logo
search
full-text search
Europeana search
Email:
Pass.:
Login
 

0 / 0

TA TEDEN / TA TEDEN

Ne se sekirati

Koranti in druge pustne šeme so bili tokrat pri odganjanju dolge in hladne zime dokaj uspešni. Sonce greje vse topleje, tako da so že sredi prejšnjega tedna na dan pokukali prvi znanilci pomladi - zvončki in trobentice. Skopnela zima pa je tudi letos odprla nekaj novih ran; pa ne le na že tako slabih slovenskih cestah, čeprav so te najbolj vidne.

Če smo navadni smrtniki ob torkovem pokopu pusta sneli maske in se že naslednji dan, na pepelnico, soočili z vsakodnevnimi dolžnostmi in skrbmi, so si nekateri - v slovenskem parlamentu namreč - privoščili podaljšano pustovanje. Maske so sneli šele v začetku tega tedna, a še sedaj nisem povsem prepričan, da vsi in da v celoti.

A življenje teče dalje. Medtem ko se razdvojenemu slovenskemu narodu še vedno rojeva koalicijska vlada dveh najmočnejših strank, ko politični pomladi zaradi očitnega razkola jemlje sapo, je na srečo kot balzam čutiti izbruh prave pomladi, rojevanje novega življenja, vigredi. Tisti, ki vedo, da se z mlatvijo prazne slame ne dosegajo visoki pridelki, so že takoj po tistem, ko je Valentin dal ključ od korenin, pričeli prva spomladanska dela. Pridni so že pričeli (celo končali) obrezovanje trte in sadnega drevja. In v prebujanju novega svet spet postaja lepši. Ni ga prijetnejšega občutka, kot kadar spočita polja v rosnih jutrih zadišijo po prsti, po prebujenem življenju v njej. To me navdihuje z optimizmom in prepričan sem, da nisem edini. Navsezadnje je vendarle veliko resnice v življenjsko

preizkušenih ugotovitvah stoletnikov: de- /IicJmLc lati, v ničemer ne pretiravati in za božjo / /

voljo - ne se sekirati za vsako malenkost. ' U

LENART / MNOŽICA GOVORIC, NATOLCEVANJ IN UGIBANJ O ODPADKIH IN CEGORJU

Dvakrat tehtno premisliti ne bi škodilo

Varovanje okolja postaja v lenarškem delu Slovenskih goric vsakdanja tema, o kateri govorijo celo za gostilniškim pultom. Kako tudi ne, ko pa je v zraku toliko politikantskih ugibanj, ocen in predvsem natolcevanj, ki včasih spominjajo na znanstveno fantastiko. O tem, koliko je nekdo ponujal in koliko je drugi dejal, pa o tem, kako sta se dva soseda sporekla, ker ima en večje možnosti za prodajo svoje nedonosne kmetije CiGORJU, in še bi lahko naštevali. Ljudski glas ve povedati, da so v igri bajne vsote denarja in da se za glasnimi protagonisti skrivajo veliki igralci, ki nosijo denar v kovčkih, zato bo odlagališče, modrujejo ob kozarčku rujnega modri možje in dodajo še bolj ali manj malo verjetne kombinacije občinske strankarske politike.

Pri Lenartu je sicer vse mogoče, toda toliko za las privlečenih informacij že dolgo ni bilo. Se judje vsaj o nečem pogovarjajo in preganjajo zimski dolgčas! Resnica pa je, da so pri Lenartu :e ob podpisu konzorcionalne pogodbe pristali na to, da bodo lokacije za bodoče regijsko odla-'^ališče iskali tudi na območju svoje občine. V igri sta dve, Spodnji Gasteraj, ki ga domačini ne lajo, in Osek, v katerem bojda potekajo prepiri o tem, kdo bo dobil več.Uradnega stališča še ni, vet krajevne skupnosti Sveta Trojica zagotovo ne bo zlahka privolil v poseg, ki ne bi bil »retehtan. Toliko Trojičane že poznamo: ko gre za vitalne interese kraja, običajno znajo stopiti kupaj in premisliti. Prav tehten premislek bi bil zdaj več kot potreben. Ne samo enkrat, dvak-at je treba premisliti, smo slišali pripombo iz Spodnjih Verjan, ki so ena od prednostnih rez-:rvnih lokacij bodočega CEGORJA. Ta mali zaselek v KS Sv. Trojica se je komaj ohranil pri :ivljenju. Nekoč trda kmečka vas je hudo nazadovala in le trdni volji in odločnosti posameznikov se lahko zahvalimo, da je ostala pri življenju. Na stičišču Drvanje in Pesnice je to lep zaselek, ki ga je zlasti prizadela preobrazba Pesniške doline. Z južno varianto bodoče avtoceste bi kraj dodatno izgubil. Če pa dobi še CEGOR, bo obremenjenost okolja daleč preko normale. Razmislek domačinov je torej povsem na mestu. Prav bi bilo, če bi dvakrat razmislili tudi tisti, ki so za to odgovorni (in plačani). Najbrž že danes tudi občinski svetniki, ki se bodo pozabavali s CEGORJEM. Zelo resno! M. Toš

Vinogradi in sadovnjaki na^prisojnih legah Š6 se že prebudili iz zinnskega spanja. Ob toplih sončnih žarkih" je bilo delo v haloškem zavetrju minule dni zelo prijetno, narava in ljudje pa so z veseljenn uživali prvi dih pomladi. o Fotografija: Jože Bračič

PTUJ / KONCERT SOLISTOV ZBORA IZ ST. PETERSBURGA

Srecaif/e x mladima ruskima umetnikoma

Društvo Lumen, združenje prijateljev umetnosti iz Tržiča, deluje že četrto leto. Po Sloveniji in zamejstvu združuje duhovnost in umetnost tako, da organizira koncerte, na katerih se predstavljajo mladi, nadarjeni glasbeniki. V prejšnjem letu je združenje med drugim organiziralo več celovečernih koncertov svetovno znanega zbora M. Glinke iz St. Petersburga v Rusiji. Ptujčani smo jih z veseljem poslušali v frančiškanski cerkvi v Mariboru.

V četrtek, 20. februarja, bo ob 19. uri na Ptuju, v refekto-riju minoritskega samostana, zadnji od štirih koncertov dveh odličnih mladih pevce,

solistov zbora M. Glinka iz St. Petersburga. Predstavila se bosta mezzosopranistka Irina Legkaja in basist Peter Migunov.

Oba solista sta leta 1996 nastopala z zborom M. Glinka v Sloveniji. Poleti istega leta sta imela na Gorenjskem nekaj zelo uspešnih koncertov. Kritika je zapisala, da sta se oba umetnika izkazala z izrednima naravnima in tehnično izobraženima glasovoma.

Prisrčno vabljeni na koncert mladih ruskih solistov v četrtek, 20. februarja, ob 19. uri v refektorij minoritskega samostana na Ptuju.

B.Č

2

četrtek, 20. februar 1997 - TEDNIK

PTUJ / V AGISOVIH ZAVORAH SE ČAKAJO NOVEGA LASTNIKA

Izvoz povečv/e/o

V LETU 1996 REALIZACIJO POVEČALI ZA 15 ODSTOTKOV # V SLOVENIJI PRODALI 41 ODSTOTKOV PROIZVODNJE, V TUJINI 59 • LETOS BODO VEČJI DEL PROIZVODNJE IZVOZILI • MED NOVIMI TRGI NAJZANIMIVEJŠI IRANSKI

Agisove Zavore še naprej ostajajo podjetje v lasti Sklada za razvoj Republike Slovenije. S tujim partnerjem namreč še vedno potekajo pogovori o odkupu, ki so se zavlekli tudi zaradi gospodarske recesije v zahodnih državah.

"Drugih rešitev ne iščemo. Zakaj je boljše, da nas kupi tujec? Gre za čisto razvojno vprašanje. V svetu je pet oziroma šest proizvajalcev zavor, ki imajo svoj razvoj in so ga tudi sposobni peljati. Mi tega nismo sposobni, ker je pri nas prisoten le aplikativni razvoj. Mi še razvijemo kakšno stvar iz obstoječega, da pa bi se ukvarjali s fundamentalnim razvojem, tega pa nismo sposobni," je o trenutnih razmerah pri predvidenem odkupu podjetja povedal direktor Emerik Weigl.

Lani so realizacijo povečali za petnajst odstotkov, s tem da so povečali tudi produktivnost. Na začetku leta so imeli 236 zaposlenih, ob koncu 220. V Sloveniji so prodali 41 odstotkov proizvodnje, v tujino 59. Za domači in tuji trg proizvajajo pnevmatske in hidravlične zavore za prikolice, tovornjake, avtobuse in traktorje. Letos bodo izvoz še povečali, delež domače prodaje pa se bo zmanjšal za 14 odstotkov. V Sloveniji bodo letos prodali le še 27 odstotkov proizvodnje. "To pomeni, da smo vključili nekatere nove trge, ki jih lani še nismo imeli. Med novimi trgi je zlasti pomemben iranski, kamor bomo letos prodali že osem odstotkov svoje proizvodnje. Slovenci smo se sicer iz znanih razlogov umaknili s tega trga, a je zelo zanimiv in ga sedaj znova poskušamo osvojiti. Veleposlanik v tej državi je

eden bivših direktorjev Ljubljanske banke in se zelo trudi pri navezovanju poslovnih stikov slovenskih podjetij z iranskimi. Z letnim načrtom smo predvideli realizacijo v višini ene milijarde 120 milijonov tolarjev oziro-

Plan prodaje v letu 1997

ma za osem odstotkov večjo kot v letu 1996. Število zaposlenih bomo še zmanjševali. Na koncu letošnjega leta naj bi podjetje imelo 212 zaposlenih, kar pomeni, da bomo produktivnost še povečevali. Radi bi se odlepili od slovenskega povprečja, ki je lani znašalo povprečno 23 tisoč DEM bruto dodane vrednosti po zaposlenem in ki smo jo pri nas tudi dosegli."

SODELOVANJE S FIRMO FTE

Veliko pozornost posvečajo v Agisovih Zavorah investicijam, ki odpirajo vrata v svet in izboljšujejo njihove konkurenčne

sposobnosti. Lani so med drugim kupili dvovretensko stružnico, med pomembnejše investicije pa sodi ureditev dveh zelo sodobnih prostorov za izvajanje seminarjev za kupce njihovih izdelkov, uporabljajo pa jih tudi za priučevanje mehanikov za popravilo izdelkov. Pomembna pridobitev je tudi konsignacijsko skladišče za izdelke firme FTE (FAG), ki je največji proiz

vajalec za hidravlične zavorne agregate, s katero začenjajo zelo resno sodelovanje. Z njimi dopolnjujejo svoj asortiman za vsa v Evropi proizvedena vozila, po-lega tega pa so zanjo pričeli izdelovati tudi nekatere izdelke.

Letošnje leto, ki so ga v podjetju proglasili za leto kakovosti, je za Agisove Zavore pomembno tudi zaradi pridobitve certifikata ISO 9001. Aktivnosti pri pridobivanju ISO standarda so sicer že pričeli v letu 1993. V treh letih so sistem v bistvu pripravljali, čeprav so vmes aktivnosti prekinili, sedaj pa gre le za forma-liziranje nekaterih stvari. Rok za vzpostavitev sistema kakovosti ISO 9001 je junij 1997.

MG

PTUJ / V TERMAH BODO ZGRADILI NOVO RESTAVRACIJO .

Sktb za izboljšanje ponudbe

v ptujskih Termah se pospešeno pripravljajo na novo turistično sezono. Do njenega začetka želijo izboljšati gostinsko ponudbo, zato osrednjo pozornost namenjajo pripravam na ureditev nove restavracije v novem turističnem naselju, kjer na odprtje čaka še nekaj lokalov, da bo naselie lahko polno zadihalo.

Ze letos naj bi pričeli priprave na gradnjo novega termalno-rekreacijskega centra s hotelom, ki naj bi ga končaU v prihodnjih

letih. Največjo naložbo v svojem dosedanjem poslovanju naj bi pričakali že olastninjeni. Začetek gradnje je predviden za drugo polovico prihodnjega leta. Terme Ptuj poslujejo kot hčerinsko podjetje Kmetijskega kombinata Ptuj, ki se lastnini. Že v marcu bo mogoče kupiti njihove delnice, ki bodo v javni prodaji.

V prejšnjem letu so dobro poslovali, na uspešno sezono pa računajo tudi letos. Lani so imeli 35 tisoč nočitev (manj jih je bilo le v avtokampu zaradi slabe

ga vremena), v notranjih bazenih se je kopalo 102 tisoč kopalcev, v zunanjih pa 67 tisoč. Največ obiskovalcev je prišlo iz ljubljanske regije, 28 odstotkov gostov pa je bilo iz tujine. Ciljna skupina gostov so družine z otroki. Terme Ptuj so bile lani proglašene kot najboljše termalno kopališče v Sloveniji, v akciji Turistične zveze Slovenije za najbolj urejen turistični kraj pa so v skupini manjših zdravilišč zasedle četrto mesto. Eno zadnjih priznanj jim je dodelila Turistična zveza Slovenije, in sicer srebrni turistični znak kot priznanje za nenehno skrb pri izboljševanju ravni ponudbe in investicijska vlaganja v zadnjih letih, zlasti še za nov bazen s termalno vodo in dvema toboganoma.

MG

TEDNIK je naslednik Ptuiskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO -TEDNIK, d.O.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Ivo dani, Majda Goznik, Viki Klemenčič, Ludvik Kotar (v. d. radijskega urednika), Martin Ozmec, Marija Slodnjak in Milena Zupanič (novinarji). Grafično-tehnični urednik: Slavko Ribarič. Tehnični urednik: Jože Mohorič. Propaganda: Oliver Težak, « 776-207. Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; ^ (062) 771-261, 779-371; 771-226; faks (062) 771-223.

E-pošta: tednik© kdm-ptuj.si Celotna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor.

Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov.

V novem turističnem naselju bo kmalu tudi restavracija. Foto: M. Ozmec

GORNJA RADGONA / TUDI LET.OS .19 SEJEMSKIH DNI

Letošnja novosf - sejem Sadje

Leto 1996 je bilo za Pomurski sejem v Gornji Radgoni izredno uspešno. Organizirali so tri sejemske prireditve: sejem gradbeništva, embalaže in kmetijsko-živil-ski sejem. Na njih je razstavljalo več kot dva tisoč razstavljavcev iz 32 držav, prireditve pa si je ogledalo 220 tisoč obiskovalcev. S temi podatki se Pomurski sejem uvršča med največje sejemske hiše v Sloveniji.

Na dobrih lanskoletnih rezultatih temeljijo priprave na letošnje sejemske prireditve. Tudi letos bodo na sejmišču v Gornji Radgoni trije sejmi, ki bodo sejmišče zapolnili 19 dni - enako kot v letu 1996. Sejem gradbeništva bo letos desetič, kmetijsko-živilski sejem že petintridesetič, prvič pa bodo letos organizirali sejem Sadje. Medtem ko je sejem gradbeništva in gradbenih materialov iz bienalnega prerasel v vsakoletnega, se bosta vsako drugo leto izmenjavala sejem embalaže in sejem sadja. Sejemske aktivnosti v Gornji Radgoni se bodo tako ustalile pri treh prireditvah na leto.

Sejem Megra, kar je ime za mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov, bo letos jubilejni, deseti, potekal pa bo od 15. do 19. aprila. Analiza lanskoletne prireditve je pokazala, da je bil veliko uspešnejši od predhodnega, letošnji pa bo, tako obljubljajo organizatorji, še bistveno boljši. Sejem bodo spremljali številni strokovni posveti, prikazi tehnologij in izvedb, poslovna, strokovna srečanja in predstavljanje državnih institucij, pomembnih za gradbeništvo. Sejem Megra bo letos nakazal nekatere nove usmeritve in vizijo razvoja do leta 2.000 ter za vstop v novo tisočletje. V tem obdobju bo izziv gradbenikom prilagajanje novim razmeram, ko se bo vse manj gradilo za trg in neznane kupce, vedno bolj bo morala gradbena stroka upoštevati individualne želje investitorjev. Z gradnjo ustreznih objektov bodo morali gradbeniki zagotavljati bivalne razmere, ki bodo bliže naravnemu okolju. Nov tehnični gradbeni trend letošnjega leta je pasivna hiša, ki za ogrevanje in hlajenje naj ne bi uporabljala energije. Sicer bo letošnji sejem tematsko razdeljen na planiranje in projektiranje, krajinsko arhitekturo, visoke in nizke gradnje, gradbene materiale, instalacije, zaključna dela, obnove in sanacije, notranjo opremo, gradbeno mehanizacijo, varstvo okolja, izobraževanje in informatiko v gradbeništvu. Zanimanje zanj je veliko in razpoložljive sejemske površine so v glavnem že zasedene.

Druga in največja prireditev bo tudi letos Mednarodni kmetijsko-živilski sejem od 23. do 31. avgusta. Vodilo letošnjega, že

35. sejma je: "Celostni razvoj podeželja - priložnost za slovensko kmetijstvo". Poudarek bo dan številnim strokovnim razstavam. Govedorejska razstava bo prikazala selekcije lisaste pasme v Sloveniji, razstava konj bo prikazala vse pasme, ki jih gojimo v Sloveniji, poleg tega bodo razstave drobnice, malih živali, rib in reptilij. Predstavile se

bodo tudi kmetijsko-živilske šole iz Slovenije, vzporedno s tem bo predstavitev izobraževalnih programov kmetijskega šolstva v deželah Alpe-Jadran, predstavljen bo poklic evrokme-tovalec. Gospodarska zbornica Slovenije in zbornice sosednjih držav bodo organizirale poslovno borzo, sejem bodo bogatile še številne strokovne razstave z vseh pomembnih področij kmetijstva. Že pred sejmom bodo komisije po pravilih in normativih, prilagojenih evropskim zahte

vam, ocenile mesne in mlečne izdelke, kmetijsko mehanizacijo in vinske vzorce. Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni je postal v 35 letih pomembna prireditev, saj jo vsako leto obišče kar desetina prebivalcev Slovenije.

Prvič bodo letos v Gornji Radgoni organizirali mednarodni sejem Sadje, ki so ga načrtovali že nekaj let. Slovensko sadjarstvo znova pridobiva na pomenu, možnosti te kmetijske panoge pa še zdaleč niso izkoriščene: od 32 tisoč hektarjev primernih sadjarskih leg je za intenzivno sadjarstvo izkoriščenih samo 4.500 hektarjev. Slovensko sadje je zanimivo tudi za izvoz in že danes ga 45 odstotkov izvozimo. Poleg teh je razlog za organizacijo sejma

Sadje tudi ta, da na kmetijsko-živilskem sejmu zaradi neustreznega termina sadjarstvo ni primerno predstavljeno. Pod imenom Sejem Sadje lahko letos pričakujemo prvi mednarodni sejem semen, sadik, trsnih cepljenk, sadja in opreme. Sejem bo od 7. do 11. novembra. Ob komercialnih bodo na sejmu tudi strokovne razstave sadja, zelišč, gobarska in lovska razstava, kulinarične in cvetlične razstave.

J. Bračič

Vodstvo sejemskih prireditev v Gornji Radgoni. Z leve: projektni vodja sejma Megra Zlatko IVIir, direktor sejmišča v Gornji Radgoni Janez Erjavec in projektni vodja kmetijsko-živiiskega sejma Mateja Jaklič

PTUJ / MERCATOR SVS OBNOVIL PRODAJNI CENTER NA ROGOZNIŠKI

Prva letošnja obnova

Prodajni center Mercatorja SVS, d.d., Ptuj na Rogozniški cesti 8 v Ptuju so obnovili v tehničnem in prodajnem pogledu. To je njihova letošnja prva obnova.

Od 3. februarja ponujajo v centru kupcem (ponudba je prilagojena grosističnim nabavam in maloprodajnim kupcem) na 1000 m površine 5200 izdelkov. Povečali so izbor ponudbe, zlasti še pri zamrznjenem programu, delikatesnih izdelkih, galanteriji in kozmetiki. V prodajnem centru na Rogozniški cesti v Ptuju dela 19 delavcev. V prvem tednu po obnovi so skupaj z nekaterimi svojimi dobavitelji pripravili več degustacij. Kupci so lahko pokusili izdelke nekaterih znanih slovenskih proizvajalcev, kot so Košaki Maribor, Mir Gornja Radgona, Žito Gorenjka, Kruh pecivo Maribor, Ljutomerčan Ljutomer, Simentalka Ljutomer in Ko-

linska Ljubljana.

Takšne akcije bodo organizirali tudi v bodoče, saj so pomem

bna oblika seznanjanja kupcev z novimi proizvodi.

MG

Obnovljen prodajni center na Rogozniški cesti v Ptuju.

Foto: Langerholc

TEDNIK - Četrtek. 20. februar 1997

3

JUTRI IZREDNA SEJA MESTNEGA

SVETA

Jutri ob 13. uri se bo ptujski mestni svet sestal na tretji izredni seji.

Razpravljal bo o predlogu sklepa o podaljšanju mandata vršilcu dolžnosti direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj Ivanu Vidoviču od 28. februarja do 31. marca letos ter o predlogu sklepa o soglasju mestne občine Ptuj za prenos dela osnovne zdravstvene dejavnosti iz ZD Ptuj v ambulanto v Trnovski vasi.

POTRDILI KONCEPT

Na petkovi seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije - Območne zbornice Maribor so med drugim razpravljali tudi o ustanovitvi Območne zbornice Maribor - enote Ptuj. Gre za projekt, ki je izrednega pomena za gospodarstvo in podjetništvo na Ptujskem in širše. Koncept ustanovitve ptujske zbornice so potrdili, več pa bo znanega po sprejemu finančnega načrta zbornice, ki posluje v kritičnih razmerah, saj.njeni člani svojih obveznosti ne poravnavajo v roku.

UČBENIK S PODROČJA NEVROLOGIJE

P rim. doc. dr. Erih Tetičkovič, dr. medicine, je s skupino avtorjev -sodelavcev z nevrološkega oddelka mariborske bolnišnice pripravil učbenik s področja nevrologije. Nastala je knjiga, ki bo v veliko pomoč ne le študentom Visoke zdravstvene šole, ampak tudi študentom medicine, stomatologije, psihologije, specializantom in specialistom različnih strok, tudi zdravnikom v splošni praksi pri vsakdanjem delu. Učbenik predstavijo vrhunec strokovnega prizade-J vanja, v katerem se zrcali delež enajstih zdravnikov nevrologov, pro-{ fesorice defektologije in treh višjih medicinskih sester.

"NA POTI V PRAVUlČNI SVET"

V projekcijski dvorani v Šolskem centru v Ptuju je bila včeraj okrogla miza pod naslovom "Na poti v pravljični svet", ki jo je v okviru projektnega sveta Ptuj - zdravo mesto organizirala lokalna akcijska skupina za preventivo pred zlorabo drog Ptuj. Gostje so bili Nada Glušič iz Urada za preprečevanje zasvojenosti iz Ljubljane, Franci Prelc iz terapevtske skupnosti Srečanje Piran in dr. Andrej Pišec iz Dispanzerja za psihohigieno odraslih Maribor.

DOBER OBISK RAZSTAVE OB 110-LETNICI TD PTUJ

Ob svoji 1 1 0-letnici je Turistično društvo Ptuj lani skupaj z Zgodovinskim arhivom Ptuj v prostorih ptujskega gradu pripravilo razstavo, s katero je predstavilo delo in aktivnosti društva. V času od 31. maja do 30. septembra si jo je ogledalo 21.990 obiskovalcev. Največ jih je bilo iz Slovenije, od tujcev pa Avstrijcev. V knjigo vtisov se je vpisalo kar štiri tisoč obiskovalcev. O razstavi je posnet tudi film, ki ga hranijo v Zgodovinskem arhivu Ptuj in ga uporabljajo v promo-, cijske, strokovne in pedagoške namene.

PTUJSKI PUST PRIVABIL 80 TISOČ

OBISKOVALCEV

Napovedi organizatorja 37. ptujskega kurentovanja s karnevalom, da si bo ptujske pustne prireditve, ki so trajale od 3. do 1 1. februarja, ogledalo 60 tisoč obiskovalcev, so se uresničile oziroma so presežene za celih dvajset tisoč obiskovalcev. Ogledalo si jih je 80 tisoč obiskovalcev, največ jih je bilo na pustno nedeljo, ko se je na ptujskih ulicah in trgih drenjalo kar štirideset tisoč ljudi. Obisk karnevalske dvorane pa je, kot kažejo podatki, bil predvsem odvisen od skupine, ki je nastopala v programu po dvajseti uri. Anasambli, ki so vlekli, so bili Parni valjak, Agropop, Štajerskih sedem, posebej pa še kantavtorski večer z glasbeno skupino Šukar, Zoranom Predinom in Vladom Kreslinom, ki se ga je tako kot koncerta Parnega valjka ude-\ ležilo štiri tisoč obiskovalcev.

V SOBOTO NA PTUJSKI TV

l^a programu je glasbena dodaja Videoboom 40.

Pripravila: MG

PTUJ / PRIHODNJI TEDEN DELAVNICE ZA BREZPOSELNE

Odrasli se uiimo drugaie

Podjetje SinesiS iz Ljubljane bo prihodnji teden v sodelovanju z Republiškim zavodom za zaposlovanje - Uradom za delo na Ptuju izvedlo delavnice za brezposelne osebe pod naslovom Odrasli se učimo drugače. Udeleženci delavnice bodo v 16. urah spoznali najrazličnejše poti do znanja, učne projekte in dobili več spodbude k novim učnim aktivnostim.

Omenjeno podjetje ima namreč poleg ljudskih univerz in nekaterih drugih institucij pridobljeno licenco za izvajanje programa na Ptuju in v Ljubljani. Delavnica je namenjena brezposelnim osebam, ki so že vključene ali pa se nameravajo vključiti v programe izobraževnja, predvsem v programe pridobitve strokovne izobrazbe oziroma v programe prekvalifikacije, in bi se radi seznanili z novim metodami in tehnikami učenja. Trodnevno delavnico (od 25. do 27. februarja) bosta vodili Karmen Špilek Štumberger in Aleksandra Martinovič. Za brezposelne osebe je učenje v delavnici brezplačno, saj razvoj in širitev programa sofinancira Republiški zavod za zaposlovanje, vse dodatne informacije pa so na voljo na ptujskem Uradu za delo.

T. Mohorico

PTUJ / NOCOJ 2. ŽENSKI VEČER

Gostja: Danica Petrovič

Gostja nocojšnjega drugega ženskega večera (ti so vsak tretji četrtek v mesecu in so nastali na pobudo znane Ptujčanke Anke Ostrman) bo ena izmed znanih Ptujčank na delu v Ljubljani, Danica Petrovič, ena od urednic Jane, najpopularnejše ženske revije v Sloveniji. Z njo se bo o tem, kako ji uspeva uskladiti izzive poklicnega in zasebnega življenja, pogovarjala Branka Bezeljak - Glazer. Pogovor se bo pričel ob 18. uri v hotelu Mitra v Ptuju. Glede na dober odziv na prvem pogovoru, ko je bila gostja soproga predsednika države Štefka Kučan, je pričakovati, da bo tudi nocojšnji večer eden tistih, ki ostanejo v spominu.

20. marca, na tretjem večeru, bo gostja znana igralka Zvezdana Mlakar, ki je prav tako Ptujčanka. Sicer pa so ženski večeri namenjeni klepetu z znanimi Slovenkami in srečevanju s prijateljicami.

MG

MLEKARSKA ZADRUGA PTUJ

Upr^J odbor iikljuHI pet kmetov

Upravni odbor Mleicarsice zadruge Ptuj je na predlog Milana Tacingerjaa izključil iz članstva pet kmetov, ki so se odločili za direktno oddajo mleka Mlekarni Ptuj. Trije^ izključeni (Ludvik Smrekar, Ivan Vogrinec in Janez Žampa) so takoj naslovili ugovor na izključitev na Mlekarsko zadrugo Ptuj, v njem pa med drugim zapisali:

"Če se bo občni zbor odločil, da se nas izključi, zahtevamo, da se naš 45 % delež lastništva na podlagi Zakona o zadrugah ter tudi članarina, ki je deponirana v Mlekarski zadrugi, prenese na Mlekarno Ptuj. Delež vendarle izhaja iz poslovnosti med Mlekarno Ptuj in nami kmeti, ker poslovnosti z njo nismo prekinili.

Mlekarsko zadrugo smo ustanovili zato, da se znižajo stroški oziroma da marže, ki jih pobirajo mlekarske zadruge, ostanejo v korist kmetov, skratka tistih, ki mleko prodajajo, ne pa da je upravni odbor ustanovil novo posredno administracijo, ki kmete - proizvajalce mleka stane najmanj 1,5 % po izplačanem litru mleka. Na podlagi teh dejstev opozarjamo občni zbor, da zadevo resno premisli.

Mlekarska zadruga naj bi bila organizacijsko telo, zagovornik in zastopnik pa tudi pogajalec z Mlekarno Ptuj. Hladilniki, ki si jih je prilastila Mlekarska zadruga, bi morali biti last mlekarskih skupnosti. Obvaroval bi se inventar, katerega so same plačale. S tem bi se uresničilo prav tisto, kar smo želeli prav mi ustanovitelji Mlekarske zadruge, da uvedemo plačilo preko banke na kmetijo brez posrednikov. Namreč sistem, ki ga je uvedel upravni odbor Mlekarske zadruge, stane tiste, ki prodajajo mleko preko zadruge, okrog 9 do 10 milijonov tolarjev letno."

Po besedah Draga Zupaniča, direktorja Mlekarske zadruge Ptuj, bodo izključene kmete povabili na občni zbor, ki bo jutri (21. februarja) ob 10. uri.

Z.Š.

... je slovenski predsednik iA) pustni obisku Ptuja navdušeno govoril o pomladi, ki da jo je opaziti na vsakem kota^. Pričujoči pa niso bili ^^sem prepričani, ali je govoril o izvoljenih poslancih in njihovih volivcih ali o letnem času.

... DA je sodelujoči v radijskem kvizu na osnovi opisa Butal sklepal, da gre za Lan-covo vas. Pa podobnosti med milčinskimi Butalami in omenjeno vasjo pravzaprav ni. Razen morda te, da so Bu-talci gradili in širili cerkev, omenjeni pa se lotevajo vaškega doma.

... DA je letošnji koledar dopustil samo devet norih pustnih dni. Dejansko pa je

m^škari^ v državi trajala p6lm tri mesece. Sele sedaj so namreč politiki začeli snemati maske in kazati prave obraze. ... DA grajski direktor že mesec dni napoveduje pismo s pravo resnico o muzeju. Uredništvo glede na čas pisanja in v pričakovanju doooolge resnice že razmišlja o posebni izdaji. ... DA se je v naši mladi državi še enkrat izkazalo, da je politika res tisto, kar ji ljudje pravijo, (torej k....). Glede na to lahko pričakujemo, da bo novi parlament med drugim sprejel tudi zakon o legalizaciji javnih hiš.

VIDI SE ...

... DA je dogajanje v pustnem šotoru ušlo izpod inšpektorskega nadzora ter si privoščilo velike cigaretne reklame, javno prodajo in kajenje. Glede na čas dogodka je mogoče najti tudi opravičilo. Možje nadzora so se morda zgolj nasmehnili: "Dobra maska."

TZmiK-četrtek, 20. februar 1997

1

PISE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 10

Dominikanski samostan

1543 # Konvent da za vojno enega opremljenega konja. Deželni knez Ferdinand I. terja od dominkanskega samostana dvesto goldinarjev.

