Trdna lo�ka korenina, zaveden Lo�an v najbolj�em smislu besede, Lovro Planina je dopolnil 8. novembra osemdeset let. Kot javni delavec je bil desetletja v ospredju lo�kega kulturnega �ivljenja, se nesebi�no razdajal na vse strani in tako ni slu�aj, da je njegovo ime v najtesnej�i povezanosti tudi z nastajanjem in rastjo lo�kega muzeja.
Drzna misel lo�kih profesorjev-doma�inov, da bi v �asu, ko so premogla muzeje le redka mesta z bogato muzejsko tradicijo, ustanovili v �kof j i Loki muzej, kjer naj bi bilo kompleksno prikazano lo�ko ozemlje, bi ne bila ustvarljiva, �e ne bi na�li �ivega odziva v vrstah �irokih plasti lo�kega prebivalstva, med katerim je od vsega za�etka prednja�il na� jubilant. V odboru Muzejskega dru�tva je sodeloval, in to kot eden najbolj po�rtvovalnih odbornikov, �e v �asu, ko je bila muzejska misel v Skofji Loki �ele v povojih in smo uspeli na ob�ne zbore pritegniti le pe��ico zanesenjakov. V prvih vrstah lo�kih muzealcev ga sre�ujemo pred vojno, samega sebe pa je prekosil v �asu, ko je bilo treba v povojnih letih obnavljati na�o zemljo. Lo�ki muzej, ki je tik pred vojno komaj za�ivel, je na�el tedaj ustreznej�e prostore, kamor je bilo treba preseliti med vojno uskladi��ene muzealije in jih urediti. Hkrati pa je bilo treba nujno re�evati ogro�ene kulturne predmete na terenu. Kaj vse je tedaj slonelo na ramenih na�ega jubilanta! Njemu pripada zasluga, da ni propadlo bogato arhivsko gradivo, ki je le�alo zmetano na kupe na lo�kem rotov�u, Njegovo ime je med drugim povezano z re�evanjem dragocenega inventarja na Visokem, ki je bilo zaradi na ste�aj odprte stavbe brez samo iniciative na�ega ju�bilanta, pa podpredsednika MD notarja Steva Sinka in odbornika lekarnarja Otona Burd.vcha prav gotovo zapisano dokon�nemu propadu. Podjetni odborniki so si sposodili konja in voz; bili so sre�ni, da so v treh vo�njah re�ili inventar, ki so"ga sami nakladali in sami preva�ali. Na� Lovro pa ni bil samo zbiratelj. Vsa leta do jeseni 1948, ko je muzej dobil prvega nastavljenca, je slonela na njem vsa te�a teko�ega poslovanja. �istil je predmete, skrbel za snago v prostorih, de�ural nedeljo za nedeljo, bil na razpolago vsakemu obiskovalcu, ki se je med tednom zglasil na njegovem domu, neumorno vodil po zbirkah, opravljal nujne pisarni�ke posle itd, itd. Te�ko bi tudi sam zra�unal, koliko ur je zneslo to nepla�ano delo, kajti tedaj ni nih�e od lo�kih muzealcev niti pomislil na kak honorar! Po letu 1948 se je delo sicer unoslo, toda tudi v tem razdobju na� Lovro ni miroval. Leto za letom je bil voljen v odbor, se redno udele�eval mese�nih sej in �ivo sodeloval pri obravnavanju pere�ih vpra�anj vse dotlej, ko so mu noge toliko ope�ale, da ni ve� zmogel strmine. A tudi v teh letih ne miruje. Njegovo tori��e so �e vedno muzejski izleti, ki so njegova zamisel. Kot spreten organizator je znal na� jubilant te izlete vedno vzorno pripraviti in jih usmerjati predvsem v kraje, ki premorejo muzeje. Muzejski izleti, ki so postali �e kar tradicionalni, so tako postali sredstvo, s katerim se na�e �lanstvo izobra�uje in si utrjuje muzejsko zavest.
Na�emu Lovretu, ki ga je ob�ni zbor MD 1968 skupno z notarjem Stevom Sin�kom in akademikom univ, prol. dr. Milkom Kosom izvolil za �astnega �lana MD, iskreno �estitamo, se mu ob tej priliki prisr�no zahvaljujemo za vse njegovo �rtvo�vanje in mu �elimo, da bi nam �e dolgo vrsto let stal �vrsto ob strani,
Dr. Pavle Blaznik