Boris Merhar

�E KAJ O SLOVENSKI RIMI

I

Slovenska rima je bila v zadnjih treh desetletjih le dvakrat dele�na teht-
nej�ih in problemsko pobudnih obravnav: v nekaterih poglavjih Isa�enkovega
Slovenskega verza (1939), s pomembnimi popravki in dopolnitvami po tej �tudiji
izzvanih kritikov (A. Vratu�a, J. Kastelic), in v Baj�evem �lanku O slovenski
rimi (Jezik in slovstvo III 1957/58).

Kljub upravi�enim pridr�kom nasproti Isa�enkovi koncepciji in dokaj ozko
formalisti�ni metodi je na�a kritika njegovemu poskusu priznala dolo�ena po-
zitivna, stvarna dognanja, zlasti o nekih zakonitostih Pre�ernovega verza, po-
udarila pa je tudi njegovo zaslugo, da je s svojim nastopom opozoril na dotlej
pri nas vse preve� zanemarjeno slovstveno in slovstvenozgpdovinsko poglavje:
na problematiko in zgodovino slovenske metrike in verzifikacije. Nekaj bistve-
nih in prav z zgodovino na�e rime zvezanih vpra�anj je sku�al Isa�enko v svoji
knji�ici, ne glede na pi�lo gradivo, ki se je nanj opiral, ne le re�evati, marve�
�e kar na hitro in dokon�no tudi re�iti. Tu pa je naletel na soglasno odklonitev
ali vsaj mo�ne pomisleke tako pri obeh svojih predvojnih kritikih kakor tudi
pri Bajcu. Najbolj se je stvar zaostrila ob problemu slovenske mo�ke rime »v
stranskem poudarku«, ki je Isa�enko o njej trdil, da je pri�la v na�o ljudsko
pesem iz nem�ke ljudske pesmi, kakor tudi, da jo je tudi »Pre�eren prevzel iz
nem��ine in jo uzakonil v slovenski poeziji«.

Tu seveda ne morem obnavljati tedanje argumentacije na tej in na oni
strani, omeniti pa moram vsekakor, da je �e Isa�enko v razpravljanje o tej rimi
vnesel precej�njo nejasnost, ki pa bi se ji bil spri�o avtorja, ki ga citira (Minor,
Neuhochdeutsche Metrik), pa� lahko izognil. Minor namre� v posebnem poglavju
o stranskem poudarku (Der Nebenakzent) opredeljuje le-tega kot svoboden,
nekako potencialen poudarek, ki se pojavlja v dolo�eni oddaljenosti od glavnega
poudarka ter v odvisnosti od dane govorne oz. metri�no-ritmi�ne zveze. Tako
se v okviru iste besede (redoma) lahko pojavi �ele, �e je beseda trizlo�na, pri
�emer pa utegne biti npr. gefl�geltes/gez�geltes v danem ritmi�nem kontekstu
�isto daktilsko izgovorjeno (torej teko�a rima), v druga�nem kontekstu pa dobiti
na zadnjem zlogu stranski poudarek (gefl�geltes/gez�geltes) in tako dati (najsi
hkrati »raz�irjeno«, vendar) zgolj enozlo�no � mo�ko rimo. Neto�na je potem-
takem Isa�enkova trditev, da »nem��ina... pozna mo�ko rimo na nenagla�en
zlog«, prav tako pa tak�na rima tudi ni kar ni� »protislovna«, kakor je o njej
trdil Isa�enko, saj je s stranskim poudarkom opremljen zlog vendarle (�eprav
nekoliko �ibkeje) nagla�en zlog. To domnevno »protislovnost« je za Isa�enkom
povzel tudi Vratu�a v trditvi, da to »pravzaprav niti mo�ka rima ni ve� ...«,
ter predlagal zanjo naziv »tako zvana mo�ka odprta rima«.

Ve�jo jasnost, �ir�i razgled po gradivu pa tudi ustreznej�i naziv z opozo-
rilom, da nastopa tovrstna rima pri nas (dasi redkeje) tudi v zaprtih zlogih, je
prinesel v ta vpra�anja Baj�ev �lanek, �eprav tudi tu �e beremo (s kontekstom
njegovih izvajanj sicer neskladno) formulacijo o »rimanju nenagla�enih samo-
glasnikov s kratko poudarjenimi ali med seboj«. Isa�enko je videl v tovrstnem
rimanju »zna�ilnost, ki je sicer ne sre�amo v nobeni evropski verzifikaciji« razen

92

v nem�ki (in po njej v tem smislu vplivani slovenski, »umetni« in ljudski). Po-
dobno, vendar z znatno omejitvijo, kar zadeva raz�irjenost tega pojava, opozarja
tudi Bajec na to kot »neko posebnost slovenske rime v nasprotju z obi�ajem pri
drugih slovanskih narodih«. Kako je torej s tem rimanjem v stranskem po-
udarku?

Najprej moramo �e na doma�ih tleh dati pojavu �ir�o osnovo, kajti niti
v vsem tem razpravljanju in doslej menda �e nih�e ni ugotovil ali vsaj ne za-
pisal, da imamo v sloven��ini, sicer mnogo redkeje, tudi �enske rime v stranskem
poudarku. Isa�enko sicer opozarja na tovrstno rimanje v nem��ini, kjer pa mu
je to le »posebnost«, pogojena v obilici zlo�enk v tem jeziku (Leichensteine/Mon-
denscheine), za sloven��ino pa to kar a priori in celo normativno izklju�uje:
»V sloven��ini torej ni onega stranskega naglasa, ki je mo�en v nem�kih sestav-
ljenkah, in zato velja pravilo, da mora biti v �enskih stihih zadnji ikt vselej
nagla�en [mi�ljeno je: imeti glavni poudarek]. Kolikor je meni znano, ni izjem
tega pravila, vsaj do Zupan�i�a.« Druga�nemu spoznanju se je mo�no pribli�eval
Bajec tam, kjer govori o stranskem poudarku v ve�zlo�nih besedah in o poudarni
alternaciji �kodovati � �kodovati, le da se mu od tod ni pokazala tudi mo�nost
za �ensko rimanje v stranskem poudarku, marve� je s tem za celoten problem
zelo tehtnim momentom argumentiral proti Isa�enku le v zvezi z mo�ko rimo.

Sicer pa si oglejmo nekaj primerov tega neznanega in nepriznanega �en-
skega rimanja v stranskem poudarku v dalj�ih in predvsem tudi nezlo�enih slo-
venskih besedah, in to iz �asov »do Zupan�i�a« kakor tudi iz novej�ega pesni�tva
(ostrivec = glavni poudarek; krativec = stranski):

Pre�eren: leto / triintrideseto
vero / m�rsik'tero

Levstik: Noetovi / rodovi

Betlehemu / njemu

Valjavec: zlosti / n�tm�sti
J�nat�na / vdana
Jezusova / ko�a nova

Cegnar: javorove / nove

glasovi / stv�rnik�vi

btritar: kukavice / prepelice
�asnikarja / drvarji

Gregor�i�: Velegraida / vlada

Gestrin: ptice / ijetrnice

Kette: far�ni / tulipani

govorica / veverica
lastovica / devica
i^elj�ni / Cimpermani

Zupan�i�: trojici / bisernici

s t�li(pami / lilijami

Medved: zakona / Salomona
plan�arica / lica

Gradnik: prevare / jani�arje
lice / roparice

Gruden Gorico / jadrnico

Klopoi�: orkestriona / Mad�na

Vodu�ek: nemani�ev / ni�ev

Fatur: Jeruzalema / objema

puidrnica / lica

Vipotnak: spomina / materina �

Udovii�: l�kotnice / nosnice

Strni�a: 'kukavica / hi�a (asonanca)

Navedeni primeri pri�ajo, da tovrstna �enska rima nastopa redoma le v
zvezi z ustrezno se kon�ujo�o besedo s »pravim« poudarkom na predzadnjem
zlogu, medtem ko analogna mo�ka rima te omejitve ne pozna, kakor tudi ne
analogna �enska v nem��ini. Redkost teh rim pri nas je seveda le naravna po-
sledica malo�tevilnosti slovenskih �tirizlo�nih besed s poudarkom na prvem
zlogu (ali �e dalj�ih, izsiljujo�ih stranski poudarek, prim. »Rodil Abraham�v'ga
h�i«), s �imer smo pa� prikraj�ani za neke mo�nosti vse bolj ubranega rimanja,
kakor pa nam ga dajejo npr. znani ad hoc ustvarjeni poudarni premiki tipa lica/
zvezdica (Jenko), pravljice / ptice, spomenikov / bojevnikov (Gregor�i�) idr. Pri
vpra�anju o izvoru tak�nega ali druga�nega rimanja gre torej vse prej upo�tevati
samo poudarno strukturo jezika kakor pa morebitne zunanje vplive, kar je �e
pred Bajcem nakazoval tudi Vratu�a (ki je tudi kot prvi in prav uspe�no zavra�al

93 i

Isa�enka predvsem z navajanjem konkretnega gradiva). Od tod pa izhaja, da bo
pa� vse ve� primerov tak�nega rimanja v tistih slovanskih jezikih, ki imajo
ve�je �tevilo ustrezno nagla�enih dalj�ih besed. V po�tev prihajata predvsem
srbohrva��ina in �e��ina, in poezija le-teh nam to pri�akovanje res potrjuje
(ostrivec je v �e��ini, kakor znano, znak dol�ine, ne poudarka):

natopljena / osve�ena (ljudska p.)
strane / Dubrov�ane (M. Vetranovi�)

isto�noga / moga (D. Ranjima)
striloiviit'O / lito

kopreoiicu / licu (A. Cubranovi�)

sina / doimovina (P. Preradovi�)

ugrijana / usijana (V. Nazor)

i�te / hrvali�te (T. Ujevi�)
ild.

poru�ila / mila (staro�e�ka lirika)
pobliz boru / rozhovoru (J. Neruda)

zdpasiily / sily

rano / oplakano

rozlo�eni / pohrou�eni

okovane / uchystane (J. VrcMicky)

dozr�vajl / kraji

lasturami / zn�my (A. Sova)

ptaci / ohniv�cd (J. Wolker)
itd.

Primere navajam le za kratko ilustracijo, ker je tako rimanje v obeh jezikih
sploh povsem obi�ajno in ga je br��as �e mnogo ve� kot tovrstnega mo�kega
rimanja v sloven��ini, razen tega pa tudi ni vezano na kvantiteto zloga oz. vo-
kala ter nastopa tako v me�anih kakor v enak�nih dvojicah. � V svobodno po-
udarjajo�i ru��ini je taka rima sicer mo�na, vendar prav izjemna: dni-ka / pr�-
vednikov (Majakovski).

