logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

številka 22 četrtek, 13. junija 1996 130 tolarjev

Računalniki PENTIUM za ceno 486!

159.900 SIT

100Mhz, 8Mb RAM, 850Mb Disk, 14' monitor...

VISA, EUROCARD, ACTIVA, KREDITI... Poglejte, preizkusite in odpeljite!

Ob dnevu gradbincev 9. slikarska kolonija

Velenjski Vegrad že tradicionalno proslavlja 3. junij, dan gradbincev z organizacijo slikarske kolonije, na kateri sodelujejo gradbinci iz vse Slovenije. Letos sojo pripravili v Kotljah. Izdelke bodo razstavili v galeriji Vegrad. Otvoritev razstave bo danes ob 18. uri.

Mali muzej o Potočki zijalki

V nedeljo ga bo odprl Milan Kučan

Ob cesti med Solčavo in Logarsko dolino bodo v nedeljo odprli stalno razstavo o Potočki zijalki. S tem želijo obuditi vedenje o tem znamenitem najdišču bivališča ledenodobnega človeka.

Bogate najdbe sodijo v čas okoli 40.000 let pred sedanjostjo, kljub ogromnemu pomenu pa je Potočka zijalka že desetletja zanemarjena in opuščena. Še več, deležna je tudi nenadzorovanega ropanja, zato jo želijo tudi zaščititi. Prvi korak malega nacionalnega projekta bo stalna razstava, ki jo bo v nedeljo ob 16. uri odprl predsednik države Milan Kučan. Več na strani 7.

JP

__- 1

Brez sosedske pomoči ne gre

ISSN 0350-5561

V mestu se jezimo nad hudo pripeko, na podeželju pa so je bili kar veseli, saj so lahko v miru pokosili in posušili prvo travo. Na Forhteneku v Ravnah živita Pavla in Viktor Tepej, ki imata kar precej košnje. Oba sta že stara, mož je invalid in tega dela sama ne zmoreta, še posebej ne v takšni strmini. Toda ljudje tam okoli radi pomagajo drug drugemu. Zbrali so se krepki Pristavčani, zaslišal se je zven brusov, zapele so kose, zabrnele tudi gorske kosilnice, in tudi Pavla in Viktor sta imela seno pravočasno pod streho.

(foto: vos)

Med nagrajenimi so bile tudi naloge, ki so jih izdelali učenci 7. In 8. razredov osnovnih šol

S*»l

[POČITNICE, POČITNICE ■ Glavnina naših bistrih glav jih najbrž že fflestrpno pričakuje. Osmošolci so praktično zaslužen "dopust" že nastopili, drugi učenci in dijaki pa se bodo morali truditi še teden dni. "Jaz pa za zdaj še ne vem, kaj so to počitnice" pa razmišlja fant na sliki. Tisti, ki vedo, kaj pomeni hoditi v šolo in pri tem pridno prebirati knjige in zvezke, bi mu odgovorili: "Še prehitro boš izvedel."

tp, foto: vos

lan odprtih vrat 13. gibanje Mladi raziskovalci

Turistično rekreacijski center Jezero, ki je nastal na rekultiviranih površinah Premogovnika Velenje, je priljubljena točka domačinov in obiskovalcev Šaleške doline. Ponudba centra je pestra in primerna za vsakogar. Športni tereni zadovoljujejo rekreativce in športnike, sprehajalne poti, lepo urejena okolica ter izobilje vode in zelenja, pa tudi tiste, ki želijo le uiti mestnemu hrupu in vročini.

To soboto, 15. junija, bodo delavci TRC Jezero svojo ponudbo predstavili. Odprli bodo svoja vrata. Tu se bodo vrstili turnirji v tenisu, malem nogometu, odbojki na mivki in košarki, to bo dan olimpijskega teka, hokeja na rolkah, mini golfa, eksibicijske vožnje s katamaranom, surfanja po Velenjskem jezeru, rekreacijskega jahanja. To bo dan dobre volje, pijače in hrane. Najbolj vztrajne bodo nagradili s pokali in priznanji, sipar pa dan ni naravnan tekmovalno, temveč predvsem rekreativno.

Vrata centra bodo odprli ob 9. uri, tekmovanja pa bodo potekala vse do 16. ure. Vmes si bodo obiskovalci lahko ogledali Belo dvorano, fittnes studio, av-tokamp, nastope tabornikov in gojencev vrtca Lučka. Na kotalkališču bo prvič v Velenju nastopilo 20 ekip v takoimenovanem in-line hokeju na betonski ploščadi z ograjo. Start olimpijskega teka bo ob 17.30 na mestnem stadionu, cilj pa pri Beli dvorani. Tam bo ob 18. uri tudi slovesnost s podelitvijo nagrad in zabavni večer z glasbo.

DJ

Na svečanosti ob -podelitvi priznanj in nagrad najboljšim avtorjem raziskovalnih nalog v letošnjem že 13. gibanju Mladi raziskovalci za razvoj občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so se vsi govorniki zavzeli za to, da je potrebno tistim mladim, ki želijo in hočejo nekaj več, omogočiti sproščanje njihovih potencialov. Spodbudno je v tokratnem število sodelujočih iz osnovnih šol, v prihodnje pa bodo potrebne aktivnosti, ki bodo množičneje spodbudile k sodelovanju srednješolce. ( t p )

Pet stotnij nabornikov

Teden

upokojencev

(foto: B.M.)

Letošnji teden upokojencev bodo člani štirih društev Medobčinske zveze DU Velenje na področju vseh treh občin pričeli v ponedeljek, 17. junija. Kot vsako leto, ga bodo tudi tokrat sklenili na Rogli s srečanjem tristotih upokojencev in upokojenk iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.

Od ponedeljka naprej bodo na vrsti športna in rekreativna tekmovanja v streljanju z zračno puško, balinanju, kegljanju, šahu in ulovu rib. Za konec bo na vrsti še vsakoletna kulturna prireditev, to je "petje na vasi", ki bo letos v Škalah v petek, 21. junija, pred tamkajšnjim domom krajanov pa bodo prireditev pričeli ob 17. uri.

B.M.

Od torka do ponedeljka je v Velenju nabor za bodoče vojake Slovenske vojske. Pred naborno komisijo se bo v teh dneh zvrstilo okrog 500 mladih fantov iz Mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki. Na naboru je precej novosti, med drugim komisija, ki je deluje v enaki sestavi na področju celotne celjske regije. Stran 20.

9770350556014

2 MS CAS

..................

fsjstsisss

m

m

fisp

DOGODKI

6. junija 1996

Rdeči križ Slovenije

"Nikoli sam!"

Rdeči križ Slovenije je letos Mednarodna organizacija RK uvrstila med donatorje in ne več med prejemnike človekoljubne pomoči. Republika Slovenca naj bi kot podpisnica ženevskih kon-vencij s tem RK zagotavljala tudi denar za opravljanje nalog, ki jih ima ta organizacija po zakonu ter za tista javna pooblastila, za katere je RK pridobil koncesijo.

Praksa žal, kaže drugače, ugotavljajo pri slovenskem RK. Da bi lahko z vso odgovornostjo zagotovili vse pogoje za izvajanje svojega temeljnega poslanstva (pomoč ljudem v stiski in uresničevanje mednarodnega humanitarnega prava), "smo bili prisiljeni zgraditi dolgoročni nacionalni program zbiranja denarja" so zapisali v sporočilu. V ta splet prizadevanj sodi tudi akcija z naslovom Nikoli sam.

V tednu solidarnosti (od 3. do 10. junija) naj bi vsako gospodinjstvo, podjetje v Sloveniji prejelo prošnjo s položnico oziroma virmanom za prispevek v višini 200 SIT (vsak Slovenec) ali 5000 SIT (vsako podjetje). Denar bodo zbirali na enotnem žiro računu RK Slovenije, ta pa ga bo nato razporedil v 58 območnih organizacij RK glede na stalno bivališče oziroma sedež donatorja. Namenili ga bodo, so še poudarili, programom, ki jih izvajajo neposredno v tistih okoljih, v katerih živijo darovalci oziroma opravljajo dejavnost.

Generalni sekretar RK Slovenije Mirko Jelenič je ob koncu sporočila še zapisal, da so rezultati raziskave javnega mnenja (opravil jih je Center za raziskavo javnega mnenja pri Inštitutu za družbene vede) pokazali izredno visoko stopnjo pripravljenosti slovenskega naroda za pomoč v človekoljubne namene. To vliva Rdečemu križu upanje v uspeh akcije. Sicer pa bo rezultate te akcije tudi javno objavil. Če ne prej, zagotovo na zaključni slovesnosti v Cankarjevem domu v Ljubljani konec leta.

Naj še zapišemo, da v jesenskem času namerava RK Slovenije organizirati tudi drugi del aktivnosti iz programa zbiranja sredstev. V ta namen bodo pripravili javne prireditve, denar pa bodo zbirali za prepotrebno obnovo Mladinskega zdravilišča in okrevališča za otroke na Debelem Rtiču. ■ (tp)

Družba za upravljanje investicijskih skladov A Trust

Lastniski deleži v šestih podjetjih

V Velenju ima sedež ena od družb za upravljanje investicijskih skladov, in sicer A TVust. Prva i\jena pooblaščena investicijska družba je Trdnjava. Osnovni kapital TVdnjave znaša 1.710.963.000 tolarjev, vplačalo pa ga je 6.832 vlagateljev. Na zadnji skupščini delniške družbe Trdnjava je bilo sklenjeno, da se poveča osnovni kapital na 3 milijarde tolarjev, in to z drugo izdajo delnic v vrednosti 1.289.037.000 tolaijev. Vpisovanje lastninskih certifikatov in vplačevanje delnic v okviru druge izdaje bo potekalo v dneh od 1. julija do 30. septembra 1996.

Družba za upravljanje investicijskih skladov A Trust je doslej sodelovala na dveh javnih dražbah, na četrti in peti. Z nakupi na dražbah in poznejšimi zamenjavami na trgu ji je uspelo zamenjati več kot 30 odstotkov certifikatnega denarja s povprečno nakupno

ceno, ki je bila nižja od prodajne cene Sklada za razvoj.

Trenutno ima družba za upravljanje investicijskih skladov A Trust deleže v šestih podjetjih, in sicer v Tekstilu Ljubljana, Termah Čatež, Potrošniku Celje, Avtu Celje, Merxu, Avtotehniki Celje in Modi Celje. Največji delež naložb ima v Potrošniku Celje, Avtu Celje in Tekstilu Ljubljana.

Po zamenjavi zbranih certi-fikatnih sredstev za delnice podjetij, ki se lastninijo, bo Družba za upravljanje investicijskih skladov A Trust iz Velenja začela postopek za sprejem na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev. Delnice pooblaščene investicijske družbe Trdnjava pa naj bi, kot napovedujejo, začele kotirati na borzi leta 1997. Takrat bo tudi mogoče začeti prodajati te delnice.

■ (ek)

Tiskovna konferenca Zelenih Velenja^ in Šoštanja

Premoženj in poplave

Na tiskovni konferci Zelenih Velenja in Šoštanja, v četrtek prejšnji teden, sta Vane Gošnik, predsednik Zelenih Slovenije in Peter Rezman, predsednik Zelenih Šoštanja, obnovila očitke iz dveh odprih pisem v zvezi s pripravo in sprejemanjem premoženjske bilance občine Velenje.

Še enkrat sta opozorila, da v njej ni popisanih okoli 48

hektarjev zemljišč in podrobno pojasnila, zakaj je ta primanjkljaj škodljiv za občini Šoštanj in Šmartno ob Paki in nakazala, da lahko tako sestavljena premoženjska bilanca daje pogoje za divje lastninjenje dela premoženja nekdaj skupne občine Velenje. Župani vseh treh občin -Velenja, Šoštanja in Šmartne-ga ob Paki, so imenovali posebno komisijo, ki bo ugotovila kako in zakaj je do tega prišlo. Na vprašanje dopisnika

Dela, če ni bil s tem njihov namen dosežen, sta Vane Gošnik in Peter Rezman odgovorila, da je to na nek način res, da pa so želeli na tem primeru, sta še enkrat poudarila, opozoriti na možnost divjega lastninjenja.

Druga tema tiskovne kon-fernce je bil denar, ki ga je občina Šoštanj prejela za sanacijo poplav iz lanskega avgusta. Na žiro račun občine je prišlo 29 milijonov tolarjev republiških sredstev namen-

jenih za sanacijo poplav, občina Šoštanj pa naj bi v "črni fond" proračuna za letos prenesla približno 20 milijonov teh sredstev, ker ta v njem za letos niso prikazana. Do 18. marca naj bi v občini Šoštanj od tega denarja porabili nekaj več kot 9 milijonov tolarjev. Na vprašanje, kje bi lahko bila ta razlika, se je slišalo, da bi lahko bila ta namenska sredstva tudi posojena komu.

■ Milena Krstič - Planine

Izredna seja Sveta občine Šoštanj

Razrešili tajnika občine

ŠOŠTANJ, 6. junija - Na izredni seji Sveta občine Šoštanj, ta je bila v četrtek, 6. junija zvečer, so svetniki s tajnim glasovanjem razrešili tajnika občine Šoštanj Petra Rezmana. Predlog za njegovo razrešitev je Svetu predlagal župan Šoštanja dr. Bogdan Menih. ■ mkp

Krajevna skupnost Solčava

Voda bo, kaj pa denar?

Člani novega sveta solčavske krajevne skupnosti postavaljajo stvari na pravo mesto, ob vseh načrtih in nalogah pa jim dela zlepa ne bo zmanjkalo. Na minuli seji so se temeljito posvetili oblikovanju in sprejetju novega delovnega programa krajevne skupnosti, saj je bil prejšnji vse preveč pomanjkljiv in nedorečen.

Slednje je bilo tudi razlog za zaplet z občino Luče, saj se Solčavani z letošnjimi proračunskimi sredstvi za redno delovanje krajevne skupnosti nikakor ne strinjajo. Na nedavni seji občinskega sveta so se torej dogovorili za izdelavo točno opredeljenega programa, o vsem skupaj pa bodo razpravljali na naslednji seji. Konec koncev je dobro pripravljen program potreben tudi svetu krajevne skupnosti za lažje delo.

Med programi, ki jih je občina Luče prijavila na razpise za demografsko ogrožena področja je tudi program izgradnje javnega vodovoda v Solčavi s sanacijo posledic zemeljskega plaza. Ta program je bil potrjen, naložba je vredna 60 milijonov tolarjev, v začetku tega tedna pa so že odpirali ponudbe in izbirali najugodnejšega izvajalca del. Manj razveseljivo je dejstvo, da zaenkrat na drugi program še niso dobili odgovora, gre pa seveda za projekt izgradnje preko dvajset zbiralnikov za pitno in požarno vodo po višinskih kmetijah.

Seveda so člani sveta obravnavali še kup ostalih manjših, vendar za normalno delo kar pomembnih zadev.

■ jP

ob

Agrarna skupnost izsiljuje?

Sklepni del izgradnje kanalizacijskega sistema s čistilno napravo na Ljubnem ob Savii^ji je dolg preteklih let, tik pred nadaljevanjem del pa seje krepko zapletlo. Stvari so pripravljene, velika večina krajanov je za čistilno napravo, kar sta pokazali tudi javna razgrnitev in razprava.

Na tej javni tribuni so se udeleženci pogovorili o prav vsem in se razšli brez nerešenega vprašanja. Takšen je bil zaključek, a žal ni bilo čisto tako. Ko so namreč kaj kmalu za tem pričeli zbirati soglasja lastnikov zemljišč in mejašev na trasi kanalizacije, so brez oklevanja podpisali vsi -razen agrarne skupnosti. Ta še danes, po mnogih razgovorih in dogovorih, noče podpisati soglasja za nekaj deset metrov nekoristnega zemljišča, v katerega bi le položili cevi, vse skupaj zasuli nazaj in uredili.

Občina se je torej znašla v precepu. Krajani želijo nadaljevanje gradnje, zakon je popolnoma jasen, kot sta jasni taksa za obremenjevanje okolja in odločba ustrezne inšpekcije, povsem (ne)jasno pa je (navidez) trdno stališče upravnega odbora agrarne skupnosti. Za kaj namreč gre? Agrarna skupnost je že pred

časom zahtevala od občine, da iz javnega dobra izloči vse zasute vodotoke, nekdanje struge, in jih prenese na agrarno skupnost. Občinski svet je to storil že lani, izvzel pa je (Batlnovo) strugo. Prav ta je sedaj jabolko spora. Skupnost je namreč najprej dovolila "razkopavanje," vendar pod pogojem, da občina plača vse izmere, ki vsekakor niso poceni. Ko je občina našla plačnika za te izmere, je skupnost postavila novo zahtevo, pravzaprav pogoj, da občina tudi to strugo prenese nanjo, česar pa svetniki ne morejo. Prvič jih zavezuje sklep, drugič pa menijo, da občina obenem z nujno izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave ne more reševati zadev izpred desetletij; niti nima časa, saj so časovni roki skoraj že prekoračeni. Ob tem se svetniki tudi sprašujejo, za kaj in za koga je bil sprejet urbanistični načrt. Zanimivo je tudi, da so vsi člani upravnega odbora agrarne skupnosti z vsem srcem za čistilno napravo, soglasja v imenu dena-cionalizacijskih upravičencev pa ne bodo podpisali. Nekam čudno pogojevanje, ki v tem trenutku, na tem mestu in v hudi časovni stiski že meji na izsiljevanje. ■ jp

Gospodarska zbornica Slovenije, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Ministrstvo za znanost in tehnologijo objavljajo razpis za vključitev v projekt UVAJANJE SISTEMA KAKOVOSTI PO ISO 9000 V MALA PODJETJA. Izvajalec projekta bo ponovno Center za tehnološko usposabljanje pri GZS, ki tako usposabljanje že izvaja v 60-ih podjetjih po vsej Sloveniji. Vse podrobnejše informacije so na razpolago na območni gospodarski zbornici Velenje.

Gospodarska zbornica Slovenije omogoča slovenskim podjetjem brezplačno oglaševanje ponudb in povpraševanj v tujini.

Slovenski institut za management ponuja različne teme poslovnih delavnic o vprašanjih upravljanja delniških družb, kapitalskih in premoženjskih zadev, statutih, poslovanje upravnih in nadzornih odborov.

V jeseni se ponovno prične VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA v Velenju.

V okviru sejma DNEVI OBRTI IN PODJETNIŠTVA bo v Novem mestu potekala SLOVENSKO-ITALIJANSKA POSLOVNA KONFERENCA, in sicer 22. junija.

Od MADRIDSKE ZBORNICE smo prejeli ponudbe in povpraševanja ter kooperacije.

Vse informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje, Trg mladosti 2, Velenje. Telefon: 063/856-920, telefaks: 063/855-645. ■

Zakaj pa ne - imejmo se fajn

V času, ko so se naši šolniki pripravljali na štrajk in so bili tudi tisti posamezni varuhi slovenskega jezika bolj budni, smo dobili-novo turistično geslo, ki nas opozarja, da ne le v tujini, ampak da se lahko imamo fajn tudi doma. Seveda ne dobesedno doma, ampak v domovini. Ob tem je bilo nekatere strah, če ne bo to nova ovira za vstop v Evropo, saj oni na zahodu radi poudarjajo, da ne sme biti meja in ne zapiranja, da mora za vse veljati neoviran promet. Ampak stvari so se kar dobro obrnile in celo nore krave nas niso pomendrale v približevanju k Evropi. Zdaj nam je pot tja, kamor naj bi že zdavnaj sodili, menda res odprta. Pa je to (pri nas in zunaj) vsem prav ali ne.

Nekateri pravijo, da smo bili prav v dneh, ko so se nam odpirala vrata Evrope, pri nas deležni prave "evropske" otvoritve. Znano je, da tam ne skrbijo le za ljudi, ampak marsikje še bolj za živali. In prejšnji teden smo v šentjurski občini dobili prvo žabjo cesto. No, cesta ravno ni namenjena žabam, ampak v njej so urejeni podhodi, da lahko žabe varno pridejo v Slivniško jezero. In da ta pridobitev ni mačji kašelj, je potrdil sam minister za okolje, kije skupaj s šentjurskim županom prerezal vrvico. Vtem dejanju pa je bilo tudi nekaj politične simbolike. Ne ta nov cestni odsek, ne prehodi za žabe in ne to, da je denar za te žabje poti prispevalo samo ministrstvo za okolje; simbolika je bila v tem, da sta trak skupaj prerezala gospoda Gantar in Malovrh. Prvi je namreč član LDS, drugi SKD. Tako sta javno potrdila, da "njuna " koalicija na državni ravni le ni propadla, ampak skače naprej.

S to pomembno pridobitvijo se naj bi torej vsaj na tem območju imele žabe fajn in več kot doslej naj bi jih uspešno prečkalo cesto in prišlo v Slivniško jezero. To jezero pa je seveda eno od "ciljev" tistih, ki bodo pri nas sledili novemu geslu in si dopust privoščili doma. Jasno namreč je, da imamo veliko, veliko več jezerske obale kot pa morske. In do jezer je lažje priti, ker so raztresena po vsej državi, do naše pedi morja pa vodi le malo poti. In te se v času sezone kaj hitro zatrpajo. Predstavniki skupnosti naših jezer že nekaj časa opozarjajo na neizrabljene možnosti, ki jih nudijo vodne površine jezer in njihova obrežja, seveda pa tudi to, da stvari tudi pri nas povsod niso najbolj urejene, zato iz njih tudi ne moremo iztržiti toliko kot drugod, kjer znajo tudi na navadnih umetnih jezerih, ki so nastala pri kopanju peska, narediti pravi raj. In seveda privabiti veliko gostov. Vendar pravijo, da bo kmalu bolje. Če ne bo, seveda tudi tafajnska akcija ne bo dosegla namena, ki ga ima. Za to, da našega človeka zadržiš doma, mu pač moraš res kaj ponuditi. Čeprav še nismo povsem v Evropi, smo Slovenci po zahtevnosti vendarle že na evropski ravni. Vsi turistični delavci in gostinci tega še niso spoznali in tisti, ki niso, se ne bodo imeli fajn.

V času, ko se torej odpravljamo v Evropo, naj bi bolj kol doslej, ko smo ostajali pred vrati Evrope, ostajali doma. Veliko logike v tem sicer ni, toda pri čem pa pri nas veljalo logične zakonitosti! Res pa je tudi, da nismo prva država, kije svoje "turiste "začela opozarjati, naj več ostajajo in trosijo doma.

■ (k)

13. junija 1996 AKTUALNO NAS iAS 3

Otroški dodatek po novem v

Odločbe ta teden

31. marca se je iztekel rok za oddajo vloge za pridobitev otroškega dodatka po novem. Na Centru za socialno delo v Velenju so nam povedali, da so v teh treh mesecih prejeli 6774 vlog, kar je sicer nekaj manj kot so pričakovali. Vendar so prepričani, da se bodo njihove napovedi o približno 9000 vlogah do konca tega leta tudi izpolnile.

Po besedah Brede Vrenčur, upravne pravnice na Centru, so do konca minulega tedna obdelali več kot 6240 vlog. Tistih, ki jih še niso, so prispele po roku, torej po 31. marcu ali so nepopolne vloge. Vlagatelje slednjih vabijo sedaj praktično vsak dan, da jih dopolnijo z manjkajočimi podatki.

Kakršnakoli primerjava med prejšnjimi in novimi upravičenci bi bila izrečena na pamet. Znano dejstvo je le to, daje pred spremembo Zakona o družinskih prejemkih v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki otroški dodatek prejemalo 3172 otrok, in da od "starih" prejemnikov ni ponovno vložilo zahtevka za to pravico (po oceni) 100 staršev. Po bežnem pregledu

sodeč, bo zelo malo takih vlagateljev, katerih vloge ne bodo rešene pozitivno, in da bo največ prejemnikov otroškega dodatka iz tako imenovanega srednjega razreda oziroma da bo njihov prispevek k družinskemu proračunu za otroka znašal 2320 tolarjev, kar je 7% od zajamčene plače.

Odločbe o uveljavljanju pravice in višini te naj bi že pošiljali po pošti na naslove, izplačilo pa naj bi veljalo, po obljubah resornega republiškega ministrstva, na dan 14. junij. Na Centru pravijo, da se bodo trudili in poskušali do tega dne izdati vse odločbe, ne vedo pa, če jim bo to zares tudi povsem uspelo, kajti dela je veliko.

Pomemben podatek je tudi,

6800 vlog je za zdaj sicer nekaj manj kot so pričakovali, vendar so na Centru za socialno delo Velenje prepričani, da bodo do konca leta izpolnili oceno o približno 9000 vlogah za pridobitev otroškega dodatka po novem

da bodo odločbe o dodelitvi otroškega dodatka veljale do 30. aprila prihodnje leto, razen za otroke, ki so stari več kot 15 let. Zanje bo veljala ta pravica do konca tega šolskega leta, torej do septembra, vendar le, če ne bodo predložili do takrat potrdila o šolanju.

Ob koncu naj še zapišemo,

da je po terminskem koledarju kar kmalu predvideno tudi preverjanje zapisanih podatkov v vlogah.

Na Centru za socialno delo Velenje vloge za otroški dodatek še vedno sprejemajo. Ti upravičenci pa bodo lahko to pravico uveljavljali po mesecu dni od dneva prejete vloge.

■ (tp)

Z zaključne prireditve Mladi raziskovalci za razvoj

to so tisti, ki znajo in hočejo narediti več

Pred tednom dni je bila v dvorani Mestne občine Velenje zaključna slovesnost, na kateri so najuspešnejšim avtorjem nalog v 13. po vrsti gibanju Mladi raziskovalci za razvoj občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki podelili priznanja ter nagrade.

Kot je ob tej priložnosti zapisala v Zborniku povzetkov raziskovalnih nalog predsednica programskega odbora gibanja Štefka Kordeš, je za vsemi sodelujočimi v njem še eno uspešno leto. Zapomnili si ga bodo po novih nosilcih projektov, po novih občinah, ki so združile interese v dobrobit mladine in mladih raziskovalcev. Tistim, ki zmorejo, znajo in hočejo narediti več in bolje kot

drugi, je treba to tudi omogočiti. Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje je v svojih pozdravnih besedah udeležencem med drugim izrazil zadovoljstvo, da so našle omenjene občine stične točke na tem področju, prav tako jih je seznanil z nadaljnjimi usmeritvami v Mestni občini Velenje. Pozval je ravnatelje k spodbujanju teh aktivnosti pri mladih, programskemu odboru gibanja in še drugim pa ponudil v razmislek idejo o razširitvi gibanja na partnerska mesta. Peter Robida, direktor Šolskega centra Velenje, je ocenil sodelovanje dijakov v gibanju kot izjemno veliko nalogo, ker so ob vseh šolskih obveznostih našli čas za vključevanje v tako pomembno

Najboljše nagrajene naloge so bile:

Primerjava ekološko ugodnih lakov s klasičnimi: avtorjev Tjaše Bajda, Žiga Soviča in Alenke Urlep (OŠ Gustava Šiliha Velenje), njihovi mentorici sta bili Karmen Grabant in Alenka Sovič; Nemi spremljevalci našega vsakdana, avtorjev Klavdije Sušeč, Klavdije Gaberc, Jerneje Pavčnik, Bojana Raduloviča in Janoša Kavnika (OŠ Šalek Velenje), pri delu jih je usmerjala mentorica Simona Skornšek; najvišjo oceno pa si je prislužila naloga z naslovom Argumentacija in polemika v javnih medijih, avtorjev: Nine Miklavžin, Jureta Stopatja, Dejana Cagliča in Andreje Kumer, mentorica Sonja Hudej (Šolski center Velenje, Gimnazija).

aktivnost, za odgovorno delo kot je gibanje Mladi raziskovalci za razvoj občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Z izdelanimi nalogamimi - po njegovem mnenju - ne oblikujejo, sproščajo, plemenitijo in bogatijo duha, ampak bogatijo tudi tukajšnjo okolje. Tako kot prejšnji sogovorniki se je tudi Peter Robida zahvalil vsem sodelujočim v gibanju za ogrom-

no truda in ustvarjalne moči.

Gibanje živi in privablja nove sodelavce. Od leta 1983 do letos so mladi raziskovalci izdelali 342 nalog. Zmanjšanje števila avtorjev srednjih šol in porast deleža učencev osnovnih šol daje usmeritve za delo v prihodnje. To oceno je v imenu odbora za ocenjevanje raziskovalnih nalog na zaključni slovesnosti izrekel Dušan Dolinar.

/O

ljubljanska banka

Splošna banka Velenje d.d. Velenje

STANOVALCI ZDOMA, TATOVI NA POHODU...

Na straneh črne kronike lahko vsakodnevno prebiramo članke z naslovno vsebino.

Zato pravočasno poskrbite za hrambo vaših dragocenosti in jih zaupajte ŠEFOM LJUBLJANSKE BANKE - SPLOŠNE BANKE VELENJE d.d..

Sef lahko najamete v eni izmed treh osrednjih enot Ljubljanske banke - Splošne banke Velenje d.d. -ekspozituri Rudarski, ekspozituri Šoštanj in ekspozituri Mozirje. Vse dragocenosti, vrednostne predmete in dokumente lahko torej varno hranite v šefih ene izmed naštetih enot, in sicer za krajši čas, aH pa za celo leto. Izbirate lahko med šefi različnih velikosti, cena mesečne ali letne najemnine pa je odvisna ravno od velikosti najetega šefa.

Plačilo najemnine je v primerjavi s posledicami nezaželenega obiska neznatna naložba, zato čimprej poskrbite za varnost svojega premoženja.

Vse podrobnejše informacije so vam na voljo v že omenjenih ekpoziturah Rudarska, Mozirje in Šoštanj.

V veliko zadovoljstvo so se v 13. gibanje Mladi raziskovalci za razvoj občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki precej množičneje kot lani vključili osnovnošolci Od 30 izdelanih nalog so jih nagradili 11. Avtorji in letos prvič tudi mentorji so poleg priznanj dobili še praktične

nagrade

Prav tako je menil, daje potrebno zvabiti v aktivnosti gibanja nove sodelavce, mentorje, omogočiti mladim raziskovalcem možnosti za razvijanje in sproščanje njihovih potencialov. Prebral pa je tudi naslove in imena avtorjev nagrajenih nalog. Odbor je tokrat od 30

izdelanih nalog nagradil 11. Od tega so 4 izdelali osnovno, 7 pa srednješolci. Med nagrajenimi so 3 naloge zbrale več kot 90% , 8 pa več kot 85% možnih točk. Avtorji teh nalog so ob praktičnih nagradah dobili še 40 oziroma 50 tisoč tolarjev.

■ (tp)

Gorenje Indop - v koraku s časom

Razvijanje, proizvodnja in trženje izdelkov s področja strojegradnje so dejavnosti 115 zaposlenih podjetja Gorenje Indop, podjetja, ki je pred 3 leti z reorganizacijo Gorenjeve Procesne opreme krenilo na samostojno pot. Danes ugotavljajo, da so glede nas vse prej kot spodbudne čase za to industrijsko proizvodnjo lahko z doseženim kar zadovoljni.

Lani smo, na primer, za 30 % presegli zastavljene cilje, v primerjavi z letom 94 pa celo za 50 %. Še bolj kot na ta dejstva so ponosni na nove tehnološke dosežke, sad prizadevanj, znanja in truda domačih strokovnjakov. Mednje sodi linija za izoliran-je vrat hladilno-zamrzovalnih aparatov, ki proizvode od 1400 do 4200 vrat na dan. "To je tehnološko, najsodobnejši dosežek na tem področju, ki hkrati zadovoljuje tudi vse

večjim zahtevam po varstvu okolja. Gre za energetsko varčno napravo, ki dela brez okolju škodljivih plinov in seveda pričakujemo, da bomo z njo uspeli prodreti na zahteven svtovni trg. Naš drugi večji lanski razvojni dosežek je stroj za izoliranje ohišij hladilno-zamrzovalnih aparatov, ki prav tako sodi med nove dosežke na tem področju. Razvili smo ga v celoti na osnovi naših izkušenj, z uvedbo novih tehnologij pa smo

precej zmanjšali porabo energije in skrajšali čas delovanja. Zatorej ni presenetljivo, daje zbudil pozornost bodočih kupcev in konkurence na sejemski predstavitvi v Nemčiji. Pravzaprav je naše delo vseskozi razvoj, kajti vsaka oprema, ki jo izdelamo, jo izdelamo po posebnih željah naročnika. Izdelki, lani smo jih izdelali v vrednosti 8 milijonov nemških mark, je zato vsak po svoje razvojni dosežek," je povedal direktor Gorenja Indop Rihard Grudnik. Razmere in zahteve trga to narekujejo. Izzivom se je ne glede na zahtevan trud, denar za uresničitev projektov, potrebno odzvati, sicer "padeš" pri kupcih v nemilost in s tem v pozabo. "Mi si tega seveda ne

želimo, radi pa bi razvoj osredotočili na bolj določeno področje, da bi bili lahko še uspešnejši. Za zdaj smo za kaj takega še "prekratki" in zaradi široke palete svojih izdelkov moramo porazdeliti razvojne moči na več strani."

Njihov glavni poslovni partner je za zdaj Gorenje Gospodinjski aparati oziroma proizvodnja bele tehnike, 20 do 30 % proizvedejo za tujino, preostali delež pa namenjajo kupcem v Sloveniji.

Pri uvrščanju med uspešna slovenska podjetja stavijo letos na program predelave polivre-tanske pene oziroma na program izoliranja raznih hladilno-zamrzovalnih aparatov s polivretansko peno. Tu imajo največ izkušenj, v sodelovanju

Rihard Grudnik: "Vsaka oprema, ki jo izdelamo, je narejena po željah naročnika, kar pomeni, da je vsak stroj nek razvojni dosežek. Moramo v korak s časom, sicer nas bodo kupci pozabili."

z nemškim partnerjem pa z vso vnemo sedaj iščejo svoj prostor na svetovnem trgu. Toliko bolj, ker prav z izdelki, ki jih uvrščajo med proizvode s prihodnostjo, želijo "priti" do vodilnega programa. Poleg tega v tem trenutku precej pozornosti namenjajo še aktivnostim za pridobitev certifikata ISO 9001. Želja po širitivi trga pa

hkrati pomeni tudi potrebo po uskladitvi izdelkov z zahtevami Evrope na področju strojegradnje. Z oznako CE, kar pomeni, da so izdelki v skladu s tehničnimi predpisi evropske skupnosti, bodo pod lastno blagovno znamko te tudi lažje izvažali.

■ (tp)

4 NAS as

AKTUALNO

13. junija 1996

Državm prvaki izjVesele šole

Žanimivoj zabavno, predvsem pa poučno

V Cankarjevem domu v Ljubljani je bilo pred nedavnim državno tekmovanje iz Vesele šole. Kot smo zapisali že v prejšnji številki našega tednika, so na najzahtevnejši tovrstni preizkušnji nastopili tudi učenci in učenke iz občin Velenje ter Šoštanj. Najprej šolski, nato občinski in medobčinski, sedaj še državni prvaki vsak v svoji skupini so postali: sestrici Helena in Marjeta Brežnik, Nika Šturm (vse OŠ Livada Velenje) ter Jernej Mazej (OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj). Svoje vtise so strnili v naslednjih odgovorih.

Helena Brežnik, 8. razred: "Čeprav ima to tekmovanje naziv Vesela šola, je vse prej kot to.

Helena Brežnik

Potrebnega je kar nekaj znanja. Teme pa so zanimive, tudi s področij, ki jih v šoli ne obravnavamo in zato ti brskanje zdaj po tem ali onem priročniku, knjigi

vzame nekaj časa. Kakšen mesec ali dva sem se pripravljala za to tekmovanje. Na poti na državno tekmovanje sem razmišljala: če sem že prišla tako daleč, morda se mi bo uspelo zavihteti še najvišje. Pa se mi je. Postala sem državna prvakinja med "veselimi šolarkami" osmega razreda. Vesela sem tega uspeha. Šolanje bom nadaljevala na velenjski gimnaziji in upam, da bom tudi tako uspešna kot na tekmovanju iz Vesele šole. Počitnice, ki so pred mano, bom izkoristila za sodelovanje v raziskovalnem taboru v Ankaranu. Morda bo našo družino pot zanesla še na moije. Če tja ne, pa zagotovo po hribih."

Marjeta Brežnik, 5. razred: "Včasih sva s Heleno skupaj pon-

Velenjsko-koroška podružnica Društva multiple skleroze Slovenije

••••••••••••••••••••••••••••••••••••a•••••••••

Na obrobju počasi

umiramo

!J

Pred nedavnim so se na rednem letnem zboru sešli člani Društva multiple skleroze Slovenije velenjsko-koroške podružnice. 68 članov združuje, starih od 18 do 80 let.

Pri pregledu lanskih aktivnosti so ugotavljali, da so precej pozornosti namenili nudenju najrazličnejše pomoči članom. Bodisi so jim pomagali z enkratno denarno pomočjo pri reševanju socialne stiske ali pri napeljavi telefona, obveznostih pri izgradnji plinovoda in podobno. Precej aktivni so bili tudi na športnem področju, saj so prav tovrstne aktivnosti potrebne pri vzdrževanju njihove vzdržljivosti. S pridom koristijo ponudbo centra v "Ibpolšici, kjer bodo prav v teh dneh začeli dejavnosti v najrazličnejših delavnicah -slikanje na steklo, izdelovanje makramejev, čajanke, izkoristili jih bodo tudi za srečanje s člani drugih tovrstnih društev po Sloveniji. "Žal si že da(j časa zaman prizadevamo za pridobitev svojih prostorov, v katerih bi se enkrat na teden sestajali oziroma organizirali nekakšnega dežurnega poverjenika, na katerega bi se lahko člani obračali po pomoč. Vsi se nas izogibajo in trdim, da na obrob-

ju družbe počasi umiramo. Bolezen (judje premalo poznajo. Mi nismo duševno moteni bolniki, ampak gre pri naši bolezni za živčno - mišično obolenje," sta pri naštevanju težav še posebej opozorila predsednik velenjsko-koroške podružnice Društva multiple skleroze Milan Verčkovnik in poverjenica za občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki Jožica Zaje. Redki so takšni, sta še povedala, kot sta cvetličarni Iris in Gradišnik, ki sta podarili rože za njihovo letno srečanje, in podjetje Eso Viva, ki jim je poklonilo škatlice za balinarske krogle.

Poleg prostorov jih spravlja v slabo voljo še zavarovalnica. Že za tako redka in draga zdravila, ki zavrejo napredovanje bolezni, je postavila omejitve, ukinila jim je tudi možnost rehabilitacije v zdravilišču.

Srečanja, organiziranje terapij, pomoč članom, informiranje o vsem, kar je pomembno za bolnike z multiple sklerozo, vključevanje na novo obolenih, prizadevanja za pridobitev delovnih prostorov ter pestre športne aktivnosti pa so osrednje letošnje naloge omenjene podružnice Društva multiple skleroze Slovenije velenjsko-koroške podružnice. Z njimi bi

MIlan Verčkovnik: "Zavarovalnica nam s svojimi ukrepi kroji usodo."

Jožica Zaje

radi ohranili telesno vzdržljivost in vsaj za kratek čas pozabili na tegobe, ki so redne spremljevalke njihovega vsakdana. ■ (tp)

Vaška skupnost Podpora

Za vodooskrbo še ceste in varnost

V vaški skupnosti Podgora v občini Šmartno ob Paki so v tem trenutku dela pri izgradnji vodovoda v polnem zamahu. Čeprav nekoliko kasnijo in je nejevolja pri krajanih zaradi vegetacije na travnikih in poljih precejšnja, si močno želijo, da bi izgradnjo čimprej končali. S strahom namreč dan za dnem v teh sončnih sušnih dneh odpirajo vodovodne pipe, ker se bojijo, da bi ostale suhe tako kot lani, še bolj pa predlani. Za trenutno največjo naložbo v občini Šmartno ob Paki, vredno 15,5 milijona tolarjev, bodo gospodinjstva prispevala po 720 nemških mark v

tolarski protivrednosti. Po potrebi pa bodo opravila še 40 prostovoljnih ur. Željo za rešitev težav z vodooskrbo so izrazili v 22 gospodinjstvih v zgornjem delu Podgore. Izvajalec naj bi, po pogodbi, dela opravil v 40 delovnih dneh.

Vida Rudnik, predsednica vaške skupnosti Podgora, je ob tem opozorila še na vrsto drugih nalog iz njihovega letošnjega delovnega programa. V njem so poleg vodooskrbe namenili osrednjo pozornost posodobitvi cest (cesta do Anice Klančnik, ki bi jo moral izvajalec del urediti v prvotno stanje, odsek Rudnik -

tra, ki je bila prav tako uspešna udeleženka. Doslej sem bil dvakrat državni prvak, letos sem torej že tretjič. Gradivo, ki sem ga dobil, sem pozorno prelistal in uspeh ni izostal. Ne bi mogel

Marjeta Brežnik

avljali, največkrat pa sem se učila sama. Mami me je tu in tam tudi kaj izprašala. Teme so bile zanimive (o konjih), pa tudi težkih ni manjkalo (o koreninah). Zakaj je Vesela šola? Zato, ker je neobvezna, zanimiva, včasih tudi uživaš ob spoznavanju tistega, kar niso poznal, vedel. Tako si brez prisile širiš obzoija, kar je pri vsej stvari še najboljše. Počitnice bom preživela podobno kot sestra Helena. Da sem osvojenega prvega mesta na državni Veseli šoli vesela, je jasno."

Jernej Mazej, 6. razred: "Že v 4. razredu sem se odločil za sodelovanje na tem tekmovanju. Spodbudila meje pravzaprav ses-

vsega."

Nika Šturm, 6. razred: "Zabavno, zanimivo, predvsem pa poučno je sodelovanje v Veseli šoli. Nič ni narobe, če izvem še kaj takega, kar pri pouku ne bom, sem si dejala, ko sem se odločila za tekmovanje. Zanimive teme ter knjigi in diploma, ki sem jih dobila za nagrado, so me spodbudile, da bom tudi prihodnje leto med veselošolaiji. Tudi sicer imam rada tekmovanja. Vsaj tako kot počitnice, ki jih bom preživela: nekaj dni na morju, nekaj pri dedku in babici, za ostalo pa še nimam načrtov."

Jernej Mazej

ravno trditi, da je bilo zahtevno, čeprav brez znanja in s srečo ne prideš daleč. Če imaš voljo, se ob pomanjkanju časa najdejo trenutki za Veselo šolo. Tudi prihodnje leto se bom prijavil za to tekmovanje. Počitnice? Končno. Popestrile mi jih bodo nagrade iz TV-oddaje Male sive celice in vse tisto, kar me med šolskim letom zanima, privlači, pa ne zmorem

Kabelsko razdelilni^ sistem Šoštanj

Odločni so se za zadrugo

Zahtevnega projekta, gradnje kabelsklo razdelilnega sistema so se v Šoštanju lotili leta 1992, od takrat do danes seje na ta sistem uradno priključilo 436 uporabnikov, ki so za kabelsko razdelilni sistem poravnali stroške in, ki plačujejo vzdrževalnino. Najbrž pa je tudi v Šoštanju nekaj takšnih, ki so na sistem priključili "na črno". S temi se bodo v občini Šoštanj še ukvarjali.

Konec maja so ustanovili zadrugo kabelsko razdelilnega sistema Šoštanj, njeni solastniki pa bodo postali vsi dosedanji lastniki tega sistema,

ki bodo podpisali pristopno izjavo.

Na ustanovnem občnem zboru zadruge so izvolili upravi odbor, predsedoval mu bo Nino Ošlovnik, člani pa so: Stane Grudnik, Darko Korošec, Marko Pečovnik in Anton Travner; v nadzorni odbor so bili izvoljeni Matjaž Cesar, Drago Skornšek in Marjan Grudnik, v programski svet pa so imenovali Jožico Plešivčnik, Boštjana Brgleza in Ivanko Bajec; dva člana bo naknadno v porogramski svet še izvolil upravni odbor. ■ mkp

Šarner - Bratkovič, Fajdiga -Lukner) in skrbi za varnost udeležencev v prometu s potrebnimi znaki. Zaradi gostega prometa je nujno potrebna semaforizacija obeh železniških prehodov, ureditev pešpoti za otroke v šolo, sanacija nabrežin reke Pake. "Problem je tudi kanalizacija, v ravninskem delu povzročajo težave zlasti kanali in odvodnjavarye vode pri prehodih čez železniške tire. Na nedavnem sestanku so krajani zelo negodovali še zaradi neurejenega dnevnega raznašanja pošte, krajani ob kamnolomu pa zaradi močnega onesnaženja okolja^hrupa, prahu in peska na cesti. Že pred časom so na vodstvo občine Šmartno ob Paki naslovili zahtevo po ureditvi teh vprašanj, vendar za zdaj še ni bilo nikakršnega odziva. Vsem nam pa je skupna tudi želja po teme(jiti sanaciji bivšega odlagališča smeti v tako imenovani Rakunovi jami."

Kot je še povedala Vida Rudnik, so se prav tako vključili v vse aktivnosti v občini, tudi na terenu (posipavanje bankin, sodelovanje pri obnovi poti za šolarje ob progi in podobno).

Za zdaj je v ospredju skrb za rešitev težav glede vodooskrbe. ■ (tp)

LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV (3)

KAJ SPADA V RJAVO

V zadnji številki tednika Naš čas smo v rubriki z NAMI V ČISTO MESTO pojasnili nov sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, ki se strokovno imenuje BIOPAS (biološki odpadki, papir in steklo). Napovedali smo tudi, da bomo v naslednjih številkah tednika Naš čas podrobneje opisali, kateri odpadki sodijo v katero od posod in katere frakcije odpadnih surovin se da posredovati vnadaljno predelavo, pa jih je smiselno ločeno zbirati. Danes bomo opisali biološke odpadke, ki predstavljajo pomemben del odpadkov iz naselij in povzročajo pri trajnem odlaganju precejšnje probleme, ker so del žive narave. Biološki odpadki iz gospodinjstev so:

- ostanki sadja in zelenjave,

- ostanki hrane,

- pokvarjena živila brez embalaže,

- čajna in kavina usedlina,

- rezano cvetje brez embalaže,

- lončnice brez posode,

- iztrebki malih domačih živali,

- lasje in perje,

- jajčne lupine, kosti,

- čisti lesni pepel,

- vrtni odpadki in podobno. Biološki odpadki iz naselij so:

- plevel in dračje,

- odpadki od košnje zelenic,

- listje, vejevje in lubje,

- obreznine grmičevja in drevja,

- odpadno cvetje s pokopališč,

- živalski iztrebki,

- zeleni odpad iz cvetličarn,

- zeleni odpad iz rastlinjakov, ipd.

Vse naštete in njim podobne rastlinske in živalske odpadke iz gospodinjstev in iz naselij ni potrebno trajno odlagati, ampak jih lahko kompostiramo. Kompostiranje pomeni:

- vračanje organskih snovi nazaj v naravo,

- pridobivanje naravnega gnojila,

- izboljšanje tal zaradi pospeševanja talnega življenja,

- zmanjšanje odpadkov za trajno odlaganje do 30 %. Pravilen proces kompostiranja doma in pravilno uporabo komposta bomo opisali v eni od naslednjih nadaljevanj rubrike Z NAMI

v Cisto mesto.

Biološki material za kompostiranje mora biti čisto prebran, saj nenaravnih odpadkov ni mogoče kompostirati.

V posodo za biološke odpadke zato ne sodijo:

- umetne snovi (PVc vrečke, plastenke, pločevinke, ipd.),

- stare kovine, steklo, keramika,

- embalaža od mleka in sokov,

- embalaža za globoko zmrzovanje,

- otroške plenice,

- ostanki higienskega papirja,

- vrečke sesalcev,

- odpadki od šivanja, -guma, usnje in tekstil,

- pepel od premoga,

- hišne smeti, ipd.,

- olja in maščobe,

- stare baterije, zdravila in kozmetika,

- deli gospodinjske opreme in pohištva.

Z doslednim prebiranjem bioloških odpadkov na izvoru lahko količino odpadkov za trajno odlaganje zmanjšamo za okoli 30%, kar pa ni edina korist.

Biološki odpadki povzročajo na deponiji precejšnje probleme, saj ob njihovi razgradnji nastaja bio plin in žive izcedne vode, zaradi česar je prisotna emisija smradu, pa so varovalni ukrepi veliko zahtevnejši kot pri odlaganju inertnih odpadkov. Iz prebranih bioloških odpadkov lahko, namesto da bi jih trajno odlagali in si na deponiji povzročali probleme, z relativno malo dela pridobimo kompost, ki predstavlja visokokvalitetno organsko gnojilo.

Tako del naših odpadkov vračamo v naravni tokokrog, kot je razvidno iz sheme.

sveža -živita,

kompostiranje

vrnilev v zemtjo

Pri uvajanju opisanega ločenega zbiranja bioloških odpadkov računamo na podporo občanov z doslednim zbiranjem, da bodo načrtovani učinki čimpreje doseženi. Pridelan kompost se bo uporabljal za vzdrževanje mestnih zelenih in zasajenih površin in za sanacijo posledic rudarjenja v našem okolju. Vabimo vas k sodelovanju v smislu povabila v sloganu

ZNmVCtelOMSTOl

13. junija 1996

AKTUALNO

ms i: as 5

Odločitev o gradnji prvega bloka Tfermoelektrarne Šoštanj je bila sprejeta že leta 1947, vendar so gradnjo zaradi političnih zapletov uresničili pet let kasneje. Prvi blok moči 30 MW je začel obratovati leta 1956, torej pred štiridesetimi leti. Nekaj mesecev kasneje so priključili na omrežje že drugi blok, ki ima prav tako 30 MW

moči. Takoj po končani prvi fazi so se zaradi vse večjih potreb po energiji, lotili druge faze izgradnje, to je bil blok 3, moči 75 MW, na omrežje pa so ga priključili leta 1960.

Dvanajst let je Termoelektrarna Šoštanj obratovala z instalirano močjo 135 MW, v naglo razvijajoči Sloveniji pa so bile potrebe po elektriki še večje in leta 1966 so sprejeli odločitev o izgradnji novega, četrtega bloka z močjo 275 MW. S tretjo fazo izgradnje

Najpomembnejši mejniki v razvoju TEŠ

31. december 1946 - odločitev o izgradnji Tfermoelektrarne Šoštanj

1. januar 1954 - ustanovitev Investicijskega podjetja Termoelektrarna Šoštanj v izgradnji

16. maj 1956 - pričetek obratovanja 1.bloka moči 30 MW

31. avgust 1956 - pričetek obratovanja 2. bloka moči 30 MW

25. november 1960 - pričetek obratovanja 3. bloka moči 75 MW

10. maj 1972 - pričetek obratovanja 4. bloka moči 275 MW

25. september 1977 - pričetek obratovanja 5. bloka moči 345 MW

Delavci TEŠ si poleg skrbi za nemoteno preskrbo Slovenije z elektriko in ekeološko sanacijo prizadevajo tudi za urejeno

okolico.

Telekomov informacijsko prodajni center v Velenju

Vse čistejša elektrika

Za prva leta obratovanja termoelektrarne Šoštanj je značilna nenehna rast proizvodnje, za obdobje po začetku obratovanja petega bloka pa ekološka sanacija. V osemdesetih letih seje namreč v Sloveniji zaostrila zahteva po sanaciji virov onesnaževala in Termoelektrarna Šoštanj je bila med na-jbolj izpostavljenimi.

Že leta 1978 so zamenjali dotrajane elektrofilte za prve tri bloke in z njimi zmanjšali emisije prahu. Celovit sanacijski program za zmanjšanje emisij prahu, žveplovega dioksida in dimnih plinov so pripravili leta 1987 in tudi že izvedli nekaj ukrepov za zmanjšenja onesnaževanja. Najpomembnejšo naložbo pa so uresničili lani, ko so zgradili odžvcplalno napravo četrtega bloka vredno 142 milijonov nemških mark. Z njo dosegajo več kot 95 odstotno očiščenost dimnih vpliv. Predlani so sklenili še eno pomembno ekološko naložbo, zaprti krogotok tehnoloških voda s čimer so povsem prenehali onesnaževati velenjsko jezero in reko Pako.

Pred njimi je še ena pomembna ekološka naložba, izgradnja odžveplalne naprave na petem bloku. S pripravami nanjo so že pričeli. Upajo, da bodo vse aktivnosti opravili do konca letošnjega leta, ko naj bi podpisali pismo o nameri. V tem primeru bi lahko začela Čistilna naprava na petem bloku poskusno obratovati v drugi polovici leta 1999. To seveda pomeni, da bi vstopil največji slovenski energetski objekt v novo tisočletje ekološko povsem saniran.

pri nas si boste ogledali in izbrali:

- telefonske aparate

- telefonske tajnice

- telefakse

- hišne centrale priznanih blagovnih znamk

z atesti (SIEMENS, CANON-AVTOTEHNA, LE TEHNIKA, BOSH-TELENORMA, PANASONIC, ISKRA STI)

- inštalacijski material

- Telefonski imenik Slovenije

- čip telefonske kartice

in dobili vse informacije o:

- možnostih za pridobitev telefonskega priključka

- vrstah telekomunikacijskih storitev

- cenah in prodajnih pogojih

- reklamcijah TK računov

- servisiranju TK naprav

Sprejemamo vplačila TK računov

AKCIJA telefonski aparati ISKRA STI - 15% popust tudi v informacijsko prodajnem centru v Celju na Lavi 1

Telekomov informacijsko prodajni center Velenje, Kidričeva 2a

- tel: 063 861 444, informacijski telefon: 063 861 335 —

odprto: pon. - pet. 8.°°-16.°°, sobota zaprto

Da bi vam skrajšali pot

Telekom V)

Slovenije Y\

Nacionalni operater telekomunikacij

Na poti ekološke sanacije

li voda. 7 raka k zcinijc. Večino i t., h iuh.n- so Hi J; že oresr noih, /gradili so ekološki informacijski sistem, ki rudno deluje žc

pljevanje dimnih plinov

- od 2. oktobra 1994 obratuje zaprti krogotok transportnih

cilj - do leta 2(H)0 celovita ekološka sanacija

Začetki termoenergetske dejavnosti segajo v Šaleški dolini v prva leta tega stoletja, pred štirimi desetletji pa je bila na teh temeljih oblikovana Termoelektrarna Šoštanj, danes največji in najsodobnejši termoenergetski objekt v Sloveniji.

način pa tudi podaljšujejo njihovo življenjsko dobo.

Lani so sklenili temeljito analizo stanja vseh naprav in predvideli tudi celovita obnovitvena dela. Na prvih treh blokih so jih tudi že uresničili in povečali njihovo življenjsko dobo na 55 let. Zgradili so tudi novo 110 kV stikališče v oklopljeni SF6 izvedbi, obnovili so blokovno zaščito prvih treh blokov, hladilna stolpa blokov 4 in 5 ter zamenjali parovode na bloku 4. Po sistemu preventivnega vzdrževanja ohranjajo naprave v dobrem stanju in kritične komponente pred iztekom življenjske dobe zamenjajo. Prvi trije bloki naj bi tako obratovali do leta 2011, četrti do 2017, peti pa do leta 2023.

V poletnih mesecih letošnjega leta se bodo lotili obsežnih vzdrževalnih del četrtega bloka. Med drugim je predvidena kompletna zamenjava statorja generatorja, ki jih bo veljala več kot milijardo tolarjev, za celotna obnovitvena dela pa bodo letos namenili okoli 3 in pol milijarde tolarjev.

Najpomembnejša ekološka naloga - izgradnja odžveplalne naprave na bloku V je še neuresničena.Če pa bo vse po načrtih,pa se bodo dela pričela že ob koncu letošnjega leta, sklenjena pa bodo še v tem tisočletju.

TES so začeli leta 1969 in blok leta 1972 tudi predali namenu. Energetski položaj Slovenije pa je bil še vedno slab, premog je postajal vse pomembnejši energetski vir, zato so že leta 1973 objavili razpis za izgradnjo petega bloka Termoeletrarne, moči 335 MW. Redno je začel ta blok obratovati v začetku leta 1988. S priključitvijo tega bloka na omrežje znaša skupna instalirana moč Termoelektrarne Šoštanj 755 MW in je največji elektroenergetski objekt v Sloveniji. Pri izgradnji četrtega in petega bloka so uporabili najsodobnejšo tehnologijo, ki jo ob rednih vzdrževalnih delih nenehno dograjujejo, tako da sodita ta dva bloka med najsodobnejše opremljene.

Termoelektrarna Šoštanj je danes največji in najsodobneje opremljen termoenergetski objekt v Sloveniji. Zagotavlja ji tretino potrebne električne energije. Proizvodni proces imajo naravnan tako, da se lahko nenehno prilagajajo trenutnim potrebam po energiji, ki pa so v veliki meri odvisne od hidrometeoroloških razmer v Sloveniji.

Z elektroenergetsko bilanco je za letos predvidena proizvodnja 2850 GWh električne energije za kar bodo potrebovali 3,5 milijona ton premoga, približno 160 tisoč ton pa ga bodo pokurili še za potrebe toplotne energije s katero se ogreva Šaleška dolina.

V Termoelektrarni Šoštanj skrbijo za redna vzdrževalna in obnovitvena dela. Vsakih nekaj let predvidijo obsežne remonte s katerimi zagotovijo redno pripravljenost strojev in naprav, na ta

Mnenja in odmevi Mnenja in odmevi

6 iVJŠ Čas_______________________________________ NAŠI KRAJI IN UUPJE 13. junija 1996

Bralna akcija - s knjigo v svet

Srečanje poklicnih šoferjev v jŠvici malo^drugače

Deželo najbolje spoznaš, če jo obiščeš

potrebujejo tudi ozvočenje. Zato ni bilo nič čudnega, da več kot polovica udeležencev srečanja govornikov sploh ni slišala. Tb nas je pri Švicarjih, znanih po točnosti, čistoči in pedantnosti, najbolj presenetilo.

Še isti dan popoldne smo prevozili velik del Švice, ko smo se vračali domov. Krasot Švice se enostavno ne da opisati. Nekdo seje pošalil, da ni čudno, da imajo Švicarji najboljši sir, saj imajo veliko izkušenj z izdelovanjem lukenj, kajti po Švici se zares pelješ iz predora v predor. Na naši poti je bil najdaljši kar 19 kilometrov. Nazaj nas je žal spremljal dež, smo se vračali preko Avstrije, delno Nemčije in vstopili v Slovenijo na Viču pri Dravogradu ter v Velenje srečno prispeli v nedeljo v zgodnjih jutranjih urah. Tja in nazaj smo skupno prevozili 1700 kilometrov. Če izvzamemo srečanje poklicnih šoferjev Evrope, je za nas udeležence bilo to potovanje v Švico nepozabno doživetje, nova spoznanja navad, ljudi in krajev, ■ B. Mugerle

švicarske Alpe, obdane s snegom. Sicer pa je Švica izrazito alpska država, zato je tudi najpomembnejša gorska turistična dežela na svetu. Ljudje so izjemno gostoljubni in ustrežljivi, veliko pa v tej deželi srečaš tudi naših ljudi. V prej omenjenem hotelu smo srečali kar štiri iz bivše Jugoslavije. Tako da s sporazumevanjem ni bilo večjih težav.

Jože Pristovšek s harmoniko in Tone Gerkeš s hudičevimi orglicami sta skrbela za zabavo in razpoloženje

Naslednji dan, v soboto, smo se z avtobusom odpeljali v mesto Schwyz, kjer bi po našem predhodnem obvestilu naj bilo srečanje poklicnih voznikov Evrope. Toda kogarkoli smo na

Miha Valenci skriva prazno vrečo. "Kje pa so sendviči?"

so ga spraševali.

trgu vprašali o srečanju, o tem ni nič vedel. Ker smo bili edini z avtobusom na tem mestu, smo začeli razmišljati, da le nismo na pravem kraju ali celo v pravem mestu. To se je kasneje izkazalo za točno. Iz zagate nas je rešil poveljnik uniformirancev ZŠAM-a Miha Valenci, ki se je odpravil na policijsko postajo in z njihovo pomočjo izvedel, kje bo srečanje. Bili so tako prijazni, policisti namreč, da so nas s svojim vozilom spremljali na kraj dogodka. Kdo je zakuhal, da kraja srečanja nismo takoj našli, ne vem, pomembno je, da smo prišli pravočasno. Kot smo že zapisali v prejšnji številki našega časnika, je srečanje potekalo v počitniškem in športnem središču Marcshach. Kljub gostoljubnosti in lepemu sprejemu gostiteljev so žal ti "pozabili", da govorniki

Pogled na največje jezero in ladjo ter zasnežene Alpe.

V prejšnji številki Našega časa smo podrobneje opisali potek evropskega srečanja poklicnih šoferjev v Švici, danes pa bomo opisali nekaj utrinkov s potovanja in bivanja v mestu Brunnen.

Na omenjeno srečanje smo se odpeljali v organizaciji ZŠAM-a Velenje, z modernim avtobusom, klimatiziranim in opremljenim s televizijo, hladilnikom ter drugo opremo APS-a izpred Rdeče dvorane v petek v zgodnjih jutranjih urah. Odhod je bil predviden za četrto uro zjutraj, vendar, kot je že v navadi, pač nekdo zaspi. Ko smo bili vsi zbrani, smo se odpeljali proti Italiji na prehod Fernetiči. Zaradi dolge vožnje v Švico smo imeli dva šoferja avtobusa. Preden smo se pripeljali do italijanske meje, so si nekateri sposodili Miho Valencija, ki je pred nekaj leti na potovanju enakega srečanja zaradi rdečega potnega lista moral ostati zunaj države, v katero so potovali. Kljub temu pa se je po nekaj urah le pretihotapil čez mejo kot štopar z enim naših zdomcem. Takrat pa nam je zagotovil, da ima kar dva legalna potna lista, enega je sicer skrbno skrival. Le zakaj? S tem dogodkom je vzdušje na avtobusu še naraščalo. Da pa je bilo še bolj veselo, sta poskrbela harmonikar Jože Pristavšek in Tone Gerker s hudičevimi orglicami in svojim otroško spremenjenim glasom. Do solz smo se mu nasmejali.

Na poti smo se večkrat ustavili, si razmigali telo, poma-licali in popili osvežujočo pijačo. Da nam obojega ni manjkalo, gre predvsem zahvala Mihu Valenciju. Ko smo prevozili velik del Italije po res čudoviti avtocesti, smo preko Liechtensteina pripotovali na švicarsko mejo. Tu

je bila mejna kontrola strožja. Vse potne liste so nam pobrali in številke le-teh vnesli v računalnik. Po tem smo pot nadaljevali skozi številne predore in mimo mnogih jezer. Okoli 18. ure smo prispeli na cilj v mesto Brunnen. Tu nam je Turistična agencija APS v prvovrstnem hotelu

Waldstaetterhof priskrbela prenočišče, večerjo in zajtrk.

Omenjeni hotel leži ob enem največjih švicarskih jezer in ima 105 najsodobnejše opremljenih sob. Zgrajen je bil leta 1870, prenovljen pa leta 1991/92. Kot zanimivost velja dopisati, daje v njem večkrat prebivala kraljica \Vilhelmine iz Nizozemske, kraljica Viktoria iz Anglije, kralj Alfons XII. iz Španije in Winston Churchill. Skozi okna hotela je prečudovit pogled na okoliške

Cesta, ki je smrtno nevarna

Dne 6. junija je Naš čas obširno poročal o (ne)učinkih sanacije po poplavah v občinah Velenje in Šoštanj, ki so bile avgusta lani. Članek je koristen zaradi vsebine same, predvsem pa zato, ker je korektno obveščena javnost v tem času edino jamstvo, da bo 20.000.000,00 SIT, ki jih je skril župan občine Šoštanj ob asistenci predsednice nazdornega odbora občine Šoštanj (ki je drugače doma v Velenju), vendarle porabljenih namensko.

Eden od vzrokov, da so me kolcgi iz strank slovenske pomladi v Šoštanju včeraj kot en mož odstrelili s funkcije tajnika občine, je tudi razkritje prej navedenega dejstva! (Šoštanjski župan je član socialdemokratov, predsednica NO pa je članica krščanskih demokratov, kar s poplavami najbrž nima nobene zveze.)

Uvodna fotografija na naslovnici časopisa pa razkriva še druge zanimive podrobnosti. Slika smrtno nevarnega odora na cesti, ki jo je Cestno podjetje Celje že zdavnaj pozabilo, se nahaja na katastrski občini Plešivec, parcelna št. 1113. Vse to pa sodi v Mestno občino Velenje, katere župan si lani ni vzel toliko časa, da bi se šel slikat na poplavljeni del njegove občine, niti ni svojim strokovnim službam odredil, naj poskrbijo za sanacijo ceste od Mosnaijevega mosta, kjer se Mestna občina Velenje začne, pa do Strmčnikove žage, kjer se prične Mestna občina Slovenj Gradec.

Toda g. Krk iz Cestnega podjetja Celje ve, da bi se denar za sanacijo te ceste lahko našel v

proračunu občine Šoštanj, pa so njegovi zato, pod skrbnim nadzornim očesom g. Gabra Cvrlina, zapičili na mejo slovenjgraške in velenjske občine tablo, na kateri na eni strani piše: Mestna občina Sloven| Gradec, na drugi pa občina Šoštanj. Razlog je očiten. Z združenimi močmi želijo iz šoštanjskega proračuna sanirati del ceste, ki se nahaja v Mestni občini Velenje. Ali pa g. Gabro Cvrlin, kljub svojim dolgoletnim izkušnjam, še ne zna brati zemljiških kart.

(G. Cvrlin je član Menihovih socialdemokratov v Šoštanju, kar s sanacijo ceste v Velunjskem grabnu najbrž nima nobene zveze.)

■ P. Rezman

Nihče ne more biti pameten s praznim želodcem

George Eiiot

Mnogo nas je takšnih, ki si poskušamo finančno sušo v žepu osvežiti z bančnimi krediti. Med takšnimi je tudi moja malenkost, ki pa očitno ne ugaja gospe Majdi na Šaleški, kjer se krediti odobravajo.

Ni se zgodilo prvič, ampak se dogaja velikokrat, ko se pojavim s kreditnimi polarni pred njenim okencem. Vse mi je jasno, da je potrebno po službeni dolžnosti preverjati različne stvari, ne razumem pa, zakaj ne povedo, da se po petnajsti uri krediti ne odobravajo za zaposlene pri zasebnikih, ker so jim določene informacije po tej uri nedosegljive.

Pri zadnjem odobravanju kredita mi je resnično prekipelo,

zato tudi to pisanje. Za razumevanje dogodka naj povem, da delam pri zasebniku, kar spremeni stvari pri odobritvi.

Bančni kredit že imam, in sicer pri LB Velenje, ki ga želim z novim odplačati. Pa se pred petnajsto uro ojunačim in grem vprašat, če slučajno potrebujem še kaj iz glavne banke, kjer se v pisarnah dela do 15. ure. Šla sem torej na glavno banko, kjer mi je prijazna uslužbenka kljub izteku delovnega časa vse uredila, vendar se je njeno delo izničilo v trenutku, ko je ga. Marija dobila papirje v roke.

Ura je bila 15.30 in kljub mojemu prizadevanju ter tekanju sem ter tja, da bi bile stvari vsaj enkrat urejene, tisti dan ni bilo odobritve kredita, ker gospa ob tej uri ni mogla preveriti, da mi delodajalec res nakazuje osebni dohodek na tekoči račun LB Velenje. Tudi moje dokazovanje s položnicami o plačilu starega kredita LB, čekovno kartico LB se ni izšlo, ampak sem se morala oglasiti naslednji dan dopoldne.

Tudi o tem dnevu bi se dalo kaj napisati, vendar naj bo dovolj, saj je bil kredit kljub zapletom le odobren.

Pri dajanju informacij bodite bolj natančni in povejte, da se naj z urejenimi papirji oglasimo pri vas do 15. ure ali v dopoldanskem času, ko so vam vse informacije, ki jih'potrebujete za ugodno rešitev kredita, tudi dosegljive.

Za konec pa še samo vprašanje, če je smotrno poslovati do 16. ure, če moramo takšne stvari urejati v dopoldanskem času.

Pa brez zamere do odobravanja naslednjega kredita.

■ D. M.

Leto je naokoli in za nami je še ena podelitev bralnih značk prizadevnim mladim bralcem. Z bralno akcijo S knjigo v svet začnemo meseca septembra, zaključimo pa jo v mesecu maju, tako učenci zavzeto beremo skoraj vse šolsko leto.

Motivacija za branje se začne v šolski knjižnici, kjer nam knjižničarka pri pedagoških urah predstavi program predpisanih knjig, delo pa nadaljujejo mentorice (na razredni stopnji razredničarke, na predmetni stopnji učiteljice slovenskega jezika in knjižničarka), ki vseskozi spremljajo naše branje in nas spodbujajo, da predčasno ne odnehamo. Ob koncu pa se z nami podrobno pogovorijo o prebranih knjigah.

Z bralno akcijo smo zadovoljni, saj je bralno značko osvojilo 365 učencev, kar

pomeni, da smo skupaj prebrali kar 1460 knjig. Tudi učenci naše podružnične šole v Vinski gori so bili uspešni. Prejeli so 98 bralnih značk.

Na zaključni slovesnosti so največkrat naši gostje avtorji knjig: pisatelji, pesniki ali ilustratorji. Letos pa smo medse povabili znanega čarodeja iz Maribor, Danijela Gorjupa, ki nas je popeljal v svet čarovnij in nam pričaral mnogo nepozabnih trenutkov pa tudi povedal nam je veliko zanimivega.

Menimo, da je bralna akcija S knjigo v svet za nas mlade pomembna, saj so knjige, kijih prebiramo v okviru te akcije zanimive. V njih je strnjeno vse, kar je značilno za mladinsko književnost: pogum, fantazija, vedrina, akcija, odkrivanje zagonetnih strani življenja...

Ob prebiranju teh knjig smo se srečevali z ekološkimi vprašanji (Zelena pošast), s problemi mamil (Postaja

Death), spoznavali smo pomen rejniških družin (Na ranču veranda) in težave prezgodnjega materinstva (Gimnazijka). Z ljubezenskimi doživetji smo se srečali v knjigi Ninina pesnika dva. Nekatere knjige so nam pripovedovale o iskrenem prijateljstvu (Deklica Al) in o moči prijazne besede (Kokoška Emilija), pa še bi lahko naštevali.

Tako smo se torej soočili z etičnii in moralnimi vprašanji in razmišljali o temah kot so: ljubezen, srčna kultura, bonton in smisel življenja. Seveda smo se ob nekaterih knjigah tudi prijetno zabavali.

Menim, da smo tisti, ki radi beremo, kar veliko pridobili in se strinjamo z mislijo, ki jo je napisal Stelle: "Branje je za duha to, kar je telovadba za telo."

■ Knjižničarski krožek, Osnovna šola Gorica

13. junija 1996

REPORTAŽA

KASCAS7

•"* ' ^JSSKSS' f« * v C'

Petra Likarja zgodba:

• •••••••• • • • • Tf • • • • •

"Za mali muzej so krive slastne ribe!"

Peter Likar, publicist in pred leti znan obraz s televizijskih ekranov, je "krivec" za nastanek tega malega muzeja; njegova je prvotna pobuda, kije padla na izjemno plodna tla, njegova je tudi zgodba od začetkov do danes, pravzaprav seže pričevanje še malo pred začetek.

"Za stalno razstavo so krive ribe. Malo nenavadno, pa toliko bolj resnično. Na izletu po Logarski dolini se mi je zljubilo dobrih rib, povprašal sem in dobrohoten nasvet me je pripeljal v gostišče Firšt. Postrvi so bile odlične, in so še danes, beseda je dala besedo in povprašal sem, koliko obiskovalcev jc deležna Potočka zijalka; tik ob gostišču namreč prične ena od poti do nje. Gospodarje povedal, da so zelo redki, daje škoda, ker zijalka sameva mrtva in neraziskana."

Peter Likar seveda tega ni vprašal kar tjavendan. Razlog za njegov "firbec" tiči v obdobju pred začetkom zgodbe o malem muzeju. "Res moram seči precej let nazaj. Leta 1979 je bilo, ko je profesor Srečko Brodar prejel Kidričevo nagrado. Bil sem novinar v znanstveni redakciji ljubljanske televizije in moja naloga je bila portret nagrajenca. Ure in ure, cele dneve, sva bila skupaj, pripovedoval mi je o svojem delu in življenju in veliko smo snemali. Brez posnetkov s Potočke zijalke seveda ni šlo in odpravili smo se tja gor. "Ljubljanska" ekipa, že malo utrujena, si je morala pomagati s traktorjem, profesor Srečko Brodar, takrat seveda že v poznih letih, krepkih 86 let je že imel, pa lepo peš. Kar precej minut pred nami seje ustavil pred jamo, zanimiva pa je bila njegova hoja. Ustavil se je namreč pri vsakem mravljišču, udaril z dlanmi po njem in si jih potisnil na lica - svežil se je z mravljinčno kislino."

To je le neznaten delček bogatih spominov Petra Likarja na velikega znanstvenika in moža, o njem je med drugim napisal tudi izjemno zanimivo knjižico. Tudi to je med slast-| nim ribjim obedom povedal gostilničarju, obenem pa izrazil ponudbo, da bi mu odstopil dve ali tri fotografije, ki bi jih ta obesil v lepo urejenem gostišču. In odgovor ria ponudbo je bila nova ponudba, da Firšt odstopi celotno gostišče ža razstavo, ' muzej..."Zgrabil sem zamisel z obema rokama in z dušo. Takoj sem se napotil na SAZU, pravzaprav na Paleontološki inštitut h dr. Katici Drobne, ki ni skrivala takojšnjega navdušenja. Zelo človeška in preprosta zamisel je skoraj nezavedno prerasla v pravi mali nacionalni projekt. Pri tem moral povedati, da je vse delo temeljilo na idealizmu in - sponzoijih. Nekaj deset smo jih dobili prav po vsej Sloveniji in razveseljivo je, da prav vsi nekaj vedo o Potočki zijalki, naj izrazim še malo začudenja - najmanj razumevanja in odziva je bilo na Štajerskem koncu," pripoveduje Peter Likar.

Kakorkoli že, stalna razstava je pripravljena, z njenim nedeljskim odprtjem pa se bo delo nadaljevalo. Iz mladega, čvrstega debla sproti rastejo novi poganjki, nove zamisli; vsem, ki so in bodo sodelovali - hvala! ■ jp

Stalna razstava oPotočki z i j a I ki

Iz skromne zamisli mali nacionalni projekt

190 let šolstva v Braslovčah

Minister Slavko podaril računalnik

Dr. Katica Drobne in Peter Likar (z desne) med delovnim

pogovorom z domačini.

koščenega orodja, pa koščene konice in fosilna kurišča. Nekatera orodja imajo vrezano značilno okrasje, v strokovnih krogih pa je najdišče dobilo ime "Kultura Olševina." Srečko Brodar je to pale-olitsko najdbo umestil v aurignacien, to je v obdobje pred 30 do 40 tisoč leti, njegovo izkopavanje pa omogoča domnevo, da so v jami tudi ostaline starejših kultur pračloveka.

Novih izkopavanj še ne bo

Strokovnih izkopavanj po letu 1935 niso nadaljevali, zato je na tem mestu ostala prava zakladnica neodkrite prazgodovine mlajšega paleolitika, ki ni zanimiva le za Slovenijo, temveč za vso paleolitsko kulturo v Alpah. Žal v tem trenutku ni obetov za nadal-nja izkopavanja. Bila bi predraga, predvsem zaradi zahtevnega dostopa v strminah na višini 1.700 metrov. Najdišče je torej treba zaščititi, v bližnji prihodnosti pa bi si morda lahko privoščili nekaj geoloških vrtin, s katerimi škode ne bi naredili, z raziskavo izvr-tanih jeder pa bi nedvomno dobili informacije neprecenljive vrednosti za bodoča izkopavanja. ■ jp

V Braslovčah so v soboto imeli osrednjo slovesnost ob 190-let-nici osnovnega šolstva. Slovesnosti so se poleg krajanov ter sedanjih in nekdanjih učiteljev udeležili tudi številni gostje, med njimi minister za šolstvo in šport Slavko Gaber.

O zgodovini šole je govoril ravnatelj Emiljan Ribič, ki je poudaril pomembne mejnike v razvoju šolstva, pa tudi precej podatkov iz šolske kronike je nanizal. Med drugim je zanimivo, daje šola, na kateri teče pouk, sedaj že tretja, zgrajena je bila leta 1977 s sredstvi občinskega samoprispevka občanov. Braslovška šola ima tudi dve podružnici, in sicer na Gomilskem in v Letušu.

Na slovesnosti je govoril tudi minister Slavko Gaber in med drugim dejal: "Šola v Braslovčah je uspešna šola, uspešna iz več razlogov, nenazadnje tudi zato, ker je primerno velika, ker je tesno povezana s krajem, ker ima marljive učence in učenke, kvaliteten učiteljski kader in tudi sposobno vodstvo in ravnatelje..." Zbornici je minister Gaber v imenu ministrstva za šolstvo in šport izročil darilo - računalnik.

Braslovška šola ima 284 učencev, v obeh podružničnih šolah pa še 85. Za slovesnost so pripravili bogat kulturni program, razstavo o šolstvu skozi 190 let in odprti dan šole. Nastopili so tudi Čuki, bile pa so še druge prireditve.

Med govorom ministra za šolstvo in šport Slavka Gabra ob 190-letnici osnovnega šolstva v Braslovčah.

■ Besedilo in slika: -er

Zaščititi in oživiti staro damo

Skromna zamisel o popularizaciji paleolitskega najdišča Potočka zijalka, ki leži 1700 metrov visoko na Olševi, je od lanskega septembra do danes prerasla v pravi mali nacionalni projekt. Prve sadove nekajmesečnih naporov bodo bodo predstavili v nedeljo, 16. junija, ko bodo odprli stalno razstavo o tem znamenitem najdišču, s tem pa akcija še zdaleč ne bo sklenjena. Za akcijo sta se zavzela in jo tudi vodita publicist Peter Likar in dr. Katica Drobne s Paleontološkega inštituta, razstavo je po načrtih ing. arh. Romane Lesnika postavil Ivan Turk z Arheološkega inštituta s sodelavci, njeno vzdrževanje pa bo prevzel Pokrajinski muzej Celje.

Strokovnjaki vsekakor želijo znova popularizirati vedenje o Potočki zijalki in paleolitiku na Slovenskem, obenem pa jamo zaščititi in ohraniti kulturno dediščino v njej za sistematične znanstvene raziskave. To so seveda Arheološki inštitut in Paleontološki inštitut Ivana Rakovca Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v sodelovanju z Oddelkom za geologijo Naravoslovno-tehnične fakultete v Ljubljani. Prostore za razstavo je odstopilo Gostišče Firšt, ta mali muzej torej stoji tik ob cesti med Solčavo in Logarsko dolino.

Ropanja ne bo več

Nahajališče je omenjeno v vsakem učbeniku in je v zavesti večine Slovencev, žal pa je že dolga leta opuščeno in zanemarjeno, zanemarjeno do te mere, da ga niti turistični vodniki za to

področje ne omenjajo več. Na vso nesrečo pa tega pričevanja o zgodnji kameni dobi niso "zanemarili" tatovi in zbiralci, ki jamo sistematično ropajo, pri čemer zanesljivo prednjačijo tujci, ki so kaj hitro ugotovili pravo ceno za kosti jamskega medveda in

Mali muzej bo v pritličju gostišča Firšt.

Zgoraj: Vhod v Potočko zijalko.

Levo: Srečko Brodar z lobanjo jamskega medveda.

ostale predmete. V načrtu je zato tudi zavarovanje arheološko pomembnega dela jame z jeklenimi rešetkami. Te rešetke pri domačinih niso bile deležne prevelikega navdušenja, vendar stroka načrtuje zamrežitev le za arheološki del, prostor pred vhodom bo še vedno nudil zavetje pastirjem in ovcam, planincem in drugim.

Z odprtjem stalne razstave o Potočki zijalki bo v grobem strnjena kulturno-naravoslovna transverzala od Šaleške doline do Savinjskih alp. Med drugim vključuje mastodonta na velenjskem j*radu, Kavčnikovo domačijo v Zavodnjah, Rotovnikovo jamo v Šoštanju, splavarski muzej v nastajanju na Ljubnem, slap Rinko in mogočno ostenje Savinjskih alp z vsemi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi pod njim. Stalna zbirka nikakor ne pomeni vsega opravljenega dela, bo le tehtna iztočnica za prenekatero prihodnjo akcijo in nalogo.

Ostanki tisoč jamskih medvedov

Arheološko najdišče v Potočki zijalki je leta 1928 odkril Srečko Brodar. S pomočjo okoliških kmetov je v naslednjih sedmih letih pregledal četrtino jamskih površin tri metre globoko, 'pri tem pa so iz jame znosili tri tisoč kubikov materiala. Srečko Brodar je pri tem odkril ostanke okoli tisoč jamskih medvedov, med njimi je bilo 150 lobanj, našel pa je tudi ostanke številnih drugih živali. Pogosti so ostanki glodalcev, žužkojedov in netopirjev, bolj redke pa kosti in zobje volka, alpskega svizca, zajca, lisice, kune, risa, jelena in gamsa. Vse te ostanke so shranili v Celju, žal pa so bili ob koncu druge vojne ob bombardiranju uničeni.

Srečko Brodar je v jamskih usedlinah našel tudi bogato kulturno dediščino pračloveka. Sem sodi več kot 80 orodij, 132 kosov

shascas

kultura

13. junija 1996

Marinškovi spomini na celjsko gimnazijo

Založništvo Pozoj pri Kulturnem centru Ivana Napotnika Velenje je v zbirki Spomini izdalo knjižni prvenec Marjana Marinška Na cejski gimnaziji zvoni. Od 3. do 7. junija se je zvrstilo pet knjižnih predstavitev - na I. gimnaziji v Celju, v mestnih knjižnicah v Žalcu, Laškem in Velenju ter na gradu Podsreda.

