logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Novi tednik NT&RC (28.06.2001, letnik 55, številka 26)
Vir: Novi tednik NT in RC
Izvor: Osrednja knjižnica Celje
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0

ST. 26 - LETO 56 - CELJE, 28.6.2001 - CENA 300 SIT

Odgovorna urednica NT Tatjana Cvim

NOVI TEDNIK

urednica NT Milena Brečico Poldič

POKALICE POD POSTELJO

Trgovina z oro^em kot »malo manj legalen blznls«. Stran 18.

Foto: GREGOR KATIČ

NEPREZRITE:

Savinjski častilci icraijice Brez giave na zabavo

Pubiiicum v sedmih nebesih

Tovarna iz poinih vimen To sem Jaz. sem, icar sem

UŽITEK V DOBRI KAVI 03/5718-285-PRAŽARNA

V dveh dneh se Je v novem kopališču v Podčetrtku namočilo preko 6 tisoč razgretih teles, še en dokaz, da sta tu poletje In počitnice.

DIRKA ZA NOVE OBČINE

Evropa priporoča le občine, ki zmorejo preživeti same. Stran 5.

ČRNO-BELO V »DINOif BARVI

Kdo v vojniku onesnažuje okolje: tiskarna aH zavist? vroča tema na strani 8.

2

DOGODKI

UVODNIK

Važno je sodelovati?

Ste svojega otroka nagradili, ko je domov prinesel slabo spričevalo, s kakšnim popravnim ali pa bo morda celo ponavljal razred? Verjetno ne. Napaka!

Že včasih je veljalo, da so se tisti piflarji, ki so imeli v šolipetice, v življenju bolj slabo znašli. Vsaj kar zadeva materialno plat. Resda so končali kakšno fakulteto, kar pa jim ni posebej koristilo, saj so morali do penzije hoditi v slabo plačano službo. Medtem so se njihovi »iznajdljivi« nekdanji sošolci, ki so komaj prilezli skozi srednjo šolo, prelevili v podjetnike, zasebnike, se ponašali z avti, hišami in vikendi.

Po tej logiki bi torej morali starši pošteno nagraditi in pohvaliti svojega v šoli manj uspešnega otroka, še zlasti, če se mu ne ljubi učiti, saj je povsem jasno, da mu bo kasneje v življenju zanesljivo uspelo. Glavno, da je iznajdljiv, da ima ideje in da ve, da ima starše ali sorodnike, ki bodo zanj rekli pravo besedo na pravem mestu. Kar poglejte okoli sebe!

V duhu tega časa se je očitno ravnal tudi eden od slovenskih operaterjev mobil

ne telefonije in v svoji akciji ob koncu šolskega leta z enakim popustom za telefonske pogovore nagradil tako tiste, ki so razred izdelali, kot tiste, ki ga niso. Piflarji so sicer dobili malo večji popust, ampak še to verjetno bolj zaradi lepšega. Glavne zvezde so tisti s popravci in po-navljalci. Ti so kul, ti so prave face, ker se zaradi ocen ne sekirajo, špricajo, kadar se jim pač zazdi, niso pod stresom zaradi točk, mature in preverjanj znanja. Raje gredo v park, spijejo kakšen litrček, pa čeprav naj bi bila zabava brez alkohola, tako kot tista pred tednom na zadnji dan šole. Iznajdljivi pač zavijejo v trgovino in kupijo gajbo, saj jih nihče ne sprašuje, koliko so stari. Da bi jih doma kdo kaj vprašal, pa tudi ni verjetno. Služba in kariera zahtevata svoje. In tako mine še en petkov večer, ne da bi točno vedeli, kje in kako. Naslednji dan vklopijo svoj mobilni telefon in pri svojih prijateljih poi-zvedo, kako se je zadeva končala. Zato pa potrebujejo nagradni popust pri pogovorih...

TATJANA CVIRN

Skoraj tisoč igel vsak mesec

Vir problemov ni v drogah, ampak v ljudeh - V preprečevanje zlorabe drog smo vpleteni vsi

Ob mednarodnem dnevu proti zlorabi drog, ki je bil 26. junija, so v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje opozorili, kako pomembno je zmanjševanja strahov in predsodkov pred drogami, ki pogosto upočasnijo reševanje problemov.

»Vir problemov prevečkrat iščemo v drogah samih, a premalo v človeku in v spoznanju, da so nezadovoljene osebne potrebe tiste, ki posameznika lahko privedejo k drogam. Zahteve današnje družbe do otrok, mladih in odraslih so izjemno velike in pogosto sprožajo občutke napetosti, preobremenjenosti in strahu, ki jih nekateri skušajo obvladati z drogami. Ponudba drog je žal izredno velika in pestra. Hkrati z zmanjševanjem ponudbe drog, moramo tudi na Celjskem vzpostaviti več programov - od primarne preventive, s katero želimo negativne pojave preprečiti, prek različnih oblik zdravljenja, do programov zmanjševanja škode pri tistih.

ki pri uporabi drog vztrajajo. Obstoječim programom moramo nujno dodati nove kvalitete ter okrepiti delo ustanov, ki posegajo v razreševanje problema razširjenosti drog,« meni Nuša Konec Ju-ričič, dr. med., predstojnica oddelka za socialno medicino v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje.

Žalec je zgovoren primer mesta, ki se je moralo soočiti z drogami. Leta 1998 so na zdravljenje v komuno napotili prvega odvisnika, lani jih je šlo v komune 15. Med njimi so bili tudi najstniki. V petnajstih mesecih, odkar so ustanovili dnevni center, so osebno obravnavali in skušali pomagati najmanj sto uživalcem drog, starim od 12 do 30 let. Na dan gre skozi vrata žalskega dnevnega centra od 20 do 35 odvisnikov. Informirajo jih in jim svetujejo, dobijo lahko toplo malico, predvsem pa najdejo varen prostor.

Mestna občina Celje načrtuje ustanovitev dnevnega centra za odvisnike, ki bo ponujal celostno obravnavo, priprave na zdravljenje, možnost detoksikacije, zdravljenje in kasneje podporo pri vključitvi v okolje. Po zdravljenju naj bi uporabniki nadaljevali ali pričeh s šolanjem, se zaposlili in izboljšali odnose v družini. V dnevnem centru bo zaposlenih 6 strokovnjakov, program bo financirala občina v sodelovanju z ministrstvom za delo. Tudi za ustrezne prostore bo poskrbela občina.

Po približnih ocenah naj bi v celjski regiji nedovoljene droge preskušalo kakšnih 2.000 ljudi. Raziskava o razširjenosti drog med srednješolsko mladino na Celjskem je leta 1998 pokazala, da je med nedovoljenimi drogami najbolj prisotna uporaba marihuane, ki jo je poskusilo že 23 odstotkov dijakov. Sledijo ji LSD, ecstasy, anabolni steroidi in heroin.

V Celju je vsak dan od 100 do 120 uporabnikov meta-donskega programa, ki ga izvajajo v Centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od nedovoljenih drog. Od oktobra 1995, torej od ustanovitve centra, je bilo v meta-donski program vključenih približno 500 uživalcev različnih drog, med njimi največ uporabnikov heroina. Lani se je v program na novo vključilo sto oseb, letos približno 40. Sedanji uporabniki metadonskega programa v Ce-Iju so stari od 14 do 50 let.

V Celju že tretje leto teče tudi program zamenjave igel in brizg uporabnikom nedovoljenih drog, ki ga izvajata Zavod za zdravstveno varstvo in celjska lekarna Apoteka pri teatru. Lani se je v program na novo vključilo 44 uporabnikov. Od oktobra 1998 do konca leta 2000 so v lekarni zabeležili 2.151 obiskov in zamenjali 23.359 uporabljenih igel, kar je okoli 900 igel na mesec. Od 15 do 20 uporabnikov igle zamenjuje redno, dva do trikrat na teden, večina pa prihaja občasno.

JI

LDS z Genscherjem

Liberalni demokrati Slovenije so dan državnosti že po tradiciji praznovali na ranču Burger v Venišah. Tokrat sta se približno tisoč petsto udeležencem pridružila tudi premier Janez Drnovšek in nekdanji nemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher.

Slednji je zvečer že sedel na osrednji državni proslavi v družbi dveh svojih nekdanjih kolegov v času slovenskega osamosvajanja, Italijana Giannija De Michelisa in Avstrijca Aloisa Mocka. Gensc

her je v nagovoru zbranim v Venišah poudaril slovenske dosežke v desetih letih in izrazil veselje ob skorajšnji vključitvi Slovenije v Evropsko unijo, saj je ta po njegovih besedah »brez Slovenije in ostalih kandidatk nepopolna«. Kot je dejal, je vesel, da so nemški liberalni demokrati lahko pomagali pri nastajanju nove države, čeprav so redki verjeli v Slovenijo in njeno samostojno prihodnost. Zato mora sedaj naša država s svojim zgledom ostalim jugoslovanskim republikam poma

gati na poti v demokracijo, je poudaril gost iz Nemčije.

Osrednji govornik premier Drnovšek pa je med drugim strankarskim kolegom položil na dušo, da »...se moramo liberalni demokrati, kot vodilna politična sila v državi, zavedati svojega poslanstva, zato ni dovolj ozirati se v minulih deset let, ki so osnova za tisto, kar danes imamo, temveč moramo ljudem dati zgled, biti moramo verodostojni ter imeti pravi odnos do države in do ljudi«.

SKO

Pater Jakop -častni občan

Na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku in dnevu državnosti so v nedeljo v Vitanju podelili občinske nagrade in priznanja. Naziv častnega občana so podelili patru Zdravku Jakopu, zlata grba občine pa direktorju uprave zreškega Uniorja Janezu Špesu in predsedniku območnega združenja borcev in udeležencev NOB Pranju Marošku.

Vitanjski župan Slavko Krajnc je v svojem nagovoru poudaril pomembne pridobitve občine v preteklem letu, zlasti prenovljeno staro šolo, v kateri je sedaj 8 stanovanj, in Tišlarjev most. Kulturni program so prispevali vitanjski moški zbor, instrumentalna skupina pod vodstvom Mojce Koban in mladi z recitalom. Še pred osrednjo je bila slavnostna seja vitanjskega občinskega sveta, na kateri je nagrajenec Zdravko Jakop predstavil svojo knjigo o vitanjski župniji. UK

Več za skupnost občin

Laščani so bili minuli te^ den gostitelji skupščin^ skupnosti slovenskih obi čin, kjer je bila osrednjij točka 30-odstotno povišanje članarin občin članid in finančni načrt za to ozii roma prihodnje leto. Pred* stavnikom občin se je oli zaključku srečanja pri< družil tudi finančni mini ster Tone Rop, ki je zbra ne seznanil s proračun skimi izhodišči vlade za prihodnje leto.

Članarine, ki naj bi se prf hodnje leto povišale še 2i deset odstotkov, so poglavitn vir dohodka skupnosti, ki jij le v manjši meri financira država. »Ce se želimo moč ne|e organizirati, kar pome ni tudi zafKJsliti dodatno stre kovno moč, to seveda zah teva denar,« je menil o pc višanju laški župan Jož Rajh. »V prihodnje lahko ra čunamo na to, da bo vso fi nančno breme na naših r< menih. Vendar pa župaj vseh teh občin, ki smo vkljt: čeni v skupnost, vse boi spoznavamo, da preprost moramo imeti nekakšn združenje, v katerem je m( goče uskladiti stališča, da I lahko bili učinkovitejši d vladnih oziroma državnih o ganov nasploh. Na ta nači bi se lahko aktivneje vkiji čevali v sprejemanje po& meznih zakonskih doiod še posebej tistih, ki imaj neposreden vpliv na delo i življenje v občinah,« je Š dodal Rajh.

Po Ropovih besedah m bi v prihodnje z novim zi konom večjim občinai omogočili večjo finančno s^ mostojnost, vendar pa to ri bo vplivalo na oblikovanj proračuna. S tem naj bi mei drugim preprečili ustanat Ijanje novih občin in ned cionalno porabo občinska ga denarja. B. JANČB

Pred dokončnim

odprtjem mejnega prehoda

Jesensko neurje je na Solčavskem pustilo precejšnje posledice na cesti proti mednarodnemu mejnemu prehodu, na dveh najbolj kritičnih odsekih pa se delavci spopadajo s temeljito sanacijo. Še bolj se izvajalcem mudi pri zaključnih delih na zadnjih treh kilometrih ceste pred prehodom na slovenski strani.

V teh dneh naj bi bila položena zgornja plast asfalta, v vsakem primeru pa naj bi z deli zaključili do konca junija, ko bodo dokončno in uradno odprli meddržavni mejni prehod Pavličevo sedlo. Gre za pomembno pridobitev tako za slovensko kot avstrijsko državo, temu primerno naj bi se uradnega odprtja udeležili najvišji predstavniki obeh držav ter predstavniki Evropske skupnosti, ki je v sklopu čezmejnega sodelovanja vložila v izgradnjo prehoda precejšnja sredstva. EDI MAVRIČ

Desetletje za praznik

Rojstva Slovenije smo se v dneh ob koncu tedna spomnili tudi skoraj v vseh večjih kra; na Celjskem, osrednja slovesnost v Celju, kjer je občinstvu v povsem polni dvorani Nard nega doma spregovoril pravosodni minister Ivan Bizjak, pa se je zaključila s sprejemom, čeprav je zadnje čase slišati vse več pobud, da bi v luči boljše prepoznavnosti zamenj državni grb in zastavo, so na celjskem sprejemu udeleženci tudi dobesedno, ne zgolj si; bolno, oba osrednja državna simbola vzeli za svoja. IS, Foto: GREGOR KAt

Št. 26. - 28. junij 2001

DOGODKI

3

Tekmovalnost v vojski

Naborniki bodo posredno sami odločali o poteku svoje vojaščine

Slovenska vojska je sprejela nov koncept služenja vojaškega roka, ki bo mla-idim v uniformah omogočil, j da se bodo z zavzetim delom v prvih tednih rešili kasnejših neprijetnih stražar-jskih dolžnosti. Hkrati pa bo-jdo najboljšim ponudili tudi službo poklicnega vojaka, i Dosedanji način služenja jsedemmesečnega vojaškega roka doživlja kar nekaj sprememb. Tako bodo od julija naprej nove generacije nabornikov prvih sedem tednov vo-aškega roka preživele v uč-iiih bataljonih. Na območju 3. operativnega poveljstva sta to 172. učni bataljon pehote na Ptuju in 122. učni bata-jon pehote v Novem mestu.

Nato bodo pehotniki nadaljevali usposabljanje v teh učnih bataljonih, vojaki z drugimi vojaškimi evidenčnimi dolžnostmi (VED, npr. oklepniki, artiljerijci...) pa v ustreznih rodovskih enotah, kjer bodo nato ostali do konca vojnega roka.

»Bistvena sprememba je, da bodo vsi vojaki v učnih bataljonih po prvih sedmih tednih opravljali preverjanje sposobnosti. Tisti, ki ga ne opravijo, bodo morali na dodatno usposabljanje v svojem prostem času (sobote, nedelje, prosti deU dneva). Preverjanje usposobljenosti bo na vrsti tudi po drugi, devettedenski fazi. Pehotni vojaki z najboljšimi rezultati bo

do v tretji fazi nadaljevali usposabljanje v tako imenovanih A enotah (na območju 3. operativnega poveljstva je to 182. pehotni bataljon), skupaj "s poklicnimi vojaki teh enot,« pojasnjuje spremembe Simon Korez, predstavnik za odnose z javnostmi v 3. operativnem poveljstvu.

Drugi pehotni vojaki bodo v tretji fazi premeščeni v enote za varovanje v logistične baze (npr. četa za varovanje pri 76. logistični bazi v Celju). To pomeni poleg običajnega usposabljanja še štirinajst tednov stražarjenja, čiščenja vojašnice in podobnih vojaških veščin... »S tehničnim varovanjem bomo potrebovali manj vojakov za

stražarske dolžnosti, hkrati pa bomo razbremenili programe usposabljanje, saj je bilo do sedaj v njih kar 150 ur predvidenih samo za varovanje objektov,« trdi Korez. Nov način usposabljanja naj bi spodbudil vojake k čim boljšim rezultatom. »Prav tako pa želimo s takšno selekcijo dobiti bodoče kadre, ki bodo nadaljevali kariero v vojaških enotah, kot poklicni vojaki,« pravi Korez.

Novost je tudi usposabljanje vrhunskih športnikov (svetovni, mednarodni in državni tekmovalci ter obetavni mladinci), ki bodo služili vojaški rok v Športni šoli v sklopu Centra vojaških šol v Ljubljani. V prvih sedmih ted

nih bodo vojaki-športniki spoznali splošne vojaške vsebine, nato pa bodo nadaljevali po posebnem programu, ki bo odvisen od športniko-ve kategorije. Tako jim bodo omogočili običajen trening in udeleževanje tekem, hkrati pa bodo opravljali osnovne vojaške dejavnosti (npr. streljanje...). »Športnikom želimo omogočiti, da bodo nadaljevali s svojim športnim delom, hkrati pa jih naučiti osnovnih vojaških znanj, ki omogočajo preživetje na bojišču,« pojasnjuje Korez. V športni šoli bo vsako leto na razpolago 80 prostih mest, urjenje pa bo prav tako trajalo sedem mesecev.

SEBASTIJAN KOPUŠAR

!nani zdravnik in zgodovinar Ivan Dolinar sprejema Zlati grb občine Prebold iz rok župana Vinka Debelaka.

Praznovanje sredi dela

v občini Prebold se je zad-je dni zvrstilo veliko športih, kulturnih in drugih rireditev, s katerimi so obe-fžili občinski praznik in 0-letnico slovenske samo-tojnosti.

Na osrednji proslavi v so-oto je o delu in načrtih go-oril preboldski župan Vin-

0 Debelak. Med drugim je ovedal, da so v skrbi za ohra-janje vrednosti občinskega remoženja obnovili planin-ki dom v Marija Reki, Dom i"ajanov v Šeščah, kotlarno vrtcu in streho na šoli. Se-aj je na vrsti 70-milijonska ivesticija, s katero bodo ob-Dvili šolo in jo preuredili

1 potrebe devetletke. To delo lora biti zaključeno do za--tka novega šolskega leta, Dtem pa bodo nadaljevali z Vgradnjo nove telovadnice, teku je izdelava novega pro-orskega plana in celovite-J razvojnega načrta občine, teh dneh se dogovarjajo z iožnimi koncesionarji za iz

gradnjo kanalizacije s čistilno napravo, v naslednjih petih letih pa bodo v ta namen namenili milijardo tolarjev. Ta čas gre h koncu izdelava projektov za boljšo vodoo-skrbo na področjih Velike Reke, pod Golavo in Žvajgo, v zaključni fazi je projekt CRPOV za območje Matk in Marija Reke...

Na seji so podelili tudi občinska odličja. Za življenjsko delo in zasluge so podelili naziv častnega občana občine Prebold Stojanu Vrhovcu, zlati grb je prejel Ivan Dolinar, dr. med., srebrni grb Ida Završnik in Franc Šerec, bronasti grb Marija Kapus, Val-ter Zupane in Milomir Radelj ič, priznanja PCD Prebold - Dolenja vas - Marija Reka, PCD Matke - desetina veteranov, Športno društvo Partizan Prebold in Cita Galič. V kulturnem programu so nastopili pevci, recitatorji, godbeniki in učenci OŠ Prebold.

T. TAVČAR

Častni občan Bistrice ob Sotli

Svetniki so odločili, da bodo za častnega občana slovesno razglasili prof. Jožeta Černel-ča iz Bistrice, nekdanjega profesorja elektrotehniške fakultete ter vrhunskega strokovnjaka v mednarodnem merilu. Letošnjo plaketo občine bo prejela družina Černelč iz Hrastja, priznanje občine pa Hermina Gracar iz Zagaja. Denarno nagrado bodo podelili bistriškemu športnemu društvu. Podelitev bo za občinski praznik, 30. junija. BJ

Trden most čez Dravinjo

Nov most čez Dravinjo v Penojah in pričetek gradnje bloka v Ločah izstopata iz množice prireditev v prvem delu konjiškega tedna, ki ga bodo danes zabeležili z dnevom mesta Slovenske Konjice. Vanj so uvrstili odprtje prenovljenega kopališča na Dobravi in prenovljene Celjske ceste, jutri nadaljevali z dnevom mladih, v soboto pa zaključili z osrednjo prireditvijo ob prazniku občine in odprtjem mladinskega centra Patriot.

Pri vasici Penoje so v soboto odprli nov most čez Dravinjo. Nadomestil je starega, ki je bil dotrajan in huje poškodovan v poplavah pred tremi leti. Zgradilo ga je pod

jetje Ceste, mostovi Celje, Dravinjo pa premošča v enem razponu. Dolg je 40 metrov, skupna širina s pločnikom je deset metrov. Istočasno so obnovili cesto v dolžini 460 metrov. Dela, ki so jih pričeli oktobra lani, so dokončali mesec dni pred rokom. Investitor dobrih 252 milijonov tolarjev vrednih del, sta bila ministrstvo za promet in Direkcija Republike Slovenije za ceste. Po kulturnem programu in govorih je najzaslužnejšim za ta projekt v imenu vaščanov Penoj izročil darila Mirko Železnikar. Posebni gost otvoritve je bil nekdanji minister Anton Berga-uer.

Prav tako v soboto so v centru Loč vzidali temeljni ka

men za stanovanjski blok, v katerega se bo čez osem mesecev vselilo enajst družin, v njem pa bo imela poslovne prostore tudi pošta. Izvajalec del bo Gradbeno podjetje Kongrad iz Slovenskih Konjic, naložba pa bo stala okoli 105 milijonov tolarjev.

Na Mlačah pa so slovesno odprli ribnike, namenjene športnemu ribolovu. Največ zaslug zanje imajo člani Turističnega društva Mlače. Zbranim sta spregovorila konjiški župan in predsednik TD Mlače Stanko Vezjak. JG, MBP

V Žički kartuziji se je v soboto na 3. srečanju zeliščarjev Slovenije, ki ga pripravlja konjiško podjetje Viva sana, predstavilo pet društev ter številni posamezni razstavljavci. Pritegnili so preko 1500 obiskovalcev.

POSVETU

ZRJ za Haag

BEOGRAD, 23. junija -

Jugoslovanska vlada je sprejela odlok o sodelovanju ZRJ s haaškim Mednarodnim sodiščem ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, S tem se je odprla pot za izročitev nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Milo-ševiča haaškemu sodišču, ZRJ pa je izpolnila tudi enega glavnih pogojev mednarodne skupnosti za sprostitev obsežne finančne pomoči ZRJ.

Papežu Ukrajini

KIJEV, 23. junija - Papež Janez Pavel II. je začel petdnevni obisk v Ukrajini, ki je veljal za enega najtežjih v 22-letnem pontifi-katu poglavarja rimokato-liške cerkve, saj je bil to njegov prvi obisk v eni od nekdanjih sovjetskih republik, močno pa mu je nasprotovala ruska pravoslavna cerkev. Papež je pravoslavne vernike prosil odpuščanja za napake katoliške cerkve v tej državi v bližnji in daljni preteklosti. Obenem je ponudil odpuščanje za krivice, ki so jih utrpeh katoliki v Ukrajini, ter prosil za razumevanja med obema cerkvama.

Potres V Čiiu

UMA, 24, junija - Peni je v soboto zvečer po krajevnem času prizadel močan potres z močjo 7,9 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je po torkovih podatkih zahteval najmanj 55 smrtnih žrtev, okoli tisoč je ranjenih deset ljudi pa so še pogrešali. Središče potresa je bilo na jugu države. Potres so čutili tudi v Čilu, kjer je bilo ranjenih 30 ljudi, štiri med njimi huje, in v Boliviji. Ni še jasno, ali se je zaradi močnega morskega toka cuna-mija, ki ga je povzročil potres ob obali zahodne Južne Amerike, potopila še kaka ribiška ladja. Po doslej znanih podatkih je v kraju Camana zaradi cunamija umrlo 16 ljudi.

Groinje Sicopju

LUXEMBOURG, SKOPJE, 25. junija - EU je izrazila pričakovanje po takojšnji vzpostavitvi premirja v Makedoniji in hkrati globoko razočaranje nad pomanjkanjem napredka v dogovarjanjih o trajni politični rešitvi razmer, pri čemer je Skopje dobilo posredno opozorilo, da bo od pripravljenosti na mirno reševanje problemov z albansko skupnostjo odvisna nadaljnja unijina finančna pomoč. Medtem so makedonske oblasti iz vasi Aračino-vo nedaleč od Skopja evakuirale albanske skrajneže, ki so vas zasedali od 8. junija.

Št. 26. - 28. junij 2001

4

Razpad občine Šentjur?

Pred leti se je iz sedanje občine Šentjur izdvojila nova občina Dob-je, letos s podobnimi željami poskušata še dve krajevni skupnosti, Ponikva in Planina. Obe imata probleme s premajhnim številom prebivalcev, vendar pričakujeta »razumevanje« državnega zbora in njegovih služb, da bo ravnal tako, kot pred leti, ko so občine postala tudi okolja s samo 335 prebivalci!

Pravo presenečenje pa pomeni odločitev petih krajevnih skupnosti: Blagovna, Dramlje, Kalobje, Šentjur okolica in Šentjur mesto, ki so dale pobudo za ustanovitev samostojne občine Šentjur. Sveti krajevnih skupno

sti so se s tem strinjali, svetniki na seji občinskega sveta Šentjur pa tudi, čeprav je bila razlika med »za« in »proti« minimalna. Pravna služba občine Šentjur je potrdila, da je predlog za ustanovitev samostojne občine Šentjur pripravljen in ga bodo do petka sporočili državnemu zboru ter tako še ujeh rok (30. junij).

Predsednik KS Šentjur mesto Cveto Erjavec je povedal, da so se predsedniki vseh petih KS sestali v sredo, 27. junija, ter sprejeli nadaljnji program aktivnosti, ki so povezane s pripravo elaborata o novi samostojni občini Šentjur. »Zunanje krajevne skupnosti so se ves čas pritoževale, da do

bijo iz centra občine premalo za svoj razvoj. Tem očitkom želimo narediti konec.«

Kako na tako pobudo gledajo v Krajevni skupnosti Gorica pri Slivnici? Predsednik Dušan Polenšek: »Pri nas smo se glede morebitne odločitve za samostojno občino sestali dvakrat. Pobudo bi dali pod pogojem, da bi bili zraven KS Loka pri Žusmu in Pre-vorje. Nobena ni pokazala interesa, zato smo od kandidature odstopili in bomo tudi v bodoče v sklopu sedanje občine Šentjur.« Dušan Polenšek pozna pobudo petih KS, ki je po njegovem povsem legitimna, vendar misli, da ne bo dobila želene pod

pore. Da bi KS Gorica pri Slivnici delovala pod morebitno novo občino Planina pri Sevnici (ki bi tako s priključitvijo Loke pri Žusmu in Pre-vorja izpolnila še zadnji pogoj, zadostno število prebivalcev! - op.p.), pa v nobenem primeru ne pride v poštev.

Sicer pa krajevna skupnost Gorica pri Slivnici s KS Loko pri Žusmu in KS Prevorje predstavljajo eno tretjino občinske površine z največ slabimi lokalnimi cestami in neurejenimi vodovodi. Ne bi bilo pošteno, da bi se sedanja občina temu področju »odpovedala«.

T. VRABL

Rimljani za, Laščani proti

Med vročimi temami razprav v občinskih krogih, so v zadnjem času pobude nekaterih manjših krajev za ustanovitev samostojnih občin. Vzroki za to so si dokaj podobni: zaviralna ali neustrezna politika matične občine, pomanjkanje naložb in podobno.

Želje pa vedno niso uresničljive. Vsaka občina namreč stane, denarja pa v manjših krajih navadno ni prav veliko. To velja tudi za Rimske Toplice, ki so pred časom naslovile pobudo najprej na laški občinski svet, sedaj še na državo. Čeprav se svetniki občine Laško niso opredelili ne za in ne proti, so možnosti za uresničitev želja Rimljanov dokaj borne. Nekaj Rimljanov in Laščanov smo povprašali, kaj menijo o tem.

Franc Seme, Rimske Toplice, samostojni podjetnik: »Težko rečem, ali bi bilo za Rimske Toplice dobro oziroma slabo, če bi postali samostojna občina. Ne vem, od česa bi občina sploh živela. Sicer pa je tukaj vse na dnu. Menim, da Laško še zdaleč ni naredilo dovolj za nas in to po moje delajo načrtno. Ničesar več nimamo. Že deset let se nič ne dogaja, kar je žalostno.' Prav bi že bilo, da bi bih na svojem, vendar pa žal obstajajo različne ovire. Zdravilišče propada, zmanjkuje dela, pa tudi nihče več ne prihaja sem.«

Tanja Čepin, Rimske Toplice, trgovka: »Menim, da Laščani skrbijo le zase in da jih okoličani ne zanimamo. Če bi vsaj delno uredili tukajšnje zdravilišče, bi bil to velik napredek za sam kraj, vendar pa je vprašanje, ali se nam splača odcepiti od laške občine. Ne vem, od česa bi živeli. Vsaka občina namreč nekaj stane. Občutki so zato mešani, kako pa se bo vse izteklo, pa bomo še videli.«

Vlado Arsič, Laško, dijak: »Prepričan sem, da Laško povsem dovolj vlaga v Rimske Toplice. Sami bi prav gotovo >zmrznili<. Saj nimajo ničesar. Odkar so se osamosvojile Radeče, Rimske propadajo. Po moje je bolje, da se ne spuščajo v ustanavljanje lastne občine, saj so finančno šibki. Za občino daleč največ naredi naša pivovarna in če Rimljani izgubijo še to, jim dejansko skoraj

nič ne ostane. Sicer tudi sami nekaj naredijo za svoj kraj, vendar to ni dovolj. Sicer pa menim, da bi morali najprej v sodelovanju z laško občino in pivovarno ter pomočjo krajanov urediti zdravilišče.«

Snježana Savkovič, Laško, delavka: »Kaj pa vem. Mislim, da so Rimske Toplice premajhne, da bi lahko bile občina. Njihovi očitki, da Laščani premalo vlagajo v kraj, so neumestni, saj bi lahko tudi sami kaj storili, ne pa, da čakajo na to, kaj bo za njih storila občina. S skupnimi močmi bi lahko marsikaj dosegli, tako pa Rimske Toplice le propadajo. Osamosvojitev bi bila zato nesmiselna. Nimajo namreč nobenih večjih tovarn ali podjetij, na katere bi se lahko oprli. Od tistega, kar imajo sedaj, prav gotovo ne bodo mogh živeti. Sožitje z laško občino in razumen dogovor bi bila še najboljša rešitev.«

BOJANA JANČIČ Foto: GREGOR KATIČ

Pozdrav šoli

v torek dopoldne so v srednjih šolah, kjer je bilo omejeno število prostih vpisnih mest za novince, objavili rezultate drugega kroga vpisnega postopka. Vsi bodoči srednješolci se morajo vpisati najkasneje do 31. avgusta.

Novico, ali so sprejeti v želeno oziroma izbrano srednjo šolo, je v torek dopoldne izvedela še zadnja skupina osmošolcev, ki so uspešno zaključili osnovno šolanje. Spomnimo, da so tudi v šolah, ki jim je zaradi prevelikega zanimanja mladih ministrica za šolstvo dr. Lucija Čok odobrila omejitev vpisa, v prvem vpisnem krogu izbrali 90 odstotkov bodočih prvošolcev, desetino prostih mest pa so morali prihraniti še za drugi krog. V L Gimnaziji v Celju, kjer so imeli v prvem krogu naj

višji vstopni prag med srednjimi šolami na Celjskem, kar 98,5 točk za vpis bodočih gimnazijcev, so prejšnji teden sprejeli 164 osmošolcev, v torek pa še 18. Meja za vpis se je sicer spustila za 5 točk, vseeno pa so morali v L Gimnaziji v Celju odkloniti 16 osmošolcev, ki so jih glede na doseženo število točk razporedili v druge srednje šole. Osmošolci, ki so bili za vpis v srednjo šolo izbrani v drugem krogu, imajo za vpis čas še jutri.

V torek, 3. julija, bo znan tudi seznam vseh srednjih šol v Sloveniji, kjer so še prosta vpisna mesta za novince. Vanje se bodo novinci lahko vpisali do 20. julija, do 31. avgusta pa imajo čas za vpis tisti učenci, ki imajo pred seboj še kakšen popravni izpit za uspešen zaključek osnovne šole. I. STAMEJČIČ

Laško - edinstveno^ a zaspano

Od prihodnjega ponedeljka do petka bo v Laškem urbanistična delavnica o razvoju kraja, ki jo prirejajo Občina Laško, Agencija Aprili-ja, T\iristično društvo Laško, Fakulteta za arhitekturo Ljubljana in Akademija za arhitekturo Rotterdam.

Na delavnici bodo sodelovale skupine arhitektov in urbanistov iz Celja (Tomaž Kru-šec), Ljubljane (Anton Žižek, Peter Šenk in Marjan Poboljšaj), Gradca (Thorsten Diek-mann, Gerald Mitterback in Manfred Schuster) ter Zagreba (Mirko Buvinič, Maja Fur-lan Zimmermann, Davor Ka-tušič in Ranko Lipovac).

Izhodišča delavnice so mesto, reka in infrastruktura Laškega, glede katerih se bodo mo

rali udeleženci kritično izraziti in usmeriti v reševanje konkretnih vprašanj s tega področja. Laško naj bi namreč bil edinstven zgodovinski kraj ob Savinji, ki se zadnjih sto let takorekoč ne spreminja.

Mesto potrebuje jasno prostorsko vizijo in politiko, ki naj bi določala in argumentirala vzroke ter načine nadaljnjega mestnega razvoja. Na drugi strani pa naj bi prostorska vizija vzpostavila okvir, znotraj katerega se politika sooča in usklajuje z različnimi zasebnimi in javnimi interesi. Predaja končnih predlogov in projektov je načrtovana v mesecu septembru, ko bo organizirana razstava in končna javna predstavitev.

B. JANČIČ

IViesto Šoštanj ob 90-letnici

Šoštanj je uradno dobil mestne pravice šele leta 1911, čeprav je imelo mesto za to vse pogoje in pravice že v srednjem veku in jih praktično tudi koristilo. Zato želi tamkajšnja krajevna skupnost primerno obeležiti 90-letnico mesta Šoštanj.

Prazničen bo ves današnji dan, vrhunec pa bo ob 20. uri s praznično predstavo. Jutrišnji dan bo v popoldanskih urah na vrtu

restavracije Kajuh teniški turnir, zvečer pa v Mestni galeriji otvoritev razstave fotografij Tovarna usnja Šoštanj na vrhu in na dnu.

Zabave polna bo sobota, ko bo na rokometnem igrišču ročk koncert, vzporedno z zabavo za mlade pa bo starejše z narodnoza-bavno glasbo na bazenu v Šoštanju ogrel ansambel Nagelj. Ob polnoči pa bo Šoštanj razsvetlil ognjemet. MILOJKA KOMPREJ

jPO DRŽAVI

Našli Troho

LOGATEC, 23. junija -

Pogrešanega Ladislava Troho, katerega izginotje je policiji 23. januarja letos prijavil njegov brat Robert Tro-ha, sta zjutraj približno ob 5.30 ob vozišču lokalne ceste v smeri vasi Strmica v občini Logatec našla dva občana. Nekdanji pripadnik Slovenske vojske je policistom povedal, da so ga neznanci ugrabili 18. januarja v okolici Podutika. Odpeljali in skrivali naj bi ga v zgradbi na neznani lokaciji ter ga s kombiniranim vozilom pripeljali do kraja najdbe, kjer so ga zvezanega odvrgli iz vozila.

Slovesno tudi veterani

CERKUE OB KRKI, 23. junija - V vojašnici Cerklje ob Krki so se ob 10. obletnici osamosvojitvene vojne zbrali veterani vojne za Slovenijo. Srečanje so pripravili člani Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) in Združenja Sever, ki vključuje predvsem upokojene in rezervne policiste ter občane, ki so sodelovali v osamosvojitveni vojni. Pripadniki ZVVS in Združenja Sever so ob tej priložnosti podpisali tudi listino o medsebojnem sodelovanju, ki simbolično izraža prizadevanje obeh organizacij za ustanovitev krovne veteranske organizacije v Sloveniji.

Desetletnic^a

UUBUANA, 25. junija

- Na Trgu Republike je potekala osrednja slovesnosti ob dnevu državnosti, ki so se je udeležili najvišji predstavniki države in njenih institucij, diplomatskega zbora ter gostje iz tujine, med njimi nemški kancler Ger-hard Schroeder, Slednji je v nagovoru poudaril, da je Slovenija lahko ponosna na svoje dosežke zadnjih desetih let, saj je zgradila stabilno demokracijo, kar ceni ves svet, in uspešno nacionalno gospodarstvo. Spomin na dogodke izpred desetih let so počastili tudi na mejnih prehodih Holmec in Dolga vas. Predsednik države Milan Kučan pa je v nagovoru svojcem padlih dejal, da »brez vaših očetov, sinov in bratov, brez požrtvovalne obrambe svobodne samostojne Slovenije, za katero smo se enotno odločili ob plebiscitu, današnjega praznika ne bi bilo«.

Cenejši bencin

UUBUANA 26. junija

Cene bencina so se v povprečju znižale za 3,2 odstotka, tudi liter »supra« je za šest tolarjev cenejši, draž-^ ja pa sta plinsko in kurilno^ olje. Liter neosvinčenega bencina je tako 172,40 to-j larja, plinsko olje pa stane 158,40 tolarja, medtem ko' se je kurilno olje podraži-: lo na letos rekordnih 99,20 tolarja.

Št. 26. - 28. junij 2001

TEMA TEDNA

5

Dirka za nove občine

Zgornjesavinjčani za sedmo občino - EU priporoča le finančno neodvisne občine - Biti majhen se (zaenkrat)

splača

Konec meseca se začne »tretji krog širitve« lokalne samouprave. V državni zbor že dežujejo zahteve za drobitev sedanjih 192 občin v nove entitete ponosa in hitrega razvoja. Strokovnjaki namreč pričakujejo med štirideset do šestdeset zahtev za nove občine. Med nji-mi bo zagotovo tudi proš-1 nja Krajevne skupnosti Re-I čica, ki se želi odcepiti od Mozirja in postati sedma zgornjesavinjska občina.

Rečičanom bo namera morebiti celo uspela, saj so se i mozirski občinski svetniki na izredni seji strinjali z uradnim predlogom te krajevne skupnosti za ustanovitev samostojne občine. A so jim ob tem postavili pogoj, da mo-: ra vse postopke voditi kar re-čička krajevna skupnost sama, hkrati pa bo kot bodoča občina morala v sorazmernem deležu prevzeti tudi del zaposlenih na sedanji Občini Mozirje.

Zgodovina in sedanjost

»Sto let smo že bili občina, trške pravice smo dobili pred štiristo leti, Rečica pa je bila včasih eden glavnih trgov v Zgornji Savinjski dolini, s prvim gasilskim društvom, številnimi rokodelci in obrtniki,« rečičke želje na podlagi zgodovinskih dejstev utemeljuje predsednik Krajevne skupnosti Peter Kolenc. Predvsem pa si želijo usmerjati razvoj po lastnih željah, čeprav pobuda ni posledica nesoglasij z Mozirjem, v isti sapi dodaja Kolenc. »Res pa , je, da imajo vendarle različne želje in potrebe, ki smo

jih včasih težko uskladili,« pravi. Meni, da bodo samostojni imeli boljše možnosti na raznih državnih razpisih, v katerih se skoraj izključno zahteva kandidatura dveh ali več občin.

Če je rečička zgodovina dovolj veličastna za ustanovitev lastne občine, je malo manj izpolnjevanje (še vedno veljavnih) zakonskih minimumov. Prebivalcev imajo sicer premalo (osrednji trg Rečica po popisu izpred desetih let nekaj več kot 550, na območju načrtovane občine pa živi okoli 2.300 ljudi), vendar se občinski pobudniki tolažijo z dejstvom, da je takšnih kar polovica vseh slovenskih lokalnih samouprav. Ne moti jih niti dejstvo, da nimajo zdravstvenega doma, saj so po Kolenče-vih besedah tistega v Nazarjah, ki je oddaljen samo dva kilometra, gradili za potrebe tega dela dohne.

»Največja manipulacija nasprotnikov naše osamosvojitve pa je trditev, da je leta 1994 na referendumu kar 80 odstotkov ljudi glasovalo proti samostojni občini. Natančnih podatkov sicer nimam pri sebi, vendar pa je v samem trgu Rečica referendum uspel, na celotnem območju predlagane občine pa je bilo proti le nekaj odstotkov več volivcev kot za,« trdi predsednik KS.

V Rečici so naredili tudi poskusni proračun, v katerem so simulirali vse potrebne stroške. Po sedanjih izračunih bi za normalno delo potrebovali od 210 do 220 milijonov tolarjev, od tega bi državo »obrali« za 175 milijo

nov tolarjev, ostalo pa pokrili z občinskimi dohodki in sodelovanji na razpisih. »Konec koncev ne vidim razloga, zakaj ne bi bili samostojni, ko pa imajo veliko slabše pogoje v številnih že obstoječih občinah,« pravi Peter Kolenc. Njihova usoda pa je sedaj v rokah poslancev državnega zbora.

Sitna in revnejša

Področje lokalne samouprave je v prvi slovenski de-setletki povzročilo precej razburjenja in delitev na nasprotnike ter zagovornike drobljenja nekoč 62 velikih občin v številne pastorke. Največ isker se je kresalo okoli pogojev, ki jih mora določeno območje izpolnjevati, da se lahko okranclja z občinsko ti-tulo. V zakonu so kompromisno našteli enajst minimalnih postavk, od šole, trgovine, banke, gasilcev do osnovne zdravstvene službe, nujnih za skupno življenje prebivalcev - in ga kasneje še štirikrat popraviU.

Že kriterij, da je za občino potrebno najmanj pet tisoč prebivalcev, je kmalu postal le še spomin, saj ga sedaj ne izpolnjuje slaba polovica občin. (96, od tega jim ima 26 manj kot 3.000, 18 manj kot 2.000 in šest manj kot 1.000 prebivalcev). Tako ima najmanjša občina Hodoš na 18 kvadratnih kilometrih dve naselji s skupaj 420 prebivalci... Na tretjem mestu med malčki je Solčava s 584 prebivalci, a na razsež-nih 103 kvadratnih kilometrih. Primerjava med Hodo

šem in ljubljansko mestno občino pokaže, da je slednja kar 652-krat večja...

Opozorila prihajajo tudi iz Evropske unije, kjer priporočajo ustanavljanje finančno neodvisnih občin, kar bi lahko celo pomenilo ponovno združevanje. Kajti po podatkih za letos bi samo 27 občin preživelo brez obilne državne pomoči, od tega le sedem z manj kot pet tisoč prebivalci in nobena z manj kot tri tisoč prebivalci. Po drugi strani pa so med največjimi potrošniki državnega denarja prav malčki (npr. Hodoš potrebuje 38 milijonov, iz lastnih virov dobi le 6 milijonov, v Solčavi je to razmerje 87 proti 18...).

Predsednik komisije za lokalno samoupravo v prejšnjem poslanskem mandatu Vili Trofenik tako meni, da bi bilo »tretji krog širitve« najbolje preskočiti, opraviti temeljito analizo dosedanje reforme lokalne samouprave ter speljati morebitno revizijo zakonodaje. Predvsem pa v skladu z evropskimi pri-poročiU sprejeti nov zakon o financiranju občin in v ustavi določiti smer v regionalizem. In šele po tem v tretjem krogu ne samo ustanoviti nove občine in popraviti meje obstoječih, ki temeljijo na katastrih in tako včasih sekajo življenjske tokove prebivalcev, ampak predvsem spodbuditi združevanje občin.

Bogatejši in zadovoijnejši

Takšen je seveda pogled z ravni države, medtem ko je občinski skoraj povsem nasproten in podpira ustanavljanje majhnih občin. Zgornje-savinjski župani in županja skupaj ugotavljajo, da je po uvedbi lokalne samouprave dolina največ pridobila na finančnem področju. »Za majhno občino, kot je Ljubno ob Savinji z manj kot tri tisoč prebivalci, je zakon o

lokalni samoupravi prava renesansa,« trdi tamkajšnja mati županja Anka Rakun. »Bojim se trenutka, ko bo država spremenila zakonodajo in bodo male občine bolj odvisne od lastnih prihodkov.« Tudi tajnik Občine Luče Ciril Rose ugotavlja, da sedanjih šest občin dobi od države bistveno več denarja kot prej ena sama. »Sedanji ključ financiranja zagotavlja Lučam, kljub šestkrat redkejši poseljenosti od slovenskega povprečja, optimalno preživetje. Z boljšim sodelovanjem z ostalimi občinami pa bi lahko iz državne blagajne iztržili še kakšen tolar več,« je prepričan Rose.

Solčavski župan Vojko Klemenšek trdi, da je samostojna občina za Solčavo zelo pomembna, čeprav razpolagajo s skromnimi proračunskimi sredstvi. Nezadovoljen je z zakonom o financiranju občin, ki bi po njegovem moral določati za celo državo enak ključ financiranja. Tudi gornjegrajski župan Toni Rifelj meni, da je zakon o financiranju občin mačehovski do majhnih občin. Je pa tudi med redkimi župani, ki ostaja v dilemi ali je prav, da so občine tako majhne. »Res pa je, da smo veliko več štorih sami, kot v skupni občini,« pravi Rifelj. Takšnega mnenja je tudi nazarski župan Ivan Pur-nat. Nazarje kot izrazito industrijska občina zagotavlja v primerjavi z ostalimi občinami, kjer imajo lastnih prihodkov za komaj 30 odstotkov proračuna, kar 65 odstotkov lastnih sredstev. A Nazarjani že trdijo, da bi morala država pri financiranju upoštevati prekomerno industrijsko onesnaževanje.

»Na državo pritiska več županov, kar prinaša dolini bistveno več sredstev,« več malih občin zagovarja tudi župan v Mozirju Jože Kramer. Po njegovem se je poleg tega zmanjšal strošek občinskih uprav, občine pa pridoblje

na sredstva še dodatno oplemenitijo.

Parlamentarna loterija

Biti majhna občina se zaenkrat preprosto splača, kajti država je ob asistenci oziroma diktatu (odvisno pač od zornega kota) ustavnega sodišča pri življenju obdržala številne majhne občine, ki finančno same še zdaleč ne bi mogle preživeti. Iz državne blagajne dobivajo milijone tako imenovane finančne izravnave, ob tem pa marsikje pozabijo plačevati račune za ustanove, ki si jih delijo z drugimi občinami (recimo za knjižnice...). Še hujši greh se na državni ravni zdi ljubosumno zapiranje v svoje meje in zanemarjanje projektov, ki bi segali čez občinske meje in bi bili razvojno koristni več občinam hkrati.

Vladna služba za lokalno samoupravo zato predlaga, naj poslanci pri glasovanju dosledno upoštevajo vsaj dva temeljna pogoja, najmanjše število prebivalcev in obstoj osnovne šole na tem območju. V bodoče pa želi spremembo zakonodaje z jasnimi merili. Oziroma - pod vplivom EU - uveljavitev enega samega, to je finančne samostojnosti nove občine.

Glede na lansko premočno volilno zmago tistih strank, ki so vsaj načeloma nasprotovale prevelikemu drobljenju ozemlja na majhne občine, v »tretjem širitve-nem krogu« naj ne bi bilo veliko novih. Kljub temu pa je napovedovanje izida parlamentarnega glasovanja več kot loterija. Lokalnim interesom je vedno uspelo spreobrniti še tako trdna stališča vrhov posameznih strank, doslej pa je vedno odločala trgovina »ti za nas, mi za tebe«.

SEBASTIJAN KOPUŠAR EDI MAVRIČ

Skladno z Uredbo o Slovenskem kmetijsko okoljskem programu in uvedbi neposrednih plačil za ukrepe v letu 2001 (EKO 2, EKO 3) (Uradni list RS, št. 34/2001), morajo upravičenci, ki zaprosijo za neposredna plačila za kmetijsko okoljske ukrepe, obvezno voditi evidence o vseh delovnih opravilih, ki jih izvajajo pri izbranih ukrepih.

Upravičenci, ki se v letošnjem letu prijavljate za kmetijsko okoljske ukrepe in vsi tisti, ki se nameravate v program vključiti v naslednjih letih, lahko mapo »Evidence o delovnih opravilih« brezplačno prejmete na enotah Kmetijske svetovalne službe na vašem območju, od 27. junija 2001 dalje. Istočasno boste prejeli tudi knjižico s podrobnejšim opisom Slovenskega kmetijsko okoljskega programa.

Št. 26. - 28. junij 2001

6

l|ffii>ODARSTVO

Župan obrnil hrbet podjetnikom

Ker se je zapletlo z gradnjo proizvodne hale, se podjetje Ka-pis seli na jug - Žalska občina ob 40 novih delovih mest

Podjetje Ka-pis iz Novega Celja, ki že od leta 1994 s kabli in električnim materialom oskrbuje domača in tuja elektrodistribucijska ter industrijska podjetja, je predlani kupilo nekdanjo Hme-zadovo farmo v Zaloški Gorici. Direktor in lastnik Iztok Piki je takrat napovedal, da bodo najpozneje v dveh letih uredili večji del zemljišča, vendar jim je do danes uspelo obnoviti le eno od hal. Je bil zalogaj prevelik in jim je že na začetku zmanjkalo volje in denarja?

»Nikakor ne,« pravi Piki. »Načrti so se ustavili v občinskih službah v Žalcu. Potem ko smo uredili tisoč kvadratnih metrov skladišča, ki se po logističnih in skladiščnih zahtevah lahko primerja z našo zahodno konkurenco, smo se začeli pripravljati še na gradnjo 1.800 kvadratnih metrov velike hale, v kateri bi izdelovali žice oziroma

kable. Pridobili smo vso potrebno dokumentacijo, pa se je pred mesecem in pol zataknilo pri gradbenem dovoljenju. Župan Lojze Posedel in njegovi sodelavci so našo vlogo zavrnili s pojasnilom, da bomo dovoljenje dobili šele potem, ko bomo za celotno območje nekdanje farme, ki meri štiri hektare, izdelali zazidalni načrt, vendar na takšno izsiljevanje nočemo pristati,« pojasnjuje Piki.

Zaradi ravnanja občinskega vodstva je, milo rečeno, ogorčen. Ne more razumeti, zakaj jih v Žalcu ves čas prezirajo in jim je prav malo mar, da so očistili nekdanjo farmo in rešili v občini eno največjih ekoloških črnih točk, da bi v proizvodni hali odprli štirideset novih delovnih mest in da bi sčasoma v preostalih objektih lahko uredili industrijsko cono, ki jo žalska občina vsekakor potrebuje in bi gotovo privabila

mnoge obrtnike in podjetnike. »Župana Posedela smo večkrat povabili, naj si ogleda naše podjetje, želeli smo mu predstaviti razvojne načrte, pa nas je vsakokrat zavrnil,« pravi Iztok Piki in se sprašuje, kdo bo pokril stroške, ki nastajajo zaradi zavlačevanja pri gradnji nove hale. Pred nekaj meseci, ko na kakršnekoli zaplete niti pomislili niso, so namreč z enim od italijanskih podjetij že sklenili pogodbo za dobavo preko tri milijone mark vredne opreme za proizvodnjo kablov, podpisali so tudi že pogodbo za izgradnjo hale v vrednosti 100 milijonov tolarjev. Oprema zdaj čaka v Italiji, stroški pa so iz dneva v dan večji.

Direktor Ka-pisa pravi, da bodo v primeru, da vendarle dobijo gradbeno dovoljenje, projekt v Zaloški Gorici vsekakor nadaljevali, vendar je vprašanje, kdaj. Medtem, ko so se »bodli« z občinskimi službami v Žalcu, so se namreč odločili, da nove proizvodne zmogljivosti poiščejo drugje. Zdaj so tik pred nakupom tovarne kablov v To-mislavgradu v Bosni in Hercegovini. »Bila je priložnost, ki je nismo smeh izpustiti, poleg tega pa smo od mini

strstva za gospodarstvo dobili nepovratna sredstva za internacionalizacijo podjetja. Namesto da bi že letos v žalski občini ponudili delo najmanj štiridesetim ljudem, bomo zdaj poskrbeli, da v hercegovskem mestu postavimo na noge nekoliko opešano in zastarelo proizvodnjo ter ohranimo dvesto delovnih mest. Kaj to pomeni za To-mislavgrad, sta pred kratkim pokazala župan mesta in direktor tovarne, ki jima ni bilo težko priti nekaj sto kilometrov daleč in se na lastne oči prepričati, da mislimo resno. Na sestanek smo povabili tudi župana Posedela, pa se je spet izgovoril, da nima časa,« pripoveduje Piki.

Med hitro rastočimi

Ka-pis širši javnosti ni najbolj znan, čeprav sodi po prihodkih v sam vrh gospodarskih družb v žalski občini. Njegova rast je izjemna. Letos bo 26 ljudi, od katerih jih je 23 zaposlenih za nedoločen čas, ustvarilo blizu 2 milijardi tolarjev prihodkov, kar je desetkrat več kot leta 1996. V podjetju delajo večinoma mlajši strokovnjaki z višjo ali visoko izobrazbo.

Iztok Piki veliko vlaga v nadaljnje izobraževanje zaposlenih, saj brez tega, kot pravi, ne bi preživeli, še manj pa bi mogli širiti dejavnosti. »Ves čas je treba spremljati in tudi predvidevati dogajanja na svetovnih trgih kabelske industrije ter poznati vse novosti. Naš cilj ni samo prodati dober izdelek, ampak želimo kupcem tudi svetovati in jih podučiti o vseh novostih,« poudarja Piki. Ka-pis je lani pridobil certifikat ISO 9002, da bi si zagotovili še več prednosti pred konkurenco, pa so zgradili že omenjeno skladišče.

Čeprav je v Sloveniji veliko odjemalcev kablov in drugega električnega materiala, ki ga večinoma dobavljajo na vzhodnoevropskem trgu, sodelujejo.pa tudi z zahodnimi proizvajalci, so se v Ka-pisu usmerili tudi na trge nekdanje Jugoslavije. Lani so z izvozom dosegli že 60 odstotkov vsega prometa. Ko bodo trgovski dejavnosti dodali še lastno proizvodnjo kablov, bodo poslovni rezultati gotovo še boljši. Škoda le, predvsem za žalsko gospodarstvo, ker kabli ne bodo iz Zaloške Gorice, ampak iz To-mislavgrada.

JANJA INTIHAR

Iztok Piki

Prvič Gorenjeve dividende

Delničarji Gorenja so na skupščini potrdili predlog uprave in nadzornega sveta, da letos prvič, odkar se je podjetje olastninilo, izplačajo dividende. Znašale bodo 70 tolarjev bruto na delnico, dobili pa jih bodo konec avgusta.

Za dividende bodo porabili 854 milijonov tolarjev revaloriziranega nerazporejenega čistega dobička iz leta 1998, lanski čisti dobiček v višini 2 milijardi 885 milijonov tolarjev pa bodo raz-deUli tako, da bo 60 odstotkov šlo v rezerve, 40 odstotkov pa bo ostalo nerazporejenih.

Po zadnjih dosegljivih podatkih ima Gorenje nekaj več kot 14.200 delničarjev, med katerimi imajo institucionalni lastniki preko 70 odstot

kov vseh delnic, skoraj polovico tega deleža pa imata kapitalska in odškodninska družba. Ostalo lastništvo je razpršeno, saj imajo dobrih 14 odstotkov pooblaščene investicijske družbe, 12 odstotkov druge pravne osebe, 9 odstotkov banke in zavarovalnice, slaba 2 odstotka borzne hiše, zaposleni imajo skupaj blizu 13 odstotkov delnic, ostali posamezniki pa blizu 18 odstotkov.

V Gorenju napovedujejo, da bodo letos ustvarili 150 milijard tolarjev čistih prihodkov od prodaje in preko tri milijarde tolarjev čistega dobička, kar pomeni, da bodo že v tem letu dosegli rezultate, ki so si jih v strateškem načrtu postavili za leto 2003.

JI

Era gradi v Konjicaii

Ob Delavski cesti, na vzhodnem robu Slovenskih Konjic, so v torek položili temeljni kamen za nov nakupovalni center Era. Zgradila ga bosta velenjska trgovska družba in domače podjetje Dravinjski dom.

Nakupovalni center bo zrasel na območju dosedanjega skladišča gradbenega materiala, ki meri 12.000 kvadratnih metrov. Objekt bo imel 4.300 kvadratnih metrov bruto površine, zraven bo še odprto prodajno skladišče s 3.000 kvadratnimi metri površin, ostalo bo

do parkirišča in zelenice. V Eri zagotavljajo, da bo izbor blaga zelo širok, saj bo v živilskem delu preko 10 tisoč prehrambenih izdelkov in izdelkov za dnevno potrošnjo, v prodajalni Adut z neživil-skim blagom pa bo več kot 12.000 izdelkov. V objektu bo tudi nekaj manjših lokalov z gostinsko in drugo ponudbo.

Nakupovalni center bo zgrajen že do letošnjega novembra. Skupna vrednost naložbe je 800 milijonov tolarjev, v centru pa bo zaposlenih 60 do 70 ljudi.

Pipenbaher bo kmalu razkril resnico

Lastnik Rogaške riviere in hotela Donat ostaja v Rogaški Slatini - Letos za 1,2 milijarde tolarjev naložb

Vest, da naj bi lastnik hotela Donat in Term Rogaška Jože Pipenbaher prodajal svoje dokaj veliko premoženje v slatinskem zdravilišču, je presenetila mnoge v Rogaški Slatini, med zaposlenimi v Termah pa je tudi slišati, da bi bil umik bistriškega podjetnika prava katastrofa za razvoj kraja. Pipenbaher vse namige zavrača in poudarja, da se iz Rogaške Slatine ne namerava umakniti.

Res pa je, da se s partnerji dogovarja o vlaganju še enkrat več kapitala kot je napovedal ob prihodu v Rogaško Slatino. »Najbrž to nekaterim ne ustreza, zato so v javnosti začele krožiti informacije, ki pa so vzete iz celotne vsebine in ne predstavljajo prave slike,« pojasnjuje Jože Pipenbaher. Bolj konkreten ne želi biti, saj se boji, da bi ga pri načrtih prehitela konkurenca. Vse podrobnosti o novih poslovnih povezavah bo zato predstavil šele v drugi polovici julija. Že

zdaj pa je jasno, da se družba Terme Rogaška ne bo prijavila na ponovnem razpisu Slovenske razvoje družbe za nakup 57-odstotnega deleža Zdravilišča Rogaška. »Trikrat so nas zavrnili kot neprimerne, zato v tej zgodbi ne želimo več sodelovati,« je ogorčen Pipenbaher.

Kot dokaz, da so njegove namere v Rogaški Slatini resne, navaja tudi nedavno otvoritev športnega bazena, s katerim so se vodne površine v Rogaški rivieri povečale na 1.200 kvadratnih me

trov, in-popolno prenovo hotela Donat, ki bo končana 20. julija. Za vse letošnje naložbe bodo Terme Rogaška namenile 1,2 milijarde tolarjev, od tega bo samo obnova hotela Donat, v katerem bo po novem urejen ločen del za imenitnejše goste, stala blizu ene milijarde tolarjev.

V Rogaški Slatini bodo kmalu odprli menopavzal-ni center, ki bo prvi center te vrste pri nas. V sodelovanju s Termami Rogaška in Zdravstvom ga bo vodil zasebni ginekolog mag. Da-mir Franič, dr. med., namenjen pa bo ženskam po 45, letu starosti.

V Termah Rogaška so letos zabeležili 5-odstotno povišanje števila nočitev, dobri pa so tudi obeti do konca leta. Med gosti prevladujejo tujci, saj so v hotelih Donat, Sava in Zagreb ustvarili 56.000 nočitev, domačih nočitev je bilo 11.000.

JANJA INTIHAR

Jože Pipenbaher

BAROMETER

Montz novimi lastniki

Montovi delavci in nekateri skladi so v minulih dneh prodali svoje delnice, tako da naj bi novi lastniki - šlo naj bi za tri podjetja - že pridobili večinski delež. Vest, ki je sicer še neuradna, so potrdili tudi v Montu, vendar imena novih lastnikov niso želeli razkriti. V Montu, kjer so v postopku prisilne poravnave odpustili 60 delavcev, letos poslujejo nekoliko bolje, vendar po besedah Milene GrobelŠek, ki direktorsko ftinkcijo že eno leto opravlja kot vršilka dolžnosti, pozitivnih rezultatov še ne morejo pričakovati. Trenutno iščejo bolje plačane dodelavne posle, veliko pa si obetajo od nove kolekcije oblačil za prihodnje leto, ki so jo naredili s pomočjo zunanjih oblikovalcev.

Skrivnostna Žana

Sprememba lastništva se obeta tudi v trgovskem podjetju Žana iz Žalca. Kdo bo njihov nov strateški partner, ki mu nameravajo prodati vse delnice, ki so v lasti družbe pooblaščenke Žana-PIus, bo vodstvo podjetja razkrilo šele na novinarski konferenci, ki bo prihodnji ponedeljek.

Alpos po načrtih

Delničarji šentjurskega Al-posa so podprli predlog uprave in nadzornega sveta druž-^ be, da lanski čisti dobiček, ki znaša 88 in pol milijona tolarjev, ostane nerazporejen. Na skupščini so v nad- ' zorni svet kot predstavnike kapitala izvolili Jana Palič-ka, Franca Bana, Branka Apata in Vlada Špraha, za-i poslene pa bosta v nadzornem svetu zastopala Alojz-Jazbec in Zoran Kladnik. Alpos je lani posloval dobro, saj so prihodki od prodaje presegli 10 milijard tolarjev in so bili od predlanskih višji za dobro petino. Donos na kapital se je zvišal na 3 odstotke, dodana vrednost na zaposlenega pa je znašala 51.000 mark. V letošnjem prvem četrtletju so v Alposu v . primerjavi z enakim lanskimi obdobjem povečali prihod-i keza21 odstotkov, dobiček pa za 30 odstotkov.

Delničaiji

podprli pripc^itev

Delničarji Banke Velenje! so podprli pripojitev k Novi' Ljubljanski banki. Pogodba o pripojitvi je bila podpisana že maja letos, veljati pa bo začela konec septembra Banka Velenje, ki je v večinski, 64-odstotni lasti Nove Ljubljanske banke, med večjimi delničarji pa so še Ko roška banka. Dolenjska bankž in Zavarovalnica Triglav, bo letos izplačala 1.200 tolarjev bruto dividende na delnica J!

Št. 26. - 28. junij 2001

GOSPODARSTVO

7

Barvic pa ne damo

Skupina Aero je lani ustvarila 11,5 milijarde tolarjev prihodka, kar je najvišja rast v zadnjih letih - Dobiček spet za razvoj

Ko je pred desetimi leti razpadel jugoslovanski trg, so začela razpadati tudi velika celjska podjetja. Nekaterim je vendarle uspelo preživeti. Pa ne zato, ker so imeli takšne programe, da so se z lahkoto preusmerili na druge trge. Imeli so ljudi, ki se niso senčili v stari slavi ali pa se šli privatizacijo za lasten žep, ampak so vedeli, kako naprej.

Med nekdanjimi industrijskimi vehkani, ki so jih dogodki pred desetimi leti najhuje pretresh, je tudi Aero. Devetdeseta je dočakal oslabljen, saj sta skupno streho zapustila Grafika in medvoška tovarna celuloze, z razpadom Jugoslavije pa je izgubil kar [60 odstotkov svojih trgov. V ^Beogradu je moral pustiti tu-jdi za 12 milijonov mark premoženja in neplačanih terja-Itev. Kriza je bila tako huda, da je podjetje za nekaj let skorajda izginilo z domačega prizorišča, ljudje pa so mu napovedovali vse mogoče, tudi stečaj. »Res smo imeli izredno zastarelo opremo, vendar smo imeli tudi veliko znanja in sorazmerno dobre programe,« se spominja direktorica Milena Brezigar in ugotavlja, da je zdaj že mogoče govoriti o tem, da je Aero najtežje desetletno obdobje v isvoji dosedanji, skoraj tričetrt stoletni zgodovini, vendarle uspešno prebrodil.

Čemu pripisujete uspeh sanacije Aera? I Mislim, da lahko na prvo Imesto postavim zaupanje delavcev in vodilnih strokovnja-ikov v proizvodni program Ae-b. Se spomnite, da je naš sin-pikat preprečil podpis pogodbe s takratnim Koržetovim Bkladom? Namesto, da bi se zatekli po pomoč k državi, smo se raje odločih, da bomo sanacijo izpeljah sami. Bila je boleča in brez močne pripadnosti zaposlenih ne bi Vzdržah, čeprav nas je bilo, |to zdaj vsi priznamo, zelo Btrah. Za več kot polovico je hilo treba zmanjšati število ^poslenih, tako da nas je da-hes v sistemu 660, od tega v flelniški družbi 468, ljudje t)a so kar nekaj let prejemali ^ petino nižje plače, vendar Mso stavkali. Seveda pa smo [o razliko vključili v lastni-pjenje in delavci so za ta del dobili delnice Aera.

V tistih časih so le redki 'zven podjetja verjeli, da se bo Aero spet postavil na no-^e. Kako vam je sploh us-^lo izvajati sanacijo ob tolikšnem nezaupanju? , Sanacijo Aera smo razdeli v dve fazi. Prva je bila fa-w preživetja, ki je temeljila

predvsem na notranji racionalizaciji poslovanja in finančni preobrazbi, na prilagajanju izdelkov potrebam trga ter na osvajanju novih trgov. Odločitve so bile marsikdaj težke, vendar nam je v nekaj letih le uspelo, da smo podjetje rešili globokih izgub in ga spravili na noge do te mere, da smo lahko pričeli razmišljati o prihodnosti. Ker nismo imeli denarja za novo opremo, saj so banke z nezaupanjem spremljale našo sanacijo, smo izkoristili znanje in inovativnost zaposlenih. Tako smo že v preživetveni fazi pričeli s programskim preoblikovanjem Aera in ga nadaljevali še v drugi fazi sanacije, ki smo jo opredelili kot obdobje razvoja in rasti. Razvojne projekte, ki naj bi celotni skupini pomagali uresničiti vizijo, da postanemo srednje velik sistem, znan v srednji in vzhodni Evropi, smo začeli izvajati leta 1995. Žal je bila prva faza sanacije tako draga, da smo, po naših ocenah, izgubili kar pet razvojnih let.

Kolikšen delež programov ste v zadnjih desetih letih že opustili?

Najprej moram povedati, da je bilo programsko preoblikovanje res nujno, saj smo v proizvodnem programu imeli, v manjšem delu pa še vedno imamo izdelke, ki jih je Aero izdeloval 30, 40 in tudi že več let. Karbon in indigo papir smo izdelovali skoraj 60 let. Izdelki, ki smo jih imeU še v letu 1990, so lani predstavljali le še 56 odstotkov prodaje matične družbe, vse ostalo so novi programi. Izdelkov, ki jih bo v naslednjih petih ali dese

tih letih treba opustiti in jih nadomestiti z novimi, je še kar nekaj, vendar se bomo tega lotevah postopoma. Imamo kar nekaj razvojnih projektov, priprave na nova investicijska vlaganja že tečejo.

Boste ukinili tudi barvice?

Ne. Barvice so, tako pravimo v Aeru, »železna nit« našega poslovanja. So proizvod, s katerim se človek že kot otrok sreča z imenom našega podjetja, in tako bo tudi ostalo.

Od nekdanje tovarne za skoraj izključno domači trg je Aero postal aktivni izvoznik, saj doma proda le še 25 odstotkov proizvodnje. Vas ni strah, da se vam bo primerilo nekaj podobnega kot pred desetimi leti, če se bo zahodna Evropa pogrezni-la v globoko recesijo?

Težko verjamem, da bi se nam lahko zgodilo kaj takšnega, saj je naš izvoz zelo razpršen in dokaj enakomerno razdeljen na Evropsko unijo, vzhodno Evropo in na ostale trge, poleg tega pa vsi izdelki nimajo enakih konjunk-turnih gibanj. Res je letos v papirnati branži, ki je imela lani visoko stopnjo rasti, izrazita recesija. Ocenjujemo, da bo trajala vsaj še do septembra. Posledice najbolj čutijo v družbi Aero Copy in sproti moramo preverjati, katere posle se.še splača sprejeti in katere ne, saj prodajne cene padajo hitreje kot nabavne. Obseg proizvodnje se že zmanjšuje, vendar se, na srečo, pri klasičnem pisarniškem programu že kažejo prvi znaki oživitve. Po trenutnih ocenah in napovedih ob koncu leta ne bi smeli imeti bistvenih dodatnih težav, ven

dar je vse odvisno od gibanj v Evropi.

Slovenska podjetja lahko v ZRJ do 1. avgusta zahtevajo nazaj premoženje, ki jim je bilo ob osamosvojitvi zaplenjeno in nato leta 1992 nacionalizirano. Bo Aeru to uspelo?

Že nekaj časa smo v stikih s podjetjem Aero Graf, ki je bilo takrat ustanovljeno v naših prostorih v Beogradu kot družbeno podjetje, sodelujemo pa tudi z drugimi ustanovami na tem območju. Glede na ukrepe in dogovore, ki jih napovedujeta obe državi, pričakujemo, da bomo nepremičnine dobili nazaj. Zaposleni v beograjskem podjetju so nam naklonjeni in si želijo, da bi bih spet skupaj. Čeprav so razmere v ZRJ še vedno kaotične, trg pa je dokaj siromašen, je za nas ta država dolgoročno zelo zanimiva. Pravzaprav smo bili tam prisotni vseh deset let, vendar le toliko, da ohranimo naše ime.

Lahko v kratkem pričakujemo tudi internacionalizacijo proizvodnje Aera?

Aero bo prej ali slej začel tudi s proizvodnjo zunaj Slovenije, vendar smo pri tem previdni, da ne bi zašh v finančne težave. Pred leti smo se sicer o tem že dogovarjali s poslovnimi partnerji v BiH, a so potem pogovori zastali. Možnost za širitev vidimo na drugih območjih. Res pa je, da je naša blagovna znamka v nekdanjih jugoslovanskih republikah še vedno zelo znana in na njej nameravamo graditi nadaljnji razvoj ter se počasi, a vztrajno vzpenjati.

Slovenska razvojna družba je sredi maja objavila razpis za prodajo svojega večinskega deleža v papirnici Goričane. Vas skrbi, kdo bo novi lastnik medvoške-ga podjetja?

Seveda nam ni vseeno, kaj se bo dogajalo s papirnico, saj je glavni dobavitelj naše hčerinske družbe Aero Copy in tudi njen 25-odstotni lastnik. Če bo novi lastnik, kdorkoli pač to bo, spremenil proizvodni program, bomo posledice najbrž čutili tudi v Aeru. Morda bomo morali poiskati drugega dobavitelja, ali pa spremeniti tisti del programa, ki je sedaj vezan na papirnico. Sicer pa počakaj-mo, da se stvari v Medvodah razpletejo.

Že od leta 1999 napovedujete uvrstitev delnic Aera na ljubljansko borzo, vendar se to do zdaj še ni zgodilo. Zakaj?

Ker želimo prej zaključiti nov investicijski cikel. Smo namreč tik pred pričetkom večjih vlaganj, s katerimi bomo nadgradili program lepilnih trakov ter samolepilno-odlepilnih izdelkov.

Se je v zadnjih letih lastniška struktura Aera bistveno spremenila?

Niti ne. Lastništvo je še vedno dokaj razpršeno, s tem da imajo notranji lastniki le še slabo tretjino vseh delnic. Največja posamična lastnika sta poleg Ce-tisa še naprej oba državna sklada, svoj delež sta obdržala tudi pida Setev in Infond Zlat.

JANJA INTIHAR

Milena Brezigar

Št. 26. - 28. junij 2001

8

VROČA TEMA

Črno-belo v »dinofc barvi

Ali tiskarna Samčevih v Vojniku res prekomerno onesnažuje okolje s hrupom ali pa gre le za prislovično

slovensko >fovšijo<?

stanovalci Pristovškove ulice v Vojniku že nekaj časa bijejo bitko s s sosednjim podjetjem Dinocolor in njunima lastnikoma, Jitko in Žarkom Samcem. Pravijo, da z lastnikoma uveljavljene tiskarne ni mogoč razumen dialog in da imajo dovolj hrupa iz tiskarne. Po vseh nesoglasjih s sosedoma in pritožbah na pristojne službe so dokončno izkopali bojno sekiro.

Po njihovem mnenju namreč Dinocolor že dlje časa ogroža javni red in mir ter obratuje brez ustreznih dovoljenj. »Njihova hrupna obrt presega vse meje in ne sodi v spalno naselje,« so zapisali tudi v pritožbi, naslovljeni na celjski inšpektorat za okolje in prostor. Čeprav le-ta še zdaleč ni bila edina, podpisniki niso dosegli prav ničesar.

»Tukaj živijo družine z majhnimi otroki, ki zaradi hrupa ne morejo spati,« je začel pripoved Karli Pintarič, ki s svojo mlado družino živi le nekaj metrov stran od tiskarne. »Tiste, ki smo v dopoldanskem času v službi, to še ne bi tako motilo, zelo pa moti tiste, ki so v tem času doma.« Takšna sta med drugim tudi Karlijeva žena Aleksandra, ki je že nekaj mesecev na porodniškem dopustu, in invalidsko upokojeni sosed. »Tukaj smo si ustvarili dom zato, da bi lahko imeli svoj mir, pa se za to drugi prav nič ne zmenijo,« je dejal in zmajal z glavo. »S takšnimi ljudmi se človek žal ne more pogovarjati.«

Nesoglasja med lastnikoma podjetja, Žarkom in Jitko Samec, ter bližnjimi stanovalci segajo že leta nazaj. Problem pa menda ni le hrup strojev, avtomobilov in tovornjakov, ki dostavljajo blago podjetju, ampak tudi promet v naselju in občasen smrad iz kanalizacije.

»Cesta je postala nevarna za naše otroke, zato si jih ne upamo spustiti same ven. Tukaj vozijo težki tovornjaki, ki nikakor ne sodijo v ta okoliš,« je menil Karli. S tem je soglašal tudi eden od sosedov in dodal, da je bil to tudi poglavitni razlog za postavitev železne ograje pred njegovo hišo. »Vnuk je še majhen in se brez razmisleka požene na cesto. Tako mi ni preostalo nič drugega, kot da mu pot do tja enostavno zagradim.«

Zmerijivice sifozi oicna

Inšpekcija za okolje in prostor naj bi po pripovedovanju stanovalcev hrup pred časom že izmerila, a so ugotovili, da ne presega dovoljenih mej. »Pri tem pa niso upoštevali viličarjev, tovornjakov in drugega hrupa, ki ga moramo poslušati ves dan,« so bili soglasni. »To postaja nevzdržno. Poleg tega tiskarna dela tudi ponoči, ob sobotah in nedeljah. Zadnjič so delali skoraj do dveh ponoči in nato nadaljevali ob pol šestih,« je pripovedoval Karli. »Ko so me nekoč zbudili ob enih zjutraj, sem odšel do lastnice, ona pa me je ozmerjala. Bil sem povsem šokiran, saj prej z njo o tem še nisem govoril. Da govorim resnico, dokazuje tudi videoposnetek drugega soseda, ki je opazoval, kaj se dogaja.«

Karli je o tem obvestil tudi inšpektorat za delo, vendar pa naj bi mu tam dejali, da se mora o tem inšpektor osebno prepričati. »Ampak, kako naj jih o tem pravočasno obvestimo,« je vidno ogorčen dodal Karli.

»Ne razumem, zakaj pristojni kljub številnim pritožbam ničesar ne ukrenejo,« je dejal eden od podpisnikov pritožbe. »Kako jim lahko dovolijo obratovati, če za to, kot nam je dejal eden od inšpektorjev, sploh nimajo ustreznih dovoljenj? To presega vse meje.«

Samčeva se menda ne zmenita za nikogar in z nikomer tudi ne želita govoriti, so zatrdili sogovorniki. »Znata biti pa zelo nesramna,« je pridal eden od njih. »Ne samo, da lastnik podjetja skozi okno kriči in na veliko žali ljudi, ampak mi je že tudi grozil, da bom nekega dne našel vse šipe v hiši razbite.«

»Lani je od občine dobil celo bronasto priznanje, pa nimajo niti vseh dovoljenj. Kako je to mogoče,« se je spraševala Aleksandra. Drugi so vedeli povedati, da je v omenjenem podjetju na črno zaposlena celo županova tašča, ki je sicer že v pokoju, da sta župan in Samec tudi zasebno prijatelja in da je tudi to eden od vzrokov za njihovo sizifovo delo. »Ironija je, da imamo najmanj miru ravno takrat, ko tiskajo občinsko glasilo Ogledalo. Seveda tudi ponoči,« je povedal Karli. Ta naj bi o tem vsaj petkrat doslej obvestil tudi policijo, »pa so mi odgovorili, da to ni njihova stvar,« je jezno dejal. »Dežurni policist je rekel, naj pokličem na inšpekcijo in jih prijavim. Že, ampak kako naj jih prikličem ponoči?«

»Samec vseskozi govori, da mu zavidamo hišo, podjetje in avtomobile, ampak nas to prav nič ne briga,« so še ob koncu dejali stanovalci. »Naj si Samčevi uredijo poseben dovoz do podjetja in protihrupno ograjo na našo stran, pa bodo težave s tem odpravljene. Mi si ne želimo vojne, ampak le svoj mir.«

Slovenci ne poznamo olike?

In kaj na vse te obtožbe pravi Jit-ka Samec? Ogorčena je in kaj takšnega od sosedov ni pričakovala. Da so se s sosedi doslej vselej vljudno pozdravljali in da večjih nesporazumov do sedaj ni bilo. »Delovni čas našega podjetja je od sedmih zjutraj do treh popoldne,« je povedala. »Če kdaj delamo dlje, je to največ do četrte oziroma pete ure popoldne. Le dvakrat do trikrat letno delamo tudi ponoči, vendar se ven dejansko čisto nič ne sliši. Tudi inšpekcija pri nas ni našla pomanjkljivosti oziroma tovrstnih kršitev predpisov. Kar trikrat smo opravljali meritve zaradi domnevnega hrupa in smradu, vendar nikoli ni bilo dokazano, da je tiskarna preglasna. Še kosilnica je glasnejša od naših strojev. Sosedom so prehrupni naši osebni avtomobili in službeni kombi, težkih tovornjakov pa tako ali tako nimamo,« je zavrnila očitke.

Nekoliko manj odločna je bila pri odgovoru na vprašanje, ali držijo pripombe sosedov na delo v nočnih urah, zlasti, ko nastaja občinsko Ogledalo. »Lahko, da se dela... Če se že, potem je tako glasno, kot v tem trenutku,« je dejala. In takrat o kakšnem ropotu res ni bilo ne duha ne sluha.

»Ja, ker so vedeli, da boste prišli,« je zamahnil z roko sosed, s katerim smo govorili po obisku v Di-nocolorju. »Tako je bilo tudi, ko so se napovedali inšpektorji. Niso neumni, veste,« je še dodal.

Le zakaj bi sosedje tako trdili, je bilo naše naslednje vprašanje Sam

čevi. »Ne vem,« je skomignila z rameni. »Nihče od sosedov se nikoli ni zglasil ne pri meni ne pri možu. Če pa kdo name kriči, to zame ni odnos, s katerim bi lahko reševali nesporazume. Smo podjetje, ki ima svoj ugled in obstaja že celih petnajst let. Imamo petnajst zaposlenih. Z nobenim od sosedov nikoli nisem imela nobenega konflikta. Nihče me ni prišel karkoli vprašat ali potožit, kaj natančno jih moti. Naša vrata so jim vselej odprta.«

»Nisem Slovenka in sem naučena manir,« je nadaljevala. Torej Slovenci olike ne poznajo, vprašam. »Ne, ne poznajo. Vsaj določeni ne in zato sem tudi zelo razočarana. Vsi ti sosedje so na zavodu, vsi so doma 24 ur na dan in ne delajo nič drugega kot to, da opazujejo skozi okno in štejejo avtomobile. Vse, kar sem slišala, je bilo nadiranje bližnjega soseda, češ, hudičevi Samci, a si niste že dovolj nagrabli, ali morate grabiti še ves dan? Jaz ne grabim. Svojim zaposlenim damo sredi meseca prekrasne plače, za kar nas je pohvalil celo inšpektor. Za to se je treba boriti, vendar pa nihče od nas nikomur nič noče,« je še dodala.

Stavba, v kateri je podjetje, je nadalje pojasnila, je prijavljena kot poslovno - stanovanjski objekt, vendar v njem zadnje čase ne živijo več. Obrt so namreč razširili in obenem zaprosili za spremembo namembnosti. »S tem pa hrup ne bo nič večji,« je zatrdila, »saj so v zgornjih prostorih, kjer smo prej stanovali, sedaj le pisarne.«

Gliha vkup štriha?

Zaposlovanje na črno je Samčeva prav tako zanikala. »Inšpektor je vse popisal in ni ugotovil nobenih kršitev zakona. Petnajst let sem delala na občini in na davčni upravi, zato se nikoli ne bi šla takšnih igric. Za vsakega delavca plačamo vse prispevke, občina pa ima od nas tudi druge koristi. Drugi še zdaleč niso toliko doprinesli. Zato ne vem, zakaj bi zaposlovali na črno. To je sama slovenska >fovšija<. Na žalost.

nni^in;^ S;:)mpf' v Vninikii Hvp-

sto let, vsi ti sosedi pa so prišleki. Za Vojnik sta že možev praded in ded ogromno naredila. Ti ljudje se sploh ne zavedajo, kako je treba garati za uspeh. Ljudem uničujejo voljo do dela. Če sedaj zapremo podjetje, gre petnajst ljudi na cesto. Če podjetje razprodava, bova z možem živela kot kralja. Kaj pa bo s temi petnajstimi ljudmi? Kaj bodo naredili šele s temi sosedi?«

Kdo bo s kom obračunaval in na kakšen način, je stvar vpletenih, kdo pa je dejanski krivec za spor, pa bi morale dognati pristojne službe.

Vojniški župan Beno Podergajs

zadeve ni želel komentirati. Dejal je le, da se zaveda neprimernosti lokacije in da omenjena tiskarna ne povzroča tako velikega hrupa in smradu. »Tam sem namreč mnogokrat na poslovnih obiskih, saj je Žarko Samec predsednik našega gospodarskega odbora. Povedal nam je, da išče lokacijo in ta je tudi že pripravljena - seveda po razpisu, kjer ima Samec enake možnosti kot ostali kandidati, vendar pa bo kot domačin prav gotovo znal najti določene prednosti. Občina si prizadeva pomagati podjetnikom in če bo Samec sam našel drugo primerno lokacijo za takšno dejavnost, bi mu mi prav tako pomagali, zato da bi se stvari v tem naselju uredile,« je zaključil Podergajs.

Ena glava z dvojnimi možgani

-Tako kot vojniška občina sta bila o problemih stanovalcev Pristovškove obveščena tudi inšpektorata za delo ter okolje in prostor. Prva prijava o moteči dejavnosti tiskarne je romala na inšpektorat za okolje in prostor ob koncu avgusta lani. Na razpisanem zaslišanju je lastnica podjetja predložila zahtevane meritve, iz katerih je bilo razvidno, da emisije snovi v zrak ne prekoračujejo normativov, količina odpadnih vod pa naj bi bila tako ali tako premajhna. Po mnenju inšpektorata domnevno

prekoračenega hrupa zaradi neprilagojene hitrosti, težkih tovornjakov in viličarjev ter prometa po naselju 2 enkratnimi meritvami pooblaščen ca ni možno dokazati, medtem kc naj bi bil hrup iz dejavnosti ob teh ničnem pregledu dejansko nezazna ven. Po njihovih informacijah pod jetje Dinocolor še vedno ni pridobi lo uporabnega dovoljenja na tej lo kaciji, zato smo o tem povprašali m Oddelku za okolje in prostor m Upravni enoti Celje, kjer pa po nič koliko klicih in vprašanjih nismo do bili odgovora.

Da ima vojniška tiskarna obrato valno dovoljenje so nam (brez za pletov) potrdili na Oddelku za gos podarstvo, inšpektorat za delo pa, di so doslej opravili pri njih že več obi skov, tudi v nočnem času (kdaj na tančno naj bi to bilo, iz dopisa n razvidno), ki pa domnev zaenkrat š( niso potrdili. »Ugotovili smo le ne kaj manjših nepravilnosti v zvezi: katerimi smo u^epali v skladu z za konskimi pristojnostmi,« je zapisa glavni inšpektor RS za delo Boru Brezovar in dodal, da bodo podjet je še nadzirali.

Sicer pa je delo inšpektoratov p( mnenju pristojnih od ločitve o( upravne enote mnogo težje. Name sto da bi tako z levico kot z desnici upravljala ena glava, ima vsaka svc je možgane. In ti vedno niso najbc Ije uglašeni. To bi lahko rekli tudi tem primeru, ki še zdaleč ni osarr Ijen. O tem, kdo ima prav in kdo 12 krivlja resnico, ne moremo razsoja ti, saj za to ni dovolj tehtnih doke zov. Stanovalci pravijo, da bodo oc slej vsak takšen dogodek dokumer tirali s fotografijami in videoposnei ki, vprašanje pa je, v kolikšni mei jim bo to tudi pomagalo. Če je resn ca na strani lastnikov podjetja, pc tem njihovo početje ni niti najmar upravičeno, razumno in častno, č pa je na drugi strani, potem bog pc magaj navadnim smrtnikom, ki bre denarja in zvez praviloma nikoli n bomo dosegli pravice.

BOJANA JANČU Foto: GAŠPER DOMJAl

Dnjžine z majhnimi otroki, ki živijo v bližini tiskarne, se pritožujejo, da ne morejo spati.

Št. 26. - 28. junij 2001

AKTUALNO

9

Lažje z normo kot z ugasnjenimi stroji

Obup in nemoč zaposlenih v Tolu, ki ne vedo, kako bodo preživeli

5. junija so se delavci, zaposleni v tovarni lahke obutve Tolo Šentjur, odločili za stavko. Prekipelo jim je in vodilnim so postavili svoje zahteve: izplačilo plače, regresa in potnih stroškov.

Stroji so obmirovah, denarja in programov za rešitev in razvoj pa ni bilo. Ljudje so počasi izgubljali živce in postajali vse bolj nejevoljni. Obiski so bili vse bolj redki, z njimi sta bila redno le predstavnika sindikatov Neodvisnost in ZSSS, Majda Medved in Forto Turk. Iz solidarnosti so jih obiskali sindikalisti iz nekaterih slovenskih krajev, prišel je župan, novinarji... Najslabše je bilo sodelovanje z vodstvom, ki ni znalo, hotelo aH zmoglo najti rešitve iz težke situacije, ki bo prav gotovo pustila hude posledice ne samo na zaposlenih, ampak tudi njihovih družinskih članih, ožjem in širšem okolju.

Tolo se je znašel v prisilni poravnavi, ki naj bi jo v sredo, 27. junija, sodišče spremenilo v stečaj. Najbolj neverjetno pa je to, da ni človeka, ki bi potegnil odločno potezo in preprečil nadaljevanje kalvarije.

Kaj bo z nami?

Oči delavk in delavcev, zbranih med tihimi in mirujočimi stroji, med škatlami z usnjem in napol narejenimi izdelki, so med našim obiskom spraševale: zakaj vse to, kaj bo jutri, kako bomo živeli?

Nevenka Obrez iz Stopč, predsednica stavkovnega odbora: »V Tolu sem zaposlena 27 let. Po več kot štirinajstih

' dneh stavke so naši občutki slabi. V začetku smo še upa-^ li v izpolnitev naših upravi-^ čenih zahtev, zdaj vse to plah-' ni... To, kar se dogaja, je ne-^ normalno in vsi smo že psi-^ hično uničeni. Doma imam ' dve hčerki. Ena je zaposle-' na, druga se šola v Ljubljani. ' Ne vem, kako bom zbrala de-' nar, da bo nadaljevala študij. ^ Najhuje je, ker ne vemo, če ^ bomo še dobile kakšno za-^poslitev. Večina nas je generacija starejših od 40 let. Ni-Hsmo za upokojitev, za novo ^Zaposlitev pa tudi ne.«

Julija Frece iz Gorice pri Slivnici je v Tolu devet let in je mati enega otroka: »Računam na možnost prekvalifikacije in da nam bodo našli drugo zaposlitev. V Tolo sem prišla z upanjem, da bom vsak mesec za delo dobila plačilo in da bom z delom dočakala pokoj. Težko je preživeti, če nimaš nekoga, ki bi ti pomagal, vendar, kje pa

piše, da bi moral zakonski partner delati še za tebe, če imaš zaposlitev?«

Jožefa Pintar prihaja na delo v Tolo iz Šmarja pri Jelšah že 27 let, doma pa ima tri otroke: »1974 sem se zaposlila. Pogoji dela so bili solidni, plače tudi in bili smo

zadovoljni. Zdaj pa je vedno slabše. Mi smo se zaposlili .zato, da bi zaslužili kakšen tolar in da ne bi bili odvisni od drugih. Doma imam moža brez službe in tri otroke, sama sem že od leta 1992 invalid. Tudi z dvema berglama sem stala ali sedela za strojem in delala. Delala! Tam zgoraj so si polnili žepe, nam pa niso povedali, kaj se v resnici dogaja. Mi smo imeh tako delo, da še na WC mnogokrat nismo uspeli...«

Mojca Panič je iz Celja, v Tolu pa že 20 let. Tudi njena zgodba je podobna zgodbam sodelavk: »Namesto jubilejne nagrade bom dobila knjigo. Zelo sem razočarana. Ne vem, kaj bo z dvema nepreskrbljenima otrokoma. Vedno znova jima ponavljam, naj se učita, da ne bosta na istem kot jaz. Rada sem delala in nisem imela problemov. Bila sem med najhitrejšimi delavkami, zdaj pa v zahvalo tole...To je kriminal, kar

se dogaja z delavci v Sloveniji!«

Majda Mavrin iz Dol pri

Šentjurju je v Tolu 9 let, med jokom pa je z veliko bolečino pripovedovala: »Pred devetimi leti sem prišla iz Li-bele, polna upanja in pričakovanja. Nova služba je bila za mene kot nebesa! To, kar

se zdaj dogaja, nas boli. Pred leti smo spraševali one zgoraj, zakaj nam gre vedno slabše, pa so rekli, naj mi o

tem ne razmišljamo, ker je to njihovo delo. Danes pa nam govorijo, zakaj nismo o vzrokih spraševali že prej! Če je delavec naredil kaj narobe, je odgovarjal, ali bodo zdaj odgovarjali tudi drugi, tisti, ki nas vodijo? Zjutraj se zbujam z veliko težavo in bolečino ter grem izredno težko v tovarno. Povem vam, da je veliko lažje delati na normo kot stati za ugasnjenimi stroji. Še sreča, da prihajajo novinarji in se vsaj kaj pogovorimo...«

Terezija Kolar s Planine pri Sevnici je imela na dan našega obiska točno 30 let

zvestobe Tolu: »Naši ljubi direktorji so se menjevali in nam govorili, delajte, stiskajte, boljše bo! In smo se tega držale, izpolnjevale in presegale norme,,zdaj pa to. To, kar zdaj doživljamo, je hud udarec in težko ga bomo brez posledic preživele. Vsi, ki smo se zaposlili, smo razmiš-Ijah o pokojnini in mirnem

življenju, če bo zdravje... Mi od tega verjetno ne bomo imeli nič.«

Ajda Vogrinc iz Dobja pri Planini je v Tolu 11 let in mati dveh otrok: »Vse skupaj se je

predolgo vleklo m nismo več zdržale, odločile smo se za stavko in izpolnitev obveznosti do nas, delavk. Za nas se bo slabo končalo. Težko bomo dobile novo zaposlitev, ker nismo več mlade in smo brez izobrazbe. Težko bo.«

Alojz Motoh iz Dramelj je v Tolo zaposlen 37 let in oče treh otrok. V podjetju so še vedno zaposleni dva njegova otroka in snaha, delala pa je tudi žena, ki je že v pokoju: »Ko gledam te pridne sodelavke, se velikokrat razjo-čem. Tega si niso zaslužile. Bilo je hudo, tako kot zdaj, pa nikoli. Vse to, kar imamo, smo mi spravili skupaj, zdaj pa ostajamo brez vsega. Najbolj boleče je, da krivdo valijo na nas, vendar mi nismo podpisovali pogodb s

partnerji. Mi nismo izbirali partnerjev niti ne direktorjev! Naše delo je bilo v tovarni, oni so bili zgoraj... Žalostno bo, ko se bomo posloviH, še huje bo, ko se bomo srečali in ugotavljali, kako je bilo in kako smo brez službe, v stiskah...«

TONE VRABL Foto: GREGOR KATIČ

Nevenka Obrez

Julija Frece

Jožefa Pintar

Mojca Panič

Majda Mavrin

Terezija Kolar

Ajda Vogrinc

Štirinajsti dan stavke so se stavkajoči v obupu odločili za tiskovno konferenco, da bi javnosti predstavili svojo plat nezadovoljstva, jeze in vzrokov za nedelo. Stavkovni odbor je v poročilo zapisal: »Družba Tolo je zašla v velike težave septembra 1999, ko je podjetje zapustil strateški partner Ele-fanten, ki je zapolnjeval preko 60 odstotkov proizvodnih kapacitet. V začetku leta 2000 je nadzorni svet pripeljal zunanjo pomoč v vlogi Saše Vidic, ki je maja prevzela mesto direktorice družbe.... Po enoletnem poskušanju ji ni uspelo pripeljati družbe do tekočega pozitivnega poslovanja, je pa še uspela pridobiti nekaj kreditov, ki pa so bili porabljeni za tekoče stroške in stare obveznosti. Nadzorni svet ji je naložil pripravo sanacijskega programa, ki pa ga v enoletnem obdobju ni pripravila. Nadzorni svet jo je po dvakratnem ponujenem odstopu 17. maja 2001 razrešil in imenoval sedanjo direktorico družbe Mišo Račič, diplomirano agro-nominjo. Imenovanje Ra-čičeve je razburilo zaposlene in širšo lokalno skupnost, saj nima nikakršnih izkušenj v gospodarstvu, saj je bila kmetijska svetovalka. To je na uvodnem nastopu pred zborom delavcev povedala tudi sama in dodala, da se bo učila z nami.«

Št. 26. - 28. junij 2001

10

KULTURA

Med Poroko in Ločitvijo

V novi sezoni SLG Celje tudi musical - Vsi teksti bodo v Sloveniji uprizorjeni prvič

Ansambel celjskega gledališča se je po naporni, v upravi gledališča ocenjujejo, da tudi po zelo uspešni sezoni, odpravil na zaslužene počitnice, pred tem pa se je z vajami za otroško igro Ostr-žek in komedijo za odrasle. Podnajemnik, že pripravljal na začetek nove sezone. Ponovno jo je oblikoval in predstavil umetniški vodja Matija Logar, ki napoveduje, da bo sezona 2001/2 prepoznavna predvsem po tem, da bodo vsi teksti v Sloveniji uprizorjeni prvič. Tako Ostržkove dogodivščine, Ločitev, Podnajemnik, Chicago, Moje srce je v Zvor-niku ostalo in Poroka.

Ostržek bo začel novo umetniško sezono v gledališču, kjer na otroke in mlade mislijo tudi s posebnim programskim pasom, Tednom otroškega programa. V prevodu Ervina Fritza bodo delo Klausa Eidmana Ostržkove dogodivščine, v režiji mladega režiserja Mihe Goloba, ki bo prvič režiral v poklicni gledališki hiši, premierno uprizorili že sep

tembra. Dramska priredba dela pa predstavlja izziv za gledališča in obeta razburljiv gledališki dogodek, s katerim napovedujejo uspešnico tako po umetniški plati, kot pri gledališki blagajni.

Sočasno z Ostržkovimi dogodivščinami se je pred zaključkom sezone ansambel pripravljal že za drugo premiero, in sicer za eno od treh nagrajenih komedij letošnjih Dne-vov komedije (razpis za »žlahtno komedijsko pero« za Dneve komedije v prihodnji sezoni je celjsko gledališče tudi že objavilo), to pa je delo Vinka Moderndorferja Podnajemnik. Komedijo je avtor, ki bo tudi režiser predstave, naslovil kot »fantastično komedijo o prihodnjih časih...« Kaj ti prinašajo z aktualno temo naše »tranzicijske družbe«, si je mogoče predstavljati. Tokrat je ost usmerjena v lastninjenje, natančneje v denacionalizacijo, pohlep... Premiero napovedujejo oktobra.

Potem se bo ansambel, ki bo v novi sezoni štel 22 članov (odšla

sta Primož Pirnat in Barbara Krajnc, pridružil pa se mu bo štipendist gledališča Aljoša Kovačič) začel z vajami za tragikomedijo Abdulaha Sidrana z naslovom Moje srce je v Zvorniku ostalo, v prevodu Milana Jesiha in v režiji Zi-jaha A. Sokoloviča. Delo je premiero doživelo spomladi v Sarajevu in pripoveduje o zanesenjaš-kem učitelju glasbe, ki vse življenje sanjari in upa, da bo po vzoru Smetanove Vltave, napisal simfonijo o Drini. Potem se zgodi vojna, ki v eni noči spremeni življenje v mestu. Učiteljeva naivnost je osnova črni komediji, ki se konča v tragičnem, brezizhodnem me-sarjenju. Premiero načrtujejo v decembru.

Abonmaje za novo sezono bodo vpisovali od 10. do 21. septembra.

V začetku januarja prihodnje leto pa bodo krstno uprizorili že drugo nagrajeno komedijo iz letošnjih Dnevov komedije, Janeza Povšeta

Ločitev, v režiji Jaše Jamnika. Gre za takoimenovano »mehko komedijo«, ki se na inteligenten, humo-ren, dialoško analitičen način loteva zapletenega odnosa med moškim in žensko. Gre torej za komorno zasedbo dveh igralcev in za uprizoritev na malem odru gledališča, Odrupododrom.

Celjsko gledališče se bo v prihodnji sezoni spoprijelo (menda tudi kot prvo med slovenskimi gledališči) z uprizoritvijo musi-cala Chicago. V originalu treh avtorjev: Preda Ebba, Boba Fossa in Johna Kanderja in v prevodu Milena Dekleve, bo to brez dvoma vrh gledališke sezone, vsaj kar zadeva tehnične, igralske in predvsem pevske zahtevnosti projekta, pod katerim bo kot režiser podpisan Diego de Brea, dirigent pa Žarko Prinčič ter koreografinja Mojca Horvat. Chicago bo zgodba o zločinu, lakomnosti, pokvarjenosti, nasilju, izrabljanju, nezvestobi in podlosti, napovedujejo musical-vodvil v celjskem

gledališču, ki ga bodo uprizorili marca prihodnje leto.

Za njim pride na spored Gom-brovviczeva drama Poroka, v pre^ vodu Jolanta Groo Kozaka in v rei žiji Jerneja Lorencija. Zasnovana bo, kot se za pravo poroko spodo^ bi, spektakularno, v juniju na Sta^ rem gradu. Celjski ansambel torej kani prihodnje leto ponovno ožil viti to prizorišče.

Del ansambla pa bo sredi avgusta s predstavo Alica-Alisa, Drage Potočnjak, v režiji Matije Logarja, sodeloval na poletnem festivalu Zlati lev v Umagu.

Za kadrovsko (v primerjavi z drugimi slovenskimi gledališči, ki imajo do ministrstva za kulturo enake obveznosti) šibko gledališče bo pri hodnja sezona izdaten zalogaj, z£ katerega si zdaj igralci nabirajo mo či na počitnicah. Z vajami za nove sezono bodo v gledališču začeli 27 avgusta.

MATEJA PODJEE

Tragedija v lapidariju

v ponedeljek je bila v zunanjem lapidariju Pokrajinskega muzeja Celje premierna uprizoritev tragedije Alkestida, koreodramske priredbe grškega mita o ženi, ki je življenje žrtvovala za svojega moža.

Predstava, ki jo je režiral in priredil Miha Alujevič, je nastala kot rezultat gledališkega seminarja - delavnice Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Celje in v izvedbi članov kulturnih društev, ki delujejo v sklopu Zveze kulturnih društev Celje.

V glavnih vlogah so zaigrali: Mojca Krajnc, Dragana Jusupovič (obe KUD Zarja Trnov-

Ije), Sebastian Vovk (KUD Anton Aškerc I. gimnazije v Celju), Živko Beškovnik (KUD Zarja Trnovlje Celje) in Rok Matek (KUD Antona Aškerca L gimnazije v Celju). Kot gostje so nastopili Marija Lipovšek-Schul-ler, Neja Petek, Mateja Žvižej, Boštjan Oder, Kristijan Ropotar in drugi. Za tehnično izvedbo so poskrbeli v KUD Zarja Trnovlje, ponovitev predstave, ki je nastala v dobrih dveh tednih, pa bo v petek, 6. julija, ob 21. uri v zunanjem lapidariju Pokrajinskega muzeja Celje, ter v petek, 24. avgusta, ob 20.30 na Starem gradu. AMS

Ko tamburice zazvenijo

člani Tamburaškega orkestra Kulturno umetniškega društva Polzela so v atriji graščine Šenek na Polzeli pripravili lep kulturni večer.

Poleg domačih tamburašev so nastopili še tamburaši iz Rogatca in tamburaška skupin Zelenjak iz Klanjca iz sosednje Hrvaške. Nastope posameznih skupin so obogatili člad folklorne skupine Oljka iz Šmartnega ob Paki. Številni gledalci so bili navdušeni, koncerti pa so bili veseli tudi oskrbovanci Doma upokojencev. T. TAVČAl

Poletje pod miiimnebom

Celje si to poletje lahko obeta 76 prireditev v izvedbi 25 organizatorjev, večinoma na prizoriščih pod milim nebom. Slovesni začetek Poletja v Celju, knežjem mestu, pod okriljem Mestne občine Celje, pa bo danes, v četrtek, ob 21.uri, na dvorišču Knežjega dvorca (kakor ga bomo Celjani poslej imenovali, ker je tako imenovan v kategoriji slovenskih spomenikov, so opozorili organizatorji).

Pri izbiri je občina dala prednost domačim, avtorskim projektom. Razen finančnega deleža v znesku okoli 4 milijonov, bo Mestna občina tudi letos poskrbela za komunalno ureditev dveh osrednjih prizorišč, tako da bo poletno Celje v celoti veljalo okoli 20 milijonov tolarjev.

Nocojšnji večer pa naj bi bil v programskem smislu presenečenje, le da ne bi vreme presenetilo. Zaenkrat je

znan le naslov večera: Dogodek pod zvezdami in bo dal priložnost za afirmacijo predvsem domačim kulturnim izvajalcem.

Te dni je v nakladi kar 10 tisoč izvodov izšel tudi mesečnik za julij s ponudbo vseh prireditev v Celju, na katerem so poletne označene s posebnim piktogramom, nekatere so opremljene tudi s fotografijami. Posebne knjižice s prireditvami letos torej ne bo, se je odločil odbor za prireditve, ki je bil tudi mnenja, da so se Celjani na mesečnik že dobro navadili in da ga tudi zato in ker je ta pot cenejša, velja obdržati. Razen prek medijev bo mogoče program v juliju in avgustu slediti tudi prek interneta, na velikih oglasnih tablah v mestu, mesečnik pa bo na voljo v TIC, turističnih agencijah. Galeriji v Knežjem dvorcu in Likovnem salonu. Atraktivno in med Celjani zelo priljub

ljeno je tudi obveščanje prel glasnika, ki bo letos ob sc botah dopoldne imel še z^ nimivo spremstvo. j MATEJA PODJE!

Klovnom življenja - zbirka pesmi Nuše llovar

V Občinski matični knjižnici v Žalcu je bila predstavitev zbirke pesmi Žalčan-ke Nuše llovar Klovnom življenja. 1\i so pred dobrim letom predstavili tudi njen prvi roman Strah pred samoto. Poznamo jo tudi kot nominiranko v akciji Slovenka leta 2000, kjer je zasedla drugo mesto.

Občinstvo, ki je prišlo pozdravit rojstvo nove knjige, je

pozdravila Anka Krčmar, direktorica Zavoda za kulturo Žalec. V spremni besedi, ki jo je napisala Irena Štusej, je Nuša llovar predstavljena kot školjka posebne sorte, ki se je odprla navzven s svojim intimnim občutenjem. Številni zbrani so z aplavzom pozdravili izbor pesmi, ki sta jih predstavili Jolanda Želez-nik in Irena Štusej. Občutenje lepote, razočaranja, sa

mote, ljubezni, bolečine in sporočilo, da naj nas osrečuje sreča drugih, so plemenita poslanica vsem ljudem, kot je v pozdravnem besedilu v knjigi zapisala Štefka Kučan.

K posebnemu doživljanju pesmi je prispeval tudi nastop komorne zasedbe kitarskega orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec pod vodstvom Marije Alatič.

T TAVČAR

Št. 26. - 28. junij 2001

KULTURA

11

Morala bi eksplodirati bomba

Avtorici razstavnega projekta Moški o odzivih na razstavo - Enakopravnost

med spoloma je uveljavljena le v teoriji

Video filmi z mišičnjaki med ruševinami Spodnjega gradu, posnetki sadomazo-liističnih epizod v Galeriji sodobne umetnosti in boga-jta zbirka slik penisov v Likovnem salonu, med katerimi je eden lepo zapečen itia krožniku, so le drobci Razstave Moški, ki so jo v Celju odprli na dan mladosti. Gre za prvi tovrstni pro-ekt v Sloveniji, nastal na »obudo kustosinje Irene ^erčnik, ki se ji je kmalu »ridružila kolegica Neven-ia Šivavec.

Podpora vodstva Zavoda za [ulturne prireditve Celje, fi-lančna podpora Ministrstva a kulturo in udeležba sedem-lajstih mednarodno prizna-lih umetnikov iz Slovenije Q tujine dajejo vedeti, da do-)iva tudi v Sloveniji pogled la različne spolne vloge povsem nov pomen. Kakšna je tziroma bo bitka (ali ravnovesje) med spoloma, smo se )ogovarjali z avtoricama pro-ekta Moški, ki bo v Celju na pgled do 30. junija.

} »Spoznali sva, da je na ^ročju feministične teorije in moških študij že ve-^ napredek in da je vse več ualoga med spoloma; če-krav bo še trajalo, da se bo enakopravnost uresničila ludi v vsakdanjem življe-

fju«

{ Sodobne teorije spolov go-brijo o bolj odprtem femi-jizmu, ki se tiče tako žensk Lot moških. Na kakšen na-[in je moški lahko femi-kist?

I Nevenka: »So moški, ki se jami označujejo kot femini-|i. Na področju umetnosti I to zelo pogosto, so pa tudi fosamezniki, ki se jim zdijo ločevanja nepomembna in tienijo, da je to prava stvar. ^ feminizmu ne gre več za liskurz o ženskah, ampak za liršo obravnavo, za razpravo o spolih. V novem valu feminizma so se znašli moški, S jim ta vloga ne ustreza več.« j Irena: »In tudi tisti, ki ra-pmejo, da je enakopravnost la trhlih~nogah. Vidijo, da hata oba spola podobni vlo-S, oba prispevata enako v lužbi, družinskem življenju p da je potrebno položaj spo-pv postaviti v enakovreden 'oložaj.«

O enakopravnosti med jpoloma se veliko govori, Oipak ali bi lahko trdili,

da se udejanja tudi v vsakdanjem življenju?

Irena: »Enakopravnost ni dosegla tega, kar bi morala, v glavnem je še bolj iz trte izvita ideja. Pogovarjaš se na primer s človekom, Id je svetovljan, ki h gospodinjstvu prispeva toliko kot ženska in pravi, da verjame v enakopravnost. Ob neki priložnosti pa izjavi, da so ženske preddoločene za šivanje...«

Od kod izvira takšno prepričanje moških? Je tudi to določeno vnaprej?

Irena: »Mislim, da gre za stvar vzgoje in okolja, gibanja v določeni družbi. Takšno mišljenje je zažrto v družbeno tradicijo, hkrati pa bi lahko rekli, da je zelo enostavno. Lažje je reči, da je za nekaj rojen nekdo drug, saj je potem več možnosti, da bo to potem on napravil namesto tebe.«

»Pri nas se zdi enakopravnost med spoloma samoumevna, ampak kot kaže vsakdanja praksa, temu še ni tako. Kar je feminizem naredil drugod, se nas še ni dotaknilo. Po otvoritvi razstave je bilo kar nekaj žensk, ki so nama rekle: »A vedve sta pa feministki...« Kot da je to kaj slabega.«

Se vloga moškega v resnici spreminja in na kakšen način?

Nevenka: »Celotna družbena klima moškemu končno dovoljuje, da je iskren do sebe in do okolice. Na novo se mora poiskati, najti svojo vlogo na tem svetu. Prispevki na razstavi to zelo različno kažejo.

Irena: »Zanimivo, da je bila razstava označena kot feministična provokacija, kar je smešno, saj ne gre za nobeno provokacijo, temveč je le zamenjana perspektiva. Da se stvari spreminjajo, pa kaže že dejstvo, da se o tem govori.«

Prostori moškosti

Celje velja za dokaj pro-vincialno mesto in ta razstava pomeni kar nekakšno revolucijo...

Irena: »Naslov je enostaven, tema je privlačna, ko ljudje pridejo na razstavo, pa so soočeni s tem, da ni enoznačna, da si je potrebno vzeti čas, saj je ni mogoče samo pogledati in jo določiti. Odzivi moških, ki so si razstavo ogledali doslej, so bili zelo stereotipni. Očitno so pričakovali, da bo razstava povsem razkrila moškega in povedala absolutno resnico. Vendar ena razstava in sedemnajst sodelujočih avtorjev ne more govoriti o neki resnici, saj je prostorov moškosti res veliko, prav tako kot prostorov žensk. Želeli sva le skozi avtorje, predvsem skozi njihovo osebno izkušnjo, pokazati svoj vidik moškosti in se izogniti riekim teoretičnim zaključkom.«

Čeprav so na razstavi uporabljene različne tehnike, od fotografij do videa, je glavno izrazno sredstvo še vedno telo.

Irena: »Značilnost devetdesetih je obsedenost s telesi. Ravno zaradi novih definicij telesa. Na Zahodu velja o tem drugačna definicija, na Vzhodu so po razpadu

velikih držav skušali na novo definirati svojo identiteto. Tako je ta razstava na nek način prerez tako medijev kot vsebin, ki jih obravnava.«

Teorije spolov govorijo o tem, da se približuje razvoj nekakšnega androgina, tretjega spola, bitja, ki ne bo ne moški in ne ženska. Menita, da bo prišel, se to morda že dogaja?

Irena: »Tretji spol je povezan s tem, da je ljudem dovolj določanja z nekim spolom. To je povezano s homoseksualnostjo, z različnimi pojavi znotraj homoseksualnosti in drugih oblik različnih spolnih identitet. Poleg tega razvoj naše visoke tehnologije v sodobnem času genetskega inženiringa, omejevanje na samo en spol že presega. Navsezadnje lahko vsak človek s pomočjo medicine danes spremeni svoj spol.«

Od odprtja razstave je minil dober teden. Sta zado-.voljni?

Nevenka: »Odziv je bil izjemen, pa tudi obisk je kar zadovoljiv, čeprav mislim, da bi morala v Celju eksplodirati bomba, da bi ljudje zavili z običajnih poti.«

Irena: »Ampak... treba je vztrajati. Mogoče v Celju še bolj kot v kakšnem drugem mestu.«

Kako sta razstavo ocenila vajina partnerja?

Nevenka: »Moj je pomagal; čeprav kot avtor na sami razstavi ni sodeloval.«

Irena: »Moj je pa lektoriral. In prenašal stresne trenutke doma.«

ALMA M. SEDLAR Foto: GAŠPER DOMJAN

Irena Čerčnik

Nevenka Šivavec

Stari, kje je moj avto?

Najstniške komedije so menda v modi. Ameriška pita in Road trip sta, če se za argument šteje blagajniški izkupiček, dokaza te trditve. Stari, kje je moj avto? se na čimbolj nepretenciozen način oprijemlje te trditve, se lovi na njeni veljavi, obenem pa skopira še filme kot so Butec in butec, Waynov svet ter Au-stin Powers, v upanju, da mu bo to prineslo kak dolar/tolar več. Žalostno, toda resnično: slabši je od vseh teh. Prav vseh.

Morda se zdijo luknja v spominu, neznano zakaj pudinga poln hladilnik, pes, ki je fanatik na travo, kovček ukradenega denarja, ki pripada transvestitski striptizeti, strahopetni oboževalci NLP-jev in preganjalske vesoljske bejbe, nekaj bledih namigovanj na seks ter velike ali pa rastoče prsi pisan recept za film, poln domišljije, toda kaj, ko se nihče od tistih, ki nastopajo, niti nihče od tistih, ki ustvarjajo, ni potrudil povezati teh abstraktnih podrobnosti v kolikor toliko smiselno ali vsaj drzno celoto. Oja, saj res: film se trudi biti odštekan. Po definiciji: ne povsem logičen, nikakor klasičen, niti najmanj normalen, pa morda še nepredvidljiv. Dobro: logičen ni. Ampak če hočeš, da skeči junakov, ki imata inteligenčni kvocient šimpanza [oziroma malo manjšega), če hočeš, da njuni nelogični skeči delujejo, moraš imeti na razpolago »realno« okolico, v kateri se njuna neumnost toliko bolj vidi, od katere njuna neumnost toliko bolj odstopa, da potem pride do izraza. Takšne okolice tukaj ni. Zato nelogičnost in neumnost potoneta v povprečje, v sivino. En minus.

Klasičen? Ne bo šlo. Zaradi invalidskega opiranja na toliko drugih filmov je zelo zelo klasičen. Drug minus.

Nenormalen? V filmu ni nič tako pretresljivo nenormalnega, česar ne bi videli

v mnogih drugih. Ko bi vsaj premogel nekaj norosti bratov Farelly. Pa jo ne. Tretji minus.

Nepredvidljiv? Pa smo pri najneznosnejši napaki. Poznate situacijske komedije, v katerih junaki recimo nosijo smeti po sveže pomiti sobi in si takoj na začetku rečejo, da ne smejo nasmetiti, in takoj veste, da bodo točno to naredili, sproti pa zagotovo še razbili vse šipe v stanovanju? Točno takšnih in pravzaprav samo takšnih štosov je tale film poln. Ne samo, da so to prežvečeni štosi, še nekaj: od tistega začetnega stavka, v katerem junak zanika nekaj, kar ti je takoj jasno, da se bo na koncu zgodilo, pa do dogodka samega, v Starem preteče trikrat več časa, kot je to običajno, in kot bi to bilo potrebno. Gledalčeva potrpežljivost je tako na mučni preizkušnji. Ves čas. Kje je potem tukaj odštekanost? Izgubi se v vsesplošni mučnosti in brez-barunosti. Ki sejo verjetno dejansko da pogledati le ob pomoči kakšnih poživljajočih sredstev. Druga^ je neprebavljiva. Četrti minus, primer zaključen.

Danny Leiner je zrežiral filmček, v katerem strašita Ashtoti Kutcher ter Seann William Scott.

PETER ZUPANC

kino

Vročina mnoge navdušence zvabi na kinematografske predstave tudi pod milim, po možnosti suhim, nebom. Celjski kinematografi bodo, kot ponavadi, tem navdušencem ustregli ter 28. junija v Spodnjem gradu odprli Poletni kino. Začel se bo s sladko Ju-liette Binoche in njeno Čokolado, nadaljeval pa s tedenskimi premierami skozi vse poletje. P. Z.

Gremo v kino!

šofer gospodične Daisy se imenuje film z Morganom Free-manom v glavni vlogi. Nagrajenci so: Karmen Drobne, Pod-vine 24, Planina pri Sevnici, Slavko Kamenik, Ljubljanska 33, Celje, Nik Perčič, Ljubljanska 102, Celje. PrejeU bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov.

Nagradno vprašanje: Cameron Diaz, ki se glasovno pojavlja v animiranem film Shrek, je zaslovela v vlogi ob Jimu Carreyju. Za kateri film gre?

Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 2. julija. Izžrebali bomo tri dobitnike vstopnice za ogled filma.

Št. 26.-28. junij 2001

12

INASI KRAJI IN LJUDJE

Na viteški tržnici je navdušil Mojster Janez s potujočo srednjeveško tiskarno.

V spomin na flosarje

s splavarjenjem so si služili kruh mnogi Radečani, ki so na tem mestu združevali mnoge manjše splave v večje in jih vozili vse do Beograda. Nazaj so jih vozili z volovsko vprego, ki je z velikimi napori vlekla težke splave. Zanimiva zgodovina, ki jo je vredno ohraniti.

Od petka do ponedeljka so tako Radeče zaživele v duhu te zgodovine. Osrednje pristanišče za rečne splave je bilo že četrtič zapovrstjo prizorišče tradicionalnih Dnevov splavar-jenja.

Projekt, ki sta ga pripravila Kulturno turistično rekreacijski center in Klub vitezov redu Spodnjesavski, je obsegal letos kar šestnajst prireditev, ki so se odvijale na prireditvenem prostoru ob Savi in v središču Radeč. Med najatraktivnejšimi je bilo prižiganje lučk in kresov na reki, veličasten ognjemet ter viteški turnir na splavu, pa veslaška regata, viteška tržnica in podelitev cehovskih pravic.

BOJANA JANČIČ Foto: GAŠPER DOMJAN

Približevanje aiccij icrvodajalcem

v Območnem združenju Rdečega križa Šentjur so z odzivom v letos organiziranih petih krvodajalskih akcijah zelo zadovoljni. Sekretar Slavko Slejko je prepričan, da je to tudi posledica odločitve, da akcije krajevno približajo krvodajalcem.

Na območju občine Šentjur pripravljajo akcije na Planini z Dobjem, v Gorici pri Slivnici z Loko pri Žusmu in Prevorjem, Šentjurju z okolico ter Dramljah s Ponikvo in Blagovno. Letos je bilo pet krvodajalskih akcij:

»Pričakovali smo 450 krvodajalcev, kri pa je dejansko darovalo 559 ljudi ali 109 več. Če k temu dodamo še okoli 30 krvodajalcev iz naše občine, ki so kri darovali neposredno v celjski bolnišnici, potem je ta rezultat res dober,« je zadovoljen Slejko.

Na zadnji akciji v Gorici pri Slivnici je bilo kar 125 krvodajalcev, zasluge za to pa Slejko pripisuje delu aktivistov, ki jih vodita predsednica in podpredsednica KO RK v Gorici pri Slivnici Andreja

Zelič in Nada Pungeršek. Poleg tega so otroci iz osnovne šole pripravili razstavo na temo krvodajalstva, z njo pa so počastili 10 let, kar v Gorici pri Slivnici vsako leto pripravijo po dve krvodajalski akciji.

T. VRABL

Otroci za bolne otroke

Mali in veliki otroci v pižamah, ki se zdravijo v celjski bolnišnici na Otroškem oddelku kirurških strok, na GRL oddelku in na Otroškem oddelku - pediatriji, kljub bolezni radi ustvarjajo, se igrajo, pojejo, poslušajo pravljice in se veselijo obiskov.

Tako so jim dan v bolnišničnem vrtcu polepšaU najmlajši folkloristi iz Vrtca Dram-Ije, stari 3 do 5 let, z vzgojiteljico Mileno Kajtna. S svojim programom so sodelovali na 5. repubhški reviji otroških folklornih skupin v Rogaški Slatini in prejeli zlato priznanje. Najmlajše so spremljali starši, ki so igrali na ljudske instrumente, vzgojiteljica Milena pa na harmoniko. Ob tem so bolniki pozabili, da jih kaj boli, da ne morejo ploskati, ker so v mavcu, da se držijo za trebuhe, ker se bojijo smejati po operaciji, a so vseeno tekle solze smeha in radosti. AB

Št. 26. - 28. junij 2001

MSI KRAJI IN LJUDJE

13

Za Ajdo priznanje iz Japonsice

Fundacija iz Tokia je razpisala 10. mednarodni likovni natečaj Rešimo Zemljo - ohranimo čudovite oceane, nebo in gozdove za prihodnje rodove. Natečaja, ki so se ga udeležili učenci iz 56 držav, odkoder je prispelo 12.500 del, so se udeležili tudi učenci OŠ Polzela pod mentorstvom likovne pedagoginje Regine Mratinkovič.

Med 203 prispevki, ki so bili izbrani in nagrajeni, je bilo tudi delo petošolke Ajde Ježovnik. Ajda je sliko narisala s pasteli, prikazuje pa Zemljo, spleteno iz rok različnih barv, v središču Zemlje pa je vrtnica miru. V polzelski eko šoli so zelo ponosni, da je njihova učenka uspela na natečaju s tako pomenljivim naslovom. Pri likovni vzgoji namenjajo vse več pozornosti prav ekološkim problemom, pa naj gre za odnos do narave, za razvijanje medsebojnih odnosov ali uporabo eko materialov. T. T.

Prvi rojstni dan G3 Centra

v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu so proslavili prvo obletnico delovanja G3 Centra za kreativno preživljanje prostega časa iz Gotovelj.

Pod vodstvom Alenke Les-jak, Polone Kuder in ostalih mentorjev, ki skrbijo za izobraževanje, so člani centra prikazali, kaj vse so se med letom naučili. Pravo presenečenje so gledalci doživeli ob dvigu zavese, ko so na odru zagledali sceno, narejeno iz več kot petsto balonov, ki jo je »pričaral« čarodej Jani Jo-šovc iz Petrovč. Najmlajši člani so prikazali plesne vaje, ki združujejo aerobiko za otroke, plesne igrice in ritmične vaje. Malo starejši oziroma osnovnošolci so predstavili del programa show dancea, jazz baleta in hip-hopa. Predstavili pa so se tudi člani, ki obiskujejo tečaj za igranje akustične kitare in tečaj popularnega petja. J. J.

Priznanja učencem

v braslovških občinskih prostorih je župan Duško Go-ričar sprejel dvanajst najuspešnejših učencev braslovš-ke osnovne šole. Deset jih je bilo vseh osem let odličnih, poleg tega pa so prejeli tudi najvišja državna priznanja na različnih področjih. Za sprejem se je županu zahvalil ravnatelj OŠ Braslovče Emil Ribič. T T

Št. 26.-28. junij 2001

14

INASI KRAJI IN LJUDJE

Najemnik Vareško in njegova pravica

Šentjurčan Branko Vareško bo tožil občino, ki ravna z letnim kopališčem

zelo čudno

z letnim kopališčem v Šentjurju ravnajo občina in njeni koncesionarji že vrsto let čisto po domače, trdi nekdanji najemnik Branko Vareško, s katerim je občina pred petimi leti na hitro prekinila najemno pogodbo. Zdaj se je odločil, da bo šel do konca, zahteva vračilo vloženega denarja in izgubljenega dohodka.

Do nesoglasij z občino, ki je lastnica bazena, je prišlo leta 1995, ko naj bi občina v čudnih okoliščinah prodala rezervni filter, s čimer se Vareško ni strinjal. Pri tem naj bi si nakopal zamero občinskega funkcionarja Edija Pe-perka, kot vodje družbenih dejavnosti zadolženega za letno kopališče. Nedvomno je, da je prišlo v tistem obdobju do hitre enostranske odpovedi najemne pogodbe, čeprav je bil zapisan odpovedni rok enega leta.

Občinski svet je nato podelil koncesijo za upravljanje kopališča domačemu nogometnemu klubu, ta pa jo je izvajal z Vareškovo opremo. Nogometaši zanesljivo niso bili dobri gospodarji, saj je prišlo pred tremi leti do zaporednega pogina rib (zaradi izpuščenih večjih količin solne kisline in klora se je to zgodilo dvakrat v pol meseca). Zaradi tega je bivši predsednik kluba Vili Romih trenutno v postopku pred sodiščem.

Zadnji dve leti je postal skrbnik šentjurskega letnega kopališča Romih osebno, ki Vareškove trditve odločno za

nika. Trdi, da je bil bazen zadnji dve leti urejen, kot še nikoli poprej. Vareško pa je v petek novinarjem med drugim pokazal listino zdravstvenega inšpektorata (z datumom 9. oktober 2000), da lani ni razpolagal z obratovalnim dovoljenjem in ana-liznimi izvidi, s katerimi bi dokazal zdravstveno neoporečnost kopalne vode. Vareško ima še druge listine, s katerimi dokazuje, da so bili koncesionarji slabi skrbniki kopališča, ki niso poskrbeli niti za minimalne tehnične pogoje.

Vsiljuje se vprašanje, kdo je po pravni plati sploh upravičen do skrbi za letno kopališče. Tako je Gospodarska zbornica Slovenije marca letos uradno ugotovila, da je v njenem registru kopališč upravljavec Branko Vareško. Drugih informacij o spremembi upravljavca niso pre-jeh, so sporočih v Šentjur.

Varešku ostaja vsa leta okrepčevalnica, ki je nekoč sodila k letnemu kopališču. Tudi to naj bi mu občina hotela vzeti, skuša dokazati z listino iz leta 1998, po kateri so namenili »pokrite površine« tega območja teniškemu klubu.

IMerazumno postopanje

o čudnem postopanju občine na območju mestnega Športnega parka, še posebej v zvezi z letnim kopališčem, se govori v mestu ob Voglaj-ni že vrsto let. Nič čudnega.

saj se je občina odločila, da bo imel na skrbi letno kopališče tudi letos Vili Romih, ki se po Vareškovih dokazilih ni najbolj izkazal.

Tudi v petek, ko je Vareš- • ko povabil novinarje, je dajalo kopališče katastrofalno podobo. Vhodna vrata so bi- ; la odprta, v bližini otrok, ki so se brezskrbno podili, je bila odprta električna omarica, z nekaj let stare strehe objekta klubskih prostorov (grajeni na črno) drsijo opeke, plevel je segal do pol metra visoko... Vili Romih nam je povedal, da bo okrog 5. julija vse drugače.

Različne okoliščine v zvezi s šentjurskim letnim kopališčem so, resnično milo rečeno, težko razumljive. Zato je gotovo zanimivo sli

šati še drugo stran, občinske funkcionarje. Edi Peper-ko, ki ima vsa leta na skrbi tudi letno kopališče, je v teh dneh na dopustu, zato smo se pozanimali pri županu Juriju Malovrhu. Povedal je, da je prišlo do odpovedi najemne pogodbe z Vareš-kom zaradi nekakovostno opravljenega dela. O prodaji rezervnega filtra je razpravljal občinski svet, ki ni ugotovil nič spornega. Podrobnosti v zvezi s kopališčem pa lahko pojasni le odsotni Peperko.

Vareško se je odločil, da bo šel do konca. V odvetniški pisarni Draga Starmana v Kopru so nam povedali, da se je Vareško že povezal s tem odvetnikom.

BRANE JERANKO

Srečanje na Svetini

Območno združenje borcev in udeležencev NOB Celje, Združenje veteranov vojne za Slovenijo Celje in Veteransko združenje »Sever« Celje bodo v soboto, 30. junija, pri Vrunčevem domu na Svetini pripravili slovesnost ob 10-letnici samostojne Slovenije in 60-letnici ustanovitve OF,

Pokrovitelj srečanja je občina Štore, slavnostni govornik pa bo predsednik ZZB NOB Slovenije Ivan Dolni-čar. V programu bodo sodelovali Pevsko društvo upokojencev Celje, Godba na pihala Štore, Pevski zbor OŠ Štore in recitatorji Kulturno umetniškega društva Zarja irTrnovelj pri Celju. Občinsko združenje veteranov vojne za Slovenijo bo ob tej priložnosti odkrilo spominsko ploščo in razvilo društveni prapor.

TV

Branko Vareško ima različne listine, ki spravljajo občino v slabo luč.

Ob praznilcu - nova cesta

Frankolovčani so v soboto praznovali svoj krajevni praznik, ki so ga združili s praznovanjem desete obletnice samostojnosti Slovenije. V ta namen je krajevna skupnost v sodelovanju s tamkajšnjo šolo in društvi pripravila več različnih prireditev, ki so se pričele že ob 16. uri s tekmovanjem ekip v malem nogometu na igrišču v parku pri graščini.

V prijateljski tekmi so se pomerile štiri moštva, med katerimi so bili najuspešnejši ravno domačini. Sledila je slavnostna otvoritev ceste Rove - Kuretnica, dolge 1200 metrov, ki povezuje Frankolovo z najbolj vzhodnim delom krajevne skupnosti. Pri pripravi spodnjega dela te strme ceste, ki je v preteklosti povzročala mnogo težav zlasti v zim

skem času, so z delom in materialom priskočili na pomoč krajani, sicer pa je finančna sredstva (pribUžno 10 milijonov tolarjev) zanjo prispevala vojniška občina.

V večernih urah se je pričela osrednja proslava s kulturnim programom in podelitvijo krajevnih priznanj. Te so prejeli Prostovoljno gasilsko društvo Frankolovo za 55-letni-co delovanja, Janja Srebot Udovč iz Fran-kolovega za vsesplošno družbeno in politično delovanje ter Jožef Tlirk st. iz Črešnjic za prizadevnost na področju komunalne infrastrukture. Ob zaključku so udeležencem ekipnega tekmovanja podelili še plakete, vse prisotne pa nagradili z velikansko torto v obliki krajevnega grba.

Bo.J.

Drugo praznovanje pod soncem

Krajevna skupnost Rečica pri Laškem praznuje 2. julija drugi krajevni praznik, ki pa so ga že počastili s Prireditvijo pod soncem, kot so organizatorji poimenovali sobotno osrednjo slovesnost pri sindikalnem domu v Hudi Jami.

Le-ta se je pričela ob 18. uri, ko so se krajani z razprodajo več kot 600 knjig v obliki dražbe poslovili od stare sindikalne knjižnice. V nadaljevanju so se s kulturnim pro

gramom predstavili učenci tamkajšnje šole, nato pa so se lahko obiskovalci nasmejali ob gledaliških predstavah Matjaža Javšnika Od boga poslan in domačina Roka Matka Oh, to rečiško življenje. Večer je minil v znamenju četrtega tradicionalnega nočnega tekmovanja gasilskih desetin iz širše celjske okolice ter t.i. »sedmine« ali bolje - družabnega srečanja.

Bo.J.

VPRAŠAJTE SVOJEGA ŽUPANA

Pohorsica panoramsifa cesta

Bralec iz Zreč, ki ga skrbi za usodo Pohorja in bi ga želel zaščititi kot regijski park, sprašuje: »Slišal sem, da nameravajo na Pohorju narediti panoramsko cesto. Menda se v ta namen v občinah že lotevajo sprememb planskih aktov. Ali namerava pri tem projektu sodelovati tudi občina Zreče?«

Jože Košir, župan Občine Zreče: »Občina Zreče je že leta 1999 skupaj z ministrstvom za promet in zveze pripravila posvet županov ob-pohorskih občin o razvoju in povezavah znotraj Pohorja. Naše stališče je ostalo od takrat nespremenjeno: zavzemamo se za zaščito Pohorja kot regijskega parka, saj je le takšno Pohorje lahko tudi turistično privlačno. Ob zaščiti pa moramo omogočati tudi razvoj, kamor sodijo tudi ceste. Še kot poslanec v državnem zboru sem bil odločno proti predvideni panoramski cesti, ki bi potekala po trasi z vsega 150 metrov višinske razlike in bi terjala sekanje gozdov. To je nesmiselno, ker bi tako uničili naravo, ljudem na Pohorju pa ne bi prav nič koristili. Zavzemam se za ureditev in povezavo že obstoječih cest, ob katerih živijo ljudje. V Občini Zreče je to predvsem ureditev cest, ki povezujejo Vitanje, Rakovec, Skomarje, Re-snik. Planino, Lukanjo in Pesek. Nobene od obstoječih cest, ki večinoma potekajo na tisoč metrih nadmorske višine, ne bi bilo potrebno prestavljati, ampak samo modernizirati. Doseči razvoj ob čim večji zaščiti narave je torej naša glavna usmeritev, v katero smo pritegnili tudi Unior Turizem kot nosilca razvoja turizma na Zreškem Pohorju.«

Preboidsid hotel

Kaj je s preboldskim hotelom, ki je že dolgo zaprt, zanima bralca.

Preboldski župan Vinko Debelak: »Hotel Prebold, ki je v lasti podjetja Tempo iz Žalca, trenutno obnavljajo.

Po mojem mnenju bi hotel lahko odprli do konca letoš-i njega leta, saj je lastnik že v| celoti popravil streho in uredil električno napeljavo. Bo pa lastnik imel še veliko dela zj opremo, promocijo in s pridobivanjem gostov. V hotelu bodo zaenkrat imeli dovoljenje za obratovanje restavracije, morda bodo ponovno uredili kegljišče. Diskoteke v hotelu ne bo, saj prostori hotela nikoli niso bili primerni za njeno delovanje.«

Več otrošiciii igrišč v Celju

»Zakaj načrtovalci neproJ fitne stanovanjske gradnje v Celju ne razmišljajo tudi o tem, da se bodo v bloke v glavnem vselile mlade družine in bodo otroci potrebovali prostor za igro?« sprai šuje naš bralec Drago, ki g^ še zanima, kdaj bodo otro^ ci v strnjenih naseljih ko^ so Dolgo polje. Nova vas ali Hudinja dobili več novih igral in namenskega prostora za igro.

Župan Mestne občine Ce Ije Bojan Šrot: »Pred spre jetjem ustreznih prostorskili dokumentov za začetek grad nje so le-ti vedno v javn obravnavi, tako da občani vse lej lahko podajo svoje pri pombe. Vendar pa so občan dostikrat premalo zaintere sirani in ne dajo ustreznih pri pomb, tako da se morajo do ločene stvari popravljati nak nadno, ko so objekti že zgra jeni.

V letošnjem programu mestne občine se v vseh stil njenih naseljih dokaj inten zivno popravljajo in dopol njujejo otroška igrala, pri ted pa se urejajo tudi igralni pro stori. Vsa dela se izvajajo p^ predhodnem dogovoru vodstvi mestnih četrti.«

IS

MODRI TELEFON

Do prihodnjega četrtka bo vaši klice na Modrem telefonu sprejil mal novinar Brane Jeranko. Na H lefonsko številko 031/569^81 g| labko pokličete vsak dan med in 17. uro, svoja vprašanja za M^ dri telefon pa lahko med poned« kom in petkom do 17. ure zastavit tudi po telefonu 42-25-000.

Št. 26. - 28. junij 2001

15 INASI KRAJI IN LJUDJE

Zapleti pred obnovo stadiona

Eden od prijavljenih izvajalcev za obnovo žalskega stadiona se je pritožil na rezultat razpisa - Revizijski postopek bo obnovo podaljšal za nekaj mesecev

Na razpis za izvajalca obnovitvenih del na žalskem stadionu se je prijavilo pet podjetij, gradbena komisija Zveze športnih društev Žalec pa je izbrala podjetje CMC Celje ter kot podizva-jalca podjetje Slovenijašport 3T iz Ljubljane. Njihov predlog je potrdil župan Občine Žalec Lojze Posedel (Občina Žalec je glavna investitorka projekta), na sklep o izbiri izvajalca pa se je pritožil eden od prijavljenih izvajalcev - podjetje Pluton gradnje iz Šempetra v Savinjski dolini.

V Zvezi športnih društev Žalec zdaj čakajo na pregled revizijske komisije, to pa bo začetek obnove podaljšalo najmanj za dva meseca. »Izvajalca obnovitvenih del smo izbrali na podlagi njihovih predhodnih izkušenj,« je povedal Uroš Vidmajer, član Zveze športnih društev Žalec in predsednik gradbene komisije za obnovo stadiona. »Gre za veliko denarja, vred

nost celotne investicije je 90 milijonov tolarjev in verjamem, da se je kdo počutil užaljenega. Vendar je pri odločitvi prevladovala strokovna ocena; člani komisije smo športniki, zato so nam bile izkušnje ponudnikov pri tovrstnem delu glavno merilo pri izbiri izvajalca in od tega ne pričakujemo nobenih drugih koristi. Gledali smo le na to, da bo izbira najboljša za načrte, ki jih imamo v zvezi s stadionom v prihodnosti,« je dejal Vidmajer.

»Ker bo delo revizijske komisije postopek zavleklo za najmanj štirideset dni, možni pa so še dodatni zapleti, pričakujemo, da bomo z obnovo pričeli šele konec avgusta ali v začetku septembra, ko naj bi bila ta po prvotnih načrtih že zaključena.« Ker je progo na stadionu mogoče preplastiti le do septembra, bo otvoritev obnovljenega stadiona verjetno šele v prihodnjem letu, saj načrtovanih del prej ne bo

mogoče dokončati. V primeru pa, da se bo začetek del zavlekel v naslednje leto, bodo v atletskem klubu ostali brez obljubljenih sredstev ministrstva za šolstvo in šport ter fundacije za šport, ki bo, če bodo z deli pričeli letos, za to namenila 21 milijonov tolarjev. Ostala sredstva za obnovo pa bo kot glavna investitorka iz proračuna za letos namenila Občina Žalec.

Na razpis za izvajalca obnovitvenih del so se ob pod-jetjih Pluton gradnje in CMC Celje prijavili še: podjetje Gradiš Celje s podizv-jalacem Slovenijašport 3T, Miroslav Milač, s. p. s po-dizvajalcem CP Ljubljana in podjetje VNG Krajnc s podizvajalcem Slovenijašport 3T.

»Žal nam je, da je prišlo do zapleta, saj imamo v sklopu novoustanovljenega Atletskega kluba Žalec načrte, ki smo jih želeli pričeti izvaja

ti že jeseni. Med drugim gre za dogovor o sodelovanju z Atletskim klubom Kladivar Celje, saj je v tem klubu sodelovalo okoli sedemdeset športnikov iz Žalca. Tem bomo z obnovljenim stadionom omogočili treniranje v domači občini, veliko načrtov pa je povezanih tudi z mladimi, saj imamo v načrtu ustanovitev športne šole in organizacijo rednih treningov,« je povedal Uroš Vidmajer, ki poudarja, da so bile edino merilo, ki je prevladalo pri izbiri izvajalca, njihove predhodne izkušnje.

Direktor gradbenega podjetja Pluton gradnje Zvone Petek je informacije v zvezi s pritožbo potrdil. Po njegovem mnenju je šlo pri postopku izbire še za določene druge nejasnosti, tako da bo počakal na rezultate revizijske komisije, več o tem, zakaj se je odločil za pritožbo, pa bo povedal za prihodnjo številko Novega tednika.

ALMA M. SEDLAR

Odličnjaki pri županu

Polzelski župan Ljubo Žni-dar je povabil na sprejem učence, ki so bili vseh osem let osnovnega šolanja odlični. Takih učencev je letos v polzelski osnovni šoli petnajst. Župan jim je v nagovom čestital in jim želel, da bi bili tudi v bodoče tako uspešni. Vsem je izročil knjižne nagrade in Prešernov srebrnik. V imenu učencev se je županu za sprejem zahvalil Grega Kodre. T. T.

Zreški -odličnjaki

župan občine Zreče Jože Košir je podelil priznanja učencem osmih razredov osnovne šole, ki so bili vseh osem let šolanja odlični. To so Matic Je-lenko, Sara Knez, Eva Hren, Barbara Hartman, Sebastjan Sevšek, Valentina Podgrajšek, Mateja Šešerko, Veronika Podgrajšek, Nives Jelenko, Mateja Ramšak, Matej Kokol, Barbara Marinšek, Peter Jevšenak, Marko Grm, Alenka Lovec in Anja Smogavc. U.K.

Naj celjski osmošolci

župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je minulo sredo sprejel 26 najboljših osmošolcev iz desetih osnovnih šol in učence glasbene šole.

Državnih tekmovanj, na katerih so merili znanje, je bilo tudi letos zelo veliko. Celjani se ponašajo s štirimi zlatimi Cankarjevimi priznanji, sedmimi zlatimi priznanji iz angleškega jezika, mladi ma

tematiki in fiziki so v mesto prinesli dve zlati Vegovi priznanji, eno zlato so priborili mladi kemiki, zgodovinarji pa šest zlatih. USpešni so bili tudi v znanju Vesele šole, saj je v celjskih osnovnih šolah 13 državnih prvakov.

Deset učencev Glasbene šole Celje se je udeležilo državnega tekmovanja in osvojilo eno zlato, 4 srebrne in 5 bronastih plaket, na državnem

tekmovanju godalnih orkestrov Glasbenih šol Slovenije pa se je v sam vrh uvrstil Mladinski godalni orkester pod vodstvom Matjaža Brež-nika.

Župan Bojan Šrot je vsem učencem, ki so s svojim znanjem najboljši ambasadorji vsega ustvarjalnega nemira in uspešnosti mladih v Celju, podaril simbolično darilo.

SIMONA BRGLEZ

Glasbeni skok v poletje

; Sobotna prireditev Radia Celje na dvorišču Spodnjega gradu je v Celje prinesla poletje. Natalija Kolšek (na sliki), Zlatko Dobrič, Viktorija, Natalija Verboten, Ivo Radin, Werner in Saša Lendero so ogreli najprej dlani in srca kakšnih tisoč obiskovalcev, dan kasneje pa se je v Celju naseUlo pravo poletje. Pevci so ogreli občinstvo tudi s svojo neposrednostjo, pripravljenostjo pokramljati z njimi, kot za med pa so šle tudi razglednice z njihovimi fotografijami. Foto: GK

PESKANJE PO SPLETU'

Znanstvena fantastika in televizija

Kar na kratko: ste ljubitelj znanstvenofantastičnih televizijskih serij? Znate na pamet odlomke iz Štoparske-ga vodnika? Nikoli ne zamudite serij Babilon 5 ali Red Dvvarf? Potem ne smete mimo spletne strani SadGee-zers Guide (www.sadgee-zer.com), kar bi lahko v prevodu sicer pomenilo »ubogi čudak« ali nekaj takega, a vas kljub temu ni treba biti strah ali sram. Prvič: če ste res ljubitelj znanstvenofantastičnih serij, potem ste se že itak navadili, da vas ljudje gledajo malce postrani ali pa vsaj s pomilovanjem. In drugič: ta naslov je mišljen ljubkovalno.

Avtorji tega ZF portala namreč pravijo, da je definicij za to besedno zvezo več. Med drugim tudi to, da »veste, kje imate brisačo«. Tistim, ki ste prebrali Adamsov Štoparski vodnik, postaja jasno, da gre za precej specialistično usmerjeni portal. In res je tako. Poleg omenjenih serija-lov se SadGeezer ukvarja še z naslednjimi serijami: Lexx, Andromeda, Farscape in Aeon Flux. Še niste nikoli slišali za njih? Hja, jaz tudi ne. Zato pa sem se z veseljem prepustil področju, posvečenemu Štoparskemu vodniku po galaksiji. Ja, seveda, le kaj bi drugega. Namreč, vsa področja posameznih serij imajo več ali manj enako strukturo, zato bo dovolj, če tukaj preletimo samo eno.

Kaj sem torej izvedel o televizijski ekranizaciji dogodivščin Arturja Denta, Forda Perfecta in ostalih junakov te kultne serije? Najprej zelo zanimivo vest o tem, da bodo po Adamsovi mojstrovini posneli tudi celovečer

ni film. Na desni strani portala lahko namreč izveste novice o seriji. Za glavne vloge se potegujeta Hugh Laurie, ki smo ga med drugim gledali kot obupno zaostalega princa v Črnem Gadu, ter gumijasti in vsestranski Jim Car-rey. Novic očitno ne obnavljajo prav pogosto, toda prave fane to ne bo posebej motilo. Morda bodo raje rekli kakšno lepo in žalostno o nedavno preminulem Dougla-su Adamsu, ali pa se bodo v čvekalnici pogovorili o kakšnih še posebej nepomembnih dejstvih v zvezi s samo nadaljevanko.

Poleg kopice podatkov je na voljo tudi spletna trgovina, kjer lahko kupite razne hudo nepotrebne, a zelo dragocene stvari, kot so lončki za kavo in majice z logotipom tega portala, zastonjkar-jem pa bo gotovo pri srcu sekcija z brezplačno robo. Saj veste, ozadja, ohranjevalni-ki zaslona, fotografije in podobna šara. Lahko se tudi preizkusite v poznavanju dejstev o seriji ali pa iščete po spletu. Na voljo je tudi nekaj koristnih povezav, tako da vam gotovo ne bo dolgčas.

Za konec je tu še rubrika s šalami. Vseh vrst, še najbolj pa so si med seboj podobne po tem, da jih je večina politično nekorektnih ali celo neokusnih. Če ste hitro užaljeni, to rubriko torej raje preskočite. Ah, saj vem, da ne boste zdržali. Pa veliko zabave.

Vasja Ocvirk vasja@slowwwenia.com

Zlati vojniški osnovnošolci

v sklopu krajevnega praznika so v preteklem tednu Vojničani podelili nagrade najboljšim učencem ter obenem predstavili tudi raziskovalne naloge osnovnošolcev iz Frankolovega in Vojnika. V projektu Mladi za napredek občine Vojnik je letos sodelovalo sedem nalog, med katerimi je strokovna komisija največ točk dodelila nalogi vojniških osnovnošolcev z naslovom Kamnine.

Naslednja raziskovalna naloga Vojničanov, Znamenite gostilne, si je konec maja na 32.

srečanju mladih raziskovalcev v Ljubljani med 96 sodelujočimi nalogami prislužila zlato priznanje Zveze prijateljev mladine Slovenije. Po mnenju strokovne komisije si je tretje mesto prislužila naloga Od setve do žetve, četrto Vezenje v našem kraju, peto Verska znamenja v župniji Črešnjice, šesto Radi beremo in sedmo naloga z naslovom Pustne šeme in pustovanja. Pri nastajanju nalog je skupno sodelovalo 33 osnovnošolcev in šest mentorjev, ki so bili za prizadevnost nagrajeni z izletom v Prekmurje. Bo.J.

Št. 26. - 28. junij 2001

16

REPORTAŽA

To sem jaz. Sem, kar sem.

Zapletena in vsakdanja vprašanja najstnikov na spletu

v trenutkih, ko nekoga najbolj potrebuješ, ga ni, ali pa ni pravega, ki bi mu lahko postavil vprašanje, ki se ti mota po glavi in ti ne da spati. Zgodi se tudi, da nimaš nikogar, ki bi te hotel poslušati in razumeti. Kakšna je potem še možna rešitev iz te praznine? Zelo preprosta. Klikneš, vprašaš in ga dobiš. Odgovor namreč. To je nasvet strokovnjaka, ki pozna tvoje težave in te razume, ali pa dobiš mnenje vrstnika, ki ti želi pomagati. Vse to in še marsikaj se dogaja na spletni strani www.tosemjaz.net.

Domislica, ki je v nekaj mesecih postala priljubljena množična elektronska zmenkarija med mladimi ter med mladimi in strokovnjaki za vprašanja, značilna za obdobje odraščanja, je nastala v pametnih glavah v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, oddelku za socialno medicino. Komunikacija pa ni le elektronska; ta večfazni regijski projekt za več zdravja in pozitivnega samovrednotenja med mladimi je namreč mnogo širše zasnovan in predvsem dolgoročno naravnan.

Projekt »To sem jaz« (in debela pika na koncu) je bil lansko jesen prvič predstavljen kot ideja v stod-veh šolah celjskega območja (gs-novnih in srednjih). Takrat so snovalci želeli od ravnateljev šol in šolskih svetovalnih delavcev izvedeti, katere so tiste vsebine, ki mlade najbolj zanimajo. »DobiU smo odgovore, katerih pristnost in verodostojnost smo potem preverili še z anonimno anketo, ki je zajela de-vetstošestnajst šolarjev, to je učencev sedmih in osmih razredov ter prvih in drugih srednješolskih letnikov,« nam je uvodoma povedala Ksenija Lekič, univ. dipl. nov., ki je odgovorna za organizacijo projekta To sem jaz. In odgovor na osnovno vprašanje je bil na dlani: mlade ta čas najbolj zanimata ljubezen in varna spolnost, sledijo vprašanja, povezana z njihovo samopo-dobo, v vrhu zanimanja pa so tudi tveganja v povezavi z odvisnostmi.

Ljubezen je V meni

Potem so začela nastajati domiselna in privlačna tiskana komunikacijska gradiva, najprej na temo ljubezni in spolnosti. Zaščitni znak (nepopolna figurica) in slogan celotnega projekta je »To sem jaz«. In pika! Sem, kar sem. Ustvarjam se. Oblikujem se. Raziskujem svoj jaz, da bi lahko razumel sebe, starše, prijatelje. A pri vsem tem potrebujem jasne informacije. Tudi in najprej o ljubezni in varni spolnosti. Izvajalec projekta na tako preprost način mladostnike poziva k samozavesti in jim sporoča, naj ne podcenjujejo svojih sposobnosti, ker so kot ljudje enkratni, dragoceni.

Komunikacijska gradiva so v akciji, ki je stekla aprila letos, v sodelujočih šolah podprli z različnimi šolskimi dogodki, največ s pogovori na razrednih urah in tematskih učnih urah. Izvajalec projek

ta je po vsakem dogodku prejel dragocene povratne informacije.

V pravkar minulem šolskem letu je bilo vse naravnano na ljubezen in varno spolnost, tako bo vse do konca leta, z letom 2002 pa bo zaživela nova tema, povezana s sa-mopodobo mladostnika, ki je, kot je pokazala lanska novembrska anketa, zaskrbljujoča.

Strah pred neuspehi je zelo velik problem za 30,6 odstotka anketiranih.

Slabo mnenje o sebi ima 33,9 odstotka anketiranih.

Vsak četrti anketirani mladostnik doživlja smisel življenja kot zelo velik ali srednje velik problem.

Pomanjkanje samozavesti povzroča težave dobri polovici anketi-ranih, zlasti dekletom in srednješolcem!

Skoraj polovici primanjkuje optimizma, tretjina najstnikov pa se boji odvisnosti od drog.

Srčici in robčici na spletu

Pomembno izhodišče projekta To sem jaz je bilo, da se v celjski zdravstveni regiji ustvari preventivna mreža različnih strok, ki se ukvarjajo z vprašanji in s problemi mladih pri njihovem odraščanju. Pri tem so se organizatorji najprej vprašali, na kak način mladim najučinkoviteje predstaviti posamezne teme, da bi bila komunikacija čim bolj učinkovita. S tem vprašanjem so se obrnili naravnost na mlade in odgovor je bil na dlani: kar devetdeset odstotkov jih je izjavilo, da je najprimernejši poligon, na katerem se želijo srečevati s strokovnjaki in vrstniki, internet. Tako je nastala spletna stran, ki je v različnih rubrikah zaživela 7. aprila, na svetovni dan zdravja. Ob zagonu strani so strokovnjaki (zdravniki, psihologi, socialni delavci idr.) mladim odgovorili na šestdeset najpogostejših vprašanj, postavljenih v sodelujočih šolah. Potem pa se je zgodilo nekaj, kar je presenetilo tu

di največje optimiste. Spletna stran z naslovom www.tosemjaz.net je dosegala iz dneva v dan večjo obi-skanost. Mladi nenehno postavljajo strokovnjakom vprašanja, ki jih mučijo, in dobivajo odgovore (v posameznih spletnih rubrikah) v kratkem času, celo isti ali že naslednji dan. Donator spletne strani je podjetje Siix d.o.o. iz Ljubljane.

Zakaj se včasih zbudim na mokri rjuhi?

Kako naj osvojim dekle, ki mi je full všeč, ona to ve, ampak sem kot stena zanjo?

Zakaj se vedno zaljubim v napačnega moškega?

Kaj narediti, če poči kondom?

Kako naj vem, ali bi moja simpatija rada bila z mano ali bi rad samo sex? Kako naj vem, da mu je mar zame in da tu ne gre le za spolnost?

Pred osmimi leti sem doživela spolno zlorabo. Od tega si še zdaj, ko sem stara 17 let, nisem opomogla...

Strokovnjaki, ki odgovarjajo na vprašanja mladih so: Brane But (psiholog), Dušica Glušič (ginekologinja), Matej Žnuderl (psiholog), Nataša Omladič Ograjenšek (socialna pedagoginja), Alenka Tacol (psihologinja), Iztok Lešer (psihiater), Damjana Podkrajšek (zdravnica, specialistka šolske medicine), Alenka Skaza (specialistka epidemiologije), Nataša Končnik Goršič (klinična psihologinja), Vesna Pišek (psihologinja), Pavlina Nikolič (višja medicinska sestra). Kot ustanova pa se v spletno komuniciranje z mladimi vključuje Center za socialno delo. Vsi strokovnjaki odgovarjajo v svojem prostem času in brezplačno.

Klepetalnica, ki edinole žaljivk ne prenese

Veliko se mladi tudi »pogovarjajo« med seboj, si delijo nasvete in izmenjujejo lastne izkušnje, se vmes tudi pošalijo, a nikoh žalijo.

Ti njihovi dialogi so pretežno v značilnem pogovornem jeziku, mestoma simpatično začinjenim z najstniškim slengom. Posameznemu vprašanju sledi tudi po več odgovorov vrstnikov in odgovor strokovnjaka ali več strokovnjakov, če je vprašanje kompleksno.

Je pri trinajstih letih pametno imeti spolne odnose s fantom, starim 19 let in se imata zelo, zelo rada? Ali ga lahko obtožijo posilstva?

Hja, ne le obtožijo, tudi obsodijo ga lahko posilstva.

Ne, ni dobro, ker si še premlada.

Predlagal bi ti, da ne imej spolnih odnosov z veliko starejšim fantom, ker ga lahko obtožijo, da te je posilil...

»S projektom To sem jaz. Ljubezen je v meni smo želeli spodbuditi pogovore o ljubezni ne le med mladostniki, pač pa tudi med najstniki in generacijo njihovih staršev in učiteljev. Ne gre le za učenje izražanja čustev in občutkov, temveč tudi za posredovanje mnenj in za zastopanje stališč, kar se nam zdi izredno pomembno. Naši najstniki, ki živijo danes v Sloveniji, bodo jutri kot odrasli prebivalci živeli v Evropi. Če do takrat naš človek ne bo znal zastopati svojega mnenja in z njim argumentirano nastopiti tudi pred množico, se bo glas Slovenije popolnoma izgubil in tega najbrž nočemo. Zato je prav, da bi začeli sistematično graditi na pozitivni sa-mopodobi mladih ljudi - to pa bo tudi naša naslednja tema v projektu To sem jaz,« je pojasnila članica projektne skupine mag. Damjana Podkrajšek, dr. med., specialistka šolske medicine.

Nuša Konec Juričič, dr. med., predstojnica oddelka za socialno medicino na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje: »S projektom To sem jaz nadaljujemo naša prizadevanja za vzpostavitev mreže sodelavcev različnih strok \ regiji Celje, ki povezani pristopajo k obravnavi določenih problemov. Zato smo k izgradnji projekta povabili tiste strokovnjake, ki jim je zaupana skrb za zdravje mladih v najširšem smislu. \ izvajanje projekta pa se z zani mivimi idejami in entuziazmom vključujejo tudi pedagoški delav ci številnih osnovnih in srednjih šol ter izvajalci programa mladin skih delavnic v Celju. Projekt jt zastavljen dolgoročno, potrebne pa ga bo vrednotiti in razvijati skladno z rezultati evalvacij Predstavlja dopolnitev že obsto ječih programov promocije zdrav ja, ki potekajo na šolah. Projeki finančno podpira Zavod za zdravstveno varstvo Celje, del sredstev pa je prispevala tudi Mestna občina Celje.«

Začetek pa je zelo obetaven, kei so mladi projekt To sem jaz vzel za svojega. Postal je njihov vsakod nevni sopotnik na tako »nerodni< življenjski poti, kot je odraščanje Vzeli so ga za svojega, ker se je zna dotakniti njihove kože in predvsen njihovih src. In ker za njim stojijc odrasli in izkušeni ljudje, ki so jin to novo pustolovščino na poti uče nja in spoznavanja znali ravno pra> približati in jo narediti prijazno Kaj tako izvirnega ni uspelo še ni komur. Ta naša državica bo avtor jem projekta nekoč zelo hvaležni ter ponosna na svoje državljane enakovredne vsem ostalim združe noevropejcem. V Evropi, kot jo da nes gledamo še bolj od daleč, pa« ne uspevajo mevže in cagavci.

MARJELA AGREŽ Foto: G. KATK

In tu so še plakati (osem vrst) z izreki mladih, ki spodbujajo k razmišljanju o ljubezni.

Ljubezenska tema je v tiskanih gradivih podprta tudi s sestavljivimi pari razglednic v obliki puzzia in je nadaljevanje ideje sestavljanke s plakata. SI pravi? SI prava? sprašujeta figurici z razglednice.

Št. 26. - 28. junij 2001

KRONIKA S CELJSKEGA

17

Savinjski častilci kraljice

če je atletika kraljica športa, bi bila lahko Savinjska dolina monarhija - Petelina niso ujeli več kot dvajset let - V petek predsednik, v soboto državni prvak -Steklenica prekinila športno kariero

Žalec je bil v petek v znamenju dogodka, ki se ga bodo nekoč gotovo spominjali kot zgodovinskega. Ustanovili so Atletski klub Žalec, ki lahko, že zaradi zgodovinskih dejstev, postane kovačnica vrhunskih športnikov. V preteklih desetletjih je tekmovalo za celjski Kladivar nič manj kot 72 spodnjesavinjskih atletov, med njimi številni državni reprezentanti.

Dvorana žalske I. osnovne šole je bila v petek okrašena s slovensko in občinsko zastavo, zapel je zborček učencev. V dvorani, kjer je bilo zbranih blizu sedemdeset članov in gostov, so posebej spomnih, da je tega dne minilo točno 40 let, odkar so v Žalcu predali namenu prvi . stadion (prav te dni začenja-, jo z njegovo temeljito obnovo).

Za prvega častnega člana novopečenega atletskega klu-! ba so izvolili Andreja Vipot-' nika, v petdesetih letih zelo . uspešnega atleta iz Gotovelj. I Njegov jugoslovanski državni . rekord v teku na 800 metrov 1 je veljal kar dobri dve deset-. letji. »Petelin«, kot so ga kli-I cah atletski prijatelji, je po-I stal diplomirani ekonomist i ter ima v Ljubljani podjetje.

Orožja ni dal

Prvi predsednik spodnje-t savinjskih atletov je postal i Adi Vidmajer iz Prebolda, I ravnatelj I. osnovne šole Ža-i lec. Nekoč je tekmoval za mladinsko in člansko ekipo . Kladivarja ter slovensko re-" prezentanco. V metu kladi-i va je dosegel leta 1962 četrti

■ najboljši mladinski rezultat ' v Evropi. Z ekipo Kladivarja . je bil tudi jugoslovanski dr-I žavni prvak. Od kraljice špor-1 ta se ni poslovil, saj je postal

dan po petkovem ustanovnem »zboru v Velenju znova državni

• veteranski prvak v metu kla-I diva v štirih kategorijah, prvič je postal še državni vete-

• ranski prvak v metu krogle.

Nekdanji Žalčan Vidmajer se je pozneje navdušil za planinstvo in alpinizem ter pre-

■ hodil poleg slovenskih švicar-' ske, avstrijske, italijanske in

■ francoske Alpe. Pred blizu tremi desetletji je ustanovil Planinsko društvo Prebold, . zadnja tri leta pa je podpred

sednik Planinske zveze Slovenije (je prav tako član strokovnega sveta za šport pri slovenski vladi). V zadnjih dneh, ko smo se spominjali 10-letnice slovenske države, so Savinjčani precej omenjali Vidmajerjevo ime. V nevarnih dneh je bil v domači do-hni poveljnik teritorialne obrambe, ki je preprečila namero jugoslovanske vojske, da bi se polastila slovenskega orožja.

Legenda v črnem

Med petkovim ustanovnim zborom atletskega društva so omenili, da je med prvimi kandidati za častnega člana Simo Važič, celjska atletska legenda iz šestdesetih let, ki

je postal žalski občan. Nekdanji Kladivarjev član, ki živi v Levcu, je največje uspehe dosegel v teku na 1500 metrov. Športni navdušenci se še spominjajo njegove črne majice in črnih hlačk, ki jih

še skrbno hrani. V njih je postal balkanski prvak, vrsto let je bil državni prvak (eno leto celo dvakratni), tekmoval je na olimpiadi v Tokiu, evropskem prvenstvu, mediteranskih igrah...

Le dober mesec pred tokijsko olimpiado, ko je dosegal najboljše rezultate, je na otvoritvi celjskega stadiona nesrečno skočil čez živo mejo. Skok je bil usoden, saj je bila na drugi strani razbita steklenica. Njen vrat, ki je prikrajšal domače občinstvo za še večje uspehe, je za vedno hranjen v Važičevem domu. Pozneje je bil med drugim trener Petra Sveta in Stanka Lisca, sicer pa se je predvsem posvetil družini in službi. Več kot tri desetletja je odhajal na delo v Aero-Ce-tis, kjer je bil nazadnje vodja orodjarne. Kot upokojenec ceni predvsem sprehode, tako da ga je mogoče že po peti uri zjutraj srečati v gozdovih na drugi strani Savinje.

Odkril Je Cankarja

Med številnimi športnimi pedagogi je bil udeleženec petkovega ustanovnega zbora Brane Strožer iz Prebolda (iz osnovne šole Braslov

če). Strožerja pogosto omenjajo kot nekdanjega trenerja Gregorja Cankarja, ki je ugotovil njegov izjemni talent za skoke v času, ko je še treniral v splošni selekciji. Cankarja, ki je postal med drugim svetovni mladinski prvak, je treniral kar osem let, vse do odhoda na študij v Ljubljano. Gregor se na pripravah še pogosto spominja nekdanjega trenerja z razgledni

cami. Sicer pa je Strožer trener celjskega Kladivarja z rdečo licenco, najvišjo v zvezi atletskih trenerjev Slovenije.

Nekdanji osnovnošolski učenec Adija Vidmajerja je začel v dijaških letih kot skakalec v višino v Kladivarju ter se uvrstil v slovensko mladinsko reprezentanco (obenem je igral v preboldskem klubu košarko). V študentskem času se je v mozirski gozdni šoli navdušil za trenersko delo. V Celju trenutno trenira Marino Tomič (mladinko, ki tekmuje v teku na 100 metrov z ovirami imajo za naslednico Brigite Bukovec) ter Dominiko Gačner (svojo bivšo učenko) in Boštjana Tratnika. Oba Spodnjesa-vinjčana bosta prihodnji me- • sec tekmovala na svetovnem prvenstvu za mlajše mladince v mnogoboju.

Parada reprezentantov

v dvorani 1. osnovne šole so bila zbrana številna pomembna imena zgodovine slovenske atletike, vsa iz Spodnje Savinjske doline. Med člani upravnega odbora atletskega kluba je Žalčan-ka Silvenka Krušič (nekoč Medvešek), mladinska državna prvakinja v suvanju krogle iz leta 1960, ko je bila tudi druga v metu diska. V Kladivarju, kjer je trenirala, je postala članica mladinske državne reprezentance. Pozneje je bila več kot tri desetlet

ja športna pedagoginja celjske ekonomske srednje šole, zadnji dve leti pa je aktivna sodnica atletskih tekmovanj, največ v Celju. Športniki jo obkrožajo tudi v družinskem krogu, saj je bil njen soprog Peter Krušič košarkar in atlet, letos umrli brat Dare Medvešek pa je bil skakalec v višino.

Med nekoč odličnimi športniki, ki so bili na petkovem ustanovnem zboru, je še več imen. Zoran Vučer iz Žalca je bil kot Kladivarjev član

šprinter na kratke proge ter slovenski reprezentant. Leta 1961 je postal državni prvak v štafeti 4x400 metrov (v postavi Stanko Lorger, Roman Lešek in Mirko Kolnik). Danes je atletski trener I. razreda na fakulteti za šport. Pred odhodom v pokoj je bil zaposlen v žalski občinski upra

vi za obrambo, v domačem kraju je bil predsednik Partizana in teniškega kluba...

Med pomembnimi imeni domače atletike je prav tako Franc Naraks s Polzele, večkratni državni mladinski prvak v teku na srednje proge ter v krosu, kandidat za olimpiado v Rimu. Pred upokojitvijo je dolgo delal v celjskem komunalnem podjetju. V dvorani je bil tudi Žalčan Vlado Kralj, še eno ime za zgodovino atletike. Kralj, ki je bil pred odhodom v pokoj dolgo direktor Hmezada Ža-lec-KZ Savinjska dolina, je bil v petdesetih letih najbolj uspešen v teku na 800 metrov. Bil je stalni član Kladi-varjeve ekipe ter slovenski reprezentant.

Pozneje je bila večkratna slovenska mladinska prvakinja ter jugoslovanska mladinska reprezentantka metalka diska Anita Seles (danes sekretarka Zveze športnih društev občine Žalec). Levčan-ka je bila na pokalih Alpe Adria pogosto na zmagovalnih stopnicah. Odlične rezultate je dosegala tudi v začetku devetdesetih let. Nato je bila več let trenerka rokome-tašic Juteksa Žalec, zdaj pa trenira mlajše odbojkarice kluba Savinjska dolina. S Se-lesovo se vrsta pomembnih imen seveda ne konča. Naj spomnimo vsaj še na atleta Draga Žuntarja, ki ga v petek v dvorani ni bilo.

BRANE JERANKO Foto: GREGOR KATIČ

Adi Vidmajer iz Prebolda. Prvi predsednik AK je na sobotnem tekmovanju v Velenju postal še državni veteranski prvak v metu krogle. V metu kladiva je nepremagljiv že vrsto let.

Simo Važič iz Levca, celjska atletska legenda.

Brane Strožer iz Prebolda, Cankarjev trener na začetku poti.

Zoran Vucer, nekoč državni prvak v štafeti. Skupaj z Lorgerjem, Leskom in Kniniknm

Petkova ustanovitev Atletskega kluba Žalec je minila v slovesnem vzdušju. V delovnem predsedstvu so bili po naključju trije nekdanji športniki metalci. Z leve proti desni sekretarka zveze športnih društev Anita Seles, prvi predsednik AK Adi Vidmajer in Silvenka Krušič, ki je dolgo učila na ekonomski šoli.

Št. 26. - 28. junij 2001

18

KRONIKA

Pokalice pod posteljo

Slovenci smo postali ljubitelji orožja - Trgovina z orožjem kot »malo manj legalen biznis«

Sekirica in pipec sta bila vrsta let zaščitni znak slovenskega nasilja. Od vojne za Slovenijo in zaradi rožljanja orožja na Balkanu pa se je ta podoba močno spremenila. Tudi Slovenci smo postali ljubitelji zloveščega jekla, naša država pa pomemben člen v verigi črnega orožarske-ga trga.

V času pred in med osamosvajanjem Slovenije, pa kasneje ostalih nekdanjih jugoslovanskih republik, je bila nelegalna trgovina z orožjem tako rekoč junaško in patriotsko dejanje, s katerim so se oboroževale republike v boju z razpadajočo JLA in velikosrbskimi paravojaš-kimi silami. Takrat so se iz vseh lukenj sveta zgrinjali razni trgovci s smrtjo, Balkan pa je zalivala po vodenj orožja. Ogromen tok denarja je bil poguben za plemenito srčiko oboroževanja za svobodo, velike orožarske afere, ki so v devetdesetih pretresale Slovenijo, še vedno nimajo epiloga, njihovi akterji pa so med vplivnejšimi v državi.

Po koncu vojne na Hrvaškem, še bolj izrazito pa po koncu spopadov v Bosni in Hercegovini, je do izraza spet prišel orožarski tok z Balkana proti zahodni Evropi. Območje nekdanje Jugoslavije je (bilo) natrpano z orožjem, ki ima številne kupce na Zahodu. »Orožarski črni trg se obnaša enako kot vsako drugo gospodarsko poslovanje, odvisen je od ponudbe in povpraševanja,« ugotavlja Robert Mrav-Ijak, načelnik Uprave kriminalistične policije pri Policijski upravi Celje. Tako je na območju Italije in še dlje na Zahodu pri različnih terorističnih skupinah ves čas prisotno povpraševanje po težkem orožju, npr. raketo-metih ali avtomatskem dol-gocevnem orožju.

Slovenski posredniki

Orožarski tok ves čas teče iz nekdanjih jugoslovanskih republik prek Slovenije, kjer delujejo nekakšni posredniki. V času večjih spopadov na območju nekdanje skupne države pa je nastalo povpraševanje tudi na območju konfliktov. Takrat so slovenski policisti zaznali zbiranje tega orožja v Sloveniji in njegovo pošiljanje na »vroča območja«. V tej povratni smeri je ponavadi vedno šlo za orožje, ki je v Slo

veniji ostalo po osamosvojitveni vojni.

»Dejstvo je, da je tega orožja ostalo ogromno, veliko ga je bilo ukradenega iz skladišč oziroma ni niti ugotovljeno, da je bilo pokradeno, saj so bila skladišča izropana ali izpraznjena na hitro, brez ustreznih evidenc,« meni Mrav-Ijak. Še večje zaloge orožja so nastale v času agresije na Hrvaško. Tamkajšnji državljani so in še vedno razpolagajo z ogromno količino dol-gocevnega orožja, raketome-tov...

Cene na trgu so tako različne, da jih ni moč strniti v enoten cenik. Tako se, na primer, vojaška avtomatska puška kalašnikov lahko prodaja od 300 do 400 pa vse do 2.000 nemških mark za kos. Cena je odvisna od ohranjenosti orožja, iz katere zaloge je, od spretnosti prodajalca. »Pri našem operativnem delu, na primer tajnih odkupih, smo ugotovili, da so prodajalci ocenjevali, kako močan je kupec, koliko se spozna na orožje in kakšno količino želi kupiti. Na začetku so ceno navijali do zvezd, potem pa so se počasi spuščali na realna tla,« pravi prvi celjski kriminalist. Podobna odstopanja so značilna skoraj za vsak kos orožja, tako so raketo-meti na črnem trgu lahko vredni od popopranih 2.000 do 3.000 nemških mark pa vse do običajnejših 1.500 do 1.000 nemških mark za kos.

Zlahka do

lastne orožarne

Kar skrbi bolj kot same cene, je možnost oziroma težavnost nakupa ilegalnega orožja. »Na območju poUcij-ske uprave Celje je orožje razmeroma dostopno. Tudi zato, ker mejimo s Hrvaško, ni tako težko priti do kratko-cevnega, dolgocevnega ali prirejenega orožja,« je stvaren Mravljak. Čeprav hkrati poudarja, da se »prava slika, koliko je orožje dostopno, pokaže šele ob zaključku policijskega razkritja večjih skupin, ki se ukvarjajo s preprodajo orožja«.

Hkrati je potrebno zelo previdno brati statistike. Tako bi za lansko leto lahko rekli, da je stanje na območju PU Celje zelo dobro, da ni težav s preprodajanjem orožja. Če pa statistične podatke primerjamo s predlanskim letom, se izkaže, da je bilo takrat odkritega neobičajno veliko orožja, od kratkocevnega

do dolgocevnega, celo rake-tometi... Težava je v tem, da kriminalistična služba za uspešno razkritje večje združbe potrebuje precej časa, raziskava takšnih primerov traja tudi eno leto. »Z različnimi metodami in sredstvi spremljamo položaj, in ko pride do zaznav, da nekdo ali določena kriminalna združba prodaja določeno količino orožja, pripravimo ustrezne ukrepe in takrat ponavadi pride do zasega večje količine orožja. Zato je v nekem obdobju statistika prekrasna, drugo leto pa neobičajno visoka.«

Razlog za dostopnost po-kalic je poleg veUkih količin tudi dober zaslužek, ki ga takšna trgovina omogoča. Vzpostavil se je dobro delujoč črni trg, ki ga napajajo veliki dobički. »Imeli smo primer kriminalne skupine, ki smo jo prvič zalotili pri prepro-dajanju orožja in jo razbili, čez tri leta pa smo jih znova zalotili pri enakem početju,« trdi Mravljak. Po njegovih besedah preprodajalci tega niti ne jemljejo kot neko hudo kaznivo dejanje, ampak bolj kot »malo manj legalen biznis«.

Preprodajalci se ne zavedajo, da lahko prihaja do hudih posledic, sploh pri prevozu. »Nekoč smo odkrili poln avtomobilski prtljažnik razstreliva in zelo občutljivih električnih detonatorjev. Že slaba izoliranost vozila bi lahko povzročila eksplozijo, ki bi porušila pol na

selja,« je zgrožen načelnik celjskih kriminalistov. Po njegovih izkušnjah so tihotapci večinoma ljubitelji orožja, ki se zelo dobro spoznajo na dolgocevno orožje, mogoče tudi na krat-kocevno, nimajo pa znanja o eksplozivih in detonator-jih, zato ga prevažajo in prodajajo zelo brezskrbno.

Kdo so kupci?

Stereotip o Slovencih, ki ne marajo za smodnik in strelno železje, je menda samo še zgodovina. »Po naših ugotovitvah je med Slovenci zavladala nenavadno močna ljubezen do ilegalnega posedovanja strelnega orožja. Med njimi obstaja nekakšna skrivna želja, da bi imeli vsaj eno pištolico aU kos orožja. Ne vem zakaj, saj so naši razgovori s storilci prekrškov (nelegalno posedovanje, op. p.) pokazali, da orožja ne uporabljajo, ne počutijo se niti ogrožene, samo imajo ga nekje spravljenega,« pravi Robert Mravljak.

Če se zdi takšno zbiratelj s-tvo še dokaj nedolžna muha, nas mora skrbeti predvsem oboroževanje kriminalnega podzemlja. Ki postaja vse bolje organizirano, vse bolj predrzno in vse bolj nevarno ter neusmiljeno. Raketometi so »čudovit« način, da se kriminalna združba dobro oboroži za bančne rope, za obračun z drugimi združbami ali pa celo za napade na »zoprne« policiste in sodnike. »S tega vidika uvrščamo trgovino z orožjem med najbolj nevarna kazniva dejanja in jo skušamo kar najbolj preganjati. Tako smo že zaznali poskus odstranitve motečih policistov,« opozarja Mravljak. Ko je kriminalistična policija določene osebe ovadila preiskovalnemu sodniku, so se začele pojavljati grožnje, da se bo preiskovalcem zgodilo marsikaj neprijetnega. »To so bile realne grožnje oseb, ki so razpolagale s takšnimi sredstvi in ki so takšna sredstva že uporabile. Zato smo naše delavce ustrez

no varovali. V zadnjih petih letih smo imeli že tri takšne primere,« pove Mravljak.

Preobrazba zločincev

Hkrati poudarja, kako važ no je zgodaj razlDiti trgovske mreže z orožjem, pa tudi vse kriminalne združbe nasploh da ne pride do absurdnega po ložaja, ko se posamezniki, k so si s kriminalom nagrabil veliko premoženje, poskuša jo plasirati v družbene toko ve in doseči legalizacijo po sla. »Ker ga nismo uspeli pra vočasno razkriti, se kar naen krat prelevi v modernega podjetnika, ki se vsak tedei trikrat pritoži na policijsk postaji, da policisti šikanira jo njega, poštenega državlja na, ki plačuje davke. Nena zadnje pa se začne pojavljat celo v vlogi politika s kak šno svojo strankico,« opozai ja Mravljak. Kar ni tako ne navaden ali neznan pojav tu di v našem bližnjem okolju

SEBASTIJAN KOPUŠAI

Robert Mravljak

Policisti potrebujejo za razkritje združb, ki se ukvarjajo s trgovino z orožjem, veliko časa. Foto: SHERPA

Misterij celjskih kalašnikov

Tako kot so odšli, so se tudi vrnili. Tiho, nenadoma, nato pa gromozanski crescen-do vznemirjenja. Štiri avtomatske puške kalašnikov, ki so jih pogrešali v celjski vojašnici, so prejšnji teden lično zavite pristale na njihovem dvorišču. Nebo jih je vzelo, nebo jih je dalo. Vojaški preiskovalci, sami trdni možje mrkih obrazov, so začudeni strmeli v iskani corpus delicti. In zagrizeno še naprej iskali krivca za vnebovzetje, ki je

povzročilo toliko zadrege in nejevolje med sicer kleno vojaško posadko v Celju. Menda jih je celo tako vrglo s tira, da so prefi-njeno zagrozili vsakomur, ki si je upal dregniti ali celo pisati o njihovih mukah. Kakorkoli že, puške so zopet na varnem, oh oprostite, v vojašnici, preiskovalci na sledi tatovom, ki so očitno spoznali, da jim gori pod nogami, vsi ostali pa se tiho muzamo, da ne bi komu stopili na žulj.

Št. 26. - 28. junij 2001

NimNIKA

19

Smrt V jami zaicriviia napaica?

Je šlo pri katastrofalni nesreči v jami Ojstro hrastniškega rudnika za človeško napako ali je bila kriva le narava?

Preiskava o natančnih vzrokih nesreče v rudniku Hrastnik Trbovlje, ki je 24, aprila ubila pet rudarjev, še vedno ni končana - »Možna sta dva vzroka,« pravi rudarski inšpektor, pristojen za omenjeni rudnik. Marko Kavčič.

Kot da bi se tistega aprilskega torka v jami Ojstro zgodovina zavrtela za trideset let nazaj. Takrat je v njej umrlo devet rudarjev. Letos je v globini svoja življenja pustilo pet mož. 35-letni Anton Jan-čič iz Brdc pri Dolu pri Hrastniku, 35-letni Zdenko Kočar iz Sevnice, 27-letni Boris Maček iz Hrastnika, 27-letni Viktor Bezgovšek iz Leskovce pri Laškem in 27-letni Franc Zore iz Laškega. Spomnimo, da je bilo iskanje rudarjev, za katerih življenje je obstajalo upanje, vse dokler jih niso našli, težavno in dolgotrajno. Delo reševalcev je takrat oviral dotok vode, vdori metana, do zamude pri reševanju pa je prišlo tudi zaradi montaže transporterjev. Za družine umrlih je bil čas čakanja na kakšrnokoli novico o njihovih ljubljenih najbolj mučen in boleč.

Natanko dva meseca po hudi nesreči so se v javnosti slišale prve ugotovitve o tem, kaj je bilo krivo, da je bila noč na 24. april usodna za pet oseb, ki so si kruh služili z rudarstvom že od malih nog. Le nekaj dni po nesreči so predstavniki rudnika trdili, da takšnega dogodka nikakor ne bi mogli predvideti, nihče pa tudi ni pričakoval, da bo drugi, usodni vdor v jamo še silovitejši. Po ocenah

nekaterih naj bi bil povsem primerljiv s plazom v Logu pod Mangrtom.

Marko Kavčič, rudarski inšpektor, vidi dva možna razloga za smrt mladih rudarjev. »Prvi vdor židke mase, ki se je zgodil približno tri ure pred drugim, je povzročil nekakšno praznino v jami, zaradi katere se je blato premaknilo še enkrat in za seboj pustilo katastrofalne posledice. Drugi možni vzrok je ta, da so se delavci, ki so se tik pred skupinsko nesrečo umaknili iz ogroženega območja, vrnili nazaj, ne da bi prej preverili ali je to varno in ne da bi prej izvršili teme

ljit pregled območja, kjer je do prvega vdora prišlo.«

Na vprašanje, ali gre torej za človeško napako, Kavčič odgovarja precej nenavadno: »Zanesljivo,« pravi Kavčič. »Ampak, koliko je ta človeška napaka odločilna za prvi in koliko za drugi vdor, pa se moram še odločiti...«

Zanimivo je še, navaja Kavčič, da naj država ne bi imela nobenih podzakonskih predpisov, ki bi urejali področje varnosti v tovrstnih primerih. »Le dobra volja podjetja je, da se v okviru stroke izvajajo varnostni ukrepi. Torej nekih kršitev predpisov ni mogoče preganjati, ker

predpisov ni,« končuje svoje ugotovitve v našem pogovoru.

Verjetno bo aprilska nesreča in predvsem vzroki zanjo še dolgo odmevala v javnosti, a nobeni predpisi o varnosti, tudi če bi jih sprejeh, ne bodo vrnili devetim otrokom njihovih očetov in kna-pom njihovih kameratov...

SIMONA ŠOLINIČ Foto: GREGOR KATIČ

Slovo od prvega najdenega v jami Ojstro, Viktorja Bezgovška.

Rožencvet za zapaiie

1 Pet let in sedem mesecev 1 zapora so Izidorju Rožen-i cvetu na okrožnem sodišču -v Celju pripisali zaradi na-- peljevanja k umoru, dveh velikih tatvin in nedovoljene-iga prometa z eksplozivni--mi sredstvi, ponarejanja listin glede ukradenih vozil -pa mu niso uspeli dokazati. Borutu Užmahu so zaporno kazen desetih mesecev

prisodili zaradi kraje osebnega avtomobila, oprostili pa so ga obtožbe napeljevanja k umoru.

Oba naj bi za nečedno delo - umor Marka Šelekarja iz Celja leta 1999 - iskala primerno osebo. Pod njegov avto naj bi nastavila eksploziv, zato pa bi dobila deset tisoč nemških mark. To se ni zgodilo, saj sta Rožencvet in Už-

mah naletela na tajnega policijskega delavca. Plastični eksploziv in detonator so kasneje našli pri Rožencvetu. Preiskava, ki je trajala sedem mesecev, je dala tudi številne video- in avdioposnetke, ki so na glavni obravnavi pomenili dokazno gradivo in ostali za javnost skriti. Sodba še ni pravnomočna.

S.Šol.

Krilfoiovca obsojena

Na konjiškem okrajnem sodišču so izrekli sodbo Damjanu Kovaču iz Stranic in Antonu Vidmarju iz Bezine, ki sta bila obtožena krivolova.

Oba sta obsojena na osem mesecev zapora. Obtožena bosta morala oškodovanim lovskim ij^ružinam plačati še milijon in iPol tolarjev odškodnine. Kovač ,Pa še dodatnih 240 tisočakov vitanjski lovski družini.

Na območju občin Vojnik in Vitanje naj bi marca in aprila lani v nočnih urah postrelila več srnjadi in jih nato prodajala gostincem. Predvsem srnjad naj bi streljala na lovišču vojniške lovske družine. Tamkajšnji domačini so postali pozorni na pogosto pokanje, pri spremljanju nenavadnega nočnega dogajanja pa so na cestah ob gozdovih opazili tudi

krvave sledi, ki so policiste kmalu pripeljale do krivolovcev. Pri opravljenih hišnih preiskavah so odkrili še 12 glav srnjadi in dve zaščiteni ptici. Kot je bilo slišati na obravnavah, ne gre le za nezakonito dejanje, saj so bile srne ustreljene v času varstvene dobe, pač pa naj bi umirale v mukah zaradi neustreznega streliva.

UK

Radarske kontrole bodo...

• jutri, 29. junija, dopoldne na območju Mozirja, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah;

• v soboto, 30. junija, dopoldne na območju Celja, popoldne pa na območju Šentjurja;

• v nedeljo, 1. julija, dopoldne na območju celotne regije, popoldne pa na območju Velenja;

• v ponedeljek, 2. julija, dopoldne na območju celotne regije in še posebej Žalca, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic;

• v torek, 3. julija, dopoldne na območju Šentjurja, popoldne pa na območju Rogaške Slatine;

• v sredo, 4. julija, dopoldne na območju Velenja, popoldne pa na območju Žalca;

• v četrtek, 5. julija, dopoldne na območju Slovenskih Konjic, popoldne pa na območju Šentjurja.

Dve smrtni žrtvi v enem dnevu

Prva prometna nesreča s smrtnim izidom se je zgodila v noči iz petka, 22. junija, na soboto, 23. junija, na lokalni cesti izven Strmca nad Dobrno.

Šestintridesetletni A.B. iz Vitanja je vozil s traktorjem in v klancu na makadamskem vozišču zapeljal levo na travnato pobočje, kjer se je traktor večkrat prevrnil. Med prevračanjem je padel s traktorja in se tako hudo ranil, da je na kraju nesreče poškodbam podlegel. Pokojnega je našel mimoidoči v sobotnih zgodnjih jutranjih urah.

Drugo smrtno žrtev je prav tako v soboto, 23. junija, terjala nezgoda izven Spodnjih Laž pri Slovenskih Konjicah.

Iz Loč proti Poljčanam je vozil 36-letni voznik osebnega avtomobila. Izven Spodnjih Laž je v daljšem levem preglednem ovinku izgubil oblast nad vozilom in zapeljal desno na travnato površino, kjer je po petdesetih metrih drsenja z vozilom bočno trčil v drevo. Zaradi silovitega trčenja je voznik utrpel tako hude telesne poškodbe - v vozilu je ostal ukleščen - da je na kraju nesreče umrl.

MINI KRIMICI

Srečen tat?

utegne se zgoditi, da bomo med tatovi znova imeli milijonarja. V noči na soboto, 23. junija, je namreč neki zmikavt iz kioska Dela Prodaje v Velenju ukradel več cigaret in hitrih srečk v skupni vrednost okrog 250 tisočakov. Hitra srečka - hitri tat.

Eieictrični rop

Kar 133 metrov bakrenega elektičnega kabla si je iz ograjenega prostora vzel neznanec na Zaloški Gorici pri Žalcu. Podjetje Kapis je oškodoval za okrog 400 tisoč tolarjev. Komu bo električni kabel služil, policistom še ni znano.

Veiiici plen

Le kako mu je uspelo vse to odnesti?! Manjši postavljeni šotor, motoristično opremo za dve osebi, dve spalni vreči in fotoaparat, namreč. Vse to je šlo v neznano z neznanim roparjem, ki je bil v nedeljo, 24. junija, na javni motoristični prireditvi v Laj-šah pri Velenju.

Nepravi tat

Imamo še enega prestrašenega tatu. Nekoga, ki je od nedelje, 24. junija, do ponedeljka, 25. junija, poskusil vlomiti v prostore samopostrežne trgovine Engrotuš v Velenju. Pa je stisnil rep med noge in jo ucvrl, saj ga je očitno pregnal alarm.

NOČNE CVETKE

začela ponavljati zgodba izpred desetih let, saj jo je prestrašilo neko streljanje. Kot vedno, so se tudi tokrat v akcijo pognali naši stalni liki v cvetkah - policisti. Ugotovitev je sledeča, v bližini Jožice so le dobro jedli in pili ter žingali ob poroki in veseljaki so ob tem prižgali še dve petardi.

• Tudi takšni izprijeni ribiči, kot je tale naslednji, se najdejo. Njegov trnek se je brez dovolilnice namakal na stičišču Voglajne in Savinje. In ker imajo takšni tudi srečo, je ribič »upecal« kar petnajst »komada iznenada«. Petnajst klenov. Ribice je nato prevzel ribiški čuvaj, ribiča pa za to pristojni organi.

• V Šparu sta Elvis in Zoran minuli junijski teden imela čas nadlegovati prodajalke. Ker le-te zaradi tega niso mogle zbrano opravljati svojega trgovinskega poslanstva, so poklicale na pomoč, saj veste koga... Ker se nadlegovalna dvojica ni dala umiriti in se ni mogla potešiti, je eden izmed njiju imel čast policiste pospremiti do njihove stavbe in rešetke za eno noč občudovati z notranje strani.

• Teden, ki je za nami, je bil v znamenju hitrih prstov, ki niso in niso dali miru. Najprej so posegli v trgovino Vele, kjer sta bili Helena in Alenka optimistki, saj sta si hoteli brez plačila izposoditi nekaj oblačil in maskaro za obrazno fasado. Sladokusec Boris pa se je odločil krasti v neposredni bližini unifor-mirancev - v Šparu na Ljubljanski - kjer si je zaželel čo-koladice, a je imel bolj kot ne kisel obraz, ko se je srečal s policisti. To pa še ni vse! Dve personi sta hoteli krasti še v Interšparu, pri njiju pa naj bi našli še plen, ki sta si ga še prej nabrali v eni drugi celjski trgovini. Tatinska pamet, ni kaj.

• Ana naj bi imela zadnje čase nenavadno težavo s svo-jimi podnajemniki. Ti naj bi ji nagajali na prav poseben in »izviren« način. Da bi žito hitreje obrodilo, naj bi ji ga zalivali z »naravnimi izdelki«, ki se izločajo tam spodaj. Tudi po podstrešju naj bi ga nekaj s... Vsa zadeva je sedaj v rokah policistov, ki so odšli celotno zadevščino tudi preverit.

• Jožica se je prejšnji teden ustrašila, da se ni slučajno

Št. 26. - 28. junij 2001

20

INASI KRAJI IN LJUDJE

»Imejmo se fajnlfc

s to željo se je osemnajst-letni Gregor Janežič iz Za-grada v Celju obrnil na vse, ki so se v soboto zbrali okoli Hermanove krčme med obzidjem Starega gradu, da bi mu na poseben način povedali, da niso pozabili nanj. Prišli so tudi z namenom, da bi mu z glasbo in zabavo popestrili dan ter mu š prostovoljnimi prispevki pomagali pri nadaljnjem zdravljenju in rehabilitaciji, ki traja vse od tistega nesrečnega avgusta v letu 1998, ko je postal tetraplegik.

Gregor, takrat dijak prvega letnika Srednje šole za gostinstvo in turizem v Celju, je nameraval po triletnem šolanju postati natakar, je večino svojega prostega časa namenjal športu, pri čemer je bil nogomet vedno v ospredju. Bil je član Publikumove mladinske ekipe in se z marljivimi treningi že videl v članskem tekmovalnem moštvu.

Bila je prava avgustovska vročina, ko je pred treningom odšel s prijatelji na Šmar-tinsko jezero in skočil v vodo. Na tistem mestu, ki mu je usodno zaznamovalo vse življenje. Sledila je bitka za njegovo življenje, dolgotrajno zdravljenje in številni rehabilitacijski postopki.

Zdravje se mu počasi, a vztrajno vrača, optimizma mu ne manjka. Slavica Janežič, Gregorjeva mama, nam je ob prihodu na grad dejala: »Vsa čast tem mladim ljudem, ki so se lotili in bili kos tako zahtevni in plemeniti nalogi. Občutek, da ga sošolci in prijatelji niso pozabili, Gregorju zelo veliko pomeni. S stikih z njimi je lažje sprejel to življenje. Čez nekaj dni bo spet odšel v Ljubljano, tokrat mu bodo z operacijo poskusili povrniti glas, kar bi bil še en pomemben rehabilitacijski napredek in možnost za lažje komuniciranje z nami in njegovimi številnimi prijatelji.«

Njegovi sošolci so medtem, ko je Gregor bil svojo bitko, končali šolanje, pred tem so se preselili v novo šolsko zgradbo, predali ključ naslednji generaciji maturantov ter doživeli nepozabni maturantski izlet in maturantski ples. Za vse te dogodke je bil Gregor prikrajšan. Da pa bi mu na nek način povedali, da ga niso nikoli pozabili, so mu sošolci in prijatelji pripravili zabavno srečanje, na katerem je v soboto popoldne in pozno v večer na Starem gradu igral an

sambel Kastelo, za razpoloženje je skrbela tudi skupina Mi2, igre brez meja pa so se pričele s prihodom štirih Publikumovih nogometašev, zelo utrujenih po nočni vrnitvi s Češke in takoj po odigrani tekmi za pokal Inter-toto na Skalni kleti, kjer so močno premagali dansko moštvo. Prireditve na Starem gradu so se udeležili vratar in kapetan Amel Mujčino-vič ter Vladislav Lungu, Domen Beršnjak in Aleksander Šeliga.

Na srečanje z Gregorjem in njegovimi starši je prišla tudi njegova razredničarka Darja Štihrl in mu zaželela, da mu ta dan prinese veliko veselja in optimizma za naprej. Poleg sošolcev, ki so med letom zbrali toliko denarja, da so Gregorju kupili posebej zanj prirejen računalnik, pa so se srečanja udeležili tudi številni njegovi prijatelji s Hudinje, Zagrada in od drugod. Prireditev je bila tudi priložnost za zbiranje prostovoljnih prispevkov za Gregorjevo nadaljnje okrevanje, največji organizacijski in sponzorski delež pa je prispevalo zasebno podjetje But-ler iz Celja.

MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ

Gregor še vedno hodi na nogometne tekme, še vedno je v stiku s celjskimi nogometaši, tokrat pa je bil druženja z Amelom, Vladislavom, Domnom In Aleksandrom, ki je sledilo rezultatu 7:1 na Skalni kleti, še toliko bolj

vesel.

Klavdija Kovačič: »Pobudnice za to srečanje s koncertom smo bile Gregorjeve sošolke In sosošolke, za vse ostalo je poskrbelo gostinstvo Butler. Oba nastopajoča ben-da sta prav tako prispevala svoj sponzorski delež. SIcer pa smo prijatelji in sošolci z Gregorjem ves času v stikih, obiskovali smo ga, ko je bil še na zdravljenju v Ljubljani, z njim se občasno družimo tudi danes. Za prireditev, ki smo jo pripravili zanj, je Izvedel šele pred nekaj dnevi In bil zelo presenečen. Upamo, da bo operacija, na katero odhaja, uspela In da bomo danes ubrali primerno vsoto dobrodelnega denarja, saj je bližnja operacija dodatno finančno breme za Gregorjevo družino.«

Za grajskim obzidjem z mamo In očetom.

Št. 26. - 28. junij 2001

FOTOREPORTAZA

21

Brez glave na zabavo

Foto: GREGOR KATIČ, GAŠPER DOMJAN

St. 26. - 28. junij 2001

22

ŠPORT

Olimpijin trener na Polzeli

VeČina prvoligašev s Celjskega ob koncu tedna na

počitnice

v prihodnji sezoni naj bi v 1. slovenski košarkarski ligi igralo kar pet ekip s Celjskega. Kot je znano, so se po ustanovitvi Jadranske lige, v kateri bodo igrali Laš-čani, med elito uvrstili Šoštanj čani, ki naj bi se tudi dodobra okrepili.

Trener Elektre Darko Mirt, ki je pretekli konec tedna zelo uspešno končal sezono v veteranski ligi Alpe Adria, kjer je denimo zmagal v tekmovanju trojk, se z upravo kluba trudi sestaviti še močnejše moštvo za prihodnjo sezono. Klub sta že zapustila Muharem Vugdalič in Robert Karlo, ki sta jima pogodbi potekli. Prvi je izrazil željo po igranju izven meja Slovenije, čeprav je po nekaterih podatkih še najbližje Radenski, medtem ko naj bi Karlo okrepil novega B li-gaša iz Lenarta, ali pa bo kariero nadaljeval v Mariboru. Vsi ostali košarkarji bodo verjetno ostali v Šoštanju, kjer se trudijo v svoje vrste privabiti bivšega reprezentanta Boštjana Thalerja, ki je del pretekle sezone igral v Zagorju, trenutno pa je na služenju vojaškega roka. Blizu podpisu pogodbe je tudi Klemen Zaletel, ki je svoj čas zelo us

pešno igral na Polzeli, okrepitev na centerskem položaju pa bodo do 7. avgusta, ko bodo ponovno pričeli z vadbo, skušah poiskati v tujini.

Podpis pogodbe z novim tujcem v kratkem pričakujejo tudi v Zrečah, kjer so se že pred časom dogovorili z Goranom Ikonjičem, bivšim igralcem Drine, od koder prihaja tudi center Milojica Ze-kovič, ki je bil nekaj časa na preizkušnji in očitno zadovoljil trenerja Rogle Goraz-da Bokšana. Če bo Zekovič zares obljubil zvestobo Ro-gli, se bo po Milošu Šporar-ju od zreškega dresa verjetno poslovil tudi Veljko Pe-tranovič.

Še največje spremembe se ponovno obetajo na Polzeli, kjer je trenerski stolček že zapustil Boštjan Kuhar, ni pa še znan njegov naslednik. Po nekaterih podatkih sta naj-resnejša kandidata Zoran Martič in Miloš Sagadin, saj naj bi se sponzor Polzelanov Banka Celje odločil za sodelovanje z ljubljansko Olim-pijo, kar pomeni, da bodo Zmaji Savinjskim Hopsom posodih nekaj svojih mlajših košarkarjev in imeli glavno besedo pri izbiri trenerja. Od lanskega igralskega ka

dra, ki je ob koncu nosil največje breme, si Primož Ko-bale in Gregor Belina želita zaigrati v tujini. Boštjan Kuhar se trenutno ukvarja s fizično pripravo reprezentanta Gorana Jagodnika in še nekaterih znanih slovenskih športnikov, predvsem smučarjev.

Precej manj pretresljivo je trenutno v Laškem in v Šentjurju. Pivovarji so se v zadnjih letih že nekajkrat opekli pri izbiri igralcev, zato bo na imena novincev potrebno še počakati, saj želijo dodobra preizkusiti vsakega košarkarja, ki ga imajo v mislih. Nekaj tujcev se je v Treh lilijah že zvrstilo, vendar nihče ni podpisal pogodbe, kar velja tudi za 24-letnega Želimirja Stevano-viča, bivšega igralca Partizana, ki je zadnje štiri sezone igral v ZDA, trenutno pa je še v Laškem, kjer bodo prav tako z vadbo končali konec tedna, nadaljevali pa predvidoma čez tri tedne. Kar zadeva igralski kader, je podobno tudi v Šentjurju. Nič novega, le da je razlog za ne-nakupe pri Kemoplastu Al-posu precej siromašnejša blagajna.

DEJAN OBREZ

Na startu je bilo precej negodovanj zaradi pomanjkljive organizacije.

Tušev vzpon na Celjsko kočo

Lepo vreme, veliko tekmovalcev, rekreativcev ter ljubiteljev športa in zabave, to so poglavitne značilnosti prireditve, ki se je v soboto zaključila na Celjski koči.

Na 7,5 km dolgem krono-metru za gorske kolesarje je v absolutni kategoriji pri ženskah zmagala Sabina Rezar, druga je bila Simona Žabjek, tretja pa Cvetka Koželje. Pri moških je slavil Jure Golčer, ki je za zmago prejel tudi ček za 200 tisoč tolarjev, drugi čas je dosegel Mitja Moho-rič in dobil 80 tisoč tolarjev, tretji Miran Cvet pa je domov odnesel 50 tisoč tolarjev nagrade. Po posamičnih kategorijah so slavili še Jure Pre-bičevič, Alen Kolar, Blaž Gr-

dina, Milan Kikn, Vinko Žla-gavec, Patricija Mastnak, Katarina Jekl, Jasmina Jošt in Ivanka Grobelnik.

S prireditvijo je bil zadovoljen tudi organizator Žiga Kariž, ki je bil presenečen nad velikim številom prijavljenih tekmovalcev, zaradi česar so imeli tudi precej več dela kot je pričakoval. Prišlo je celo do manjših zapletov. Policija je zahtevala boljšo varnost na progi, za kar so organizatorji nemudoma poskrbeli. Kariž je menil tudi, da je bistvo vzpona rekrea

cija in ne nagrade, ki so jil prejeli udeleženci. Vzpon na bi postal tradicionalna vse slovenska prireditev, čepraA je razpoložljivih terminov Zc' takšne dogodke premalo, j( še dodal Kariž. Dogodek j( sicer minil v dobrem vzduš ju, prav na koncu pa smo bi li priče silni zadregi. Šele pc podehtvi priznanj najboljšin ženskam so ugotovili napa ke pri razvrstitvah in krepke spremenili vrstni red posa mičnih kategorij.

PETRA ŠAFRA^ Foto: GAŠPER DOMJA^

Tretjič Željico Petrovič

Deseti maraton državnosti v Celju je spet pripadel olimpijcu Bosne in Hercegovine Petroviču, ki je progo pretekel v času 2:36,38. Drugi je bil Ve-lenjčan Stanko Barber, ki je za njim zaostal za slabo minuto.

Želj ko Petrovič, doma iz Prnjavora, ki je v Celju dokončal Srednjo strojno šolo, je dokaj svež na cilju klasičnega maratona povedal: »Lani je bila temperatura dva

krat nižja, okoli 15 stopinj Celzija, zato mi je uspel dosti boljši izid. Pogoji so bili tokrat slabi. Za nameček sem stopil na kamen, a me lažja poškodba ni preveč zadržala. Rad bi pozdravil svojega bivšega trenerja v Celju Mladena Pavljaka.« Stanko Barber, večkratni zmagovalec maratona do Logarske dohne, je dodal: »Sploh nisva tekla skupaj. Nekaj časa sem ga videl pr^ sabo, a ujeti se ga ni dalo.«

Na 21-kilometrski progi sta drugo in tretje mesto osvojila Celjana Zlatko Lah in Zdravko Grahut, med ženskami pa je njuna someščan-ka Mojca Beltram pritekla na cilj druga. Deset kilometrov je najhitreje pretekla Ce-Ijanka Eva Jensterle pred Ve-lenjčanko Anko Pugelj in Šentjurčanko Petro Pungar-šek. Pri moških je zmagal Ve-lenjčan Dušan Peer pred Celjanom Matjažem Mrazom.

D.Š., Foto: GK

PANORJIMA

NOGOMET

Pokal Intertoto, druga tekma 1. kroga: CMC Publikum -Aarhus 7:1 (4:1). Koren (12, 35), Šumolikoski (14), Berš-njak (16), Bogatinov (69), Jožef (76), Sivko (90); Peder-sen (24, 11-m).

MAUNOGOMET

1. celjska liga: Skavti - Klateži 2:7, Šmartno - Prijatelji 4:4, Robokom - Romida 3:2, Pelikan - Celjski grof 4:1, Vef-loij - Cosmos 3:6, Maček tisk - Koma 1:4. Vrstni red: Pelikan 33 točk, Cosmos 32, Vef-lon 30...

Občinska liga Štore: Sv. Lovrenc - Inexa 2:3, Kanarčki - Pečovje 1:6, Laška vas -Gadi 6:2, Mladi knapi - Gamsi 0:3, Sokoli - Lipa 3:4, Voc -Kovinar 2:4. Vrstni red: Pečovje, Lipa 35, Laška vas 30, Sokoli 29, Inexa 25, Sv. Lovrenc 18, Kovinar 16, Gamsi 15, Gadi 13, Voc 8, Kanarčki 3, Mladi knapi 0.

Željko Petrovič je na majici nosil številko 1.

KEGUANI

DP v dvojicah za dekli

ce: mlajše 1. Polona Rogi na - Maja Lešnik, starejši 2. Rada Savič - Nada Sa vič, 3. Anja Kozmus - Sa bina Koljič (vse Mirotek Celje).

^ NA ioiATKO

Celje: Dan aerobike je od padel zaradi objektivnih raz logov, fitnes center Top fit ii Projektna pisarna Celje zdra vo mesto pa ga bosta pripra vila to soboto. Začel se b( ob lO.uri na Glavnem trgu.

Foederlach: Društvo vod nih in obvodnih športov Sai lor Celje je pripravilo tekmi aktivnih tekmovalcev in ve teranov v smučarsko akrobat skih skokih v vodo s plastiC ne skakalnice. Med člani j zmagal Jože Ivačič.

Št. 26. - 28. junij 2001

23

V sedmih nebesiii

Višek celjskega nogometa - Danci preveč neresni v Intertotu

Uvrstitev v drugi krog najmanj cenjenega evropskega pokala za celjske nogometaše ni bila zahtevna naloga, navzlic temu pa je največji uspeh doslej. Do prve domače evropske zmage so rumeno- modri prišli lažje, kot so pričakovali, povsem nenadejan pa je skupni izid 7:2. Zato so tudi na spletni strani UEFA po izločitvi Aarhu-sa, Publikum kovali v sedma nebesa.

Že v nedeljo sledi nadaljevanje na Skalni kleti: prva tekma 2. kroga proti Art-mediji Petrzalki. Slovaki so na svojem stadionu doživeli pravi triler proti Litovcem. Po 90 minutah ter podaljšku je bil izid še vedno isti kot na prvi tekmi - 1:1. Prvih šest strelov z bele točke je končalo v mreži. Zudy-su iz Ekranasa je nato domači vratar Juraj Cobej strel ubranil, Michal Kubala je povišal na 5:4, Litovci pa so zapravili še eno enajstmetrovko...

Počitnice

Aarhus je v Celje pripotoval z mlado postavo, šestnajstimi igralci, ki jim ni do odmora, saj imajo v tem obdobju edino pravo možnost za uveljavitev. Čeprav nepisan danski zakon veleva, da morajo vsi počivati tri tedne, je nekdo v Intertotu pač moral igrati. »Kriva je naša krovna zveza. Zavajali so nas s podatkom, da bomo tekmovanje začeli v 2. krogu. Najboljši so zdaj na počitnicah. Igrala sta le dva igralca prvega moštva,« je po hudem porazu hladno govoril trener John Stampe. Njegovi varovanci so prikazali le borbenost in ostrino, na drugi strani pa zelo slabo tehnično podkovanost. Oba gola sta jim bila podarjena; na Skalni kleti je prekršek Uroša Go-renaka nad Boegebjergom pred tisoč gledalci videl le romunski sodnik Edgar Alt-mayer.

Zaplet

Velika (namerna) napaka Romuna je Dance vrni

la v igro. Znižali so na 1:3, pri zaostanku z 1:4 pa se je Tom Christensen sam znašel pred Amelom Muj-činovičem. Celjski vratar je v celoti popravil napako iz Aarhusa in mojstrsko preprečil danskemu napadalcu realizacijo stoodstotne priložnosti. Če bi žoga končala v mreži, bi gostje za preboj naprej potrebovali le še en zadetek. Nadaljnji potek je znan, Celjani so mrežo rojakov najbolj znanega pisca pravljic napolnili s pravljičnim številom. Otroško navdušen je bil celo direktor Darko Klarič, ki je razkazoval svojo kravato s sedmimi žogami.

Igra

Kar smo poudarjali že od finiša DP, postaja še bolj očitno. Pušnikova selekcija si na igrišču prizadeva prikazati igro, ki privlači. Zadnji uradni tekmec sploh ni bil po meri, a so bile zategadelj »šablone« še bolj transparentne. S čim manj dotiki z žogo na bočna položaja in potem v kazenski prostor, to je jasna trener-jeva zahteva. Zadevo je začutilo tudi občinstvo, kar je »Vipovce« skorajda vrglo v trans. Krasni zadetki so se vrstili, novinca Robert Koren in Mitja Brulc pa sta delovala kot večletna člana moštva. Če sta na listi želja resnično še Matej Šnofl in Miha Pitamic, potem predsednik Marjan Vengust bolj gradi moštvo za prvaka kot novi stadion.

Odsotni

Manjkala je izkušena četverica. Aleksander Rado-savljevič bo po operaciji sčasoma zagotovo okreval. Samo Vidovič pa bo ta teden registriran, a bo bržčas zaradi slabe pripravljenosti še v ozadju. Prosti branilec Gregor Blatnik je tik pred tekmo potožil nad poškodbo, dobro obveščeni (tudi klubski) viri pa navajajo njegovo ljubosumje zaradi Almirja Sulejmano-viča, ki naj bi ga vabili na Skalno klet iz Velenja. Ob

jezeru so se že sprijaznili z izgubo »libera«. »Za Su-lejmanoviča sploh nisem vedel, saj časopisov pač nisem bral. Imam vneto trebušno steno, zato sem že na Češkem delal po posebnem programu. Da sem štrajkal? Neumnost! Na takšni tekmi, če jo dobro odigraš, se lahko tudi >prodaš<. Kot kaže sploh niste bili obveščeni o moji poškodbi. Nisem kriv, če informacij s Češke ni bilo,« je namige zavrnil Blatnik, ki se mu pogodba izteče v soboto. Po najvišji zmagi slovenskih klubov v Intertotu naj bi Marijan Pušnik še nič ne vedel o Sulejmanovičevem prihodu. Prosti branilec ze-leno-črnih pa je predvčerajšnjim podpisal triletno

pogodbo za CMC Publikum. Nejasen je status Matjaža Štancarja. Pogodba

Velenjski Rudar je na pripravah na Mariborskem Pohorju. Skupščina Eso-tech Šmartnega bo jutri v Kulturnem domu ob 20. uri. Danes so se igralci preselili na kmečki turizem v okolici Ljubnega, kjer bodo vadili. Odšla sta Ar-lič in Kraljevič, vadbi pa sta se pridružila Damjan Romih in Aleš Kačičnik.

mu je potekla že pred mesecem dni, zato ni želel v Blšanye... Sta najstarejša igralca, zadnji legendi kluba, nezaželena v Celju?

DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ

20-letni Robert Koren je navdušil.

Čudežna deiciica icegijašiciii stez

Barbara Fidel premlada za MEP -Rekord 476 kegljev

Celjsko žensko kegljanje ob atletiki, košarki in judu prinaša največ trofej mestu ob Savinji, žal pa ni olimpijski šport.

Kegljavke Miroteksa so že 17 let zapored najboljše na državnih prvenstvih, domačim lovorikam pa dodajajo naslove in odlične uvrstitve na članskih svetovnih in evropskih prvenstvih ter na velikih tekmovanjih za mlajše kategorije. Ob izvrstnih tekmovalkah, kot so Marika Kardinar, Biserka Petak, Mira Grobelnik, Jožica Šeško in Marta Zupane pri članicah, pa Andreja Razlag in Polona Ko-štomaj pri mladinkah, je v zadnjega pol leta največji skok med najboljše napravila še ne šestnajstletna Barbara Fidel.

Rojena je 9. avgusta 1985. Pohvali se že lahko s štirimi naslovi državne prvakinje pri kadetinjah in mladinkah. Zadnji uspeh je dosegla na evropskem kadet-

Trener Lado Gobec resno razmišlja, da bo Fidelova nastopila za Miroteks tudi na svetovnem pokalu meseca oktobra v Nemčiji. To si upravičeno zasluži, saj je člansko DP zaključila celo na 4. mestu. »V naslednjem letu se obeta začetek evropske lige po turnirskem sistemu,« je pristavil Lado Gobec.

skem pokalu, ko je med 20 državnimi prvakinjami osvojila bronasto kolajno v igri posameznic. Med mešanimi pari se je celo povzpela na najvišjo stopničko, skupaj z državnim kadetskim prvakom Davidom Selov-skim iz Litije.

Prvič je na kegljaško stezo stopila leta 1997 kot učenka 6. razreda osnovne šole. Danes je dijakinja Gimnazije Center. Začela je v izredno uspešni skupini začetnic pod vodstvom Lada Gobca in kaj kmalu so prišli uspehi v nižjih tek

movalnih razredih. Vidnejši dosežki so prišli na plan po treningih, ki so na sporedu trikrat na teden. Na vsakem opravi 175 metov. Največji kakovostni premik ji je uspel letos, ko je dosegla zavidljiv osebni rekord - 476 podrtih kegljev. Priborila si je nastop na mladinskem EP v Kopru, ker pa še ni dopolnila 16 let, je boje bodočih tekmic le opazovala.

Zanjo seveda ni bilo s tem nič izgubljeno. Trdno je odločena, da bo nadaljevala s trdim delom. Namreč, priključena je že prvi članski ekipi, kar je zanjo velika čast. Če bo na tekmovanjih ustalila dosežke okoli rezultata 450, lahko v naslednji sezoni pričakuje visoke uvrstitve v vseh kon-kurencah.

JOŽE KUZMA

Po lučajih Barbare Fidel keglji padajo kot za stavo.

PETEK29.6.

I I I lllllll1lllMHI|l|l|lllllllt|(ll|IIIHI||||

KONJENIŠTVO

Preskakovanje ovir - Lač-ja vas: Pokal Slovenije 2.del (do nedelje).

NEDEUA1J.

NOGOMET

Pokal Intertoto, prva tekma 2. kroga- Celje: CMC Publikum - Artmedia Petrzalka (18).

ROKOMET

Klubsko kadetsko EP -

Partille: Celje Pivovarna Laško - E.S.V.A.A. (Ciper), CPL -Volendam (Niz).

VATERPOLO

Zaključni turnir 2. državne lige- Celje: Poseidon (Celje), Kranj 90, Kamnik, Maribor, Tivoh (od 8.30 - 21)

P0NEDEUEK2J. ROKOMET

Klubsko kadetsko EP -

Partille: CPL - Magdeburg (Nem), CPL - Skogaas (Šve).

Najboljši osnovnošolci

Slavnostno podelitev priznanj najboljšim športnikom desetih celjskih osnovnih šol je Športna zveza Celje pripravila na osnovni šoli Lava.

V skupnem seštevku je najuspešnejša IV. OŠ, ki je s pedagogom Aleksandrom Ki-tanovskim (na sliki), tretjič izbranim za najboljšega, pri dečkih osvojila prvo mesto, pri deklicah, ki jih poučujeta Alenka Šauperl in Vanja Ferme, pa drugo. Končni Vrstni red-dečki: 1. IV OŠ 44 točk, 2. OŠ Lava (Igor Krstič) 38, 3. OŠ Hudinja (Petar Mi-lovac) 34; deklice: 1. II. OŠ

(Desanka Čalasan) 44,2. IV. OŠ 42, 3. OŠ Lava (Marko Kopriva) 36.

Najboljši posamezniki po šolah so bili: I. OŠ: Rok An-tolinc, Matej Krušič, Aleš Mu-hovec; Samanta Džumič, Ta-ra Filipovič, Eva Komplet. II. OŠ: Rok Močnik, Marko Romih, Marko Mernik; Nuša Skutnik, Valentina Zumberi, Jasna Rakanovič. III. OŠ: Urban Kokotec, Jernej Kruder, Miha Korenjak; Maja Šon, Eva Jenšterle, Živa Rebec-Klarer. IV. OŠ: Žiga Titovšek, Žiga Le-tonja, Enis Kahvedžič; Maja Novak, Sara Kokotec, Saša Derbuc. OŠ Hudinja: Mark Jo-

kič, Boris Vodišek, Dejan Hr-vačin; Zala Bojovič, Nuša Ku-kovičič, Mateja Stropnik. OŠ Lava: Dalibor Nikolič, Matej Centrih, Matic Lovrek; Daša Hliš, Barbara Hribernik, Ma-nja Goršek. OŠ Frana Kranjca: Ladi Krivec, Rok Oprešnik, Alen Jankovič; Romana Čo-lič, Alja Jankovič, Žana Kopač. OŠ Frana Roša: Rok Mar-guč. Zoran Keser, Goran Ni-nič; Iva Jug, Andreja Zupane, Ula Toplak. OŠ Ljubečna: Jan Gregorc, Benjamin Mimik, Marko Koštomaj; Dragana Rakanovič, Barbara Čepin, Ines Fidler. OŠ Glazija: Matej Šum-Ijak; Lucija Kranjc. D.Š.

Št. 26. - 28. junij 2001

24

INFORMACIJE

Stopnišče pod novo streho

Prejšnji ponedeljek so v Celju začeli s prenovo stopnišča, ki vodi do cerkve sv. Cecilije na Bregu in s svojo značilno podobo daje pečat Celju že od časov, ko je bilo mesto z območjem na desnem bregu Savinje povezano s Kapucinskim mostom.

Kapucinsko stopnišče je spomeniško zaščiteno, zadnje čase pa ga je močno načel zob časa, zato je bilo nujno potrebno prenove. Ker so bili leseni deli strešne konstrukcije že tudi ne

varni, so se odločili za temeljito prenovo. Predvidoma do sredine julija bodo tako v celoti zamenjali ostrešje ter stopniščni nadstrešek prekrili z novo opeko, naložba v prenovo pa je ocenjena na osem milijonov tolarjev. Ker med prenovitvenimi deli seveda hoja po stopnišču ni dovoljena, je do cerkve sv. Cecilije v tem času mogoče priti z avtom po Maistrovi cesti ali pa peš po utrjeni poti ob obzidju mimo vojaškega poveljstva. IS, Foto: GREGOR KATIČ

Št. 26. - 28. junij 2001

MEPORIAZA

25

Tovarna iz polnili vimen

Vidčevi predelajo 35 do 40 tisoč litrov kozjega mleka v imenitne sire

Skozi prekrasno dolinico se ob potoku Kozarici tišči le ozka, ovinkasta, asfaltirana cesta, ki po strmem I klancu pripelje na veliko I ravnino. O asfaltu ni več ne i duha ne sluha, poti so oz-I ke, med kamnitimi kolesni-; cami je nezvožen trak tra-i ve. Ravnino obkroža lep ; gozd, poln gabra. Med trav-' nike z nekaj drevja, tudi češ-1 njami, ki jih ni prizadela I letošnja spomladanska i zmrzal, so se umestile nji-; ve, dolge kot nogometna i igrišča.

Domačija Franca in Sonje \ Videč j e kot maj hna vas v kra-: ju, ki se imenuje Ravne, si-i cer pa je ob iiišni številki za-I pisano »pravo« ime kraja, Vo-j druž. Hlev za koze z molžiš-I čem, sirarna, stara domači-j ja, velika nova hiša, stara ko-I vačija z zgodovinskim me-1 hom na nožni pogon, gospodarsko poslopje, prostor za kopo...

Nad Vidčevo domačijo, ki se razteza na 22 hektarih, od tega 14 gozda, se bohoti 3 kilometre oddaljena mogočna Resevna na eni in Svetina na drugi strani. Za bližnjim hribom, pod katerim žubori bistra Kozarica, ki je tudi izvir pitne vode za Šentjur, je Šen-trupert, spodaj se kot na dla-1 ni razkazuje Jakob, desno nad j njim se k nebu pne zvonik I kalobske cerkve.

»Tja smo hodili v šolo,« po-j ve gospodar Franci, ko se spre-i hajamo po domačiji. »Pet ki-' lometrov peš daleč smo imeli. Pa je šlo. Naši trije, 13-letna Janja, 10-letna Sanja in 8-letni Klemen, se danes vozijo v Hruševec. Nič jim ni hudega, čeprav imajo še vedno do šolskega avtobusa lep j kos peš poti, dva kilometra v eno smer.«

Lepo, sončno sobotno popoldne je bilo. Otroci so za hišo igrali badminton. Franci in Sonja pa sta nas popeljala po domačiji, ki diha sre

di zelenja pod prostranim nebom. Želeli smo izvedeti več o kozjereji in predelavi kozjega mleka v različne izdelke, posebej še dobre, kakovostne in zdravilne sire, kar je poglavitna dejavnost domačih.

»S kozjerejo se ukvarjava trinajst let,« je pripoved pričel Franci in nas popeljal do ograde, izza katere so nas zve davo opazovale velike, svetleče rjave koze s polnimi vimeni. Približeval se je čas večerne molže.

»Deset let smo oddajali kozje mleko v mlekarno v Ar-jo vas. Bili smo med najboljšimi in največjimi pridelovalci kozjega mleka, za kar smo dobili tudi več priznanj.« Pa so prišli neprijetni časi...

»Pred tremi leti se je mlekarna Arja vas odločila, da ne bo več odkupovala kozjega mleka. Predlagali so nama prehod na izdelke iz kozjega mleka. Po premisleku in temeljiti pripravi sva začela. Prvi rezultati so dobri,« pripoveduje Franci.

Na domačiji imajo okoli 50 koz, ki dajo letno 35 do 40 tisoč litrov mleka. Predelajo ga v pet različnih kozjih sirov z imeni gurman, Herman, sonček, kozja feta in Tincl.

V sirarni je glavna Sonja: »Za kilogram sira potrebujemo 12 litrov mleka, siri pa različno zorijo. Herman je poltrdi kozji sir v olivnem olju z začimbami in ima značilen mediteranski okus. Tudi gurman je poltrdi kozji sir, in je prava poslastica za ljubitelje kozjih sirov. Je naravno zorjen, z značilno aromo in pestrim, za kozje sire značilnim kiselkastim okusom, ki se s staranjem stopnjuje. Njegovo kakovost potrjujejo priznanja na >dobrotah slovenskih kmetij< na Ptuju, kjer smo lani dobili bronasto, letos pa zlato priznanje. Lani v Gradcu v Avstriji na sreča

nju dežel Štajerske je bil nagrajen z odličnim priznanjem.

Sonček pa je mehek kozji sir, blagega okusa, ki ga uporabljamo za razne solate, omake in narezke. Za narezke je posebej priporočljiv mehki sir z začimbami, ki še dodatno popestrijo okus in videz narezka. Na Ptuju je bil sonček lani zlat, letos pa - za komisijo je bil malo preslan - bronast!«

Poltrdi kozji sir Tincl je nov izdelek Vidčeve sirarne in je prav tako naravno zorjen. Njegova aroma je milejša, okus pa rahlo sladek, in z daljšim zorenjem bolj izrazit. Ime pa je dobil po domačiji. »Tincl se pri nas reče po domače,« pove Sonja.

Odlična je tudi kozja feta, ki zori v slanici in je zlasti poleti primerna za popularne šobske solate!

Posebnost je tudi poltrdi kozji sir, ki ga starajo več mesecev in ga uporabljajo namesto parmezana. »Zori 4 do 5 mesecev in bolj je star, boljši je,« pojasnujeta prava strokovnjaka.

Doma otroci redno pijejo samo kozje mleko, ki je zelo zdravo, tudi zaradi visoke vsebnosti kalcija. Kozličke prodajajo za zakol, posebne nege in pozornosti pa so deležne koze mlekarice, ki so nemške oplemenitene srna-ste (rjavkaste) pasme.

Koze, zelo zahtevne in občutljive živali, imajo rade dobro hrano. Pasejo na prostem, v hlevu pa se hranijo s senom, svežo travo in dodatnimi posladki. Zjutraj in zvečer jih odženejo v molžišče.

mleko pa, ohlajeno na 4 stopinje, dva dni zbirajo v kotlu, nakar ga pretočijo v sirarno in predelajo.

Sonja in Franci o svojih kozah govorita zelo spoštljivo: »To so zelo inteligentne in prijazne živali, ki se marsičesa hitro naučijo.« Vidčeva sodelujeta v Društvu rejcev drobnice Celjske in Koroške regije, v katerem je okoli 200 članov, večina jih goji ovce, ostah koze. Zelo malo pa je takih, ki bi se ukvarjali s kozjim mlekom in njegovo predelavo. V Sloveniji so trenutno morda trije ali štirje in Vidčeva sta čisto pri vrhu. Medtem, ko je Franci glavni pri hlevu in v molžišču, pa je »prva violina« v sirarni žena Sonja:

»Pred petimi leti sem pustila službo v Bohorju in se začela ukvarjati s siri. Štiri leta sem preizkušala in se pripravljala na prve izdelke. Že, ko smo oddajali mleko v Ar-jo vas, sem doma zadržala 20 litov mleka. Delala sem sire in si podatke zapisovala. Naredila sem enega, morda dva sirčka in tako nabirala izkušnje. Udeležila sem se tečaja na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, speciahzacije v Nemčiji in dveh tečajev na sirarski šoli v Kranju. Zdaj vsak drugi dan širimo po 350 do 420 litrov kozjega mleka!«

Za dober sir so potrebni kakovostno mleko, primerna temperatura, vlaga, čistoča, iznajdljivost in tudi srce. Ali, kot se rada upravičeno pohvali Sonja, da s siri diha.

Kaj pa tisto zadnje, kar koza lahko da, gnoj?

Smeh in zadovoljstvo prešineta Francijev obraz: »Naši travniki ne poznajo umetnih in drugih gojil, samo kozje. Vse leto gnoj zbiramo in jeseni potrosimo. Travniki odlično uspevajo.«

Na Vidčevi domačiji imajo delo skozi vse leto: »Kožice se prskajo jeseni in kotijo koncem februarja, v začetku marca. Po enem mesecu začnemo z molžo, ki traja do božiča. Doslej smo sadili tudi zeljne sadike in vsako leto pridelali za prodajo okoli 50 ton svežega zelja. Ker je tradicija v vasi in gaber v gozdu, kurimo kope za oglje, ki je izjemne kvalitete. Pakirali smo ga po tri kg in prodajali. Letos smo zakurili zadnjo kopo, prihodnje leto bomo opustili tudi zelje in povečali travnike ter število koz, z njimi pa posredno tudi izdelavo sirov. Danes ne moreš početi vsega po malem, ampak se moraš lotiti nečesa, kar ti zagotavlja solidno preživetje. Sicer pa smo se pri nas zadnja leta organizirali tako, da

smo vedno delali le tisto, kar je bilo učinkovito.«

Pri Tincl so res lahko za vzgled. Sonji in Franciju pomagata mama Nežika in teta Marija, marsikaj postorijo tudi že otroci, čeprav je njihova prva skrb učenje in igra.

In kako priti do kvalitetnih Videčevih sirov?

»Vsako soboto na celjski tržnici ter v Jurmesovi mesnici v Celju in na glavni tržnici v Ljubljani. Kmalu se bodo izdelki pojavili v celjski Tlirški mački pa v gostilni Ci-zej med Žalcem in Velenjem ter morda še kje.«

Pri Vidčevih ne boste navdušeni samo nad urejeno kme tijo in kozjerejo s sirarno, ampak tudi nad čudovitima gostiteljema, mladima Sonjo in Francijem, ki sta opustila delo v tovarni in ga zamenjala za delo v domači tovarni brez strehe... Sprehod skozi prelepo dolino Kozarice do Videčevih sirov in mleka ter nadaljevanje poti do Svetine, Re sevne in Šentruperta pa kar kliče po nedeljskem izletu...

TONE VRABL

Franci Videč ob kozah mlekaricah, ki dajo vsak dan po jutranji in večerni molži po tri do štiri, najboljše pa tudi do sedem litrov mleka.

Sonja in Franci Videč.

Sonja med hlebčki imenitnega kozjega sira.

^ 26. - 28. junij 2001

26

INASI KRAJI IN LJUDJE

Hura^ pocitnice!

Izleti, kopanje, tenis, konjeništvo, različne delavnice,... zaokrožujejo poletno počitniško ponudbo v Celju

v petek se je za učenke in učence ter dijakinje in dijake uradno končalo šolsko leto. Do sobote se bodo še potili maturanti, ki opravljajo ustne izpite, nato pa tudi njih čakajo zaslužene počitnice. Lahko jih bodo preživeli tudi aktivno.

Medobčinska zveza prijateljev mladine Celje bo od 3. juhja do 30. avgusta pripravila izlete s počitniškim otroškim avtobusom, ki bodo otroke od 6. do 14. leta vozili vsak torek in četrtek v juliju in avgustu v zanimive kraje po Sloveniji. Prevoze in vodnike plačajo občine Celje, Dobrna in Vojnik, vzgojitelje pa bo zagotovila zveza. Starši morajo poskrbeti za malico in morebitno vstopnino na kopališče oziroma v živalski vrt. Obvezne so predhodne prijave, ob katerih je treba plačati 500 tolarjev, ki jih na avtobusu izletnikom vrnejo. Tistim, ki se kljub prijavi izleta ne udeležijo, denarja ne vračajo. Prednost bodo imeli otroci iz socialno ogroženih družin. Julija in avgusta bodo pripravili tudi številna letovanja.

Tuševa otroška šola prostega časa pripravlja počit-nikovanje na letnem kopališču v Celju za otroke od 6. do 15. leta. S taborniki bodo

otrokom predstavili življenje v naravi; otroci bodo spoznali osnove taborništva, lokostrelstvo, uporabo šotor-skega krila, streljanje s fračo, pripravili pa bodo še orientacijske igre ter lov na zaklad. Organizirali bodo tudi plavalni tečaj, poleg kopanja pa bodo počitničarji lahko še likovno ustvarjali. S počitniškimi aktivnostmi na bazenu bodo začeh 2. julija, dnevna počitnikovanja pa bodo od 9. do 15.30. ure. Prijave sprejemajo na številki 040-754-784.

V Otroškem muzeju Hermanov brlog pripravljajo od 30. junija do 25. avgusta vsako soboto poletne predstave. To soboto ob 10. uri si bodo otroci lahko ogledali predstavo Janko in Metka in pravljico o zmaju Lutkovnega gledališča Rozmanitosti iz Češke. 3. julija ob 11. uri bo delavnica Prometni znaki nimajo počitnic, 4. julija ob 11. uri delavnica Poriši poletni kozarec, 5. in 6. julija ob 11. uri pa delavnica Ustvarjamo za razstavo v Otroškem muzeju umetnosti v Hamadi na Japonskem.

Konjeniški klub Celje iz Škofje vasi organizira v času poletnih počitnic 5-dnev-ne tabore za otroke od 8. do 12. let. Tabori bodo od 8. do

15. ure, v programu pa so poleg dela s konji tudi družabne igre in krajši izleti. S tabori bodo začeli 2. julija, prijave sprejemajo na telefonski številki 041-203-610 in 041-383-641 še jutri. ^

Teniški klub Dobi in Športno društvo 2000 pripravljata med 2. julijem in 3. avgustom pet tedenskih teniških kampov za otroke med 1. in 8. razredom na športnih igriščih II. Osnovne šole Celje. Otroci bodo razdeljeni v tri skupine; spoznavanje osnov tenisa ter druga športna vadba bo s krajšimi odmori ter odmorom za malico med po-nedeljkom in četrtkom od 8.30. do 13.30. ure. Za tedenske teniške kampe sprejemajo prijave po telefonu 041-842-486, za 5 tisoč tolarjev pa bodo ob varstvu in organizirani tedenski vadbi zagotovili še zavarovanje, malico ter osvežilne napitke in izposojo športnih rekvizitov. Organizatorji pričakujejo okoh 150 otrok, jeseni pa bodo nadaljevali s teniško šolo za tiste, ki jih bo poletna vadba še posebej pritegnila.

V Galeriji sodobne umetnosti Celje ter na prostem bo akademski slikar in likovni pedagog Djemal Djokovič v času šolskih počitnic med 3. julijem in 24. avgustom vo

dil brezplačne likovne delavnice za osnovnošolce od 1. do 8. razreda. Počitničarji bodo dobili vse, kar bodo potrebovali pri svojem ustvarjanju, delavnice pa so zasnovane tako, da bodo mladi navdih za ustvarjanje iskali med sprehodi po mestu ah v naravi, zatem pa bodo zbrane vtise strnili v različne likovne tehnike.

Veliko šolarjev bo letošnje počitnice preživelo v Celjskem domu v Baški, podrobnejše informacije o ceni ter prostih terminih pa ponujajo v CID po telefonu 548-29-51.

Zavod Rogaška dediščina Rogatec pripravlja v juliju dve počitniški likovni delavnici, namenjeni otrokom od 10. do 14. leta. Prva, S čopičem odkrivamo svet, bo od 9. do 14. julija, ko bodo otroci vsak dopoldan v likovni delavnici, popoldan pa si bodo ogledovali bližnje znamenitosti ter se rekreirali. Druga delavnica S čopičem na konja bo od 16. do 21. julija, ko bodo imeli otroci v popoldanskem času možnost za-četniškega tečaja jahanja ter še za druge aktivnosti.

S.B., I.S.,B.J.

Foto: G. KATIČ

Počitniški utrip je lahko živahen tudi v mestu, na bazenu, denimo.

Izlet za kuharje, naročnike in zeiiščarje

Na Radiu Celje smo lani združili ljubitelje oddaje Kuhajmo skupaj v klub, ki je pomagal tej oddaji z raznimi nasveti in tudi pri promociji obeh kuharskih knjig, ki smo jih izdali.

Za člane kluba smo zato pripravili izlet, ki nas bo v soboto, 7. julija popeljal iz Celja v Slovenske Konjice, kjer bomo poizkusili dobrote iz divjačine; zatem se bomo odpeljali v Žiče na ogled kartuzije in tamkajšnje zeliščne lekarne, kjer bo tudi degustacija izdelkov, ki jih pripravljajo tam. V Ži-čah bomo obiskali tudi pletars-tvo Kalšek, zatem pa se bomo odpravili v vas Mlače, kjer si bomo ogledali tamkajšnji etnološki muzej.

Kosilo nam bodo popoldne pripravili na kmetiji Lo-pan v Ločah, kjer nas bo zabaval harmonikar, pripravili pa bomo tudi nagradne igre. Po kosilu se bomo odpravili nazaj proti Celju in se mogoče ustavili še kje.

Ker bomo na izlet odpotovali z dvema avtobusoma, vabimo na ta izlet, razen članov kluba, tudi naročnike Novega tednika in seveda vse ostale bralce našega časopisa ter poslušalce Radia Celje.

Cena izleta je: za člane Kluba ljubiteljev oddaje Kuhajte z nam-i 2.300 Sit

- za naročnike Novega tednika 3.000 Sit

- za vse ostale udeležence 3.800 Sit

V ceni je zajeto:

- prevoz z avtobusom

- vodenje izleta ter vstopnine za ogled Žičke kartuzije, ogled zeliščne lekarne, etnološkega muzeja in še kakšnega ogleda

- degustacije divjačinskih izdelkov in izdelkov Zeliš-čarice

- kosilo

Prijave za izlet sprejemamo do torka, 3. julija, s priloženo prijavnico, stroške izleta pa lahko poravnate na oglasnem oddelku NT&RC, Prešernova 19, Celje, ali pred odhodom avtobusa.

Odhod avtobusa bo ob 8. uri izpred Avtobusne postaje Celje (nasproti hotela Štor-man).

^KRATKO

Za zdravo hrbtenico

Otroci 8.C razreda Osnovne šole Frana Roša v Celju so med prvimi v Sloveniji, ki so opravili vzgojnopreventivni program Šole dobre drže (ŠDD). Izobraževanje je vodila Majda Anžin, viš.fizio-terapevtka iz Zdravilišča Laško, sodelovali pa sta tudi razredničarka Zlatka Popovič in šolska psihologinja Bernarda Dobnik. Otroci so opravili zdravstveno vzgojni program ŠDD na štirih srečanjih po dve šolski uri, razdeljeni v dve skupini v prvem razredu (1994), ponovno v petem razredu (1998) in še zadnjič letos aprila. Program ŠDD je izdelan po konceptu Šole proti bolečini v križu, ki ga v Zdravilišču Laško izvajajo že enajsto leto. (AM)

Stop za plezalce!

LTO Celeia znova opozarja obiskovalce Starega gradu nad Celjem, da je plezanje po Friderikovem stolpu zelo nevarno. Po besedah predstavnice za stike z javnostmi LTO Celeia Katarine Kerk kljub številnim opozorilom ter opozorilnim tablam, razmeščenim po grajskem območju, v zadnjih tednih opažajo vse več »pogumnežev«, ki svoje plezalne sposobnosti preizkušajo kar na zuna

nji steni stolpa. Friderikov stolp, ki je potreben temeljite prenove, je zaradi krušljivosti sten že tako ali tako nevaren. Plezanje po njem, ki je seveda strogo prepovedano, pa se lahko tudi tragično konča. (IS)

Prostovoljstvo med invalidi

v Medobčinskem društvu delovnih invalidov Celje se v sodelovanju z vojniško občino pripravljajo na ustanovitev aktiva, ki bi združeval samo vojniške delovne invalide. Celjsko društvo delovnih invalidov se je na vohlni skupščini konec lanskega leta, ko so invalidi za svojo predsednico izvolili Marijo La-mut, iz občinskega razširilo v medobčinsko, saj so člani tudi po nekaj letih, kar je lokalna samouprava postavila nove občinske meje, želeli še naprej delovati skupaj. Tako v Štorah že leta deluje samostojni aktiv, v kratkem pa naj bi zaživel tudi v Vojniku. (IS)

Srečanje starejših

Krajevna organizacija RK Žiče-Draža vas je pripravila srečanje starejših krajanov. Vsi, ki so in še bodo v tem letu dočakali osemdeset let, so bili deležni posebne pozornosti. Slavljenk je bilo kar osem: Veronika Repič, Ljudmila Potočnik, Viktorija

Košir, Marija Kračun in Cecilija Gobec, vse iz Žič, ter Marija Cugmas, Kristina Le-skovar in Ljudmila Levart

iz Draže vasi. Cvetlico je dobil tudi Jožef Mernik, ki je praznoval devetdeseti rojstni dan, ter najstarejši krajan Luka Grobelšek, ki je star že triindevetdeset let, prav tako pa tudi nekdanja predsednica te organizacije Anica Pavšer. Posebna darila in čestitke za vse povabljence pa so pripravili učenci žiške šole. (J.G.)

Z Elanom do najvišjih stopničk

Mladi zgornjesavinjski smučar Jošt Funtek je pred dnevi podpisal sponzorsko pogodbo z begunjsko tovarno smučarske opreme. Lani je osvojil naslov državnega podprvaka v svoji kategoriji in si odprl vrata v tovarniško moštvo Elana. Na lučki osnovni šoli so sprejeli pravilnik o statusu športnika, je povedala ravnateljica Valerija Robnik. Zaradi številnih obveznosti je Jošt namreč precej odsoten od pouka, ob dobrem sodelovanju s SK Luče in starši pa zmore tudi šolske obveznosti. Ob tej priložnosti so predstavili tudi in-ternetno stran www.funt-ski.com, ki naj bi postala stičišče ljubiteljev alpskega smučanja. (EM)

Št. 26. - 28. junij 2001

PISMA BRALCEV

27

IPEJELI SMO

O

spremembah v državni upravi

V zadnjem času se veliko govori, da bo vlada posodobila in približala državno upravo ter urade ljudem, da si prizadeva biti enako prijazna in pravična do vseh ljudi, ki imajo opravka z njo, zato sem se odločila, da zapišem svoje opažanje in izkušnje z našega šentjurskega konca.

Neverjetno, kakšne spremembe so v zadnjem času nastale na upravni enoti občine Šentjur. Uradniki so prijazni, ustrežljivi ter v vsakem trenutku pripravljeni pomagati pri kakšni birokratski zagati.

Doživela sem presenečenje, ko sem uro pred nekim opravkom na sodišču od odvetnika izvedela, da moram imeti s seboj potrdilo o državljanstvu. Že sem se jezila na odvetnika, da me ni kakšen dan prej obvestil o tej zadevi. Pa sem kljub časovni stiski stopila na matični urad upravne enote v Šentjurju ter povedala, da potrebujem to potrdilo, in to v petih minutah, da še pridem pravočasno do sodišča. Uradnica mi je rekla, da moram pokazati nov potni list oziroma novo osebno izkaznico, česar pa tudi še nimam. Pričakovala sem, da se bo začela zgodba o jajcu in kuri, pa se ni. Uradnica je vzela star, sicer še veljaven potni list in me poslala v sprejemno pisarno po ustrezno takso. Ko sem se vrnila, pa me že z nasmehom pričaka z zahtevanim potrdilom. Uradnica mi je resnično olepšala dan, zato sem se pri znancih pozanimala, kaj se je zgodilo na tej upravni enoti. Povedali so mi, da je omenjena upravna enota pridobila nekakšen certifikat kakovosti, da pa za to nima toliko zaslug slovenska zakonodaja na tem področju, ampak gredo vse zasluge načel-nici upravne enote, saj baje pri vsakem spodrsljaju premesti visokošolskega uradnika prodajat kolke. Iz tega lahko sklepamo, da ni vse na tem svetu odvisno od zakonodaje, ampak da je še bolj pomembno, da pridejo na položaje sposobni in odgovorni ljudje.

Povsem drugačno sliko pa sem dobila o šentjurski kme-tijsko-pospeševalni službi na .zboru krajanov na Planini, kjer so ogorčeni krajani ben-tili nadT30speševalk0, sicer uslužbenko ministrstva za kmetijstvo, ki je napisala so-iglasja k dolgoročnemu prostorskemu programu k občini Šentjur. Napisala je Vsem, tudi laikom razumlji-'vo nestrokovno strokovno mnenje, v katerem je že od daleč videti, da so pri nje

nem delu prevladali kriteriji osebnega maščevanja in pripadnosti določeni politični opciji. Ker so omenjena strokovna nmenja zelo pomembna in usodna za razvoj kraja in posameznikov, menim, da bi moral biti uradnik, ki dobiva plačo iz državnega proračuna, v uradnih zadevah popolnoma nepristranski. Tako lahko vidimo dve uradni ustanovi v istem okolju, pa taka razlika med njima. Zakaj je tako, se ne sprašujem samo jaz.

MIHAELA KOLAR,

Planina pri Sevnici

Čudni stroški daljinsice-ga

ogrevanja

Na vhodih stanovanjskih blokov se je v zadnjem času pojavil dopis Energetike Celje s prilogo, ki prikazuje porabo toplote v minuh kurilni sezoni, kjer omenjeno podjetje daje nekaj »dobronamernih« nasvetov plačnikom njihovih računov. Ko človek to prebere, se mu kar milo stori, kako si pri Energetiki Celje res prizadevajo za nižje zneske računov. Tako med ostalim priporočajo namestitev termo ventilov na radiatorje, predvsem pa »montažo števcev porabe toplote (kalorimetre) v stanovanjih«. Juhuhu! Končno bomo plačevali res samo tisto, kar bomo porabili. Pa bomo res?

Ko namreč po njihovem nasvetu pokličeš, da dobiš podrobnejše informacije glede tega (navsezadnje te zanima tudi cena), izveš, da je to (montaža kalorimetrov) v stanovanjih neizvedljivo, »ker se tako majhnih ne da dobiti in se, žal, tu ne da nič narediti«.

Že pred tremi leti sem opisal, da sem imel, med službovanjem v tujini v svoji sobi na radiatorju z osmimi členi montiran kalorimeter (ogrevanje ni bilo zajeto v ceni stanarine), zato naj še enkrat ponovim, da to je mogoče, še več, to bi bilo tudi edino pravilno, kajti vsak porabnik bi na tak način plačal le dejansko porabo. Toda kdo bi potem kril nenormalno izgubo toplote zaradi površno zgrajenih razvodov po naseljih in stroške pri popravilu in zamenjavi le-teh?

In kot v posmeh nam vsem, je v tem dopisu še »modra« ugotovitev, da je bila poraba plina v tej kurilni sezoni zaradi mile zime nekoliko manjša. Da, dragi gospodje. Ampak računi so prihajali v zneskih, kot da nas je prizadel polarni mraz. Pa tudi ko je bilo (blage) zime že zdavnaj konec, se je iz kurilnice še vedno veselo kadilo, radiatorji pa so, če si katerega malo odprl, kar žareli! Se ve - račune poravnamo mi. Če pa bi (lahko) imeli montirane kalorimetre, jih pa ne bi. Strinjam se z g. Uraničem (NT št. 23 - pisma bralcev) glede solariziranja. Prav zanima me, če bo kdaj dobil

odgovor. Jaz pravega odgovora (pred leti na to isto temo) namreč nisem bil deležen, le citirali so mi pravilnik oziroma odlok, po katerem se toplota v Celju obračunava. Pisno izjavljam, da pristajam tudi na to, da mi na vsak radiator vgradijo ali obesijo kakršen koli pravilnik ali odlok, da bo le prikazoval realno porabo toplote. Kaj pa vi spoštovani bralci?

ANDREJ POPRIJAN, Celje

Ravnateljici vrtca Tončice Čečeve Celje

Pišem vam, ker sem nekaj dni po obisku pri vas dobila informacijo, da se je vrtec v juniju podražil za 20 oziroma 13 odstotkov.

Takrat sem vam, gospa Bet-ka Verbovšek, dejala, da zneska, kot ga je določila Občina, ne bom mogla plačevati in bi zato morala oba moja sinova za meseca julij in avgust odjaviti ter ju za ta čas izročiti v varstvo staršem na Gorenjsko.

Kljul5 znižanju plačilnega razreda (na mojo žalost le od 1. maja dalje, kar pomeni, da sem za poračun za prve štiri mesece tega leta še vedno v dolgu) pa se bo to vendarle zgodilo, saj je podražitev tako huda, da sem zopet na znesku, ki ga ne morem plačati.

Vem, da je država neizprosna pri izračunih in pri izterjavi, vem tudi, da ima vrtec stroške, ki jih mora pokriti, vendar pa bi vam rada predstavila enostaven izračun. Ob tolikšni podražitvi najbrž nisem edina, ki bo otroke izpisala, to pa pomeni, da boste zaradi (recimo) petih izpisanih otrok v mlajši skupini in petih v starejši prikrajšani kar za 574 tisoč sit na mesec. Najbrž bo zaradi podražitve v vseh enotah vrtca Tončke Čečeve izpisov še več. Dejstvo pa je, da bodo vzgojiteljice morale dobiti plačo tudi za čas dopusta.

Ob teh izračunih podražitev najbrž ni racionalna, saj bi za teh istih deset otrok po stari ceni dobiU le 168.770 sit na mesec manj. Kruto, a resnično.

Še bolj kruto pa je, da bomo nekateri morali iskati nadomestilo za varstvo kdo ve kje, pa čeprav za ceno, da po ves mesec ne bomo videli svojih otrok, in to samo zato, da se bomo nekako prebili skozi mesec.

Toliko v razmislek in lepo pozdravljeni.

VIDA TANKO, Celje

Bodoči medicinci v Celju

Bodoči zobozdravniki in zdravniki se med ostalim seznanjajo tudi s tradicijo in

zgodovino svoje stroke ter spoznavajo razvoj zdravstvene kulture v naši domovini. Pod vodstvom predstojnice katedre za zgodovino medicine M. F. mag. dr. Slavčeve so nedavno tega že sedmič obiskali znamenitosti Celja, še posebej Slovensko zobozdravstveno zbirko v Muzeju novejše zgodovine. Orodje, pripomočki in oprema, ki je tam razstavljena, predstavlja našo kulturno dediščino, obenem pa opozarja na vsestranski napredek medicine in zobozdravstva, saj so še pred dvema stoletjema izdi-rali zobe padarji in brivci, pogosto na sejmih ob huron-ski glasbi in bobnih, ki so utišali krike ubogih »žrtev«.

Šele odlok cesarja Jožefa 11. iz leta 1784, da sta interna (notranja) in kirurgija (krvava) enakopravni dejavnosti in se morata poučevati na vseučiliščih, je v zobozdravstvo vnesel žarek prosvetljens-tva.

Generacija, ki je letos obiskala Celje, je tudi srečna generacija. Doživela je 60-let-nico ustanovitve OF, 10-let-nico države Slovenije, skok v 3. tisočletje in 550-letni-co mestnih pravic, ki jih je Celju namenil knez Friderik II..

Po uvodnih besedah v. d. direktorice Muzeja novejše zgodovine prof. Marije Poči vavšek je študente po omenjeni Zbirki popeljal njen ustanovitelj prim. dr. Franc Štolfa. Po sprehodu skozi staro mestno jedro smo, zahvaljujoč podjetju Mollier in predstavitvi njihovega programa, namenjenega zdravnikom, ob jedači in pijači v hotelu Turška mačka in prijetnem klepetu odšli na ogled baročne cerkve na Sladki gori. Čudovite so freske Franca Jelovška z medicinsko vsebino, ki jih je z mojstrsko roko naslikal v letih 1752 - 1753. Strmeh smo v poslikave in skušali ugotoviti, za kakšne ozdravitve oziroma čudeže gre. Umetnostni zgodovinar prof. Aleš Stopar nas je s tem seznanil.

Ker postajajo znamenitosti knežjega mesta Celja naša »zaščitna znamka«, bo bodočim zobozdravnikom in zdravnikom strokovna ekskurzija ostala v trajnem spominu. Hiša se gradi od temelja navzgor, mar ne?

FRANC ŠTOLFA, Celje

SAHVALE,

iroiiVALE

Naš izlet

Bil je lep majski dan, ko je naše Društvo upokojencev organiziralo izlet, tokrat na Gorenjsko. Najprej smo po-romali k Mariji Pomagaj na Brezje, ki je biser naše domovine. Po opravljenem bogoslužju smo se odpravili na Bled. Občudovali smo lepoto jezera in se povzpeli na grad ter si ogledali tamkajšnje znamenitosti. Potem smo odrinili v Žirovnico, rojstni kraj Matije Čopa, v znanem go

stišču pri Trebušniku pa smo se okrepčali.

Vračali smo se dobre volje, pod vtisom lepega dne, ki smo ga skupaj preživeli, za dobro voljo pa je ves čas skrbel Žurajev Franček. V imenu vseh udeležencev izleta se zahvaljujem vodstvu našega doma, Frančku Žura-ju, pa tudi šoferju za prijetno vožnjo.

CILKA KLADNIK, Slivnica

Dragocena pomoč pri

akciji za čiste zobe

v občini Laško smo tudi v letošnjem šolskem letu uspešno zaključili republiško preventivno akcijo »Za čiste zobe in zdravo prehrano«, ki je potekala pod mentorstvom dr. stom. Manice Ambrož Godec, spec. za otroško in preventivno zobozdravstvo.

Ta akcija poteka v občini Laško že petnajst let. V tem šolskem letu je tekmovalo kar 636 otrok, od prvega do četrtega razreda matičnih in podružničnih šol. Tekmovanje je namenjeno vzpodbudi za redno in pravilno čiščenje zob ter vzgoji za pravilen odnos do zdravja zob in ustne votline. Njihovo prizadevanje nagrajujemo z različnimi nagradami in ogledom kinopredstave v Celju. Letos smo si ogledali film z naslovom 102 dalmatinca.

Preventivne akcije pa ne bi mogli uspešno zaključiti brez prizadevnih učiteljev in ravnateljev šol ter sponzorjev, ki nam vsako leto priskočijo na pomoč. Radi bi se jim iskreno zahvalili, saj brez njihovega posluha akcija ne bi bila tako uspešna. Še posebej bi se radi zahvalili Pavli Lapornik, vodji oddelka za družbene dejavnosti Občine Laško, Vladu Ma-rotu, sekretarju Območnega združenja Rdečega križa Laško, Andreji Cizej iz Lekarne Cizej in Tovarni izolacijskega materiala TIM Laško d. d., ker so nas vsi finančno podprU. JOŽE BENEDEK, dr. stom., JZ Zdravstveni dom Laško

Javna pohvala

Zveza društev vojnih invalidov Slovenije in Društvo vojnih invalidov Celje se zahvaljujeta za številčno močno udeležbo na srečanju vojnih invalidov in njihovih svojcev, ki je bilo 16. junija na celjskem sejmišču v Celju. Še posebej pa izrekata javno pohvalo vsem organizatorjem in izvajalcem za uspešno srečanje in izvedbo proslave.

Srečanje je bilo organizirano v počastitev 60. obletnice OF - dneva upora in 10. obletnice osamosvojitve Slovenije. Vsa pohvala velja tudi Celjskemu sejmu za vzorno pripravljeno dvorano, izvajalcem programa, modera-

torju, govornikom, pevskemu zboru Akademik iz Trbovelj, ansamblu Vitezi celjski in gostinstvu Gorenje za kakovostno in hitro postrežbo.

RUDI ŽUGEU, predsednik Društva vojnih invalidov Celje

Most čez Koprivnico

Dolgo, predolgo smo'čakali na most čez Koprivnico v Ločah in dočakali lep, dobro grajen most in še del ceste z novim asfaltom. Bil je res potreben, saj je bil stari most preozek in že kar nevaren, čeprav je gospod župan že za lani obljubil nov most, se je to letos zares zgodilo. Vsem, ki so kakor koli pripomogli, da je most zgrajen, pa tudi vestnim delavcem, se toplo zahvaljujem. Zdaj lahko rečemo samo še: srečno vožnjo! Posebno mladim, ki vse preveč hitijo.

Posebej pa se zahvaljujem Božičnikovim delavcem, ki so mi v času gradnje pomagali hoditi čez vse ovire, kar je bilo z berglami zelo težko.

HELENA ZUPANC, Loče

Izlet s piknikom

Kot vsako leto, so nam tudi letos vodilni ljudje Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah omogočili prijeten pomladanski izlet v Žičko kar-tuzijo in na Roglo, združen s piknikom. Z nami so potovali tudi nekateri domski delavci, saj so tudi oni potrebni razvedrila. To so bili socialna delavka gospa Car-men, prijazna sestra Jelica, medicinski tehnik Ferdo, delovna terapevtka gospa Fra-nja, bolničarka gospa Špela, pridružil se nam je še naš nepogrešljivi muzikant gospod Pajk, z nami pa so bili tudi naši trije vojaki, Gorazd, Filip in Jože. Vzorni voznik domskega kombija je bil hišnik Roman. Ustavili smo se v Žički kartuziji, dolini svetega Janeza. To je kraj s posebno energijo, kamor se človek vedno rad vrača. Tudi narava je tu še živa in zdrava. Turistična vodnica nam je govorila o znamenitostih kraja, kjer je tudi domača zeliščna lekarna in kjer smo lahko poskusili nekaj zeliščnih napitkov. Na Rogli so se nekateri povzpeli na razgledni stolp. Piknik so nam pripravili v Poljanah pri Jer-nejčku, ob ribniku, saj je bilo z nami tudi domsko kuharsko osebje, z glavnim kuharjem Darkom in tremi pomočniki. Tu smo ob jedači, žlahtni kapljici ter muzikantu, ki mu je pomagal peti medicinski tehnik Ferdo, vsi zapeli, da je bila dobra volja na višku.

Iskrena hvala upravi doma za lep in nepozaben dan, ki smo ga doživeli na izletu. Hvala tudi vsem trem šoferjem za varno vožnjo.

HILDA LOKOVŠEK, DU, Šmarje pri Jelšah

Št. 26. - 28. junij 2001

Kalifornija

dežela skrajnosti

Namesto brhkih mladcev zavaljeni trebuhi - Počitek na gričih

San Francisco je vreden temeljitega ogleda, saj mu Pacifik in Zaliv San Francisco, ki ga obdajata s treh strani, dajeta poseben čar. Ima izredno prijetno klimo, kar narava sama je poskrbela za njegov »air condi-tion«. Gotovo so k popularnosti mesta prispevali tudi viktorijanska arhitektura, zanimivi tramvaji iz 19.sto-letja in svetovljanska usmerjenost mesta.

Zgubiti se v njem prav gotovo ni mogoče, saj so ulice tako kot v večini ameriških mest zgrajene pravokotno ena na drugo, pa tudi dovolj dobro označene na vseh križiščih. Le na semaforje pazite, saj so postavljeni na drugi strani križišča, čez cesto torej. Če se postavite predenj, ste tako rekoč sredi križišča.

Peš skozi mesto!?

Lepo in zanimivo je, če si mesto ogledate peš, čeprav vas bodo Američani debelo gleda-U - v Ameriki pač nihče ne pešači! San Francisco je mesto, ki leži na več hribčkih in tako vam turistični vodniki priporočajo, da se v primeru utrujenosti lahko mirno naslonite na te hribčke in si odpočijete.

V vseh pomembnih ustanovah vas bodo dodobra pre

gledali. Že ob vhodu vas pričaka vratar, pregleda prtljago, vas presvetli, tako da imate občutek, da ste pristali na kakšnem letališču.

Ko se sprehajate po mestu in morda pozabite pogledati na zemljevid, vas lahko okolica naenkrat preseneti. Znajdete se v Chinatovvnu - Kitajskem mestu, ki je center največje azijske skupnosti v Severni Ameriki. Tu boste našli tipične kitajske trgovine, restavracije, napise, ulice okrašene na kitajski način in seveda Kitajce! No, pa da ne bi bili Japonci prikraj

šani, imajo tudi oni sredi San Francisca svoj Japantovvn, kjer jih živi o^g 12 tisoč. Sicer pa je v mestu še ogromno Mehičanov.

O imenu Zlata vrata, kot se v prevodu imenuje slavni most Golden Gate, obstajata dve razlagi: ko most obsije sonce, se konstrukcija pobarvanih kovinskih stebrov in 128 tisoč kilometrov vseh kablov in žic lepo zlato sveti. Po drugi teoriji pa naj bi že mnogo prej, preden je bil most zgrajen, tam speljane številne poti, po katerih so tovorih zlato iz celinske Amerike do obalnega mesta, kjer je trgovina z zlatom lepo cvetela.

Na mostu je potrebno plačati cestnino, vendar je ta odvisna od števila potnikov v avtomobilu - več vas je, ceneje bo. Na mostu je zanimivo što-pati - ampak le za zabavo in za kakšno fotografijo, saj vam na tisti široki šestpasovnici, kjer se hitrost avtomobilov prav nič ne zmanjša, gotovo nihče ne bo ustavil.

Dežela XXL

Amerika pomeni zajeti življenje z veliko žlico, vsaj ko gre za materialno plat. Veliki avtomobili, široke ceste, ogromna parkirna mesta za njihove pick-upe... V veleblagovnicah boste zelo redko našli mleko v pollitrskih te-trapakih, večinoma je najmanjše pakiranje po liter, nič neobičajnega pa ni kupovati trilitrske plastične kontejnerje s tekočino, ki ji sicer pravijo mleko, je pa po evropskem okusu nekakšna mešanica vode, praška in arom. Problem je tudi kupiti en sam komet ali eno samo pivo, saj vas dobesedno prisilijo, da jih kupite šest skupaj ali pa nič. Ste morda pričakovali, da bi lahko kupili čips v vrečkah različnih velikosti? Kje

pa, vse je v mega ali maksi izvedbi. Ameriko bi lahko imenovali kar XXL dežela. Seveda pa je na vsakem izdelku natančno označeno, koliko kalorij ima 150 g živila, ali pa trije koščki, šest paličic ali osem rezinic, tako da lahko tisti, ki si preračunavajo kalorije, na več deci-malk natančno izračunajo, za koliko sto in več kalorij na dan so prekoračili dnevno dovoljeno. To se očitno pozna na ljudeh, ki jih srečujete na ulici. Prav nič jim ne pomaga, da so vsa živila označena z nalepko o 30 odstotkov nižji vsebnosti maščobe ali da so brez maščob. Resničen problem postajajo bolezni srca in ožilja ter sladkorna bolezen, toda nikakor ne za zdravnike, pravnike ali zavarovalniške družbe, saj bodo služih mastne denarce na račun Američanov, ki slepo zaupajo reklamam na TV. Približno tretjina reklam vas s prekrasnim avtomobilom zapelje v nadvse nasmejano in zadovoljno življenje, tako da vam še skoraj iz hiše ni več treba stopiti, dmga tretjina reklam vas omamlja s številnimi novimi prehrambenimi izdelki - seveda, vsi so z manj ali brez maščob - verjetno ne bo dolgo, ko bodo tako pisali tudi za vodo. Zadnja tretjina reklam pa vam pomaga reševati probleme, ki ste si jih nakopali s prvima dvema tretjinama - pripomočki za zniževanje telesne teže, oblikovanje idealne postave... Tako bi človek pričakoval, da se bodo po Kaliforniji sprehajale same brhke mladenke in postavni, mi-šičasti mladeniči, kot jih je moč videti v Obalni straži, pa se kot Evropejec kar zgroziš, ker večina ljudi s težavo prestavlja naokrog svoje okrogle trebuhe.

KATARINA VIDMAR

Št. 26. - 28. junij 2001

čarobnost na dosegu roke

O Magic Life klubih: posebnostih, prednostih, novostih in možnostih, ki jih nudi te vrste turistična ponudba

Ena največjih svetovnih industrij, turizem, doživlja izredno hiter razvoj, zlasti v pridobivanju novih tržišč in sočasnem preoblikova-I nju ponudb, prilagojenih i zahtevam sodobnega do-pustnika, svetovnega popotnika. Ta postaja vse bolj zahteven in se v svoji iz-I birčnosti odloča za progra-! me, ki mu bodo za denar, ki ga je namenil oddihu, po-I nudili največ, po možnosti vedno kaj novega, izvirne-1 ga. Zato je konkurenčni boj ! med prodajalci počitniških : sanj trd.

V tem ringu se zadnja leto I vse uspešneje uveljavlja tu-I ristična agencija Sonček iz Maribora, ki ima svojo po-i slovalnico tudi v Celju. O nji-' hovi vključitvi v sistem Ma-j gic Life ter o izkušnjah, zna-I čilnostih in novostih te vrste turistične ponudbe smo se pogovarjali z Mirom Primor-; cem, direktorjem agencije Sonček.

Po čem se razlikujejo posamezni hoteli v sistemu Magic Life glede na ponudbo, standarde? J Za ML klube je značilen enak sistem ponudbe hrane, restavracij, barov, športa, ani-I macije itd. Obstajata pa dve I kategoriji, in sicer Magic Li-; fe klub in Magic Life klub Im-; perial. Slednji ima ob glavni samopostrežni restavraciji in ' dveh specializiranih restavracijah z italijansko in nacionalno kuhinjo še ribjo restavracijo in sushi bar, dodatne ; so tudi športne aktivnosti. Ho

teli z oznako »imperial« imajo bogatejšo infrastrukturo, ti klubi gostijo znana imena iz sveta zabave...

Kdo in zakaj se danes odloča za letovanje v sistemu Magic Life?

Vsekakor so ML klubi najbolj priljubljeni med družinami. Tudi vse več mladih se odloča dopust preživeti v teh klubih. Nenazadnje so vsakoletni gostje ML klubov domala vsi avstrijski maturantje. Skrivnost se skriva v konceptu kluba, ki temelji na ali inc-lusive ponudbi. Oznaka ali inc-lusive pa v ML klubih ne pomeni samo hrane in pijače, temveč je to postala že nekakšna filozofija, ki obsega vse dejavnike klubskega dopusta: animacijo, šport, hrano in pijačo, skrb za otroke, udobje in varnost. In to po trenutno najvišjih standardih.

Katere so glavne prednosti takšnega oddiha?

Za dopust v enem od številnih ML klubov je značilno prav to, da je v ceno dejansko vse vključeno. To pomeni, da je plačilo aranžmaja v agenciji praktično edini strošek vašega dopusta. Pozabite na dodatne stroške, ki ste jih bili do sedaj vajeni: vmesni prigrizki, kosila, stroški ležalnikov in senčnikov, jutranje kave, buteljke vina ob večerji, masaža, savna, drage športne aktivnosti in rekviziti ipd. Največja prednost preživljanja dopusta v ML klubih je predvsem ta, da se z ničemer ne obremenjujete in počnete prav to.

kar si v določenem trenutku najbolj želite; in to preprosto zato, ker vam je vse in ob vsakem času tudi resnično na voljo.

Takšno razkošje je najbrž hudo »zasoljeno« v primerjavi s klasičnim hotelskim počitniškim paketom.

Pred leti se nam je dogajalo, da je cena ML kluba delovala na goste odbijajoče, in sicer v tem smislu, da so ljudje poznali cene podobnega paketa v drugem hotelu. Glede na ceno polpenziona se jim je ML klub zdel predrag. Potnikom smo potem natančno predstavili prednosti ali inc-lusive paketa in prihranke na eni strani ter dodatne stroške, ki bi jih imeli v hotelu s polpenzionom. S temi argumenti se je tehtnica vedno obrnila v korist ML kluba. Dandanes pa potniki že zelo dobro poznajo prednosti ali inclusive ponudbe in se vedno bolj odločajo zanjo, še posebej družine z otroki.

V zadnjem času je opaziti, da Sonček tesno sodeluje z agencijo GTT iz Gra-za.

Naše uspešno sodelovanje z Gulet Touropo Touristik, največjim organizatorjem potovanj, poteka že peto leto. Iz leta v leto beležimo ogromen porast gostov, kar je seveda posledica kvalitetne storitve. Sodelovanje z GTT je nastalo prav zaradi zahtev in želja slovenskega potnika, ki je bil pred leti omejen zgolj na ponudbo domačih organizatorjev potovanj, ki pa seveda na tako majhnem trgu kot je Slovenija, niso mogli ponuditi številnih destinacij po vsem svetu. Z njihovo ponudbo smo dodatno pridobili tudi to, da lahko prav na

vse destinacij e potujemo tako rekoč vse leto in ne samo v času glavne poletne ali zimske sezone.

Letos je TA Sonček vstopila še v verigo najuglednejših agencij, ki delujejo pod okriljem TUI Reisecen-ter iz Avstrije. Kakšno je to sodelovanje?

V ta sistem smo vstopili s franšizno pogodbo in to nam prinaša številne prednosti. S članstvom v tako elitni družbi, ki v Avstriji trenutno obsega 65 agencij, v Nemčiji pa več kot 450, so našim potnikom na voljo programi največjih evropskih organizatorjev potovanj domala po vsem svetu. S sodelovanjem pridobivamo znanja in know-how s področja trženja in prodaje, vzpostavljamo nova merila kakovosti naših storitev, zagotavljamo šolanje in izobraževanje naših sodelavcev na najvišjem nivoju. S pogodbo, ki smo jo sklenili s TUI Reisecentrom, smo pridobili tudi ekskluzivno pravico za odpiranje TUI potovalnih centrov v Sloveniji, na Hrvaškem in v BiH. Tako se sedaj nahaja v Sloveniji pet TUI potovalnih centrov, dva sta v Mariboru, po eden pa v Ljubljani, Celju in na Ptuju, pred kratkim pa smo odprli še dva TUI potovalna centra v Zagrebu.

Katere »magic« destina-cije so možne v okviru TA Sonček? So morda na vidiku nove dežele?

Ponujamo vse ML klube, ki se nahajajo v Turčiji, Tuniziji, Grčiji, Bolgariji, Egiptu in Avstriji. Najnovejši med njimi sta križarjenje z ML ladjo na Nilu in ML Duni v Bolgariji. Razvoj in odpiranje novih klubov se odvija z neverjetno hitrostjo. V naslednjih

petih letih se bo število klubov skorajda podvojilo, iz sedanjih petindvajset na več kot štirideset. Seveda bodo nekateri med njimi tudi na novih destinacijah, ki pa naj zaenkrat ostanejo še kot presenečenje.

Kolikšno je zanimanje za tovrstna letovanja pri nas in drugod po svetu?

Hotelska veriga ML klubov ima avstrijsko poreklo, od koder prihaja tudi največje število gostov, več kot 200 tisoč letno. Vse bolj se ML uveljavlja tudi v Nemčiji, kjer ga ekskluzivno prodaja največji svetovni organizator TUI, ki je tudi večinski lastnik GTT-ja. Tudi pri nas beležimo nenehno rast števila gostov, ki so se odločili svoj dopust preživeti v enem od ML klubov. V Sloveniji so znani že velikemu številu potnikov, delno zaradi reklame in ponudb agencij, največ pa zaradi neposredne reklame gostov, ta pa se prenaša od ust do ust.

MARJELA AGREŽ

Miro Primorac

Št. 26. - 28. junij 2001

30

Vrtiljakovci v Števerjan

31. festival narodno zabavne glasbe Števerjan 2001 bo od 6. do 8. julija, udeležila pa se ga bo tudi skupina Kluba ljubiteljev Vrtiljaka polk in valčkov ter Avsenikovega abonmaja polk in valčkov. Izletniki si bodo ogledali drugi festivalski večer, v soboto, 7. julija. Prijave sprejemata Mateja Bratina v Kulturnem centru Laško (7340360) in Elica Šantl (5484316). Pri obeh je možno dobiti vse podrobne informacije.

V petek, 6. juhja, bodo nastopili Modrijani z Dobrne (presenečenje festivala v Vurberku), Krjavelj iz Ivančne Gorice, Marjan Kočevar iz Prevorja, Cvet iz Radeč, Kvintet Dori iz Rimskih Toplic, Pogum in Kresničke iz Škoc-jana. Slovenski zvoki iz Rogaške Slatine, Štajerski objem iz Celja in Izvir z Dobrne.

V soboto, 7. julija, bodo poskušali doseči pot v finale Gorski cvet iz Vipavske doline. Vaški veseljaki iz Dobja pri Planini, Trio Pavlič iz Železne Kaple na Koroškem, Lipovšek iz Velenja, Dinamika iz Drstenika, Alfons Mišček iz Nove Gorice, Simon Plazi z Graške gore, Vitezi Celjski iz Celja, Fantje spod Čodra iz Šmihela pod Nanosom, Marjan Drofenik iz Šmarja pri Jelšah, Mesečniki iz Ljubljane, Boris Razpotnik iz Domžal in Tornado iz Ptuja.

Najboljši se bodo uvrstili v finale, ki bo v nedeljo, 8. julija, ob 17.30 uri, kot gostje pa bodo nastopili narodni Čuki.

T.VRABL

Modrijani z Dobrne: stojita Blaž Švab, vokal In bas kitara. Rok Švab, vokal In harmonika, spredaj Peter Oset, vokal in ritem kitara, ter Franjo Oset, vokal, bas kitara In klaviature.

iKSPRES EKSPRES

• Najvišjo pozicijo angleške lestvice single plošč še vedno zaseda Shaggy s pesmijo »Angel«, na drugo mesto se je takoj po izidu zavihtela kreacija »Ali I Want« projekta Mis-Teeq, na tretje mesto pa je zdrsnil DJ Pied Piper s štanco »Do You Really Like It«. Na oni strani Atlantika, v ZDA, je na vrhu že četrti teden priredba disco klasike »Lady Marmelade«, ki so jo pevske dive Christina Agui-lera, Pink, Mya in Lil' Kim posnele za filmsko uspešnico »Moulin Rogue«. Na drugem mestu so ostali Lifehouse z uspešnico »Hanging By A Moment«, s četrtega na tretje mesto pa se je povzpel Nelly s pesmijo »Ride With me«.

• Vzporedno z razprodano turnejo »Drovvned World« pop kraljice Madonne je izšel ponatis njenega aktualnega albuma »Music«. In to na kar dveh kompaktnih ploščah. Prva prinaša vse skladbe z originalnega albuma, na drugo pa je založba Warner odtisnila nekaj remixov lanskih in letošnjih uspešnic, špansko verzijo njenega trenutnega hita »What It Feels Like For a Girl« in video za omenjeno skladbo, ki ga je režiral njen mož Guy Richie.

• Michael Jackson je šefom založbe Sony končno le predstavil petnajst novih kreacij, ki naj bi septembra izšle na albumu »Invincible«. Za zvočno podobo tega najbolj pričakovanega glasbenega izdelka letošnjega leta sta poskrbela mojstra Teddy Riley in Rodney Jerkins, redki srečneži, ki so imeli priložnost slišati, kaj je kralj popa postoril tokrat, pa so »Invincible« ocenili kot njegovo najboljše delo po še vedno ne-nadkriljivemu LP-ju »Triller«.

• Pri nas skoraj neznana, na Švedskem pa že nekaj časa uveljavljena pevka Titiyo, polsestra hip-hop ikone Ne-neh Cherry in pop-rock zvezdnika Eagle-Eye Cherrya, se pripravlja na naskok na svetovni trg. To naj bi ji uspelo s četrtim albumom, ki ga je najavila s pesmijo »Come Along«, pod katero se je podpisal Peter Svensson, kitarist slavnih Švedov The Cardi-gans.

• Eric Clapton je marca, tik pred svojim 55. rojstnim dnem, objavil odlični LP »Reptile«. Nanj je ta legendarni britanski kitarist, pevec in avtor uvrstil nekaj priredb ročk in R&B klasik ter nekaj avtorskih del. Po uspešni priredbi Wonderjeve »I Ain't Gonna Stand For It« se je tokrat na singlu znašla pesem »Belive In Life«, ki jo Eric z velikim uspehom predstavlja na svoji baje zadnji svetovni turneji.

• Vanessa Mae, singapurska Britanka s kitajsko-tajvan-skim pedigrejem, rojena na isti dan (196 let kasneje) kot violinski velemojster in skladatelj Paganini, je z virtuoz-nim igranjem na violino in seksi nastopom do sedaj na svojih turnejah in s svojimi ploščami prepričala že milijone Zemljanov - tako ljubi

telje klasične glasbe kot tiste, ki se navdušujejo nad sodobno plesno klubsko glasbo. Dvakrat smo jo videli tudi pri nas - v Auerjevi oddaji Super Pop in samostojnem koncertu v Hali Tivoli. Pred nedavnim je založba Dallas na domači trg lansirala njen nov LP »Subject To Change«, na katerem se je Vannesa v skladbi »White Bird« dokazala tudi kot zelo solidna pev-ka.

• Šest let po razpadu se je lani spet zbrala ena izmed najpopularnejših ročk skupin osemdesetih in prve polovice devetdesetih The Cult. lan Astbury, Billy Duffy in Matt Sorum so okrepljeni z novim basistom Billyem Moriso-nom pod taktirko legendarnega producenta Boba Ročka letos posneli material za svoj sedmi studijski album »Beyond Good And Evil«, katerega izid je najavila pesem »Rise«.

• Na finalni oddaji Zoom v Portorožu bo med drugimi nastopila tudi Severina. Atraktivna Dalmatinka bo najbrž zapela pesem »Krivi spoj« z novega albuma »Pogled ispod obrva«.

• Maja Šuput in skupina En-Joy bodo kmalu razveselili svoje oboževalce z novim albumom, ki bo izšel konec junija. Na albumu bo enajst skladb, med njimi tudi »Hel-lo«, s katero so nastopili na letošnjem izboru Dora 2001.

• Hrvaški trojec Colonia je s pesmijo »Za tvoje sneni oči«, s katero je premočno zmagal na Radijskem festivalu v Vodicah, najavil skorajšnji izid novega albuma.

• Ambasada Gavioli se v poletno sezono podaja z vrsto dogodkov, v katerih bodo sodelovali vrhunski gostje sveta elektronske glasbe. V otvoritvenem dogodku bo v soboto, 30. junija, nastopila svetovna zvezda acid jazza, pevka Jo-celyn Brown, ki skupaj z Eri-com Morillom, Harry 'Choo Choo' Romerom ter Jose Nu-nezom tvori zmagovalno moštvo Minister's De La Funk. Glas Jocelyn Brown je spremljal komade skupin Incognito, Right Said Fraid, Culture Club, In-ner Life, Nu Vorican Soul, Johna Lennona, Bette Midler, Mic-haela Jacksona...

• Na isti dan pa se bo v Celju v Hah Golovec dogajal do sedaj največji izmed serije festivalov elektronske glasbe Space Night. Na kar štirih prizoriščih (techno, house, progressive trance in break-beat) bodo prisotne zabavali številni uveljavljeni domači in tuji DJ-i, med katerimi velja še posebej izpostaviti Valentina Kanzyanija, Christia-na Varela, Dope Control, Bena Simsa, Tireeja Cooperja, Phata Phila, Cooperja Torste-na, Brooklyn Bounce in Fu-ture Breeze.

• Rogaški rockovnjači MI2 so 10. obletnico osamosvojitve Slovenije obeležili z izidom singla »Fajt«. Satirično in provokativno vižo najdete seveda tudi na njihovemu še vedno zelo aktualnemu tretjemu LP-ju »Album leta«,

STANE ŠPEGEL

Št. 26. - 28. junij 2001

f v VODIČ

31

Kuharji na izletu

Ob ustanovnem občnem zboru Kluba prijateljev oddaje Kuhajmo skupaj z Ivico Burnik (na shki) na Radiu Celje, ki je bil pred pol leta, so se člani dogovorili, da se bodo družili, izobraževali in si prizadevali za dvig kuhnarične kulture. Tudi izlete, povezane s spoznavanjem slovenskih dobrot, so imeli v načrtu. V soboto, 7. julija, se bodo odpravili na takšen izlet v Žičko kartuzijo in bližnjo okolico, kjer bodo okušali dobrote kuhinj in vinskih hramov ter spoznavah lepoto narave.

Iskali bomo zlatoroga

Za popestritev poletno jesenskega programa Radia Celje smo v naslednjih tednih pripravili nagradno zabavno radijsko iskanje zlatoroga Pivovarne Laško.

Običajno ob petkih, med 12. in 13. uro, bomo z dvema ekipama iskali kraj, kjer se bo skrival gost z znakom zlatoroga Pivovarne Laško, ki bo vsakič drugačen od običajnih propagandnih znakov pivovarne. V teh oddajah bomo predstavljali različne kraje, prireditve in razna obeležja, ki so na takšen ali drugačen način povezana s Pivovarno Laško. Ravno zato termin oddaje ne bo vedno ob petkih, saj bomo poizkušaU predstaviti tudi prireditve in dogodke, ki so bodo zgodili na kak drug dan.

Ekipa v studiu Radia Celje bo z namigi in nasveti pomagala poslušalcem odkriti kraj, kjer se bo skrivala terenska ekipa Radia Celje. Ta bo v drugem delu oddaje pomagala pri odkrivanju znaka zlatoroga, ki ga bodo morali odkriti poslušalci Radia Celje. Nekateri izmed njih bodo v tej zabavno-nagradni igri lahko sodelovah s pomočjo telefonov, drugi pa bodo morali na kraju samem odkriti, kakšen je znak zlatoroga in kje je skrit. V oddaje bomo vsakič povabih tudi zanimive goste, ki so povezani s Pivovarno Laško. Seveda bomo poslušalce, ki bodo uspešno sodelovali v tej zabavno-nagradni igri, tudi nagradili s praktičnimi dari-h vseh sodelujočih v oddaji.

Prva oddaja bo na sporedu Radia Celje v petek, 29. junija, nekaj po 12. uri.

TEDENSKI SPORED

90,6 95,1 95,9 100,3

ČETRTEK, 28. funil

5.S0 Halo, AM2S, 6.00 Holo, OKC, 6.20 Pregled slovenskego tiska, 6.30 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tetajnita, 8.00 PoroSla, 8.25 Halo, OKC, 8.45 Jack pot, 9.00 Agendjske novice, 9.10 Pet minut za knjigo, 10.00 Regijske novice, 10.30 Zlati bobenček, 12.00 Regijske novice, 12.30 Styling, 13.00 Danes do 13.h (RaSlo), 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Greš v kino, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSLO, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni exf ress, 19.00 Novice, 20.00 etno-Brake, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program nekomerdalnih radijskih postaj Slovenije

PETEK, 29. iunil

5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.20 Pregled slovenskega tiska, 6.30 Domača melodija tedno, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Halo, OKC, 8.45 Jack pot, 9.00 Agencijske novice, 9.20 Halo, Atomske Toplice, 9.40 Halo, Terme Dobrna, 10.00 Regijske novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 10.30 Zlati bobenček, 12.00 Regijske novice, 13.00 Danes do 13.h (RaSlo), 13.40 Halo, Terme Laško, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45Jackpot, 18.00 20 vrodh, 19.30 Študentski servis, 20.00 Glasbene želje, 24.00 SNOP - skupni nočni program nekomerdalnih radijskih postaj Slovenije

SOBOTA, 30. iunii

5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.20 Pregled slovenskega tiska, 7,30 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Halo, OKC, 8.45 Jad( pot, 9.00 Agencijske novice, 10.00 Regi} ske novke, 10.30 Zlati bobenbk, 12.00 Regijske novice, 12.10 Čestitke in pozdravi, 13.00 Danes do 13.h (RaSlo), 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 li^Nramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.00 Športno glasbeno popoldne vmes 17.00 Kronika, 17.45 Jack 24.00 SNOP - skupni nočni program nekomerdalnih radijskih postaj Slovenije

NEDEUA,1.iuiii

5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.30 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kroniko RaSlo, 8.00 Poroala, 8.25 Halo, OKC, 8.45 Jack pot, 9.00 Agencijske novice, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Regijske novice, 10.10

Nedeljski zmenek, 11.10 Domočih 5,12.00 Agencijske novice, 13.00 Čestitke in pozdravi 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Nadaljevanje čestitk in pozdravov, 24.00 SNOP -skupni nočni program nekomercialnih radijskih postaj Slovenije

PONEDEUEK,2.iulii

5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo, OKC, 6.30 Domoča melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika (RaSlo), 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročilo, 8.25 Halo, OKC, 8.40 Z Gordano in Dolores gledamo v zvezde, 8.45 Jack pot, 9.00 Agencijske novice, 9.10 Ponedeljkovo športno dopoldne, 10.00 Regijske novice, 10.30. Zlati bobenček, 12.00 Regijske novice, 12.20 Bingo jack, 13.00 Danes do 13.h (RaSlo), 13.25 Bin-go jack, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.20 Poučno zabavni kviz, 17.00 Kronika, 19.00 Novice, 19.10 Vrtiljok polk in valcicov, 24.00 SNOP - skupni nočni program nekomercialnih radijskih postaj Slovenije

TOREK, 3. julif

5.50 Halo, AMZS, 6.00 Halo OKC, 6.30 Domačo melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika (RoSlo), 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Halo, OKC, 8.45 Jack pot, 9.00 Agendjske novice, 9.10 Zdravju prijazne minute, 10.00 Regijske novke, 10.30 Zlati bobenrek, 12.00 Regijske novice, 12.20 Zeleni val, 13.00 Danes do 13.h (RaSlo), 13.30 Mali O - pošto, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Radijski vrtiljak, 19.00 Radi ste jih poslušali, 20.00 Zlatorock, 24.00 SNOP - skupni nočni program nekomerdolnih radijskih postaj Slovenije

SREDA,4.julH

5.50 Halo, AMZS, 6.00 Holo, OKC, 6.30 Domačo melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika (RaSlo), 7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Halo, OKC, 8.45 Jack pot, 9.00 Agendjske novice, 10.00 Regijske novice, 10.30 Zlati bobenček, 12.00 Regijske novice, 13.00 Danes do 13.h (RoSlo), 13.30 Mali 0,14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.15 Pop čvek, 17.00 Kroniko, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 20.00 Ročk mondola, 21.00 Musicofe, 22.00 DJ time, 24.00 SNOP - skupni nočni program nekomerdalnih radijskih postaj Slovenije

Št. 26.-28. junij 2001

32

T V VODIC

Št. 26. - 28. junij 2001 -

TV VODIČ

33

Št. 26. - 28. junij 2001 -

34

TV VODIC

Št. 26. - 28. junij 2001

NASVETI

35

KAJ BI DANES KUHALI

Iz Starega fižola

Tokrat vam za spremembo ponujamo jedilnik z enolončnico in sladico.

Fižolovajuhaz mletim mesom

Za 4 osebe potrebujemo:

500 g suhega zrnatega fižola, 500 g paradižnikov, 300 g mlete govedine, 1 feferon, 1 žlico mlete sladke paprike, 2 čebuli, 1 nageljnovo žbi-co, timijan, peteršilj, lovor, 1 strok česna, 3 žlice olja, sol.

Priprava: fižol namočimo v mrzli vodi, stoji naj čez noč, da se napne. Naslednji dan ga odcedimo, stresemo v kožico, zalijemo s toliko vode, da je pokrit, in pristavimo na štedilnik. Dodamo 1 olupljeno in z nageljnovo žbico pretaknjeno čebulo, lovor, timijan in peteršilj. Kuhamo približno 1 uro, po 30 minutah solimo. Drugo čebulo olupimo in drobno sesekljamo. Prepražimo jo na olju, da zarumeni. Dodamo mleto meso, ga prepražimo, nato pa dodamo še oluplje-ne in narezane paradižnike

in strok česna. Začinimo s soljo, s feferonom in z mleto papriko. Primešamo napol kuhan fižol in kuhamo dalje v pokriti posodi in na majhnem plamenu približno 1 uro. Če tekočina preveč povre, zalijemo z malo juhe. Gosto juho ponudimo s kruhom kot samostojno jed.

Flambirane breskve

Potrebujemo: pločevinko vloženih breskev, 100 g sladkorja v prahu, 100 g masla ali margarine, 3 kozarčke močnega žganja (rum, vinjak, češnjevec), vrečko va-nilin sladkorja.

Priprava: breskve temeljito odcedimo, sok prestreže-mo in uporabimo za kaj drugega. V ponvi segrejemo maslo ali margarino in na maš

čobi z obeh strani popečemo breskve. Obračamo jih previdno, da ne razpadejo. Breskve potresemo s sladkorjem in pečemo še toliko časa, da sladkor rahlo karamelizira.

V ponev zlijemo žganje. Ko se segreje, ga prižgemo. Breskve flambiramo. Z žlico polivamo sok po sadju, da dlje gori in da se sadje bolj navzame žlahtnega okusa. Ko žganje dogori, breskve takoj ponudimo.

Piše: MAJDA KLANŠEK

liIKtilPOKOJNINA Odgovori o upokojevanju

Mož je pri 31. letih starosti doživel nesrečo v podjetju. Stroj mu je odrezal štiri prste na obeh rokah. Sedaj je v bolniški in strah nas je, da ne bo mogel več delati. Delovne dobe ima štiri leta in devet mesecev. Ali bo dobil sploh kaj denarja, če bi se invalidsko upokojil?

Vsekakor bo vaš mož dobil pokojnino, če bo pri njemu ugotovljena popolna nezmožnost za delo. Vse do ocenitve - pregleda invalidske komisije bo mož ostal v bolniškem staležu in prejemal ustrezno nadomestilo plače. Potem ko bo zdravljenje končano, bo osebni zdravnik s t. i. obr. 3 podal predlog za medicinsko izvedeništvo ter obvezno priložil poleg medicinske dokumentacije tudi prijavo o nezgodi.

Prijava je potrebna zaradi določitve vzroka nastanka invalidnosti, kajti če je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine ne glede na pokojninsko dobo. Če je invalidnost nastopila zaradi poškodbe izven dela ali zaradi bolezni, mora zavarovanec izpolnjevati določeno dobo. To pomeni, da pred nastankom invalidnosti dopolni pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino razdobja od dopolnjenih 20 let starosti do nastanka invalidnosti.

V preteklosti (do 31. 12. 1999) se je invalidska pokojnina kot posledica invalidnosti zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni odmerila v višini 85 odstotkov pokojninske osnove. Ker se je

z novo zakonodajo s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja spremenilo vrednotenje zavarovalne dobe (vrednost enega leta zavarovanja znaša po 1.1.2000 1,5 odstotka), se starostna pokojnina odmerja v nižjih odstotkih in bo po prehodnem obdobju znašala le še 72,5 odstotkov.

Kot se bo spreminjala odmera starostne pokojnine za 40 let pokojninske dobe, se bo odmerjala v enakih odstotkih invalidska pokojnina za invahdnost po poškodbi pri delu ali poklicni bolezni. V lanskem koledarskem letu so se tovrstne pokojnine odmerjale v višini 84,5 odstotkov, medtem ko je letos ta odstotek še nižji za 0,5 in znaša invalidska pokojnina skupaj le 84 odstotkov pokojninske osnove.

Vse navedeno pomeni, da se v primeru invalidnosti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, invalidska pokojnina odmeri v enaki višini kot starostna pokojnina za pokojninsko dobo 40 let (moški) brez zmanjšanja glede na starost ob upokojitvi, tudi če zavarovančeva dejansko dopolnjena pokojninska doba in prišteta doba (to je del obdobja med nastankom invalidnosti in določeno starostjo, ki se upošteva pri odmeri invalidske pokojnine kot fiktivna doba) ne dosegata 40 let pokojninske dobe. V enakem odstotku se odmeri invalidska pokojnina tudi v primeru, če dejansko dopolnjena pokojninska doba in prišteta doba sicer skupaj presega 40 let, vendar pa de

janska pokojninska doba ne dosega 40 let. V višjem odstotku se invalidska pokojnina za invalidnost, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, odmeri le v primeru, če dejansko dopolnjena pokojninska doba zavarovanca presega 40 let pokojninske dobe.

V kolikor bo pri možu ugotovljena I. kategorija invalidnosti kot posledica poškod-

Nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki velja od 1. januarja 2000, je prinesel v slovenski pokojninski sistem veliko sprememb. Čeprav se bodo določila zakona uveljavljala postopoma v naslednjih desetih letih, marsikoga že sedaj zanima, kdaj se bo lahko upokojil. Na vaša vprašanja zato odgovarja Peter Šalej, vodja oddelka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri celjski enoti ZPIZ.

be pri delu, se mu bo odmerila invalidska pokojnina v enaki višini kot starostna pokojnina za pokojninsko dobo 40 let.

TEDNIKOVA KOŠARICA

Kje smo kupovali najceneje

Po mesecu smo ponovno obiskali sedem večjih prodajaln v Celju in v njih izbrali osemnajst izdelkov, ki smo jih zložili v našo potrošniško košarico. Marsikatera cena je drugačna od tiste izpred meseca dni, tu in tam pa precej »popravi« končni seštevek kakšna izredna akcija.

Če pogledamo tabelo, lahko ugotovimo, da smo tokrat najceneje kupovali v In-terfructu na Kidričevi (znesek košarice je 5.814,30), kjer ta mesec sploh nismo zabeležili nobene najvišje cene, kakor tudi ne v Interšparu, ki pa je ta mesec kljub temu pristal na tretjem mestu, za Tušem v Novi vasi, ki ga je tokrat »rešila« zares izredno nizka cena tekočega pralnega praška Persil (1,5 1), ki stane pri njih le 989 tolarjev. Najnižjo pa imajo tudi ceno za liter Alpskega mleka, ki stane 129,90 tolarjev. Po drugi strani pa imajo najdražji sladkor, jogurt LCA, jabolka in klobaso Poli. Na četrtem mestu se je znašel Rio, ki ima sicer najnižjo akcijsko ceno detergenta Pril,

margarine in sira, kar šest izdelkov pa je pri njih še vedno najdražjih in prav toliko tudi pri Soči (Potrošnik), ki pa se je tokrat sploh uvrstila na zadnje mesto (zne-

Trgovine Center Interspar, TUŠ v Novi vasi, Interfruct na Kidričevi, Mercator Golovec na Hudinji, prodajalno Rio, prodajalno Sočo in blagovnico Vele, smo obiskali minulo sredo (22. 6.).

sek košarice 6.570,50) in je med najdražjimi. Pred njo sta le še Mercator (na petem mestu) in Vele (na predzadnjem), ki ima za razliko od Ria in Potrošnika, kjer nismo našli nobenega izdelka z najnižjo ceno, vendarle najcenejše olje, čokolado in margarino.

Razlika med najcenejšo in najdražjo košarico je ta mesec kar krepkih 756,20 tolarjev, zanimivo pa je tudi to, da se je skupni znesek povišal v primerjavi s prejšnjim mesecem le v Interšparu, Soči in Mercatorju, povsod drugod pa se je znižal. MOJCA MAROT

UMrnALNI NOVIČKI

Št. 26. - 28. junij 2001

Bluetocrth za Palm

Konec tega leta bo moč kupiti Bluetooth dodatek za dlanč-nike kalifornijskega Palma. Palm Bluetooth Kit, kot se vmesnik uradno imenuje, bo stal približno 300 ameriških dolarjev, z njim pa boste brezžično povezani z vsemi napravami, ki podpirajo tehnologijo Bluetooth.

GPRS v iPaqu

Compaq je odgrnil zastor z novosti - GPRS modula, namenjenega njihovim dlančnikom iPaq. Dodatek pretvori dlančnik v trifrekvenčni komunikator, ki zmore opravljati tako govorne kot podatkovne klice. SŠ

36

NASVETI

ZDRAVNIK SVETUJE

Krčne žile

Imam težave z ožiljem na nogali in po večurnem delu stoje imam bolečine v nogah. Stara sem 55 let. Redno hodim v ambulanto za ožilje, vendar nikoli ni časa za daljšo razlago. Skrbim za zdravo prehrano in redno prebavo. Noge imam povite z elastičnim povojem. Na nogi so mi opravili sklero-zacijo že 4-krat in po zadnji se mi je ožilje močno vnelo, otipa se otrdelo in je boleče. Pomagam si z obkladki iz kostanjevih preparatov in tabletami proti bolečinam, od katerih me boli želodec. Zanima me, kaj se zgodi z žilo po sklerozaciji (se posuši ali začnejo krvni strdki potovati po telesu?). Kako poteka prekrvavitev noge, kadar je prekinjen pretok velike vene?

Vaše vprašanje je zelo kompleksno in zahteva širši odgovor. Na vašo nesrečo spadate v skupino žena, pri katerih se krčne žile zaradi dednih dejavnikov pojavljajo pogosteje. Krčne žile nastanejo, ko se razširijo žile dovodnice, ki dovajajo kri v srce. Tem žilam pravimo vene.

V normalnih venah se nahajajo posebne zaklopke, oziroma valvule, ki omogočajo, da se kri giba normalno proti srcu. Delujejo kot ventih, ki preprečuje vnašanje krvi v nižje dele telesa. Pri varikoznih venah je delovanje valvul okvarjeno in kri zastaja v žilah. Vendar se to lahko zgodi v katerikoli veni, ki ima moten odtok. Če je moten pretok skozi jetra, se razvijejo varice v požiralniku (pri kroničnih alkoholikih) ali pa na trebuhu. Varikoz-ne spremembe na žilah so zelo pogosta težava, saj jih ima skoraj vsak deseti človek. Žene obolevajo dvakrat pogosteje kot moški, zlasti pa so prizadete žene med 30. in 60. letom starosti.

Vzrok je najpogosteje prirojena okvara zaklopk v venah, hormonske spremembe, vnetja ven (primarne varice) in tudi no

sečnost (sekundarne). Dolgo sedenje pri miru, prav tako pa tudi pokončen položaj pri delu ali prisiljena drža povečujejo tlak v trebuhu, ki preprečuje normalen pretok krvi skozi velike vene. To povečuje občutljivost žil in pospešuje nastanek krčnih žil. Primarne krčne žile nastanejo zaradi okvare zaklopk, kjer vzrok najpogosteje ni poznan. Pogosto so težave dedne. Lahko pa se pojavijo kot sekundarne krčne žile med nosečnostjo, ki ponavadi ob dobri negi nog in telovadbi po porodu tudi izginejo.

Od prvih znakov do operacije

Simptomi in znaki, ki nas opozarjajo na spremembe v žilah, so različni. Najpogosteje se občuti, da so noge težke in polne, v nogah pa se pojavi bolečina. Pogosto se pred pojavom sprememb na žilah pojavijo krči v mišicah na nogah. V mečih nas zagrabi krč, ki popusti šele po daljšem času ali po masaži. Nato se pojavijo vene, ki jih jasno vidimo in se postopoma debelijo, večajo, zvijajo... V takšnih zvitih in razširjenih žilah zastaja kri, pogosto nastajajo tudi strdki, žila se lahko vname in takšno vnetje zahteva zdravljenje.

Končno nastajajo otekline nog, spremeni se tudi barva kože, ki je zaradi zastoja slabo prekrvavljena, postane občutljiva, nastajajo vnetja in rane, ki se slabo celijo. Na srečo obstajata na nogah, kjer so okvare najpogostejše, dva spleta ven. Zunanje vene, ki potekajo pod kožo, in notranje, ki so globoko v mišicah. Lahko se vnamejo tudi globoke vene. Takšno vnetje pa zahteva intenzivno zdravljenje z zdravili, ki preprečujejo strjevanje krvi. Pomembno pa je predvsem mirovanje in hlajenje.

Diagnoza se postavlja predvsem na osnovi anali

ze žil z pregledom in tudi s testi in preiskavami kot so dopplerski prikaz pretoka skozi žile. Angiogra-fija ali magnetna resonanca sta bolj redki preiskavi, predvsem, da izključita druga obolenja. Zdravljenje je akutno in kronič

no. V glavnem ni potrebno, dokler se ne pojavijo bolečine ali spremembe na koži. V stoletjih so obstojale različne metode zdravljenja, ostali sta samo dve: sklerozacija žil in kirurška odstranitev.

Pri sklerozaciji se v žilo vbrizga tekočina, ki povzroči postopno zaporo žile. Na

Če imate zdravstvene težave in ne veste, kako ravnati, pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Zdravnik svetuje.

žalost je uspeh le začasen. Ponavadi se pri večini v dveh do štirih letih odprejo sosednje vene, ki se razširijo in težave se ponavljajo. Boljši so rezultati s kirurško odstranitvijo ven.

Pred vsakim posegom je potrebno ugotoviti stanje globokih ven. Zato se priporoča dopplerska preiskava in prikaz pretok skozi žile. Na žalost je teh bolnikov ozi

roma bolnic veliko in se na preiskavo čaka tudi po več mesecev.

Kaj lahko storimo sami

če je komunikacija med žilami dobra, se kri odvaja preko globokih ven, razvijejo pa se tudi nove podkožne. V površnih venah le redko nastajajo nevarni trombi oziroma strdki. Nevarnejši so strdki, ki nastajajo v globokih venah. Ti lahko povzročijo zamašitev veje pljučne arterije. Posledica je težka okvara zdravja, če pa je takšen strdek velik, pa lahko povzroči celo smrt. Zato je pomembno, da sami pazimo na svoje zdravstveno stanje, saj lahko veliko storimo, da preprečimo napredovanje bolezni. To pa zahteva, da dvignemo noge kadarkoli je to mogoče. S tem izboljšamo pretok skozi žile. Izogibati se

moramo dolgemu sedenju ali delu stoje in pri miru. Vedno moramo skrbeti za delo nožnih mišic, saj lete masirajo žile in pospešujejo pretok. Priporočajo se tudi elastični povoji, ki omogočajo večjo kom-presijo v spodnjem delu noge kot v mečih ali nad kolenom. Prav tako se priporočajo posebne elastične nogavice. Te priporočamo vsem, ki se odpravljajo na daljša potovanja z avtobusom ali letalom, saj so med dolgotrajnimi vožnjami in poleti žile zelo obremenjene, pogoste pa so tudi komplikacije. Priporočajo se tudi redne Kneip-pove kopeli, nežne masaže z mazili, ki krepijo steno ven in preprečujejo strjevanje krvi. Še posebej pa se priporočajo vaje in razgibavanje nog po delu in tudi redni sprehodi. V prehrani se priporoča veliko balastnih snovi, sadja, zelenjave, soje, vitamina B 12, C in E vitamin, le malo mesa in alkohola.

Piše: dr. Janez Tasič

BIO KOLEDAR

Sejte, presajajte, ss^, zalivajte, neguje rosriine; ratiijajte in pfezra&jte ifa, pobirajte in predajte pridelke v id je najugodiMp! za pa»im«aie ro^in is Id js raz^isnizfcoiedorto.

Št. 26. - 28. junij 2001

MODA

37

Najbolj odkrita skrivnost pod soncem (1)

Kopalke so pravi kult poletne mode - ste jih že izbrali?

Satovje, koža plazilcev ali psihadelično vzorčenje - najbolj trendovska vzdušja letošnje kopalne mode.

Še vedno odlagate nakup kopalne obleke, morda čakate da »izpuhti« nebodigatreba kilogramček, ali pa se vam zdijo tisti tedni, ki vas ločijo do poletnih počitnic, tako daleč kot kakšno neznano ozvezdje?

Same napake, drage moje! Če verjamete pregovoru »Kdor predolgo izbira, izbirek dobi«, vas bi moral vsaj malce črvičiti dvom, ali niso morda prav zdajle prodali zadnji model vaše idealne kopalne obleke... Sicer pa, gotovo bo že prej kakšna priložnost, da se boste predale blagodejnim žarkom in se osvežile v vodi - sladki ali slani.

Kopalna obleka je torej konec junija še kako aktualna reč... no, razen za naturiste in tiste, ki jim je lastna vizualna podoba zadnja skrb na svetu. Ampak, k slednjim ve zagotovo ne sodite!

Torej? Da ne bo nakup kopalk nočna mora, temveč en sam užitek, se je treba opravila lotiti premišljeno, po sistemu izločanja. Zadnjič smo že ugotovili, da najbolj miniaturne kopalne cunjice - bikinke sodijo resnično le na brezhibno oblikovana telesa.

Vemo pa tudi, da je sodobna moda hudo tolerantna do manj idealnih po

stav, pripravljena je sklepati celo zelo prijazne kompromise in biti nepristranska kot že dolgo ne.

Pa poglejmo najprej, s kakšnimi trendi nam, poleg že omenjenih bikink, nameravajo polepšati letošnje najbolj brezskrbne poletne dni.

Asimetrija in geometrija v (ne)banfah

Kar priznajte, da smo se vsi skupaj že skoraj nevarno navadili pogleda na naša izložbena okna, okrašena z roza-lila-modro barvno mavrico. Saj ne, da bi bile te nianse neprivlačne, ravno nasprotno! Vendar, na plaži si pa čisto zares lahko privoščite korak stran od barv, ki sicer prevladujejo v vaši poletni garderobi. Kaj pravite na zlato, rumeno-zeleno, močno oranžno kot je sončni zahod, vroče rdečo ali znova atraktivno črno oziroma črno-belo?

Letošnje kopalne trende boste prepoznali tudi po kubističnih geometrijskih, nostalgičnih vichy in cvetličnih motivih, kot bi jih preshkali iz starinskih tapet. Pa nikar se ne ustrašite barv in vzorcev - tu so prav zato, da pomagajo postavo optično uskladiti, zatajiti kakšno napako oziroma izpostaviti tisto, kar je najlepše. Pri tovrstnih »goljufijah« so nepogrešljivi tudi asimetrični kroji, nenavadni rezi, za-vezalkani detajli, navpični, vodoravni oziroma diagonalno barvni kontrasti... Saj sploh ni težko, le čas si je potrebno vzeti, pomerjati, primerjati...

Nekaj konkretnih namigov, kako s kopalno obleko prikriti najbolj pogoste tegobe na postavi, pa čez teden dni.

Nostalgija na petdeseta modnaleta.

Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK

MAMKZA NAKUP

Vse obleče Oliver

S.OIiver je trgovina na Sta-netovi ulici v Celju, v kateri najde oblačila vsa družina, še posebej ljubka imajo za najmlajše.

Oblačila najdete za otroke pod oznako Oliver kids (dekliška in fantovska oblačila od 7 do 16 let) in Oliver twist (za najmlajše od 2 do 6 let starosti). Bombažne majčke stanejo od 1.800 tolarjev naprej, otroške kratke hlače od 3.400, dekliške legice (kolesarke) in dolge (trapez) od 2.300 naprej, fantovske športne srajce, delno kombinirane z zadrgo vsvet-lo modri modni barvi stanejo 5.800 tolarjev. Vehka je izbira raznih dekliških in fantovskih mikic od 3.400 tolarjev naprej, zelo modne dekliške obleke (do 6 let) stanejo samo 4.690 tolarjev, dekhške kavbojke z vzorci ali brez ter Ifantovske hlače, tanjše, tričetrt ali dolge od 7.000 tolarjev naprej.

; Za odrasle imajo kar tri pro-(grame: fantovsko-moška oblačila (Oliver boys), dekliško-Ženska (Oliver girls) in mla-dostno-športni program pod oznako QS. Bombažne majčke vseh vrst, barv in vzorcev (brez rokavov, s kratkimi in tričetrtinskimi rokavi) stanejo od 1.950 tolarjev naprej, ve

liko je pikčastih in karo vzorcev v tankih, padajočih viskoznih materialih, ki so nekoliko dražje in stanejo do 5.990 tolarjev. Lepe so njihove pletene majčke iz 50 odstotkov bombaža in akrila po 4.900 tolarjev. Majice lahko imenitno kombinirate s krili enakih vzorcev, komplet vas bo stal okrog 15.000 tolarjev.

Daleč največja je izbira raznih majic s kratkimi rokavi, pa bombažnih srajčnih bluz s kratkim in tričetrt rokavom. Veliko je tudi moških srajc (cena okrog 5.800), kratkih moških hlač po 4.000 do 8.000 tolarjev, pa bermuda, capri in dolgih hlač, moške mikice stanejo že od 2.300 tolarjev naprej. 1\idi krila in obleke vseh barv in modelov (tudi klasične bombažne dolge ali kratke boste našli) stanejo od 4.600 tolarjev naprej. Ne pozabite na kakšno jakno, še posebej pa na klobuček, ki je letos sploh modni hit in stane pri njih 2.900 tolarjev. Če pa vam tudi to še ni dovolj, si lahko okrog vratu zavežete svileno rutico in z njo pričarate čisto nov videz, zanjo boste odšteli 1.980 tolarjev. Platnene torbe z oznako njihove blagovne znamke stanejo 2.900 tolarjev.

MOJCA MAROT

Št. 26. - 28. junij 2001

38

ZA RAZVEDRILO

Št. 26.-28. junij 2001

ZA RAZVEDRILO

39

St. 26. - 28. junij 2001

40

» AVTOMOBILISTE

Prenovljeni audi avant A4.

Audi icaže prenovljenega

A4 avant

Lani je nemški Audi povsem prenovil audija A4, avtomobil srednjega razreda. Sedanji podatki dokazujejo, da se je prenova posrečila, saj gre avto dobro v promet.

Tik pred poletjem tovarna ponuja v objavo prve fotografije povsem novega avanta A4. Dosedanjo izvedenko, ki so jo postavili na cesto leta 1996, so prodali v 300 tisoč »izvodih«, kar pomeni, da je treba biti z avtom zadovoljen. Prenovljeni A4 avant meri sedaj 4,54

metra, medtem ko se je nie-dosna razdalja povečala za 3,3 centimetra. To med drugim pomeni, da se je povečala prostornost sedenja na zadnjih sedežih, kjer je po novem 4,3 centimetra več prostora za kolena. Povečal se je tudi prtljažnik, ki meri 442 litrov oziroma 52 litrov več, medtem ko je ob podrtih zadnjih sedežih na voljo 1184 litrov. Pod prtljažnim dnom je še dodatnih 65 litrov prostora. Motorji so načeloma enaki kot pri limuzini. Je pa treba omeniti

novi ali prenovljeni 2,0-litr-ski bencinski motor s 130 KM, pa seveda prav tako dokaj novi 3,0-litrski šestvaljnik s 220 KM. Turbodizli so trije z močmi od 130 do 155 oziroma 180 KM. Pogon je speljan na prednji kolesi, lahko pa tudi 4x4, menjalniki pa trije (5 ali 6-stopenjski ročni in samodejni multitronic). Kot pravijo pri uradnem uvozniku, bo prenovljeni avant A4 slovenskim kupcem na voljo jeseni, kar seveda ni posebej natančno določeno. O cenah za sedaj še ne govorijo.

Obramba pred Fordom

Nemški Volksvvagen je po obsegu izdelave največja evropska avtomobilska tovarna osebnih vozil, saj pod svojim imenom združuje kar osem avtomobilskih imen.

V zadnjih letih je koncem izjemno uspešen, saj ustvarja dobiček, prodaja pa je bolj ali manj rasla. Zato je toliko bolj zanimiva vest o tem, da koncem pripravlja strategijo, s katero naj bi se branil pred morebitnim prevzemom. Pred tem je ta hip korporacija

zavarovana tako, da v svojem statutu prepo-' veduje, da bi imel katerikoli delničar več kot 20 odstotkov delnic. Očitno pa se vodstvu VW to ne zdi dovolj, zato pripravlja nekatere nove ukrepe. Pred nedavnim se je s statutom korporacije začela ukvarjati tudi posebna evropska komisija, vendar za sedaj še ni znano, kaj je ugotovila. Slišati namreč je, da naj bi se VW bal prevzema predvsem s strani ameriškega Forda, druge največje avtomobilske tovarne na svetu.

Hyundaiju gre dobro

Medtem, ko gre južnokorejskemu Dae-wooju hudo za nohte, je pri Hyundaiju precej drugače.

Ena od agencij za ocenjevanje kreditnega zaupanja je sporočila, da se je tovrstna ocena tveganja pri Hyundaiju precej znižala. To pomeni, da bodo lahko najemali posojila po nižjih obrestnih merah. Razlog je znan, kajti Hyundai je v minulem poslovnem letu posloval bistveno bolje kot prej, kar je med drugim tudi posledica uspešnosti na zahtevnem ameriškem trgu.

Tujci uspešni na Japonsicem

Japonska se po zadnjih podatkih nekako izmotava iz krize, v kateri je že precej ča^ sa. Če bi to sodili po tem, kako poslujejo tam tuje avtomobilske hiše, potem skoraj ne bi bilo dvomov. Maja so namreč Japonci kupili malenkost manj kot 20 tisoč tujih vozil, kar je bilo za štiri odstotke več kol maja lani. Se je pa maja nekoliko spremenila lestvica najuspešnejših tujih izdelovalcev avtomobilov v tej državi, kajti lovoriko najuspešnejšega si je priboril Volksvvagen, ki je s prvega mesta zrinil Mercedes Benz. I

Porsche poka od zdravja

Nemška avtomobilska hiša Porsche kar poka od poslovnega zdravja in uspešnosti, pa čeprav ima v svojem programu samo dva avtomobila - 911 in boxsterja.

911 je nasploh najuspešnejši model te tovarne, ki bo letos ali v začetku prihodnjega leta ponudila tudi terensko vozilo, ki ga sedaj imenujejo cayene. Še pred tem pa bodo kupcem ponudili nekoliko prenovljenega 911. Navzven zelo velikih sprememb ne bo, drži pa, da bo bolj podoben 911 turbo, se pravi eni najmočnejših variant 911. Kupci

bodo posebej veseli tudi majhne spremem be v notranjosti, saj je avto končno dobi tudi predal za rokavice, kar so menda zeU pogrešali. Večja sprememba je v zadku, kjei je nameščen bokserski motor s prenoson moči na zadnji kolesni par. Motor ima seda gibno prostornino 3,6-litra in 320 KM. To bo zadostovalo za največjo hitrost 285 km^ h, kar seveda ni mačji kašelj. Pri nas si bc mogoče prenovljenega 911 omisliti septem^ bra, nič pa ne pišejo o tem, ali se bodo spre menile tudi cene. 1

Prenovljeni 911 bo zmogel 285 km/h.

Št. 26. - 28. junij 2001

ZAAVTOMOBILISTE

41

Varnostne blazine za Gorso, astro in zafiro

Varnostne blazine kot temeljni pripomoček pri zagotavljanju pasivne varnosti, so na velikem pohodu. Skoraj ni novega modela, ki ne bi ponujal vsaj ene ali dveh, praviloma za voznika in tudi sovoznika.

Očitno pa je konkurenčni boj pripomogel k temu, da je v avtomobilih vse več zračnih varnostnih blazin, pa ne le stranskih, pač pa tudi t.i. varnostnih zaves. Te se napihnejo

po vsej širini avtomobila in ščitijo predvsem pred udarci v glavo. Takšno zračno zaveso bodo po novem vgrajevali tudi v tri Oplove avtomobile, in sicer corso, astro in zafiro. Varnostno zaveso so razvili v Oplovem teh-nično-razvojnem centru, ima prostornino 25 litrov in se napihne v 25 do 30 milisekundah. Po sedanjih izkušnjah te varnostne blazine zmanjšujejo možnosti za poškodbo glave za kar 90 odstotkov.

Mali terenec iz Forda

Ameriški Ford pripravlja novi mali terenec, ki bo narejen na osnovi nove fieste.

S tem vozilom naj bi navdušili predvsem mlajše kupce, ki si želijo takšen avtomobil in (še) nimajo dovolj denarja za »resnejša« terenska oziroma podobna vozila. To je ta trenutek tudi vse, kar je mogoče zapisati o tem malem fordu, namenjenem predvsem evropskemu trgu, na ogled pa naj bi bil prihodnje leto v Ženevi.

Zailodna Evropa spet z minusom

Poročanje o prodaji avtomobilov v Evropi in Sloveniji je v zadnjih mesecih skoraj vedno »obremenjeno« z minusom.

Zdaj prihajajo na svetlo podatki o prodaji v zahodni Evropi v petem letošnjem mesecu. Tam so prodah 1,39 milijona novih vozil, to pa je bilo za 2,8 odstotka manj kot maja lani. Maja so minuse zabeležili pri večini avtomobilskih hiš, več kupcev za svoje avtomobile so našli le pri DaimlerChryslerju, Škodi, Alfa Romeu, Fordu, Suzukiju, Audiju, Hyundai-ju in grupaciji PSA, ki združuje Citroen in Peugeot.

Opel corsa bo imela varnostno zaveso.

Hyundai santa fe je odlično prestal crash test.

Santa fe se je dobro izicazai

v ZDA prav tako kot v Evropi opravljajo tako imenovane crash teste oziroma preiskuse vzdržljivosti avtomobila v primeru trčenja.

Tovrstno testiranje so opravili tudi v razredu lažjih in manjših terenskih vozil, ki jih poznamo tudi pri nas. Po teh ugotovitvah se je najbolje odrezal hyundai santa fe, saj bi bilo trčenje s hitrostjo 68 km/h za potnike v avtomobilu najmanj problematično. Za tem hyundaijem so zaostali toyota RAV4, pa subaru forester, ford maverick ipd.

Skupna nabava Renaulta in Nissana

Že od predlani je francoski Renault pomemben lastnik japonskega Nissana. Slednji je bil v velikih težavah, vendar so te ob pomoči matičnega Renaulta nekaj manjše.

Tovarni sta prav zaradi tega, da bi zmanjšali stroške, predstavili načrt, po katerem bosta ustanovili podjetje za skupni nakup sestavnih delov. Tako naj bi stroške zmanjšali za pet odstotkov. V začetku naj bi to podjetje nabavilo 30 odstotkov vseh sestavnih delov v vrednosti 14,5 milijarde dolarjev. Končni cilj je nakup 70 odstotkov vseh sestavnih delov.

Št. 26.-28. junij 2001

42

ZA AVTOMOBILISTE

Evropa ne more na zeleno vejo

Evropska avtomobilska prodaja nikakor ne more na zeleno vejo- tako kot pri nas. Maja so v 18 državah Evropske unije in še nekaterih drugih državah, ki jih štejejo zraven, prodali 1,3 milijona osebnih avtomobilov. To je bilo za 2,8 odstotka manj kot v lanskem maju.

V letošnjih petih mesecih pa so na teh trgih prodali 6,7 milijona osebnih vozil, kar pa je bilo za 3,3 odstotka pod lanskim rezultatom. V omenjenem času, se pravi v petih mesecih, je šlo dokaj dobro denimo Veliki Britaniji (plus tri odstotke), prav tako Franciji, kjer se je prodaja povečala za 4,2 odstotka, medtem ko veliko skrb zbuja predvsem Nemčija. Tam se je letos za nove avtomobi

le odločilo za štiri odstotke manj kupcev. Ker gre za najrazvitejšo in tudi najpomembnejšo evropsko državo, ki bistveno vpliva na ves posel z avtomobili, je skrb tohko večja. Nemčija je pač lokomotiva avtomobilskega posla, saj ima tudi najmočnejšo avtomobilsko industrijo. Prave razlage, zakaj prodaja avtomobilov v Nemčiji nikakor ne steče, ni. Je pa zanimivo, da se je skrčil tudi posel z rabljenimi vozili (za štiri odstotke), da se je povečala povprečna starost vozil v Nemčiji ipd.

Pogled na tisto, kar se je v tem času posrečilo različnim avtomobilskim hišam, kaže bolj ali manj znano podobo. Spredaj je korporacija Volksvvagen, znotraj katere letos zelo napreduje češka Škoda

(plus 20 odstotkov), sledi skupina PSA, ki jo sestavljata Citroen in Peugeot. Citroe-nu gre v zadnjem času bolje kot Peugeotu, medtem ko skupina GM Europe nikakor ne najde sama sebe (minus 3,1 odstotek). Nekoliko je letos nazadoval tudi Renault, prav tako tudi Fiat. Nikakor ne morejo na zeleno vejo splezati japonske avtomobilske hiše. Njihov tržni delež je bil v letošnjih mesecih 10,5 odstotka, vendar je bila prodaja v tem času kar za 11,6 odstotka skromnejša kot v lanskem enakem obdobju. Še bolj so v tem času padle juž-nokorejske avtomobilske tovarne. Skupaj so si pridobile 2,6 odstotka evropskega trga, vendar je bilo to za dobrih 28 odstotkov manj kot v lanskih petih mesecih.

Škoda octavia

Ferrari leta 2002 s F60

Pri italijanskem Ferrariju počasi odkrivajo tisto, kar se skriva pod tovarniško oznako FX. Gre za novo super zmogljivo vozilo, ki naj bi se imenovalo F60 oziroma za avto, s katerim bodo nadomestili legendarnega F50.

Vse kaže, da bo F 60 prvič na ogled na prihodnjem pariškem avtomobilskem salonu (se pravi jeseni 2002). Oblika je delo legendarnega Pininfa-rine, ki je oblikoval tako re

koč vse dosedanje ferrarije. Posebej so se potrudili pri teži, kajti cestni bolid ne bo tehtal več kot 1200 kilogramov. Za pogon bo skrbel dvanajstvalj-ni motor, kot sedaj pri F60. Toda agregat bo imel po novem gibno prostornino 6,0 litra in približno 650 KM ali več kot 100 KM na liter gibne prostornine. Za zaviranje naj bi skrbele nove karbonske zavore italijanskega Bremba, menjalnik pa bo ročni in sedem-

stopenjski. Cena? Nekako 750 tisoč mark za kos.

Mercedes pripravlja MLK

Nemški Mercedes Benz dokaj skrivoma razvija majhno terensko vozilo, ki naj bi na trge pripeljalo leta 2005 in naj bi se recimo poskusilo v razredu, kjer kraljujejo toyota RAV4, pa land rover freelander ipd.

Osnovo naj bi ponudil mer-cedes A, MLK, kot naj bi se mali terenec imenoval, pa bo opremljen s stalnim štirikolesnim pogonom, ki ga bo, kar seveda ni nič novega, izdelovala graška tovarna Ste-

yr Daimler Puch, ki tako ali tako že dolgo sodeluje z Mercedes Benzom. MLK bo tako kot mercedes A na voljo v podaljšani in krajši karoserij-ski varianti, opremljali pa naj bi ga z nekaterimi na novo razvitimi motorji. Zanimivo je, da naj bi izdelali tudi AMG izvedenko, pri čemer naj bi ta avtomobil poganjal 1,9-li-trski motor z močjo 180 KM. Nič pa ni jasno, kdaj naj bi takšen avtomobil v resnici zapeljal na ceste.

Porsche boxster

Nov motor za boxsterja

Porsche naj bi v bližnji prihodnosti pokazal nekoliko prenovljenega boxsterja, avto, ki mu prinaša veliko denarja in seveda slave. Doslej so ponujali dve motorni izvedenki (boxster in boxster S), vse pa kaže, da bo s prenovo »zaživel« tudi še en motor, in sicer z gibno prostornino 3,4 litra. Vse kaže, da bo to motor, ki sedaj poganja 911, vendar naj bi v prenovljenem boxsterju razvil kakšnih 290 KM. Prenovljeni boxster z novim motorjem naj bi bil naprodaj čez nekako dve leti, hkrati pa bodo ponujali tudi vse dosedanje različice.

VW predstavil passata W8

Volkswagen je precej časa napovedoval passata W8, kar naj bi pomenilo, da je v mislih najzmogljivejša izvedenka tega vozila. Sedaj ni nobenega dvoma več, da VW misli resno.

Avto bo poganjal osemvaljnik W postavitve z gibno prostornino 4,0 litra in s 275 KM pri 6000 vrtljajih v minuti. Zraven bo seveda dodan štirikolesni pogon in dva menjalnika (ročni 6-stopenjski in 5-stopenjska avtomatika). Motor

je vsekakor tehnično zanimiv, saj gre za zelo kompaktno zgradbo (v višino meri vsega 70, v dolžino samo 40 centimetrov). Po tovarniških podatkih bo najvišja hitrost omejena na 250 km/h, pospešek do 100 km/h pa bo 6,8 sekunde. Ta hip so znane predvsem cene v Nemčiji, kjer bo passat W8 z ročnim menjalnikom na voljo za malenkost manj kot 80 tisoč mark. Ni pa še nič znanega, kdaj naj bi se ta avtomobil pojavil pri nas, še manj, po čem bo.

Toyota povečuje izdelavo hibridnih vozil

Hibridni, s tem pa tudi ekološko zelo primerni avtomobili, si pri nas komaj utirajo pot (ali pa še to ne), drugje se povpraševanje po njih povečuje. To zaznava tudi japonska Toyota, ki ima s svojimi hibridnimi avtomobili kar ambiciozne načrte.

Tako naj bi prihodnje leto izdelala nekako 19 tisoč tovn-st-nih vozil (ta imajo električni in bencinski motor), do leta 2005 pa naj bi se njihovo število povečalo na 300 tisoč. Najbolj je šla doslej med temi hibridnimi avtomobili v promet toyota prius, saj so doslej naredili in tudi prodali skoraj 60 tisoč vozil. V prihodnjih mesecih pa Toyota napoveduje novo hibridno vozilo in sicer enoprostorsko previo.

Nissan patrol GR Ima težave z merilnikom količine olja v motorju.

Patroli GR 3^0 Di na pregled

Japonski Nissan je na pregled poklical nekaj sto patrolov GR, opremljenih z novim 3,0-litrskim dizelskim štirivaljnikom. Kot pravijo v tovarni, bi se lahko zgodilo, da bi v nekaterih primerih odpovedal merilnik količine olja v motorju, kar je lahko za agregat in s tem avtomobil usodno.

Renault posodablja Daoio

Francoski Renault je pred leti kupil romunsko tovarno Dacia. Obe tovarni sta pred desetletji dobro sodelovali, saj so Romuni izdelovali renault 12, ki so ga prodajali tudi v tedanji Jugoslaviji.

Sedaj Renault hiti s posodobitvijo Dacie, saj računa, da bo do leta 2004 vložil nekako 356 milijonov evrov oziroma dobrih 700 milijonov mark. Pravijo, da naj bi bila letna proizvodnja v romunski tovarni do konca tega desetletja kar 500 tisoč vozil. Ob tem je Renault pripravil poseben avto, ki je ta hip znan pod oznako X90. To bo vozilo, ki naj bi stalo približno 10 tisoč mark in bo namenjeno predvsem romunskemu in drugim vzhodnoevropskim trgom z manjšo kupno močjo. Podrobnosti še niso znane. Ob tem Renault domneva, da bodo stroški izdelave v Dacii manjši, saj je povprečna plača romunskega delavca le okoli 100 dolarjev.

Št. 26. - 28. junij 2001

MALI OGLASI - INFORMACIJE

43

Št. 26. - 28. junij 2001

44

MALI OGLASI - INFORMACIJE

Št. 26. - 28. junij 2001

NU\U OGLASI - INFORMACIJE

45

Št. 26. - 28. junij 2001

46

INFORMACIJE

Št. 26. - 28. junij 2001

INFORMACIJE

47

VODNIK

Gledališče

Slovensko ljudsko gledališče 30. 6. ob 2030 gledališka komedija Stevardese prihajajo.

Knežji dvorec Celje 29. 6. ob 21. uri gledališka predstava Alkestida.

Muzej novejše zgodovine - Hermanovo gledališče 30. 6. ob 10. uri lutkovna predstava Janko in Metka ter pravljica o zmaju.

Toplice Dobrna 29. 6. ob 21.30 gledališka komedija Stevardese prihajajo.

Koncerti

Grad Tabor Laško 30. 6.

ob 20.30 koncert Alenke Godec in Revij skega orkestra Big band RTV.

Narodni dom Celje 29. 6. ob 21. uri koncert Jana Ple-stenjaka in ansambla Heave-nix.

Atrij Majolke 4. 7. ob

20.30 koncert Petra Lovšina.

Max Club Velenje 2. 7. ob 21. uri koncert Upper Au-strian jazz orchestra in Kennyja Wheelerja.

Zdravilišče Laško 29.6. ob 20.30 uri Nuša Derenda ob spremljavi pianista Boštjana Grabnarja.

Razstave

Galerija Mozaik "Ustvarjalni pristan".

Kulturni center Laško člani KUD iz Oplotnice.

Galerija tenis A&M Jezer-nik Celje Avgust Deržek ter Marko in Matjaž Jezernik.

Pokrajinski muzej Celje "Da dol padeš", do 30. 9.

Razstavišče Kulturnega centra Laško Bogdan Potnik.

Knjižnica Gimnazije Celje Center fotografije dr. Kre-šimirja Petroviča. ' Galerija likovnih del mladih na Starem gradu Celje "Gradovi - kulturna dedišči

na" in dela Žane Žorž iz Ljubljane.

Galerija Fori Velenje Raj-ko Čuber; Galerija Gorenje Velenje Maksim Sedej ml.; Galerija Borovo stari modeli obutve, do 1. 8.; Galerija Volk Celje Vladimir Edvard Renčelj; Galerija Mozaik stalna zbirka; Merx Alica Jav-šnik, do 30. 6.; galerija Ot-to dela iz I. slikarskega Ex-tempora KS Škofja vas, do 31.7.; Zavod za zdrav, varstvo Renata Polzer; Avla Splošne bolnišnice Celje "Starostniki", do 20. 8.

Stalne razstave

Muzej novejše zgodovine Živeti v Celju in Slovenska zobozdravstvena zbirka. Hermanov brlog "Prometna pot v Hermanov brlog". Stari pisker "Zatirani, a nikdar poteptani"; Fotografski atelje Josipa Pelikana "Celje, ki ga ni več".

Ostalo

Mestno središče Celja 30.

6. ob 10.30 "Zapojmo in zaigraj mo kot nekoč".

Stari grad Celje 28. 6. ob 17.30 plesna miniatura in produkcija 21. sezone Studia za ples Celje.

Mladinski center 29.6. ob 20. uri literarni večer s predstavitvijo pesniške zbirke Lucije Stupica ob spremljavi če-lista Igorja Mitroviča z naslovom "Čelo na soncu".

Prireditve na prostem

Križišče Prešernove in Stanetove ulice ter Glavnega trga 30. 6. ob 10.30 festival Etno fest Celje 2001.

Slovenske Konjice - Stari trg 28. 6. ob 19. uri Večer narodno zabavnih ansamb

lov; 30. 6. ob 20. uri koncert Big banda iz Slovenskih Konjic. Mestni trg - 29. 6. ob 20. uri Teater Torpedo s črno komedijo Pogreb in koncert Marka Zaletelja s skupino MBQ.

Predavanja

Osrednja knjižnica Celje

28. 6. ob 19. uri predavanje

in otvoritev razstave "Osameli kras v porečju Savinje", Jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda.

Ustvaijalne delavnice, seminaiji

Mladinski center Celje 28.

6. od 16. do 18. ure angleška delavnica za osnovnošolce; 30. 6. od 17. do 18.30 plesni tečaj klasičnih in latinsko-ameriških plesov; 29. 6. od 16. do 19. ure likovna delavnica; 2., 3. in 4. 7. od 9. do 14. ure šiviljska delavnica; 2. in 4. 7. od 20. do 21. ure tae-bo.

Hermanove poletne počitniške delavnice 3. 7. ob 11.

uri Prometni znaki nimajo počitnic in 4. 7. ob 11. uri Poriši poletni kozolec.

Muzej novejše zgodovine - 29.6. od 10. do 11. in od 16.30 do 17.30 predstavitev urarja.

Žalski mladinski center -28. 6. ob 15.30 tečaj tae-bo.

Kino

Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.

Union: od 28. 6. do 4. 7. ob 16.30 in 18.30 animirana komedija Shrek, ob 20.30 romantična drama Čokolada.

Mali Union: od 28. 6. do 4. 7. ob 19. in 21. ameriški triler V pajkovi mreži.

Kino Metropol: od 28. 6.

do 4. 7. ob 18. in 20. uri od-štekana komedija Stari, kje je moj avto?

Poletni kino (Knežji dvorec) od 28. 6. do 4. 7. ob 22. uri romantična drama Čokolada.

I^MODOM

Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču za male živali Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah na telefonu 749-06-02 in na spletni strani http://come.to/ zonzani. Odpiralni čas za oglede psov je ob delavnikih od 12. do 16. ure.

VTrobnem Dolu so našli 4 leta starega križanca.

Na hodniku podjetja Ozara v Celju so našli mesec dni staro samičko, domačo muco.

4-1etnega križanca, samca, so našli v Brstniku v občini Laško.

Na Ljubečni so 25. junija našli 4-letnega križanca.

imate probleme z alkoholom?

Morda je AA rešitev PoMiate 031 802-710.

Anonimni alkoholiki Stovenije

Podjetje NT&RC d.o.o.,

direktor: Srečko Šrot. Poslovni sekretar: Vera Grešnik Podjetje opravlja časopisno-

založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost.

Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 000, {ax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cena izvoda je 300 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1000 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 24.0(K) tolarjev. Številka žiro računa: 50700-601-1069(K). Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8% davek na dodano vrednost.

NOVITEDNIK

Odgovorna urednica:

Tatjana Cvirn. Urednica Novega tednika: Milena Brečko-Poklič. Urednik: Branko Stamejčič. Uredništvo: Marjela Agrež, Gašper Domjan, Janja Intihar, Bojana Jančič, Brane Jeranko, Gregor Katič, Sebastijan Kopušar, Alma M. Sedlar, Urška Selišnik, Ivana Stamejčič, Tajnica uredništva: Mojca Marot.

Tehnični urednik: Franjo Bogadi, Računalniški prelom: Robert Kojterer, Igor Sarlah. Oblikovanje: Minja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si

RADIOCEUE

Odgovorna urednica:

Nataša Gerkeš-Lednik. Uredništvo: Simona Brgiez, Nataša Leskovšek, Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Simona Šolinič, Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Aleksander Matelič.

Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si

AGENCIJA

Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja Agencije: Vesna Lejič.

Propaganda: Valter Leben, V^ko Grabar, Zlatko Bobinac, Cannen Koprivica, Vesna Matjašič, Polona Rifelj; Tel^: (03) 42 25 000 £ax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si

mM

Krizni center za mlade

Smo varna hiša na Ipav-čevi 8 v Celju, lahko nas pokličeš na telefon 548-60-70. Imaš problem? Čutiš stisko? Pridi kadarkoli! Z nami se lahko pogovoriš, dobiš informacije in bivaš tudi do 21 dni! Ne ostajaj sam! Poišči nas, vrata Kriznega centra so morda vrata iz stiske!

Planinsko društvo Celje in Planinska sekcija Društva upokojencev Dolgo polje - 30. 6. vabita na spominski tradicionalni ter športno-rekreativni pohod po poteh pečov-niških rudarjev. Start bo ob 7.30 izpred kulturnega doma v Zagradu in bo potekal od Zvodnega do Vninčevega doma na Svetini, kjer bo ob 11. uri tudi osrednja prireditev "srečanje borcev NOB in veteranskih organizacij", s katerim bodo počastili spomin na 60-letnico OF in 10-letnico osamosvojitve Slovenije.

Planinsko društvo Zlatarne Celje - 8. 7. pohod na Kro-fičko in Strelovec. Odhod 8. 7. ob 5. uri z avtobusne postaje na Glaziji. 14. in 15. 7. pa vabijo na turo Zuc dal Boor in Monte Coglians v Italiji, za kar vas vabijo, da se prijavite že zdaj, najkasneje pa do 9. 7. po telefonu 545-29-27.

Št. 26. - 28. junij 2001

48

iEANIMIVOSTI

Tokrat vam predstavljamo dijake 4. M/C razreda Srednje šole za gostinstvo in turizem (smer turistični tehnik). Na fotografiji so: Nina Koren, Metka Mavri, Janja Pižorn, Antonija Levart, Klavdija Kovačič, Tanja Podgoršek, Bernarda Filkovič, Nina Kolšek, Andreja Petrišič, Maja Gračner, Katja Klukej, Katarina Jurkošek, Andreja Jazbec, Danica Podvratnik, Urška Firer, Nina Piesnik, Gabrijela Smodej, Katja Škrinjar, Nataša Kramer, Maja Bombek, Janja Smrečnik, Bojan Obreza, Petra Pogorele, Mojca Skutnik, razredničarka Ines Senica Rudnik. Sonja Hercog, Jernej Gračner, Julija

Travančič, Marko Kovač, Patricija Šivak.

TRACNICE

Z glavo na zabavo

Fundacija Z glavo na zabavo je v sodelovanju z mes občino v petek, ob zaključku šolskega leta, pripravila, bavno prireditev v celjskem Mestnem parku. Med redk ki je dojel osnovno sporočilo organizatorjev, torej spoc janje pitja brezalkoholnih pijač, je bil kar celjski žu Bojan Šrot sam. Zato tudi ne preseneča, da se je pred oc dom iz parka upal skloniti in brez slabe vesti dihniti v pravo, ki je sicer, žal, tudi v petek pretežno na svojem nitorju izpisovala bolj ah manj visoke številke.

Št. 26. - 28. junij 2001

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh