logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Razni popravki
Avtor(ji): Grafenauer, Ivan
Vir: Dom in svet, 1918, letnik 31, številka 3/4
Izvor: Narodna in univerzitetna knjižnica

0 / 0
listi�nega »reganja« in »kvakanja« povspne do krepkih, mogo�nih vi�kov, Kontraalt je v skladbi zelo umesten, le �al, da gd�, M a 1 i � e v a , ki ga je pela, ni tudi v vi�ini obdr�ala malo ve� tistega kontraaltovskega timbra, ki ga je tako dobro pogodila v ni�ini, Kla�virsko spremljanje je samostojno, te�e gladko in po��ivi ter povzdigne celo skladbo,
Kon�no �e omenjam, da je mo�ki in �enski zbor vodil z znano spretnostjo koncertni vodja g, Matej
Hubad'                                               Stanko Premrl.
Slavnostna akademija »Glasbene Matice«.
Z veliko napetostjo smo pri�akovali slavnost�no akademijo v po�astitev spomina dr, Janeza Evangelista Kreka na korist njegovemu spomeniku v Ljubljani, To pa zato, ker se nam je �e mo�no zahotelo poslu�ati in u�ivati zopet enkrat celotni mati�ni pevski zbor, se naslajati na kras�nih slovanskih narodnih pesmih in se navdu�evati za ideale na�ega pokojnega dr. Kreka, za ideale in strem�ljenja, ki so se ob njegovi �al tako rani smrti s poten�cirano silo polastila src vseh pristnih Jugoslovanov,
Za�etkom sta se nameravali prirediti dve slav�nostni akademiji: 18, in 21, aprila. Ker pa je bil obisk pri obeh tako izredno velik, � pravcat naval, se je priredila �e tretja � brez govora � 23, aprila,
Vse tri akademije so sijajno uspele,
Uvedel jih je vsakikrat �alobno sve�ani Gallu�sov »Ecce, quomodo moritur justus«, ki ga je dostojanstveno pel mo�ki zbor. Skladba, od pevo-vodja ravnatelja H u b a d a kar najbolje interpreti�rana, je napravila jako velik vtis, zlasti je po za�etnem mirnem predavanju prijetno dirnil �ivahnomarkantni vstop »In pace factus est locus ejus«,
Slavnostni govor je pri prvi prireditvi imel stolni vikar g. Fran Smodej iz Celovca, Z jasno in na�vdu�eno besedo je proslavljal dr, Kreka kot zna�ajnega in nesebi�nega mo�a. Pri drugi prireditvi je govoril mestni �upnik pisatelj g. Fran S. Fin�gar iz Ljub�ljane. Fin�gar je v svojem prekrasnem, nepozabnem govoru o�rtal zlasti tri va�ne etape Krekovega �iv�ljenja: 1. njegovo pripravljanje na Dunaju za poznej�e socialno delo v domovini, 2. njegovo dolgoletno vse�stransko delovanje med jugoslovanskim narodom in 3. njegov epohalni nastop za �asa svetovne vojske. Fin�garja, ki je govoril v izbranem, njemu lastnem, umetni�ko izklesanem slogu, smo poslu�ali kot evange�lista. In zgodba o na�em edinem Evangelistu je s �udo�vito, nedopovedljivo silo pre�injala na�a drhte�a, pra�vice in svobode �ejna srca.
Dvofakov »Slavnostni spev«, ki je sle�dil govoru, je zazvenel kot radosten, prisr�en in zares prazni�en pozdrav na�emu slavljencu. Bili so to uprav nebe�ki zvoki, nadzemske harmonije. Preprost, pa hkrati sve� in prikupen ter od mojstra Dvoraka �enial-no izrabljen tema, logi�no se razvijajo� od krasne pred�igre do sklepne orja�ke mo�i in vi�ine.
Nato je prof. g. D o r n i k lepo, dasi malo nizko deklamiral Gregor�i�evo pesem »V pepel-ni�ni no�i«.
Koncert zase v akademiji so tvorile narodne pesmi. Prav umestno je bilo, da so se ravno narodne pesmi kot glavne postavile na spored. Saj so ravno
narodne pesmi bile posebne ljubljenke dr. Krekove. Izvajale so se srbske, od Mokranjca harmo-nizirani »Osmi �opek«: a) D�anum, na sred selo, b)�to Morava mutno te�e, c) R a z -grana se grana jorgovana, �) Sko� kolo, da sko�imo! Kot druge hrva�ke, harmoni-zirane od Andela: a) O, jesenske duge no�i, b) Igra »Kolo«, c) Dragi je daleko, Kon�no slovenske: a) Mi�ka, b) �krjan-�ek, c) Gor' �ez izaro (koro�ka narodna), har-monizirane od Hubada, in �) Na Gorenjskem je f 1 e t n o , prirejena od P i r n a t a,
Omenjene narodne pesmi smo izve�ine �e sli�ali v prej�njih koncertih »Glasbene Matice«, nekatere celo ve�krat, A kljub temu nas niso ni� manj zani�male, Nasprotno, �im pogostneje jih sli�imo, tem lep�e se nam zde, tem ljub�e so nam. Dozorelo pa je ravno pri teh akademijah v nas prepri�anje, da so srbske najlep�e, najbolj samorasle, da med jugoslovanskimi prva�ijo. In to predvsem po svoji melodiki, ki temelji na posebni, bodisi od hrva�kih, bodisi od slovenskih narodnih pesmi se razlikujo�i tonaliteti. Tudi ves njih druga�en ustroj, ki se javlja v harmonizaciji, prepleteni s spretno kontrapunktiko, je izredno zanimiv, Rado-vali smo se pa seveda v enaki meri tudi hrva�kih � izvajane tri so pravi biseri �, tudi silno lepo prirejenih, in kon�no na�ih doma�ih slovenskih,
Me�ani zbor »Glasbene Matice« je pel topot ne-dose�no lepo in ubrano. Pel ni le to�no kot ura, ampak hkrati tako, da smo se po eni strani divili vi�soki pevski umetnosti, po drugi plati pa pesmi z naj�ve�jim zadovoljstvom u�ivali in se ob njih o|reli,
Mojo »Z d r a v i c o« so pritisnili slavnosti kot nekak oficialen amen in se je razpolo�enju prav dobro prilegla. Dodali so pa vsakikrat �e »Lepo na�o domovino«, ki jo je ob�instvo stoje poslu�alo. Ta in oni jo je tudi pel. Toda vsi navzo�i naj bi jo bili peli! To bi bilo prav.
Pri tretji prireditvi slavnostne akademije je Gre�gor�i�evo pesem mesto g. prof. Dornika s povzdig-njenim glasom in �uvstvom deklamiral g. mestni u�itelj R a p e.
Prirediteljem in izvajateljem slavnostnih akademij
ostane slovenski narod hvale�en.         0. , �        ,
Stanko Premrl.
To in ono.
Razni popravki,
1. Bri�inski spomeniki. Dr. Glonar pi�e v svoji kri�tiki moje »Kratke zgodovine slovenskega slovstva, L«; ».,, ni prav nobenega dvoma, da moramo iskati pred�loge za bri�inske formule v oglejskem ozemlju, v latin�skem ali nem�kem jeziku. Tak slu�aj imamo n, pr. v spovedni molitvi (staroslovenski!) sinajskega molitve-nika (pravilno »obrednika« � »trebnika«!), ki je pre�vedena iz starovisokonem�ke svetoemeranske molitve, na kar opozarja Vondrak sam, Vkljub temu opozarja (Vondrak) na sorodnost tretje bri�inske formule z mo�litvijo sinajskega molitvenika (prav, obrednika), ne pa z emeransko formulo, kar bi bilo naravnej�e, ker bi sicer ne bilo v prilog stari sloven��ini, pa� pa v skladu z zgodovino« (Slovan, 1917, str, 319�320),
104
