logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Primož Trubar
Vir: Učiteljski tovariš, 19.06.1908, letnik 48, številka 25
Izvor: Narodna in univerzitetna knjižnica

0 / 0
Primož Trubar. Trubarja nazivljemo slovenskega Lutra; zakaj kar je Luter Nemcem, to je Trubar Sloveneem: reformator vere i n ustanovnik knjižnegajezika. Prvatiskana slovenska knjiga jebilaTrubarjeva. nOčeta slovenskegajezika" imenujemo Trubarja, zakaj on je obudil k življenju naš jezik iz tisočletnega mrtvega spanja in položil temelj eelokupni naši književnosti; slovenskega literarnega Koluraba ga po pravici imenuje Metelko, zakaj kakor je Krištof Kolumb odkril Ameriko, tako je Primož Trubar odkril slovenski jezik. To je njegova velika zasluga za naš narod. Eodil se je Primož Trubar 1. 1508. na Eaščici blizu Velikih Lašč na Dolenjskem. Oče Miha je bil tesar, mlinar in cerkveni ključar na Baščici, ter je spadal pod gospodstvo te- danjega turjaškega barona, zdaj grofa Auersperga. L. 1521. je hodil Trubar v šolo na Eeki, kjer se je do dobrega naučil hrvaškega jezika ter se najbrže tudi seznanil s cirilico in glagolico. Pozneje je študiral v Solnogradu in na Dunaju, kjer se mu je časib tako hudo godilo, da je moral od biše do biše prepevaje kruha prositi. Imel je namreč jako lep in močan glas, ki mu je pozneje zlasti dobro služil kot govorniku in pridigarju. V svojem 19. letu se je povrnil Trubar v domovino, in tu se ga je usmilil tržaški škof Bonuonio, ki je bil prejšnja leta župnik na Igu pri Ljubljani in je poznal Trubarja že izza mladih let. Najbrže je Bonuomo Trubarja posvetil v duhovnika in mu podelil kaplansko službo pri sv. Maksimilijanu v Oelju (1530). Pozneje je bil Trubar župnik v Loki pri Zidanem mostu in v Laškem trgu. Že 1. 1525. se je Lutrova vera začela širiti po Ljubljani in po Kranjskem, in kmalu je bil Trubar goreč njen pristaš. Prijatelji pokličejo Trubarja 1. 1531. v Ljubljano, kjer je začel oznanjevati Lutrove nauke. Podpiral ga je zlasti jako vplivni ljubljauski kanouik Pavel "VViener, a vkljub temu se je moral umakniti Trubar 1. 1540. nazaj v svojo faro Loko. Dve leti pozneje pa ga je imenoval škof Kacijanar za kanonika v stolni cerkvi v Ljubljani in mu dal za užitek faro Št. Jernej na Dolenjskem. Ko pa so bili protestantje v žmalkaldski vojni 1. 1547. premagani, je začel tudi ljubljanski škof Urban Tekstor ostreje postopati s kranjskimi lutrovei. Generalnega vikarja Jurja Dragoliča in kanonika Pavla Wienerja so zaprli. Trubar pa, ki je bil takrat slučajno v Št. Jerneju na Doleujskem, je še srečno ušel v Trst. V Ljubljani so ulomili v njegovo stanovanje, uničili in raznesli njegovo knjižnico ter mu vzeli vse njegove službene dobodke. Zategadelj je odšel Trubar čez Tirolsko na Bavarsko v Niirnberg in postal 1.1548. pastor v Eotenburgu ob Tauberi. Tu se je oženil s Oeljanko Barbaro Klavsovo in tu je tudi začel premišljevati, kako bi pomagal svojim rojakom do Lutrove vere. In izdal je 1. 1550. dve knjigi: nAne bukvice, iz tih se ti mladi in preprosti Sloveni mogo brati nauzbiti" in BAnu kratku poduzhene" (abecednik). Izdal ju je pod izmišljenim imenom BPbilopatridus Illyricusu ter dostavil, da je knjigi tiskal Jernej Skurianiz in Siebenburgen (tudi izmišljeno ime) — to pa zaraditega, ker je bilo zaradi avgsburškega interima protestantom prepovedano izdajati knjige. Natisnjeni pa sta obe knjigi v Tibingu na Virtenberškem, in to z nemškimi črkami. To sta torej prvi novoslovenski tiskani knjigi,kista Slovencem danes prava narodna svetinja. L. 1552. postane Trubar župnik v Kemptnu in se kmalu seznani s pregnanim koprskim škofom P. Pavlom Vergerijem, ki je bil, prestopivši k luteranstvu, tudi zbežal na Nemško. Ta je pregovoril Trubarja, da je iznova začel izdajati slovenske knjige. In res je izdal Trubar pod svojim imenom 1. 1555. v Tibingu: Abecednik in Katekizmus (toje še enkrat obe že 1. 1550. tiskani knjigi, toda zdaj z 1 a t i n s k i m i črkami, ki jib je odslej pisal), inpaEvangelije sv. Matevža. Odslej je Trubar jako pridno pisal in priobčil v raznih letib posamezne oddelke iz sv. pisma po LutroTem prevodu. — Tako je preložil do 1. 1577. na slovenski jezik ves novi tes t a m e n t in izdal tudi v e 1 i k i katek i z e m z dvema razlagama, ves p s a 11 e r Davidov inmnoge cerkvene pes m i. — Vsega skupaj je napisal Trubar 2 5 knjig ia večina jib je bila tiskana v Tibingu. V tem času pa so se razmere na Kranjskem jako izpreraenile. Večina meščanstva in deželnib stanor je bila lutrska. Deželni stanovi so ustanovili evangeljsko gimnazijo in poklicali 1. 1558. Trubarja nazaj na KraDJsko ter ga postavili na čelo protestantovske cerkve na Kranjskem. Ko pa je po sinrti Ferdinanda I. prevzel vlado Karel, se je moral umakniti Trubar 1. 1564. s Kranjskega, kamor se je vrnil samo še 1. 1567., in sicer samo za kratek čas. Trubar je namreč izdal 1. 1564. cerkveni red (evangeljski), nadvojvoda Karel pa se je čutil 8 tem užaljenega na svojih pravicah, češ, da je ustanavljati cerkveni red vladarska pravica. S Kranjskega novič pregnani Trubar je bil nfljprej župnik v Laufnu ob Nekaru in po- zneje v Derendingi pri Tibingu. Tukaj je prav marljivo spisoval slovenske knjige, žirabno občeval z deželnimi stanovi kranjskimi ter podpiral slovenske mladeniče, ki so študirali na evangeljskem vseučilišču v Tibingu. Kranjska dežela mu je do smrti plačevala plačo, ki jo je prejemal v Ljubljani, namreč po 200 tolarjev na leto. S tem denarjem je podpiral zlasti tiste dijake, ki so bili preganjani zaradi vere. Trubar je bil sploh človekoljuben, silno delaven in energičen mož. Še na smrtni postelji je narekoval svojemu pisarju Lutrovo postilo. Umrl je dne 28. julija 1586. 1., star 78 let. Pokopali so ga v Derendingi z velikimi častmi.
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh