logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

Številka 25 (487)

Velenje, 29. junija 1979

Cena 4 din

YU ISSN 0350-5561

moupravljanje še močnejše zaživelo

Veseli smo, ker ste nam tudi ob 3. juliju, našem seniku rudarjev, odmerili nekaj prostora v vašem dniku. Vašim zvestim bralcem želimo ob tem caznku spregovoriti o našli dosežkih, načrtli in ah, tako na proizvodnem, kakor tudi na samo-ravnem področju.

Ker je osnovna panoga dgavnosti naše delovne ganizacije pridobivanje premoga, je prav, da jamo prednost našim dosežkom in načrtom s odročja le-te. Če analiziramo proizvodnjo za stošnje leto, lahko rečemo, da smo bii v prvem etrdetju dokaj uspešni — dosegli samo proizvod-jo 1.272.000 ton, kar je 130.565 ton nad snovnim planom. Nekoliko nižja pa je proizvod-ja drugega četrtletja, vendar pa bo skupna poUet-a proizvodnja kljub temu nadplanska. Nakopali omo 2.328.000 ton premoga. V poletnem času, to je v času, ko odhaja večina adaijev na zasluženi letni oddti, bo seveda pro-Evodnja znašala približno 4,500.000 ton.

Rudaiji se dobro zavedamo, kakšna energetska liza nas pesti že od lanskega leta. Zato se bomo rudili in dali čimveč od sebe, da jo vsaj malo milimo. Dokaz velikega pomanjkanja premoga za iroko potrošnjo je bila lanska zima, ki se je ivlekla malo dlje kot običajno. Premoga za široko

m—--:--s,

PRAZNIK DELAVCEV REK

VELENJE - DAN RUDARJEV 3. JULIJ

PROGRAM PRIREDITEV

29. junij - 18.00 Delavski klub Velenje

Sprejem upokojencev REK Velenje 30. junij - 9.00 Kavarna REK Velenje Šahovski turnir

30. junij in 1. julij - dopoldne in popol dne Rokometno igrišče Velenje

Ženski rokometni turnir rudarskih mest

1. julij - 9.00 Rokometno igrišče Šoštanj Mednarodni rokometni turnir

— 17.00 Rdeča dvorana Velenje Odbojkarski turnir

2. julij - 17.00 Kulturni dom Velenje

Slavnostna seja DS SOZD REK Velenje -podelitev priznanj jubilantom in reševalcem

— 18.30 Kulturni dom Velenje Koncert Rudarske godbe Velenje -

60—letnica godbe

3. julij-5.00

Budnica v Velenju in Šoštanju -7.00

Zbor parade na Titovem trgu in parada po mestnih ulicah -8.00

Osrednja proslava rudarskega praznika s ..skokom čez kožo" na mestnem kotalkali-šču

njo je primanjkovalo in marsicatero gospo-o je zmizovdo. Prav to nam je dalo pobudo, i proti koncu letošnjega leta namenimo očitno tč premoga za široko potrošnjo. V nas rudaijih se ponovno predramila še močnejša delovna zavest, ajti pri tem gre za humanost, za človeka. Pa dovolj o proizvodnji in povejmo, kaj smo laredli v naši delovni organizaciji na področju ■noup ravnega življenja. Samoupravljanje v naši dovni organizaciji je zaživelo v letošnjem letu še točneje. Začeli smo z ocenjevanjem osebne spešnosti, saj se dobro zavedamo, kakšen pomen la plačilo po opravljenem ddu. Samoupravni ilošni akti, ki urejajo svobodno menjavo dela med OZD in DSk, v sestavi DO RLV, so v fazi imoupravne verifikacije. V teh aktih uveljavljamo ije uspešnosti živega dela delavcev v DSSS, v osti od količine in kvalitete opravljeni!, z stnim planom predvidenih del in nalog. Ob našem prazniku bi zaželel v imenu ddavske-sveta delovne organizacije Rudnk lignita Vde-e vsem članom našega kolektiva mnogo delovnih osebiuh uspehov v ždji, da bi ta dan kar q|>rijetneje preživeli in pozabili na vsakdane

SREČNO!

JOŽE ALJAŽ, predsednic delavskega sveta Rudnka lignita Vdenje

Graška gora-most iz preteklosti v sedanjost

Srečanja borcev NOB in mladine so pomemb na oblika obujanja, razvijanja in negovanja tradicij narodnoosvobodilnega boja in tudi predvojnega revolucionarnega delavskega gibanja.

Pobuda za vsakoletno srečanje borcev NOB in mladine v enem od jugoslovanskih mest in obujanje spominov na pomembne in prelomne dogodke iz najbolj odločilnih dni jugoslovanskih narodov in narodnosti se je rodila pred trinajstimi leti na osnovi sodelovanja med zagrebško občino Trešnjevka in beograjsko občino Čukarica. Srečanje borcev NOB in mladine Jugoslavije so od leta 1966 dalje vsako leto v okviru praznovanj dneva borca - 4. julija in so postala velika manifestacija nenehne prsotnosti osvobodilnih in revolucionarnih tradicij v sedanjem času, bratstva in enotnosti ter medsebojne povezanosti, ki poglabljajo socialistične družbene odnose med ljudmi in spodbujajo k vsestranskemu sodelovanju. Krog občin, ki sodelujejo v tej pomembni družbenopolitični manifestaciji, se iz leta v leto širi, kar je odraz prizadevanj, da svoje sedanje delo pri razvijanju socialističnih samoupravnih odnosov kar najtesneje povezujejo z revolucionarnimi izročili delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja. Razveseljivo je, da se teh srečanj udeležuje vedno več mladine, ki tudi na ta način spoznava naš narodnoosvobodilni boj za narodno in socialno osvoboditev in se vzgaja v spoštovanju in negovanju naše revolucionarne preteklosti.

Velikega praznika in vseh obletnic, ki jim letos posvečamo naše misli, od 35. obletnice pohoda legendarne XIV. divizije na Štajersko. 60. obletnice delovanja KPJ, SKOJ, razrednih sindikatov in naprednega ženskega gibanja do 40. obletnice konstituiranja CK KPJ pod vodstvom tovariša Tita, prav gotovo ne bi mogli lepše proslaviti kot s srečanjem borcev in mladine, s srečanjem bratstva in prijateljstva, skovanega v dolgoletnem revolucionarnem boju delavskega razreda in v narodnoosvobodilnem boju, brez katerih ne bi bilo naše svobode, našega političnega sistema socialističnega samoupravljanja, ne naše varnosti in politike neuvrščenosti.

Ob 35. obletnici pohoda Štirinajste na Štajerskem je občinski odbor ZZB NOV Velenje uredil na Graški gori spominski park, s katerim vračamo svoj dolg in izražamo priznanje ter spoštovanje vsem, ki so se tu borili. Na odprti jasi stoji bronasti spomenik ,JVošenje ranjencev", ki človeka pretresljivo opominja na veličino tega, kar se je tu nekoč dogajalo in na nečloveške muke ranjencev. Ob robu gozda je manjši muzej z dokumentarnim gradivom te naše slavne divizije, ki je v zgodovinskem okviru velikega boja slovenskega naroda za ' acionalno osvoboditev pripada častno mesto.

Ob našem prazniku - dnevu borca se bomo spet zbrali na Graški gori in počastili spomin na slavne dni naše zgodovine. Med nami bodo nekdanji borci, mladina in vsi, ki jim Graška gora pomeni most iz preteklosti v sedanjost.

Pozdravljeni in dobrodošli na Graški gori - gori jurišev! NESTL ŽGANK,

predsednik OO ZZB NO V Velenje

PROGRAM PRIREDITEV 2- julija od 12. ure dalje

prihod udeležencev ob 20. uri

Slavnostna seja udeležencev srečanja na Titovem trgu v Velenju.

3. julija ob 7. uri

Komemoracija pri osrednjem spomeniku 650. padlih borcev NOV in žrtvam fašističnega nasilja na Titovem trgu v Velenju, ob 11. uri

Proslava Dneva borca z odkritjem spomenika in otvoritvijo spominskega parka z muzejem v spomin slavnim bojem XIV. divizije na Graški gori.

Po končani proslavi bo tovariško srečanje borcev NOV, mladine, rudarjev in drugih delovnih ljudi in občanov.

4. julija ob 7,30. uri

Odhod na osrednjo republiško proslavo na Ostrem vrhu pri Mariboru. Po proslavi bo odhod na Pohorje, ob 20. uri

Kulturni program v Rdeči dvorani v Velenju.

Dobrodošli na XIII. srečanju borcev NOV in mladine Jugoslavije |

Gorenje: polletni izvoz milijardo dinarjev

2e nekaj časa velja v okviru sozda Gorenje nenapisano pravilo, da mora vsaka temeljna organizacija združenega dela prodati na tuje najmanj 30 % proizvodnje — Letos naj bi sozd Gorenje, kot računajo, prodal doma za 13 milijard dinarjev izdelkov, z izvozom pa iztržil 2,37 milijard dinarjev

Delovne organizacije v okviru sestavljene organizacije združenega dela Gorenje bodo v prvih šestih mesecih letos, kot kažejo zadnje ocene, izvozile na tuje za dobro milijardo dinarjev izdelkov. V primerjavi z istim obdobjem lan >kega leta povečujejo prodajo na tuje za polovico. Zanimivo je, da se je v letu dni povečal izvoz v dežele v razvoju kar za 115 %, na tržišča s konvertibilnimi valutami za 52 % itd. Gorenje se z letošnjimi dosežki znova uvršča v sam vrh izvoznikov pri nas.

Polletni izvozni dosežki delovnih kolektivov sozda Gorenje kažejo, kaj je mogoče doseči, če se vsi delavci zavzamejo za uresničitev skupno dogovorjene naloge. Že nekaj časa ve^ja nenapisano pravilo, da mora vsaka temeljna oiganizacija združenega dela prodati na tuje najmanj 30 % vse proizvodnje. Nekateri tega načrta še ne dosegajo, druge temeljne organizacije pa prodajo na tuje tudi 60 do 70 % vse proizvodnje, pa bi izvozile še več, če ne bi primanjkovalo proizvodnje, tako za domače kot tuja tržišča. Razumljivo je, da z doseženim niso in ne morejo biti zadovoljni, zlasti še ob upoštevanju dejstva, da bo treba v drugem polletju prodati na tuje za 1,3 milijarde dinarjev blaga.

Okrepljena prizadevanja za vključevanje v mednarodno blagovno menjavo, ki je najboljši barometer kvalitete izdelkov ter delovanja marke tinške službe, bodo zlasti še potrebna v delovnih kolektivih Gorenja na Muti, v Lendavi, Nazaijah, pa seveda še kje. Mo žnosti za večji izvoz bo treba izkoristiti, s tem pa bodo ustvarjene tudi možnosti za uresničitev razvojnih načrtov za prihodnja leta. Uresničiti bo treba osnovno nalogo, to je, da vsaka temeljna organizacija združenega dela proda na tuje najmanj 30 % vse proizvodnje.

Seveda ne gre prezreti dejstva, da se srečuje Gorenje na tujih tržiščih s čedalje večjo konkurenco. Zato bodo morali v tovarnah nadaljevati prizadevanja za posodabljanje tehnologije ter hitreje osvajati nove izdelke oziroma sproti prestrukturirati obstoječo proizvodnjo. Se hitreje pa bo treba oiganizirati podjetja Gorenje na tujem, saj zagotavljajo

lastne oiganizacije, tako proizvodnih in prodajnih, najbolj zanesljivo še večje uveljavljanje na tujih tržiščih. Stremeti pa bo treba še za tem, da prodrejo izdelki Gorenja še na tista tržišča, kjer jih za zdaj ni, saj bo tako poslej še laže premagovati razna nihanja na tržišču, ki se pojav-

^ Seveda pa se srečuje Gorenje pri utiranju potov na tuja tržišča razumljivo, s prenekatero težavo. Nihanja cen, ki smo jim zdaj priče, najbolj ovirajo prizadevanja, da bi povečali prodajo oziroma razširili tržišč e. Doma pa najbolj pesti visoka inflacija, ki je eden od poglavitnih vzrokov, da nekatere temeljne oiganizacije združenega dela niso izvozno sposobne.

In še beseda, dve o domačih dosežkih Gorenja. Prodaja se je v letošnjem letu povečala za 37 % in bo dosegla okrog 6 milijard dinarjev. Takšna bo tudi polletna proizvodnja. Skupni prihodek pa bo precej višji. Na domačem tržišču ima Gorenje največ težav v zvezi s kreditiranjem prodaje. Tudi te težave bi radi čimprej premostili, in to na način, da bi kupci najemali posojila za nakup izdelkov Gorenja neposredno pri bankah.

Polletni dosežki, podrobnejše ocene poslovanja in gospodarjenja bodo znane v kratkem, obetajo, da bodo planske naloge uresničene. Delovne oiganizacije v okviru sozda Gorenje nai bi letos, kot je predvideno, prodale doma za 13 milijard dinarjev izdelkov, na tuje pa izvozile za 2,37 milijard dinarjev blaga! Načrti, ki bodo znova potrdilo prizadevnosti in zagnanosti blizu 20.000 delavcev Gorenja širom po domovini in na tujem. (Ma)

S-\

BRALCEM IN

DOPISNIKOM!

Zaradi obilice prazničnega godiva nismo uspeli v pričujoči številki Našega časa objaviti vseh stalnih rubrik in prispevkov naših sodelavcev. Objavili jih bomo v prihodnji številki.

UREDNIŠTVO

v_y

Ukrepi za odpravo posledic suše

Letošnjo pomlad je bila trebno dati čimprej, dokler pozeba, ki je pustila negativ- je zemlja še vlažna in sicer ne posledice predvsem v 250 kg KAN/h a, ali 400 kg sadjarstvu in vinogradništvu. NPK 17 - 8 - 9 ali 150 kg Prizadet pa je tudi pridelek URE A/ha. Drugi obrok je trave. Poleg tega pa je treba dati čez tri ali štiri ogromno škodo povzročila tedne. Ta obrok pa naj znaša tudi majska in junijska suša. 200 kg KAN/ha, 300 kg Tako so pridelki prve košnje NPK 17 - 8 - 9 / ha ali pa zmanjšani približno za tri- 100 kg URE A/ha. deset, v hribih pa tudi za Svet za kmetijstvo pri petdeset odstotkov. S čim- občinski konferenci SZDL prejšnjo izvedbo določenih Velenje je na zadnji seji skle-agrotehničnih ukrepov na nil, da bodo gnojila za travnikih in njivah, je treba, kooperante regresirali po na-dasti sedaj, ko je padlo do- slednjih kriterijih. Za vsakih volj dežja, v čimvečji meri tisoč litrov oddanega mleka pospešiti rast trav in kuruze v preteklem letu bodo ti in tako delno nadoknadimo prejeli 50 kg regresiranega p ridelek prve košnje. gnojila, za vsakega pogodbe-

Na travnikih je potrebno s nega pitanca v letošnjem, prvo in drugo košnjo na- ietu pa 200 kg gnojila.

Regres znaša en dinar pri kilogramu, ne glede na vrsto in ceno gnojila.

Po seznamu, ki so ga pripravili v TOK Kmetijstvo Šoštanj imajo 480 upravičencev, za kar je potrebno nabaviti okrog 370 ton gnojil. Gnojila pa kmetije že lahko nabavijo pri ERI TOZD Maloprodaja. Pripomniti pa je potrebno še nekaj. Količina gnojil, ki jo navajamo, je potrebna za dodatno dognojevanje. Torej naj jo kmetje uporabljajo dodatno, poleg količine gnojil, ki jc sicer vsako leto uporabljajo.

doknaditi primanjkljaj. Zato je potrebno količino gnojil znatno povečati Za pozno dognojevanje konec junija se uporablja 80 do 100 kilogramov čistega dušika na ha. Glede primernosti je na prvem mestu KAN - 27 odstoten - 300 do 350 kilogramov na ha, sledita NPK 17 - 8 - 9 - 350 do 400 kg/ha ali URE A 46 %-200 kg/ha. Enako količino gnojil je potrebno dognojiti po drugi košnji za tretji odkos.

Dodatno je treba gnojiti tudi koruzna polja. Najbolje je, da se dognojuje v dveh obrokih. Prvi obrok je po-

Številka 25 (487) - 29. junija 197!

V Velenju je bila pretekli ponedeljek seja sveta občinski ga območja

Na seminarju je sodeloval tudi Franc Godina član republiškega sveta zwze sindikatov

Delegati osmih občin celjske regije so na ponedeljkovi seji v Velenju najprej obravnavali informacijo o problematiki razvoja in ekonomskem položaju PTTprometa na celjskem območju. PTT omrežje z razpoložljivimi zmogljivostmi ne more zadostiti vsem potrebam, zato se pojavlja nujnost po hitrejšem razvoju te izredno pomembne infrastruk-turne dejavnosti. Po številu novih telefonskih priključkov je celjska regija, na primer, prva v Sloveniji, kljub temu pa na tem področju zaostajamo za potrebami se vedno za blizu 60 odstotkov. Tako je ta čas v celjski regiji 14279 telefonskih

Uspel seminar na Dobrni

Uspešnost uveljavljanja načel delitve po delu še ni zadovoljiva — Odločno bo potrebno pristopiti k uveljavljanju te naloge in odpraviti dosedanje pomanjkljivosti

Prejšnjo soboto je bil na Dobrni seminar za predsednike osnovnih organizacij zveze sindikatov ter predsednike konferenc in koordinacijskih odborov osnovnih organizacr zveze sindikatov občine Velenje. Seminar sta organizirala občinski svet ZS in klub samoupravljalcev občine Velenje.

Namen seminarja je bil, da se sindikalni funkcionarji temeljito seznanijo z vsebino stališč republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načela delitve po delu ter z aktualnimi nalogami občinskega sveta zveze sindikatov. Seminarju je prisostvoval tudi Franc Godina, član republiškega sveta zveze sindikatov, ki je v uvodnem delu ocenil dosedanji potek uresničevanja zakona o združenem delu na področju pridobivanja in razporejanja dohodka ter delitve po delu. V nadaljevanju je delo potekalo po skupinah saj je bilo le tako možno zagotoviti najširšo razpravo, ki bi prispevala k sprejetju ustreznih stališč in smernic za nadaljnje delo na tem področju.

Čeprav se zavedamo, da bomo z razrešitvijo zastavljenih nalog pripomogli k hitrejšemu uveljavljanju samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavcev in izboljšanju gospodaijenja, smo na tem področju doslej storili še dosti premalo. S stanjem, s kakršnim se trenutno srečujemo v večini organizacij združenega dela - je bilo poudarjeno na seminarju - ne moremo biti zadovoljni. Delitev po delu večinoma ni urejena stimulativno (kar je bistveno) in to prav gotovo ne pripomore k večanju produktivnosti in od-p ravljanju ustreznih razmerij pri delitvi ustvarjenega dohodka. Ne-uveljavljanje načel delitve po delu in rezultatih dela pa potiska delavca v mezdni položaj, njegov interes pa usmeija predvsem v delitev sredstev za osebne dohodke.

SEMINAR ZA SEKRETARJE OO ZK

Komite občinske konference ZKS Velenje je pripravil prejšnji teden seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK iz Šaleške doline, na katerem so pregledali uresničevanje akcijskega programa in opozorili na naloge, ki čakajo komuniste v občini Velenje v prihodnjih tednih in mesecih.

V marsikateri delovni sredini je to področje urejeno podobno kot pred zakonom o združenem delu. To pa je kritično in bo zato potrebno z določenimi uk epi v takšnih OZD pospešiti uveljavljanje zastavljenih nalog-

Se nekaj besed o aktualnih nalogah zveze sindikatov. Prav gotovo je trenutno ena najpomembnejših nalog zveze sindikatov uresničevanje samoupravnih in družbeno ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. V posameznih OZD razprave o tem perečem vprašanju še niso organizirali. To je potrebno storiti v najkrajšem času, pri temjpa nameniti poseben poudarek razrešitvi stanovanjskih vprašanj v lastni sredini, planiranju na področju stanovanjske gradnje, normativni ureditvi stanovanjskih razmer, minimalnim standardom ter uresničevanju družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za delitev družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil.

Nadaljnja naloga je razprava o osnutku zakona o sistemu družbenega planiranja, priprava na sklep akcije NNNP - 79 ter zagotovitev pomoči OZD planinskim organizacijam za izboljšanje razmer v laninskih domovih. Na seminarju so bili sindikalni funkcionaiji opozoijeni tudi na spremembo pri delitvi sindikalne članarine, ki se obeta od 1. julija dalje, s potekom akcije pomoči potresnemu področju v Črni gori (vse OZD iz nase občine še niso vplačale enodnevnega zaslužka delavcev), seznanjeni pa so bili tudi z delom kluba samoupravljalcev (tudi tu še niso poravnane vse obveznosti OZD). Seminar za sindikalne funkcionarje je bil prav gotovo potreben, saj je le-te seznanil s potekom akcije uresničevanja pridobivanja in razporejanja dohodka in uveljavljanja načela delitve po delu tudi v drugih sredinah, obenem pa je opozoril na ostale pomembne naloge, kijih morajo v osnovnih organizacijah zveze sindikatov opraviti v prihodnjih dneh.

priključkov, ali 5660 več kot i začetku tega srednjeročnega obdol ja, v občini Velenje smo v ta obdobju dobili 1251, v občini M ziije pa 280 novih telefonskih f ključkov. Zato je potrebno spre program aktivnosti vseh zainteresh nih dejavnikov, ki naj bipripomq k hitrejšemu razvoju PTT storita

Pošto že dlje časa pesti slaba ekon mika poslovanja, ki jo povzroi predvsem neustrezna politika ca Zato pri prizadevanjih za pospešen nje razvoja PTT stopata v o spred predvsem vprašanji, kako izbolji ekonomiko poslovanja PTT in kal poenotiti načine združevanja sit stev za potrebe razvoja PTT v Sin njji. Svet občin celjske regije je celoti podprl predlog stališč in sld pov za sprejem ustreznih ukrep tekoče ekonomske politike in ph ske usmeritve v hitrejši razvoj P! prometa. V razpravi so menili, daj

fradivo o tej problematiki potrdil i nekoliko dopolniti in konkreti rati, občinske skupščine, ki ga niso obravnavale, pa bodo to stor v najkrajšem času. Vsa odprta vpi šanja s tega področja pa morajo b dogovorjena in usklajena do jesei

Svet občin celjskega območja zatem razpravljal tudi o investiciji tehničnih pripravah za izgradij mlekarske industrije v celjski regi Pri tem so delegati občin menili,i je vprašanje razvoja mlekarske ind strije potrebno reševati celovito upoštevati tako gradnjo nove mi karne, ki naj bi stala v Rušla gozdu pri Petiovčah, kot rekonstrukcijo sirarne v Šmarju, zvezi s tem so predlagali komis sUokovnjakov, ki bo ustrezno obi vila finančno konstrukcijo tega w kega objekta in jo čimprej poslali obravnavo izvršnim svetom skupši osmih občin.

Na seji sveta občin celjskega o močja so poleg tega govorili še nekaterih problemih usmerjene izobraževanja, o problematiki kli niško predelovalne industrije ter sistematizaciji in nekaterih kadn skih vprašanjih temeljnega sodiš Celje.

J. KRAJ)

PRVA SKUPINA KONČALA DELO - V krajevni skupnosti Lokovica ta teden končuje delo prva s kisi brigadirjev, ki se je udeležila lokalne mladinske delovne akcije na Šaleški magistrali. Mladi iz gimnazije in rudarsi šolskega centra so se tri tedne, ki so jih prebili na delovišču v Lokovici, „borili" z izredno težkimi delovnimi pogi ki so nastali zaradi nenehnega deževja. Kljub temu pa so bili precej uspešni. Pomagali so tudi krajanom te sosednjih krajevnih skupnosti pri napeljavi telefonskega in vodovodnega omrežja. Prihodnji teden bo pričela d nova skupina brigad iijev.

