MARIBOR ZA VSAKDANJO (SLAVISTI�NO) RABO'
(Pot: �elezni�ka postaja-Trg Borisa Kidri�a-Razlagova ulica-Cankarjeva ulica-Partizanska ce-
sta-Grajska ulica-Leninov trg-Ulica heroja Staneta-Maistrova ulica-park-Kalvarija-Mladinska uli-
ca-Tyr�eva ulica-Krekova ulica-Gledali�ka ulica-Gregor�i�eva ulica-Strossmayerjeva ulica-Gos-
posvetska cesta-Pre�ihova ulica-Smetanova ulica-Oro�nova ulica-Slom�kov Irg-Rotov�ki
trg-Glavni trg-za�etek Koro�ke ulice-most�ez Dravo-Gosposkaulica-Volkmerjev prehod-Vetrinj-
ska uhca-Uhca kneza Koclja-Svetozarevska uhca-Uhca heroja Bra�i�a-UUca talcev-Partizanska
cesta-�elezni�ka postaja.)
I,
Pred �elezni�ko postajo se misel pomudi ob slovenskem imenu mesta, ki je nadomestilo nem�ko Mar-
burg (grad v marki). Leta 1861 je obiskal Slovensko �italnico politik dr. Lovro Toman in spregovoril
zbranim: »Gospodje! Mar nam mora biti za pravice naroda, toda potreben je �e boj za nje. Glejte geslo
va�ih trudov v imenu va�ega prijaznega mesteca.« Nato pa je zlo�il programsko pesem Maribor z
zaklju�kom; »Zato si voli rodoljubov zb6r/za mesto geslo svoje: mar i bor!« Pesem je uglasbil u�itelj
petja Janez Miklo�i�, brat velikega slavista, in zadnja kitica je postala geslo �italnice.
Tudi druga asociacija na postaji je povezana z Lovrom Tomanom. Leta 1870 so tega prvaka, ki je ne-
kaj let poprej glasoval za dualizem, prav tu pozdravili mariborski narodnjaki s Tom�i�em in Zami-
kom na �elu. Ta �kodljiva spravljivost je spodbudila Levstika, da jih je zbodel v Pavlihi s satiro Na
kolodvoru: »Tam v Mariboru /na kolodvoru/ narodni �tajerci, vrli mo�je /k Tomanu v skok so pri-
tekli,/ kaj so mo�aki mu rekli, /kr��ena du�a ne ve./ Da v Mariboru /na kolodvoru/ Toman stra�no
razka�en je bil, /zvedeli v daljne smo kraje,/ in da je z voza gledaje/gre�nik odpustke delil...«
Na postaji in blizu nje se za�enja roman Alojza Kraigherja Kontrolor �krobar. Njegov junak, ki iz-
stopi iz vlaka, da bi se pe� odpravil k Sv. Jedrti, se tu prvi� sre�a z nem�ko oziroma nem�kutarsko
nestrpnostjo - razna�alec kruha, katerega ogovori, je sicer Slovenec, njegov gospodar Ogrizek pa je
baje Nemec. Zani�ljivo ga zavrne: »Kaj bodo Slovenci? V mestu je vse nem�ko,« in za njim izzivalno
vr�e nem�ko geslo �Heil und Sieg!" - Iz prvih mesecev, ko je nem�ki Marburg tudi na zunaj postajal
slovenski Maribor in ko se �e niso pojavila strankarska nasprotja, se Bratko Kreft po ve� kot petde-
setih letih spominja narodne manifestacije aprila 1919. leta, ko so skozi Maribor peljali ostanke Zrinj-
skega in Frankopana. Takrat je tu govoril general Maister in kot pravi ljudski tribun s sabljo v roki
pozval slovenske �astnike, naj potrdijo prisego, da se bodo bojevali za slovensko zemljo in novo dr-
�avo. Zbrane dijake, a tudi odrasle je ob tem prevzel domoljubni zanos.
Naslednja asociacija sodi v leto 1923. Bo�idar Borko pripoveduje (Sre�anja 1971), kako so februarja
tega leta Maribor�ani z zastopniki oblasti in kulturnih delavcev pri�li pozdravit Josipa Stritarja, ko
se je na povabilo iz domovine peljal z �eno v Roga�ko Slatino. Nekdanji svetovljan, najbolj�i pozna-
valec evropske literature, bleste� kritik je bil zdaj slaboten star�ek, ki ni mogel prav razumeti, �emu
tu vsi ti ljudje.
Ob spomeniku Borisa Kidri�a (kipar Stojan Bati�) in pp Razlagovi ulici pridemo do Cankarjeve ulice.
Na hi�i,�t. 8 je spominska plo��a z reliefom Gustava �ihha in njegovim geslom: »Vse za vzgojo �io-
veka.« �ilih (1893-1961) sodi med najvidnej�e slovenske pedagoge in didaktike. Ve�ji del njegovega
slu�bovanja je potekal v Mariboru, predvsem na u�itelji��u. Bil je odli�en praktik in hkrati teoretik
(O�rt splo�ne didaktike), posve�al se je tudi metodiki slovenskega jezika. Njegovo leposlovno delo
(Neko� je bilo jezero, Beh dvor) pa je krajevno povezano z njegovo doma�o �ale�ko dolino.
Na vogalu Partizanske in Pre�ernove ulice je Univerzitetna knji�nica, najpomembnej�a knji�nica na
�tajerskem. Njeni za�etki segajo v leto 1903, ko je bilo ustanovljeno Zgodovinsko dru�tvo, ki si je
uredilo strokovno knji�nico. Kasneje je iz nje nastala �tudijska knji�nica, ko pa je Maribor dobil uni-
verzo, se je zaradi svoje raz�irjene funkcije 1975. leta preimenovala v univerzitetno. Za razvoj iz stro-
kovne knji�nice v izrazito moderno ustanovo ima najve� zaslug Janko Glazer (1893-1975). Ta je z
' Dija�ke ekskurzije ali tudi zavzete posameznike vodi pot v Maribor na ogled kake tovarne, v muzej, gledali��e, akvarij, morda pa
le skozenj do vzpenjate. Vmes pa je vendar �e hoja po mariborskih ulicah, mimo pomembnih stavb, spomenikov. Skoda bi bilo, �e
bi �lo tu za samo postopanje, ko bi vendarle mogla v stiku z mestom za�iveti njegova kulturnozgodovinska podoba. Za seznanitev
z zgodovino in umetnostno zgodovino mesta je ve� knji�ic v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije (Vri�er, Stari Maribor,
Mariborski grad, Mariborski muzej; Premzl. Mariborski Lent; Curk, Mariborska stolnica; Hartman, Univerzitetna knji�nica Mari-
bor), medtem ko je obse�en vodnik Boga Teplyja Maribor (1955), ki temeljito obravnava tudi kulturni in literarni dele� Maribora,
dostopen le �e v knji�nicah.
22
mariborskim okoli�em dvakratno povezan - kot kulturni delavec /bibliotekar, profesor, slavist, kul-
turni in literarni zgodovinar/ in kot pesnik. V knji�nici je za�el delati 1926. leta in ji je posvetil skoraj
pol stoletja. V sobi s katalogi je zato njegov doprsni kip (kipar Milan Vojsk). Glazer-pesnik je z epi-
gramom ozna�il Glazerja-knji�ni�arja: »V sanjah knjigopisec, /v istini knji�ni�ar:/ mislil je biti pisa-
telj,/ pa je postal pisar.«
- Ob okupaciji so Nemci odpeljali ve�ino knjig v Gradec, a po osvoboditvi je knji�nica vendarle do-
bila nazaj 4/5 tega knji�nega fonda. Poleg drugifi tiskov zbira knji�nica vse, kar je povezano s slo-
vensko �tajersko, ima vrsto rokopisov in korespondenco predvsem �tajerskih kulturnih delavcev.
Od nekdaj se njen fond bogati tudi iz zapu��in posameznih zbirateljev, tako sta njeni posebnosti ste-
nografska in �ahovska zbirka. Ta sodi med najbogatej�e v Jugoslaviji. (Ve� v knji�ici - Bruno Hart-
man, Univerzitetna knji�nica Maribor, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 88, 1978.)
Fran�i�kanska cerkev zbuja pozornost z zunanjostjo iz rde�kaste neometane opeke. Dograjena je bila
leta 1900 v neoromanskem slogu. V cerkveni grobnici je po�ival Anton Martin Slom�ek od 1941. leta,
ko so Nemci za�eli odstranjevati spomenike s starega mestnega pokopali��a, pa do prenosa v stol-
nico.
Mimo modernega spomenika NOB (kipar Slavko Tihec) na Trgu svobode pridemo h gradu, ki je v
15. stoletju prevzel funkcijo starej�ega grajskega poslopja na vrhu sedanje Piramide. V gradu so zdaj
zbirke pokrajinskega muzeja. (Glej knji�ici Sergeja Vri�erja, Mariborski grad. Kulturni in naravni
spomeniki Slovenije 17, 1969 in Mariborski muzej 1, ista zbirka 85, 1978).
Na pro�elju ob Grajski ulici je spominska plo��a Franju Ba�u, arhivarju, zgodovinarju, geografu, et-
nografu. On je re�il grajsko poslopje za slovensko kulturo in pridobil v njem muzejske prostore. V
�tevilnih razpravah je prikazal gospodarsko in dru�beno podobo Maribora v preteklosti. - Tu se velja
spomniti tudi Ba�evega naslednika slavista in zgodovinarja Boga Teplyja, gotovo najbolj�ega pozna-
valca kulturne zgodovine Maribora (posebno knjiga Maribor, ilustrirani vodnik po mestu in okoHci,
1955).
Grajska ulica je speljana skozi nekdanji grajski vrt na Leninov trg. Tu stoji spomenik Josipa Jur�i�a
(kipar Lojza Kogov�ek). Gmotna stiska je prignala Jur�i�a z Dunaja v Maribor za drugega urednika
Slovenskega naroda (od julija 1868 do aprila 1870). Po kraj�em bivanju na Dunaju in v Sisku se je
juUja 1871. leta spet vrnil v Maribor in po smrti glavnega urednika Tom�i�a prevzel njegovo delo.
Oktobra 1872 se je hkrati s SN preselil v Ljubljano. �asnikarsko delo ga je iz�rpavalo, pa je mogel
manj leposlovno ustvarjati. Tu je dokon�al Sosedovega sina, napisal zna�ajevki Lipe in Tele�ja pe-
�enka in povest V Vojni krajini. Model za tragikomi�ni lik nem�kutarskega �astnika Biti�a iz Tele�je
pe�enke bi bil mogel dobiti tudi med mariborskimi me��ani. V Mariboru se mu je porodila zamisel
na zgodovinsko prozo Ivan Erazem Tattenbach, in sicer ob obisku v vinogradu Josipa Vo�njaka nad
Slovensko Bistrico in ob razpravi mariborskega profesorja Puffa. Napisal pa jo je kasneja v Ljubljani.
- Leposlovno je Jur�i�evo bivanje v Mariboru obdelal Jo�e Pahor v romanu Pot desetega brata (1951,
str.157-173).
Sredi parkovnega nasada na Leninovem trgu je prirezana piramida kot spomin Antonu Tom�i�u z
napisom: »Hrabremu bojniku o svobodi in napredku slovenskega naroda postavili njegovi �astitelji
1875. leta.« V Mariboru pod Avstro-Ogrsko ni stal noben spomenik kakemu slovenskemu kultur-
nemu delavcu, saj bi ta izpri�eval slovenski zna�aj tega dela �tajerske; tu gre za Tom�i�ev nagrobni
spomenik z opu��enega pokopali��a. Anton Tom�i�, koncipient pri dr. Dominku�u, podporniku SN,
je bil glavni urednik lista. Mo�a s ko�ato brado in bujnimi lasmi so nem�kutarji imenovali der win-
dische Heiland - slovenski odre�enik. Kot urednik je ve�krat uspe�no zagovarjal SN pred dr�avnim
pravnikom, predvsem zaradi Levstikovih prispevkov. V Mariboru je leta 1871 tragi�no kon�al �iv-
ljenje s samomorom.
Najizrazitej�a stavba na Leninovem trgu je sedanja L gimnazija, zgrajena v neorenesan�nem slogu
1873. leta kot nem�ka realka. Med obema vojnama je bila v njej realna gimnazija. Tu je Karel Des-
tovnik-Kajuh dokon�al �esti razred, ko je bil spomladi 1940. leta izklju�en s celjske gimnazije. V �ol-
skem letu 1940/41 pa je obiskoval sedmi razred. Tedaj je z nekaj pesmimi sodeloval pri dveh napred-
nih mladinskih glasiUh - Mladem Prekmurcu in Srednje�olcu, vklju�il pa se je tudi med pomemb-
nej�e starej�e kulturne delavce, in sicer kot prevajalec iz ru��ine. Za knji�no zbirko Knjiga za vsa-
kogar, ki je takrat za�ela izhajati v Mariboru po zamisli Cvetka Zagorskega in je bila namenjena
predvsem delavcem, je prevedel dve noveli Maksima Gorkega. - Leposlovno obdelan prikaz gim-
nazijske mladine v prvih mesecih 1941. leta sre�amo v za�etnih poglavjih romana Nade Gaborovi�
Jesen brez poletja (1961). Pisateljica ri�e �ivljenje v tistih prelomnih mesecih, kot ga do�ivlja �esto-
�olka »Nasmejana« (demonstracije ob paktu z Nem�ijo, konflikt s hitlerjanskima so�olkama, za�etki
okupacije z vklju�itvijo gimnazijske mladine v ilegalno delo, sestanki v grmovju ob Dravi, odhod pr-
vih izseljencev v Srbijo).
Onkraj Leninovega trga je ob�inska skup��ina. Tu, v nekdanjem glavarstvu, si je Rudolf Maister
1918. leta uredil svoje obmejno poveljstvo. V pritli�ju (vhod z Ulice heroja Staneta) je njegov doprsni j
23
kip, delo kiparja Nikolaja Pirnata iz leta 1934. Ob njem se domislimo zaskrbljenega �upan�i�evega
vpra�anja: »O, kaj bo z vami, vi mejniki �tirje, /Celovec, Maribor, Gorica, Trst?« in da je enega od
teh mejnikov - Maribor - re�il prav Rudolf Maister pa da bi bil tudi drugega - Celovec - ko bi mu
bili slovenski vladni mo�je v Ljubljani dali dovoljenje za voja�ko zasedbo. O tistih dneh, ko se je od-
lo�ala usoda Mariborajn sploh severne slovenske meje - od konca oktobra do maja _1920 - govori
obse�no delo Maksa �nuderla Osvobojene meje (1968). Pravnik in pisatelj Maks �nuderl je bil
1918-1919 Maistrov �astnik, torej udele�enec dogodkov. Leta 1934 je iz�el njegov roman Izgubljena
zemlja, ki ob vpra�anju Koro�ke - izgubljene zemlje - prikazuje tudi Maribor v prevratnih dneh, zlas-
ti razgibano in spreminjajo�e se vzdu�je, nihajo�e med pijanim narodnim navdu�enjem na eni pa
mla�nostjo, celo sovra�nostjo na drugi strani. Osvobojene meje so nastale zadnja leta pred vojno na
podlagi lastnih opa�anj, pri�evanj in pisanih virov, �etudi jim je dal �ivahnej�o leposlovno obliko.
Tako nastopajo v delu zgodovinske osebe v zgodovinsko izpri�anih dogodkih (Maister, �lani Narod-
nega sveta za �tajersko, �lani nem�kega ob�inskega odbora, vodja socialne demokratske stranke itd.)
in realisti�ne, a zgodovinsko nedolo�ljive osebe, v katerih se �e bolj �ivo zrcali duh �asa (�elezni�ar
Slovenec, ki je zaradi kruha prej veljal za Nemca, zdaj prav zato spet za Slovenca, njegov sin - za-
grizen nem�kutar, okoli�ki vini�arji, ki jim za novo dr�avo ni ni� mar, �e jim v njej ne bo bolje itd.).
Maistrova osebnost izstopa �e od prvega odlo�ilnega nastopa, ko si 30. oktobra 1918 na sestanku av-
strijskih �astnikov izmisli, �e� da mora v imenu svoje vlade prevzeti poveljstvo nad mestom in vso
Spodnjo �tajersko, dose�e nato, da ga Narodni svet za �tajersko brez vednosti Ljubljane imenuje za
generala, saj ve, da pri avstrijskih �astnikih vel ja le �in, malo kasneje pa spet kljub negodovanju Ljub-
ljane odredi mobilizacijo. Dogodki prevratnih dni, kakor jim po romanu sledimo v Mariboru, se od-
vijajo med tem poslopjem - �tajerskim obmejnim poveljstvom, ki je torej trdnjava Slovencev, pa med
rotov�em, kjer se nem�ki ob�inski svet zagrizeno prizadeva, da si ohrani Maribor - eno izmed zvezd
nem�kega ozvezdja: Maribor-Ptuj-Celje, segajo pa v voja�nice, na �elezni�ko postajo, mariborske
ulice. - Maistrovinastopi so delo odlo�nega vojaka in hkrati pesnika (�nuderl, Kreft). Maistra - mo�a
dejanj - je cenil �upan�i�, saj mu je kot posvetilo v knjigo V zarje \/'idove zapisal: »Na, Mojster, ki
od misli ti in sanj bilo je dano priti do dejanj. Kaj ho�em jaz, ki v tega �asa zmede metati morem prazne
le besede.«
V Maistrovi ulici �t. 17 je bilo stanovanje Rudolfa Maistra do smrti (1934). Leta 1923 je zaradi obolelih
nog stopil v pokoj in se umaknil tudi iz javnega �ivljenja, �eprav bi biU - kakor je sodil takratni ma-
riborski publicist Bo�idar Borko - v Mariboru potrebovali osrednjo osebnost, ki bi bila nad strankami.
Maistrovo povojno odmaknjenost je dobrodu�no o�vrknil Maks �nuderl v epigramu Poeta liberator
(Mariborski klopotec 1927): »Preradovi� bil general je in pel./ Wildenrainer - je Maribor Turkom
vzel. /Na-te ga! del je mojster in sam svetal/vzvi�en v zati�ju nam je ostal.« Bil pa je tudi v zati�ju
dru�aben �lovek, ki je ime] rad veselo dru�bo, �alo in dovtip. Obiskovalci se spominjajo njegove bo-
gate slovenske knji�nice (�nuderl, Borko, Vidmar). Zdaj je nastopil z drugo pesni�ko zbirko - Kitica
mojih (Maribor 1929). V pesmih se ogla�a bole�ina zaradi izgubljene Koro�ke, a ta je mo�ata, nesen-
timentalna (Malgaj trka, Gosposvetska stra�a); pesni�ki navdih pa mu dajejo tudi Slovenske gorice.
Ob parku in pred za�etkom Mladinske ulice stoji spomenik borcem za severno mejo 1918-1919, delo
Draga Tr�arja Na reliefu stopa med skupino vojakov mo� s sabljo v roki in izrazitimi brki - Rudolf
Maister.
V parku se domislimo knjige Smiljana Rozmana Mesto, tega »�ivljenjepisa« mesta (1961). �eprav
mesto stopa anonimno, saj bi tu upodobljene �love�ke usode in usodice bile bolj ali manj mo�ne v
kateremkoli slovenskem mestu, vendar pri�ajo drobne opazke krajevnega ali zgodovinsko dru�be-
nega zna�aja, da gre za Maribor in pisan mozaik vsakdanjih, neznatnih, a tudi pretresljivih, celo tra-
gi�nih do�ivljajev ljudi najrazli�nej�ih starosti, slojev, izobrazbe, poklicev iz raznih delov mesta v
razponu od predvojnih let preko okupacije do povojnega �asa. Park z okolico je prizori��e novele
Park, gostilna, gozd.
(Nadaljevanje v prihodnji �tevilki.)
Bo� e n a Oro�en
Gimnazi/a v Celju
24!
MARIBOR ZA VSAKDANJO (SLAVISTI�NO) RABO
(Nadaljevanje)
Na Kalvariji lahko o�ivi pesem Kajetana Kovica Moje mesto, posve�ena Mariboru in pretkana z oto�-
nim hrepenenjem po zgodnji mladosti. (»Na severu te male domovine / je mesto, kjer sem bil neko�
doma ...«). Ob pogledu na osamelo Pekrsko gorico z vinogradi (neko� so ji rekli Slovenska Kalvarija)
se spomnimo, kaj o njenem nastanku pravi Mariborska legenda Janka Glazerja (�as kova� 1929):
Hudi� je hotel z ogromno skalo zajeziti Dravo in potopiti gre�ni Maribor. A tik preden je dosegel Dra-
vo, je zapel petelin, njegove mo�i je bilo konec, skalo je odvrgel, in to je zdaj Slovenska Kalvarija.
V Mladinski ulici �t. 9 je bila klasi�na gimnazija (zdaj je vi�ja pravna �ola). V novo poslopje se je zavod
preselil leta 1892 iz prvotne stavbe na Koro�ki cesti. V poslopju nasproti je bilo semeni��e, dom pred-
vsem za kasnej�e bogoslovce. Takole je to okolje z ob�utkom utesnjenosti mladega �loveka naslikal
Bratko Kreft »Ob kri�i��u dve mogo�ni poslopji z velikimi okni. Vsako ima svoj vrt. Kostanji, breze,
lipe. Vse je ograjeno z visokim plotom ... Kakor dvoje voja�nic stojita hi�i z visokimi plotovi. Ali pa
kakor jetni�nici. Pri oni z velikim vrtom so pritli�na okna zamre�ena.« Citat je iz avtobiografskega
romana �lovek mrtva�kih lobanj (1930). To je roman o mariborski dija�ki mladini med leti 1922 in
1924, ko je Kreft obiskoval zadnja dva razreda gimnazije. S prizadetostjo in ogor�enostjo, ki je majhen
�asovni odmik �e ni omilil, prikazuje pisatelj bole�e zorenje mladih fantov in deklet, moralne stiske
in iskanja, razo�aranja zaradi neskladja med besedami in dejanji vzgojiteljev, zaradi strankarske ne-
strpnosti, ki je �e dodobra na�ela neskaljeno narodnostno ob�utenje v prevratnih dneh, zavzetost za
literarno in gledali�ko ustvarjanje, ob�udovanje ruske revolucije in Lenina. Osrednja oseba je Leon
Vuk, Kreftov dvojnik. Ob izidu in �e pozneje so delo pojmovah kot klju�ni roman, iskali so n^o-
sredne modele za posamezne osebe in se tudi zgra�ali. Avtorja je roman pripeljal pred sodi��e. - �iv-
ljenje mariborskih gimnazijcev skoraj v istem �asu - malo pred prvo vojno, med njo in po njej - sre-
�amo tudi v Kri�narjevih Stanka Cajnkarja (1952). Pisatelj vodi Vladka, kme�kega fanta iz �tevilne
slovenjegori�ke dru�ine, skozi vseh osem razredov do bogoslovja. (Prvo�olec bole�e do�ivlja tujo
u�enost - predmete, ki se jih mora u�iti na pamet, ker nem��ine ne razume. Med vojno se v njem
in v so�olcih �edalje bolj �ivo ogla�a pripadnost slovenskemu narodu. V peti �oli postane nadarje-
nemu dijaku boj za prvo mesto z mariborskim Nemcem predvsem vpra�anje narodne �asti. V pre-
vratnih dneh zahtevajo dijaki takoj�nje poslovenjenje pouka in �trajkajo. Ko so kon�no vsi predmeti
slovenski, je to posebno veselo do�ivetje, a to splahni v vsakdanjosti in mladega �loveka bolj zagrabi
�ivljenje zunaj �ole.) Pri osnovni �oU Bojana Ilicha (nekdanje u�itelji��e) je doprsni kip Henrika Sch-
reinerja (kipar Gabriel Kolbi�). Schreiner (1850-1920) je bil trideset let ravnatelj u�itelji��a in eden
najvidnej�ih slovenskih pedagogov. Po �tudiju je bil prirodoslovec, pisal je biolo�ke in pedago�ke raz-
prave, pa tudi �itanke in jezikovne vadnice za osnovne �ole. V njih je povezoval pouk slovnice, pra-
vopisa in spisja. Ustanovil je Slovensko �olsko matico, urejal Pedago�ki letopis. Po njegovi, kasneje
pa tudi �Uihovi zaslugi, je imel Maribor pomembno vlogo pri vzgoji u�iteljev osnovnih �ol
Hi�a na Tyrsevi �t 9 (sedaj poUkllnika) je bila privatni sanatorij dr. Mirka �erni�a Ta - sicer Belo-
kranjec iz Metlike - je pri�el v Maribor �e po prvi svetovni vojni. V svoji avtobiografiji Do�ivljaji in
do�ivetja. Knjiga spominov (1954) se v poglavju Iz mariborskih spominov na Otona �upan�i�a spo-
minja vseh �estih obiskov svojega starej�ega rojaka v Mariboru. Vselej je bil gost pri Cerni�evih. �tir-
je pesnikovi prihodi so bili povezani z mariborskimi kulturnimi manifestacijami, dva sta bila privatna.
Tako je prvi� - 7. marca 1926 - nastopil na Pre�ernovi proslavi z znamenito Besedo o Pre�ernu ma-
riborski mladini. Ko je 1932. leta le�al v sanatoriju kot bolnik, je prevajal Goethejeve pesmi. O po-
govorih s pesnikom Cerni� pripominja: »Z Otonom razpravljati je bilo edinstveno do�ivetje. Bil je
mo� vsestransko razgledan, odkrit, brez sleherne zahrbtnosti, brez prera�unljivosti...» - Mirko Cer-
ni� se je ukvarjal tudi z jezikom svoje stroke, saj je na pobudo Frana Ramov�a sestavljal zdravstveni
besednjak (Klini�ni besednjak 1941).
Po Krekovi in Gledali�ki pridemo v Gregor�i�evo ulico. Smo tik nekdanjega severnega dela mest-
nega obzidja, ki je bilo na tej strani zavarovano �e z jarkom, po potrebi napolnjenim z vodo. Tu �e
stoji eden od �tirih ohranjenih stolpov - Celigijev stolp.
S Strossmayerjeve ulice zavijemo na Gosposvetsko. Pri osnovni �oli Pre�ihovega Voranca je njegov
kip (kiparka Vlasta Zorko-Tihec): kme�ko �okata pisateljeva postava napol sedi, napol stoji ob mizi.
Samo malo naprej, v hi�i �t 14, je Pre�ihov Voranc pre�ivel zadnje mesece �ivljenja. Sem je pri�el
hudo bolan novembra 1949 in umrl 18. februarja 1950. Na to opozarja spominska plo��a. �eprav �e
zelo slab zaradi sr�ne bolezni, je �e vedno govoril o svoji Koro�ki, o delu in na�rtih, o zasnovanem
romanu Pristrah, za katerega je napisal le prvo poglavje Skrivna bralnica. Zadnja sre�anja z njim sta
58
opisala Oskar Hudales (Iz dni pred slovesom, Nova obzorja 1950) in Anton Ingoli�, ki je stanoval v
sose��ini in je bil skoraj vsak dan pri njem. (Njegove zadnje ure, Pre�ihov zbornik 1957).
Na vogalu Pre�ihove in Smetanove ulice pritegne pozornost enonadstropnica z zanimivim secesij-
skim pro�eljem (�al zanemarjena).
Preden nas Smetanova ulica pripelje v Oro�novo, se ob Strossmayerjevi navzdol poka�e umetnostna
galerija (ustanovljena 1954. leta), neko� cerkev celestinskega samostana, �e ni�e, onkraj �ivilskega
trga, pa opazimo mogo�en okrogel Sodni stolp. Morda so v njem mu�ili domnevne �arovnice na �te-
vilnih procesih, ki so za ta del �tajerske izpri�ani do za�etka 18. stoletja. Leposlovno podobo jim je
dal Anton Ingoli� v romanu Gorele so grmade (1977), �eprav obravnava ne poteka v Mariboru, am-
pak na Gornji Polskavi.
Slom�kov trg obvladuje stolnica (glej Jo�e Curk, Mariborska stolnica, Kulturni in naravni spomeniki
Slovenije 86,1978). V cerkvi na desni strani presbiterija je kip Antona Martina Slom�ka kot sestavni
del spomenika pokojnim lavantinskim �kofom (delo kiparja Frana Ksaverja Zajca, o�eta Ivana Zajca).
Treba se je domisliti pomena, ki ga je za usodo �tajerskih Slovencev imel prenos sede�a lavantinske
�kofije iz �t. Andra�a v Labotski dohni v Maribor. Za prenos sede�a se je �e leta 1807 trudil Andrej
Kav�i�, mestni �upnik in okro�ni dekan ter gimnazijski ravnatelj, »poleg Linharta eden izmed naj-
spretnej�ih pa tudi najbolj razgledanih in najdaljnovidnej�ih slovenskih narodnih buditeljev« (Jan
Sedivy). Takrat uspeha �e ni bilo. Slom�ek pa je s pogumom in energijo to dosegel leta 1859. V ob-
mo�je lavantinske �kofije so bile pritegnjene tudi Slovenske gorice, ki so od Jo�efa II. spadale pod
sekovsko (gra�ko) �kofijo. Zna�ilno je, da se je ob tej cerkveno upravni zadevi razvilo v obrobnih
predehh mo�no narodnostno gibanje in so ljudje govorili: »Tudi mi smo Slovenci in spadamo pod
Slom�kovo �kofijo,« kakor navaja Jan Sedivy (Zgodovina visokega �olstva v Mariboru do 1941, CZN
1970). S tem dejanjem je Slom�ek re�eval ta del �tajerske pred mo�no germanizacijo. Nestrpnost
Nemcev se je pokazala ob postavitvi spomenika 1878. leta. Odbor je vedel, da ga nem�ki ob�inski
mo�je ne bi dovohli postaviti v mestu, zato je zanj izbral stolnico, a tudi vanjo je segel nem�ki fana-
tizem - �upan je prepovedal nagovor ali pridigo o Slom�ku, »�e� da mora paziti, da se hi�a bo�ja ne
bi izrabljala za poUti�ne demonstracije«. Kljub temu je Franc Kosar, Slom�kov �ivljenjepisec, imel
slavnostno pridigo o njem. Posledica tega pa je bila, da je �upan prepovedal delovanje �italnice.
Poslopje Slovenskega narodnega gledali��a je bilo sezidano 1851. leta, kasneje pa �e nekajkrat pre-
urejeno in prenovljeno, namenjeno pa je bilo seveda samo nem�kim gledali�kim uprizoritvam. Te so
poprej, od 1785 do 1806, imeli v Vetrinjski ulici 30, nato pa v opu��eni cerkvi sv. Duha na mestu se-
danje po�te. Za�etki slovenske gledali�ke dejavnosti v Mariboru pa so povezani z ustanovitvijo Slo-
vanske �italnice (ustanovljena je bila 1861. leta kot druga na Slovenskem, za tr�a�ko in pred ljub-
ljansko). Prva gledali�ka predstava je bila sorazmerno pozno - 1866. leta (�rni Peter). V za�etku sto-
letja se je z gledali�ko dejavnostjo ukvarjalo tudi Bralno in pevsko dru�tvo Maribor. Na njegovo
ustanovitev je vplivala socialna diferenciacija v Mariboru, saj so tu nastopali delavci, �elezni�arji, tr-
govski name��enci. Leta 1909 pa je za�elo delovati Dramati�no dru�tvo. Igralo je v Narodnem domu.
Pomembna je bila uprizoritev 5. dejanja Tugomera, vklju�ena v slavnostni program ob 500-letnici
ustoli�evanja koro�kih vojvod aprila - 1914. leta. Po prevratu si je Dramati�no dru�tvo s takratnim
tajnikom slavistom in zgodovinarjem Pavlom Strm�kom prizadevalo za ustanovitev rednega sloven-
skega gledali��a. Prevzel ga je dotedanji ljubljanski re�iser Hinko Nu�i�. Otvoritvena predstava -
takrat �e v sedanjem poslopju - je bila 27. septembra 1919. leta- celotni Jur�i�-Levstikov Tugomer.
To je bila hkrati prva uprizoritev te tragedije. Nu�i� je �elel, naj bi igrali �imve� doma�ih del, iz sve-
tovne knji�evnosti pa najizrazitej�a. S kak�nim zagonom so se igralci lotili dela, ka�e dejstvo, da so
imeli v prvi sezoni 1919/20 46 premier. Igralec Pavel Rasberger pri�teva prvo sezono zaradi navdu-
�enja, ki jo je spremljalo, k najlep�im do okupacije (Moji spomini. Knji�nica Mestnega gledali��a, Lj.
1965). Dramskim uprizoritvam so se kmalu pridru�ile �e operne (�est sezon), uprizarjali pa so tudi
operete, ki so privabljale gledalce in pomagale re�evati gmotne stiske. - V stavbi so doprsni kipi ne-
katerih pomembnih gledali�kih delavcev: Viktorja Parme, opernega in operetnega skladatelja, diri-
genta Andra Mitrovi�a, igralke Berte Buk�ek-Bergantove (vsi trije delo kiparja Gabriela Kolbi�a) in
re�iserja Jo�eta Kovica (kipar Borut Hribar). - Navdu�ene gledalce so imele gledali�ke prireditve
zlasti med srednje�olsko mladino. Mlade ljudi je.izredno razvnel nastop Antona Podbev�ka, ko je ob
Klavirski spremljavi Marija Kogoja deklamiral �loveka z bombami (o tem pripoveduje Kreft v �lo-
veku mrtva�kih lobanj). Privla�nost slovenske besede v gledali��u je bila tako mo�na, da so se gojenci
semeni��a, ki jim je bil prepovedan obisk gledali��a, spustili skrivaj po rjuhah iz doma in tvegali ka-
zen. Tu je dobil gimnazijec Bratko Kreft prvo gledali�ko znanje, ko je obiskoval dramsko �olo Milana
Skrbin�ka Tu se je prvi� uveljavil kot dramatik, ko so dijaki 1923/24 v okviru umetni�ke akademije
uprizorili njegov prvenec Nemo� pod psevdonimom Bratko Sila.
Pri prehodu na Rotov�ki trg (Slom�kov trg 5) navaja spominska plo��a, da je bilo tu uredni�tvo Slo-
venskega naroda. Slovenski narod je drugi slovenski �asopis, ki je za�el izhajati v Mariboru. Prvi
je bil Slovenski gospodar, ustanovljen 1867. leta Takrat, ko je v Ljubljani gospodoval Bleiweis z No-
vicami, so dali stvarno pobudo za ustanovitev mladoslovenskega glasila prav �tajerski rodoljubi, ki
59
so spoznali, da je potrebna denarna osnova, in so zato sklenili ustanoviti konzorcij. Najve� je prispe-
val dr. Ferdinand Dominku�, mariborski odvetnik. To ni bil edini primer, da so �tajerci pokazali v
narodnostnih zadevah izrazito prakti�en �ut pri marsikateri ideji pa so sodelovaU mariborski Cehi,
narodno zelo osve��eni in hkrati prakti�no usmerjeni. Prva �tevilka Slovenskega naroda je iz�la 2.
aprila 1868. leta V Mariboru je list izhajal do 1872. leta V kako skromnih razmerah sta delala ured-
nika Tom�i� in Levstik, ka�e dejstvo, da sta spala kar za zaveso v uredni�tvu. - V mariborsko obdobje
Slovenskega naroda in �e posebno te�avne razmere posega roman Antona Slodnjaka Pogine naj pes,
in sicer poglavje Napad ali beg? (1946). Levstik se na poti na Dunaj 1870. leta ustavi v Mariboru in
se v skoraj prazni �italnici pogovarja z Jur�i�em, Tom�i�em, Zamikom in mariborskimi narodnjaki.
Ti ugotavljajo: »Nekaj profesorjev, dvoje koncipientov, ob svetih �asih kak far, to so vsi na�i spoz-
nava�ci.« Zato vidijo ti glavno nalogo v obrambi pred nem�ko nevarnostjo, Levstik pa bi rad narodno
gibanje socialno usmeril. Josip Vo�njak ri�e v povesti Navzgor navzdol (1909) narodnostne in po-
liti�ne razmere v 60-ih in 70-ih letih z nem�kutarjenjem me��anov in le redko posejano slovensko
zavestjo. Zato more ob volitvah uspeti nem�ki kandidat Brie, ki pa ga goljufije privedejo v je�o. V
njem sta prikazana dvig in padec nem�kega poslanca Brandst�dter j a Najbr� je bil kriv ozlr na za-
lo�bo (knjigo je izdala Mohorjeva dru�ba v Slovenskih ve�ernicah), da je povest po ideji nekaka za-
poznela ina�ica Sre�e v nesre�i, ubrana na geslo: »Bla�en, kdor misli in dela po�teno, Boga in narod
svoj ljubi iskreno.«
(Nadaljevanje in konec v prihodnji �tevilki.)
B o � e n a Oro�en
Gimnazija v Celju
60
MARIBOR ZA VSAKDANJO (SLAVISTI�NO) RABO
(Nadaljevanje in konec)
�ez mali intimni Rotov�ki trg pridemo na Glavni trg z baro�nim ku�nim spomenikom kiparja Strauba
in renesan�no-baro�nim rotov�em. Tu je bilo tr�no in upravno sredi��e starega Maribora, zato tudi
prizori��e marsikaterega pomembnega dogodka. Ob koncu 16. stoletja so na trgu gorele protestant-
ske knjige. V nasprotju s protestantizmom na Kranjskem pa je tu nova vera imela izrazito nem�ki
zna�aj. -Tu so se�igali �arovnice, zadnji� menda 1711. leta. - V rotov�u je b� sede� ob�inske uprave,
ki je bila izklju�no v rokah Nemcev. Ti so si kr�evito prizadevali, da bi po kon�ani svetovni vojni
Maribor pripadel Avstriji. To nem�ko nestrpnost je izrazil mariborski nem�ki pesnik Otokar Kern-
stock z besedami: »Lieber rauchgeschw�rzte Tr�mmer, als ein windisch Maribor.« (Raje od dima po-
�rnele ru�evine kot slovenski Maribor.) O tem nazorno pripoveduje Maks �nuderl v Osvobojenih
mejah. Mariborski Nemci so januarja leta 1919 ob prihodu ameri�kega polkovnika Millesa organi-
zirali demonstracije, ki naj bi mu pokazale, da so me��ani za Avstrijo. Mno�ica seje valila proti Glav-
nemu trgu in tu so padU streli. Ta dogodek slika razen �nuderla tudi Kreft v �loveku mrtva�kih lo-
banj. - Leta 1936 je bil Glavni trg prizori��e demonstracij tekstilnih delavcev ob njihovi stavki. Ta
je snov Ingoli�evega romana Stavka (1951). V enem izmed poglavij slika prizor, ko z ograje pri spo-
meniku govori osrednja �enska oseba romana - Kali�nica, zastopnica delavcev Wolfove tovarne.
Na Koro�ki cesti �t 1 (zdaj �kofijski arhiv) je spominska plo��a: «V tej hi�i se je �olal od 1826-1830
veUki jezikoslovec Fran Miko�i�«. Ta hi�a je bila namre� prvo gimnazijsko poslopje. Gimnazijo so
ustanovili jezuiti leta 1758. Takrat je prenehala delovati ve� kot sto let starej�a gimnazija v Ru�ah
(1645-1758). Zavod je bil v tej stavbi do leta 1892, ko je bilo sezidano novo gimnazijsko poslopje v
sedanji Mladinski ulici. Ker je bil pouk �e od za�etka nem�ki, so u�enci s pode�elja pred vstopom
obiskovali �e �etrti razred osnovne �ole, da bi se nau�ili nem��ine. Zato poje prle�ka pesem: »Mati
so mi nabasali mesa no klobas, o�a so me zapelali v Marprok v strti klas.« Jan Sedivy, ki je napisal
temeljito zgodovino zavoda in opisal delo ravnateljev in pomembnih profesorjev, ugotavlja, da je ve-
ljala mariborska gimnazija po zahtevnosti, znanju in uspehih u�encev poleg dunajske akademske in
pra�ke staromestne za najbolj�o v habsbur�ki monarhiji. �e v razsvetljenstvu, ob koncu 18. stol., je
za�ela posve�ati pozornost tudi sloven��ini, in to po zaslugi ravnatelja Andreja Kav�i�a. Ta je do-
segel, da je vlada razpisala 20 �tipendij za uste dijake, ki so se pri zasebnem u�enju sloven��ine po-
sebno izkazali in napravili pri njem izpit Slovensko kulturno razgibanost ka�e tudi to, da so dijaki
94
�e leta 1846 za�eli izdajati rokopisni list Sprotuletna vijolica, prvi dija�ki list na Slovenskem. - V �ol-
skem letu 1889/90 so dob�i slovenske paralelke za ni�je razrede. - Mariborsko gimnazijo je obisko-
vala ve�ina pomembnih kulturnih delavcev vzhodne �tajerske, v starej�em obdobju tako Anton
Krempl, avtor Dogodiv��in �tajerske zemlje, slovni�arja Peter Dajnko in Anton Murko, bli�nja ro-
aka Stanko Vraz in Fran Miklo�i�. Oba sta bila kot dijaka zelo �ivahna, Vraz menda �e bolj kot Mik-
o�i�. Ta je bil �e kot gimnazijec med prvimi dijaki, posebno se je odlikoval v klasi�nih jezikih, njegov
profesor A. Zupan�i� ga je zaradi njegove vehke nadarjenosti imenoval nebru�en diamant Vraz pa
je bil med srednjimi ali slab�imi dijaki, saj je - kakor pripoveduje Miklo�i� - �e v 3. in 4. razredu
kar med poukom koval verze. Prav on pa je v prijatelju Franu zbujal ljubezen do materin��ine. - Kas-
neje, leta 1876, se je vpisal na gimnazijo Matija Murko, poznej�i profesor slavistike v Gradcu, Leip-
zigu, Pragi, zbiralec in prou�evalec ju�noslovanske ljudske epike. Ta je ohranil v Spominih (1951,
str. 28-37) tudi podobo dija�kega �ivi enja in Maribora v tistih letih. - Med slovenskimi profesorji v
tem in kasnej�em �asu - pravi Jan Sedivy - je b�o zelo malo popre�nih in nedelavnih mo�. Med nem-
�kimi profesorji pa je bil v 19. stol. pa� najpomembnej�i Rudolf Gustav Puff. Na �oli je u�il dobrih tri-
deset let (1830-1862) in z odobravanjem spremljal prizadevanje slovenskih dijakov. Zna�ilno je, da
so mu ti v prvi �tevilki Sprotuletne vijolice napisali posvetilo kot »odli�nemu �tajerske zemble pevci,
prijaznemu vu�eniki«. Puff je veliko pisal po nem�kih revijah in v samostojnih knjigah o zgodovin-
skih, pokrajinskih, narodopisnih, umetnostnozgodovinskih znamenitostih Maribora in �tajerske
sploh (monografija o Mariboru, vodnik po slovenski �tajerski). Iz njegovega spisa o Tattenbachu ude-
le�encu zrinjsko-frankopanske zarote, je �rpal Jur�i� zgodovinske podatke za svoj roman.
V isti stavbi kot gimnazija in v sosednjih je bilo bogoslovje. Ustanovil ga je Slom�ek, da bi dobil za
svojo �kofijo slovensko izobra�eni duhovni�ki nara��aj. Zato so �e od za�etka predavali nekatere
predmete v sloven��ini. Med bogoslovci se je razvilo �ivahno literarno zanimanje in mo�na slovan-
ska zavest �e od leta 1860 dalje so izdajali rokopisni list Lipica, leta 1892 je za�ivelo literarno dru�tvo
Slom�ek, imeli so �e�ki kro�ek in si dopisovah z dru�tvom �e�kih bogoslovcev v Brnu, v za�etku 20.
stoletja se je med njimi �e mo�no pojavljala jugoslovanska miselnost Med bogoslovci in profesorji
je bilo ve� pomembnih znanstvenikov in nekaj leposlovcev, tako zgodovinar Ignacij Oro�en, umet-
nostni zgodovinar dr. Avgu�tin Stegen�ek in dr. Franc Kova�i�, eden od osrednjih mariborskih znan-
stvenih delavcev (soustanovitelj CZN, muzeja, zgodovinskega in muzejskega dru�tva).Svoja bogo-
slovna leta je tu pre�ivel Anton A�kerc (1877-1881). Bil je samotarski �lovek in vesten �tudent Leto
dni je urejal Lipico. Tu je za�el pesni�ko pot Leta 1880 je Stritarjev Zvon prinesel njegovo prvo pe-
sem Trije popotniki. V po�itnicah 1878 in 1879 je kot doma�i u�itelj na Fali pri grofu Zabeu do�ivel
tiho ljubezen do sestre svojih gojencev - kontese Pie. Morda je odnos tega �ustva v pesmih Madona,
Poroka, Najlep�a pesem. Iz zadnjih let njegovega �ivljenja je znan �e en - neuresni�en - literarni stik
z Mariborom. Mariborski mecen in svetovljan dr. Pavel Tumer je povabil A�kerca, naj bi pri�el k
njemu, �la bi na Pohorje, kjer bi A�kerc zbiral motive za pesmi Pohorske cvetlice. Leta 1909 je A�kerc
res obiskal Turnerja, toda �e prihodnji dan je na hitro od�el, ne da bi bil uresni�il prijateljevo zamisel
Takrat je A�kerc �e �util ustvarjalno nemo�. - Leta 1894 je stopil v bogoslovje Ksaver Me�ko. Nje-
gova te�ka odlo�itev za duhovni�ki poklic je bila povezana z namenom, da se posveti domovini in
literaturi. Ves �as je objavljal pesmi v Lipici, �rtice je po�iljal v celjsko Domovino in Ljubljanski zvon,
�eprav je bilo sodelovanje v njem bogoslovcem strogo prepovedano. Urednik Doma in sveta dr. Fr.
Lampe pa se mu je zameril, ko je leta 1896 odklonil �rtico Moj prijatelj, zato je pozneje v tej reviji
objavljal le poredkoma Zvon je tako objavil tudi njegov najdalj�i zgodnji tekst roman Kam plovemo,
ki ga je pisal leta 1897 v Mariboru. Po besedah Me�kovega biografa Antona Ovna, pa »Maribor v
njegovem �ivljenju ne pomeni prijetne postaje. Ni� lepega ni imel tu, le te�aven za�etek ob obilnem
nerazumevanju«. Ob koncu tretjega letnika je Maribor zapustil in bogoslovje dokon�al v Celovcu.
Z dravskega mosta se odpre pogled na stari del Maribora - na Pristan, slikovit, a zdaj �e silno zane-
marjen del mesta, ki se takoj pod Koro�ko cesto, Glavnim trgom in Uhco kneza Koclja spu��a k Dravi
(Glej V�i Premzl, Mariborski Lent Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 11, 1967). Med �ivahno
nagnetenimi hi�ami desno od mostu se dvigata gmoti Alojzijeve in nekdanje minoritske cerkve, v
smeri proti novemu mostu pa sta v ostanke obzidja vklju�ena nekdanja sinagoga in �idovski stolp,
tik ob reki pa je �e Vodni stolp. Pogled z mostu je zamikal pesnike (Ivo �orli, Idikj Janko Samec, Na
glavnem mostu, oboje v Mariborskem klopotcu 1927). Najbolj u�inkovito, z vonjem in vzdu�jem po-
vezano, ga je zajel Janko Glazer v pesmi Maribor z mosta (Ob jesenskem ekvinokciju 1946): »Od ne-
kod morda od vesla / iz pristana, kjer na Dravi / tiho son�ijo se splavi, / se za hip odbil je sij; / od
nekod - morda od �resla, / ki su�i se ob usnjarni / in puhti v poldan soparni, / rezko v zraku zadi�i...
/ In nenadoma uzre� / mesto v soncu vse in v lu�i...« Kajetan Kovic pa je v �e omenjenem Mojem
mestu zapisal: »Tam je �e reka s trdnimi mostovi / in skritimi zelenimi potmi / za polrazpadlimi zidovi
/ in toliko zaljubljenih o�i.« - V Pristanu je bilo posebno �ivo v za�etku 19. stol, ko so po Dravi plule
z blagom oblo�ene �ajke in splavi in so cvetele ob bregu gostilne. �e med obema vojnama so splavarji
prina�ali v Pristan �ivahnost Anton Ingoli� jih je ob�udoval �e kot dijak, kasneje pa je sem postavil
dogajanje novele Splavar (1939) in del romana Na splavih (1940). Medtem ko so drugi splavarji zve-
�er v kr�mi, pripoveduje stari splavar Vitu�nik pisatelju o svojem bornem �ivljenju, ko kasneje od-
plujejo, utone v Dravi. V romanu Na splavih (str. 189-207) splavarji v Mariboru snamejo lemeze s
95
splavov in stavkajo, v kr�mi se pogajajo z lastnikom, da bi jim izbolj�al dohodek. Ko po dveh dneh
deloma uspejo, spet odrinejo. - Predvojni Pristan je zajet tudi v noveli Ferda Godine Ecce homo na
mariborskem mostu (zbirka Dajmo �iveti tudi drugim, 1962). Z dobrohotno ironijo govori o revnem
dijaku, ki bera�a z mosta povabi na kosilo, misle�, da opravlja izredno socialno reformatorsko dejanje,
v soboto pa v zakotni kr�mi v Splavarski ulici spozna svojega so�utje vzbujajo�ega bera�a kot do-
stojno oble�enega - zvodnika. - Mozaik iz drobcev usod ljudi, ki �ive v starem delu Maribora pred
vojno in med okupacijo, je novela Smiljana Rozmana Reka, vklju�ena v knjigo Mesto. �e bolj pa je
s Pristanom tam nekje pod Alojzijevo cerkvijo povezana novela Hotel v senci ljubega boga iz iste
knjige. V njej je Rozman zajel �e povojni �as v tem umirjajo�em, �e kar grotesknem delu mesta, ki
je zdaj dal pribe�ali��e sezonskim delavcam, �oferjem, zapitim slikarjem in kjer se zdaj po noveli �ivi
od manj�ih goljufij, kraje, preprodajanja, prikrite prostitucije.
V Gosposki ulici so bile hi�e premo�nih me��anov, zato �e danes pritegnejo pozornost nekatere fa-
sade, nato pa je to postala glavna trgovska ulica V 19. stol. je bilo v njej tudi nekaj papirnic in knji-
garn. Zanimiv je drobec, ki ga je zabele�il hrva�ki ilirec Ivan Kukuljevi� Sakcinski. Ko se je leta 1846
na poU na Dunaj ustavil v Mariboru, ga je zaneslo v Gosposko ulico in ugotovil je, da je v izlo�bah
ve� slovenskih kot nem�kih knjig. Trgovka mu je povedala, da proda slovenskih trikrat ve� kot nem-
�kih, zakaj ljudje iz okolice, ki znajo vsi brati, radi kupujejo pou�ne knjige.
V Volkmerjevem prehodu opozarja spomenik na prvo akcijo mladih ljudi v okupiranem Mariboru -
29. aprila 1941. Komaj nekaj dni po Hitlerjevem obisku v Mariboru, kjer je izrekel ukaz, �e� napravite
mi to de�elo zopet nem�ko, so kot odgovor na tem mestu za�gali dva nem�ka avtomobila. Tu se lahko
domislimo na roman Manice Lobnik Rosa na paj�evini (1957). Ta ob do�ivljajih Slovenca - nem�kega
vojaka, ki mu mariborski ilegalci pomagajo k partizanom, vsebuje tudi podobe iz okupiranega mesta,
ilegalce, likvidacije gestapovcev, usodo �idov, bombardiranje. - Ilegalno delo v Mariboru v jeseni
1943, posebej �e pomo� Maribor�anov pri pobegih angle�kih vojnih ujetnikov, o�ivlja tudi roman
Vsaka no� mine Nade Gaborovi� (1969).
V Vetrinjski ulici, ki vodi od gradu do Glavnega trga, so bili neko� dvorci raznih gospo��in, ki so imele
sede� drugje v monarhiji. Pozornost vzbujata baro�ni fasadi Breunerjevega, zlasti pa Vetrinjskega
dvorca (zdaj sede� Dru�tva in�enirjev in tehnikov). Ta je pripadal neko� benediktinskemu samo-
stanu iz �t Pavla v Labotski dolini. Po mnenju umetnostnega zgodovinarja gre za najlep�e maribor-
sko baro�no poslopje. (Glej Sergej Vri�er, Stari Maribor, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 49,
1975).
V Ulici kneza Koclja je Narodni dom (sedaj dom JLA). Umetnostni zgodovinar ga skupaj s fran�i�-
kansko cerkvijo in nekdanjo hranilnico na Slom�kovem trgu uvr��a k najpomembnej�im stavbam
mariborske arhitekture 19. stol. Na�rt zanj je narisal �e�ki arhitekt Jan Vejrych leta 1899, za vzor
mu je bila mestna hi�a v �e�kih Pardubicah. V njem so dobila streho slovenska dru�tva, posojilnica,
tu je bila dvorana za prireditve. V kletnih prostorih, v t i. Peklu, so se v za�etku stoletja zbirali slo-
venski dijaki. Leta 1906 je za�ela tu poslovati Ljudska knji�nica. Zanimivo je, da so njen za�etni fond
predstavljale knjige, ki so jih nekaj let poprej iz svojih skupnih prispevkov kupih slovenski gimna-
zijci, ker je bilo v �olski knji�njici zanje premalo slovenskih knjig. Tako so si ustvarili razredne knji�-
nice, ob zaklju�ku �olanja pa so jih darovali za to javno knji�nico. - K Narodnemu domu bi bil moral
voditi most �ez Dravo, a mariborski Nemci niso �eleli, da bi pode�elan takoj po prihodu v mesto na-
letel na to trdnjavo slovenstva, raje so �rtvovali enotni videz Glavnega trga in zgradili most nekoliko
vi�e. - Pri Narodnem domu se domislimo Cankarjevega obiska v Mariboru leta 1911. Vra�al se je
iz Slovenskih goric od Kraigherja in tu pre�ivel majsko nedeljo. Takrat je pisatelja prvi� osebno spoz-
nal gimnazijec in pesnik za�etnik Janko Glazer. Do�ivetje je bilo zanj nekaj posebnega, saj je - kakor
pravi v spominskem zapisu Ivan Cankar v Mariboru (Nova obzorja 1957) - mlade ljudi �e poprej kar
»privzdigovalo, ko smo zvedeh, daje Cankar pri�el v Slovenske gorice in da �ivi tako bhzu nas«. Zdaj
je Cankar ve�ji del dneva presedel v Narodnem domu, obdan s �tevilno rodoljubno dru�bo. Pogo-
varjali so se o kulturnih in narodnostnih razmerah v Mariboru, Cankar je pripovedoval tudi o
Obiskih Izidorja Cankarja. O njegovem vedenju v dru�bi je Glazer zapisal: »Z dovtipi ni bil v zadregi,
a pri tem tudi ni poznal pomislekov. Vendar sem imel ob�utek, kakor da je njegova napadalnost bila
v resnici menda bolj obramba, oro�je, s katerim je svet dr�al od sebe.«
V neposredni bli�ini Narodnega doma, predvsem v Klju�avni�arski in �idovski ulici, je bil neko� �i-
dovski geto s sinagogo. Najve� �idov (15-20%) je v Mariboru bilo v za�etku 15. stol., ko jih je s celj-
skega obmo�ja izgnal Herman II. Ob koncu stoletja pa so morah zapustiti celotno �tajersko. Spomin
na Maribor, od koder so pri�li predniki, pa se je ohranil v priimku Morpurgo (Maribor�an). Ko so
v drugi polovici 19. stol. �idje postali enakopravni, so se nekatere dru�ine spet naselile v Mariboru.
Del mesta v bli�ini �elezni�kega mostu je bil med vojno ve�krat bombardiran, tako je Maribor do-
�akal osvoboditev kot najbolj razru�eno slovensko mesto. Drobec iz tistega �asa o�ivlja Rozmanova
novela Zakloni��e (Mesto). Nekaj let kasneje pa je pisatelj na to zgodovinsko konkretno dogajanje
oprl roman Ru�evine (1965), kjer ga sicer zanima vpra�anje raz�love�enja sploh.
96
Po Svetozarevski ulici in Ulici heroja Bra�i�a pridemo k spomeniku ob zidu sodnih zaporov. Onkraj
zidu, na dvori��u, so okupatorji ustrelili najve� talcev na slovenskem �tajerskem (�ez 600, najve� v
letu 1942). Nato so jih upepelili v Gradcu in zdaj po�ivajo na gra�kem pokopali��u. Na mariborskem
spomeniku - delu arh. Jaroslava �ernigoja - sta verza Branka Rudolfa: »Padli ste z grozo v o�eh, ubiti
za temi zidovi, / padli ste z vero v na� rod, naj ne zamre va� spomin.«
B o � e n a Oro�en
Gimnazija v Celju
97!