1545 # Konvent preiskuje cesarska komisija. Izvemo le, da je konvent takrat imel devet duhovnikov, večinoma Ogre in Hrvate, poprej pa je bilo šestindvajset redovnikov, ki so vsako noč opolnoči vstajali in peli ves oficij. Samostan ima le malo dolgov, le sto goldinarjev pri raznih rokodelcih. Luterani v ptujski samostan niso vdrli, ker so bile listine v arhivu nedotaknjene, enako razne dragocenosti. Omenja se prior Jernej Peer.

1546 # Ko so morali iti cesarski odposlanci na cerkveni zbor v Trident, je bil štajerski duhovščini naložen poseben davek in na ptujske dominikance je odpadlo petdeset gl.

1554 # Dne 22. julija kupi konvent od jeroba Šullijevih otrok Luka Freismutha neki vrt z njivo

onstran Drave.

1555 # Dne 29. aprila je sklenjena pogodba med obema samostanoma zaradi spora, ki se je vnel zaradi sečnje lesa, paše in gornine pri Podlehniku.

1559 # Dne 19. januarja se omenja spor med Lambergi, do-minikanci in minoriti zaradi posesti pri Podlehniku.

1560 # Dne 31. marca se Baltazar Stiibenberg obveže dati vse potrebno za večno luč.

1562 # Dne 7. decembra je v samostanu po naročilu cesarja Ferdinanda I. vizitacija.

1571 # ko se je gradil novi ptujski magistrat v začetku tega stoletja, je bil ob kopanju temeljev najden napisni kamen, dolg 95 cm in širok 69 cm, z napisom: In Dominicanae Religionis Decorem expensis conventus constructum est hoc aedificium anno Domini MDLXXI; se pravi, da je ena izmed hiš, ki so jo dominikanci imeli v mestu, stala tam, kjer danes stoji ptujski magistrat.

1572 9 Iz strahu pred Turki prinese Vincenc Kosič (Chos-sich) iz konventa sv. Marije v Bihaču v Bosni več cerkvene oprave in drugih dragocenosti v ptujski konvent. Omenja se prior Pavel Bigius, Italijan.

1573 # Dne 1. decembra nadvojvoda Kari II. v Gradcu ptujskim dominikancem in mi-noritom obnovi in potrdi vse pravice, podeljene od prejšnjih vladarjev. Dominikanci dajo v najem svoj mlin v Zabovcih Ruper-tu Kranjcu. Dne 23. februarja se pritoži podložnik Peter Šed-laršek, da je dominikanskemu priorju posodil nekaj denarja, pa mu ga noče vrniti.

1580 # Pred samostansko pročelje je bil postavljen spomenik Albertu Velikemu z napisom: Beatus Albertus Magn. Praed. Ep s Ratisbonensis In Omni scibili praec-larissime doctus 1580

1587 # Hrvaški konventi zahtevajo nazaj dragocenosti iz bihaškega konventa. Zaslišane so

razne priče, pregledani so inventarji in zapisniki, vmes posežeta celo nadvojvoda Kari in zaščitnik dominikanskega reda kardinal Alexandrini. Ptujski konvent dobi naročilo, da mora dotične dragocenosti izročiti komisarju hrvaških konventov Danielu Spličaninu. Dne 30. julija je podpisana izročitvena listina. Priče so: poveljnik ptujske trdnjave Jurij Collaus Bozeller, župnik Gašpar Unhold in mestni pisar Martin Ričanski. Daniel Spličanin potrdi, da je resnično prejel dotične dragocenosti, vendar o njih ni natančnejšega poročila.

1589 # Da se oživi propadla ogrska provinca, generalni kapi-telj, na katerem jo zastopa provin-cial Joahim Pizzoni, ogrske kon-vente združi s štajersko-koroškimi in določi Ptuj, da sprejema in vzgaja novince za ogrsko provinco. Za ogrsko provinco mora sprejemati in preizkušati mladeniče ptujski prior skupaj s tremi starejšimi patri. Odslej nahajamo na Ptuju več novincev, ki so pozneje delovali v ogrskih konventih, zlasti v Sombotelju. S tem se pomen ptujskega konventa znatno povzdigne. Prior Lukež Mindorfer proda nekemu Matiju Tomcu vinograd v Runečkem Vrhu. Dne 1. maja prosi Matija Tome za kupni list, ko je Mindorfer bil že rajni.

1591 • Dne 30. novembra Gre

gor Aman vrne samostanu župo Pristavo, ko so mu zaradi njegove terjatve izplačali dolg osemsto sedemnajst gl. in enaindvajset kr.

1592 9 Izvoljeni generalni magister Hipolit Beccoria osebno obišče ogrsko provinco in potuje tudi skozi Štajersko, kjer se mudi v Gradcu; ni znano, ali se je ustavil tudi na Ptuju. Dne 16. novembra je deželni knez, ker je dal iz Gradca prepeljati do gore Maclja topove, ki pa jih je bilo moč peljati naprej le z dodatnimi vozovi in konji, predstojnikoma obeh ptujskih samostanov naročil, naj pošljeta podložnike z vozovi in živino za prevoz orožja in streliva, ljudem pa obljubil plačilo.

Lit.; F. KOVAČIČ 1913, pas-sim; F. KOVAČIČ 1914, passim; J. MLINARIČ 1989, passim

17. stoletje

1604 # Prior Ivan Krstnik von. Altenstatt dne 9. septembra podpiše pogodbo med dvema podložnikoma glede nekega travnika blizu Ptuja.

1605 # Z dovoljenjem Ferdinanda I. obišče štajersko-koroške konvente generalni vizitator Konstancij Tarviški.

1611 # Generalni kapitelj v Parizu štajersko-koroške konvente skupaj z ogrskimi združi s provinco Teutonijo. Dne 9. januarja se minoriti in dominikanci pogodijo, da bodo odslej živeli v edinosti in slogi, da si nobeden ne bo

lastil prvenstva pri deželni sodni-ji in da se ustavijo vse tekoče sodne tožbe.

1612 # Generalni kapitelj v Rimu ponovi pariški sklep.

1616 # Dne 15. avgusta posežeta podložnika in valpta ptujskih samostanov, doma iz Podlehnika, Mihael Čerf in Jurij Klaneček v prepir, v katerega posežeta tudi predstojnika obeh samostanov kot lastnika skupnega deželskega sodišča. Ptujski meščan Jožef Fiixl namreč izzove prepir in pretep s podložnikom Matejem Marčinkom, zato ga dasta oba predstojnika zapreti v kmečko temnico, nanj pa verjetno pozabita. Po treh dneh Fiixl zaprosi nekaj uglednih kmetov, med njimi tudi Cerfa, da so zanj poroki, nakar ga Klaneček izpusti. Razgrajača sta obsojena na globo petdesetih goldinarjev, ki sta jih morala plačati vsak svojemu zemljiškemu gospodu - samostanoma; Čerf dominikancem plača predpisano globo, Kla-nečku pa minoriti zaplenijo posest in mu določijo sto dvajset goldinarjev globe. Dominikanci so Čerfa celo petkrat zaprli.

1617 • Generalni kapitelj "iz neznanih razlogov" konvente na Štajerskem in Koroškem zopet združi v posebno kongregacijo, kateri načeljuje generalni vikar.

ORMOŽ / POGOVOR Z DIREKTORICO ZDRAVSTVENEGA DOMA ORMOŽ DR. VESNO MELE

Novosti, nairti in kruta reainost

Od novega leta deluje v ormoškem zdravstvenem domu dispanzer za žene. V pogovoru z direktorico te ustanove dr. Vesno Mele pa se je izkazalo, da se v ormoškem zdravstvenem domu dogaja in pripravlja še marsikaj novega in zanimivega.

*Kako je organizirano zdravstvo v ormoški občini?

- Zdravstveni dom v Ormožu je razdeljen na dve veliki enoti: osnovno zdravstveno varstvo in zobozdravstvo. V zobozdravstvu skrbi za otroke, mladino in odrasle sedem zobozdravnikov, ki opravljajo svoje delo v Ormožu ter ambulantah v Središču ob Dravi in pri Sv. Tomažu. V osnovnem zdravstvu imajo službo splošne medicine, v kateri delajo zdravniki v Ormožu in eden v Središču ob Dravi. Dvakrat tedensko pa je odprta tudi ambulanta pri Sv. Tomažu in enkrat pri Miklavžu. Miklavževska ambulanta je trenutno zaprta, ker je potrebna manjšega popravila, v kratkem pa jo bomo ponovno odprli.

*Nekoč je bila ambulanta tudi v Ivanjkovcih?

- V Ivanjkovcih so prostori v tako slabem stanju, da bi morali vložiti precej denarja, da bi lahko ambulanto ponovno odprli. Denarja pa seveda ni.

*Koliko zdravnikov imate zaposlenih in koliko bi jih po pravilniku lahko imeli?

- Dopoldan delajo trije zdravniki v Ormožu in eden v Središču ob Dravi, popoldan in ponoči pa je organizirana dežurna služba. Upamo, da bomo uspeli pridobiti naše štipendiste za delo v zdravstvenem domu, tako da bo v kratkem ambulanta normalno odprta tudi popoldne in bodo dežurstva le še ponoči. Zdravnikov je seveda premalo. Lahko bi jih imeli šest. Težava je predvsem v tem, da zdravnikov na podeželje ni lahko dobiti. Objavili smo okrog 20 razpisov, pa niso dali nobenega rezultata. Pomagamo si tako, da nekaj kurative opravljava tudi dr. Gašparič in jaz, nekaj odraslih pa se zdravi tudi pri dr. Vičarjevi in dr. Volku, ki sicer skrbita za otroke in šolarje.

*Katere specialiste lahko bolniki obiščejo v Ormožu?

- Imamo otroški dispanzer, dispanzer šolske medicine, medicine dela in pljučni dispanzer, od začetka leta pa imamo tudi ginekološki dispanzer. Na fizioterapiji nudimo vse fizioterapevtske usluge razen bazena, potem pa je tukaj še patronaža in diagnostični labo

ratorij, ki opravlja vse osnovne laboratorijske preiskave in biokemijo. Ob posameznih dnevih pa prihajajo tudi specialisti: otorinola-ringolog, okulist, internist, pulmolog in kardiolog. Če bi prihajala še dermatolog in ortoped, bi imeli pokrita vsa področja.

*Privatizacija se je odrazila na vseh področjih, zdi pa se, da se ormoškega zdravstvenega doma vztrajno izogiba. Kdaj bomo imeli prvo zasebno zdravniško prakso?

- Doslej razen dr. Šimuniča ni še nihče izrazil želje, da bi odprl zasebno ordinacijo. Po sklepu sveta zavoda smo mu ponudili v najem prostore zunanjih ambulant, vendar je dr. Šimunič svojo vlogo zaenkrat umaknil ter izrazil željo, da dela dvakrat tedensko v ambulanti pri Sv. Tomažu, da spozna ljudi. Privatizacija bo seveda šla svojo pot in tudi v Ormožu se ji ne bomo izognili. Ko so se gradili zdravstveni domovi, ni nihče niti sanjal o privatizaciji in prostori so silno neprimerni za preurejanje. Enostavno je, če jih lahko preprosto ločiš, v zdravstvenem domu pa so prostori med seboj povezani.

*Kako pa bo z ormoško reševalno službo?

- Pred kratkim je izšel pravilnik o nujni medicinski pomoči, ki deli zdravstvene domove v tri kategorije. Naš zdravstveni dom je razporejen v enoto 1 A, kar pomeni, da sta za nudenje nujne medicinske pomoči za celotno ormoško občino predvidena le zdravnik in sestra, ki sta v nenehni pripravljenosti. Z zdravstvenim domom Koper, ki je bil razporejen v isto skupino, smo na zdravstvenem svetu ministrstva za zdravstvo zaprosili, da nas uvrstijo v skupino 1 B. V tej skupini je na voljo celotna ekipa - sestra, zdravnik in reševalec. Upamo, da bo naša prošnja ugodno rešena, predvsem zaradi velike oddaljenosti nekaterih delov občine od Ptuja - Kog je od Ptuja skoraj 50 km. Ob naših slabih cestah in prometnih zamaških se čas intervencije močno podaljša. Na odločitev bo najbrž vplivalo tudi dejstvo, da imamo vso potrebno opremo. Moderen in kompletno opremljen re-animacijski avtomobil je kar nekaj časa stal brez dela.

*Sedaj pa ne več?

- Ne. Naredili smo korak naprej. Z Zdravstvenim domom Ptuj smo se dogovorili, da v nujnih primerih, ko njihovega reševalnega avtomobila ni na našem območju, lahko posredujemo tudi mi, stroške pa nam Ptujčani povrnejo. Torej že opravljamo neke vrste reševalno službo.

*lmate primerno izobražen kader?

- Vsi zdravstveni delavci imamo potrebno izobrazbo, nenehno .pa imamo dodatna izobraževanja. V načrtu za letošnje leto so tudi obnovitvena izobraževanja. Vendar če bi bilo naši prošnji ugodeno, potem ena ekipa in en avtomobil ne bi bila dovolj. Pogosto se zgodi, da sta dva ali celo trije nujni primeri naenkrat. Reševalna služba namreč ni zadolžena le za nujne primere, pogosti so tudi prevozi težkih bolnikov, ki ne morejo drugače. Za resno reševalno službo so potrebni vsaj trije avtomobili in 4 do 5 ekip.

*V zdravstvenem domu pa se ubadate tudi s povsem drugačnimi težavami?

- Da. Čaka nas preureditev celotnega informacijskega sistema, preurediti bi morali nekaj zobnih ambulant, pa najbrž ne bo dovolj

denarja, saj smo lani preuredili kar štiri, sedaj pa bomo morali zajeti sapo. Želeli bi si urediti primeren center za nujne primere -vendar bo to zaenkrat ostala zgolj želja. Kruta realnost pa je sanacija strehe, ki pušča. Sama kritina je precej slabe kvalitete, svoje pa je naredilo tudi veliko neurje, ki je pred leti dvigalo strehe po mestu. Na zobni am

bulanti smo takrat streho morali zamenjati, na novem delu pa ni bilo tako hudo in je zato ostala škoda nesanirana. V enem delu zdravstvenega doma kar precej na-teka, kar bolniki lahko opazijo po vedrih, ki so ob večjem dežju nastavljena na nekaterih mestih. Brez pomoči ustanovitelja, torej občine, sanacije strehe ne bomo zmogli.

PROTIBOLEČINSKA AMBULANTA

Že nekaj časa deluje v ormoškem zdravstvenem domu tudi protibolečinska ambulanta, ki jo vodi dr. Vesna Mele. Posebnost ambulante je način zdravljenja -namesto klasičnih metod zdravijo bolečine z akupunkturo. Akupunktura je star kitajski način zdravljenja in je edina izmed alternativnih metod zdravljenja, ki jo je v Sloveniji priznala tudi uradna medicina. V protibolečinski am

bulanti lahko najdejo pomoč vsi tisti, ki trpijo zaradi bolečin.

Dr. Meletova, ki se je z akupunkturo ukvarjala na podiplomskem študiju v Ljubljani, je povedala, da z natančno razporeditvijo in kombinacijo različni igel, ki jih zapiči v pacientovo telo, stimulira določene točke in doseže zdravilni učinek. Tretma traja 20 minut, dolžina zdravljenja pa je odvisna od bolezni in pacientove dovzetnosti. Tako kot pri vseh zdravilih je zelo pomembna tudi bolnikova volja in zaupanje. Zato pri obisku protibolečinske ambulante pogovor z zdravnico traja malce dlje. Poleg dokazanih učinkov zdravljenja pa ima akupunktura še to prednost, da za razliko od velikega števila tablet nima stranskih učinkov. Z akupunkturo se lahko uspešno zdravijo različne bolečine, migrene, nespečnost, uspešno je mogoče regulirati telesno težo, se odvaditi kajenja in še marsikaj. V pogovoru s pacientkami, ki so mi prijazno zaupale svoje izkušnje, je bilo čutiti veliko zadovoljstva s to

Direktorica zdravstvenega doma Ormož dr. Vesna Mele

metodo zdravljenja. Večina jih je pred akupunkturo poskušala že veliko drugih metod, pa niso dosegle želenega učinka. Seveda me je zanimalo, ali to pikanje pretirano boli. Vse so mi zagotovile, da je bolečina zanemarljiva, sploh v primerjavi z bolečinami, ki jih imajo.

Dr. Meletova se veseli vsakega uspeha, še posebej pa je zadovoljna, da ji je uspelo pri bolnikih omiliti težave s hrbtenico, bolečine v rami, migrene, hudo nespečnost. Nikakor pa ne gre zanemariti tudi možnosti uravnavanja telesne teže, ki je pogosto vzrok dodatnih bolezni. Zelo zadovoljna je bila pacientka, ki je v letu dni z akupunkturo izgubila 30 kilogramov. Za hujšanje se je odločila zaradi težav z nogami. Klub temu da je poskusila že veliko metod, ji doslej ni pomagala še nobena. Dr. Meletova pravi, da z akupunkturo lahko zmanjša le tek, kljub temu pa mora imeti pacientka za takšen uspeh tudi močno voljo.

Protibolečinska ambulanta je odprta vsak ponedeljek popoldne.

DISPANZER ZA ŽENE

Zadnjih dvajset let so se ženske ormoške in dela ljutomerske občine morale zadovoljiti s tem, da je ginekolog v Ormožu delal le enkrat, kasneje dvakrat na teden. Od novega leta pa v ormoškem zdravstvenem domu dispanzer za žene deluje vsak dan. Ginekologinja dr. Jelka Kolarič je povedala, da poslej v ormoškem zdravstvenem domu opravljajo vse ginekološke preglede, preglede nosečnic in tudi preiskave z ultrazvokom. Pomembna novost je tudi, da bodo pričeli materinsko šola, ki jo bo vodila višja medicinska sestra Majda Horvat. V materinski šoli bodo dobrodošli tudi očetje, ki bi želeli sodelovati pri porodu. Dr. Kolaričeva pravi, da upajo, da bodo na pregled čimprej prišle predvsem tiste ženske, ki že dolgo niso bile pri ginekologu. Ni namreč redkost, da ženske tudi po deset let niso bile na pregledu. Mestna populacija je morda nekoliko bolj osveščena, ženske iz okolice pa pridejo h ginekologu največkrat le takrat, ko že imajo težave, ko je kaj narobe, ko je morda že prepozno. Če ste se zamislili, še podatek, da dispanzer za žene deluje vsak dopoldan, ob četrtkih popoldan in vsako tretjo soboto v mesecu. Priporočajo, da se za pregled naročite po telefonu.

viki klemenili

Ginekologinja dr. Jelka Kolarič ter medicinski sestri Majda Horvat in Albina Črnjavič

8

četrtek, 20. februar 1997- TEDNIK

f

UUBUANA / NOV USPEH PTUJČANKE BARBARE

Barbara - slovenska miss bikini

Ptujčani smo resnično lahko ponosni na svoja lepa dekleta, saj se v zadnjem času kar nizajo njihovi uspehi na različnih lepotnih tekmovanjih. Konec prejšnjega tedna je iz Ljubljane prispela vesela novica, da je slovenska miss bikini Hawaiian Tropic postala 19-letna manekenka iz Ptuja Barbara Cenčič.

Barbara, ki sicer študira na mariborski poslovni fakulteti, je na lanskem tekmovanju za misss Slovenije dosegla odlično, a nehvaležno četrto mesto. Ko so ji konec lanskega leta sporočili, da je prišla v ožji izbor za miss bikini Hawaian Tropic, je na tihem sicer upala na dober razplet, a je vseeno zelo presenečena in predvsem vesela, da bo med mnogimi brhkimi Slovenkami prav ona zastopala našo državo na tekmovanju z najlepšimi dekleti za miss sveta Hawaiian Tropic, ki bo v začetku aprila v svetovni prestolnici zabavništva, ameriškem Las Vegasu.

Lepotni komisiji je predsedo

val gospod Gembale, uradni zastopnik trusta Hawaiian Tropic za Slovenijo, in kot je izjavil, je bilo žiriji odločilnega pomena, da za najlepšo v Sloveniji proglasi Barbaro Cenčič, predvsem dejstvo, da je izjemno fotogenična.

Barbara ima tako poleg štu

dentskih še veliko drugih skrbi, saj je za potovanje čez lužo potrebno še marsikaj urediti. Potrebno je priskrbeti nekaj novih oblek in predvsem dovolj sredstev, pri čemer pričakuje tudi sodelovanje svoje občine in sponzorjev.

-OM

19-letna študentka Barbara Cenčič.

Foto: Aljoša Ozmec

PTUJ / NA KURENTOVANJU TUDI HTV

Novinarko so kurenfi prevzeli

Med uradnimi spremljevalci letošnjega 37. ptujskega kurentovanja v Ptuju je bila prvič tudi Da-niela Mihalič, mlada novinarka Hrvatske radiotelevizije. Izredno navdušena nad vsem, kar je v nedeljo videla na Ptuju, je povedala: "Posebej so me prevzeli kurenti, ki vzbujajo strah in obenem zanimanje. Nekaj posebnega so, kol naši zvončarji, recimo, ki so danes prav tako nastopili v Ptuju. Sicer pa so me v povorki navdušili tudi vaši gostje iz Italije. Izstopali so z dodelano koreografijo, ritmiko ter dovršenim in pristnim, predvsem pa svojstvenim maskiranjem. Vaše kurente sem prvič videla včeraj, ko

so sodelovali v pustni povorki v Matulja pri Opatiji, danes pa, kolikor vem, kurenti nastopajo tudi na enem največjih pustnih karnevalov v Hrvaški, na Reki, kjer je verjetno prek 150.000 obiskovalcev iz raznih koncev naše domovine. O vašem kurentovanju pripravljava s kolegom snemalcem slikovno vest za eno od informativnih oddaj hrvaške radiotelevizije, naročili pa so mi tudi, naj za pregled pusto-vanj pripravim krajšo reportažico. Storila bom vse, da bodo tudi naši gledalci zvedeli, kako lepo in prijetno je bilo na največjem slovenskem pustnem karnevalu."

-OM

Daniela Mihalič, novinarka Hrvatske televizije. Foto: M. Ozmec

TEDNIK 20. FEBRUAR 1997

KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 9

PTUJ / OSMOSOLCI TIK PRED ODLOČITVIJO

Višje kmetijske letos ne bo

Na petih ptujskih srednjih in poklicnih šolah je prostora za 1165 bodočih dijakov prvega letnika, kar je dovolj za vso populacijo širšega ptujskega območja, ocenjuje direktor Šolskega centra Brane Kumer. Ravnatelji šol so z obiskom informativnih dni, ki sta bila kot povsod po Sloveniji tudi v ptujskem Šolskem centru minuli petek in soboto, zadovoljni. Najpomembnejši datumi za sedanje osmošolce so: 13. marec, to je dan, do katerega mora osmošolec oddati prijavo na eno izmed srednjih ali poklicnih šol, 19. marec, ko bo Ministrstvo za šolstvo in šport objavilo nezasedena vpisna mesta na posameznih šolah oziroma šole s prevelikim vpisom, med 19. marcem in 3. aprilom bodo lahko učenci svojo prijavo prenesli na katero izmed drugih šol, in 2. julij, ko bodo šole s prevelikim številom vpisanih izvedle razvrščanje dijakov.

Veliki pridobitvi in nalogi, ki čakata Šolski center v celoti, je odprtje novega šolskega stadiona, ki naj bi bilo že v marcu, in pričetek gradnje nove gimnazijske zgradbe. Za gradnjo je po besedah direktorja Šolskega centra Braneta Kumra že odobren evropski kredit, prav tako pa je vlada že sprejela tudi sklep, da bo šolsko ministrstvo šolo dogradilo v šolskem letu 1998/99. Takrat bo 550 gimnazijcev zadihalo s polnimi pljuči, vendar pa z njihovim odhodom prostorska stiska srednjih šol na Ptuju ne bo odpravljena. Da bi lahko vse šole prešle na zakonsko določeni enoizmenski pouk, bi Ptuj potreboval dvakrat večjo površino, kot jo ima sedaj, kar bodo šole skupaj z državo poskušale rešiti v naslednjih desetih letih, je ocenil Brane Kumer.

V GIMNAZIJI 150 VPISNIH MEST

V Gimnaziji je tudi letos razpisanih 150 vpisnih mest, vendar ravnateljica Meta Puklavec ocenjuje, da se bo kot vsako leto vpisalo več dijakov. Lani ministrstvo ptujski želji po šestih oddelkih gimnazije zaradi prostorske stiske ni ugodilo, tako pa bo najbrž tudi letos. Ko bo zgrajena nova stavba, bo Ptuj po vsej verjetnosti šesti oddelek pridobil. V šoli se intenzivno pripravljajo na uvedbo športnega oddelka, je povedala Meta Puklavec, iščejo pa tudi profesorja latinščine, da bi s poukom latinščine obogatili učni program. "Celotna filozofija ptujske gimnazije temelji na tem, da zagotavlja dijakom možnost vpisa na vse fakultetne smeri, seveda ob

primernem izboru učnih predmetov," je povedala Meta Puklavec.

ZA PROGRAME EKONOMSKE ŠOLE NAJVEČ ZANIMANJA

Že nekaj let se v programe, ki jih ponuja Ekonomska šola, vpiše največ dijakov. Ravnateljica Branka Kampl Regvat meni, da je tako zaradi oblikovanja srednjih in mahh podjetij, dijaki pa se vpisujejo v te smeri tudi zato, da bodo lahko bodisi odprli lastno podjetje in se sa-mozaposlili v njem bodisi da se bodo zaposlili v družinskem podjetju. Tudi letos ponujajo standardne programe: štiriletna programa za poklica ekonom-sko-komercialni tehnik in upravni tehnik ter triletna programa za podjetniško poslovanje in trgovca. Dijaki slednjih programov imajo možnost nadaljevati šolanje še v podaljšanem dveletnem programu in tako pridobiti srednješolsko izobrazbo. Šola med svoje pomembnejše projekte šteje projekt podjetniških delavnic. Letos bo končala šolanje prva generacija, ki je bila v projekt vključena, in se bo tako oborožena z dodatnimi znanji morda lažje zaposlila.

VIŠJE KMETIJSKE ŠOLE ZAENKRAT NE BO

Napovedi o uvedbi višje kmetijske šole na Ptuju se v prihodnjem šolskem letu ne bodo uresničile, čeprav drugi trije programi predvidenih višjih šol že delujejo. Tako je uvedena na Bledu oziroma v Radovljici višja šola za gostinstvo in turizem, v

Novem mestu in Celju za strojništvo in v Velenju za elektrotehniko. "Nikakor ni potrebno iskati vzroka v programih, ki smo jih pripravili," je dejal ravnatelj Kmetijske šole Vlado Korošec. "Programe so namreč potrdile vse potrebne institucije. Vzrok je banalen, in sicer kmetijsko ministrstvo novega poklica kmetijski inženir, ki bi ga pridobili diplomanti naše šole, ni predlagalo za vpis v nomenklaturo poklicev. Zakaj? Dejali so, da sistem izobraževanja za kmetijstvo v celoti ni dorečen, premajhne da so možnosti za zaposlitev v sedanjih razmerah, pa tudi da je vpis na obstoječe kmetijske fakultete premajhen. Prepričan sem pa, da bomo višjo kmetijsko-gospodarsko šolo slej ko prej pridobili in pričeli na Ptuju razvijati tudi nekatere druge višješolske programe," je dejal Vlado Korošec.

Učenci se lahko letos vpišejo v šest različnih programov srednje kmetijske šole, in sicer v dveletna programa, v katerih pridobijo poklica kmetijski delavec in kmečka gospodinja, triletna programa za poklica poljedelec -živinorejec in kmetica - gospodinja in štiriletni program za poklic kmetijski tehnik in podaljšani triletni program za poklic kmetijski podjetnik. Običajno je na informativnih dneh manj zanimanja za te programe, kot je kasneje dejansko vpisanih. Tako je bilo tudi letos, vendar Vlado Korošec ocenjuje, da bo vpisanih dovolj in da bodo zapolnili v vsakem programu po en oddelek.

VAJENCEM TECE DELOVNA DOBA

V poklicni tehniški strojni šoli, katere ravnatelj je Milan Cimerman, bodo že četrto leto vpisovali dijake v obrtni ali po novem dualni način izobraževanja. Gre za to, da je v tem sistemu odgovornost za izobrazbo razdeljena na dvoje - nosita jo šola in obrtnik, s katerim ima učenec pogodbo o opravljanju praktičnega pouka. Pogodbo podpišejo starši, ki se pri tem lahko naslonijo na pomoč obrtne zbornice. Dijaku - vajencu se prizna za šolsko leto šest mesecev delovne dobe, prispevke za invalidsko in pokojninsko zavarovanje pa mu plačuje prvo leto država, naslednji dve pa polovico država, polovico pa obrtnik ali podjetnik, s katerim ima pogodbo. Ta način izobraževanja je vpeljan za poklica avtomehanik

in avtoklepar in to sta poklica, za katera je bilo tudi letos največ zanimanja na Pokhcni tehniški strojni šoli. Vendar pa je Milan Cimerman letos izjemno zadovoljen tudi z zanimanjem za program strojnega tehnika, ki mu učenci zadnja leta niso posvečali pozornosti. Program nudi tudi možnost nadaljevanja šolanja, Milana Cimermana pa veseli dejstvo, da se mladi ponovno vračajo v tehniško stroko.

Šola je lani obnovila in na novo opremila avtomehanično delavnico, letos pa nameravajo prenoviti še avtokleparsko delavnico. Potrebovali bi tudi novi strojni park za oblikovanje kovin. Ker so to zelo dragi stroji, jih nameravajo kupovati postopoma, je dejal Milan Cimerman.

NOVOST: EDINI V SLOVENIJI ZA POKLIC RTV MEHANIK

Elektro šolo, ki jo vodi ravnatelj Rajko Fajt, je prejšnji teden razveselila novica, da je potrjen program za izobraževanje RTV mehanikov. Tako bodo v novem šolskem letu edina šola v Sloveniji, ki bo izobraževala za ta po

klic. Dijaki se bodo v treh letih usposobili za avdiovizualne naprave, kabelske in satelitske sisteme, pa tudi za delo v radijskih in televizijskih hišah, je razložil ravnatelj Rajko Fajt. Program je zasnovan dualno, torej potrebuje dijak pogodbo z obrtnikom, pri katerem bo opravljal vajeniško delo in se naučil praktično delati. Sedaj je torej pravi čas, da se učenci in njihovi starši povežejo z obrtniki, pri čemer jim bodo v pomoč nasveti, ki jih bodo dobili na obrtnih zbornicah, in napotki v zadnji številki revije Obrtnik. Za novi poklic je bilo že na informativnem dnevu zelo veliko zanimanja, je dejal Rajko Fajt.

Da bo program v prihodnjem šolskem letu zanesljivo dobro izpeljan, načrtuje Obrtna zbornica Slovenije pripraviti na Ptuju večdnevni seminar za multiplika-torje in učitelje, že minulo soboto pa so se zbrali predstavniki Obrtne zbornice in raznih drugih institucij, da bi se za seminar natančneje dogovorili. Ob tej priložnosti so v šoli predali namenu novo specializirano učilnico.

Milena Zupanič

LENART / TRADICIONALNI KONCERT KULTURNEGA DRUŠTVA MOL

Mol zveni tudi iivahno

v nedeljo je v lenarški športni dvorani odzvenel tradicionalni koncert kulturnega društva MOL iz Lenarta.

Pod taktirko profesorja Bojana Bezjaka so zaigrali člani tamkajšnjega pihalnega orkestra, ki so tudi tokrat občinstvo navdušili s skladbami slovenskih in tujih skladateljev. S pestrim repertoarjem se je predstavil tudi mešani pevski zbor, ki ga vodi zborovodka Irena Sabler.

Program, ki ga izvajajo člani kulturnega društva MOL, je izredno pester in obsega od narodnih do umetnih skladb ter pe-

Utrinek z nedeljskega koncerta

smi. Spodbudno je predvsem to, da je večina članov društva mladih, svojo mladostno razposajenost pa so nam prikazale tudi mažoretke, ki jih vodi Dragica Mihalič. Kot gostje je nastopil trio Metuljček ter duet Natali in Ali.

Obiskovalci so v nedeljo do zadnjega kotička napolnili dvorano ter z močnimi aplavzi potrdili, da si v prihodnosti želijo še več podobnih prireditev.

MS

SKORBA / V NOVEM KUD ZAZIVELA GLEDALIŠKA SEKCIJA

Sredf marta Troiiki

Šele dobra dva meseca je od takrat, ko so v Skorbi ustanovili Kulturno-umetniško društvo in kmalu se v domači dvorani že obeta premiera gledališke igre. Mlada, ustvarjalnosti polna skupina devetih gledališčnikov si je izbrala komedijo Trojčki, igro, polno zapletov, zabave in seveda s srečnim koncem.

Prve gledališke vaje so pričeli že sredi novem.bra, ko je imela režijo v rokah domačinom dobro poznana Jožica Skok, potem so gledališčniki vadili z Angelco Glažar, nazadnje pa je Skokovo zamenjal Silvester

Vučak. Tudi njemu ljubiteljsko delo na odrskih deskah ni tuje, saj je sodeloval že v letih, ko so v Skorbi uprizarjali veseloigre, potem ga je pot zanesla na oder ptujskega gledališča in kot tehničnega vodjo še

v gledališče Zato. Silvester pravi, da je delo režiserja v domačem kraju sprejel z veseljem, še posebej zato, ker se je srečal z mladimi gledališčniki, skoraj začetniki v ljubiteljski kulturi. Tudi trikrat tedensko se srečuje z njimi, dobršni del komedije Trojčki je z njimi že postavil na oder in samo nekaj rekvizitov še manjka do prve uprizoritve, ki bo zagotovo sredi marca. "Postavitev gledališke igre že gre h koncu, vse bliže je premiera in veselje je delati z mladimi, ki na vsaki vaji pokažejo veliko ljubezni do te zvrsti kulture. Trudijo se odigrati najboljše in v to so že vložili precej svojega prostega časa. Za vso potrebno odrsko opremo je do zdaj skrbel predsednik društva Ivan Ogrinc," še dodaja režiser Silvester Vučak.

Deset gledaliških vlog je razdeljenih med devet igralcev in v Trojčkih se bodo predstaviH: Alenka Markež, Estera Korošec, Aleksandra Zupanič, Boštjan Zelenko, Barbara Ko-kol, Uroš Krajnc, Janko Turnšek in brata Iztok in Damjan Ogrizek s Hajdine.

Tekst in fotografija: Tatjana Mohorko

Režiser Silvester Vučak daje mladim igralcem še zadnje nasvete pred premlerno uprizoritvijo

CERKVENJAK / ŠOLARJI OHRANJAJO IZROČILO

Poroka na vasi

Na osnovni šoli Cerkvenjak v Slovenskih goricah so v zadnjih letih izvedli nekaj uspešnih projektov, s katerimi so pomembno prispevali k negovanju in ohranjanju kulturnega izročila tega dela Slovenskih goric. Šolarji so s pomočjo mentorjev in zunanjih sodelavcev izbrskali iz pozabe stare ljudske pesmi, predmete za vsakdanjo rabo na kmečkih domačijah, popisali ohranjene črne kuhinje, spoznali zgodovino čebelarstva in izbrskali iz pozabe več pozabljenih besedil pesmi v originalnem cerkvenjaškem narečju.

Lani so se na cerkvenjaški osnovni šoli lotili problematike ekologije. Popisali so vodne vire in znane cerkvenjaške studence, med katerimi so nekatere lep primer ohranjanje slovenskogo-riške arhitekture. Ugotovili so stopnjo onesnaženosti vaških vodotokov, spoznali življenjsko pot znanega čebelarja in naprednega gospodarja Ivana Ju-rančiča, vse skupaj pa dopolnili še z nadvse zanimivimi ugotovitvami o podeželski arhitekturi in razvoju stavbarstva v cerkven-

jaških goricah. Letos so se odločili za odkrivanje posebnosti ljudskega izročila. Mentorji bodo skupaj z učenci raziskali izročilo kmečke poroke, ki je bila v tem delu Slovenskih goric doživetje posebne vrste Tako bodo s pomočjo poznavalcev teh običajev popisali načine zbiranja bale za nevesto, odkrivali posebnosti ženitvenih oblačil, prikazali odhod ženina in neveste od doma, posebej pa bodo raziskah še posamezne dele poroke. K sodelovanju bodo pritegnili tudi

domače godce in pevce. Poleg tega bodo v okviru letošnjega projekta pomagali pri iskanju grba in zastave, ki ju je razpisala domača krajevna skupnost. Iskali bodo turistični spominek in se lotili iskanja najboljših načinov turistične promocije Cerkvenja-ka z okolico. Kot pravi ravnatelj cerkvenjaške OŠ Jakob Matjašič, bodo ugotovitve celovito analizirali v tematskem šolskem glasilu, ki ga bodo skupaj z rezultati projekta predstavili 25. aprila. Takrat bo šola spet na stežaj odprla vrata in povabila v goste krajane, sodelavce in vse, ki jih zanima ta del ljudskega izročila. Zanimivo je, da je bilo tovrstno prizadevanje že doslej deležno velike podpore in pohval domačinov, pa tudi strokovnjakov, ki raziskujejo ljudsko izročilo v cerkvenjaških goricah.

M. Toš

10 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE

20. FEBRUAR 1997- TEDNIK

DESTRNIK / DESETLETNICA DRUŠTVA UPOKOJENCEV

Za pestro jesen življenja

v občini Destrnik - Trnovska vas imajo danes v treh upokojenskih društvih blizu 720 članov: na Destrniku 416, v Trnovski vasi 120 in v Vitomarcih okrog 180. Prvič se se upokojenci iz vse občine srečali lanskega septembra, ko so se z obiski na domu spomnili tudi bolnih in ostarelih. Destmiško upokojensko društvo bo letos aprila praznovalo desetletnico.

Še pred leti, ko so v takratnih krajevnih skupnostih pripravljali statistična poročila, je bilo v upokojenskih društvih zelo malo članov. Na Destrniku je začela pridobivati nove člane Ju-lijana Čemezl, zdajšnja predsednica društva in destrniška podžupanja, in ob pomoči takratnih članov ji je na družabna srečanja uspelo pripeljati mnogo upokojencev.

"Danes ima destmiško društvo upokojencev že preko 400 članov. Z županom, ki ima posluh za upokojence, tudi ko gre za denar, smo se že pogovarjali o predlogu združitve treh upokojenskih društev, vendar se je pokazal sedanji način dela za bolj sprejemljiv. Upokojenci se radi družimo, saj jim je lansko prvo srečanje, ki smo ga pripravili na Destrniku, ostalo v lepem spominu. Prišlo nas je prek 100, domačini smo pripravili kulturni program, z denarjem pa sta nam pomagali občina in krajevna skupnost. Na srečanje smo povabili tudi člane iz upokojenskih društev Rogoznica, Budifia in Grajena, saj z njimi že vrsto let dobro sodelujemo. Takrat smo lahko več pozornosti izkazali trem najstarejšim občankam iz posameznih krajevnih skupnosti. Podobno srečanja bomo pripravili tudi letos, vendar še nismo izbrali primernega kraja za druženje," pravi Černezlova.

V lanskem letu so bili destrniški upokojenci še posebej aktivni, saj ^o poleg rednih srečanj pripravili proslavo ob materinskem prazniku ter več izletov po Sloveniji in tujini. BiH so na srečanju s papežem, skupaj so martinovali in silvestrovali, pomagali pri svečanosti železne maše, odprtju mrliške vežice in pri pripravi simpozija o Leopoldu Volkmerju. Cemezlova pra

vi, da je veselje delati med člani društva, ki so predvsem kmečki ljudje in kljub letom še zmeraj zelo delavni. Tudi letos imajo že pripravljen program dela, v katerem je v ospredju raznovanje

Julijana Čemezl

10- letnice društva, odpravili se bodo na srečanje s slovenskimi upokojenci, po romarskih poteh in na kakšen izlet, radi pa bi izbrali še dan urbanskih upokojencev.

"Tudi na domu obiščemo naše člane, ki so bolni in priklenjeni na posteljo, jih obdarimo in z njimi poklepetamo. Zmeraj sem bila prepričena, da bodo ti obiski kratki, pa se je potem pokazalo drugače, saj ti ljudje že kar čakajo na nas. Veliko jim pomeni že stisk roke in zraven so velikokrat tudi solze na obrazu, zato se še kako zavedamo, da moramo poskrbeti tudi zanje. V naši KS imamo precej invalidov, nekateri so našli drugi dom v domovih, radi pa jim pomagamo po svojih močeh. Tudi za ureditev kakšnega dokumenta smo jim zmeraj na voljo in naša pisarna je zmeraj dobro obiskana. Sode

lovati moramo še z organizacijo Rdečega križa in odborom za socialna vprašanja, skupaj pripravimo tudi darila za naše najsta-

Najstarejša v občini Destrnik - Trnovska vas je Frančiška Žižek iz Novincev, ki bo letos dopolnila 98 let, v Trnovski vasi je najstarejša Milica Loparnik iz Biša in v destrniški KS 95-letna Otilija Holc.

rejše. Upokojenci se že veselimo skorajšnjih srečanj, ženske ustvarjamo v ročnodelskem krožku, nekatere pa prepevajo stare ljudske pesmi," je še povedala Černezlova.

Tekst in fotografija: Taf/ana Mohorko

SV. TROJICA / SREČANJE PESNIKOV IN PISATELJEV ZAČETNIKOV

Jubilejno pisateljsko sreianje

MLADI LITERATI SLOVENIJE SO PRED 25 LETI ZAČELI HODITI V GRADIŠČE # USTANOVILI SO POSEBEN PRIPRAVLJALNI ODBOR, KI GA BO VODIL SLAVKO ŠTEFANEC, PRED LETI PREDSEDNIK KULTURNEGA DRUŠTVA IN EDEN OD POBUDNIKOV SREČANJA PESNIKOV IN PISATELJEV ZAČETNIKOV SLOVENIJE

Letos mineva 25 let, odkar se je v dvorani kulturnega doma v takratnem Gradišču v Slovenskih goricah (danes Sveti Trojici) zbrala peščica mladih literarnih ustvarjalcev, ki so prišli na prvo srečanje pisatelj ev-začetnikov. Organizator je bilo domače KUD "Ernestek Golob-Peter", ki je k sodelovanju pritegnilo še revijo Anteno in nato tudi ZKOS. Iz skromnih začetkov se je rodilo svojevrstno literarno gibanje, ki je v slovenskim prostoru pustilo nekaj vidnih sledov.

Med pisatelje in pesnike začetnike so v Slovenske gorice prihajala tudi znana imena slovenske literature, na začetku so bili nepogrešljivi gostje Nada Gaborovič,

France Forstnerič, Marko Kra-vos, Peter Božič (ki je dolga leta ustvarjalno sodeloval in vodil strokovni del srečanj) in številni drugi, ki so bili seveda kritični, a hkrati dovolj konstruktivni do udeležencev in organizatorjev. Ko je večji del organizacijskih zadev prevzela ZKO Slovenije, so srečanje vzeli za svoje tudi v takratni lenarški kulturni skupnosti in ZKO. Srečanje je šlo svoja pota, doživljalo vzpone in padce, kritiki na njegov račun niso skoparili, kljub vsemu pa je preživelo celih 25 let.

Ob srebrnem jubileju se prireditev simbolično vrača tja, kjer se je tudi začela. V Slovenske gorice, k Sveti Trojici, v nekdanje Gra

dišče, kjer je doživljala mladost. Časi so se bistveno spremenili, tako da so tudi tovrstna literarna srečanja drugačna od nekdanjih. Za letos je ZKO Slovenije že razpisala literarni natečaj, ki traja do 10. marca. Tako kot vsa leta doslej se bodo avtorji najprej predstavili na območnih srečanjih po Sloveniji, ki bodo potekala od aprila do junija. Izbrani avtorji pa se bodo predstavili še na republiškem srečanju, ki bo letos 27. in 28. septembra pri Sveti Trojici. Za izvedbo bo poskrbel poseben organizacijski odbor, ki se je pri Lenartu sestal prejšnji teden in sprejel okvirni program jubilejne prireditve.

MToi

SLOV. BISTRICA / ZIMSKO USPOSABLJANJE KMETOV

Predavanja za zivinorejie in poljedeke

Zima je čas, ko se narava umiri in kmetje kljub vsakodnevnim opravilom le najdejo čas za razna predavanja in tečaje, kijih vsako zimo zanje organizira Kmetijska svetovalna služba.

Nekaj teh predavanj je že za njimi, glavnina pa bo na sporedu do konca februarja in še v marcu.

Tako so govedoreje! že poslušali predavanja o higieni pri molži in vplivih na število so-matskih celic ter o pomenu prehrane na reprodukcijske lastnosti pri kravah. V minulih dneh je potekalo najprej predavanje o negi parkljev pri govedu, nato pa še tečaj iz oskrbe in nege parkljev pri govedu, ki ga je vodil dr. Borut Zemljič. Do konca meseca se bodo za gove-dorejce zvrstila predavanja o uporabi koncentrirane krme in o sodobni gradnji hlevov s praktičnim ogledom nekaterih vzorčnih kmetij.

Veliko koristnega bodo iz predavanj in tečajev lahko odnesli tudi prašičerejci. Seznanili se

bodo z novim pravilnikom o klavnih lastnostih pri prašičih ter njihovi prehrani, prilagojeni novim zahtevam, končali pa so že predavanje o gradnji prašičjih hlevov.

Poskrbljeno bo tudi za tiste živinorejce, ki se v zadnjem času vse intenzivneje bavijo s konjerejo in ovčerejo. Seznanili so se že o ureditvi konjskih hlevov, tekališč in pasišč za konje ter o njihovi prehrani, v prvi polovici marca pa jih bodo seznanili še o novostih pri delu rodovniške službe. Proti koncu meseca bo na vrsti predavanje še za tiste, ki so se ponovno lotili vzreje ovac.

Poljedeljce bodo seznanili s tehnologijo pridelave ozimnih žit, bolezni pri koruzi, pravilnem apnjenju tal, predstavili izbor koruz in trav za letos ter o boleznih in škodljivcih pri sort

nih žitih in varstvo pred njimi. Do konca meseca bodo kmetovalce seznanili še o intervencijah v kmetijstvu za leto 1997, kmetijski zakonodaji, zakonu o kmetijskih zemljiščih ter zakonu o dedovanju.

Živinorejcem in poljedeljcem bodo predavali dr. vet. med. Miran Ačko, mag. Andrej Golob, dipl. oec. Stanko Leskovar, dipl. ing. Peter Pribožič, dipl. ing. Vlado Tumpej, dipl. ing. Anton Hohler, prof. dr. Franc Habe, dr. Borut Trapečar, mag. Drago Kompan ter mag. Janez Rus.

ZANIMIVOSTI ZA VINOGRADNIKE IN SADJARJE

Tudi del predavanj za vinogradnike so v tej zimi že opravili, v prihodnjih dneh pa bodo na sporedu predavanja o pomenu kvalitete trsnih cepljenk pri zasnovi vinograda ter o varstvu vinske trte. V času vegetacije vinske trte bodo potekala v Oplotnici, Makolah, Poljčanah

in Slovenski Bistrici štiri predavanja o zaščiti vinogradov na osnovi konkretnih vremenskih razmer v letu 1997. V okviru najstarejšega vinogradniškega društva v občini Slovenska Bistrica - v Makolah pa so v minulih dneh vinogradniki opravili kletarski tečaj, na katerega so se lahko prijavili interesenti iz vse občine.

Sadjarji so že imeli nekaj zanimivih predavanj ter tečajev o strokovnem izvajanju tehnologije, predstavili so jim poskusno postajo Gačnik, opravili so tečaj zimske rezi pri sadnem drevju in se seznanili z rednimi in visokimi pridelki jablan. Do konca tega meseca pa bodo imeli še predavanje o varstvu sadnega drevja.

Vinogradnikom in sadjarjem predavajo Gordana Veber, J. Valdhuber, mag. Gustav Matis, Zlatka Gutman-Kobal, Peter Zadravec, dr. Franc Štampar ter Teja Ozimič.

Vida Topolovet

Novosti iz zbirke Mejniki

Zadnje dni minulega leta so izšle nove knjige iz poljudne serije Mejniki, ki jo izdajajo pri DZS. Knjige so prevodi francoskih uspešnic, ki jih izdaja cenjena založba Gallimard iz Pariza.

Zbirka je zelo priročnega, manjšega formata in jo zraven zgoščenega, a pregledno urejenega besedila odlikuje zelo bogat, barvni slikovni material. Mejniki predstavljajo v posameznih knjigah različne teme, ki gotovo sodijo k splošni razgledanosti. Hkrati pa posegajo tudi na področja, ki postajajo trenutno nekoliko bolj zanimiva (npr. astrologija. Črna magija ...). Šest novih knjig uvršča dve knjigi v znanost, ostale pa v glasbo, arheologijo, film in izročilo. Mejniki so knjige, ki pomagajo osnovnošolcem pri pripravi seminarskih nalog, enako jih bodo z veseljem uporabili tudi srednješolci. Le knjižničarji smo nekoliko manj zadovoljni, saj so Mejniki slabo vezani (lepljeni listi) in nekaj

kratna izposoja povzroči razpad knjige.

NEBO - RED IN NERED

je avtor Jean-Pierre Verdet zastavil pregled davnih zanimivih verovanj in slutenj o nebesnih pojavih. Verdet je astronom pariškega observatorija, ki se fe najprej posvetil raziskovanju sončne korone (svetlobni sij). Kasneje je z infrardečimi žarki opazoval atmosfero Jupitrovih planetov. Zadnjih petnajst let je namenil poglobljenemu raziskovanju antične astronomije. S skupino sodelavcev prevaja in izdaja antične in renesančne astronomske spise. Pričujoča knjiga je napisana zelo vabljivo: Vse od zore sveta gledajo ljudje v nebo, ga sprašujejo, oživljajo in se ga boje. Nebo jim odgovarja v svojem jeziku, z nevihtami, s strelo ... Nebo, spomin in ogledalo sveta, je dom dobrohotnih in tudi zlobnih bogov, domačih in izmišljenih živali. V njem se vedno prepletajo najlepše mitologije. Knjigo je prevedel Maks Veselko. Dvesto strani je razdel

jeno na naslednja poglavja: Nebo in ljudje; Nebesni svod; Zvezda dneva,zvezda noči; Kozmični nered; Muhasto in Čudovito nebo; Pričevanja in dokumenti,

SPREMINJAJOČE SEVESOUE

je avtor Xuan Thuan Trinh podnaslovil Veliki pok in čas po njem. Priznani astrofizik, po rodu Vietnamec, pripoveduje s preprostimi besedami zapleteno zgodbo o velikem poku in brezmejni razsežnosti vesolja. Trinh pravi, da se je iz začetnega, mikroskopsko majhnega, drobca stkala brezmejna kozmična tapiserija. Ta je iz stotine milijard galaksij, v vsaki izmed teh je stotine milijard zvezd. V eni od teh galaksij, na nekem planetu blizu neke zvezde, se je pojavil človek, ki se čudi in občuduje kozmično skladnost. Xuan Thuan Trinh je profesor astrofizike na univerzi v Virginiji, kjer predava astronomijo tudi pesnikom. Knjiga ima 176 strani, prevedla jo je Metka Čeligoj.

ISKANJE STAREGA RIMA

nas popelje v skrivnosti arheologije, ki jo ob prebiranju pričujoče knjige lahko doživi-mo kot pustolovski roman. Tisočkrat porušeni in ponovno zgrajeni Rim ni nikoli izginil. Papeži, zbiralci, učenjaki, lovci na zaklade, "antikvarji", arheologi, umetniki in pesniki so hodili k ruševinam. Večno mesto so oboževali, si ga lastili in plenili, a tudi obnavljali in lepšali. Z dogodivščinami slednjih je popisana ena najlepših strani arheologije. Avtorica Claude Moatti je predana raziskovalka zgodovine odkrivanja starega Rima, doktorirala je iz odnosov med pravno in politično znanostjo ter družbo ob kohcu rimske republike in začetku cesarstva. Knjigo je prevedel Maks Veselko in ima 208 strani.

KINEMATOGRAF, IZUM STOLETJA

je knjiga o zgodovini filma izpod peresa Emmanuelle Toulet, ki je konservatorka v Narodni knjižnici v Parizu, kjer skrbi za

filmske zbirke. Avtorica je znana po številnih člankih o zgodovini francoskega nemega filma in o ohranjanju filmske dediščine. Razvoj filma, ki je danes dosegel neverjetne čutne učinke, je enako razburil prve gledalce (vožnja lokomotive je prestrašene gledalce pognala v beg). V poglavju Pričevanja in dokumenti (vsebujejo ga vse knjige zbirke Mejniki) lahko berete tudi o filmskih začetkih na Slovenskem. Knjigo je prevedla Breda Rajar.

ROČK: VČERAJ, DANES, JUTRI

je nekoliko preveč obljubljajoč oaslov, a dobrodošel v knjižni suši z glasbenega področja. Avtor knjige je novinar in fotograf Alain Dister, ki je večino časa posvetil tej glasbeni zvrsti. Zgodnja leta ročka in njegove glasbene zvezde je avtor predstavil v poglavjih: Vse poti vodijo v Memphis; Čas, ko so izumili najstnike; Ročk po angleško; Povratek ameriškega sna; Vpliv Woodstocka; No future? in jasno. Pričevanja in dokumenti.

EINSTEIN: VESELJE DO RAZMIŠUANJA

je najtanjša knjiga iz novih Mejnikov (140 strani), morda zato, ker je o geniju že toliko zapisanega. Toda izjemna znanstvenica, ki vodi pripravo francoske izdaje izbranih Einsteinovih del, je odlična poznavalka njegovega življenja in dela. Knjiga je kratek vodič, ki prikazuje znanstveno in vsakdanje življenje velikega misleca. Avtorica Francoise Balibar je izbrala zanimive ilustracije, ki dopolnjujejo celostno Einsteinovo podobo.

Knjige iz zbirke Mejniki najdete tudi na policah mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, kjer vas pričakujemo vsak dan od osme do devetnajste ure, ob sobotah pa do dvanajste ure. Še vedno velja povabilo: sporočite nam naslov svoje najljubše knjige (Knjižnica Ivana Potrča, Minoritski trg 1, 2250 Ptuj; s pripisom MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA).

LIliona Kl0m»nili

TEDNIK ■ 20. FEBRUAR 1997

OD TOD IN TAM - 11

PTUJ/TRETJI MEDOBČINSKI KNJIŽNI KVIZ

lefosfif0 tema: vesolje

Mladinski knjižničarji so v pravljični sobi mladinskega oddelka ptujske knjižnice minuli torek in včeraj pripravili v počastitev slovenskega kulturnega praznika že 3. medobčinski knjižni kviz za osnovnošolce. V dveh dneh se je pomerilo 26 ekip iz 13 osnovnih šol, najboljše tri ekipe z nižje stopnje in najbolje uvrščene z višje stopnje pa se bodo 5. in 6. marca pomerile v studiu radia Ptuj.

Naslov letošnjega knjižnega kviza je Sonce, zemlja, mesec, vrte se brez kolesec, tekmovalci pa so si znanja nabirali ob prebiranju desetih knjig. Tekmovalci nižje stopnje so odgovore na številna vprašanja o vesolju našli v knjigah: Drejček in trije mar-sovčki. Narobe pravljice. Majhne besede - velike reči, Zvezdica zaspanka in Nebesno gledališče, tekmovalci od petega do osmega razreda pa so imeli na voljo knjige: Mali princ^ Zapiski odposlanca zemlje, Stoparski vodnik po galaksiji in Nebo nad

nami.

Na knjižni kviz so se prijavile ekipe iz šol Breg, Cirkovce, Destrnik, Dornava, Kidričevo s podružnico Lovrenc, Ljudski vrt, Juršinci, Majšperk, Mladika, Olga Meglič, Podlehnik, Velika Nedelja in Videm. Vse ekipe so se po besedah knjižničarjev dobro odrezale, pokazale veliko znanja, najboljših šest ekip se bo

kmalu pomerilo še v finalu tekmovanja v ptujskem radijskem studiu. Tudi takrat bo tekmovanje potekalo pod budnim očesom komisije knjižničarjev. Tudi letošnje knjižno tekmovanje so obogatili učenci dramskega krožka OŠ Olge Meglič z Nebeško predstavo.

Tekst in fotografija:

Tatjana Mohorko

Na medobčinskem knjižnem kvizu

ZDAJ v KULTURI

### A. Gačnilc na kongresu o maskah

Aleš Gačnik, vodja oddelka za etnologijo v Pokrajinskem muzeju Ptuj, se je vrnil iz Belgije, kjer se je udeležil 14-dnevnega evropskega kongresa o raziskovanju mask v tradicionalni kulturi Evrope. Na kongresu je predstavil dve razpravi: v prvi je govoril o problemih in dilemah pri prezentaciji mask in karnevalov v evropskih muzejih, druga pa je povezana z modifikacijami tradicionalne pustne kulture v Sloveniji s posebnim poudarkom na fenomenu kurenta in kuren-tomaniji.

••• U. Bratušek predela fakultetno Prešernovo nagrado

Poleg Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada so tudi letos podelili študentske Prešernove nagrade in nagrade posameznih fakultet. Prešernovo nagrado Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani je letos prejela tudi Ptujčanka Urška Bratušek za diplom

sko nalogo z naslovom Poskusi sintez nekaterih B-heterodaktil substituiranih A-aminokislin-skih derivatov. Urška Bratušek je sedaj zaposlena na omenjeni fakulteti kot mlada raziskovalka.

### Ponovno razjpis za direktorja muze|a

Mestna občina Ptuj in Občina Ormož sta ponovno objavili razpis za direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj. Naj vas spomnimo, da razpis pred mesecem dni ni bil uspešen, saj sta občinski komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovili, da noben od štirih kandidatov ne ustreza razpisnim pogojem. Takrat sta komisiji sklenili, da bosta razpisne pogoje nekoliko natančneje opredelili, vendar je novi razpis povsem enak prejšnjemu. Kandidati se lahko prijavijo do 25. februarja, izbrani kandidat pa naj bi pričel delati kot direktor 1. aprila. Do takrat bo še naprej opravljal dela direktorja kot vršilec dolžnosti Ivan Vidovič, ki je sicer zaposlen na občinskem oddelku za družbene dejavnosti.

Zbrala MZ

VIDEM/ 24. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Proračun ne dosega potreb tn želfa

Svetniki občine Videm so v torek sicer potrdili predlog proračuna za leto 1997, vendar s precej težko odločitvijo za. Proračun je namreč zelo skromen in na številnih pomembnih področjih ne zagotavlja dovolj sredstev. Pripravl-jalci proračuna so bili tokrat zelo previdni in so planirali manjše prihodke z velikim upanjem, da bodo med letom možni pozitivni popravki proračunskih postavk in da se bo našel kak tolar tudi za naloge, ki v prvi različici proračuna niso omenjene.

Precej težav je imel župan na torkovi seji že s prepričevanjem svetnikov, da potrdijo zaključni račun občine za leto 1996. Svetniki so pripravljenemu gradivu očitali precej pomanjkljivosti in zahtevali do naslednje seje še nekaj dodatnih in preciznejših informacij. Kljub temu pa so zaključni račun, že zaradi datumske vezanosti, potrdili. Lani je občina Videm imela 402 milijona prihodkov, v letošnje leto pa je stopila še z 50-miIijonskim dolgom za opravljene naloge na področju infrastrukture, kmetijstva in malega gospodarstva. Letos je torej pričakovati precejšnjo investicijsko sušo, saj razen za investicijo v občinsko stavbo ni predvidenih večjih proračunskih postavk.

Letošnji proračun občine je skoraj za devetdeset milijonov manjši od lanske realizacije in znaša nekaj nad 313 milijonov tolarjev. Večina sredstev iz državne blagajne je namenskih in občinskim odborom, ki pripravljajo programe dela in njihovo financiranje, ostane malo manevrskega prostora in seveda bistveno manj denarja od izraženih potreb. Omenimo nekaj največjih proračunskih postavk na strani odhodkov: plače funkcionarjev in delavcev občinske uprave znašajo dobrih 28 milijonov tolarjev, materialni stroški 19 in pol milijona, za izobraževanje je predvidenih 33 milijonov, za socialno varstvo 31,5 milijona, zdravstvu je namenjenih 12 milijonov, otroškemu varstvu 32, kulturi in športu po 5, varstvu pred naravnimi nesrečami sedem, komunalni rabi trije milijoni in cestnemu gospodarstvu 17 milijonov tolarjev. Za skupni

program, ki je za občane najzanimivejši, saj gre za konkretne investicije, je v letošnjem proračunu občine Videm predvidenih 72 milijov tolarjev, od tega gradnji prostorov občine 29 milijonov. Pomembnejše postavke iz skupnega programa so še vodovod v Trdobojcih in sanacija plazov, vsaka z desetimi milijoni planiranih sredstev, sledi pa obsežen program nalog, ki so jim namenjena manjša sred-sta. Za delovanje krajevnih sklupnosti je v proračunu predvidenih 30 milijonov tolarjev.

Že na osnutek proračuna je bilo na prejšnji seji sveta veliko pripomb. Nekaj jih je pripravljalen uspelo upoštevati, v glavnem pa se je zataknilo pri višini pričakovanega denarja in v seznamu potreb in želja. Po razpravi o predlogu proračuna je bilo pričakovati, da ga večina svetnikov ne bo podprla, pa so si pozneje pre

mislili in mu dali 11 glasov. Tudi zaradi tega, ker sta župan in predsednik odbora za plan in razvoj nakazala možnosti, da se z rebalansom proračuna med letom še lahko uresniči kakšna od potreb občanov, ki v sedanjem proračunskem gradivu niso omenjene. Največja zamera takemu proračunu je bila s strani predsednika odbora za kmetijstvo in drobno gospodarstvo. Predvsem kmetijstvo je v občini s 70 odstotki kmetijskega prebivalstva proračunsko zanemarjeno, saj mu v tekočem letu ni namenjenih nobenih sredstev. Svoj glas pa sta dvignili tudi največji vasi v občini - Pobrežje in Lancova vas, ki sta v prvih letih delovanja nove občine ostali brez investicij v svojo infrastrukturo. Prispevek obeh vasi v občinsko proračunsko vrečo je znaten, saj šteje Pobrežje 900, Lancova vas pa 600 prebivalcev. Rahla tolažba obema so izjave, da se bo morda našel denar zanje v rebalansu proračuna ali pa bodo njihove potrebe prioritetne v proračunu za leto 1998. Sicer pa se ob tako težavni delitvi sredstev znova porajajo ideje o vaških ali celo o občinskem samoprispevku.

J. Bračič

PODGORCI/ SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN

"Dobro se znajo

Tako je mlade folkloriste pohvalil član strokovnega odbora ZKO Maribor za našo regijo Metod Špur. "Celotna prireditev je bila lepo stilizirana in preživeli smo zares lep večer," je še dodal.

V soboto so obiskovalci v Podgorcih lahko prisluhnili ljudskim godcem, pevcem in si ogledali okretne plesalce, ki so se kot vsako leto predstavili na občinskem srečanju. Večer je organizi-

PTUJ/MLADI KAV AKCIJI "NAJ POVE SRCE"

Jan Plestenjak proti drogom

Med dvesto osnovnimi šolami je Urad za mladino, ki deluje v okvim Ministrstva za šolstvo in šport, izbral deset šol, ki bodo vključene v preventivno akcijo proti zasvojenosti in agresiji, imenovano Naj pove srce. Tako je v torek že obiskal ptujsko šolo Mladika, ki je med izbranimi šolami, pevec Jan Plestenjak. Učencem sedmih in osmih razredov je zapel nekaj svojih pesmi, nato pa se z njimi zadržal v pogovoru. V prihodnje naj bi obiskovali izbranih deset šol še znani športniki in dmge osebnosti, ki bodo učence na podlagi lastnih pozitivnih izkušenj usmerjali proč od mamil in drugih oblik zasvojenosti.

MZ

rala Občinska zveza kulturnih organizacij iz Ormoža v sodelovanju s Kulturnim društvom Podgorci. Slišali in videli smo dober izbor ljudskih pesmi, plesov in tudi običajev. Lepo je bilo videti, da so folklorne skupine sestavljene iz zelo mladih plesalcev, ki bodo lahko še veliko dosegli, kot je dejal Metod Špur. Hkrati pa je zaskrbljujoče, da mladi, tako se zdi, ko dosežejo določena leta, folkloro zapustijo.

Tudi običaji, ki so jih ljudski umetniki predstavili, so bili zelo avtentični in lepi, vendar morda sodijo na posebno prireditev in ne na srečanje folklornih skupin. S svojo izvirnostjo si zaslužijo posebno prireditev.

Na reviji so nastopili Dekliški tamburaški orkester iz Ormoža, Kulturno društvo Obrež, ljudski godci iz okolice Podgorcev, folklorna skupina iz Ivanjkovcev, Kulturno društvo Sv. Tomaž, Stanko Štuhec in Ivan Petek, folklorna skupina Lancova vas, sestre Nedeljko in Kulturno društvo Podgorci.

vk

Plesalci so se zavrteli v ritmu polke.

ORMOŽ/ SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN

Otroški svei lutk

Po dolgih urah vaj, potem ko so izdelali lutke in sceno in se naučili vseh potrebnih spretnosti in so gladko obvladali besedilo, so se v ponedeljek svojim vrstnikom predstavili člani lutkovnih skupin iz šol in vrtcev ormoške občine. Že tradicionalno srečanje je organizirala Občinska zveza kulturnih organizacij Ormož.

Predstavili so se lutkarji male šole VVZ Ormož z glasbeno pravljico Mire Voglar Gradič (pod vodstvom mentorice Zinke Lukman), lutkovna skupina osnovne šole Stanko Vraz Ormož, s Pravljico o lisjaku (mentorica Mira Grmič-Podgo-relec), lutkarji 2. razreda OŠ Velika Nedelja s pravljico Bav bav (mentorica Jožica Skoliber), lutkovna skupina osnovne šole Sre

dišče ob Dravi z Zrcalcem (mentorica Sonja Kosi), lutkarji iz osnovne šole Tomaž pri Ormožu s pravljico Janko, Metka in Pav-liha (mentorica Zvonka Lalič) ter lutkarji osnovne šole Ormož, ki so za predstavo Mavrična ribica združili moči s plesalkami plesne šole Pandora (mentorici Nada Novak in Ljuba Fišer, koreografija Tomaž Bolcar).

vk

ORMOŽ/ZDRAVSTVE-NOVZGOJNA PREDAVANJA

Kicipl/fce zdraviti

Humanitarna organizacija ADRA organizira v prihodnjem tednu v ormoškem gasilskem domu vrsto zdravstvenovzgojnih predavanj. Dr. Mila Saftič bo predavala o bolezni kot posledici stresa (24. feb.), o vplivu hrane na rakasta obolenja (26. feb.) in vodnarjevi dobi (27. feb.). Psihiater Slobodan Šunjevarič bo spregovoril o zlorabi tablet kot sodobni obliki odtujenosti (25. feb.)> psihiatrinja Vesna Novak pa bo načela problem zasvojenosti mladih z ilegalnimi drogami (28. feb.). Predavanja se pričnejo vsak večer ob 19. uri, vabljeni pa vsi, ki jih zanima reševanje teh problemov sodobnega načina življenja.

vk

12 - NASI KRAJI IN UUDJE

20. FEBRUAR 1997- TEDNIK

PTUJ / NOVI PROSTORI DISPANZERJA ZA MENTALNO ZDRAVJE

Da bodo rezul^ tati dela boljši

Nove prostore dispanzerja za mentalno zdravje v Ptuju so prejšnji petek tudi uradno odprli. To so naredili na krajši slovesnosti, kjer so se poleg zdravstvenih delavcev iz različnih okolij zbrali predstavniki mestne občine in nekateri drugi. Javni zavod Zdravstveni dom Ptuj jih je uredil v Čučkovi v Ptuju. Čeprav prostori niso veliki, pomenijo veliko, ker strokovni tim dispanzerja po novem dela skupaj, prej pa je bil na petih krajih.

V takih razmerah so rezuhati dela, ki je v glavnem posvečeno otrokom in mladostnikom z razvojnimi motnjami, bistveno boljši. Dane so možnosti skupinskega dela.

pogovorov in iskanja skupnih rešitev, kar je bilo v prejšnjih razmerah skorajda nemogoče. Zaradi prostorske ločenosti se je strokovni tim srečeval le enkrat mesečno. Precej dela in naporov strokovni delavci dispanzerja vlagajo v preprečevanje vseh osebnostnih in drugih motenj pri otrocih in mladostnikih. S svetovanjem jim pomagajo in tako omogočajo normalni nadaljnji razvoj in tudi življenje. Tre

nutno delajo v dispanzerju za mentalno zdravje logopedinja, defektologinja oziroma specialna pedagoginja, klinični psiholog specialist, medicinska sestra, sredi leta pa se jim bo

pridružil tudi specialist pe-dopsihiater. V timu tudi še nimajo socialnega delavca, pomagajo si s socialnim delavcem iz patronažne službe.

Na otvoritvi novih prostorov za mentalno zdravje v Ptuju je bilo zaznati željo, da bi v kratkem pridobili še en strokovni tim, ki bi nudil psihohigien-sko in psihoterapetvsko pomoč odraslim osebam.

MG

Z novimi prostori so pridobiii pacienti in strokovni delavci dispanzerja. Foto: M. Ozmec

PTUJ / NOVA PRIDOBITEV AGENCIJE ZA PLAČILNI PROMET

Lepši in sodobnelši prostori

17. februarja je bila v ptujski podružnici Agencije za plačilni promet Republike Slovenije slovesnost ob odprtju prenovljenih prostorov likvidature, blagajne in trezor-ja. Poleg delavcev agencije so se odprtja udeležili tudi nekateri gostje, za ubrane trenutke pa je poskrbel komorni moški pevski zbor iz Ptuja.

Razširitev prostorov oziroma adaptacijo celotnih prostorov likvidature, blagajne in trezorja je narekovala prostorska stiska likvidature in blagajn, saj se ti v 18 letih niso spremenili kljub povečanemu obsegu dela, pred desetimi leti so jih celo nekoliko zmanjšali. Kot je povedal direktor podružnice Ivan Tement, so imeli še leta 1989 opravek s 70 podjetji in 389 društvi, pozneje so se te številke bistveno spremenile. Na zmanjšanem poslovnem prostoru so do nedavnega opravljali likvidaturo, prodajo obrazcev in blagajniško poslovanje za več kot tisoč podjetij in več kot 600 društev. V zadnjem obdobju se je zelo povečalo tudi število pravnih oseb, ki jih v ptujski podružnici Agencije za plačilni promet vodijo pod ostalimi oznakami računov. Danes imajo opravka tudi s tridesetimi poslovalnicami pošte in dvema poslovnima enotama bank, za katere je potrebno pripraviti večje količine denarja, ki pa jih ni mogoče predati pri okencih. Po standardih banke bi potrebovali primopredajni pult in intimni prostor za štetje večjih količin denarja.

"Do nedavnega smo vse te postopke opravljali v garaži s pomočjo videonadzomega sistema, po obnovi pa smo jo spremenili v prostor za števnico, s čimer smo pridobili varnejši prostor za števke denarja iz dnevno-nočnega trezorja, medtem ko smo v prostorih likvidature in blagajn pridobili večji prostor za poslovanje s povečanim številom strank," je povedal direktor Ivan Tement.

V okviru projekta obnove prostorov so imeli opravek tudi z nekaterimi dilemami, povezanih s predlogi za spremembo davčnega sistema oziroma bodočim delom agencije za plačilni promet. Ne glede na

vse pa, kot poudarja direktor Ivan Tement, so v Ptuju zagotovljeni prostori, pripravljeni pa so tudi za prihodnja tako ali drugače povezana dela plačilnega prometa in tudi za druga dela finančno transakcij-skih poslov. V ptujski podružnici Agencije za plačilni promet je skupaj z ormoško ekspozituro zaposlenih 65 ljudi. Naložba v nove prostore, ki jih je odprla vodja likvidature, blagajne in trezorja Kristina Lašič, je veljala 30 milijonov tolarjev.

MG

Obnovljeni prostori likvidature, blagajne in trezorja ptujske podružnice Agencije za plačilni promet Republike Slovenije so naložba, ki so se Je razveselili uporabniki in delavci podružnice. Foto: M. Ozmec

Potem ko mandatar dr. Drnovšek v parlamentu ni dobil potrebne večine za predloženo novo levosredinsko vlado, je eden izmed bratov Podobnik ugotovil, "da se je znova odprla možnost za graditev mostov in izhod iz krize". Slovenska ljudska stranka je tudi v resnici zadnje dni izkoristila predvsem za ugotavljanje možnosti za vzpostavitev nove koalicije s premierom dr. Janezom Drnovškom, ne da bi pri tem kakorkoli omejevala možnosti za sodelovanje drugima dvema pomladnima strankama. Vendar pa je res, da so se tokrat z mandatarjem vse tri pomladne stranke pogovarjale posamično, kar je (glede na spremenjene razmere) povsem normalno. Upoštevati je treba, da v (prvotnem) skupnem nastopu vseh treh strank niso uspeli najti ustrezne formule za vzpostavitev vlade narodne enotnosti, pa tudi ne velike koalicije pomladnih strank in LDS. Vztrajanje na starih opozicijah bi v bistvu pomenilo samo nadaljevanje pat pozicije, ki že čedalje bolj škodi normalnemu življenju v državi. Zato bi lahko rekli, da je bilo ravnanje Slovenske ljudske stranke bolj državotvorno kot pa vztrajanje obeh drugih pomladnih strank na pozicijah, ki so se pokazale kot neustrezne za doseganje potrebnega kompromisa o koaliciji med pomladniki in LDS. Tako

je do soglasja o vzpostavitvi koalicije med Liberalno demokracijo Slovenije (LDS), Slovensko ljudsko stranko (SLS) in Demokratično stranko upokojencev (DeSUS) prišlo šele potem, ko sta tako Slovenska krščanska demokracija (SKD) in Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) nedvoumno zavrnili Drnovškovo povabilo za sodelovanje v vladi.

VLADA S ŠIRŠO PODPORO

Po prvotnem šoku, ki je spremljal propad prvega Drnovškega predloga vlade, so mnogi vendarle zaslutili novo priložnost za ponoven Drnovškov poskus, da sestavi vlado s široko koalicijo in z večjo podporo v parlamentu, kot pa si jo lahko obeta prvotno zamišljena levosredinska vlada. Sicer pa Drnovšek ni nikoli skrival, da bi rad imel vlado, v kateri bi bile zastopane tudi posamezne ali vse "pomladne" stranke, čeprav so nekateri skrajneži z desne strani politične scene kar naprej špekulirali in poskušali dopovedati, da je to samo Drnovškova "igra" in ne dejanski interes. Za širšo koalicijsko vlado, za sodelovanje različnih političnih opcij v vladajoči koaliciji se je ves čas zavzemal tudi predsednik republike Kučan, ki je tudi po neuspelem glasovanju v državnem zboru

opozoril, da očitno ni prave pripravljenosti, da bi res gradili mostove, da bi vzpostavljali narodno enotnost in medsebojno sodelovali. Kučan je dejal, da je premier dr. Drnovšek na široko odprl možnosti za sodelovanje v vladi, vendar je lahko sestavil le vlado s tistimi, ki so bili pripravljeni prevzeti odgovornost za upravljanje države, in potemtakem po volji tistih, ki v vladi niso želeli sodelovati. Kučan je poudaril, da je po neuspelem glasovanju naloga predsednika vlade, da v novih pogovorih s strankami ugotovi, katere izmed strank so pripravljene skupaj z njim nositi odgovornost za upravljanje države, za odpravljanje problemov, ki so pred njo. Kučan je še dodal, da so vsi poslanci v državnem zboru in vse stranke, ki so v parlamentu, "zavezane z istimi temeljnimi nalogami, to je s tistimi, ki so določene s plebiscitom in osamosvojitvijo, ki zahtevajo, da Slovenija postane demokratična, pluralna demokracija, pravna država s kompetetivnim gospodarstvom, država, ki bo tudi socialna in se bo umestila v evroat-lantske integracijske procese in institucije. Drugačnega mandata ni dobil nihče in zato tudi manevrski prostor, ki ga bosta imeli bodoča vladna pozicija in bodoča opozicija, ni zelo širok. To je prostor, na katerem se je treba sporazumeti. Kučan je tudi dejal, da tujino zanima samo to, ali bo Slovenija dosledna na poti dokončanja svojih reformnih procesov in ali bo dosledno ostala na poti v evroatlant-ske integracije.

Številna "tipanja" in razgovori so pokazali, da je v novih razmerah najbolj naklonjena sodelovanju v širši koaliciji z Drnovškom Podobnikova Slovenska ljudska stranka. SLS si je pravzaprav tudi v prvem krogu pogajanj o novi vladi (ko so stranke slovenske pomladi še nastopale kot enoten pogajalec) do zadnjega trenutka prizadevala, da bi našli za vse ustrezno formulo za sodelovanje v koaliciji. In Marjan Podobnik je bil tudi edini politik, ki je po neuspelih pogovorih samokritično spregovoril tudi o "blokadah" znotraj pomladnih strank. Najnovejši krog pogajanj o koalicijski vladi je še bolj izrazito pokazal razločke v pristopu pomladnih strank. Predsednik SKD je vnaprej proglasil mandatarja dr. Janeza Drnovška za "nekompe-tentnega", da bi sestavil novo vlado, in ga pozval, naj od te namere odstopi. Predlagal je formiranje prehodne "tehnične" vlade, v kateri pa ne bi bilo nobenega od voditeljev strank. Ta vlada naj bi opravila tekoče, neodložljive posle in pripravila pogoje za predčasne izredne volitve, na katerih bi SKD po Peterletovem prepričanju spet dobila več glasov kot na zadnjih volitvah. Za tehnično vlado brez Drnovška so se ogreli tudi v SDS, prve pogovore z Janezom Drnovškom o morebitnem sodelovanju v vladi pa so proglasili za neuspešne. Peterle in Janša sta vztrajala pri povečani trdnosti in enotnosti vseh pomladnih strank, predsednik SLS Marjan Podobnik pa je prejšnji četrtek

dejal, da je kljub morebitni odločitvi SDS in SKD, da gredo v opozicijo, verjetna tudi koalicija SLS in LDS. Sodelovanje SLS z LDS v vladajoči koaliciji bi po mnenju Marjana Podobnika omogočilo izpeljavo predčasnih volitev in izvedbo nujnih projektov, seveda če bi Slovenski ljudski stranki uspelo na kadrovskem in programskem področju uveljaviti svoje zahteve glede nove vlade. Najožje vodstvo SLS je na sestanku v četnek ugotovilo, da bi bilo v položaju, ko noben blok nima zadostne večine v državnem zboru, zelo dobro, "če bi stranke slovenske pomladi sodelovale v uravnoteženi vladi". Še boljša možnost bi bila koalicija pomladnega trojčka in LDS, vendar ta koalicija po Podobnikovih besedah nima podpore. Tudi koalicija brez katere od pomladnih strank bi bila po njegovem mnenju "kar dobra rešitev za Slovenijo in pomladni krog, ki bi imel večino v njej". V SLS so ugotovili, da krščanski demokrati in socialdemokrati niso navdušeni nad novimi možnostmi in da si najbolj želijo, da bi šle vse tri stranke v opozicijo, je poročal Večer. Opozicija pa bi za SLS pomenila, da se odreka možnostim za realizacijo vrste obljub, ki jih je dala pred volitvami svojim volivcem.

JANŠA IN PODOBNIK PROTI DRNOVŠKU

O različnih pogledih na vlogo pomladnih strank zgovorno

pričata tudi komentarja, ki sta bila minuli četrtek objavljena v Podobnikovih Slovenskih brazdah in Janševi Demokraciji. Slovenske brazde pišejo, da je odločitev poslancev (ko predlagana nova vlada ni dobila potrebne večine) pokazala, "da ne z levo, kakor tudi ne s čisto desno opcijo ne bo mogoče oblikovati niti formalno večinske, kaj šele stabilne in dolgoročno uspešne vlade." Demokracija pa upa, da propadlo glasovanje v državnem zboru ni kakšen Drnovškov manever, da bi pridobil čas za razbitje strank pomladi. "Zato je zdaj najpomembneje, da se te še trdneje povežejo, saj je Drnovškova taktika dobro znana - pritegniti v vlado vsaj eno demokratično stranko, si s tem vrniti ugled in jo s ponižanji, spraviti na kolena." Značilno je, da tako Peterle kot Janša .svarita Marjana Podobnika pred sodelovanjem z Drnovškom, čeprav je bil doslej dosledno opozicijski do Drnovška ravno Podobnik s svojo stranko, saj sta bila tako Peterle kot Janša s svojima strankama že v njegovi vladi. Tudi govoričenje o domnevnem Drnovškovem "izigravanju" koalicijskih partnerjev ne priča samo o Drnovšku, ampak opozarja tudi na (ne)sposobnost in (ne)doslednost vsakokratnih koalicijskih partnerjev.

Jak Koprive

TEDNIK ■ 20. FEBRUAR 1997

OD TOD IN TAM - 13

PTUJ / JUTRI SVETOVNI DAN TURISTIČNIH VODNIKOV

Ob devetih pred Mestno hišo

že po tradiciji bodo ptujski turistični vodniki svoj praznik -21. februar - proslavili delovno. Ptujčane bodo kot že več let doslej povabili na strokovni ogled mesta in gradu ter v ptujsko klet na ogled in pokušnjo. Društvu vodnikov Slovenije -sekciji Ptuj, Pokrajinskemu muzeju Ptuj in Vinarstvu Slovenske gorice - Haloze se bo letos pridružil tudi Viktor Zaj-ko z vlakcem Ptujčanom, ki bo udeležence brezplačnega ogleda mesta in gradu popeljal s svojim vlakcem; ta postaja za Ptujčane in druge obiskovalce mesta vedno zanimivejši.

Zbirališče bo jutri, 21. februarja, ob devetih pred mestno hišo. Ptujski turistični vodniki pričakujejo, da bo tudi njihovo letošnje vabilo odmevno. Svoj praznik pa bi lahko proslavili še bolj zadovoljni, če bi jim v niesmi občini resno prisluhnili. Že nekaj let si prizadevajo, da bi vodenje po mestu uredili z odlokom. S tem bi mesto naposled pokazalo, da misli pri turizmu resno. Ena od njihovih dosedanjih pobud je bila celo zavrnjena z izgovorom, da za tak odlok ni pravne podlage. "Ob porastu turističnega obiska vedno bolj prihaja do izraza dejstvo, da vodenje po mesm opravljajo tudi domači in tuji "vodniki", ki za to delo nimajo potrebnega znanja, npr: šoferji turističnih agencij, domačini... Za vodenje po muzejskih zbirkah je potrebno obširno znanje, ki ga nadzorujejo kustosi Pokrajinskega

muzeja Ptuj in vodnikom brez narejenih izpitov in letnega preverjanja ni dovoljeno voditi. Za vodenje po mestu nadzor ne obstaja. Že pred leti smo pri občinskih organih sprožili pobudo, da se to stanje uredi po vzoru turističnih mest v tujini," je med drugim povedal vodja pmjske sekcije Društva vodnikov Slovenije Boris Zajko. V trenumih razmerah se celo zdi, kot da se nekdo boji monopola Ptujskih vedut, ki v danih razmerah edine izpolnjujdo pogoje za vodenje po mestu. Če ne bi bilo njih, bi to delo opravljal kdo drug. Ime v tem trenutku ni po-membnmo, pomembna je strokovnost in usposobljenost za delo, ki je zdelo občutijivo, saj so ponavadi vodniki prvi, ki pridejo v stik s m-risti. Od njih je v največji meri odvisno, kakšno nmenje bo turist o mesm odnesel. Zato je ta odlok

tudi tako pomemben. Na prizadevanja ptujskih tiuističnih vodnikov ostaja za zdaj gluh tudi predsednik Tiuistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. Na njihovo prošnjo za pomoč se namreč doslej ni odzval. Prosili so ga, da bi jim posredoval odlok o tiuističnovod-niški službi v Ljubljani, da bi jim svetoval glede pravne podlage za sprejem takega odloka in jih seznanil z načinom izvajanja odloka. Prestolnica je namreč že pred leti znala ustrezno lurediti in organizirati vodniško službo po mesm.

Sicer pa bi se o odnosu mesme občine do turizma dalo zaznati tudi iz pičlo odmerjenih sredstev za te namene v osnutku proračima za letos. Edini, ki ga je pri prvi razpravi delovnega osnutka proračuna za letos zaskrbelo za to dejavnost, je bil vodja poslanske skupine SKD Emil Tomašič. Manj kot odstotek za turizem je za dejavnost, ki pomeni razvojno priložnost za Pmj in njegove prebivalce in je tudi opredeljena kot prednostna razvojna prioriteta tega območja, resnično premalo in v resnici kaže podcenjujoč odnos.

MG

PTUJ / KLUB BRIGADIRJEV O LETOŠNJIH AKCIJAH

Kaivili bodo nov prapor

člani območnega odbora Kluba brigadirjev Ptuj so na prvi letošnji seji v sredo, 5. februarja, sklenili, da bo III. zbor vseh brigadirjev in brigadirk 1. aprila v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju. Pred dnevom upora proti okupatorju bodo skupaj z borci obiskali spominska obeležja v Spuhlji, Mostju, Kicarju in Trnovski vasi, 27. aprila pa bodo organizirali tradicionalni pohod k spominskemu obeležju v Kicarju. Pripravljajo se na slovensko srečanje mladinskih delovnih brigad, ki bo maja v Celju, ter na razvitje novega klubskega prapora. Sicer pa so sklenili, da se bodo sestajali vsako prvo sredo v mesecu.

Kot je poudaril Feliks Bagar, predsednik ptujskega kluba brigadirk in briga^rjev mladinskih delovnih brigad, je med pomembnejšimi nalogami kluba v letošnjem lem predvsem pridobivanje novih članov in zbiranje doktmientacije o pmjskih brigadirjih in brigadah. Nadaljujejo tudi prizadevanja za lutditev stalne spominske sobe o mladinskem prostovoljnem delu, ki naj bi bila v Domavi, kjer je bil sedež prve povojne in takrat največje akcije Pesnica 1946 ter več let sedež zvezne mladinske delovne akcije Slovenske gorice vse do zadnje na pragu devetdesetih let. Bežen sprehod skozi povojno obdobje

izgradnje porušene domovine v okviru tedanje Jugoslavije, pa mdi v poznejšem času namreč pove, da so se v različne mladinske delovne brigade množično vključevali mdi mladi s širšega pmjskega območja. Zato so v klubu brigadirjev dobrodošli vsi, ki so kadarkoli in kjerkoli vihteli krampe in lopate ali kako drugače sodelovali na kateri od mladinskih delovnih akcij.

Sicer pa že potekajo priprave na tretji zbor članov kluba, ki ga bodo izvedli 1. aprila v delavskem domu Franca Krambergerja. Na seji je kot gost sodeloval Ivan Rau, predsednik območne borčevske organizacije Pmja. Z

njim so se dogovorili za sodelovanje ob praznovanju 27. aprila, dneva upora proti okupatorju. Na predvečer praznika bodo pripravili osrednjo proslavo v dvorani Narodnega doma Ptuj, na sam praznični dan, 27. aprila, pa bodo ob osmih zjutraj pričeli tradicionalni pohod k spominskemu obeležju slovenjegoriške čete v Kicarju.

Letošnje osrednje srečanje brigadirjev MDB bo 24. maja na letališču Aerokluba Celje v Levcu. Iz Ptuja bodo zagotovili organizirano udeležbo brigadirjev z večjim avtobusom. Sicer pa se ptujski brigadirji pripravljajo tudi na razvitje novega klubskega prapora, kar naj bi slovesno storili 8. avgusta letos.

Da bi bilo še več možnosti za vključevanje v klub in da bi bila večja povezava med člani in vodstvom, so sklenili, da se bodo odslej sestajali v prostorih kluba v Prešernovi ulici 29 (2. nadstropje) vsako prvo sredo v mesecu ob 16. lui.

M. Ozmec

TRNOVSKA VAS /- KAKO SE BO RAZVIJALA OSNOVNA SOLA

Zel/e dobivajo podobo

v občini Destmik-Tmovska vas je problem šolstvo zelo pereč. Na Destmiku zato gradijo večnamensko dvorano in dodatne učilnice, tako da bodo končno zagotovljeni prostori za prehod na devetletno šolanje. V drugih dveh krajevnih skupnostih, Sv. Andraž in Trnovska vas, pa je sedaj zagotovljeno šolanje za prvih pet razredov, brez prostorov za izvajanje telesne vzgoje. Učenci višjih razredov se vozijo na Ptuj v OŠ Mladika. V obeh krajevnih skupnostih krajani želijo imeti popolno devetletno šolo, zavedajo pa se tudi, da zdajšnji prostori ne zadoščajo niti za dve triadi (šestletko) ob prehodu na devetletno šolanje. Pri teh željah jih podpira tudi župan občine Franc Pukšič.

O tem je razpravljal že prejšnji svet KS Trnovska vas, vendar je ostalo le pri pobožnih željah. Na zadnji seji pa je svet imenoval odbor za dograditev šole in doma krajanov v večnamensko dvorano. Vodi ga Franci Lah, člani pa so še: podpredsednik sveta KS Trnovska vas Anton Potrč, podžupan občine Alojz Fekonja, Danilo Pukšič in vodja podružnične šole Angela Fras. Stalni zunanji sodelavec je Danilo Miu^šec

V petek, 7. februarja, se je gradbeni odbor skupaj z županom občine Francem Pukšičem sestal s projektantko Cveto Faith iz Projektivnega biroja 91 iz Maribora. Dogovorili so se za izdelavo idejnih projektov za dvofazno dograditev šole v popolno devetletko, v idejnem projektu pa naj bo predviden mdi prostor za vnec, saj sedaj

starši vozijo svoje otroke v vrtec v Lenart, na Ptuj in v Voličino, kar pomeni razdaljo od 8 do 15 km. Naročili so tudi izdelavo idejnega projekta za preiu^ditev doma krajanov z dograditvijo v večnamensko dvorano. V sklopu gradnje šole so se pogovarjali mdi o idejnem projektu za izgradnjo čistilne naprave za potrebe šole, nanjo pa bi priključili tudi bližnje naselje. Če bo ta idejni projekt zaživel, bo z leti otrokom iz Trnovske vasi omogočeno šolanje v domačem kraju in se jim ne bo treba več voziti v ranih jutranjih urah v OŠ Mladika na Ptuj. Najverjemeje pa se bodo pred realizacijo projekta morali krajani na referendumu še izreči za uvedbo samoprispevka za zagotavljanje dela finančnih sredstev.

Zmage Šalamun

BUKOVCI / 102 LETI JULIJANE KUKOVEC

Delati^ ne se selrirafi in ne pretirttvati

Redki, vse bolj redki so ljudje, ki v življenju dočakajo že skoraj magično mejo 100 let. A so med nami in nanje ne pozabljamo, le ponosni smo lahko na vsakega, ki sta mu zdravje in sreča naklonjena v zavidljivo starost. Tudi župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci meni tako, zato je v spremstvu vodje oddelka za družbene dejavnosti Kristine Šamperl Purg in socialne delavke Marte Zafoštnik v ponedeljek dopoldne obiskal najstarejšo občanko mestne občine Julijano Kukovec iz Bukovcev 102, ki je bila rojena 17. februarja 1895 in je tako praznovala 102. rojstni dan. Čeprav je slavljenka svoje goste zaradi bolezni pričakala v postelji, je bila vesela obiska, pa tudi velikega šopka, darilne kuverte in nekaj sladkih dobrot.

Slavljenka Julčka je čestitke ob 102. rojstnem dnevu zaradi bolezni sprejela v postelji. Foto: M. Ozmec

Julijana ali po domače Julčka je bila rojena v številni družini Polanec v sosednji Novi vasi pri Markovcih. Vse življenje je bila marljiva gospodinja in kmeto-valka. Ni je ženske daleč naokoli, ki bi skozi njene roke šlo toliko liikca, kot ga je šlo skozi pridne Julijanine roke. Rada se spominja tistih mladih let, ko je bilo življenje v liikarski deželi

resnično odvisno od gojenja in trženja z rdečim liikcem. Cele njive so ga sadili, ga okopavali, pleli in zrelega z veseljem pulili, ga čistili, vezali v vence ter ga ponujaU po vsej Sloveniji; tudi v sosednji Avstriji je zanj vladalo veliko zanimanje. To so bili časi, ko so kljub utrujenosti ob delu radi prepevali in se tudi poveselili.

Slavljenka Juhjana je žal že nekaj desetletij vdova, sicer pa je v zakonu rodila osem otrok, od tega jih šest - tri hčerke in trije sinovi - še živi, vsi na območju Bukovcev, Njeno osnovno vodilo v življenju je bilo delati, ne se sekirati in nikoli v ničemer pretiravati. In takšna je bila Julčka vse svoje aktivno življenje, dokler je bila pri močeh. Sorodniki in znanci vedo povedati, da je bila vedno pokončna ženska, nikoli, še v tako težkih trenutkih ni klonila. Nekakšno čudežno voljo je imela v sebi in resnično se nikoli ni sekirala. "Počasi, po-malem," je običajno rekla, ko je druge zaradi problemov že grabila panika, in mirno čakala boljših časov. Dobrih živcev je bila in ostaja kljub 102 letoma.

Na domačiji, kjer živi, gospodari njen sin Franc, nadvse pa je hvaležna tudi snahi Mariji, ki že dobrih 36 let zanjo pridno skrbi in jo zadnja leta tudi neguje. Vse do lanskega maja je bila čila in zdrava, še do pred nekaj leti je brala Tednik brez očal, zadnje leto pa je zaradi padca in poškodbe noge v glavnem priklenjena na posteljo. Veseli se vsakega obiska, še posebej pa-tronažne sestre Tilčke, ki jo občasno obiskuje in ji je nekaj dni pred 102. rojstnim dnevom celo uredila pričesko. Njenega visokega jubileja se veseli tudi 12 vnukov, 25 pravnujkov in celo 2 prapravnuka. Čestitkam ob visokem jubileju se z najlepšimi željami pridružuje tudi uredništvo Tednika.

M. Ozmec

Od tod in tam

PTUJ •

Sestanek regijskega štaba CZ

Na prvi letošnji seji so se v sredo, 19. februarja, v Ptuju sestali člani regijskega štaba civilne zaščite za Podravje. Razpravljali so o programu letošnjih aktivnosti, dopolnitvi sklepa o izdelavi načrtov zaščite, reševanja in pomoči v suši in nesrečah z nevarnimi snovmi, podrobneje ocenili posamezne naravne in druge nesreče v minulem letu 96, seznanili so jih z delom regijskega centra za obveščanje, ob koncu pa so se dogovorili tudi o aktivnostih ob dnevu civilne zaščite, 1. marcu.

OM

PTUJ •

Ribiči o svoji zalconodaji

Novi zakon o društvih zahteva vrsto organizacijskih in drugih sprememb tudi v slovenski ribiški organizaciji. O tem bodo v glavnem razpravljali člani Upravnega odbora Ribiške družine Ptuj ta petek v prostorih ribiškega doma v Rogoznici. Po obravnavi predlogov in usklajevanju statutov ribiške družine, Zveze ribiških družin in Ribiške zveze Slovenije se bodo lotili zaključnega računa ptujske ribiške družine

ter finančnega tn delovnega načrta za letošnje leto. Dogovorili pa se bodo tudi za izvedbo delnih zborov ribiških družin.

OM

SKORBA« Nova zasebna trgovina

Ob avtobusnem postajališču v Skorbi 19 je samostojni podjetnik Borut Černček te dni odprl specializirano trgovino z barvami, laki in orodjem. Krajani Hajdine, Hajdoš in Skor-be lahko tako na enem mestu kupujejo vse, kar je potrebno za obnovo stanovanja ah hiše, in jim za to ni treba več v Ptuj.

OM

PTUJ«

Srečanje gojiteljev malih živali

v soboto, 22. februarja, bodo gojitelji malih živali praznovali v Dražencih dvajsetletnico ptujskega društva. Na svečanosti bodo podeliU jubilejna priznanja. Predsednik društva Ivan Brlek je pred sobotnim srečanjem povedal, da bo tokratni občni zbor lepa priložnost, da se bodo lahko vsem rejcem zahvalili za uspešno delo v minulih letih. Vseh 20 let je društvu ostal zvest samo Še eden od gojitel- ' jev, ki bo prejel posebno priz- l

nanje kot ustanovni član, vsi drugi pa seveda priložnostna priznanja društva in zveze. Sicer pa ptujsko društvo gojiteljev malih živali (vanj so združeni rejci perutnine, golobov in kuncev) združuje 40 članov, ki se lahko pohvalijo z bogato zbirko pokalov in priznanj za uspešno vzrejo.

V soboto bodo gojitelji med drugim sprejeli nekaj novih pravil za delovanje društva. Na srečanje so rejci povabili tudi gojitelje iz sosednjih društev in rejce iz Hrvaške, sobotno svečanost pa bodo zaključili z zabavo.

T. M.

PTUJ«

Spomladansko šolanje psov

Ptujsko Kinološko društvo bo kmalu pričelo spomladansko šolanje psov od četrtega leta storosti, sledili pa bodo spomladanski in jesenski izpiti za tečajnike.

Prvi vpis bo v društvenih prostorih ob vadbišču v Budi-ni v soboto, 22., in v nedeljo, 23. februarja, med 10. in 12. uro. Sicer pa se bodo ptujski kinologi na redni letni konferenci sestali jutri v okrepčevalnici Venera v Budini, ko bodo izvoli novo vodstvo društva. Prvo agiliti tekmo, ki bo štela za državno prvenstvo, bodo organizirali v enem od spomladanskih mesecev.

TM

14 - OD TOD IN TAM

20. FEBRUAR 1997- TEDNIK

ORMOŽ / SVEČAN SPREJEM PRI ZUPANU

Obisk predsednika drztMvnega zbora

Minulo nedeljo je občino Ormož obiskal predsednik državnega zbora Janez Podobnik. To je bil njegov prvi obisk v Ormožu, a gotovo ne zadnji, kot je dejal župan Vili Trofe-nik. Ob tej priložnosti so se na svečanem sprejemu zbrali poslanca v državnem zboru in župana Miroslav Luci in Peter Vesenjak ter predstavniki političnega, gospodarskega in kulturnega življenja občine.

Predsednik državnega zbora Janez Podobnik

V nedeljo je bila seveda najbolj vroča tema pogovorov oblikovanje koalicije med LDS in SLS in Janez Podobnik je zelo previdno in z veliko če-ji napovedal današnje stanje. Omenil je tudi, da so pri razmišljanjih o kandidatih za ministre pomislili tudi na ormoškega župana, a hoče ta držati dano besedo volivcem in vztraja pri svojem županstvu. Prisotni so gostu na kratko predstavili občino in njene poglavit

ne težave, nato pa so ga zasuli z vprašanji, ki so zadevala delovanje državnega zbora in vlade. Janez Podobnik je zatrdil, da se število zaposlenih v državni upravi ne bo povečevalo, kot je bilo moč prebrati v nekaterih časopisih. Pri načrtovanju delovnih mest bodo izhajali iz dejanskih življenjskih potreb, državne službe pa morajo postati servis, ki bo služil državljanom.

Janez Podobnik ni mogel mimo svoje stroke in se je pozanimal za stanje v zdravstvu ter izrazil željo, da bi obiskal ormoško bolnišnico. Dr. Meletova je izkoristila priložnost in opozorila na kadrovske težave, ki pestijo ormoški zdravstveni dom. Dr. Luci je videl oviro, ki okrog 150 brezposelnim zdravnikom brani oditi iz Ljubljane, predvsem v nižji kvaliteti življenja na podeželju in oddaljenosti od možnosti strokovnega izpopolnjevanja. Dr. Podobnik pa je bil optimističen. Dejal je, da se Slovenija spreminja in da bo v bodočnosti še bolj odprta, z boljšimi cestnimi povezavami, kar bo omogočalo zaposlovanje tudi v oddaljenejših krajih. Pomembna se mu zdi tudi zasebna iniciativa tako na proizvodnem kot tudi na intelektualnem področju. Vili Trofenik je opozoril, da bi ustanovitev srednje šole v Ormožu mlade morda bolj vezala na domači kraj, za kar mu je Podobnik obljubil vso podporo.

Ker je ormoška občina v veliki meri kmetijska, seveda niso mogli mimo težav z denacionalizacijo. Tone Luskovič je zelo lepo orisal zagate, v katerih so se znašli, predsednik državnega zbora pa je dejal, da bo denacionalizacija eden vročih kostanjev bodoče vlade, ki ima moralno odgovornost, denacionalizacijo izpeljati do konca.

vk

ORMOŽ/OBČNI ZBOR SLS

Vstopa v vlado niso podpHi

Nedeljski občni zbor ormoške podružnice SLS je minil pod vplivom pričakovanja odločitve o vstopu stranke v koalicijo z LDS. Zato na zboru ni bilo predsednika stranke Marjana Podobnika, prišel pa je predsednik državnega zbora Janez Podobnik. V kratkem nagovoru je orisal stanje po volitvah in izpostavil, da SLS želi sodelovati v vladi. Upali so sicer, da bodo lahko oblikovali vlado z drugima dvema pomladnima strankama, pa to ni uspelo. Opozoril je, da je Slovenija že nekaj mesecev ohromljena na zakonodajnem po

dročju in da je temu stanju treba narediti konec.

Na občnem zboru ponovno izvoljeni predsednik podružnice Miroslav Hanželič je podal poročilo o delu, razprava pa se nekako ni hotela prav dobro razživeti. Očitno so bili pomisleki o vstopu v vlado pri članih stranke še kako prisotni, saj so ob koncu oblikovali sklep, da ne podpirajo vladne koalicije LDS-SLS.

vk

PTUJ / TEOLOŠKI TEČAJ 1 997

Tribuna drugaine misli

Teološki tečaj v lanskem novembru, ki je sočasno potekal v Ljubljani in Mariboru, je obhajal tridesetletnico. Ob tej priliki je izšel pri Skupnosti kataloške mladine v Ljubljani Zbornik ob 30-letniciy katerega rdeča nit je oznaka, da je bil teološki tečaj vedno tribuna "drugačne", pluralne misli in iskanja, še posebaj v času pred osamosvojitvijo Slovenije.

Letos poteka na Ptuju njegovo že jubilejno petnajsto leto, saj je bil tukaj poleg osrednjega ljubljansjega prvič v letu 1982. Kar je v preteklosti veljal ljubljanski in mariborski za širše področje, je ptujski pomenil za mesto in širšo okolico.

Tudi letos poteka v župnijski dvorani sv. Ožbalta, Potrčeva 24, od 2 L do 23. februarja in od 28. februarja do 2. marca, vsak večer ob 18. uri. Rdeča nit tečaja je skupni naslov: VZNEMIRJATI IN POVEZOVATI. Letošnji predavatelji so predvsem teologi, med njimi pa je tudi dosedanji minister za kulturo R Slovenije dr. Janez Dular.

Dr. Rudi Koncilija bo obravnaval pomen osebnega branja Svetega pisma pod naslovom:

SVETO PISMO POMAGA REŠEVATI UGANKE MOJEGA ŽIVLENJA (2L 2. 1997). V lanskem letu smo Slovenci dobili nov standardni in ekumenski prevod celotne Biblije, ki pomeni za slovenski narod tudi izjemen kulturni dogodek. Dr. Drago Ocvirk bo razmišljal o človekovi prihodnosti, kam nas pravzaprav moderna civilizacija pelje in kakšen prispevek k temu vidi v krščanstvu. Naslov predavanja je: ČLOVEK PRIHODNOSTI: SUPERMAN, FRANKEN-STEIN ALI NEKAJ TRETJEGA (22. 2.). Vprašanje zakona, družine, njunih temeljev in problematike se bo dotaknil dr. Ivan Štuhec s predavanjem: MOŽA IN ŽENO JU JE USTVARIL (23. 2.). Temeljno teo

loško predavanje o človekovem odnosu do Boga bo podal dr. Marjan Turnšek z avguštinov-skim naslovom: LEPOTA, VEČNO DANA IN VEČNO NOVA (28. 2.). Lansko leto smo se Slovenci poslovili od enega velikih sinov našega naroda, dr. Antona Trstenjaka. Predavanje dr. Vinka Potočnika z naslovom: ANTON TRSTENJAK: ZA ČLOVEKA GRE (L 3.) žeH biti hvaležen spomin na profesorja, psihologa, filozofa, teologa, akademika in duhovnika, ki je tudi teološki tečaj odločilno zaznamoval. Dr. Janez Dular pa bo izhajal iz jezika kot organizma komunikacije in s tega vidika razmišljal o človeku, Bogu, skupnosti, družbi in medsebojnih odnosih. Naslov njegovega predavanja je: MED METAFORO IN LAŽJO ALI NE PRIČAJ PO KRIVEM (2. 3.).

Tečaj je tematsko bogat in bo na njem vsakdo lahko našel nekaj zase.

Stane Bešter

OD TOD IN TAM

LENART • Občni zbor SLS

V četrtek, 13. februarja, so se na občnem zboru zbrali člani in simpatizerji Slovenske ljudske stranke, podružnice Lenart, ki jo vodi Janez Kramber-geir. Med gosti so bili poslanca DZ Franc Kangler in Alojz Vesenjak, župan občine Lenart dr. Slavko Kramberger in župan občine Duplek Janez Ribič.

Razprave se je udeležil tudi predsednik Državnega zbora RS Janez Podobnik. Prisotnim je govoril o dogajanju v zadnjih mesecih v Državnem zboru in o možnosti vstopa strank slovenske pomladi v vladno koalicijo, saj po njegovem vsaka stranka sama nosi odgovornost za prihodnost Slovenije. Uspeh stranke na volitvah pa je komentiral: "Mnogi nam priznavajo, da smo bili uspešni na volitvah zato, ker smo rekli, da bomo poskušali graditi most med slovenskimi prebivalci, v političnem smislu tudi most med desno in levo sredino, most med civilno družbo in politiko."

Člani so pregledali delo podružnice v minulem letu in si zadali plan za naprej. Izpeljali so volitve in na tajnih volitvah za predsednika SLS - podružnice Lenart ponovno izvolili poslanca v Državnem zboru Janeza Krambergerja, doktorja veterinarske medicine.

Z.Š.

CERKVENJAK • Občni zbor Društva podeželske mladine

v soboto, 15. februarja, so se člani Društva podeželske mladine Slovenskih goric zbrali na občnem zboru v Cerkvenjaku. Predsednik društva Janko Zemljič je povedal, da člane družijo enaki cilji - veselje do kmečkega dela in življenja, pri delu jih podpira občina Lenart, dobro pa sodelujejo tudi s Kmetijsko svetovalno službo Lenart.

Na občnem zboru so pregledali delo v lanskem letu, ko so organizirali več strokovnih ekskurzij in izletov, kviz "Mladi in kmetijstvo" (zmagovalna ekipa se je udeležila regijskega kviza), udeležujejo se srečanj kmečke mladine, sodelovali pa so tudi na regijskih kmečkih igrah v Cirkovcah ter na držav

nem prvenstvu zasedli tretje mesto.

V letošnjem letu bodo nadaljevali s strokovnimi ekskurzijami, tečaji in predavanji, predvsem pa prirejali družabna srečanja in izlete.

Zmago Šalamun

PTUJ-ORMOŽ • 4. kongres Mladih krščanskih demokratov

Na območju Ptuja in Ormoža trenutno delujejo štirje občinski odbori Mladih krščanskih demokratov : v Majšperku, Markovcih, Gorišnici in Ormožu. Člani omenjenih štirih združenj so se sredi tega meseca udeležili 4. kongresa MKD v Kopru. Na srečanju (ki je bilo delovni in tudi zabavno) so sklenili, da bo združenje MKD tudi v prihodnje organizacija mladih, srečnih in z energijo polnih ljudi, ki vedo, kaj v življenju hočejo. Sicer pa si v odborih MKD želijo, da se organizacija širi preko meja, da se odbori povezujejo. Slovenija je že članica združenja evropskih MKD in mlade evropske demokratične skupnosti, kar daje nove možnosti povezovanja.

TM

VROČA LINIJA RADIA PTUJ

Sem zelo preprosta kmečka ženska z zelo malo šolske izobrazbe, doma v prelepih sloven-jegoriških krajih, poročena z možem, ki je prav tako naših bregov sin, le da je on videl več sveta kakor jaz, ker je služil armijo ter celo delal v Avstriji, ko je bil še mlajši. Okrog šolske izobrazbe ne bi pisala, ker ima res boljše spričevalo kot jaz, kar pa je tudi normalno, saj so imeli doma kmetijo in je lahko nosil tovarišicam razne izdelke iz kmetijstva, da je dobil pozitivno oceno...

No, pa saj to ni važno, važnejši je namen mojega pisanja. Veste, moj kmečki mož je zelo zatre-skan v našo politiko. Ne boste verjeli, ko je na televiziji dnevnik, je pri naši hiši takšen mir, da mora še krava počakati na porod, če ji ravno takrat pride.

Prav takrat je bilo v petek, ko je tista oddaja na našem radiu o vročih stvareh. Molža krav se je končala že eno uro prej kot ponavadi. Mleko je moj možiček odpeljal s traktorjem eno uro prej kot ponavadi. Ko se je vrnil domov, mi je na mojo zahtevo le povedal, zakaj nocoj tako hiti. Pojasnil mi je, da bi lahko vedela, da je petek in da v vroči temi izbirajo NAJ ŽUPANA, ter dodal, da tega v Santa Barbari pač ne povedo ter da me drugo itak ne zanima. Revček moj, še prav je imel, kaj mene brigajo župani pa njihovi svetniki pa tajnice pa

še ne vem kdo na naših novih občinah.

Ker so me že mama učili, da je moški glava družine, sem se tega tudi jaz tokrat držala ter poleg njega v kuhinji spremljala tisto vročo oddajo. Prinesla sem nama na mizo liter šmarnice ter kolač kruha, da sva ga svežega, še malo toplega počasi ob kozarčku grizljala ter poslušala napeto glasovanje. Priznam, da mi je postalo kar zanimivo. Eden da glas za župana iz Gorišnice, drugi za Zavrč, tretji za ptujskega. Pa sem si mislila: Ja, kje neki je pa naš? Glej ga, zlomka, pa se sliši glas za mojega župana. Bila sem vsa presrečna, pa čeravno nisem od tam doli, so nas pač določili k njim, pa čeprav smo iz bregov. Tisti gospod, ki so glasovali, so tak lepo povedali, kaj je naš župan dosti naredil za infro-strukturo, če sem si prav zapomnila ime, ter veliko za izboljšanje cest (naša, po kateri gremo k maši ter vozimo mleko, je ali zelo slaba).

Spila sva vsak po dva kozarca, tako da mi je šmarnice že počasi delovala. Spet glas za našega župana. Pa saj to ni res. Mojemu dragemu sem pripomnila, da se mi zdi glas zelo znan. Mož mi je dejal, da je posledica šmarnice. Malo sem vstala, odšla v kopalnico ter si v hladni vodi umila obraz in druge dele svojega telesa. Mislila sem si: Je že bolj važno, da pridem umita k svojemu možu spat, kot pa da poslušam, na koncu pa še nič ne razumem.

V kuhinjo sem prišla malo pred deveto. Moj mož še vedno posluša ter mi pove, da je naj

boljši župan iz Gorišnice. Vprašala sem ga, ali je to tisti, ki ima take lepe brke pa še mlad je, pa me je samo vprašal, ali bom še dva deci ali imam dovolj. Ravnokar sem nagibala kozarec, ko slišim spet glas za mojega župana. Bila sem vesela, mož pa še bolj. Vprašala sem ga, ali ni to isti glas kot že dvakrat prej. Dobila sem kratek odgovor, da naj se ne vmešavam v politiko, ker to niso krave ter njih molža, ampak da je to zelo resna stvar. Jezna sem odšla spat.

Drugo jutro sem jaz odpeljala mleko na zbiralnico. Vedela sem, da bom tam že kaj izvedela o vsej stvari. Pa komaj sem prišla do praga, sem že slišala debato. Ena od daljnih sosed me je kar direktno vprašala, kaj mislim, koliko je dobil podkupnine tisti gospod, ki je trikrat glasoval za župana. Druga je takoj pripomnila, da pač to mora, ker je njegova desna roka, pa tudi na vese-hcah poleg njega sedi. Nisem nič rekla, takoj sem ugotovila, da le ni bila šmarnica kriva, pa čeprav mi je to očital moj pametni mož.

Ko sem prišla domov, sem mu želela povedati, kar sem slišala, a mi je samo odgovoril, da naj se posvetim kmečkim opravilom, ko pa bom svetnica v občini, pa se bom morala svetnikom ter gospodu županu, pa ne glede, v katero občino bom takrat spadala.

Odšla sem v hlev jezna, razočarana, nazadnje sem pristala v kleti, kjer sem mahnila dva deci ter se odločila, da več ne bom poslušala politike, raje bom gledala Santa Barbaro...

Julika iz Slovenskih goric

OBČINA DESTRNIK - TRNOVSKA VAS

Ponovno o razdružitvi obiine

v ponedeljek, 17. februarja, so se svetniki občine Destrnik - Trnovska vas zbrali na 21. redni seji.

Potrdili so spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov, po hitrem postopku sprejeli odlok o taksi za ustvarjanje odpadkov in povračilo za izkoriščanje in rabo pitne vode ter pravilnik o cenah in povračilih za zbiranje, transport in odlaganje komunalnih odpadkov na območju občine. Potrdili so predlog dogovora občine Majšperk o oblikovanju cen vode in deponiranju komunalnih odpadkov. Potrdili so tudi usklajeno besedilo delitvene bilance in sklep o začasnem financiranju občine v letu 1997.

Zataknilo pa se je pri obravnavi predloga komisije za razdelitev občine. Eni so menili, da je predlog slabo pripravljen, in sprejeli sklep, da se komisija razširi in dopolni sklep v roku 14 dni. Največ prahu pa je dvignil predlog KS Destrnik, v katerem zahteva, če Državni zbor ne odobri razdružitve občine, da se prenese sedež občine na Destrnik.

O tem predlogu svetniki niso glasovali. Nato so sejo prekinili in jo bodo nadaljevali 4. marca, ko bodo obravnavali osnutek proračuna in govorili o potrditvi zaključnega ručuna.

Zmago Šalamun

TEDNIK ■ 20. FEBRUAR 1997

OD TOD IN TAM - 15

ZAVRČ, SPUHLJA, ZASADI / SLOVESNOSTI OB ZLATIH POROKAH

ZLATOPOROCENCA KOSTANJEVEC

Zlatoporočenca Ivana in Janez Kostanjevec.

Foto: Langerholc

Janez in Ivana Kostanjevec iz Spuhlje 18 sta zlato poroko praznovala 1. februarja. Pri obredu v ptujski poročni dvorani so ju spremljali vsi, ki ju imajo radi. Prvič sta se poročila prav tako v Ptuju, in sicer 26. januarja 1947.

V zakonu so se jima rodili trije otroci, danes ju razveseljuje devet vnukov in štirje pravnuki. Zlati ženin je bil kmetovalec, nevesta pa je gospodinja.

Ob jubileju tudi naše iskrene čestitke!

MG

ZlATOPOROCENCA SESEK

V završki občini so zadnjo januarsko soboto v grajski poročni dvorani prvič letos nazdravili zlatoporočencema, in sicer Ferdu in Roza-liji Šešek iz Goričaka 58. Na slovesnosti so se zbrali sorodniki in pri

jatelji slavljencev in nazdravili častitljivemu jubileju.

22-letni Ferdo Šešek iz Goričaka (rojen 5. 2. 1925) in 21-letna Ro-zalija Belšak (rojena 2. 8. 1926) iz Gorenjskega Vrha sta se poročila januarja 1947 in pričela skupno življenje na Ferdovi domačiji v Goričaku. Obdelovala sta zemljo na kmetiji, Rozalija je gospodinjila, Ferdo pa si je z oranjem pri sosedih zaslužil kakšen dinar. Kmalu po poroki sta si zgradila nov dom in v njem vzgojila dve hčerki. Čeprav sta oba ostala doma na kmetiji, sta našla čas za strokovno izobraževanje na predavanjih, kjer sta dobila veliko koristnih nasvetov za obdelovanje vinograda, ki jima je bil glavni vir dohodka. Skupaj sta znala premagovati še tako težka leta po vojni in kljub težavam z zdravjem dočakala petdeset skupnih let. Danes je v njuni hiši veliko veselja tudi v družbi sedmih vnukov in pravnukov.

Rozalija in Ferdo sta po petdesetih letih skupnega življenja v dvoje dobila mnogo dobrih in iz srca izrečenih želja in slednjim se pridružuje tudi naše uredništvo.

T. Mohorko

ZlATOPOROCENCA POLK

Po petdesetih letih skupnega življenja sta 1. februarja ponovno stopila pred oltar Franc in Jera Polič iz Zasadov v občini Destrnik -Trnovska vas. V farni cerkvi sta zlatoporočenca sprejala tudi župan Franc Pukšič in podžupanja Julijana Černezl, domači župnik pa je opravil obred zlate poroke.

Franc Polič je bil rojen 3. septembra 1922, njegova življenjska sopotnica Jera pa 1. marca leta 1924. Franc je delal kot zidar v Kmetijskem kombinatu. Žena Jera je bila gospodinja, doma je vzgajala njune tri otroke: sinova Frančka in Pepija ter hčerko Nežiko, predvsem pa veliko prispevala k razvoju domačega kraja. Kljub starosti je še zmeraj aktivna članica organizacije Rdečega križa in redna obveščevalka ljudi, kadar je v kraju napovedana kakšna krvodajalska akcija.

V zakonskem življenju sta Franc in Jera Polič delila družinsko srečo s tremi otroki, danes pa je v družini še več veselja s petimi vnuki in že dvema pravnukoma.

Urbančani so zlatoporočencema zaželeli še veliko srečnih in zdravih let, čestitkam pa se pridružuje tudi naše uredništvo.

T. Mohorko

Završka zlatoporočenca Rozalija in Ferdo Šešek

Zlatopororočencema sta bila priči sin Franček in hčerka Mežika

RAKOVCI / PRAZNOVALI 95. ROJSTNI DAN

Visok jubilej Franiiške Pondrk

v Rakovcih je te dni praznovala 95. rojstni dan najstarejša prebivalka Frančiška Pondrk. Pretekli konec tedna so se na domačiji zbrali sorodniki od blizu in daleč in ob bogato obloženih mizah proslavili prababičin praznik. Bilo je zelo veselo, in ker je bila hiša pretesna za vse, so se najbolj vroči ob zvoku harmonik zavrteli na domačem dvorišču.

Frančiška je bila njihovega obiska zelo vesela, toda ob silnega razburjenja je bila kar malo utrujena. Kljub temu mi je popisala zgodbo svojega življenja in s posebno ljubeznijo je govorila o svojem pokojnem možu. Pravi, da je bila v zakonu zelo srečna in da sta oba dočakala visoko starost. Že leta 1982 sta praznovala zlato poroko. Njuna zgodba je zelo romantična, takšna, kot jih popisujejo v literaturi in filmih.

a so le redke v resničnem življenju. Frančiškina družina -Cajnkarjevi so bili v kraju znani kot premožni kmetje. Poleg njiv, vinogradov in živine so imeli tudi dva mlina, njen izbranec pa ni imel toliko pod palcem in zato so jima starši prepovedali poroko. Janez je prišel trikrat k staršem prosit za roko njihove hčere, pa so ga vedno odklonili. Zato sta s Frančiško nekega lepega dne šla k Sv. Tomažu in se

"dala zapisati". Po poroki je Frančiška na novem domu vzela stvari v svoje roke in je kot prava žena podpirala tri vogale pri hiši. Z leti sta uspela kmetijo postaviti na noge. Janez je bil v občinski službi, ona pa je delala na zemlji, skrbela za dom in otroke, ki so se rojevali. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok. Kljub temu da včasih ni bilo lahko, pa Frančiška pravi, da svoje odločitve ni nikoli obžalovala. Spoznala je, da bogastvo, ki ga ne moreš uživati, ni kaj dosti vredno. Z možem Janezom sta znala tudi izpreči, so spočiti. Rada se spominja številnih izletov in pripoveduje, da sta prepotovala velik del takratne Jugoslavije.

Pri Pondrkovih danes živijo pod isto streho štiri generacije: Frančiška, sin Alojz in snaha Rozalija, vnuki Peter, Irena in Franc z ženo Katarino ter prav-nuka Miha in Blaž. Blaž je kar 95 let mlajši od svoje prababice. Frančiška je bila pred leti kar precej bolna, nagajalo ji je srce, kljub temu pa ne miruje rada. Jeseni je še pomagala pri spravilu jabolk in buč.

Kaj je skrivnost njenega dolgega življenja, ni izdala. Najbrž zmerno in zadovoljno življenje.

vk

Frančiška med osmimi od svojih dvanajstih pravnukov

PTUJ / NOC Z REDARSKO SLUŽBO

Angela varuha

Vsak, ki se zvečer odpravi na ulico, je v nevarnosti, kajti noč ima svojo moč. Moč pa imajo tudi tisti, ki se zvečer "napojijo" z alkoholom in pokažejo svoj "živalski" obraz. Takšne obraze lahko vidimo predvsem v gostinskih lokalih.

Trenutno najbolj obiskan lokal na Ptuju je klub Romantika, vendar tam še ni prišlo do izgredov. Za to sta zaslužna redarja Ivica Matozovič in Dušan Ko-drič, ki tam skrbita za red in mir. Preden sta stopila med redarje, sta oba trenirala borilne veščine; tega še nista opustila, saj morata ves čas ostati v dobri

formi. Oba sta že na pogled nepremagljiva, vendar ne samo zaradi svojega videza, temveč zaradi dobre psihične pripravljenosti. Kalilce miru umirita že samo s pogledom, včasih uporabita be

sede, le redkokdaj pa strokovni prijem. To sta dokazala, ko so vinjeni občani hoteli stopiti v lokal, kar je prepovedano.

Danes se vse več pomembnih oseb odloča za varovanje zaradi groženj po telefonu ali pismih. Tudi za to poskrbita Dušan in Ivica, saj delata tudi kot telesna stražarja. Na seznamu tistih, ki

iščejo pomoč pri njiju, sem se znašel tudi sam. Svoje delo sta dobro opravila in tako sem našel svoja dva angela varuha.

Milan Krajnc

Varuha noči iz kluba Romantika

VITOMARCI / OBQNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA

Iztlajaio ivhilei-no razgledni€0

V soboto, 15. februarja, so se člani Turističnega društva Vito-marci sestali na 3, občnem zboru. Društvo šteje 50 članov, vodi pa Alojz Cigula. Pregledali so delo v preteklem letu in začrtali nove naloge. Tako so v plan dela za letos zapisali organizacijo kolesarskega trima in čistilno akcijo ter sodelovanje z drugimi društvi. Organizirali bodo več izletov in strokovnih ekskurzij. Do sedaj so krajane spodbujali k urejenejšemu kraju, v letošnjem letu pa bodo izpeljali tekmovanje za najlepše urejeno hišo in dvorišče v kraju. Nadaljevali bodo tudi akcijo "1000 vrtnic v Vito-marcih", poskusili pa bodo tudi izdati jubilejno razglednico ob 700. obletnici prve omembe kraja.

2.Š.

STOPERCE / POKAŽI, KAJ ZNAŠ

Vedno boliša prireditev

V veselem in prijetnem vzdušju je preživelo nedeljsko popoldne, 2. februarja, okoli 400 ljudi, ki so bodisi kot navijači bodisi le kot ljubitelji petja in glasbe prišli v Stoperce na Pokaži, kaj znaš. Prireditev je Kultumo-prosvetno društvo Stoperce organiziralo že tretjič in ugotavlja, da se leto za letom izboljšuje.

Prireditev je tekmovalna. Prijavljeni pevci in instrumentalisti so se pomerili ločeno v dveh tek

movalnih skupinah. Tekmovalcev je bilo kar 300 in so prišli od blizu in daleč, nekaj pa je bilo

tudi domačinov. Za vse lahko napišemo, da so se na odru več kot dobro izkazali, kar je potrdilo tudi navdušeno ploskanje občinstva v dvorani. Med pevci so za zmagovalko izbrali Klementino Žnidarko, med mojstri na instrumentih pa sta bili vsem najbolj všeč Valerija in Lih Mi-kulič s harmoniko in klarinetom. Kulturno-prosvetno društvo Stoperce je s pomočjo sponzorjev prvim petim v obeh tekmovalnih delih pripravilo nagrade, vsi sodelujoči pa so prejeli priznanja za sodelovanje.

Naš modri planet Zemlja sicer brez prestanka pleše s svojo družbo planetov in zvezd po vesolju, mi pa smo se po treh urah vendarle poslovili. Po izjavah obiskovalcev in tekmovalcev sklepamo, da so se imeli vsi prav zabavno in zato smo prepričani, da bomo naslednje leto srečali na četnem Pokaži, kaj znaš.

Aleksandra Jernejšek

16 - NASVETI

20. FEBRUAR 1997 - TEDNIK

Kuharski nasveti

Beluši - znanilii pomladi

Stebelna zelenjava nas razveseljuje s svojo svežino in razvije med kuhanjem prijetne vonjave. Te vrtnine gojijo že stoletja. Ker nekatera stebla hitro spremenijo barvo, jih hranimo in kuhamo v okisani vodi. Danes boste slišali le o eni stebelni zelenjavi, to so beluši.

Beluši so znanilci pomladi. Užitni so mladi poganjki, ki so glede na sorto in način pridelovanja različnih barv, od bele, zelene do vijoličaste. V Nemčiji najbolj slovijo beli ali bledo rumeni debeli beluševi poganjki, ki jih režejo iz kupčkov zemlje na gredah, preden pokukajo iz zemlje glavice. Italijani in Francozi pa imajo ravno nasprotno raje zelene ali vijoličaste beluši. Nasploh so zeleni beluši cenejši, ker jih lažje pridobivajo.

Vsi beluši se na sončni svetlobi obarvajo. Zaradi izrazitega okusa ima večina sladokuscev raje tanke zelene beluše. Vse beluše kuhamo ali v vodni pari, pri kater se obdrži večja hranilna vrednost in okus, ali v vodi. Ker so beluševe glavice zelo občutljive, jih nekateri kuhajo tako, da jih pobežejo v šop, postavijo v globoke lonce z manjšo odprtino v krop, tako da glavice molijo iz vode. Nakateri kuharji pa raje kuhajo glavice belušev v vodno pari. Ne glede na to, kje jih kuhamo ali kako, mora biti postopek zelo hiter, da ohranijo obliko in aromo.

Preden beluše uporabimo, jih moramo surove najprej tanko olupiti, ker imajo debelo olese-nelo lupino. Za zelene beluši je značilno, da jih olupimo samo

spodaj. Olupiti in pripraviti jih moramo tik pred toplotno obdelavo, ker se zelo hitro izsušrjo. Vse beluševe poganjke vedno lupimo kar se da natanko od zgoraj navzdol. Spodnji del beluša je ponavadi že prav tako olesenel, zato ga pri lupljenju odrežemo. Preden jih damo kuhat, je primerno, da jih s kuhinjsko nitjo povežete v manjše snopiče, ker tako lažje ravnamo z njimi, sploh če jih pripravljamo kot prilogo, lahko pa jih enakomerno narežemo, in če bomo iz njih skuhali juho, potem jih ni potrebno povezati.

Ko beluše nudimo kot prilogo, jih najpogosteje tik pred servi-ranjem zabelimo z maslom ali eno izmed maslenih omak. V vrhunskih kuhinjah pa jih najpogosteje ponudijo z malteško ali holandsko omako s sokom rdečih pomaranč in malo nari-bane pomarančne lupine. Pri nas pa jih radi pripravimo s pre-praženimi drobtinicami. Če pa jih ponudimo hladne, jih pred serviranjem zabelimo z olivnim oljem in limono ali winegrettsko omako, ki jo izboljšamo s sesekljanim trdo kuhanim jajcem in peteršiljem.

Iz belušev si lahko pripravimo tudi vrhunsko kremno juho, ki jo pripravimo tako, da na malo maščobe prepražimo na kolobar

je narezano jušno zelenjavo, kot je por, korenje, peteršilj in zelena. Za maščobo lahko uporabimo tudi margarino ali maslo. Zraven zelenjave dodamo beluševe olupke, ki jih seveda dobro operemo. Nato dodamo beluševa stebla, vršičke pa odrežemo in jih damo kuhat posebej v slano vodo ali vodno soparo. Nekoliko prepražene beluše pomokamo, zalijemo s kostno juho ali vodo, lahko pa prilijemo tudi vodo, v kateri smo posebej kuhali vršičke. Dodamo začimbe: sol, poper ali muškatni orešček. Kuhamo tako dolgo, da se vsa zelenjava popolnoma zmehča. Nato juho zmiksamo oziroma pretlačimo in ponovno prevremo, po potrebi še začinimo in okus tik pred servgiran-jem izboljšamo z limoninim sikom in kislo smetano. Kislo smetano lahko zamenjamo in juho izboljšamo z legirjem, ki ga pripravimo tako, da en rumenjak zmešamo z decilitrom kisle smetane. Ko legir vlivamo v juho, to že nekoliko prej odstavimo, da se umiri, in jo temeljito mešamo, najbolje, da s šibo. Beluševe vršičke damo v juho tik pred serviranjem v krožnik ali jušnik, po vrhu pretresemo s sekljanim zelenim peteršiljem. Za jušni vložek lahko uporabimo tudi prepečene kruhove kocke ali profiterole.

KRVODAJALCI

6. februarja:, Stanislav Nemec, Mihovci 32; Marjan Herga, Črmlja 5/a; Milan Borko, Gomila 22; Ivanka Kranja, Mali Moravščak 9; Anton Horvat, Godeninci 9; Zlatko Kralj, Desnjak 33; Srečko Bak-lan, Sp. Jablane 16; Janez Vese-lič, Moškanjci 90/b; Franc Draškovič, Dragonja vas 17; Martin Golenko, Sp. Jablane 10/a; Anton Frangež, Zg. Jablane 13; Jože Frangež, Sp. Jablane 3; Milan Kranjčič, Lancova vas 95; Branko Trčko, Sp. Jablane 11; Zvonko Cesar, Zg. Jablane 36; Emil Veler, Cirkovce 76; Štefan Trčko, Sp. Jablane 11;Slavko Kovačič, Cirkovce 60/d; Marjan Hazenmali, Mihovce 28; Stanko Lah, Pongrce 15; Janko Milošič, Jablovec 56/a; Robert Franc, Repišče 13/a; Janko Beranič, Pongrce 3; Robert Doliška, llčeva ul. 11; Leopold Zabukovšek, Dragonja vas 2; Terezija Milošič, Jablovec 56/a; Anton Strmšek, Zg. Jablane 28; Mirko Jernejšek, Dragonja vas 16; Ernest llovšek, Prežihova 20; Matej Pleteršek, Mihovce 20; Jožef Lah, Pongrce 8; Tomislav Korez, Sp. Jablane 51; Ivan Kirbiš, Vereja 4; Danilo Unuk, Zg. Jablane 38; Stanko Krničar, Pongrce 26/a; Hermina Zaje, Mihovce 54/a; Andrej Korez, Sp. Jablane 51; Štefka Luk-avski, Belšakova 69; Zlatko Met-ličar, Pongrce 5; Franc Hergan, Sp. Jablane 15; Jožef Zajšek, Hajdoše 60/a; Franc Teskač, Zg. Jablane 17; Maksimiljan Leskovar, Cirkovce 1; Roman Fridauer, KvedrovaS; Branko Mlakar, Šiko-le 78; Miran Babič, Tomšičeva 46; Franc Golob, Zg. Jablane 38/a; Anton Drevenšek, Župančičeva 13; Miran Trdin, Kopališka 7; Marjan Lah, Pongrce 15; Franc Ci-zerl, Gregorčičev drevored; Adolf Leva, Sp. Gorica 2; Leopold Žun-kovič, Šikole 20; Robert Lovec, Partizanska 21; Milan Teskač, Prepolje 16; Dragica Drevenšek, Župančičeva 13; Marjan Milino-vič, Cirkovce 49/a; Žiga Medved, Sp. Jablane 54; Danilo Beranič, Pleterje 31/a; Jože Teskač, Hajdoše 46; Branko Cajnko, Nova vas pri Ruju 10; Zlatko Košar, Župančičeva 1; Duško Brvar, Pla-ninčevih 17; Franc Lah, Betnav-ska 129; Roman Kociper, Videm

pri Ruju 13; Miran Jakolič, Mihovce 56; Miroslav Greifoner, Cirkovce 68/c; Anton Sagadin, Gerečja vas 61; Franc Trčko, Cirkovce 59/a; Stanko Libman, šercerjeve brigade 5; Anton Valentan, Sta-rošince 13; Jožek Vindiš, Šikole 14; Roman Podgoršek, Cirkovce 1/n; Ivan Lah, Mihovce 30; Robert Pšajd, Klepova ul. 14; Daniel Petrovič, Podvinci 124/a; Robert Medved, Mihovce 6; Stanko Zaje, Mihovce 54/a; Mladen Sobotič, Sp. Jablane 32; Zvonko Babič, Župečja vas 44; Milenea Kmetee, šikole 42; Slavko CizerI, Vinarje 82; Milan Fideršek, Zg. Jablane 16; Rozalija Sobotič, Sp. Jablane 32; Anton Lamberger, Cesta ob ribniku 23; Vinko Balkan, Zg. Jablane 30; Peter Dukarič, Sloven-jegoriška 1; Robert Žiher, Milana Skrbniška 5; Ivan Fras, Prineipo-val.

4. februarja: Roman Mesarič, Sta-rošinee 41/a; Ernest Zavernik, Grajena 28; Branko Prezelj, Podvinci 51/a; Franc Rižnar, Strmec 3; Milan Kranje, Grajena 36; Ed- | vard Jurgec, Lancova vas 68; Jo- | sip Smontara, Slovenska 46; Dra- I gica Gajšek, Vintarovci 73/a; Ma- | rija Štumberger, Stojnci 20; Dra- I go Kokot, Mihalovei 58; Andrej Vi- | dovič, Mezgovci 2/b; Srečko Si- I tar, Lancova vas 58; Marica Vido- | Vič, Dolena 19/e; Darja Grahel, ? Koritno 5; Miro Emeršič, Lancova J vas 56; Branko Kos, Praprotniko- ^ va 12; Andrej Kozel, Velika Varni-ea 6; Elizabeta Roškar, Strmec i 13; Ivanka Vidovič, Kraigherjeva | 27; Sandi Roškar, Pobrežje 146; i Ivan Kolenič, Finžgarjeva 19; Mi- i ran Jagarinee, Spuhlja 108; | Zvonko Zamuda, Gajevci 49; Mi- ^ ran Bezjak, Kiear 42; Silva Pre- ^ zelj, Podvinci 51/a; Janez Kokol, I Suha veja 8; Frane Slatič, Sp. Ve- "" lovlek 2; Jožica Starčič, Markovei 26/a; Stanko Vrbek, Cirkovce 42; Janez Kranje, Korenjak 6; Milena Štopfer, Pobrežje 32/a; Stanko Polič, Vintarovci 76; Stanislav Meznarič, Mezgovci 3; Marija -Kramberger, Ločki Vrh 6; Anton Horvat, Pobrežje 40/a; Franc Ma- | jerič, Sagadinova 13; Jožef Šilak, Nova vas pri Markovcih; Dušan CizerI, Destrnik 26; Jože Kolenič, « Finžgarjeva 19; Alojz Cajnko, Zagrebška 12; Franc Štumberger, | Nova vas 83. I

PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. /

KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 109. NAD

Vzgoja It kulturnosti

I* nad«

Znanje, pa naj seže od pravil lepega vedenja do najširšega političnega znanja, si je danes mnogo lažje pridobiti kot vzgojenost. V šolah se preveč gradi na osvajanju celo nesmiselnega znanja, vzgoja pa se prelaga na družino. Obenem pa starši, ker nimajo dovolj časa za otroka (in zato, ker sami taki vzgoji niso kos), pričakujejo, da bo vzgojno nalogo opravila šola. In ravno iz tega nesporazuma se je rodilo dejstvo, da kaže mladina v poprečju nižjo stopnjo kultiviranosti kot nekoč. Marsikatera stvar, ki jo imenujejo "napredna", je žal zgolj prostaštvo.

Kaj se razume pod nevzgoje-nostjo oz. nekulturnostjo in kakšen pomen ima to za duševno zdravje, se da ponazoriti na zelo poučnem primeru tehnične nekul-ture, ki jo srečamo pri planiranju in gradnji sodobnih mest in naselij, ter na problemih varstva okolja-

Populacijska ekspanzija in prenaseljenost (večina ljudi živi v mestih) sta vsekakor dejavnika z grozečimi posledicami za duševno zdravje ljudi. .Raziskave so pokazale, da je v mestih večje število psihoso-matskih obolenj, nazadovanje rojstev, večja umrljivost, večje število zapuščenih otrok, večji kriminal ipd., kot pa je to na podeželju. Poglejmo si primer New Yorka: deset odstotkov prebivalstva ožjega območja tega mesta izkazuje težke duševne motnje, v Minnesoti, kjer živi na kvadratni kilometer le 20 ljudi, pa je težke motnje opaziti le pri odstotku ljudi. Urbanisti ter mestne in

državne oblasti pa pri planiranju novih mest in naselij tega ne upoštevajo in raje kapitulirajo pred prenaseljenostjo. Prenaseljenost vsekakor ni edini vir frustracij v mestih. Za življenje v mestih je namreč značilno, da je bolj dinamično in zahteva od ljudi hitrejše spreminjanje stališč, vrednot in interesov ter s tem številnejše oblike prilagajanja. Vsemu temu so ljudje komaj še kos, posebej še ob burnih kulturnih, socialnih in družbenih spremembah.

Po mnenju strokovnjakov doživijo ljudje v mestih več stresov, razočaranj in omejitev, ki bi se jim bilo moč izogniti. Vsi vzroki še zdaleč niso proučeni, toda velik del odpade na dejstvo, da naselja, v katerih so ljudje prisiljeni živeti večino svojega življenja, ne ustrezajo njihovim osnovnim psihološkim in socialnim potrebam.

Najbolj usodne napake so

dobnega urbanega planiranja so:

- Naselja največkrat ne čuvajo in ne ohranjajo biotipa, to je skupne življenjske scenerije narave in človeka.

- Naselja največkrat ne zadovoljijo dveh človekovih potreb, to je potrebe po stiku s sosedi in potrebe po intimnosti. V lastnem stanovanju so ljudje zaradi slabe zvočne izolacije pogosto izpostavljeni vplivom iz okolja, zunaj stanovanja pa zanje ni dovolj družabnih prostorov.

- Sodobna naselja so zgrajena zgolj za eno starostno skupino -za odrasle, zaposlene ljudi, in še za te zelo slabo. Sovražna pa so za otroke in ostarele ljudi.

- Delovno mesto, mesto prebivanja in mesto zabave so v mestu ločeni, zaradi česar postaja mesto prebivanja zgolj neke vrste kolektivna spalnica.

Mnoge arhitektonske "rešitve" so v direktnem nasprotju s psihofizičnimi lastnostmi ljudi. Tako je bivanje v višjih nadstropjih stolpnic za človeka neugodno, na kar kaže tudi povezava med duševnim počutjem ljudi, obolenji srca in višjih etaž. Otroci npr., ki bivajo v višjih nadstropjih, hodijo v povprečju manj na zrak, manj se igrajo z vrstniki, kažejo večjo negotovost, manjšo samostojnost ipd.

O tem, kako človek ubeži iz takega okolja in še o čem pa, naslednjič.

BARBARIN MODNI KOTIČEK BARBARIN MODNI KOTIČEK BARBARIN MODNI KOTIČEK

MODA V OSEMDESETIH

Praktično smo že na prelomu stoletja, kar v tem primeru predstavlja tudi prelom tisočletja. Zato mislim, da je preteklo že dovolj časa, da se lahko z nekaj zdrave zgodovinske distance lotimo nekakšnega bežnega pregleda oz. površne analize oblikovanja v obdobju, ki mu skrajšano zelo radi rečemo tudi osemdeseta. Pri tem bomo za trenutek zajadrali tudi na nekatera druga področja oblikovanja, končali pa bomo seveda, kot vedno doslej, z modnim oblikovanjem.

Osemdeseta leta je definiral nov, mednarodni slog. Oblikovanje je postalo ključna stvar. Nov način interpretacije linij, materialov in prostora je šinil kot blisk skozi modni svet in ustvaril nezmotljiv videz.

osemdesetih, ki jih lahko označimo kot desetletje hedo-nizma in ponovno odkritega ekonomskega blagostanja, medtem ko so bila sedemdeseta v znamenju precejšnje gospodarske krize, je svet ponovno postal popolnoma "nor" na izdelke, podpisane s slavnimi oblikovalskimi imeni. Kaj torej lahko najdemo tako privlačnega v prelepem kosu oblačila ali kakem drugem izdelku, ki je avtorsko delo prej omenjenih osebnosti?

Ostanimo predvsem v modnem svetu. Oblačila so oblikovana zelo prefinjeno in pazljivo. Telesna razmerja so reinterpreti-rana na način, ki predvsem poudarja ta razmerja. Pri tem mislim predvsem na reze, ki so popolnoma ravni in tako močno naglašeni, ramena so široka in močno podložena, pri oblikovanju hlač pa je lahko zaslediti težnjo po širših krojih.

Ko že govorimo o osemdesetih, seveda ne moremo mimo Gior-gia Armanija, ki je, mimogrede, tudi moj najljubši modni oblikovalec. Armani je bolj kot kdorkoli predstavil image osemdesetih, ko je predstavil žensko, ki se rada spogleduje s klasičnimi moškimi oblačili. Razni jopiči.

ki segajo preko ravno krojenih dolgih hlač ali pa preko kratkih hlač, oblikovanih tako, da kažejo par z napornimi aerobnimi vajami lepo oblikovanih nog, so postali osnovni kos oblačila v vsaki ženski garderobni omari. Tudi moški se Armaniju niso mogli upreti. Njegova oblačila je denimo nosil Richard Gere v "Ameriškem žigolu", kjer smo lahko videli prototip narcisoidnega moškega osemdesetih. Giorgiovi modi se je preprosto težko upreti in sloviti "Time" ga je v tem obdobju na svoji naslovnici proglasil celo za "The Gorgeous" (Veličastni).

V istem obdobju je tudi skupi

na industrijskih oblikovalcev na novo interpretirala poželenje. Sami so svojo oblikovalsko smer oz. slog poimenovali "Memphis". Z enakim imenom se ponaša tudi domače mesto kralja rock&rolla Elvisa Presleyja in mesto v starodavnem Egiptu, kjer je stal tempelj boginje Ptah. Ime so izbrali slučajno nekega zimskega večera med razpravljanjem skupine prijateljev, ki so delili svoje revolucionarne poglede na dom in vsakdanje gospodinjske predmete. Skupino je vodil Ettore Sottsass in je bila sestavljena iz kar najrazličnejših posameznikov. Memphis kot nova oblikovalska smer s svojim značilnim slogom je predstavil barve in dekoracijo v funkcionalnem smislu, kot celoto, ki prijetno in sproščujoče vpliva na počutje stanovalca.

Osemdeseta so bila pretežno označena kot postmodernistična oz. raje kot reinterpretacija preteklih bolj ali manj sprejemljivih oz. bolj ali manj uspešnih slogov.

arhitekturi se je taka obliko*-valska koncepcija in usmeritev na primer kazala kot poživljajoča in sprejemljiva kombinacija sodobnih in tradicionalnih tehnik. Bogato in postavljajoče se desetletje je pomenilo zlato dobo vsega glamuroznega in sijočega.

V industrijskem oblikovanju je ta usmeritev predpostavljala izbiro svetlikajočih se materialov, kot sta na primer krom in jeklo, in uveljavitev koncepta, ki bivalno okolje vidi v zelo slikoviti in barvno usklajeni pojavi. Primer tega oblikovalskega sloga je na primer restavracija Manin v Tokiu (če ga boste kdaj obiskali, si te restavracije nikar ne pozabite ogledati), katere notranjo opremo je oblikoval Philippe Starck leta 1987.

Pa se po tem ekskurzu, ki nam

seveda nikakor ne more škoditi, posvetimo še malo osnovni temi, torej modi v oblačenju.

Tudi v modi je ta koncept pripeljal do osredotočenja na bleščeče materiale v barvi zlata ali na lurex ter na močno poudarjene linije, ki so obdobje blagostanja razglašali na ves glas.

e na kratko povzamem, ste osemdeseta preživeli "in", če ste popolnoma zaupali slavnim oblikovalskim imenom, ne da bi pri tem preveč trpeli ob pogledu na kopneče premoženje v svojem usnjenem mošnjičku, če ste torej svoje bogastvo brez zadrege kazali tudi navzven, a kljub temu uspeli zadržati pravšnjo mero okusa pri kombiniranju različnih kosov svetlikajočih se, bleščečih oblačil.

Toliko na kratko o nastopaških osemdesetih, ki so utelesila veliko že videnega v novi prestižni izvedbi. Prihodnjič pa obljubljam ponovno nekaj aktualnih napotkov za prihajajočo sezono. Upam, da se čez štirinajst dni spet srečamo. Pa zdravi ostanite.

Barbara Plaveč

TEDNIK - 20. FEBRUAR 1997

ŠPORT - 21

NAMIZNI TENIS / I. LIGA - ŽENSKE

Petovia - Ilirija Melitrade 0:7

Lanskoletne prvakinje lige niso imele doraslega nasprotnika, saj je NTK Petovia nastopila močno oslabljena. Katarina Golič ni igrala zaradi študijskih obveznosti, Špela Lukner pa je zbolela. Edini set je dobila Breda Mojsilovič proti Mojci Guzelj. Tokrat je prvič dobila možnost igranja v ligi Nina Selišek, a proti reprezentantkam ni imel prave priložnosti, da bi pokazala vse, kar zna.

Posamezni izidi: Zalezina -Guzelj 0:2, Selišek - Dermastja 0:2, Mojsilovič - Safran 1:2, Mojsilovič, Zalezina - Dermastja, Safran 0:2, Zalezina - Dermastja 0:2, Mojsilovič - Guzelj 0:2, Selišek - Safran 0:2.

MERKUR -PETOVIA 3:4

v boju za obstanek v ligi so se Kranjčanke okrepile s Cehovi-novo, kar pa ni zadostovalo za zmago proti NTK Petovia, saj je

bila Katarina Golič boljša od obeh nasprotnic. Dve piki pa je priigrala še Špela Lukner.

Posamezni izidi: Čehovin - Zalezina 2:0, Fojkar - Golič 0:2, Konečnik - Lukner 1:2, Čehovin, Konečnik - Golič, Lukner 2:1, Čehovin - Golič 0:2, Konečnik - Mojsilovič 2:0, Fojkar - Lukner 0:2.

Vrstni red: Ilirija Melitrade in Kajuh Slovan po 20, Šampionka 16, Petovia 12, Vektor Olimpija 8, Rakek 6, ŽNTK Ljubljana 3, Merkur 0.

I. LIGA MOŠKI • Mavrica Ilirija -Petovia 0:7

Proti igralcem Mavrice Ilirije Ptujčani niso imeli težkega dela. Po dva dvoboja so dobili Marinko Grbič in brata Zafošnik in enega par Grbič, G. Zafošnik.

KAJUH SLOVAN -PETOVL\ 3:4

s Kajuh Slovanom je bil dvoboj mnogo bolj izenačen in so

igralci z najtesnejšim izidom iztržili dve točki. Po dve zmagi za ekipo sta priigrala Grbič in Grega Zafošnik.

Vrstni red: Petovia 28, ERA 26, Škofije Scripta 22, Mavrica Ilirija 16, Fužinar Interdiskont 14, Gralan, Šampionka in Škofia Loka po 10, Kajuh Slovan 6, Merkur 2.

V soboto se bodo igralci NTK Petovie ob desetih pomerili z neposrednim konkurentom za prvo mesto v drugi ligi v dvorani Mladika. Zmaga bi pomenila neposreden vstop v prvo državno ligo.

MLADINSKO PRVENSTVO SV REGUE

v Murski Soboti so se pomerili mladinci in mladinke na mladinskem prvenstvu SV regije za posameznike in dvojice. Tokrat sta se izkazali Špela Lukner s prvim in Nina Selišek z drugim mestom.

Urška Rojko

PLAVANJE Absolutno tekmovanje v znamenju rekordov

Trodnevno Absolutno prvenstvo Slovenije v plavanju je bilo v znamenju rekordnih rezultatov, saj so plavalci in plavalke v 30 finalnih nastopih postavili kar 10 novih državnih rekordov. Mariborčanka Metka Šparovec in moška štafeta Ilirije iz Ljubljane sta postavila kar dva rekorda, Kajžerjeva, Mi-lenkovič, Mankoč in Tahirovič pa po enega.

Že 16 let je minilo, odkar je Ptuj zadnjič imel predstavnika v tako močni konkurenci. Po treh letih oživitve tega športa in trdega dela nam je uspelo dovolj kvalitetno pripraviti kar štiri mlade plavalce. Mitja Ličen, Matevž Božičko in Uroš Gojkovič so nastopili v disciplini 50 m prosto. Najbolje je plaval Matevž, saj se je s časom 27,52 uvrstil med plavalci, ki so bih tudi do 8 let starejši, na 18. mesto, med svojo generacijo pa je bil celo drugi. Bojana Kološič je plavala v disciphni 100 in 200 m delfin in se obakrat uvrstila na odlično 8. mesto. Ptujčani smo tako tudi prvič v celotni zgodovini ptujskega plavanja dobili predstavnika v finalu absolutnega državnega prvenstva.

Franjo Rozman

ŠAH

Ptujiani gostovali na Madžarskem

Na povabilo šahovskega društva Heviz-Kesztely so ptujski šahisti v swoboto in nedeljo gostovali na moštvenem tekmovanju v turističnem kraju Heviz na Madžarskem. Na tekmovanju, na katerem sta sodelovali še ekipi Gleisdorfa iz Avstrije in odlično madžarsko moštvo Za-laegersegi Csuti A. S K iz Zalae-gersega so ptujski šahisti presenetljivo zasedli drugo mesto. Nastopili so večinoma z mlajšimi igralci, ki jim je tekmovanje služilo kot odlična pripra

va pred načrtovanim turnirji.

V prvem kolu so ptujski šahisti premagali domačine s 4:2 in v drugem kolu nesrečno izgubili z ekipo Gleisdorfa z enakim rezultatom, finalno srečanje s profesionalno madžarsko ekipo pa so zasluženo izgubih z visokim rezultatom. Za ekipo Csuti A. SK iz Zalaegersega so nastopili izkušeni internacionalci G. Hor-vath, T. Horvath in F. Portisch, ki se jim Brglez, Roškar, Bohak, Žlender, Planjšek, Cvitanič in Napast, ki so nastopili na tem tekmovanju za ptujsko ekipo, niso resneje upirali in so izgubili s 5:1. V moštvu Šahovskega društva Ptuj so bili s polovičnim izkupičkom najuspešnejši

Roškar, Bohak in Napast.

Končni vrstni red tekmovanja: SK Zalaegerseg A. Csuti 16,5 točke, ŠD Ptuj 7 točk, Heviz-Kesztely 6,5 točke in Gleisdorf 6 točk.

Janko Bohak

PTUJ / SKUPŠČINA BOKSARSKEGA KLUBA

Izbrali novo vodstvo

člani boksarskega kluba Ptuj so se zbrali na redni letni skupščini. Vzdušje v klubskih prostorih je bilo zelo dobro, saj so bili prisotni tudi gostje, med njimi ptujski podžupan Ivan Jur-kovič. Pred skupščino so si lahko navzoči ogledali lepo urejene klubske prostore, ki so bili končani samo nekaj ur pred tem.

Natančno pripravljeno gradivo je prikazalo zadnje obdobje, ko so ptujski boksarji dvakrat osvojili naslov državnih prvakov, enkrat pa so bili drugi ter vedno dobro organizirali najkvalitetnejšo slovensko boksarsko prireditev - ptujsko Zlato rokavico. Predsednik BK

Ptuj Janko Gabrovec je opisal delo v preteklem obdobju, ko je bilo potrebno veliko postoriti, da so se razvili na najboljši boksarski klub v Sloveniji. Veliko odpovedovanja je bilo, da so prišli do svojih klubskih prostorov, kjer bodo lahko v miru vzgajali bodoče ptujske boksarske rodove. Prav tako zelo po-

Albert Skok, novi predsednik BKPtuj. Foto: Kosi

drobno poročilo je podal trener BK Ptuj Albin Mere.

Po podelitvi klubskih priznanj in praktičnih nagrad so za novega predsednika izvolili Alberta Skoka, za podpredsednika pa dosedanjega predsednika Janka Ga-brovca, izvolili pa so tudi druge organe v BK Ptuj.

Novega predsednika in vodstvo čaka veliko dela, če želijo še naprej ostati najboljši boksarski klub v Sloveniji in dvigniti delo kluba na še višji nivo. Ob tem so jim izrazili podporo gostje. Na koncu so boksarji in trener podelili skromno darilo dosedanjemu predsedniku kluba Janku Gabrovcu za izjemno zaslužno delo v preteklem obdobju.

Danilo Klajnšek

JUDO

Jože Mann deveti

Judoist iz Gorišnice Jože Marin je nastopil na tekmi svetovnega pokala, ki je bila v avstrijskem Leodingu. V njegovi kategoriji je bilo 19 tekmovalcev, a Jože Marin ni ponovil dobre uvrstitve, kot je bila tista v Sofiji. Osnovni razlog je bila poškodba, ki jo je staknil v prvem krogu.

Jože Marin je najprej premagal Čeha Kolbla in Avstrijca Suviča, izgubil pa z Japoncem Kosejem, sicer kasnejšim zmagovalcem, in Tunizijcem Agrebijem, ki je na koncu osvojil tretje mesto. Judoist Gorišnice Jože Marin bi sicer moral biti na reprezentančnih pripravah v Celju, kjer se najboljši slovenski judisti pod vodstvom trenerja reprezentance Štefana Čuka pripravljajo za nastop na tekmovanju v Mariboru - za Baumgartnerjev pokal.

DK

22 - ŠPORT

20. FEBRUAR 1997 - TEDNIK

TENIŠKE NOVICE

# Odprti prvenstvi do 14 let

Rok Galun se je na OP ŠPORT

PLUS v Ljubljani za igralcev do 14 let uvrstil v četrtfinale. Tam pa je bil uspešnejši od njega Matic Omrzel (Triglav Kranj) z rezultatom 4/6, 6/7. Omrzela je Galun letos že premagal, in sicer v finalu OP Ljubljane do 14 let.

Ajada Brumen pa je odlično igrala na OP SPIN v Domžalah. V četrtfinalu je premagala Tinko Uranjek (Tenis akademija Žalec) 6/3, 7/5 od katere je pred mesecem dni izgubila v Ljubljani. V polfinalu je Ajdo premagala Saša Britovšek 3/6,4/6.

# Odprto prvenstvo do 16 let

V Litiji so dekleta igrala na odprtem prvenstvu do 16 let. Iz teniškega kluba Ptuj sta na turnirju nastopili Alenka Gojčič in Tjaša Kovač.

Tjaša Kovač je s svojimi odličnimi nastopi dosegla svoj največji uspeh, saj se je uvrstila v polfinale. To je uspeh, ki so ga trenerji Kovačevi napovedali že lani, vendar se ji po poškodbi roke (zvin na atletskem tekmovanju) in smoli pri žrebu ni in ni posrečilo. Pohvaliti jo velja za njeno izredno delavnost in pokončno držo, ki se prav gotovo manifestira skozi ta uspeh.

Alenka Gojčič se je uvrstila V četrtfinale. Igrala je s Tajano Mlakar (TA Breskovar) in po dveh urah igre in petih spornih odločitvah vrhovnega sodnika izgubila s 4/6, 6/7, čeprav je v drugem nizu vodila že s 4/1.

Ta konec tedna bodo v Domžalah nastopili fantje do 16 let.

(TK)

ROKOMET

Preverit B - Pyramidia 22:22 (10:9)

^Pyramidia: Rihtarič, M. Šandor 2, Kelenc, Margušič 2,1. Ivančič 4, Žnidarič, F. Šandor 7, Ranfl 5, D. Ivančič 2, Firbas, Korpar, Tement

Rokometaši Pyramidie iz Moškanjcev se z gostovanja v Slovenj Gradcu vračajo s točko. Po začetnem vodstvu domačih igralcev so gostje ves čas imeli igro in vodstvo v rokah. Vodili so že s tremi zadetki, vendar so ob koncu prvega polčasa naredili preveč napak in dali priložnost domačinom, da so povedli za zadetek. V nadaljevanju srečanja so igralci Pyramidie najprej rezultat izenačili, nato pa povedli, toda ponovilo se je nekaj zadnjih minut iz prvega polčasa. Nato so gostje morali loviti domačine in I. Ivančič je le uspel rezuhat izenačiti, s tem zadetkom pa so igralci Pyramidie prišli do pomembne točke. (Danilo Klanjšek)

PLANINSKI KOTIČEK

Počitnice malo drugače

Počitniški čas je še kako primeren za izlete, zato smo se odločili, da vas povabimo prvi dan v počitnicah, to je v ponedeljek, 24. februarja, na počitniški potep po Halozah. Odhod bo ob 7. uri z avtobusne postaje Ptuj, povratek okoli 17. ure. Hrano si bomo napravili v nahrbtnik kar doma, vzeli s seboj veliko dobre volje in prijetnega razpoloženja in dan bo prav počitniški. Ne verjamete ? Pridružite se nam! Smer poti naj bo zaenkrat skrivnost, cena prevoza je okoli 500 SIT. S seboj vzemite tudi DNEVNIK HALOŠKE POTI. Na izlet vabimo tudi starše. Če bi bilo vreme zelo slabo, izlet odpade.

Letos pade v počitniški čas tudi POHOD PO JURČIČEVI POTI, ki smo se ga Ptujčani udeležili že trikrat. Izlet bo v soboto, 1. marca. Odhod posebnega avtobusa bo ob 5.15 izpred šole Ljudski vrt, povratek okoli 20. ure. Pot je prijetna, položna, večjih vzponov na poti ni. Začetek je v VIŠNJI GORI, kamor nas pripelje avtobus. Nato se sprehodimo do POLŽEVEGA, kjer nas čakata kontrolni žig poti in počitek. Od tu dalje se pot polagoma spušča vse do Muljave. Sprehodili se bomo po krajih, ki so znani iz Jurčičevih povesti in romana DESETI BRAT. Iz teh krajev je doma večina Jurčičevih literarnih junakov. Vsa pot je markirana s posebnimi markacijami. Prijazni domačini poskrbijo za pohodnike, da ne odidejo iz njihovih krajev lačni in žejni. Ob poti postavijo stojnice z dobrotami kmečkih gospodinj in dobrih gospodarjev. Suhi krhlji s poti so lahko še dolgo prijeten posladek in spomin na prehojeno pot. Ste se že odločili, da se nam pridružite? Prijave so možne na PD Ptuj v

Prešernovi ulici do torka, 25. februarja. Cena avtobusnega prevoza je 1.500 SIT. Prijavite se lahko tudi pri vodnici izleta.

Planinci svetujemo, da preživite s svojimi otroki kakšen dan počitnic v naravi. Tudi v okolici Ptuja so zanimive in privlačne poti, ki jih po krivici zanemarjamo. Ali ste se že kdaj podali proti MET-NEMU VRHU do DRSTELJE, kjer se je rodil naš veliki slavist dr. Matija Murko? V kmečkem gostišču Lacko se lahko še okrepčate. Druga pot nas lahko popelje mimo Urekovih v Grajeno in mimo Potrčeve domačije na Štukih nazaj proti Ljudskemu vrtu. Zanimiv potep je lahko tudi proti ŠTURMOVCU, kjer se v teh dneh že oglašajo pomladni spevi naših zanimivih ptic. Poti niso zahtevne, so pa prijetna sprostitev, prava priložnost za kakšen prijeten klepet z otroki, za katere ne najdemo veliko časa.

Tudi po gradovih tod okoli se lahko sprehodimo. Grad TURNIŠCE je lahko izhodišče za kar nekaj izletov. Mimo gradu Ristovec se lahko odpravimo proti Dornavi in še naprej do Muret-incev. Planinci smo se poskusili povzpeti tudi že na ptujski grad, od koder smo se podali na ogled ptujskih znamenitosti in na kopanje v TERME.

Včasih je potrebna smo dobra volja in kakšen namig prijatelja pa se že tudi na domačem pragu lahko počutimo kot pravi planinci. Planinstvo je način življenja, ne samo hoja v visokogorje. Tu se pričenjajo treningi tudi az zahtevne ture poleti. Na to ne bi smeli pozabiti.

Prijetne počitnice vam želim!

ViktoriJaDabič

Z VLAKOM NA JANCE

Pester program izletov, pohodov in drugih aktivnosti, ki jih je Planinsko društvo Ptuj organiziralo v februarju, končujemo s povabilom na prijeten sobotni izlet na Janče (792 m). Vrh istoimenskega hriba, po katerem se imenuje tudi prikupna vasica, sodi med najbolj priljubljene izletniške ter predvsem planinske točke ljubiteljev gora iz Ljubljane in okolice. Razlogov, ki privabijo vsako leto na Janče veliko planincev, je več. Med najpogosteje poudarjene sodita nedvomno bližina železniške postaje Jevnica s pogostimi povezavami v smeri Ljubljane in Zidanega mosta, od koder sta slabi dve uri zmernega hoda, ter velik planinski dom v središču vasi. Poleg omenjenih prednosti družbene narave pa je glavni vzrok obiska Janč vsekakor čudovita pokrajina in obilica skritih kotičkov, ki nam ponujajo svojevrstne razglede na območje med Ljubljansko kotlino na eni ter dolenjskimi griči in Posavskim hribovjem na drugi strani. V zadnjih letih postajajo Janče vse pogostejši cilj tudi za štajerske planince, zato naj bodo pričujoče besede dovolj mikavne.

da se nam v soboto, 22. februarja, pridružite na skupnem izletu ptujskih in mariborskih planincev na Janče.

Planinci in ljubitelji gora se zberemo ob 6.30 uri na železniški postaji v Ptuju, od koder se z vlakom IC Mura popeljemo do Jevnice. Sledila bo prijetna, vsega dve uri trajajoča hoja do planinskega doma, kjer nudijo domači planinci iz PD Litija izvrstno hrano in pijačo. Po daljšem počitku bomo z vrha sestopili nazaj v Jevnico, od koder se bomo vrnili v Ptuj ob 17.25 uri. Opremite se planinsko, za hojo po sredogorju (planinski čevlji) ter vremenskim razmeram primerno. Hrana iz nahrbtnika in v planinskem domu. Cena izleta, ki vključuje organizacijo, vodenje in povratno vozovnico za IC vlak do Jevnice pri Ljubljani, znaša za člane PD 780 SIT, za mlade planince 700 SIT ter nečlane PD 1200 SIT. Prijave z vplačili sprejemamo v društveni pisarni na Prešernovi 27 do petka, 21. februarja. Preživite prijeten dan v družbi ptujskih planincev, zdravemu življenju naproti pa povabite tudi prijatelje, sorodnike in znance. Vodil vas bo Uroš Vidovič s sovodniki.

KARATE - DO KLUB PTUJ

Odliino peto mesto Lidije Cafuta

Slovenska reprezentančna ekipa je v Sofiji odlično zastopala državo, saj je Miha Božič iz Idrije v srednji kategoriji zasedel tretje mesto, Ptujčanka Lidija Cafuta pa odlično peto mesto v težki kategoriji, oba v športnih borbah.

Lidija je v prvi borbi s 3:1 premagala Norvežanko, v drugi borbi Estonko 6:0, v polfinalni borbi za tretje mesto pa je zelo tesno izgubila z Nemko 5:6.

Prvenstva se je udeležilo 442 najboljših tekmovalk in tekmovalcev iz 35 držav.

Andrej Cafuta

Lidija Cafuta v borbi.

TEDNIK 20. FEBRUAR 1997

ŠPORT - 23

ODBOJKA # Marsel -Zgornja Savinjska 3:1

v derbiju kroga v l.B DOL so odbojkarice ptujskega Marsela uspele po 96 minutah igre uganiti zelo močno ekipo Zgornje Savinjske, pri katerih nastopata dve kvalitetni ruski igralki. Pred polno športno dvorano Mladika so bolje pričele gostje in v prvem nizu po ogorčeni borbi zmagale. To je delovalo kot opomin za domače odbojkarice in so že naslednji niz prepričljivo dobile ter zmagale še v naslednjih dveh. Rezultati nizov: 11:15, 15:7, 15:13, 15:9. S to zmago so brez poraza prevzele prvo mesto v 1. B DOL za ženske. Med dobrimi domačimi odbojkarcami sta izstopali Marjana Gojkošek in Nevenka Merhar. Ptujčanke so nastopile v postavi: Viniševa, Ze-nunovičeva, Habjaničeva,

Emeršičeva, Intiharjeva, Klajde-ričeva, Lipovčeva, Godčeva, Gosa-kova, Gojkoškova, Prauhartova in Merhar jeva.

Danilo Klajnšek

NOGOMET • Drava -Bakovci 2:2(1:1)

Strelci: 1:0 Pučko (7), 1:1 Kerčmar (15), 2:1 Gojkošek (60), 2:2 Kokaš (72)

Drava: Lešnik, Koren, Fanedl, T. Vršič, Hotko, A. Vršič, Pučko, Zec, Lučič, Vogrinec in Vesenjak. Nastopili so še: Sraga, Volk, Kara-novič in Gojkošek.

Nogometaši ptujske Drave so v petem pripravljalnem nogometnem srečanju nastopili proti močnemu tretjeligašu iz Bakovcev v Hajdošah, da bi vsaj malo ohranili ptujsko igrišče. Srečanje je bilo izredno živahno, na težkem igrišču so igralci obeh moštev prikazali hitro igro, vendar brez prave kontrole žoge.

Danilo Klanjšek

NOGOMET •Aluminij-FC Gnass 0:2 (0:1)

Strelca: 0:1 Suppan (30), 0:2 P. Puntigam (72)

Aluminij: Horvat, Kristofič, Zemljič, Pole, Emeršič, Grbavec, Zrnko, Rozman, Boškovič, Gerečnik, R. Hojnik. Igrali so še: J. Šmigoc, L. Šmigoc, Stimberger, Hertiš, Vindiš, Zelko, Krajnc,

Lončarič, Habjasnič, Ivančič in Fridl.

Po sobotni zmagi proti članu 1. mariborske lige Zlatoličju, so nogometaši Aluminija proti četrtoli-gašu Gnassu delovali močno utrujeni. Na tekmi je prišlo do nekaj poškodb igralcev Aluminija. Upajmo, da niso resnejše.

Danilo Klajnšek

ODBOJKA # Prvenstvo ŠC Ptuj

Dekliški in fantovski odbojkarski turnir v Šolskem centru Ptuj sta bila zanimiva ter sta postregla z obilico privlačnih dvobojev. Ekipe so bile izredno izenačene, izidi tekem negotovi do konca, vmes pa številni preobrati. Vsi nastopajoči so bili zelo aktivni, z dobro igro v polju, na mreži in tudi v napadu. Odlikovali so se še s servisom in sprejemom.

Rezultati - dijaki: PTKŠ - EŠ 2:0, PTEŠ - PTSŠ 2:0, GIMN. -PTKŠ 2:0, EŠ - GIMN. 2:0; za tretje mesto: PTSŠ - PTKŠ 0:2, za prvo mesto : PTEŠ - GIMN. 2:1; dijakinje: PTKŠ - EŠ 0:2, GIMN. - PTKŠ 2:0, EŠ - GIMN. 2:0. Vrstni red: 1. EŠ,2. GIMNAZIJA, 3. PTKŠ.

Ivo Komik

MALI NOGOMET

L LIGA • Petovio Mila - Cariote 9:6 (3:2)

Strelci: 0:1 Majcen (7), 0:2 Lepe-nik (17), 1:2 Klinger (19), 2:2 Klinger (21), 3:2 Mihdragovič (26), 4:2 Arlič (31), 5:2 Huzjak (33), 5:3 Lepenik (38), 6:3 Leben (41), 6:4 Brglez (43), 7:4 Arlič (44), 8:4 Milodragovič (51), 8:5 Lepenik (53), 9:5 Khnger (55), 9:6 Zemljič (60)

Petovio Mila . Komik, Najvirt, Arlič, Huzjak, Milidragovič, Hrastnik, Klinger, Leben.

V derbiju ekip z dna prvenstvene razpredelnice so nogometaši ptujske Petovio zasluženo slavili pomembno zmago. Začetek ni obetal najboljšega, saj so gostje povedli z dvema zadetkoma razlike. No, tokrat so bili domači igralci zelo razpoloženi, predvsem pa Boris Klinger, ki je z dvema zaporednima za

detkoma rezultat izenačil. Svo) delež je prispeval Milidragovič. To je že povsem druga igra ekipe Petovio Mila, kot je bila v prvem delu prvenstva, ko je bila na Ptuju razprodaja točk. Domači trener Mirko Anžel pa še vseeno ni povsem zadovoljen. V naslednjem krogu ptujski nogometaši igrajo v Ljubljani z zelo dobro ekipo Vuko Rogič.

Danilo Klajnšek

L LIGA MNZ PTUJ

Rezultati zaostalih tekem 7. kroga: Bistro Špic - Krona Zagi 4:7, Bistro Milena - C.Canon Ambien-te 0:3 p.f (moštvo Bistro Milena ni prispelo na tekmo) I.SLONČEKAl.KAC 7 5 1 1 41:2216

2. DABTEAM 7 5 0 233:1715

3.BUTIKIVANA 7 5 0 231:2215

4. PRI TONETU 7 5 0 233:2516

5. KRONA ZAGI 7 4 0 337:2612

6. VITOMARCI PETLJA 7 3 1 340:2810

7. BISTRO ŠPIC 7 3 0 434:34 9

8. PODLEHNIK 7 2 0 514:22 6

9. C.CANON AMBIENT 7 2 O 519:15 6

10.BISTRO MILENA 7 0 0 714:55 0 Razpored za soboto, 22. februarja

- dvorana CENTER: 16.00 C.Canon Ambiente - Pri Tonetu, 16.50 Krona Zagi - Bistro Milena, 17.40 Dab Team - Bistro Špic. 18.30 Bu-tik Ivana - Slonček A.L. Kac, 19.20 Podlehnik - Vitomarci

2. LIGA MNZ PTUJ

1.GASTR0ŽETALE 6 4 11 23:16 13

2. JURŠINCI 5 4 01 24:16 12

3. MAJŠPERK 5 3 20 27:16 11

4. RAJH DRAŽENCI 5 3 11 19:15 10

5. CIRKULANE 5 2 12 15:10 7

6. ZAVOD 93 6 2 13 22:30 7

7. SESTRŽE 5 2 03 13:16 6

8. TELEKOM 5 1 04 10:21 3

9. ZG. PRISTAVA 6 O 06 16:29 O Razpored za soboto, 22. februarja

- dvorana CENTER: 12.30 Zg.Pristava - Cirkulane, 13.20 Juršinci - Rajh Draženci, 14.10 Majšperk - Telekom, 15.00 Sestrže

- Gastro Žetale.

Branko Lešnik

SKUPŠČINA RK DRAVA

Nii vestif še manj odgovornosti

NEUSPELI SKUPŠČINI ROKOMETNEGA KLUBA DRAVA OB ROB

Dolgo pričakovana skupščina Rokometnega kluba Drava Ptuj je končno zagledala luč sveta. Na las pa je bila podobna prejšnji. Zbrali so se namreč samo ijgralci, trener, sekretar, nekaj staršev in direktor Športnega zavoda Ptuj Stanko Glažar. Od vodstva kluba - predsednika kluba in ptujskega podžupana Ervina Hojkera, sicer človeka, ki je od ptujskega župana zadolžen za šport, predsednika kluba Boža Vukašinoviča, Nika Kranjca in Borisa Gobca - pa je bila megla. Vsaj gospodu Gobcu se je zdelo toliko vredno, da se je opravičil zaradi bolezni.

In kaj naj bi igralci sami počeli? Normalno: vodili klub, pridno trenirali in dosegali vrhunske rezultate. No, gospodje, lepo prosimo za minuto odmora. Tudi odstopiti je častno, saj ste ob prevzemanju funkcij vedeli, v kaj se spuščate in kaj bi bila vaša dolžnost.

Mogoče igralci niso primerni vašemu ratingu, še manj primerni, da so sklicatelji neke skupščine, ki se potem sprevrže v razširjeni sestanek. Za usodo kluba vam je bilo zelo malo oziroma čisto nič mar.

Izgovorov bi moralo biti dovolj, a čas teče naprej. Od obljub, ki ste jih dali, ni ničesar. Še več! Pozabili ste, da se bliža polagoma konec prvenstva in da bi lahko bilo s ptujskim moškim rokometom konec. Ali je to cilj? Verjetno kljub svoji markantnosti tega ne boste doživeU.

Pa kako je vse skupaj enostavno. Namesto zavajanja bi prišH pred igralce, starše, ljubitelje rokometa in dejali: "Res ne gre, dajmo skupaj nekaj narediti." Samo uro in koledar ste pozabili. Vsak glas, vsaka beseda v odgovor ali nasprotna kritika bo dobrodošla, če bo namenjena razreševanju težav v ptujskem moškem rokometu. Podrobnosti za vodstvo niso bistvene. Bo že nekdo. Sicer bi se morali zavedati, da še ni prepozno. A časa je vedno manj. Vi res ne bost trpeli, ampak rokometaši vseh selekcij v klubu, ki jih je vedno manj. Pa ne zaradi pisanja in razkrivanja nedela, ampak zaradi nedela ljudi, ki so z nasmehom in veseljem sprejeli vodenje RK Drava iz Ptuja.

D. Klajnšek

SV. TROJICA / OBČNI ZBOR PD HAKL

Leto dni planinskega društva

Planinsko društvo Hakl je bilo ustanovljeno aprila lani in ima blizu 100 članov. Vodi ga Dragotin Kuster.

V lanskem letu so organizirali devet izletov. V počastitev 800-let-nice Lenarta so se odpravili tudi na Triglav. Izletase je udeležilo več kot 40 udeležencev. V lanskem letu so tudi pričeli s tečajem za planince vodnike, oktobra so bili sprejeti v Planinsko wezo Slovenije in postali so člani Športne zveze Lenan. Izdelali so tudi svoj zaščitni znak.

V soboto, 15. februarja, so se zbrali na 1. občnem zboru in v program dela za letos zapisali, da bodo organizirali 7 izletov in pohodov, dokončali tečaj za planince vodni

ke, organizirali martinovanje, delno opremih planinske vodnike z najsodobnejšo opremo, ustanovili sekcijo planinskih vodnikov in skrbeli za povezanost društva z drugimi društvi v KS Sv. Trojica. Skupaj s PD Lenart nameravajo urediti planinsko pot po občini Lenart ter urediti obeležje na domačiji Frana Kocbeka, ki je bil doma iz Ločkega Vrha pri Benediktu, ima pa velike zasluge za razvoj planinstva v Savinjski dolini, saj je leta 1926 izšla njegova monografija o Savinjskih Alpah.

Zmago Šalamun

ROKOMET/1.B LIGA

Drtnfa ' Goreit/e 8 31:24(14:11)

Drava: Krauthaker, Valenko, MešI, Pučko 11, Šeruga, Belšak 6, Potočnjak 4, Pisar 2, Djekič, Hrnjadovič 7 (4), Osterc 1.

V zelo pomembnem srečanju v borbi za obstanek so rokometaši ptujske Drave le uspeli slaviti. Ves prvi polčas so vodih z zadetkom ali dvema, v 28. minuti, ko je vratar Krauthaker ubranil sedemme-trovko, pa so domači prišli do treh zadetkov prednosti.

V drugem polčasu je bila podobna situacija. Rokometaši Drave so se uspeli oddaljiti na večjo razliko sedem minut pred koncem, ko so zaigrali nekoliko hitreje in prišU do sorazmerno visoke zmage.

V naslednjem kolu bodo igrali v gosteh proti prvouvrščeni ekipi Škofljice.

Danilo Klajnšek

PTUJ / PROGLASITEV NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV IN ŠPORTNIC

Naslova Maji Ozmec in Aleksandru Beljavskemu

Dvorana Šolskega centra na Ptuju je bila prizorišče podelitev priznanj najboljšim športnikom in športnicam Mestne občine Ptuj. Priznanja so prišle v roke najboljšim, kar je tudi nagrada za njihovo delo v preteklem letu, predvsem pa za njihove rezultate v letu 1996. Prizorišče je bilo svečano, dvorana polna, program primeren. Športni zavod Ptuj je v sodelovanju s Športno zvezo Mestne občine Ptuj svoje poslanstvo opravil zelo korektno. Slavnostni govornik ptujske podelitve je bil ptujski podžupan Ervin Hojker.

Priznanja so zares dobili najboljši. V konkurenci osnovnih šol so jih prejeli: 1. OŠ Ol^a Meglič Ptuj, 2. OŠ Mladika, 3. OS Ljudski vrt, 4. OŠ Markovei; srednje šole: dijakinje: 1. Gimnazija Ptuj; dijaki: 1. Ekonomska srednja šola Ptuj. Priznanja zaslužnim športnim delavcem: Andrej Cafuta, Klub DO, Zvonko Glažar, ŠD Hajdoše, Franc Ivančič, AK Ptuj, Jožica Feguš, PD Ptuj, Stane Le-pej, KK Perutnina Ptuj, Aleksander Mlakar, DTV Panizan Ptuj, Marija Pulko, SD Ptuj, Silva Skle-dar, KBV Ptuj, Jakob Rajh, ŽOK Marsel, Darja Šori, Plavalni klub

Ptu), Uroš Vidovič, PD Ptuj, Janez Tašner, ŠD Grajena, Simon Strček, JK Drava, Franček Ljubeč, Društvo invalidov, Smiljan Vajsbaher, KMN Poetovio Ptuj. Priznanja državnim prvakom in reprezentantom v kolektivnih športnih panogah: Damjan Kavčevič, Branko Fidler, Andrej Vindiš, Boštjan Brumec, Tanja Plohi, Mateja Erlač, Nadja Šibila, Matej Šibila, Uroš Prelog, Damjan Golub, Žan Kovačič, Maja Volge-mut in Ines Kacjan - vsi KBV Ptuj ter Boris Horvat, Robi Holc, Dušan Rakuš, Miro Fleischer, Klemen Brumen, Boštjan Zemljič, Jože Zelenko in Boštjan Kerin -

vsi Boksarski klub Ptuj in Nikola Seničič, JK Drava, David Valič, SD Ptuj, Sašo Porok, SD Ptuj, Alenka Peteršič, SD Ptuj, Špela Lukner, NTK Petovio, Mirko Vindiš, AK Ptuj, Danilo Piljak, ŠŠD OŠ Ljudski vrt, Damjan Bezjak, Srdan Gojkošek, Boštjan Koren, Davorin Fridauer, Damjan Vogrinec, Mitja Lah, Aleš Čeh, Simon Grabrovrec, Matej Topolovec in Aleš Jučec - vsi NK Drava. Pokal za osvojitev naslova državnega prvaka: Boksarski klub Ptuj in Klub borilnih veščin Ptuj.

Pokale za najuspešnejše ekipe prejmejo: padalska članska ekipa Aero klub Ptuj, člani SD Ptuj, NK Drava - članska ekipa, članska ekipa JK Drava.

Najuspešenjše ženske ekipe: NTK Petovio Ptuj, ŽOK Marsel Ptuj.

Najuspešnejši trenerji: Filip Leščak, JK Drava, Nagib Zenuno-vič, ŽOK Marsel, Marijan Blou-dek, NK Drava, Vladimir Sitar, KBV Ptuj, Žarko Markovič, AK Ptuj, in Albin Mere, BK Ptuj. Priznanje je dobil tudi Srečko Majcenovič iz SD Ptuj.

Pri dekletih je športnica Ptuja za leto 1996 Maja Ozmec iz Kluba borilnih ^ veščin Ptuj, 2. Anita Ličina, ŠD Ptuj, 3. Maja Žižek, AK Ptuj, 4. Andreja Razlag, KK Miroteks Celje, 5. Lidija Cafuta, Karate DO Ptuj, 6. Marjana Gojkošek, ŽOK Ptuj.

Pri moških je prvo mesto osvojil šahist ŠD Ptuj Aleksander Bel-javski, šahovski Velemojster, 2. Davorin Gabrovec, KBV Ptuj, 3. Dejan Zavec, Šola boksa Tehcen-ter Ptuj, 4. Sebastian Kolednik,JK Drava Ptuj, 5. Tomaž Pliberšek, Aero klub Ptuj, 6. Nastja Čeh, NK Drava Ptuj.

Danilo Klajnšek

Proglasitev športnikov Ptuja. Foto: Langerholc

ROBERT IN ALENKA

USPEŠNA V NITRI

v soboto in nedeljo je bil veliki mednarodni turnir najboljših strelcev in strelk v Nitri na Slovaškem. Tekmovanja sta se udeležila tudi najboljša mladinca Ptuja Robert Šimenko in Alenka Peteršič. Robert je streljal odlično, saj je prvi dan s 543 kr. bil štirinajsti, drugi dan pa s 539. kr. dvanajsti. Alenka je bila v skrbeh zaradi temperature, a je zmagala volja, da izkoristi priložnost mednarodnega nastopa. Prvi dan je bila trinajsta s 339 kr., drugi dan pa štirinajsta.

DOPISNA LIGA # Zmagovalca Gril in SD Ptuj

v nedeljo so bile v Postojni polfinalne borbe z zračnim standardni orožjem. V streljanju

s standard zračno pištolo so po pričakovanju zmagali strelci SD Ptuj (Milan Stražišar 544, Slavko Ivanovič 357 in Franc Bedrač 363) s 1064. krogi, za 18 kr. pred drugouvrščeno ekipo Kranja 1046. Tretji so bih strelci Kamnika 1045., četrti SD Ptuj-Petlja 1036, peti Repentabor-Sežana 1021, šesti pa MIP Ptuj 1016 kr..Ekipa Petlja je nastopila v sestavi: Izidor Pulko 339, Matija Potočnik 347 in Marjan Gril 350 in je dosegla največji uspeh do zdaj, saj se je uvrstila v finale državne dopisne lige. Strelci MlP-a Zvonko Hajduk 347, Danilo Janžekovič 305 in Ludvik Pšajd ml. 364 k. So za las ostali brez finala.

Posamezno so se uvrstili v finale Slavko Ivanovič 357 kr. kot peti, Franc Bedrač 363 kr. kot tretji in Ludvik Pšajd 364 kr. kot drugi. Pri mladincih je bila ptujska posamezna zmaga. Zmagovalec polfmala je znani ptujski mlajši mladinec Marjan Gril s 350. kr., drugi je bil David Valič 349..kr., oba iz Ptuja.V konkurenci veteranov se je Slavko Ivanovič uvrstil v finale kot drugi iz polfinala.

Finalna borba za zmagovalca dopisne lige (po pet ekip in pet posameznikov) bo 22. marca v Postojni.

SI

ŠTIRI MEDAUE ZA PTUJSKE JUDISTE

Krani€ vi€eprvak Slovenije

Minulo soboto se je v bistriški dvorani Impol znova zbrala množica najboljših mladih judistov iz vse Slovenije, ki so se potegovali za naslov državnih prvakov v kategoriji starejših dečkov.

Osnovnošolskega državnega prvenstva se je udeležilo 106 tekmovalcev iz petdesetih osnovnih šol, kar priča o vedno večji razširjenosti juda v šolskem prostoru. Odlično se je odrezal mladi val judo kluba Drava iz Ptuja. Med šestimi ptujskimi tekmovalci, ki so zastopali svoje šole, je bil najboljši eden izmed favoritov sobotnega prvenstva Aleš Kranje (OŠ Olga Meglič), ki je v kat. do 42 kg šele v finalu izgubil proti domačinu Kosu in tako osvojil naslov viceprvaka Slovenije. Svojo pripravljenost in kvaliteto so z osvojenim tretjim mestom potrdili Marko Planjšek (OŠ Kidričevo), Dami

jan Zagoršek (OŠ Breg) in Primož Potočnik (OŠ Ljudski vrt) in s tem napovedali boj za najvišja mesta na prihodnjih velikih mednarodnih turnirjih. Le za las ob medaljo je bil Markus Polajžer (OŠ Olge Meglič), ki je na koncu osvojil 5. mesto v kat. do 55 kg.

Mladi judisti JK Drava Ptuj so tako na državnem prvenstvu za mlajše in starejše dečke skupaj osvojili kar osem medalj. Najmlajši pa se brez premora pripravljajo na bližajoča se mednarodna turnirja v Lendavi in sosednji Hrvaški.

Simon Starček

24-ZA RAZVEDRILO

20. FEBRUAR 1996 - TEDNIK

TEDMIK - 20. FEBRUAR 1997

ZA KRATEK CAS - 25

Info - glasbene novice!

Info - kviz

Gotovo veste, kdo so fantje na sliki. Izrežite glasovnico, vpišite odgovor, in če vam bo sreča naklonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ptuj podarili zgoščenko.

Da je bil pred štirinajstimi dnevi na

fotografiji Peter Andre, je ugotovila tudi Tatjana Maguša, Sovjak 1.

Čestitamo!

Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Uredništvo Tednika, p.p. 95, 2250 Ptuj. Rok: četrtek, 27. februarja.

Glasbeni okusi so poglavje zase. Vsak človek odrašča z glasbo ter si izoblikuje svoje glasbene zvezde! Glasbene zvezde pa so le tiste, ki vedno znova posnemajo boljšo, kvalitetnejšo glasbo in znajo na koncertih izžarevati posebno energijo.

Legende ročk glasbe so gotovo ZZ TOP, ki nastopajo v postavi Frank Beards, Billy in Dusty Gi-bons. Tejsaški strici iz banda ZZ TOP naj bi 12. marca "godli" v živo tudi v Sloveniji. Fantje promovi-rajo sedaj pesem z naslovom BANGBANG

Kanadska rokerica AMANDA MARSHALL gre po poti Sheryl Crow in Alanis Morissette. AMANDA je bila zelo popularna predvsem v Nemčiji s skladbo Let it Rain, ki ji sledi aktivna ročk ska-ladba FALL FROM GRACE

Irsko skupino KELLY FAMI-LY v glavnem posluša "najstniška" populacija in prav njim je namenjen lahkoten pop/rock album Al-most Heaven. Družina KRLLY je pripravila vesoljsko ljubezensko pesem FELL IN LOVE WITH AN ALLIEN ki spada

med povprečne pesmi te izredno popularne skupine.

BELINDA CARLISLE je lani pozitivno presenetila z zgoščenko ali albumom A Woman and a Man, ki je že dal tri izvrstne pesmi: In too Deep, Always Brea-king my Heart in Love in the Key of C. Gospa BELINDA je pred tre

mi leti zabredla v težave z mamili in sedaj čudovita pevka prepeva pesem CALIFORNIA ki

jo spominja na njeno živahno življenje v ZDA.

Britanski pevec JAMES je bil v začetku 90. doma zelo popularen s skladbo Sit Down. Mladi JAMES goji melodičen ročk, ki ga predstavlja z novo skladbo SHE'S A STAR

Ameriški trio THE FUGEES je zelo delaven, saj nastopa kar na treh frontah. V Nemčiji je skupina izdala komad RUMBLE IN THE JUNGLE v Veliki Brita

niji je ponovno izdala komad FIJ-GEE-LA 97 in v ZDA je

skupina za film When we were Kings posnela trdo, nespevno rap pesem WHEN WE WERE KINGS (**).

MONTELL JORDAN je osvojil Ameriko s komadom This is how we do it. MONTELL niha med ra-pom, soulom in RN'B-jem ter se vrača na lestvice s komadom WHAT'S ON TONIGHT

Ameriški soul kvintet AZ VET je za film The Nutty Profesor odpel odlično soul harmonijo Last Night. AZ VET pa svojo glasbeno vokalno moč izkazuje v priredbi HARD TO SAV PM SORRV ki so jo v originalu izvajali Chicago.

TONI CATURA je bil še lani član skupine Ftm Factory. Zdaj je podpisal močno pogodbo z

založbo Virgin in na hitro pripravil zelo dinamičen plesni komad DA PARTV BOOM (* **

Nemška skupina GHETTO PEOPLE & L-VIZ je zablestela s komadom In the Ghetto. Novi L-VIZ ali oponašalec Elvisa Presley-ja je sedaj priredil pesem FEVER (**), ki jo je kralj ročk n'rolla prepeval leta 1960.

N'SVNC so prvo uspešnico I want you Back prodali v več kot 300.000 kopijah. Novi najstniški pop band N'SVNC ostaja v znanem ritmu v komadu TERAIN' UP MV HEART ki je

tudi napoved za njihov debitanski album!

Najpopularnejši fantovski pop band so BACKSTREET BOVS, ki imajo že štiri mega hite We've got it goin'on. Pil never Break your Heart, Get Down in Quit Playin'-Games. BACKSTREET BOVS so pripravili še peto malo ploščo ANVWHERE FOR VOU ki je tudi najlepša in najboljša pesem na albumu Back-streets Boys po mnenju mojih najstniških sosed!

David Breznik

o^Mladi dopisniki

NA KONJA

Sošolka Špela je ves razed povabila v konjeniški klub na Tur-nišče. Po prihodu v klub smo najprej dobili navodila, kako moramo ravnati s konjem. Nato smo odšli jahat. Ko sem prišla na vrsto, me je bilo zelo strah. Špelin očka me je potolažil z besedami, da je konj zelo miren in ubogljiv. Potolažena sem splezala nanj in odjahala en krog. Videli smo tudi kovača, kako je podkoval konja. Zelo sem bila presenečena, saj si nisem tako predstavljala podko-vanja. Tudi snega smo ta dan imeli v izobilju. Z neizmernim veseljem smo se kepali in gradili snežake.

Naše igre je prekinila učiteljica s klicem, da gremo domov. Ta prijetni dan in Špelina Rika mi bosta še dolgo ostala v spominu. Barbara Feguš, 3. c, OŠ Mladika, Ptuj

ZIMSKI ŠPORTNI DAN

Na zimskem športnem dnevu smo se sankali, smučali, vozili z vrečami in lopaticami. Oblekli smo tople kape, šale, rokavice in kombinezone. S seboj sem vzel vrečo. Dobili smo topel čaj in sendviče. Otroci s smučmi so imeli svoj breg. Imeli so tudi vlečnico. Zehm si, da bi imeli še več takšnih športnih dni. Matej Pal, 2. r., OŠSela

MISLI

OSMOŠOLCEV O DROGI

Za boljše življenje se moramo potruditi sami. Dobro moramo biti seznanjeni z nevarnostjo drog in posledicami, ki so vidne. Jaz se bom potrudil, da bom čimveč mladih seznanil z nevarnostjo drog. Upam, da se jih bo vsaj nekaj odločilo proti drogam, posebej proti kajenju in pitju kave. Miha Furek, 8. a Zasvojenost z drogo se iz dneva v dan veča. Širi se kot virus, ki povzroča hude bolečine. Mla

dostniki postanejo zasvojeni zaradi težav, ki jih obdajajo. Mislim, da bi s skupnimi močmi premagali zasvojenost in drogo. Svet bi bil lepši in poln nasmejanih obrazov. Mladostniki pa bi bili veseli in ne bi poskušali droge. Težave bi reševali skupaj s starši in prijatelji. Želim si, da bi bilo v prihodnje res tako. Blanka Jerenko, 8. b OŠ VIDEM

ŽALOSTNE SO USODE VELIKIH UMETNIKOV

Umetniki so nevsakdanji, duhovno bogati, ustvarjalni ljudje na področju glasbe, likovne in besedne umetnosti. Usode umetnikov: pesnikov, pisateljev, skladateljev, kiparjev in drugih so bile žalostne. Družba ni znala vrednotiti njihovih del in umetniških ustvarjanj. Živeli so na robu družbe, preganjani, osamljeni in nerazumljivi. Primož Trubar, protestanski pisec, je bil preganjan, France Prešeren, naš največji pesnik, je bil reven, zato ga Julija ni marala, čeprav je najlepše pesmi posvetil njej. V svojih pesmih je razmišljal o usodi umetnika. "Pevcu vedno sreča laže, on živi, umrje brez denarja..." in "Slep je, kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže." (Glosa). Umetnik mora ustvarjati, ker ga vodi notranja sila, kljub temu da ve, da njegovo delo ni cenjeno v družbi. Skladatelj Beethoven je bil zadnja leta svojega živlljenja gluh, kljub temu so njegove zadnje simfonije ene izmed najlepših.. Cankar, Kette, Murn -večina pisateljev in pesnikov vseh dob je živela zelo revno. Umrli so mladi zaradi revščine in bolezni. Vincent van Gogh, veliki slikar, je zblaznel. Ko razmišljam o teh usodah, se sprašujem: "Kake pesmi bi pisal Prešeren, če ne bi bil nesrečno zaljubljen? Kakšne umetnine bi ustvarili pisatelji modeme, če bi bili bogati? Kakšne slike bi slikal Vincent van Gogh, če ne bi bil tako čustven in rahločuten?"

Večina umetnikov je postala slavnih šele po svoji smrti, za časa življenja pa so zaslužili komaj za preživetje. Ali res mora človek umreti, da ga znamo ceniti? Svoje razmišljanje o žalostnih usodah končujem. Družba umetnikom ni bila (verjetno tudi danes ni) naklonjena. KLjub temu da so to občutili, so ustvarjali naprej. Njihove usode so bile tragične, njihova dela pa velika. Tadej Pintar, OŠ Olge Meglič

0,NE!

Hodila sem na poti od avtobusne postaje do šole. Dolgčas. Še drevesa so bila brez listov. Kot ptič brez perja.

Bila sem res dobre volje. Ko sem prispela do šole, sem pri vratih opazila druščino fantov, zatopljeno v pogovor. Prežvekovali so kot krave. Vrata so se odprla in na piano je pogledal neki mulček. "Kaj pa ti gledaš?" je zinil eden od "ta vehkih". Mali je bil seveda tiho in hotel se je skriti. A niso mu dali miru. Začeli so si ga podajati kot žogo. Zraven so se nag-nusno režali, TELEBANI! Pokvarili so mi dan. Stavim, da so mislili, da so bogovi s potrebnimi privilegiji in ustrahujejo druge. Čeprav imam tudi jaz dneve, ko sem jezna na vsakogar na svojem radarju in bi se najraje zdrla nad njim, požgala šolo, se postrigla na balin, zlomila konice, raztrgala knjige, zlomila nekaj nosov in spravila nekaj živcev na preizkušnjo - KDO MI PA KAJ MORE?

Barbara Zafošnik, OŠ Kidričevo

SKAKALNICA

Zapadel je težko pričakovani sneg. Skozi okno sem opazoval ples snežink. Hrib za hišo je dobival vedno debelejšo belo odejo. Cin, cin! Le kdo je v takšnem metežu zunaj? Pred vrati stoji Simon. Vpraša me, ali bi šel delat

skakalnico, in poleg poskakuje od mraza. Zdaj še ni dovolj snega, mu odgovorim. Lahko pa utrdiva progo. Prva dva dni smo utrjevali progo. Pomagali so še drugi fantje. Ko je bila dovolj utrjena, smo začeli gradnjo skakalnice. Grega, ki je najstarejši, je vozil sneg s samokolnico in dajal navodila za izgradnjo, drugi pa smo teptali in oblikovali. Tudi okrasili smo jo kot pravo. Začeli smo skakati. Ker se je stemnilo, smo se dogovorili za naslednji dan. Tako je bilo vse dni počitnic. Ampak to ni bilo prvič. Vsako leto si naredimo skakalnico. Vendar je vsako leto večja. Ati mi je povedal, da si je v mlajših letih delal na istem mestu skakalnice. Upam samo, da sneg ne bo prehitro skopnel. Davor Ules, 3. r., OŠ Hajdina

DAN, KO SE NAM JE IZGUBIL PES

Kmalu po novem letu bo že leto, odkar imamo psa Reksa. Ko je bil še majhen, se nam je izgubil. Bil je lep zimski dan. Z bratom Tomažem in prijatelji smo šli smučat. Brat je bil zadolžen, da poskrbi tudi za psa. Pustil ga je kar zunaj. Ko smo prišli s smučanja, nismo več našli psa. Pri hiši je nastala panika in obtoževanje, kdo je kriv, da ni psa. Nato se je začelo intenzivno iskanje, ki je trajalo pozno v noč. Psa smo klicali in ga iskali pri vseh okoliških psih. V oddaljenejše dele vasi je mama klicala po telefonu - spraševala je, ali so kje videli našega psa. Nihče ni nič vedel in nihče ga ni videl. Bil je večer, psa pa ni bilo od nikoder. Bali smo se že, da nam ga je kdo ugrabil. Ko se je vrnil ata iz službe, je bil hud, da nismo skrbeli za psa. Sam se ga je odpravil iskat. Dolgo časa ga ni bilo. Končno je pozvonilo pri vratih. Brat, mama in jaz smo se zapodi

li, da bi jih odprli. Pred vrati smo zagledali ata in seveda našega Reksa. Vsi smo se zelo razveselili. Božali smo psa in poslušali ata, ki je povedal, da je našel Reksa pri naših sorodnikih v njihovi pasji hišici.

Naše veselje je bilo veliko, čeprav nas je ata tudi okregal, da nismo dovolj pazili na psa. Igor Rakuša, 5. a, OŠ Tomaž/Ormož

KROMPIRJEVA

Mama me je zbudila ob tretji uri zjutraj. Nisem hotel vstati, vendar ko sem se spomnil, da smo namenjeni na morje, sem takoj skočil na noge. Kovčki so bili pripravljen in hiteli smo jih zlagat v avto. Na morje smo šli skupaj s sorodniki iz Maribora. Pot je bila zelo naporna in dolga. Ko smo prišli do vil Belvi, smo se namestili. Mama je vprašala, kje je krompir, in vsi smo začeli iskati. Pretaknili smo ves avto, vendar krompirja ni bilo. Nato se je ati spomnil, da ga je pozabil doma. Vsi smo se smejali in malo je manjkalo, da nam niso popokali trebuhi. Prijatelji so atija jezili, da mu je bilo krompirja žal in ga ni hotel vzeti s seboj. Naslednji dan smo šli na tržnico, jo prehodili po dolgem in počez, a krompirja nismo našli. Tako je minilo deset dni brez krompirja na jedilniku.

Še danes nam gre na smeh, ko pomishmo, da je imel ati posajenega 2 hektarja krompirja, s sabo ga pa nismo vzeli niti kilogram. Pritnorz Pernat, 6. r., OŠ Cirkovce

ZIMSKO VESELJE

Zima je zame drugi najlepši letni čas, ker so mi všeč zimski športi. Na Ptuj že dolgo ni bilo take zime. Ker je polno snega, smo imeli letos tudi že zimski športni dan. Tam smo se sankali in se vozili z lopaticami. Učiteljice so me zafrkavale, ali bi jih vozil, ampak si niso upale, zato sem se jim samo smejal.

Doma smo pa imeli tekmovanje v skokih. Imeh smo tri ekipe:

veterane, srednješolce in osnovnošolce. Najdaljši skok je bi dolg devetnajst metrov in pol. Pri starejših in mlajših srednješolcih so bile prave smešnice, najbolj pa pri mlajših. Nejc, ki je star osem let, je padel in od takrat ni upal več na skakalnico. Pri mlajših sem skakal tudi jaz in bil Četrti. Moj najdaljši skok je bil štirinajst metrov. Prvim trem so podelili nagrade.

Bilo je čudovito, kljub temu da je bil mrzel zimski dan. Branko Lah, 4.b, OŠ Ljudski vrt

AU, BOLI!

Bile so poletne počitnice. Z mamico sva se odpeljala k babici na obisk. Tam stanuje moj bratranec Maks, ki je dve leti mlajši od mene.

Ko sva prišla k babici, me je Maks vprašal: "Greva v gozd dirkat s kolesi?" "Moram vprašati mamico," sem mu odgovoril. Mamica mi je to odsvetovala. Dejala je, da se je v gozdu nevarno voziti s kolesom, saj je tam veliko dreves in njihovih korenin. Kljub temu sva z Maksom zajahala svoji kolesi in se odpeljala v gozd. Šla sva tekmovat, kateri je hitrejši in kateri si več upa. Spustil sem se po najbolj strmem bregu v gozdu. Maks se je ustavil in me opazoval. Pri največji hitrosti me je "vrglo" v zrak in padel sem, kolikor sem dolg in širok. Maks je pritekel k meni. "Joj, kak si zleta," se je zasmejal. Meni ni bilo do smeha. Poskušal sem stopiti na nogo, zakričal sem: "Au, kako boU." Sedel sem na tla in zajokal. Jokal sem od bolečin in od strahu, ker sem šel v gozd brez dovoljenja. Maks je šel po mamico. Mamica je prišla pome, da me odpelje k zdravniku. Molčala je. Ko sem zajamral: "Mami, kako me boli noga," je rekla: "Miha, kaj ne veš: Kdor ne uboga, ga tepe nadloga?" Videl sem, da ni jezna name, da se boji za mojo nogo. Odpeljala me je k zdravniku, nato v bolnišnico. Dobil sem mavec. To me je izučilo in nikdar več ne bom dirjal v gozdu s kolesom.

Miha Plej, 6. a, OŠ Kidričevo

26 - POSLOVNA SPOROČILA

20. FEBRUAR 1997- TEDNIK

TEDNIK 20. FEBRUAR 1997

OGLASI IN OBJAVE -27

Čakajoi na steiaj?

Problemi v maiiolsiii tovarni Islira Releji so se pričeli pred desetimi leti, ko je takratno vodstvo Gorenja prodalo najvitalnejši del proizvodnje - programatorje. Težave so se nadaljevale in stopnjevale konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let. Kazalo pa je, da bo 43 družbenikom, ki so konec 1992. leta postali večinski lastniki makolske Iskre (dvajset odstotkov je še vedno v lasti Sklada za razvoj R Slovenije), uspelo presekati gordijski vozel. V začetku je nekako še šlo, potem pa so se pričele kopičiti težave ne samo pri izplačilu regresa za letni dopust, temveč tudi zaradi ostre konkurence za zahtevnem zahodnem tržišču, kamor vse bolj prodirajo cenejši izdelki iz nekaterih azijskih držav. Poleg tega pa se jim je drugo polletje lanskega leta še zmanjšalo število naročil.

Delavci so s stavko kar dvakrat opozorili, da bi regres za letni dopust želeli dobiti. Ko je v lanskem novembru kazalo, da iz tega začaranega kroga ne bo mogoče priti, je direktor Viktor Korošec s sindikatom podpisal neke vrste socialni sporazum. Delavci so stavko prekinili in šli na delo. Razočaranje pa so doživeli konec decembra po izplačilu novembrske plače, ki je bila manjša za tiste, ki so sodelovali v stavki, še vedno pa niso prejeli dela regresa za letni dopust. Tako je potem okoli 70 delavcev takoj po novem letu ponovno pričelo stavkati.

Stavkajoči, ki so na svoje stanje opozorili širšo javnost tudi tako, da so odšli k slovenjebi-striškemu županu, kmalu za tem pa je prišlo tudi do sestanka med vodstvom občine, makolske to

varne, predstavniki sindikata ter Valterjem Nemcem iz Sklada za razvoj, so v začetku minulega tedna zahtevali odstop direktorja Korošca. V devetih točkah so med vzroke zapisali, da direktor ni izpolnil lastnoročno podpisanega novembrskega sporazuma, ko je med drugim tudi izjavil, da bo odstopil, če zahtev stavkajočih ne bo izpolnil. Med argumente za njegov odstop so še navedli, da s svojimi sodelavci zaposlenim ni sposoben zagotoviti minimalne socialne varnosti in da v petih letih ni uspel sanirati podjetja. Še posebej pa mu delavci zamerijo, da je njih in njihove družine spravil na rob eksistence.

Ko smo se minuli ponedeljek pogovarjali z direktorjem Viktorjem Korošcem, nam je povedal, da naj bi vsi zaposleni preje

li prejšnjo sredo decembrsko plačo, pa se to ni zgodilo. Ob tem je še povedal, da si delavci, ki delajo, s tem ohranjajo delovna mesta. V četrtek pa je zaradi pomanjkanje reprodukcijskega materiala odredil kolektivni dopust, ki bi naj trajal vse do 17. februarja. V torek, vse do zaključka 'lednikove redakcije, delavci še niso delali, kljub temu da je direktor Korošec, ki je bil minuli konec tedna nedosegljiv, le prišel v tovarno.

Problem je nastal prejšnji petek, ko so stavkajoči, ki vztrajajo sedaj že osem tednov, prišli zjutraj pred zaprta vrata tovarne. Z njimi sta bila poleg Marije Umiljenovič, predsednice stavkovnega odbora, še sindikalista Edi Ozimič ter Dušan Detiček. Edi Ozimič je povedal, da se v času stavke status stavkajočih delavcev ne more menjati in delodajalec stavke s kolektivnim dopustom ne more prekiniti. Tako so stavkajoči "prihajali v tovarno" vse dni kolektivnega dopusta in pod milim nebom vztrajali pred zaprtimi tovarniškimi vrati.

Omeniti je še potrebno, da sta bila Edi Ozimič in Marija Umiljenovič minuli četrtek tudi pri Ivu Bizjaku - varuhu človekovih pravic. Povedala sta mu, kako delodajalci ravnajo glede svojih obveznosti do delavcev. Opozorila pa sta ga tudi, da primer del

avcev v makolski Iskri ni osamljen v verigi delavskega brezpravja, saj veliko zasebnikov kupuje s krediti razna podjetja od Sklada za razvoj, kupnino pa kasneje poravnavajo na plečih delavcev. Posebej sta izpostavila, da inšpekcija za delo svoje delo sicer formalno opravlja, vendar zaradi nedorečene zakonodaje na tem področju ni učinkovita, delo delovnih sodišč pa poteka prepočasi.

V času kolektivnega dopusta je v javnost pricurljala vest, da v Iskri Relejih čakajo na sklep sodišča o stečaju, ki naj bi ga poskušali peljati kontrolirano in skozi poravnavo "očistili tovarno".

Delavci, ki so zaradi vseh eksistenčnih težav na robu življenjskega minimuma, so se po pomoč obrnili na Center za socialno delo. Direktorica slovenje-bistriškega centra Marija Dobni-kar nam je povedala, da bodo tistim, ki so vlogi predložili vso ustrezno dokumentacijo, v teh dneh pričeli izplačevati individualno pomoč. Ko pa bodo v tovarni dobili plačo, bodo to pomoč morali vrniti, razen če bi kljub izplačani plači prišli na rob socialne varnosti. Prav tako pa so spisek socialno najbolj ogroženih družin iz makolske Iskre poslali tudi na občinski odbor Rdečega križa v Slovenski Bistrici, ki ljudem v takih stiskah vedno priskoči na pomoč.

Vida Topolovec

Prva žrtev podvoza

Nesreča nikoli ne počiva. Na gradbišču pri gradnji podvoza pod železniško progo ob Cučkovi ulici na Ptuju je v petek, 14. februarja, nekaj po deveti uri dopoldne prišlo do hude delovni nezgode, v kateri je en delavec izgubila življenje.

Delavci mariborskega podjetja Stavbar Mehanizacija so med dvigovanjem večjega in težjega tovora uporabljali avtodvigalo. Z njegovo pomočjo so opravljali demontažo velikega dvigala. Čeprav so avtodvigalo stabilizirali, se je po vsej verjetnosti zaradi velike teže ter mehkih in prodnatih tal avtodvigalo s tovorom prevrnilo na stran in padlo med parkirana osebna vozila. Pri tem je pod seboj pokopalo 48-

letnega delavca Stjepana Vnuka iz Karlovca, ki je začasno stanoval v Mariboru. Čeprav so mu iz bližnjega zdravstvenega doma takoj nudili prvo medicinsko pomoč, je zaradi hudih poškodb na glavi slabi dve uri po prevozu v ptujsko bolnišnico umrl.

V tistem trenutku v bližini ni bilo več ljudi, sicer bi bile posledice zagotovo še bolj tragične. Skoraj neverjetno pa je tudi, da

je avtodvigalo s težkim tovorom padlo na prazno cesto in pri tem ni poškodovalo nobenega od

parkiranih osebnih avtomobilov na pločnikih.

-OM

Prevrnjeno avtodvigalo je padlo na cesto med parkirane osebne avtomobile. Foto: M. Ozmec

NadaUevanjje gradn/e podvoza

Delavci italijanskega gradbenega podjetja Copssette so s pomočjo delavcev svojih podiz-vajalcev kmalu potem, ko je popustil hujši mraz, prve dni februarja nadaljevali delo pri gradnji ptujskega podvoza. Najprej so nadaljevali gradnjo pod pokritim delom, trenutno pa gradijo armiranobetonske in neprepustne stranske stene podvoza pod železniško progo. Če bo

vse po sreči, predvsem pa če pomlad ne bo preveč mokra, lahko pričakujemo, da bodo dela končali v dogovorjenih rokih.

Foto: M. Ozmec

ffof bo

veselle

Medtem ko so se za približno polovico slovenskih šolarjev pričele zimske počitnice v začetku tega tedna, čaka šolarje z območja ljubljanske in mariborske regije zimsko veselje v začetku prihodnjega tedna. Mnogi ste se že ali pa se boste glede na zmožnosti zagotovo odpravili tudi na smučanje, zato ne bo napak, da vas opozorimo tudi na varnost na smučiščih.

V letu 1996 se je na naših smučiščih pripetilo 130 raznih nesreč, pri čemer je 36 oseb utrpelo težje telesne poškodbe, 96 pa lažje. Smrtnih žrtev na srečo lani ni bilo. V letošnjem letu pa se je na slovenskih smučiščih huje ali lažje poškodovalo že 24 smučarjev ali deskarjev. Na upravi za notranje zadeve v Mariboru smo izvedeli, da v sklopu svojih rednih nalog njihovi policisti opravljajo tudi nadzor nad javnimi smučišči na območju mari-

zimsko varno

borskega in zreškega Pohorja. Za to je v tej zimski sezoni usposobljenih 19 policistov. Njihova naloga je predvsem v vseh pogledih bdeti nad varnostjo smučarjev. Tako bodo vse vidno predrzne, nevarne ali vidno vinjene smučarje, sankarje in deskarje enostavno odstranili s smučišč. Po potrebi bodo opravljali tudi kontrolo alko-holiziranosti uporabnikov belih strmin; kot običajno bodo to počeli z alkotesti po določilih zakona o prekrških.

Upravljavce smučišč, vlečnic in sedežnic so opozorili na njihove dolžnosti, med katerimi je najpomembnejša ta, da so vsako leto dolžni skrbeti za varnost obiskovalcev z rednimi in kontrolnimi pregledi vseh naprav ter seveda s potrebnim sprotnim vzdrževanjem vseh vitalnih elementov teh naprav. Za izvrševanje teh zakonskih obveznosti so zadolžene inšpekcijske službe, prepričani smo, da bodo svoje delo opravljali tako, kot to od njih pričakujemo vsi ljubitelji smučanja.

Pa dobro in predvsem varno smuko vam želim!

M. Ozmec

PRI PADCU SE JE HUDO RANIL

Na pustni torek zjutraj so mimoidoči ob poti čez staro mestno pokopališče v Ruju opazili ležečega nezavestnega moškega. Prišli so policisti in ugotovili, da je ponesrečenec 58-letni Stanislav K. iz Ru-ja. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima na glavi hude poškodbe. Policisti so tudi ugotovili, da je Stanislav K. tisto noč šel peš čez staro mestno pokopališče. Na shojenem in zmrznjenem snegu, ki je ponekod prekrival še pešpot, mu je drselo, zato je večkrat padel po tleh. Usoden je bil zadnji padec, ko je z glavo udaril ob betonski robnik enega od grobov in obležal. Policisti o primeru zbirajo podrobnejša obvestila in podatke.

POŽAR V STANOVANJSKI HIŠI

v stanovanjski hiši A.M. v Cezan-jevcih pri Ljutomeru je v torek, 11. februarja, popoldne nastal požar, ki so ga pogasili gasilci iz domače vasi. Plameni so zajeli dnevno sobo, po vsej verjetnosti zato ker so se z ognjem igrali otroci. Po oceni je škode za dobrih 200.000 tolarjev.

Z VLOMOM PO CIGARETE IN KAVO

Konec prejšnjega tedna je neznanec vlomil v samopostrežno trgovino Prehrana v Hotinji vasi pri Račah. Odnesel je večjo količino cigaret in kave, po oceni za dobrih 150.000 tolarjev.

ODNESEL KAR CELO BLAGAJNO

Pred dnevi je neznanec vlomil v trgovino Domles v Ulici bratov Brglez na Pragerskem. Verjetno blagajne ni mogel odpreti, zato jo je odnesel z vsem, kar je bilo v njej. Najbrž pa ni bila polna, saj ocenjujejo, da je lastnik trgovine M.D. oškodovan za okoli 100.000 tolarjev.

UKRADEN OSEBNI AVTO

v torek, 11. februarja, okoli 18. ure je nezanec izpred gostinskega lokala v Cirkovcah odpeljal osebni avto Renault 4. Katrca je bila svetlo rjave barve z registrsko številko MB D 83 74.

MLADI KOLESAR HUDO RANJEN

v soboto, 15. februarja, ob 14.30 je po lokalni cesti skozi naselje Podvinci vozila skupina kolesarjev. Med njimi je bil tudi 16-letni M. K. iz Ruja, ki je nenadoma padel in se hudo ranil.

ZAGOREL TOVORNJAK

v petek, 14. februarja, nekaj po 6. uri zjutraj je zasebni prevoznik na parkirnem prostoru v Prešernovi ulici v Ljutomeru spravljal v pogon 13 let stari tovornjak. Nenadoma je, domnevno zaradi napake v do-trajni električni napeljavi, pod armaturno ploščo začelo goreti. Voznik je brž segel po gasilnem aparatu in ogenj pogasil, predno se je razširil, zaradi tega nastala škoda ocenjena le na okoli 100.000 tolarjev.

ZGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE

v soboto, 15. februarja, okoli 21. ure je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Frančiška S. v Trnovcu pri Slovenski Bistrici. Zgorelo je ostrešje, kolarnica, skedenj, lesena stiskalnica, več ton sena in nekaj kmetijskega orodja. Živino in kmetijske stroje so rešili gasilci, ki so požar tudi ukrotili. Vzrok požara še ni znan, škodo pa so ocenili na okoli 2 milijona tolarjev.

VLOM V PRODAJALNO

v noči na petek, 14. februarja, je neznanec vlomil v prodajalno Agro-dežela v Razkrižju, občina Ljutomer. Z vlomilcem je izginilo več tehničnih predmetov, razno orodje in manjša vsota gotovine, ki jo je našel v ročni blagajni. Po oceni je lastnika prodajalne oškodoval za okoli 500.000 tolarjev

KOLESAR PRI PADCU HUDO RANJEN

Po regionalni cesti skozi naselje Pušenci, občina Ormož, se je v soboto, 15. februarja, nekaj po 15. uri peljal s kolesom 60-letni Stanko L. iz Pušencev Med vožnjo po klancu navzdol je nenadoma padel po cestišču in se hudo ranil.

FF

RODILE SO - ČESTITAMO!: Darija Sluga, Mestni Vrh 99, Ptuj - Tadeja; Metka Novak, Gabrnik 34/a, Juršinci - dečka; Valerija Čeh, Kvedrova 1, Ptuj -Žana; Suzana Šticl, Izseljenska 1, Slovenska Bistrica -Mateja; Ljulja Matiči, Zagrebška 5 - deklico; Milena Cvetko, Ločič 6/a, Trnovska vas - Iris; Anita Črnivec, Pohorje 11, Cirkulane - dečka; Alica Fekonja, Volkmerjeva 30, Ptuj - Žana; Vesna Šmid, Rimska pl. 4, Ptuj - dečka; Vanja Kirbiš, Vareja 4, Videm - Kajo; Romana Bom-bek, Mihovci 70/a, Velika Nedelja - Aljaža; Ana Svenšek, Ložina 9, Podlehnik - deklico; Romana Sat-ler, Rabelčja vas 16, Ptuj -Žana; Klavdija Aubel, Majšperk 77, Majšperk -Mitjo; Jelka Kokot, Gorenjski Vrh 49, Zavrč - Ale-na; Irena Žibrat, Gibina 23, Ljutomer - Matejo; Željka Bilič, Partizanska 7, Lenart - deklico; Anica Primožič, Vičanci 6, Velika Nedelja -dečka.

:iTi[fTiif

PTUJ • Drevi ob 19. uri bo v refektoriju minoritskega samostana koncert solistov zbora M. Glinka iz St. Petersburga, ki ga bo organiziralo Združenje prijateljev umetnosti Lumen. Nastopila bosta mezzosopranistka Irina Legkaja in basist Peter Migunov, ki ju bo spremljal pianist Peter Zoltan.

PTUJ • Drevi ob 20. uri bo v Party klubu odprta reizstava likovnih del Branka Gajšta, člana likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj.

PTUJ # V župnijski dvorani sv. Ožbalta bo ponovitev jesenskega teološkega tečaja iz Ljubljane na temo Vznemirjati in povezovati. V petek, 21. februarja, bo predaval dr. Rudi Koncllja na temo Sveto pismo pomaga reševati uganke mojega življenja, v soboto, 22. februarja, bo dr. Drago Ocvirk predaval na temo Človek prihodnosti: Superman, Frankensteln ali nekaj tretjega?, v nedeljOj23. februarja, pa bo dr. Ivan Štuhec predaval na temo Moža in ženo ju je ustvaril. Predavanja se bodo pričenjala ob 18. uri, nadaljevanje tečaja pa bo naslednji petek, 28. februarja.

SLOVENSKA BISTRICA #

Jutri, v petek, ob 19. uri bo v viteški dvorani gradu Slovenska Bistrica posmrtna pred-, stavitev knjige slovenskega režiserja in igralca Branka Gombača "Ves ta svet je oder".

PTUJ • Jutri bo v klubu Romantika odprta razstava oljnih slik Grege Samasturja, člana likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj.

JURŠINCI • Prosvetno društvo dr. Anton Slodnjak Juršinci pripravlja v soboto, 22. februarja, ob 18. uri kulturni večer v pesmi in besedi. V tamkajšnji prosvetni dvorani bodo nastopili juršinski fantje, mešani pevski zbor PD, pevci cerkvenega zbora sv. Lovrenc, ljudski godci, mladi glasbeniki in domača dramska skupina. PTUJ # Gledališče organizira v soboto, 22. februarja, ob 20. uri svojevrstno, imrovizi-rano in neponovljivo gledališko igro Nataše Burger, absolventke gledališke akademije DAMu v Pragi. PTUJ • V sredo, 25. februarja, bo na Ptuju gostovalo Slovensko stalno gledališče iz Trsta s komedijo Maurizia Costadza Izpraznjeno vrni v režiji Jaše Jamnika. Igrata Polona Vetrih in Andrijan Rustjan.

MARKOVCI • V avli osnovne šole je na ogled likovna razstava profesorice Olge Zorko, članice Likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj. KINO PTUJ • Do konca tega tedna je ob 17.30 in ob 20. uri na sporedu film Slee-pers, 22. in 23. februarja pa ob 16. uri še Notredamski zvonar. Naslednji teden bodo vrteli film Jack ob 18. in 20. uri.

 
Realization, property and rights: NUK 2005-2014    |    terms of use    |    submit your opinion    |    top