logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

Štajerski

Ptuj, četrtek, 25. septembra 2003

letnik LVI . št. 38 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993

ÏO ÏO

Majšperk

Temeljni kamen za šolo Stran 8

Sp. Podravje

Skupno nad komunalne probleme Stran 5

Ptuj

Podžupan po meri župana? Stran 32

G. Radgona Dornava

S sejma Sodobna vojska Glasbeni september Stran 7 Stran 8

Rokomet

Odličen začetek trgovk Stran 25

Unique: Z Nevihto cez preprelce

Podlehnik . Zupan sklicuje sejo

Konec zapletov?

Danes, 25. septembra, ob 19. uri se bodo na povabilo župana občine Podlehnik Vekoslava Frica na 7. redni seji sestali člani sveta občine Podlehnik.

Po uvodnem delu se bodo posvetili obravnavi zaključnega računa za minulo leto 2002 ter rebalansa proračina za letos, prisluhnili poročilu o gradnji vodovoda in cestne infrastrukture, sklepali o zahtevku za povečanje cene distribucije vode, o zagotovitvi finančnih sredstev

za razvojni projekt medicinske fakultete v Mariboru ter o zagotovitvi finančnih sredstev za nujno medicinsko pomoč.

Ali glede na povsem običajen" dnevni red pomeni, da so se strasti v Podlehniku polegle?

-OM

Avtocesta Slivnica - Draženci

Začetek gradnje v letu 2007

Stran 3

Slovenija . Referendum "uspel'

Najnižja udeležba doslej

V Sloveniji je bilo letos že pet referendumov. Zadnji peti, o obratovalnem času trgovin, pa je privabil najmanj volivcev doslej, saj je bila udeležba le 27-odstotna.

Za sindikalno pobudo o omejitvi obratovalnega časa trgovin je glasovalo 57,4 odstotka volivcev oziroma nekaj več kot 250 tisoč. Za neomejeno obratovanje trgovin ob nedeljah pa je bilo 41,7 odstotka ali dobrih 185 tisoč volivcev. Volivci v ptujskih volilnih enotah

so bili med tistimi, ki jih je nedeljski referendum še najmanj zanimal, kljub temu pa so v dveh volilnih okrajih, prvem in tretjem, s skoraj 64 oziroma 62 odstotki podprli pobudo sindikata trgovine o omejevanju nedeljskega obratovalnega časa trgovin. Tudi sicer so volivci na Ptujskem glasovali za predlog predlagateljev refenduma. Uradni rezultati referenduma bodo znani 30. septembra.

Zdaj nekatere bega nejasnost referendumskega vprašanja, kar naj bi določil zakonodajalec, da ne bi prišlo do vzpostavitve monopolnega položaja ali pa določenih preferenc. Še najbolj bega termin nujnih življenjskih izdelkov; tudi s tem se bo ukvarjal državni zbor.

Predlagatelji pobude pričakujejo, da bo do njene uzakonitve prišlo čim prej.

že od 1.990.000 SIT

• 20% popust pri kasko zavarovanju*

• ugodni plačilni pogoji*

Pelo. Bogatejii, a cenejir. Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65

Slika je simbolna. 'Ponudbi veljata do konca oktobra 2003.

Zaključna prireditev tekmovanja Entente Florale v Slovenskih Konjicah je bila ena najvidnejših prireditev ob letošnjem svetovnem dnevu turizma v Sloveniji.

Ptuj . Dom krajanov Turnišče na sodišču

Krajani ogorčeni

Dom krajanov Turnišče je bil zgrajen s krajevnim samoprispevkom in fizičnim delom občanov, "kjer ni manjkalo krvavih žuljev in znoja", zato pravno nasledstvo nad parcelo in domom pripada mestni četrti Breg, v nobenem primeru pa mestni občini Ptuj, so prepričani tamkajšnji prebivalci in člani sveta četrti.

Računalniki po odličnih cenah /|

Mestna četrt Breg je aprila 2002 Okrajnemu sodišču na Ptuju podala predlog za ugotovitev pravnega nasledstva Doma krajanov Turnišče z zahtevkom za pridobitev lastninske pravice. Iz zemljiškega izpiska je razvidno, da je na parceli, na kateri je zgrajen Dom krajanov Turnišče, vpisana družbena lastnina in pravica uporabe za Občinsko konferenco SZDL Ptuj, družbenopolitično organizacijo, ki je ni več, kar je edinstven primer med vsemi desetimi domovi v četrtih mestne občine Ptuj, katere pravni naslednik naj bi bila mestna občina Ptuj. Pravno nasledstvo naj bi ji pripadalo na osnovi zakona o političnih strankah, zakona o političnem združevanju in zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. Podlaga za vpis v zemljiško knjigo je bil poizvedbeni zapi

snik, ki nosi datum 7. januar 1969, tega pa mestna občina Ptuj še ni predložila, ker se po njenih navedbah še ni našel.

Prve razprave na sodišču v zvezi z ugotavljanjem pravnega nasledstva Doma krajanov Turnišče, ki je bila 24. decembra 2002, se je udeležil takratni presednik sveta četrti Janez Rožmarin. Po golem naključju, saj je bilo vabilo za razpravo naslovljeno na Dom krajanov Turnišče. Pri sodniku je takrat zahteval, da se obravnava preloži, dokler o zadevi ne bi razpravljal in zavzel stališča svet četrti Breg. "Menil sem, da bi bilo skrajno neodgovorno, da bi v času mojega predsedniko-vanja Dom krajanov Turnišče 'odstopili'. Zgrajen je bil s krajevnim samoprispevkom in fizičnim delom občanov, kjer ni manjkalo krvavih žuljev in znoja. Na razpravi tudi ni bil pred

ložen poizvedbeni zapisnik," je takrat povedal predsednik sveta četrti Breg Janez Rožmarin, ki je bil še posebej ogorčen nad ravnanjem mestne občine Ptuj kot predlagateljice za ugotovitev pravnega nasledstva nad Domom krajanov Turnišče, v katerem že desetletja potekaja družbene, kulturne in druge dejavnosti četrti, saj ta o zadevi sploh ni obvestila sveta četrti Breg, ki dom vodi kot osnovno sredstvo četrti. 7. januarja letos je svet četrti Breg še v stari sestavi o problematiki razpravljal in Okrajnemu sodišču na Ptuju predlagal, da pa pravnega naslednika parcele in doma spozna mestno četrt Breg.

30. septembra bo o zadevi potekala nova razprava na okrajnem sodišču na Ptuju, ki se je bo udeležil novi predsednik sveta četrti Breg Franc [trucl. Dokler pa sodišče o

usodi doma ne bo odločila, zdaj formalno lastnika nima, čeprav si ga mestna občina Ptuj na nek način lasti, naj bi med obema vpletenima med mestno občino Ptuj in četrtjo Breg veljala določila dogovora, ki veljajo do uveljavitve morebitnih sprememb statuta mestne občine Ptuj in zakona o lokalni samoupravi oziroma drugih predpisov. Ta v drugem členu določa, da se tudi, če bo v nepravdnem postopku ugotovljeno, da je pravna naslednica Občinske konference SZDL Ptuj Mestna občina Ptuj, v upravljanju z domom krajanov Turnišče ne bo ničesar spremenilo. Mestna četrt bo še naprej opravljala investicijska in vzdrževalna dela ter z domom gospodarila kot dober gospodar.

Kljub pomirjajočemu "duhu", ki izhaja iz besedila dogovora, so občani v četrti Breg ogorčeni. Dodatno ogorčenje je povzročil podatek, da za njihov dom poteka nepravdna zadeva na Okrajnem sodišču na Ptuju. Ne morejo verjeti, da si dom, ki so ga 100-odstotno zgradili sami, polasti nekdo drug, kljub takšni in drugačni zakonodaji. Čudno se jim tudi zdi, da je poizvedbeni zapisnik, ki je "zakuhal", da je bila parcela in nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo kot lastnina nekdanje socialistične zveze, skrivnostno poniknil.

MG

Doma

Nova pobuda za referendum

Ljubljana - Pobudnik Franc Majcen iz Gornje Radgone je v državni zbor skupaj s podpisi volivk in volivcev vložil novo pobudo za vložitev zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona, ki ureja dodeljevanje statusa stalnega prebivališča izbrisanim prebivalcem Slovenije z odločbami za nazaj. Prvo pobudo, ki jo je Majcen skupaj s predstavniki zunajparlamentarne Stranke slovenskega naroda v DZ vložil 11. septembra, je predsednik DZ Borut Pahor namreč zavrnil. Novo pobudo, ki vsebuje spremenjeno referendumsko vprašanje, je Pahor že poslal v oceno zakonodajno-pravni službi DZ, priložene podpise pa v preverjanje volilne evidence ministrstvu za notranje zadeve. Odločitev glede začetka zbiranja potrebnih 40.000podpisov za razpis referenduma o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih bo znana najkasneje v četrtek.

Predčasne volitve v Ljubljani?

Ljubljana - Ljubljanska županja Danica Simšič se je odzvala na zahteve opozicije v mestnem svetu. Ta je prejšnji teden vložila zahtevo za sklic izredne seje ljubljanskega mestnega sveta, na kateri naj bi svetniki odločali o razpustitvi mestnega sveta, razpisu predčasnih volitev v prestolnici ter pozivu županji k odstopu s funkcije. Kot je Simšičeva poudarila, bo izredno sejo sklicala v skladu s poslovnikom in roki, ki jih ta opredeljuje.

Jesenska matura precej slabša kot lani

Ljubljana - Po podatkih Državnega izpitnega centra so rezultati jesenskega roka splošne mature precej slabši kot lani. Na jesenski rok splošne mature se je sicer prijavilo 2124 kandidatov, izpitov pa se je udeležilo 1658 dijakov, ki so maturo opravljali iz 28 predmetov. Skupno jih je bilo v tem roku uspešnih 41,47 odstotka (lani 65,19 odstotka), izmed 515 kandidatov, ki so izboljševali ocene, pa jih je uspeh izboljšalo 36,12 odstotka (lani 57,74 odstotka).

Umetniške akademije v prostorski stiski

Ljubljana - Akademija za glasbo, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo ter Akademija za likovno umetnost so v zvezi s prostorsko stisko, v kateri se nahajajo, na ljubljansko županjo Danico Simšič naslovile odprto pismo. Med drugim jo v pismu pozivajo, naj preuči možnosti za umestitev treh akademij na primerno lokacijo v Ljubljani, ali pa se nedvoumno izreče, da mesto takšne lokacije nima oziroma je ne more zagotoviti.

Prva presaditev pljuč

LJUBLJANA - Medicinski ekipi ljubljanskega Kliničnega centra (KC) je uspela prva presaditev pljuč v Sloveniji. S tem posegom se v KC končuje obdobje t.i. pionirskih posegov, je na novinarski konferenci povedal strokovni direktor KC Zoran Arnež. Operacija 46-letne bolnice je trajala pet ur, je povedal vodja 12-članske transplantacijske ekipe Mihael Sok, dajalčeva pljuča, ki so bila zdrava in primerne velikosti, pa so bila prepeljana z Madžarske. Po njegovih besedah je stanje bolnice, ki je trenutno na intenzivni terapiji, stabilno.

Po svetu

Nov generalni sekretar Nata

Bruselj - Zveza NATO je uradno sporočila, da bo njen novi generalni sekretar nizozemski zunanji minister Jaap de Hoop Scheffer. 55-letni Nizozemec bo predvidoma januarja prihodnje leto nasledil Britanca Georgea Robertsona, ki bo položaj generalnega sekretarja po štirih letih zapustil decembra letos. Soglasje o imenovanju de Hoopa Scheffer-ja so zaveznice dosegle na zasedanju Severnoatlantskega sveta (NAC) na veleposlaniški ravni, potem ko sta se svojim zadržkom odpovedali še zadnji dve izmed devetnajste-rice, in sicer Francija in Kanada. "Kot zunanji minister je de Hoop Scheffer naredil vtis s svojo sposobnostjo presoje in dojemanja razmer, " je dejal za zdaj še aktualni generalni sekretar zavezništva Robertson, ki je imenovanje svojega naslednika sicer toplo pozdravil.

Priprli štiri sodelavce Al Kaide

MADRID - Španski preiskovalni sodnik Baltasar Garzon je v okviru operacije proti mednarodni teroristični mreži Al Kaida odredil pripor za štiri osebe, domnevne člane te organizacije, so sporočili španski pravosodni viri. Četverica je iz skupine petih oseb, ki so jih prijeli v četrtek po nalogu Garzona. Nekateri od priprtih naj bi bili povezani z novinarjem časnika Al Džazira Tajsirjem Alunijem, ki domnevno pripada Al Kaidi. Kot je dejal Garzon, je omenjena četverica osumljena rekrutiranja in indoktrinacije sodelavcev Al Kaide, financiranja ter osebnih in telefonskih stikov z mrežo.

Hrvaške volitve 23. novembra

Zagreb - Hrvaški premier Ivica Račan je potrdil, da se je vladajoča koalicija dogovorila, da bodo parlamentarne volitve na Hrvaškem 23. novembra in da bodo ta predlog predložili tudi hrvaškemu predsedniku Stipetu Mesiču. Na novinarski konferenci v Banskih dvorih je še pristavil, da za večino ta datum ne bo presenečenje, saj se je že več mesecev govorilo, da bodo volitve pripravili v drugi polovici novembra, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. _/sta/

Pomurje • Po Celju še regijska predstavitev

Za vzpodbudo zanimanja med mladimi

Za območne obrtne zbornice pomurske regije (Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota) pomeni letošnji mednarodni obrtni sejem v Celju uvedbo dveh novosti, ki bodo prav gotovo bistvenega pomena za nadaljnji razvoj malega gospodarstva v tem predelu severovzhodne Slovenije.

Prva je skupni nastop na razstavnem prostoru v hali L, kjer sta se s svojimi izdelki se zlasti izkazala ljutomerski podjetnik Ernest Lukman in član območne obrtne zbornice Lendava Stefan Vučak. Oba sta dobitnika viso

kega priznanja - srebrnega ceha Obrtne zbornice Slovenije. Lukman (na posnetku) za tri stroje lastne proizvodnje - žago za rezanje gradbenega materiala in asfalta ter stroj za rezanje razpok v asfaltu in betonu, Vučak

Foto: Miha Soštarič

Ernest Lukman - dobitnik srebrnega ceha Obrtne zbornice Slovenije

Evropska unija in mi

pa za napravo za kolutno varjenje z dvojnim pogonom.

Druga novost zajema izobraževalni proces oziroma predstavitev obrtnih poklicev, ki so bili vse do lanskega sejma pod okriljem obrtne zbornice Slovenije, letos prvič pa je projekt naravnan regijsko in prav pomurske območne obrtne zbornice bodo tiste, ki se bodo prve spoprijele z njegovo uresničitvijo. Zakaj prehod na regije? Čeprav so bile predstavitve v okviru celjskega sejma uspešne, je interes osnovnošolcev vse bolj padal. Leta 1998 si je promocijo ogledalo 19.248 učencev iz 225 osnovnih šol, štiri leta kasneje pa le še 6.490 učencev iz 143 osnovnih šol v Sloveniji. Prevladuje mnenje, da so osnovnošolci, njihovi starši in širša javnost premalo seznanjeni s sodobnim in zanimivim učnim procesom v poklicnih šolah, ki mladim zagotavlja kakovostno strokovno znanje in praktično izpopolnjevanje, po končanem šolanju pa tudi možnost takojšnje zaposlitve. Partnerske institucije (Gospodarsko in šolsko ministrstvo, Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, Služba vlade za struk-

turno politiko in regionalni razvoj, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Gospodarska in Obrtna zbornica Slovenije), ki so vključene v proces izobraževanja in zaposlovanja, ugotavljajo, da programi srednjega poklicnega izobraževanja in poklici potrebujejo dolgoročno in učinkovito komunikacijsko podporo. Zaradi tega tudi odločitev o celovitem projektu promocije, ki bo v naslednjih treh do petih letih temeljil na regijski zasnovi. Prva tovrstna promocija za pomursko regijo bo 6. in 7. novembra na srednji poklicni in tehnični šoli v Murski Soboti, kjer bo v dveh dneh predstavitev poklicev s področja gradbeništva, kovinarstva, gostinstva, lesarstva in kmetijstva. Praktični prikazi bodo potekali tudi v podjetjih in obrtnih delavnicah, projektne aktivnosti, ki si jih je zastavila ustanovljena delovna skupina, pa se bodo odvijale skozi vse šolsko leto. Letos sta podobni predstavitvi predvideni še v Velenju in Novi Gorici.

Miha Šoštarič

Zdravstveno zavarovanje za Slovence v EU

Kako bo z zdravstvenim zavarovanjem, če na poti po državah EU zbolimo ali se poškodujemo? Nas bodo obravnavali kot državljane države, v kateri smo obiskali zdravnika in se bodo za povrnitev stroškov dogovorile zavarovalnice med seboj in kaj se na tem področju obeta v prihodnje, so vprašanja, na katera smo tokrat iskali odgovore.

Med državami članicami Evropske unije obstaja sistem koordinacije socialnih sistemov, v okviru katerega je tudi koordinacija zdravstvenih storitev. Kako bo s povrnitvijo stroškov, pa je odvisno tudi od tega, ali smo v neko državo prišli kot turist ali napoten delavec.

Vsak državljan države članice A se lahko kot turist mudi v drugi državi članici B do tri mesece. V tem času je zavarovanec zdravstvenega zavarovanja v svoji matični državi A. Preden se odpravi v državo B, si mora pridobiti potrdilo o zdravstvenem zavarovanju - podobno kot doslej, ko smo morali imeti potrdilo o zavarovanju na podlagi dvostranske konvencije. Če med bivanjem v državi B potrebuje nujno zdravstveno pomoč, mu jo mora država nuditi na enak način kot svojim državljanom in mu jo mora tudi zaračunati na enak način in po enakih cenah. Pri tem pa so nacionalni sistemi v državah članicah različni. V večini primerov bo tu-

rist pokazal potrdilo o zdravstvenem zavarovanju (obrazec E11) in mu storitve ne bo treba plačati. Zdravstvena ustanova, ki bo storitev opravila, bo račun izstavila neposredno na Zavod za zdravstveno zavarovanje v Slovenijo (ZZZS).

Skratka, državljani Slovenije kot turisti pri uveljavljanju zdravstvenih storitev v tujini praviloma ne bodo potrebovali denarja, razen v izjemnih primerih, če to velja tudi za državljane dotične države. V tem primeru nam bo ZZZS na podlagi računa povrnil stroške zdravstvene storitve. Seveda je to odvisno tudi od višine računa. Če bo šlo za izjemno visoke stroške zdravljenja, se bo plačilo dalo urediti neposredno z matično zdravstveno zavarovalnico. Zdravstvene storitve, ki niso nujne (pregledi pri specialistih, preventivno zdravljenje, transplantacije ipd.), ne spadajo v ta sistem zavarovanja, saj gre za storitve, kjer se lahko cene izjemno razlikujejo med državami. Za povračilo tovrstne storitve v drugi državi članici si mora pacient tako kot doslej pridobiti soglasje svoje matične zavarovalnice.

V prihodnje EU zdravstvena kartica

Evropska unija načrtuje razvoj sistema evropske kartice zdravstvenega zavarovanja. Ta kartica bo nadomestila obrazec E11. Z

njo bo imetnik dokazoval, da je zavarovan v svoji matični državi, zato mu ne bo treba plačevati nujnih zdravstvenih storitev, ampak bo zdravstvena ustanova račun izstavila na njegovo matično zdravstveno zavarovalnico.

V ureditev sistema socialne varnosti, kamor sodi tudi zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Evropska unija ne posega, kar pomeni, da to določa zakonodaja posameznih držav članic. V nekaterih državah članicah temelji zagotavljanje zdravstvenega varstva na t. i. nacionalnem zdravstvenem varstvu, kar pomeni, da so do zdravstvenega varstva upravičeni vsi državljani oziroma vsi, ki prebivajo na ozemlju države, drugi sistemi pa temeljijo na načelu obveznega zdravstvenega zavarovanja. Sistemi nacionalnega zdravstvenega zavarovanja se financirajo iz proračuna, ki plačuje storitve nacionalne zdravstvene službe (npr. Velika Britanija), sistemi zavarovanja pa temeljijo na plačevanju prispevkov v sklade zdravstvenega zavarovanja, pri čemer je krog zavarovancev in obseg njihovih pravic različen, odvisen od nacionalne ureditve.

Po zagotovilih Ministrstva za zdravje se v Sloveniji na področju zdravstvenega zavarovanja ne predvidevajo spremembe po pristopu k Evropski uniji. Raven zdravstvenega varstva v Sloveniji

je ob relativno omejenih javnih sredstvih za te namene povsem primerljiva z ravnijo zdravstvenega varstva v razvitih evropskih državah. Z vstopom v EU bomo tudi v Sloveniji začeli izvajati evropske predpise, ki se nanašajo na koordinacijo sistemov socialne varnosti, ki konkretno na področju zdravstvenega varstva urejajo pravice do zdravstvenega varstva državljanom EU v času, ko so v drugi državi članici zaposleni, v njej študirajo, se v njej naselijo ali pa jo obiščejo kot turisti. Doslej je bilo to področje urejeno z dvostranskimi meddržavnimi sporazumi (sklenjeni so z večino držav članic), ki jih bo po vključitvi v veliki meri nadomestila skupna evropska ureditev.

Ali ste vedeli, da ...

... imajo v večini držav Evropske unije pomembno krajše povprečno trajanje zdravljenja, zato lahko sprejmejo samo tiste bolnike, ki se morajo zdraviti v bolni{nici;

... v Sloveniji ne bo potrebno znižanje števila bolniških postelj, ker smo že dosegli načrtovano raven; ... je na prebivalca v državah Evropske unije več nujno pomembnih operacij na srcu in transplantacij, zato načrtujemo, da se bo to zgodilo prej ali slej tudi v Sloveniji.

Anemari Kekec

Hajdina • Razprava o poteku avtoceste Slivnica - Draženci

Začetek gradnje v letu 2007

V prostorih občine Hajdina je v ponedeljek potekala razprava o najnovejši različici Pyhrnske avtoceste skozi občino Hajdina.

Po zasedbi je bil ponedeljkov sestanek enak marčevskemu, na katerem so se dogovorili, da bodo pozvali ministrstvo za promet in zveze, naj odsek avtoceste od Dražencev do mejnega prehoda Gruškovje uvrsti v resolucijo o nacionalnem programu izgradnje avtocest, ki bo v državnem zboru obravnavana predvidoma v juliju 2003.

Glede samega odseka bodoče avtoceste Fram - Hajdina, ki se po novem imenuje Slivnica - Draženci, ker razcep ni več v Framu, temveč v Slivnici, pa so se dogovorili, da bo primerjalna študija variant (Marjeta - osnovna, Marjeta - optimizirana in Hajdina 2) s predlogom najustreznejše variante zaključena do septembra 2003 in predložena občinam. V koordinaciji priprav primerjalne študije je Urad za prostorsko planiranje sodeloval z lokalnimi skupnostmi, predvsem pa z občino Hajdina. Marca letos so se na sestanku v Hajdini tudi dogovorili, da bo ob uskladitvi najustreznejše različice med resornimi ministrstvi in lokalnimi skupnostmi v oktobru 2003

v decembru 2004 možno sprejeti uredbo o lokacijskem načrtu.

Ministrstvi za okolje, prostor in energijo ter za promet in zveze sta tokrat držali obljubo in do roka izdelali različico, ki naj bi bila dokončna. Trasa je deloma podobna tako imenovani kidričevski varianti. Pred ponedeljkovim sestankom z ministrom za promet in zveze Jakobom Presečnikom, državnim posekretarjem Gregorjem Fickom, svetovalko vlade Barbaro Radovan, predstavniki DARS-a, poslanci državnega zbora (Leo Kremžar, Lidija Maj-nik, Anton Butolen), župani od občine Hoče - Slivnica do Žetal, predstavniki Civilne iniciate, Urbisa, ki je izdelal primerjalno študijo, in projektantske firme BPI, d.o.o. , Maribor ter nekaterimi drugimi se je o najnovejši različici Pyhrnske avtoceste skozi občino Hajdina izrekel tudi hajdinski občinski svet. Svetniki so jo načeloma podprli, ob tem pa predlagali, da se čim prej izgradi tudi odsek od Dražencev do mejnega prehoda Gruškovje.

Foto:MG

Na ponedeljkovi razpravi o poteku Pyhrnske avtoceste od Slivnice do Dražencev (od leve proti desni): Gregor Ficko, državni podsekretar v ministrstvu za promet in zveze, Jakob Presečnik, minister za promet in zveze, župan občine Hajdina Radoslav Simonič in Janko Merc, predsednik komisije občine Hajdina za pogajanja in izbiro najugodnejše variante trase avtoceste Fram - Hajdina in hitre ceste Slovenska Bistrica - Hajdina - Ormož.

Končna različica Hajdina 2

Končno različico avtoceste Slivnica - Draženci so poimenovali Hajdina 2. Na ponedeljkovi razpravi jo je prestavil projektant Milivoj Ročenovič iz firme BPI, d.o.o., Maribor.

Odsek je dolg 10,6 km. Za gradnjo bo potrebno odkupiti

PROSTORSKA DOKUUEHTACIJA ZA ODSEK AC FRAM - HAJDINA (TRŽEČ)

Sika 13; Venants haldifia 2

Končni predlog različice poteka avtoceste od Slivnice do Dražencev.

26 ha gozda, 62 ha kmetijskih površin in porušiti 2500 m2 objektov ter zgraditi 5000 m2 protihrupne zaščite. Trasa se v Prepolju priklopi na predhodni odsek Slivnica - Prepolje, od kanala zavije proti jugu in preko gozda "Ptujske štuke" proti Gerečji vasi. Na polovici poti med Gerečjo vasjo in Kungoto zavije proti jugu, prečka polje, oddaljeno od hiš levo in desno okrog 100 do 150 m, nato zavije v kidričevski gozd, prečka gramoznico in v nadaljevanju zavije pod Hajdino v Dražence, kjer se pod obstoječim nadvozom med Draženci in Ptujem vklopi v traso obstoječe ceste proti hrvaški meji.

"Moje mnenje je, da je bil na današnjem sestanku dosežen bistven premik pri izgradnji avtoceste Slivnica - Draženci in v naslednji fazi Draženci - Gruškovje. Ministrstvu za promet in zveze in ministrstvu za okolje smo predlagali, da pospešita aktivnosti do take mere, da bo izbrano traso čim prej potrdila vlada, ter da nadaljujeta aktivnosti pri njenem umeščanju v prostor. Ministrstvu za promet in zveze smo tudi predlagali, da po potrditvi resolucije o nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji pripravi pobudo za pripravo lokacijskega načrta odseka Dra-ženci - Gruškovje in da naj čim prej prične postopke njenega umeščanja v prostor. Ti naj bi bili končani v dveh letih po sprejemu resolucije. V najkrajšem času je potrebno dobiti sklepe občinskih svetov občin Hoče - Slivnica, Miklavž, Starše, Kidričevo, Hajdina, Ptuj, Videm, Podlehnik in Žetale o umeščanju trase Hajdine 2 v prostor," je po končani ponedeljkovi razpravi sprejete sklepe predstavil hajdinski župan Radoslav Simonič.

Razprava na Hajdini je pokazala, da so vsa ministrstva in strokovne službe naredili vse, da se končno pride do optimalne trase, je zadovoljen povedal minister za promet in zveze Jakob Presečnik. Izbrana različica je tudi po njegovi oceni

Ta teden

Ko z orožjem ne gre ...

čeprav je slovenska javnost te dni usmerjena predvsem v referendum, na katerem se je nizek odstotek glasujoěih odloěil, da si ob nedeljah praviloma ne želi odprtih prodajaln za nujne življenjske potrebščine, je precej odmevna, a v medijih morda manj opažena tudi beograjska mednarodna konferenca o sukcesiji Jadrana in mejah nekdanje SFRJ, ki jo je pripravila Slovenska nacionalna stranka z Zmagom Jelinčičem na čelu. Ena osnovnih ugotovitev te konference je namreč, da na Balkanu ne bo trajnega miru, dokler ne bo prišlo do pravične razmejitve med državami, ki so nastale iz nekdanje Jugoslavije.

Dejstvo je, da so bile notranje meje med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami zgolj administrativne, da o njih ni bilo podpisanega nobenega medrepubliškega, državnega ali mednarodnega sporazuma in da so bile določene zgolj po dogovorih veljakov takratne komunistične oblasti. Ker je očitno, da se po razpadu Jugoslavije tudi z orožjem in vojnami mejna vprašanja niso razčistila, je bil osnovni sklep konference, da Evropska unija v sodelovanju z ZDA, Rusijo in Združenimi narodi organizira Mirovno konferenco o nekdanji Jugoslaviji.

Več udeležencev konference je opozorilo na že skoraj pozabljeno zgodovinsko dejstvo, da sta Srbija in črna Gora v Kraljevino Jugoslavijo vnesli vsaka svojo lastno državnost, da BiH tedaj ni obstajala kot samostojna upravna enota, da je Dalmacija z Zadrom in okolico pripadala Italiji ter predvsem, da je Slovenija pred razpadom Avstro-Ogrske v okviru vojvodine Kranjske imela tudi Istro s tremi otoki - Krkom, Cresom in Lošinjem.

Težko je pričakovati, da bi po toliko letih meje popravili ali vrnili, čeprav temeljijo na zgodovinskih dejstvih in mednarodno priznanih pravnih normah. Nekaj pa se je vendarle premaknilo, temu v prid govorijo odmevi v državah nekdanje Jugoslavije, pa tudi nekatere izjave politikov drugih držav. Razglašanje izključne ekonomske cone v Jadranskem morju bi si potem lahko privoščil še kdo drug. Nasploh pa bode dejstvo, da sta se Slovenija in Hrvaška, ki sta junija 1991 razglasili neodvisnost, sicer takoj medsebojno priznali, le dan za tem pa so prav s hrvaškega ozemlja prihrumeli letala in tanki nekdanje JLA v vojno proti Sloveniji. Ko z orožjem očitno ne gre, je na voljo le še ena možnost -dogovori.

M. Ozmec

najboljša, ima najmanj negativnih posledic in tudi zadovoljuje krajane in občine ob trasi.

"V prihodnjih dneh pričenjamo razpravo o novem nacionalnem programu gradnje avtocest v državnem zboru. Pred tem ga je na zadnji julijski seji potrdila vlada. Po sprejemu nacionalnega programa, v katerega smo uvrstili tudi nadaljevanje gradnje avtoceste od Dražencev do Gruškovja, bomo lahko pričeli postopke umestitve tudi te trase v prostor in njegovo kasnejšo izgradnjo. Naredili bomo vse, da bo vlada lahko sprejela uredbo o lokacijskem načrtu do konca leta 2004 za odsek Slivnica -Draženci, kmalu za tem pa tudi za odsek Draženci - Gruškovje, da se bo gradnja lahko pričela bistveno prej, kot se govori, torej leta 2013; tega datuma namreč nimamo v nacionalnem programu nikjer zapisanega," je med drugim po končani razpravi povedal minister za promet Jakob Presečnik.

Sočasno z nacionalnim programom izgradnje avtocest prihaja v državni zbor tudi sprememba zakona o DARS-u, ki bo dala osnovo za drugačni način financiranja izgradnje avtocest v Sloveniji v bodoče, kar naj bi pospešilo izgradnjo. To daje upanje, da bo tudi do izgradnje nadaljevanja odseka avtoceste od Dražencev do Gruškovja prišlo v čim krajšem času.

Končno različico izgradnje odseka avtoceste Slivnica - Dra-ženci podpirajo tudi v Civilni iniciativi, ki jo vodi Ivan Vo-grinec, čeprav imajo še vedno nekatere pomisleke, predvsem glede lokalnega prometa, ki naj bi tudi po izgradnji ome-

njenega odseka še povzročal probleme v nekaterih naseljih, zlasti še v Skorbi in Hajdošah.

Aktivnosti in postopki pri izgradnji avtoceste Slivnica -Draženci so podrobno opredeljeni, tako da bi se gradnja lahko začela v letu 2007.

Celotna Pyhrnka bo stala 808 milijonov evrov

Na Pyhrnski avtocesti, ki ima od Šentilja do Gruškovja 59 km, je bilo v letih od 1991 do 2003 zgrajenih 16 km ceste, za kar je bilo porabljenih 131 milijonov evrov. Celotni pyhrnski koridor v Sloveniji bo po izjavah državnega podsekretarja v ministrstvu za promet in zveze Gregorja Ficka stal 808 milijonov evrov. Pri zdaj znanih finančnih virih za cestno izgradnjo v Sloveniji je za te namene možno zagotoviti letno 400 milijonov evrov.

Kolo projektiranja avtoceste Slivnica -Draženci in njene izgradnje se je po 22. septembru bistveno premaknilo naprej, od politike k stroki. Potrebnih je bilo več kot dvajset let, tako ali drugače je bilo napisanih in narisanih okrog dvajset različic, najhuje pa je, da so padle tudi človeške žrtve (37 jih je bilo, od tega 30 domačinov, ki so živeli ob cesti), da so se zadeve le premaknile v pozitivno smer. Da pa bi risanje najprimernejše trase oteževala odprta vprašanja med Slovenijo in Hrvaško, pa v aktualni politiki zavračajo. Ostaja pa dejstvo, da je bila prav trasa avtoceste Slivnica - Gruškovje tista, ki jo je bilo med vsemi najtežje umeščati v prostor.

MG

arhiv

Radenci • Radenska prodaja premoženje

Prleški podjetnik kupil Diano - Zvezdo

Kot je znano, se je družba Radenska, d.d., iz Radencev skladno s poslovno usmeritvijo njene lastnice Pivovarne Laško v proizvodnjo pijač odločila, da med drugim proda soboško družbo Radenska - Zvezda - Diana, ki se ukvarja s turizmom in gostinstvom.

V javnosti so se pojavljala številna imena, ki naj bi kupila omenjeno družbo, od sredine septembra pa je dokončno znano, da je družba Radenska, d.d., soboško družbo Radenska - Zvezda - Diana prodala podjetju MS, d.o.o., ki je v lasti znanega prleškega podjetnika ter rejca odličnih kasačev Marka Slaviča iz Ključarovcev v občini Križevci pri Ljutomeru. 4l-letni Slavič je znan kot največji kupec ter tudi prodajalec pomurskih trgovin in podjetij, saj je v preteklosti med drugim že kupil podjetja Panonija, Ljutomerčan in Tehno-

stroj, pred kratim pa je postal tudi lastnik Živilinega gradbeno prodajnega centra ter Doma tehnike v Murski Soboti. Po končanih pogajanjih sta stranki podali skupno izjavo za medije. Direktor Radenske, d.d., Zlatko Hohnjec je po opravljenem dobrem poslu (Slavič naj bi po neuradnih informacijah ponudil za nakup omenjene družbe okrog 900 milijonov tolarjev) med drugim povedal: "Radenska, d.d., se v skladu s svojo razvojno strategijo namerava še bolj posvetiti ter s tem utrditi položaj proizvajalca mineralnih in pi-

tnih vod ter brezalkoholnih vod." Marko Slavič, ki bo nakup financiral z lastnimi in domačimi bančnimi viri, pa je dejal: "Prepričan sem, da se bo dejavnost kmečkega turizma, gostinstva in kmetijstva z novim nakupom še razširila in da se bo potreba po delavcih še povečala. Kot večinski lastniki vinske kleti Ljutomer ter proizvajalci svinjskega mesa želimo v Pomurju razširiti prodajo svojih blagovnih znamk vina in mesa, kar je posebej pomembno za domače proizvajalce pred vstopom v Evropsko unijo. Po analizi trga smo ugo-

tovili, da je s tem nakupom to najlažja pot."

Družba Radenska - Zvezda -Diana vključuje v Murski Soboti hotel Diana, restavracijo in pivnico Zvezda, gostišče Prekmurski hram in prodajni center ter gostišče Zvezda v Beltincih. Hotel Diana, ki je bil pred leti prenovljen, ima 28 enoposteljnih in 67 dvoposteljnih sob ter dva apartmaja, slaščičarno, picerijo, termalno-rekreacijski center z bazenom, savno ter dvorano za fitnes. Restavracija in pivnica Zvezda se prav tako nahaja v Murski Soboti, nekdanje hotelske sobe v tej

zgradbi pa so preurejene v poslovne prostore ter v salon Murska republika, kjer se odvijajo številne kulutrne prireditve, predvsem literarni večeri. Prekmurski hram in prodajni center se prav tako nahajata v Murski Soboti, gostišče Zvezda pa je v nekaj kilometrov oddaljenih Beltincih.

V novem Slavičevem nakupu je zaposlenih 165 ljudi, več informacij o nakupu pa bosta kupec in prodajalec v skladu s pogodbo podala skupaj, in sicer predvidoma v 60 dneh.

Miha Šoštatič

Kidričevo • Prva tiskovna konferenca

Nadaljevanje šole Cirkovce še to jesen

V občini Kidričevo so na pobudo komisije za informiranje v četrtek, 18. septembra, pripravili tiskovno konferenco, na kateri je župan Zvonimir Holc seznanil javnost in občane o dosedanjem delu ter aktualnih akcijah in investicijah, ki potekajo na območju občine.

Predsednik komisije za informiranje Franc Planinsek je pojasnil, da so se za seznanjanje javnosti in občanov prek novinarskih konferenc oziroma medijev odločili iz več razlogov, v prvi vrsti pa zaradi tega, ker jim kljub prizadevanjem še vedno ni uspelo izdati občinskega glasila Ravno polje.

Tudi župan občine Kidričevo Zvonimir Holc je dejal, da so se za tiskovno konferenco odločili predvsem zato, da bi javnost in svoje občane seznanili z vsem, kar je trenutno aktualnega, saj zaradi začasnih težav prek kabelske televizije in občinskega glasila to ni bilo mogoče. Sicer pa je že na samem začetku ugotovil, da po

pisanju Štajerskega tednika sodijo med najcenejše občine, kar kaže na to, da morda niso strokovno in kadrovsko dovolj zasedeni. Ker je država na občinske uprave prenesla še več nalog in pristojnosti, resno razmišljajo o tem, da bi občinsko upravo kadrovsko okrepili.

Sicer pa poteka realizacija začrtanih nalog v občini po načrtih, čeprav so zaradi pomanjkanja politične volje občinski proračun sprejeli dokaj pozno, šele junija.

Dolgotrajna suša je prizadela tudi kmetijstvo na območju kidričevske občine, zato so hitro reagirali in s sklepom občinskega sveta že sprostili sredstva občinskih rezerv za nakup se-

men. Že v začetku leta so se lotili obsežnega projekta komasacij Dravsko polje II, za kar čakajo še prerazporejena sredstva iz državnih virov, saj nameravajo v jesenskih dneh javne poti ob komasacijskem območju že gramozirati. V sodelovanju s strokovnjaki iz Cestnega podjetja so izdelali plan izgradnje in modernizacije vseh cest.

V sodelovanju z gasilci so obnovili gasilska domova v Apačah in Lovrencu, tako da so jubileje obeh gasilskih društev dočakali že v novi podobi. Za potrebe društev in vasi, pa tudi za druge javne prireditve in zabave, so nabavili občinski prireditveni šotor, ki so ga prvič uporabili ob prosla-

Foto: M. Ozmec

Aktualne razmere v občini Kidričevo sta predstavila župan Zvonimir Holc (levo) in Franc Planinsek.

Ljutomer • Mednarodno sodelovanje s Češko

Navezujejo gospodarske stike

štiričlanska gospodarska delegacija iz češkega Fulneka je ob koncu minulega tedna obiskala prleško prestolnico, s katero je že vrsto let pobratena.

Tokrat se je prvič izpostavilo tudi sodelovanje na gospodarskem, zlasti obrtno-podje-tniškem področju. Na obisku pri predstavnikih območne obrtne zbornice Ljutomer so Čehi izkazovali svoj poslovni interes v navezi z ljutomerskimi podje-

tniki kovinske in lesnopredelovalne industrije. Gre za nekaj zanimivih in povsem sprejemljivih projektov, zato bodo Lju-tomerčani na povabilo Čehov, obiskali Fulnek novembra.

V okviru tokratnega obiska Čehov v Ljutomeru je bila odi-

grana tudi nogometna tekma med mestoma Ljutomer in Fulnek (zmagali so Čehi z 8:5), gostje pa so si v času obiska Prlekije ogledali tudi vinograde ter vinotoče v Ljutomersko-Ormoških goricah.

Foto: Niko Soštarič

Delegacija iz Fulneka (levo) na pogovorih s predstavniki ljutomerske območne obrtne zbornice.

vi 110-letnice PGD Šikole. Ker je na območju Cirkovcev pred kratkim prišlo do kolapsa mreže lokalne televizije, te dni poteka akcija za izgradnjo novega kabelskega sistema. Skupaj z novimi kabli pa bodo v izkopane jarke položili še vode za ostale komunikacije, ter nekaj vodovodnih cevi.

Sicer pa nadaljujejo z izgradnjo kanalizacije v Apačah, kjer so pričeli z delom že lani iz sredstev ekološke takse, pripravljajo se na izgradnjo kanalizacije v Kungoti, ki se bo vezala na kanalizacijski sistem občine Hajdina, modernizirati pa nameravajo še cesto od Kungote do Prepolj. V Cirkovcah bodo kljub nekaterim nasprotnim govoricam še to jesen nadaljevali z izgradnjo 2. faze šolskega prostora, oziroma vmesnega prostora med poslopjem stare šole in nove večnamenske dvorane, saj naj bi v začetku oktobra izbrali najbolj ustreznega ponudnika. V Kidričevem bodo v kratkem zamenjali okna na osnovni šoli, še letos pa naj bi poleg novega vrtca pričeli z izgradnjo novega stanovanjskega bloka, poleg tega pa nameravajo na pokopališču v Cirkovcah zgraditi novo mrliško vežo, v Lovrencu pa žarni zid.

Tudi v občini Kidričevo resno razmišljajo o pristopu in usta-

novitvi konzorcija občin Spodnjega Podravja, saj bi poleg drugih ugodnosti lahko na ta način konkurirali pri pridobitvi sredstev za regionalni razvoj iz mednarodnih skladov.

Na vprašanje Štajerskega tednika, ali je po nedavnem obisku kriminalistov v občinski upravi že znanega kaj več o domnevnih nepravilnostih, je župan Zvonimir Hloc pojasnil, da preiskava še teče, da so se po prvem obisku kriminalisti oglasili še nekajkrat, saj so potrebovali vso dokumentacijo, ki je vezana na izgradnjo šolskega prostora v Cirkovcah, tudi nekatere sklepe občinskega sveta. Na vprašanje, kako daleč so v prizadevanjih za izgradnjo obvozne ceste Kidričevega za potrebe načrtovane vojašnice v Apačah, pa je dodal, da o tem prav te dni potekajo intenzivni dogovori z ministrstvom za obrambo.

Ob koncu pa je predsednik prosvetnega društva Cirkovce Tomaž Veler novinarjem predstavil prvo prireditev Kulturna jesen v Cirkovcah, ki bo potekala od 26. do 28. septembra pod prireditvenim šotorom, na njej pa se bo predstavilo vseh 9 društvenih sekcij. O tem kulturnem dogodku pa poročamo posebej.

M. Ozmec

Na botzi

Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se je pojavilo nekaj in ormacij, ki so pomembno vplivale na rast delniških tečajev. Slovenski blue-chip indeks, SBI20, je v prejšnjem tednu konstantno pridobival na svoji vrednosti. Vrednost indeksa je dosegla tudi najvišjo raven v tem letu, prav tako pa lahko nekaj podobnega trdimo za indeks pooblaščenih investicijskih družb.

Vrednost indeksa SBI20 se je od ponedeljka do petka zvišala s 3.495 na 3.514 indeksnih točk, vrednost indeksa PIX pa se je zvišala s 2.962 na 2.990 indeksnih točk. Trgovanje postaja čedalje bo j aktivno in živo.

V ljubljanskem Žitu je prišlo do razrešitve stare in imenovanje nove uprave. Z delnico Žita se v sredo n trgovalo, saj je takrat potekala seja nadzornega sveta, v kateri je prišlo do razrešitve dosedanje uprave. Promet se je v četrtek močno povečal, nekaj podobnega pa se je zgodilo tudi v petek. Mesto predsednika upjave je prevzel Božidar Linhart, za člana pa sta bila imenovana Marko Rems in Sandi Svoljšak. Do zamenjave je prišlo predvsem zaradi slabih polletnih poslovnih rezultatov. Naloga nove uprave je predvsem izpeljava dinamičnega poslovnega preobrata in izboljšanje inančnega stanja celotne skupine Žita. Investitorji so očitno ugodno ocenili razplet seje, saj se je tečaj v četrtek dvignil, ob prometu 17 milijonov, za 3,6% na 34.206 tolarjev. Tečaj pa je po četrtku še vedno rasel. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi z delnicami Živila Kranj.

V sredo je uprava družbe sporočila, da je kupila za sklad lastnih delnic 1.762 delnic in tako povečala svoj delež v družbi z 0,55% na 9,38% vseh izdanih delnic. Uprava Ljubljanske borze pa je v petek sprejela odločbo o začasni zaustavitvi trgovanja z rednimi delnicami Živil Kranj. Razlog tiči v tem, da je predstavnik 55,7-odstotnega deleža Živil obvestil borzo o sklenjenem dogovoru za prodajo večinskega paketa delnic ter o dejstvu, da bo kupoprodajna pogodba sklenjena v prihodnjih dneh. Zaradi varstva investitorjev je borza prekinila trgovanje z omenjeno delnico. Tečaj delnice je v tem tednu pridobil 8,68 odstotka vrednosti. Nekoliko višji donos so dosegle delnice Geodetskega zavoda Slovenije, pri katerih je tečaj poskočil za 10 odstotkov, medtem ko se tečaj delnic novomeške Krke, s katerimi je bilo ustvarjenih za dobrih 400 milijonov tolarjev poslov, ni bistveno spremenil. Giblje okrog 46.560 tolarjev.

Družba Terme 3000 oziroma Moravske toplice so objavile osemmesečne poslovne rezultate. Družba napoveduje, da bo, glede na rezultate, ustvarjene v prvih osmih mesecih, leto 2003 rekordno leto. Družbi je uspelo povečati prihodke za 10 odstotkov, v mesecu avgustu so zabeležili rekordno visok čisti poslovni izid, in sicer kar 135 milijonov tolarjev. Tečaj se kljub temu ni bistveno spremenil.

Med delnicami PID-ov je bilo največ prometa ustvarjenega z delnicami Triglav steber 1, in sicer kar 240 milijonov tolarjev. Tečaj delnice se je povišal le za 0,65 odstotka. Sledila ji je delnica Nacionalne finančne družbe 1 z dobrimi 136 milijoni, tečaj pa je porasel za 1,61 odstotka. Navečji porast smo zabeležili pri delnici PID Maksima, kjer se je tečaj povzpel za 22,12 odstotkov.

Jaka Bintet

Ilirika, BPH, d.d.

Jaka.binter@inríka.si

Spodnje Podravje • Ustanavljajo zvezo občin

Skupno nad komunalne probleme

Ptujski župan dr. Štefan Čelan je 17. septembra v ptujski Mestni hiši pripravil prvega od mesečnih kolegijev županov občin s ptujskega, lenarškega in ormoškega območja. Župani teh območij naj bi se v bodoče redno sestajali, skupni kolegij naj bi postal redna oblika njihovega dela. Ugotavljajo namreč, da se pri njihovem delu pojavlja vedno več problemov, ki jih v posameznih občinah vse težje rešujejo.

Na prvem skupnem kolegiju so podprli osnutek pravil delovanja interesne zveze občin, v katero se bo vključilo 22 občin, preko nje pa naj bi skupno reševali težave na področju komunalnih odpadkov, sanacijo pitnih vodnih virov s kanalizacijami in čistilnimi napravami, namakalnimi sistemi in podobno. Govorili so tudi o urejanju problematike, povezane s koncesijo Dravskih elektrarn, in urejanju problematike pri dodeljevanju državnih in evropskih regionalnih vzpodbud.

O ustanovitvi Zveze občin Spodnjega Podravja smo se pogovarjali s ptujskim županom dr.^Štefanom Čelanom.

Št. tednik: Zakaj je potrebna Zveza občin Spodnjega Podravja? Kakšni so njeni cilji?

Dr. [. Čelan: "Evropska listina o lokalni samoupravi in naša ustava omogočata ustanovitev zveze občin kot pravne osebe, saj jo zastopajo neposredno izvoljeni funkcionarji, v našem primeru župani. S tem so izpolnjeni pogoji, ki jih mnogokrat zahtevajo domači in mednarodni razpisi za pridobivanje finančnih sredstev. Še pomembneje od pravnega formalizma pa je skupno načrtovanje in izvajanje tistih projektov, ki jih posamezna občina težko sama izvaja. To so predvsem projekti na področju okoljevarstva, komunalne infrastrukture, oskrbe z vodo, višjih oblik izobraževanja, iz

gradnje razvojnih institucij za podporo pospeševanja gospodarskega razvoja in podobno."

Št. tednik: Ali gre v bistvu za zametek bodoče pokrajine? Nečemu podobnemu, sicer v manjšem okviru, smo že bili že priča ...

Dr. [. Čelan: "Pokrajina predstavlja drugo stopnjo lokalne samouprave, ki je višja oblika odgovornosti in pristojnosti, kot je to občina. Zveza občin pa predstavlja enakopravno partnerstvo med sodelujočimi občinami. Ali bo iz te zveze nastala bodoča pokrajina, je danes težko govoriti, vsekakor pa bomo sledili spremembam zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki predvideva preoblikovanje statističnih regij v razvojne regije. Že ustanovljena funkcionalno zaključena regija, ki povezuje večino občin, bodočih podpisnic zveze, izpolnjuje vse pogoje za razvoj-no^regijo."

Št. tednik: Kako ste si zamisli delo bodoče zveze? Kakšne organe bo imela in kdo ji bo zgotavljal strokovno podporo?

Dr. [. Čelan: "V odloku o ustanovitvi Zveze občin so opredeljeni vsi organi, ki so potrebni za njeno delovanje. Organ upravljanja sestavljajo župani in mu bodo predsedovali po rotirajočem načelu. Politične odločitve sprejema svet Zveze občin, ki ga sestavljajo svetniki iz posameznih občinskih sve

tov. Strokovne službe so sestavljene iz strokovjakov posameznih občinskih svetov oziroma skupne občinske uprave."

Št. tednik: Na prvem kolegiju županov s Ptujskega, Lenarškega in iz Ormoža, ki bo postal redna oblika dela, ste govorili tudi o urejanju problematike, ki izhaja iz koncesije Dravskih elektrarn. Kakšno stališče ste zavzeli?

Dr. [. Čelan: "Z odločbo ustavnega sodišča smo občine izgubile velik vir prihodkov, ki jih bo poslej dobivala država ter jih nato le v 60 odstotkih delila posameznim občinam. Take nerazumne rešitve finančno močno izčrpavajo občine, ki izhajamo iz najmanj razvite regije. Potrebno je povedati, da smo s tem denarjem imeli možnost pridobivati tudi dodatna finančna sredstva iz državnih in mednarodnih razpisov, saj smo imeli zagotovljene lastne deleže. Če smo natančni, smo s to rešitvijo, ki jo ponuja ustavno sodišče, dvakrat oškodovani. Za občine je taka rešitev seveda težko sprejemljiva, zato smo v Mestni občini Ptuj pripravili predlog novega zakon o ekoloških sanacijah posledic izgradnje objektov Dravskih elektrarn, S tem zakonom si želimo zagotoviti kakovostne finančne vire, ki jih pri sanaciji degradacije prostora še kako potrebujemo. Koncesijo pa prepuščamo državi."

Št. tednik: Na območju, kjer nastaja Zveza občin, se zatika tudi pri izvajanju regionalnega razvojnega programa.

Dr. [. Čelan: "Zatika se predvsem zato, ker nekateri ne poznajo abecede, drugi pa zavestno kršijo že sprejete sklepe občinskih svetov. Stališče, ki smo ga sprejeli na tem ko-

legiju, je jasno: obstoječi sklepi občinskih svetov so veljavni, iz njih izhaja, da je ZRS Bistra Ptuj nosilna razvojna agencija ter jo je potrebno vpisati v register pri Agenciji za regionalni razvoj za obdobje nosilnosti v naslednjih dveh letih. Sklep s kolegija bomo poslali odgovornim v službi vlade za regionalni razvoj pri Agenciji za regional-

ni razvoj. Zavajajoče so tudi izjave nekaterih, da občine niso upravičene do sredstev, ki so bila odobrena že v lanskem letu. Podpisnice za sredstva so namreč občine in resorno ministrstvo, ne pa regionalna razvojna agencija; ta je svoj postopek opravila pri prijavi in določitvi prioritet."

MG

Ptuj • Svet mestne četrti Jezero

Začetek gradnje kanalizacije

Na 11. seji sveta mestne četrti Jezero v ponedeljek, 8. septembra, so svetniki v glavnem razpravljali o cestni problematiki na območju četrti.

Ta še posebej prizadeva krajane, ki živijo ob cesti od Rance do Trat, ki jo nekateri uporabljajo kot obvozno cesto, zlasti v prometnih konicah na Ormoški in v Brstju, kjer si že nekaj let neuspešno prizadevajo za postavitev ležečih policajev, čeprav je s temi problemi bolj ali manj obremenjena celotna četrt. Odrešitev bo prišla šele s Puhovim mostom, zato so mestni občini Ptuj ponovno predlagali, da pospeši začetek gradnje.

Ker budno spremljajo potek izgradnje novega centra za ravnanje z odpadki v Gajkah, jih je tudi zanimalo, kako se uresničuje pogodba, ki sta jo v zvezi z gradnjo sklenila četrt Jezero in mestna občina Ptuj. 15.septem-bra se je pričela izgradnja kanalizacije v Spuhlji, pridobili pa bodo še zemljišče za športna

igrišča in dvorano. Sočasno z izgradnjo kanalizacije bodo izvedli tudi rekonstrukcijo preostale infrastrukture. Dela na sanaciji protitankovskega jarka potekajo že od lanskega leta in bodo predvidoma končana v letu 2005.

V zvezi s lastništvom parcel, kjer bo zgrajena večnamenska dvorana v Spuhlji, so pridobili mnenje strokovnih služb ptujske občinske uprave, ki nakazuje teoretične možnosti, da postane lastnica omenjenih nepremičnin mestna četrt Jezero v primeru, da takšno odločitev podpre tudi mestni svet. Četrtni svetniki soglasno pritrjujejo takšni možnosti.

Sredstva za pospeševanje kulture in športa v višini nekaj nad 151 tisoč tolarjev bodo razdelili med osem društev, kolikor jih trenutno deluje v četrti. Ključ za

delitev sredstev bo število občanov v posamezni volilni enoti.

Pevski zbor društva upokojencev Budina-Brstje, ki je pred kratkim zmagal na reviji pevskih zborov društev upokojencev Spodnjega Podravja in se uvrstil na republiško revijo, ki bo v Komendi, je zaprosil za dotacijo pri izdaji kasete. Na vlogo je četrtni svet pozitivno odgovoril, o višini sredstev bodo odločili naknadno.

V ponedeljek so svetniki mestne četrti Jezero tudi sklenili, da bodo srečanje starejših od 70 let, povabili jih bodo blizu 280, 26. septembra. Ob tej priložnosti jih bodo v Domu krajanov Budina-Brstje pogostili ter razveselili z glasbo in kulturnim programom.

MG

Sindikalno delavsko gibanje na Ptujskem od začetkov do 2. svetovne vojne

• Piše dr. Ljubica Šuligoj

1. nadaljevanje

Z namenom, da bi razbili delavsko enotnost, so se ptujski podjetniki naslonili na Narodno strokovno zvezo oz. sindikat "plavih" (tako v obratu "Petovia"). Da bi onemogočili namere nacionalističnih sindikatov, se je delavec "Petovie" Jože Klep po nalogu KP vključil v njihovo dejavnost. (Na Klepovem domu na Stukih je bila v letih 1936/37 spravljena partijska ciklostilna tehnika).

Spor med delodajalci in delavsko strokovno organizacijo "Petovie", ki je tedaj pod vplivom levičarskih delavskih zaupnikov odločneje nastopila (večina delavstva vključena v Splošno strokovno zvezo), kaže, da so tamkajšnji delodajalci ukrepali mimo zakona o zaščiti delavcev ter pravilnika o volitvah obratnih zaupnikov. Primer odpovedi dela strojnemu čevljarju in obratnemu zaupniku Mihaelu Her-cogu, aktivnemu levičarju iz Sv.

kar 36 je zgadilo âne 18.11,1935.

Taženka pa tožnika dne 18.II.193S nI pozvala na delo kot veeliostaleíldElayceÍplsiiienlm potom.

Ker toženka toinika nI posvala na delo, je za tcžnika interveniral zaoprđSkl odbor in sicer delavska zaupnika Toaanič Jože in Pencingep Franc. Zglasiia sta se pri obratoïodji Orbanu, ki pa je odklonil toahikov gpreisE v sluàbo, £eš, da jeApisoiral to.mk v delavske liste, da je^^hinil'delairoe in da se je preveč striktno držal določil jugoslovanske socijalne zakonodaje.

_tsJ._

Strojnemu čevljarju iz Sv.Barbare v Halozah in obratnemu zaupniku Mihaelu Hercogu, aktivnemu odborniku »Vzajemnosti«, za oblasti »politi~no nevaren«, je vodstvo »Petovie« odpovedalo delo, ker se je preve~ zavzemal za uveljavitev delavske zakonodaje. (ZAP, Okrajno sodis~e Ptuj sk. 355.)

Barbare v Halozah, češ da se je preveč dosledno držal določil jugoslovanske zakonodaje in "bu-nil' delavce, razkriva odnos delodajalcev do organiziranosti delavstva. Za Hercoga je Sresko načelstvo Ptuj zapisalo, da se kot aktivni odbornik "Vzajemnosti" druži 'skorajda izključno z levičarji in drugimi komunisti'.

Kršenje kolektivne pogodbe in samovoljo delodajalcev poznamo tudi drugje. Kolektivna pogodba mestnega delavstva z Mestno občino Ptuj v letih 1938/40 se ni vedno spoštovala. Delavstvo mestne ekonomije je npr. ob splošni draginji zaman iskalo povišanje svojih plač za 50%, čeprav so bili občinski uslužbenci deležni tolikšnega odstotka draginjskih doklad. Mestna občina je namenila delavstvu le za 10% višjo mezdo.

Delavske pravice se niso spoštovale niti v Reinhardovi perut-ninarski tvrdki. Leta 1935 so tam s težavo izpeljali volitve delavskih zaupnikov in dosegli sklenitev kolektivne pogodbe. Zaradi zlorabe njenih določil je Splošna strokovna zveza pod vodstvom Matevža Schmidta sicer dosegla izplačilo nadur za perutninar-ske delavce, toda delodajalec je organizirane delavce odpustil. Ugotovimo lahko, daje podje

tje dobro izkoristilo med delavci prisoten oportunizem, saj so v gibanju nastopili le "najpogumnej-ši". "Ljudskapravica" je leta 1935 zapisala, da bo 'šele enoten delavski nastop prisilil podjetje, da bo ravnalo z delavstvom kot z ljudmi'.

Izrabljanje delovne sile se^ je pri Reinhardu nadaljevalo. Sele 1938. leta so se tamkajšnji delavci organizirali v Splošno delavsko strokovno zvezo ter izvolili svoje zaupnike. Komaj pa so se ti zavzeli za rešitev mezdnih vprašanj, že so bili odpuščeni. Sklep o odpovedi dela je bil naknadno, po doseženem sporazumu med delavsko organizacijo in delodajalcem, preklican. Ta prikaz kaže na temeljne značilnosti sindikalnega gibanja na ptujskem območju, ki ni moglo biti učinkovito. Primeri posameznih delavskih nemirov nam zgornje ugotovitve le potrjujejo.

Družbenogospodarske razmere v okraju, ki so se odražale v miselnosti delovne sile, so imele za posledico, da organiziranih mezdnih gibanj, z izjemo gibanja ptujskih usnjarjev leta 1911 proti delodajalcu Josefu Pirichu, do konca prve svetovne vojne ne poznamo. Sočasno je vladajoče nemštvo branilo svoje pozicije in

do delavstva nastopalo nestrpno. Tako je leta 1907 prišlo do izgreda nemških nacionalistov ob zborovanju socialdemokratov na Ptuju, naslednjega leta pa je Mestna občina Ptuj socialdemokratsko zborovanje tudi prepovedala. Ohranjeno poročilo Mestnega urada o praznovanju 1.maja leta 1918 navaja, da seje 45 delavcev v soglasju z vodstvom Železniških delavnic udeležilo celodnevne proslave.

Samo postavljanje zahtev in kompromisarstvo kaže na soci-

aldemokratske prvine domala pri vseh socialnih gibanjih med svetovnima vojnama; revolucionarnih programskih ciljev je bilo malo. Spomenica Socialdemokratske organizacije v Ptuju, ki jo je 1919. leta predložil Mestni upravi Ivan Segula, je bila le opozorilo na manipuliranje z delovno silo mimo zakonskih določil. Segulov dom na Rogo-zniški cesti je postal zbirališče delavcev-socialdemokratov.

Nadaljevanje prihodnjič

-M

^ fiy ti

f

fí'

Foto: ZAP

Ptujski Mestni urad je poročal, da se je 45 železniških delavcev s privolitvijo podjetja udeležilo celodnevne prvomajske proslave leta 1918. (ZAP, MOP, šk. 238)

Ptuj • Upokojenci delijo usodo zaposlenih

Dobro zaposlenim -dobro upokojencem

V prostorih Društva upokojencev Budina-Brstje so se v petek, 19. septembra, sestali na rednem občnem zboru predstavniki Pokrajinske zveze društev upokojencev za Spodnje Podravje in opozorili na številne težave upokojenih, ki jih delijo skupaj z zaposlenimi.

Predsednik Pokrajinske zveze Mirko Bernhard je pojasnil, da je v prvem polletju lanskega leta Zveza društev upokojencev Ptuj delovala kot območna zveza, v drugem polletju pa so skupaj z ormoško območno zvezo DU ustanovili Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Spodnje Podravje, v katero je vključenih 12.291 članov iz 39 društev upokojencev tega območja.

Seveda še zdaleč niso zadovoljni s svojim socialno-ekonomskim položajem, saj delijo usodo z zaposlenimi in se skupaj prebijajo skozi nezavidljiv ekonomski položaj celotne družbe. Dejstvo je, če je dobro zaposlenim, je dobro upokojencem. To njihovo načelo so uspeli ubraniti v zakonskem določilu o usklajevanju pokojnin z rastjo plač. Pogajanja so bila naporna, saj so bili prvotno ponujeni kriteriji, ki so bili za upokojence nesprejemljivi.

Prav upokojenci so lani obvestili državne organe o nezakonitih izplačilih plač prek študentskih in drugih servisov, bonov in raznih nadomestil. Prepričani so, da bodo inšpekcijske službe ustrezno ukrepale in kršitelje kaznovale. Mirko Bernhard je ponovno poudaril, da upokojenci ne pristajajo na nobeno reformo pokojninsko-invalidskega zavarovanja, saj sedanji zakon daje pričakovane rezultate, čeprav jih je več kot pred 4 leti. Ne pristajajo tudi na usklajevanje pokojnin z evropsko inflacijo in ob tem opozarjajo, da bodo načelo branili, če bo treba tudi z državljansko nepokorščino upokojencev.

Upokojenci priznavajo socialne razlike na osnovi dela, ne pa na osnovi kraje družbenega premoženja, nikakor pa se ne morejo strinjati z razmerjem plač

Foto: M. Ozmec

Mirko Bernhard, predsednik Pokrajinske Zveze društev upokojencev za Spodnje Podravje.

1 proti 30. Ogorčeni so, da se pravosodni organi pri tem ne zganejo, saj do sedaj še nikogar niso kaznovali, še manj, da bi mu odvzeli nezakonito pridobljeno premoženje.

Vlada in predstavniki sindikata javnih delavcev so se dogovorili, da bo namesto povišanja plač za 2,4% ta znesek usmerjen v sklad dodatnega pokojninskega zavarovanja in upokojenci zahtevajo, da se tako formalno plačevanje upošteva pri masi plač, da se plačajo vsi prispevki ter da se ta izplačila upoštevajo v masi slovenskih plač.

Ko je govoril o delu Pokrajinske zveze ZDUS, je Mirko Ber-nhard povedal, da razpolagajo s 85 stanovanji za upokojence, ki so v lasti nepremičninskega sklada, ter da imajo trenutno zanje 52 nerešenih prošenj. Aktivno deluje 10 društvenih komisij za socialno-zdravstvene zadeve, v katerih deluje 340 upokojencev-prostovoljcev, ki so med letom opravili 1370 obiskov starejših in bolnih na njihovem domu ter 169 obiskov v domovih za starejše.

Da bi izvedeli, kako živijo starejši, kaj potrebujejo in želijo, so na območju Ptuja in Koga izvedli anketo o njihovem življenju, rezultate pa predstavili javnosti na okrogli mizi v Domu upokojencev Poleg tega pa so pripravili še nekaj drugih okroglih miz in posvetov, v glavnem namenjenih življenju starejših ljudi. Posebej priljubljena in najbolj množična pa je v Pokrajinski zvezi upokojencev pevska kultura, saj skoraj ni društva, ki ne bi imelo svojega pevskega zbora ali pevske skupine; kar 271 jih prepeva v njih. Prav ta priljubljenost jih je vzpodbudila, da so letos organizirali 1. revijo pevskih zborov iz območja Pokrajinske zveze Spodnjega Podravja. Lepo je uspela, po mnenju ocenjevalne komisije pa je najlepše zapel pevski zbor Društva upokojencev Budina-Brstje, ki je zapel tudi udeležencem občnega zbora in bo zapel tudi na državni reviji zborov društev upokojencev Slovenije v Komendi.

M. Ozmec

Ptuj • Z glavo na zabavo

Zabava brez alkohola

Fundacija Z glavo na zabavo je bila ustanovljena z namenom zagotavljanja pogojev za redno izvajanje različnih projektov preventive v okoljih, kjer se srečujejo in zabavajo mladi.

Akcija Z glavo na zabavo poteka po raznih krajih Slovenije, kjer je za to interes lokalne skupnosti in domačega organizatorja. Ker je na Ptuju po opažanjih zdravstvenih in socialnih služb ter policije zabava mladih povezana z alkoholom, so se na Centru interesnih dejavnosti (CID) in v Mestni občini Ptuj odzvali na projekt. Kot je povedala Ne-venka Gerl iz CID-a, si bodo kot organizatorji prizadevali za čimboljšo izvedbo projekta. Organizatorji tako v petek, 26. septembra, na Ptuju obljubljajo zanimivo zabavo s skupino Nu-lanula, v kateri z atraktivnimi

točkami sodelujejo različni glasbeniki, plesalci, raperji in ani-matorji. Obiskovalci zabave, ki bo potekala v prostorih ptujskega CID-a in bo zabava brez alkohola, se bodo lahko pomerili v zanimivih tekmovalnih igrah. Najboljši tekmovalci bodo tudi nagrajeni, pri čemer pa bo moralo biti v krvi vsakega, ki bo želel prejeti nagrado, nula nula alkohola.

"Na Centru interesnih dejavnosti smo se oglaševanja akcije lotili predvsem preko osnovnih in srednjih šol. Sicer pa je naš cilj pritegniti višje razrede osnovnih šol, saj so to mladostniki, ki

lahko ob koncu tedna ža za kakšno uro gredo ven. Da pa ti otroci ne bi začeli posegati po zabavi z alkoholom, jim tokrat ponujamo alternativo - zabavo brez alkohola. Pestra zabava z zanimivimi igrami bo trajala, dokler ne bomo razdelili vseh nagrad, kjuč do nagrade pa bo napihati nula nula," je o projektu povedala Gerlova in dejala, da so se v CID-u doslej osredotočali na promocijo druženja in ustvarjalnega preživljanja prostega časa, medtem ko se bodo odslej posvečali tudi področju zdrave zabave - zabave brez alkohola.

Mojca Zemljarič

Info točka KPS je opremljena s {estimi računalniki, mize pa so zasnovane na tak način, da se v prostoru lahko formira tudi prostor za učenje.

Ptuj • Novo v Klubu ptujskih študentov

Info točka že zaživela

Klub ptujskih študentov (KPŠ) je v prvi polovici septembra organiziral mednarodni glasbeni festival Mladost v prastarem mestu. Sočasno s pričetkom festivala so študenti ponovno odprli Kolnkišto, ena izmed letošnjih pomembnih investicij pa je ureditev ptujske info točke.

O novih pridobitvah v klubu smo se pogovarjali s Petrom La-dičem, predsednikom KPŠ. Sicer pa Peter poleg tega, da uspešno vodi ptujski študentski klub, v Mariboru študira ekonomijo, prostega časa pa mu poleg vseh obveznosti ostaja manj, kot bi želel. Čeprav bodo kmalu ponovno volitve v vodstvo KPŠ, Peter zaenkrat še ne zna odgovoriti, ali se bo odločil za ponovno kandidaturo.

Št. tednik: V ulici Viktorina Ptujskega je klub pred nedavnim odprl info točko. Zakaj ste se odločili za ta korak?

Ladič: "Za ureditev info točke smo se odločili, ker veliko naših članov še nima dostopa do interneta ali pa študirajo v Ljubljani, in ko se čez vikend vrnejo domov, nimajo nikjer možnosti zastonj dostopa do interneta. Pri nas imajo obiskovalci tudi možnost tiskanja, edini strošek je papir. Žal se zadnje čase še vedno dogaja, da si študentje nimajo kje tiskati diplom. Sedaj imajo to možnost tukaj pri nas. Naša info točka pa lahko poleg delovnega prostora postane tudi družaben prostor. Tudi pult smo izdelali v takšni velikosti, da bomo enkrat v prihodnosti - ko bodo rešene vse tehnične zadeve - pri nas prodajali študentske bone.

V klubu si seveda želimo, da prostor zaživi kot delovni prostor. Za družabno preživljanje prostega časa je namenjena Kol-nkišta, info točka je v prvi vrsti namenjena delu, seveda pa se da tukaj prebrati tudi dnevne časopise, v miru spiti kakšno kavico in poklepetati z znanci. Sam prostor je zasnovan v takšni obliki, da se lahko študentje tukaj dogovorijo za inštrukcije ali skupinsko učenje. Upam, da bodo znali študentje ta prostor izkoristiti."

Št. tednik: Kdo pa so lahko uporabniki vase info točke?

Ladič: "Info točko lahko koristijo vsi, s tem, da imajo člani kluba možnost, da imajo svoje geslo in da si shranjujejo stvari na disk.

Foto: MZ

Peter Ladič, predsednik KPŠ.

Z geslom so potem njihovi dokumenti zaščiteni. Drugače pa lahko v info točko zahajajo prav vsi, od nečlanov do turistov in seveda vseh Ptujčanov. Po drugi strani pa je treba povedati, da je prostor v prvi vrsti namenjen učenju, kar pomeni, da bodo imeli tisti, ki na primer pišejo seminarske ali diplomske naloge, in tisti, ki iščejo študijsko gradivo, prednost pred tistimi, ki bi želeli ircati, gledati filme ali kaj podobnega."

Št. tednik: Kako pa je z nadzorom?

Ladič: "Info točka je odprta med deveto zjutraj in deveto zvečer. Ves ta čas je nekdo tukaj, ki ga klub tudi plača, saj ne moremo pričakovati, da bi nam kdo šest, sedem ur na dan delal prostovoljno. Odprto pa imamo tudi v soboto in nedeljo ter med prazniki, razen za božič, novo leto in veliko noč. Med ostalimi prazniki pa bo info točka odprta, saj vemo, da študentje pridejo iz Ljubljane na Ptuj, in če nimajo doma internetnega priključka, je za njih več kot dobrodošlo, da lahko pridejo sem in si urejajo stvari."

Št. tednik: Je info točka obiskana po pričakovanjih?

Ladič: "Moram reči, da smo minuli konec tedna zabeležili kar velik obisk, pa tudi sicer smo z obiskom zadovoljni, čeprav še s pravo propagando sploh nismo pričeli. V kratkem bo izšel razpis za celotno grafično podobo prostora (logotip, tabla ...), in kljub temu da smo o projektu obvestili le svoje člane, opažamo že kar velik obisk."

Št. tednik: Koliko je znesla celotna investicija ureditve info točke in kaj vse je bilo potrebno postoriti?

Ladič: "Računi še sicer prihaja-

Ptuj • Ob svetovnem dnevu turizma

Odprtje kovnice starega denarja

Letošnji svetovni dan turizma, 27. september, poteka na temo Turizem - gonilna sila zmanjševanja revščine, novih delovnih mest in socialne harmonije.

V Sloveniji bo v okviru letošnjega praznovanja 27. septembra potekala vrsta aktivnosti. Ena od najpomembnejših je bilo posvetovanje predsednikov turističnih društev na Brdu pri Kranju, kjer so 23. septembra

razpravljali o nadaljnjem razvoju turistične društvene organizacije, v okviru tega pa o gospodarskih in storitvenih dejavnostih v turističnem društvu ter sodelovanju mladih v turizmu. Posebno pozornost so posvetili predstavitvi novega zakona o društvih, ki prinaša vrsto novosti. Udeleženci posveta, iz Ptuja sta se ga udeležila direktor LTO Ptuj Tadej Bojnec in predsednik Turističnega društva Ptuj Albin Pišek, so se seznanili tudi z usmeritvami EU na področju turizma.

Ob svetovnem dnevu turizma je od ptujskih prireditev, ki jih bodo v

jo, ampak v grobem lahko rečem, da je celotna investicija znesla blizu štirih milijonov tolarjev. V to ceno je všteta celotna obnova prostora in nakup računalnikov. Največji strošek je bila instalacija električne napeljave in zaščita pred strelo, saj je vrednost računalnikov prevelika, da ne bi bili zaščiteni. Okvirno so računalniki stali okrog dva milijona tolarjev, prav toliko pa smo vložili tudi v obnovo in ureditev prostora. Vedeti moramo, da smo morali kupiti tudi vso novo programsko opremo, kar pa prav tako ni bil majhen zalogaj. Sicer pa smo se z lastniki prostora dogovorili, da bomo zaradi vložka v ureditev prostora tri leta oproščeni plačevanja najemnine."

Št. tednik: Sočasno z odprtjem info točke je svoja vrata odprla tudi Kolnkišta.

Ladič: "Tudi v Kolnkišti smo pred ponovnim odprtjem postorili nekatera nujna vzdrževalna dela, obnovili smo električno napeljavo, v kratkem moramo obnoviti še ozvočenje in urediti zračenje. Pobarvali smo tudi stene, dodali nove vzorce, drugačne stile. Mislim, da bomo v prihodnjem letu zamenjali tudi inventar in samo funkcionalnost šanka. Zaenkrat smo postorili samo nujna vzdrževalna dela."

Št. tednik: Kakšen obisk pa ste zabeležili na mednarodnem glasbenem festivalu Mladost v prastarem mestu, ki se je med drugim odvijal tudi v Kolnkišti?

Ladič: "Imam občutek, da so Ptujčani že nestrpno pričakovali ponovno odprtje Kolnkiše, saj smo velik obisk zabeležili že v četrtek."

Mojca Zemljarič

ta namen organizirali zelo malo, vredna pozornosti kovnica starega denarja, ki jo bo na Prešernovi 15, kjer je že odprta prodajalna spominkov, predstavilo Turistično društvo Ptuj. Prireditev se bo pričela ob 10. uri, v kovnici bodo kovali denar iz rimskega obdobja Ptuja z Vespazianovo in Trajanovo podobo. Znani vinogradnik Konrad Janžekovič, njegova vina so znana pod blagovno znamko Tur-čan, pa bo ob tej priložnosti že nazdravil z mladim vinom letošnje trgatve.

Do sobote pa je še čas, da se za dan odprtih vrat določijo tudi v termalnem parku Term Ptuj.

MG

Gornja Radgona • Prvi mednarodni sejem Sodobna vojska

Na sejmu okrog 30.000 obiskovalcev

Na razstavišču Pomurskega sejma, d.d., v Gornji Radgoni je od četrtka, 18., do nedelje, 21. septembra, potekal prvi mednarodni sejem Sodobna vojska, ki sta ga skupaj pripravila Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije ter Pomurski sejem, d.d. Na 14.500 kvadratnih metrih se je poleg slovenske vojske, ki je k predstavitvi povabila tudi italijansko, avstrijsko in madžarsko vojsko, predstavilo 54 razstavljavcev iz Avstrije, Danske, Francije, Hrvaške, Italije, Izraela, Madžarske, Nemčije, Slovaške, Slovenija in Združenih držav Amerike.

Najbolje zastopani so bili programi telekomunikacij, elektronike, orožja in municije, avtomobilov, konfekcije in obutve, sanitetne in druge opreme.

Sejem je odprl slovenski minister za obrambo Anton Grizold, otvoritve pa so se med drugim udeležili tudi načelnik Generalštaba Slovenske vojske general-major Ladislav Lipič, predsednik državnega sveta Janez Sušnik, predsednik parlamentarnega odbora za obrambo Rudolf Petan, vojaški atašeji Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Madžarske, Italije, Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Turčije ter delegacije oboroženih sil Italije, Avstrije in Madžarske. Otvoritveno slovesnost so popestrili pripadniki 12. gardnega bataljona s svojim show programom, Orkester Slovenske vojske pod vodstvom dirigenta Janija Salamona ter preleti helikopterjev in letal Slovenske vojske.

Na začetku otvoritvenega govora je minister Anton Grizold poudaril, da je Slovenska vojska v zadnjih letih doživela velike spremembe. Pred kratkim je bilo z odločitvijo, da oktobrske redne napotitve na služenje vojaškega roka ne bo, v miru v Republiki Sloveniji dokončno konec napotitev na obvezno služenje vojaškega roka in opravljanja nadomestne civilne službe. "S tem smo še za korak bližje poklicni vojski," je poudaril slovenski obrambni minister ter še dejal: "Sejem Sodobna vojska je

ena od oblik, s katero želimo vojstvo, vojaško organizacijo in vojaški poklic še bolj približati ljudem. Pomen sejma je predstavitev Slovenske vojske in vojske sosednjih držav ter priložnost za poglabljanje in intenziviranje sodelovanja med ministrstvom za obrambo in slovensko obrambno industrijo. Na obrambnem ministrstvu si prizadevamo, da bi čim več sodelovali s slovenskimi gospodarstveniki ter tako prispevali k stabilnosti proizvodnih procesov gospodarskih družb in tudi k ohranjanju delovnih mest".

V zadnjih letih je bila na obrambnem področju največjim spremembam izpostavljena prav Slovenska vojska, je dejal Gri-zold in dodal, da je zadnja med njimi, za državljane nedvomno zelo pomembna in mogoče najbolj opazna, predčasno prenehanje izvajanja služenja vojaškega roka že pred 30. junijem 2004 kot z zakonom predvidenim skrajnim datumom. Po njegovih besedah je Slovenija s tem še korak bližje poklicni vojski, vendar pa bo za popoln prehod treba še kar nekaj časa in truda.

Sejem Sodobna vojska, ki si ga je ogledalo okrog 30.000 obiskovalcev, je bil v štirih dneh pomembno prizorišče srečanj med domačimi in tujimi predstavniki vojske in vojaške industrije, strokovnjaki ter javnostjo. Gostil je tematske strokovne posvete, mladim je predstavil vojaške poklice in zagotovo zanje tudi

mnoge pridobil. Sodeč po obisku in prvih anketnih analizah odziva razstavljavcev in obiskovalcev je sejem presegel vsa, tudi najbolj optimistična pričakovanja.

Nacionalni direktor za oborožitev mag. Zvonko Kremljak je ob koncu sejma poudaril, da so na sejmu ljudje lahko videli predstavitev vseh enot Slovenske vojske, njihovo opremo, usposobljenost in izurjenost. Izrazil je veselje, da so se vabilu s predstavitvijo posameznih enot odzvale tudi avstrijska, italijanska in madžarska vojska ter s predstavitvijo namenske industrije sosednja Hrvaška.

Sejem je bil tudi poslovna priložnost za proizvajalce vojaške opreme in orožja. Poleg razstave proizvajalcev je bilo namreč veliko pogovorov o opremljanju vojske in dogovorov o sodelovanju pri razvoju opreme in orožja, pa tudi o skupnem nastopanju na svetovnem trgu. Doseženi cilj sejma Sodobna vojska so bila tudi številna strokovna in družabna srečanja. Mag. Krem-ljak je izrazil mnenje, da so bili s sejmom zadovoljni vsi, tako obiskovalci kot pripadniki Slovenske vojske in vojsk sosednjih držav.

Strokovno omizje o mirovnih operacijah

Predstavniki katedre za obram-boslovje in obramboslovnega raziskovalnega centra ljubljanske

Ko bom velik, bom vojak ...

Foto: M. Ozmec (arhiv Štajerskega tednika)

Fakultete za družbene vede, Slovenske vojske in ministrstva za obrambo so skupaj s kolegi iz Madžarske in Avstrije na prvem mednarodnem sejmu znanja, tehnike in sredstev za obrambo Sodobna vojska v Gornji Radgoni pripravili strokovno omizje o mirovnih operacijah. Udeleženci omizja so sledili tezi, da imajo države zelo različne razloge za sodelovanje v mirovnih operacijah. Razlogi so najpogosteje zunanjepolitične narave, kot so prestiž, zahteve alians, pričakovanja partnerskih držav in mednarodna prepoznavnost, enako pomembni pa so po mnenju domačih in tujih strokovnjakov s področja vojaške sociologije, obrambnih ministrstev, vojaških organizacij in policije tudi varnostni razlogi, zaradi katerih dr-

Ptuj • O gradnji prostorov za nujno medicinsko pomoč

Sest občin se čaka z odgovorom

Prvi pogovori z občinami na Ptujskem o sofinanciranju prostorov za nujno medicinsko pomoč in nujne reševalne prevoze so se pričeli že pred dvema letoma. Po dveh letih je bilanca še vedno nezaključena, konkretnih odgovorov še niso posredovali iz šestih občin. Projekt sicer podpirajo in tudi obljubljajo, da jih v Zdravstvenem domu Ptuj lahko pričakujejo do konca oktobra.

Glede na to, da se bo investicija sofinancirala po glavi prebivalca, je največji delež odpadel na mestno občino Ptuj. Ta bo v letu 2003 prispevala 3 milijone tolarjev, v letu 2004 pa 20 milijonov 88 tisoč tolarjev. Na mestno občino Ptuj bodo odpadle tudi vse morebitne podražitve investicije, pri kateri za zdaj znaša delež Zdravstvenega doma Ptuj 23,457 milijona tolarjev. Skupni delež osmih občin (Dornave, Hajdine, Juršincev, Kidričevega, Svetega Andraža, Trnovske vasi, Zavrča in Žetal), ki so se poleg Ptuja že odločile za sofinanciranje izgradnje, znaša nekaj manj kot 20 milijonov tolarjev. Po projektantski oceni je vrednost investicije 80 milijonov 346 tisoč tolarjev. Mestna občina Ptuj sodi po sklepu vlade Republike Slovenije med občine, ki se ji bo izgradnja prostorov za potrebe nujne medicinske pomoči in nujne reševalne prevoze sofinancirala iz sredstev

proračuna Republike Slovenije. Za to investicijo ji je odobrila 14 milijonov tolarjev, 500 tisoč bo prejela letos, 13,5 milijona tolarjev v proračunskem letu 2004. Po zaprtju vrednosti investicije po projektantski oceni, pregledu investicijskega programa, potrebne občinske dokumentacije in sklepa ministrstva za zdravje, je ministrstvo za finance ugotovilo, da so podani vsi pogoji za izdajo soglasja za začetek izgradnje.

Direktorica JZ Zdravstveni dom Ptuj Metka Petek Uhan, dr. med. spec., je prejšnji teden za Štajerski tednik povedala, da v tem trenutku že tečejo postopki za pridobitev potrebne dokumentacije za gradbeno dovoljenje in projektov za izvedbo del. Gradnjo naj bi pričeli še letos oziroma najkasneje v začetku leta 2004, končali pa v juniju 2004. Nove prostore za nujno medicinsko pomoč in nujne reševalne prevoze bodo zgradili v nadaljevanju trakta

B zdravstvenega doma Ptuj na Potrčevi 19/a, v neposredi bližini parkirnih prostorov. V garažnem delu bo imel objekt 217 m2, enako površino bodo zavzeli tudi prostori za nujno medicinsko pomoč.

Direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan je ob predstavitvi nove investicije povedala, da se po najboljših močeh trudijo, da bi z občinami, ki so potencialne ustanoviteljice Zdravstvenega doma Ptuj in odgovorne za razvoj primarnega zdravstva na lokalni ravni, čim bolje sodelovali. Aktivno so se poleg ministrstva za zdravje vključili tudi v izgradnjo oziroma ureditev in opremo prostorov splošnih ambulant v Vidmu, ki jih bodo odprli 15. oktobra letos v okviru nove poslovno-stanova-njske stavbe, v kateri občina Videm načrtuje tudi odprtje zobozdravstvene ambulante. Na ministrstvo za zdravje je sicer šla vloga za program in uvrstitev nove ambulante v zdravstveno

mrežo, vendar ga ministrstvo ni odobrilo. Ker pa je v Zdravstvenem domu Ptuj imelo izbranega zdravnika 1900 prebivalcev občine Videm, so se odločili, da bodo ta del programa prenesli v novozgrajeno in opremljeno ambulanto v Vidmu. Zdravnik jih bo po 15. oktobru obiskoval trikrat tedensko po štiri ure, ob torkih, sredah in petkih, od 7. do 11. ure. Za zdaj bo splošni zdravnik v Vidmu delal le 12 ur tedensko, po treh mesecih pa bodo odločali o tem, ali mu bodo glede na obisk delovni čas podaljšali ali ne. Zobozdravstvenega programa pa za zdaj ne bodo prenašali, podobno kot pri splošnem zdravniku videmske ambulante ni v programu oziroma v zdravstveni mreži. Na ministrstvo za zdravje bodo poslali novi vlogi oziroma prošnji za pridobitev obeh programov, je še povedala direktorica Metka Petek Uhan.

MG

žave sodelujejo zlasti v bližnjih kriznih regijah, od koder preti neposredna vojna nevarnost ali nevarnosti po končanih spopadih, kot so nestabilnost, organizirani kriminal in terorizem.

Mirovne operacije, ki jih nekateri označujejo kot "veliko odkritje sodobnih vojsk", postajajo tudi v Sloveniji vse bolj pomembna vojaškostrokovna tema. Gre sicer za star pojav v mednarodni skupnosti, saj so mirovne operacije poznali že pred drugo svetovno vojno, le da so jih drugače imenovali in da se sodobna povojna zgodovina mirovnih operacij pod poveljstvom OZN začenja med letoma 1947 in 1948. Za Slovensko vojsko so mirovne operacije nova naloga, stara vsega skupaj šest let. Nekam vmes, med "avstrijske veterane in slovenske novince", pa je mogoče umestiti madžarsko vojsko. Ta je enako kot nekdanja jugoslovanska vojska sodelovala v mirovnih operacijah že v času socializma. Izjemno dejavno pa so madžarski mirovniki v prostor mirovnih operacij vstopili po izbruhu nasilja v nekdanji Jugoslaviji. Vojske Slovenije, Avstrije in Madžarske se sicer v mirovnih operacijah srečujejo kot sodelavke v multinacionalnih enotah. Tako je osem kontingentov slovenskih vojakov v sestavi avstrijskega bataljona sodelovalo v mirovni operaciji Unficyp na Cipru. Trenutno pa slovenski vojaki sodelujejo z madžarskimi kolegi v enotah MSU v Bosni in Hercegovini, so še opozorili razpravljavci.

Okrogla miza o profesionalizaciji Slovenske vojske

V ospredju prvega sejma Sodobna vojska v Gornji Radgoni je bila tema o profesionalizaciji Slovenske vojske. Na okrogli mizi o tej temi so sodelovali načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Ladislav Lipič, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo dr. Milan Jazbec, državni podsekretar na ministrstvu za obrambo dr. Igor Kotnik Dvoj-moč, prof. dr. Anton Hauc z Inštituta za projektni management na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, gospod Albin Kerec iz Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, polkovnik Jože Majcenovič, polkovnik

David Humar in poveljnik 1. brigade Slovenske vojske polkovnik Branimir Furlan.

Načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Ladislav Lipič je v uvodu okrogle mize povedal: "Pri profesionalizaciji Slovenske vojske gre za razvoj in evolucijo. Slovenska vojska izpolnjuje nalogo prehoda iz naborniške v poklicno vojsko, ki jo je dobila od države. Razlogi za to, da smo ministru za obrambo predlagali, da se oktobrska generacija vojakov ne vpokliče na služenje vojaškega roka, so, da Slovenska vojska šteje že 1600 poklicnih vojakov, vzpostavitev učinkovitega sistema popolnje-vanja, vodenja kadrovskih postopkov, trend vzpostavljanja ustreznega razmerja med številom vojakov, podčastnikov in častnikov v Slovenski vojski, začetek vzpostavljanja celostne skrbi za družine pripadnikov Slovenske vojske, ustanovitev Centra za usposabljanje poklicnih vojakov v Vipavi, zagotovljeni so pogoji za prostovoljno služenje vojaškega roka in služenje v pogodbeni rezervi. Slovenska vojska kljub spremembam uspešno izvaja vse svoje temeljne naloge ter zagotavlja ustrezno stopnjo pripravljenosti za delovanje."

Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Milana Jazbeca potekajo spremembe tudi v drugih evropskih vojskah, armade se zmanjšujejo in preoblikujejo, po eni strani zmanjšujejo stroške, po drugi pa uporabljajo vedno bolj razvito tehnologijo, se odmikajo od te-ritorialnosti in povečujejo mobilnost. Preoblikovanje je tudi eden od odgovorov na odzive civilne družbe, saj je pri mladih v Evropi zanimanje za vojsko v upadanju, vse več je civilnega služenja. Pri nas ima po besedah Jazbeca preoblikovanje podporo tako v parlamentu kot v javnosti, izvaja pa se zelo strokovno.

Zanimanje za vojsko je veliko, razpravljalci so poudarjali, da je k temu zelo veliko prispeval tudi sejem, sicer pa je v Slovenski vojski ta hip zaposlenih 6065 vojakov, do konca leta pa jih bodo zaposlili še 285. Poklicni pripadnik s četrto stopnjo splošne izobrazbe zasluži mesečno 115.000 tolarjev, s peto stopnjo pa slabih 126.000 tolarjev neto plače.

Pripravil: Miha Šoštarič

Majsperk • Sklenili 15-dnevno praznovanje

Dan, zapisan zgodovini - temeljni kamen za šolo

Potem ko je v petek popoldne državna sekretarka v ministrstvu za šolstvo Judita Kežman Počkaj skupaj z majšperško županjo mag. Darinko Fakin in ravnateljem Rajkom Jurgecem položila temeljni kamen za gradnjo nove šole v Majšperku, so s sobotno osrednjo popoldansko slovesnostjo sklenili 15-dnevno praznovanje 7. občinskega praznika.

"19. september 2003 bo v zgodovini občine Majsperk zapisan kot pomemben, saj bomo po nekajletnih prizadevanjih položili temeljni kamen za prepotrebno novo solo," je nekaj sto zbranim šolarjem, domačinom in gostom v pozdravnem nagovoru z nasmehom na ustih sporočila županja mag. Darinka Fakin. "Denar, vložen v znanje, ni nikdar izgubljen. Na mestu, kjer bomo položili temeljni kamen, bodo v kratkem zabrneli delovni stroji in začeli gradnjo nove hiše učenosti s 15 učilnicami, jedilnico, multimedijsko učilnico in večnamensko dvorano. Investicija bo po predračunih veljala milijardo l36 milijonov tolarjev"

Še posebej je bil ta dan vesel ravnatelj majšperške šole Rajko Jurgec, ki je poudaril: "Želim, da bi čas vsem, ki se ukvarjamo

z gradnjo nove šole, prinesel zadovoljstvo in napredek mnogih generacij." Veselje nad dogodkom je v javni čestitki izrazil tudi državni poslanec in župan sosednje občine Podlehnik Anton Butolen. Majšperčanom je ob pomembnem dosežku čestitala še državna sekretarka Judita Kežman Počkaj in pri tem poudarila, da je bila pot do položitve temeljnega kamna dolga in naporna. "In na koncu se bo vendarle zgodila šola, nova in kvalitetna šola, v kateri bomo uresničevali program 9-letnega osnovnošolskega izobraževanja. To pomeni tudi velik izziv za vse strokovne sodelavce, zato si želim, da bi skupaj z novo šolo zaživeli tudi pristni odnosi med ljudmi, ki naredijo šolo res šolo."

Potem ko so državna sekretar

Foto: M. Ozmec

Dobitnika letošnjih občinskih priznanj (z leve) Jože Žolger in Franci Gajser ter dobitnik plakete občine Janez Lampret ob županji mag. Darinki Fakin in podžupanom Cvetkom Pepelnikom.

Juršinci • Preverjanje ekip

Najboljši Ptujčani

V soboto, 20. septembra, so na športnem igrišču pred novo večnamensko dvorano v Juršincih kljub slabi udeležbi izvedli osmo regijsko preverjanje ekip prve pomoči Civilne zaščite. Najboljši so bili spet Ptujčani.

■ V

Foto: M. Ozmec

Član zmagovalne ekipa mestne občine Ptuj II med nudenjem prve pomoči enemu od petih poškodovancev-igralcev.

V organizaciji ptujskega in ormoškega območnega združenja Rdečega križa ter ptujske izpostave uprave za zaščito in reševanje je letošnje preverjanje ekip potekalo v obliki pomoči poškodovanim v nesrečah, ki po ocenah ogroženosti lahko prizadenejo Podravje. Posamezne ekipe so za poškodbe petih različnih "ponesrečenceV izvedele šele ob neposrednem kontaktu.

Žal se je, verjetno tudi zaradi vrhunca trgatve in jesenskih del, preverjanja udeležilo le 5 občinskih

ekip. Strokovna komisija zdravnikov in medicinskih sester, ki jo je vodila zdravnica Zlata Vičar-Polak, dr. med., iz Zdravstvenega doma v Ormožu, je po pričakovanjih prvo mesto prisodila ekipi mestne občine Ptuj II, drugo mesto si je priborila ekipa mestne občine Ptuj III, tretje Ekipa Taluma iz Kidričevega, četrto ekipa občine Ormož, peta pa je bila domača ekipa občine Jur-šinci.

M. Ozmec

Foto: M. Ozmec

Temeljni kamen za novo šolo so položili (z leve) ravnatelj Rajko Jurgec, županja Darinka Fakin in državna sekretarka Judita Kežman Počkaj (stoji za županjo).

ka Judita Kežman Počkaj, županja mag. Darinka Fakin in ravnatelj OŠ Rajko Jurgec podpisali listino, v kateri so zapisali vse, kar je pomembnega v tem času v državi in občini Majšperk, so skupaj položili še temeljni kamen. Prostor, kjer naj bi v dveh ali treh letih zrasla nova šola, so blagoslovili farni župniki Janko Fran-gež iz Majšperka, Janko Gašperič s Ptujske Gore in Franc Meško iz Stoperc. Slavnostni dogodek so kulturno obogatili šolski pevski zbor, moški zbor DPD Svoboda Majšperk in mešani zbor Sv. Miklavža.

Na sklepni slovesnosti tudi minister But

Dan po položitvi temeljnega kamna za novo šolo, v soboto, 20. septembra, so 15-dnevno pra

znovanje sedmega občinskega praznika sklenili s slovesnostjo pod prireditvenim šotorom, na kateri so bili posebej veseli kmetijskega ministra Francija Buta.

Zbrane občane ter goste iz sosednjih občin je ob prazniku nagovorila županja, mag. Darinka Fakin. Izrazila je veselje, da so kljub sedmim političnim strankam v občinskem svetu uspešni, saj dajejo občinskim interesom prednost pred političnimi interesi, ter povedala, da so v tem času bogatejši za kar osem občinskih pridobitev (o njihovih uspehih smo pisali v pogovoru z županjo v prejšnji številki Štajerskega tednika).

Slovesnosti se je pred odhodom v Bruselj udeležil tudi minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano mag. Franci But in ob čestitki poudaril, da je bila

odločitev o decentralizaciji Slovenije pravilna, saj se lahko sedaj razvijajo tudi majhne občine, kot je majšperška.

Priznanja ob občinskem prazniku so prejeli Jože Žolger iz Majšperka za uspehe na področju podjetništva, Franci Gajser iz Skrbelj za aktivnosti na področju društvenih dejavnosti ter Franci Brglez iz Brega za zasluge na področju zaščite in reševanja. Plaketo občine Majšperk pa je letos prejel Janez Lampret iz Zgornje Sveče, lastnik doline Vinetu, ki je tako rekoč iz nič ustvaril pestro in atraktivno turistično in gostinsko ponudbo sredi Haloz.

Ob sedmem prazniku občine Majšperk sta županja mag. Darinka Fakin in podžupan Cvetko Pepelnik izročila Kulturnemu društvu Stoperce nagrado za

naj spominek občine Majšperk v letu 2003. Občinska komisija je izbrala za zmagovalca njihov ročno izdelan album za fotografije, ki je opremljen s krajevno značilnimi motivi iz suhih rož. Za najlepšo urejeno hišo v občini Majšperk so proglasili domačijo Marije in Roberta Koržeta iz Maj-šperka 109, drugo mesto sta dosegla Marjana in Zdravko Ha-ložan iz Podlož, tretje mesto pa Ema in Roman Selinšek iz Stogo-vcev.

Slovesnost, ki sta se je udeležila tudi poslanca v državnem zboru Lidija Majnik in Anton Butolen, so s kulturnim sporedom zaokrožili malčki iz majš-perškega vrtca, ljudske pevke iz Stoperc in Sestrž, moški pevski zbor DPD Svoboda ter cerkveni pevski zbor sv. Miklavža.

M. Ozmec

Foto: M. Ozmec

Priznanja za najlepše urejene hiše so prejele gospodinje (z leve) Ema Selinšek, Marjana Haložan in Marija Korže.

Dornava • Glasbeni september v dvorcu

Ko se povežeta glasba in arhitektura

Do nedelje, 28. septembra, poteka 10. jubilejni mednarodni festival komorne glasbe Glasbeni september, ki ga vsako jesen pripravlja Narodni dom Maribor. Eden od koncertov je bil v nedeljo tudi v dvorcu v Dornavi.

Oragnizatorji so se osredotočili na norveško glasbo, zlasti na opus Edvarda Griega. Dornavski koncert so pripravili odbor za obnovo baročnega dvorca, domača občina in Narodni dom Maribor. Glasbenike in obiskovalce je baročni biser pričakal

v posebnih svetlobnih efektih. Številni obiskovalci, mnogi med njimi so bili prvič v tem baročnem biseru, so bili navdušeni nad izjemno akustično dvorano. Še posebej je navdušila glasbenike, kar so lahko poslušalci doživeli kot enkratno izvedbo.

Glasbeniki so bili navdušeni nad prostorom.

Foto: Nebojsa Tejič

Baročni grad je obiskovalce pričakal v svetlobnih efektih.

Radovan Vlatkovič, ki je od

leta 2000 umetniški vodja mednarodnega festivala komorne glasbe Glasbeni september, je po koncertu v Dornavi povedal: "Za vsak novi koncertni prostor sem v začetku zaskrbljen, kako se bo obnesel. Tako kot druge

glasbenike je tudi mene dvorec impresioniral. Glasbeniki ga doživljamo čisto po svoje, enkratno je, ko se glasba in arhitektura povežeta. Prepričan sem, da se bomo v dornavski dvorec še vrnili."

MS

Ptuj • Pevski popoldan v domu upokojencev

S pesmijo med prijatelji

V povsem običajnem torkovem popoldnevu minuli teden so se med stanovalce Doma upokojencev na Ptuju znova podali hajdinski pevci in pevke - ~lani KPD Hajdina. Dobri volji so dodali vesele pesmi in se že po tradiciji srečali s tistimi, ki jim taka druženja v življenju veliko pomenijo, mnogim pa so tistega dne polepšali trenutek v jeseni življenja.

Hajdinski pevci in pevke med nastopom v domu upokojencev.

Foto: : TM

Foto: : TIV

Spomnili so se tudi najstarejše v domu, gospe Bogomire Tercak, ki je po letih in stažu v domu najstarejša, ob njej Maks Kampl.

Ljutomer • Mestna trta

Obrodila 76 grozdov

Na dvorišču Mestne hiše v Ljutomeru raste vinska trta vrste kerner. Trgatev pridelka na mestni trti je mestni viničar Franc Žličar v družbi župana občine Ljutomer Jožefa Špindlerja ter članov Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer na čelu s predsednikom mag. Slavkom Žalarjem opravil minuli ponedeljek. Omenjeni trs je v letošnjem letu nosil 76 grozdov.

Pred leti so zraven kernerja posadili še potomko najstarejše trte - mariborske modre

kavcine, ki bo v prihodnje nadomestila kerner.

Foto: Miha Soštaric

Mestni viničar Franc Žličar (na sredjni) je obral grozje v družbi župana občine Ljutomer Jožefa Špindlerja (levo) ter pred-sednika„NO Društva vinogradnikov in prijatejev vina Ljutomer Franca Štrakla (desno).

Maks Kampl, zavzet hajdinski kulturnik in organizator mnogih pevskih druženje v do-maci in sosednjih obcinah, po uspelem srečanju v domu upokojencev ni skrival veselja nad tem, da jim je znova uspelo razveseliti ljudi, ki so mnogokrat osamljeni in potrebni prijateljev. V kulturnem društvu so se odločili, da jih pozdravijo s pesmijo, ker to znajo najbolje, v kulturnem programu pa so nastopili člani moškega pevskega zbora, ki letos slavi 10-letnico obstoja. Nastopile so tudi ljudske pevke, z recitali se je predstavil Maks Kampl, mnoge pa je še kako navdušil nadarjeni hajdinski pevec Uroš Sagadin. In kot je dejala predsednica KDP Hajdi

na Nataša Štumberger, je bilo tudi tokratno srečanje z ljudmi tisto, zaradi česar je življenje vredno življenja - kakor pravi tudi pregovor. Obiskali so prijatelje in znance in jih osrečili s pesmijo ter dobrimi željami. Štumbergejeva pa se je tokrat s posebno pozornostjo posvetila tudi trem najstarejšim v domu upokojencev: gospodu Francu Baumanu, gospe Mariji Ambrož in gospe Bogomiri Terčak, ki je v domu najstarejša po letih in tudi po bivanju v domu. Druženje so hajdinski pevci v domu upokojencev zaključili veselo ob skupni pesmi in z dobro željo ter namenom, da se prihodnje leto spet snidejo.

TM

Ormož • Dogodek v mestu

Dva povsem nova megana

Pred hotelom Ormož je v petek, 19. septembra, potekala predstavitvena akcija novih Renaultovih vozil. Obiskovalce sta na tem mestu pričakala dva povsem nova megana: grandtour in sedan, v svojem blišču pa se je bohotil tudi čisto novi scenic.

Renaultova akcija "Dogodek v mestu" je potekala po celotni Sloveniji, vsi obiskovalci pa so se ob tej priložnosti lahko odpeljali na testno vožnjo in

izolnili kuponček, s katerim sodelujejo v žrebanju za vikend z novim meganom.

Mojca Zemljari~

Povsem nov megan

Foto: MZ

Lenart • 6. lutkovni pristan

Danes zaključek festivala

V Lenartu od 6. septembra poteka 6. mednarodni poletni lutkovni pristan, ki ga organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Lenart.

V okviru festivala je bilo do sedaj odigranih devet lutkovnih predstav, ki so jih odigrale naslednje lutkovne skupine: gledališče M&M iz Bolgarije, Lutkovno gledališče Pika iz Lenarta, Lutkovni ustvarjalci iz OŠ Sv. Ana, Lutkovno gledališče Maribor, Kurja lojtra iz OŠ Sv. Trojica, Detel iz lenarškega vrtca in Vrtec Manka Golarja iz Gornje Radgone.

Danes (25. 9.) ob 18. uri bo v domu kulture v Lenartu, ki letos praznuje 55-letnico delovanja, zaključek festivala. Snež

no kraljico bodo odigrali člani Lutkovnega gledališča iz Maribora. Vstopnine ni, saj predstavo otrokom poklanja NKB Maribor ob 40. obletnici ekspoziture Lenart.

Po besedah vodje izpostave JSKD Lenart Brede Rakuša Sla-vinec pa je bila največja posebnost letošnjega festivala, da so ga pripravili zgolj iz sponzor-skih in donatorskih sredstev. Uspelo jim je pridobiti veliko sponzorjev, ki so jih poimenovali prijatelji otrok in lutk.

Zmago [alamun

Fotozapis • Ko se narava poigra

Foto: Laura, Gorišnica

Fotografija priča, da se narava z nami vedno znova in znova poigrava. Grozd, ki ni ne bel in ne rdeč, je v svojem vinogradu v Tibolcih našel vinogradnik Andrej Zorko. Sicer pa je grozd zrasel na trsu, ki rodi belo grozdje.

Ptuj • Novi punto

Močan, udoben in inteligenten

Pooblaščeni trgovec vozil Fiat Avto Prstec je konec minulega tedna predstavljal novi model punta.

Kot je povedal lastnik podjetja Damirjan Prstec, ima novi model punta nekatere izboljšave, ki so jih kupci iskali že pri prejšnjih modelih. Novi punto je drugačen že na prvi pogled, saj ima spremenjeno masko z novimi lučmi in zadek, ki je pri trivrat-nem modelu dobil tudi dodatna

svetlobna telesa. Novi punto se bohoti tudi s spremenjeno notranjostjo, ki je narejena iz na otip prijetnih materialov Največja novost novega punta je 1,3 multijet dieselski motor, ki se lahko pohvali z izredno nizko porabo in velikim navorom.

Mojca Zemljari~

Novi punto

Foto: MZ

Veržej • Osma redna seja občinskega sveta

Letos ni večjih investicij

V prvih letošnjih šestih mesecih so v občini Veržej porabili okrog 74 milijonov tolarjev, kar je dobrih 42 odstotkov predvidenih odhodkov za letošnje leto. Podobno je tudi s prihodki, saj se je v proračun zlilo okrog 77 milijonov tolarjev, kar je nekaj več kot 44 odstotkov predvidenih prihodkov.

Svoje videnje na polletno realizacijo proračuna občine Veržej je podal župan Drago Legen, ki je dejal: ""V prvi polovici letošnjega leta smo pokrili v finančnem smislu večino obveznosti, ki so izhajale še iz lanskega leta, tako da večjih investicij letos nismo peljali in jih tudi nimamo v planu. Seveda pa pripravljamo dokumentacijo in projekte ter se prijavljamo na razpise, ki ponujajo finančno podporo. Tako bomo v prihodnje pričeli z izgradnjo ceste pri Vzgojno zo-braževalnem zavodu Veržej ter z adaptacijo kulturnega doma. V tem času tečeta tudi obnovi vaško-gasilskih domov v Bunča-nih in Banovcih. Največ poudarka v tem letu tako dajemo projektom, ki jih bomo z denarjem iz proračuna pričeli izvrševati prihodnje leto."

Na tokratni seji so obravnavali tudi poročilo o realizaciji projekta Zbirno sortirni center za odpadke Puconci - prva faza iz-

Foto: Miha Soštaric

Župan občine Veržej Drago Legen - letos projekti, drugo leto realizacija.

gradnje odlagališča komunalnih odpadkov. Kot je znano, občina Veržej, ki lahko odpadke do leta 2005 vozi na ljutomersko deponijo, prve faze ne sofinancira, je pa že prispevala okrog milijon tolarjev napovedane takse, kar se jim bo upoštevalo kot prispevek pri drugi fazi izgradnje cen-

tra. Nekoliko dalj časa so se člani občinskega sveta občine Veržej na seji zadržali pri drugi obravnavi odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občine Veržej. Odlok bo nadomestil prejšnjega, v njem pa so zajete organizacija in prostorska zasnova opravljanja javne službe, vrsta in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev, pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe, pravice in obveznosti uporabnikov storitev te javne službe, viri financiranja javne službe, način oblikovanja cene in obračun storitev javne službe, vrsta in obseg objektov ter naprav, potrebnih za izvajanje javne službe in nadzor nad izvajanjem javne službe ter kazenske in prehodne določbe. Ta odlok bo začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Miha Šoštarič

Cerkvenjak • Seja občinskega sveta

Ustanovili varnostni sosvet

V četrtek, 18. septembra, so se na 5. redni seji sestali svetniki občinskega sveta občine Cerkvenjak.

Po potrditvi sklepov prejšnje seje ter pobudah in vprašanjih je bilo svetnikom podano poročilo o realizaciji letošnjega proračuna do konca avgusta, v nadaljevanju pa so sprejeli rebalans letošnjega proračuna. Svetniki so sprejeli tudi odlok o turistični taksi in sklep o soglasju k predlogu cene vode v javnem vodovodnem sistemu na območju občine Cerkvenjak. Ta po novem znaša za gospodinjstva 130 SIT/m3. Upravičena cena vode znaša 121,29 SIT/m3, sredstva 8,71 SIT/m3 pa predstavljajo dodatek za izvedbo investicijskega programa za doseganje predpisanega načina os-

krbe s pitno vodo. Cena vode za gospodarstvo pa znaša 179,94 SIT/m3, za negospodarstvo 170,62 SIT/m3. Svetniki so s sklepom potrdili tudi cene pogrebnih in pokopaliških storitev. Sprejeli so tudi sklep o dopolnitvah in spremembah sklepa o stroških za izvedbo priključkov za priključitev na javno vodooskrb-no omrežje v občini Cerkvenjak. V nadaljevanju je bilo svetnikom podano poročilo o varnostni situaciji na območju občine Cer-kvenjak, sprejeli pa so tudi akt o ustanovitvi varnostnega sosveta, ki sta ga občina Cerkvenjak in Policijska postaja Lenart ustanovila

z namenom, da občina Cerkvenjak skupaj s Policijsko postajo Lenart preprečuje in odpravlja vzroke različnih negativnih pojavov in s tem zagotovi večjo varnost občanov. Svetniki so sprejeli še spremembe in dopolnitve odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega in vzgojno-varstvenega zavoda OŠ Cerkvenjak - Sv. Andraž. Z dopolnitvami so upoštevali voljo občanov občine Sv. Andraž. ki so se v anketi ob lanskih lokalnih volitvah izrekli, da se njihova šola imenuje Osnovna šola Vitomarci in ne Osnovna šola Sv. Andraž.

Zmago Šalamun

Sedem (ne)pomembnih dni

Polom

V Švici so bile ženske ravno po "zaslugi" referenduma, za mnoge ene izmed najbolj demokratičnih oblik opredeljevanja volivcev, dolgo brez volilne pravice, ki nedvomno sodi med temeljne demokratične pravice. Zaradi tega seveda ni nenavadno, da "švicarski primer' tistim, ki skušajo dopovedati, da referendumskega opredeljevanja na kaže nekritično sprejemati kot nekaj popolnega in nespornega, služi za kronski dokaz, kako je moč tudi z nečim ''najbolj demokratičnim'' dušiti in omejevati demokracijo. V novejši zgodovini tudi sicer ne majnka primerov posameznih ''množičnih'' opredeljevanj, ki jim ravno ne bi mogli pripisati pretirane naprednosti in demokratičnosti. Zagotovo pa je to nedeljo v tovrstno zakladnico še posebej veliko prispeva-

la Slovenija s svojim ''trgovinskim'' referendumom. Pravzaprav bi lahko rekli, da gre kar za vrsto spodrsljajev, ki opozarjajo, kako se referendumov ne sme organizirati, predvsem pa tudi, da referendumi ne morejo biti zamena za nesposobnost in nepripravljenost pristojnih, da bi sami odločali in sami sprejemali vse posledice za svoje odločitve. Vse kaže, da je v Sloveniji kar nekaj zadev hudo pomešanih in skrb zbujajočih. V takšno razmišljanje in sklepanje nas silijo izjave tistih, ki bi nas morali pomirjati in utrjevati v prepričanju, da živimo v normalno funkcio-nirajoči državi, da imamo vodstvo, ki ve, kaj hoče in opozicijo, ki se zna proti vladajočim boriti s čvrstimi, argumentiranimi stališči in ne predvsem z demagogi. S tega vidika trgovski referendum in vse,

Ptuj • Zbor kluba brigadirjev

kar se je v zvezi z njim dogajalo in kar poslušam zdaj, na veliko presega zgolj vprašanje nedeljskega odpiralnega časa trgovin. V različnih rasežnostih načenja problem vladanja in organizacije države, pojmovanja demokracije in potemtakem tudi siceršnje stopnje demokratičnosti in sposobnosti preprečevanja različnih blokad in deformacij v delovanju sistema. Prepogosti referendumi v zvezi z vprašanji, ki po vseh doslej veljavnih principih funkcioniranja sodobnih držav ne sodijo v referendumsko opredeljevanje, Slovenijo potiskajo v splošno zmešnjavo, neslutene manipulacije in rahljanje odgovornosti tistih, ki bi morali upravljati z državo. V imenu kakšne demokracije je mogoče voljo in odločitev kakšnih desetih ali še manj odstotkov vseh sloven-

Brigadirji načrtujejo dolgoročno

V začetku septembra so v Delavskem domu Franca Krambergerja zborovali člani Kluba brigadirjev MDA in udeležencev prostovoljnega dela občin ptujskega območja. Čeprav je bila na dnevnem redu le realizacija programa dela, so se odgovorno lotili tudi osnutka dolgoročnega programa do leta 2006.

Sprejeli so program enodnevnega izleta na Koroško, kamor jih vabijo koroški brigadirji. Program je zelo pester. Potem, ko jih bodo koroški brigadirji sprejeli že na Fali, se bodo popeljali na "Prežihovino" v Kotljah, kjer bo udeležencem spregovoril prof. Janez Mrdavšič o liku in delu Lovra Kuharja - Prežihovega Vo-ranca. Obiskali bodo tudi Gimnazijo Ravne, ki so jo leta 1949 s prostovoljnim delom gradili tudi ptujski brigadirji. Pozdravila jih bo ravnateljica prof. Borštnerje-va, delo in življenje na takratnem brigadirskem delovišču pa bo predstavil takratni komandant brigade prim. Drago Ple-šivčnik, dr. med., in dolgoletni direktor priznane Bolnice Slovenj Gradec. Udeleženci izleta si bodo ogledali tudi spominsko sobo s fotografijami o delu in življenju Koroške mladinske delovne brigade "Dr. Franca Šušni-ka", nato pa še podzemlje Kralja Matjaža - Rudnik Mežica.

Svoj obisk bodo ptujski brigadirji zaključili na Poljanah, prizorišču poslednje bitke II. svetovne vojne na naših tleh in z obiskom obmejne turistične vasice Šentanel nad Prevaljami. Sklenili so, da na izlet, ki bo v petek, 3. oktobra 2003, povabijo vse, ki so kdaj koli sodelovali v mladinskem prostovoljnem delu.

Brigadirji ne bi bili brigadirji, če se ne bi po tem dogovoru lotili še obravnave predloga dolgoročnega programa dela. Gre namreč za priprave proslave 60-letnice mladinskega prostovoljnega dela na Ptujskem, ki bo leta 2006. Strinjali so se in načelno podprli zamisel, da bi proslavo organizirali v okviru prireditev praznika Mestne občine Ptuj v začetku avgusta 2006 na sedanjem Mestnem trgu pred Mestno hišo. Ide

ja je podkrepljena z dejstvom, da se je prav ta prostor nekoč imenoval Trg mladinskih brigad, od koder je na mladinsko prostovoljno delo po takratni širni skupni državi odhajalo tisoče mladih s Ptujskega. Domov, prav na ta Trg, pa so se vračali z novimi delovnimi zmagami, prehodnimi zastavami in prapori, z udarniškimi značkami, z novimi znanji in spoznanji pa tudi z izkušnjami.

Udeleženci zbora so se prav tako strinjali, da že tretjič izdajo publikacijo o mladinskem prostovoljnem delu (dve so že: ob 55-letnici Pesnice 46 in ob 25-letnici Kluba ptujskih brigadirjev). Nekdanji brigadirji

mladinskih delovnih brigad in prostovoljnega dela (kakršno koli je že bilo) si želijo, da se zapiše in prikaže resnica, da se zapišejo spomini, okrepljeni s slikovnim gradivom takratnega časa. Tudi spomini bledijo, zato je potrebno mlajšim generacijam ohraniti spomin na pozitivno delo in vrednote njihovih babic in dedkov. In že danes vabijo udeležence vseh generacij prostovoljnega dela, da pripravijo kratke zapise s fotografijami, ki jih bo uredniški odbor tretje publikacije (v kratkem ga bo imenoval Upravni odbor Kluba) uvrstil v bogato vsebino nekega časa.

Stanko Lepej

Ptuj • Folklorna skupina bolnišnice

Vabijo nove člane

Folklorna skupina Bolnišnice Ptuj je edina v današnji mestni občini Ptuj, ponaša pa se s 27-letno tradicijo. S svojo sporočilnostjo, katere program sestavljajo štajerski, koroški, gorenjski, gorički, prekmurski itd. plesi, presega občinske in državne meje, saj je pogosto deležna meddržavnih srečanj. Njena odlika in edinstvenost so meščanski plesi 19. stoletja z bogatimi, razkošnimi oblekami.

Plesalci in godbeniki se srečujejo na vajah vsako sredo ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma v Jadranski ulici 13 v Ptuju. V letošnji sezoni želijo okrepiti članstvo v svojih vrstah, zato prijazno vabijo predvsem moške plesalce in plesne pare, ki si želijo prijetnih plesnih večerov, nastopov in veselega druženja, da se skupini pridružijo ob sredah na vajah in postanejo del prijetnega plesnega dogajanja. Starostnih omejitev ni!

Informacije na tel. 041/466-595 pri Francu Maleku.

Tadeja Radek

skih volilnih upravičencev kar avtomatično spreminjati v nekakšno splošno voljo ljudstva in s takšnim predznakom zahtevati, da izvršna in zakonodajna oblast to tako rekoč brezprizivno upoštevata in spoštujeta? V takšnih razmerah ni več daleč čas, ko bomo od vladajočih poslušali sporočila in opravičila, da delajo slabo oziroma ne morejo delati bolje zaradi (referendumske) volje ljudstva ... Na nedeljskem referendumu, ki se ga je udeležilo nekaj nad 20 odstotkov volivcev, se je nekaj nad petdeset odstotkov glasovalcev odločilo za zapiranje trgovin ob nedeljah. Če podrobneje pogledamo, kako so se opredeljevali v posameznih krajih, potem vidimo, da so se za odprte trgovine odločali predvsem v velikih mestih, tam, kjer trgovine uspešno delujejo ob nedeljah že zdaj, kjer čutijo blagodejne posledice konkurence, kjer imajo skratka že zdaj od tega konkretno korist. Za nedeljsko zapiranje trgovin so glasovali predvsem v krajih, kjer marsikdaj sploh nimajo trgovin in

so pravzaprav tudi tako opozarjali na svoje čisto drugačne preokupacije in težave. Vsekakor nedeljskega opredeljevanja ne moremo šteti za kakšno posebej reprezentančno odločitev vseh Slovencev. Najbolj reprezentančna je pravzaprav abstinenca ogromne večine volilcev. Nad njo ne moremo krat-komalo zamahniti z roko, češ da pač niso izkorisitli demokratične pravice, ki se jim je ponujala, da oddajo svoj glas za ali proti. ''Bojkot'' je najresnejši opomin in opozorilo, da je treba z referendumsko manijo, ki dobiva že vse karakteristike posiljevanja ljudi, nekaj napraviti. Predvsem bi bilo nujno spremeniti sedanja ''pravila'' razpisovanja referendumov in referendumskega odločanja. Vladajoči in vse politične stranke morajo najti dovolj moči in se upreti logiki, po kateri naj bi se na referendumih odločalo o zadevah, ki so in morajo biti predmet odločanja v vladi ali parlamentu. Ali naj razumemo (po malem tragikomične) izjave vodilnih politikov ob nedeljskem referendumu kot znamenje njihovega

prepričanja, da je res treba nekaj spremeniti ali zgolj kot dokaz njihove (popolne?) nemoči. Predsednik državnega zbora in predsednik ko-lacijske Združene liste Borut Pahor je tako govoril, da bi želel, da bi bile trgovine vsak dan odprte noč in dan, hkrati pa je dejal, da razume tudi zahteve zaposlenih v trgovini, da bi imeli ob nedeljah zaprto ... Predsednik vlade Anton Rop je dejal, da nedeljski čas trgovin ni domena referenduma, ampak politike, delodajalcev in delojemalcev ... Celo iniciator referenduma, eden izmed vodilnih ljudi iz Nove Slovenije, poslanec Drobnič, je dejal, da bi morali o tistem, kar se odloča na referendumu, odločati v parlamentu ... Za zdaj ni še nihče zahteval, da bi v pravila o referendumskem odločanju nemudoma vnesli takšna pravila, ki bi kategorično preprečevala, da se referendumi z manjšinsko udeležbo upoštevajo kot nekaj odločilnega in zagotavljala, da referendumska manjšina ne bi manipulirala z večino.

Jak Koprive

Velika Nedelja • Kmetija Kogl

Predstavili rezultate delavnic

Junija je kmetija Kogl iz Velike Nedelje gostila študente Akademije za likovno umetnost, oddelka za grafično oblikovanje, ki so med drugim imeli za nalogo poiskati grafično podobo Prlekije in zanjo značilne vinske pokrajine. Rezultate svojega dela so študentje s profesorjem Rankom Novakom na kmetiji Kogl predstavili konec minulega tedna, ko so se sestali na delovnem srečanju.

Od leve gostitelja Franci in Zlatka Cvetko ter študentje oddelka za grafično oblikovanje Akademije za likovno umetnost: Jernej Stritar, Robi Ilovan, Miha Kunc, Jelena Kauzlarič s profesorjem Rankom Novakom; delovnega srečanja se zaradi zadržanosti ni udeležil Urh Sobočan, ki je prav tako sodeloval v junijski delavnici.

Gostiteljica delavnic Zlatka Cvetko je povedala, da je bil namen delavnic neka drugačnost, povezovanje več stvari in omogočiti študentom početi takšne stvari v realnosti, jim pokazati delo in občasno ponuditi nekakšen izziv. Delavnica je trajala teden dni, študentom pa sta lastnika kmetije Zlatka in Franci Cvetko ponudila prostor za delo in udobje, ki ga umetniki potrebujejo pri svojem ustvarjanju.

Kot je dejal profesor Novak, so s tem projektom iskali identiteto Prlekije, ki ji v primerjavi z drugimi regijami oziroma subregijami, od katerih se ločuje, manjka neka identifikacijska koda. "Zdi se mi, da je tukajšnja vinska regija ena najpomembnejših v Sloveniji, saj

Predsednik gradbenega odbora Jože Medved je povedal, da je na istem mestu, sredi vasi in cestnega trikotnika, kapelica stala že od leta 1863, zato je zadnja leta začela vidneje propadati. Za prenovo so se dokončno odločili tudi zaradi tega, ker so pred letom dni blagoslovili prenovljeno kapelico v spodnjem Lovrencu. Ko pa so si stanje podrobneje ogledali, so ugotovili, da je njihova kapelica propadla vse do

temeljev, tako da so jo morali porušiti in jo pod nadzorom Zavoda za spomeniško varstvo postavii na novo. Pri tem so uporabili identično kamenje in naravni gradbeni material.

Čeprav so vaščani vsa gradbena in ureditvena dela opravili prostovoljno, jih je ves gradbeni material za rekonstrukcijo oziroma novogradnjo kapelice veljal prek milijon tolarjev Nekaj sredstev je primaknila tudi občina,

Videm • Voda v Varnici do 2005

V desetih letih - tabla

župan Vidma Friderik Bračič je obljubil, da bo del Velike Varnice, ki je še brez mestnega vodovoda, le-tega dobil najkasneje do leta 2005. Cesta pod sv. Avguštinom, ki je pred desetimi leti dobila le kilometer asfaltirane površine, pa bo, kot kaže, še nekaj časa ostala nedotaknjena.

Občina Videm ima v načrtu projekt mestnega vodovoda za štiri zaselke. Od tega dva že imata urejen gradbeni vodovodni projekt, del Velike Varnice pod Avguštinom pa tega še nima. Ker je bilo letos sušno poletje, so kmetje celo poletje vozili pitno vodo, celo za potrebe gospodinjstva, od drugod z lastnimi prevoznimi sredstvi. Župan je dejal, da se bo dokumentacija za mestni vodovod v tem delu Velike Varnice začela urejati leta 2004 in da bo občini na pomoč priskočila tudi država, vaščani pa bodo morali kljub tej pomoči sami poravnati prispevek za vodovodni priključek, ki znaša nekaj več kot 200.000 SIT.

Cesta pod sv Avguštinom je bila delno asfaltirana pred desetimi leti. Čeprav je bila v celoti pripravljena za asfaltno prevleko, jo je dobila le kilometer. Denarja za celotno ureditev ceste ni bilo. Od takrat ni bilo v ta zaselek izvedene nobene investicije. Pred kratkim pa so nekaj dni pred nedeljo, ko številni romarji obiščejo cerkev sv Avguština, postavili tablo za to cerkev. Ceste, čeprav se je po njej vozilo veliko ljudi, ni saniral nihče. Župan je povedal, da razmišljajo o saniranju z gramozom, a to ni dolgotrajna re__šitey saj vaščani na asfalt čakajo že deset let. Ne le

_ ,. . .. , , zase, temveč tudi za vse tiste, ki se sem pripeljejo na

Ed inć) lnVesš^(:iJa v desetih letih Je bila tabla zadnjo nedeljo v avgustu.

za sv. Avgtin.__Urška Golob

imamo najboljša vina, a ljudje žal tega ne razpoznavajo kot nek zaključen prostor. Z gospodom Cvetkom sodelujeva že leta in leta in tako je predlagal, da pridejo k njemu študentje in imajo tukaj delavnico, ker je pač to ena izmed oblik dela na oddelku za grafično oblikovanje Akademije za likovno umetnost. Poskušamo namreč delati projekte, ki potem prehajajo v realizacijo, oziroma so funkcionalni in nekomu služijo. Takšne delavnice organiziramo profesorji na naši akademiji vsako leto. Tokrat smo se odločili, da poizkusimo rešiti identifikacijski problem Prlekije. Upam, da smo s projektom uspeli, glede Pr-lekije pa lahko povem, da je tukaj prekrasna narava in čudovita

okolica"

In kako so lepote Prlekije doživeli udeleženci delavnic?

Jernej Stritar: ^"Vtisi z delavnice so v glavnem pozitivni. Lotili smo se naloge, ki v Sloveniji ni tako zelo razširjena - to je izdelava etikete naše stroke. Gre za področje, ki v Sloveniji še ni tako dodelano kot vse ostalo, zlasti sedaj, ko bo na področju vin in vinskega trga prišlo zaradi vstopa v EU do nekih združevanj. Tako bo potrebno stvari nadgrajevati tudi v smislu vizualne podobe in v takšnih regijah, kot je Prlekija, bo nujno, da se to izvede. V času delavnic sem izdelal zloženko formata osem krat osem centimetrov, ki se prilaga kar v škatlo k buteljki. Zloženka je nek promocijski material vinarstva Kogl in tako poleg odličnega okusa vina nudi kupcu še vizualno informacijo v smislu regije, kraja, hiše, celo gospodarja in družine."

Robi Ilovan: "Na Koglu sem izdelal celostno podobo za osnovno izhodišče blagovne znamke Prlekije in osnutke za predstavitev kmetije Kogl. Sicer pa je tukajšnja lokacija čudovita, nekaj novega zame, predvsem pa je pokrajina lepa in zelo inspirativna.

Tukaj v tem okolju se da zelo dobro delati in mislim, da se bom še vrnil."

Jelena Kauzlarič: "Pokrajina, ljudje in način življenja tukaj so me navdušili, delavnica sama po sebi pa je bila prav tako genialna. V času delavnic sem v znaku upodobila prleški klopotec s štirimi vetrnicami. Tako sem izdelala logotip za skupno znamko prleških vinarjev."

Miha Kunc: "Ta kraj je fenome-nalen, pokrajina je bila čudovita že na poti, enkraten pa je seveda tudi razgled s kmetije Kogl. Iz vsega tega konec koncev izvira tudi znak, ki sem ga izbral za označitev te regije. Nekaj specifičnega in po drugi strani tudi nekaj osebnega. Mene so namreč najbolj fascinirale zahodne ure, ko je pogled na pokrajino iz minute v minuto drugačen. Ta gričevja se tako lepo razslojijo skozi atmosfero in to je nekaj, kar nisem doživel še nikjer drugje. In to je bilo enkratno izhodišče za naše delo. Sam sem izdelal znak za označitev regijske znamke Prlekija - gre za združitev več profesionalnih vinarjev v eno znamko, eno identiteto."

Mojca Zemljarič

Lovrenc • Blagoslovili prenovljeno kapelico

Ko ljudje stopijo skupaj

Ob prisotnosti številnih krajanov in predstavnikov občine Kidričevo so v nedeljo, 7. septembra, svečano blagoslovili popolnoma prenovljeno Marijino kapelico v zgornjem Lovrencu na Dravskem polju.

ki je poravnala račune za cestno ureditev in robnike.

Poslikave notranjosti in pročelje Marijine kapelice je opravil domačin, akademski slikar Dušan Fišer. Vrvico pred vaško pridobitvijo sta skupaj prerezala kidričevski župan Zvonimir Holc in predsednik gradbenega odbora Jože Medved, blagoslovil pa jo je farni župnik Karel Pa-vlič.

M. Ozmec

Novo vaško pridobitev je blagoslovil farni župnik Karel Pavlič

Foto: M. Ozmec

Dornava • Tretje srečanje žensk s podeželja

Izobraževanje, druženje

■ ■ ■ ■ ■ v ■

in izmenjava izkušenj

Prejšnjo nedeljo je bilo v organizaciji Društva kmečkih žena Dornava že tretje srečanje žensk s podeželja.

V ribiškem domu v Dornavi so se zbrale ženske z mariborskega, lenarškega, ormoškega in ptujskega območja. V imenu gostiteljic jih je pozdravila predsednica Angela Žgeč, priložnostne nagovore pa sta imela župan občine Jurišinci Alojz Kaučič in dornav-ski podžupan Franc Zagoršak.

Predstavniki centra Vita so govorili o zaposlovanju žensk in poklicnem uveljavljanju žensk na podeželju. Pripravili so tudi zanimivo razstavo najrazličnejših ročnih izdelkov. V kulturnem programu, ki ga je povezovala Tatjana Mohorko, so sodelovali: Vesele Polanjke, ljudske pevke Žanjice, mladi muzikanti Klapovuhi iz Benedikta in Uroš Sagadin. Tudi tokrat je bila priložnost, da ženske poleg druženja izmenjajo svoje izkušnje o življenju na podeželju.

Marija Slodnjak

Na razstavi smo lahko videli veliko ličnih izdelkov in kuharskih specialitet.

Ptuj • Slovenski knjižni kviz 2003

Izžrebali letošnje nagrajence

17. septembra, na dan zlatih knjig, to je na obletnico smrti našega pisatelja Franceta Bevka, se je po slovenskih splošnih in osnovnošolskih knjižnicah zaključilo reševanje Slovenskega knjižnega kviza.

Slovenski knjižni kviz je oblika knjižnično-informacijskega opismenjevanja mladih, ki naj motivira k branju in spoznavanju kos~ka naše domovine. Pripravlja ga Pionirska knjižnica, enota knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani, splošne knjižnice pa poskrbimo za razdelitev vprašalnikov, potrebna navodila za reševanje, zbiranje rešitev in seveda za žrebanje nagrajencev.

8. junija 2003 je minilo 20 let od smrti prekmurskega pripovednika in časnikarja Miška Kranjca, zato je bil letošnji kviz

posvečen spominu na njegovo delo in spoznavanju Prekmur-ja, pokrajine na skrajnem severovzhodu Slovenije, kjer se je rodil in o kateri je tudi največ pisal. Seveda smo se s kvizom spomnili tudi drugih prekmurskih literatov (Ferija Lainščka, Ferda Godine, Karoline Kolma-nič, Bogdana Novaka, Evalda Fliserja, Jožeta Horvata, Milana Vincetiča ...) ter spoznali naravne in kulturne znamenitosti pokrajine čez Muro, značilne prekmurske jedi, domače obrti, prisluhnili zvokom prekmurske ljudske glasbe in

seveda zanimivi govorici prekmurskih ljudi.

Pri reševanju kviza se je mladinskemu oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj pridružilo 10 osnovnih šol s Ptujskega: OŠ Olge Meglič-Ptuj, Mladika-Ptuj, OŠ Kidričevo, Sela, Destrnik, Cirkovce, Leskovec, Videm in OŠ Podlehnik. Na naš naslov je prispelo 574 pravilnih rešitev, izmed katerih smo izžrebali tri reševalce, ki bodo prejeli lepe knjižne nagrade, ter pr-vonagrajenca, ki se bo 6. oktobra udeležil državne sklepne prireditve v Ljubljani (sprejem

nagrajencev na ljubljanskem gradu, nato pa odhod na TV Slovenija, kjer bomo posneli oddajo o M. Kranjcu in Pre-kmurju - oddaja bo na sporedu v sredo, 15. 10. 2003, ob 16.45, na 1. programu TVS). Letošnji prvonagrajenec s Ptujskega je Urban Neudauer, učenec OŠ Olge Meglič Ptuj, knjižne nagrade, ki jih podarja Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, pa prejmejo: Urška Ivančič - OŠ Sela, Sašo Šmigoc - OŠ Leskovec in Sara Korošec - OŠ Podlehnik. Nagrajencem iskreno čestitamo!

Melita Zmazek

Ptuj • Dvodnevna likovna kolonija mladih

Tokrat črno-bela tehnika

Osem mladih ustvarjalcev - Mito Gegič, Brina Solina, Samo Vrabič, Maša Samojlenko, Katja Filipič, Doroteja Erhatič, Mileva Marčič in Mitja Rus - se je minuli konec tedna na Ptuju udeležilo dvodnevne likovne kolonije. Organiziral jo je Mladinski svet Mestne občine Ptuj (MSMOP), vodil pa ptujski akademski slikar Tomaž Plavec.

Mladi ustvarjalci so se tokrat spoprijeli s tehniko risanja, pri čemer so uporabljali svinčnik,

oglje in tuš. Motive za risanje so si mladi umetniki poiskali kar med ptujskimi ulicami, ne-

TomaŽ Plavec je razstavljena dela - rezultate kolonije - tudi pokomentiral.

kateri med njimi pa so se posvetili tudi posebnim detajlom in okraskom mestnih fasad. Dvodnevno likovno kolonijo so organizatorji v družbi udeležencev sklenili v nedeljo, 21. septembra, v prostorih Društva za miselno rekreacijo Povod v Prešernovi ulici. Ob odprtju razstave del, ki so nastala med kolonijo, sta zbrane nagovorila Robert Križanič, koordinator za kulturo pri MSMOP, in vodja kolonije Tomaž Plavec. Slednji se je najprej zahvalil organizatorju, nato pa je dejal, da je med sprehodom po Ptuju, ko so z udeleženci iskali motive za svoje ustvarjanje, tudi sam odkril številne zanimivosti, ki jih doslej še ni nikoli opazil. Plavec je dejal, da med sprehajanjem po Ptuju ne smemo zreti

v tla, ampak naj bi se ozrli tudi višje, kjer je videti marsikaj lepega. Kot je v nadaljevanju še povedal, so črno-belo tehniko izbrali zato, ker je to osnova vseh ostalih tehnik in obenem tudi predpogoj za slikarstvo. "Nekateri avtorji so med kolonijo ustvarili tudi osem ali več risb, na današnji razstavi pa je na ogled devet risb. Risali smo vse od makro do mikro pogleda na Ptuj in moram reči, da so me udeleženci kolonije prijetno presenetili. Kolonija ni bila merilo, kdo je boljši. Zame je vsaka risba unikat in ugotavljati, kdo je boljši, je čisto individualna stvar," je zaključil Plavec, ki je v nadaljevanju skozi komentar predstavil še vsako risbo posebej.

Mojca Zemljarič

Mala vas • Ljudski trio Vetrnica

Zaigrajmo in zapojmo po starem

Ob izidu svoje druge kasete in CD plošče so člani Kulturnega društva (KD) Mala vas - sekcija Ljudski godci "Trio Vetrnica" s Pevci vasi pripravili v nedeljo, 21. septembra, na vaškem prostoru (túnf) bogat kulturni popoldan s številnimi gosti.

Trio Vetrnica sestavljajo (od leve) Alojz Vindis (violina), Konrad Kostanjevec (frajtonarca) in Anton Tomažic (bas); občasno se triu pridruži tudi pevka Marija Štumberger.

Uvodoma je občinstvo nagovoril predsednik KD Mala vas Konrad Kostanjevec. Kot je dejal, je naslov nove kasete in CD plošče Zaigrajmo in zapojmo po starem, namen izida pa je ohranjanje ljudskega izročila, viž in pesmi. Na kaseti in plošči je posnetih 12 pesmi. Za tri izmed njih - Pesem vasi, Od Male vasi do Gajevec in Ivanov valček - je besedilo in glasbo napisal predsednik KD Konrad Kostanjevec, ki je tudi avtor vseh ostalih objavljenih priredb. Sicer pa so na slovesnosti ob prestavitvi kasete in CD plošče nastopili številni gostje. Najprej se je občinstvu

predstavil Trio vetrnica, nato pa so oder ob ribniku v Mali vasi zagreli še člani Ansambla Braneta Klavžarja, Ljudski pevci KD Cirkulane, Stari prijatelji iz Kicarja, Pevci vasi KD Mala vas, mlada pevka Aleksandra Krajnc ter domači ljudski pesnik, sicer član KD Mala vas. Program je povezovala priljubljena voditeljica Darja Vrhovnik.

Med prireditvijo so podelili številna priznanja za sponzor-ske prispevke in dobro sodelovanje, vsi nastopajoči pa so ob zaključku kulturnega dela programa združno zapeli pesem En hribček bom kupil.

Mojca Zemljarič

Tednikova knjigarnica

Novosti za prvobralce

Slikanic, ki bi bile kot naročene za prve bralne korake, ni veliko. Pravzaprav slikanice že so, a mnoge imajo pretežko besedilo. Otroku povzročajo težave dolge besede in dolgi stavki, zgubijo se na listih, kjer je besedilo gosto razporejeno, in težko je, če je teksta preveč. Hudo je, če je velikost črk premajhna, četudi so velike tiskane. Nekaterim slikanicam primanjkuje vešča oblikovalska roka, ki bi bralno prijazno razporedila besedilo in ilustracije...

A te dni so izšle štiri hvalevredne slikanice za prvobralce: pri založbi Didakta iz Radovljice sta to knjigici iz zbirke Drobižek, pri založbi Grlica iz Ljubljane pa so začeli izdajati novo zbirko Regice. Vse štiri slikanice so manjšega formata in tujih avtorjev.

METULJČEK MATIČEK in PINKA POLONKA sta avtorski slikanici (besedilo in ilustracije so delo istega avtorja) Antoona Kringsa in ju je iz francoščine prevedla cenjena slovenska avtorica Polonca Kovač. Knjigici štejeta štiriindvajset strani: na levih je kratko, lepo veliko besedilo, na desnihpa so odlične ilustracije, ki ne sodijo v kalup ljubko otroško vabljivih. Pripoved je ravno prav dramatična in zato vabljiva sodobnim majhnim bralcem, ki bodo ob branju spoznavali nove besede. Pinka Polonka je majhna, ljubka in zelo pridna pikapolonica, kije svoji mami v ponos. Toda nekega dne je sedla na nos stare žene, kije bila čarovnica. Ni ji ugajalo žgečkanje drobne žuželke in jo je zato začarala. Pinke Polonke ni bilo več mogoče spoznati, ne le zaradi njene grdote, mamo so najbolj žalostile Polonkine laži in žlehtnoba ... Seveda je ob srečnem razpletu zaznati avtorjevo vzgojno namero in priporočilo mladim bralcem.

Prijetna, tolažeča je tudi zgodbica z metuljčkom Matičkom. Le-ta je zgrožen, ko mu lilije začno odrekati gostoljubje. Tako je pač življenje: nikoli ne gre vse kot po maslu - malčkom ne.

Slikanice iz zbirke Regica avtorji priporočajo otrokom od petega leta dalje (z zadnje platnice je razbrati, da pripravljajo še zbirke Polonca, Pirati, Levčki za starejše). Slikanice so narejene po tistem starem priljubljenem vzorcu, kjer so izbrane besede ponazorjene z majhno ilustracijo. Slikanici sta nekoliko večji, a ne dosegata formata klasične tovrstne knjige. Štejeta petintrideset strani in vsaka knjiga ima tri zgodbe, zadnji strani sta slovarček ilustriranih besed.

DOGODIVŠČINE S ČUDEŽNIM PONIJEM je napisala Julia Bohme, ilustrirala Ines Rarich, prevedla pa Andrea Švab. Tudi zgodbice TRIJE MLADI PRIJATELJI je napisala ista avtorica, prevedla Andrea Švab, za ilustracije pa je poskrbela Johanna Ignjatovič. O avtorjih slikanic se lahko mladi bralci poučijo na začetki knjigic. Vse štiri slikanice priporočam učencem razredne stopnje osnovne šole, prijetne bodo tudi v vrtcih in za družinsko branje z najmlajšimi.

Liljana Klemenčič

Cirkovce • Novo kulturno leto

Pestra kulturna jesen

Prosvetno društvo Cirkovce je bilo vse leto zelo dejavno. Ob vstopu v naslednjo kulturno sezono so pripravili prireditev Kulturna jesen Cirkovce 2003, ki bo potekala med petkom, 26., in nedeljo, 28. septembra, in bo prinesla bogato kulturno in zabavno ponudbo, vredno ogleda.

Prireditev, ki bo potekala v večnamenski dvorani v Cirkovcah in pred njo, se bo pričela v petek dopoldan s predstavitvijo Policijske uprave Maribor, ob 16. uri bo otroško rajanje z Romano Krajnčan, ob 19. uri pa bo za najmlajše na ogled gledališka predstava Zvezdica zaspanka in od 21. ure naprej zabava z ansamblom Sedmi raj z gostom. V soboto bo med 10. in 18. uro svečana otvoritev sejma kmetijske mehanizacije s kmetijsko tržnico, predstavitev obrtnikov občine Kidričevo in predstavitev društev. Ob tem bo ob 11. uri posvet o vstopu Slovenije v EU, med 10. in 12. uro ter 14. in 17. uro pa bo potekal kulturni program, ki ga bodo izvedli člani PD Cirkovce (ljudski pevci, Žanjice, Vesele polanke, FS Vinko Korže, Pepi Kru-

let), folklorna skupina OŠ Cirkovce ter gosti - FS Pobjeda iz Bosne. Ob 19. uri bo na ogled veseloigra Jožefo-vi, 3. del, od 21. ure naprej pa bo zabava z ansamblom Čuki.

V nedeljo bodo med 10. in 13. uro na sporedu zabavne športne igre, bolšji sejem in nastop skupine Ko pije, ob 14. do 18. ure bo potekal kulturni program sekcij PD Cirkovce in gostov iz Bosne, ob 19. uri si lahko ogledate spevoigro Vasovalci, ob 21. uri pa bo večer s tamburaško glasbo, ko bo nastopil tamburaški orkester PD Cir-kovce. V popestritev prireditvi bodo na voljo še panoramski ogled Cirkovc z balonom navtičnega društva Pegas, skoki skupine padalcev iz Maribora, zabava na vrtiljaku, vlaku in zračnem gradu ter vožnja s kočijami.

Bogastvo kulturne in zabavne ponudbe kar kliče k ogledu in vsi tisti, ki vas ne bodo trgatve in podobne obveznosti odpeljale kam drugam, se oglasite ta konec tedna v Cirkovcah, kjer vam prav gotovo ne bo dolčas.

PS

Pa brez zamere

Mesetarjenje

Ko je ja ne in ne ja

Kocka je padla. Še ena. Še enkrat. Tisti proti so bili za in tisti, ki so za, so bili proti. Paradoksalno? Skregano z zdravo pametjo? Niti ne. Če imamo seveda v mislih dejstvo, da aktualni referendum sam po sebi naravnost zahteva določeno mero protislovnosti. Nalašč smo zapisali "aktualni" in ne morda "pretekli' ali "minuli", saj nedeljskega referenduma o nedeljskem delu trgovin z zaprtjem volišč niti slučajno še ni konec. Če ste mislili, da je tematika dela prostih nedelj za tiste uboge duše, ki morajo dan za dnem prenašati in trpeti množice pretežno tujcev, ki jim na pult mečejo vse od kile belega pa do porno revij, ki morajo dan za dnem po en cel šiht v rokah žuliti ves tisti s svinjarijo, bakterijami in virusi popacan arzenal bankovcev in kovancev, da je torej ta tematika dosegla vrhunec v predreferendumskih debatah, potem imate najverjetneje o vsej stvari toliko pojma, kot ga je kar nekaj volivcev imelo o sami naravi zastavljenega vprašanja - bore malo -, saj je bilo zastavljeno tako dvoumno, da je impliciralo najmanj dve, če ne več interpretacij. In ker se marsikomu ni dalo v nedeljo zagnati možganskega aparata do te mere, da bi kritično analiziral vse možne variante in izpeljave, ki sledijo iz referendumskega vprašanja, je ta dvo- ali večumnost prišla še toliko bolj do izraza. Vendar nikakor še ne toliko, kot bo to sivo polje, ki ga je sprožilo samo vprašanje, prišlo do izraza sedaj, po oddanih glasovih, ko bi pravzaprav vsa stvar morala biti bolj ko ne ad acta. A pojdimo lepo po vrsti.

Najbolj preprosto, a hkrati verjetno tudi najbolj konstruktivno kritiko nedeljskega vprašanja je podala starejša gospa, ki je v nedeljskem dopoldnevu v pogovoru z vrstniki bentila, da kakšne volitve pa so to, ko sploh ne veš, ali si za, če obkrožiš proti ali pa, obratno, si za, če obkrožiš za (gospa je sicer referendumu nadela izraz volitve, kar je malce drugačna štorija, a na splošno je zadela bistvo). Naj torej na tem mestu razjasnimo zadevo in povemo, da naj bi, če ste glasovali ZA referendumsko pobudo, glasovali proti temu, da bi bile trgovine odprte vsako nedeljo in obratno, če ste glasovali PROTI pobudi, NAJ BI glasovali za to, da so trgovine odprte še naprej. Zakaj "naj bi"? Naj bi zato, ker zaradi tako površno postavljenega referendumskega vprašanja pravzaprav še nikomur ni popolnoma jasno, kako si interpretirati nedeljski izid. Sam izid z numeričnega, statističnega stališča sploh ni problematičen, ampak, kot smo že rekli, samo vprašanje je tisto, ki bo/je povzročilo, da štorije s trgovinami še ni konec z izidom referenduma. Tako vsi, tisti za/proti kot tisti proti/za, razglašajo, da so zmagovalci in so zadovoljni z izidom. Na eni strani imajo zagovorniki prostih nedelj seveda v mislih numerični izid referenduma ter odpirajo šampanjce, na drugi strani pa si trgovinski šefi manejo roke, saj v samem referendumskem vprašanju, ki zelo zelo ohlapno določa tudi izjeme, ki so lahko odprte vsako nedeljo, recimo tiste trgovine, ki so na bencinskih servisih, vidijo zelo veliko manevrskega prostora za svojo razlago tega vprašanja. Tako se bo vojna nadaljevala, čeprav je bila bitka dobljena - čeprav se za slednjo ne ve natančno, kdo jo je dobil.

Gregor Attč

P.S.: Morda še nasvet Jankoviču: Zoran, če hočeš imeti tudi vnaprej stoodstotno zagotovljeno odprte najboljše sosede tudi ob nedeljah, pač postavi v vsako štacuno še eno bencinsko pumpo. Tako, za ziher.

Gorišnica • Snidenje po 50 letih

■ ■ v ■ v mm

Ponovno v hisi učenosti

V soboto, 20. septembra, so se pred osnovno Solo v GoriSnici ponovnega snidenja veselili nekdanji učenci tamkajšnje nižje gimnazije, ki so svoje Solanje zaključili ob koncu Šolskega leta 1952/53. Četrti oddelek Nižje gimnazije Gorišnica je takrat obiskovalo 19 dijakov, danes, po petdesetih letih male mature, pa se jih je srečanja udeležilo 12.

Gorišniški jubilantje so si ob tej priložnosti ogledali poslopje nove osnovne šole, kjer jih je sprejel ravnatelj Branko [irec. Ravnatelj OŠ Gorišnica je zbranim razkazal prostore nove šole in športne dvorane ter v kratkem predstavil zgodovino šolstva v Gorišnici. V klepetu med ravnateljem in jubilanti je bilo slišati marsikaj zanimivega, med drugim tudi to, da je bila ta generacija učencev izredno uspešna za takratni čas, saj niso v razredu imeli nobenega zadostnega, kaj šele nezadostnega. Po pripovedovanju zbranih je imela njihova takratna učilnica le devet šolskih klopi, v kotu je bila pečka, tabla pa je zaradi prostorske

stiske visela kar na vratik p^ ^^^^^^ ^^^

Mojca Zemljane _1_1_

Lenart • Twirling, plesni in mažoretni klub

Otroci sonca

Twirling, plesni in mažoretni klub Lenart je bil ustanovljen pred tremi leti in je prvi twirling klub v Sloveniji. Prej se je imenoval Twirling klub lenarSkih mažoretk. Ustanovili so ga z namenom, da bi se v njem učili twirlinga, jazza in mažoretnih ter drugih plesov, kar jim pod vodstvom trenerke Anite Omerzu tudi uspeva.

Foto: ZS

V soboto, 20. septembra, so v športni dvorani v Lenartu organizirali prireditev z naslovom Otroci sonca. Po besedah trenerke in koreografinje Anite Omerzu na nastopih težko izvajajo nekatere točke, zgodi se, da ni dovolj prostora ali je prenizek strop in podobno. Zato enkrat letno organizirajo prireditev, na kateri lahko pokažejo vse, kar znajo. Prireditev poteka na mestu, kjer trenirajo - v športni dvorani v Lenartu. Članice in člani kluba so se na prireditvi predstavili z zmagovalnimi programi iz državnega prvenstva, kjer so tekmovali v sedmih kategorijah in sedemkrat zmagali in s predstavitvenim programom s 24. svetovnega prvenstva v Španiji. Kot gostje so nastopili Anita Kralj in Plesna izba Maribor. Ob koncu prireditve so na torti upi-hnili tri svečke, po prireditvi pa je bil vpis novih članov. Letos so odprli vrata za vse, ki jih zanima twirling, mažorete in ples. Vpisujejo pa otroke od 4. leta starosti naprej, tako deklice kot fante.

Zmago Šalamun

Tslaročite

v

Štajerski

Vsak naročnik dobi:

- popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit

- brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja. Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice, Podravski gospodarski kompas, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)

- poštna dostava na dom.

Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.

Z brezplačno prilogo

Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti

iz sveta zabave in glasbe! _________________

MAROaLNlCA ZA

V

Štajerski

Ime in priimek: Naslov:_

Pošta:.

Davčna številka: Telefon:_

Datum naročila: Podpis:_

RADIO TEDNK Ptuj đ.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj

ABRpĐIKB

www.aerobika.net

Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.

v

Štajerski

TEDNIK

in

S

AERtelKE

Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:

ime in priimek:

Rozina Kmetec

naslov:

Lancova vas 18,8884 Videm pri Ptiyu

ime in pkiimek

Brigita Drevenšek

naslov:

Sp. Hladina 82/e, 8251 Pti\j

Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.

Ptuj • Razstava tapiserij slikarja Marija Preglja

Na ogled obnovljene tapiserije

Pokrajinski muzej Ptuj je leta 2000 prejel v restavratorski atelje za tekstil pet tapiserij, ki jih je po predlogah slikarja in grafika Marija Preglja v svojem ateljeju v Novem Sadu stkala umetnica Etelka Tobolka.

Foto: Eva Ilec

Rozalija Bubnjevič in Hermina Golc pri zaključnih posegih v restavratorskem ateljeju Pokrajinskega muzeja Ptuj

Konservatorske in restavratorske posege smo na prvih petih tapiserijah zaključili konec leta 2001, ko nas je lastnik umetnin, podjetje KOTO, d.d., obvestil, da k petim tapiserijam iz iste serije sodijo se tri, ki so prav tako potrebne obnove. V restavratorskem ateljeju za tekstil smo v prvi polovici leta 2003 opravili konservatorske in restavratorske posege tudi na preostalih treh tkanih umetninah, ki tvorijo zaključeno celoto dragocene zbirke modernih tapiserij.

Vseh osem dekorativnih stenskih preprog je nekoč krasilo notranjost prestižnega butika Ko-teks Tobus (danes KOTO, d.d.) na Miklošičevi cesti v Ljubljani.

Zasnovo za interier butika je leta 1966 izdelal arhitekt Oton Jugovec, ki je še istega leta pri opremljanju prostora povabil k sodelovanju umetnika Marija Preglja. Za modno trgovino po vzgledu zahodnih elitnih buti-kov je bilo tako leta 1967 po Pregljevih predlogah stkanih osem tapiserij, ki jih umetnik na žalost dokončanih ni videl, saj je njegovo umetniško ustvarjalno pot prekinila smrt.

Konec sedemdesetih let so ob prenovi butika tapiserije sneli in jih za nekaj desetletij umaknili izpred oči javnosti. Šele na pobudo arhitektke Maruše Zorec je bilo leta 1998 najdenih pet tapiserij. Ob njeni raziskovalni

nalogi o delu arhitekta Otona Ju-govca je pri odkritju sodelovalo vse osebje družbe KOTO, d.d.

Ob zaključnih konservatorskih in restavratorskih posegih v Pokrajinskem muzeju Ptuj pripravljamo razstavo te pomembne zbirke sodobnih tapiserij. Za predstavitev Pregljevega umetniškega dela v podobi tkane tapiserije smo k sodelovanju povabili dr. Nadjo Zgonik, strokovnjakinjo za Pregljev opus, ki se je v slovenskem prostoru veliko posvečala njegovem ustvarjanju.

Po zaslugi številnih sodelujočih za ohranitev te dragocene serije tapiserij, v Pokrajinskem muzeju Ptuj pripravljamo predstavitev vseh osmih monumentalnih tkanih celot, ki jih v slovenski umetnosti ne poznamo prav veliko. Vse prijatelje naših muzejskih prireditev vljudno vabimo na otvoritev razstave tapiserij slikarja Marija Preglja, ki bo danes, 25. septembra, ob 18. uri v romanskem palaciju na ptujskem gradu.

Eva Ilec

Foto: Boris Faric

Marij Pregelj, Tapiserija, 1966 - 1967, 118 X 255 cm, Koto d.d.

Makole • Festival Forma viva razgibal kraj

Kiparjenje in številne spremljajoče prireditve

Prvi septembrski teden so bile Makole središče zanimanja ne samo lokalne, temveč tudi širše javnosti. Devetnajst kiparjev je na trasi vinske ceste med gradom Štatenberg in Dežnim, vse do galerije Dvoršak, ustvarjalo kipe iz različnih materialov, od lesa in kamna do železa, raznih cevi ...

■ V

Organizatorji - KUD Forma viva Makole, ZKD Slovenska Bistrica in krajevna skupnost Makole - so poskrbeli za vse, kar sodi k tako široki prireditvi. Bilo je veliko kulturnih dogodkov, primerna gostinska ponudba, predstavili so se aktivi kmečkih žena, vinogradniki ter prodajalci domače in umetne obrti.

Slovesna otvoritev festivala je bila 2. septembra na gradu Štatenberg, ko je udeležence in goste sprejel ter pozdravil župan dr. Ivan Žagar. Kot zatrjujejo organizatorji, bo Forma viva v naslednjem in še drugih

letih postala v Makolah v začetku septembra tradicionalna prireditev.

Vzporedno s festivalom Forma viva Makole 2003 so bile še druge prireditve. Tako so v nedeljo, 31. avgusta, v viteški dvorani dvorca Štatenberg odprli likovno razstavo, v času same Forma vive so bili še dnevi odprtih vrat galerije Dvoršak v Dežnem pri Makolah, osnovne šole Anice Černejeve ter krajevne skupnosti Makole.

Rdeča nit celotnega dogajanja pa so bili kiparji, ki so se vsak zase ukvarjali s podobami v lesu, železu in tudi dru

Foto:VT

Delo prvonagrajenega kiparja Tapiwa Chapa, ki izhaja iz Zim-babveja, drugače pa živi in ustvarja v Novi vasi pri Slovenski Bistrici, je bilo ob našem obisku se ne čisto dorečen izdelek. Prvotno naj bi bila to "ideja, ki se razvija", narejena v kamnu, železu in lesu, kasneje pa je tej svoji skulpturi dal ime "Spermiji za dvojčici".

gih materialih. Iskali so jih v najdenih koreninah, rogovilah, umetno ustvarjali v lipovem ali hrastovem plohu in drevesnih lupinah, ki so pripomogle k izredni tenkočutnosti ob samih naravnih materialih lesa, kamna in železa. Umetniki kiparji vse to že dolgo poznajo, saj živijo v sožitju z njimi, poznajo njihovo logiko, naravo in značaj, kar predstavlja tudi bistvo kiparjenja kot umetnosti in veščine na Forma vivi.

Pri gradu Štatenberg sta ustvarjala Robert Struna iz Žužemberka ter Igor Somrak iz Spodnje Polskave. Robert se je trudil s sončno uro, Igor pa že z drugim kipom "Med nebom in zemljo". Prvega je postavil pred makolsko tovarno Iskra, drugi pa bo krasil notranjost tovarniškega dvorišča. Pri delu jima je stal ob strani Igorjev Maks, maskota tega kiparskega srečanja, ki je prijazno pozdravil vsakogar, ki je prišel v grad. Malo pred mostom čez Dravi-njo se je "potil" Franc Tobias s "haloškim brentarjem", ki ga je izklesal iz haloškega peščenca ali brusa po domače. Ko so to gmoto pripeljali na kraj, kjer bo stal tudi v prihodnje, je tehtala okoli 5 ton. V samem trgu se je predstavil z "oknom zelenega Jurija" Rudi Stopar iz Sevnice. Naslednji na poti do Dvoršakove galerije v Dežnem

je bil Tapiwo Chapa s svojo idejo, ki se razvija, kasneje pa jo je preimenoval v "Spermije za dvojčici", baje zato, ker je v Makolah premalo otrok.

Lepo je bilo na tej poti poklepetati tudi z drugimi, vsak je povedal svojo zgodbo in tudi to, zakaj se je lotil bodisi ki-parjenja v klasičnem pogledu ali drugačne oblike ustvarjanja. Ko opazuješ kipe in drugo, kar je v minulih dneh nastajalo pod spretnimi rokami in raznim orodjem, ugotoviš, da je vsak izdelek zase nekaj posebnega in unikatnega. Delo ni potekalo samo individualno, temveč so pomagali drug drugemu, še posebej, če je bilo potrebno kakšen težji predmet dvigniti. Nekaj posebnega je bila tudi "salma truta" - slovenska avtohtona riba potočnica, ki jo je iz lesa izklesal Rado Gros z Malečnika. Riba mu je prinesla tudi tretjo nagrado na letošnji Forma vivi, delil pa jo je z Janezom Gnafom iz Mežice. Tudi njegova preša je bila nekaj posebnega. Seveda je bilo do konca "kiparske poti" še nekaj zanimivih izdelkov iz kamna, hrastovega lesa in železa. Miroslav Bertoncelj iz Ljubljane se je lotil za Haloze nenavadnega izdelka - kurentove maske v lesu.

Ivan Dvoršak, duhovni oče letošnje Forma vive, je v pogo

voru med drugim povedal, da so na gradu Štatenberg uspeli prenočiti vse tiste kiparje, ki so v Makole prišli od drugod, prav tako so za celotno prireditev uspeli zbrati denar, pri čemer so jim pomagali številni sponzorji.

Ob kiparjih, ki smo jih opazovali pri njihovem ustvarjanju ter ugotovili, da so resnično dobri delavci, saj so spretno in hitro "vrteli" razna orodja, je potrebno omeniti še kulturne prireditve. Odmevni sta bili dve gledališki predstavi. V torek se je predstavila gledališka skupina od Ožbalta z delom Vinka Moderndorferja, Vaja zbora, v četrtek pa so nastopili Spodnjepolskavčani z Županovo Micko. Svoj pečat je kulturnim dogodkom dal mariborski gledališki igralec Silvo Safran, ki je tudi član KUD Forma viva Makole.

Petek je bil z nastopom številnih folklornih skupin in drugih tovrstnih izvajalcev v znamenju festivala folklore in ljudskega izročila. Svečan zaključek festivala Forma viva Makole 2003 s podelitvijo nagrad in kulturnim programom je bil v soboto, ko so se Makolčani tudi poslovili od kiparjev, ti pa od prijaznih gostiteljev. Domačini so nekaj iz radovednosti pa tudi iz pristnega gostoljubja prihajali h kiparjem, jim prina

šali pijačo in malico, da ne bo omagali pod težo ustvarjalnega dela. Najlepši primer njihovega gostoljubja je bil pol bokal vina ob cesti, češ, če ste žejni, si postrezite kar sami.

Brez dvoma bodo dogodki, ki so se odvijali v tednu festivala Forma viva Makole 2003, še dolgo odmevali v kraju in med ljudmi, širša Slovenija pa je tako spoznala, da so ti kraji na robu Haloz in Dravinjskih goric zaradi svoje prvobitnosti in tihih ter očem skoraj skritih lepot vredni ogleda in pozornosti.

Vida Topolovec

Foto:VT

Nekoliko v hrib, že skoraj čisto pri galeriji Dvoršak, je iz hrastovega lesa oblikoval prešo Janez Gnauf iz Mežice, ki je za svoje delo prejel tretjo nagrado.

Prisluhni srcu!

od 22.9. do 29.9 2003

Prahioliíiii jogurt Zdravo življonjo, 15D g

Polnozmali Sport můsli Natura, 1 kg Žito,ljubljana

Mineralna voda RadonsliaKraljovivtgloc.1.5lilra Radonika, Radouci

Akcijska ponudba velja v vseh Mercatorjcvih in firanšiznih prodajalnah od 22. 9. do 29. 9. 2003 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. • Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana.

Brez dvoma ^^^^

'najboljši sosed

Ljubljana • Svetovnemu čebelarskemu kongresu ob rob

Čebelarji doma in po svetu

Da je čebela starejša kot človeški rod in da je že pradavni človek poznal čebele in čebelarjenje, pričajo mnoge najdbe v preteklosti.

Znano je, da so tudi stari Egipčani poznali čebelo in da so njeno upodobitev odkrili v hi-eroglifskem napisu na sarkofagu egiptovskega faraona Menesa (okrog 2880 pred n. {t.).

Po ohranjenih starej{ih in no-vej{ih pisnih virih in po {tevilnih dobro ohranjenih materialnih sledeh sodi čebelarjenje že nekaj stoletij med zelo spo{tovana in donosna gospodarska opravila na slovenskem podeželju. Zato predstavlja ta dejavnost {e dandana{nji posebej poudarjen kamenček v mozaiku slovenske nacionalne folklore in dragocen del bogatega slovenskega ljudskega izročila.

In kakor da bi bile najpleme-nitej{e lastnosti čebele globoko vtkane v slovenski delavni značaj ... To resnico nam je s svojim delom že pred skoraj poltretjim stoletjem v pisni obliki potrdil in posredoval danes že po svetu dobro znan gorenjski čebelar in pionir slovenskega čebelarstva Anton Jan{a (1734-1773). In v tem smislu so izzvenele tudi misli uvodnih govorcev na slovesnosti ob prvem prazniku slovenskih čebelarjev 22. junija letos v Breznici, gorenjski vasici pod karavan{kim Stolom in Jan-{evem rojstnem kraju. Ta gorenjski kot je dal Slovencem znamenite može - B. Kumerde-ja, A. T. Linharta, J. Bleiweisa, F. Pre{erna, M. Čopa, F. S. Finžgar-ja, J. Jalna.

vanjem mo{kega pevskega zbora DPD Svoboda iz Maj{perka in pihalnega orkestra iz Lesc prvič javno zadonela slovenska čebelarska himna. Uglasbil jo je Avsenik in istega dne pred slovesnostjo je bila posneta v njegovem glasbenem studiju v Begunjah. Praznovanja se je udeležila tudi delegacija Zveze čebelarskih dru-{tev s Ptuja.

O Antonu Jan{i je bilo že veliko napisanega in objavljenega. Kot 32-letni mladenič je od{el z bratom na Dunaj, {tudiral slikarstvo, se ukvarjal s čebelarstvom in nekaj let zatem postal prvi dvorni čebelar cesarice Ma-

Brezni{ka slovesnost je bila neke vrste simbolični uvod v svetovni čebelarski kongres Api-mondia 2003, ki je bil od 24. do 29. avgusta letos v Ljubljani. To strokovno srečanje čebelarjev z vsega sveta v slovenski prestolnici pomeni mednarodno priznanje uspe{ni večstoletni tradiciji čebelarjenja na Slovenskem in priznanje {tevilnim slovenskim čebelarskim praktikom in teoretikom, ki so s svojimi strokovnimi teksti obogatili svetovni zaklad strokovne in znanstvene literature s področja čebelarstva. Slovenski čebelarji bodo na kongresu predlagali, da bi 20. maj, rojstni dan Antona Jan{e, proglasili za mednarodni čebelarski praznik.

Radovlji{ki čebelarski muzej je ob tokratnem praznovanju v Breznici predstavil Zbornik o čebelarstvu. Nato so odprli obnovljen Jan{ev čebelnjak, razvili praporja Slovenske čebelarske zveze in Čebelarskega dru{tva Antona Jan{e v Breznici. Ob zaključku praznovanja je s sodelo

rije Terezije. Pokopali so ga na Dunaju, kjer (Obere Augartens-trasse 1) sta mu Deželna zveza za čebelarstvo na Dunaju in Zveza čebelarskih dru{tev za Slovenijo postavili spominsko obeležje -kovinski relief in spominsko plo-{čo.

Že pred Jan{em je doseglo kranjsko čebelarstvo visoko raven. J. V. Valvasor poroča v svoji Slavi vojvodine Kranjske o us-pe{nem čebelarjenju v značilnih kranjskih panjih, o rojih, čebelnjakih, medici in bogatem izvozu medu na tuje.

Slovenska slovstvena zgodovina nam razkriva, da nam je doba razsvetljenske miselnosti od sr. 18. do zač. 19. stol., ki pomeni prerod slovenske književnosti, prinesla polno kraj{ih in dalj{ih zapisov o slovenskem čebelarstvu - J. A. Scopoli, P P Glavar, M. Pohlin, O. Gutsmann, L. Volk-mer, V. Vodnik, M. Kuzmič in dr.

Blaž Kumerdej (1738-1805), učitelj svobodnih umetnosti in filozofije in znamenit zlasti zaradi svojih prizadevanj za ureditev

slovenskega {olstva, je svojemu nekaj let mlaj{emu rojaku Antonu Jan{i pomagal spisati obe njegovi nem{ki knjigi - Nauk o čebelarstvu in Razprava o rojenju čebel. Znano je tudi, da je Kumerdej v času svojega službovanja v Celju ob pomoči Janeza Goličnika posredoval pri poslovenjenju, tiskanju in izidu prve Jan{eve knjige. Tako smo dobili Slovenci prvo čebelarsko knjigo v svojem jeziku. Kumerdej se je v Celju zavzemal tudi za pospe-{evanje čebelarstva. Po nekaterih podatkih se je {tevilo čebeljih panjev v celjskem okrožju v tistem času povečalo od 700 na 8000. Kak{no naključje, da je imelo dobro stoletje zatem Ju-rančičevo prvo slovensko čebelarsko dru{tvo za spodnjo Štajersko (ustanovljeno 1904 na Ptuju) svoj sedež nekaj let tudi v Celju.

Zanimivo je, da so imeli nem-{ki in avstrijski čebelarji Antona Jan{o za svojega rojaka. Šele znani nem{ki čebelarski znanstvenik dr. L. Armbruster, dober poznavalec slovenske čebelarske zgodovine, jim je dopovedal, da je Jan{a Slovenec.

Kakor so Gorenjci ponosni na svojega Jan{o, velja tudi za dolenjske in belokranjske čebelarje, ki imajo za svojega vzornika Petra Pavla Glavarja (1721-1784), kmeta in čebelarja, pozneje gra-{čaka na Lansprežu pri Mirni na Dolenjskem. Poslovenil je Jan-{evo razpravo o rojenju čebel. Regijska dolenjskobelokranjska čebelarska zveza se imenuje po njem.

Prav tako so tudi pomurski čebelarji letos ustanovili svojo stanovsko zvezo s sedežem v Gornji Radgoni. Znano je, da je tamkaj župnikoval jezikoslovec in čebelar Peter Dajnko (1787-1873), ki je leta 1831 sestavil čebelarski priročnik "Čelar-stvo ali novi kratki, popun navuk čelne reje" v obliki vpra{anj in odgovorov. Napisal ga je v domačem prle{kem narečju.

Tako so se, kakor povedano, slovenski čebelarji v treh večjih slovenskih regijah povezali v svoje stanovske zveze z namenom, da ohranijo bogate pridobitve svojega čebelarjenja in združijo svoje interese za dosego nadaljnjih uspehov v sedanjih gospodarskih in družbenih razmerah.

Enake pogoje za uresničevanje svojih skupnih interesov imajo tudi čebelarska dru{tva na {ir{em ptujskem območju. Zato bi bilo tudi tukaj pričakovati več razmi-{ljanja o smiselnosti regijskega strokovnega in organizacijskega povezovanja. V tem primeru bi veljalo prisluhniti učenju, delu in prizadevanjem vzornika {tajer-skih čebelarjev in na{emu rojaku Ivanu Jurančiču od Sv. Andraža v Slovenskih goricah. Deželna vlada za Slovenijo ga je leta 1921 imenovala za potovalnega učitelja čebelarstva za Štajersko. Svoje strokovne članke je objavljal v Slovenskem čebelarju v letih od 1898 do 1932. Že nekaj let pred tem je ponudil Mohorjevi družbi v tisk svoj rokopis "Čebelore-ja", priročni čebelarski učbenik, ki pa žal ni dočakal svojega izida.

Poleg svoje strokovne odličnosti v čebelarstvu je bil Jurančič znan kot izredno priljubljen slovenski rodoljub. Ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja je imela njegova zelo aktivna osebna vloga v stanovski dejavnosti poseben narodnostni pomen za utrjevanje slovenstva na Štajerskem. Bil je pobudnik ustanovitve prvega slovenskega čebelarskega dru{-tva za spodnjo Štajersko in njego ve prve podružnice. O tem so ohranjene originalne ustanovne listine. Ob{iren sestavek ob 75-letnici dru{tva in podružnice sem priobčil v Slovenskem čebelarju (1979) in v Ptujskem tedniku (9. avgust 1979). Prihodnje leto bo torej minilo natanko 100 let od tega za zgodovino slovenskega čebelarstva pomembnega dogodka. Kaj več o tem pa ob prihodnji priložnosti.

Naj {e dodam. Prireditelji nedavnih slovesnosti v Breznici so prijazno in previdno ponudili priložnost, da bi drugi praznik slovenskih čebelarjev 2004 slavili v kak{ni drugi slovenski regiji. Pri tem so imeli v mislih verjetno Lansprež pri Mirni na Dolenjskem, kjer bodo prihodnje leto počastili 220-letnico smrti Petra Pavla Glavarja. Ali se ne bi za to izjemno priložnost gostoljubno potegovali tudi ptujski in okoli-{ki čebelarji ob 100-letnici svojega dru{tva?

Franjo Rebernak

Razmišljamo

Delo - nedelo

v starih dobrih časih socializma so delavci opravljali svoj "šiht" od šestih do dveh. Za današnje razmere gledano, je ta delovni čas najbolj doprinesel k bogatemu in polnemu družinskemu življenju. Popoldnevi so bili rezervirani za družinske sprehode, igre in druženja. Danes se začenja delo povečini okrog osme ure, tako da nam od dneva, ko prihajamo iz služb, ne ostane kaj dosti. Samo kuha kosila in že je tu večer. Če se bomo prilagodili t. i. evropskemu času, bomo tako rekoč cel dan v službi. Seveda tisti, ki bodo službo glede na današnje razmere sploh imeli. Saj veste, tistih 100.000 ljudi in več.

V novodobnem sistemu sta na voljo samo dve možnosti — delati petek in svetek ali biti na borzi. Delavski razred, najslabše plačan, bo delal tudi osem dni v tednu, samo da bo lahko preživel družino. Pa ne bo zaradi tega nič bolje plačan. Upa samo, da bo sploh delal.

Delati v nedeljo ali na praznik lahko po eni strani razumemo kot eksploatacijo delavskega razreda, spet po drugi kot nujo, ki je pač potrebna. Pričujoči referendum je še eden v nizu "metanja denarja skozi okno". Letos že peti. Naj navržem, da en stane približno šeststo milijonov tolarjev. Koliko ljudi bi s tem denarjem lažje živelo ali pojedlo hlebec boljšega kruha, se ne vpraša nihče. Smo pač država, ki si zna privoščiti. Nenazadnje pa nismo državljani Slovenije tisti, ki bi lahko odločali v prid ali proti nekomu. Zato so institucije, ljudje, ki delajo v stroki, jeziki, ki se znajo sporazumevati.

Zdaj so svoj glas povzdignile trgovke, ki si želijo v nedeljo počivati oziroma bolje rečeno kuhati doma govejo juho in se posvečati družinskemu življenju. Kaj bo, ko bodo svoj glas povzdignili še drugi sindikati, ki prav tako ne bodo hoteli delati v nedeljo in na praznik? Bomo imeli za vsakega posebej referendum? Najbolj pošteno bi potemtakem bilo, da država sprejme obvezujoč zakon, da je nedeljsko delo prepovedano in da naj se državljanom zagotovi nedeljski počitek. Zatorej se naj zapro tudi gostilne, restavracije, bifeji, kafeterije — naj tudi oni uživajo nedeljsko družinsko življenje in kuhajo govejo juho. Naj se odpovejo vse nedeljske prireditve, vaške veselice in se tako razbremeni vse gostinske delavce. Naj v nedeljo crkne televizor, ker televizijci ne bodo pripravili programa, naj crkne radio Ptuj, ker bodo nedeljski dežurniki uživali v domačem krogu družine, naj si novinarji izključijo diktafone in zapro računalnike. Potemtakem bi tudi sama imela nekaj od tega in mi zdajle ne bi bilo potrebno ždeti za računalnikom, saj svoje prispevke pripravljam ravno na "gospodov dan". Naj se zapro tudi kinematografi in ukine železniški in avtobusni prevoz. Kaj nam še ostane? Zdravniki in medicinsko osebje v bolnišnicah? Naj potemtakem tudi oni pustijo svoje paciente, da v bolečinah preživijo lepo nedeljo?

Bronja Habjanič

Prejeli smo

Zahvala osebju na Ginekološko-porodnem oddelku Splošne bolnišnice Ptuj

27. avgusta 2003 sem v ptujski porodnišnici rodila drugega otroka, tokrat sina. Prvič sem rodila pred šestimi leti in pol, vendar takrat v drugi porodnišnici. Ker pa se moja tokratna izkušnja tako močno razlikuje od tiste ob prvem porodu - V POZITIVNEM POMENU, sem se odločila napisati zahvalno pismo vsem, ki so mi ob najlepšem dogodku v življenju stali ob strani.

Zahvala gre v prvi vrsti babicama ge. Gordani in ge. Kristini, ki sta me ob zgodnjijutranji uri sprejeli v porodno sobo in mi ves čas, od sprejema pa do poroda, nesebično stali ob strani, me pomirjali, spodbujali ter tudi nasmejali, da sem lahko vsaj za trenutek pozabila na bolečine. Zahvaljujem se jima za njuno strokovnost in mirnost, hkrati pa tudi obilico človečnosti in razumevanja, ki jo porodnica ob takih trenutkih izjemno potrebuje!

Ob tej priložnosti se želim zahvaliti tudi dr. Mileti, ki mi je omogočil, da so bili prvi trenutki z mojim otrokom čudoviti in brez trpljenja zaradi bolečih šivov.

Tudi nadaljnja hospitalizacija na oddelku (5 dni) je potekala izjemno prijetno, predvsem zaradi pripravljenosti medicinskih sester, da so vsakič, ko sem potrebovala nasvet ali pomoč, nesebično priskočile na pomoč. Po prvem porodu sem se zaradi negativnih izkušenj dolgo odločala za drugega otroka in dejala: Nikoli več! Sedaj, ko sem spoznala, da je lahko porod kljub bolečinam nekaj najlepšega v življenju, pa trdim: NIKOLI NE REČI NIKOLI. Prijaznost in razumevanje osebja je tista, ki je zame spremenila bolnišnico v topel in prijazen prostor.

Mateja Toplak

Sela, Lancova vas • Pri 90-letnih občankah

Slavljenki Ana in Marija

V občini Videm so se letos spomnili že šestih občanov in občank, ki so dopolnili častitljivih 90 let starosti, med njimi pa sta tudi Ana Domine iz Lancove vasi in Marija Cafuta iz Ljubstave.

Prva je 90 let dopolnila julija, druga pa avgusta, nanju pa so se ob praznovanju visokega življenjskega praznika spomnili tudi vodilni v videmski ob~i-ni in župnijski karitas sv. Vida.

Ano Domine so na njenem domu v Laneovi vasi 82/a obiskali predstavniki videm-ske občine z županom Friderikom Bračičem, predsednica KS Laneova vas Manuela Kline in pater Benjamin Mlakar iz župnije sv. Vida, posebej veselo praznovanje pa so ji pripravili domači, ko so na 90-letnieo povabili sorodnike, prijatelje in sosede. Devetde-setletna Ana se praznovanja svojega rojstnega dne rada spominja, saj je bila takrat spet v družbi tistih, ki ji v življenju veliko pomenijo in ji pomagajo v trenutkih, ko pomoč najbolj potrebuje.

Otroštvo in mladost je gospa Ana preživela na Selih, potem sta z možem nekaj časa živela

Slavljenka Ana (druga z leve) na praznovanju s sestrami Urško, Štefko in Angelo ter ostalimi sorodniki.

v Mariboru, pa na Mariborski e. na Ptuju in na koneu sta si skupen dom zgradila v Laneo-

vi vas. Kljub visoki starosti se gospa Ana še kar dobro počuti, pravi, da ji tu in tam že nagaja zdravje, a mnogo huje je takrat, ko je osamljena, saj se ji dnevi takrat zdijo kar predolgi. Zanjo na stara leta skrbi sin, ki

90-letna Marija je bila vesela obiska iz občine.

1

Mini Poil v žametni perutninski omaki Juliene

Za štiri osebe potrebujemo: 4 Idobase MINI POLI, 20 dag zelenjave, narezane na tanke rezance (korenje, por, gomolj zelene, rumena koleraba), 2 dl perutninskega fonda, 2 dl sladke smetane, masleno kocko (zmes masla in moke v razmerju pol-pol), maslo, konjak (stock), belo vino, majaron, sol, beli poper

Klobase MINI POLI olupimo, jih opečemo na maslu, dodamo narezano zelenjavo, nekoliko prepražimo, da zelenjava pridobi na aromi, flambiramo s konjakom (zalijemo s konjakom ali stockom in prižgemo, da alkohol zgori). Dolijemo belo vino in malo pokuhamo. Dodamo perutninski fond, sladko smetano in majaron ter zavremo. Po nekajminutnem kuhanju na blagem ognju omako zgostimo do poljubne gostote z masleno kocko, začinimo s soljo in poprom. Vsako klobaso enkrat^ poševno prerežemo in serviramo s širokimi rezanci ali

poljubno ^

prilogo.

se domov pogosto vrača, skupaj sta ob koneih tedna in takrat ji je še posebej toplo pri sreu. Nekaj posebnega pa so tudi trenutki, ko se nanjo spomni vnukinja, nam je povedala ob našem obisku, in se ob tem pohvalila, da ima veliko prija-teljie; najprej so to njene sestre, ki živijo v bližini, potem pa soseda Mieika, ki jo obišče skoraj vsak dan.

Sredi minulega tedna so di-rektoriea videmske občinske uprave Darinka Rataje, predse-dniea odbora za družbene dejavnosti Marija Črnila in članiea odbora ter predstavniea žup-

nijske karitas Bernarda Galun na Selih obiskale 90-letno Marijo Cafuta, doma sieer iz Ljubstave 18. Cafutova je 90. rojstni dan imela že 28. avgusta, a ker jo je bolezen takrat priklenila na bolniško posteljo in je morala v zdravilišče, se je šele po okrevanju ponudila priložnost, da ji stisnejo roko in v imenu vseh občanov zaželijo vse dobro.

Cafutova je danes ena izmed najstarejših občank, v Ljub-stavo pa se je priženila pred mnogimi leti iz rodnega Dravinjskega Vrha. V življenju ji ni bilo nič prizaneseno, še posebej ne v letih vojne, ko je bil mož zdoma, doma pa je skrbela za 5 majhnih otrok. Dela na kmetiji in v vinogradu je bilo zmeraj dovolj, nam je povedala ob našem obisku, a upanja in volje, da bo nekoč boljše, ni nikoli izgubila, tudi po moževi smrti ne.

Danes je ponosna babiea 12 vnukom, veselje in radost ji prinaša 17 pravnukov in tudi že prapravnukinja. V Ljubstavo se vrača občasno, jesen življenja pa zdaj preživlja pri hčerki Jožiei in njeni družini na Selih, kjer lepo skrbijo zanjo in kjer se dobro počuti.

TM

Mihalovci

90 let Mimike Trstenjak

Prve dni septembra je v Mihaloveih v krajevni skupnosti Ivanjkovci Marija Trstenjak dopolnila častitljivih 90 let.

Marija, po domače Mimika, je rojena v družini 11 otrok v Ceroveu. Poročila se je pri petindvajsetih, v zakonu pa so se jima z možem rodili trije sinovi in dve hčeri. Danes ima Trste-njakova Mimika enajst vnukov in sedem pravnukov in prav vsi jo še dandanes radi obiskujejo. Ker pa ima družina Mimike Trstenjak v Mihaloveih kmetijo, se Mimika ni nikoli zaposlia, saj je morala kot dobra gosodi-

nja marsikdaj krepko prijeti za delo, medtem ko je njen mož opravljal delo oskrbnika grajskih vinogradov, nekaj časa pa je služboval tudi na matičnem uradu v Ivanjkovcih.

"Da dočakaš takšno starost," pravi Mimika, "moraš lepo mirno in skromno živeti, ne smeš se sekirati, še manj pa prepirati."

Mojca Zemljarič

Ob praznovanju Mimikinega 90. rojstnega dne se je na Trste-njakovi doma~iji v Mihalovcih zbralo 32 svojcev. Fotografija je iz družinskega albuma, na fotografiji pa so: od leve sinova Marko in Lojzek, slavljenka Mimika ter hčeri Marica in Hilda, najmlajši sin Branko pa je žal že pokojen.

Ptuj • Dekleta s Ptujskega o mis Slovenije 2003

Se je o zmagovalki vedelo vnaprej?

Dekleta s Ptujskega so prvič v zgodovini izbire za mis Slovenije imele v finalu tri predstavnice. Kljub temu da so nastopile odlično, niso prepričale žirije. Zbrali smo njihova mnenja.

Maja Tofant: "S svojim nastopom sem zelo zadovoljna, tudi zato, ker sem vodila eelo skupino. To mi je vlilo še dodatno samozavest. Pogovor s komisijo pa je bil takšen, kot je bila komisija, ki je bila popolnoma medla in ni ničesar izžarevala, pa še v eeloti je bila

Foto: Črtomir Goznik

Maja Tofant

'ljubljanska'. Občutek imam, kot da smo dekleta s Ptujskega že vsem trn v peti. Ena od lent bi morala pripasti Adeli-ni. Osebno nisem razočarana, zato sem iz dvorane odšla s širokim nasmeškom. Ko se mi ena zgodba konča, je več ne pogrevam, ker že pričenjam novo. Organizatorjem tekmovanja pa bi le priporočila, da bi višino za tekmovalke dvignili, vsaj na 170 em. 165 em višine, kolikor naj bi tekmovalke najmanj imele, je, kot kaže, že na začetku ovira, saj si zaradi majhnosti avtomatično izključen iz kroga morebitnih favoritk."

Adelina Bombek: "Lahko povem le to, da sem zelo razočarana. Občutek imam, da so se iz meme norčevali, ko so mi dvakrat na vaji pred finalno prireditvijo na glavo nadeli krono zmagovalke. To je vse, kar lahko rečem v tem tre-

Foto: Črtomir Goznil<

Foto: Črtomir Goznil<

Adelina Bombek

Monika Zajšek

nutku, čeprav v meni gloda črv, ki bi želel vedeti, zakaj se mi je vse to zgodilo. Imela sem občutek, da sem svoj nastop dobro opravila tako kot Maja in Monika."

Monika Zajšek: ^^ glavnem smo se imele dobro, razen ma-

njših problemov. Sla sem brez pričakovanj, vsaka uvrstitev bi pomenila veliko presenečenje. Čudno je bilo le to, da se je o zmagovalki vedelo že vnaprej. Ampak to naj bi se dogajalo vsako leto."

MG

Slovenske Konjice • Zaključna prireditev Entente Florale

Kvaliteten napredek v okolju

Entente Florale je tekmovanje evropskih mest in vasi v kvaliteti bivanja in urejenosti okolja s poudarkom na zelenicah, parkih in cvetli~nih nasadih, s sedežem v Bruslju. V Evropi ga poznajo že od leta 1975, v njem sodeluje 12 evropskih držav, ki vsako leto prijavijo v tekmovanje svoja najlepša mesta in vasi, ki jih pregleda posebna mednarodna strokovna žirija in jim na zaklju~ni prireditvi, ki je bila letos v Slovenskih Konjicah, podeli priznanja.

V tekmovanje se lahko vključijo mesta in kraji, ki v nacionalnem tekmovanju v urejenosti okolja dosegajo najboljše rezultate. V Sloveniji ga že desetletja uspešno organizira Turistična zveza Slove

nije. V zadnjih letih poteka pod naslovom "Moja dežela -lepa in gostoljubna". "Številna slovenska mesta in kraji, ki se vključujejo v projekt "Moja dežela - lepa in gostoljubna" in kasneje v evropsko tekmo-

vanje Entente Florale, postajajo del odprtih vrat moderne Evrope," je v soboto v Slovenskih Konjicah še posebej poudaril predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič.

Slovenija je aktivna članica Entente Florale od leta 1998. Na Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah, kjer je letos potekala zaključna prireditev letošnjega tekmovanja, so od četrtka do nedelje visele zastave Francije, Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Češke, Belgije, Nizozemske, Nemčije, Irske, Velike Britanije, Slovenije in letošnje opazovalke Švice. Slovenske Konjice, ki so bile od leta 1996 do 2000 najbolje urejeni kraj v Sloveniji, letos praznujejo 855-letnico. Zlato medaljo tekmovanja Entente Florale so si prislužile že leta 1998. Letošnjega tekmovanja sta se iz Slovenije udeležila Slovenj Gradec in Zreče, oba sta bila na koncu srebrna. Letos so podelili štiri srebrne medalje in pet zlatih: Huyeresu iz Francije, Kind-bergu iz Avstrije, Venlu iz Nizozemske, Bad Sàckingenu iz Nemčije in Malahidu iz Irske. Srebrno medaljo si je lani prislužil tudi Ptuj, ki pa bi, če bi si ga letos ogledala komisija,

Foto: MG

V Slovenskih Konjicah je bila na ogled tudi ptujska ponudba.

): MG

Slovenske Konjice dajo veliko na urejenost in cvetje. Ce bi tekmovale tudi letos, bi ponovno prejele zlato medaljo, je povedal predsednik mednarodne ocenjevalne komisije, Irec Luke Griffin.

moral priznanje vrniti glede na stanje, ki je trenutno v mestu. Kar nekaj cvetličnih gred je v enem letu poniknilo, najslabšo podobo od vseh območij pa letos kaže Mestni trg, ki je osrednji mestni trg in

Dogajanje na Starem trgu je pritegnilo tudi mlade

bi že zaradi tega moral biti vzor urejenosti. Nasprotno pa v Slovenskih Konjicah doseženo vzdržujejo, saj bi po mnenju presednika mednarodne ocenjevalne komisije Irca Luka Griffina zlato dobile tudi letos, če bi tekmovale. Slovenska mesta in kraji so v petih letih, odkar tekmujejo v Entente Florale, zelo veliko naredila pri urejanju okolja in dvigu kakovosti bivanja. Od ~etrtka do nedelje so v Slovenskih Konjicah potekale {tevil-ne prireditve, od turističnih, kulturnih, glasbenih, do tistih, ki so v ospredje postavljale skrb za kulturno dedi{čino. V bogato dogajanje se je vključil tudi Ptuj s sodelovanjem na eni od razstav in s kulturnim programom. V soboto so v Slovenskih Konjicah tekmovali tudi slovenski floristi, ki so krasili starotr{ke portale in izdelovali cvetlične {opke.

MG

VELIKA NAGRADNA IGRA!

OD 15. 9. DO 31. 12. 2003

Ob nakupu Petrolovega kurilnega olja sodelujete v nagradnem žrebanju, kjer bomo 16 gospodinjstvom

VRNILI CELOTNO KUPNINO.

Od 15. septembra pa vse do konca decembra bomo vsak teden izžrebali enega nagrajenca. Za informacije in naročila pokličite 080 22 66.

Kupnina bo vrnjena v obliki dobroimetja na kartici Magna Nagrajenci bodo obveščeni po pošti Pravila igre in imena nagrajencev bodo objavljena na strani wwwpetroía.

Ptuj • Cvetel rdečkasti indijski lotos

Znova po dvajsetih letih

V cvetli~nem vrtu družine Mrgole ob Grajeni na Ptuju je letos po dolgih letih necvetenja zacvetel s štirimi cvetovi indijski lotos rde~kaste oblike. Obstaja še rumenkasta oblika.

Kaže, da ga je letošnje enor-mno toplo poletje spodbudilo k cvetenju. Sicer pa se njegov "lastnik" Mitja Mrgole spominja, da ga je posadil že pred skoraj 30 leti. Prvih 10 do 12 let je redno cvetel, zatem pa je skoraj 20 let vsako leto visoko nad vodno povr{ino pognalo le zeleno listje. Cvetov ni in ni hotelo biti vse do leto{njega poletja.

Nekateri sku{ajo lotos ena~i-ti z lokvanji, to pa strokovno ne drži. V svetu je najbolj znan egiptovski lotos.

MG

Črtomir Goznik

Prekrasen cvet lotosa, ki je lastnika razveselil po skoraj dvajsetih letih necvetenja.

Foto: MG

»No, Janezek, kaj je to čudež?« je vpra{ala ućitel-jica.

"Moja mami pravi, da je čudež, će se ne boste poročili z novim učiteljem telovadbe!'

***

Stanje bolnika je kritično. Ob njegovi postelji sedi zdravnik in ga vpra{a: "Ali želite, da koga pripeljem k vam'?'

"Ja, prosim!' je s komaj sli-{nim glasom dejal bolnik. "Va{o ženo, otroke?'

'Ne, drugega zdravnika!'

***

Katehet, kije vodil verouk, je opozoril otroke: 'Med poukom nas bo obiskal župnik. Obvezno ga morate vikati, kar pomeni, da mu morate reči 'ví.' Župnik se je pojavil v razredu in vpra{al enega od učencev, ali mu zna povedati {esto božjo zapoved. 'Vi si ne smete želeti žene drugega!' je odgovoril učenec.

***

Študentka Vida je pri{la prvi vikend iz mesta, kjer je {tudirala, domov na vas. Mami se je takoj pohvalila:

"Začela sem obiskovati kuharski tečaj, da bom malo prihranila in da se mi ne bo potrebno prehranjevati po gostilnah!' "To je pa lepo!' jo je pohvalila mama. 'Ali tudi pojeste, to, kar skuhate na tečaju?'

"Ja, žal moramo!'

***

Učiteljica pojasni Andreju, kako se lahko nauči računanja na pamet: "Zamiži in si zamisli tablo, na kateri si napisal račun: 135 x 13!" Nekaj časa je počakala, nato pa vpra{a Andreja: 'No, ali si že izračunal?'

'Ne, ne najdem krede!'

***

V revni družini s skromnim stanovanjem je spalnica urejena tako, da star{a spita pred omaro, trije otroci pa imajo posteljo za omaro. Na omari pa so bila zložena jabolka. Ko sta star{a začela seksati, se je zatresla omara in jabolko je padlo na otro{ko posteljo. Najstarej{i sin ga je vzel in začel jesti. Star-{a sta omaro zazibala {e enkrat in ponovno je na otro{ko posteljo priletelo jabolko. Vzel ga je srednji sin in ga pojedel. Potem je vse utihnilo. Najmlajši sin je nekaj časa nestrpno čakal, nato pa rekel: "Bajta še enkrat! Tudi jaz sem lačen!'

***

Zaradi velikega števila študentov v dvorani si je profesor omislil miniaturni mikrofon in pred predavanjem vprašal: "Ali me študentje v zadnji vrsti slišite?'

"Ja," se je oglasil nekdo, 'vendar nas ne moti preveč!'

Mladi dopisniki

Babica v šoli

Moja babica se imenuje Marija Štrafela. Rodila se je 4. 8. 1942. Prvi {olski koraki so se za~eli v {olo na Breg 1. septembra 1949. U~ila jo je u~i-teljica Milijka Gomilar. V {olo je hodila bosa, dokler ni bilo mraza. Pot je bila dolga, v {olo je hodila pe{. U~ilnice so bile velike in svetle. V razredu jih je bilo zelo veliko. U~iteljeva miza se je imenovala kateder. Babica je imela vsa ta leta, ko je hodila v {olo, odli~en uspeh. Spomin na prvo {olsko leto {e ima. Za ~itanje in pisanje je dobila knjigo Beloglav-~ek, ki je žal nima ve~. Sliko njenega prvega nastopa pa {e vedno hrani. Ko sliko pogleda, se lepo zasmeje. Spomini na {olo vedno živijo.

Tamara Štrafela, 3- b, OŠ Breg, Ptuj

Moja babica v času osnovne šole

Moji babici je ime Kristina. Stara je triinsedemdeset let. Rojena je bila leta 1930. Obiskovala je osnovno {olo v Go-ri{nici. Na za~etku so v {oli pisali na tablice s kamen~ki, kasneje so pisali s peresnikom. V {olo je hodila v ~asu pred drugo svetovno vojno in med drugo svetovno vojno. U~enje je bilo težko, ker so se u~ili samo nem{ki jezik, katerega niso razumeli, ker je bila u~ite-ljica Nemka. Vsako jutro pred {olo je morala napasti {est do osem krav. Mama ji je prinesla skodelico mleka ali kave, zraven ji je prinesla {e kos kruha. Ko je pojedla, je morala pe{ in bosa v {olo. Pri hi{i je bilo pet otrok, le pozimi so nosili ~evlje. Čevlje so nosili drug za drugim. Vsako leto sta pri{la dva ~evlarja in jim naredila nekaj novih ~evljev in popravila stare. Čevlje sta delala iz svinjske kože. Otroci so se veselili trgatve, kolin in ostalih ve~jih praznikov. Takrat so bile dobrote, ki jih druga~e ni bilo. Otroci so morali pomagati pri delu v hi{i in na polju. Ni jim

Ustvarjalčki

Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripi-

bilo težko, ker so vedeli, da ne bodo la~ni.

Maša Hren, 3- b, OŠ Breg, Ptuj

Zreče

Med po~itnicami sem bila v Zre~ah. V termah sem se veliko kopala. Imajo zelo urejeno okolje, sveži zrak in lepe hi{e. Zre~e so dobile priznanje za najlep{e urejeno okolje leta 2001 in 2002. Tukaj mi je bilo zelo v{e~.

Anja Mikša, 3. bl9 OŠ Mladika, Ptuj

Taborjenje

Bila sem na taborjenju v Skorbi. Bilo je veliko otrok. Z nami sta bili u~iteljici Silva in Vida. Spali smo v {otorih. Ker ni bilo elektrike, smo zve~er zakurili ogenj in si pekli koruzo. Čez dan smo imeli likovne delavnice. Šli smo tudi na rafting in v Terme Ptuj. Imela sem se lepo in si želim drugo leto spet nazaj.

Anja Hrnjadovič, 3- bl9, OŠ Mladika, Ptuj

Tabor

Letos sem bil na poletnem taboru s skavti. Taborili smo na jasi ob robu gozda pod Dona~-ko goro. Tam je bilo na milijone kobilic. Otroci smo postavili svoj veliki {otor. Naredili smo si svoje ognji{~e ter jambor za zastavo. Vsak dan smo sami nabrali drva. Drva sem sekal z majhno sekiro. Zelo rad sem skrbel za ogenj. Z lovske opazovalnice sem opazoval tabor in gozd. Nau~il sem se veliko novega o življenju v naravi.

David Pintarič, 3- bl9, OŠ Mladika, Ptuj

Morje

Junija smo {li za {tirinajst dni na morje. Nau~il sem se prav plavati, potapljati in skakati v vodo. Nekega dne smo se kopali, ko se je mimo pripeljal znanec s ~olnom. Povabil nas je na vožnjo z njim. Čoln sem vozil jaz. Ta dan je bil res super.

Emir Topalovic, 3- bl9, OŠ Mladika, Ptuj

som USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.

Jezikovna šola

V Rakitni sem se udeležil jezikovne {ole angle{~ine. Trajala je en teden. Mojo skupino je u~ila Claire iz Anglije. Claire ne zna slovensko. Bilo je odli-~no.

Blaž Rojs, 3- bl9, OŠ Mladika, Ptuj

Kopanje v Aqualuni

Ko smo se zjutraj zbudili, smo se odlo~ili, da se gremo kopat v Aqualuno v Pod~e-trtek. Bila sem zelo vesela. Pripravili smo brisa~e in kopalke in se odpeljali. Tam je bilo veliko razli~nih bazenov in toboganov. Zelo smo se zabavali. Sre~ala sem tudi prijateljico Majo. Ostali smo do ve~era.

Veronika Bolcar, 3- bl9, OŠ Mladika, Ptuj

Moje počitnice

Med po~itnicami sem doživel veliko zanimivega. Obiskali smo lepe kraje, se igrali, spoznavali nove prijatelje in preživljali tople in brezskrbne po~itnice. Med po~itnicami sem se kopal v Termah Ptuj. Veliko sem plaval. Najbolj me je veselilo plavanje pod vodo. Vsak dan sem obiskal teto Kristino. Velikokrat sem ji nagajal. V~asih je bila že prav jezna name. Bili smo tudi na radgonskem kmetijskem sejmu. Videl sem veliko kmetijskih strojev in traktorjev. Komaj sem ~akal, da se po~itnice kon~ajo, ker sem že zelo pogre{al so{olce in u~iteljico.

Nikodem Korbun, 3- bl9, OŠ Mladika, Ptuj

Morje

Poveži številke od 1 do 42!

Letos smo {li na morje že drugi dan po pouku. Šli smo na otok Pag, v kraj Poljana. Tam sem si na{la prijateljico Ivano. Skupaj z njo in mojim bratcem smo skakali v vodo in se igrali. Vozili smo se tudi z gumijastim ~olnom in skakali iz njega. Z mamico, atijem in bratcem smo se vozili s pe-dolinom, nabirali {koljke pod vodo in ob obali. Na morju smo se imeli lepo.

Tjaša Pavlovič, 3- bl9, OŠ Mladika, Ptuj

Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 30. septembra, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!

Izžrebanec ustvarjalčkov v 37. številki Štajerskega tednika je:

Lara Stoger, Vintarovci 45/c, 2253 DESTRNIK.

Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo knjigo prejela po pošti.

KNJIZNI DISKONT

KAliOŽBA KAJtAJJTAJJIcJA

P^VCŘČm UJNIKA^mi VftřW

LUBLJAUA: BTC, HALA A HOVO MEBTO: BIC NOVO MESTO HOVA GOBICA: njîLPINOVA 13

PORSCHE

Zanimivosti

David Beckham ni dolgo krasil iranskih oglasov

Teheran (STA/AFP) - David Backham ni dolgo ostal prva svetovna zvezda, ki krasi oglase v Iranu. Obraz britanskega nogometnega zvezdnika so na oglasnih panojih v iranski prestolnici prekrili s ~rno tkanino in tako sledili najnovej{i kampanji lokalnih oblasti proti "vplivu zahodne kulture". Pet oglasnih panojev s sliko nogometa{a madridskega Reala, na katerih reklamira motorno olje, so oblekli v ~rno tkanino, ~ez televizijske oglase z njegovimi nogami pa potegnili ~rte. Beckham je sicer prvi zvezdnik z Zahoda, ki so ga uporabili v reklamni kampanji po islamski revoluciji leta 1979, za kampanjo pa je bilo potrebno posebno dovoljenje iranske reformisti~ne vlade.

Britanski par živel z 244 psi

London (STA/AFP) - Britansko dru{tvo za za{~ito živali je nekemu zakonskemu paru na severozahodu Anglije odvzelo 244psov, 16 papig, sedem mačk, kunca in ~in~ilo. Živali so na{li v vseh koti~kih njunega doma, to je treh sobah, podstre{ju in kleti. Predstavniki kraljevega dru{tva za boj proti mučenju živali (RSPCA) so hi{o "ljubiteljev živali'preiskali zaradi prijave zaskrbljenih sosedov. Za preselitev toliko hi{nih ljubljencev so potrebovali kar dva dni, odpeljali pa so jih v zaveti{ča RSPCA po vsej Veliki Britaniji.

Pravična odškodnina za povzročeno plešavost

Atlanta (STA/Hina) - Obiska pri frizerju se bo Mary Lynn Reddish dolgo spominjala. Sodi{če ji je prisodilo 150.000 ameri{kih dolarjev od{kodnine, ker je po frizerskem tre-tmaju ostala skorajple{asta. 43-letna Američanka je oktobra leta 2000 želela omehčati svoje blond kodre, vendar je svojo odločitev {e kako obžalovala. Lasje so ji zaradi reakcije med sredstvom za mehčanje las in barve za lase skoraj popolnoma izpadli. Vi{je sodi{če okrožja Clark v ameri{ki zvezni državi Georgia ji je prisodilo 150.000 dolarjev od-{kodnine zaradi pretrpljenih du{evnih bolečin, nakupa lasulje in drugih stro{kov. Njen odvetnik je dejal, da je sodba pravična.

Bencin namesto piva

Halle (STA/Hina) - Nek Nemec je bil tako žejen, da se je odločil žejo ob pomanjkanju piva pogasiti kar z neosvin-čenim bencinom. Neimenovani 30-letnik je nedavno pri{el na bencinsko postajo v mestu Halle na severu Nemčije in si postregel z neosvinčenim bencinom, zaposleni na črpalki pa so ga pri tem le nemo in presenečeno opazovali. Po besedah tiskovnega predstavnika policije v Halleu si je mo-{ki očitno tako želel piva, da se je odločil kar za bencin. Spil ga je za približno deciliter in pol. Žejnega Nemca, ki je pred tem sicer že spil določeno količino alkohola, so odpeljali na opazovanje v tamkajšnjo bolni{nico, vendar {ele, ko je poravnal zapitek na bencinski črpalki.

40 odstotkov Britancev in 22 odstotkov Britank se pretirano opija

London (STA/Hina) - Skoraj 40 odstotkov Britancev in 22 odstotkov Britank se pretirano opija, kar državo nato pri odpravi posledic pretiranega pitja alkohola letno stane 28 milijard evrov, je pokazala neka raziskava. Moški, ki prekomerno popivajo, zaužijejo povprečno vsaj dva litra piva na dan, ženske pa izpraznijo vsaj dve tretjini steklenice z vinom. To je kar dvakrat več od količine, ki še velja za zdravju ne{kodljivo. Na drugi strani se na primer v Franciji prekomerno pijači vdaja le devet odstotkov moških in pet odstotkov žensk. Velika Britanija tako samo zaradi "bolniških", ki so posledica popivanja, letno izgubi 17 milijonov delovnih dni, kar pomeni približno devet milijard evrov škode, dodatno škodo pa povzročijo še prometne nesreče, katerih vzrok je alkohol. V Veliki Britaniji letno zabeležijo približno 360.000prometnih nesreč zaradi alkohola, približno 85.000 Britancev pa vsako leto zalotijo pri vožnji v vinjenem stanju. Dodatno skrb državi povzroča še dejstvo, da postaja alkohol vse bolj priljubljen pri mladini -britanska mladež, mlajša od 16 let, danes popije kar dvakrat več alkohola, kot so ga njihovi vrstniki pred desetimi leti.

Nenavaden način ženitne ponudbe

London (STA/Hina) - Britanci imajo sedaj možnost, da za okoli 45.000 funtov zaprosijo svoje zaročenke za roko na nenavaden način. Za to vsoto bo družba Flightpath Media napisala ženitno ponudbo s črkami, velikimi osemnajst metrov, poleg letališke steze na kateremkoli letališču v državi. Družba prav tako organizira polete s helikopterjem; enourni izlet s helikopterjem se konča v hotelu s petimi zvezdicami, naročiti pa je moč tudi ostale romantične pripomočke, kot so šampanjec, cvetje in hrana. Iz družbe sicer sporočajo, da to ni vse. Za dodatno vsoto bo družba "ženitno ponudbo" napisala tudi na kateremkoli preko-morskem letališču. Objava tovrstne ponudbe je dostopna tudi na spletni strani eBay.

Crenšovci • Odprli prvi romski muzej

"Kar cigan mi recite!"

Ob vprašanju, kje najti Kamence, mi je mimoidoči v Črenšovcih odgovoril: "Nazaj in na desno." Ko sem ga vprašala, ali tam odpirajo romski muzej, se je ogovorjeni nejevoljno nasmehnil. Izraz na njegovem obrazu mi je takoj razjasnil njegova videnja glede ciganov.

Ob snidenju s prebivalci te majhne romske vasice pa sem spoznala, da so sila gostoljubni, odprti, prijazni in nadvse veseli ljudje. Na slovesnosti ob odprtju muzeja so pripravili zares bogat kulturni program, da pa bi bilo vse videti v najlep{em redu, pa so pred našim prihodom ženice pometale tudi prah in kamenje s ceste.

Kamenci so majhno romsko naselje s 112 prebivalci, ki so ga na tem območju zaceli graditi po drugi svetovni vojni. Poglavar romskega naselja je Ludvik Levačič, ki opravlja tudi dolžnost predsednika kulturnega društva in romskega svetnika v svetu občine Crenšovci. Ludvik ima sedem otrok in pravi, da današnje romske družine niso več tako številčne, kot so bile nekoč. Danes imajo v naselju urejeno vso potrebno infrastrukturo, njihovi otroci pa obiskujejo osnovno šolo v bližnjih Črenšovcih. "Moram reči, da poleg šole dobro sodelujemo tudi z občinsko upravo in vsemi občinskimi delavci. Enkrat mesečno nas obišče duhovnik, tako da imamo takrat tudi verski obred," je povedal poglavar Le-vačič. Pozanimali smo se, zakaj so se

Romski muzej - v takšnih hiškah so nekoč prebivali Romi.

Poglavar romskega naselja Ludvik Levačič s soprogo.

odločili za ureditev muzeja in kaj vse si bodo lahko obiskovalci v tej majhni vasici ogledali. "Za ureditev muzeja smo se odločil, ker so v našem naselju snemali film Agata. Pri urejanju pa sta nam na pomoč priskočila tudi Razvojni center Lendava in župan občine Crenšovci. Naše naselje obišče zelo veliko turistov, letos smo jih gostili že več kot tisoč tako iz Slovenije kot tudi Evrope. Muzej nam bo služil kot neke vrste turistična točka, za vse goste pa ob njihovem obisku pripravimo tudi kulturni program, v katerem predstavimo našo tradicionalno glasbo, ples in stara ročna opravila. Hiški, ki služita kot muzej, sta narejeni tako, kot so včasih izgledale naše romske hiše. Manjša je iz leta 1945 in je prepletena z močnejšim šibjem ter obdana z blatom. V notranjosti takšne

hiše smo si Romi nekoč položili slamo, v kotu pa nas je grela majhna pečka. Takšne hiše so prišle v poštev v zimskem času, medtem ko smo v toplejši polovici leta s konji in vozovi potovali širom domovine in prosili kruha. Ta druga hiša pa je takšna, kot smo jih gradili med letoma 65 in 70. V tej hiši, ki ima prav tako en sam prostor, je tudi oprema: štedilnik, miza, kredenca in postelja," je razložil Levačič.

Sicer pa se večina prebivalcev Ka-mencev preživlja s socialno pomočjo in priložnostnimi deli, nekateri pa so bili zaposleni v bližnji Planiki, a so zaradi težav v podjetju že nekaj časa na čakanju na delo. Mladi pari, ki se poročajo, strogo ne smejo biti v sorodu, poročni obred je identičen našemu, poroko pa praznujejo tako dolgo, dokler je hrane in pijače.

Otvoritve romskega muzeja se je udeležil tudi bivši predsednik Milan Kučan.

Kot je bilo opaziti med mojim obiskom, se Romi oblačijo podobno kot mi, tista tradicionalna oblačila pa si nadenejo le ob posebnih priložnostih. Za takšne obleke ženske same izberejo blago in ga nesejo k šivilji, ki jim potem po naročilu izdela obleke za posebne priložnosti.

Slovesno ob odprtju muzeja

V začetku septembra pa so v Ka-mencih v občini Crenšovci svečano odprli tudi prvi slovenski romski muzej. Slovesnosti ob odprtju muzeja so se udeležili številni gostje, med njimi tudi nekdanji predsednik republike Milan Kučan, predsednik državnega sveta Janez Sušnik in župan občine Crenšovci Anton Trner. Kot so med svojimi nagovori povedali gostje, so počaščeni, da lahko sodelujejo ob odprtju prvega tovrstnega muzeja v Sloveniji in da prihaja čas, ko bo potrebno med ljudmi najti sožitje in opustiti s predsodki zaznamovano mišljenje glede romskih skupnosti. V programu prireditve, ki jo je ob odprtju muzeja pripravila romska skupnost, so bile prikazane številne stare obrti: od brušenja nožev in škarij do popravljanja dežnikov in loncev, po stari ciganski tradiciji pa ni manjkalo niti šloganja in beračenja, poglavar ciganskega naselja Ludvik Levačič pa je med svojim nagovorom v kratkem orisal zgodovino Romov na slovenskih tleh in začetke uresničevanja ideje o romskem muzeju. Novoodprti muzej v naselju Kamenci bo odprt vse dni v letu, ob vsakem obisku pa bodo domačini gostom z veseljem predstavili svoje tradicionalne plese, pesmi in stara ciganska opravila.

Mojca Zemljarič

Radomerje • Prešali na stari način

Preša, vino in veselje

že četrto leto zapored so člani Turističnega društva železne Dveri - Radomerje tretjo nedeljo v septembru pripravili prireditev Preša, vino in veselje, na kateri so predstavili stari običaj prešanja.

Kme~ka tržnica se je kopala v soncu.

Foto: Natalija Skrlec

Prireditev se je pričela s kislo juho, ki je postala že pravi simbol prireditve, saj številni obiskovalci Radomer-je obiščejo prav zaradi juhe. Po treh letih deževnega vremena jim je bilo to letos končno naklonjeno, tako da je nemoteno delovala tudi kmečka tržnica (na fotografiji), na kateri so svoje dobrote in razne spominke ponujale gospodinje. Te se srečujejo vsak četrtek in tako letno opravijo več kot 500 ur prostovoljnega dela. Tržnica bi sicer lahko bila bolj bogato založena, a so zaradi trgatve, ki je letos dobre tri tedne prej kot običajno, udeležbo odpovedala nekatera društva iz Prekmurja. Kljub temu pa je bilo mogoče na njej najti vse kmečke dobrote, ki so bile nekoč nepogrešljive na preši - od potic do kvasenic in postržjač. Od jutranjih ur pa je v vinogradu v Radomerščaku že potekala trgatev, dobrih šeststo kilogramov grozdja so v popoldanskem času s konjsko vprego pripeljali do preše, kjer je iz njega priteklo okoli 450 litrov mošta. Potek prešanja je spremljal tudi enolog mag. Slavko Žalar, ki je moštu izmeril 18.8 sladkorne stopnje.

Prireditev je kljub trgatvi obiskalo precej ljudi - poleg gostov iz Nemčije, avtobusu obiskovalcev iz Ljubljane in številnih drugih si je prireditev ogledala tudi Ivka Šajnovič-Dolar, domačinka, ki že 44 let živi v Kanadi, v domačem kraju pa je praznovala 50-letnico poroke.

Natalija [krlec

UMAG

4* hotel Umag in 3* depandansa, weilnes center-NOVO!

do26.1072D/P0L od 10.900 ŽUSTERNA,SonikovMub

3* Žustema/Koper, kopanje v Aquaparku, izleti: Piran, Izola, Trst

odi.ioy2D/POL 13.990

BAVARSKI GRADOVI

avtobusni izlet, vključene vstopnine v 3 gradove in ladjica

11.1072D/POL od 25.110 TRGATEV MANDARIN

avtobusni izlet Neum-Dubrovnik-Pelješac-deha Neretve-Mostar...

25.1074D/POL 36.900 RAFTING V ČRNI GORI

avtobusni izlet Dubrovnilc-Budva-Cetinje-Lovčen-rafting na Tari...

26.10760 54.900 All inclusive V ČRNI GORI

hotel Plaza, avtobusni izlet, kopanje + vključeni izleti

26.9y9D/7AI od59.900 TUNIZIJA, Hammamet

letalo z Brnika, 2/3* hotel Le Khalife, letališka pristojbina dopl.

29.9y7D/POL 69.900 EGIPT, križaijenje

Iz D, 5* hotel in ladja, vstopnine vključene, odlično slov. vodenje

24.1078D 154.900

SONČEK

I^J,Krempljna5 Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 o

TUl potovalni center

NOVO NOVO

// v

Termalni Park

Terme Ptuj

Foto: MZ

Zakaj potrebujete svoj finančni načrt

©

Nadaljevanje iz prejšnje številke

4. Za plačilo stroškov vzgajanja otrok Recimo, da imate - in boste imeli - visoke prihodke. Vzemimo za primer 35-letnika, ki zasluži 300.000 SIT na mesec. Tudi če zanemarimo povišanja plače, znese to v celotni njegovi karieri več kot 100 milijonov tolarjev!

Čeprav to zveni kot dobra novica, dejansko dela proti vam. Kadar ljudje zaslužijo veliko denarja, pogosto razvijejo odnos "S tako visokimi prihodki bo življenje poskrbelo samo zase. To je naredilo za moje starše. Zagotovo bo tudi zame..'

Kakorkoli že, ni bistveno, koliko denarja zaslužite, ampak koliko ga ne zapravite.

Zlahka vam ne ostane veliko denarja od vse delovne dobe, ker ga veliko tudi zapravite. Imate izdatke — veliko izdatkov. Ali lahko imenujete vaš največji izdatek? Otroci!

5. Za plačilo šolanja otrok

Uganite, kaj se zgodi, ko otroci dopolnijo 18 let? Gredo na fakulteto! Kolikšni bodo stroški šolanja je odvisno od ciljev staršev in ciljev otrok, oddaljenosti kraja šolanja od kraja bivanja, kvalitete razmer za šolanje in drugega.

6. Za plačilo poroke otrok Pripravite za še en velik izdatek: poroka! Povprečen strošek je 2 mio SIT

7. Za upokojitev, kadar želite in v stilu, ki ga hočete

Upoštevajte hrano. Recimo, da se vi in vašpartner upokojite pri pet-išestdesetih in živite do vaše normalne pričakovane starosti 85 let. V pokoju boste pojedli 43.800 obrokov! (To so trije obroki na dan, 365 dni v dvajsetih let za dve osebi.) Ce vsak obrok stane 800 SIT, boste za hrano zapravili 35 mio SIT. Od kod bo prišel ta denar? Večina ljudi ignorira to sporočilo. Kar pomeni, da jim bo trda predla. Preprosto ne načrtujejo, ker pod starimi pravili načrtovanje ni bilo potrebno. Država je poskrbela za vse.

To se ne bo več zgodilo. Danes se ne upokojite pri starosti 62 let — razen če vas odpustijo z dela. In živeli boste mnogo dlje kot vaši starši in stari starši. Zato mora vaš denar trajati dlje. In to je dilema: če ne načrtujete, se soočate z možnostjo upokojitve polne revščine, socialne podpore in miloščine.

Raziskave kažejo, da se 75% delavcev želi upokojiti pred 60. letom, čeprav jih le 25% verjame, da jim bo to uspelo. To pomeni, da ljudje ne vedo, kako bodo dosegli svoje cilje. Eno pa je gotovo: ne bo se zgodilo samo od sebe. Zahtevalo bo veliko napora in pozornosti.

Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@donos.net, GSM: 041 753 321

'Donos

premoženjsko svetovanje

Izbris stalnega prebivališča tujih državljanov

Različno politično in pravno gledanje

Takoj moram opozoriti, da bom v tem članku pisal le o izbrisu stalnega prebivali{~a v Sloveniji državljanov drugih držav, naslednic nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije - skraj{ano SFRJ. Namen mojega članka je predvsem informacija bralcem Štajerskega tednika o zadevi "izbrisani državljani", o kateri se že več mesecev razpravlja in pi{e.

Izjava o dobrih namerah Skupščine Slovenije

Že pred plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, to je pred 23. 12. 1990 je bila objavljena "izjava o dobrih namerah" (Ur. list SRS {t. 44/90), v kateri je zapisano tudi sledeče: "Prav tako se zagotavlja vsem pripadnikom drugih narodov in narodnosti pravico do vsestranskega kulturnega in jezikovnega razvoja, vsem s stalnim bivali{-čem v Sloveniji pa, da lahko pridobijo državljanstvo Slovenije, če to želijo."

Izbris iz registra stalnega prebivalstva

Ne glede na zgoraj omenjeno izjavo je bilo 26. 2. 1992 izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva 18.305 tujih državljanov, in to tako, kot pi{e zastopnik Dru{-tva izbrisanih, biv{i ustavni sodnik mag. Matevž Krivic, da se je izbris izvr{il "na skrivaj" brez vsake odločbe (glej Večer, rubrika Va{i odmevi, dne 2. 7. 2003).

Odločba ustavnega sodišča Republike Slovenije

Po preizkusu pobude prizadetih je Ustavno sodi{če RS z odločbo U-1-284/94 z dne 4. 2. 1999 (Ur. l. RS {t. 14/99) ugotovilo, da je bil izbris državljanov drugih republik s stalnim prebivali{čem v Republiki Sloveniji nezakonit.

Naložilo je zakonodajalcu, naj uredi poseben pravni položaj državljanov drugih republik nekdanje SFRJ, ki so pred osamosvojitvijo imeli stalno prebivali{če v Sloveniji in so tudi dejansko prebivalci na njenem ozemlju, niso pa zaprosili za državljanstvo Republike Slovenije ali pa jim je bila pro{nja za sprejem v državljanstvo zavrnjena.

Sprejem zakona

Državni zbor je upo{teval zgoraj citirano ustavno odločbo in sprejel zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav, naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS {t. 61/99 in 64/01), ki pa po mnenju prizadetih ni v celoti odpravil neustavnosti, ugotovljene v zgoraj citirani ustavni odločbi.

Vložitev pobud za oceno ustavnosti zgoraj citiranega zakona, ki ga bom v nadaljevanju navajal v okrajšani ZUSDDD

Čeprav je US pobudo Hel-sin{kega monitorja Slovenije -združenja za človekove pravice, Pavea Trkulje, Stani{e Milenovica in Marka Peraka zavrglo, je pobudo Dru{tva izbrisanih prebivalcev Slovenije, Aleksandra Todorovica, Ilije Rančica in Stani{e Milenovica sprejelo in izdalo odločbo {t. U-1-246/02-28 z dne 3/4. 2003 (Ur. list RS {t. 36 z dne 16/4. 2003).

Ugotovitev ustavnega sodišča in naložitev zakonodajalcu in ministrstvu za notranje zadeve

1z dispozitiva cit. ustavne odločbe bom navedel le sledeče, po mojem mnenju najbolj zanimive dele: ZUSDDD je v neskladju z Ustavo ker:

Duševno zdravje

Kako do boljših odnosov v soli

vprašanje: Kdo je tisti, kije odgovoren za to, da se bo odnos med dijakom in profesorjem izboljšal? V vaši ordinaciji se pogosto srečujete s posledicami teh slabih odnosov.

Odgovornost za izboljšanje odnosov med dijaki in profesorji, ob omenjenih seveda, imajo tudi starši dijakov.

Ti so namreč tisti, ki privzgojijo osnovne vrednote svojim otrokom, saj pogosto vedenje nekaterih dijakov ne kaže, da bi imeli sploh kakšne vrednote.Po drugi strani pa se najdejo tudi profesorji, ki ne vidijo razen sebe in svojega znanja ničesar in zato njihov odnos do dijakov še zdaleč ni takšen, kot bi moral biti.

Pogosto se srečujem v svoji ordinaciji z dijaki, ki jih pripeljejo starši, ki njihov neuspeh doživljajo kot oseben poraz. Njihovi otroci so pogosto manj uspešni predvsem zaradi šibkejših sposobnosti in osebnostnih težav, ki so pa odsev neustreznega ravnanja staršev in njihovih prevelikih zahtev do otrok.

Zelo redko se, vsaj pri meni, oglasijo dijaki s pritožbo, da je odnos kakšnega profesorja do njih ponižujoč ali pa izrazito osebno negativen.

Kaj je torej storiti, da bi se odnosi izboljšali?

Ponovno moram reči, da morajo vsi nekaj storiti za spremembe, saj so za medsebojne odnose odgovorni vsi udeleženci. V šolah medsebojne odnose formalno urejajo res pravilniki, toda izvedba le-teh je vedno v rokah ljudi. Starši morajo pri vzgoji poudarjati družinske vrednote in vztrajati, da jih njihovi otroci-dijaki upoštevajo, profesorji morajo povečati svojo občutljivost za posebne značilnosti dijakov, ki so v obdobju odraščanja in dozorevanja, delavci svetovalnih služb pa morajo manj togo stati na okopih šole kot institucije, splošne vrednote v družbi pa morajo končno postati prepoznavne ter v javnosti potrjene.In potem se bo nujno izboljšal tudi odnos med profesorji in dijaki.

mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.

1. dne 6/2. 1992 izbrisanim tujim državljanom ne priznava stalnega prebivali{ča od tega dne,

2. ne ureja pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje državljanov drugih republik nekdanje SFRJ iz točke 1) katerim je bil izrečen ukrep prisilne odstranitve tujca iz 28. člena zakona o tujcih (Ur. l. RS {t 1/91-1 in 44/97). Ugotovljene, zgoraj prikazane neskladnosti z ustavo, je zakonodajalec dolžan odpraviti v roku 6 mesecev od dneva objave odločbe v Ur. listu RS. Ministrstvo za notranje zadeve pa mora vse že izdane odločbe zgoraj omenjenim državljanom držav dopolniti tako, da imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji od 26/2. 1992 dalje. Navedb pobudnikov za oceno ustavnosti cit. zakon ter ob{irne in temeljito obrazložene (v obsegu 7 strani Uradnega lista) omenjene ustavne odločbe v tem članku ne bom navajal, ker po mojem mnenju večino bralcev oz. bralk zanimajo le ugotovitve, navedene v izreku odločbe. Tisti, ki pa jih iz kakr{-nih koli razlogov zanimajo navedbe pobudnikov in obrazložitev odločbe, pa se s tem lahko osebno seznanijo v {tevilkah tistih uradnih listov, ki jih citiram v tem članku.

Odmevi na zgoraj omenjeno ustavno odločbo z dne 3/4. 2003

Čeprav so izbrisani državljani najbrž zadovoljni, pa je nekaj slovenskih državljanov v časopisih, npr. tudi v Večeru, izražalo svoje nestrinjanje z ustavno odločbo. Vsem je, kot so mnogi bralci Štajerskega tednika najbrž prebrali v Večeru, ob{irno in strokovno odgovoril zastopnik Dru{tva izbrisanih prebivalcev Slovenije mag. Matevž Krivic. Od parlamentarnih političnih strank pa se je proti upo{tevanju cit. ustavne odločbe izrekla Slovenska nacionalna stranka, saj je njen član, poslanec Sa{o Peče, na seji državnega zbora zahteval, da se citirane ustavne odločbe trenutno spo{tu

je, saj je v {kodo na{i državi, ki bi morala izbrisanim osebam, če bi jo tožile, plačati po njegovem izračunu 870 milijard tolarjev. Na isti seji pa je predsednik vlade g. Anton Rop poudaril, da mora vlada upo{tevati odločbo ustavnega sodi{ča, saj je slednja del ustavnega reda države, mi pa smo dolžni po njenih odločbah ravnati (glej Večer, 23. 4. 2003).

Pripravlja se nov zakon

V Večeru, dne 9. 8. 2003, je informativen članek o pripravi novega zakona, ki naj bi imel naslov: Zakon o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji. Predlog tega zakona {e "koalicijsko" ni usklajen. Oži pa krog upravičencev in za vpis v register stalnih prebivalcev postavlja strožje kriterije in težje pogoje, kot bi utegnili pričakovati po branju cit. ustavne odločbe. Pri sprejemanju tega zakona v državnem zboru je pričakovati polemične razprave.

Zbiranje podpisov za pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpravo zakonodajnega

Krvodajalci

8. september - Stanislav Podgore-lec, Hardek 31/b; Ivan Čre{nik, Anže-lova 20, Ptuj; Vinko Kokol, Dornava 1/a; Mojca Toplak, Gori{nica 8/a; Anton Zajko, Pobrežje 86/a; Sonja Čamer-nik, Mladinska ul. 6, Kidričevo; Robert Majcen, Grlinci 37/a; Brigita Bezjak, Formin 39; Jožica Merc, Podlehnik 26; Bogdan Gajser, Mezgovci 40; Davorin Arnuga, Bel{akova 31, Ptuj; Andrejka Kokot, Mezgovci ob Pesnici 6; Janez Malinger, Skorba 27/c; Srečko Zadra-vec, Podgorci 1/b.

11. september - Tina Markovič, Pa-vlovci 18; Andrej Štumberger, Dornava 4; Helena Letonja, Zabovci 92; Jože Kokot, Mezgovci 61/b; Jožef Slatič, Pacinje 9; Kristina Vidovič, Mezgovci 51/a; Terezija Šegula, Dornava 133/a; Branislav Sven{ek, Žetale 105; Alojz Ko{ar, Bi-{ečki Vrh 50; Neža Mislovič, Dornava 35; Janez Horvat, Dornava 38; Brigita Pinter, Jelovec 21, Makole; Andrej Do-ber{ek, Dornava 141/a; Milena Petek, Slovenja vas 38/a; Jože Florjanič, Dornava 131/b; Martina Florjanič, Strelci 9; Janez Štumberger, Stojnci 20; Aleksandra Glatz, Zechnerjeva 13, Ptuj; Franček Veber, Ptujska 2/a, Ormož; Rudolf Jemej{ek, Stoperce 52; Jože Kozel, Rimska pl. 10, Ptuj; Miran Zagor{ek, Mezgovci 28; Srečko Toplak, Vičanci

referenduma na pripravljajoči se zakon

V Večeru, dne 9. 8. 2003, je sporočilo, da člani in aktivisti neparlamentarne stranke slovenskega naroda (SSN) v Gornji Radgoni pomagajo Francu Majcnu, ki se je odločil zbrati 1000 podpisov volivcev oz. volivk. Ti podpisi bi mu zadostovali v smislu čl. 18 zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Ur. l. RS {t. 15/94 in {t. 13/95, 43/96), da bi podprl predajo obvestila o svoji pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma predsedniku državnega zbora, ki bo, če bo pobudo sprejel, določil rok za zbiranje 40.000 podpisov, potrebnih, da državni zbor razpi{e zakonodajni referendum, na katerem bi bilo postavljeno vprašanje: Ste za to, da se vpra{anje "izbrisanih" re{uje paketno z zakonom in da se status stalnega prebivali{ča za nazaj dodeli z odločbami tudi tistim, ki so Slovenijo zapustili, ne da bi se pred tem odjavili, kar je v nasprotju z 20. členom zakona o tujcih iz leta 1991?

Mirko Kostanjevec

98; Janez Rodo{ek, Trniče 43; Bojan Topolnjak, Sovretova pot 6, Ptuj; Darko Klaneček, Skorba 19/b; Anton Vučina, Grajena 26.

15. september - Slavko 1vanu{a, Lo-per{ice 17; Ivan Auer, Pobrežje 151/a; Stanislav Brodnjak, Dravinjski Vrh 11; Ivan Kukovič, Suha veja 7; Viktorija Vin-di{, Soviče 18; Sonja Plečko, Brezula 58; Vesna Mlakar, Hajdo{e 40; Radivoj Dovečar, Strjanci 33; Branko Repič, Videm pri Ptuju 24/a; Franc Gabrovec, Ul. 25. maja 19, Ptuj; Franc Vindi{, Soviče 18; Zdenka Godec, Draženci 21/d; Anton Brinjevec, Velika Nedelja 5/a; Boris Potočnik, Cirkulane 79/a; Ivan Teskač, Arbajterjeva 4, Ptuj.

18. september - Franc Ro{kar, Runeč 77; Vinko Murko, Svetinci 4; Branka Pergar, Jadranska 7, Ptuj; Renata Horvat, Podgorci 59; Tanja Žmauc, Savci 63; Mihael Herega, Panonska 6, Ptuj; Silvester Žerak, Čučkova 11, Kidričevo; Ivan Karo, Vintarovci 18; Kristina Laura, Tovarni{ka c. 2, Kidričevo; Stanislav Kuster, Loper{ice 41; Ivan Križanec, Cesta v Njiverce 9, Kidričevo; Roman Farič, Rabelčja vas 23/a; Ale{ Golav{ek, Muretinci 46; Jože Čeh, Nova ulica 26, Sp. Duplek; Ludvik Lepej, Marjeta na Dr. polju 8.

Kondicijska priprava v {portu (11)

Koordinacijska vadba za mlade

Visoko razvita koordinacija je v športu osnovni pogoj za doseganje vrhunskih rezultatov. Koordinacijo lahko definiramo kot sposobnost človeka, da izvaja kompleksne motorične storitve oz. gibanja. V mladosti se najlažje naučimo novih gibanj, ker je tedaj živčni sistem še najbolj prilagodljiv za nove gibalne dražljaje. Koordinacija je (kot večina motoričnih sposobnosti) do neke mere prirojena, je pa tudi pridobljena oz. se jo da zelo izboljšati. Ce otrok v mladosti ne izkusi množice različnih gibalnih vzorcev, tega v odrasli dobi ne more nikoli 100% nadoknaditi.

Vadba koordinacije za mlade vsebuje: (1) vadbo tehnike različnih športov, (2) vadbo tehnike pravilnih poskokov — atletska abeceda, (3) vadbo dinamičnega ravnotežja v različnih okoliščinah, (4) vadbo preciznosti v različnih okoliščinah, (5) vadbo kompleksnejših motoričnih storitev, kot so npr. gim-nastične prvine na parterju in orodju, (6) učenje pravilnega izvajanja krepilnih in razteznih gimnastičnih vaj, (7) učenje čimveč tehnik manipulacije z različnimi žogami, medicinkami in ostalimi pripomočki, (8) trening juda in vaje na parterju, ki učijo otroke

koordinacije v prostoru in predvsem pravilne padce - otroci se morajo naučiti pravilno padati. Glede na to, da se otroci hitro naveličajo monotonih gibalnih vaj, jih moramo nenehno vzpodbujati s tekmovalnimi igricami in postopnim metodičnim postopkom, da lažje osvajajo zahtevna gibanja in postopoma preidejo na višji nivo. Ce hočemo optimalni napredek v koordinaciji, mora biti vadba prilagojena njihovemu razvoju. Obvladanje tehnike različnih športov omogoča večji napredek v poznejši dobi, ker obstaja med različnimi tehnikami t. i. "gibalni transfer". Večinoma gre pri tehnikah v športu za pozitivni (učno)gibalni transfer, kar pomeni, da poznavanje tehnike prvega športa omogoča hitrejše učenje tehnike drugega športa.

V mladosti moramo otrokom izgraditi "gibalno bazo" oz. temelje, iz katerih bodo črpali motorične informacije oz. učinkovite reakcije telesa v novih gibalnih situacijah. Prezgodnja specializacija je z vidika športne stroke škodljiva, ker poveča možnost kroničnih športnih poškodb in pozneje v članski konkurenci (sicer talentiranemu) posamezniku onemogoča optimalni napredek. V Sloveniji imamo veliko mladinskih svetovnih prvakov, ki pa se pozneje v odrasli dobi nekako izgubijo in "pregorijo" zaradi enostranskih in prenapornih treningov v mladosti.

Robert PAL, prof. športne vzgoje, kondicijski trener

Info

Glasbene novice!

Glasbene najave obetajo vročo jesen, kar se bo izrazilo ob izdajah kopice novih odličnih pesmi in albumov!

Legenda med legendami DAVID BOWIE je ob vstopu v tekoči teden presenetil z izdajo nove zgoščenke Reality, na kateri je nekaj stare glasbe iz devetdesetih v novi preobleki in nekaj še neobjavljenih pesmi! Kontraverzni glasbenik se je v zadnjih letih malo umiril, vendar v novi rock pesmi NEW KILLER STAR (***) ponovno lebdi v zraku s pomočjo starega producentskega prijatelja Tonya Visontija.

Mlada izvajalka HILLARY DUFF je že prava zvezdnica v ZDA, saj je pred dvema tednoma celo vladala na ameriški Bil-lboardovi lestvici veliki plošč s ploščo Metamorphosis. Za boljšo predstavo naj zapišem, da pevka v debitantski skladbi SO YESTERDAY(****) "raztura", saj izvaja inovativen, agresiven in melodičen rock v stilu Avril Lavigne ali Alanis Morissette.

Veliko Britanijo je zajela prava manija, ki se ji reče DARKNESS manija in je zastrupila že več kot 300 000poslušalcev, ki so kupili enega najbolj ekstremnih albumov leta 2003 z naslovom Permission To Land. Kvintet sicer s svojo glasbo ni nič posebnega, vendar v energičnem komadu I BELIEVE IN A THING CALLED LOVE (***) med seboj meša elemente starega rocka in sodobnega temnega darkerskega metala!

Med največje talente ameriške glasbene industrije zadnjih let gotovo sodi JOHN MAYER, ki se je lani celo potegoval za grammyja s skladbo Your Body Is Wonderland. Izjemen kantav-tor se približuje l.glasbeni ligi s svojim spevnim akustičnim roc-kom in minimalističnim folkom v skladbi BIGGER THAN YOUR BODY(****) z albuma Heavier Things.

TEXAS so leta 2001 zaključili prvi zelo uspešen del glasbene kariere s kompilacijsko ploščo Greatest Hits, na kateri se nahajajo naslednji mega hiti: I Don't Wanna Lover, In Our Lifetime, Say What You Want, Summer Son, Inner Smile ... Ta priljubljen škotski band se končno vrača z napovedjo novega albuma z naslovom Careful What You Wish For in novim potencialnim atraktivnim singlom CARNIVAL GIRL (****). Posebnost tega je v preprosti in hitro nalezljivi pop/rock melodiji in v posebnem gostu, ki je tokrat raper MC Solo Kardnal Offshall.

Pojem britanske r&b in soul scene je gotovo CRAIG DAVID, glasbenik, ki se je dobro znašel, saj je tudi maneken za nekatera svetovno znana imena iz sveta mode. Posebnost je njegova kapica in prodoren vokal, ki nas bo zazibal v super soul skladbi WORLD FILLED WITH LOVE (****) in je že peti hiti z zgoščenke Slicker Than Your Average.

Eden najbolj iskanih in delavnih glasbenikov na svetu je BUSTA RHYMES, ki ob svoji rap karieri sodeluje na mnogih projektih kot poseben gost, producent ali založnik. To poletje je omenjen nakladač zares uspeval z uspešnico I Know What You Want, v kateri se mu je vokalno pridružila tudi diva Mariah Carey. Tokrat pa raper sodeluje na projektu fantastičnega, a trenutno zelo bolanega ameriškega r&b in soul pevca LUTHERJA VANDROSSA v sodobni naelektreni groovy r&b godbi v komadu LOVELY DAY (*****), ki je priredba evergreena Billa Whithersa.

Ameriška najstnica STACIE ORRICO je zadela v polno z izzivalno popevko Stuck. Za njo stoji dobra produkcijska ekipa in celo glasbena založba Virgin, zato se ni bati za uspeh njene

nove privlačne pop pesmice (THERES GOTTA BE) MORE TO LIFE

(***)

David Breznik

MJ-Iz^

iVE N

HING BEAI!LTIFJT\-\ \ ^ illiams

HobbiE Williami 4. CHIHUAHUA - DJ ,YDU READY FDR LDVE^Elton John ÍHUEBEHNECKIirV

Pre^ey & Paul Dakenfold NDHITA" Justin TimberlâRë

3./IN THÉ SHADOWS - RasiÂus g. WHEHÊJS-Î-H-&-LDVE - Black Eyed^ai ID. SEND YDUH LDVE - Sting

VsalcčP sć^h^p-bčp m<2d 21. in 2.2.. urč?

Kdo je glavna igralka v filmu Blondinka s Harvarda 2?

Odgovor:_

K

in

nagradno

vfraSakje

O

Ime reševalca: Naslov:_

Davčna številka:________

Nagrajenka prejšnjega tedna je Eva Kamenšek, Draženci 49a, 2251 Ptuj. Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri).

Odgovoie pošljite do ponedeljka, 1. septembn, na naslov: Radio-Tednlk Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info).

Filmski kotiček

Blondinka s Harvarda - 2

Gospodična v roza oblekicah in z bujno blond frizuro Elle Woods (Reese Witherspoon) se je {e v drugo odločila, da bo potrkala na na{o vest. Tokrat pa ne spreminja monotonega, zadrgnjenega in predsodkov polnega Harvar-da, temveč se je odpravila kar v gnezdo laži, spletk in prevar, v Washington, točneje na Kapitol-ski grič! Njena misija: preprečiti poskuse na živalih. Njeni nasprotniki: velike korporacije, ki s takimi poskusi služijo velike denarce. Njeni zavezniki: senatorji in kon-gresniki, kot predstavniki ljudstva in kot glasovi pravičnosti ter razumevanja. Vsaj tako misli in to pričakuje! Pa se izkaže, da so uradniki in politiki v Washingtonu vse prej kot navdu{eni nad takimi predlogi.

Pozabite pravljico o prelepi in po{teni ameri{ki demokraciji.

Glasbeni kotiček

Čistost pop glasbe!

(PURE - No Angels) - www.noangels.tv

Ko imam v mislih skupino NO ANGELS, ne morem mimo dejstva, da so punce oziroma sedaj že privlačne ženske priplavale v glasbeni bazen s pomočjo oddaje popstars! Skupaj so že skoraj predolgo za tak{ne sorte skupin in kar malo sem presenečen, da so v začetku meseca septembra ponudile že četrti album Pure. Čistost popa bi lahko bil podnaslov te zgo{čenke, ki je le {e "{tanca-nje" pesmi v enoličnih glasbenih strukturah.

Trinajst pesmi ima neposreče-no zaporedje, saj je prelivanje pesmi dolgočasno. Hvala bogu, da imajo CD predvajalniki možnost nastavitve programa in tako si lahko sami izberete favorizirane pesmi! Naj vas spomnim, da je kvartet začel najavo za plo{čo s čisto enostavnima, a dovolj spevnima pesmicama No Angels (It's All In Your Mind) in Someday. Obe sta postali redno gradivo radijski in televizijskih programov to poletje ter bi ju lahko označil tudi za mini hita tega poletja! Poleti jim je padla sekira v med, ko so podprle reklamo za Gillette s klasično uspe{nico skupine Ba-nanarama z naslovom Venus. V reklami so sicer uporabili natančno kopijo originala, vendar je na albumu pesem Venus poglavje zase. Zakaj? To je edina zares navdu{ojoča pesem, ki ne sledi trendovskemu popu, ampak vse-

Očitno ste prespali čas, ko je Amerika stopila v obdobje kapitalistične demokracije, kjer je čas denar, denar pa sveta vladar. Logična pot politika gre nekako takole: s kampanjo prepriča ljudi, da ga izvolijo na funkcijo, za katero se poteguje, seveda z namenom, da bo na tej funkciji pomagal ljudem, ki so ga izvolili. A na žalost volitve v Ameriki niso več tako preproste. Ste se že kdaj vpra{a-li, od kod prihaja denar (milijonski dolarski zneski) za politične kampanje? Seveda od korporacij, ki tako na svojo stran pridobijo senatorja/kongresnika. Ta jim seveda v zahvalo, ko je izvoljen na oblast, po njihovih željah prireja zakone in jim tako že v kratkem povrne denar, ki so ga vložili v volilno kampanjo. Ljudem je potrebno le od časa do časa vreči nekaj peska v oči s kakšno prisrčno zgodbo ali dobrodelno akcijo, potem pa je pred njimi spet mir za nekaj časa. In na veliko presenečenje do takega žalostnega spoznanja pride tudi na{a Blondinka s Harvarda! Kdor je pričakoval le brezmožgansko zgodbo o boju za pravice živali, kjer bi se Elle morala spopasti le s tistimi,

ki ne odobravajo njene podobe, se je po{teno zmotil. Blondinka s Harvarda 2 je huda kritika ame-ri{kega političnega sistema, če le znate brati med vrsticami.

Drugo, kar Elle ugotovi, je, da lahko pri politiku povzroči{ odobravanje za neko stvar le, če mu jo približaš na osebno raven. Kaj pač brigajo politike težave malih ljudi, dokler je z njimi vse v redu? No, ko pa kak{na nesreča priza-dane tudi koga njim bližnjega, se slika nekoliko obrne. V filmu je prikazan primer homoseksualnosti (sicer psa, ampak dobro ... simbolika), ki spremeni nazad-nja{ko miselnost republikanskega politika. In iz tega razloga bi vsak ameri{ki politik moral imeti kak{nega homoseksualnega otroka, nesrečo s strelnim orožjem v družini, bolezen, za katero zavarovalnica ne bi hotela plačati zdravljenja, hišo v getu, pripadnika druge rase v družini, hčerko, ki bi bila noseča pri {estnajstih, slabo javno {olo, ki bi jo morali obiskovati njihovi otroci ... in šele takrat bi se politiki zares pričeli brigati za te in {tevilne druge težave, ki trenutno pestijo Ameriko.

Število udarcev pod pas, ki jih mora tokrat pretrpeti Elle, je zares neverjetno, tudi že potem, ko se na platnu zvrstijo panoramski posnetki demokratičnih simbolov Amerike, ko zaplapolajo zastave

BLONDINKA S HARVARDA 2

Legally Blonde 2: Red, White & Blonde, komedija Dolžina: 95 min Režija: Charles

Herman-Wurmfeld Producent: David Nicksay, Marc E. Platt, Stephen Traxler Scenarij: Eve Ahlert, Dennis Drake, Kate Kondell Igrajo: Reese Witherspoon, Sally Field, Bob Newhart, Luke Wilson, Jennifer Coolidge, Regina King, Jessica Cauf^iel

in ko mali fantiči prepevajo domoljubne pesmi (v drugih filmih gotovi znaki patriotično poslad-kanega konca). A za vsako bolezen se najde zdravilo in verjeli ali ne, Blondinka ima zelo inteligenten odgovor tudi na politične igrice in kupčije.

Film ima tudi svoje minuse, na primer to, da se nihče ne obregne ob dejstvo, da je glavni podpornik Elline kampanije vnet zagovornik orožja. Pa tudi nasploh film prav zaradi tega istega človeka tudi jasno koketira z republikanci. Morda pa je to zato, da ga ne bi razglasili za teroristično propagando? In morda iz istega razloga tudi konec ni tako radikalen, kot bi moral biti, če bi zares hoteli doseči, da bi se v ameri{ki politiki kaj premaknilo na bolje. Kakorkoli pogledamo, je drugi del Blondinke s Harvarda presenetljiv, osvežujoč, prikupen, zabaven in izredno iznajdljiv film, {e posebej če upo{tevamo dejstvo, da so hollywoodska nadaljevanja uspešnih filmov kot po pravilu velike polomije, namenjene zgolj izvabljanju še kakšnega fičnika iz žepa lahkovernih gledalcev, seveda pod krinko priljubljenosti prvega dela. No, tokrat ni tako.

Gregor Kavčič

buje tudi elemente smooth jazz, ob katerih lahko odpluješ v svoj sanjski svet. Aktualna uspešnica z naslovom Feel Good Lies nas vrne nazaj v realnost, saj kvartet v njej ne odstopi niti za milimeter od svoje začrtane pop limonade! Razočaranje posebne vrste so njihove vokalne sposobnosti in prav bi jim prišla mala šola petja. Prav tako bi kakšen gimnazijec ali gimnazijka z levo roko napisal boljša besedila, ki se večinoma nanašajo na ljubezen!

Na albumu bi bila lahko delitev na hitrejše plesne pop pesmi

- Sister, So What, Eleven Out Of Ten in Takes A Woman To Know

- in tiste za stiskanje z naslovi Angel Of Mine, Forever Yours, You Lied, New Beginning in Washes Over Me. Klasično pop pravljico prekine pesem Takes A Woman To Know, v kateri je slišati malo več kitarskih pasaž in malo manj sladkih besed. Med zanimivejši stvaritvi pa spadata Angel Of Mine, ki se malo spogleduje tudi s so-ulom in Sister, ki je sicer tipična popevka s poudarkom na besedilu. Le-to opisuje oziroma opeva, kako sestra sestri svetuje pri reševanju že znanih vsakdanjih življenjskih težav! Težava albuma bo za nekatere tudi ta, da zgoščenka v osnovi ne bo in ne bo igrala v vašem računalniku. Glasbena založba Polydor Island Music (ta založba spada pod okrilje najve-

čje založbe na svetu Universal) je ploščo namreč zaščitila pred piratskim presnemavanjem in je zraven ponudila tudi poseben računalniški programček, s katerim bo vaš računalnik zaigral glasbo z zgoščenke. Pohvalna poteza založnikov!!!

Čistost pop glasbe je največ, kar vam lahko ponudi skupina

No Angels na preveč preračunljivi in premalo izvirni zgoščenki Pure. To je glasba za nekje odza-daj, da igra nezahteven pop, ob katerem bodo najbolj uživali tisti najstniki, ki se še niso opredelili v svojem glasbenem okusu in pogoltnejo vso glasbo, ki je "in"!

David Breznik

CID

Petek, 26.9-2003, od 20. ure dalje

Z GLAVO NA ZABAVO

- glasba, nagradne igre, zabava! Samo tokrat v CID-u! Z vami bo tudi državni prvak v raparskem freestylu.

TEČAJ KALIGRAFIJE

- prijave še zbiramo! RAZSTAVE

Do konca septembra je na ogled razstava fotografij članov Foto kluba Dijaške sekcije KPS

Center interesnih dejavnosti je odprt za vse obiskovalce: od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Informacije vsak delovni dan med 8. in 15. uro na št. 780 55 40 ali po e-pošti: cid@cid.si

Kuharski nasveti

Pinjole

Pinjole so posebnost med oreški, pravzaprav gre za semena, ki v trdi lupini dozorijo v velikih storžih postavnega iglavca. Pozno jeseni je kje v obmorskih krajih vredno pobrskati pod pinjolami, razbiti lupine semen in si privoščiti slastne oreške, sploh če vas obdaj lepo, toplo vreme, ki ob morju še kar vztraja. Če si teh užitkov ne moremo privoščiti v naravi, pa lahko okus kupljenih pinjol vsaj delno pričara tisto odprto sproščenost, ki je doma le v sredozemskih deželah.

Pri nakupu pinjol nimamo veliko izbire: ali izberemo med pinjolami iz Italije ali Kitajske. Povečini so na voljo v 100-gramskih zavitkih in niso utrpele zaplinjenja ali drugih manj zaželenih oblik konzerviranja. Z nekaj sreče lahko pinjole kupimo tudi na tržnicah obmorskih in večjih mest. V lupini so pinjole obstojne več mesecev, kakor hitro jim lupino odstranimo in jih ne hranimo na hladnem v zaprti posodi, postanejo žarke.

Pinjole tako kot večina ore-ščkov vsebujejo večjo količino maščob, okrog 60 %, zraven teh pa še beljakovine, okrog 10%, in 20 % sladkorjev. Po vsebnosti sladkorjev so takoj za indijskimi oreški in veljajo

Odgovor: Poskušajmo odgovoriti na zadnji del vprašanja, ki se nanaša na "naša" pravila. Kompromis bo dosežen tedaj, ko se bodo naša namišljena pravila v neki skupni točki dotikala tudi z mačkovimi hotenji oz. njegovim dobrim počutjem. Mi si lahko silno želimo, da naš muc ne bi ležal na televizorju, pod stolom ali ob hladilniku, vendar bodo to ostale zmeraj le naše pobožne želje.

čjo količino grobo sesekljanih pinjol. Sestavine med sabo pomešamo in prelijemo z olivnim oljem, okisamo z balzamičnim kisom in rahlo solimo.

Danes pinjole vedno pogosteje vključujemo tudi v tople jedi. Še vedno jih pogosteje vključujemo v pripravo sladkih kot slanih jedi. Tako lahko kot res praznično pecivo ali svojevrstno posebnost pripravimo potico z nadevom iz pinjol in sladkano z medom ali pa le del nadeva nadomestimo s pinjolami. Svojevrstna posebnost, ki je kulinarično

sestavino juh, jih je priporočljivo uporabiti skupaj s korenjem, zeljem, peteršiljem in krompirjem. Od začimb in dišav se pinjole ujemajo tudi z origanom.

Če pinjole v ponvi na suho pražimo, jih lahko nato fino zmeljemo ali sesekljamo in jih dodamo k pikantnim jedem in omakam. Cele lahko potre-semo tudi na mesne jedi in solate, ki jih pripravimo s sirom. Pinjole kot posebnost v nekaterih deželah tudi melje-jo in nato nadevajo v trtne liste. Pogosto pa jih uporabimo kot nadev za perutnino.

za ene izmed najslajših jedrc. So bogat vir mineralnih snovi, vsebujejo veliko železa in fosforja ter nekatere vitamine B-kompleksa in vitamin E. Zraven tega, da danes pinjole vedno pogosteje vključujemo kot dodatek k jedem, jih priporočajo tudi za krepitev imunskega sistema.

Če ne želimo, da se spremeni hranilna vrednost pinjol, jih uporabimo kar sveže oziroma jih toplotno ne obdelamo. Tako jih lahko dodajamo k sadnim solatam, sladoledu, sadnim kupam ali z njimi krasimo zelene solate, ki jih ponudimo skupaj s prekajenimi ribami, kot so prekajena postrv in prekajen losos, po vrhu pa potresemo pinjole, ali jih pomešamo med kuhane perutninske solate, ko meso narežemo na tanke rezance, dodamo na tanke rezance narezane kisle kumare in ve-

Mokri smrček

Vprašanje bralke Dolores: Sinu (6 let) smo pred kratkim prinesli domov mladička navadne tigraste muce. Zanima me, ali je dobro, da mu dovolimo, da muca spi na njegovi postelji, oz. kako sploh muco navaditi na naša pravila.

Še manj nam bo uspelo časovno odrejati mesto, kje naj se naš maček nahaja. Zna se zgoditi, da bo pretežni del dneva prespal kje za omaro, na kavču, na peči, pod mizico v dnevni sobi ali kje drugje, vendar zmeraj le tako dolgo, kot bo to zanj potrebno. Mesta, ki jih bo vaš muc imel za svoja (na katerih se bo odlično počutil), si bo izbral sam. Večinoma znajo mačke zase poskrbeti same.

zelo cenjena, je še vedno omaka pesto, ki je zraven mletih pinjol pripravljena še z olivnim oljem, parmezanom in baziliko.

Še večji pomen imajo pinjole v orientalski kuhinji. Tam so pogosta sestavina številnih juh, sploh zelenjavnih, in enolončnic. Če jih uporabimo kot

Kljub temu imajo določene individualne zahteve, na katere moramo biti pripravljeni. Celo najbolj neodvisne mačke včasih potrebujejo posebno nego.

Nesmiselno in moteče bi bilo, če bi muca na silo skušali pregnati od tam, kjer se najbolje počuti. Tako bi med vami kmalu zavladalo nezaupanje, strah in spremenjeno obnašanje vašega mačka (agresija, pihanje, praskanje, hudobnost itd.). Če se maček ugodno počuti na sinovi postelji, ni nič narobe (maček je čista žival), vprašanje pa je, ali je mesto, kjer spi vaš sin, primerno tudi zanj. Znano je, da so mačke dobri pokazatelji določenih energijskih točk, te pa niso naj primernejše za zdravje ljudi (slabo spanje, prebujanje, glavoboli, težke sanje, težave v šoli, nezmožnost koncentriranja in druge zdravstvene motnje).

Hišni red boste brez večjih težav hitro vzpostavili tako, da boste žival opazovali, ji omogočili, da bo svoje potrebe opravljala na prostoru, ki ne bo moteč ne za vas ne za mačka (kopalnica, predsoba, kabinet, klet). To so mesta, kjer se namesti posoda s peskom, žago-vino, papirjem, v kateri bo opravljala svoje potrebe. Prav tako se določi mesto, kjer bo lahko žival v miru jedla in pila. Le-to naj bo nekoliko odmaknjeno od mačjega stranišča, če je mogoče, v drugem prosto-

Foto: OM

Pinjole so tudi nepogrešljiv okras nekaterih čokoladnih tort, krem in sladic. In če se boste še pozno v jeseni potepali po Primorskem, poglejte pri strunjanskem drevoredu, ali se najde tudi kakšna pinjola.

Nada Pignar, profesorica kuharstva

Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.

ru, vendar ne predaleč. V hiši ali stanovanju bo imel muc več mest, na katerih se bo igral, počival ali se crkljal, vendar bo pri izbiri teh prevladalo njegovo hotenje. V začetku velja pri iskanju teh mest nekoliko eksperimentirati in ugotoviti, kaj je v obojestransko korist in zadovoljstvo najprimernejše. Tisto "ta staro" pravilo o namakanju mačjega gobčka v lastne iztrebke in pretepanje živali, da se jo nauči, kako je pravilno, pa raje pustimo kot zgodbice iz nekih čudnih časov.

Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.

w

ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI

V.M.V

9 02/ 771 00 82

V vrtu

Vrt v jesenskem enakonočju

Enakonočji sta v naravi, še posebno pa v vrtu, letna mejnika, ko se v pomladanskem narava prebuja iz zimskega mirovanja, v jesenskem pa se ponovno prične pripravljati na počitek. V obdobju med obema je bilo s pomočjo vrtnarjevih opravil in nege vrtno rastje posejano, vzniklo, zbrstelo in zacvetelo, med rastjo razvilo plod in seme, s čimer je sklenilo v naravi določeno vegetacijsko obdobje.

V SADNEM VRTU v tem obdobju obiramo in spravljamo zimske vrste in sorte sadja, razen ne{pelj. Plodove ne{-pelj naj nekoliko omehča {e prva jesenska slana, ker bodo tedaj pobrani plodovi tudi okusnejsi. Trpežnost hranjenega sadja v svežem stanju je odvisna od sortne značilnosti, stopnje zrelosti, ohrajenosti plodov pred poškodbami in rasltinskimi boleznimi ter prostora, kjer ga hranimo. Shramba za svežo sadje naj bo temna in dovolj zračna s stalno temperaturo okrog 5 stopinj C z do 90% vlago, ki jo pred vlaganjem sadja temeljito očistimo. Sadje v hrambi pogosto pregledujemo in po potrebi prebiramo in izločamo plodove, ki so se pričeli kvariti. Plodovi, ki jih načne skladiščna gniloba, naglo okužijo še sosednje zdrave, s čimer se kakovost in trpežnost sadja v zimski hrambi poslabša in skrajša. Prostor, v katerem hranimo sveže sadje, redno zračimo, ker sveži plodovi dihajo tudi v shrambi, pri čemer izločajo pline, v katerih se dušijo. Več pozornosti shranjenemu sadju je potrebno nameniti v začetnem obdobju, ko smo ga vložili v hrambo, ker se pri sadju, obranem z drevesa in prenosu v hrambo, dogajajo precejšnje snovne spremembe. Po obiranju z dreves poberemo poškodovane plodove in jih odstranimo iz nasada, pospravimo orodje in pripomočke, uporabljene ob obiranju, ter obrežemo poškodovane veje.

OKRASNI VRT prične v obdobju prehoda v jesen spreminjati svojo podobo. Listje okrasnih drevnin in grmovnic se ob dozorevanju iz zelene spreminja v živahno pisano jesenske barve, kar povečuje čare jeseni. Listje bo pričelo odpadati šele po prvih občutnih jesenskih slanah. Okrasne trajnice z zelnatim steblom, ki so odcvetele in jim je pričelo rumeneti listje, kar je znak zorenja, odrežemo, nadzemne organe pri tleh, koreninsko grudo pa plitvo osipljemo s presejano kompostovko za njeno boljšo prezi-mitev. Pohitimo z nameravano saditvijo okrasnih zimzelenih iglavcev in listavcev, da se bodo do zime, preden prične zemlja zmrzovati, prijeli in se za dobro prezimitev vkoreninili in utrdili. Zimzeleni iglavci in listavci namreč tudi pozimi v zelenih iglicah in listih vrše vlogo asimilacije, nakar se morajo presajene rastline pred zimo pravočasno pripraviti. Ob začetku koledarske jeseni še je mogoče mnogo postoriti pri obnovi in negi vrtne trate, poškodovane po suši in poletni pripeki. Z dosejevanjem in dognojevanjem se bo travišče popravilo še v tem letu. Novo posejano travišče prvič kosimo ročno, preden bi se trava pričela polegati. Travne bilke, odrezane s koso, se lažje obraščajo kot pa košene z motorno kosilnico.

V ZELENJAVNEM VRTU v jesenskem obdobju vzdržujemo zelenjavne gredice čimdlje obraščene z zelenjadnicami. Mnoge so se po minulem dežju opomogle in obnavljajo rast, izpraznjene gredice pa posejemo s špinačo in blitvo sort, ki dobro prezimijo, sejemo še motovilec preostale pa z mešanicami za zeleno gnojenje. Po dežju se je na radiču pričela širiti pepelastna plesen, na endiviji pa črna listna pegavost. Preprečujemo jih z rednim škropljenjem in odstranjevanjem obolelih listov.

Miran Glu{ič, ing. agr.

25-četrtek

26-Petek

27-Sobota

28-Nedelja

29-Ponedeljek 0

30-Torek

1-Sreda

Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: Short, Toper, Reese, mokrin, fiksativ, epostolat, anestetik, šestilo, RO, Grličani, Krivak, mast, Borodin, enka, lok, kolona, Eco, Niarhos, salut, noji, AČ, Neri, mrene, IV, AF; zanimanje, din, jeklo, intka, Arh, OK, astat. Ugankarski slovarček: AJAR = francoski pisatelj, RomainGary (Emile, 1914-1980, samomor), KOVALJOV = beloruski šahovski velemojster (Andrej, 196^), LOBE = slovenski košarkar (Blaž, 1984), LOD = izraelsko letališče v Telavivu, NOKI = ameriški rock baskitarist Edwards, ORENBURG = mesto ob reki Ural, od 1936 do 1956 imenovan Čkalov, SALAM = orientalski, predvsem muslimanski pozdrav, mir z vami, TAGE = švedski politik Erlander.

iovârl se .

... da ptujski župan ustana-dfja zvezo obëin. @e tretjo v Sloveniji. Kar je prav. V državi, kjer je prostor za 190 občin, je prostor tudi za več kot dve zvezi. ... da bo po "uspelem' tr

govskem referendumu naslednjih nekaj nedelj v trgovinah gneča, saj si bomo morali nakupiti stvari, ki jih poslej ob nedeljah ne bo moč kupovati.

... da bo najbrž naslednji korak trgovskega sindikata referendum o tem, ali naj bodo žemljice na zgornji ali spodnji polici. Med trgovci in peki se že krešejo mnenja.

Vldl se ...

... da je predsedniku ptujskega kolesarskega kluba uspelo skoraj nemogoče: našel je kolo, kije starejše kot on. In se potem z njim popeljal na maratonu.

Aforizmi

by Fredl

Beseda ni delovni konj.

***

Leseni se niti ne spomnijo

metati polena pod noge.

***

Stiskač ne zna stisniti niti

roke.

***

Delav~eva sre~a je O,

POTEČA.

***

Tudi rogonosci se med seboj

ločijo po številu parozkov.

***

Niti samozadovoljevalci

niso samozadostni.

***

Kruha in iger po menedzersko: delavce igraje

spraviti ob kruh.

***

Najhujši so izrodki z rodovnikom.

Lujzek • Dober den vsoki den

Hodim, kak da bi me traktor povoza. Celi sen f k uper sprešani saj sen vsoki den v goricah in na prešah. Mija z Mico sma najino goričko že obrala, mošteka v sodček djala in še sosedom pomagala. Na pomoč pri brotvi so prileteli ose, srčeni in škorci, ki so itak provi borci za grozdje zobati in se z jagodami posladkati. Tudi srnice so zobače, izbirajo samo bojše sorte, če je sila se lotijo tudi torte. Saj sen vam že prejšji tjeden napisa, da so v trgotvi najvejkše dobrote žganica, povitica in pra-sica, polegpa še kokšna Mica... Toto pismo sem vam našrajba že prejšjo sredo, 17. septembra, pač zato, ker sem v stiski s cajtom, ki me iz vure v vuro, baše, me za šijak grobi, to pač neje niben hobi. Najboj posrečeni je sosid Juža, ki pogosto-krot reče: "Bekži Lujs, delo gre, vmekni se vkraj, da boš malo fraj. To je lepi in dober nasvet, ki pa dosti ne pomoga, saj si delo doj počepne in poklekne

in te čoka, da ga v roke vzemeš in objemeš. Gledam na termometer, ki kože skoro 20 stopinj temperature in se vena zato v senco sprovlajo naše kure. Čuva jih gospod petelin, ki je resnično provi gospod, je pa tudi falot, rad skoče čez plot k sosedovim mlodim curam in starejšim kuram. Nibena mu ne vujde, te neso muke hujde pač pa igre sladke s kikiriki tak, ke perje po lufti frči. Ja, če bi jaz bija toki gospod, te bi več bija gori kak pa odspod ... "Ja, ja, boj stori, boj nori", provijo tisti, ki si mislijo, da so pametni, v resnici pa tak zabiti, da si mislijo, ke jim diši pri riti. Hop, zaj pa se morem lepo obnošati in lepše pisati, saj se Mica glih zaj vroča in štacune, tam si običajno ženske nabrusijo klune, še v gostilno na šilček skočijo, si jezike namočijo, duma pa dede naskočijo ... Ja, moški smo pač ene uboge živali na totem puklastem sveti, ke nemamo mira ne v hiši in ne v kleti, včosik lubleni, včosik prekleti. @enske pa naše dob-rotnice, kisle kak jesih in dobre kak potice. Vas podav-lja LUJZEK.

RADIOPTUJ

89,8 »98,2 »10473

PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 25. septembra:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.00 SKUPNA ODDAJA. 18.30 Poročila. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav). PETEK, 26. septembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30,

11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje). SOBOTA, 27. septembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI

BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in POPULARNIH 10 (Janko Bezjak in David Breznik). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje). NEDELJA, 28. septembra:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Štajerski val). PONEDELJEK, 29. septembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI

IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenarška) kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Štajerski val). TOREK, 30. septembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00

Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 SREDI ŽIVLJENJA (Marija Slodnjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Murski val). SREDA, 1. oktobra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtič-karije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val).

POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si

Horoskop

OVEN

V službi boste brez večjih težav. Lepo boste napredovali tudi po zaslugi prijateljev in sodelavcev. Malo slab{e bo v tem tednu na

ljubezenskem podro~ju, saj bo imel va{ partner zopet »slabe« dni.

BIK

V teh dneh boste imeli najve~ dela z ureditvijo svojih finan~nih težav. Najbolj ugodna dneva za urejanje vseh teh zadev bosta

torek in ~etrtek. V nedeljo bo va{e po~u-tje malo slab{e.

DVOJČEK

^^ V službi ne sprejemajte odločilnih in pomembnih f dogovorov in odločitev, saj

se kaj lahko zgodi, da ravno v torek pride do pomembnega preobrata. Zelo dobro in prijetno se boste imeli v petek in sredo.

RAK

Za vami so kar zelo hudi poslovni pritiski in izzivi, bo pa zato ta teden nekoliko bolj umirjen in sproščen. V ljubezni pa vas ~aka velika sre~a predvsem v soboto, ko boste zelo romanti~ni.

LEV

Pred vami je zelo dinami-~en teden, saj vas bo razganjalo od energije - tudi notranje in ne samo telesne. Ravno zaradi te energije boste vse poslovne zadeve zelo uspe{no in hitro re{evali.

DEVICA

V službi se lahko zgodi, da boste imeli nekaj težav s komunikacijo. Predvsem bodite pozorni v ponede-IjeK ker boste bolj raztreseni in lahko se vam zgodi, da kaj izgubite. V ljubezni bo {lo na bolj{e.

TEHTNICA

Vaša vitalnost in samozavest, ki ju boste izžarevali na delovnem mestu, bosta {e zrasli, saj vas bodo določeni ljudje opazili in tudi zelo dobro sprejeli. V sredi{~u pozornosti boste že v ~etrtek.

SKORPIJON

Pred vami je zanimiv teden z možnostjo popolnega preobrata, saj se lahko odlo~itev, ki ste jo že sprejeli, izkaže za neustrezno. Pomembni dnevi za urejanje vseh teh zadev bodo torek, ~etrtek in petek.

STRELEC

Tudi v tem tednu boste še naprej spro{~eno komunicirali z vsemi. Zato boste lahko veliko dogovorov in pregovorov uspešno realizirali. Pri tem boste lahko tudi s pridom uporabili preteklo delo.

KOZOROG

V tem tednu boste zelo ob~utljivi in ~ustveni, zato bodite previdni, ker vas vse skupaj lahko v poslu ali službi pripelje do nezaželenih posledic. V soboto boste s strani ljubljene osebe deležni nežne romantike.

VODNAR

Imeli boste ogromno energije in veliko boste dosegli v službi. Navdu{eno boste uresni~evali svoje cilje. Bodite previdni pri nakupih. V nedeljo boste zelo romanti-~no razpoloženi.

RIBI

Pred vami je zelo stresen teden glede službenih ali poslovnih dogodkov. Vznemirjenost v za~etku tedna vas lahko zapelje v nepre-mi{ljene poteze, zato bodite previdni. V ljubezenski zvezi je zaželen pogovor.

Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.

Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.

ŠPORTNI ZAVOD PTUJ

2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30

www.sportnizavod-ptuj.si

ČRNOBELO IN BARVli^ FOTOKOPIRANJE il

LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR

SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN

Vladimir Sifar s.p. (T Info Tel.: 02) 78 78 766

Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si

1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA

REZULTATI 9. KROGA: Primorje - Kumho Drava 0:0, Maribor Pivovarna Laško - Dravograd 1:0 (1:0), Sport Line Koper - Gorica 2:0 (0:0), Ljubljana - Mura 0:4 (0:2), Domžale - CMC Publikum 1:5 (1:1), Šmartno - KD Olimpija 1:1 (1:0)

1. GORICA

9

6

1

2

23:9

19

2. MARIBOR PIVO. LAŠKO

9

6

1

2

12:11

19

3. SPORT LINE KOPER

9

5

3

1

10:3

18

4. PRIMORJE

9

5

2

2

24:9

17

5. CMC PUBLIKUM

9

5

2

2

20:14

17

6. KD OLIMPIJA

9

4

3

2

16:9

15

7. MURA

9

4

1

4

17:18

13

8. [MARTNO

9

3

2

4

15:14

11

9. DOM@ALE

9

2

1

6

10:20

7

10. DRAVOGRAD

9

2

1

6

10:20

7

11. KUMHO DRAVA

9

1

2

6

10:19

5

12. LJUBLJANA

9

1

0

8

7:25

3

2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA

REZULTATI 8. KROGA: Aluminij - Livar 2:2 (1:1), Izola Argeta - Rudar Velenje 1:3 (1:2), Supernova Triglav - Bela Krajina 1:2 (1:1), Brda - Zagorje 1:1 (0:0), Dravinja - Tabor Sežana 6:1 (3:0), Svoboda - Krško Posavje 1:1 (0:1)

1. RUDAR VELENJE

8

6

2

0

30:10

20

2. DRAVINJA

8

5

2

1

19:7

17

3. ZAGORJE

8

5

2

1

16:9

17

4. BELA KRAJINA

8

4

1

3

11:9

13

5. KR[KO POSAVJE

8

3

3

2

10:9

12

6. SUPERNOVA TRIGLAV

8

3

2

3

9:11

11

7. LIVAR

8

3

2

3

13:19

11

8. ALUMINIJ

8

2

3

3

8:10

9

9. BRDA

8

2

2

4

8:15

8

10. TABOR SE@ANA

8

2

1

5

8:17

7

11. IZOLA ARGETA

8

1

3

4

8:13

6

12. SVOBODA

8

0

1

7

5:16

1

HS finala pokala NZS

Konec v pokalu

MARIBOR PIVOVARNA LA[KO DRAVA 2:0 (2:0)

STRELCA: 1:0 Pekic ( 8), 2:0 Žnuderl (28)

MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO: Kuzma, Golob, Čeh, Tei-novic, Mešanovic (Komljenovic), Karic (File kovic), Pekic (Franci), Pitamic, Žnuderl, Balajic, Brezic. Trener: Matjaž Kek.

KUMHO DRAVA: Germic, Bingo (Lenart), Krajnc, Šterbal, Zde-lar, Kamberovic (Klinger), Korez, Jevdenič, Gorinšek, Krepek, Anel Smajlovic (Zajc). Trener: Borut Jarc.

Ptujcani so se castno poslovili od pokalnega tekmovanja. Do-macini so bili nekoliko boljši nasprotnik in na koncu tudi po pricakovanjih zmagali, vendar nogometaši Kumho Drave niso razocarali. Za njih je sedaj naj-

KUMHO

Emil Šterbal in Damir Pekic

pomembnejše, da se popolnoma posvetijo igram v prvenstvu 1. SNL.

Danilo Klajnsek

Foto: Črtomir

Boris Klinger (Kumho Drava) in Amir Karic (Maribor PL)

Nogomet • 1. SNL: Primorje - Kumho Drava 0:0

Golob poletel preko Primorja

Stadion Primorja, gledalcev 800, sodniki: Mihalic (Koper), Govedarevic, Stancin (oba Ljubljana).

Primorje: Strajnar, Krstic, Barut, Miloš, Vincetic, Gregoric, Ko-mac (od 76. Lo Duca), Mlakar (od 63. Ostojic), Vogric, Kalin, Zatko-vic (od 76. Džuzdanovic).

Kumho Drava: Golob, Šterbal, Krajnc, Bingo, Klinger, Zajc, Ko-rez, Krepek (od 63. Jevdženic), Sluga (od 73. Zdelar), Ad. Smajlovic, Majcen (od 85. Lenart).

Rumeni kartoni: Vincetic, Krstic; Zajc, Krajnc.

Oslabljeni gostitelji, tokrat brez treh standarnih igralcev, so proti novincem v ligi srecanje zaceli odlocno, a bili v zakljucnih strelih sila nenatančni. Že v prvih

Damjan Golob

petih minutah so si priigrali tri stoodstotne priložnosti, toda Vo-gric dvakrat in Miloš sta bila ne-

^ Foto: Črtomir Goznik

Slaviša Jevđenic bi v zaključku srečanja lahko Ptujčanom prinesel celo tri točke

Nogomet • 2. SNL

Kdaj kon~no doma~a zmaga?

ALUMINIJ - LIVAR

2:2 (1:1)

STRELCI: 0:1 Todorov (5), 1:1 Radenko Kneževic (11), 1:2 Sadar (79), 2:2 Radko Knežević (89)

ALUMINIJ: Miljkovic, Koren, Topolovec, Golob, Pekez, Prapo-tnik, Kuserbanj (od 64. Murko), Flašker, Radenko Kneževic (od 85. Kelenc), Radko Kneževic, Fri-dauer. Trener: Miran Emeršic

Stadion Aluminija za njihove nogometaše postaja prava nocna mora, saj v petih domacih sre-canjih niso uspeli slaviti niti ene domace zmage, ampak so samo dvakrat igrali neodloceno.

Kidricani so v srecanje krenili zelo dobro in že v prvi minuti za-pretili preko Flaškerja, toda strel mladega domacega nogometaša ni bil najbolj natancen. Dve minuti kasneje še ena priložnost za domace. Po dobrem predložku Topolovca z leve strani je žoga prišla do Radka Kneževica, ki pa z udarcem z glavo ni zadel. Toda že v peti minuti so se veselili gostje. Po izvedenem kotu je bil najvišji v skoku Todorov in zadel v

polno. Zadetek gostov iz Ivancne Gorice je napovedoval še enega izmed domacih neuspehov. Vendar so domaci že v 10. minuti rezultat izenacili. Topolovec je prodiral po levi strani, poslal globinsko žogo, do katere se je dokopal Radenko Kneževic, ki je z lob udarcem premagal gostujoce-ga vratarja Drkušica.

V drugem polcasu gledalci v Kidricevem niso videli tako dobre predstave, vendar so imeli vseeno dva zadetka in po nekaj priložnosti na obeh straneh. Najprej je dvakrat zapretil domaci napadalec Radko Kneževic, in sicer v 55. in 64. minuti, nato pa za goste Jurecic v 69. minuti. V 78. minuti jo je v gneci skupil domaci mladi igralec Murko, ki je dobil rdeci karton. Že v naslednji minuti pa so gostje povedli z zadetkom Sadarja in izgledalo je, da se bo nadaljevala serija porazov na domacem igrišcu. Da do tega ni prišlo, je poskrbel Radko Kneže-vic, ki je minuto pred koncem le uspel rezultat izenaciti.

Danilo Klajnsek

natancna oziroma se je izkazal vratar Golob. Gostje so se v prve pol ure osredotocili na obrambne naloge in cakali na morebitne napake gostiteljev, ki so bili v napadu še naprej nespretni in neucinkoviti.

V drugem delu so se Ptujčani postavili pred svoj kazenski prostor, domači pa niso mogli in znali prebiti obrambnega zidu Drave. Domačini so si sicer priigrali priložnosti, a je vedno odlično posredoval najboljši mož na igrišču - vratar Golob. Zatkoviču, Kalinu dvakrat in neverjetno posredovanje Ostojiču so obrambe, katere so domačine spravljale v obup, Kalin pa je med drugim zadel še

Kolesarstvo

prečnik. Bolj kot se je tekma bližala koncu, bolj so bili Primorci živčni in gostom celo dopustili dve izraziti priložnosti. Jevdženič je sam prišel pred Strajnarja, toda z desetih metrov streljal mimo vrat, poizkus Smajloviča pa je Strajnar ukrotil. V zadnjem trenutku srečanja sta poizkušala še Kalin in Lo Duca, izida pa nista znala spremeniti.

Tako so si igralci Kumha Drave tudi v drugem srečanju pod vodstvom Boruta Jarca priigrali nepričakovano, a dragoceno točko, ki pomeni lepe obete pred nedeljskim gostovanjem Šmartnega na Ptuju.

sta

Uspeh Rogine še odmeva

Preteklo sredo je po uspehu na prestižni dirki Tour de l' Avenier ekipo kolesarjev s trenerjem sprejel dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, ki je hkrati predsednik upravnega odbora KK Perutnina Ptuj. Po čestitkah, ki so bile namenjene vsem kolesarjem, še posebej pa Radu Rogini za doseženo 2. mesto v generalni razvrstitvi, je dr. Glaser izrazil zadovoljstvo nad rezultati celotne sezone. Dean Podgornik, Matej Marin, Massimo Demarin, Tomislav Danculovic in seveda Rado Rogina so bili tvorci uspeha, ki jim je čestital tudi župan mestne občine Ptuj, dr. Štefan Čelan, se zahvalil, da uspešno predstavljajo mesto Ptuj po svetu, nato pa, malo v šali malo zares, izrazil željo po uspehu kakšnega ptujskega kolesarja na še večji dirki in sicer Touru de France.

Ob uspehu je nekaj besed spregovoril sicer redkobesedni Rado Rogina. "To je moj največji uspeh v karieri in odskočna deska za mojo nadaljnjo kolesarsko pot. Dirka je bila izjemno težka, otežilo pa jo je še vreme, ki je zahtevalo tudi zelo dobro psihično pripravljenost. Drugo mesto je zame enako kot prvo, zato smo se odločili,

da v zadnjih etapah ne napadamo najboljšega, saj bi tekmeci to lahko izkoristili in ogrozili tudi mojo uvrstitev. Sedaj se bom lahko v miru pripravil na premierni nastop na svetovnem prvenstvu med svetovno elito in upam, da bom dobro pripravljenost s svojim nastopom tudi pokazal." Bolj zgovoren pa je bil njegov trener Srecko Glivar: "Ta dirka je znana kot kovnica mladih talentov, zmagovali so jo veliki svetovni asi od Bernarda Hinaulta do Grega Lemon-da, Miguela Induraina ter mnogih drugih velikih kolesarskih imen. Za nas je bila že čast dirkati po progi, ki je enaka progi na Tour de France. Po tem uspehu bi lahko rekli, da smo dirkali bolj uspešno kot smo pred sezono celo upali napovedovati. Dobre rezultate smo dosegali na za nas pomembnejših dirkah, kar ni lahko v konkurenci 128 profesionalnih ekip. Mnogokrat se je bilo zelo težko že uvrstiti na samo dirko, kaj šele na njej doseči dober rezultat. Dobra stran ekipe je, da je le-ta še zelo mlada z nekaj izkušenimi starejšimi tekmovalci in na njej bo potrebno graditi v naslednjih letih."

Uroš Gramc

Rado Rogina na sprejemu pri dr. Romanu Glaserju

Rokomet • 1.A DRL

Popoln izkupiček po treh kolih

MERCATOR TENZOR PTUJ - CELEIA CELJE 28:15 (13:9)

ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Lakic, Potočnjak 2, Majcen, Šijanec 3, Pučko 2, Hamer-šak, Cerne, Radek 8 (2), Ramšak 1, Nojinovič 8, Brumen 1, Murko 3, Kelenc, Raukovič.

SEDEMMETROVKE: ŽRK Mer-cator Tenzor 2(6), Celeia Celje 3(9)

IZKLJUČITVE: ŽRK Mercator Tenzor 8, Celeia Celje 12 minut

Rokometašice ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, sicer novinke v prvoligaški konkurenci, so slavile še tretjič. Tokrat so v štajerskem obračunu bile boljše od Celjank. V prvem polčasu je pri domačih zatajila realizacija, tako iz igre, kakor strelov iz sedmih metrov. Poznalo se je, da je Raukovičeva nastopila z visoko temperaturo in breme je padlo na Dijano Radek, ki je dosegla prvih osem domačih zadetkov. To je bila tudi igra, ki je odgovarjala gostjam, ki so se Ptujčankam približale na samo zadetek zaostanka (9:8). V zadnjih minutah prvega dela srečanja pa so si domačinke priigrale štiri zadetke prednosti.

V drugem polčasu pa je blestela domača vratarka Biljana Lakič, ki je praktično zaklenila vrata in gostje kar šestnajst minut niso dosegle zadetka, v tem času pa je prednost rokometašic iz Ptuja

Foto: DK

Diana Radek (ŽRK Mercator tenzor Ptuj)

narasla na dvanajst zadetkov. Ob tako visokem vodstvu je bilo potrebno stvar {e samo tehni~no dobro zaklju~iti. V zadnjih minutah so priložnost dobile mlaj{e roko-meta{ice, ki so svojo priložnost dobro izkoristile. Dva zadetka je dosegla mlada Sanja Poto~njak, izkazala pa se je tudi mlada vra-tarka Katja Kelenc, ki je branila dva udarca iz sedmih metrov in dostojno zamenjala Laki~evo. Ob tak{ni razliki je vsem jasno, da je zmaga zasluženo ostala v mestu ob Dravi.

VLADO HEBAR - trener ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: "Mislim, da smo zasluženo zmagali. Nekoliko nam je zatajila realizacija v prvem pol~asu, nato pa je pri{lo

Rokomet • Pokal Slovenije

Trimo previsoka ovira za Ormož

JERUZALEM ORMO@ - TRIMO TREBNJE 26:24 (13:13)

Jeruzalem Ormož: G.Čudi~ (16 obramb), Siko{ek, M.Horvat, Mesarec 7(1), Kosaber 1, Bezjak 7, Zidari~, Grabovac 1, Ivanu{a 3, B.Čudi~ 2, Lollo, D.Horvat, Hanželi~ 2, Hrnjadovi~ 3. Trener: Sa{a Prapotnik

V pokalnem sre~anju sta se v Ormožu pomerili mo{tvi, ki nastopata v 1. A SIOL ligi. Ormo-žani in Trebanjci pa so tokrat z igro zadovoljili ljubitelje rokometa v {portni dvorani na Har-deku, ki so ob koncu sre~anja z aplavzom nagradili obe mo{tvi. Doma~i so za~eli silovito. Igra v obrambi in protinapad sta delovala brezhibno, svoje je dodal {e vratar Čudi~, ki je v devetih minutah zbral že 7 obramb in v 15. minuti je vodstvo Ormo-žanov zna{alo 7:3. Po minuti odmora gostujo~ega trenerja Za-rabca se v golu Trebanjcev prebudi Torlo, ki sedem minut ni prejel zadetka in gostje so izid izena~ili na 7:7. Prvo in edino vodstvo 10:9 gostom v 24. minuti prinese zadetek Papeža. Nato je igra do 33. minute in rezultata 15:15 izena~ena. Ormožani po zaslugi razpoloženega dvojca v napadu Bezjaka in Mesarca dosežejo {tiri zadetke zapored in povedejo 19:15. Doma~ini svojo najvi{jo prednost dosežejo v 55. minuti, ko povedejo s kar {es-

timi zadetki prednosti 26:20. V zadnjih petih minutah doma~i-ni popustijo in na sceno stopa prvi igralec Trebanjcev Torlo, ki ubrani nekaj stoodstotnih priložnosti doma~im, njegovim soigralcem pa uspe znižati na kon~nih 26:24. Pri doma~ih od-li~en v vratih Čudi~ (16 obramb) in strelca Bezjak ter Mesarec, pri gostih sta se poleg vratarja Torla (18 obramb) izkazala Radelj in Papež. Ormožane v soboto ~aka v uvodnem prvenstvenem sre~a-nju gostovanje pri državnih prvakih iz Celja.

TRIMO TREBNJE -JERUZALEM ORMO@ 30:25

V povratni tekmi šestnajstine finala pokala Slovenije so ormoški rokometaši izgubili v Trebnjem s petimi zadetki razlike in se poslovili od nadaljnega tekmovanja, saj so na doma~em igriš~u na Hardeku zmagali z dvema zadetkoma prednosti.

Podobno kot na tekmi v Ormožu je v vratih Trima blestel izjemni Torlo in skoraj sam držal korak z Ormožani. Trener Saša Prapotnik je v drugem pol~asu poslal na igriš~e tudi mlajše igralce (vratarja Sikoška, Lolla), ki sicer redkeje dobijo priložnost. Le-ti so igrali zelo požrtvovalno in do konca sre~anja ogrožali vodstvo doma~ih.

Uroš Kratic

vse na svoje. Dobra igra v obrambi in uspe{na realizacija v napadu, predvsem v drugem pol~asu, so bili klju~i do na{e tretje zmag IMIRAN RAMŠAK - trener Celeia Celje: "Doma~inkam moram ~estitati za zmago. Mi smo nastopili brez treh igralk, kar se nam je seveda poznalo v igri. Omenil bi tudi to, da doma~i klub ni pristal na prestavitev sre~anja, zaradi odsotnosti nekaterih na{ih igralk, ki so na maturantskih izletih."

Danilo Klajnšek

2. KROG: IZOLA BORI -MERCATOR TENZOR PTUJ 29:45 (11:21)

ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Laki~, Šijavec 2, Pu~ko 3,

Hameršak 2, Černe 6, Radek 9 (2), Ramšak 2 (1), Nojinovi~ 3, Brumen 3, Murko 5, Kelenc, Maj-nik, Raukovi~ 8, Poto~njak 2.

SEDEMMETROVKE: Izola Bori 5 (4), Mercator Tenzor Ptuj 3 (3).

IZKLJUČITVE: Izola Bori 2 minuti, Mercator Tenzor Ptuj 10.

Bistveno pomlajena doma~a ekipa, ki je po koncu pretekle sezone ostala kar brez devetih igralk, zdaj pa v bistvu nastopa s kadetsko ekipo, ni bila tekmec po meri gostij s Ptuja. Tekma je bila bolj ali manj enakovredna le do 15. minute, potem pa so si Ptuj~anke do konca prvega pol-~asa priigrale že deset zadetkov prednosti. To so do konca sre~a-nja tudi pove~evale, najve~ja razlika pa je znašala prav ob koncu tekme.

ata

1. SLOV. ROKOMETNA LIGA ŽENSKE

REZULTATI 3. KROGA: ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Celeia Celje 28:15 (13:9), Žalec - Izola bori 47:21 (26:13), Olimpija - Piran 26:28 (14:13), Loka kava Jelovica - Krim Eta Malizia 21:39 (9:21), Gramiz Ko~evje - Burja [kofije 25:29 (14:15).

1. KRIM ETA MALIZIA 3 3 0 0

2. ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ 3 3 0 0

3. PIRAN 3 2 0 1

4. BURJA [KOFIJE 3 111

5. LOKA KAVA JELOVICA 3 111

6. @ALEC 3 10 2

7. OLIMPIJA 3 10 2

8. CELEIA CELJE 2 10 1

9. GRAMIZ KOČEVJE 2 0 0 2

10. IZOLA BORI 3 0 0 3

Namizni tenia • 1. SNTL

Polovicen uspeh v prvem kolu

1. SNTL - MOŠKI

20. 9. je bilo odigrano prvo kolo 1. SNTL. Člani so odpotovali v Zalog in se tam pomerili z ekipo Vesne Zalog. V doma~i sestavi (Grbi~, Piljak, Ov~ar) so prepri~-ljivo opravili z nasprotniki in slavili 6:0. Zmaga ni bila ogrožena niti za trenutek, tako da Pavi~, novi igralec ptujske ekipe, niti ni zaigral.

Posametni rezultati: Ov~ar -Krenker 3:0, Piljak - Bokal 3:1, Grbi~ - Hartman 3:2, Piljak - Har-tman 3:2, Ov~ar - Bokal 3:1, Grbi~

- Krenker 3:0.

1. SNTL - ŽENSKE

Dekleta so se pomerila doma z lanskoletnimi državnimi prvakinjami iz Kranja. V letošnji sezoni igrajo Ptuj~anke po dolgem ~asu v popolnoma doma~i zasedbi. Kljub mladosti ekipe so se dostojno upirale, vendar se ve~ kot 1:6 ni dalo iztržiti.

Posamezni rezultati: Rojko

- Safran 0:3, Mojsilovi~ - Ko-ne~nik 3:0, Tebuc - Ludvik 0:3, Mojsilovi~ - Safran 0:3, Rojko -Ludvik 0:3, Terbuc - Kone~nik 2:3, Terbuc/Moj silovi~-Safran/Ludvik 0:3.

NAMIZNOTENIŠKE NOVIČKE

- Sezono 2003/04 so odprli kadeti in kadetinje. V Murski Soboti so se za pokal M. Sobote borili kadeti, kjer sta se Luka Rebek in Martin Kelenc uvrstila v osmino

finala in s tem dokazala, da od njiju lahko še veliko pri~akujemo. lsto~asno so dekleta tekmovala v Kranju. V ekipni konkurenci mlajših kadetk sta Vesna Rojko in Lucija Peklar zasedli odli~no 4. mesto. Pri posameznicah pa je Rojkova opravila z vso konkurenco in ve~ kot zasluženo osvojila 1. mesto ter s tem dokazala, da se bo v letošnji sezoni borila za vstop v reprezentanco.

- V Preserju je potekal prvi odprti ~lanski turnir. Novi igralec Ptuja Pavi~ se je uvrstil od 5.-8. mesta, Grbi~ Marinko od 8.-16., Piljak Danilo in Ov~ar Urban od 16.-32., kar je za njuno prvo sezono med ~lani lep uspeh. V Kranju se je odvijal prvi odprti turnir za ~lanice, kjer je solidno igrala Vesna Terbuc.

- V Ljubljani je potekalo prvo odprto prvenstvo za kadete in ka-detinje, kjer sta ponovno izstopala Kelenc in Rebek. Uvrstila sta se v osmino finala. Pri dekletih je Rojko V. za las zgrešila medaljo in zasedla 5.-8. mesto.

- V Zalogu so merili mo~i mladinci in mladinke. Od ptujskih igralcev in igralk je najboljšo igro prikazala Vesna Terbuc in se uvrstila v osmino finala. Jan Janžeko-vi~ in Luka Rebek sta se uvrstila od 16.-32. mesta, medtem ko Ke-lencu, [eroni, Erženu in Rojko V. ni uspel preboj iz skupine.

BM

Komentira: D. Klajnšek

Veselo na delo

Od vseh športov na našem področju si vsekakor najbolj ma-nejo roke v rokometu, saj imamo kar dva prvoligaša v moški konkurenci, in sicer Veliko Nedeljo ter Jeruzalem Ormož. Ne smemo pa pozabiti še na 1. B-ligaša Gorišnico in drugoligaša Dravo Ptuj. Vse to pa dopolnjuje še ženska ekipa Mercator Tenzor Ptuj, ki je odlično štartala v novo prvenstvo, z maksimalnim številom točk po treh krogih.

Kako uspešen bo moški del, bomo imeli seveda priložnost videti v kratkem, saj se že to soboto pričenja moški rokometni ples. Ekipi Velike Nedelje, ki je standardni član moške prve lige in novinec Jeruzalem Ormož bosta naredili vse, da sta čim višje na prvenstveni razpredelnici. Vsak ima svoje adute in seveda želje po uspehu in prav je tako. Nikakor pa niso povezani z samim obstankom v prvoligaški konkurenci. Na eni strani izkušnje (Velika Nedelja), na drugi pa polet in zanos po dokazovanju (Jeruzalem Ormož) so tisti faktorji, ki bodo vedno prisotni v ligaškem tekmovanju. Oboji se zavedajo, da so vsi nasprotniki po svoje težki in da nihče noče izgubiti že pred srečanjem. Potrebno bo garanje tako enih kakor tudi drugih.

Oboji so se pripravljali po svojih načrtih in zmožnostih, igrali številne pripravljalne tekme z namenom, da bi čim bolje pripravljeni pričakali začetek prvenstva. Kako pa bo to potekalo v borbi za prvenstvene točke, bo seveda pokazal čas in upajmo, da bodo vsi zadovoljni.

Enako je z ekipo Gorišnice, ki je prav tako imela naporne priprave. Verjamemo pa, da so se tako dobro pripravili, da ne bo podobno kot v minuli sezoni, ko so se borili za svoj status. O dekletih ŽRK Mercator Tenzor Ptuj pa ni potrebno nič pisati, saj so v prvih treh krogih povedala vse na igrišču, ko so trikrat zmagala in osvojila maksimalno število točk.

Kolesarstvo

Štajerski kolesarji nepremagljivi

Kolesarji poCasi zaključujejo sezono, uspehe pa žanjejo tudi na zadnjih dirkah.

V soboto so se vse kategorije kolesarjev Perutnine Ptuj in TBP Lenart udeležile dirke v Koprivnici. Najdaljša proga je bila dolga 116 km, skupaj pa so jo prevozili člani in mladinci. Kombinirana ptujska ekipa mlajših članov in članov Elite ni imela nobene konkurence, saj so tempo vodilne skupine narekovali že od štarta, na koncu pa so si privozili prvih šest mest. Zmagal je Tomislav Dančulovi}, drugo mesto je osvojil Matej Marin, tretje pa Mitja Mahorič. Za njimi so se zvrstili Rado Rogina, Massimo Demarin in Gregor Gazvoda. Denis Inamo in Matej Zorko TBP Lenart sta v isti kategoriji osvojila 8. in 10. mesto.

Za najhitrejšimi pa se je odvijala napeta dirka za mladinsko zmago. Zmagal je Niko Cuček (TBP), tretje mesto pa je osvojil Davorin Topolovec (PP). Jože Senekovič in Dejan Mlakar, oba TBP Lenart, sta se uvrstila na 6. oziroma 7. mesto. Mladinci so kolesarili na 50 km dolgi progi, skupaj z njimi pa v svoji kategoriji še dečki. V solo vožnji brez nervoze v zadnjih metrih je v cilj kot prvi pri-

Foto: UG

Tomislav Danculovic, KK PP

Niko Cucek, TBP Lenart

peljal Kristjan Durasek, za njim pa še en ptujski kolesar Gorazd Bauer, ki je bil v zadnjih metrih močnejši od lenarškega kolesarja Aleša Jauka. Davorinu Bukvič TBP Lenart pa je v isti kategoriji osvojil 10. mesto. Kot četrti je v cilj pripeljal najhitrejši deček Marko Purg, peti je bil Ciril Pernek in šesti Matic Robič (vsi PP). V kategoriji dečkov je tretje mesto dosegel Primož Crešnik (PP).

USPE[NI

PERUTNINSKI

KRONOMETRISTI

V soboto je v Varaždinu potekalo DP Hrvaške v vožnji na kro-nometer, zelo uspešni pa so bili kolesarji Perutnine iz Ptuja. V najstarejši kategoriji je bil daleč najhitrejši Rado Rogina, ki je 26 km dolgo progo prevozil s povprečno hitrostjo 49 km/h. V kategoriji mlaj{ih ~lanov sta bila na isti progi najbolj{a David Demanuele in Emanuel Ki{erlovski, pri mlaj{ih mladincih pa je 13 km dolgo progo najhitreje prevozil {e en Perut-nin~an, Kristjan Durasek.

Uroš Gramc, Z[

Mali nogomet • 1. SLMN

1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA

REZULTATI 2. KROGA: Svea Lesna Litija - Yitomarci Petlja 5:3 (4:2), Nazarje - GIP Beton 4:3 (3:2), Dobovec - Puntar Alpko-merc 0:4 (0:1), Napoli - KIX Ajdovščina 7:5 (5:1), Mavi Brežice -Metropol 7:7 (3:2)

1. PUNTAR ALP 2

2. SVEA L. LITIJA 2

3. NAZARJE

4. GIP BETON

5. NAPOLI

6. MAVI BREŽICE

7. KIX AJDOVSe.

8. METROPOL

9. VITOM. PETLJA 2

10. DOBOVEC 2

11:4 12:6 10:4 6:5 8:8 10:10 8:10 10:14 7:12 1:10

DRŽAVNI PRVAKI IZ LITIJE PREDVSEM UČINKOVITEJŠI

SVEA LESNA LITIJA : VITO-MARCI PETLJA 5:3 (4:2)

VITOMARCI PETLJA: Polšak, Cvetko, Vajngerl, Rižnar, Kraut,

Nogomet

3. SNL SEVER

REZULTATI 7. KROGA: Male-cnik - Pohorje 3:2 (2:1), Pesnica - Cigler [o{tanj 2:1 (0:0), [marje pri Jel{ah - Sredi{če 1:0, Kozjak -Bistrica 0:6 (0:3), Stojnci - Hajdina 0:0, Paloma - Zreče 5:3 (2:2), Holermuos Ormož - Železničar 2:3 (2:0)

1. MALEeNIK 7 5 11 16:11 16

2. SMARJE PRI J. 7 5 0 2 12:9 15

3. BISTRICA 7 4 1 2 23:9 13

4. HAJDINA 7 4 12 16:7 13

5. C. ŠOŠTANJ 7 4 12 18:1 13

6. POHORJE 7 4 0 3 25:12 12

7. PESNICA 7 4 0 3 11:14 12

8. ŽELEZNIeAR 7 3 1 3 13:16 10

9. PALOMA 7 2 3 2 17:12 9

10. STOJNCI 7 2 3 2 11:7 9

11. ZREeE 7 3 0 4 13:15 9

12. HOL. ORMOŽ 7 2 14 16:19 7

13. SREDIŠeE 7 1 0 6 12:20 3

14. KOZJAK 7 0 0 7 2:45 0

STOJNCI - HAJDINA 0:0

STOJNCI: Klinger, Milo{ič (A. Vilčnik), Rižnar, Purgaj, D. Vilč-nik, [tebih, Petrovič (Železnik), Bezjak, Kupčič, Žnidarič, Pučko. Trener: Du{an Čeh.

HAJDINA: Brodnjak, Horvat, Gaiser, Bauman, Vrabl, Emer{ič, U. Krajnc (R. Krajnc),^ Arsič (Bezjak), Juri{ič, Pihler, Črnko. Trener: Borut [alamun.

KOZJAK RADLJE - BISTRICA 0:6 (0:3)

STRELCI: 0:1 Regor{ek (26), 0:2 Horvat (30), 0:3 Furman (45), 0:4 Papotnik (51), 0:5 Primožič (74), 0:6 Frelih (84)

BISTRICA: Kastelic, Pe{a, Sep (Magdič), Frelih, Džafič (Broz), Horvat, Furman, Papotnik, Primožič, Regor{ek (Plevnik), Čerenak. Trener: Momčilo Mitič.

[MARJE PRI JEL[AH -SREDIŠČE 1:0

STRELEC: 1:0 Habjan (65) SREDIŠČE: Polak, Kaloh, Vin-cetič, Zadravec, Novak, Žerjav, Ko-lenc, Prapotnik, Habjanič, Lesjak, Kolarič. Trener: Franc Rajh.

Danilo Klajnšek

HOLERMUOS ORMOŽ -ŽELEZNIČAR 2:3 (2:0)

STRELCI: 1:0 Fijavž, 2:0 Kralj, 2:1 Šprah, 2:2 Kozlar, 2:3 Kozlar.

HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Trstenjak, Jerebič, Damjan Ropoša, Jurčec (Husel), Jurkovič, Kralj (Smolkovič), Gašparič, Fi-javž, David Ropoša, Prapotnik (Govedič). Trener: Darko Lah

Kurnik, Pukšič, Krampelj, Kirsanov, Ramadani, Majhenič, Ka-menšek, Šprah. Trener: Darko Križman.

V Litijski dvorani smo bili priča zanimivemu prvoligaškemu obračunu, ki nam je ponudil vse, kar lahko ponudi mali nogomet.

Po uvodnem otipavanju so gostje iz Vitomarc preko kapetana Krauta povedli, za izenačenje je v nekaj naslednjih trenutkih poskrbel prav tako domači kapetan Žorc. Sledilo je nekaj obupnih, brezuspešnih poskusov domačih, kar so spretno izkoristil gostje in preko Kurnika povedli z 2:1. Do konca polčasa smo gledali izenačeno igro, le razlika v realizaciji je bila očitna, Litijani so iz treh priložnosti prav tolikokrat zadeli, Vitomarčani pač ne.

V drugem delu srečanja se je gostujoči trener Križman odločil za "presing" po celem igrišču, kar je obrnilo tehtnico na stran ekipe Vitomarci Petlja, ki je bila v drugem delu veliko boljši nasprotnik in imela državne prvake na

kolenih. V 29. minuti je po zadetku Pukšiča s 6 m na semaforju pisalo 4:3, saj si je igralec Litije Dejan Simič zaradi očitnega branjenja čistega zadetka prislužil rdeči karton. Na krilih navijačev, ki so v Litijo prispeli z avtobusom, so se gostje trudili rezultat obrniti, vendar več kot vratnice Pukšiča in Kamenšeka ter še nekaj zamujenih priložnosti niso uspeli iztržiti. Končni rezultat je postavil Horvat, ki je mojstrsko zadel iz enega izmed redkih poskusov Litijanov v končnici srečanja.

Državni prvaki so se morali zelo potruditi, da so točke ostale v Litiji, tudi s pomočjo "smešnih" sodniških odločitev in z izdatno mero športne sreče. Vitomarčani bodo morali točke iskati drugje, dejstvo pa je, da s predstavo, ki so jo pokazali v Litiji, mirne duše lahko računajo na željeni cilj, sredino lestvice. Naslednje domače srečanje igrajo Vitomarčani v petek, 3. oktobra 2003, s pričetkom ob 20.30, ko jim v goste prihaja ekipa Brežic. V reprezentančnem premoru, ki sledi, bodo Vito-marčani izvedli mini priprave ter

po besedah predsednika kluba okrepili svoje vrste z malono-gometnim virtuozom Davorinom Šnoflom.

D.K.

ZMAGOVALCI MILA VITOMARCI PETLJA

V Rogozi pri Mariboru je potekal 2. tradicionalni turnir v malem nogometu, največji in najbogatejši daleč naokrog, z milijonskim nagradnim skladom, kar je gotov svojevrsten rekord. Turnirja se je udeležilo 15 ekip domala z vseh koncev Slovenije. Organizatorji so pričakovali več ekip; majhni udeležbi je botrovalo tudi dejstvo, da se je skoraj v vseh ligah igral prvenstveni krog. V zanimivih srečanjih so bili najprepričljivejši igralci ekipe Mila Vitomraci Petlja, ki so osvojili prvo mesto, v finalu so premagali ekipo Mak Bar iz Maribora z 2:0. Tretji so bili igralci NK Tezno, četro pa moštvo Joker bara. V vitrinah vitomarške-ga prvoligaša bo leto dni ostal tudi veliki prehodni pokal.

R.D.

Ormožani so bili v uvodnih minutah srečanja oškodovani za enajstmetrovko, ko so gostje v svojem kazenskem prostoru očitno igrali z roko. Sicer pa so domačini v prvem polčasu povsem nadigrali goste iz Maribora, ki si niso priigrali nobene resne priložnosti. Vodilni zadetek je po lepi akciji celega moštva dosegel Fi-javž. Vodstvo na 2:0 je povišal Kralj, ki se je sam iz oči v oči znašel pred vratarjem Gavričem in rutinirano zadel. Do konca polčasa so domačini zapravili še dve izredni priložnosti prek Davida Ropoše.

Na začetku drugega polčasa je zaradi poškodbe pri Ormožanih iz igre moral prosti branilec Jur-čec in igra v obrambi pri domačinih se je povsem porušila. Gostje so popolnoma prevzeli pobudo na igrišču in v pičlih šestih minutah trikrat zadeli mrežo vratarja Šnajderja ter povedli. Do konca tekme sta obe moštvi imeli še po eno stoodstotno priložnost, vendar sta obakrat odlično posredovala vratarja.

Uroš Krstič

3. SNL VZHOD

Rezultati 7. kroga: Veržej -Nafta 0:4 (0:1), Arcont Radgona - Odranci 0:3 (0:0j, Beltinci - Ba-kovci 1:1 (0:1), Carda - Bistrica 2:1 (1:1), Crenšovci - Turnišče 3: 2 (1:2), Hotiza - Križevci 1:4 (1:2), Tromejnik - Tišina 2:4 (1:2).

1. KRIŽEVCI 7 6 1 0 21:8 19

2. NAFTA 7 5 11 19:7 16

3. TIŠINA 7 5 11 18:10 16

4. VERŽEJ 7 5 0 2 18:10 15

5. ODRANCI 7 4 1 2 15:9 13

6. BAKOVCI 7 4 1 2 11:6 13

7. eARDA 7 3 2 2 11:11 11

8. BISTRICA 7 3 1 3 12:9 10

9. TROMEJNIK 7 2 1 4 15:21 7

10. A. RADGONA 7 2 0 5 12:25 6

11. eRENŠOVCI 7 115 10:18 4

12. TURNIŠČE 7 115 9:17 4

13. HOTIZA 7 1 1 5 4:16 4

14. BELTINCI 7 0 2 5 7:15 2

1. LIGA MNZ PTUJ

REZULTATI 5. KROGA: Gori-šnica - Skorba 1:2, Mark 69 Ro-goznica - Dornava 2:5, Zavrč -Slovenja vas 2:1, Pragersko - Boč 4:1, Podlehnik - Videm 1:4, Bukovci - Gerečja vas Unukšped 1:3.

1. ZAVRe 5 5 0 0 16:3 15

2. GER. VAS UNU. 5 4 0 1 20:7 12

3. SKORBA 5 4 0 1 10:11 12

4. PODLEHNIK 5 3 0 2 8:8 9

5. MARK 69 ROG. 5 2 1 2 8:7 7

6. VIDEM 5 2 0 3 12:10 6

7. GORIŠNICA 5 2 0 3 8:7 6

8. DORNAVA 5 2 0 3 8:8 6

9. SLOVENJA VAS 5 1 2 2 6:7 5

10. BUKOVCI 5 1 1 3 10:15 4

11. BOe 5 1 0 4

12. PRAGERSKO 5 10 4

4:13 5:19

BUKOVCI - GEREČJA VAS UNUKŠPED 1:3 (1:0)

STRELCI: 1:0 Majcen (39), 1:1 Mertelj (67), 1:2 Hertiš (79), 1:3 Hertiš (89)

GORIŠNICA - SKORBA 1:2

(1:2)

STRELCI: 0:1 L. Šmigoc (6. iz 11m), 1:1 Bohl (32), 1:2 Haun-holter (39)

ZAVRČ - SLOVENJA VAS

2:1 (1:0)

STRELCI: 1:0 Meznarič (20), 2:0 Petrovič (31), 2:1 Ekart (57)

MARK 69 ROGOZNICA -DORNAVA 2:5 (1:3)

STRELCI: 0:1 Novak (3), 0:2 Belšak (10), 0:3 Novak (20), 1:3 Lorenčič (30), 2:3 Kralj (55), 2:4 Rakuša (58, iz 11m), 2:5 Belšak (80)

PODLEHNIK - VIDEM 1:4

(1:2)

STRELCI: 0:1 Pečnik (4), 1:1 Topolovec (22), 1:2 Kokol (41), 1:3 Šipek (75), 1:4 Šeliga (86)

PRAGERSKO - BOČ 4:1

(2:0)

STRELCI: 1:0 Korošec (9, avto-gol), 2:0 Sagadin (12), 2:1 Medik (46), 3:1 Celan (67), 4:1 Robar (77)

2. LIGA MNZ PTUJ

REZULTATI 5. KROGA: Apače - Lovrenc 1:2, Tržec - Zgornja Pol-skava 6:3, Spodnja Polskava - Cir-kulane 2:3, Leskovec - Grajena 0:3, Markovci - Hajdoše 0:0. V tem krogu so bili prosti Podvinci.

1. LOVRENC 5 4 10 10:4 13

2. PODVONCI 4 4 0 0 19:4 12

3. CIRKULANE 5 4 0 1 15:8 12

4. TRŽEC 5 3 0 2 22:14 9

5. GRAJENA 4 3 0 1 12:8 9

6. APAeE 4 2 0 2 10:7 6

7. MARKOVCI 5 1 1 3 5:8 4

8. HAJDOŠE 5 1 1 3 10:22 4

9. ZG. POLSKAVA 4 1 0 3 8:16 3

10. LESKOVEC 5 0 1 4 7:17 1

11. SP POLSKAVA 4 0 0 4 4:14 0

APAČE - LOVRENC 1:2

(0:1)

STRELCI: 0:1 Lamperger (40), 0:2 Skledar (81), 1:2 B. Kmetec (83, iz 11m)

SPODNJA POLSKAVA -CIRKULANE 2:3 (0:2)

STRELCI: 0:1 Kristovič (10), 0:2 Kristovič (32), 1:2 Sobotič (51), 2:2 Kaučič (57), 2:3 Žuran (61, iz 11m)

TRŽEC - ZGORNJA POLSKAVA 6:3 (4:0)

STRELCI: 1:0 Krajnc (27), 2:0 Fideršek (31), 3:0 Sitar (40), 4:0 Skrbinšek (44), 5:0 Zupanič (52), 5:1 Emin (75), 5:2 Romih (77), 5:3 Romih (82), 6:3 Zupanič (90)

LESKOVEC - GRAJENA 0:3

(0:2)

STRELCA: 0:1 Kukovec (21), 0:2 Kukovec (30), 0:3 Toplak (65)

MARKOVCI - HAJDOŠE 0:0

LIGI VETERANOV MNZ PTUJ

VZHODNA SKUPINA

REZULTATI 3. KROGA: Dornava - Tržec 2:2, Leskovec - Goriš-nica 1:2, srečanje Videm - Savaria Rogoznica ni bilo odigrano, ker je NK Videm odstopil od tekmovanja. Markovci so bili prosti.

1. SAVARIA ROG. 3 3 0 0 7:1 9

2. TRŽEC 3 2 1 0 9:2 7

3. DORNAVA 2 1 1 0 7:3 4

4. GORIŠNICA 2 1 1 0 3:2 4

5. MARKOVCI 2 0 1 1 2:3 1

6. LESKOVEC 3 0 0 3 1:8 0

7. VIDEM 3 0 0 3 1:11 0

ZAHODNA SKUPINA REZULTATI 3. KROGA: Prepo-lje - Apače 1:1, Pragersko - Hajdina 1:3, Loka Rošnja - Polskava 1:2. V tem krogu je bila prosta ekipa Lovrenca.

1. PREPOLJE 3 2 1 0 4:1 7

2. HAJDINA 2 2 0 0 12:1 6

3. POLSKAVA 3 2 0 1 5:4 6

4. APAeE 3 1 2 0 5:3 5

5. PRAGERSKO 3 0 1 2 4:7 1

6. LOKA ROŠNJA 2 0 0 2 1:4 0

7. LOVRENC 2 0 0 2 1:12 0

POKAL MNZ PTUJ 1/8 FINALA:

Holermuos Ormož - Bistrica 8:9 po streljanju 11 m, Aluminij - Gerečja vas Unukšped 5:1, Go-rišnica - Stojnci 0:2, Podlehnik -Tržec 8:3, Zavrč - Bukovci 3:2 po streljanju 11m, Hajdina - Dornava 3:5, Središče - Mark 69 Rogoz-nica 3:2, Videm - Apače 5:2.

Danilo Klajnšek

Sportni napovednik

NOGOMET

1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA

PARI 10. KROGA: NEDELJA, OB 16.00: Kumho Drava - Šmartno, Mura - Domžale, KD Olimpija - Ljubljana, CMC Publikum - Maribor Pivovarna Laško; SOBOTA: Sport Line Koper - Primorje, Gorica - Dravograd.

2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA

PARI 9. KROGA: SOBOTA: Krško Posavje - Aluminij, Rudar Velenje - Svoboda; NEDELJA: Tabor Sežana - Izola Argeta, Zagorje -Dravinja, Bela Krajina - Brda, Livar - Supernova Triglav.

3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - SEVER

PARI 8. KROGA: SOBOTA, OB 16.00 URI: Pohorje - Bistrica, Železničar - Kozjak Radlje, Zreče - Holermuos Ormož, Središče - Stojnci, Cigler Šoštanj - Šmarje pri Jelšah, Malečnik - Pesnica; NEDELJA -OB 10.30 Hajdina - Paloma. 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD PARI 8. KROGA: Bakovci - Veržej, Križevci - Beltinci (v soboto, ob

16. uri), Bistrica - Tišina, Odranci - Tromejnik, Nafta - Arcont Radgona, Turnišče - Hotiza in Čarda - Črenšovci (v nedeljo, ob 16. uri).

1. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ

PARI 6. KROGA: SOBOTA, OB 16.00: Gerečja vas Unukšped -Boč, Slovenja vas - Pragersko, Dornava - Podlehnik; NEDELJA - OB 10.30: Videm - Zavrč, Skorba - Mark 69 Rogoznica, Bukovci - Gori-šnica

2. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ

PARI 6. KROGA: SOBOTA, OB 16.00: Cirkulane - Apače, Zgornja Polskava - Markovci; NEDELJA - OB 10.30: Hajdoše - Spodnja Polskava, Grajena - Tržec; NEDELJA - OB 11.00 URI: Podvinci - Lesko-vec.

VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ

VZHODNA SKUPINA: PARI 4. KROGA: PETEK, OB 16.00: Sava-ria Rogoznica - Dornava, Markovci - Leskovec

ZAHODNA SKUPINA: PARI 4. KROGA: PETEK, OB 16.00: Apače - Loka Rošnja, Hajdina - Prepolje, Lovrenc - Pragersko.

ROKOMET

1. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA MOŠKI PARI 1. KROGA: Velika Nedelja - Inles Riko (sobota ob 19.00), Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož (sobota ob 18.30), Rudar Trbovlje - Cimos Koper, Prule - Trimo Trebnje, Prevent - Termo, Adria Krka - Gorenje

1. B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI

PARI 1. KROGA: Sevnica - Gorišnica (sobota ob 19.30), Chio Kranj - Gold Club, Dol TKI Hrastnik - Črnomelj, Slovan - Pekarna Grosuplje, Sviš - Mokerc, Nova Gorica - Mitol Sežana.

KEGLJANJE

3.SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD MOŠKI PARI 3. KROGA: Drava - Fužinar (sobota ob 17.30), Petrol - Impol, Agroruše - Žalec - Rogaška, Lokomotiva- Marles hiše, Fala - Piramida.

2. SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD - ŽENSKE

PARI 1. KROGA: Drava - Impol (sobota ob 14.00), Fužinar - Nafta, Miroteks - Kancel, Radenska - Korotan.

NAMIZNI TENIS

Vse ljubitelje namiznega tenisa obveščamo, da bomo pričeli s šolo namiznega tenisa. Tokrat vpisujemo le deklice (letnice 1995 in mlajše). Starši, pripeljite svoja dekleta v ponedeljek, 29. 9. 2003, ob 17.30 v Športno dvorano mladika.

ntk ptuj

DP V KAJAKIH IN KANUJIH NA MIRNIH VODAH NA PTUJSKEM JEZERU

BD Ranca Ptuj organizira skupaj s Kajakaško zvezo Slovenije na Ptujskem jezeru državno prvenstvo v kajakih in kanujih na mirnih vodah. Tekmovanje bo potekalo 27., in 28.9 in sicer v soboto od 9. do 14. ure in v nedeljo od 9. do 14. ure. Slavnostna otvoritev državnega prvenstva bo v soboto ob 8.30 na ~olnarni društva v Budini. Vabljeni!

ŠOLA PLAVANJA ZA ODRASLE

Plavalni klub Terme Ptuj organizira za~etni te~aj plavanja za odrasle. Uvodni sestanek bo 2. oktobra 2003 ob 9.30 uri na recepciji bazena v Termah Ptuj. Pri~etek 20-urnega te~aja bo 6. oktobra 2003. Vse ostale informacije lahko dobite na tel. številki: 041 590 981 (Marjeta)

FINALE DP V KIKBOKSU

V soboto bo v športni dvorani ŠC Ptuj potekalo tekmovanje finale državnega prvenstva v kikboksu v disciplini semi kontakt za vse starostne kategorije. Gre za tretji, finalni turnir, na katerem se sre~u-jejo najboljši iz dveh kvalifikacijskih turnirjev. Organizator pri~akuje okrog 200 tekmovalcev iz 23 slovenskih klubov. Iz doma~ega Kluba borilnih veš~in Ptuj bo nastopalo 23 tekmovalcev izmed katerih se pri~akuje kar nekaj prvih mest, saj so v ptujski ekipi tudi državni rep-rezentantje Nadja in Matej Šibila ter Aleksander in Sabina Kolednik.

Selektor reprezentance Slovenije Vladimir Sitar bo takoj po tekmovanju objavil spisek reprezentance v semi kontaktu, ki bo nastopala na letošnjem Svetovnem prvenstvu od 20. do 26. 10. v Parizu v Franciji.

Tekmovanje bo potekalo celi dan, finalni dvoboji pa se pri~nejo ob

17. uri.

Franc Slodnjak

KARATE / FICKO EVROPSKI PRVAK

član karate sekcije TVD Partizan Ljutomer 19-letni Denis Ficko iz Martjancev je minulo soboto na odprtem Evropskem prvenstvu zveze Shitoryu-Shukokai osvojil naslov evropskega prvaka. Ficko je bil najbolj{i v {portnih borbah med dani nad 80 kilogramov. V finalni borbi je po podalj{ku premagal slovenskega prvaka Stojnica. Na prvenstvu je nastopilo 190 tekmovalcev iz 19 držav. (MŠ)

0

0

0

0

0

2

0

0

Odbojka • ZOK ZM Ljutomer

Težko brez Drevenškove

Odbojkarice Zavarovalnice Maribor iz Ljutomera, ki so sezono 2002/2003 med desetimi prvoli-ga{kimi ekipami kon~ale na {estem mestu z osmimi zmagami ter desetimi porazi, so se v mesecu avgustu pod vodstvom trenerja Bojana Novaka pri~ele pripravljati na prihajajo~o sezono, ki se bo pri~ela 4. oktobra. V prestopnem roku je ljutomersko ekipo zapustila odli~na Andreja Dreven{ek, ki bo odslej nosila dres ljubljanske ekipe Sladki greh, ekipo pa so okrepile Janja Jozaj in Mateja Kadi{ iz Puconcev ter @iva Drva-ri~ iz Radencev. Trenerju Bojanu Novaku so tako poleg omenjene trojice za novo sezono na voljo {e naslednje igralke: Sa{a Vrb-njak, Sa{a Pirher, Svetlana Oleti~, Sonja Vrban~i~, Darja Jure{, Petra Morec, Ana Praprotnik, Marina Kodila ter Valerija Tretinjak, ekipi pa se je priklju~ila tudi kadetinja Monika Mihori~ iz Ljutomera. "Sigurno bomo Dreven{kovo, na kateri je v preteklosti slonela igra, zelo pogre{ali. Andreja se je pa~

Trenerja ljutomerskih odboj-karic Bojana Novaka čaka se veliko dela.

odlo~ila za nov klub in pri tem ji nismo delali nobenih težav. Želim ji veliko sreče v novem klubu, sam pa bom moral sestaviti ekipo iz odbojkaric, ki jih imam na razpolago. Ekipa je precej mlada, izmed trinajstih registriranih igralk pa upam, da bomo prvenstvo pri-~eli z vsaj deseterico odli~no pripravljenih odbojkaric. Čaka nas namreč izredno dolga in naporna

Zavec uspešen tudi sedmič

Dejan Zavec, edini slovenski poklicni boksar, se je znova izkazal. V sedmem dvoboju med profesionalci je namrei že sedmii zmagal. Tokrat je bil njegova žrtev30-letniEstonec Leonti Vorniuk. Dvoboj je potekal v sklopu revije poklicnih boksarjev v nemškem Magdeburgu, ki si jo je ogledalo okrog 2000 privržencev boksa. Zavec in Vorniuk sta se pomerila v veltrski kategoriji (do 66,7 kg). "Dvoboj proti izkušenemu Vornčuku sem začel previdno. Toda sredi prve runde sem prevzel pobudo in ga ob koncu runde nekajkrat s silovitimi udarci zadel v glavo, tako da mu je sodnik moral šteti. V drugi rundi sem takoj napadel in ob koncu prve minute, ko sem ga s serijo natančnih udarcev zamajal, je sodnik prekinil dvoboj. Zelo sem vesel nove zmage, " je bil zadovoljen ptujski boksar. (ur)

Tenis

Teniški center Luka v Žabjaku je 18., 19. in 20. septembra organiziral zaključni turnir Master 2003 v tenisu za igralce nad 30 let. V sezoni 2003 so bili štirje turnirji, na katerih je igralo kar 52 igralcev. Po točkovnem sistemu se je na zaključni turnir uvrstilo 32 najboljših igralcev. Po zanimivih dvobojih se je 16 zmagovalcev 1. kroga uvrstilo v glavni turnir, 16 poražencev pa v tolažilno skupino (repasaž). Turnir si je ogledalo lepo število gledalcev, ki so uživali v atraktivnih potezah, še posebej v finalu, ko je po ogorčenem boju za vsako žogico slavil Dušan Majcenovič. Rezultati: četrtfinale: Majcenovič - Kocjan 9:7, Nedog - Merc 9:5, Grabar - Štalcer 9:2, Kolarič - Lah 9:5. Polfinale: Majcenovič - Nedog 9:2, Kolarič - Grabar 6:2 w.o. Finale: Majcenovič - Kolarič 6:1, 7:6. V tolažnilni skupini je po odlični igri slavil Marjan Šebela, ki je premagal Marka Miheliča z 9:2.

Robert Merc

Najboljši na Mastersu 2003 v TC Luka

AL d.0.0. I

telefon: 02/799-54-11

• FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE

• PROTIPOŽARNO VAROVANJE

• SERVIS QASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA

VARSAS -AL, d.0.0., Tovarniška cesta 10, Kidričevo

Sponzorji turnirja v Žabjaku: Nes, Vulkanizerstvo Kmetec, Belvi {port, Haloze, d.o.o., Sla-{~i~arska proizvodnja Sladko, Zlatarstvo Tofant, Moda Čopi, Pizzerija Slonček, Caffe Colum-bo, Frizerstvo Goričan, Bunker bar, Trgovina Dominus, Pekarna Kruhek, Electrum, d.o.o, Ptujske pekarne in sla{čičarne, Mesarija Čeh, Opte Ptuj, Mali-zia in Športni zavod Ptuj.

sezona, zadovoljni pa bomo že s ponovitvijo lanskih rezultatov," je povedal trener ljutomerskih od-bojkaric Bojan Novak, ki je predstavil tudi dosedanji del priprav. "S pripravami smo pričeli 11. avgusta v Športno rekreacijskem centru Ljutomer, kjer smo najprej pričeli s kondicijskimi treningi ter vajami za moč. Slednje smo izvajali tudi v fitnessu, v začetku tega meseca pa smo pričeli z vadbo v ljutomerski športni dvorani. Sedaj so na vrsti vaje z žogo ter uigravanje začetne šesterke." Do pričetka prvenstva je predvidenih tudi nekaj pripravljalnih tekem. Ljutomerčanke so tako minulo soboto že sodelovale na mednarodnem turnirju na Prevaljah ter v konkurenci petih ekip osvojile četrto mesto. Premagale so Preva-lje z 2:0, z Miklavžem so se razšle z 1:1, proti Benediktu in Šibeniku (Hrvaška) pa so izgubile z 2:0. Na turnirju so zmagale odbojka-rice Benedikta.

V prvem krogu prve državne lige se bo ljutomerska Zavarovalnica Maribor pomerila v Mariboru z ekipo Fosmi Bell Miklavž.

Miha Šoštarič

Kegljanje

ZMAGA IN PORAZ PTUJČANOV

S tekmovanjem so pričeli tudi v 3. slovenski kegljaški ligi, kjer nastopajo kegljači ptujske Drave in Impola iz Slovenske Bistrice. Ptujčani so dvakrat gostovali, in sicer pri Fali, kjer so slavili zmago, in proti Piramidi, kjer so doživeli poraz.

REZULTATI 1. KROGA: Fala -Drava 2:6 (3017:3114), Lokomotiva - Piramida 3:5, Agroruše - Fu-žinar 2:6, Žalec Rogaška - Impol 6:2 (3047:3001), Petrol - Marles hiše 5:3

FALA - DRAVA 2:6

Posami~ni izidi keglja~ev

Drave: Arnuš 534, Dremelj 507, 1vančič 536, Podgoršek 520, Čeh 210, 1lič 240, Kirbiš 567.

ŽALEC - IMPOL 6:2

Posami~ni izidi keglja~ev Im-pola: Novak 487, Janežič 506, S. Kunčič 507, Dobnikar 522, Pečo-vnik 471, 1. Kunčič.

REZULTATI 2. KROGA: Piramida - Drava 6:2 (3199:3050), Fala - Impol 6:2 (3077:3020), Fu-žinar - Lokomotiva 6:2, Marles hiše - Agroruše 1:7, Žalec Rogaška - Petrol 1:7.

PIRAMIDA - DRAVA

6:2

Posami~ni izidi keglja~ev

Drave: Podgoršek 537, Arnuš 533, Čuš 533, Dremelj 550, 1van-čič 439, Čeh 514.

FALA - IMPOL 6:2

Posami~ni izidi keglja~ev Im-pola: S. Kunčič 480, Dobnikar 522, Pečovnik 550, Janežič 516, 1. Kunčič 473, Koštomaj 479.

1. FUŽINAR 2 2 O 0 4

2. PETROL 2 2 0 0 4

3. PIRAMIDA 2 2 0 0 4

4. AGRORUŠE 2 10 12

5. DRAVA 2 10 12

6. FALA 2 10 12

7. ŽALEC ROGAŠKA 2 10 12

8. LOKOMOTIVA 2 0 0 2 0

9. IMPOL 2 0 0 2 0

10. MARLES HIŠE 2 0 0 2 0

DK

Atletika

PRVENSTVO SLOVENIJE ZA PIONIRJE IN PIONIRKE

Pionirska atletika ima na Ptuju dolgo in bogato tradicijo, kar je dokaz, da se na našem področju pojavlja veliko mladih talentov, ki bodo zdaj imeli odlične pogoje za trening na prenovljenem atletskem štadionu. Kot potrditev zgornje navedbe naj povemo, da je Atletski klub Ptuj lastnik petih slovenskih pionirskih rekordov, ki so jih dosegli: Matjaž 1skra na 100 in 200 metrov in sta stara petnajst let, Franci Jerenko na 400 metrov, Maks Laura na 1500 metrov zapreke in Maja Žižek na 2000 metrov.

Samuel Rajtar Čuš je med junaki minulega pionirskega prvenstva, saj je dosegel zlato in srebrno medaljo. Osmošolec, ki bo imel pravico nastopa na tem tekmova-

Matjaž Vesenjak in Samuel Rajtar Čuš sta osvojila skupaj štiri medalje: zlato, dve srebrni in bronasto.

nju tudi prihodnje leto, je slavil na 2000 metrov z odličnim rezultatom 6:12,48, potem ko je v dolgem finišu ugnal konkurenta iz ljubljanskega MASS-a. Uspeh pa je dopolnil s srebrnim odličjem na polovico krajši razdalji s časom 2:44,48. Zelo uspešen pa je bil tudi Matjaž Vesenjak, ki je prav tako osvojil dve medalji, srebrno in bronasto. Matjaž, ki še okleva med treningom atletike in nogometa, ima zato velike rezerve pri atletskih dosežkih glede na potencial, ki ga kaže. V svojem prvem teku na 300 metrov, kjer je tekel "na slepo" po zunanji progi v najslabši skupini prijavljenih atletov, je dosegel odličen rezultat 38,19 sekunde in za malenkost zaostal za zmagovalcem. V finalu teka na 60 metrov, kjer je tekmovalo preko petdeset pionirjev, je dosegel tretje mesto s časom 7,52 sekunde. Omeniti velja tudi Sandija Kukovca, ki je v močni konkurenci na 60 in 300 metrov dosegel dve šesti mesti.

EVROPSKI MLADINSKI KLUBSKI POKAL

V Kopru je potekalo evropsko klubsko tekmovanje najmočnej-

še divizije v mladinski atletiki. Ekipo gostitelja je okrepila Natalija Sbull, članica Atletskega kluba Ptuj. V močni mednarodni konkurenci je tekla na 3000 metrov in dosegla drugo mesto z zelo dobrim osebnim rekordom 10:03,06.

MLADINSKE IGRE TREH DEŽEL

Letošnje Mladinske igre treh dežel so potekale v Št. Vidu na Glini (St. veit an der Glan) na avstrijskem Koroškem. Tradicionalno se jih udeležujejo tri ekipe: iz Slovenije, Koroške in Furlanije Julijske krajine. Mladi, stari petnajst let in manj, se merijo v kolektivnih in individualnih športih, Slovenijo sta v atletiki zastopala dva člana Atletskega kluba Ptuj -Matjaž Vesenjak in Samuel Rajtar Čuš.

Matjaž je v svojem prvem teku na 400 metrov zmagal s časom 53,56 sekunde, potem ko je s konkurenco opravil v zadnjih metrih. Za ilustracijo velja omeniti, da slovenski pionirski rekord na isti razdalji še vedno drži Ptujčan Franci Jerenko, ki je pred petnajstimi leti odtekel za vse sledeče generacije nedosegljivih 51,09 sekunde. 1zkazal se je tudi Samuel, ki je v teku na 1500 metrov dosegel drugo mesto za reprezentančnim kolegom, ki ga je Samuel pustil za sabo na pionirskem državnem prvenstvu v teku na 2000 metrov. Selektor slovenskih atletskih reprezentanc Boris Mikuž je bil zelo zadovoljen z nastopoma mladih Ptujčanov in sledila so nova povabila v izbrano slovensko vrsto.

UE

2.ORMOŠKI TEK

Po prvem uličnem teku so delavci atletskega kluba Ormož organizirali še drugi ormoški tek oz. maraton. Letos je sodelovalo le 65 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške (lani prek 120 nastopajočih). Teklo se je na razdaljah 2,2, 10 in 21 kilometrov v ženski in moški konkurenci. Na najkrajši razdalji je pri ženskah zmagala mlada Ormožanka Amadeja Plohl (čas 13:55), pri moških je slavil Avgust Manfreda (čas 9:23) iz Lovrenca na Pohorju. Na deset kilometrov je zmaga v ženski konkurenci ostala v Ormožu, saj

je Bernarda Ivančič (čas 44:20) zmagala pred lansko zmagovalko domačinko Natašo Novak, pri moških je prvi v cilj prispel Marijan Krempl (čas 33:54) iz kluba Almond Slovenska Bistrica. Na malem maratonu je pri ženskah zmagala 1da Šurbek (čas 1:26:24) iz Šmarij pri Ješah, pri moških pa Andrej Voglar (čas 1:10:06) iz atletskega kluba Velenje. Voglar je v zadnjem kilometru premagal Davida Rihtariča. Po teku so vsi tekmovalci prejeli simbolične majice, diplome in malico, najboljši so prejeli pokale v absolutni in posamični konkurenci.

Uroš Krstič

3. SLOVENSKI ALPSKI MARATON

Klub trmastih Preddvor je v soboto 13. 9. 2003 že tretjič organiziral alpski maraton, za katerega je značilna velika mednarodna udeležba, saj so se ga, poleg Slovencev, udeležili tujci iz kar dvanajstih držav. Letos so se gorski tekači lahko preizkusili na treh razdaljah: 10 km, 35 km in 50 km. Najštevilčnejša udeležba je bila ponovno na 50-kilometrski razdalji, za katero pa morajo biti tekači kar dobro telesno pripravljeni, o čemer priča tudi dejstvo, da k startu ni pristopilo 36 prijavljenih tekačev, od 98 tekačev, ki so startali, pa jih je 5 odstopilo. Morda je k temu botrovalo tudi mrzlo vreme, dež in razmočen teren, kar je dodatno otežilo pogoje na progi, ki se je pričela s startom v Preddvoru in nadaljevala po ravninskem delu do Tržiča, nato čez Karavanke za Storžičem po planinski poti preko Kala, čez planine Kofce, Šijo, Pungrat, Te-goško planino in preko najvišje točke Zg. Dolge njive (1620 m) ter nato spust do Planšarskega jezera na Jezerskem, kar je zahtevalo 1690 m vzpona in 1265 m spusta. Absolutna zmagovalca sta bila Damjan Žepič iz Kranja in Vanja Krapež iz Tolmina. Te težke preizkušnje se je letos že drugič, kot edina ženska predstavnica s štajerskega konca, udeležila članica Tekaškega kluba Maraton Ptuj, Albina Šmid, in se s časom 6:50:21 uvrstila na odlično 3. mesto v ženski kategoriji.

ur

Albina Šmid (desno) na zmagovalnih stopničkah

Kikboks

Barada ubranil naslov, Fekonja zmagal

V Mariboru v dvorani Tabor je bila v soboto ob 19 uri prireditev TOMAŽ BARADA GALA, na kateri je Tomaž Barada branil naslov profesionalnega svetovnega prvaka v kikboksu WAKO PRO organizacije. Prireditev je spremljalo okrog 2500 gledalcev, ki so v predborbah videli tudi tri borbe reprezentance Slovenije pod vodstvom selektorja reprezentance

Vladimirja Sitarja. Reprezentanca Slovenije se je pomerila z reprezentanco Poljske in jo premagala s 3:0. Za reprezentanco Slovenije je uspešno z zmago nastopal tudi Ptujčan Marcel Fekonja.

V glavni borbi večera pa je Tomaž Barada po točkah v 7 run-dah premagal Stewarta Lawsona (Anglija) in tako ubranil naslov.

Franc Slodnjak

Marcel Fekonja

Judo

Mednarodno prvenstvo v Splitu

Na mednarodnem prvenstvu v Splitu so bili v slovenski reprezentanci tudi trije judoisti ptujske Drave. Najbolje se je odrezal Miran Plošinjak v kategoriji +100 kg, v kateri je osvojil 5. mesto. Marcel Ognjenovič v kategoriji do 60 kg in Ervin Vinko v kategoriji do 81 kg sta izgubila že v predtekmo-vanju. Tekmovanje je potekalo 6. septembra, nato se sledile še reprezentančne priprave, ki so se jih omenjeni judoisti tudi udeležili.

Slovenski mladinski pokal

Na prvenstvu za slovenski pokal v Celju je nastopilo tudi pet judoi-stov ptujske Drave, ki so se v moč-

ni konkurenci dobro odrezali.

Najboljšo uvrstitev je zabeležil Jure Šegula v kategoriji do 90 kg, saj je po zmagi nad kadetskim re-prezentantom Kosom svojil tretje mesto. V kategoriji do 73 kg je Rok Murko po dveh zmagah in dveh porazih osvojil peto mesto. Mitja Horvat je dobro začel z zmago proti Kmetcu, v drugi borbi pove-del celo sedem proti nič, a žal zaradi nepazljivosti zapravil prednost in uvrstitev v borbe za medalje. Ervin Vinko in Rok Tajhman sta izgubila v predtekmovanju.

Zmagovalci po kategorijah: do 60 kg: Dragšič (Sankaku), do 66 kg: Faflja (Olimpija), do 73 kg: Sluga (Olimpija), 3. Hrga in Horvat (Juršinci), do 81 kg: Imamovič (Ivo Reya), do 90 kg: Petek (Impol), do 100 kg: Pesjak (Jesenice), nad 100 kg: Fras (Juršinci) brez borbe.

Bruno Krajnc

Prvenci • Ribiško tekmovanje

Konec avgusta se je na ribiškem tekmovanju v Prvencih zbralo 63 navdušencev ribolova. Organizator tekmovanja je bilo Športno ribiško društvo občine Markovci, predsednik društva Zlatko Rajh pa je povedal, da se je tekmovalo glede na težo ulovljenih rib in da je tekmovanje kljub slabemu vremenu dobro uspelo.

Največ rib, skoraj pet kilogramov, je nalovil Slavko Plošenjak, drugo mesto je s štirimi kilogrami osvojil Dušan Muršec, tretji je bil Martin Slodnjak, četri Ivan Golob, peti pa Davorin Horvat. Najboljši na tekmovanju so prejeli pokale, podeljene pa so bile tudi praktične nagrade.

MZ

Šahovske novi~ke

Po poletnem premoru se je začel drugi del ciklusa šahovskih tekmovanj za prvenstvo Šahovskega društva Ptuj za leto 2003 v hitro-poteznem (5 minut za partijo) in pospešenem (15 minut za partijo) šahu.

Na hitropoteznem turnirju za mesec september je zasluženo zmagal Zlatko Roškar, ki je za las prehitel nasprotnike na naslednjih mestih.

Končni vrstni red: Zlatko Roškar 7,5, Janko Bohak, Viktor Napast, Dušan Majcenovič in Dušan Klajde-rič 6, Ivan Krajnc in Martin Skledar po 5,5, Igor Iljaž 4,5 točke, Martin Majcenovič 4 točke itd.

Na turnirju v pospešenem šahu za mesec september je, kljub odsotnosti nekaterih najuspešnejših ptujskih igralcev, sodelovalo kar 20 udeležencev, kar kaže, da so to-

Karate-do

Kaj pridobijo ODRASLI?

Nadaljevanje iz prejšnje številke

1. Prožnost: V klubu so treningi za starejše, ki prvič pričenjajo s treningom karateja, prilagojeni njihovim telesnim zmožnostim. Pri pravilno vodenem treningu karateja so poškodbe izjemno redke, zato je karate primeren tudi za tiste, ki bi radi pri aktivnem ukvarjanju s športom zmanjšali možnost poškodb na minimum.

2. Kondicija: Z rednim treningom je mogoče izboljšati vašo telesno kondicijo, da boste znova brez skrbi uživali v telesni aktivnosti. Vrstniki vam bodo zavidali svežino in življenjsko energijo, ki jo boste pridobili z rednim treningom.

3. Samozavest: Znanje karateja daje ljudem občutek notranjega miru in samozavesti. Pri treningu karateja se boste naučili učinkovitih samoobrambnih tehnik, ki vam bodo povrnile samozavest. Cilj treninga ni, da bi tehniko karateja na vsak način uporabili, temveč da bi že s svojo samozavestjo odvračali potencialnega napadalca.

4. Druženje: Pri treningu karateja je napredovanje individualno, ritem

vrstni turnirji v Ptuju vedno bolj priljubljeni, saj se jih večkrat udeležijo tudi igralci iz drugih krajev. Tokrat je izvrstno igral Boris Žlender, ki je za celo točko prehitel celotno konkurenco in nekoliko presenetljivo vendar popolnoma zasluženo slavil.

Končni vrstni red: Boris blender 6, Borut Kukovec, Karel Žajdela in Igor Iljaž po 5, Martin Majcenovič 4,5, Anton Zagoršek, Jože Čič, Branko Cvetko in Ivan Krajnc 4, Zlatko Roškar in Dušan Majcenovič 3,5 točke itd.

V skupnem seštevku je po sedmih turnirjih stanje naslednje: Gregor Podkrižnik 76, Viktor Napast 69, Janko Bohak 60, Jože Čič 57, Igor Iljaž 43, Martin Majcenovič 42, Boris Žlender 39, Karel Žajdela 25 točk itd.

Janko Bohak

dela je prilagojen posameznikovim zmožnostim. Človek tekmuje zgolj s seboj, s svojimi pričakovanji in cilji. Vzdušje med člani kluba je zato sproščeno in vzpodbujajoče.

Vpis v Karate-do klub Ptuj in Markovci poteka do 15. 10. 2003 v OŠ Olge Meglič Ptuj in v OŠ Markovci. Informacije na telefonski številki 041 699 639 ali 041 730 875.

www.karate-do-zveza.si

Mali oglasi

KMETIJSTVO

KORUZO, 2 ha, na rasti prodamo. Tel. 051 242 199.

MLADE NESNICE, tik pred nesnostjo, rjave, grahaste in ~rne, opravljena vsa cepljena, prodajamo. Sorsak, Podlože 1, Ptujska Gora.

PRODAJAMO MAČEHE. Darinka Korež, Podlehnik 29. Tel. 768-61-41.

KUPIM TELETA, bikce, simentalce, 120 kg. Tel. 758-10-61.

PRODAM BALIRANO seno. Tel. 031 875-686.

KUPIM bikce za nadaljnjo rejo. Tel. 768-68-21 ali 041 645-875.

Prodajamo piščance težke od 2 kg naprej. Marija Pleger, Frankovci 39, Ormož, tel. 740 14 93._

Ugodno prodamo sladek jabolčnik iz neškropljenih jabolk in muškatno šmarnico (vino). Tel. 755 65 11, 040 369 593.

PRODAJAMO BELE PIŠČANCE domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713-60-33.

PUJSKE prodam. Stojnci 23 a, Tel. 766-70-81 ali 031 467-739.

PORODAMO jabolka starih sor, lahko tudi za sok. Tel. 031 514-553, po 15. uri.

NESNICE, rjave, cepljene, stare 16 tednov, prodam - 600 SIT. Dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792-3571.

JABOLKA ZA OZIMNICO! Sorte janagold, zlati delišes, idared prodajamo: Sadjarstvo Ber, Koč-ice 38, Žetale, tel. 02 769-26-91.

STORITVE

TESARSTVO: postavljanje ostrešij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938.

ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.

ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.

FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Trste-njakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.

GARANT ŠMIGOC&CO, d.n.o. Ugodno vam pomagamo pri reševanju odškodnin, v primeru prometne nesreče in drugih nezgod. Telefon: 771 06 36 ali 787-7240.

ASTROLOGINJA GORDANA, takrat, ko vam gre vse narobe, prerokujem, zdravim, odstranjujem temne sile. Vzemite usodo v svoje roke! Arion LTD, d.o.o, Cankarjeva 8, Celje, tel. 041 404-935.

POPRAVILO TV, video, radio aparatov. Servisiranje avtoradijskih sprejemnikov. Servis GSM aparatov -baterije, displeji, polnilci ... Storitve na domu. Jurič Ljubo, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.

DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH3, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190._

POSOJILO PO VAŠI MERI: hipo-tekarno, nakup, kredit, leasing, obremenitev ni ovira, do 20 let:- gotovinska: podlaga OD, prosta, 1/3 ni pogoj, do 2 leti. Svetujemo in pomagamo pri pridobitvi! Tel. 03 49 000 49, FMC You-re, Podjetniško in poslovno svetovanje, Ul. XIV. divizije 14, Celje.

30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356.

PONOVNO z vami jasnovidec ALEXANDER (Arion LTD, d.o.o., Cankarjeva 8, Celje). Točna napoved razrešitev nejasnosti, odprava blokad v ljubezni, zdravju in poslu. GSM 041 467 535.

JABOLKA ZA ozimnico prodam. Sorte: idared, jonagold in gloster. Cena 1000 sit za zaboj. Bežan, Mestni vrh 117 pri Grajeni.

/V

KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov - 031 349-343, ter strojnih ometov - 041 332 585. KDM Estrih, Miran Kolarič, s.p., Gajevci 6 a, Gorišnica.

GSM- in RTV-servis na Ptuju Branko Kolarič, s.p., PE., Gubčeva 23 - ob Mariborski cesti, pri baru Mitrej. Tel. 041 677-507.

PRODAJA vrtnih kaminov in robnikov. Branko Lukman, s.p., Jurovci 5 a, GSM 041 802-994.

ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.

BELA TEHNIKA

PRODAM vgradni štedilnik (2 plin in 2 eletrika, pečica). Tel. 031 221-588.

AKCIJA * AKCIJA * AKCIJA * TRGOVINA ELEKTRO-PARTNER Vida PERNARČIČ, S.P., Cankarjeva ul. 5, Ptuj, telefon: 02 779-40-51 vam nudi možnost nakupa malih in velikih gospodinjskih aparatov na 3, 6 in 12 obrokov (na trajnik) preko GA, d.d., Ljubljana. Akcija do 10. 10. 2003 na samostojne in vgradne gospodinjske aparate. Vse formalnosti uredite na enem mestu. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A4 -7,00 sit, obojestransko A4 12,00 sit, vezava - 170,00 sit). Obiščite nas!

RADI0))1TEDNIK

WWW. rad i0-ted n i k.si

Občina Hajdina objavlja na podlagi 46. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS št. 12/03) in sklepa občinskega sveta občine Hajdina sprejetega na 7. redni seji, dne 16. 09. 2003

PONOVNO JAVNO ZBIRANJE PONUDB

za prodajo stvarnega premoženja last občine Hajdina

1. Predmet prodaje so stavbna zemljišča:

a) parc. št. 719/10 dvorišče, v izmeri 276 m2, pripisana pri vl. št. 563, k.o. Hajdina,

parc. št. 719/10 poslovno-stanovanjska stavba, v izmeri 216 m2, pripisana pri vl. št. 563, k.o. Hajdina,

b) parc. št. 719/11 dvorišče, v izmeri 149 m2, pripisana pri vl. št. 563 k.o. Hajdina.

1. Izhodiščna vrednost nepremičnine znaša 14.500.000,00 SIT

2. Ponudbo za nakup zemljišč lahko dajo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Ponudniki za nakup zemljišča svoje pisne ponudbe v zaprti kuverti pošljejo ali osebno oddajo do vključno 10. oktobra 2003, na naslov: Občina Hajdina, Zg. Hajdina 45, 2288 HAJDINA, z oznako »Ne odpiraj - ponudba za nakup zemljišča.« Osebno prinesene ponudbe je potrebno do navedenega datuma oddati na Občini Hajdina, najkasneje do 12. ure.

Ponudba mora vsebovati:

- Potrdilo o vplačilu varščine, ki znaša 10 % izhodiščne vrednosti zemljišča, ki se prodaja in mora biti nakazana na transakcijski račun Občine Hajdina pri Banki Slovenije, številka 01359-0100017622. Neuspelemu ponudniku se varščina vrne brezobrestno v osmih dneh po končanem postopku javnega zbiranja ponudb, uspelemu pa poračuna pri plačilu zemljišča po sklenjeni pogodbi o prodaji. Če uspeli ponudnik brez opravičenega vzroka odstopi od nakupa, varščina zapade v korist občine Hajdina.

- Potrdilo o državljanstvu za fizične osebe, oz. originalni izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, za samostojne podjetnike priglasitev na Davčnem uradu. Dokazila ne smejo biti starejša od 30 dni.

- Pisno izjavo, da se s pogoji javnega razpisa strinjajo.

1. Pravočasno prispele in vsebinsko ustrezne ponudbe bo javno odprla in pregledala komisija, ki jo imenuje župan občine Hajdina, dne 13. oktobra 2003, ob 12. uri, v prostorih občine Hajdina, Zg. Hajdina 45, 2288 HAJDINA.

2. Pri izboru najugodnejšega ponudnika bo komisija upoštevala kriterija:

- višina kupnine,

- dejavnost.

1. Z uspelim ponudnikom se sklene prodajna pogodba najkasneje v 15 dneh po končanem postopku javnega zbiranja ponudb.

2. Plačilo zemljišča se opravi najkasneje v roku 8 dni po predpisu prodajne pogodbe. V kolikor uspeli ponudnik v dogovorjenem roku kupnine ne plača, se mu obračunajo zakonite zamudne obresti, ali pa se pogodbo razveljavi.

3. Kupec zemljišča, ki je predmet javnega zbiranja ponudb, mora plačati vse stroške sestave pogodbe, DDV in stroške zemljiškoknjižnega prenosa. Zemljiškoknjižni prenos se opravi po plačilu zemljišča.

4. Obveznost prodajalca, da sklene pogodbo s ponudnikom, ki ponudi najugodnejše pogoje, je izključena.

5. Vsa pojasnila v zvezi z javnim zbiranjem ponudb dobijo interesenti pri Občini Hajdina, Zg. Hajdina 45, tel. 02 788 30 30 - kontaktna oseba: Valerija Šamprl.

Občina Hajdina

DOLGOROČNI NAJEM PROSTOROV

Rekonstruirano obstoječo dvonadstopno poslovno stavbo na lokaciji PETOVIA, Ob Dravi 3 a, Ptuj. Razpologamo s 600 m2 prostorov v vsaki etaži.

Če vas zanima dolgoročni najem, smo pripravljeni rekonstrucijo izvesti po vaših željah (skladišče, poslovno-prodajni prostor, zabaviščni prostor ...).

PETLJA, d.o.o., Ob Dravi 3 a, 2250 Ptuj, telefon 02 788-00-10.

Freecom, d.o.o. PE PCS computers Osojnikova cesta 21 2250 Ptuj

K sodelovanju vabimo sodelavca/ko, ki bi prevzel/a

organizacijsko vodenje servisa.

Od kandidata/ke pričakujemo najmanj V. stopnjo ekonomsko-komercialne ali elektrotehnične smeri in 2 leti izkušenj s področja vodenja manjših skupin.

Ponudbe pošljite na zgoraj navedeni naslov v 8 dneh od objave oglasa.

Svet Zavoda za informiranje Ormož ponovno razpisuje skladno z 9. členom Statuta

delovno mesto direktorja.

Razpisni pogoji za direktorja:

- visokošolska ali višješolska izobrazba novinarske, pravne, ekonomske ali družboslovne smeri,

- tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju dejavnosti javnega obveščanja,

- slovensko državljanstvo in stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,

- predložitev programske zasnove zavoda.

Mandat direktorja traja štiri leta, in sicer za tri ure tedensko. Po preteku navedene dobe je ista oseba lahko ponovno imenovana. Ni reelekcija.

Prijave kandidatov za delovno mesto direktorja se sprejemajo deset dni po objavi razpisa. Prijavljeni kandidati bodo z odločitvijo Sveta o izbiri seznanjeni najpozneje v tridesetih dneh od objave razpisa. Prijave pošljite s priporočeno pošto na Zavod za informiranje Ormož, Kolodvorska 9, 2270 Ormož, s pripisom ZA RAZPIS.

TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV

pelovi^^

IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV

(tereni)

Datum

730 _ 930

IO30 - 1230

1330 - 1430

29.9.03

Gerečja vas

Zg. Hajdina

Grajena

30.9.03

Levanjci

Selce

Destrnik

1.10.03

Žetale

Podlehnik

Jurovci

2.10.03

Moškanjci

Markovci

3.10.03

Leskovec

Lovrenc na Dr. po.

Majšperk

6.10.03

Sp. Velovlek

Vitomarci

Trnovska vas

7.10.03

Ormož

Središče ob Dravi

Formin

8.10.03

Pongrce

Pongrce

Dornava

9.10.03

Podgorci

Polenšak

Juršinci

10.10.03

Zavrč

Cirkulane

Placar

RADIOHITEDNIK JESENSKADEIASO VTEKU, ZATO SMO POSKRBELI ZAVAS!

Direktor: Jože Bracic Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Raiceva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. V

7

I \

J

H

Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na-{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Urednik športnih strani: Jože Mohorič Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič Grafi~no-tehni~ni urednik: Jože Mohorič Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:

Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanu{a, Franc Lačen, Martin Ozmec Lektor: Bo{tjan Metličar Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naročnina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev.

Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d.d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, {t. 89. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si

RADIOPTUJ

89,8'98,E'I04;3

Odgovorni urednik:

Ludvik Kotar Uredništvo:

Marija Slodnjak, Anemari Ke-kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago Šalamun Telefon uredništva: (02) 749-34-25 Vodja studia: Zvonko Žibrat Telefon studia

(za oddaje v živo): (02) 771-22-61, (02) 771-22-60 E.mail:

nabiralnik@radio-tednik.si OGLASNO TRŽENJE

Mali oglasi:

Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37

Sprejem oglasov po e-mailu:

nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga:

Mojca Brumec

(02) 749-34-30,

narocila@radio-tednik.si

Marketing:

Bojana Čeh

(02) 749-34-14,

Sanja Bezjak

(02) 749-34-39,

Daniel Rižner

(02) 749-34-15

Internet:

www.radio-tednik.si

www.tednik.si

www.radio-ptuj.si

PREDPASNIKI PLAŠČ DEŽNI OBLEKA DEŽNA .FARMER HLACE KOMBINEZON ROKAVICE GUMI ROKAVICE VRTNE KLOBUKI KAPE

GUMI SKORNJI

icita

990,00 sit 2.032,00 sit 2.256,OO sit 3.360,00 sit 5.120,00 sit 144,00 sit 150,00 sit T50,00 sit 580,00sit 2.436,OO sit

Cene lo z DDV

Ptuj.Xel.:02 779 71 11 Del.čas: pon. - pet. od 7 do 15 ure

servis vseh vrst vozil, vuiicanizerstvo: gume, montaža, centriranje in popravilo vseh vrst gum, diagnostika motorja, test zavor

RADIOPTUJ

(Mric^

32k7^Tune In!

íPo^tuíajtí na± na m&díTviízjul www.radío-ptuj.sí

GOTOVINSKA POSOJILA

MEDIAFIN,d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana

Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/2517 489

(med 13. in 15. uro)

REALIZACIJA TAKOJ!!

ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG

Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski o.) tal.: 02 780 67 10

Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojenca_

ELEKTROMEHANIKA GAJSER

ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56

parkirišča in

^^^nilk |V ® Umbuškac.2,Umbuš(kompleksMaries) ^ďCIIN X tel. 02 429 20 00, www.ferina.si

POBOT

Poboti in poravnave v odškodninskih zahtevkih v vašo korist

Brezplačno telefonsko svetovanje

((C

• 080 Ï19D

l\/leljskac:.3,Maribor

ZOBNA ORDINACIJA

dr. Zdenka Antonovica v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po ■s. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.

Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906

izdelujemo kvalitetno in ugodno.

Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovič, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gorisnica

CENTRALNA KURJAVA VODOVOD

do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.

AKTALd.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

©caiGaDGa^i^irDgíPW©

ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniska zobna ambulanta tel.: 787 75 12

Vsak četrtek ob 20.00 uri

POSKOČNIH

n "

mfůňswm

SMS

13 PRIMORSKI FANTJE - Je bil ium 6

12 Ans. EKART - Od Urške zvoni 1

11 Ans. TONIJA VERDERBERJA - Z vlakom 13

10 VASOVALCI-Pod lipo 10

09 Ans. FRANCA MIHELIČA - Naie planine 7

08 Ans. BORISA RAZPOTNIKA - Na zadnjem pogonu 8

07 TINE LESJAK S PEVCI - Še, še en kraJcarCek mam 4

06 Ans. MOGU-Naša vas 5

05 Ans. VRTNICA - Vrtnar 9

04 BISTRIŠKI ODMEV - Ko pa muzika udari 2

03 PODKRAJSKI FANTJE - Kdo smo mi 12

02 Ans. IZVIR - Tiha želja 11

01 Ans. APLAVZ - Za vse se Je treba trudit 3

Glasovanje s sporoiili SMS:041/818-666 Za POSKOČNIH 13 od 20.00 do 22.00 Za VEUČASTMIH 7 od 22.00 do 24.00

1 D' KWASCHEN RETASHY - IVIetI & Blus

2 Y0 - ZO - Policaj

3 ALEKSANDER JEŽ - Dve bradavlčkl

4 Ans. ROSA - Čebelica Maja

5 MILENA KOLŠEK - Daj na gol 8 Skupina EVERGREEN - Nocoj ugasnite luči 7 MATEJA - Stoj malo

Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666

Poskočnih 13

Glasujem za: _

Veličastnih 7

Roletarstvo ABA

Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ruj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71

Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.

\mm\m\i

za vse zaposlene ter upokojence (01; 09) za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 1/3, stari kredit nI ovira.

VIVA posredništvo in trgovina, fi/latej Praprotnlk s.p., PIvkova ul. 19,2250 Ptuj, p.e. Cafbva 4,2000 Maribor

tel.: 02/25 25152, GSM: 041/325 923

^NOVO NA STAREM MESTUIK

GOTOVINSKA POSOJILA

po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite

tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plaCa, kartice...

Mensa íI.o.o., Cankaijm 21, Maribor

Prireditvenih

vabimo @radio-tednik.si

Četrtek, 25. september

17.00 v vaški dvorani Dornava, otvoritev razstave likovnih del in izdelkov varovancev Zavoda dr. Marijana Borštnarja iz Dornave ob praznovanju 50 letnice delovanja. Razstava je na ogled vse do 28. septembra, vsak dan med 10.00 in 18.00.

18.00 dom kulture Lenart, lutkovna predstava Snežna kraljica.

18.00 na Ptujskem gradu, predstavitev tapiserij Marija Preglja in Etel-ke Tobolke.

19.30 SNG MB, koncert Huga Wolfa, Kazinska dvorana.

- Vse do 3. oktobra vpis abonmajev v gledališču Ptuj 2003/2004, abonma Lutka, abonma Račka, abonma odrasli - novo! Vsak delavnik od 9.00 do 13.00 ob sredah do 17.00.

- V CID-u na Ptuju še je do konca septembra na ogled razstava fotografij članov foto kluba dijaške sekcije KPŠ.

Petek, 26. september

13.00 - 21.00 prireditveni prostor (šotor) v Cirkovcah, Kulturna jesen Cirkovce 2003.

16.00 19.00

19.00 20.00

v šotoru v Cirkovcah, otroško rajanje z Romano Krajnčan. večnamenska dvorana v Cirkovcah, otroška predstava Frana Milčinskega Zvezdica zaspanka. SNG MB, premiera, Čarobna piščal, v Veliki dvorani. v CID-u na Ptuju, Z glavo na zabavo, glasba, nagradne igre, zabava! Z vami bo tudi državni prvak v raparskem freestylu.

Sobota, 27. september

10.00 - 21.00 prireditveni prostor (šotor) v Cirkovcah, Kulturna jesen Cirkovce 2003.

19.00 večnamenska dvorana v Cirkovcah, veseloigra Jožefovi 3. del.

19.00 SNG MB, Čarobna piščal, v Veliki dvorani.

20.00 SNG MB, Debeluhi v krilcih, Mal Od, za izven.

20.00 v domu kulture v Ormožu, 3. medobmočna revija malih vokalnih skupin.

10.00 - 20.00 Zidanica Malek v Ormožu, Jeruzalem 2003, odprtje prvega salona prleških vinarjev.

11.00 - 19.30 velika dvorana Narodnega doma v Mariboru, družinski koncert »V svetu bajk«.

- Na gradu Borl, koncert Ljoba Jenče: Slovenska ljudska glasba.

Nedelja, 28. september

10.00 - 21.00 prireditveni prostor (šotor) v Cirkovcah, Kulturna jesen Cirkovce 2003.

11.00 velika dvorana Narodnega doma v Mariboru, matineja z naslovom Vlak palčkov.

17.00 SNG MB, Svetovni glasbeni dnevi na glasbenem septembru, v Kazinski dvorani.

19.00 večnamenska dvorana v Cirkovcah, spevoigra Vasovalci.

19.30 v Stolni cerkvi v Mariboru, koncert BBC Singers.

21.00 prireditveni šotor v Cirkovcah, večer s tamburaško glasbo, tamburaški orkester PD Cirkovce.

Ponedeljek, 29. september

20.00 SNG MB, Štefka, Milan, Mal Od, za izven.

Torek, 30. september

19.00 SNG MB, Čarobna piščal, v Veliki dvorani.

KINO

Ptuj

25., 26., 27. in 28. september, 18.00, Blondinka s Harvarda 2. 20.00, Tema.

30. in 1. oktobra, 18.00 in 20.30, Pirati s Kariborv: Preklestvo črnega bisera.

Maribor

PARTIZAN

25. september, 18.30 in 20.30, Vsemogočni bruce.

26., 27., 28., 29. in 30. septembra ter 1. oktobra, 16.30, 18.30 in 20.30, Vsemogočni bruce.

GLEDALIŠČE

25., 29. in 30. september ter 1. oktober, 19.00, Kar si dekle želi. 21.00, Italijanska misija.

26., 27. in 28. septembra, 17.00 in 19.00, Kar si dekle želi. 21.00, Italijanska misija.

UDARNIK

Nagrado založbe MANDARINA prejnne: Jožica Krajnčič, Trubarjeva 9, 2250 Ruj

25., 26., 27., 28., 29. in 30. septembra ter 1. oktobra, 17.30, Sinbad. 19.30, Modri angeli. 22.00, Krvava nedelja..

TV PTUJ

Sobota, ob 21.00 in nedelja 10.00: Glasbena oddaja - Hit poletja 2003 Maribor II. del nastopajo priznani pevci in glasbene skupine. Poljudna oddaja »Kako biti zdrav in zmagovati«.

Jlllll

Fundacija ZGNZ, Koseška c. 8, Ijubljana www,fbiidaciia-zgnz.si

V p©t@k, 26. ob 20. uri

-PTUJ

cMD

CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTI

S®(ô]©luj@:

GENEÍi^ClJA NUL^ULA

. totalno odštekan program « žur za vse, bogate nagrade za trezne • tekmovanje za najhitrejši reakcijski čas

Mali oglasi

NEPREMIČNINE

V najem oddam poslovni prostor v pritljičju. Tel. 041 / 459-640.

GRADBENO PARCELO prodamo na lepi sončni legi. Pogled proti Ormožu. Kraj Jursinci (Bodkovci), tel. 02 745 01 30, 031 546 518.

PRODAMO VEČJO HIŠO V POD-LEHNIKU, ki jo je mogoče uporabljati za stanovanja, gostinski lokal ali tudi druge namene. Tel. 041 260-724.

STANOVANJE, 2-sobno, 58 m2, na Ptuju, prodam. V drugem nadstropju stanovanjskega bloka, klimatizirano, telefonski priključek, vseljivo čez en mesec. Telefon 031/693-113.

Prodam garažo pri Rimski peci za 1 milijon sit. Tel. 041/789-527.

KUPIM TRAVNIK ali zapu{čeno kmetijo 5 do 10 ha v enem kosu v Halozah ali okolici. Tel. 041 457-037._

HIŠO V PTUJU, takoj vseljivo, lepa lokacija, prodam. Zemlji{če in cena po dogovoru. Tel. 041 783-224.

DELO

ZAPOSLIMO MLADO dekle za strežbo v baru, preko {tudentskega servisa ali redno. Luna Bar, Irena Herga, s.p., Ormo{ka cesta 81 a, Ptuj, tel. 041 456-846.

IŠČEMO DEKLE za delo v gostinstvu. Redna zaposlitev, dober OD. Jelka Nahberger. Markovci 33 D, Ptuj. Tel. 040 867-676.

PrGj.ht|»l|rinio:Mlntabitnia Und RS za mMin, ZMod a zdm aietziprewiiltnlii«zai4o>

aiWo,ilnižlnolni

■8,jL0UM.Illll

itRSarataMitacIio,

"hiiiiiiiiiiiiiiiiir

Rabljena vozila

RENAULT

TIP LETNIK CENA

OBUUBA KUPCU:

AUDI AS 2,8 guattro

1994

1.500.000

- Brezplaćen

CHRYSLER VOY 3,3 LE

1996

1.800.000

preizkus

DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6

2000

1.750.000

-105 točk

DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6

1998

990.000

kontrole

FIAT PUNTO 1,2-16V ELX3V

2000

1.600.000

na vozilu

KIASPORTAGE 2,0 MRDi

1998

1.700.000

- Tehnična

KIASPORTAGE 2,0 MRDi

1999

2.250.000

kontrola

R ESPACE 2,8 RXE

1993

720.000

po 2000

R LAGUNA INITIALE 3,0 AVT

2001

4.520.000

prevoženih

RENAULT MEGANE1,6/16V

2002

2.650.000

kilometrih

RENAULT MEGANE 1,9 dCi

2002

2.900.000

- Pomoč na cesti,

VOLKSVAGEN GOLF 1,8

1999

2.850.000

vleka ali

Testna vozila

popravilo - 3 mesečna

tehnična

CLIO EXP 1,5 dCi 5V

2002

2.290.000

garancija

KANGOOPRiV. 1,5 dCi, 80 KM

2003

2.990.000

(za določena vozila)

LAGUNA GRA.PRIV. 2,0/16V

2002

4.850.000

RENAULT

Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si

INDIJANSKA VAS,Ignac Golob, s.p. Borovci 2 a, Markovci i{če dekle za strežbo. Tel. 755-10-61.

DOM - STANOVANJE

V NAJEM VZAMEM 1,5 ali 2 sobno stanovanje na Ptuju, lahko z možnostjo kasnejšega odkupa. Tel. 041 723 967.

APARTMA V MORAVSKIH toplicah za 4 osebe, oddam v najem, cena 6.000 SIT na noč. Tel. 031 382-976.

V CENTRU Ptuja prodam stanovanje, 84 m2, primerno tudi za poslovni prostor, cena: 8.400.000 SIT Tel. 041 317-361.

MOTORNA VOZILA

Kupim mini moped Tomos TORI. Tel.: 040 / 892 578

Vrata»

GM

ZA GARAŽE, DELAVNICE ...

Z daljinskim upravljanjem

PODVINC115, PTUJ

TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532

ř

ELEKTRO IVANČIČ, s.p., Ulica 5. prekomorske 9, Ptuj; tel: 041 739 197. Montaža in popravila elektroin{talacij; pregled in meritve elektroin{talacij, strelovodov in ozemljitev; montaža prenapeto-stnih za{čit in za{čite pred strelo.

GRANIT d.d.

Slovenska Bistrica

PROIZVAJA IN PRODAJA GRANIT D.D.

Slovenska Bistrica DE kamnolom

Rogaška cesta 36 Poljčane 02 829 57 50

Vinogradniki, sadjarji, vrtičliarji, l(metovalci, sedaj je čas da uporabite

APNIN-Mg

- NARAVNO GNOJILO-DOLOMITNA KAMENA MOKA

- omogoča razvoj življenja v tleh

- ohranja In vzbuja rodovitnost tal

- neutralizira kisline v tleh

- pospešuje sprejem hranil

- Izboljšuje in ohranja strukturo tal

- povečuje odpornost razstlln

- preprečuje širjenje maha

Ugodne cene;

Pesek 0-2 1.499,99 SIT/t

Pesek 0-4 1.188,00 SIT/t

Pesek 0-16 845,00 SIT/t

Gramoz O - 100 699,00 SIT/t

Apnin MG, rifuza 4.400,00 SIT/t Apnin MG, vreča 25kg 400,00 SIT

Cene so brez DDV.

V kamnolomu v Poljčanah proizvajamo tudi vse vrste kamnitih agregatov za zidanje, _omete, urejanje okolice in cestišč po konkurenčnih cenah._

v naši trgovini z gradbenim materialom v Siovensici Bistrici, Koiodvorsl» ulica 16, teiefon 843 32 20 vam po ugodnih cenah nudi ves gradbeni material, tiaitovce, Itopainišito opremo ter ploščice.

SENČilJViVIARiBOR

Ružica Levar, inž, gr., s.p. Suhodolčanova ul. 10 2204 MIKUWŽ

Tel.: 02 629 23 78

• MARKIZE (TENDE)

• ALU ŽALUZIJE

• ROLOJI SOLTIS

Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize

AVTO-RAK, NA ZALOGI VEČ VOZIL, MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO, UREDIMO KREDIT ALI LEASING NA POLOŽNICE,: UGODNO PRODAMO: xsara 1.4,

2001, clio 1.2, 1996, r 5 campus, 1993, citroen c3 1.4 hdi,

2002, audi a3 1.6, 1998,megane scenic 1.6, 1996, peugeot 106,

1995, scenic 1.6 e rt, 1998, lan-tra 1.6, glsi, 1997,kia sephia 1.6,

1996, 1997, baleno 1.3, 1996, golf 1.4, 1995, saxo 1.4, 2000, golf 1.6 cl, 1993, fiat marea 1.8,

1997, escort 1.4, 1994, alfa 166 2.0, 1999, golf 1.8 karavan, 1995, laguna 2.0 rxe, 1995, golf 1.4, 2001, honda stream 2.0, 2001, seat inca, 1996, felicia, 1996, mercedes-benz c 180, 1994, fron-tera 2.2 dti, 2000, kia pride, 1998, marea 1.8 karavan, 1997 ,audi a6 2.4, 1999, felicia 1.3 lxi, 1995, felicia karavan, 1996, passat 1.8, 1993, laguna 1.8 rt, 1994, thalia 1.4 rt, 2001, lupo 1.0, 1999, ma-tiz, 1998 in {e več!!! Kekec Radko, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, tel. 02/78-00-550.

RAZNO

15% do 20% gotovinski popust na kolesa 2003 in na kolesarska poletna oblačila. Na zalogi že zimska oblačila in kolesa modeli 2004! Vabljeni na razstavo fotografij in katalogov koles ter opreme za leto 2004! Kolesarski center Bike ek, Jadranska ulica 20, telefon: 771 24 41 ali 040 226 522.

Klic brez izbiranja v Pametnem palcetu

Dvignete slušalko in telefon že kliče. Klic brez izbiranja aktivirate povsem preprosto:

Dvignete sluSalko in zaporedoma v r t \/

vtipkate "*", "S", "3", "*". * 5 3 *

Nato vtipkate telefonsko številko, s katero želite vzpostaviti zvezo po petih sekundah od dviga slušalke, in pritisnite "#".

Í©

Ko iz slušalke zaslišite sporočilo "Naročilo sprejeto. Hvala!", je storitev Klic brez Izbiranja aktivirana in odložite slušalko.

Telekom^

Slovenije

%amnoseštvo

'Dcmie.CVrbcmcic s.p.

MOŠKANJCI II4B, 2272 CORIÎNIOV, TEL.: 02 743 02 40, FAX: 02 743 02 41

Deiavnica: Bukovci 83,2281 Markovci pri Ptuju, tel.: 02 766 39 71, GSM: 041712 043

• izdelava in montaža nagrobnih spomenikov • izdelava okenskih pouc I izdelava in montaža stopnic, tlakov, miz, pultov itd.

Mali oglasi

RAZNO

KUHINJSKI ŠTEDILNIK NA TRDO GORIVO, več kosov sobnega pohištva ugodno prodam. Tel. 773-97-21._

PRODAM ČISTOKRVNO nemško ovčarko, staro 3 mesece. Tel. 783-90-15._

KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._

KUPIJO STARE PEZ figurice, plačilo od 200 do 10.000 sit za kos. Tel. 041 429-376.

PRODAMO: kavč, francosko posteljo, kuhinjsko mizo s stoli in kuhinjske elemente. Tel. 745-55-21._

Prosijo Marijo Božičko-Kozel iz Zg. Pristave 42 a, da se opraviči za izrečene žaljive besede mami Julijani ter za vmešavanje v družinske zadeve bratu Alojzu - družina Božičko, Zg. Pristava 42 b.

PRODAM trosed, dva fotelja in regal. Tel. 031 639-302.

Male oglose in osmrtnice ZQ tekočo številko sprejemamo do torka do 11.00 ure.

Pokličite:

749 34 10

IMATE TEŽAVE s hrbtenico, sklepi, migrenami, depresijo ali alergijami? Z akupukturno masažo in JIN POTEGI terapijo bomo poskrbeli za vaše težave v centru zdravja in terapije OLEN MAI v Gorišnici. Pokli~ite jih na telefon 041 600-194

Zakaj, usoda, kruta si bila, prehitro vzela si moža, očeta, dedka, nam pustila si praznino, solze in tiho bole~ino.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in strica

Štefana Lozinska

IZ LANCOVE VASI 7 a

(16. 12. 1931 - 05. 09. 2003)

se iskreno, iz srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sve~e in za svete ma{e. Hvala za pisno in ustno izraženo sožalje. Hvala patru Emilu Križanu za pogrebni obred, ge. Ivanki za molitev, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Janku Kozelu, godbeniku za odigrano Ti{ino, sindikatu Talum - Kidričevo, F.D. Lan-cova vas, OŠ Olge Meglič, Mlekopromet Ljutomer, TSP-Maribor, Majda - Lovrenc na Dravskem polju. Vsem {e enkrat iskrena hvala.

Žalujoči: žena Frančiška, sin Štefan z družino, hčerke Angela, Anica in Marija z družinami

Prazen dom je in dvori{~e, naše oko zaman te i{~e, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi. Med nami si!

ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage žene, mame in omice

Elizabete Šumenjak

IZ GORISNICE 108

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče in svete ma{e ter ustno ali pisno izražena sožalja.

Posebna hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, govornikoma za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, zastavono{u, godbeniku za odigrano Ti{ino, pogrebnemu zavodu MIR in zdravstvenemu osebju onkolo-{kega oddelka Ljubljana. Vsem in vsakemu posebej {e enkrat hvala.

Žalujoči: mož Janez, sin Jože in hčerka Anica

z družinama

Razpored dežurstev zobozdravnikov

27. 9. 2003 Nada Babic, vis. dent.

ZD Ptuj

Noneku!

S teboj izgubili smo veliko srce, s teboj izgubili smo pridne roke, bilo življenje tvoje je dolgo, a težko,

le malo je lepega bilo.

A tebi bilo je vredno živeti, se tebi bilo je vredno boriti, ker ti se nikoli nisi dal ukloniti, znal si le iz srca ljubiti.

Ljubil si Boga, družino, delo, naravo in vse ljudi, takšnega med nami več ni! Večni mir in pokoj si v nebesih zaužij in nekoč nekje med zvezdami spet nasvidenje.

ZAHVALA

Ob veliki izgubi dragega očeta, starega očeta in pradedka

Antona Kajica

S HAJDINE

se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovane vence, cvetje, sveče in svete ma{e. Hvala vam za ustno in pisno izraženo sožalje.

Hvala pogrebnemu podjetju MIR iz Vidma za opravljene pogrebne storitve.

Velika hvala g. župniku Marjanu Feslu za pogrebni obred in g. župniku Pavlu Pucku za pogrebno ma{o. Hvala pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano melodijo. Velika hvala Čebelarskemu dru{tvu Turni{če in njihovemu govorniku, organizaciji RK Hajdina, Kulturno-prosvetnemu dru{tvu "Stane Petrovič" Hajdina, Dru{tvu upokojencev Hajdina, Gasilskemu dru{tvu Hajdina in podjetju "Talum" Kidričevo. Velika hvala ge. Veri za ganljive besede ob slovesu. Še enkrat vsem in vsakemu posebej velika hvala.

Žalujoči: vsi njegovi

Nekje je bolečina bila, a ti zamahnil si z roko, češ, zmagal bom, pa vendar ni bilo tako.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi moža in očeta

Antona Šosterica

S KUKAVE 45

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, njegovim sodelavcem Osnovne {ole Olge Meglič, posebno ravnatelju g. Ervinu Hojkerju za ganljive besede.

Hvala kolektivu Tames, kolektivu iz Tama, pevskemu zboru ter Dru{tvu delovnih invalidov, ki ste ga v tako velikem {tevilu pospremili na zadnji poti, darovali vence, sveče in za svete ma{e ter nam izrekli sožalje.

Hvala g. duhovniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem, Andreju Lovrecu, g. govorniku, zastavono{i, podjetju MIR za pogrebne storitve.

Z žalostjo v srcu: tvoji najdražji

Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, ker v sredini naši več te ni.

ZAHVALA

ob boleči izgubi dragega očeta, moža, dedka, pradedka in brata

Franca Kozela

IZ ZAKLA 37 A, PODLEHNIK

-h 15.09.2003

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete ma{e ter nam izrekli sožalje.

Zahvala tudi g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, pihalnemu kvartetu Podlehnik za odigrano melodijo slovesa, govorniku g. Alojzu Grabrovcu za poslovilne besede, zastavono{ema ter pogrebnemu podjetju MIR.

Posebej se zahvaljujemo upokojencem in sodelavcem Perutnine Ptuj.

Vsem in vsakemu posebej {e enkrat iskrena hvala.

Žalujoči: vsi njegovi

Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ki smo ob tebi bili zadnje trpeče dni.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, ta{če, botre in sestre

Kristine Kodrič - roj. Popusek

IZ DRA@ENCEV 13

27. 6. 1937 - 10. 9. 2003

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. ma{e, in vsem, ki ste na kakršenkoli način sočustvovali z nami ter nam izrekli soža-lje.

Hvala g. župniku za opravljen obred, ge. govornici, kolektivu VARGAS-a, Društvu upokojencev Hajdina, bolnišničnemu osebju na Ptuju in v Ljubljani ter podjetju MIR.

Žalujoči: mož Franc, hčerka Ljubica z družino, sin Franci z družino in ostali sorodniki

SPOMIN

Ničesar ni, kar bi zapolnilo vrzel po vajinem odhodu. Ničesar ni, kar bi ublažilo naša srca, žalost, ki vedno znova izbruhne z enako bolečino kot tistega nikoli pozabljenega jutra, 24. septembra, pred enim letom, ko si za vedno odšel dragi mož, oče, tast in dedek

Ciril Brusar

IZ REPIŠČ 2 PRI LESKOVCU

in nikoli pozabljeno jutro 28. oktobra leta 1998, ko si brez slovesa odšel, dragi sin, brat, stric in svak

Franci Brusar

IZ REPIŠČ 2 PRI LESKOVCU

Hvala vsem, ki z lepo mislijo in svečko počastite spomin nanju.

Vajini najdražji

Ptuj • Pred 10. sejo mestnega sveta

Podžupan po županovi meri?

Ptujski mestni svetniki se bodo 29. septembra sestali na 10. seji in razpravljali o 18 točkah dnevnega reda.

Med pomembnejšimi so osnutek odloka o ustanovitvi j avne-ga zavoda Višje in visokošolsko središče Ptuj, osnutek statuta delniške družbe

kabelsko-komunikacijskega sistema Ptuj in osnutek sklepa o razdelitvi delnic te družbe ter imenovanje podžupana

Se najbolj vročo in polemično razpravo je ponovno pričakovati pri točkah o KTV Ptuj. Priprav-ljaci delovnega gradiva niso bili najbolj srečne roke, zato je bilo pripomb veliko, zlasti še s strani odbora za finance, ki ga vodi Marija Magdalene, in odbora za gospodarstvo, ki ga vodi Rajko Fajt; ta sta ocenila, da gre za nestro-

Fotozapis

Ce niste vedeli ..

kovno pripravljeno gradivo, in predlagala, da se v nadaljnje postopke priprave vključi strokovnjak s področja gospodarskega prava. Župan in njegovi sodelavci so to upoštevali. Iz spremnega dopisa odvetni{ke pisarne Mayr&Pavlovi~, o.p.,d.n.o., Ptuj, izhaja, da so bili pripombe in predlogi odbora za finance oziroma Marije Magdalenc in odbora za gospodarstvo strokovni in utemeljeni, ve~ina je vklju~enih v besedilo osnutka statuta delniške družbe, in da v tem primeru ni šlo za politiko, kot so to želeli prikazati nekateri v mestnem svetu in v županovi strokovni komisiji, ki je pripravljala

Foto: Martin Ozmec

... rastejo gobe. Te na fotografiji je našel nas novinarski kolega Martin Ozmec in nam zaupal kraj najdišča: v gozdu. Nekje v Sloveniji. In glede na to, da je spet deževalo, jih boste tam našli tudi vi. Ali pa boste odšli na tržnico, potem pa se s polno košarico sprehodili mimo zavistnih sosedov. Baje tako delajo tudi "dobri" ribiči ... (jš)

• TRGOVINA «CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD «PLINSKE INSTALACIJE

Ugodni krediti od enega do petih let!

Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812

delovno gradivo o ureditvi statusa KTV Ptuj.

Pred ponedeljkovo sejo mestnega sveta naj bi o osnutku statuta delniške družbe KTV Ptuj poglobljeno razpravljal tudi upravni odbor KTV Ptuj, je bilo sklenjeno na skupni seji upravnega odbora KTV Ptuj in županove komisije za ureditev statusa KTV Ptuj 22. julija.

Politi~na pa naj bi bila odlo~i-tev o tem, ali ob~anom vrniti 50 ali 100 odstotkov vrednosti vložka v sistem. V osnutku sklepa o razdelitvi delnic še vedno piše, da bo med upravi~ence do vra-~ila razdeljenih 50 odstotkov delnic, vpla~anih s stvarnim vložkom, ~eprav je še vedno neznanka, kako je mestna ob~ina Ptuj prišla do druge polovice premoženja. Znano je tudi, da želi ohraniti odlo~ujo~ vpliv v delniški družbi, v tem primeru bo lahko razdelila najve~ 49 od-

Fotozapis

stotkov delnic, 51 odstotkov pa jih mora ostati v njeni lasti, opozarjajo iz odvetniške pisarne Mayr&Pavlovi~.

Ptujski župan dr. Stefan Celan je dolgo izbiral podžupana, ki ga mora po zakonodaji imeti ob~i-na (ne župan). Najve~krat je bil v igri mag. Miran Kerin (LDS), druga dva kandidata, o katerih se je prav tako govorilo, sta bila prof. Vlado Cuš, Zeleni Ptuja, in Marija Magdalene (ZLSD). Vsi omenjeni kandidati so ~lani strank, ki sestavljajo koalicijo za druga~en Ptuj. Iz opozicije pa se je najve~krat kot o kandidatu za podžupana govorilo o Rajku Faj-tu iz SDS. Kot je bilo pri~akovati, župan mestne ob~ine Ptuj vztraja, da se za podžupana izvoli mag. Miran Kerin; ta je tudi edini kandidat, o katerem se bodo svetniki odlo~ali na ponedeljkovi seji.

MG

Ujel 20-kilogramskega amurja

PLESNI CENTER

Cfflfi^®©® VPISUJE!

Plesni vrtec Plesna šola Aerobika Plesni tečaji za odrasle Show dance. Hip Hop, Latino, jazz...

Offl

Volkmerjeva c. 26, Ptuj

02 74814 46 www.mambo-ptuj.com

"WAmns

Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_

- garažna in dvoriščna vrata

- daljinsld pogoni

- kljnčavničarska dela

- manjša gradbena dela

Osebna kronika

Rodile so: Mateja Turk, Polzela 137/a, Polzela - deklico; Maja Kokolj, Brstje 17, Ptuj - Ano; Vida Napast, @upan~i~eva 25, Pragersko - Daniela; Blanka @unec, Dolena 62, Ptujska Gora - Lino; Nataša Rižnar, Slavsina 40, Vitomarci - Astrido; Marjana Štrucl, Sp. Gruškovje 18, Podlehnik - Timoteja; Marjetka Potr~, Trnovska vas 39 - Stelo; Neven-ka Zorec, Grajena 45, Ptuj - Sašo; Renata Kramberger, Sp. Sve~a 6, Majšperk - de~ka; Lucija Lah, Gomilškova 12, Ptuj - Ivo Klaro; Silvija Cvetko, Trgoviš~e 22, Velika Nedelja - Zalo; Alenka Bedra~, Cvetkov-ci 72, Podgorci - Lizo; Nilva Pagnoncelli Tušek, Ul. 5. Prekomorske 15, Ptuj - Laro; Andrejka Prigl, Ritmerk 3, Podgorci - Ano; Nataša For-štneri~, Ul. Frana Kova~i~a 1, Maribor - Mihaela; Adrijana Gašpari~, Gornji Klju~arovci, Sv. Tomaž - Gala Davida.

Poroke - Ptuj: Boris Bošnik in Romana Cafuta, Razborca 34; Ivan Matjaši~, Podvinci 36 in Danijela Fržovic, Moškanjci 108; Karmen Makovec, Ciril Metodov drevored 4, Ptuj in Andrej Hengelman, Ob Studen~nici 13, Ptuj; Jože Berghaus in Tanja Megli~, @abjak. 35, Ptuj.

Poroka - Videm pri Ptuju: Albin Kruši~, Jablovec 8, in Mateja Šibila, Tržec 46/c.

Umrli so: Marija Zorec, rojena Kornpichl, Zagrebška c. 34, Ptuj rojena 1914 - umrla 12. septembra 2003; Marija Cimerman, rojena Mun-da, Spuhlja 132, rojena 1924 - umrla 11. septembra 2003; Franc Hameršak, Bukovci 103/a, rojen 1935 - umrl 9. septembra 2003; Imre Varju, Ulica Lackove ~ete 17, Ptuj, rojen 1931 - umrl 13. septembra 2003; Marija Karo, Volkmerjeva c. 10, Ptuj, rojena 1910 - umrla 13. septembra 2003; Ana Šuen, rojena Weingerl, Keren~i~ev trg 8, Ormož, rojena 1911 - umrla 15. septembra 2003; Marija Lovrec, rojena Krajnc, Ašker~eva ul. 14, Ptuj, rojena 1933 - umrla 16. septembra 2003; Eva Kukec, rojena Dragoner, Pavlovci 21, rojena 1924 - umrla 17. septembra 2003; Janez Bogša, Mihovci pri Veliki Nedelji 21, rojen 1930 - umrl 17. septembra 2003; Josip Jurenec, @eleznikova ul. 12, Maribor, rojen 1947 - umrl 20. septembra 2003; Janez Nedeljko, Bra-tone~ice 16, rojen 1923 - umrl 20. septembra 2003; Marija Vu~ina, rojena Klemen~i~, Mala vas pri Ormožu 28, rojena 1956 - umrla 20. septembra 2003.

STE BILI POŠKODOVANI

^ NEZGODI?

ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PTUJ, vodnikova 2 0801314

Slovensko okno prihodnosti

OKNA - VRATA - SENČILA

Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611

Tokrat se je ribiška sreča nasmehnila Ptujčanu Miranu Pernatu, ki je na nočnem ribolovu na Trojiškem jezeru ujel 20 kg težkega in 110 cm velikega amurja. Da so ribo potegnili iz vode, so potrebovali dobrih 20 minut, po tehtanju pa so jo izpustili nazaj v jezero.

Kaj skriva novi Punto?

Odkrijte njegovo inteligentnost, moč, kompaktnost, udobnost. Spoznajte ga!

Avto Prstec d.o.o. Ob Dravi 3a, Ptuj teiefon 02-782 3001

iSBS^a

Z novimi premoženjskimi zavarovanji 3 x VEČ za vas

- —Večja varnost vašega premoženja, več rizikov, Id jih zavarovanja krijejo, in i^eč variant |Cl n rr zavarovanj, med i<aterimi lalil<o izbirate.

ZAVAROVALNICA MARIBOR

lcank«]ava 3,2507 Maribor

Če o Mihaelu (29.) žerjavi še ne gredo, pred božičem zime k nam ne bo.

17/3

Napoved vremena za Slovenijo

Danes bo precej j^mo. Se bo pihala zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, v zatisnih legah okoli 0, na Primorskem okoli 12, najvišje dnevne od 12 do 17, na Primorskem do 21 stopinj C.

Obeti

V petek bo jasno, veter bo ponehal. V soboto bo že nekaj visoke, koprenaste oblačnosti. Zjutraj bo zelo sveže, čez dan pa bo postopno nekoliko topleje.

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh