\
Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih držtnh
$6.00 $3.00 $7.00 $7.00
Vetfa za vse leto • • Za pol leta .... Za New York celo leto
n
i
Za inozemstvo celo leto -.i-11 |
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily m the United States.
ta Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
|
KLEFON: CORTLANDT 2876. |
'Entered mm Seoond Class Matter. September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y . under the Act of Congrsss of March 3, 1879. |
TELEFON: CORTLANDT 2876. |
|
NO. 303. — STEV. 303. |
NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 26. 1924. — PETEK, 26. DECEMBRA 1924. |
VOLUME XXXII. — LETNIK XXXD |
NOTRANJOST NE MŠKE TOVARNE.
LETA V RIMU
Francozi bodo o^talj, v Kolinu in okolici tudi po desetem
januarju. — Splošno se zatrjuje: da Nemčija ni tako -
razorožena kot bi morala biti. — Francoski ministr-j Papež Pij je otvoril tri in dvajset« ski predsednik Herriot je bil v senatu poražen. — jubilejno leto. — Na tisoče ljn-
Amnestiiska predloga odklonjena. — Stališče kabi- di Je udeležilo impozantnih
* v . ^^ cerimonij, katerim je naceloval
neta zaenkrat se m ogroženo. „ J,_ . .. J ,,
__papež. — Vrata, ki so bila sedaj
_ . -^-i i t • t otvorjena, so zaprli leta 1875. Pariz, r ranega. 2;>. decembra. — Izprazncnje ozemlj __
Kolina, ki l>i moralo biti soglasno z versaillsko mirovne Rim Itaiija> 25 decembra. _
pogodbo završpiio do 10. januarja prihodnjega leta, .je Tri in jubilejno leto v
j »ostalo naenkrat francoskemu kabinetu nemogoče, ker j Bgodovimi katoliške cerkve je vče-
sfjrlasno s poročili meti zavezniške vojaške kontrolne ko-|raj slovesno proglasil v Vatikanu
misije Nemčija še ni razorožena ali vsaj toliko ne kot si papež Pij XI.
ž^le zavezniki. | Papež je tudi z zlatim kladivom
Vlada je bila baje obveščena, da je našla kontrolna odprl vrata v baziliki svetega Petra sredi cerimonij, ki predstavljajo čuden kontrast proti sploš-
komisija nadaljira tajna skladišča orožja v Nemčiji. Hoja zavezniških poslanikov je bila predložena na soboto, ko i m.do predložili izvedenci svoje poročilo glede primernosti'"T11 mcxlerTUZLranj1u sveta'
1 . -rr t m ^-ii ji - x ^ Čeprav tse je moglo sorazmerno
izpraznenja Kolina. T o poročilo bo predloženo svetu po-k maU) ljudi udeležiti glavnih ce.
NOTRANJOST NE MŠKE TOVARNE.
corraMHT tniTMi *>«w oo. m<m yo«k
spol oceno,rjmong vspričo majhnega obsega portika sv. Petra, je bilo vendar
Slika nam kaže prizor v Kruppovi tovarni. V Kmppovih tovarnah k«' je pred vojno in med vojno izdelovalo največ nemškega orožja.
POGAJANJA MED FRANCIJO IN RUSIJO
Francosko-ruska pogajanja so bila odgodena na poznejši čas. — Krasinovi predlogi za likvidiranje francoskih dolgov. — V Moskvi ni zaenkrat še nobenega francoskega poslanika. — Francoska trgovska komisija je morala odpotovati, ne da bi kaj opravila.
Pariz, Francija, 25. decembra. — Francosko-ruska konferenca je očividno zadela na večje težkoče. Ministrski predsednik Herriot je objavil, da se ne more taka konferenca na noben način vršiti pred mesecem februarjem.
Tudi ni gotovo, kdaj bo odpotoval v Moskvo Iler-bette, ki je bil imenovan poslanikom v Rusiji, kajti ruska vlada očividno ne kaže nobene pfosebne naglice, da bi dobila primerno veliko poslopje za francosko posla ništvo v Moskvi. Prejšnje francosko poslaništvo se i
nji
la-ie
slanikov v potrdilo in odobrenje ter bo nato nemški vladi-
M. Laroclie, načelnik političnega oddelka, in M. Fro- tisoče in tisoče ljudi v baziliki mageot. j mistični glavni svetnik unada za zunanje zadeve, 'sami, da so priča slovesnemu spre-sta inu la včerajšnji dan opravk as poslanico, katero je do-'vodu, kf se je pomikal skozi glav-b?l zunanji urad od generala Destiekera, načelnika štaba no ladjo do velikega altarja pod maršala Focha, ter nato dalj časa konferirala z ministr- kupolo Michel Angela, kjer je po-skiin predsednikom Tlerriotoin. \deVd apostolski blagoslov
Zavezniška komisija glede razoroženja Nemčije je iz- klečeči ljudski množici javila, da ne bo mogla završiti svojega dela do januarja Nadaljni tisoči so se zbrali na
meseca. Raditega tudi ne more dovršiti svojega poročila ova1™* ^ ba3"Uk£ +a
, , . 7- • iti t & i so videla ničesar drugega kot vo-
glede primernosti izpraznitve kolmskega ozemlja, bele dome^ ki ^ metali kristalno.
k«» bo predloženo popolno poročilo sveta poslanikov, se bo čisto vodo v jasni zimski ^ k misija lahko izrazila glede primernosti evakuacije. včeraj je bilo vdrugič atvorjV
V francoskih diplomatičnili krogih izjavljajo, da se bo n0 jubilejno leto izza" konca poj/reklo provizorieno poročilo komisije proti izpraznitvi (svetne sile papežev. Takratni pa-kolinskega ozemlja in sicer 7 utemeljevanjem, da ni za- pež, Pij IX., zavzema povsem iz-dostil« Nemčija svojim obveznostim glede razoroženja. jemno stališče v zgodovini cerkve To baje opravičuje nadaljevanje zasedenja vse Porenske. in papežev. Dejanski je vladal ta-Ust "Eclair" je objavil sedaj pogovor, katerega je-ko dolgo, da bi lahko dvakrat !mel baje preteklega junija v Londonu angleški ministrski otvoril sveta vrata, a dejanski jih
nredsednik MacDonald s francoskim ministi^kim predsed-jni fn eTlkrat-
Ko bi moralo bitu leta 1S0Q pro-
111 kom Herriot0111. . . Iglašeno jubilejno leto, je bil pa-
Hcrriot je rekel baje. da ima rajse - varnost kot da p.. JX ge ^^ v
bi Nemčija zadostila svojim obveznostim ter plačala vojno Gaveti v on
ili vznemirljivih dneh,
odškodnino. |ki so sledili zadnjim vzdihom rim-
yslod tega tudi pričakuje od Lige narodov posebne ske republike. Vrnil se je v Rim obveznosti za zavarovanje Francije. [aprila meseca Istega leta, a razmt-
MacDonald pa se je baje izrazil proti takemu paktu z re so bile tako negotove, da ni izjavo, da je Nemčija že itak za nadaljnili deset let brez hotel proglasiti jubilejnega leta. moČ' ' Jeruzalem, Palestina, 24. dec.
Pariz, Francija. 25. decembra - - Rerriotova vlada je Danes<na boži*ui ve6er>se zbrd" , „. , - • 1 i 1 i - ^ r lo po ulicah Jeruzalema 111 v nje-
do/avela vcerai liopoldne v senatu poraz, ko se v? o-lasovalo . ...... . ;
_ . . . 11 X-- 1 • 11 • 1 a " i. 1 povih hotelih vec romarjev m tn-
glede klavzule k amnestijski predlogi, katero je senat ed |&tov kw kedaj v celi zgodoV(ini
klonil s 153 ]iroti 143 glasovom. Vlada je hotela uvelja- mefita
\iti klavzulo, da se zopet sprejme na delo železniške stav- Letos ^ bili glavni rojniarji Ži-karje. Senat pa tega ni hotel odobriti ter je vztrajal na dje ^ kristijani. Jeruzalem ni nv. svojem dosedanjem stališču, da je treba posameznim že- kaka Meka za .mohamedance, če-Jezniškim družbam prepustiti odločitev, če hočcio sprejeti prav stoji veiika mohamedanska delavce nazaj ali ne. jmošeja na mestu židovskega temp-
Tekom tozadevne debate ni prišlo vpostev vprašanje zaupnice in vsledtega ne bo imel ta nepričakovani korak Židovske proslave so v glavnem vlade v senatu nikakih resnejših posledic. |naoijonalisti5ne. Krščanski romar-
\mnestiiska predloga kot taka je bila končno spre S(> Rajali v mesto že več dni, jota z veliko večino z odklonjenjem vseh amendmentov.j^^ pt>WttMie ob Predloga bo znova predložena poslanski zbornici. Glede zopet nega sprejema železniških stavkarjev sta obe zbor niči nasprotnega mnenja. Poslanska zbornica je glasovala za zopetni sprejem in za feplošno amestijo. Železniške družbe bi bile postavno prisiljene sprejeti stavkarje zopet v službo.
PASTOR JE OBSOJEN NA DOSMRTflO JEČO
Pastor Sight, ki je zastrupil svojo ženo ter dal svoji ljubici strupa, da spravi s sveta svojega moža, je bil obsojen na dosmrtno ječo. — Mrs. Sweetin bo sedela 25 let.
PROTI POVIŠANJU POŠTNIH PRISTOJBIN
Vladi se očita, da se zavzema za posamezne in da skuša izkoristiti druge. — Zaslišanje predsednika narodne zveze izdajateljev.
sve-
VELIKA ZRAKOPLOVA NESREČA V ANGLIJI
Zgorelo je šest moških in dve ženski, ko je padel aeroplan iz zra. ka ter se unel. — Vsi reševalni poskusi so bili brezuspešni
London, Anglija, 25. decembra Najhujša nesreča v zgodovini angleške trgovske avijatike se je pr-petila včeraj v bližini Crovdon. Letalo, ki je imelo na krovu osem Jjudi ter hotelo poleti v Pariz za božični večer, je padlo iz zraka, kmalu potem, ko je zapustilo lopo. Vseh osem oseb je zgorelo.
Aeroplan je zapustil Klavni ae rodrom pri Croydonu ter se skušal dvigniti kljub močnemu vetru. Ker ee mu to ni posrečilo, je glav tti pHot, ki si je pridofoil že teibom vojne velik sloves, obrnil letalo ter prišel kmalu v neposredno blt-
cem naprej, in motorji so se -zan-nili več kot dva čevlja globoko v zemljo. Zatem je eksplodiral rezervoar za bencin, in aeroplan je pričel goreti
romarji, ki so prišli v Jeruzalem, so odpotovali v Betle-hem.
AVSTRALIJA SE NE BO UDELEŽILA IMPERIJSKE KONFERENCE.
London, Anglija, 25. decembra. Avstralski domini j je proti impe-Takoj je bilo dosti rijlski konferenci, ki naj bi se vrt ljudi na pozorišču nesreče, a nihče meseca marca v Londonu. Av-se ni mogel približati goreči masi. 'strelska vlada pravi, da ni nobe-Ko je dospela požarna bramba, so ne razlike v mnenju med domaJčo
Mount Vernon, 111., 25. dec. — Po posvetovanju, ki je trajalo celih enajst ur, je spoznala porota včeraj zjutraj, krivini umora pastorja. M. Highta in Mrs. Elsrie Sweetin.
Pastor je bil nato obsojen na dosmrtno ječo, njegova ljubica pa na 25 let ječe.
Porota se je pričela posvetovati v sredo zvečer ob 10. ter se posvetovala vso 110Č. Po svojem pra-voreku so izjavili porotniki, da so že pri prvem glasovanju spoznali oba obtožena krivim. Razlika v mnenju porotnikov se je tikala izključno le mere kazni. Odločitev porote je neke vrste kompromis. Le dva porotnika sta se izrekla za smrtno kasen. Nihče ni glasoval, da bi obesili tudi Mrs. Sweetin.
Zagovorniki so izjavili, da na meravajo zahtevati nadaljni proces, ki bo pa le formalna stvar.
''Še vedno sem mnenja, da me nihče prav ne razume" — je rekla Mrs. Sweetin, ko je slišala pravo-rek. — "Zvabili so me direktno v past. Če mora.ni v ječo, bom pa šla. To je vse. Jaz nisem kriva. Ne bojim se smrti, ječe in sploh nobene stvari na svetu".
Ni še zmano, kakšno bo enven-tualno drugo postopanje pro ta obema tzastru pl jevale eni a. Najbrž se bo vršil proces izključno le proti pastorju Namen oblasti je zvišati kazen, prisojesno Hightn. ,
Ko je bil objavljen pravorek porote, je bilo v dvorani le malo ljudi. Dolkler se ne bo vršil drugi proces, bo ostal Flight v tukajšnji ječi. Mrs. Sweetin pa bodo prevedli v državno 'kaiznilnico. Porotniki se nisa niti malo brigali za trditev obrambe, da je Hight duševno neodgovoren in blazen.
Waashington, D. C., 25. dec. — Pred senatnim poštnim podkomi-tejem, ki se peča z nameravanim zvišanjem poštnih pristojbin, da se dobi zadostne s vote denarja, s katerim bi se izboljšalo plaice pošt-m h uradnikov in uslužbencev, je nastopil včeraj predsednik National Publishers Association, Arthur J. Badwin. da vloži protest proti zvišanju poštnih pristojbin za poštne pošiljat ve drugega razreda. — časopisje lin magacine. — Vsled takega zvišanja bi dobila vlada na leto deset milijonov dolarjev več kot jih dobiva sedaj. Baldwin je izjavil, da dovoljuje pošta gotovim osebam gotove privilegije in izdajatelji listov naj bi sedaj plačali za te privilegije.
V svoji omenit-vi podrobnosti je rekel Baldwin, da dovoljuje vlada svojim departmentom brezplačno razpošiljanje pošte. Posebne pristojbine se dovoljuje tudii znanstvenim, vzgojnim in verskim publikacijam, čeprav se jih objavlja na dobičkonosnem temelju.
PAŠIČ JE RAZPUSTIL HRVATSKI BLOK V PARLAMENTU.
bili vsi že mrtvi.
Pet nadaljnih ljudi se je prijavilo za polet, a ni bilo prostora «a krovu. Kljub katastrofi pa so vendarle odpotovali nato <z drugim ae-roplanom.
MESTO KRISTIJANU A BO ZA-DOBILO SVOJE STARO IME.
Kristijanija, Norveško, 25. dec. Glavno mesto Norveške, ki je za-dobilo pred tristo leti po kralju Kristjanu ime Rrastajanija, se bo po L januarju imenovalo Oslo. Tako se je namreč imenovala
vlado in da se zastrantega tudi ni treba udeležiti konference.
Beograd, Jugoslavija, 25. dec. Ministrski predsednik Pašič sklical včeraj ministrsko sejo ter izjavil, da bo razpustil hrvatski blok v srbskem parlamentu. Baje je dobil informacije, da je voditelj hrvatskih republikancev, Stjepaai Radič, v zvozi s sovjetsko vlado.
Rad.ič bo te dni aretiran.
o. kot znano, v JVtro<_rradii. Glasi se, da bo Leonid Krasili, sovjetski poslanik v
mu dovoli predlagati Franciji, naj se prične odplačila tem, da se izroči zaveznikom ruski denar, deponiran v številnih francoskih bankah ter tudi zlato, katero je plačala Rusija Nemčiji na temelju mirovne pogodbe, sklenjene v Brest-Litovska.
Neprijazno razpoloženje, katero je opaziti v francoskih kapitalističnih krogih napram Rusiji, je razvidno iz dejstva, da je morala neka ruska komisija, ki je prišla v Francijo, da kupi .°>00 onmibusov, 200 tovornih avtov iu 100 taksijev zopet odpotovati, ne da bi kaj opravila, ker ni mogla dobiti teh stvari na kratkoročne kredite-Odklonitev kupčije so utemeljili s tem, da po sovjetske oblasti zabranile francoskim inžinirjem obisk v ruskih tehničnih napravah.
#
NOV SLUČAJ LJUBOŽRSTVA V NEMČIJI.
Berlin, Nemčija, 25. decembra. V Muen-sterberpm .so aretirali nekega Karla Denkesa. Policija je dognala, da je postal ljudožerec radi izgube svojega premoženja, vsled česar se mu je omračil um. Denkes je dajal sobe v najem. Prijeli so ga. ko j-e hotel umoriti nekega delavca, katerega je zvabil v svoji hišo. Oblasti so uvedle preiskavo. ter našle vtv piskrov z nasoljenim "človeškim mesom. Dobili so tudi razne listine delavce-*, ki so izginili na nepojasnjen način. Sosedje tso izjavili, da se je Denkes že več mesecec preživljal z mesom, ki ga je imel spravljenega v skednju. Zadeva pa je bila zaključena, ko se je morilec v ječi obesil.
FRANCOSKI POSLANIK SE JE ZMOTIL.
DVOJNA ZAROKA.
starodavna naselbina, katero je žino taL Aeroplan je padel z ril- bil ustanoyil kralj Harold III.
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
smo že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zaloga. Cena s poštnino vred
40 CENTOV.
Oni naši zastopniki, ki še niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno.
SLOVENIC PUBLISHING CO., 83 Cortlandt St.. M. Y. C.
Včeraj se je zaročil Mr. Joseph j Lupsha z Miss Poldko Lovšin. Za-ročenkin brat Mr. Frank Lovšin, se je pa zaročil z Miss Mink o Zor-man. Mr. Lupsha in Mr. Lovšin sta uslužbena pri Glasu Naroda.
Naše iskrene čestitke!
SENATOR UNDERWOOD ZBOLEL.
JE
Washington, D. C., 25. dec. — Senator Underwood, ki vodi v se natu boj glede Muscle Shoals je danes nevarno zbolel. Zdravniki so mu za povedali ostati v postelji najmanj teden dni.
PREVEČ SE JE VŽIVEL V SVO-- JO VLOGO.
Berlin, Nemčija, 25. decembra V poljskem mestsu Kietzy so predstavljali razburljivo igro "Bolj ševiki v Moskvi". Neki igralec se je bil tako uživel v svojo vlogo, da je začel streljati na občinstvo ^najprej s slepimi patroni. Ko mn je pa slepili patron zmanjkalo, je ^potegnil Lz žepa samokres ter od-jdal med gledalce več strelov. Tri »osebe je smrtno nevarno ranil.
Washington, D. C., 2.r). dec. — Francoski poslanik Jusserand, ki bo kmalu stopil v pokoj, se je grdo zmotil, ko je domneval, da bo takorekoč prisilil ameriško vlado
zavzeti stališče glede francoskega vojnega dolga v Združenih državah. V javnem govoru je namreč predlagal naravnost nesramno dolgoročen. moratorij za vse francoske obveznosti v Ameriki.
V Beli hiši so včeraj izjavili, da bi moral on kot poslanik in diplomat vendar vedeti, da je tozadevna komisija edino mesto, katere, mu se lahko predloži tako zadeve. Piedsednik Coolidge niti malo n.-misli, da bi <se spustil radi te stv:-. ri v kak spor s Francijo ali njenim poslanikom.
ZDRAVSTVENO STANJE ZNANE MADŽARSKE GROFICE.
Zdravstveno stanje grofice Ka-i*olyi, žene začasnega predsednika madžarske republike, se je obrnilo precej na boljše. Zdravniki so izjavili, da bo lahko po par dneh odšla iz bolnišnice.
VELIK MRAZ V CHICAGU.
Chicago, 111., 25. decembra. — Danes popoldne ob treh je padel toplomer šest stopinj pod ničlo. V Chicagu ni biLo že petdeset let na božični dan takega mraza.
$60,000 UKRADENIH IZ POSTNE VREČE.
, Paris, Kv., 25. decembra. — V sredo ponoči so neznani tatova ukradli na Nashville postaji poštno vrečo, polno nakita, 'gotovine, čekov in drugih vrednostnih predmetov v znesku $60,000.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Danes so naše cene sledeč«:
JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $15.90 2000 Din. —$31.60 6000 Din. — $78.50
Pri nakazilih, Id ma&ajo manj kot kot en tisoč dinarjev ratonamo posebej 15 centov za poštnino in drage stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje "Poštni Čekovni urad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE.
200 lir .......... $ 9.70 500 lir..........$23.25
300 lir .......... $14.25 1000 lir..........$45.50
posebej po 10 eente*
Pri naročilih, ki znašajo maai kot 2M lir za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka t Trsta.
Za poSiljatre, ki presegajo TETTISOC P1NABJKV all pa DVATISOC JLIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Dinarjem In HrsM sedaj al stalna, amja se ream In aspr ; iz tega razloga nam ni legoče podati natanfne eene vna#nt pa ceni tistega dne, fcs nam pride psslaid denar v reka.
POŠILJATVE PO BRZOoAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO * NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1,
Denar nam je poslati najbolje pa Dosaertle Postal Msmj Order aH pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSEB STATE BANK 82 Cortlandt Street, Few York, N. Y
Telephone i Cortlandt 4987.
11
GLAS NARODA, 26. DEC. 1924.
i
iBiirt *n« Publish*« M
Publishing Coafu?
i A C«f>ofttlon)
UNliii«,
Pil« Ol tUtl *2 Cortlantft
n«e# *r
iM Corporation and AMnnm »orouflh of Manhattan. Niw
Abon Offlaarai N. V.
• LAS NARODA {Vola* of tha Pooala)
mww lwi Pay gxc.pt Sunday ana HaHdaya
tU oWl*
% Irt/« ■•»
«• Amortkc Za Now York aa mm*
. ______ tt.ot I Za pot lata............~
........ $3.tO I Zm (nozomatvo aa oalo kk
•i.M'za pel lata .
9TJ0S
APARAT ZA IZDELOVANJE ZLATA.
rose*
C7.M •> «0
•ubaerlptlon YaaHy M—
Aavortloomont on Agroornan«
»M»t
•tao Nifoai" lahaja vaakl dan lrvz.mčl nadall ?; >r«a podpisa ia Taebnoatt a« na prlobCujeJo Denar
pnaMlka*
oa| aa kla»OTOtl
IConoT Ord« Pri opremam bi kraje, naročnikov, prooimo te m »rojtsj« airallK« nuna al. hitreje najgeaao caatorattk
- « L A I NARODA" o«p«ot, Borough of Manhattan. N* *oPk. ~.l.phon. Cortiandt *87t _
SLABE INFORMACIJE.
Dkl VII« CC. MW T«M
Prof. IT. II. Sheldon. ki jo Man X<* York University poskuša napraviti iz živega srebra zlato. Prvi poskus-] so se mu dobro obnesli. Le to je nerodno, ker uporabljano živo srebro stane več kot pa "napravljeno** zlato.
Informacije, katere priobčujejo nekateri ameriški
poro«-«'val»-i, poslani v Evropo, da ''informirajo" ameriško
javnost glede resničnega položaja ter stanja razmer, so vse
prej kot zrcalo evropskega položa ja. |
Predstavljati si moramo namreč, da je prilično vsak
ameriški poročevalec, poslan v Evropo. tako malo poučen ki prispevajo k pomožnim akei-
o m/merah v deželah, katere obišče. kot kak arabski šejk v inozemstvu. so tekom leta .... . , . , • ■ 1923 odposlale nekaj čez štiride-
ali k'taiski mandarin. t ...1 .. . „.
_ *' „ . . i____, . + * set milijonov dolarjev. K tem or-
Resinčn: luAnwwkanmn je Evropa popolnoma t«j ^J JAmt.rBki Me.
svet, — v njih oceli celo malenkosten svet. t-epray so sann . Knž Je ,llltrl[_s:l M ilI0,,,ni.
ZANIMIVI iN KORISTNI PODATKI
(Foreign Language Information Service. — Jugoslav Bureau.)
AMERIŠKI DOBRODELNI PRIS PEVKI INOZEMSTVU.
Glavne dobrodelne organizacije. A. .$1.125,000. American Friends
3Z1-1J iz njega.
Dobrohotno zrejo na malenkostne nacionalistične in *Relief skoraj osem milijonov m politi eno boje, na rovanja stranke proti stranki in na poj, Bockefellerjeva ustanova rav-strcml jenja gotove klike ali skupine ljudi, ki je nepresta- ,m toliko, židovska organizacija. n» ur, delu. da se polasti popolne kontrole ter nanovo usta-1-Jewish Joint Distribution Com-nov n; d - )ado nad narodi, majhnimi ali velikimi. mittee skoraj šest miiijono\.
Če hočemo pravilno oceniti pisarenje gotovih ljudi, ki American Relief Administration
Service Committee (kvakerji) čez $850.000, Immigrant Aid Society .$100.000 lin Carnegie Foundation (podpore učiteljem) skoraj GO tisoč dolarjev.
K zgornji svoti štiridesetih ini-stvo okoli $8,700.000. Near East ■ iijonov dolarjev bi bilo treba pri--
Včeraj je bil Božič, praznik
l
miru in sprave.
Casopkje je za ta dan prevzeli . ulogo svetopisemskih angeljev ter | oznanjalo mir med narodi in po- j saieezniki.
Daneis zjutraj sem nagloma prt ; letel prvo stran najbolj razširje-! nega ameriškega dnevnika ter pre-čital naslednje, naslove:
Predsednik Coolidge je v žalost i praznoval Rožič.
Trikrat ranjen policist je še vel
. , J — !
no (i->tal na straži.
Pustolovce v zvezi z umorom. ; Baronica v strahu pred ropai-j sko bando.
Vod-i "dnesla šest oseb. Strupeno žganje je zahtevalo tn nove žrtve. Dvajset nadaljnih je j smrtnonevarno bolnih v bolnišnici. i Gledališki igralec se je preveč) zamislil v svojo vlogo ter u\*trclii( tri osebe.
*
To je par božičnih novic. Niso posebno razveseljive, pa kaj hočemo. Svet se vedno bolj odtnjuje i Božiču in njegovemu vzvišenemu
: namenu. 1
j C "it al sem pa tudi par navidez ' razveseljivih novic.
NewvorSke dame so priredilo otrokom po raznih sirotišnicah in ubožnicah svdčano božično kosilo.
Sugnslmmnsfea
Ustanovljena 1. 1898
SCatnL 3bi>turta
Inkorporirana L 1901
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
šteti tudi svoto, ki so jih verske' potrošile za misijo-
| Dame so pa že par mesecev feh-
. . , . . pojasnjeno, kaikšno je bilo kosilo, mernba- »Stok ie začel mrziti delo. ;Je umrla žena. pravzaprav pa je Le
m dobrodelne svrhe v ino- - - .» ......
organizacije narskf
zt-mstvin. Ta >vota se e< ni na pri-1 bi i žn o 000.000. Vsega skupaj' st> torej Združene držav
t a rile v ta namen. V poročilih ni
Glavni odbornkl:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 9SS E. 185 St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 E. (2nd Street. Loraln. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box 961, Ely. Min«.
Blagajnik neizplačanih Biartnln: JOHN UOVERN, 411 — itth Ave. Bar Duluth, Ml Tin.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOB V. GRAHEK, 80S American State Bank Bid*. ««• Grant Btreot o Sixth Ave. Pittsburgh, pk ^
Nadzorni odbor:
A\"TONT ZBASXTK, 4905 Eutler St., Tltt sl.tirgh, Pa. MOHOR A1LAD1Č, 1334 W. 18 Street, Cuica«o, Ul. FRANK EKRABEC, 4S22 Washington Street. Denvor. Colo.
Porotni ndbori
LEONARD 8LABODNTK, Box 480. Ely, Minn.
GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bld».. Puyallup. Wuk,
FRANK ZORICH, 1217 St. Clair Avenue, Cleveland. O.
Jednotlno uradno clasllo: "Glaa Naroda".
Vee at vari tikajoče se uradnih aadev kakor tudi denarne poltljatve
naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poBlla na predsednika porotnega odbora. ProSnJe za sprejem novih članov ln bolnllka ■pričevala naj so poSUJa na vrhovnega sdravnlka.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se prlporcča vaem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor ?.eli po3tati član te organizacije, naj se zglasi tajnik« bllžnjepa druStva JSKJ. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnite nu gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl z S člani ali članicami.
Obesil se je in oživel.
27-letni seljak Ilerniii.n Stok 17. Trsta j«> oženji tn. stanuje a- ulici 1st it lit o in ima 26-lrtuo /,i-no Alojzijo. I)<» nedavno je St. k df-lal. služil denar in ga no-il domov: z ženo >ta živela v najlepšem soglasju. Naenkrat pa je nastopila i^pre
Ker nastopi pri obešenemu smrt običajno ^flo hitro. jti Stokov slučaj pravcati čudež. Samomorilec pa si bo U' tovo zajjoninil. kdaj je stoi*":J nedahoviti poskus prostovoljne priselitve na oni svrt.
Rahločuten mož.
Kmetiču v hrvat-skem Zagorju
FO <C prcd-štlldii in dejanskega poznavanja evrop- nekaj čez pet milijonov. Palestine odposlale v inozemstvo okoli ^-.prstih
, ., , . 1 1- 1 t 1 nom-iv Foundation Fund čez $1.130.000.' deandeset nnilijonov dolarjev na. .
Nsk1 h držav lotih dela kritiziranja tamo^njili naprav, mora • 1 Dobrodelnost j<
. . . •,. ; International Committee M. C. račun dobrodelstva. ! .
mo vpoštevati vse, kar smo izjavili v predidoeem. ; i skromna, ponižna
dobro ali slabo. | vja] se j.e pr^topaštvu in delal nr-'P^1" v dolgotrajno nezavest vsled
Pač se pa Čita v lkt-ih, kakšne j (Vte ir\ se t]ah» živeti brez!s^1,ih krčev. Ko so je nesli pogre-
obleke so nosile dobrotniee in kiik- j s-iužbe. Znano pa je, da je sedaj za s,k<»zi nizka vrata, so za leli s a ' šili de main t i so se jim lesketali 11a | tl,ke zejG jalova sezona, 'zlasti, krsto nb podboje, da je pokrov od-
v Italiji. In tako se je Št okova mr- ll'tel. Vsled sunka je navidezno
DENARNE POŠILJATVE PRISELJENCEV.
Vf
r>
bi sploh prišli v to deželo: vadi tega treba smatrati te pošiljatve kot potrebni in neizogibni strošek za ameriško industrijo. 1/. teg;> razlocra treba razločevati denarne D oš
je lepa, če jc in če izhaja iz isrca.
Kdor da samo zategadelj, da se bo njegovo ime v listu blestelo, ni dobrodelec.
Kdor dar sprejme, naj izrazi svojo hvaležnost 11a ta ali oni način.
Xe tako kot tisti gospodje, ki
Najbolj 11 Lark a t en primer je Charles H. Le ve more, ki je dobil znano Bokovo mirovno nagrado ter priobčil
nato v newyorskem Times-M zanimiv članek, ki se tiče v Z(lniženih državah je čez šti-
poiožaja na Balkanu ter v centralni Evro]>i- .rinajst milijonov tujerodnih oseh.
Kdor je čita1 ta članek in kdor pozna dejanske raz- velik del katerih redno pošilja
mer«.1 v Jugoslaviji, mora izprevideti na prvi pogled, da je denar sorodnikom in prijateljem v
dobil i'Oi (ičevalee svoje informacije iz virov, ki niso po- inozemstvu, bodisi v bančnih če-
s< biv naklon ieni Slovanom in prav yQsebno ne Slovencem kih, gotovini ali poštnih na kazni-
O Slnv.Vii*ih j" namreč pisal naslednje: Trgovinski department ceni
■ Slovene! so'zaostali in nepismeni, ako jih primerja- ^P™ teh cienanuh poši-
. , . , ... , , - iv - . , l.jatev tekom leta 192^ na 350 nu-
mo < Hrvati, ki so bili dol-o easa duševni 111 prosvetni vodi- ^'.^^ (lolarjw>
telji srbskega plemena." ...... ! Kaj pomenja ta ogromna svotn
Slovenci pa imajo še vedno par prijateljev, ki se za- mcilnar<>lni tr.ovini?
%-zrina io zanje tudi v tujini, sredi tujega sveta. ^ ^^ | Prejemniki leh denarnih poši-"Med temi je tudi profesor na Columbia vseučilišču v ;nt(iv iz Amerike omogočnjejo s Xew Yorku. Mibajlo I. Pupin, slavni ameriški iznajditelj ifPm ^-oi; deželi, da more kupova-mu je odgovori! v newyorskem Times-u tako-le: 'ti ameriško blago, ne da lui odda-
•• ] Vri del te 1 rdit.ve ie V protislovju Z dejstvi. Slo- 'Jala v zaim^no svoje la-tno blaaro. u;;ikrasnei^i in na jnaprednejši del Jugoslavije ^^roma da more kupovati od drn i>t'vo Slovenije je visoko civilizirano, iii majhni ; Nemških dež-i in plačati za narod je prispeval na občudovanja \n*eden način k umet-
im-ti 7iianstvu in literaturi. Slovenska zemlja je kot " ' ' . .. ... . • ,r„„
u«». i u /.i 1« 11 . * tolmačila, da gospodarski pome=n : Skupna svota za vse inozemstvo ^azno.
prekrasen vrt. stisnjen sredi obronkov planin. Kdor ho- tph deTiarnih poSiIjatov je istiJs(k ceni ua 3r,0 milijonov dolarjev.: V krogu svojih tukajšnjih to-'■C videti zemeljski raj, pravi svetopisemski Eden, na.T pri knt da hi pošiljatelj denarja ku- Odhivši 60 milijonov, ki so jih no-jvarišev bi se popolnoma izpridili, de V Slovenijo ill tam a;a bo zagledal." • pil blago iz inozemstva, ampak ga vodošleei baje prinesli v to de-| *
To era lli zanisal kak plačanec posebnih interesov. ne uvaža, marveč piLsti. da ga dru-Ižeh». znaša wsti dobit na račun To je zapisal mož. ki je postal iz lastne moči ena naj- g: za njega konsjuinirajo v tnozem-f priseljencev 290 milijonov dolar-večuh kapacitet Amerike na praktično znanstvenem po- stvu. Končna gospodarska poste- jev. l.iu ki pa je kljub temu verno ohranil svojo ljubezen in dica teh denarnih pošiljatev je ta.1 --
spoštovanje do stare domovine. ,da ^ za toliko liaš izvoz fx
Xi namen pisati slavospevov, a čast. komiU' čast. najširšem pomenu besede) ali pa
. t -i ■ ~ 1 j „ zmza nas uvoz.
Y starem kraui prevladuje se danes mnenje, da so, _f . . .
'' , . , v , . . . -1 L;eta 1923 so pošiljat ve tnierod-
lindie ki ^o se izselili v tuie dezete m kraje, za vedno . -111
ijiiu.|t, »vi " • v nu » •'-TST a- 1 • * a -i pev v inozemstvo znašale, kakor
^z<Tublieni, a če je to resnično, gazimo tudi do^ti častnih se ceni (Vz ^o.OOO.OOO. v to svo-in vpoštevanja vrednih izjem. :to so vključene denarne pošilja-
^Težje, kot Pupin, Tesla, in številni drugi v Združe- tve patom hank ali poštnih nakazilih državah, nealede na umetnike in druge prosvetne ,,ie, kakor tudi gotovina, ki so tu-d- lavce. predstavljajo vse, kar je dobrega in čistega v ju- jerodci poslali v pismih oziroma goslovanskem rodu-
Živa priča so duševnih zmožnosti, splošne nadarjenosti svojega plemena.
atve imseljcncev od dobro-1 . .. . . , , ,
- , . , so sprejeli denar za brooklynsku
trdnih prispe\"fcov za oilpomozne , „ . ,.
, .. . cerkev in noeejo ničesar slisatd o
akcije v inozemstvu, davi ie bila \
.*; , , . . . , tem.
prej snih letih navada voditi sku-: ^
pen račun o njih. . , . , ..
■ . t f Devetdeseti odstotkov onih Iju-
L/eta je prišlo v Ameriko, .... .... , .
. . . . di, ki se smilijo samemu sebi, m-
j ->1.000 pniseljcneev — skoraj dva-■ , , . . .
_ . ma sploh nobenega drugega dela krat toliko kot leta 1922. Prišlo je', 1 ... .
< kot smuliti se samemu sebi.
/06.000 inozemcev vee kot jih je
i ^
odšlo, ta prebitek je lrta 1922 zna-,
šal 'le 277.000. Domneva se. da so. Ameriša priseljeniška postava
- denarne p ušiljatve v Nemško, j je pametna in modra postava. Poljsko in Rusijo znatno povišale,; V nji je tudi točka, da se ne d oči 111 so denarne pošiljatve v It a- smejo zločinci pniseljevati iz Ev-levizami f'ee-'lijo ostale skoraj ,iste in so se one-roPe v Ameriko, ar bi se tudi lahko tako ; v balkanske dežele zmanjšale. j To je iatvamredno pametno in
SRBSKO-GRŠKA POGODBA ODPOVEDANA.
sami odnesli v inozemstvo. Od te podjetnosti in svote bi bilo treba odračunati zne-
Maksim Gorkij.
Fr. Iništvo praškega komum-s i ie nega Ista "Rude Pravo" jc p-1 'o M. Gorkemu v Marijanske I^azn.» }v>lo z naslednjimi štirimi vprašanji:
1. Ali se je izboljšale vaše zdra\-stveno ??ra.nje?
2 Kakšne literarne načrte imate sedaj?
3 Kak"'io je bilo vaše razmerx-do T.errtia 0
: v >ški " f :e oibia\*il
-o Mi ste gov
r li •• : -t- pnik-ini katerega češke-_r, li- 1 'n t"-li s sot^ndnikom h«Hi gra.' k--. . "Xov.ga Vreme a?"
i; ; 1 . • .--'1 pre'H d-
1 Moje /dravje se je znatno iz-
Minitrstvo za zunanje zadeve v Beogradu je 19. novembra izdalo sledečo objavo:
"'Ker je pogodha o zvezii, slde-njena med Srbijo in G^rško 19. maja 1913 na deset let, lani potekla in se ne vjema več z izpreme-njenimi razmerami, jo je vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slomšek, ki so ga novodošLI priseljenci j vencev odpovedala. Po tekstu po-j prinesli s -seboj v to deželo. Iz | godbe ima ost a bi v veljavi še leto i podatkov priseljeniškega urada se ; dni po dnevu odpovedu (član 10). j ceni, da .so priseljenci leta 1922 j Sočasno s tem je naša vlada izja-
--'prinesli s seboj okoli 30 milijonov i vila. da je pripravljanji vstopiti v
boljšalo, dasi sem baš <?e<laj zopet dolarjev. Ker je število priseljen-J pogajanja za zaključitev nove po-zbolel na hronhiti. i cev leta 1923 bilo skoraj dvakrat i godbe, ki se bo vjemala z novo si-
2. Pišem knjigo i>ovesti. To de- \ večje kot leta 1922. ni pretirano, luaeijo. Ob enem se pristopi k re-lo mi zadnje zelo veliko opravila.! ako se predstavlja, da so leta 1923 ševanju vssh drugih vprašanj, katerih rešitev postaja potrebna vsletl v teku zadnjih let nastalih razmer. Saino ob sebi se razume,
3. Moji spomini o Lonanu se ob-i prinesli s seboj 60 milijonov, javljajo v Rusiji, kjer izidejo 20.1 Ako vzamemo vso deželo kot go-aprila. j spodarsko celoto, ta s temi poši-
4. Ne čitam češkfi in ne vem. ka- tvami plačnje gotovo s^-oto ino- da ositanejo naši odnašaji napram t ere razgovore imate v mislih. Nik-! zenist vu. Kako naj smatramo ta Grški tudi nadalje zelo prijatelj dar nisem odgovarjal na politična' tribut inozemstvu? x ski", vprašanja, ker se nc smatram za 1 Trgovinhki urad pravi, da treba politika. Videl sem odlomek iz ne-! smatrali te pošiljatve kot plačilo
vee,umnosti, kn <ra je objavilo "Novo-j/a ushitre. storjene od inozemcev vo" je Vremja*'. in rzvedrtl sem odtod, j nastanjenih v tej deželi ali pa ko-
V Berlinu so aretirali nekega moža. ki se piše Griggolewik Aso-jedoffski.
Oblasti wo mu dokazale, da j«1 j ponarejal čeke ter jih podpisoval s tujimi imeni.
Mož ne zasluži ka>zni. Preti 110 bi zapisal svoje ime. bi se najmanj devetkrat zmotil.
Eden poglavarjev sovjetske Ru-sivojni minister Leon Trocki je bil izgnan na Krim.
Ko so ruski monarhisti slišali to novico, so začeli "noreti samega veselja.
Toda njihovo veselje je nekoliko prezgodnje.
Če so Rnisi pregnali Trockega, še ni s tem rečeno, da bodo kakega bivšega ruskega velikega ki.e-
za posadili -na carski prestol. ★
Najnovejša novica: pater KjO; verta bo začel izdajati dnevnik.^ Vse je pripravljeno, samo par stva .i-i še ni znanih, namreč: kdaj bo začel izda jati dnevna'k; ali bo dnevnik res izhajal vsak dan ra-zen nedelj in praznikov; kdo bo dal denar za dnevnik; koliko časa bo dnevnik izhagal; ali bo treba za dnevnik poslati kaj naročnine; ali bo dnevnik na eni strani ali
Nevaren poziv.
Profesor f dijaku) : "Kako izra-
•!n sem — monarhisf! t '-'ovckoljubne darove ameriških čunamo vKe»l>imo trikotnika?" —'na dveh straneh in koliko dni v
N:mam navade pobijati v t islm ! prebivalcev njihovim sorodnikom Dijak (mrmra za*e-) : "Kakšen j letu bo dnevnik izhajal? liži obrok-ovrmja Vi neumnosti, s S :n prijateljem v inozemstvu. Na osel ie ta professor. Kako naj jaz to 1 Toda vse to so stranske stvari, ki* blatijo noie ime. S po j vsnk n??oin ie gotova »rtvar, da. ako vem !*! — Profesor: "Kako ste rc- j Poglavitno je, da bo začel pater
rav • . r 's^ljencem ne bi bilo mogoče po- kli ? Pnveitie le glasno — morebiti, Koverta izdajati dinevnik.
Maksim Gorkij. s-ati ta denar, mnogo od njih ne imate prav!"
žnja do dela. maščevala nad njim samim. Na domača vraita je potrkala beda. nastopilo je pomanjkanje. Izcinuili so se prepiri, očitki m celo pretepi. To se je ponovilo večkrat. Po vročeni besedniškem boju je odšla žena zjutraj na trg po zelenjavo. ^Iož je osta.l doma v postelji in poležal.
Kmalupamu je prišlo na um. da nima njegovo življenje nobenega zmisla, ker pečeni golobi nikomur ne letijo zastonj v usta. Po tem prevdarku je vstal, se umil ni oblekel, zabil v podstrešno okmo železen kavelj, podskal vrv in >c obesil. Smola pa je ho,ieSa. da je pri obešanju zdrobil šijx> v oknu. Neka soseda, ki je slišala- žvenke-tanje ši]>. je tekla gledat kaj s«' godi. Ko je videla, da mož visi na kavi j u. je urno tekla na rešilno postajo. odkoder se je pripeljal zdra vnilc 7. dvema bolnučerjema. Stok je bal že nezavest m ter ni kazat nobenega življenskega znaka. Bolničarja ista menila, da je mož mrtev. zdravnik pa ga ji' vendarle poskušal rešiti. Trudili -e je tri četrt ure z umetnim dihanjem in sr-e»* je po dolgimi pre-h-iliku začelo utripati. Po injekciji kofeina sr> spravili Stoka a* bolnišnico, kjer prišel zoj>et k sebi.
mrtva prebudila. Srve iso jo nesli »azaj v bolniško p«i-teljo. (Vz nekaj dni pa je žena vsled splošne oslabelosti resnično umrla. Ko so pogrebci drugič dvignili krsto, je tekel "neutolažljivi" vdovec pred njimi ter zaklical med vrat ml: "!M>'žje. s»-daj j>a le previdno, dn se ne zgodi zopet nesreča!"
Zdravnikovi agenti.
Nekega zdravnika je vprašala gospa, kako da ima vedno toiiko pacijeratov. jZdravnik: Imam tri Iz borne agente, ki delajo zame popolnoma brezplačno in mi dovajajo pacdjentc; imenujejo pa se: siromaštvo, nezmemo.st in dom i šla-
ja."
Amundsenova polarna ekspedicija
Znani polarni raziskovalec Amundsen se vestno 7>ripravlja na svojo ekspedicijo na Severni t-e-,čaj. Te dni j * p<wlpisat v Berlinu pogodbo z ravnateljstvom tvornic Bomier v IViedrichshafnu in P:<t. ki mu imata izročiti dve novi leta-Vi za polet na sever. Hkrati je bila plačana vsa kupnfna. Znana tvrd-'va floerz v. optičnimi predmeti je laila Amundsenu brezplačno na razpolago vse potrebne instrumente.
Novo leto-nov začetek.
Mnogo dobrih načrtov lahko izvedete v novem lotu, posebno pa tega. da pričnete redno vlagati Vaše prihranke* Vložite Vaš denar pri nas na
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT
kjer bo sigurno naložen in Vam prinašal
4%
obresti na leto.
Vloge, katere bomo prejeli do 10. januarja obrestovale se bodo že s 1. januarjem.
DENARNE POŠILJATVE
v staro domovino izvršujemo točno, brzo in po 7mernih cenah.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
\
GLAS NARODA. 26. DEC. 1924.
France Bevk:
JT* v*v • -v
Bozicm cas.
Sredi teh neskončnih bojev in vsega hudega, ki ga je zagrešil v nebo vpijoči greh poboja, se zasveti tu pa tam iskra kot spomin iz daljne človeške mladosti: prazniki. In ni več tti>itega bleska na njih. ker je človek oskrunjen in v dno blata povaljan, tak. da se sebi gnn si. Zato jih gleda le kot daljne znance in ne more več najti pravt zveze med seboj in med njimi; odkrita bese la ljubezni ne gre z Jezika, lepa p'e>em se ne dotakne srca.
Kakor družina so. v katerii umrje en član, ki je vezal vse druge skupaj. Razvezana je na vekoma in kot drobci begajo vsi in se ne morejo nikoli več najti. In če se slučajno dobe za hip. ne strnejo se nikoli več. Njih razmerje enega do drugega je vse drugačno; kakšno. ne moretm popisati.
Tako je tudii z Božičem danes . . Božični zvonovi vabijo vse člane ene družine, da se vsaj za hip po-vrnejo k domačem ognjišču, da se pozdravijo, da si pogledajo v oči in povedo, koliko umaza.nosti je svet natresel vanje. da so si odkriti in si povedo vse, tudi najtežje: fa dan je za rlovcka daji obsodbe samega sebe in vseh.
In v posohni uri. ko se dvignilo iz srca kot motna gošča iz dna posode in nisem vedel, ali spim ali bedim. >tm mislil, da stojam na eni izmed konic onih piramid, ki nemo kraljujejo sredi mrl i če v na vrhu tiste szore, katere slednja ped je odkupljena z legijo dragocenih življ- nj. V:idel sem gore na desnt i:i na !<-vi in vsaka prora je nosila tak -]>omonik sredi strohnelih, le r, i sre nesrečnih mater nepozabljenih mriieev.
Potem se je dvignil odnekod j:las zvona, kakor iz Prašne morske globočine. Bil je zamolken in pritajen, nato močnejši, kot da je -vstal od Sv. Ignacija v Gorici, se ra/.živel v silno melodijo vseh zvonov, ko sn padli v osnovni glas m po vzboeili nad menoj. Bil je tako ogromen trla s, tako strašna melodija. da sem blaznel v prepričanju, da se giblje nebo nad menoj in niha od enega konca do drugega *n sem jaz kembelj v njem.
Zvenelo je vse, od Porevma po haški in od Krna po soški dolini, od Sv. Ovndre čez Brda in od Nanosa čez Vipavo in Kras, ter od morja in IV-.ko gore sem.
Velika družina, je slišala glas in da l>i bila ob velikem praznfku "e-neera. očiščenega srea. se je oglasila. Vstale so vasi s holmov. posnele so se z ravnin z vrtovi in polji vred in vse se je gnetlo pred menoj v neizmerni <rneči. Vsi ti>rti, ki sem jih kdaj žalil in ki so mene žalili, vsi zdraa i in pohaibljeni, vsi, ki so po nedolžnem trpeli v ječah, ki so bili tepen. opljuvani. ki so izgubili zdravje in ki so bili varanli za najsvetejša upanja, matere in otroci, zapeljane deklice in device, delavci in koloni ... Ni bilo razločka med njimi, vsak je hotel biti eno. Vsi «0 iztezali roike v ono točko, kjer je nihal ogromen kembelj in izbijal gla.s. kateri je prodiral najbolj trda srca.
Vse nas je dmžila velika bolečina, po nji smo bili ena družina. Bili smo. kot da Ktojimo v Rdečem morju same srčne krvi: valovi so se nam za hip razgrnili. Nismo poznali druge besede kot brat in sestra . . .
In glej. še ni bilo vseh. Se se je vzpel nekdo na prste in razširil prsi : Na tisoče jih manjka.
Nebo je zoipet zanihalo od vzhoda na zahod i« udarilo na kembelj s tako silo. da se je stresla zemlja v svojem drobovju in poklicala se zadnje, ki so mo»gli priti . . .
Videl sem jih. ki so prihajali k nam, v našo. tolažbe žejno družino od vsepovsod in brozgali kri naše bolečine in pretaikali svojo vanjo.
Bili so šklepetajoča kost in lobanja, ki so vstajali iz grobov dalj ne Rujfije in Sibirije, iz Riramnije. z galiSkrh ravnin, raz bregov Karpatov, iz globin Tirolske, od Piavfc in od Soče. a Svetega Gabriel a pod nogami, s Svetega Mihaela, s Svetega Marka in Olavja. s K<alvar>-je in od vsepovsod. . .
Niti eden ni manjkal. Oel živih so se pofl jubife 2 .mrtvimi votlina-
*■ TIBETSKI DUHOVNIKI V LONDONU.
mi lobanj in hvaležnost, ki je plapolala v njih, je bila neizmemejša kot ljolečina.
Še se je dviignila glava iznad mor ja teles in v vsa srca je zaječalo: Kod hodijo, da jih ni.
To je bila tožba in obsodba obenem. Nebo pa se je zdelo, da bo padlo iz tečajev; zajokalo in zaprosilo je do zvezd, ki so se utri-njale in padale v naše naročje, zvon pa je pel strašno pesem, ki je zato lepa in bridka obenem, ker ^e resnična:
"Bratje, čemu ste na nas pozabili. zakaj ste nas zapustili? Naročje mater, ki vas je pest-ovalo. in prsi ki so vas pritiskale nase, vas kličejo: dolgujete jim. Žulji vaših očetov pečattijo pisano pogodbo z zemljo, kateri pripadate, vi verolo-mni! Vode, ki jih pijete, niso vode. solnce, ki vam sije, ni solnc'e in vas je ogoljufala bojaizen in dala vam kamen za .zlato. Sole pa so prazne in otrodi se uče za gade m rastejo kot robidje. Kmet se muči preti vrati pisarn in kolne spomin na vas. ki ste se bali bosonogi ]"k> trnjevi poti. svetilniki naroda . . še je solnca in vode za vas in nehajte nam peti iz dalje, ko še papa jrajev pesem to ni. T11 je drugačna pesem, srčna kri raz meša na z žol-čeni. a iskra kot ogenj, ki se s srni-t jo bori ..."
Pesem je udarila v jok fin umolknila, koft da je od bolečine sebe ubila.
Nikogar ni bilo. Glas je prenesel popevko, .kvanti podobno, ki ni bila naša. in še ta je utihnila.
Vseh oči so se zrle kot družin pri eni luči: vsi so prišli, le enega ni. Kod hodi. kako se mu godi. da je pozabil . . . Čez praznik visi žalost. bolečina je težja.
Drugačne pesmi ne moremo zapeti ... Se preA*esela je.
Lagati zna tudi on.
Neki lažnivec je pripovedoval v družbi, da je v petih minutah prejezdil pol milje daleč. Družba je vprašala navzočega priznanega jahača za mnenje. Ta je odgovoril : <;Ta.ko jahati ne mam, znam pa tako lagati tudi."
• .mz-z&i.:
HI6KT RKVtTONl VI«W CO- »I« TO«K
Prvič v zgodovini je dospela v Lo ndon deputacija tibetsfcih duhovnikov, ki so vzbujali po londonskih ulicah splošno pozornost.
Razne vesti.
Zadostuje.
Henrik IV. pride v mesto Beau-ne. Povsod so mu na čast streljali, samo tukaj ne. Župan ga pride sprejet in začne govor: ''Veličanstvo. ne zamerite, da nismo streljali. Vzrokov je več; prvič sploh ni-111 am o nobenega topa — " — "Je že dosti." ga prekine kralj, "'ta vzr o k za d ostuj e."
Rotšild,
začetnik te bankirske dinastije z.-, časa drugega francoskega carstva. je bil povabljen 11a obed k Napoleonu lir. Pred vhodom v obedni-eo sta se sešla s pariškim nadškofom. Drug drugega sta silila naprej. nobeden ni hotel vstopiti pi vi. Nadškof reče Rot šil rtu. da mora že zato vstopiti prvi, ker je starejši; Rošild se uda itn reče: "Dobro, ubogam in grem naprej, po pravici starosti, kakor je bil tudi stari tesUianent pred novim." Mislil je nase kot Žida in na nadškofa kot katolika.
Brat in trinog.
Timoleon iz Korinta je umoril lastnega brata, ker je hotei postati trinog v domačem mestu. Mati ga je proklela. žalosten je taval okoli, a v svesti si, da je ravnal prav. Prišlo je poslanstvo iz Sira-ktLZ (3431 in prosiili so ga. naj jiiu pomaga v boju proti trinogu Dio-nizu II. Kormčani .«0 vedeli, da boljšega moža ni dobiti, poslali so ga tja m ugleden meščani mu je rekel: "Če se boš srečno vojskoval, bomo imeli zavest, da si umoril trinoga. če boš pa izšel iz boja nečastno, te bomo pa imeli za bratovega morilca."
Moltke in vrata omare.
Moitke ni mogel trpeti, če je kdo pustil vrata omare odprta. Ko je bil še otrok, se je zadel enkrat v napol prishsj] jena vrata in se hudo ranil, zato taka jeza. Domači so vedeli za to navado in se ravnali po t.em.
Os'krbn:k Moltke je Vega posestva v Kreisau je moral priti vsak teden enkrat k njemu. 11111 predložiti knjige in jih 'položifi v določen predal. Nekega dne jra prosi za dopust. naprosili so <ra za botra. Moltke dovoli, oskrbnik odide, a pusti v naglici vrata one omare odprta.
Prihodnjega dne je bil že pol lire s svojim vozom od doma. ko ga j prehiti sel na konju in ga pripelje nazaj h genera\u. Začuden je. a si ne upa reči ničesar. General tudi ne zine besfede. temveč pokaže samo na odprta vrata. Oskrbnik jih skrbno zapre. <e pokloni in odide in stvar, je bila v redu.
JAVNA ZAHVALA.
Cenjena tvrdka "Frank Sakser State Bank"
New York, N. Y. S tem Vam naznanjam, da je moj sin dospel sem na 11. decembra opoldne. Tem potom se Vam lepo zahvaljujem za točno postrežbo in Vaš trud, ki ste ga imeli ko ste mu vse potrebno preskrbeli, da je tako dobro potoval.
Vsem Slovencem in Hrvatom to tvrdko najtopleje priporočam, vsakdo bo bolje postrežen kakor pa kjerkoli drugje. S spoštovan jeni
Roei Krivec, Box 37. Morley. Colo.
25T1 NOVE ^ES REKORDE ZA BOŽIČ
33 (Sveta noč, blažena noff. (Bo?ifno drevesce.
34 (Božični glasovi, (liodilo se Je dete.
IT (Sk-venski podpuri.
<Gokolska koračnica, voj. godba. IS (Lepa naša domovina.
(Slovenska koračnica, voj. godba. I
19 Uiigoaiavija koračnica.
t Pozdrav iz Ljubljane, voj. godba.
20 (1* boj u boj.
(Slovenske melodije, voj. godba.
26 (Bela Ljubljana.
(Zlate sanje, harmonika.
27 (Katrcn, polka
(GorjanskI valček, harmonika.
30 (Boter Peter. (Godec Nace, godba.
31 (Veseli sva t je (štajerski ples. godba
Cena komadu J- 75c. Vseh deset plošč Došljem poštnine prosto za samo $7.00. Za manjša naročila pridenite 30c za poštnino. Dobite te krasne nnve kotindo pri: VICTOR NAV1NSHEK,
321 Creeve Street Cone.-nauah, Pa. i
Prav vsakdo—
kdor kaj iiče; kdor kaj
ponuja; kdor kaj kupuje, kdor kaj prodaja; praT vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v"Glas Naroda'
DR. KOLER
638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK Š P EC IJAL 1ST MOŠKIH BOLEZNI.
Dr. Koler ie najstarejši slovenski zdravnik špecljalist v PittsburRhu. ki ima 32 - letno prakso v zdravljenju vseh moških bolezni.
Znstrupljenje krvi zdravim s glasovi tim 60«, ki ga je izumel dr. prof Erlich. Če imate mozolje ali mehurčke po telesu, v grlu, izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izčistil vam bom kri. Ne čakajte, ker se ta bolezen naleze.
Vse moške bolezni zdravim po o-krajšani metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehuje zdravje, ne čakajte, temveč pridite in jaz vam ga bom zopet povrnil.
Jlvrosolo ali vodno kilo ozdravim v 36 urah in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu ln včasih tudi pri puščanju vode. ozdravim z gotovostjo.
Revmatizim. trganje, bolečine o-tekline, srbečice, škrofle in druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem času in ni potrbno ležati.
Xekateri drugi zdravniki rabijo tolmače. da vas razumejo. Jaz znam le iz tarega kraja, zato vas lažje zdravim. ker vas razumem slovenski.
1'railrif1 ure so: Ponedeljek, sreda In peifk od 9 do S. Torek, četrtek in sobota od 9 do S. NVd^ljo od 0 do 2,
\DVERTISE in OTjAS NABODA
Jurij I. in gostilničar.
Angrkviki kralj Jurij T. je bil večkrat n ji Nizozemskem; ker ro mn vselej jako dra^o raevmili. jc-sklenil. da se ne bo ustavil v nobeni orostitoii več. Ko se je peljal n<»-koe skozi mesto Alkmaar in so morali prepreči, je ostal kar pri vratih orostilne "Pri belem ovnu" in ■si je d'a! prinesti tri sveža jajca. Izpivši jih je vprašal, koliko stanejo. ''Dvesto goldinarjev," rwlvrne postiilniear. Ves osupel vpraša -Tnrij: "Kako. dvesto goldinarjev ? Ali je v Alkmaaru tako malo jajee?" — "Jajec je sicer dosti, samo kraljev ni," se odreže gostilničar.
Luter drugi.
V Berlinu so krstili novo lokomotivo na ime "Luter." Pri prvi vožnji pa je lokomotiva obstala, ker se je nekaj v notranjščina polomilo. Navzoči šaljivec je pripomnil ; "Sedaj lahko reče. kakor je rekel prvi Luter pred cerkvenimi sodniki: "Tu stojim, ne morem drugače. Pomagaj mi Bog! Amen.;
O ja!
Profesor Ivam Rdhihold Forster (1729 do 1798) je spremljal slavne ga kapitana Cook a na njegovem drugem potovanju okoli zemlje. Pozneje je postal profesor naravoslovja na vseučfiišču v Ilalle. Dijaki so bili pa takrat ravno tako nezreli kot so danes in so misliVi. da bodo prav dobro pogodili, če ho<to pozdravili proft^sorja z besedami "o ja" namesto "z dober daai" ali lahko noč.'
Učeni mož je to neslanost neke-lio Časa trp<jl. K-o se je pa naveličal. je sklenil stvari napraviti lonec. Enkrat je imel veliko predavanje o oslu in je koaičal s temi besedami: 'Nekaj novega smo jAA-nje čase opaizili na osiliih. v ITalle nič več ne rigajo "i-a'\ temveč £o-ia'. Od tedaj naprej je imel mir.
Kdo ve za naslov treh bratom MATIJA. JOŽEF in LOJZ DRE-MEL.T. rojeni na Ely. Minn, m potem so odšli na farme Poplar Bluffs. Mo. Tja sem jim že pisal pred loti. lorla pismo mi je bilo vrnjemo. Mati jim je umrla pred leti. a za očeta ne vem. ali je še živ ali mrtev. C'e kdo ve za naslov ko je ga izmed teh, naj mi ga javi. ali naj se pa sami oglasijo svojemu stricu. Anton Novak, Box 783, Rock Springs, Wyo. (2x 24. 26)
ANTHONY BIRK
HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEK0RAT0R
Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDLO ODPASTE DRUGEMU NAROČILO, VPRASAJTH
MENE ZA CENO.
359 Grove Street Ridgewood, Brooklyn, N. Y.
Telephone: Everfrreen 5506
Dva vesela dneva.
Grški glasbenik in pesnik Ilipo-naks je bil tako grd, da ga ženske niso marale. Da so nad njimi maščuje. je zložil sled« '*<i kitico: "Dva dneva sta. ko z ž- nskami je ra dost: na dan poroke in na dan po-greba."
Otroška nedolžnost. •
Dva otroka <>ta ogledovala sliko, ki je predstavljala Adama in Evo v raju. "Kateri obeh je Adam?" je vprašala deklica. "Kako naj jaz to vem. saj nimata obleke", je odgovoril deček.
Kaj se pravi kreditirati.
V trgovski šoli je vprašal učitelj sina malega trgu ve a iti gostilničarja. kaj pomeni be-.eda "kreditirati." Učenec: • - s kredo pisati na duri."
Koledar za leto 1925.
Še nobeno leto nismo Koledarja tako naglo prodajali kot ga letos. Skoraj sleherni, ki ga je naročil, nam sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktualnih člankov, lepih povesti ter nasvetov, ki pridejo prav vsaki gospodinji.
Nadalje vsebuje kratko zgodovino priseljevanja v zadnjih pet-1 esc tih letih ter natančno besedilo nove priseljeniške postave.
Globok in mnogo odkrivajoč je tudi članek "Svet bodočnosti"
Kdor hoče imeti Koledar, naj ?a takoj naroči.
ŽENA NOVEGA POM. MORNA RIŠKEGA TAJNIKA.
Kašelj
oslabuje sistem in je vedno neprijeten. Tukaj pride na pomoč
Cough Balsam.
Teši razdraienje, odpravi pič-lost sluzov, olajša kašelj in može preprečiti d četi resnih l>olezni.
Cena 25 Ln 50 centov.
Vprasajta vb Saga lekarnar a.
W. F. SEVERA CEDAR RAPIDS. IOWA
—V:"* —r-v—V—
Važni opravki.
Cesar Ferdinand se je v zadnjih letih vladanja kaj malo zajraimal za državne -stvari. Nekoč je bilo ministrsko posvetovanje, predsednik se je trudil in razlagal na dolgo rn široko, cesar je pa sedel ob odprtem oknu in gledal na cesto. Ko je minister malo prenehal, se ee-sar obrtne in mu reče: "Pomislite, v za dnjih dveh urah .se je peljalo skozi dvorec 425 kočij in 180 omnibu-so v.' *
Boljše dvakrat kot enkrat.
Eden največjih ljubiteljev gledišča je bil zadnji vojvoda anhalt-bernburški, nobene predstave ni zamuidil. Najbolj se je zanimal za senzacij »k e drame: igro "noč in jutro" so morali najmanj enkrat Vsak mesec. Višek igre je tedaj, k» ustreli intrigant Gawtrv policijske ga agenta Pavraita; najbolj je ploskal zmiraj vojvoda sam.
Nekega dne je bil Favrat spet ustreljen, padel je na tla. a zelo nerodno, v bližino svetilk. Iz njih je pa Icapalo olje in sicer na rokav njegove lepe salonske obleke. Ni mu kazalo drugače, m alio se je obrnil in tako rešil svojo tsuknjo. A bistro oko vojvode je to malenkostno kretnjo zapazilo, nagnil se je iz svoje loiže in zaklical: "Se ni mrtev, se enkrat streljati."
Občinstvo se ni dosti zmiemlo. bilo je takih prizorov že navajeno; Ga\vtry je moral po drugo puško, je še enkrat ustrelil in vojvoda je silovito ploskal.
ITALIJANSKE
ZA NAMEČEK
$1 "Boy's Blouse"
SAMO KUPITE VAŠEMU SINU" OBLEKO z DVOJNIMI HLAČAMI
ali
GORKO ZIMSKO SUKNJO
FR. BEL A J
6205 ST. CLAIR AVE.,
CLBjJTELAND, O.
POZOR!
Slovenci,. Hrvati in Srbi,
ki peti^ejo skozi New York.
Ne pozabite na, moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postreienl
Cist« Bob« i eno ali dvema po« tel jima, Prostor m 180 oseb. Domača kuhinja. Najniije t«nof
AUGUST BACH, 63 Greenwich SL, New York
HARMONIKE.
Mi izdelujemo i n importira-mo različne prvovrstne ročno naprav lje nt* j Italijanske j harmonike, na jb ol jS e na svetu, l-eset let garancije. NaSe cene so nJZje kot kateregakoli izdelovalca. Brezplačen pouk igranja kupcem. Pišite po brezplačni cenik.
RUTTA SERENELLI & CO. 317 Blue Island Ave., Dep. 32, Chicago, III.
Suhe Kranjske klobase.
ŽELODEC IN DOMA SUŠENO MESO POŠILJAM ŠIROM AMERIKE PO —
FUNT PROTI EKSPRESNEMU PREVZET JU.
JOHN KRAMER
5307 St. Clair Ave. CLEVELAND, O.
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MOŠKIH SOLEZNI. MoJ« stroka je zdravljenje akutnih In kroničnih bolezni. Jaa sam t« zdravim nad 25 let ter Imam skuSnJs v vseh boleznih *ln ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti In spoznati va&a betezni, da vas ozdravim In vrnem moč In zdravje. Skozi 23 1st asm pridobil posebno akuinjo pri ozdravljenju moiklh bolezni. Zato s« m o rets popolnoma zanesti na mene, moja skrb p& Je, 4a vas popolnoma exdra. vim. Ne odlašajte, ampak pridite čimpreje.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje in lise po tslesu, bolezni v grlu, la* padanje las, bolečine v kosteh, stare rane, oslabelost, živčne ln bolezni v ms tiurju, ledleah, Jetrah, želodcu, rmenico, revmatizem, katar,zlatoillo, naduh Uradna ure: V ponedeljek, sredo in petek od 9. dopoldne do t. popoldne; ▼ torek, četrtek in sobota, od 8. dopoldne do 1. »večer; v nedeljah praznikih od 10. dopoldne do S. popoldne.
«
m«
a itd. S
ldne; I =1
.imen ca * ui
Mrs. Theodore Douglas Robins On, žena pred kratkim imenovanega (pomožnega mornariškega tajnika.
Močan, izboljšan,, najnovejši 7-strelnii $15. avto m at; c, sedaj $7.45. 25 kal. jeklo. Najboljši revolver. la-~ hak in močan. Preiskufion ln pregledan. Varnostna zaponka. Za vsak žep. Naročite takoj. Množfna omejena. Zadovoljstvo garantirano ali denar nazaj. Ne pošljite denarja, plačajte poštarju $7.45 m poštnine. — Federal Mail Order Corp., Pep. 1*8, 414 Broadway, New York City
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v Usta "Glas Naroda". 8 tem boste vstregli vsem.
Uprava "Glas Naroda94
RADIO (Model:
na 00
>
n>
' Znižan na
$38,-
(Model: II)
Ta cena je veljavna samo 30 dni.
Dosti ljudi noče kuriti RADIO, boječ se, da so RADIO preveč komplicirani za urediti in ravnati. Te bojazni pa ni več. Na§ in-Zinir<ki oddelek je po dolgotrajnih izkušnjah ustalil in zavrsil in izvrsten in močan DOL(iODISTAX»JNI tube ste (Model: II), ki je ta-takc PRIPUOST za urediti in upravljati, da lahko vsak OTROK ravna 7. njim. Ta PO s KI'. ITN set vam zamore prinesti jasne glasove iz jako oddal jenih iK>st:ij v okrožju 1000 do 3500 milj vstran. Ta Model- II RADIO je ravno tako dober, če ne .še boljši kot so drugi, ki jih prodajajo za dosti višjo ceno. Naš RADIO je poceni ker:
1. Je USTALJEN.
2. Prodamo jih veliko MNOŽINO.
3. Dobimo jih naravnost iz TOVARNE.
nobenih trgovskih stroškov in profitov.
4. Prodajamo jih za GOTOVINO, da prihranimo
knjigovodske stroške. RA.DIO da človeku dc-tt! zabave In zabaval vas bo. ža živite v meatu aH na daleč vstran na dc-želi. Pomagal vam bo naučiti se resnično dobre angleščine. Vzgajai bo vaše otroke. To je najboljše DARILO. J« poceni. Prvi stroški ž njim. so zadnji stroški. Če ga naprej pro daste, dobite dosti zanj.
Z vsakim RADIO poStjemo popolna navodila, kako aa je treba post** viti in ravnati ž nJim.
Cena t^ga značilnega MODEL II. RADIO Je $38.00 (Osemlntridest dolar-jev.l Vklju gtije vh«l Pripraven za uporabo. Kupiti ni treba nič dragega.
PRI NAROČILU SE POSLUŽITE TEGA KUPONA.
STANDARD RADIO CO.. (Glas Nar.)
504 Citizens Bid?., Canton, Ohio.
Cenjeni: — Priloženo dobite Money Order za $38.00 fosemlntrideaet dolarjev) ln prosim, pošljite mi enega vafiih Modeli II RADIO eata. začno z vsem, kar je potrebno za uporabo in navodila. S pozdravom.
MoJe ime Je ...............................................................
)
Moj poStni* naslov Je
VW-- -WtiT
G7.AS NAIWmX TMEr.
/
MARGARETA
SOMAN. — Spisal H. Rider Haggard.
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
Spomin na znanca.
Ivan Albreht.
* V*- v «7
51 (Nadaljevanje.)
— KaJvisne "vrste Marokanec tete, — je vprašal, — da si drznete
pobijati vojake -svete Herniandad prav v srcu kraljeve deželeJ. — je vprašal ter pokazal na mrtvega vojaka.
— Jaz nisem ni kak Marokanec, — je odvrosil Peter v svoji nerodni španščini. — .laz sem krisLijan, ki je |H>begnil iz Granade in pobil sem ga, ker je napadel mojo zaročenko, kot bi storili vi sami. senjor. Nismi vedel, da je bil vojak svete Ilermaindad. Mislil senu. da je eden navadnih band i tov. ki se potikajo po gričih.
Ta govor, v kolikor ga je razumel. — je oči vidno ngajal častniku, a še predno je mogel odgovoriti, je rekel Cast«U :
— Go>{kk1 častnik, ta gospod je Anglež ter ne zna dobro govoriti vašega jejaka . . .
— Zna pa dobro rabiti svoj meč. — je rekel častnik, ki .je. opa zoval p reki an o črepinjo vojaka.
— l>a. gospod, isti poklic ima kot vi in (brazgotina na obrazu kaže, da se je boni! v marsikateri bitki. Gos-pod, to kar vam pripoveduje, je resnično. Krščanski jetniki sano, pobegli iz Granade z mojo hčerko, da prosimo zaščite kraljevih veličanstev ter f>e vrnemo v Angliji*.
— Vi ne izgledate kot Anglež. — je odvrnil častnik. — Vi izgledate kot Marano.
— Gospod, jaz ne morem pomagati, če izgledam tako. Jaz sem londonski trgovec, po imenu Castell. To ime je dobro znano v Se-villi in po eeli tej deželi, s katero sem v trgovskih stikih, kar lahko potrdi kralj sam. Ne dajte se varati oil maše obleke, katero smo si natknili, da pobegnemo iz Granade ter vas prosim, da nas spustite naprej v SeviLlo.
— Senjor Castell, — je odvrnil častnik. — Jaz sem kapitan Ar-rano tie Puebla in ker se niste hoteli ustaviti, ko smo vas pozvali ter ste ubili enega naših ljudi, boste morali v Sevillo. a ne z menoj, ne sami. Vi sle moji jetniki, a ne bojte se. Nobeno nasilje se ne bo pripetilo aiiti vam, niti gospodična, a nastopiti boste moral pred kraljevim sodiščem ter boste tam povedali svojo povest, resnično ali laž-njivo.
Razorožili so jih, posadili na konje in vsi skupaj so odjaliali proti Se vili i.
^fc — Koncčno, — je rekla Margareta Petra, — se nam ni treba
bati bandit o v,
\— Da, — je odvrnil Peterz vzdihom. — a jaz sem upal. da bomo vpali še danes zvečer na .Margareti", dočim bi se ona pomikala proti odprtemu morju, ne pa v španska jeei. Usoda je hotela, da sem ubil že drugega človeka radi tebe in cela stvar se bo pričela iznova. Najina sreča je slaba.
— Muslim, da bi bila lahko slabša in ne morem te karati radi tvojega dejanja. — je odgovorila Margareta, ki se je spommiila surovih rok mrtvega vojaka.
Tekom celega preostalega dolgega dne so jahali skozi palečo vročino, preko bogate, olxlelane ravnine in proti Sevilli. Konečno proti večeru, so stopili skozi tiztočno predmestje obširnega mesta in kakorhitro so prišli .skozi masivna mestna vrata, so se -j»topili v ozke in vijugaste ulice.
-- Kam gremo, kapitan Arrano? — je vprašal Castell.
— V ječo Svete Ilermandad. kjer boste čakali na proees radi uboja enega njenih vojakov, — je odvrnil častnik.
— Potem vas prosim, da nas po vedete čim preje tja, — je rekel Peter, ki je zrl na Margareto, tako izmučeno, da se je komaj vzdržala v sedlu.
— Tudi jaz, — je mrmral Castell, ki je zrl na mrka lica ljudi, ki so izvedeli, da so ubili španskega vojaka in v domnevi, da so to Ma-rokanci so jih proklinjali kot neverne pse.
Ko so prišli preko nekega trga, je vzkliknil neki duhovnik iz drhal i:
— Ubijte jih!
Ljudje >o navalili na jetnike in vojaki so jiii le s težavo zavarovali.
Ker se drhali ni posrečila nakana, je pričela obmevt-avati jetnike z nesnago vsake vrste in kmalu so bili njih beli plašči vsi zama-zaoij. Nekdo je zadel s kamanom Margareto, na roki. Zakričala jc ter izpustila uzdo. To je bilo preveč za Petra, ki je izpodbmlel konja ter sunil dotičnega s tako silo v obraz, da se je zvalil po tleh. CastetI je tedaj domneval da bodo vsi ubiti, a v njegovo presenečenje se je ljudska množica le smejala ter vzklikala :
— Dobro je zadel. Marokanec. — Ta nevemež tima močno pest.
Tudi častnik mi bil jezen, kajti ko je mož vstal, z nožem v roki, je potegnil svoj meč ter pobil moža še enkrat na tla. s topim delom sablje. Petru pa je rekel:
— Ne may.ite si rok s tako poulično svinjo, gospod.
Nato se je obrnil ter dal svojim ljudem povelje, naj naskočijo ljudsko množico pred njimi ter jo razpršijo.
PrišLi so skoc.i t« drhal in po številnih stranskih c«stah so končno prišli do velikega, mrkega poslopja. Velika vrata so se odprla in zopet zaprla za njimi. Na dvorišču so dobili ukaz, naj stopijo s konj. katere so odvedli, dočim se je častnik nato spustil v pogovor s poveljnikom ječe. možem odločnega, a neprijaznega obraza, ki je ra-dovedftio motril jetnike.
Približal se jim je ter vprašal, če lahko plaičajo za dobre sobe. kajti drugače se morajo zadovoljiti z navadnimi celicami.
Castell je prikimal ter privlekel na dan pet zlatnikov, katere je dal kapitanu s prošnjo, naj jih razdeli med svoje vojake kot nagrado, da so jih tako uspešno ščitili po ulicah mesta. Rekel je tudi tako glasno, da ga je lahko vsakdo slišal, da je pripravljen plačati sorodnikom moža, katerega je Peter slučajno ubil, odškodnino. Vse to je napravilo na tovariše ubitega skrajno ugoden utis. Eden je celo rekel, da bo sporočil to njegovi vdovi ter se v imenu ostalih zahvalil za dar.
Nato so se poslovili od častnika, nakar so jih odvedla po različnih hodnikih jctnišnice v dve sobi, eno majhno, drugo pa priflično veliko, jim prinesli sveže vode. da se umijejo ter jim povedali, da bodo dobili tudi jedila.
Prišla je večerja, obstoječa iz mesa, jasje in vina in z veseljem so jo sprejeli. Medetem ko so jedli je prišel povelnik s pisarjem. Čakal je, dokler niso odvečerjali. nakar jih ^e pričel zaslišavati.
— Naša povest je dolga, — je rekel Castedl, — a z vašim dovoljenjem vam jo hočem povedati. Prosim vas le, da dovolite moji hčerki Margareti, da gre spat kajtfi popolnoma je izmučena in ee hočete, jo lahko jmtri zaslišite.
j To je bilo takrat, v onih mučnih : dneh. ko Mino trepetaje pričakovali dan na dan, kaj nam prinese naslednje jutro. Telesno ifn duševno izmučeni smo se bili sklopili v nekem prijaznem kotičku na Štajerskem. Bila je pisana mešeanica Nemei, Cehi. Lahi ter par Slovencev. Usoda nas je milostno rešila tistih krajev, kjer so pele svinčen-ke. in nas ]K>tisnila v varno zdraviliško zatišje. Medeni ko je vrelo na vseh koncih in krajih, ko
'blestelo nekaj stekleno srepega, nekaj k<> sijaj — smrti.
"No, kaj pa i>oreko k temu Slovenci". se je okrendl poročnik proti nam, ki smo molče poslušali razgovor.
"Mi bomo govorili, ko pride naš čas", se je oglasil nekdo med nami. Ostali smo molčali.
"In ti", je dejali meni. '"kadar se prebudiš v nemški srajci.'"
'Vam ij>osodim mojo slovensko', sem odvrnil kolikor mogoče mir-
so pokali okovi in so se počasi. to-;no.
da trdovratno rušile stare stavbe, i Egghart se je zasmejal. Trudna smo mi čepeli tamkaj kakor bube. I porodnost mu je zaigrala v očeh. Čudno, enolično tamkaj je mine-j "Dobro si mu vrnil, Ivan. Saj valo življenje v debatah in prere-on niti ni Nemec. Ali ne slišiš, da kanju. izgovarja r, k, d in t kakor ti. da
Meni se zdi. da se zdravi 1 ju- ne dela razločka med h in eli.'" d je pomenkujejo cesto drugače uk J Poročnik N. je zaškripal z zob-go bolniki. Zdravi imajo v razgo- mi.
govoru vidno jedro, so jasni v izrazih in —. Toda t.o ne spada sem. Med nami je pač bilo tako.
Poročnik N. je bil Nemec, zagrizen. a ne hudoben.
"Nič ne pomaga*', je zatrjeval, ko smo stali na balkonu in zrli po I j eni pokrajiiii, ki je v prazničnem zehmju obhajala veliko noč — "nič ne pomaiga; zvečer boš legel se Slovenec, zjutraj pa se prebudiš v nemški srajci".
Bil je tako zaverovan v nujno resničnost te pre roške "trditve, da menda niti iti opazil, kako jedko so me zadele njegove besede.
Najsi smo govorili o čemer že koli. smo ina koncu vedno prešli na narodnost in na zemljevid Evrope po vojni. Poročnik N. je bil preričan. da bo nemška zastavo zmagoslavno plapolala v Ljubljani. Zagrebu in Beogradu.
•'Ne vem", je dejal, "kako je to. da Slovani tega ne morete razumeti. Ali ne veste, da je rekel Krist: Še malo — in me boste zopet videli. /Zd-aj prihaja njegov čas, izvoljeni rf>d pa je danes — nemški".
Kar je bilo Italijanov, so molčali; eddni Čeh. ki je liil med na mi, se je smehljal:
"Da. da, gospod poročnik! Samo to je smola, da Krista ljudje križajo, izvoljeni red pa mora potlej na vse straaii sveta".
"Nič ne de", je zatrjeval poročnik. '"mi vemo, kam gremo".
Tedaj se je oglasil mladi človek. efioletnik Egghart:
"Kdo ve? Kaj vemo? Jaz vem samo to, da mi bo kmalu treba iti v krtovo deželo".
"Ti si egoist", ga je zavračal poročnik.
"Vraga egoist", se je hudo val enoletnik. "Lahko je tebi, ki se pitaš s frazami. Nemška srajca, .nemški cilji, nemško poslanstvo, nemški Krist, nemško to in nemško ono, narod pa grine in stavba Nemčflje se maje v temeljih. Mislite. da smo z ruskim polomom že rešni ? Prav nič. Preje narobe. Ali ne čutiš, dragi moj. kako vse tli okrog nas?"
Egghart je bil sibio izžet. I2 vseh njegovih potez je odsevala bolestna utrujnost. v očeh pa je
vi, bolj molčite. Zadnjič, ko sem razmišljal o tem. ste se niti z^eh kakor prvi kristjani
"Mogoče! Pa pomisli, da je kri mučeniška bila seme kristjanov", sem dejal.
"Res, res", se je zamislil Egghart. "Vaše molčanje je obsodba za nas. Zdaj razumem. Saj pred smrtjo, pravijo razume človek vse".
"Nikar ne glej tako črtno", sem ga hotel bodrita, on pa je zamahnil z roko.
"Pusti to, že vem sam. kako je z menoj".
Medtem je prišla sestra Olga.
"Se torej peljemo? Gospoda sem namreč~tudi povabil", je po kazal Egghart name.
Olga je. bila zdrava mladost, polna smeha in radosti. V par trenutkih je razvedrila naju oba in vsi trije smo se smejali, ko smo se peljali na. pokopaJišee, kakor da svatujemo.
Egghart je tam izbral prostor.
"Tukaj, prosim", je dejal Olgi. ki se je zdaj vemdarle zdrznila.
"Saj ne mislite resno".
"Jako resno", je zatrdil eno letnik.
Potem smo sedli na voz in se odpeljali. Veselo so zvonili zvonovi in vzduh je bil poln vonja po vijolicah.
"To je moja zadmja velika noč", je dejal Egghart. "Kadai boš spet doma in boš že morda vodel uresničene vaše sanje, se spomni, name. Lahko mi bo v zemlji, če bom vedel, da so pora\-nani» krivice —
Olga ga je prekinila.
"Zoprni ste danes —"
"Da. da, zdravim so bolmi vedno ne všečni".
*
*
Pozneje smo se razšli. Predno je prišlo novo leto. sem izvedel, da Eggliarta ni več med živimi. Danes mu izpolnjujem poslednjo željo. Skoda, da je umrl on. Drugi žive. poturice — hujše od Turkov.
it
Kretanje parnikov - Shipping Hews
J9
"Egghart. vesel bodi, da si bolan. sicer — "
"O. saj sem", se je hudomušno zasmejal enoilutniik. "Če mora nem šivo v Avstriji hoditi po takih bergljah —"
"Egghart, pomni, da si še vedno v uniformi", je divjal poročnik.
"A. kaj", se je smejal enoletnik, "uniforma sem. uniforma tja. Po vstajenju pride sestra Olga k meinii. pa se popeljeva na pokopališče. Tam si poiščeni prostor, da se skrijem pred sramoto, v kakršni danes tonemo Nemci".
Vsi smo čakali, kaj bo sedaj, poročnik pa je samo stisnil pesti in buljil predse.
"Kaj se pelješ z nama?" me je povabili Egghart. Prikimal sem, pa sva odšla v njegovo sobo.
"Veš. mi je pravil spotoma, "saj meni ni prav nič več do vsega tega. Samo neumno se mi zdi. da ljudje, ki niso poklicani, govoričili toliko kakor tale N. In vrhu
tega je on še rojen Slovenec!" Dezerter.
Mučno mi je bilo, ko mi je tu- Napoleon je prvii bežal iz Rusije, jec kazal našo poturico. Ob Njemenu vpraša Rusa: "Ali
"Vi -ste sploh čudni, vi vsi", je: vo šli tukaj že kaki francoski de-
dejal Egghart. kakor sam zase,| zerterjl čez reko ?''_"Ne še. Vi
"kakor ovce ste. Bolj vas kdo da- ste prvi."
Posebna ponudba našim čitateljem!
Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" £20 —
ip^k nP strešico v& slovenske fcr-
$25.52
'OLIVER1 PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lati-Ko vsak piše. Hitrost pisanja dobite s vajo,
BLOVENIC PUBLISHING COMPANY V Cortiandt Itml M«w Torte, H. T.
27. decembra:
Olympic, Cherbourg, Volcnd&m Boulogne, Rotterdam.
Arabic. Cheat
30. decembra:
La Savole, Havre; bourg, Hamburg.
31. decembra:
Zeeland, Cherbourg; Ohio, Cherbourg Hitmburjf.
3. januarja
Aquitania, Cherbourg; Suffern, Havre Amsterdam. Rotterdam; America. Bremen.
6. januarja: Columbus, Cherbourg
Duilo, Genovo.
7. januarja: Paris, Havre.
8. januarja:
Deutscbland, burg.
10. januarja:
Mstjestie, Cherbourg; George Washington. Cherbourg in Bremen.
in Bremen;
14. januarja:
France. Havre. " If
15. januarja: Mongolia. Hamburg.
17. januarja:
Berengaria, Cherbourg; Prea. Roosevelt. Cherbourg1. Bremen; Veendam, Boulogne, Rotterdam.
20. januarja:
Stuttgart. Cherbourg, Bremen; Pitta-burgh, Cherbourg in Hamburg.
22. januarja:
Cleveland, Boulogne In Hamburg.
24. januarja:
La Savoie, Genevo.
Havre; Cont* Verde,
Boulogne in Ham-
28. januarja:
Farls, Havre; Orduna. Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg in Bremen.
29. januarja:
Minnekahda, Cherbourg In Hamburg.
31. januarja:
Majestic, Cherbourg; Auaonia. Cherbourg.
JAKO ZNIZANA VOŽNJA
za tja in nazaj.
WHITE STAR LINE
RED STAR LINE
Iz New Yorka do BEOGRADA ZAGREBA LJUBLJANE
in nazaj.
Tretji razred.
$198.50 $198.00 S198.00
in več soglasno s
p urnikom.
Davek $5.00 posebej. Odločite se obiskati staro domovino in svoje prijatelje.
VPRAŠAJTE POOBLAŠČENE AGENTE
ali WHITS STAR LINE in RED STAR LINE
No. 1 Broadway : : : New York
Ameriške ladje
Poizvejte vse prednosti o potovanju u:i T. S. vladnih parni-kih. Imajo čiste, udobne kitbine iza 2, 4 ali C oseb, izborna in raznolika lirana, udobna postrežba, veliki krovi, godbeni koncerti ter vsakovrstne udobnosti in pripravnosti.
Dogovorite se za dobavo svojcev v Ameriko na T". S. vladnih parnikih United States Lines.
Vprašajte pri. lokalnem potniškem agentu ali pri
UNITED STATES LINES
45 Broadway, New York City Managing Operators for UNITED STATES SHIPPING BOARD
^/Osulich Line
Znižane cene.
DO TRSTA—REKE—DUBROVNIKA
Tretji razred tja $95. Tja in nazaj $162. Drugi razred $135. Tja in nazaj $253. EDINA ČRTA DO JUGOSLAVIJE. PresicSente Wilson 3. feb.; 24. marca Martha Washington 24. feb.; 14. aprila Udobno potovanje. Kratka pot z if. leznico.
PHELPS BROS. & CO., 2 West, N. Y.
Station, JjLne
NAVIGAZIONE GENERALE 1TAUANA
NARAVNOST V LJUBLJANO V 9 DNEH
i in 14. februarja
jST COLOMBO
iS Odpluje iz N. T. 3 feb. =3 in 14. marca
FD^ Obrnite se na avtorizirane kj^ pgeute.
I ta'j a America Ship. Corp. 1 State Street New York
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
(Dalje prihodnjič.)
i-':__. .
Nove pošiljatve knjig.
Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
v
Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zalo ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo.
Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi z money ordrom, v znamkah ali gotov denar v zavarovanem pismu na:
GLAS NARODA, 82 Cortiandt St., New York
Prečitajte pazno oglase o novih knjigah.
KNJIGAKNA "GLAS NARODA"
POUČNE KNJIGE:
Kneippov domači zdravnik..................^.,.$1.25
Gospodinjstvo................................1.00
Naša zdravila ..........................ju.....60
Nasveti za bišo in dom....................... 1-20
Sadje v gospodinjstvu....................... .70
Zdravilna zelišča.............................. .30
Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trupla .75
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami,
obsega 668 straui........................5 00
Slovensko nemški besednjaic, (Wolf-Pletrsrtik) —
2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 straaii ..._JL0.00
Nemško slovenskf besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00
Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, statistični in gospodarski pregled in — Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podat, ki Jugoslovanov in F'ovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....355
Mi plačamo poštnino.
Kako se potuje v stari kraj In nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno j>oufk»n o potnih listih, prt ljagi in družili stvareh.
1'ojasnila, ki vam jih zamorem' dati vsled naše dolgoletne izkušnje. Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki iuiajo kabine tudi v III. razredu.
Glasom nove naselniške postave
ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1JJ24, zamcirejo tudi nedrjavljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno t^di dslj ; tozadevna dovoljenja izcinja generalni naselniski komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do roljenje se lahko napravi tudi New Yorku pred od potovanjem, tei se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejše odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor želi dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripušcenLh v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1024 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljani pa zamorej dobiti sem žene in otroke do IS. le ta brez, da bi bili šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi,ne štejejo ▼ kvoto. Stariši in otroci od 18. di" 21. Jeta ameriških državljanov p imajo prednost v kvoti. Pišite z pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortiandt St., New York