Po tem za nadaljnje razpravljanje sicer ne brezkoristnem ovinku se po-
vrnimo k poglavitni stvari, k problemu slovenske »mo�ke rime v stranskem po-
udarku«. Najprej opozarjam, da bom za ta Baj�ev stvarno to�ni, a nekoliko ne-
okretni termin v nadaljnjem uporabljal naziv »nepopolna mo�ka rima«, a glede
na foneti�no oznako daktilsko nagla�ene »besede« (O. Jespersen) oz. �e posebej
»daktilske kon�nice« (M. V. Panov) s formulo »t 4 1 2« bi jo morda lahko imeno-
vali tudi »polpoudarno mo�ko rimo«. (Isa�enko, str. 32, ima za oznako slovenskih
besed � a �e kot takih! � tipa »pesmicah«, »deklica« celo �e ostrej�o �tevil�no
formulo »3 1 2«; ker pa vztraja na Skrab�evi tezi o enem samem naglasu na vsaki
besedi ter stvar absolutizira ne glede na tak ali druga�en kontekst, tudi ne vidi
razlike med »v pesmicah mojih« in »zleteli v pesmicah«, kjer je slednja beseda
»daktilska kon�nica«, ki se pod vplivom jambskega metri�nega impulza in pred-
hodnega »sanjah« �isto neprisiljeno ubere v polpoudarno mo�ko rimo.)

Kot prvo se vsiljuje vpra�anje, ali je nepopolna mo�ka rima res le poseb-
nost nem�ke in slovenske v »vsej evropski« oziroma slovenske v slovanski ver-
zifikaciji. Dvom o tem se zbuja pravzaprav �e na osnovi tega, kar se nam je po-
kazalo v zvezi z analogno �ensko rimo, se pravi, da je pa� tudi tu ra�unati z
mo�nostjo za tak�no rimanje v tistih jezikih,* ki potiskajo poudarek �im bolj proti
za�etku besede ali pa imajo svoboden poudarek. Izmed slovanskih jezikov pri-
hajata potemtakem kot prva v po�tev spet ista dva kakor pri nepopolni �enski
rimi. In za primere res ni zadrege:

� strukturalno sorodnega tipa? Toda Jespersen (Lehrb. d. Phonetik, 219�220) govori celo
o »ob�e�love�ki« poudaml zakonitosti v zvezi s svojim foneti�nim ozna�evanjem nem�kih besed
»rettete, indischen, mutigen« z �e omenjeno formulo 4 12. . :

94

Vu taj nem�koj zemlici
se posut su fabiuke
i te gore visoke
se su snegom pokrite.

(Kajkavska ljudska,
�ganec, �t. 24)

Nju mi �ela braca dva
i med nemi sestrica,
bila tu�na, �alosna.
(�ganec, �t. 31)

Svekrvo, gujo i�arena!
U guju si se stvorila,
ne bi li mene uila.

(K. H. ftisti�, 89)

Ne znaju se kraljevi,
ne poznaju carevi,
ne ni�te se potrebni.. .
(Vuk, I, 143)

I vanj dan / nigdi stan
smiriti / sjedi ti (M. Dr�i�)

sloboido / bog je do (I. Gunduli�)

dvor / razgovor (St. Djurdjevi�)

da zna / Srbina (Dj. Jak�ii�)

mrki sin / Hrva�anin (A. �enoa)

dan / radostan (G. Krklec)

grud / kojekud (S. S. Kranj�evi�)

platno tka / suzana (D. Tadijanovi�)

itd.

V kajkavskih ljudskih pesmih je primerov ne�teto, zve�ine v enak�nih
dvojicah (trojicah . . .), na �tokavskem vzemlju pa je rima, in zlasti �e mo�ka,
v ljudski pesmi sploh mnogo redkej�a in ve�krat le bolj naklju�na ponovitev
enak�nih morfemov konec verzov, medtem ko se je v hrvatski in srbski »umetni«
poeziji � glede na strukturalne ovire v samem jeziku � �e kar opazno uvelja-
vila, vendar »v stranskem poudarku« skoraj izklju�no le v me�anih zvezah.

V �e��ini je na�i ustrezajo�a, tj. enozlo�na mo�ka rima mo�na le, �e je vsaj
ena od stikajo�ih se besed enozlo�na, poleg tega pa lo�ijo �e posebno, dvozlo�no
(po na�e: raz�irjeno) mo�ko rimo, torej s stranskim poudarkom na obeh zadnjih
zlogih:

posadit / Elatou nit

kolovrat / bude br�t (K. J. Erben)

fclid / pfpravit (J. Sladek)

te�ko jde� / zahynes

ve�na jsem / li�asem (V. Dyk)

pije ;zem / hlaholem (A. Sova)

ka�dy den / u kamen (J. Wolker)

chovala / �ehnala

�aloba / zasoba (V. Halek)

sedelo / dr�elo (K. J. Erben)

otcove / vekove (J. Vrchlicky)

obzioru / prostoru (J. S. Machar)

po�ina / hodina (J. Wolker)

itd.

Tako je torej �e��ina, kljub svojemu stalnemu (glavnemu) poudarku na
prvem zlogu, v tovrstnem rimanju presenetljivo blizu svobodno poudarjajo�i
sloven��ini, le da je slednja v tem �e precej liberalnej�a, ko namre� za mo�ko
rimanje zgolj v stranskem poudarku ne zahteva �e skladnosti od predzadnjega
vokala dalje.

Preostane nam �e glavni predstavnik svobodno poudarjajo�ih slovanskih
jezikov, ru��ina, ki bi ji, po vsem povedanem, mo�nosti za tako rimanje ne le
pripisovali, marve� bi od nje vsaj nekaj take prakse �e kar pri�akovali. Isa�enko,
ki mu je to zgolj nem�ka in slovenska verzifikacijska posebnost, za ru��ino stvar
kar po�ez izklju�uje. Vendar upravi�eno le, kolikor naj bi imeli tu pred o�mi
zna�aj in obseg tega pojava v sloven��ini, ne pa absolutno. Pomenljiv je �e tisti

95?

sicer osamljeni, vendar spontano zapisani in potencialni danosti ustrezajo�i
primer pri Pu�kinu (ona/ podymetsja; Isa�enko, 31), ki ga je pesnik pozneje, v
svoji vezanosti na francoska metri�na na�ela, kot »pomanjkljivega« zavrgel.
V nasprotju s tem zatrtim utrinkom mo�ne metri�ne inovacije pa je na literarno
normo vse manj vezani, vse bolj ljudski Koljcov �e kar izdatno spro��al te verzi-
fikacijske mo�nosti, �eprav je stvar zaradi njegove ■� prav tako bolj ljudske �
nedoslednosti v rimanju nekoliko manj opazna. V pesmih, kjer se mu izpreple-
tajo zgolj oksitonirano in daktilsko kon�ujo�i se verzi, se mu je rimanje, kolikor
ga je, tako reko� samo ob sebi ubiralo v tak�no nepopolno sozvanjanje nekaterih
kon�nih zlogov- Zna�ilno je, kako povsem brez posluha za to ritmi�no-zvo�no
posebnost v poeziji Koljcova je bil glavni urednik in poleg A�kerca glavni pre-
vajalec Ruske antologije (1901) in kako sozvo�no, a vendar �isto doma�e je za-
zvenela pod Kettejevim prevajalskim peresom. Za primerjavo le prve tri kitice
dveh metri�no istovrstnih pesmi Koljcova v Veselovem in Kettejevem prevodu;

Ne �umi ti, r�,
se zredim klasjem!
Ti kosec ne poj
o stepi �iroki!

Saj inimam komu
blaga si mno�iti,
saj nimam komu
iskati bogastva!

Mladem� blaga
prihranil bi innogo,
ne idu�i svoji �
pa� idu�i � devici.
(Vesel)

Ah, �emu so me
vdali �iloma
za nemilega,
mo�a starega.

Pa� veselje bo
moji materi
zdaj utirati
grerkke mi solze.

Pa� veselje bo
otcu gledati
�it je � bitje to
moje �alostno.
(Kette)

Isa�enko pa navaja v svoji knji�ici �e drugo tako nenavadno, po njegovem
pravzaprav »nepravilno« rusko rimo (pastbi��e / raz by e��e, str. 93), ravno ta pa
bi ga bila lahko opozorila na neke sorodne pojave v novej�i ruski verzifikaciji,
spri�o katerih bi bil moral svoje trditve, kakor �e ob prezrtem Koljcovu, precej
ubla�iti. Gre za neke niti ne tako malo�tevilne primere sicer tri- in ve�zlo�nega
(zlo�enega in nezlo�enega), vendar me�anega, teko�ega in (raz�irjenega) mo-
�kega rimanja pri Brjusovu, Majakovskem idr., kakor:

roisko�d / roiz kov�i
nepro�en ty / sibr�sennyj
vykladok / privykla t�k
semi planet / vypljunet
v pamjati / po ... tropam idti
nezrimyj nam / imenam
inkognito / me uznaet uiitoto
(V. Brjusov)

radosti / podrasti
idti / �estidesjati
d�vody / do vody
O'dnom� / gol�dnomu
de�evo / najde� ego
ik�in �elo / ok�ncilq
drov� / Sidorova'

(V. Majakovsiki)

Res je sicer, da v teh pesmih ob (prevladujo�em) svobodnem verzu ni pra-
vega metri�nega impulza, vendar pa dosledno prestopno sosledje tovrstnih rim

� Poudarno in deloma tudi glasovno dokaj blizu tem tvorbam bi bila Pre�ernova trizlo�no
asonirana dvojica deklice/pesmi vse (Prekop), sicer pa nas spominjajo �e drugih Pre�ernovih
trizlo�nih (in zlo�enih) asonanc; vri� in vrisk/sli� in pisk (Lenora; B�rger ima: Slng und
Sang/Kling und Klang); pogrebcov trop/se pokop (brez osnove v B�rger ju, pa� pa v Zoisu:
na prekop/bab en trop); klop, klop, klop/so v kolop (B�rger le: hopp hopp hopp/sausendem
Galopp); sov in vran/sodni dan; golih ple�/negodnih ve� (Pono�njak); sredi ro�/sveti mo� (Ro-
manca od Strmega grada).

96 1

npr. v pesmi Brjusova Inkognito pod�rtava suvereno vezanje poudarno razli�nih
dvojic (tj. oksitonirano in daktilsko kon�ujo�ih se verzov, kakor v zastavkih �e
pri Koljcovu, le da v okviru �ir�ega, trizlo�nega sozvo�ja). Vse to pa tudi za
ru��ino ovra�a mnenje tako A. V. Isa�enka kakor N. A. Sokolova, da »dru�enje
razli�no poudarjenih besed ... ne daje rime«. (M. V. Panov, O stroenii zaudarnoj
�asti slova. Problemy sovremennoj filologu, jubilejni zbornik ob sedemdesetlet-
nici akad. V. V. Vinogradova, AN SSSR, 1965, str. 209). �e drug primer tak�nega,
za na�e uho �e bolj teko�e asonan�nega, a hkrati z nepopolno oksitonezo kon�u-
jo�ega se sozvanjanja pa se nam ka�e v tistih metri�no vezanih pesmih, kjer
tako izzvenevanje verzov poleg same strukture daktilskih kon�nic (4 1 2) pod-
krepljuje �e metri�ni impulz, kakor kdaj pri Pasternaku ali Jeseninu, in to celo
v zgolj enak�nih, daktilskih dvojicah:

Mojej toskoju vynjanijcen,
i ot tebja v �ipah
on o�il no�ju nynesnej
zabormotal, zapah.
(Pasternak)

Inoj travoj i �a��eju
otenit mir voda.
Malinovkoj �ur�a��eju
sletit v kusty zvezda.
(Jesenin)

Postavlja se vpra�anje, ali je to res �e kaj bistveno drugega od istovrstnih
Gregor�i�evih jambskih kitic z raz�irjeno (daktilsko, vendar po vsem metri�nem
kontekstu) mo�ko rimo v stranskem poudarku:

Oj gre�niki maziljeni,
pro� krono in �krlat,
saj boste vsi prisilijeni
vkloniti smrti vrat.