Finančni pregled o zbranem samoprispevku za mesec maj 197

Zap. Zap.obrt. SKUPAJ OD 1.1. DO 31.5.1979_MAJ 1979_

štev. KRAJEVNA SKUPNOST kmet.in upo. 100 %_70 %_30%_100 %_70 %_30 %

1. VELENJE - LEVI BREG 2563

2. VELENJE - DESNI BREG 3040

3. VELENJE - ŠMARTNO 793

4. ŠALEK - GORICA 1542

5. VELENJE-STARA VAS 380

6. PES JE 471

7. STARO VELENJE 543

8. KONOVO 395

9. CIRKOVCE 65

10. PLEŠIVEC 96

11. PAKA 200

12. ŠENTILJ 442

13. ŠKALE 406 -. 9EVČE 81

JAVČE - PODKRAJ 281

OŠTANJ 1569

i • LE VODE 109

u.. IKORNO - FLORJAN 383

19. ZAVODNJA 124

20- SAVNE 445

51. ■j■ . ŽMIRJE - GABERKE 389

LOKOVICA 254

23. TOPOLŠICA 632

24. ŠMARTNO OB PAKI 573

25. GORENJE 326

S K ii P ' J_: 16102

1.980.686,40 2.349.312,00 612.830,40 1.191.657,60 293.664,00 363.988,80 419.630,40 305.256,00 50.232,00 74.188,80 154.560,00 341.577,60 313.756,80 62.596,80 217.156,80 1.212.523,20 84.235,20 295.982,40 95.827,20 343.896,00 300.619,20 196.291,20 488.409,60 442.814,40 251.932,80 12.443.625^60

1.386 .480 ,50 594.205,90 442.886,40

1.644 .518 ,40 704.793,60 525.312,00

428 .981 ,30 183.849,10 137.030,40

834 .160 ,30 357.497,30 266.457,60

205 .564 ,80 88.099,20 65.664,00

254 .792 ,15 109.196,65 81.388,80

293 .741 ,30 125.889,10 93.830,40

305.256,00 68.256,00

50.232,00 11.232,00

74.188,80 16.588,80

154.560,00 34.560,00

341.577,60 76.377,60

313.756,80 70.156,80

62.596,80 13.996,80

217.156,80 48.556,80

1.212.523,20 271.123,20

84.235,20 18.835,20

295.982,40 66.182,40

95.827,20 21.427,20

343.896,00 76.896,00

300.619,20 67.219,20

196.291,20 43.891,20

488.409,60 109.209,60

442.814,40 99.014,40

251.932,80 56.332,80

310.020,50 367.718,40 95.921,30 186.520,30 45.964,80 56.972,15 65.681,30

132. 157. 41. 79. 19. 24. 28.149 68 11 16 34 76

13 48 271 18

66.

21.427 76. 67

109 99

,782.425,60 1.

3 = as3=3 = := = =!3 = == =

128.798.75 1.653

3333333333333333:

Številka 25 (487) - 29. junija 1979

3

Petiintrideset let je minilo od pohoda Štirinajste divizije na Štajersko. Ta legendarni pohod sodi med največja junaštva našega narodnoosvobodilnega boja. To je slovenska bitka na Neretvi, to je slovenska Sutjeska, to je slovenski Igmanski marš.

Štirinajsta je izpolnjevala veliko poslanstvo z nadčloveškimi napori in velikimi žrtvami in ni klonila pred nekajkrat močnejšim sovražnikom- Z uspešno opravljeno nalogo pa je ustvarila možnosti, da z napori vse slovenske skupnosti osvobodimo Štajersko in Koroško.

Velikokrat se vprašujemo, kje so črpali borci Štirinajste moč, da so zdržali pohod. Vedeti je treba, da je bilo kar dve tretjine borcev in starešin omunistov, kandidatov za člane Partije in skojevcev, so bili drugim v vsem za zgled. Zato so jim drugi lej sledili. Kar polovica komunistov je darovala ja življenja za ideale revolucije, ali pa so bili težko ranjeni.

Resnično si je težko zamisliti, kako je mogoče zdržati tak napor, kot so ga borci Štirinajste med hodom na Štajersko, saj so se od 7. do 26.

uarja, j. izjemo dveh dni, nenehno vsak dan opadali s sovražnikom.

Nič čudnega torej ni, da se je pionir Božo, ko je zagledal prvikrat borce Štirinajste, vprašal: „Kaj so to pravi borci? Cisto -iravi borci? Borci iz Štirinajste? Le koliko so bili stari v tistih asih? "

GRAŠKA GORA - GORA JURIŠEV

; Med narodnoosvobodilno borbo se je Graška gora najbolj proslavila v februarskih dneh leta 1944, med zgodovinskim " lodom 14. divizije na Štajersko.

21. februarja zvečer so boji na Graški gori ponehali. Borci " lajste so se pripravljali na preboj proti zahodu, da bi iprej dosegli Mozirske planine. Iz bojev na Graški gori so

imeh veliko ranjencev. Borci so bili utrujeni.

Štirinajsta je med boji na Graški gori porabila toliko streliva, daje ostala skoraj brez njega. . .

22. februaija se je Štirinajsta zbrala v Ravnah nad Šoštanjem, imor je prišla iz Plešivca. V Ravnah je bila, po vsej verjetnosti, ta od najbolj kritičnih točk vsega pohoda. Divizija je bila boj

za obstanek - za biti, ali ne biti! Štirinajsta se je v Ravnah ajkrat srdito spopadala s sovražnikom, šlo je za zadnjo ikolitev divizije oziroma za zadnji organiziran boj Štirinajste :ot celote.

PRVIM DIVERZANTSKIM NAPADOM PREGNANE MŠKA ZASEDA

Štirinajsta se je spet izmuznila Nemcem. Tokrat je to pravila zares po partizansko. Le na enem samem vihu Paškega Kozjaka je s pravim diverzantskim napadom pregnala nemško zasedo in se brez strela umaknila čez komunikacijo. Ponoči na 20. februaija se je nastanila na Pleševcu. Z umikom na Plešivec so vsa nemška prizadevanja za obkolitev postala brezpredmetna znova so morali nalagati svoje čete na vozila, da bi ponovili :e velikokrat izjalovljeni manevar. Štirinajsta je v vasi Plešivec počivala 24. ur. Spet je bilo slišati hiš hairmoniko, petje in smeh. Borci so bili zopet pripravljeni la pohod in na boj. Toda kljub temu dobremu razpoloženju je si nacd Štirinajsto čm oblak. Če bo hajka še trajala, bodo iraz ini sneg, lakota in bolezen, obremenitev z ranjenci, ijkanje streliva ter nepretrgani boji popolnoma uničili

___ijo. Avtomatsko orožje je delalo štabom veliko preglavico;

ičetrt istrojnic ponavadi v bojifni funkcioniralo, ker v hudem jazu

NAČRT ZA NADALJNI POHOD

20. febnuaija, ko so partizani skoraj vsi počivali, so bila na ukaz poveljstwa divizije in po priporočilu zdravnikov v vasi Plešivec in v vseh okoliških krajih izkopana podzemska skrivališča za ranjence;. Vanje so spravili vse negibne ranjence in jih za nekaj dni osknbeli s sanitetnimi pomagali. Kmetom, ki so sprejeli obveznoist, da jih bodo hranili in varovali, so dali zdravniki napotila t za njnujnejšo nego. Štab divizije je nato pripravil načrt za nadaljjnji pohod. Vedel je, da je severna smer spet najmočneje tasedenaa, in zato ni sprejel prvotne odločitve o nadaljevanju rpohoda proti zahodu. Ker je bil obveščen, da imajo Nemci tnajmočnnejše rezerve na severu v Podgoiju, na jugu pa v IŠoštanjuj, seje odločil za pohod v dveh kolonah. Prva kolona, ki jo je sesstavljala Tomšičeva brigada, naj bi se prebila po dolini reke Velilunje v smeri vasi Ravne. Druga kolona, s šerceijevo in Bračičevvo brigado, naj bi se pretolkla v smeri Rdečnika na Rdečkenm vdiu. Na doseženih položajih naj bi brigade prenočile, nakar bi>i naslednjega dne šle proti vasi Zavodnje. Tu bi se divizija sspet združila in se nato napotila proti Belim vodam, ki so že na vstopu v Mozirske planine.

NEMCU SO Z MOČNIMI OGLEDNIŠKIMI ODDELKI PRIČAVKALI TOMŠIČEVO BRIGADO Štab divizije je iako v dosedanjo taktiko uvedel novost, r razdružitev je imela namen zagotoviti manevrski prostor okoli ddoline reke Velunje in hkrati nadzirati okoliš proti itanjuu in Podgoiju, od koder bi lahko pričakovali močnejše ade. 1 Pohod bi se torej odvijal po obeh strmih grebenih, ki se ijafcta na levem in desnem bregu gornjega toka Velunje.. Vsekakoor bi tak menevar Trockovemu štabu povzročil tdopolnMne ukrepe in nove skrbi.

21. feebruaija je sicer iz hiš spet odmevala partizanska pesem [iob spreemljavi harmonike. Komaj je divizija zapustila vas (Plešivec,:, že jo je napadlo ogledniško letalo «". je ičelo obstreljeevati, pa bombardirati. Nemci so bili dobro obveščeni,

kje je divizija. Tomšičeva brigada se je kot leva kolona spustila v dolino reke Velunje. Tam so nanjo prežale Winklerjeve bojne skupine. Zjutraj so se namreč utegnile urediti in prilagoditi svojo zaporno črto terenskim razmeram. Winkler je pošiljal v dolino reke Velunje za boj sposobne ogledniške skupine in je tako kmalu zvedel, da se Štirinajsta pripravlja za odhod iz Plešivca. Nemci so z močnimi ogledniškimi oddelki pričakali Tomšičevo brigado, Id se je iz velunjske doline že začela vzpenjati v nasprotno reber. S pomočjo minometov in težkih strojnic so odbili brigado, ki se je nato umaknila in se usmerila proti Graški gori. Druga kolona Štirinajste je z Bračičevo brigado v ospredju prodirala proti severovzhodu. V velunjskem grabnu se je spopadla z Winkleijevimi oddelki. Vzpela se je na Graško goro in že blizu Rdečega viha naletela na sovražnika. Ta je s pomočjo topniške baterije, ki je streljala s položajev na cestnem križišču pri Spodnjem Podgorju, preprečil partizanom

jurisev

vežejo na Graško goro številni spomini. Tone Vidmar - Luka, narodni heroj namestnik komandanta Štirinajste se takole sjjominja Graške gore - Gore jurišev: „Na Graški gori je Štirinajsta vodila 21. 2. 1944 odločilno bitko. Izvlekli smo se. Nemci pa so objavili: „XIV. banditska divizija uničena do zadnjega! ,,Kmalu pa smo spet formirali bataljone, čete in brigade ter se aprila spet pojavili po vaseh. Ljudje so nas začudeno gledali, saj so Nemci nenehno ponavljali in zatrjevali, da je XIV. divizija uničena do zadnjega. So govorili še banditska, ne samo divizija.

Dokazali smo, da se da tudi s takšno silo, kot je bila Štrinajsta, premagati tudi najmočnejšo armado na svetu, za katero so še trdili, da je nepremagljiva.

Proti koncu aprila smo znova začeli napadati. Za obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte - 27. april, smo že poslali goreč vlak v Velenje in Šoštanj. Dokazali smo, da nismo uničeni.

Graška gora zadnje dni junija 1979

preboj in jih potisnil nekoliko nazaj. Ker so se medtem na Graški gori pokazali tudi Tomšičevci, je štab divizije vse enote na Graški gori razporedil za obrambo.

EDEN IZMED NAJHUJŠIH OBRAMBNIH BOJEV ŠTIRINAJSTE SE JE ZAČEL

Graška gora je visoka kakih 800 metrov. V zaselku Jager na severovzhodu sta zavzela položaje Bračičeva brigada in 1. bataljon Šercerjeve brigade. Tomšičeva je branila dostope h Graški gori s severa in jugovzhoda, Šerceijeva pa z juga. Štab divizije je zasedel položaje, da bi lahko poveljeval vsem enotam v obrambni razporeditvi. Z njim so bile še razne enote prateža, kulturniška skupina ter divizijska oziroma brigadna previjališča z bolniki in ranjenci. Tako je bila urejena obramba Graške gore s ključnim položajem na Fergunovem vrhu. In eden izmed najhujših obrambnih bojev Štirinajste se je začel okoli treh popoldne...

Na Rdečkem vrhu so imeli Nemci na položaju močno skupino. V bojih so sodelovale tudi enote vvermanov. Štirinajsto je napadalo okrog 600 nemških vojakov, ki so imeli tedaj močno podporo topništva in minometov. Wermani so vztrajno in besno napadali partizane, da bi že enkrat končali to utrujajoče zasledovanje. Partizani pa so jih srčno odbijali. Poročevalci pa so bili vsi odbiti s partizanskimi protijuriši.

V SPOMIN NA STRAHOTNI BOJ SO GRAŠKO GORO IMENOVALI GORA JURIŠEV

Nemci so napadali položaje Štirinajste tako, da je topniški pripravi sledil pehotni napad. Ker so imeli veliko premoč v orožju in dovolj streliva, so partizanske strojnice molčale, dokler se sovražnik ni približal partizanskim položajem. Ko se je dvignil na juriš, so partizani udarih z ognjem po njem ali pa ga odbijali s protijurišem. Ponekod se je sovražnikovim vojakom posrečilo, da so se celo na 30 metrov približali partizanom. Najhuje so napadali položaje bataljona Šerceijeve brigade, ki mu je poveljeval Lado Mavsar - Ronko. Ko se je njegov bataljon že začel korak za korak umikati, mu je prihitel na pomoč bataljon Tomšičeve brigade. Nemce je kar hitro vrgel z zavzetih položajev. Sovražnikovo topništvo je nato začelo tipati po položajih Štirinajste.

Na položaje so zaradi hudega sovražnikovega pritiska morali vsi. Kajuhova kulturniška skupina se je borila skupaj s starimi jurišači. Tu je padel kipar Janez VVeiss - Belač. Ko se je divizija v mraku pripravljala na odhod, je v zaščitnici ostal kapetan Lado Mavsar - Ronko. Nemci so še enkrat udarili s topništvom in z minami. Tedaj je drobec smrtno zadel tega odličnega bataljonskega poveljnika.

21. februarja zvečer so boji na Graški gori prenehali.

V spomin na ta strahotni boj pa so Graško goro imenovali Gora jurišev.

TUDI NAJMOČNEJŠA ARMADA JE PREMAGLJIVA

Udeležence legendarnega pohoda Štirinajste na Štajeisko

Nemška zadrega je bila velika. Najprej so v Štajerskem gospodaiju objavljali, da je XIV. divizija uničena, potem pa so prepričevali ljudi: „Veiujte v veliko zmago nemške armade, ki je nepremagljiva, in njenega Fuhreija Hitlerja." In tako naprej.

Vse več domačinov je začelo odhajati v partizane. Divizija se je večala iz dneva v dan. Ko smo se spet zbrdi na Graški gori nas je bilo 548, jaz pa sem bil 549. V treh mesecih se je število borcev štirinajste skoraj potrojilo. Pokazali smo, da smo resnično udarna sila!"

»PARTIJSKO NALOGO SMO ČASTNO IZVRŠILI!"

Tone Vidmar — Lukat narodni heroj, dodaja še spomine na dogodke v Ravnah nad Šoštanjem-

„Vselej smo govorili - samo naprej. Partijsko nalogo moramo izvršiti. In smo jo tudi častno -izvršili, čeprav so nas Nemci čakali z velikimi silami.

Takole smo govorili: Pohorski bataljon je izkrvavel. Če bo treba, bomo izlavaveli tudi mi! In le malo je manjkalo, da ne bi po bitki na Graški gori, med prebojem v Ravnah nad Šoštanjem, izkrvavela tudi Štirinajsta!

Moramo naprej, če ne bomo jutri „konzerve '. smo odločili!

Nemški smučaiji so nam sledili v štirih kolonah in nas stisnili na ozkem prostoru. Morali smo se prebiti. Začeh smo z jurišem

Med prebojem smo izgubili nad 40 borcev. Če pa ne bi sli v preboj, bi izkrvavela vsa Štirinajsta!

No, in tako je bila zmaga dobljena. Vojaško in politično. Štirinajsta pa je dobila svoje mesto tudi v vojaški zgodovini!"

Po uspelem preboju sovražnikovih zapornih Unij pri Kaplanu v Ravnah pri Šoštanju so se enote Štirinajste napotile mimo Zavodenj proti Belim vodam in se namestile na območju Šentvida nad Zavodnjami, Belih vod in Topolšice. Po napornem maršu v visokem snegu, saj so bili zameti poldrugi meter visoki, so prišle enote ponoči pod obronke Slemena, takorekoč že v naročje Moziiskih planin.

VSE NAPORE ZMOREŠ, CE RESNIČNO LJUBIŠ DOMOVINO

Čez nekaj dni bomo spet slavili dan borca. Letošnje slavje bomo v Šaleški dolini združili z veličastnim zborom borcev NOV in mladine iz 25 jugoslovanskih občin. Slavje bo tudi priložnost za razmišljanja o liku borca Štirinajste.

Znova bomo lahko spoznali, da zmoreš vse napore, če resnično ljubiš domovino! Ljubezen do domovine in svobode je torej veličina, ki je bila in je še zdaj lastna našim partizanom-Tudi borcem, ki so se pred 35. leti borili v neenakem boju s sovražnikom na Graški gori - Gori jurišev, ki je 21. februarja 1944 kar sedemkrat zaman jurišal na partizanske položaje, da bi uničil Štirinajsto divizijo. Pa pri Kaplanu v Ravnah nad t Šoštanjem, ko je bila divizija zadnjikrat obkoljena in ko je sovražnik potem, ko je borce stisnil na ozkem prostoru, že veijel, da je naposled le opravil s Štirih sto ...

Pozdravljeni v teh prazničnih dneh borci Štirinajste, pozdravljena Graška gora - Gora jurisev!

OBČINE, UDELEŽENKE XIII. SREČANJA BORCEV NOV IN MLADINE JUGOSLAVIJE

Čukarica je po obsegu ena največjih občin na območju našega glavnega mesta -Beograda. Obsega 155,76 kvadratnih kilometrov, na njenem območju pa živi okrog 121.000 prebivalcev.

Občina je razdeljena na devet naselij, v katerih so ustanovili 19 krajevnih skupnosti. V 175 temeljnih organizacijah združenega dela, kolikor jih je na območju občine, je zaposlenih okrog 23.000 delavcev, od tega približno 18 tisoč v gospodarstvu in 5 tisoč v negospodarstvu. Od skupnega števila zaposlenih je nekaj nad 8.100 žensk. V delovnih organizacijah izven občine pa sije poiskalo delo 30.000 občanov.

Na območju občine je 13 osnovnih šol, 3 srednje šole in dve fakulteti. V njih se šola okrog 20.000 učencev, dijakov in študentov.

Med največjimi delovnimi organizacijami so tovarna strojev Ivo Lola-Ribar, tovarna sladkorja Dimitrij Tu-covič, ladjedelnica Brodo-tehna, tovarna lepenke Umka, tovarna trikotaže Ze-lengora itd.

V_

živi proti XIV. diviziji na -Štajerskem. Divizija je na svojem pohodu izgubila polovico borcev, vendar je z nadčloveškimi napori izpolnila svoje poslanstvo: narodnoosvobodilnemu gibanju je povrnila samozaupanje in mu dala polet in množičnost. Pohod Štirinajste na Štajersko sodi med velike epopeje naše narodnoosvobodilne vojne; to je bil prvi vdor velike partizanske enote neposredno na ozemlje, ki so ga Nemci šteli za del svojega rajha.

Pri ocenjevanju osvobodilnega gibanja na Štajerskem in slovenskem Koroškem mnogokrat pozabljamo, da so bili pogoji za osvobodilni boj v teh krajinah izredno težki. Okupator je z vsemi silami od prvih ani okupacije preprečeval s totalno vojno in z nasiljem vsakršno osvobodilno akcijo. Kljub temu je velik del naših ljudi materialno in moralno podpiral narodnoosvobodilni boj in se boril za lepši in pravičnejši svet O velikem deležu, ki ga je prispevalo prebivalstvo Šaleške doline in Šmartnega ob Paki za osvoboditev, zgovorno pričajo številke o žrtvah: 242 izseljenih, 1.100 interniranih in zaprtih in 135 ustreljenih talcev; svobode ni dočakalo 639 ljudi. Padli so najboljši, zavedni slovenski ljudje, borci, komunisti in aktivisti osvobodilne fronte. Za svobodo so zgorele tudi mnoge hribovske domačije in v marsikatero se kasneje ni več vrnilo življenje.

Pozabljamo tudi, da je bila vsa naša domovina že osvobojena, ko so se pri nas še vedno odvijale krčevite bitke in daje nemški generalpolkov-nik Aleksander von Loehr podpisal brezpogojno kapitulacijo svojih enot šele 9. maja leta 1945 v Topolšici.

Ko se oziramo na prehojeno pot od osvoboditve do danes in pri tem primerjamo današnje družbene in gospodarske razmere z nekdanjimi, lahko ugotovimo ogromen napredek v družbenem in gmotnem položaju delovnega človeka, pa naj bo to tu v Šaleški dolini, v Sloveniji ali Jugoslaviji. Ce ob tem upoštevamo še naše skromne začetne razmere in druge objektivne težave, ki so nas vseskozi spremljale, potem lahko mirno rečemo, da smo v obdobju socialistične samoupravne Jugoslavije dosegli ogromen družbeni napredek.

Zgodovina mnogih slavnih partizanskih enot tone pri ljudstvu polagoma v pozabo; kmalu bo ohranjena le še v pričevanjih borcev in v dokumentarnem gradivu. Izročila o junaških dejanjih Štirinajste na Štajerskem pa sc ni načel zob časa. Po 35. letih se je ljudje povsod tam, kjer je delovala, in daleč naokoli po vsej domovini, še prav tako živo spominjajo, kot v tistih dr.eh po bojih, v katerih je na stotine njenih borcev popadalo v smrt za našo današnjo resničnost. Za nas, ki živimo, ;n za rodove, ki prihajajo za nami, je tekla kri na Graški gori, na Pohorju, povsod po naši slovenski in jugoslovanski domovini. Za nas je v tisti davni pomladi ob osvoboditvi vzcvetel najlepši češnjev cvet, ki ga je nosil v svojem srcu naš rojak, veliki pesnik narodnoosvobodilnega boja in revolucije Karel Destovnik -Kajuh tudi na svoji poslednji težki poti z borci Štirinajste prek Graškc gore, preden je na domačem pragu v Belih vodah omahnil v smrt.

- x

Čas od druge svetovne vojne naprej pomeni za vse jugoslovanske narode in narodnosti najpomembnejše obdobje v zgodovini njihovega družbenega in gospodarskega razvoja. Svobodni in neodvisni, organizirani v samoupravni socialistični družbi, z ugledom v svetu — kar vse smo dosegli pod Titovim vodstvom — se lahko vsi delovni ljudje brez precenjevanja doseženega in brez lažne skromnosti s ponosom ozremo na sadove svojega dela in zato tudi s samozaupanjem pogledamo v prihodnost.

V povojnem razvoju smo dosegli na vseh področjih družbenega in gospodarskega dogajanja pomembne rezultate. Spremenili sta se struktura gospodarstva, kakor tudi socialno-ekonomska struktura prebivalstva. Vedno večji družbeni proizvod, intenzivne investicijske naložbe, nova delovna mesta in izpopolnjevanje strokovnosti zaposlenih, vse večje možnosti domačega trga in vse širše vključevanje v mednarodno delitev dela - to so glavni vzvodi našega napredovanja in bolj ugodnega življenjskega in družbenega standarda.

Vse te pozitivne spremembe na področju materialnega razvoja in v razvoju socialističnih odnosov v družbi, se odražajo v sleherni naši družbeni skupnosti.

VELENJE

Velenjska občina sodi po površini in prebivalstvu med sredice velike občine v SR Sloveniji; meri 182 km2 in ima 37.000 prebivalcev. Dve tretjini prebivalstva občine živita v Velenju, ki je nastalo in se razvilo • po revoluciji kot izraz industrijskega prebujenja in socialistične graditve nove družbe. Velenja, kakršnega poznamo danes, pred tridesetimi leti ni bilo. Bili pa so tu velenjski rudarji, ki so se hoteli dvigniti iz svojega bednega polproletaiskega življenja k lepšemu, človeka vrednejšemu življenju. Tu so bili tudi dobri borci in prekaljeni revolucionarji, ki se niso ustrašili ne težav in ne dela in ki so se tako kot poprej v borbi za nacionalno in socialno osvoboditev, zagrizeno lotili obnove porušene dežele, graditve novega gospodarstva in nove družbe in tudi graditve svojega novega mesta.

Zgodovina Velenja je tesno povezana z zgodovino velenjskega rudnika; tako kot se je razvijal rudnik, se je razvijalo tudi Velenje. Osnova za razvoj mesta in vsestransko družbenoekonomsko preobrazbo velenjske občine je bil premog (lignit), ki je dobil kot pomemben energetski vir svoje ustrezno mesto šele v socialistični Jugoslaviji. Velike potrebe po energetskih virih so narekovale izgradnjo mnogih enetgetskih objektov v Jugoslaviji, med katerimi so bili tudi velenjski rudnik in šo-štanjske termoelektrarne. Velenjski rudnik je v vseh povojnih letih svoje zmogljivosti stalno večal, o čemer najbolj zgovorno pričajo podatki o njegovi proizvodnji. Leta 1945 so nakopali velenjski rudarji 182.500 ton lignita, v letu 1975 pa 4.265.000 ton lignita, v letu 1978 4.400.000 ton.

Vzporedno z razvojem velenjskega rudnika je potekala tudi izgradnja šoštanj skih termoelektrarn. Z dograditvijo 4. faze smo dosegli skupno zmogljivost 745 MW. Energetski viri velenjske občine imajo pomembno mesto v energetski bilanci SR Slovenije, saj zagotavlja rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje preko 50 % električne energije Slovenije.

Druga pomembna gospodarska dejavnost v občini je kovinsko -predelovalna industrija oziroma tovarna gospodinjske opreme . Gorenje", ki je močno spremenila družbeno gospodarsko strukturo občine in omogočila zaposlovanje žensk. „Gorenje" se je razvilo iz majhne obrtniške delavnice in je v obdobju kratkih 15 let postalo najmočnejši proizvajalec gospodinjske opreme v Jugoslaviji. ..Gorenje" veliko svojih proizvodov tudi izvaža.

Energetska in kov;nsko-prcdelo-valna industrija sta najpomembnejši gospodarski dejavnosti v občini in nosilki družbenoekonomskega razvoja in napredka. V teh dveh dejavnostih je zaposlenih okoli 15.000 delavcev.

Dimaničen družbenoekonomski razvoj je povzročil hitro naraščanje zaposlenosti in prebivalstva. V povojnem obdobju se je prebivalstvo občine podvojilo, zaposlenost jja se je povečala od 4.000 na 23.Q00 delavcev. Takoj po vojni smo imeli skoraj polovico kmečkega prebivalstva, danes pa je v občini le še 9 % prebivalstva, ki se preživlja izključno s kmetijstvom. Velik napredek je bil dosežen v številu zaposlenih žensk, ki predstavljajo 40 % vseh zaposlenih v občini (v gospodarstvu in družbenih službah je zaposlenih nad 9.000 žensk). Prav dohodki, ki jih ustvarjajo ženske, pa omogočajo ■ družinam ugodnejše življenje-

Takoj po prihodu okupatorja je začela v Šaleški dolini delovati prva oborožena partizanska skupina, ki se je kasneje vključila v Pohorsko četo. Na zgodovinskih tleh, na Grmadi nad Plešivcem, je bQ v prvih oktobrskih dneh leta 1941 ustanovljen 1. Štajerski bataljon, v katerega so se združile Pohorska, Re-virska in Savinjska četa in v noči od 7. na 8. oktober izvedle napad na Šoštanj. Ta junaška partizanska akcija, oziroma prvi partizanski napad na mesto v Sloveniji, je močno okrepil samozavest borcev in zavednih Slovencev. Okupator se je zverinsko maščeval; dva dni za tem je v Šoštanju ustrelil prvih deset talcev v Šaleški dolini. To je bila najpomenb-nejša partizanska akcija v naši dolini

' SKOPJE-CENTAR

Občina Skopje-Center v°ja občine Center za ob-zajema osrednji del glavnega dobje 1977-1980 je predvi-mesta Makedonije in se dena poprečna letna rast razprostira na površini 18,29 družbenega proizvoda 10 do hektarjev. V tej občini so H odstotkov. Skupna inve-skoraj vse trgovske, izvozno- sticijska vlaganja naj bi pove-uvozne hiše. znani mestni čali od 2.803 na 3.028 trgovski center, s površino nad 140 tisoč kvadratnih metrov, univerza Ciril in Metod, večji del turistično-gostinskih organizacij, banke, kot tudi večina organizacij družbenih dejavnosti, kulturni objekti idr.

Od skupnega števila organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti, ki so v Skopju, jih je na območju občine Center okoli 53 odstotkov ali 670. V njih je zaposlenih 55.000 delavcev.

V družbenem načrtu ekonomskega in socialnega raz-V___

milijonov dinarjev, izvoz naj bi bil na leto večji za 133 odstotke, industrijska proizvodnja za 11 odstotkov itd. V sedanjem obdobju predvidevanja nc le da ustvarjajo, ampak jih celo presegajo.

--

BEOGRA D-ČUKA RICA

ZAGREB-TREŠNJEVKA

Trešnjevka je ena izmed tovarna vžigalic idr. Z iz-

desetih občin Zagreba. Po gradnjo Savske ceste in že-

nekaterih podatkih je pred lezniške proge Zagreb - '

vojno v njej živelo. 15.000 Sisak (1872-1892) ter z

prebivalcev, leta 1953 okrog dokončanjem novega mostu

58.000, danes pa že 130.000 čez Savo leta 1892, se je na

ljudi Že ti podatki kažejo, da šrešnjevki pričela intenziv-

je v zadnjem obdobju doživ- nejša gospodarska gradnja in

ljala zelo hiter razvoj. začela se je spreminjati v

Trešnjevka je bila vseskozi industrijsko predmestje Za-

in je še vedno delavska četrt greba. Zagreba. Na njenem območju je okrog 180 delovnih Vzporedno z nastajanjem

organizacij, ki ustvarijo pri- delavskega naselja na Treš-

bližno 20 odstotkov družbe- njevki se je konec 19.

nega proizvoda gospodarstva stoletja začelo tudi organizi-

Zagreba. V tej občini je rano socialistično gibanje in

vrsta pomembnih gospodar- sodelovanje prebivalstva v

skih organizacij, kot so Rade delavskih akcijah. Trešnjev- ■

Končar, s približno 16.000 ka je bila vseskozi uporna,

zaposlenimi, Nikola Tesla s nemima in revolucionarna,

5300 zaposlenih, zagrebški pred vojno tipična delavska ,

električni tramvaj s 4500 četrt, zatočišče komunistov, i

zaposlenimi, Industrograd- skojevcev in ilegalcev, pri-

nja § 7500 delavci itd. V zorišče delavskih stavk in

občini je danes zaposlenih demonstracij, naprednih

nekaj nad 58.000 ljudi, od idej. Prva večja stavka je bila

tega 48.000 v gospodarstvu. v začetku leta 1&75 v

Trešnjevka, kot delavsko tovarni užigalic, v kateri so

predmestje Zagreba, se je bile zaposlene v glavnem

začela oblikovati v začetku ženske. Ta stavka je bila

19. stoletja z nastankom iskrica za kasnejše delavske

naselja Sava, v katerem so se stavke, ki niso vznemirile

začeli naseljevati splavarji, samo Trešnjevko, ampak so

ladjarji, obrtniki in mali imele širši vpliv. Zaradi tega

trgovci. V 2. polovici 19. je Trešnjevka postala trn v

stoletja so na tem območju peti takratnemu režimu in

zrasla tudi nekatera manjša odtod tudi ime ,.Rdeča

industrijska podjetja, kot Trešnjevka."

od začetka vstaje do prihoda XIV. divizije na Štajersko, zato sije občina Velenje ta dogodek izbrala za svoj občinski praznik.

Obdobje, ki je sledilo, je bilo za Šaleško dolino najtežje in je terjalo največ žrtev. Okupator je začel možično zapirati ljudi in jih pošiljati v koncentracijska taborišča. Z množičnim streljanjem talcev je zadajal vse hujše rane osvobodilnemu gibanju. Z razbitjem partizanske ..skupine B", v kateri je padla večina prvih šaleških partizanov, pa tudi -partizanstvu na tem območju.

Čeprav je okupator izvajal čedalje hujše nasilje, osvobodilnega gibanja ni mogel zatreti. Nasprotno, ljudje so začeli še bolj množično odhajati v partizane; že 1. julija leta 1942 bila na Graški gori. ustanovljena Šaleška četa, ki se jc oktobra istega leta vključila v Pohorski bataljon. Tragični konec legendarnega Pohorskega bataljona na Osankarici 8. januarja leta 1943 je bil hud udarec tudi za osvobodilno gibanje v naši dolini, saj je z njim padla večina partizanov iz Šaleške doline.

Na intenzivnejše politično delo na terenu in vključevanje vse večjega števila borcev v partizanske enote je brez dvoma močno vplival prihod izkušene in dobro oboržene XIV. divizije, ki jo je na Titovo povelje poslal v okupirano slovensko Štajersko glavni štab NOV in PO Slovenije. Po prihodu na Štajersko se je divizija v neprestanih bojih, v -negu in viharjih, tri tedne prebijala skozi številne sovražnikove obroče prek Kozjanskega, Konjiške gore, Linde-ka, Paškega Kozjaka, Graške gore in Mozirskih planin. 21. februarja leta 1944 se jc na Graški gori ravnala ena izmed najhujših bitk v nemški ofen-

J

Številka 25 (487) - 29. junija 1979

i\*5

OBČINE, UDELEŽENKE XIII. SREČANJA BORCEV NOV IN MLADINE JUGOSLAVIJE

GEVGELIJA

Na najjužnejšem delu naše domovine, na meji med Grčijo in Jugoslavijo, se razprostira občina Gevgelija. Zgodovinsko je ta prvič omenjena v turških dokumentih iz 1665 leta. Za mesto je bila razglašena 1886. leta. K naglemu razvoju tega področja pa je pipomogla izgradnja železniške proge Solun - Skopje 1874. leta.

Najpomembnejša dejavnost je bila v preteklosti gojenje sviloprejk. Vse do 1912 leta je bila Gevgelija v sestavu turškega carstva. S priključitvijo k stari Jugoslaviji pa je to področje, kot cela Makedonija, gospodarsko precej nazadovalo. Zato ni čudno, da je mnogo prebivalcev želelo revolucionarne spremembe. V NOB je sodelovalo mnogo borcev iz tega področja. Že 10. maja 1943 je bil na bližnji planini Kožuv formiran prvi partizanski odred Sava Mihajlov. Gevgelija je bila osvobojena 7. novembra 11944.

Po osvoboditvi pa se je začel razcvet tega kraja. Danes ima občina trideset tisoč prebivalcev, samo me-

sto pa skoraj deset tisoč. V družbenem sektorju je zaposleno preko 30 odstotkov vseh prebivalcev. Še vedno je večina delavcev zaposlena v kmetijstvu, okoli 2.500 delavcev pa je našlo svoj zaslužek v industriji. Večina kmetijskih površin je posejanih z žitaricami, ostale pa so izkoriščene za vinogradništvo, sadjarstvo in krmne rastline. Eden od glavnih virov dohodka kmečkega

prebivalstva sta zgodnje sadje in zelenjava.

V občini imajo na osnovnih in srednjih šolah 5.200 učencev, na fakultetah pa 66 študentov.

V srednjeročnem planu občine predvidevajo, da bo družbeni proizvod naraščal 11 odstotno, podobno pa tudi dohodek. Dosežki v tem letu kažejo, da bo plan uresničen.

DERVENTA

Derventska občina je dala pomemben prispevek k razvoju delavskega gibanja in narodnoosvobodilne vojne. Bogata tradicija delavskega gibanja izhaja iz začetka tega stoletja. Že leta 1919 sta v Derventi delovala mestni komite združene delavske partije (Komunistov) in mestni sindikalni svet. Naslednje leto so ustanovili mestni komite SKOJ in pododbor žena - komu-nistk.

Med narodnoosvobodilnem bojem je nad 1.000 prebivaloev te občine darovalo življenje za svobodo, a 1.800 jih je sodelovalo v narodnoosvobodilnem gibanju. Med vojno je bilo zelo razvito tudi ilegalno delovanje, zlasti v samem mestu, kjer sta delovali partijska in skojevska organizacija.

Danes živi v tej občini okrog 60.000 prebivalcev. Križajo jo magistralne ceste v smeri proti Sarajevu, Slavonskem Brodu m Banja Luki tako, da je povezana z vsemi centri v državi.

Vsaki deseti prebivalec Dervente je zaposlen v gospodarstvu ali družbenih dejavnostih, vsak šesti je učenec osnovne šole. Srednješolski center obiskuje 3.150 mladih.

V zadnjih nekaj letih v Derventi beležijo hiter družbenoekonomski razvoj na vseh področjih življenja v občini.

V derventskem gospodarstvu prevladuje tovarna obutve, v kateri je zaposlenih 1.600 delavcev. Tovarna izvozi kar 80 odstotkov svojih izdelkov na vzhodno in zahodno tržišče. Drugi po velikosti je kolektiv tekstilne industrije Ukrina, ki zaposluje nad 1.200 delavcev in četrtino svoje proizvodnje izvozi.

Na področju kovinske industrije se zelo naglo razvijajo tovarna cevi Unis, Mehanika, Tehnorad in drugi. Pomemben delež pa dajejo gospodarstvu občine še delovna organiza-

cija Jcdinstvo, ki proizvaja moderno opremo, Iskra (moderno opremljena tiskarna), Poljoprivrednik, trgovinska organizacija Bosna idr.

Kljub hitremu razvoju industrije je občina še vedno pretežno kmetijska, saj se skoraj 50 odstotkov vseh prebivalcev ukvarja izključno s kmetijstvom. Vendar pa tudi na tem področju dosegajo pomemb ne uspe-

Srednjeročni načrt razvoja občine so sprejeli z velikimi ambicijami, vendar so prepričani, da ga bodo

uresničili v celoti- Med drugim naj bi do letošnjega dneva republike spustili v obratovanje novo Unisovo tovarno, moderen srednješolski center s 33 učilnicami in kabineti ter še vrsto drugih objektov. V teku je tudi regulacija reke Ukrine, izgradnja novega mostu za obvozno cesto mesta itd.

Poudariti je treba, da tudi delovni ljudje in občani občine Derventa preko samoprispevka namenjajo ogromna sredstva za reševanje komunalnih in drugih vprašanj.

BANJA LUKA

Banja Luka, mesto mladosti in zelenja, gospodarsko, kulturno, izobraževalno središč e Bosanske krajine, je bila zibelka revolucionar nega gibanja v tem delu Bosne in ' Hercegov ine. V povojnih letih sta se mesto in občina pospešeno razvijala. Danes žiwi na območju občine več kot 180 tisoč prebivalcev, v samem ■Btu pa 130 tisoč. Osnovne šole, šole usmerjenega izobraževanja, višje šole in fakultete obiskuje okrog 40.000 uičencev, dijakov ter študentov.

Banjalučanov, okrog 800 pa jih je darovalo življenje za svobodo na bojiščih Sirom države. Banjaluška občina je dala 19. narodnih herojev, okrog 3000 občanov pa je padlo kot žrtve fašističnega nasilja.

Občinska organizacija ZZB NOV Banja Luka je zelo aktivna in močna, saj ima 4.500 članov, ki so vključeni v vseh družbenopolitičnih in društvenih organizacijah, kot tudi ^anih. „uka tudi fakultet

Banja 1 Luka se je razvila v močno gospodarsrsko središče, Elektronska, Kovinska, ] lesno predelovalna, živilska in usrsnjarska industrija so najbolj razvite irindustrijske veje. V gospodarskih irin družbenih dejavnostih je zaposlenihih okrog 55.000 delavcev. V zadnjihih letih so mnogo storili za združevaianje in povezovanje gospodarstva tatako, daje danes Banja Luka sedež sednimih soždov (Agroindustrij-ski in piorometni kombinat Bosanska krajina, P Rudi Cajevec, Gradbeni industrijski ci kombinat Kozara, Krajina iirist, Jelelšingrad, Krajišnik itd.), ki imajo svo/oje delovne in temeljne or-ganizacijeje sirom Bosanske krajine, pa tudi i v mnogih drugih občinah Bosne in i Hercegovine ter v drugih jepublikahah. Več temeljnih organizacij zdrilruženega dela na območju občine pipa je združeno tudi v večje gospodarsirske sisteme v tej republiki.

Nad saisamim mestom stoji spomenik padliilim Krajincem, eno od največjih delel nedavno umrlega kiparja Antuna i Augustinčiča. Na mestu, Iger stoji ji Spomenik, je bil junija leta 1941 podjd vodstvom Džure Pucara -Starega p področni partijski sestanek o začetkucu vstaje je Bosanski krajini. Z močnono partijsko sindikalno in -mladinskoko organizacijo, v katerih so delali mnnnogi ugledni in prekaljeni revolucioronarji, je dala Banja Luka pomembeben prispevek k narodno-[osvobodiliilnemu boju. Konec vojne je pod orožjjžjem dočakalo okoli 3.200

in dve višji šoli v mestu ter ena v Bihaču so pomemben temelj za kadrovsko krepitev Bosanske Krajine in širšega območja. Prizadevanje, da bi bila univerza v neposredni povezavi z združenim delom, daje povsem konkretne rezultate, ki se ne kažejo le v tem, da je vanjo vključenih osem znanstveno raziskovalnih ustanov, zavodov in oentrov, temveč tudi v čvrsti povezanosti med to visokošolsko organizacijo in organizacijami združenega dela.

Muzej Bosanske Krajine, arhiv, narodno gledališče, ljudska knjižnica Petar Kočič, zavod za zaščito kulturnih spomenikov in umetniška galerija so samo nekatere izmed ustanov na področju kulture, ki so regionalnega pomena in ki s svojim delovanjem prispevajo k razvoju kulture na širšem območju.

V zadnjih desetih letih, še zlasti pa po katastrofalnem potresu, ki je leta 1969 prizadejal Banja Luko in Bosansko Krajino, se je povsem spremenila podoba tega področja. Zahvaljujoč velikemu odrekanju in samoprispevku delovnih ljudi in občanov ter solidarnosti naših narodov in narodnosti, so v mestu rastla nova naselja, zgradili so nove tovarne in številne druge objekte. Posledice elementarne nesreče še niso v celoti odpravljene, vendar je jasno, da so prizadevanja za obnovo in razvoj žc doslej dala ogromne rezultate.

BEOGRAD— R A KOVIC A

Rakovica je najmlajša beograjska občina. Oblikovana je bila pred petimi leti.

V njej sedaj živi preko 75.000 prebivalcev, ki so organizirani v desetih mestnih skupnostih.

Rakovica je občina za katero je značilna koncentracija podjetij kovinske, gumarske in elektroindustrije.

V zadnjih letih pa je to področje tudi veliko gradbišče, na katerem nastajajo številni novi objekti družbenega standarda. V občini Rakovica je tudi del parka Košutnjak z izredno lepimi tereni, primernimi za izlete in razne športne aktivnosti.

Na področju občine je osem osnovnih šol, katere obiskuje več kot 9.000 učencev. Tu pa so tudi tri srednje šole in fakulteta, ki jo obiskuje približno 10 000 rednih in izrednih študentov.

V občini poudarjajo, da so napori več kot 17.000 delavcev te občine usmerjeni k hitrejši stabilizaciji gospodarstva ter večji produktivnosti dela že pripomogli k ustreznim uspehom. Tako so v lanskem letu zabeležili v tej občini 12 odstoten porast celotnega prihodka in

46 odstoten porast dohodka. Ta trud delavcev pa je prav gotovo prispeval tudi k dvigu standarda, ki je neprimerno boljši kot je bil pred petimi leti.

Med številnimi organizacijami združenega dela v tej občini zasluži posebno pozornost pred 50 leti ustanovljena „Industrija motorjev Rakovica". Ta je bila v začetku last francoskih in domačih delničarjev. Tu se je v letih pred vojno zelo razvilo delavsko gibanje in borba proti buržoaznemu izkoriščanju. Ob Hitlerjevem napadu na Čehoslovaško 1. septembra 1940 so se prvi uporno dvignili komunisti in delavci industrije motorjev in krenili po beograjskih ulicah v protestnem mitingu.

Kolektivu, ki je v petdesetih letih delovanja dal iz svojih vrst nekaj sto padlih borcev, tri narodne heroje in več udarnikov prve petletke, je bila ob tridesetletnici delovanja podeljena tudi PLAKETA IZB NOV JUGOSLAVIJE. To plaketo pa je prejela tudi tovarna motorjev in zobčenikov „21. maj", ki ima svoje industrijske zgradbe tudi v tej občini.

KRAGUJEVAC

Kragujevac je gospodarsko, kul-turnoprosvetno in politično središče Šumadije in Pomoravja- Ima okrog 120-000 prebivalcev in je velikega prometno-geografskega pomeni., saj gre skozi mesto želeniška prega Beograd- Lap ovo-Kraljevo-Skopje, iz njega pa vodijo sodobne ceste proti Beogradu, Kraljevu, Čačku, Gornjem Milanovcu, Sveto-zarevu, Kruševcu itd.

Kragujevec se prvič omenja leta 1476 v turških dokumentih kot Kragujevdža. Zaradi turško-avstrij-skih vojn je bil Kragujevac dvakrat tudi pod avstrijsko oblastjo (od leta 1689 do leta 1690 in od 1718 do 1739). Od leta 1739 do 1804 je bfl znova pod turško oblastjo. Osvobojen je bil ob začetku prve srbske vstaje. Turki so ga ponovno zavzeli leta 1813, dve leti kas dokončno zapustili.

asneje pa so ga

krat so ustanovili državno livarno topov, prvo industrijsko podjetje v takratni Srbiji, iz katerega je po sto letih zrastla Crvena zastava. Razvoj industrije je bil velikega pomena tudi za razvoj delavskega gibanja, zlasti v sedemdesetih letih 19. stoletja, ko je v Kragujevcu živel in delal Svetozar Markovič, prvi socialist v naši državi. Iz tega obdobja je poznan dogodek, znan kot

„Rdeči prapor." 15. februarja leta 1876 so bile namreč v Kragujevcu rve delavske demonstracije v Srbiji.

znak zmage na volitvah so delavci izobesi i na občinski zgradbi rdečo zastavo z napisom Samouprava. V spomin na ta dogodek je v Kragujevcu od leta 1969 naprej vsako leto tradicionalna manifestacija Srečanje samoupravljalcev Jugoslavije Rdeči prapor.

V štiriletnem narodnoosvobodilnem gibanju so tudi prebivalci

V

t

Posebno pomembno za razvoj Kragujevca je bilo obdobje od 1818 do 1841. Takrat je bil Kragujevac kot glavni sedež srbske kneževine kulturno-prosvetno in politično središče osvobojene Srbije. V tem obdobju so ustanovili mnoge pomembne ustanove, med katerimi so najpomembnejše: ..Srbska kancelari-ja' - prva sodnopravna ustanova v Srbiji (leta 1820), .^gimnazija" -prva srednja šola v tedanji Srbiji (leta 1833), „Knjaževsko -srbski teatar" - prvo gledališče v Srbiji (1835) in „licej' najvišja izobraževalna ustanova v Srbiji (1838). V tem obdobju so ustanovili tudi prvo lekarno, vojaško bolnišnico, izdajali prvi časopis v Srbiji-Novine srbske itd. ,

Na skupščini leta 1830 so prebrali prvi „hatišerif", s katerim Srbija postane avtonomna kneževina.

Leta 1835 so v Kragujevcu sprejeli med drugim tudi prvo srbsko ustavo - sretenjsko ustavo, leta 1978 pa so v Kragujevcu prebrali določila Berlinskega kongresa, po katerih Srbija postane popolnoma nezavisna država.

Leto 1851 pomeni prelomnico v v sesplošnem razvoju Kragujevca. Ta-

Kragujevca utrpeli velike žrtve. 6.000 ljudi je padlo v raznih partizanskih enotah, 3.000 pa jih je umrlo v taboriščih. Kragujevac je dal tudi 14 narodnih herojev, osvobojen pa je bil 12. oktobra leta 1944.

Jesenske sovražnikove ofenzive leta 1941 prebivalci Kragujevca ne bodo nikoli pozabili. Takrat je sovražnik izvajal nad ljudmi strašne maščevalne akcije. Tako je okupator 19- oktobra v Iličevem, Maršicu in Grošnici ustrelil nekaj sto ljudi. Najstrašnejši dan pa je bil 21. oktober, ko je sovražnik v Kragujevcu ustrelil 7.300 prebivalcev, med njimi 300 učencev, 18 profesorjev, in 15 ouok v starosti od 8. do 12. let. Zločin je prizadel vsako hišo. Vse mesto je bilo v bolečini in strahoti.

V Šumaricah, kraju, kjer je okupator izvedel ta grozodejstva, je urejen Spominski park. To je edinstven spomenik množične tragedije in neizmernega herojstva.

V Kragujevcu danes živi nekaj nad 122.000 prebivalcev, zaposlenih je nekaj več kot 52.000 občanov, od tega okrog 46.000 v gospodarstvu in približno 6.000 v negospodarstvu.

OBČINE, UDELEŽENKE XIII. SREČANJA BORCEV NOV IN MLADINE JUGOSLAVIJE

LJUBLJ A NA-ŠIŠKA

Šiška je ime za severozahodni del Ljubljane. Območje občine meri 156 kvadratnih kilometrov in je zelo raznoliko. Petdeset odstotkov je plodnih kmetijskih površin, 42 odstotkov je gozdov, ostalo pa so neplodna območja. V zadnjih dvajsetih letih se je število prebivalcev povečalo skoraj za enkrat. Leta 1961 je na območju občine živelo 45.000 ljudi, sedaj pa jih je okrog 82.000, kar je 27 odstotkov vseh prebivalcev mesta Ljubljane. 40.000 občanov je zaposlenih, od tega 29 odstotkov žensk. Na območju občine Šiška je 24.000 stanovanjskih enot v družbeni in zasebni lastnini. 1440 prebivalcev ima kmetije, od tega je 480 kmetovanje izključni vir dohodka.

Delež Šiške v družbenem proizvodu Ljubljane znaša 23 odstotkov. Industrija prispeva 66,4 odstotka, trgovine 9,1 %, promet 8,2%, zasebna obrt pa 5,6 odstotka. V občini Šiška, ki ima 25 krajevnih skupnosti, je 150 delovnih in temeljnih organizacij združenega dela in dve sestavljeni organizaciji združenega dela. Štirinajst centralnih in štiri podružnič-

ne osnovne šole obiskuje 8410 otrok. V podaljšano bivanje je vključenih 1750 otrok, celodnevni pouk pa imajo otroci osnovne šole Tine Rožanc v Pimičah, v osnovni šoli Stane Kosec v Šmartnem ter otroci prvih razredov osnovne šole Alojz Kebe v Šentvidu. Gimnazija je v Šentvidu, imajo pa tudi izobraževalni center Litostroj, železniško elektro kovinsko šolo, zavod za strokovno izobraževanje, dom centra strokovnih šol in internat industrijskega centra Litostroj. Šiška nudi tudi nešteto mirnih in idiličnih kotičkov, ki jih izletniki in turisti v vseh letnih časih radi obiskujejo. Hoteli in zasebniki premorejo okoli 700 ležišč, v gostinskih lokalih pa je prostora za 6000 gostov.

Sredi velikega parka Tivoli stoji priljubljen cilj nedeljskih izletnikov Cekinov grad, v katerem je urejen tudi muzej NOB. V gradu Goričane imajo redne" etnografske razstave, priljubljena izletniška točka pa je tudi Šmarna gora. V športnem parku ing. Stanka Bloudka pa so lepo urjena športna igrišča.

JABLANICA

Iz nekdaj majhnega, izrazito nerazvitega kraja postaja območje občine Jablanica središče vse pomembnejših gospodarskih dejavnosti. V občini živi 12.000 prebivalcev, 2000 jih je zaposlenih, od tega 1730 v gospodarstvu. Jablanica je postala svojevrsten narodni park, s katerim se lahko primerjata samo Sutjeska in Kozara. Danes je to sodobno mesto, ki se razvija in raste ter privlači s svojo zgodovino, sedanjostjo pa tudi bodočnostjo.

V zimi leta 1943 sc je tu odvijala najhumanejša bitka v zgodovini vojn znana bitka za ranjence. Zgodovinarji in vojskovodje bedo stoletja proučevali ta nenavaden boj, v katerem so herojska in svobodnjaška srca pod vodstvom tovariša Tita premagala in zlomila številčno močnejšega sovražnika, pri tem pa so pokazala veliko ljubezen do človeka, tovariša, vojaka, ranjenca. Stoletja bodo minila, toda človek in Neretva ne bosta pozabljena. Tu je večna Neretva, porušeni most in pripovedi o herojstvu borcev, ki so z veliko borbeno moralo premagali tudi to četrto sovražnikovo ofenzivo in mrzlo ter naraslo Neretvo.

Zaradi veličine in pomena teh dogodkov so na mestu prehoda borcev in ranjencev čez Neretvo zgradili centralni zgodovinski park bitke za ranjence.

Samo tri leta po odločilni bitki za ranjence v Jablanici so začeli nov boj za izgradnjo hidroelektrarne Jablanica. Z njeno izgradnjo se je začel tudi izredno hiter razvoj

celotne občine. Delovna organiza ja industrije granita že več trideset let uspešno proizvaja obdeluje okrasni in daleč ok znani kamen granit. Zaposluje 6 delavcev. Področje Jablanice izredne bogato z gozdovi, ki so ti pomemben vir dohodka. Ugod geografski položaj Jablanice omoj ča velike možnosti za razvoj ta stičnega gospodarstva. Skozi tranzitno mesto potuje vsak dan se v njem zadrži okoli 20.0 gostov.

Na območju Jablanice je še t drugih delovnih organizacij kot primer obrat modne konfekc Nada, Avtoservis, Velepromet Posebno pozornost namenj zdravstvenemu varstvu prebivalo po vojni so dobili svoj prvi zdi stveni dom. Osnovne sole obiski 2000 učencev, srednješolski ceni ki so ga ustanovili leta 1974, okrog 300 dijakov. Pomembne zultate dosegajo tudi na podre« stanovanjske gradnje.

V povojnem obdobju so zgiad 700 družbenih in nad 1000 zasebi stanovanj. Zelo pospešili p; stanovanjsko gradnjo v zadnjih di letih, saj so zgradili za 25 odstotk več stanovanj, kot so načrtovali Jablanice se na fakultetah in visok šolah izobražuje nad sto študenti

Skratka, Jablanica vstopa v i dobje takšnega razvoja družba ekonomskih odnosov, za katero upravičeno lahko trdi, da je izp njeno z velikimi pričakovanji za boljši jutrišnji dan.

MOST AR

Mostar se kot naselje prvič omenja sredi 15- stoletja, danes pa je to občina z nekaj več kot 100.000 prebivalci. V 34 letih svobode je mesto doživelo nesluten razvoj. Delovni ljudje in občani te občine so nesebično, z lastnimi napori ter ob pomoči širše družbene skupnosti, gradili tako mesto Mostar kot vsako vas v občini. Pred vojno je imel Mostar 19.000 prebivalcev, danes jih ima mesto 70.000. Blizu 23.000, ali vsak tretji prebivalec občine, je danes zaposlen, pred vojno pa je bilo zaposlenih le 2000

občanov.

Lcta 1939 je bilo v osnovnih in srednjih šolah 3100 učencev, danes pa imajo 30.000 osnovno in srednješolcev ter študentov. Ni področja družbene dejavnosti in življenja, v katerem ne bi bili dosegli ogromnega napredka. Mostar je gospodarski, trgovski, univerzitetni, zdravstveni, politični, kulturni, športni in turistični center Hercegovine. Mesto leži ob reki Neretvi na nadmorski višini 70 metrov. Mesto je polno zgodovinskih znamenitosti, zlasti iz časa turškega imperija, najzanimivejši pa je Kujundžiluk s starim mostom, ki je bil narejen leta 1566.1

Mesto se ponaša z bogato revolucionarno tradicijo. Nad 2460 Mo-starcev ni dočakalo dneva svobode, od tega jih je več kot 760 padlo v raznih bojih širom po domovini,

med njimi tudi 14 narodnih heroji Mostar je mesto prijatelj s Splitc in Kragujevcem ter nekaterimi me na tujem.

Ni področja dr ižbene dejavno in življenja, v katerem dosei zadnjega obdobja niso nekaj da krat večji. Rezultate v nekate dejavnostih niti ne morejo primeij ti s predvojnim obdobjem. Pe^ so takrat povezovale mostarske z mestom, petrolejko so za razsi ljavo uporabljali ne le na n ampak pogostokrat tudi v mesti solidarnostjo in nesebičnim lasti delom so zgradili ceste v vsako? od tega tudi mnoge' asfalti končujejo pa še program elektrifi cijc celotnega območja občine.

Izjemen napredek je opazen! v kulturi, izobraževanju, zdrava na področju prometa in zvez Tueli moderna kovinsko predi valna industrija Soko, barvna me lurgija Eneigoinvest, Unisovi pv vodi, kot številne in raznovrstne! usmerjenega izobraževanja, razvil kulturnih ustanov in amatersl dela na tem področju, regioi medicinski center. Dr. SafetMu približno 240 visoko stroko« zdravstvenimi delavci, fakulteti inštituti, združeni v univerzi Džd Bijedič ter še veliko drugega, w so rezultati dela in prizadel delovnih ljudi in občanov Mostl

jalci so se v bratstvu in veliki slogi borili skupaj Hrvati, Muslimani in Srbi. Vsak sedmi Sarajevčan je daroval življenje zaa svobodo, 27 prebivalcev Sarajeva pa so proglasili za narodne heroje.

Po vojni so ob velikem poletu zagnanosti in udarništvu hitro začeli obnavljati opustošeno mesto. Začelo se je razvijati v veliko gospodarsko in kulturno središče. Občina Novo Sarajevo, kot del mesta Sarajeva, doživlja zelo intenziven razvoj z izgradnjo šol, fakultet, stanovanjskih naselij, predšolskih ustanov, zdravstvenih in kulturnih objektov, športnih in drugih objektov in postaja eno od najbolj razvitih v republiki.

Z lansko razdelitvijo občine na dve družbeno-politične skupnosti, Novo Sarajevo in Novi Grad, je prišlo ne le do teritorialnih sprememb in do sprememb v številu prebivalcev, ampak tudi v celotni družbenoekonomskih in družbenopolitični strukturi.

V minulih treh letih so v občini Novo Sarajevo ogromno naredili. Zgradili so nove tovarne s sodobno tehnologijo. Zrasla so nova naselja Grbavica, Hrasno, Čengič Vila, Novo Sarajevo I in II. Od 55 tisoč

okolja, srednjeročnega razvoja, samoprispevka občanov in delovnih ljudi ter programa priprav za 14 zimske olimpijske igre. S samopri-

?>evkom bodo do leta 1982 v ob-ini Novo Sarajevo zgradili: del krožne mestne avtoceste, vodovod v dolžini 7.380 metrov, kanalizacijo v dolžini 7.330 metrov, plinovod, novo postajo prve pomoči, spominski park Vrača, bazen pri športnem centru Grbavica, drugi trakt central ne prometne ulice Vojvode Putnika.

Na območju občine so ustanovili 29 krajevnih skupnosti. Delovni ljudje in občani občine Novo Sarajevo uresničujejo odločanje v skupščinah družbenopolitičnih in samoupravno interesnih skupnosti v 800 delegacijah, vseh delegatov pa je prek 8.000.

V občini aktivno delujejo vse družbenopolitično organizacije Občinska organizacija SZDL ima okrog 60.000 članov, organizacija ZK blizu 15.000, Zveza sindikatov 4)000, ZZB NOB okrog 2.500, ZSM pa okrog 35.000 članov.

Skratka, občina Novo Sarajevo je v preteklih desetletjih svojega obstoja in razvoja dosegla zavidljive rezultate, ki so delovnim ljudem in občanom obveza za še večje napore v naelaljnjem razvoju.

TITOV VELES

Titov Veles se razprostira na bregovih reke Vardar, kar mu daje poseben geografski pomen. Kot mesto se omenja že v tretjem stoletju pred našo ero. Takrat se je imenoval Vila Zora. V teh predelih so se menjavali številni narodi. Tako so kraju vladali Dardanelci, pa kasneje grški Makedonci, Rimljani, Slovani, Bizantinci, Bolgari in Turki. Večji razcvet je mesto doživelo šele v 18. stoletju, ko je bilo še vedno pod turško oblastjo. Takrat je, bolj kot v prejšnjih stoletjih, zaživela trgovina. V 19. stoletju je Veles postal eden od najpomembnejših trgovskih središč v Turčiji. Dieč naokrog so bili poznani njegovi trgovci in trgi. Izdelke so prodajali v Beogradu, Trstu, na Dunaju, v Budimpešti, Carigradu in drugje. V tem stoletju se je tu močno razvilo livarstvo, Veles pa je zavzemal tudi pomembno mesto pri proizvodnji pita in industrijskih kultur. Veles, ki je imel še v 18. stoletju le tri do štiri tisoč prebivalcev in še ti so bili zdesetkani v letih 1813 do 1848, ko

je tam razsajala kolera, je m leta 1939 skoraj štirinajst i prebivalcev. Tudi ta podatek k kako velik gospodarski razcvet mesto doživelo v nekaj desetld Razvoj občine se je nadaljeval ti začetku tega stoletja, vendar pti v tem času močno razmak delavsko gibanje. Boj proti buril ji je potekal vse do druge sveto vojne, ko so morali revoluciomi zavedni Makedonci stopiti v proti sovražnemu okupatorji območju občine Titov Veles je prvi partizanski odred formira aprila 1942. leta. Mesto je osvobojeno 9. novembra 1944, oktobra 1946 pa gaje doletelil da nosi Titovo ime.

Mesto ima danes nad štiik tisoč prebivalcev, v občini pa j preko 65 tisoč. Titov Vela pomembno železniško in trga središče. Tu je tudi precej indusl med katero velja omeniti ton porcelana, svilarski kombinat,! strijo živil, predelavo tobaka kovinsko industrijo.

BOSANSKI BROD

Bosanski Brod, mesto na desni obali Save, je imel v svoji dolgoletni zgodovini izredno pomembno mesto. Njegov ugoden geografski položaj, bližina plovne reke in železniškega ter cestnega križišča so vplivali, da je mesto, ki sc prvič . omenja v turških knjigah leta 1683 kot Bosud ali Turško mesto, postalo pomembno prometno križišče, in stičišče poti vzhoda in zahoda. Dobre prometne zveze so vplivale na odločitev madžarskega kapitala, eia je leta 1889 zgradil v Bosanskem Brodu temelje ene izmed najstarejših rafinerij nafte na Balkanu. Leta 1882 so začeli predelovati surovo nafto. Predelujejo jo še danes.

Bosanski Brod je bil središče železniškega prometa. Imel je pristanišče za rečni promet in dobre cestne zveze s Sarajevom ter je bil eden izmed najpomembnejših mest tega časa, imenovan vrata Bosne. V svoji burni zgodovini je doživel več opustošenj in uničenj, nekajkrat pa so ga prizadejale tudi elementarne nesreče. Sredi junija leta 1697 je zgorel do temeljev. Potresi so ga prizadejali kar šestkrat.

V Bosanskem Brodu se je delavski razred zelo kmalu začel boriti za svoje pravice. Že leta 1918 so

ustanovili delavsko prosvetno društvo ..Sloga", odprli Delavski dom, v katerem je delalo več sekcij, v njem je bila tudi knjižnica z bogato marksistično literaturo, v začetku leta 1919 so v „Danici" ustanovili sindikalno organizacijo, 1. maja istega leta pa je prišlo do prvega organiziranega nastopa Bosansko-trodskih delavcev. Svojo revolucionarnost so pokazali tudi med narodnoosvobodilnim bojem. V boju za svobodo je padlo v občini 1.126 žrtev fašističnega terorja. Zaradi neprestanega bombandiranja je bilo skoraj 80 odstotkov vseh objektov v Bosanskem Brodu porušenih.

Tako lahko rečemo, da je na ruševinah po vojni zrastel nov Bosanski Brod, ki se vse bolj širi in beleži nenehni in vse večji družbeno ekonomski razvoj na vseh področjih.

Občina Bosanski Brod ima nekaj nad 31 tisoč prebivalcev. V mestu živi okrog 13 tisoč ljudi. Razdeljena je na 12 krajevnih skupnosti.

V bosanskobrodskih organizacijah združenega dela je zaposlenih približno 5200 delavcev, veliko število ljudi pa hodi na delo v sosednji Slavonski Brod oziroma so zaposleni širom naše domovine.

, SARAJEVO-NOVO

V kontunuiteti revolucionarnega boja in socialistične izgradnje dosegajo delovni ljudeje in občani občine Novo Sarajevo velike rezultate v izgradnji in razvoju svoje občine. Sodijo v vrsto najbolj razvitih občin v Bosni in Hercegovini. Upravičeno lahko rečemo, da je Novo Sarajevo eden izmed simbolov svobodnega, samoupravnega in socialističnega razvoja vse naše elržave.

Pred vojno, šc zlasti pa med štiriletnim narodnoosvobodilnim bojem, je bilo na tem .področju moCno revolucionarno gibanje. V obračunu s fašisti in domačimi izda-

stanovanj, ki so jih v Sarajevu zgradili v obdobju od leta 1945 do 1975, jih je večina v tej občini. Danes živi v Novem Sarajevu blizu 100 tisoč prebivalcev, od katerih je vsak drugi zaposlen, vsak tretji pa se šjla. Narodni dohodek je v preteklem letu znašal blizu 3.000 dolarjev na prebivalca, povprečni dohodek delavca pa je bil blizu 5.000 dinarjev.

Dosedanji razvoj je ustvaril pogoje, da mesto Sarajevo, in s tem tudi občina Novo Sarajevo, postane še lepše in razvitejše z uresničitvijo programa varstva človekovega

SLA VONSKI BROD

V občini Slavonski Brod, ki leži na območju centralno posavskega dela Slavonije, živi danes okrog 107.000 prebivalcev, od tega približno 45.000 v samem Brodu. Prebivalstvo občine živi v 92 naseljih z okoli 30.000 gospodinjstev.

Na aktivno prebivalstvo odpade okoli 45.000 ali 42 odstotkov ljudi, od katerih jih je v družbenem sektorju gospodarstva zaposlenih nekaj nad 24.000, v negospodarskih dejavnostih pa približno 3.500 delavcev. Preostali del prebivalcev pa so zasebni kmetje in obrtniki. Največje število zaposlenih, nekaj nad 12.400 ali 57 odstotkov, je v industriji, med njimi pa jih kar 60 odstotkov dela v sozdu Dju-ro Djakovič Slavonski Brod. Gospodarski ravzoj te občine temelji na razvijanju kovinsko predelovalnega kompleksa, združenega v sozdu Djuro Djakovič, lesno predelovalni industriji v sozdu Slavonija, kmetijska dejavnost je povezana v

sozdu Jasinje, gradbeništvo pa je združeno v sozdu Brodski gradbeni kombinat.

Na območju občine je blizu 13.000 stanovanj v družbenem lastništvu 65 osnovnih šol, 5 srednjih in ena višja, fakulteta, pet otroških vrtcev in ene-fej^

Pomemben je tudi tna.ee Broda v NOB. Občina Slavonski Brod je dela 5200 borcev. Kot žrtve fašističnega terorja jih je darovalo življenje 1750,530 pa jih je padlo v oboroženem boju.

V medvojnem obdobju je bilo v Brodu zelo razvito delavsko gibanje, med vojno pa narodnoosvobilno gibanje. Iz tako bogatega delavskega in narodnoosvobodilnega gibanja so zrasli mnogi revolucionarji, pomembni ne le za narodnoosvobodilno gibanje svojega kraja, ampak celotne Jugoslavije. To so Djuro Djakovič, Džuro Sa-laj, Zlatko Šnajder ter narodni heroji Josip Antolo-vič, Mika Babič, Zvonko Brkič, Stjepan Funarič, Stje-pan Sekulič in Ivan Senjug.

najstarejšemu delu Velenja

ciji Starega Velenja, kjer naj bi se uredili manjši lokali, obrtne delavnice. Za to imajo idealne možnosti. Zal pa so bili to le razgovori, ko pa jih je bilo potrebno začeti uresničevati, se je ustavilo. Za to nima nihče denarja. Krajani se zavedajo, da bi bila ureditev njihovega kraja precej draga, vendar pa bo vsako leto dražja, ali pa nekega dne sploh ne več mogoča. Stare hiše bodo propadle.

Zelo radi se v kraju spominjajo nekdaj lepo urejenih lokalov. Za primer so dejali, da je bil v Majerholdovi hiši nekdaj sodoben hotel. Ob hiši je čudovit vrt s kostanji, ki pa žal ni namenjen prijetnemu kramljanju za mizo, temveč je tu vse, kar hočete. Ta in mnoge druge hiše imajo številne lastnike, ki popravljajo samo svoja stanovanja, nihče pa ne polaga pozornosti ureditvi celotnega poslopja. Bomo res dovolili, da vse to propade, da propade zibelka našega Velenja. Prebivalci tega kraja se bodo trudili, da se to ne bi zgodilo. Da bi Staro Velenje ostalo mesto pod velenjskim gradom. Morda pa jim ga bo kdaj uspelo urediti tudi tako, da bi v ta del Velenja pritegnili tudi številne goste

DOLGOROČNEGA PLANA NISO IZDELALI

Krajani so bili ogorčeni, ko so pral kratkim dobili anketni list, v katerem naj bi prikazali svoje potrebe in načrte, saj z njimi niso dobili nobenih smernic o nadaljnjem razvoju naše občine, o nadaljnjem razvoju našega mesta. Tako tudi ne vedo, koliko finančnih sredstev bodo dlobili za ureditev, oziroma če jih bodo sploh dobili. Načrtom poudarjajo, je bilo

go nejevvolje

tako žee preveč narejenih, žal pa vedno i ne uresničenih. Na papir ju pa jih ne potrebujejo več Zato mmenijo v krajevni skupno sti, daa ta anketa na osnovi katere t naj bi se izdelal občinski plan ddoleta 2.000, ne more biti realna. .

Mnotogo v tej krajevni skupnosti že d dalj časa razpiavljajo tudi nepririmernem skladišču plina.

dajajo se, da bi bflo v irimeriru požara (pred kratkim ta izbruhnil v neposredni i) i) ogroženo celo Velenje. Mnogo o so opozarjali, pa tudi ukrepalali. Poklicali so občinske kciccijske službe. Z njimi so 222. novembra lansko leto rali sestanek, na kate-soio se dogovorili, da bodo adiščšče plina prestavili, oziro-

Friderik Camlek

ma ga ustrezno uredili do 1. maja letošnjega leta. Žal pa se stvari niso čisto nič spremenile. Pred krajane pa je bila postavljena izredno težka odločitev.

Partizanske ceste (proti Jakcu), urediti parkirne prostore v središču mesta, cestno razsvetljavo, ter še kaj. Planirali pa so tudi izdelavo urbanističnega načrta, ki pa je kot vse kaže, tudi tokrat ostal na papirju. Za to bi namreč potrebovali 1,12 milijona dinarjev. Lastnih sredstev so za to namenili 400.000 dinarjev, 220.000 dinarjev je predvidenih iz sklada za urejanje stavbnih zemljišč 500.000 dinarjev pa naj bi dobili iz sklada za pomoč krajevnim skupnostim, vendar pa teh sredstev, žal letos ne bo, saj so se ta sredstva delila po solidarnosti in so uvrščeni v C skupini na predzadnje mesto. Razmišljajo pa tudi, kje bi dobili finančna sredstva za ureditev toplifikacd-je, ki jo bodo letos napeljevali mimo njihove krajevne skupnosti.

Krajanom starega Velenja torej problemov ne manjka. Žal pa ostajajo pri njihovem reševanju sami. Kljub temu, da so mestna krajevna skupnost, morajo tudi najosnovnejša vprašanja sami reševati. Ta predel je bil včasih dokaj bogat, danes pa so najrevnejša mestna krajevna skupnost in nemalokrat potrdijo, ko kdo vpraša: „Kako, da Velenjčani, ne morejo urediti -tako majhnega predela, kot je Staro Velenje." Takrat si izmišljajo raznorazne izgovore, saj jim je nerodno, da v Velenju res ni toliko denaija, da bi se ta predel uredil.

RAZGIBANO DRUŽBENO P OLITICNO IN DRUŠTVENO ŽIVLJENJE

V krajevni skupnosti Staro Velenje imajo dokaj aktivne mladince. V mladinsko organizacijo je včlanjenih 150 mladincev, predsednik osnovne organizacije pa je Tine Pečečnik. Organizirajo številne delovne akcije. Najbolj aktivno se jih udeležujejo mladinci Ljubljanske ceste, med tem ko se ti sestankov bolj malo udeležujejo. Letos so v počastitev prvega maja organizirali kresovanje na velenjskem gradu (to je vsakoletna akcija mladine), pomagali pa so tudi pri organizaciji srečanja občanov, starejših nad 65 let.

V krajevni skupnosti je tudi organizacija zveze borcev, katere predsednik je Janko Luk-

man. Tudi ta družbeno politična organizacija je aktivna. Posebno pozornost posvečajo ohranjanju tradicij narodno osvobodilne vojne. Skrbe za svoje obolele člane ter njihovo zdravljenje. Borci menijo, da je spomenik talcev neprimerno urejen, poleg tega pa je težko dostopen. Obdajajo ga namreč industrijski objekti.

V krajevni skupnosti so v fazi formiranja osnovne organizacije zveze komunistov. Ustanovili so nekaj članski odbor za pripravo ustanovitve te organizacije. Ugotoviti morajo, koliko je članov zveze komunistov v njihovem kraju in kateri bodo delovali v osnovni organizacije ZK v krajevni skupnosti.

Eno najstarejših in prav gotovo tudi najbolj aktivnih pa je

gasilsko društvo, ki ima 150 članov. V društvu so različne aktivnosti, nad vse uspešna pa je njihova operativna desetina, ki je prisotna na vseh tekmovanjih, pa tudi na vseh požarih v naši regiji. Pohvalno je tudi delo veteranov in pa mladincev in pionirjev. Že nekaj let si gasilci prizadevajo, da bi nabavili sodobno raztezalno lestev.

Še mnogo bi lahko napisali o krajevni skupnosti Staro Velenje. Mnogo je še potreb in želja. Krajani pa upajo vsaj, da bodo naleteli na toliko razumevanja, da bi se Staro Velenje uredilo in postalo lep del našega mesta, ki bi bilo namenjeno v prvi vrsti prehajanju in oddihu naših krajanov. Da bi to Staro mesto spet zaživelo, bilo nosilec življenja pod gradom!

Jakob Meh

Predstavniki Ere so namreč dejali, da oni prav radi ustavijo prodajo plina, saj od nje tako in tako nimajo nobenega dobička. Če bodo krajani torej vztrajali, da je potrebno to skladišče primerno urediti, bo prodaja plina ustavljena in Velenjčani bodo morali hoditi po plin v Celje. Potem pa se bodo seveda vsi jezili na krajane Starega Velenja. Pa se morajo ti res žrtvovati za vse prebivalce naše občine? Bomo res čakali, dokler ne bo prišlo do kakšne nesreče? Ureditev skladišča pa poleg tega sploh ni tako velika investicija. Ker na občinskih inšpekcijskih službah niso uspeli, so morali krajani poklicati republiško inšpekcijo, saj želijo, da bi se te stvari enkrat le uredile.

Probleme čutijo tudi prebivalci še mladega naselja Trebu-še, kjer se širi avtopark Komunalnega centra. K izgradnji industrijskega objekta se je pristopilo brez soglasja krajevne skupnosti, prvotno pa je bilo mišljeno, da bi se za industrijsko cesto uporabljala cesta, ki so jo krajani gradili s samoprispevkom.

Na Partizanski cesti je največji problem kanalizacija. Nihče ni pomislil na kanalizacijo, ko se je gradila cesta Velenje — Šoštanj in tako je ostalo to področje kanalizacijsko odrezano. To je izredno velik problem, vendar pravijo krajani, da bodo morali tudi to „kislo jabolko enkrat ugrizniti".

Precejšen problem so tudi pešpoti po Partizanski cesti do tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje, kjer se je zgodilo že mnogo prometnih nesreč, vendar napaka še vedno ni odpravljena. Dogovorjeno je bilo, da bo pločnik uredila tovarna gospodinjske opreme Gorenje, saj ga bodo v pretežni meri koristili zaposleni v njej.

TUDI LETOS NE BO URBANISTIČNEGA NAČRTA

In kakšen plan so si krajani zastavili za prihodnji dve leti? Asfaltirati bo potrebno del

Sramujemo se ceste

Ko smo želeli nekatere krajane Starega Velenja povprašati o tem, kakšno je

Franc Dmks

življenje v njihovem kraju, s kakšnimi težavami se srečujejo in kaj si v kraju želijo, smo imeli precej težav. Med tistimi, ki so bili na ulici, je bilo namreč zelo malo Ve-lenjčanov. No, kljub vsemu smo jih nekaj našli. Takole so pripovedovali.

FRANC DRUKS, Trebu-še: ,,V naši krajevni skupnosti se srečujemo z mnogimi težavami. V zaselku še nimamo urejene cestne razsvetljave, naša velika želja pa je tudi, da bi v naš kraj napeljali toplovodno omrežje, vendar tega kot vse kaže, še ne bodo. Pa vse to nas niti ne moti toliko. Najbolj boleče je za nas parkirišče, ki ga je Komunalni center uredil v neposredni bližini stanovanjski hiš. Zjutraj navsezgodaj tako močno ropoče okrog naših oglov. Avtomobili pa ne povzročajo samo ropota. Hudo nam tudi onesnažujejo zrak. Nas krajane je prizade-

lo tudi, da mora sleherni izmed nas, če hoče kaj graditi oziroma prizidati, prositi za soglasje, komunalni center pa je kar brez našega soglasja lahko postavil objekt."

ZOFKA RAZDEVŠEK: ,,Že precej dolgo živim v Starem Velenju. Mislim, da smo včasih posvečali mnogo več skrbi varstvu našega okolja. Naše mesto je imelo lepši izgled kot danes, ko pustimo, da marsikaj propada. Ne morem verjeti, da ni niti toliko denarja, da bi uredili cesto skozi naš kraj. Ta je v izredno slabem stanju. Ob lepem vremenu se dviga prah, ki ga imamo polno tudi v stanovanjih, pa v trgovini in pekarni. Drugače mi je življenje v Starem Velenju kar všeč, pogrešam

. - iT

Maks Švener

gasilskim domom. Temu problemu bi morali posvetiti več pozornosti. Velik problem so v zaselku Trebuše tudi avtomobili komunalnega centra, ki povzročajo ogromno hrupa ter onesnažujejo zrak. V krajevni skupnosti je nad vse aktivno gasilsko društvo, ki pa se že nekaj let ubada s pridobitvijo finančnih sredstev, da bi lahko nabavili sodobno raztezalno lestev."

NUŠA VA1THAUSER:

,,Mnogo je težav, s katerimi se srečujemo krajani Starega Velenja. Problem so stanovanja in otroški vrtec. Eden največjih pa je prav gotovo tudi cesta, ki vodi skozi naš kraj. Ta je v takšnem stanju, da nas je lahko resnično sram. Staro Velenje bi morali tudi sicer bolje urediti, tako pa ga pustimo, da propada."

MARJAN PETEK: „Ob

hitrem napredovanju sodobnega mesta Velenja smo na

Zofka Razdevšek

le mesnico, ki je bila včasih tukaj."

MAKS ŠVENER: predvsem pogrešam v krajevni skupnosti prostor, kjer bi se lahko zbirali naši otroci. Ti se zbirajo največkrat pred

Nuša Vaithauser

Maijan Petek

Staro Velenje pač čisto pozabili. To je danes v takšnem stanju, da nam nikakor ne more biti v ponos. Poglejmo, na primer, samo cesto. Pešpot na grad sploh ni vzdrževana- Mladi v krajevni skupnosti nimamo skoraj ničesar. Prav pa bi bilo tudi, da bi bil gostinski lok;:l na velenjskem gradu odprt tako dolgo, kot je njegov delovni čas, ne pa da se v njem gostje zadržujejo do zgodnjih jutranjih ur "

_J

Rudarsko

elektroenergetski

kombinat

n. o. sol. o., Velenje

Delavcem

Rudarsko elektroenergetskega

kombinata Velenje čestitamo za praznik

dan rudarjev— 3. julij.

Družbeno politične organizacije in organi upravljanja Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje

Številka 25 (487) - 29. junija 1979

i\=7

OBČINE, UDELEŽENKE XIII. SREČANJA BORCEV NOV IN MLADINE JUGOSLAVIJE

KARLOVAC

Karlovac je eno najlepših manjših mest Jugoslavije. To je industrijsko lesto z bogato kulturno zgodovin-' 5 tradicijo. Imenujejo ga mesto rkov, zelenja in drevoredov. Zgra-je bil leta 1669 kot vojaška njava na ustju Korane in Kolpe, bi preprečil prodiranje Turkov v Injo Evropo. V začetku 18. toletja je Karlovac izgubil svoj ojaški pomen in se začel razvijati >t trgovsko središče. Na prehodu 18. v 19. stoletje se mesto razvije eno najpomembnejših središč »svete, kulture in umetnosti v ratski. Leta 1764 so v Karlov cu stanovili eno najstarejših gimnazij v oslaviji. Leta 1809 prvo tiskarno, 1838 pa mestno ,.Ilirsko čitalni-, ki je začela delovati pod snom Ilirskog čitanja društvo. V riovcu so se šolali mnogi velikani joslavije, med njimi tudi Nikola Tesla. V njem je živel in napisal ije najpomembnejše delo „Smrt tali age Čengiča" Ivan Mažuranič. so delovali še mnogi drugi, kot ■asko

udevit Gaj, Janko nte Kovačič in drugi.

Draskovič,

Med NOB je bil Karlovac eno led revolucionarnih središč itske. V njem se ie šolal ;endarni sekretar SKOJ Ivo Lola in drugi revolucionarji. De-nstracije 27. marca leta 1941, rdeče zastave, izobešene sredi oku-nega mesta v počastitev 1. maja diverzije v mestu in v njegovi neposredni bližini junija istega leta so bile odraz priprav KPH za vstajo. Julija leta 1941 so v Karlov cu

SABAC

To je mesto v zahodni Srbiji ob Savi, kii ima okrog 107 tisoč irebivalcev. Mesto je bilo ustanov-10 v 15. stoletju in ima staro njavo na desnem bregu Save. Med prvo svettovno vojno je bilo večji del irušeno> v bojih med avstrijsko in isko vojsko. Od oktobra 1915 do »vembra 1918 je bDo pod avstrij-:o zaseidbo. Po napadu fašistov na državo so se tudi prebivalci ibca minožično vključili v narod-loosvobodilni boj, mnogi izmed njih pa sso padli v boju za svobodo.

V povojnem obdobju je tudi za to občino zmačilen izredno dinamičen pspodarsski razvoj. Šabac se je razvil I močnio gospodarsko središče. Majpomeimbnejše mesto v gospodar-ob«čine zavzema industrija, pja ji kmetijstvo, trgovina, istvco, promet, obrtništvo, grad-ištvo in komunalno gospodar-

Približžno 45 odstotkov vseh zapoje ! v industriji. Kako dinami-je bbil gospodarski razvoj kaže udi štev^Uo zaposlenih v občini, ki i je od : 2.869 v letu 1952 povečalo 16 tiisoč delavcev v letu 1975, : je zaiveč kot šestkrat. Vzpored-s teem se ie izboljševala tudi

IVANGRAD

Ivangr:radska kotlina leži > ^'.si-o-vzhoddnem delu Črne gore, ob [ornjenm toku reke Lim, ki ji ravijo t tudi . zelena voda". Lim je e od neiekdaj glavna vez med Srbijo in Črno > goro. Občina Ivangrad meri 1000 kvadratnih kilometrov in sodi med ve če je v Črni gori. Sestavlja jo 35 vaškiži in dvoje mestnih naselij. Na tem i prostoru živi danes okrog 54.000 prebivalcev. Na območju Ivangradsla je vaško naselje Andrijevi-in i mestno naselje Ivangrad. rijevivica je nastala v drugi polo-19. . stoletja in je bila center iškece, administrativne in vojaške ilasti i v gornjem delu Polimlja. nes j

V občini Ivangrad je 14 osnovnih šol, gimnazija, šolski center in šola za osnovno glasbeno izobraževanje. Četrtino prebivalstva občine predstavljajo učenci osnovnih in srednjih šol. Na tem območju deluje tudi veliko kulturnih ustanov. V Ivangra-du in okolici je tudi precej kulturnozgodovinskih spomenikov iz različnih zgodovinskih obdobij. Zgodovina tega kraja je zelo pestra, še posebej zaradi NOB. Vse te vstaje in borbe ponazarja monumentalni spomenik na Jasikovcu nad Ivangra-dom.

V narodnoosvobodilni borbi je sodelovalo 6600 borcev iz teh krajev, od katerih so jih 26 proglasili za narodne heroje. Na bojiščih po vsej domovini jc padlo 857 borcev, 830 mož, žena in otrok pa jc umrlo v zaporih, taboriščih in drugod. Med narodno osvobodilno vojno so se na območju Ivangrada ustanavljali tudi organi narodne oblasti, njihov predhodnik pa je bil okrajni, narodnoosvobodilni odbor, ki so ga izvalili na skupščini v juliju leta 1941. 217 narodnii predstavnikov je takrat izbralo svoj ljudski organ oblasti, ki je prevzel celotno vojaško in politično oblast na področju Ivangrada.

KAVADARCI

ustanovili vojni komite KP Hrvatske. V Karlovcu so leta 1941 delovali heroji revolucije Rade Kon-čar, Josip Kraš, Ivo Marinkovič, Nada Dimič ii mnogi drugi. V bližini Karlovca je legendarna Petrova gora, v kateri je od leta 1941 pa do konca vojne delovalo osemnajst partizanskih bolnišnic, ki jih sovražnik ni nikoli odkril.

Karlovac je danes sodobno mesto z nekaj več kot 56.000 prebivalci. Zaposlenih je 29.000 prebivalcev. V tem industrijskem mestu so predvsem razvite kovinska, tekstilna, usnjarsko-obutvena, prehrambena in lesna industrija, v zadnjem času pa se je začela razvijati tudi kemična in še nekatere druge dejavnosti.

Karlovac je tudi sedež skupnosti občin Pokuplje in Korduna in eden izmed največjih izobraževalnih središč Hrvatske z več kot 14.000 dijaki in študenti. Obenem je eno izmed velikih prometnih križišč, saj poteka skozi mesto velik del prometa iz vzhoda, seveda, severozahoda Jugoslavije, srednje in vzhodne Evrope proti zahodu, jadranskim pristaniščem in sredozemskim državam.

Letos se Karlovac pripravlja na proslavo 400-letnice nastanka mesta. Najstarejši del mesta, znan pod imenom Zvijezda, bodo obnovili. Ob jubilejni obletnici bodo pripravili številne slovesnosti, ponosni pa so, ker bodo 400. obletnico svojega mesta in 60-letnico ustanovitve naše Partije in SKOJ proslavili pod pokroviteljstvom tovariša Tita.

Če bi v Makedoniji iskali mesto, ki je s povojno izgradijo in razvojem lahko za primer, bi izbor prav gotovo padel na Kavadarce. To pa tako zaradi povečanja števila prebivalcev, sodobne industrije, poljedelstva, urejene komunale ter novih zdravstvenih in kulturno prosvetnih objektov.

Pred osvoboditvijo so imeli Ka-vadarci okoli 6500 prebivalcev, ki so se večinoma ukvarjali s poljedelstvom in deloma z obrtjo. Mesto je bilo brez vodovoda, elektrike, urejenega prometa. Najpomembnejši poljedelski proizvodi so bili grozdje, tobak, žitarice, paprika in nekatere druge kulture. Mesto je imelo samo eno osnovno šolo, nižjo gimnazijo in trgovsko šolo. Zdravstveno varstvo je bilo slabo, bila sta le dva zdravnika, od katerih je eden skrbel za bolnike v okoliških krajih.

Povojni razvoj tega kraja pa je viden na vsakem koraku. Danes je to urbanistično urejeno mesto s širokimi ulicami in trgi in z lepo urejenim mestnim središčem. Tu živi preko 24.000 prebivalcev. Zgrajeni so bili veliki proizvodni objekti, kot naprimer Strašo Pincurki zaposluje preko 1600 delavcev, EMPO „Blažo Todorovski - Čičeto", „Dafinka," „Kavadarka" in drugi. V poljedelstvu ima vodilno vlogo agrokombi-nat Tikveš, ki ima nad 1600 ha lastnih plantaž in okoli 300 kooperantov - vinogradnikov, ki imajo nad 4500 ha površin. V lastni vinski

kleti predelajo večino od 35 milijonov kg grozdja in proizvajajo poznana vina Tikveš ter zgane pijače.

Danes imajo Kavadarci reko 8000 učencev, ki se šolajo v desetih osnovnih šolah in štirih srednjih šolah, kjer je zaposleno preko 600 profesorjev m učiteljev.

V medicinskem centru imajo 40 zdravnikov. Letno zgradijo več kot 400 stanovanj in nad 100 zasebnih hiš, veliko skrb pa namenjajo razvoju telesne kulture, zato gradijo številne športne objekte.

V Kavadarcih je zaposlenih okoli 8300 delavcev, letna stopnja zaposlovanja pa je od 5 do 7 %. V gradnji je metalurški kombinat, ki tx> dokončan v začetku leta 1980. V njem bo zaposleno okoli 2000 delavcev, proizvajali pa bodo železo, jeklo, nikelj in nekatere druge proizvode, ki bodo namenjeni predvsem izvozu.

Ves ta razvoj je bil mogoč seveda le zaradi zmage narodne revolucije pod vodstvom tovariša Tita. Prebivalci teh krajev so k temu veliko pripomogli. Že v letu 1941 je bil oblikovan mestni komite KPJ in vojni štab za organiziranj e narodnoosvobodilne vstaje, v maju 1943 pa je bil ustanovljen partizanski odred „Dobre Daskalov', ki se je razvil v veliko partizansko enoto, v kateri so se kalili številni vojaški, državni in partijski voditelji. Med NOB je izgubilo življenje preko 270 borcev, od katerih so trije narodni heroji.

kadrovska struktura zaposlenih tako, da je pred dvema letoma delalo v gospodarstvu 530 delavcev s fakultetno izobrazbo, 412 z višjo, 1806 visokokvalificiranih delavcev, 6169 kvalificiranih in 2238 delavcev s srednjo izobrazbo. Reproduktivna sposobnost gopodarstva pa se je, na primer, v obdobju 1971 - 1975 oovečala kar za 44,5 odstotkov.

Med delovnimi organizacijami je najbolj znana kemična industrija Zorka, ki se je razvijala v kemično metalurški kombinat jugoslovanskega pomena z zelo širokim izborom proizvodov. V povojnem obdobju so zrasle iz obrtniških delavnic za predelavo kmetijskih proizvodov mnoge industrijske delovne organizacije in tovarne, ki imajo danes pomembno vlogo v gospodarstvu občine. Najpomembnejše med njimi so Šapčanka. industrija za predelavo sadja in zelenjave, mlevska in pekarska industrija, Klanica. - indu- * strija za predelavo mesa in tako dalje. Pomemben industrijski potencial občine pa predstavljajo tudi druge industrijske panoje, kot so industrija krzna in oblačil, opreme, kovinska predelovalna, grafična industrija, industrija gradbenega materiala itd.

PEČ

Peč leži v reverozahod-nem obrobnem delu Meto-hijske kotline. Mesto je že od nekdaj ena izmed najbolj atraktivnih točk v tem delu dinarsko planinsko-koti in-skega območja Balkanskega potoka. Velik tranzitni pomen je mesto dobilo leta 1925, ko so zgradili cesto skozi Rugovsko klisuro in leta 1936, ko so končali gradnjo železniške proge na Kosovo polje, ki je zelo približala železnice centralnega območja Čmi gori in južnem Primorju. Z razvojem avtobusnega in turističnega prometa je Peč postala zelo pomembno prometno središče, saj se je tako znašla na stičišču poti, ki vodijo iz Makedonije in Južne Srbije v

Črno goro in na Jadransko morje.

Po drugi svetovni vojni se v Peči vse bolj razvija industrija. Zgradili so več tovarn, med njimi so znane lesni kombinat, kombinat usnja in obutve in tovarna sladkorja. Peč ima pomembno vlogo v razvoju metohij skega kmetijstva, vse bolj se razvija tudi turizem, saj skozi mesto vodijo pomembne prometne poti, obenem pa je Peč bogata tudi z naravnimi lepotami in zgodovinskimi znamenitostmi.

Sodobni industrijski in splošni gospodarski razvoj je pogojil tudi ogromne spremembe v socialni strukturi prebivalstva, saj se vse več ljudi zaposluje v industriji.

SPLIT

Kdo ne pozna enega od naših najstarejših in najlepših obmorskih mest. Tu so se pred stoletji najprej nastanili Iliri in Kelti, nato pa grški kolonizatorji. To območje so kasneje osvojili Rimljani in zgradili veliko, bogato in kulturno razvito mesto Salona, ki postane metropola rimske province Dalmacije.

Rimski car Dioklicijan je tu na prehodu iz III. v IV. stoletje zgradil čudovito palačo, ki pa so jo Salonitanci ob vdoru Slovanov preuredili v utrjen grad.

Po dolgih stoletjih mrtvila doživi Split svoj ponoven ekonomski in kulturni razcvet v XIII. stoletju in ta z manjšimi prekinitvami traja do danes. Split pa ni le Dioklicijanova palača. Split jc Marjan in kraljevski Sustjepan, poljud in gotski Papali-čev dom. Tu je Grgur Ninski branil slovansko službo božjo, Toma Arhi-džakon beležil Kroniko, tu jc Marulič napisal prvo hrvaško pesem. Tu so čudovita dela ustvarjali mojster Buvina, Juraj Dalmatinac, Ivan Mešrovič, Emanuel Vidovič in drugi. Split je resnično mesto navdiha, ki skrbno čuva svojo

preteklost kot temelj lepše prihodnosti.

Med NOB je v Splitu obstajalo močno ilegalno odporniško gibanje. 1.7. avgusta 1941. leta pa je bil formiran Splitski odred., ki je leta 1943 ob pomoči številnih meščanov razorožil italijansko vojsko na tem področju. Končna osvoboditev mesta pa je bila 26. oktobra 1944. leta.

Se ne pomemben datum moramo omeniti. To jc prehod na sistem delavskega samoupravljanja v Jugoslaviji, ki se je začelo z ustanovitvijo prvega delavskega sveta 29. decembra 1949 v tovarni cementa „Pr-voborcc" v Solinu, ki sodi v občino Split.

Ob čina Split jc po osvoboditvi dosegla še večji napredek, kot ga jc imela že v predvojnem času. Danes je tukaj 567 OZD, med katerimi so sirom domovine poznane lad-jedelniškn industrija Split, Jugo-plastika, Jugovinil, Dalmacija center, Kmetijski kombinat Jadro in druge. Prebivalci tega predela pa ne živijo le od industrije, pomembna gospodarska veja so tudi turizem, poljedelstvo in ribištvo ter trgovina.

ZRENJ ANIN

Pod imenom Bečkerek je Zrenjanin omenjen že leta 1326. Prvi prebivalci tega kraja so bili madžarski jobadji; v letih 1342 in 1382 pa so ga že začeli naseljevati tudi Srbi. Okdi 1550 leta so Bečkerek zavzeli Turki, ki so ga imeli v svoji oblasti do leta 1716. Prva gospodarska organizacija — pivovarna je bila osnovana 1745 leta, bolnica je začela z delom že 1769. leta, gimnazijo in gledališče pa so odprii 1839 leta. Še v preteklem stoletju so odprli prvo banko, tiskarno, čitalnico ter začeli izdajati lokalni časopis. Leta 1878 je bilo ustanovljeno tudi društvo za izobraževanje delavcev ter kmetijska zadruga. Bečkerek je leta 1935 spremenil ime vPetro-grad, leta 1946 pa je dobil novo ime, Zrenjanin.

V mestu se je zelo zgodaj razvilo organizirano delavsko gibanje. Že spomladi 1920. leta je bilo tu 441 članov komunistične partije Jugoslavije. Zato se je tukaj med drugo svetovno vojno vojvodinski človek, kljub specifičnim pogojem delovanja, uspešno zoperstavljal okupatorju. Zrenjanin in

njegova okolica sta dala sedem narodnih herojev ter številne izjemne revolucionarje in prvoborce.

Mesto je bilo osvobojeno že 2. oktobra 1944. leta, v narodno osvobodilni vojni pa je soddovalo 6,123 prebivalcev tega področja.

Po vojni je Zrenjanin doživel nagd razcvet. V občini Zrenjanin je sedaj mesto in 22 vaških naselij Tu živi 150 tisoč prebivalcev.

Gospodarstvo je zelo raznovrstno razvito, najpomembnejša pa sta poljedelstvo in prehrambena industrija. Največja OZD je industrijsko poljedelski kombinat Servo Mihalj, ki je udeležena v družbenem proizvodu občine s43 odstotki. V občini je zaposleno preko 45 tisoč ddavcev. Veliko skrb v občini posvečajo izobraževanju. V predšolsko vzgojo in izobraževanje je vključenih okoli štiri tisoč otrok, osnovne šole pa obiskuje več kot 16 tisoč učencev. Imajo tudi 7.500 srednješolcev in preko 1.500 študentov na pedagoško tehnični in prirodno matematični fakulteti.

ŽUPANJA

Občina Županja leži ob levem bregu reke Save, v vzhodnem delu Slavonije. V 16 krajih živi 51.417 prebivalcev, od katerih jih je 6.120 zaposlenih v družbenem sektorju, 302 pa v zasebnem.

Občina je bila do 1945 Ista usmerjena izključno v poljedelstvo, industrije skoraj niso poznali. Po osvoboditvi pa je bil napredek na vseh gospodarskih področjih občuten. Danes je poljedeljstvo v skupnem proizvodu občine udeleženo s 43 odstotki, za občino pa je industrijsko najpomembnejša tovarna sladkorja, ki je v neprestanem razvoju. Danes v tej tovarni predelajo 350 vagonov sladkorne pese dnevno, kmalu pa nameravajo dnevno predelavo povečati na 500 vagonov. Širom Jugoslavije je poznana tudi tovarna mleka v prahu Pionir, kjer dnevno predelajo 200.000 litrov mleka. K dobrim rezultatom na področju kmetijstva je precej prispevala vzorna koopera-

cija in sodelovanje med kombinatom in zasebnimi kmečkimi gospodarstvi.

V občini imajo 13 osnovnih šol, katere obiskuje 7.500 otrok. V zadnjih desetih letih je bilo zgrajeno 6 novih šol. V tem letu pa bo končana gradnja še ene osnovne šole. Poleg osnovnih šol imajo v občini tudi dve predšolski ustanovi, ki sprejmeta preko 200 otrok. V občini deluje srednješolski center, ki je bil izoblikovan ob sedanji šolski reformi iz nekdanje gimnazije, kmetijske srednje in še dveh drugih srednjih šol.

V Županji je viden napredek tudi na področju zdravstvenega varstva. Trenutno na tem območju deluje 19 zdravnikov, v gradnji pa je tudi nov zdravstveni dom, ki bo bistven prispevek k še večjemu izboljšanju zdravstvenega stanja.

Iz te občine je v NOB sodelovalo 743 borcev, padlo pa je 534 žrtev. Največ ljudi je izgubilo življenje v zloglasnem taborišču Jasenovac.

NEGOTINO

Kljub ugodnim naravnim pogojem je bilo področje občine Nego-tino; tako kot vsa Makedonija, do osvoboditve dokaj nerazvito. Primitivno in ekstenzivno poljedelstvo je omogočalo le bedno životarjenje, prevladovala je revščina in številne bolezni, med Katerimi je bila najbolj razširjena smrtnosna malarija. A ni bOo vedno tako. Tu je že v tretjem stoletju pred našim štetiem stajo makedonsko mesto Antigonea, kije bilo upravno in strateško središče makedonske pokrajine Peonije. Mesto je bilo razrušeno v strahovitem potresu, ki je prizadejal to področje v začetku VI. stoletja.

Po narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskih narodov in narodnosti proti tujini zavojevalcem in osvoboditvi, za katero so velik delež prispevali tudi preoivalci tega področja, jc občina doživela nov razcvet.

Negotino je v letih po vojni popolnoma spremenil svoj lik. Postalo jc sodobno, modem o urejeno sredi-sče občine, 'ki na temeljih stare Anigoncc doživlja novo renesenaso. Kdor dalj časa ni obiskal te občine.

je skoraj ne more prepoznati, toliko novosti je tu, toliko sprememb. Poglejmo nekaj podatkov. Pred vojno se je na osnovnih šolah šolalo le 657 učencev, danes pa je v osnovnih in srednjih šolah zajetih nad 4000 ičencev. pred vojno so imeli v občini le dva visokoizobražena občina, danes jih je stokrat več. Včasih je bil tu le en zdravnik, sedaj jih je petnajst. Pa ni le to. Področje občine Negotino je doživelo velik vzpon na vseh področjih; tu je danes veliko gradbišče, na katerem so bili ž e doseženi veliki uspehi pri izboljšanju življenskih razmer.

V občini, ki šteje okoli 20 000 prebivalcev, je več kot 6.000 delavcev. Velik razvojni korak je naredila Industrija, ki jc ni bilo pred vojno v teli krajih. Seveda pa je kmetijstvo še vedno osnovna dejavnost, pri čemer ima Zadružno industrijski kombinat Povardarje najpomembnejšo vlogo. Sicer pa, kot pravijo domačini. Negotino je treba videti, da bi lahko razumeli, kakšen razvoj je dosegla občina v povojnem obdobju.

29. junija 1979

Številka 25

kopači črnega

Prvič med

zlata

Tebi Kari, Mehmed, Jože, Šalih, Franc, tebi RUDAR iskreno in iz vsega srca: SREČNO!

V jamo grem, mi je odzvanjalo v glavi, ko sem se nekega lepega jutra napotil proti Staremu jašku. Pomotoma seveda moral bi na Novega, pa sem zgrešil. Bil sem pač prvič tam in tako sem se tudi ves čas obiska obnašal. Napako sem še skoraj pravočasno odkril, in se na dogovorjenem mestu javil z le nekajminutno zamudo.

Tesnobne radovednosti je bilo obilo. Tesnoba je bila poro-

pisanje lažje in branje bolj primerno.

Novosti so se seveda vrstile ena za drugo. Napraviti se je bilo treba v rudarja, za en dan samo, !e za nekaj uric, pa vendarle. Takšni so predpisi in spoštovati jih je treba. Za vse veljajo in tudi za slučajne obiskovalce. Preobleči se je bilo treba. Rudarsko obleko sem nameraval natakniti kar preko svoje, pa me je tovarišica s prijaznim

Globoko pod zemljo je žeja zelo huda

jena v strahu. V podzavesti so se mi nenehno vrstile vesti o rudnišk ih nesrečah, o vodi, jalovini, plinu. Spadam tudi med tiste primerke svoje vrste, kijih plaši utesnjenost, globoko pod zemljo še posebej. Nikdi me ni bilo strah prepadnih sten v gorah, tudi med kratkotrajnim alpinističnim obdobjem me strah pred višino ni nikoli premotil, jamar pa najbrž ne bi bil nikoli. Tudi radovednosti je bilo obilo.

Kakšen je pravzparav ta rudnik v resnici? Veliko raznovrstnih predstav se mi je kopičilo v glavi. Slike, prpove-di, filmi, celo prizori iz zapu-

š čenih jaškov v takšnih ali drugačnih filmih so me begali. Kje pravzaprav delajo ti rudarji, o laterih toliko slišimo? Neprestano poročamo o izjemnih delovnih naporih in o uspeli ih, ki jih dosegajo, o ogromni solidarnosti, ki jo krepijo iz dneva v dan, ob vseh najrazličnejših priložnostih. Kakšni so torej ti čmi, preznojeni možje, s čelado in svetilko, ki so ob vsakem trenutku pripravljeni tvegati svoje življenje, da bi rešili tovariševega? Tesnobe in radovednosti torej kar preveč, vprašanje eno samo in odgovor tudi: v jamo bo treba in ga odkriti!

Napisati bi moral reportažo, pa vem, da to zagotovo ne bo. Le bežen zapis o vtisih, ki jih je težko povezati v smiselno celoto. Še enkrat bi bilo treba stopiti v jamo, takrat bi bilo

nasmehom opozorila, da kaj takega ni najbdj na mestu. Ubogal sem in kasneje mi ni bilo niti najmanj žal. Se ogled zgornjih prostorov, v katerih se rudarji zbirajo dan za dnem, ob vstopu v jamo in ob vrnitvi iz nje in že smo bili pri dvigalu. Spremljevalčevo razlago sem, vsem njegovim naporom navkljub, poslušal le na pol. Le j ama se mi je vrtela po glavi. S kar precejšnjim nezaupanjem sem se zazrl v hrumeče dvigalo, ki me naj bi popeljalo več kot tristo metrov pod zemljo. Veliko fotografij imam, a svojih zelo malo, pa še za tiste me je bilo treba skoraj prisiliti, v tistem trenutku pa sem si menda prvič - iskreno zaželel, da bi se lahko ovekovečil na filmu. Na prvi pogled sem bil res rudar, izraz na mojem licu pa bi rudarje vsekakor zabaval. Vsaj mislim, da je bilo tako. Na rudniku so mi sicer ponudili izmeno priložnost, da bi napravil nekaj posnetkov globoko pod zemljo, a sem ponudbo velikodušno odklonil. Če pre-pved velja za vse, velja tudi zame, za vsem skupaj pa je najbrž le tičal strah. Srečno torej.

Stopili smo v jamo. Kar takoj presenečenje, a le zame. Skladišče globoko pod površjem, kot kjerkdi drugje pri belem dnevu, delavci so mirno popravljali stroj. Res ne vem, kaj sem pričakoval, toda v prvem hipu me je njihovo povsem »normal-

no" vedenje, skoraj presenetilo. Gremo naprej.

Temni, prašni jaški, nekateri p razni, drugi polni raznih napeljav, tirov in kmalu sem se na mestu samem prvič srečal s črnim zlatom, kije na tekočem traku hitelo proti površju. Na hojo sem se kaj kmalu privadil in ni mi povzročala prehudih težav. Spremljevalec me je ne-zmotljivo vodil iz jaška v jašek, menjavala sta se toplota in hlad, borila sva se s prepihom in se včasih družno upirala v vrata, ki služijo sistemu prezračevanja. Na strah sem zaenkrat povsem pozabil. Vse kar sem videl je bilo zame novo in na kaj drugega niti nisem utegnil misliti. Jaški so se menjavali in prepletali na vse strani in takrat sem prvič bleknil neumnost. Ni mi bilo namreč jasno, zakaj jaške tako vzorno opremijo z oboki, ko jih izkoristijo. Raje sem vprašal, kot, da bi vztrajal v nevednosti, čeprav sem pravilni odgovor že sam slutil. Odgovor je bil seveda na dlani, vsi ti jaški na izkoriščanje šele čakajo, j.1 le nujni sestavni del priprave dela. Kako rudarji to počnejo, sem si kasneje tudi ogledal.

Tu in tam sva srečevala skupine rudarjev, zatopljene v svoje delo pri pripravi dela, »pravih" rudarjev, po mojem nevednem pojmovanju seveda, pa od nikoder. Tu in tam sem šele zadnji hip ugledal rudarje, njihove svetilke pravzaprav, ki so ždeli v poltemi in malicali. Preveč sem gledal naokrog in pazil s am nase, zato sem jih večinoma opazil zadnji hip, ali prepozno. Prepozno zato, ker sem nekajkrat pozabil na običajni in obvezni »Srečno". Šele tu, globoko pod zemljo, mi je v zavesti v polni meri zaživela po-pdnost teh šestih črk, sestavljenih v besedico SREČNO. Na klasičnem čelu, kamor sva kmalu prispela, še posebej. Če koga kdaj nisem pozdravil, ali sem besedico zinil bolj sam zase in mimogrede, naj mi ne zameri.

Ne, da mu tega ne bi iz srca želel, le preveč opravkov sem imel sam s sabo in z zvedavim opazovanjem okolja. Bolj ko sva se bližala čelu, z večjim nezaupanjem sem se oziral v strop, vse manj sem mu zaupal. Priznam, tu me je bilo resnično trah. Plazil sem se za spremljevalcem po premogu in med oporniki in pomirili - čeprav ne povsem — so me le rudarji, ki so se z nasmehom na ustih

umikali, da sem se zrinil mirno. Zaradi tega sem tudi le delno razumel način njihovega dela. Sicer pa tega rudarjem zagotovo ni treba razlagati, kot meni od tu naprej ni bilo treba razlagati, zakaj imam čelado na glavi.

Verjetno še pod vtisom strahu na klasičnem čelu sem napravil naslednjo neumnost. Ob tekočem traku sem se ustavil d> rudarju in ga nagovoril. Povedal mi je, da se v jamo iz dieva v dan vrača že dvaindvajseto leto. Preživel je že nesrečo, ki je terjala invalidnost, zato je danes zaposlen na lažjem delovnem mestu. Vprašal sem ga seveda, če ga je bilo po njegovi nesreči, ali po kakšni drugi, kdajkoli strah. S spremljevalcem, ki je v jami že dalj časa, čeprav mu na prvi pogled tega ne bi nikoli prisodil, sta mi oba v en glas odgovorila, da rudarji tega ne poznajo. Morebitna nesreča te globoko prizadene, rešuješ in pomagaš kolikor moreš in se kasneje zopet vrneš v jamo, čeprav je seveda vrzel bdeča, velika in nenadomestljiva.

Šele kasneje pri belem dnevu sem se zavedal, da je bilo vprašanje zares neumno in odveč. Če bi bilo koga strah, če bi torej neprestano mislil na to in delal v negotovosti, če ne bi poznal solidarnosti, če ne bi bil pripravljen tvegati svojega življenja, da bi rešil toariševega in 9e ne bi iz dneva v dan vračal v jamo, ne bibfl RUDAR.

Šla sva naprej in se ustavila še pri stroju za pripravo jaškov in na mehaniziranem čelu. Delo se mi tukaj ni zdelo tako strašno

nevarno, kot na klasičnem čelu in zagotovo ni tako zelo odmaknjen čas, ko bodo v takšnih, bdjših in varnejših pogojih delali vsi rudarji. Le kje bi lahko bila skrb za bdjše, varnejše delovne pogoje večja, kot v rudniku.

Čas obiska v rudniku se je počasi iztekal. S spremljevalcem sva se mimo vseh nešte-vilnih jaškov nezmotijivo vračala proti dvigalu. Kar čudil sem se njegovemu poznavanju. Tik pred koncem sem zopet občutil tesnobo. Ko sva se vzpenjala po dolgem, temnem in prašnem jašku, sem nad sabo zaslišal hrumenje ventilatorjev.

Šele takrat sem prvič pomislil na visoko plast zemlje nad sabo, na utesnjenost v prostoru globoko pod zemeljskim površjem, v podzavesti me je sicer spremljala vseskozi, in zopet sem se počutil nelagodno. Se kratek pomenek v skladišču in že sem se z velikim dajšanjem znašel pod tušem. Da sem se moral oprhati dvakrat mi najbrž ni treba posebej razlagati, pa še se pod pipo popravljal". Uspelo pa je le.

Bil sem torej v jami, prvič in upam, da ne tudi zadnjič. Naj bo torej rudarjem namenjen bežni zapis o prvem obisku pri njih. Drugič bo drugače, bolje. Naj zato popravim napako, ki sem jo storil nehote in nena-rarno. Če nisem vedno pozdravil z običajnim srečno, naj zdaj velja tebi Kari, Mehmed, Jože, Šalih, Franc, tebi RUDAR iskreno in iz vsega srca: SREČNO!

JANEZ PLESNK

Na REK Velenje — delovni

organizaciji Rudnik lignita Velenje so zadovolj — V popolnem teku priprave za pr

V teh dneh, ko se velenjski rudarji pripravljajo na praznovanje svojega stanovskega dne, ano obiskali delovno organizacijo Rudnik lignita Velenje z željo, da bi izvedeli, kako so zadovoljni z delom v šestih mesecih letos, kakšne težave jih pestijo, kako potekajo prizadevanje za posodobitev proizvodnje - skratka, kakšni so njihovi nadaljnji načrti. Takole je tekel pjgovor:

Povedali so, da so z delom v

prvem polletju letos kar zadovoljni. Pomembno je, da dobivajo letos premog plačan v dogovorjeni višini, tako da niso več v izgubi, da imajo tudi določen ostanek dohodka. Pa t udi proizvodnja je višja, kot so jo načrtovali na začetku leta. Predvidevajo, da bodo ob polletju nakopali za 50.000 ton lignita več, kot je predvideno v osnovnem letnem planu za prvo polletje.

Pred rudarje pa je postavljena

»Šiht" je opravljen, odlog svetilko, plin&o masko, nato še v kopalnico in veselo domov

v prvem polletju — Se vedno ni urejena cena premoga l Preloge

zelo težka naloga, kot so saj morajo nakopati za potrošnjo dodatnih 1 ton premoga, katerega Slovenija prvotno dobili sne, vendar se to ni

Za danes smo končali delo

ha cejlovito obravnavati, in deljeni o - tako pri ceni, kot invessticijah oziroma vlaga-v razširitev, proizvodnje. To vpirašanje še zlasti izstopa i progrramu ureditve objektov Računajo, da tdikšne Prelog;ah in izgradnji nado-ne bodo zmogli ampak inestnihi objektov, ko se na lahko dali široki potroš#akem lkoraku postavlja vpra-datno le še kakih lOO.OOfcnje, kcolikšen bi moral biti Manjkajoči premog pa rfež v [pokrivanju teh sredstev treba kako drugače zagi strani šširoke potrošnje in koli-- so dejali. Pri tem so op en iz etnergetike. Menijo, da je še na vrsto nerešenih eba preemog obravnavati. Kot Tako je cena premoga za ergijo i in ga tudi financirati iz potrošnjo še vedno v j ergetskkih sredstev, j ncsti zveze, za energetiko Nasleddnje vprašanje se poraja republiki in je premog zi zvezi zz omejitvijo porabe ku-getiko, gledano po kalorj nih djlj, saj bo moral premog 30 odstotkov bolje plači domesstiti kurilno dje. Zaveza druge potrošnike. Upi iti pa ase je treba, da za rudnik da bo tudi to vprašanje tjgnita >Velenje predstavlja na-rešeno; tako so jim zag tovalnaa količina premoga tudi na komiteju za enen 700.0000 ton že takšno proiz-Premoga za široko po« »dnjo, 1 ki jo dalj časa ne bo ne bo od 1. do 20. juliji jgoče presegati. Poudarjajo, bodo naprave v jašku Pit i bo trereba več vlagati v nadalj-generalnem remontu, i razvopj s ciljem, kako čimveč česar so se odločili tudi i emogaa izkopati, kajti od 600 kolektivno koriščenje leti ilijonovjv ton geološkh zalog pustov in v tem času i nita j predvidevajo, da jih Preloge premoga ne bodo do lahhko odkopali z današnjo li. hniko ■ le polovico. Zato je

Menijo tudi, da so gl >ba vsese sile usmeriti v to, da na široko potrošnjo in e odkopa>ali še več premo ga. tiko, kjer je mišljena sam [Znanoo je, da si v velenjskem trika nepravilna. Prem emogoovniku že vseskozi pri-energija, poudarjajo, pai idevajoo, dabičimoblj posodo-de na to, ali se uporabljii priddobivanje premoga. Pri posredno za elektriko, afjkm pa nne gre vse gladko, saj se kajenje doma. Zato bi gjunača i industrija prepočasi

usmerja v to, težave imajo pri dobavah materiala, na drugi strani pa je potrebno zato ogromno sredstev, ki pa jih seveda nimajo toliko, kot bi jih potrebovali. Da pa je modernizacija potrebna, seveda ni treba osebej poudarjati, saj jo terja ne le težavnost rudarskega poklica, ampak tudi pomanjkanje ljudi za to delo. Za letošnje leto so načrtovali, da bi 65 odstotkov proizvodnje pridobili na mehaniziranih čelih. Upajo, da bo ta odstotek ob koncu leta morda celo višji. V prihodnjem letu pa bi predvidoma že 80 odstotkov vsega premoga pridobili na sodoben način.

Na rudniku lignita Velenje so, kot je povedal predsednik Kolegijskega poslovodnega organa Slavko Janežič v tem v t em času v polnem teku priprave za prestavitev sedanjih objektov, jaška Preloge. V izdelavi so že projekti, izvajajo pa tudi že jamska dela. Tako so naredili skoraj 100 metrov globok zračni jašek na področju TEŠ, prihodnji mesec bodo začeli delo na izvoznem jašku, delajo pa tudi že jamske hodnike v teh jaških. Poleg tega se pripravljajo na gradnjo objektov kot so delavnice, klasirnica itd. Predvidevajo, da bodo jašek Preloge cbkončno preselili do konca leta 1982.

VS.

Foto: S. Vovk

5

! s

t *

t <

t *

* *

t *

*

t *

*

t t t

t

\ \

\

\

\ S

Naš stan, rudarski stan

Trikrat vsak delavnik, že stoletje in več, si rudarji zaželijo vso srečo, .^rečno", ko se odpravljajo v globino pod zemljo, in „Srečno", ko se po napornem šihtu vračajo iz jam.

„Srečno!"

Uro za uro prihajajo na p ovršje novi tisoči ton premoga. in dan za dnem je treba na delo v jamo. Potrebe po premogu so velike in treba je poprijeti za delo, največkrat tudi takrat, ko je sobota, večkrat tudi, če je nedelja.

Le malokdaj utihne globoko pod zemljo trušč eksplozij, vrtalnih svedrov, transporterjev in odkopne mehanizacije. Le malokdaj si rudarji privoščijo praznik. Pa vendar.

Enkrat v 365 dneh na leto s i ti naši knapi, sicer smo jih navajeni videvati v delovnih dblekah s čelado in jamsko svetilko ter zamazanih in preznojenih obrazov, privoščijo praznik in počitek, kot se spodobi Kar težko jih je prepoznati takrat, ko si na-denejo praznična rudarska oblačila.

In ta dan je pri nas 3. julij.

Letos bodo stanovski praznik proslavili slovenski rudarji že sedemindvajsetič. Praznovanje bo, kot vselej doslej, prisrčno in nadvse slovesno. Tako, kot se za rudarje, te klene in neustrašene može in fante, spodobi

Središče Šaleške doline, bo znova vse praznično, v zastavah ter cvetju in zelenju, pričakalo letošnji rudarski praznik - 3. julij.

Streli iz možnarjev in tudnice godb na pihala bodo praznično razpoloženje kaj kmalu prenesli na ulice rajmlajšega slovenskega mesta. Bo praznik vseh in vsakogar.

Potem, ko bo po ulicah krenil že tradicionalni praznični sprevod, v katerem bo tudi več sto rudarjev v svečani'! uniformah, se bodo > rudarji skupaj z gosti in člani družin zbrali na kotalka-lišč u v velenjskem parku. Za velenjske rudarje bo napočil najbolj svečan trenutek v letu dni

3, julija pohitijo spomini rudarjev nazaj, na leta, ko so se morali prvi v vrstah borcev za pravice delavskega razreda in množičnih stav-karjev boriti tudi za pravico do dela.

Tako, kot so bili rudarji pred desetletji prvi v vrstah borcev za pravice delavskega razreda in množičnih stav-karjev, so zdaj prvi v vrstah borcev za samoupravljanje, za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogo varjenje, za stabilizacijo. Zavedajo se, da bo njihov delež v teh prizadevanjih še posebej velik, če bo njihovo delo veliko - velika proizvodnja, visoka produktivnost, nizki proizvodni stroški in visoka novoustvarjena vrednost.

Velenjski rudarji se zavedajo, da bodo lahko kot samoupravljalci uresničili vse naloge, če si bodo pridobili potrebno strokovno in družbenoplitično znanje ter razgledanost Posebno pozornost pa zlasti še namenjajo vzgoji in izobraževanju vseh tistih, ki šele stopajo v vrste rudarjev. In ker prvi koraki pri vstopu v življenje riso kar tako, skušajo ru-

darji ta dogodek kar najbolj slovesno obeležiti

Kljub novim odkopnim mtodam, novi mehanizaciji

i n vse večjemu uvajanju mehaniziranih odkopnih čel je rudar še vedno najpomembnejši dejavnik pri pridobivanju premoga globoko pod zemljo. Tudi v Šaleški dolini S pospešeno modernizacijo in avtomatizacijo pro-

i zvodnje postaja delo rudarjev vse pomembnejše. Ne gre zdaj nič več samo za rudarje - kopače oziroma za rudarje - vozače, pač pa tudi za rudarje — elektrikarje in rudarje - ključavničarje itd.

Tradicionalnih rudarskih opravil, takih, kot smo jih videvali v jamah pred dvajsetimi oziroma petindvajsetimi leti, tudi v jamah velenjskega premogovnika ni več. Prizadevajo si vseskozi, da bi izredno naporno delo v jamah, 400 metrov globoko pod zemljo, kar najbolj omejili Z uvajanjem novih odkopnih metod, novo mehanizacijo ii mehaniziranimi čeli so najtežja rudarska dela

opravili Je pa zdaj delo rudarjev strokovno bolj zahtevno, intenzivno, pa še zmeraj dokaj naporno, zlasti tudi zato, ker se nenehno zvišujeta tako rudniški kot odkopni učinek. Spet po zaslugi rudarjev.

Včasih so rudarji sprejeli novega rudarja v svojo bratovščino šele, ko je skočil čez kožo. Rudarska koža, poseben kos usnja, je bila simbol rudarske časti Vzeti rudarju kožo je pomenilo svoj čas spoditi ga iz službe.

Tradiciji se ne gre izneveriti, pravijo. Zato tudi zdaj, vsako novo generacijo absol-

ventov poklicne rudarske šole, ki deluje v okviru velenjskega Rudarskega šolskega centra, s „skokom čez kožo", sprejmejo v rudarski ,stan

Po končanem triletnem šolanju je 3. julija pred mladimi fanti iz vseh krajev naše ožje in širše domovine, pred mladimi rudarji, najbolj sve-č an trenutek.

Nepozabni trenutki so to. Koža je pripravljena, fantje vznemirjeni Še malo, in ne bodo več zelencu Postali bodo rudarji, tovariši, tovariši rudarjem v črnem podzemlju.

Drug za drugim bodo tudi letos mladi fantje skakali &z kožo. Prvi, deseti, dvajseti, zadnji...

nose. „Srečno!'

naši

Rudaiji ne lovijo zadnjih minut, ko je treba na delo. Po stari knapovski navadi pred odhodom v jamo pokadijo še kakšno cigareto ali pa ta čakajoči čas izkoristijo za vesd pomerik, kot kaže posnetek.

Prazničega dneva bo kmalu konec. Treba bo v jamo. Kot že tolikokrat doslej. Včeraj, jutri in pojutrišnjem. Prišlo bo spet običajno v sakodnevno slovo od družine in otrok, od sonca in zelenja. Od živahnega vrveža na ulici, v stanovanjski soseski Za osem ur bo, kot že tolikokrat doslej in tudi v prihodnje, dan zamenjal noč. Treba bo globoko v nedrja zemlje.

Vse dni v tednu, od ponedeljka do sobote.

Še bodo rudarji kopali globoko pod zemljo, prepričani, da se jim bodo vsako leto znova pridružili tudi mlajši tovarni, ki se bodo odločili, da tretjino dneva, vsak teden od ponedeljka do sobote, preživijo bloboko pjd zemljo. V borbi za nove

t one premoga, za večji od- S kopni in rudniški učinek, za \ še čvrstejše samoupravne od-

rudarji! J M.L. 5

S *

S

s s s

Lepšo podo

sti. Vendar pa so naši sogovorniki poudarili, da z delom delegacij nikakor ne morejo biti zadovoljni. Še posebej problematično je delo delegacije za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Velenje. Mnogokrat se dogaja, da seje te delegacije niso sklepčne, delegati pa gradiva predhodno ne obdelajo. Naši sogovorniki so mnenja, da so njihovi delegati j zaradi tega, ker v zadnjem času v krajevni skupnosti, kljub mnogim prizadevanjem, niso uspeli ničesar doseči. Krajevna skupnost je kljub temu, da leži v neposredni bližini centra, od njega močno odrezana. Prav tako pa menijo, da so odrezani

tudi od družbenopolitičnih organizacij in še posebej od samoupravnih interesnih skupnosti. Predstavniki teh se ne oglašajo v krajevni skupnosti, kjer bi se neposredno seznanili s težavami in željami krajanov.

Zelo žalostno je tudi, so poudarjali naši sogovorniki, da se celotno vodstvo krajevne skupnosti ter tudi družbenopolitične organizacije ubadajo predvsem z reševanjem komunalnih problemov, čeprav bi morali reševati še mnoge druge naloge. Žal pa ne uspe rešiti niti komunalnih problemov. Tako izgubljajo zaupanje krajanov, ki postajajo pasivni. Če človek nekajkrat poizkuša, pa ne uspe, pač odndia.

V zadnjih letih pa so v tej krajevni skupnosti vendarle tudi mnogo naredili. Prelomnica je

bilo leto 1974, ko so se lotili urejanja mnogih vprašanj. Mnogo pozornosti so posvetili celotni komunalni ureditvi krajevne skupnosti. V kraju je bila asfaltirana samo glavna cesta, drugače pa niso imeli praktično nič urejenega. Prav zaradi tega je bila naloga, s katero so pričeli, izredno težka. Zgradili so primarni vod kanalizacije, asfaltirali cesto v Trebušah in krogotok na Ljubljanski cesti. Vse so delali udarniško. Krajani so se akcij množično udeleževali in opravili preko 1.300 udarniških ur. V tem času je bil urejen tudi vodovod v Trebušah. Tega so krajani gradili s petdeset odstotno lastno udeležbo. Za vse to pa so seveda najeli tudi precej kreditov, kar jim je onemogočilo, da bi z delom tako skokovito nadaljevali tudi 1975. leta. V tem času so krajani sami z lastnimi sredstvi uredili sekundarne vode kanalizacije. V letih 1976 -1977 jim je uspelo urediti Celjsko in Partizansko cesto. Pomembno delovno zmago pa so beležili tudi lansko leto. Uresničila se jim je dolgoletna želja. V eni izmed starih hiš v Starem Velenju so si uredili sodobne prostore krajevne skupnosti. V njih se sedaj sestajajo samoupravni organi krajevne skupnosti, družbeno

Tone Javornik

stva, s katerimi razpolagajo, so takoj na začetku našega razgovora poudarili. Mnogo več kot denaija pa je problemov, ki jih morajo reševati sami, kljub temu, da bi jih morali drugi. „Vzemimo kar primer ceste, ki vodi skozi naš kraj," so pripovedovali. „Ni potrebno poudarjati v kako slabem stanju je. Mnogi turisti, ki se tukaj ustavljajo, ne morejo verjeti, da je v neposredni bližini Velenja tako neurejen kraj. Krajani smo že mnogokrat ukrepali. Spomladi, ko je komunalni center „krpal" luknje po velenjskih cestah, smo upaii, da bodo zašli tudi v Staro Velenje. Žal pa se to ni zgodilo. Na križišču Foitove in Celjske in Partizanske so se obrnili. Ukrepali smo pri občinskih organih, pa so nam pojasnili, da je to republiška cesta in jo

torej mora vzdrževati republiška skupnost za ceste. Posredovali smo tudi tam. Tam pa so ram pojasnili, da je cesta republiškega značaja samo do table z napisom mesta. Torej ta

Miro Hudovemik

politične organizacije in društva. Prostori so izredno lepo urejeni in s tem so krajani dokazali, kako bi se lahko sodobno uredilo celotno področje njihove krajevne skupnosti, seveda, če bi bilo za to več posluha celotne skupnosti. Poleg tega pa so v lanskem letu dokončali tudi primarni vod kanalizacije na Ljubljanski cesti.

ZAPOSTAVLJENI OB HITRO RAZVIJAJOČEM VELENJU

Krajani pa so se vključevali tudi v mnoge druge akcije. Ko je bil potres na Kozjanskem in smo se Velenjčani odločili, da postavimo šolo v Zibelki, so krajani udarniško delali, opravili so preko štiri tisoč udarniških ur, pri Hudovemiku ostrešje za šdo itd.

Uspehi, ki so jih v zadnjih nekaj letih dosegli, prav gotovo niso majhni, vendar pa krajani z njimi niso in ne morejo biti zadovoljni. Odprta so ostala še nekatera najpomembnejša vprašanja. Najbolj boleče pa je, da se čutijo ob hitro razvijajočem novem Velenju zapostavljene. Njihove želje in potrebe ostajajo neizpolnjene. Problemi, ki niso samo njihovi, ostajajo njihovi lastni problemi, ki pa jih sami v nobenem primeru ne morejo reševati, saj nimajo zato na voljo finančnih sredstev.

Staro Velenje je mestna krajevna skupnost. Tako se njihova sredstva samoprispevka delijo v razmerju 30 : 70. Krajevna skupnost dobi mesečno na žiro račun tako le okoli dva stara milijona in pol. To pa so tudi praktično vsa finančna sred-

promet zaprli. To pravico in mo. In če se ne bo spremenilo, bomo to primon narediti. Mnogo težav je prahom, ki se dviga. V nep sredni bližini je trgovina z živi pa pekarna."

Cesta je utrpela precejši škodo lansko leto, ko je b cesta proti Celju v gradnji in bil tu preko obvoz. Vendar te škode ni nihče poravn ceste pa tudi ne popravil. Ta slaba cesta pa povzroča mnc nejevolje med krajani, pa mi go nezaupanja do vodilnih, jim ne uspe rešiti tega probl ma. Le-teh pa imajo še mnc "več, od tega največ komun nih.

Vinko Požek

Krajevna skupnost Staro V lenje je bila iniciator, da predočili problem Starega V lenja širši družbeni skupno! Organizirani so bili mnogi i stanki, na katerih so sodelovi predstavniki vodstva občins skupščine, vendar je osta samo pri tem. Starovelenjči želijo, da bi niihov kraj poni

Parkirišče Komunalnega centra povzroča krajanom velike težavt

del ceste ni od nikogar, nikogar nič ne briga, kakšna je. Pa bo tako, če bomo to cesto za

Jožica Pavlovič

no dobil podobo, ki jo je pred leti. Tu je bilo mn lokalov, gostinskih objektor je bilo mnogo ljudi. Danes p tu mnogo starih zanemarja hiš, ki jih nihče ne vzdržuj! so v takšnem stanju, da mora biti sram, da stoje v občini. Zal pa samo zapira oči in v Staro Velenje raje stopimo. Tako ga ne vidim« nam ga ni potrebno rešeti Krajane puščamo same, z nj vimi problemi in željami. Nj va dolgoletna želja, da bidc ubanistični načrt krajevi skupnosti, se še vedno izpolnila, niti ni izgledov, di se. Sami urbanističnega naS ne morejo financirati.

Veseli so bili, ko se je ju leti precej razpravljalo o adap

cesta s Trebušami in Partizanska cesta. V njej živi 1.228 krajanov, od tega jih je 543 zaposlenih. Najvišji samoupravni organ v krajevni skupnosti skupščina krajevne skupnosti, ki jo sestavlja 26 delegatov, zadane naloge pa neposredno uresničuje svet krajevne skup-

Stalna nevarnost - neprimerno skladišče plina

Cveto Rih ter

nosti, ki ima 9 članov. V krajevni konferenci socialistične zveze delovnih ljudi je 26 delegatov, predsedstvo pa je tričlansko. Pri skupščini krajevne skupnosti deluje več komisij, in sicer komisija za komunalne zadeve in varstvo okolja, za socialna vprašanja, svet potrošnikov in poravnani svet.

Imajo tudi delegacijo za skupščino, krajevne skupnosti ter tri splošne delegadje za samoupravne interesne skupno-

Staro Velenje, nekdanja Nova vas, je prvič omenjeno kot trg 1374. leta. Tržni prostor ima še sedaj obliko pravokotni-ka, včasih pa je bilo to glavno križišče cest iz celjske kotline v Šaleško dolino in slovenjgraško kotlino. Tržani so se večinoma ukvarjali z obrtjo in trgovino. Nekateri pa so bogateli s prodajo lesa, hmelja in sadja. Zanimivo je, da je bila skoraj vsaka druga hiša tudi gostilna.

Danes je Staro Velenje obdržalo prvobitno podobo, žal pa se ni razvijalo sorazmerno z novim Velenjem. To zaostajanje pa je bila tudi tema našega pogovora, ki smo ga pred dnevi pripravili v tej krajevni skupnosti. V pogovoru so sodelovali: predsednik skupščine krajevne skupnosti Vinko Požek, predsednik sveta krajevne skupnosti Miro Hudovemik, predsednik krajevne konference SZDL Friderik Camlek, načd-nik narodne zaščite Cveto Rih ter, predsednik odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Tone Javonik, tajnica krajevne skupnosti Jožica Pavlovič, član sveta krajevne skupnosti Jakob Meh in strokovni sodelavec komisije za komunalna vprašanja Rudi Hudovemik.

SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST

Krajevna skupnost Staro Velenje je razddjena na tri zaselke: Ljubljanska cesta, Cdjska

Naše uredništvo na obisku

v krajevni skupnosti Staro Velenje

\evi!ka 25 (487) - 29. junija 1979 i\S13

turistični | RAZVOJ IN DELOVANJE KOMUNISTIČNE ORGANIZACIJE V ŠALEŠKI DOLINI \

kažipot

Komunistična organizacija in njene akcije od 1931 do 1941

gostinsko turistično podjetje 63330 Mozirje tel.(phone) 830-022 uprava Nazarje 830-911

Vsem obiskovalcem Gornje Savinjske doline priporočamo obisk naslednjih podovnli enot:

Hotel Turist Mozirje, Slaščičarna Mozirje, Sife pod lipo Mozirje.Gostilna Savinja Nazarje, Gostilna Dren Rečica, Hotel Planinka Ljubno, Gostilna Kmet Luče in Gostilna Rinka Solčava.

----

Cenjene občane in poslovne partnerje obveščamo, da od 1. 7. 1979 dalje poslujejo v okviru nove enovite delovne oganizacije

GOSTINSTVO VELENJE

[ naslednje poslovne enote:

Hotel Paka Velenje Pod gradom Velenje Kajuhov dom Šoštanj in

Rekreacijski center v sestavi DO KOC Velenje (po iločitvi)

riporočamo se za obisk!

DO GOSPODINSTVO, p. o.

Rudarska 1 VELENJE

Piše: Dr. MILAN 2EVART

V obnovljenem komunističnem gibanju po letu 1935 so glavno vlogo imeli novi, mlajši ljudje. V Šoštanju so bili zelo aktivni komunisti in skojevci iz študentovskih in dijaških vist, ki pa so potegnili precej delavske mladine. Šaleške partijske celice so v letih pred vojno vključevale delavce, nameščence, obrtnike in študente. Na osnovi virov, ki so na voljo, ni mogoče natančneje ugotoviti obsega vpliva komunistov na delavce, ki jih je bilo v Šalešlti dolini veliko. Ugotovimo pa lahko, da v Woshnaggovi tovarni komunisti po letu 1936 niso imeli vpliva in da med delavci te tovarne ni bilo komunistov. Glede na članstvo je imela partija skromne pozicije tudi na velenjskem rudniku. Med jamskimi delavci sta bila dva aktivna sodelavca komunistov, s katerima je bil do svoje smrti povezan Janko Ulrih. Že omenjena trditev škalskega župnika M. Weissa iz leta 1939, da je delavstvo na rudniku komunistično usmeijeno, je močno posplošena. Kljub slabemu položaju rudaijev in delavcev v Woschnaggovi tovarni ter drugih delavcev v podjetjih Šaleške doline po letu 1935 ni bilo večjih mezdnih gibanj, ni bilo stavk. V času partijskih sestankov in konferenc spomladi 1940 je bilo ugotovljeno, da ima šaleška partijska organizacija slab socialni sestav in majhen vpliv med kmečkim prebivalstvom. Vendar je treba poudariti, da je bila šaleška partijska organizacija pred napadom na Jugoslavijo trdna in disciplinarana ter da je z raznimi akcijami hitro reagirala na širša in lokalna politična dogajanja. Predvsem pa je pomembno, da so iz vist te organizacije izšli organizatorji vstaje v Šaleški dolini.

Obdobje priprav za vstajo od aprila do 7. julija 1941

Komunistična partija Slovenije je že pred napadom na Jugoslavijo pozvala svoje člane in simpatizerje, naj se, če so dobili poziv, takoj odpravijo k svojim vojaškim enotam, drugi pa naj, če

GOSTIŠČE „PRI VIDI'

V ZAVODNJAH VABI!

Pripravljamo zaključne sindikalne zakuske, svatbe, nedeljske tije in ala-kart večerje.

bo potrebno, odidejo v vojsko kot prostovoljci. Dne 6. aprila 1941

je CK KPS u kazal ' .......

vojsko.

komunistom, naj kot prostovoljci odidejo v

menij

§

.—

iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiM

Delovna organizacija za prenos in distribucijo toplotne energije

»TOPLOVOD« VELENJE

>BVEŠČA SVOJE POTROŠNIKE TOPLE VODE , zaradi rednega letnega remonta na toplovodnih spravah ne bo tople vode v soboto, 30. junija ter v leljjo in ponedeljek, to je 1. in 2. julija 1979.

Dne 5. aprila 1941 je bil v Šoštanju sestanek komunistov in narodno zavednih mladincev, ki so ga organizirali komunisti in skojevci. Na sestanku so se dogovorih, da bodo preprečevati sabotažno dejavnost petokolonašev; v ta namen so skušati na šoštanjski orožniški postaji dobiti nekaj orožja, kar pa jim ni uspelo. Potem ko se je zvedelo za napad na Jugoslavijo, so se mladinci znova sestali in ustanoviti prostovoljski odred. Po izjavah nekaterih prostovoljcev iz aprila 1941, naj bi bil sestanek, na katerem je govoril tudi Karel Destovnik, 6. aprila dopoldne. Na sestanku so skleniti, da se bodo prostovoljci zbrati ob dveh popoldne. Ob določeni uri se je zbralo okoli deset prostovoljcev iz Šoštanja. Prostovoljno sta se prijaviti za vojsko tudi dve dekleti. Vodstvo šoštanjske prostovoljske skupine je prevzel Blaž Roeck. Priključiti bi se morali tudi prostovoljci iz Pesja, a teh ni bilo na zbirno mesto. O kaki drugi skupini šaleških prostovoljcev zunaj Šoštanja ni podatkov, pač pa je kot prostovoljec odšel v vojsko Vlado Valenčak iz Velenja, m sicer z Jožetom Druškovičem iz Slovenjega Gradca.

Šoštanjski prostovoljci, oboroženi z dvema pištdoma, so krenili prek Lokovice in Št. Andraža proti Savinjski dolini. Na večer so prispeti do Št. Pavla pri Preboldu, kjer so od orožnikov dobili puške. Na poti proti Trbovljam so svojo oborožitev še izpopolnili. Ko je šoštanjska skupina prispela do Trbovelj, se je Roeck povezal s trboveljsko partijsko organizacijo, ki je tedaj sklenila, da se bodo kompromitirani komunisti umaknili na Sv. Planino in se tako izognili morebitni aretaciji. Tudi šoštanjski prostovoljci so kreniti na sv. Planino, kjer so se povezali s trboveljskimi komunisti. Na Sv. Planino je prišel še Slavko Šlander, ki se je po seji centralnega

komiteja KPS pri Trebnjem podal v Zasavske revirje. Po Šlandrovem prihodu je bilo sklenjeno, da se bodo Šoštanjčani vrnili domov in da naj zakopljejo svoje orožje. Večino orožja so potem šoštanjski prostovoljci zakopati v gozdu nad planinsko kočo na Sv. Planini in nato krenili na Mrzlico, kjer so se nastaniti v neobljudeni gozdarski koči ter pričeli iskati zveze in vesti o položaju v Šoštanju. Z Mrzlice so trije člani skupine odšli v Šoštanj, da bi poizvedeli, če grozi prostovoljcem po njihovi vrnitvi domov aretacija. Eden od oglednikov, Fortunat Dermol, se je vrnil na Mrzlico in na osnovi njegovega poročila so preostali prostovoljci sklenili, da se ne bodo vrnili v Šoštanj. Razdeljeni na manjše skupine, so nameravali politično delovati na območju Savinjske doline in Šaleške doline ter se pripravljati na sabotažne akcije. Ti načrti prostovoljcev niso bili uresničeni. Na Mrzlico je prišla nemška patrulja in prostovoljci so se razbežati. Na begu se je pri padcu prek skale poškodoval Karel Destovnik, ki ga je nato nekaj prostovoljcev spravilo v Metleče pri Šoštanju, kjer ga je zdravil šoštanjski zdravnik dr. Stane Medic. Iz Metleč so nato Kajuha spravili na njegov dom, kjer so ga Nemci 28. aprila 1941 aretirali, ga odpeljali v Šmartno pri Slovenjem Gradcu in ga nato izpustiti. Vodja šoštanjske prostovoljske skupine Roeck je ostal v ilegali, drugi pa so se vrnili domov. Večina prostovoljcev se je vrnila v Šoštanj okoli 13. aprila 1941, nekateri pa že prej. Z orožjem, ki so ga zakopali na Sv. Planini, so se oborožili revirski prvoborci.

Emil Cesar je v svoji monografiji o Karlu Destovniku Kajuhu ocenil šoštanjsko prostovoljno skupino. Po njegovem mnenju je imela vse pogoje, da bi se razvila v samostojno vojaško enoto in da bi se s prihodom izkušenega vojaškega kadra razvila v aktivno udarno Jedro, ki bi pozneje odigralo pomembno vlogo „pri formiranju narodnoosvobodilnega odpora tako v Reviijih kot v zgornjem in spodnjem delu Savinjske doline". Svoj opis šoštanjske prostovoljske skupine Cesar zaključuje s trditvijo: ,,Po vsem, kar vemo, je bila stkupina med prvimi organiziranimi skupinami v Sloveniji, ki je pod vplivom partijskih direktiv preraščala iz prostovoljskega odreda v partizansko enoto, za kar se je pripravljala z vso resnostjo."

Po našem mnenju značaj in delovanje šoštanjske prostovoljne skupine ne daje osnove za tako oceno. Delno gre samo za predvidevanja. Res pa je, da je vodja skupine Blaž Roeck postal eden od organizatorjev vstaje na slovenskem Štajerskem in da so nekateri člani skupine 1941 pričeti delovati v osvobodilnem gibanju ter da so šaleški prostovoljci prispevali k oborožitvi Revirske čete. V šaleško partizansko skupino pa se 1941. leta ni vključil nihče od članov šoštanjske prostovoljske skupine.

Slavko Šlander je šoštanjsko prostovoljsko skupino oziroma njenega vodjo Roecka seznanil s sklepi seje članov CK KPS v Trebnjem, ki so predstavljati začetek -priprav za boj proti okupatorjem. Nimamo pa podatkov, v kakšni meri so bili s temi sldepi seznanjeni po vrnitvi prostovoljcev šaleški komunisti. V virih, ki so na voljo, ni najti neposredne zveze med vrnitvijo prostovoljcev in med začetkom priprav za upor v Šaleški dolini, kljub temu, da se je Roeck po umiku z Mrzlice pred odhodom v Maribor nekaj časa zadrževal na šoštanjskem območju.

Po zlomu stare Jugoslavije je bilo delo mestnega komiteja KPS Šoštanj zaradi novega položaja in aretacij, ki so jih pričeti izvajati Nemci, zelo otežkočeno. Nemci so aretirali in izgnali sekretarko komiteja Olgo Vrabič in njenega brata Janka, ki je bil član komiteja. Član komiteja Fedor Kovačič in njegova žena Darinka, ki je vodila sekcijo Ljudske pomoči, sta se umaknila v Ljubljano. Nemci so aretirali in odpeljali v taborišče Šmartno pri Slovenjem Gradcu člana komiteja Alojza Stropnika, a so ga potem izpustili. Aretiran in izgnan je bil tudi Rudi Koren iz Šoštanja, ki je bil član okrožnega komiteja KPS Celje. Tako je po prevratu od članov mestnega komiteja KPS Šoštanj ostal v Šaleški dolini le Franc Skornšek, delavec iz Gaberk. Po prevratu je zapustilo Šaleško dolino še nekaj komunistov in skojevcev; med njimi eden najaktivnejših šoštanjskih skojevcev Jože Novak. S£ nadaljuje)

VELIKA POLOMIJA

Piše: Milan Zrinski Riše: Jelko Peternelj

, Nji kaj, v redu je!", je odgovori fant. „Delatije pač treba", i se; je med pogovorom kaj hitro sprostil. Minil gaje občutek poied neznancema. Ko sta ga začela spraševati, zakaj je v tvujino, kje in kaj dela, koliko zasluži in kaj namerava z i,, ga je minila celo želja, da bi vprašal, zakaj se toliko 2zanj. Posebej še Apis je bi preveč očetovski v vedenju do

26. Tolažila ste ga, da se bo sčasoma že znašel in mu zatrjevala, da bosta onadva poskrbela, da bo prišel do lažjega dda in boljšega zaslužka. „Saj smo vendar rojaki. Dmg drugemu moramo pomagati". Stanko je dal novima znancema naslov, da bi ga poiskala, ko bosta kaj primernega našla zanj. Prvo srečanje so potrdii z izdatno večerjo, med katero ni manjkalo niti šampanjca ...

27. Večeijo sta, razumljivo, plačala Stankova znanca. Pri plačevanju se nista posebno trudila, da bi skrila polni denarnici. Tovariška skrb je njuno ceno v S.ankovih očeh še dvignila, da so se mu potem, ko so zvrnili že tretjo steklenico šampargca, od ganjenosti udrie solze po licih. Prepričan je bil, da so se tudi starejšemu znancu orosile oči, ko je ob koncu večeije nazdravil nottmu prijateljstvu.

„NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Foitova 10, p. o.

,,NAŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „ŠALEŠKI RUDAR", tednik pa izhaja ,,NAŠ ' od 1. januarja 1973 na-

kot

ČAS

prej.

Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika).

Izhaja bb petkih - .Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Foitova

10; poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.

Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 180 dinarjev (za inozemstvo 360 dinarjev).

Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482.

Grafična priprava ČŽP „Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarna ,.Ljudska pravica" Ljubljana.

Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.

Za ,,NAS ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.

14IN=

Številka 25 (487) - 29. junija 191

Bogdan Makovšek drugi v državi

Vsem velenjskim rudarjem in delavcem REK Velenje, ter borcem in aktivistom NO V prisrčno čestitamo za rudarski praznik — 3. julij ter dan borca — 4. julij!

Posebej prisrčno pozdravljamo udeležence 13. srečanja borcev NOV in mladine

Jugoslavije v Velenju.

Mladi tekmovalec velenjskega atletskega kluba Velenje Bogdan Makovšek je junak nedeljskega državnega prvenstva v teku na 20 km za člane. Čeprav bo šele konec prihodnjega meseca star 17 let, seje nadvse uspešno kosal z ostalimi jugoslovanskimi tekmovalci, ki imajo za sabo že dolgoletne izkušnje in ogromno prehojenih kilometrov ter prišel na cilj kot drugi. Boljši od njega je bil, le državni prvak med člani Vinko Galušič član Atletskega kluba Tuzla, s časom 1: 32, 49,8, Bogdan pa je dosegel čas 1: 38, 35, 2.

Kljub temu, da to tekmovanje atlete zelo utrudi, je Bogdanov obraz po prihodu skozi ciljno ravnino žarel od veselja.

„Zelo sem vesel," je dejal, „saj tako visoke uvrstitve nisem pričakoval. V prvem delu sem tekel nekoliko rezervirano, saj je bil zelo oster tempo. Na polovici proge sem bil peti, nato pa sem prešel tri tekmovalce in precej časa potem tekel skupaj z Lazom Pejčičem iz AK Proleter, vendar sem tudi njemu približno zadnjih petsto metrov ušel in pritekel kot drugi na cilj."

Osvojitev drugega mesta v članski konkurenci je seveda za tega mlade-

fa velenjskega atleta, ki je letos .ončal drugi letnik gimnazije, doslej največji uspeh. Bogdan pa se lahko pohvau, da je v zadnjem času dosegel še nekaj lepih dosežkov. Tako je bi na nedavnenr atletskem tekmovanju za pokal Jugoslavije tretji za člane tretji v hoji na 20 km (takrat je dosegel čas 1: 49, 07), v sredo 20. junija pa je na tekmovanju v Romuniji dosegel državni rekord v hoji na 10 km za mlajše mladince (48:52, 8).

POKAL VELENJA JAVORŠKU

Karate klub Gorenje-Velenje je organiziral preteklo soboto v Rd eči dvorani v Velenju 5. tradicionalni turnir slovenskih mojstrov karateja ta pokal Velenja. Nastopilo je petnajst tekmovalcev iz osmih slovenskih klubov, med njimi so bili najštevilčnejši domačini. Lep pokal Velenja je osvojil Ljubo Javorsek iz Maribora, ki je v finalu premagal ivojega klubskega sotovarisa Siktli-ča. Tretje in četrto mesto pa sta si delila Smailovič Velenje in Starivu-tovič Emona Ljubljana. Do mačin Smailovič je pokazal zelo lepo bor->0 proti Stuparju iz Kopra, katerega b zanesljivo premagal, nič slabši ni 4il v boju s Starivukovičem, vendar

10 ga sodniki oškodovali. Na petem »lrnirju v Velenju tekmovalci niso i o kazali najboljših borb, videli smo .udi dve lažji poškodbi, nekaj sto •gledalcev pa je bilo tudi nezadovoljnih s sojenjem, saj so sodniki odili zelo neizenačeno.

Vsi tekmovalci so iz rok predsed-lika domačega kluba dr. Petra •)ovška prejeli plakete in spominska arila pokrovitelja TGO

■STRELJANJE

Velenjski strelci so bili zelo uspe-ni na republiškem tekmovanju, ki bilo v nedeljo v Ljubljani. Osvojili *■> 1. mesto v ekipni konkurenci članov v streljanju 3 x 40 strelov s m204 krogi. Za ekipo so streljali: 2. 'ogdan Slanšek 1051, 3. Hinko etek 1034, 4. Drago Safarič 1033, . Dušan Perkač 986 krogov. V treljanju 3 x 20 strelov je ekipa '4roža zasedla drugo mesto s 20zl rogi (Perkač 480, Safarič 490, lanšek 540, Petek 511 krogov). V reljanju olimpijski meč (to je 60 relov v ležečem položaju) so osvo-

11 3. mesto (Petek 579, Slanšek 59, Safarič 560, Perkač 527 kro->v). V tej disciplini si je Hinko jtek s 579 krogi zagotovil udelež-o za državno prvenstvo (norma 75 krogov).

V konkurenci mladincev v stre-inju z MK standardno puško 3 x ) so osvojili 2. mesto s 1569 krogi, posamezni konkurenci je bil Bog-in Slanšek drugi s 540 krogi, 3. inko Petek 529 krogov, Krk je istreljal 500 krogov. V disciplini ) strelov (leže) ekipno: 3. Mrož 537 krogov. V tej disciplini si je agdan Slanšek s 575 krogi in 4. ;stom zagotovil udeležbo na

žavnem prvenstvu, ki bo naslednjo ;deljo v Sarajevu. Ostala člana lipe pa sta nastreljala Petek 557, rk 509 krogov. Vsekakor lep u eh velenjskih strelcev, še zlasti ker majo strelišča za MK puško.

rekreacija

Vsekakor izredno lepi uspehi, za katere je nedvomno zaslužen tudi njegov trener Valter Štajner.

V hoji na 20 km se je na prvenstvu v Velenju zelo dobro uvrstil tudi drugi Velenjčan Slobodan Dra-goljevič, ki je s časom 1: 43, 47 osvojil sedmo mesto. Tudi Dragolje-vič, ki je po prihodu na cilj povedal, da hojo trenira šele dobro leto, je bil zelo vesel tega uspeha, saj je približno za osem sekund izboljšal svoj dosedanji čas. Slobodan Dragoljevič je star 19 let, letos pa je končal drugi letnik rudarske tehnične šole.

Vsporedno s hojo je bil Velenjski

šek na cilju

atletski klub tudi organizator državnega prvenstva v maratonu (42,195 km). V tej izredno težki disciplini je zmagal Numan Ukič (Kladivar) z rezultatom 2: 42, 43 pred Radom Jovanovičem (AK 21. maj) 2: 30, 42.

Tekmovanja v hoji se je udeležilo 18 atletov, v maratonu pa 25. Pokrovitelj tekmovanja , ki ga je atletski klub Velenje organiziral v počastitev 3. julija, dneva rudarjev, je bil REK Velenje, delovna organizacija Rudnik lignita Velenje. Najboljši v obeh disciplinah so od pokrovitelja prejeli lepa spominska darila.

gorenje

gorenje

gorenje

gorenje

Smailovič in Stupar med borbo.

Uspešen zaključek

Minulo nedeljo se je končalo prvenstvo v slovenskih nogometnih ligah. Nogometna selekcija iz Šmartnega je tudi v zadnjem srečanju dosegla poln izkupiček in tako osvojila 1. mesto v vzljodni skupini SNL. Smarčani so se od svojih navijačev poslovili z zmago nad celjskim Kla-divarjem z rezultatom 2:1/ 0:1/ in sezono zaključili s točko prednosti pred Dravo iz Ptuja. Čeprav so zlasti domači nogometaši že v prvem delu imeli nekaj zrelih priložnosti za zadetek, so gostje prvi zatresli mrežo le nekaj sekund pred odmorom. V nadaljevanju so Smarčani zaigrali mnogo nevarneje in v 60. minuti rezultat izenačili, ko je po pred-

ložku Nežmaha z desne strani Meh lepo zaključil akcijo. Le deset minut kasneje pa so igralci Šmartnega dosegli še drugi zadetek. Po gneči v k azenskem prostoru se je žoga odbila do Kopušarja, ki je z močnim strelom s kakih osemnajstih metrov p-ema^al gostujočega vratarja. V zadnjih minutah bi se mreži obeh ekip še lahko zatresli, vendar pa napadalci niso znali izkoristiti nekaj lepih priložnosti in rezultat je do konca ostal nespremenjen. ŠMARTNO: P. Podgoršek, Kralj, Krajnc, A. Podgoršek, Nežman, rrangeš, Deželak, Kregar (Petek), Kopušar, Meh, Golob (Matko).

J. K.

gorenje gorenje gorenje

Številka 25 (487) - 29. junija 1979

Btek, 29. junij - Peter bota, 30. junij — Emilijana edelja, 1 .julij - Julija ledeljek, 2. julij - Oton rorek, 3. julij - Dan slovenskih udaijev

reda, 4. julij - Dan borca Detrtek, 5. julij - Cirila

ravstveni dom Vdenje:

29. 6. 1979 dr. Valter Pirtovšek

30. 6. dežurna ambulanta: dr. lanez Poles

30 . 6. 1979 pomožni dežurni: dr. Nada Hribar

l. 7. 1979 dežurna ambulanta: dr. Janez Poles

1. 7. 1979 pomožni dežurni: dr. Nada Hribar

2. 7. 1979 dr. P. Grošelj

! FOTO PAJK Velenje vam strokovno izdela fotografije za vse osebne dokumente hitro m kvalitetno v predpisani velikosti iin po solidni ceni.

PRODAM gumijasti čoln Maestral 7 in motor Tomos 4 za 5.000,00 din. Kegl, Koroška 8 c, Velenje.

PRODAM poceni staro hišo 190 a zemlje, deloma pašnik gozd, možnost za vikend, v poidnjem Doliču 50, Mislinja. "armaccne dobite: Mirko ajnc, Sercerjeva 11, Velenje; 14. mri.

OBVESTILO

Cenpjene stranke vljudno naprojšam, da do 15. 7-1979 dvigncejo vsa izgotovljena oblačiila zaradi preselitve v nove (prostore v Velenje, Cesta lili Št. 9. Če oblačila ne bodo i dvignjena do tega roka, zaiinje ne jamčim.

Propporočam se za obisk v novih prostorih, ki bodo odprti odd 15. avgusta dalje. F RAM C VELER - KROJAČ Šoštanj

PARtCELO z nedokončano gradnjoo v Paški vasi, lokacijska dokumeentacija, prodam. Naslov, v urednništvu.

NUJBNO KUPIM dobro ohranjen osisebni avtomobil Zastava 750 v \ voznem stanju. Naslov v urednišStvu.

FRIZZERSKI SALON ZORA ŽIVKOOVIČ, Cesta V/7 - Go ri-ca, sprerejme takoj v redno delovno raznmeije pomočnico in vaje nko.

ODSSTOPIM VRSTNI RED za Peuggeot, tip 305 GL, dobavni rok : julija. Naslov v uredništvu.

NATTAKARICO sprejmem v redno c delovno razmerje, ni potrebna i kvalifikacija. Gostilna Volk, PPlešivec.

PRODDAM kosilnico z obra-čalniko;om. Informacije v gostilni VolkPIPlešivec.

KINO MOZIRJE

1 . 7. - nedelja ob 20. uri NASHVILLE - ameriški satirični musical (Geraldine Chaplin, J. Christie) 3.7.- torek ob 20. uri PRAVI KAVBOJI — ameriški western 4.7.- sreda ob 20. uri KAZEN NA PLANINI EIGER - ameriški pustolovski (Clint Easter-wood)

REDNI KINO VELENJE

29. 6. - petek ob 18 in 20 uri UPORNIK JOSEY WALES — ameriški

30. 6. - sobota ob 16., 18 in 20 uri ZAPELJEVANJE - italijanski ljubezenski. Režija: Fer-nando Di Leo. Igrajo: Moriš Rone, Liza Gastoni

1.7.- nedelja ob 18 in,20 uri ZAPELJEVANJE - italijanski ljubezenski

2. 7. - ponedeljek ob 18 in 20 uri VRNITEV GUSARJA -španski avanturistični. Režija: Tony Mulligan. Igrajo: Roberto Woods, Tania Alvadare

3. 7. - torek ob 18 in 20 uri ZARADI SLOVESNOSTI NA GRAŠKI GORI FILMSKI PREDSTAVI ODPADETA

4.7.- sreda ob 18 in 20 uri VRNITEV GUSARJA - španski avanturistični

5. 7. - četrtek ob 18 in 20 uri VSI GREMO V RAJ -francoska komedija. Režija: Ives Robert. Igrajo: Jean Rochefort, Daniel Delorme

KINO DOM KULTURE VELENJE

2.7. ponedeljek ob 20 uri DAJTE MI ŽIVETI - indijski ljubezenski. Režija: Basu Ceterdji. Igrajo: Sabana Azmi, Giriš Kanrad

AVTOMOBI LISTI

Montiramo radijske sprejemnika, inaglenfce, vzvratna luči, d opravljamo vso svtoeleklriko na vozilih, polnimo in kontroliramo akumulatorje.

AVTOELEKTRO SERVIS, JANEZ PELKO, OUŠANA KVE-DRA 12.

OBVESTILO

Obveščamo in vabimo vse rudarske upokojence, da se 3. julija udeležijo svečanosti na GRAŠKI GORI, kjer bo tudi tovariško srečanje. Vse upokojene rudarje, ki imajo rudarske uniforme vabimo, da se udeležijo rudarske parade. Na GRAŠKI GORI bo poskrbljeno za hrano in pijačo.

IZVRŠILNI ODBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV VELENJE.

PTT priporočilo

Smo v času dopustov, ko je veliko ljudi odsotnih dalj časa izven svojega stalnega bivališča. V času odsotnosti posamezniki na različne načine urejajo zadeve v zvezi s poštnimi pošiljkami. Vsem, ki odhajate na krajši ali daljši dopust priporočamo, da pri pristojni pošti z naročilom sporočite, kako se naj postopa s pošiljkami, ki bodo med tem časom prihajale na vaš stalni naslov. S tem sporočilom si boste prihranili morebitne nevšečnosti, ki bi nastale zaradi zakasnele dostave ali vračila pošiljk, obenem pa olajšate delo poštam.

PODJETJE ZA PTT PROMET

CELJE

KINO ŠOŠTANJ

30. 6. - sobota ob 19.30' LJUDJE IZGUBLJENI V ČASU - angleški znanstveno fantastični. Režija: Kevin Connor. Igrajo: Patrick Wayne, Doug Mc Clure

1.7.- nedelja ob 17.30 in 19.30 VRNITEV GUSARJA -španski avanturistični

2. 7. - ponedeljek ob 19.30 ZAPELJEVANJE -L italijanski ljubezenski

4. 7. - sreda ob 19.30 DAJTE MI ŽIVETI - indijski ljubezenski

KINO ŠMARTNO OB PAKI

29. 6. - petek ob 20 uri VRNITEV GUSARJA - španski avanturistični

Od 1. 7. do 1. 9. 1979 SOBOTNE IN NEDELJSKE PREDSTAVE OB 16 URI ODPADEJO

INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ Šoštanj, Glavni trg 2

Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja ponovno razpisuje

naslednja prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi

VODENJE ODDELKA ZA SPLOŠNE ZADEVE Pogoji:

— da izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori,

— da ima višjo ali srednješolsko izobrazbo družbene smeri s 5—letnimi delovnimi izkušnjami na odgovorni) delovnih mestih

— da je moralno politično neoporečen ter ima ustrezno politično razgledanost, organizacijsko sposobnost in pravilen odnos do samoupravljanja.

Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: TOZD Tovarna usnja Šoštanj, 63325 Šoštanj, Glavni trg 2.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega moža

-f. • ,

JOŽETA ŽNIDARJA

se iskreno zahvaljujem zdravniku dr. Francu Kotniku za zdravljenje njegove težke bolezni, govorniku REK-a za poslovilne besede, darovani venec in izkazano čast ob krsti in odprtem grobu. Iskrena hvala tudi sostanovalcem Prešernove 6 za darovani venec, najbolj pa družinama Plečko in Strahovnik.

Žalujoča žena Rezka

ZAHVALA

Ob bridki in težki izgubi dragega moža in očeta

FRANCA MEHA

se zahvaljujeva mami Štelcer, družinam Štelcer, Praprotnik in Božič ter vsem sorodnikom in znancem za vso pomoč, skrb in darovano cvetje. Še posebej se zahvaljujeva Stanetu Gmajnerju, godbi TUŠ in kolektivoma TUŠ in Elektronike Gorenje TGO, doktorju Lazarju za lajšanje bolečin, častidjivi duhovščini ter govornikom.

Se enkrat hvala vsem, ki so dragega moža in očeta pospremili na njegovi zadnji poti.

Žalujoči žena in sin.

LESNA INDUSTRIJA

Na osnovi sklepa delavskega sveta TOZD Žagarstvo

RAZPISUJEMO . dela in naloge

INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - VODJE TOZD 2AGARSTVO

Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:

— najmanj srednješolsko izobrazbo lesarske ali ekonomske smeri in 10 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 5 let na odgovornih delih in nalogah,

— moralnopolitična neoporečnost,

— kandidatovo dosedanje delo mora zagotavljati, da bodo doseženi cilji TOZD.

Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija TOZD Žagarstvo v roku 30 dni po objavi razpisa.

Imenovanje velja za 4 leta.

Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo.

SVET DELOVNE SKUPNOSTI VZGOJNO VARSTVENEGA ZAVODA VELENJE

RAZPISUJE prosta dela in naloge

RAČUNOVODJE

Pogoji:

— končana srednja ekonomska šola,

— 5 let delovnih izkušenj v finančni stroki,

— moralno politična neoporečnost,

Prošnje pošljite na svet delovne skupnosti VVZ Velenje. Rok prijave je 15 dni po razpisu.

RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VELENJE

Delovna organizacija Rudnik lignita Velenje Kadrovsko-splošni sektor

Razpisna komisija

pri delavskem svetu DO RLV

RAZPISUJE

dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:

1. VODJA DELOVNE SKUPNOSTI ZRAČENJE

Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še nasledile pogoje:

— da ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo rudarske smeri in 3 leta ddovnih izkušenj,

— da ima opravljen strokovni izpit za delo v metanski jami,

— da ima sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela,

— da je družbeno-politično angažiran.

2. VODJA DELOVNE SKUPNOSTI KOPALNICA

Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:

— da ima najmanj srednjo strokovno izobrazbo in 3 leta delovnih izkušenj,

— da ima sposobnost dela z ljudmi, vodenja in organiziranja dela,

— da je družbeno-politično angažiran.

Kandidati naj vložijo pismene prijave na razpis z ustrezno dokumentacijo v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov:

Kadrovsko-splošni sektor DO RLV Preloge, pod oznako za razpisno komisijo.

Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po preteku razpisnega roka.

SREČNO!

ISKRENO ČESTITAMO

za 3. julij - dan rudarjev in praznik kombinata

VSEM BORCEM IN AKTIVISTOM NARODNOOSVOBODILNE VOJNE

za 4. julij - dan borca

************************ »^if**********!«-************************ i *

J VSEM VELENJSKIM RUDARJEM IN DELAVCEM RUDARSKO ELEKTROENERGETSKEGA

J KOMBINATA VELENJE

★ ★

GRASKA

Skupščina občine Velenje (

Izvršni svet skupščine občine Velenje j f; Občinska konferenca SZDL Velenje ■ ! Občinska konferenca ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje

irkovce

Čestitkam velenjskim rudarjem in delavcem Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje ter borcem in aktivistom NOV se pridružuje tudi Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje z uredništvi Našega časa in Radia Velenje.

Zbor planincev PTT v Logarski dolini Organizator 27. zbora PTT delavcev — planincev iz vse Jugoslavije je PD. Pri PTT Celje.

Logarska dolina bo od jutri, 30. junija do torka, 3. julija gostitelj XXVII. zbora PTT planincev Jugoslavije. Organizator letošnjega zbora je planinsko društvo PTT Celje, udeležilo pa se ga bo približno 400 članov planinskih PTT društev iz vse lugoslavije. Planinci se bodo jutri zbrali v Lo garski dolini, svečana otvoritev zbora s kulturnim programom pa bo, v nedeljo, 1. julija dopoldne. Popoldne se bodo pomerili v različnih športnih panogah, zvečer pa bo med-drustevna seja planinskih društev PTT Jugoslavge. V ponedeljek bodo pripravili visokogorska izleta na Raduho in Ojstrico ter ravninski izlet po Gornji Savinjski dolini, organizirali pa bodo tudi tekmovanje v orientacijskem pohodu. V ponedeljek zvečer bodo zakurili še taborni ogenj in se ob njem pogovarjali z nekaterimi borci NOB. Zaključek zbora planincev PTT Jugoslavije bo v torek, 3. julija z razglasitvijo rezultatov in svečanim spušč anjem zastave.

Seja zborov krajevnih skupnosti in združenega dela skupščine občine Velenje

Danes dopoldne, 29. junija, zasedata zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela skupsčine občine Velenje. Delegati obeh zborov bodo, med drugim, obravnavali analizo poslovnih rezultatov organizacij zdruzenga dela s podredja gospodarstva v prvem trimesečju letošnjega leta, predloge odlokov o vzpostavitvi kadrovslce evidence v občini Velenje, o blagovnih rezervah, o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov ter izkorišč anja rudnin in drugega materiala in izpuščanja v zrak večjih količin škodljivih snovi, o varnostnih in varstvenih ukrepih, zašč iti in izkoriščanju obstoječih jezer na eksploatacijskem. področju REK Velenje, o zdravili-skem redu zdraviliško turističnega kraja Topolšica in predlog sklepa o soglasju k porazdelitvi stroškov urejanja stavbnega zemljišča na investitorje objektov v soseski Šalek II in soseski Salek-Gorica III. Poleg tega bodo razpravljali tudi o problematiki PTT v občini Velenje še o nekaterih drugih pomembnih vprašanjih.

V novo šolsko leto s preurejeno šolo

Dotrajana topolšk a osnovna šola je dobila novo lice — Nova telovadnica in vrtec

V nedeljo so v Topolšici otvorili prenovljeno štirirazredno podružnično osnovno šolo, dva oddelka vzgojno varstvenega zavoda in novo telovadnico. V telovadnici se je zbralo prek petsto krajanov Topolšice in okolice, tu pa so bili tudi številni družbenopolitični delavci, predstavniki šol in vzgojno varstvenih zavodov ter samoupravnih interesnih skupnosti občine Velenje.

Nadvse slovesno, prijetno vzdušje so temu pomembnemu dogodku dali tudi godbeniki šoštanjske Zarie, mešani pevski zbor Svobodi. Šoštanj, recita-torji kulturnega društva Topolšica in malčld, ki so pridobili nov vtrec.

V pozdravnem govoru je predsednik sveta krajevne skupnosti Topolšica, Rudi Rožic spregovoril o težavah, ki so se pojavljale pri uresničevanju zastavljene naloge in o pomenu te velike pridobitve za krajevno skupnost. Jelko Koren, predsednik sveta šole Kard Destov-nik-Kajuh iz Šoštanja, katere podružnica je šo la v Topolšici,

pa je podelil priznanja gradbenemu odboru, podeljena pa so bila tudi priznanja krajevne konference SZDL zaslužnLn pri adaptaciji šole ter izgradnji vrtca in tdovadnice.

O pomembnosti vrtca in šole za krajevno skupnost To polšica sta na slovesnosti spregovorila

še predsednica skupščine samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo Dani Lipovšek ter Lojze Filipančič, predsednik izvršnega odbora SIS za izobraževanje.

Novi in prenovljeni objekti so bili nato predani svojemu ramenu na veliko veselje otrok, šolarjev, staršev in vseh ostalih krajanov.

LEGENDA:^

prireditveni prostor EH parkirni prostori

- astalt

---makedam

...... peSpot

Kako na Graško goro?

Organiziran avtobusni prevoz na Graško goro iz Velenja, Šo štanja in Šmartnega ob Rak — Z osebnimi avtomobili le do Skal in Cirkovc

Priznanje za Anico Šuligoj, dolgoletno vodjo šole in pobudnico sedanje preureditve

Predstavili so se tudi najmlajši

Prireditveni odbor za organizacijo 13. srečanja borcev NOB in mladine Jugoslavije pričakuje, da se bo proslave na Graški gori ob 35-letnici pohoda legendarne XIV. divizije na Štajersko, združene z rudarskim praznovanjem, uddežilo veliko število ljudi iz Šaleške doline in od drugod. Da bi zagotovili čimbolj nemoten prihod na Graško goro, bo 3. julija veljal poseben prometni red.

Vsi, ki bodo želeli na Graško goro z osebnimi avtomobili, se bodo lahko pripeljali do Skal, kjer bodo morali svoja vozila parkirati pri gasilskem domu. Od tam naprej pa bo do Graške gore zagotovljen prevoz z avtobusi. Avtobusi bodo vozili v izmeničnem enosmernem prometu brez časovnih opredelitev.

Z osebnimi avtomobili se bo moč pripdjati tudi še naprej od Škal po soteski potoka Sopota rimo kamnoloma do Ževar-tove domačije v Plešivcu. Od tam pa bo treba peš nadaljevati pot na Graško goro. Proti Gra-

ški gori bo možen dostop z osebnimi avtomobili tudi skozi Hrastovec in Cirkovce s tem, da bo treba v Cirkovcah svoje vozilo parkirati, od tam pa pot nadaljevati peš do kraja, kjer bo proslava.

Za vse tiste, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva ali ne bi želeli na pot s svojim osebnim avtomobilom, bo urejen prevoz z avtobusi. Avtobusi bodo začeli voziti 3. julija ob 8.30 iz Vdenja, Šmartnega ob Paki in Šoštanja. Zborno mesto v Velenju bo pred Rdečo dvorano, z vmesnimi postanki pri Tržnici na Kidričevi cesti. Rudarskem domu ter gasilskem domu v Škalah.

V Šoštanju bo zbirališč e pred avtobusno postajo v Šmartnem ob Paki pa pri kulturnem domu v središču kraja. Avtobusi se bodo vmes ustavljali na rednih postajališčih. Vozili bodo vse do začetka proslave.

Avtobusni prevoz bo zagotovljen tudi za vse tiste občane, ki se bodo udeležili tradicional-

nega rudarskega praznovanja a kotalkališč u, ki bo v torek, julija že ob 8. uri. Avtobus bodo parkirani na Kidričevi <* sti, med križiščem pri Go rjano vem klancu in kinodvorano,

Seveda bo po končani pra vi na Graški gori zagotovijo organiziran prevoz tudi nazaj Vdenje, Šoštanj, Šmartno < ftki).

Pa še to!

Na vseh pomembnejših kn žišč ih bodo promet urejali in ličniki, ki jim bodo pomaga pripadniki enot narodne zašč te. Zato organizator proda* prosi vse, ki se bodo odločili a pot na Graško goro z lastni« prevoznim sredstvom, da do sledno upoštevajo njihova navo dila ter tako pripomorejo, di bo potekal promet čimbolj t moteno.

Vse za družino in dom, za stanovanje in gospodinjstvo pod eno streho!

veleblagovnica

u

nama velenje

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh