logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

ISSN 7704-0198

■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■

Iščemo voznike!

Tekmujte in osvojite GOLF EDITION 1.9 TDI!

ýj^ Obiščite nas med 08. in ^ ^ 22.09.2001.

Ç , . ...

Kulinarični icotičeic

I Dominko d.o.a.. Zadružni trg 8, Ptuj f Tel.: 02/788-11-50

KEDR

NOVE DIMENZIJE BIVANJA V KOPALNICI

Vošnjakova 6, Ptuj, tel.: 778 24 01

COMPUTERS

Ormoška c. 30, Ptuj (Super Mesto) Tel.:02/780-61 -30 Maksimiljan Bračič s.p.

Ptuj, 13. septembra 2001, letnik LIV, št. 37 - CENA 190 SIT

TA TEDEN / TA TEDEN

No^i zagon

L

ani v tem času je za bodočnost zdravstvenega doma Ptuj slabo kazalo. Sindikalisti so oblast resno opozarjali, da je J tudi ste~aj možen, če se bo ignorantski odnos nadaljeval, padla je marsikatera huda obtožba, zlasti še na "glavni' ustanoviteljico - mestno občino Ptuj, da s svojimi potezami (zlasti še podeljevanjem koncesij) uničuje zdravstveni dom, dobrih sklepov, ki bi vlivali optimizem, je bilo bolj malo, razen da so zamrznili podeljevanje koncesij, kar je bilo prav tako vprašljivo. Ker pa pravih odgovorov za nastale razmere kljub temu ni bilo, so sindikalisti vzeli stvari v svoje roke. Najprej so izrekli nezaupnico bivšemu direktorju s tem, da ga niso več potrdili, postal je vršilec dolžnosti, zatem pa so poiskali lastno kandidatko za direktorico. V prvem obdobju je direktorovanje opravljala kot vršilka dolžnosti, zdaj so ji zaupali direktorski mandat za štiriletno obdobje.

Sindikalisti ne skrivajo zadovoljstva, da so s svojimi potezami odločilno vplivali na začetek sanacije razmer v zdravstvenem domu, pozitivno vzdušje pa sedaj prenašajo na okolje. Notranja konsolidacija je dobra osnova za utrjevanje pozitivne vloge zdravstvenega doma v širšem okolju, ker bitka še ni dobljena. Ne bo pa lahko zadovoljivo odgovoriti na vsa pričakovanja in zahteve iz okolja, kjer pričakujejo, da se bo nadaljeval proces približevanja zdravstvenih storitev, na drugi pa nadaljevati koncentracijo zdravstvenih storitev v enotni zdravstveni coni na Potrčevi. Ker gre v bistvu za zdravje ljudi, je občutljivost dejanj še toliko večja.

Umor in samomor v Slovenji vasi

Po podatkih policijske uprave Maribor je v sredo, 12. septembra, ob 6.53 prišlo do streljanja v stanovanjski hiši Slovenji vasi št. 35a. Kot je povedal predstavnik za stike z javnostjo inšpektor Ivo Usar, je 33-letni J.Z. iz Gruškovja s pištolo ustrelil 32-letnega Z.K., domačina iz Slovenje vasi, in zatem še sebe.

Žrtev je umrla na kraju tragedije, storilec pa ob 7.15 minut v ptujski bolnišnici. V času poročanja so bili na kraju dogodka preiskovalni sodnik in krimni-nalisti, ki do zaključka redakcije še niso vedeli za motiv dogodka.

-OM

Dvorana šolskega centra v Ptuju

21. september 2001 ob 20. uri

5.IMOČ

ulica 6, Ptuj.

Organizator prireditve: Radio-Tednik d.o.o., Raičeva ulica 6, Ptuj.

Vstopnice po ceni 1500 SIT (19% DDVje vključen v ceno) so na voljo na prodajnih mestih: Trgovina Grom, Menjalnica Luna, Trgovina Big Bang, in na sedežu Radia Tednik Ptuj.

MARKOVCI / PRVI TRZNI DAN

No'v vrteCf asfalitna ies^a in športni park

Na prvem tržnem dnevu je ponujalo domače dobrote 21 kmečkih gospodinjstev iz občine Mar-kovci. Foto: M. Ozmec

V občini Markovci se veselijo sadov zemlje in svojega dela, zato so minulo soboto, 8. septembra, na dvorišču občinske stavbe pripravili kmečki tržni dan in proslavili nekaj pomembnih pridobitev. Kot včasih, so se ob svitu odpravili na košnjo v Šturmovce, ob pol devetih pa so na kmečki tržnici odprli prodajno razstavo vrtnin in dobrot iz koran-tove dežele. Prvi tržni dan so popestrili s svečanim odprtjem vrca v prostorih markovske šole, s podelitvijo priznanj za najboljše kmetije ter najbolje urejene domove in poslovne objekte v občini, z odprtjem asfaltirane občinske ceste Nova vas - Bukovci ter športnega parka v Novi vasi.

V okviru prvega tržnega dne je na kmečki tržnici v Marko-vcih ponujalo svoje izdelke 21 kmečkih gospodinjstev. Največ so tržili z domačo hrano, vrtninami in sadjem, ponujali pa so tudi vino, med, košare, rože iz papirja ter domače pecivo.

Turistično društvo Markovci, ki deluje šele leto dni, je ocenjevalo urejenost hiš, kmetij, poslovnih objektov in lokalov. Priznanje za najlepše urejeno kmetijo je prejela kmetija Hameršak iz Bukovcev 68, za najlepše urejeni balkon Elizabeta Ljubec iz Borovcev, za urejenost doma in okolice pa so podelili osem enakovrednih priznanj. Prejeli so jih: družina

Bezjak iz Bukovcev 104 a, družina Galun iz Markovcev 37, družina Kodric iz Nove vasi 23, družina Strelec iz Prvencev 9 b, Alojzija [afranko iz Strelcev 14 a, družina Muršec iz Sobetin-cev, družina Danilovic iz Zabo-vcev 68 ter družina Rožmarin iz Stojncev. Najlepše urejen poslovni objekt je Gostinstvo Jan-žekovic iz Stojncev, najlepši je tudi vaški dom Prvenci Strelci, najlepše urejena vas pa center Markovcev.

V delu prenovljenih prostorov osnovne šole Markovci so v soboto dopoldne svečano odprli prostore s tremi oddelki otroškega vrtca. Investicija je veljala več kot 22 milijonov; polovico

so jih zagotovili v ministrstvu za šolstvo in šport. Za občino Markovci je pomebno tudi, da so s tem odprli sedem delovnih mest. O težko pričakovani pridobitvi je govoril pomočnik ravnatelja markovske šole Ivan [trafela, čestitkam pa sta se pridružili tudi poslanka državnega zbora Lidija Majnik in Fanika Fras iz mariborske podružnice Zavoda za šolstvo. Malčki iz vrtca in osnovne šole pa so skupaj s tovarišicami pripravili prisrčen kulturni program.

Popoldne so svečano odprli odsek 1200 m dolge ceste, ki povezuje Bukovce in Novo vas. Večji del sredstev je prispevala občina, krajani pa so sodelovali s prostovoljnim delom. O novi pridobitvi je govoril predsednik vaškega odbora Jože Bezjak, ki je skupaj z markovskim županom Francem Kekcem in predsednikom vaškega odbora Nove vasi Francem Panikvar-jem cesto svečano oprl. Zatem so se s konjsko vprego in kolesi po novi cesti popeljali v Novo vas, kjer so svečano odprli še športni park.

M. Ozmec

RADIOPTUJ

89,8°98,e°l04í3MHz

i T n

Murkova ul. 4, PTUJ

DEM

AA. - CULTURE

PO NAŠIH OBČINAH

MAJŠPERK / Največ za vodovod, ceste in kanalizacijo STRAN 8

PO NAŠIH OBČINAH

ZAVRČ / Klub naravnim nesrečam Haloze vstajajo iz blata

STRAN 9

REPORTAŽE

FINSKA / Že drugič zlata dekleta iz Hajdoš

STRAN 22

ŠPORT

KOLESARSTVO / Perutnina Ptuj - državni prvak

STRAN 25

TEDNIK NAGRAJUJE NAROČNIKE

Poletimo s Tednikom

STRAN 9

AKTUALNO

PTUJ / S TRETJE SKUPSCINE PTUJSKIH PEKARN IN SLASCICARN

Najvei za tehnološko posodobitev proizvodnje

30. avgusta je zasedala tretja skupščina delniške družbe Ptujske pekarne in slaščičarne, ki je registrirana za proizvodnjo, trgovino, gostinstvo in storitve. Udeležilo se je je 79,6 odstotka prestavnikov kapitala. Vsi sklepi so bili soglasno sprejeti.

Na predlog uprave in ob pozitivnem mnenju nadzornega sveta so sprejeli revidirano letno poročilo družbe za lansko leto. Sklepali so tudi o razporeditvi dobička iz prejšnjih let. Dobiček za leto 1998 bo ostal še nerazporejen, za leti 1999 in 2000 pa ga bodo namenili tudi za izplačilo dividend. Za obe leti bodo razdelili za dividende skupaj nekaj čez 21 milijonov tolarjev. Za leto 1999 znaša dividenda na delnico 1.015,88 tolarjev bruto, za lansko leto pa 793,40 tolarjev bruto. Za obe leti jih bodo izplačali oktobra 2001.

Za pooblaščanega revizorja za leto 2002 je skupščina imenovala revizijsko hišo Probitas iz Maribora. Na podlagi pisne odstopne izjave je prenehal mandat dosedanjemu članu nadzornega

sveta Ptujskih pekarn in slaščičarn Borisu Cekovu, za novega člana pa so izvolili Boruta Bizjaka iz Probanke Maribor.

Direktorica Ptujskih pekarn in slaščičarne, d.d., Ptuj Erika Mihelač je na skupščini na željo lastnikov predstavila tudi kratkoročne in dolgoročne plane družbe. Člane skupščine oziroma lastnike je zanimalo tudi, kako bo z realizacijo do konca leta. Glavni poudarek je na tehnološki posodobitvi proizvodnje, realizaciji projektov zamrznjenih izdelkov in zagotovitvi kontrolnega sistema, vse v cilju še večje kvalitete pekovskih in slaščičarskih izdelkov, po kateri so ptujski peki znani daleč naokrog. Kako hitro bodo zastavljene plane, predvsem pa tehnološko posodobitev proiz-

vodnje, izvedli, je odvisno tudi od tega, ali jim bo nadzorni svet dal soglasje k najemu večjega kredita, o katerem naj bi odločal že na prvi naslednji seji. Za realizacijo ob koncu leta ni nobene bojazni: že v polletju je bil dobiček za sto odstotkov večji kot v enakem obdobju lanskega leta, prihodki pa so se v tem obdobju povečali za 19 odstotkov. Proizvodnja je bila sicer nekoliko manjša, predvsem na račun izpada pri javnih razpisih glede na to, da so si postavili mejo, do katerega zneska so še pripravljeni iti z nižjo ceno izdelkov. Zaradi tega so bili pri nekaterih razpisih neuspešni, ker je konkurenca ponudila še nižje cene.

Po avgustovski skupščini je prišlo tudi do nekaterih sprememb v lastniški strukturi. Največji delež ima z 31,9 odstotka Probanka Maribor, Kmečka družba je lastnica s 25,7-odstotnim deležem, Klasje Celje ima 19,3-odstotni delež, Mlinopek Murska Sobo-

Naziv: Javni razpis za imenovanje organizacij za kontrolo ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil

Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Rok prijave: do 24.09.2001.

Predmet: Predmet javnega razpisa je imenovanje in sklenitev pogodbe z eno ali ve~ organizacijami za kontrolo eko-lo{kih in kmetijskih pridelkov oziroma živil na podlagi izbire ponudb.

Vir: ULRS št. 69/2001 z dne 24.08.2001; Stran 5185; Ob -54067; Številka: 321-01-35/01.

Vse potrebne informacije v zvezi z javnim razpisom se lahko dobijo v Sektorju za sonarav-no kmetijstvo, tel.: 01/478 90 51 (K. Vrečko), vsak ponedeljek, sredo in petek v dopoldanskem času od 9. do 12. ure in vsako sredo v popoldanskem času od 14. do 16. ure.

Naziv: Javni razpis za dodelitev sredstev, namenjenih za financiranje infrastrukturnih projektov ter projektov iz regionalnih razvojnih programov

Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja

Rok prijave: do 24.09.2001. Prijavitelji vložijo vloge na naslov: Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Škrab-čev trg 9/a, 1310 Ribnica.

Predmet: Predmet razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil občinam za projekte infrastrukture na področjih

a) vodooskrbe,

b) lokalnega cestnega omrežja,

c) kanalizacijskega omrežja,

d) podjetniške infrastrukture, ki podpira izgradnjo in nastaja-

nje novih industrijskih in obrtnih con.

Višina sredstev: Višina razpisnih sredstev je do 500 mio SIT ugodnih posojil, kar je določeno s poslovnim in finančnim načrtom javnega sklada za leto 2001.

Pogoji prijave: Pravico kandidiranja na razpisu imajo občine. Podpore so prednostno namenjene financiranju naložb, ki se izvajajo na območjih s posebnimi razvojnimi problemi (Uredba o vrednosti meril za določitev območij s posebnimi razvojnimi problemi — Ur. l. RS, št. 59/00). Izgradnja lokalne oziroma regionalne infrastrukture mora omogočiti pospešen razvoj področja in zmanjševanje zaostajanja pri osnovnih kazalcih razvitosti. Z investicijo v podjetniško infrastrukturo se mora izboljšati konkurenčnost, tehnološka prenova in specializacija ter prilagoditev tržnemu poslovanju. Podjetniške in obrtne cone so predvsem v neindustrijskih okoljih temeljni vzvod za gospodarski razvoj.

Projekt bo s strani Javnega sklada sofinanciran v višini največ 50% predračunske vrednosti.

Posojilni pogoji: doba vračanja do 8 let, obrestna mera TOM + 2,5% in enoletni moratorij na odplačevanje posojila.

Upravičenec mora predložiti zahtevo za sredstva na originalnem obrazcu Javnega sklada vrste B/6. Vlogi morajo biti priložene priloge in dokazila, ki jih zahteva javni sklad od upravičenca.

Upravičenec mora k vlogi priložiti investicijski program, izdelan v skladu z uredbo o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja (Ur. l. RS, št. 82/98, 86/98 in 43/99).

Upravičenec, ki se poteguje za podporo iz tega razpisa, mora predložiti projekt, katerega investicijska vrednost je minimalno 6.000.000 SIT.

Upravičenci, ki so se prijavili na razpisa Ministrstva za gospo-

Erika Mihelač, direktorica Ptujskih pekarn in slaščičarnah, d.d., Ptuj. Foto: Črtomir Goznik

ta 10,3-odstotnega, 9 odstotkov čaka še na denacionalizacijske-ga upravičenca, mali delničarji pa so lastniki le še v majhnem deležu - v lasti imajo manj kot štiri odstotke.

V Ptujskih pekarnah in slaščičarnah je zaposlenih 125 delavcev. Letna proizvodnja znaša okrog 4300 ton pekovskega in slaščičarskega peciva. Obvladu-

jejo trg SV Slovenije, v zadnjem času vedno več prodajo tudi v Slovenski Bistrici, kjer jih do nedavnega še ni bilo. Od lanskega leta se ukvarjajo tudi z gostinsko dejavnostjo. Pepsi Panda se je po enem letu poslovanja prijela; v začetku so imeli nekaj težav, ker jo obiskovalci niso takoj vzeli tudi kot slaščičarno.

MG

SLOvemja

Doma v Evropi.

darstvo za sofinanciranje projektov regionalne infrastrukture (Ur. l. RS, št. 32-33/01) in sofinanciranje projektov spodbujanja razvoja demografsko ogroženih območij (Ur. l. RS, št. 30-31/01) in niso uspeli na razpisu ali pa so dodeljena sredstva nižja od zaprošenih, se lahko prijavijo še na ta razpis. K vlogi, ki jo upravičenec prijavi, se bo razpisna dokumentacija prenesla iz prijav na navedenih razpisih, če upravičenec navede številko prijave ter dokumente, ki se prenašajo.

Črpanje posojila Javnega sklada se dokumentarno, z možnostjo refundacije računov za dela, izvršena v letu 2001 iz lastnih virov, vendar največ v višini 30% dodeljenega posojila.

Vir: ULRS št. 69/2001 z dne 24.08.2001; stran 5186; Ob -54080

Razpisna dokumentacija se dvigne na sedežu Javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Skrabčev trg 9/a, 1310 Ribnica, od objave do zaključka razpisa, vsak dan od 9. do 12. ure. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani Javnega sklada: http:/www.rdf-sklad.si., kontaktni osebi: Franc Florjančič, tel.: 01/836 19 53, Irena Marn, te.: 01/836 19 53.

Dodatne informacije so Vam na voljo na naši spletni strani www.bistra.si, preko e-maila simona@bistra.si in na telefonu 02 748-0257.

PTUJ / PODPIS POGODBE ZA KREDIT ZA GRADNJO DIALIZNEGA CENTRA

Kmalu zaietek gradnje

Direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko in direktor Nove Ljubljanske banke - podružnice Ptuj Franc Visenjak sta 7. septembra v prostorih ptujske bolnišnice podpisala pogodbo o najemu kredita za gradnjo novega dializnega centra v znesku 140 milijonov tolarjev. Potem ko sta ministrstvi za finance in zdravje dali zeleno luč za najem kredita, je bolnišnica poiskala najugodnejšega kreditodajalca. Zbrala je ponudbe več bank, najugodnejše pogoje pa je ponudila ptujska podružnica Ljubljanske banke, katere komitent je bolnišnica od njene ustanovitve.

Pogodbo o najemu kredita sta 7. septembra podpisala direktor podružnice Nove Ljubljanske banke Ptuj mag. Franc Visenjak in direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko, dr. stom., spec. čeljustne kirurgije. Foto: Črtomir Goznik

Uprava Ljubljanske banke se je že v lanskem letu vpisala med donatorje za opremo novega di-aliznega centra (darovala je milijon tolarjev), katerega gradnja bo stala okrog tri milijone nemških mark. Razpis za izvajalca gradbenih del je potekel v ponedeljek, 10. septembra. Prispele ponudbe so odprli 11. septembra. Želja vodstva ptujske bolnišnice je, da bi gradnjo novega ptujskega dializnega centra z 22 dializnimi mesti pričeli čim prej, saj je prostorska stiska

zdajšnje dialize, kjer se zdravi že 60 dializnih bolnikov, iz dneva v dan hujša. Letos bo ptujska bolnišnica iz amortizacije za investiciji v novo dializo in fizioterapijo namenila 200 milijonov tolarjev.

Novo dializo bodo uredili v podpritličju porodnišnice, fizioterapijo pa v pritličju kirurgije. Za fizioterapijo, ki bo za opremo vred stala okrog 50 milijonov tolarjev, so izvajalca del že izbrali. Dela bo izvajal Gra-dis - Gradbeno podjetje Gradnje

ILIRIKA - BORZNOPOSRE-DNISKA HIŠA / TEDENSKI KOMENTAR

Izrazito

pozitiven trend

Za obdobje preteklega tedna je za tečaje z ljubljanske borze vrednostnih papirjev značilen izrazito pozitiven trend. Slovenski borzni indeks (SBI20) je v torek, 4. septembra, prebil psihološko mejo 2000 tisoč točk in v celotnem tednu narastel za 2,3 odstotka. V petek je dosegel rekordno vrednost 2036 točk. V tednu, ki je za nami, se je zvišala tudi vrednost indeksa PIX, in sicer s 1493 točk na 1527 točk.

Največje poraste tečajev smo prejšnji teden zaznali pri delnicah Dela Prodaje (19,26%), Istrabenza (19,15%), Intereurope (9,07%) in Pivovarne Union (6,72%).

Gradbeno podjetje Primorje iz Ajdovščine je 27. avgusta objavilo ponudbo za prevzem družbe Rudis, ki velja do 24. septembra. Že pred tem jim je uspelo pridobiti 82,44 odstotka Rudisovih delnic.

Podjetje Mlinotest iz Ajdovščine je odkupilo večinski delež koprske pekarne Kruh Koper. To je že drugi nakup kakšnega podjetja, saj so pred približno enim letom postali več kot 90-odstotni lastnik škofjeloškega Peksa. Njihov največji konkurent podjetje Žito pa je pred kratkim kupil mariborsko družbo Kruh pecivo.

Prejšnji teden je družba BTC kupila od Slovenske razvojne družbe 12,5 odstotka lastnih delnic in ima sedaj približno 24 odstotkov delnic. Po prepričanju vodstva podjetja je namreč cena delnice prenizka in tako ugodna za nakup.

V lanskem poslovnem letu je tudi turistično podjetje Kompas poslovalo z dobičkom, in sicer so ustvarili 192,2 milijona tolarjev čistega dobička. Na seji skupščine so sklenili, da ves dobiček namenijo za pokrivanje preteklih izgub. Predvsem gre za izgubo iz leta 1999, to je iz obdobja kosovske krize. Dodatna dobra novica je, da je tudi letos poslovanje pozitivno.

Na področju držav, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je zelo aktivna tudi Zavarovalnica Triglav. Tako so v preteklem tednu v Zagrebu s Splitsko in Riječko banko podpisali dogovor o ustanovitvi pokojninskega sklada, v Sarajevu pa so potrdili pogodbo o nakupu BH Osiguranja.

Boštjan Pliberšek,

ILIRIKA BPH, d.d.,

Ptuj, ki je na razpisu za oddajo del ponudil najugodnejše pogoje. Pri opremljanju novega dializnega centra v ptujski bolnišnici računajo na pomoč petnajstih občin na Ptujskem in Ormoškem; nekaj pozitivnih odgovorov so že dobili.

Se vedno pa v ptujski bolnišnici čakaja z realizacijo projekta heliodroma. Lani so jim sicer v mestni občini Ptuj obljubili, da se bo to zgodilo letos, a leto se izteka, konkretnih rezultatov pa še ni.

MG

TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič IvanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Palčeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-16, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-12. Celoletna naročnina: 9.880 tolarjev, za tujino 21.790 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si

***

POROČAMO, KOMENTIRAMO

Izvedeli smo

22. SEPTEMBER - PTUJSKI DAN BREZ AVTOMOBHA

'udi letos se Ptuj vključuje v aktivnosti evropskega dneva brez avtomobila, ki bo 22. septembra. Na ta dan bo staro mestno jedro zaprto za avtomobile (razen za vozila gasilcev, reševalna, policijska in patronažne službe). V času zaprtja, od 8. do 18. ure, tudi ne bo možna dostava blaga. V okviru aktivnosti evropskega dneva brez avtomobila bodo 24. septembra izvedli tudi mestno kolesarsko vožnjo, ptujskim policistom ter mestnim redarjem pa bodo predali kolesa, saj naj bi že v tem mesecu pričeli delati policisti na kolesih, že 20. septembra pa bodo pripravili okroglo mizo o prometu.

ODPRTJE LEKARNE BUDINA-BRSTJE

Javni zavod Lekarne Ptuj je včeraj tudi svečano odprl svojo novo lekarniško enoto, ki je šesta enota javnega zavoda oziroma druga ptujska.

SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV

V domu krajanov Budina - Brstje bo jutri ob 16. uri družabno srečanje starejših občanov mestne četrti Jezero, v kateri živi 240 starejših od 70 let. Srečanje bodo obogatili s priložnostnim kulturnim programom.

KIDRIČEVO / SKRB ZA ZDRAVJE DELAVCEV

V treh letih, odkar v Kidričevskem Talumu izvajajo projekt Zdravo Talum, se je Talumovega dneva za zdravje, ki ga pripravljajo vsako prvo soboto v septembru, udeležilo že 248 udeležencev, več kot 450 imajo pogostih plavalcev, kolesarjenja in pohodništva pa se je udeležilo več kot 160 članov kolektiva. V skrbi za boljše zdravje zaposlenih so 745 delavcev pritegnili k cepljenju proti gripi, 493 se jih je cepilo proti klopnemu meningitisu, 568 pa se jih je usposabljalo za večjo varnost in zdravje pri delu. (-OM)

SLOVENSKA BISTRICA / PRENOVLJENA EKSPOZITURA NOVE KBM

Ekspozitura Nove KBM v Slovenski Bistrici od ponedeljka, 10. septembra, znova posluje v prenovljenih prostorih na Titovi cesti 55. V prenovljeni ekspozituri bančni svetovalci ponujajo vse storitve, ki so bile na voljo do sedaj, obenem pa je sodobno opremljen prostor pripravljen tudi za informacijske posodobitve, ki jih zahteva nenehen razvoj bančnega poslovanja.

17. SEPTEMBRA JESENSKI BROŽ

V Dravski ulici 18 na Ptuju bo 17. septembra ob 19. uri Društvo Timotej pričelo že sedme mladinske delavnice Blazno resno o življenju (BROŽ), na katere vabijo srednješolce. Ker letos niso dobili nobenih sredstev za njihovo izvedbo, bodo udeleženci morali plačati kotizacijo v višini 4 tisoč tolarjev. V strnjenem delu bodo delavnice potekale od 17. 9. do 4. 10., zatem pa do novega leta enkrat tedensko. Poudarek bo na temah o zdravem načinu življenja, izzivih novega okolja, idolih, o tem, kdo je glavni, rave partyjih in podobno.

TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV

v

Četrtek ob 21. uri v filmskem kotičku: Bonanza - šerif brez časti.

Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Prvi del oddaje bo v znamenju ptujskega festivala domače zabavne glasbe 2001, sledila bosta prispevka o zgodovini Slovencev v freskah in o avtomobilizmu.

MG

PTUJ / PO IZDAJI DRUGE ODLOČBE ZA SLOVENSKI TRG 12

Nova pritožba mestne obiine Ptuj

Upravna enota Ptuj je 26. julija letos izdala drugo odločbo o vrnitvi v last in posest pet osmin stavbe Slovenski trg 12 (upravna zgradba gledališča Ptuj) s pripadajajočim funkcionalnim zemljiščem Nadžupnijskemu uradu Sv. Jurija. Glede na izoblikovano sodno prakso in navodilo ministrstva je potrebno posamezne prostore zgradbe vrniti v naravi v last in posest, je povedal načelnik Upravne enote Ptuj mag. Metod Grah. Pri tem je vztrajal tudi denacionaliza-cijski upravičenec.

Morebitna nova pritožba mestne občine Ptuj, ki je v tem primeru zavezanka za vrnitev omenjenega premoženja, bi zadevo zavlekla - glede na izkušnje iz podobnih primerov - še za dve leti. In to se bo po vsej verjetnosti tudi zgodilo, ker se je mestna občina (skladno z napovedmi z aprilske seje ptujskega mestnega sveta, da bodo v mestni občini naredili vse, da bi zgradbo "obdržali", in da se bodo tudi na drugo odločbo pritožili) to v zakonitem roku tudi storila. Po njihovem naj bi up-

ravni organ bistveno kršil pravila postopka, zato naj bi bi bilo ugotovljeno dejansko stanje nepopolno in nepravilno. Župnijski urad Sv. Jurija in odvetnica se na odločbo nista pritožila. Vsa dokumentacija v zvezi z zgradbo na Slovenskem trgu 12 bo sedaj romala v Ljubljano, na ministrstvo za okolje in prostor.

Z novo pritožbo se onemogoča normalni razvoj oziroma uresničevanje projekta obnove ptujskega gledališča.

MG

PTUJ / OBISKALI SMO DELNIŠKO DRUŽBO MERCATOR SVS

Tekstilne prodajalne predali Modni hiši

Mercator SVS, d.d., Ptuj je lansko leto zelo napredoval v svoji velikosti. Po velikosti družb je na 23. mestu v državi, v trgovski dejavnosti pa je na področju market programa drugi v Sloveniji. Do 1. septembra letos je imel 1823 zaposlenih in okrog 200 prodajaln.

"Po tem datumu smo se nekoliko reorganizirali in skušali slediti specializaciji dejavnosti znotraj koncerna Mercator. 24 tekstilnih prodajaln na drobno z nekaj več kot 130 zaposlenimi smo predali Mercatorju Modni hiši Maribor. Na ta način povezujemo tekstilne trgovine znotraj koncerna. Znotraj tako specializirane stroke naj bi prišla skrb za razvoj in ponudbo še bolj do izraza. Tekstilnim prodajalnam smo zadnja leta tudi znotraj Mercatorja SVS posvečali posebno pozornost, saj smo vse obnovili. Za kupce se ne bo nič spremenilo razen table na vratih, ker gre za enako lastniško strukturo, le ponudba naj bi se bolj specializirala. Tudi za delavce naj se ne bi nič spremenilo. Mercator SVS je z Modno hišo skladno s predpisi sklenil ustrezne akte, po katerih je slednja prevzela tudi pretežni del dosedanjih naših zaposlenih v tekstilnih prodajalnah," je uvodoma o spremembah v prodajalnah tekstila povedal generalni direktor Mercatorja SVS Stanislav Brodnjak.

V prvih šestih mesecih letos je delniška družba Mercator SVS Ptuj poslovala skladno s pričakovanji. Ustvarila je približno takšne prihodke in čisti dobiček, kot so v začetku leta pričakovali. Poslovanje je rezultat

velikih investicijskih vlaganj v zadnjih letih, zlasti še lanskih. V letošnjem letu bodo vlaganja sicer manjša kot lani, a bodo kljub temu zgradili nekaj vitalnih objektov. Pred dobrim mesecem so zgradili trgovski center v Slovenski Bistrici, v teku je gradnja centra v Slovenskih Konjicah, odprli naj bi ga do konca novembra letošnjega leta, tik pred začetkom gradnje pa sta centra v Šentjurju in Ljutomeru. Pričakujejo, da bodo v pretežni meri izpolnili letošnji naložbeni načrt, ki vključuje tudi nekatere večje obnove, kot je na primer obnova samopostrežne trgovine v Radencih, ki so jo tudi nekoliko povečali. Skladno z Mercatorjevimi standardi so posodobili oziroma uredili tudi nekaj manjših prodajaln.

Največja naložba na sedežu Mercatorja SVS je bila lanska posodobitev in modernizacija logističnega dela poslovanja. Skladiščne zmogljivosti so povečali za več kot osem tisoč kvadratnih metrov, tako da se danes lahko pohvalijo z modernim evropskim logističnim centrom. Pomemben projekt, ki ga v tem obdobju uresničujejo na maloprodajnem območju Ptuja in Ormoža oziroma v družbi kot celoti, je informatizacija maloprodajnega poslovanja. Načrtuje-

PTUJ / S SVETA ZDRAVSTVENEGA DOMA

Soglasna podpora

Na seji sveta javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj, ki se je sestal 6. septembra, so soglasno imenovali Metko Petek Uhan, dr. med. spec., zdajšnjo vršilko dolžnosti direktorice javnega zavoda, za direktorico za naslednja štiri leta.

Mandat ji bo pričel teči 25. oktobra. Z njenim imenovanjem morajo sogla{ati tudi sveti občin na Ptujskem, ki so ustanoviteljice zdravstvenega doma.

Ptujski župan Miroslav Luci imenovanja ni posebej komentiral, povedal je le, da je Metka Petek Uhan v času vedejevstva dokazala, da je sposobna urediti razmere v ptujskem zdravstvenem domu oziroma na področju osnovnega zdravstvenega varstva.

Ana Moro, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva v Zdravstvenem domu Ptuj, je povedala, da so v sindikatu {e posebej zadovoljni, da so se stvari obrnile na bolje in da se je vzdu{je popravilo. Novi direktorici zaupajo, obljubljajo

ji polno podporo pri uresničevanju vseh zastavljenih nalog.

Še naprej pa bo nova direktorica kot zdravnica skrbela tudi za zdravje določenega {te-vila svojih pacientov.

MG

Metka Petek Uhan, dr. med., spec. Foto: Črtomir Goznik

NAGRAJUJEMO ZVESTE NAROČNIKE

v SODELOVANJU Z AEROKLUBOM PTUJ

KARTO U PANORAMSKimnOBIi

ime in priimek:

Mirko Čeh

naslov:

Štuki Zl/Sij 8S350 PTUJ

Nagrajenci prejmejo nagrado po pošti.

Stanislav Brodnjak, generalni direktor in predsednik uprave SVS, d.d., Ptuj. Foto: Črtomir Goznik

jo, da bodo do konca letošnjega leta uvedli sisteme POS oziroma prodajo in vodenje poslovanja po računalniškem sistemu v vseh maloprodajnih enotah družbe Mercator SVS. Kot poudarja generalni direktor S. Bro-dnjak, jim je na območju mestne občine Ptuj uspelo posodobiti vse prodajalne, prav tako na samem območju mesta. Pred kratkim so obnovili tudi prodajalno na Hajdini.

Že nekaj časa pa se v Mercator-ju SVS pripravljajo na ureditev poslovanja skladno s sistemom kakovosti. Poprejšnjo presojo so uspešno prestali, presoja pa jih čaka oktobra. Certifikat kakovosti naj bi pridobili še letos.

Kar za zadeva obratovalni čas prodajaln, ki je letos precej buril duhove v slovenski trgovini, Brodnjak poudarja, da si želijo le normalne pogoje za delo. Pod tem pa razumejo tudi plačeva-

nje vseh obveznosti do zaposlenih. V družbi Mercator SVS imajo celo probleme, ker v nekaterih trgovinah želijo imeti odprto ob nedeljah, pa jim tega ne dovolijo, ker za to ni ekonomskih pogojev.

Poslovni sistem Mercator je dosegel v Sloveniji takšen delež, da ga gospodarska moč in ekonomska logika silita v novi naložbeni ciklus, v večanje koncerna. Če pa želijo to narediti, morajo na nove trge, je med drugim povedal Stanislav Brodnjak, ko je odgovarjal na vpra{anje o zanimivosti Srbije oziroma jugoslovanskega trga za Mercator kot celoto, čeprav je pri tem {e posebej poudaril, da za tak{ne odgovore ni prava oseba. "Srbija je zelo zanimivo trži{če, tako kot je zanimiva Hrva{ka, kjer bomo danes odprli podoben center, kot sta v Ljubljani in Pulju."

MG

S

Mercator

Meicatorjeva

Cena Dneva

7 izdelkov za 7 dni

-50

nizje cene

od 10. do 16. septembra 2001

Rdeča paprika, dolga

1 kg, Mercator, Ljubljana £ I 9,1111

Mleta kava Loka

100 g, Mercator, Ljubljana 99,00

Sladoled Gobana Jombo, 3x120 ml

2 okusa, Mercator, Ljubljana £33,UU

Delt limona

1,5 1, KoUnska, Rogaiki vrelci 1 06,00

Pop Corn, rumeni

110 g, Slap, Bohinj 114,00

Sampon Afrodita

3 vrste, Aitodita, Rogaška Slatina

289,00

Brivnik Wilkinson KDNtcENtl.lJ^OlT Protector 3D Diamond cqn nn

Nocom, Radomlje DUa,UU

Vabimo vas v Mercatorjeve prehrambne prodajalne.

KULTURA, IZOBRAŽEVANJE

VELIKA NEDELJA / GLEDALIŠČE ZIVE BESEDE

"Resnico lahko le iščemo, najdemo in ji služimo!"

Liturgično-dramsko dogajanje "Pelikanov polet", ki bo v soboto, 15. septembra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Trojice v Veliki Nedelji, bo se ena priložnost za vse tiste, ki bi želeli to doživeti, pa prvič na Ptuju ali kasneje v Mariboru zaradi taksnih ali drugačnih razlogov niste uspeli. Po vročih poletnih dneh so prvi septembrski dnevi kot nalasč za to, da telesno spočiti poskrbimo za svojega duha in poletimo v tisti sluteni svet plemenitega, dobrega in zato večnega ...

Sv. Maksimilijan Kolbe, poljski minoritski duhovnik, je zapisal: "Človeško življenje ima tri stopnje: priprava na delo, delo in žrtev, ki jo zahteva ljubezen!" Zato njegovo prostovoljno darovanje življenja za drugega med drugo svetovno vojno v koncentracijskem taborišču Auschwitz ni izraz obupa in kulture smrti, marveč kulture življenja. Ustvarjalci Pelikanovega poleta vam zato želimo

ta svet duha, ki vibrira v srcu vsakega človeka, predstaviti in vas navdušiti za harmonijo, mir in spravo nasproti kaotičnosti, v katero nas vlečejo sile zla. Človeški "ego" je največkrat tisti, ki se v boju za prevlado ne zmeni za drugega in išče sebe, kar se je izkazalo tudi med drugo svetovno vojno, v čas katere nas popelje tudi to dramsko besedilo.

Za razliko od drugih gledaliških predstav gre tukaj za gledališče žive Besede, ki naj bi

PTUJ / NOVO ŠOLSKO LETO V PTUJSKEM VRTCU

Novih tristo otrok

Z novim šolskim letom, ki se je tako kot v solah tudi v ptujskem vrtcu pričelo 3. septembra, vrteške oddelke obiskuje okrog 300 novih otrok, ki so zapolnili mesta prejšnjih malih šolarjv. Vseh skupaj jih je tudi letos več kot 1000. Oblikovali so vse oddelke, ki so jih imeli tudi v prejšnjem letu - jaslice ali prvo starostno skupino, vrteške oddelke ali drugo starostno skupino, osem oddelkov izmenskega vrtca in bolnišnični oddelek. V teh dneh pa že poteka vpis v interesne dejavnosti, v katere se vpisujejo otroci glede na interese, največkrat pa na željo staršev.

"Veseli smo, da smo obdržali tolikšno število otrok, kljub temu da je letos pričela delati prva ptujska osnovna šola z devetletnim programom in da se je v Markovcih odprl novi vrtec s tremi oddelki.

Priprave na novo šolsko leto so zmeraj nekaj posebnega. Vsaka vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice poskrbita na prvi šolski dan za presenečenje, da je ta dan vesel, zanimiv, da v otroku v bistvu pomaga prebroditi ločitev od staršev, od doma,

da mu pomaga pri prilaganju na novo okolje. Zaradi tega te priprave potekajo zelo skrbno in cele počitnice, saj vrtec dela celo leto.

Podobno kot v šolah tudi v vrtcu priprave na novo šolsko leto vključujejo nekatere investicije in vzdrževalna dela. Letos bomo izvedli rekonstrukcijo dveh kotlovnic, saj bomo prešli na plinsko ogrevanje. Izvedli bomo tudi temeljito prenovo sanitarij v vrtcu v Raičevi ulici glede na nove normative. Želje

VIP

Medtem ko se večina gledalc^^v obremenjuje z dn^^vnimi novicami, je Kanal A rezerviran za najbolj butaste nanizanke — pred kratkim je bila to Obalna straža, sedaj pa jo je nadomestila VIP, ki prejšnjo po neumnosti še prekaša.

Se nedavno tega smo se spraševali, kako je možno, da se ob kalifornijski obali vsak teden nabere za Titanik utapljajočih se, sedaj pa lahko spremljamo zvezdo Obalne straže, kipečo Pamelo, malo bolj oblečeno. Toda kljub temu da je svoje rdeče kopalke zamenjala za bolj razgibano garderobo, njeni čari ostajajo enako mikavni. Le kaj je namreč lepšega kot opazovati, kako ji silikonski vsadki poskakujejo zdaj gor, zdaj dol?

VIP je detektivska agencija, vendar ne pričakujte, da so njeni zaposleni pametni kot kakšen Columbo. Prej nasprotno, toda več glav več ve, in če vseh pet 'detektivov' združi svojo kurjo pamet, jim celo uspe razrešiti primer. Vendar komu mar za vsebino, ko pa glavna atrakcija nanizanke ostaja Pam! Ta je gotovo ponosna, da so šale o blondinkah zaradi nje dobile realno podlago.

Verjetno bi se večina strinjala, da je bolj bedasto nanizanko kot VIP že težko najti. Pri gledanju več delov zapored se vam celo lahko zgodi, da se vam stoži po njeni predhodnici, Obalni straži.

Otroci ptujskega vrtca bodo tudi letos lahko obiskovali številne interesne dejavnosti. Kaj vse se bodo med letom nau~ili, bodo ob majskem prazniku vrtca pokazali star{em in drugim. Foto: Črtomir Goznik

in potrebe so še večje, vendar nam primanjkuje denarja," je na začetku novega šolskega leta povedala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž.

Otroci ptujskega vrtca bodo v novem šolskem letu lahko obiskovali številne interesne dejavnosti: glasbene urice, ki se vedno zaključujejo s petjem v pevskih zborih, plesne urice, dva tuja jezika (angleščina in nemščina), že tretje leto pa se bodo lahko učili tudi osnov računalništva.

Vrtec je odprt tako rekoč od jutra do večera, od 5.30 do 22.30 ure. S tem delovnim časom pokrivajo različne potrebe staršev. Po potrebi bodo prešli tudi na evropski delovni čas.

Z novim šolskim letom se je v vrtcih izteklo poizkusno uvajanje npvega učnega načrta, saj

po novem vsi vrtci v Sloveniji delajo skladno z njim. Lani so v ptujskem vrtcu pričeli uresničevati turistični projekt Moje mesto, v tem letu ga bodo razvijali dalje. Spoznali so, da je ta vsebina še kako privlačna za otroke, ki želijo na sebi primeren način čim več izvedeti o svojem mestu. Od idej vzgojiteljic je odvisno, poudarja Božena Bra-tuž, v katero smer bodo vsebino "mojega mesta" v bodoče usmerili. Ideje bodo po sklepu zadnje pedagoške konference zbirali do konca septembra. V vseh oddelkih in na vseh vzgojnih področjih bodo udejanjali izbrano idejo.

Pri ravnateljici Vrtca Ptuj Bo-ženi Bratuž smo se pozanimali tudi za problem jasli oziroma vrtca na Potrčevi, kjer naj bi zaradi gradnje varovanih stanovanj po najnovejši različici od-

TEDNIKOVA KNJIGARNICA

Knjižna polica v Veterinarski bolnici Ptuj

Med temeljne naloge knjižnične stroke sodijo tudi oblike dejavnosti, ki vzpodbujajo naraščanje knjižničnih ~la-nov, omogočajo dostopnost knjižničnega gradiva čim večjemu delu populacije, informirajo o knjižnem trgu. Knjižnice praviloma nimajo ne sredstev, ne strokovnega kadra za sodobne oglaševalske prijeme, tako da privabljajo k branju in izposoji knjig z ustaljenimi knjižničnimi oblikami literarnih večerov in razstav ter s pravljičnimi urami.

Seveda se te oblike dotaknejo tistih, ki knjižnico že obiskujejo. Kako pa privabiti bralce izven knjižničnih prostorov?

V mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča v ta namen pripravljamo gostujoče razstave in pravljične ure v šolah in vrtcih, pa tudi na manj običajnih mestih. Med slednje sodi tudi razstavljeno knjižno gradivo v Veterinarski bolnici Ptuj, kjer lahko čakajoči sežejo po izbrani strokovni literaturi o hišnih ljubljencih ter po leposlovnih knjigah, kjer so živali glavni literarni junaki.

Obiskovalci Veterinarske bolnice Ptuj lahko prebirajo, v knjižnici pa si lahko izposodijo, naslednje knjige: Bruce Fogle: Skrb za psa (Pisanica, 1996, zbirka 101 nasvet), Helen Piers: Nega mačke (dZS, 1992); Helen Piers: Nega hrčka (DZS, 1992); Helen Piers: Nega psa (DZS, 1992); Des-mod Morris: Zakaj pes maha z repom: resnice in zmote o vedenju psov (Mladinska knjiga, 1990); Desmond Morris: Zakaj mačka prede: resnice in zmote o vedenju mačk (Mladinska knjiga, 1990); Angela Royston: Muca in iste avtorice Psiček (Mladinska knjiga, 1993, zbirka Kako rastejo); Boris Kryštufek: Male živali (Kmečki glas, 1991, Zbirka nasvetov 31); Zlatko Golob in Rihard Jerič: Hrček in morski prašiček (Kmečki glas, 1993, Zbirka nasvetov 47); ista avtorja: Želve v vašem domu (Kmečki glas, 1990, Zbirka nasvetov 28); Marija Ferlež: Nega dolgodlakega psa (AGA, 1994); M.R. Martin: Ptice v kletkah (DZS, 1992); Alan Snow: Kako deluje pes (Mladinska knjiga, 1995) ; Mojca Rep: Terarij (Za

vod RS za šolstvo, 2000).

Seveda je izbira knjig v knjižnici krepko večja, a vse niso primerne za gostujočo razstavo, predvsem zaradi velikosti in dragocenosti izdaje. Te knjige so predstavljene na tabelski sliki in mednje sodi tudi Enciklopedija psov, ki jo je leta 1997 založila Slovenska knjiga. Njen avtor Bruce Fogle je na 312 straneh velike formata poskrbel za predstavitev vseh znanj, ki so povezana s "človekovim najboljšim prijateljem". Knjiga se začenja z razvojem psa od njegovih prednikov do modernih pasjih primerkov in nadaljuje s prikazom psov v ljudski umetnosti in religiji, v slikarskih in drugih umetniških podobah, predstavi pasje podobe v trženju, oglaševanju, literarnih in filmskih delih. Sledijo zanimivosti o pasjih športnikih in delavcih v službi človeka ter o psih, družabnikih v vsakdanjem življenju. Tretje poglavje seznanja bralca s pasjo telesno zgradbo in značilnostmi, četrto, naslovljeno Govorica psov, pa pojasnjuje pasje navade in vedenje. Peto obširno poglavje je namenjeno udomačenim pasmam psov in njihovi načrtni vzreji, zadnje pa pomaga pri izbiri psa in opreme zanj, poučuje o pravilni negi in hrani, skrbi za zdravje in kondicijo ...

Zraven prelistavanja poučnih knjig o živalih so obiskovalcem Veterinarske bolnice postavljene na ogled in branje tudi leposlovne knjige, ki se dotikajo ali obravnavajo tematiko hišnih ljubljencev (te knjige bodo predstavljene v prihodnji Tednikovi knjigarnici) ter zanimivosti o psih in mačkah iz Guinnes-sove Knjige rekordov (Obzorja, 1999).

Liljana Klemenčič

stranili enega od traktov vrtca. Predvsem nas je zanimalo, ali so v pogovore komisije, ki pripravlja predloge za župana oziroma občinski svet, vključili že tudi vodstvo vrtca, kar bi se moralo zgoditi že ob ustanovitvi komisije, ki jo je imenoval ptujski župan Miroslav Luci. "V ta dogajanja je vrtec vključen posredno, preko posredovanja različnih podatkov oddelku za družbene dejavnosti mestne občine Ptuj, ki pripravlja različne podatke za odločanje. Neumno bi bilo reči, da smo proti gradnji varovanih stanovanj. Mislim, da je to pridobitev za Ptuj. Ne moremo pa se strinjati s tem, da bi ta stala ravno na prostoru, kjer so jaslice, če vemo, da v tem trenutku potrebujemo za normalno delovanje vrtca več prizidkov in adaptacij, da bomo zadostili nove prostorske po-

goje. Namreč niti en vrtec v mestni občini Ptuj ne ustreza novemu pravilniku o prostorskih pogojih in opremi za delo vrtcev. Izračunali smo, da potrebujemo več kot 2000 m2 novih površin. Na otroka moramo po novem zagotavljati ne več 1,75 m2 površine, temveč 4 m2 notranje igralne površine. To je velik zalogaj, ki ga bo občina uspela zagotoviti ne v desetih, temveč petnajstih letih. K tej igralni površini pa bo potrebno zagotoviti še ostale spremljajoče prostore, ki jih zahteva omenjeni pravilnik. Starši in vsi Slovenci smo želeli malo boljši standard za otroke v vrtcih, ki ga je potrebno na srečo zagotoviti v nekaj letih. Leto 2006, ko bomo morali že v pretežni meri delati v pogojih pravilnika, bo prišlo zelo hitro."

MARIBOR / VABILO NA PREDAVANJE

KULTURA, IZOBRAŽEVANJE

Nova odkritja o štajerski baroini arhitekturi

V četrtek, 13. septembra, ob 19. uri bosta v slavnostni dvorani mariborskega gradu mag. Metoda Kemperl in mag. Igor Weigl predstavila rezultate raziskave z naslovom Baročna arhitektura na [tajerskem. Nekaj mesecev trajajo~o raziskavo, h kateri sta mlada raziskovalca pristopila z bogatim predznanjem in {tevilnimi izku{njami, je sofinancirala Evropska unija v okviru programov Phare (Program prekomejnega sodelovanja), pokroviteljstvo pa je prevzel Znanstveni in{titut na Pedago{ki fakulteti Univerze v Mariboru.

O baročni arhitekturi na Slovenskem je bilo že kar nekaj napisanega. Poleg splo{nih pregledov je potrebno posebej na

glasiti raziskave dr. Naceta [umija, ki je proučil vrsto pomembnih baročnih mojstrovin, zaznal njihove temeljne odlike

ter opozoril tudi na mnoge umetnine na Ptuju in v njegovi okolici, za katere je rad uporabil zanj zna~ilen izraz, da so "brez primere". Med naslednjo generacijo raziskovalcev je o baro-~ni arhitekturi veliko pisal dr. Damjan Prelov{ek, kar pa se tiče [tajerske, moramo poudariti delež prof. Jožeta Curka, ki sistematično objavlja svoje ugotovitve tudi iz dobe baroka. Posebej je pomemben njegov prispevek k razpoznavanju dveh mariborskih arhitektov, Jožefa

JANEZ J. [VAJNCER / PESNICA 1946 (V.)

55 let od mladinske delovne akcije

Peto nadaljevanje

Tudi obleka brigadirjev je bila precej pisana. Enotnih uniform ni bilo in vsak je imel oblečeno, kar je pač prinesel s seboj. Ker je bilo poletje, so fantje delali v telovadnih hlačkah, enako tudi dekleta. Dan se jim je začenjal v začetku akcije manj, potem pa vedno bolj zgodaj. Tekmovalni duh je silil brigade k temu, da so mladinci vstajali celo ob {tirih zjutraj in odhajali po umivanju, jutranji telovadbi in zajtrku na delo. Praviloma naj bi delo trajalo samo {est ur, od sedmih do enih, in za drugo izmeno enako dolgo popoldan. Zelje po uspehih pa so vplivale na podalj{anje tega časa. Zjutraj je bila jutranja telovadba in umivanje. Glede prehrane je treba zapisati, da je nekdanji udeleženec regulacije Pesnice nimajo v slabem spominu, kot to velja za gradnji obeh prog 1946 in 1947.

Dodajmo {e nekaj besed o karanteni, ki je doletela ljubljansko in del ptujske brigade. Štirinajst dni je bilo okrog dvesto mladincev zaprtih v drugem nadstropju dornavskega gradu. Nihče ni smel k njim. Nosili so jim hrano ter odna{ali blato in podobno. Do karantene je pri{-lo zaradi suma {krlatinke. Nihče ni zbolel, zato pa je pri{lo skoraj do hude nesreče, ko so skozi okna zmetali slamo, na kateri so med karanteno spali brigadirji. Med kurjenjem te slame so začela goreti tudi grajska okna in ogenj se je že bližal sodu z bencinom. Takrat je intendant Franc Osole, ki je eno roko izgubil med vojno v nem{ki vojski, nevarni sod sam nekako re{il pred ognjem. Drugače bi skoraj gotovo zgorel ves grad.

Delo pri urejanju struge Pesnice je bilo težko. Treba je bilo

Hrana je bila odlična

veliko kopati, odvažati zemljo in graditi nasipe. Površno gledano lahko rečemo, da so si fantje in dekleta delo porazdelili. Dekleta so samokolnice nalagala, fantje pa so jih vozili. Dekleta so tudi polagala nazaj na nasip vrhnjo, prej sneto zemeljsko plast, da prst ne bi drsela. Z deli so brigadirji pričeli pri mezgovškem mostu, kjer se je končala stara avstrijska regulacija. Od tam so napredovali proti toku navzgor. V zahvalnih besedah brigadirjem ob koncu del na Pesnici 14 je Vlado Peteršič-Janko, poveljnik pesniških brigadirjev, dejal, da so brigadirji za okoli 1040 metrov nasipa izkopali 39.500 kubičnih metrov zemlje. Težko bi bilo reči, koliko je vsak posameznik prispeval k celoti, vsekakor pa je zanimiva slika o obeh najboljših brigadirjih. Ob koncu del sta bila za najboljša proglašena Anton Gajšek in Borislav Batič. Anton Gajšek je bil 18-letni delavec Westnove tovarne v Celju in je delal na Pesnici v III. Celjski brigadi Borisa Vinterja (spet novo ime med brigadami!). Ze

Prekmurska četa na Pesnici. Arhiv Iva Raua

prvi dan je zvozil 452 samokol-nic, naslednji dan je dvignil to število na 908. Ves čas je dajal pobudo za udarniško tekmovanje. Pridobil je 18-letnega študenta Borislava Batiča in začela sta delati skupaj. Ves čas sta dosegala od 350 do 450 odstotkov nad delovno normo. 15 Navedene številke, zlasti tisto o 908 samokolnicah, si je težko razlagati. Sicer je vprašanje, kako daleč je vozil te samokolnice, toda če bi skušali ugibati, da je za vsako samokolnico porabil na primer eno minuto (kar pa je skoraj neverjetno malo), bi za 908 samokolnic to zneslo že 908 minut. Bolje, da se ne vprašamo, kako bi bilo videti število minut, če bi dopustili, da sta bili za vsako samokolnico potrebni dve minuti. Upoštevajmo, da je bil za javnost delavnik na Pesnici dolg šest ur na dan.

Zivljenje na Pesnici je potekalo v znamenju dela, kljub temu pa je ta delovni tok prekinilo nekaj dogodkov, ki so popestrili pesniške dni. Prvi te vrste je bil velik miting, ki je bil v nedeljo, 21. julija. Ze v soboto je bilo delo izjemoma končano ob petih popoldan. Preostali čas je bil namenjen čiščenju prostorov in vaji za nedeljsko prireditev. Z večernim vlakom so se pripeljali tudi gostje iz Maribora in Ljubljane. V nedeljo dopoldne so najprej mariborski in celjski mladinci odigrali nogometno tekmo, v kateri je zmagalo mariborsko moštvo. Zgodaj zjutraj je prispel dr. Marijan Ahčin, minister za zdravstvo v slovenski vladi, brigadirje pa so prišli obiskat tudi nekateri od staršev.

Opombe:

14. Slovenski poročevalec, 3. IX.1946

15. Slovenski poročevalec, 4. IX.1946

Dvorec Dornava. Foto: Bine Kovačič

Hofferja in Janeza Nepomuka Fuchsa. Mnogo vprašanj pa je seveda še odprtih, nedorečeno ostaja avtorstvo številnih arhitektur in neprepoznan je razvoj posameznih mojstrov.

Veliko oviro za uspešnejše raziskovanje baročne arhitekture na Štajerskem predstavlja meja med Avstrijo in Slovenijo, ki je bila začrtana leta 1918. Dotlej enovita dežela s prav tako enovitim kulturnim razvojem je bila razdeljena na dvoje, na dvoje pa je razpadlo tudi raziskovanje njene preteklosti. Pred letom 1918 so posamezni ustvarjalci brez vsakih ovir delovali na območju celotne Štajerske, v 20. stoletju pa so slovenski in avstrijski raziskovalci bolj redkokdaj primerjali gradivo z obeh strani nove meje in tako posledično težko prepoznavali njihove opuse, saj so jih srečevali le v okrnjeni obliki.

V zadnjem razdobju pa državne meje ne predstavljajo več tolikšne ovire kot pred nekaj desetletji. Mlada raziskovalca mag. Metoda Kemperl in mag. Igor Weigl (oba sta magistrirala

na Filozofski fakulteti v Ljubljani s podro~ja baro~ne arhitekture, Metoda Kemperl pa zaklju~uje dizertacijo na témo baro~nih romarskih cerkva) sta izkoristila nove, bolj odprte razmere ter zastavila projekt, v okviru katerega sta raziskovala baro~no arhitekturo tako na slovenskem kot na avstrijskem [tajerskem. Osredoto~ila sta se na tri pomembne baro~ne arhitekte: Jožefa Hofferja (ok. 1700-1762), Janeza Nepomuka Fuchsa (1727-1804) in Jožefa Hueberja (1715-1787). S podrobnim prou~evanjem arhivskih dokumentov v Sloveniji in Gradcu, z dokumentiranjem objektov na terenu in s pomo~jo stilnih primerjav sta dosedanje poznavanje treh odli~nih mojstrov nadgradila in jima suvereno pripisala vrsto arhitektur, za katere doslej nismo poznali avtorjev.

Za bralce Tednika in za tiste, ki se zanimajo za spomenike v neposredni okolici Ptuja, bo še posebej zanimiv podatek, da je sloviti dvorec v Dornavi med letoma 1753 in 1755 po naro~i-

lu grofa Jožefa Tadeja Attemsa prezidal in moderniziral Jožef Hueber. Prav zdaj, ko je stekla obnova zanesljivo enega najimenitnejših baročnih dvorcev v Sloveniji, so ta in drugi podobni podatki še posebej dragoceni. Pomagajo nam razumeti izoblikovanost dvorca, olajšajo nam prepoznavanje izvirnih elementov in njihovo razločevanje od kasnejših posegov, razbistrijo pa nam tudi pogled na razmerja med arhitektom in naročnikom. Oba sta bila odlično izobražena. Hueber se je šolal na Dunaju in delal tudi za vodilnega dunajskega arhitekta Lucasa von Hildebrandta. Dosegel je službo štajerskega deželnega mojstra in izpolnil mnogo naročil. Prezidava dvorca v Dornavi upravičeno velja za njegovo najbolj uspelo profano delo.

Ob zaključku raziskave sta Metoda Kemperl in Igor Weigl svoje ugotovitve strnila v zloženki, ki bo na voljo udeležencem predavanja. Seveda pa nestrpno pričakujemo, da bodo rezultati objavljeni tudi v kateri od strokovnih revij.

Marjeta Ciglenečki

ZETALE / @UPAN VODI TUDI SOLO

Vodja šole nekdanji uienec

Anton Butolen, vršilec dolžnosti ravnatelja šole v Žetalah.

Foto: Fl

TUdi v Žetalah so kot na vseh šolah na Ptujskem, ki so po upokojitvi starih ravnateljev imele razpise za nove vodstvene ljudi, dobili vršilca dolžnosti ravatelja. To fUnkcijo bo leto dni opravljal Anton Butolen, žetalski domačin, ki je obenem tudi župan v tej občini s 1450 prebivalci.

Po učiteljski stroki je matematik, pred tem pa je opravljal posle pomočnika ravnatelja na sosednji šoli v Podlehniku, ki je bila nekaj časa tudi matična šola žetalski. Sam se ga spominjam kot kuštravega petošolca, ko sem mu bil razrednik v Zeta-lah (moje prvo službeno mesto),

in kot nekdanjemu učitelju mi je z veseljem in ponosom razkazal novo šolo v Zetalah, ki se ponaša z vsem, kar pač mora imeti sodobna šola.

Sam pravi, da se je prvič zgodilo, da vodi šolo v Zetalah nekdo, ki je tudi korenine pognal v tem delu Haloz in gulil šolske

klopi v spodnji in zgornji žetalski šoli. Šola je prostorsko pripravljena na devetletko, zato bodo v tem šolskem letu opravili potrebno usposabljanje strokovnih delavcev za nov program šolanja.

Letos obiskuje šolo 140 učencev. Na njej je devet rednih oddelkov ter oddelka podaljšanega bivanja in male šole. Na šoli dela 17 strokovnih delavcev. Število učencev v nižjih razredih se iz leta v leto zmanjšuje; letos jih je v prvem razredu 12, v mali šoli 8, število pa še upada, saj se hriboviti deli Haloz praznijo.

Kot župan je povedal, da bodo prostore spodnje šole namenili stanovanjskim potrebam (stavba je zaščitena), bivšo zgornjo šolo pa bodo namenili občinski upravi, pošti in zdravstvu. Občina namenja vsako leto za potrebe šole štirinajst milijonov tolarjev, ob rednem vzdrževanju šole ter ob prevozih otrok v šolo skrbi tudi za nadstandard, ki se kaže v obliki dodatnega pouka tujega jezika v četrtem razredu, sofinancirajo pa tudi druge oblike dejavnosti, kot so šola v naravi, športni dnevi in podobno.

Franc Lačen

OBRT, PODJETNIŠTVO

CELJE / JUTRI BODO ODPRLI 34. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM

Obrt - ogledalo slovenske uspešnosti

V Celju bodo jutri odprli 34. mednarodni obrtni sejem. Člani Območne obrtne zbornice Ptuj se bodo predstavili pod skupno streho v hali L, nekateri pa tudi samostojno na stojnicah v drugih halah. Sejem je že po tradiciji ogledalo slovenske uspešnosti: priložnost za sklepanje novih poslov, spoznavanje domače in tuje konkurence ter druženje.

Nekaj članov Območne obrtne zbornice Ptuj, ki se predstavljajo v zborni~nem paviljonu, smo zaprosili za mnenje o sejmu, pogovor pa se je raz{iril {e na predstavitev problemov v obrtni dejavnosti, ki jih država {e vedno prepočasi re{uje.

Vojko Tajhmajster, mizar iz Kidričevega: "Obrtnik sem devet let, na sejmu razstavljam kljub temu, da pravega odziva ni. Sejem je pomemben zaradi

Vojko Tajhmajster

možnosti {ir{e predstavitve, da te ljudje spoznajo. Z izdelki se sku{amo čim bolj prilagoditi željam strank."

Andrej Cuš, kovinostrugar-stvo Gorišnica: "Odkar sem obrtnik, to pa je pet let, se udeležujem sejma. Za razvoj obrti in za vsakega posamezne

ga obrtnika je celjski sejem izrednega pomena, predvsem za ustvarjanje imidža, ne pa toliko

Andrej Čuš

v materialnem pogledu. Najpo-membnej{e pa se mi zdi druženje med obrtniki samimi."

Janez Forštnarič, mizarstvo Bukovci: "Obrtnik sem že 33 let. Sejem, kot je celjski, na katerem sicer redno sodelujem, je predvsem dobrodo{el za obrtnike, ne pa toliko za obrt samo. Dobro ime si obrtnik pridobi samo s kvalitetnim delom. Kljub temu da se na sejmu v Celju redno predstavljamo, je na{ največji trg {e vedno v Bosni, od celjskega sejma ne bi mogli živeti. Država {e vedno ni naredila reda pri plačilih, čeprav od nas obrtnikov zahteva, da ji vse v roku poravnavamo, ne glede na to, ali za opra-

Janez Forštnarič

vljeno delo dobimo plačilo ali ne."

Jože Milošič, Elektrotehnika Ptuj: "Mislim, da je država v samostojni Sloveniji naredila malo za gospodarstvo, {e manj pa za obrt. Tudi v tem vidim razlog, zakaj se obrtniki pogosteje ne odločajo za predstavitev na celjskem sejmu. Polega tega so tudi stro{ki preveliki, če jih primerjamo z drugimi državami, kjer pa ima obrt mesto, ki ji pripada. 30 let sem obrtnik, na celjskem sejmu pa sem prvič razstavljal pred skoraj 20 leti."

Jože Milošič

PIUJ / PRED 3. DRŽAVNIM SREČANJEM SLIKOPLESKARJEV

Letos mariborska porodnišnica

Tretje državno tekmovanje slikopleskarjev Slovenije, ki ga organizira gradbena sekcija pri Območni obrtni zbornici Ptuj, vodi jo Branko Goričan, bo 30. novembra v mariborski bolnišnici. Tekmovalne in humanitarne ekipe (tekmovalnih bo trideset, pri humanitarnih pa ni omejitev) bodo popleskale 30 sob mariborske porodnišnice. V tekmovalnem delu bosta letos sodelovali tudi ekipi gradbenih šol iz Kranja in Maribora.

Na aprilskem sestanku na Ptuju, na katerem so sodelovali tudi predstavniki vseh sponzorjev, so sogla{ali, da organizacija in izvedba tekmovanja ostaneta v rokah gradbene sekcije Območne obrtne zbornice Ptuj, čeprav si ga po dveh uspe{no izvedenih tekmovan-

jih želi "polastiti" Obrtna zbornica Slovenije, ki je doslej stala ob strani. Nihče namreč ni pričakoval, da bo odziv sponzorjev in tekmovalcev tako velik oziroma da bodo Ptujčani s svojo idejo prodrli in uspeli.

Vabila za sodelovanje na tretjem državnem tekmovanju sli-

kopleskarjev so v teh dneh prejele vse območne obrtne zbornice Slovenije, v kratkem jih bodo tudi vsi samostojni podjetniki s področja gradbene oziroma slikopleskarske dejavnosti. Da bi se izognili morebitnim novim dvomom o po{te-nosti ocenjevanja tekmovalnih ekip, bo letos ekipa ptujskega slikopleskarja Branka Goričana, ki je doslej dvakrat zmagala, sodelovala le v humanitarnem delu tekmovanja.

Četrto državno srečanje sli-kopleskarjev naj bi bilo ponovno na Ptuju.

MG

Drago Koren, mehanizacija in vulkanizacija, Zgornje Jablane: "Obrtnik s predelavo gume in kovine sem že 13 let, na celjskem sejmu sem prvič razstavljal pred 10 leti. Tudi jaz menim, da država premalo na-

Drago Koren

redi za razvoj obrti. Mi, majhni, se moramo zelo potruditi, da se obdržimo. Ne vem, ali so {e kje tako slabi plačilni pogoji kot pri nas. Vsak i{če priložnost, da bi te opeharil. V na{i obratovalnici se zelo trudimo, da bi {li s časom naprej, želje naročnikov sku{amo uresničiti po najbolj{ih močeh. Za celjski sejem lahko rečem, da je enkraten sejem v Sloveniji, lahko smo zadovoljni, da ga imamo."

Fotografije: Črtomir Goznik MG

m

Podjetje za proizvodnjo vseh vrst zaščitnih čevijev, rol<avic in specialne gasilsl<e opreme

cj^nez ,=0olencs.p

Dragonja vas 1a 2326 Cirl<ovce tel 02 789 01 06 fax 02 789 01 07

CMITTooo

TRGOVINA IN STORITVE STOJNCI ij, 2281 Markovci tel. 01/788 81 60, faks 02/788 81 61 Material za: elektroinstalacije, strelovodne

instalacije Hermi, vodovodne instalacije, centralne kurjave

Po ugodnih cenah: radiatorji (classic, ventil kompakt)

kopalniški radiatorji v različnih barvah in veukostih - generalni uvoznik!

Prodaja in montaža

V iasu celjskega sejma Vam midimo 15% popust na cene radiatorjev!

IVIONTIRAMO, SERVISIRAMO.

AVTOMATIZACIJA VHODOV: - ZAPORNICE. DRSNA ALI KRILNA VRATA: Tifi R A IF"^ S POUUBNIM ŠTEVILOM DAUINCEV UUnMJC ^ - ZA PARKIRIŠČA, DVORIŠČA: - z ELEKTRO POGONOM

OGRAJE:

STEBRIČKI, VRATA, PRIBOR

ŽIČNE MREŽE:

KAKRŠNEKOLI VIŠINE. DOLŽINE, GOSTOTE

Obiščite nas: RajjSpovalS, PnjJ(vAGISU)

P E R U T N I

o T I Č E K

Dušen piščanec s papriko

Sestavine za 4 osebe:

Piščanec PP 1200

Srednje velika čebula 2 kom

Sveža zelena paprika 1 kom

Sveža rdeča paprika 1 kom

Sveža rumena paprika 1 kom

Maslo 3 žlice

Kokošja juha 6 žlic

Kisla smetana 2 del

Sladka mleta paprika 1 žlička

Sol 1 žUčka

noževa konica sveže zmletega belega popra Priprava:

Piščanca očistimo, razrežemo na osem kosov, čebulo olupimo in jo sesekljamo na drobne kocke. Papriko očistimo in jo zrežemo na kocke velikosti 1 cm. Maslo segrejemo v veliki kozici in na njem opečemo čebulo, da postekleni. Opečemo še kose piščanca, dodamo papriko, prilijemo juho in dušimo 30 min. pokrito na majhni vročini, medtem razžvrkljamo kislo smetano s sladko papriko, solimo, popramo ter jo po 30 minutah dušenja zmešamo k mesu. Vse skiipaj pustimo 5 min. stati na izključeni plošči. Preden jed ponudimo potresemo s peteršiljem, k jedi ponudimo dušen riž.

Gostilna PP, Novi trg 2, Ptuj Tel.: 02/74 90 622 www.perutnina.si

Stoletje dobrih okusov

m

Perutnina Ptuj

PO NAŠIH KRAJIH

HAJDINA / Z 22. SEJE SVETA OBČINE

Nadomestilo za stavbno zemljiš-ie še vedno buri duhove

Hajdinski svetniki so 6. septembra na prvi popočitniški seji potrdili realizacijo proračuna v prvem polletju lanskega leta. Prihodkov je bilo v tem obdobju 214 milijonov tolarjev. O realizaciji in o rebalansu proračuna so predhodno razpravljali vsi odbori občinskega sveta in na predložena dokumenta niso imeli nekih resnejših pripomb, le član sveta iz Slovenje vasi Ignac Skaza se je zavzel za enakomernejši razvoj infrastrukture na celotnem območju občine; letos se je na področju komunalne infrastrukture največ naredilo na območju obeh Hajdin, Spodnji in Zgornji, je med drugim povedal.

Župan Radoslav Simonič je

napovedal, da bo že proračun za prihodnje leto policentrično naravnan. Nadzorni odbor občine Hajdina, ki ga vodi Štefan Kirbiš, pa se je tudi zavzel, da bi se se planirana sredstva, če so na razpolago, čim prej porabila za načrtovane naloge v okviru letošnjega programa dela. Predlaga pa tudi, da bi v bodoče bili projekti, kot so na primer kanalizacija na Spodnji Hajdini in pločniki na Zgornji Hajdini, dosledneje pripravljeni, da ne bi prihajalo do prevelikih odstopanj med "papirnimi" in dejansko izvedenimi projekti.

Po rebalansu letošnjega proračuna, sprejeli so ga po skrajšanem postopku, je hajdinski proračun letos večji za 44,5 milijona tolarjev. Skupni prihodki po novem znašajajo nekaj nad 409 milijonov tolarjev. Večje prihodke so namenili za dokončanje kanalizacije na Spodnji Hajdini, pločnike na Zgornji Hajdini, kjer je bilo po revidiranju projekta potrebno zagotoviti dodatnih 12 milijonov, 7 milijonov pa so namenili za predšolsko vzgojo.

Na 22. seji so svetniki pričeli razpravo o osnutku odloka o

plakatiranju v občini Hajdina, s katerim naj bi uredili lepljenje in nameščanje plakatov, reklamnih panojev, oglasov, postavitev in vzdrževanje objektov in naprav za plakatiranje, obračunavanje plakatiranja ter sankcije ob neupoštevanju določil odloka. Najbolj se je svetniška razprava razvnela ob velikosti plakatov ob volitvah, kjer je v petem členu odloka zapisano, da so lahko veliki 0,40 m2, kar naj bi bilo neživljenjsko. Stalne panoje za plakatiranje bodo postavili v vsakem naselju, lokacije pa določili z ureditvenim načrtom. V prvi vrsti bodo namenjeni obveščanju ljudi v posameznih naseljih. Ob volitvah in drugih priložnostih bodo zainteresirani plakatiranje lahko izvedli še z drugimi sredstvi, na primer s premičnimi panoji. Z odlokom tudi predvidevajo, da bodo organizacije Rdečega križa, Karitas, športna, gasilska in druga društva v občini oprostili stroškov objavljanja oglasov, če bodo pri plakatiranju upoštevali določila odloka.

Svetniki so se zavzeli tudi za dosledno vzpostavitev evidence za plačilo uporabe stavbnega zemljišča pri fizičnih zavezancih,

da bo odlok o nadomestilu za stavbno zemljišče postal izvedljiv tudi zanje. V ta namen bodo angažirali posebne popisovalce, ker podatki, ki so jih zavezanci posredovali sami, ne ustrezajo dejanskemu stanju. Tako pridobljeni podatki bodo osnova za izračun plačila nadomestila, pa tudi morebitnih oprostitev glede na sprejete kriterije. Kljub nekaterim pripombam, ki jih je sli{ati med ob~ani, nadzorni odbor občine Hajdine sogla{a s sprejetim na~inom pla~evanja nadomestila za uporabo stavbnega zemlji{ča.

22. seje sveta ob~ine Hajdina se je na povabilo župana Radoslava Simoniča udeležil tudi občan Radovan Korošec, ki ugotavlja, da odlok o nadomestilu za stavbno zemlji{če v občini Hajdina ni skladen z zakonodajo in ne z odločbo ustavnega so-di{ča. Ker prej{nji četrtek o tem niso razpravljali, so pooblastili statutarno-pravno komisijo, da bo zadevo proučila, pisno poročilo o tem pa pripravila za 23. sejo.

V občini Hajdina so prome-tnovarnostne razmere v leto{-njem letu dokaj ugodne, je na 22. seji sveta občine povedal Boris Kozenburger, pomočnik komandirja Policijske postaje Ptuj. Crna točka na področju kriminalitete so Hajdo{e, kjer prihaja do pogostih vlomov v prostore karting dru{tva in gostinskega lokala, ki leži na samem. Na področju javnega reda in miru so letos obravnavali 36 kr{itev; največ, kar 30, je bilo kr{itev v zasebnem prostoru oziroma družinskih sporov. Kazalci prometne varnosti so

bili v osmih mesecih bistveno ugodnej{i kot lansko leto v enakem obdobju, obravnavali so 17 odstotkov manj prometnih nesreč, manj pa je tudi nesreč s smrtnim izzidom. Območje občine Hajdine je prometno izredno obremenjeno, najbolj pa cesta od Spodnje Hajdine proti Kidričevemu, kjer dodaten problem pomeni promet tovornih vozil. Tudi letos so v občini Hajdina ob pričetku novega {ol-skega leta poskrbeli za varnost otrok na poti v {olo. Prvih {ti-rinajst dni za njihovo varnost skrbijo policisti prometne policije in rajonski policist Martin @unko, izredno dobrodo{la pa je tudi pomoč dru{tva upokojencev in gasilcev. Zahvalo za njihovo požrtovalno delo jim je izrekel hajdinski svet za preventivno in vzgojo v cestnem prometu, ki ga vodi Viktor Mar-kovič. Posebej so na četrtkovi seji sveta občine Hajdina opozorili na probleme na občinskih cestah, zlasti ko gre za polja preglednosti, kjer bi veliko za izubolj{anje prometne varnosti lahko naredili sami va{ki odbori. Svetniki občine Hajdina so se tudi zavzeli za ureditev kolesarskih stez, saj vedno več ljudi kolesari, za njihovo varnost pa je zelo slabo poskrbljeno. Ob gradnji pločnikov na Zgornji Hajdini, ki so jo končali pred kratkim, so nanje sploh pozabili.

Po 22. seji sveta so člani sveta skupaj z županom Ra-doslavom Simoničem pripravili svečan sprejem za zlate gasilke iz Hajdo{.

MG

PTUJ / ORMOŽ / ZA CISTEJSO DRAVO

Drava omogoia življenje

V članku Drava omogoča življenje (Tednik 34) smo obljubili, da bomo predstavili kratke vsebine objavljenih prispevkov iz zbornika o simpoziju Drava 2001.

V uvodnem članku, ki smo ga s kratkim citatom že predstavili v prvem prispevku, nam dr. Lojze Arko na kratko opisuje hidrografske in geomorfolo{ke danosti, ki so vplivale na zgodnje nastajanje ptujske naselbine, ki kljub čudoviti in rodovitni okolici ni mogla obdržati antičnega razcveta. Še iz slavnih rimskih časov pa je v Ptuju in okolici ostalo mnogo izrednih kulturnih dobrot, ki jih v svojem občinskem sredi{ču in okolici hrani na{e najstarej{e mesto. Avtor omenja {e pomen Poetovi-je za razvoj prometnih poti, pri čemer je bila posebno pomem-

Letos 4. in 5. maja so člani Rotary kluba Ptuj organizirali mednarodni simpozij Drava 2001. To je bilo nadaljevanje simpozijev o Dravi, ki so jih po dogovoru začeli organizirati rotarijci distrikta 1910, v katerega spada tudi ptujski klub. Ob tej priložnosti so izdali zbornik razprav s simpozija.

bna reka Drava. Pristojbine, ki so jih morali plačevati uporabniki reke, so v veliki meri prispevale k razcvetu mesta. Avtor sam pravi: "S kratkim zgodovinskim prikazom nastanka Ptuja ugotavljam, da je Ptuj tesno povezan z reko Dravo in prav tako druga mesta ob njej."

Naslednji prispevek z naslovom Globalni ekološki problemi je napisal prof. dr. Ivan Meško, ki je kot urednik najbolj zaslužen za izdajo zbornika. Razen tega, da je vse pisce člankov vzpodbujal, naj čimprej po{ljejo svoje prispevke, je poskrbel tudi za prevode člankov, se pogovoril z lektorji in poskrbel za tisk. Skratka, bil je gibalo nastanka zbornika.

V svojem prispevku dr. Me{-ko najprej temeljito opi{e eko-lo{ke razmere na Zemlji, vpliv nara{čajočega {tevila prebivalstva na {kodljive vplive pretirane uporabe energije in onesnaževanja okolja in vse to podpira s {tevilčnimi podatki in projekcijami razvoja na{ega planeta. V poglavju Vzroki in posledice

sprememb proizvodnje ogljikovega dioksida prikaže spremembe količine in koncentracij ogljikovega dioksida in pomen le-teh na življenje na Zemlji. Posebej omenja povečano taljenje polarnega ledu, ki lahko povzroči prave katastrofe za člove{tvo. V naslednjem poglavju Viri in zaloge energije opisuje vse vrste razpoložljive energije in posledice uporabe le-te, pa tudi primerjalne podatke za posamezne vrste. V poglavju Obvladovanje globalnih ekoloških problemov pa omenja, da tudi v primeru takoj{njega prenehanja uporabe energije ne bi mogli popolnoma izničiti {ko-dljivih vplivov do sedaj porabljene energije, ampak bi lahko samo preprečili nastanek nove {kode. Opozarja tudi na pretiran optimizem tistih, ki računajo na bivanje in pridobivanje energije z drugih planetov. Zavedati se moramo, da je na{ edini dom samo Zemlja, zato jo moramo čim bolj čuvati in ohranjati. V zadnjem poglavju Posledice spreminjanja podnebja v Podravju pa opisuje spremembe, ki jih lahko spremljamo na Dravi in njeni okolici glede na globalne spremembe podnebja na Zemlji. Tudi Drava doživlja vse

vplive, ki se pojavljajo na na{em planetu.

Naslednji prispevek z naslovom Drava kot biotop in prena-{alec zajedavcev je napisal dr. Jože Bešvir. V njem opozarja, da imamo v prirodi nasploh in tako tudi v Dravi in ob njej poleg s prostim očesom vidnih tudi množico majhnih živih bitij, ki jih zaradi njihove neznatnosti kaj lahko spregledamo. Ker pa se lahko pojavijo v velikem {tevilu, pa lahko vseeno pomembno vplivajo na življenje v posameznem okolju. Posebno zanimivi in pogosto {kodljivi so razni zajedavci, ki v posameznih fazah za svoj razvoj izkori-{čajo druga živa bitja. Pri tem so pokazali neverjetno sposobnost prilagajanja. Opisuje nekaj vrst zajedavcev in njihovih razvojnih oblik in njihov vpliv na druga živa bitja. Zaključuje pa tako: "Z regulacijami se je pomen in vidik Drave pri razvoju in transportu raznih zajedavcev sicer močno spreminjal, vendar {e danes ostaja velikanski. Nikakor ga na smemo zanemariti pri ocenjevanju vpliva Drave na okolje, predvsem z vidika {irje-nja raznih bolezni, kakor tudi ne z vidika vpliva raznih zajeda-vcev na Dravo. Ti zajedavci so namreč povezani v prehrambene verige živali v Dravi ter ljudi in živali ob njej in tudi prispevajo k pestrosti življenja in zanimivosti te na{e reke."

Jože Be^-vir

... PA BREZ ZAMERE

Jesen - pro et contra

ALI: FRANCE P. JE ŽE VEDEL, KAJ DELA

V deželo je prišla jesen. Dokončno. Nepreklicno. Sedaj je čas, da se odpravite v šoping po jesensko kolekcijo. Treba bo nabaviti kakšne hlače, čevlje, puloverje in podobne stvari. Vse seveda drage kot žafran. Ja, še ena izmed cvetk botre jeseni. Seveda, zamenjati boste morali tudi gume na avtu, ki vam jih, če imate srečo, ne bo treba kupiti na novo, saj lanske niso še tako zlizane. Če ne, pa moje sožalje. Znebili se boste kar lepe vsotice denarja. In ker se, kot vidite (ter ste lahko v preteklih dneh tudi občutili), precej shladi, da ne rečemo nesramno ohladi (saj, zakaj bi drugače kupovali pulo-verčke in hlače, ne?), na vas čaka še en jackpot.

Ker ljudje nismo ravno medvedje ali kakšni drugi kosmatinci, ki bi jim pozimi zrasla fina, gosta zimska dlaka, ki bi jih varovala pred mrazom, moramo seveda ta hendikep nadomestiti drugače. Kar se naših migracij, se pravi, gibanja izven brloga, tiče, ta hendikep uspešno nadomestimo z zgoraj omenjeno jesensko-zimsko garderobo. Vendar pa ostane še vprašanje naših brlogov. Ja, uganili ste, jackpot, ki vas jeseni prav gotovo doleti, prihaja v obliki cisterne, ki prevaža kurilno olje. Če pa si pri ogrevanju svojega brloga pomagate s kakšno drugo obliko kuriva ali pa ste pač priključeni na plin ali kaj podobnega, pa stvar ni dosti drugačna: v vsakem primeru vam ogrevanje vašega domka povzroči v denarnici manjšo krizo. In še bi lahko naštevali dobrote, ki jih dostavi mamka jesen. Sicer je res, da je jesen s svojimi neštetimi barvami čisto spodoben letni čas, ampak kar se denarnice in še marsičesa drugega tiče, pa imate vso pravico, da se, ko jesen nastopi, malce popraskate po glavi in nagubate čelo.

Ampak! Mamka jesen skriva v svojih nedrjih ob vseh tegobah, kigro-zijo, da bodo popolnoma uničile njen imidž, tudi neprekosljivega aduta, ki prav lahko tudi nevtralizira, če ne že to, pa vsaj precej ublaži vaše finančne glavobole. Jesen prinaša s sabo enega največjih in najmočnejših integracijskih elementov za naš narod oziroma za našo nacijo. Pomislite malo. Kaj vam pride na misel, ko slišite besedo jesen ali pa se že, tako kot sedaj, nahajate na pragu tega letnega časa? Okoli česa se večinoma suče jesenska folklora? Poletne počitnice so že za vami, tako da se v jesenskem času na morje gotovo ne spomnite tolikokrat kot recimo poleti. Tudi na sneg še toliko ne mislite, saj vam po eni strani nič kaj ne diši kaj preveč razmišljati o mrazu in snežni brozgi na cestah ter pločnikih, pa zima tudi še ni (vsaj na papirju) tako blizu, saj smo vendar v jesenskem času. Kaj je torej tisti najpomembnejši adut, ki ga lahko pripišemo jeseni? Spomnite se malo svojih šolskih časov. Lahko ste slišali, da je jesen čas, ko nam mati narava radodarno obrodi svoje plodove, ne? Ampak vsi plodovi niso enako pomembni. In obirati, nabirati te plodove večini ljudi tudi ni ravno v strašansko veselje. Saj veste, hrbet boli, pa roke, pa noge in tako dalje. Ampak vseeno obstaja nek dar mam-ke jeseni, ki je hkrati pomemben, in to ne samo za posameznike, ampak za celoten narod, in katerega obiranje je tako priljubljeno, da je pre-

raslo že v pravo slovensko folkloro. Točno! To ne m,ore biti nič drugega kot trgatev. To je tista stvar, ki v jeseni prevzame primat med zaželenimi stvarmi. Samo pomislite. Naša gruda je trdno povezana z vincem. To je ugotovil že Prešernov France. In France P je bil sila bister tip. Ho-~em re~i, razumel je narod in njegove navade. Hja, si je rekel, ~e bom že spisal himno Slovencem, potem mora biti taka, da se bo narod v njej lahko prepoznal. Da bo spadala k Slovencem. Da jo bodo vzeli za svojo. In ker je France P. vedel, da mora himna biti resna in sve~ana stvar, je pa~ v tistem delu, ki ga mi sedaj uporabljamo kot himno, navedel nekaj misli o svobodi in podobnih stvareh, v drugih delih (kiticah) svojega umotvora pa je med drugim dodal tudi nekaj misli o trti in vinu. Zakaj je France P pravzaprav to storil? Kot smo rekli, je bil sila bister tip. In kot tak je uvidel, da sodi trgatev k slovenski folklori, da je trgatev enako konstitutivna za slovensko kulturo, kot recimo žganci. In ker je hotel, da njegovi sonarodnjaki njegovo stvaritev vzamejo za svojo, je pa~ vanjo vklju~il tudi trgatev. In smo jo tudi vzeli za svojo, ne? Vidite, France je imel prav. Sicer resda nikjer eksplicitno ne omenja trgatve, ampak o~itno govori prav o tem, ko nam pove, kako so trte spet rodile vince. Saj vsi vemo, da trta ne rodi vinca, ampak grozdje, ne? Da pa bi to grozdje sploh imelo šanso postati vince, ga moramo najprej obdati in sp^ešati. Z eno besedo torej: potrebna je trgatev. Vidite, France P, ta modrijan, je to~no vedel, da ~e ho~e napisati pesnitev, namenjeno slovenskemu narodu, mora vanjo vklju~iti tudi element, v katerem se prepozna (skoraj) vsak Slovenec.

Da bo stvar jasna, tukaj ni govora o konzumiranju vinca in njegovih derivatov, kot morda kdo (zmotno) sklepa, ampak gre zgolj za integracijski in folklorni moment pri fenomenu trgatve. Poglejmo: tudi najbolj zagrizeni nasprotniki alkohola se trgatev skoraj vedno udeležujejo. Zakaj? Zato, da bi pomagali pridelati nove koli~ine alkohola? Ne, ampak ravno zaradi tega momenta, ki ga je zaslediti pri fenomenu trgatve. Zaradi tega, ker je to že folklora. Zapisano v naših genih. Pri trgatvi zginejo, recimo, tudi vsi predsodki med našimi pokrajinami, saj tudi mo~virniki zelo radi pridejo v trgatev, in tam se vsi razumemo odli~-no, ne glede na to, od kod smo, ne? Če te kdo povabi na trgatev, je že skoraj žalitev, ~e se je potem brez pravega razloga ne udeležiš. In tako dalje.

Kdor trdi, da se Slovenci nonstop samo kregamo in si ska~emo v lase ter da nismo sposobni neke sloge ali sprave, naj gre enkrat malce pogledat na kakšno trgatev. Ja, trgatev je dogodek, ki se ga je potrebno skorajda nujno udeležiti. In to je pravzaprav že skoraj samoumevno. Če vas letos ni še nih~e povabil na trgatev, je sedaj skrajni ~as, da se za~nete prilizovati kakšnemu znancu, ki ima vinograd. Da ne bi slu~ajno padli skozi.

Gregor Alič

PREJELI SMO

Odgovor g. Bohincu

Spoštovani g. Bohinc, pozdravljam Vaše pogumno dejanje, da javno izrazite svoje mnenje. Vendar se bojim, da se Vam je (trdno verjamem, da nenamerno) ob analizi spornega teksta pripetil manjši semantični lapsus. Svetujem Vam, da tekst znova pazljivo preberete, saj boste gotovo uvideli, da poanta in rdeča nit spornega teksta ni, kot ste

predvidevali Vi, kritiziranje (korektnega) nastopa mladih glasbenih skupin, ampak predvsem kritika mestne oblasti ter njenega ignorantskega odnosa do lastne mladine. Prepričan sem, da se Vam bodo v luči tega spoznanja tudi Vaše druge domneve pokazale kot neutemeljene in pretirane. Z željo, da bi Vaše srce še dolgo ostalo mladostniško razposajeno, Vas lepo pozdravljam.

S spoštovanjem,

Gregor Alič

OBČINA MAJSPERK

MAJSPERK / OB PETEM OBČINSKEM PRAZNIKU 15-DNEVNO DOGAJANJE

Najvei za vodovod, ceste in kanalizacijo

V občini Majšperk se že od začetka septembra vrstijo svečanosti, odprtja, kulturne in zabavne prireditve v počastitev 5. občinskega praznika, ki so jih letos strnili v 15-dnevno dogajanje. O nekaterih smo že poročali, sicer pa smo se o tem in razvojni viziji te haloške občine pogovarjali s Francem Bezjakom, ki tej občini županuje že drugi mandat.

Župan občine Majšperk Franc Bezjak je z razvojem zadovoljen.

Občina Majšperk sodi med srednje velike slovenske občine, saj premore 4150 ob~anov, ki živijo na dobrih 72 kvadratnih kilometrih pretežno hribovitega dela Haloz. O tem, kako bodo porabili dobrih 648 milijonov tolarjev iz letošnjega z rebalansom povečanega občinskega proračuna, je uvodoma dejal:

"Naša najpomembnejša usmeritev je predvsem gradnja komunalnih objektov, predvsem vodovoda, za kar smo iz letoš-

njega občinskega proračuna namenili več kot 119 milijonov tolarjev. Tudi za gradnjo kanalizacije skrbimo, saj ji letos namenjamo 36 milijonov. Zelo pomemben je razvoj cestne dejavnosti, čemur letos namenjamo več kot 50 milijonov, poleg tega pa imamo v proračunu rezerviranih 98 milijonov za nameravano gradnjo osnovne šole Majšperk. Z rebalansom proračuna smo zagotovili tudi 40 milijonov kot pomoč občine pri gradnji žup-

nijskega doma v Majšperku."

Tako kot lani ste tudi letos veliko gradili in ustvarjali. S čim se lahko do sedaj pohvalite?

"Nekaj letošnjih pomembnejših občinskih pridobitev smo svečano odprli že junija ob dnevu državnosti. Gre za vodovod na Ptujski Gori in v Doklecah ter mrliško vežico na Ptujski Gori. Za Haloze je gotovo pomembno, da bomo ob letošnjem občinskem prazniku pričeli prikljap-ljati prve vodovodne priključke na Jelovicah in da smo pričeli gradnjo vodovodnega prečrpali-šča v Nadolah. Pri slednjem gre za investicijo, ki jo vodi občina Majšperk, namenjena pa je tudi za delno pokrivanje potreb v občinah Žetale in Videm, zato so tudi viri financiranja različni: poleg proračunskih sredstev omenjenih občin smo zagotovili še državna sredstva dveh ministrstev, del sredstev pa so prispevali še posamezni občani, s katerimi smo podpisali pogodbe."

Za razvoj cestne infrastrukture letos namenjate dobrih 50 milijonov. Za katere odseke cest?

"Že ob dnevu državnosti smo odprli asfaltno povezavo od Sto-perc do Gnanega vrha v skupni dolžini dobra 2 km. Ob ob~in-skem prazniku pa smo odprli ve~ manjših odsekov. Od Slap do Pi-škovih na Janškem Vrhu pa od-

Betoniranje ene najtežje izvedljivih letošnjih pridobitev - strme ceste, ki vodi od Slap do Piškovih na Janškem Vrhu, pri čemer so izdatno pomagali občani tako z denarjem kot s prostovoljnim delom. Foto: M. Ozmec

Ponos in bogastvo Občine Majšperk

JE SUKOVITÁ POKRAJINA z NARAVNIMI LEPOTAMI IN KULTURNIMI SPOMENIKI TER PRIJAZNIMI LJUDML

Zaključek praznovanja

5. občinskega praznika bo

V NEDELJO, 16. SEPTEMBRA

2001 OB 15.00 URI.

Po SVEČANEM PROGRAMU SE BOMO SKUPAJ VESELILI OB ZVOKIH ANSAMBLA APLAVZ.

Prisrčno vabljeni.

_ Franc Župan

y

piramo betonsko cesto, saj je za polaganje asfalta klanec preve~ strm. Pri tem moram posebej pohvaliti prizadevanja krajanov, ki so poleg denarja vložili veliko prostovoljnega dela. Poleg tega smo v centru Majšperka zgradili razsvetljavo, pri ~emer gre za napreden in var~en sistem."

Ena večjih investicij je gradnja župnijskega doma v Majs-perku. Kako daleč ste?

"Gradnjo smo pri~eli ob dnevu državnosti. Vodi jo župnijski urad Majšperk, pri~akujemo pa, da bo ~ez leto dni investicija popolnoma kon~ana in da jo bomo lahko sve~ano odprli ob 6. ob-~inskem prazniku. Ob tem lahko povem, da je med vsemi investicijami v naši ob~ini v zadnjih sedmih letih prav župnijski dom investicija z do sedaj najve~jim deležem ob~anov. Ra~unamo, da bodo ob~ani z denarnimi sredstvi in prostovoljnim delom presegli 40 milijonov tolarjev. Zato je prav, da se je temu odzvala tudi ob~ina, kajti dom bo namenjen ve~jemu delu naših ob~a-nov."

Poleg tega ste letos opravili še ve~ manjših del ...

"Res je, še celo vrsto manjših investicij smo opravili in s tem izboljšali ponudbo storitev našim ob~anom. Tako smo v prostorih nekdanje KS Majšperk uredili prostore za Zavarovalnico Maribor, izredno veseli smo pomembne pridobitve na pod-ro~ju osnovnega zdravstvenega varstva, saj v prostorih Zdravstvenega doma Majšperk že deluje ginekološka ambulanta, za katero je ob~ina zagotovila prostore, opremo pa Bolnišnica Ptuj. V soboto pa bomo ob trgovini v centru Majšperka odprli še trgovino z avtodeli."

Kaj pa pogled v bodočnost, v čem vidite prioritetne cilje?

"Menim, da je pri razvoju ob~ine potrebno pospešeno nadaljevati predvsem gradnjo infrastrukture, še posebej cest in vodovodov. V skrbi za ~istejše okolje je potrebno nadaljevati kanalizacijo ter urejanje stavb in okolice. Vse to sodi med osnovne pogoje razvoja podjetništva in turizma, kar vzpodbujamo tudi z ugodnim kreditiranjem.

Med prioritene naloge sodi tudi razvoj kmetijstva, pri ~emer moramo dati ve~ji poudarek celostnemu razvoju podeželja in vasi ter ohranjanju kmetijstva na hribovitem predelu ob~ine.

Na podro~ju družbenih deja-

Podjetje za proizvodnjo, inženiring, trgovino in zastopanje

Ob občinskem prazniku občine Majšperk Vam iskreno čestitamo

Breg 22a, 2322 Majšperk, Slovenija tel 02 795 21 10, fax 02 795 21 24 Email: mtd@s5.net

Župnijski dom v Majšperku, za katerega je občina prispevala 40 milijonov, je v treh mesecih že dobil svojo obliko

vnosti je ena najpomembnejših nalog gradnja nove osnovne šole Majšperk, saj je sedanje šolsko poslopje dotrajano in premajhno. Ker bo nova šola veljala ve~ kot 700 milijonov, seveda pri~a-kujemo izdatnejšo pomo~ države.

Ker se radi pohvalimo z bogatimi kulturnimi spomeniki in lepoto haloške pokrajine, tudi za to dediš~ino pridno skrbimo. Prijaznost ljudi pa poskušamo vzpodbujati tudi s pogostim dru

ženjem, zato smo pred leti kupili velik prireditveni šotor in naši ob~ani ga imajo za vse prireditve vedno na voljo brezpla~no."

Naj ob koncu dodamo, da bodo na osrednji sklepni slovesnosti 5. ob~inskega praznika v nedeljo, 16. septembra, ob 15. uri po slavnostnem nagovoru župana Franca Bezjaka podelili najvišja ob~inska priznanja. Po sklepu ob~inskega sveta bodo podelili plaketo in štiri priznanja.

M. Ozmec

z s.p.

Irena Mesaric S

Breg 20, 2322 Majšperk GSM 031 722 302 tel/fax 02 794 55 71

Projektiranje, nadzor ter svetovanje v gradbeništvu

•PROJEKTIRANJE STANOVANJSKIH HIŠ, VIKENDOV GOSPODARSKIH IN POSLOVNIH OBJEKTOV LOKALOV.. •LEGALIZACIJE •TIPSKI OBJEKTI

Ob občinskem prazniku iskrene čestitke

^Sá^hili poslovnih knjig

Enostavno in dvostavno icnjigovodstvo

Lorber Ida s.p.

Iskrene čestitke ob 5. občinskem prazniku. Majšperk 62, 2322 Majšperk, tel 02 795 02 40

okrepčevalnica

Ob občinskem prazniku občine Majšperk vsem občankam in občanom iskreno čestitamo Priporočamo se s svojo ponudbo in Vas vljudno vabimo v goste

Gajser Rafko s.p., Majšperk 23 tel 02 794 45 91

Gradbene storitve in awtoprevaxniStvo

Vsem občankam in občanom ter našim cenjenim strankam čestitamo ob prazniku občine Majšperic Se priporočamo!

ŽolgerJože ap, Majšperk Ma. 2322 Majšperk tel 02 795 02 50

OBČINA ZAVRC

ZAVRC / POGOVOR Z ZUPANOM MIRANOM VUKOM PRED OBČINSKIM PRAZNIKOM

Kljub naravnim nesreiam Haloze vstajajo iz blata

Občina Zavre, kjer bodo ta konec tedna proslavili že 5. občinski praznik, sodi med mlaj{e v Sloveniji, saj obstaja {ele {esto leto. S 1450 prebivalci sodi tudi med najma-nj{e občine v Sloveniji, saj se razprostira le na okoli 20 kvadratnih kilometrih. Povsem razumljivo torej, da imajo tudi enega najmanj{ih občinskih proračunov, saj je leto{-nji "težak" le dobrih 220 milijonov tolarjev. Pa vendar so z napredkom v zadnjih {estih letih zadovoljni, saj Haloze vstajajo iz blata.

Prvi mož občine Miran Vuk, ki je na čelu zadnja štira leta, ne skriva zadovoljstva nad doseženim, saj so pred leti v Sloveniji na Haloze skoraj pozabili. Posebej neopazni so bili od središča oddaljeni obrobni kraji, kot so Turški Vrh, Drenovec, Korenjak. Sicer pa o tem pove:

"Povsem zadovoljen sicer nisem, kajti čaka naš še veliko dela. A v skoraj šestih letih nam je vendarle uspelo dobršen del naših Haloz dvigniti iz blata, saj sedaj vanje vodijo asfaltne ceste, napeljali smo vodovod, elektriko in celo telefon. Precej drugače je, kot je bilo, in prepričan sem, da je življenje v Halozah postalo prijetnejše.

Torej je bila strategija razvoja občine pravilno usmerjena?

"Menim, da, saj je bil v tem mandatu naš razvoj usmerjen predvsem v modernizacijo obrobja občine, ki je bilo s središčem Zavrča in z drugimi kraji

infrastrukturno zelo slabo povezano; mislim, da nam je v glavnem že uspelo, saj je napredek kar opazen."

Kaj je vzrok temu, da va{e zadovoljstvo ni popolnej{e?

"Vzrokov je več. Žal so nas letos spet udarile naravne katastrofe: zgodaj spomladi pozeba, nato toča in za nameček pred kratkim še suša. Zaradi teh katastrof bi moralo ministrstvo za kmetijstvo takoj reagirati in preusmeriti sredstva iz državnega proračuna v ublažitev posledic. Povedati moram, da smo imeli v občini Zavrč prav pri kmetijskem ministrstvu obljubljenih največ sredstev, ki bi haloško kmetijstvo lahko dvignila na višji nivo. To nam je obljubil sam minister Franci But, ki je bil letos že dvakrat na obisku v naši občini, in ob tem zatrdil, da če ne bo denarja letos, ga bodo zagotovili drugo leto."

Kako pa ocenjujete leto{nje leto, je bilo za občino uspe{-

Letos želijo dokončati obnovo Slomškovega doma.

Župan Miran Vuk ne skriva zadovoljstva nad doseženim v občini Zavrč

"Delno je bilo vsekakor uspešno, saj smo do sedaj storili že marsikaj, žal pa zaradi omenjenih naravnih katastrof ni vse tako, kot smo načrtovali. Sicer pa smo največ proračunskih sredstev namenili v izgradnjo cestne ifrastrukture ter v odplačilo obveznosti za dokončanje starih investicij.

V Halozah je dragocen vsak meter asfalta in letos smo uspeli zgraditi več kot 2000 m asfaltnih cest. Gre za tri odseke: na Belskem Vrhu, odsek Turški Vrh - Lorbek ter odsek v Pe-stikah. Modernizirali smo tudi krajši odsek ceste v Hrastovcu, odsek Majcenovič - Kokot."

Vam je do konca leta ostalo {e veliko dela?

"V letošnjem letu želimo dokončati obnovo Slomškovega doma v Zavrču vsaj tako daleč, da bi objekt lahko pred zimo zaprli. Do dneva mrtvih pa želimo urediti še parkirišče pri pokopališču v Zavrču, ki je že nekaj let daleč premajhno. To je vidno ob vsakem pogrebu, da ne govorimo, kaj se dogaja ob dnevu mrtvih."

Kljub majhnosti deluje v občini Zavrč kar precej različnih dru{tev. Kako ocenjujete njihovo delo?

"Vsekakor opažamo napredek. Naj začnem pri gasilskem društvu, ki je letos praznovalo 60-letnico v obnovljenem gasilskem domu. Turistično društvo je ponovno zaživelo, kulturno društvo je z novo predsednico postalo dobro uveljavljeno, saj sodeluje na vseh prireditvah v občini. Prebudilo se je tudi čebelarsko društvo, ki bo ob občinskem prazniku pripravilo razstavo, aktivno in v lepo opremljenih prostorih ob gasilskem domu deluje društvo upokojencev, športno društvo je v počastitev praznika uspešno izvedlo šahovski turnir, pa lovska družina, ki je ob prazniku izvedla dobro obiskano tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Uspešno deluje tudi krajevna organizacija Rdečega križa, skratka z društvenim življenjem v občini smo lahko resnično zadovoljni."

V čem vidite bodočnost občine Zavrč?

"Našo bodočnost vidim predvsem v dokončanju preostale infrastrukture, kar bi olajšalo prestukturiranje kmetijstva v turistične kmetije in v intenzivnejšo pridelavo vsega, kar v Halozah dobro uspeva. To so predvsem naša vina; pridelati je treba več sortnih vin, treba je še bolje kletariti in se v svetu uveljaviti z lastno vinsko znamko. S tem bi ustvarili pogoje za prebujanje malega gospodarstva in podjetništva. Upam, da nam bo uspelo."

Naj ob koncu dodamo, da so

Kmečki turizem

Švábovo ....... ^.......s

Hrastovec165 i' . "Y

Telefon: k , *

02 / 761 04 81 - - J;/

in _ 'pilili zťlil;i |)ii|ciiin |)i;izii()v;ififi|ei'

Gostilna "" jj ^SirabculStem pra-znlkil-.v^.-'.:« Pongrac l^m^m

Zavre 6 ' : 'skup ifj^"" nJiiMi I

mnm 1001 iiMiiiiBiiiiTiŽrj^^ifT""'"''^' '^T

AVTOSERVIS • TRGOVINA

^^ÊMRëëîB

servis vozil vulkanizerstvo

avtopralnica s kemičnim čiščenjem rezervni deli

odkup in prodaja vozli s prepisi

Občanom ter svojim cenjenim straniom

čestitamo ob praznil<u občine Zavrč in se priporočamo.

Miran Tetičkovič s.p., Hrastovec 5d, Zavrč, Tel/fax: 02/ 761 43 21

praznovanje 5. praznika občine Zavrč pričeli že 26. avgusta, ko je športno društvo pripravilo šahovski turnir, lovska družina pa je 2. septembra uspešno izvedla tekmovanje na glinaste golobe.

Osrednja praznična prireditev pa bo v soboto, 15. septembra, ob 15. uri v dvorani kulturnega doma v Zavrču. Po slavnostnem nagovoru župana Mirana Vuka bodo izročili najvišja občinska priznanja. Plaketo občine Zavrč bo prejel dr. Milinko Stojičevič za dolgoletno uspešno delo in skrb za zdravje občanov, saj je bil več

let prizadeven zdravnik v ambulanti v Zavrču. Poleg tega bo plaketo prejel tudi za več kot 30-letno aktivno delo v lovski družini Zavrč in za splošno priljubljenost med ljudmi. Priznanje občine Zavrč pa bo prejel Ivan Kokot s Turškega Vrha za večletno požrtvovalno in uspešno delo pri razvoju podeželja in vasi ter za aktivnosti v Turističnem društvu Zavrč.

Praznovanje 5. občinskega praznika bodo zaokrožili s kulturnim programom, razstavo čebelarskega društva ter z veselim delom, ki bo na Svabovem.

M. Ozmec

Med letošnje pridobitve sodi nova cesta v Turškem Vrhu do Lorbekovih; ti so prispevali večino . Foto: M. Ozmec

Vsem občankam in občanom občine Zavrč ob občinskem prazniku iskreno čestitam in vas vabim na osrednjo proslavo, ki bo 15. septembra 2001 ob 15. uri v kulturnem domu.

ORMOŠKA STRAN

SVETI TOMAŽ / GASILSKO TEKMOVANJE ZA HACETOV POKAL

Kljub vsemu veselo

V soboto, 8. septembra, je pri Svetem Tomažu potekalo tekmovanje Gasilske zveze Ormož za pokal Matevža Ha-ceta. Tekmovanje poteka vsaka štiri leta in je izbirno za republiško tekmovanje, ki bo prihodnje leto. Najbolje uvrščene ekipe na sobotnem tekmovanje se bodo uvrstile na regijsko tekmovanje.

Zbrane gasilce je pozdravil predsednik Gasilske zveze Ormož Miran Fišer, govoril pa je tudi poveljnik Gasilske zveze Ormož Ivan Vajda. Gasilce je ob njihovem merjenju moči

obiskal tudi Štefan Vidovič, regijski poveljnik.

Pri pionirjih je sodelovalo sedem ekip. Najbolje so se odrezali pionirji iz PGD Središče,

Foto: Jože Sterman

drugi so bili iz PGD Velika Nedelja in tretji PGD Miklavž. Med mladinci so sodelovale tri ekipe, v nadaljnje tekmovanje pa so se uvrstili mladinci PGD Savci in Velika Nedelja. Pri članicah A sta se na regijsko tekmovanje uvrstili ekipi PGD Ključarovci in PGD Savci. Med člani A se je tekmovanja uvrstilo sedem ekip, najbolje pa je šlo ekipi PGD Savci II., ki je bila prvouvrščena, na drugo mesto so se uvrstili člani PGD Pršetinci, tretji pa so bili člani PGD Cvetkovci. Pri članicah B se je tekmovanja udeležila le ekipa PGD Trnovci. Med člani B, pri katerih se je za najboljša mesta potegovalo osem ekip, pa je šlo najbolje članom PGD Hardek, drugi so bili člani PIGD TSO in tretji člani PGD Ključarovci.

Druženje gasilcev je sicer nekoliko skalilo nesoglasje okoli uvrstitev na regijsko tekmovanje, na koncu pa se je vendarle srečno izteklo. Konec koncev doseženi rezultati niso bili nepomembni, pa vendar tudi ne več tako zelo pomembni, da ne bi ob prijetnem srečanju odmevala dobra volja, četudi ni bilo najboljše uvrstitve. Zbrani so preživeli dan v obilici dobrega razpoloženja in veselja, kakršnega si vedo narediti le gasilci.

Mateja Hržič

SVETI TOMAŽ / AKTIVNI UPOKOJENCI

Proslavili upokojenski praznik

Društvo upokojencev Sveti Tomaž je vse leto zelo aktivno. Organizirajo izlete, z upokojenskim pevskim zborom in folklorno skupino sodelujejo na skoraj vseh prireditvah v svoji krajevni skupnosti, aktivno pa delujejo tudi v Zvezi društev upokojencev občine Ormož.

32. SLOVENSKI FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE PTUJ 2001

NA KASETI

1 DELS PTUJSKIH 5, PIK EXPRESS, VITEZI CELJSKI, PODGRAJSKI FANTJE, ŠTRK, VESEU REVIRČANI, ŠPIK, ŠTAJERSKI KVINTET, MELOS, VRISK, SLOVENSKI ZVOKI, MARJAN DROFENIK

< DELs KRONA, KOMPROMIS, DINAMIKA, CVET, FRANC ŽERDONER, FRANC POTOČAR, GAŠPERIČ, IZVIR, KRJAVELJ, UPOVŠEK

Kaseto lahko vsak delavnik med 07.00 in 15.00 uro kupite na sedežu Radia Tednik Ptuj, naročite po telefonu 02 749 3410 ali izpolnite spodnjo naročilnico in poslali Vam jih bomo po povzetju.

Cena kaset (na sedežu družbe Radio Tednik):

32. Slovenski festival domače zabavne glasbe, ^^JJ

po ceni 1.490 SIT za eno kaseto 32. Slovenski festival domače zabavne glasbe, ^^^ po ceni 2.490 SIT za obe kaseti

Naročilnica: Nepreklicno naročam po pošti po povzetju (ustrezno prekrižajte)

I I 32. Slovenski festival doma£e zabavne glasbe, kaseta številka 2, po ceni 1.990 SIT, cena vključuje poštnhio. □ 32. Slovenski festival domaže zabavne glasbe, kaseta številka 1, po ceni 1.990 SIT, cena vključuje poštnhio. I I 32. Slovenski festival doma£e zabavne glasbe, komplet obeh kaset, po ceni 2.990 SIT, cena vključuje poštnhio.

Priimpt-

-X

Naročilnico izrežite in pošljite na naslov: Radio Tednik d.o.o., Raičeva6,2250Ptuj.

V društvu je včlanjenih 306 upokojencev. V poletnem času se srečujejo na prostem, odhajajo na izlete, vsako leto v začetku decembra se podajo tudi na dopust v Izolo. V zimskem času pa v svoji društveni pisarni igrajo karte in šah ter veliko časa namenjajo pevskim in folklornim vajam. Letos tudi pridno sodelujejo pri obnovi prosvetnega doma pri Svetem Tomažu. Skupno so nabrali že čez 300 prostovoljnih ur.

8. september je vsako leto upokojenski praznik Društva upokojencev Sveti Tomaž. Tako je bilo tudi letos. Zbrane člane je najprej pozdravil predsednik društva Janez Voršič. S pesmijo so zbrane pozdravili pevci upokojenskega pevskega zbora, ki ga vodi Štefka Mi-klašič, zaplesali pa so tudi folkloristi. Pod vodstvom Janeza Kupčiča pa so pripravili tudi krajšo dramsko delo in z njim razveselili obiskovalce. Sledilo je družabno srečanje, na katerem so še prepevali, se z veseljem družili in že načrtovali nova srečanja.

Ker so kljub mnogim križem, ki so si jih že nadeli, upokojenci še vedno polni načrtov in volje za delo, je pričakovati, da se bodo prijetna druženja in srečanja nadaljevala tudi v prihodnje.

Mateja Hržič

ORMOŽ

Strelsko društvo Trap ima državno prvakinjo

Tri najboljše. Foto: Stanko Frangež

Strelsko društvo Kunšperk iz Bistrice ob Sotli je 1. in 2. septembra na olimpijskem strelišču izvedlo državno prvenstvo za članice, mladinke, mladince in mlajše mladince. SD Trap Ormož so zastopali članica Maja Frangež, mladinca Blaž Kukec in Tine Niedorfer ter mlajši mladinec Tomaž Dogša.

Svoj prvi naslov državne prvakinje je po dramatičnem finalu z razliko samo enega goloba osvojila Ormožanka Maja Frangež. To je njen prvi naslov te vrste in obenem uspešen zaključek sezone, v kateri je kar šestkrat nastopila za slovensko reprezentanco in z njo na evropskem prvenstvu v Zagrebu osvojila ekipno četrto mesto, posamezno pa vidno 18. mesto. Drugouvrščena na tekmovanju je bil Jasmina Maček iz SD Š. Kovača Murska Sobota in na tretjem mestu Maja Krajiček iz SD Kamnik.

Mladinci so ekipno osvojili 3. mesto, uvrstili so se za ekipama SD Rudar Globoko in za dru-gouvrščeno ekipo SD Š. Kovača. Posamezno je bil v kategoriji mladincev Ormožan Tine Nier-dorfer sedmi, Blaž Kukec osmi in pri ml. mladincih Tomaž Dogša peti.

V organizaciji SD Š. Kovača

pa je bilo od 7. do 9. septembra na olimpijskem strelišču v Ra-kičanu državno prvenstvo za člane. Ekipa SD Trap Ormož v sestavi Stanko Viher, Mitja Ve-ronek in Miro Cvetko je osvojila odlično 4. mesto v konkurenci petnajstih ekip. Posamezno je bil Stanko Viher 11., Mitja Ve-ronek 15., Miro Cvetko pa 21. Tekmovalo je 59 strelcev.

Po besedah trenerja in vodje mladincev ter podpredsednika Stanka Frangeža morajo biti z doseženimi rezultati zelo zadovoljni. Treba je namreč upoštevati, da nekateri strelci iz objektivnih, pa tudi subjektivnih razlogov premalo trenirajo, čeprav ima društvo svoje olimpijsko strelišče, ki so ga letos posodobili z novimi avtomatskimi stroji. Zagotovo pa so uvrstitve na letošnjih državnih prvenstvih vzpodbuda za še boljše delo v bodoče.

M. Hržič

ORMOŽ

Kolesarjenje po ljutomersko -ormoških goricah

V soboto, 8. septembra, je v organizaciji podjetja Jeruzalem Ormož - Avtocenter Renault v sodelovanju s podjetjem Revoz, d.d., potekalo že tradicionalno kolesarjenje po Ljutomersko-ormoških goricah.

Udeleženci so se dopoldan zbrali na Hardeku in se nato

podali na pot. Kolesarili so prek Litmerka, Strezetine, Ivanjko-vcev, Maleka, Jeruzalema, Vinskega Vrha, Krčevine in nazaj do Ormoža. Pot je bila prijetna, prežeta z dobro voljo in nasmejanimi obrazi kolesarjev, ki jih je bilo letos še veliko več kot prejšnja leta.

Zagotovo se bodo prijetna druženja kolesarjev še nadaljevala. Tovrstna akcija pa je prav gotovo tudi poseben način prijetnega srečanja vseh, ki radi kolesarijo in so radi v dobri družbi.

Mateja Hržič

Foto: Hozyan

ORMOŽ / SEMINAR IZ

POZNAVANJA

EVANGELIJA

Vljudno vabljeni na seminar Branje Svetega pisma in spoznavanje evangelija. Seminar je naslovljen: "Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake Božje besede. Ljubezen kristjana je potrpežljiva, dobrotljiva, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne veseli se krivice in ne misli hudega." Seminar obsega spoznavanje in pomen evangelija. Tečaj bo potekal v prostorih Ljudske univerze na Ptuju enkrat tedensko po eno uro. Je brezplačen, vsak udeleženec pa prejme Sveto pismo Nove zaveze. Vse dodatne informacije in prijave dobite na tel. št. 040 583 637.

ORMOŽ /

POVEZOVANJE VINSKIH CEST HRVA[KE IN SLOVENIJE

Od 10. do 13. septembra so potekale v ormoški občini delavnice v okviru projekta povezovanja vinskih cest Hrvaške in Slovenije. "Kljub državnim, administrativnim in drugim mejam nas povezuje ljubezen do vinske trte in teh čudovitih vinorodnih krajev," so organizatorji zapisali v svoji zloženki. Prav zato so sodelavci Prleške razvojne agencije v sodelovanju z občinama Ljutomer in Ormož pripravili pester program delavnic.

V ponedeljek, 10. septembra, je na izletniški kmetiji Milana Hlebca na Kogu potekala delavnica turističnih delavcev. V torek, 11. septembra, je v hotelu Ormož potekala delavnica delavcev lokalnih uprav in dvolastnikov ter dnevnih mi-grantov čez mejo, v sredo je v vinskem hramu Jeruzalem potekala delavnica nevladnih organizacij, svetovalcev in društev vinogradnikov, danes pa so se delavnice zaključile z delavnico ponudnikov turističnih produktov, ki je potekala dopoldan v Železnih Dverih pri Unikatu Milana Belca.

VELIKA NEDELJA /

MUZEJSKI VIKEND

V velikonedeljskem gradu je pred kratkim že potekal muzejski vikend, na katerega so povabili malčke in njihove starše, ki so lahko ob pomoči mentorjev ustvarjali in preizkusili svoje sposobnosti. Vikenda se je udeležilo lepo število otrok, ki so bili nad tovrstnim druženjem navdušeni. Zadovoljni pa so bili tudi starši. Prav zato se je porodila zamisel, da bi tovrstna druženja prirejali vsak mesec, vsakič na drugo temo.

Nov Muzejski vikend bo že to soboto 15. septembra, od 9. do 12. ure v čitalnici ormoške knjižnice. Malčki in njihovi starši si bodo najprej ogledali stare razglednice, nato pa se bodo izdelovanja lotili sami. Razglednice bodo lahko poslali svojim prijateljem ali pa jih odnesli domov. Tudi tokrat bodo na pomoč priskočile spretne mentorice, udeležba na muzejskem vikendu pa bo brezplačna. Tudi vi si privoščite sprehod po starih časih in se nato podate tudi v sedanjost v družbi svojih otrok na Muzejskem vikendu.

Mateja Hržič

VELIKA NEDELJA /

GLEDALI[ČE ŽIVE BESEDE

Župnijski urad Sv. Trojice v Veliki Nedelji, slovenska minoritska provinca in KUD Simona Gregorčiča Vel. Nedelja vabijo v soboto, 15. septembra, ob 20. uri ob 60. obletnici smrti p. Maksimilijana Kolbeja, poljskega minoritskega duhovnika, ki je umrl med drugo svetovno vojno v koncentracijskem taborišču Auschwitz, v župnijsko cerkev k liturgično-dramskemu dogajanju Pelikanov polet. Ob mašni daritvi bomo spremljali slike iz Kolbeje-vega življenja. Besedilo in režija p. Danilo Holc.

OD TOD IN TAM

VIDEM / SREČANJE LETNIKOV 1935, 36, 37

Oživeli spomini na otroštvo

V Vidmu je bilo v soboto srečanje generacije letnikov 1935, 36 in 37. Organizatorici sre~anja Olga Lukman (Mlakar) in Ivanka [el (Kozel) sta nekdanjim so{olcem in prijateljem iz mladih let poslali kar 90 vabil. Sre~anja se jih je udeležilo 31; v glavnem so pri{li iz bližnjih krajev, nekateri pa z drugih koncev Slovenije, morda tudi iz tujine, saj je življenje tudi ljudi, rojene v tridesetih letih prej{njega stoletja, raztreslo po vseh koncih sveta.

Prijetno druženje so zaceli v cerkvi sv. Janža, kjer jih je sprejel p. Emil Križan. Nato jih je pot vodila v poslopje videmske obcine, kjer jim je župan Franc Kirbiš razkazal

občinsko stavbo in predstavil obcino Videm, v občinski kleti pa so vsi skupaj nazdravili svojemu snidenju. Ogledali so si tudi osnovno šolo v Vidmu, kjer so, seveda v popolnoma

drugačnih razmerah, pred desetletji nabirali prve življenjske izkušnje. Sodobno vi-demsko šolo jim je razkazal pomočnik ravnateljice Štefan Murko.

Srečanje so nadaljevali v bližnjem lokalu, kjer ni manjkalo veselja, pa tudi nostalgije ob obujanju spominov na daljno, skupno otroštvo. Ob slovesu v zgodnjih jutranjih urah so si obljubili, da se v bližnji prihodnosti ponovno srečajo.

JB

Udeleženci srečanja letnikov 1935, 36, in 37 pred občino Videm

SEVERNA AMERIKA / GOSTOVANJE ANSAMBL EKART

ijudie z dvema domovinama (IV)

Nekaj čez osmo zvečer smo že potrkali na vrata atraktivne in elitne plavajoče restavracije "Captain John's". Pričakal nas je {armantni gospod v mornarski obleki, lastnik ladje John Letnik.

Rodil se je v Zg. Ščavnici. Oče je bil mlinar, a je hitro umrl. Za šest otrok, štiri dekleta in dva fanta, je skrbela mati. Leta 1956 je odšel s trebuhom za kruhom v Avstrijo. Delo je našel pri prijaznem kmetu, ki ga je tudi zavaroval. Žal je kmalu močno zbolel. Čeprav so vsi mislili, da zanj ni rešitve, je usoda, hvala Bogu, hotela drugače. Po obsevanjih v graški bolnišnici so mu izpadli lasje, a počutje je bilo iz dneva v dan boljše, saj je kot oreh debel tumor na vratu izgi-

njal. Takrat je dobil v roke for-mular, s pomočjo katerega se je bilo mogoče prijaviti na pot v želeno deželo. Bolj za šalo kot zares ga je izpolnil, in ko so ga čez dober teden poklicali na Dunaj, je presenečen izvedel, da lahko potuje v Kanado.

Novembra 1957 je prišel z velikim, a praznim kovčkom v Toronto, kjer so ga kot brezdomca odpeljali v slovensko cerkev. Že čez dva dni mu je župnik uredil službo in stanovanje. Kot pomi-valec posode je delal v golf klu-

bu, kjer je pozneje napredoval in se izučil za kuharja. Rad se spomni svoje prve plače — 69 dolarjev! Bolezen je bila pozabljena, načrti mladega in ambicioznega fanta pa veliki.

Leta 1961 je odprl svojo restavracijo. "V tistem času," pripoveduje, "je bil Toronto veliko manjši. Takrat najvišje stolpnice danes sploh ne opaziš. Veliko se je gradilo, za službo in denar ni bilo problema."

Oči se mu zaiskrijo, ko pove, da se je po desetih letih odpravil na dopust v domovino. "Z ladjo iz New Yorka do Francije, od tam pa s svojim avtomobilom v rojstni kraj." Naenkrat mu

Na ladji Captain John's pri Johnu Letniku

VIDEM / ZLATA POROKA ZAKONCEV VAUPOTIC

Natanko po petdesetih letih

Zlatoporočenca Ana in Maks Vaupotič z Dravinjskega vrha 67.

Župan občine Videm Franc Kirbi{ je v soboto za zlatoporočenca razglasil Ano in Maksimiljana Vaupotiča z Dravinjskega Vrha 67. Zlatoporočenca sta se poročila natanko pred petdesetimi leti, 8. septembra 1951, prav tako v Vidmu.

Zlata nevesta Ana, rojena Bra-cic, je bila rojena 18. maja 1926 v Vareji, zlati ženin Maks pa 18. novembra 1917 v Lancovi vasi.

Poročila sta se v burnih letih po koncu druge svetovne vojne, ki predvsem Maksu ni prizanesla. Delovna leta je Maks preživel

na vodstvenih delovnih mestih, predvsem v kmetijstvu. Ob tem se je dolga leta udejstvoval v ra-zličnh oblikah krajevne oziroma lokalne oblasti, njegova velika ljubezen pa je bila in je še vedno kultura. Vodil je številne pevske zbore in druge skupine, med njimi mešani pevski zor v Vidmu pri Ptuju in tamkajšnje tamburaše. Na oboje so Videm-čani ponosni še danes, tamburaši pa so se slavljencev spomnili tudi na dan njune zlate poroke.

Žena Anica je skrbela za gospodinjstvo in vzgojo otrok, ob tem pa se tudi sama aktivno vključevala v kulturno življenje Vidma in širše. V zakonu so se jima rodili trije otroci, danes pa sta ponosna še na tri vnuke.

Zlatoporočencema iskrene čestitke in dobre želje tudi v imenu uredništva Tednika.

JB

HAJDINA / ZLATA PORORKA ZAKONCEV KRAJNC

Petdeset zlatih let

Zlatoporočenca Krajnc

25. avgusta, natanko 50 let po prvi poroki, ki je bila prav tako na Hajdini, sta Ana in Marija Krajnc s Spodnje Hajdine 16 postala zlato-poročenca. Obred zlate poroke je potekal v prostorih občine Hajdina, vodil ga je župan Radoslav Simonič ob pomoči Franca Cartla.

Priči zlatoporočencema sta bila vnuk Lovrenc Mohorko in vnukinja Aleksandra Krajnc. V zakonu sta se jima rodila hčerka Marjana in sin Franc, danes pa ju razveseljujejo vnuki Lov-ro, Marcel in Aleksandra.

Zlatoporočencema tudi naše iskrene čestitke!

MG

je zmanjkalo besed in le s težavo nadaljuje: "Komaj sem prišel domov, že sta prišla dva policaja. Vzela sta potni list, v roke pa mi vsilila poziv za vojsko. Sreča je bila, da sem takrat že imel kanadsko državljanstvo. Po posredovanju kanadske ambasade so se zapleti po tednu dni ugodno razrešili."

O svoji materi govori s solzami v očeh: "Dokler je živela, sem njen rojstni dan vsako leto počastil z obiskom, dvakrat pa jo pripeljal tudi v Kanado."

Svoje sanje je začel uresničevati leta 1969, ko je kupil manjšo ladjo in jo preuredil v restavracijo. Posel je cvetel! Cez leto dni se je odpravil na Reko in od jugoslovanske vlade odkupil veliko potniško ladjo Jadran. S šestnajstčlansko posadko je na poti proti Kanadi doživel strašno nevihto. "Usoda se je ponovno poigrala z mojim življenjem. Molitev je očitno pomagala," počasi in doživeto pripoveduje v dobri slovenščini, "po šestnajstih dneh smo srečno pristali na obali Ontarijskega jezera, streljaj od mestnega jedra, kjer je ladja zasidrana še danes."

Ladja Jadran ima več palub, tri restavracije pa sprejmejo čez 600 gostov. Največ je turistov, poslovnežev in politikov. Ko je razkazoval ladjo, nam je v zgornjih stanovanjskih prostorih pokazal sliko staršev, sester, brata in hčerke, ki živi v ZDA

in je bila odlična drsalka. Ladja Johna Letnika je turistična zanimivost Toronta z dobro in raznoliko hrano, prijazno postrežbo, čudovitim ambientom in prekrasnim pogledom na mesto. Nič čudnega, da gostov nikoli ne zmanjka. Pred leti so po njem poimenovali celo eno izmed ulic v centru Toronta — Captain John's Pier!

John Letnik pa ni samo velik poslovnež, ampak tudi dobrotnik. Veliko je prispeval za klinični center v Ljubljani, za mariborsko bolnišnico, vrata svoje restavracije pa enkrat na leto odpre tudi brezdomcem in razdeli 1000 obrokov. Kljub velikemu premoženju ostaja skromen, delaven in realen. V pogovoru ne čutiš vzvišenosti, govori preprosto in iskreno. Velikokrat mu ob spominih zadrhti glas, oči pa se zarosijo. "Nikoli nisem in ne bom zatajil, da sem Slovenec," ponosno pove, ko mu ob slovesu zapojemo Nocoj pa, oh, nocoj in nas kot pravi gentleman pospremi do izhoda.

Turneja se počasi bliža koncu. Prvi avgustovski dan smo preživeli pri Milanu. Kopanje v domačem bazenu, hrana in glasba so bili vodilo našega celodnevnega druženja. Pridružili so se Milanovi muzikantje, oglasil pa se je tudi Mike Orešar, kitarist in pevec ansambla Igor in zlati zvoki, ki je prišel v domače kraje na dopust. Nekaj pred polnočjo se je iz kleti še vedno slišala

glasba.

V četrtek, 2. avgusta, mi končno le uspe poklicati v Orfej-čkovo oddajo in se pogovarjati v živo. Telefoniranje je izjemno zapleteno, saj moraš, če kličeš s kartico, zavrteti kar 36 številk. Po dolgem času je prijetno slišati stare prijatelje.

Po pogovoru se odpravimo v družinsko podjetje Kocjančiče-vih Wallwood. Bill nas je popeljal po proizvodnih prostorih, predstavil delovne programe in stroje. "Ko sem kupil to zemljišče, je tukaj rastla koruza," nam o svojih začetkih pripoveduje Lojze Kocjančič. "Veliko je bilo treba tvegati in seveda delati, da smo danes lahko uspešni."

Uspešnost podjetja se kaže na vsakem koraku. Cez dve leti se Lojze namerava upokojiti, podjetje s 50 zaposlenimi pa bo prevzel Bill. Bill, ki ima vedno polne roke dela, nas je odpeljal v čudovito kitajsko restavracijo Mandarin. Ješ, kar in kolikor hočeš! Eno je boljše od drugega! Dneva pa še ni konec. Zvečer smo povabljeni v Good Tymez Cafe v središču mesta, ki ga vodi Andrej Šomen iz Slovenske Bistrice. Pridružila sta se tudi Steve in Mike. Izjemno vroč večer smo preživeli z odlično pripravljenim lososom, ob šalah vedno nasmejanega kuharja Željka in ga ob polnoči zaključili s tekmo v biljardu.

Konec prihodnjič

OD TOD IN TAM

SLOVENSKA BISTRICA / V BUNKERJU NADALJUJEJO IZKOPAVANJE

Umrlo neznano število ljudi

Vse od konca druge vojne krožijo po Slovenski Bistrici in okolici pretresljive zgodbe o grozodejstvih, ki so jih za-gre{ili takratni oblastniki, ko so v nekdanjem Impolovem zakloni{~u na Zgornji Bistrici pomorili neznano {tevilo ljudi. Dela pri izkopavanju rova nekdanjega zakloni{~a, katerih naro~nik je ob~ina Slovenska Bistrica in pla~nik država (stala naj bi na skoraj šest milijonov tolarjev) izvaja zasebno podjetje RG-ING iz Velenja.

Delo so pričeli v letošnjem juliju, in ko so našli prve kosti, so

ga začasno prekinili. Kdo je tu umrl, kako so umrli, od kod so

Vhod v nekdanji bunker no Zgornji Bistrici

bili nesrečniki - vse to so vprašanja, ki v teh dneh glodajo tako domačine kot tudi svojce tistih, ki so po vojni brez sodnih procesov umrli na raznih koncih Slovenije in za katere ne vedo, kjer so pokopani. Po nekaterih podatkih naj bi bilo tu umorjenih med 150 in 200 oseb, med njimi tudi otroci. Baje obstaja seznam, tako naj bi bilo med temi pobitimi tudi okoli 80 Bi-stričanov, ki so jih pripeljali bodisi iz taborišča v Strnišču, iz mariborskih in tudi bistriških zaporov. So med njimi tudi člani družine Attems?

Veliko vprašanj, pa malo odgovorov, saj tisti, ki o tem kaj vedo, molčijo. Franc Kac, človek, ki naj bi o teh pobojih vedel kaj več, pa je nedosegljiv.

Strokovnjake, ki sodelujejo pri izkopavanju, zanima usoda, ki je te ljudi doletela, brez dvoma pa se bo ob nadaljnjih raziskavah marsikaj razjasnilo.

VT

SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI

Slovenska odliinost

Kar nekaj razlogov imamo za ponos in samozavest. Pretekli dnevi so bili izjemna kombinacija športno-kulturnih presenečenj in dosežkov, ki nam dopuščajo, da brez lažne skromnosti govorimo o izjemni slovenski kvaliteti, lahko bi rekli kar odličnosti. To je tisto, česar nam nihče ne more vzeti, kar mora vsak spoštovati in kar nas dviga nad najrazličnejša povprečja. To je seveda še kako pomembno, če upoštevamo, da nas v bližnji in daljni okolici - kljub vsem drugačnim izjavam o evropski soodvisnosti, sožitju, enakopravnosti in enakosti ne glede na velikost in različne razlike - še prepogosto pojmujejo kot nekaj manj vrednega, neuglednega, neznanega. Kar naprej nas nekaj preizkušajo in poučujejo ter dopovedujejo, da še nismo dovolj dobri. Najnovejše slovenske zmage in dosežki vsem takšnim zdaj še posebej izrazito kažejo, kakšne sposobnosti in talente v resnici zmoremo. Dokazujejo, da ni nikakršne potrebe, da bi nas kdorkoli podcenjeval in razvršal na različna problematična mesta.

Sicer pa dokazovanje in potrjevanje slovenske kvalitete ni pomembno zgolj zaradi drugih, ampak predvsem zaradi nas samih. Prav tako ni vseeno, ali so vrhunski rezultati na nogometnem ali filmskem področju nekaj naključnega, izjema v siceršnji sivini povprečnosti ali pa logična posledica vsesplošne (visoke) kvalitete življenja in odnosov v slovenski državi. Zato bi morali predvsem zaradi nas samih kritično (in samokritično) stalno zaznavati, kakšne so dejanske razmere na posameznih področjih, in preprečevati, da bi se razvijali preveč enostransko, neskladno in na škodo kogarkoli. Seveda to ne velja zgolj za športno ali kulturno področje. Še veliko bolj škodljiv bi

bil kakršenkoli enostranski razvoj na gospodarskem in socialnem področju. Prav tako bi bilo slabo, če bi se na eni strani hvalili z izjemnimi (svetovnimi) dosežki na področju posameznih športov ali kulturnih dejavnosti, hkrati pa ne bi znali (ali celo ne bi hoteli) poskrbeti za najosnovnejšo socialno in zdravstveno varnost ostarelih slovenskih državljanov, otrok ali invalidov.

SLOVENIJA - SVETOVNA POSEBNOST

Na svetu ni malo držav, ki vlagajo zgolj v nekaj "paradnih konjev" zlasti na športnem področju. Prav tako se le redke (še zlasti majhne države) lahko pohvalijo s hkratnimi (vrhunskimi) uspehi denimo v športu in kulturi. Prav to pa je uspelo in uspeva Sloveniji in to je še ena prednost, ki jo dviga med svetovne posebnosti in ki bi jo morali znati promocijsko in propagandno bolj izkoristiti.

Vsekakor se dogaja zelo redkim, da v enem tednu doživijo vrhunske nogometne in filmske dosežke. Slovenska nogometna reprezentanca je v razmaku treh dni zabeležila dva blesteča rezultata, s katerima si utrjuje že sicer ugledno pozicijo v svetovni nogometni eliti. V Ljubljani je blesteče premagala reprezentanco Rusije, v Beogradu pa je igrala neodločeno z jugoslovansko enajste-rico. Tako Rusi kot Jugoslovani so bili že vnaprej proglašeni kot favoriti za zmago, zato je uspeh Slovenije še toliko pomembnejši in odmevnejši. Mladi slovenski scenarist, režiser in igralec Cvitkovič pa je konec tedna doživel triumf na beneškem filmskem festivalu. V merjenju s svetovno filmsko elito je s svojim filmskim prvencem Kruh in mleko prejel najvišje priznanje - leva prihodnosti, ki je namenjeno mladim, perspektivnim avtorjem. Po mnenju

poznavalcev je to prva velika nagrada za slovenski film na enem od treh najpomembnejših evropskih festivalov. Ob izjemnem Cvitkovičevem dosežku pa se je treba zavedati predvsem tega, da njegov film sodi v serijo izjemno samosvojih in obetavnih slovenskih filmov, ki vsak zase in vsi skupaj po obdobju skrb zbujajočega zatona in krize slovenskega filma v osemdesetih letih predstavlja spodbuden nov vzpon. Pravzaprav bi lahko govorili kar o novem slovenskem filmskem valu, o nekakšni slovenski filmski šoli. Dosežki so že toliko pomenljivejši, ker niso posledica kakšne posebne družbene naklonjenosti filmu. Prej bi lahko govorili o pomanjkanju državnega posluha za to pomembno kulturno (in propagandno) dejavnost. Tudi film Jana Cvitkoviča je tako nastajal ob skoraj neverjetnih finančnih in drugih težavah in zapletih. V takšnih razmerah potemtakem ni naključje, da je producent nagrajenega filma in še vrste drugih zaznavnih novih slovenskih filmov (Socializacija bika, Porno, Oda o Prešernu, V leru...) ob beneški nagradi predvsem izjavil, da upa, da bo "nagrada končno premaknila miselne horizonte določenih ljudi v Sloveniji, ki se morajo zbuditi iz sna in dojeti, da je film danes eden najpomembnejših promocijskih in izvoznih artiklov ..."

"NORMALNI" ZVEZDNIKI

Še nekaj je ob izjemnih športnih in kulturnih dogodkih minulega tedna vredno posebne pozornosti. Tako režiser Jan Cvitkovič kot slovenski nogometni državni reprezentantje so nas s televizijskih ekranov kar naprej presenečali (in navduševali) z izjavami in obnašanjem, ki je bilo daleč od prepotentnega, zvezdniškega v najslabšem pomenu bese-

SLOVENSKA BISTRICA / PETO SREČANJE LOKALNIH

v '

ČASOPISOV SLOVENIJE

Lokalna informacija ima veliko težo

Slovenjebistriški tednik Panorama je bil minuli petek gostitelj petega srečanja lokalnih časopisov Slovenije. Osrednja tema pogovora je bilo vprašanje, ali se je lokalna informacija znašla pod političnim in ekonomskim pritiskom lokalne skupnosti, in ob tem seveda tudi, koliko je lokalno novinarstvo (ne)odvisno.

Bojan Sinič, glavni in odgovorni urednik bistriške Panorame, je dejal, da je o neodvisnem lokalnem časopisu mogoče govoriti le pod pogojem, če je ta finančno samostojen in njegovo izhajanje ne temelji na dotacijah lokalne skupnosti, strank ali gospodarskih družb. Zaradi nizke naklade in visokih stroškov pa se mora lokalni časopis sprijazniti z določenim obsegom sporočil oglaševalcev, kar pa ponovno povzroči ekonomske pritiske na uredniško politiko lokalnega medija. Po njegovem je pomembno tudi lastništvo časopisa, kar je tudi v neposredni zvezi z neodvisnostjo in svobodo novinarskega ustvarjanja. Novinarska ekipa pa mora zbrati dovolj poguma, da se spoprime s trgom, kjer vlada huda konkurenca medijev, in ustvarjati časopis, ki bo za bralce privlačen, saj ima lokalna informacija še vedno veliko težo, ker zanjo ne moremo izvedeti v velikih medijih, saj ti zapostavlja-

jo dogajanja v lokalnih okoljih. Zdijo se jim preveč provincio-nalna, za bralce lokalnih časopisov pa ni velikih ali malih tem, zanje je zanimivo prav vse, kar se dogaja v domačem okolju.

V uvodnem delu srečanja je o novem zakonu o medijih in o lokalni informaciji govoril Božo Zorko, državni sekretar na ministrstvu za kulturo. Med drugim je povedal, da država ne želi oblasti nad mediji, da pa obstajajo nekatere skupine, ki želijo imeti nanje vpliv. V nadaljevanju petega srečanja lokalnih časopisov so govorile še dr. Alja Brglez, direktorica urada za informiranje, o lokalni informaciji in Evropski uniji ter Janja Božič Marolt, direktorica Mediane, o kvantitativni analizi lokalnih medijev Slovenije v letu 2000 ter Duška Vuga — Cizerl, direktorica agencije Mediamix, o oglaševanju v lokalnih časopisih. Grega Repovž, predsednik DNS, je menil, da mora biti med sporočili in ogla-

ševanjem visok zid in društvo si bo prizadevalo zgraditi še višjega. Tomislav Ivčič, predsednik novinarskega sindikata, pa je govoril o uresničevanju kolektivnih pogodb za novinarje. Dr. Janko Čar, upokojeni univerzitetni profesor iz Slovenske Bistrice, je govoril o lepi novinarski besedi, ki naj bi bila pogostejša v novinarskih prispevkih. Udeleženci petega srečanja lokalnih časopisov Slovenije so se dotaknili tudi primera Petek. V izjavi za javnost so izrazili svoje ogorčenje zaradi počasnega ukrepanja slovenske policije proti storilcem fizičnega napada na novinarskega kolega.

Prijetno in koristno druženje med uredniki in novinarji lokalnih časopisov Slovenije se je zavleklo v pozne ure, med drugim pa so tudi sklenili, da bodo poslej njihova srečanja neke vrste "mini študijski dnevi". Prihodnje leto bo njihovo srečanje potekalo v Novi Gorici.

V kulturnem delu tega novinarskega srečanja je med drugimi nastopil slovenjebistriški amaterski igralec Marko Cvahte s pohorskim pesnikom in igr-cem Jurijem Vodovnikom.

Vida Topolo^ec

PTUJ / USTANAVLJAJO LOKALNI ODBOR STRANKE MLADIH SLOVENIJE

V petek ustanovni zbor

Ker ima Stranka mladih Slovenije vse več privržencev tudi na Ptuju, so se odločili za ustanovitev ptujskega lokalnega odbora. Ta bo v petek, 21. septembra, ob 19. uri v stari steklarski delavnici na Slovenskem trgu.

Udeleženci bodo izvolili vodstvo in oblikovali organe stranke. Ustanovnega zbora LO SMS Ptuj se bosta zanesljivo udeležila podpredsednik SMS Tadej Slapnik in glavni tajnik SMS Jože Vozelj. Če mu bodo dopuščale službene obveznosti, bo prišel tudi predsednik SMS in direktor Urada RS za mladino Dominik S. Černjak, pričakujejo pa tudi kateregaya izmed poslancev SMS v državnem zboru.

Stranka mladih Slovenije, ki je bila ustanovljena 4. julija 2000, je bila največje presenečenje lanskih državnozborskih volitev, saj so poslanske sedeže zasedli kar štirje njeni člani. Doslej je imela petnajst lokalnih odborov; enega izmed njih tudi v Vidmu pri Ptuju.

"Ljudi, ki so sprejeli program in idejo Stranke mladih Slovenije kot dobrodošlo alternativo aktualnemu političnemu dogajanju v Sloveniji, je tudi na Ptuju vse več," je povedal koordinator iniciativnega odbora za ustanovitev ptujskega lokalnega odbora Robert Križanič. Dodal je še, da ga lahko vsi, ki bi želeli sodelovati pri pripravi ali jih zanima članstvo v stranki, pokličete na telefonsko številko 041 733-469.

Po uradnem delu petkovega dogodka se bodo udeleženci zbrali še na neformalnem druženju v priljubljenem študentskem lokalu Kolnkišta.

Nina Milošič

de. Nogometaši so (vključno s svojim selektorjem Katancem in drugimi nogometnimi funkcionarji) poudarjali velik pomen kolektivne motiviranosti, medsebojnega sodelovanja -in spoštovanja. Poudarjali so medsebojno zaupanje in soodvisnost. To je bilo izjemno lepo in pomembno. Morda bo kdo vse skupaj poskušal banalizirati in relativizirati s trditvijo, da je v ozadju vsega vendarle denar in interes vsakega posameznika in nogometnega kolektiva kot celote, da iz tekem iztrži čim več predvsem zase (in v denarju). Nedvomno je za vsakega izmed njih tudi to pomembno. Vendar pa zagotovo ni najpomembnejše. Če bi bilo vse odvisno samo od tega, potem bi dosegali daleč najboljše športne (in druge uspe

he) predvsem najbolj bogati, najbolj močni in najbolj domišljavi. Pa ni tako. Selektorju Katancu je z nenehnim opozarjanjem igralcev (in javnosti) na "realnost" uspelo ustvariti ozračje, ki je v marsičem bolj normalno, kot je sicer običaj v tem športu, in predvsem delovno. Nasploh je spodbudno, da slovenski nogometaši v srečanjih s svojimi nasprotniki, še zlasti s tistimi iz držav, ki so nastale po razpadu nekdanje skupne Jugoslavije, v igri in izjavah ne počenjajo nič takšnega, kar bi razvnemalo najrazličnejše strasti, napetosti, stare nacionalistične in šovinistične popadke, skratka sovraštvo in nerazumevanje.

Filmski Jan Cvitkovič je ostal prav tako povsem "normalen" tudi v trenutkih, ko bi bilo malo

večje "zvezdništvo" in paradiranje morda povsem upravičeno. Še nekaj dni po razglasitvi nagrade je v TV nastopu skromno izjavljal, da se pravzaprav še vedno ne zaveda, da je resnični nagrajenec, in da si samo želi, da bi imel poslej nekoliko boljše pogoje za svoje delo, da mu ob snemanjih njegovih filmov ne bi bilo treba hkrati misliti na to, kako bo plačal stanovanje in druge račune ... Prav tako ni bil nič maščevalen in napadalen do tistih domačih ocenjevalcev, ki še pred nekaj meseci na portoroškem slovenskem filmskem festivalu pri dodeljevanju nagrad in priznanj njegovega filma sploh niso opazili. "Ga pač niso razumeli," je vse, kar je v zvezi s tem dejal na TV ...

Jak Koprive

PO NAŠIH KRAJIH

PTUJ / ZAKLJUČEK PERUTNININE NAGRADNE IGRE

Popoln piknik s Perutnino Ptuj

Perutnina Ptuj se je odločila z veliko nagradno igro oddolžiti svojim zvestim potrošnikom. Od 18. junija do 7. septembra so potrošniki na prodajnih mestih Perutnininih izdelkov dobili kupone z nagradnim vprašanjem, da navedejo vsaj enega od izdelkov, ki jih Perutnina Ptuj priporoča za pripravo piknika.

Pravilnih odgovorov je bilo seveda več, saj je v Perutninini ponudbi proizvodov za piknike PP piknik plo{~a, pi{~an~ji raž-njiči in paleta izdekov po ptujsko s priloženo marinado, ki olaj{a pripravo in izbolj{a okus jedi.

V žrebanju so sodelovali vsi kuponi, ki so prispeli do 7. spe-tembra, bilo pa jih je kar 17.119. Po mnenju vodje marketinga Perutnine Ptuj Jureta Bojneca je tak{en odziv potro{nikov dokaz, da dokaj dobro poznajo "piknik" ponudbo Pertunine, k sodelovanju pa so jih pritegnile seveda tudi lepe nagrade: prva nagrada je piknik za 30 oseb s hrano in pijačo na katerikoli lo-

kaciji v Sloveniji, druga nagrada piknik s hrano in pijačo za dvajset in tretja nagrada za deset ljudi. Piknik bodo seveda po izbiri nagrajenca pripravili sodelavci Perutnine. Poleg treh glavnih so podelili {e 99 praktičnih nagrad, od ko{ar s Peru-tnininimi izdelki za piknik in žarov za piknike do majic Perutnine Ptuj.

Zaposleni v Perutnini niso mogli sodelovati v nagradni igri, pa tudi nakup izdelkov Perutnine ni bil pogoj za sodelovanje v igri. Ob čestitkah vsem nagrajencem iz Perutnine sporočajo, da bodo prejeli pisna obvestila, nagrade pa lahko prejmejo v up-

Nagrajence je izžrebalo petletna Eva Bratušek; na sliki s sodelavko v službi marketinga Perutnine Ptuj Tino Vukasovi~.

ravi podjetja na Potrčevi 10 v Ptuju ali v poslovnem distribucijskem centru na Letali{ki 32 v Ljubljani. Razen piknikov seveda, ki bodo s celotno ponud-

bo prispeli na mesto, ki ga bo kjerkoli v Sloveniji določil nagrajenec.

JB

PTUJ / JUBILEJNA SLIKARSKA KOLONIJA TALUM

Teden dni ustvarjalo 19 umetnikov

Konec prejšnjega tedna se je končala že deseta slikarska kolonija Talum. Kot nam je povedal njen organizator Darko Ferlinc, je ta naslednica kolonije Štetenberg, katere idejni oče je bil Branko Gajšt. Talum je v začetku sodeloval kot sponzor, kasneje pa je postal organizator kolonije, ki vsako leto gosti eminentne slovenske slikarje. Lani so kolonijo prenesli na Ptuj, saj Štatenberg ni imel več pogojev za bivanje slikarjev. Prvič so za atelje uporabili stolp na ptujskem gradu.

Letos je na koloniji sodelovalo devetnajst slikarjev, ki so se odzvali organizatorju. Običaj je, da na koloniji sodeluje vsak slikar največ dvakrat, letos pa so glede na jubilej naredili izjemo. Kolonije so se udeležili: Du{an Fi{er, Andrej Božič, Tomaž Plavec, Mojca Zlokar-nik, Lucija Močnik, Natalija Šeruga, Marij Vrenko, Todorče Atanasov, Silvester Plotajs - Si-

coe, Zmago Jeraj, Ivo Prančič, Gani Lalloshi, Žarko Vrezec, Gregor Kokalj, Rudi Benetik, Zlatan Vrkljan, Andrej Bru-men, Aleksij Kobal in Jure Kalan. Vsak slikar po izboru Du{ana Fi{erja, ki je strokovni vodja kolonije, podari organizatorju po eno sliko; tako krasi poslovne prostore Taluma v Kidričevemu že lepa bera slovenskega slikarstva.

Slikarji pri delu v grajskem stolpu. Foto: Stojan Kerbler

Slikarsko kolonijo Talum sestavljajo v glavnem slikarji mlaj-{e generacije, ki se ukvarjajo bolj ali manj z ateljejskim sli-

karstvom in so v glavnem svobodni umetniki.

Franc Lačen

PTUJ / GLASBENI SEPTEMBER 2001

Angleška glasba v cerkvi sv. Jurija

V sredo, 19. septembra, bomo v okviru mednarodnega festivala komorne glasbe Glasbeni september prisluhnili delom angleških skladateljev Brittna, Purcella in Haendla v izvedbi festivalskega komornega godalnega orkestra in solistov.

Organizator koncerta je Pokrajinski muzej Ptuj v sodelovanju z Mestno občino Ptuj in Novo Ljubljansko banko, podružnico Ptuj. Kot nam je povedala organizatorka koncerta

Arvid Engegard, dirigent festivalskega komornega orkestra

dr. Darja Koter, britanski glasbeni niz pričujočega koncerta in z njim celoten festival otvar-ja kratka jedrnata priložnostna glasba, kakr{no je Britten znal vselej ponuditi. Na Fanfare for St. Edmunsbury lahko brez zadržkov gledamo tudi kot poklon v čast cerkvi sv. Jurija. Med njenimi častitljivimi zidovi bo angle{ka glasba na{la pravo zatoči{če tudi z legendarnim Kraljem Arthurjem Hen-rija Purcella in njegovo juna{ko uverturo, prisluhnili pa bomo tudi sijajni Haendlovi mojstrovini Glasba za kraljevi ognjemet.

Ob festivalskem komornem godalnem orkestru, ki ga bo vodil danski violinist Arvid Engegard, bodo nastopili: tenorist Martyn Hill, kontrate-

norist Markus Foster, oboistka Louise Pellerin, oboista Matej Šarc in Du{an Krnjak, fagotista Peter Whelan in Paolo Calliga-ris, kontrafagotist Stanko Koren, rogisti Radovan Vlatkovic, Bo{tjan Lipov{ek in Franci Li-

pov{ek, trobentarji Stanko Arnold, Anton Grčar in Kre{imir Fabijanič, čembalist Johannes Bogner ter pavkist Robert Krček.

Koncert bo ob 19.30 uri.

Franc Lačen

CERKVENJAK

Priključitev vitomarške šole cerkvenjaški

Cerkvenja{ki svetniki so na zadnji seji občinskega sveta dali soglasje k priključitvi osnovne {ole Vitomarci k osnovni {oli Cerkvenjak. Vitomarška osnovna {ola, trenutno {e del javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda osnovna {ola Destrnik-Trnovska vas-Vitomarci, naj bi tako v prihodnje postala podružnična osnovna {ola {ole v Cerkvenjaku. Po besedah župana Jožeta Kra-nerja zgodovinska dejstva pričajo, da so bili prebivalci sedanje občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah že v preteklosti vezani na Cerkvenjak, mnogi pa so tam obiskovali tudi osnovno {olo. V Vitomarcih, kjer se že dve leti pripravljajo na gradnjo nove {ole, sedaj načrtujejo gradnjo enoodelčne devetletne osnovne {ole, kar pomeni, da naj bi vitomar{ki otroci v bodoče osnovno {olo vseh devet let obiskovali v domačem kraju.

ak

Nagrajenci v nagradni igri 'Popoln piknik s Perutnino Ptuj'

1. NAGRADA: piknik za 30 oseb:

Andreja Jezernik, Šešce 73a, 3312 Prebold

2. NAGRADA: piknik za 20 oseb

Jelka Slukan, Pod vrta~o, 16 8290 Sevnica

3. NAGRADA: piknik za 10 oseb Natalija Korada, Mestni Vrh 119/a, 2250 Ptuj @AR ZA PIKNIK

Edita [poler-Krieger, C.K.@. 31, 8270 Kr{ko Gorazd Mrak, Triglavska 19, 4260 Bled Tina Cucic, Nika Šturma 1, 6210 Sežana Sarah Bauman, Peršonova 1, 2250 Ptuj Monika Fišinger, Bukovci 114, 2281 Markovci PIKNIK KOÎARE

Davorin Breg, Slovenja vas 72, 2288 Zg. Hajdina

Aleš Keržan, Škvarceva 12, 3000 Celje

Dušan Volmut, M.Spasica 14, 6000 Koper

Lopatic Lan, Klemen~i~eva 5, 8000 Novo mesto

Marko Ivandi~, Ul. Slavka Gruma 62, 8000 Novo mesto

Anton Gobec, Koroška c. 120, 2000 Maribor

Andrej Kirn ml., Mucherjeva 1, 1131 Ljubljana

Gabrijela Fafuli~, Dr.Kova~i~a 2, 2270 Ormož

Magdalena Jan, Blejska Dobrava 19, 4273 Blejska Dobrava

Peter Kumlanc, Stoženska 23a, 1000 Ljubljana

Cvetka Vidmar, Prušnikova 4, 2000 Maribor

Dejan Zadnikar, Brilejeva 13, 1117 Ljubljana-Dravlje

Ivan Španinger, Trdinova 1, 2250 Ptuj

Dragica Zupan~i~, Ul.Bratov Komel 3, 1000 Ljubljana

Rozika Škruba, Zidani Most 32, 8210 Zidani Most

Tanja Vasle, Šempeter 70a, 3311 Šempeter

Franci Peterkoc, Gaberje 23, 8257 Dobova

Brigita Miško, Orešje 70, 2250 Ptuj

Nina Bizjak, Bevkova 39, 4240 Radovljica

Tanja Platiše, Jamska 22, 8233 Mirna

MAJICE

Franc Horvat, Moškanjci 61a, 2272 Gorišnica

Denis Ču~ek, Sp. Voli~ina 81, 2232 Voli~ina

Lidija @erjal, Pod anteno 5, 6320 Portorož

Karmen Adami~, Bu~arjeva 7, 1291 Škofljica

Marko Cvek, Britof 332a, 4000 Kranj

Mladen ČuČek, Gub~eva 8, 2230 Lenart

Jana Borjan~i~, Opekarska 16, 1310 Ribnica

Martin Frankovi~, Nova pot 2, 8273 Leskovec

Matevž Pogladic, Gozdarska c.65, 2982 Mislinja

Cirila Ferkulj, Pri cerkvi 15a, 1313 Struge

Mladen Ču~ek, Sp. Voli~ina 81, 2232 Voli~ina

Blaž Grad, Cesta II. gr. od. 63, 1261 Dobrunje

Robi Gomboc, Prešernova 2, 9252 Radenci

Renata Ču~ek, Sp. Voli~ina 81, 2232 Voli~ina

Nataša Globo~nik, Podboršt 23a, 12^8 Komenda

Klementina Gartner, Dav~a 34, 4228 @elezniki

Marta Hojžar, Senešci 29, 2274 Velika nedelja

Brane Habi~, Sadinja vas 111, 1261 Dobrunje

Marija Gosar, Selo 14 d, 1217 Vodice

Dušan Drobež, Ježa 13, 1231 Črnu~e

Špela Knafelj, Srednje Brdo 2, 4224 Gorenja vas

Tanja Jakše, Prvomajska 22, 8310 Šentjernej

Maja Volk, Kamnik pod Krimom 29, 1352 Preserje

Karmen Kajtna, p.p.360, 3001 Celje

Katarina Ozimic, Rudarjeva 2, 2293 Črna na Koroškem

Anica Oražem, Ljubljanska 80, 1230 Domžale

Simona Napast, C. talcev 12, 2237 Race

Stanislav Mikež, Preglov trg 10, 1120 Ljubljana

Marija Majcen, Regentova 18, 2000 Maribor

Rozi Luzar, Gornja Brezovica 13a, 8310 Šentjernej

Dora Lampreht, Škalce 59a, 3210 Slovenske Konjice

Helena Kuzmic, Lendavška 25, 9000 Murska Sobota

Tina Korotaj, Pod smrekami 17, 3311 Šempeter

Lucija Kova~i~, Steletova 8, 1000 Ljubljana

Primož Kova~i~, Kardeljev trg 1, 3320 Velenje

Marjan Kovi~, @elezniška 3, 1230 Domžale

Marija Kolari~, Formin 10a, 2272 Formin

Marjeta Ben~ina, Konca vas 9, 1332 Stara Cerkev

Marinka Topušek, Ljubljanska 72a, 1230 Domžale

Valerija Š~avnicar, Kobilje 223, 9227 Kobilje

Martina Širok, Grgar 23, 5251 Grgar

Vladimira Smole, Kidri~eva 4, 1330 Ko~evje

Oto Reš, Zlatoli~je 2, 2205 Starše

Jožica Rednak, Kavce 38, 3320 Velenje

Pavla Polajžer, Draženci 36, 2250 Ptuj

Andreja Posavec, Shakespearova 1, 2000 Maribor

Nives Poredoš, p.p.110, 3000 Celje

Igor Petek, Prešernova 26, 9250 Gronja Radgona

Sanja Plut, Ul.Milke Šobar 3, 8330 Metlika

Mojca Plavec, Ptujska 15, 2270 Ormož

Gabrijel Platiše, Jamska 22, 8233 Mirna

Anton Penko, Ulica 9. maja 4, 5000 Nova Gorica

Polda Pecar, Ulica talcev 1c, 1410 Zagorje

Tanja Šprajcar, Nad mlini 31, 8000 Novo mesto

Simon Rupnik, Strma ul. 2, 2319 Polj~ane

Patricija Pelcl, Pokopališka 2, 4000 Kranj

Gregor Gutnik, Betajnova 15, 1360 Vrhnika

Valentin Blažic, Kranjska 8, 4240 Radovljica

Laura Aracki, Nova vas 77, 2281 Markovci

Marija Zevnik, Podreca 23, 4211 Mavcice

Janez Zadnikar, Jesenkova 10, 1000 Ljubljana

Daša Zadnikar, Ulica OF 2, 1370 Logatec

Alojzija Zadnikar, Kunaverjeva 15, 1117 Ljubljana-Dravlje

Nina Zupanc, Nuši~eva 9a, 3000 Celje

Mihaela Uranjek, Graš~inska 10, 3312 Prebold

Marija Urh Pavlin, Mošnje 52, 4240 Radovljica

Borut Urh, Mošnje 52, 4240 Radovljica

Damjan Viš~ek, Šmarjeta 14, 8220 Šmarješke Toplice

Marija Bratuš, Gospejna 16, 2000 Maribor

Berni Pihler, Vi~ava 106, 2250 Ptuj

Simona Vraneši~, Cankarjeva 39, 8210 Trebnje

Darko Strahovnik, Prešernova 6, 3320 Velenje

Stevo Krivošija, Sarajevska 4, 2000 Maribor

Tatjana Vraneši~, Bistrica 11, 8232 Šentrupert

ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE

PTUJ / JUBILEJ ZVEZE LOVSKIH DRUŽIN PTUJ-ORMOZ

80 let skrbi za divjad

V zvezi lovskih družin Ptuj-Ormož so v soboto, 25. avgusta, v avli Šolskega centra na Ptuju proslavili 80-letnico svojega delovanja. Slavnostni govornik je bil predsednik družine Emilijan TTafela, čestitkam sta se pridružila predsednik Lovske zveze Slovenije Franc Golija in župan občine Ptuj Miroslav Luci ter slavljencem izročila najvišje odlikovanje Lovske zveze Slovenije red za lovske zasluge I. stopnje ter zlato plaketo mestne občine Ptuj.

Predsednik zveze Milan Trafela je ob tej priložnosti ovrednotil prispevek ZLD Ptuj - Ormož h graditvi slovenskega lovstva in prikazal zgodovino ptujsko-ormoške lovske družine. Na ustanovnem občnem zboru so 15. maja 1921 za načelnika ptujske podružnice lovskega društva izvolili dr. Ljuba Jenka. Oktobra isto leto so se

prvič predstavili javnosti s tekmo ptičarjev. Vsako leto so se sestajali na občnih zborih in ocenjevali minulo delo ter si zastavljali nove lovske cilje. Že takrat so skrbeli za varstvo divjadi, saj so na 3. občnem zboru aprila 1924 prepovedali odstrel fazank, srn in mladičev obeh spolov na območju ptujske podružnice, vsako leto pa so lo-

Predsednik Lovske zveze Slovenije Franc Golija (levo) izroča najvišje odlikovanje predsedniku ZLD Ptuj-Ormož Emilijanu Trafeli. Foto: M. Ozmec

vcem priporočili, naj skrbijo za zimsko krmljenje divjadi, preprečujejo odkup divjačine od nelov-cev in da naj strogo zasledujejo lovske tatove.

Ptujska podružnica je skrbela

V Zvezi lovskih družin Ptuj-Ormož je povezanih 1010 lovcev iz 23 lovskih družin, ki upravljajo s 84.506 hektarjev velikim lovskogo-jitvenim območjem, na katerem so s prostovoljnim delom in prispevki drugih zgradili 24 lovskih domov in dva bivaka. Redno oskrbujejo 890 krmišč in skrbijo za 210 lovskih psov.

Rogisti ZLD Ptuj-Ormož

tudi za družabno življenje, saj so prirejali sestanke s predavanji, lovske razstave in družabne večere, maja 1927 pa so so organizirali prvi lovski ples ter ga poimenovali Jožefov ples; ta je postal tradicionalna prireditev vse do druge svetovne vojne, ko je dejavnost lovskih organizacij popolnoma zamrla.

Na prvem ob~nem zboru ptujske podružnice SLD (Slovenskega lovskega društva) po vojni so se sestali 18. novembra 1945 in za

predsednika izvolili dr. Šalamuna. Novembra 1947 so podružnico SLD preimenovali v Okrajni lovski svet, ta se je leta 1950 preoblikoval v Okrajno lovsko podz-vezo Ptuj, ta v Lovsko zvezo Ptuj, leta 1967 v Zvezo lovskih družin Ptuj ter nazadnje v ZLD Ptuj -Ormož. Ves čas svojega delovanja so skrbeli za varstvo divjadi, čeprav se zavedajo, da to ne more biti le naloga lovskih organizacij, ampak vseh, ki gospodarijo na istem prostoru, še posebej kmetij-cev in gozdarjev. Varstvo divjadi ter ohranitev naravnega ravnotežja med živalskim in rastlinskim svetom mora postati splošna skrb širše družbe.

Ker se razmere za divjad nenehno slabšajo, se zavedajo, da bodo zahtevnim nalogam za njeno ohranitev kos le, če bodo povezani v enotni in trdni organizaciji, zato se morajo - po besedah Emilijana Trafela - učinkovito upreti vplivom lokalizma, pa tudi pojavom skupinskega ali privatnolastnin-skega obnašanja, kajti zavedati se je treba, da so prostoživeče divje živali državna lastnina. Lastninska pravica na kmetijskih površinah in gozdovih ne daje pravice do divjadi, kajti divjad in njeni habitati so naravno bogastvo, ki ga mora varovati država.

Predsednik Lovske zveze Slovenije Franc Golija je ob čestitki slavljencem poudaril, da je prva naloga slovenskega lovstva varstvo narave in ohranjanje divjadi, ob tem pa izpostavil: "Če nekoč morda ne bo več prostora za prostoži-veče živali, potem tudi človeka ne bo več. Zato se moramo resneje lotiti varovanja onesnaževanja okolja, kajti s tem si režemo vejo, na kateri sedimo."

Zupan Mestne občine Miroslav Luci je, oblečen v lovsko uniformo, verjetno želel dokazati, da je tudi sam pripadnik zelene bratovščine, ob čestitkah zvezi pa je tudi on poudaril, da je ena glavnih nalog lovcev ohranjanje divjadi v naravnem okolju. Vse priznanje je izrekel lovcem tudi za razvoj družbenega življenja, za njihove zasluge na omenjenih področjih pa jim je izročil plaketo občine Ptuj, s katero so jih odlikovali ob občinskem prazniku.

Posebno plaketo in priznanje Kinološke zveze Slovenije za zasluge na področju lovske kinologije pa je Zvezi lovskih družin Ptuj-Ormož izročil predstavnik Kinološke zveze Jože Rojs. Tudi kulturni utrinek je potekal v lovskem stilu, saj so ga za jubilejno proslavo prispevali rogisti in lovski pevski oktet ZLD Ptuj-Ormož ter gostje, Rogisti iz Domžal.

M. Ozmec

PTUJ / PRED PRIČETKOM GRADNJE POSLOVNO-STANOVANJSKEGA OBJEKTA

Potrieva dobiva novo podobo

Pred leti sta Janko Gabrovec in njegova žena Olga na zelo zanemarjenem prostoru Potrčeve ceste na Ptuju odprla gostinski objekt in prostore za opravljanje vodovodne in toplovodne dejavnosti. Že takrat sta napovedala, da ne mislita ostati zgolj pri tem, saj je že tekel postopek za pridobitev zemljišča in zgradb, ki jih je v denacionalizacijskem postopku dobila vrnjene družina Popovič.

Kmalu za tistim je zaradi nostalgije ali česa drugega več občanov javno protestiralo, ko se je pričelo urejati celotno zemljišče in je bilo posekano drevje na parceli. Gabrovčeva sta trdno odločena napraviti na tem prostoru kaj drugega, zemljišča nista kupila zato, da bi na njem kosila travo in negovala drevje. Že takrat sta namreč načrtovala zgraditi večnamenski objekt, ki bo koristil njima in širšim potrebam občanov.

V pogovoru z Jankom in Olgo Gabrovec smo izvedeli, da sta 22. avgusta letos kljub velikim zapletom in oviram le pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta. Kljub včasih skoraj nepremostljivim oviram in nasprotovanju mnogih je bila želja do gradnje močnejša.

Zemljišče je sedaj prazno, brez vseh ovir in arheološko obdelano. To področje je namreč v arheološkem in kulturnovars-tvenem pogledu zelo zahtevno. Pri izkopu gradbene jame se je moral investitor strogo držati navodil arheologov, saj so ti naleteli na razne najdbe iz 2. stoletja našega štetja. Arheološke raziskave na tem delu zemljišča je v celoti plačal investitor in ne država, kot to marsikdo misli. Gabrovčeva sta ponosna, da sta v tem pogledu izpolnila vse zahteve in navodila in ves čas izkopa odlično sodelovala s skupino arheologov.

Investitorja objekta Janko in Olga Gabrovec sta povedala, da predvideni objekt ne bo služil le potrebam družine, ampak širšim potrebam mesta in okolice. Stal bo v neposredni bližini bolnice in zdravstvenega doma, zato bo zaradi velikega interesa posameznikov namenjen zdravstvu in dejavnostim, ki so kakorkoli povezane z zdravstvom. V objektu bo še prostor za optiko, trgovino z ortopedskimi pripomočki, cvetličarno ter nekatere storitvene dejavnosti.

Z vsako investicijo, ki se izvede na Ptuju, mesto in okolica pridobita. Tudi tokrat bodo precej pridobili občani, vzorno bo urejeno doslej skrajno zanemarjeno zemljišče, objekt pa se bo s svojo arhitekturno izvedbo odlično vklopil v okolico.

Investitorja sta izdelavo gradbenega načrta po svoji zamisli zaupala priznanemu arhitektu Ernstu Valterju, d.o.o., Celje. S tesnim sodelovanjem so našli zares optimalne rešitve v vseh pogledih.

Predračunska vrednost objekta znaša 2,8 milijona DEM. Objekt se bo delal po fazah. Prva faza se prične 15. septembra in bo po dogovoru končana do 1. decembra.

Investitorja sta iskala ponudbe za izvedbo del pri več gradbenih podjetjih, tudi zasebnih, poznanih in takih, ki so šele v zagonu. Za izvedbo prve faze sta izbrala firmo Ivana Slačka iz Juršincev. Dela bo nadziral Sašo Eržen, univ. dipl. ing. iz Ptuja.

Dosti govoric je namenjenih usodi zgradbe na Potrčevi 13. Večinski lastnik te zgradbe je prav tako družina Gabrovec, ki pa glede njene ureditve in namembnosti zaenkrat še ne načrtuje ničesar. Zaveda pa se, da jo bo potrebno ohraniti, adaptirati in ji določiti ustrezno namembnost. Vse to pa je povezano z ogromnimi sredstvi, ki pa jih trenutno namenjata gradnji poslovno - stanovanjskega objekta.

Na zemljišču investitorjev raste tudi daleč naokrog poznana in zaščitena platana. Ta bo še naprej ponos okolice in hiše. Janko in Olga Gabrovec bosta vsekakor poskrbela za njeno ohranitev, saj se s svojo mogočno krošnjo čudovito vklaplja v okolico.

PR

13. -19. septembra 2001 RADIO PTUJ

89,8 • 98,2 • 104,3 FM

Četrtek, 13. september

SLOVENIJA 1

8.00 Odmevi #

8.30 Mostovi

9.00 Pod klobukom

9.45 Zgodbe iz školjke

10.15 Enciklopedija znanja

10.30 Svet narave, poljudnoznanstvena serija, 9/11 #

11.20 Naokoli po Nem~iji: Usedom

11.45 Mohorjevke v poldrugem stoletju, dokum. oddaja

12.15 Dr. Ivan Stopar: Gradovi, 11. oddaja

13.00 Poro~ila #

13.10 C. Fry: Feniks preve~, TV priredba gledali{ke

predstave

14.05 Intervju: Jurij Gustin~i~ #

15.00 Blondinka, nadaljevanka

16.30 Poro~ila #

16.45 Ar~ibald, risana nanizanka, 20/26

16.55 Risanka

17.00 Na liniji, oddaja za mlade, ponovitev

17.45 Resni~na resni~nost

18.20 Dosežki

18.40 Risanka

19.00 Kronika #

19.30 Dnevnik #

20.05 Tednik

21.00 Prvi in drugi

21.20 Osmi dan

22.00 Odmevi #

22.50 Pisave

23.20 Brane Ron~el izza odra

0.25 Resni~na resni~nost, ponovitev

1.00 Dosežki, ponovitev

SLOVENIJA 2

8.00 Vremenska panorama

10.00 TV prodaja

10.30 Vremenska panorama

15.20 TV prodaja

15.50 Videospotnice

16.15 Jabolko, dokumentarna oddaja

17.00 Komisar Rex, nanizanka, 17/30

18.00 Srebrni žrebec, avstralski film

19.30 Videospotnice

19.55 EP v odbojki (m): Slovenija - Nizozemska, prenos

21.30 Nogomet, 1. kolo pokala UEFA: Olimpija - Broendby,

posnetek iz Ljubljane

23.20 SP v jadranju v razredu 470, reportaža Iz Kopra

23.50 SopranovI, nadaljevanka, 26/26

0.45 Zlo~inski tango, nanizanka, 10/14

1.35 VIdeospotnIce, ponovItev

POP TV

9.00 Oprah Show, ponovitev

10.00 Vse za poljub, ponovitev

10.55 Črni biser, ponovitev

11.50 Obala ljubezni, ponovitev

12.40 TV prodaja

13.10 Newyorška policija, ponovitev

14.05 Zakon v Los Angelesu, 79. del nanizanke

15.00 TV prodaja

15.30 Oprah Show, pogovorna oddaja

16.25 Obala ljubezni, 123. del nadaljevanke

17.20 Črni biser, 119. del nadaljevanke

18.15 Vse za poljub, 76. del nadaljevanke

19.15 24 ur

20.00 Popolni ~etrtki: Raztresena Ally, 2. del nanizanke

20.55 Prijatelji, 2. del nanizanke

21.30 Seks v mestu, 2. del nanizanke

22.00 Zahodno krilo, 2. del nanizanke

22.50 Zlata krila, 10. del nanizanke

23.40 M.A.S.H., 122. del humor. nanizanke

0.10 24 ur, ponovitev

KANAL A

9.30 TV prodaja

10.00 Mladeni~ v modrem, 134. del nanizanke

10.50 TV prodaja

11.20 Ricki Lake, ponovitev

12.15 Begunec, ponovitev

13.15 Skrita kamera

13.45 TV prodaja

14.15 Zvezdne steze: Voyager, 21. del nanizanke

15.15 Princ z Bel Aira, 5. del humor. nanizanke

15.45 Lepi ~asi, 7. del nanizanke

16.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja

17.35 Tretji kamen od sonca, 9. del humor. nanizanke

18.05 Cosby, 9. del humor. nanizanke

18.35 Varuška, 9. del humor. nanizanke

19.05 Vip 12. del nanizanke

20.00 Columbo: Smrt ima sre~o, ameri{ki film

21.45 Will in Grace, 8. del humor. nanizanke

22.15 Tretji kamen od sonca, 16. del humor. nanizanke

22.45 Noro zaljubljena, 8. del humor. nanizanke

23.15 Seinfeld, 19. del humor. nanizanke

23.45 Dannyjeve zvezde, ponovitev

TROJKA

9.00 TV prodaja

10.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev

11.30 TV prodaja

12.00 Videostrani

12.45 Videalisti

13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev

14.15 Iz doma~e skrinje, ponovitev

15.45 Jukebox, kontaktna oddaja

17.15 Vera in ~as

17.45 Avto šou

18.15 Kuharski dvoboj

19.00 Videalisti

19.55 Poslovne informacije

20.00 Sijaj

21.00 Naš vrt

21.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Reporter X 0.20 Jukebox, ponovitev 1.50 Videostrani

HTV 1

06.55 TV spored. 07.00 Dobro jutro, Hrvaška. 09.00 Čarovnija, serija. 09.55 TV spored. 10.00 Novice. 10.05 Otroški program. 11.25 Nadnaravno - nevidne sposobnosti živali. 12.00 Opoldanske novice. 12.15 TV koledar. 12.25 TV spored. 12.35 Naša dežela, serija. 13.25 Novice. 13.30 Veronikine skrivnosti, humor. serija. 13.55 Komisar Rex, serija. 14.45 Clive James - Postcards From Havana (3/3). 15.40 Bonanno, serija. 16.25 Glasba. 16.35 Gledali-š~e Baileya Kippera, otroška serija. 17.00 TV spored. 17.05 Hugo, Tv igrica. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Ljudje na koncu mesta, dokum. oddaja. 18.35 Kolo sre~e. 19.00 Kviz. 19.13 Neumneži, risani film. 19.30 Dnevnik. 20.00 Dnevnik plus. 20.35 Potopisna serija. 21.10 Svetovna kultura: Jeruzalem, dokum. film. 22.10 Iz sveta. 22.35 TV leksikon. 22.40 Odmevi. 23.05 Prijatelji, humor. serija. 23.25 Pravica za vse 3., serija. 00.10 Zlata krila, serija (20/22). 01.00 Film. 02.45 Policija, serija. 03.10 Na zdravje!, humor. serija. 03.35 Nevidni ~lovek 2., serija. 04.20 Iz sveta. 04.45 Amerika - življenje narave. 05.15 Hit-depo.

HTV 2

09.00 TV vodi~. 15.45 TV spored. 15.50 V prvem planu. 17.20 Novice za gluhe in naglušne osebe. 17.25 Severni veter, serija (8/10). 18.10 Naša dežela, serija (134/150). 19.05 Na zdravje!, humor. serija (48/53). 19.29 TV spored. 19.30 Policija, serija. 19.55 TV izložba. 20.10 Čarovnija, serija. 21.05 Novice. 21.15 Nevidni ~lovek 2., serija (5/23). 22.05 Brigitte in prijatelji (6/10). 22.55 Dela svetovnih muzejev.

HTV 3

17.00 TEST 17.15 TV spored. 17.20 Tunis: Sredozemske igre. 17.50 Nogomet UEFA: Dinamo - Maccabi, prenos. 20.05 Nogomet UEFA: Hajduk - Wisla Krakow, pr. 22.00 Šport danes. 22.15 Željka Ogresta in gostje (9/11). 22.15 Hit-depo. 00.15 Športni program. 00.30 Tunis: Sredozemske igre.

AVSTRIJA 1

6.35 Noahov otok, risana serija, otroški program. 7.55 Vsi županovi možje, serija. 8.15 Princ z Bel - Aira, serija. 8.40 Sam svoj mojster, serija. 9.05 Sam svoj mojster, serija. 9.25 Felicity, serija. 10.10 Maš~evanje rožnatega panterja, krimi komedija, 1978 (Peter Sellers). 11.45 Confetti tivi. 13.35 SOS Croco, risana serija. 14.05 Triple Z, risana serija. 14.30 Pinky, Elmyra in Brain, risana serija. 14.55 Felicity, serija. 15.40 Beverly Hills 90201, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel - Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Ellen, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, pokal Uefa, prenos. 22.45 De Luca, show. 23.15 Umetnine. 1.40 Gospa Soffel, krimi drama, 1984 (Mel Gibson). 3.25 Dva zmešana režiserja, komedija, 1992 (Dimitris Chryssomallis).

AVSTRIJA 2

6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija (1354). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Pod afriškim soncem: Izgubljeni v divjini, drama, 1999. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Milijonsko kolo. 12.30 dežela in ljudje, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1355). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. |7.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Babilonski stolp, dokumentarec. 21.05 Vera, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euroaustria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Susan, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Univerzum: Babilosnki stolp, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Milijonsko kolo. 3.00 Dežela in ljudje.

SATELITSKA TV

SAT 1

5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch, sodni show. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz. 18.30 Poro-~ila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Klinika v sre-diš~u Berlina, zdravnišak serija. 21.15 Za vsak primer Stefanie, zdravniška serija. 22.15 Alphateam - Reševalci življenj v OP zdravniška serija, 2001. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 No~. 0.35 Frasier, serija. 1.05 The Making Of - novo v filmskih studijih. 1.35 Kviz. 2.05 Nakupovanje. 3.00 Star Trek, pon.

RTL

6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobir ~asi, slabi ~asi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 OP kli~e dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Radijski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Mladinsko sodiš~e. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1678). 18.00 Dober ve~er 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~ai, slabi ~asi (2313). 20.15 Klovn, krimi serija, 2001 (Sven Martinek). 20.15 Balko, krimi serija, 2001 (Bruno Eyron). 22.15 Straža, policijska serija, 2001. 23.15 Time-cop, zf. serija, 1997.0.00 Polno~ni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Varuška. 1.30 Mož v sebi. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 No~ni žurnal.

RTL 2

6.00 Otroški program. 8.50 Vsi skupaj - vsak zase. 9.20 Najlepša leta. 9.45 Princ z Bel - Aira. 10.10 Radijska postaja. 10.40 King of Queens. 11.05 Polna hiša. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 Otroški program. 17.00 Vsi skupaj - vsak zase, serija. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Princ z Bel - Aira. 18.30 Polna hiša serija. 19.00 King of Queens. 19.30 Dragon Ball, risana serija. 20.00 Poro~ila. 20.15 Einstein Junior, komedija, 1988 (Yahoo Serious). 22.05 Kampiranje, 2/4. 23.10 Andromeda, zf. serija, 2000. 0.00 Convict 762, znanstveno fantasti~ni triler, 1997 (Shannon Sturges). 1.45 No~ne fantazije. 4.45 Acapulco H.E.A.T.

Petek, 14. september

SLOVENIJA 1

8.00 Odmevi #

8.30 Prisluhnimo tišini

9.00 Kljuk~eve dogodivš~ine, lutkovna igrica

9.15 Ar~ibald, risana nanizanka, 20/26

9.25 Oddaja za otroke

9.55 Na liniji, oddaja za mlade

10.30 Resni~na resni~nost

11.05 Dosežki

11.30 Slovenski magazin: Slovenci v Kanadi

12.00 Dr. Quinnova, nanizanka, 2/29

13.00 Poro~ila #

13.10 Pihalni orkester Viva Zagorje, 1. oddaja

13.50 Oko viharja, dokumentarna serija, 1/7

14.15 Prvi in drugi

14.35 Osmi dan

15.05 Vsakdanjik in praznik

15.55 Mostovi

16.30 Poro~ila #

16.45 Škrati, otroška oddaja

17.05 Risanka

17.15 Enciklopedija znanja

17.40 Slovenski pesniki in pisatelji: Slavko Grum

18.10 Odkrivajmo znanost: Skrita obzorja, 9/10

18.40 Risanka

19.00 Kronika #

19.30 Dnevnik #

20.00 Vrti~karji, nadaljevanka #

20.30 Deteljica

20.40 Pod žgočim soncem, angleška nadaljevanka, 1/6

21.25 Vikarka iz Dibleyja, angleška nanizanka, 1/3

22.05 Odmevi #

22.55 Polno~ni klub

0.05 Slovenski pesniki in pisatelji, ponovitev

0.30 Odkrivajmo znanost, ponovitev

SLOVENIJA 2

8.00 Vremenska panorama

10.00 TV prodaja

10.30 Vremenska panorama

15.15 TV prodaja

15.45 Videospotnice

16.05 Obzorja, poljudnoznanstvena serija, 4/6

17.00 Komisar Rex, nanizanka, 18/30

18.00 Moj otrok mora živeti, nemški film

19.30 Videospotnice (vps 19.30)

20.00 Otvoritev jubilejne sezone orkestra Slovenske

filharmonije, prenos

22.00 Veliko pri~akovanje, nadaljevanka, 4/4

22.50 Dumdum krogla, ameriški film

0.30 Težavna ženska, avstralska nadaljevanka, 1/4

1.20 Iz slovenskih jazz klubov - Four in one, 1. oddaja

2.00 Videospotnice, ponovitev

POP TV

9.00 Oprah Show, ponovitev

10.00 Vse za poljub, ponovitev

10.55 Črni biser, ponovitev

11.50 Obala ljubezni, ponovitev

12.40 TV prodaja

13.10 Raztresena Ally, ponovitev

14.05 Zakon v Los Angelesu, 80. del nanizanke

15.00 TV prodaja

15.30 Oprah Show, pogovorna oddaja

16.25 Obala ljubezni, 124. del nadaljevanke

17.20 Črni biser, 120. del nadaljevanke

18.15 Vse za poljub, 77. del nadaljevanke

19.15 24 ur

20.00 Akcija v petek: Mladi vojaki, ameriški film

21.40 Nikita, 2. del nanizanke

22.30 Zlata krila, 11. del nanizanke

23.20 M.A.S.H., (VI.), 1. del humoristične nanizanke

23.50 24 ur, ponovitev

KANAL A

9.30 TV prodaja

10.00 Mladeni~ v modrem, 135. del nanizanke

10.50 TV prodaja

11.20 Ricki Lake, ponovitev

12.15 Pop'n'Roll, ponovitev

13.15 Skrita kamera

13.45 TV prodaja

14.15 Zvezdne steze: Voyager, 22. del nanizanke

15.15 Princ z Bel Aira, 6. del humor. nanizanke

15.45 Lepi ~asi, 8. del nanizanke

16.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja

17.35 Tretji kamen od sonca, 10. del humor. nanizanke

18.05 Cosby, 10. del humor. nanizanke

18.35 Varuška, 10. del humor. nanizanke

19.05 VIP 13._del nanizanke

20.00 Horor: Čarovnice, 2. del nanizanke

20.55 Izganjalka vampirjev, 2. del nanizanke

21.50 Čarovnice, ameriški film

23.40 Mese~niki, 7. del nanizanke

0.30 Pop'n'Roll, ponovitev

TROJKA

9.00 TV prodaja

10.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev

11.30 TV prodaja

12.00 Videostrani

12.45 Videalisti

13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev

14.15 Iz doma~e skrinje, ponovitev

15.45 Jukebox, kontaktna oddaja

17.15 Razvoj avtomobilizma

17.45 Naš vrt

18.15 Kuharski dvoboj

19.00 Videalisti

19.55 Poslovne informacije

20.00 Najlepša dekleta Hawaiian Tropica

20.30 Ježek Show, glasbeni izbor

21.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Jukebox, ponovitev 1.20 Videostrani

HTV 1

06.55 TV spored. 07.00 Dobro jutro, Hrvaška. 09.00 Čarovnija, serija (44/52). 09.55 TV spored. 10.00 Novice. 10.05 Otroški program. 11.25 Nadnaravno - nevidne sposobnosti živali. 12.00 Opoldanske novice. 12.15 TV koledar. 12.25 TV spored. 12.35 Naša dežela, serija (135/150). 13.25 Novice. 13.30 Veronikine skrivnosti, humor. serija. 13.50 Komisar Rex 2., serija (1/15). 14.40 Divja Amerika. 15.40 Bonanno, serija. 16.25 Glasba. 16.30 Narava. 17.00 TV spored. 17.05 Hugo, Tv igrica. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Alpe - Donava - Jadran. 18.35 Kolo sre~e. 19.00 Kviz. 19.13 Risani film. 19.30 Dnevnik. 20.05 Do zvezd skupaj: Zdenka Kova~ićek. 21.10 Ana Karenjina, angleški film. 22.55 TV leksikon. 23.00 Odmevi. 23.20 Naj jedo hlebce, humoristi~na serija (1/6). 23.50 Pravica za vse 3., serija. 00.40 Zlata krila, serija (21/22). 01.25 The Bride of Chucky, am. Film. 02.55 Zmajevo gnezdo, am. film. 04.25 Policija, serija. 04.50 Zakon in red - Oddelek za žrtve 2., serija (4/22). 05.35 Na meji mogo~ega, serija (43/43). 06.20 Pravi ~as.

HTV 2

09.00 TV vodi~. 17.15 TV spored. 17.20 Novice za gluhe in naglušne osebe. 17.25 Nevidni ~lovek 2., serija (5/23). 18.10 Naša dežela, serija (135/150). 19.05 Zakonske vode, humor. serija (191/210). 19.29 TV spored. 19.30 Policija, serija. 19.55 TV izložba: Dimitrije Popović. 20.10 Zakon in red - Oddelek za žrtve 2., serija (4/22). 21.00 Novice. 21.10 S polnimi jadri. 22.10 Pravi ~as. 23.40 Dela svetovnih muzejev.

HTV 3

16.05 TEST 16.20 TV spored. 16.25 Tunis: Sredozemske igre. 18.45 Hrvaški glasbeni program. 19.25 Tunis: Sredozemske igre

- finale rokometa (M), prenos. 21.00 Na meji mogo~ega, serija (43/43). 21.45 Ekran 2000 - Neven Hitrec: 730 dni potem. 22.30 Šport danes. 22.45 Čas je za jazz. 00.05 Amerika - življenje narave. 00.35 Tunis: Sredozemske igre.

AVSTRIJA 1

6.40 Noahov otok, risana serija, otroški program. 8.00 Vsi županovi možje, serija. 8.25 Princ z Bel - Aira, serija. 8.45 Sam svoj mojster, serija. 9.10 Sam svoj mojster, serija. 9.30 Felicity, serija. 10.15 Robin Hood, serija. 11.00 Beverly Hills 90210, serija. 11.45 Confetti tivi. 12.45 Formula 1, VN Italije, prosti trening, prenos. 14.05 Triple Z, risana serija. 14.30 Pinky, Elmyra in Brain, risana serija. 14.55 Felicity, serija. 15.40 Beverly Hills 90210, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z Bel - Aira, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.30 Prijatelji, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.10 White Squall: peklenski vihar, pustolovski, 1996 (Jeff Bridges, r: Ridley Scott). 23.15 Platoon, Vod, vojna drama, 1986. 1.05 Ameriški nogomet, magazin. 1.35 Queimada, pustolovski, 1969 (Marlon Brando). 3.40 Hudi~evo vaš, ktiminalka, 1967.

AVSTRIJA 2

6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Dolina kraljev, pustolovski film, 1954. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1351). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Stari, krimi serija. 21.20 Naša nova Evropa: možnosti, strahovi, prihodnost, dokumentarec. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.10 V imenu zakona, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Nogomet, avstrijska liga. 0.45 Susan, serija. 1.10 Zlata dekleta, serija. 1.35 Pogledi s strani. 1.40 Naša nova Evropa: možnosti, strahovi, prihodnost, dokumentarec. 2.25 Modern times, magazin. 3.00 V imenu zakona, serija. 3.45 Dobrodošli v Avstriji.

SATELITSKA TV

SAT 1

5.30 Zajtrk ob televizij. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Kviz. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici, bulevarski magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Star Trek - Voyager, zf serija, 2001. 21.15 Ura resnice, show, nova nadaljkevanja (Christian Cle-rici). 22.15 Mirkomania (Mirko Non~ev). 22.45 Debeluh in Belgijec. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 No~. 0.35 Frasier. 1.05 Star Trek

- Naslednje stoletje, pon. 1.55 Nakupovanje, pon.

RTL

6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 med nami. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 OP kli~e dr. Brucknerja 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Radijski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti. 16.00 Mladinsko sodi-š~e, sodnica Ruth Herz). 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1679). 18.00 Dober ve~er 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi (2314). 20.15 Kdo bo milijonar, 43 novih nadaljevanj. 21.15 Moj življenje in jaz, serija. 21.45 Ritin svet. 22.15 7 dni - 7 glav. 23.15 Petkova no~. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Varuška. 1.30 Mož v sebi. 1.55 Moje življenje in jaz, pon. 2.25 Ritin svet. 2.50 Polno~ni žurnal.

RTL 2

6.00 Otroški program. 8.50 Vsi skupaj - vsak zase. 9.20 Najlepša leta. 9.45 Princ z Bel - Aira. 10.10 Radijska postaja. 10.40 King of Queens, serija. 11.05 Polna hiša. 11.35 Prijazna hiša. 12.00 Otroški program. 17.00 Vsi skupaj - vsak zase, serija. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Princ z Bel - Aira. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Dragon Ball 7, risana serija. 20.00 Poro~ila. 20.15 Space Jeam, fantazijska komedija, 1996 (Micahel Jordan, Wayne Knight). 22.00 Assassins - Morilec, akcijski triler, 1995 (Antonio Bandersa, Sylvester Stallone). 0.30 Assassins - Morilec, pon. filma. 2.55 No~ne fantazije.

Sobota, 15. september

SLOVENIJA 1

8.00 Odmevi # 8.30 Zgodbe iz školjke 9.00 Radovedni Taček: Tek 9.15 Na liniji, oddaja za mlade 9.50 Oddaja za otroke

10.20 Kino Kekec: Flandrijski pes, belgijski film

12.00 Tednik, ponovitev #

13.00 Poročila #

13.15 Mostovi, ponovitev

14.20 Pod Piramido, oddaja TV Maribor

14.55 Tu{, ponovitev filma

16.30 Poro~ila #

16.45 Pika Nogavi~ka, risana nanizanka, 19/26 # 17.10 Carski sel, risana nanizanka, 19/26 17.30 Risanka

17.45 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.10 Ozare

18.15 Novi raziskovalci, dokumentarna serija, 13/13

18.45 Risanka

19.00 Danes #

19.05 Utrip

19.30 Dnevnik #

20.00 Vrti~karji, nadaljevanka #

20.30 Shirley Valentine, angleško - ameriški film

22.15 Obiskali smo..., francoska dokumentarna serija, 1/17

22.45 Poročila #

23.20 Sopranovi, ameri{ka nadaljevanka, 1/13 0.10 Komedija po italijansko, francoska dokum. oddaja 1.05 Novi raziskovalci, ponovitev

SLOVENIJA 2

8.00 Vremenska panorama

10.10 TV prodaja

10.40 Videospotnice

11.10 Caroline v velemestu, nanizanka

11.35 Jasno in glasno: Spolno nadlegovanje, kontakt. oddaja

13.05 D. Kova~evi~: Balkanski {pijon, posn. predstave

14.50 Koncert Vilija Resnika

15.55 EP v odbojki (m), polfinale, prenos iz Ostrave

18.00 SP v jadranju v razredu 470, reportaža Iz Kopra

18.30 Evrogol

19.30 VIdeospotnIce

20.05 G. RossInl: Priložnost dela tatu, posnetek

21.35 Praksa, nanizanka, 49. epizoda

22.20 SP v jadranju v razredu 470, reportaža Iz Kopra

22.50 Sobotna noč

0.50 VIdeospotnIce, ponovitev

POP TV

8.00 TV prodaja

8.30 Slonček Benjamin, risanka

9.00 panda JIn JIn, risanka

9.30 Črni pirat, risanka

10.00 Možje v črnem, risanka

10.30 Godzila, risanka

11.00 Zverinice, risanka

11.30 HroščeborgI, 13. del serije

12.00 Mladi Herkul, 13. del serije

12.30 Brata, 21. del humor. nanizanke

13.00 Formula 1, prenos treninga

14.00 Preverjeno, ponovitev

14.50 Zakon v Los Angelesu, 81. del nanizanke

15.30 Prva Izdaja, 12. del nanizanke

16.30 Otroški zdravnik, 15. del nanizanke

17.30 Otrok ostane, ameriški film

19.15 24 ur

20.00 Lepo je biti milijonar

21.10 Sobotni filmski hit: Tistega ~arobnega dne,

ameriški film

23.10 Michael, ameriški film

1.00 24 ur, ponovitev

KANAL A

8.30 TV prodaja

9.00 Čarovnice, ponovitev

9.55 Izganjalka vampirjev, ponovitev

11.00 Ljubezen In spletke, 3. del nanizanke

11.30 Pop'n'Roll, glasbena oddaja

12.30 Divja Amerika, 2. del dokumentarne oddaje

13.30 Hiti počasi, ameriški film

15.25 Mestece Angel, nadaljevanka, 2/6

16.25 Matlock, 2. del nanizanke

17.20 Mesto greha, 2. del nanizanke

18.15 Policijska zgodba: Morilci policistov, ameriški film

20.00 Lov za zakladom, 21. del nanizanke

20.55 Sheena, kraljica džungle, 21. del nanizanke

21.50 Preganjalci, ameriški film

TROJKA

9.00 TV prodaja 10.00 Jukebox, ponovitev 11.30 Iz domače skrinje, ponovitev 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Info 16.00 Inline hokej 16.30 Jana

17.30 SQ Jam, glasbene lestvice 18.30 SpIdI In Gogi show 19.30 Razvoj avtomobilizma 20.00 Ptujskih pet s prijatelji, koncert 22.00 Predstavlja se - Naklo 23.00 Videalisti 0.00 VIdeostranI

HTV 1

07.30 TV spored. 07.35 TV koledar. 07.45 Novice. 07.50 Pandora In Holandez, ameriški film. 09.55 TV spored. 10.00 Novice. 10.05 Otroški program. 12.00 Opoldanske novice. 12.15 TV koledar. 12.25 TV spored. 12.30 Glasbeno - dokumentarna oddaja. 13.00 Prizma, magazin. 13.55 Novice. 14.05 Oprah Show (296). 14.50 Naravni darovi. 15.40 Zlata dekleta, humor. serija (70/180). 16.10 Krhko srce, serija (2/4). 17.00 SOS - potrebujejo nas, dokumentarni film. 17.30 FIlm. 19.30 Dnevnik. 20.10 Redovnice nastopajo 2, ameriški film. 22.00 Moške svinje, humor. serija (16/42). 22.25 TV leksikon. 22.30 Novice. 22.40 Les grands enfants, mini - serija. 01.40 Rainbow Drive, am. film. 03.10 V gozdnem jezeru, am. film. 04.40 Policija, serija. 05.05 Svet zabave. 05.35 Največje romance 20. stoletja. 06.05 Čas je za jazz.

HTV 2

09.00 TV vodič. 13.25 TV spored. 13.30 Hišni ljubimci. 14.15 S polnimi jadri. 15.15 Pustolovščine, risana serija (10/12). 15.40 Čarovnija, serija. 19.05 SmrkcI, risanka. 19.29 TV spored. 19.30 Policija, serija. 19.55 TV Izložba. 20.10 Najve~je romance 20. stoletja. 20.40 Svet zabave. 21.10 Novice. 21.20 Glasbena oddaja. 22.50 Dela svetovnih muzejev.

HTV 3

17.35 TEST. 17.50 TV razpored. 17.55 Tunis: Sredozemske igre. 18.25 Tunis: Sredozemske igre - finale nogometa, pr. 20.20 2.4 otroka VII., humor. serija (6/7). 20.50 Cosbyjev show VI. (23/26). 21.15 Simpsonovi, serija (23/25). 21.40 Na zdravje!, humor. serija (48/53). 22.05 Sport danes. 22.25 Casting, španski film. 23.55 Hrvaški glasbeni program. 00.35 Tunis: Sredozemske igre.

AVSTRIJA 1

6.20 Čebeliva Maja, risana serija, otroški program. 9.00 Twipsy, risana serija. 9.25 Confetti tivi, otroški program. 11.10 Disneyjev festival, klasične risanke. 12.05 Drew Carey, serija. 12.25 Življenje in jaz, serija. 12.45 Formula 1, VN Italije, kvalifikacijski trening, prenos. 14.30 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 15.15 Sab-rina, serija. 15.40 Roswell, serija. 16.25 Beverly Hills 90210, serija. 17.05 Sam svoj mojster, serija. 17.30 sam svoj mojster, serija. 18.00 Ekstremno, magazin. 18.00 Nogomet, avstrijska liga. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.10 Show za milijone, kviz. 22.05 Reševanje vojaka Ryana, vonja drama, 1998. 0.45 Telefon, triler, 1977. 2.25 Platoon, vojna drama, 1986. 4.15 O3 Austria Top 40.

AVSTRIJA 2

6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Črni lepotec, pustolovski film, 1971. 10.55 San-dokan, pustolovski film, 1963. 12.45 Zakladi sveta, dokumentarec. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Brez strahu pred velikimi živalmi, komedija, 1953. 14.30 Freddy in milijonar, komedija, 1961. 16.00 Podobe Avstrije. 16.25 Alpe - Donava - Jadran, magazin. 16.55 Religije sveta: Aborigini. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo, magazin. 17.35 Živalski magazin. 17.55 Konflikti, magazin. 18.25 Bingo, igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Greh angelov, triler, 1998. 21.40 Čas v sliki. 21.45 Klinika pod palmami (2), drama, 1995. 23.15 Čas v sliki. 23.20 Krčma ob Temzi, kriminalka, 1962. 0.50 TV kuhinja. 1.15 Alpe - Donava - Jadran, magazin. 1.45 Pogled v deželo. 2.15 Živalski magazin. 2.35 Pogledi s strani. 2.40 Konflikti, magazin. 3.10 Brez strahu pred velikimi živalmi, komedija, 1953.

SATELITSKA TV

SAT 1

5.55 Kviz, pon. 6.25 V bliskavici, pon. 7.00 Otroški program. 10.40 Tiny Toon. 11.10 Kremenčkovi. 11.35 Zajček Bunny. 12.05 Oreščki. 12.35 Sosedje. 13.00 Pravi ghostbusterji. 13.30 Alf. 14.00 Možje v belem, zdravniška serija. 15.00 Sam proti prihodnosti. 16.00 Družinsko pravo, serija. 17.00 Res je. 18.00 Bodo Bach. 18.30 Poročila. 19.00 Nogomet, nemška liga. 20.15 V zadevi Henry, melodrama, 1991. 22.20 Šaljive novice. 23.20 Šaljive novice. 0.20 Brat, potrebujem tvojo kri, krimi drama, 1996. 2.05 Sam proti prihodnosti. 2.55 Družinsko pravo, pon. 3.45 Natalie IV, pon.

RTL

5.50 Power Rangers. 6.15 Otroški program. 11.00 Formula 1 VN Italije, prosti trening v Monzi. 11.55 Nogomet. 12.45 Formula 1 - kv. trening v Monzi, prenos. 14.30 Divja sedemdeseta. 15.00 Beverly Hills, 90210. 15.55 Team Knight Rider. 16.50 A-Team. 17.45 Top of the Pops, glasbeni show. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, vikend. 20.15 Kdo bo milijonar. 21.15 Kviz 21. 22.15 Ko jagenjčki obmolknejo, psihološki triler, 1991. 0.30 South Prk. 0.55 7 dni - 7 glav.

I.40 Divja sedemdeseta. 2.10 Modro jeklo, psihološki triler, 1990. 3.50 Top of the Pops.

RTL 2

6.00 Vodne podgane - Pristaniški policaji. 6.40 Novo v kinu. 7.05 Prisrčna gospodinja. 7.30 Girl Power. 8.20 Princ z Bel

- Aira. 8.45 Najlepša leta, pon. 9.10 Vsi skupaj - vsak zase, pon. 9.40 Bravo TV, pon. 10.55 Neupogljivo srce, vestern, 1995 (Sheryl Lee). 12.35 Highlander, serija. 13.35 Sliders, serija. 14.30 F/X. 15.30 Space Jam, fantazijska kom., 1996, pon. 17.05 L.A. Heat, krimi serija, 1996. 18.05 Walker, teksaški ranger. 20.00 Poročila. 20.15 Blink, trenutki smrti, triler, 1994. 22.15 Redakcija special. 23.05 Zobozdravnik 2, grozljivka 1998. 1.00 Deadly Instinct, pošast iz vesolja, zf triler, 1997. 2.50 Nočne fantazije.

PRO 7

5.55 Baldy Man. 6.15 Samo ti, komedija, 1992. 7.40 Road Rovers. 8.00 Dragon Flyz. 8.25 Ace Ventura. 8.50 Mega Man. 9.20 Otroški program. 9.45 Čarovnik. 10.10 Robocop Alpha Commando. 10.35 Batman in Robin. 11.05 Extreme Ghostbusters, akcijski, 1997. 11.30 Christ Colorado. 12.00 Kurja polt, serija. 12.20 Dvojčici, serija. 12.50 Prijazna družina. 13.15 Prijazna družina. 13.45 Dharma in Greg. 14.15 Prijatelji. 14.40 Will in Grace, serija, 15.05 Futurama, serija. 15.35 Sabrina. 16.05 Dawson's Creek, Simpatije. 17.00 Roswell, serija. 17.55 Veliki koncert v Koelnu: Robbie Williams. 19.00 Pogovor. 19.30 MAX TV, magazin. 19.55 Poročila. 20.15 Ona je prava, komedija, 1996. 22.15 Reševanje vojaka Ryana, vojna drama, 1998 (Tom Hanks, Tom Sizemore). 1.25 Homerun, drama, 1994. 3.25 Družina sovraštva, triler, 1997. 4.55 Dawson's Creek.

EUROSPORT

8.30 Nori športi, pon. 9.30 Kolesarstvo, pon. 10.30 Jahanje, pon. 11.30 Motociklizem. 12.30 Nogomet, kvalifikacije za SP 14.30 Motorsport - formula 3000, prenos. 16.00 Motociklizem, Magny Cours, prenos. 16.45 Kolesarstvo, po Španiji, 8. etapa: Reinosa - Alto Cruz de la Demanda, prenos. 17.30 Motociklizem, prenos. 19.00 Odbojka - EP v Ostravi, drugi polfinale moških, prenos. 20.30 Odbojka - EP - prvi polfinale, moški, prenos. 21.00 Motociklizem, Magny Cours, prenos. 22.00 Boks: Pedro Miranda

- Boris Sinitsin. 23.45 Športna poročila. 0.00 Motociklizem. 0.30 Tenis - ATP turnir v Taškentu, polfinale. 1.45 Športna poročila.

DŠF

5.00 Jutranji program. 9.00 speed Zone, pon. 9.15 World Soccer. 9.45 Baseball Max. 10.15 Ameriški nogomet. 10.45 Nogomet.

II.45 Normal, magazin. 12.15 Pogovor o nogometu. 13.15 Nogomet. 14.15 Nogometni magazin. 14.30 Motorsport. 16.230 Auto-magazin. 17.30 Šport po svetu. 18.00 Nogomet. 19.00 Formula 1

- VN Italije - kv. trening v Monzi. 20.00 Rally, magazin. 21.00 Auto-magazin, pon. 22.00 Stoke. 22.45 Snowboard. 23.15 Wrestling. 2.15 Monster Trucks. 3.00 Nočni show. 3.30 Lumberjack.

3 SAT

7.00 La Vita Italiana, italijanščina za turiste (5), dokumentarec. 7.30 Avec plaisir, tečaj francoščine (15). 8.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Alpe - Donava - Jadran, magazin. 10.45 Tuja domovina. 11.15 Report, magazin. 12.00 Priti na žival (5) dokumentarec. 12.15 Hubert von Goisern (2), posn. 13.00 Na koncertu: Sting - Brand New Day, posnetek. 14.00 Novo, magazin. 14.30 Feuerstein v Mehiki, reportaža. 15.15 Ženska stvar, magazin. 15.40 Pogovor z dr. Michaelom Friedmannom. 15.55 Zadnja priložnost za ljubezen, drama, 1996. 17.30 Nasveti: dom. 18.00 Boljšji trg na Aac-henskem trgu, reportaža. 18.30 Gozdovi divjačine, dokumentarec. 19.00 Danes. 19.20 Dunajski Gasometri - novo središče v industrijskih spomenikih, dokumentarec. 20.00 Dnevnik. 20.15 Sinfoni-čni orkester WDR, prenos iz Kolnske filharmonije. 22.10 Classic night 2000, posnetek koncerta. 23.40 Bulevar Bio, pogovor. 0.40 Pogledi s strani, revija. 1.05 Športni studio. 2.20 JazzBaltica 2001 : Steve Turre Quintett, posnetek koncerta. 3.35 Dunajski Gasometri

- novo središče v industrijskih spomenikih, dokumentarec.

Nedelja, 16. september

SLOVENIJA 1

8.00 Živ žav: Telebajski; Mumini; Mali leteči medvedki

9.55 Promenadni koncert z orkestrom Slovenske policije

10.30 Med valovi, oddaja TV Koper

11.00 Dnevnik velikih mačk, pz. serija, 2/10 #

11.25 Ozare, ponovitev

11.30 Obzorja duha #

12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor

13.00 Poročila #

13.10 Zdravnik v hiši, angleški film

14.35 Pod žgočim soncem, nadaljevanka, 1/6

15.25 Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi

15.55 Lingo, TV igrica #

16.30 Poročila #

16.45 Vsakdanjik in praznik

17.35 Alpe - Donava - Jadran: Celovec in Gorica

18.05 Življenje slovenskih vasi: Krkavče

18.35 Risanka

18.45 Žrebanje lota

19.00 Danes #

19.05 Zrcalo tedna

19.30 Dnevnik #

20.00 Dvestoti Zoom, ponovitev #

21.45 Pod preprogo: Dr. Dimitrij Rupel

22.40 Poročila #

23.05 Zgodbe o knjigah

23.15 Sreča, ameriški film

1.30 Življenje slovenskih vasi: Krkavče, ponovitev

SLOVENIJA 2

8.00 Vremenska panorama

9.15 Videospotnice

9.50 Veliko pričakovanje, nadaljevanka

10.35 Obljubljena dežela, nanizanka

11.20 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski

11.50 Imago Sloveniae: Zbor akademije za glasbo

13.00 300 let Slovenske filharmonije, glasbeno dokum. oddaja

13.55 Otvoritev jubilejne sezone orkestra Slovenske filharmonije

15.55 Vrt gospodične Flore, dokumentarna oddaja

16.10 Športni film

17.10 Tekmovanje v kick boksu: Tomaž Baruda

17.55 EP v odbojki (m), finale, prenos iz Ostrave

20.00 Pearl Harbor - sedem vidikov kljubovanja, ameriška

dokumentarna oddaja

20.50 Murphy Brown, nanizanka, 13/24

21.15 Homo turisticus

21.50 Končnica

22.50 SP v jadranju v razredu 470, reportaža iz Kopra

23.20 Kurt Jooss: Zelena miza, balet v izvedbi Joffrey ballet

23.55 Videospotnice

POP TV

8.30 Slonček Benjamin, risanka

9.00 Panda Jin Jin, risanka

9.30 Črni pirat, risanka

10.00 Možje v črnem, risanka

10.30 Godzila, risanka

11.00 Zverinice, risanka

11.30 Hroščeborgi, 14. del serije

12.00 Mladi Herkul, 14. del serije

12.30 Brata, zadnji del humor. nanizanke

13.00 Skoraj popolni par, 7. del humor. nanizanke

13.30 Formula 1: Monza, prenos dirke za VN Italije

16.00 Otroci ne lažejo, humoristična oddaja

16.30 Gorski zdravnik, 15. del nanizanke

17.30 Ljubezen in umor, ameriški film

19.15 24 ur

20.00 Lepo je biti milijonar

21.30 Športna scena

22.15 Za masko, ameriški film

0.00 24 ur, ponovitev

KANAL A

8.30 TV prodaja

9.00 Beverly Hills, ponovitev

9.55 Melrose Place, ponovitev

11.00 Ljubezen in spletke, 4. del nadaljevanke

11.30 Mesto angelov, 11. del nanizanke

12.30 Divjina, 2. del dokumentarne oddaje

13.30 Ljubezen v senci, ameriški film

15.20 Slavne zvezde, 2. del dokumentarne serije

16.15 Felicity, 14. del nanizanke

17.10 Beverly Hills, 3. del nadaljevanke

18.05 Melrose Place, 3. del nadaljevanke

19.00 Pop'n'Roll, glasbena oddaja

20.00 Lov za zakladom, zadnji del nanizanke

20.55 Sheena, kraljica džungle, zadnji del nanizanke

21.50 Polja smrti, ameriški film

TROJKA

9.00 SQ Jam, ponovitev 10.00 Spidi in Gogi show, ponovitev 11.00 Naš vrt

11.30 Najlepša dekleta Hawaiian Tropica, ponovitev 12.00 Ježek Show, glasbeni izbor 13.00 Vera in čas

13.30 Ptujskih pet s prijatelji, koncert 15.00 Čestitke iz domače skrinje 16.30 Sijaj, ponovitev 17.30 Avtodrom

18.00 Lutkovno gledališče Ljubljana, reportaža

18.30 Štiri tačke

19.00 TV razglednica

19.30 Knjiga, ponovitev

20.00 Reporter X

20.30 Avto šou

21.00 Ježek Show, glasbeni izbor 22.00 Čestitke iz domače skrinje, ponovitev 23.30 Glasba 0.00 Videostrani

HTV 1

07.35 TV spored. 07.40 TV koledar. 07.50 Novice. 07.55 Otroški program. 10.10 TV spored. 10.15 Pomnjenje ljudi. 10.45 Portret cerkve in mesta. 11.00 Sveta maša, prenos. 12.00 Opoldanske novice. 12.15 TV koledar. 12.25 TV spored. 12.30 Darovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 13.55 TV spored. 14.00 Simone de Beauvoir, dokum. film. 14.55 Zlata dekleta, humor. serija. 15.20 Novice. 15.30 National Geographic. 16.35 Hotel Grand 2., serija. 17.30 Sunset Limousine, ameriški film. 19.05 Risanka. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik 20.05 Prosilci in sinovi, dramska serija (12/13). 21.10 Končna odločitev, ameriški film. 23.25 Madiganovi, humoristična serija (9/12). 23.55 TV leksikon 00.00 Novice. 00.10 Policija, serija. 00.40 Hotel Grand 2., serija (8/10). 01.30 Ksena - bojevniška princesa 2., serija (4/24). 02.15 National Geographic (4/27). 03.10 Dela svetovnih muzejev. 03.20 Michelangelo Antonioni, it. dokumentarni film.04.15 Noč, it. film. 06.10 Mesečina.

HTV 2

07.00 TEST 07.15 TV spored. 07.20 Policija, serija. 09.25 Naša dežela, serija. 13.40 Les grands enfants, mini-serija. 16.40 Grim-move pripovedke, serija. 17.10 Briljanteen. 17.40 Policija, serija. 18.30 Ksena - bojevniška princesa 2., serija (4/24). 19.15 TV izložba. 19.29 TV spored. 19.30 Policija, serija. 19.55 TV izložba. 20.10 Potovanja: Zimbabwe. 21.05 Novice. 21.15 Mesečina. 22.05 Michelangelo Antonioni, it. dokum. film. 23.00 Noč, it. film. 00.55 Dela svetovnih muzejev.

HTV 3

13.25 TEST. 13.40 TV spored. 13.45 Monza: Formula 1 za VN Italije, pr. 16.00 Nogomet: Magazin. 16.55 Tunis: Sredozemske igre. 18.25 TV spored. 18.30 Športni program. 20.30 Nogometna liga. 22.25 Šport danes. 22.45 Vesoljski otok 1, serija. 23.30 TOP DJ MAG. 00.30 Hrvaški glasbeni program.

AVSTRIJA 1

6.00 Confetti tivi, otroški program. 7.15 Disneyjev festival, klasične risanke. 8.35 Confetti tivi, otroški program. 9.15 Formula 1, ogrevanje, prenos. 10.35 Disneyjev festival, klasične risanke. 12.00 Nogomet, magazin lige prvakov. 12.30 Šport. 13.00 Formula 1, VN Italije, prenos dirke. 16.00 Nogomet, avstrijska liga: Sturm - Rapid, prenos. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Izvirni strah, kriminalka, 1996. 22.20 Columbo: Kandidat za zločin, kriminalka, 1973. 23.55 Kraj zločina: Nesreča na morju, kriminalka. 1.25 Reševanje vojaka Ryana, vojna drama, 1998. 4.00 Telefon, triler, 1977.

AVSTRIJA 2

6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Hair, nastajanje musicala, dokumentarec. 9.35 O velikih in malih zbiralcih, dokumentarec. 10.05 Glasba s svilene ceste, posnetek. 10.30 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina, magazin. 14.00 Pogledi s strani, revija. 14.20 Univerzum: Lech - zadnja divja reka, dokumentarec. 15.05 Policijska postaja 1, serija. 15.30 80 let Gradiščanske - praznik najmlajše avstrijske zvezne dežele, posnetek. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše življenje, magazin. 18.00 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Sanjska ladja: Argentina, serija. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Poletni pogovori: dr. Wolfgang Schussel. 22.55 Umetnost igranja dirigiranja, dokumentarec. 23.45 Čas v sliki. 23.50 Trojna poroka, komedija, 1996. 1.20 Kulturni tednik. 1.50 Lepše življenje. 2.40 Pogledi s strani, revija. 3.00 Pogledi s strani.

SATELITSKA TV

SAT 1

6.30 Na ostrini noža, serija, 1992 (5). 8.10 Weck Up, jutranji magazin. 9.10 Šaljive novice. 10.10 Rt maščevanja, kriminalka, 1997. 12.05 Klinika Rosenau. 13.05 Park Hotel Stern. 14.05 Pensacola, Zlata krila, akcijska serija, 1999. 15.00 J.A.G. 16.00 Star Trek -Voyager. 17.00 Farscape - Pogrešani v vesolju, zf serija. 18.00 V bliskavici, magazin. 18.30 Poročila. 19.00 Nogomet. 20.15 Antonia, dvodelna melodrama, 1. del, 2000. 22.15 Neumni nemški prestopniki. 22.45 Planetopia, znanstveni magazin. 23.30 News & Stories. 0.25 Kaliber 45, krimi serija, 1997. 1.25 Pensacola, pon. 2.10 Farscape, pon. 3.00 Rt maščevanja, pon. kriminalke.

RTL

5.30 Otroški program. 8.40 Trgovina. 9.15 Formula 1 - VN Italije, ogrevanje. 10.20 A-Team. 12.10 Team Knight Rider. 13.00 Formula 1 - VN Italije, odštevanje, prenos. 14.00 Formula 1 - VN Italije, start dirke v Monzi, prenos. 15.45 Formula 1 - VN Italije, povzetek. 16.50 Robin Hood, serija, 1999. 17.45 Exclusiv, vikend. 18.45 Poročila. 19.10 Klic v sili. 20.15 Lažnivec, lažnivec, komedija, 1997. 22.00 Spiegel TV, magazin. 22.45 Ko pozvonijo izterjevalci, 1/3. 23.20 South Park, pon. 23.55 Prime Time. 0.15 A-Team, pon. 1.05 Robin Hood, pon. 1.50 Lažnivec, pon. 3.15 Oliver Geissen Show.

RTL 2

6.00 Highlander, pon. 6.45 Sliders, pon. 7.30 Countdown pon. 8.15 Buffalovo dekle, dvodelni vestern, 1995. 11.55 Popstars, pon. 13.35 Nazaj iz onostranstva, komedija, 1987. 15.20 Milka on Tour. 15.35 Bravo TV, mlad. magazin. 17.00 Halo. 18.15 Čudoviti svet neumnosti. 19.00 X-Factor - Nepojmljivi. 20.00 Poročila. 20.15 Pop zvezde. 21.20 Brodolom. 22.20 Ladja ljubezni, dokum., 2001. 23.20 Redakcija special: najprej avto potem žena. 0.25 Electric Blue. 1.25 Nočne fantazije. 4.30 Countdown X - Alarm v vesolju.

PRO 7

6.20 Dvojčici. 6.40 Cosby & Kids. 7.00 Dennis. 7.30 Neskončna zgodba. 7.50 Inšpektor Gadget. 8.15 Sindbadove pustolovščine. 8.45 Sylvester in Tweety. 9.10 Pinky & Brain. 9.35 Otroški program. 10.00 Futurama. 10.25 CinemaxX TV. 11.15 Življenje na robu. 12.10 Viper, serija. 13.05 Largo Winch - Nevarna dediščina. 14.05 Ona je pravqa, pon. komedije, 1996. 15.45 Poletje s Tomom Sawyerjem, pustolovski, 1997. 17.25 Katastrofalni let 243, triler, 1989. 18.55 Čudežni svet, doku. serija. 19.55 Poročila. 20.15 Vzhajajoče sonca, triler, 1993. 22.50 Focus TV. 23.50 Pale Saints - Zmenek z usodo, triler, 1997. 1.30 Lion Strike - Levja pest, akcijski, 1994. 2.55 Largo Winch, pon. 3.45 Viper, pon.

EUROSPORT

8.30 Motociklizem. 9.00 AdNatura, pon. 10.00 Motociklizem, Magny Cours, prenos. 11.00 Atletika, prenos. 12.30 Motociklizem, prenos. 13.00 Motokros, 250 ccm, prenos. 14.00 Motociklizem. Magny Cours, prenos. 15.15 Kolesarstvo, po Španiji, 9. etapa: Logrono - Saragossa, prenos. 17.30 Cart, FedEx prvesntvo. 19.00 odbojka - EP v Ostravi, finale, moški, prenos. 21.00 Športne novice. 21.15 Motosport, Nascar. 22.00 Motorsport. 23.00 Športna poročila. 23.15 WATTS. 23.45 Tenis, finale. 1.00 Športna poročila.

dsf

6.00 Jutranji program. 7.00 Potovalni magazin, pon. 8.45 Nogomet, 2. liga. 9.45 Nogomet. 11.00 Pogovor o nogometu. 13.00 Nogomet. 14.15 DSF reportaže. 14.45 Šport po svetu. 15.00 Top10, motorsport. 17.00 Nogometni magazin. 17.30 Nogomet.18.45 DSF reportaže. 19.15 Automagazin. 20.15 Formula 1 - VN Italije, povzetek dirke. 21.15 Overtime, hokejski magazin. 21.45 Nogomet. 22.45 LaOla, mednarodni nogomet. 23.30 Boks: ThomasUlrich -Glencaffe Johnson. 0.30 Beach Clash. 1.15 Nočni program.

3 SAT

7.15 Raziskave, pogovor. 8.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Lirika za vse. 9.15 Bella Musica. 10.00 Seznam uspešnic, magazin. 11.00 Na strehi svetadokum. 11.45 Ra, dokum. 12.45 Moja slikovna zgodba. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Pregled tedna. 13.30 100 nemških let, dokum. 14.00 Berlisnka srečanja, pogovor. 14.45 Tukaj. 15.00 Avstrijska Železna cesta (4), dokum. 15.30 Boks (1), dokum. 16.00 Hitec, magazin. 16.30 Skrivnosti zgodovine, dokum. 17.10 Papagaji, dokum. 17.30 Nasveti domačega zdravnika. 18.00 Dnevnik. 18.15 Razgled, magazin. 19.00 Dnevnik. 19.10 Koll, pogovor. 20.00 Dnevnik. 20.15 20 dni v 20. stoletju, dokum. 21.00 Zakladi sveta: Taxila, dokum. 21.15 Balkan: Vsi smo sosedje, dokum. 22.10 Balkan, dokum. 22.55 Balkan, dokum. 23.10 Komisar, serija. 0.10 Dobrodošli v Los Angelesu, drama, 1976. 1.50 Halo Avstrija. 2.55 Berlinska srečanja, pogovor. 3.10 Nasveti domačega zdravnika.

Ponedeljek, 17. september

SLOVENIJA 1

8.00 Utrip #

8.20 Zrcalo tedna #

8.40 Pod Piramido, oddaja TV Maribor

9.10 [krati, otro{ka oddaja

9.30 Oddaja za otroke

9.45 Enciklopedija znanja

10.00 Srečanja z živalmi, pz. serija, 3/10 #

10.25 Slovenski pesniki in pisatelji: Slavko Grum

10.50 Odkrivajmo znanost: Skrita obzorja, 9/10

11.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor

11.45 Novi raziskovalci, dokumentarna serija, 13/13 #

12.15 Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi

13.00 Poročila #

13.10 Vremenska panorama

13.25 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor

14.15 Polnočni klub

15.25 Pisave

15.55 Dober dan, Koro{ka

16.30 Poročila #

16.45 Tomažev svet, oddaja za otroke, 12/12 #

16.50 Telebajski, 44. oddaje

17.15 Radovedni Taček: Prireditev

17.45 Dober večer #

18.35 Žrebanje 3x3 plus 6

18.40 Risanka

19.00 Kronika #

19.30 Dnevnik #

20.00 Klinika pod palmami, nanizanka, 9/12

21.00 Gore in ljudje #

22.00 Odmevi #

22.50 Branja

22.55 Brez reza

23.55 Dober večer, ponovitev

SLOVENIJA 2

8.00 Vremenska panorama

10.30 Vremenska panorama

15.10 TV prodaja

15.40 Videospotnice, ponovitev

16.15 Kočevski pragozd, dokumentarna oddaja

16.35 Medved, dokumentarna oddaja

17.00 Komisar Rex, nanizanka, 19/30

18.00 Tele M, oddaja TV Maribor

18.30 [tafeta mladosti

19.30 Videospotnice

20.05 Gospodarski izzivi

20.35 Parada plesa

21.05 Studio City

22.05 Obzorja, poljudnoznanstvena serija, 5/6

22.55 SP v jadranju v razredu 470, reportaža iz Kopra

23.25 Brane Rončel izza odra

0.50 Videospotnice, ponovitev

POP TV

9.00 Oprah show, ponovitev

10.00 Vse za poljub, ponovitev

10.55 Črni biser, ponovitev

11.50 Obala ljubezni, ponovitev

13.10 [portna scena, ponovitev

14.05 Zakon v Los Angelesu, 82. del nanizanke

15.30 Oprah show, pogovorna oddaja

16.25 Obala ljubezni, 125. del nadaljevanke

17.20 Črni biser, 121. del nadaljevanke

18.15 Vse za poljub, 78. del nadaljevanke

19.15 24 ur

20.00 Dober dan (V.), 1. del slovenske nanizanke

20.55 Sedma nebesa, 3. del nanizanke

21.50 Urgenca (VII.), 1. del ameri{ke nanizanke

22.40 Zlata krila, 12. del nanizanke

23.30 M.A.S.H., 2. del humor. nanizanke

0.00 24 ur, ponovitev

KANAL A

10.00 Mladenič v modrem, 136. del nanizanke

11.20 Ricki Lake, ponovitev

12.15 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo

13.15 Skrita kamera

14.15 Zvezdne steze: Voyager, 23. del nanizanke

15.15 Princ z Bel Aira, 7. del humor. nanizanke

15.45 Lepi časi, 9. del nanizanke

16.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja

17.35 Tretji kamen od sonca, 11. del humor. nanizanke

18.05 Cosby, 11. del humor. nanizanke

18.35 Varu{ka, 11. del humor. nanizanke

19.05 VlfP 14. del nanizanke

20.00 Superfilm: Ona je prava, ameri{ki film

21.40 Will in Grace, 9. del humor. nanizanke

22.10 Tretji kamen od sonca, 17. del humor. nanizanke

22.40 Noro zaljubljena, 9. del humor. nanizanke

23.10 Seinfeld, 20. del humor. nanizanke

23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev

TROJKA

11.00 Iz domače skrinje, ponovitev 12.45 Videalisti

13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Motor Show Report 17.45 Na{ vrt 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Videalisti 20.00 Popotovanja z Janinom 21.00 TV razglednica 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.05 Jukebox, ponovitev 1.35 Videostrani

HTV 1

06.55 TV spored. 07.00 Dobro jutro, Hrvaška. 09.00 TV spored. 09.05 Dokumentarni film. 09.45 TV koledar. 09.55 Novice. 10.00 Otvoritev Zagrebškega velesejma, prenos. 11.00 Risanka. 11.25 Nadnaravno - nevidne sposobnosti živali, pz. serija. 12.00 Opoldanske novice. 12.15 TV koledar. 12.25 TV spored. 12.35 Naša dežela, serija (136/150). 13.30 Veronikine skrivnosti, humor. serija (10/22). 13.55 Komisar Rex 2., serija (2/15). 14.45 Divja Amerika. 15.40 Bonanno, serija (5/8). 16.25 Glasba. 16.35 Ogledalce, ogledalce - serija (27/46). 17.00 TV spored. 17.05 Hugo, Tv igrica. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Glas domovine. 18.35 Kolo sreče. 19.00 Kviz. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kamikaze, dokum. film. 21.00 Kirstinine stvari, drama. 21.55 TV leksikon. 22.00 Odmevi. 22.25 Naj jedo hlebce, humor. serija (2/6). 22.50 Pravica za vse 3., serija (8/23). 23.35 Zlata krila, serija (22/22). 00.25 V tišini noči, am. film. 01.55 Policija, serija. 02.20 2.4 otroka VII., humor. serija (7/7). 02.50 Zgodbe Ruth Rendell, serija (6/7).

03.45 Blues Brothers, am. film. 06.15 ČB v barvi.

HTV 2

09.00 TV vodič. 16.45 TV spored. 16.50 Novice za gluhe In naglušne osebe. 16.55 Zakon in red - Oddelek za žrtve 2., serija (4/22). 17.40 Naša dežela, serija (136/150). 18.30 Panorama. 19.00 2.4 otroka VII., humor. serija (7/7). 19.29 TV spored. 19.30 Policija, serija. 19.55 TV izložba. 20.10 Čarovnija, serija (45/52). 21.05 Polni krog. 21.25 Zgodbe Ruth Rendell, serija (6/7). 22.15 Film. 23.35 Dela svetovnih muzejev.

HTV 3

19.10 TEST 19.25 TV spored. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Blues Brothers, am. film. 22.45 ČB v barvi. 23.30 Sport danes. 23.40 Hrvaški glasbeni program.

AVSTRIJA 1

6.00 Disneyjev festival, klasične risanke, otro{ki program. 8.10 Divji bratje s {armom, serija. 8.35 Princ z Bel - Aira, serija. 8.55 Sam svoj mojster, serija. 9.20 Sam svoj mojster, serija. 9.40 Felicity, serija. 10.20 Herkul in Sherlock, komedija, 1996. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Grad ugank, kviz. 14.05 Triple Z, risani film. 14.30 Papyrus, serija. 14.55 Mladi Herkul, seija. 15.20 Princ z Bel - Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, ser^^a. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Ellen, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 [port. 20.15 Doc Hollywood, komedija, 1991. 22.00 Krokodil Dundee, pustolovski film, 1986. 23.35 Nikita, serija. 0.15 Plen, serija. 1.00 Buffalo Soliders - Črni vojaki bizoni, vestern, 1997. 2.30 Ple{ko, serija. 2.55 Ameri{ki nogomet: Baltimore - Minnesota, prenos.

AVSTRIJA 2

6.05 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Freddy in milijonar, komedija, 1961. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sjiki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Modrobele zgodbe, serija. 21.05 Tema, magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Prikriti junaki, drama,. 2.00 Pogledi s strani. 2.05 Kraj srečanja kultura. 3.35 Dobrodo{li v Avstriji.

SATELITSKA TV

SAT 1

5.30 Zajtrk ob televiziji. 10.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch, sodni show. 16.00 Star Trek - naslednje stoletje, zf serija. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz. 20.15 Antonia, 2. del melodrame, 2001. 22.15 Rdeča četrt, serija. 23.15 Spiegel TV reportaže: Zlorabe otrok. 23.50 24 ur. 0.20 Noč. 0.40 Star Trek. 1.30 Kviz. 2.00 Nakupovanje doma. 3.00 Franklin.

RTL

6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno devet. 9.30 Moja poroka. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslab{i leti, kviz. 16.00 Mladinsko sodi{če. 17.00 Varu{ka. 17.30 Med nami (1680). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Kdo bo milijonar. 21.15 Za re{etkami

- ženska kaznilnica, serija, 2001. 22.15 Extra, RTL magazin. 23.30 Trend. 0.00 Polnočni žurnal. 0.35 10 pred 11. 1.00 Varu{ka. 1.30 Mož v sebi. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 Nočni žurnal.

RTL 2

5.40 Otro{ki program. 8.50 Trije mo{ki in nobenega otroka. 9.45 Radijska postaja, serija. 10.10 Radijska postaja. 10.40 King of Queens, pon. 11.05 Polna hi{a, pon. 11.35 Prijazna hi{a. 12.00 Otro{ki program. 16.10 Pokemon, risana serija. 16.40 Digimon, risana serija. 17.00 Vsi skupaj - vsak zase. 17.30 Najlep{a leta. 18.00 Princ z Bel - Aira. 18.30 Polna hi{a. 19.00 King of Queens. 19.30 Dragon Ball. 20.00 Poročila. 20.15 Walker, teksa{ki ranger, serija, 1999. 21.15 Brodolom, pustolovski show. 22.10 Exklusiv

- reportaže: Počitnice, zabave, dnevnik. 23.00 Angel teme, grozljivka, 1998. 0.40 Nočne fantazije. 3.50 Vihar čustev, drama, 1987.

PRO 7

6.30 Bulevarski magazin. 7.25 Dharma in Greg. 7.50 Kdo je tu {ef. 8.20 Prijazna družina. 8.50 Pogovor. 9.25 Poletje s Tomom Sawyerjem, pustolovski, 1997, pon. 11.05 Desert Forges, pon. 12.05 Grace, serija. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabirna, serija. 19.00 Sim-psonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Dosjeji X, fantazijska kirmi serija. 21.15 Sedem dni - vrata v čas. 22.15 TV total. 23.15 Komedija. 23.45 Nekako v L.A. 0.15 Seinfeld. 0.40 CinemaxX TV. 1.30 Johnny Bravo. 1.55 Johnny Bravo. 2.20 Johnny Bravo. 2.35 TV total. 3.25 Dosjeji X.

EUROSPORT

8.30 Odbojka, pon. 9.30 Motorsport, Cart. 10.30 Sumo. 11.30 Motorsport, pon. 12.30 Tenis - ATP turnir v Ta{kentu. 13.30 Maraton, pon. 14.30 Odbojka - EP v Ostravi, pon. mo{kega finala. 15.30 Kolesarstvo, dirka po [paniji. 18.00 Eurogoals. 19.30 WATTS, pon. 20.00 Boks. 22.00 Eurogoals, pon. 23.30 [portna poročila. 23.45 Motorsport - Nascar. 0.45 WATTS, pon. 1.15 [portna poročila.

dsf

5.00 Jutranji program. 8.15 Nogomet, 2. liga. 9.30 Pogovor onogometu. 12.00 Speed Zone, pon. 13.00 Nogomet. 14.00 Xapatan.14.30 It's a Knock Out. 15.30 Xapatan. 16.00 Angle{ki-gladiatorji. 17.00 It's a Knock Out. 17.00 [portna poročila.18.30 Nogometni magazin. 19.00 Dvoboj. 19.40 [portna poročila.19.45 Nogomet. 22.30 LaOla, mednarodni nogomet. 23.30 Ameri{kino-gomet. 2.15 Monster Trucks. 3.00 Nočni show.

3 SAT

7.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Dunajski Gasometri

- novo sredi{če v industrijskih spomenikih, dokumentarec. 9.45 Novo, magazin. 10.15 Berlinska srečanja, pogovor. 11.00 Tele akademija. 11.45 B. sreča, pogovor. 12.45 Nedeljski koncert, glasbeni show. 13.30 Lep{e življenje, magazin. 14.15 Zakladi sveta. 14.30 Nasveti: dom. 15.00 Podobe Nemčije. 15.45 Na{a vas Schan-brunn, dokumentarec. 16.30 Čas za branje. 17.00 Umetnost in kič, magazin. 17.30 Podobe Avstrije. 18.00 Ekskluzivno: Frankfurtski borzni posredniki, reportaža. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Dnevnik. 19.20 Čas za kulturo. 20.00 Dnevnik. 20.15 Kamikaze, dokumentarec. 21.00 Poletni opoj in zimsko veselje - svetloba in tema na [vedskem, dokumentarec. 21.30 Fascinacija avto: IAA 2001, reportaža. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Balkan: Z drugačnimi očmi, dokumentarec. 23.00 Moje telo je umetnost - umetnica Maria Abra-movic, dokumentarec. 0.00 Tohuwabohu, skeči. 0.30 Pogledi s strani. 0.35 Deset pred deseto. 1.00 Nano, magazin. 1.30 Čas za kulturo. 2.10 Balkan: Z drugačnimi očmi, dokumentarec. 2.45 Fascinacija avto: IAA 2001, reportaža. 3.15 Umetnost in kič.

Torek, 18. september

SLOVENIJA 1

8.00 Odmevi # 8.30 Mostovi 9.00 Risanka

9.10 Čarobni {olski avtobus, risana nanizanka, 16/39 9.35 Radovedni Taček: Prireditev 9.50 Tomažev svet, oddaja za otroke, 12/12 # 10.00 Lahkih nog naokrog 10.45 Dober večer # 11.35 Naokoli po Nemčiji: Nordernay 12.00 Klinika pod palmami, nanizanka, 9/12 13.00 Poročila # 13.10 Brez reza 14.10 Gore in ljudje

15.05 Komedija po italijansko, dokumentarna oddaja 15.55 Pod Pekrsko gorco, oddaja TV Maribor 16.30 Poročila #

16.45 Izpodnebnik, nadaljevanka, 10/13 17.10 Enciklopedija znanja

17.40 Maji: Mit in resničnost, dokumentarna serija, 3/3 #

18.40 Risanka

19.00 Kronika #

19.30 Dnevnik #

20.00 Titani, nadaljevanka, 3/13

21.00 Aktualno

22.00 Odmevi #

22.50 Globoka voda, danska drama, 1/2 0.15 Maji: Mit in resničnost, ponovitev

SLOVENIJA 2

8.00 Vremenska panorama

15.20 Videospotnice

15.55 Studio City

17.00 Komisar Rex, nanizanka, 20/30

18.00 Mali Teun, nizozemski film

19.30 Videospotnice

20.05 SP v jadranju v razredu 470, reportaža iz Kopra

20.35 Liga prvakov: Juventus - Celtic, prenos iz Torina

22.35 Liga v namiznem tenisu (m): Slovenija - Madžarska

23.00 Svet poroča

23.30 Rop stoletja, slovenski kratki film

23.45 Zapiranje Renaultove tovarne v Vilvoordu, ponovitev filma

1.05 Videospotnice, ponovitev

POP TV

9.00 Oprah show, ponovitev

10.00 Vse za poljub, ponovitev

10.55 Črni biser, ponovitev

11.50 Obala ljubezni, ponovitev

13.10 TV Dober dan, ponovitev

14.05 Zakon v Los Angelesu, 83. del nanizanke

15.00 TV prodaja

15.30 Oprah show, pogovorna oddaja

16.25 Obala ljubezni, 126. del nadaljevanke

17.20 Črni biser, 122. del nadaljevanke

18.15 Vse za poljub, 79. del nadaljevanke

19.15 24 ur

20.00 Preverjeno

20.45 Resni~ne zgodbe: David in Lisa, ameri{ki film

22.30 Zlata krila, 13. del nanizanke

23.20 M.A.S.H., 3. del humor. nanizanke

0.00 24 ur, ponovitev

KANAL A

10.00 Mladenič v modrem, 137. del nanizanke

11.20 Ricki Lake, ponovitev

12.15 Felicity, ponovitev

13.15 Skrita kamera

13.45 TV prodaja

14.15 Zvezdne steze: Voyager, 24. del nanizanke

15.15 Princ z Bel Aira, 8. del humor. nanizanke

15.45 Lepi časi, 10. del ameri{ke nanizanke

16.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja

17.35 Tretji kamen od sonca, 12. del humor. nanizanke

18.05 Cosby, 12. del humor. nanizanke

18.35 Varu{ka, 12. del humor. nanizanke

19.05 VIPP 15. del nanizanke

20.00 Kung fu: Jackie Chan: Prvi udarec, ameri{ki film

21.30 Will in Grace, 10. del humor. nanizanke

22.00 Tretji kamen od sonca, 18. del humor. nanizanke

22.30 Noro zaljubljena, 10. del humor. nanizanke

23.00 Seinfeld, 21. del humor. nanizanke

23.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev

TROJKA

10.00 Iz domače skrinje, ponovitev 12.00 Videostrani 12.15 Videalisti 13.00 Razvoj avtomobilizma 13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Iz domače skrinje, ponovitev 15.45 Jukebox, kontaktna oddaja 17.15 Popotovanja z Janinom, ponovitev 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Videalisti 19.55 Poslovne informacije 20.00 Naj N - nogometni studio 21.00 Motor Show Report 21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Jukebox, ponovitev 1.20 Videostrani

HTV 1

06.55 TV spored. 07.00 Dobro jutro, Hrvaška. 09.00 Čarovnija, serija. 09.50 TV koledar. 10.00 Novice. 10.05 Nobelovci: Marie Curye. 10.25 Gost. 10.35 Električna energija. 10.50 Kviz. 11.00 Risanka. 11.25 Nadnaravno - nevidne sposobnosti živali, pz. serija. 12.00 Opoldanske novice. 12.15 TV koledar. 12.25 TV spored. 12.35 Naša dežela, serija. 13.25 Novice. 13.30 Veronikine skrivnosti, humor. serija. 13.55 Komisar Rex 2., serija (3/15). 14.45 Divja Amerika. 15.45 Bonanno, serija. 16.30 Glasba. 16.35 Fant spoznava svet, serija. 17.00 TV spored. 17.05 Hugo, Tv igrica. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Živeti 18.35 Kolo sreče. 19.00 Kviz. 19.13 Pink Panther, risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dokum. oddaja. 21.05 V prvem planu. 22.35 TV leksikon. 22.40 Odmevi. 23.05 Naj jedo hlebce, humor. serija (3/6). 23.35 Pravica za vse 3., serija (9/23). 00.20 Psihološki pristop, serija (1/9). 01.15 Notranji bes, am. film. 02.45 Policija, serija. 03.10 Cosbyjev show VI. (24/26). 03.35 Siska 2., serija (1/6). 04.35 TV film. 06.10 Monoplus.

HTV 2

16.40 TV spored. 16.45 Novice za gluhe in naglušne osebe. 16.50 Zgodbe Ruth Rendell, serija (6/7). 17.40 Naša dežela, serija (137/150). 18.30 Panorama. 19.05 Cosbyjev show VI. (24/26). 19.29 TV spored. 19.30 Policija, serija. 19.55 TV izložba. 20.10 Čarovnija, serija (46/52). 21.05 Polni krog. 21.25 Becker, humor.

serija (8/22). 21.50 Siska 2., serija (1/6). 22.50 Nezemljani, dokumentarni film. 23.40 Dela svetovnih muzejev.

HTV 3

19.05 TEST 19.20 TV spored. 19.25 Hrvaški glasbeni program. 20.05 Amerika - življenje narave. 20.35 Nogometna Liga prvakov: Juventus - Celtic, prenos. 22.35 Sport danes. 22.45 TV film. 00.20 Nogometna Liga prvakov. 00.50 Monoplus.

AVSTRIJA 1

6.25 Confetti tivi, otro{ki program. 8.00 Vsi županovi možje, serija. 8.20 Sabrina, serija. 8.45 Čarovnice, serija. 9.25 Beverly Hills 90210, serija. 10.10 zabava, komedija, 1967. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Grad ugank, kviz. 14.05 Triple Z, risana serija. 14.30 Papyrus, risana serija. 14.55 Mladi Herkul, serija. 15.20 Princ z Bel - Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Ellen, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 [port. 20.15 Medicopter 117, serija. 21.05 Policaj iz Talza, kriminalka, 1997. 22.40 Seks v mestu, serija. 23.05 Nogomet, liga prvakov, poročilo. 0.15 Nogomet, avstrijski pokal, poročilo. 0.40 Med lažmi, kriminalka, 1997. 2.10 Intimna priznanja, erotična serija. 2.40 Queimada, pustolovski film, 1969. 4.45 Sedma nebesa, serija.

AVSTRIJA 2

6.10 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Klinika pod palmami (2), drama, 1995. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euro Austria, magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1358). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Divji Baltik (2), dokumentarec. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizori{ču, reportaža tedna. 23.05 Po dolgem in počez, magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Susan, serija. 0.55 Zlata dekleta. 1.20 Univerzum: Divji Baltik (2), dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Tema, magazin. 3.25 Po dolgem in počez, magazin.

SATELITSKA TV

SAT 1

5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Peter Imhof, pogovor. 15.00 sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje, zf. serija. 17.00 Kviz. 17.30 RR. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Kateri mo{ki pa že pove resnico, komedija, 2000. 22.15 Akti 01, magazin. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Noč. 0.35 Frasier. 1.05 Ameri{ki nogomet.

I.25 Kviz. 1.55 Nakupovanje doma. 3.00 Star trek - Naslednje stoletje, pon.

RTL

6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj.

II.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslab{i leti! 16.00 Mladinsko sodi{če. 17.00 Varu{ka. 17.30 Med nami (1681). 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2316). 20.15 Medicopter 117, zdravni{ka serija, 2001. 21.15 V imenu zakona, krimi serija, 1998, pet novih nadaljevanj. 22.15 Pokal UEFA. 22.30 Nogomet -pokal UEFA. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Pokal UEFA. 1.00 Susan. 1.30 Mož v sebi. 2.00 Oliver Geissen show. 2.50 Polnočni žurnal. 3.20 Barbel Schafer.

RTL 2

5.40 Otro{ki program. 8.50 Vsi skupaj - vsak zase. 9.20 Najlep{a leta, pon. 9.45 Princ z Bel - Aira, pon. 10.10 Radijska postaja. 10.40 King of Queens, pon. 11.05 Polna hi{a, pon. 11.35 Prijazna hi{a. 12.00 Otro{ki program. 16.10 Pokemon, serija. 16.40 Digimon. 17.00 Vsi skupaj - vsak zase. 17.30 Najlep{a leta, serija. 18.00 Princ z Bel - Aira. 18.30 Polna hi{a. 19.00 King of Queens. 19.30 Dragon Ball Z, serija. 20.00 Poročila. 20.15 Pop zvezde. 21.20 Najbolj neumne živali na svetu. 22.20 Exklusiv - reportaže: Na zdravje v spalni vreči. 23.05 Redakcija, magazin. 0.05 Foxy Fantsies. 1.15 Nočne fantazije. 4.30 Acapulco H. E. A. T.

PRO 7

6.40 Bulevarski magazin. 7.35 Kdo je tu {ef. 8.05 Prijazna družina. 8.35 Velika družina. 9.10 Hidden Agenda - Smrtna zarota, akcijski, 1998. 11.05 Prijazna družina. 11.30 Bill Cosby. 12.00 Grace. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabrina. 19.00 Simpsonovi, risana serija. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Urgenca, zdravni{ka serija. 21.15 Seks v mestu, začetek serijske komedije, 1/28, 1998. 21.50 Seks v mestu, serija. 22.20 TV total. 23.20 BIZZ. 23.50 Tisočletje. 0.45 Sex an the City. 1.15 Sex and the City. 1.45 Življenje na robu. 2.35 TV total. 3.20 MAX.

EUROSPORT

8.30 Maraton, pon. 9.30 AdNatura. 10.30 Sumo. 11.30 WATTS, pon. 12.00 Eurogoals, pon. 13.30 Kolesarstvo, po [paniji, 10. etapa: Sabadel - La Molina, prenos. 17.30 Nori {porti, magazin. 18.00 Motokros. 19.00 Kolesarstvo - dirka po [paniji, 10. etapa. 20.00 Motociklizem. 21.00 Boks. 23.00 [portna poročila. 23.15 Motociklizem. 23.45 Motorsport. 0.45 Skoki s čeri. 1.15 [portna poročila.

dSf

5.00 Jutranji program. 8.30 World Soccer. 8.45 Nogomet, 2. liga. 10.30 LaOla, pon. 12.00 Speed Zone, pon. 13.00 Nogomet, pon. 13.30 Overtime, pon. 14.00 Xapatan. 14.30 It's a Knock Out, pon.15.30 Xapatan. 16.00 Angle{ki gladiatorji. 17.00 It's A Knock Out. 18.00 [portna poročila. 18.30 DSF reportaže. 19.00 Dvoboj. 19.40 [portna poročila. 19.45 DSF reportaže. 20.15 Automagazin. 21.15 Formula 1 - VN Italije. 22.15 [portna poročila. 22.30 Moto-drom, magazin. 23.30 Ekstremni trenutki. 0.30 Beach Clash. 2.15 Monster Trucks.

3 SAT

7.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Evropski magazin. 10.45 Poletni pogovori: dr. Wolfgang Schussel. 11.45 Tema, magazin. 12.30 Pogled v deželo. 12.45 Podobe Južne Tirolske, magazin. 13.15 Veselje do potovanja: Nepal, magazin. 14.00 Podobe Avstrije. 14.30 Vladar brez krone, drama, 1956. 16.15 Kolonialna zgodovina Južne Amerike: Brezciljna vožnja pred Galapagosom, dokumentarec. 17.00 Uživati po nem{ko. 17.30 Podobe Nemčije. 18.00 Čudež iz oblakov - leteča očesna klinika, reportaža. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Dnevnik. 19.20 Čas za kulturo, magazin. 20.00 Dnevnik. 20.15 Nesramneži, drama, 1994. 21.40 Moj homoseksualni zajček, kratki film, 1999. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Balkan: Na sledi smrti, drama, 1997. 23.50 Kak{no telo hočemo?, pogovor. 0.50 Pogledi s strani. 1.00 Deset pred deseto. 1.25 Čas za kulturo. 2.05 Dekleta, glasba in matere, reportaža. 2.55 Poletni pogovori: dr. Wolfgang Schussel. 3.55 Podobe Nemčije.

Sreda, 19. september

SLOVENIJA 1

8.00 Odmevi #

8.30 Dober dan, Koroška

9.00 Risanka

9.10 Trojčice, risana nanizanka, 10/13

9.35 Carski sel, risana nanizanka, 19/26

9.55 Izpodnebnik, nadaljevanka, 10/13

10.20 Enciklopedija znanja

10.35 Lingo, TV igrica #

11.00 Maji: Mit in resničnost, dokumentarna serija, 3/3 #

12.00 Titani, nadaljevanka, 3/13

13.00 Poročila #

13.10 Tedenski izbor

13.10 Obzorja duha #

13.40 Flandrijski pes, ponovitev filma

15.05 Aktualno

15.55 Mostovi

16.30 Poročila #

16.45 Pod klobukom, ponovitev

17.25 Enciklopedija znanja

17.50 Svet narave, poljudnoznanstvena serija, 10/11 #

18.40 Risanka

19.00 Kronika #

19.30 Dnevnik #

20.00 Sedmi pečat: Jebiga, slovenski film

22.00 Odmevi #

22.55 Simfoniki RTV predstavljajo - Srebotnjak, Terterjan

23.35 Svet narave, ponovitev

SLOVENIJA 2

8.00 Vremenska panorama

10.00 TV prodaja

10.30 Vremenska panorama

14.50 TV prodaja

15.20 Videospotnice

15.55 Homo turisticus

16.25 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski

17.00 Komisar Rex, nanizanka, 21/30

18.00 Polet v vi{ave, angle{ki ~b film

19.30 Videospotnice

20.05 Športna sreda: Nogomet: Borussla (D) - Liverpool, pr.

0.00 Umori, nanizanka, 23/45

0.45 Videospotnice, ponovitev

POP TV

9.00 Oprah show, ponovitev

10.00 Vse za poljub, ponovitev

10.55 Črni biser, ponovitev

11.50 Obala ljubezni, ponovitev

12.40 TV prodaja

13.10 Preverjeno, ponovitev

14.05 Zakon v Los Angelesu, 84. del nanizanke

15.00 TV prodaja

15.30 Oprah show, pogovorna oddaja

16.25 Obala ljubezni, 127. del nadaljevanke

17.20 Črni biser, 123. del nadaljevanke

18.15 Vse za poljub, 80. del nadaljevanke

19.15 24 ur

20.00 TV kriminalka: Nekdo, ki ga je poznala, ameriški film

21.45 Newyorška policija, 3. del nanizanke

22.40 Zlata krila, 14. del nanizanke

23.30 M.A.S.H., 4. del humor. nanizanke

0.00 24 ur, ponovitev

KANAL A

9.30 TV prodaja

10.00 Mladenič v modrem, 138. del nanizanke

11.20 Ricki Lake, ponovitev

12.15 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo

13.15 Skrita kamera

13.45 TV prodaja

14.15 Zvezdne steze: Voyager, 25. del nanizanke

15.15 Princ z Bel Aira, 9. del humor nanizanke

15.45 Lepi časi, 11. del nanizanke

16.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja

17.35 Tretji kamen od sonca, 13. del humor. nanizanke

18.05 Cosby, 13. del humor. nanizanke

18.35 Varuška, 13. del humor. nanizanke

19.05 VlfP 16. del nanizanke

20.00 Zločin in kazen: Begunec, 3. del nanizanke

20.55 Na kraju zločina, 3. del nanizanke

21.50 Will in Grace, 11. del humor. nanizanke

22.20 Tretji kamen od sonca, 19. del humor. nanizanke

22.50 Noro zaljubljena, 11. del humor. nanizanke

23.20 Seinfeld, 22. del humor. nanizanke

23.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev

TROJKA

8.45 TV prodaja

10.00 Iz domače skrinje, ponovitev 11.45 Videalisti

12.30 Naj N - nogometni studio, ponovitev

13.30 Kuharski dvoboj, ponovitev

14.15 Iz domače skrinje, ponovitev

15.45 Jukebox, kontaktna oddaja

17.15 Knjiga, oddaja o kulturi

17.45 Štiri tačke

18.15 Kuharski dvoboj

19.00 Videalisti

19.55 Poslovne informacije

20.00 Jana

21.00 Reporter X

21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.05 Kuharski dvoboj, ponovitev 23.50 Avtodrom 0.30 Jukebox, ponovitev 2.00 Videostrani

HTV 1

06.55 TV spored. 07.00 Dobro jutro, Hrvaška. 09.00 Čarovnija, serija (46/52). 09.50 TV koledar. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Ninja želve, risana serija (12/13). 11.25 Nadnaravno - nevidne sposobnosti živali, pz. serija. 12.00 Opoldanske novice. 12.15 TV koledar. 12.25 TV spored. 12.35 Naša dežela, serija (138/150). 13.25 Novice. 13.30 Veronikine skrivnosti, humor. serija. 13.55 Komisar Rex 2., serija (4/15). 14.45 Divja Amerika. 15.45 Bonnano, serija. 16.30 Glasba. 16.35 Otroška serija. 17.00 TV spored. 17.05 Hugo, Tv igrica. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Tega leta. 18.30 Kolo sreče. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Family Secrets, am. TV film. 21.45 Profesionalci, dokum. oddaja. 22.15 TV leksikon. 22.20 Odmevi. 22.45 Naj jedo hlebce, humor. serija (4/6). 23.15 Pravica za vse 3., serija (10/23). 00.00 Psihološki pristop, serija (2/9). 00.55 Svit, am. film. 02.25 Policija, serija. 02.50 Simpsonovi, serija (24/25). 03.15 Severni veter, serija (9/10). 04.05 Animavizija. 04.35 Pismo z vzhoda, angl. film. 06.20 Amerika - življenje narave.

HTV 2

09.00 TV vodič. 16.30 TV spored. 16.35 Novice za gluhe in naglušne osebe. 16.40 Siska 2., serija (1/6). 17.40 Naša dežela, serija

(138/150). 18.30 Panorama. 19.05 Simpsonovi VII., risana serija (24/25). 19.29 TV spored. 19.30 Policija, serija. 19.55 TV izložba. 20.10 Čarovnija, serija (47/52). 21.05 Polni krog. 21.25 Severni veter, serija (9/10). 22.10 Kiss, film (1/2). 23.20 Nogomet, dokum. serija. 00.10 Dela svetovnih muzejev.

HTV 3

18.40 TEST. 18.55 TV spored. 19.00 Animavizija. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Dela svetovnih muzejev. 20.20 Nogometna liga prvakov. 20.35 Nogomet: Borussia - Liverpool, prenos. 22.40 Šport danes. 23.55 Nogometna liga prvakov. 00.25 Hrvaški glasbeni program.

AVSTRIJA 1

6.45 Noahov otok, risana serija, nato otroški program. 8.05 Vsi županovi možje, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.45 Čarovnice, serija. 9.30 Beverly Hills 90210, serija. 10.10 Columbo: Kandidat za zločin, kriminalka, 1973. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Grad ugank, kviz. 14.05 Triple Z, risana serija. 14.30 Papyrus, risana serija. 14.55 Mladi Herkul, serij. 15.20 Princ z Bel - Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 15.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Ellen, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, liga prvakov, prenosi in poročila s tekem. 0.35 Policisti iz El Camina, serija. 1.20 Primer Jessica, serija. 2.05 Med lažmi, triler, 1997. 3.35 Leo zadnji, drama, 1969.

AVSTRIJA 2

6.00 Teletext. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Povej z glasbo, komedija, 1956. 11.00 Pobalini iz prve klopi 2, komedija, 1968. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Report, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1359). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Help TV, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Evropska panorama, magazin. 23.15 Temple Grandin - ženska z drugega planeta, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Susan, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija 1.20 Na prizorišču, reportaža tedna. 1.50 Pogledi s strani. 1.55 Evropska panorama, magazin. 2.40 Temple Gradin - ženska z drugega planeta, dokumentarec. 3.25 Dr. Stefan Frank, serija.

SATELITSKA TV

SAT 1

5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik, zdravniška serija. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Komisar Rex, krimi serija, 2000. 21.15 Victor, angel varuh, uvodni film k fantazijski seriji, 1/10, 2000. 23.15 Harald Schmdit Show. 0.15 Noč. 0.35 Frasier. 1.05 Star Trek - Naslednje stoletje. 1.55 Nakupovanje doma. 3.00 Victor, serija, pon. 4.40 Kviz.

RTL

6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri časi, slabi časi. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Mladinsko sodišče. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1682). 18.00 Dober večer. 18.15 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2317). 20.15 Nogomet, pokal UEFA. 20.45 Nogomet: Borussia Dortmund - Liverpool, prenos. 22.50 Nogomet: Arsenal London Schalke 04. 0.00 Poročila. 0.30 Nogomet, pon. 1.00 Susan. 1.30 Mož v sebi. 2.00 Oliver Geissen show. 2.50 Polnočni žurnal. 3.20 Barbel Schafer.

RTL 2

5.40 Otroški program. 8.50 Vsi skupaj - vsak zase. 9.20 Najlepša leta, pon. 9.45 Princ z Bel - Aira, pon. 10.10 Radijska postaja. 10.40 King of Queens, pon. 11.05 Polna hiša, pon. 11.35 prijazna hiša. 12.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Vsi skupaj - vsak zase, serija. 17.30 Najlepša leta. 18.00 princ z Bel - Aira. 18.30 Polna hiša. 19.00 King of Queens. 19.30 Dragon Ball Z. 20.00 Poročila. 20.15 Stargate, Zvezdna vrata. zf. serija, 2000. 21.15 Andromeda, zf. serija, 2000 (Kevin Sorbo). 22.15 The Crow, Vran, serija. 23.05 Nikita, akcijska serija, 1999. 0.00 Exklusiv, reportaže: Poletje v Turčiji. 0.45 Peep. 1.50 Nočne fantazije.

PRO 7

6.40 Bulevarski magazin. 7.35 kdo je tu šef. 8.05 Prijazna družina. 8.35 Velika družina. 9.10 Moj oče s hladnim smrčkom, fantazijska komedija, 2001. 11.05 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby. 12.05 Grace, serija. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Čarovnice, serija. 21.15 Čarovnice, serija, 1998. 22.15 TV total. 23.15 Reportaže: luksuzne vile naprodaj. 0.00 Goreče poželenje, erotični triler, 1997 (Shannon Tweed). 1.35 Čarovnice, pon. 2.25 TV total. 3.10 BIZZ.

EUROSPORT

8.30 Kolesarstvo - dirka po Španiji, pon. 9.30 Motociklizem, pon. 10.30 Sumo. 11.30 Motociklizem, pon. 12.00 Nogomet - U 12. 12.30 Jahanje. 13.30 Kolesarstvo, po Španiji, 11. etapa: Alp Esta-cio de Pal Andorra, prenos. 17.30 Motociklizem, 18.00 Auto magazin. 18.30 Motorsport. 19.00 Kolesarstvo, dirka po Španiji. 20.00 Jahanje. 21.30 Golf: Payne Stewart, portret. 23.00 Športna poročila. 23.15_ Jadralni svet, magazin. 23.45 Jadranje. 0.45 Skoki s čeri. 1.15 Športna poročila.

dsf

5.00 Jutranji magazin. 8.30 Šport po svetu. 9.00 World Soccer,pon. 9.30 Automagazin. 10.30 Automagazin, pon. 12.00 Normal,pon. 13.00 Motociklizem, pon. 14.00 Xapatan. 14.30 It's a KnockOut. 15.30 Xapatan. 16.00 Angleški gladiatorji. 17.00 It's aKnock Out. 18.00 Športna poročila. 18.15 Stoke, pon. 19.00Dvoboj. 19.40 Športna poročila. 19.45 Nogometni magazin. 20.15Rokomet, nemška liga, prenos. 22.15 Športna poročila. 22.30Snowboard. 23.00 Ameriški nogomet. 23.30 Wrestling. 0.30 BeachClash. 2.15 Monster Trucks. 3.00 Nočni program.

3 SAT

7.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Dnevnik. 10.30 Pogled nazaj, pred 35. leti. 10.45 Herman in Tietjen, talkshow. 12.45 Disco, glasbene uspešnice 70. in 80. let. 13.30 ML Mona Lisa, magazin. 14.15 Podobe Nemčije. 14.45 Uživati po nemško. 15.15 Sound Express, glasbeni show. 16.15 Abeceda evropskih mest: Berlin, dokumentarec. 17.00 Servis: denar. 17.30 Podobe Švice. 18.00 Evropska panorama, magazin. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Danes. 19.20 Čas za kulturo. 20.00 Dnevnik. 20.15 Brezmejno, magazin treh dežel. 21.00 Thyssen - Bornemizsa: Zbiralec - muzej - razstava, dokumentarec. 21.45 Kavarna Hungaria v Budimpešti, dokumentarec. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Veliki odhod, drama, 1995. 23.50 Pogledi s strani. 23.55 Deset pred deseto. 0.20 Nano, magazin. 0.50 Čas za kulturo. 1.30 Brezmejno, magazin treh dežel. 2.15 Zvezdne ure filozofije. 3.15 Seznam uspešnic, literarni magazin.

@,8dto-tedn!k.sî

radlo, ki je na vasi frekvenci

104,3 fm 98,2 fm

http://www.radio-tednik.si

13. sep. -19. sep. 2001

POLETNI PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 13. septembra:

5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOF^ 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Z ormoškega konca (Majda Fridl). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (Pristava). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).

PETEK, 14. septembra:

5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja. 21.00 GLASBA VČERAJ-DANES-JUTRI (David Breznik). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).

SOBOTA, 15. septembra:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Pogovor ob kavi (Zjaša Mrgole - Jukič).

13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsiedler in Tilen Pusar). 23.00 GOLDEN FLASH BACK (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).

NEDELJA, 16. septembra:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOPp 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).

PONEDELJEK, 17. septembra:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA (šport). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav).

TOREK, 18. septembra:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav).

SREDA, 19. septembra:

5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.10 Poročilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 18.00 NAŠ GOST. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje).

Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz!

KVIZ PIRAMIDA

RADIOPTUJ

89,8° 98.2 °I04:3mhz

VSAK PONEDELJEK MED 21. IN 22. URO

PRIPRAVljA IN VODI: ^AJVDIMIR KAJZOVAR

^ Mercator

TÏL.: 02 / 77122 61

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

Vsak četrtek ob 20.00 uri

01. RujskihS Naša zlata oma

02. Slovenski muzikantje 35 let

03. Ans. Goličnik Ponosni očka

04. Ans. Laufarji Vsepovsod nam polka Igra

05. Alpski kvintet Hvalnica tm

06. Slapovi

Ne bom te več prosil

07. Ans. Vrisk Najine noči

08. Vitezi celjski

Na ohcetni dan

09. Podgrajski fantje

K

1. Petovio Ob meni si

2. Natalija Verboten Kot sveča v vetru

3. Callfornija

1 miljo od obale

4. Dan In noč Bodi ob njem

5. Karmen Stavec Srca ti več ne dam

6. Faraoni Sollnar

7. Kingston Vrtiljak

Poskočnih 13

10. Pik ekspres

Ti mi pomeniš vse

11. Ans. LIpovšek Lepa moja Štajerska

12. Ans. Cvet Ena ljubezen

13. Igor in zlati zvoki Kavboj Joe

C

■ Glasujem za:

Veličastnih 7

I Glasujem za: _

Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: '

MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj I

----------------------------

ISLANDIJA

TURISTIČNI TEDNIK

"Ledena dežela"

čeprav nam je veliko vzeto, veliko ostaja; in čeprav sedaj nimamo tiste moči, ki je nekoč premikala nebo in zemljo, smo, kakršni smo; z enakim junaškim srcem, ki sta ga oslabila čas in usoda, vendar z močno voljo, da bi se borili, iskali, našli, in ne popustili.

(L. Tennyson)

Drage bralke, dragi bralci, v preteklih tednih smo vsi na lastni koži spoznali, kako trda je lahko narava, kako zemlja hlepi po vodi, kako se nebo megli v sončevi pripeki, zato bo morda prijetna sprememba na tej naši strani, če vas tokrat popeljem v tisti del Evrope, kjer trdoto življenja določata sneg in led. Dobrodošli na Islandiji!

Islandija je veličastna, prvobitna pokrajina. V obale na severu, vzhodu in zahodu se zarezujejo številni zalivi in fjordi, notranjost dežele pa je neoblju-deno puščavsko višavje. Ta svet je poln nenavadnih barv in oblik, temnega og-njeniškega prahu in strah zbujajočih belih ledeniških širjav, nemirno brbota-jočih gejzirov, žveplenih izvirov, neštetih jezer, nedotaknjenih rek in donečih slapov. Tokovi lave so prekrili velika območja in jih spremenili v skrivnostne, v pripovedi ovite dalje, iz katerih se v šibko osvetljenih zimskih nočeh in poletnih dneh brez noči širi žametna otožnost. Človek, ki ga to občutje enkrat prevzame, se bo vedno znova vračal.

Ko so na Islandiji gospodarili Vikingi, so bili surovi časi. A kljub svojim zelo pogosto neobrzdanim prednikom so danes Islandci gostoljubni, miroljubni in prijazni ljudje, čeprav jih ne

boste razumeli zlahka, še posebej, če govore v svojem jeziku, ki se imenuje "islenska", stari norveščini zelo soroden jezik, ki se je v stoletjih le malo spremenil. Starejši ljudje še vedno v ledenih zimskih nočeh prebirajo srednjeveške rokopise v izvirniku, ki so ostali "živi". To so čudovite pesmi o bogovih in junakih, imenovane Edda, in islandske sage, družinske zgodbe iz časov naseljevanja. Literatura je bila zanje vedno pomembna, kajti Islandci so se prepustili ujetništvu pisane besede; tako vsaj pravi njihov pisatelj in Nobelov nagrajenec Halldor Laxness, in v svojih dušah tudi v sodobnem svetu ohranili košček praznoverja.

Že v začetku 9. stoletju so Islandijo naseljevali keltski menihi, a pravi val se je začel v letih med 870 do 874, ko je tja prispel Norvežan Ingolfur Arnar-son. Leta 930 se je sestal althing, prva demokratična ljudska skupščina na svetu, a zgodovina svobodne Islandije je bila v 13. stoletju pretrgana za skoraj 700 let. Zatirali sta jo Norveška in Danska, na otoku sta vladali revščina in lakota, vrstile so se epidemije. Šele v vrtincih II. svetovne vojne je islandska vlada razglasila republiko Islandijo in postala ponovno neodvisna.

Islandija je s približno dvema člo-

vekoma na kvadratni kilometer naj-redkeje naseljena evropska država. Več kot polovica vsega prebivalstva živi na obalnem jugozahodu; samo prestolnica Reykjavik, ki je hkrati kulturno in izobraževalno središče dežele, ima 90 000 prebivalcev. Sicer pa Islandci živijo "nevarno"! V njihov vsakdanjik spadajo potresi in ognjeniški izbruhi, kajti živijo na velikanski zemeljski razpoki, in samo na Islandiji ter nikjer drugje na svetu si nista tako blizu skrajna vročina in mraz.

Po nordijskem mitu o stvarjenju se je svet začel z združitvijo hladnega pekla z deželo ognja. Tam, kjer sta se obe deželi stikali, se je led stajal v ognju in ustvaril podlago za nastanek sveta. Miti in sage, zgodbe, legende, ljubezenske pesmi, ljudje z neverjetnim humorjem in strastnim zavzemanjem za čast, s spoštovanjem pisane besede, znanosti in zakonov ter izrazitim čutom za svobodo, pa nedotaknjena pokrajina. Vse to boste videli, občutili, a le, če boste hoteli, znali in se ne boste prestrašili stroškov v najdražji evropski državi. Lahko vam samo prišepnem: "Ne bo vam žal!"

KURENT

TUBISTIČNA AGENCIJA - TRAVEL AGENCY MINORITSKI TRG 2, 22B0 PTUJ

telefon: 02 748 18 80, 748 18 81 _telefals: 02 778 33 31_

- ORGANIZACIJA IZLETOV

IN POTOVANJ ř

- POČITNICE DOMA I IN V TUJINI I

- LETALSKE VOZOVNICE î

Haloška žvegla, turistUni spominek Slovenije v letu 2001

Turistična zveza Slovenije je v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Slovensko turistično organizacijo in Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo razpisala natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov Slovenije v letu 2001. Nanj so lahko avtorji prijavili spominke in ideje, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo kulturno in naravno dediščino, turistični objekt, turistični kraj, turistično regijo, Slovenijo ali turistično destinacijo, jih je možno izdelati v večji količini in so prvič javno predstavljeni.

Na natečaj je prispelo več kot 120 spominkov 107 avtorjev. 28. junija je potekalo ocenjevanje v prostorih Turistične zveze Slovenije. Strokovno žirijo so sestavljali Tomaž Grom, predsednik Združenja spominkarjev, Jani Bavcer, predsednik društva oblikovalcev Slovenije, Polona Sketelj iz Slovenskega etnografskega muzeja, Milan Hudnik, borza spominkov, Franc Tobias, predstavnik izdelovalcev, in Renato Vindiš s Centra za malo gospodarstvo. Ocene so podeljevali po kriterijih etnološko umetniške vrednosti, komercialne vrednosti in geografske predstavitve spo-

minka.

Po ocenah strokovne žirije sta prvo nagrado prejela dva spominka: haloška ž-vegla Antona Žokša in turistična sestavljanka skupine avtorjev Delavnice Vrhnika.

Haloška žvegla je glasbilo, ki so ga uporabljalči vsaj že v 18. stoletju godci in pastirji v Halozah. Po mnenju strokovne komisije žvegla kot spominek zelo očitno združuje dve prvini dediščine: tradicijo izdelovanja glasbila in tradicijo igranja nanj. Kot spominek ga odlikuje uporabnost v njeni primar-

Slastne pizze

iflUH iz krušne peči!

HOTEL 25 različnih okusov pizz POETOVIO Vinarski trg 5, Ptuj

Memoria d.o.o. teL 02 779 82 41

Delovni čas: od nedelje do četrtka 10 -22 petek in sobota 10-03

ni obliki, naravni primarni material, iz katerega so glasbilo izdelovali že v preteklosti, in lokalna opredeljenost. Sam izdelek dopolnjuje lična embalaža in spremno besedilo o njegovi uporabi na omenjenem območju, ki pa bi ga veljalo, tako meni žirija, vsebinsko dopolniti.

Objava rezultatov in podelitev nagrad bo 22. septembra na dan slovenskih spominkarjev na celjskem sejmu.

Renato Vindiš

BRALCI PIŠEJO

PODLEHNIK / SREČANJE UCENCEV GENERACIJE '71

Tudi po 30 letih ostali "haloška deca"

čas, ta tihi in neustavljivi spremljevalec našega bivanja na Zemlji, je letos generaciji učenk in učencev, ki so leta 1971 zapustili staro OŠ Podlehnik, neusmiljeno pokazal številko 30. Metka in Marica sta za takšno okroglo obletnico, tako kot se spodobi, s pomočjo nekaterih drugih sošolcev organizirali srečanje v podlehniškem motelu. Povabljeni smo bili tudi nekdanji učitelji, ki smo takrat "generacijo 71" pospremili na širna nepredvidljiva pota življenjskih preizkušenj; z najboljšimi željami seveda (žal se je povabilu lahko odzval samo pisec tega članka).

Stare osnovnošolske zgradbe iz časov avstro-ogrske cesarice Marije-Terezije že zdavnaj ni več. S tramovi podprto dotrajano šolsko poslopje je prav leta 1971 nadomestila nova šola, takrat prava lepotica med šolskimi zgradbami. Skupaj s telovadnico je bila kot bela golobica, ki je od kdo ve kod priletela med zelene haloške gričke; poimenovali smo jo po haloškem rojaku Martinu Koresu. Prinesla je tiho upanje, da se bodo za Halo-žane začeli novi, boljši časi, da se bo propadanje Haloz na nek način preprečilo, da ne bo več upadanje števila novorojenih otrok, da ne bo zapiranja podružničnih šol, da ne bi bilo več odseljevanja v mesto, zapuščanja kmetij, posestev, ... da se bodo odprla nova delovna mesta. Nekaj želja je bilo uresničenih: magistralna cesta, nov motel, obnovljen ribnik, oživljanje zasebne obrti; vendar je bilo vse to premalo za pravi preporod zaostalega območja. Razpadla je nekdanja skupna država SFRJ in sedaj so Haloze mejno območje z republiko oz. državo

Hrvaško. Spomnim se, da smo z ekipo iz Džurmanca blizu Krapine igrali prvo nogometno tekmo v Podlehniku (s seboj so pripeljali kar zagorski narod-nozabavni ansambel). Bila so nepozabna srečanja pobratenih osnovnih šol iz nerazvitih krajev nekdanje države, ki jih je organiziral pokojni ravnatelj Radovan Verk.

Dandanes seveda tistih Haloz izpred 30 let ni več in jih žal nikoli več ne bo. Pouk v dveh izmenah, v razredih temperatura okrog ničle, peč, ki je eksplodirala, vrata, ki so se "odpirala v obe strani", kuhinja v vlažni kleti, podgane v zborničnih omarah ... V pozabo bodo utonile kolovozne poti, na stari način obdelani vinogradi, slamnate hiške, brunarice oz. "cimprane hiše", volovske vprege, otroški živžav v družinah z deset in več otroki ... Kdo od mladih se še spomni "vlačug" za prevoz sodov z vodo, ilovnatih jam za zbiranje deževnice, ličkanja koruze ob petrolejkah ... Še in še bi lahko nostalgično našteval, pa bi verjetno bilo preveč osebno in nere

snično za današnji računalniški čas, za tretje tisočletje, za novo generacijo haloških otrok, ki se verjetno ne bo nikoli več preo-buvala pred šolo v suhe čevlje in prala gumijaste škornje v obcestnem jarku ter jih do odhoda domov "skrivala" v grmovje.

K takšnemu po svoje romantičnemu spominjanju na preteklih 30 let me je pravzaprav navdihnil nekdanji razredni predsednik Marjan, ki je v svojem pozdravnem govoru sredi našega druženja nekako takole po domače dejal: "... Med nami ni doktorjev, ne inženirjev, profesorjev, gospodov, mi smo ostali takšni, kot smo bili, mi smo še danes haloška 'deca', svoj rodni kraj imamo radi ter ga spoštujemo, saj smo tu 'gor zrasli', si sami izdelovali igrače ali 'noreli in letali' okoli hiš ..." In hvala Bogu, da je tako.

Kar nekako milo se mi je storilo pri srcu, saj to so misli, ki govorijo, da haloški rod še živi, da so tu sicer nove generacije — potomci nekdanjih viničar-jev ali zdaj že lahko rečemo potomci nekdanjih kombinatovih in drugih tovarniških delavcev ter kmetov, ki so kljub poplavi "vikendašev" zadržali v sebi nekaj tiste prvobitne trdoživosti haloškega človeka, ki se je znal kljub revščini veseliti, zapeti , zaigrati na domačem odru, izdelati igračo, piščal, "žveglo", spomladi kopati v vinogradu, pozimi pokati z bičem, hoditi "po korantiji", v jeseni brati

grozdje in prepevati stari napev "Iz zemlje gre v trsek, la vendi vundi trsek ... " ali pa tisto znano: "Jaz pa v gorico grem ... " -predvsem pa gostoljubno sprejeti popotnika, ne le župnika in učitelja, čeprav drugih včasih v tiste strme bregače brez elektrike sploh ni bilo ... Danes pa asfalt, telefon, vodovod, nova občina ... No, nečesa pač ne smem pozabiti omeniti, kar je ostalo po starem: vino, tisto ta pravo, haloško vino je še zmeraj izvrstno — seveda ga danes ni potrebno "ojačati" s šmarnico.

Vse je bilo tako samoumevno na tem jubilejnem srečanju, da se mi zdi, kot da se je tokrat čas vendarle za hip ustavil. Najprej smo si skupno , kot se to za Ha-ložane spodobi, ogledali ptujsko vinsko klet. G. Emeršič nas je s svojim spoštovanja vrednimi izkušnjami, znanjem in poznavanjem zgodovine kulture vina, gojenja vinske trte in zmernega uživanja (ne pitja) božje kapljice ter s pomočjo tehničnih pripomočkov popeljal tako rekoč za 1900 in več let nazaj v preteklost pridelovanja vina oz. gojitve vinske trte v naših krajih. Priložnostno organizirana degu-stacija vina nam je pognala kri po žilah, tako da smo se še z večjim veseljem vračali v objem Haloz. Za popotnico so nam podarili še izbrano buteljko vina.

Med potjo smo se poklonili spominu na nekdanjo učiteljico - razredničarko Roziko, ki žal mnogo prezgodaj počiva na vi-

Generacija 1971 - 2001 OŠ Podlehnik

demskem pokopališču; naše misli pa so za hip poletele tudi k vsem tistim, ki jih prav tako ne bo nikoli več med nami.

Srečanje smo nato nadaljevali na t.i. veselem delu v motelu, kjer smo razvili pravo debatno omizje o tem in onem. Nekateri so se morali najprej "spoznati" (saj veste, leta naredijo vse možne lepotne popravke). Pogledali smo si fotografije sinov, hčera in tudi že vnukinj ter vnukov, se veselili uspehov posameznikov med nami, spraševali to in ono. Posebno zanimive so bile dogodivščine iz šolskih klopi, še posebej, če so učitelji potegnili krajši konec palice, kot pravimo. Dvomim, da smo si povedali oz. zaupali vse iz tistih "otroških" časov. Prva zaljubljenost, skriti pogledi, drobna pisemca, ..., storjene krivice v šoli, slabe ocene, žalost in solze v očeh ob slovesih

in razočaranjih ... Seveda smo pogrešali vse tiste, ki so manjkali, lahko jim je žal, saj tridesete obletnice valete, ki je pravzaprav niti ni bilo, ne bo nikoli več. Ce se prav spomnim, smo se dogovorili, da srečanje ponovno organiziramo, ko bo generacija 71 praznovala abrahama. Do takrat pa naj vsak zase poskrbi za zdravje in dobro počutje, da se bomo lahko srečali oz. zbrali v čim bolj polni sestavi. V kraje, kjer smo pustili del mladostnih dni, se vedno radi vračamo, ali ne? Ce pa sem kaj pozabil omeniti, bom to storil prihodnjič.

Po svoje razmišljal in vtise zapisal nekdanji učitelj na OS Podlehnik

Ivan Klep

PREJELI SMO

Ptujska farsa

Z ozirom na bogate kulturne večere tega poletja, bogate predvsem z intrigami in lažnimi zapisi, kot oseba, ki opravlja delo javnega pomena, čutim dolžnost in obvezo, da javnosti razjasnim ozadje nekaterih dogodkov.

Moj namen ni polemizirati s šarmantno gospo Nevenko Gerl. Edino lahko rečem, da gospo Ne-venko poznam kot delavko javnega zavoda Sklad RS za kulturne dejavnosti - OI Ptuj, ki nima dosti časa, vendar tega na zunaj ni opaziti! Vem, da se ukvarja - ali se je ukvarjala - z animacijo za otroke. Da piše tudi pravljice za otroke, sem odkril komaj zdaj, v zadnji številki ptujskega Tednika. Za svoj potrošeni čas dobiva reden osebni dohodek, ampak to je osebna stvar nje in njenih delodajalcev. Raje bi se posvetil v resne analize, ki jih lahko podkrepim z ustrezno dokumentacijo, čenče pa bi pustil dolgočasnemu ptujskemu okolju in branjevkam.

Kot prvo bi navedel, da na Ptuju delujejo razne organizacije; tako kulturne kot gospodarske, ki se ukvarjajo s "kulturo". Na tem področju vlada pravi kaos, brez jasne strategije, zahvaljujoč ljudem, ki so že zdavnaj presegli meje svoje nesposobnosti. Občino smatram za institucijo, katere dolžnost je skrbeti za razvoj mesta in vzpodbujati razvoj, še posebej programov, ki so se uveljavili s svojimi projekti in imajo jasne cilje in vizijo. Zagotovo jih nismo volili zato, da to onemogočajo in s svojim oblastniškim obnašanjem delujejo destruktivno, ampak da denar davkoplačevalcev v imenu vseh prebivalcev po nekih kriterijih vrednot pravično razdelijo. Za svoje zgrešene investicije tudi odgovarjajo. Od njih se najmanj pričakuje, da preko svojih podaljšanih rok, neke vrste političnih terminatorjev, rušijo in blokirajo razvoj perspektivnih in uspešnih projektov. Tako se občina ukvarja s servisiranjem samo posameznih politično - kulturnih institucij, kar je obenem vseslovenski sindrom. Celo pripravlja razstave, zato me ne bi presenetilo, če bi sestavili nogometno moštvo in bi pričeli igrati nogomet!

Jasno je, da obstajajo kulturne institucije, ki so politični sateliti občine in preko svojih strankarskih opredelitev na občini ter gospodarskih subjektov in lobijev vlečejo denar. Vse skupaj je ena zanimiva

družbica. Zaradi tega smo se odločili ustanoviti društvo umetnikov in ustvarjalcev, zdrav zametek civilne družbe, ki bi brez političnih opredelitev in lobijev opravljala svoje poslanstvo in katere člani najboljše poznajo, kaj so njihove potrebe; so predstavniki različnih umetniških akademij in delujejo kot svobodni umetniki. Ta status jim je dodelila najvišja strokovna institucija v državi - Ministrstvo za kulturo. Zagotovo zaradi tega, ker družba še ne pozna ali noče poznati osnovnih elementov demokracije, kot so civilna družba, javno mnenje in svoboda posameznika. Člani svobodno prihajajo in odhajajo. Eni v institucije, ki jim zagotavljajo varno eksistenco. Prihajajo pa nekateri, ki smatrajo, da jih omenjene institucije ovirajo v izražanju svojih ustvarjalnih in kreativnih teženj, kar je negotova pot, ker država še ni prišla do tega nivoja vrednotenja posameznika in njegovega dela ter ga s svojo kulturno politiko prisiljuje, da se nujno mora prilagoditi. Moram povedati, da to niso reference za vključitev v evropsko skupnost, ravno nasprotno. Državni aparat skupaj s svojo zakonodajo še vedno ščiti državo od posameznika namesto posameznika od države, kot je to primer v visoko razvitih demokratičnih državah.

Zakaj se kot kulturnik moram ukvarjati s političnimi vprašanji? Zato, ker nastali konflikti niso več kulturni, ampak postajajo politični. Ker politika s svojimi prijemi ves čas blokira delo društva. To potrjuje tudi podatek, da izmed vseh kulturnih delavcev, čeravno vodim prireditve visoko kvalitetnega nivoja celo mednarodnih razsežnosti, edini v mestu ne dobivam rednega osebnega dohodka.

Tisti, ki se zavedamo, koliko stane organizacija enega festivala, vemo, da ga z drobižem ni mogoče izpeljati! Gospod župan je zdravnik in bi verjetno kot poznavalec človeške anatomije in bioloških zakonitosti moral vedeti, da organizem za svoje delovanje potrebuje energijo v obliki hrane. Zaradi tega se mu zahvaljujem, da mi on in mestna občina za več kot evidentne prispevke Ptuju in bogatenju njegovega življenja vračajo na ta način.

Večini javnosti je poznano, da društvo že sedmo leto zapored pripravlja Poletne kulturne večere, kar je z ozirom na kvaliteto naletelo na odziv širše kulturne javnosti in novinarjev, ki sledijo kulturo po vsej Sloveniji. V njih so odkrili in jasno prepoznali sodobne prijeme in celovit zaokrožen koncept z ja

snimi cilji in idejnimi zasnovami. Društvo dosledno realizira program kljub nenormalnim pogojem, v katerih deluje. Zaradi tega se odzivajo na konference in sledijo vsemu, kar se dogaja v društvu in okoli njega. Novinarji ne prihajajo zaradi Ivana ^-rača, rešitelja ptujske kulture, kot je zaslediti v nekat^-rih komentarjih. Kot rezultat uspešnega dela in zrelosti projekta smo dobili podporo mednarodne fundacije SOROS, kar je ptujska občina z lahkoto ovrgla. Finančno pomoč smo dobili zahvaljujoč kvaliteti in zrelosti projekta in ne z lobiranjem in ob špricarju v eni od ptujskih gostiln. Med tem je gospod Ivan Vi-dovič delovanje društva ves čas rušil. Celo mednarodni fundaciji je povedal, zakaj nam dajejo denar, nakar me je poklicala gospa Pivčeva, vodja oddelka fundacije za kulturo, in povedala, da ni mogla verjeti svojim ušesom. Zalegla niso niti priporočila fundacije, poslana gospodu Vidoviču, da fundacija prispeva milijon tolarjev in apelira na občino, da izvrstno pripravljen program veliko prispeva k razvoju kulture na Ptuju in s svojim izvirnim pristopom celo gradi mednarodne mostove, kar je tudi naloga umetnosti in kulture.

Po štirih letih krvavega dela, ko je festival pokazal svojo upravičenost, so startali mrhovinarji na denar iz dela proračuna ki je bil namenjen za izvedbo festivala, ga pobrali, a društvu dajali drobiž. Kljub temu smo s solidarnostjo umetnikov z velikimi napori uspeli realizirati program. Scenarij gospoda Vidoviča je neizčrpen; v svojem bogatem repertoarju je odšel celo tako daleč, da je v imenu društva klical in se pogovarjal z drugimi osebami, ki jim je društvo nudilo zavetje. Mene kot predsednika in pravno osebo, ki edina odloča in podpisuje, ni klical. To je očitno izkoriščanje položaja in protipravno delovanje.

Potem je sestavil "strokovno" komisijo iz politično - kulturnih organizacij, ki niso imele povezave s festivalom. Le-te so denar "strokovno" dodelile same sebi. Zdaj vam bo verjetno bolj jasno, zakaj sem vsako leto napadel takšen način barabij. Res, ta Brač je nesramen! Ptuj je po takšnem načinu delovanja že dolgo znan, kar potrjuje odhod vrhunskih strokovnjakov, ki so dobesedno morali pobegniti, ker jim niso pustili delati. Zaradi prostora ne bi našteval njihovih imen. Lahko si zamislite neodvisnega umetnika civilne družbe v družbi predstavnikov, ki si že petdeset let delijo denar. Počutil sem se

kot na nunberškem procesu. Presodite sami, kakšne so moje možnosti v glasovanju. Kombinacija takih odnosov je dosegla svoj vrhunec letos. Na razpis občine za subvencioniranje in financiranje programov za leto 2001 je društvo tako kot vsako leto prijavo oddalo pravočasno, kar lahko dokaže z dokumentom mestne občine, ne s praznim čvekanjem. Cera-vno bi zaradi uspešnosti realizacije morali imeti stalno proračunsko postavko. Pri pisanju programa za poletne večere so bile prisotne še nekatere osebe, katerih imena zaradi njihove varnosti ne bi omenjal. Pred seboj sem imel Uradni list za pogoje razpisa in še enkrat poslal program v roku za letošnji festival. Daje vloga prispela pravočasno, imam potrdilo mestne občine Ptuj in potrdilo o oddani pošiljki na pošti. Kljub temu oni še vedno trdijo, da vloge nismo oddali pravočasno. Neverjetno!!! Take laži širijo osebe, ki jim dejansko ni mesto tam, kjer se nahajajo!Potrdilo sem že pokazal novinarjem. Vprašam se, zakaj me ne tožijo za lažne izjave tako kot novinarje, ki ne bi objavili zahteve po raziskavi in odstopu gospoda Vidoviča, če ne bi razpolagali z ustreznimi dokumenti. Ta primer bo verjetno končal na sodišču, kjer veljajo dokumenti in akti, ne pa prazna čvekanja! Na razpolagi so tudi evropske institucije, ki spremljajo razvoj in kršitve človekovih pravic.

K temu bi še dodal farso o imenu cikla večerov. Izkoristil bi priložnost, da ustanoviteljem "večerov pod zvezdami" čestitam za kreativnost in domiselnost. Resnično so me presenetili, da "svoje" prireditve niso poimenovali "Poletni kulturni večeri", ampak "Dober večer zvezde". Kdo še trdi, da to okolje nima svežih idej?! Ob tem niso razmišljali, če se pojavi še en plagiator in poimenuje svojo prireditev "Dober večer luna". Kar lahko pripelje do novih razprtij in polemik; kaj je bolj pomembno, zvezde ali luna?!?

Na koncu še lahko dodam, da kot ustanovitelj prireditve štiri leta nisem bil poklican na občino. Odločbo o dodelitvi 500.000 SIT mi je prinesel poštar. Tako je komisija dodelila sredstva sama sebi in popolnoma izključila snovalca in izvajalca uspešnega festivala o kakršnem koli odločanju ali sodelovanju s predlogi. Ni kaj, častno dejanje!!!

Predsednik DUUP I-van Brač

NASVETI

Kuharski nasveti

Omake zahtevajo veliko znanja, dobrega okusa in pazljivosti. Da so prvovrstne, moramo upo{tevati vse sestavine, ki jih plemenitijo ter ji dajejo prijeten in poln okus. Francozom dolgujemo zahvalo za poimenovanje omak in s tem tudi za definicije oziroma osnovno razvr{~anje omak. Raz-vr{~amo jih v skupine po osnovnih sestavinah, imena pa najpogosteje dobijo po glavnem nosilcu okusa, ki je lahko di{ava ali za~imba, dobro vino, zelenjava in podobno.

Vse dobre omake pa niso francoskega izvora, saj med omake sodijo tudi take, ki nastanejo iz pe~enkinega soka, piknik omake, solatne omake, s kruhom zgo{~e-ne omake, paradižnikove omake ter pikantne in sadne omake. Pri nas najpogosteje govorimo o omakah, ki jih pripravljamo iz svetle osnove. Temeljni omaki te skupine sta bešamel omaka in svetla telečja omaka ter omake iz temne osnove; temeljna je osnovna rjava omaka, ki ime in okus spreminjamo z raznimi dodatki.

Manj znana skupina so penaste omake, katerih osnova je holandska omaka, ki ji prav tako z raznimi dodatki spreminjamo okus in ime. Zanje je značilno, da jih pripravljamo po naročilu oziroma sproti, za takojšnjo porabo.

Zelo znana in pri nas priljubljena skupinaso hladne omake, ki jih delimo na omake iz majoneze in omake z vinegretsko osnovo. Zadnja skupina pa so navadne omake, ki so lahko hladne ali tople. Med hladnimi je znana hrenova omaka, tople omake pa so paradižnikova, čebulna, vinska in podobne omake. In ravno ta skupina so omake naše domače kuhinje.

Vsaka omaka, ne glede na to, v katero skupino spada, mora ustrezati temeljnim značilnostim svoje skupine. To pomeni, da se mora krepka rjava omaka lesketati, šodo mora biti penast, majoneza precej mastna, okusi mili ali pikantni, koncentrirani ravno do prave stopnje, da harmonično dopolnijo jed.

Pri omakah je zelo pomembna

PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 347. NAD.

Duševno zdravje otrok in mladostnikov

59. nadaljevanje

Sodobni pristopi v varovanju du{ev-nega zdravja otrok

V sedanjem ~asu "du{evno zdravje" ni ve~ pojem, ki bi bil sprejet od vseh enako, brez pomislekov.

Vzrokov za to je več. Eni mu očitajo ohlapnost ter slabo opredeljenost. Opozarjajo na relativnost in odvisnost od življenjskega konteksta. "Dušo" vse manj pojmujejo kot nekaj neodvisnega od bioloških dogajanj, zlasti pa vse manj kot nekaj neodvisnega od socialnih dogajanj. Zato v strokovnem besednjaku izraze "duševno zdravje" in "duševne motnje" vse bolj nadomeščata izraza "psihosocialno zdravje" in "psihosocialne motnje". Eden od vzrokov za odpore je morda tudi v tem, da "duševno zdravje" asociiramo z "duševno boleznijo" in smo takoj po neki semantični logiki potegnjeni v dihotomijo zdravje — bolezen, ki za današnje pojme — tako laično kot strokovno — ni več sprejemljiva.

Če vendarle ostanemo pri uporabi pojma "duševno zdravje otrok" in poskušamo opredeliti, kaj to je, si lahko pomagamo z naslednjimi kriteriji:

- notranje psihično stanje: sreča, dobro počutje, zadovoljstvo;

- odnosi in delovanje: dobri odnosi z ljudmi, uspeh v šoli ali drugih dejavnostih;

- razvoj: doseganje psihoso-cialnih razvojnih faz v enaki starosti kot večina otrok, spo-

sobnost vgrajevanja izkušenj — ugodnih in neugodnih — v pozitivni osebnostni razvoj.

K duševnemu zdravju sodita tudi sposobnost in zmogljivost obvladovanja nalog ter običajnih življenjskih težav in obremenitev.

Razumljivo je, da se vse razsežnosti prepletajo. Vendar je otrok lahko v šoli uspešen in vzpostavlja nekonfliktne odnose, a je nesrečen. Ali obratno, nevrotični otrok je lahko v šoli zalo uspešen.

Dobro socialno delovanje otroka pomeni predvsem:

- zmožnost vzpostavljanja dobrih odnosov z odraslimi in vrstniki, socialno ustrezno vedenje, sposobnost tvornega sodelovanja z drugimi, prispevanje k dobrobiti skupine ali skupnosti;

- uspešnost pri obvladovanju z družbenimi merili in pričakovanji opredeljenih razvojnih socialnih mejnikov ter nalog;

- uspešnost pri šolskem delu ali poklicnem usposabljanju;

- zadovoljstvo in uspešnost v različnih dejavnostih praktičnega ali socialnega značaja ali na posebnih področjih, kot je na primer šport.

Naslednjič pa bomo govorili še o osnovnih pristopih v varovanju duševnega zdravja otrok.

konsistenca. Omake na osnovi žametne omake in bele maslene omake morajo jedi prevleči kot s tanko tančico, prozorne omake se morajo rahlo lesketati, da dajejo mesnim jedem lesk, nekatere omake so tako goste, da jed pre-vlečejo, to so predvsem omake, ki jih pripravljamo za testenine, ter svetle in stepene omake za zelenjavo. Omaka ne sme biti lepljiva, niti takrat ne, kadar z njo zgostimo kak zelenjavni ali drugi nara-stek ali smo z njo hoteli zgostiti zelenjavo z veliko vode. Za vse hladne omake pa velja, da morajo biti gostejše od toplih.

Omaka dobi zadnji, odločilni okus, ko jo začinimo. Pri tem mislimo tudi na jed, h kateri jo ponudimo, da omaka ne prekrije, ampak le poudari okus jedi, zraven katere jo ponudimo. Vse omake začinimo tik pred serviranjem, da se le malo pokuhajo, da po dodajanju začimb ne povre preveč, saj je lahko zaradi tega preveč začinjena. Pravzaprav nas začinjanja omak naučijo lastne izkušnje.

Omake pred serviranjem pogosto precedimo, pretlačimo, obogatimo z maslom ali pustimo, da na koncu štedilnika vrejo in s kuhanjem pridobijo na prijetnem polnem okusu. Predcedimo jih, da odstranimo trdne sestavine in da se tekoče bolje povežejo. Ce jo pretlačimo, uporabljamo čim gostejše sito; s tem bo bolj gladka in bo pridobila na sijaju. Tik pred serviranjem ji lahko primešemo manjši košček surovega masla; s tem se zgosti in dobi lesket ter svež okus po surovem maslu.

Pomembno je tudi, da omake pravilno serviramo. Praviloma jih lahko ponudimo na tri načine: jed lahko z njo prevlečemo, lahko jo najprej podlijemo na pladenj ali krožnik in nanjo naložimo jed ali jo ponudimo v omačnici.

Izbira omake za posamezno jed je danes bolj kot kadarkoli do sedaj prepuščena vam. Včasih smo

PRELIV IZ SUHEGA SADJA

1 čebula, 20 g margarine, 20 g suhih sliv, 20 g suhih marelic, 0,5 l vode, 1/4 l rdečega vina, 20 g sladkorja, sol po potrebi, 1 žlica jedilnega škroba, mandlji.

Drobno sesekljamo čebulo in jo na vroči margarini pražimo le toliko, da ovene, nato dodamo narezano suho sadje in zalijemo z vodo in vinom. Kuhamo na zmerni temperaturi 25 minut. Nato v omako zakuhamo podmet iz jedilnega škroba in kuhamo še 5 minut. Pred serviranjem dodamo na lističe narezane ali sesekljane mandlje. Omako ponudimo zraven kvašenih cmokov, vzhajancev, palačink ...

Avtorica: Anica Mar

svetle in bele omake ponudili k svetlejšim vrstam mesa, to je k perutnini, belim ribam in teletini. Temne omake so dopolnjevale govedino, svinino, divjačino. Večina kuharjev in gospodinj danes pogosto ob eni jedi ponudi dve omaki in s tem še dodatno obogati pripravljeno jed.

Manj znane, vendar vse pog-stejše so omake iz oreškov in sadne omake. Oreške uporabljamo kot sredstvo za zgostitev ali kot dodatek za okus. Kako delujejo kot sredstvo za zgostitev, je odvisno od tega, kako drobno orehe sesekljamo. Ce jih grobo sesekljamo, je omaka vedno nekoliko groba, tako da je bolje, če so oreški fino sesekljani ali mleti. Mogoče so te omake pri nas še najmanj pogoste, vendar imamo s tujimi kuhinjami priložnost, da jih po-kusimo in celo po svoje izboljšamo. Tako so znane mandljeva omaka, orehova, ki jo ponudimo k testeninam, pečeni perutnini in teletini ter mladi svinini, arašidno omako pripravimo zraven svinine in perutnine, kokosovo pa ponudimo zraven pečenega mesa. Vse omenjene omake so slane, pripravljene tudi z dodatkom čebule in česna, zalite z vinom in zgoščene.

Nada Pignar

prof. kuharstva

Krvodajalci

28. avgust: Branko Pintarič, Lahonci 87, Davorin Kirič, Pavlovci 6, Robert Klemenčič, Hardek 45, Gregor Kova~i~, Le{je 13, Viktor Zamuda, Spolenakova 23, Ptuj, Cvetko Šprah, Kraigherjeva 16, Ptuj, Marjan Anderlič, Trgovi{če 25/B, Stanko Munda, Lačaves 60, Zoran Bilic, Ulica 25. maja 3, Ptuj, Maks Potočnik, Volkmerjeva 5, Ptuj, Miran Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju 6, Renata Plohl, Stojnci 57/A, Branko Dreven{ek, Mihovce 48, Milena Vogrin, Slav{ina 37, Jurček Lamot, Trnovec 1, Ivan Bilano-vič, Selska cesta 11, Ptuj, Nada Kozo-derc, Podlože 18, Štefan Ros, Žetale 36, Janez Trofenik, Ljutomerska 22, Ormož, Danica Anžel, Na postajo 20, Ptuj, Andrej Resman, Ulica Šercerjeve brigade, Ptuj, Maks Plohl, Kraigherjeva 25, Ptuj, Janez Vertič, Ločič 1/B, Jožica Medved, Župečja vas 60/A, Du{an Krajnc, A{ker-čeva 1o, Ptuj, Franjo Petek, Slovenska cesta 9, Sredi{če ob Dravi, Anton Danko, Potrčeva 40, Ptuj, Andrej Rožman, Sovjak 93, Franc Horvat, Kungota 25, Mojca Gorjup, Pleterje 15/A, Živko Lazic, Ulica 25. maja 5, Ptuj, Jože Liponik, Markovci 2/B, Marko Bricelj, Jamova 7, Slovenska Bistrica, Marjan Jurkovi, Vodova 4, Ptuj, Lovro Rap, Laporska c. 13, Poljčane.

30. avgust: Majda Golob, Kicar 140/C, Irena Bujan, Godeninci 35, Stanko Frčec, Apače 175, Ivanka Zemljarič, Kajuhova 12, Kidričevo, Jože Tomanič, Kungota 68, Albin Petrovič, Vareja 6, Ivan Emer-{ič, Draženci 16/B, Janez Čeh, Grajen-{čak 63, Darko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj, Irena Pauko, Mestni Vrh 2/A, Janez Vogrinec, Pobrežje 140, Lucija Cafuta, Trnovec 2, Robert Kodrič, Stojnci 42,

Jože Herjavec, CMD 16, Ptuj, Romana Malinger, Gerečja vas 81, Elvira Janže-kovič, Draženci 33/A, Miran Krajnc, Ko-račice 30, Ivan Bezjak, Breg 37, Nevenka Maruh, Žnidaričevo nabrežje, Ptuj, Ale{ Planinc, CMD 14, Ptuj, Emil Kirbi{, Nji-verce 29, Kidričevo, Jože Turk, Lovrenc na Dravskem polju 2, Karmel Štiher, For-min 37, Franjo Mihelač, Volkmerjeva 5, Ptuj, Vlado Mohorko, Kungota 11, Franc Veselič, Kajuhova 11, Kidričevo, Robert Bezjak, Bukovci 168, Miran Lo-zar, Borisa Kraigherja 2, Kidričevo, Vlado Krajnc, Sp. Velovlek 24/A, Roman Žele-znik, Planjsko 21, Leon Hrovat, Dragonja vas 25, Branko Kos, Praprotniko-va 12, Ptuj, Metka Kouter, Župečja vas 1/G, Miran Pe{l, Arbajterjeva 8, Ptuj, Janez Avgu{tin, Slape 15l, Bogdan Ke-lenc, Cunkovci 12, Srečko Gaj{ek, Zg. Sveča 14, Zlatko Majcen, Sene{ci 55, Boris Železnik, Nadole 4, Maks Kos-tanjevec, Pobrežje 98/B, Irena Zaj{ek, Ptujska Gora 104/A, Gorazd Inkret, Kraigherjeva 21, Ptuj, Danilo Preac, Mi-hovci 17, Ivan Petek, Žabjak 54, Ale{ Smuk, Strni{če 26, Marjan Avbel, Maj-{perk 76, Emil Munda, Strni{če 27, Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurbergu, Janez Furman, Zagorci 71, Vojko Šohar, Zg. Hajdina 137, Drago Furek, Draženci 87/A, Miran Ritonja, Vintarovci 10, Marjan Pernek, Ul. B. Kraigherja 1, Kidričevo, Andrej Plohl, Draženci 21, Peter Janžič, Visole 81, Slovenska Bistrica, Marjan Valher, Sp. Gorica 58, Robert Ri-žnar, Gajevci 46, Rudi Štelcer, Pobrežje 118, Stanko Rodo{ek, Cirkovce 30, Janez Goričan, Placar 11/A, Bojan Bertala-nič, K brodu 27, Maribor, Marko Cvetko, Benedikt 51, Andrej Kramberger, Bres-terni{ka 135, Božidar Vasiljevič, Vrablo-va 20, Maribor.

PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU

Poletje prehaja v jesen

Poletje se je prevesilo v jesen, to pa je čas, v katerem je vrt najbogatejši, ko so se s sadnega drevja ponujajo sočni in barviti plodovi jabolk in hrušk, gredice so obraščene s plodovi raznovrstnih vrtnin in svežo zelenjavo, z okrasnih gredic pa nas opaja barvito poznopoletno cvetje. Čas na začetku jeseni pa je tudi za vrtnarja najprijetnejši, saj ga narava s svojimi sadovi nagradi za uspešno delo.

V sadnem vrtu so v septembru najpomembnejša in hkrati najprijetnejša opravila obiranje in spravilo tistih vrst sadja, ki ga želimo ohraniti v svežem stanju za ozimnico. Za zimsko hrambo je primerno le sadje, ki ga oberemo v drevesni zrelosti, za razliko od sadja, ki ga porabimo za uživanje v svežem stanju ali za predelavo, saj tega obiramo, ko je do popolnosti dozorelo v užitno zrelost. Plodovi iste sadne vrste in sorte različno dozorevajo, kar je odvisno od lege, vzgojne oblike, podlage in še mnogih drugih dejavnikov, zato posvečamo posebno pozornost ugotavljanju drevesne zrelosti in času obiranja, da bi plodovi v hrambi vzdržali čim dalje. Plodove jabolk in hrušk, ki smo jih namenili za hrambo v svežem stanju, obiramo v drevesni zrelosti, ki jo zaznamo takrat, ko dozore njihova semena, katerih bela barva se spremeni z rjavo. Rodnejša drevesa obiramo dva ali trikrat v nekajdnevnih presledkih, tako da oberemo najprej najlepše, s čimer veje razbremenimo in omogočimo, da se ostali odebelijo, obarvajo in dozorijo.

V hrambo vložimo le zdrave, ne prezrele in nepoškodovane plodove, zato je obiranje zahtevno opravilo, ker se prav pri tem ob nepravilnem ravnanju poškoduje največ plodov. Čeprav so najlepši plodovi zmeraj najbolj izpostavljeni v vrhovih drevesne krošnje, pa pričnemo obirati plodove s spodnjih vej, da jih zavarujemo pred poškodbami morebiti padajočih plodov z višje rastočih vej. Za otresanje sadja s težje dosegljivih vej in tistih, ki so namenjeni za predelavo, ne uporabljajmo pripomočkov, s katerimi bi poškodovali veje in brstje, ki bi služilo za rast in rodnost tudi v naslednjem letu.

Okrasni vrt že dobiva jesensko podobo, ko se številnim po-znopolenim in jesenskim cvetnicam pridruži še izredna barvitost zorečega listja posameznih okrasnih drevnin in grmovnic. Mimogrede rečeno je barvitost listja dedna lastnost drevesne vrste, ki se pojavi ob zorenju in odmiranju listja oziroma razpadanju listnega zelenila na njegove sestavine.

Septembra je primeren čas za razmnoževanje večine vrst grmovnih lesnatih in zelnatih trajnic z delitvijo koreninske grude. Koreninsko grudo odkopljemo, med seboj prepletene korenine pa razpletemo in ločimo od matične grude, da bodo ostale zraščene in nepoškodovane z zasnovo stebla. Sajenje sadik, dobljenih z delitvijo koreninske grude, opravimo enako kot vsako drugo sajenje, le da sadiko skrbno pregledamo in oplevemo od koreninskih plevelov, pred sajenjem pa namočimo v blatno brozgo, da se korenine dobro napoje vode, kar pripomore k hitrejšemu vkoreninjanju. Sadimo v dobro pripravljeno, z organskimi in rudninskimi gnojili pognojeno in trajnih koreninskih plevelov razpleveljeno zemljo, ker v tem primeru sadimo trajnice, ki bodo na stalnem mestu rastle in živele več let.

Odcvetele gladiole že pričnemo izkopavati. Ovenela in dozorela stebla odtrgamo od gomoljev, če pa se to ne odlušči zlahka, rastline povežemo v manjše šope in obesimo na suh, hladen in zračen prostor, kjer se dobro osuše, šele potem gomolje shranimo.

V zelenjavnem vrtu brstičnemu ohrovtu odrežemo stebelni vršiček, da preneha rast stebla v višino. To je potrebno zaradi krepitve rasti zeljnih brstov v listnih pazduhah. Spodnjih listov, četudi so delno poškodovani ali porumeneli, s stebla ne odstranjujemo, ker je njihova vloga varovati brste pred zimsko zmrzaljo. Visokostebelne rastline brstičnega ohrovta nekoliko osipamo ali jim naredimo oporo, da jih sneg ne podre.

Osipajmo por, da se bo steblo obelilo in še odebelilo, rastlina pa se bo tudi bolje utrdila v tleh.

Osipati je potrebno tudi zelje, ki tvori glave na višjem steblu, da se zaradi teže zeljne glave rastlina ne bi podrla.

V začetku septembra je še čas za presajanje korenik rabar-bare. Ker je rabarbara trajnica, jo sadimo v dobro pripravljeno, globoko zrahljano in s kompostovko pognojeno zemljo.

Belušem porežemo že porumenela nadzemne dele in jih za-žgemo, da uničimo špargljevo muho, škodljivca, katerega ličinke se vgnezdijo na prezimitev v šparglevo steblo. Po rezi koreniko beluša okopljemo in pognojimo s kompostovko ali dobro preperelim hlevskim gnojem in potrosimo s počasi topnim nitrofoskalom, ki se bo prek zime spiral h koreninam.

Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi korenine, od 17. do 20. septembra, zaradi cveta 13., 20. in 21. septembra, zaradi plodov 15. in 17. septembra ter zaradi lista 13. in 14. ter od 21. do 23. septembra.

Miran Glu{i~, ing. agr.

***

ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE

UTRIP S FINSKE / NA JULIJSKIH GASILSKIH OLIMPIJSKIH IGRAH

Že drugii zlata dekleta iz Hajdoš

SPOMIN NA FINSKO, DEŽELO TISOČERIH JEZER, GOSTITELJICO 12. GASILSKE OLIMPIADE ZA ČLANE IN ČLANICE TER 13. MLADINSKE GASILSKE OLIMPIADE, JE ŠE ZMERAJ ŽIV, SAJ JE STAR LE DOBER MESEC.

Gasilci in gasilke iz 27 evropskih držav - skupaj je bilo 2600 udeležencev — so se v finskem Kuopiu (znanem posebej po treh čudovitih skakalnicah) družili od 22. do 28. julija, slovensko zastopstvo pa je bilo tokrat sestavljeno iz 10 tekmovalnih enot. Brez vodstva Gasilske zveze Slovenije, vodij reprezentance, peščice sodnikov, mentorjev, novinarjev in najglasnejših, navijačev, pa slovensko zastopstvo ne bi bilo popolno. Gostitelji, nekoliko zadržani Finci, so se dobro izkazali, gostoljubnost in dokaj dobra organiziranost velikega gasilskega tekmovanja pa je na nas pustila dober vtis.

Ekipa PGD Hojdoše ob izkrcavanju z Adrijinega letala v finskem Kuopiu. Za sre~o so s seboj vzeli {e Sre~ka, maskoto desetine.

Začelo se je v nedeljo, 22. julija, na letališču Brnik in se tam ~ez dober teden tudi zaključilo, a po Sloveniji v krajih, od koder so doma pogumni in uspešni gasilci ter gasilke, še zdaj odmeva glas o odličnih uvrstitvah in promociji Slovenije. In leto 2001 bo v zgodovino slovenskega gasilstva zapisano z velikimi črkami, saj so na{i gasilci v letu novega ti-so~letja poskrbeli za sanjski uspeh. Trije naslovi olimpijskih prvakov so gotovo sanje; zanje so poskrbele članice A PGD Hajdoše, članice B PGD Ško-fja vas in ~lani B PGD [mart-no na Pohorju. Potem pa so tu

{e druge odli~ne uvrstitve: eno drugo, tri tretja mesta, pa {e osmo, {estnajsto in triindvajseto. Slovenijo si bodo mnogi zapomnili tudi kot najbolj{o ekipo leto{nje gasilske olimpiade in tak uspeh bo zagotovo težko ponoviti. Prva prava priložnost bo čez štiri leta pri naših sosedih v Varaždinu.

Lidija Terbulec, članica zmagovalne desetine, ki je bila že na tretji olimpiadi, je ob uspehu povedala: "Letošnja olimpiada nam bo vsem ostala v zelo lepem spominu, posebej zaradi uspešnega nastopa slovenskih ekip, pa tudi po prijetnem vzdušju, ki je vladalo

Spretnost je najpomembnej{a vrlina desetine; Hajdošanke so jo vnovič dokazale, saj so olimpijski rekord izboljšale za dobre tri sekunde.

v naši reprezentanci. Ponovno zmagati oziroma ubraniti naslov olimpijskih prvakov je izreden uspeh. Zelo smo vesele, da nam je uspelo, da sta trud in delo poplačana z odlično uvrstitvijo, ki smo si jo po tihem

"Naslov olimpijskih prvakinj je uspeh, o katerem smo dolgo sanjale in se zanj tako zelo trudile," pravi Gabriela Galun, desetarka članske ekipe PGD Hajdoše.

vse zelo želele. Finska nam bo ostala v lepem spominu, naš drugi naslov olimpijskih prva-

Kuopio, mesto z 90 tisoč prebivalci, je znano po treh skakalnicah.

Mentorja hajdoških gasilk v pogovoru z vodjem slovenske gasilske reprezentance in poveljnikom GZS Matjažem Klaričem (desno). Nismo izvedeli, o čem so se pogovarjali, ampak moralo je biti nekaj veselega.

ZLATA DESETINA PGD HAJDOŠE

Ekipa olimpijskih prvakinj: Gabriela Galun, Tanja Fu-rek, Dušanka Brodnjak, Anita Polanec, Metka Vidovič, Lidija Terbulec, Kristina Zajšek, Klavdija Ekart, Alenka Metličar in Mojca Vogrinec; mentorja: Ivan Brodnjak in Franci Zupanič ml.

Slovenci smo imeli najboljše in najglasnejše navijače, so menili tudi novinarji na gasilski olimpiadi.

Proč z jesenskimi skrbmi!

Kratkoročna posojila z nižjo obrestno mero

Po dolgem vročem poletju prihaja jesen in z njo izdatki, za katere veste, da so neizbežni. čeprav skrbno ravnate z denarjem, ugotavljate, da ga za vse želje in potrebe Vas in Vaših najbližjih ne bo

dovolj. in ne veste kaj storiti. ne obotavljajte se stopiti v najbližjo poslovalnico abanke in se pozanimajte za jesensko posojilo, ki je ugodno, saj smo znižali obrestne mere.

Abanka d.d. Ljubljana

kinj pa še najbolj. Kako bo čez štiri leta v Varaždinu? O tem bomo govorile takrat, zdaj proslavljamo naš letošnji uspeh.

Hvala vsem, ki so verjeli v nas, nas vzpodbujali, navijali za nas in držali pesti ter nas podprli tudi po finančni plati."

Po Finski se je z gasilci potepala

Tatjana Mohorko

iHImlalmilki

zzzzzOttW^M^^Mmamsk^i^:

STRAN ZA MLADE

glasbene novice

Glasbeniki zaslužijo bajne vsote denarja s prodajo plošč in koncertiranjem. Najbolj iznajdlivi pa prodajajo {e kup stvari, kot na primer kape, zastave, majice, zna~ke in druge spominke, ki

jih morajo imeti vneti oboževalci v svoji zbirki.

***

Ameriški trio DESTINYS CHILD je že presegel lO-milijonsko prodajo albuma Survivor, s katerega že poznamo tri uspe{nice: Independent Woman, Survivor in Booty Licious. Tri simpatične "čokoladice" ponovno vokalno blestijo v skladbi EMOTIONS (****), ki je žandrsko

iztopajoča hrepeneča soul balada.

***

Ameriška pevka AALIYAH je žal umrla v letalski nesreči, vendar je za sabo pustila kar lepo število glasbenih hitov, od katerih je najbolj znan Try Again. Dobra pevka je posnela še videospot za zahtevno novo r & b pesem ROCK THE BOAT (***), ki jo je pro-

duciral vedno bolj priznani as Timbaland. ***

MARIAH CAREY je v začetku avgusta delala samomor, saj si je prerezala žile na roki (pevka je delala samomor, ker jo je zapustil njen latino ljubimec pevec Luis Miquel). Super pevka je trenutno na zdravljenju in po bednem singlu Loverboy ponovno prepeva čudovito intimno balado NEVER TOO FAR (*****), ki napoveduje njen novi album z naslovom Glitter.

***

V ZDA je trenutno eden najpopularnejših filmov Jay and Silent Bob Strike Back, v katerem glavne vloge igrajo Jason Mewes, Shannon Doherty in Ben Afflick. Film vsebuje kar nekaj dobrih komadov; nasilnega izvaja skupina FROMAN ter nosi naslov BECAUSE I GOT HIGH (****). Gre za ritmično izmenjavo r & b in rap pasaž, ki so dopolnjene z vpadajočim refrenom.

***

Britanska skupina LFO je najstnice zastrupila leta 1999 s poletno uspešnico Summer Girls. Trije mladi fantje so si nadeli ime Lyte Funky Ones in ponujajo novo, preprosto, srednje hitro pop pesem EVERY OTHER TIME (***).

***

Nem{ka skupina SCOOTER je definitivno ena vodilnih techno skupin na svetu in je trenutno {e na nekaterih lestvicah s komadom Posse. Trije ra~unalni{ko-sintisajzerski mojstri so sprogramirali novo butajo~o pesem AIII SHOT THE DJ (***), ki je ponovno preve~ napadalna plesna techno godba.

***

Diskoteke ponujajo zelo preprosto obliko zabave, ki jo oblikujejo DJ-i. Novi komadi na plesni sceni pa so: Qua Qua - MAX BROTHERS & KANUI & LULA, Inside All the People - PLANET FUNK, Someday - DJs WORK, Dam Dubi Dam - MILLIAN FERNANDEZ, Too Many Times - KAI TRACID, Horizont - RMB, Enjoy your Life - NICOLE DE SILVA, Miami Pop - PHIL FULDNER, Skydive - FREEFALL & JAN JOHNSTON, I'm All About you - DJ LUCK & MC NEAT, Gimme Da Mike - SANTOS, Gimme Love - CERRONE, Hide U - KOSHEEN in Help Me I'm Fish - LITTLE TREES.

Britanski band STEREOPHONICS letos beleži že dve uspešnici: Mr. Writer in Have a Nice Day. Kvintet goji ~aroben kitarski rock tudi v novi spontani pesmi STEP ON MY OLD SIZE NINES (****), ki jo boste našli na fantasti~ni zgoš~enki Just Enough Education to Perform.

Ameriško skupino HUEY LEWIS & THE NEWS so sestavljali v originalni postavi Huey Lewis, Chris Hayes, Sean Hopper, Mario Cippol-lina, Johnny Cola in Bill Gibson. Gospod LEWIS se vra~a po osmih letih s skladbo LET HER GO AND START OVER (****), ki temelji na

osnovah r&b-ja ter mešanici akusti~nega rocka, folka in countryja.

***

MARTI PELLOW je vodilni ~lan skupine Wet Wet Wet in je letos izdal solo hit Close to you in magi~ni album Smile. Ve~ni sanja~ vas bo popeljal po svetu s svojo tipi~no sentimentalno popevko IVE BEEN AROUND THE WORLD (****).

David Breznik

^^Ain't it Funny - JENNIFER LDPEZ^I^

2. Eternal Flame - ATOMIC KITTEN 3. A Little Respect - WHEATUS 4. FdIIdw Me - UNCLE KHACKER Let's Dance - FlV^ ^6.-411 or Nothing - D TDp^ 7. Tiere Éust Be an Angel - ND ANÉELS ' 8rEén4-Get-7Di3rDiît-Dfto7^HBad "

/ KÝLIE MINDGÙE ' ílálherE/

jO. Wheri you're; Looking Like That - WfSTLlFE

N/sakť? m<sd 21. in

Mladi dopisniki

spet smo tu

3. september, prvi šolski dan v tem šolskem letu, je na naši šoli potekal nekoliko bolj slovesno kot prejšnja leta, saj sta ga popestrila tamburaški orkester Franceta Prešerna iz Vidma pod vodstvom dirigenta Jožeta Smigoca in spretno povezovanje Frenka Muzka. Na željo staršev smo izvedli zaključek lanskega in začetek letošnjega šolskega leta v popoldanskem času z namenom, da bi se nam lahko tudi oni pridružili. Udeležba je bila zelo velika.

In kaj je bilo letos drugače? Ob zvokih koračnice so se nam najprej pridružili naši najmlajši — mali šolarji s svojima vzgojiteljicama, za njimi pa še učenci 1. razredov z učiteljicama. Nasmejani obrazi vseh so kazali, da so bili sproščeni in zadovoljni. Napočil je trenutek, ko so bili predstavljeni razredniki in vzgojiteljici. Nato so petošolce razdelili v oddelke (iz lanskih dveh četrtih so namreč nastali trije peti). Ko so se pridružili svojim razredničarkam, je bila na programu slovesna "fazanska zaobljuba" osmočolcem in "krst fazanov," ki bi bili radi sprejeti na višjo stopnjo. Vsi so se morali postaviti skupaj, položiti levo roko na srce, desno v zrak in ponavljati za osmošolcem naslednje besede: "Jaz, fazan, prisegam, da bom zvesto spoštoval šolski red, vse delavce šole, vse učence, še posebej pa osmičar-je." Za pridno ponavljanje teh besed so bili vsi petošolci nagrajeni s koruzo v razsulu. Čeprav je bilo letošnje leto bolj sušno, se mi niti ne sanja, kje se je vzelo toliko koruze. Čistilke so imele gotovo veliko dela, ko so kasneje to očistile.

Takoj po šaljivem dogodku so nam učitelji pripravili igro črk, ki so bile skrite v okolici šole. Skupaj z razredniki in napotki, ki so nam jih dali, smo se odpravili na lov za zakladom. Ko smo črko našli, smo od veselja zapeli pesem Moj klobuk ima 3 luknje in se potem odpravili pred šolo, kjer nas je čakal pano, na katerega smo obesili črko. Vseh 20 oddelkov je sestavilo misel: SPET SMO TU, V IGRI SPROŠČENI, Z ZNANJEM OBOGATENI, ZA ŠOLO RAZPOLOŽENI. Ob koncu smo se v ritmu koračnice vsi učenci skupaj z razredniki podali v svoje učilnice, kjer so nas razredniki na svoj način prijazno pripeljali

v višji razred. Medtem pa so bili starši z gospo ravnateljico in gospodom policistom na skupnem sestanku.

V najlepšem spominu mi je ostal "fazanski krst". Bilo je super in upam, da bodo naši zanamci tako uživali prvi šolski dan, kot smo ga mi.

Osmošolka Mojca Šosterič, OŠ Videm

Svoje občutke ob začetku šolskega leta so zapisali tudi nekateri učenci OŠ Videm:

- Uči se, uči,

saj v znanju je moč. Ce to narediš, vsemu si kos.

Katja Kardinar, 7.b

- JUHUHU, jesen je spet tu. Pouk se je začel

in učit se bom hitel. Trikrat HURA za učitelje, ki nas poučujejo in v šoli sprašujejo. JUHUHU, v {olo hitimo, se radi učimo.

Bojan Glaser, 8.b

- Odprla so se vrata. Vrata, ki peljejo v svet znanja.

Tja bomo odšli, ko znanja polni bomo vsi.

Boštjan Šibila, 7.b

- V šolo smo prišli z dobrim namenom, da bi se učili in da ne bi ničesar pozabili.

Ale{ Rihtaric, 7.b

- Skoraj smo že pozabili, kako se učiti, kakšna je šola v notranjosti... Na prijatelje nismo pozabili. Med počitnicami smo se včasih srečali in se sprostili v igri.

Julija Furek, 8.b

- Počitnice so mimo! Skoda. Lahko bi jih še malo podaljšali, ampak treba se bo sprijazniti in odmisliti razigranost, ki smo jo verjetno vsi izkoristili. Sola je šola. V vsem se najde nekaj dobrega. Zvezki, učbeniki ... spet na plano, da nam bo v življenju dobro postlano. Vsem uspešen začetek in še uspešnejši konec.

Mojca [osterie, 8.b

- Malo mi je žal, da so počitnice tako hitro minile, ampak moram se sprijazniti z resnico, da bo treba spet vzeti v roke knjige, zvezke. Vendar mislim, da je v vsakem slabem nekaj dobrega. Namreč druženje s prijatelji, spoznavanje novih

sošolcev in predvsem pridobivanje znanja.

Alen Svenšek, 8.c

- Počitnice so minile in pričelo se je novo šolsko leto. Spomini na prejšnja leta so lepši, saj smo se v šoli ne le veliko naučili, temveč tudi imenitno zabavali. Letos se bom še bolj potrudila kot prejšnja leta, ker me kmalu čaka ena najpomembnejših odločitev v življenju - vpis v srednjo šolo. Odšla bom, a lepi spomini na osnovnošolska leta bodo ostali.

Aneja Cafuta, 8.c

- Res je, da so bile počitnice prekratke, a sem vseeno vesela, da sem spet v šoli med prijatelji. Med počitnicami sem se že kar dolgočasila. Zdaj me bo šola za deset mesecev zaposlila.

Laura Rozman, 8.c

- Spet je tu! Sola, novo šolsko leto, učitelji, učilnice ... A letos nekoliko drugače — osmič zapo'vrstjo, pravzaprav zadnjič. Ko me misli popeljejo naprej, me nekaj predrami. Vse lepo enkrat mine, zato prav vsi uživajte v osnovnošolskih letih klopeh, kajti že prekmalu bodo ostale le v spominu — lepem, grdem, vsekakor pa polnem dogodivščin osnovnošolske mladosti.

Karin Kenda, 8.c

- Namesto da bi se vrnil v šolo spočit, sem še bolj "zmantran" kot na koncu šolskega leta. Nujno potrebujem počitek. Pomagajte!

Rok Murko, 8.b

- V počitnicah je bilo super, vendar jih je bilo prehitro konec. Spet bomo morali začeti delati, se učiti in boriti za dobre ocene. Nekateri novi predmeti nam bodo všeč, nekateri ne. Solsko leto bo imelo svoje vzpone in padce.

Boštjan Černenšek, 7.a

- Spet smo tu! Za nekatere se začne garanje, za nekatere je šola mačji kašelj, nekateri bi še imeli počitnice, drugi pa so komaj čakali na prvi šolski dan. Vsakdo si je že med počitnicami zastavil cilje. Upam, da se bodo vsem želje in cilji uresničili.

Suzana Lovrenko, 7.a

- Moji cilji v novem šolskem letu so, da bi bila uspešna. Tudi sošolcem in sošolkam želim uspešen skok v novo šolsko leto.

Tina Radolič, 7.a

- Vsega lepega je enkrat konec. Začelo se je novo šolsko leto in vsi si želimo, da bi bili uspešni. Proste in brezskrbne dni bodo zamenjale knjige in zvezki. V znanju je moč!

Sandra Belšak, 8.b

»Zakaj ste zamudili celo uro?« se je šef jezil na delavca.

''Ker ste mi v~eraj rekli, naj ~aso-

pis preberem doma, ne pa v službi!" ***

"Kaj pa ti delaš?' vpraša Peter sodelavca iz sosednjega sektorja.

"Nič."

"Kako pa potem veš, kdaj si zaključil z delom?'

***

Ko se je mali Mihec vrnil iz šole, je njegova mama izpraznila njegovo šolsko torbo in presenečeno obstala:

"Od kdaj pa ti kadiš?"

'Od dne, ko sem prvič seksal!'

"Kaj, tudi seksal si že? Kdaj pa se je to zgodilo?"

'Se ne spominjam dobro, ker sem

bil takrat tako močno pijan!' ***

Mali Janezek je skozi ključavnico opazoval starejšo sestro med tuširanjem v kopalnici in videl, kako se boža po telesu in vzdihuje:

'Hočem moškega, hočem moškega

Naslednji dan je zopet gledal skozi ključavnico in zagledal popolnoma enak prizor. Tretji večer, ko je gledal skozi ključavnico vrat kopalnice, pa je zagledal sestro, kako se je pod tušem ljubila z nekim fantom.

Naslednji dan se je šel tuširat Janezek. Pod tušem se je božal po telesu in vzdihoval: 'Hočem kolo, hočem kolo...!"

***

Žena možu šepeta na uho:

"Dragi, kmalu bomo trije."

"Kaj res?' veselo presrečen vzklikne mož.

"Ja, moja mama se bo preselila k nama."

***

Gost naroči:

"Na krožnik, ogret na pravo temperaturo, mi dajte dve jajci. Beljak ne sme biti preveč zapečen, rumenjak naj bo cel, dodajte pa malo peteršiljčka, pa ne preveč, ščep soli, ampak ne prevelik in naj bo brez popra."

"Imate še kakšno željo?' vpraša natakar.

"Ne, to bo vse.'

"Lahko jaz nekaj vprašam?'

"Seveda."

'Kokoši, ki je znesla jajce, je ime

Barbara. Bo to v redu?'

***

Mlada zebra bi rada spoznala druge živali. Ko zagleda kravo, jo ljubeznivo vpraša:

"Kaj ti delaš?'

"Jaz dajem mleko," odgovori krava.

Zebra gre naprej, zagleda ovco in jo vpraša:

"Kaj pa ti delaš?'

"Jaz dajem volno," odgovori ovca.

Zebra gre naprej in sreča močnega in lepega žrebca. Vpraša ga:

"Kaj pa ti delaš?'

Žrebec jo pogleda in zarezgeta:

"Sleci pižamo, pa boš hitro videla!'

***

ZA RAZVEDRILO

Rešitev prejšnje križanke: VODORAVNO: Imola, zidar, Olaka, omo, Er, prestrel, Ogrska, ral, eristik, pritisk, vaditeljica, register, čeiada, teč, agon, inesa, Aio, Jaka, vola, Risan, ŽVivien, IRA, očaia, kašno žito, Larvik, Eiza, čin, jur, OC, Uli, Rems, Eka, aik. Ugankarski slovarček: AGRI = tip traktorjev Carraro - Agritalia, BOAC = britanska letalska družba, KOTURN = visok čevelj igralcev v grških tragedijah - napihnjen, bobneč govor, LARIER = kanadska umetnostna drsalka (Marie), OAK = ameriška alpska smučarka (Cindy), PEKALONGAN = indonezijsko mesto na severni obali otoka Jave, RAE = mesto in jezero v Kanadi, TAZA = trgovsko mesto v Maroku, med Rifom in Srednjim Atlasom, VAC = industrijsko mesto severno od Budimpešte

GOpORI SE

DA zadnja leta zima in sneg bežita vse višje v gore. Ni čudno, ko pa haloški in ptujski pregenjalci zime rinejo za njo vse do Triglava.

... DA je najmlajše društvo gojiteljev papig v naši bližini tako uspešno predvsem zaradi razcveta političnega papigov-stva v Sloveniji.

... DA so slovenski politiki ob vrnitvi z dopusta kot papige, saj ne znajo nič drugega kot napovedovati jesensko kregarijo.

... DA bo država v prihodnje določala proračun za dve leti naprej: prvo leto bomo vsi davkoplačvelavi poskrbeli za

dobrobit prestolnice, naslednje leto pa vsak zase.

... DA avtoceste do prestolnice spoh ne potrebujemo. Ker imamo v eni osebi informacijskega in cestnega ministra, bomo v Ljubljano potovali kar po internetu.

... DA haloška občina z novimi prazničnimi pridobitvami prerašča v malo mesto. Prihodnje leto lahko pričakujemo tam še priročno porodnišnico. Kaj sploh še ostane velikim?

... DA imamo na Ptujskem toliko novih osnovnih šol in načrtov zanje, da bi morali najti še otok ljubezni, kot ga imajo Prekmurci.

... DA bodo policisti v prihodnje za manjše prekrške povzročitelje samo opozarjali. Na Štajerskem sodi med manjše prekrške tudi kak litrček žlahtnega v krvi.

... DA to velja še posebej v času, ko je pred trgatvijo potrebno pospraviti kleti in narediti prostor novemu letniku.

REZULTATI ŽREBANJA VELIKE NAGRADNE KRIŽANKE PLESNEGA CENTRA MAMBO

Iz množice rešitev nagradne križanke (pravilno geslo se je glasilo: PLESNI CENTER MAM-BO VPISUJE V NOVO SEZONO) smo v uredništvu Tednika izžrebali naslednje nagrajence:

3. nagrada - šolnina v PC Mambo v vrednosti 4.000 sit: Evelina Jur-gec, Župečja vas 1 f, 2324 Lovrenc na Dravskem polju

2. nagrada - šolnina v PC Mambo v vrednosti 6.000 sit: Ida Jeri~, Kraigherjeva 20, 2250 Ptuj

1. nagrada - šolnina v PC Mambo v vrednosti 10.000 sit: Janez Marin, Krambergerjeva pot 7, 2250 Ptuj.

Nagrajencem iskreno čestitamo. Nagrade lahko dvignejo v PC Mambo, Volkmerjeva c. 26, 2250 Ptuj.

LUJZEK

Dober den vsaki den! Tak dugo smo za dež prosili, molili in preklijali, ke smo se na kunci le deža včakali, pa čeglih že skoro prepozno. Gnes, v nedelo, vam pisem toto pismo pod streho, saj že celo noč in celo jutro pridno dežek suho žemljico zalivle. Vsem seveda tudi toto vremen ne pase. Eni bi se se radi na morji in v toplicah sunčili, drugi bi radi koksna zunanja dela oprav-lali, tretji bi radi ... No ja, vsi bi nekaj radi, dež pa je vseeno zlata vreden. Samopre-dugo tudi ne sme jokati izpod neba, saj je treba z njiv koruze

pospravti in začeti priprovlati zemljo za setev pšenico. Če bo preveč deža, bodo začele tudi jagode na grozdji pokati in gniliti. Nič pač neje dobro, če je česar preveč ali pa premalo. Seveda pa je žmetno najti sredino pri vsoki stvori.

Počitnice so prehitro minle in drgoč se je začela sola. Čeglih mija z Mico več nemama šoloobvezne dece, čujema in štejema, kak je tota brezplo-čna sola droga. V nasi vesi ma ena družina kar stiri solo-obveznike. Dnar so si mogli sposoditi, ke so lehko deco s solskimi potrebsčinami opre-mli, ge pa je še obleka, obutev in vse drugo. Namesto da bi mala držova, ki bi rada mela več držovlonov, podpirale več-številne družine, te jih krštiga. Vsoki moški in ženska, ki spro-vita na svet malega Slovenčeka in za jega tudi lepo skrbita, bi mogla dobiti nagrodo in popuste pri jegovi vzgoji in šolaji. Da je vena tota moja misel pravilna, se je glih zaj tak zab-liskalo in zagrmelo, ke me je skoro doj s stola vrglo. Spuna sen se tiste store pesmi, ki poje: "Po gorah grmi in se bliska, po dolinipa moj fantič vriska. Le si vriskaj, le si poj, saj prideš k meni v vas nocoj!" Tudi moja Mica si je včosik tak prepevala, ko je še mloda in lepa bila in sen jaz k njej vriska. Zaj na stora leta pa je njena pesem malo drgačik navižana: "Po našem bregi spet grmi, ko se Lujzek k hiši kotali. Mu sosid Juža je v oporo in pomoč, adijo, Mica, lehko noč!"

Pa srečno! Vaš ponočni in nemočni svatovalec LUJZEK

OVEN 21. 3. DO 20. 4.

Dnevi, ki so vas obremenjevali, so za vami, pred vami je obdobje razbremenitve in ponovno boste lahko hiteli v objem boljših časov Dnevi pred vami bodo dinamični, zato se le potrudite. Finančno pomemben dan je torek.

BIK 21. 4. do 20. 5.

Veselo bo skoraj ves teden, posebno od petka naprej, saj si boste s sodelavci živahno izmenjali mnenja. Zvezde vam bodo naklonjene tudi pri romantiki in prijetnih srečanjih. Najboljša dneva v vašem življenju sta sreda in sobota.

DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.

Sreča vas še ne bo zapustila, zato se le podvizajte in izkoristite pozitivne vibracije. S silno močjo, ki jo imate, lahko veliko dosežete, zato ne odlašajte. Pred vami je še ves teden za reševanje osebnih težav.

RAK 21. 6. do 22. 7.

Pred vami je dinamičen in strasten teden. Pri vsem, kar boste počeli, vas bodo vodila intenzivna čustva. Tudi kar se osebnega življenja tiče, bodo dnevi zelo odlični. Predvsem rakice bodo imele veliko osvajalcev.

LEV 23. 7. do 23. 8.

Še malo potrpíte, pa bo dolgčasa konec in začelo se vam bo dogajati marsikaj zanimivega. Če imate še kakšen problem iz preteklosti, ki je povezan s financami ali ljubeznijo, se mu boste morali kmalu posvetiti.

DEVICA 24. 8. do 23. 9.

Dinamičen teden, ki vam V/H \ prinese zanimivo raz-

iH J '^'''fl®'

premikati v službi, toda vprašanje je, v katero smer Tehtnica sreče ni ravno na vaši strani. Stresna situacija preti tudi v vašem partnerskem odnosu.

TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.

Tudi vteh dneh vas bozapo-slovalo postavljanje takih ali drugačnih temeljev. V službi bo živahno predvsem v četrtek in petek. V petek boste pomagali tam, kjer bo drugim zmanjkalo. V ljubezni bo negotovo.

ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11.

V tem tednu se boste zelo dobro razumeli tako s sosedi kot s sorodniki. Lahko se vam zgodi, da boste začeli neko partnersko zvezo, ki

pa se bo razvijala v bolj prijateljske kot ljubezenske vode. Morda bo to prijateljstvo "za vse življenje".

STRELEC 23. 11. do 21. 12.

Dinamičen in naporen teden, toda le, če boste hoteli vse narediti naenkrat. Imeli boste zelo veliko energije, zato se vam bo zelo mudilo. Najboljše je, da se umirite, naredite si natančen urnik in dosegli boste veliko.

KOZOROG 22. 12. do 20. 1.

Vaši poslovni projekti najbrž ne bodo potekali po načrtih, toda kriva bo višja sila. Najboljše obdobje za dogovarjanje o poslu je druga polovica tedna. Za sprostitev se posvetite podrobnostim - čiščenju ali pa pospravljanju.

VODNAR 21. 1. do 19. 2.

V teh dneh boste zelo uspešno dokazovali svoje

intelektualne sposobnosti in strokovno znanje. Pred vami so dnevi z zelo veliko živahnimi stiki in izmenjavo mnenj. V ljubezenski zvezi boste pogrešali romantiko.

RIBI 20. 2. do 20. 3.

Čeprav bo teden, ki je pred vami, zelo živahen, bo tudi zelo napet in stresen. V službi vas bodo priganjali, češ da ste počasni in neučinkoviti, a se bo vse umirilo. Proti koncu tedna manjši prepir v ljubezenski zvezi.

Horoskop je sestavila vaša vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94.

TENIS

Teniški klub Skorba je v sodelovanju s Športno zvezo občine Hajdina na igriščih TC Goya v Hajdo-šah izvedel odprti turnir.

STRAN 27

ODBOJKA

V slovenski odbojkarski reprezentanci, ki je na evropskem prvenstvu na Češkem, sta tudi dva domačina z našega ...

STRAN 27

ATLETIKA

Ptujski maratonec Mirko Vindiš se vneto pripravlja na evropsko prvenstvo v teku na 100 kilometrov. V sklopu priprav se je udeležil tudi teka na 21 kilometrov v avstrijskem ...

STRAN 26

ROKOMET

Prvoligaš Velika Nedelja je organiziral turnir, na katerem sta zraven domačinov nastopila še Celje Pivovarna Laško in zagrebški Medveščak.

STRAN 27

NOGOMET

1. LIGA

Rezultati 7. kroga: Korotan - Maribor Pivovarna Laško 0:2 (0:0), CMC Publikum - Primorje 1:3 (0:1), Era Šmartno - Rudar Velenje 1:1 (1:0), Živila Triglav - Olimpija 0:1 (0:1), Sport Line Koper - Domžale 4:0 (1:0), HIT Gorica - Mura 0:0.

Rezultati 7. kroga: Korotan - Maribor Pivovarna Laško 0:2 (0:0), CMC Publikum - Primorje 1:3 (0:1), Era Šmartno - Rudar Velenje 1:1 (1:0), Živila Triglav - Olimpija 0:1 (0:1), Sport Line Koper - Domžale 4:0 (1:0), HIT Gorica - Mura 0:0.

1. PRIMORJE

7

5

1

1

17:4

16

2. MB PIVOVARNA LAŠKO

7

5

1

1

16:7

16

3. SPORT LINE KOPER

7

5

0

2

14:5

15

4. CMC PUBLIKUM

7

3

2

2

12:10

11

5. OLIMPIJA

7

3

2

2

7:7

11

6. ERA ŠMARTNO

7

2

3

2

8:9

9

7. MURA

7

2

2

3

5:7

8

8. RUDAR VELENJE

7

2

2

3

9:15

8

9. ŽIVILA TRIGLAV

7

2

1

4

7:13

7

10. KOROTAN

7

1

3

3

4:7

6

11. DOMŽALE

7

1

2

4

4:11

5

12. HIT GORICA

7

0

3

4

3:11

3

2. LIGA

Rezultati 6. kroga: Aluminij - Bela krajina 2:0 (1:0), Nafta - Drava Asfalti 3:2 (2:1), Bakovci - Jadran Šepic 1:2 (1:0), Železničar Li-gro - Viator&Vektor 1:2 (1:0), Dravinja - Livar Ivačna Gorica 1:1 (1:1), Feroterm Lentrem - Renče Goriška brda 3:0 (3:0), Zagorje -Tabor Sežana 1:0 (0:0), Dravograd - Elan 3:0 (1:0)

1. DRAVOGRA

6

5

1

0

17:7

16

2. ZAGORJE

6

4

1

1

11:7

13

3. LIVAR IVANČNA GORICA

6

3

3

0

10:2

12

4. VIATOR&VEKTOR

5

3

1

1

13:4

10

5. ALUMINIJ

6

3

1

2

10:7

10

6. ŽELEZNIČAR LIGRO

6

3

1

2

9:8

10

7. JADRAN ŠEPIČ

6

3

1

2

9:10

10

8. NAFTA

6

3

0

3

20:11

9

9. DRAVINJA

6

1

4

1

5:3

7

10. BELA KRAJINA

5

2

1

2

6:6

7

11. FEROTERM LENTREM

6

2

0

4

9:10

6

12. RENČE GORIŠKA BRDA

6

2

0

4

9:17

6

13. BAKOVCI

6

2

0

4

7:18

6

14. TABOR SEŽANA

6

1

1

4

3:7

4

15. DRAVA ASFALTI

6

1

1

4

7:12

4

16. ELAN

6

1

0

5

4:20

3

Pari 7. kroga: Elan - Aluminij, Drava Asfalti - Dravinja, Tabor Sežana - Dravograd, Renče Goriška brda - Zagorje, Livar Ivančna Gorica - Feroterm Lentrem, Viator&Vektor - Nafta, Jadran Šepič -Železničar Ligro, Bela krajina - Bakovci.

3. LIGA - SEVER

Rezultati 5. kroga: Mons Claudius - INDE Vransko 4:0 (1:0), Hajdina - Malečnik 3:0 (3:0), Krško Posavje - Paloma 2:1 (1:0), Kozjak Radlje - Usnjar Šoštanj 0:0, Stojnci - Bistrica 2:0 (2:0), Zreče - Gerečja vas Unukšped 0:3 (0:0), Pobrežje Gradis - Šmarje pri Jelšah 4:0 (3:0).

1. KRŠKO POSAVJE

5 5

0

0

16:3

15

2. MONS CLAUDIUS

5 5

0

0

12:1

15

3. STOJNCI

5 4

1

0

9:3

13

4. KOZJAK RADLJE

5 3

1

1

7:2

10

5. HAJDINA

5 2

1

2

6:9

7

6. MALEČNIK

5 2

1

2

7:8

7

7. INDE VRAMSKO

5 2

1

2

7:10

7

8. ŠMARJE PRI JELŠAH

5 2

0

3

4:11

6

9. USNJAR ŠOŠTANJ

5 1

2

2

5:5

5

10. POBREŽJE GRADIS

5 1

1

3

10:10

4

11. GEREČJA VAS UNUKŠPED

5 1

1

3

6:10

4

12. PALOMA

5 1

0

4

8:11

3

13. ZREČE

5 1

0

4

7:11

3

14. BISTRICA

5 0

1

4

2:16

1

Pari 6. kroga: Gerečja vas Unukšped - Pobrežje Gradis, Mons Claudius - Hajdina, Usnjar Šoštanj - Stojnci, Bistrica - Zreče, INDE Vransko - Šmarje pri Jelšah, Paloma - Kozjak Radlje, Maleč-nik - Krško Posavje.

NOGOMET

KIDRIČEVO / ALUMINIJ - BELA KRAJINA 2:0 (1:0)

Konino pomembna zmaga

STRELCA: 1:0 Franci (23), 2:0 Rakič (71)

ALUMINIJ: Šeremet, Koren, Golob, Prapotnik, Sambolec, Pučko , Zemljič, Čeh (od 80. Dončec), Franci (od 82. Širec ), Jevdenič (od 46. Rakič ), Gojkovič. Trener: Branko Horjak.

Nogometaši Aluminija so po treh neuspešnih igrah končno prišli do pomembne zmage proti solidni ekipi Bele krajine. V prvem polčasu so rahlo terensko pobudo imeli domačini, vendar ni nič kaj dišalo po zadetkih, saj je igra potekala med obema kazenskima prostoroma. Prvo priložnost za zadetek so imeli gostje iz Črnomlja v 20. minuti, a jo je zamudil Ko-vačevič. Tri minute kasneje je domači najboljši strelec Peter Franci v solo prodoru uspel Aluminij povesti v vodstvo.

V drugem polčasu se je igra raz-živela. Ponovno so prvi zapretili gostje, a je Gruden v 50. minuti v kazenskem prostoru Aluminija predolgo okleval, tako da je domači obrambi uspelo žogo izbiti. Po tej zamujeni priložnosti gostov pa je sledilo obdobje absolutne premoči domačih. Vsega je bilo konec v 71. minuti, ko je bil v kazenskem prostoru gostov najvišji Rakič in je dosegel drugi zadetek za Aluminij. Ta je zasluženo zmagal, vendar težje, kot so pričakovali.

Ales Ceh na tleh, akcijo spremljata Peter Franci in Sebastijan Golob

NAFTA - DRAVA ASFALTI 3:2 (2:1)

STRELCI: 1:0 Preininger (22), 2:0 Utroša (25), 2:1 Toplak (41), 2:2 Pekez (68), 3:2 Dominko (70) DRAVA ASFALTI: Basarič, Emeršič, D. Krajnc, Pekez, Klin-ger, Zdelar, Korez (od 35. Toplak), Krepek, Hojnik, Vogrinec (od 85. U. Krajnc), Prah (od 74. Jurišič). Trener: Dragan Grbavac.

Po debaklu v srečanju z mariborskim Železničarjem so ptujski nogometaši v Lendavi zaigrali

zelo dobro, vendar jim je sreča ponovno obrnila hrbet in so ostali brez točk. Igralci Nafte so do 25. minute dosegli dva zadetka in je že kazalo na katastrofo Drave Asfalti, ki je v tem srečanju nastopila brez Milana Emeršiča. Toda Tomaž Toplak je v 41. minuti znižal rezultat in povrnil upanje v dober končni razplet.

V drugem polčasu so bili Ptuj-čani veliko boljši nasprotnik in tako jim je uspelo v 68. minuti izenačiti. Toda veselje ni dolgo trajalo, saj so domačini v 70. mi-

nuti po prekršku nad obrambnim igralcem Drave Asfaltov, ki ga sodnik ni piskal, ponovno povedli. Priložnosti pred vrati Nafte so se vrstile, vendar ptujski napadalci niso uspeli zadeti. Robert Hojnik je zgrešil trikrat, prav v zadnjih trenutkih igre pa je enajstmetrovko zastreljal še kapetan Boris Klinger. Po srečanju so bili gostje zelo nezadovoljni s sojenjem. Priložnost za prvo zmago pa se ponuja že to nedeljo, ko Drava Asfalti gosti ekipo Dravinje iz Slovenskih Konjic.

KOLESARSTVO / DRŽAVNO PRVENSTVO NA VELODROMU V NOVEM MESTU

Perutnina Ptuj - državni prvak

Zaradi slabega vremena minuli teden so imeli organizatorji državnega prvenstva na dirkališču v Novem mestu obilo težav in odpovedi tekmovanj. Prvenstvo so uspeli speljati po programu in najbolj so se ga veselili ptujski kolesarji, saj so prav zadnji dan tekmovanja popravili leto dni star rekord, ki je bil v lasti ekipe Perutnina Ptuj. To prvenstvo pa je bilo tudi zadnja kontrolna preizkušnja Mahoriča in Marina pred odhodom na Sredozemske igre v Tunisu.

Velodromska tekmovanja - vožnje po posebej narejenem kolesarskem dirkališču - so prava atrakcija, še posebej za nepozna-valce teh disciplin. Ovalna lesena proga z velikimi nakloni v zavojih vzbuja velik strah pri kolesarjih. Pista ne dovoljuje nobenih napak, če pa do teh pride, so padci po lesenih deskah zelo boleči.

V kraljevski disciplini, ekipni vožnji na 4000 m, je bila postava Perutnine Ptuj z novim rekordnim časom 4:32,0 nepremagljiva. Mahorič, Gazvoda, Marin in Miran Kelner so tako močno pritiskali na pedale, da so izboljšali svoj leto dni star rekord za celih sedem sekund in postali ekipni državni prvaki za leto 2001. Veselje je bilo nepopisno, saj so v direktnem obračunu premagali

Krko-Telekom, ki je napovedovala ogorčen boj. Naslov prvaka v disciplini 4000 m posamezno pa je prepričljivo osvojil tudi Mitja Mahorič in pokazal dobro formo pred odhodom v Tunis.

Barve Perutnine Ptuj bo na 14. sredozemskih igrah zastopalo kar pet kolesarjev: Mitja Mahorič, Matej Marin, Rado Rogina, Massimo Demarin in Tomi Dančulo-vič. Prvi tekmuje 13. septembra v kronometru Mahorič, potem pa 15. septembra v cestni vožnji vseh pet kolesarjev.

Zelo uspešno so nastopali tudi mlajši mladinci, ki so osvojili veliko zlatih medalj in tako pokazali, da je mladi rod zelo obetaven. Med najbolj izstopajočimi so bili brata Keršič, Červek, Topolovec

Ptujski župan Miroslav Luci v pogovoru z Marinom in trenerjem Pintaricem

in Sobočan. Pri starejših mladincih je bilo uspeha malo manj, saj sta zaradi reprezentančnih obveznosti bila odsotna Aldo Ilešič in Aljoša Belšak. Pa kljub temu jim je uspelo osvojiti naslov v disciplini olimpijski sprint.

Ponovno se je v dresu slovenske reprezentance dobro pokazal Aldo Ilešič na štirietapni dirki

Ruebliland v Švici, ki šteje za svetovni pokal. Nastopil je tudi njegov klubski tovariš Aljoša Bel-šak, a je zaradi nesebične pomoči Ilešiču po padcu v drugi etapi nekoliko zaostal. Najboljše uvrstitve Ilešiča so bile v prvi (14. mesto) in četrti etapi (6. mesto).

Tekst & foto Samo Glavnik

SPORT

NOGOMET / LIGAŠKE TEKME

3. LIGA - SEVER

HAJDINA - MALEČNIK 3:0 (3:0)

Strelci: 1:0 Hotko (8.' 11 m), 2:0 R. Krajnc (33.'), 3:0 R. Krajnc (44.')

Hajdina: Klinger, Zelko, Princl, @eleznik, M. Krajnc, Črnko, Gaiser (Nahberger), Hotko, Vindiš (M. Krajnc), Pihler (R. Krajnc, Horvat).

Domačini so hitro uredili svoje vrste ter pričeli ogrožati vrata gostov. V enem od napadov je v kazenskem prostoru obrambni igralec gostov Dvoršak igral z roko in sodnik je dosodil 11-metrovko, ki jo je realiziral Hotko ter povedel domačine v vodstvo. Plod nenehnihŽ

napadov domačinov sta tudi zadetka R. Krajnca. Po odmoru se je žal slika spremenila, domačini kot da so bili zadovoljni z visokim vodstvom in med napadalci je zagnanost upadla. Gostje, ki so prevzeli iniciativo, so se trudili za spremembo rezultata, toda domača obramba z vratarjem na čelu je svojo mrežo obvarovala. Idealno priložnost je zamudil Sabanovič, minuto pred koncem pa je po prekršku dosojeno 11-metrovko Dvoršak streljal v stativo in žoga se je odbila v polje. (-anc)

ZREČE - GEREČJA VAS UNUKŠPED

0:3 (0:0)

STRELCI: 0:1 Gojkošek (46), 0:2 Bezjak (56), 0:3 Voglar (67)

GEREČJA VAS UNUKŠPED:

Lampreht, Ciglar, Habjani~, Gor-še, Krajnc, Sla~ek, Frangez, Bau-man, Gojkošek (od 86. Vidovi~), Voglar, Bezjak. Trener: Bojan Spe-honja.

V petem krogu 3. SNL - sever je kon~no posijalo sonce za nogometaše iz Gere~je vasi, ki so v Zre~ah dosegli prvo zmago, in to na gostovanju. Vse sre~anje so bili gostje boljši, toda v prvem pol~a-su ni bilo športne sre~e in koncentracije v zaklju~ku akcij.

Takoj na za~etku drugega dela sre~anja pa je zadel Srdan Gojko-šek in to je bil preobrat v sre~an-ju, saj so na igriš~u zagospodarili gostje ter z zadetkoma Marka Bezjaka in Danijela Voglara samo potrdili zasluzeno zmago in tako napovedali izhod iz krize.

STOJNCI - BISTRICA 2:0 (2:0)

STRELCA: 1:0 Fridauer (9), 2:0 Klajderi~ (30)

STOJNCI: Veselih, Fridauer (od 71. Purgaj), Sluga (od 62. Žuran), Lenart, Meznari~, Stebih, Ljubec, Arsi~ (od 68. Kup~i~), Klajderi~, Žnidari~, Riznar. Trener: Gorazd Sket.

BISTRICA: Bra~ko, Kolar, Skale, Sep, Fridrih, Horvat, Strazišar, Papotnik, Durovski, Regoršek, Tkavc. Trener: Mom~ilo Miti~.

Nogometaši Stojncev nadaljujejo zmagovito serijo. V petih krogih so štirikrat zmagali in igrali enkrat neodlo~eno. Trinajst to~k je veliko ve~, kot so na~rtovali. V sre~anju z novincem v ligi Bistrico so veljali za favorita in to vlogo upravi~ili. Hitro so dosegli prvi zadetek, saj je bil v 9. minuti uspešen Davorin Fridauer. V 30. minuti pa je drugi zadetek za Stojn~ane dosegel kdo drug kot Miran Klajderi~, ki v tem delu prvenstva igra zelo dobro, predvsem pa dosega zadetke.

Doma~i nogometaši so prednost dveh zadetkov znali obdrzati, nove tri to~ke pa so jih ohranile na tretjem mestu na prvenstveni razpredelnici. Tako so nogometaši Stojncev najprijetnejše presene~enje tega dela prvenstva v 3. SNL - sever.

1. LIGA MNZ PTUJ

Rezultati 3. kroga: Bo~ Anchiinziniring - Podlehnik 1:1, Videm -

Bojan Špehonjo, trener Gere-čje vosi Unkšpedo, ima veliko razlogov za zadovoljstvo po zmagi v Zre~ah

Rezultati 3. kroga: Bo~ Anchiinziniring - Podlehnik 1:1, Videm -

Pragersko 2:0, Trzec - Središ~e 2:3,

Holermuos Ormoz -

■ Eltehšop Ro-

goznica 4:0, Gorišnica - Slovenja vas 1:1

1. HOLERMUOS ORMOŽ

3

3

0

0

18:3

9

2. DORNAVA

3

2

0

1

9:3

6

3. VIDEM

3

2

0

1

6:5

6

4. SREDIŠČE

3

2

0

1

7:8

6

5. PODLEHNIK

3

1

2

0

4:2

5

6. SKORBA

3

1

1

1

6:3

4

7. ELTEHŠOP ROGOZNICA

3

1

1

1

4:5

4

8. SLOVENJA VAS

3

1

1

1

6:8

4

9. PRAGERSKO

3

1

0

2

7:11

3

10. BOČ ANCHIINŽINIRING

3

0

2

1

4:6

2

11. GORIŠNICA

3

0

1

2

2:11

1

12. TRŽEC

3

0

0

3

3:11

0

Pari 4. kroga: sobota, 15.9., ob 16.30: Eltehšop Rogoznica - Videm; nedelja, 16.9., ob 10.30: Skorba - Bo~ Anchiinziniring; nedelja, 16.9., ob 16.30: Dornava - Slovenja vas, Pragersko - Gorišnica, Središ~e - Ho-lermuos Ormoz, Podlehnik - Trzec.

SKORBA - DORNAVA 1:2 (0:0)

STRELCI: 1:0 J. Smigoc (47), 1:1 Stergar (70), 1:2 Lešnik (90) SKORBA: L. Smigoc, B. Mertelj, Perko, Klane~ek, Mlakar, Petek, Strgar, Mohorko, J. Smigoc, S. Mertelj, Lenarti~. Trener: Branko Krajnc.

DORNAVA: Kristovi~, Serdinšek, Hrga (Lešnik), Kvar (Flos), Juri~, Stergar, Hunjet (Viher), Trunk, Neuvirt, Obran, Plohl. Trener: Ivan Dobaj.

VIDEM - PRAGERSKO 2:0 (2:0)

STRELCA: 1:0 Ov~ar (9), 2:0 Ostroško (18) VIDEM: M. Trafela, Matej Topolovec, Matjaž Topolovec (G. Trafe-la), Bratušek, Sipek, Ciglar, Seliga, Fridauer, Varnica, Ostroško, Ov~ar (Černila). Trener: Rudi Stelcer.

PRAGERSKO: Lubej, Justinek (Leskovar), Curk, Ducman, Debe-vec, Krajnc, Sagadin, M. Čelan (Lon~ari~), Bezjak, Breznik, B. Čelan. Trener: Zvonko Kacjan

Zamujena priložnost Kidričanov v drugem polčasu

BOČ ANCHIINŽINIRING - PODLEHNIK 1:1 (1:0)

STRELCA: 1:0 Car (23), 1:1 Lesjak (90)

BOČ ANCHIINŽINIRING: Pepelnak, Kralj, Korošec, Brglez (Lon-~ari~), Jug, Novak, Car (Kmetec), Žnuderl, Vehovar, Habjani~, Volav-šek. Trener: Zoran Lah.

PODLEHNIK: S. Grabrovec, Lesjak, Fric, Zajšek, Podgoršek, Gaj-šek (M. Grabrovec), Koren, Dejan Vinko (Toplak), Miloši~, B. Grabro-vec, David Vinko (Gregorec). Trener: Dušan Hvalec.

GORIŠNICA - SLOVENJA VAS 1:1 (0:1)

STRELCA: 0:1 Gere~nik (23), 1:1 Plohl (76) GORIŠNICA: Roškar, Bohinec, Donaj (Ciglari~), Plohl, Ali~, M. Bezjak, Purgaj, Brodnjak, Ž. Horvat, J. Horvat, G. Bezjak (Gašpari~). Trener: Nijaz Ali~.

SLOVENJA VAS: Travnikar, Metli~ar, Pulko, Krajnc, Levstik, Vr-banec, Lenart, Ekart (Mohori~), Kotnik, Gere~nik, Huzjak (D. Pani~). Trener: Ivan Ornik.

TRŽEC - SREDIŠČE 2:3 (1:1)

STRELCI: 1:0 Borut Emerši~ (10), 1:1 Kolenc (26), 2:1 Breznik (49), 2:2 Gašparlin (50), 2:3 Ivan~i~ (66)

TRŽEC: Bra~i~, D. Emerši~, Fridauer, Sitar (Kolednik), Mlakar, Bratušek, Breznik, Borut Emerši~, Strmšek, Fideršek (Muršec), Bojan Emerši~ (Curman). Trener: Franc Panikvar.

SEDIŠČE: Maj~, Kaloh (Jurkovi~), Žerjav, Jelovica, Ivan~i~, Novak, Kolenc, Tušek, Pintari~, Lesjak (Rajh), Gašparlin. Trener: Miran Rako-vec.

HOLERMUOS ORMOŽ - ELTEHŠOP ROGOZNICA 4:0 (2:0)

STRELCA: 1:0 Horvat (32), 2:0 Boris Prapotnik (34), 3:0 Boris Pra-potnik (74), 4:0 Boris Prapotnik (90)

HOLERMUOS ORMOŽ: Polak, Skoliber, Zebec (Govedi~), Tobi-jas, Jur~ec, Borut Prapotnik (Lah), Pintari~, Gašpari~, Horvat (Tušek), Habjani~, Boris Prapotnik. Trener: Drago Posavec.

ELTEHŠOP ROGOZNICA: Polanec, Vauda, Makovec (Cajnko), Kurbus, Pihler, Lah (Vindiš), Hvalec, Markez (Kukovec), Nenad, Dokl, Pungra~i~. Trener: Branko Žge~.

2. LIGA MNZ PTUJ

Rezultati 3. kroga: Cirkulane - Bukovci 2:4, Zavr~ - Zgornja Polska-va 3:0, Spodnja Polskava - Lovrenc 4:3, Apa~e - Hajdoše 4:2, Podvinci

- Markovci 3:0, Grajena - Leskovec 5:1

1. BUKOVCI

2. ZAVRČ

3. GRAJENA

4. PODVINCI

5. APAČE

6. HAJDOŠE

7. LOVRENC

8. ZGORNJA POLSKAVA

9. SPODNJA POLSKAVA

10. CIRKULANE

11. MARKOVCI

12. LESKOVEC

Pari 4. kroga: sobota, 15.9., ob 16.30: Hajdoše - Lovrenc, Zgornja Polskava - Podvinci; nedelja, 16.9., ob 11.00 uri: Markovci - Grajena, Leskovec - Spodnja Polskava; nedelja, 16.9., ob 16.30: Bukovci - Zavr~, Apa~e - Cirkulane.

1. MLADINSKA LIGA

Rezultati 6. kroga: Rudar Velenje - Aluminij 1:1, Mura - HIT Gorica 2:2, Olimpija - Koper 2:1 MNK Izola - Publikum 0:0, Factor -Triglav 1:2, Bilje Primorje - Slovan 2:1, Maribor — Dravograd nismo prejeli rezultata.

VRSTNI RED: Factor 15, Bilje Primorje 13, Publikum in HIT Gorica 10, Maribor, Triglav in Olimpija 9, Dravograd in Rudar Velenje 8, Mura 6, Aluminij 5, Slovan in Koper 4, MNK Izola 3 to~ke.

1. KADETSKA LIGA

Rezultati 6. kroga: Rudar Velenje - Aluminij 3:1, Mura - HIT Gorica 2:3, Olimpija - Koper 3:0, MNK Izola - Publikum 1:1, Factor -Triglav 0:4, Bilje Primorje - Slovan 2:0, Maribor - Dravograd nismo prejeli rezultata.

Vrstni red: Bilje Primorje 14, HIT Gorica 13, Triglav 12, Olimpija in Mura 10, Rudar Velenje in Koper 9, Dravograd, Factor in Publikum 7, Aluminij 6, Maribor 5, MNK Izola in Slovan 3.

2. MLADINSKA LIGA - VZHOD

Rezultati 5. kroga: Dravinja - Nafta 3:0, Korotan - Nissan Ferk 0:3, Bistrica - Zre~e 4:1, Pohorje - Kovinar Mascom 3:0, Holermuos Ormoz

- Krško 0:2, Drava Asfalti - M.U. Sentjur 2:1, Železni~ar Ligro - Era Smartno 1:2.

Vrstni red: Era Smartno in Dravinja 15, Krško in Nissan Ferk 12, Železni~ar Ligro 10, Nafta in Bistrica 7, M. U. Sentjur, Drava Asfalti in Pohorje 6, Kovinar Mascom 4, Zre~e 3, Holermuos Ormoz in Ko-rotan 0 to~k.

3

3

0

0

14:5

9

3

3

0

0

7:1

9

3

3

0

0

7:2

9

3

2

0

1

7:3

6

3

2

0

1

8:9

6

3

1

0

2

9:9

3

3

1

0

2

5:6

3

3

1

0

2

7:9

3

3

1

0

3

5:8

3

3

0

1

2

5:10

1

3

0

1

2

0:5

1

3

0

0

3

3:10

0

2. KADETSKA LIGA - VZHOD

Rezultati 5. kroga: Dravinja - Nafta 3:0, Korotan - Nissan Ferk 3:1, Bistrica - Zre~e 0:2, Pohorje - Kovinar Mascom 5:0, Holermuos Ormoz - Krško 2:2, Drava Asfalti - M. U. Sentjur 6:0, Železni~ar Ligro - Era Smartno 2:0.

Vrstni red: Železni~ar Ligro 15, Nissan Ferk, Era Smartno in Korotan 12, Krško 11, Drava Asfalti, Dravinja in M.U. Sentjur 9, Pohorje 4, Kovinar Mascom, Zre~e in Nafta 3, Holermuos Ormoz 1 in Bistrica 0 to~k.

Tekst in foto: Danilo Klajnšek

Športne novice

ATLETIKA / VINDIŠ DRUGI V AVSTRIJI

Ptujski maratonec Mirko Vindiš se vneto pripravlja na evropsko prvenstvo v teku na 100 kilometrov. V sklopu priprav se je udelezil tudi teka na 21 kilometrov v avstrijskem Vildonu. Nastopilo je ve~ kot petsto teka-~ev, ki so imeli izredno neugodne razmere za tek. Bilo je namre~ dokaj hladno, dezevno in vetrovno vreme, med drugim pa je bilo tudi šest kilometrov makadamske steze. Mirko Vindiš je v absolutni konkurenci osvojil drugo mesto, v konkurenci od 30 do 40 let pa je bil prepri~ljivo prvi.

Danilo Klajnšek

ROKOMET / ŽENSKI ROKOMETNI TURNIR

Ženski rokometni klub Tenzor bo v soboto, 15. septembra, ob 9. uri v športni dvorani Center organiziral tradicionalni zenski rokometni turnir za kurentovo kapo. Organizatorji pri~akujejo dve prvoligaški ekipi, in sicer Žalec in Skocjan, hrvaško ekipo iz Čakovca in dekleta doma~ega kluba.

Danilo Klajnšek

GIMNASTIKA /

PRIČETEK VADBE

Gimnasti~no društvo Ptuj vabi k vpisu nove in stare ~lane. Vadba bo potekala vsak dan od ponedeljka do petka med 19. in 20.30 uro v gimnasti~ni telovadnici dvorane Center.

PODLEHNIK / TRETJI KOLESARSKI MARATON

Kolesarska sekcija pri Sport-nem društvu Podlehnik prireja to soboto, 15. septembra, ob 9.30 tretji kolesarski rekreacijski maraton. Start bo pred ob~insko zgradbo, pot pa bo kolesarje vodila skozi Trzec, Suho vejo, Pobre-zje, Videm, Leskovec, Podlehnik in Žetale nazaj v Podlehnik. Vsi udelezenci prejmejo medaljo, spominsko majico in malico

z napitkom. Startnina za odrasle 1500 tolarjev, za otroke pa 500 tolarjev. Če bo slabo vreme, bo maraton v nedeljo, 16. septembra.

TEK / MARATON OD PT. GORE DO MAJŠPERKA

Sportno društvo Ptujska Gora organizira ob praznovanju 5. praznika ob~ine Majšperk v petek, 14. septembra, 7 km maraton od Ptujske Gore do Majšperka. Start teka je ob 17.00 uri na igriš~u na Ptujski gori, cilj pa pred gasilskim domom v Majšperku. Tekli bodo v treh starostnih kategorijah: do 16 let, od 16 do 35 let in nad 35 let.

Danilo Klajnšek

ODBOJKA / ZMAGA IN PORAZ PTUJČANK

Odbojkarice Ptuja, ki bodo v naslednji sezoni nastopale v 2. zenski odbojkarski ligi, so se ude-lezile turnirja v Sempetru pri Celju, kjer so odigrale dve sre~anji. V prvem je mlada ekipa dozivela nepri~akovan poraz proti Kamniku s 3:0 (17,19, 229, v drugem pa so ptujska dekleta nepri~ako-vano premagale ekipo prvoli-gašinj iz Sempetra, gostiteljice tega turnirja, s 2:1 (14,17, -21). ŽOK Ptuj je nastopil v postavi: Oleti~eva, Kucajeva, Intiharjeva, Ornikova, Janzekovi~eva, Dima-~eva, Zajškova, Vidovi~eva, Kos-tanjev~eva, Rolova.

Danilo Klajnšek

MOSKANJCI / ČETRTI MODELARSKI MITING

V nedeljo, 16. septembra, bo modelarsko društvo Aviotech Ptuj pripravilo na letališ~u v Moškanjcih 4. mednarodni modelarski miting. Tekmovalci se bodo predstavili z vsemi zvrstmi letalskih modelov - od nekajgramskih do najve~jih z tazponom 7 metrov. Razstava modelov in dopoldanski nastop bo od 10.30 do 12.30, uradni program pa se bo za~el ob 13. uri.

Danilo Klajnšek

PLANINSKI KOTIČEK

Dva izleta na Dleskovško planoto

Domačini pravijo planoti tudi Deska... Leži med Veliko planino na jugu, dolino Kamniške Bistrice na zahodu, Robanovim kotom na severu in dolino Lu~nice na vzhodu.

Naslednji konec tedna, v soboto, 22. sept., bo mladinski odsek PD Ptuj organiziral izlet ~ez Lastovec, Desko in Tolsti vrh (1976 m). Mimo Vodoto~nega jezera bo "hitrejša" skupina nadaljevala pot na Lu~ki Dedec in Korošico. Eni pa si bomo pri Vodoto~nem jezeru privoš~ili dolg po~itek ob vodi in si nabrali novih mo~i ... Nato se bomo za~eli po krozni poti vra~ati. Po daljši varianti je hoje 7 ur, po krajši pa 5.

Dan kasneje, v nedeljo, se bomo iz Ptuja ponovno podali na Desko, le da bo tokratna pot le po krajši varianti - Vodoto~no jezero in potem po~asi nazaj ~ez Tolsti vrh in Inkret. Pot je nezahtevna, na Lu~ki Dedec pa vodi brezpotje.

Jesen je pred vrati in jutra so hladna. Zato vzemite s seboj tudi kapo, rokavice in vetrovko. Hrana, pija~a iz nahrbtnika in v ko~i pašne skupnosti Podvezak.

Odhod avtobusa je oba dneva ob 6.00 z zelezniške postaje Ptuj, vrnitev okrog 19h. Cena izleta je 1700 SIT za mladino in 2100 SIT za odrasle, ne~lani 3000 SIT V primeru dezja izlet odpade! Prijave v pisarni PD Ptuj do torka, 18. sept., oz. do zasedbe prostih mest. Informacije po telefonu 775-0591, Primoz Trop.

p.j:

SPORT

ZABOVCI / 24-URNA NOGOMETNA TEKMA

Tudi dežju se niso dali

športno društvo Zabovci je v petek, 31. avgusta, in soboto, 1. septembra, na igri{~u v Zabovcih pripravilo 24-urni va{ki turnir v malem nogometu, na katerem je ve~ kot 70 igralcev sestavilo dve ekipi s po petimi igralci: ekipo pod 30 in nad 30 let.

24-urnega igranja so se poleg domačinov - Zabovcanov udeležili tudi nekateri igralci sosednjih vasi, žoga pa se od 19. ure v petek, ko so jo z zmaja spustili na igrišče, do 19. ure v soboto ni ustavila niti za trenutek. Igralci so se med igro izmenjevali individualno, končni rezultat 24-urne tekme pa je bil 241 proti 223 za starejše - tiste nad 30 let.

Roman Bračič, predsednik

športnega društva Zabovci, je po končani tekmi povedal: "Ideja za takšen 24-urni nogometni maraton se je porodila Milanu Koletniku, članu našega društva, organizacijske priprave na to tekmo pa so trajale dobrih 14 dni. S prireditvijo smo kljub slabemu vremenu izredno zadovoljni, saj je igralo več kot 70 igralcev iz naše vasi. Nekateri izmed njih so si ob igrišču postavili

tudi šotore. Nogometaši so v povprečju igrali 10 ur, največjo vzdržljivost pa je pokazal Želj-ko Lajh, podpredsednik SD Zabovci, ki je igral celih 18 ur. Fantom so najbolj pošle moči, ko nas je ob štirih zjutraj dobesedno zalil dež. Kljub utrujenosti in dežju smo vztrajali in žoga se ni ustavila niti za trenutek. V najtežji trenutkih so mlajši ekipi priskočila na pomoč tudi dekleta Saška Lju-bec, Tamara Korošec, Lolita Ljubec in Maja Volgemut in se, kljub temu da so skrbele za strežbo, dobro izkazale tudi v nogometu. Mesto komentatorja tekme je prevzel mladi Denis Spaninger, ki je z zanimivimi pripombami in komentarji igri neutrudno sledil celih 24 ur. Sodniška mesta pa so se morala zaradi dolgotrajnosti tekme večkrat menjati. Glavni sodnik Ivan Lesjak je nad igro bdel vseh 24 ur, pri sojenju pa so mu pomagali Stanko Bračič, Janez Ljubec in Dušan Čeh. V 24 urah igranja se je mreža stresla kar 464-krat."

Mojca Zemljarič

TENIS

Zmagovalca Malek in Hazimali

Teniški klub Skorba je v sodelovanju s Športno zvezo občine Hajdina na igriščih TC Goya v Hajdošah izvedel odprti turnir v tenisu. Tekmovali so v dveh kategorijah - do 30 in nad 30 let. Nastopilo je presenetljivo veliko igralcev. V kategoriji do 30 let je po ogorčenem boju Miha Malek s 6:2, 3:6 in 6:1 premagal Mateja Rusa, nad 30 let pa je Franc Hazimali s 7:5 in 6:0 premagal Milana Fajta.

Tekst in foto:

Levo Miha Malek, desno Matej Rus Danilo Klajnšek

ODBOJKA

Slovenski odbojkarji na EP

Slovenska odbojkarska reprezentanca je udeleženka leto

šnjega evropskega prvenstva, ki poteka na Češkem v Ostra-

Slovenska reprezentanca pred odhodom na evropsko prvenstvo

vi. Uvrstitev naših na to tekmovanje je zgodovinski uspeh slovenske moške odbojke, v kateri je eden izmed nosilcev igre Mišo Pušnik iz Kungote pri Ptuju, pri delu reprezentance pa pomaga tudi Edi Ple-vnik, direktor OK Granit iz Slovenske Bistrice.

Do zaključka redakcije so Slovenci odigrali tri srečanja in vse tri izgubili, vendar so proti Slovaški bili blizu uspeha, saj so izgubili v podaljšani igri s 3:2. Preostala izzida: Češka - Slovenija 3:1, Bolgarija - Slovenija 3:0.

Tekst in foto: Danilo Klajnšek

ROKOMET / ZANIMIVE TEKME

Priprave v polnem teku

Prvoligaš Velika Nedelja je organiziral turnir, na katerem sta zraven domačega prvoligaša nastopila še Celje Pivovarna Laško in zagrebški Medveščak. Celjani so prišli brez reprezen-tantov, kljub temu pa imajo ekipo, ki je zelo kvalitetna in praktično premaga vsakogar. V oslabljeni sestavi so nastopili domači, ki imajo pravo malo bolnišnico, vendar so tudi njihovi mlajši rokometaši, ki so v velikem vzponu, pokazali, da je nanje potrebno resno računati.

Rokometaši državnih prvakov so dvakrat zmagali, kar je bilo pričakovati, vendar so v prvem srečanju proti Veliki Nedelji imeli kar precej težav, da so zmagali. Domačini so se jim dobro upirali in prvi polčas celo dobili z zadetkom prednosti. V drugem polčasu sta se ekipi izmenjavali v vodstvu. V 50. minuti pa so rokometaši Velike Nedelje povedli za dva zadetka, vendar niso vzdržali do konca. Nekaj drobnih napak je bilo dovolj, da so Celjani zmagali.

Ti niso imeli težav v drugem srečanju z zagrebškim Medve-ščakom. Trda obramba in hitri nasprotni napadi so v prvem polčasu, ko so zaigrali najboljši, popolnoma razorožili hrvaškega prvoligaša in razlika je bila dvanajst zadetkov. Josip Šojat je v drugem polčasu poslal na igrišče mlade rokometaše in ti so visoko prednost znali obdržati.

Tretje srečanje je bilo zanimivo samo na začetku, saj so domači hitro prišli do vodstva s petimi zadetki razlike in vodstvo vseskozi kontrolirali. Ob vseh odsotnih so proti Medveš-čaku nastopili še brez najboljšega strelca Roberta Bezjaka, ki se je poškodoval na prvem srečanju s Celjem Pivovarno Laško, ostali pa so tudi brez levoroke-ga zunanjega igralca Davorina Planinca, ki se je poškodoval v prvem polčasu proti Zagrebčanom. Zmaga rokometašev Velike Nedelje ni bila vprašljiva in je popolnoma zaslužena.

VELIKA NEDELJA -CELJE PIVOVARNA LAŠKO 24:25 (14:13)

VELIKA NEDELJA: Mun-

da, Gotal 3 (2), Mesarec 2, Gregorič, Potočnjak 3, Cvetko, Bezjak 8 (4), šoštarič 1, Planinc 3, Kokol, Belec, Kukec, Kor-par, Kumer, Trofenik 1, Kelenc 1. Trener: V. Trofenik

CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Lorger, Rezar, Gajič 5, Luzar, Čudič, Kokšarov 9 (5), Bajram 2, Rutenko 4, Žvižej 3, Stefanovič 2, Kosaber, Kugler, Horvat. Trener: J. Sojat.

CELJE PIVOVARNA LA[KO - MEDVE-ŠČAK INFOSISTEM

32:22 (19:7)

CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Lorger, Žvižej 6 (1), Ko-kšarov 8 (2), Luzar 1, Gajič 2, Kosaber 1, Rutenko 2, Fister, Kugler 3, Stefanovič 4, Horvat, Rezar, Čudič 1, Bajram 1. Trener: J. Sojat.

MEDVEŠČAK INFOSISTEM: Lelič, Prolev, šabarič, Višič 1, Uremovič 1, Vinovrški, T. Lelič 3, Ivankovič 5 (2), Pi-pinič 3, Čale, Šojat 1, V. Somič, Jeričevič 4, Stritof 3, J. Somič, Kneževič 1, Matoič. Trener: B. Dvoršek.

VELIKA NEDELJA -MEDVEŠČAK INFOSI-STEM 27:22 (15:10)

VELIKA NEDELJA: Mun-

da, Gotal 8 (3), Mesarec, Tro-fenik 3, Potočnjak, Cvetko 8, Šoštarič 5, Planinc 1, Kokol, Belec, Kelenc, Kukec, Korpar. Trener: V. Trofenik.

MEDVEŠČAK INFOSISTEM: Lelič, Prolev 1, Šabarič, Višič 2, Uremovič 2, Vinovrški 2, F. Lelič 5, Ivankovič 2 (2), Pipinič 1, Čale, Šojat_ 2 (1), V. Somič, Jeričevič 3, Štritof 1, J. Somič, Kneževič 1, Matoič. Trener: B. Dvoršek.

GORENJE - GORIŠNI-CA 28:29 (13:13)

GORIŠNICA: Valenko, Bel-šak, Sok, Štorman 1, Fricelj 4, Kumer 8, I. Ivančič 3, Zajnko-vič 1, Cvitanič, Alič, D. Ivan-čič, Firbas, Gajšek 3, Štefanič 9, Janžekovič, Šterbal.

Rokometaši Gorišnice so v Velenju v prijateljskem rokometnem srečanju presenetili domačega prvoligaša Gorenje Velenje, ki je nastopil v najmočnejši sestavi, in ga premagali. V prvem polčasu je bila igra enakovredna in temu primeren je bil tudi rezultat. V nadaljevanju srečanja pa so rokometaši Gorišnice zaigrali še bolje in s poletno ter disciplinirano igro uspeli premagati Gorenje Velenje.

VARTEKS DI CAPRIO - GORIŠNICA 31:27 (17:13)

GORIŠNICA: Valenko, Jan-žekovič, Belšak, Sok, Kelenc, Štorman, Kokot, Kumer 5, I. Ivančič 4, Zajnkovič 1, Cvi-tanič, D. Ivančič 5, Firbas 2, Gajšek 6 (2), Štefanič, Šterbal, Fricelj 3.

Mladi rokometaši Gorišnice so se v prijateljskem rokometnem srečanju pomerili s hrvaškim prvoligašem iz Varaždina. Dolgo časa so držali rezultat-

Velika Nedelja je dobro igrala v obrambi

Samo Trofenik, rokometa{ Velike Nedelje

sko ravnotežje, ob koncu prvega polčasa pa so malo popustili in domači so si priigrali štiri zadetke prednosti. V drugem polčasu je bila igra izenačena in na koncu so slavili rokometaši Varteksa, vendar so se morali močno potruditi za zmago.

ROST ŠPORT - VELIKA NEDELJA 29:31 (12:17)

VELIKA NEDELJA: Mun-da, Gotal 5, Mesarec 2, Tro-fenik, Gregorič, Potočnjak 2, Cvetko 3, Bezjak 5, Šoštarič 3, Planinc 10, Kokol 1, Belec, Ke-lenc, Okreša, Kumer 4. Trener: Vili Trofenik.

Slovenski prvoligaš iz Velike Nedelje je tudi v povratnem srečanju premagal ekipo Rost Športa iz Zagreba. Na začetku je bilo izenačeno do rezultata 5:5, nato pa so gostje zaigrali tradicionalno dobro v obrambi in iz hitrih nasprotnih napadov prišli do prednosti devetih zadetkov. Strateg Velike Nedelje Vili Trofenik je dal priložnost tudi tistim, ki drugače manj igrajo. Svojo priložnost pa so izkoristili mladi Munda, Ku-kec in Kelenc, ki so uspešno prestali ognjeni krst.

Tekst in foto: Danilo Klajnšek

DVA PORAZA IN ZMAGA ORMOŽA

Po gostovanju v Čakovcu in Varaždinu je ormoški 1.B ligaš dvakrat gostoval še pri tretjem hrvaškem 1 .A ligašu v Ivancu. V prvem srečanju so domačini ob koncu srečanja s serijo 4:0 uspeli minimalno zmagati. Sicer je sam rezultat bil kar 20-krat izenačen. V drugem srečanju so Ormožani vrnili dolg domačinom za poraz na prvi tekmi in jih premagali s štirimi zadetki razlike.

EKOL Ivančica — Ormož 28:27 (13:13)

Ormož: Radek, Belšak 7, Horvat 1, Pučko 1, Bezjak, Prapotnik 6(1), Grabovac 2, Ivanuša 2, Kirič 1, Vuk, Mi-ličič, Hanželič 5, Hrnjadovič 2(2), Zadravec, Sapač, Lusko-vič, Rajh. Trener: Ivan Hrupič

EKOL Ivančica — Ormož 23:27 (10:14).

Ormož: Radek, Rajh, Zadra-vec, Sapač 1, Belšak 5, Horvat 1, Pučko 3, Prapotnik 2, Grabo-vac 2, Ivanuša 2(1), Kirič, Me-sarec 5, Hanželič 1, Hrnajdovič 4(2), Bezjak 1, Dogša. Trener: Ivan Hrupič

Uroš Krstič

POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA

PRODAJA IN POPRAVILO

Malih kmetijskih strojev Kosilnic Škropilnic Motornih žag Kultivatorjev

Servis Peteršičsp.

Dornava 76a, tel.: 755-0941

OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE IN MLADOSTNIKE

BREZPLAČNO !

PROGRAM JE PRILAGOJEN ODRASLIM. V ŠTIRIH MESECIH LAHKO KONČATE RAZRED.

POUK: 3 DO 4 KRAT NA TEDEN.

ZAČETEK: oktober 2001

LJUDSKA UNIVERZA PTUJ

Telefon: 7492150

STE ZAPOSLENI? VARČUJTE S ČASOM IN Z DENARJEM. ŠTUDIRAJTE DOMA!

EKONOMSKA FAKULTETA LJUBUANA

VISOKA POSLOVNA ŠOLA

POMOČ TUTORJEV, PRILAGOJENA LITERATURA, IZPITI V PTUJU

STUDU NA DALJAVO

VPISUJEMO V1. IN 3. LETNIK V ŠTUDIJSKEM CENTRU

LJUDSKA UNIVERZA PTUJ

Našim diplomantom in diplomantom vseli drugih visokiin šoi ponujamo

Specialistični študij managementa

VIN. stopnja Izobrazbe (možnost pridobitve magisterija)

Zahtevajte l<ataiog in podrobne informacije: LU Ruj, Mestni trg 2, Ruj - Tei.: 02 749 21 50 ( - 51)

SAM

Hitropotezni turnir za september

S pričetkom septembra se je pričel jesenski del šahovskih tekmovanj za dru{tveno prvenstvo v hitropoteznem {ahu za leto 2001. Na mese~nem turnirju za september je sodelovalo 16 igralcev, med katerimi je bil je bil naju-spe{nej{i Robert Roškar z 12 to~kami ter zaradi odsotnosti Gregorja Podkrižnika prevzel vodstvo tudi v skupni razvrstitvi. Na ostala mesta so se uvrstili Janko Bohak 11 to~k, Zlatko Ro{kar 10,5 to~ke, Viktor Pernat 10 to~k, Karel @ajdela 9,5 to~ke, Boris @lender in Miro Mihali~ po 9 točk, Igor Ilijaž 8 točk, Anton Butolen 7,5 točke, Robert Mihalič 7 točk itd.

Po sedmih odigranih turnirjih je skupna razvrstitev naslednja: Robert Roškar 104,5 točke (6 turnirjev), Gregor Podkrižnik 98 točk (5 turnirjev), Zlatko Roškar 66 točk (7 turnirjev), Janko Bohak 64,5 točke (6 turnirjev) in Dušan Majcenovič 45,5 točk (6 turnirjev) itd.

Janko Bohak

LJUDSKA UNIVERZA PTUJ

Mestni trg 2 - Telefon: 749 21 50 VPISUJE V ŠOLSKEM LETU 2001/2002

v program OSNOVNE ŠOLE za odrasle

v programe srednjega poklicnega izobraževanja odraslih ( pridobitev IV. stopnje izobrazbe) TRGOVEC - poklic: prodajalec

GOSTINSKA DELA - poklic: kuhar- natakar

pogoj za vpis: končana osnovna šola

TRGOVEC PREKVALIFIKACUA -

poklic: prodajalec pogoj za vpis: zaključena katerakoli poklicna šola

v programe srednjega strokovnega izobraževanja odraslih ( pridobitev V. stopnje izobrazbe) EKONOMSKO KOMERCMLNI TEHNIK - poklic: ekonomski tehnik

TURISTIČNI TEHNIK - poklic: turistični tehnik

pogoj za vpis: končana osnovna šola v programe poklicno-tehniškega izobraževanja odraslih foridobitev V. stopnje izobrazbe) EKONOMSKI TEHNIK (PTI) - pokUc: ekonomski tehnik

STROJNI TEHNIK (PTI) - poklic: strojni tehnik

GOSTINSKI TEHNIK - pokUc: gostinski tehnik

pogoj za vpis: zaključena poklicna šola ustrezne usmeritve

VPIS: od 27.08.2001 do 20.09.2001 SVETOVALNI POGOVORI VSAK DELOVNI DAN OD 8.00 DO 13.00 URE.

www.radio-tednik.si tednik@amis.net

agencija za promocijo mode

Vpisuje V sodelovanju z BARBARO CENČIČ

MANEKENSKO ŠOLO

na Ptuju

MUVDINSKA manekenska šola NINE GAZIBARA za dekleta In fante od 14 let

OTROŠKA manekenska šola METKE KLAJDERIČ za otroke od 4 do 14 let

Informacije in prijave: Telefon: 02 / 42 154 36 od 9. do 15.ure Fax: 02/42 154 37

GSM: 041 / 297 287 od 18. dO 20.ure

www.vulcanomodels.com info@vulcanomodels.com

VOLICINA

Športni dan v Slovenskih goricah

športno društvo Volicina je v petek, 7. septembra, organiziralo športni dan v Slovenskih goricah, ki je sodil v projekt Rekreacija 2001 — živimo zdravo za zabavo pri Zavodu za šport Slovenije. Organizatorjem je malo nagajalo vreme, vseeno pa se je športnega dneva udeležilo 31 ekip.

V balinanju je sodelovalo 8 ekip, zmagala je Gomil pred Voličino in ekipo Angela Besednjaka iz Maribora. V košarki je bil najboljši Lenart pred Rogoznico in Voličino. V odbojki na mivki je med šestimi ekipami zmagala Voliči-na pred Rogoznico in Sv. Trojico. V tenisu — dvojice moški je prvo mesto osvojila ekipa Štraleka pred Voličino in Lenartom, pri ženskah pa Lenart pred Voličino. Najboljši nogometaši so bili od Sv. Trojice, drugi Selce in tretji Za-vrh.

Okrog 150 udeležencev športnega dneva je preživelo rekreativen in športni popoldan.

V okviru praznika KS Voličina in Rup^irt^'vega tedna pa pripravljajo v Voličini še več športnih prireditev. Tako bo v ponedeljek, 17. septembra, tekmovanje v streljanju z zračno puško, v torek, 18. septembra, tekmovanje v balinanju in v četrtek, 20. septembra, tekmovanje v odbojki na mivki.

Zmago Šalamun

^Računalnik

i za vaš

dom in pisarno

Salon In servis

pe PCS computers Osojnila>va cesta 21 2250 Ptuj tel.: 78 00 260

pe PCS trgovina Domino 2 Trstenjalcova 5/a 2250 Ptuj tel.: 775 O 771

pe PCS computers Maribor Nazoijeva 30 2000 Maribor tel.: 471 52 70

pe PCS computers TPC Ravne na Koroilœm

2390 Ravne na Korošl<em

NASA IZVEDBA - VASA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA

POSLOVNA SKUPINA

Hardek 34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853

1 OKNA 1 VRATA 1 SENČILA I ZIMSKI VRTOVI I GARAŽNA VRATA 1 POLICE

UGODNO KREDITIRAME!

standardno vgrajena stekla termopan s plinom, k=1,1 W/m2K Z vgraditvijo naših oken ste uprav čeni do državne subvencije

DANA BESEDA OBVEZUJE

Popravilo in servisiranje

vseh vrst

OSEBNIH in TOVORNIH vozil

AVTOSERVIS-AVTOMEHANIKA

Janez Vrhovšek s.p. Lancova vas 27 a, tel. 02/765-00-40

Ï>MÂ

POVABILO K VPISU ABONMAJA ZA SEZONO 2001/2002 OD 3. DO 22. SEPTEMBRA 2001

Operne premiere:

Leonard Bernstein: WEST SIDE STORY Giacomo Puccini: LA BOHEME Giuseppe Verdi: I DUE FOSCARI Tomaž Svete: PESNIK EV UPORNIK

Baletne premiere:

Matjaž Farič (po Cankajjevi farsi): POHUJŠANJE Avtorski projekt Marina Turcuja: TRANSILVANIJA Leo Delibes: COPPELIA

3. MEDNARODNO TEKMOVANJE OPERNIH PEVCEV "ONDINA OTTA"

Veliki oder:

Nikolaj v. Gogolj: MRTVE DUŠE Lyman Frank Baum: ČAROVNIK IZ OZA Bram Stoker: DRAKULA William Shakespeare: KAR HOČETE Stara zaveza: JOBOVA KNJIGA Komorni oder:

August Strindberg: IGRA Z OGNJEM Sarah Kane: RAZDEJANI

Mali oder:

Tone Partljič: ČAJ ZA DVE J. Joyce, F. Kafka, P. Eluard: PISMA

Abomnaji: PREMIERSKI, TOREK, SOBOTA, POPOLDANSKI, OPERA IN BALET, DRAMSKI PETEK,

DRAMSKA SOBOTA, KOMEDIJA, ABONMA ZA DVA, DRUŽINSKI ABONMA, PERSPEKTIVE

Informacije: (02) 250 1113, 2S0 1114 in 250 61 39

Fax.: (02) 25 02 295, E-mail; niarlceting@sng-mb,si,littp;//www.sng-mb.si

Genenilm polirovitxij SNG Maribor za »ezono 2001/2002

POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA

Razpored dežurstev zobozdravnikov

(ob sobotah od 8. do 12.

ure) - 15. septembra: Leila Kusanovič, dr. stom. ZD Ptuj

V delovno razmerje sprejmemo ~istilko.

GMG ELMONT, d.o.o.,

K jezeru 6, 2250 Ptuj.

Tel. 02/772-29-51,

GSM 041/366-431.

Mali oglasi

PO NAROČILU sprejemamo skupine ob vikendih od 17. do 1. ure, pizze - žar in po naročilu nudimo razne usluge, možno za piknike. Inf. na tel. 782-14-91. Marija Kampl, s.p., gostilna Amor, Slovenja vas 62 a, Ptuj.

POUČEVANJE HARMONIKE IN SINTHESEIZERJA na domu, ozvo-čevanje prireditev in One man band. David Matjašič, s.p., Ul. Borisa Kaig-herja 5, Kidričevo, tel. 041 412- 310.

VSE OSAMLJENE gospe, dame, fantje in gospodje! Če si iščete prijateljico, prijatelja za resno zvezo

OBČINA HAJDINA

IN NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR Podružnica Ptuj objavljata ponovni RAZPIS

ZA DODELITEV KREDITOV S SUBVENCIONIRANO OBRESTNO MERO ZA POSPEŠITEV GOSPODARSTVA IN KMETIJSTVA. Razpis je objavljen na podlagi pravilnikov o kreditiranju malega gospodarstva in kmetijstva občine Hajdina, ki ju je potrdil Občinski svet občine Hajdina. I. NAMEN RAZPISA

Občina Hajdina bo subvencionirala obrestno mero za kredite, najete za naslednje namene:

1. v malem gospodarstvu za

- nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo prostorov, namenjenih poslovni dejavnosti,

- nakup osnovnih sredstev in opreme,

- razširitev in posodobitev obstoječih proizvodnih in storitvenih kapacitet,

- odpiranje in zagotavljanje novih delovnih mest in samozaposlova-nje.

2. v kmetijstvu za

- graditev, prenovo, adaptacijo gospodarskih objektov kmetije,

- razširitev, posodobitev in pridobivanje novih zmogljivosti za dopolnilne dejavnosti na kmetiji,

- nakup zemlje,

- nakup osnovnih sredstev ter opreme.

Za subvencioniranje obrestne mere lahko zaprosijo: v malem gospodarstvu

- samostojni podjetniki in obrtniki

- samostojni podjetniki po registru

- gospodarske družbe v zasebni lasti

- občani, ki se bodo samozaposlili

Za sredstva lahko zaprosijo tisti prosilci, ki imajo registrirano dejavnost in sedež na območju občine Hajdina. Sredstva se prednostno dodelijo prosilcem, ki bodo zaposlili občane s stalnim prebivališčem v občini Hajdina, ki svojo dejavnost opravljajo na območju občine Hajdina, imajo sedež dejavnosti izven občine Hajdina, vendar je pogoj, da je nosilec občan občine Hajdina in zaposluje občane iz občine Hajdina. v kmetijstvu:

Fizične in pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče in sedež v občini Hajdina in jim je kmetijstvo glavna dejavnost.

II. RAZPISANI ZNESEK: 11.400.000,00 SIT

- v malem gospodarstvu,

- v kmetijstvu.

III. KREDITNI POGOJI

Krediti se bodo dodeljevali pod naslednjimi pogoji:

- obrestna mera: temeljna + 0 %

- znesek kredita: do 50 % predračunske vrednosti,

- rok vračila: 5 let,

- moratorij na glavnico: do enega leta

- ostali pogoji: v skladu s pravilnikom in akti banke. Prosilci morajo k vlogi predložiti:

- za drobno gospodarstvo: poslovni načrt oz. investicijski načrt, registracijo dejavnosti, načrt po metodologiji KBM, d.d., Podružnica Ptuj in drugo dokumentacijo, ki jo zahteva banka,

- za kmetijstvo: programe Kmetijsko svetovalne službe Ptuj in drugo dokumentacijo, ki jo zahteva banka,

- vloge (obrazce) za kmetijstvo bo možno dvigniti na Kmetijsko svetovalni službi Ptuj ali na sedežu občine Hajdina,

- informacije, ki jih zahteva banka, dobite pri Novi kreditni banki Maribor, d.d., Podružnica Ptuj, tel.: 02 787 05 10

- zahtevki za pridobitev sredstev se vložijo v roku 30 dni po objavi tega razpisa na naslov Občina Hajdina, Zg. Hajdina 45, 2288 HAJDINA, s pripisom "za KREDIT - RAZPIS".

Prosilci dobijo informacije na občini Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina, tel.: 02 788 30 30.

OBČINA HAJDINA: župan Radoslav SIMONIČ KREDITNA BANKA MARIBOR - Podružnica Ptuj: direktor Vlado VADLJA

OBČINA HAJDINA

OBJAVLJA

na podlagi 7. člena Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Hajdina (Uradni list RS, št. 32/2001)

dopolnitev RAZPISA ZA DODELITEV SREDSTEV ZA FINANČNE INTERVENCIJE ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA V OBČINI HAJDINA ZA LETO 2001

Pri III. točki se dopolni A. ŽIVINOREJA z naslednjim:

Zdravstveno varstvo živali:

Preventivno cepljenje prašičev proti parazitom

Subvencionira se do 50 % vrednosti računa.

POGOJ: potrebno je priložiti račun. Občina Hajdina

ali prijetna srečanja, pokličite priznano angencijo Evrina v Celju. Irena Kmet, s.p., Mariborska cesta 120, Celje. Dame so v~lanjene po vsej Sloveniji za stik z fanti ali gospodi. Tel.: 03 491 59 90, 040 39 63 62; 041 463 605; 040 39 63 61 ; 040 39 63 63; 040 39 63 64 in 040 39 63 65.

ANALIZA obve{~a, da ponovno redno posluje. Analiza grozdja, mo{ta in vina, svetovanje pred trgatvijo in kakovostna enolo{ka sredstva. Andreja Brglez, s.p., Grajska ul. 1, Ptuj, tel. 78 76 770 ali 041 484-062.

DELO

IZKUŠENEGA voznika za mednarodni promet redno zaposlimo. Petty, d.o.o., Trgovi{~e 38, Velika Nedelja, 031 646 535.

ČE IMATE VESELJE do dela z ljudmi in ste komunikativni, vas časnik Slovenske novice in Delo vabita k honorarnemu sodelovanju zastopnika na terenu (tudi mlaj{i upokojenci). Pisne ponudbe po{-ljite v 8 dneh: DIALOG, Robert Kosi, s.p., K mitreju 2, 2251 Ptuj.

DNEVNI BAR MAISTROVA klet v Zavrhu zaposli dekleti za strežbo. Delali boste samo popoldan. Delovne izku{nje niso obvezne. Lahko ste {tudentka in delate preko {tudenta ali po pogodbi o delu. Odličen OD. Bar Maistrova klet, Franc Osvald, dipl. ing., s.p., Zavrh 42, tel. 720-84 89, po 10. uri.

RAZNO

KUPIM razne starine, tudi starinsko pohi{tvo. Telefon 02 779-50-11 ali 041 897-675, plačam takoj.

PRODAM LES, rezan, smrekov (deske, fosne, late, trame, {tafle, ladijski pod in bruna). Tel. 041 833-781, Ivan Vivod, Kova{ki Vrh 1, Oplotnica.

TRGATEV la{ki rizling in {ipon, mizo in 6 stolov iz masivnega lesa, regal in motokultivator prodam. Tel. 772-53-11, zvečer.

Strojne estrihe: 04i 646 292 strojne omete: 04i 343 906

izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica

PARKETARSTVO PODEKS

Stanislav Petrovi~, s.p., Ob Rogoznici 12, Ptuj (Budina), telefon: 02 748 16 00; telefax: 02 748 16 01 GSM 041 656-155.

DEMIT FASADE

in druge vrste izolacijskih fasad

v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napu{~ev - vsa druga slikopleskarska dela

UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,

s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.

RAZPRODAJA METRSKEGA

BLAGA - 50% Bazar - Mariborska c. 15,

Ptuj, tel. 783 73 81 NOVO - ODPRTO do 19. ure

5 METROV suhih bukovih drv prodam. Tel. 765-02-76.

LASTNIKE gradbenih strojev obve{čam, da je vsako naročanje gradbenih del Alojza Vuka iz Nara-pelj na moji gozdni parceli nezakonito. Izvajalce del bom sodno preganjal. Pavla in Slavko Gaj{ek, Stogovci 31, Maj{perk.

PRODAM trgatev - rizling, la{ki ali me{ano. Tel. 740-84-20, zvečer.

IŠČEMO INŠTRUKTORJA za

matematiko in fiziko, drugi letnik gimnazije. Tel. 771-62-61, po 20. uri.

OTROŠKO sobo, tudi na čeke, prodam. Tel. 755-18-71.

HRASTOVA soda, 160 in 140 l, prodam. Tel. 773-48-61.

DRVA, metrska, in molzni stroj, 3-fazni, ALFA LAVAL, prodam ter kupim siloskombajn in kosilnico Bucher. Tel. 769 16-01.

ŽELEZNI gumi voz, 16 col, malo rabljen, in njivo v Pleterjah prodam. Tel. 794-24-71.

GROZDJE (laški rizling, šipon), 100 l vina, in prašiča prodam. Tel. 766 1031.

BUKOVA drva, možna dostava, prodam. Tel. 02 769 39 11 in 031 463-371.

BELO HALOŠKO vino in trgatev 1500 trsov po zelo ugodni ceni prodam. Tel. 761-68-11, Franc Emeršič, Veliki Vrh 50, Cirkulane.

SKORAJ novo sedežno garnituro, kotno, prodam. Tel. 777-15-91.

UGODNO prodam rabljeno kombinirano peč za centralno z gorilnikom Tysen. Tel. 771-36 81.

VEČJO količino bukovih drv, možna dostava na dom, prodam. Tel. 041 610-210.

TR60VINA PORCELANKA

* Izdelki iz stekla (f

* izdelki iz porcelana ©

* napisi - posvetila - ure "SS^

* eterična olja - tekoči vosek A

* dekorativne steklenice ifc

* izdelki za poslikave i

Raj^ova ulica 18,2250 Ptuj @ 02/775 04 41

KVALIFICIRANO KUHARICO -KUHARJA zaposlimo. Gostilna KURES, Matjaž Kures, s.p., Sikole 25, Pragersko, tel. (02) 792 02-81 ali 041 876-238.

ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG

Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10

Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upol<oience_

FASADE DEMIT

STYROFAX-ROFIX Izolacija - stiropor -volna - pluta zaključni omet -silil<at pulz - edi, putz beli - barvni alu vogalniki - bele obrobe - barvanje fasad vsa druga slikopleskarska dela

IZVAJAMO HITRO, KVALITETNO IN Z GARANCIJO, Toplak s.p., Sllkopleskarstvo In fasaderstvo B 041 646 067 ali 062 754 4010.

AVTOPRALNICA & BAR

F

Pfeito LAGUNA

Maistrova 50, 2250 Ptuj, GSM: 041 403 211

m

flUTOCOWlMťflCC, cl.d.

nC-MOBIL,

PSC Maribor, Ptujska 132, tel.: 02146 00 122 02146 00 123, e-mail: salon.mb@ac-mobil.si

HOIMDA

lllss debis

ACL^a&ing

PONUDBATEDNA

- Nova Honda Civic s petimi vrati

- Nova Honda Civic s štirimi vrati

- Nova Honda Stream

UGODNO FINANCIRANJE ZAGOTAVUA DEBIS AC LEASING.

Avtošola ŠIC d.o.o.

Rogaška cesta 36, Ptuj, tel. (062) 788 56-20 ali GSM 041 630-113, organizira brezplačni tečaj za študente in dijake CPP za kategorije A, B, C, D, E in kmetijski traktor ter kolesa z motorjem.

Vpis in začetek tečaja v PONEDELJEK, 17. septembra, ob 16. uri v učilnici avtosole, Rogaška cesta 36 v Ptuju.

UGODNOSTI:

* v času predavanja organiziramo zdravniški pregled in prvo pomoč

* omogočamo ure praktične vožnje A, B, C, D, E in kmetijski traktor

* nudimo plačilo vožnje na obroke, študentom dajemo pri vožni 10 % popust

KAKOVOSTNO, POCENI IN HITRO DO IZPITA Z AVTO ŠOLO "Š I C", d.o.o.

CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD

do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci

tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.

AVTOCENTER ° Škoda & Lada

• splošna popravila

vseh tipov motornih vozil

• generalna popravila motorjev

• manjša kleparska popravila

• rezervni deli za avtomobilske znamke ŠKODA in LADA

PTUJ 2250, Langusova 29 Tel.: 02/746-55-51 Gsm: 041/588-137

Roletarstvo ABA

Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29,2250 Ptuj »02 771-40-91,041 716-251 PE Štukl 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71

Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.

GOTOVINSKA POSOJILA

MEDIAFIN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana

Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489

(med 13. in 15. uro)

REALIZACIJA TAKOJ!!

ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samopla~ni{ka zobna ambulanta tel.: 774 28 61

ZOBNA ORDINACIJA

dr. Zdenka Antonovlča v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a-. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IH SNEHANA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.

AGENCIJA LEA

Uresničite svoje sanje, želje. Spoznajte pravega partnerja z nami. Pokličite 031 739-998 oz. 040/328-499

Storitev Mitra, Branislav Jurgec s.p., Titova c. 52, Sl. Bistrica, PE Partizanska 3-5, Maribor. Vasa sreča, nase zadovoljstvo!

POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA

PTUJ / DESET LET PODJETJA PTUJCANKA

Ob desetletnici nova prodajalna

V soboto, 1. septembra, je podjetje Ptujčanka, d.o.o., praznovalo desetletnico delovanja. V po~astitev desetletnega obratovanja so odprli novo prodajalno in se iz stare prodajalne na Zagrebški cesti 17 preselili v nove prostore na Zagrebško cesto 30.

Trgovsko podjetje Ptujčanka, d.o.o., je bilo ustanovljeno leta 1991 z odprtjem prodajalne Kemikalija na Bregu. Cez štiri leta, leta 1995, so odprli še prodajalno v Markovcih pri Ptuju in jo čez čas preselili v Zabovce 4b, kjer je danes tudi sedež podjetja. "V podjetju se trudimo, da čim bolje ustrežemo željam kupcev, jim svetujemo in pomagamo pri izbiri ustreznega proizvoda iz našega prodajnega programa, ki obsega predvsem izdelke priznanih slovenskih proizvajalcev, pa tudi tujih, ki dopolnjujejo ponudbo," pravi lastnik podjetja g. Marjan

Pulko d.o.o Zg.Duplek40:

Za vas že od leta 1965 na področju

- KROVSTVA; -ÍCLEPARSTVA; -IZOLATERSVA; - PREZRAČEVANJA; -KLIMATIZACIJE

Povabite nas k sodelovanju Tel.: 02 684-00-26 Osm.: 041 677-455 041 631-890

Zorec.

V prodajalni v Zabovcih 4b vam s pomočjo Jubovega sistema ni-ansiranja zidnih barv in ometov nudijo notranje zidne barve in zunanje fasadne barve ter omete v več kot tristo barvnih odtenkih. V novi prodajalni na Zagrebški cesti 30 na Ptuju pa bodo imeli v ponudbi Heliosov sistem niansiranja "Heliomix", ki poleg zidnih barv in ometov Spektra omogoča tudi niansiranje barv iz programa Tessarol (barve za kovine in les).

Kot novost v ponudbi imajo tudi izdelke podjetja Chemoform za

Tednikove čestitke

Izrazite najlepše želje svojim najbližjim ob njihovih uspehih, praznikih in svečanih dogodkih ali pa jim samo povgte, da jih Imate radi.

_r^

N0V6 KOLEKCpe JESEN - ZIM^ 2001

DOMINO, PTUJ TRSTENJAKOVA 5 Helena Glažars.p

FASADERSTVO & SLIKOPLESKARSTVO STM Cvetko & Co, k.d.,

- SLIKOPLESKARSTVO "

- SOBOSLIKARSTVO

AfiMt

■ IZOLACIJSKE FASADE 04i 359.028

LEKARNE PTUj

3. septembra je odprla vrata nova lekarna

LEKARNA BUDINA-BRSjjE BELŠAKOVA 2 T 02 748 18 EG

Prijazno vabljeni od ponedeljka do petka med 9:00 in 17:00 uro

Vrazova 12, 2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500 fax: (02) 74 15 505

e-pošta: emest.vodopivec@.guest.ames.si

UUDSKA UNIVERZA ORMOŽ

ALI SE ZAVEDATE SVOJIH PRIMANJKLJAJEV: - npr. pomanjkanja znanja na vam pomembnih področjih, -neznanja tujih jezikov, računalništva?

Če se odločite svoje primanjkljaje odpraviti, vam ponujamo priložnost, da to tudi uresničite. Na razpolago so vam:

1. jezikovni tečaji za predšolske otroke, osnovnošolce, odrasle (angleščina, italijanščina, nemščina);

2. izpit za pridobitev javno veljavne listine o znanju AN/NE;

3. računalnišld programi;

4. programi za poklic: kuhar, natakar, kuhar/nataliar, prodajalec, ekonomsko komercialni tehnik, elektrotehnik, strojni tehnik.

Ponujamo najboljše možnosti za učenje, izkušene izobraževalce in dostopne cene!

Ponudba v novi prodajalni obsega razne kemijske izdelke, kot so barve in laki, zaščitni premazi in čistila, pa tudi orodje, potrebno za delo s temi izdelki

enostavno vzdrževanje vode v domačem plavalnem bazenu (uravnavanje pH, kloriranje, čiščenje drobnih delcev).

V podjetju je sedem zaposlenih, ki skrbijo za ugodno počutje strank in jim pomagajo pri izbiri

Mali oglasi

kmetijstvo

NESNICE, mlade, Hisex, rjave, grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodam. Sor-šak, Podlože 1, Ptujska Gora.

TELIČKE in BIKCE simental-ce za nadaljnjo rejo kupim. Tel.: 041 263-537._

BALIRANO seno in dve leseni stiskalnici s prešpanom prodam. Tel.: 656-09-11._

BREJO telico v 9. mesecu, A-kontrole, prodam. Tel.: 75747-01._

TELICO, brejo, v devetem mescu, simentalko, prodam. Tel.: 041 876-238._

NESNICE, rjave, cepljene, Hisex, stare 13 tednov, prodam, 500 sit, dostava na dom. Marcic, Starošince 39, Cirkovce. Tel.: 792-35 71._

BUČNICE kupim, pridem na dom. Tel.: 041 730-866._

POSNEMALNIK za mleko, nov, in grozdje ali mošt (rizling, šipon) prodam. Tel.: 719-24-48.

NESNICE, rjave in velike gra-haste, tik pred nesnostjo prodajamo. Irgolic, Sodinci 22 pri Vel. Nedelji. Tel.: 713-60-33._

FARMA JUŽNOAMERIŠKIH ČINČIL z 11-letno tradicijo prodaja plemenske živali za nadaljnjo rejo. Odkup imate zagotovljen na naši farmi. Informacije dobite na tel.: 02 764 84 61 ali GSM: 041 770-081. Janez in Marjana Lorbek, Lancova vas 26 a, Videm pri Ptuju.

nakupov iz njihove ponudbe, ta pa obsega razne kemijske izdelke, kot so barve in laki, zaščitni premazi, čistila, pa tudi potrebnega orodja za delo s temi izdelki.

PR

KORUZO na rasti za silažo ali zrnje prodamo v Obrežu. Tel.: 719 10 89.

motorna vozila

R-5, letnik 93-96, kupim. Tel.: 02 771-20-61._

MOPED AVTOMATIK v voznem stanju prodam. Tel.: 746 73-21.

bela tehnika

KUPIM plinski štedilnik - rabljen. Tel.: 031 219 162.

nepremičnine

HIŠO v Klepovi prodam. Tel.: 040 490-504.

POSLOVNE prostore na Potr-cevi cesti, 110 m2, prodam. Tel.: 040 490-504.

LOKAL, primeren za trgovino ali gostilno, na križišču Jadranske z Dravsko ulico, dam v najem. Tel.: 745 26 51_

GRADBENO parcelo, 19 arov, ob glavni cesti in avtobusni postaji Sv. Andraž v Slov. Goricah ugodno prodam, možen dokup obdelovalne zemlje. Inf. vsak dan od 9. do 10. in od 17. do 19. ure na tel.: 720 73 10._

3000 m2 parcele, možna gradnja, Dornavska cesta, prodam. Tel.: 755 34 61._

20 AROV VINOGRADA s trgatvijo v Trdobojcih prodam. Tel: 02 764 27-81, kličite od 20. do 22. ure, zvečer.

JIRŠOVCI - parcelo 30 arov prodam, cena po dogovoru ali menjam za gradbeni material ali avto. Tel.: 07 49 56-827, zvečer.

KUPIM hišo 5 km iz Ptuja ali okolice s parcelo do 1000 m2 do vrednosti 13,5 milijona. Tel.: 775-58-21 ali 041 485-735.

Razpis za vpis

odraslih v š.l.2001/02

: -PROMETNI TEHNIK : -POKLICNI VOZNIK ; -VOZNIK INŠTRUKTOR

: ITibenild bodo na voljo brezplafno!^

; Informacije o izobraževanju dobite v tajništvu Formule, : Vrbanska 30, Maribor, ali po

" telefonu: 02/250 11 46

www.formula.si info@formula.si

TRGOVSKO PODJETJE NAVELIKO IN MALOd.0.0.

NOVA LOKACIJA

KEMIKALIJA, Zagrebška 30, 2251 Ptuj, tel.: 02/78-37-621

KEMIKALIJA, Zabovci 4b, tel.: 02/76-63-951

OB 10. OBLETNICI DELOVANJA SE PRIPOROČAMO:

- s svojimi storitvami

(mešalnica fasadnih barv in ometov)

- s prodajo širokega asortimana premazov za les in kovino

VINOGRAD s kletjo Turški Vrh, občina Zavrč, prodam. Tel.: 751-52-01._

PARCELO za vikend 6 km iz Ptuja prodam. Tel. 041 804-655.

V NAJEM ODDAM enoinpolso-bno stanovanje, centralno ogrevano, v Ptuju, ogled možen v popoldanskem času. Tel.: 02 779-63-91._

VINOGRAD Z VIKENDOM v

Sedlašku prodam. Inf. na tel.: 02 768-63-71._

STANOVANJSKO hišo v Go-rišnici prodam. GSM 041 630616._

NA LOKACIJI Dornava - Paci-nje ob glavni cesti prodam 1,5 ha njive. Tel.: 782-13-11._

ODDAM v najem poslovne prostore v centru Ptuja, I. nadstropje. Tel.: 040 398 236._

ODDAM v najem enosobno stanovanje v Krčevini. Tel.: 041 982-168._

ENODRUŽINSKO HIŠO v Podgorcih prodajamo. Tel. 041 283-724.

GARSONJERO nasproti zdravstvenega doma in bolnice na Ptuju prodam. Tel.: 783 14- 21.

PRODAM: stanovanja: 1-sob. Ormoška c, pritličje, 2-sob. Dor-nava, 2-sob. Gorišnica, 3-sob. pritličje z atrijem Ul. 5. prekomorske, 3-sob. Majšperk; 3-sob. Pod-lehnik; 2-sob. Kidričevo; 4-sob. Kidričevo; 4,5-sob. Ul. 5. prekomorske; hiše: nedokončana 1-druž. hiša Vitomarci, nova V. grad. faza Placar ob glavni cesti; 1-druž. Hajdoše, nedokončana Cirkulane; 1-druž. Vitomarci; 1-druž. Nova vas; 1- in 2-druž. Moškanjci; manjša Orešje, Pre-rad; Majšperk-Lešje, nova z večjim zemljiščem Zagojiči; mestna hiša Aškerčeva - Ptuj; Maistrova z večjo parcelo itd. Prodaja vrstnih hiš Rabelčja vas. Parcele: Rogoznica; Maistrova; Sovreto-va; industrijska cona z obstoječimi objekti. Vikendi in kmetije na raznih lokacijah. Agencija "VIKEND", Biš 8 b, Trnovska vas, tel. 02 757 11 01, GSM 041 955-402, Ptuj, Trstenjakova 5, tel.: 02 748-10-13.

V NAJEM vzamem hišo v okolici Ptuja. Tel.: 031 709 383.

storitve

ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Tel.: 745 08 51, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Trubarjeva 9, Ptuj.

PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno, možnost plačila na čeke. Tel.: 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Se-dlašek 91, Podlehnik._

POPRAVILO TV aparatov, vi-dorekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56 b, tel.: 755- 49-61, GSM 041 631-571._

ODKUPI IN PRODAJA DELNIC: Perutnina, Telekom, Mer-cator, KK Ptuj, Atena, Infond, Probanka, Krekova, Kmečke, Triglav, NFD in vse, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Hitro izplačilo, minimalni stroški pri prodaji. Cekin, Osojnikova 3, Ptuj, tel.: 02 748 14 56 (pooblaščena poslovalnica GBD, d.d., Kranj).

SUHA GRADNJA Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuščeni stropi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe. Za informacije pokličite 02 78 83 110, GSM 041 675-972, Bojan Štumberger, s.p., Zg. Hajdina 157.

SOBOSLIKARSTVO - PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci 6. Brušenje parketa, fasade, s 30-letno tradicijo. Priporočamo se! Telefon 02 757-51-51. GSM 031 383-356.

DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj. tel. 78-78-190._

ELEKTRO STORITVE, Branko Kodric, s.p., Naraplje 1, Majšperk, servisi na objektih in strojih, elektroavtomatika, elektroinštala-cije. GSM 041 617-077.

Ko prebujalo se jutro, tiho si odšel,

pustil si le sledi svojih rok, sedaj naš dom ovit je v sivino, obup, žalost in neizprosno bolečino.

ZAHVALA

Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega očeta, dedka in brata

Franca Levanica

IZ GRUŠKOVCA 34, CIRKULANE

se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali, cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala.

OGLASI IN OBJAVE

Kogar se spominjamo, ni mrtev.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi naše drage mame in babice

Silve Tumpej

roj. Dolinšek

IZ GREGORČIČEVEGA DR. 3, PTUJ

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Hvala osebju Doma upokojencev za nego v času bivanje v domu. Hvala govorniku, duhovniku za opravljen obred, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino ter Pogrebnemu podjetju Ptuj.

Žalujoči vsi njeni najdražji

ZAHVALA

Ob boleči izgubi naše sorodnice

Elizabete Štrafela

IZ BOROVCEV 29

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše.

Zahvaljujemo se osebju bolnišnice Ptuj, duhovnikoma za opravljen obred, pevcem, govornikoma, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu zavodu Mir.

Žalujoči vsi njeni

Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič)

ZAHVALA

Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in pradedka

Simona Petroviča

IZ PTUJA, OSTERČEVA UL. 4 19. 11. 1903 - 28. 08. 2001

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se prišli poklonit njegovemu spominu, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na kraj večnega počitka. Iskrena hvala g. župniku Stanetu Beštru za opravljen obred, g. Alojzu Seguli za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalo-stinke, godbeniku za odigrano Tišino ter Komunalnemu podjetju Ptuj za opravljene storitve.

Se enkrat hvala vsem, ki ste nam pomagali in nam stali ob strani.

Žalujoči: vsi njegovi

Čas beži, spomin na tebe v nas živo gori.

Misel, da trpela grozno si bolečino,

trdna kakor skala,

da niti za trenutek v usodo

žalostno se nisi vdala,

da do zadnjega dihljaja po domu,

sreči hrepenela si,

nas hrabri, da z dušo bolečo

prižgemo na tvojem mnogo preranem

grobu ti svečo.

V SPOMIN Danieli Vindis

roj. Vidovič IZ LENARTA + 9. 9. 1993

8 let je minilo, bolečina ostaja. Vsem, ki ohranjate spomin nanjo in postojite ob njenem mnogo preranem grobu, ISKRENA HVALA.

Ata, mama, brat Robert z družino in vsi, ki so te imeli radi

ZAHVALA

Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, svaka in strica

Rajmunda Vuka

Z DORNAVSKE 1, PTUJ

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred in sv. mašo, pevcem in za odigrano Tišino ter Komunali Ptuj.

Žalujoči: vsi njegovi

O ljuba žena - mama, vrni se domov, hiša naša prazna je in pusta, sonce blago več ne sije, srce tvoje več ne bije, a v srcih naših žalost tlije.

V SPOMIN

Mariji - Mimiici Gregorin

IZ HVALETINCEV PRI SV. ANDRAŽU V SLOV.

GORICAH

15. 9. 2000 - 15. 9. 2001

Hudi in pusti so dnevi brez Tebe, draga hčerka, žena, mama in babica. Tvoj lik nosimo v svojih srcih povsod, koder stopajo naši koraki. Vedno si z nami v cvetju, ki Ti ga prinašamo na prerano gomilo, v plamenih sveč in v molitvi, ko se na Tvoj grob strne temna noč. Ti pa si še vedno z nami, do dneva, ko tudi nam odzvonijo zvonovi, in spet bomo skupaj ... Hvala vsem, ki hvaležno pristopite k njenemu grobu in se je spominjate!

Njeni najdražji!

Neverjetno čas beži, a žalosti naše ne utopi. Saj ni rečeno, da te ni.

Beseda v grlu nam zamre in solze tečejo iz oči, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi.

Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo v ta mirni kraj tišine,

tam srce se tiho zjoče, saj verjeti ono noče, da te več med nami ni.

V SPOMIN

11. septembra mineva leto žalosti, odkar ti je kruta usoda pretrgala vse življenjske cilje, draga naša hči, sestra, vnukinja, nečakinja, sestrična

Jerneja Brun~i~

KRČEVINA PRI VURBERGU 73 16. 5. 1997 - 11. 9. 2000

Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo, ji prižigate sveče in prinašate cvetje.

Z bolečino v srcu: vsi tvoji, ki te imamo radi

Minile zate vse so bolečine, v srcu si pustila lepe nam spomine. Čeprav si morala veliko pretrpeti, s teboj je bilo lepo živeti. Vse, kar storila si za nas nekdaj, HVALA, mama, ti za vekomaj.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage mame, babice, tete

Roze Hrenko

rojene Vrtič

IZ MESTNEGA VRHA 3

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za besede tolažbe v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče ter sv. maše, nam pa izrekli osebna in pisna sožalja.

Posebna zahvala g. župniku p. Janezu za ganljive besede slovesa, opravljen cerkveni obred in darovano sv. mašo, enako p. Danilu. Zahvaljujemo se Milki za molitve, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo in pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj.

Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena HVALA.

Njeni najdražji

Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki boli.

V SPOMIN

8. septembra je minilo 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek

Franc Golob

IZ KICARJA 10/C

Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu ter mu prižigate svečke in prinašate cvetje.

Žena Angelca z otroki in njihovimi družinami

Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ki ob tebi smo bili zadnje, trpeče dni.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi moža, očeta, brata, svaka, strica in botra

Antona Alta

IZ MIHOVCEV 27

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili ustno in pisno sožalje.

Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem, govorniku za poslovilne besede in pogrebnemu podjetju Aura ter kolektivu OS Velika Nedelja in lanskemu 8. b razredu. Posebna hvala patronažni sestri Olgi, dr. Stanku Janžekoviču, družini Skuhala - Zalar in Hržičevim za pomoč v najtežjih trenutkih.

Žalujoči: vsi njegovi

ZAHVALA

Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, strica, tasta in dedka

Antona Topolovca

IZ MALE VARNICE 12 A

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter sv. maše, nam pa izrazili pisna in ustna sožalja.

Hvala osebju doma upokojencev Ptuj, g. župniku za opravljen obred, g. Janku za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, podjetju MIR ter za odigrano Tišino in zahvala Perutnini Ptuj in Cestnemu podjetju Ptuj. Vsem še enkrat iskrena hvala.

Žalujoči: žena Terezija, sin Srečko z družino, sin Dušan z družino, hčerka Lidija in drugo sorodstvo

Zdaj ne trpiš več, draga mama, minile zate vse so bolečine, a v srcih pustila nam lepe si spomine.

ZAHVALA

ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče

Terezije Zelenko

IZ JANEŽOVSKEGA VRHA 14, DESTRNIK

Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, sodelavkam in sodelavcem Bolnišnice Ptuj in Menerge Maribor, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, svete maše, nam izrekli ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala ginekološkemu odd. in odd. za intenzivno terapijo, nego in anestezijo Bolnišnice Ptuj. Zahvala velja gospodu župniku za opravljen obred, govornikoma in pogrebnemu podjetju Jančič iz Lenarta.

Žalujoči: otroci z družinami

ZGORNJI LESKOVEC / 250 LET ŽUPNIJE SV ANDRAŽA

V leskovški fari živijo dobri ljudje

Obnovljena cesta s pločnikom od cerkve do pokopališča

V nedeljo je bila v Leskovcu slovesnost ob 250-letnici župnije svetega Andraža. Za cerkev in kraj pomembne slovesnosti so se udeležili številni gostje, med njimi tudi naslovni škof dr. Anton Stres. Ob tej priložnosti so namenu predali novo veroučno učilnico ter prenovljeno cesto s pločnikom od cerkve do pokopališča; pri ureditvi slednje sta sodelovali tudi krajevna skupnost Leskovec in občina Videm.

Zadnja pridobitev župnije svetega Andraža v Leskovcu - vero-učna učilnica

Cerkev v Leskovcu je bila prvič omenjena leta 1545. Ker sledov kake stare cerkve ni, obstaja domneva, da stoji sedanja baro~na cerkev na istem mestu, kot je stala tedanja. Prvega župnika, Gregorja Andloviča, je dobil Leskovec leta 1751. Do takrat je bila cerkev svetega Andraža podružnica vidovske, kjer je cerkvena skupnost obstajala že pred letom 1395. Iz zloženke, izdane ob 250-letnici župnije v Leskov-cu, povzemamo, da je junija leta 1751 prišel k sv. Vidu prvi goriški nadškof, grof Karel Mihael Attems, delit zakrament svete birme. Njegova slovenska beseda in prijaznost je opogumila Leskovčane, ki so izrazili potrebo po lastnem duhovniku. Njihovo prošnjo je podprl tudi borlski graščak grof Sauer, ki je imel v Leskovcu in okolici mnogo podložnikov. Grof je tudi zagotovil, da bo duhovniku v Leskovcu priskrbel potrebne dohodke, in tako se je želja Les-kovčanov uresničila že v začetku julija istega leta. Cerkev je bila takrat majhna, v sedanjo obliko so jo povečali leta 1780. Kmalu zatem je bila bogato poslikana. Skozi zgodovino je cerkev sv. Andraža doživljala številna obnovitvena dela; med drugim je bilo potrebno nabavljati nove zvonove, ki sta jih vzeli prva in druga svetovna vojna. Tudi v zadnjem obdobju so potekala na cerkvi mnoga obnovitvena dela na ostrešju, zunanjosti, obzidju in zvoniku. Obnovljena sta bila tudi gospodarsko poslopje in farni vinograd. Prešnji župnik Mirko Stabuc je o svojih žup-ljanih zapisal: "V leskovški fari živijo dobri ljudje, ki znajo pomagati po svojih močeh."

JB

Napoved vremena za Slovenijo

Kakrêno vreme o kimavca mlaji (17.), takšno je vso jesen najraji.

Napoved za Slovenijo

Jutri bo večinoma sončno. Veter se bo polegel. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, ob morju 16, najvišje dnevne jutri okoli 20, na Primorskem do 24 stopinj C.

Obeti

V petek in soboto bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Največ sončnega vremena bo na Primorskem.

Kulturni križemkražem

CERKVENJAK * V kulturnem domu bo jutri, v petek, 14. septembra, ob 10. uri v okviru 4. mednarodnega poletnega lutkovnega pristana na ogled lutkovna predstava Wilhelma Grimma Rdeča kapica v izvedbi lutkovne skupine Kobace-ki osnovne šole Lenart. Ob 10.30 bo na ogled še predstava Frana Milčinskega Bu-talci in razbojnik Cefizelj, ki jo bo zaigrala lutkovna skupina Prijatelji osnovne šole Lenart. JUROVSKI DOL * Jutri, v petek, 14. septembra, bo ob 11. uri v okviru 4. mednarodnega poletnega lutkovnega pristana na ogled predstava Gusar Berto v izvedbi lutkovnega gledališča kulturnega društva Radko Smiljan Lenart.

PTUJ * V petek, 14. septembra, bo ob 18. uri v galeriji Tenzor na Mariborski cesti odprtje prodajne razstave slik Dušana Fišerja Pariške risbe. Razstava bo na ogled vsak delovnik od 8. do 14. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. Odprta bo do 15. oktobra. SV. TOMAŽ * Kolpingova družina vabi v petek, 21. septembra, ob 19.30 v župnijski dom na predavanje prof. dr. Stanislava Slatinka, ki bo predstavil temo Ljubezen v družini. PTUJ * Na Novem trgu na Ptuju bo danes, 13. septembra, med 14. in 16.30 uro delovala stojnica Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora. Ljubiteljem gledališke umetnosti bodo predstavili repertoar SNG Maribor in abonma v sezoni 2001/2002. PTUJ * Območna izpostava Sklada RS Slovenije za kulturne dejavnosti vabi v soboto, 15. septembra, ob 18. uri na odprtje razstave Jerneja For-bicija, študenta Visoke šole za slikarstvo v Ljubljani, v stari steklarski delavnici. Razstava bo odprta do 30. septembra. VELIKA NEDELJA * Župnijski urad Sv. Trojice v Veliki Nedelji, slovenska minoritska provinca in KUD Simona Gregorčiča Vel. Nedelja vabijo v soboto, 15. septembra, ob 20. uri ob 60. obletnici smrti p. Maksimilijana Kol-beja v župnijsko cerkev k liturgično-dramskemu dogajanju Pelikanov polet. Ob mašni daritvi bomo spremljali slike iz Kolbejevega življenja. Besedilo in režija p. Danilo Holc.

HRASTOVEC * V prostorih Zavoda za duševno in živčno bolne bosta v ponedeljek, 17. septembra, ob 11.30 v sklopu 4. mednarodnega poletnega lutkovnega pristana na ogled predstavi Rdeča kapica v izvedbi lutkovne skupine Koba-ceki osnovne šole Lenart in Butalci in razbojnik Cefizelj v izvedbi lutkovne skupine Prijatelji osnovne šole Lenart. PTUJ * V sredo, 19. septembra, ob 9. uri se bo v dvorani mestnega kina pričel tridnevni mednarodni znanstveni simpozij Po Puhovih sledeh 2001. Njegovi organizatorji so Univerza Maribor, ZRS Bistra Ptuj in Zgodovinski arhiv Ptuj. PTUJ * Pokrajinski muzej Ptuj v okviru Glasbenega septembra vabi v sredo, 19. septembra, v cerkev sv. Jurija na koncert, na katerem bodo priznani umetniki predstavili dela Benjamina Brittna, Henryja Pursella in Georga Friedricha Haendla. Drugi koncert Glasbenega septembra bo v petek, 28. septembra, ko bo v palaciju gradu večer, namenjen Wolfgangu Amadeusu Mozartu.

KINO PTUJ * Do konca tega tedna bo ob 18. in 20. uri na sporedu film Tomb Raider; prihodnji teden samo ob 18. uri, ob 20. uri pa Cuker & poper.

CRNA KRONIKA

POŽAR ZARADI KAMINA

10. septembra okrog 22. ure je začelo goreti v zgornji etaži stanovanjske hiše v kraju Za-vrh, kjer se je v kotu sobe nahajal doma narejen kamin, okoli katerega sta se vnela leseni stropni opaž ter streha stanovanjske hiše. Žarišče požara je bilo na zadnji oz. hrbtni strani kamina, kjer je iz dimnika kamina pričel tleti zidni tram, od tam pa se je ogenj razširil na streho stanovanjske hiše. Zgorela oz. poškodovana je notranjost dnevne sobe s pohištvom, leseni opaž, poškodovani so ometi, tla, izolacija, ostrešje in kritina. Ogenj so pogasili gasilci. Lastnik J.L. je utrpel škode za okoli 1.500.000 SIT

ZAPELJALA NA NASPROTNO SMERNO VOZIŠČE

5. septembra ob 10.20 uri se je na regionalni cesti v naselju Zg. Duplek zgodila prometna nesreča, ko je voznica osebnega avtomobila Opel Astra Z.N., stara 24 let, iz Dupleka med vožnjo v smeri proti Do-gošam izza desnega preglednega ovinka zapeljala levo, na nasprotno smerno vozišče, in trčila v osebni avto Citroen AX voznika M.K., starega 33 let, iz Dupleka. Voznik M.K. je bil hudo, potnik v njegovem vozilu D.Š., star 25 let, iz Dupleka in voznica Z.N. pa lahko telesno poškodovana. Na vozilih je nastala škoda, ki po nestrokovni oceni znaša 600.000 SIT.

OSEBNA KRONIKA

Rodile so: Vesna Brumec-Turk, Marjeta 31 -Jakoba - Jozefa, Liljana Babič, Loperšice 18, Ormož - Lana, Marija Branda, Pre-sika 18, Ljutomer - Barbaro. Irena Lukman, Lačaves 10, Kog - Janeza, Katja Pintarič, Orešje 170, Ptuj - Tima, Zve-zdana Korun, Žibernik 24, Rog. Slatina - Samanto, Irena Mohorko, Podlože 8/b, Ptujska Gora - dečka, Maja Dol-ničar, Ulica Sercerjeve br. 18, Ptuj - Hano, Ksenija Požar, Podlehnik 5 h, - Nejca, Jožica Klemenčič, Godemarci 51, Mala Nedelja - Jerneja. Poroke Ptuj: Miran Hamer-šak, Ptuj, Gubčeva ul. 4, in Janja Horvat, Ptuj, Nova vas pri Ptuju 119; Alojz Crešnik in Suzana Simonič, Mestni Vrh 82; Ivan Kokol, Dravinjski Vrh 9/a, in Sonja Božičko, Dravinjski Vrh 12/a; Matija Kvas, Polenšak 1, in Ružica Djokič, Ljubljana, Jakčeva ulica 2; Vinko Artič, Morje 106 b, in Nataša Korenjak, Hajdoše 43 e; Jože Žnidarič in Natalija Bednjanič, Turški Vrh 54.

Poroke Ormož: Daniel Hopkins, Emerald Beach, Avstralija, in Alja Klobučar, Središče ob Trnovi 9. Umrli so: Ana Bračič, roj. Fajfar, Pobrežje 103, roj. 1929, umrla 29.08.2001; Anton Topolovec, Mala Var-nica 12/a, roj. 1944, umrl 2.09.2001; Silva Tumpej, Ptuj, Gregorčičev drevored 3, roj. 1907, umrla 1.09.2001; Terezija Zelenko, roj. Pukšič, Ja-nežovski Vrh 14, roj. 1931, umrla 3.09.2001; Elizabeta Strafela, Borovci 29, roj. 1925, umrla 2.09. 2001; Katarina Zavec, Polenci 39, roj. 1920, umrla 2.09.2001.

Slovensko okno prihodnosti

OKNA - VRATA - SENČILA

Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611

TRGOVINA, STORITVE, UVOZ - IZVOZ d.0.0. 2250 PTUJ, Štuki 1 Tel.: 02/787 96 30

TRGOVINA • črna In barvna metalurgija

• ročno In električno orodje

• vodovod in toplovod

• ol(ovje in iežajl ter vrtni program GARDENA

PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV

_» Mlinska ulica 12, PTUJ, tel.: 02/ 787 96 25_

Avto Prstec d.o.o.

Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj Tel./fax.: 02/782-3001

SBB^B

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh