|
|
spisani starej�i obrazci, ki so jih imeli sestavljavci seda�njih bri�inskih spomenikov morda pred seboj, »v kakem bolj zapadnem slovenskem nare�ju«, dejstvo, ki ga Vondrak ni vpo�teval, a sem ga jaz omenil mimogrede pod �rto na str. 13. Oblika be ima v bri�inskih spo�menikih na omenjenem mestu (II., 2, 7) pomen po�gojnika preteklosti, poleg tega pa se rabi enkrat bese (II-, 30) v pomenu pravega aorista. Po�dobno se rabi v stsl. bych, by za aorist in za po�gojnik sedanjega �asa (m. bim, bi). Kakor pa je dobil bi (iz b y) v sloven��ini zgolj pomen pogojnika sedanjosti, tako ima danes v zilj��ini b e1 zgolj pomen pogojnika preteklosti (v nar, pesmih Majar-jevih �asih tudi pomen pogojnika sed.). To bi se torej skladalo z bri�, spomeniki. Da bi pa bila nastala pred�loga drugega bri�inskega spomenika v obmo�ju zilj-skega nare�ja, s tem �e ni dokazano, ker je bil ta pojav nekdaj lahko raz�irjen tudi bolj proti vzhodu, prim. ziljske v i d 1 e , staj. - kor. m o d 1 i t i, panonsko D u d 1 e i p a. Za Panonijo pa morda ta oblika res ni verjetna, ker rabi St, Kiizmi� celo b i �e zelo cesto v pomenu aorista, toliko bolj bi veljalo to za be, ko je bil �e ohranjen. Razen tega se je utrdil ta pomen , brez dvoma pod vplivom nem��ine in njenega kondici-jonala praet, � razen ziljskega nare�ja pozna kond. praet. samo �e lu�i�ka srb��ina � torej najbr�e na na�em severo-zapadu, kjer je bil vpliv nem��ine naj-silnej�i. Vendar pa je to dozdaj zmeraj �e domneva in le kot tako sem jo mogel omeniti v svoji �olam na�menjeni zgodovini, stik s Klementovo homilijo pa je gotovo dejstvo- Tudi rezultatov temeljitih Nach-tigallovih raziskavanj, ki ho�ejo dokazati, da bri�inski spomeniki ne ka�ejo nobenega jezikovnega vpliva starosloven��ine, spri�o dokazanega stika bri�, spomenikov, oz, njihovih predlog s staro-slovenskim slovstvom, �e nisem mogel sprejeti v �olsko knjigo, ker �e niso dospela do konca.
2. Gregor�i�iana. a) Dr, Zober je pisal v Ljubljan�skem Zvonu, XXXV, (1915), 477: »Gregor�i� je neko� obiskal A�kerca, svojega sobrata v Gospodu in Muzah, v �marju pri Jel�ah, ba� ko je bila Dragojila Milekova na obisku pri moji mami, ki je bila u�iteljica v �marju, Pri tej priliki se je sestal s svojo miljenko in ji poklonil njej posve�eno znano pesem: »Nikar, nikar se me ne boj, nedol�ni, ne�ni angel moj,,,« � Ti podatki se prav ne ujemajo. Pesem »Pogled v nedol�no oko« je bila tiskana prvi� �e 1,1873, v »Besedniku« (str, 60�61) in ta�as je bil A�kerc �ele 17 let star, torej �e ni mogel biti kaplan v �marju pri Jel�ah, tudi sobrat Gregor�i��ev v Muzah ne, ker je prva njegova pesem, »Trije po�potniki«, iz�la �ele 1, 1880. v Stritarjevem »Zvonu« (str, 193), Neverjetno je tudi, da bi bil Gregor�i� prav-tam omenjeni koncept za bo�i�ni nagovor »spisal 24, de�cembra 1879 v Kobaridu«, Gregor�i� je bil ta�as kaplan v Rifenbergu in te�ko, da bi bil mogel na bo-
|
�i�ni ve�er biti v Kobaridu, kjer je bil kaplan od leta 1868, do 1873.1
b) Anton B u r g a r pi�e v svojem »Gregor�i�u« (Ljubljana, 1907, str. 46) o Gregor�i�evi pesmi »O nevihti«: »S svojo kmetijo je imel ve�krat nesre�o, Ko je vse najlep�e kazalo, mu je pobila to�a. �isto um-ijivo je torej, da je privrela iz njegovega srca krasna pesem »Nevihti«, ki so jo njegovi nasprotniki toliko obsojali, , ,, spesnil (jo je) o priliki, ko se je neko� peljal v Gorico in je nevihta napravila pri Prva�ini stra�no razdejanje,« � Druga polovica teh izvajanj je morda pravilna, prva je napa�na, Gregor�i� si je kupil zemlji��e �ele 1882/83 (Dom i. Svet, 1916, str-199�201), pesem pa je tiskana �e v Stritarjevem »Zvonu« 1878, str. 161. Burgarja je zapeljalo morda pismo Gregor�i��evo Gruntarju z dne 3, julija 1888, v katerem citira pesnik o priliki, ko mu je pobila to�a, verz iz te svoje pesnitve: Gorje ti, vbogi kmet, gorje (DS. 1916, str- 255).
c) Dr. Izidor Cankar je datiral po Gruntarjevi ozna�bi pismo �t, 77 (DS. 1906, 255), pisano na zadnjo stran letaka »Molitev Jeremije, velikega preroka in do�moljuba«, z letnico 1888, Gregor�i� pi�e tam: »Hvala lepagospejinTebizaprijaznavo��ila... Pi�em ti to na prevod »m olitve Jere�mijev e«, Prelo�il sem tudi ostale nje�gove »�alostinke«, ki se pojo pri ve-�ernicah na veliki pete k,« Pismo je pisano v Ribnico, ker pozdravlja »vse ribni�ke znance«. Gruntar pa leta 1888, �e ni bil v Ribnici, torej je letnica 1888 kriva, � A pismo datiramo lahko �isto dolo�no. Pesem »Molitev Jeremije« je priob�ena v »G o r i c i« konec oktobra 1906,2 Ponatisk � letak, na kakr�nem je pisano na�e pismo � je poslal Gregor�i� 29, vino�toka 1906 tudi �upniku Ivanu Vrhovniku in mu pisal nekaj dni pozneje (1, listopada 1906): »�alostinke so �e vse poslovenjene v rimanih kiticah; le pile jim manjka tu pa tam, � pa vem kje. Kot epilog dodam kratko »odo« na Jeremija-domoljuba . . .«3 Poslednje pismo, ki ga je pisal Gregor�i� Gruntarju, torej ni �t. 82, z dne 16, junija 1906 (DS, 1916, str, 256), ampak to na�e pismo, ki je odgovor na Gruntarjevo vo��ilo za pesnikov god (28, oktobra) in je pisano br�kone 29, oktobra 1906. Nekaj tednov pozneje, 24, listopada 1906, je Gregor�i� umrl,
�) Pesem »Cvetice na g o m i 1 i«, ki jo je Peter Butkovi� iz »Sloge«, broj 2-, 1, 1865., priob�il v »Domu in Svetu«, 1914, str, 203, in je (popravljena) natis�njena v »Poezijah«, II,, 28�30, je iz�la prvi� v »Besed�niku«, 1873, str, 11, z opombo, da je iz »Sloge« gori�kih bogoslovcev iz leta 1865, Varijante so skoro zgolj orto-grafi�ne,
1 Datum se mogo�e nana�a na kraj in dan, za kateri je bil nagovor namenjen. Dragojila Milekova (1850�1890), ki je ta nagovor najbr� govorila, je bila namre� u�iteljica v Kobaridu »malone vsa leta u�iteljske dobe svoje« (Lj. Zvon, 1890, str. 572).
2 Natan�nej�ega datuma ne morem dolo�iti, ker mi pri sedanjih razmerah ni mogo�e dobiti »Gorice« v roke. Ta podatek je iz Koledarja (Vesnika) �olske dru�be sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za 1907, str. 42.
3 Glej vse to v Koledarju (Vesniku) �olske dru�be sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za nav. 1. 1907., str. 42 (J. Vrhovnik).
|
|