Dr. Glonar se je tu, kar se ti�e Vondraka, temeljito zmotil. Oziral se je namre� samo na Vondrakovo izdajo bri�inskih spomenikov (Frisinske p a m a t k y. V Praze, 1896), a je popolnoma prezrl njegove »Studie z oboru c i r k e v n e s 1 o v a n s k e h o pisem-n i c t v i« (v Praze, 1903). Tu namre� primerja Vondrak prvo in tretjo bri�insko formulo naravnost z emeransko molitvijo, oziroma s staronem�kimi formulami.1 �e ve�! O bri�inskih spomenikih naravnost trdi: »Z cirkevne-slovanskych pfedloh n e p o v s t a 1 y« (str. 46). Dokazal je celo na podlagi jezika, ki se razlikuje od ostalih delov Klementovega »�ina nadt ispovedaja.�ti-imt. se/< v sinajskem obredniku, a se sklada v zna�il�nih posebnostih z jezikom bri�inskih spomenikov, da starosl. emeranska molitev ni prevedena naravnost iz nem�ke emeranske molitve, ampak da je »puvodne byl jazyk tohoto pfekladu stejnorody s Frisinskymi pamat-kami, s kterymi i co do obsahu Emmeranska modlitba souvisi« (str. 47). Podobno �e drug izpovedni obrazec (Euch. syn, str. 68a). Po Vondraku sem tudi jaz v svoji »Kratki zgodovini« omenil, »da je po izgubljeni izpovedni formuli, ki pa je bila spisana v jeziku bri�inskih spome�nikov, prirejen eden izmed izpovednih obraz�cev2 v pouku o izpovedi staroslovenskega ro�kopisnega obrednika (sinajskega evhologija) iz 11, sto�letja.3 In prav isto velja tudi o prevodu emeranske izpovedne molitve,4 o kateri govori prvotna formulacija v moji »Kratki zgodovini« (str. 14), ki je torej pravilna, le nepopolna. Tega, proti �emur se pre�nagljeno in prepovr�no bori dr. Glonar, torej ni niti pri Vondraku, niti v moji knjigi,
Dalje pravi dr. Glonar v svoji kritiki: »Za�e�tek druge bri�inske formule, ki ima edino prepri�evalno paralelo v Klementovi homiliji, je lahko preprost »locus communis« iz kak�nega cerkvenega o�eta, n. pr. sv. Av�gu�tina (mesta dr. Glonar ni navedel). �e se ho�e do�kazati odvisnost pri takih formulah, se morajo skladati
1 Jak prvni Frisinske formula tak i tfeti obsahujf kratkem modlitbu v textu, v prvni od: Bole ti pride ze nebese a� ke konci, tedy f. 27�35; v tfeti od: Dai mi bole go-zpodi tuuoiu milozt, da bim nezramen... a� ke konci (f. 50�75). Jak vidime, poehazeji tyto �asti (a� na daj mi bole... da bim nezramen) z druhe �asti Emmeran�ske modlitby a sice je pofadek v prvni Frisinske pamatce souhlasne s Emmeranskou modlitbou zachovan (te� znamka vet�iho stari), kde�to v tfeti je pozmenen« (str. 53)... »Spi�e si musime m y s 1 i t i, �e bylo jeste vice jinych s t a r o n e m e c k y c h zpovednich formuli, ktere se shodovaly docela s na�imi Frisinskfmi, ktere se nam vsak nezachovaly« (str. 54).
2  Glej Vondrak, Kirchenslavische Chrestomathie, Got-tingen, 1910, str. 61, vrsta 24 si.
3  Glej o. c. (»Popravki«), str. IV.
4  Vondrak, Studie, str. 43: Jak ji� nazna�eno, lisi se jazyk Emmeranske modlitby od ostatnych kusu, z nich� se sklada tento zporedni rad; vidime z t oho, �e tento preklad nepoehazi od Klimenta. Tento pfejal text pfelo�eny a pfispusobil bezpochyby v nekterych vyrazeh, ale mnoho asi celkem nezmenil... (Fri�sinske pamatky) vznikb/ na tem� uzemi, na kterem i prvotni preklad na�i Emmeranske modlitby. . . Emme�ranska modlitba byla prelo�ena tam, kde vznikb/ Frisinske pamatky.« Tekst gl. Vondrak, Ksl. Chrest., str. 64 si.
8
ali v celoti ali pa vsaj v dalj�ih odstavkih« (Slovan, 1917, 320). In tudi tukaj misli dr. Glonar, da je Vondrak do�kazoval odvisnost bri�inskih spomenikov od Klemen-tove homilije.
Dr, Glonar je popolnoma prezrl, da imamo poleg tega vsebinskega dokaza �e eno mo�nost dokaza, in sicer na podlagi jezika, jezikovno-formalno dokazilno metodo, ki nam more pokazati celo tudi smer odvisnosti, ne samo odvisnost samo. In prav te metode se je oklenil Vondrak. Do�im je v »Frisinskyh pamatkah« �e mislil, da je druga bri�inska formula odvisna od Klementove homilije, je v »�tudijah« dokazal, da je ravno nasprotno res. Pri tem je zadel na odpor Jagi�ev, ki je v »Archivu f. si. PhiL«, XXVII., str. 395 sl� na�sproti Vondraku zagovarjal prvotno mnenje.1 Vondrak je v naslednjem letniku »Archiva«2 na to odgovoril in opozoril posebno na pasus: gemu be fiti, fta-rofti ne prigemlioki, ki se pri Klementu glasi: jemu bylo �itije... starosti ne pri-jemlju�te... Ker Klement v svojih spisih ne ljubi sestave j e s t z nedolo�nikom, je iz jemu be (ali b y 1 o) �iti naredil jemu bylo �itije, as tem se je izpremenil tudi prvotni pomen. Do�im ima be�sedilo bri�inskega spomenika pravilni pomen: »es ware ihm besehieden, zuteil geworden, zu leben«, ima homilija brezbarvno »er hatte das Leben gehabt«, kar nima ve� popolnoma pravega zmisla. Temu dokazu se je tudi Jagi� vdal:3 Mit Recht greift Prof. Vondrak die-sen einen Punkt heraus, bei dem ich einen s o 1 -chen unverkennbaren P ara 11 e 1 i s mus hatte zugeben sollen... Doch auch diese zweite Parallele zwischen der Homilie und dem Frei-singer Denkmal ohne weiteres zugegeben, kann und mufi ich noch immer an meiner Voraussetzung »irgend einer dritten Vorlage festhalten, hochstens die An-nahme des Vorhandenseins dieser dritten Vor�lage in slawischer Fassung gewinnt dadurch groBere Wahrscheinlichkeit. Da nun jetzt auch Prof, Vondrak nur von »e i n e m slawischen Text, w i e er uns im zwei-ten Freisinger Denkmalallerdings verstummelterhalten is t,« spricht, so ist in diesem Punkte die Verschieden-heit unserer Ansicht durchaus nicht so grofi... Damit kann diese Meinungsdifferenz als abgeschlossen betrachtet werden.« To polemiko j e, kakor vidim, dr. Glonar popolnoma pre�zrl. Moja izvajanja v zgodovini pa so s tem d o g n a -nim dejstvom popolnoma v skladu,4 dr, Glonar pa se v naglici le ni potrudil, da bi jih prav po�ital,
Dodal bi samo �e eno dejstvo, da nekoliko utrdim v svoji knjigi (str. 14) omenjeno domnevo, da bi bili
1   Jagi�: Meine Zusatze zum Studium der Werke des slavisehen Klemens, II. Hat Bischof Klemens fiir eine seiner Homilien den Text des Freisinger Denkmals vor Augen gehabt?
2  Vondrak: Zur Frage nach dem Verhaltnisse des Freisinger Denkmals zu einer Homilie von Klemens. � Arch. f. si. Ph. XXVIII., str. 256 si.
3  Jagi�, Mein Zusatz, Arch. f. si. Ph., XXVIII., str. 260 si.
4  Gl. Kratka zgodovina slov. slovstva I., str, 13 si,, zla�sti str. 14, sklepni odstavek,
105
,
spisani starej�i obrazci, ki so jih imeli sestavljavci seda�njih bri�inskih spomenikov morda pred seboj, »v kakem bolj zapadnem slovenskem nare�ju«, dejstvo, ki ga Vondrak ni vpo�teval, a sem ga jaz omenil mimogrede pod �rto na str. 13. Oblika be ima v bri�inskih spo�menikih na omenjenem mestu (II., 2, 7) pomen po�gojnika preteklosti, poleg tega pa se rabi enkrat bese (II-, 30) v pomenu pravega aorista. Po�dobno se rabi v stsl. bych, by za aorist in za po�gojnik sedanjega �asa (m. bim, bi). Kakor pa je dobil bi (iz b y) v sloven��ini zgolj pomen pogojnika sedanjosti, tako ima danes v zilj��ini b e1 zgolj pomen pogojnika preteklosti (v nar, pesmih Majar-jevih �asih tudi pomen pogojnika sed.). To bi se torej skladalo z bri�, spomeniki. Da bi pa bila nastala pred�loga drugega bri�inskega spomenika v obmo�ju zilj-skega nare�ja, s tem �e ni dokazano, ker je bil ta pojav nekdaj lahko raz�irjen tudi bolj proti vzhodu, prim. ziljske v i d 1 e , staj. - kor. m o d 1 i t i, panonsko D u d 1 e i p a. Za Panonijo pa morda ta oblika res ni verjetna, ker rabi St, Kiizmi� celo b i �e zelo cesto v pomenu aorista, toliko bolj bi veljalo to za be, ko je bil �e ohranjen. Razen tega se je utrdil ta pomen , brez dvoma pod vplivom nem��ine in njenega kondici-jonala praet, � razen ziljskega nare�ja pozna kond. praet. samo �e lu�i�ka srb��ina � torej najbr�e na na�em severo-zapadu, kjer je bil vpliv nem��ine naj-silnej�i. Vendar pa je to dozdaj zmeraj �e domneva in le kot tako sem jo mogel omeniti v svoji �olam na�menjeni zgodovini, stik s Klementovo homilijo pa je gotovo dejstvo- Tudi rezultatov temeljitih Nach-tigallovih raziskavanj, ki ho�ejo dokazati, da bri�inski spomeniki ne ka�ejo nobenega jezikovnega vpliva starosloven��ine, spri�o dokazanega stika bri�, spomenikov, oz, njihovih predlog s staro-slovenskim slovstvom, �e nisem mogel sprejeti v �olsko knjigo, ker �e niso dospela do konca.
2. Gregor�i�iana. a) Dr, Zober je pisal v Ljubljan�skem Zvonu, XXXV, (1915), 477: »Gregor�i� je neko� obiskal A�kerca, svojega sobrata v Gospodu in Muzah, v �marju pri Jel�ah, ba� ko je bila Dragojila Milekova na obisku pri moji mami, ki je bila u�iteljica v �marju, Pri tej priliki se je sestal s svojo miljenko in ji poklonil njej posve�eno znano pesem: »Nikar, nikar se me ne boj, nedol�ni, ne�ni angel moj,,,« � Ti podatki se prav ne ujemajo. Pesem »Pogled v nedol�no oko« je bila tiskana prvi� �e 1,1873, v »Besedniku« (str, 60�61) in ta�as je bil A�kerc �ele 17 let star, torej �e ni mogel biti kaplan v �marju pri Jel�ah, tudi sobrat Gregor�i��ev v Muzah ne, ker je prva njegova pesem, »Trije po�potniki«, iz�la �ele 1, 1880. v Stritarjevem »Zvonu« (str, 193), Neverjetno je tudi, da bi bil Gregor�i� prav-tam omenjeni koncept za bo�i�ni nagovor »spisal 24, de�cembra 1879 v Kobaridu«, Gregor�i� je bil ta�as kaplan v Rifenbergu in te�ko, da bi bil mogel na bo-
�i�ni ve�er biti v Kobaridu, kjer je bil kaplan od leta 1868, do 1873.1
b)  Anton B u r g a r pi�e v svojem »Gregor�i�u« (Ljubljana, 1907, str. 46) o Gregor�i�evi pesmi »O nevihti«: »S svojo kmetijo je imel ve�krat nesre�o, Ko je vse najlep�e kazalo, mu je pobila to�a. �isto um-ijivo je torej, da je privrela iz njegovega srca krasna pesem »Nevihti«, ki so jo njegovi nasprotniki toliko obsojali, , ,, spesnil (jo je) o priliki, ko se je neko� peljal v Gorico in je nevihta napravila pri Prva�ini stra�no razdejanje,« � Druga polovica teh izvajanj je morda pravilna, prva je napa�na, Gregor�i� si je kupil zemlji��e �ele 1882/83 (Dom i. Svet, 1916, str-199�201), pesem pa je tiskana �e v Stritarjevem »Zvonu« 1878, str. 161. Burgarja je zapeljalo morda pismo Gregor�i��evo Gruntarju z dne 3, julija 1888, v katerem citira pesnik o priliki, ko mu je pobila to�a, verz iz te svoje pesnitve: Gorje ti, vbogi kmet, gorje (DS. 1916, str- 255).
