|
|
nas seznanja z zgodovino in z jezikom raznih slovenskih prevodov te znane nabo�ne knjige. Prevedli so jo: O. Andrej Jankovi� 1. 1664., o. Hipolit 1. 1719., Paglovic 1. 1745., katerega prevod je redigiral Anton Conti 1. 1778.; Janez Zalokar 1. 1820., katerega prevod je popravil Beden�i� 1.1825.; mariborski bogoslovci 1.1873. in Andrej Kalan 1. 1888. � Slednji� podaje pisatelj kot jezikovni zgled slovensko propoved iz 1. 1755,, katero je na�el v rokopisu.
Po�ctck protialkoholnega gibanja na Slovenskem. V Ljubljani. 1902. Zalo�ila �Slo-venska kr��ansko-socialna zveza". Tisk �Ka�toli�ke Tiskarne". Str. 46. � Resni�ne so be�sede Gladstonove, da zahteva alkohol ve� �rtev, kot kuga, lakota in vojska skupaj. Doslej se je vr�il boj proti pijan�evanju edino le v cerkvi, a nezdrave socialne razmere so zakrivile, da ta boj ni bil le brezuspe�en, ampak da se je to pogubno zlo celo raz�irilo v stra�ni meri. Zlasti kranjska de�ela silno trpi vsled alkoho�lizma : Gospodarstvo pe�a, nravnost gine, in rod nazaduje tudi fizi�no. Zato z veseljem pozdrav�ljamo dejstvo, da se je zbrala odlo�na �eta, katera izku�a omejiti to zlo. Prvi sestanek proti-alkoholikov je bil dne 17. septembra pro�lega leta v Ljubljani. Tu so poudarjali �kodljivost alkoholizma in iskali sredstev, s katerimi bi ga mogli omejiti. Oglasilo se je takoj tudi precej�nje �tevilo popolnth abstinentov. Kakor slabi zgledi najbolj raz�irjajo pijan�evanje, tako ga naj zgledi zdr�ljivosti omejujejo. Ker je na svetu toliko popolnih pijancev, naj bo tudi mnogo popolnih abstinentov !
Ta prvi sestanek ni bil pripravljen, ampak samo improviziran. Zato tudi to poro�ilo po�daje le bolj splo�ne podatke in nasvete. Upa�mo pa, da se to gibanje organizira in nam kmalu v prihodnjem poro�ilu poka�e kaj sadov svojega napora. �Slov. kr��.-socialna zveza" pa si je zaslu�ila na�o hvale�nost, ker je raz��irila svoje delovanje tudi na to polje.
Dr. E. L.
Odgovori na ugovore proti sv. veri.
Francosko spisal Abbe de Segur. Prevel A. M. Samozalo�ba. Ponatisk iz �Zgodnje Danice". Tisk. �Katol. Tisk." Dobiva se v prodajalnici �Katol. tisk. dru�tva." Str. 114. � Ugovarjati je lahko, ker kdor samo nasprotuje, ne potre�buje mnogo misli. A te�je je odgovarjati. Sicer ni ugovora proti katoli�ki veri, katerega bi ne hilo mogo�e re�iti, a redkokdo zna to storiti takoj, kratko, precizno, tako da kar sapo za�pre ugovarjavcu. Segur je zbral najpogostej�e ugovore proti veri ter podaje tu duhovite, kratke odgovore. Knjiga je na Francoskem in
|
Italijanskem postala jako popularna. Upamo, da bo tudi Slovencem dobro do�la, saj � to pa� smemo re�i � izvirni tudi ugovori na�ih nasprotnikov niso. Priporo�amo knjigo zlasti dijakom.
Lur�ki �ude�i. Francosko spisal Henrik Laser. Poslovenil Fran�i�ek Mare�i�, �upnik lipoglavski. Nadaljevanje in drugi zvezek bukev �Lur�ka Mati bo�ja". V Ljubljani 1902. Tisk �Katoli�ke Tiskarne." Zalo�ba prelagateljeva. Str. 463. � Zanimiva knjiga! Laser je vesten, natan�en preiskovavec. Njegova kritika sega v tajnosti fiziologije ravno tako kakor v du�e-slovne globine oseb, katere popisuje. Od za��etka, ko je strme�i svet poslu�al z nevernim dvomom �ude�ne vesti o dogodkih lur�kih, do one d6be, ko so �e ne�tevilne mno�ice iz celega sveta v pestri dru�bi kle�ale okoli skale massabielske, je stal Laser ob �ude�ni votlini, opazoval, zapisoval, premi�ljeval. Navadno se �ude�ni dogodki pripovedujejo tako povr�no, da hitro izgine njih vtisk, in da ostaja �e vedno v dejstvih vrzel, skozi katero se vtihotaplja dvom. A tu je vse do zadnje pi�ice natan�no preiskano. Hladni razum razsojevavca in vro�a ljubezen do najdene resnice se spajata pri Laseru s to�nostjo o�ividca. Zato so se nje�govi spisi �udovito raz�irili.
Prevajavec, rajni gosp. Mare�i�, je slovenil po�asi in z veliko skrbnostjo. To je njegovo zadnje delo. Ko je zagledala knjiga beli dan, je gledal on �e svetlobo ve�nosti. Njegov jezik je prav poseben; izlikal si ga je z veliko na�tan�nostjo iz ljudske govorice in primerjajo�e slovenske slovnice. Natan�en je do zadnje �rke, krepek v slogu, trmast v pravopisu. Knjige nam ni treba priporo�ati: raz�irila se bo sama.
Dr. E. L.
HRVA�KA.
Vjesnik hrvatskoga arheole�koga dru��tva. Organ arheolo�koga odjela narodnoga muzeja v Zagrebu. Nove serije svezka VI. 1902. Urednik dr. Josip Brun�mid. Leksikalna oblika, str. 258, cena 6 K. (�leni �Hrv. ar-heol. dru�tva" pla�ujejo na leto 4 K., a do�bivajo �Vjesnik" zastonj.) � Ko je 1. 1892. ravnatelj zagreb�kega arheolo�kega muzeja, pro�fesor Sime Ljubic, stopil v pokoj, je prenehalo izdavanje dru�tvenega �asopisa, dokler ni za�el 1. 1895. izhajati enkrat na leto v prenovljeni obleki pod uredni�tvom sedanjega ravnatelja dr. Brun�mida. � Vjesnik" prina�a sedaj razen strokovnih arheolo�kih razprav tudi manj�e
|
|