V tej zvezi velja opozoriti �e na dokaj sorodno metriko ruskih »�astu�k«,
ki ve�ejo bodisi glasovno in poudarno enak�no (teko�e � »mo�ko«) ali pa tudi
me�ano, glasovno in poudarno razli�no kon�ujo�e se verze:

Poletaj-ka, poletaj,
polevaja pta�e�ka,
s toski-gorja umiraju
po tebe, mida�e�ka.

Ne kokuj, kuku�e�ka,
ne kukuj, gorbataja,
moja malka horo�a,
toijko nebogataja.

Pa tudi ruskim hiperdaktilsko-polpoudarno mo�kim rimam tipa (po Panovu)
4122 oz. 4123 in 51213 bi lahko na�li slovenske vzporednice, deloma zgolj
poudarno, deloma tudi glasovno analogne:

banj ego ja / vyzvanivaja
(Asejev)

v uho revii / Suharevoj
ruka tvoja/perekatyvaja
(Hdebindkov, Asejev)

hu�e lica / �u�elica
st�imosti / stoj i mosti
(Hlebnikov)

sk�vyvajuscij / ocar�vyvajuscij
rastilaju��imisja / zabyv�juscimisja
(Brjusov)

Napoleonov / prerojen, ves nov
(Vodnik)

D�vidinj� / �iva bila
�enica moja / Jezusova
usmili se nas / zadnji �as
(Kette)

ranila me je / pojila me je
(Gregor�i�)

okanili so me / odstranili so me
ranili so me / hranili so me
(Kette)

97

Glede na vse te primere, bodisi me�ane ali enak�ne, in glede na »splo�no
priznano« dejstvo, da je »v daktilski besedi zadnji zlog polpoudarjen« (M. V.
Panov), je pa� jasno, da je ta »polpoudarjenost« le drug izraz za »stranski po-
udarek«, kar se pravi, da torej tudi ru��ina pozna nepopolno mo�ko rimo. Vendar
velja poudariti, da je tovrstno rimanje v ru��ini mnogo manj raz�irjeno kakor
v sloven��ini (in �e��ini); pojavlja se predvsem v me�anih dvojicah in redoma
le v trizlo�nem glasovno-ritmi�nem okviru; v nasprotju s slovensko »umetno«
verzifikacijo, kjer si je pridobilo domovinsko pravico pravzaprav �e z Vodni-
kom, se je v ve�ji meri zapo�elo �ele v poeziji ruske »moderne« (simbolizma)
ter se �teje � z nekimi pridr�ki nasproti zgolj artisti�nim intencijam nekaterih
novatorjev � med pomembne izrazne obogatitve ruskega verza.

Podani primerjalni okvir nam je pokazal, da gre tu za precej bolj raz�irjene
pojave, kakor pa je to svoj �as prikazoval Isa�enkov Slovenski verz, na tej osno-
vi pa se tudi vpra�anje o izvoru nepopolnega mo�kega rimanja v slovenski ver-
zifikaciji zastavlja v precej druga�ni in predvsem �ir�i perspektivi. Sicer pa je
za na�e nadaljnje razpravljanje ta problem le drugotnega pomena, kajti gre nam
predvsem za to, da prika�emo obseg in novej�i razvoj te glasovno-metri�ne kva-
litete v slovenski poeziji, njen dele� v posameznih razdobjih in pri posameznih
avtorjih, pomembnih in manj pomembnih, skratka, da na �ir�i dokumentacijski
osnovi od doslej�nje za�rtamo vsaj relativno zanesljiv prikaz nekih razvojnih in
pesni�ko izraznih zna�ilnosti v na�i novej�i poeziji, kolikor se nam pa� lahko
razkrivajo ob eni sami in na videz tako malo povedni kategoriji, kakor je ne-
popolna ali polpoudarna mo�ka rima.

(Se bo nadaljevalo.)

98 \

Boris Merhar

�E KAJ O SLOVENSKI RIMI

II

Ker razpravljanje o rimi povsem naravno in nujno posega v �ir�o proble-
matiko verzifikacije in metrike, se pravi v dokaj zamotan sklop odnosov med
glasovno-izrazno strukturo jezika in na tej osnovi mo�nimi zvo�nimi in metri�no-
ritmi�nimi sprepleti v verzu, je neka mera subjektivne presoje, zlasti ob subtil-
nej�ih primerih, pa� neizogibna. Glede na to in na pomanjkanje tovrstnih raz-
iskav pri nas naj zaradi jasnosti nekaj te problematike tu pobli�e osvetlim.

Kakor je bilo �e povedano, bo predmet nadaljnje obravnave predvsem ne-
popolna mo�ka rima v sloven��ini. V tej zvezi pa se kot prvo vsiljuje vpra�anje,
kako naj v dolo�enih primerih razmejujemo mo�ko rimo od teko�e, kakor tudi,
ali je daktilska rima le drugo ime za trizlo�no. Tako npr. Slodnjak (Pre�ernovo
�ivljenje, 1964, 25), ozna�ujo� Pre�ernovo Zarjoveno d'vi�ico, govori o daktil-
skih rimah dvi�icajsami�ica, stokalaljokala, pri tem pa opozarja, da je take
rime pisal �e Vodnik. Res jih je pisal, v pesmi Milica miljena, ki je tu mi�ljena,
ima v 17 kiticah 11 takih dvojic {pietakalaj�akala idr.), vendar na druga�ni me-
tri�ni, tj. na daktilski osnovi, medtem ko je Pre�ernova Zarjovena d'vi�ica zlo�e-
na v trohejski meri. To pa je precej�nja razlika, kar se nam jasho poka�e, br�
ko ne gledamo le na rimane konce verzov, marve� primerjamo te dve pesmi kot
celoti. Najprej metri�ni shemi (z dodano oznako sosledja rim):

Predvidene �enske rime v sodih verzih je Vodnik v pesmi vseskozi realizi-
ral, v lihih verzih pa ima poleg omenjenih 11 diaktilskih rimanih dvojic �e trikrat
daktilske (trizlo�ne) asonance (npr.: piepletatejumevate), medtem ko je v treh
primerih opustil eno in drugo (maternajgornjico, sinovlja bominavado znam, mi-
Ijena/miljen jej. Nasprotno pa Pre�ernova matri�na shema dopu��a, strogo vzeto,
zgolj mo�ke rime, bodisi popolne ali nepopolne (s stranskim poudarkom na zad-
njem zlogu). Na tej osnovi je Pre�eren oblikoval 6 enozlo�no-mo�ko rimanih
dvojic, 7 trizlo�no rimanih in 3 trizlo�no asonirane dvojice (obrzdala/obdr�ala,
MapicajJakica, goi�ega/bolj�ega, le da so mu bile slednje, ker tedaj najbr� �e ni
zavesino asoniral, pa� le nepopolne mo�ke rime, kakr�ne je poznal iz ljudske

129

pesmi in iz Vodnika, a seveda tudi iz nem�kega pesni�tva). Mislim pa, da mo-
ramo to trizlo�no rimo, ki na dvozlo�ni metri�ni osnovi ali tudi �e iz drugih raz-
logov izzveneva polpoudarno, kot raz�irjeno mo�ko rimo razlikovati �d »prave«
daktilske pri Vodniku ali Valjavcu:

Solze pretakala,
�marnice plela,
Mileta �akala,
pesemco pela:

Kaj mek odla�ajio? �
Saj mi je rekel.
Kaj se zana�ajo? �
�as bo le tekel!

Zima rojila je
dolgo zadosti,
burja nas brila je,
neha naj bosti.

Se naveli�al sem
v hi�i �e biti,
dosti �e �i�al sem,
vunkaj �em iti.

ali tudi �e v moderni, kjer pa je vendar redkej�a, kakor se ponavadi misli. Naj-
izraziteje je pa� v Zupan�i�evem Prebujenju, sicer pa je v svobodnem verzu
in v nasploh bolj spro��eni verzifikaciji moderne neredko te�ko odlo�iti, kdaj je
tedaj tako priljubljena trizlo�na rima res daktilsko ubrana in kdaj se (v skladu
z �e omenjeno poudarno dispozicijo daktilske besede ali kon�nice) nagiblje v
oksitonezo. Kot daktilska se namre� lahko izpri�uje �e, �e nastopa v razvidneje
vezani tvorbi, in �e to bolj v kratkih ali morda �e s prestopi »pospe�enih« verzih
kakor pa v dalj�ih, npr.:

Pesmi kritiku

Me smo �ebelice,
letamo v panje,
ven, zopet vamje,
nosimo v celice
polno medu.

Me se ne slinimo,
me te ne vikamo;
v obraz ti �inemo
in te opikamo.
Daj nam miru!
(Kette)

Gazelica

Nad horizont so mi beli obla�ki priplavali,
tamkaj za barjem, nad Krimom so se poigravali.
»Beli obla�ki jesenski, nedol�ni, veseli,
vi pa gotovo nocoj ste pri ljubicah spavali!«
Nismo pri ljubicah, nego pri svojem o�etu,
pri oceanu se siveim sino� simo zabavali:
pili smo grog in potem po valovih pijani
bar�ice pisane celo smo no� premetavali,
da so brezverci molili kot deca pred parkljem,
a kapitani preklinjali in obupavali.
(Zupan�i�)

Toda vrnimo se k Pre�ernu in oglejmo si metri�no problematiko njegove
»D'vi�ice« �e z druge strani. Zaradi bolj�e osvetlitve trizlo�nih rim in njim poten-
cialno lastnega razhajanja med »glasom in naglasom« si dovolimo pregrupacijo
Pre�ernovih verzov v naslednjo kitico:

V tridesetem d'vi�ica
je prebridko stokala:
>.Oj me, oj me, bo�ica,
�alcala sem gor�ega.« �

Metri�ni zna�aj teh verzov se s tem ni v ni�emer spremenil, ker pa smo
lo�ili d'vi�ico od sami�ice, njeno stokanje od jokanja in bo�ico od ro�ice, je iz-
ginila trizlo�na rima � kar pa je ostalo bistvenega in vsem verzom te Pre�er-
nove pesmi skupnega, je enozlo�na, mo�ka rima, v vseh �tirih verzih prav tako
nepopolna (s stranskim poudarkom), kakor je sicer v originalni 1. kitici (a tudi

130

v 2., 6. in 7. ter v prvi polovici 3. in v drugi polovici 8. kitice, kajti opravka ima-
mo s Pre�ernovim tekstom, ki po dele�u tako rimanih besed �� 62,5*/»! � dale�
presega vse druge njegove pesmi z mo�kimi rimami). Razen tega pa je treba
upo�tevati, da je pesem nastala �e v Pre�ernovih »kantilenskih« za�etkih, in to
kot pevni tekst, k napevu neke �e�ke, domnevno ljudske pesmi. Pre�ernovim
»daktilskim« analogni (ali le v zadnjih dveh zlogih glasovno enak�ni) �e�ki dak-
tilski konci verzov pa bi po �e�ki metriki sploh veljali za mo�ko rimane. Pa tudi
�e jemljemo pesem samo ob sebi, br��as ne bo le moj subjektivni ob�utek, da
branje te »verzificirane �tudentovske �ale« (Slodnjak) �e po prvih verzih vsiljuje
nekak�en staccato in da nekaj poudarne (skandirajo�e) spakljivosti celo prav
ustreza ironi�no zabavljivi intenciji in tonu te pesmi.

Zaradi jasnosti � pa tudi v opozorilo, kako previdni moramo biti s sicer
neogibno rabo metri�ne shematike � dodajmo �e nekaj primerov iz Jenka, in
to takih z daktilsko metri�no osnovo, ki v akatalekti�ni kon�nici � zopet strogo
vzeto � mo�ke rime niti ne dopu��a (a nam je nagibanje tak�ne kon�nice v oksi-
tonezo po vsem povedanem �e znano). Ko bi se v Jenkovi pesmi Pred durmi
zadnji trije zlogi prvih treh verzov glasovno (v za rimanje potrebni meri) uje-
mali, bi jim seveda brez pomisleka prisodili »prave« daktilske, teko�e rime, tako
pa beremo: . . \

Glasno si pevala, ;

strune ubirala, j

nisi pa� mislila, j

da sem te �ul. 1

Blizu pri durih bil, ]

tvoje sem glase pil, \

� njimi srce pojil, J

vbogo srce. ' 1

Kljuko prijemala,
skor jo pritisnila,
pa si ni uipala
roika moja.

Solza je padala,
lice namakala,
nisi je videla,
lite zastonj.

a
a
a
b

Zna�ilno je, da Jenko tu na daktilski osnovi in v 12 daktilskih kon�nicah
rima vseskozi mo�ko, v drugi kitici pa celo s »pravim« poudarkom (bili pili popi),
a tako je ob daktilski shemi poudarno alterniral �e Vodnik, enkrat, toda neri-
mano, tudi v Milici (navado znam), ve�krat pa zlasti v Bohinjski Bistrici (Bistri-
cal iskrica, s �rtamilz barvami idr.: skalni sini jo br�lin, vrh Dobravjdrknit bal).
Sicer pa ima Jenko eno samo, in �e to prav kratko pesem z izvedenimi teko�imi
rimami (Nevesta), ki ob ritmu posko�nega plesa nagloma prezvene skozi diso-
nanco veselo-�alostnega svatovanja:

Zvezde se bliskajo,
luna ipa sveti,
goidci pa piska j o
mojem' dekleti.

Sno�i je jokalia,
dan's ni vesela;
to bo �e stokala,
starca je vzela!

V malo�tevilnih drugih primerih so Jenku trizlo�ne rime le osamljene gla-
sovne variacije, le da je teko�nost rimanja tam ve�idel kaj problemati�na, de-
loma spri�o dvozlo�ne mere verzov (prim. Obujenko VIII), deloma pa tudi zato,
ker se Jenko celo na daktilski osnovi �istega daktila v kon�nici sploh vidno
izogiblje.'Predvsem pa se mu verz poudarno-ritmi�no oblikuje v skladu s situaci-
jo, smislom in razpolo�enjskimi premiki v kontekstu. Izrazit primer za to je nje-
gova pesem Pa nobenega ne, kjer na daktilski osnovi in po prvi kitici s �isto
teko�e rimano dvojico povsem prevlada oksitoneza, ki �e poudarno pod�rtava

131

dekletu neljubo stvarnost, pritisk star�ev zastran mo�itve pa tudi dekletov odpor
in njeno odlo�enost, da bo »odrekla vsem«:

Trije me ljubijo,
trije me snubijo.

Prvi je bogat kmet,
o�u b' bil ljubi zet.

Drugi je priden bolj,
materi bolj po volj'.

Tretji je mlad soldat,
jaz bi ga tla jemaf.

Pa mii je glas pri�el,
da bo na vojsko �el.

Ktere me silijo,
mi jih ne vsiilijo,

k'ter'ga pa jaz �elim,
tisfga pa ne dobim.

Jaz pa �e rekla sem,
da bom odrekla vsem.

V prvi kitici � prav kot za�etni pa tudi v skladu s tu predo�eno dekletu
v�e�no trojno za�elenostjo � trizlo�no rimanje �e gladko »ste�e« po danem me-
tri�nem zastavku; nato pa slede �tiri kitice z mo�ko rimo, ki se njena �e omenje-
na stvarna pogojenost �e podkrepljuje s petkratno kratko zasekano oksitonezo
(kmet-zet-bolj � pri�el-�elj, zaradi �esar pa zdaj tudi trizlo�ni rimi v 6. in 8. ki-
tici, dasi bi bila �esta zgolj metri�no sicer povsem enaka prvi, ne moreta ve�
prav »ste�i«, obe tudi zato, ker sta govorjeni v poudarno udr�ani kljubovalnosti,
zadnja pa �e spri�o vezanosti z ostro oksitonezo v zadnjem verzu (vsem).

Pa �e primer iz moderne. V kratki, iz dveh �tirivrsti�nih kitic sestoje�i
pesmi Ve�er (Ca�a opojnosti) ima Zupan�i� na povsem enak�ni metri�ni osnovi
naslednjo poudarno alternacijo v trizlo�ni rimi (citiram le ustrezna prva verza
teh kitic):

Metulj�ki slovo �e jemljejo,
utrujene cvetke dremljejo ...

V daljavi tam �rni gozd �umi.
Okrog in okrog prostost �umi.

Tako torej vidimo, da posluh in sama praksa nasih pesnikov ze od Vodnika
pa do moderne le potrjujeta tisto potencialno in tudi dejansko uveljavljajo�o se
dvopoudarnost daktilske kon�nice verza, o kateri je bilo govora v uvodnem po-
glavju. V tem smislu pa je �e vse zgovornej�e Gregor�i�evo trizlo�no rimanje,
ker se skoraj v celoti (v Poezijah I�III 94 "/»-no) uveljavlja le v pesmih z dvo-
zlo�no, zve�ine jambsko mero ter se tako �e po metri�nem impulzu nagiblje v
nepopolno oksitonezo; kljub temu (ali pa prav zato) si pesnik v�asih (lahko) do-
voljuje postaviti v zadnji zlog �e sicer poudarjeno besedo: biva sam/u�iva sam,
trpljenja polnisirotenja poln, rodne vse/vzhodne vse, kamn�rji zd�j/zid�rji zdaj,
�itje stre�/bitje stres idr.

Potemtakem je pojem trizlo�na rima �ir�i kakor »daktilska«, saj zaobsega
(ali z njim lahko merimo na):

a) teko�o (ali »pravo« daktilsko) rimo, bodisi nezlo�eno (bliskajolpiskajo),
zlo�eno (zeleni milne zveni mi!) ali pa me�ano (ognjenimilne zveni mi!);

b) dvopoudarno trizlo�no (ali »nepravo« daktilsko) rimo (vseh gornjih treh
vrst). To v glasovnem pogledu ozna�uje ustrezna skladnost v zadnjih treh zlogih
verza, medtem ko je v svojem metri�nem bistvu to le raz�irjena mo�ka rima;
oblikuje se �ele v metri�nem kontekstu celotne pesmi (Zarjovena d'vi�ica, V pe-
pelni�ni no�i idr.), ob svoji rimani vzporednici (rekla sem > rekla sem glede na
odrekla vsem), iz vsebinsko-ritmi�nih razlogov ali pa sta rimajo�a se verza �e
sploh tako poudarjena (biva samlu�iva sam).

132

Kakor je razvidno iz te opredelitve in iz prej�njega razpravljanja, je prva^
tj. teko�a rima pri nas prej ko slej dokaj redka. Nasprotno pa se druga � z izje-
mo tipa biva sam/u�iva sam ■� kot poseben primer nepopolne (polpoudarne)
mo�ke rime vklju�uje v figuralno-metri�no kategorijo, ki je v zgodovini na�e
poezije (zlasti od Vodnika do moderne) v celoti prav vidno zastopana, dasi po
dobah in posameznih pesnikih s kaj razli�no frekvenco. Ta mo�ka rima bo pred-
met nadaljnje obravnave v �e za�rtanem smislu, s prilo�eno statisti�no tabelo pa
bodi stvar �e na tem mestu �ir�e okvirno pripravljena, obenem pa dana splo�na
orientacija o nekih (procentualno »ponazorljivih«) zna�ilnostih in razvojnih pre-
mikih na�e poezije od Vodnika do prvih let moderne.

H koncu �e nekaj pripomb k prilo�eni preglednici: Vodnika sem obdelal po
Smoletovi izdaji 1840, z dodano Ilirijo o�ivljeno, a brez prevodov, ker bi s svojimi
Pesmami za poku�ino (1806) ne mogel biti dovolj ustrezno predstavljen. Razen
tega pa bodi upo�tevano, da je v tabelarni rubriki »Trizlo�no rimanih verzov« v
smislu podane opredelitve zajet tudi del primerov, ki jih je s svoje strani zajela
�e tudi rubrika »Mo�ko rimanih verzov«. �tevilke v preglednici podajajo pro-
cente.

(Se bo nadaljevalo.)

133

Boris Merhar

�E KAJ O SLOVEN SKI RIMI

III �

Kakor se vidi iz preglednice* v prej�njem poglavju, prevladujejo med tam
upo�tevano poezijo tiste zbirke (13:5) oz. pesniki (8:5), ki dajejo ve�jo ali
manj�o prednost mo�kemu rimanju pred �enskim. Vendar je stvar �e vse bolj
uravnote�ena, �e upo�tevamo, da je mo�ka rima v celoti le za kako petino �te-
vilnej�a od �enske. To seveda ni ni� presenetljivega, ker sloven��ina zaradi
prostega nagla�evanja ni prisiljena favorizirati ali celo mo�no prevladujo�e ra-
biti bodisi mo�ke bodisi �enske rime (kakor npr. franco��ina ali srbohrva��ina).
Od tod izhaja, da se je pogostnost mo�kega in �enskega rimanja v slovenski po-
eziji lahko oblikovala in spreminjala predvsem po rezultantah individualnih pes-
ni�kih nagnjenj ter nasploh vse bolj pod vplivom literarnih kot o�je jezikovnih
�initeljev. (Tako po zavzetosti za dolo�en verz, npr. za enajsterec ali za »ljudski
jambski osmerec«, po navezanosti na dolo�eno pesni�ko tradicijo, vzor ali �olo,
po normativno kriti�nih opozorilih ipd.).

Neko prednost je mo�kemu rimanju dajal �e Vodnik, pri katerem pride
0,78 �ensko rimanega verza na 1 mo�ko rimanega, za njim pa �e Valjavec s ko-
li�nikom 0,91, Gregor�i� 0,68, Gestrin 0,71, A�kerc 0,62, �e bolj pa v moderni
Cankar 0,47, Murn 0,52 in Zupan�i� 0,56 (pri pesnikih z ve� zbirkami je nave-
deno povpre�je).

Prevladovanje �enske rime je zna�ilno za izrazite sonetiste, le da je pri
obeh velikih mojstrih te oblike. Pre�ernu in Ketteju, opazno zmernej�e (0,47 in
0,78 mo�ko rimanega verza na 1 �ensko rimanega) kakor pri (v tabeli sicer ne-
upo�tevanem) formalistu Cimpermanu (0,35). Vendar �enska rima zmerno pred-
nja�i tudi v Levstikovi zbirki (ki v njej ni nobenega soneta: O, 8), medtem ko
ima Jenko, v �igar zbirki prevladuje kratka, preprosta lirska pesem v trohejski
in trizlo�ni meri, domala izjemno uravnote�eno obojno rimanje z le rahlo pre-
mo�jo �enske rime (0,95).

Da se je ob pribli�no enakih mo�nostih za eno in drugo rimanje v slovenski
poeziji nasploh nekoliko mo�neje uveljavila mo�ka rima, gre deloma pa� tudi
na ra�un manj�e mere glasovnega ujemanja, ki je zanjo potrebno, pa tudi na
ra�un tistih mo�nosti in olaj�av, ki so se ponujale za rimanje oz. z rimanjem v
stranskem poudarku. Pri slovenski �enski rimi je namre� tako rimanje, kakor
smo videli, dokaj redko in mo�no le v me�anih zvezah (govorica / veverica)*,
medtem ko se pri mo�ki lahko tako rimata oba oz. vsi verzi dane rime. Razen
tega pa je na dolo�eni metri�ni osnovi, kakor je bilo prav tako �e omenjeno,
tudi daktilska rima zve�ine prehajala v »dvopoudarno«, tj. v raz�irjeno mo�ko

' Tam je treba popraviti: procent trizlo�no rimanili verzov {Ici je povsod ra�unan le od rimanih,
ne od vseh verzov zbirke) pri Valjavcu je 2,5 (ne 3,4), pri Jenku 0,9 (ne 0,44) procenta prevladujo�ih
(jambskih) verzov v Gregor�i�evih Poezijah 1888 pa 53,9 (ne 49,4).

� Prav izjemen primer, da ima tudi trizlo�na rima na svojem prvem zlogu le stranski poudarek,
vendar tako, da hkrati s svojo rimano vzporednico na dani jambski osnovi prehaja v raz�irjeno mo�ko
rimo, ima Stritar v Nosanu (LZ 1884), morda z naslednjim razmerjem:

Oj ti preljuba, krotka jerebi�ica, 4 1 2

prijazna deklica, ndtakari�ica! 5 12 13

218

rimo. Talco se je torej mo�ka rima v sloven��ini oz. v slovenski poeziji obrav-
navanega razdobja realizirala:

1. zgolj z glavnim poudarkom (»regularni« in najpogostej�i, pri nekaterih,
in zlasti novej�ih pesnikih domala edini na�in), in to

a) z dolgim:

Dalj �as m tmpla gledat', dih prvi ga zd-robii
srce samo zavzetim ostane pred o�mi.

O, res je, da bi ta/ko ne bilo;
vse res, kar dekleta morske poj�;
obup mu zaliva srce zvesto. (Pre�eren)

b) s kratkim:

Tri leta so pre�, zdravnik je �as,
razjasnili se spet je godca obraz.

Stoji moravski trg, Lesce,

ve� lepih deklic v njem cvete,

med njimi judovsko dekle. (Pre�eren)

c) me�ano (kar velja kot slab�e, �e je rima zaporedna, medtem ko se z med-
sebojno oddaljenostjo v prestopnem sosledju ta neskladnost �e precej zabri�e):

»Ni� niste na bolj�em, pojdite drugam,
obojnim ni dosti prostoren ta hram!«

Potrka. �■ Siv star�ek odklene ji hram,
ki lu� ga brle�a obseva;
otroci na slami po�ivajo tam,
ubo�tvo tu vlada in reva. (Gregor�i�i

2. z glavnim (a redoma kratkim) in stranskim poudarkom (me�ano; vokal
s stranskim poudarkom je ozna�en tu kurzivno):

Na mali �maren preble�ena
gospa je Micika v cerkev pri�la.

Ko v grajski divnjak je pri�Ja,

judovsika lepa delclica,

mladen�a najde kr�en'ga. (Pre�eren)

3. zgolj s stranskim poudarkom:

Na goslih po�ila struna je,
to, godec! ni dobro znamenje.

Kristjane v cerkev hodijo,

po trgi se sprehajajo,

po ljubih se ozirajo. (Pre�eren)

4. s prehajanjem daktilske (zlo�ene in nezlo�ene) v raz�irjeno mo�ko rimo
(npr. na jambski metri�ni osnovi):

In angelci trc^bentajo,
prelepo muzicirajo,
du�ice lepo rajajo,

z veseljem se napajajo ... (Valjavec)

219

Pozval nato krdela sem
in pri�la so hrume�,
zaznamoval jim �ela sem
prete� in pa svare�.

Tu rod je moj, tu moj je kraj,

tu �ivel rad bi vekomaj,

ni kraja mi krasnej�ega,

ni ljudstva mi milej�ega. (Gregor�i�)

Pri tem bi bilo treba upo�tevati �e razliko med zaprto in odprto mo�ko
rimo (s pripombo, da se slednja zaradi zgolj samoglasni�kega ujemanja dejansko
izena�uje z mo�ko asonanco).

�e ob koncu prvega poglavja je bilo omenjeno, da je nepopolno mo�ko
rimanje v slovensko »umetno« poezijo uvedel njen utemeljitelj Vodnik. Uvelja-
vil je to glasovno metri�no kvaliteto v obeh njenih glavnih na�inih (2 in 3), in
to � glede na povpre�ni dele� te rabe v obravnavanih zbirkah in v glavnih re-
vijah s konca te dobe � celo z nadpovpre�nim koli�nikom 12,5 "/o (od �tevila
mo�ko rimanih verzov, po Smoletovi izdaji 1840, kakor v tabeli str. 133). Kajti
v 18 zbirkah na�e preglednice je tako rimanih verzov v povpre�ju le 8,8 "/o, v
vseh (»umetnih«) pesmih, objavljenih v Slovenskem glasniku (1858�1868),
Stritarjevem Zvonu (1870, 1876�1880) in Ljubljanskem zvonu (1881 do 1904)
pa 7,3»/». To pa se pravi, da bi neupo�tevanje oz. nepriznanje takih rim, denimo
v smislu nekih Stritarjevih intencij iz 1870, skoraj povsem izena�ilo povpre�ni
dele� mo�kega in �enskega rimanja v slovenski poeziji obravnavanega razdobja.
Toda stvar, sankcionirana kmalu za Vodnikom �e v dokaj vidni Pre�ernovi rabi
(11,8"/«), je ne le obstala, marve� se je v moderni spet mo�no in celo najbolj
razmahnila, ohranila pa se je vse do danes, �eprav domala le v me�anih zvezah
in z minimalnim povpre�nim koli�nikom.

Po tem kratkem pogledu v nadaljnji razvoj nepopolnega mo�kega rimanja
pa se moramo vrniti spet k Vodniku ter se ozreti tudi �e nekoliko nazaj. Kako
je res bilo s tem v njegovem �asu in pred njim? Tega se je dotikal �e avtor prve-
ga o�rta slovenske rime A. Bajec ter opozarjal proti Isa�enku, da »nahajamo
tako slikanje dokaj redno« �e pred Vodnikom tudi »pri Trubarju' in v narodni
pesmi« (JiS III, 194). Razumljivo je, da nam bo probleme o izvoru in razvoju
tega in rimanja nasploh v starej�i slovenski verzifikaciji lahko uspe�no re�eval
�ele pisec �ir�e zasnovane obravnave v sklopu bodo�e zgodovine slovenskega
verza. Kolikor pa gre zgolj za za�etke na�e posvetne »umetne« pesmi in posebej
za Vodnika, je treba bolj od kakr�nihkoli neposrednih zunanjih vplivov kot Vod-
niku vse bli�jo upo�tevati doma�o verzifikatorsko tradicijo in so�asno prakso:
ljudsko (posvetno in nabo�no) in »umetno« cerkveno kakor tudi drugo pesni�ko
in pesmarsko produkcijo, zlasti od polovice 18. stoletja dalje, v�tev�i seveda
Pisanice, ki so prinesle tudi prve Vodnikove pesni�ke poskuse.

* To »dokaj redno« rabo bi nam za Trubarja lahko preciziral �ele (glede na razlike med tedanjo
in dana�njo akcentuacijo nekoliko problemati�en) izra�un zadevnega koli�nika iz vse njegove verzi-
fikacije. Da pa je utegnil biti ta procent v posameznih primerih dokaj visok, nam pri�ata npr. Trubarjevi
pesmi Ne daj, o�a na�... (1566): 50 % in Completa / Ve�erna molitev (1575): 28 % (seveda po merilih da-
na�nje akcentuacije in s pridr�kom, da je samemu avtorju veljalo v verzu le �tevilo zlogov in � v�asih
le pribli�no � grafi�no realizirana rima, ne pa tudi �tevilo in razmestitev poudarkov).

220

v tej verzifikaciji, �e posebej v ljudski, pa se sre�ujemo z dokaj visokimi
odstotki nepopolno rimanih verzov, tako npr.
v ljudski pesmi:

objave v KC 1832 ............................ 33,6 »/o

objave v KC 1834 ............................ 48,9 o/o

Vrazove NPI (1839) .......................... 46,7 «/o

SNP I (od pregledanih ok. 10.000 verzov) . . ok. 42 »/o

SNP II (od pregledanih ok. 4.200 verzov) .. ok. 35 »/o

v nabo�nem pesmarstvu:

Tri romarske 1749 ........................... 20 »/o

Redeskini (68 »sveteh pesm«) 1775 ............ 18,5»/»

anon. Zakrknjena gre�nica, pred 1800 .......... 34 "/o

v drugem pesmarstvu:

Pesem o lisbonskem potresu 1755 ............. 41,2 "/o

Pesem od tega resvetleniga sveta 1791......... 17,3'/o

Pesem »od Francozov« 1799 .................. 27,2 »/o

v drugi, �e ambicioznej�i posvetni pesmi:

Devov Belin 1780 ........................... 34,8 »/o

Linhartovi verzi v Mati�ku 1790 .............. 31,2 "/o

Zoisov prevod Lenore (po 1791) .............. 21 Vo

Zois, Joj, dekleta, ok. 1804 ................... 75 »/o

�eprav je bil povpre�ni koli�nik tu verjetno nekoliko manj�i, kakor pa bi
g:a lahko povzeli iz navedenega pi�lega gradiva, vendar lahko re�emo, da je bil
ta na�in mo�kega rimanja v slovenski verzifikaciji �e pred Vodnikom in v nje-
govem �asu v splo�ni in prav obilni rabi, �e prav posebno pa v ljudski pesmi;
za le-t� pa vemo, da jo je Vodnik �e v Pisanicah metri�no povzemal (Klek,
Zadovoljni Kranjec), pozneje pa jo ravno on prvi pri nas sistemati�no zbiral.

V skladu z zna�ajem te doma�e oz. v tradiciji najmo�neje zastopane ver-
zifikacije, tj. predvsem ljudske (posvetne in nabo�ne) in cerkvene, je bila tudi
»eti�na« tonalnost tovrstnega rimanja razli�no obarvana: najsi v praksi kdaj
tudi �e gola konvencija in rimajo�emu dobrodo�la olaj�ava, je imela stvar po
eni strani prizvok ne�esa ljudsko lahkotnega in spro��enega, a tudi ljudsko in
pesmarsko ohlapnega, po drugi strani pa je v dolo�enem metri�nem in kiti�nem
kontekstu utegnila dobivati nekak�en ljudsko pobo�nja�ki ali tudi cerkveno pes-
marski zven.

Povsem razumljivo in naravno je, da je to tradicionalno tako mo�no za-
sidrano in raz�irjeno rimanje pre�lo tudi v novo, zahtevnej�o fazo v razvoju
slovenskega verza � v slovensko posvetno »umetno« poezijo. Uveljavljale so
ga �e Pisanice, in v njih tudi Vodnik (Klek, 1781: 10,4 "/o), medtem ko se je Pre-
�eren� kljub mo�nim zastavkom �e v zgodnji, a zgolj lahkotni prilo�nostni ver-
zifikaciji (Zarjovena d'vi�ica, 1824: 62,5 »/o, Rotarjevima dekletoma, 1830: 500/0)
� v svoji dognani, za tisk namenjeni poeziji v tem le polagoma spro��al. In po-
udarjeno bodi, da tudi njegovo slovenjenje B�rgerjeve Lenore, s koli�nikom
18,7 "/e sicer �e vedno zmernej�e od originala (ok. 25 "/0) kakor tudi od Zoisovega
prevoda (21 "/0), ne ka�e nobenih sledov v njegovem izvirnem pesni�kem delu

221

naslednjih let: poezija pesnikov K� I�IV ima (brez Pre�erna) zadevno povpre�-
je 6,8"/o<, Pre�ernova tam objavljena samo 1,5 "/o, prvi ve�ji koli�nik (10,4 "/o)
takega rimanja pa ima Pre�eren spet le v prevodu, tokrat iz angle��ine (Byrono-
ve Parizine 1833, nedovr�eno), v izvirni pesmi pa �ele 1835 v baladi Prekop
(11,1 "/o v objavi iz 1836, v redakciji za Poezije pa 13,9 "/o) in v romanci �enska
zvestoba 1839 (14 "/o v rkp., 14,6 "/o v Poezijah). Toda bistveno vi�je in dale� nad
svoje povpre�je se je v tem rimanju povzpel �ele v 40-ih letih, ko se je po dalj-
�em organskem razvoju in �e z zavestnim prizadevanjem (prim, njegovo pismo
Vrazu 12. dec. 1843) �e vedno i��o�ega umetnika ustvarjalno najbolj pribli�al
ljudski pesmi. O tem pri�ajo, in �e posebej v tu obravnavanem pogledu, zlasti
naslednje njegove pesmi iz 1841�1845:

Pro�nja ................ 22,2 »/o

�marna gora ........... 37,5 */o

Zdravljica ............. 20 «/o

Judovsko dekle ........ 21,4 "/o

Od �elezne ceste ....... 19,4 "/o

Nezakonska mati....... 41,6 "/o

Nebe�ka procesija...... 21,1 "/o

Zna�ilno je, da preprosti Vodnik, ki je po Zoisovih napotkih �e nasploh in
dosledno oblikoval v ljudskem duhu in tonu, v tem rimanju ne ka�e kake dife-
renciacije po zna�aju in vrsti pesmi (oda Vr�ac v trohejskih verzih: 20 "/o, v po-
sko�nici zlo�eni Mile: 6,8"/»), medtem ko Pre�ernovi koli�niki ne le da osvetlju-
jejo njegov pesni�ki razvoj, marve� obenem pri�ajo, kako je tak�no rimanje
uravnaval po zna�aju in tonu svojih pesmi, v �marni gori in Nebe�ki procesiji
tudi v smislu prej omenjene, seveda satiri�no podstavljene, pobo�nja�ke tonal-
nosti. Ne glede na to pa tako Vodnikov kakor Pre�ernov povpre�ni koli�nik
opozarja, da sta to rabo sprejemala z dolo�enimi pridr�ki in omejevanjem na-
sproti raz�irjenosti tak�nega rimanja v ljudski verzifikaciji, nedvomno v pre-
pri�anju, da si »umetna« poezija ne more in ne sme dovoljevati toliko metri�nih
in drugih svobo��in kakor ljudska (ali njej bli�nja pesmarska). Njuna zmernost
je �e posebno razvidna ob primerjavi z zadevno prakso pesnikov, ki so se v tem
pogledu kar brez pridr�kov zgledovali po ljudski pesmi, kakor zlasti Jarnik
(ok. 35 "/o) in Vraz, slednji �e celo bolj v izvirnem (Slovenska djela I: 35,7) kakor
v svojem prevodnem pesni�kem delu (Slov. dj. II: 24,6 "/o).

Poudariti velja, da koli�nik nepopolnega mo�kega rimanja sam ob sebi
daje le neko splo�no orientacijo o pesnikovem odnosu do ljudske ali natan�neje:
do neke bolj spro��ene in v najve�ji meri ljudski pesmi lastne metrike, prav ni�
pa �e ne pove o njegovi pesni�ki kvaliteti. Kajti zgolj v tem pogledu sta si zelo
blizu npr. Pre�eren (11,8-Vo) in Koseski (10,1 »/o) ali ■� �e prestopimo mejo ob-
ravnavanega razdobja � taki pesniki kakor Gradnik (Harfa v vetru: 0,2 "/o), Ko-
sovel (ZD I: 1,8 "/o) in Vodu�ek (Od�arani svet: O "/o) na eni ter formalista Stritar
(1,5 "/o) in Cimperman (0,50/0) na drugi strani. Vse bolj zgovorno pa je nihanje
teh koli�nikov v celotni razvojni liniji, ki opozarja na njihovo spreminjanje v
zvezi z dolo�eno dobo (romantika � realizem � moderna) in literarno �olo, ka-
kor zlasti Stritarjevo, �eprav pri tem ne gre posplo�evati. Kajti kakor bomo �e
videli, je prav Stritar v tem pogledu vplival v dveh razli�nih in deloma celo ^
nasprotnih si smereh. Toda najprej bodi tu podana (nekoliko �e mimo na�ih
18 postavk raz�irjena) preglednica, prikazujo�a odstotne dele�e nepopolno mo-
�ko rimanih verzov v na�i poeziji od Vodnika do 1908:

222

Vodaik 1840 ...................... 12,5

Pre�eren 1847 ..................... 11,8

Toman 1849 ...................... 15.2

Levstik 1854 ...................... 7,9

Valjavec 1855 ..................... 16,5

Levstik (Tonlne pesmi) ............ 2

Cegnar 1860 ...................... 20,5

Viidhar 1860 ....................... 8,5

Jeniko 1865 ....................... 11,3

Umek 1865 ....................... 7

Stritar 1869 ....................... 1,5 -

Levstik (Eranjdne pesmi 1869-72) ... 1,2

Gregor�i� 1882 .................... 7,3

Pagliaruzzi 1887.................. 7,1

Grego-r�i� 1888 .................... 5,6

Cimiperman 1888 .................. 0,5

A�kerc 1890 ...................... 3,7

Gestrin 1893 ...................... 4,6

A�kerc 1896 ...................... 2,5

Kette (ZD I: P I � III) ............. 23,4

Zupan�i� 1899 .................... 16,4

A�kerc 1900 ...................... 8

Murn (ZD 1: PR).................. 8,2

Cankar 1902 ...................... 6,6

Gregor�i� 1902 .................... 6

Zupan�i� 1904 .................... 6,2

A�ikerc 1904 ...................... 3,4

Zupan�i� 1908 .................... 2,8

Jerajeva 1908 ..................... 19,5

Iz teh podatkov se vidi, da se je Stritar v svoji zbirki � poleg Levstika v
Toninih in Franjinih pesmih (a ne �e v zbirki 1854) in Cimpermana ■� najdosled-
neje dr�al rimanja v glavnem poudarku. Kakor je znano, je imela njegova zbirka
izreden odmev in uspeh. Toda �e vse bolj kot z lastnim pesni�kim zgledom je
vplival s svojimi kriti�nimi nastopi, in tako tudi z opozorili, ki so merila na
»�istoto« in poudarno korektnost rim: kajti »zadnje mesto v verzu ... je posebno
imenitno, rekel bi, �astno mesto«, in zato je treba »dobro preudariti, katera be-
seda se stavi za rimo«; tja sodijo posebno pomembne besede, »a ne brezglasne,
zlasti (ne) partikule, kakor: ,j e in s e'«. Zna�ilno pri tem pa je, da je imel ne-
�iste rime, kakor vreme/seme, zgolj za »slabe rime«, medtem ko se mu »,�umi
in gledati, srce in deklice' niti celo rime ne morejo imenovati, a vendar se tako
pogosto nahajajo« (Zvon 1870, 206). �eprav sta oba nazadnje navedena primera
me�ani zvezi z dolgim glavnim in stranskim poudarkom (a tako je nekajkrat
rimal tudi Pre�eren), pa bi se iz konteksta in po Stritarjevi lastni (dotedanji)
praksi dalo sklepati, da je rimanje v stranskem poudarku v bistvu sploh odkla-
njal ali vsaj meril na njegovo skrajno omejitev. Kot kretnja zoper golo diletant-
sko ohlapnost v rimanju ta Stritarjev nastop sicer ni bil neupravi�en, da pa stvar
sama ob sebi �e ne predstavlja in ne zagotavlja pesni�ke kvalitete, se je jasno
pokazalo prav ob primeru formalista, ki je tako korektno rimanje v celotni ver-
zifikaciji 19. stoletja v najve�ji meri realiziral (Cimperman 0,5). Nasprotno pa
Stritar sam v tem pogledu poslej ni bil ve� tako strog, saj je neko sprostitev
nakazoval in celo priporo�al �e v istem (XII.) poglavju navedenih Literarnih
pogovorov.

Proti koncu �lanka se namre� Stritar zavzema za po�ivitev in popestritev
rimanja ter priporo�a mladim pesnikom, »naj vr�ejo vmes sem ter tja kako
daktili�no rimo: �akala, plakala; vriskajo, bliskajo«. In v tej zvezi nato opozarja:
»Kdor ho�e vedeti, kaj so lepe rime, temu svetujemo razen italijanskih poetov
posebno Bodenstedtov ,Mirza Schaffy', kjer je sploh poeti�na oblika dovr�ena
do najvi�je stopnje.« V svoji vnemi za Bodenstedtove ve�zlo�ne, a ponajve�
trizlo�ne (daktilske in �dvopoudarne", zlo�ene in nezlo�ene) rime (prim. ZD IX,
321) se je Stritar naslednje leto lotil tudi prevajanja njegovih pesmi (ZD II,
322�329), pri tem pa se je v prizadevanju za ve�zlo�no rimanje metri�no pre-
senetljivo sprostil: ustvaril je 24 "/o tak�nih, zve�ine (60 Vo.) trizlo�nih in zlo�enih
rim (900/0), vendar med njimi le malo pravih daktilskih, hkrati pa ga je ta (for-
malno sicer �e ne dognani) poskus zanesel, da se je v teh prevodih zoper vso
dotedanjo prakso povzpel na dobrih 30"/» nepopolno mo�ko rimanih verzov.

223

stvar je nedovr�ena oble�ala v rokopisu, zato pa je kmalu nato stopil pred jav-
nost s temi »novimi« rimami, v pomembnem izvirnem delu �� v Dunajskih so-
netih* (1873), in prav tako z dokaj visokim, �e v prvi preglednici navedenim
odstotkom (8,4).

Toda v pesni�ki praksi zgled tega novega rimanja ni spro�il kakega posne-
manja, vse dokler ni stvari na neki novi osnovi aktualiziral nekdanji Stritarjev
u�enec Leve�. Napravil je to v svoji oceni Dobrav�inovih-Haderlapovih pesmi
(Zvon 1877, 27, 43), in to tako, da je na Bodenstedta opirajo�o se Stritarjevo
spodbudo navezal na doma�e ljudske osnove: zajemanje iz »�istega vira« ljudske
poezije je sicer vse hvale vredno, toda Haderlap je to delal slabo in nekriti�no,
kajti »ni vse posnemanja vredno, kar narod poje«. Tudi imajo ljudske pesmi
»ve�krat res slabe rime, a koliko jih je, ki so prav done�e, lepe, vsega posne-
manja vredne. Te posnemajmo! Kako done npr. tele vrstice:

V nedeljo jutro vst a 1 a bom,
v Ljubljan'co se pelj a 1 a bom,
pred avitmana stop i 1 a bom,
za �oceljna ipros i 1 a bom itd.

To so rime, katerih bi se �e Mirza Schaffy ne sramoval! Zakaj bi se jih slovenski
pesniki ogibali?«

Podatki povedo, da je prav ta Lev�ev poziv spro�il v Zvonu val trizlo�-
nega rimanja, v najve�ji meri pa pri Gregor�i�u. Ker pa je v tej poeziji mo�no
prevladovala dvozlo�na mera, je stvar hkrati povzro�ila znaten porast nepopol-
nih mo�kih rim, kakor je razvidno iz naslednje preglednice (v "/»):

Ve� let in v povpre�ju �e v ve�ji meri se je nadaljevalo trizlo�no rimanje
tudi v Ljubljanskem zvonu (Funtek, A�kerc idr.) ter je uplahnilo �ele po 1887 in
zlasti v prvi polovici 90-ih let, dokler se ni z nastopom pesnikov moderne spet
mo�no dvignilo (1898: 6,9, 1899: 6,8), obenem pa je na�a poezija do�ivela vse
dotlej (in seveda �e do danes) najve�ji odklon od strogo »regularnega« mo�kega
rimanja v glavnem poudarku. Po prvih letih moderne (Kette 23,4 "/», Zupan�i�
16,4 "/o) ima namre� visok koli�nik tako rimanih verzov le �e njena sopotnica

� Tu ima Stritar zgolj trizlo�ne in prete�no nezlo�ene rime (83,3 % � v prevodih iz Bodenstedta
le 16,6 °/o), njitiova novost pa je bila predvsem v Itoli�ini in v olcoli��ini, da je z njimi nastopil v sonetu
in da je v taito rimanih verzih za en zlog podalj�eval tradicionalni sonetni »enajsterec«. Koliitor je Stritar
v svojo oznako Bodenstedtovih rim kot »novih« (Cimpermanu 16. sept. 1871) vklju�eval tudi njegove tri-
zlo�ne zlo�ene rime, pa le-te niso bile povsem »novo« ne v nem�ki poeziji (prim. Goethejeve v Faustu:
durchdringet mich (bezwinget mich, zerschmettert mich) durchwettert mich) in tudi ne v na�i do Stritarja.,
kajti prvi, ki je pri nas � mimo osamljenih primerov pri Vodniku in Pre�ernu � v opaznej�i meri rabil
tako (in zlasti glagolske) rime, je bil �e Valjavec (rojila je / brila je, minula sta / izrula sta, taja se / po-
daja se, pokusi ga / izbrusi ga idr.). Zanj je seveda jasno, da se je v tem pogledu zgledoval predvsem pri
ljudski pesmi (medtem ko za svoje zlo�ene �enske rime v ljudski pesmi, ki takih ne pozna, ni mogel imeti
opore).

224

Vida Jerajeva (Pesmi 1908: 19,5 "/o), le malo pesnikov pa �e prese�e 5 "/o-no me-
ro: najvi�e Vipotnik (Drevo na samem 1956), a to predvsem na ra�un ene same,
zavestno po ljudski ubrane pesmi Zelen grobek s 46 "/o (sicer le 4,3 "/o), s �ir�o
rabo pa bi prednja�il, �e mu v�tejemo polpoudarne mo�ke asonance, G. Strni�a
(Odisej 1963: 5,2«/«, Zvezde 1965: 8,3 »/o).

Iz povedanega izhaja, da je bila nepopolna mo�ka rima v obravnavani slo-
venski verzifikaciji prej ko slej v manj�ini, le v ljudski pesmi se je � zlasti po
dele�u v KC IV in v Vrazovi zbirki � mo�no pribli�evala »popolni« mo�ki rimi.
Vendar pa se je v posamezni pesmi, tudi »umetni«, utegnila realizirati tudi nad-
polovi�no (primeri zlasti pri Jenku, Ketteju, Murnu in Zupan�i�u), le izjemoma
pa 100 "/o-no, in �e to le v primerih, ko se tri- ali �tirizlo�ne rime odklanjajo od
svojega daktilskega (ali hiperdaktilskega) videza v kon�no polpoudarnost ter
jih tako lahko uvr��amo med raz�irjene mo�ke rime (Kette ZD I, 60, 88; Murn
ZD I, 144, 235).

S podatki za vrsto pesni�kih zbirk osvetljeni razvoj nepopolnega mo�kega
rimanja v slove��ini pa lahko dopolnimo �e s pogledom na �ir�o pesni�ko prak-
so, tj. z odstotnimi dele�i, nana�ajo�imi se na na�o revialno poezijo od 1858 do
1904 (Slovenski glasnik. Zvon, Ljubljanski zvon). Zadevno sumari�no povpre�je
je bilo sicer �e navedeno (7,3 "/o), tu pa velja kot zna�ilno poudariti okoli��ino,
da je povpre�ni koli�nik, povzet iz 21 so�asnih zbirk na�e druge preglednice (od-
Cegnarja do A�kerca 1904), le neznatno vi�ji (7,6 Vo) od koli�nika revialnih ob-
jav, da pa se znatno dvigne, �e se omejimo zgolj na 8 najpomembnej�ih zbirk
tega �asa (10,40/0). �e ve�ja in zna�ilnej�a pa je razlika, ki se nam v tem po-
gledu poka�e ob primerjavi med najbolj�o in manj kvalitetno poezijo v okviru
omenjenih 21 zbirk: koli�nik drugih 13 zbirk je namre� le 5,90/0.

Kljub vsem nemajhnim nihanjem pa je na splo�no zna�ilno upadanje pov-
pre�nega koli�nika tak�nega rimanja v omenjenih treh revijah: Slovenski glas-
nik 11,3 o/o � Zvon 6,6 0/0 � Ljubljanski zvon 5,9 "h. Pri tem pa moramo upo�te-
vati, da bi bil upad od Glasnika do obeh Zvonov �e mnogo ve�ji, ko bi ga ob�ut-
no ne zmanj�evala omenjena dvakratna inflacija trizlo�nega rimanja v teh dveh
revijah. V dejanskem postopnem razvoju, tj. po letih oz. letnikih, pa se je stvar
gibala takole (vklju�ujo� tudi �e navedene procente za Stritarjev Zvon):

(Konec prihodnji�)

22,'>

Boris Merhar

�E KAJ O SLOVENSKI RIMI

v razgledovanju po razvojnih poteh slovenskega rimanja se nam je poka-
zalo, da so se najvidnej�i in najizmerljivej�i premiki oblikovali v obmo�ju
mo�ke rime, in to prav zaradi pri�ujo�nosti njenih nepopolnih (polpoudarnih)
tvorb. Kajti prav ti drugotni na�ini (2 do 4) so dali na�i mo�ki rimi njeno po-
sebno spremenljivost, zlasti nasproti toliko bolj konstantni, do redkih izjem le
na glavni poudarek vezani �enski rimi. Vendar je neke mo�nosti za variiranje
imela tudi ta, le da na druga�ni osnovi: kot dvozlo�na je (bila) namre�, �eprav
v mnogo manj�i meri od trizlo�ne, lahko tudi zlo�ena. S tem pa prehajamo na

259

poglavje o zlo�eni rimi v sloven��ini, ki smo deloma �e posegli vanj v zvezi s
trizlo�no rimo, a ga je vendarle treba tudi �e posebej na�eti, zlasti ker je bila
ta rima doslej dele�na zgolj prilo�nostne obravnave, tako �e najve� ob Gregor-
�i�u (Stfibrny, Koblar idr.).

Razvoj in (relativni) obseg zlo�ene rime po posameznih avtorjih in zbir-
kah bo podan v posebni preglednici, �e pred tem pa se nam ka�e ustaviti ob
nekih kriti�nih odzivih na to »novo«, po omenjenem Lev�evem priporo�ilu spro-
�eno in nato po Gregor�i�u in njegovem zgledu tako vidno pomno�eno pesni-
�ko rabo. Zanimivo pri tem je, da sta se v odporu do takega rimanja tedaj
zna�la na�elno na isti strani nekdanja huda nasprotnika v »pravdi o slovenskem
�estomeru«, Levstik in Janko Pajk, prvi pa hkrati v nasprotju s tedanjim svo-
jim soborcem Levcem. Vendar je Levstik izra�al svojo grajo le zasebno, med-
tem ko je Pajk nastopil javno ter se v svoji kritiki Gregor�i�evih Poezij (I) �e
posebej obregnil tudi ob te njegove rime, ki so ga zbodle pa� tudi zato, ker
jih po veliki ve�ini niti ni prepoznal kot ve�zlo�ne in zlo�ene. Na�teva jih nam-
re� skoraj v celoti, citira pa domala zgolj njihove kon�ne enozlo�nice (se � se,
so � so, itd.), torej kot polpoudarne »identi�ne« mo�ke rime.* Kot take so mu
»slaboglasne«, ker so »samo ponavljanja prej�njih« in v tem zgolj »potvare rim«
ter nasledek »nekoliko brezskrbnega opravljanja poeti�nega posla« (Kres 1882,
390). K temu je treba pripomniti, da so rime sicer �e po svojem bistvu (poudarno
in pozicijsko opredeljeno) glasovno ponavljanje, da pa tudi ni bilo brez osnove
Stritarjevo spoznanje ob Bodenstedtu, �e� da je njegove rime »te�ko posnemati
v na�em jeziku, ker je druga�e ustvarjen« (ZD IX, 321). S tem je nedvomno
mislil, da bi trizlo�ne ali �e dalj�e zlo�ene rime v na�em jeziku, ki �e tako »nima
toliko debelnih rim, kakor npr. nem�ki« (Zvon 1870, 206), le �e pove�ale obseg
rimanja z »brezglasnimi« besedami, pred katerimi je sploh svaril in na podobni
osnovi nasprotoval tudi nepopolni mo�ki rimi.

Z delno podobnimi razlogi kakor Pajk je naslednje leto (v pismu prijatelju
J. Novaku 8. jan. 1883) odklanjal stvar tudi Levstik, pri obeh pa moramo upo-
�tevati, da je njuno presojanje vodilo tudi dolo�eno, a pri vsakem druga�e
pogojeno nerazpolo�enje do Stritarja, Levca in Ljubljanskega zvona. Vendar je
bila Levstikova kritika teh rim, �e spri�o soglasja z njegovo lastno pesni�ko
prakso, osebno �istej�a od Pajkove, �eprav dokaj ozko normativna in tudi �e
vidno navdahnjena z njegovim skaljenim odnosom do »pokvarjenega sveta«:

Teh »zlimanih« stik o�a je Stritar, iin zdajci so udrli vgi za njim, poseibno mla-
di�i, in med njimi tudi Gregor�i�, kateri se o tem ne da preu�iti. »Ljublj. Zvon« redko
prjinese kalfcovo pesen brez tacega krpucanja. Dena�inji dan imamo nadomestke (suro-
gate) v �uvstvih, nadomestke v �estomerisitoih o'dimoxih (cezurah) ie tudi nadomestke v
stilkah. La�e je res kro�iti: spala je: smr�ala je«, nego li i�kati �isitih, idobnih stilk. Memi
se to zdi, kakor bi se kdo iz bojne vrste bojazljivo splazil v grmovje ter od ondod
streljal na (sovra�nika. To se zove be�ati boja, a ne krepko v hran stati. Vsak .paglavec
je dovolj moder tako delati, a s tem se za troho ne pomno�i �islo pravih stik v na�em
jezici, v katerem jih je res vrlo te�ko iskati, izlastli mo�kih, ako ho�e�, da bodo prave
in dobre. Zagoviomilki tega dejanja se branijo oso-bito s tem, da se v oinijentsikiih gazelah
tega nahaja brez konca in kraja. Badi si v gazelah, a vsaka pesen ne gazela. Ali tega
zopet ne hi rekel, da stike te vrste nikoli neso dovolj ene. U�e istani nem�ki pesniifci so
jiih sem ter tja imeli, a zelo, zelo ,redko, ter vedno so si bili dobro v svesti, da so malo
»z vojnic posfco�iJii s tem delom; zatorej ni pesnik inii �iitatelj naj ne misli nikdar z veselo

*Da se je Pajk tako ukanil, pa po drugi strani le potrjuje mo� »metri�nega imp-j'.za«
v Gregor�i�evih verzih.

260

du�o, da imajo te resni�ne bibe v sebi morda Bog vedi 'kake prednosti in kretpoisti!
J�ba ne krepost. Iz pesmij ozbiljinega in vzvi�enega lica jih je trdba inajosorneje poiditii.
A vse to grme�e svarilo ne meri nate, nego na one, kateni so prevariLi tuidi tebe. (Lev-
stikova pisma, 228.)

Glede na omenjeni Lev�ev poseg v slovensko rimanje Stritarja pa� ne
moremo imeti za pravega »o�eta« oziroma neposrednega pobudnika in povzro-
�itelja teh »novih« rim, ki zanje niti sam ni videl posebnih mo�nosti v sloven��i-
ni. Razen tega je bil dele� njegovih zlo�enih trizlo�nih rim v Dunajskih sone-
tih (18,1 "/o) skoraj za polovico manj�i od Valjav�evega v Pesmih 1855 (31,2 "/o)
in skoraj neznaten v primeri z zadevno Gregor�i�evo rabo v Poezijah 1882
(82,4 "/o). Tudi je Stritar sam izrecno priporo�il mladim pesnikom zgolj nezlo�e-
ne daktilske rime, tam pa, kjer je s svojo zlagajo�o pesni�ko »prevaro« prvi-
krat ter po vsebinskem in metri�nem kontekstu najvznemirljiveje nastopil, je
�lo za satiro, medtem ko je Gregor�i� v �tirikrat tolik�nem sorazmerju tako ri-
mal v pesmih prete�no »ozbiljnega in vzvi�enega lica«. Toda �e se na Levsti-
kovo nejevoljo ni dal »preu�iti« ter opustiti to »hibo«, je bil vzrok nedvomno
ta, da ga je Lev�evo opozorilo utrdilo v prepri�anju, da se tak�no, po slovenski
ljudski pesmi ubrano rimanje na mo� prilega »doma�ih glasov strunam« nje-
govih »gosli iz javora«.

Zaradi toliko manj�ih mo�nosti za zlo�eno �ensko rimanje je bil seveda
tudi njegov obseg v obravnavani poeziji mnogo manj�i ne glede na to, da tako
zlaganje tudi ni imelo opore v doma�i ljudski pesmi in tudi ne spodbude v prav
izjemnih primerih pri Vodniku in Pre�ernu (v Smoletovi izdaji, ki nam je bila
tu za osnovo. Vodnik nima ni� takega, sicer pa: �pranjo/za njo, pomaga/da ga,
hladni/dva dni, res de/zvezde; Pre�eren v Poezijah samo: bije/ni je, sicer �e: vir
je/mo�virje, res je/proces'je).

Dele�e obojnega zlo�enega rimanja po upo�tevanih zbirkah in pesnikih
naj poka�e preglednica, za primerjavo pa navajam �e podatke za Bodenstedta
(Lieder des Mirza Schaffy, 1851), zlasti ker bi bil v pogledu �enske rime utegnil
vplivati �e na mladega Valjavca: 72,5% trizlo�nih (zlo�enih) rim (tj. tako rima-
nih verzov), 10,4 Vo dvozlo�nih (le da je v njegovi zbirki �e kakih 80 �tirizlo�no
rimanih verzov; ker so le-ti pri nas zelo redki, jih v preglednici nisem upo�teval;
tu le to, da bi med redkimi upo�tevnimi pesniki v tem mo�no prednja�il Kette
pred Gregor�i�em). Zaradi jasnosti so v prvi rubriki ponovno navedeni (od �te-
vila rimanih verzov ra�unani) procenti trizlo�no rimanih verzov; tako je namre�
br� razumljivo, da se npr. visoki Pre�ernov procent v drugi rubriki nana�a le
na nizko absolutno �tevilo (tj. 4).

261

s tem pogledom na zlo�eno rimo bi bilo na�e razpravljanje, omejeno v j
glavnem le na statisti�en prikaz osnovnih odnosov in premikov v »klasi�ni do- 1
bi« slovenske rime, v bistvu in v tej smeri zaklju�eno. Ob koncu pa se moramo- J
vendar �e povrniti k na�emu izhodi��u in hkrati osrednjemu problemu, tj. k ne- \
popolni mo�ki rimi, ter stvar na kratko osvetliti ali vsaj na�eti �e z druge strani. I
S to rimo so bile namre� pesniku dane �e neke posebne oziroma dolo�nej�e- j
glasovno stilisti�ne mo�nosti mimo tiste, ki jo po njeni splo�ni in �ele koli�insko-1
delujo�i tonalnosti z nekoliko ohlapnim izrazom imenujemo »ljudsko«. Gre za: j
posebne primere toni�nega niansiranja v danem konteksu, vendar bodi stvar le-j
nakazana, ker je zlasti �e pred moderno tudi prav redka.

Najzna�ilnej�i bi bil morda primer, ko mo�ko (ali tudi mo�ko) rimana 1
pesem po predhodnih »popolnih« mo�kih rimah izzveneva polpoudarno ter j
tako zbuja oziroma glasovno pod�rtava s tekstom �e tako ali druga�e zbujeno-i
ob�utje ne�esa nedore�enega, negotovega, zgolj slutenega, rahlega, a �e��e bo- j
le�ega kot spro��ujo�ega. Seveda je v�asih te�ko odlo�iti, ali je bila stvar za- \
vestno tako oblikovana ali pa je le »slu�ajna«. Tak bi bil �e primer ob koncu j
Pre�ernove romance Judovsko dekle, kjer po sklenjeni vrsti 17 »popolnih« oksi-'
tonez sledi polpoudarnost v rimi zadnjega verza; j

Al ve�krat je nazaj pri�la;
nje vera trden jez je bila,
Ijiubezini nje ni ustavila.

Izrazitej�i in pa� zavestno polpoudaren je sklep znane Jenkove pesmi Po
slovesu, kjer je po verzih, ki se nana�ajo na zunanje prirodno pojavnost, in s.
prehodom v notranji svet �lovekove zavesti in ob�utja glavni poudarek nado-
me��en z rahlej�im stranskim:

Teman oblak izza gore
pnivlakel se je nad polje,
nad poljem v sredii je obstal,
nebo je �ez in �ez obdal.

To ni oblak izza gore,
to tudi m ravno polje;
to misel le je �alostna
na sredi srca mojega.

i

Kot zna�ilen primer iz moderne bodi navedena Zupan�i�eva balada Sveti
trije kralji, kjer prav v najbolj dramati�nem trenutku, ko junaku v preblisku

262

grozljivega spoznanja zastane dih in beseda, zadnja mo�ka rima uplahne v pol-
poudarek:

»No, baba, obmi se venidar urno,
sveti tiuje kralji so la�ni zelo,
sveti trije kralja huidio se dr�e �
sveti trije kralji--kaj ho�ete?«

Iz povojne lirike naj med slej ko prej redkimi primeri navedem zadnji dve
iitici iz Minattijeve pesmi Opoldanski pastel (Pa bo pomlad pri�la, 1955), kjer
se polpoudarno izzvenevanje glasovno ubira s �elestenjem zore�ega bilja:

Lastovice med oblaki.
V vsaki ro�i, bilki vsaki
drobno srce drgeta.

Zrak v drhtavici pozvanja;
kot omamljen je�men sklanja
�eleste�a stebelca.

Spri�o �e omenjene mo�ne omejitve nepopolnega mo�kega rimanja v na�i
novej�i poeziji je razumljivo, da so bili taki odstopi od »regularne« rabe odtlej
�e opaznej�i, s �imer se je tudi njihova glasovno stilisti�na izraznost le pove-
�evala. Toda mimo redkih primerov pri Minattiju, Menartu in �e kom se je tem
mo�nostim v ve�ji meri, a tudi povsem organsko odzval le G. Strni�a. S svojim
»nepopolnim«, nekako zastrtim glasovnim ujemanjem ga je ta rima pa� podobno
pritegnila kakor pri njem sicer prevladujo�a (a glasovno �e tako »nepopolna« in
pri njem v�asih tudi polpoudarna) asonanca, z obojim pa je prav svojevrstno ni-
ansiral glasovno vezanje svojih verzov. Z dele�em svojih nepopolnih mo�kih
rim se je Strni�a �e v Odiseju (1963: 10 "/o) mo�no pribli�al Pre�ernovemu ko-
li�niku, medtem ko ga je v Zvezdah (1965: 12,3 "/o) celo presegel; ustrezna ko-
li�nika za nepopolno mo�ko asonanco sta mu 1,15 Vo in 4,1 "/o, obeh skupaj ra-
�unanih pa ima v prvi omenj. zbirki 5,1 "/o, v drugi 7,9 "/o (popravi podatke na
.str. 225).

Po vsem tem se nam bo pri�ujo�i o�rt najprikladneje zaklju�il prav z zgle-
dom iz Strni�e; izbrana pesem, druga iz njegovega cikla Galjot (Zvezde), opo-
zarja hkrati, kako se utegne �e sodobno ob�utje in pesni�ko izrazje vezati z zdaj
�e skoraj arhai�no polpoudarnostjo v rimi (in asonanci), ves ciklus pa pri�a,
da je �iv posluh za na�e folklorne starine lahko tudi �e dana�njemu pesniku
-ustvarjalno rodoviten.

Slani pekel, morska ravan,
pod �go�im soncem se smehlja.
Galjot z zaprtimi o�mi,
z mrtva�ko temnimi dlanmi.

In veslo te�ko tiso� let
in dolgo kot no�i devet.
Nad ladjo sleta lastovko,
v de�elo je pri�la pomlad.

In pred zaprtimi o�mi
mutast in slap privid stoji,
se klanja in objema g�
z odsekanima rokama.

263