Vse predstavitve so bile dobro obiskane in še lepše organizirane (nenazadnje gre za znanega kulturnega organizatorja, ki že vrsto let organizira vidnejše kulturne prireditve v šaleškem prostoru, pa za zbiralca prvih čitank, Gasparijevih razglednic, za publicista, priložnostnega citraija, očeta otroškega Pikinega festivala itd.) - Naj ob tej priložnosti izpostavimo tudi to, daje Marinškova zbirateljska vnema tesneje povezana s šolo tudi sicer: dragocena zbirka prvošolskih beril z vsega sveta in cela vrsta šolskih dokumentov ter predmetov (od šolarjeve torbe in tablice do stare šolske klopi, kakršne danes le še red-kokje srečamo) so zagotovo svojevrstne ljubezni do šole (ob tem je zagotovo manj znano, da Marinšek tod naokoli že dlje časa išče manjšo opuščeno šolo za postavitev malega šolskega muzeja v njej. Vsekakor nova priložnost za to naše mestece priložnosti!)

A vrnimo se h knjigi Na celjski gimnaziji zvoni! Na predstavitvah so z avtorjem o njegovi knjigi kramljali pisatelj Tone Partljič (avtor spremne besede), profesor Jože Zupančič (današnji ravnatelj celjske gimnazije) in publicist Drago Medved. Seveda so se predstavitve udeležili tudi Marinškovi (danes že upokojeni) profesorji in sošolci - oboji takšni ali drugačni junaki knjige, ki daje celjski gimnaziji ob njeni skorajšnji 190-letnici dragocen dokumentarni pečat, bralcu pa odpira žlahtne in nostalgične spomine na pobalinska dijaška leta, šolski zvonec in seveda prve ljubezni ...

Avtorjeva beseda

Zmeraj ko sem prihajal na celjsko gimnazijo, je nekaj v meni jokalo. Zapuščal sem rodno Kozje, prijazno staro šolo in topli domači dom. Tu pa me je hladno sprejela tlakovana Cankarjeva ulica, strah zbujajoča palača, ozka dijaška sobica, pocinkarjeno mesto s kolodvorom in postreščki, tri kinodvorane in propadli "nemški dom "z bifejem Partizan na pročelju. Vse to ni bilo nič v primerjav i z mojim rodnim Kozjem: Tudi častitljiva gimnazija je v meni dolgo zbujala neke čudne vrste strah: da so tu hudobni profesorji, ki takim ubogim fantom z dežele, kakršen sem (bil) jaz, delijo samo nezadostne ocene.

Ko sem odhajal s celjske gimnazije na študij v Ljubljano, je v meni znova jokalo. Kaj vem, kaj se takrat prebujalo v meni. V Ljubljano pa se nisem znal nikoli resnično vživeti. Dijaška leta so le bila najlepši del mojega mladostnega življenja, majhno mesto s svojo gimnazijo pa prizorišče velikih dogodkov z vsemi našimi nedolžnimi pobalinstvi.

Na univerzi ni bilo več razredne skupnosti, ni bilo več prijazne razredničarke, nikogar več ni bilo, ki bi pozvonil ob koncu ure ...

Marjan Marinšek

Urednikova beseda

Marinškova knjiga nostalgij in spominskih fragmentov na celjske gimnazijske dni v drugi polovici petdesetih let je živo-plastna kronologija (sicer generacijsko ponovljivih) šolskih razposajenostih, vragolij, otožnosti in mladeniške zaljubljenosti. Gimnazijec Marinelli (avtor sam) ni bogve kako pameten gimnazijec; prizadeven vsekakor je, a povsem na svoj način. Šele z današnje perspektive je očitno, da si je ta kozjanski fantič, ki je bil tik pred tem, da ga dajo na odročni Vetrnik za pastirja, marsikaj iz življenja celjske gimnazije zapomnil do občutljivih potankosti. V literaturo je obudil znane celjske gimnazijske profesorje in celo vrsto sošolcev - večina med njimi so danes visokošolski izobraženci, iz tega razreda in generacijskega srečevanja je izšlo tudi nekaj znanih slovenskih strokovnjakov in pisateljev. Gre za literarno domišljeno spominsko prozo, ki nostalgično združuje dokumentarne drobce iz dijaškega vsakdana. Skozi pet krajših spominskih zapisov se nam razkriva Marinškov pisateljski talent, ki družno z bogato odbranim dokumentarnim gradivom dajejo lep pečat celjski gimnaziji in se bodo zagotovo uvrstili na opazno mesto doku-mentarno-memoarskega slovenskega leposlovja.

■ Ivo Stropnik

pošta in poštna številka.

Kupnino bom poravnal:

1. z virmanom (na žiro tačun št. 52800-603-38136 z oznako "Spomini")

2. po povzetju, 3. s položnico. Stroški poštnine niso všteti v ceno. Naslov: Kulturni center Ivan Napotnik Velenje, Spomini, Titov trg 4,3320 Velenje.

Marinškova lazstava^Gasparjjjevih^razgJednic

Še pri Slovencih v Južni Ameriki

Okteti rudarjem

Gotovo je bilo všeč vsem, ki so bili v soboto, 8. junija, zvečer gostje koncertne dvorane

Glasbene šole Velenje. Na letošnjem koncertu Okteti rudarjem, kije bil že šestnajsti

po vrsti, so zapeli Oktet Tosama Domžale, Ljutomerski oktet, oktet Studenček Celje, domači

Ne vem, kako bi pel, da ustregel bi ljudem: o vetru ali o gorah, ' da všeč bilo b i vsem.

»S: ,■■ r.--- .......■ " ■

Rudarski oktet in gost večera Komorni moški zbor Celje. Bil je to prijeten večer ljudskih in umetnih pesmi.

Še posebej je večer polepšal nastop Komornega moškega zbora Celje, ki ga vodi profesor Ciril Vertačnik. Zbor je poleg Slomškovih pesmi zapel tudi pesem De Maria Virgine, uglas-bljeno posebej za sprejem kulturnikov in znanstvenikov Slovenije pri papežu ob njegovem nedavnem obisku v Sloveniji.

Prireditev Oktetfrudaijem je bila prva med slovesnostmi in prireditvami, ki bodo letos posvečene praznovanju 3. julija - dneva rudarjev. Organizator koncerta je bil Premogovnik Velenje, v katerem tudi sicer posvečajo kulturi precej pozornosti.

■ Dragica Marinšek

Senzibilnost barve in prostorskega odnosa

V Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje je na ogled razstava mladega slovenskega slikarja Marka Zoroviča iz Maribora, ki je lani na slikarski koloniji diplomantov ALU v Velenju prejel drugo nagrado. Mnenje strokovne žirije, ki je lani podelila to nagrado, je temeljilo na zreli sposobnosti izražanja individualnih potencialov.

V njegovem nagrajenem delu, nastalem v zelo pomembnem obdobju slikarske poti, se odražajo predvsem skupna videnja ene generacije. Ta je bila, tako kot tudi vse ostale pred njo, usmerjena od svojega mentorja in je zato sledila bolj ali manj skupnim ciljem. Z lastno kreativnostjo je vsak dodajal le ključno obliko, kije bila odvisna od njegove kreativnosti, samostojnosti in interne ali eksterne inspiracije.

Letošnja Zorovičeva dela so predvsem v prostorskih kategorijah že svobodnejša in bolj osebna. Soočanje s temi slikami je direktno, ker nas vanje vpeljuje senzibilnost barve in prostorskega odnosa, ki intenzivno vzbujata naša čustva. Ta pa so vezana na čustva ustvarjalca, ki o svojih slikah takole razmišlja: "V svojem početju nimam nekega vnaprej določenega modela. Če model že obstaja, je to kvečjemu dejstvo, da pač sem v svetu, da sem obdan s senzacijami in da jih že po čisto čutno-telesni dispoziciji

prepuščam na nek strukturiran način, na moj način. Nek vzorec senzacij ali impulz ponavadi določa nastanek slike v vseh zaporednih stopinjah. Vendar pa se impulz sam ob tem spreminja, precizira, ostaja neznan in se razkriva na načine, ki ostajajo neznani."

Po slikarjevem mnenju je delo na sliki lahko prekinjeno brez pravega razloga ali pa se celo slabše rešitve znajdejo v končni sliki. Slika pa je končana, ko avtor prispe do uravnotežene napetosti, ki je specifična in jo čuti ter sprejme za svojo.

■ Milena Koren - Božiček

Kulturni center Ivana Napotnika Velenje

DEŽELA JAGOD VABI - za Pikin abonma in izven

V sredo, 19.6. in v petek, 21.6 bodo organizirana potovanja v Deželo jagod (Avstrija). Obakrat bo avtobus odpeljal izpred Rdeče dvorane ob 13.00.

Najprej se bomo ustavili v Celovcu, kjer bo individualni ogled MINIMUNDUSA (odrasli 80 ATS, otroci 22 ATS) ali ŽVALS-KI VRT REPTILOV (odrasli 70 ATS, otroci 30 ATS), v poznih popoldanskih urah pa se bomo odpravili v Deželo jagod, kjer se boste lahko brezplačno do sitega najedli teh rdečih sadžev lahko pa si jih boste nabrali tudi za seboj (23 ATS/kg).

Cena prevoza z malico: abonenti Pikinega abonmaja, ki so že troci (do 15 let) brezplačno odrasli abonenti 1.000,00 SIT, za vse ostale, ki abonmaja nimajo pa je cena 1.500 SITPrijave zbirajo v domu kulture Velenje - pisarna 53/1 (853-574) do zasedbe mest.

Opravičilo abonentom

Vsem abonentom gledališkega belega in rumenega abonmaja in vsem, ki so kupili vstopnice za predstavo ŠTAJERC V LJUBLJANI, ki bi morala biti v Velenju dne, 11. in 12. junija, sporočamo, da je do odpovedi predstave prišlo zaradi bolezni v ansamblu Mestnega gledališča Ljubljana. Zbolela je namreč Bernarda Oman, nosilka ene glavnih vlog. Napovedane predstave bomo nadomestili v mesecu septembru 1996, o točnem terminu pa vas bomo obvestili najkasneje do konca tega meseca. Že kupljene vstopnice veljajo še naprej, če pa kdo želj, lahko dobi denar vrnjen v roku teden dni po objavi v tem časopisu.Opravičujemo se vsem, ki ste si želeli videti to težko pričakovano predstavo.

Naročilnica

Nepreklicno naročam_izvodov knjig Marjana Marinška "Na celjski

gimnaziji zvonP' po ceni 1.800,00 SIT.

Ime in priimek __naslov_

Zgodilo se je

13. rožnika

i

blizu in daleč naokoli.

Na povabilo Slovenske izseljeniške matice sta k Slovencem, ki živijo

v Južni Ameriki, danes (v četrtek) odpotovala ansambel Gledališča _________________

iz Nove Gorice, ki se bo predstavil z igro Mali princ in Marjan ' Lg^g 1946 Marinšek. Slednji bo v mestih Rosario in Buenos Aires (Argentina), 1 Sao Paulo (Brazilija) in Montevideo (Uragvaj) postavil na ogled 450 Gasparijevih razglednic. Razstava bo odprta mesec dni.

Marjan Marinšek je lepo zbirko Gasparijevih razglednic prvič predstavil širši javnosti pred 10 leti v Velenju. Z njo je potoval že v Ameriki, Belgiji, na Nizozemskem, v Franciji, v Sloveniji pa je bila med drugim na ogled tudi v Narodni galeriji v Ljubljani. ■ (tp)

i Leta 1913

V Slovenskem narodu so vabili na zlet sokolskih društev v I Mislinjski dolini:

"Štajersko. Celjsko okrožje C.S.Ž. (Celjska sokolska župa, op. J DK), obstoječe iz sokolskih društev v Celju, Št. Jurju ob Južni J železnici, Žalcu, Braslovčah, Šoštanju, Št. Pavlu in Vranskem jeskle-I nilo prirediti zlet dne 18. julija 1913 v Šmartno pri Slovenjgradcu. I Še nikoli ni bilo v tem tako narodno ogroženem kraju narodne I slavnosti v nameravanem obsegu. Priprave se vršijo z največjo | vztrajnostjo, zanimanje za to slavnost je po vsej Savinski dolini od | dne do dne večje. Za vrnitev gostov od slavnosti se pripravlja | poseben vlak od Slovenjgradca do Celja."

Že samo spremljanje časopisnih člankov nam priča, da je ■ bil šoštanjski Sokol eden izmed pomembnejših nosilcev društvene-

ga in družabnega življenja takratnega Šoštanja, pa tudi krajev

V celjskem časopisu Na delo, ki je izhajal le kratek čas, so . poročali tudi o dogajanju v Šaleški dolini; Naš današnji članek

ima naslov "Otvoritev dečjega zavetišča v Šoštanju"

"Današnja doba obnove kliče našo ženo na delo. Vendar se I mati malih otrok temu klicu odzove le, če je razbremenjena v skrbi

I

L.

j š^KP

za svoje malčke. Mnogokrat jih je morala pustiti brez pravega nadzorstva, v večnem strahu, da se jim pripeti v njeni odsotnosti kakšna nezgoda. Z ustanovitvijo dečjih zavetišč so vse te skrbi odveč. Naše mesto je predvsem industrijski kraj. Večje število žen -mater je zaposleno v tovarni za usnje in po dmgih obratih, mnoge upravljajo tudi poljska dela, da podprejo svoje skromno gospodinjstvo, a skrb za deco jih je v delu ovirala in vezala na dom.

Šoštanjske antifašistke so radi teh razlogov uvidele, kako nujno potrebno bi bilo dečje zavetišče in niso mirovale, dokler se jim ni posrečilo pripraviti primeren, vsem higijenskim predpisom ustrezajoč prostor in zanesljivo osebje, ki bo oskrbovalo deco. Da je bilo mogoče izvesti ta načrt, se moramo zahvaliti pravilni oceni naših sindikatov, ki so prevzeli patronat nad zavetiščem, pa tudi podpornikom izven sindikatov. V sredo dne 5. junija 1946 se je vršila slavnostna otvoritev zavetišča. Poleg otrok obeh šolskih zavodov, predstavnikov oblasti in zastopnikov sindikatov, se je zbrala večja množica prebivalstva. Tovarniška godba je zaigrala več komadov in dvignila s\'ečano razpoloženje. Otroci so zapeli par ljudskih pesmic, zastopnica AFZ je v prisrčnih besedah pozdravila navzoče in glavni govornik je tolmači! pometi in namen patronatov."

Članek je resda nekoliko dolg, a njegova vsebina lepo ods-likava življenje v letih neposredno po koncu druge svetovne vojne, zato smo ga povzeli v celoti. ■ Damijan Kljajič

naš VAS 9

13. junija 1996__107,8

* RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK *

KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO...

LESTVICA DOMAČE GLASBE

Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.

Takole ste glasovali v nedeljo, 9. junija:

1. C.VERLE: Oh, ta zakon 8 glasov

2. PREROD: Mlad kaplan 7 glasov

3. PODKRAJSKI: Postal si penzionist 6 glasov

4. VRTNICA: Naš bric 5 glasov

5. VIGRED: Hej, šofer 4 glasovi

Predlogi za nedeljo, 16. junija:

1. ALPSKI: Molčati je zlato

2. EKART: Naš šampion

3. KRČEK: Na plesu

4. SLOV. KVINTET: Postal sem očka

5. PRIMORSKI: Moj nonič

Vili Grabner

OKOLJU PRIJAZEN DOM jff^cm že ob načrtovanju hiše

i / , m lahko sami ujamemo sonce

H t \ A J ! Jjf Velika okna sodijo na južno stran, manjša pa na M \ / Jjf vzhodno in zahodno stran zgradbe. Oknom, ^! f*^ JW v9raien'm v severn0 stran zgradbe, se raje

izogibajte. Če je njihova vgradnja nujna, naj bodo majhna in zastekljena s kvalitetnim termoizolacijskim steklom (k = 1.3 W/m2, K), (tri K! | C^V/(P | S takšnim načrtovanjem boste najbolje izrabljali EN1ERGETSKD snovanje brezplačni vir energije, sonce. Predpisi določajo, Eneraetsko svetovalna se na sevem'- severovzhodni in severozahodni

pisarna Velenje sfran' v3raiuiei° okna- manjša od 117 tlorisne 3320 Velenje, Titov trg 1 površine prostora. Na južni, jugovzhodni in tel.: 063/856-151 juhozahodni strani so lahko okna večja od 7/7 tlorisne površine. Tako pozimi bolje izkoristite energijo sonca. Potrebno pa je, da poskrbite za premično sončno zaščito. S tem boste zagotovili, da se poleti prostori ne bodo pregrevali, da bo osvetlitev skozi vse leto primerna in da toplotne izgube ne bodo prevelike v času, ko sonce ne sije. Prostori, v katerih se največ zadržujete, naj bodo obrnjeni proti soncu, torej proti jugu, pomožni prostori (stopnišča, WC, shrambe...) pa naj bodo razmeščeni ob severni fasadi. Kdor namerava vgraditi sprejemnike sončne energije, mora prirediti smer in nagib strešin. Nagib strešine naj bo od 30 do 50 stopinj, smer pa naj ne odstopa preveč od idealne (južne).

Načrtovanje objektov, kina pasiven način izkoriščajo sončno energijo, zaupajte strokovnjakom, ki imajo izkušnje na tem področju, nasvete pa lahko poiščete v svetovalni pisarni.

Energetska svetovalna pisarna Velenje, vodja pisarne, mag. Branko Caglič

Prijave za svetovanje: Mestna občina Velenje, županova pisarna, tel. 856-151 ali

POP d.o.o., tel. 855-861

bra lani Bobbya postavila pred vrata, sedaj pa bi si kot zatrjujeta oba, želela te spore zgladiti, za kar se je Whitney za nekaj časa pripravljena odreči celo svoji karieri.

EAST 17

Člani britanske zasedbe East 17 so poleg tega, da so predani glasbi, tudi fanatični ljubitelji nogometa. Zato med

svojo evropsko turnejo, ki poteka ravno v času evropskega nogometnega prvenstva v Angliji vedno zahtevajo tudi TV sprejemnik in stalen dostop do kanalov, ki prenašajo nogometne tekme. Po besedah njihovega tiskovnega predstavnika jim nogomet pomeni največ in ga vedno postavljajo na prvo mesto. Konec evropskega nogometnega prvenstva bodo

V torek, 11. junija, se je v programu Radia Velenje prvič predstavilo trinajst skladbic, ki se bodo letos potegovale za najbolj priljubljeno in najbolj všečno pesem tega poletja. Izbrali jo bodo poslušalci Radia Velenje, bralci tednika Kaj in obiskovalci javnih prireditev, ki se bodo zvrstila na Štajerskem, računamo, da tudi na Primorskem, zaključna pa bo potekala v Velenju, 19. julija. Ta datum je zanjo že rezerviran. S tem se je začela še ena skupna akcija Radia Velenje in tednika Kaj, ki postaja že tradicionalna. Letos uvajamo nekaj novosti, ena izmed njih je ta, da bodo skladbice, ki poslušalcem ne bodo šle najbolje v uho, zamenjale druge, tako da se bo v tokratni akciji Poletnih 13 za Zlato sonce pogovalo skupaj 17 skladb. Poletnih 13 se bo drugič predstavilo v programu Radia Velenje spet v torek, 18. junija ob 17.30. Oddajo bo vodil in vaše glasove prešteval Vinko Šimek. Najbolj priljubnena skladba oziroma njen izvajalec pa bo v Velenju na zaključni prireditvi 19. julija prejel Zlato sonce organizatorjev.

mkp

poletja

Slika z lanske prireditve.

FUNK Y0U

samostojnim kitarskim nastopom predstavil eden najboljših slovenskih kitaristov in član skupine Šank Ročk, BorZuljan. Bor bo na kitarskem večeru predstavil širšemu občinstvu manj znani instrumentalni program, v katerem bo z lastno virtuoznostjo in talentom ter ob pomoči elektronike predstavil številne lastne skladbe in priredbe tujih avtorjev. Ker so tovrstni nastopi pri nas dokaj

redki, nocojšnje priložnosti ne gre izpustiti.

CRANBERRIES

Cranberries so morali prej kot so načrtovali prekiniti turnejo po Avstraliji, saj si je njihova pevka Dolores 0'Riordan med turnejo poškodovala koleno. Dolores si je koleno prvič

poškodovala že pred dvema letoma na smučanju, tokrat pa je bila poškodba tako huda, da so jo morali takoj prepeljati domov, na Irsko, kjer so jo operirali. Pri vseh neprijetnostih pa je Dolores še najbolj žal zaradi njenih oboževalcev, ki so žal ostali prikrajšani za nastop njihove priljubljne skupine.

WHITNEY HOUS-TON

Whitney Houston se je pripravljena za celo leto odreči svoji pevski karieri in ves ta čas posvetiti reševanju njene zakonske zveze s problematičnim (vsaj kar se zakonskega življenja tiče) soprogom Bobbyem Brovvnom. Zasebnemu življenju se bo Whitney posvetila takoj ko konča snemanje glasbe za njen zadnji film "Preacher's wife". Po burnih dogodivščinah v zakonu je Whitney septem-

lahko pričakali doma, saj se 16. junija s turneje po Nemčiji vračajo v Anglijo.

SANDI

Danes zvečer bo po dolgem času v Velenju, v Saloonu,

ponovno nastopil znani hrvaški pop zvezdnik Sandi. Sandi se je enkrat v Saloonu že predstavil pred leti, ko je izšel takrat njegov veliki hit "Ljubav za sve". Tokrat prihaja v Velenje v okviru turneje Maribora Music Show.

MIČ

Max, 8.6.1996

Funk you so se velenjskemu občinstvu prvič predstavili ravno v Maxu, ko so pred nekaj meseci, takrat še popolnoma neznani, s simpatičnim nastopom prijetno presenetili precej številno publiko. Njihov prvi nastop je bil obetaven, a kljub temu začetniški. Zato smo z veliko željo po nekaj mesecih pričakovali nadaljnih nastopov, na podlagi katerih bi lahko opazili napredek skupine. Žal njihov nastop na velenjskem gradu v okviru prireditev ob Dnevu mladih in kulture ni bil tisti, ki bi pokazal njihove prave potenciale. Resnici na ljubo na popolnoma neustreznem ozvočju se Funk you takrat niso proslavili in niso izpolnili pričakovanj tistih, ki smo videli njihov debitantski nastop. S toliko večjim zanimanjem smo zato pričakovali drugi nastop v Maxu, kjer so nastopili v primernem okolju in ob ustreznem ozvočenju.

Njihov nastop je bil sestavljen iz dveh delov. V prvem so predstavili precej lastnih skladb, drugi del pa je bil bolj namenjen igranju za publiko, ki se je je ta dan v Max nagnetlo zelo veliko. Na boljši odziv je naletel drugi del njihovega nastopa, v katerem so predstavili nekatere znane klasike funka in soula. Klasična zasedba mladih glasbenikov z dobro glasbeno izobrazbo in pevke s šolanim glasom je zvenela precej bolj prepričljivo kot na njihovem prvem nastopu (da nastopa na gradu niti ne omenjamo), iz česar lahko sklepamo, da fantje in dekle pridno vadijo. Na trenutke je sicer čutiti, da jim manjka izkušenj in nastopov, saj jim manjka rutine in uigranosti, neglede na to, da so kot posamezniki dobri instrumentalisti.

Iz imena skupine in njihove zasedbe para, bas, bobni, brass sekcija, vokal) lahko sklepamo, da je osnovna glasbena usmeritev skupine funk. Tako je bilo moč sklepati tudi po njihovem prvem nastopu. Njihov drugi nastop pa je pokazal, da se od čistega funka oddaljujejo (kar je škoda) in se, vsaj z lastno produkcijo, vse bolj približujejo nekakšni mešanici ročka, jazza in fnkyja ter nekoliko dišijo po Miladojki Vouneed. Njihove lastne skladbe so precej zahtevne in zapletene, s (pre)številnimi menjavami ritma, kar za funk, katerega karakteristika je enostaven in dolgotrajen osnovni ritem s ponavljajočo osnovno temo okoli katere se nato vrtijo improvizacije posameznih instrumentov, ni ravno značilno. Funky bi pač moral siliti telo v gibanje, roke pa k ploskanju. Če so ritmi preveč zapleteni, to ni mogoče in odzivnost publike je v tem primeru manjša. To tudi pojasnjuje dejstvo, zakaj se je publika v soboto bolj odzvala na drugi del njihovega nastopa, ki je bil bolj funkoidno obarvan.

Skupine je mlada in v kratkem času, odkar deluje, si še ni do konca ustvarila lastne identitete. Velik potencial, ki ga nosi zato še ni do konca izkoriščen in morda bi ga veljalo še bolj usmeriti prav v funk, preprost in čist kot to mora biti.

MiČ

ZGAGA ROČK FESTIVAL

Kulturno umetniško društvo Zgaga iz Litije organizira konec tega meseca, točneje 28. in 29. junija v Hotiču pri Litiji dvodnevno prireditev na prostem z naslovom ZGAGA ROČK FESTIVAL. Gre za eno največjih ročk prireditev v Sloveniji saj bo na njej nastopilo kar 40 domačih in tujih ročk skupin. Prvo ime festivala je ameriški under-ground band "Dead Moon", ki se je slovenskemu občinstvu predstavil že lani. Poleg njih bodo nastopili številni hrvaški bendi (Majke, Kud Idijoti, Hladno pivo), bosanski in bendi iz Jugoslavije ter številni domači izvajalci (Pero Lovšin, Orlek, Demolition group, Res Nuilius...) Predprodaja vstopnic bo potekala v poslovalnicah Kompasa po vsej Sloveniji, študentje pa imajo pri nakupu poseben popust. Organizator bo pripravil tudi prostor za kampiranje, kjer bo prostora za cca 500 šotorov in velik parkirni prostor za 2500 vozil.

BOR ZUUAN

Danes zvečer (13. 6.) se bo v velenjskem klubu Max s

10 NAS VAS

NASI KRAJI IN LJUDJE

13. junija 1996

*

Trije "Kajuhovr^JemejMn Majesivecelice

"Odgovor je pravilen!"

Marsikaj imajo skupnega trije šestošolci z osnovne šole Karla Destovnika Kajuha: vsi so Jerneji, vsi imajo radi telovadbo, vsi se zanimajo za računalnike, vsi so odličnjaki, vsi bi z veliko "andohtjo" zminirali šolo, če se ne bi zavedali, da jim nabiranje znanja v njej koristi in vsi imajo radi tekmovanja. Eno takih, zelo uspešnih, ki je že za njimi, in na katerem so velikokrat slišali voditelja Pavleta Ravnohriba: "Odgovor je pravilen!", je TV-oddaja Male sive celice. Vse, kar jim je prišlo "na pot", so premagali in tako pristali na najboljhšem mestu med najboljšimi - bili so zmagovalci omenjenega tekmovanja.

"Naključje je hotelo, da je

I I I I I I I I I I I I

Preglov Jernej prišel na idejo o sodelovanju v omenjeni oddaji. Prišel je z njo do naju, midva sva se pridružila, ker sva ocenila, da se splača, da nimava kaj izgubiti. Ko je naša socialna delavka napisala pri-javnivco, smo se oglasili še pri ravnatelju šole Karla Destovnika Kajuha Emilu Prahu. A, lej ga zlomka. Prav na isti dan je hotel tudi ravnatelj pozvati učence k sodelovanju v oddaji," je povedal najzgovornejši med Jerneji -Mazejev Jernej, ki je še povedal, da so s svojo zmago povzročili "pravi naval na šoli" za Male sive celice.

Prijavili so se kar tako, malo zaradi nagrad, malo pa iz radovednosti. To, da so si zadevo predstavljali drugače, kot izgleda na televiziji, je jasno. Posebej se za kviz, ki jim je krepko razširil obzorje splošnega znanja, se posebej niso pripravljali. Prebirali so knjigo, v kateri je bilo vse - od dinozavra do najsodobnejših japonskih avtomobilov. Sodelovanja na nekakšnem izbornem predtekmovanju v celjskem Golovcu še niso vzeli tako zares. Ko pa so ugotovili, | da so tu zmagali in se tako | uvrstili med 16 najboljših ekip, je bila zadeva že malo bolj | resna. Potem pa - so | "uničevali" vse nasprotnike po | vrsti: najprej OŠ Postojna, nato | ekipo OŠ Miren, v tretjem krogu so bili njihovi nasprotniki tekmovalci iz Ilirske Bistrice, v finalu pa so ugnali še Ljubljančane - OŠ Toneta

Čufarja. "Res le za eno točko, ampak tako je."

Vprašanja, na katera so morali odgovarjati, so bila iz različnih področij, nekatera manj, druga bolj zapletena in zavita.

Jerneji - Hozjanov, Preglov in Mazejev - ne vedo, kaj je tisto, kar jim je prineslo 1. mesto: sreča, znanje ali njihova maskota. V1. krogu je bila to večja kanja iz stiropora, ki jo je Mazejev fant naredil v enem dnevu, v tretjem so si "umislili" manjšo kanjo v naravni velikosti, lepšo in bolje izdelano (Mazejevemu sta pomagala še oče in sestra), v finalnem obračunu pa so s sabo nesli kar obe: eno za zmago, drugo za rekordno številko točk. "Moramo reči, da sta se obe naši maskoti odlično odrezali in da sta izpolnili naša pričakovanja. Zmagali smo, pa še rekordno število točk smo osvojili, 48. Za nagrado oziroma v zahvalo sta se smeli "razkazovati" na pultu, za katerim smo stali zmagovalci." In zakaj so si izbrali ravno kanjo? Šola se imenuje po domačinu pesniku Kajuhu. Njegovo partizansko ime naj bi bilo menda Kanjuh, potem pa seje n nekje izgubil. Tako jim je razredničarka Marjana Menih predlagala, Jerneji pa so bili takoj za to. Iz kviza jim je ostalo dalj časa v spominu poleg zmage še ličenje. Saj ne, da bi bilo hudo, ampak preveč pudra, da se niso svetili za nastop pred kamero, pa jim tudi ni najbolj godilo. Toda, zmogli so še ta

napor.

"Še sreča, da je konec tega, sicer bi se vnele telefonske linije v Šoštanju. Očitno so nas poleg sošolcev, drugih učencev na šoli, navijaškega oddelka, ki nas je spremljal na vsakem snemanju, gledali tudi Šoštanjčani. Telefoni so pri njih doma namreč kar pridno zvonili, župan dr. Bogdan Menih pa jim je s telegramom čestital za uspeh in se jim zahvalil za predstavitev mesta. Sicer pa je Šoštanjčan le Mazejev, Preglov je iz Pesja, Hozjanov Jernej pa iz Topolšice.

Nagrade in nagrade - lanske so bile boljše

Za pokazano znanje oziroma za zmagovalne dosežke so Jerneji dobili kar nekaj nagrad: majice oddaje Male sive celice, žepne kalkulatorje, kar nekaj knjig iz zbirke Okno v svet, poučno audio-video kaseto, zloženke, kakovostne kemične svinčnike, fotoaparat, vsak v njihovem razredu košarkarsko žogo, cel razred je zaradi njihove zmage odšel na izlet v Gardaland, vabilo za poletno košarkarsko šolo Petra Vilfana v Strunjanu (obvezno se je bodo udeležili vsi trije), obljubili pa so jim še vožnjo z balonom in pa računalnik. Upajo, da na TV na obljube ne bodo pozabili. "Saj ne, da ne bi bili zadovoljni in veseli. Ampak, lanski zmagovalci so dobili boljše nagrade. Rekli so nam, da so zatajili pokrovitelji. Pa ne veš, ali bi jim verjel ali ne."

Še nekaj je vredno omeniti - odnos sošolcev in sošolk. Najprej so jih "zbadali" s tistimi, kjer so "kiksali". Ko pa so dosgeli polfinale in finale, "ja tedaj pa so že bili bolj ponosni na nas."

Pred njimi so zaslužene počitnice. Kakopak, uživali bodo. "Odgovor je pravilen!"

bi znova rekel Pavle Ravnohrib, če bi bilo to eno od vprašanj v njegovi oddaji Male sive celice. Vsem seveda čestitamo!

■ (tp)

tllMife

Jernej Mazej: "Spet bodo govorili, da se ven mečem."

■JP

S** 4

mHHIi ^r,.....

. ..... s*

Jernej Preglav: "Od 6 tekmovalcev smo bili kar 4 Jerneji."

Jernej Hozjan: "Kaj naj rečem, sedaj je velik naval za Male sive celice."

Gasilke ■ veteranke Bevč državne prvakinje

N Vso še preštele vseh pokalov

Skupaj se urijo v vaji s hidrantom in v raznoterosti približno 8 let. Le nekaj manjših sprememb je v teh letih doživela "posadka". Na 1. državnem tekmovanju so v svoji skupini osvojile 2. mesto, na tekmovanjih za memo-rial Matevža Haceta že tudi nekaj zavidanja vrednih uvrstitev, pred tednom dni pa so k svoji bogati zbirki pokalov (mimogrede -toliko jih je, da jim jih doslej še" ni uspelo vseh prešteti, so povedale) dodale še naslov državnih prvakinj med veterankami. To je cilj, ki so si ga tako zelo želele doseči.

Tako sta na kratko predstavila desetino veterank GD Bevče referent za veterane pri omenjenem društvu Ivan Lednik ter mentorica veterank Irena Klosternik. "Radost je prišla za nami. Nismo dojele, kaj seje pravzaprav v Celju zgodilo. Prespati smo morale vso zadevo, da smo prišle k sebi," je opisala razpoloženje po razglasitvi rezultatov Klosternikova.

Dekleta v najlepših letih (skupaj so stare 436 let, najstarejša šteje 72, najmlajša pa 52 pomladi) so se letos na tekmovalne preizkušnje začele pripravljati nekoliko kasneje kot prejšnja leta. Pa so zato takoj vzele stvar bolj resno. "Občutek pripadnosti neki organizaciji, kije koristna, je naredil svoje. Pomembne so seveda tudi druge stvari, zakaj še vztrajamo. Druženje, prijateljstvo, spoz-

navanje, navezovanje stikov, sprostitev in še kiVi ■ vse to nas spodbuja. Prav lepo se imamo, saj redkokatera vaja mine brez klepeta ob koncu. Vsak nastop na tekmovanju analiziramo in obljubimo, da bomo napake popravile, in če je razpoloženje dobro, kar velikokrat je, še zapojemo."

Tako je bilo tudi po zmagi na državenem tekmovanju. Dekleta so si "privoščila" kosilo, pri Štormanu sadno kupo, ob prihodu domov pa so jih pri gasilnem domu že čakali predsednik KS, ki jih je častil s pijačo ter predsednik in poveljnica GD. Na glavno "fešto" dekleta še čakajo. "Pravijo, da smo glede financ bolj revni, ampak dobra volja tudi nekaj velja. Župan Mestne občine Srečko Meh nam je z brzojavko čestital za uspeh, me pa upamo, da ne bo

ostalo le pri čestitki." Ivan Lednik pa je ob

tem izrazil zadovoljstvo, ker so našli pokrovitelja. Bivši poveljnik društva Janez Klosternik je tisti, ki jih je prijetno presenetil.

Znanje, volja, še malo športne sreče - na vse to računajo članice veteranske desetine GD Bevče tudi pri doseganju najboljših uvrstitev na vseh preostalih tekmovanjih. Verjamemo, da se bodo imele znova in znova prav lepo. Čestitamo in seveda držimo pesti!

■ (tp)

SREČANJE * SREČANJE* SREČANJE

Z ribičem ob Škalskem jezeru

Ivan Pirš je po stažu najbrž najstarejši velenjski ribič, ne po letih, po stažu. Prvo uradno člansko izkaznico hrani iz leta 1949, ko so bili ribiči organizirani pod okriljem sindikalne organizacije Premogovnika Velenje. Tako so se organizirali leta 1946 na pobudo takratnega šefa jamo-mercev Jožeta Vrabiča. Prvi predsednik ribičev pa je postal Dušan Lapajne.

To leto se šteje za ustanovno leto organiziranega ribištva v Velenju in letos od takrat mineva pol stoletja. Obletnico bodo primerno proslavili, ob tej priložnosti pa izdali tudi bilten poln zanimivih podatkov iz pol stoletne zgodovine. Mnogo novih in zanimivih je za bilten izbrskal Ivan Pirš.

Ribe je začel loviti že veliko prej, preden je dobil prvo člansko izkaznico. Še pred drugo svetovno vojno kot mlad fantič, ki je živel ob jezeru. Ob Škalskem jezeru pa ga še danes lahko srečate vsak dan. Pozimi in poleti gre okoli njega na sprehod. Korakov ne šteje, le na uro tu in tam kdaj pogleda. "Zelo hitro sem hodil, ko sem enkrat prišel okoli v 55 minutah, za kakšen pogovor pa tudi ni bilo časa," pravi. Pozimi se od doma odpravi okoli 15.h, potem pa vsak dan kasneje, tako kot gre dan gor. Ko je ta najdaljši, gre naokoli šele ob osmih zvečer.

Brez teh sprehodov ob vodi, opazovanja življenja ob njih, kramljanja z ribiči, danes ne bi mogel. Tudi ribiško palico še kdaj pa kdaj vzame v roke, za sprostitev in poskus, če še gre. Najbrž pa je izjema med ribiči, ki so jim roke običajno prekratke, da bi lahko pokazali kakšen ulov so imeli, in pest s prekrižanima palcema pre-majno, da bi pokazali koliko jo je bilo med očmi, saj odkrito priznava, da se kakšna kapitalna riba na njegov trnek ni ujela. Pa tudi ribe rad je.

Zelo si želi, da bi ribič postal njegov pravnuk Blaž. Komaj dve leti ima, pa ima praded že

upa®

^HHPPl

jbSEMH Vsak dan okoli Škalskega jezera, (foto: vos) občutek, da bi lahko postal dober ribič.

Ivan Pirš veliko raje kot o sebi govori o ribištvu v Velenju. Iz rokava stresa podatke, imena ..."Po ustnem izročilu je do prvega vlaganja rib v jezera prišlo leta 1925. Inženir Vladimir Lipold je z vlakom do postaje Pesje pripeljal šest ščuk. Tam sta ga počakala Franc Mlinar in sin Stane Mlinar, ki mi je o tem pripovedoval. Bolj intenzivna vlaganja mladic pa so se v Velenju pričela okoli leta 1955," je pripovedoval.

"Zdaj imamo velenjski ribiči v Škalskem jezeru soma, kar najbrž pomeni, da bodo v tem jezeru počasi prevladale roparice," pravi. '"I\idi v Mariboru so imeli pred leti v ribniku soma. Rešili so se j tako, da so vodo spravili ven, soma pa tudi. Takrat sem v časopisu bral: Zdaj v jezeru spet gospodarijo ribiči."

Ivan Pirš nam je ob srečanju povedal še marsikaj zanimivega iz zgodovine ribištva v Velenju, veliko tega bo zapisal v bilten. Dan po srečanju z njim smo razmišljali, zakaj nismo vzeli skupaj pot pod noge in jo mahnili okoli Škalskega jezera? Ampak za sprehod je bilo zdaj, ko je dan dolg, še prezgodaj. Ob 17. uri, ko smo se dogovorili za zmenek z njim, je bilo prijetneje posedeti v senci ob ribiškem domu. Gotovo pa se je potem, kasneje, na pot okoli Škalskega jezera podal sam. ■ Milena Krstič - Planine

Priprave na gradnjo osemletke

Rečica ob Savinji - Ob ostalih vseobsežnih pripravah na gradnjo popolne osnovne šole na Rečici ob Savinji, so konec minulega tedna pričeli tudi s "konkretnim" delom. Gradnjo šole so tako pričeli z rušenjem, seveda velikega in propadajočega župnijskega gospodarskega poslopja, ki kraju ne glede na gradbene potrebe, že dolgo ni bil v ponos. Tudi za rušenje je bil potreben tvoren dogovor, da so preprečili "nesporazume" v zvezi z materialom. V soboto so se potili člani nekaterih društev, ki bodo strešno opeko, ostrešje in še kaj porabili za svoje potrebe, rušenje zidovja pa se prevzeli gasilci. (foto:jp)

Državne prvakinje med veteranskimi desetinami. Vloge so si porazdelile: mentorica Irena Klosternik, desetarka Marija Martine, strojnik Silva Grmič, sel Zalika Bukovec, napadalec 1 Alojzija Verboten, napadalec 2 Mimika Bizjak, vodar 1 Monika Lednik, vodar 2 Helena Lah in rezerva Alojzija Murn.

11 8EAS ČAS

ZANIMIVO

13.junUal996

©©©©©

Spomnil se je

Sosed sosedu policaju:

Sem slišal, da so ti ukradli avtomobil!?

- Mhm. No, imel sem srečo, da sem si zapisal številko avtomobila, ko so se oddaljevali!

Dieta

Vstopi kupec v trgovino.

-Pol kilograma ši-vank, prosim!

-Hopla, sedaj so se tudi moški vrgli na šivanje, odvrne malce začudeno prodajalka.

-Motite se...V cirkusu požiram sablje, toda sedaj sem na dieti!

Štorklje turistična zanimivost tudi Šmartnega ob Paki?

V zadnjem času kar precej pozornosti krajanov vaške skupnosti Šmartno ob Paki in njegove okolice vzbujajo štor-kiji. Na dimniku tamkajšnjega vrtca si par spretno in počasi plete svoje gnezdeče. 4fl

Krajani se sprašujejo, ka- jj^^^^^H

ko so zašle v ta kraja, so se tu ustavile zaradi določenih namenov? So se morebiti na poti iz toplih krajev izgubile, so si želele skrajšati pot nazaj, ali pa so ugotovile, da še Prek-murje ni več tisto, kar je bilo in so raje ostale v kraju pod Goro Oljko? Dejstvo je eno. Če bi šmarški turistični delav- ^^ ci vedeli, da se bodo tu za- tJP*' držale dlje časa, bi, po mnenju nekaterih, gotovo kaj UJ/jL ukrenili. Za zdaj pa si z ogle-

dovanjem "dogajanja na vrhu -Jt_ *'■-. ■

dimnika" krajšajo čas tisti, ki - ^ . se v teh vročih dneh hladi jo v gostišču Malus. Hjr

KRIŽEM KRAŽEM POJUTROVEM <8,

JSŠ Marjan Marinšek

Že od nekdaj se romarji in turisti1 vzpenjajo na goro Sinaj po kamelji poti.In to ponoči!

Na vrhu so, ko sončni žarki prvič osvetlijo vso ogromno, z Rdečim morjem obdano gorovje.

Vstanem ob pol dveh zjutraj in se dobro oblečem. Slišim, da bo na gori zmrzovalo. V nahrbtnik vtsaknem dva fotoaparata, stativ, volneni jopič in podložno bundo ter Arafatovo naglavno ruto hato, ki jo kupim pri beduinih s kamelami. Noč je jasna. Kamele čepijo v temi, pripravljene, da jih zajezdimo. Bom uspel priti na goro še predno bo sonce vzšlo?

Sončni vzhod na gori Sinaj

»Camel!« slišim iz teme, iz katere beduini nevsilijivo ponujajo svoje kamele. Hiter vzpon na višino 2285 metrov je prehud, da bi si tako pot privoščil peš. Iz puščave, kjer je še ponoči kakšnih trideset stopinj nad ničlo, se vzpenjam na goro, kjer bo na vrhu vsaj pet stopinj pod 0.

»Okay!« rečem in že zajašem grbavko. Deset dolartjev me bo stala pot do mesta, do koder vozijo te puščavske ladje. Zdaj se lahko iz kamelje grbe varno oziram in pred seboj zaslutim ogromno skalovje, ki ga bo zdaj, zdaj osvetlilo sonce. Nič ne vem, koliko romarjev je v karavani. Kakšnih petdeset, šestdeset. Na vrhu bom videl. Pri Mojzesovem studencu se ustavim. Tu naj bi počivala Mojzesova čreda. Tudi moja kamela pije. Zadnjih nekaj sto metrov višine bo treba peš.

Vse bolj hladno postaja. Sredi oblaka sem. Razjezdim iz varnega kameljega sedla in hočem plačati beduina. A ob vsej ropotiji, ki jo imam na sebi, ne morem do denarnice. Spomnim se besed vodiča, profesorja Mateja Trpina:

»Ti beduini bi dali zadnjo kapljo vode, če bi te našli žejnega v puščavi.« Preskusil bom njihovo poštenost.

»Sezi v moj žep in izvleci denarnico,« rečem beduinu, ki nastavlja odprto dlan.Beduin naredi tako,.

»Zdaj si vzemi svojih deset dolarjev!« rečem in posvetim z bakljo. Beduin vzame iz denarnice desetaka in še vedno drži dlan odprto.

»Bakšiš, sir!« prosi milo.

»No, bakšiš!« rečem trdosrčno, ko se spomnim, da so v denarnici samo desetaki in stotaki. Tisti trenutek mi je žal, da ga tako skupuško nagrajujem za njegovo poštenost. A, ko se podnevi vračam z gore, ga spet srečam. Fotografiram ga z njegovo kamelo in mu dam bakšiš. Obraz se mu zjasni.

Tristo granitnih stopnic, ki jih je nekoč razporedil neki menih iz Samostana svete Katarine spodaj, so zadnja ovira pred vrhom. Toda nekoč so morali romarji pred vrati spovedanja zaupati puščavniku svoje grehe. Šele potem so lahko šli na vrh, bosi kot Mojzes.

Po uri hudega vzpona med zadnjimi prispem na vrh. Mrzlo je! Oblečem bundo in si zavežem hato. Hud mraz in veter vejeta okoli

Človeško

Morda se zdi čudno, a-mpak s tem, ko so v Velenju končno uredili zebre, mesto ni postalo bolj živalsko.

Nasprotno, promet je veliko bolj človeški.

Novo

Gorenje je razširilo svoj prodajni program. Prihodnji mesec bodo pričeli prodajati še delnice.

Naval

Naša potrošniška pisarna je dobila še eno telefonsko številko.

Ne vem, ali zaradi novih telefonskih zmogljivosti ali zaradi toliko pritožb potrošnikov.

V temi

Svetniki iz Luč še niso prižgali zelene luči za novega ravnatelja osnovne šole. Čakajo, da se jim posveti še kaj novega.

Čudno

Bolj ko nam gre slabo in ko smo že vse bolj lačni, bolj imamo nekaterih poln

Želodec.

Povezanost

Le kdo pravi, da se Ve- • lenje ne vključuje v medn- , arodno sodelovanje.

Pri obnovi restavracije Jezero prihajajo (tudi) strokovnjaki in oprema iz Nemčije.

Zeleni

Našim Zelenim ne bo in ne bo zmanjkalo dela. Ko ni tistega "naravnega", o-pozarjajo na onesnaževa- j nje druge vrste v Šaleški dolini.

Praznik

Naši knapi so tudi letošnje praznovanje pričeli s petjem. Z nastopom oktetov. Ob lepi pesmi pozabijo, da sicer zadnji čas kar tanko piskajo.

Zgodba

Naša zgodba o uspehu nekatere uspava, drugim pa ne da spati!

Po novem

Napis na Sloveniji: Ni me doma. Sem na poti v Evropo.

Mucke našle prijazen dom

VELENJE ' MESTO PRILOŽNOSTI

BHHnaaaanBHHMHEHHHBHaaaB potnega čela. Tudi skupina mladih Japonk od hudega napora komaj diha in lovi sapo. Kaj ne bi potem jaz!

Na strogem vrhu gore sedi blizu sto ljudi in gleda proti črnim obrisom vzhodnih gora, ki izstopajo pred jutranjo zarjo. Nekateri so tu že od sinoči in so v spalnih vrečah. Sedaj stojijo v njih in čakajo na sončni vzhod. Sedaj stojijo v vrečah in čakajo sončni vzhod. Ne vem, kakšen čaj mi proda beduin v šotoru, a toplota je odrešilna.

Potem začne vzhajati sonce.

Vsi pojemo, vsak svojo pesem. Nazadnje prevlada Glory, glory, halleluja, ki jo vsi povzamemo. Sončni žarki odkrivajo skalo za skalo, goro za goro, najprej pa silhueto najvišjega vrha - Gebel Katarine.

Naenkrat zagledam tik ob sebi zidano kapelo. Zvem, da jo je dal postaviti bizantinski cesar Justinijan in da je bila večkrat porušena. Pripada grški pravoslavni cerkvi. Tisti, ki so bili že večkrat tu, pravijo, da je vedno zaklenjena.

Zdaj je že vse sinajsko gorovje v soncu. Toplota zamuja za sončnimi žarki. Narava in človek sta edini gospodar na Sinaju. Vse naokoli je svet trdih skal, daleč spodaj pa vroča puščava in peščene sipine, ki se vsak trenutek spreminjajo, kakor pač zapiha puščavski veter. Deset božjih zapovedi, ki jih je prejel Mojzes na tej gori, ostajajo. Ostajajo tudi beduini in - kot izvoljeno ljudstvo pred tritisoč leti - nabirajo mano, pod platnenimi šotori pa molzejo svoje ovce in koze. Kaj je tritisoč let? Za vzpon na goro sinaj je Mojzes potreboval štirideset dni in noči. Jaz potrebujem le nekaj ur... Kaj je čas? Konec

Prikupne mucke na posnetku bi verjetno doletela drugačna usoda, če se ne bi bila v pravem trenutku po cesti proti Velenju s celjske strani pripeljala Sonja Oštir s Konovega. Na cesti (med Bevčami in Velenjem) je zagledala temno kepico. Ko je prišla bliže, je videla da je to drobna in povsem sestradana mucka. Tedaj je zaslišala cviljenje in ob robu ceste zagleda-tle še tri . Odnesla jih je domov, dve bo obdržala , dve pa bo podarila in verjetno je medtem že našla prijazen dom tudi zanju.

Pravimo, da ta svet postaja vedno bolj brezčuten. In kako naj imenujemo tistega, ki je mucke odvrgel ob glavni cesti in se jih želel rešiti tako, da bi jih nekdo povozil!?

Saj veste, kako pravi pregovor: Kdor ne mara živali, nima rad ljudi.

■ vos

■■■■mbbmbh^HI

Ne bom več slikal!?

Lojze Ojsteršek, najbolj zagrizen iskalec črnih točk v Velenju, velenjskemu županu:

"Če ne boste obnovili bazena na otroškem igrišču ob Šaleški ceste, ne bom več fotografsko spremljal vašega žup-anovanja."

Psihotest za svetnike?

Predsednik Sveta občine Šoštanj Anton Skornšek ima navado, da nakatare svetnike preden lahko začno razpravljati vpraša, če bodo povedali kaj pametnega ali ne.

Ker pa so vsi svetniki prepričani, da razpravljajo le pametno, je Zeleni svetnik Edo Žlebnik, da v to ne bi kdo dvomil, predlagal rešitev: kandidati za šoštanjski svet naj, preden gredo na volitvah na kandidatne liste, opravijo psiho-test.

Njihovi želji po pomoči so se doslej že prijazno odzvali: Mestna občina Velenje, KS Vinska Gora, tamkajšnja turistično in planinsko društvo, Fizioterapija Plešnik, Ivan Košan starejši, Avtoprevoz in gradbena mehanizacija Jože Krajšek, Avtoprevoz Jože Herlah, Težka gradbena mehanizacija Franc Drev, Gradbena mehanizacija nizke gradnje Bernard Drev, Moto center Yogi, Avtoprevoz Franc

Ograjenšek, Avtoprevoz Drago Kroflič, Gradbena mehanizacija Emil - Milan Glušič, Prevozi Andrej Glušič, Komisija za upravljanje večnamenskega doma Vinska Gora, Mizarstvo Rajko Podhovnik. "Lamela" Blaž Meke, "Hermi" -proizvodnja strelovodov Herman Rauter, Ivo Hribaršek, Pekarna Klasje, Mladinska knjiga Velenje, Kulturnica, Gorenje Servis, Gorenje Point, Dekorativa Cehner, Pekarna Presta, Radio Velenje, VTV, Vlado Jezernik in Trgovina Dolina.

12 MAS tAS NAŠI KRAJI IN UUDJE 13. junija 1996

njihovi starši to počenejo že več let, po svojih močeh in zmožnostih se učenci na šoli vključujemo v življenje in delo KS, zato ocenjujemo, da bomo s skupnimi močmi zmogli tudi takšno breme. Z roko v roki si predstavljamo naš lepši jutri in glede na dosedanje sodelovanje si težko predstavljamo, da bi nas pustili na cedilu," je končala pogovor Anica Drev.

■ (tp)

Zlatoporočenca Dobrave z Brega pri Polzeli

Še vedno zdrava in dobre volje

V krogu sorodnikov sta v soboto praznovala zlato poroko 80-letni Franc in 72-letna Ljudmila Dobrave. Franc seje rodil v Vojskem pri Brestanici v številni kmečki družini. Leta 1933 seje s Kozjanskega preselil v Savinjsko dolino v Zgornje Roje. Zaposlil seje v Tovarni nogavic na Polzeli, dokler ga niso leta 1943 nemške oblasti prisilno mobilizirale v nemško vojsko. Ko je prišel leto poineje kot ranjenec na dopust, se je priključil NOB in ostal v partizanih vse do osvoboditve. Po končani vojni pa seje ponovno zaposlil v Tovarni nogavic Polzela, Kjer je ostal do upokojitve.

Ljudmila pa se je rodila v Vrbju pri Žalcu v delavski družini in ko je štela zadosti let, se je tudi ona zaposlila v Tovarni nogavic Polzela, kjer je bila do upokojitve. Tukaj sta se tudi spoznala in 6. julija 1946 v Celju sklenila zakonsko zvezo. Po poroki sta se preselila na Polzelo, kjer sta dobila stanovanje. Imata dva sinova Francija in Bojana, ki sta seveda oba že dolgo na svojem.

Milica, kot jo znanci kličejo, in Franc sta med sokrajani dobro poznana in priljubljena. Poznajo ju kot prijetna, dobrosrčna in skromna človeka, vedo pa tudi, daje njuna velika ljubezen v Martjakih, kjer imata zidanico in vinograd. Tukaj še sedaj pridno delata, ga z ljubeznijo negujeta, dobra kapljica pa jima daje življenjskih moči. Prav tako ljubeča kot sta bila do svojih sinov, pa sta tudi do vnukov in dveh pravnukov. Obred zlate poroke je v domači cerkvi opravil župnik Jože Kovačec, v Žalcu, od koder je naš posnetek, pa Peter Pungartnik.

■ Besedilo in slika: -er

Zlatoporočenca Dobrave

Podružnična OS Vinska Gora •V

Ce bi se lahko zamenjali dotrajano opremo, bi...

Prizadevni člani turističnega društva Vinska Gora ter učiteljice in učenci tamkajšnje podružnične šole in centralne šole Gorica Velenje bodo jutri (v petek) ob 17. uri v večnamenski dvorani v kraju pripravili mega žur - Veseli tobogan. Izkupiček od prireditve bodo namenili za nakup prepotrebne opreme -mizic, stolčkov, omar.

In kako je do pobude o organizaciji te radijske prireditve prišlo? Anica Drev, vodja podružnične šole v Vinski Gori, je za odgovor na zastavljeno vprašanje posegla v čas po reorganizaciji lokalne samouprave. Takrat so ljudje, ki so imeli škarje in platno v rokah v Ljubljani, šolo "pripojili" k občini Velenje. Sogovornica priznava, da so bili kar malce zaskrbljeni, saj okolja, v katerega so jih brez vprašanj postavili, niso poznali. Tudi vodilnih mož v Mestni občini Velenje ne, niti niso vedeli, katere šole "privesek" bodo. Velenjski svetniki so se odločili, da bo njihova matična šola osnovna šola Gorica Velenje. "Na začetku smo tipali drug drugega, se med sabo spoznavali. Ravnatelj matične šole Ivan Planine je dokaj zgodaj po odločitvi svetnikov obiskal našo šolo. Mi nismo imeli izkušenj z njimi, oni ne s podružnično osnovno šolo in tudi ne z nami. Velika mera pripravljenosti nam je vlila upanje o dobrem sodeto-vanju. Nismo se zmotili."

Ko so načrtovali skupna hotenja za prihodnje, so pri pregledu materialnega stanja šole v

92 učencev si skupaj z Anico Drev in drugimi učiteljicami želi, da bi lahko kmalu sedli na nove stolčke, pisali na novih mizicah, hranili garderobo v novih omarah.

Vinski Gori naleteli na vse prej kot spodbudno dejstvo: mizam, stolčkom, omaram je namreč že zdavnaj potekel rok trajanja. Še vedno imajo ponekod pohištvo iz stare šole pri cerkvi. "Tako je vse skupaj na majavih nogah, da nam včasih sploh ni treba za glasbeno spremljavo vzeti v roke inštrumenta." Ko so razmišljali, kako bi prišli do nove opreme, se je prvi z idejo o organiziranju Veselega tobogana vključil neumorni svetnik Mestne občine Velenje in krajan Franc Špegelj. S pobudo so nato seznanili vse tiste, ki bi o njej kaj rekli in dorekli. Drevova je povedala, da so povsod pokazali razumevanje za njihove težave - na občini, v KS in vrat pred pred nosom jim niso

zaloputnili tudi obrtniki in samostojni podjetniki v kraju. Od 40, kolikor jih imajo na seznamu, jih je več kot polovica kar z zadovojjstvom privolila v finančno pomoč.

Po grobih ocenah bi za nakup potrebne opreme v 4 učilnicah potrebovali približno milijon in pol tolaijev. Drevova upa, da bo za opremo ene učilnice denar prispevala Mestna občina Velenje, eno naj bi jim pomagala opremiti KS Vinska Gora, eno ali "vsaj polovico matična šola Gorica, preostalo pa bi reševali z izkupičkom od Veselega tobogana in s pokrovitelji. "Upamo in si želimo, da bi bili v svojih prizadevanjih uspešni. Otroci so delavoljni, živijo v okolju, kjer

Z^vp i som novi h ^v a r o v a n c e v^ s o jv Vrtcu Velenje zelo zadovoljni

Tudi med počitnicami bo pestro! »j

Konec maja so v Vrtcu Velenje uradno zaključili vpis novih varovancev za leto 1996/97. Z njim so, tako pravi direktorica Metka Čas, več kot zadovoljni. V maju so v enote Vrtca Velenje vpisali 337 otrok, starši pa še vedno prihajajo po vpisnice in število na novo vpisanih otrok se bo najbrž še povečalo.

"Prav presenečini smo nad letošnjim vpisom zato, ker število rojstev upada, število vpisanih otrok pa narašča. Ker to najbrž pomeni, da so starši z našim delom zadovoljni, smo teh rezultatov zelo veseli," pravi Metka Čas. Nekaj prostih mest ima Vrtec Velenje še na Gorici in v

enoti Lučka, medtem ko so enote Vrtiljak, Tinkara, Rožle, Najdihajca in Mojca popolnoma polne, čeprav bo v njih jeseni več skupin kot jih je bilo doslej.

Za letos so naročili nekaj nove opreme, ki bo nadomestila dotrajano. V Kekcu, kjer so bili včasih stanovanjski prostori, so že ure-

dili dve novi podstrešni igralnici, med počitnicami bodo tudi enoto Mojca povečali za eno igralnico, tako da bo lahko v njej jeseni še ena skupina otrok več.

V Vrtcu Velenje se trudijo, da bi bivanje otrok pri njih popestrili z vrsto aktivnosti, od kulturnih do športnih, da bi si otroci pridobili čim več izkušenj. Ena izmed stvari, ki se jih veselijo, so letovanja. 17. junija bodo otroci iz enote Ciciban odšli na letovanje na Golnik pri Kranju, varovanci iz Lučke bodo dnevno taborili v novem avto kampu

Jezero (začeli so v ponedeljek), kar sta jim omogočila Premogovnik Velenje in TRC Jezero, na enak način bodo od 17. junija naprej dnevno letovali otroci iz enote Tinkara, skupina otrok iz enot Najdihojca in Vrtiljak odhaja v Logarsko dolino na tedensko taboijenje in pohodništvo. "Poleg tega se naše vzgojiteljice odločajo tudi za krajše izlete, dvodnevna bivanja na Slemenu, kjer bodo otroci iz Vrtiljaka, iz Šentilja pa bodo skupaj s starši odšli na izlet v Logarsko dolino," našteva bližajoče se

aktivnosti direktorica Vrtca Velenje. Poskrbeli so torej, da otrokom nikakor ne bo moglo biti dolg čas.

Uh, je bilo veselo ■ Milena Krstič - Planine

V vrtcu letos drugače

Vrtec Velenje zaključuje letošnje šolsko leto malo drugače kot ponavadi. Vse leto smo v naših vrtcih večji pomen posvečali zdravemu načinu življenja.

Otroci so z vzgojiteljicami ob pestrih aktivnostih spoznavali naravo, skrbeli za svoje rastline in živali v igralnicah, spoznavali naravne znamenitosti, ki so del našega okolja. Poseben poudarek je bil namenjen športnim aktivnostim.

Kot že več let, so bili naši mali šolarji deležni plavalnega tečaja, ki ga več let financira Urad za negospodarske javne službe občine Velenje.

Posebej veseli smo, da letos že drugo let teče teniški tečaj, ki ga prav tako obiščejo vsi mali Šolarji. Ob tej priložnosti se želim iskreno zahvaliti vodstvu velenjskega Premogovnika in TRC Jezero, ki nam to zanimivo obliko sodelovanja omogoča.

Pomagali so nam tudi ob organizaciji letošnjega Dneva vrtca Velenje, kjer so otroci v dveh popoldnevih

pokazali, da so postali njihovi koraki gotovi in daje njihova pesem vsak dan glasnejša. Lepo je bilo videti 900 in več otrok, ki so se športno udejstvovali na krasnem velenjskem stadionu.

Prav ta teden je stekla tudi akcija dnevnega taboijenja v novem kampu ob jezeru. To je povsem nova oblika dela in prepričana sem, da se je bodo tako otroci kot starši še dolgo z veseljem spominjali.

Pri organizaciji so nam pomagali, poleg upravljalcev kampa Premogovnika in TRC Jezero, še

taborniki odreda Jezerski zmaj in Oddelek za zaščito in reševanje pri Mestni občini Velenje.

Skupina otrok iz vrtca Ciciban letuje na Golniku pri Kranju. V mesecu avgustu pa bodo otroci iz vrtca Najdihojca in Vrtiljak taborili v Logarski dolini.

To je le delček utripa življenja v naših vrtcih. Vsem, ki kakorkoli pomagate, da je našim otrokom pri nas lepo in da si bodo vrtec zapomnili po posebnih doživetjih, iskrena hvala!

Za vrtec Velenje ■ ravnateljica,Metka Čas, foto:vos

Sašo Zivanovič ••••••••••••

SH8WP81PIP

■'•JSOBJ

»i - ■ - ; : j.

Na matematično olimpijado

m

a Sašo Živanovič, doma iz Ločice ob Savinji, je dijak četrtega letnika celjske gimnazije Lava, ta teden pa bo opravljal maturo. Poleg tega da je dober dijak, pa je njegova posebna strast matematika in je eden od šestih mladih Slovencev, ki bodo tekmovali na matematični olimpi-jadi, ki bo 4. junija v Bombayu v Indiji.

Na olimpijado gaje pripeljala zmaga na državnem prvenstvu, kjer je vse naloge rešil popolnoma brez napake, vendar je moral dobro opraviti tudi priprave, ki so jih letos prvič organizirali in se jih je udeležilo trideset mladih iz vse Slovenije. Kot sam pravi, seje za matematiko zanimal zelo zgodaj; meni, da ima to po očetu, saj so po njegovi strani bolj naravoslovno usmerjeni. Njegovo zanimanje za matematiko se je v osnovni šoli na

Polzeli še stopnjevalo, v petem razredu je bil prvič na tekmovanju, v sedmem razredu pa je bil že drugi na državnem prvenstvu matematikov. Njegovo nadarjenost je spodbujala tudi učiteljica na osnovni šoli Fanika Jelen, na katero ima lepe spomine, prav tako tudi na polzel-sko osnovno šolo.

TUdi na gimnaziji Lava njegova nadarjenost ni ostala neopažena, hodi k matematičnemu krožku, vodita pa ga mentorici Jožica Dolenšek in Dragica Pavšek-Guzej. Doma veliko dela tudi sam in ima veliko matematičnih knjig. Sašo pravi: "Matematika mi je hobi, včasih se z njo ukvarjam bolj, drugič manj, najbolj pa me pritegnejo najtežje naloge. Drugače pa nisem nič posebnega, mislim, da sem eden izmed številnih gimnazijcev, ki jih zanima nekaj bolj kot kaj drugega."

Na olimpijadi bo sodelovalo okrog 400 mladih matematikov iz vsega sveta, mi pa Sašu želimo, da bivše matematične orehe uspešno stri.

■ Besedilo In slika: -er

13. junija 1996

ZA RAZVEDRILO

MS t i AS 13

DOPUSTNIŠKI HOROSKOP

Če še ne veste, kako bi preživeli dopust in kje se boste najbolje počutili, si preberite tokrat malo drugačen horoskop.

OVEN od 21. marca do 21. aprila

Najlepše se boste imeli, če boste šli na dopust skupaj s partnerjem. Ker boste bolj umirjeni in vase zaprti, je bolje, da se odločite za mirnejše okolje. Verjetno boste bolj uživali v hribih kot na morju. Poživila vas bo tudi kakršnakoli telesna aktivnost. Za vas bo pomemben čist zrak in mir. Najugodnejši termin za dopust: 1. 7. - 15. 7.

BIK od 22. aprila do 20. maja

Mikale vas bodo razgibane in nenavadne počitnice. Lotili se boste novih športov in se odpravili v kraje, za katere si nikoli niste upali sajati, da jih boste videli. Raziskovalna žilica vam ne bo dala miru niti ponoči, zato se boste z dopusta verjetno vrnili shujšani in telesno izčrpani. Najugodnejši termin za dopust: 20. 6.-30. 6.

DVOJČKA od 21. maja do 21. junija

Ker boste precej egocentrični in prepirljivi, je morda še najbolje, da greste na dopust sami. Tako boste najlaže sledili vsem svojim željam in se vam ne bo treba prilagajati. Če vas ne mika, da bi šli sami, pojdite s prijatelji ali sorodniki, partnerja pa raje pustite doma. Najugodnejši termin za dopust: 15. 7. - 25. 7.

RAK od 22. junija do 22. julija

Poskrbite za to, da počitnice ne bodo preveč naporne. Potrebovali boste mir in počitek. Najbolje je, da se odločite za miren kraj, kjer ne bo veliko ljudi. Lahko je to morje, lahko so tudi hribi. Glejte, da boste šli na dopust z ljudmi, s katerimi se res dobro razumete. Najugodnejši termin za dopust: 1.8.- 15. 8.

LEV od 23. julija do 23. avgusta

Poleti bo vaša egocentričnost in zagledanost vase dosegla svoj višek. Čeprav se s partnerjem ne boste dobro razumeli, vam ljubosumnost ne bo dovolila, da bi ga pustili samega doma. Če imate možnost in denar, se odločite za tujino. Potrebovali boste spremembo. Najugodnejši termin za dopust: 10.8.-20. 8.

DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra

Na dopustu boste uživali in ko se boste vrnili, boste dejali, da je bil to doslej najlepši dopust v vašem življenju. Všeč vam bo, če boste lenarili in bodo drugi skrbeli za vas. Za dopust boste letos porabili precej denarja, vendar vam ne bo žal. Zaenkrat si to še lahko privoščite. Najugodnejši termin za dopust: 20. 6. - 30. 6.

TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra

Ne odločite se za naporen dopust, ker zanj niste zmožni niti fizično niti psihično. Pri izbiri dopusta se ne ozirajte preveč na druge, sicer boste morali iti tja, kamor vas najmanj mika. Najbolje se boste zabavali, če boste šli s čimvečjo skupino prijateljev. Najugodnejši termin za dopust: 25. 6. - 6. 7.

ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra

Želeli si boste ekstravagantne počitnice, čimdlje od doma. Pomembno vam bo doživeti nekaj novega, kar bi vam še dolgo ostalo v spominu. Ugajala vam bo gneča, zato se boste verjetno odločili za kraj, ki je zelo obiskan, ki pa ni običajno letovišče. Pojdite s partnerjem ali večjo družbo. Najugodnejši termin za dopust: 15. 8. - 31. 8.

STRELEC od 23. novembra do 22. decembra

Če ne boste imeli zdravstvenih težav, se lahko odločite za bolj naporne počitnice. Ne boste imeli obstanka na enem mestu, zato bo to bolj potovanje kot klasičen dopust. S partnerjem se boste na dopustu bolje razumeli kot doma. Na poti pa bosta spoznala veliko ljudi. Najugodnejši termin za dopust: 20. 6.-30. 6.

KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja

7=^ Pomembno vam bo, da se boste zabavali, ne bo pa vam pomembno kje. Zato bodite previdni pri .J^J izbiri družbe, s katero boste šli na počitnice. V Najslabše bo, če boste šli sami s partnerjem, saj

- se boste dolgočasili. Bolje se boste počutili, če boste

šli v tujino. Najugodnejši termin za dopust: 8. 8. - 25. 8.

VODNAR od 21. januarja do 19. februarja

Počitnice bodo odvisne od vašega partnerja. Čeprav vas bo mikalo, si ne boste mogli privoščiti niti dveh dni dopusta brez njega. Kolikor boste imeli možnost vplivati na njegovo odločitev, skušajte doseči, da boste šli daleč in ne na morje. Pazite pa, da počitnice ne bodo predrage. Najugodnejši termin za dopust: 1. 7. - 15. 7.

RIBI od 20. februarja do 20. marca

Potrebovali boste počitek pa tudi zabavo. Nikar se ne odločajte za kraje, kjer skoraj ni ljudi, ker se boste dolgočasili. Ne bojte se, da se ne boste mogli vključiti v družbo, tudi pri spoznavanju novih ljudi ne boste imeli večjih težav. Dobro je, da vzamete partnerja s sabo. Najugodnejši termin za dopust: 20. 8. - 31. i

** *** 1 #**7 * * ** * Z •** # VEZ *** D N VL* # # # * * l# * K * . * * # A Z 1 F ***** O T . * * *** *** * *

© dobro © srednje © slabo Oven Bik " Dvojčka lak Lev Devica Tehtnica Škorpijon »Klet Kozorog Mar Ribi

delo © © © © © © © © © © © ©

ljubezen © © © © © © © © © © © ©

denar © © © © © © © © © © © ©

zdravje © © © © © © © © © © © ©

Sempervivum Tectorium L

n-r ii . Z, ,, Netresk poz-Piše: Maqana Pla/hner nomo še pod

drugimi

imeni: gromnik, gromotresk, glušec, mužic, strešnik/tresk, ušesnik, uheljnik...

Rastlina je trajnica z mesnatimi sočnimi listi, ki so združeni v debelo pritlično listno roze-to. Proti vrhu se listi zožujejo v trnasto konico. Iz listne rozete požene do 30 cm visoko steblo, na vrhu se razvijejo julija in avgusta rožnati cvetovi.

Raste po zidovju, strehah in skalnatem gorovju. Včasih so ga sadili na slamnate strehe z namenom, da bi hišo varoval pred strelo (ime), danes pa je znan zlasti kot lep- i otna rastlina.

V zdravilne namene uporabljamo sveže, mlade, sočne liste od marca do oktobra in jih pripravimo kot tinkturo, sok, mazilo in poparek.

Zdravilne snovi in učinkovine v listih so: sluz, smola, čreslovine, jabolčna in mravljična kislina, poleg njih so še druge snovi, ki še niso dovolj raziskane.

V kozmetiki uporabljamo zgornji del rastline za obloge pri nečisti koži, vneti in rdeči ter proti mozoljem.

Pri zunanji uporabi sveže, sočne liste zmečkamo ali pa uporabljamo čisti sok, ki ga polagamo na čire, opekline, kožna vnetja, pri protinu, čebeljem in osjem piku.

V ljudskem zdravilstvu je uporaba zelo mnogostranska. Že v antični dobi so mu pripisovali čarobno moč, da preprečuje bliske in požare.

Čeprav pri notranji uporabi zapira, mehča kašelj, deluje proti vnetjem, MORAMO BITI PREVIDNI, KER LAHKO PRI POVEČANI UPORABI PRIDE DO KOMPLIKACIJ - BRUHANJA.

Z listi uspešno odpravljamo kurja očesa, sončne pege in omehčamo žulje. Stolčene liste redno vsak dan polagamo na obolelele dele ter jih tudi masiramo.

Pri vnetjih kože in sluznice si pripravimo prevretek, in sicer: v pol litra vode prevremo 25 g listov. S tem si izpiramo in umivamo obolela mesta, lahko grgramo in pripravljamo obloge.

Ljudska medicina uporablja netresk pri bolečinah v ušesih, in sicer list zmečkamo in kapljico soka stisnemo v uho, nato ga pokrijemo s kosmičem vate.

f

Poletne modne zapovedi

i i i

1 Letošnja moda se še

I vedno sentimentalno vrača

I 50 in več let nazaj. Kako tudi

I ne, saj zna s svojo elegan-

I co, preprostimi ženskimi lin-

I ijami ter lahkotnostjo mate-

' rialovzelo očarati moškega.

barv. Vsaj eno oblačilo si morate omisliti v močnih cit-ronastih odtenkih: od sončno rumene do pomarančno oranžne ali zelene barve jabolka. Še vedno je prisotna svetleča barva. Absolutna zapoved pa so živalski vzorci (osveščeni posezite po nepravih), različni cvetlični motivi in črte, veliki in majhni vzorci.

Spregovorimo najprej o barvah. Mimo klasične črne

. in bele ne moremo, še pose-I bej pa ne spreglejte živih

L___________

vseh mogočih barv, pete so lahko višje ali nižje, a precej masivne.

Pasovi so izredno ozki: če vam postava dopušča, si jih potisnite nizko na boke.

Tudi brey sončnih očal ne gre. Za zaščito pred soncem bodo dobre tudi lanske, če pa želite modne, potem vam ne preostane drugega, kot da kupite take z velikimi svetlimi okvirji.

Osnovno oblačilo sezone je obleka minimalistične linije. Nepogrešljiv bo tudi kratek top, majhna majica iz materiala, ki omogoča večjo prožnost in udobnost. Ne pozabite na hlačni komplet. Suknjič boste lahko kombinirali tudi k obleki ali h krilu.

Nog letos ne boste skrivali, ker so v modi sandali

Jogging, hoja - kaj je boljše?

Tekanje je zdravo, trdijo strokovnjaki, saj krepi srce in krvni obtok. Tudi hoja vam bo dobro dela, toda kaj izbrati. Na kaj je torej treba biti pri tem pozoren?

Jogging

Hitro tekanje je dobro za vse, ki želijo ostati v dobri telesni pripravljenosti, saj širi pljuča, povečuje vzdržljivost in gibčnost - če seveda ne pretiravate. Zdravniki pa svarijo pred tekom vse tiste, ki imajo težave s sklepi, predvsem s

kolenskimi ali kolčnimi. Preden začnete teči, se najprej ogrejte. Sprva tecite čisto počasi, hitrost pa povečujte le toliko, da vam ne zmanjka sape. Nikoli ne tecite tako hitro, da se med tekom ne bi mogli pogovarjati. Če le morete, tecite po mehkih tleh. Če se trdim ne morete izogniti, stopajte na ves podplat, ne samo na prste. S tekom zaključite postopoma in ne na hitro: najprej začnite teči počasneje, nato hodite, naredite nekaj razteznih vaj in se ustavite.

Hoja

Ta vrsta vadbe ne zahteva posebne priprave. Hoditi zna vsak in to vsak dan tudi počnemo. Tudi priložnostno sprehajanje lahko z nekoliko več tempa, malce več vztrajnosti in brez posebnega naprezanja spremenite v šport, ki bo koristil vašemu zdravju in telesnemu počutju. Kar zadeva zdravje, je hoja lahko prav tako učinkovita kot tek, le nekoliko dlje traja. Če se odločite, da boste vsak dan eno uro hodili - in marsikomu je to lažje, kot da bi vsak drugi dan tekel - lahko svojo telesno kondicijo izboljšate tudi tako. Hoditi morate tako hitro, da se boste malce spotili, kar pomeni, da morate hoditi s hitrostjo približno pet do šest kilometrov na uro. Zdravniki predpisujejo hojo za zdravljenje krhkosti kosti in vsem tistim, ki imajo težave s sklepi ali pa so si jih nakopali s pretiravanjem pri teku.

13. junija 1996

TV SPORED

SLOVENIJA 1

10.150 Otroška oddaja 10.3025 Samo za punce 11.00 Svet divjih živali 11.25 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Kclo sreče, tv igrica 15.10 Čudna pokrajina:

osvetlitev srednjega veka, 2/5

16.00 Pro et contra 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIVŽAV 18.00 Fallerjevi, 32/36 18.30 Kolo sreče, tv igrica 19.10 TV nocoj 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Seinfeld, 9/22 20.35 Tednik 21.25 Moški, ženske 22.15 Napovedniki 22.30 Nikar,oddaja o prometu 22.45 TV dnevnik 3 23.10 Poslovna borza 23.25 Severna obzorja, 18/22

SLOVENIJA 2

12.30 Iz deževnega tropskega gozda, 5/6

13.00 V žarišču

13.25 Andi - gora molitve

14.15 Zapustite svojega moža, prosim, avstrijski film

15.50 Seinfeld, 8/22

16.15 Severna obzorja, 17/22

17.00 Piratke, 1/4

18.00 Po Sloveniji

18.45 Poslujemo, 5/6

19.15 TOK, TOK

20.05 V žarišču

20.40 Dr. Ouinnova, 2/18

23.05 Podoba podobe

VTV

09.30 TOJELJUBZENJO.del, pon.

09.55 Epp / Vabimo k ogledu

10.00 VIOEO TOP - skupina FUNK YOU, pon.

12.00 Videostrani

18.55 NAJ SPOT DNEVA

19.00 REGIONALNE NOVICE

19.05 Otroški program: RISANKE

19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU

20.05 ZDRAVNIK SVETUJE, kontaktna oddaja

21.05 XTRO 2, znanstveno

fantastični film 22.35 REGIONALNE NOVICE 22.40 HOROSKOP 22.45 TV IZLOŽBA 22.50 NAJ SPOT DNEVA 22.55 VIDEOSTRANI do 24.00

PETEK, 14. junija

SLOVENIJA 1

10.20 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 14/52

10.35 Denis Pokora, 7/13

11.00 Pogrešani, amer. film

13.00 Poročila

13.05 Kolo sreče

14.55 Čar kitov

15.45 Naši baletni umetniki:

Mojmir Lasan

16.20 Kam vodijo naše stezice

17.00 TV dnevniki

17.10 Lahkih nog naokrog

18.00 Fallerjevi, 33/36

18.30 Hugo, tv igrica

19.10 Risanka

19.30 TV dnevnik 2

20.05 Sorodne duše, 14/21

20.40 Poglej in zadeni 22.25 TV dnevnik 3

22.55 Ludwig 1881, švic. film

SLOVENIJA 2

08.35 Poslujemo,5/6 09.05 V žarišču 09.25 Znanost od blizu, 15/20 09.50 Podoba podobe 10.40 L'enfant de L'eau, franc. film

12.40 Moški, ženske 13.40 Kajak Kanu: SP v spustu,

posnetek iz Landecka 14.40 EP v nogometu: BOLGARIJA - ROMUNIJA 16.30 Sorodne duše, 13/21 17.00 Svet divjih živali, 2/13 17.25 Veliki dosežki slovenske

kirurgije 18.00 Po Sloveniji 18.45 SPIN

19.25 Denis Pokora, 8/13 19.55 V žarišču 20.10 Forum

20.25 Liverpool: EP v nogometu, ČEŠKA - ITALIJA, prenos 22.20 Ljudje kot mi, 1/4 23.10 TV avtomagazin 23.40 Novice iz sveta razvedrila 23.55 Zavrtimo stare kolute 00.05 Zavrtimo stare kolute

VTV

09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 ZDRAVNIK SVETUJE, pon.

10.45 EPP / Vabimo k ogledu 10.50 XTRO 2, film, pon. 12.00 Videostrani 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAS, kont. odd., gostja v studiu: NASTASIJA ŽIBRAT 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program:

RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/Vabimo k ogledu 20.05 GREMO V KINO, oddaja

za ljubitelje fima 20.30 CVETJE V JESENI,

slovenski film 22.00 IZBOR IZ ODDAJE

DOBRO JUTRO 22.20 REGIONALNE NOVICE 22.25 HOROSKOP 22.30 TV IZLOŽBA 22.35 VIDEOSTRANI do 24.00 24.00 Nočni kino: SKRIVNOSTNE IGRE 2, erotični film

Četrtek, 13. junija TVS2 14.15

ZAPUSTITE SVOJEGA MOŽA, PROSIM, avstrijski film, 1993 Režija: Reinhard Schwabenitzky Igrajo: Elfi Eschke, Helmut Griem, Uschi VVolff Junakinja Henriette je žena političnega kandidata, ki se v najbolj neprimernem trenutku moževe kariere po petih letih zakona odloči, da bo svojemu dosedanjemu življenju obrnila hrbet. Sredi noči zapusti meščansko udobje

SOBOTA, 15. junija

SLOVENIJA 1

07.45 Radovedni Taček

08.00 Kljukčeve dogodivščine, 23/24

09.00 Zgodbe iz školjke 09.35 Učimo se tujih jezikov 09.50 Metuzalem, kanadski film 11.40 Veliki dosežki slovenske kirurgije

13.00 Poročila

13.05 Hugo, tv igrica

13.40 Kenguruji

14.40 Tednik

15.30 Christy, 18/21

16.20 Ognjena moč, 4/15

17.00 TV dnevniki

17.10 Otroka gozdne jagode, 3/3

17.30 Otroška oddaja

17.55 Alpe Jadran

18.25 Ozare

18.30 Hugo, tv igrica

19.00 Včeraj, danes, jutri

19.10 Risanka

19.30 TV dnevnik 2

20.10 Fotomodel leta

21.25 Dežela Bod, dokum. oddaja

22.20 Turistična oddaja

22.40 TV dnevnik 3

23.10 Tuljenje, amer. film

SLOVENIJA 2

11.20 Poglej in zadeni

12.50 Pet grobnic do Kaira, amer. film

14.30 Znanost od blizu 14.55 Kajak kanu: SP v spustu 15.55 EP v nogometu: ŠKOTS-KA-ANGLIJA

18.55 EP v nogometu: FRANCI-

JA-ŠPANIJA 20.50 Karaoke

21.50 Črni seznam, franc. film 23.20 Sobotna noč

VTV

09.30 Otroški MIŠ MAŠ, pon.

10.30 EPP / Vabimo k ogledu

10.35 GREMO V KINO, pon.

11.00 PROTI RESNICI, film, pon.

12.30 VIDEOSTRANI

18.55 NAJ SPOT DNEVA

19.00 Otroški program: RISANKE

19.35 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU

20.05 487.VTV MAGAZIN

20.30 ALI JIH POZNATE ?

pogovor v studiu; gostja: MILENA ZUPANČIČ 21.30 VENČEK NARODNIH 22.00 HOROSKOP 22.05 TV IZLOŽBA 22.10 NAJ SPOT DNEVA 22.15 VIDEOSTRANI do 24.00

in varnost in se brez česarkoli odpravi na tvegano pot lastnega samouresničevanja. Poiskati si želi delo in stanovanje, se posvetiti stvarem in ciljem, ki jih je imela pred poroko... Sobota, 15. junija TVS1 09.50

METUZALEM, kanadski film, 1992

Režija: Roger Cantin Igrajo: Marc Labreche, Steve Gendron, Jessica Barker Presenečenje prve vrste doživi na svoj rojstni dan kanadski

NEDELJA, 16. junija

SLOVENIJA 1

08.40 ŽIVŽAV

09.25 Sredi galaksije zavij levo

09.55 Nedeljska maša, prenos

11.00 Izobraževalna oddaja

11.30 Obzorja duha

12.00 Ljudje in zemlja

12.30 15.republiška revija MPZ

Zagorje

13.00 Poročila

13.05 Hugo, tv igrica

13.35 Karaoke

14.40 Dlan v dlani

14.55 Varšava, film

17.00 TV dnevnik 1

17.10 Po domače

18.45 Za tv kamero

19.00 Včeraj, danes, jutri

19.10 Risanka

19.30 TV dnevnik 2

19.50 Zrcalo tedna

20.10 Nedeljskih 60

21.15 Piratke, 2/4

22.10 Napovedniki

22.25 TV dnevnik 3

22.45 Othello, koprodukcijski

film

SLOVENIJA 2

10.10 Angleška glasbena

lestvica

11.00 Videošpon

11.45 V vrtincu

12.30 TOK TOK

13.15 SPIN

13.55 Lahkih nog naokrog

14.40 Nedeljska reportaža

15.10 SP v superbiku, posnetek

iz Monze

15.55 EP v nogometu: RUSIJA-

NEMČIJA, prenos

17.50 Kajak kanu: SP v spustu

18.20 Športna oddaja

18.55 EP v nogometu:

HRVAŠKA-DANSKA,

prenos

20.50 National geographic, 5/20

21.40 Večerni gost

22.40 Zadnja preizkušnja, franc.

film

00.15 Športni pregled

00.45 SP v dresuri, posnetek iz

Lipice

VTV

08.15

08.40 09.40 10.00 10.20

10.40

11.55 12.00 12.30

13.30

14.00 15.00

16.00 17.00 17.25

18.50 19.50 19.55

MINI 5, otroška glasbena lestvica

Otroški MIŠ MAŠ, pon.

486. VTV MAGAZIN, pon. ŠPORTNI TOREK, pon. ŠPORTNI GOST DEJAN GLAVNIK, triatlonec, pon. DOBRO JUTRO - tedenski izbor

EPP

487. VTV MAGAZIN, pon. REJNIŠTVO NA SLOVENSKEM, pon. pogovora

VENČEK NARODNIH, pon.

VIDEOSTRANI ZDRAVNIK SVETUJE, pon.

VIDEO TOR pon. GREMO V KINO, pon. CVETJE V JESENI, slovenski film, pon. ALI JIH POZNATE, pon. HOROSKOP

VIDEOSTRANI do 24.00

deček Oliver. Začne se s sitnostmi v šoli. Ker sta nanj besna dva sošolca, ju poskuša Oliver prelisičiti in jima ubežati. Toda fanta sta vztrajna in Oliverja zasledujeta vso pot do doma. Da bi se jima skril, se Oliver v zadnjem hipu zateče v stari skedenj gospoda Walkerja in tam nepričakovano naleti na čisto pravega duha... TVS1 23.10

TULJENJA, amer. film, 1981 Režija: Joe Dante Igrajo: Dee VVallace, Pabric

PONEDELJEK, 17. junija

SLOVENIJA

10.35 Pravljice iz lutkarjevega

vozička, 7/10 11.00 Arabela se vrača, 15/26 11.30 Othello, film 13.00 Poročila

13.05 Novice iz sveta razvedrila 13.50 Utrip 14.05 Zrcalo tedna 14.20 Za tv kamero 14.35 Forum 14.50 Nedeljska reportaža 15.20 Večerni gost 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Živalske pravljice 18.00 Simpsonovi, 37/48 18.30 Lingo, tv igrica 19.05 Risanka 19.15 Žrebanje3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Sostanovalke, 8/13 21.25 Čudna pokrajina, 3/5 22.30 TV dnevnik 3 23.00 Severna obzorja, 19/22 23.45 Svet poroča

SLOVENIJA 2

09.35 Učimo se tujih jezikov,

francoščina 09.50 Turistična oddaja 10.05 V žarišču 10.20 Christy, 6/21 11.10 Fotomodel leta 12.20 Sobotna noč 15.25 Športni pregled 15.55 Sostanovalke, 7/13 16.20 Severna obzorja, 18/22 17.05 Muenchenčana v Hamburgu, 10/14 18.00 Po Sloveniji 18.45 Sedma steza 19.15 Angleška glasbena

lestvica 20.10 Osmi dan 20.40 Ljudstvo za domovino za devetimi gorami, Tibetanci v Nepalu 21.15 Tequila Sunrise, amer. film

23.05 Brane Rončel izza odra 02.00 Hokej: finale

Stanleyjevega pokala, prenos

VTV

09.00 DOBRO JUTRO, informa-

tivno-razvedrilna oddaja

09.45 EPP / Vabimo k ogledu

09.35 487.VTV MAGAZIN, pon.

12.00 VIDEOSTRANI

18.55 NAJ SPOT DNEVA

19.00 REGIONALNE NOVICE

19.05 Otroški program:

RISANKE

19.30 TV IZLOŽBA

20.00 EPP/VABIMO K OGLE-

DU

20.05 GLASBENA SKRINJICA-

otroški glasbeni festival v

Velenju

21.35 REGIONALNE NOVICE

21.40 IZBOR IZ ODDAJE

DOBRO JUTRO

22.05 HOROSKOP

22.10 TV IZLOŽBA

22.15 VIDEOSTRANI do 24.00

TOREK, 18. junija

Macnee, Denis Dugan Film je leta 1981 zrežiral ameriški režiser Joe Dante z nam dokaj neznano igralsko zasedbo in glasbeno spremljavo italijanskega popevkarja Pina Donaggia. Gre seveda za volkod-laške pošasti in za zgodbo, ki se je morda porodila ob resničnih dogodkih množične psihoze v kultnih in okultnih združenjih1... TVS2 21.50

ČRNI SEZNAM, franc. film, 1984

Režija: Alain Bonnot Igrajo: Annie Girardot, Bernard Brieux, Pascal Tedes Je kriminalka, ki igra na čustveno noto. V velik kriminal so namreč vpleteni trije mladi, ki se ne zavedajo, da z njimi manipulirajo lopovi velikega kova. Pri ropu na banko "veliki" poberejo plen, trojica pa ostane zaprta v poslopje, ker se noče predati policiji...

Nedelja, 16. junija TVS1 22.45

OTHELLO, celovečerni film,

SLOVENIJA 1

10.25 Japonske pravljice 10.40 Otroška oddaja 11.10 Metuzalem, kanadski film 13.00 Poročila 13.05 ABC - ITD igrica 15.20 Izobraževalna oddaja 15.50 Obzorja duha 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Kljukčeve dogodivščine, 24/24

17.25 Portret Načeta Simončiča 17.45 Sredi galaksije zavij levo 18.00 Fallerjevi, 34/36 18.30 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Brez žensk ne gre 20.40 Kosovo 21.30 Roka ročka 22.20 Napovedniki 22.30 TV dnevnik 3 22.55 Poslovna borza 23.10 Severna obzorja, 20/22

SLOVENIJA 2

11.25 Sedma steza 11.55 Osmi dan 12.25 Ognjena moč, 4/15 12.55 Alpe Jadran 13.25 Tvavtmagazin 13.55 Analitična mehanika, 23/52

14.25 Brez žensk ne gre 15.55 Severna obzorja, 19/22 16.40 Dr.Ouinova, 2/18 17.25 EP v nogometu: FRANCI-JA-BOLGARIJA, prenos 19.20 Videošpon 20.10 V žarišču 20.25 EP v nogometu: Nl-ZOZEMSKA-ANGLIJA, prenos 22.20 Oči kritike 23.10 EP v nogometu: ROMU-NIJA-ŠPANIJA, posnetek 23.20 EP v nogometu: ŠKOTS-KA-ŠVICA, posnetek

VTV

09.30 GLASBENA SKRINJICA, pon.

11.00 EPP/VABIMO K OGLEDU

12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 MLADI UPI, otroška

zabavnoglasbena oddaja 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU

20.05 488. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.25 ŠPORTNI TOREK 20.45 ŠPORTNI GOSTJE: ČLANI POTAPLJAŠKEGA KLUBA VELENJE 21.10 HOROSKOP 21.15 TV IZLOŽBA 21.20 NAJ SPOT DNEVA 21.25 VIDEOSTRANI do 24.00

SREDA, 19. junija

1951

Režija: Orson VVelles Igrajo: Orson VVelles, John Shepridge, Renzo Lucidi Na začetku filma je naslovni junak mrtev; tak začetek seveda spominja na državljana Kanea. Kar sledi, je resnica o junaku, o njegovih vrlinah in slabostih. Othello je sicer zmagoviti vojskovodja, toda žensk oziroma žene Desdemone ne razume. Samo tako lahko postane suženj ljubosumja, oziroma žrtev zlohotnih Jagovih spletk. Welles je

SLOVENIJA 1

10.30 Hov!, 7/8

10.55 Deklica,delfina in lisica

zvitorepka 11.05 Roka ročka 12.25 15. republiška revija MPZ

Zagorje 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Zgodbe iz školjke 14.45 Dlan v dlani 15.00 Kosovo 15.50 Slovenski utrinki 16.20 Ljudje in zemlja 17.00 TV dnevniki 17.10 Podelitev nagrad ž96 18.00 Fallerjevi, 35/36 18.35 Kolo sreče 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Erikini cilji, 3/12 20.35 Moja pesem, ang. film 22.30 TV dnevnik 3 23.00 Severna obzorja, 21/22 23.45 Izdaja, 1/4

SLOVENIJA 2

11.40 V žarišču 11.55 Oči kritike 12.45 Varšava, film 14.40 Erikini cilji, 2/12 15.05 Severna obzorja, 20/22 15.50 Ljudje kot mi, 1/4 16.50 Iz deževnega tropskega

gozda, 6/6 17.25 EP v nogometu:

HRVAŠKA-PORTUGALS-KA, prenos 19.20 V vrtincu 20.05 V žarišču 20.25 EP v nogometu: ITALIJA-

NEMČIJA, prenos 22.20 EP v nogometu. TURČIJA-DANSKA, posnetek

VTV

09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 488. VTV MAGAZIN, pon. 10.05 EPP/Vabimo k ogledu 10.10 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.30 ŠPORTNI GOST, pon. 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program:

RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU

20.05 TO JE LJUBEZEN, 11. del, humoristična nanizanka 20.30 VIDEO TOR kontaktna oddaja o ročk glasbi; gost: BOJAN RAK0VEC, kantavtor 21.30 IZBOR IZ ODDAJE

DOBRO JUTRO 21.55 REGIONALNE NOVICE 22.00 HOROSKOP 22.05 TV IZLOŽBA 22.10 VIDEOSTRANI do 24.00

suvereno odigral naslovno vlogo, predvsem pa je izjemno domiselno zrežiral film.

-S

OJ

«3 e-

TOM pri ZPMS

UEZPtAČEN KLIC - VSAK DAN OD 1?D0 5<

m

"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih.

Cena posameznega izvoda je 130 SIT, trimesečna naročnina 1430 SIT, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 SIT.

Uredništvo:

Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca).

Sedež uredništva in uprave:

3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in rač. prelom: STUDIO MREŽA

Grafična priprava, tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode Informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št 3, za katere se plačuje 5% prometni davek._

13. junija 1996

MODRO KRONIKA

MŠ im 15

Vozil je vzvratno

Prejšnji torek, ob 9.30 uri, se je na lokalni cesti izven naselja Veliki Vrh v občini Šmartno ob Paki zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala. Na vozilih je nastala manjša materialna škoda.

42-letni Jože V. iz Velikega Vrha je vozil osebni avtomobil iz smeri Šmartnega ob Paki proti Velikemu Vrhu. Izven naselja Veliki Vrh je z vozilom na zoženem delu ceste ustavil, nato pa začel voziti vzvratno. V tistem tenutku je za njim pripeljal z motornim kolesom 71-letni Ferdinand M. iz Velikega Vrha. Med voziloma je prišlo do trčenja, v katerem se je voznik motornega kolesa hudo telesno poškodoval. Z reševalnim avtomobilom so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.

Trčila v skalnato pobočje

Minuli petek, ob 13.10 uri, seje na magistralni cesti izven naselja Paka pri Velenju zgodila prometna nesreča, v kateri sta se dve osebi huje telesno poškodovali, na vozilih pa je nastalo za približno 400.000 tolarjev materialne škode.

52-letna Štefanija M. iz Raven je vozila osebni avtomobil iz smeri Slovenj Gradca proti Velenju. Izven naselja Paka pri Velenju je v bližini stanovanjske hiše Paka št. 67 z vozilom zapeljala desno in izven vozišča trčila v skalnato pobočje. Poleg voznice se je v nesreči huje telesno poškodovala tudi sopotnica, 80-letna Angela D. iz Raven. Na zdravljenje so ju odpeljali v sloven-jegraško bolnišnico.

V Piranu našli ukraden Renault 19

Že v prejšnji številki tednika smo pisali o neznancu, ki je s parkirnega prostora pred gostinskim lokalom Daniela v Velenju v noči z 2. na 3. junij odtujil osebni avtomobil Renaul 19, kovinsko modre barve in z registrsko številko CE17-13 D. Minulo soboto so velenjski policisti v sodelovanju s kolegi v Piranu ta avtomobil izsledili, prav tako pa tudi storilca. Lastnica se danes z avtomobilom že vozi, storilca Mirka S. iz Žalca pa čaka še obisk na pristojnem tožilstvu, kamor so policisti podali kazensko ovadbo.

Vlomil v osebni avtomobil

Malo čez polnoč je, pred tednom dni, osumljeni 23-letni Simon N. iz Velenja vlomil v oseb-

ni avtomobil znamke jugo, ki je bil parkiran na Goriški ulici v Celju. Iz vozila je ukradel radiokasetofon znamke Galaxi in tenis lopar. Lastnika je oškodoval za približno 37.000 tolarjev. Plena se je veselil le za kratek čas. Policisti PP Celje so ga namreč kmalu prijeli na kraju storitve dejanja in lastniku vrnili odvzete predmete. Simonu je družbo delal tudi 29-letni Maijan H. iz Velenja, ki pa seje med begom pred policisti poškodoval in so ga z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico.

Rop sredi belega dne

V petek, 7. junija, ob 13.40 uri je 17-letni J.Č. iz Velenja, državljan BiH, pred zgradbo Centra srednjih šol v Velenju napadel 19-letnega Romana Š. iz Celja. Od njega je zahteval denar. Ker napadeni tega ni hotel storiti, gaje nasilnež udaril v obraz in mu z roke ukradel ročno uro, vredno približno 9.000 tolarjev in pobegnil.

Vinjen si je privoščil "službeno zastonj vožnjo"

Vročina je huda reč in ta je očitno prejšnji četrtek "zdelala" tudi Radovana M. iz Velenja. Prišel je namreč v trgovino Family Shop v Velenju in si našel svoj prostor pod soncem pod obešalniki. Legel je k počitku in se pri tem ni pustil motiti. Prodajalkam ni preostalo drugega, kot da so na pomoč poklicale može v uniformah. Ti so prišli in utrujenega Radovana s službenim vozilom odpeljali domov k počitku. A, Radovan je očitno toliko "prišel k sebi", da mu je kljub utrujenosti uspelo priti še do stare Tržnice. V bližini tukajšnje cvetličarne je spet obnemogel in našel ležišče za počitek kar na pločniku. Policisti so ga "ponovno" zbudili, vendar so ga namesto domov odpeljali na velenjsko policijsko postajo in ga namestili v prostoru za pridržanje. Radovana seveda sedaj čaka še srečanje s sodnikom za prekrške.

POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC

|M||M Hj BjBBM ■■■ =

V smrt pri Zlatem križu

V sredo, 5. junija, ob 15.55 uri, se je zgodila prometna nesreča na magistralni cesti izven naselja Dobriša vas, v kateri je ena oseba umrla, štiri osebe so se lahko telesno poškodovale, škodo, ki je nastala na vozilih, pa so ocenili na 750.000 tolarjev.

58-letni Marjan R. iz Teharij je vozil osebni avtomobil iz smeri Celja proti Žalcu. Izven naselja Dobriša vas je v neposredni bližini bifeja Zlati križ zapeljal na levo stran vozišča, kjer je trčil v osebni avtomobil 22-letnega Romana M. iz Mozirja. V vozilo Romana M. je trčila še za njim vozeča voznica osebnega avtomobila 32-letan Vesna J. iz Lopate. V silovitem trčenju se je voznik Marjan M. tako hudo poškodoval, da je umrl na kraju nesreče. Voznik Roman M. in sopotniki v njegovem vozilu, 46-letni Anton M., 43-letna Šarika M. in 17-letna Sonja M., vsi iz Mozirja, pa so se lažje telesno poškodovali.

Smrtna nezgoda s traktorjem

Nekaj po 13. uri, minuli ponedeljek, so policiste obvestili, da se je približno ob 9. uri v Dobriču nad Polzelo pripetila delovna nezgoda s traktorjem, v kateri je voznik podlegel poškodbam. Med delom se je s traktorjem smrtno ponesrečil 62-letni Ferdinand B. iz Pariželj.

Traktorist je vozil traktor z lahkim, doma

izdelanim enoosnim priklopnikom po kolovozni poti, ki pelje proti njegovemu vinogradu. Ko je vozil po klancu navzdol, iz doslej še neznanega vzroka ni zavil levo proti vinogradu, ampak je zapeljal naravnost po travniku. Na koncu travnika je začel zavijati levo. Pri tem se je traktor prevrnil na desni bok in zdrsel po hudi strmini. V nesreči se je traktorist tako hudo ranil, da je med prevozom v bolnišnico umrl.

Utonil v potoku Suha

Prejšnji petek, ob 19 .uri, so v potoku Suha v kraju Dol Suha našli Janeza H., starega 75 let iz Dol Suhe. Domačini so utopljenca pogrešali od jutranjih ur tega dne. Na truplu policisti znakov nasilja niso našli. Odredili pa so sanitarno obdukcijo.

Vlom v Vegradovo trgovino v Velenju

V času od sobote do ponedeljka je neznanec vlomil skozi okno trgovine Naš dom, last podjetja Vegrad, na Prešernovi cesti v Velenju. Iz notranjosti je ukradel pet videokamer, sedem avtoradiokasetofonov in telefonski aparat s tajnico. S tem je odškodoval podjetje za 1.100.000 tolarjev.

Streljala z zračno puško

Prejšnji torek, ob 18.35 uri, je na velenjsko PP poklicala občanka Sonja G. in povedala, da seje tega dne sprehajala z otrokom po Foitovi ulici v Velenju. Poklicala pa je zato, ker je nedaleč stran od njene noge priletel metek iz zračne puške. Ko so odšli policisti na teren, so ugotovili, da sta streljala otroka. Zračno puško so jima zasegli, zoper neodgovorna starša pa napisali predlog sodniku za prekrške.

-. . • / « « -t Eksplozija prahu v filtrirni

napravi

V ponedeljek, ob 8.45 uri, je prišlo do eksplozije prahu v filtrirni napravi za odseso-vanje prahu iz brusilnih strojev v obratu Iverka, GLIN Pohištvo v Nazarjah. Pri brušenju iverne plošče se je odlomil manjši del iverke v velikosti 10 x 5 cm in ostal v stroju. Pri naslednjem brušenju plošče se je delček zagozdil med ploščo in brusilni papir, pri čemer je prišlo do močnega trenja in iskrenja. Odsesovalna naprava je skupaj s prašnimi delci v filtrirno napravo potegnila tudi iskre, ki so povzročile eksplozijo. Po njej se je vžgal prah v sami filtrirni napravi, odsesevalnih ceveh ter brusilnem stroju. Požar so pogasili gasilci interne gasilske enote in delavci Glina. Materialno škodo so ocenili na približno 20.000,000 tolarjev.

: "'.H ;' T? V

Tatovi izkoristijo vsak trenutek

Minuli torek, ob 12.30 uri, je Jeroren W. z Nizozemske prišel na avtobusno postajo v Šoštanju in se tu zapletel v pogovor z neznanim občanom. Med pogovorom je na klop odložil manjšo torbo s fotografsko opremo, ki pa je med izmenjavo informacij "dobila noge". S krajo je neznanec oškodoval nizozemskega državljana za približno 65 tisoč tolarjev.

Ttidi tatovi umetniški slik 4 so med nami

Prejšnji četrtek so delavci Zavoda za kulturo Žalec obvestili tamkajšnje policiste, da je nekdo: iz avle Doma II. slovenskega tabora v Žalcu ukradel umetniško sliko slikarja V Tomana (slika je velika 70 x 40 cm, na njej pa je motiv Obrambni stolp v Žalcu). Neznani tat je sliko odtujil med 18. uro prejšnjega dne in 6.30 uro naslednjega dne. V avlo je prišel skozi odklen-

jena vrata. Z nečednim poslom je Zavod za kulturo Žalec odškodoval za približno 225.000

Velenjčanu zasegli motor

t • • • • •••••••••v*••••••

Razdelili že 1364 "hitrostnih" zloženk

V dosedanjem času poteka vseslovenska akcija Hitrost ubija, so policisti na območju UNZ Celje razdelili že 1364 zloženk. Kot je znano te podelijo tistim voznikom, ki prekoračijo dovoljeno hitrost. Tiste, ki se pri tem le malo pregrešijo, opozorijo (doslej so jih opozorili 121), ostale kaznujejo. Tako so policisti na kraju samem že kaznovali 1157 voznikov, proti 86 voznikom so zaradi prehude kršitve napisali predlog sodniku za prekrške.

V času te akcije se je na cestah celjskega območja zgodilo 224 prometnih nesreč, 53 zaradi vožnje s preveliko hitrostjo. Dve taki sta se končali s človeškimi žrtvami. Zaradi vožnje s preveliko hitrostjo je bilo ta čas še pet prometnih nesreč, kjer so bili udeleženci hudo ranjeni, osem pa z lažje ranjenimi! Od vseh nesreč se jih je 24 % (kljub akciji!) zgodilo zaradi prehitre vožnje.

Policisti pa so zadnji konec tedna izvedli tudi poostreni nadzor in ugotavljali psihofizične sposobnosti voznikov. Ustavili so 735 voznikov, 257 so jih preverili zaradi suma alko-holiziranosti. Izkazalo seje, da jih je 232 sedlo za krmilo vozila, čeprav so prej zaužili alkoholne pijače. 86 med njimi je bilo takih, ki so pili preveč, saj so pri njih izmerili nad 0,5 promile alkohola. Rekorderje bil Celjan, kije po lokalni cesti v Brezovi vozil "obremenjen" z 2,96 primile alkohola.

V Velenju pa so policisti zalotili voznika motornega kolesa, ki je s svojo vožnjo ogrožal varnost ostalih udeležencev v prometu. Zaradi teže prekrška so se odločili za ukrep, ki ga sicer uporabljajo manjkrat, pa ga bodo verjetno večkrat. Vozniku so namreč začasno odvzeli motorno kolo. Za to imajo policisti osnovo v Zakonu o prekrških. Kako dolgo bo brezvestni voznik ob motor pa je odvisno od krajevno pristojnega sodnika za prekrške. ■ (k)

Bilo je v sredini prejšnjega tedna v Šentilju, sicer prijetnem kraju, ki se ponaša z daleč naokoli znanim nočnim klubom. Ta je po mnenju mladih, ki vanj zahajajo, prava oaza za sprostitev notranje napetosti in odvečne energije. Na žalost pa tudi boter številnim vandalskim izpadom. To se je zgodilo tudi zgoraj omenjenega dne, kose je skupina rosno mladih ljudi, prepolnih stranskih učinkov prekomerno zaužitega alkohola, bučne disko glasbe in neizkoriščene energije vračala proti domu. To neizkoriščeno energijo so mladi pokazali tako, da so v dolžini nekaj več kot tri kilometre polomili in izruvali skoraj vsa cestna obeležja, teh pa na tem odseku ni malo. Ker jim to ni zadostovalo, so se lotili tudi ob cesti stoječega znamenja. Le-to pa je bilo po izgledu sodeč pretrd oreh za njihove mišice. Ali pa jih je pri delu zmotil kdo, ki ni imel posluha za njihovo početje. Skratka vandalizem, ob katerem bi bilo dobro, da se nekateri zamislijo. ■ M. H.

Policijsko poročilo na Radiu Velenje ponedeljek - petek ob 8.45 min.

g AVTO ŽAREK

1 AVtO ŽAREK«...

Janka Vrabiča 10 a, 3320 VELENJE Tel / fax: 063/856-537

* NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO

l PODJETNIKI - POZOR!

g DACIA - dostavna vozila

(že od 11.000 DEM dalje) t ARO - terenska vozila

\ (že od 21.999 DEM dalje)

(Vozila poganjajo RENAULT in PEUGEOT motorji) * f

DEL. ČAS: vsak dan od 8.-17. ure, ob sobotah od 8.-12. ure. 4 AVTO ŽAREK AVTO ŽAREK AVTO ŽAREK

16 NAŠ ČAS

ŠPORT IN REKREACIJA

13. junija 1996

Mura - Rudar 1: O

Samo sedmi

V hudi pripeki so v soboto sklenili letošnje nogometno prvenstvo. Že dva kroga pred koncem je postala državni prvak HIT Gorica, v Evropi bosta igrala tudi druga Olimpija in tretja Mura, prav tako četrti Maribor Branik v pokalu Intertoto. Za slednjega so se prijavili še Biostart Publikum, Beltinci in velenjski Rudar, ki so se v takšnem vrstnem redu tudi zvrstili za Mariborčani.

Iz lige je izpadla Izola, MAG Korotan si bo v dveh srečanjih z lendavsko Nafto, drugouvrščeno ekipo v drugi ligi, skušal zadržati prvoligaško življenje, novi prvo-ligaš pa je ljubljanski Železničar.

Igralci Rudarja so v soboto gostovali v Murski Soboti in srečanje z Muro izgubili z 0:1. Podobno kot domači trener tudi Rudarjev Borut Jarc ni imel na voljo vseh igralcev. Manjkali so poškodovana Matjaž Cvikl, (v začetku prejšnjega tedna je spet ;iji) in Žilni

počivati zaradi rumenih karto

nov. Namesto prav tako poškodovanega Mladebna Dabanovilča je bil v vratih Goran Stankovič. Po dolgem času je zaigral tudi Ivica Pešič, ki služi vojsko v Šentvidu pri Ljubljani in ima do konca le še dva meseca.

Sicer pa je bila to tekma, ki stajo nasprotnika pač morala odigrati, saj ni o ničemer več o-dločala. Gostitelji so si že pred tem zagotovili tretje mesto, Velenjčani pa pa tudi niso imelio več izgledov za pokal Intertoto. Morali bi bili premagati Muro, Ma-ribročani pa izgubiti z Izolo.

Kljub temu in neznosni vročini so oboji pokazali dopadljivo

Vrtsni red: Hit Gorica 67, 2. SCT Olimpija 64,3. Mura 58, 4. Maribor Branik 53, 5. Biostart Publikum 51,6. Beltinci 50, 7. Rudar 49, 8. Primorje 48, 9. Mag Korotan 42, 10. Izola 8.

bil na operaciji) in Slavko Jav-ornik ter Jani Žilnik, ki je moral

in predvsem napadalno igro. Rudarji so imeli v prvem polčasu celo več zrelejših priložnosti za

Lesce - Rudar 0 :1

Nogometaši Rudarja so v nedeljo gostovali v Lescah na povabilo tamkajšnjega kluba, ki letos slavi 50-letnico obstoja. Hkrati so Leščani prav ob srebrnem jubileju z uvrstitvijo v tretjo slovenbsko ligo dosegli največji uspeh. V počastitev jubileja so Velenjčani odigrali z njimi prijateljsko tekmo in z zadetkom Mujanovičeva zmagali z 1:0.

Vodstvo Rudarja je napravilo lepo gesto, saj je na pot na Gorenjsko povabilo tudi žene oziroma dekleta nogometašev, predstavnike navijačev in pokroviteljev, ki so na tem območju Slovenije preživeli kar od jutra do večera. Med drugim so bili tudi v Planici, mnogi izmed nogometašev celo prvič in ob pogledu na letalnico ter označeno dolžino 209 metrov Norvežana Bredesena so se seveda čudili junaštvu skakalcev.

Železničar (Mb) - ERA Šmartno 3:0 (2:0)

itsiiitatiigitijssiiKKsittiisaii

Osmo mesto po plodni pomladi

Prvenstvo so sklenili tudi dru-goligaši. Po vseh težavah v prvem delu prvenstva in že kočljivem položaju na lestvici, so nogometaši ERE Šmartno pomladi prav zablesteli, bili med drugim neusmiljeni do vodilnih na razpredelnici in se z lepo bero točk na njej krepko povzpeli. Na koncu so se uvrstili na osmo mesto, kar je v precejšnji meri skladno z njihovimi načrti, za podrobno oceno pa bomo še poskrbeli.

Zadnjo tekmo v letošnjem prvenstvu so Šmarčani odigrali v Mariboru in sezono sklenili s porazom. Začetek je bil miroljuben in brez razburjenj, saj so igrali v hudi vročini. Prvo priliko so vseeno imeli Šmarčani, ko se je pov-

ratnik v moštvo Omeragič sam znašel pred domačim vratarjem, vendar je streljal mimo vratnice. Zapretili so tudi domačini, a je bil Kališek na mestu, naslednjo priložnost za goste pa je zapravil Hodžar. Po vsem tem so domači v pičlih štirih minutah (40. in 44.) dvakrat zadeli in povedli z 2:0.

Drugi polčas sta moštvi odigrali v prijateljskem slogu, za Smarčane je lepo priliko spet zamudil Hodžar, domačini pa so igro vešče kontrolirali in preprečili kakršnokoli presenečenje, deset minut pred koncem pa so dosegli še tretji zadetek.

ERA ŠMARTNO: Kališek, Omeragič, Irman, Polovšak, Bu-lajič (Stefančič), Purg, Mašič, Grobelšek, Mešanovič, Fajdiga, Hodžar (Puckmeister).

■Janko Goričnik

zadetek, ki pa jih spet niso izkoristili. Samo Pranjič bi se bil lahko kar trikrat vpisal med strelce, in sicer v 14. in 20. minuti, najlepšo priložnost pa je imel v 30. minuti. Po uspešnem preigravan-ju je bil pred njim le še vratar, a je slabo ciljal in žogo poslal mimo njegove leve vratnice.

Tako so osvojili sedmo mesto, kar je vendarle manj kot so napovedovali in načrtovali na začetku prvenstvene sezone.

Trener Borut Jarc je v ponedeljek dal igralcem prosto do 24. junija, uprava pa bo v naslednjih dneh pokazala, kako je spretna pri pogovorih z (novimi) igralcih. -

Proti Muri so igrali: Stankovič, Dema, Balagič, Hudarin (Pešič), Ratkovič, Silo, Pranjič, Ekmečič, Žurman (Šoštar), Pavlovič, Oblak (Mujanovič).

■ vos

Košarka

Jutri Slovenija -Jugoslavija

Od ponedeljka dalje se v novi športni dvorani v Šoštanju pripravlja slovenska košarkarska reprezentanca do 22 let. S trenerjem Andrejem Urlepom vadi 14 igralcev: Marko Milič, Marko Tušek, Slavko Duščak, Gregor Hafner in Rašo Nesterovič iz SMELT Olimpije, Rajko Rituper in Goran Jagodnik iz Kovinotehne Polzela, Zoran Thaler iz Slovana, Dragiša Drobnjak iz Triglava, Ervin Dragšič in Boštjan Nachbar iz Bawarie Maribor, Miloš Šporar iz Cometa, Dal-ibor Petrovič iz Postojne in Aleš Živanovič iz Satexa Maribor.

Reprezentanca se pripravlja na evropsko prvenstvo, ki bo od 30. junija do 7. julija v Turčiji. V sklopu teh priprav bo odigrala mednarodno tekmo z reprezentanco Slovenije. Srečanje bo jutri, v petek, s pričetkom ob 19. uri v Športni dvorani Šoštanj. _

Kovinotehna Savinjska Polzela

■ • *«■

Lep zaključek

sezone

Namizni tenis

Končali so sezono

Z zaključnim TOP-turnirjem so sezono zaključili tudi člani in članice. Dekleta so tekmovala v Mostah, od naših igralk je Tina Zalezina osvojila 15. mesto, Karmen Steblovnik, ki je prvič nastopila na TOP-u, pa 21. mesto. Sicer je zmagala Rusinja Pavlovič, ki nastopa za ljubljansko Ilirijo, pred domačinko Polončič (Kajuh Slovan).

Fantje so nastopili v Murski Soboti. Po številnih odpovedih je nastopilo tudi nekaj mlajših igralcev in med njimi tudi igralec ERE Bogdan Simončič, ki je osvojil 21. mesto. Uroš Slatinšek je nastopil v 1. kakovostni skupini in dosegel 10. mesto, njegov brat Jure pa je zmagal v 2. kakovostni skupini (13. mesto). Zmagal je Grega Komac (Melamin).

Teniške rekreacijske lige

m^ « « m m * m

Parno, CSS in Energovir

V letošnjih teniških rekreacijskih ligah je sodelovalo in se borilo preko 150 rekreativcev. Kakovost ekip se stopnjuje iz leta v leto, prav tako množičnost. V prihodnjem letu bodo tekmovanje popestrili z žensko ligo, saj je tudi množičnost pri ženski rekreaciji vedno večja.

Končni vrstni red 1. liga: 1. Pamo. 2. Agencija Menager, 3. Soava, 4. BB2, 5. TEŠ I, 6. LDS, 7.Energetika, 8. Bela dvorana: 2. liga: 1. CSŠ, 2. Termoizolacije Kavtičnik, 3. RLV II, 4. RLV I, 5. TEŠ II, 6. ERA, 7. TPS Inženiring, 8. TIM 93 Orodjarna; 3. liga: 1. Energovir, 2. Time Šoštanj, 3. Mins DOO, 4. Združena lista. ■

Squash

« » » m m k

Doslej največji Petrin uspeli

V francoskem Strasbourgu je Petra Vihar dosegla svoj največji uspeh doslej. Na mednarodnem prvenstvu Francije, ki šteje za serijo Grand Prix in za evropsko jakostno lestvico je še ne 17-letna Petra osvojila drugo mesto v kategoriji mladink do 19 let.

Do finala je premagala vse svoje nasprotnice celo brez izgubljenega niza, v finalu pa ji je tik pred velikim podvigom žal zmanjkalo moči. Z odlično Angležinjo Keith je že vodila z 2:1, vendar že zelo utrujena ni zdržala pritiska nasprotnice, kije na koncu zmagala s 3:2 (9:5, 3:9,6:9,9:6,9:0).

Po tem in ostalih odličnih uvrstitvah, bila je že dvakrat šesta na podobnih turnirjih, seje že uvrstila v elitno deseterico evropske jako-stne lestvice mladink do 19 let. _

Atletika

m 88 si * * *

Poles za stotinko zgrešil normo za SP

Košarkarski klub Kovinotehna Savinjska Polzela in pokalni zmagovalec Hmelj boysi so v soboto pripravili ob uspešnem zaključku košarkarske sezone zabavno-športno prireditev pod naslovom Dan košarke na Polzeli. Prireditev se je pričela že dopoldne s turnirjem mlajših pionirjev.

Rezultati: Polzela - Celje 51:15, Celje - Rogaška 31:26 in Polzela - Rogaška 34:28. Vrstni red: 1. Polzela, 2. Celje in 3. Rogaška. V popoldanskem programu pa so se v prvi tekmi pomerili navijači -Hmelj boysi s strokovnim štabom, rezultat 102:103, v drugi tekmi so sodniki premagali upravo s 47:34, v zadnji pa prva ekipa Kovinotehne Savinjske Polzela Idrijo 100:82 (41:46). Najuspešnejši pri domači ekipi je bil Petranovič s 35 koši, pri gostih pa Sušič s 16. Srečanje sta pred 500 gledalci vodila Štor (Polzela) in Spende (Maribor). Sledil je zabavni del z ansamblom Palma. Čisti izkupiček s prireditve je namenjen navijačem - Hmelj boysom za potovanje na tekme evropskega pokala. uer

Šport in rekreacija v občini Šoštanj

Drugi del finala atletskega pokala Slovenije je bil v Novi Gorici. Na tribunah se je zbralo manj gledalcev kot teden dni prej v Mariboru, razlog je gotovo v večjem zanimanju za nogomet, ki je letos v mestu vrtnic še posebej popularen, pa seveda tudi v hudi vročini. Kljub temu doseženi rezultati pričajo o hitrem vzponu slovenske atletike. Ponosni smo lahko tudi na velenjske atlete in na njihove vidne uvrstitve.

Jolanda Steblovnik je zanesljivo zmagala na 800 m z rezul-čtatom 2:06,36. Tek ji je služil kot učinkovit trening pred bližnjimi mednarodnimi nastopi na 1.500 m, kjer so njene ambicije veliko višje. V njeni senci se kali mladinka Obronekova, ki je tudi tokrat presenetila v članski konkurenci in si v teku na 3.000 m pritekla 2. mesto (10:13,73).

Olimpijcu Kocuvanu sta v teku na 400 m z ovirami vse bliže Sergej Šalamon in Peter Poles. V

finalnem teku sta dosegla 2. in 3. mesto z 52,62 in 53,15, Peter pa je tako le za stotinko zgrešil potrditev norme (53,14) za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo avgusta v Avstraliji, prav gotovo pa mu bo to uspelo na naslednjih tekmah.

Šalamon je dobro formo potrdil tudi v teku na 200 m, ki je bil le 40 minut po ovirah. Pritekel si je bronasto kolajno za novim državnim rekorderjem Šestakom iz Ljubljane in Novomeščanom Božičem. Od Velenjčanov je na stopničkah stal še Janko Podgoršek, ki je v teku na 3.000 m osvojil 2. mesto (8:28,32). Svoje moči je hranil za nastop na evropskem pokalu Bruno Zauli, ki bo konec meseca v portugalski Lis-boni, za reprezentanco Slovenije pa bo tekel na 3.000 m z zaprekami. Na tem tekmovanju bosta nastopila še Jolanda Steblovnik in Marko Štor, vsem trem pa ti dnevi služijo za zadnje pospešene treninge.

m B. Šalamon

Korajžni in vztrajni - Bosi na Goro Oljko

Res, korajžni in vztrajni in še bosi po vrhu, bodo v soboto izvedli že 5. pohod na Goro Oljko. Na pot bodo krenili ob 8. uri pri Gostišču Ostrovršnik. Bosi bodo šli le v eno smer, pohod pa traja približno 2 uri.

V primeri slabega vremena bodo na Goro Oljko odkorakali v nedeljo, prav tako ob 8. uri. _

Objekti potrebni obnove

Športni objekti v Šoštanju so dotrajani, potrebno bo veliko denarja, da jih bodo lahko sanirali, če bodo želeli, da bodo tudi v naprej služili svojemu namenu.

Ker pa občina za obnovo teh l .000 tolarjev, ura najema roko-

objektov nima denaija, si bodo pri tem, kot je bilo slišati na seji Sveta občine Šoštanj, pomagali s sponzorji, na pomoč občine pa računajo pri vzdrževanju objektov.

Začasni upravitelj športnih objektov v Šoštanju Nino Ošlov-nik, ki je o tem celovito poročal Svetu je predlagal tudi cenik koriščenja športnih objektov, ki gaje Svet potrdil. Tako denimo stane ura vadbe v domu Partizan

metnega igrišča podnevi 1.000 tolarjev, zvečer pod lučjo 2.000 tolarjev, ura koriščenja tenis igrišča 400 tolarjev, nogometnega igrišču 4.000 tolarjev...

Za dom TVD Partizan so s Športno unijo Slovenije podpisali pogodbo o lastništvu. Na objektu bi morali nujno obnoviti streho, če se želijo izogniti nadaljnjemu propadanju ter očitstiti in zamenjati dotrajano igralno po-

vršino; rokometno igrišče bi se po mnenju začasnega upravitelja dalo še bolj izkoristiti in ga ponuditi ne samo za igranje rokometa, ampak tudi odbojke in malega nogometa; tenis igrišča so uporabnikom na voljo takoj, medtem ko je nekoliko trši oreh še vedno nogometno igrišče "Usnjar". Kot kaže, ga bodo kmalu štrli, saj naj bi bil postopek za pridobitev lastninske pravice v sklepni fazi. Bivši lastnik Vošnjak je, kot pravijo, pripravljen z občino podpisati predkupno pogodbo. "To je za nas primarna

zadeva, saj vse kaže, da se bo Usnjar uvrstil v višnjo stopnjo tekmovanja, kjer pa Nogometna zveza Slovnije postavlja ostrejše pogoje za tekmovanje. V najkrajšem času bi morali dograditi pomožno igrišče in popolnoma obnoviti garderobe," pravi Nino Ošlovnik.

Mala športna dvorana pri osnovni šoli Biba Roeck je med tednom od 7. do 15. ure namenjena športni vzgoji učencev, v preostalem času pa jo lahko koristijo rekreativci in športna društva.

M mkp

13. junija 1996

ŠPORT IN REKREACIJA

mŠiAS 17

Sabljanje

Velenjčani imajo dva državna prvaka

Mariborski sabljaški klub Branik je minuli vikend pripravil dve zanimivi sabljaški tekmovanji. V soboto je bilo državno deško prvenstvo v sabljanju s floretom in z mečem, v nedeljo pa še članski turnir Študent v sabljanju z mečem. Sabljači velenjskega kluba Rudolf Cvetko so se z uspehom udeležili obeh tekmovanj.

Na državnem prvenstvu je Gregor Kralj osvojil prvo mesto v floretu za dečke B, Tine Čas pa je bil v kategoriji A prvi v meču. Če je Gregor ponovno potrdil svoje znanje in borbenost, pa je Tine Čas v meču več kot prijetno presenetil. In kako so se odrezali ostali naši? Floret dečki A (1982): 8. Žuber, 9. Čas T., 13. Knez R;; dečki B (1984): 1. Kralj G., 9. Žičkar, 11. Špeh, 16. Kuzman U., 18. Knez E.; deklice A: 6. Štumberger, 8. Brložnik, 9. Kuzman p.; meč dečki A: 1. Čas T., 7. Žuber.

Na turnirju Študent v sabljanju z mečem so bili Agi Kazazi peti, Jure Meh šesti in Jure Uranjek štirinajsti.

■bg

Plavanje

Uspešni v Kranju in

Konjeniški šport

RKSillSiiiftK

Lepi nastopi v Skofji vasi

Na hipodromu v Škofji vasi pri Celju je v soboto in nedeljo, 8. in 9. junija, potekal dvodnevni turnir v preskakovanju zaprek.

Velenjski tekmovalci so v soboto sodelovali na dveh tekmah kategorije Al in A2.

V parkuiju višine 1.00 m je tekmovalo 52 tekmovalcev. Brez kazenskih točk sta parkur prejahala dva naša tekmovalca, Matjaž Čik z Jefine in Jerneja Dolar (Delano II).

V parkurju kategorije 1.10 m z baražem je tekmovalo 38 jahačev. Osnovni parkur so brez napak prejahali Valerija Pirmanšek (Moreš), Matjaž Čik (Jefine), Jerneja Dolar (Argos Albatros) in Urša Zagožen (Interdent Quebrador). Po odločitvi v baražu je zmagala Violeta Guček (Magnum) iz Gotovelj, Pirmanškova je bila šesta, Čik Enajsti, Dolar-jeva petnajsta in Zagožnova šestnajsta. _

Liga Skale 96

aiiiiK«iKii

Huda gneča v drugi ligi

V Škalah so v 1. ligi odigrali šesti, v drugi pa sedmi krog. V prvi ligi je Vigo izgubil prvo točko, na vrhu lestvice so s precejšnjo prednostjo tri moštva; v drugi ligi si je Avtoprevozništvo Sovič krepko popravilo razliko v zadetkih. Na lestvici je velika gneča, saj ekipe od prvega do sedmega mesta ločita le dve točki, pa tudi predzadnja ni daleč zadaj.

Rezultati - 1. liga - 6. krog: Saloon Mins-Plešivec Rib.koča 4:1, Mušketirji Cigrad-Vigo 1:1, Mister X-Mušketirji Cigler 7:4, Fori Škale-Kamnoseštvo Kozjak 0:1, Tempo Florjan-Zlatorog Škale 2:2; vrstni red: 1. Vigo 11,2. Zlatorog Škale 10, 3. Mister X 9, 4. KMN Fori Škale 6,5. Saloon Mins 6, 6. Kamnoseštvo Kozjak 6, 7. Mušketirji Cigrad 5,8. Mušketiiji Cigler 4, 9. Tempo Florjan 3, 10. Plešivec Rib.koča 0; pri strelci z 11 zadetki vodi R.Hudarin (Mister X), z 10 pa mu sledi Kugler (Vigo);

2. liga - 7. krog: Avtoprevozništvo Sovič-Mins Saloon 11:1, ŠK Cirkovce-Krokodilčki 6:3, Kremenčkovi-Pizzeria Toplica 2:4, TTG-Club Duo 1:2, Dekor Stropnik-Kalimero 3:2, Zavodnje prosto; vrstni red: 1. ŠK Cirkovce 9, 2. Avtoprevozništvo Sovič 8, 3. Dekor Stropnik 8,4. Zavodnje 8, 5. TTG 7, 6. Pizzeria Toplica 7, 7. Kremenčkovi 7, 8. Club Duo 6, 9. Kalimero 5, 10. Krokodilčki 4, 11. Mins Saloon 1; pri strelcih z 11 zadetki vodi Novak (A.Sovič), z 9 pa je drugi Podpečan (ŠK Cirkovce).

Letna liga Šmartno 96

liiititismaiaiKi

Velika presenečenja

V šmarški letni ligi so odigrali 8. in 9. krog. V osmem je bil najbolj zanimiv obračun med starima tekmecema, ekipama Roje in Rečica. Zasluženo so zmagale Roje in s tem v 15-letni zgodovini tega tekmovanja dosegle prvo zmago sploh nad Rečičani, to sta tudi edini ekipi, ki v ligi tekmujeta že vse od začetka. V devetem krogu so pravo senzacijo pripravili zadnjeuvrščeni Little Bovsi na tekmi z do tega kroga vodilno ekipo RBM Commerce.

Rezultati - 8. krog: Adriatic-Bistro Melanšek 7:0, Roje-Rečica 3:2, Beni-Flamingo 1:3, Podgora-Little Boysi 5:0, Šmartno-Adsalute 2:3; 9. krog: Adsalute-Roje 2:0, Rečica-Beni 2:1, Flamingo-Podgo-ra 3:1, Rekreativci-Adriatic 0:8, Šmartno-Bistro Melanšek 4:1, RBM Commerce.

Vodi Flamingo pred RBM Commerce, na tretje mesto pa se je prebil Adriatic.

m L. P.

Šahovske novice

Prejšnji četrtek je bil redni mesfcčni hitropotezni turnir za prehodni pokal ŠŠD za leto 1996 s tempom 2x5 minut. Udeležilo se gaje 16 tekmovalcev, ki so odigrali 13 krogov po švicarskem sistemu.

Vrstni red: 1. Radiša Rajkovič (11 točk), 2. Milan Matko (11), 3. Andrej Novak (10), 4. Ivan Dražnik (9.5) 5. Robi Podlipnik (8.5) itd. Zadnji turnir za prehodni pokal v prvem pollletju bo v četrtek, 20. junija 1996, ob 17. uri, v prostorih ŠŠD (Stari Trg 19).

Ljubljani

Tekmovalci Plavalnega kluba Velenje so ob koncu preteklega tedna ponovno zelo uspešno nastopili v Kranju in Ljubljani. Na mednarodnem prvenstvu mesta Kranja je med 230 plavalci iz Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Makedonije in Slovenije v kadetski, mladinski in članski konkurenci nastopilo tudi 12 najboljših velenjskih plavalcev. Najuspešnejši sta bili Ajda Valcl v mladinski in Špela Bukovec v članski konkurenci.

V Ljubljani so na "Dnevnik-ovem pokalu" nastopili dečki in mlajši dečki iz 7 slovenskih klubov. Velik uspeh sta z osvojitvijo Dnevnikovega pokala in praktične nagrade dosegla Tina Pandža in Jernej Ocepek. Za končni vrstni red so pri vsakem plavalcu upoštevali tri najboljše rezultate.

Rezultati iz Kranja - Kadeti -50 m prosto: 10. Bojan Knez 28.49, 100 m hrbtno: 10. Matic Kotnik 1:15.30.

Mladinke - 200 m prosto: 1. Ajda Valcl 2:12.30; 100 m hrbtno: 2. Petra Pandža 1:20.37.

Mladinci - 50 m prosto: 4. Mar-

io Petras 27.03; 200 m prosto: 4. Jure Primožič 2:11.31, 5. Mako Petras 2:12.20; 100 m delfin: 2. Andraž Valcl 1:01.30, 6. Jure Primožič 1:07.60.

Rezultati iz Ljubljane -Mlajše deklice - 50 m prosto. 2. Nina Kugonič 36.09; 50 m delfin. 1. Nina Kugonič 42.18; 50 m hrbtno: 2. Nina Kugonič 41.46.

Mlajši dečki - 50 m delfin: 5. Aljaž Velički 40.86; 50 m prsno: 4. Aljaž Vrabič 45.98.

Deklice - letnik 85 - 50 m prosto: 1. Tina Pandža 32.14, 3. Maja Sovinek 33.18, 4. Nina Sovinek 33.29, 6. Teja To-mažič 33.94; 50 m delfin: 1. Tina Pandža 35.12, 3. Tina Sovinek 36.99; 50 m hrbtno: 1. Tina Pandža 37.52, 2. Nina Sovinek 40.44; 50 m prsno: 3. Nina Sovinek 43.54, 7. Teja Tomažič 45.81.

Dečki - letnik 83- 50 m hrbtno: 5. David Danev 35.56; 50 m prsno: 2. Domen Velički 37.77; letnik 84 - 50 m prosto: 1. Jernej Ocepek 29.95; 50 m delfin: 1. Jernej Ocepek 33.41; 50 m hrbtno: 1. Jernej Ocepek 35.97.

■Marko Primožič

Modelarstvo

Priprave na svetovno prvenstvo

V nedeljo je bilo v Ljubljani prvo tekmovanje za državno prvenstvo modelov čolnov na daljinsko vodenje. Drugo tekmovanje bo 23. junija v Velenju. To bo tudi generalka za svetovno prvenstvo, ki bo avgusta, za velenjsko tekmovanje pa so se že prijavili tudi tekmovalci iz Italije, Avstrije, Madžarske in Slovaške.

Uvrstitve velenjskih predstavnikov - FSR-V-JUN: 2. Klaus Peter, 3. Vodončnik Maja, 4. Melanšek Žiga; FSR-V-3,5: 3. Vodončnik Janez; FSR-V-6,5: 3. Vodončnik Janez; FSR-V-15: 3. Melanšek Jani, 5. Vodončnik Janez, 7. Klaus Anton.

Konec minulega tedna je bilo v skakalnem središču Sebenje pri Tržiču tekmovanje za pokal Tržiča vseh starostnih kategorij. Nastopilo je preko 250 skakalcev iz vseh slovenskih klubov, vidne uvrstitve pa so dosegli tudi velenjski in tudi ljubenski predstavniki.

Poglejmo najboljše - dečki do 9 let: 3. Tadič (Ljubno BTC); dečki do 11: 7. Smagaj; dečki do 13: 3. Klemenčič, 5. Perše; dečki do 15: 4. Globačnik, 9. Kočnik; mladinci do 16: 3. Zorko, 12. Globačnik; mladinci do 18: 4. Hriberšek, 8. Zorko, 12. Adamič, 13. Ograjenšek; člani: 10. Hriberšek; kombinacija - absolutna kategorija: 1. Jelen, 5. Adamič, 6. Hriberšek, 7. Čeh, 16. Tovornik (vsi Velenje).

Približuje se tudi revija sko-

^do hribih in dolinah

Po hribih in dolinah

Kegljanje

s m « » « ® K

Zmaga gostiteljem

Na 9. spominskem turnirju "Zaki 96" so v borbenih igrah nastopili prvoligaš Fužinar, član medregijski lige Šoštanj in novinec v njej Slovenj Gradec ter predstavnik medobčinske lige Ljubno.

Po treh urah zagrizenih bojev so slavili domačini s 544 keglji, drugi je bil Fužinar s 473, tretji Slovenj Gradec s 452 in četrto Ljubno s 422.

Po teh bojih so se v 50 lučajih pomerili še najboljši tekmovalci vsake ekipe. Zmagal je Lasnik (Fužinar) z 212 keglji, z enakim izidom je bil drugi L. Fidej (Šoštanj), tretji je bil z 208 Soldo (Sl.Gradec), četrti pa Kramer (Ljubno) s 198 keglji.

ML.F.

Smučarski skoki

Za pokal mest

Izlet za nedeljsko popoldne

Po daljšem premoru vam v tej rubriki zopet predstavljamo zanimivost, ki je primerna za krajši nedeljski izlet. Kot vse predhodne se tudi ta nahaja v neposredni bližini ene izmed naših planinskih poti. Danes je ta ob Andržki poti. Slabe pol ure hoda iz Šentilja proti zahodu v smeri Gore Oljke se v podnožju Sivčnika skriva samoten kraški pojav Vranja peč. Tukaj si je potok Arnačnica v davnini utrl pot skozi skalno razpoko in tako ustvaril kratko, a divjo sotesko, vredno o-gleda. Tik nad tem naravnim predorom, skozi katerega ob deževju divje bobni voda, v sušnem obdobju pa je z baterijo in primerno obutvijo moč priti skozenj na drugo stran, stoji samotna skala, močno podobna Igli, ki jo lahko občudujemo na poti v Logarsko dolino. V neposredni bližini se nahaja tudi opuščen rudnik, kjer so do 1. 1956 kopali boksitovo rudo. O-gled je še posebej zanimiv za tiste planince, ki so ali pa še -rudarijo Ker so do SP"Ja v VranJ' Peči mačini iz upravičenih razlogov precej nezaupljivi do nepoznanih obiskovalcev, je priporočljivo, da se predhodno najavimo. Najbolje je, da pokličemo Mirka Vranjeka, tel. 850-918. Je odličen poznavalec tega sveta. Če pridemo tja v nedeljo popoldne in nas bo nekoliko več, si bo Mirko vzel čas in nam bo povedal marsikaj zanimivega. Popeljal nas bo v opuščen rudnik in če bodo razmere dopuščale, tudi po vodi skozi predor. Oboje brez spremstva ni priporočljivo, kakor tudi ne hoja po obronkih soteske in rudniških odrtin. Na njegovem posestvu, imenovanem "Novina", zadnje čase nastaja nekakšen kmečki turizem, kjer je mogoče preživeti prijetno popoldne v naravi, se povzpeti na konja in zajahati po samotnih poteh. "Pri napajalniku", tako se imenuje majhen gostinski lokal, pa lahko planinec brez sramu razveže nahrbtnik in se podloži. Sredstva proti žeji pa imajo v lokalu. In kako priti do te najprimernejše izhodiščne točke? Če smo z avtom, se odpeljemo v smeri Šentilj - Polzela. Po nekaj kilometrih smo v zaselku Ložnica. Takoj ko ga prevozimo, nas reklamna tabla na naši levi napoti proti 300 m oddaljenemu posestvu "Novina". Tukaj lahko pričnemo z našim nedeljskim izletom. Tokrat do zanimive Vranje peči in njene okolice.

■ M. H.

Balinanje - Velenje najboljše

Balinarski klub GIP Vegrad je izvedel tradicionalni balinarski turnir, na katerem je nastopilo dvanajst slovenskih ekip. Preko kvalifikacij in četrtfinalnih bojev so se v polfinale uvrstile ekipe Trata-mla-di, Idrija, RLV in Velenje, tu pa domača kluba nista bila preveč "gostoljubna" in sta o zmagovalcu v finalu odločala med seboj, boljši pa so bili "Velenjčani."

Rezultati - polfinale: Trata mladi-RLV 3:13, Idrija-Velenje 5:13; za 3. mesto: Trata mladi-Idrija 9:13; za 1. mesto: RLV - Velenje 3:13. Za zmagovalce so igrali Kuri, S. Rednak, Jančič in Krk, za poražence pa Grenko, Z. Rednak, Moravac in Skale.

kov, ki bo 28. in 29. junija. Do sedaj so nastop potrdile reprezentance Japonske, Češke, Slovaške, Poljske, Italije, Madžarske in Slovenije, torej se ob velenjskem gradu spet obeta pravi smučarsko-ska-kalni praznik. Kmalu bodo pričeli prodajo vstopnic, kijih bodo po tekmi žrebali, glavna nagrada pa je osebni avtomobil Ford Fiesta.

Smučarsko-skakalni klub Velenje bo jutri, v petek, izvedel redni letni občni zbor. Ocenili bodo preteklo delo, sprejeli program za naslednjo sezono in opravili volitve. V prostorih kluba na Kopališki bodo zbor pričeli ob 19. uri.

m J. O.

Lepi gostovanji v Franciji

Kolede...

Člani folklorne skupine Koleda so se vrnili s tridnevnega gostovanja v Franciji. Obiskali so pobrateno mesto Vijen in nastopili na prireditvah ob 40-letnici pobratenih mest Poleg njih sta nastopili še skupini iz Francije in Italije. Bivali so pri družinah, kar je še bolj utrdilo prijateljske vezi med njimi in gostitelji.

Skupina se je v teh dneh predstavila v sprevodu po mestu. Ti nastopi so bili zelo naporni, poleg tega je škripala organizacija, kar je nastope še dodatno otežilo, so se pa organizatorji potrudili na družabnih večerih. Francozi so pač veliki sladkousci in to so gostom vseskozi dokazovali z dobrotami in tudi dobre kapljice ni manjkalo.

Koleda letos slavi 25 - letnico delovanja in plesalci se trudijo, da se bodo jeseni na letnem koncertu predstavili s čim lepšim programom.

...in

Rudarjevih dečkov

Mladi upi velenjskega Rudarja do 16 let so zelo dobro nastopili na močnem mednarodnem v Franciji. Pod vodstvom trenerja Marjanoviča so v svoji skupini prepričljivo osvojili prvo mesto. Prejeli niso nobenega zadetka, dosegli pa so jih kar osem.

To jih je vodilo v sklepni del turnirja, kjer so bili med favoriti, žal pa je zmanjkalo časa, zato so morali predati srečanja in se vrniti domov; tako so osvojili šesto mesto. Z nastopom so bili zadovoljni in zaradi prezgodnje vrnitve tudi razočarani, vsekakor pa bodo imeli še veliko priložnosti, da pokažejo kaj znajo.

MR.K.

18 IMS VAS OBVESCEVALEC 13. junija 1996

DEŽURSTVA

Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO

Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.

Zdravniki: Četrtek, 13. junija -dnevni dežurni dr. Urbane, nočni dr. Mijin in dr. Grošelj Petek, 14. junija - dnevni dežurni dr. Vrabič, nočni dr. Kozorog in dr.

Kočevar

Soboto, 15. junija in nedeljo 16. junija - dežurni dr. Rus in dr. Urbane

Ponedeljek, 17. junija - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dežurni dr. Ramšak in dr. Lazar

Torek, 18. junija - dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dr. Friškovec in dr. Vrabič

Sredo, 19. junija - dnevni dežurni dr. Lazar, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar Zobozdravstvo: Nedeljo, 16. junija - dr. Miroslav Pavlovič v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure.

Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju:

Od 14. junija do 21. junija - Zagožen Ivo, dr.vetmed., Jerihova 38, Velenje, mobitel 0609/633-677.

TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI

V tednu od 11. marca do 17. marca 1996 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO^m3 zraka.

MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOUA

MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 11. marca do 17. marca 1996

[■11.3. 1312.3. D13.3. «14. 3. B15.3. ni6.3. ■ 17.3.[

GIBANJE PREBIVALSTVA

Upravna enota Velenje

Poroke: Heliodor Hrga, Beograd, Stevana Oukiča št. 29; Nataša Lipovšek, Ljubljana, Preglov trg št. 6; Marko Rosenstein, Laze št. 19/a in Karla Sredenšek, Amače št. 5; Peter Centrih, Velenje, Goriška c.št. 38 in Metka Ocepek, Velenje, Goriška c.št. 38; Aleksander Ocepek, Rečica ob Paki št. 61/b in Aleksandra Ramšak, Skorno št. 17/a.

Smrti: Marija Kolar, roj. 1908, Stare Sleme št. 22, Slovenske Konjice; Rudolf Blažič, roj. 1926, Podgorje št. 11; Ljudmila Podergajs, roj. 1919, Osredek št. 27; Ciril Benko, roj. 1930, Topolšica št. 24; Alojzija Lenart, roj. 1906, Graška gora št. 23; Mirko Vodušek, roj. 1946, Vinska gora št. 2.

Upravna enota Žalec

50-let zakonske zveze sta potrdila: Ljudmila in Franc Dobrave iz Breg pri Polzeli št. 59.

Poroki: Sandi Semprimožnik, Vransko in Florjana završnik, Kapla; Marko Urankar, Gomilsko in Evelin Hropot, Zg. Grušovlje.

Smrti: Johana Kladnik, stara 84 let, druž.upok., Celje, Trubarjeva 35; Matevž Lesar, star 84 let, Črni vrh št. 49; Terezija Fale, stara 90 let, Parižlje št. 30; Ferdinand Bukovec, star 63 let, Parižlje št. 11; Erna Kalčič, stara 60 let, Dobrteša vas 63; Frančiška Šlezinger, stara 85 let, Žalec, Kruševska 1.

Upravna enota Mozirje

Poroki: Borut Sitar, 1963, Žalec, Ipavčeva ul. 14 in Klavdija Kočevar, 1969, Ločica 34; Bojan Germelj, 1971, Raduha 5 in Jožica Obojnik, 1973, Ter 38.

Smrti:Maksimilijan Štiglic, 1931, Rečica ob Savinji 50; Janez Krajnc, 1956, Bočna, Čeplje 4; Janez Hudournik, 1921, Dol Suha 2; Marija Gros, 1911, Rečica ob Savinji 38.

Kvartet Mavrica ob 4-obletnici delovanja

p:;?:.

V nedeljo koncert na velenjskem gradu

Ob 4-obletnici delovanja bodo člani Kvarteta Mavrica iz Velenja, ki ga strokovno vodi Katja Kov a č pripravili letni koncert. Ta bo v nedeljo -.'-'.V; (16. junija) ob 19.30 uri na velen- vj jskem gradu. Gost ^ večera bo ob tej

priložnosti Mešani pevski zbor Gorenje, ki mu dirigira Tadeja Cigale.

Na letnem koncertu bodo zapeli slovenske narodne in umetne pesmi, z f veseljem pa fi*/ bodo* predstavili še črnsko duhovno glasbo.

DAN ODPRTIH VRAT

VELENJE

SLOVENIJA

Ljubitelje športa, rekreacije in zabave vabimo, da se nam pridružite v soboto, 15. junija, od 9. ure dalje.

ie športne

mostu,n.

Prijave za turnirje zbiramo v Beli dvorani do četrtka, 13. junija, do 14. ure in po telefonu (063) 851-317 ali 861-820.

V primeru slabega vremena bo

prireditev prestavljena.

Predstavili vam bomo naše dejavnosti,vi pa se boste lahko udeležili

OLIMPIJSKEGA TEKA, HOKEJA NA ROLERJIH, SURFANJA NA VELENJSKEM JEZERU

in

PREDSTAVITVENE VOŽNJE S KATAMARANOM, iz Konjeniškega kluba Velenje pa vas vabijo na REKREATIVNO JAHANJE.

Organizirali bomo turnirje v TENISU,

MALEM NOGOMETU, ODBOJKI NA PESKU in

KOŠARKI ter

VAS PRESENETILI Z IZBOROM PREHRANE IN PIJAČ.

VLJUDNO VABLJENI!

it a ii i o v i: i i: x j i:

ČETRTEK, 13.JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Press ambulanta; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 14. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Zanimivosti z Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 15. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 16. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 17. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avtomoto hereov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 18. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Poletnih 13 Radia Velenje in tednika Kaj; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 19. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; Nasveti strokovnjaka - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje;

.KINO...

DOM KULTURE VELENJE

Petek, 14.5. ob 23. uri - pred-premiera! POROTNICA-triler Režija: Brian Gibson Vloge: Demi Moore, Alec Baldvvin Enolično življenje samske matere popestri poziv s sodišča, da bi kot porotnica v 12-članski poroti presodila o krivdi razvpitega mafijca. V precep jo vzame skrivnostni možakar, ki se izdaja za Učitelja in jo hoče prisiliti, da bi z besedama "ni kriv" zločinca osvobodila in svojemu, ki ga je vzel za talca, rešila življenje. A Annie se ne vda zlepa... Sobota, 15.6. ob 21. uri Nedelja, 16.6. ob 20. uri SABRINA - romantična komedija Režija: Sydney Pollack Vloge: Harrison Ford, Julia Ormond

Sabrina je kot šoferjeva hčerka vse svoje otroštvo občudovala Larrabeejeva fanta, sedaj pa se kot odraslo dekle vrne iz Pariza in oba očara. Predvsem zmoti mlajšega, ki bi s poroko zagotovil družini posel, ki bi prinesel milijone, pa tudi starejši, ki doslej ni videl drugega kot posel, ne more odtrgati oči z nje. Njegov popolni svet se zamaje in zavlada splošna zmeda. Sodobna pravljica s ščepcem resnice! Ponedeljek, 17.6. ob 20. uri JOČI, LJUBLJENA DEŽELA -drama

Režija: Darrell James Roodt Vloge: James Eari Jones, Richard Harris...

Film pripoveduje dramatično in pikro zgodbo iz Južnoafriške Republike iz leta 1946, torej dve leti preden je zavladal apartheid kot uradna politika. Toda že takrat je bilo čutiti rasno nestrpnost in krivice, ki se dogajajo črncem.

Zgodba pripoveduje o usodi dveh mož, črnskemu duhovniku in belemu posestniku, ki ju usoda skozi njuni osebni nesreči zbliža.

Film je posnet po romanu Alana Patona iz leta 1948.

KINO ŠOŠTANJ

Petek, 14.6. ob 20. uri

SABRINA - romantična komedija

KINO ŠMARTNO OB PAKI

Nedelja, 16.6. ob 17.30 uri SABRINA - romantična komedija

Naslednji filmi: Ptičja kletka, Oče moje neveste 2, Osumljenih pet, Zadnji ples, Posnemovalec. Rezervacije vstopnic: vsak delovnik samo na št. Kina Velenje 856-384 od 8. do 14. ure!

O

HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ŠOŠTANJ

KMEČKA KARTICA

Slovenska zadružna kmetijska banka in Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije v Kmečki kartici združujeta svoje prednosti za vse, ki potrebujejo najboljšo storitev t vsakdanjem denarnem poslovanju.

Kmečka kartica je prva plačilna kartica, ki jo izdajata Slovenska zadružna kmetijska banka in Zveza HKS Slovenije vsem komitentom, ki potrebujejo sodoben plačilni promet na področju Slovenije. Sodobno brezgotovinsko poslovanje je s Kmečko kartico namenjeno vsem, ki si želijo široko uporabno plačilno kartico. Za pridobitev Kmečke kartice ni potrebno odpirati novih računov pri izdajateljicah kartice. Potrebno je le izpolniti obrazec zahtevka za izdajo Kmečke kartice, katerega si lahko pridobite na blagajnah Hranilno kreditne službe Šoštanj, in sicer

VELEPP, Prešernova 10 (posl. stavba ERE), tel. 856-539, ŠOŠTANJ, Trg svobode 12 (nad pošto), tel. 883-005 ŠMARTNO OB PAKI 139, tel. 885-567.

Imetnik Kmečke kartice lahko brezgotovinsko plačuje na vseh prodajnih mestih, označenih z nalepko Kmečka kartica v Sloveniji.

Še več informacij o Kmečki kartici si lahko pridobite na navedenih telefonskih številkah.

V imenu izdajateljic Kmečke kartice vam priporočamo to kartico.

13. junija 1996

OBVEŠČEVALEC

NAŠ ČAS 19

IVI ALI OGLASI

DOBRO OHRANJENO DEKLIŠKO KOLO prodam za 10.000,00 sit. Telefon 857-241.

TRAKTOR TOMO VINKOVIČ, 18

KS, letnik 91 .samo 100 delovnih ur z dvema diferencialoma, zelo dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 824-319. 250 m2 RABLJENE NIZKOVALJNE SALONITKE, morale (štafle) in letve, zelo ugodno prodamo. Telefon 856-169.

POPRAVILO ŠIVALNIH STROJEV, možnost popravila na terenu. Darko Tratnik, Gubčeva 2, Žalec, telefon 713-458.

ZARADI SELITVE UGODNO PRODAM opremo za stanovanje. Fatima Huskič, Šmartno ob Paki 80, nad zdravstvenim domom, III. nadstropje, levo, potrkaj. 3320 Šmartno ob Paki.

KOKOŠI, NESNICE za zakol ali nadaljno rejo, stare 9 mesecev, bomo prodajali 14.6. Žverk, letuš 42 a.

R-9 TL, letnik 83, reg. do 8/96, prodam za 2500 dem. Telefon 063-864-202.

ROLERJE št. 41 prodam. Telefon 858-041.

OTROŠKI KOMBINIRANI VOZIČEK

IN ŠPORTNI ZLOŽLJIVI, ugodno prodam. Telefon 856-551. ODDAM GARAŽO ZA MOTORNO KOLO na Prešernovi (pod AMD). Telefon 850-242.

ODDAM ALI PRODAM MANJŠE POSESTVO v Šmartnem ob Dreti, mirno okolje, sončna lega, ves komford, delavnica, poslovni prostor - v račun vzamem

stanovanje v Velenju ali najamem. Tel/fax 845-192. KRAVO BREJO 5 mesecev, tretje tele in telico staro 14 mesecev in 2001 jabolčnika, prodam. Telefon 893-250.

VLOŽITE CERTIFIKAT IN DOBITE NAGRADO: likalnik ali radio. Možnost kredita. Telefon po 16. uri 062-221-106 ali 631-164.

OTROŠKO POSTELJICO belo, prodam za 4000 sit. Telefon 852-996.

ZARADI SELITVE UGODNO PRODAM vso opremo za stanovanje. Fatima Huskič, Šmartno ob Paki 80, nad Zdravstvenim domom, IV. nadstropje, levo, potrkaj!

V NAJEM DAJEM 40 m2

poslovnega prostora za trgovino, mirno obrt, ali pisarniško dejavnost. Telefon 881-001.

GOLF DIZEL, letnik 84, prodam. Telefon 882-885.

DVE P0NY KOLESI PRODAM.

Telefon 854-805.

DOBRO OHRANJEN KAVČ, dve

preprogi, ena vrata, ugodno prodam. Telefon 854-608 zvečer. VIKEND Z MANJŠIM VINOGRADOM in sadnim drevjem v bližini Šmartnega ob Paki, prodam. Telefon 854-618 zvečer. ŠIVALNI STROJ SINGER in trajno gorečo peč, prodam. Telefon 851-339._

ORGANIZIRAM NAKUPOVALNE IZLETE V MADŽARSKO IN ITALIJO. Telefon 863-516, 853-081.

NOVI DOM Trg mladosti 6, Velenje, AGENCIJA ZA PROMET NEPREMIČNIN. Tel/fax 063-856-899.

R-5 CAMPUS IN 126 P, oba

registrirana, prodam. Telefon 063-855-698.

KUPIM MANJŠE STANOVANJE,

lahko vseljivo kasneje. Telefon 853-189.

TELE 10 DNI, sive barve, prodam. Telefon 882-897.

VELENJE! Na sončni strani Gorice, s pogledom na Velenje, ugodno prodam atraktivno, cca.300 m veliko hišo za 320.000 DM. Informacije po 20. uri po telefonu 063-411-160 ali 0045-31-165-512.

JAGENČKA ZA ZAKOL prodam. Telefon 885-846.

CITROEN AX DIZEL, letnik 89, Astra letnik 91, Vectra letnik 91, možnost kredita do 5 let. Telefon 0609-643-883.

KADET 1,41.91, Ford Escord 1,6 I.83, Seat Toledo 1,61.91 .Citroen C15 diesel-tovorni. Možnost kredita do 5 let. Telefon 063-855-975.

PASAT KARAVAN GT G-60 Sinhro 1.90, svet.mod. met. barve, prodam. Telefon 893-274. KARTO ZA PREMOG KUPIM. Telefon 893-318 zvečer. NEDOKONČAN VIKEND, PRODAM 2 km iz Velenja. Telefon 863-516. KOMBI iRENAULT TRAFIC DIZEL s sedeži, letnik 82, registriran, lepo

TRI MESECE STARE KOŽICE,

pasme nemška Alpina, srnaste barve, prodam. Telefon 062-773-934.

Ljubila si svoj dom, a tiho brez slovesa, odšla si v večni dom. A v grobu mirno spiš, solza, žalost, bolečina, Te zbudila ni.

V domu našem je praznina, a v srcih naših velika je bolečina,

katera bo ostala do konca naših dni.

V SPOMIN

Minilo je leto dni, od kar nas je zapustila ljuba žena, mama, stara mama in babica

ANTONIJA MEH

v

rojena Spital

Dnevi minevajo, bolečina ostaja. Zahvaljujemo se vsem, katerim korak zastane pri naši grobnici in z nami sočustvujete.

VSI NJENI ŽALUJOČI!

ohranjen, prodam za 5.400 DEM. Telefon 851-161.

KOZO, staro 3 leta, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 857-194.

ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK na 4

plošče, poceni prodam. Telefon 852-731.

SEAD IBIZ01,2, letnik 92/11, odlično ohranjen, prodam. Telefon 851-226.

MALO RABLJENO KOSILNICO S PRIKOLICO in vsemi priključki, prodam. Telefon 885-588 ali 885-587 zvečer.

AVTO CITROEN BX16 TZS, letnik

PREMANTURA PRI PULI!

Ugodno oddajamo apartmaje. Telefon 0038552-213-664 (Balošič) po 18. uri.

1991, reg. do 96/11 z opremoikli-ma, centralno zaklepanje, radio s kaset.-kodiran, zatemnjena stekla, euro kljuka, signalizacija odprtih vrat, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 063-857-257. PUJSKE, težke 20/25 kg, prodam po 360 sit/kg. Telefon 882-802.

VELENJE - GORICA, parcelo 1400 m2 (pozidava predvidena), prodam za 8000 DEM. Informacije po telefonu 851-017. OMARO Z REGALI180X200 z vgrajeno posteljo in jogijem, prodam za 10.000 sit. Telefon 885-158.

BIKCA težkeg 150 kg, prodam. Telefon 831-125.

JUGO 45 KORAL, 8/89,45.000 km, bele barve, odlično ohranjen,

dodatna oprema, prodam. Telefon 882-792 po 16. uri. KRAVO SIMENTALKO, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 0602-58-349.

OPEL KADET in Zastavo 101, letnik 86, prodam. Telefon 853-179. JUGO 55 GVL, letnik 1989, bele barve, vlita platišča, registriran 97/1, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 063-862-840.

PRODAM JUGO 45A, I. 87,

registriran do 1/97. Telefon 853-324, Matjaž, popoldne.

KAMN0SESTV0 P0DPECAN

Izdelovanje nagrobnikov, okenskih polic in stopnic

Tel.: 857-558, Šalek 20

POGLED NAZAJ IN NAPREJ...

Ob 35-letnici skupno organiziranih Komunalnih dejavnosti

9. maja 1961 sov takratni občini Šoštanj združili vse komunalne dejavnosti v eno podjetje. Cilji, ki so jih zastavili, so bili zelo podobni današnjim...

Pred tem je bila že leta 1930 v Šoštanju organizirana takratna vodooskrba iz javnega vodovoda z zajetji na območju Belih vod. V 66 letih se je tako razvila, da predstavlja danes tretji do četrti vodovodni sistem v Sloveniji. Leto 1959 pomeni začetek toplovodnega ogrevanja iz stare velenjske termoelektrarne. Danes je to drugi največji sistem v Sloveniji. Začetki kanalizacije segajo v 50. leta, ko je intenzivno raslo mesto Velenje. Centralna čistilna naprava je bila zgrajena in predana svojemu namenu leta 1991 in pomeni pridobitev, ki jo imajo redke občine. Manjka še H. faza izgradnje. Priprave so v teku.

Odlagališče komunalnih odpadkov v Velenju sodi med 53 odlagališči v Sloveniji v skupino 16, ki imajo uporabno dovoljenje in sodi v vrh treh odlagališč, ki najbolj odgovarjajo predpisom.

Pokopališče Podkraj je centralno pokopališče za Šaleško dolino, zgrajeno leta 1968, s čemer je bil za takratne čase rešen velik dolinski problem med Šoštanjem in Velenjem.

Kako gledajo uporabniki na vse to?

Prijetno je, ko prideš domov; zunaj je hladno, v stanovanju pa prijetno toplo, nobenih težav s kurjenjem, čiščenjem pepela... ...ali ko odpreš pipo in priteče hladna ali topla voda... ...vsa higienska opravila, ki jih opravimo, ne zahtevajo opravil, kot v preteklosti... ...odpadke nam pobirajo doma in vozijo na odlagališče itd. In kje se pojavljamo mi?

Vse to in še marsikaj je naše delo, storitve, opravila komunalcev, ki se jih zavemo šele takrat, ko se "zaprte dejavnosti" odprejo s svojimi napakami, okvarami, ko ni ogrevanja, hladne oz. tople vode, ko nekaj ni opravljeno... Premalo o nas vedo naši uporabniki: občani in industrija, čeprav za njih in namesto njih opravljamo pomembno delo. Prisotni smo z njimi na delovnem mestu ali doma...

Komunalne dejavnosti so področje, na katerega se vsak "spozna"! Takšno je stališče večine. Le malo se jih zaveda, da so komunalne dejavnosti ekološko naravnane. S 35-letnico želimo opozoriti nanje, jim dati več pomena, hkrati pa pokazati, kje smo, kakšni smo, kakšni hočemo biti... Komunalne storitve so dobrina vseh uporabnikov, komunalna infrastruktura je hkrati tudi infrastruktura gospodarstva. Leta 1991 smo nadaljevali na pozitivnih dosežkih preteklega dela,

- razvijali smo preoblikovanje, ki dobiva v tem letu postopno končno podobo

- odpravljali smo pomanjkljivosti, spreminjali miselnost in navade bivših TOZD-ov,

- podrejali naše načrte možnostim in novim pogojem, predvsem porabnikom, racionalnemu poslovanju, kakovosti storitev, zanesljivosti obratovanja...

Takrat smo postavili slogan: "Od človeka za človeka"!

Prisluhnili smo človeku uporabniku, ob tem pa smo upoštevali tudi človeka

- našega delavca - izvajalca.

Že takrat smo postavili, da je končen cilj podjetja dobiček, kot osnova in možnost za razvoj, kako ga pa delimo pa je stvar upravljanja. Oblikovali smo toliko sredstev, kot jih je dopuščala cena, ki jo določa Vlada Republike Slovenije. S tem smo obvladovali obratovalno sposobnost, kakovost storitev, normalno obratovanje... Hočemo postati ugledno podjetje, ki bo delovalo skladno z vsemi sistemskimi zakoni in lokalno samoupravo. Na tem področju smo bili doslej prezahtevni, kot smo bili prezahtevni pri urejanju medsebojnih odnosov, kulturi dela... Tu nas čaka še ogromno dela!

Veliko pozornosti smo namenili vlaganjem, obnovi in vzdrževanju objektov in naprav; pomembni členi na vseh dejavnostih so avtomatizirani. Imamo daljinsko vodenje in kontrolo na toplovodnem, vodovodnem in kanalizacijskem omrežju. Vendar se še kako zavedamo, da moderna tehnika ni vse, če za njo ne stojijo delavci z znanjem, strokovnimi izkušnjami in pripadnostjo kolektivu. Starostna struktura delavcev je 40 let, povprečna delovna doba 20 let, izobrazbena struktura sorazmerno visoka.

In kako bomo najdostojneje proslavili 35 obletnico?

- Če bomo resnično služili uporabnikom,

- sledili sodobnim tokovom okolja,

- če bomo tesneje povezali težnje posameznikov s celoto,

- tekoče vzdrževali in obnavljali objekte in naprave,

- če bomo načrtovali naložbe skladno s tehničnimi potrebami, dokumentacijo ter pravočasno opozarjali na nujne posledice zamujanje pri obnovah;

- resno oviro je še vedno predstavlja pomanjkanje podzakonskih aktov za uresničevanje primerljivosti potrebnih obnov in vlaganj (standardi in normativi, metodologije...),

- nadaljevali bomo - skupaj z občinami - z izenačevanjem nivoja komunalnega standarda v mestih in na podeželju,

- občine pa so dolžne zagotavljati pogoje za redno vzdrževanje, obnove in naložbe v enostavno reprodukcijo ter z novimi vlaganji v razširjeno reprodukcijo zagotoviti izpolnitev navedenih pogojev.

Leto 1996 je začetek sprožanja procesov za uresničevanje Strateškega načrta 2000 na podlagi Usmeritev, ki so jih sprejeli župani MO Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki.

KOMUNALNO PODJETJE VELENJE po.

63320 Velenje, Koroška 37/b tel. 063/856-256, fax: 063/855-796

Organiziranost in lastništvo:

Komunalno podjetje Velenje p.o.

ima sedež na Koroški cesti 37/b v Velenju

direktor Jože Melanšek, tel.štev. 856-251; 855-594; fax: 855-796

V okviru Komunalnega podjetja Velenje opravljamo naslednje dejavnosti:

- na Koroški cesti 3/a

PE ENERGETIKA distribucija toplotne energije in distribucija plina, vodja Miran Zager, tel. 856-251; 853-380; fax: 853-491

- na Koroški cesti 3/a

PE VODOVOD oskrba s pitno vodo

vodja Milan Ramšak, tei. 856-251; fax: 853-491

- na Koroški cesti 3/a

TEHNIČNI SEKTOR skupnih služb vodja Anton Apat, tel. 856-251; fax: 853-491

- na Primorski cesti v Šoštanju

PE KANALIZACIJA odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter odlagališče komunalnih odpadkov v Velenju vodja Štelan Pražnikar, tel. 881-014, fax: 882-111

- na Koroški cesti 37/b

FINANČNO GOSPODARSKI SEKTOR vodja Branko Naveršnik, tel. 856-251; fax: 855-796 Podjetje je v 100 % lasti občine, trenutno v fazi delitve premoženja med Mestno občino Velenje ter občinama Šoštanj in Šmartno ob Paki.

V letu 1995 smo ustvarili 1.659.597.000 SIT celotnega prihodka. Plan za leto 1996 predvideva prihodke v višini 1.714.214.000 SIT.

Organ upravljanja je: Upravni odbor:

- Franc Vedenik, predsednik, predstavnik Mestne občine Velenje

- Viktor Drev, namestnik predsednika, predstavnik občine Šoštanj

- Karli Stropnik, MO Velenje

- Tone Košir, MO Velenje

- Matjaž Natek, občina Šoštanj

- Stane Prašnikar, občina Šmartno ob Paki

- Ervin Miklavžina, KP Velenje

- Primož Rošer, KP Velenje

Rekli so:

Iztok Ring, avtor ideje in vodja akcije: "S celotnim potekom letošnje akcije sem zadovoljen, tudi z današnjo finalno prireditvijo, ki je bila zaradi vročine za naše tekmovalce res naporna. Velenju smo ponudili pripravo finalne prireditve in takoj so bili za, za kar smo jim hvaležni. Vsaj 3000 mladih smo uspeli v akcijo vključiti letos, drugo leto pa želimo, da preraste v gibanje, ki mu bomo dodali še nekaj vsebin in tem, a vse bodo povezane z letošnjo - torej bodo preventivno naravnane. Poleg tega k sodelovanju ne bomo vabili le mestnih občin, ampak tudi manjše kraje, vključili pa bomo tudi več ansamblov in drugih mladim zanimivih reči."

"Veter" domačinov odličen

Tekmovalci iz vseh osmih gostujočih mest so na finalno prireditev prišli kot zmagovalci posameznih tekmovanj, velenjski tekmovalci pa so se z "vetrom v laseh" spoprijeli prvič. In to več kot odlično. Tako je ekipa Velenja v kategoriji nad 15 let v košarki zasedla prvo mesto, v kategoriji do 15 let pa drugo mesto. V odbojki do 15 let je domača ekipa osvojila tretje mesto, kar nekaj odličnih v posameznih kategorijah pa je bilo tudi hitrih rolarjev. Pri starejših mladincih je bil četrti Benjamin Ravnjak, peti pa Aleš Divjak. Pri mladinkah si je peto mesto priborila Sandra Fras in šesto Zorica Sedlarevič. Pri starejših dečkih je bil drugi Velenjčan Peter Vtič, tretji pa Branko Mihelak. Pri mlajših dečkih se je dobro odrezal tudi Danijel Dujič, ki je osvojil četrto mesto, med deklicami pa llona Jerič na istem mestu.

Tri tisoč mladih začutilo "Veter v laseh"

Predstavniki mesta Velenje, organizatorji in gostje, so bili "na kupu" le na začetku prireditve, potem so nekateri aktivno sodelovali, drugi pa iskali senčko.

V počastitev dneva državnosti

Tradicionalne igre v Podkraju in Kavčah

Krajevna skupnost Podkraj - Kavče v Mestni občini Velenje bo priredila v počastitev dneva državnosti in krajevnega praznika 25. junija tradicionalne športne igre.

Športno, kulturno in izobraževalno društvo ŠKID TRIM Kavče - Podkraj pripravlja pester športni in družabni program pod generalnim sponzorstvom Mesnice Sušeč. Prireditve se bodo pričele že v ponedeljek, 17. junija, s tekmovanjem v šahu. Dvoboj med ekipama Podkraja in Kavč se bo pričel pod sponzorstvom Trgovine Pri Štefanu ob 18. uri v Domu krajanov v Kavčah. Naslednji dan bodo krajani obeh zaselkov spodbujali balinarje na balinišču v Podkraju, sponzor je Bistro Irma iz Podkraja. V sredo, 19. junija se bodo med seboj pomerili najboljši kosci. Trava v Roprčah jih čaka, za dobro počutje pa bo poskrbelo podjetje Profil - Kunst iz Kavč

V četrtek bodo v Kavčah tradicionalni teki za krajane vseh starosti, pričetek ob 18. uri, za okrepčila pa bo poskrbelo Mesarstvo Sušeč Na tek bodo povabili tudi znane slovenske tekače. V malem nogometu bo srečanje v petek v Podkraju pod pokroviteljstvom Prevozništva Berlot. V soboto bodo razvedrilne igre imeli na novem igrišču v Kavčah, s pričetkom ob 16. uri. V nedeljo popoldne in zvečer, 23. junija, bo družabno srečanje pri domu krajanov, za ples bodo igrali Podkrajski fantje. Na dan pred praznikom slovenske državnosti bo ob 19. uri maša pri cerkvi sv. Jakoba v Podkraju, kjer bodo mladi izvedli kulturni program, ob 21. uri pa bodo na Cvenkovem vrhu v Kavčah prižgali kres.

Društvo ŠKID TRIM in Krajevna skupnost Podkraj - Kavče bosta namenila posebno pozornost vsem udeležencem iger, najboljšim na igrah pa bodo podelili diplome.

Hinko Jerčič

Da droge in razne bolj "udomačene" oblike zasvojenosti, kot so kajenje, alkoholizem... v Sloveniji niso nedolžen in redek pojav, se že nekaj časa zavedamo. In vemo. Čeprav še vedno premalo, sploh o tem, kako tistim, kijih neznani svet omame, takšne ali drugačne, šele mika in mu še niso "podlegli", pomagati in ga od stranpoti odvrniti. Statistični podatki so iz leta v leto bolj zastrašujoči, pa so menda le vrh ledene gore. Veliko pozornosti temu posvečajo razne institucije. V letošnjem letu se je v Sloveniji zgodilo že nekaj ročk koncertov, ki so izkupiček namenjali prav akcijam, namenjenim boju proti drogam in zasvojenosti, prav posebno akcijo pa je pripravila, uspešno izvedla in s finalno prireditvijo v Velenju končala tudi Športna unija Slovenije v sodelovanju s Športnimi zvezami po mestih, ki so se v akcijo vključila.

Akcija "Veter v laseh - s špor- estremu programu spremlja-tom proti drogam", katere ide- jočih prireditev ni bilo na pretek, jni vodja je prof. telesne vzgoje Na odru so za poskočne ritme Iztok Ring, je potekala več kot skrbeli mladi celjski rockerji

Pisane krede so pust asfalt spremenile v tekmovališča. V

različnih športnih disciplinah....

čar pa je dal otvoritvi tudi neprekosljivi Sašo Hribar, kije kasneje "udaril" tudi partijo v namiznem tenisu z županom Srečkom Mehom.Župan in predsednik SUS Rado Cvetek sta prireditev tudi otvorila, oba pa v nagovoru zbranim pozdravila idejo in akcijo. Srečko Meh je mladim zaželel, da bi se v "mestu priložnosti vedno do-

mo".

Tekmovalci iz Celja, Kopra, Slovenj Gradca, Ptuja, Murske Sobote, Jesenic, Nove Gorice, Novega mesta in Velenja so se razšli pozno popoldne. Rezultati so bili znani, vtisi še ne povsem zbrani, akcija pa končana. A le za letošnje leto, ko je pravzaprav šele "tipala", saj bo že pri-

Košarka, odbojka, rolanje. Tri discipline, ki so v letošnji akciji preganjali misli na droge in "dokazovali", da je mladost lepa tudi s športno omamo.

Uprava za obrambo Celje-Izpostava Velenje

Nabor za nove vojake po novem

Ni bila le vročina tista, kije pestila tekmovalce. Nekateri so se v športni vnemi tudi poškodovali, a so za njih takoj poskrbeli.

V torek so v velenjskem Domu obrambe pričeli naborne dneve, ki jih bodo sklenili v ponedeljek. Iz vseh treh občin, Mestne občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, se bo pred naborno komisijo zvrstilo preko 500 fantov, rojenih leta 1978 in starejših.

Naborno komisijo, ki bo v enaki sestavi delovala na celotnem področju celjske regije, sestavljajo predsednik Peter Okrožnik, dr. Irena Jurca, tajnica Marjana Plajhen, predstavnik Slovenske vojske Zdene Trpin in predstavnica Centra za socialno delo Velenje Irena Šinigoj.

0 tem, kako nabor po novem poteka, je predsednik naborne komisije z Uprave za obrambo Celje Peter Okrožnik povedal: "Sestava komisije je nekoliko drugačna kot je bila pred leti. Drugačnost je v tem, da sedaj ista komisija opravlja sveoje delo v vseh osmih izpostavah MO Uprave is obrambo Celje. Tudsi zdravnik je odslej z ministrstva za obrambo. S tem želimo izenačiti kriterije zdravstvenega ocenjevanja nabornikov, tako po zdravstveni sposobnosti kot, pri razvrščanju v posamezne službe in rodove ter v specialnosti teh rodov.

Ob tem naborna komisija pri razvrščanju nabornikov upošteva naslednje štiri kriterije: zdravstveno oceno, strokovno in šolsko izobrazbo ter amatersko znanje, potrebe Slovenske vojske in želje nabornika."

Dr. Irena Jurca z Uprave za vojaške zadeve Ministrstva za obrambo RS je tudi članica naborne komisije: "Vsak nabornik je moral najprej na zdravniški pregled v svoj pooblaščeni zdravstveni dom, kjer mu je zdravnik izdal predlog ocene zdravstvene sposobnosti za služenje vojaščine. Naša komisija tudi na podlagi tega določi v kateri rod in specialnost bo bodoči vojak razvrščen."

B. Mugerle

mesec dni. V osmih večjih mestih po Sloveniji so se mladi na predtekmovanjih pomerili med sabo v košarki, odbojki in rolanju, na sobotni finalni prireditvi pa se je v teh disciplinah (v več kategorijah) med seboj pomerilo vsaj 350 najboljših iz predtekmovanj in domače ekipe, ki so bile zelo uspešne. Poleg tega so mladi s kredami pisanih barv oživili tudi parkirišče pred mestom dogajanja - Rdečo dvorano- saj so pod vodstvom likovnega pedagoga Borisa Oblišaija risali prav na "vodilno" temo. Aktivisti velenjskega Rdečega križa pa so v hladu dreves pripravili dobro razstavo na temo zasvojenosti in delili zloženke.

Pasje vroč dan je bil naporen tudi za mlade športnike, ki so vseeno dali vse od sebe, radovednih gledalcev pa kljub

Gaad band ter Sanja in Urban Mlinar, dogajanje so popestrile plesalke Plesnega studia N, svoj

Izgleda, da je mladi, drzni rolarki, pri hitrosti pomagala tudi čelada. Varnost je pri tem

hitrem športu prav tako pomembna.

bro počutili", za tekmovanje, ki je nosilo tako zgovorno sporočilo pa dejal "ni važno zmagati, važno je, da ne izgubi-

hodnje leto prerasla v veliko obsežnejše gibanje, ki bo poskušalo zdramiti včasih pred problemi oči zatiskajoče

Slovence. Velenje pa je bilo letošnjim finalistom zagotovo odličen gostitelj.

bo, vos

Srečko Meh, župan mestne občine Velenje

Velenje - mesto priložnosti je slogan, ki smo si ga zastavili pred leti, danes pa z zadovoljstvom ugotavljamo, da ga vse bolj uresničujemo. Gonilo napredka ostajajo v tem okolju Premogovnik, Gorenje, Vegrad, Era, Esotech..., vse več pa je tudi malih podjetij in zasebnikov, ki z vse bolj trdnimi koraki sooblikujejo naš vsakdan. Gospodarstvo tega okolja uspešno kljubuje tegobam in dosega dobre rezultate, ohranjamo pa tudi nadstan-dardne programe na področju družbenih dejavnosti. Ne sicer tako hitro, kot bi želeli, pa vendar uspešno razrešujemo probleme na področju komunalne infrastrukture. Brez izobraževanja si napredka ni mogoče predstavljati in tudi tega se dobro zavedamo, zato veliko vlagamo v šolske programe. Uspelo nam je pridobiti programe višjega strokovnega šolstva in prepričan sem, da bo zaživela tudi glasbena akademija. Pomembne korake smo naredili na področju, kulture, športa in turizma, ene pomembnih razvojnih usmeritev tega okolja. Vse več je podjetij in posameznikov, ki se zavedajo možnosti, ki jih lahko izkoristimo, vse več pa je tudi tistih, ki skrbijo, da nam in našim obiskovalcem ni dolgčas. Tudi to poletje se bo zgodilo v tem okolju mnogo kulturno-zabavnih in športnih prireditev, kar nekaj takšnih, ki pritegnejo obiskovalce od blizu in daleč, tudi iz tujine.

Vesel sem, da je tako! Vsem občanom želim prijetno poletje, strpnosti in medsebojnega razumevanja, obiskovalcem pa prijetno počutje med nami.

MESTNA OBČINA VELENJE

Naselja v mestni občini Velenje: Arnače, Bevče, Črnova, Hrastovec, Janškovo selo, Kavče, Laze, Lipje, Lopatnik, Lopatnik pri Velenju, Ložnica, Paka pri Velenju, Paški Kozjak, Pirešica, Prelska, Podgorje, Podkraj, Silova, Šembric, Škale. Mestna občina Velenje meri 78,06 km2 in ima 31.654 prebivalcev.

SKOK V POLETJE 97

skladb, ki so postale velike uspešnice. Zdaj prihaja na slovensko glasbeno prizorišče z novimi skladbami, med katerimi je trenutno najbolj popularna "Rad bi bil s teboj".

ANSANBEL

LOJZETA

SLAKA

skih in svetovnih zasedb (C.I.T.A., Take That, 911, Boyzone...). Na odru nastopajo brez instrumentov, njihov nastop pa temelji predvsem na večglasnem petju in plesni koreografiji. Konec lanskega leta so izdali zelo uspešen album z naslovom "Bodi moja", ki je na dober sprejem naletel predvsem pri mlajših oboževalkah.

ADI SMOLAR

O Adiju vemo pravzaprav že vse. Je eden najbolj talentiranih in plodovitih slovenskih kantavtorjev, znan predvsem po posrečenih rimah in hudomušnih, večkrat tudi pikrih besedilih. Doslej je

izdal že štiri albume, vsak od njih pa je prinesel kar nekaj uspešnic.

GIMME 5

Skupina, ki je postala popularna predvsem po zaslugi znane Deje Mušič, sodi med pionirje tiste slovenske dance glasbe, ki se poskuša spogledovati s svetovnimi trendi techno in trance glasbe. V lanskem letu so izdali uspešen album "Omnia mea mecum porto", na katerem najdemo uspešnice kot

"Atlantida", "Tih deževen dan", "Mesto rož" in druge.

VILI RESNIK

Nekdanji pevec Pop designa je po odhodu iz skupine naredil zelo uspešno samostojno kariero. Izdal je album "Zdaj živim", na katerem je vsaj pet

Radio Velenje že nekaj let zapored ob koledarskem začetku vsakega poletja v središču Velenja pripravlja odmevno zabavno-glasbeno prireditev Skok v poletje. Na teh prireditvah že po tradiciji nastopajo sama znana imena slovenske in (navadno) hrvaške zabavno-glasbene scene. Tako smo na dosedanjih prireditvah lahko že večkrat videli skupino Ritmo Loco, pa Alko Vuico, Power Dancers, Sasho, Heleno Blagne, Sendi, Simono VVeiss in druge.

Tudi letos bodo 27. junija na Titovem trgu nastopili sami znani glasbeniki. Pa poglejmo na kratko, kdo so:

SOUL FINGERS

Zagrebške skupine ni potrebno posebej predstavljati, saj je zelo popularna po vsej

Sloveniji, večkrat pa smo jo že lahko videli tudi v Velenju. Doslej je izdala dva albuma z živimi posnetki z njihovih koncertov. Na nastopih preigravajo znane svetovne uspešnice s področja soul in rhvthm & blues glasbe, znani pa so tudi po odličnem scenskem nastopu.

MAGAZIN

Znana dalmatinska skupina že vrsto let in sodi v sam vrh hrvaške estrade. Sodelovali so na vseh pomembnejših festivalih hrvaške zabavne glasbe in na njih tudi osvojili številne nagrade. Velik uspeh so dosegli s skladbo "Simpatija" (1994), občinstvu pa so znani tudi po skladbah "Put putujem", "Kokolo", "Piši mi" iz njihovega zgodnejšega

obdobja. Trenutno je njihova velika uspešnca skladba "Suze biserne" z zadnjega albuma "Nebo boje moje ljubavi".

NAPOLEON

Napoleon so prva slovenska fantovska skupina, ki je sledila trendom podobnih evrop-

Radio Velenje in Gost Velenje vabita na veliko zabavno glasbeno prireditev

SKOK V POLETJE

v petek, 27. junija, ob 17. uri na Titovem trgu v Velenju

sodelujejo: Adi Smolar, Gimme 5, Vili Resnik, Slaki, Magazin, Soul Fingers, Napoleon in velenjski radijci s Strašnima Jožetoma.

Poletne prireditve

Letošnja jubilejna 15. tradicionalna Noč ob jezeru bo spet nekaj posebnega, organizatorji obljubljajo najlepši in najbogatejši ognjemet. Ves dan se bo ob jezeru dogajalo veliko zanimivega, v programu pa bodo med drugim sodelovali: Alfi Nipič in njegovi muzikantje, Krunoslav Slabinac, Bettina in Schorsch iz Avstrije, Šank ročk, Miša Molk...

Organizator: Gost Velenje

Mednarodni rally PETROL

petek, 19. in sobota, 20. septembra v Velenju Organizator: AMTK Velenje

PIKIN FESTIVAL

od petka, 19. do sobote, 27. septembra v Rdeči dvorani, Domu kulture in središču Velenja

Organizator: Kulturni center Ivana Napotnika

Med vinskimi trsi

v mesecu oktobru v Vinski gori

Organizatorja : TV Slovenija in Turistično društvo Vinska gora

BOŽIČNO NOVOLETNI SEJEM

od ponedeljka, 15. do srede,

i —t

CaM)UI(P Ji

&9**kHSdfM v oš

SKOK čez kožo

- sprejem mladih rudarjev v rudarski stan

četrtek, 3. julija na mestnem stadionu

Organizatorja : Premogovnik Velenje in Gost velenje

Mednarodni atletski miting

sobota, 5. julija ob 15.30 na mestnem stadionu Organizator: Atletski klub Velenje

NAVIGA 97

Svetovno prvenstvo v elektro radijsko vodenih modelih od ponedeljka, 7. julija, do nedelje, 13. julija na Velenjskem jezeru Organizatorja: TRC Jezero in GK SP NAVIGA

FINALE POLETNIH 13 Radia Velenje in tednika Kaj

-izbirali bomo najbolj všečno melodijo poletja petek, 18. julija, na Titovem trgu v Velenju

Organizatorja: Radio Velenje in Gost Velenje

Zlet tabornikov Slovenije

od petka 1. do nedelje, 10. avgusta ob jezeru Velenje Organizator: Zveza tabornikov Slovenije, Šaleška zveza tabornikov

Mednarodni kamp

od četrtka, 31. julija do nedelje, 10. avgusta v Domu učencev v Velenju Organizator: PZS Kažipot

NOČ OB JEZERU

sobota, 2. avgusta, ob velenjskem jezeru

24. oktobra v centru Velenja organizator : Turistično društvo Velenje

SILVESTROVANJE NA PROSTEM

sreda, 31. decembra na Titovem trgu v Velenju Organizator: Radio Velenje in Gost Velenje

Turistično-informacijski center Velenje -TIC Velenje

Šaleška 3, p. p. 123,3320 Velenje telefon 063 862 980, fax 063 862 780.

Prostore imamo v Rdeči dvorani. Na voljo smo vam 365 dni v letu od 9. do 13. in od 15. do 18. ure. Domačim in tujim gostom, ki se vse pogosteje ustavljajo pri nas, nudimo vse potrebne informacije. Naša pomembna naloga je promocija tega okolja in celotne Slovenije.

V sodelovanju z ministrstvom za gospodarske dejavnosti pripravljamo projekt predstavitev. Uresničevali ga bomo na vseh velikih prireditvah, ki se bodo zgodile to poletje v Šaleški dolini.

V prostorih PC Velenje najdete še:

- Energetsko svetovalno pisarno ministrstva za gospodarske dejavnosti,

- Šaleški razvojni podjetniški center,

- Turistično društvo Velenje,

- Turistično zvezo Velenje.

fotetf«. v *Ate*ki t«

Revija skokov Velenje 97

Planica po Planici

Ob robu središča Velenja je pred leti zraslo skakalno središče s šestimi sodobnimi skakalnicami - od najmanjše, 8-metrske, do 80-metrske, ki je največja skakalnica, pokrita z umetno snovjo v Sloveniji. S takšnim središčem se lahko pohvali le malokateri kraj oziroma mesto. Vendar se velenjski smučar-sko-skakalni delavci niso predali občutku zadovoljstva. Pred enajstimi leti so poletno dolgočasje prvič popestrili s skakalno tekmo v počastitev praznika rudarjev - za lovoriko Rudarska svetilka. Toda gledalcem in tudi skakalcem so želeli ponuditi še več, še bolj mikavno prireditev. V glavah teh smučarskih zanesenjakov se je rodila zamisel: začeli bomo s skoki na izločanje. Gre za tekmovanje, ki je podobno teniški igri: v nadaljnji krog gre skakalec z daljšim skokom, pri čemer slog ni pomemben. Prireditev se je hitro prijela, posnemati pa so jo začeli tudi drugod. Pred sedmimi leti smo v Velenju že videli prvo tovrstno skakalno tekmo. Poleg Slovencev so so se tekem na začetku udeleževali še skakalci s Češke in Slovaške. Z vpeljavo te novosti pa se je število držav in skakalcev zelo razširilo. Lani so gostili že osem svetovnih reprezentanc in ko so letos v Planici predstavljali tokratno revijo, so bili vsi enotni: velenjska revija postaja Planica po Planici. "Upravičeno, tokrat v soboto, 28. junija, in v nedeljo, 29. junija, pričakujemo rekordno udeležbo tekmovalcev, saj smo povabili skakalce iz 34 držav," s ponosom in zadovojstvom pove predsednik kluba in organizacijskega komiteja revije dr. Ev-gen Dervarič (predsednik častnega odbora je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek), ki je tudi nadvse vesel, da je mednarodna atletska zveza (FIS) letošnjo nočno tekmo uvrstila v tekmovanja za kotinetalni pokal, to je v svetovni pokal B.

JU

Revija Skokov Velenje '97

f

VP Velenje '97

Sobota, 28.6. 1997 ob 21.30 uri

11, NOČNA TEKMA ZA RUDARSKO SVETILKO

Nedelja, 29.6. 1997 ob 18 uri

HONDA "-ilijipe CHAILINOIR

Nedelja, 29.6. 1997 ob 20.30 uri

ŽREBANJE VSTOPNIC !

VELIKO BOGATIH NAGRAD ! GLAVNA NAGRADA OSEBNI AVTO :

xNf\C HATCHBACK 14 j

* Slovenija

6

fctfe v diotiHi

Velenje - Naviga 97

Z veseljem sprejeli pobudo

Atletski klub Velenje

Širijo množičnost in kakovost

Na območju Turistično-rekreacijskega centra Jezero v Velenju so v preteklih letih že izvedli vrsto zanimivih mednarodnih športnih prireditev. Novo odlično oceno so si TRC Jezero, društvo Modelar in Klub vodnih športov (vse skupaj so izvedli pod okriljem mestne občine Velenje) prislužili po uspešni izvedbi evropskega prvenstva pred dvema letoma in svetovnega lani z radijsko vodenimi modeli, katerih tekmovalci oziroma države delujejo pod okriljem svetovnega združenja Naviga.

"Po uspešni organizaciji teh dveh prvenstev nas je predsedstvo Navige s predsednikom te sekcije gospodom Schmithom iz Nemčije naprosilo, resnično naprosilo," poudarja dr. Milan Medved, predsednik organizacijskega komiteja Naviga 97, "da organiziramo še tako imenovano svetovno prvenstvo razreda M; to so tako imenovani elektro modeli. Pobudo smo z veseljem sprejeli, čeprav vemo, da bo organizacija letošnjega prvenstva zelo zahtevna. Na sporedu bo kar 26 kategorij, pričakujemo pa več kot 300 čolnov."

Pri tovrstnem tekmovanju gre za športno-turistično prireditev, saj nanj ne pridejo le tek-

movalci. "V navadi je, da tekmovalci s sabo pripeljejo tudi svojo družino in prijatelje, ker je pač tekmovanje tudi njihov način preživljanja letnega oddiha. In tako vsako leto preživijo dva do tri tedne v državi, kjer je tekmovanje, zadnja tri leta torej v Sloveniji oziroma v Velenju."

Uradna otvoritev letošnje Navige, ki bo od 7. do 13. julija, bo 8. julija ob 18. uri, organizatorji pa so seveda zelo veseli, da je častno pokroviteljstvo in nalogo častnega predsednika sprejel predsednik države Milan Kučan.

Atletski klub Velenje v zadnjem času vse bolj pridobiva, kot pravi predsednik mag. Marjan Hudej, na kakovosti, množičnosti in tudi njihove prireditve privabljajo vedno več gledalcev. "Zato bo drugi mednarodni atletski miting, ki ga bomo izvedli 5. julija ob dnevu rudarjev na mestnem stadionu, prava prireditev, ki bo pokazala, kako popularna je atletika v Velenju. Rezultati, ki jih dosegajo naši člani - od najmlajših do najstarejših - so zelo spodbudni, vse bolj nas razveseljujejo s svojimi nastopi in dosežki na različnih tekmovanjih, odraz vsestranskega dobrega dela v klubu pa je seveda srebrna medalja Jolande Ceplak pred dnevi na sredozemskih igrah v Italiji v teku na 800 metrov."

S prenovljenim nogometno-atletskim stadionom so se zelo povečale možnosti za nadaljnji razvoj velenjske atletike. Marjan Hudej ne skriva zadovoljstva: "Mislim, da imajo naši atleti z razširjeno stezo, drugimi napravami in potrebnimi objekti sedaj daleč najboljše možnosti za treniranje v Sloveniji." Trenutno je v klubu približno sto atletinj in atletov. Za klubske delavce pa drži še ena lastnost: vsi jih poznajo kot izvrstne organiza-

r 1

torje različnih prireditev, zato ni naključje, da so jim zaupali izvedbo tako zahtevnih tekmovanj, kot je bilo tekmovanje za pokal Bruna Zaulija ob otvoritvi posodobljenega mestnega stadiona, krosi Dela pa imajo tako že kar domovinsko pravico v Velenju. Nova atletska prireditev bo gotovo nadvse zanimiv atletski dogodek. Pričakujejo, da bodo na njem nastopili atleti iz Ukrajine, Madžarske, Poljske, Slovaške, Avstrije, Hrvaške, Italije in še iz kakšne države. "V Velenju pričakujemo tudi vso smetano slovenske atletike z našo srebrno Jolando Ceplak na čelu, tako da bodo imeli tisti, ki bodo prišli na ta drugi mednarodni miting, ki bo 5. julija, s pričetkom ob 15.30, resnično kaj videti."

fvletfK. V 9le.*ki 4.9

Kulture dovolj za vse

Lepo za oko, balzam za dušo

še bolj dobrodošla. Več kot jih bo, lepše nam bo živeti tu. V dolini, ki je velikokrat po

krivici prezrta! Ker se morda ne znamo dovolj pohvaliti s svojo kulturo!

Morda se vam ne zdi, a je zagotovo tako. Toliko različnih zvrsti kulture, kot je lahko užijemo in podoživimo prebivalci Šaleške doline, je lahko le malo kje po Sloveniji. Pa čeprav še vedno ostaja odprto vprašanje, kaj kultura sploh je. Je to tudi ročk koncert, ki se jih je lani in letos v Velenju zgodilo kar nekaj? Celo zelo velikih, kot je bil nedavni koncert Candy Dulfer, ko so morali v Velenje vsi, ki so jo želeli videti in slišati v živo, saj je bil to njen edini koncert v Sloveniji. Zagotovo je to izid vsake nove knjige, za kar v zadnjem času skrbi domače založništvo Pozoj, ki ima še velike načrte. Tudi vsaka nova gledališka predstava domačih gledališčnikov, tako velenjskih kot šmarških, je kulturni dogodek. Pa likovna delavnica res dejavnih Šaleških likovnikov, likovne skupine PIN s premogovnika, vsakoletna kolonija diplomantov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane, ki jih gosti galerija KC IN. In kulturni večeri v knjižnici ter Kulturnici. Številni odlični, vrhunski koncerti klasične

glasbe, ki jih pripravlja velenjska glasbena šola. Ste videli? Treba se je le ozreti okoli sebe in si vzeti košček tistega, kar prija duši in očesu. V Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki tega zagotovo ne manjka. Ne jeseni, ne pozimi, ne spomladi, še manj v vročem poletju. Za to skrbijo organizatorji poletnih kulturnih prireditev, med katerimi je zagotovo na prvem mestu ustanova s tradicijo, Kulturni center Ivana Napotnika Velenje. Ce pa je za vas kultura obisk zabavne prireditve, na kateri nastopajo vaši najljubši humoristi in domači pevci, vam jih, sploh v poletnih mesecih, tudi ne bo zmanjkalo. Zanje skrbimo tudi velenjski radijci in Naš čas. Odkar sta samostojni občini tudi Šoštanj in Šmartno ob Paki, se vsaka po svoje trudita, da vzpostavita svoje kulturno jedro in ponudita občanom delček tistega, kar je prebivalcem v velikih mestih samoumevno. Ni treba res veliko, da smo zadovoljni, in to vedo tudi tam. Zato je vsaka nova prireditev, ki bo morda postala tradicionalna,

Kulturni center Velenje vabi:

Knjižnica Velenje, Galerija Velenje

Poletni delovni čas: ponedeljek, sreda od 13.00 do 19.00 ure

torek, četrtek, petek od 8.00 do 13.00 ure sobota zaprto

Ivana Napotnika

Kavčnikova domačija, Zavodnje

Odprto: vsak dan, razen ponedeljka, od 10.00 do 19.00 ure

V tem času poskrbljeno za strokovno vodstvo

Septembra spet pegev kitke in...

V dneh od 19. do 27. septembra se bo v Velenju spet zgodil -tokrat že osmi - Pikin festival. To je zagotovo največji slovenski otroški dogodek, festival sproščene otroške ustvarjalnosti. Kot častna pokroviteljica se bo letos znanim damam pridružila filmska igralka Leslie Caron, ki je blestela v filmu »Ples v dežju«.

Kulturni center Ivana Napotnika Velenje

13. POLETNE KULTURNE PRIREDITVE

1. Veronski operni festival

Obisk v Veroni, »Aida«, 1. avgusta 1997

2. Moški pevski zbor Wengen, Nemčija Velenjski grad, 1. avgusta 1997 ob 20. 30

3. Duo IRA, ruska in ciganska narodna glasba in pesmi v sodelovanju s krajevno skupnostjo Gorica

Beli dvor, Velenje, 2. avgusta 1997 ob 20.30

4. Večer šansonov Toneta Pavčka in Katje Levstik: LAN Velenjski grad, 8. avgusta 1997 ob 20. 30

5. Deveti citrarski festival »Prešmentane citre«

v sodelovanju s krajevno skupnostjo Staro Velenje:

15. avgusta 1997 ob 19.00, Srečanje slovenskih citrarjev, Stari trg, Velenje

16. avgusta 1997, ob 20.30, Rudi KnabI, citrarski virtuoz,

Nemčija, Velenjski grad

Muzej Velenje, Velenjski grad

Odprto: vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 19. ure

17. avgusta 1997, ob 19.00, Koncert družine Galič,

Cerkev sv. Marije, Staro Velenje

6. Greentown Jazz Band,

Velenjski grad, 21. avgusta 1997 ob 20.30

7. Zoran Predin in Sukar: »Šal za zaljubljene«

Velenjski grad, 28. avgusta 1997 ob 20.00

8. Veronski operni festival Obisk v Veroni, »Madame

Butterfly«, 29. avgusta 1997

pfrtctfc %f M(e»M diotiHi

Glasbena šola Frana Korana Koželjskega Velenje

Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje postaja eno pomembnejših središč glasbenega izobraževanja v Sloveniji. V pravkar končanem šolskem letu je izobraževanje na osnovni in

srednji glasbeni stopnji obiskovalo 867 otrok (skupaj z oddelkom v Šoštanju). Podatki ne presenečajo, saj praktično ni instrumenta, ki ga na tej šoli ne bi poučevali. V prihodnje bo zagotovo čez prag velenjske glasbene šole stopalo še več glasbenega znanja željnih učencev, dijakov in tudi študentov. Prav ob letošnjem prazniku dneva rudarjev bodo namreč predali svojemu namenu prizidek, v katerem bo 24 kabinetov in orgelska dvorana. Ob tem pa velja še omeniti, da bo Univerza Maribor v Velenju organizirala študij instrumentalne pedagogike na univerzitetni ravni. Možnost za pripravo tega pouka se nagiba k študijskemu letu 1998/99. Da sodi Glasbena šola Velenje tudi po kakovosti v sam vrh slovenskega glasbenega izobraževanja, potrjujejo tudi zavidanja vredna priznanja, ki so jih dosegli učenci in dijaki šole na najpomembnejših republiških glasbenih tekmovanjih.

Pa še nečesa ne gre spregledati: mednarodnih poletnih

glasbenih šol. Vse so že tradicionalne, letos jih bodo orga-

nizirali kar pet, vodili jih bodo mednarodno priznani mentorji, na njih pa pričakujejo približno 250 udeležencev iz Slovenije in tujine.

POLETNE ŠOLE V GLASBENI ŠOLI VELENJE

1. XI. mednarodna poletna violinska šola Igorja Ozima

-8. 7. do 17. 7.1997 Zaključni koncert: sreda, 16.7. 1997, ob 19.30

2. IV. mednarodna poletna klavirska šola

-28. 7. do 2. 8.1997; mentor: Aci Bertoncelj, prof. Zaključni koncert: petek, 1. 8. 1997, ob 19.30

3. III. poletna šola trobil (pozavna, rog, trobenta)

-1.9. do 7. 9.1997; mentorji: Branimir Slokar, prof. Stanko Arnold, prof. Radovan Vlatkovič Zaključni koncert: sobota, 6. 9. 1997, ob 19.30

4. II. mednarodna poletna šola orgel

-1.9. do 6. 9.1997; mentor: Nicolas Kynaston, prof. Zaključni koncert: petek, 5.9. 1997, ob 19.30

5. III. mednarodna šola za sak-sofon

-23.10. do 25.10.1997; mentor: Oto Vrhovnik, prof.

6. Seminar za trobila in trobilne sestave

-23.10. do 25.10.1997; mentor: Richard Steuart, prof. Zaključni koncert: sobota, 25. 10.1997, ob 19.30

Vsi koncerti bodo v prostorih Glasbene šole v Velenju.

VABLJENI!

prlette. v

Bogdan Menih

župan občine Šoštanj

O občini Šoštanj je bilo širše doslej znano le, da daje električno energijo in ima onesnažen zrak. Domačini in redki posamezniki pa vemo, da skriva Šoštanj z okolico izjemno bogastvo. Tu so naravne znamenitosti kot Mor-nova zijalka, Rotovnikova jama in jama v Skornških pečeh: kulturno-zgodovinski spomenik Forhtenek, Guten-buechel, cerkve z baročnimi oltarji, freskami in romarska cerkev Sveti križ: etnološki spomeniki Kavčnikova dimnica in Slivnikov dvorec ter naravne dediščine. Poleg tega so se tu rodili številni pomembni ljudje. Skratka, o vsem smo zbrali podatke, v bodoče pa bomo vključili profesionalno organizacijo, ki bo marljivim domačim turističnim delavcem pomagala izdelati celotno podobo in ponudbo občine. Z javnimi deli smo se vključili v projekt alpskih cest, v sklopu katerega bodo v Sloveniji tudi skupaj tržili alpski svet Karavank in območje Kamniško-Savinjskih Alp. Imamo tudi dobre pogoje za turizem na podeželju. Turizem kot dopolnilna

dejavnost kmetije bi bil nadvse primeren, s tem bi tudi uresničili željo, da ohranimo podeželje poseljeno. Na nas je, da oblikujemo prepoznavno turistično ponudbo. Že zdaj pa velja obiskati občino Šoštanj, torej dobrodošli med nami!

PRAZNIK ŽETVE IN KRUHA prikaz

žetve in drugih običajev

20. julija vGaberkah Organizator: GD Gaberke

LEPA NEDELJA V TOPOLŠICI Pro

cesija, streljanje z možnarji

27. julija pri cerkvi sv. Jakoba Organizator: TD Topolšica in cerkev

KRAVJE DIRKE - kmečki običaji

15., 16. ali 17. avgusta v Gaberkah pri starem gasilskem domu Organizator: Kulturnica in PKG Gaberke

VESELJE OB TOPLICI Prikaz starih

kmečkih običajev in družinske igre

17. ali 24. avgusta v Zdraviliškem parku v Topolšici Organizator: TD Topolšica in Terme Topolšica

SREČANJE HARMONIKAŠEV in

drugih glasbenih samoukov

avgusta na Letališču v Lajšah Organizator: TD Lajše

MEMORIAL DRUZMIRJA - razstava o

izginulem kraju, prireditev z lučmi

19. ali 20. septembra ob Šoštanjskem jezeru ob Ribiški koči Organizator: Občinska uprava, TD Šoštanj, Muzej Velenje

Zgornje prireditve so načrtovane že v začetku leta, so tradicionalne in zanje lahko z gotovostjo rečemo, da jih bodo izvedli. Vemo, da bo potekalo še več prireditev, vendar nas prireditelji o njih obveščajo šele, ko so povsem gotovi, da jih bodo res lahko izvedli. Nameravamo povabiti dramske skupine, ki bi v programu ponudile igre na prostem ali v dvorani.

POLETNE PRIREDI TVE V ŠOŠTANJU IN OKOLICI

Naselja v občini Šoštanj:

Bele Vode, Družmirje, Florjan, Gaberke, Lokovica, Ravne, Skorno pri Šoštanju, Šentvid pri Zavodnju, Šoštanj, Topolšica, Zavodnje. Občina obsega 95,95 km2 in ima 8.069 prebivalcev.

i Občina Šoštanj

fp(etf« v (4.9HHi

Ekologija še vedno aktualna tema

Šaleška dolina je bolj zdrava

JAMOVA CESTA 20, 1111 LJUBLJANA

Inženiring za Energetiko in Ekologijo, d.o.o.

vaš partner za ENERGETIKO

in EKOLOGIJO

V Šoštanju imamo največji slovenski termoenergetski

objekt, ki zagotavlja Sloveniji tretjino potrebne energije. Že dolgo ni naša osnovna skrb proizvodnja električne energije - prav tako dobro se zavedamo nujnosti ekološke sanacije. V preteklih letih smo že veliko naredili. Z izgradnjo zaprtega krogotoka tehnoloških voda smo poskrbeli, da ne onesnažujemo več jezer in reke Pake. Pomembno prelomnico je pomenilo za nas leto 1995, ko je začela obratovati odžveplalna naprava na 275 MW bloku 4. Zdaj pa je pred nami še en velik zalogaj, izgradnja podobne naprave še na petem bloku. Z njeno izgradnjo, priprave zanjo so v sklepni fazi, bomo tudi sklenili obsežen ekološki sanacijski program. Tako bo prihajala iz blokov Termoelektrarne Šoštanj za okolje neobremenjujoča elektrika.

Prizadevamo pa si, da veliki objekti termoelektrarne ne bi bili preveč moteči za okolje, zato smo jih v zadnjem času polepšali, ponosni pa smo tudi na našo okolico.

Tako, kot se človek zave svojega zdravja šele, ko zboli, se je v preteklih letih zgodilo tudi z našo Šaleško dolino. Ko so bila njena pljuča (gozdovi, ki jo obkrožajo, vode in zemlja v njej) že hudo bolna, so se odgovorni (tudi na pritisk ekologov in javnosti) pričeli zavedati, da tako ne gre več.

Kakorkoli že, danes je Šaleška dolina vsako leto bolj zelena, zdravje se vrača v njeno zemljo, vodo in gozdove. Ozdravljena žal še ni, saj vemo, da TEŠ proizvaja tretjino slovenske elektike, izgradnja čistilnih naprav na vseh blokih pa še vedno vprašanje prihodnjih nekaj let. Pa vendar! V zadnjih letih se je na področju ekologije naredilo zelo veliko. Ne le v šoštanjski termoelektrarni, kjer je začela delovali odžveplalna naprava na četrtem bloku, z izgradnjo zaprtega krogotoka tehnoloških voda pa so povsem prenehali onesnaževati Pako in jezera. Pomembne korake so naredili tudi v industriji, kjer so izboljšali tehnološke procese, v proizvodnjo pa vse bolj uvajajo okolju prijaznejše izdelke. Seveda pa se z doseženim ne moremo zadovoljiti, še naprej moramo vztrajati, da bo onesnaževanja čim manj. Pri tem lahko tudi sami naredimo veliko, med drugim tudi z akcijo ločenega zbiranja odpadkov! Naj bo torej vesten in prijazen odnos do okolja naš način življenja, da bomo zdravi mi in narava, s katero skušajmo živeti v sožitju.

Ivan Rakun

župan občine Šmartno ob Paki

Prireditve v občini Šmartno ob Paki:

- gasilska veselica v organizaciji PGD Šmartno ob Paki

(julij),

- Vaške igre v organizaciji Turističnega društva Šmartno ob Paki (avgust),

- Noč na vasi v Paški vasi v organizaciji PGD Paška vas (avgust),

- Jesen na gradu v organizaciji kulturnega društva Šmartno ob Paki (september),

- 50 let lovske družine Oljka v organizaciji lovske družine Oljka Šmartno ob Paki (oktober),

- martinovanje v organizaciji Turističnega društva Šmartno ob Paki (november).

Lepo pozdravljeni v naši občini Šmartno ob Paki, tu pod vznožjem Gore Oljke. Kraj sicer nima večjih zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, pa vendarle nam ni dolg čas. Za to poskrbijo društva s svojimi aktivnostmi oziroma prireditvami, zlasti ob nedeljah pa lahko ljubitelji nogometa uživajo ob gledanju drugoli-gaških tekem. V Martinovem tednu, okoli 11. novembra, tu potekajo zanimive turistično-kulturne prireditve, prav 11. november pa je tudi praznik občine Šmartno ob Paki. Lani smo ga zaznamovali prvič; tudi z novimi simboli, s katerimi je občina razpoznavna v širšem slovenskem prostoru. V središču Šmartnega stoji cerkev sv. Martina. Ob njej je zgradba kaplanije, ki je pod nadzorom spomeniškega varstva. Opozoril pa bi še na nekatere zanimivosti. Na razvalinah starega gradu, ki so mu rekli tudi Šmarški turn, je letni oder. V naselju Rečica ob Paki stoji Jagrova hiša, ki je ena redkih tovrstnih zgradb v Savinjski dolini. Iz našega kraja je tudi najkrajše izhodišče na priljubljeno izletniško točko Goro Oljko.

Zanimivi so sprehodi po obronkih Malega Vrha, Velikega Vrha in Gavc. Posejani so z vinsko trto, od tam je tudi čudovit razgled po Savinjski dolini. Nekaj kmetij ima že pogoje za razvoj kmečkega turizma in ravno v

tej smeri nameravamo v občini še kaj postoriti.

Občina Šmartno ob Paki je tretja najmanjša občina v Sloveniji. Leži ob spodnjem toku reke Pake. Občinsko središče je naselje Šmartno ob Paki. Vzhodni del občine se dviga proti 733 m visoki Gori Oljki, pod njenim vrhom pa leži tudi najvišja točka občine - na višini 675 m. Severni del sega proti Malemu Vrhu in se preko spodnje doline Pake povzpne v skornske hribe, ki so občinska meja na zahodu na meji z občino Mozirje. Na vzhodni in južni strani meji na občino Žalec, na severu na občino Šoštanj. Pomembnejše ustanove oziroma podjetja so: Osnovna šola

bratov Letonje, vzgojno-varstveni zavod Šoštanj, enota

Maja, Zdravstveni dom, lekarna, trgovsko podjetje Dolina Velenje, Market Šmartno ob Paki, Era Vino, Kmetijska zadruga Šoštanj, enota Šmartno ob Paki, Gorenje Notranja oprema, obrat keramika Gorenje, Zavod za blagovne rezerve Slovenije, enota Podgora, Betonarna in kamnolom Gradiš Celje, obrat Podgora.

Šmartno se je v zgodovinskih virih prvič pojavilo leta 1265; takrat je bila prvič omenjena cerkev sv. Martina, po kateri nosi kraj tudi ime. Okoli nje se je razvilo staro jedro kraja, ki je danes središče občine. Posebnih znamenitosti nima. Ime kraja sta širom po Sloveniji ponesla predvsem ljubiteljsko Gledališče pod kozolcem in drugoligaš v slovenski nogometni ligi Era Šmartno.

Naselja v

v

občini Šmartno ob Paki:

Skorno, Gorenje, Paška vas, Gavce, Mali Vrh, Veliki Vrh, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki, Podgora, Slatina. Občina Šmartno ob Paki meri 20 km2, v njej pa živi 2830 prebivalcev.

Če kje, potem v našem podjetju še kako dobro vemo, da je pridobivanje premoga dejavnost, kjer poslovanje "na kratek rok" ni možno, ker draži proizvodnjo in neugodno vpliva na nivo varnosti zaposlenih. Zelo dobro se zavedamo, da je in bo tudi v naprej kvaliteta našega življenja v največji meri odvisna od nas samih, od naših sposobnosti in znanja, od tega, kako se bomo pri delu angažirali in nenazadnje tudi od tega, kako se bomo znali med seboj pogovarjati ter se dogovarjati, ne glede ali delamo na odkopih, pri transportu, v delavnicah, v vodstvu podjetja, v sindikatih ali kje drugje. Vsaj tako pomemben, kot je odnos do dela in sodelavcev v službi, je za uspeh posameznika ter posredno tudi podjetja pomemben odkrit in pošten odnos do družine, do zakonskega partnerja, otrok, staršev, do najbližjih. Zelo dobro se zavedamo tudi dejstva, da je le od nas samih odvisno, kakšen ugled ima in bo imelo naše podjetje, tako v Šaleški dolini kot tudi v Sloveniji in v svetu.

In če imajo in bodo imeli tudi drugi, ne samo mi, o našem podjetju in o nas samih dobro mnenje, je in bo mnoge strateške pa tudi vsakodnevne

odločitve enostavneje sprejemati. Brez igrane skromnosti lahko zatrdim, da naše podjetje danes uživa veliko naklonjenost poslovnih partnerjev in to je za naš razvoj prav gotovo zelo spodbudno.

To je sreča, ki je danes mnogi državljani Slovenije niso deležni. Vsem sodelavkam in sodelavcem kot tudi vsem, ki delo našega kolektiva cenijo in spoštujejo, ob rudarskem prazniku iskreno čestitam!

Dr. Franc Žerdin

Premogovnik Velenje je podjetje, ki zaposluje veliko število zares sposobnih in odgovornih delavcev. Dokler bo temu tako in dokler bomo k reševanju problemov pristopali na način, da jih bomo želeli rešiti, da bomo želeli kvaliteto življenja dograjevati in ne nasprotno, tako dolgo se za našo perspektivo, kljub vsem problemom, ni treba bati. Vesel sem, da lahko ob letošnjem rudarskem prazniku z veliko mero optimizma razmišljam o naši prihodnosti.

Obvestilo o zapori cest

Rudarska parada bo v četrtek, 3. julija, ob 8. uri krenila s Titovega trga po mestnih ulicah do stadiona ob jezeru. Pohod parade bo po:

Rudarski cesti, Prešernovi cesti, Jenkovi cesti in Kidričevi cesti.

Omenjene ceste bodo v času parade zaprte za promet, za nekaj minut pa bo ustavljen tudi promet na vpadnicah na omenjene ceste, in sicer na:

Tomšičevi cesti, Šercerjevi cesti, Kersnikovi cesti, Aškerčevi cesti in Koroški cesti.

Prosimo vas za razumevanje!

Srečno!

Program praznovanja Dneva rudarjev

Odbor za praznovanje 3. julija, dneva rudarjev je pripravil bogat program prireditev, s katerimi bodo v Premogovniku Velenje zaznamovali praznik slovenskih rudarjev. Do konca praznovanja se bodo zvrstile še tele prireditve:

V petek, 27. junija, se bodo ob 15. uri v Restavraciji Klub srečali jubilanti jamske reševalne čete.

V soboto, 28. junija, se bo ob 9. uri na stadionu ob jezeru začelo srečanje gasilskih enot premogovnikov in energetikov Slovenije, ki bo zanimivo za

mnoge gledalce.

Prav tako v soboto, 28. junija, a ob 18. uri se bodo v Restavraciji Klub srečali z nekdanjimi sodelavci in vodstvom podjetja vsi tisti delavci, ki so se upokojili po 3. juliju lani.

V soboto, 28. junija, bo še ena prireditev, namenjena vsem prebivalcem Šaleške doline in obiskovalcem: ob 21.30 se bo namreč v smučarskem ska-

kalnem centru začela tradicionalna 11. nočna tekma v smučarskih skokih za rudarsko svetilko. Organizatorji pričakujejo skakalce s celega sveta z najboljšim - Primožem Peterko - na čelu. Tekmo bo olepšal velik ognjemet.

V skakalnem centru pod Velenj-

skim gradom bo živahno tudi v nedeljo, 29. junija, ko se bo ob 18. uri začel 7. Ski jum-ping Challenger, na kateri bo za obiskovalce privlačno tudi žrebanje vstopnic z glavno nagrado - hondo civic.

V sredo, 2. julija, ob 19. uri bodo

v Restavraciji Jezero delavci, ki delajo v Premogovniku Velenje 20 let, prejeli nagrade in priznanja.

Četrtek, 3. julij, bo dan za osrednjo prireditev - 36. skok čez kožo:

Prireditev se bo začela s svečano parado uniformiranih rudarjev, ki bo s Titovega trga po velenjskih ulicah do mestnega stadiona krenila ob 8. uri.

Ob 9. uri se bo nas stadionu ob jezeru začel 36. skok čez kožo, na katerem pričakujejo obisk najvišjih državnih predstavnikov, v rudarski stan pa bo skočilo okoli 70 mladih rudarjev.

Ob 16. uri se bodo ob Restavraciji Jezero srečali sedanji in nekdanji delavci Premogovnika Velenje na družabnem srečanju.

Ljubitelji atletike si bodo v soboto, 5. julija, na stadionu ob jezeru lahko ogledali mednarodni atletski miting.

Letošnje praznovanje dneva rudarjev se bo zaključilo s svetovnim prvenstvom vodenih mo-

delov čolnov v razredu FSR NAVIGA '97. Potekalo bo od 7. do 13. julija na Turističnem jezeru v TRC Jezero. Vabimo vas, da z nami praznujete dan slovenskih rudarjev in se nam pridružite na prireditvah!

Srečno!

Vsem delavtem ht

Premogovniki

• r T

tokofšhtem fe/en/e

mtitamo mkem prazniku.

ni 'j,;? ' M

»REČNO!

i4 «p

-

iJJ MU Mto

. s''- . • -

. 1 * - -V % -

KAKO GA UPORABLJATE?

Žar postavite na negorljivo in ravno podlago, na mesto zaščiteno pred vetrom. Odstranite folijo in karton in s tresenjem enakomerno razporedite oglje.

Prižgite vloženi impregnirani list in počakajte, da postane oglje sivo /cca 15 minuti. Naoljite mrežo žara in naložite meso, ki ga med pečenjem večkrat obrnite. Po uporabi pogasite ogenj s peskom ali vodo in odvrzite žar v smeti.

r

• r I

M

TURISTIČNO REKREACIJSKI CENTER

VELENJE - SLOVENIJA

Kompleks TRC Jezero

Konjeniški center:

* konjušnica

* steze zo rekreativno jahanje

* odprt prostor zo tekmovanje Mestni stadion

* pokrita tribuna s 1800 sedeži

* atletske naprave

* poslopje športnih garderob

* rokometno igrišče

* košarkarsko igrišče

* gostinski objekt Oazo

* prostor za piknike Turistično jezero

* urejene vodne površine

* restavracija Jezero

* zabaviščni prostor

* beoch woliey - tri osvetljena igrišča

* igrišče za mali nogomet

* mini golf

* namizni tenis

* bife ob igriščih

* otroško igrišče Tenis center

* Belo dvorana z dvema igriščema texten

* osem igrišč tenisit

* fitness studio

* trgovina s športnimi izdelki

* bife z vrtom

* bife ob teniških igriščih

* igrišče z umetno travo

Center vodnih športov

* jadranje na deski

* jadranje

* vodne aktivnosti Avtocamp

* prenočitvene zmogljivosti zo 400 obiskovalcev

* trgovina, bife

Počitniški dom rudarjev Fiesa

* počitniški dom s prenočitvenimi zmogljivostmi za 130 gostov

* restavracija

* bife "Plaža"

Dejavnosti TRC Jezero

Športne

* organizacija in izvedba preventive

* organizacija in izvedba rekreacij

* organizacijo in izvedba aktivnega oddiha

* organizacija in izvedba manjših in večjih tekmovanj Promocijske

* turistično pisarna

* organizacija zobavno-kulturnih prireditev

* organizacija letovanj

Na prostoru in v objektih, katerih upravitelj je TRC Jezero, opravljajo svojo klubsko dejavnost:

* Konjeniški klub

* Atletski klub

* Nogometni klub Rudar

* Ribiška družina

* Šaleški teniški klub

* Klub vodnih športov

* Rafting

i

»(etf« V

KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o.

Trg svobode 12, 3325 Šoštanj

tel. (063) 881 241, 881 338, fax (063) 882 261

Osnovna dejavnost K Z SD v zasebnem sektorju je prireja mleka, MPG, prašičjega in piščančjega meso ter pridelava hmelja. Na posestvih KZ SD je osnovna proizvodnja pridelava namiznih jabolk, govejega mesa in hmelja, v skupni predelavi pa proizvodnja vseh mesnih izdelkov (hrenovke, kranjske klobase, salame, suho-mesnati izdelki), ponudba vseh vrst svežega mesa iz domače prireje.

ZE Velenje, Prešernova 10 ZE Šoštanj, Trg svobode 12 ZE Šmartno ob Paki

DE Turn, Hrastovec 1

- proizvodnja jabolk DE Ravne

- predelavo MPG in hmelja DE Šmartno ob Paki

- predelava MPG in hmelja (MPG= mlado pitano govedo)

Predelava mesa Šaleške mesnine:

- Mesnica i delikateso Prislan

Šalek 24 o, Velenje

- Mesnica i delikateso,

Tomšičevo 10 b, Velenje

- Mesnica z delikateso

Lola Ribarja 4, Šoštanj

- Trgovina - kmetijski repromaterial

Velenje, Cesta talcev 2 Šmartno ob Paki

EfOTECH

ESOTECH, d.d.

družba za izvajanje projektov v energetiki in industriji

HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA ŠOŠTANJ, Trg svobode 12

Tel. 063/ 882 587, Fax 063/ 882 261

Priporočamo se za obisk v svojih poslovnih enotah:

VELENJE, Prešernova 10

(upravna zgradba ERE)

ŠOŠTANJ, Trg svobode 12 ŠMARTNO OB PAK1139

Komunalno podjetje Velenje oskrbuje na področju mestne občine Velenje, občin Šoštanj in Šmartno ob Paki s komunalnimi dobrinami in storitvami občane ter industrijske potrošnike.

Na področju vodooskrbe je vključenih na sistem oskrbe okoli 42.600 uporabnikov, ki jih oskrbujemo s pomočjo naslednjih vodooskrbnih kapacitet:

- število priključkov individualnih hiš 4.671

- večstanovanjske hiše -

- število stanovanj 7.591

- število priključkov 345

- industrija - število priključkov 592

- dolžina omrežja skupaj 456,2 km

- število zajetij 22

Na področju toplotne oskrbe je vključenih na sistem oskrbe s toplotno energijo okoli 29.800 uporabnikov, od tega:

- individualne hiše 2.253

- stanovanja 7.372

- priključna moč odjema 240 MW

- število toplotnih predajnih postaj 433

- dolžina razvodnega omrežja 141 km

KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p.o.

3320 Velenje Koroška 37lb

tel.:(063) 856-251, 862-582 fax: (063) 855-796

Na področju oskrbe z zemeljskim plinom je na sistem priključeno:

- individualne hiše 109

- priključna moč odjema 9 MW

- možno število priključitev na MRP 1.100

- dolžina plinovodnega omrežje 26 km

Na področju kanalizacije je na sistem priključeno:

- individualne hiše 2.217

- stanovanja 7.462

- dolžina magistralnega kanala 6,6 km

- dolžina primarnega kanala 10,4 km

- dolžina sekundarnega kanala 78,2 km

Na centralni čistilni napravi se na leto prečisti 4.158.000 m3 odpadnih voda Čistilna naprava ima linijo z dvema progamoma za čiščenje voda in linijo za stabilizacijo blata.

Komunalna deponija:

- velikost deponije:

- število uporabnikov

- letna količina odpadkov

4 ha 44.000 77.800 m3

Komunalno podjetje Velenje

IT

p | KREKOVA BANKA

KREKOVA BANKA d.d. MARIBOR, Slomškov trg 18

Za majhne in Vellkfi želje,

za majhne in Velike načrte, za majhne in Vellkfi cilje,

ZA VAS,

za različne potrebe prebivalstva

UGODNI GOTOVINSKI KREDITI !

Odplačevali jih boste lahko tudi do 5 let, najnižja možna obrestna mera že od TOM + 7,5%.

Dobrodošli v poslovalnici Krekove banke v Šoštanju,

Ulica Lole Ribarja 2, telefon: 063/883-020, 882-653.

p?, l/o v

Janka Vrabiča 10 a, Velenje, tel.:063/855-935

UGODNE CENE IN UGODNI KREDITI BANKE CELJE

1 6 mesecev T + 0%

12 mesecev T + 1, 5%

primer: za 500.000 SIT vrnete LE 527.000 SIT

GMSsMDglPIMl H

KOVIN<>TEHNA

Prodajni center v Nakupovalnem centru v Velenju

Otroške mize

pvc mm

770

sit

Otroški stoli pvc

490

sit

Roštllj zložljiv

8.550

SIT

Aparat za sladoled

7.990sit

nemogoče je mogoče

Nagradno vprašanje:

Katere blagovne znamke je aparat za sladoled, ki je v akciji ?

Odgovore pošljite do 11. 7.1997 na naslov: PC K0VIN0TEHNA, Kidričeva 2b

"ZA NAGRADNO VPRAŠANJE" 3320 Velenje.

deset srečnežev, ki bodo pravilno odgovorili na spodnje vprašanje, čakajo LEPE NAGRADE!

Pravilne odgovore bomo žrebali 14. 7.1997. Izid bo objavljen v prodajnem centru v Velenju. Vse nagrajene bomo tudi pisno obvestili.

Odgovor:_

Ime in priimek: ___

Naslov:_

Podjetje za urejanje prostora p.o.

3320 Velenje. Koroška 37/b

PUP VELENJE Je za prijetnejši vstop v poletje podaril mestu in Vam -meščanom Velenja, okrasitev balkonov na vzhodni fasadi stanovanjskega bloka Rudarska 2 v Velenju. Če vam nI vseeno za izgled VaSega balkona, se obrnite na nas In radi Vam bomo izdelali ponudbo. Informaci|e lahko dobite na telefon: 063/856-900, 063/855-510, ter preko telcfa.xa 063/853-645 In mbl 041/640-207

18

Gostinstvo

Turizem

Trgovina

d.o.o.

Kersnikova 11, 3320 Velen'

restavracija JEZERO restavracija KLUB FAST FOOD KLUB delikatesa bistro ORION vila ŠIROKO bistro ARKADA

IMAJO TRADICIJO!

bistro OAZA

GOST, d.o.o.

in trte! Fiesa

Kersnikova 11,3320 VELENJE tel: 063-855-336 in 855 283 fax: 063 862 252

vam ponuja:

- hotel Barbara v Fiesi,

- letovanje ob morju,

- izlete za zaključene skupine po domovini in tujini,

- jesenska potovanja,

- letalske in ladijske vozovnice,

- atraktivna city tours potovanja,

- ugodne pakete v slovenskih zdraviliščih,

- lastne kapacitete ob morju in v hribih,

- turistični vlak Velenjčan. VABLJENI V NAŠO DRUŽBO!

d.o.o.

proizvodnja lesnih polproizvodov

Partizanska 78, Velenje

Telefon: 063/851-959, 853-312 int. 1393

Fax: 063/854-986

Nudimo vam veliko izbiro žaganega lesa, opravljamo žaganje po naročilu, prodajo decimiranih elementov in parketnih friz, lesnih sekancev, drv in žagovine ter brušenje žaginih listov in drugih rezil.

>t

C H M T E R

RESTAVRACIJA TEL861 -070 MARKET, TEL861-260 MESNICA, TEL.:861-270 RIBARNICA, TEL.:861-070 TEKSTIL, TEL861-070 Cankarjeva 1 d, Velenje

PRIJAZNO VAS VABIMO, DA NAS OBIŠČETE

V NAŠIH POSLOVALNICAH NA CANKARJEVI IN

V PEKARNI SLAŠČIČARNI PRESTA!

PEKARNA-

SLAŠČIČARNA-

TRGOVINA

TEL852-805, 862-370 Cesta talcev 2, Velenje

p9(c<|c v

AVTOMATIZACIJA IN TEHNIKA VODENJA PROCESOV

SLOVENIJA 3320 VELENJE, Prešernova 8, tel.:+ 386 (0)63 861-129, 864-416

Fax: + 386 (0)63 861-843

-inženiring, projektiranje -izvajanje in nadzor del -vzdrževanje

ŠPORTNO REKREACIJSKI ZAVOD VELENJE

rdeča dvor

cm* If/ftv^l

Velenje, Prešernova i- Tel. (063) 853-693

OPTIKA

Več kot 40 let v službi dobrega vida

P. E. Celje, Lava 7

tel. 063/451-325 451-463,451-825

Prešernova 7, Velenje

(pri cvetličarni Iris) tel. 063/851-972

Adriatic

Zavarovalna družba d.d. ^Gradec-

Mozirje, Na trgu 20

tel. 063/832-720

PCT Katica

tel. 0602/45-330

Preden odidete na dopust, zavarujte sebe in svoje premoženje

- hišo ali stanovanje

- pred požarom in vlomom.

Kot naš zdravstveni zavarovanec ste upravičeni do popustov pri ostalih naših zavarovanjih. Omogočamo vam:

11% popusta pri kasko zavarovanju 10% popusta pri požarnem zavarovanju 5% popust pri stanovanjskem zavarovanju

k

Adriatic

Zavarovalna družba d.d.

Proizvodni program:

- jambori za jadralne deske

- smučarske palice

- biljard palice

- športne čelade

- vojaške in policijske čelade

VELENJE

- neprebojni jopiči

- hidroterapevtske kadi

- vodni tobogani

- sanitarne kabine

- svetlobni jaški

VEPLAS, velenjska plastika, d.o.o., Strbenkova 1, 3320 VELENJE Tel.: 063 856 - 611 Fax.: 063 856 - 643

v

SpORTNA TRCjOViNA

s«;

Rccboh

nakupnem centru v Velenju

FILA

adidas

8C0LMAR N A F N A F

S tem kuponom imate 20% popust pri nakupu ženskih in moških kopalk!

20

t/t i/ eiotiHi

Ili^lPj^jl DeU ZA ŠTudENTE iN diJ/ikE

KdOR bo OpRAvljAl poČiTNiŠko dElo RAbi ZA vpis:

- poTRdilo o šoIanju 1996/97

- Davčno ŠTEvilko iN EMSO

- hRANiho k(Njiqo Ali TEkoči račun

Poqoj za vpis: starost NAjMANj 1? Iet

DocIaINE iNloRMACijt:

BrezpIačen teIeFon 080/i^M

DtlovAi cas: po\i, rou, cti, pti 7-15 sutdA 7-17 soboiA 8' 12

Rek Um ml k o

u/

Grafično ohOkovanfe ''■JHudriz koirmniftactfe Reklamne storitve

Tiy Mladosti Z, 3320 Velenje TeL: 063 865 497, HeC&fiuc 8GZ 382

erme topolšica

i

Prihaja čas sproščenih dopustniških dni, ko razkrijete tudi tiste dele telesa ki ste jih skozi dolgo zimo morda zanemarili. Se je čas, da naredite nekaj zase.

NUDIMO VAM:

* klasične in alternativne oblike masaž

* protibolečinske elektroterapije

* savno in bazen s teraso za sončenje

* solarij kot predpripravo na vroče poletno sonce

* pedikuro za lažji korak

V prijetnem okolju preurejenega bistroja pa boste lahko posedeli ob hladni pijači, koščku torte ali čudovito osvežujočem sladoledu.

Stopite korak bližje k lepoti in zdravja skupaj z nami!

Pokličite in se prepričajte: 063/ 892 - 120

OBIŠČITE NAS!

PSC PRAPROTNIK d.o.o.

Šaleška 15, 3320 Velenje telefon 0,63/861-570 faks 063/861-570

Voiksvvagen Group

pvtetfe i/ šaleški AoliH

21

Obročna plačila, kreditiranje!

Naši partnerji so priznana domača in tuja

turistična podjetja!

Gorenje Turizem, d.o.o. Velenje, Partizanska 12

Telefoni: 063/561-380,861-390,853-321 int. 953

Telefox: 063/862-381

Od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro

... in

Doma in v tujini organiziramo in ponujamo:

- letovanja

- smučanje

- zdravilišča

- izleti

- poslovni turizem

- rent a car

- najem plovil in križarjenja

- vozovnice v letalskem prometu

Gorenje Turizem tu se oddih začne!

Avtorizirani distributer DTK računalnikov:

GORENJE POINT d.o.o.,Partizanska 12, Velenje Tel.: 063/864-444 Fax: 063/863-222

ffi

^Mcdmputer

Gorenje©®@to©aw® (sL©„©,

v lepem okolju, na griču nad Velenjem vas pričakuje

* mednarodna kuhinja

* velika izbira ribjih jedi

* posebna izbira mesnih jedi: bizon, kenguru, noj

* vegetarijanska kuhinja, sladoledi, sladice

* bogata vinoteka z vini vseh slovenskih vinorodnih okolišev

* mešane pijače

* terasa in lep vrt

* mir, bližina centra, kvalitetna postrežba

Prijazno osebje vam zagotavlja visok nivo uslug za zmerno ceno!

Delovni čas: od ponedeljka do sobote med 12. in 23. uro Tel.: 063 862-010

pestem bila

fjerberžtetj

e

A VTOHISA JAKOPEC

POOBLAŠČEN ZASTOPNIK ZA PRODAJO VOZIL IN SERVIS

NASA PONUDBA:

* prodaja novih vozil iz celotnega programa OPEL

* sistem staro za novo, staro za staro

* pooblaščen servis, garancijska popravila

* kleparska in ličarska dela

* prodaja originalnih rezervnih delov in dodatne opreme

* možnost nakupa novih in rabljenih vozil na KREDIT T+ 5% ali LEASING do 5 let

* možnost hipotekarnih kreditov in odplačila na čeke

* preizkusne vožnje z vozili OPEL

PREPRIČAJTE SE O NAŠI PONUDBI, Z VESELJEM VAM BOMO SVETOVALI!

VELENJE, Kosovelova 16, tel.: 063/855-975, 864-380 CEUE, Mariborska 93, tel.: 063/411-909

vas vabi vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. ure

AKTUALNO GRČIJA 10 dni

Veleblagovnica NAMA Velenje /po[penzlom> iadja-ladja/

_853-081_ otroci do 4.leta gratis

že od 499 DEM

Plačilo na 6 obrokov - brez obresti!

Vabljeni!

SO iS KI CENTER VELENJE

Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola

I

I ■

I

I

Najlepši del šolskega leta so za dijake in učence gotovo počitnice. Prav za vse pa so to dnevi, ko si vzamemo čas tudi za aktivnosti, ki so nam pri srcu. V prostore Šolskega centra Velenje vas vabimo v četrtek, 28. avgusta 1997, kjer vam bomo predstavili nekatere izmed dejavnosti posameznih usmeritev.

Poklicna in tehniška elektro ter računalniška šola bo predstavila razvojno-inovativne dosežke učiteljev in dijakov šole ter oblike strokovnega usposabljanja na doma razviti učni tehnologiji v učilnicah praktičnega pouka in laboratorijskih vaj.

Ogled bo od 8. do 10. ure.

V zbornici Višje strokovne šole bo ob 10. uri pogovor "Povezovanje gospodarske in šolske sfere pri izobraževanju za poklic inženir - inženirka elektronike".

Poklicna in tehniška rudarska šola ter Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti odpirata vrata specializiranih učilnic, kjer poteka pouk računalništva, priprave in serviranja jedi ter oblikovanja tekstila. Radi se bomo pogovorili o šolah z vami od 8. do 12. ure.

Poklicna in tehniška strojna šola vas pričakuje od 8. do 12. ure v sodobno opremljeni učilnici za računalništvo, kjer bodo predstavili internet.

V šoli izvajajo praktični del pouka avtomehanikov v prostorih učnih delavnic Šolskega centra Velenje (ob železniški postaji), kjer je še posebej vredna ogleda testna steza cartec.

Veseli bomo vašega obiska! Vodstvo šol Šolskega centra Velenje

Poklicna in tehniška strojna šola

Poklicna in tehniška rudarska šola

Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti

Gimnazija

Višja strokovna šola

0IADC

AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI

d.d. VELENJE

Koroška 64, Velenje Tel, 063/851 -500, 862-645 Fax: 063 / 855 - 557

- avtobusni prevozi

- tovorni promet

- mednarodni transport

- nizke gradnje

- servis LADA, ZETOR, montaža sončnih streh VVebasto

- avtopralnica osebnih in tovornih vozil

- tehnični pregledi

- prodaja traktorjev Zetor in rezervnih delov

- prodaja avtomobilov Lada in rezervnih delov

- avtošola

- turistična agencija

Prepričajte se sami o naši ponudbi!

0ldy d.o.o.

Polzela 38, tel.: 720-592 SALON VELENJE d.0.0. (Era ŠPORT), tel.: 863-960

Ugodni krediti T + 2 % na 1 leto!

Modeli:

- Piaggio od 318.000,00 SIT ItalJet od 410.000,00 SIT

foltofA!

poletfc v Avli*

SISTEMA VELENJE

(A3EUC0 ^AIDELiLfli iiiCEIil VELEIIiE, D.D.

1986 • PRIČETEK IZGRADNJE PRVEGA KABELSKEGA OMREŽJA V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŠMARTNO

1987 - 02. JULIJ - PRIČETEK DELOVANJA KABELSKO RAZDELILNEGA SISTEMA VELENJE

1990 - ZAKLJUČEK IZGRADNJE OMREŽJA V VSEH 11 KRAJEVNIH SKUPNOSTIH MESTA VELENJA

1991 - 30.10. - SKLENITEV POGODBE 0 USTANOVITVI SKUPNEGA PODJETJA V MEŠANI LASTNINI -DELNIŠKE DRUŽBE KRS - KABELSKO-RAZDELILNI SISTEM VELENJE

1992 - 30.10. - VPIS V SODNI REGISTER ŠT. 1492/92 PTITEMEUNEM SODIŠČU V CEUU POD ŠTEVILKO VLOŽKA 1 - 4727 - 00 V CEUU

1993 - 20.01. - 1. SEJA SKUPŠČINE DELNIŠKE DRUŽBE

-SPREJETPRVI STATUT

- IZVOLJEN UPRAVNI ODBOR DELNIŠKE DRUŽBE - PREDSEDNIK JANEZ KRAŠOVEC

- IZVOLJEN NADZORNI ODBOR - PREDSEDNIK ALOJZ RAMŠAK

- IMENOVAN DIREKTOR DRUŽBE - MILAN ŠTUMBERGER

1994 ■ 21.04. 2. SEJA SKUPŠČINE DELNIŠKE DRUŽBE

4. PODATKI 0 OMREŽJU FREKVENČNO OBMOČJE 1987 - ELRAD, 300 MHz

1996 - FUBA, 862 MHz, CERTIFIKAT št. NN2493014B OMREŽJE

•28.500 m PRIMARNEGA OMREŽJA •131.000 m SEKUNDARNEGA OMREŽJA ■ 78 OJAČEVALNIH MEST PRIMARNEGA OMREŽJA • 560 OJAČEVALNIH MEST SEKUNDARNEGA OMREŽJA VZDRŽEVANJE, RAZVOJ, PROJEKTIRANJE, SVETOVANJE, MONTAŽE GORENJE SERVIS, d. o. o., VELCOM - Trženje sistemov ŠTEVILO PRIKLJUČKOV

- SPREJET NOV STATUT - USKLADITEV ZA ZAKONOM 0 GOSPODARSKIH DRUŽBAH •1989 - 6877

- IZVOUEN NOV NADZORNI SVET - PREDSEDNIK JANEZ KRAŠOVEC ■1990 - 7000

- IZVOUEN PREDSEDNIK SKUPŠČINE - JOŽE ROVŠNIK ■1991 - 7400

- SPREJETE USMERITVE DO LETA 2000 1992 - 7579

1994 06.07. - IMENOVANA UPRAVA DRUŽBE - KORENIČ SLAVKO •1993 - 7715

1995 SPREJETA ODLOČITEV 0 PRIČETKU OBNOVE OMREŽJA KRS VELENJE, IZELAN PRO- ■1994 - 7894

JEKT VEČNAMENSKE RABE OMREŽJA KRS VELENJE •1995 - 8014

1996 OBNOVUENO PRIMARNO OMREŽJE KRS VELENJE 1996 - 8330

1997 SPREJETA DOLGOROČNA STRATEGIJA RAZVOJA KRS VELENJE 1997 - 8400

PRIČETEK POSKUSNEGA DELOVANJA DVOSMERNEGA PRENOSA PODATKOV IN INFORMACIJ PRIČETEK OBNOVE SEKUNDARNEGA OMREŽJA

PROGRAMSKI PAKET

TELEVIZIJSKI PROGRAMI

1997 02.07. 1987 11 3

10 LET OD PRIČETKA DELOVANJA KABEL5K0-RAZDELILNEGA SISTEMA 1988 12 3

VELENJE 1989 13 3

OMREŽJE KRS VELENJE 1990 14 3

1. GLAVNA SPREJEMNA POSTAJA Z ANTENSKIM SISTEMOM ZA SPREJEM SATELITSKIH PROGRAMOV 1991 15 3

V OBJEKTU TELEKOM, KIDRIČEVA 2 A 1992 19 3

• 1987 POSTAJA ELRAD 1993 22 7

■1993 NOVA POSTAJA FUBA EBS 4000 1994 .22 7

•1987 ANTENSKI SISTEM ELRAD, PAP, FUBA 1995 22 12

■ 1997 NOV ANTENSKI SISTEM KATHREIN 1996 25 12

2. GLAVNA SPREJMNA POSTAJA ZA SPREJEM ZEMEUSKIH PROGRAMOV Z ANTENSKIM SISTEMOM 1997 32 12

NA OBJEKTU KARDEUEV TRG 2 1987 POSTAJA ELRAD ■1993 NOV POSTAJA FUBA EBS 4000 •1987 ANTENSKI SISTEM ELRAD, PAP ■1996 NOV ANTESNKI SISTEM FUBA 3. OBSEG OMREŽJA KRS VELENJE

■ 1990 NASEUA; ŠMARTNO, STARA VAS, KONOVO, PESJE, DESNI BREG, LEVI BREG, GORICA, STARO VELENJE, KAVČE PODKRAJ, ŠALEK, EDVARD KARDELJ

■ 1992 - PRIKLJUČENA NASEUA PODKRAJ II, PAKA, ■1994 - PRIKUUČENO NASEUE TAJNA

■1995 - PRIKUUČENO NASEUE ŠENBRIC

■ 1996 - PRIKUUČENO OBMOČJE KS ŠKALE HRASTOVEC

-PRIKUUČEN ZASELEK OKROŽJE V KS BEVČE - PRIČETEK IZGRADNJE NA OBMOČJU BEVČ, LIPJA IN ZGORNJE ČRNAVE ■1997 - PRIKUUČITEV NASEUA PAKA II

KRS - KABELSKO-RAZDELILNI SISTEM VELENJE, D. D., VELENJE

PODATKI O DRUŽBI

1. USTANOVITEV - 30.10.1991

2. REGISTRACIJA - 30.10.1992

3. OSNOVNI KAPITAL - 104.486.400 SIT

4. REVALORIZIRANA VREDNOST KAPITALA - 343.270.000 SIT

5. PORAZDELITEV DELNIŠKEGA KAPITALA

-88,9% INDIVIDUALNI DELNIČARJI

-11,9% KRAJEVNE SKUPNOSTI IN GORENJE SERVIS

6. LETNI PROMET (1997) - 59.000.000 SIT

7. UPORABNO DOVOUENJE - ŠT. 351-338/88 - O

8. DOVOUENJE ZA DEJAVNOST - ŠT. 024-068/92-03

9. KLASIFIKACIJA DEJAVNOSTI -TELEKOMUNIKACIJE 64.200

10. MATIČNA ŠTEVILKA - 5675332

ANDRAGOSKI ZAVOD LJUDSKA UNIVERZA

VELENJE

\

- (Ky

• Tečaj za varnostnike i Verificirani jezikovni

programi za odrasle vseh stopenj

> Jezikovni programi za otroke vseh stopenj

> Programi za prosti čas i Kreativne delavnice za

otroke

s Tečaji računalništva »Tečaji šivanja in krojenja

• Slovenščina za neslovence

Poletje je čas dopustov, S s \ ^^J oddiha in tudi čas nabiranja novih

moči za izzive, ki nas v jeseni čakajo na osebnem ali strokovnem področju. Delavci Ljudske univerze Velenje

Vas vabimo, da poletje izrabite tudi za razmislek o vključitvi v katerega od programov iz bogate ponudbe naše ustanove. Vašo pozornost želimo tokrat usmeriti predvsem na pestro ponudbo programov za pridobivanje izobrazbe oziroma poklica.

VISOKOSOLSKI STROKOVNI PROGRAMI,

• Poslovna ekonomija

• Organizacija in management - NOVO

1 Higienski minimum ' Tečaji varstva pri delu

> Oblikovanje oblačil - NOVO ' Vozniki viličarjev

i Videodelavnica

> Strojniki težke gradbene mehanizacije

1 Strojno pletenje

PROGRAMI NA IV. IN V. STOPNJI

> voznik motornih vozil - NOVO

• prekvalifikacija v voznika - NOVO

• prekvalifikacija v prodajalca

• ekonomsko-komercialni tehnik (1.2. in 3. letnik)

i trgovinski in živilski poslovodja

• gostinski poslovodja -NOVO

Vse informacije o naštetih programih Vam bomo z veseljem posredovali tudi med počitnicami in sicer vsak dan od 8. do 12. ure na sedežu Ljudske univerze Velenje, Titov trg 2 ali po telefonu 853-576 in 854-539.

LJUDSKA UNIVERZA VELENJE - vaš partner na poti do znanja

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh