Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.

GLAS NARODA

Lisf slovenskih delavcevv Ameriki.

Telephone: CHelsea 3-1242

ZA NEKAJ VEČ KOT

NA DAN DOBIVATE

C "GLAS NARODA"

FO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izvzem&i sobot, nedelj in praznikov).

Čitajte, kar Vas zanima ::

i

Reentered as Second Class Matter September 35th. 1940 at the Post Office at New York, N. V., under Act of Congress of March 3rd, 1879.

No. 280. — Štev. 280.

NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 16, 1940 -PONEDELJEK, 16. DECEMBRA, 1940

Volume XLVIII. — Letnik XLVIH.

ANGLEŽI DOSPELI V LIBIJO

ANGLEŽI ZAJELI OKOLI 50,000 UJETNIKOV . . . ANGLEŠKE LADJE OBSTRELJUJEJO BARDIJO . . . ITALJANI POPOLNOMA ZME DENI. . . BARIA IN TOBRUK V PLAMENIH

Vsak »lan naznanjajo i»oroči-| Ia iz Kairc v Egiptu večje angleški- uspehe (V boju z Italja-)ii. Angleška armada je vrgla Itljane rez mejo v Lihi jo in -se na ver krajih bori na italjan-skili tleh. Angleške hojne ladje ves čas obstreljujejo bežeče I-

vali, «la bodo tako naglo prodirali in prisil tako daleč, kajti Italjani so v vojaštvu v pre-moči in imajo tudi več zelo u-trjenili postojank. Toda Italjani so bili takoj po prvem vdar en popolnoma zmedeni in so tljane ter sedaj bombardirajo i pričeli v velikem neredu beza-

Prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Madžarsko

četrtek, 12. decembra je v vnanjem uradu v Beo-

trdnjavo Bardijo. Potopljena j«' bila tudi italjanska podnior ni<*a Xaiada. Poleg Bardijc obstreljujejo angleške bojne ladje tudi več drugih italjan-skih utrjenih krajev v Libiji.

soboto >o Angleži izstrelili *J4 laških aeroplanov. Angleški aeroplani so tudi uničili dva italjanska aeroplana na letališču v Derni v Libiji, tako da s<> Italjani izgubili 2G aeroplanov. Angleži pa so izgubili tri aeroplane.

Zadnja poročila naznanjajo, da sta Baria in Tobruk v plamenih.

Angleži naglo prodirajo v Libijo

Angleži sami niso pričako-

ti. Xa svojem begu so Italjani jrtistili vse svoje zaloge: to-]>ove, puške, munieijo, tovorne in oklopne avtomobile in celo velikanska skladišča benci na.

Močna laška posadka se na liaja se v Bagbagu, toda je po {M>lnoma odrezana od glavne armade ter se bo morala brezpogojno vdati.

Poročila s fronte pravijo, da se Italjani podajajo v veliki množini, tako da ujetnikov skoro ni mogoče prešteti, vendar pa je mogoče reči, da so v sedanji ofenzivi Angleži vjeli najmanj 30,000 Italjanov, nied njimi tudi mnogo častnikov.

Pri Wrightu ne bo štrajkov

Wright Aerouuautieal Cor-

_._v .. .... j po rat ion ima v Patterson, New Iiena prijateljski po- . _ ₄

, .. ^J. ' , Jensev, ogromne tovarne, v

I IMriiv'l-i\'i 1<> ni l</»l . ! .......

katerih izdelujejo letalske motorje. V enem letu se je produkcija skoro podvojila. Ker

Grki vedno prodirajo

Medtem ko sta skoro ves te-¹ ča, da so vsak dan poda mno- , den (irke ovirala dež in sneg, • go Lahov, drugi pa na bojišču.

puseajo orožje m munieijo.

Edini kraj, ki ga Italjani šti.

lono. (Irska artilerija pa Tepe- Madžarske in medsebojno spo-leni iKunbardira. Xa zapadni štovanje in zaupanje ter izra-fronti se Italjani umikajo po ža željo, da postavi to miŠlje-

cesti <>b obrežju iz Kimare proti Valoni.

so »edaj, ko se je nebo zjasnilo, pričeli z novimi napadi ter i-majo velike uspehe na celi fronti. Xajdalje iv Albanijo so (irki prodrli na severni fronti, severno od Pogradeca, kjer teče italjanska fronta ob jugo-idovansko-albanski meji.

Takoj, ko je nastopilo lepo vreme, so Grki s svojimi napadi v enem dnevu dosegli več, kot prej v celem tednu. Ob jugoslovanski meji je grška artilerija razbila vse italjanske u-trdbe, nato pa je pričela prodirati infanterija. Xa tem kraju so sieer Italjani pričeli s protinapadi, toda Urki so »vse napade odbili in tako odločno, da so italjanski oddelki izgubili stik s svojim ojmriščem, odkor so prišli.

Grki, odkar so pričeli preganjati Italjane, vedno prodirajo. Vrhovno poveljstvo j>oro-

Proti komunistom v Oklahomi

John Eberle, pomožni okrajni pravdnik v Oklahoma City, Okla., je rekel, da bo komunistična delavnost v državi kaj ječe in i»et tisoč dolarjev glo-hitro ponehala, ve bodo višja be.

sodišča potrdila obsodbo m!a-1---

dega komunista. I Lothianov naslednik

Porota je namreč spoznala ,

22 letnega Allana Shawa, ta j-1 Angleška vlada je že izbrala nika komunistične stranke, naslednika lordu Lotliianu, an-krivim kršenja pc^tave, naper- j gleškemu poslaniku v Združe-jene proti kriminalnemu sindi- nih državah, ki je talko nena-

V bila

gradu med Jugoslavijo in Madžarsko podpirana pogodba "stalnega in večnega prijateljstva''. Pogodbo sta podpisala jugoslovanski vnanji minister dr. Aleksander Cinear-Marko-vic in madžarski vnanji minister grof lštvan Csakv. Pogodba je godbi med Jugoslavijo in Bol garsko.

Vendar pa je med obema pogodbama nekoliko razlike, kajti ta pogodba posebno omenja besedo 'mir" in "prijateljstvo" ter se nanaša na vse podonavske zadeve in ne samo na obe državi, ki ste pogodbo podpisali. V pogodbi ni omenjeno, do kdaj je veljavna in kdaj poteče.

Tri točke pogodbe so misled nje:

Člen I:

! Med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko bo stalni mir in večno prijateljstvo.

i (" len II.

Visoki pogodbeni stranki se sporazumite, da se boste l>o-svetovali glede vseli vprašanj, ki bi se }k> njunem mnenju mogla tikati medsebojnih odnoša-jev.

C'len III.

Sedanja pogodba stopi v' veljavo, kadar bodo potrdilu«? 'listine izmenjane v Budimpe-

Delavski pregled

Spor glede .vprašanja, če naj

lezniških bratovščin, je oblju-₍ Hiilman in Ford kare

S »i 1 popolno sodelovanje delavstva pri liarodno-ohramhncm programu.

S tem je delavstvo odgovorilo tistim kongresnikom, ki skušajo uveljaviti postave, naperjene proti unijam. Izza stavke pri Vultee

vladna naročila kompa-ki so kršile \\ agnerjevo

^Dr- Korošec umrl

T z Beograda je prišlo \ so-boto poročilo, da ji' tam zgodaj zjutraj nagloma umrl pro-svetni minister dr. Anton Korošec. Zadela ga je kap. Star je bil (i,S let.

Zvečer je bil z nekaterimi drugimi ministri v X a rodnem gledališču, kjer je bil vprizor-jen srbski balet. K počitku j«* šel kmalu po polnoči. Zjutraj ga je hotel njegov sluga zbuditi, toda dr Korošec >o ni odzval klicu. Poklicani zdravnik je dognal, da ga je v jutranji i urah zadela srčna kap.

Pokojni dr. Korošec je igral zelo važno vlogo pri si val janju Jugoslavijo in si je pri tem

dobe nij<S

c.lelav>ko postavo, je dospel d<» iztekel mnogo zaslug, viška. I Dr. Korošec je bil rojen 12.

Sidnev liiliman, delavski maja 1S72 ter je dovršil -< -

i/./.*11 - ' ■ Corp v ! ita^tcjfpiiik v narodno-obrambui men išče v Mariboru leta 1S'.»!».

bi utegnile imeti v takem po- lifomiji je bilo vloženih več k°"»isiji_? je protestiral, ker je Že kot kaplan se je pričel podjetju vsaka stavka usodne¹ predlog, naj bodo stavke pre-'^bil° l^{,ri F<ml} Motor Company, litičuo vdejstvovati ter j.- u-posledice, je sklenila korjwra-1 povedane v tovarnah, ki iz< j naročenih za dva milijona do-jrejeval list ''Slovenski (Jospo-

cija z delavci ]>ogodlm, ki iz-! lujejo naročila za \ Jado Zdru-: ^larJ>v vojaških truekov in kar. d " '- i kmit - i

. . . _u . .. ' ! i > ii i • i

ključu je stavko kot sredstvo za izboljšanje delavskih razmer.

V imenu korporacije je pod pisal pogodbo Myron B. Gordon, (podpredsednik in generalni manager, sv imenu Wright Aerouuautieal Employees As- I

ženili držav.

Chrysler najbolje plača

V četrtek (12. decembra) so zastopniki Chrysler Conpora -Ition in zastopniki United Au-

Pogodba ne ivsebuje nobene točke, da mora Fordova družba vpoštevati pravico delavcev, da se organizirajo ter se kolektivno pogajajo glede plač in delavskih pogojev.

Pogodbo je sklenil s Fordom

soeiation (neodvisne unije) pa > _tomobii_e Workers _{(CIO) p0(!}_ I vojnega departmenta niso dru- |

William 11.

pisali pogo« 1 bo, ki bo zajamči- j Predali, kot da je po

njen predsednik

Showers. * m i i — ...

„ . .. , . _v „ „ Ia delavcem višjo plačo m

Xadaljne dolo<,i pogodba i , _{la5ane po<},_ltjlice. _{s vifia}.

ods-totno zvišanje plač, 10 od-1 _{njem dolavskih la}- _{bo hnda}

stotin bonus za ponoeno delo, _{korporaciju lul Ieto skoro}

starostne doloelH.⁴, plačane ]>o-

čitnice, poldrugo jjlačo za o-vertime ter dvojno plačo za delo ob nedeljah in praznikih.

e-

dolarjev

dem milijonov

s t roškov.

Vsak delavec, ki je bil dne

.. . .„,.,. 30. novembra 1940 že \t-aj eno

O yseli nesporazumih, ki b. _{|eto za} ,_{cn { C}hrvslerju,

nnifivili liimi nnlarci in tnr. I, it-.. ». * . _v .

l)o (lol)il iiainesto počitnic štirideset dolarjev. Plača od ure

se pojavili med delavci in koi poracijo, naj bi razsojalo posebno razsodišče, se-1 o ječe iz članov unije iu zastoipnikov korporacije.

ar.' Leta 1!M>7 je vstanovii loven^ko kmetsko stranko. Proti koncu svetovne vojne je deloval za novo jugoslovansko državo ter je v maju leta 1 iM 7 imel svoj zgodovinski go. vor, ki je imel v oktobru i»te-ga leta za posledico vstano -

vojni department, in uradniki ^tev sloyen^'ega narodnega

sveta, ki je ual povod za ze.li-

n jen je Slovencev, Hrvatov i:i j Srbov. Xa seji jugoslovanske-i ga narodnega odbora 1. l!Ms. | v Zagrebu je bil dr. Korošec soglasno izvoljen za prvega jugoslovanskega m i 11 i > t rs k < • g a predsednika.

Dr. Korošec je od ustanovitve Jugoslavije leta 11MS l»il

godbo odolnil William Knud-sen, produkcijski ravnatelj v

narodnoobrambni komisiji.

Pogodba dosedaj še ni bila ^vt'^r j podpisana, toda kot se .sliši,

trdovratno branijo, je Tepele-j Uvod k pogodbi omenja so- Wrightova korporacija plani, o<l koder pelje cesta v Va- «edna čustva Jugoslavije in ča delavcem na leto nad 22 milijonov dolarjev.

Delavstvo je obljubilo pomoč

Delavski odl»or v narodni

nje na trdno in trajno podla- ¹ go, ki bo služila interesom o- i Ik'Ii dežel in podonavskemu j Grki so z bajoneti napadli _ini_ru napredku. • . . , .... ...

laško posadko v Tepcleni, do- Prijateljska pogodba je bi- koin.s.j! sest<>jec iz

speli so že tudi v mesto, toda I ,_a naznanjena časnikarskim ^z^^toP"ikov C K), Al L ,n ze-so se slednjič morali umakniti, poročevalcem v vnanjem ura-hudemu kiškemu odporu. Sedaj !₍i_Uf kjer sta imela dr. Cincar-

vsehuje določbo, da bo moral Ford vpoštevati mezdnourno postavo, to je, da bo moral plačati delavca overtime, če bo delal več kot štirideset ur n.i teden.

se (Jrki nahajajo samo še eno miljo od Tepelenija ter čakajo na ojačenja, nakar bodo zo-}K't naskočili mesto. Četudi pa Orki do sedaj še niso mogli zavzeti Tepelenija, so prodrli okoli mesta ter prerezali cesto, ki pelje v Valono. Pri tem so zavzeli va« Du'kaj, severno od Tepelenija.

Eberle je obsodbo takole tolmačil:

— To pomeni, da je vsak član komunistične stranke podvržen obsodbi po tej postaivi, ki določa za kršilce deset let

Markovič in grof Csakv kratek nagovor. Grof Csakv, ki je izgledal utrujen in bolan, je rekel :

"Mir je največji zaklad človeštva in pred ivsem še v teh težkih časih mora vse naše prizadevanje biti namenjeno vzdržan ju miru v tem predelu osrednje in jugovzhod« Evrope.

Vsebina pogodbe se naslanja

tudi odvisno, ako se boste mogoče Jugoslavija in Maržar-ska kdaj postavili na skupno stališče, namreč, ako bi Nemčija zahtevala pravico za prehod svoje vojske skozi Madžarsko in Jugoslavijo.

Četudi pa je Madžarska !po svoji |H>godbi •zaveznica Nemčije, vendar o tem ni nobene jasne slike. Skozi Madžarsko

je sieer šlo 100,(MX) nemških na besedilo pogodbe, ki je bila j vojakov na Romunsko, toda že sestavljena za časa vlade regent admiral Nikolaj Hortv

stavljena ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča in je bila

Xemčiji ni hotel dovoliti, da bi na Madžarskem postavila vo-oprovljena v predalih urada'jaške ali zračne postojanke.

m i n ist rsk ega p red sed n ika.

Grof Csaky odpotoval na lov

kalrzmu.

Obsojen je bil, ker je bil član 'konmnistione stranke, torej ''stranke oziroma organizacije, ki zagovarja nasilno isspre-memfoo obstoječih političnih in razmer.

doma umrl.

Ime naslednika je 'bilo že sporočeno v Washingtonu. — Zdaj morajo v Londonu čakati odgovora, če bo predsednik Roosovelt ž njim zadovoljen ali ne.

Nemško in italjansko časopisje zatrjuje, tla pomeni sedanja pogodba prvi korak do pristopa Jugoslavije k trozve-zi. List ⁴¹ Vreme" v Beogradu Grof Csakv se je zvečer od- pa pravi, da je bila pogodba

sklenjena na povabilo Jugosla-

peljal v lovišče kraljevega namestnika kneza Pavla v Belje, kjer bo lovil v družbi ministrskega predsednika Dragiše Cvetkoviča in vn a njega ministra Cincar-Markoviča.

Iz besedila pogodbe je mo

rije. Poroča se tudi, da skuša Anglija na Balkanu postaviti novi blok držav, ki ne bo Nemčiji dovolil prehoda njenega vojaštva proti Bližnje m u Vzhodu. Kdo ima prav, je tež-

V Xe\v Vorku zboruje 4.">. letni kongres Xational Manufacturers Association (NAM), in njen predsednik II. W. Prent i s, Jr., je izjavil v svojem uvodnem govoru:

goče sklepati, da Madžarska ko reči in je vse odvisno od

od Jugoslavije ne bo zahtevala, da ji odstopi nekaj ozemlja.

bodočih vojaških in političnih razvojev v jugovzhodni Evro

Od poteka sedanje vojne pa bo pi.

jim je bila povišana za dva centa.

Richard T. Frankensteen, eden voditeljev Cl(), je izjavil, da niso nikjer drugje na svetu industrijalni delavci takti dobro plačani kot so pri Chrysler ju. Na uro dobe povprečno po $1.00.

Pogodba je bila podpisana po več ur trajajočih pogajanjih, pri katerih je bil nanzoč. tudi zvezni posredovalec J. F. I )e\vey.

Delavcem, ki bodo poklicani v vojaško službo, bodo zajamčene starostne pravice. Poleg tega jim bo kompanija plačevala prispevke za zavarovalnino.

Tudi med Hudson Motor Company in CIO avtnimi delan vi je bila sklenjena pogodba, toda njene podrobnosti niso bile objavljene.

Preiskava živilskih stroškov

V Philadelphiji je uvedla zvezna vele porota zaslišanja glede dozdevnega krušnega monopola. S tem je bila spravljena v tek kampanja glede pretiranih stroškov za živila. Justični department je dobil zadnji čas dosti pritožb proti draginji kruha. Velike konipa-nije so baje sklenile kontrolirati krušne cene ter znižati težo hlebcem. Kruh bi tako dol- posredno iv nevarnosti? go pod ceno prodajale, da bi največjih potreb je eentrallza-morale vse majhne pekarijVcija oblasti. Oblast naj bi bila zapreti svoja vrata. j centralizirana v obrambni ko-

K zaslišanju je bilo povafo- misiji, katera pa zaenkrat ne ljenih nad sto oseb, med njimi i igra nobene druge vloge kot zastopniki 30 velepekarn v¹ izključno le vlogo posdedoval-Philadelphiji, Atlantic City ia ca.

skoro vedno v ministrstvu te»-zavzemal različna ministrski mesta. (>b času svoji« smrti je bil pro<vetni minister.

Zahteve am. industrije

Predsednik Narodne družbe tvorničarjev, zahteva, naj vlada natančno pojasni svoj program.

— Ameriška industrija je že pono\ no obljubila vso podporo narodno-obranibneniu programu. Do danes je ugodila vsem vladnim zahtevam, rada bi pa žrtvovala še več, če vlada zares neobhodno potrebuje njenega sodelovanja. Vlada naj pove, katera produkcija je večjega pomena: produkcija za Anglijo ali za našo lastno o-brambo. Edinole vlada lahko pove, če je treba našim tovarnam obratovati po 24 ur na dan in ,jh> 7 dni na teden. Resnici na ljubo moram ugotovi-

zveza tvorničarjev odločno proti vsakemu profitirstvu, :»i te odgovornosti bi sc morale zavedati tudi vse di * 11 gi * k u -pine.

— Delavski voditelji, — je rekel, — bi se morali boriti proti profitirstvu, ki ga povzročajo neupravičena povišanja delavskih plač, ter preprečili vse poskuse, čijih svr-ha je podraženje vladnih naročil. Xoben treznonii>leč državljan ne bo pričakoval oziroma zahteval, da bi moral delavec, farmer ali t vomica r več žrtvovati kot mu je treba. Javnost vsledtega ne bo trpela štrajkov, ki motijo produkcijo vojnega materijala, pretiranih zahtev za overtime ia skrajša-

Wihningtonu.

, , , , , . , , . I nje delavnega časa, v*led cesar ti, da vlada doslej tega se ni , , . ? ,

. , . . i ohrani hm industriji mogoče

storila, m torei ne vemo, pri ... , ... _v

razviti vseh svojih možnosti, ceni smo pravzaprav. H . * .

Prentis se je spravil tudi

— V prvi vrsti nimamo jas- nad socijali<te, komuniste, minili pojmov o ciljih naše o-lcije, fašiste in nove liberalce, brambe. Ka j nameravamo bra- j ki so — pa če priznavajo ali niti in zaščititi' Kako daleč | ne—bratje po<l kožo. Tem lju-naj gremo iz tistega območja, j dem ni posameznik nič, ampak v katerem so naši interesi ne-J jim je vse le država. Po nji-

Ena hovih nazorih naj bi bil človek služabnik države_t ne pa država služabnica človeka.

Kongresi National Manufacturers Association se vrši v newyorskem hotelu Waldorf-Astoria. Udeležuje se ga nad dva tisoč industrijalcev iz vseh delov dežele. 'li

Prentis je poudarjal, da je

■ ■ :

"K h A S H £ B 0 D X" — New Tori

MoncJay, Becemfeer 16,

VSSAtfOVtiJEN L. 1893

GLAS NARODA

(▼old or m fvoplX)

99

81«»ril FmMbfcinc Company, (▲ Corporation). Frank Sakser. President; J. Lapsba. Sec. — Place of business of the itlon and addre—m of above officer«: 216 WEST 18th STREET. NEW YORK. N. X.

47th Year

"Otaa Naroda" la lnued every day except Saturdays, Sunday« and Holiday*

Subacrlptlon Yearly $6.—. Advertisement on Agreement.

Ea celo leto velja list aa Ameriko In Kanado »6.— ; aa pol leta $3.— ; ■a četrt leta fl.00. — Za New York aa celo leto $7.— ; aa pol leta $3.00. Za lnoaematvo aa celo leto $7.—; za pol leta $3.50.

"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemši sobot, nedelj tn praznikov.

"GLAS NARODA." Z 1( WEST ISth STREET, NSW YORK, M. I. Telephone: CHelsea t—1242

Iz Jugoslavije

Mestrovičeva cerkev na Sušaku.

iKakor *mo kratko že poročali, dobi Sušak veličastno novo cerkev in to na pro strni, ki se imenuje Skvaževo, od koder ^e

svetljavo. Poraba a četi lena se laliko še zelo razvije, saj proizvaja Jugoslavija v razmerju s številonl prebivalstva največ karbida v Evropi.

V zagrebškem podjetju Sodoad

l>o cerkev na daleč videla. Cerkev bo v giavnem konVbinirana iz treh delov in opasana z S m ^1,ih,v kje biva ravnatelj,

visokim v;dom. Oltar bo pre- ^z<la.) W njegova woda pojas-prost, izdelan iz kasravskega I ^llJ^{( Tia}- Tvrdka Sodoad v Za-kanmia. Za oltarjem pa bo ste-|tf^robu podružnica francoske na v polkrogu, visoka 4 in pol j delniške družbe, ki ima sredi-metra. Načrt za novo župno ^v Pariau. Ko je nemška

POMOČ PODJARMLJENIM NARODOM

Bivši ameriški predsednik Herbert Hoover je oficijel no o<loi>ril načrt glede preskrbe pod jarmi jenih evropskih narodov z ameriškimi živili. Vpoštev naj bi pri-šli predvsem Belgijci, Holandci, Danci, Norvežani in Poljaki.

Načrt je seveda povsem privaten in zaenkrat le še na papirju. Tako podjetje bi se moralo seveda izvršiti z odobre-lijem ameriške vlade, ki pa doslej ni podala o tem še nobenega pojasnila. Iioover ji* zelo navdušen za pomoč podjarmlje-iiint evropskim narodom ter je prevzel predsedstvo pomožne ga odbora.

Kako bi bilo mogoče pomagati prebivalstvu zasedenega ozemlja, da bi * tem ne bilo tudi Hitlerjevi diktaturi po-magano? Kdor v tej deželi kaj takega snuje, pač ne pozna diktatur in ne pozna vojne, ki jo diktature vojujejo.

Naeijska diktatura je do skrajnosti izčrpala zasedena ozemlja, jiolegtega >e pa v zasedenem ozemlju poslužuje vseh Industrij in delavskih sil za ojačeuje sivoje lastne vojne produkcije, kateri je danes seveda vse drugo podrejeno.

Angleži bi kopali sami .sebi jamo in bi sploh ravnali r-ilno nespametno, če bi sovražni vojni stroj še ojačili. S tem bi posredno pomagali producirati še več bomb za uničevanje angleškega prebivalstva in angleških mest.

Treba je le pomisliti, da so vsa letališča, s katerih se dandanes dvigajo naeijska letala, na francoskih, belgijskih, ho-Jandskih, danskih in norveških tleh.

Ze )z tega razloga je nemogoče, da bi Anglija odobrila Hoovrov načrt.

Da so si ič ne ga mnenja tudi drugi, ne pa samo .politični ameriški krogi, dokaauje mogočen protest proti Hoovrovemu načrtu, prihajajoč iz katoliških krogov. Skupina odličnih a-meriških katoličanov je pojasnila usodne posledice take akcije, ki bi ne bila nasprotna le interesom krščanstva, pač bi pa ogrožala tudi človeški napredek v splošnem.

Petain odslovil Lavala

V petek zvečer je po burni ministrski seji načelnik francoske vlade maršal Henri Phillipe Petain odstavil ministrskega podpredsednika Pierre Lavala, ki je bil glavni posredovalec med f ram'Os ko vlado v Vichyju in Hitlerjem. Lavalovo odslovi te v je Petain razglasil s kratkim sporočilom po radio. Petainovo naznanilo se glasi:

⁴⁴ Francozi!

Ravnokar sem napravil odločitev, o kateri mislim, da je v soglasju z zadevami države. ,

Pierre Laval ni več del vlade.

Pierre Etienne Flandin ,prevzame mesto ministra za vnanje zadeve.

Ustavni odlok št. 4, ,po katerem je bil določen moj naslednik, je preklican.

(Zaradi važnih vzrokov v notranji politiki sem se odločil do tega sklepa. To pa ni v nikakem stiku z našimi odnošaji z Nemčijo.

Jaz ostanem na krmilu. Narodna revolucija se nadaljuje.''

V petek zvečer je bila zelo burna ministrska seja, tekom katere se je Laval razburil tako zelo, da je dejansko hotel napasti maršala Petaina, ki je od njega zahteval, da mu zadevo pojasni in odgovori na obdolžitev notranjega ministra Marcela B. Pevroutona. Takoj so bili poklicani stražniki, ki so Lavala prijeli, ga peljali iz dvorane in ga odvedli v Pelle-voisin, kjer je zatprt pod močno vojaško stražo.

Pevrouton je prejel dokaze, da je Laval koval zaroto proti vladi ter •se je s Hitlerjem že dogovoril, da l>o strmoglavil Petainovo vlado ter se bo sam razglasil za diktatorja Francije in napovedal vojno Angliji. Laval je hotel propustiti Nemčiji francoska pristanišča v Afriki in v južni Franciji in bi s tem mogla Nemčija zlomiti angleško pomorsko blokado. Laval je od Petaina naravnost zahteval, da dovoli Nemčiji zajesti francoska pristanišča, ker je v nasprotnem slučaju neizogibna lakota v Franciji letošnjo zimo. Petain .pa se je bolj držal svojo častno besedo, ki jo je dal Angliji, da Francija ne bo nikdar šla v vojno proti Angliji in je Lavala odstavi?.

cerkev je izdelal kipar Ivan Meštrovič, njegovi dijaki pa ihodo izdelali kipe 12 apostolov,, ki bodo postavljeni ni steno oltarjem.

O domislenosti pekovskih mojstrov v Beogradu

prinaša "Politika" naslednji dopi<: Gospodinja sem in dobro vem, kako <<• pravilno peče kruli. Prav zaradi tega naj o-pozorim na zanimiv pojav v nekaterih naših pekarnah, na pojav, ki je našeiifu zdravju močno Škodljiv. Odkar je prepovedano prodajati topel kruh, lahko opazite po beograjskih pekarnah majhne, tenia zelo težke h h'lie. To dosežejo peki na ta način, da podajajo hlebe v zolo vročo peč. Skorja brž zarumeni, toda sredica o-tane presna in je zato potem na tehtnici mnogo težja. Tako pridobivajo pekovski mojstri ono težo, ki jo .predpisuje uredba ne samo, da prinašajo pekom nezaslužoni zaslužek, marveč je tudi zelo škodljiv našemil zdravju."

Acetilenska razsvetljava ob pomanjkanju petroleja.

Ker tudi v naši državi bolj in bolj primanjkuje petroleja za domačo porabo, so nekatere industrije že izdelale posebne aeetilenske svetilke, ki bodo zahtevale po stroških toliko goriva kakor petrolejke, samo da bo luč močnejša. Marsikod so aeetilenke že dolgo v rabi, trcfba jih bo samo še razširiti med narodom. Kakor znano, pridobivam»o acetilen iz karbi-

PESMARICA

"Glasbene Matice** Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.—

To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.

Peter Zgaga

vojska zasedla Pariz, se je ravnatelj zagrettiške podružnice .T. de Cock mudil tam in ni mogel dobiti zv. ze z Zagrebom. Prav ta čas so delavci podjetja v Zagrebu pričeli z mezdnim gibanjem. vendar pogajanja brez ravnatelja niso bila mogoča.

Slednjič je podjetje v Zagrebu prejelo 'brzojavko s parnika "Lina Matkovič," da je med potniki tudi ravnatelj .Tacqu<sj de Cock. Ko je ta prispel v Sp it. mil je že prihite' na-proti neki višii uradnik podružnice in je bilo mezdno gibanje podružnice takoj ugodno urejeno.

Napad z bombami na vlomilce.

bližal od zadaj in podrl Mara-koviča na tla, nato pa zmagal še pajdaša. Oba ie zvezal in ju prignal na policijo.

RUSKI JEZIK V LJUBLJANI.

V soboto je objavilo newyor-ško časopisje kratko brzojavko iz Ljufbljanc, da je umrl jugoslovanski prosvetni minister dr. Anton Korošec, star fift let. Zadela ga je srčna kap.

Dr. Korošec se je štirideset let udejstvoval v politiki. Najprej v domači slovenski, po vojni pa v jugoslovanski.

Po poklicu je bil duhovnik.

Po koncu svetovne ivojne je storil za Slovence doKti dobrega. Njegov pogled je bil viprt v Beograd, kjer se mu je kmalu nudila prilika dodobra razviti svoje politične zmožnosti.

Svoječasno je I»i I jugoslovanski notranji minister ter obenem tudi načelnik jugoslovanske policije in kot tak strah in trepet vseh protidržavnih e-lementov.

Bil je velik prijatelj bivšega jugoslovanskega ministrskega predsednika Stojadinovi č a , Stojadinovič pa velik oboževa-Hitlerja in Mussolinija.

da, ki smo ga v letu 1938 porabili okrog 490 vagonov. Od tega je šlo 290 vagonov za industrijo in za riihiške ladje, 200

Pred nekaj dnevi je zagrebški policiji ušel nevarni zločinec Peter Marakovič. Policija .je kmalu zvedela, da ^e Marakovič skriva na periferiji v Ja-Tunu. Oddelek stražnikov in detektivov, ki jih je vodil dr. Mašera. -e je previdno približal o-mnrtjeni hiši in jo obkolil.

Ker se na ponovne pozive policije ni nihče odzval, je dr. Msušera zapovedal napad. Nato so detektivi in stražniki z naperjenimi samokresi in puškami vdrli v hišo in so namesto Marakoviča zasačili Dušana Novakoviča in Ivana Danči-ča, ki r^ta prav tako že dolgo iskana nevarna vlomilca. Nato so stražniki preiskali še neko drugo hišo, a tudi tam niso našli Marakoviča, marveč nevarnega vlomilca Antona Zup-koviča, ki je ležal na postelji in infel v zgiavju nabit samokres.

Slednjič so po daljšem iskanju dobili še Mlarakoviča in njegovega mladega pajdaša Ignaca Bariekoviča. Marakoviča je ponoči opazil na cesti neki de-

Tz well mest Jugoslavije poročajo o novi m, izrednem zanimanju z;t ruski jezik. Samo v Beogradu je bilo v zadnjem času prodanih okrog 4000 raznih učbenikov največjega slovanskega jezika. Novi val zanimanja za jezik Puškina in Tolstoja opažamo tudi v drugih državah, posebej še v Nemčiji.

V Ljubljani, kjer imajo m-|ski krožki že predvojno tradicijo in kjer g. Kun prireja pod okriljem Ruske matice že 20 let redne tečaje ruskega jezika, ne opažajo takega zanimanja za ruščino, kakor bi ustrezalo pomenu in važno-ti tega jezika, ki zaiema v svoj krog velik deli vzhodne Evrope in neverno | Azijo do Tihega oceana. Dol-j goletne izkušnje in široka lite-raturna izobrazba ruskega intelektualca g. Kuna so najboljše jamstvo, da se obiskovalci tečajev Ruske matice kar moči hitro in temeljito seznanijo z iitelodioznini ruskim jezikom.

budilke in nekaj sira. Ko je Pečolarjeva pobegnila, so raiz- tel j bojni ki streljali na njo in na Bas iz tega razloga so nprav-Anti.na Blodnika z lovsko pu- Ijali tudi Korošca s Hitlerjem

v stik.

3ko. Halje je izvršil Knez lani v Roganovi, Peštvi in Kup-nikovi družbi še naslednje zločine. V noči na 19. julija -o u-kradi i posestniku Fr. Kranjcu pri Sv. Primožu na Pohorju 500 din vredno svinjo. V i>ti noči so v isti vasi vlomili v klet posestnika F. Vrana ter mu odnesli .°>0 litrov jabolčni-ka in lonec. Razen tega ima Knez na vesti celo vrsto drugih zločinov. — Bil je ob-ojen na lii l;t ječe in trajno izgubo častnih pravic, po prestani kazni pa se oddaja v prisilno delavnico za dobo f> let.

Pokojnik je bil dober in prepričevalen govornik. Svojemu političnemu božanstvu se je vdinjal s tako vnemo in strastjo, do zadnja leta sploh ni vim" vršil duhovniške slnžlie.

POŽAR V LONDONU LETA 1660.

vagonov pa za normalno raz- tektiv. ki se je previdno pri-

Strasser na poti

v Ameriko

Otto Strasser je bil ipred leti Hitlerjeva desna roka, slednjič se je pa propričal, da sta Hitler in Hitlerjeva politika akodljiva nemškemu narodu. Posrečilo se mu je pobegniti iz Nemčije v Francijo, kjer je nastopil proti svojemu bivšemu tovarišu oziroma gospodarju. Izdal je knjigo " Hitler in jaz," v kateri je razkrinkal vse podlosti in nizkotnosti

nemškega nacizma. Hitlerjevi agent je so mu bili tudi v inozemstvu na sledu, pa mu niso mogli do živega. Po razsulu Francije je pobegnil Strasser na Portugalsko. Sliši se, da se je zavzela zanj angleška vlada ter mu omogočila potovanje v Ameriko. Prejšnji teden je dospel iz Lizbone na Bermudo. Potuje pod imenom Otto Bos-trom in ima švedski potni list.

V Ameriki namerava imeti Strasser več predavanj.

Najboljši prijatelj v nesreči vam je:

SLOVENSKA PODPORNA

NARODNA JEDN0TA

BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA

Sprejema možke in ženske v letih od 1 6. do 50, in otroke do I 6. leta starosti.

M

m

ČLANSTVO: 52,000

PREMOŽENJE: $8,000,000.00

Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Olavni stan:

2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.

^jlliiliiliiiilil^

ROGANOV TOVARIŠ PRED CELJSKIMI OROŽNIKI.

Pred petčlanskim senatom o-k rožnega >odiŠča v Celju se je zagovarjal že štirikrat pred-kaznovani razbojnik Fr. Knez, pristojen v Mežico in brez stalnega bivališča. Knez je bil tovariš ustreljenega zloglasnega razbojnika Alojzija Rogana. Knez je iani v noči od 21. do 22. julija skupno z A. Roga-nom, M. Pešo in Fr. Kupni kom izvršil roparski napad na Franca JŽigerta v Pleši ven blizu Skal pri Velenju. Razbojniki, ki so bili oboroženi 7. noži, so Zi-gerju zvezali roke in mu zamašili usta. nato so ga pa oropali. Vzeli so mu 7()0 din vredno lovsko puško, 240 din vreden zlat pr>tan, 00 din vreden dežnik in fiO din vredno rokavice, denarnico s 140 din gotovine, 30 din vreden kuhinjski no« in lonec sladkorja.

"V prihodnji noči je Knez v isti zločinski družbi izvršil roparski napad na Antonijo Pe-čolerjc vo v Legnu pri Slovenjem Gradcu ter ji vzel okrog 1,150 din gotovine, 50 din vreden dežnik. 40 din vredno uro

Istega dne je tudi .sporočilo ča-sopisje, da je že meseca novembra padel na grški fronti najstarejši Mussolinijev sin Bruno.

Ta vest pozneje ni bila potrjena, in *e ne ve, če je resnična ali ne.

Čudnega bi ne bilo nič, kajti Grkom zelo rapešno pomagajo angleški letalci, ki se po svoji spretnosti mogoče ne morejo kosati z nemškimi, dočiui v vseh ozirih laške letalce prekašajo.

iMussolinijev sin se je udeležil že laško-aberinske vojn«-ter je spuščal iz višine več tisoč čevljev bombe na siromašna a'liesinska naselja.

Ker abesinske puške ne nesejo tako daleč, se je vrnil iz vojne nepoškodovan, in oče ga je obsul z vsakovrstnimi odlikovanji.

Fant je tudi pisal o svojih in >icer z Holamlsko. Eno leto doživljajih ter ob neki priliki prej jtfzadela London kuga. ki omenil, da je vojna nekaj ne-je zahtevala mnogo človeških ^^o lepega, žrtev. Takoj potem jc pa nastal ogromien požar, ki .ie uničil blizu 14,000 liiš in zahteval na tisoče človeških žrt« v.

Dan za dnem čitamo in >liši-nio vesti o bombardiranju Londona. Xen^ci mečejo eksplozivne bombe na angleško prestolnico. Zažigalne bombe povzročijo velike požare. V zgodovini Londona nalet-mo na poročila o velikih požarih, ki so bistveno izpreinenili liee o-groirtnega lifrota in ki bi jih lahko primerjali s sedanjimi požari. Posebno vrlih požar je bil v Londonu leta 1(V>0. Tudi takrat je bila Anglija v vojni

(Požar je nasta! opolnoči in nikoli niso mogli dognati, kdo ga je pov^iočil. Ko so ga opazili. je 'bilo že prepozno, da bi ga mogli pogasiti ali vsaj omejiti. Takrat je bila večina londonskih liiš iz lesa in zato se je ogenj še lažje in hitreje širil. Kmalu so bili v plamenih c» li okraji. Pogled na goreči London je bil strahoten. Ogromni oblaki črnega dinfa -o se dvigali pod razsvetljeno nebo, in n*ed tmščem padajočih streh se je slisalo obupno klicanje ljudi, ki so v paničnem begu hiteli na varno na -breg Temlze. kjer je kmalu nastalo veliko taborišče. Več tisoč ljudi je ostalo brez strehe. Požar je trajal polnili šest dni in pogorela je dobra tretjina takratnega Londona.

H|,.=11111111111,..........................................................................................

lll>^lillll||ilfll'^,l<lll||Hllf^,M|><Hl|llll^|!l|llll!Hlll^|!^UliHilll'^1l!ll|U|_(llll'^N'llliij||ia^,|«l||„_l„||i!ll|,_f:|

SE JE CAS, DA PRAVOČASNO PREJMEJO ZA NOVO LETO DENARNO POSILJATEV, AKO POŠLJETE DAR V DOMOVINO

PO KABLU

K svoti, omenjeni v oglasu za pošiljatev dinarjev oz. lir, je treba dodati še posebej $1.— za pokritje stroskov za kabel. — Denar je izplačan v petih dneh do enega tedna. — Potniški oddelek Slovenic Publishing Company, 216 W. 18th St., New York

..................................................................................................

V družini mladega zamorskega zakonskega para v neki južni državi je zavladalo veli ko razburjenje.

Mlada mati je i»orodila dvojčka, sinčka in hčerko, toda—o, groza! — dekletec je črne, fantek pa povsem bele polti.

Mladi oče je začel precej divje gledati, d očim mu je uboge mlada mati solznih oči zatrjevala svojo nedolžnost.

Zagonetko so rešili strokovnjaki, ki no dognali, da sta oba otroka sinova istega očeta, toda belopolti je "albinos", to se pravi, da manjka njegovi koži nekega gotovega barvila.

Govoreč o porodu in o dvojčkih, sem se spornimi slučaja, ki se je primeril pred nekak šnimi petnajstimi leti v neki naselbini.

Mlado, živahno dekle se je poročilo z dosti starejšim moškim. Mož jo je zelo rad imel. ona pa njega le za potrebo.

Leto dni po poroki »e ji j«* približala težka ura Mož je poklical iz mesta na jboljšeg.: zdravnika, in porod je bil re> zelo težaven.

— Hvala Bogu! — se je oddahnila, — ko so ji položili v naročje čvrstega fantka. — Hivala Bogu. da je že vse prestami.

— Ne tako hitro, ne tako hitro, — se je oglasil zdravnik, — se mi zdi, da lio še eden.

Mlado mater je oblil mrzel pot. Pošastna groza ji je prešinila srce, ko je zašepetala svoji najboljši prijateljici, k: ji je stregla :

— Se tega se je manjkalo. Ta je pa gotovo bordarjev. .

> sft^A'- « MiLi

A -

^,r0 LAS »ill OD A" — Ne*'Yoi*

Mon3ay, December 16, 10-40

USTANOVLJEN H 1898

(irSTA ALSTROVA:

Fredy in njegova teta

JMalo je manjkalo, da mlade nič ni počil v *njeh. ^1,4 Toda teta, saj sem . . "Vem, kaj hočeš reči," ga je

Brezhibno oblečen je >topal₍dio. Kaj se še nisi dovolj na-Fredv proznih korakov proti plesal ž njo?" stopnišču lepe vile v predmestju, kjer je stanovala njegova teta Sylvia. Nji go ve misli so se Mukale okrog te vrle dame ki je imela j*oleg svojega zla-! piekinila teta, "da pri tem ni-tega srca in diugili dobrih lastnosti tudi mnogo privilegiranih napak. Toda zakaj bi si premožna teta ne mogla dovoliti teh napak?

Mladeničev obraz je izdajal mirno nap« to-t, kako neki bo sprejela teta to kar ji je hotel )»ovedati. V svojih sodbah je l-i a vča-i nerazumljiva.

Sluga ura je odvede) v okusno opremljen salonček. kjer Fredy ni inb"l ča>a razmišljati o tem. K nun In je vstopila teta mladostnih korakov in obraz se ;i je res zji-nil.

•*Oh, KiimIv, dragee moj.

sem mislila na ženitev, da imaš še dovolj časa, in tako dalje, i'oznani, tvoje izgovore in vendar nikar ne pozabi, da si zadnji n*oški potcujce -tare rodhi-ne. Tvoja dolžnost je obraniti potomstvu inw'.**

"Saj te tudi hočem." je poskusil |Mič*i * i priti d > b s:»de. "Dovoli, «'a ti pojasnim . . ."

'*Xobi'iiih p<;ja-nii nočem -likati" je nadaljevala t< ta z vso vnemo. " Poznam¹ te. Torej tudi I.vdia je že na vrsti. O nji -en* loisp a, tla 1»' bila za te primerna m vesta."

Teta j" za hip obmolknila.

pregovoriti, je na i al je vala: Ko. »V io pa že tako. ti nio

končno te zopet vidim. Kaj pa toda komrn j_t» hot Fredy izje s toboj da te tako dolgo ni bilo?"

Xanie-te odgovora je nečak vprašal v zadresri:

"Kako mladostna si. < k a srn trta. Kako *e pa kaj |x>čutiš?"

*M)h, d»'agee nloj. kakor človek, ki je /e obračun?) I s svetom. Kako >r. čna sem. da »i >e! jal Ftedv vneto.

"Mene, draga teta," je odgovoril Fredy.

Teta je nekaj časa presenečeno gledala nečaka, potem so se ji zai-krile oči in je dejala:

"O, Fredy, kaj res T Kako st m srečna! Saj to je bila moja vroča želja."

"Toda njene noge — dejala si . .

"Kaj š. ' Nožiee ima kakor -tMine! In vse drugo, kar sem rekla. Fredy. Xe verjemi tega. Vse je v rt-du. Kar se pa tiče tega — te klevete imaš prav, da je Lambert stari opravi ji vi e. T. da. Fredy. to prav za prav 11: lej»o od tebe. — Zakaj mi t "ga nisi povedal takoj .'"

ČUDNE KNJIGE.

Asirei so imeli knjige iz gii-11 . Knjiga iz opeke je tudi po--ebno-t svoje vrste. Se bolj

» i- .t- iiči i«im>. 11 mu- ; t • 1 -• 11-

. . , eu«lna je pa knuga. kakr>no >0 rem prav za prav povedati, da , ' • ,, . . ...

' , . , . / la-lih stari hgnxani. Mislite

11 kar ne obžaluj teira. • , . ..... , , , ,

-i kakih 100 korakov dolg pas

podolten je pasu iz papirja toda iz nekega čudnega papirja.

Mussolini je Hitlerju potreben

bžaluj ¹⁴⁴Kako to.*"

".Ve- — lepa je sir or. toda krive no«;«- invi."

**Motiš -e t ta." je ugovar-

zo|H*t enkrat -pomnil -voje te-te in kako sladek obraz delaš! fri tovo ni* hočeš povedati nekaj prijetrega. nekaj zelo zanimivega, kaj ne?"

•"T>a. t« ta, namreč . . .»*

*'No. kr.r na dan z liesedo. Ze 11 sem radovedna, saj veš živim tako ločeno od svet«. — Tu pa tam konci »rt, gk*dali<če, kavarna ali »hišk. —Ta znanec -e /.eni. ona znanka nto/.i. Morda Marta ? Ali -e je ze odloČila?"

•"Nikakor ne. sestra -< še ni odločila."

*⁴Torej katera druga dobro znana?"

"Ah teta, prav za prav ona m» moži."

"No, torej govori, Fredv. Tz tega človek res ne more spraviti prave besede. Pa vendar ne B' rta Valdenova, ali njena sestra F)mn ? Ali pa morda celo Lvdie!"

"Uganila teta," je odgovoril nečak s slavno-tnim gla-son% "Dm, Lydie."

Kaj, Lydie se re- moži?" mu jo pobegla teta v besedo 111 napravila obupno kretnjo. Nesrečni Fredv!"

'"Zakaj nesr« čni. teta — saj ..."

*\Zato, ti naivni fant, ker sem mi-lii:;, da boš ti vzel Ly-

'"Mislili:, da se ne motim," je nadaljevala teta. "Kazen teira pa — ki-.r <e tiče premoženja ni na 'po-elmo trdnii\ nogah. N.ien oče je baj z;išpeknliral mnog-o denarja."

*⁴ Zopet pomota," je pripomnil nečak

"Zakaj mi tako ugovarjaš," se je razburjala stara damfei. ">aj ti ie \ sečno. Ona -e množi. torej to ni važno. In še nekaj ti moi.mi povedati med štirimi očmi. Tjvdi- je baje odpeljala sama z dvema mladeničema na tridnevni izl -t z avto-mobi'om v planine."

"Kdo t" je to povedni?" jn ^;e vpraša' nečak in -e -ilil k snlehu.

"Komorni >vetnik Lambert.* ^4<Stari opravljivec," je re-k I Fredv ogorčeno.

Teta je obmolknila. Bila je ¹ očividno slabo volje. Nastal je n uiičen presledek. Nečak je razmišljal, kako bi teti Tiaipn-metneje pojasnil položaj. Zdaj bo priznanje 11 k je. To vraž^;c tetino poseganje v beseilo! Zi je -sotel izpregovoriti, ko je teta dvisnil.i k Fred v ju svo.^¹ lokave sive oči in dejala s -lihim crlasom:

"iKoga pa vzatne prav za prav T.y«li:i ?"

Ko so Grki zapodili laške vojake iz svojega ozemlja ter prodrli globoko v Albanijo, se je Mussolini ju zazdelo, da mora biti nekaj narobe z laškim vrhovnim poveljstvom. .

" Vojaštvo je dobro in junaško." si je mtfshiil "toda riba pri glavi smrdi. Badoglio je vsega kriv."

tOdstavil je torej vrhovnega poveljnika laške ek-pedieijske armade, generala Badoglia, ter niu imenoval za naslednika generala Cavallera. Oavallero ne bo imel tako pro>tili rok kot lih je i 11 vel Badoglio, pač bo pa moral sprejemati povelja od Mrissolinija.

Faši-tično časopisje se je vzrado-tilo: "Vojna sreča se bo obrnila, kajti Mussolini jn ne more nobena stvar na svetu iz-podleteti!"

(Nefaši.-tični časnikarji v A-mc-riki -o trdno merjeni, da so Mussfdiniju kot vladarju Italije ure štete, kar ))a nikakor ni res.

^l.us<olinijeva bodočnost ni

namreč odvisna od njegove lastne moči. A Togo če ga kralj in nre -1 ol 011 asi edn i k - o v razi ta. Starejši arinadni generali se mu le neradi pokore. Iraški narod ga je najbrž že do grla -it.

Vse to je pa brrz pomena. Rim in Italija sta povsem pod vplivom Adolfa Hitlerja. Hitler pa^že vsaj v sedanjem času pod nobenim pogojem ne more dovoliti Mussolinijeva padca.

. .. 1 - -i 1 •• Ha .-e je zadnje tedne ^^usso-

tenkili pasov, poiozemh krizami,. .. . ....

■ - * ; , >, hm levo staiise. precej onia^a-

krazem drug eez drugega. <ei, '. - -1 / ,

o. je ja-110. \ grško prestol-

jnieo boiiM) šli na izprehod." je

1 eki'l Mussolini pred začetkom

< >i ga pa ogledamo otl blizu, vid'nio. da je -e.-tavljen iz več

posku ite li-t laztrgati, se pre-i pričate, da je res iz drobnih pasov podoben pleteni mreži. Na jMitrled je svetložolt barve, uladek in blesteč. Load -e kakor naš voščeni papi/. Vrsti-

:-e niso pisane po eel i dolžini • ii-

pa>11, temv4»e so razo<» jene v, , . , .. , , . _n

. . . , , . polovieo laškega brodovja. Po

ve,- ^to -tolpeev. ( e In bih vr- ! .. , , . . . .

... . - . ..trti so celo tisti laski krogi, ki

-t!< e pisane po vsei ctolzini, bi¹ . ,.

,. , . . .... , i - o "/. vso vnenio priporočali so-

niorali me«l eitnuieiii hotiiti od: , , _T. ... «

, , , , ., udeležbo Italije v drugi sve-enega koiiea do dragega pohnli' ^_____. __.„.

-to korakov.

svoje kampanje. Ta "izpre-hcd" -e je spiemeni! v eelo vrsto žalostnih porazov. Laška kampanja v Afriki se je izjalovila. Angh ži so uničili skoro

Ta čudni papir so :zdelr/vali Riripčani iz š,. bolj čudne rastline. Xa bregovih Nila so bila v močvirjih cela polja pokrita - tenkimi deb lei. To prav za prav niso bil drevesc, tenrveč t n-je, večje od človek-v Steblo ie bilo ravno in.golo, na vrlin je pa i trne¹ o glavico. Ta ra-tlina »e imenuje ])apirus in jo bila pravi dobrotnik starih. Egi])ča-nov. Tz nje so izd< levali pa--ove za pi-anje. jedli so jo in pili. so oblačili v njo in služila jinl je celo za plovbo. Pečen papirus, sladki -ok te ra-tline, tkanine iz nje, sandale iz 11 ^;e-ne kože, iz povezanih delu le -nleteni čolni, vso te je dala Kgipeanom ta rastlina, podobna kravjemu repu.

itovni vomi.

Tz Italije prihajajoči potniki vedo dosti povedati o splošnem nezadovoljstvu. Cene so po- vojevanje Evrope, koči le za 58 odstotkov. Pred

1'I

!

h

W o

1 -i

s

s

H #

t f

ti

h ti

!! $0

00

%

00 00

kovinske kandelabre in družinske bakrene kotle. Iz prometa je 'bil vzet ves nikljast denar. Na ta način skuša že vsaj nekoliko nadomestiti -plo-šno poiminjkanje kovin, ]>o-trtibnih za letala, orožje in munieijo. Na cestah ni nobenega privatnega avtomobila, kar manjka gazolina. Hrana je slalia in nezadostna ter dražja z vsakim dnem.

Vse to povzroča splošno ne-voljo. Iraškemu narmlu je bilo j Y Oblj-mbljeno, da bo }m Hitlei- L^i jevem porazu Anglije in po laških uspehih na Balkanu živel v sijajnih razmerah. Namesto tega je pa vsak dan slabše. V Trstu. Genovi, Napolju in F.o-renei se je prebivalstvo začelo puntati. Sedanja kriza bi nedvomno povzročila v laški vladi tenrefjite spremembe, če bi ne'bil Hiti« r gospodar nad Italijo. .

Nenjška tajna policija ima v Italiji 600 članov ki redno poročajo o vseh važnejših razvojih. Načelnik nemške tajne policije, Hinder, je nedavno rekel: "O razmerah v Itali ji smo mi natančneje poučeni kot pa laška vlada."

iMt -eea junija je bi!o v Italiji na "vojaških vajah" .VI tisoč liemjških vojakov.

Niti najmanjšega dvoma ni. da bo v slučaju kakšn° resne krize pri - koči 1 Hitler Mussolini ju na pomoč. Nemčija ima pod orožjem Šest milijonov vojakov. V skrajni sili jih lahko pošlje eel milijon na Balkan. Kajti če 'bi Grki zmagali, bi skoro gotovo šli Turki in Jugoslovani v vojno proti Nemčiji. Egipčani 'bi se pridružili Angliji v ofenzivi proti nacijsko-fašističnim silam. Nič čudnega bi ne bilo, ako bi v tem slučaju tudi Rusija stopila v ti¹-bor Hitlerjevih in Mu-solinijej vili nasprotnikov.

Mussolini bo ostal na svojem me-tu pa naj bo njegov vojaški in gospodarski stroj še tako pokvarjen in pohabljen.

(Italija je namreč važen faktor v Hitlerjevem načrtu za za-

sedniimi tedni so bile uveljav-j ČUDNE POSLEDICE AVTO-

ljene najstrožje omejitve. Me-j MOBILSKE NESREČE.

-a, sladkorja, mila, olja ma-laj _G«]_iar^ Trauhvin v New

m masti dobe Lah. v tako ne- _Yorku je doživel čudno pusto-znatnih količinah, da skoro ni, _{thlo lV 0(},

imena vredno.

Se težavnejši je problem surovin. Pred vojno je Italija imfportirala iz inozemstva vsako leto 20 milijonov ton raznega blaga. Osemnajst milijonov ton tega blaga je šlo skozi Gibi altar in Suez, torej skozi morski ožini, ki -ta pod angleško kontrolo.

»Tmporti iz inozemstva >0 se zmanjšali za devet dc.-etin. Vlada rek viri ra železne ograje.

ANGLEŽI HITE GRKOM NA POMOČ

Prve angleške čete se izkrcava jo v nekem grškem pristanišču. Koliko angleških vojakov je na Grškem ni javnosti znano, le toliko se izve iz vojnih poročil, da se jih mnogo bojuje na Grškem. Omenjeni so bili v raznih poročil liz A-ten.

SLOVENSKO - AMERIKANSKI

T/ I J :: ZA LETO ::

Koledar 1941

i i ii I f

Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke.

Citajte zanimiv članek: "O LOVU IN LOVCIH/'

ki ga je spisal Fr. Troha.

Slovenic Publishing Company

2!6 W. 18th Street New York, N. Y.

Cena 50c

w

Vsoto lahko |*»ljet»' oi-iit«', 'f prcliivato

ztiaiukali jn> J oz. -i Z«lnr/«'iiih »lržavali.

Posebna priloga:

Trije zemlje* idi v har\ah: KVKO!*A IJCTA 1914.; EVROPA PRED SE DANJO VO.INO: EVROPA E. 1910

. AROC'ITK CiA ŠE DANES

i*

H

»0 0

0 0 0 0 00

00

1 00

8 00

00

00

«

00

da je njen mož brez >lctlu iziri-' '<»ni k njeiiru. kar reje tudi /gonil. Mislila je, tla je po>tal žr-idilo. .\r <1 potjo pa je plitev zločina in zato je prosila Potila avtonwybiKka noreča, policijo, naj uvede preiskavo, j Policijski avto >e j«- zaletel v Policija pa ni vzela njene ineki dmg avto 111 ob;i sta bila prijave lesno, kajti v Ameriki!precej poškodovana. Ob trče-se pogosto pripeti, «la mož vlnjn je zažvenketalo >teko in veseli družbi pozabi na čas in tedaj -e je Trautwin prijel za da se vrne domov zidane volje glavo t 1 vprn-sil presenečen.

šele nas!ednj(-ga dne. Zato je policija malo ]>očakala. Ko -e ]>a Trautwin tudi tretjega dne

kje je. Meti preiskavo >e je izkazalo. »Ia >e je peljal Trant-min ]>i'ed 14 dnevi z avtomobi-

111 vrnil domov, je razposlala i lom v pisarno, ]>a ga je med po-11a vse strani z okrožnico nje-11 jo doletela avtomobilska ne-gov opis in več tiso." newvor-

^kili redarjev je iskalo pogrešanega trgovca. Mirilo je pa več dni, ne da bi ga našli. Sele čez 14 dni sta našla dva redarja v nekem nemvorŠkem predmestju moža. ki .se jima j'¹ zdel zelo sumljiv. Hodil je po ulicah ve«< zaprašen in umazan.'izčrpan in neobrit. Ko sta -topila j redarja k njemu in ga vprašala, kdo je, sta dobila zmeden odgovor. Pametno je zna: povedati samo toliko, da tra boli glava.

Ifcedarja sta ga odvedla na bližnjo stražnico¹ in ker se je ujemal ž njim opi- Trautwina, sta takoj obvestila policijsko ravnateljstvo. Dežurni uradnik jima je naročil, naj takoj pri

lovščino. Nekega dne je od šel z doma v pisarno "111 doma •e dejal, da -e kmalu vrne. Toda ves dan ga ni bilo domov. Zena je telefonirala v moževo pisarno in dobila presenetljiv odgovor, da tistega dne moža v pisarni sploh niso videli. Zelo se je ustrašila in telefoni rala je na we strani, toda povsod je dobila enak odgovot o noč jo prečula, zjutraj pa je odšla na policijo povedat.! peljeta neznanca z avtonmbi-j

sreča in posledica je bila, da j.- izgubil -»pouiin. Mož ni vedel, kdo je. kje stanuje in kam naj se odpelje. Zato je taval cela dva tetina po ulicah. Ob drugi avtomobilski ne-reči so mu je pa nenadoma spomin vrni in zdaj je zopet zdrav.

i GLAS NARODA *^

i »

4 pošiljamo v etaro do ^

.^(talilo lista ne poši- ^ 4 »i^mo

I ______________A

Darilo za PRAZNIKE

RAZVESELITE VAŠEGA PRIJATELJA (ICO) ZA BOZlC Z DVOME-SEČNO NAROČNINO NA "GLAS NARODA". STANE SAMO $1.

List skušamo napraviti splošno zanimiv za vse citatelje. Vemo, da Vaš prijatelj oz. prijateljica, ki še ni naroče(a) na Glas Naroda, bo vesel (a), da ste se spomnili za praznike. Ta ponudba je dana, da se vaš prijatelj oz. prijateljica seznani s tem slovenskim listom, in bo s časom redno naročen (a).

IZPOLNITE SPODNJI NAROClLNI LISTEK

Storite to še danes,

i

Tukaj Vam pošljem $1.—, za dvamesečno naročnino za

I m e.................................

Naslov........

da bo pravočasno za praznike.

Mi bomo obvestili Vašega prijatelja s primerno božično dopisnico o vašem darilu.

I UPEAVNIŠTVO '⁴GLASA NARODA" I

216 West 18th Street, New York

I

List naj pošiljamo pričenši z dnem

Moje ime in naslov je

| j.«oje ii

.. . , . ...S*. • tjSiUii* _

••<1 LAS N 5 H O D X" - New Tori

Monday, December 16, 1940

VSTANOVLJEN L. 1893

IL_X.' ;n i- ....... ■""""■■■■"■■"■■■ti" -»" 'T"¹³«-

ROMAN :—: Spisal: FRAN GO\^rEKAR.

^—17——r

Olga je bila nanrani Rožancu laliko odkritosrčna, kakor lii bila — razen napram Janku Stepiišniku — še napram nikomur, niti napram i .later i. Kaj>lan je spoznaval v Olgi vzlic vsem njenim doživlja join, pošteno naturno žensko. Nič liliu-be, nič igre, nič prikrivanja ali zavijanja ni bilo v njeni govo-lici ali misli. Hob.-t pa jo je le še dvignila in popemenitila.

Nekega popoldneva je zagledala Olga, da jima hiti Bv žanec po eesti naproti. Vidka je lovila ob pot i med cvetočo travo citrt-neka; ker je imela roke poliu¹ velikih makov in modric, ga ni mogla ujeti. in metulj se je kakor iz nagajivo-1 i v krogu izprcletaval okoli dekletca, ki je veselo vreščalo in poganjalo se za živalico. .

"Kako dražestv.a idila!'' je vzkliknil Rožanee, občndu joč skakljajoče dekletce zlatih htsk, žai\eili oči, naixil odpr iih. smehljajočih >e ustee in s šopkom niakov v roki a nad glavo kakor jllair.enček frfotajoči metulj. "Preljubo veselje, oj, kje si doma? Vidite. Slomšek je pravilno dejal!"

Olga mu podala roko.

1-kal sem vaju že doma," je dejal, "a -o mi povedali kam ste odšli.

ali je ta d< mrieva pravilna, >o pritrdili nekat. ri ameriški raziskovalci golobom na nožice droben permanenten magnet, ki naj bi motil vp iv magnet i črnega polja.

To<la golobi -o se vračali tudi z magnetom na pravo mesto, in sicer v istem ča«=u, tako da je ta domneva padla. Pojavilo se je tudi naziranje, da se golobi orientirajo s pomočjo svo-

_f, . . ... . . . lili- jega izbornega sluha. Zato so

Povabit sem vaja prišel; za jutri popoldne k sebi.i.. . ... , _T , . _U1. . . , ..' r. ¹ -¹ .. . 'nni pri senu posku-ov zamn-

Iz Ljubljane >eni prejel nekaj r.ovih knng — in prijatelj me .... . ... . ..

, ... . . . ¹ , , . ■ ¹ sili ušesa, l»od is i z raztopliennn

ob i see, jaz pa m vam ga rati predstavil. , ^ .

. ... . . . ... ,,, voskom ah vazelinom. Pa tu-

>.<, ne, — raiM ne. (emu bi vaju motila: , . . ,.

. . - . ,. . ... . . , . di ti poskusi se niso obnesli.

"Nasprotno, pisatelj vas iz mojih pisem ze prav dobro _r. , ,1 , ... .

, , - ' -ii i • ■ • Golobi so se zopet vrnili do-

KAJ PRIŽENE GOLOBA DOMOV?

Ze od pradavnih časov znan čuden goli golobov, ki se vedno vračajo domov pa naj jih odnesemo še tako daleč. Za to lastnost golobov -o se zanimali mhiogi naravoslovci in radi bi bili ugotovili od kod iz-

Smrt mladega novinarja.

»V državni 'bolnišnici v Sarajevu je umrl novinar Bruno-slav Lorini. Po rodu je bil iz Zadra in <tar še C 27 let. Teh-

čigar o<Lstop je želja v.-e angleške javnosti. Predstavlja nam-, . . reč kvHilensenco vsiga, česari^1,lko J^{e (lovrsl1 v 8}P!^{ltu 1:1} ^a-. ^jeise vsak iskren angleški domo- ^rajevu' ^n;,to P^{a r} veti I

KNJIGA KOT BOZlCNI DAR jR

ljub boji.

TAJFUN, METLA OCEANA.

novinarskemu poklicu in je sodeloval v splitskih listih 'Zov' Jadrana" in v "Pučk/jm listu" dalje časa je vodil "Šibeniško

TIHEGA ,

Tribuno" zadnji čas pa se je Nedavno je zapadno obalo iustalil v uredništvu dnevnika vira. Napravili so mnogo P<> i Japonske zadel tajfun, ki je dr- I" Jugoslovanska Pošta" v Sa-skusov in med drugim se je po-1 _vo| _s hjtu^tjo nad 130 milj. j rajev«. Ti»»el je spretno pero javila domneva, da <e golobi Tajfun je prava metla Tihega mnogo prikupne n'ado-tne

oceana, zla>ti pri kitajski oba- (živahnost?. Ii. Središče skoraj vh-.«1i tajfu-

orientiia/o po zemeljskem nia gnetiznui in da se vračajo ved

no na kraj določenega magne- L^ ki pustošijo obale vzhodne tičnega polja. T>a 1>i ugotovili, _Azij^ _j(, Filipinsko otočje, bro-

jeee nad k-iv. O.

I le in mjze je podirala in potis

kala pred sefl>oj. Sredi restav-

pozna. Kad bi se seznanil z damo. ki je prva moja re-niena prijatel jica. — Kaj ne, da ste?"

"Gotovo. fz hvaležne duše." je pritrdila O ga. Snni-Ijivo ga je pogledaia naravno-1 v oči.

⁴¹ Toda — toda — povejte odkrito, kakor vsel¹ j: niste mjorda -pletli kake zarote? Razumete n«e — —"

**Razumem! Svobo<lni ste. — A če se kdo zanima za raojo dobro prijateljico, ni to nikaka zavratinvt. — Skratka, prosim vas, pridite k meni — zaradi mene. da?"

"Da. Samo zaradi va* pridem . . ."

"A č\ >e prijatelj zaljubi v vas, zato vendar ne začnete mrziti mene?" se j? Šalil.

• "Nemogoče. Sicer pa -torim vse, da se vaš gospod prijatelj vame ne zaljubi."

"Dobro. Ali Če se zaljubite vi van i. mar bom potem jaz krivec?"

Za boga, ngar želite tako naglo izgubiti piijat-oIjico? Torej >te re me že nave ičali?"

JSaliln sta se in se -mejala. Ona pa se je čudila sama sebi kako lahkotno in toplo ji p< stane v družbi tega moža.

Medtem je nntnljček odletel, in Vidka je prihitela h go-spodu kaplanu:

"Za va» in za i-nspodično Olgo sem jih natrgala in jih še ratrgaui. 'Jlejte, kako >o veliki in rdeči!** Dvignila je šopek in stekla zopet k žitnim njivam, da nabere še več cvetov.

Ko je naslednje popoldne prišla O ga z Vidko k Rožan-cu. sta bili "jobe lepi, kakor Še nikoli." Vsaj Rožanee .je tako

7(MM) otokov in otoč-

tod si ta "hudičevi. ., , , , , . ,

, .. , ... _T ranta je zadela ob >irok zelezen

dih kakor pravijo tajrnnu .la- i , - - , . ,

¹ . : strop, ki jo ]e končno ustavil.

m-nci, utira ix-t <io severozapa-..... ₄, ■ • , ,

, .jDroe -troie vodja je hirio žle

du h kitajski obali al. pa proti . ' . ₄ .

^{J 1 1} zei na vozilo m ustavil stroj.

Razen znatne ntit rirlne škfxle k sreči ni bilo hujšega. Človeških žrtev ni bilo nobenih, če i vzamemo strojevodjo, ki je odnesel pri skoku iz lokomotive lažje | »oŠ k odi >e .

RAZLIČNA DELAVNOST V KORENINAH.

ti ki v. Samo golobi, ki -o jim bila ušesa zalepljena z voskom, ^o se zakasnili. Toda bili so že prod odhodom nemirni in vosek v ušesih jih je med poletom tako motil, da so se vrnili nekoliko pozneje. Ko je 'brl pa vosek nadomeščen z vazelinom. >o >e go^Tobi vrnili normalno in v naikrajšem času domov.

Nazadnje se je pojrviia domneva, da utegnejo biti golobi pod vplivom elektromaguetič-nih valov. Zato so jim pritrdili na nožice žice, nastavljene na frekvenco oddaljenega aparata. tako da je bil golob pod neposrednim vpivom elektro-magnetičnih valov. Golobi so se vrnili z zanvudo domov, toda iz te zamude ne moremo sklepati, da bi bili pod vplivom elektromaimctičnih vaiov. Pravi vzrok !m> najbrž v tem, da

severovzhodu k japomkim oto-konv. nikoli pa ne proti jug«. Največja liitro-t, s katero drvi naprej, znaša 200 ini!.l na uro. Navadno pa doseže hitrost 20 d<» 30 milj. Prekomoiski par-niki. ki jih posva're ]io radiu pred bližajočim se tajfunom, pa tudi večje jadrnici se mu torej umaknejo na varno. Če pa zaide parnik v hitrejši tajfun, je izgubljen. Pred nevarnim, tajfunom vlada rta morju vedno popolno zatišje, ki ga poznajo mornarji kot oho tajfuna.

Zgodovina morja pozna dolgo vrsto po tajfunih povzročenih kata-trof. Ena največjih in obenem najstarejših jo bila uničenje armade monzol-keira cesarja Kuhilaia leta 1281. Ta vladar se je hotel polastiti japonskega cesarstva, proti ka-ternemu j |>o.slal 100.000 mož 3.500 ladjah. Pii otoku Kiušii je zalotil njegovo bro-dovje tajfun, ki ga je uničil tako, da ie utonila vsa vojska.| RIBJE OLJE IN RAZPADA--- I NJE ZOB.

Dr. C. IT. Davis v Tuscon, Ariz, je opazoval delo\ an je ko-rcnin koruze in je ugotovil, da srkajo tiste, ki so bližje steblu, vodo z večjo energijo nego one ob robu. V-adil je koruzne rastline v steklene pesode in je stalno meril talno vlago v bližini korenin. Ko je inv la zemlja komaj še toliko vlr.ae v sebi da bi morala pričeti jrtav za prav veneti, so notranje kore-llR nine dobile še toliiko vode nje, <la so rastlini ohranile življenje. Zunanje kori nine, ki so prišle v tako suho zemljo, niso mogle opraviti ničesar.

ZGODOVINSKI ROMANI

SVETOVNOZNANEGA POLJSKE-GA ROMANOPISCA

Henrika Sienkiewicza

PO POSEBNI CENI

KRI2ARJ1

5. in II. zvezek, broš. . . . $3.75

MALI VITEZ Vezano $3.25

POTOP

I. in II. zvezek, broš.

$3.50

QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.—

NAROČITE TKI:

Slovenic Publishing Company

2 I 6 W. I 8th Street New York

KNJIGA KOT BOŽIČNI DAR

LOKOMOTIVA V JEDILNICI

Pred kratkim so imeli v Bue-no< Airesu eno najbolj nenavadnih železniških nesreč. Xa postaji pacifiške železnice Re-tim je ramžirala nek i lokomo-

iih je žica na noži ca h motila, -tiva. Ob nekem izogibališeu

Xavzlic vsemu prizadevanju

trdil, ko jn je -prejemal v veži, kamor jima je po stopnicah^rivnosti š_e prišli

pritekel naproti

Vedelo so >e pozdravili. Kaplan je vodil Vidko ]>o nekoliko prestrmih stoimicah za roko ter ji obetal debelo knjigo z zanimivimi <dikaiai iz ]»olarnih in seveinosibirskih krajev. Olga je <topa!« za njima. Ker Rožanee ni omeni! prijatelja, je mislila, da pač ni dos]>el.

i Pre<i durmi v -»anovanje pa je kajtlan okrenil. poreiino ^e šaleč: "Š zadnjič povem; za zaljubljenost z njegove ali celo 7 vaše strani odklanjam vnaprej \vr«ko odgovornost! Jaz si um i jeni roke!"

"Vi Pilat«/!" s" je za-mejala Olga in šla za njima v solio.

Tedaj pa je ob-tala: pred njo je stal Novak, njen nekdanji čestileo . . .

"Moj pri jate j — go-podična Olga T rata rje va," jo- predstavil Rožanee. ⁴*A tole je naša Vidka." ,

Oigin obraz je valila rdečica, potem se je naglo okrenila k Rožancu: "Ne Pilatuž, nego .Tndež ste, <la veste . .

"Ljubi Bog, ti veš, da se mi di-la najhujša krivica!" je zajavkal kaplan iu s«- smejal. "Trikrat >em odklonil vsako krivdo, xdaj pa n^e vendar takole obsojate."

"Saino jaz-sem krivec, ki sem vas želel po dolgem času zopet viditi." je dejal Novak. "Oprostite mi, in ne smatrajte me za vsiljivca."

Kap an jih je izvabil, naj sedejo. Miza je bila že pogrnjena, in >koraj oVnom je prine-la stara služkinja čaja, obloženih kruhkov, peciva, čeŠrnj in jagod.

Vidka je imela veliko radost, a krotila se je in posnemala v vsaki kretnji svojo učiteljico. Niti češnje si ni vzela, ve« čas je molčala, opazovala, primerjala gospoda in se zamislila.

"f'emu >i tako yv>ičtča. Vidka? Kaj razmišljaš?" jo je vpraša'a Olga in pogladi a po temenu.

" N i i\ nič — ali ^mem iti zopet gle<lat knjigo!"

In sedla je za knjigo. .

Tako je trojica kramljala dalje o vsakdanjostih, šoli, političnih razmerah, slovstvu — le Olgine rane niso niti omenili. Po-eni ur; se je Olga po-lovila zelo zadovoljna; prijatelja sta bila enako taktna, da je ni«<ta zadrževala.

Domov gredoč pa se je oklenila Vidka učiteljičine roke, i>e naslonila z glavico nanjo in ji dejala:

"Gospod Novak je zelo prijazen, lep gospod, ne? Ampak gospod kaplan je še lepši, ne?"

"Ah, o tem si razmišljala?" se je nasmeja'a Olga. "Mar bi bila pozofoala več češenj; toliko jih je še c«talo!"

⁴⁴Saj bi jih — ko jih pa tudi vi niste več hoteli!"

prihodnji*.)

_____

do dna.

KAJ PRAVI H. G. WELLS.

V angleškem časopisju >e je ogla-il znameniti pisatelj 'Svetovne zgodovine* IT. (}. Well>, in sicer z zahtevo, da se iord Halifax umakne z odgovornega niesta v angleški poliliki.

lAVells je izjavil novinarjem, da popolnoma veruje v končno 7ittago Ang'ijc. Toda če naj bo dosežen ta smoter, mora lord Halifax čimprej izginiti iz angleške vlade. Halifax je mož.

je strojev-edja zagledal tovorni vlak. ki mu je drvel nasproti. Mli^lil je, da ga bo ialiko še pravočasno prehitel in je dal polno paro. V svojih računih pa se je zmotil in vlaka sta trčila z vso silo skupaj.

Sunek je -trojevodj-o vrgel iz lokomotive, ki je nadaljevala brez njega svojo pot. Zavozila ie proti peronu, treščila proti odbijačem na konen perona, jih podrla in je zdrvela pc- peronu sredi množice ljudi, ki je bila tu zbrana. Krenila je proti postajnemu poslopju in rieer proti jodilnici, podrla je njeno steno in zavozila v dvorano. Sto-

DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO

DIN.---$ 2.20

DIN.---$ 4.00

DIN.---$ 5.85

DIN.---$ 9*5

DIN.---$18-—

DIN.---$35—

DIN.---$85.—

V DINARJIH

V LIRAH

50 LIR---$ 2JM

100 LIK---$ 5.—

200 LIR---$ t-50

300 LIR---$14-—

500 LIR---$22.50

1000 LIR---$44*—

2000 LIR---$87—

Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošilja te v vzame več Časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati

Vsled ratwr v Rvrapl ni aopfe t JufwlmvlJ* ^ta Italijo nakazati denarja t DOLARJIH, team* mbm v dinarjih m. lirah. lato velja tudi am th drage ev-

SLOVENIC PUBLISHING CO.

tt s rOTNllKl ODDILtK i t: 216 West 18th 8tMt, Now York

Xa Dunaju -o izvršili na mnogih otrocih pregl'Me, da bi ugotovili, ali se da z ribjim oljem, torej pred v-em z vitaminom 1), zadrževati nastajanje zobne gnilobe. 1'gotovili so le to, da med zobovjem o-tn-k. ki dobivajo ribje o'je, in onih, ki ga ne dobivaio. ni bi <t ven i h 'iaz^Tik. Med 25 otroki, ki so dobivali ribje olje in ira še dobi,vajo, je bilo IS takšnih, ki so imHi celo po devet karioznih ta 1>. Z<li se pa. tla ima važnejšo vloaro v tem po-Lrle<lu vitamin R in žvečenje zadosti trdili jedil. .

ČE ŠE NE VES, ZDAJ IZVEŠ:

da .je znani ameriški novinar Oh. Knickerbocker o<l|>otoval v Ameriko. Pra>vi, da so zanj nemški letalski napadi na Tx>n-don pr.stali ne\*zdržni;

da ne bo v bodoče noben ru--ki dijak mogel prejeti diplome, če ne bo dokazal, da obvlada vsaj en tuj jezik: nemščino, angleščino ali francoščino;

LJUDSKA KUHARICA

Najnovejša zbirka navodil za kuhin i > ir dom. Cena 50c

Narofite pri:

KNJIGARNI

SLOVENIC

PUBLISHING

COMPANY

216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.

da ima Nemčija dane- 75 tisoč zdravnikov;

da jc Belgijski Kongo odlo-č n nadaljevati vojno ol> strani Velike Britanije. Tako je oznanil guverner tega ozemlja v nedavnem nagovoril po radiu;

da se runtfunska prdjetja ne <mejo dati v» č zastopati po židovskih advoktih.

KNJIGE

SLAVNEGA RUSKEGA PISATELJA

Igralec

Spisal F. M. Dostoj'evski

265 strani

Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično op-sal igralsko strast. Igralec izgubija in dobiva, po-kuša na vse mogoče načine, splet kari, doživlja in pozablja, toda si rast do igranja ga nikdar ne mine.

Cena 75c.

Idiot

Pošljite nam

■ ■

in mi vam bomo pošiljali 2 meseca

"Glas Naroda"

in prepričani smo, da boste potem stalni naročnik.

Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani

Krastn roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" lien in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega.

Cena $2.25 Poštnino plačamo mi.

Naročite pri:

KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y.

Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je yam le priročno

_______