dinamike, in z mislijo na samomor, a to je tudi vse; kajti takoj nato spodrine �ustvo obupa misel na Boga, ki se poetu izoblikuje v iskreno molitev. Za vsak intimnej�i pogled v obupano du�o, kot ti obeta naslov, pa smo ostali docela prikraj�ani. Tu se odpira vpra�anje, ali je tak na�in pesnenja avtorju notranja nujnost, logi�na posledica oblikovanja ali le re�itev iz trenutne zagate, torej znak nemo�i. Sploh me Dularjeva miselna lirika ni ogrela. Z njo je pa� sku�al dati svoji pesmi ve�ji poudarek aktualnosti, toda kot lirik te�e sodobnosti ni dojel. Take so pesmi Mrzla ognji��a, Osamelost, Sedmina, deloma tudi Vsak�danje pesmi. Izvzel bi le pesem Nebo gori. O�it oblikovni napor razodeva tudi �estorica sonetov z cikli�nim naslovom Lu� v zape�ku, ki v tej obliki niso dozoreli do tiste polnosti, ko se vsebina in oblika pretopita v eno, v svojski organski lik, ki se zdi, kot da je bil v hipu utrgan iz srca, �eprav zamisel cikla sama po sebi ni slaba.
Sve� in mo�an pa je tam, kjer je pri�la do izraza njegova prava narava. to se pravi, v impresijah in v apartni Vite�ki ljubezni. Te pesmi so porok resni�ne tvorne sile. So to drobne, plasti�ne slike, polne liri�ne ubranosti, iz katere diha �ivljenje. S preprostimi besedami ti pri�ara pesnik opoldansko pripeko, ki pritiska na vas, vodnjak sredi vasi, otroke, ki se love po vrtovih, in delavce na polju, ki so ob udarcih zvona sklenili roke k molitvi (sredi dneva). Kolik mir je zajel dru�ino, ki se pod no� zbira k po�itku (Pod no�). Kako polna napetosti je n. pr. tudi ljubavna idila, ki se spleta med dvema �lovekoma (Svetla pesem). Taki prizori kar kri�e po ilustratorju. Med pesmi, ki so izraz resni�ne lepote, spadajo vsekakor �e Lepa je ta jesen, To�ba, Pri�akovanje, Vdanost, Pozna jesen in �alost. �e dobi njegov izraz s�asoma �e ve�jo subtilnost in muzikalnost, smemo pri�akovati, da nam zori v Dularju mo�an razpolo�enjski lirik, ki se zna �e danes izra�ati v krepkih podobah, kakr�na je n. pr. ta:
Listi kot ptice ujete
v kro�njah drhte.
V hosti sekira laja,
�alost pa vame zasaja
svoje zobe.
Enak uspeli poskus predstavlja triptih Vite�ka ljubezen, ki je navzlic krhki snovi poln epske nazornosti. S tem nam je podal dober primer sodobne pripovedne pesmi, ki jih v slovenski knji�evnosti po nastopu moderne in njenih neposrednih u�encev sploh nismo ve� brali. So pa kon�no vmes tudi pesmi, kot n. pr. Kme�ka ljubezen ali Ob svitu ognja, ki ne zaslu�ijo mesta v sodobni pesni�ki zbirki.
Podobne rezultate nudi njegova proza. Preko dve sto strani obsegajo�e delo »Ljudje ob Krki« vsebuje trinajst novelisti�nih poskusov, ki) pa prina�ajo komaj dva primera dobre umetnosti, drugod pa sta oblikovanje nadomestila anekdota in opis. Pisatelj je sicer natan�no orisal vnanja lica svojih junakov, le malokdaj pa jim je sku�al pronikniti) v du�o, v skrite vzgibe notranjosti, kjer se pri�enja oblikovanje usod. Zato je njegova novela marsikdaj obti�ala na pragu umetnosti. Med take deloma sme�ne, deloma �alostne zgodbe spadajo Sulec, Tatovi, Zankar in �ganje, kot celota pa tudi Kra�a svetega Antona in Petrov, ki pa imata vsaj lepe prirodne opise. Zankarja je sku�al psiholo�ko poglobiti, a iz snovi, ki jo vsebujeta Zankar in Petrov, bi pod roko pravega umetnika nastali mo�ni noveli, polni baladne grozotnosti. Pa tudi protialkoholna tendenca, ki jo ho�e poudariti �ganje, v tej obliki umetni�ko ni prepri�evalna. Snovno zanimivej�e so Osojnik je zadihal, Zgodba Franceta Lipnika, Posmrt-ninsko zavarovanje in pregljevsko ubrana France Oven odhaja, kjer je sku�al pisatelj zajeti �ir�i �ivljenjski izsek. Zgodba Franceta Lipnika in Osojnik je zadihal nosita celo zametke mo�ne socialne novele.
Kos resni�ne umetnosti pa predstavljata Leseni petelin in Vinograd. � Stari Kobal, ki je lahkomiselno zapravil posestvo, iz ni� ustvari vinograd na pusti ledini, katero mu je kr�mar Legan prepustil v u�itek. Ko bi moral po dvajsetih letih prvi� sam pobrati sadove, pride nevihta; to�a treska po trs ju,