c)   Dr. Izidor Cankar je datiral po Gruntarjevi ozna�bi pismo �t, 77 (DS. 1906, 255), pisano na zadnjo stran letaka »Molitev Jeremije, velikega preroka in do�moljuba«, z letnico 1888, Gregor�i� pi�e tam: »Hvala lepagospejinTebizaprijaznavo��ila... Pi�em ti to na prevod »m olitve Jere�mijev e«, Prelo�il sem tudi ostale nje�gove »�alostinke«, ki se pojo pri ve-�ernicah na veliki pete k,« Pismo je pisano v Ribnico, ker pozdravlja »vse ribni�ke znance«. Gruntar pa leta 1888, �e ni bil v Ribnici, torej je letnica 1888 kriva, � A pismo datiramo lahko �isto dolo�no. Pesem »Molitev Jeremije« je priob�ena v »G o r i c i« konec oktobra 1906,2 Ponatisk � letak, na kakr�nem je pisano na�e pismo � je poslal Gregor�i� 29, vino�toka 1906 tudi �upniku Ivanu Vrhovniku in mu pisal nekaj dni pozneje (1, listopada 1906): »�alostinke so �e vse poslovenjene v rimanih kiticah; le pile jim manjka tu pa tam, � pa vem kje. Kot epilog dodam kratko »odo« na Jeremija-domoljuba . . .«3 Poslednje pismo, ki ga je pisal Gregor�i� Gruntarju, torej ni �t. 82, z dne 16, junija 1906 (DS, 1916, str, 256), ampak to na�e pismo, ki je odgovor na Gruntarjevo vo��ilo za pesnikov god (28, oktobra) in je pisano br�kone 29, oktobra 1906. Nekaj tednov pozneje, 24, listopada 1906, je Gregor�i� umrl,
�) Pesem »Cvetice na g o m i 1 i«, ki jo je Peter Butkovi� iz »Sloge«, broj 2-, 1, 1865., priob�il v »Domu in Svetu«, 1914, str, 203, in je (popravljena) natis�njena v »Poezijah«, II,, 28�30, je iz�la prvi� v »Besed�niku«, 1873, str, 11, z opombo, da je iz »Sloge« gori�kih bogoslovcev iz leta 1865, Varijante so skoro zgolj orto-grafi�ne,
1  Datum se mogo�e nana�a na kraj in dan, za kateri je bil nagovor namenjen. Dragojila Milekova (1850�1890), ki je ta nagovor najbr� govorila, je bila namre� u�iteljica v Kobaridu »malone vsa leta u�iteljske dobe svoje« (Lj. Zvon, 1890, str. 572).
2  Natan�nej�ega datuma ne morem dolo�iti, ker mi pri sedanjih razmerah ni mogo�e dobiti »Gorice« v roke. Ta podatek je iz Koledarja (Vesnika) �olske dru�be sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za 1907, str. 42.
3  Glej vse to v Koledarju (Vesniku) �olske dru�be sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za nav. 1. 1907., str. 42 (J. Vrhovnik).
1 Sklanja se: b e s n , besi, be, besva, besta, besmo, beste, b e s o. Glas e je ozek. To obliko je omenil prvi U, J a r n i k v �esti izdaji Gutsmannove slov�nice (Windische Sprachlehre) iz 1. 1829., str. 35, pod �rto. O obliki sami bom govoril �e kdaj drugod.
106
3, Razno, a) Pesem, ki sem jo priob�il v zborniku »Iz Kastel�eve zapu��ine« (1911), str, 113 (»�as«, 1910, 475), je bila natisnjena �e prej v »Domu in Svet u«, 1907, str, 237 (priob�il dr, E, Lampe), kar sem ta�as prezrl. Spisal jo je prvotno neki F, P., popravil pa Fr, Metelko.
b)   �tevilki 74 a in b ter �t. 75 istega zbornika (»�as«, 1910, str. 480�483, ponatisk, 1911, str, 118 do 121) je napisana z roko Antona �aklja-Ledinskega, ka�kor sem se prepri�al pri g, �upniku Ivanu Vrhovniku, pri katerem sem videl del njegove zapu��ine.
c)   Dr. Ivan Pregelj je opozoril v »Domu in Svetu«, 1915, str. 106�107, na to, da je melodija Strelovega Popotnika (Alja�eva Pesmarica, II., 52) po�sneta po napevu francoske pesmi »M a Norman-die«, ki ga je zlo�il F r. B e r a t. S tem je Pregelj dokumentari�no dokazal, kar smo vedeli prej samo po ustnem izro�ilu (Leve� v Knezovi knji�nici, V., 167 si. in 179 si.). Hkrati pa je ozna�il tudi besedilo Stre-lovo kot posnetek iste francoske pesmi. To pa ne dr�i, ker je Strelov »Popotnik« prost posnetek nem�ke pesmi »D e r Wanderer«, ki jo je zlo�il Georg P h i -lipp Schmidt von Liibeck in nekoliko skraj��al F r, S c h u b e r t, ko ji je zlo�il napev, Gl. Leve�, Knezova knji�nica, V,, str. 177 si.
Dr. Ivan Grafenauer. VRHNIKA.
Imenoslovna �rtica.
Lepa je Vrhnika, �e lep�a je njena okolica, a naj�lep�e je njeno ime. Pomen?
Rajni Josip �uman je v »Dom in Svetu« (1908, 132) izrekel misel, da je »vrh« v imenu Vrhnika mlaj�i izraz za »lub« v imenu Ljubljana. Potemtakem bi Ljubljana dobila ime po »lubu«, t. j, gri�u, holmu (ljubljanskem gradu, Vrhnika pa po »vrhu«, ali z drugimi bese�dami: podlaga imenu Vrhnika je »vrh« � holm, gri�: Vrh + n + ika.
To pa ne more biti! Vrhnika le�i na rav�nini, Res je tam obilo vrhov, kakor: Ljubljanski vrh med Vrhniko in Borovnico, Vrh (sv, 3 kraljev) itd. Koliko Vrhnik bi potem morali imeti na Slovenskem! Tako imamo pa danes dve: Vrhnika ob Ljubljanici iii Vrhnika v ob�ini Stari trg na Notranjskem. V obeh krajih nas presenetijo iste razmere: tu in tam izvira ali privre na dan voda po-nik-alnica: Ljubljanica in Obrh.
Zalo sodim, da ti�i v imenu Vrhnika koren n i k , kakor ga imamo v glagolih: nikniti, nikati, ponikniti, ponikati ali ponicati, primeri: Ponikve, kraj, kjer se voda izgublja v zemljo in N i k o v a , potok ali pravzaprav hudournik pri Idriji, Zna�ilnost kraja bi bil torej n i k ali izvir Ljubljanice ali Obrha in Vrhnika je kraj, kjer »n i k a« Ljubljanica ali Obrh.
Da smo na pravi stezi, pri�ajo podobna krajna imena, n. pr. Vrhpolje, Vrhpe� (v ob�ini Mirna pe�), Vrhtrebnje, Vrhjezero (pri Cerknici) in Vrzdenec, t. j. Vrhstudenec (pri Horjulu). Vrh v teh imenih ni holm, gri�, ampak je nepristni predlog, ki se v krajnih imenih ve�e z imenovalnikom, kakor ka�ejo zgoraj navedena krajna imena. Polje, pe�, treb-nje, jezero, zdenec (studenec) so pa seveda pristni sa�mostalniki, ki tvorijo podlago tem krajnim imenom,
Torej mora biti tudi v imenu Vrhnika »vrh« nepristni predlog, »nika« pa samostalnik v pomenu izvir, vrelo itd- Vrhnika bo tedaj V r h + n i k a , kraj, kjer voda priteka zopet na dan!
Nemcem je na� nepristni predlog »vrh« � »ober«, primeri Oberfeld, Obertreffen, Oberseedorf in tako tudi prav primerno Ober-Laibach,
Pri Verdu poleg Vrhnike izvira dotok Ljubljanice z imenom L u b i j a. Med L in b je poluglasnik, kakor v imenu Lubljana ali Jublana. Lubija bo menda lub + ija, primeri Litija (Lutija?, Lu�e, iz Lu�an: Lutjane, Lu�ne � Lutj[a]ne), D r t i j a pri Morav�ah itd. �e je to ime kaj v zvezi z imenom Ljubljana, potem moramo dati slovo razlagi, po kateri je Ljubljana na�stala iz mno�inske oblike Lubjane, to so prebivalci na ljubljanskem gradu. Potem tudi Laibach n i slovenski lokal, kakor tudi Wippach za na�o Vipavo ali Ipavo ni! Primeri Wippa, zdaj nem�ka vas v celov�kem
okrajnem glavarstvu.                               , . << . ,.
'         5                                              Josip Suigelj.
�e ne objavljen verz pesnika Antona A�kerca.
G. Ivan Zirkelbach, knjigovoj »Ljubljanske pli�narne« in biv�i predsednik pevskega dru�tva »Ljub�ljanski Zvon«, mi je nedavno izro�il »geslo« imenovane korporacije, ki mu je avtor pesnik - arhivar Anton A�kerc in ki �e ni objavljeno nikjer. Pisano je z lastno�ro�no pesnikovo roko na nahrbtni strani tiskovine ve�like 8°, kakr�na slu�i arhivu in knji�nici ljubljanskega magistrata za potrdilo izposojenih knjig in arhivalij; obsega eno samo �tirivrstno kitico, obstoje�o iz �tiri-stopnih zaporednih jambov z mo�ko rimo in se glasi:
Z zastavo v rokah gremo v boj navdu�eni za narod svoj. Naprej, tovari�i, pojo�! Saj pesem v �ilah v�iga mo�!
Podpisa nima nikacega, pa� pa je spodaj signirana z dvema, meni nepojmljivima znakoma,
Genezis verza je ta-le: V polpreteklem �asu se je pri doma�ih dru�tvih vkoreninila navada, da ho�e vsako imeti svoje lastno geslo, ki naj na kratko ozna��uje stremljenje dru�tveno. Tako �eljo je ob svojem po�stanku gojil i »Ljubljanski Zvon« in mu je prvo geslo sestavil rajni J. Premk. � Povodom razvitja dru�tvene zastave 1. 1908. je pa ve�ina »Zvona�ev«, ki jej ni vgajal Premkov proizvod, zahtevala novega, izrazitej��ega gesla, povdarjajo�, da mora »Ljubljanski Zvon« imeti svoj moto izpod peresa veljavnej�ega pesnika, mo�a, �igar ime kaj velja v javnosti, ne pa tako, ki mu je du�evni o�e neznaten, obskuren pisar�ek. Upo��tevaje to �eljo, je nato sklenil dru�tveni odbor v svoji seji, da se je tozadevno obrniti dru�tvenemu predsed�niku Zirkelbachu, ki je bil istodobno hkrati i ob�inski svetnik, s pro�njo na arhivarja - pesnika A�kerca. A�kerc Zirkelbacha ni sprejel posebno vljudno ter ga odslovil na kratko: Pridite v 14 dneh. Ko se je Zirkel�bach zopet javil, ni imel A�kerc �e ni� izgotovljenega. Zirkelbach ga je zato ponovno prav lepo prosil, naj se radi silne nujnosti vendar nemudoma usmili dru�tva, kajti slavnost razvitja prapora je pred durmi; ali mu-havi A�kerc ga je nemilostno nahrulil: Kaj mislite, da se taka stvar naredi, kot bi v zrak pogledal? in ni bil
8*
107
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2012    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh