logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Slovenski etnograf (1980/1982, letnik 48, številka 1)
Vir: Slovenski etnograf
Izvor: Narodna in univerzitetna knjižnica
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0

90921

SLOVENSKI
ETNOGRAF

LETNIK
XXXII

1980 - iS82

UREDNIŠKI ODBOR

Ljudmila Bras, Irena Keršič, Boris Kuhar,
Alenka Simikič, Inja Smerdel, Pavla Štrukelj,
Tanja Tomažič

ODGOVORNI UREDNIK:
Boris Kuhar

IZDAL IN ZALOŽIL SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ V LJUBLJANI

VSEBINA - TABLE DES MATIERES

Boris Kuhar, 60 LET ETNOGRAFSKEGA MUZEJA......... I.

Inja Sraerdel, LJUDSKO GOSPODARSTVO...................... i

Ljudmila Bras, ZBIRKE OBRTI ............................. 27

Irena Keršič, NASELJA, STAVBARSTVO IN NOTRANJA OPREMA ... 40

Marija Makarovič, TEKSTILNA ZBIRKA ...................... 69

Gorazd Makarovič, ZBIRKA LJUDSKE UMETNOSTI .............. 87

Tanja Tomažič, DRUŠTVENA KULTURA ........................ 113

Boris Kuhar, ZBIRKA MASK ................................ 120

Pavla ŠTRUKELJ, NEEVROPSKE ZBIRKE V MUZEJU GORIČANE ..... 125

France Golob, TEHNIČNI ODDELEK .......................... 158

Alenka Simikič, DOKUMENTACIJSKI ODDELEK ................. 168

Marija Lah, KNJIŽNICA, BIBLIOGRAFIJA .................... 184

POMEMBNEJŠI DOGODKI V ZGODOVINI ETNOGRAFSKEGA MUZEJA ____ 208

RAZSTAVE ETNOGRAFSKEGA MUZEJA ........................... 219

HIMNI RAZISKOVALNIH EKIP ETNOGRAFSKEGA MUZEJA ........... 231

SUMMARY

60 YEARS OF THE SLOVENIEN ETHNOGRAPHIC MUSEUM •
FOLK ECONOMY
CRAFTS COLLECTION

SETTLEMENTS, ARCHITECTURE AND INTERIOR COLLECTION
TEXTILE COLLECTION
FOLK ART COLLECTION
SOCIAL CULTURE

THE NON-EUROPEAN COLLECTIONS OF THE MUSEUM CORICANE
THE TEHNICAL DEPARTMENT
DOCUMENTARY DEPARTMENT
THE LIBRARY

Boris Kuhar

60 LET ETNOGRAFSKEGA MUZEJA

Zamisel za samostojen etnološki muzej je mnogo starejša kot 80 let.
Njegov jubilej je eastljivejši kot le formalna obletnica šestih de-
setletij. Začetek etnografskega muzeja bi lahko eteli s samim za-
četkom muzealstva na Slovenskem, ki sega že v Zoisov krog, tja do
našega prosvetljenstva, ko je šlo za bit slovenstva in zavestne
slovenske narodne samostojnosti, za vse kar bi moglo slovenstvo
uveljaviti in -potrditi. V to pa je prav gotovo spadalo vse tisto
kar so takrat pojmovali kot narodno, to pa je bilo vse od noše do
poslikane zibelke, od pisanice do lončene posode. Med ustanove, ki
bi najbolje predstavile bogastvo in dediščino dežele sodi vsekakor
muzej. Fri zamislih za narodni muzej so prednjačile tudi tiste z
etnološko zasnovo, saj so bile med njimi tudi predvidevanja za mu-
zej zasnovan na Valvasorjevem topografsko zgodovinskem delu o Kranj-
ski. Ta 80 imela pred očmi tudi narodopisne znamenitosti slovenske
dežele, ki jih je obelodanil ta veliki zgodovinopisea, topograf in
tudi narodopiseo. Tudi Linhart je s svojim Poskusom zgodovine Kranj-
ske po svoje pripomogel k začetkom razmišljanja o etnografskem mu-
zeju na Slovenskem.'^

Tako sega zgodovina Etnografskega muzeja še nekaj desetletij nazaj
pred njegovo ustanovitvijo, v delovanje bivšega Kranjskega dežel-
nega muzeja Rudolphinum, ki je imel med svojimi nalogami tudi go-
jenje narodopisja. Toda leta 1888 ob otvoritvi nove stavbe Kranj-
skega deželnega muzeja je obsegala slovenska etnografska zbirka le

50 predmetov, večje so bile neevropske etnološke zbirke, ki so jih

2

darovali muzeju misijonarji Baraga, Knoblehar in drugi.

Znanstveno delo na področju narodopisja je postavil na bolj trde
temelje prvi kustos muzeja v tem stoletju, Walter Šmid, ki je le-
ta 1905 narodopisne zbirke še dopolnil in preuredil. Tako je bilo
v stalni zbirki Kranjskega deželnega muzeja skromno predstavi j eno
tudi narodopisje in to v eni sami dvoranici, omejevalo se je le na

- II. -

ozemlje Kranjake. Za to pa je doSivelo takoj v zaSetku leta 1906
ostro kritiko y Slovanu. V tem Saeu je nastala tudi zahteva za
samostojni narodopisni muzej v Ljubljani: "... kar bi bilo nujnos
ker naš bogat narodopisni material vsled napredujoče civilizacije
s severa in zahoda tako urno izumira,.."^ Toda cesarsko kraljevi
mlini so mieli počasi in med uradniki Kranjskega deželnega muzeja
ni bilo nikoli poklicnih etnologov. Šele po zaključku 1. svetovne
vojne je bil leta 1921 pod okriljem Pokrajinskega muzeja v Ljub-
ljani ustanovljen Etnografski inštitut in to po zaslugi antropolo-
ga in zgodovinarja dr. Nika ŽupaniSa, ki je postal tudi prvi di-
rektor tega inštituta. Pred tem pa je bil kustos Etnografskega mu-
zeja v Beogradu in je delal tudi kot strokovnjak v diplomaciji.
Vodil je jugoslovansko sekcijo za etnografijo na mirovni konferen-
ci v Parizu in to za slovensko nemško mejo, za Prekmurje, za češ-
koslovaški- jugoslovanski koridor. Pred tem pa je bil član Jugoslo-
vanskega odbora v Rimu in Londonu in nato še član delegacije SHS
na Mirovni konferenci leta 1919 v Parizu. Ko se je Županič vrnil'
8 političnega dela si je priboril, da je bil ustanovljen s poseb-
nim odlokom Ministrstva za prosveto v Beogradu z dne 1. julija
1921 pri Pokrajinskem muzeju v Ljubljani Etnografski inštitut in
za vodjo je bil postavljen dr. Niko Županič. Leta 1922 je odšel
dr. Županič v Beograd za ministra v kabinetu Nikola Pašiča. Ko se
je leta 1923 vrnil v Ljubljano, je dosegel končno ustanovitev sa-
mostojnega etnografskega muzeja. Zato lahko računamo ustanovitev
Etnografskega muzeja od 17. julija leta 1923, to je z dnem, ko je
s posebnim dekretom minister prosvete postavil dr. Županiča, tak-
ratnega ministra na razpoloženju, za honorarnega upravnika Etno-
grafskega muzeja, in šele leta 1924 za rednega upravnika.

Zbirati, ohranjati, proučevati in razstavljati etnografske pred-
mete, tvorne spomenike slovenske ljudske kulture z vsega sloven-
skega ozemlja, to je bila naloga novoustanovljenega Etnografskega
muzeja. Kljub okoliščinam, da ni imela svojih lastnih prostorov
in je morala ves čas gostovati pod streho Narodnega muzeja, je ta
muzejska ustanova opravičila svoj obstoj. Opravila je pravo pio-

- III. -

nirsko delo na področju raziskovanja ljudske kulture na Slovenskem
in je danes osrednja muzejska etnološka ustanova v Sloveniji.

Iz dejavnosti Etnografskega muzeja se je pozneje razvilo kar več
ustanov; od današnjega Glasbeno narodopisnega instituta SAZU, do
Instituta za slovensko narodopisje SAZU, muzej pa je tudi vse do
prvih let po drugi svetovni vojni opravljal vlogo poverjenika za
zaščito etnografskih spomenikov, to kar je danes domena Zavoda za
zaščito naravne in kulturne dediščine.

V vojnih letih je večino delavcev muzeja aktivno sodelovala v Osvo-
bodilni fronti, saj je delovala v muzeju "Založba", ilegalna po-
stojanka Osvobodilne fronte in VOS-a. Tu se je zbiralo orožje,
zaupni material in tu so se skrivali ilegalci. V tej postojanki
je aktivno deloval do spomladi 1943 ilegalec Melhior, naš poznej-
ši diplomat, dr. Franček Kos.

Po osvoboditvi je začel Etnografski muzej dopolnjevati zbirke, z
znanstvenim raziskovalnim delom in z načrtnim proučevanjem pode-
želja in bojem za lastno stavbo, za prostore, za razstave in de-
poje. Leta 1947 je muzej pridobil tri razstavne dvorane v sedanji
stavbi Narodnega muzeja in tu postavil stalno razstavo slovenske
ljudske kulture z več kot 600 predmeti. Prvemu povojnemu ravnate-
lju dr. Borisu Orlu gre zasluga za kolektivne sistematične teren-
ske raziskave. Tako je muzej z večjimi raziskovalnimi ekipami ra-
ziskoval posamezna območja Slovenije. Bogata bira teh ekip /vseh
je bilo doslej 24/, v zadnjih letih muzej vse bolj dopolnjuje ko-
lektivne raziskave z individualnimi raziskavami posameznih obmo-
čij, krajev ali profesionalnih skupin. Večina raziskav je poveza-
nih z razstavami, ki jih pripravlja SEM. Samo v zadnjih dvajsetih
letih jih je pripravil čez 200. Z njimi je gostoval po vsej Slo-
veniji, pri naših izseljencih v ZDA in v velikih muzejih po svetu.
Po letih 1964 je muzej pridobil nove postojanke, kot so Podsmreka
pri Višnji gori /razstavljena zbirka lončarstva/ in grad GoriSane,
kjer muzej razstavlja svoje neevropske zbirke. Tako je muzej pre-
vzel tudi vlogo, da našo javnost seznanja s kulturo in življenjem

- IV. -

neevropskih ljudstev. Samo Muzej GoriSane je priredil ze 80 raz-
stav in postavil v gradu tudi stalno razstavo dela svojih boga-
tih neevropskih zbirk, ki so postale prav tako dragoceni priSe-
valni del naše kulturne dediščine.

Danes štejejo zbirke SEM êe čez 30.000 predmetov, še več je foto-
grafij, terenskih zapisov in drugega arhivskega gradiva, brez
katerega si danes ne moremo veS predstavljati poštene predstavit-
ve zgodovine Slovencev. V tem je tudi velika pomembnost vseh
zbirk, temu je podrejeno delu muzeja. Tudi vse razstave, vse
znanstveno raziskovalno delo, publicistična dejavnost /17 letni-
kov Etnologa, 32 letnikov Slovenskega etnografa, čez 70 katalo-
gov razstav/ so osnova za pripravo, za postavitev stalne zbirke
Slovenskega etnografskega muzeja.

To naj bi bila razstava, ki bi predstavila po vseh sodobnih muze-
oloških pravilih in v skladu z razvojem etnološke stroke, v sve-
tu in doma, življenj e Slovenca od njegove naselitve do včeraj,
ali celo do danes. Prostorsko naj bi prikaz zajel Slovence to
in onstran meje pa tudi naše izseljenee in zdomce. Tematsko pa
naj bi ta prikaz zajel sloje prebivalstva, socialne, poklicne in
druge skupine na podeželju in mestih, ki so bili v posameznih zgo-
dovinskih obdobjih značilni za našo narodno skupnost. Ker je na
žalost v naši dosedanji etnološki literaturi veliki manjko, ker
nimamo temeljnih del, bo tu potrebno še veliko raziskovalnega
znanstvenega dela, pa tudi sodelovanje ostalih etnoloških usta-
nov in sorodnih strok.

Od ustanovitve Etnografskega muzeja je bil njegov največji prob-
lem: prostor, primerni večji prostori v katerih bi lahko dostoj-
no razstavili, bogastvo, ki ga hrani muzej in dostojno predsta-
vili etnološko podobo Slovenca. Zato so prizadevanja muzeja za
novo lastno stavbo stara kot njegova zgodovina. Zato Slovenski
etnografski muzej snuje ob delu za stalno postavitev tudi načrte
za novo stavbo in ob njej tudi muzej na prostem, slovenski skan-
8en.

- v. -

Le tako bi razrešili kar ved danea izredno perečih problemov os-
rednjih muzejv v Ljubljani. To je ob 60-letniai tudi edino upa-
nje kolektiva in edina perapektiva, da bi Slovenski etnografski
muzej vsaj do svoje naslednje večje obletnice prišel do lastne-
ga doma, Slovenci pa do svojega osrednjega narodopisnega muzeja,
ki ga snujejo že več kot 2 stoletji.

OPOMBE:

1. Peter Petru, Misli ob stopetdesetletnici Narodnega muzeja.
Argo X. št. 1, Ljubljana 1971, str. 1 - 33.

2. Isti, str. 7

3. K. Deschmann, Fuhrer durch das Krainische Landes - Muzeum Ru-
dolfinun in Laibach (1888).

4. Jos. Wester, Slovenske končnice in folklora, Slovan 1906, str.
25.

5. F.K. (Franček Kos), Etnografski muzej v 1. 1939, Etnolog XIII.
1940, str. 171 - 173.

6. Odlok ministrstva za prosveto, 1.7.1921, Arhiv SEM.

7. Dekret ministra prosvete, 17.7.1923, Arhiv SEM.

Po pojasnilu, ki ga je dal univ. prof. dr. Niko Županič rav-
natelju Borisu Orlu dne 17.4.1953, je datum ustanovitve Etno-
grafskega muzeja, oz. datum , ko je Etnografski institut po-
stal samostojni Etnografski muzej - 17.7.1923. Tega dne je
namreč minister prosvete postavil za honorarnega upravnika
Etnografskega muzeja v Ljubljana dr. N. Županiča. Posebnega
dekreta o ustanovitvi Etnografskega muzeja ni bilo izdanega.

8. Dekret ministra prosvete, 23. 5,1924, Arhiv SEM.

9. Za prostorsko problematiko EM glej še: Etnolog III/1929 str.
198; Etnolog IV/1930/31, str. 212, Etnolog V in VI/1933, str.
295/6; Etnolog VII/1934 str. 193; Etnolog VIII/IX/1936, str.
113; Etnolog XII/1939, str. 152/3; Slovenski etnograf 1/1948,
str. 118; Slovenski etnograf VI/VII/1953/54, str. 7 - 10;
Slovenski etnograf XVI/XVII/1963/64, str. 5-6.

Inja Smerdel

LJUDSKO GOSPODARSTVO

Kustodiat za ljudsko gospodarstvo je oddelek muzeja, ki skrbi za predmete
posameznih gospodarskih panog. Če bi bil idealno urejen, bi ga lahko pri-
merjali omari s predali, kjer bi v vsakem spoznali drugo zbirko: 1- Nabi-
ralništvo, 2- Lov, 3- Ribolov, 4- Živinorejo, 5- Poljedelstvo, 6- Orna orod-
ja, 7- Sadjarstvo, 8- Vinogradništvo, 9- Čebelarstvo, 10- Gozdno gospodar-
stvo ter 11- Prehrano in 12- Promet.

Zgodovina teh zbirk je hkrati predzgodovina kustodiata, ki je začel formalno
živeti šele leta 1963 z zaposlitvijo prvega kustosa za ljudsko gospodarstvo
Angelosa Basa, neformalno, vendar načrtno, pa je obstajal od leta 1945, o-
ziroma 1946, ko je novi ravnatelj Etnografskega muzeja (EM) Boris Orel za-
pisal v svojem uvodniku V novo razdobje: "Delo na terenu mora obseči prav
vse oblike ljudske kulture, zlasti pa je treba posvetiti posebno pozornost ti-
stim kulturam, ki so bile doslej najbolj zanemarjene, ki pa so izredno po-
membne za razvoj ljudskega življenja. Tu mislimo predvsem na ljudsko ma-
terialno kulturo in njene različne oblike, kakor so lov, poljedelstvo, živino-
reja, sadjarstvo, vrtnarstvo, obrt, trgovina, skratka na pogoje materialne-
ga življenja, ki "določajo fiziognomijo družbe, njene ideje, nazore..."."^

Leta "pred našim štetjem", pred zgodovinskim letom 1945, so bila za pod-
ročje gospodarstva skoraj povsem jalova.''^ Ko je B. Orel pregledoval pred-
vojne zbirke, je ugotovil, "da je na primer poljedelskega orodja zelo malo

2

v naših zbirkah in da nam manjka cela vrsta najvažnejših primerkov". Za

preureditev razstavne zbirke so si morali "koso, srp, cepec, grabi je itd.

šele nabaviti, da smo vsaj za prvo silo nakazali v naših zbirkah oddelek

3

kmečkega poljedelskega orodja".

V prvih dveh letih po znanem ustanovnem letu 1923, ko je "Etnografski in-
stitut" (ustanovljen 1921) postal samostojen "Kraljevi etnografski muzej"

(Kr. EM) v Ljubljani, je le-ta prevzel od Narodnega muzeja "v last 3502

4

razstavna predmeta narodopisnega značaja" , saj je bivši "Kranjski deželni

- 2 -

muzej Rudolfinum", preden je postal "po ujedinjenju" Narodni muzej v Lju-
bljani , "pač že imel med drugim tudi nalogo gojiti narodopisje in zbirati na-
rodopisni material v svojo zbirko".^ Med predmeti, ki jih je Kr. EM prev-
zel, jih je bilo 20 s področja gospodarstva.^

V letih, ko je pravkar ustanovljeni muzej pod vodstvom Nika Županiča "ži-
vahno znanstveno deloval in obdeloval polje slovenske etnografije", so na
tem polju uspevali le: ljudska arhitektura, kmečki mobiliar, noša, ljudsko
slikarstvo in ljudska glasba.^ Gospodarstvo, "polje" samo, je bilo puščeno
skoraj povsem v ledini. Iz kronik, objavljanih v Etnologih, pa se le da raz-
brati nekaj zanimanja za gospodarstvo, poosebljeno v "poljedelskem orodju".
Omenjajo ga v glavnem v odstavkih, namenjenih opisovanju prostorske stis-
ke v muzeju. "Muzej ima prostora za razstavo noš iz vsega področja države,

g

ne more razstaviti modelov hiš, poljedelskega orodja... " . Zaradi prostor-
ske stiske se je 1930. leta ravnateljstvo obrnilo na upravo Dravske banovine
s prošnjo, naj bi omogočila zidavo posebne zgradbe za Kr. EM. Med potre-
bami po prostorih sta bili omenjeni tudi dve dvorani za razstavo poljedelske-

9

ga in obrtnega orodja. Prostorska stiska jim je bila hkrati tudi opravičilo,
da nekaterih predmetov niso zbirali. "Večjih predmetov npr. kmetskega o-
rodja , marsikdaj zelo starih predmetov ravno radi pomanjkanja prostora ni
mogel (muzej) nabaviti."'''^ Zanimanje za gospodarstvo pa - poleg že ome-
njenega - vendar lahko ugotavljamo ravno iz sporadičnih omemb o prihodu
tovrstnih predmetov. Npr. : "Župnik Anton Mrkun v Dobrepoljah na Dolenj-
skem je daroval ali od kmetov svoje fare izprosil za muzej čisto lesen plug

"drvino" , lesen in rezljarski ornamentiran originalen star komat.. ."^^ , ali

12

pa: "Uprava je kupila ... lesen mlin in stopo za orehe" . V kronistovih

vrsticah lahko zasledimo celo zanimanje za fotodokumentacijo gospodarskih

pojavov: "Restavrator M. Gaspari je bil zaposlen ... dalje s fotografiranjem

13

ljudskega življenja in kmetskega orodja in druge plastike" . Leta 1940 pa
se je v 13.številki Etnologa fX)javil še prvi članek z gospodarsko problema-
tiko, A. Mrkunovo "Kmetsko delavstvo v Dobrepoljah in okolici", oris soci-
alno profesionalnih skupin: koscev, mlatičev, gozdnih delavcev, oglarjev,
hrvatarjev, kostanjarjev ter izseljencev. Prizadevanja Kr. EM na gospodar-

- 3 -

skom jKHirot ju tako pi-ixìstavljajo ili-olxi. Ri^/.uKat iui/,a(l(wanj J<>
zbranih prednietov^^ ter 15 modelov {.XDljedolskoija onxlja, /ivinskt^ vpr<n|<>
in prometnih sredstev, delo 11-12 letnih otrok iz Bele krajine^''.

Ko je B. Orel leta 1945 pregledoval predvojne zbirke, je zapisal: "Živinske
opreme in poljedelskega orodja je bilo po vojni skupno nekaj nad 20 kosov,
kar ni nobeno pravilno razmerje s številom predmetov iz ljudsko umetniških
zbirk (primerjava: panjskih končnic 522, tekstilij okr. 2600 - od tega samo
svilenih rut 215).'''^ Takšno nesorazmerje je bilo pač odsev metodološke u-
smeritve muzejske etnologije, ki je izhajala deloma iz ideologije tedćinje dru-
žbe, deloma iz ideoloških naziranj muzejskih "sotrudnikov", ki so evropsko
romantiko in "pomlad narodov" doživljali skoraj sto let kasneje v Kraljevini
SHS. Ljudska umetnost je stala na piedestalu neoromantičnega pojmovanja
kot "laknus" za dokazovanje nacionalne identitete. "Saj majhen narod ne mo-
re pokazati takih primerov visoke umetnosti, kot je to slučaj pri velikih, ki
so bili vedno vodilni v umetnosti in spravljali v senco manjše, temveč more
svojo samobitnost in svoje značilnosti pokazati le v izdelkih duha in roke,

ki so nastali v narodu samem brez velikega ozira na tuje vplive in je torej

^ ^ 17

edini resnični izraz ljudstva, njegovega mišljenja in čustvovanja."

Povojni EM pa je v skladu z ideologijo svojega časa sestopil z idealističnih
in idealiziranih višin ljudskega duha na materijo, na zemljo, ki jo je to ljud-
stvo obdelovalo, da bi se preživljalo. V ospredje je stopilo preučevanje ma-
terialne kulture: poljedelstva, živinoreje, ornega orodja... Na svoj način
ga ilustrira podatek, ki se nanaša na 1. terensko ekipo EM (razdeljeno v tri
skupine: za materialno, socialno in duhovno kulturo): "V skupini za materi-
alno kulturo je stalno delalo 7 članov. To je bila po številu naša največja sku-

18

pina v ekipi, kar pa je glede na njen delokrog povsem razumljivo" . Obdo-
bje takšne usmeritve, ki je - v njeni celovitosti - trajalo od leta 1945 do le-
ta 1962 (do Orlove smrti), lahko označimo kot "Orlov čas", oziroma čas

19

t.im. Orlovih terenskih ekip (18 - od leta 1948 do 1961) ter kot čas ko-
lektivizma v EM.

- 4 -

V tem času je bila ena glavnih nalog muzeja načrtno izpopolnjevanje muzej-
skih zbirk. "Pri reševanju te naloge je muzejsko vodstvo upoštevalo dvoje
vidikov: nabaviti predmete iz tistih etnografskih panog, ki so bile doslej v
muzeju najslabše zastopane (npr. poljedelstvo, lov, živinoreja, domača o-
brt, ljudsko pravo itd.), in drugič, dobiti razne etnografske predmete iz ti-
stih predelov Slovenije, ki so bili doslej v muzeju bolj ali manj zanemarje-
20

ni." "Eno glavnih nalog muzeja" so v največji meri opravljale ravno teren-
ske ekipe. Na ta način je prišla v muzej glavnina predmetov, ki jih ima na
skrbi kustodiat za ljudsko gospodarstvo. Kako intenzivno so predmete zbira-
li v času ekip, nam pove podatek iz poročila o delu muzeja v letih 1947-53:

"Največ predmetov je bilo zbranih iz raznih panog gospodarstva, in sicer

21

681 predmetov..." . Zbirke kustodiata pa danes štejejo le 601 inventarizi-
ran predmet in v celoti 831 predmetov. Do takšnega neskladja je lahko pri-
šlo zato, ker so morali člani ekip v tistih letih "pri zbiranju predmetov mi-

22

sliti na potrebe krajevnih muzejev v Tolminu, Novem mestu in Novi Gorici"
in so jim prepuščali velik del zbranega gradiva.

Gospodarstvo je dobilo svoje mesto tudi v okviru stalne razstavne postavitve,

ki je v svoji prvotni obliki nastala leta 1946. "Prvi del hodnika smo posvetili

kmečki materialni kulturi, kakor jo kažejo notranjščina kmečke hiše, hišno

23

gospodinjstvo, gospodarstvo, živinoreja, ljudska obrt in podobno." Leta
1947 je Ministrstvo za prosveto določilo, da dobi EM tri dvorane v pritličju
NM ter del hodnika v pritličju. Lotili so se preureditve. V 1. razstavni dvo-
rani so predstavili slovensko kmečko hišo, njeno gospodarstvo, gospodinj-
stvo in obrt. Gospodarstvo je ponazarjal "značilen primerek starega kmeč-
kega voza iz ribniške okolice, razstavljeno je dalje razno poljedelsko orod-

24

je, živinska oprema, lovske pasti ..." .Z razstavo iz leta 1947 pa se ni-
so zadovoljili, temveč so jo vsa leta izpopolnjevali in izboljševali na ta na-
čin, da so postopoma razstavljali nekatere na novo pridobljene predmete.
Citiramo primer opisa takšne izboljšave: "V prvi dvorani ljudske material-
ne kulture smo izboljšali razstavo lova, s tem da smo železne pasti nadome-
stili z domačimi lesenimi, ki smo jih prinesli s terena. Dalje smo razstavo
živinorejskih predmetov dopolnili z značilnimi "telengami", staro volovsko

^ 5 T

opremo z Dolenjskega. Na srednjem razstavnem prostoru v dvorani smo

na novo razstavili staro oralo "špičmoh" z Jezerskega ter brano z lesenimi

klini iz Istre. Na novo smo razstavili tudi veliko staro tesano skrinjo za ži-

25

to iz Petrušne vasi na Dolenjskem" . Leta 1959 pa so stalno razstavo preu-
redili v večjem obsegu. V načinu predstavitve se je pokazal prvi premik.

"Na novo preurejene in urejene razstavne oddelke smo opremili z ustreznim

26

slikovnim gradivom, ki ponazoruje funkcijo razstavljenih predmetov"

V takšni obliki je razstava stala do svojega konca (1963), izpopolnjevali so

27

jo "le z nekaterimi novimi etnografskimi predmeti"

Prvotni cilj "Orlovih ekip" jo bil zbiranje in raziskovanje gradiva, ki "bo po-
kazalo verno sliko ljudskega življenja na našem podeželju v letih po narodno-
osvobodilni vojni in pred preobrazbo naše vasi v okviru socialistične izgra-

28

ditve naše domovine" . Ob nameravanem prikazu "življenja", ki daje sluti-
ti željo po kompleksnosti, po kulturni celovitosti, pa je sam Orel opredelil
slovensko etnološko znanost v novih družbenih razmerah kot vedo, ki zbira
in preučuje raznovrstno gradivo iz slovenskega ljudskega življenja, kot zna-
nost o kulturnih tvorbah slovenskega ljudstva in o zakonih njihovega razvo-
. 29

Bistveno je bilo tako vendar le zanimanje za posamezne kulturne sestavine.
Ilustrirajo ga Orlove raziskave in razprave. B. Orel, predvojni raziskova-
lec folklore, je postal po vojni v muzeju "zgodovinski začetnik" preučevanja
ene od "etnografskih" kulturnih sestavin - gospodarstva - oziroma posamez-
nih pojavov s področja gospodarstva. V petdesetih letih je osredotočil svoja

raziskovanja na "stare pluge in orala" ter "ljudsko smučarstvo na Blokah na
30

Notranjskem" . Prvo temo, za katero so se zanimali že v Kr. EM, je ob-
ravnaval ne nazadnje tudi zaradi pomena, ki ga je videl v preučevanju stare-
ga poljedelskega orodja "za našo sodobno agronomijo . Le iz temeljitega po-
znavanja dobrih in slabih strani našega nedavnega poljedelskega orodja, iz
razne nJ€?govo zaostalosti, more nastati novo, tehnično popolnejše in za do-
ločen svet oziroma zemljo ustreznejše orodje. Tradicija, čeprav iz sive dav-
nine, leseno ralo in plug, čeprav že zavržena kot zastareli orni orodji, nas

- 6 -

31

morejo še v marsičem koristno poučiti za sedanjost" . Razen znanstvenih
dognanj o kakem kulturnem pojavu je tako mislil tudi na njihovo aplikativnost.
Na njegovo pobudo sta bili od tematskih številk Slovenskega etnografa (SE)
dve namenjeni razpravam o ornem in drugem poljedelskem orodju. Leta 1955
je v VIII. številki izšlo: B. Orlovo '.'Poljedelsko orodje v slovenski etnografi-
ji", S. Gabrovčevo "Prazgodovinsko-arheološko gradivo za proučevanje rala
na Slovenskem", B. Orlovo "Ralo na Slovenskem", T. Urbasove "Nekaj ugo-
tovitev o pohorskem ralu "kavlju"",F. Šarfove "Brana na Gorenjskem", F.
Basa "Karta motik na Slovenskem" ter A. Basa "Orodja na kmečkih gospo-
darstvih pod Mariborom v 18. stoletju" Leta 1961 so jim v XIV. številki
sledile razprave: B. Orlova "Ralo na Slovenskem", T. Urbasove "Črtalo v
severovzhodni Sloveniji"ter A. Baševa "Hrastovski plug". O svoji drugi te-
mi, o "ljudskih smučeh z Blok, iz Vidovskih hribov in sosednjih predelov"
je Orel zapisal, da "sodijo med najpomembnejše predmete naše ljudske ma-
terialne kulture ter morajo etnografa zanimati kot ljudsko prometno sredstvo

^32

in kot pomožni sestavni del ljudske noše" . Raziskava te "etnografske po-
sebnosti slovenskega naroda" je bila načrtovana že kmalu po osvoboditvi, za-
četa je bila leta 1953 in zaključena z ohranitvijo doktorske disertacije leta
1959. Tudi "ljudskim prometnim sredstvom" so namenili tematsko, IX. (1956)
številko SE. V njej so bili objavljeni članki: B. Orla "Ljudske smuči na Blo-
ški planoti, v Vidovskih hribih in v njih soseščini", T. Urbasove "Krplje in
smuči na Pohorju" ter F. Šarfove "Sani v hribovskih predelih Gorenjske".

V zadnjih letih "Orlovega časa" se je začel ob široko zastavljenem delu po-
javljati problem premajhnega števila "strokovnih moči". Ekipe kot redna,
pa vendar občasna oblika dela, so imele ponavadi zadostno število zunanjih
sodelavcev. (ìradivo o gos[xidarstvu so [X)1og Orla zbirali npr. še: V. Novak,
T. Ljubic, M. Maučec , A. Baš (ki sé je kot kustos-pripravnik v Mestnem
m\izeju udeležil terenov 5 (1950) - Šentvida pri Stični in 7 (l95l) - Kobari-
da), J. Šušteršič, F. Šarf, M. Ložar, T. Cevc , P. Štrukelj in drugi, veliko-

33

krat tudi študentje in dijaki,' V samem EM pa je za široko področje gospo-
darstva težko skrbel le en človek, ki mu je bila glavna funkcija vodstvo mu-
zeja. Tako je moral "kustos za izvenevropske zbirke prevzeti poleg knjižnice

^ 7 -

so nekatera |K)dročja iz gospodarstva; kot npr. vinogradništvo, čebelarstvo,

lov in sadjarstvo. Glavni gosfX)darski panogi: poljedelstvo in živinorejo je
34

prevzel ravnatelj" . Odsev te delitve dela je npr. omemba v poročilu za

leta 1957-59: "V vaseh ob Cerkniškem jezeru smo pričeli z raziskovanjem

35

starega lova in ribolova" . Rezultate pa razberemo iz poročila za leta
1960-61: "Mnogo uspeha je imel muzej pri nabavi ribiških priprav starega
ljudskega lova na Cerkniškem jezeru, ki jih v muzeju dosedaj še nismo ime-
li. Poleg košev, vrš, saka in vilic smo kupili tudi zelo zanimiv čoln s tega
36

jezera" . Omenjeno preučevanje ter raziskava planšarstva na Veliki, Mali

in Gojški planini nad Kamnikom, za katero je "za naš muzej zvečine to delo
37

opravil T. Cevc" , predstavljata v muzeju na področju gospodarstva edina
odmika od obeh Orlovih tem, ornih orodij in bloških smuči.

Leta 1962 je Boris Orel umrl. V ravnateljevanju ga je nasledil Boris Kuhar.
Njegovo obdobje lahko v grobem - kot protiutež "času kolektivizma" - ozna-
čimo kot "obdobje individualizma" v muzeju, oziroma kot obdobje individual-

38 ^ 39

nih tematskih ter kolektivnih topografskih raziskovanj in občasnih razstav

Leto 1963, začetek novega obdobja v muzeju, je pomenilo prelomnico tudi za
področje gospodarstva. Razpisano je bilo mesto kustosa za ljudsko gospodar-
stvo, na katero je bil sprejet Angeles Baš. Svoje delo je začel z odhodom na

20. "teren Vitanje" (1963), kjer je zbiral gradivo o pridobivanju lesa, o ži-

40

vinoreji, lovu in domači obrti , povezani z lesom. Terenu je sledila pripra-
va skupne razstave "Južno Pohorje".

Pri načrtovanju dela kustodiata v prihodnjih letih je izhajal "iz ustreznega

gradiva, ki je v muzeju doslej na voljo, in iz ustrezne raziskovalne situaci-

41

je v slovenski etnografiji" . Ob tem je sodil, "da bi bilo treba zastaviti de-
lo v smereh, v katerih je bilo najmanj storjenega. Tako menimo, da je po-
trebno nadaljevati in končati obravnave drvarstva na Pohorju, ki ne poznamo
zanje nobenih preddel v slovenski etnografiji.. . Nadalje štejemo za potreb-
no, razviti obravnave živinoreje, ki sodi v muzeju med najmanj načete zvr-
sti ljudskega gospodarstva. Za nadaljnjo pomembno nalogo pri obdelavi ljud-

- 8 -

skega gospodarstva imamo raziskavo polšjega lova na Slovenskem, ki ga šte-

42

jemo za eno od značilnosti slovenske ljudske kulture." Nacrt je pomenil
usmeritev za individualne raziskave, za iz njih izhajajoče razstave ter za
rast zbirk.

Po Baševi definiciji mora imeti muzejski predmet študijsko ali razstavno
vrednost. Ti dve vodili sta postali evidentni ob pregledu zbirk in njihove ra-
sti. Med novimi pridobitvami po letu 1963 prevladujejo predmeti, zbrani za
občasne razstave (npr. glavnina predmetov zbirke gozdnega gospodarstva)
ter predmeti, ki dopolnjujejo že obstoječe pomembnejše zbirke in podzbirke
npr. ornih orodij, oselnikov ter živinske vprege.

Z vitanjskim terenom se je začelo raziskovanje drvarstva na Pohorju, ki je
44

trajalo dve leti . Junija leta 1965 (do februarja 1966) mu je sledila raz-
stava "Gozdni in lesni delavci na Južnem Pohorju". O njej je Baš v vodniku
zapisal: "Pričujoča razstava skuša pokazati v poglavitnih prvinah način živ-
ljenja posebne družbene skupine gozdnih in lesnih delavcev na J. Pohorju,
kakor se je oblikovala v drugi polovici 19. stoletja in kakršna je bila v na-
daljnjem obdobju kapitalizma." Razstava je tako "v danih možnostih orisala
naselja in naselitev, delo, mezde, hiše, hrano, nošo, zdravstvene razmere,

delovne skupnosti, družino, krajevne skupnosti in razmerje do družbenega
45

okolja" . Razstava kot plod raziskave, ki jo je Baš zaokrožil z razpravo o
"Izrabi prostega časa pri starejših gozdnih delavcih na Južnem Pohorju po
osvoboditvi" v SE XX (1967/1968) ter zaključil z monografijo "Gozdni in ža-
garski delavci na J. Pohorju v dobi kapitalistične izrabe gozdov" (Maribor
1967), je ixjmenila revolucionaren prelom ■/, Orlovo metodološko usmeritvi-
jo. Orlovo proučevanje posameznih kulturnih sestavin, posameznih predme-
tov, ki jim je treba "z ustrezno znanstveno metodo dognati starejše oblike

^46

in dele, njih nastanek, razvoj, razna pota in širša kulturna območja" , je
nadomestilo preučevanje širše kulturne problematike, zajete v kompleksnem
pojmu "način življenja" (ob upoštevanju njegovih krajevnih, časovnih in so-
cialnih določil). Namesto predmetov je stopil v ospredje človek, oziroma v
Baševem primeru združbe ljudi, posebne družbene pxaklicne skupine (gozdni

- 9 -

in žagarski delavci, splavarji). Svoje raziskave je usmerjal na vsakokrat-
ni poglavitni etnološki aspekt - npr. raziskavo hmeljarstva na socialno-
kulturno razmerje med hmeljarji in obiralci hmelja.

Po svoji prvi razstavi leta 1965 se je Baš udeležil 22. "terena Draščiči",

kjer je sondiral problematiko gospodarstva zlasti v obdobju po osvobodit-
. 47

VI.

Leta 1968 je pripravil razstavo "Ralo in plug", o kateri pravi v vodniku:
"Pričujoča razstava predstavlja poglavitno gradivo o ralu in plugu ali o o-
beh vrstah ornega orodja pri Slovencih, ki je bilo doslej zbrano, hkrati pa
povzema tudi najpomembnejša spoznanja o tem orodju." Prikazala (in razlo-
žila) je značilna orna orodja na Slovenskem od zgodnjega srednjega veka do

^ ... 48
dobe po osvoboditvi.

Leta 1970 je Baš izvedel kartiranje ljubljanskih kmetij (z izjemo občine Mo-
ste) ter raziskoval hmeljarstvo v Savinjski dolini. Zaključil ga je z razpra-
vo "Obiranje hmelja na kmečkih posestvih v Savinjski dolini" v SE XXIII/XXIV
(1970-71/1972/).

49

Leta 1971 je začel svojo drugo, dveletno , bolj obsežno raziskavo: savinj-
ske splavarje. Rezultat je bil izid monografije "Savinjski splavarji" v letu
1974^*^ ter razstava "Savinjsko splavarstvo" leta 1975^O njej je zapisal
v svojem poročilu o delu (za leto 1975) : "... v idejnem pogledu je razstava
poskus za uresničitev načela, da naj se pokaže razmerje do določene kul-
turne prvine, manj prvina sama (problem kulturne zgodovine! )." Splavar-
stvu je v XXX. številki SE (1977/1978) dodal še razpravo o "Plavljenju lesa
po Savinji".

52

Leta 1972' , ob 10. obletnici Orlove smrti, je Baš fx)stavil raizstavo "Bloške
smuči". V vodniku je povzel fx^glavitna spoznanja iz Orlove disertacije, raz-
stava pa je predstavila "bloške smuči, njih nastanek in razvoj", športno

53

smučarstvo med vojnama ter tedanjo smučarsko proizvodnjo tovarne Elan.

Istega leta se je začel tudi 29. "teren Jeruzalemske gorice", na katerem je

54

Baš zbiral gradivo o "gospodarstvu z izjemo vinogradništva"

- 10 -

Leta 1973 se je udeležil prve stopnje raziskav za 30. "teren Prlekija" na
področju Gornje Radgone (poročilo "Agrarno gospodarstvo") ter za tem
druge stopnje na področju Ljutomera. Tu se je osredotočil na raziskavo ko-
njereje, oziroma ljutomerskih konjskih dirk, ob katerih se je kot izhodišč-
no porajalo vprašanje: Zakaj kmetje prirejajo konjske dirke - drugače šport-
no manifestacijo elite. Raziskavo je zaključil z razpravo "Začetki ljutomer-
skih konjskih dirk" v SE XXVII/XXVIII (1974-75/1976) ter z monografijo
"Ljutomerske konjske dirke" (Maribor 1976). Preučevanje konjereje je na-
daljeval v Šentjerneju na Dolenjskem, svoja dognanja pa je podal v razpravi
"Začetki konjskih dirk v Šentjerneju" v SE XXIX (1976/1978/).

V letih 1975 in 1977 je zbiral gradivo na dveh skupnih terenih, na 31. "tere-
nu Idrija" ter na 32. "terenu Posotelje". Cilj obeh terenov je bila postavitev
kolektivne razstave. Leta 1976 so predstavili na razstavi življenje idrijske-
ga rudarja in leta 1977 v sodelovanju z Etnografskim muzejem v Zagrebu Ti-
tov rojstni kraj. Za prvo je Baš raziskal, prikazal ter objavil v vodniku de-
lavske dohodke in kupno moč, za drugo pa je orisal gospodarstvo KS Bistri-
ce ob So tli.

Z "ustreznim gradivom iz svojega oddelka"^^ je Baš sodeloval tudi pri dru-
gih skupnih razstavah Slovenskega etnografskega muzeja, na cvetoberih
predmetov, kot so bile: "Etnografski predmeti - kulturni spomeniki" (1964),
"Izbrani predmeti slovenske kmečke kulture" (1968), "50 let SEM" (1973 v
Škofji Loki) ter "Slovenska ljudska kultura" (1975).

Za zadnje leto svojega dela v SEM, za leto 1979 pa je Baš načrtoval obdelavo
polšjega lova, "malone neobdelanega poglavja v slovenskem etnološkem slov-
stvu", od katerega si jo obetal "zanimivo spoznavo o lirani in podeželski tr-
govini, ki sta med najmanj raziskanimi stranmi agrarnega gospodarstva na
Slovenskem" .^^ Njegove izsledke prinaša razprava "Polšji lov na Sloven-
skem" v Traditlones 10 - 12 (1981/83). S tem delom je izpolnil še tretjo od
načrtovanih in večkrat preseženih raziskav (drvarstvo - gozdni in žagarski

delavci, živinoreja - konjereja, polšji lov), ki si jih je zastavil leta 1964.

57

Istega leta je zapisal v pripombah k muzejskemu nacrtu za 7-letno delo

- 11 -

kustodiata za ljudsko gospodarstvo, ki je obsegal preučitev nabiralništva na
Slovenskem, lova, ribolova, poljedelstva v širšem pomenu besede, vino-
gradništva, živinoreje, čebelarstva, trgovine in obrti, ljudske kulture rudar-
jev ter kmečkega predmestja Ljubljana - Krakovo: "Za citirani načrt soćitn
z vsem poudarkom, da ni uresničljiv ne v 7. ne v 70. letih, če se ga loti en
raziskovalec. "

Kustodiat za ljudsko gospodarstvo tako razen svoje osnovne funkcije - skrbi
za predmete iz posameznih gospodarskih panog - postavlja pred vsakokrat-
nega kustosa predvsem izredno široko raziskovalno področje. Možnih usme-
ritev je nedvomno več. Za osnovo sedanje lahko uporabimo skoraj iste bese-
de, kot jih je zapisal Baš pred dvajsetimi leti: izhajf "i« ustreznega gradiva,
ki je v muzeju doslej na voljo, in iz ustrezne raziskovalne situacije v sloven-
ski etnologiji".

Z delom smo začeli leta 1980, oziroma 1981 z vključitvijo v 33. "teren No-
tranjska", v raziskave na Dolnji in Gornji Pivki. Podatki, zbrani s terensko
sondažo ter z analizo virov in literature, so sestavili mozaično sliko pivške-
ga, izrazito polikultumega gospodarstva. Ta mozaičnost je predstavljala iz-
hodišče za nadaljnjo raziskavo. Predmet raziskovanja je postalo namesto po-
samezne gospodarske panoge (npr. lova, gozdarstva) ali posamezne družbe-
ne poklicne skupine (npr. oglarjev) posamično kmečko, kmečko-delavsko in
delavsko gospodinjstvo (za starejša obdobja: kmečko, kmečko-gostilničar-
sko, kmečko-trgovsko, kočarsko itd.) ter njegovo gospodarstvo oziroma
pravi mozaik, ki ga sestavljajo načini pridobivanja ekonomske osnove in mo-
žnih presežkov ter socialni in kulturni pojavi, ki iz njega izhajajo ali ga po-
gojujejo. Načrtovana kompleksna raziskava pa seveda zajema vsoto vseh go-
spodinjstev, kakor jo predstavlja vas. Za monografsko obravnavo smo izbra-
58

li • vas Selce. Dosedanja preučevanja smo osredotočili na problem selške
soseske kot skupnosti gospodarjev, sosedov, ki so imeli na podlagi posesti
lastnega zemljišča večjo ali manjšo pravico do izrabe in upravljanja skupnega
zemljišča in ki so poleg gospodarskih urejali tudi nekatere druge zadeve, po-
membne za vaško skupnost. Preučevanja smo strnili v razpravo "Soseska va-
si Selce" v Traditiones 10 - 12 (1981/83).

- 12 -

Razen krajevne monografije, temelječe na gospodarskih in družbenih kul-
turnih sestavinah, nameravamo na področju Notranjske, ki je tako etnološ-
ko kot muzejsko še dokaj nepreučen predel Slovenije, nadaljevati z obliko
monotematskih obravnav posameznih gospodarskih panog. Načrtujemo raz-
iskavo ovčjereje na Pivki, spleta zanimivih etnoloških vprašanj, kakršne
predstavljajo: posestniške družine ovčjerejcev (nekaterim se da slediti od
konca 18. stol. do 30-ih let 20. stoletja); njihove medsebojne povezave;
najemanje pastirjev v Brkinih; zimska paša v Istri, v Furlaniji; stiki z go-
sposko zaradi najemanja paše; trgovanje s sirom, jagnjeti in volno itd.

Ob vsem tem si želimo, da bi načrtovane raziskave, ob njih zbrane muzea-

lije ter interpretacije v obliki razstav ali razprav ne bile same sebi v namen.

O aplikativno s ti etnoloških spoznanj na področju gospodarstva je pisal že
59

Boris Orel. Danes pa si v celoti ne prizadevamo le za etnologijo o ljudeh,
temveč predvsem za etnologijo za ljudi.^'^ Spoznanja s področja gospodar-
stva, ki ga raziskujemo, bi npr. lahko vzbudila drugačna razmišljanja mar-
sikaterega gospodarstvenika, ki se ukvarja s kmetijstvom, pa tudi politika.
Začeli bi lahko z revizijo ene od brezplodnih in neutemeljenih posplošitev,
pojmovanja kmeta, subjekta gospodarskih pojavov, kot univerzalne, nerazr-
slojene konstante, kot tradicionalističnega in konservativnega predstavnika
"nerevolucionarnega razreda". Vsak pojav, tudi tradicionalizem in konser-
vativnost, ima namreč svoje vzroke, ki pa jih ne kaže iskati le v nosilcih
samih. Tako tudi gospodarjenje na slehernem geografskem področju pred-
stavlja splet naravnih, družbenih in zgodovinskih zakonitosti. Je proces, ki
se ga ne da voditi s papirnatimi stališči ter z le naučenimi in prehitro apli-
ciranimi "izboljšavami". Prisluhniti je treba ljudem, tistemu "konservativ-
nemu kmetu", ki nekatere teh izboljšav utemeljeno zavrača, ne zaradi tra-
dicionalizma, temveč zaradi dobrega poznavanja svojega naravnega okolja,
njegovih zakonitosti in zemlje, ki jo obdeluje.

- 13 -

Zbirke kustodiata za ljudsko gospodarstvo

Kustodiat za ljudsko gospodarstvo po zadnjem štetju hrani 831 predmetov.
Od teh jih je 601 inventariziranih in razvrščenih v zbirke, ki hkrati pred-
stavljajo posamezne gospodarske panoge: nabiralništvo (16), lov (53), ri-
bolov (19), živinorejo (96), poljedelstvo (156), sadjarstvo (12), vinograd-
ništvo (48), čebelarstvo (32), gozdno gospodarstvo (28) ter prehrano (58)
in promet (55). Iz zbirke poljedelstvo je kot samostojna izločena zbirka or-
nih orodij (28), morda zaradi subjektivno pogojenega raziskovalnega intere-
sa ter nedvomno zaradi svojega izjemnega pomena. Zbirka namreč predstav-
lja "po sodbi prof. dr. Korena najpomembnejšo zadevno zbirko v JV Evro-
pi"^'^. V sklopu zbirke promet je nastala druga pomembna zbirka, oziroma
podzbirka smuči (18). V okviru zbirke poljedelstvo pa se je oblikovala še
obsežnejša podzbirka oselniki (20) ter v okviru zbirke živinoreja podzbirka

živinske vprege (42 jarmov in jarmičev). Neinventariziranih predmetov je
62

168. Med njimi jih spada: 7 v zbirko lov, v zbirko ribolov 1, živinoreja
29 (16 jarmov in jarmičev), poljedelstvo 25 (6 oselnikov), orna orodja 12,
vinogradništvo 11, gozdno gospodarstvo 7 ter promet 18. Sledijo jim še
predmeti, zbrani ob raziskavi na Pivki (18) ter 40 predmetov, s predvojne
velike kmetije iz Spodnje Šiške. Celotno število pa dopolnju-

jejo predmeti iz t.im. Federalnega zbirnega centra, od katerih smo jih za

63

področje gospodarstva našteli 11 , ter predmeti iz "Grebenčeve zbirke";
teh smo našteli 51^'^.

Depojski prostor, kjer kustodiat za ljudsko gospodarstvo hrani svoje zbirke,

65 ^

je zadnjih 10 let obodnica in spalnica mmskega samostana v Skofji Loki,

zadnja dvorana zaliodnega trakta (Molinarov prizidek)^^. Predmeti, ki so

se pred tem nahajali delno v depoju na podstrešju stavbe SEM na Prešernovi,

delno v depoju v kletnih prostorih Moderne galerije ter delno v depojskih

prostorih v Goričanah, so po selitvi shranjeni vsaj na enem mestu.

- 14 -

Številčnost (inventariziranih predmetov) posameznih zbirk in geografa'
zastopanost predstavljajo naslednji grafični prikazi:

I. NABIRALNIŠTVO

II. LOV

- 15 -

III. RIBOLOV:

IV. ŽIVINOREJA

V. POLJEDELSTVO

- 16 -

VI. ORNA ORODJA

VII. SADJARSTVO

VIII. VINOGRADNIŠTVO

IX. ČEBELARSTVO

- 17 -

X. GOZDNO GOSPODARSTVO

XI. PREHRANA

XII. PROMET

Tematsko zastopanost predstavlja že sama razdelitev v zbirke.
V okvini samih zbirk pa je stanje sledeče:

- 18 -

V zbirki nabiralništvo prevladujejo grabljice za nabiranje borovnic. Lov
predstavljajo večinoma pasti za polhe in nekaj pasti za ptiče ter za poljske
in hišne škodljivce. V zbirki ribolov so vrše ali ravšlji, osti, vile, saki.
Živinorejo predstavljajo v glavnem vprege: jarmi, jarmiči, kambe, koma-
ti. Zbirka poljedelstvo vsebuje nekaj orodja za požiganje, orodje za gnoje-
nje, orodje za kopanje, brane, srpe, kose, cepce, nekaj orodja za vrtnar-
sko obdelavo, le malo priprav za delo z žitom ter "bogato (pod)zbirko osel-
nikov"^^. Zbirko orna orodja sestavljajo i)lugi in rala. V borni zbirki sad-
jarstvo je razen noža za lupljenje sliv, obiralnika in priprave za hojo po
drevju le nekaj košaric ter les za sušenje sadja. Zbirko vinogradništvo se-
stavlja pretežno orodje za pripravljanje kolja, noži in škarje za rezanje tr-
te, brente, sodi ter stiskalnice. V njenem okviru je tudi nekaj rovašev, ime-
novanih "putarske palice". Čebelarstvo predstavljajo v glavnem koši za če-
bele, panji in koritca, gozdno gospodarstvo pa tesarske sekire, žage robid-
nice, žage lokarice, lupilci, zagozde in dereze. Zbirko prehrana sestavlja-
jo predmeti, ki so jih uporabljali za pripravljanje ali shranjevanje hrane,
npr. : pinja, kalup za maslo, priprava za sušenje mesa, ribežen za ribanje
repe, stopa za hren, posoda za mast ipd. Promet pa predstavljajo v veliki
meri bloške smuči, krplje ter sani (za vožnjo hlodov, drv in sena). V ok-
viru te zbirke se hrani tudi čoln slovenskih ribičev iz Nabrežine pri Trstu,
imenovan "čupa", ki je bil ob nakupu označen kot "specialna etnografsko-
muzeološka vrednost".

O socialni "pripadnosti" predmetov iz zbirk gospodarstva lahko omenimo
le to, da je vpisovalci v inventarne knjigo večinoma niso upoštevali.
Predmet, prinesen iz te ali one vasi, je bil kmečki, kar je bilo enako etno-
grafski. O tem, da je bilo vaško prebivalstvo razslojeno ter da so iz tega
izhajale tudi razlike v materialni kulturi, ni zabeleženih opažanj, vsaj so-
deč po vpisih v inventarne knjigo ne.

Drugače je z zgodovinsko zastopanostjo predmetov. Starost muzealije je bi-
la vodno ona njenili poglavitnih determinant. V zadnjih dvajsetih lotih so v
inventarnih knjigali tudi vpisi o času uporal)ljanja [«samcîzncxja fTodrnota.

- 19 -

V zbirkah kustodiata za ljudsko gospodarstvo so predmeti v glavnem iz 19.
in iz prve polovice 20. stoletja. Nekaj je mlajših, iz zadnjih treh desetletij,
eden, najstarejši datiran, pa je kosa iz 18. stoletja^*^. Po starosti ji sledi
predmet, "štrihovnik" za ravnanje žita v merniku, ki je drugače brez natan-
čne provenience, ima pa vrezano letnico 1815. Največ predmetov z natančno
datacijo je v zbirki živinoreja. Na jarme, ki so jih pogosto krasili, so vre-
zovali tudi letnice» Jarem z najstarejšo letnico, 1845, pa je ponovno brez
provenience. Med starejše datirane predmete sodijo tudi ene od bloških smu-
či, iz časa okr. 1850. V zbirki orna orodja pa lahko kot najstarejšega - ne
po letnici izdelave, temveč po letu prihoda v muzej - označimo plug, prido-
bljen leta 1911.''^

Iz opisanega stanja ter iz vidnih pomanjkljivosti sledi usmeritev zbirk v pri-
hodnje . Poleg potrebnega dopolnjevanja obstoječih zbirk in skrbi za rast po-
membnejših zbirk, oziroma podzbirk, predvidevamo tudi možno nastajanje

novih (npr. vrtičkarstvo) ; načrtujemo tudi (ob vprašljivi primernosti pro-

72

štora) že načrtovano stalno študijsko-razstavno postavitev zbirke plugov
in ral v depoju v Škofji Loki.

- 20 -

OPOMBE:

^ Boris Orel, V novo razdobje. SE I /1948/, 7.

Ob tem pa ne smemo prezreti, da je v medvojnih letih nastajalo Narodo-
pisje Slovencev (Ljubljana 1944), "prikaz celotne naše ljudske kulture",
za katero je urednik in tedanji v.d. ravnatelj EM Rajko Ložar napisal "Prido-
bivanje hrano in gospodarstvo". Omenjeno poglavje je bilo verjetno osno-
va za Orlovo povojno delo na [)odročju ljudskega gospodarstva.

2

idem, Etnografski muzej v Ljubljani, njega delo, problemi in naloge.
SE I /1948/, 112.

^ ib. id.

4

Kr. etnografski muzej v Ljubljani, njega zgodovina, delo, načrti in po-
trebe. Et. 1 /1926-27/, 139.

^ ibid.

^ Arhiv SEM, RA 89.

7

Kr. etnografski muzej v Ljubljani, njega zgodovina, delo, nacrti in po-
trebe. Et. 1 /1926-27/, 1'1()-142.

o

Kr. etnografski muzej v Ljubljani v letu 1929/30. Et. 4 /1930-31/, 212.
ibid.

Etnografski muzej v Ljubljani v letih 1936-38. Et. 12 /1939/, 155.

Kr. etnografski muzej v Ljubljani v letu 1929/30. Et. 4 /1930-31/, 214.

12

Etnografski muzej v Ljubljani v letu 1935. Et. 8-9 /1936/, 113.

Etnografski muzej v Ljubljani leta 1934. Et. 7 /1934/, 193-94.

■^"^ Arhiv SEM, RA 89.

Ko|)ija lil. invcMitarm^ kujig(^ prc^chuotov SEM od 1 - 28'13.

B. Orel, Etnografski muzej v Ljubljani, njega delo, problemi in naloge.
SE I /1948/, 112

^'^ Etnografski muzej v Ljubljani v letu 1939. Et. 13 /1940/, 171.

Etnografsko delo na terenu. Delo EM na Dolenjskem 1. 1948. SE II /1949/,
111.

- 21 -

19

A. Simikič, Pomen Orlovih ekip za muzejski dokumentacijski fond.
Zbornik 1. kongresa jugoslovanskih etnologov in folkloristov (Rogaška
Slatina 1983), Knjižnica Glasnika SED 10/2, Ljubljana 1983; str. 467-
469.

20

F. Sarf, Delo Etnografskega muzeja v Ljubljani od 1. dee. 1947 do 1. dee.
1953. SE VI-VII /1953-54/, 287.

ib. id., 289.

ib. id.

23

B. Orel, Etnografski muzej v Ljubljani, njega delo, problemi in naloge.
SE I /1948/, 112.

24

ib. id., 116.

25

F. Sarf, Delo Etnografskega muzeja v Ljubljani od 1. dee. 1947 do l.dec.
1953. SE VI-VIl /1953-54/, 291-92.

26

M. Makarovič, Delo Etnografskega muzeja v Ljubljani v letih 1957 - 1959.
SE XIII /1960/, 204.

27 ^

P. Štrukelj, Delo Etnografskega muzeja v Ljubljani v letih 1960 - 1961.
SE XV /1962/, 255.

B. Orel, V novo razdobje. SE I /1948/, 7.
ib. id., 6.

30

F. Sarf, Delo Etnografskega muzeja v Ljubljani od 1. dee. 1947 do 1. dee.
1953. SE VI-VII/1953-54/, 295.

31

B. Orel, Poljedelsko orodje v slovenski etnografiji. SE VIII /1955/, 8.

32

B. Orel, Ljudske smuči na Bloški planoti, v Vidovskih hribih in v njih
soseščini. SE IX/1956/, 17.

33

Ekipa I (1948) - Šentjurij-Skocjan

- B. Orel /zbirno g./

- V. Novak /lov, ribolov/

- T. Ljubic /poljedelstvo/

-F. Vengust (štud. zgod.) /živinoreja/

- A. Ocvirk (štud. arh.) /sadjarstvo, vinogradništvo/

II (1949) - Šmarje-Sap

- B. Orel /zbirno g. , lov, prehrana/

- M. Maučec /poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, čebelarstvo, orodja/

- 22 -

III (1949) - Dekani

- B. Orel /živinoreja, prehrana, vinogradništvo, oljarstvo/

- R. Kaligarič (dijak) /lov, ribolov, prehrana/

- R. Šiškovič (dijak - pomagal Orlu)

IV (1950) - Merezige

- B. Orel /gospodarstvo/

- D. Vodopivec (dijak) /zbirno g. , lov/

- F. Velikonja (dijak) / , /
„ D f >,/prehrana/

- S. Bencina (učiteljica)

V (1950) - Šentvid pri Stični

- V. Novak /poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo, sadjarstvo,
čebelarstvo/

- M. Bohinec , , . , , , ,

„ ^ /zbirnog., lov, ribolov, prehrana/

- A. Bas

- J. Šušteršič /orodja/

- B. Orel /promet/

VI (1951) - Mokronog

- B. Orel /poljedelstvo, živinoreja.../

- F. Šarf /zbirno g., lov, ribolov, prehrana/

VII (1951) - Kobarid

- B. Orel /poljedelstvo, promet/

- V. Beran /prehrana, zbirno g., lov, ribolov, sadjarstvo/

VIII (1952) - Trenta

- V. Novak /živinoreja, planšarstvo/

- B. Orel /poljedelstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, drvarstvo, košnja,
oglarstvo/

- M. Ložar /prehrana, zbirno g. , lov, ribolov/

IX (1952) - Šentjernej

- B. Orel /poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo, čebe-
larstvo/

- E. Smole /lov, ribolov, nabiralništvo/

- F. Šarf /prehrana/

X (1953) - Goriška Brda

- B. Orel /poljedelstvo, živinoreja, čebelarstvo, orodja - naprave/

- M. Ložar/nabiralnistv(î, lov, ribolov, prc^hrana/

- J. Šušteršič /vinogradništvo, sadjarstvo/

XI (1954) - Cerkljansko

- B. Orel /poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo itd. , firomet/

- M. Ix)žar/prehrana, nabiralništvo, lov, ribolov/

- 23 -

XII (1955) - Brkini

- B. Orel /poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo/

- M. Ložar /prehrana/

- T. Cevc /nabiralništvo, lov, ribolov, sadjarstvo, promet/

XIII (1956) - Kostanjevica

- B. Orel /poljedelstvo, živinoreja/
-.M. Ložar /prehrana/

-P. Štrukelj /nabiralništvo, vinogradništvo, sadjarstvo, čebelarstvo/

- T. Cevc /lov, ribolov, promet/

XIV (1957) - Žužemberk

- B. Orel /poljedelstvo, živinoreja, promet/

-P. Štrukelj /vinogradništvo, sadjarstvo, lov, ribolov, nabiralništvo,
čebelarstvo/

XV (1958) - Vipava

- B. Orel /poljedelstvo, živinoreja, trgovina/

- P. Štrukelj /sadjarstvo, čebelarstvo, vinogradništvo, nabiralništvo,
lov, ribolov/

- M. Jagodic /prehrana/

XVI (1959) - Črni vrh - Vojsko

- B. Orel /poljedelstvo, živinoreja, trgovina/

- P. Štrukelj /nabiralništvo, lov, ribolov, sadjarstvo, čebelarstvo/

- M. Makarovič /prehrana/

XVII (1960) - Velike Lašče

- B. Orel /poljedelstvo, živinoreja, trgovina/

- P. Štrukelj /nabiralništvo, lov, ribolov, sadjarstvo, čebelarstvo/

- A. Novak /prehrana/

XVIII (1961) - Šentrupert

- B. Orel /gospodarstvo/

-P. Štrukelj /nabiralništvo, lov, ribolov, sadjarstvo, čebelarstvo,
vinog radni štvo/.

F. Šarf, Delo Etnografskega muzeja v Ljubljani od 1. januarja 1954 do
31. decembra 1956. SE X /1957/, 202.

35

M. Makarovič, Delo Etnografskega muzeja v Ljubljani v letih 1957 -
1959. SE Xin /1960/, 205.

p. Štrukelj, Delo Etnografskega muzeja v Ljubljani v letih 1960 - 1961.j
SE XV /l')62/, 254. j

'^^ M. Makartwir, Delo Etnografskega muzeja v Ljubljani v letih 1957 - J
1959. SE XIII /1960/, 205. " j

- 24 -

38

B. Kuhar, Slovenski etnografski muzej v Ljubljani. ETSEO, Uvod,

Poročila, Ljubljana 1976-, str. 151-162.

Po letu 1963 je šlo na teren še 10 rednih ekip.

Kljub prenehanju takšne oblike dela, zaradi objektivnih ali subjektivnih
razlogov,so se kasneje "tereni" še ohranili, delavci muzeja pa so nanje
hodili posamično ali v manjših skupinah.

39 ^ ^

I. Keršič, Pota in razpotja Slovenskega etnografskega muzeja.
Zbornik 1. kongresa jugoslovanskih etnologov in folkloristov (Rogaška
Slatina 1983), Knjižnica Glasnika SED 10/2, Ljubljana 1983; str. 481.

40

Do leta 1964, ko je bila sprejeta kot kustos za ljudsko obrt Ljudmila
Meze, je kustos za Ij. gospodarstvo skrbel tudi za obrt.

41

A. Baš, Delovni načrt za leta 1964 do 1970.
ib. id.

43

Zabeležena ob pogovoru.

jesen 1964 - Lukanja (A. Baš, F. Šarf in 2 arhitekta)
zima 1965 - Rakovec ( " )

pomlad 1965 - Šmartno (A. Baš, F. Šarf, V. Vuk in 2 arh.)

Dve leti kasneje (1967), za razpravo o prostem času, so se zbirali

podatki še v Lukanji, pri Treh kraljih in v Šmartnem (A. Baš, V. Vuk).

45

Razstava "Gozdni in lesni delavci na južnem Pohorju". Razstave Sloven-
skega etnografskega muzeja 1965-1966, SE XVIII/XIX /1966/, 170.

46

B. Orel, Poljedelsko orodje v slovenski etnografiji. SE VIII /1955/, 8.

47

Poročilo o terenskem delu v Draščičih od 5. do 10.10.1965.
Gradivo o posameznih gospodarskih panogah je zbiral K. Oven.

48

Ralo in plug. Razstave Slovenskega etnografskega muzeja v letih
1968-1969, SE XXI/XXII /1970/, 125.

49

Leta 1971 je zbiral gradivo s pomočjo Tatjane Poberaj in Draga Predana
ter leta 1972 s pomočjo Fanči Šarf.

Istega leta je objavil v SE XXV/XXVI /1974/ polemiko "O dravskih spla-
varjih".

Od maja 1975 do junija 1976. Leta 1976 je razstava gostovala na Ljubnem.

52

Od februarja 1972 do januarja 1973. Leta 1973 je razstava gostovala v
Beogradu.

- 25 -

53

V vodniku po razstavi je prispevek "Začetki modernega športnega smu-
čanja v Sloveniji", napisal Marjan Jeločnik.

54

Poročilo o terenskih raziskavah v Jeruzalemskih goricah od 13. do 21.X.
1972. Vinogradništvo je bilo domena Pokrajinskega muzeja v Murski So-
boti.

Kot je zapisal v Poročilo o delu v letu 1974 ob pripravi predmetov za
razstavo "50 let SEM" v Skofji Loki.

A. Baš, Delovni načrt za 1979 in 1980.

57

A. Baš, Pripombe k načrtu dela SEM v letih 1964 - 1970.

58

Po predhodniterenski sondaži 8 vasi ter analizi virov, literature in
demografsko socialne stmkture.

59

B. Orel, Poljedelsko orodje v slovenski etnografiji. SE VIII /1955/, 8.

I. Slavec, Težnje v povojni slovenski etnologiji. Zbornik 1. kongresa
jugoslovanskih etnologov in folkloristov (Rogaška Slatina 1983), Knjiž-
nica Glasnika SED 10/1, Ljubljana 1983; str. 163.

A. Baš, Načrt oddelka za ljudsko gospodarstvo 1976.

62

Prešteti so po knjigah prihodov muzejskih predmetov 1945 - 65,
1965 - 76 in 1976 - .

63

Prihodi muzejskih predmetov 1945 - 65.

64

M. Makarovič, O Grebenčevi zbirki v Etnografskem muzeju v Ljubljani.
SE XV /1962/, 249.

A. Baš prvikrat omenja "urejanje gradiva, ki bo prišlo v novi depo v
Skofji Loki" v Delovnem načrtu oddelka za ljudsko gospodarstvo za leto
1971.

F. Golob, Stavbni razvoj in /.godovina nunskega samostana v Skofji Loki.
Loški razgledi 28 /1981/, 166.

A. Baš, Desiderata oddelka za ljudsko gospodarstvo 197?.

B. Orel, Etnografski muzej v Ljubljani, njega delo, problemi in naloge.
SE I /1948/, 113.

Rubrike v inventarnih knjigah so naslednje: Predmet - panoga; Opis (ma-
terial, mere, funkcija, stanje...); Od kod; Način in čas pridobitve, na-
bavna cena - vrednost; ... Opombe.

- 26 -

Kosa iz kraja Zagorice (občina Grosuplje) je vpisana v 5. inventarne
knjigo pod številko 7155 kot razvojno zanimiva po peti, ki ni ostra,
marveč zaokrožena. Najdena je bila pod kamenjem (zazidana v gospo-
darsko poslopje). Kako je prišel vpisovalec do takšne datacije, ni ute-
meljeno.

71

Pod inventarne številko 2577 (3. Inventarna knjiga predmetov SEM - ko-
pija) je vpisan "star lesen plug", pridobljen v Kočevju pri Črnomlju
18. VII. 1911. Do leta 1941 je bil belokranjski plug spravljen na pod-
strešju muzeja in nato prenesen na dvorišče. Preparator EM ga je pre-
pariral in kot narodopisni predmet ga je prevzela uprava EM, ker je bil
brez inv. štev. Narodnega muzeja.

72 ^ ^

A. Baš, Poročilo o delu za junij - september 1978.

Ljudmila Bras

ZBIRKE OBRTI

Zbirati, ohranjati, preučevati in razstavljati etnološke predmete, tvarne
spomenike slovenske ljudske kulture z vsega slovenskega ozemlja, je bila
naloga Etnografskega muzeja že od njegove ustanovitve naprej. V spomenici
muzeja leta 1930, ki utemeljuje potrebo po graditvi samostojne muzejske
stavbe, so bili objavljeni že tedaj obsežni načrti za etnografski in etnograf-
sko obrtni muzej in celo za muzej meščansjce obrti. ^

Prvo obrtno zbirko je Etnografskemu muzeju ob ustanovitvi leta 1923 prepu-
stil Narodni muzej. Med temi predmeti so bili znatnega pomena lonci, skle-
de, kozice in pekve iz črne gline, izdelki nekdanjega lončarstva v vaseh
Griču pri Črnomlju, Podgori, Kraljih, Vidoših in Podklancu v Beli krajini.
To je bila posoda, ki so jo žgali kar na prostem ognjišču "pališču". Lonci
imajo na dnu obrtno znamenje izdelovalca. Poleg majolik, skled in krožni-
kov iz fajanse je muzej tedaj pridobil še vinske vrče "bokale" ali "nežke"
in poliče, belo loščene in reliefno okrašene, z letnico 1865, ki jih je izde-
lal mojster Piletič v Šentjerneju.

Leta 1930 se je spet pomnožila zbirka lončarstva za več sto izdelkov. Na
ljubljanskem velesejmu so tedaj kupili lončeno posodo iz Komende (modle
za potice, vrče za vodo, skledice) in otroške igračke (piščalke, košarice,
hranilčke), iz Ribnice pa lesene kvihinjske potrebščine (zajemalke, cedila,
modele za maslo, deske za testo, kuh^lnice) ter hranilčke in piščalke iz
gline (jelenčki, konjički, putke, ptički, levi), skratka vso značilno ribni-
ško drobno glinasto plastiko.

Poleg tega so ob koncu istega leta na ljubljanskem Miklavževem sejmu kupi-
li 13 kosov lectovih izdelkov.

/e tedaj so si prizadevali za enakomerno zastopanost vsega slovenskega
ozemlja, kar dokazuje izpopolnjen nakup prekmurskih lončenih izdelkov

leta 1930. Na Goričkem, v Moščancih in Martjancih so kupili popolno zbir-
ko posod (tepsije, bidrače, laboške, ročke, piitre, dugi lonci za mleko)
skupaj 103 predmete.

V vseh letih tja do 2. svetovne vojne so bili za muzej najbolj mikavni lon-
čeni izdelki, lect in ribniška suha roba, kar je ustrezalo tudi estetsko obli-
kovni plati in zahtevam domače dejavnosti in obrti.

Za najbolj smotern nakup v letu 1941 šteje kolekcija glinaste drobne plasti-
ke (18 kosov) lončarja Jakoba Pogorelca iz Dolenje vasi pri Ribnici. Njego-
ve plastike so Jurij na konju, orač s plugom, voznik na vozu, kralj Matjaž,
žena z jerbasom, vpijoča žena, medved z glasbilom in druge. Oblikovani
so s segavo roko lončarja-ljudskega umetnika in kažejo obenem prizore iz
vsakdanjega življenja. Jakob Pogorelec je leta 1942 umrl v italijanski inter-
naciji. Kasneje sta ga posnemala njegov brat France in mlajši lončar Boje
iz Dolenje vasi.

Tega leta (l94l) je muzej odkupil v Selcah v Selški dolini celotno sodarsko
orodje - 17 kosov (rezilnik za doge, sestile, ušesni sveder, otornik, skob-
la za gladenje, leseno kladivo za nabijanje,tribelj - lesen kij, malarin za klanje
dog, rogovila za "štosman" - oblic velikan, rezilnik za doge, stavnik z ob-
roči, mizarska žaga, stavnik "taler" za čebre, spahovnik, stol z glavo-pin-
tarski rezilni stol.

V letu 1943 je prišla v naše zbirke Strahlova zapuščina iz Stare loke (fajan-
čni krožniki in majolike, cinasti krožniki in ročke) skupaj 37 predmetov.

Leta 1941 so v Novem mestu na Miklavževem sejmu kupili 42 značilnih do-
lenjskih lončenih izdelkov (pxDlici, krožniki, latvice, skodelice, kozice,
pinja, piščalke, "pjeklo" za purana, vaze). Za nakup leta štejeta dva zele-
no loščena vrča za vino z aplikacijami iz Vojnika, iž srede 19. stoletja.
Prodal ju je zasebni zbiralec. Nakupi v letu 1944 pa so lectarski izdelki,
skupaj 10 kosov (srce iz lecta, punčka, dvojčki) in pletarski izdelki iz Bre-
zi j pri Dobrovi.

- 29 -

Po letu 1945 so se zbirke obrti nekaj let širile s priložnostnimi nakupi v
Ribnici, v "Domu" v Ljubljani, kjer so kupili zbirko posod iz Martjanec
v Prekmurju. Tedaj smo Slovenci ali pravzaprav Kranjci nanovo odkrili
žlahtno prekmursko črno lončeno posodo in filovsko naravno žgano in loš-
čeno posodo. Skupaj so tedaj pridobili 32 značilnih tepsij, ročk, piitr,
dugih loncev. Prav tako so v Beričevem pri pletarkah naročili pisane jer-
base iz beljene in barvane vrbe. Po letu 1948 pa se je z rednimi letnimi te-
renskimi ekipami začelo sistematično pridobivanje predmetov obrti in si-
cer po panogah značilnih za obravnavano območje. Raziskovalno delo na te-
renu so usmerjali v vse oblike ljudske kulture, prav tako tudi obrti, ki jo

2

je na terenu skoraj redno raziskoval ravnatelj muzeja, B. Orel.

Enota obrti obsega panoge: ■

- 30 "

Zbirka obrti šteje skupaj 2591 inventariziranih predmetov. K temu pa mo-
ramo prišteti še 58 predmetov odkupljene čevljarske delavnice Franca Ne-

3

gra iz Gori j pri Bledu in predmete iz Grebenčeve zbirke, ki so vpisani v
posebni knjigi. To so preslice (75), zatiki in vijaki za preslice (18), ko-
želji (20), pletene košarice (13), cedre (25) iz Koprivnika, pečnice (37)
iz Dolenjske, lonci (7) iz Ljubnega, Komende in Tacna, kropivčki (14) iz
Ljubnega in Komende, lončene igračke (l8) iz Komende. Predmete je leta
1929 odkupil Narodni muzej in jih kasneje, leta 1957, prepustil Etnograf-
skemu rnuzeju.

Če sledimo zbirki lončarstva, moramo omeniti še skupino 36 drobnih pla-
stik, ki jih je leta 1936 izdelal Jakob Pogorelec za Boža Račiča, od katere-
ga jih je leta 1968 odkupil naš muzej. Med njimi posebno izstopajo "pivci".
Leta 1963 se je SEM s svojo terensko ekipo mudil v Vitanju, kjer je odku-
pil zbirko lončenih posod. V Grobijah na Dolenjskem so pridobili v tem ča-
su lončarski kolovrat "šajbo", v Dolenji vasi pri Ribnici pa kolovrat na
"mataruge". V Malih Lipljenih je ekipa izsledila 3 modle za krstno pogačo
"vezivko", izdelek starih delavnic v Komendi, najmanj iz srede 19. stol.
Tu moramo omeniti 3 še nekoliko starejše lonce za mast iz Komende, ki
smo jih našli na podstrešju pri idrijskem rudarju med raziskovanjem v
Idriji.

Ob 2. simpoziju keramike v Radencih 1. 1965 je muzej odkupil 50 različnih
posod in glasbil prekmurskih lončarjev. Tako smo izpopolnili naše zbirke
z novejšimi izdelki, izdelanimi po starem izročilu. V Drašičih v Beli kra-
jini smo jeseni leta 1965, ob terenskem raziskovanju, dobili 25 lončenih
posod (vrč za kis, vrč za vino in kruglo za vodo, modle za potice, pinje
za maslo) iz stare delavnice lončarja Piletiča, ki se je ob koncu stoletja
priselil v Gradec iz Šentjerneja.

V ta čas spada že sistematično dopolnjevanje lončenih izdelkov ob razisko-
vanju lončarstva za razstavo Lončarstvo na Slovenskem. Tedaj smo kupili
predmete pri lončarjih v Ptuju, v Slovenski Bistrici, na Framu, v Vel. Pod-

- 31 -

logu na Dolenjskem, v Tešanovcih in Budincih v Prekmurju. V Paradižu v
Halozah smo dobili lonec za mast z letnico 1836, izdelek starih delavnic v
Makolah. V Melincih smo med drugim dobili putre za olje in dva lonca za
smetano iz starejših delavnic. Ob raziskovanju za pripravo razstave Titov
rojstni kraj, leta 1977, smo pridobili v Bistrici ob Sotli, v Kunšperku in v
Podsredi 84 lončenih izdelkov, večinoma starejšega datuma.

Zbirka pletarstva se je začela oblikovati leta 1948. Ob raziskovalnem delu
prvih ekip v Čezsoči in v Šmarju-Sap se je povečala na 100 predmetov.
V leto 1970 že sodi raziskovanje pletarstva za pripravo razstave Pletarstvo
na Slovenskem. V Ponovi vasi smo kupili 15 različnih košar, v Vrzdencu
pri Horjulu 8 izdelkov iz gozdne trave (pehar, sejavnica in merica), na Ža-
gi pri Bovcu košare iz beljene vrbe, v Voneči pri Puconcih korblače iz sla-
me, v Žižkih 10 košar iz surove vrbe in sedež za voz, v Leskovcu jerbase
"toplarje", v Dobruški vasi pri Skocjanu značilne cekarje, v Melincih koše
za čebele iz slame, koše za moko in zrnje, 17 košar in jerbasov iz beljene
vrbe v Retečah pri Skofji Loki, v Zamostecu in v Ribnici 10 izdelkov, v Ra-
dovljici smo dobili 6 lesenih modelov za košare in "ključ" za beljenje šibja,
v Predgrižah pri Črnem vrhu pa različne košare locnjevke iz leskovih viter.
Na Otiškem vrhu in v Trobljah na Koroškem nam je uspelo pri zadnjih ple-
tarjih v teh krajih dobiti 8 značilnih košar in jerbasov iz širokih leskovih
viter. Na Remšniku na Koroškem in v Tešanovcih v Prekmurju smo dobili ko-
šare iz slame, ki so danes že redke, ker zaradi strojne žetve nimajo pri-
merne slame. V Nedelici in v Renkovcih v Prekmurju smo kupili 5 cekarjev
iz koruznega bilja, v Mengšu pa slamnate kite in cekarje pletene iz slamna-
tih kit na 5 ali 7 slam.

l'o lotu l')4 8 se je zbirka lesnih obrti obogatila s 60 predmeti "suhe robe",
med katere sodi kolekcija gospodinjske opreme in 25 predmetov obodarstva
in posodarske stroke. Na terenu v Ponovi vasi so odkupili kompletno orodje
za izdelovanje zobotrebcev, skupaj 13 kosov (oblici, merce, noži za "špiče-
nje", "vogel", podstavek za obrezovanje), v Plešah so dobili pripravo za na-
penjanje obročev, v Podgorici več oselnikov, banke za vodo. V Šmarju so

- 32 -

odkrili dobro ohranjene nože za zelje z letnico 1842, v Danah pa omamen-
tirane nečke "jenčke", v katerih so nekdaj nosili otroke h krstu, v Šmarju

3 mernike za žito, v Podborštu model za kambe za jarme, več posod za vi-
no (bariglice, lodrice). V Poljščici na Gorenjskem so odkupili orodje za
izdelovanje cokel (oblic, strug, tesala). Na Vojskem je ekipa pridobila
"hlapca za stavljanje škafov" in strug za žice, v Gorjah pri Bledu 9 žitnih
mer, v Ribnici statve za tkanje vitrastih poden, "babo" za cepljenje viter,

4 nože vitrnike, mero za zobotrebce, kompletno orodje za izdelavo škafov,
skupaj 35 kosov (klina za doge cepit, rezilni stol, 6 rezilnikov, 2 skobli,
ščitna deska "škoplir", utomik, bat, prebijač, nabijač, ušesnik, štosnik -
oblic velikan, stavnik za škafe, mera "merkelc", trlo za precep obodov,
sponka-klupa, obodarska mašina za obode, obodarski stol, kolač obodov,
kolač obročev za sita).

Iz Vitanja so prinesli v muzej popolno orodje za izdelovanje cokel (strgav-
ko, tri tesla, dleto "glajtva", tolkalo za sekiro "šiklarco"). V Paki so pri-
dobili "hlapca" za škafe in "rak" za napenjanje obročev. Ob raziskovanju
"sojšne" v Idriji smo pridobili tesarsko krošnjo z orodjem, model za vija-
ke, model za navoje, kotomer,nož za dolbenje, sveder, 3 cvinge, držalo
za vrtalni stroj, posodico za minij. Za razstavo Lesne obrti je muzej kupil
izbor posod pri sodarju v Ljutomeru (brenta za vodo, piita za vodo, laken-
ca za sod, škaf za vino, vedrica za vodo, pinja, motivanca in flaška za vo-
do, kletni vrč), v Tacnu stojalo za žage, kotomer, hlapec za obroče, v
Rudnem pa skoblo za sode in držalo "trivi" za nabijanje lesenih obročev na
sode.

Zbirka kovaštva šteje 154 predmetov (97 kovaških izdelkov, 57 kovaških
orodij). Med izdelki je največ poljedelskega orodja, sledi obrtniško orodje
in predmeti notranje opreme. Največ predmetov so prinesle v muzej teren-
ske ekipe. Tako imamo z Dolenjske številne pluge, otke, vile, kopače, seki-
re, kosir je, motike, cepine, vejnike, kladiva, strgule za beljenje kolja,
srpe in srpice, sekala, pralce. Iz Skomarja in Vitanja je številno orodje za
izdelovanje cokel (tesla, dleta); z Dolenjske pa 5 kladiv za klepanje mlin-
skih kamnov. V Lučah v Savinjski dolini je muzej pridobil splavarsko orodje.

- 33 -

cepin, sekiro, kavelj in dereze. Z Dolenjske so tesarske sekire, plenka-
če, puntahe in malarin. Med predmeti notranje opreme so najbolj značilni
in pomembni zglavniki iz Vrhpolja in Dekanov.

V Kunšperku pri Bistrici ob Sotli smo odkupili leta 1977 popolno kovaško
delavnico, ki šteje skupno 53 predmetov. To je različno kovaško orodje: na-
kovalo, kladiva, model za navoje, klešče (flahcange in pancange), kolo za
merjenje šin, model za oblikovanje palic. Vrednost te zbirke je tem večja,
ker smo obenem dobili tudi mojstrove dokumente, učno pismo in delavsko
knjižico izpred 1. svetovne vojske.

Kolarska zbirka šteje 15 predmetov, od tega dva kolesa "krževatarja" iz
Vel. Lašč na Dolenjskem in 13 orodij, skobeljnik "virštat" in sveder iz Do-
lenje vasi pri Grosupljem ter 9 obličev in dve žagi iz Niževca na Notranj-
skem, kjer so bili pri "Spanu" bognarji doma.

Zbirko bomo dopolnili z delavnicama Josipa Vončine iz Planine pri Rakeku
in Žitka iz Vrhnike. ^ •

P

Zbirka tkalstva, predilstva, barvarstva in tiskanja blaga obsega skupaj 207
predmetov; od tega je 14 kolovratov, 12 mikavnikov ali grebertov za mikanje
volne ali lanu, 16 trlic za trenje lanu, 12 motovil za navijanje nitk ali volne,
15 presile za kolovrat, 6 presile za predenje brez kolovrata iz Brkinov, 4
vretena s prejo, 3 tolkala za lan, 1 stolček za preslico, 1 čolniček za stat-
ve, 1 rorenca za likanje platna, 2 tukači za konopljo iz Bele krajine, 2 stat-
vi, 1 okvir za napenjanje blaga pri barvanju, 8 brdc za tkanje trakov in opr-
tov, 1 tkalske klešče.

Tkalskih in predilskih naprav je največ z Dolenjske, sledi ji Štajerska z oko-
lico Vitanja, Gorenjska in Bela krajina. Iz Prekmurja imamo le eno trlico

za lan. Posebnost so kalupi (106 komadov) za tiskanje blaga, ki jih je dobi-

4

la na terenu ekipa SEM leta 1963, ki je razi|k^i^a-Južno Pohorje. Iz Su-
horij v Brkinih je 6 presile, iz Kala 1 jtrlica, iz" Idrije 1 kolovrat in 2 koša-
rici za čipkarske bule. ;

- 34 -

Zbirka zvončarstva, ki je pravzaprav posebna veja kovaštva, šteje 12 pred-
metov; od tega je 9 kravjih zvoncev iz Višelnice pri Gorjah pri Bledu^, 1
zvonec z Bleda, 1 model za kovanje žebljev z Vojskega in 1 sekalo za žeblje
prav tako z Vojskega.

Zbirka cvetnonedeljskih butaric šteje 42 primerkov. Pridobljena je bila le-
ta 1967, ko je avtorica raziskovala to sezonsko domačo drobno obrt - izde-
lovanje cvetnih butaric v vaseh v bližnji okolici Ljubljane.^
Butarice so razen ene vse iz Sostrega pri Ljubljani.

Zbirka vrvarstva šteje pet predmetov; to so vretena za izdelovanje vrvi.
So iz Šmarja na Dolenjskem, kjer je bila ta obrt najbolj razvita.

Zbirka čevljarstva šteje 5 predmetov (klešče, dvoje kopit in nož za usnje
ter šivalni stroj). Kopita so iz Drašičev iz Bele krajine, klešče iz Podgori-
ce na Dolenjskem, šivalni stroj pa smo odkupili v Domžalah od mojstra Lo-
bode.

Zbirka klavstva in mesarstva šteje 5 predmetov (napravo za polnjenje klo-
bas, "tačko" za klobase, deščico za čiščenje črev in lijake za polnjenje klo-
bas ).

Zbirka krovstva ima 7 predmetov in sicer 2 deski za krovca "krovški dili",
"gare" za krovca, kjer stoji, ko pokriva slamnato streho, 2 sekiri "šiklarci"
za krovca, torbo za pokrivača in "šiklarski" stol.

Zbirka lectarstva, medičarstva in svečarstva šteje 143 primerkov. Od tega
je 139 lectarskih izdelkov (lectova srca, konjički, punčke, dojenčki, kole-
sarji, parklji, košarice, zibelke, ure, obeski) iz Ljutomera, Ptuja, Slovenj-
gradca, Metlike, Škofje Loke, Novega mesta in Ljubljane. Modeli za sveče
pa so iz Gorenjske, Dolenjske in iz Bistrice ob Sotli.

Zbirka knjigoveštva pa zajema 12 modelov za knjižne platnice iz lepenke.
Kazalo bi, da bi to zbirko izpopolnili še z drugimi napravami in orodji.

- 35 -

Zbirka steklarstva šteje 10 predmetov, od tega je 8 steklenih posod (kozar-
ci, kozica, steklenica) in dva obtežilnika za papir. Vsi predmeti so izdelki
pohorskih glažut. Za muzej jih je pridobila ekipa SEM leta 1963 ob razisko-
vanju Južnega Pohorja.

Zbirka sedlarstva pa šteje 9 predmetov in sicer 7 kosov konjske opreme in
dvoje orodij ("kneftro" in sedlarski hlapec). Tudi to zbirko bo treba dopol-
niti še z drugimi napravami in orodji, ker sedlarstvo močno nazaduje zara-
di uveljavljanja kmetijske mehanizacije.

V povezavi s prispevkom v Slovenskem etnografu o apnenicah v Podpeči
pod Krimom^ se je v muzejskem arhivu in fototeki izpopolnila dokumentaci-
ja o tej značilni obrti. Nastanek in razvoj obsežnih zidanih apnenic avtorica
povezuje z velikimi potrebami po apnu tik po ljubljanskem potresu leta 1895.
Zidane apnenice so nadomestile nekdanje apnenice v "košu", ko so apnarji ^
ob vsakokratnem žganju apna spletli iz gabrovih in leskovih vej velikanski
koš. Vanj so naložili kamen apnenec in skuhali apno.

Raziskave, razprave in razstave

Razprava o ljudski obrti in trgovini izpod peresa R. Ložarja bi morala iziti

že v I. delu Narodopisja Slovencev. Zaradi tehničnih ovir in vojne je ostala

le v krtačnih odtisih. Leta 1959 je izšla v Zgodovinskem zborniku v Buenos
g

Airesu , brez ilustracij. Obravnava samo t.i. domače obrti kot tkalstvo in
predilstvo, izdelovanje oblačil, izdelovanje obuval in pokrival, lesne obrti
(posodarstvo in orodjarstvo, obročarstvo in sodarstvo, tesarstvo, mizar-
stvo, piparstvo, izdelovanje butaric), lončarstvo, pletarstvo in sitarstvo,
/.obljarstvo in izdelovanje živinskih zvoncih, mlinarstvo in torkijarstvo.

Da bi poravnali dolg domači delavnosti in domači obrti v strokovni literatu-
ri, so kmalu po končani vojni posvetili vso številko Slovenskega etnografa
9

III-IV tej panogi. Ob Orlu, ki je napisal uvodni prispevek in še dve razpra-
vi, in sicer Piparstvo na Gorjušahv Bohinju in O izdelovanju živinskih zvon-
cev v okolici Gorjan pri Bledu, so se zvrstili še drugi avtorji. Tone Ljubic

- 36 -

je prispeval Izumrle panoge domače obrti v okolici Turjaka, J. Karlovšek,
Lončarstvo na Slovenskem, V. Novak, Lončarstvo v Prekmurju, J. Trošt,
Ribniška suha roba v lesni domači obrti, B. Račič, Domače tkalstvo v Beli
krajini, F. Baš, Cehovsko tkalstvo v Dravski dolini.

Tudi V. Novak je v svoji študiji o ljudski kulturi'^^ odmeril domači delavno-
sti in ljudski obrti dobršen del prostora.

Po letu 1962 so se zvrstile v muzeju številne občasne tematske razstave.
Tudi v enoti za ljudsko obrt so usmerjali delo in raziskave k pripravi raz-
stav o posameznih obrteh. Najprej so se odločili za prikaz lončarske obrti.
Ob 2. simpoziju keramike v Radencih leta 1965 je naš muzej pripravil raz-
stavo o lončarstvu s poudarkom na severovzhodni Sloveniji. Po obsežnih
raziskavah in dopolnitvah zbirk je muzej v letu 1968 postavil razstavo Lon-
čarstvo na Slovenskem, ki je pokazala izdelke naše lončarske obrti v zad-
njem poldrugem stoletju. Predstavila je izdelke, ki so značilni za posamez-
na lončarska območja na Slovenskem. Na razstavi je bilo čez 500 predmetov
iz vseh lončarskih središč: iz Ljubnega, Komende, Ribniške doline, iz Bele
krajine, s Krškega polja in iz okolice Šentjerneja. Štajersko so zastopali iz-
delki iz Mozirja, Vitanja, Vojnika, Loč, Slovenske Bistrice, Prožinske vasi,
Šentjurja, Celje in iz Kokarij ob Dreti. Na razstavi so bili tudi izdelki moj-
strov iz Ptuja, Frama, Lenarta in Velike Nedelje. Prekmursko lončarsko
obrt so predstavili izdelki filovskih in goričkih lončarjev.

Ob razstavi je izšel tudi katalog s fotografijami'''''^. Ob razstavi je muzej pri-
redil tudi posvetovanje z lončarji o problemih njihove obrti v sodobnem živ-
ljenju. Z razstavo smo gostovali v Kamniku, kjer smo dali poudarek komend-
skim lončarjem in njihovim izdelkom.

Kasneje smo razstavo v celoti prenesli na grad Podsmreko pri Višnji gori,
kjer je dobila značaj stalne postavitve.

Razstavi lončarstva je sledila leta 1973 razstava Pletarstvo na Slovenskem.
Razstava je predstavila predvsem izdelke naše pletarske obrti od prvih de-
setletij tega stoletja naprej. Upoštevali smo predvsem izdelki, ki jih uporab-

- 37 -

Ijajo ljudje pri delu doma in na polju, za shranjevanje, prenašanje in pre-
važanje. Zastopani so bili izdelki iz slame, ličja, vrbovoga šibja in vrbo-
vih viter, leske in leskovih viter. Na razstavi je bilo 450 različnih izdelkov
in številne fotografije.

12

Ob razstavi je izšel katalog s fotografijami

V letu 1979 smo odprli v SEM še razstavo Lesne obrti na Slovenskem. Raz-
stava je bila plod večletnega raziskovanja in zbiranja. Zaradi izjemne ob-
sežnosti lesnih dejavnosti smo se na razstavi omejili predvsem na posodar-
stvo (škafarstvo in sodarstvo). Razstavljenih je bilo 355 predmetov in šte-
vilne fotografije.

13

Ob razstavi smo izdali obsežen katalog.

Leta 1975 je vodja enote za ljudsko obrt sodeloval pri razstavi Življenje

14

idrijskega rudarja in prispeval k besedilu kataloga. Na razstavi je bilo
tesarsko, mizarsko in čevljarsko orodje, ki so ga uporabljali rudarji pri
svojem popoldanskem delu, tako imenovani "sojšni". To je namreč "delo na
svoje", ki je v Idriji postalo nekakšna delovna institucija.

Prav tako je vodja enote za ljudsko obrt sodeloval pri razstavi Titov rojstni

kraj, ki jo je naš muzej pripravil leta 1977. Na razstavi je uredil obrtniški

15

del in prispeval članek o obrti v katalogu.

Sedaj pripravljamo razstavo o kovaški in kolarski obrti. Obdelujemo ju sku-
paj, ker sta se vedno medsebojno dopolnjevali. Navadno so imeli kovači za
poklicne storitve stalne dogovore s kolarji. Raziskave so pokazale, da je bi-
la kovaška obrt zelo pomembna panoga. V vsakem večjem kraju so imeli
kovača, ki je izdeloval poljedelsko orodje, okoval vozove in opravljal pod-
kovska dela.

Kolarska obrt je po drugi svetovni vojni hitro nazadovala, ker se je uvelja-
vila kmetijska mehanizacija. Kolarji so poleg vozov izdc^lovali tudi jarmc^,
kolovrate, trlice, na Krasu pa tudi škafe in čebre. Za razstavo smo prido-
bili številne predmete obeh obrti, ki bodo obogatili naše zbirke.
Ob raziskovanju smo pridobili več sto fotografij in dokumentov, ki jih bomo
uporabili za opremo razstave.

- 38 -

V letih 1975 - 1978 je nastajala ob muzejskem delu tudi vprašalnica o obr-
teh v okviru Etnološke topografije slovenskega etničnega ozemlja^^^ Pri
tem pomembnem delu so bile uporabljene predvsem muzejske izkušnje ku-
stodiata za obrt.

Tudi za naslednja leta načrtujemo raziskave in razstave še ostalih obrti.
Vse delo bomo usmerili za načrtno izpopolnitev naših zbirk in za stalno
muzejsko postavitev, ko bo tudi Slovenski etnografski muzej prišel do pri-
mernih razstavnih prostorov.

- 39 -

OPOMBE

^ Etnolog IV, Ljubljana 1930, str. 212
2

Marija Makarovič, Življenje in delo Borisa Orla, SE XVI-XVÎI, str. 7
Ljubljana 1964

3

Marija Makarovič, O Grebenčevi zbirki v Etnografskem muzeju v Lju-
bljani, SE IV, Ljubljana 1962, str. 243

4

Marija Makarovič, Modrotisk na Slovenskem, SE XXV-XXVI, 1972-73,
Ljubljana 1974, str. 53

Boris Orel, O izdelovanju živinskih zvoncev v okolici Gorjan pri Bledu
SEIII-IV, Ljubljana 1951, str. 132

^ Ljudmila Bras, Izdelovanje cvetnih butaric v okolici Ljubljane,
SEXXI-XXII, 1968-69, Ljubljana 1970, str. 25

7

Ljudmila Bras, Apnenice v Podpeči pod Krimom, SE XXX, 1977,
Ljubljana 1979, str. 75

g

Rajko Ložar, Ljudska obrt in trgovina v Sloveniji, Zgodovinski zbornik,
Buenos Aires, 1959, str. 70

9

Slovenski etnograf III-IV, Ljubljana 1951

Vilko Novak, Slovenska ljudska kultura, Ljubljana 1960

Ljudmila Bras, Lončarstvo na Slovenskem, katalog razstave,
Ljubljana 1968

12

Ljudmila Bras, Pletarstvo na Slovenskem, katalog razstave,
Ljubljana 1973

13

Ljudmila Bras, Lesne obrti na Slovenskem, katalog razstave,
Ljubljana 1979

14

Ljudmila Bras, Sojšna, katalog razstave Življenje idrijskega rudarja,
Idrija 1975, str. 26

Ljudmila Bras, Obrt, katalog razstave, Titov rojstni kraj, Ljubljana
1977, str. 27

Vprašalnica III. Janez Bogataj-Ljudmila Bras, Rokodelstvo in obrt,
Etnološka to])ografija slovenskega tničnoga ozemlja, Ljubljana 1977

Irena Keršič

NASELJA, STAVBARSTVO IN
NOTRANJA OPREMA

Kustodiat za naselja, stavbarstvo in notranjo opremo predstavlja obširno
področje, ki ga je potrebno obravnavati kompleksno, seveda ne samo zno-
traj lastnega delokroga.

K pričujočemu kustodiatu sodijo naslednje zbirke:

I. dokumentacija krajine, naselij in stavb

II. predmeti za gradnjo

III. stavbni deli

IV. večji predmeti notranje opreme oziroma pohištva

V. drobnejši predmeti notranje opreme

VI. gospodinjski predmeti in naprave

ZGODOVINA ZBIRK IN PREUČEVANJA

1. Obdobje od ustanovitve Etnografskega muzeja 1. 1923 do 1. 1940

Kmečka hiša velja poleg noše nestrokovnjaku za glavni predmet v razisko-
vanju materialne kulture, če ne etnografije sploh.''' Tudi pregled dela Etno-
grafskega muzeja (EM) kaže večje zanimanje za hišo, nošo in ljudsko umet-
nost kot npr. za prehrano, poljedeljstvo, živinorejo ali kako drugo panogo
materialne kulture.

Po ustanovitvi "Kraljevega etnografskega muzeja" (Kr. EM) v Ljubljani

1. 1923 je le-ta prevzel od Narodnega muzeja v last 3502 razstavna predme-

s, 2

ta "narodopisnega značaja" , kajti bivši "Kranjski deželni muzej Rudolfi-

^ 3 ^

iium" jc^ ir.ed dnigiiu sist(^niatic-no [ireurovnl tudi narodopisje , zlasti šf>,

ko je prišel v mu/,ej Walter Schmid, ki j(^ začel smotrno zbirati in pridobi-
vati zanj narodopisni material. Schmidovo delo je nadaljeval njegov na-
slednik Josip Mantuani, ki je kot ravnatelj Kranjskega deželnega muzeja
vodil tudi narodopisni oddelek. Med drugim je izpopolnil tudi zbirko foto-
grafij hiš in zbral mnogo drobnega gradiva.^ - ,

- 41 -

Od Narodnega muzeja (NM) je EM prevzel s področja, ki ga tu obravnava-
mo, v glavnem naslednje predmete: "rekonstruirano gorenjsko ognjišče,
rudimente gorenjske hiše in kamre, nekaj mobiliarja s pečjo"^ ter lepo
število skrinj iz XVII. do XIX. stol. iz Koroške, Gorenjske, Dolenjske in
Bele Krajine, žal nobene goriško-primorske (od te le fotografijo po zaslugi

M. Sternena), dve omari, eno mizo iz Gorenjske, pet stolov, nekaj zibelk,

7

nekaj drobnega inventarja (ključavnice, svetila, pribor ...) ter okrog
50 fotografij hiš.

Po pregledu inventarnih knjig ugotovimo, da je bilo prevzetih s področja na-
selij, stavbarstva in notranje opreme skupaj 148 predmetov. Tu mislimo
seveda le na predmete iz slovenske ljudske kulture. Največja zbirka s tega
področja in iz tega časa pa je vsekakor zbirka skrinj (26 primerkov).

Največ predmetov in fotografij je bilo iz bivše Kranjske, saj se je moral
muzej za časa Rudolfinuma omejiti le na raziskovanja le-te.
Po prvih letih obstoja EM, kot je to zapisal takratni ravnatelj Niko Zupanič,
je bila naloga muzeja v zbirki ponazoriti slovenski in jugoslovanski narodni
živel v

a) etnografskem,

b) antropološkem ter

g

c) ljudskoumetnostnem pogledu .

Iz kronik, objavljenih v Etnologih, v katerih so objavljali tudi nove nakupe
oziroma darove, je opaziti, da je bila pri zbiranju važna zadnja komponen-
ta. Tako na pr. v E VII/1934 lahko beremo: "Pridobljena je stara slovenska
kmetska skrinja iz 1. 1852, ki je sicer slabo ohranjena, vendar pa zanimi-
va radi dekorja slikanih rož..."

V "pionirskih letih" EM sta bila v muzeju od strokovnih moči zaposlena le
Niko Zupanič in Stanko Vurnik. Prvi se je v glavnem ukvarjal z vodenjem
muzeja, administrativnimi in drugimi posli ter z zbiranjem in preučevanjem,
Ob tako skromni strokovni zasedbi je razumljivo, da strokovno delo ni bilo
deljeno tako, kot je to danes, in da sta se oba lotevala vseh tem, ki jih je v

- 42 -

tistem času preučevalo narodopisje. Stanko Vurnik "impulzivna, vsestran-
ska, nikdar mirujoča in vedno snujoča osebnost", kot ga je v nekrologu o-
karakteriziral Franjo Baš , je bil po stroki umetnostni zgodovinar, glasbe-
ni zgodovinar in kritik. V muzeju je bil zaposlen od 1. 1924 do smrti, leta
1932. V kratkih osmih letih je sistematično preučeval hišo v Beli Krajini,
na hrvaški meji, na Dolenjskem, Gorenjskem, Štajerskem in na Notranj-
skem ter v okolici Ljubljane. Na teren je večkrat hodil z ravnateljem N.Žu-
paničem, pri delu pa mu je pomagal tudi Drago Vahtar, takratni prepara-
tore^. Muzej je s temi prvimi terenskimi raziskovanji pridobil veliko foto-
grafij, tlorisov hiš in drugih gospodarskih objektov"*^^. Pri raziskova-
nju kmečke hiše je Vurnik zamenjal umetnostno-zgodovinsko metodo z an-
12

tropogeografsko. L. 1929 je izšla za beograjsko "Naše Selo" obširna štu-
dija Slovenska kmečka hiša, v kateri je k splošni tipologiji hiše - alpski,
nižinski in sredozemski tip - dodal še četrtega, to je osrednji, srednjeslo-
venski tip hiše.

Vurnik si je tudi prizadeval, da bi za našo ljudsko arhitekturo vzbudil čim-
več zanimanja pri najširšem krogu ljudi. Tako je v te namene imel v tride-
setih letih na ljubljanskem radiu številna predavanja o ljudski arhitekturi.
Predaval je tudi učiteljem. Sintetičen prikaz Vurnikovih raziskovanj ljud-
skega stavbarstva predstavlja delo Kmečka hiša Slovencev na južnovzhod-
nem pobočju Alp (Etnolog IV, Lj. 1930, 31, 30 - 86). Dalje je pripravljal
tudi študije o pohištvu, ki jih pa žal zaradi prezgodnje smrti ni dokončal.
Nadalje velja omeniti, da je v Etnologu VII, 1. 1934 izšel članek o starem
kmečkem inventarju iz 18. stol., R. Andrejke.

V tem prvem obdobju je muzej pridobil za področje, o katerem je tu govo-
ra, še naslednje: arh. prof. R. Kregar je podaril muzeju nad 380 fotogra-
fij hiš iz vse Slovenije, Peter Žmitek je podaril muzeju načrt in model zna-
...13

cilne bizoljske hiše. Tako jo muzej 1. 1926 razjiolagal s približno 1800

14

fotografijami slovcmskih lds, dvorov in vasi.

Za 1. 192<) je imel muzej v načrtu raziskovanje v Italiji in na Koroškem.
Vendar do tega ni prišlo. Nekaj je k "spoznavanju slovenskega primorskega

- 43 -

življa pomogel" akd. slikar Veno Pilon, ki je muzeju podaril 179 fotografij
iz Goriške in Primorske ter Notranjske.'''^ Med njimi jih je veliko prikazo-
valo naselja, hiše in gospodarske objekte omenjenega območja.
Ko je tega leta Vurnik raziskoval hiše na Notranjskem, je Marjan Marolt
izdelal več tlorisev starih hiš v Stari Vrhniki, "ki so vsled svojih šestero-
kotnih vež in poševnih vrat prava zanimivost".

V tridesetih letih so si v okviru posebnega oddelka za ljudsko arhitekturo v
muzeju zastavili nalogo zbrati modele karakterističnih tipov slovenskih hiš,
ki bi jih razstavili hkrati s tlorisi in narisi in bi jih primerjali z glavnimi
tipi evropske ljudske arhitekture.'''^ Do realizacije tega ni moglo priti, ker
so za tako ambiciozen načrt manjkala preddela.

Ob pogledu zbirk z obravnavanega področja danes ugotavljamo, da veliko
fotografij in tlorisov, pridobljenih v tem času, v arhivu manjka.

Za razstavne namene je muzej v prvem obdobju imel le eno sobo in del hod-
nika. V sobi je bila provizorično prikazana gorenjska kmečka izba s kamro

in kuhinjsko pečjo. V prostoru so bile še vitrine s predmeti iz drugih po-

19

drocij. Na hodniku pa so bile razstavljene skrinje.

"Etnografski niuzej ni v stanju prikazati posamezne lokalne diference naše-
ga ozemlja, niti v modelih posameznih tipov hiš kaj šele z ureditvijo resnič-
nih notranjščin" , je zapisal kronist v "Etnologu 1939. leta. Takrat so že
mislili tudi na muzej na prostem, kjer naj bi "vsaj notranjščine etnograf-
sko pravilno uredili".

"Slovenski Narod" je leta 1939 priobčil članek o težavah Etnografskega mu-
zeja, v katerem je bilo med drugim poudarjeno, da bi bilo vzorno, če bi
muzej dobil poslopje z večjim parkom, da bi lahko uredili t.im. muzej na
[prostem, fxistavili slovenske hišo raznih ti|)ov ter |K)kazali značilnosti na-
šega narodnega in kulturnega življenja...

Zaradi kroničnega pomanjkanja prostorov muzej ni mogel kupovati večjih
predmetov. L. 1940 je bilo na pr. zapisano "... hišna oprema, okenske
mreže itd. vse sami važni predmeti, na katere sedaj muzej niti misliti ne

- 44 -

21

2. Obdobje odi. 1940 dol. 1945

V začetku tega obdobja je v muzeju prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb.
Županič je začel predavati na nanovo ustanovljeni katedri za etnologijo, no-
vi ravnatelj pa je postal Rajko Ložar, bivši kustos Narodnega muzeja, edini
kustos v EM v tem obdobju pa je bil Franc Kos (že od leta 1937), ki je vest-
no inventariziral med drugim veliko predmetov notranje opreme, 1. 1942 pa
objavil razpravo o slovenski kmetski skrinji (E XIV, 53 - 72).
Rajko Ložar pa je v Narodopisju Slovencev I. 1. 1944 ob celotni sintezi do-
takratnega dela na etnološkem področju podal tudi sintezo o naseljih ter kme-
čkem domu in kmečki hiši. "Ljudska kultura, kakor jo je opredelil, naj bi bi-
la po svojem bistvu pojav preteklih dob. Ljudsko naj bi bilo le to, kar še ni-
ma zveze s pismenstvom, s pojmom in pojavom šole ter družbeno organiza-
cijo v današnjem smislu. Spričo tega je poglavitna naloga narodopisja razkri-
vanje preteklosti, v njej pa tistih družbenih plasti in njih kulturne podobe, ki
jih je mogoče označiti kot ljudske. To so kmetje, pastirji, ribiči, lovci; vklju-
čevanje mestnega prebivalca v narodopisje je Ložar v nasprotju z nekaterimi

23

tedanjimi tujimi etnologi zavračal".

3. Obdobje od osvoboditve 1. 1945 dol. 1962

Po vojni so v EM pregledali muzejsko gradivo iz prejšnjih obdobij in ugotovi-
li, da muzej v svojih zbirkah še močno razodeva dediščino etnografskega od-
delka bivšega Kranjskega ciežolnega muzeja ter da v bistvu nadaljuje njegovo
tradicijo. Navedli so vzroke, ki so privedli do takšnega stanja. Ti so se ka-
zali v odnosu muzejskih delavcev do terena, nadaljni vzrok je bilo splošno

sme in jih mora odklanjati, ker jih niti magacinirati nima kam". Imel

je zelo skromna sredstva za nabavo predmetov, darovalci pa so bili silno

redki. Posebej velja tu omeniti Antona Mrkuna, župnika iz Dobrepolja na

Dolenjskem, in Julija Lenassija, ki sta muzeju darovala med drugim več

22

predmetov notranje opreme.

- 45 -

pomanjkanje strokovnih delavcev, pomanjkljivo poznavanje zbirk, pomanj-
kanje načrtnosti pri zbiranju ter odvisnost od slučajnih nakupov in daril.
Za neraziskanost Koroške in Primorske pa je bilo seveda treba iskati vzro-
ke v objektivnih težavah, saj je bilo po prvi svetovni vojni tod delo na tere-

24

nu skoraj nemogoče ali pa je bilo povezano z velikimi težavami.

Glede provenience in številčnosti predmetov, ki nas tu zanimajo, sta priče-

25

valna nasledna dva pregleda, opravljena takoj po osvoboditvi:

- 46 -

1. PREGLED STARE ZBIRKE S PODROČJA NOTRANJE OPREME
(prevzete od Narodnega muzeja 1. 1923) S PROVENIENCO

Po tem pregledu naj bi bilo v "prevzeti zbirki" skupaj 188 predmetov no-
tranje opreme, od tega okrog 100 kosov pohištva in okrog 80 drobnega in-

- 47 -

ventarja, največ iz Kranjske. Po inventurnih knjigah je teh predmetov le
148, kot je bilo zgoraj že omenjeno.

2. PREGLED NOVE ZBIRKE S PODROČJA NOTRANJE OPREME, PRIDOBLJENE
MED LETI 1923 do maja 1945 S PROVENIENCO

- 48 -

Po tem pregledu naj bi EM zbral od svoje ustanovitve do konca druge sve-
tovne vojne na področju, o katerem je tu govora, skupaj 137 predmetov. Po
pregledu inventarnih knjig je teh le 118. Ti prikazi kažejo le na številčnost
posameznih zbirk oz. podzbirk in na geografsko zastopanost. Socialne opre-
deljenosti takrat niso zapisovali. Glede časovne zastopanosti pa lahko reče-
mo, da je bila glavnina predmetov iz 19. stol. , le redki so bili iz 18. ali
17. stol.

Po teh pregledih lahko ugotovimo, če primerjamo še ostale zbirke, da ni bi-
lo pravega sorazmerja med zbirkami in da je bila zbirka notranje opreme

relativno skromna ob dejstvu, da je bilo takrat npr. v zbirkah ljudske umet-

26

nosti 522 panjskih končnic ali 280 slik na steklo itd.

V "novem razdobju" je bilo potrebno ubrati druga pota. Delavci muzeja so
"zapustili zaprašene kabinete" in "šli med ljudstvo". Začelo se je intenziv-
no terensko delo. Cilj je predstavljala predstavitev slovenske ljudske kultu-
re z zgodovinsko - razvojnega vidika in sicer po "etničnih okrožjih". "Etno-
grafija in folklora" sta bili namreč definirani kot "znanost o kulturnih tvor-

27

bah našega ljudstva in o njih zakonih razvoja." Poudarjeno je bilo, da je
zlasti potrebno obdelati do tedaj skoraj nepreučene oblike ljudske kulture,
predvsem "pogoje materialnega življenja, ki določajo fizionomijo družbe,
njene ideje, nazore."

Delo se je torej usmerilo v preučevanje kmečkega prebivalstva. V metodi-
čnem pogledu se je v EM začelo "obdobje kolektivizma" oz. obdobje siste-
matičnega skupnega dela.

Po osvoboditvi se je muzej kadrovsko nekoliko okrepil, toda za obsežno si-
stematično delo, ki je bilo v načrtu, je bilo delavcev premalo. Zato so na
terenu pri zbiranju gradiva, ki ga tu obravnavamo, do 1. 1952 sodelovali
zunanji sodelavci: Vilko Novak, Tone Ljubic, France Vengust, Matija Mau-
čec, Angeles Baš, Marija Bohinec, arhitekta G. Šuklje inB.Pirih in risarja
F. Maček ter M. Zalaznik.V teh prvih povojnih ekipah je med drugim zbiral
gradivo o naseljih, stavbah in notranji opremi tudi ravnatelj Boris Orel.

- 49 -

L. 1951 je na terenu v Mokronogu preučeval ljudsko stavbarstvo še Boris
Orel, notranjo opremo pa Fanči Šarf. Istega leta je na terenu Kobarid -
Breginj preučeval naselja in hiše Boris Orel, Vlasta Beran pa notranjo opre-
mo. L. 1952 je na terenu v Trenti preučeval naselja in stavbarstvo Vilko
Novak, notranjo opremo pa Fanči Šarf. V vseh ekipah, ki so tem sledile,
pa je naselje, dom, hišo in notranjo opremo preučevala Fanči Šarf, sicer
učiteljica, ki pa jo je za narodopisje navdušil Boris Orel in jo med šolski-
mi počitnicami 1. 1948 povabil, naj sodeluje v muzejski ekipi, nato pa je

bila 1. 1949 za stalno sprejeta v muzej in prevzela je "posle drugega asis-
29

tenta".

Za delo na terenu so bile tudi za preučevanje področja, ki ga tu obravnava-
mo, izdelane posebne dokaj nadrobne vprašalnice, ki so se očitno zgledova-
le pri Narodopisju Slovencev I. Socialna diferenciacija jo bila v njih delno
zajeta, nanašale so se le na ix)dcželje, oz. na kmečko stavbarstvo in notra-
njo opremo.

V 50. letih so začeli v muzej prihajati prvi diplomirani etnologi, tako se je
kadrovsko okrepil in notranje delo je bilo moč deliti na posamezna področja.

V začetku 50ih let notranje delo sicer še ni bilo deljeno, vendar kljub temu
lahko rečemo, da je bila od 1. 1952 za obravnavano področje poleg ostalih
obligacij zadolžena Fanči Šarf. Iz vseh terenov se je zbralo veliko gradiva,
ki je bilo le delno obdelano v monotematskih razpravah predvsem v Sloven-
skem etnografu (SE), ki ga je EM začel izdajati 1. 1948. Tako je bil SE V iz
I. 1952 [KisvcHon stavbarstvu, SE XU i/, I. 1959 pa kmečkemu [whistvu. V
prvem so bili objavljeni nask^dnji prispevki: o ljudskem stavbarstvu v naši
etnografiji je pisal Vilko Novak, Franjo Baš je obdelal kaste na Dobrovljah,
(azela Šukljc je prispevala študijo "Vpliv [»dnebnih razmer na oblikovanje
hiš in naselij v slovenski Istri", Marjan Mušič je obdelal vplivna področja
ined stilno arhitekturo in slovenskim ljudskim stavbarstvom v srednjem ve-
ku, Tone Ljubic okenske mreže v okolici Ljubljane, sledila je študija Ange-
losa Basa "K stavbnemu in zemljiškemu značaju Ljubljane v franciscejskem
katastru" in študija Sergeja Vilfana "Od vinskega hrama do bajte".

- 50 -

V SE XII, 1. 1959 , ki je bil, kot je bilo že omenjeno, posvečen kmečkemu
pohištvu, je napisal pregled o tem Boris Orel. Marija Jagodic - Makarovič
je obdelala zibelko na Slovenskem, Franjo Baš kmečko pohištvo v Podravju
in Pomurju, Fanči Šarf kmečko posteljo na Gorenjskem v 19. stol. Vse te
raziskave so odsev časa, zanj pa je bilo v skladu z Orlovo definicijo etno-
grafije in folklore značilno zanimanje za posamezne kulturne prvine. Od
pokrajinskih raziskav naj omenimo delo "Etnografski značaj Slovenskega
Porabja" Vilka Novaka, objavljeno v prvi številki SE 1. 1948, v katerem je
med drugim na kratko obdelal tudi naselje in dvor. Za obravnavano področ-
je je pomemben nadalje prispevek Angelosa Basa "Hišna oprema svobodni-
kov na Kranjskem v 17. in 18. stol.", objavljen v SE VI - VII 1. 1953, 54
ter prispevek istega avtorja z naslovom "Pohištvo podložnikov na Podčetrt-
koven gospostvu v 18. stol.", objavljen v SE X 1. 1957. V isti številki SE
je Franjo Baš objavil študijo "Rudarska hiša v Idriji" in s tem zaoral ledino
v preučevanju delavske stanovanjske kulture v slovenski etnologiji. Pri ve-
čini navedenih študij je bila dragocena pomoč etnologov izven muzeja, stal-
nih sodelavcev SE.

Velika večina gradiva s področja naselij, lj. stavbarstva in notranje opre-
me, zbranega v 18. ekipah od 1. 1948 do 1. 1961, je ostala neobdelana. Z
ekipami je muzej pridobil deloma predmetno gradivo o notranji hišni opre-
mi, še več pa dokumentarnega gradiva v zapiskih, skicah, perorisbah, fo-
tografskih posnetkih in tehničnih risbah stavb, situacije objektov ter notra-
nje opreme. Gradivo, ki so ga pridobile terenske ekipe, dokumentira sta-
nje ljudskega stavbarstva in notranje opreme od zadnjih desetletij 19. stol.
do druge svetovne vojne, precej upošteva tudi razporeditev predmetov v hi-
ši, premalo pa je podatkov o razvoju, družbeno-socialnih razlikah, o higien-
skih prilikah, uporabi prostorov in jirorhtu^tov za raznc^ namerne ter vredno-
tenje !ušne opremo glede na možnosti in raz|«reditev dcmarnih sredstev, ki
Jih je hisa imela.

V geografskem pogledu je bilo stanje sledeče: prve muzejske ekipe so se /a
usmerile na Dolenjsko in Primorsko, od koder je bilo v muzeju najmanj

- 51 -

gradiva. Neobdelana pa so ostala naslednja območja: Notranjska, Kras,
južno Obsočje, del Dolenjske (južno od Vel. Lašč), Kočevska, Bela Kraji-
na (razen Drašičev in Metlike) celotno Zasavje ter ozemlje severno od Sa-
ve, (razen južnega Pohorja).

Depoji so bili tudi v tem obdobju v zaskrbljujočem stanju. Nekaj depojske-
ga prostora je bilo na podstrešju muzeja, po dograditvi Moderne galerije
pa je muzej tam pridobil večji kletni prostor. Bil pa je neprimeren, kmalu
prenatrpan in nepregleden.

L. 1947 so v EM temeljito jireuredili stalno zbirko, ki so jo kasneje še do-
polnjevali. Muzej je imel na voljo za razstavo svojih zbirk sedaj tri dvora-
ne, zaradi česar so bile njegove razstavne možnosti za prikaz celotne slo-
venske ljudske kulture zelo omejene. Od približno 12.000 etnografskih pred-
metov v takratnih zbirkah so lahko razstavili le 650 predmetov iz vseh po-
dročij .

"Tri dvorane so narekovale predstavo slovenske ljudske kulture v treh po-
glavitnih skupinah:

1. slovenska kmečka hiša, njeno gospodarstvo, gospodinjstvo, pohištvo ter
obrt,

2. slovenska ljudska noša,

31

3. slovenska ljudska umetnost in običaji"

Prva skupina je prikazovala slovensko materialno kulturo. Razstava v prvi

^ ^ 32

dvorani se je začenjala s karto glavnih tipov slovenske kmečke hiše.
Dalje so bile predstavljene makete nekaterih gospodarskih poslopij (kašča,
dolenjski pod oz. skedenj ter dva najbolj pogosta tipa kozolca: stegnjeni ko-
zolec ali samec ter vezani kozolec ali topler).

V vetrini so bili razstavljeni predmeti iz notranjščine kmečke hiše, razvr-r
ščeni v več ustreznih skupin. Najprej so bili predmeti za ognjišče (de-
li ognjišč, burkle, Ic^par, grei)ljn, lonci...); druga skupina je firedstavlja^-
la razsvetljavo (((Mcvsiiik, razni tipi svečnikov z niodloni za izdelovanje
sveč - lojenk, škarje za prirc^zovanje stenja, razne leščerbe, lampe in "što-
ber").

- 52 -

Tretja razstavna skupina je nosila naziv: priprava jedi.

V tej skupini so bili razstavljeni: stopa, hišni mlin - "žrmlje", razni mož-
narji s tolkači, pinja, mlinčki za kavo, ribežni, nečke ... V četrti skupini
je bil razen kuhinjski inventar, (sklednik, žličnik, kuhinjski pribor: zaje-
malke, kuhalnice, vilice, žlice itd. , dalje latvice, leseni krožniki in skle-
de). V naslednji skupini je bilo razstavljeno leseno posodje ter lončevina.
Pleteno posodje pa je bilo v zadnji razstavni skupini drobnega inventarja iz^
notranje opreme.

V isti dvorani je bila razstavljena tudi notranja hišna oprema: postelja s po-
steljnino s Suhe pri Skofji Loki, ki je bila last imovitejšega kmeta, dalje
zibelka, poslikana kuhinjska omara, mentrga, stenska ura, oz. stojalo za
uro, miza, stoli - vse to je bilo iz alpskega kulturnega območja. Razstav-

Ijene so bile še rezljane in poslikane skrinje. Tak prikaz ljudskega življe-

33

nja je bil tudi zrcalo takratnega pojmovanja etnografije.

Zaradi večnega pomanjkanja razstavnega prostora in, da bi opozorili slo-
vensko javnost na ta pereči problem, so po 10. terenski ekipi in 30-letnici
EM, I. 1953 v Moderni galeriji razstavili velik del gradiva, ki so ga ekipe
do tedaj zbrale na terenu. Ta razstava je v nekaterih pogledih predstavljala
poskus nove prezentacije etnološkega gradiva. Presenečali so npr. statisti-
čni podatki. Ob načinu prikaza stanovanjske ravni, če se omejimo le na to,
z diagrami, skicami, gradivom, so ti podatki prepričali obiskovalce tudi o
konkretni uporabnosti etnografskega dela.

Ob tej priliki je ravnatelj Boris Orel med drugim postavil načelno vpraša-
nje: "Ali smo za Slovenski etnografski muzej ali nismo?" saj se je ta pro-

34

blem vlekel že od konca prejšnjega stoletja' in se še do danes ni rešil.

L. 1959 so stalno zbirko ponovno preuredili v večjem obsegu. Takrat je bi-
la preurejena tudi razstava pohištva in gospodinjstva. Na novo preurejene
razstavne oddelke so opnmiili z ustreznim slikovnim gradivom, ki jionazo-
ruje funkcijo razstavljenih prc^dmotov'"*.

- 53 -

Zbirke iz omenjenega področja so v tem obdobju precej narasle. Največ
predmetov je odstopil NM v okviru t.im. Grebenčeve zbirke, v kateri je
bilo s področja notranje opreme 235 kosov drobnejšega inventarja (jedilni
in kuhinjski pribor, posode, svetila... ) in 55 večjih pohištvenih predmetov:
postelje, stoli, zibelke, omarice za uro itd. Precej predmetov za notranjo
opremo je muzeju dodelil tudi Federalni zbirni center (FZC), med njimi je

bilo največ kosov iz zbirke, ki jo je Grebene v času okupacije nabral v

36 '

kranjskogorsko-rateškem okraju. . Predmeti FZC žal po večini nimajo

pričevalne vrednosti, ker so brez podatkov.

Med predmeti, ki jih je muzej po osvoboditvi kupil, najdemo nekaj takih, ki
imajo specialno etnografsko-muzeološko vrednost: med drugimi na pr. sta-
ra kmečka vrata iz Vodic, poslikana's figuro avstrijskega vojaka in z let-
nico 1782...

Med darili velja posebej omeniti, da je pokrajinski muzej iz Maribora v tem

37

času muzeju podaril štiri značilne štajerske skrinje.

Naj med novimi pridobitvami tega časa omenimo še veliko žitno skrinjo iz
Petrušne vasi pri Št. Vidu na Dolenjskem, iz Vodic pa dve poslikani skrinji
za shranjevanje obleke. Po izvoru pa so zlasti pomembne tele skrinje: Iz
Borjane pri Kobaridu, iz Soče (Bovško), iz Goriških Brd, iz okolice Trsta,
dve iz Vipave in tesana skrinja iz slovenskega Porabja. Nadalje naj še ome-
nimo omaro z Jezerskega, poslikano omaro s Cerkljanskega ter kompletno
kmečko peč iz okolice Trzina.

Delo na tem področju je bilo zelo obširno. Zaradi splošnega pomanjkanja
kadrov je morala kustodinja za ljudsko stavbarstvo in notranjo oy^remo ol)-
časno preučevati še ljudsko obrt in ljudsko pravo. L. 1956 je bila v muzeju
nastavljena kot risar-laborant Sibila Nekrep, tedaj absolventka Šole za u-
metno obrt, ki je v muzeju risala tehnične in prostoročne risbe že leto pred
redno nastavitvijo. Nekrepova je sodelovala pri terenskih ekipah in dokumen-
tirala predvsem stavbarstvo in notranjo opremo.

Za področje naselij in stavbarstva je bilo pomembno med drugim tudi dej-
stvo, da je bil ravnatelj Boris Orel v tem obdobju zadolžen za etnografijo
pri Zavodu za varstvo in zaščito kAlturnih spomenikov. Tako so muzejski

- 54 -

delavci v spomeniško-varstvene namene dokumentirali precejšnje število
značilnih ljudskih stavb na terenu.

Poleg skupnih terenskih raziskovanj so v okviru muzeja organizirali še in-
dividualno preučevanje. Tako je bilo 1. 1961 v okolici Šentjurja pri Grosup- i
Ijem opravljeno dopolnilno terensko raziskovanje ljudskega stavbarstva.

Ugotovili so število stavb, ki so ostale nespremenjene po 1. 1948, ko je bi-
38

la tam ekipa.

Za "terenske zaupnike" je Zavod 1. 1948 organiziral tečaj, na katerem je ;

Boris Orel predaval o varstvu etnografskih spomenikov. V Moderni galeriji |

pa je bila takrat interna razstava spomeniškega varstva, na kateri je EM

39

uredil etnografski del.

Zaradi tesno odmerjenega prostora v muzeju, kar je oteževalo delo in ogro-
žalo muzejske zbirke ter preprečevalo nadaljnji razvoj muzeja, se je Orel j
ves čas intenzivno zavzemal za samostojen etnografski muzej. Ker pa je,
kot je bilo že omenjeno, sodeloval pri Zavodu in se je srečeval tudi s pro- <
blemi varstva nepremičnih etnografskih spomenikov, se je zavzemal za iz-
gradnjo muzeja na prostem, ki bi združeval spomeniško-varstvo, muzejske
in še nekatere druge naloge. V drugi polovici 50ih let je Orel izdelal načrt i
za novo muzejsko zgradbo s skansenom. V posebno "slovensko etnografsko

i

naselje" so nameravali postaviti s terena 15 do 20 tipov in raznih variant J

slovenske kmečke hiše z gospodarskimi pritiklinami, nekaj planinskih pa- i

stirskih stanov, pastirskih in oglarskih koč, zavetišč ter naposled tudi obrt-
40 s. ^

nih delavnic. Notranjščina vseh zgradb, ki bi jih večji del prestavili s te-
rena v park, bi bila opremljena s pristnim pohištvom, posodjem, orodjem,
nošami itd.

"Ta okvirni načrt za bodoči (etnografski miiz(\j v Ljubljani jo na prvi pogled
morda res drzen, toda po dobrem premisleku moramo priznati, da bi Lju- I
bljana kot glavno mesto LRS in kulturno središče Slovenije prav gotovo mno- i
go pridobila z njim ; tako urejen etnografski muzej bi imel velik pomen za
slovensko etnografijo in folkloristiko ter antropogeografijo,, za turizem in j

- 55 -

končno tudi za varstvo etnografskih spomenikov, saj bi z etnoparkom ali
skansenom bila v veliki meri razbremenjena zaščita nepremičnih etnograf-
skih spomenikov na našem podeželju" - je bilo zapisano na koncu tega
načrta.

4. Obdobje od 1962. leta dalje

L. 1962 je Boris Orel umrl. Za njim je postal ravnatelj Boris Kuhar. Po
tem letu je muzej organiziral še nekaj rednih terenskih ekip. Kasneje se
je začelo obdobje individualnih tematskih raziskovanj ob kolektivnih topo-
grafskih raziskovanjih, ki so povezana z raziskavami za občasne razstave
ali za pripravo razprav za SE.

Zaradi pomanjkanja razstavnega prostora je moral Slovenski etnografski
muzej (SEM) v šestdesetih letih spremeniti obliko razstavljanja in je pre-
šel od stalne postavitve k občasnim razstavam.

L. 1963 je bila razstava "Južno Pohorje", na kateri sta bili med drugim
predstavljeni tudi stavbarstvo in notranja oprema.

L. 1965 je bila razstava "Gozdni in lesni delavci na Južnem Pohorju", kate-

43

re cilj je bil prikazati celotno življenje v obravnavani družbeni skupini
tako smo v danih možnostih med drugim prikazali tudi naselja in hiše. V
rekonstrukciji smo predstavili tudi dve vrsti stavb gozdnih delavcev na de-
loviščih.

L. 1966 je muzej priredil razstavo "Včeraj in danes v Škocjanskih hribih",
ki je skušala prikazati spreminjanje vaške kulture, torej tudi stanovanjske
kulture v Škocjanskih hribih. Potem pa so za področje, ki ga tu obravnava-
mo, sledile tri najpomembnejše monotematske občasne razstave:
L. 1969 "Kraška hiša"

L. 1970 "Kmečka hiša na slovenskem alpskem ozemlju" in

L. 1971 "Kmečka hiša v slovenskem panonskem svetu". Rezultat vseh

treh predstavljajo tudi razprave v obliki katalogov.

- 56 - i

Individualna raziskovanja po 1. 1965, povezana s temi tremi razstavami,
so precej izpolnila vrzeli tako v poglobljenem vsebinskem pogledu kot v
geografskem. Skušale so med drugim tudi opozoriti na negativne pojave
današnjega časa, na uničevanje izvirne kmečke arhitekture. Muzej je ob
teh prilikah pridobil tudi pomembno dokumentarno gradivo (predmete, fo-
tografije, risbe).

L. 1976 smo na razstavi "Življenje idrijskega rudarja" prikazali tudi sta-
novanjsko raven te profesionalne skupine. L. 1977 je SEM na razstavi "Ti-
tov rojstni kraj", ki jo je priredil skupaj z etnografskim muzejem iz Za-
greba, med drugim prikazal tudi stavbarstvo in notranjo opremo tega kraja.

Že pregled razstav, ki se tičejo tudi obravnavanega področja, kaže, da je
sedaj šlo za preučevanje širše kulturne problematike in ne več le kulturnih
sestavin. Predmet preučevanja se je razširil na tako imenovani način živ-
ljenja posameznih socialno-profesionalnih skupin ali na ljudi posamezne te-
ritorialne enote. Poudarek se je torej premaknil od kulturnih sestavin na
njihove nosilce. Predmet preučevanja tudi ni bila več samo preteklost,
temveč tudi sedanjost.

Na področju naselij, stavbarstva in notranje opreme nismo preučevali
le posamezne kulturne elemente, temveč stanovanjsko kulturo v vsej svoji
kompleksnosti.

Tudi pregled razprav v SE v tem času kaže premik k preučevanju širše kul-
turne problematike: tako na pr. razprava Fanči Šarf, "Domovi v Drašičih -
s posebnim pogledom na stanovanjsko raven" v SE iz 1. 1967, ali razprava
iste avtorice "Stanovanjska kultura idrijskih rudarjev ob prelomu stoletja",
objavljene v SE XXVII - XXVIII iz 1. 1974-75. Iz zgodovinsko razvojnega
vidika z obravnavanega [odročja so zlasti pomembne naslednje študije:
"Vrste ognjišč na Slovenskem in njih današnje stanje" (SE XVI, XVIl,
1963-6'1) , "Lesene strehe v Sloveniji" (SE XXIX, 1976) in "Razvoj Lapove
domačije - rojstne hiše Titove matere" (SE XXX, 1977) , vse izpod peresa
Fanci Sarf. d

- 57 -

Posebej velja tudi omeniti še dve problemski razpravi o obravnavanem
področju iz teh let: to sta "Problemi raziskovanja slovenske ljudske arhi-
tekture" Ivana Sedeja, (SE XVI-XVII, 1963-64) in "O raziskovanju stano-
vanjske kulture" Fanči Šarf, (Traditiones 2, 1973). Pri zadnji je že v na-
slovu nakazan premik od preučevanja notranje opreme k širšemu preuče-
vanju stanovanjske kulture.

Tudi v tem obdobju se je muzej zavzemal za načelno zgraditev muzeja na

44 T

prostem. Organiziral je posvetovanja o tej problematiki in se na vseh

posvetih, na katerih je bilo o tem govora, aktivno vključeval v razprave.
Predobro se je namreč zavedal, da spomeniško varstvo doslej ni bilo spo-
sobno varovati, ohranjati in prezentirati vsaj najvažnejšo ljudsko arhitek-
turno dediščino.

Seveda ne smemo poleg tega prezreti tudi angažiranja za samostojni etno-
grafski muzej v katerem naj bi predstavili celotno slovensko ljudsko kul-
turo .

V tem obdobju smo večkrat preurejali neustrezne depoje na podstrešju in
v Moderni galeriji. Končno smo sredi sedemdesetih let selili muzejske
predmete v depo v Škofje Loko, tam pa zaradi objektivnih razlogov še da-
nes niso ustrezno in sistematsko deponirani.

V sedemdesetih letih je kustodinja za naselja, stavbarstvo in notranjo opre-
mo med drugim sodelovala tudi pri sestavljanju vprašalnic o ljudskem
stavbarstvu, notranji opremi in družini za etnološko topografijo slovenske-
ga etničnega ozemlja, ki so danes "vsebinski kot metodični priročnik za

45

vse vrste raziskav topografske, monografske ali ožje specifične narave".

Seveda pa tu ne smemo prezreti pomoči, ki jo je in jo še naprej oddelek
nudi sorodnim institucijam, fakulteti, SAZUju, Zavodom za spomeniško
varstvo, urbanističnim institucijam, RTV ju, filmskim, turističnim, obrt-
nim in drugim institucijam, posameznem tovarnam, posameznikom in še
bi lahko našteli. Pozabiti tudi ne smemo, da je oddelek doslej sodeloval
pri opremi spominskih sob oziroma dopačij številnih pomembnih Slovencev

- 58 -

(J. Jurčič, F.S. Finžgar, F. Prešeren, L. Adamič, itd.).

Preden podamo pregled posameznih zbirk s področja naselij, stavbarstva
in notranje opreme, naj povemo, da se je ob pregledu vseh neinventarizi-
ranih predmetov pokazalo, da je prav s tega področja največ takih. Nein-
ventarizirani so ostali tudi predmeti, ki jih je muzej dobil od FZC. Vzor-
ke za to je potrebno iskati v obremenitvi kustodinje z drugimi deli v mu-
zeju.

Skupaj torej 519 neinventariziranih predmetov. Če pa k temu številu pri-
štejemo še predmete, zbrane na Notranjskem od 1. 1980, se poveča še za
36 predmetov.

Danes ima muzej s področja naselij, stavbarstva in notranje opreme (iz
Slovenske ljudske kulture) skupno 1876 predmetov.

Velikost posameznih zbirk (inventariziranih predmetov) s provenienco po-
nazarjajo naslednji grafični prikazi:

I. Zbirka: dokumentacija krajine, naselij in stavb

Sem sodijo: prostoročne risbe, skice, katastrske karte, zemljevidi, teh-
nični načrti z dokumentacijo; tlorisi, prerezi, fasade, arhitekturni detajli,
makete, foto dokumentacija.

Vse gradivo hrani dokumentacijski oddelek SEM.

Geografske enote so v grafikonih okrajšane takole:
G(orenjska), D(olenjska), Š(tajerska), Prek(murje), P(rimorska),
N(otranjska), B.K. (Bela Krajina), K(oroška), L(ljubljana in okolica),
b.p. (brez provenience).

- 59 -

II. zbirka predmetov za gradnjo

Skupno število vseh inventariziranih predmetov je 2.

III. zbirka: stavbni deli

Skupno število vseh predmetov je 61.

- 60 -

IV. zbirka; večji predmeti notranje opreme 02. fX)hištva

Skupno število vseh inv. predmetov je 531.

V. zbirka: drobnejši predmeti notranje opreme

Skupno število vseh inventariziranih predmetov je 109,

- 61 -

VI. zbirka: gosfX3dinsjki predmeti in naprave

Skupno število vseh inventariziranih predmetov je 542.

Vseh inventariziranih predmetov s tega področja je torej 1245.

Tematsko zastopanost predstavlja sama razdelitev v zbirke oz. podzbirke.
Socialna opredeljenost pri večini predmetov ni zapisana.

V okviru podzbirk s področja notranje opreme je stanje sledeče:
(Zopet so upoštevani le inventarizirani predmeti.)

-Sl-

IV. zbirka: večji predmeti notranje opreme oz. pohištva

V. zbirka: drobnejši predmeti notranje opreme

- 63 -

VI. zbirka: gospodinjski predmeti in naprave

- 64 -

Med posebno pomembne nove pridobitve v tem zadnjem obdobju je šteti '

kompletno hišno opremo malega kmeta iz Bistrice ob Sotli s pohištvom, i

tekstilom , drobnim inventarjem , s predmeti iz gospodarstva, ki jo je mu- i
zej odkupil 1. 1977. S tem nakupom je zadostil sodobnejšim etnološkim na-
čelom, saj se mu je prvikrat posrečilo, da predmetov ni ločil iz celotnega
človekovega ambienta. Na ta način je dokumentirana celotna stanovanjska ■
kultura malega kmeta v kraju in času. Vsi ti predmeti so v inventami knji-
gi sicer vodeni pod eno inventarne številko, škoda pa je, da v depoju niso ;
shranjeni skupaj v enem prostoru.

Ker so darovi za muzej postali prava redkost, naj omenimo še nedavno pri- '
dobitev: tov. Lapajne Albina je letos darovala muzeju lepo zbirko "čukcev" - ^
malih svetil.

Nesistematično zbiranje predmetov je kljub prizadevanju v zadnjih dveh de-
setletjih, da bi izpolnili najobčutnejše vrzeli, še vedno zelo očitna. Še naj- \
bolj popolna je zbirka skrinj, čeprav so tudi tu še vrzeli glede na geograf- •
ska območja, kakor tudi v časovnem in socialnem pxjgledu. Zelo pomanj- j
kljiva je zbirka stolov, miz, klopi, sklednikov in predvsem omar. Manjka-
jo postelje, zibelke, manjkajo prti, brisače, zavese in drobni inventar. Če
je muzej sposoben, da bi opremil en hišni prostor (na pr. "hišo") gruntar- i
ja, srednjega ali malega kmeta, potem prav gotovo ni sposoben, da bi opre- i
mil za isto obdobje, isti kraj in isto socialno sredino tudi kamro, štibelc, i
klet, vežo...

Skratka, kompletiranje kmečke notranje hišne opreme je bilo v muzeju za-
silno izvedeno le ob razstavah, kraške, alpske in panonske hiše, (še naj- i
bolj usp)ela in najbolj jopolna jo zbirka notranje hišne opreme za panonsko 1
hišo). Muzej pia niti začel še ni s sistematičnim zbiranjem in raziskovanjem
stanovanjske kulture primestnih in mestnih naselij. j

Zbirke niso [iroučene, izjemo predstavlja nekaj razprav v SE, ki so bile tu
že omenjene. Vse te le enostransko obdelujejo posamezne predmete in k
pregledu celotne hišne opreme malo pripomorejo.

- 65 -

Potrebno bi bilo dvoje: sistematsko odkupovanje celotnega hišnega inventar-
ja in kompletiranje posameznih kosov notranje hišne opreme glede na ča-
sovno, krajevno in socialno opredelitev.
Izbor mora biti izdelan na osnovi kvantitativnih metod.
Predmete, ki jih ni moč več nabaviti, bi bilo potrebno rekonstruirati.

Od 1. 1980, ko je za dela in naloge za obravnavano področje zadolžena av-
torica prispevka, je zdajšnje raziskovanje usmerjeno na območje Notranj-
ske in sicer v krajevne študije s celotno kulturno podobo in s posebnim pou-
darkom na preučevanju stavbarstva in stanovanjske kulture.
Osnovna strokovna in idejna usmerjenost obravnavanega področja je narav-
nana tako, da bi v določenem obdobju raziskave služile kot vir za tolmače-
nje kulturne strukture ali življenjskega sloga Slovencev, ki naj bi ga pred-
stavljala stalna zbirka SEM.

- 66 t

OPOMBE

Vilko Novak, Ljudsko stavbarstvo v naši etnografiji, SE V, Lj. 1952, 14

2

Boris Orel, Etnografski muzej v Ljubljani, njega delo, problemi in na-
loge, SE I, Lj. 1948, 108

3

Kazalo k zgodovinskim publikacijam Muzejskega društva za Slovenijo
1891 - 1939, Lj. 1939

4

France Kotnik, Pregled slovenskega narodopisja; Narodopisci v
Ljubljani, NS I, Lj. 1944, 41

Prav tam 41

Kr. etnografski muzej v Lj. , njega zgodovina, delo, načrti in potrebe,
E I, Lj. 1926, 27, 140

7

Prav tam

8

Kr. etnografski muzej v Ljubljani, njega zgodovina, delo, načrti in
potrebe, EI, Lj. 1926, 27, 140

9 ^

Franjo Baš, Nekrolog dr. Stanko Vurnik, CZN 1932, 47

Kr. etnografski muzej v Ljubljani, njega zgodovina, delo, načrti in
potrebe, EI, Lj. 1926, 27, 140

Prav tam

12

Gl. Franjo Baš, n.d.

13

Kr. etnografski muzej v Ljubljani, njega zgodovina, delo, načrti in
potrebe, E I, Lj. 1926, 27, 139 - 144

14

Prav tam ,140

15

Kraljevi etnografski muzej v Ljubljani, v 1. 1928, E III, 1929, 196
Prav tam

Kraljevi etnografski muzej v Ljubljani, njega zgodovina, delo, načrti
in potrebe, EI, Lj. 1926, 27, 140

18

Kr. etnografski muzej v Ljubljani v letu 1928, E III, 1929, 198

19

Etnografski muzej v Ljubljani v lotu 1939, E XIII, 1940, 172

- 67 -

20

Prav tam, 172

'^■^ Prav tam, 172 - 173

22

Kr. etnografski muzej v Ljubljani v letu 1929/30, E IV, 1930-31, 213

23 ^ ^

Slavko Kremenšek, Družbeni temelji razvoja slovenske etnološke

misli. Pogledi na etnologijo, Lj. 1978, 44

24

Boris Orel, Etnografski muzej v Ljubljani, njega delo, problemi in
naloge, SE I, Lj. 1948

25

Popis predmetov, dobljenih od NM ter predmetov pridobljenih od 1. 1923
do maja 1945 s provenienco, RA 89 (razno arhiv) SEM

26

Boris Orel, n.d., 112

27

Prav tam, 6
Prav tam

Fanči Sarf, Delo EM v Ljubljani od 1.12.1947 do 31.12.1953, SE VI-VII,
Lj. 1953-54, 285

Fanči Sarf, Notranja hišna oprema v zbirkah SEM, Lj. 1972, tipkopis

31

Začasni vodnik po zbirkah EM v Ljubljani, tipkopis, RA 92

32

Karto je izdelal Maksim Gaspari, akd. slikar, sicer restavrator v EM

33

Prim.: Rajko Ložar, Narodopisje Slovencev I, Lj. 1944

Prim.: Matija Murko, Nauki za Slovence (Iz poročila "Narodopisna
razstava češkoslovanska v Pragi 1. 1885"), LMS 1896

Marija Makarovič, Delo EM v Ljubljani v letih 1957-1959, SE XIII,
Lj. 1960, 204

Boris Orel, n.d., 110-111

37

Prav tam

'^^ Pavla Štrukelj, Delo EM v Ljubljani v 1. 1960-61, SE XV, Lj. 1962, 256

'^"^ Fanči Šarf, Delo EM v Lj. od 1.12.1947 do 31.12.1953, SE VI-VII,
Lj. 1953-54, 298

'*^^ Nova muzejska zgradba s skansenom, tipkopis, RA 91, SEM

- 68 «

41 ^

Prav tam

42 ,

Isto tam

43

Razstave SEM 1965-1966, SE XVIII-XIX, L j. 1965-1966, 170

44

Leta 1963 in 1. 1964

45

Ingrid Slavec, Težnje v povojni slovenski etnologiji. Zbornik 1. Kongr.
jug. etn. in folk. , Rogaška Slatina 1983, 159

46

Obdobja so vzeta po knjigah "Prihodov muzejskih predmetov"

Marija Makarovič

TEKSTILNA ZBIRKA

Zbirka obsega:

1. moško in žensko (pretežno kmečko) nošo

2. vezenine in drugo tekstilno blago za notranjo opremo

3. klekljane in kvačkane čipke

4. južnoslovanske noše

V skladu z nekdanjimi predstavami o etnološko muzeološko pomembnih
predmetih in njim podrejenimi težnjami muzejskih delavcev iz konca 19.
stoletja so pomenili različni kosi praviloma slovenske kmečke ženske in
moške noše in razna vezena tekstilna oprema s kmetij zraven predmetov
ljudske umetnosti osnovni fond tedanje narodopisne zbirke v okviru Narod-
nega muzeja v Ljubljani.

Zato sodijo predmeti tekstilne zbirke, kot pričajo tudi inventarne knjige,'^
med prve in najstarejše zbirke današnjega Slovenskega etnografskega mu-
zeja v Ljubljani.

Med njimi je v zbirki kmečkih noš vpisana kot najstarejši odkup dne 10.1.

1896 pod inv. št. 7 "avba z zlatim formom in svilenim trakom z rdečimi

2

in zelenimi rožami".

V zbirki kmečkih vezenin pa je kot prvi vpisan pod inv. št. 320 "krstni

3

prt z rdečimi grozdki in Marijinim monogramom" dne 21.8.1902.

Zbirka vzorcev klekljanih čipk tvrdke Franc Lapajne iz Idrije je prišla v

4 5

muzej leta 1908. Zbirka kvačkanih čipk pa šele leta 1981.

V začetek 20. stoletja sodijo tudi prvi odkupi posameznih kosov južnoslo-
vanske noše. Med njimi je bila leta 1906 odkupljena tkim. "turska otira-
ča" s pripisom "haremske tkanje" pod inv. št. 394^ in poldrugo desetletje
kasneje "opleč iz tankega platna z belo vezenino in predrtinami iz Sunja",

ki je bil kupljen dne 31.V. 1921 na I. Ljubljanskem velesejmu od Marice
7

Delič iz Sunja.

- 70 -

Značilno za tedanja kupljena ali darovana oblačila je, da pomenijo pravi-
loma samo kose ženske in moške noše. Izjemo predstavljata oprava po-

g

Ijanske neveste iz Bele krajine, ki je bila odkupljena leta 1907 , in moška

9

ter ženska noša iz Bojancev. V obdobju po drugi svetovni vojni je bilo od-
kupljenih več kompletnih ženskih noš in med njimi 29.8.1947 noša iz Bar-
io ^ ^
kovelj pri Trstu, nadalje zimska, pomladanska in letna noša iz Skednja

pri Trstu,'''''' leta 1948 pa je bila odkupljena tudi kompletna moška noša iz
12

Selške doline.

13

Kot kažejo podatki v inventarnih knjigah, pa so tudi še v obdobju po dru-
gi svetovni vojni prevladovali odkupi posamičnih kosov noš ali le deloma
kompletnih moških in ženskih noš. Zakaj v obdobju med drugo svetovno
vojno povečano predelovanje starejših oblačil je tudi po tej plati osiroma-
šilo zbiranje tovrstnega gradiva.

Podobno velja tudi za tekstilno notranjo opremo. Sledeč estetskemu krite-
riju zbiranja je muzej zbiral le dragocenejše in starejše vezene predmete.

Tako je bilo vse do sedemdesetih let zanemarjeno zbiranje kompletne tek-

14

stilne hišne opreme, podobno se kaže tudi glede kompletnega zbiranja
oblačil posameznega človeka.

Prva pridobitev celotne oblačilne in druge tekstilne oprave sodi šele v leto
1976, ko so bila odkupljena vsa oblačila in vsa tekstilna oprema starejše
kmetice iz Šentvida pri Stični.''^ Leta 1982 pa je bila pridobljena tudi kom-
pletna ženska in deloma moška noša in notranja tekstilna oprema skupaj z
zbirko kvačkanih čipk iz Loč pri Poljčanah'''^.

Tekstilni predmeti, med njimi zlasti ženska in moška oblačila ter vezeni
kosi hišne opreme, so prihajali v muzej bodisi prek posrednikov,'''^ ki so
se pečali z zbiranjem in preprodajanjem raznih etnografskih predmetov ali
pa so jih najbrže pod vplivom tedanjih "narodobudniških prizadevanj", ki so
botrovala tudi zbiranju narodopisnega gmotnega blaga, zbirali tedanji kul-
turni delavci, med njimi najpogosteje učitelji in duhovniki.

- 71 -

Podatki v prvi inventami knjigi namreč pričajo, da je veliko kosov belo-
kranjske noše pridobil že leta 1906 za narodopisno zbirko Ivan Šašelj, žup-
nik v Adlešičih,'''^ nadalje leta 1907 nadučitelj Janko Lokar v Dobljičih'^'^itn.

Med svetovnima vojnama in zlasti v obdobju po drugi svetovni vojni se ka-
že že načrtnejše zbiranje in odkupovanje tekstilnih oblačilnih predmetov,
vseeno pa še vedno prevladujejo slučajni odkupi. Sistematičnejše zbiranje
slovenske, vendar do sedemdesetih let pretežno le kmečke noše, pa je bi-
lo povezano z rednimi skupinskimi (ekipnimi) terenskimi raziskovanji od
leta 1948 - 1961, v veliki meri pa tudi z individualnimi raziskovanji in zbi-
ranjem gradiva, povezanega s pripravami za občasne razstave noš in ve-

20

ženin, ki sledijo po letu 1958. Podobno velja tudi za zbirko vezenin, ki
se je vsaj do neke mere povečala v zvezi z zbiranjem gradiva za razstavo
"Slovenske ljudske vezenine" leta 1961. V sedemdesetih in osemdesetih le-
tih pa tudi v zvezi z že omenjenimi odkupi celotne oblačilne in tekstilne hiš-
ne opreme.

V obdobju, ko so dajali prednost zbiranju moške in ženske kmečke noše,
zategadelj ni slučaj, da so bili po takratnem estetskem kriteriju odbrani
kosi noš in dodatki nošam, med prvimi strokovno obdelanimi predmeti iz
zbirk leta 1923 ustanovljenega Etnografskega muzeja v Ljubljani.

Tako je že leta 1926 obdelal Stanko Vurnik, takratni kustos Etnografskega

21

muzeja, slovenske avbe v članku Doneski k studiju slovenske avbe, leta

22

1928 pa prav tako v Etnologu slovenske peče. Vsebina obeh razprav ka-
že, da temeljijo avtorjevi izsledki prav na gradivu omenjenih ženskih po-
krival iz zbirk Etnografskega muzeja. Z obdelovanjem muzejskih tekstilnih

oblačilnih zbirk je nadaljevala Marta Ložar jeva, ki je leta 1944 objavila v

v 23

Etnologu članek z naslovom Rokavci v slovenskih nošah, leta 1949 pa

istotam članek z naslovom Krila, predpasniki in pasovi v slovenskih nor-

- u 24
sah.

Zraven ustnega izročila, arhivskega gradiva iz 19. stoletja ter drugih pi-
sanih in rokopisnih virov pa so bile muzejske zbirke slovenske kmečke no-
še poglavitna podlaga za monografsko obravnavanje kosov kmečke moške

- 72 -

^ ^ 25

in ženske noše v disertaciji avtorice pričujočega sestavka. Delu, ki je iz-
šlo v zelo skrajšanem obsegu leta 1970, pa so priloženi originalni kroji po-
glavitnih moških in ženskih noš, ki temeljijo izključno na muzejskem gradi-
26 u

vu.

Starejša moška in ženska noša in oblačila polpreteklega obdobja, pa so po-
menila tudi poglavitno gradivo za občasne razstave noše v Slovenskem et-
nografskem muzeju v Ljubljani in drugih krajih. Kompleti noš ali posamez-
ni kosi oziroma dodatki nošam,vezenine in čipke so bili doslej predstavlje-
ni na naslednjih razstavah:

Peče na Slovenskem , 1959
Vezenine na Slovenskem, 1961
Kmečki nakit, 1965

Slovenska kmečka noša v 19. in prvi polovici 20. stol., 1966
Klekljane čipke, 1970

Slovenska kmečka noša od konca 19. stoletja do danes, 1974
Govorica slovenske kmečke noše, 1981

Zbirka noš, vezenin in čipk je najbolj številna izmed zbirk Slovenskega et-
nografskega muzeja v Ljubljani, saj obsega po vpisih v inventarni knjigi
8572 kosov.

Med njimi šteje zbirka slovenske noše, tj. raznih oblačilnih delov in dodat-
kov 3455 predmetov, zbirka južnoslovanskih noš okoli 500 kosov, zbirka
vezenih in drugih kosov tekstilne hišne opreme 770 kosov, klekljanih čipk
je 1839, kvačkanih pa 240. Med navedenim številom slovenskih noš je všte-
tih tudi nad 20 kompletnih ženskih in moških noš, npr. ženska noša iz Bar-

27

kovelj, Padrič, Skednja, Ziljske doline, Beltinec, Preloke itn.
V zbirki slovenskih ženskih noš je najštevilneje zastopana zbirka peč s 500
kosi, nadalje zbirka avb s 136 avbami itn. (gl. tudi tab. 2). V zbirki moš-
kih noš pn je največ telovnikov, tj. 56 in pa moških srajc s 54 kosi (gl. ta-
belo l). Kot kaže priložena tabela, prav tako sestavljena po vpisih v inven-
28

turnih knjigah, pa so številneje zastopani tudi drugi deli moških in žen-
skih noš ter dodatki.

- 73 -

Tabela 1

Tabela 2

- 74 -

Ženska noša

- 75 -

V depxDJih Slovenskega etnografskega muzeja je še nekaj neopredeljenih ko-
sov oziroma dodatkov k nošam.

Iz vpisov v inventarnih knjigah ni natančneje navedeno, ali sodijo k moški
ali ženski noši. Zato so na naslednji tabeli tudi skupno navedeni:

Tabela 3

Po osvoboditvi je Etnografski muzej v Ljubljani prevzel od Narodnega mu-
zeja tudi 1614 predmetov iz takoimenovane Grebenčeve zbirke. Med njimi
je nad 300 različnih kosov ženske in moške noše ter notranje opreme, na
šitirh kartonih so pripeti še različni gumbi, njihovo skupno število je 1206
kosov.

- 76 -

V zbirki tekstilne hišne opreme in nekaterih drugih tekstilnih predmetov je
najštevilnejša zbirka prtov, sledijo ji prevleke za blazine in drugi kosi no-
tranje hišne opreme, kar nazorneje kaže priložena tabela.

Tabela 4 ^

V okvir tekstilne zbirke sodi tudi zbirka klekljanih in kvačkanih čipk s
številnimi Vzorci in prav tako zbirka modelov za modrotisk ter vzorcev
"papircev" za klekljane čipke (tabela 5).

- 11 '

Tabela 5;

Končno naj navedemo, da je zraven navedenih predmetov po eden do trije
kosi najrazličnejših tekstilnih predmetov, okrog 150 po številu, med njimi
na primer: nočna čepica, otroška kapica, krstna odejica, gamaše, steznik,
pahljača, denarnica, lasulja, svetinjica, verižica, kombinezon, ženske ko-
palke, očala, pištola, podveza, servieta S. Gregorčiča, slinček itn.

- 78 -

Tematska zastopanost oblačil in tekstilne hišne opreme, kot kažejo tudi
predhodne tabele (št. 1 - 3), je takorekoč popolna. Pokrajinski izvor pred-
metov in še posebej izvor predmetov glede na družbeni položaj pa je moč- j
no enostranski.

Pregled zbirke moških in ženskih noš kaže, da so tematsko vsaj s po nekaj'j
kosi zastopani vsi deli moške in ženske noše ter njeni dodatki (gl. tab. 1,
2), podobno velja tudi za vezenine in drugo hišno tekstilno opremo (tab. 4).
Razbor predmetov glede na zemljepisni in družbeni izvor pa je močno po-
manjkljiv oziroma enostranski.

Določneje: v zbirki moških in ženskih noš prevladujejo za starejše obdobje
(približno do 1. svetovne vojne) oblačilni kosi z Gorenjskega, za mlajše
obdobje pa s Štajerskega. V skladu s tedanjim načinom inventariziranja pa
je provenienca starejših predmetov večinoma neznana, četudi jih lahko na
podlagi primerjalnega gradiva uvrščamo v širše, največkrat alpsko območje.
Enako velja za tekstilno hišno opremo, kjer prevladujejo predmeti z Gorenj-
skega, Štajerskega in Dolenjskega, kar prav tako kot za noše prikazuje na-
slednja tabela 6. ^W^"^

- 79 -

Tabela 6

- 80 -

- 81 -

- 82 -

- 83 -

Prav tako je zbirka klekljanih čipk pretežno zastopana z vzorci oziroma iz-
delki čipk po vzorcih tvrdke Franc in Dragotin Lapajne iz Idrije, kvačkanih
pa z vzorci Elze Kuharjeve iz Loč pri Poljčanah, četudi vemo, da je bilo ob-
močje kleklJanja in predvsem kvačkanja veliko širše.

Tematsko in zemljepisno je močno pomanjkljiva tudi zbirka moške in žen-
ske južnoslovanske noše, zakaj vse do odločitve, da zbirke ne bomo več
dopolnjevali, so predmeti prav tako večinoma le naključno prihajali v mu-
zej in tako kot slovenski, odbrani le po estetskem kriteriju. Povedano še po-
sebej potrjujejo vsi predmeti iz tkim. Švegel - Sancinove zbirke, ki jo je

30

odkupil muzej leta 1964 .

Vse do sedemdesetih let so tekstilni predmeti z nekaj izjemami povsem
neopredeljeni glede na družbeni izvor.

Starejši, večinoma s kmetij izvirajoči predmeti tekstilne zbirke, sodijo
pretežno v 19. in le izjemoma v 18. ali 17. stoletje. Mlajši, kjer so zra-
ven kmečkih oblačil in vezenin zastopani tudi tekstilni predmeti drugih slo-
jev (npr, rudarjev, bajtarjev, mestnih prebivalcev), pa sodijo pretežno v
obdobje med svetovnima vojnama.

Med podatki o predmetih vse do konca druge svetovne vojne le izjemoma za-
sledimo natančno ali približno datirane predmete. Letnico izdelave imajo
nekateri sklepanci, npr. 1763 (inv. št. 255), 1780 (inv. št, 264), veliko-
nočni prti, npr. 1848 (inv. št. 914) in moški kožuh z Gorenjskega, ki ima
uvezeno letnico 1881 (muzejska zbirka v Žitari vasi). Pri drugih predmetih
starejše tekstilne zbirke pa so verjetno po zatrjevanju prodajalcev ali pred-
videvanju kustosa, ki je predmet inventariziral, pripisane približne letni-
ce, npr. "krilo z modrcem, Vodice, 1830" (inv. št. 139), "telovnik. Hol-
mec, 1806" (inv. št. 98) in "telovnik, Vodice, 1848" (inv, št. 99).

Pri večini predmetov, ki so jih muzejski sodelavci zbrali v obdobju po osvo-
boditvi , pa so praviloma vpisani tudi podatki o približni starosti predmeta.
Vendar se kaže, da bi bilo vsaj pri nekaterih predmetih zatrjevanje doma-
činov o starosti predmeta potrebno jemati s pridržkom.

- 84 -

Predmeti starejše in mlajše tekstilne zbirke omogočajo stalno in občasne
postavitve kmečke in mestne noše (npr. v Ljubljani) nadalje vezene hišne
opreme ter klekljanih in kvačkanih čipk. V okviru vsake zbirke pa je vrsta
predmetov, ki pomenijo po vsebinski, tehnološki in estetski strani še po-
sebno muzejsko vrednost. Med njimi npr. že navedeni sklepanci in prti'z
letnicami, avbe z zlatovezenimi čelniki, peče in kompleti ženske ter moš-
ke noše (npr. iz Skednja, Barkovelj, Roža, Ziljske doline itn.).
Prav tako je zbirka klekljanih in v zadnjem času pridobljena zbirka kvačka-
nih čipk kot celota velikega pomena za proučevanje in prikazovanje zadev-
ne hišne delavnosti in obrti na Slovenskem.

Na podlagi sistematičnega pregleda tekstilne zbirke noš, vezenin in čipk
bi kazalo v prihodnje usmerjati zbirko takole:

1. poskrbeti, da bi bili vsi, večinoma že na inventarnih kartonih inventari-
zirani in fotogrćifirani predmeti tudi primerno deponirani. Zakaj razen
ženskih kril z modrcem, avb, telovnikov in sklepancev so vsi drugi tek-
stilni predmeti neprimerno in z izjemo čipk tudi nepregledno deponirani.

2. zbirati le tiste tekstilne predmete starejšega datuma, ki lahko dopolnijo
že obstoječo zbirko glede na krajevni in družbeni izvor.

3. sistematičneje zbirati otroško nošo starejšega in mlajšega obdobja.

4. nadaljevati z zbiranjem moških in ženskih oblačil mlajšega obdobja, ki
bi morala praviloma obsegati kompletno garderobo predstavnikov posa-
meznih družbenih skupin.

- 85 -

OPOMBE

Inventarna knjiga I

2

Inventarna knjiga I, str. 1

3

Inventarna knjiga I, str. 46

4

Približno v istem času je miuzej pridobil tudi zbirko 23 vzorcev idrijskih
čipk z napisom Spitzenmuster aus Idria vom Jahre 1839. Inv. knj. I,
inv. št. 499

^ Inventarna knjiga XVIII, inv. št. 15356/431 - 671

^ Inventarna knjiga I, str. 57
7

Inventarna knjiga I, inv. št. 410, str. 59

g

Inventarna knjiga I, inv. št. 65 - 84

9

Inventarna knjiga I, inv. št. 46 - 55 in inv. št. 57-64
Inventarna knjiga IV, inv. št. 5900 - 5906
Inventarna knjiga IV, inv. št. 5943 - 5970

12

Inventarna knjiga IV, inv. št. 6152 - 6156

13

Primerjaj podatke v inventarnih knjigah IV, V

14

Knjiga prihodov muzejskih predmetov 1965 - 1976, vpis pod t. št. 11,
z dne 10.9.1976

"isto

e^ Inventarna knjiga XVIII, inv. št. 15356/1 - 671

Inventarna knjiga I, inv. št. 39, str. 6 in št. 73, str. 11 itn.

18

Na primer: inventarna knjiga I, št. 13, str. 2 in št. 65, str. 10

19

Na primer: inventarna knjiga I, št. 56, str. 8 itn.

20

Med njimi najprej Peča na Slovenskem leta 1959 in druge razstave
(gl. str.4.).

- 86 -

21

Stanko Vurnik, Doneski k studiju slovenske avbe, E I, 1926, str. 1-35

22

Slovenska peča, E II, 1928, str. 1 - 25

23

Marta Ložar, Rokavci v slovenskih nošah, E XVII, 1944, str. 63 - 81

24

Marta Ložar, Krila, predpasniki in pasovi v slovenskih ljudskih nošah,
SE II, 1949, str. 54 - 67

25

Marija Makarovič, Slovenska ljudska noša, doktorska disertacija,
rokopis, 1963

26

Marija Makarovič, Slovenska ljudska noša, Ljubljana 1971
27 ^ ^

Pri večini ženskih in moških noš manjkajo obuvala Ò

28

Vpisi so povzeti po inventarnih knjigah št. I - XVIII

29

Primerjaj: Marija Makarovič, O Grebenčevi zbirki v etnografskem g
muzeju v Ljubljani, Slovenski etnograf XV, 1962, str. 243 - 252.

30

Knjiga prihodov. Etnografski muzej 1945 - 1965, vpisano pod t.št. 36,
z dne 25. VIII, 1964, str. 217.

Gorazd Makarovič

ZBIRKA LJUDSKE UMETNOSTI

Zgodovina zbirke ljudske umetnosti v Slovenskem etnografskem muzeju je
tesno povezana z zgodovino muzeja. V 19. stoletju so bili v Deželnem mu-
zeju zbrani le redki primerki, ki so bolj ali manj slučajno prišli v celot-
no kolekcijo. Strokovno in intenzivneje je začel zbirati W. Šmid, ki je de- ^
lai kot kustos od leta 1905 do 1909. V tem kratkem času je zbral zlasti
pomemben del zbirke panjskih končnic. Njegovo delo je z veliko širino na-
daljeval J. Mantuani od leta 1909 do 1924. Leta 1923 je bil ustanovljen
Kraljevi etnografski muzej, ki je leta 1924 in 1925 prevzel iz zbirk Dežel-
nega muzeja, tedaj imenovanega že Narodni muzej, 3502 predmeta. Izro-
čena kolekcija je vsebovala zlasti tekstil in predmete ljudske umetnosti.
Resno zbiranje, podprto z raziskavami, je v Kr. etnografskem muzeju za-
čel kustos S. Vurnik, ki je to delo odlično opravljal od leta 1924 do leta
1932. Pomanjkanje denarja je to delo vsaj v kvantitativnem oziru zelo otež-
kočalo. Izredno zaslugo za zbirko ljudske umetnosti pa ima J. Mal, teda-
nji ravnatelj Narodnega muzeja. Ko je zbiratelj O. Grebene ponudil Kr.
etnografskemu muzeju svojo sijajno zbirko, v kateri je pomemben del za-
vzemala ljudska umetnost, v muzeju ni bilo prave volje za iskanje ustrezne
denarne vsote. Zato je leta 1929 to zbirko odkupil J. Mal za Narodni mu-
zej. Pomemben del te zelo sistematične zbirke je Etnografski muzej prev-
zel od Narodnega muzeja leta 1946. Zelo zaslužen za zbirko je bil kustos
F. Kos, ki je začel delati v muzeju leta 1937. V težkih vojnih razmerah
je po možnostih izpopolnjeval zbirko R. Ložar, tedanji ravnatelj. Leta 1945
je začel delati v Etnografskem muzeju B. Orel. Bil je neumoren raziskova-
lec in zbiratelj. Pomembno je dopolnjeval zbirko ljudske umetnosti do
smrti leta 1962. Kot ravnatelj je zelo razširil področje zbiranja. V zad-
njem muzejskem obdobju je v kvantitativnem pogledu zbirka slabo napre-
dovala, ker ob priložnostih za nakupe praviloma ni bilo na voljo denarja.
Iz tega časa velja omeniti izgubo zbirke panjskih končnic Čebelarskega

- 88 -

društva, ki jo je B. Orel rešil propadanja iz neprimernih prostorov in je
bila vsaj pravno že muzejska last. Te izgube ni več mogoče nadoknaditi, za-
radi z raznih vidikov ključnih končnic te zbirke, ki je sedaj v posesti Čebe-
larskega muzeja.

Gornje vrstice veljajo za kakorkoli likovno oblikovane predmete in ne samo
za zbirke, ki jih štejemo v kustodiat za ljudsko umetnost. Kaj zajema ta
kustodiat, je seveda stvar konvencije in ne teoretično-pojmovnega razsod-'*
ka, saj je v ekstremnih aspektih možno pojmovati kot predmet tega kusto- ^
diata samo slike in kipe ali pa skoraj vse gradivo muzejskih zbirk. Obmo-
čje, ki ga konvencionalno praktično zajema kustodiat za ljudsko umetnost,
je razvidno iz opisa zbirk, ki sledijo uvodnim besedam.

Gradivo zbirke je bilo razstavljeno na številnih razstavah, zlasti občasnih
in gostujočih, pripravljenih v SEM in drugod. Med razstavami z jasnim štu-
dijskim konceptom velja omeniti najprej oddelek ljudske umetnosti v stalni«,
zbirki SEM, ki jo je postavil B. Orel. Med občasnimi razstavami SEM ve-
lja omeniti: Slikarstvo na panjskih končnicah; Slovensko ljudsko slikarstvo
in prostor; Slike na steklo na Slovenskem; Kamnita ljudska plastika na Kra-
su; Slovenska ljudska plastika; Modeli za mali kruhek; Cvetlični motivi v
ljudski umetnosti; Kič; Slovenska ljudska umetnost.

Med sicer številnimi razstavami drugih institucij, na katerih je bilo raz-
stavljeno gradivo te zbirke, moremo šteti med študijsko pripravljene raz-
stave le "Votivne slike na Gorenjskem", ki jo je postavil France Zupan v
Gorenjskem muzeju. Strokovno osnovo pri zbiranju nudijo sintetični tekst
"Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981" in tam navedena literatura
in viri.

■Ji.

Zbirka slovenske ljudske umetnosti v SEM je daleč največja in najbolj re-
prezentativna te vrste. Njen razvoj je tesno povezan z v času veljavnimi te-
oretičnimi izhodišči muzealstva in historičnih disciplin. Spočetka so zbira-
li samo tisto gradivo, ki je ustrezalo predstavam o pričevalnosti o kranj-
sko narodno določenem značaju. Ta del zbirke je največkrat brez ožjih do-

i

- 89 - \

ločil o krajevnem izvoru - drugi podatki pa za ta aspekt tako ali tako niso
bili pomembni. Z Walterjem Šmidom se je pojavil kriterij ikonografije, slo-
ga. Razumljivo tudi ta del zbirke največkrat nima podatkov o ožjem krajev-
nem izvoru. Z Mantuanijem se je uveljavljal kriterij zgodovine umetnosti
kot zgodovine duha oz."narodove duše", kot jo je označil v prvem sintetič-
nem pregledu slovenske ljudske umetnosti v Stanojevicevi enciklopediji.
Ustrezno temu pogledu se je zelo razširil spekter zbiranja glede na vrste
objektov. Seveda so ostali spremni podatki le redko bogatejši od podatkov
njegovih predhodnikov. Vurnik je pri zbiranju uveljavljal kriterij geograf-
skih slogov, časovnega in krajevnega opredeljevanja. Koncepcijo zbiranja,
ki naj bi zajela ves slovenski prostor, je nadaljeval po Mantuaniju, čeprav
kvantitativno zaradi objektivnih težav v prav tako majhni meri. Njegovo de-
lo je muzealno poglobljeno nadaljeval Franc Kos. Po vojni je Boris Orel po-
globil to usmeritev in jo bistveno dopolnil z zahtevo po dokumentaciji o kra-
ju nastanka, kraju izvora in osnovnih konkretnih podatkih o uporabniku ter
funkciji. Zbiralci so praviloma zanikali usmeritve svojih predhodnikov z
vključitvijo teh usmeritev v širši, praviloma bolj poglobljen koncept, kar
kaže na veliko zrelost muzejskih delavcev. Enak postopek se nam zdi na
mestu v današnjem trenutku.

Po našem mnenju so osnovne determinante teoretičnega vidika, ki naj bi
usmerjal izpopolnjevanje zbirke, naslednje: Muzej je zbirka virov, spome-
nikov-preostankov, ki so širši javnosti na voljo na razstavah, strokovnja-
kom pa tudi v depoju. Zbirka ljudske umetnosti SEM je edina vseslovenska
zbirka te vrste*, potemtakem mora biti zbirana tako, da ustreza potrebam
vseh historičnih disciplin, ki jo morejo uporabljati pri raziskavah. Novej-
še usmeritve družboslovja vsaj v glavnem generalno temeljijo na marksi-
stičnih izhodiščih; tem usmeritvam bi morala ustrezati naravnanost zbi-
ranja. V tem okviru bi veljalo poudariti poglede, ki se ožje dotikajo speci-
fičnosti zbirke: zgodovinsko dogajanje je proces v času, likovno oblikova-
nje je del procesa, posledica in delni vzrok družbenega razvoja, likovno
oblikovanje je kreacija in izražanje ter preseganje odnosa do sveta, svet

- 90 -

se razvija in pojavlja v genetičnih strukturah, likovno delo je struktura.
V okviru nevedenih določil bi vse dosedanje usmeritve zbiranja ostale upo-
rabne in potrebne, bistveno pa bi se spremenil pomen teh usmeritev, ki bi
jih morali drugače dopolnjevati in s tem drugače pojmovati. Osnovni krite-
riji, ki kažejo na pomanjkljivost zbirke in bi jih bilo primerno uporabljati,
bi bili: širši časovni okvir zbiranja od najstarejših spomenikov do najbliž-
je preteklosti, razvojno pomembni spomeniki in kakorkoli ključni spome-
niki sploh, instrumentaliteta in družbene, estetske ter druge funkcije spo-
menikov, družbeni prostor uporabnikov. Glede na delitev dela med sloven-
skimi muzeji, bi zbirka zajemala ob kmečki in podeželsko proletarski a-
grarni kulturi tudi delavsko likovno kulturo nekako od srede 19. stoletja na-
prej in izbirane spomenike današnje množične likovne kulture. Ob že prej
uveljavljenih kriterijih zbiranja bi torej v zbirko sodil tudi likovni kič, se-
veda le izbrani reprezentativni primerki. V tako zasnovani usmeritvi bi
bila seveda potrebna ustrezna spremna dokumentacija in selektivnost.
Na tem mestu naj konkretno omenimo samo najbolj občutno vrzel, ki jo na-
kazuje takšna usmeritev: zbirko kromolitografij, ki je v Sloveniji sploh ni.
Ker gre za mednarodno produkcijo, ki je delno v tujini tudi že raziskana,
bi šlo pri zbiranju samo za dokumentirane primerke glede na uporabnike
in glede na ikonografski izbor. Sicer pa bi pri zbiranju uporabljali tudi a-
plicirane kriterije, kakršni so bili v veljavi ves dosedanji čas nastajanja
zbirke.

- 91 -

Vrstni red poročil o posameznih zbirkah

Zbirka: figuric sv. Duha v podobi goloba - jaslic - modelov za lect - mol-
kov - nagrobnikov - hišnih oltarčkov - palic - poslikanih panjskih končnic -
kadilnih pip in ustnikov - pi sanic - pisav za trni če - plastike - podobic -
presile - papirnatih in lesenih "prtičkov" za bogkov kot - razpel - skrinjic,
šatulj in pušic - raznih nabožnih slik - slik na steklo - votivnih slik - vo-
ti vov - znamenj - razno.

Zbirka figuric sv. Duha v podobi goloba

Zbirka šteje 12 primerkov in sicer 7 papirnatih primerkov v steklenih bu-
čah, 1 papirnat primerek in 4 lesene golobčke s pahljačasto razporejenimi
krili. Provenienca primerkov ni izpričana, časovno sodijo v 19. in prvo po-
lovico 20. stoletja. Zbirko bi veljalo izpopolnjevati glede na čas, zemljepi-
sni in socialni prostor uporabnikov, in posebej še glede na tipologijo, ozi-
roma material izdelave.

Izbrana literatura: N. Kuret, Praznično leto Slovencev, II. del, Celje,
1967, str. 21 / IV. del, Celje, 1970, str. 92-95.

Zbirka jaslic

Zbirka šteje 5 večinoma nepopolnih jaslic s plastičnimi figuricami, 24 raz-
nih jasličnih figuric iz različnih kompletov, 1 navadne papirnate jaslice,
dva Jezuščka iz voska v ustreznih ohišjih, 1 lesorezno ploščo za tiskanje
jasličnih figuric in tri tiskane pole s še neizrezanimi figuricami. Pro veni -
enea primerkov je z izjemo jaslic iz Mengša in dveh signiranih pol neznana.
Večina primerkov je iz 19. stoletja,najstarejše primerke predstavlja 6 ba-
ročnih likovno kakovostnih figuric, mengeške jaslice so iz časa po drugi
vojni. Zbirka je povsem nezadostna. Kriteriji, po katerih bi veljalo zbir-
ko izpopolnjevati, so: čas, zemljepisni in socialni prostor uporabnikov,
material, tipologija, p)ri mi ti vi stična likovna izraznost.
Izbrana literatura: N. Kuret, Jaslice na Slovenskem, Ljubljana, 1981.

- 92 -

Zbirka modelov za lect

Zbirka šteje 164 modelov. Znani kraji, od koder izvirajo modeli so;
Bodovlje, Dražgoše, Kranj, Puštal, Stara Loka, sv. Duh pri Šk. Loki, ^
Šiška, Škofja Loka, Železniki. Večina predmetov je brez izpričane prove-
nience, vendar jih je mogoče z gotovostjo pripisati Škofji Loki in okolici.
V zbirki so zastopani sledeči motivi. Človeška figuralika: angelček. Ci-
gan z otrokom, dama s pahljačo, dojenec posamezno, v paru ali v skupi-
ni, falos in vulva, falos na nožicah, harlekin, jezdec na petelinu, Jezuš-
ček v košarici, Jezušček v hostiji, konjenik, morska deklica, moški v ^
stilizirani noši, moški s trobento, moški s sodom, moški z dežnikom,
moški z nahrbtnim košem, moška figura z otroki v košu, Marija z dete- ^
tom, plemič s kelihom, plemkinja z venčkom, sv. Alojzij, sv. Mihael,
sv. Miklavž, škof, vojak, ženska v stilizirani noši, ženska s cvetlico,
ženska s kitaro, ženska s pinjo, ženska z molkom, ženska z golobčkom.
Živalska figuralika: golob, golobčka in košarica, golobčka in srce, jelen,
kokoš, konj, lev, orel, pav, pelikan, petelin, pes, ptič, raca, rak, riba,
ovca, slon, zajec, zmaj. Rastlinski motivi: cvetlica, cvetlična ornamen-
tika, granatno jabolko, ornament z želodi. Predmeti ; citre, čaša, grbi,
hostije, oz. hlebčki, hiša, kitara, košarica, monstranca, pero, pinja,
pipa, pištola, sablja, škafec, trobenta, ura, zibelka. Geometrijski moti-
vi: ornament, romb, rozeta, srce, zvezda. Socialna provenienca mode-
lov je le pri izjemnih primerih izpričana, vendar je po raziskavah pov-
sem določljiva skupina pravih obrtnih mestnih izdelovalcev in domačih,
polkmečkih izdelovalcev v škofjeloški okolici. Velika večina predmetov
sodi v 19. stoletje, 10 primerkov je datiranih z vrezanimi letnicami, naj-
starejša je 1820 (št. 1750) - najmlajša pa 1862 (št. 3317). Redke primer-
ke je moč po stilu datirati v začetek 19. stoletja ali v 18. stoletje (št.3257,
3266, 3273, 3292, 3314, 3340, 14791), najstarejši model sodi v 16. sto-
letje in je izreden primer modela, izdelanega za plemiško ženitovanje z
erotičnimi, precej svobodnimi motivi (št. 14805).

„ 93 -

Kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopolnjevati, so; čas, geograf-
ski prostor, socialni prostor glede na izdelovalce in uporabnike, motivi-
ka, ključni primerki (v zbirki je npr. 8 primerkov s signaturami),
Izbrana literatura: R. Ložar, "Mali kruhek" v Skofji Loki in okolici. Et-
nolog , Zupanićev zbornik, Ljubljana, 1939 ; 3. Orel, Od kruha do "malega
kruhka" , Etnolog, Zupanićev zbornik, Ljubljana, 1939 ; G. Makarovič ,
Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981.

Zbirka molkov

Zbirka šteje 24 primerkov romarskih in navadnih molkov iz 18. in 19.
stoletja neznanih provenienc, vendar tipološke zelo raznolikih.
Literatura : G. Makarovič , Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981,

Zbirka nagrobnikov

Zbirka šteje 28 primerkov. Znani kraji, odkoder so nagrobniki, so:
Komenda, Male Lipi jene, Podkoren, Polje ob Bistrici ob Sotli, Rateče,
Slavina, Škocjan na Dolenjskem. V zbirki so poslikani in rezljani križi,
nagrobniki v obliki znamenja, križ z litoželeznim korpusom, kovana po-
slikana križa, kovan križ, litoželezni križi. Kjer je določljivo, gre za
kmečke nagrobnike, oz. posebej krašene otroške kmečke nagrobnike.
Razen enega primerka, ki sodi v 18. stoletje (št. 15472), izvirajo vsi
ostali iz 19. stoletja in obdobja med svetovnima vojnama.
Kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopolnjevati ; čas, geografski in
socialni prostor uporabnikov, tipologija, pričevalnost napisov in številč-
nost, kajti zbirka je odločno premajhna in pomanjkljiva.
Literatura : G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Ljutijana, 1981.

- 94 -

Zbirka hišnih oltarčkov

Zbirka šteje 23 primerkov. Znani kraji, odkoder izvirajo oltarčki, so:
Dobrepolje, Dražgoše, Galjevica (Ljubljana), Goselna vas v Podjuni, Ko-
ren, Kozarišče, Mengeš, Št. Jo št pri Vrzdencu, Tržič, Zg. Slivnica na
Dolenjskem. Zbirka vsebuje spomenike-hišne oltarčke, ki so jih rabili v
notranjščinah. Gre za figuralne skupine, edikule, omarice z vratci, arhi-
tekturne zasnove. Zastopana je sledeča ikonografija: Angel varuh, ecce
Homo, sv. Evstahij, sv. Gregor, Jezušček, Kristus v ječi. Križani z Ja-
nezom in Marijo, božjepotna Marija, lurška Marija, maneken Marija, Ma-
rija z detetom, Marija z detetom in svetniki, mrtvaški oder, par v noši,
sv. družina, svetnica in sv. Jožef.

Večina oltarčkov izvira iz kmečkih notranjščin, med njimi sta tudi dva
primerka nunske izdelave in kvalitetno rezljan primerek, ki verjetno sodi
v drugo družbeno okolje (št. 15355). Oltarčki sodijo v 19. stoletje in v
prvo tretjino 20. stoletja - le dva primerka moremo datirati v 18. stoletje
(št. 15355, 15294).

Literatura: G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981
Zbirka palic

Z birka šteje 21 primerkov. Znani kraji, odkoder izvirajo primerki, so:
Borovi je (?), Bukovo nad Knežo, Črni vrh-Mrzli log, Daruvar, Dobrepolje,
Logatec, Podkoren, Savinjska dolina. Št. Gothard pri Kamniku, Vodice.
Na palicah so zastopani sledeči izrezljani motivi: Arabec z žirafo, Atila, .
bradata glava, fantastična žival požira moža, fantastična žival požira žen-
sko, geometrijski ornament, gozdne in druge živali, grifon, heraldičen
motiv, kačja glava, lev požira kačo, lev, lovski prizori, ljubezenski pri-
zor, napisi, pes, račja glava, roka drži živalsko glavo, slon, žandar vo-
di ujetnika.

Glede na funkcijo gre za sprehajalne palice, palico z imeni 2. legijona na-
rodne garde leta 1848, flosarsko palico, spominsko palico, jubilejno pali-
co, gorjačo, palico z bodalom, ovčarsko palico in druge (ženitovanjsko

- 95 -

palico iz Dolenčev, EM 9295 in palico gorskega sodnika gl. v ustrezni dru-
gi zbirki). Družbeni položaj uporabnikov je le izjemoma ali posredno iz-
pričan; gre za palice iz kmečke in palice iz meščanske rabe.
Palice sodijo v 19. in v 20. stoletje (na eni palici je očitno recentno vreza-
na letnica 1714, primerek sodi v konec 18. ali v začetek 19. stol.).
Kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopoljevati, so: čas, motivi, tipo-
logija, izpričana funkcija, provenienca in družbeni položaj uporabnikov.
Literatura: G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981.

Zbirka poslikanih panjskih končnic

Zbirka šteje 728 primerkov. Znani kraji, odkoder izvirajo končnice, so:
Bodovi je, Breznica pri Skofji Loki, Britof pri Kranju, Celar je pri Vrhniki,
Cerkno, Čabrače, Čirčiče, Črna na Koroškem (okolica), Dobeno, Dobro-
va pri Ljubljani, Dobrunje, Domžale, Dravlje pri Ljubljani, Dražgoše,
Gabrk pri Poljanah, Godovič, Goričane pri Medvodah, Gornji grad, Gor-
nji Novaki, Homec, Hosta pri Skofji Loki, Kovk, Kranj (okolica), Lajše
pri Selcah v Selški dolini, Lanišče pri Kamniku, Ledina, Leskovica nad Ho-
tavljami, Lokovica pri Libučah, Lom nad Tržičem, Lučne (okolica), Male
Lipljene (okolica). Mali Videm pri Št. Lovrencu, Mirna na Dolenjskem,
Mojstrana, Moste pri Komendi, Podbrezje pri Podnartu, Podolševa, Polica,
Polhov Gradec, Poljanska dolina na Gorenjskem, Planina nad Ljubnim,
Prapreče pri Lukovici, Praprotno v Selški dolini, Raščica pri Vel. Laščah,
Rupa pri Kranju, Selce v Selški dolini, Sidraž, Smrečje nad Vrhniko, Se-
rica, Spodnja Luša, Stari trg pri Slovenj Gradcu, Stranska vas pri Ljublja-
ni, Studor nad Hotavljami, Sv. Helena nad Črno, Škofja Loka (okolica),
Smarca pri Kamniku, Šmiklavž nad Gornjim gradom, Štefanja gora nad
Cerkljami, Št. Vid nad Ljubljano, Trata, Trboje pri Smledniku, Trstenik
na Gorenjskem, Visoko, Voklo, Volčji potok pri Kamniku, Volaka, Vran-
sko, Zg. Šiška, Zagradišče pri Sostrem. V zbirki so zastopani sledeči
motivi: nabožni-Abrahamova daritev, Absalon, Adam in Eva, S. Alojzij,
s. Ambrož, Ana in Marija, s. Andrej, angeli (padli), s. Anton Padovan-
ski, s. Anton Puščavnik, s. Barbara, beg v Egipt, Bog oče, Bog ustvari

- 96 -

Sonce in Mesec, s. Boštjan, božji grob,, bratje prodajo Jožefa, kralj Da-
vid, David in Goliat, s. družina, s. družina pri delu, s. Duh, duhovnik
pri obredju, s. Elija, evangelisti, s. Florijan, s. Frančišek Asiški, s.
Frančišek Šaleški in Marija, stigmatizacija s. Frančiška, Genezareško
jezero, legenda o s. Genovefi, godba pred peklom, hudič skuša Jezusa,
IHS; IHS, križanje in Pietà, s. Izidor, izgon iz raja, Izraelci plešejo ob
zlatem teletu, Izraelci gredo čez Rdeče morje, izgubljeni sin, s. Janez
Evangelist, s. Janez in s. Luka, obglavljenje s. Janeza, s. Janez Nepo-
muk, s. Jedert, Jezus nasiti 5.000 glavo množico, Jezusovo srce, Jezus
in Samaritanka pri vodnjaku, dvanajstletni Jezus v templju. Job na gnoju,
s. Jožef, s. Jožef in s. Janez, Judita s Holofernovo glavo, s. Jurij in
s. Martin; s. Jurij, Kajn in Abel, s. Katarina, s. Katarina in s. Barbara,
Kristus obudi Lazarja, Kristusov krst, Kristus obudi mrtvoudnega, Kri-
stusova legenda, Kristusovo kronanje, Kristus nese križ, Kristus izganja
trgovce iz templja, Kristus in stotnik, križev pot. s. Lucija, s. Luka in
s. Janez, s. Lenart, Lazar in bogatin, s. Lovrenc, Marija božjepotna,
Marija, monstranca, s. Miklavž, s. Mihael, Marijino oznanjenje, sreča-
nje Marije in Ane, božjepotna Marija in s. Frančišek Šaleški, Marijin
monogram, s. Marko in s. Matej, Marija pomočnica in s. Barbara,
s. Miklavž in s. Florijan, s. Martin, Mojzes s kačo, Marijino kronanje, '
mašniško posvečenje, s. Mihael, Marija sreča Jezusa pod Križem, Ma-
rija immaculata, Marija škapulir, Marija pomočnica, Marija rožnovenska,
Marija zaščitnica s plaščem, tri božjepotne Marije, mana v puščavi, Moj-
zes obudi vodo iz skale, Marija s svetnikoma, Marijina zaroka, Marijino
vnebovzetje, s. Notburga, Noetova barka, Noetova daritev. Oljska gora,
Ozej in zlobni dečki betelski, obhajilo, prikazovanje na gori Tabor, Petro-
vo izdajstvo, s. Peter, s. Peter in s. Jožef, pohod s. treh kraljev, pokol
nedolžnih otročičev, polaganje v grob, poklon s. treh kraljev, s. Peter in
s. Pavel, spreobrnenje s. Pavla, papež Gregor, s. Polona, poslednja sod-
ba, poroka, poklon pastirjev, s. Rok in s. Boštjan, svatba v Kani, Samson,
spoved pravičnika in grešnico, smledniška legenda, usmiljeni Samarijan,
kamenjanje s. Štefana, Sams;>n nese vrata, srce Marijino in srce Jezusovo,

- 97 -

Šaloma, zakrament spovedi, pekel, neugotovljeni svetniki in svetnice, oz.
brez atributov, s. Trojica, vhod v Jeruzalem, vesoljni potop, vsi svetniki,
vstajenje, s. Volbenk, sedem zakramentov, zadnja večerja,/ posvetni:
advokat molze kravo, za katero se vlečeta kmeta; Arabca lovita leva,
avstrijski vojaki preganjajo turške, baba podi hudiča od ognjišča, babji
mlin, baročna stavba, berač pride k hiši, bitka, boj z zmajem, boj za mo-
ške hlače, cigan ukrade lonec, cvetlični ornament, čevljarji in prašič,
človek-ptič, debeluh vozi svoj trebuh, delo na polju, divjaki v boju z zver-
mi, drevo, dvoboj žensk na petelinih, trije fantje in eno dekle, francoski
vojak in kmet, gostilniški prizor, goloba, komedijanta, godci in ples,
godci, hiša in cerkev, hudič vozi ženske spodnjice, hudič babi jezik brusi,
hudiča v kočiji vozita kozla, hudiči perejo žensko perilo, hudič ukrade lo-
nec, hudič zvrne ženskam lonec, hudiči se tepejo s kmeti, jezdeca, kača
lovi zajca, kmet ziblje Francoza, kočija s severnimi jeleni, konj, konjeni-
ka se bojujeta, konjeniška bitka, kovača, krajina, kegljanje, kres, kome-
dijanti, kmetje napadajo priklenjeno žabo, kmet vozi sode, kmet zvrne
fratru bero, kozel podi krojače, kozel žre in serje krojača, krojače podi
veter, kozel trka krojača, krojače podi polž, prašič podi krojače, kozel
serje cekine, krošnjar, Luter in Katrca; hudiči, kozli ali prašič vozijo
Lutra in Katrco na kočiji v pekel, lov na jazbeca, lov na jelena, lovec strel-
ja divjega lovca, lov na severnega jelena, lov na tigra, lov na gamsa, lov
na medveda, lov na risa, lev, lisjak prinaša bolni lisici kure, lisica brije
lovca, lovec, lovcev pogreb, lovec strelja medveda, ki je ukradel čebelji
panj, lovec, ki serje, se je ujel v past, lovca napijata jelenu in medvedu,
navidezno mrtva lisica ugrizne lovca, lovca podi divji prašič, levi žro
kristjane, lončarja napade bik, možje v krajini, mož s širokokrajnim klo-
bukom, mož pri vodnjaku, medved ukrade panj, merjasec, meseci, mož
pri mizi; maček; moža in konj, mož s trobento; mož in ženska, medved
na vrvici pleše, kralj Matjaž, Napoleona vzame hudič, noša - stara in no-
va, nesreča, oglar, oranje, oficirja, oče tepe sina, heraldični orel, ogre-
banje roja. Pegam in Lambergar, ptič, pijani fantje (nabor?), ples, per-
sonifikaciji pomladi in poletja, svatba, poroka, polž-velikan, portretiranje.

- 98 -

podlasica, popotni s košem, ris, rozeta, ris napade konja, prizor pred
sultanom ( ? ), slon in kameli, šivilje, številke - razne, trobentač na pol-
žu (poštar), tehtanje panja, Turek s pipo, tovornik, Turki, ura, vojaška
godba, veduta, vojaka jahata kozla, vojak jaha petelina, vojak odpelje kra-
vo, vojaka vodita ženo z otrokoma, vojaki, vlak, volk, zveri, žetev, žen-
ska, ženska podi moža, ženska ali ženski vlečeta moža iz gostilne, žen-
ska vprežena v brano, ženska pretepa moža, ženska z otrokom,.

Najstarejše končnice v zbirki so datirane z letnicami 1770, 1787, 178?,
1791 (inv. št. 2239, 2386, 2426, 2429), tem sledi nekaj primerkov iz zad-
njega desetletja 18. stoletja. Večina končnic sodi v 19. stoletje, preostale
iz prve četrtine 20. stoletja pa dobro dokumentirajo propadanje tega slikar-
stva.

Zbirka je zelo številna in glede na kolikost prva; vendar je treba povedati,
da jo po pričevalnosti primerkov presega zbirka v Čebelarskem muzeju v
Radovljici.

Kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopolnjevati, so: zastopanost mo-
tivov, delavnic, čas in geografski prostor. Ob tem je treba omeniti, da je
glede na zemljepisni in socialni prostor zelo malo primerkov neposredno
izpričanih; vsekakor bi morali biti slučajno dostopni primerki takšne vrste
deziderat kolekcije.

Izbrana literatura: Vurnik S., Slovenske panjske končnice. Etnolog III,
Ljubljana, 1929 / Makarovič G., Panjske končnice ljudske slikarske delav-
nice iz Selc, Loški razgledi IX, Škofja Loka, 1962 / Isti, Panjske končnice
štajerske ljudske slikarske delavnice. Slovenski etnograf XVI-XVII, Lj.,
1964/ Isti, Slikarstvo na panjskih končnicah. Inauguralna disertacija, Lj.,
1964.

_ 99 -

Zbirka kadilnih pip in ustnikov

Zbirka šteje 139 popolnih pip oz. fragmentov ter 14 ustnikov za cigare ali
cigarete. Znani kraji, odkoder izvirajo primerki, so: Admont, Bruck na
Muri, Dunaj, Gorjuše, Gornja Bistrica v Prekmurju, Krka na Dolenjskem,
Koprivnik na Kočevskem, Kropa, Lassing, Leoben, Ljubljana, Mirna, Nov-
ska, Podkoren, Podnart, Poljanska dolina na Gorenjskem, Rateče, Rožem-
pah, Sarajevo, Savinjska dolina. Selca v Selški dolini, Sopotnica, Stahovi-
ca, Šiška, škofjeloška okolica, Šmihel, Tirolsko, Trst, Vrhnika. Glede na
tehniko izdelave in material so v zbirki zastopani: razni lesovi, glina v ka-
lupu, morska pena, okovi in pokrovčki iz medenine in alpake, inkrustaci-
ja s srebrno žico, oz. z biserno matico. Motivi so največkrat ornamental-
ni, med njimi pa tudi sledeči figuralni : Adam in Eva, bradata glava, ce-
lovški zmaj, čevljar pri delu, razne domače živali, gostilniški prizor, raz-
ni heraldični orli, jelen, jezdec pade s konja, konj, kozel, Kristusova gla-
va, kača, mož s palico, mož s sklenjenima rokama (k molitvi? ), madžar-
ski grb in historični prizor, lovski motivi, lisica in dve živali, pes, poštar
in kozel, ptič, riba, roka, srna, škorenj, volovska glava, ženski akt.
Nekaj najstarejših primerkov sodi še v 18. stoletje, med njimi naj omeni-
mo z letnicama 1746 in 1781 datirana primerka (inv. št. 2090 in 5885),
ogromna večina primerkov sodi v 19. stoletje , nekaj, zlasti gorjuških pa
je iz prve polovice 20. stoletja. Zbirka je največja v Sloveniji.
Družbeni položaj uporabnikov sicer ni dokumentiran, vendar je glede na
značaj izdelkov in razne vire o kajenju nedvomno, da gre za pipe, kakršne
so uporabljali v vseh družbenih plasteh. Kriteriji, po katerih bi veljalo
zbirko izpopolnjevati, so: čas, zemljepisni in socialni prostor uporabni-
kov, tipologija, ikonografija, izdelki slovenskih proizvajalcev.
Izbrana literatura: G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Lj. , 1981.

- 100 -

Zbirka pisanic

Zbirka šteje 659 primerkov. Znani kraji, oz. pokrajine, odkoder izvira-
jo pisanice, so : Adlešiči, Bela krajina, Beneška Slovenija, Dolenjci, Dra-
šiči, Gančani, Gorenje jezero, Grabrovec, Hrast pri Suhorju, Ivanjkovci,
Jugorje, Ligojna, Ljubljana, Ljubljana okolica, Marindol, Podzemelj, Prek-
murje, Robedišče, Radovica, Suhor, Škofja Loka, Velika Sela pri Adleši-
čih, Zagradec. V zbirki je nekaj prav zanimivih primerkov iz drugih de-
žel: Srbije iz leta 1918, Poljske (krakovske pisanice), Zgornje Avstrije in
iz Knina. Glede na tehniko izdelave so v zbirki zastopani: voščeni ali pa-
rafinski batik, jedkanje v naravnih kislinah, izpraskanka, oplet z barvnimi
nitmi, poslikava s čopiči, oplet s srebrnimi žičnimi nitmi, rezervaš z
rastlinskimi listi. Glede na motiviko so v zbirki zastopani: geometrijski
ornament, stiliziran rastlinski ornament, stilizirane upodobitve predme-
tov in simbolov, napisi in kombinacije navedenega. Mimo redkih pisanic
iz mestnega okolja so v zbirki le pisanice iz kmečkega življenja.
Najstarejše pisanice sodijo v konec 19. stoletja (med njimi naj omenimo
z letnico 1890 datiran primerek - inv. št. 3184/21), ostale sodijo v 20.
stoletje, največ iz obdobja med svetovnima vojnama in iz časa po drugi
vojni, nekaj pa jih je še iz časa pred prvo vojno. Zbirka je največja v Slo-
veniji. Kriteriji, po katerih bi jo veljalo izpopolnjevati, so: čas, motivi-
ka, tehnike, zemljepisni in socialni prostor uporabnikov.
Izbrana literatura: J. Barle, Pisanice iz Bele krajine. Izvestja muzejske-
ga društva za Kranjsko, III, Ljubljana, 1893 / N. Kuret, Reménke, reme-
nice. Etnografija Pomurja I, Murska Sobota, 1967 / G. Makarovič, Sloven-
ska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981.

Zbirka pisav za trniče

Zbirka šteje 69 pisav za krašenje trničev na velikoplaninskih planšarijah.
Časovno sodijo v 19. stoletje in še v čas po drugi vojni. Med njimi je ome-
niti najstarejši znani datirani primerek z letnico 1840.
Literatura : A. CeVc, Velika planina, Ljubljana, 1972.

- 101 -

Zbirka plastike

Zbirka šteje 216 primerkov. Znani kraji, odkoder izvirajo primerki, so:
Ambrus, Bičje, Bizeljsko, Breznica na Gorenjskem, Brezov dol, Celje
(okolica). Cerkljanski vrh. Črna na Koroškem, Črni vrh, Čušperk, Do-
bri je na Koroškem - Tolsti vrh, Dobrepolje, Dečja vas, Gabrovica na Kra-
su, Gora (Št. Jurij-Žiče), Gradenc, Grintavec v Dobrepoljah, Homec, Ja-
vorščica. Jezero pri Preserju, Kamnik, Kleče pri Šmihelu, Klevevž, Ko-
bilje, Kočevje, Kočevje okolica, Kranj, Litija, Litija okolica. Mala Stara
vas. Male Lipi jene, Mavčiče, Mekinje, Mokronog, Mošnje, Muljava, No-
sovče, Plešivica, Podlanišče, Podpeč pri Dobrepoljah, Podpleče, Princa
vas, Prtovč, Radovljica okolica, Ratje, Rečica nad Laškim, Reber pri Žu-
žemberku, Ribnica, Sanabor pri Vipavi, Samotorca, Slinovci, Srednja vas
v Bohinju, Stražišče, Struge, Suha krajina, Šentjernej, Šentrupert, Šentur-
ška gora. Tolsti vrh nad Guštanjem, Tomažja vas. Topla reber nad Smuko,
Trebnje, Trzin-Rašica okolica, Vače okolica, Valična vas. Velike Lipi jene,
Visejc, Vodice pri Dobrepoljah, Žiče, Žiri. V zbirki so zastopani sledeči
motivi : Angel, s. Anton Padovanski, s. Anton Puščavnik, s. Barbara, be-
rač, Bernardka lurška, Bog oče, Bog sin, s. Boštjan, Ecce homo, s. Flori-
jan, s. Frančišek Asiški, s. Gregor, s. Izidor, s. Janez Evangelist, s. Ja-
nez Nepomuk, Jezus dobri pastir, Jezus v ječi, Jezusovo srce, Jezus ne-
se križ, s. Jožef, kamnosek, kmet z lopato, kongresna cesarja, Marija,
Marija božjepotna, Marija brezmadežna, Marija lurška, Marija maneken,
Marija mariazellska, Marija rožnovenska, Marijino srce, Marija z dete-
tom, Marija žalostna, s. Marko, s. Miklavž, moška figura, moška figu-
ra z opico, palček, partizan. Pietà, s. Rok, roka s knjigo, sedeči Kristus,
Slomšek A.M., svetnice s pomanjkljivimi atributi, svetniki s pomanjklji-
vimi atributi, s. Štefan, s. Urban, s. Valentin, s. Vid, vstali Kristus,
zadnja večerja, žena v noši. Način rabe primerkov iz zbirke praviloma ni
dokumentiran, vendar je iz videza in po analogijah dokaj gotovo, da večina
plastike izvira iz kmečkih notranjščin, znamenj oz. niš, nekaj je primer-
kov cerkvene plastike. Najstarejši primerek je kip sedeče Marije z dete-
tom iz cerkve v Klevevžu in sodi v 15. stoletje, temu sledi nekaj primerkov

- 102 -

iz 17. stoletja (inv. št. 3218, 10720, 10721, 10722, 15353 itn.) - ogrom-
na večina plastike sodi v 19. stoletje. Zbirka je največja kolekcija primi-
tivne kmečke plastike na Slovenskem. Kriteriji, po katerih bi veljalo zbir-
ko izpopolnjevati, so: čas, zemljepisni in socialni prostor uporabnikov,
ključni primeri za izdelovalce in datacije, ikonografija, dokumentiranost
uporabe in funkcije, primitivistična likovna kvaliteta.

Literatura : G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981.

Zbirka podobic

Zbirka šteje 381 primerkov. Mimo ostalih primerkov so zastopana tudi
naslednja slovenska božja pota: Brdo pri Podpeči, Bled, Brezje, Gospa Sve-
ta, Sv. gora pri Gorici, Sv. Jožef pri Celju, Sv. Jošt nad Kranjem, Sv.
Križ pri Belih vodah. Sv. Križ pri Črnečah na Koroškem, Kropa, Ljubno
na Gorenjskem, Sv. Marija (frančiškanov) v Mariboru, Sv. Marija na Do-
brovi, Nova Štifta pri Gornjem gradu. Nova Štifta pri Ribnici, Sv. Peter pri
Mariboru, Sladka gora. Šmarna gora. Sv. Trojica v Slovenskih goricah,
Velesovo, Višarje, Zagorje pri Planini. Zbirka ni reprezentančna ne glede
na motiviko, tehnike, variante ali čas. Posebej pričevalni so morda le pri-
merki , ki so bili nalepljeni na pokrovih skrinj in so jih žal v muzeju odle-
pili. Skoraj vsi primerki so iz 19. stoletja in iz prve polovice 20. stoletja.
Ker obstajata sijajni zbirki podobic v Semeniški knjižnici in v Grafičnem
kabinetu Narodnega muzeja v Ljubljani, ne bi bilo smiselno zbirati popolnej-
šo zbirko v SEM za študijske namene. Zbirka naj bi rabila zlasti orientaci-
ji v ikonografiji in razstavnim namenom. Zato naj bi bili temeljni kriteriji,
po katerih bi veljalo zbirko izpopolnjevati: zbrati primerke vseh slovenskih
božjih poti, zbrati primerke vseh zvrsti podobic (odpustke, porci j. listke,
listke bratovščin, molitve, jedilne podobice itn. , perforirane primerke in
druge tehnične in oblikovne tipe) in zlasti primerke iz 18. stoletja za raz-
stavne namene.

Izbrana literatura: A. Gaber, Kaj pripxDvedujejo stare slovenske podobice.
Obisk, III, št. 5 in 6-7 / A. Spamer, Das kleine Andachtsbild vom XIV. bis
zum XX. Jahrhundert, Miinchen, 1930/ G. Makarovič, Slovenska ljudska
umetnost, Ljubljana, 1981.

- 103 -

Zbirka presile

Zbirka šteje glede na tipologijo; 128 presile tkim. slovenskega tipa za na
kolovrat, 30 koželjev, 12 suličastih presile za predenje na vreteno, 4 lo-
pataste preslice za predenje na vreteno, 1 krošnjasto in 1 rovaš as to pres-
lico za predenje na vreteno, 27 vreten in 10 presličnih igel.
Znani kraji, odkoder izvirajo predmeti, so; Adlešiči, Bohinj, Bohinjska
Bistrica, Bušinja vas, Dovje, Dražgoše, Gorjuše, Gozd pri Kranjski gori,
Javorniški rovt. Kopri vnik. Koroško, Kranjska gora, Ljubno pri Podnartu,
Ločnica, Mojstrana, Nomenj, Padež, Pivka pri Naklem, Podkoren, Poljan-
ska dolina, Rateče, Serica, Srednji vrh nad Kranjsko goro, Vatovlje, Vini-
ca. Predmeti izvirajo iz kmečkega okolja. Nekaj presile takim, slovenske-
ga tipa sodi še v zadnjo tretjino 18. stoletja, redki primerki v 20. stoletje,
še v 60. leta, velika večina predmetov sodi v 19. stoletje. To je edina po-
membna zbirka krašenih slovenskih presile. V SEM je še nekaj preslic,
med njimi 4 paličaste z lastnim podstavkom, ki pa sodijo h kolovratom in
jih v tem poročilu ne omenjamo.

Kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopolnjevati, so: geografski pro-
stor, tipologija zlasti preprostejših preslic, primerki, izpričani kot darilo,
primerki z izpričanim socialnim položajem uporabnic. Preslice tkim. slo-
venskega tipa so v zbirki - kolikor je to v muzeju mogoče - zastopane v za-
dostnem reprezentančnem vzorcu.

Izbrana literatura: W. Šmid, Krainische Spinnrocken. Carniola I, Ljubljana,
1908 - G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, I., 1981.

Z birka papirnatih in lesenih "prtičkov" za bogkov kot

Zbirka šteje 75 papirnatih in 5 lesenih prtičkov. Leseni primerki izvirajo
iz Podkorena in Kranjske gore, papirnati pa iz Domžal, Krakovega v Lju-
bljani, Ljubljane, Višnje gore in Žalne. Na prtičkih so zastopani naslednji
motivi; angel, božjepotna Marija, cvetlični motivi, geometrijski motivi,
jaslice, Jezusov monogram, monstranca, poklon s. treh kraljev. Leseni
primerki so poslikani z oljnimi barvami, na papirnatih primerkih pa so za-
stopane sledeče tehnike: izrezanka, perforacija, ročno koloriran primiti-
ven kamnotisk, koloriran navaden kamnotisk, reliefen tisk s perforacijo.

- 104 -

barvna litografija, izrezane in nalepljene litografirane figurice ter posli-
kava. Časovno sodijo leseni prtički v 19. stoletje, papirnati pa v čas med
leti 1912 in 1924. Uporabniki prtičkov niso izpričani, vsaj večinoma gre
za rabo ob božičnih praznikih v kmečkem in revnejšem mestnem okolju.
To je edina zbirka tega gradiva v Sloveniji. Kriteriji, po katerih bi veljalo
zbirko izpopolnjevati, so: čas, ikonografija, tehnike, zemljepisni in so-
cialni prostor uporabnikov.

Izbrana literatura: N. Kuret, Praznično leto Slovencev, IV. del, Celje,
1970, str. 109; Isti, Jaslice na Slovenskem, Ljubljana, 1981.

Zbirka razpel

Zbirka šteje 61 razpel. Znani kraji, odkoder izvirajo razpela, so : Blečji
vrh. Brezov dol, Črna na Koroškem, Gorjuše, Graden, Jereka, Korita pri
Dobrniču, Male Lipljene, Marinča vas, Mirna-Trebnje, Mokronog, Peč,
Plešivica, Potok pri Grosupljem, Prapreče pri Lukovici, Princa vas, Pun-
gert, Retje, Srednja vas, Stražišče, Selce na Pivškem, Sv. Lovrenc pri
Čatežu, Sv. Marjeta, Špitalič, Tešova nad Vranskim, Veličane, Volčja ja-
ma, Zagorica v Dobrepoljah. V zbirki so večinoma razpela za opremo kmeč-
kih notranjščin. Zastopani so sledeči ikonografski tipi: "Jeruzalemski križ",
korpus na križu brez dodatkov, razpelo z lobanjo pod križem, razpelo z ov-
co pod križem, razpelo z vazama s cvetjem, razpelo s smrekama in loban-
jo, razpelo s kelihom, razpelo s knjigo, razpelo z angelčkom ali angelčko-
ma, razpelo z Marijo pod križem, razpelo z Janezom in Marijo pod križem,
razpelo z Janezom, Marijo in Marijo Magdaleno pod križem, razpelo z Ja-
nezom, Marijo in orodji trpljenja, razpelo s knjigo in orodji trpljenja,
"mrliški križ". Ob kmečkih razpelih je v zbirki nekaj primerkov primitiv-
nejše cerkvene plastike in nekaj razpel, ki sodijo v nekmečko okolje, ven-
dar nedokumentirano. Razpela sodijo razen treh primerkov iz zadnjih dveh
kategorij, vsa v 19. stoletje in v začetek 20. stoletja. Največja tovrstna
zbirka v Sloveniji, pomembna zlasti glede izvirne ikonografije in nekaterih
primerkov z izredno likovno primitivistično ekspresivnostjo.

- 105 -

Kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopolnjevati, so: čas, geograf-
ski in socialni prostor izdelovalcev in uporabnikov, dokumentiranost upo-
rabe in funkcije, ikonografija, primitivistična likovna kvaliteta.
Literatura: G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981.

Zbirka skrinjic, šatulj in pušic

Zbirka šteje 23 primerkov. Znani kraji, odkoder izvirajo predmeti, so:
Bela peč v Kanalski dolini. Gornji grad. Kranjska gora, Ljubljana, Podbela,
Podkoren, Polhov gradeč, Poljanska dolina, Radovljica, Škofja Loka, Trbiž,
Žerovnica. V zbirki so zastopane sledeče zvrsti: kaseta z leseno številčno
ključavnico, pultna kaseta, miniatura skrinje, miniatura poslikane skrinje,
železna skrinjica z blagajniško ključavnico pod pokrovom, skrinjica sekre-
ter, poslikana obodna šatulja, obodna šatulja z rezljanim pokrovom, stru-
žena poslikana valjasta šatulja, miniatura potovalnega kovčka z okrasjem
iz slame, rezljana pušica z drsnim pokrovom.

V 17. stoletje sodijo: železna skrinjica z upodobitvijo slovesa viteza od
dame, miniatura renesančne skrinje z dvema ključavnicama, skrinjica se-
kreter z bizmutovo poslikavo. V 18. stoletje sodijo: kaseta z letnico 1774,
obodna šatulja z letnico 1784, pušica z letnico 1755, pušica z letnico 1791.
Ostali primerki sodijo v 19. in v prvo tretjino 20. stoletja. Družbeni polo-
žaj uporabnikov praviloma ni dokumentiran, vendar sodijo primerki iz 17.
stoletja nedvomno v plemiško ali visoko meščansko okolje, primerki iz 19.
stoletja pa večinoma v kmečko okolje. Instrumentaliteta predmetov je raz-
vidna iz konstrukcije in deloma iz dokumentacije: hranila za nakit, papirje,
denar, britev.

Kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopolnjevati, so: tipologija, čas,
zemljepisni in socialni prostor uporabnikov, izdelki slovenskih rok.
Izbrana literatura; G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana,
1981.

- 106 -

Zbirka raznih nabožnih slik (olje na platno, les, tempera na papir)

Zbirka šteje 43 primerkov. Zemljepisna provenienca z izjemo redkih kra-
jev ni izpričana (Bič, Kranjska gora. Kropa, Rateče, Skaručna, Vodice).
V zbirki so zastopani naslednji motivi: s. Agata, angel varuh in s. Miklavž,
s. Alojzij, s. Anton Puščavnik, s. Boštjan, s. Corona, grehi zoper s. Duha,
jagnje božje, s. Janez Krstnik, s. Job, s. Jurij, s. Anton Puščavnik, s.
Izidor, križanje, križanje s s. Janezom, Marijo in s. Magdaleno, križev
pot, Kristusov krst, s. družina, Marija dobrega sveta, Marijino kronanje,
Marija škapulir in križanje, Marija z detetom, Marija,zaščitnica devic,
Marijino srce, s. Martin in s. Andrej, neverni Tomaž, Oljska gora, po-
klon s. treh kraljev, prestol milosti, prizor iz legende s. Antona Padovan-
skega, sedenj s. zakramentov, s. Trojica, trpeči Kristus, zadnja večerja,
zasramovanje Kristusa, žalostni Kristus. Socialna provenienca slik ni iz-
pričana, vendar je glede na ta vidik zbirka nedvomno zelo heterogena. V
njej sta vsaj dve nedvomno oltarni sliki, 4 križevi poti, dve cerkveni bande-
ri, večinoma pa so slike verjetno za opremo stanovanjskih prostorov.
Skoraj vse slike sodijo v 19. stoletje, iz 18. stoletja velja omeniti sliko
s. Izidorja in odlično cerkveno podobo s. Agate. Zbirka ni reprezentativna
v nobenem oziru. V bodoče bi kazalo zbirati predvsem slike za opremo ka-
pelic in kmečkih ter delavskih notranjščin glede na tipologijo, ikonografijo,
čas, družbeno razlikovanje in primitivistično likovno izraznost.
Literatura : G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981.

- 107 -

Zbirka slik na steklo

Zbirka šteje 495 slik. Znani kraji, odkoder izvirajo slike, so: Celovec,
Črmošnjice, Davča, Dole pri Moravčah, Gornji Kot pri Dvoru, Ig, Javor
pri Litiji, Javorje pri Skofji Loki, Kališče pri Novi Štifti, Kočevje (okolica).
Koprivnik, Krašce pri Moravčah, Krnica pri Gorjah, Lukovica, Maršiči na
Dolenjskem, Medvode, Mengeš, Mihela vas, Naklo, Nova vas pri Preddvo-
ru, Nova vas pri Žireh, Petrova vas pri Črnomlju, Planina pri Črnem vrhu,
Pliberk, Poljane nad Škofje Loko (in okolica), Poljanska dolina, Poreče pri
Vipavi, Predgriže, Radiše na Koroškem, Raščica na Dolenjskem, Rogaška
Slatina, Sela pri Javorju nad Litijo, Selce v Selški dolini, Selška dolina.
Serica, S topnik, Stražišče pri Kranju, Slovenske gorice. Sv. Duh nad Sol-
čavo, Sv. Križ pri Litiji, Škofja Loka (in okolica), Škofjeloško hribovje,
Trebnje, "Trzin-Domžale", Vavpčja vas, Velesovo, Velike Lipljene, Zadob-
je pri Gorenji vasi v Poljanski dolini, Z a vrh pri Dobrni, Zg. Tuhinj. V zbir-
ki so zastopani sledeči motivi: Adam in Eva, s. Aleš, s. Alojzij, s. Ana,
s. Ana z Marijo, s. Andrej, s. Anton Padovanski, s. Barbara, beg v Egipt,
s. birma, s. Blaž, s. Boštjan, božji grob, cerkev, čudeži Kristusove krvi,
s. družina, ecce ancilla Domini, s. Egidij, s. Elija, s. Elizabeta, s. Evsta-
hij, s. Flori jan, s. Frančišek Asiški, s. Frančišek Ks averi j, s. Genovefa,
s. Gertruda, s. Helena, izgubljeni sin, s. Izidor, s. Janez Krstnik, s. Ja-
nez Nepomuk, s. Jernej, Jezus, bičani Jezus, Jezus na križu, Jezus na
Oljski gori, Jezus nese križ, Jezus odrešenik sveta, Jezusovo rojstvo, Je-
zus s svetniki, trpeči Jezus, Jezušček praškega ikonograf. tipa, Jezušček
s svetovno kroglo, Jezušček leži na križu, Jezusovo srce, s. Jožef, s. Juda
in s. Simon, s. Julijana, s. Jurij, kača na drevesu, Kalvarija, s. Karel,
s. Katarina, s. trije kralji, križev pot, s. krst, s. Lenart, s. Lovrenc,
s. Lucija, različice božjepotnih Marij, Marijino srce, Marijino kronanje,
Marijino oznanjenje, s. Marjeta, s. Marta, s. Martin, s. mašniško po s ve-
čen je, s. Mihael, s. Miklavž, s. Neža, s. Patricij, s. Peter, Pietà, posled-
nja sodba, poklon s. treh kraljev, s. pokora, s. Polona, s. poslednje olje,
svetniki priprošnjiki, gostilniški prizor, s. rešnje telo, s. Rok, s. Rozalija,
s. Si m non, smledniška legenda, svatba v Kani, razni pomanjkljivo atri bui rani

- 108 -

svetniki, s. Tomaž, s. Trojica, turški jezdec, s. Urban, s. Uršula,

s. Valentin, s. Veronika, Veronikin prt, vstajenje, s. Wendelin, sedem s.

zakramentov, zadnja večerja.

V zbirki je 86 ugotovljenih primerkov na Slovenskem naslikanih slik in ne-
kaj primerkov, ki bi jih bilo potrebno še ugotoviti. Ostale slike so iz zna-
nih srednjeevropskih centrov tega slikarstva, največ iz Pohožev in Sandla.
Večina slik sodi v prvi dve tretjini 19. stoletja, nekaj primerkov pa je še
iz druge polovice 18. in iz zadnje tretjine 19. stoletja. Zbirka je največja
v Sloveniji. Kriteriji, po katerih bi jo veljalo dopolnjevati, so: motivi, slo-
venski izdelki, slike s podatki o zemljepisnem in socialnem prostoru upo-
rabnikov.

Izbrana literatura: G. Makarovič, Slikanje ljudskih slik na steklo na Slo-
venskem, Slovenski etnograf XV, Ljubljana, 1962.

Zbirka votivnih slik

Zbirka šteje 29 slik, slikanih na les ali na platno. Božjepotni kraji, odko-
der izvirajo slike, so: Sv. Andrej nad Škofje Loko, Ljubno na Gorenjskem,
Nova Štifta, Križna gora pri Ložu, Skaručna, Šmarna gora, Šmartno pri
Cerkljah, Št. Rupert, Tunjice, Velesovo, Zg. Brnik, štiri slike so le dom-
nevne provenience. Na slikah so upodobljeni sledeči priprošnjiki: Sv. Ana,
sv. Ana in sv. Štefan, sv. Andrej in Marija z detetom; sv. Florijan, sv.
Lovrenc, sv. Vid; sv. Jožef, sv. Anton Padovanski in mašnik z lilijo; sv.
Janez Krstnik, sv. Kozma in sv. Damijan; Križani; Križani, sv. Kozma in
Damijan in Marija sedmih žalosti; Križani, sv. Janez in Marija; sv. Lucija;
Marija božjepotnega tipa; Marija božjepotnega tipa, sv. Avguštin, sv. Mo-
nika, sv. Miklavž; Marija božjepotnega tipa in nedoločena svetnica mučeni-
ca; Marija božjepotnega tipa in trpeči Kristus; Marija sedmih žalosti; sv.
Martin in sv. Jurij; nedoločen svetnik-mašnik z razpelom in lilijo (Valen-
tin?); sv. Štefan, sv. Kozma in sv. Damijan. Nameni votivnih prošenj,
oziroma zahval so: pomoč pri boleznih, pomoč pri bolnih očeh, pomoč pri
brodolomu, pomoč pri porodu, pomoč pri dojencu, pomoč pri govedu, po-
moč pri nesreči v mlinu, pomoč pri konju, pomoč pri požaru. Glede na noše!

- 109 -

in druga določila šteje zbirka 18 slik kmečkih votantov, 1 sliko meščan-
skega votanta, 3 slike plemiških votantov, ostale slike so glede na socialni
izvor manj določljive. Glede na čas sodi v 17. stoletje 1 slika, v 18. stolet-
je 14, v 19. stoletje pa ostale.

Kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopolnjevati, so: čas, geografski
prostor, socialni prostor, tipologija zavetnikov in prošenj, avtorstvo, li-
kovna kvaliteta in zlasti pričevalnost votivnih slik o noši, notranji opremi,
vrednotah votantov in težavah, ki so se zdele najhujše (živinska kuga itd.).
Izbrana literatura: France Zupan, Votivne podobe. Informativni bilten In-
štituta za sociologijo in filozofijo Univerze v Ljubljani, št. 10, Ljubljana,
1970; Isti: Votivne podobe na Gorenjskem. Razstavni katalog. Gorenjski
muzej, Kranj, 1964; Gorazd Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Lju-
bljana, 1981.

Zbirka votivo v

Zbirka šteje 115 votivov iz lesa, voska, parafina, srebra in železa.
Znani bož jepotni kraji, odkoder izvirajo votivi, so: begunjska fara na Go-
renjskem, Koblarji, Koprivnik na Gorenjskem, Kranj, Mače, m.engeška
fara. Ptujska gora, Štefanja gora. Stopanja vas, Troščine, Zaplaz, Zreče.
Večina votivov je neznane, vendar slovenske provenience. V zbirki so za- g>
stopani sledeči motivi : za človeško zdravje: Bolnik v postelji, dojenec,
krastača, krona, molilec, molilka, noga, oči, moška figura, roka, srce;
za živino: konj, krava, krava s teletom, par volov, petelin, prašič, vol.
Socialni izvor votantov ni izpričan, vendar je v veliki večini nedvomno kme-
čki. Glede na čas sodi večina parafinskih votivov v obdobje med svetovnima
vojnama, lesenih in voščenih v 19. stoletje, starejši, torej iz 18. stoletja
bi utegnili biti le trije železni( št. 221, 222, 15040) in dva srebrna votiva
(št. 10443, 10449).

Kriteriji, po katerih bi veljalo zbirko izpopolnjevati, so: čas, geografski
prostor, socialni prostor, tipologija motivov in tehnologije izdelave, izde-
lovalci in votanti, pričevalnost glede na goveje, prašičje in konjske pasme.

- 110 -

K zbirki sodi 7 kompletnih modelov za ulivanje voščenih votivov, 6 jih sodi
v 19. stoletje, 1 pa v 18. (št. 3302). Pet modelov je uporabljal kranjski
medicar Janko Šink do leta 1911, vendar so precej starejši.
Zbirka je največja te vrste v Sloveniji.

Izbrana literatura: R. Kriss, Volksreligiôse Opfergebrâuche in Jugoslawien,
Etnolog IV, Ljubljana, 1930/31; B. Orel, Slovenska božja pot in izvori nje-
ne ljudske umetnosti. Umetnost VII, št. 4-6, Ljubljana, 1943; G. Makaro-
vič, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana, 1981.

Zbirka znamenj

Zbirka šteje 12 primerkov, in sicer šest tabelnih znamenj, pet figuralno
plastičnih v edikulah in kamnit relief iz zidanega znamenja.
Znani kraji, odkoder izvirajo znamenja, so: Besnica, celjska okolica, Go-
ropeke pri Žireh, Javo miški rovt, Kočice pri Žetalah, Ocizla, Poljane v
Poljanski dolini, planina Uskovnica.Zastopani so naslednji motivi: Božje-
potna Marija, sv. Gregor in sv. Jošt nad cerkvama v Besnici in cerkvijo
sv. Jošta - beg v Egipt- Jezušček in sv. Jožef pri žaganju - Križani, - Kri-
žani s sv. Janezom in Marijo - Križani in zlati očenaš - Kronanje Marijino,
sv. Benedikt in sv. Skolastika - nesreča ob delu v zvoniku - nesreča - Pietà -
sedeči Kristus. Znamenja izvirajo iz kmečkega okolja, dve sta spominski,
eno božjepotno; omeniti je redko znamenje s pastirskega stanu na Uskovnici.
Znamenja sodijo v 19. stoletje. Zbirka je povsem nezadostna. Kriteriji,
po katerih bi jo veljalo izpopolnjevati, so: tipologija glede na vrsto izdela-
ve, namen in namestitev; zemljepisni in socialni prostor uporabnikov, čas,
ikonografija, primitivistična likovna kvaliteta.

Izbrana literatura: M. Zadnikar, Znamenja na Slovenskem, Ljubljana, 1964;
G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljćina, 1981.

- ili -

Ostalo gradivo v zbirki ljudske umetnosti

Ob bolj ali manj sistematično zasnovanih in izpopolnjevanih specialnih
zbirkah je v zbirki ljudske umetnosti še več gradiva, ki ga zavoljo malo-
številnosti ali nesistematičnega zbiranja ne moremo uvrstiti v posebna
poročila. Med tem velja omeniti:

20 primerkov takoimenovanih "nunskih del" , vokvirjenih podob, vezenih
ali krašenih z vezeninami s kovinskimi nitmi, bleščicami. Gre za podobe
iz meščanskega okolja; največkrat so to nabožni tiski, dopolnjeni z razno-
likim okrasjem. Motivika je največ nabožna, izdelava pa sodi v 19. in iz-
jemoma še v 18. stoletje.

18 primerkov okvirjenih bakrorezov, ki so bili del stenskega okrasja.
Motivika je praviloma nabožna, nastanek tiskov sodi v 19. in 18. stoletje,
dva primerka pa sta iz 17. stoletja. Nekateri primerki so bili v kmečki
rabi, nekateri pa po vsej verjetnosti v mestni ali malomestni.

3 figuralni čebelni panji, dva v obliki vojaka, eden v obliki psa iz 19. sto-
letja.

4 panji kranjiči s poslikanimi končnicami iz 19. stoletja.

15 risanih predlog za slike na steklo. Predloge izvirajo iz Sandla iz 19.
stoletja. Med njimi velja omeniti predlogo s slovenskim napisom:"POPOL-
NOMA ODPUSTIK".

3 kovana železna vratna trkalca, eno še iz 17, ali začetka 18., ostali iz
19. stoletja. Figuralna oblika: iz obroča razvita oblika in kladivasta obli-
ka. Iz kmečke rabe.

8 kril poslikanih polken s kmečkih gorenjskih hiš in slepo polkno iz Para-
dišča z upodobitvijo godca. Cvetlični in nabožni motivi. Konec 18. in 19.
stoletje.

1 izvesek za žganjekuho iz Tacna iz prve polovice 19. stoletja z upodobit-
vijo žganjekuhe.

- 112 -

5 snetih fasadnih slikarij s kmečkih hiš v Hosti pri Skofji Loki in iz Ko- |
privne iz preloma 18. in 19. stoletja in iz leta 1883. Motivi: s Florijan,
s. Jurij, beg v Egipt, del naslikanega venca, del naslikanih šivanih ro- ^
bov. i

6 sestavljenk v steklenicah z nabožnimi motivi iz 19. in iz prve tretjine j
20. stoletja. Med njimi velja omeniti primerek, ki je na listku na dnu si- '

gniran: "Izdelal 8/5 1908 Val. Janša". :

i

15 modelov za maslo. Tipološko so zastopani sestavljeni modeli s tečaji, ,
valj, ploščate matrice, modeli-mere. Najstarejši primerek je datiran z ,
letnico 1766, sicer sodijo v 19. in v 20. stoletje. Mimo uvoženih primer-j
kov so v zbirki tudi primerki domače izdelave, oz. izdelki tovarne Evge- \
na Ivanca iz Sodražice.

!

Tanja Tomažič

DRUŠTVENA KULTURA

Oddelek za družbeno kulturo je bil v Slovenskem etnografskem muzeju kot
samostojna enota ustanovljen v zgodnjih sedemdesetih letih, torej dobrih
petdeset let po tem, ko je Etnografski institut postal leta 1923 samostojen
Kraljevi etnografski muzej v Ljubljani. V tem se kaže tudi večdesetletna
usmeritev muzeja oziroma etnološke vede nasploh. V prvi številki Etnolo-
ga namreč iz navedenih "posameznih delovnih panog" spoznamo, kaj je za-
nimalo prve muzejske kustose in raziskovalce: ljudska arhitektura, kmeč-
ki mobiliar, noše, ljudsko slikarstvo, literatura o narodni pesmi, epih in
vraževerju in ljudska glasba.

S socialnim življenjem so se posamezni raziskovalci sicer ukvarjali že tu-
di pred ustanovitvijo samostojne enote, vendar so bile te raziskave več ali
manj sporadične in niso vodile (vsaj v okviru muzeja) v kakšno večje ozi-
roma bolj načrtno delo. Pomembnejše publikacije in dela dr. N. Kureta in
dr. S. Vilfana so nastajale zunaj muzejske institucije, v predvojnem Etno-
logu pa so tudi redki članki, katerih avtorje zanimajo posamezna področja
socialne kulture.

Šele s prodiranjem spoznanja, da se etnologija ukvarja z vsem, kar naj
pripomore k prikazovanju življenja v kakem obdobju in predvsem v različ-
nih družbenih plasteh, so se etnološki preučevalci nehali izogibati temam
in področjem, ki v starejši etnologiji niso imele večje tradicije.

Nekakšna nepisana pravila, ki pa so v muzejskem primeru odveč in kveč-
jemu utesnjujejo področje dela, so bila vzrok, da so se v novo ustanovlje-
nem Institutu za slovensko narodopisje pri SAZU (l95l) dokončno oprede-
lili za teme, ki so neposredno segale na področja tako imenovane duhovne
in socialne kulture. S tem je bilo delo razdeljeno na muzej in institut: mu-
zej, ki naj bi bil po naravi dela (snovni prikazi-razstave) bolj pripraven

- 114 -

za zbiranje ostankov materialne kulture, kar je, mimogrede povedano,
delal že od svoje ustanovitve naprej, in institut za narodopisje, katerega
člani so v okviru nove in samostojne institucije nadaljevali delo, ki so ga
opravljeli že kot sodelavci nekaterih terenskih ekip Slovenskega etnograf-
skega muzeja pod vodstvom ravnatelja dr. Borisa Orla, omejeno pa je bi-
lo že takrat v glavnem na področja duhovne in socialne kulture. Tako so v
muzej v teh letih tudi prihajali podatki in predmeti s področja šeg, vraže-
verja, ljudske glasbe, prava, družinskih odnosov predvsem v zvezi z vsa-
koletnimi terenskimi raziskovanji in se torej ti podatki in fotografije hra-
nijo v muzejskem arhivu (glej naštete sodelavce in teme njihovega razis-
kovanja v članku A. Simikič:^.....). Največje delo na tem področju je

2

opravil dr. Sergij Vilfan v publiciranom delu ..., mišljeno pač v tem smi-
slu, da je bil muzej kot institucija pobudnik in plačnik vsaj začetnih ali
vzporednih terenskih raziskav.

Z nabiranjem materialnih ostankov s področja socialne kulture, razen mask,
se v okviru Etnografskega muzeja ni načrtno ukvarjal nihče. Prav tako je bi-
lo raziskovanje te kulturne sfere odvisno v glavnem od osebne afinitete raz-
iskovalcev, pridobitve materialnih ostankov pa so bile čestokrat odvisne od
naključnih najdb na terenu. Raziskovalna politika muzeja je bila odvisna od
splošnih teženj in razvoja etnološke znanosti na Slovenskem.

V letu 1963 naj bo posebno omenjena razstava o slovenskih maskah, ki se
je je zelo uspešno lotil novi ravnatelj muzeja dr. B. Kuhar. S tem je bil ne-
kako prelomljen tabu o delitvi dela med Institutom za slovensko narodopis-
je in Slovenskim etnografskim muzejem. Znanstveno obdelane maske (na
tem področju je več desetletij delal že tudi dr. Nike Kuret) so zbrali in re-
konstruirali v muzeju, ki je po deponiranju teh predmetov dobil zagotovo
eno največjih zbirk ljudskih mask v Sloveniji in s tem tudi osnovo za nov ku-
stodiat.

Zavedati se moramo, da so muzejski oddelki po svoji sedanji zasnovi ori-
entirani na razdelitev na t.im. tri kulture: materialno, družbeno in duhovno

- 115 -

in da so se oddelki ustanavljali prav v zvezi z zbirkami ali drugače pove-
dano: kjer ni zbirke, ni oddelka.

Slej ko prej bo razvoj vede, torej razvoj etnologije, ki naj preučuje način
življenja v posameznih dobah, sprožil tudi reorganizacijo muzejskih od-
delkov. Oddelki, kakršne pojmujemo sedaj, so grajeni v glavnem na posa-
meznih predmetih, ki so razporejeni in tudi vrednoteni stilno in tipsko.
Predvsem v prejšnjih časih pa so jih tudi zbirali večidel predvsem glede
na estetski učinek ali celo netipičnost. Vsak varuh zbirke je lahko vesel,
če so "njegovi" predmeti lepi, stari in vredni, vendar pa naj bi ta vred-
nost vedno tudi nekaj povedala v širšem diapazonu. Dejstvo je, da se je
včasih težko upreti pritisku časa in njegove mode tudi pri zbiranju posa-
meznih vrst predmetov.

Pred drugo vojsko se je s preučevanjem pomembnega dela tako imenovane
socialne kulture, z otroškimi igračami ukvarjal dr. N. Kuret, ki pa ni
nikoli sodeloval pri ekipah dr. Orla. Njegovo delo je nastajalo zunaj mu-
zeja; igrače, ki so po različnih poteh prišle v muzejske depoje, pa so bi-
le večinoma priključene kustodiatu za ljudsko umetnost.

Že ob koncu šestdesetih let se je v okviru muzeja in v povezavi z idrijskim
muzejem začelo raziskovanje življenja idrijskih rudarjev. V timskem de-
lu muzejske ekipe je bila posebna pozornost posvečena tudi širši družbeni
kulturi. V tej socialni plasti in prav na idrijskem območju je bila tipična
afiniteta ljudi do združevanja in delovanja v različnih društvih. Zato smo
se začeli ukvarjati s to stranjo družabnega življenja, ki naj bi obsegala
preučitev formalnih in neformalnih društev oziroma skupin.
Materialni ostanki so bili razmeroma maloštevilni, zato pa so v muzeju
začeli urejati obširno kartoteko s podatki o društvih in so jo občasno na-
daljevali tudi še naslednja leta in obsega danes okrog 200 listov. Prav ta-
ko se je ob tej priložnosti povečala fototeka s posnetki o društvih, ki jih
je bilo prej v muzeju bore malo.

- 116 -

Nekako istočasno je potekala raziskava gostilniške obrti, ki pa je bila na-
menoma vključena v kustodiat socialne kulture prav zaradi načina obdela-
ve. S svojimi izsledki naj bi poudarila predvsem socialni moment, oziro-
ma gostilno kot medij za družabno kulturo.

S tem v zvezi je potekalo etnografsko delo po precejšnjem delu Slovenije,
prav tako pa tudi zbiranje predmetov, s katerimi naj bi ob razstavi prika-
zali svoje izsledke. Tako je nastala obširna zbirka gostilniških predmetov,
ki je nismo razdeljevali po različnih kustodiatih, kar naj bi po doslej vel-
javnih načelih naredili, ampak je ostala skupaj, ker smo bili mnenja, da
je kot takšna najbolj povedna - prav v zvezi s socialno kulturo.
V njej so številni predmeti iz tako imenovane notranje opreme, kar pome-
ni 123 krožnikov, 99 kozarcev, 156 kosov jedilnega pribora, itd. Posebne
omembe je vredna zbirka starejših pivskih kelihov in vrčkov. Ne glede na
starejšo, še danes uporabljano klasifikacijo, tudi med predmeti notranje
opreme do sedaj ni bilo v muzejskih depojih omenjenih predmetov ali pa
jih je bilo vsaj zanemarljivo majhno število. Ob istem času je muzej pri-
dobil tudi nekaj pohištva, ki je bilo v rabi v gostilnah (30 kosov) in je bi-
lo kot tako tudi inventarizirano in shranjeno v posebnem depoju za gostil-
niške predmete.

Ponovno omenjamo, da je bil to prvi poskus, da bi pod predznakom t.im.
družbene kulture zbrali vse predmete, ki so bili obdelani v zvezi s kakim
področjem, v konkretnem primeru z gostilnami. Po do zdaj veljavnih na-
vadah bi morali namreč to zbirko razdeliti na več področij. Pri tem bi mo-
rali računati, da predmet sam po sebi, torej iztrgan iz že obdelane teme,
ne bi bil več v tolikšni meri poveden, kot je v zvezi z ostalimi, ki ga po-
jasnjujejo:

Zbirka gostilniških predmetov je bila obdelana tudi v razpravi, ki je izšla
kot vodnik razstavi pod istim imenom kot sama razstava leta 1981. Po-
polnoma enakovredno se predmetom pridružujejo tudi fotografije, ki so bi-
le nabrane (predvsem iz starejših časov) ali na novo posnete. Zaradi usta-
ljenih navad in lažjega deponiranja so urejene v fototeki, arhiv pa je prev-

- 117 -

zel tudi razne dokumente in rokopise s tega področja.
Ker je bil predmet raziskave dovolj populariziran z razstavo, istočasno
pa tudi s številnimi članki v dnevnem časopisju (glej hemeroteko iz leta
1981), oddajami v radiu, je postala zbirka tudi po razstavi, ko je bila
prenesena že v depoje, zanimiva za mnoge obiskovalce, oziroma tudi upo-
rabnike. V zvezi s pojasnili o gostilničarstvu se je v muzeju oglasilo več
deset študentov, arhitektov in drugih, ki so se v glavnem zanimali za no-
tranjo ureditev pa tudi za historiat posameznih gostiln. Razstava je bila
prepeljana tudi v Beograd v Etnološki muzej, kjer je vzbudila precejšnje
zanimanje.

Z občasnimi nakupi gostilniških predmetov, kolikor jih pač dopušča finan-
čna politika muzeja, se zbirka širi. V zvezi z raziskavo je nastajala tudi
omembe vredna kartoteka gostiln z vsega slovenskega ozemlja. V njej so
podatki o starosti gostilne, o njenih lastnikih, o eventualnih preureditvah
in podobnem. To je zbirka podatkov, ki občasno narašča in se širi.

V letih okrog 1980 se je v Slovenskem etnografskem muzeju začelo zbira-
nje otroških igrač. Do tedaj jih je bilo v muzejskem fondusu inventarizi-
ranih bore malo, v muzej pa prispele več ali manj po naključju, oziroma
ob kampanjskem zbiranju v času terenskih ekip. Načrtno pa se z zbiranjem
ni ukvarjal nihče od etnologov, zaposlenih v muzeju, dasiravno so vpra-
šalnice muzejskih ekip vsebovale tudi po nekaj vprašanj v zvezi z otroški-
mi igrami. Več ali manj je bilo odvisno od posameznika, če se je lotil te
teme.

Isto bi veljalo tudi za način zbiranja ljudskih noš, kjer bi glede na možno-
sti prav gotovo lahko zbrali kaj več otroških oblačil, obutve ali stvari za
dojenčke, če bi bile pobude za to večje. Ne glede na današnjo modo zbira-
nja otroških igračk so večje muzejske ali zasebne zbirke v Evropi nasta-
jale že davno pred začetkom druge vojske.

Moramo priznati, da tudi zbirka otroških igrač Slovenskega etnografskega
muzeja, ki je nastajala ob pripravah za razstavo, ni velika in zaenkrat tudi

- 118 -

še ni popolno obdelana. V muzeju si prizadevamo, da bi jo povečali, za-
kaj ne glede na velikost ali pomembnost je končno edina, ki v slovenskih
etnografskih muzejih ali zbirkah sploh obstaja. Zato si v muzeju prizade-
vajo, da bi se zbirka povečala, saj bi le tako lahko prikazali tudi to stran
življenja na Slovenskem.

Kakorkoli, ob razstavi in zbiranju predmetov, igračk in fotografij je bila
javnost obveščana s časopisnimi članki. Kot večja donatorja sta se poja-
vili dve tovarni otroških igračk: Ciciban iz Mirna in Mehanotehnika iz
Izole, ki sta podarili muzeju 30 predmetov. Od starejših igračk imata po
kriteriju zbiralcev največjo ceno dve porcelanski punčki iz konca 19. so-
letja, po etnoloških kriterijih pa so prav gotovo najbolj cenjene doma iz-
delane igračke, ki jih je 15. Vseh skupaj jih je okrog 100.

Naslednja večja razstava v okviru tako imenovane socialne kulture oziroma
pod okriljem tega kustodiata, je bila raziskava o oblačilih ljubljanskih pre-
bivalcev v času med obema vojskama. Tudi tukaj se je pojavilo podobno
razmišljanje o vprašljivosti te teme v okviru nekakšnega predalčkanja v
družbeno kulturo.

Lahko pa ga zagovarjamo s kompleksnostjo raziskave, ki je svoj glavni
pomen iskala v družbeni pogojenosti oblačilnih zakonov tako na strani ob-
lačilnih obrtnikov ali prodajalcev kot tudi tistih, ki so obleko kupovali ali
nosili. Z drugačnim raziskovalnim pristopom bi temo nemara lahko uvr-
stili med obrt ali med nošo. Predmeti, ki so nam pojasnjevali obravnava-
ne družbene stalnice, so skupaj tvorili celoto z največjo pripovedno mo-
čjo. Po razstavi so bili deponirani, vsaj začasno v depo socialne kulture.

Na novo je bilo tako pridobljenih okrog 250 predmetov, oblačil, klobukov,
obrtniških strojev in pripomočkov. Ob tej priložnosti je bilo pridobljeno
tudi več kosov razmeroma dobro ohranjenega ženskega, moškega in otroš-
kega spodnjega perila. Med zanimive nove predmete lahko prištejemo tu-
di 57 kosov revij iz zadnjih 80 let, precejšnje število rokopisov (naročnin-
ski zvezki in knjige, stari kroji) ter zanimivih primerkov starih knjig o

- 119 -

krojenju in šivanju. Razstava je izkoristila tudi pripovednost starih foto-
grafij, ki jih je bilo na novo pridobljenih s tega področja 223.
Zbirka je torej obdelana, seveda pa še ni zaključena.
Ob razstavi je izšel obširen katalog, javnost pa je bila obveščena še po
občasnih člankih in obvestilih v časopisju, radiu in televiziji.

V zvezi z raziskavo o oblačilih pa se je pokazal še nov problem, ki zade-
va več muzejskih zbirk in o katerem najbrž še ni bila izrečena zadnja be-
seda. To je namreč problem tako imenovane urbane etnologije, ki si je v
svetu in tudi pri nas že dodobra utrla pot, pa ji je bila do zdaj očitno na
Slovenskem priznana vrednost šele na raziskovalnem ne pa tudi na muzej-
skem področju. Ravno v zvezi z zbiranjem predmetov so se pojavila vpra-
šanja o podvojenem delu, ki naj bi potekalo med etnološkimi in kulturno-
zgodovinskimi zbirkami oziroma muzeji. Zagovarjamo tezo, da je etno-
loški kriterij pri zbiranju predmetov dovolj tehten vzrok, da enakovredno
ruralni nastaja v etnološkem muzeju tudi urbana zbirka. Predmeti te zbir-
ke naj bi bili zmožni predstaviti in prikazati način življenja mestnih pre-
bivalcev, pa naj bodo to delavci, obrtniki, trgovci, skratka konglomerat
naseljencev v določenem času.

Boris Kuhar
ZBIRKA MASK

Prve maske so prišle v muzej šele po osvoboditvi, v času Orlovega vod-
stva. Pomenile so del njegovega osebnega zanimanja za šege in verovanja.
Tako imamo vpisane prve maske v inventami knjigi - najprej maski kuren-
ta iz Markovcev in Stojincev na Ptujskem polju in masko gonjača iz Gajev-
cev, vse iz leta 1947. To leto je pridobil muzej tudi kompletno gambelo ali
riiso"''. Vse to je že bilo razstavljeno na prvi obnovljeni razstavi, stalni
postavitvi Etnografskega muzeja 1. 1947. V Suhi krajini je muzej kupil ka-
mele, (Šmihel pri Žužemberku, Mirna peč, Dvor, ženitovanjsko kamelo

pa v Šmartnem pri Celju). (Skupaj 6 predmetov. ) (Vse med leti 1955 do
2

1957). Leta 1947 je muzej pridobil od cerkniškega rojaka Petra Breliha 3
maske cerkljanskih laufarjev iz časa po prvi svetovni vojni, delo Blaža Ke-
bala, in kupil 1. 1949 še masko "ta terjast" - izdelovalec Avgust Hudolin
3

iz Cerknega.

Akcije Inštituta za slovensko narodopisje pri SAZU ob preučevanju maks v

Dobrepoljski dolini, so muzej obogatele z maskami in posameznimi rekvi-

4

ziti, povezanimi z maskami "dobrepoljskih mačkar" (l. 1950).

Prav tako je akcija tega inštituta v sodelovanju s sodelavci Etnograf;^ega
muzeja pri preučevanju mask v Brkinih, prinesla v muzej skorajda popol-
no zbirko "škoromatov" (1. 1962).^

Po raziskavah Instituta za slovensko narodopisje SAZU in EM bohinjskih

staroletnih šem, je muzej pridobil prve kompletne maske otepavcev iz va-

, , 6

si ob Bohinjskem jezeru. (1. 1955).

Leta 1963 je pripravil muzej veliko razstavo "Slovenske ljudske maske".
Ta razstava je "... nastala v želji, da bi zbrali na enem mestu, če že ne
vse, pa vsaj večino naših ljudskih mask. To nam je narekovala dolžnost,

- 121 -

da rešimo pred propadom, pred pozabo in pred izmaličenjem naše bogato,
pestro in zanimivo ljudsko izročilo... Razstavili smo glavne vrste sloven-
skih ljudskih mask, od vsake maske večino le po eno ... po naših močeh
smo skušali zajeti vso Slovenijo, toda dobro se zavedamo, da je zbir slo-
venskih ljudskih mask še vedno pomanjkljiv, da nam bodo nova raziskova-
nja prinesla v muzej še doslej neznane, stare in zanimive maske, s kate-
rimi bomo še naprej popestrili zakladnico naše pristne ljudske umetno- ^
sti... Glavni iniciator razstave in spodbujevalec, da je zbirka mask v
Slovenskem etnografskem muzeju nastala in se dopolnjevala je bil dr. Ni-
ke Kuret, odličen poznavalec in raziskovalec slovenskih ljudskih mask,
ki je po tej razstavi tudi zapisal: teJooq

"To, kar je mogla pokazati letos (1963) razstava slovenskih ljudskih mask

v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, je samo odblesk nekdanje-
g

ga bogastva" Pred tem pa je dr. Kuret to pojasnil: "Tako smo tudi Sloven-
ci ... tja do prve svetovne vojne imeli bogato zakladnico šemskih likov in
obredij, le da se tako rekoč nihče ni brigal zanjo."

Prva razstava mask v Slovenskem etnografskem muzeju pa je pripomogla,
da je muzej ob tej razstavi zbral precej mask tudi za svoje zbirke, del pa .(j
so jih posodili posamezni slovenski muzeji in prireditelji pustnih priredi-
tev (Ptuj, Cerkno). Obenem je razstava bila tudi vzpodbuda, da je muzej
kar vrsto let aktivno preučeval maske po vsem slovenskem ozemlju. To je
prineslo v muzej številne nove maske, tudi še posamezne dotlej neznane
in predvsem še bogato dokumentarno gradivo o maskah na Slovenskem.
Vse to je tudi omogočilo, da je muzej lahko pozneje priredil še več raz-
stav Slovenskih ljudskih mask (Bled, Beograd, Gradec/ Avstrija/, Ingel-
heim (ZR Nemčija) , Binche / Belgija/,Gospodarsko razstavišče Ljubljana.

Tako je nastala zbirka mask, ki danes šteje čez 150 inventarnih enot in je
tako prav gotovo največja zbirka mask v Jugoslaviji. Od tega je v zbirki ^
20 kompletnih maskiranih likov (od kurentov do cerkljanskih laufarjev,
p 'sta iz Drežnice in Rezije, Bohinskih šem, Dobrepoljskih mačkar in škoro-

- 122 -

matov iz Brkinov). Večino predstavljajo v zbirki obrazne maske: kurent -
Ptujsko polje 3, kurent Haloze - 5, cerkljanski laufarji - 7 lesenih mask,
kamele iz Suhe krajine in Štajerske - 6, pšt, Drežnica - 3, bohinjske se-
me - 5, škoromati - 1 lesena maska, dobrepoljske mačkare - 3 papirma-
še maske. Razen tega je v zbirki še okrog 50 predmetov, ki jih uporablja-
jo posamezne maske v Sloveniji: kapa Miklavža, klobuk borovega očeta,
naglavne kape picekov s Ptujskega polja, dobrepoljskih mačkar in kurenta
iz Kanala itd.

K tej zbirki pa moramo še prišteti 6 mask koledarjev iz Leskovca v Srbiji.
Prišle so v muzej ob takratni spodbudi po prvi razstavi mask 1. 1963., da
bi v Ljubljani oziroma v Sloveniji nastala tudi jugoslovanska zbirka mask.

Ta bogata zbirka mask v SEM tudi po svoje dokazuje, da je Slovenija ena
izmed redkih evropskih dežel, kjer so se izvirne ljudske maske ohranile
vse do današnjih dni . Raziskave, ki sta jih opravila Inštitut za slovensko
narodopisje in pozneje Slovenski etnografski muzej, so pokazale, da je v
Sloveniji nad 100 različnih tipov mask, ki nastopajo skorajda čez vse leto,
največ ob pustu, pa tudi ob raznih priložnostih: svatba, Miklavž, trije
kralji, Lucije, tja do Sil vostro veg a. Slovenija predstavlja na nek način v
maskah Evropo v malem. Geografski in zgodovinski pogoji, prepletanje
treh velikih evropskih kultur, vse to je pripomoglo k izredno pisani podo-
bi slovenskih mask. Maske Slovenije so v svoji osnovi del prastare evrop-
ske kulturne dediščine, v njih se prepleta mnogo starih pa tudi novejših in
celo najnovejših kulturnih prvin. Zato je za primerjalno proučevanje mask
Slovenija izredno bogato območje. Tu najdemo presenetljive tipološke po-
dobnosti in enakosti slovenskih tipov mask s tipi mask skoraj pri vseh na-
rodih Evrope. In v tem je tudi največja vrednost zbirke mask v Slovenskem
etnografskem muzeju.

Sedanja zbirka mask v muzeju še v celoti ne odseva vso to bogastvo in pe-
strost slovenskih ljudskih mask. Maske vsaj tiste, najbolj znane, so zasto-
pane, in to iz vseh območij Slovenije, toda zbirko bo treba še dopoljnjevati,

- 123 -

predvsem pa skrbno čuvati, po potrebi pa tudi obnavljati posamezne ma-
ske, saj so nekatere iz občutljivih manj obstojnih materialov.

Opomba:

e Dokumentacijski oddelek
2

Vilfan Sergij, Pravna zgodovina Slovencev od naselitve do zloma stare
Jugoslavije.

- 124 -

OPOMBE:

Inventarna knjiga EM/IV. inv. št. 5822 do 5828

^ Inv. knjiga EM/VI. inv. št. 7368, 8043, 8044, 8045

^ Inv. knjiga EM/IV. inv. št. 6299
4

Inv. knjiga EM/IV. inv. št. 6277

^ Inv. knjiga EM/VIII. inv. št. 9191 - 9207

^ Inv. knjiga EM/VI. inv. št. 7306 a - 7306 b

Boris Kuhar, Slovenske ljudske maske, razst. katalog SEM, Ljubljana
1963, str. 1-2.

g

Niko Kuret, O nosivcih slovenskih šemskih običajev, SE XVI. - XVII.
1963 - 1964, str. 168.

Pavla Štrukelj

NEEVROPSKE ZBIRKE '
V MUZEJU GORIČANE

Slovenski etnografski muzej v Ljubljani je odprl leta 1964 posebni oddelek
Muzeja neevropskih kultur v dvorcu Goričane pri Medvodah. Ta muzej hra-
ni vrsto zgodovinskih etnoloških zbirk z vseh celin, kakor tudi zbirke, ki
kažejo kulture današnjih ljudstev iz drugih dežel po svetu. Zbiralci teh mu-
zejskih zbirk so številni in različni. Med njimi so znani evropski razisko-
valci, svetovni popotniki, misijonarji, pomorščaki in končno razni zasebni
zbiratelji tujih umetnin. Kar zadeva narodnost zbiralcev, je zanimivo to,
da je med njimi mnogo Slovencev.

Izvor prvih neevropskih zbirk v muzeju Goričane, ki so danes že tako ob-
sežne in številne, sega v 19. stoletje. Poudariti moramo, da je tedanji
Kranjsko deželni muzej v Ljubljani pridobil med prvim muzejskim gradivom
prav etnološke predmete z drugih celin. O teh predmetih so ohranjeni se-
znami in njihov opis v Dežmanovem vodniku, v katerem so bile predstavlje-
ne razstavljene zbirke.

V prvo in najstarejšo zbirko z druge celine, ki jo štejemo za zametek da-
našnjega muzeja v Goričanah, sodijo izvirni etnološki predmeti severno-
ameriških Indijancev Očipve in Otava z območja Gornjega in Michiganske-
ga jezera. V prvi polovici 19. stoletja so poslali ta etnološki material slo-
venski misijonarji Friderik Baraga, Franc Pire in Ivan Čebul. V tej zbirki
so najštevilnejši Baragovi predmeti, ki so prišli v Ljubljano leta 1836. Ilir-
ski list''' je objavil leta 1837 seznam Baragovih in Pirčevih darovanih pred-
metov. Omenjeni list pa ni objavil samo indijanskih predmetov, temveč je
prinašal sezname vseh muzejskih zbirk iz prve polovice 19. stoletja, ko je
muzej šele nastajal. Tako je Kranjsko deželni muzej objavil v Ilirskem li-
stu vsak mesec prispele darovane predmete. Ti zapisi vsebujejo precej na-
tančne podatke o gradivu. Prvi muzejski popis razstavljenih indijanskih
predmetov, kakor je bilo že omenjeno, je vseboval Dežmanov vodnik leta

- 126 -

2

1888 . V tej knjižici so omenjeni vsi trije misijonarji (Friderik Baraga,
Franc Pire in Ivan Čebul), ki so poslali indijanske predmete.

3

V študiji , ki temeljito obravnava in analizira zbirko Indijancev Očipve in
Otava, so zajeti naslednji predmeti: lovske priprave in orodje, prometna
sredstva, material za šotor, oblačila in obuvala, torbe, tobačne mirovne
pipe, otroška zibelka, obrtni izdelki iz lubja ameriške breze, pleteni iz-
delki, leseni predmeti in glasbilo.

Zaradi px>membnosti zbirke so bile opravljene naslednje raziskave in pri-
reditve :

1/ Razprava: Etnološka zbirka severnoameriških Indijancev Ojibwa iz 19.
stoletja v SEM (Zbiralci Friderik Baraga, Franc Pire, Ivan Čebul).

2/ Objavljeno predavanje: Applied Art of the Ojibwa Indians (1830-1880)
v knjigi: The Visual Arts (World Anthropology, The Hague, 1979).

3/ Občasna razstava v muzeju Coricane.

O obravnavani indijanski zbirki velja omeniti in poudariti, da vsebuje dra-
goceno zgodovinsko gradivo določene skupine severnoameriških Indijancev
iz preteklega stoletja. Druga pomembnost je, da so bili zbiralci in razis-
kovalci Slovenci, ki so mnogo prispevali na jezikovnem in etnološkem po-
dročju.

Najstarejša afriška etnološka zbirka v muzeju izvira iz sredine 19. stoletja.
Slovenski misijonar Ignacij Knoblehar jo je poslal v Ljubljano leta 1850 in
jo daroval muzeju. Leta 1847 je Knoblehar odpotoval najprej v Sirijo, Pale-
stino, Aleksandrijo in v Kairo, od tam je odpotoval v Kartum. Iz tega me-
sta je odšel na jug s trgovsko ladjo, ki je plula po Belem Nilu prav do ozem.-
Ija svobodnih črnskih plemen. Misijonsko delo je osnoval med črnskimi sku-
pinami, imenovanimi Bari, Čir in Šuli. Tem skupinam tudi pripadajo daro-
vani muzejski predmeti. i

- 127 -

4

Leta 1851 je Laibacher Zeitung objavila seznam vseh Knobleharjevih pred-
metov. To je prvo in poglavitno poročilo o tej najstarejši muzejski afriški
zbirki. Vse druge objave o Knobleharju in njegovem delu zbrane piredmete
le omenjajo. Ko pa je bila leta 1967 opravljena načrtna raziskava o pred-
metih iz vzhodnega Sudana, je prav ta prvi zapis o zbirki pripomogel pra-
vilneje ovrednotiti prineseno gradivo.

Predmeti so razvrščeni po skupinah. Na začetku omenja Knoblehar, da je
leta 1849-1850 plul po reki Nil do gore Logvek, ki jo domačini imenujejo
Džebel Redžaf. V skupini B - so predmeti z naslovom: orožje plemen Bari
in Čir, ki vsebujejo kopja, sulice, puščice z loki in drugo. Skupino C - se-
stavljajo orodja in priprave črncev Bari, predvsem njihovih kovačev. V
skupini D - so našteta glasbila pripadnikov plemena Bari, v skupini E - pa
so predmeti za pokrivanje in krašenje telesa. V skupino F - sodijo predme-
ti živalskega, rastlinskega in mineralnega izvora (živalske kože, sadeži,
barva za poslikavanje telesa in razne rude). V popisu ima vsak predmet
najosnovnejšo dokumentacijo in navedene razsežnosti po dunajski meri.

V študiji, v kateri so natančno upoštevani vsi kasnejši zapisi o tej zbirki,
je bilo ugotovljeno, da afriška zbirka plemen Bari in Čir obsega vse pred-
mete, kakor so bili vpisani v prvi inventami knjigi Narodnega muzeja leta
1895; manjka samo en predmet. Število predmetov se ne ujema s sezna-
mom v Laibacher Zeitung, ker manjkajo na primer živalske kože, školjke
in drugo. Zbirki pa so dodani predmeti, ki jih je prinesel konzul Laurin.

Preučeni predmeti, ki sestavljajo najstarejšo afriško zbirko v muzeju, so
izvirni, načrtno zbrani in pomembni za preučevanje kultur nilotskih prebi-
valcev.

Kakor bi bilo potrebno, da dopolnjujemo zbirko Indijancev Očipve in Otava,
bi morali enako dopolnjevati tudi afriško zbirko vzhodnosudanskih plemen.
Tako bi lahko v obeh primerih prikazali dosežke kultur za daljše časovno
obdobje.

- 128 -

Dosedanje zgodovinsko muzejsko gradivo plemen Bari, Čir in Šuli je bilo
že preučeno. O njem pričajo: .

1/ objavljeno delo: Afriška zbirka vzhodnosudanskih plemen Bari in Čir v

4a

SEM (Zbiralec Ignacij Knoblehar)

2/ razstavni katalog: Kultura črnskih plemen ob Belem Nilu v 19. stoletju
in

3/ razstava v muzeju Coricane leta 1968.

Druge neevropske zbirke, ki jih hrani naš muzej, smo razdelili po celinah.
Še preden pa jih bomo predstavili, moramo omeniti prvo splošno poročilo
o teh zbirkah v Etnografskem muzeju, ki ga je objavil Boris Orel v SE leta
1954^. Čeprav je pisec upošteval nekoliko pomanjkljive in še nepreučene
podatke v inventarnih knjigah, je njegov prispevek pomemben, saj je tako
načel vprašanje preučevanja muzejskih neevropskih zbirk in opozoril na
njihovo navzočnost v muzeju.

Drugi pregled muzejskih neevropskih zbirk v muzeju Coricane, zbranih do
leta 1975, je bil prikazan na simpoziju Orientalistika in neuvrščeni svet^.

AFRIKA

Zbirke z afriške celine so razen že opisane Knobleharjeve iz vzhodnega Su-
dana še naslednje:

Egipt in druge severnoafriške dežele

Druga najstarejša muzejska afriška zbirka je arheološka in etnološka iz
starega Egipta. V tej zbirki prevladuje drobna fajančna plastika, ki so jo
našli v faraonskih grobnicah. Krsta z mumificiranim truplom in koptske
tkanine so prav tako vpisane v inventarnih knjigah našega muzeja, vendar

- 129 -

jih hrani Narodni muzej. Tako je le del staroegiptovske zbirke v našem
muzeju. Vsekakor bo potrebno urediti, da bo zbirka skupaj.

Viri, ki govorijo, kako so prišli ti predmeti v nekdanji Kranjsko deželni
muzej in kdo so bili zbiralci, so zelo zanimivi. Ohranile so se nekatere
listine in objave v tedanjih časnikih. Pomembni so tudi vpisi v prvi inven-
tami knjigi tedanjega muzeja in potem prepisi v knjigah Etnografskega mu-
zeja. Vse to dokumentarno gradivo smo šele začeli pregledovati in preuče-
vati. Pregledane so bile tiste arhivske listine in objave, ki zadevajo pred-
mete, vpisane v inventarnih knjigah našega muzeja.

Tak primer so prineseni predmeti konzula Laurina in drugih zbiralcev iz

Egipta. Iz leta 1843''' je ohranjen uradni spis in seznam predmetov, ki jih

je Laurin poslal in dal muzeju v Ljubljani. V tem spisku so našteti tudi

g

predmeti, ki so del zbirke črnskih plemen ob Zgornjem Nilu.

9

Leta 1844 je Ilirski list objavil seznam Laurinovih predmetov s krajšim
opisom in razlago v nemškem jeziku. Predmeti predstavljajo:

1/ Popolno opremo šejka Gundaru, poglavarja Nabu črncev, ki ga je pred
nedavnim ujel Ahmed Paša in ga razorožil. K tej opremi sodi sulica, ki
ima držaj ovit s kovinskim trakom in kačjo kožo, lok, z usnjem prevle-
čen tulec, v njem pa je deset puščic, ki imajo železne konice prevleče-
ne z rastlinskih strupom. Očesno bodalo ima obliko vilic, s katerimi
lahko poškoduje sovražniku obe očesi, pod njimi je oblikovano rezilo
sekire. Kratek in težak kij je iz hrastovega lesa, majhen, okrogel ščit
pa ima velikost človeške glave. Stolček iz trdega lesa je narejen iz ene-
ga kosa in namenjen za poglavarja, kakor tudi čepica iz črnih nojevih
peres.

2/ Orožje poglavarjevega služabnika obsega sulico, navadno očesno bodalo,
kij iz trdega lesa in večji podolgovati ščit iz bi volje kože.

3/ Drugi predmeti so še: dvf^ obročka iz slonovine za roko, dva obročka
za noge in obroček za vral'^ nakit je bil narejen za črnsko ženo. Trdo

- 130 -

stisnjena kepa, opi ju podobna, pa je morda neko zelišče ali neka vrsta to-
bakovih listov, ki so jih uporabljali za kajenje. Med predmeti je tudi lese-
na* žlica, ki je ročno izdelana.

Naštete predmete je pripeljal baron Herbert z vojno ladjo "Marianna" iz
Aleksandrije v Trst. - Na koncu poročila o pošiljki se pisec zahvaljuje
Laurinu in pripomni, da si bodo obiskovalci muzeja lahko ogledali poleg že
razstavljene Baragove in Pirčeve indijanske zbirke tudi te afriške predmete.

Leta 1847^^ je Ilirski list prinesel poročilo in članek o mumiji, ki jo je mu-
zej prejel leta 1846.

Mumija Sah'sah'ta, ki je vpisana tudi v inventami knjigi našega muzeja,
ima naslednje podatke. Krsto z mumijo je poslal generalni konzul Laurin
iz Egipta, zraven je dal tudi enega krokodila.

O egiptovski mumiji so bili objavljeni naslednji podatki. Egiptovska mumija
v krsti je dobro ohranjena; do tedaj krsta še ni bila odprta, poslikana je s
hieroglifi, na pokrovu ima rezljano podobo, narejena pa je iz sikomorove-
ga lesa. Dalje so napisane mere krste in njena vsebina. Med drugimi pred-
meti je omenjen sveti skarabej z razprostrtimi krili (Scarabaeus sacer. L.)
na prsih umrlega. Kakor je povedal darovalec, so to mumijo našli v bliži-
ni kipa Memnona v Tebah; umrli je bil eden izmed duhovnikov, častilcev
Amona Rha.

V naslednji številki Ilirskega lista (1847) je bil še en članek o egiptovski
mumiji. Ta vsebuje predvsem razlago, kako poteka balzamiranje in katere
božanske figurice so položene v krsto ter njihov pomen. V članku so tudi
podatki o stroških balzamiranja in pojasnilo, da si krsto iz sikomorovega
lesa lahko privoščijo le premožni ljudje. Na koncu pisec članka pove še ne-
kaj o zgodovini balzamiranja v tej deželi.

Oba članka v Ilirskem listu sta bila nedvomno zelo zanimiva za tisti čas,
posebno še zato, ker je muzej dobil tako pomemben predmet.

- 131 -

Manjša zbirka egiptovske drobne plastike, ki je bila dobljena v piramida-
stih grobnicah, in je pomembna v zvezi s pripeljano mumijo v muzej, je
inventarizirana tudi v knjigah Etnografskega muzeja. Opisi teh predmetov
so izredno pomanjkljivi, nekateri so imenovani le kot egiptovska terakota.

Tako je tudi naš muzej začel načrtno raziskovati te predmete v sklopu pro-
grama raziskav neevropskih muzejskih zbirk. Dosedanje delo je pokazalo
že nekaj izsledkov, posebno kar zadeva zbiralce. Pri tem delu je nujno, da
upoštevamo prve zapise o muzejskih predmetih v knjigi Narodnega muzeja.
V njej so namreč zapisani zbiralci, vendar so podatki o njih zelo pomanj-
kljivi. Pri iskanju zadevnih muzejskih listin iz konca 19. stoletja pa smo
ugotovili, da so se večinoma izgubile. Nekaj podatkov je mogoče dobiti v
objavah, ki so jih prinašala letna poročila o Obravnavah Deželnega kranjske-
ga zbora v Ljubljani.

Dosedanja preučevanja so pokazala, da je zbirko (39 primerkov) egiptov-
ske drobne grobne plastike in nekaj koptske keramike, shranjene v našem

11

muzeju, daroval C. Vetter , glavni konzul v Aleksandriji, in ne Laurin. V
poročilu 28. dee. 1894 - 16. februarja 1895 so na primer omenjeni tile
predmeti: 8 malih kipov, 6 skarabejev (hroščev), 8 staroegipčanskih pri-
vezkov, 10 predmetov iz rimske dobe in okrog 150 bronastih novcev, ki jih
ni mogoče natančneje določiti.

Med drugimi zbiralci so bili še naslednji: Zupančič, geometer v Zadru, ki
je prispeval dve plastiki: V. Smole je dal en kipec in več ogrlic z modrimi
in večbarvnimi steklenimi biseri, s figuricami božanstev in skarabejem;
I. Pirschitz je prinesel nekaj malih skulptur, koptsko keramiko, leseno fi-
guro ptiča, kos tkanja in mumijo ptiča Ibisa; Apollonia Droll je dala tri ko-
se poškodovane koptske keramike.

Zbirka koptskih tkanin je prav tako vpisana v inventarnih knjigah Etnograf-
skega muzeja, shranjena je v Narodnem muzeju. Poročilo Deželnega muze-
ja za leto 1890 pravi o tej zbirki, da so kupili 52 koptskih tkanin iz IV. -

- 132 -

12

VII. stol. Ti predmeti so v našem muzeju vpisani takole:

Î. Tabela z 28 primerki koptskih vezenin
iz IV. in VII. stol. po n.š.

II. Tabela s 17 primerki koptskih tkanin

III. Tabela s 7 primerki koptskih tkanin

Predmete je preučevala Darinka Zelinka in je o zbirki napisala študijo:
Koptske tkanine v Narodnem muzeju v Ljubljani, Ljubljana, 1965 - SITULA 6.

K predmetom stare egiptovske kulture uvrščamo tudi stopalo mumije, ki ga
je dr. Ivan Švegel daroval Etnografskemu muzeju. Švegel je prinesel pred-
met v muzej leta 1934.

Druge afriške zbirke in predmeti

Leta 1885 je Flora, Costova sestra (Flore Costa sisters) dala muzeju dva
loka in puščice, ki so vpisane v knjigi NM-a leta 1894. Baumgartner pa je
prinesel leta 1894 bič iz kože nilskega povodnega konja in dve nožnici.

Leta 1894 je bila vpisana še zbirka ladijskega kapitana Perčiča; predmete
je zbral pri plemenu Pahouin, imenovanem tudi Fang v Gabonu ob Jabunu.
Zbirka je manjša (38 kosov), vendar kaže dragoceno in izvirno gradivo iz
omenjenih krajev. Značilni predmeti so: sodni meč, bodala, med njimi je
primerek v obliki trsovega lista, samostrel, kopja in glasbila. Zbiralec je
daroval tudi slovar "Dictionnaire Francais-pongone", izdan v Parizu leta
1877. .

Leta 1895 je Mladič, c.k. zastavnik linijske ladje, dal muzeju naslednje
predmete: pipo za hašiš z raznimi obeski, mošnjo, narejeno iz rastlinske
tkanine, in vrvico nageljnovih žbic; vse je zbral v Maroku. Isti zbiralec
je prinesel iz Lagosa dve ornamentirani skledi - kalebasi, leseni žlici in
vezen predpasnik iz blaga kaliko, delo črnskih otrok, s Slonokoščene oba-
le je lesen stolček in iz Kameruna železni zvonec, O antilopini lobanji iz

- 133 -

Kaplanda je opomba, da je ni mogoče najti.

Leta 1901 je Walter List iz Leipziga daroval muzeju majhno ornamentirano
posodo - kalebaso iz zahodne Afrike in ebenovinast glavnik iz območja Kon-
ga.

Leta 1904 je dr. Stare, adjunkt (pristav) finančne prokurature^prinesel v
muzej pet predmetov. Ti so: kopja, lok in puščica. Vsak predmet ima os-
novni opis in mere. V knjigi Etnografskega muzeja so darovani predmeti
vpisani med starejšimi zbirkami (prim. Knoblehar, Perčič), toda nimajo
nobenih podatkov. Primerki kažejo značilnosti vzhodnosudanske kulture.

Leta 1930 je daroval Ivan Švegel dve izvirni in pomembni maski iz Nigerije.

V knjigi Etnografskega muzeja je bila leta 1941 vpisana zbirka črnskih pie-
mien in pritlikavcev (Pigmejcev) iz območja Konga, ki jo je dr. Lambert
Ehrlich daroval muzeju. Predmete je zbral Paul Schebesta, etnolog in razi-
skovalec Pigmejcev. Zbirka šteje okrog sto predmetov. Vsak predmet ima
izvirno ime in druge osnovne podatke. V zbirki so oblačila, okraski za
krašenje telesa, glasbila, nakit, vsakdanji uporabni predmeti, orožje in
drugo.

Leta 1946 je Vojno-zgodovinski muzej v Ljubljani podaril 50 fotografij iz
Afrike, ki so bile v zbirki Antona Codellija.

Leta 1949 je podaril Mario Marčič iz Trsta leseno čutaro iz severne Afrike.

V letih 1949 - 1952 je muzej dobil večje število neevropskih predmetov, ki
sta jih odstopila Federalni zbirni center in Narodna imovina MLO v Ljublja-
ni. Prav tako sta dala nekaj takih predmetov Mestni muzej iz Ljubljane in
Pokrajinski muzej iz Ptuja. Etnografski muzej v Ljubljani je prejel afriško
etnološko zbirko barona Antona Codellija, ki jo je zbral v letih od 1912 -
1914 v Togu, Nigeriji in v Kamerunu. Na teh potovanjih ga je spremljal
Leon Poljanec (tudi njegova zbiiika je v muzeju) iz Slovenj Gradca. V teh
zbirkah so pomembni in izvirni izdelki ljudstva Hausa, bojna pokrivala

- 134 -

črnskih domačinov, obložena s školjkami kauri, oblačila - predpasniki z
nanizanimi školjkami kauri in konjska oprema. Usnjeni izdelki so okraše-
ni tudi z aplikacijo. - K zbirki sodijo še fotografski posnetki (negativi,
diapozitivi ).

Zbirka je le deloma urejena in preučena. Potrebno je pripomniti, da je
muzej te predmete dolgo časa le hranil, kajti bili so popolnoma neurejeni
in deloma tudi poškodovani.

Leta 1949 je muzej prejel od Federalnega zbirnega centra tudi afriško zbir-
ko nekdanjega misijona v Ljubljani, imenovanega Družba sv. P. Klaverja.
Ti predmeti so številni (okrog 169), zbrani pa so bili v različnih deželah
na tej celini (v Egiptu, Beninu, na Slonokoščeni obali, v Kamerunu, Nigru,
Loangu, Cabindi, Dahomeju, Ugandi, Zambeziju, Natalu, v deželah Basu-
to in Masona in v mestu Tananarive na Madagaskarju). Poudariti je potreb-
no, da so ti predmeti dragoceni prav zaradi tega, ker so izvirni in značil-
ni za posamezna območja. Omenjamo le nekatere, na primer pletene iz-
delke iz rastlinskega materiala, nakit, okras in oblačila, narejena iz raz-
nobarvnih biserov, ročno tkano blago, pobarvano z rastlinsko indigo barvo,
skulpture - fetiše, blago iz drevesnega lubja, okrasne obročke za roke in
noge, tobačno pipo, glavnike, glasbila, kije, kopja, loke in drugo.

Omenjena zbirka je prav tako le deloma urejena. Ohranjeni so nekateri
osnovni podatki o predmetih, predvsem pa so ti ostali nepoškodovani.

Leta 1954 je Izseljenska matica iz Ljubljane darovala muzeju nekaj pred-
metov iz Ugande (pet kosov). Ti so: orožje, orodje in glasbilo.

V zbirki Herberta del Cotta je tudi pletena posoda s koničastim vrhom iz
Ugande, ki jo je muzej dobil leta 1957.

Leta 1959 je muzej dopolnil afriške zbirke s predmeti, ki jih je zbral Leon
Poljanec iz Slovenj Gradca, ko je spremljal barona Codellija na potovanju
po Afriki leta 1912 - 1914. Predmeti izvirajo iz Kamina - Atakpame v Togu,

- 135 - ,

iz Nigerije, južno od Čadskega jezera in iz Kameruna. Poleg predmetov so
tudi diapozitivi iz tistega časa. Čeprav je predmetov le 15, so ti izredno
dragoceni in izvirni. Med temi je moško oblačilo bubu, imenovano tudi "pe-
gatka", ki ga nosijo pripadniki skupine Hausa; oblačilo ima na prsih uveze-
ne simbole, značilne za posamezno pleme. Razen tega so še ogrinjala, se-
šita iz ozkih trakov, tkanih na ozkih horizontalnih statvah. Torbe in pokri-
vala kažejo značilne izdelke iz usnja in pletenja in okraske s školjkami ka-
uri; k tem predmetom sodita tudi bodalo in glasbilo - rog afriške antilope.

Leta 1961 je Hinko Kesler iz Ljubljane muzeju daroval nekaj predmetov in
fotografij, ki jih je prinesel s potovanja po Afriki leta 1912-14. Bil je v
Duali (Kamerun) in v Kamini (Togo). Potoval je skupaj z Leonom Poljan-
cem in z baronom Codellijem. Predmeti kažejo pletene posode iz razno-
barvnih rastlinskih vlaken in so raznih velikosti. Razen teh sta še dve le-
seni plastiki, ki predstavljata značilno oblikovanje prednikov v teh krajih
in sta izvirni. Kesler je dobil skulpturi v dar pri prijateljih v Duali.

Leta 1962 je muzej pridobil dve značilni keramični posodi (dvojčka), ki pri-
padata Kabilom v Alžiriji.

Leta 1967 je muzej odkupil 80 dokumentarnih fotografij iz Afrike, ki sta jih
naredila brata Lestan iz Mirne pri Gorici. Darovala pa sta eno posodo -
kalebaso z vrezanim ornamentom in pobarvano leseno glavo; oba predme-
ta sta verjetno iz Etiopije.

Leta 1968 je muzej prejel dragocen predmet - to je del oblačila, tkan iz ra-
stlfciskih vlaken, in datira na začetek 17. stoletja. Na Slonokoščeni obali
so »nenovali tako tkanino "fumbue". Marie Louis Gueye, kulturni ataše re-
publike Senegal v Beogradu, je rokav podarila Veri Bebler, ki ga je prine-
sla v muzej.

Leta 1969 je študent Asamoa-Tutu Austin iz Gane prinesel v muzej glasbilo
z lokom iz Bolgatange, nekrojeno oblačilo, sešito iz ozkih vzorčasto tkanih
trakov pri plemenu Ašanti, z usnjem prevlečeno palico, ki jo nosijo moški,
in nož v usnjeni nožnici za 1oa)\. Muzej je te predmete kupil.

\

- 136 -

Student Teinmoto Akakpo, prav tako iz Gane, jc^ prin(\s(M mosko ohl.irilo,
innenovano Kente iz kraja Anglo-ga v Zgornji Volti. Vsi ti predmeti so pio-
membni za dopolnjevanje afriških muzejskih zbirk, posebno kar zadeva o-
blačila.

Leta 1970 je muzej pridobil sedem lepih in izvirnih primerkov nakita ple-
men Masajev, Kamba in Teso. Leseno zglavje so uporabljali pripadniki
plemena Turkana. Muzej je kupil predmete v Nairobiju. Poleg naštetih pred-
metov je muzej prejel še pet lesenih skulptur plemena Makonde iz Kenije.

Isto leto je muzej odkupil devet barvnih diapozitivov iz Somalije, ki jih je
prinesel popotnik Carry Tonny, Urugvajec. V dar je muzej dobil večjo ple-
teno posodo, narejeno leta 1966 v Gvineji.

Cestno podjetje iz Celja je omogočilo leta 1971 nakup pletene maske pleme-
na Tiriki, dveh glasbil plemena Akambe in lesene plastike plemena Makon-
de iz Kenije. Dr. Boris Kuhar pa je daroval glasbilo "bui-bui" plemena Sva-
hili.

Leta 1972 je Cestno podjetje iz Celja omogočilo nakup tudi lesene skulpture-
fetiša iz območja Konga in fetiša plemena Borana iz Kenije.

Leta 1975 je muzej povečal afriške zbirke s predmeti iz okolice Mogadisha
in Merce v Somaliji, ki jih je zbral Boris Kuhar. Predmeti obsegajo dva le-
sena zglavnika za varovanje ženske in moške pričeske med spanjem in le-
seno, ročno narejeno zajemalko za vodo.

Leta 1976 je muzej kupil masko plemena Senufo s Slonokoščene obale, pri-
nesla pa jo je Meta Ham iz Ljubljane.

Leta 1977 je muzej začel zbirati primerke lesenih skulptur, ki kažejo da-
našnjo umetnost vzhodne Afrike. Odkupil je devet mask, 35 skulptur in več
orodja vzhodno-a friški h rezbarjev plemen Akambe in Makonde. Vse pred-
mete je zbral Boris Kuhar leta 1970, ko jo potoval po teh krajih. Muzej je

- 137 -

zbirko razstavil na občasni razstavi. Ob tej priložnosti je izšel tudi kata-
log z naslovom "Akamba - Makonde", 1970.

Muzej je pridobil leta 1977 tudi sedem slik na platno, narejenih v tehniki
batik. Boris Kuhar jih je zbral leta 1971 v Keniji in jih daroval muzeju.

Muzej je priredil občasno razstavo tudi o tej slikarski umetnosti, prav ta-
ko je izšel katalog z naslovom "Batik v sodobni umetnosti vzhodne Afrike",
1971.

Leta 1978 je muzej povečal zbirko afriških glasbil. Boris Kuhar je daroval
lončeni boben "darbuka" iz Sahela in glasbilo "mezovid" iz kozje kože iz
okolice Nef te v Tuniziji.

To leto je muzej kupil še dvesto uteži, ki so geometrično oblikovane in pri-
padajo ljudstvu Ašanti v Gani. Dva izvirna fetiša (skulptura s kačjim zobom
in majhna maska iz opičje lobanje) iz Konga Brazzaville je podarila Meta
Ham iz Ljubljane.

Večje število predmetov, ki so bili zbrani v letih 1971, 1972 in 1975 v So-
maliji in Keniji, je Boris Kuhar podaril muzeju leta 1978. Zbirka še ni po-
polnoma urejena, obsega pa glasbilo s strunami, ki ima resonančno posodo
prevlečeno s kačjo kožo, na držaju iz slonovine je rezljana ženska figura,
izvira pa z območja Konga. Črna trebušasta glinasta posoda in velik ovalni
ščit sta iz Kenije. Rezljana palica in večja starejša lesena skulptura, sim-
bol plodnosti, pripadata plemenu Akamba. Glasbilo z eno struno, slamnik
s koničastim vrhom, šest primerkov podolgovatih posod - buč, ki so ople-
tene tudi z usnjenimi trakovi, okrašene z biseri in školjkami kauri, lese-
na fxjsoda z ovalnim dnom, dve manjši okrogli buči in še nekateri drugi
predmeti prav tako sestavljajo to zbirko.

Leta 1979 je muzej kupil boben iz Tanzanije, ki je sicer novejši izdelek,
vendar dopolnjuje zbirko. Leta 1981 je Alberto Chissano iz Mozambika pri-
nesel tri lesene skulpture z vzhodne JAfrike.

- 138 -

Leta 1982 je muzej prejel od Predsedstva Jugoslavije naslednje darove:
iz Libije moško ljudsko nošo (tri kose), darilo polkovnika Gadafija, Muam-
mar Al Qathafta, in iz Gane moško oblačilo Kente, dar predsednika Hilla
Limanna.

Leta 1983 je muzej pridobil še nekaj darovanih predmetov od Predsedstva
Jugoslavije in sicer iz Alžira črno ogrinjalo s kapuco in z zlatim okrasjem
na prsih, dar predsednika Šadhi Bendjedida, iz Kuvajta ogrinjalo iz črne
tenke tkanine, vezene z zlato nitjo, dar Šejka Jaber Al-Ahmet Al Sabah,
emirja Kuvajta, iz Malija leseno skulpturo lovca, dar predsednika Muse
Traorea in iz Gabona leseno žensko skulpturo ter dve maski, dar predsed-
nika Omara Bonga.

Posebej navajamo darovane predmete Ibrahim a El-Khatiba - PLO Predsed-
stvu Jugoslavije, ki jih je izročilo našemu muzeju leta 1982. Obsegajo pa
črno ogrinjalo s svilenimi resami in bogato vezeno šatuljo za nakit, okra-
šeno z biserno matico, dragoceno ogrlico in plaketo, ki kaže zemljevid Pa-
lestine.

AZIJA

V inventarne knjigo Narodnega muzeja so vpisane tudi starejše azijske zbir-
ke, ki jih je ob ustanovitvi prevzel Etnografski muzej. Zbiralci teh umetnin
in etnoloških predmetov so številni, predmetno gradivo pa je obširno in raz-
lično. Največje zbirke so iz Kitajske in Indije.

Kitajska

Najzgodnejši vpisi kitajskih predmetov datirajo iz leta 1891 , vendar fvi so
bili nekateri med njimi prineseni v Ljubljano že veliko poprej. Tako je y.o
leta 1836 okrožni glavar in gubernijski svetnik Thomas Pluchk^'^ iz Celovca

- 139 -

muzeju daroval knjigo (diptihon) z dvanajstimi barvnimi slikami na riže-
vem papirju. Knjigo je prinesel iz Amerike leta 1833-34 neki profesor
Vest, vendar je umrl že leta 1834. Motivi slik v tej knjigi so kitajski bo-
jevniki, slikani v raznih položajih.

Iz te prve inventarne knjige je vredno omeniti tudi sedem figuric iz slono-
vine, ki jih je Cari Baroo dal za muzej leta 1833.

Leta 1867 je Anna Kartner dala muzeju dva para kitajskih čevljev iz mo-
drega žameta. Finzi iz Trsta je leta 1885 prinesel v muzej dve kitajski fi-
gurici iz salovca in dve kitajski posodici. Dr. Franc Zupančič z Dunaja je
podaril pipo za opij in dve torbici. Baronica Barbara Rechbach je dala ki-
tajski glavnik. Trgovec C. Karinger je prinesel v muzej nekaj kitajskih iz-
delkov in sicer slamnik, čevlje in tkalski čolniček. Kliner iz Radovljice,
ki je potoval z ladjo Novara, je muzeju izročil leta 1894 več predmetov,
iz Kitajske je prinesel samo pahljači iz bananinih listov, kitajske domine,
stare novce in moške čevlje iz Šanghaja. O Kliner ju je v inventami knjigi
zanimiva opomba. Takole pravi: Kliner, nebodigatreba iz Radovljice se je
kot sluga vozil z Novaro (Kliner ein Radmannsdorfer Taugenichts fuhr als
Bedienter mit der Novara).

Leta 1894 je tedanji muzej prevzel Smoletovo zapuščino. Med temi predme-
ti je bila tudi velika kitajska skleda, okrašena z žanrskimi prizori in drugi-
mi okraski, ki jo je Etnografski muzej prevzel in vpisal v inventarne knji-
go, vendar je še vedno shranjena v Narodnem muzeju.

V starejšem muzejskem gradivu iz Kitajske je izredno kvalitetna zbirka
slovenskega misijonarja p. Petra Bapt. Turka, ki jo je tedanji muzej skoraj
v celoti odkupil. Predmeti izvirajo iz območja Hankova (Hangchou) in iz
. Šanghaja, Turk pa jih je zbral v letih 1912 do 1913. Zbirka ima osnovne po-
datke in kaže naslednje stvaritve: budistična božanstva, oblikovana v bro-
nu, lesu in v porcelanu, obredne predmete, ki so številni, vezene tkanine,
uporabljali so jih v svetiščih, baldahine, te so nosili ob verskih sprevodih,

pomembna moška in ženska oblačila, obuvala za deformirano nogo, pokri-

Ì

- 140 -

vala, ženski nakit, vezene torbice in razne uporabne predmete. Zbirka šte-
je okrog 166 predmetov.

Leta 1912 je tudi slovenski misijonar pater Andrej Šu poslal nekaj kitajskih
predmetov iz istih krajev kot pater Turk. V tej pošiljki so zanimive ogre-
valne medeninaste posode, cinasta posodica za shranjevanje dišečega lesa
in tudi drugi uporabni predmeti.

Leta 1957 je Hermina Pavlovič, sestra Herberta del Cotta dala muzeju kitaj-
sko šatuljo s poslikanim pokrovom.

Leta 1963 je muzej pridobil najobsežnejšo in tudi najpomembnejšo kitajsko

14

zbirko, ki jo je prevzel od Narodnega muzeja. Za to zbirko je skrbel
Narodni muzej že od leta 1957 dalje.

Lastnica te kitajske zbirke je bila Japonka Tsuneko Kondo - Kavase, por.
Marija Skušek. Po prvi svetovni vojni je prišla v Slovenijo z otrokoma in
možem Slovencem. Živela je v Ljubljani in tu tudi umrla leta 1963.

Kitajska zbirka, ki je ena največjih v muzeju, kaže stvaritve iz obdobja
zadnje mandžujske dinastije in iz časa revolucionarnih gibanj po prenehanju
cesarstva, med drugim tudi številne izdelke ljudske umetnosti. Pripeljane
umetnine velikih mojstrov in umetnikov iz nekdanjega Pekinga in z osrednje-
ga kitajskega ozemlja so nastale v obdobjih od 15. do začetka 20. stoletja,
ko se je že močno razvila moderna kitajska kultura.

Zbirka kaže bogato rezljane primerke dvornega pohištva, ki je opremljalo
prostore cesarskih palač, paviljonov in drugih bivališč vladajočih plasti v
18. in 19. stoletju. Pohištveni izdelki obsegajo že raznovrstne oblike, so
bleščeče loščeni, sestavljeni brez žebljev, narejeni večinoma iz lesa pali-
sandra (dalbergia) in iz dišeče sandalovine (lingoum santalinum). Oblači-
la predstavljajo dvorne moške in ženske plašče - kaftane, obuvala, nakit,
pahljače, orožje, posamezne vezene dele noš in meščansko žensko obleko.

- 141 -

V zbirki so tudi keramični in porcelanski izdelki iz 16. do 19. stoletja.
Bronasti budistični kipci, obredne posode in drugi tovrstni izdelki so nasta-
jali v obdobju od 15. do 18. stoletja. Stari kitajski novci so zbrani precej
načrtno, saj so v zbirki poleg okroglih novcev tudi zelo stare oblike denar-r
ja, ki so bile v rabi nekaj tisočletij pred našim štetjem. Nekaj primerkov
je kovancev, ki so krožili še v začetku 20. stoletja.

Razen velikega železnega gonga iz 17. stoletja so pomembni še drugi upo-
rabni predmeti, ki kažejo med drugim razne tehnike izdelovanja, na pri-
mer konjska stremena, vaza, svetilka in kozmetične posodice narejene v
tehniki cloisonné; dalje moramo omeniti vazo iz laka, kovinsko zrcalo, pe-
čatnike iz zada, rezljane posodice iz slonovine in obredne predmete, ki so
jih uporabljali v lamaističnem samostanu. Med glasbili so zanimive ročne
orgle (šeng), lutnji, citre in glasbilo z eno struno. V zbirki so tudi števil-
ne piščalke, ki so narejene iz rastlinskih buč, otroci pa so jih privezovali
golobom na rep; iz buč so narejene tudi hišice za murnčke, uporabljene v
otroških igrah. Zanimive so še pipe za tobak z vodnim prekatom, pipe za
opij, jedilni pribori, bambusovo naslonjalo za varovanje pričeske, nakit
in drugi uporabni predmeti.

K zbirki sodijo še albumi z barvnimi slikami, ki kažejo prizore iz domače-
ga življenja bogatih ljudi, sodna mučenja in drugo. Za dokumentacijo ce-
lotne zbirke pa je pomembno delo tokijske univerze iz leta 1906, ki obsega
tri obsežne zvezke in obravnava stari Peking iz cesarskih časov.

Številni lampijoni so precej poškodovani, tako rezljani leseni okvirni deli,
kakor tudi poslikane in vezene stranice. Nepoškodovana sta ostala le dva
večja lampijona, ker so bile poslikane steklene stranice shranjene v zabo-
jih.

Zbirka obsega 325 raznih umetnin in uporabnih predmetov, 196 primerkov
starega kitajskega denarja in okrog 300 rezljanih sestavnih delov za pavil-
jon. f

- 142 -

Kitajska zbirka je stalno razstavljena, vendar ne v celoti, ker ni dovolj
prostora. Zbirko je muzej tudi začel natančneje preučevati. Dosedanje ob-
jave so bile:

i

1) v Vodniku z naslovom Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 91 je pri-
spevek: Kultura in umetnost stare in nove Kitajske.

2) Kitajski dvorni moški kaftan.

Kitajski predmeti, ki jih je muzej pridobil v naslednjih letih, dopolnjujejo
starejše zbirke.

I-eta 1963 je muzej odkupil manjšo zbirko Edvarda Dolenca iz Orehka pri
Postojni. Prinesel je šatuljo z intarzijo biserne matice, pahljačo, vezenine
za ženski kaftan, poslikane kozmetične stekleničke, kitajsko ključavnico,
raznobarvne gumbe za mandarinski klobuk in tri okrasne igle za žensko pri-
česko. Isto leto je Mara Pečnik iz Ljubljane prinesla v odkup rezljano šatu-
ljo iz palisandra.

Leta 1966 je muzej kupil dve sliki na platnu; motivi kažejo pomembne ose-
be iz časov nekdanjega kitajskega cesarstva. Sliki je prinesla Marija Korej-
zl-Kukuljevič. Lado Kisel iz Ljubljane je prinesel v odkup bogato rezljano
čašo iz lojevca, Antonija Kokalj pa žensko jopico, bogato vezeno s cvetlič-
nim ornamentom.

Leta 1968 je muzej obogatil kitajsko zbirko z modelom budističnega svetišča
in z lesenim pozlačenim Budom. Leta 1969 je Vida Rudolf iz Ljubljane daro-
vala muzeju ilustrirano kitajsko knjižico, ki jo je prinesel dr. Rudolf Raz-
lag iz Šanghaja leta 1937.

Leta 1972 je Jože Ham iz Ljubljane prinesel v muzej šest primerkov kitaj-
skega porcelana iz obdobja dinastij Ming in Čing in pahljačo iz slonovine.
Kitajsko muzejsko zbirko sta povečali tudi dve vazi, prineseni iz nekega
kitajskega samostana, in trije keramični izdelki iz 20. stoletja (dve veliki
figuri levov in vrtna ptičja hiša).

- 143 -

Leta 1974 je muzej dopolnil kitajska dvorna oblačila z novim primerkom
kaftana, bogato vezenega z zlato nitjo in z osmimi kosi vezenin za ženska
oblačila. Ti predmeti izvirajo iz istega časa kakor oblačila v zbirki Japon-
ke Kondo-Kavase. Peter Savie iz Beograda jih je prodal, kakor tudi kitaj-
sko igro "Ma-Jong".

Leta 1982 je muzej povečal zbirko kitajskih vaz še z enim odkupom. To je
vaza, ki je bogato rezljana, prodala pa jo je L. Vidic iz Ljubljane.

Japonska

Jakob Cuznar je daroval muzeju leta 1954 poleg predmetov s Filipinov tudi
lesene japonske cokle.

Leta 1963 je Japonka Kondo-Kavase dala muzeju tudi nekaj japonskih pred-
metov. Med temi so zanimiva oblačila kimono, pasovi obi, spodnja obleka,
plašč za fMDvrhu kimona, obuvalo, pahljača, moški in ženski dežnik. Čajni
servis za dvanajst oseb je ročno poslikan. Bogato vezena je španska stena
z motivom krizanteme in ptic, druge vezenine pa kažejo posebno tehniko
osenčenega vezenja.

Isto leto je A. Zupanova iz Ljubljane dala muzeju japonski paravan, vezen
s srebrno nitjo (nekoliko je poškodovan), tri rezljane čaše iz lojevca, ke-
ramični čajnik, dežnik in vazo iz lojevca.

Leta 1967 je M. Peter Petrič iz Ljubljane prodal muzeju večjo bronasto fi-
guro japonskega samuraja. Vida Rudolfova pa je darovala japonski dežnik.

Leta 1969 je muzej dobil v dar japonske sandale iz riževe slame, odkupil
pa je model japonske hiše.

/

Leta 1972 je M. Delničar iz Ljubljane prodala muzeju japonski paravan. Ve-

f

ženino na njem je naredila Japonka Kondo-Kavase.

(

- 144 -

Leta 1976 je Božena Bertschinger iz Ljubljane darovala muzeju vazo, okra-
šeno v tehniki cloisonné.

Koreja

Prvo zbirko umetniških in obrtnih izdelkov iz te dežele je muzej prejel leta
1982. Kupil je šatuljo iz laka, okrašeno z biserno matico, vezeno sliko,
vazo, ki sodi v vrsto belega porcelana in dva pletena podstavka. Kot dar pa
je muzej dobil trebušasto vazo iz zelenega porcelana, vezeno sliko in dve
šatulji iz laka, okrašeni z biserno matico. Predmete je prinesel Kim Guang
Čol iz severne Koreje (Pyongyang).

Burma

Leta 1897 je c.k. kapitan korvete Vrtove prinesel v muzej molitvenik, na-
pisan na palmovem listu v pisavi "pali", iz pagode Dagon v Rangunu.

Nikobarski otoki

Leta 1894 je Kliner iz Radovljice prinesel v muzej skulpturo budističnega
božanstva.

Siam

Leta 1976 je muzej kupil dva bakrena novca, ki sta bila v obtoku v tej deže-
li do konca 19. stoletja.

- 145 -

Indija

Leta 1894 je Kliner iz Radovljice podaril muzeju pahljačo, pleteno iz tenkih
koreninic, pahljačo iz bananinih listov in pleteno posodo Makak. Predmete
je zbral v Madrasu. Vrtove je prinesel iz istih krajev deset čarovnih listov,
nanizanih na vrvico. Leta 1899 je neki Miillner prinesel indijski prstan za
nožni palec.

Leta 1949 je muzej prejel obsežno zbirko z območja Himalaje in iz Bengali-
je, ki mu jo je izročil Federalni zbirni center iz Ljubljane. Predmeti kaže-
jo različne kulturne dejavnosti, vendar jih muzej hrani skupaj. Izvirni iz-
delki obsegajo budistično in hinduistično kulturo, umetnost krašenja kovin-
skih izdelkov z dragimi in poldragimi kamni iz Nepala in ljudsko umetnost
v medeninastih izdelkih iz Bengali je. Razen naštetih predmetov so še števil-
ni uporabni izdelki, ki so jih prebivalci uporabljali v krajih, koder so slo-
venski misijonarji ustanovili svoje postaje.

Misijonarji so pošiljali nabrane predmete v jezuitski samostan v Ljubljano,
kjer so jih razstavili. Zbirka je dobila naslov "Bengalski misijon".

Misijonarji so zbirko stalno dopolnjevali, saj so pošiljali predmete tudi iz
drugih krajev Indijske podceline. Tako je v tej zbirki tudi črna keramika s
srebrnim ornamentom iz Kašmira. Posebno skupino izdelkov sestavljajo
številne figurice, oblikovane iz različnega materiala, ki kažejo vrsto pri-
padnikov raznih kast in poklicev. Končno moramo omeniti še makete čol-
nov in drugih vsakdanjih priprav, miniaturne izdelke, gospodinjske pred-
mete ter bogato barvno ilustrativno gradivo s podobami hinduističnih bo-
žanstev.

Ko bo opravljena temeljita analiza o tej zbirki, jo bo lahko tudi objektivno
ovrednotiti. Po dosedanjem pregledu tega gradiva šteje zbirka več kakor
500 predmetov, ilustrativno gradivo pa še nekaj sto listov.

Muzej dopolnjuje tudi zbirko iz Indije. Tako je leta 1969 odkupil ženski praz-
nični sari iz Gujerata, par čevljev in glasbilo "bulbul tarang". Gosalia

'S

\

- 146 -

Jayant, ki je več let prebival v Ljubljani, je prinesel predmete v muzej.
Namita Vishwanath iz Biharja pa je prodala muzeju svilen poročni sari in
spodnje krilo. Leta 1969 je tudi Marija Vilfanova muzeju darovala dragocen
sari, tkan z zlato nitjo in svilo. Leta 1954 ga je prinesel dr. Joža Vilfan,
dal mu ga je guverner Punjaba.

Leta 1970 je muzej pridobil še več indijskih predmetov, ki jih je zbral Ja-
yant Gosalia v svoji domovini. Tako je prinesel to ran - okrašeno tkanino z
raznobarvnimi biseri, ki so jo navadno obesili ob družinskih slavjih nad
vrati. Drugi prineseni primerek torana kaže novejše delo in je preprostej-
ši. Razna pregrinjala so okrašena z ogledalčki, zanimive so oblike srebr-
nega nakita, posamezna oblačila pa dopolnjujejo muzejske starejše primer-
ke. Pošiljko dopolnjuje še lesena skulptura in venca iz santalovega lesa za
goste.

Leta 1975 in 1976 sta Kokila in Jayant Gosalia prodala muzeju več raznih
vezenin, okrašenih z ogledalčki in z raznobarvnimi biseri in skrinjico za
nakit. Predmete sta zbrala v Radžastanu in v Gujeratu.

Leta 1977 je med kupljenimi predmeti prevladoval indijski nakit, ki sta ga
prinesla ista zbiralca kot poprej. Zbirka tega nakita sodi k noši nomadov
v Gujeratu in obsega zapestnice, razne obročke, prstane, uhane, obročke
za členke na nogah, ogrlice, razne obeske in druge okraske. Muzej je ku-
pil tudi sari iz Andra Pradeš in pastirsko nošo iz Gujerata. Pridobil je tudi
plastiko falusa iz črnega kamna, simbol čaščenja boga Šive, skulpturo bo-
ginje Kali in školjko za klicanje boginje Kali v svetišču.

Dopolnjevanje indijske zbirke je muzej nadaljeval še v letih 1978, 1979,
1980 in 1981. Tako jo muzej pridobil več značilnih in izre<lno kvalitetnih
vezenin, pregrinjal in drugih tkanin. Sarije je dopolnil še s primerki iz
Kerale, Andra in Madhya Pradeš, Bengalije, Gujerata in Maharashtre.
Sari ima mnogo različic. Upoštevati je na primer potrebno vrsto tkanine,
način njenega krašenja, kar kaže pri vsakem sari ju končna bordura. Dra-
gocena pridobitev so popolne nomadske noše etnične skupine Banjara in

- 147 -

kmečkega prebivalstva na zahodu Indije, vsakdanja ženska obleka iz Pand-
žaba, nekrojeno žensko oblačilo iz Asama in splošno indijsko moško obla-
čilo.

Drugi indijski predmeti, pridobljeni v teh letih, so bili še: lutka, obleče-
na v nomadsko nošo, razni okraski, miniaturna zibelka, lutki v bengalski
poročni in v vsakdanji noši in dve maski - Durga in Kali.

Na podlagi starejšega muzejskega materiala iz Indije je muzej premišljeno
načrtoval dopolnjevanje te zbirke. Znano je namreč, da je Indija dežela, v
kateri je prav način oblačenja izredno pomemben, zanimiv in zapleten.
Zato se je muzej odločil, da kolikor mogoče načrtno pridobi razna indijska
oblačila in nakit. V okviru materialnih možnosti in z delom, ki sta ga opra-
vila Indijca Kokila in Jayant Gosalia, je muzeju uspelo uresničiti načrt.
Resnično je, da ima muzej danes bogato indijsko zbirko, ki zajema obsežen
del indijske ljudske kulture iz preteklosti in iz današnjih dni.

V indijsko muzejsko zbirko sodi tudi film (16 mm) o Taj Mahalu iz Agre
(posnet je v barvah).

Nepal

Misijonsko zbirko iz Nepala je muzej dopolnil s predmeti, ki so jih prinesli
člani Slovenske himalajske alpinistične odprave v letih 1964, 1968, 1973 in
1974. Zbiralci so bili: Zoran Jerin, dr. Jurij in Aleš Kunaver. Nekaj pri-
merkov sta darovala tudi Hanka in Jaka Štular in sicer tibetanski glavnik
iz bambusa in vodno pipo-huko z vsemi sestavnimi deli. Muzej je te pred-
mete prejel leta 1976.

Leta 1977 pa je muzej pridobil še "Tanko" - sliko na platnu s podobo budis-
tičnega božanstva, molitveno zastavo, ženska oblačila, nekaj ženskega in
moškega nakita, moška oblačila in nekaj uporabnih predmetov; skupaj jih
je 30. ]

- 148 -

Sri Lanka

Leta 1979 je muzej kupil štiri lesene maske.,

Leta 1982 pa je prejel od Predsedstva Jugoslavije torbico iz želvovine, dar
predsednika Rimasinga Premadosa.

Filipinsko otočje

Leta 1954 je Jakob Cuznar iz Podkorena na Gorenjskem daroval muzeju 23
predmetov, ki jih je sam zbral, ko se je mudil na otočju kot prostovoljec v
prvi svetovni vojni. Zbral je ščit plemena Igorotov, ki živijo v goratih pre-
delih, stilico, več primerkov meča bolo z otokov Mindemao in Jolo, lok,
dekliško obleko, ženske čevlje, ruto za turban muslimanskih domačinov,
okrasni trak, ogrinjalo "gee-string", ki je moško oblačilo Igorotov, za-
pestnici, gong, palmova vlakna, iz njih izdelujejo domačini vreče za riž,
zajemalko in okenska stekla, ki jih delajo iz školjkinih lupin. Predmeti so
izvirni, pomembni tudi zato, ker imajo vse osnovne podatke.

Malajski polotok

Leta 1938 je Maks Ferlan iz Ljubljane prodal muzeju glasbilo.

INDONEZIJA

Leta 1964 je muzej pridobil izredno obsežno, izvirno in načrtno zbrano in-
donezijsko zbirko. Vera in dr. Aleš Bebler sta zbrala vse predmete, ki jih
je skupaj 291 , in jih darovala muzeju. Dr. Itebler je bil več let ambasador
v tej deželi. V tem času, ko je bil v službi na txìh otokih, je mnogo jx^toval,
preučeval otoško zgodovino in kulturo ter z ženo zbiral predmete ljudske
umetnosti.

- 149 -

V zbirki so najpomembnejše tkanine, ki so načrtno zbrane, posebno kar
zadeva njihovo tehniko krašenja. Te tkanine kažejo izvirna nekrojena obla-
čila otočanov za vsak dan, za praznična in družinska slavja. Razen teh so
še ogrinjala, ki jih uporabljajo ob raznih šegah in v ljudski medicini.

Zbirka ogrinjal kaže staro krasilno tehniko ikat na primerkih s Sumatre,
Sum.be, Balija in Floresa; bogata je zbirka tkanin z Jave, ki kaže tehniko
krašenja batik. Posebna skupina so tkanine, okrašene z vezenjem, s šiva-
njem okraskov na tkanino in z uporabo okrasnih bleščic,

V skupini raznih predmetov so: dve rezili iz oniksa (neolit), kamnita mo-
tika z Jave, kamnita motika iz zahodnega Iriana, dve kamniti posodi za
hrano in pijačo (verjetno srednji vek), posoda iz bambusa, ogrlica ljud-
stva Toradja, ritualni palici ljudstva Batak, meč in ogrlica z otoka Niasa,
bodalo z amuletom in velika trikotna košara iz palmovih listov plemena
Dajak s Kalimantana; dalje so še figure iz riževe slame za praznik žetve,
hinduistični leseni plastiki, kamniti plastiki, okrasni predmeti in orožje.
Posebej moramo omeniti zbirko bodal - krisev, ki sodijo k moški noši na
Javi in Baliju.

Polikromna plastika hinduističnih božanstev in hišni okrasni elementi se-
stavljajo posebno skupino. Posamezne primerke ljudske umetnosti kažejo:
horoskop v slikah z Balija, slika na platno s prizori Ramajane, lakirana
posoda, lutki iz kitajskih novcev, posoda iz trsja in kovinski podaljški noh-
tov za ples.

Lutkovno gledališče obsega senčne in marionetne lutke in njihove miniature.
Iz orkestra Gamelan sta dve glasbili z Balija, dve z Jave; anklung predstav-
lja sodobno glasbilo. Omeniti je treba še knjigo na palmovih listih, peroris-
bo in rezljane deske, ki kažejo rezljane sestavne dele otoških bivališč.

Indonezijska zbirka je v celoti razstavljena v muzeju. Ko jo je muzej prvič
prikazal na občasni razstavi, sta Vera in dr. Aleš Bebler napisala katalog

- 150 -

in dala vse podatke o predmetih. Krajši sestavek o zbirki je tudi v muzej-
skem vodniku.

Objavi sta: Ljudska umetnost Indonezije (katalog)in Kulturni in narav-
ni spomeniki Slovenije 91: Ljudska umetnost Indonezije.

Pričujočo indonezijsko zbirko muzej še dalje dopolnjuje z darili in nakupi.

Leta 1965 je Didi Soehadi prinesel v muzej dve rezljani skulpturi iz slono-
vine, ki izvirata z otoka Balija.

Leta 1966 je Soehadi prinesel še štiri primerke batika iz krajev Solo, Jog-
gjakarta in Pakalongan ter javanski kris«,

Leta 1968 sta dr, Jože in Marija Vilfan darovala indonezijsko lutko - wajang
golek.

Leta 1976 je J. Ahmad Kemal Idris, ambasador Indonezije, prinesel v mu-
zej dva primerka glasbila anklung, maketo hiše Toradja in manjšo vitrino s
podobama Rame in Site, ki plešeta.

V letih od 1979 do 1981 je indonezijska ambasada iz Beograda poslala mu-
zeju še dve večji moderni leseni skulpturi, ki predstavljata moža s pete-
linom in starca, šest marionetnih lutk - wajang golek, dva primerka moder-
nega oblikovanja batika, pet miniaturnih lutk - wajang golek in dvanajst
senčnih lutk.

- 151 -

OTOČJA V TIHEM OCEANU

Etnološke zbirke s tega dela sveta so večinoma prišle v naš muzej po drugi
svetovni vojni. Med njimi jih je le nekaj, ki izvirajo iz začetka 20. stoletja.

Leta 1901 je Walter list iz Leipziga daroval muzeju zapestnico iz biserne
matice z Nove Gvineje.

Etnološko gradivo, ki so ga odstopili Federalni zbirni center. Mestni mu-
zej iz Ljubljane in Mestni Ferkov muzej iz Ptuja v letih od 1947 do 1949,
zajema razne otoške kulture. Teh predmetov je približno sto. Muzej je pre-
jel zbirke popolnoma neurejene, nekatere predmete pa poškodovane, zato
jih je doslej le hranil. Ko bo opravljena osnovna analiza tega gradiva, bo-
mo vedeli več tudi o zbiralcih, predvsem koliko predmetov je pripadalo
baronu Codelliju.

Leta 1957 je muzej odkupil zbirko Herberta del Cotta, ki jo je hranila nje-
gova sestra Hermina Pavlovič. Herbert del Cott je bil v službi pri družbi
"British Phosphate Company" na otoku Nauru leta 1910. Potoval je po raz-
nih otokih in zbiral, kar so domačini uporabljali v vsakdanjem življenju.
Bil je na Novi Gvineji, na Karolinških, Gilbertovih, Salomonovih, Britan-
skih in Admiralskih otokih. Živel je tudi v Avstraliji. Predmeti, ki jih je
okrog sto, obsegajo loke in puščice, kopja, rezljane lesene okraske za
ples, oblačila, nakit, rogoznice, blago tapa, bumerange iz Avstralije in
druge predmete, narejene iz rastlinskih vlaken.

Vsi predmeti so izredno dragoceni, izvirni in bogato rezljani. Znano je tu-
di , kdaj so bili ti predmeti zbrani.

Zbirke s posameznih otočij, ki so v muzeju, so že precej številne. Leta
1941 je Naglasova iz Ljubljane darovala muzeju zbirko z otočja Viti (Fidži).
Leta 1927 je te predmete kupil njen mož Naglas od kapitana, ki je bil brez-
poseln in je potreboval denar. Ta kapitan se je mudil na otokih med Melane-
zijo in Polinezijo leta 1906 in 1907Ì. Vseh predmetov je 60 in sicer so to

- 152 -

loki in puščice, ščiti, vesla, deli tkalnih priprav, rogoznice, pleteni iz-
delki , velik bivolov rog, oblačila in okras, glasbilo, rezljan lesen ptič,
model barke in drugi predmeti.

Iz območja Havajev sta dva starejša predmeta, ki ju je prinesel Kliner in
sta vpisana v inventami knjigi NM-a leta 1894. Želvovinasto orožje je z
otokov Sandwich, pas pa kaže edino oblačilo domačinov z otokov Sikayana.

Leta 1972 je daroval muzeju A. Šerbinek iz Sidneya v Avstraliji, štiri več-
je lesene skulpture z vzhodne Nove Gvineje. Primerki oblikovanih skulp-
tur so izvirni in kakovostni.

V letih 1973 in 1974 je muzej prejel več pošiljk načrtno zbranega etnološ-
kega gradiva, ki je bilo zbrano pri Papuancih na Novi Gvineji. Predmete je
poslal nemški etnolog Wilhelm Strôder, ki je raziskoval in preučeval živ-
ljenje otočanov. Predmeti so izvirni in dragoceni, saj imajo vso pxDtrebno
osnovno dokumentacijo. Poslanih predmetov je 76. Ti so: dve glinasti poso-
di, več kamnitih sekir, med njimi tudi ceremonialni primerek, kuhinjsko
orodje in priprave iz raznega materiala npr. iz kosti in kokosove lupine,
leseni in kamniti tolkači, oblačila, okraski in nakit, religiozni predmeti,
boben, pleteni predmeti iz rastlinskih vlaken, posode, puščice, vrečica so-
li iz rastlinskega pepela in drugo.

~ 153 -

SEVERNA AMERIKA

Najstarejša muzejska zbirka severnoameriških Indijancev Očipve in Otava
iz prve polovice 19. stoletja je navedena že na začetku sestavka. Drugi dve
zbirki, ki sta v muzeju, sta številčno precej skromni in mlajši.

Med starejše muzejsko gradivo štejemo predmete, ki jih je kanonik I. Suš-
nik iz Ljubljane podaril muzeju leta 1922. Arheološki primerki kamnitega
orodja obsegajo štirinajst kamnitih konic puščic in obdelano kamnito orod-
je, verjetno kladivo iz temno zelenega kamna. Poleg teh primerkov je še
osem operjenih puščic s ptičjimi peresi in z železnimi konicami in dva le-
sena loka s tetivo iz črev. Predmeti so le shranjeni v muzeju, zato so o
njih podatki skromni. Značilnosti, ki jih kažejo zbrani primerki, so pripi-
sane prerijskim Indijancem.

Leta 1962 je muzej kupil par indijanskih krpelj, v muzej pa jih je prinesel
Pavel Kunaver iz Ljubljane.

Leta 1964 je muzej odkupil dvanajst indijanskih predmetov, ki pripadajo In-
dijancem Sioux. To so usnjena oblačila, bogato okrašena z raznobarvnimi
biseri. Med njimi je tudi pregrinjalo za konja. Vsi izdelki so bili narejeni
v novejšem času.

Predmeti so bili last Ivana Švegla, po njegovi smrti jih je Sancinova z Ble-
da prodala muzeju.

Leta 1970 je izseljenec Andrej Štritof iz Kanade podaril manjšo zbirko pred-
metov, ki so pripadali Indijancem v Hamiltonovem rezervatu. Zbirka obse-
ga tobačno pipo-kalumet, perjanico-naglavni okras z orlovimi peresi, us-
njen jopič brez rokavov, hlače z resami, par čevljev, okraske, ogrlici iz
biserov, črno lasuljo s kitami in trinajst kamnitih puščic. Oblačila so bila
narejena v novejšem času.

- 154 -

SREDNJA AMERIKA

Mehika

Leta 1978 sta Vera in Ignac Golob podarila muzeju etnološko zbirko, ki sta
jo zbrala v Mehiki. V letih od 1974 do 1977 je bil Ignac Golob ambasador v
tej deželi.

V zbirki je nekaj primerkov, narejenih po izvirniku, ki ponazarjajo staro
klasično mehiško umetnost. Ti so: glava princa, trije reliefi iz kulture Ma-
jev v Palenqueju in skulptura, ki predstavlja božanstvo ljubezni v kulturi
Totonakov.

Predmeti današnje mehiške ljudske umetnosti pa kažejo karnevalske maske,
keramične izdelke, posodo iz kokosove lupine, poslikan pladenj, ročno tka-
no ogrinjalo in šah z lesenimi figurami, ki jih je naredil domačin v Guana-
jatu.

Zbirka šteje 85 predmetov in je v muzeju razstavljena, vendar jo bo potreb-
no natančneje preučiti, da jo bo mogoče tudi objektivno ovrednotiti.

JUŽNA AMERIKA

Muzejski predmeti s te celine zajemajo le posamezne predmete in manjše
zbirke.

Leta 1934 je dr. Ivan Švegel daroval muzeju čanco - mumificirano glavo In-
dijanke plemena Jivaro. Švegel je bil poslanik v Buenos Airesu od leta 1931
- 17

do 1933. Skerlj omenja v svoji razpravi, da je dobil čanco v Santiagu de
Chile in da mu jo je podaril muzejski direktor. Taka oblika mumificirane
glave je edini primerek v muzejskih zbirkah v Jugoslaviji.

Razprava: Canea v zbirkah ljubljanskega Etnografskega muzeja, SE.

- 155 -

Leta 1961 je Angel Hrovatin, predsednik slovenskega društva "Zarja" v
Buenos Airesu, obiskal domovino in ob tej priložnosti prinesel s seboj ne-
kaj indijanskih predmetov. Ko se je posvetoval z Izseljensko matico v Lju-
bljani, je predmete daroval muzeju. Prineseni primerki so dragoceni in iz-
virni, kažejo pa kulturo Indijancev Diaguitas in Huarpes, ki jih dejansko ni
več na območju Andov. Predmetov je 25, ponazarjajo pa fragmente tkanja,
keramičnih posod, kamnite konice puščic, železno iglo in kamnito sekiro.

Leta 1968 je muzej kupil par indijanskih sandal z rdečimi cofi, ki so iz
Caracasa v Venezueli; prinesla jih je M. Muršič-Gajšek iz Celja.

Leta 1976 je Bronka Brzin iz Ljubljane darovala muzeju lutko, pleteno z raz-
nobarvno volno, tkano torbico za shranjevanje listov koke, vzorčasto tkan
pas in majhno tkano torbico. Predmete je poslala hčerka Senja Brzin iz Bo-
livije.

Leta 1982 je Predsedstvo Jugoslavije izročilo našemu muzeju pet zlatnikov
vdelanih v srebro. Na novcih so oblikovani stari zlati indijanski motivi in
sicer glava palice v obliki orlove glave, pinceta, stilizirana človeška figu-
ra, uhan z obrazom in jagodami koke in figura poglavarja. Predmeti so dar
gen. direktorja banke Rafaela Gama Duijano iz Bogote v Kolumbiji.

Druga zbirka zlatnikov, prav tako pet primerkov, kaže na novcih podobo
maske Inza, vladarjevo glavo, človeško figuro, okras za prsi in obesek z
likom jaguarja. Predmeti so dar Turbay Ayala, predsednika Kolumbije.

FarSrski otoki

Leta 1967 je muzej kupil nekaj izvirnih in značilnih predmetov, ki jih še
danes uporabljajo otoški prebivalci. Taka priprava je na primer kopje za
lov na kite, lopata z železnim rezilom, edino orodje za obdelovanje polja
in izdelek farorskih kovačev, lesena posoda za prenašanje tovorov s tra-
kom na čelu, šah z 29 ovčjimi koščicami, dva para ženskih čevljev iz ovčje

- 156 -

i:

kože, tri otroške igrače, narejene iz lesa in iz kosti govejih vretenc, kos
tkanine, tkane na domačih statvah.

Vse predmete je zbrala Pavla Štrukelj, ko je potovala po teh otokih leta

18

1962 (glej razpravo o otoškem poljedelskem orodju). Leta 1971 pa je
prinesla z Norveške še laponske čevlje iz jelenove kože.

Etnološka zbirka romskih skupin v Sloveniji

Leta 1965 je muzej kupil prvo violino romske bande (godbe) pri Romih v
Prekmurju.

Leta 1974 pa je muzej kupil več predmetov, ki so bili zbrani pri Romih v
Prekmurju, na Gorenjskem in na Dolenjskem. Predmeti so: karte za vede-
ževanje, cimbale, bas, romski brus (potreben je popravila), dve pleteni
košari iz vrbovih šib, majhno kovaško nakovalo, trinfus, srpico, kosir,
metlo iz češminovih vej, dva šopka umetnih rož in okrasno zvezdo - to so
izdelki romskih žensk. Predmete je zbrala Pavla Štrukelj.

Pregled neevropskih zbirk v muzeju Goričane končujemo z naslednjim.
Zbrano gradivo v muzeju Goričane dejansko zajema kulture z vseh celin
neevropskega sveta. Obsežne zbirke so razmeroma načrtno zbrane, manj-
še pa vsebujejo značilnosti posameznih dejavnosti določene etnične skupno-
sti ali večjih narodov. Tovrstno gradivo je potrebno še dalje popolnjevati.

Muzej Goričane šteje danes več kakor 9.500 predmetov. Natančno število
predmetov bomo lahko navedli šele takrat, ko bomo razrešili zgodovinsko
gradivo, ki je bilo v muzeju le shranjeno, ni bilo pa urejeno in tudi ne na-
črtno pregledano. Posebno bo potrebno urediti, kje so še nekateri predmeti,
ki so bili dodeljeni Etnografskemu muzeju, vpisani so v naših muzejskih
knjigah, shranjeni pa v Narodnem muzeju.

- 157 -

Viri in opombe

Illyrisches Blatt, 1837: Verzeichniss der fiir das Landes-Museum ein-
gegangenen Beitrage, Laibach.

2) ^

Dežman Karel, 1888: Fîihrer durch das Krainìsche Landes-Museum
Rudolfinum in Laibach, Laibach.

3) ^

Štrukelj Pavla, 1974: Etnološka zbirka severnoameriških Indijancev
Ojibwa iz 19. stoletja v SEM, SE XXV-XXVÎ, 1972-73.

4)

Laibacher Zeitung, 1851, Laibach.

a-Štrukelj Pavla, 1967: Afriška zbirka vzhodnosudanskih plemen Bari in
Čir v SEM (SE, XX).

Orel Boris, 1954: O etnografskih zbirkah iz Afrike, Amerike in Azije
v Etnografskem muzeju v Ljubljani, Ljubljana, SE VI-VII, 1953-54.

6) ^

Štrukelj Pavla, 1977: Pregled etnoloških zbirk iz Afrike, Azije, Ame-
rike, Oceanije in iz drugih dežel ter njihovo preučevanje v Jugoslaviji,
Orientalistika št. 1, 1977.

7)

Uradni akti, 1843; Stanovski arhiv, DAS, Ljubljana.

8)

Predmeti, ki jih je daroval konzul Laurin muzeju, so del zbirke črnskih
plemen ob Zgornjem Nilu. Vpisani so s Knobleharjevimi v prvi knjigi
NM-ja.

9)

Illyrisches Blatt, 1844: Verzeichniss der eingegangenen Museal-Ge-
schenke, Laibach.

■^^^Illyrisches Blatt, 1847: Verzeichniss der im Jahre 1846 dem Muséum
in Laibach verehrten Geschenke, Laibach.

^Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani, 1895: Letno poročilo
od 28. dee. 1894 - 16. febr. 1895 - C. Deželni muzej.

12)

Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani, 1890: Letno poročilo;
VI. Kulturno-historična zbirka.

13)

Illyrisches Blatt - Priloga, 1836: Verzeichniss der fUr das Landes-Mu-
seum eingegangenen Beitrage.

14)

Leta 1962 je zbirko še oskrboval Narodni muzej v Ljubljani. Z dopisom
NM z dne 19.1.1963, št. 97/63 pa je to kitajsko zbirko v celoti prevzel
Slovenski etnografski muzej.

- 158 -

^Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 91: Muzej neevropskih kultur:
Kultura in umetnost stare in nove Kitajske, Ljubljana, 1979.

Štrukelj Pavla, 1966: Kitajski dvorni moški kaftan, SE XVÎII-XIX,
1965-66.

16)

Bebler Vera in dr. Aleš, 1964: Ljudska umetnost Indonezije.

^^^Škerlj Božo, 1954: Canea v zbirkah ljubljanskega Etnografskega muzeja.
SE VI-VII, 1953-54.

Štrukelj Pavla, 1964: Poljedelsko orodje in priprave na Farorskih oto-
kih, SE xvi-xvn.

France Golob

TEHNIČNI ODDELEK

Konservatorska služba v Slovenskem etnografskem muzeju ima dva oddel-
ka:

1. Oddelek za restavriranje in konserviranje tekstila

2. Oddelek za restavriranje in konserviranje lesa in kovine

ORIS ODDELKA

Leta 1923 je postal "Etnografski inštitut" "Kraljevi etnografski muzej v Lju-
bljani" in njegov prvi raAOiatelj dr. Niko Zupanič''', ki je bil tudi najbolj za-
služen za ustanovitev muzeja. V letu 1925 so ustanovili tudi "Tehnično od-
delek". Njegov prvi preparator je bil Drago Vahtar (honorarno je poučeval

2

na umetniški šoli "Probuda"! ), ki je oddelek tudi vodil . Tehnični oddelek

3

se je leta 1929 razširil z nastavitvijo slikarja Maksima Gasparija , kot re-

4

stavratorja in s preparatorico za tekstil Mio Brejc , ki je prenehala z de-
lom v muzeju leta 1930 zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Vse do leta
1947 sta bila v tehničnem oddelku samo Drago Vahtar (preparator) in Mak-
sim Gaspari (restavrator).

Z novim imenovanjem muzeja v "Etnografski muzej v Ljubljani" je bila spre-
jeta 1.1. leta 1947 na delovno mesto preparatorja za tekstil Jelka Urh^.

Kasneje so bile naslednje spremembe delovnih mest oziroma ljudi na delov-
nih mestih: Na mesto restavratorja Maksima Gasparija je prišel leta 1948
Ivan Rosulnik^, ki je v istem letu zapustil ustanovo. Na delovno mesto ob

delu v muzeju smrtno ponesrečenega Draga Vahtarja je prišel Jože Poko-

7 8 9

vec . Nato sta se zvrstila še restavratorja France Benko in Anton Pajer .

V oddelku za tekstil pa je honorarno delala od leta 19^18 do lota 1953 Frančiš-
ka Fajgel''^^. Leta 1959 je bila sprejeta v muzej na delovno mesto preparator-
ja za tekstil Antonija Arhar^'^, ki jo je nadomestila leta 1960 Ana Kocman-
12

Perko . Leta 1958 je bil sprejet na delovno mesto preparatorja Gorazd

~ 160 -

13

Makarovič, ki je ob delu končal visoko šolo in doktorat znanosti . Tehni-
čni oddelek je vodil do leta 1969 konservator dr. Gorazd Makarovič, prepa-

rator za tekstil je bila Ana Kocman - Perko, preparator za les in kovino pa

14

leta 1963 zaposleni Albin Romih . Leta 1969 pa je prevzel delovno mesto
konservatorja in vodje tehničnega oddelka France Golob''^.

Danes ima "Tehnični oddelek" naslednje delavce: konservator in vodja od-
delka mag. France Golob, preparator za tekstil Ana Perko, preparator za
les in kovino Albin Romih, pomožni preparator Janez Cerne (nastopil služ-
bo 16. II. 1980).

Seznam uslužbencev tehničnega oddelka Slovenskega etnografskega muzeja
od leta 1925 do leta 1983:

- 161 -

DELOVNI PROSTORI TEHNIČNEGA ODDELKA

Prvi delovni prostor tehničnega oddelka je bil v kletnih prostorih mizarske,

delavnice Deželnega muzeja. Kasneje pa si je pridobil Etnografski muzej

nov prostor v bližini mizarske delavnice. Leta 1957 so preuredili majhno

sobo, ki leži med mizarsko delavnico Narodnega muzeja in delavnico Slo- .

venskega etnografskega muzeja. V to sobo so namestili dezinfekcijski ko-
17

tel . Delavnica za tekstil pa je dobila leta 1956 svoj prostor v nekdanji

18

garderobi Deželnega muzeja v visokem pritličju muzejske stavbe . S pri-
hodom mag. Franceta Goloba na delovno mesto konservatorja Slovenskega
etnografskega muzeja pa so za njegovo delavnico usposobili kletno sobo na
jugovzhodni strani muzejske stavbe. Leta 1981. so premestili dezinfekcijski
kotel iz sobe v kleti Slovenskega etnografskega muzeja v depo Škofja Loka.

- 162 r

Ta prostor pa so preuredili v delavnico pomožnega preparatorja Janeza
Čemeta. Tehnični oddelek si je razen skromnih zidarskih, vodnoinštala-
cijskih in elektroinštalacijskih del obnovil svoje delovne prostore sam !

Danes ima tehnični oddelek tri delovne prostore v kleti muzeja (prostori
so vlažni in imajo vedno umetno svetlobo) in en delovni prostor v visokem
pritličju muzejske stavbe (kjer deli preparatorka za tekstil svoj delovni *
prostor s kustosom za tekstil).

DEPOJSKI PROSTORI SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA

Kraljevi etnografski muzej ni imel depoja. Muzealije je imel razstavljene
kot stalno postavitev. Leta 1947 so to stalno postavitev razširili na tri raz-
stavne dvorane in dobili za tekstilni depo podstrešni prostor v muzeju (to

je nekdanji atelje slikarja Frana Tratnika ) ter začasno kletni prostor v

19

prostorih Moderne galerije . S prihodom novega ravnatelja leta 1963 so
odstranili stalno postavitev in preuredili prostore za občasne razstave.
Sočasno pa so uredili del podstrešja v depojske prostore. Ti prostori pa so
bili zaradi protipožarne varnosti in temperaturnih razlik zelo neprimerni
za muzejski depo! Kasneje je muzej iskal druge prostore oziroma stavbo
za depo: graščino Goričane (njena namembnost je bila spremenjena v Od-
delek neevropskih kultur) in graščino Lisičje, ki so jo zaradi pomanjkanja
sredstev za obnovo, predvsem pa zaradi pridobitve večih depojskih prosto-
rov v Škofji Loki prepustili Arhivu Slovenije. Leta 1973 je namreč muzej ^
pridobil s posredovanjem Prof. Milana Železnika, konzervatorja Regional-T
nega zavoda za spomeniško varstvo v Ljubljani, večje prostore za depo v
stavbi nekdanjega uršulinskega samostana v Škofji Loki, Blaževa 3, iz ka-
terega se je izselila tovarna električnih aparatov ELRA.

Slovenski etnografski muzej je postopoma s finančnimi sredstvi, ki jih je
dobil od Kulturne skupnosti Ljubljane in od Kulturne skupnosti Slovenije ter
nekajkratnimi finančnimi sredstvi Kulturne skupnosti Škofja Loka, pričel s
sanacijo prostorov in strehe. V želji po estetski rešitvi pritličnih prosto-
rov (to je lapidarija in gotske sobe) so vsa okna zasteklili tako, da jih ni

- 163 -

moč odpirati. Električno napeljavo pa so vkopali v južno steno, ki je pod
zemeljskim nivojem stisnjena v grajski hrib. Posledica take obnove je mo-
čna vlaga, odpadanje beleža in ometa. Zaradi tega je nujno potrebno obno-
viti lapidarij, gotsko sobo in vezni hodnik! Danes je obnovljena skoraj vsa
depojska streha. Ponovno pa smo morali obnoviti streho na srednjem delu
stavbe, ki jo je obnovil obrtnik s tako nekvalitetno kritino, da je propadla
v štirih letih. Za opremo muzejskih zbirk smo nabavili 300 kovinskih polic.

Tehnični oddelek je opravil v depoju mnogo vzdrževalnih del in preselil sko-
raj v celoti etnografske predmete iz Ljubljane v depo Škofja Loka. To delo
sta v pretežni meri opravila mag. France Golob in France Špetič. Sloven-
ski etnografski muzej je kljub pomanjkanju prostorov odstopil za denarno
odškodnino 2 . etažo uršulinskega samostana Loški tovarni hladilnikov za
njihov samski dom. Muzej je bil prisiljen pridobiti na ta način denar, ki ga
je potreboval za nujno obnovo strehe. Pogodba med Slovenskim etnografskim
muzejem in Loško tovarno hladilnikov bo potekla leta 1984.

DELO TEHNIČNEGA ODDELKA

Poročilo za leto 1934 omenja, da je restavrator Maksim Gaspari poprav-
ljal stare in poškodovane slike, delal v pisarni in fotografiral prizore iz

20

ljudskega življenja in materialne kulture . Preparator Drago Vahtar pa je

popravljal slike na steklo, plastiko in druge predmete. Občasno pa je bil

tudi zaposlen v fotografskem laboratoriju z razvijanjem in kopiranjem foto-

^21

grafskih plošč. Snažil in prezračeval je tudi tkanine in narodne noše
Kasneje se je z razširitvijo tehničnega oddelka pričelo tudi bolj načrtno
delo pri konserviranju in restavriranju muzealij. Danes opravlja tehnični
oddelek naslednja dela:

1. Konservira in restavrira predmete iz tekstila, usnja, lesa, kovine in
stekla.

2. Sodeluje pri obnovi muzejskih postojank in zbirk v graščini Podsmreka,
spominske sobe L. Adamiča v graščini Blato, v muzeju Goričane.

- 164 -

3. Sestavlja kovinske regale, ureja sobe in skrbi za obnovo v depoju Ško-
fja Loka.

4. Opravlja vsa fizična dela ob prevzemu in zaščiti muzealij.

5. Izdeluje razno razstavno tehniko, kopije etnografskih predmetov za b
scenske postavitve - razstave.

6. Pomaga pri vseh postavitvah - razstav.
TEMELJNI PROBLEMI SEM

jO v [t

1. Slovenski etnografski muzej v Ljubljani, Prešernova 20, je edina tovrst-
na kulturna institucija v SFRJ, ki nima svoje stavbe.

2. Pravno razmerje o lastništvu depojskih prostorov med občino v Škofji
Loki in Slovenskim etnografskim muzejem je neurejeno.

3. Slovenski etnografski muzej nima stalne postavitve, zato je okrnjeno

tliCR

njegovo poslanstvo.

4. Delovni prostori Tehničnega oddelka so zaradi namestitve v kletni etaži,
vlage, pomanjkljive dnevne svetlobe ter majhne kvadrature (sprejemne-
ga depoja nimamo) za delo neprimerni. 

165

Pregled stanja stalnih postavitev zbirk, depojske urejenosti, zaščite stavb s strelovodi in zaščite proti požaru

na dan 1. IX. 1983

- 166 -

OPOMBE

^ Etnolog, Glasnik kraljevega etnografskega muzeja v Ljubljani, Leto I.,
Ljubljana 1926/27, str. 141

2

Arhiv SEM, akti za leto 1921 - 1926, Drago Vahtar, Prošnja z 12. mar-
ca 1925 za namestitev v Etnografskem muzeju kot preparator, Ljublja-
na, št. 78/1925 in odločba o namestitvi za začasnega preparatorja s
15.IV. 1925, št. 69/1925 '

3

Arhiv SEM, Akti za leto 1929 - 1930, Maksim Gaspari, Odločba za na-
stop službe, pripravnik restavrator, št. 154/1929

4

Etnolog, Ljubljana 1930/31, str. 212

^ Slovenski etnograf, Boris Orel, Poročila, 1948, str. 107

6 ^ ^

Slovenski etnograf, Fanči Sarf, Delo etnografskega muzeja v Ljubljani

od 1.XII. 1947 do 31.XII. 1953, str. 285

^ Slovenski etnograf, 1953 - 54, n.d. str. 285

g

Slovenski etnograf, 1953 - 54, n.d. str. 286

9 s. -

Slovenski etnograf, 1957, Fanci Sarf, Delo etnografskega muzeja

od 1.1. 1954 do 31.XII. 1956 !

10 ^ X

Slovenski etnograf, 1953-54, Fanci Sarf, Delo etnografskega muzeja

od 1.XII. 1947 do 31.XII. 1953, str. 285

Slovenski etnograf, 1957, Fanči Šarf, Delo etnografskega muzeja

od l.VI. 1954 do 31.XII. 1956, str. 201 |

12 ^ (
Slovenski etnograf, 1962, Pavla Štrukelj, Delo etnografskega muzeja ,

od 1960 do 1962, str. 253 \

; - i

13 ^ ^

Slovenski etnograf, 1957, Fanči Sarf, Delo etnografskega muzeja od

l.VI. 1954 do 31.XII. 1956, str. 201 i

14 i
Arhiv SEM, Delavska knjižica

Arhiv SEM, Delavska knjižica

Arhiv SEM, Delavska knjižica

17 - X

Slovenski etnograf, 1957, Fanči Sarf, Delo etnografskega muzeja od

l.I. 1954 do 31.XII. 1956, str. 201 [

- 167 -

18

Slovenski etnograf, 1957, n.d., str. 201

19

Slovenski etnograf, 1957, n.d., str. 204

20

Etnolog, Glasnik kraljevega etnografskega muzeja v Ljubljani,
1934, str. 193

Etnolog, n.d. 1934, str. 194

Alenka Simikič

DOKUMENTACIJSKI ODDELEK

50 fotografij in diapozitivov hiš, ki jih je Kraljevi etnografski muzej (Kr.EM)

leta 1923 prevzel ob svoji osamosvojitvi z drugimi predmeti od Narodnega

muzeja (NM)'', pomeni začetek današnjega dokumentacijskega oddelka ter

seveda istočasno tudi začetek fototeke in diateke. Do leta 1945 naj bi po po-

V 2

ročilih število fotografij v fototeki doseglo številko 2954 . Koliko fotogra-
fij je do tega leta štela fototeka, verjetno ne bo nikoli znano, saj obstaja in-

3

ventarna knjiga le za del le-te in se konča pri številki 1060 (oz. 1197) .
Ker smo naš pregled razvoja dokumentacijskega oddelka že začeli s fotote-
ko in ker je fototečni fond še danes poglavitni fond oddelka, poglejmo, kako
je nastajal, kako je bila in kako je danes fototeka urejena.

1. FOTOTEKA

Od ustanovitve muzeja do leta 1945 nam o fototečnem gradivu največ povedo
poročila, objavljena v Etnologih (E) ter poročila o delu Fanči Šarf, bivše so-
delavke Slovenskega etnografskega muzeja (SEM), ki je bila zadolžena za
urejanje fototeke. Iz poročil v E je predvsem razvidno, da je gradivo v mu-
zej prihajalo slučajno, nenačrtno ter večinoma brez vsakih podatkov. Na-
črtno so fotografirali le hiše in vasi ter noše in dele noš, kar je bilo seveda
v skladu s tedanjimi teoretičnimi naziranji in z raziskovanji Stanka Vurnika,
kustosa Kr. EM. Tako v E 1/1926 lahko beremo, da je arh. R. Kregar poda-
ril okoli 380 fotografij hiš iz vse Slovenije, prof. M. Sternen pa fotografijo
goriško-primorske skrinje; da si je muzej nabavil vse fotografije noš, da

je fotografiral zbirko avb in peč ter da je Vurnik fotografiral hiše in dvore

4

po Dolenjskem in Gorenjskem. Podobne podatke najdemo tudi v naslednjih
številkah E, tako da bi po teh poročilih moral imeti muzej leta 1945 več kot

3000 fotografij. Tudi v E 1 je navedeno, da "ima sedaj muzej okoli 1800 fo-
tografij hiš, dvorov in vasi".^ Po podatkih iz inventarne knjige fotografij in
negativov, ki je bila nastavljena po zadnji vojni in v kateri so na novo inven-

- 169 -

tarizirane tudi predvojne fotografije, pa lahko razberemo, da je fotografij,
ki jih je podaril arh. R. Kregar danes v muzeju le 89, fotografij, ki so de- s-
lo S. Vurnika le 34 in Nika Županiča 8. Odgovor na to, kje naj bi bile osta-
le, nam morda pove podatek, da je npr. univ. prof. iz Lwowa dr. Adam
Fischer, ko je leta 1927 obiskal Ljubljano, dobil od Kr. EM v dar zbirko fo-
tografij hiš, tlorisov, noš, vezenin itd. ter za protiuslugo dal zbirko 45
fotografij iz Hurculskega narodnega življenja^, ki so še danes v fototeki;
ali pa podatek, da je zbirka 179 (144) fotografij z motivi iz Primorja (dar
Vena Pilona 1928 . ali 1929. leta) prišla ponovno v muzej kot dar leta 1946.^
Verjetno je bilo takih in podobnih primerov še več.

Kako je bila fototeka urejena, zvemo iz poročil ob urejanju te fototeke med
leti 1950 - 1961. .

Del fotografij (1060 inventarnih številk) je bilo nalepljenih na kartone ter

g

tematsko razvrščenih v štirih škatlah. Kartoni so bili na hrbtni strani o-
promijeni z žigom muzeja, tekočo inventarne številko in kratkim komentar-
jem. Med njimi je bilo tudi drugo slikovno gradivo: reprodukcije iz knjig,

^9

časopisov, razglednice itd. , ki so še danes shranjene v eni teh škatel.
Vse to gradivo je bilo vpisano v inventami knjigi že pred zadnjo vojno, le-
ta 1950 pa je bil narejen še stvarni seznam. Ta seznam nam pove, da je bi-

10 , ,

lo med temi -fl^

- 170 -

Od tega je 154 fotografij iz Gorenjske, 86 iz Dolenjske, 42 iz Štajerske,

20 iz Prekmurja, 52 iz Primorske, 125 iz Bele krajine, 53 iz Koroške,

195 je fotografij predmetov Kr.EM ter 152 fotografij brez provenience.

264 fotografij je bilo inventariziranih z oznako b oz. c in d. To naj bi bila

11

Vurnikova fototeka.

Ostale fotografije so bile nalepljene na kartone ter vložene v 10 mapah

(1411 fotografij), nekaj fotografij pa je bilo shranjenih v t.i. črni škatli
12

(252) . Pri urejanju oziroma preurejanju fototeke se je izkazalo, da je

13 ^ ^ ^ "

mnogo dvojnikov , zato danes ni moč ugotoviti točnega števila fotografij.

Mnogo jih ni imelo negativov, kar je razumljivo, saj jih je bil velik del po-
darjen oziroma odkupljen. Prav tako pa je bilo kar 542 negativov brez ko-
14

pij. Negativi so bili inventarizirani posebej v inventami knjigi negativov
in sicer brez povezave s fotografijami. Natančnega števila ni moč ugotovi-
ti, saj je veliko inventarnih številk izpuščenih.

To pa je tudi vse, kar vemo o predvojni fototeki. Neurejena je ostala do le-
ta 1954'''^, ko so kompletirali vse kopije z negativi, leta 1957''^^ pa so jo za-
čeli preurejati, dokončno pa so fotografije na novo inventarizirali in prile-
pili na nove kartone šele leta 1961'''^, S podatki so opremljene le toliko, ko-
likor so bili le-ti že na fotografijah oziroma kolikor so bili razvidni iz pr-
votne ureditve. Na novo so jih tematsko razdelili in vložili v nove kartoteč-

18

ne omare leta 1961 . Tem so pridružili tudi fotografije, ki jih je muzej

kupil oziroma dobil po vojni. Tako je od Tiskovnega urada pri predsedstvu

19

vlade LRS dobil 322 fotografij noš in arhitekture, predvsem iz Slovenske-
ga primorja, od Narodnega muzeja 616 fotografij Perda Vesela s posnetki

20

nos, arhitekture in interierov, pomembna je tudi zbirka 375 fotografij ,

- 171 -

ki jih je posnela študentska ekipa leta 1951 na Koroškem (foto predvsem

J. Šušteršič) itd. Tako je fototeka na kartonih do sredine leta 1961 narasla
21

do številke 6063 .

Danes fototeka na kartonih šteje 15187 inv. številk in 9870 inv. številk ne- ^
gativov. Se vedno je 5317 fotografij brez negativov, čeprav vsako leto z re-
produciranjem dobimo nekaj novih. Veliko teh fotografij je, kot smo že ome-
nili, zelo slabo opremljenih s podatki, 2840 jih je brez vsake provenience,foto-
grafij z oznako Gorenjska je 245, z oznako Dolenjska 52, z oznako Štajer-
ska 34, z oznako Prekmurje 22, z oznako Notranjska 12, z oznako Bela kra-
jina 198, z oznako Koroška 122 ter z oznako Primorska 76. Večina jih je
narejena v formatu razglednic.

Vzporedno s to fototeko pa sta se urejali še dve, ki sta nastajali po osvobo-

22 '

dit.vi. Prva je bila t.i. fototeka terenskih ekip. Fotografije v formatu 6x6

n

ali 6x9 so nalepljene v albume in označene s tekočo številko terenske ekipe
in tekočo številko posnetka. Tako so bile npr. fotografije posnete na terenu
Šentjurij - Škocjan (l. ekipa) inventarizirane s tekočo številko ekipe ter
tekočo številko posnetka - l/l, 1/2 itd. Inventarizirane so v poseben in-
ventarni zvezek skupaj z risbami in terenskimi zapisi. Skupno število fo-
tografij v albumih od št. 1-33 je 12 462. Vse so opremjene s komentarji
(opis predmeta, avtor posnetka, datum).

Fotografije, ki so jih sodelavci EM prinesli iz specialnih raziskovanj, pa
so nalepljene v albume, označene z rimskimi številkami I (Koroška, Šta-
jerska, Prekmurje) II (Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, Bela krajina),
III (Slovensko primorje in Istra) in IV (fotografije, posnete na potovanjih
v tujini). Vsi> so na lirbtni strani opremljene s podatki, še danes pa niso v
celoti inventarizirane. Fotografij v albumih z rimskimi številkami je 6643,
od tega

v albumu št. I 1792
v albumu št. II 3451

íiíítifiTB f žon

v albumu št. III 997
v albumu št. IV 403

- 172 -

23

Tak način urejanja si je zamislil tedanji ravnatelj EM pokojni Boris Orel.
Nesporno je, da je pri takšnem številu fotografij (skupaj na kartonih in v
albumih 34 292) popolnoma neustrezno, kajti le fotografije na kartonih so
urejene tematsko in delno geografsko, fotografije v albumih pa, kot smo vi-
deli, samo geografsko. Prav te zadnje (predvsem gre tu za fotografije te-
renskih ekip), pa pomenijo izredno bogat fond, ki pa je zaradi take uredit-

24

ve težje dostopen. Kot kaže, so do te ugotovitve prišli že leta 1965 , ko
so izbrali iz 6 ekip najbolj značilne fotografije iz posameznih področij in
jih kot duplikate nalepili na kartone. S tem delom bo potrebno nadaljevati,
kajti preureditev vseh fotografij v albumih bi vzelo eni sami delovni moči
v dokumentacijskem oddelku ob vseh ostalih dolžnostih preveč časa, pove-
zano pa bi tudi bilo s precejšnjimi stroški.

Neinventarizirane so vse fotografije z zadnjega terena Notranjska ter foto-
grafije predmetov SEM, zadnjih dveh let fotografiranih v depojih. Z uredit-
vijo čakamo zato, ker upamo, da bomo v letu 1984 le prešli na nov način
inventarizacije in shranjevanja vsega dokumentacijskega gradiva, o čemer
bomo spregovorili v posebnem poglavju.

Potrebno je omeniti še fotografski arhiv fotografa Jožeta Kramariča iz Tr-
novega v Ljubljani, ki ga je muzej odkupil leta 1972. Ta fototeka vsebuje

okoli 2200 negativov (plošč) ter precej večje število fotografij (ok. 7000).

26

Fotografije so nastale med leti 1925-1945 ; to so predvsem posnetki kra-
jev na Slovenskem in Hrvaškem. Med njimi je tudi veliko posnetkov Ljublja-
ne ter fotografij, ki jih bo pri dokončnem urejanju tega arhiva potrebno iz-

27

ločiti (posnetki živali, cvetja, lortreti otrok).

Žal podatkov, koliko fotografij je iz posameznih področij t.i. ljudske kul-
ture ter koliko je fotografij iz posameznih krajev, še nimamo, čeprav je
bilo tudi pri tem že veliko narejenega. (Vse fotografije v albumih terenskih
ekip so klasificirane tematsko in krajevno, prav tako so klasificirane tudi
vse fotografije na kartonih, razen iz krajev z začetnicami od Š do Ž). Vse-
kakor obdelava ter prezentacija teh podatkov ostaja ena prvih nalog doku-
mentacijskega oddelka.

- 173 -

Ob koncu pregleda fototeke v SEM je potrebno omeniti še dva problema:
V zadnjih letih opažamo, da negativi na ploščah ter negativi iz prvih povoj-
nih let vse bolj propadajo. Vzroki za to so v starosti plošč, slabem povoj-
nem fotografskem materialu ter nepravilni shrambi negativov. (Negativi bi
praviloma morali biti shranjeni v prostoru s stalno temperaturo med 12° -
16°C.)

Problem začasno rešujemo z reproduciranjem negativov, predvsem plošč.

Problem, s katerim se srečujemo prav v zadnjem času, pa so barvne foto-
grafije, prinesene s terena za reproduciranje. Ljudje vse več fotografirajo
v barvni tehniki in tako etnologi dobimo na terenu vedno več takih fotografij.
Tu pa se pojavlja problem reproduciranja - reprodukcije v črno-beli tehniki
so slabe, dobre le za dokumentacijo, ne pa za objave ali razstave. Če bi
jih reproducirali v barvni tehniki, bi se pojavilo vprašanje obstojnosti, saj
je znano, da je zaenkrat barvna fotografija slabše obstojna kot črno-bela.
Ali naj barvne fotografije sploh prinašamo s terena in kaj bo v prihodnosti,
ko bo barvnih fotografij vedno več in med njimi najbrž tudi veliko takih, ki
bi nam bile za prikaz načina življanja v posameznem obdobju nujno potrebne! ?

2. DIATEKA

Že na začetku našega prispevka smo omenili, da je Kr.EM od NM poleg fo-
tografij dobil tudi diapozitive. Koliko jih je bilo, ni znano. Kasneje v E II
zasledimo še podatek, da je "muzej nabavil zbirko nad 40 diapozitivov po

28

lastnih fotografijah noš, namenjeno za propagando in poljudna predavanja".
To je vse, kar vemo o predvojni diateki, saj inventarne knjige diapoziti-
vov niso vodili. V diateki, ki jo ima muzej danes, z gotovostjo lahko trdi-
mo, da med diapozitivi hrani samo 5 črno-belih v velikosti 13x18 iz pred-
vojnega časa. 4 med njimi so iz Bele krajine, tematsko pa sodijo pod stavr-
barstvo. Očitno se je tudi z diapozitivi dogajalo nekaj podobnega kot s foto-
grafijami in negativi.

- 174 -

Kako se je fond večal po vojni, vemo le po ustni informaciji F. Šarf, ki
pravi, da je Boris Orel imel v prvih letih po vojni 50 - 55 diapozitivov,
izmed katerih jih je navadno izbral okoli 33 za predavanja po terenih, kjer
so se mudile terenske ekipe. Nekaj od teh je bilo posnetih po vojni in sicer
so to predmeti EM, nekaj pa je bilo sposojenih. Od teh, če lahko rečemo.
Orlovih diapozitivov, jih hrani SEM še 21.

Po letu 1963 je diateka začela naraščati, tako da šteje sedaj 963 inventar-
nih številk. Med njimi so pomembnejši posnetki Šantlovih akvarelov noš
ter posnetki panjskih končnic. Vsekakor pa je diateka eden izmed tistih
fondov v dokumentacijskem oddelku, katerega bo potrebno čimprej izpopol-
niti in to z vseh področij t.i. ljudske kulture ter seveda iz vseh delov Slo-
venije. Za objave se namreč vedno več uporabljajo diapozitivi, pa tudi dru-

^ ^ 29

gi uporabniki za različne namene vedno več povprašujejo po njih. Naj o-

menimo še to, da so inventarizirani diapozitivi urejeni v posebnih predal-
čkih za diapozitive ter vpisani v inventarni knjigi. V načrtu je tiskanje po-
sebne kartoteke za diapozitive, ki bo urejena po istem sistemu kot fototeka.

3. ILUSTRATIVNO GRADIVO

Pod tem terminom razumemo predvsem umetniška dela raznih slikarjev z
etnološko vsebino, reprodukcije, prostoročne in tehnične risbe, narejene
na terenu, ter makete. To je fond, ki je v dokumentacijskem oddelku naj-
manj urejen in kjer nas čaka še največ dela.

Če zopet pogledamo v zgodovino, vidimo, da sega njegov začetek že v leto
po ustanovitvi muzeja, ko je "EM nabavil 38 modelov orodja in male lesene
plastike iz Bele krajine, delo šolskih otrok v starosti 11 - 12 let,izvršeno v 1,
1921 do 1024. So to kolovrati, cajnice, krošne vozovi ... "'^^ Skoraj ni
številke E, ki bi v kroniki ne prinašala poročila o nakupu te ali one slike,
o risanju na terenu itd. Iz tega prvega obdobja EM so tudi številne risbe
in akvareli predvsem noš in običajev Maksima Gasparija, kar pa seveda,
kot vemo, ni slučaj, saj je bil Gaspari dolga leta uslužbenec EM. Pomemb-

- 175 - 1^

nejša je tudi zbirka risb Petra Žmitka, ki so nastale med leti 1905-1914;

med njimi so 4 dokumentacije hiš iz Stare Fužine, risba Bizeljske kmečke

hiše, vzorci čelnikov itd. Ena najpomembnejših pridobitev pa je zbirka 40 ,

Šantlovih akvarelov noš, ki jih je EM prejel od Visokega komisarijata leta
31

1943. Tako je, če se zopet naslonimo na poročilo Fanči Šarf iz leta 1950,
muzej hranil do leta 1945 724 slik, risb, reprodukcij in ostalega ilustra-
tivnega gradiva. Tako veliko število gre predvsem na račun raznih repro-
dukcij iz knjig in časopisov ter različnih razglednic "narodopisnega" zna-
čaja, ki so bile shranjene v mapah in škatlah (kar 682). Mnogo tega gradi-
va pa so, kot smo že omenili,vodili tudi v fototeki. Gradivo ni bilo inventa-
rizirane, z izjemo slik, ki so bile inventarizirane v inventami knjigi pred-
metov.

Fond je izredno narasel že v prvih letih po vojni, ko je muzej dobil od
Osrednjega državnega arhiva Slovenije "Slowianscyzno" Korytkov album
slovenskih in jugoslovanskih noš v akvarelih K.v. Goldensteina ter 12 akva-

32

relov dalmatinske noše, od NM 6 map risb iz Grebenčeve zbirke (1489 risb)

33

ter 44 kopij akvarelov slovenskih noš Nikole Arsenovića. Do leta 1954 se
je ta fond povečal za 5 novih kopij Nikole Arsenovića, 12 slik z etnološkimi
motivi Birolle, Miheliča, Piščančeve in Gerličeve ter 13 slik ljudskih noš

iz S Primorske (rekonstrukcija Marte Ložar na osnovi zapisanega ustnega

• -1 ^34
izročila) .

Najbolj pa se je povečalo število risb po uvedbi terenskih ekip, saj je bilo v

35

18 Orlovih ekipah narejenih 4559 prostoročnih in 507 tehničnih risb.
Prostoročno risanje smo po terenu XXII (Drašiči) popolnoma opustili. Ta
del slikovnega gradiva je urejen krajevno (po ekipah) in tematsko.

Omenimo naj še serijo 34 popolnih dokumentacij hiš s tehničnimi risbami
in fotografijami, ki so nastale med leti 1957-1960 predvsem na Gorenjskem
ter v Beli krajini v zvezi z referatom za etnografijo pri Zavodu za spomeniš-
ko varstvo LRS.

- 176 -

Poleg že omenjenih modelov hrani muzej tudi 19 maket predvsem s področ-
ja ljudskega stavbarstva. 10 maket so naredili učenci osnovnih šol. Oktobra
leta 1967 je namreč Zveza prijateljev mladine razpisala natečaj za makete
orodja in domačih naprav. Razstava teh izdelkov je bila v prostorih SEM in
tako je muzej nekaj teh izdelkov obdržal.

Omenili smo že, da je to fond, ki je najmanj urejen; izjema so risbe teren-
skih ekip, ki so inventarizirano v inventarnih zvezkih le-teh in sko.raj vse sli-
ke, ki so_bile pred kratkim časom inventarizirano. (62 inv.št.).

4. TERENSKI ROKOPISNI ZAPISKI

Iz predvojnega obdobja dokumentacijski oddelek hrani le del terenskih za-
piskov Stanka Vurnika v zvezi s stavbarstvom in nošo v njegovi zapuščini.
To pa so žal edini ohranjeni zapiski iz tega obdobja. Zato pa je toliko boga-
tejši fond, ki je nastajal po vojni in sicer zopet (podobno, kot je bilo z ris-
bami) po uvedbi terenskih ekip. Tako hrani danes muzej 514 zvezkov zapis-
kov iz terenskih ekip in 94 zvezkov iz individualnih raziskav. Od tega je
354 zvezkov prepisanih oz. pretipkanih na posebne kartotečne liste, ki so
urejeni tematsko in krajevno. Dokumentacijski oddelek vodi inventarne knji-
go, iz katere je med drugim razvidno, ali je zvezek pretipkan ali ne. Pra-
viloma naj bi sodelavci pretipkali zapiske čimprej po prihodu s terena. Za-
radi obsežnosti in zahtevnosti tega dela, pa je le-to šlo vedno počasi in neenako-
merno od rok; predvsem velja to za zapiske Orlovih ekip. Da bi to pospešila,
je RSS med leti 1977-1981 denarno podprla akcijo prepisovanja teh zapis-
kov. Žal pa zaradi zgoraj navedenih vzrokov ter pomanjkanja finančnih sred-
stev akcija ni bila zaključena.

5. HIŠNI ARHIV

Pod tem imenom vodimo razne dokumente, predvsem pravne listine (ženi-
tovanjsko pogodbe, darilne pogodbe, spričevala, delavske knjižice ipd.),
pa tudi stare knjige, koledarje, razne dnevnike, skratka vse, kar sodi v
hišni arhiv in hišno biblioteko. \

- 177 -

Fond je začel nastajati že med vojno, ko je muzej nakupil več knjig; neka-
tere med njimi so iz 18. stoletja, močno pa je narasel po vojni z uvedbo
ekip. Ekipe so s terena prinesle razne kupoprodajne pogodbe, poročne liste,
zemljiške posestne liste ter nekaj popolnih hišnih arhivov, ki so postali
skupaj z omenjenimi knjigami osnova za ta arhiv. V zadnjem času so se iz-
virnim listinam pridružile tudi fotokopije, saj nekateri ljudje dokumente ne-
radi odstopajo.

Med knjigami, ki jih hrani arhiv, so tudi Kolomonov žegen, Duhouna Bra-
nua iz leta 1740, Romarske bukvice iz leta 1775, Sanjska knjiga, snopiči
Umnega kmetovalca iz let 1875-1877, Malo berilo za pervošolce iz leta
1857, med rokopisi pa Antikrist iz začetka 19. stoletja, Zravniška knjiga.
Sibiline prerokbe ter večje število starih rokopisov, ki jih je po vojni poda-
ril Štefan Taussig. Od pravnih listin naj omenimo le Delovsko knjižico čev-
ljarja Franca Negra iz Zg. Gorij, hišni arhiv "Tožbarjevih" iz Trente, ar-
hivske dokumente grofa Attemsa s Pohorja, popolni hišni arhiv iz Petrušne
vasi na Dolenjskem ter pred kratkim pridobljen popoln hišni arhiv s hišno
biblioteko male kmetije iz Gabrovke , ki vsebuje poleg molitvenikov,
koledarjev, časopisov tudi Zgodovino slovenskega naroda Josipa Mala iz le-
ta 1928 in knjižico Hitri računar iz leta 1898; med listinami je izpustnica
iz ljudske šole iz leta 1901, razne pobotnice, odločbe o davčni olajšavi itd.
S svežnji voščilnic in pisem šteje ta arhiv kar 267 enot.

■<c ni r

Gradivo je inventarizirane ter vpisano v inventarne knjigo. Listine so vlo-
žene v mape in kuverte, vendar je žal zaradi pomanjkanja prostora (t.j.
primernih omar) po več listin vloženih skupaj. Zadnja inventarna številka
je 499.

6. RAZNO

Poleg vsega do sedaj naštetega v dokumentacijskem oddelku hranimo tudi
vse klišeje Etnologov in Slovenskih etnografov. Narodopisja I in Narodopis-
ja II, katalogov razstav itd. Klišeji so oštevilčeni in inventarizirani(265 inv.
št.).

- 178 -

36

Statistični obrazci prvih sedmih ekip so urejeni v 11 fasciklih; narejen je
tudi seznam popisnih obrazcev.

Hranimo tudi več zemljevidov, ki pa še niso urejeni in inventarizirani.

Omenimo naj še 2 filma; predvojni dokumentarni film Metoda Badjure "Bloke,
zibelka smučanja na slovenskem" in "Kurentovanje".

Dokumentacijski oddelek vodi še eno inventarne knjigo, v katero so med drugim
inventarizirano tudi razne zapuščine - Vurnikova, Šantlova, tu so inventarizi-
rano tudi stare inventarne knjige ipd. , skratka vse, kar sodi v dokumentacijski
oddelek, pa se ne da uvrstiti v nobenega od prej naštetih pododdelkov (89 inv.št.

s tem je zaključen pregled nastajanja dokumentacijskega oddelka in posamez-
nih fondov ter pregled in urejenost le-teh. Ob tem naj bi mogoče omenili le

37

še, da so delo v oddelku, ki je postal samostojen šele leta 1978 pred vojno
opravljali takratna kustosa S. Vurnik ter kasneje F. Kos, ki je tudi uvedel in-
ventami knjigi za fototeko in negativoteko, po vojni pa Milko Matičetov; leta
1947 je bila za delo v fototeki zadolžena Vida Matičetov, prof. iz Stične, 1.
1949, ko je nastopila službo, pa Fanči Šarf, ki je za celotni oddelek z manjši-
mi prekinitvami skrbela skoraj do upokojitve, do leta 1980. Občasno so v fo-
toteki delali tudi razni muzejski honorarni uslužbenci. 1963 je prevzela delo
v oddelku Tanja Tomažič, 1975. leta Barbara Jemc, 1978. leta pa avtorica
prispevka.

7. PROBLEMI IN NAČRTI DOKUMENTACIJSKEGA ODDELKA

Dokumentacijski oddelek je poleg knjižnice najbolj "prometni" oddelek ter
poleg depoja predmetov temeljni oddelek za uspešno delo v muzeju. Zato
bi morala biti ena glavnih nalog muzeja njegova posodobitev. Iz napisanega
je razvidno, da je gradi\|o sicer shranjeno ter večinoma tudi inventarizira-
no, toda vse na najbolj ^)reprost način, brez vsake povezave. Že sama

/ 3 8

shramba predstavlja pg'seben problem. Leta 1958 je oddelek dobil svoj

prostor nad pisarno, l/jer pa so bili poleg dokumentacijskega gradiva shran-

- 179 -

jeni tudi Etnologi, Slovenski etnografi, katalogi, pa tudi pisarniški arhiv.
Po preselitvi le-tega, ko je že kazalo, da je oddelek končno le dobil svoj
prostor, pa so lansko leto tja prestavili tiskarski stroj, tako da je sedaj
skrčen na polovico bivšega prostora. Dirug problem so omare. Fototečne
omarice so polne,tako, da precejšen del kartonov hranimo v kartonastih
škatlah. Del ilustrativnega gradiva je shranjen v stari omari s predali,
ki se zelo slabo zapira, zvezki terenskih zapiskov, hišni arhiv, zapušči-
ne, klišeji itd. pa v omarah iz časa Rudolfinuma. Le negativi in albumi
ter pretipkani terenski zapiski so shranjeni v treh novih, kovinskih oma-
rah, ki pa so že prenapolnjene. Predvsem to velja za omaro terenskih za-
piskov, kamor ne spravimo niti listka več. Dokumentacijski oddelek je v
načrt dela ter finančni načrt za leto 1984 dal tudi nakup novih omar. Na
ta nakup pa je vezan tudi nov način klasificiranja ter shranjevanja gradiva.
Če nam bo finanser omogočil nakup kartotečnih omar in tiskanje novih kar-
tonov ter bo istočasno preseljen in izpraznjen tudi depo izvenevropskih
zbirk, bodo izpolnjeni pogoji za nov začetek dela.

V preteklih letih je bila narejena nova klasifikacija, ki temelji na klasifi-
kaciji za etnološko bibliografijo. Ta omogoča klasificiranje vsega gradiva
na enoten način. Do sedaj je bila namreč v rabi ena klasifikacija za foto-
grafije, druga za zapise ter zopet tretja za predmete. Istočasno je v na-
črtu izdelava novih kartonov ter pomožnih kartotek. Osnutki le-teh so že
narejeni. Tako naj bi fototeka imela štiri vrste kartonov, ki bi se razliko-
vali po barvi ter nekaterih spremenjenih rubrikah:

- kartone za fotografije, ki so jih posneli kustosi na terenu,

- kartone za reprodukcije starih fotografij, prinesenih s terena,

- kartone za fotografije muzejskih predmetov,

- kartone za fotografije drugih ustanov oziroma posameznikov.

Zadnji kartoni naj bi predstavljali tudi osnovo za posebno fototeko, v kateri

bi hranili duplikate fotografij iz drugih muzejev, do katerih bi prišli z za-
39

menjavo . S tem naj bi bila postavljena osnova za osrednji etnološki do-
kumentacijski center, kjer naj bi nekoč imeli evidenco vsega slovenskega

- 180 -

etnološkega dokumentacijskega gradiva iz vseh muzejev in sorodnih insti-
tucij v Sloveniji in izven naših meja. Ob teh kartonih naj bi uvedli tudi po-
možne zbirke kartoteke. Uvedli naj bi tudi kartoteko diapozitivov s pomož-
nimi zbirnimi kartotekami ter stvarno in krajevno evidenčno kartoteko o-
stalega gradiva.

Ob tem bi bil nujen tudi ponoven kritičen pregled vsega gradiva; izločili bi
vse gradivo brez osnovnih podatkov, oziroma gradivo, za katero jih ne mo-
remo več dobiti. Pregled fotografij, ki ga, kot smo omenili, že delamo,
bo pokazal tudi, s katerega področja in krajev nam manjkajo; podobno bo
potrebno narediti tudi pri ostalem gradivu.

S pomočjo študentov etnologije, ker možnosti za nastavitev dodatne delovne
moči ni, z novimi prostori in opremo, bi oddelek lahko preuredili oziroma
posodobili v nekaj letih. Tako bi bilo gradivo mnogo bolje izkoriščeno, kar
je seveda tudi končni cilj, saj ga ne uporabljajo le muzejski delavci, tem-
več tudi sodelavci drugih ustanov, študentje, dijaki, novinarji, ilustrator-

39

ji in drugi, in to v različne namene.

- 181 -

OPOMBE

^ Kronika, referati in kritike, Kr. etnografski muzej v Ljubljani, njegova
zgodovina, delo, načrti in potrebe. Etnolog I, Ljubljana 1926, str. 140

2 ^ ^

Fanči Sarf, Koncept za poročilo, 9. maj 1950, rokopis

3

Od inv. št. 1061 - 1197 so po vojni inventarizirane fotografije Vena
Pilona

4

Kronika, referati in kritike. Etnolog I, Ljubljana 1926, str. 140 - 143

5

Kronika, referati in kritike. Etnolog I, Ljubljana 1926, str. 140

^ Kronika, referati in kritike. Etnolog III, Ljubljana 1929, str. 198
7

Knjiga dohodov 1945 - 1965, opomba Milko Matičetov

Fanči Šarf, Poročilo o delu v III. tromesečju (julij, avgust, september
1954), tipkopis

Fanči Šarf, Poročilo o delu v I. tromesečju (januar, februar, marec
1957), tipkopis

Stvarni seznam fotografij od 1 - 1060, RA 88 (inventarna knjiga - razno'
arhiv SEM

Ustna informacija Fanči Šarf, avgust 1983
12 ^

Fanči Šarf, Koncept za poročilo, 9. maj 1950

13

Fanči Šarf, Poročilo o delu v I. tromesečju (januar, februar, marec
1962), tipkopis

14 ^ v. ^

Fanči Sarf, Poročilo o delu v III. tromesečju 1954

^'^ Fanči Šarf, n.d.

Fanči Šarf, Poročilo o delu v I. tromesečju (januar, februar, marec
1957), rokopis

17 ^

Fanči Šarf, Poročilo o delu v IV. tromesečju (oktober, november,
december 1961), tipkopis

18 ^

Fanči Šarf, Poročilo o delu v II. tromesečju (april, maj, junij 1961),
tipkopis

- 182 -

19 . ^

Fanci Sarf, Koncept za poročilo, 9. maj 1950

20 ^ V-

Fanči Sarf, Poročilo o delu v I. tromesečju (januar, februar, marec
1961), tipkopis

21

Poročilo o delu v II. tromesečju 1961

22

Po osvoboditvi si je muzej zastavil nalogo, da z etnografskimi ekipami
sistematično razišče slovensko ozemlje. Gradivo se je načrtno zbiralo,
zapisovalo, risalo, fotografiralo.

Fotografije, ki so jih posneli sodelavci teh ekip, so nalepljene v poseb-
nih albumih. Čeprav prvotni cilj, da bi bila raziskana vsa Slovenija, ni
bil dosežen, pa je zbrano gradivo zelo pomembno, saj je med drugim v
nekaterih pogledih (risbe, terenski zapiski) to osnovni fond osrednjega
etnološkega muzeja v Sloveniji, fond iz katerega muzej pri svojem delu
vseskozi črpa.

23

Ustna informacija Fanči Sarf, avgust 1983

Fanči Šarf, Poročilo o delu za leto 1965, tipkopis

25

Na ta način so urejene fotografije 12 ekip; skupno je nalepljenih na kar-
tone 749 duplikatov.

?6

Prepis računa R - 320/1972

27

Tudi drugi fotografi nam ponujajo v odkup svoje arhive.
Ponudbe so vabljive in v naslednjih letih bi morali misliti na posebno
akcijo, ki pa bi zahtevala posebna finančna sredstva ter čas kustosa -
dokumentalista, saj bi bilo potrebno pogledati vsako fotografijo posebej
in zanjo dobiti potrebne podatke.

28

Kronika, referati in kritike. Etnolog II, Ljubljana 1927, str. 81

29 v

Ze pri črno-beli fotografiji, tu pa še bolj, pa se pojavi vprašanje oprem-
ljenosti kustosov - etnologov s fotoaparati ter drugimi pripomočki (blis-
kavice, objektivi, svetlomeri). Naši kustosi so s tem izredno slabo
opremljeni; večina jih sicer fotoaparat ima, vendar brez ostalih pripo-
močkov, ki so nujno potrebni za dobro fotografijo. Vse to pa je prav-
zaprav eno od kustosovih osnovnih sredstev za dobro in uspešno delo.

30

Kronika, referati in kritike. Etnolog I, Ljubljana 1926, str. 141

31

III. inventarna knjiga predmetov SEM
32 ^ ^

Fanči Sarf, Koncept za poročilo, 9. maj 1950

- 183 -

33

Boris Orel, Etnografski muzej v Ljubljani, njega delo, problemi in
naloge. Slovenski etnografi, Ljubljana 1948, str. 118

34 ^ -

Fanci Sarf, Delo Etnografskega muzeja v Ljubljani od 11. decembra
1947 do 31. decembra 1953, Slovenski etnograf VI/VII, Ljubljana,
1953/1954, str. 292 - 293.

35

V ekipah so sodelovali tudi risarji. V začetku so bili to predvsem učen-
ci Šole za umetno obrt, kasneje pa stalni oz. honorarni delavci EM kot
sta bila npr. Sibila Kekrep in Ivan Romih.

36

Statistični obrazci so vsebovali popis oseb v gospodinjstvu, hišni popis,
družinski popis in zemljiški popis.

37 ^

Čeprav je bilo mesto za kustosa - dokumentalista sistemizirano že prej,
so pred tem vsi kustosi, ki so imeli na skrbi dokumentacijski oddelek,
imeli tudi druge zadolžitve, šele od tega leta vodi kustos - dokumenta-
list samo ta oddelek

38

Fanči Šarf, Poročilo o delu v IV. tromesečju (oktober, november, de-
cember 1958), tipkopis

39

Prvi tak dogovor je bil sklenjen s Pokrajinskim muzejem Koper leta 1981.
Na podlagi tega dogovora je SEM omogočil fotokopiranje terenskih zapi- ..
sov in kopiranje slikovnega gradiva s področja, ki ga pokriva ta muzej.
Ko bo urejena nova fototeka, pa bo SEM dobil kopije njihovega dokumen-
tacijskega gradiva.

40

V informacijo naj navedemo, da je dokumentacijski oddelek samo v pr-
vem polletju 1983 imel 35 zunanjih strank, za katere je bilo narejenih
76 povečav; številka ne vključuje študentov in sodelavcev sorodnih usta-
nov.

Marija Lah

KNJIŽNICA

Tako kot ostalih oddelkov je leto 1923 tudi rojstno leto knjižnice Slovenske-
ga etnografskega muzeja.

Narodni muzej je odstopil del knjižnega fonda za priročno etnografsko
knjižnico, toda na žalost so knjige še leta 1933 ležale v kupih na tleh pisar-
ne. Tako kot vedno ni bilo dovolj denarja. Kljub temu je uprava muzeja ne-
nehno nabavljala in izpopolnjevala knjižni fond, v glavnem z zanienjavami
in darovanjem, manj z nakupom.''

Etnografski muzej je od svojega nastanka pa do leta 1944 izdajal revijo Et-
nolog. Vsega skupaj je izšlo 17 letnikov. Prva številka Etnologa je izšla
leta 1927. Revija je imela nalogo: "dopomoči manjkanju strokovne etnograf-
ske in etnološke, antropološke in ljudskoumetnostne revije v Jugoslaviji.

2

Revija je tudi v inozemstvu zbudila živahno zanimanje".

Etnolog je bil namenjen zamenjavam za tuje in jugoslovanske publikacije in

tako so že prvi letniki "znatno razširili svoj krog znanstvenih odjemalcev
3

in interesentov". Poleg znanstvenih člankov iz etnologije, antropologije,
umetnostne zgodovine in muzikologije je prinašal tudi recenzije knjig, kro-
nike in referate. Kasneje, npr. v 10. in 11. letniku Etnologa, je bil dodan
tudi seznam sodelavcev, ki so objavljali svoje članke v tej reviji. Urednik
Etnologa je bil dr. Niko Županič in sicer od letnika I (1926 - 1927) pa do
vključno letnika 13 (1940), ko je postal univerzitetni profesor na ljubljanski
univerzi - seminar za etnologijo. Od 14. do 17. letnika Etnologa je bil od-
govorni urednik dr. Rajko Ložar. Letniki Etnologa od številke 14 - 17 so
precej tanjši od prejšnjih, kar je razumljivo, saj je to bilo obdobje druge
svetovne vojne.

Septembra leta 1945 je bil imenovan za ravnatelja Etnografskega muzeja
4

Boris Orel. Bil je s sodelovanjem Milka Matičetova pobudnik in urednik

- 185 -

revije Slovenski etnograf, ki izhaja še danes in je nadaljevanje predvojne
revije Etnolog.

Po smrti dr. Borisa Orla je bil za 16. in 17. letnik (1963-1964) Slovenske-
ga etnografa izvoljen uredniški odbor, odgovorni urednik je postal ravna-
telj Slovenskega etnografskega muzeja dr. Boris Kuhar in je še danes.

Prva številka Slovenskega etnografa je izšla leta 1948 in Boris Orel je v
njej napisal napotke za delo etnografov in folkloristov.^

Do leta 1982 je izšlo 30 letnikov Slovenskega etnografa, leta 1983 pa bo iz-
šel 31. letnik. V reviji so zastopana vsa področja slovenske etnologije,
ocene knjig, "in memoriam", večkrat pa so natisnjeni članki iz etnologije
jugoslovanskih narodov.

Knjižnica je po osvoboditvi pa do konca novembra 1947 dobila v dar 649 iz-
vodov knjig, od tega 304 izvode od Federalnega zbirnega centra. V tem ča-
su je imela skupno 4525 izvodov knjig in revij. S tolikim številom se je po-
javilo vprašanje prostora in knjižnih omar, ki ni rešeno še do danes.
Knjižničarsko delo je opravljala uradnica B. Pirkovič.^ Zaradi njene preo-
bremenjenosti v administraciji in računovodstvu so že leta 1953 v muzeju

predlagali, da bi bil nastavljen knjižničar, ki bi poleg knjižnice urejeval

7

tudi muzejski arhiv. To vprašanje pa je bilo rešeno šele deset let kasneje
s prihodom ravnatelja dr. Borisa Kuharja.

Knjižnica se je v letih 1955-1957 povečala za 1167 primerkov, ki so bili
pridobljeni na osnovi zamenjav, z nakupom ali z darovi, oziroma ocenami.
Bil je dosežen velik napredek; temeljito so jo pregledali, kontrolirali so
inventarne številke s kartoteko in ugotovili manjkajoče knjige. Veliko jih
je bilo v slabem stanju in te so dali v vezavo. Zasluga za ta napredek gre
Pavli Štrukelj, ki je s 1. junijem 1955 kot diplomirana etnologinja prevze-
la skrb za izvenevropske zbirke in knjižnico. Vendar s tem še ni bilo reše-
no vprašanje samostojnega knjižničarja, ki ga je muzej nujno potreboval.

- 186 -

V teh letih je prišlo do večjega števila novih zamenjav s tujino, kamor je
muzej pošiljal Slovenskega etnografa, ki ga je tiskal enkrat letno. Našteje-
mo samo nekatere zamenjave iz tega obdobja: Rheinisches Jahrbuch für
Volkskunde, Slovensky Narodopis, Bayerisches Jahrbuch für Volkskunde,
Rheinischwestfälische Zeitschrift für Volkskunde, Bealoideas, Jahrbuch
für Volkskunde, Byzatinosl avica, Československa ethnografie, Yeda-'Am
in druge.^

Vzporedno s povečanjem strokovne knjižnice se je pojavilo vprašanje pro-
stora in njenega poslovanja. S pisarno sta bili v istem prostoru, kot sta še
danes, razlika je le v tem, da je prostor predeljen s knjižnimi omarami.

V letih 1957-1959 je strokovna knjižnica pridobila 2776 izvodov knjig in re-
vij, v vezavo pa je bilo danih večje število poškodovanih knjig. V tem času
se prvič omenja hemeroteka, saj je bilo nalepljenih že 960 etnografsko za-
nimivih člankov iz dnevnega časopisja in ilustriranih revij, v velike, prav

9 ^

v te namene izdelane knjige. Leta 1960 je začasno katalogiziral novodošle
knjige in revije Bela Sever, študent etnologije. S 1. majem 1961 so v stro-
kovni knjižnici muzeja honorarno zaposlili knjižničarko Gizelo Žigon.

Knjižni fond se je v letih 1960-1961 povečal za 1536 primerkov. Urejene
so bile kartoteke in sicer: kartoteka revij iz tujine, kartoteka domačih re-
vij, kartoteka ustanov in ogeb, ki pošiljajo strokovne knjige in kartoteka
krajev, iz katerih dobivamo revije. Urejeni in katalogizirani so bili poseb-
ni odtisi. Popisani in urejeni so bili duplikati.

Hemeroteka se je v teh dveh letih povečala za 193 nalepljenih člankov.
Urejevanje knjižnice se je v znatni meri izboljšalo, ker je bila zaposlena
strokovna honorarna moč.

Julija leta 1963 je bila za strokovno knjižnico Slovenskega etnografskega
muzeja nastavljena knjižničarka Marija Lah, diplomirana etnologinja. Knjiž-
nica je v tem času imela 10544 knjig in revij, 160 posebnih odtisov. Do 31.
decembra 1982 se je knjižni fond povečal na 18695 zvezkov, posebni odtisi

- 187 -

v istem letu pa na 212 izvodov.

Statistično prikazano je knjižnica od leta 1963-1982, torej v 19. letih pri-
dobila 8151 novih knjig in revij, kar znaša poprečno 422 izvodov letno. Ve-
čina te literature je pridobila z zamenjavo za Slovenskega etnografa in ka-
taloga, precej z nakupom, najmanj z darovi in recenzijami. Ima približno
200 inozemskih zamenjav, zamenjav po Jugoslaviji okrog 90, poleg tega
pa tudi naročnike na Slovenskega etnografa, trenutno 107. Razumljivo je,
da je težko podati popolnoma natančno število zamenjav in naročnikov,
saj se to menja, oziroma narašča iz leta v leto.

Poleg imenskega kataloga je bil narejen tudi stvarni za knjige od inventar-
ne številke 1-2579. Že prej omenjenim kartotekam je bila na novo postav-
ljena še kartoteka za pošiljanje katalogov občasnih razstav, ki jih muzej
prireja vsako leto. Razdeljena je na inozemski, jugoslovanski in slovenski
del. Knjižnica je vodila do leta 1978 kartoteko oseb, ki so bile vabljene na
občasne razstave v Slovenskem etnografskem muzeju in Muzeju izvenevrop-
skih kultur v Goričanah, pošiljala je tudi vabila.

Hemeroteko smo z letom 1964 pričeli urejati na nov način. Namesto velikih
knjig smo pričeli lepiti izreze iz dnevnega časopisja na liste in jih potem ^
vlagati v mape z naslovi različnih področij etnologije. V vsaki mapi je
spredaj oštevilčen seznam člankov, ki jih vsebuje. Na seznamu je natipkan
naslov članka, ime časnika, datum in stran ter priimek in ime pisca. Na
ta način članek, ki ga iščemo, razmeroma hitro najdemo, lahko ga tudi iz-
posodimo, kar pri velikih, težkih knjigah prej sploh ni bilo izvedljivo. Ma-
pe potem vložijo v fascikel z letnico in tako so vsi članki enega leta zbrani
v enem fasciklu.

Knjižnica vodi knjige o prodaji in porabi revij Etnolog in Slovenski etnograf,
v kolikor so nekatere številke oziroma letniki še dosegljivi. Pravtako vodi
evidenco prodaje in porabe katalogov občasnih razstav Slovenskega etnograf-
skega muzeja. Ob izidu nove številke Slovenskega etnografa ali kataloga
razstave v muzeju je morala knjižnica le-te razpošiljati. Prevzema vsa na-

- 188 -

ročila za Slovenskega etnografa in vodi evidenco zamenjav. V času od le-
ta 1963 do 1983 je knjižnica izposodila skupaj 12206 knjig in revij, kar
znaša poprečno 642 izvodov letno. V to število so vključeni vsi izposojeval-
ci, torej muzejski sodelavci, tuji izposojevalci, izposojevalci sorodnih in-
stitucij ter študentje. Vključeni so tudi izvodi, ki so bili dani samo na ogled
v knjižnici.

Vsaka tri leta napravimo inventuro izposojenih del ; tako ne more priti do
neugodnih pojavov, da ne bi vedeli, kje je izposojena literatura, oziroma
kdo si jo je izposodil.

Knjižnica SEM je s sodelovanjem Inštituta za slovensko narodopisje in Od-
delka za etnologijo na Filozofski fakulteti od 1. januarja 1972 pa do 1. ju-
lija 1981 izdajala trimesečne sezname novih knjig in periodičnih publikacij,
ki jih dobivajo zgoraj navedene institucije. Iz neznanega vzroka je bilo to
delo opuščeno.

Redno vsako leto izpolni knjižnica statistični vprašalnik za Narodno in uni-
verzitetno knjižnico, vsako drugo leto pa pošlje seznam rednih tujih perio-
dičnih publikacij Jugoslovanskemu bibliografskemu zavodu v Beograd.

V zadnjih 19ih letih je knj ižnica dobila tri nove knjižne omare in eno staro,
ki ni primerna z a knjige. Iz tega je razvidno, da več kot 8000 knjig in re-
vij, ki smo jih pridobili v teh letih, ni možno primerno razporediti. Posle-
dica tega je ta, da so vse omare prenatrpane. Nujno bi bilo nabaviti oma-
rico kartotečnih listov, ker so škatle, v katerih so sedaj, popolnoma dotra-
jane, saj se uporabljajo že od ustanovitve muzeja. S temi pripombami pa
smo se dotaknili dveh zelo perečih problemov: prostora in opreme za knjiž-
nico Slovenskega etnografskega muzeja.

- 189 -

OPOMBE

^ Državni Etnografski muzej v Ljubljani v letih 1931-1933, Etnolog V-VI,
str. 295, Ljubljana 1933 . j

2 :
O novih pridobitvah, delu in potrebah kraljevega etnografskega muzeja j

v Ljubljani, Etnolog II, str. 82. \

3 - ^ i
Zupanič, Niko: Kraljevi etnografski muzej v Ljubljani v letu 1929/30,

Etnolog IV, str. 216, Ljubljana 1930/31.

Makarovič, Marija: Življenje in delo Borisa Orla SE 16-17, str. 8,
Ljubljana 1964.

^ Orel, Boris: V novo razdobje SEI, str. 5-8, Ljubljana 1948.

^ Orel, Boris: Poročila SE I, str. 118, Ljubljana 1948. \

Sarf, Fanči: Delo Etnografskega muzeja v Ljubljani, SE VI-VII, str. 286, j
Ljubljana 1954. . j

8 ^ i
Šarf, Feinči: Delo Etnografskega muzeja v Ljubljani od 1.1.1954 do j

31.12.1956, SE X, str. 206, Ljubljana 1957. \

9 s, '
Makarovič, Marija: Delo Etnografskega muzeja v Ljubljani v letih

1960-1961, SE 15, str. 255, Ljubljana 1962. {

10 X

Štrukelj, Pavla: Delo Etnografskega muzeja v Ljubljani v letih j

, 1960-1961, SE XV. str. 255, Ljubljana 1962. \

- 190 -

BIBLIOGRAFIJA

V Slovenskem etnografu Ill-IV/igSO-S"^, je dr. Vilko Novak objavil Sloven-
sko etnografsko bibliografijo od leta 1945 do leta 1950. Italijansko gradivo
je napisal Milko Matičetov, vendar je slovenski zamejski tisk upošteval
samo deloma, ker v Ljubljani marsikaj žal ni bilo dosegljivo.

V istem letniku Slovenskega etnografa je Milko Matičetov objavil Etnograf-
sko delo Ivana Grafenauerja (ob njegovi 70-letnici), bibliografijo Ivana
Koštiala (1877-1949) in Jože Glonarja (1885-1946).

Marija Jagodic je zbrala Slovensko etnografsko bibliografijo za leto 1951,
z dodatki za leta 1945-1950. Priobčena je v Slovenskem etnografu VI-VII/
1953-1954.

V Slovenskem etnografu XXI-XXII/1968-1969 je Barbara Jemec-Plestenjak
objavila: Bibliografijo prispevkov, objavljenih v Etnologu (17 letnikov od
leta 1926 do leta 1944) v Slovenskem etnografu XXIII-XXIV (1970-1971) je
ista avtorica podala bibliografijo Slovenskih etnografov od I. do XXII. let-
nika.

Poleg navedenih bibliografij je v Slovenskem etnografu XXVII-XXVIII/1974-
1975 Milan Dolenc sestavil bibliografijo rokopisnih medicinskih bukev. V
nadaljevanju pa je zbrana bibliografija vodnikov razstav, ki jih je izdal
Slovenski etnografski muzej od leta 1963 do 1983. Najprej so vodniki zbra-
ni po letih, nato po avtorjih, ki so prispevali besedila zanje in končno so
razdeljeni po etnoloških panogah.

Posebej je zbrana bibliografija vodnikov po razstavah neevropskih kultur.

- 191 -

V času od leta 1963 do 1983 so bili izdani naslednji vodniki po občasnih
razstavah, ki jih je pripravil Slovenski etnografski muzej. Vštete so tudi
gostujoče razstave, ob katerih so bili natisnjeni vodniki v slovenskem je-
ziku .

Leto 1963: Slovenske ljudske maske
Ljudsko slikarstvo

Leto 1963 - 1964: Vraževerje na Slovenskem

Leto 1965: Kmečki nakit

Gozdni in lesni delavci na južnem Pohorju

Leto 1966: Včeraj in danes v Škocijanskih hribih (Spreminjanje vaške
kulture).

Slovenska kmečka noša v 19. in prvi polovici 20. stoletja

Leto 1967: Slikarstvo na panjskih končnicah

Leto 1968: Ralo in plug

Lončarstvo na Slovenskem

Leto 1969: Kraška hiša

Slovensko ljudsko kiparstvo

Leto 1970: Klekljane čipke

Kmečka hiša na Slovenskem alpskem ozemlju

Leto 1971: Kič

Štajerski lectarji in svečarji

Kmečka hiša v slovenskem panonskem svetu

Leto 1972: Bloške smuči

Leto 1973: Pletarstvo na Slovenskem

Leto 1973 - 1974: Cvetlice v ljudski umetnosti. Motivi v oblikovanju za
kmetije.

Leto 1974: Slovenska kmečka noša od konca 19. stoletja do danes

- 192 -

Leto 1975: Življenje idrijskih rudarjev

Leto 1976: Leseni predmeti v ljudski kulturi Šlezije (povzetek v slovenšči-
ni na dveh straneh)

Leto 1977: Titov rojstni kraj. Etnološka predstavitev materialne kulture
hrvatskega Zagorja in slovenskega Posotelja.

Leto 1978: Obredni kruhki, ikone in amuleti iz Srbije

Gostilne, kakršnih se pri nas spominjamo. (Od konca 19. stol.
do današnjih dni)

Leto 1979 : Medsebojna pomoč na vasi
Ljudski promet v Srbiji
Lesne obrti na Slovenskem
Ljudski prazniki na Tirolskem

Slovenska ljudska umetnost. Likovna umetnost na kmetijah

Leto 1980: Otroške igračke

Ljudska umetnost Vojvodine (povzetek in seznam predmetov v
slov.)

Leto 1981: Govorica slovenske kmečke noše

Leto 1982: Noša narodov in narodnosti Jugoslavije

Naši ljudje in kraji leta 1912-1913, zbirka Albert Kahn, Pariz

Leto 1983: Ljubljana po predzadnji modi. O krojačih, šiviljah, modistkah
in njihovem delu v letih pred prvo svetovno vojno do začetka
druge.

Italijanski ljudski nakit in noše, 19. stoletje. Razstavo je pri-
pravil Museo Nazionale delle arti e tradizioni popolari iz Rima.

- 193 -

Abecedni seznam avtorjev vodnikov po občasnih razstavah Slovenskega
etnografskega muzeja v Ljubljani od leta 1963 do 1983.

BAJIĆ, Svetlana: Ljudske noše v Bosni in Hercegovini. Vodnik: Noša na-
rodov in narodnosti Jugoslavije, stran 31, Ljubljana 1982.

BAŠ, Angeles: Gozdni in lesni delavci na južnem Pohorju, strani 15,
Ljubljana 1965.

BAŠ, Angeles: Ralo in plug, strani 10, 3 strani ilustracij, povzetek v

francoščini, Ljubljana 1968.
BAŠ, Angeles: Bloške smuči, strani 15, povzetek v nemščini, Ljubljana

1972.

BAŠ, Angeles: Delavski dohodki in kupna moč. Življenje idrijskega rudar-
ja. P.o. Idrijskih razgledov 3-4/75, letnik XX, stran 3, Idrija
1975.

BAŠ, Angeles: Gospodarstvo. Vodnik: Titov rojstni kraj, stran 25, Za-
greb-Ljubljana 1977.

BENC, Katica: Gospodarstvo, proizvodnja tekstila in ljudska noša.

Vodnik: Titov rojstni kraj, stran 12, Zagreb-Ljubljana 1977.

BENC-BOŠKOVIĆ, Katica: Hrvaške ljudske noše. Vodnik: Noša narodov
in narodnosti Jugoslavije, stran 35, Ljubljana 1982.

BJELADINOVIĆ, Jasna: Srbske ljudske noše. Vodnik: Noša narodov in
narodnosti Jugoslavije, stran 15, Ljubljana 1982.

BRAS, Ljudmila: Lončarstvo na Slovenskem, strani 22, reprodukcije,
zemljevid, povzetek v angleščini, Ljubljana 1968.

BRAS, Ljudmila: Pletarstvo na Slovenskem, strani 31, povzetek v nem-
ščini, reprodukcije, Nova Gorica 1973.

BRAS, Ljudmila: Sojšna. Življenje idrijskega rudarja. P»o. Idrijskih raz-
gledov 3-4/75, stran 26, Idrija 1975.

BRAS, Ljudmila: Obrt. Vodnik: Titov rojstni kraj, stran 27, Zagreb-
Ljubljana 1977.

BRAS, Ljudmila: Lesne obrti na Slovenskem, strani 37, risb 16, Ljubljana

...... 1971,.._.

- 194 -

GJETVAJ, Nada: Naselje, hiša in hišni inventar. Vodnik: Titov rojstni

kraj, stran 7, Zagreb-Ljubljana 1977.
JELOČNIK, Marjan: Začetki modernega športnega smučanja v Sloveniji.

Vodnik: Bloške smuči, stran 10, Ljubljana 1972.
KOSTIĆ, Peter: Obredni kruhki, ikone in amuleti iz Srbije, stran 8,

Ljubljana 1978.

KUHAR, Boris: Včeraj in danes v Škocijanskih hribih (Spreminjanje vaške

kulture), strani 66, Ljubljana 1966.
KUHAR, Boris: Naša razstava. Vodnik: Slovenske ljudske maske, stran 11,

Ljubljana 1963.

KUHAR, Boris: Naša razstava. Vodnik: Vraževerje na Slovenskem, stran3,
Ljubljana 1963-1964.

KUHAR, Boris: O naši razstavi. Vodnik: Slovenska kmečka noša v 19. in
prvi polovici 20. stoletja, stran 3, Ljubljana. 1966.

KUHAR, Boris: Beseda o razstavi. Vodnik: Lončarstvo na Slovenskem,
stran 1, Ljubljana 1^968.

KUHAR, Boris: Razstavi o Krasu. Vorlnik: Kraška hiša, stran 1, Ljublja-
na 1969.

KUHAR, Boris: Uvod. Vodnik: Slovensko ljudsko kiparstvo, stran 2,
Ljubljana 1969.

KUHAR, Boris: Uvodna beseda. Vodnik: Klekljane čipke, stran 3, Ljublja-
na 1970.

KUHAR, Boris: Uvodna beseda. Vodnik: Kmečka hiša na slovenskem alp-
skem ozemlju, stran 1, Ljubljana 1970.

KUHAR, Boris: Razstava ob jubileju. Vodnik: Kmečka hiša v slovenskem
panonskem svetu, stran 3, Ljubljana 1971.

KUHAR, Boris: Uvodna beseda - zakaj razstava o kiču. Vodnik: Kič,
stran 1, Ljubljana 1971.

KUHAR, Boris: Razstava iz Gradca. Vodnik: Štajerski lectarji in svečarji,
stran 1, Ljubljana 1971.

KUHAR, Boris: Uvodna beseda. Vodnik: Bloške smuči, stran 2, Ljubljana
1972.

- 195 -

KUHAR, Boris: Ob razstavi. Vodnik: Pletarstvo na Slovenskem, stran 3,
Ljubljana 1973.

KUHAR, Boris: K razstavi. Vodnik: Cvetlice v ljudski umetnosti, stran 3,

Ljubljana 1973-1974.
KUHAR, Boris: K razstavi. Vodnik: Slovenska kmečka noša od konca 19.

stoletja do danes, stran 3, Ljubljana 1974.
KUHAR, Boris: Razstava o idrijskem rudarju. Življenje idrijskega rudarja.

P.o. Idrijskih razgledov 3-4/75, letnik XX, stran 1, Idrija 1975.
KUHAR, Boris: Ob razstavi. Vodnik: Lesne obrti na Slovenskem, stran 2,

Ljubljana 1979.

KUHAR, Boris: Uvod. Vodnik: Noša narodov in narodnosti Jugoslavije,
stran 5, Ljubljana 1982.

KUHAR, Boris: Naša razstava. Vodnik: Ljubljana po predzadnji modi.
Stran ni oštevilčena, Ljubljana 1983.

KULLASHI, Sazane: Kosovske ljudske noše. Vodnik: Noša narodov in na-
rodnosti Jugoslavije, stran 11, Ljubljana 1982.

KURET, Niko: Maske. Vodnik: Slovenske ljudske maske, stran 3, Ljublja-
na 1963.

LOBODA, Marjan: Slovensko Posotelje. Kulturna pokrajina. Vodnik: Titov

rojstni kraj, stran 19, Zagreb-Ljubljana 1977.
MAKAROVIČ , Gorazd : Ljudsko slikarstvo na Slovenskem , strani 11,

Ljubljana 1963.

MAKAROVIČ, Gorazd: Slikarstvo na panjskih končnicah, strani 20, repro-
dukcije, povzetek v angleščini in nemščini, Ljubljana 1967.

MAKAROVIČ, Gorazd: Slovensko ljudsko kiparstvo, strani 30, povzetek v
angleščini in nemščini, reprodukcije, Ljubljana 1969.

MAKAROVIČ, Gorazd: Kič, strani 27, reprodukcije, povzetek v angleščini,
Ljubljana 1971.

MAKAROVIČ, Gorazd: Cvetlice v ljudski umetnosti. Motivi v oblikovanju
za kmetije, strani 85, slikovnih prilog 71, povzetek v angleščini.
Ljubljana 1973-1974.

- 196 -

MAKAROVIČ, Gorazd: Likovno obzorje - Življenje idrijskega rudarja.

P.O. Idrijskih razgledov 3-4/75, stran 42, Idrija 1975.
MAKAROVIČ, Gorazd: Slovenska ljudska umetnost. Likovna umetnost na

kmetijah, strani 103, slikovna priloga, Idrija 1979.
MAKAROVIČ, Marija: Slovenske ljudske maske (sodelovala pri besedilu

za uvodnik), Ljubljana 1963.
MAKAROVIČ, Marija: Kmečki nakit, strani 13, Ljubljana 1965.
MAKAROVIČ, Marija: Slovenska kmečka noša v 19. in prvi polovici 20.

stoletja, strani 15, Ljubljana 1966.
MAKAROVIČ, Marija: Klekljane čipke, strani 56, povzetek v italijanščini

in angleščini, 31 reprodukcij, Ljubljana 1970.
MAKAROVIČ, Marija: Slovenska kmečka noša od konca 19. stoletja do

danes, 39 strani, 16 reprodukcij, povzetek v nemščini. Ljubljana

1974.

MAKAROVIČ, Marija: Noša. Življenje idrijskega rudarja. P.o. Idrijskih
razgledov 3-4/75, stran 17, Idrija 1975.

MAKAROVIČ, Marija: Kleklanje. Življenje idrijskega rudarja. P.o. Idrij-
skih razgledov 3-4/75, letnik XX, stran 23, Idrija 1975.

MAKAROVIČ, Marija: Noša. Vodnik: Titov rojstni kraj, stran 29, Zagreb-
Ljubljana 1977.

MAKAROVIČ, Marija: Medsebojna pomoč na vasi na Slovenskem, strani 29,
Ljubljana 1979. Dodatek: Sosed sosedu v vasi Šmihel pod Nanosem,
Postojna 1980.

MAKAROVIČ, Marija: Govorica slovenske kmečke noše, strani 39,
Ljubljana, februar 1981.

MAKAROVIČ, Marija: Slovenske kmečke noše. Vodnik: Noša narodov in
narodnosti Jugoslavije, stran 41, Ljubljana 1982.

MALUCKOV, Mirjana: Vojvodinske ljudske noše. Vodnik: Noše narodov in
narodnosti Jugoslavije, stran 23, Ljubljana 1982.

MASLOVARIČ , Duško: Ljudski promet v Srbiji, strani 8, Ljubljana 1979.

OGAR, Dušanka: Črnogorska Ljudska noša. Vodnik: Noša narodov in narod-
nosti Jugoslavije, stran 27, Ljubljana 1982.

- 197 -

PETRUŠEVA, Anica: Makedonske ljudske noše. Vodnik: Noša narodov in

narodnosti Jugoslavije, stran 7, Ljubljana 1982.
SEDEJ, Ivan: Kmečka arhitektura na Krasu. Vodnik: Kraška hiša, stran 3,

Ljubljana 1969.

SEDEJ, Ivan: Kmečka hiša na slovenskem alpskem ozemlju (od začetka 16.

do srede 19. stoletja). Vodnik: Kmečka hiša na slovenskem alpskem
ozemlju, stran 3, Ljubljana 1970.

STARE, Vida: Kult v prazgodovini. Vodnik: V raž eveir j e na Slovenskem ,
stran 6, Ljubljana 1963-1964.

STARE, Vida : O prazg odovinski keramiki. Vodnik : Lončarstvo na Sloven-
skem , stran 2, Ljubljana 1968.

ŠARF, Fanči: Notranja oprema kraškega doma. Vodnik: Kraška hiša,
stran 13, Ljubljana 1969.

ŠARF, Fanči: Notranjost kmečke hiše. Vodnik: Kmečka hiša na slovenskem
alpskem ozemlju, stran 15, Ljubljana 1970.

ŠARF, Fanči: Kmečka hiša v slovenskem panonskem svetu, strani 19, pov-
zetek v nemščini, Ljubljana 1971.

ŠARF, Fanči: Rudarska hiša in oprema stanovanj ob prelomu stoletja.

Življenje idrijskega rudarja. P.o. Idrijskih razgledov 3-4/75,
stran 8, Idrija 1975.

ŠARF, Fanči: Hiša in njena oprema. Vodnik: Titov rojstni kraj, stran 21,
Zagreb-Ljubljana 1977.

ŠTRUKELJ, Pavla: Vraževerje na Slovenskem (od mlajše kamene dobe do
amuletov 20. stoletja), strani 35, Ljubljana 1963-1964.

TOMAŽIČ, Tanja: Društva. Življenje idrijskega rudarja. P.o. Idrijskih
razgledov 3-4/75, stran 32, Idrija 1975.

TOMAŽIČ, Tanja: Gostilne, kakršnih se pri nas spominjamo (od konca 19.
stoletja do današnjih dni), stran 3, povzetek v angleščini, repro-
dukcije. P.o. Slovenski etnograf 29/1976, Ljubljana 1978.

TOMAŽIČ, Tanja: Otroške igračke, strani 9, Ljubljana 1979.

TOMAŽIČ, Tanja: Ljubljana po predzadnji modi. O krojačih, šiviljah, mo-
distkah in njihovem delu v letih pred prvo svetovno vojno do začetka
druge. Strani 59, skice, povzetek v nemščini, Ljubljana 1983.

- 198 -

WALTER, Sepp: Štajerski lectarji in svečarji, strani 19, reprodukcij 9, pov-
zetek v nemščini, Ljubljana 1971.

ZUPAN, France: Votivne podobe. Vodnik: Ljudsko slikarstvo, stran 7,
Ljubljana 1963.

- 199 -

Bibliografija vodnikov po občasnih razstavah Slovenskega etnografskega
muzeja po etnoloških panogah.

NASELJE, POKRAJINA

KUHAR, Boris: Včeraj in danes v Škocijanskih hribih. (Spreminjanje vaške

kulture), strani 66, Ljubljana 1966.
KUHAR, Boris: Razstava o idrijskem rudarju. Življenje idrijskega rudarja.

P.o. Idrijskih razgledov 3-4/75, letnik XX, stran 1, Idrija 1975.
LOBODA, Marjan: Slovensko Posotelje. Kulturna pokrajina. Vodnik: Titov

rojstni kraj, stran 19, Zagreb-Ljubljana 1977.

HIŠA IN NOTRANJA OPREMA

GJETVAJ, Nada: Naselje, hiša in hišni inventar. Vodnik: Titov rojstni

kraj, stran 7, Zagreb-Ljubljana 1977.
KUHAR, Boris: Razstavi o Krasu. Vodnik: Kraška hiša, stran 1, Ljubljana

1969.

KUHAR, Boris: Uvodna beseda. Vodnik: Kmečka hiša na slovenskem alp-
skem ozemlju, stran 1, Ljubljana 1970.

KUHAR, Boris: Razstava ob jubileju. Vodnik: Kmečka hiša v slovenskem
panonskem svetu, stran 3, Ljubljana 1971.

SEDEJ, Ivan: Kmečka arhitektura na Krasu. Vodnik: Kraška hiša, stran 3,
Ljubljana 1969.

SEDEJ, Ivan: Kmečka hiša na slovenskem alpskem ozemlju (od začetka 16.

do srede 19. stoletja). Vodnik : Kmečka hiša na slovenskem alpskem

ozemlju, stran 3, Ljubljana 1970.
ŠARF, Fanči: Notranja oprema kraškega doma. Vodnik: Kraška hiša, stran

13, Ljubljana 1969.

ŠARF, Fanči: Notranjost kmečke hiše. Vodnik: Kmečka hiša na slovenskem
alpskem ozemlju, stran 15, Ljubljana 1970.

ŠARF, Fanči: Kmečka hiša v slovenskem panonskem svetu, strani 19, pov-
zetek v nemščini, Ljubljana 1971.

- 200 -

ŠARF, Fanči: Rudarska hiša in oprema stanovanj ob prelomu stoletja.

Življenje idrijskega rudarja. P.o. Idrijskih razgledov 3-4/75,

stran 8, Idrija 1975.
ŠARF, Fanči: Hiša in njena oprema. Vodnik: Titov rojstni kraj, stran 21,

Zagreb-Ljubljana 1977.

LJUDSKA UMETNOST

KUHAR, Boris: Uvod. Vodnik: Slovensko ljudsko kiparstvo, stran 2,
Ljubljana 1969.

KUHAR, Boris: K razstavi. Vodnik: Cvetlice v ljudski umetnosti, stran 3,
Ljubljana 1973-74.

LJUDSKA umetnost Vojvodine (povzetek in seznam predmetov v slo-

venščini) Ljubljana 1980.

MAKAROVIČ, Gorazd: Ljudsko slikarstvo na Slovenskem, strani 11,
Ljubljana 1963.

MAKAROVIČ, Gorazd: Slikarstvo na panjskih končnicah, strani 20, repro-
dukcije, povzetek v angleščini in nemščini, Ljubljana 1967.

MAKAROVIČ, Gorazd: Slovensko ljudsko kiparstvo, strani 30, povzetek v
angleščini in nemščini, Ljubljana 1969.

MAKAROVIČ, Gorazd: Cvetlice v ljudski umetnosti. Motivi v oblikovanju
za kmetije, strani 85, povzetek v angleščini, Ljubljana 1973-1974.

MAKAROVIČ, Gorazd: Likovno obzorje. Življenje idrijskega rudarja. P.o.
Idrijskih razgledov 3-4/75, stran 42, Idrija 1975.

MAKAROVIČ, Gorazd: Slovenska ljudska umetnost. Likovna umetnost na
kmetijah, strani 103, reprodukcije, Idrija 1979.

ZUPAN, France: Votivne podobe. Vodnik: Ljudsko slikarstvo, stran 7,
Ljubljana 1963.

OBRT in TRGOVINA

BRAS, Ljudmila: Lončarstvo na Slovenskem, strani 22, reprodukcije, zem-
ljevid, povzetek v angleščini, Ljubljana 1968.

- 201 -

BRAS, Ljudmila: Pletarstvo na Slovenskem, strani 31, povzetek v nemšči-
ni. Nova Gorica 1973.

BRAS, Ljudmila: Sojšna. Življenje idrijskega rudarja. P.o. Idrijskih raz-
gledov 3-4/75, stran 26, Idrija 1975.

BRAS, Ljudmila: Obrt. Vodnik: Titov rojstni kraj, stran 27, Zagreb-Lju-
bljana 1977.

BRAS, Ljudmila: Lesne obrti na Slovenskem, strani 37, risb 16, Ljubljana
1979.

KUHAR, Boris: Beseda o razstavi. Vodnik: Lončarstvo na Slovenskem,

stran 1, Ljubljana 1968.
KUHAR, Boris: Razstava iz Gradca. Vodnik: Štajerski lectarji in svečarji,

stran 1, Ljubljana 1971.
KUHAR, Boris: Ob razstavi. Vodnik: Pletarstvo na Slovenskem, stran 3,

Ljubljana 1973.

KUHAR, Boris: Uvodna beseda. Vodnik: Klekljane čipke, stran 3, Ljublja-
na 1970.

KUHAR, Boris: Ob razstavi. Vodnik: Lesne obrti na Slovenskem, stran 2,
Ljubljana 1979.

KUHAR, Boris: Naša razstava. Vodnik: Ljubljana po predzadnji modi,

strćin ni oštevilčena, Ljubljana 1983.
MAKAROVIČ, Marija: Klekljane čipke, strani 56, reprodukcij 31, povzetek

v angleščini in italijanščini, Ljubljana 1970.
MAKAROVIČ, Marija: Kleklanje. Življenje idrijskega rudarja. P.o. Idrij-
skih razgledov 3-4/75, stran 23, Idrija 1975.
STARE, Vida: O prazgodovinski keramiki. Vodnik: Lončarstvo na Slovenskem,
stran 2, Ljubljana 1968.
TOMAŽIČ, Tanja: Gostilne, kakršnih se pri nas spominjamo (Od konca 19. stoletja do današnjih dni) strani 38, povzetek v angleščini, repro-

dukcije. P.o. SE 29/1976, Ljubljana 1978.
TOMAŽOČ, Tanja: Ljubljana po predzadnji modi. O krojačih, šiviljah, mo-
distkah in njihovem delu v letih pred prvo svetovno vojno do začetka
druge, strani 59, skice, povzetek v nemščini, Ljubljana 1983.

- 202 -

WALTER, Sepp: Štajerski lectarji in svečarji, strani 18, reprodukcije,
povzetek v nemščini, Ljubljana 1971.

GOSPODARSTVO

BAS, Angeles: Gozdni in lesni delavci na južnem Pohorju, strani 15,
Ljubljana 1965.

BAŠ, Angeles: Ralo in plug, strani 10, ilustracije, povzetek v francoščini,
Ljubljana 1968.

BAŠ, Angeles: Gospodarstvo. Vodnik: Titov rojstni kraj, stran 25, Za-
greb-Ljubljana 1977.

BENC, Katica: Gospodarstvo, proizvodnja tekstila in ljudska noša. Vodnik:
Titov rojstni kraj, stran 12, Zagreb-Ljubljana 1977.

PROMET

BAŠ, Angeles: Bloške smuči, strani 15, povzetek v nemščini, reprodukcije,
Ljubljana 1972.

JELOČNIK, Marjan: Začetki modernega športnega smučanja v Sloveniji,

vodnik: Bloške smuči, stran 10, Ljubljana 1972.
KUHAR, Boris: Uvodna beseda. Vodnik: Bloške smuči, stran 2, Ljubljana

1972.

MASLOVARIĆ, Duško: Ljudski promet v Srbiji, strani 8, Ljubljana 1979.
NOŠA IN NAKIT

BAJIĆ, Svetlana: Ljudske noše v Bosni in Hercegovini. Vodnik: Noša naro-
dov in narodnosti Jugoslavije, stran 31, Ljubljana 1982.

BENC-BOŠKOVIĆ, Katica: Hrvaške ljudske noše. Vodnik: Noša narodov in
narodnosti Jugoslavije, stran 35, Ljubljana 1982.

BJELADINOVIĆ, Jasna: Srbske ljudske noše. Vodnik: Noša narodov in na-
rodnosti Jugoslavije, stran 15, Ljubljana 1982.

KUHAR, Boris: O naši razstavi. Vodnik: Slovenska kmečka noša v 19. in
prvi polovici 20. stoletja, stran 3, Ljubljana 1966.

- 203 -

KUHAR, Boris: K razstavi. Vodnik: Slovenska kmečka noša od konca 19.
stoletja do danes, stran 3, Ljubljana 1974.

KUHAR, Boris: Uvod. Vodnik: Noša narodov in narodnosti Jugoslavije,
stran 5, Ljubljana 1982.

KULLASHI, Sazane: Kosovske ljudske noše. Vodnik: Noša narodov in na-
rodnosti Jugoslavije, stran 11, Ljubljana 1982.

MAKAROVIČ, Marija: Kmečki nakit, strani 13, Ljubljana 1965.

MAKAROVIČ, Marija: Slovenska kmečka noša v 19. in prvi polovici 20.
stoletja, strani 15, Ljubljana 1966. ^

MAKAROVIČ, Marija: Slovenska kmečka noša od konca 19. stoletja do
danes, strani 39, povzetek v nemščini, Ljubljana 1974.

MAKAROVIČ, Marija: Noša. Življenje idrijskega rudarja. P.o. Idrijskih
razgledov 3-4/75, stran 17, Idrija 1975.

MAKAROVIČ, Marija: Noša. Vodnik: Titov rojstni kraj, stran 29, Zagreb-
Ljubljana 1977.

MAKAROVIČ, Marija: Govorica slovenske kmečke noše, strani 39, Ljublja-
na februar 1981.

MAKAROVIČ, Marija: Slovenske kmečke noše. Vodnik: Noša narodov in
narodnosti Jugoslavije, strani 41, Ljubljana 1982.

MALUCKOV, Mirjana: Vojvodinske ljudske noše. Vodnik: Noša narodov in
narodnosti Jugoslavije, stran 33, Ljubljana 1982.

OGAR, Dušanka: Črnogorska ljudska noša. Vodnik: Noša narodov in narod-
nosti Jugoslavije, stran 27, Ljubljana 1982.

PETRUŠEVA, Anica: Makedonske ljudske noše. Vodnik: Noša narodov in
narodnosti Jugoslavije, stran 7, Ljubljana 1982.

ŠEGE

KOSTIĆ, Petar: Obredni kruhki, ikone in amuleti iz Srbije, strani 8, Lju-
bljana 1978.

KUHAR, Boris: Naša razstava. Vodnik: Slovenske ljudske maske, stran 1,
Ljubljana 1963.

- 204 -

KURET, Niko: Maske. Vodnik: Slovenske ljudske maske, stran 3, Ljublja-
na 1963.

MAKAROVIČ, Marija: Slovenske ljudske maske (sodelovala pri besedilu) î
Ljubljana 1963.

DRUŽBENO ŽIVLJENJE

i

BAŠ, Angeles: Delavski dohodki in kupna moč. Življenje idrijskega rudar-
ja. P.o. Idrijskih razgledov 3-4/75, letnik XX, stran 3, Idrija
1975.

KUHAR, Boris: Ob razstavi. Vodnik: Medsebojna pomoč na vasi, stran 1,
Ljubljana 1979.

MAKAROVIČ, Marija: Medsebojna pomoč na Slovenskem, strani 29,

Ljubljana 1979. Dodatek: Sosed sosedu v vasi Šmihel pod Nanosom.
Postojna, oktober 1980.

TOMAŽIČ, Tanja: Društva. Življenje idrijskega rudarja. P.o. Idrijskih
razgledov 3-4/75, stran 32, Idrija 1975.

RAZNO /

ITALIJANSKI ljudski nakit in noše 19. stoletje, uvodna beseda Jacopo^

Recupero, strani 37, Ljubljana, december 1983
KUHAR, Boris: Uvodna beseda - Zakaj razstava o kiču? Vodnik: Kič,

stran 1, Ljubljana 1971.
LJUDSKI prazniki na Tirolskem, vodnik na 5. straneh, brez letnice.
MAKAROVIČ, Gorazd: Kič, strani 27, povzetek v angleščini, Ljubljana

1971.

STARE, Vida: Kult v prazgodovini. Vodnik: Vraževerje na Slovenskem,

stran 6, Ljubljana 1963-1964.
ŠTRUKELJ, Pavla: Vraževerje na Slovenskem (od mlajše kamene dobe do

amuletov 20. stoletja), strani 35, Ljubljana 1963-1964.
TOMAŽIČ, Tanja: Otroške igračke, strani 9, Ljubljana 1979.

- 205 -

VODNIKI PO RAZSTAVAH NEEVROPSKIH ZBIRK

Leto 1964: Ljudska umetnost Indonezije (Besedilo napisala Vera in dr. Aleš
Bebler) Ljubljana 1964.

Leto 1965: 53 poštnih postaj na cesti Tokaido (ponatis kataloga) Ljubljana
1965.

Črnska umetnost (ponatis-katalog pripravil^ M-I" Gueye),
Ljubljana 1965.

Leto 1967: 10 let potovanja okrog sveta zbirateljice in pisateljice Alme
Karlin (Besedilo napisali Pavla Štrukelj in Milena Moškon),
Ljubljana 1967.

Sodobna japonska keramika (besedilo napisala Klara in
dr. Franček Kos), Ljubljana 1967.

Leto 1968: Chew Chian Chiù in Chow Leung Chen Ying iz Honkonga (besedi-
lo napisal E. Frelih), Ljubljana 1968.

Kultura črnskih plemen ob Belem Nilu v 19. stoletju (besedilo
napisala Pavla Štrukelj), Ljubljana 1968.

Japonsko slikarstvo (besedilo Pavla Štrukelj, katalog Klara Kos),

(

Ljubljana 1968.

Leto 1970: Vietnam (besedilo napisale: Pavla Štrukelj, Mojca Murko-Drčar,
Mara Rupena-Osolnik), Ljubljana 1970.

Akamba-Makonde, umetnost vzhodne Afrike (besedilo napisal
Boris Kuhar), Ljubljana 1970.

Leto 1971: Mongolija (besedilo napisal Stane Kolman), Ljubljana 1971.

Batik v sodobni umetnosti vzhodne Afrike (besedilo napisal prof.
Gard Okelle - prevod), Ljubljana 1971.

Foi tova zbirka črnske umetnosti (besedilo napisal Boris Kuhar),
Ljubljana 1971.

Leto 1972: Oblačila Afričanov južno od Sahare (besedilo napisala Pavla Štru-
kelj), Ljubljana 1972.

- 206 -

Leto 1976: Mehiške maske iz zbirke ing. Victor Jose Moya (besedilo napi-
sal Raul Kardiel Rejes, uvod Boris Kuhar), strani 16, besedilo
je napisano v hrvaškem in slovenskem jeziku, črno-bele repro-
dukcije, Ljubljana 1976. '

Leto 1977: Predkolumbijska umetnost Peruja (besedilo napisala Pavla Štru-
kelj, uvod Boris Kuhar), strani 57, slikovne priloge, Idrija
1977.

Indijanci Amazonke; Kultura Indijancev na ozemlju Amazonke v
republiki Venezueli (besedilo napisala Pavla Štrukelj, uvod Boris
Kuhar), strani 12, povzetek v angleščini, Ljubljana 1977.

Leto 1978: Krašenje telesa in nakit afriških prebivalcev južno od Sahare

(besedilo napisala Pavla Štrukelj), strani 18, povzetek v angleš-
čini, Ljubljana 1978*

Leto 1979: Umetnost Aztekov. Velike kulture Mehike, (besedilo napisala
Pavla Štrukelj), strani 30, seznam predmetov, Ljubljana 1979.

Leto 1980: Umetnost Makonde iz Tanzanije. Kulture neuvrščenih, (besedilo
napisal Boris Kuhar), strani 9, 7 reprodukcij, Ljubljana 1980.
Kitajske vezenine (besedilo napisala Pavla Štrukelj), strani 11,
seznam predmetov, Ljubljana 1980.

Leto 1981: Umetnost aboriginov, staroselcev Avstralije: slikarstvo, rez-
barstvo, pletarstvo severne Avstralije, (besedilo kataloga
Jennifer Isaacs, prevod Pavla Štrukelj), strani 62, reprodukcije,
Ljubljana 1981.

El Dorado. Zlato iz Kolumbije od I. do XVI. stoletja. Kulture
neuvrščenih (uvod napisal Boris Kuhar, prevod kataloga Pavla
Štrukelj in Sonja Gorše), strani 64, barvne in črno-bele repro-
dukcije, Ljubljana 1981.

Mehiška ljudska umetnost, besedilo Miguel Covarrubes, prevod,
t strani 8, Ljubljana 1981.

Kultura Nepala. Kulture neuvrščenih (besedilo napisala Pavla
Štrukelj, uvod Boris Kuhar), strafti 49, skice, Ljubljana 1981-1982.

- 207 -

Leto 1982: Sodobno lončarstvo Avstralije, prevod in besedilo Pavla Štrukelj,
Ljubljana 1982.

Ljudska umetnost Ekvadorja, prevod in priredbe besedil Pavla
Štrukelj, strani 24, + skice, Ljubljana 1982.

Kitajska keramika in porcelan, prevod in besedilo Pavla Štrukelj,
zloženka, Ljubljana 1982.

Umetnost DLR Koreje, strani 4, Ljubljana 1982.
Leto 1983: Kitajsko Novo leto, Ljubljana 1983.

Bibliografijo vodnikov po razstavah neevropskih kultur je sestavila Pavla
Štrukelj; bila je objavljena v reviji Orientalistika in neuvrščeni svet št. 1,
Ljubljana 1977, navajamo v zaporedju let; od leta 1963 dalje, ko je muzej
v Goričanah začel z razstavno dejavnostjo. Od leta 1973 dalje je zbrala bi-
bliografijo Marija Lah.

POMEMBNEJŠI DOGODKI V ZGODOVINI
ETNOGRAFSKEGA MUZEJA

1821 Ob ustanovitvi Kranjskega deželnega muzeja je bil v načrtu tudi
etnografski oddelek.

1888 Ob otvoritvi Kranjskega deželnega muzeja v sedanjem poslopju Na-
rodnega muzeja obsega slovenska etnografska zbirka nad 50 pred-
metov, večje so bile neevropske zbirke, ki so jih poslali misijonar-
ji Baraga, Knoblehar in drugi.

1905 Kustos Walter Šmid je narodopisne zbirke preuredil in dopolnil.

Tako je bila v stalni zbirki Narodnega muzeja skromno predstavlje-
na tudi etnografija.

1921 V okviru Narodnega muzeja je bil ustanovljen etnografski institut,
ki ga je vodil dr. Niko Županič.

1923 Ustanovljen je bil Kraljevi etnografski muzej, za direktorja je bil
postavljen dr. Niko Županič.

1924-- Etnografski muzej prevzame od Narodnega muzeja 3502 predmeta

1925 narodopisnega značaja.

1926 Muzej je začel izdajati revijo Etnolog, do 1. 1945 je izšlo 17 letnikov.

1929 Muzej je razstavil nad 100 predmetov na mednarodni razstavi v Bar-
celoni.

1930 Muzej je razstavil predmete svoje "eksotične" zbirke v okviru misi-
jonske razstave na velesejmu v Ljubljani.

1932 Sodelovanje z Glasbeno matico na razstavi slovenske glasbe v Narod-
nem domu v Ljubljani.

1934 Sodelovanje na razstavi ženskih ročnih del.

Sodelovanje na razstavi, ki jo je priredila Zveza gospodinj na Vele-
sejmu v Ljubljani.

1935 Na južnem hodniku muzeja so dodatno razstavili narodne noše iz Južne
Srbije, Lužice in Bele Krajine.

Sodelovanje na razstavi Jadranske straže.

- 209 -

1939 Sodelovanje na svetovni razstavi v New Yorku.

Ustanovljeno je v Ljubljani Etnografsko društvo v podporo in pomoč
Etnografskemu muzeju z nalogo ohranjanja in zbiranja etnografskih
predmetov in pospeševanja etnografske znanosti. Predsednik društva
je postal dr. Niko Županič.

1941 V muzeju sta imela svojo pomembno ilegalno postojanko - "Založbo"
Osvobodilna fronta in VOS. Tu se je zbiralo orožje, zaupni material
in skrivali ilegalci. V tej postojanki je aktivno deloval do spomladi
1943 kustos EM, dr. Franček Kos ~ ilegalec Melhior.

1944 Zbirke iz razstavnih dvoran in depojev so spravili v zaklonišče v
kletnih prostorih Narodnega muzeja.

Izide Narodopisje Slovencev I.

1945 Zbirke so prenesli v razstavni prostor in v depoje ter jih razstavili
po starem.

Etnografski muzej dobi del knjižnice Narodnega muzeja.

1946 Muzej prevzame od Narodnega muzeja del Grebenčeve zbirke
(1206 predmetov).

Muzej sodeluje pri etnografsko-zgodovinski razstavi v Trstu.

1947 Ministrstvo za prosveto je odločilo, da dobi EM tri razstavne dvora-
ne v pritličju Narodnega muzeja in del hodnika.

Odprli so novo preurejeno in dopolnjeno razstavo zbirk EM v treh
razstavnih dvoranah.

1948 Muzej je začel kolektivno sistematično raziskovati slovensko ozem-
lje s posebnimi terenskimi ekipami, do leta 1979 je bilo na terenu
29 ekip.

Muzej je začel prirejati občasne razstave na terenu, kjer so delovale
terenske ekipe.

Izšla je prva številka Slovenskega etnografa, do 1. 1983 je izšlo 32
letnikov.

- 210 -

1952 Izide Narodopisje Slovencev II.

1953 Muzej je priredil v Moderni galeriji razstavo gradiva, ki so ga ekipe
do tedaj nabrale na terenu.

1955 Ljudsko slikarstvo na panjskih končnicah, občasna razstava v Jakopi-
čevem paviljonu.

1957 Občasna razstava izvenevropske zbirke v Etnografskem muzeju.

1959 Ponovna preureditev razstavljenih zbirk, opremljene so s slikovnim
gradivom, ki ponazarja funkcijo razstavljenih predmetov.

1959 Peča na Slovenskem, občasna razstava, pozneje je bila še v Mestnem
muzeju v Kranju, v Škofji Loki, Mariboru, Ptuju in Celju.

1960 Razstava ornamentalnih in folklornih podob Jožeta Karlovška.
Občasna razstava vzhodnoazijskih umetnin iz slovenskih zbirk v Mo-
derni galeriji.

1961 Raznobarvne vezenine in tkanine na Slovenskem - pozneje še v Kranju
in Škofji Loki.

1964 Obnovljen je bil baročni dvorec Goričane pri Medvodah, tu so odprli
za javnost prve neevropske zbirke - Muzej neevropskih kultur.

1965 Etnografski muzej se je preimenoval v Slovenski etnografski muzej.

1966 SEM je prevzel v oskrbo in upravljanje rojstno hišo pisatelja Josipa
Jurčiča na Muljavi.

1967 Predsednik Josip Brez Tito je obiskal muzej Goričane.

1969 SEM je pridobil grad Podsmreko pri Višnji gori, ga obnovil in v njem
uredil narodopisno muzejsko zbirko. Tu je bila razstavljena stalna
zbirka^lončarstva na Slovenskem ter kamnite ljudske plastike (do le-
ta 1979) in občasne razstave. V okolici gradu Podsmreko je SEM na-
črto val. .Slovenski muzej na prostem.

SEM je pridobil grad Lisičje pri Škofljici, začel s sanacijskimi deli
in grad delno zaščitil pred propadanjem. Tu je muzej načrtoval štu-

- 211 -

dijske depoje in prostore za tematske stalne zbirke.

SEM je prevzel skrb za spominsko sobo pisatelja Luisa Adamiča v

Blatu pri Grosupljem.

Muzej je pridobil obsežno zbirko (nad 300 predmetov) indonezijske
ljudske umetnosti, dar dr. Aleša in Vere Bebler in jo postavil kot
stalno zbirko v muzeju Goričane.

1963 Muzej prevzame od NM obsežno kitajsko zbirko Marije Skušek -
Tsuneko Kondo - Kavase.

1974 Muzej je adaptiral svoje razstavne prostore. Eno razstavno dvorano
je po višini predelil in pridobil delovne prostore za muzejske delav-
ce, v zgornjem delu pa razstavni prostor.

1976 Sodelovanje pri zbiranju gradiva in postavitvi slovenskega izšeljeni-
škega muzeja v Enon Waleyu pri Clevelandu v ZDA.

Obnovitev in nova postavitev spominske sobe Luisa Adamiča v Blatu,
pridobitev in ureditev še drugega razstavnega prostora.

Sodelovanje pri načrtu za odkup Adamičevega rojstnega doma in nje-
govo ureditev v muzej slovenskih izseljencev.

SEM je odstopil graščino Lisičje Arhivu Slovenije.

1977 SEM je pridobil bivši Uršulinski samostan v Skofji Loki za depojske
prostore.

1978 Večino zbirk SEM je bilo preseljenih v nove depojske prostore v
Skofji Loki.

V spodnjih prostorih depojev v Skofji Loki je bil urejen lapidarij kam-
nite ljudske plastike.

1979 Muzej je začel sistematično urejati zbirke v svojem osrednjem depo-
ju v Skofji Loki.

Rojstno hišo pisatelja Josipa Jurčiča na Muljavi je prevzela v oskrbo
KS Grosuplje. SEM ima samo še strokovni nadzor in sodeluje s stro-
kovnimi nasveti.

- 212 -

Obnova starega grajskega gospodarskega poslopja za razstavišče
kultur neuvrščenih.

1980 Amadou-Mahtar M' Bow, generalni direktor Unesca na obisku v SEM.

1981 SEM organizira v sodelovanju z DMS v Posavskem muzeju v Brežicah
posvet z muzealci iz ZR Nemčije na temo "Muzeji danes".

Otvoritev prvega dela novega Razstavišča neuvrščenih v Goričanah.

1983 Končana je obnova razstavišča neuvrščenih v Goričanah.
Depojski prostori v Skofji Loki so dobili strelovod.

- 213 -

OSEBJE ETNOGRAFSKEGA MUZEJA
(1921 - 1983)

1921: Niko Županič
(1921 - 1923)

šef Etnografskega inštituta
v okviru NM

1923: Niko Županič
(1923 - 1940)

direktor Kr.EM ^

i

Stanko Vurnik i

(1923 - 1940) I

kustos

Jožef Krizman
(1923 - 1927)
delavec, služitelj

Ivanka Ažman
(1923 - 1932)
služiteljica - dnevnic arka

1925: Drago Vahtar
(1925 - 1948)
preparator

1928: Mija Brejc

( )

volonterka - narodopisna in knjižničarska dela

1929: Maksim Gaspari
(1929 - 1948)

restavrator, risar etnografskih predmetov

Od 17.V. do 19.IX. 1945 pooblaščeni delegat v EM,
vodi posle ravnatelja.

1932: Frančiška Furlan
(1932 - 1962)
snažilka

1937: Franc Kos

(1937 - 1943)
kustos

- 214 - '

1940 : Rajko Ložar

(1940 - 1945)
ravnatelj

1944: Božidara Plrkovič-Presečnik
(1944)

delala v muzeju honorarno

1945: Boris Orel

(1945 - 1962)
ravnatelj

Milko Matičetov
(1945 - 1952)
kustos

Božidara Pirkovič-Presečnik
(1945 - 1980)
administratorka

1947: Jelka Urh

(1947 - 1963)
preparatorka za tekstilije

1948: Ivan Rosulnik
(1948 - 1949)
restavrator

Frančiška Fajgel
(1948 - 1953)

preparatorka tekstilij - honorarno nameščena
upokojenka

1949: Frančiška Šarf
(1949 - 1980)
kustos

Jože Pokovec
(1949 - 1950)

preparator - mizarski mojster

1953: Marija Jagodic - Makarovič
(1953 - )
kustos

France Benko
(1953 - 1956)
preparator

- 215 -

1954: Antonija Arhar
(1954 - 1959)
preparatorka za tekstilije

1955: Pavla Štrukelj
(1955 - )

kustos, od 1964 vodja oddelka neevropskih zbirk v Goričanah

1956: Anton Pajer

(1956 - 1958)
preparator

Sibila Nekrep

(1956 - 1962) - honorarno risala že od 1955
laborant risar

1958: Makarovič Gorazd
(1958 - )

kustos = ^'

1960: Ana Kocman - Perko
(1960 - )

preparatorka za tekstilije

1963: Boris Kuhar
(1963- )
ravnatelj

Angelos Baš
(1963 - 1979)
kustos

Marija Lah

(1963 - ) '^l

kustos

Ljudmila Bras
(196U - )

kustos •

Marjan Loboda
(1966- )

strokovni sodelavec - arhitekt

Albin Rom ili
(1963- )

preparator za kovine in les

- 216 -

1963: Rado Mihevc
(1963 - 1965)
tehnični risar

Karel Oven
(1963 - 1971)
ekonom

Frančiška Kure
(1963 - 1967)
kurirka - snažilka

1965: Tanja Tomažič
(1965- )
kustos

Ivan Romih
(1965 - 1966)
tehnični risar

Ivana Gaber
(1965 - 1977)
čuvaj - Goričane

1966: Pavla Zalokar
(1966 - )

hišnica - snažilka - Goričane

1967: Antonija Tome
(1967 - 1969)
kurirka - snažilka

1969: Barbara Plestenjak-Jemec
(1969 - 1978)
kustos

Franc Golob
(1969 - )

konservator - vodja tehničnega oddelka

Erika Kolar
(1969 - )
kurirka - snažilka

1972: Miloš Hribernik
(1972 - 1972)
ekonom - blagajnik

- 217 -

1977: Anica Žitnik
(1977 - 1980)

administratorka - vodja pisarne

"Vera Sever
(1977 - )

čuvajka muzejskih zbirk - pom. preparator - Goričane

1978: Irena Keršič
(1978 - )
kustos

Alenka Simikič
(1978 - )
kustos

1980: Inja Smerdel
(1980 - )
kustos

Alenka Pičulin
(1980 - )

administratorka - blagajnik

Emilija Maček
(1980 - 1982)
računovodja

Ivan Cerne
(1980 - )
pom. preparator

Igor Somrak
(1980 - 1981)

šofer - muzejski manipulant

1982: Breda Satler
(1982 - )
računovodja

Slavko Sakelšek
(1982 - )
muzejski manipulant

1983: Monika Kropej
(1983- )

kustos - stažist »,

- 218 -

1983: Ivan Šprajc
(1983- )
kustos - stažist

- 219 -

RAZSTAVE ETNOGRAFSKEGA MUZEJA
(1963 - 1983)

1963 Slovenske ljudske maske
Vraževerje na Slovenskem
Slovensko ljudsko slikarstvo
Južno Pohorje

1964 Etnografski predmeti - kulturni spomeniki

1965 Gozdni in lesni delavci na južnem Pohorju
Kamnita ljudska plastika na Krasu
Kmečki nakit

1966 Včeraj in danes v Škocjanskih hribih
Slovenska kmečka noša v 19. in v 1. pol. 20. stol.

1967 Slikarstvo na panjskih končnicah

1968 Lončarstvo na Slovenskem
Ralo in plug

Izbrani predmeti slovenske kmečke kulture

1969 Slovensko ljudsko kiparstvo
Kraška hiša

1970 Kmečka hiša na slovenskem alpskem ozemlju
Klekljane čipke

1971 Kmečka hiša v slovenskem panonskem svetu
Kič

1972 Bloške smuči

- 220 -

1973 Pletarstvo na Slovenskem

Cvetlice v ljudski umetnosti. Motivi v oblikovanju za kmetije.
50 let SEM - (Škofja Loka - depoji).

1974 Slovenska kmečka noša od konca 19. stol. do danes

1975 Savinjsko splavarstvo
Slovenska ljudska kultura

1976 Življenje idrijskega rudarja

1977 Titov rojstni kraj (skupaj z EM iz Zagreba)
Slovenska ljudska umetnost

1978 Gostilne, kakršnih se pri nas spominjamo

"O

1979 Lesne obrti v Sloveniji
Otroške igračke
Slovenska ljudska umetnost

1981 Govorica slovenske ljudske noše

1983 Ljubljana po predzadnji modi

- 221 -

GOSTUJOČE RAZSTAVE V SLOVENSKEM ETNOGRAFSKEM MUZEJU

i
'i

I

1967 Lužiški Srbi - (DDR)

1968 Preprogarstvo v Srbiji (EM, Beograd)

1969 20 let DDR (DDR)

Ljudska umetnost Jugoslavije (EM, Beograd)
Plastika v ljudski srbski umetnosti (EM, Beograd)

Tržaški Kras (Museo Revoltella, Trst, Italija) '

1970 Norveška ljudska umetnost (Ambasada Norveške, Beograd)

Vietnam (Koordinacijski odbor za pomoč narodnoosvobodilnim ]

■j

gibanjem in žrtvam imperialistične agresije pri RK SZDL)

1971 Štajerski lectarji in svečarji (Volkskunde Muséum, Gradec, Avstrija);
Ljudska glasbila (EM Beograd v muzeju Podsmreka) I

1972 Vaške hiše in stanovanja v Srbiji (EM, Beograd)

1974 Ovčje planine v porečju Zgornje Soče (Goriški muzej, Nova Gorica )

1975 Nakit Srbije (EM, Beograd)
Les in človek (EM, Beograd)

1976 Ljudska umetnost Kosova v vsakdanjem življenju (Muzej Kosova,

Priština) j

Tresavci (Ambasada ZDA, Beograd) j

1977 Leseni predmeti v ljudski kulturi Šlezije (Muzej Šlezije, Bytom,

Poljska)

Kovinska oprema in posodje v ljudski kulturi Srbije (EM, Beograd)
Gora (Goriški muzej. Nova Gorica) i

Titov rojstni kraj (SEM in EM, Zagreb) !

- 222 -

1978 Zlato in čipke Šlezije (Muzej Šlezije, Bytom, Poljska)
Kulturni predmeti Srbije (EM, Beograd)

1979 Ljudski promet v Srbiji (EM, Beograd)

Ljudski prazniki na Tirolskem (Avstrijski kulturni center, Zagreb)

1980 Ljudska umetnost Vojvodine (Vojvodinski muzej. Novi Sad)

1981 Materialna kultura Krasa (Goriški muzej, Nova Gorica)

1982 Noše narodov in narodnosti Jugoslavije - sodelovali so vsi republiški
in pokrajinski etnografski muzeji Jugoslavije

Naši ljudje in kraji 1. 19 12 in 1913 na barvnih fotografijah (zbirka
Alberta Kahna iz Pariza) - Francoski kulturni center, Ljubljana

1983 Italijanski ljudski nakit in noše v 19. stol. (Museo nazionale delle
arti e traditizione popolari. Rim, Italija).

- 223 -

RAZSTAVE ETNOGRAFSKEGA MUZEJA V DRUGIH KRAJIH IN RAZSTAVIŠČIH

1965 Lončarstvo na Slovenskem - Radenci

1966 Modeli za male kruhke - Kranj

Kamnita plastika na Krasu - Škofja Loka, Kranj, Nova Gorica
Slovensko ljudsko slikarstvo - Nova Gorica

1967 Slovenske ljudske maske - Beograd, Bled
Modeli za male kruhke - Radovljica
Slovensko ljudsko slikarstvo - Bled

Kamnita ljudska plastika na Krasu - Občine (It. ), Bled
Slovenska ljudska hiša - Novo mesto, Slov. Bistrica, Laško, Bled

1968 Lončarstvo na Slovenskem - Kamnik
Poljši lov - Muljava

Slovensko ljudsko slikarstvo - Ravne na Koroškem
Slikarstvo na panjskih končnicah - Beograd
Slovenska nabožna ljudska umetnost - Gorica (It.)
Ljudska kraška plastika - Veliki Repenj (It. )
Slovenske ljudske maske - Ptuj

Razstava slovenske ljudske keramike v okviru bienala keramike -
Suboti C a

1969 Slovenske ljudske maske - Gradec (Avstrija)

Naša vas včeraj in deines v občini Grosuplje - Grosuplje
Od lanu do platna - Muljava
Panjske končnice - Basel (Švica)
Slike na steklo - Veliki Repenj (It. )

1970 Ljudska umetnost - Piran
Klekljane čipke - Idrija, Trst (It.)
Noše - Portorož

- 224 -

1971 Lončarstvo na Krasu - Veliki Repenj (It. )
Slike na steklo - Beograd

Ljudska kultura v cerkniški občini - Cerknica

1976 Splavarji - OŠ Ljubno

Sodelovanje na mednarodni razstavi "Oblike ljudskega življenja"
v Clevelandu, v Pittsburghu in v Chicagu (ZDA)

1977 Vezenine na Slovenskem - Galerija Mebla Nova Gorica
Titov rojstni kraj - Zagreb

(skupna razstava SEM in Etnografskega muzeja iz Zagreba)
Slovenska ljudska umetnost - Priština
Slovenska ljudska umetnost - Titograd

1978 Mali kruhki v Sloveniji - Beograd

Lesne obrti na Krasu - Veliki Repenj (Italija)

1980 Sosed-sosedu - Postojna

Poljši lov (na razstavi "Narava, divjad, lovstvo"
na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani)

1981 Slovensko ljudsko slikarstvo in kiparstvo - Novi Sad
Govorica slovenske kmečke noše - Piran
Primorska noša - Veliki Repenj (Italija)

1982 Klekljane čipke - Celovec (Avstrija)

1983 Slikarstvo na panjskih končnicah - London (Anglija)
Slovenske čipke - Pittsburgh (ZDA)

- 225 -

RAZSTAVE NEEVROPSKIH ZBIRK IN
RAZSTAVE V MUZEJU GORIČANE

1957

Izvanevropske zbirke v Etnografskem muzeju
1960

Razstava vzhodnoazijskih umetnin iz slovenskih zbirk
1964

Ljudska umetnost Indonezije

Kulturno zgodovinska zbirka Kitajske (Japonka Kondo-Kavase Tsuneko)
(prvi del postavitve v Goričanah)

1965

Črnska umetnost (gostujoča)

53 poštnih postaj na cesti Tokaido (Hiroshige-lesorezi)
(gostujoča)

1966

Afrika v zbirkah SEM (Zbiralci, slovenski popotniki iz 19. stol.)
Japonsko narodno oblačilo in umetnost (Japonska soba) do 1. 1968

1967

Sodobna japonska keramika (Zbirka Klare in dr. Francka Kosa)
10 let potovanja okrog sveta zbirateljice in pisateljice Alme Karlin
(gostujoča iz Pokrajinskega muzeja, Celje)
Boris Jesih (slikarska)

Afriška umetnost v Goriškem muzeju. Nova Gorica

- 226 -

1968

Norveška v slikah in lutkah

Kultura črnskih plemen ob Belem Nilu v 19. stol.
(zbirka I. Knobleharja)

Japonsko slikarstvo (Zbirka Klare in dr. Francka Kosa)

Slikarja: Chew Chian Chiù in Chow Leung Chen Ying iz Honkonga (gostujoča)
Indijska umetnost

1969

Indijska ljudska umetnost (gostujoča)
Gandhi - ob stoletnici njegovega rojstva (gostujoča)
Čilska ljudska in uporabna umetnost (gostujoča)
Ljudska umetnost Indonezije (postavitev v Goričanah)
Etnološka zbirka Dušana Kvedra (gostujoča do 1. 1970)

1970

Vietnam - (življenje, zgodovina in kultura)
Akamba - Makonde - Umetnost vzhodne Afrike
Etnološka zbirka Dušana Kvedra (gostujoča)
Sari - indijsko narodno oblačilo

1971

Vietnam (v Celju, Murski Soboti in v Trbovljah)
Mongolija - zbirka Staneta Kolmana
Batik v sodobni umetnosti vzhodne Afrike

Egipt - staro egiptovska grobna plastika in koptska keramika
(v Intershopu, Ljubljana) •

1972

Oblačila Afričanov južno od Sahare

Vietnam (v Slovenj Gradcu in v Novem mestu)

- 227 -

Batik v sodobni umetnosti vzhodne Afrike (v Velenju)

Ljudska umetnost Indije (manjša razstava v Intershop, Ljubljana)

1973

Umetnost vzh. Afrike (v Beogradu)

Slikarstvo: Washington Art Today (John Safer, Carrol Sockwell,
James Twitty) (gostujoča)

1974

Kitajske zgodovinske palače v Pekingu (slike)
(v Novi Gorici)

1975

Kultura Indijancev Ojibwa v 19. stol.
Kaj jedo po svetu (Afrika, Azija)

1976

Mehiške maske (Zbirka ing. Victor ja Jose Moya) (gostujoča)

Tresavci (The Shakers) (gostujoča)

Grafična umetnost kanadskih Eskimov (gostujoča)

1977

Kultura Indijancev na ozemlju Amazonke v rep. Venezueli (gostujoča)
Predkolumbijska umetnost Peruja (gostujoča)
Kulture neuvrščenih: Sri Lanka in Indija

1978

Krašenje telesa in nakit afriških prebivalcev južno od Sahare
Kulture neuvrščenih dežel (Ptuj)

- 228 -

1979

Umetnost Aztekov (gostujoča)

Bronasta skulptura zah. Afrike (gostujoča)

Indijska oblačila in nakit

Tkanje in nakit Peruja (zasebna zbirka)

Batik iz Ugande (zasebna zbirka)

Indonezijska sodobna grafika (gostujoča)

Kulture neuvrščenih (Gorica, Postojna)

Kulture neuvrščenih: Kultura Kube in Islamska umetnost Egipta
1980

Kitajske vezenine (gostujoča)
Umetnost Makonde iz Tanzanije (neuvrščeni)
Batik v umetnosti vzh. Afrike (v Beogradu)
Prebujena Afrika v pesmi in literaturi (gostujoča)

1981

El Dorado - Zlato iz Kolumbije od I. - XVI. stol. (gostujoča)
Tangata - Pogled Maorov na svet (gostujoča)
Umetnost staroselcev Avstralije (gostujoča)
Mehiška ljudska umetnost (gostujoča)
Sirija skozi stoletja (gostujoča)

Umetniške in dokumentarne fotografije Marly Shamir
(gostujoča) - do marca 1. 1982
Umetnost Afrike (Petkovškova zbirka)
Kulture neuvrščenih (v Kranju)

1981 - 1982

Kultura Nepala

- 229 -

1982

Sodobno lončarstvo Avstralije (gostujoča)
Ljudska umetnost Ekvadorja (gostujoča)
Kitajska keramika in porcelan (gostujoča)
Umetnost DLR Koreje (gostujoča)
Apartheid južne Afrike

1983

Umetnost Afrike - Petkovškova zbirka
(stalna postavitev)

Stalna kitajska zbirka (nova postavitev)
Kitajsko novo leto (gostujoča)

- 230 -

SEZNAM RAZISKOVALNIH EKIP

1. ekipa - od 1.8. do 15.9.1948: Šentjurij - Škocjan, 17 članov

2. ekipa - od 1.8. do 5.9. 1949: Šmarje - Sap, 16 članov

3. ekipa - od 15.9. do 25.10.1949: Dekani, 14 članov

4. ekipa - od 1.7. do 30.7.1950: Marezige, 16 članov

5. ekipa - od 15.8. do 15.9.1950: Šentvid pri Stični, 19 članov

6. ekipa - od 1.10. do 30.10.1951: Mokronog, 8 članov

7. ekipa - od 3.7. do 3.8.1951: Kobarid, 19 članov

8. ekipa - od 1.7. do 31.7.1952: Trenta, 10 članov

9. ekipa - od 15.8. do 13.9.1952: Šentjernej, 9 članov

10. ekipa - od 30.7. do 31.8.1953: Goriška Brda, 13 članov

11. ekipa - od 30.7. do 1.9.1954: Cerkljansko, 10 članov

12. ekipa - od 1.8. do 31.8.1955: Brkini, 13 članov

13. ekipa - od 1.8. do 28.8.1956: Kostanjevica, 12 članov

14. ekipa - od 1.8. do 28.8. 1957: Žužemberk, 10 članov

15. ekipa - od 1.8. do 28.8.1958: Vipava, 9 članov

16. ekipa - od 1.8. do 28.8.1959: Črni vrh - Vojsko, 8 članov

17. ekipa - od 1.8. do 29.8.1960: Velike Lašče, 6 članov

18. ekipa - od 1.8. do 30.8.1961: Šentrupert, 7 članov

19. ekipa - od 1.8. do 15.8.1962: Stari trg pri Ložu, 5 članov

20. ekipa - od 1.7. do 14.7.1963: Južno Pohorje, 14 članov

21. ekipa - junij, julij, avgust 1964 ter pozimi 1965, Škocjan pri Turjaku

(dopolnilno in primerjalno raziskovanje na terenu prve ekipe,
10 članov

22. ekipa - od 4.10. do 10.10.1965: Drašiči, 8 članov

23. ekipa - od 6.9. do 15.9.1967: Mačkovlje, 5 članov

24. ekipa - 1967/1968: Veliki Repen, 6 članov

25. ekipa - oktober 1972: Jeruzalemske gorice, 9 članov

26. ekipa - 1973 - 1982: Ljutomer, Radenci, Gornja Radgona, 10 članov

27. ekipa - 1972 - 1975: Idrija, 7 članov

28. ekipa - 1977: Posotelje, 6 članov

29. ekipa - 1979 (delo na tem terenu še teče): Notranjska, 6 članov j

- 231 -

-HIMNI RAZISKOVALNIH EKIP ETNOGRAFSKEGA MUZEJA

HIMNA ETNOGRAFOV 1948 (Po Parmovi "Mladi vojaki")

Mi vsi smo mladi etnografi
kako nas gledajo ljudje,
pa pravijo, to so bedaki,
ki stare sklednike love.

Povsod utikamo nosove,
vsak pes in bolha nas pozna,
pretaknemo mi vse domove,
pod vodstvom silnega Orla.

Novak in Vilfćin zvezdi svetli
Matičetov je njim enak,
junaki bodo ti pometli,
kar s stvarnostjo ne gre v korak.

Velike dela Gal korake
in z njo gre tuš ta-bumf - na tla,
ob njej vam Ljubic reže spake
Cornélius se pa smehlja.

Nazadnje še trojica zbrana
to Šarf, Ocvirk je in Svete,
med njimi ena bliz Škocjana
zaorano ima srce.

Ko vrnemo se pa v Ljubljano,
veselje bo v muzeju spet
nad ropotijo tamkaj zbrano,
bo užival etnografski svet.

~ 232 -

ETNOGRAFSKA HIMNA 1949 (Poje se na vižo: Izidor ovčice pasel)

Etnograf je firbec pasel,
včasih žvižgal, včasih klel

Cingel cin...

Z Orlom se v ekipo združil
pa je na Dolenjsko šel

Cingel cin...

Vsak dan zjutraj zgodaj vstajal
vozil se v poliški kraj

Cingel cin...

Pridno je po ispah lazil
tam je staknil marsikaj

Cingel cin...

Kašče, pode je obračal
stare babe je moril

Cingel cin...

Deklicam na dušo pihal,
da b'koj za muzej dobil

Cingel cin...

Ko ekipo je zapustil
je odšel v domači kraj

Cingel cin...

V svojih mislih se je vračal
v lepo Šmarje marsikdaj

Cingel cin...

RESUME

60 YEARS OF THE SLOVENIAN ETHNOGRAPHIC MUSEUM

This edition of "Slovenski etnograf" is dedicated to the 60th anniversary of
the Ethnographic Museum in Ljubljana. It was already established in 1921
within the frame of the National Museum Ethnographic Institute. In 1923 the
independent Royal Ethnographic Museum was established in Ljubljana and it
took over the ethnographic collections of the National Museum. This "Slo-
venski etnograf" presents the history of the Museum, the rich exhibition
activities, and especially the collections of the Museum which have grown
in these 60 years to more than 30,000 objects.

FOLK ECONOMY

The custodiate for folk economy is a formal content formulation, the basic
characteristic of which is care for objects from a particular economic branch
which simultaneously represent certain collections (gathering, hunting, fis-
hing, livestock breeding, agriculture _tilling tools], fruitgrowing, wine
growing, beekeeping, forestry, food-supply, communication) and the basic
content frame of research.

The history of the collection and of the custodiate are partially parallel, par-
tially separate processes with three basic developmental degrees which de-
pended upon the following: methodological orientation of museum "ethnogra-
phy" in interrelationship with the orientation of the profession and with the
social ideology of the time, professional and personal condition of the Museum,
Development degrees represented are:

1) period from the Museum's establishment in 1923 to 1945,

2) period from 1945 to 1962 and

3) period from 1963 to 1979.

- 2 -

The first period we characterized as history of the collections and of the
"prehistoric" custodiate. The history of the collections began in the first
two years after founding, when the Royal Ethnographic Museum took "into
ownership 3,502 exhibition objects of ethnographic significance" from the
National Museum. Among them 20 were from the field of economy. In 22
years that number grew only a little. In that time interest was directed al-
most exclusively to three cultural complexes: folk architecture, costumes
and art. About the presence of folk economy in evidence are only a few in-
dividual lines from the chronicles published in the magazine, "Etnolog", in
which they mention opportunities of purchases or gifts or space limitations
as hindrance to purchasing and exhibiting. In all examples problematics of
economy concern only "agricultural tools".

The second period we have labeled as "Orel's time", specifically the time
of the directorship of B. Orel and the time of the so-called Orel's field te-
ams. We took the liberty of such personal labeling of the period of develop-
ment of collections and custodiates because, in those years, Orel, along
with his leadership functions, dedicated a great part of his work to this very
examination of economic problematics (tilling tools, early skis originating
from Bloke). The appearance of interest for cultural complexes, as it is re-
flected by the economy, was in the spirit of the post-War times, but for Mu-
seum "ethnography" it represented a break. (The basis for its contents was,
most likely , the text written by R. Ložar, "The Acquisition of Food and Eco-
nomy", published in "Narodopisje Slovencev I, 1944). The collections of ob-
jects (also photographs and field notes) from folk economy began to arise
and grow only with the collecting done by "Orel's teams" (18 teams between
1948 and 1961). Part of the material was on permanent exhibition (up to
1963). Objects collected within the frame of "Orel's teams" represent, nu-
merically, the largest part of the present-day collections of the custodiate.
Among them the collection of tilling tools, which arose from Orel's research
work and represents "the most important related collection in Southeast Eu-
rope", holds a special place.

- 3 -

The beginning of the third period, in the time of the directorship of B.
Kuhar, meant another break. A position was opened for a curator of folk
economy and A. Baš was accepted. So 1963 represents the year of formal
establishment of the custodiate. In the period following this the collection
grew mainly in two ways: by collection of objects for study completion of
more important collections, and sub-collections (tilling tools, skis; yokes,
horn sheaths) and by research and from the resulting periodic exhibitions.
In that third period, within the Museum frame, they continued collective
topographic team research, the qualitative emphasis was on individual the-
matic research and periodical exhibitions. With such an orientation and
such personnel this period meant a break from the methodological point of
view for the field of folk economy. Instead of Orel's examination of indivi-
dual cultural components, particiüar objects (plows, skis), with Baš's
works, man stepped into the foreground, respectively, groups of people,
special socio-professional groups (forestry and sawmill workers, raftsmen)
and broader cultural problematics, taken in the complex conception, "style
of life".

Current orientation hasn't essentially differentiated itself from the prece-
ding one. It also originates "from the corresponding material at our dispo-
sal so far and from the corresponding research situation in Slovenian ethno-
logy". It was only the object of the research that has changed. Instead of
examining the particular economic branch or particular socio-professional
groups within a broader geographical area we, instead, chose local studies,
research of the sum of particular peasant households, mixed households
and other households, as well as their economies, in other words, the who-
le mosaic of the modes of acquiring the economic basis and possible exces-
ses as well as social and cultural phenomena which originate from it or are
conditional on it.

- 4 -

CRAFTS COLLECTION

In this contribution the author presents an examination of development of
the work unit for folk crafts within the Slovenian Ethnographic Museum,
from its establishment in 1923 onwards.

The principal charge of the Museum was to collect, preserve, examine and
exhibit ethnological objects and material monuments of Slovenian folk cul-
ture from the whole Slovenian region.

The first craft collection was transferred from the National Museum to the
Ethnographic Museum upon its establishment. Among these objects were
considerably important pots, bowls, pans and skillets of black clay, and
products of one-time pottery making in villages in the surroundings of
Črnomelj in Bela Krajina. Along with pitchers, bowls and plates of faience,
the Museum at that time acquired, as well, wine jugs and mugs, glazed in
white and decorated in relief. These were dated 1865 and were from Šent-
jernej in Dolenjska.

In the years up to the Second World War the pottery collection multiplied to
more than 100 articles. They purchased dishes from Komenda and Ribnica.
From Dolenja vas near Ribnica they acquired all characteristic, small clay
figures (deer, horses, hens, birds, lions). In the same way, at that time,
they purchased characteristic "dry goods" for the collections of wooden
kitchen necessities (ladles, spoons, strainers, butter molds, doughboards,
etc.). Already at that time they strove for equal representation of all Slo-
venian regions.

The collection of small clay figures by the potter, Jakob Pogorele (St. Jurij
on horseback, plowman with plow, driver on wagon, King Matjaž, and others)
and a complete set of cooperage tools from Selška Valley count as the most
purposeful purchase just before the War.

- 5 -

That they would balance the debt in professional literature to home indu-
stry and home crafts, they dedicated the whole issue of the 1951 "Sloven-
ski etnograf" to this branch.

After 1962 numerous temporary thematic exhibitions followed one after
another. In the work unit for folk craft work and research were directed
toward the preparation of exhibitions about particular crafts. In such a way
the exhibitions. Pottery in Slovenia (1968), Baketry in Slovenia (1973), and
Wood Crafts in Slovenia (1979) were presented, each in turn. In prepara-
tion is an exhibition about metalsmithing and wheelwright crafts. They are
being researched jointly because both crafts supplement each other. Nu-
merous objects of all crafts which have enriched the Museum's collections
have been acquired for the exhibitions.

SETTLEMENTS, ARCHITECTURE AND INTERIOR COLLECTION

This contribution presents, in chronological order, the history of the col-
lections and research in the field of settlements, architecture and interior
furnishings. For the first period, from the time of the establishment of the
Ethnographic Museum in the year 1923, until 1940, objects from the men-
tioned region are listed which the Ethnographic Museum took over from the
National Museum. It has been established that most of these objects were from
the former Kranjska. Furthermore, all important acquisitions from the
field of interior furnischings of this period are mentioned, as well as the
work of Stanko Vurnik (employed in EM from 1924 until 1932), who was,
among others, occupied also with architecture and interior furnishigns.
Permanent settings from that time, especially concerning the discussed
field, are also shown. For the second period, from 1940 to 1945, is men-
tioned a dissertation by France Kos about Slovenian country chests (E XIV,
Lj., 1942) and a synthesis about settlements and the country home and
house, which was given by Rajko Ložar in "Narodopisje Slovencev I." in the
year 1944. Ložar was a temporary director of EM at that time.

- 6 -

In the post-war period, from 1945 until 1962, a survey was made of ma-
terial from this field, among others, which was published also in the artic-
le. After this survey it was established that, in comparison with other col-
lections , there was not a proper proportion among collections and that the
collection of interior furnishings was relatively modest and one-sided
(objects were collected mostly from Kranjska, and from the richer pea-
sants-mainly decorated furniture was collected). For this period collecti-
ve fieldwork was characteristic and in the article all the collaborators who,
in teams, were researching settlements, architecture and interior furni-
shings are mentioned. Furthermore, the work of Fanči Šarf is outlined, who
was, among others, responsible for the discussed field since 1952. Studies
on this theme are also included which were written by ethnographers from
outside the museum, but who were permanent collaborators of "Sloven-
ski Etnograf", because those studies influenced the development of the pre-
sent department. Detailed from this field and from that time are also per-
manent exhibitional settings. Also the endeavors during that period of Di-
rector Boris Orel for the erection of an open-air ethnological museum are
described.

For the period from 1962 to 1983 are numbered all occasional exhibitions
which tried to document human habitation culture, or individual aspects of
it. Given is also a survey of theses from "Slovenski Etnograf" of that time,
which shows a certain move toward research of wider cultural problematics.
Also during this period museum endeavors for an open-air ethnological mu-
seum are mentioned. Further enumerated are important acquisitions from
the discussed field during that time. Then in the diagrams, with sources, is
given a survey of individual collections from the field of settlements, archi-
tecture and interior furnishings:

(I. Collection of Documentation of Landscapes, Settlements, Buildings,
II. Collection of Objects for Construction, III. Collection of Parts of Buil-
dings, IV. Collection of Larger Pieces of Interior Furnishings, V. Collec-
tion of Smaller Pieces of Interior Furnishings, Vi. Collection of Household

- 7 -

Objects and Appliances), and numerousness and origins of sub-collections
within the frame of individual collections.

In conclusion, it is mentioned that the museum didn't yet begin with syste-
m.atic collection and research of habitation culture of suburban and urban
settlements. Collections are not examined, with the exception of some dis-
sertations in "Slovenski Etnograf", which are mentioned in the article.

Two things would be necessary: systematic purchase of whole house inven-
tories (the article indicates that the museum, until now, purchased only
one complete inventory) and completion of collections with individual pieces
of interior home furnishings, with respect to time, regional and social de-
finition. For objects which can no longer be purchased making recon-
structions would be necessary.

The basic idea and professional orientation of the discussed field today is
that, within a certain period of time, research would serve as a source for
explanation of the cultural structure or lifestyle of Slovenians, which could
then be represented in the permanent collection of the Slovenian Ethnographic
Museum.

TEXTILE COLLECTION

The textile collection of the Slovenian Ethnographic Museum in Ljubljana con-
tains men's and women's costumes, predominantly rural, embroidery and
other textile material of interior household furnischings, bobbin lace and
crocheted lace, and South Slavic costumes. In accordance with former ideas
about ethnologic ally and museologically important objects and subordinate
aspirations of museum workers at the end of the 19th century, various pi-
eces, as a rule Slovenian country male and female costumes and various
embroidered textile furnishings from country farms as well as objects of
folk art, signified the basic fund of the then-existing ethnographic collection
within the freme of the National Museum of Ljubljana. That is why the objects

- 8 -

of the textile collections belong among the first and oldest collections of
today's Slovenian Ethnographic Museum in Ljubljana. Right up to the pre-
sent, the collection of costumes, embroidery and lace is the largest among
its collections. In fact, it contains by registration in the book of inventory,
8573 pieces.

Textile objects, among them female and male clothing and embroidered
pieces of household furnishings, came into the museum either through agents
who were occupied with the collecting and reselling of various ethnographic
objects or they were collected under the influence of the then-existing "nati-
onalist awakening efforts" which also sponsored the collection of national
material goods by the cultural workers of the time. Among them, most
frequently, were teachers and priests.

During the period when they gave priority to the collecting of men's and wo-
men's country costumes, it was not by coincidence that pieces of costumes
and accessories were chosen by then-existing aesthetical criteria, and these
were among the first professionally-treated objects in the collections of the
1923-established Ethnographic Museum. Thematically represented clothing
and textile home furnishings are, so to say, complete.

But the regional origin of the objects and especially the origin of objects
with reference to social status is strongly one-sided. In the collection of
men's and women's costumes, pieces of clothing from Gorenjska predomi-
nate, for the earlier period (approximately until the First World War), and
the later period, from Štajerska. The same characteristic holds true for
textile home furnishings. Older objects of the textile collection, mostly ori-
ginating from farmhouses, belong mainly to the 19th and only exceptionally
to the 18th and 17th centuries. Newer objects include also country clothing
and embroidery, while textile objects of other groups are also represented
(for example, miners, cottagers, city dwellers). These newer pieces be-
long mostly to the period between the World Wars.

- 9 -

Objects from older and newer textile collections enable permanent and oc-
casional exhibitional settings of country as well as city costumes, and fur-
ther, embroidered household furnishings, bobbin lace and crocheted lace.
Within the frame of every collection is a set of objects which, because of
its contents, technological and aesthetic sides, has a special museum value.
Among these, for example, are women's metal belts, women's head cove-
rings and some complete male and female costumes from Gorenjska, Bela
Krajina and Ziljska Dolina. As well, a collection of bobbin lace and re-
cently-acquired crocheted lace, as a whole, is of great importance for study
and presentation of household activities and crafts in Slovenia.

FOLK ART COLLECTION

The collection of folk art was first established in the provincial Museum of
Kranj. During the years 1924 and 1925 it was moved to the Royal Ethnogra-
phic Museum, where collecting is continuing in the renamed Slovenian Et-
hnographic Museum. Until the 20th century the collecting was of a hapha-
zard nature; systematic and professional collecting began in the 20th een^
tury. The most important collectors were: W. Smid, J. Mantuani, S. Vur-
nik, J. Mai, F. Kos, R. Ložar, and B. Orel. Professional orientation of col-
lecting was changing. At first a provincially domestic and nationalistic po-
int of view predominated, while a criterion of period styles and iconography
appeared. To this was joined a concept of history of art as the history of
the spirit, and then a criterion of geographic styles and narrower local and
temporal definitions. The enumerated criteria were supplemented by a de-
mand for more precise museum documentation about place of origin, place
of use and functions. According to today's concept, which also includes the
previously enumerated criteria, the collection should be sociologicially and
historically oriented; it should embrace farm culture, work culture, and
today's mass artistic culture.

The principal systematically-planned narrower collections, which by agre-

- 10 -

ement, belong to the collection of folk art consist of: figures of the Holy
Spirit in the image of a dove, mangers, models for decorative honey ca-
kes, rosaries, tombstones, home altars, carved walking canes, beehive
paintings, pipes for smoking, cigarette holders, decorated Easter eggs,
carved wooden stamps for decorating cheese, sculptures, portraits, dis-
taffs, paper and wooden ornamentation for "God's corner" in the home,
crucifixes, trunks, caskets and poorboxes, various sacred pictures, pai-
ntings on glass, votive pictures, and shrines. In reports of individual spe-
cific collections are quoted frequency, findings, iconography, or rather
motifs, typology, time sphere of the material, representivity of the colle-
ction, and criteria for further collecting. The majority of the material be-
longs to the 19th century and originates from peasant users.

SOCIAL CULTURE

The department for social culture was established as an independent work
unit in the early Seventies. Certain researchers, in fact, concerned them-
selves with the social life also before the founding of the independent unit,
however, this research was, more or less, secondary and wasn't directed
(at least, within the frame of the Museum) in some sort of broader, plan-
ned work.

Only with the advancement of recognition that ethnology concerns itself
with everything which contributes to the presentation of life in a certain ti-
me period and especially in various social layers, did ethnological exami-
ners cease to shun themes and fields which hadn't greater tradition in older
ethnology.

In 1963 a larger exhibition of Slovenian masks is worth mentioning. With
this, somehow a taboo was broken concerning the division of work between
the Institute for Slovenian Ethnology and the Slovenian Ethnographic Museum.
Masks were scientifically gathered and reconstructed in the Museum which,
by acquiring this material, surely gained one of the largest collections of

- 11 -

folk masks in Slovenia and, along with this, also the basis for a new cus-
todiate. (Dr. Niko Kuret also worked for several decades in this field),

Sonner or later the development of science, thus the development of ethno-
logy, which examines the style of life in specific periods, will launch also
the reorganization of Museum departments. Departments such as we con-
ceive now are mainly built upon particular objects which are arranged
and evaluated by style and type.

Already at the end of the Sixties the research of the life of Idrijan miners
began to be developed within the frame of the Museum and in connection
with the Idrija Museum. In the cooperative work of the museum team spe-
cial attention was paid to the broader social culture also. In this social la-
yer and especially in the Idrijan surroundings there was a particular affini-
ty of people towards socializing and activities in various associations. The-
refore, we began to deal also with this kind of social life which should be
comprised of the examinations of formal and informal associations and
groups.

A research of the innkeeping trade proceeded almost simultaneously, which,
however, due to the special mode of dealing with the subject was purposely
included under the custodiate of social culture. Mth its research results
tlie social moment was emphasized, the inn itself, as a medium of social
culture.

In the years around 1980 the Museum began to collect children's toys. Up
until then only a few of them were in the Museum fund inventory, and those
arrived there, more or less, accidentally or occasionally from a collection
compaign in the times of fieldwork teams.

The next greater research within the frame of so-called social culture,
under the support of this custodiate, was that of the clothing of Ljubljana
inhabitants during the period between the two World Wars. In this way about

- 12 -

250 objects, garments, hats, craft machines and devices, were newly
acquired. On this occasion also various pieces of considerably well-pre-
served women's, men's and children's underwear were acquired as well.

In connection with the research of clothing, another problem which affects
various museum collections emerged, and about which the last word has
not yet been said. This is the problem of so-called urban ethnology. We
advocate the thesis that the ethnological criterium of collecting objects is
sufficient reason for rural and urban collections arising on equal terms,
and in the Ethnographic Museum its embryo is already developing.

The collection of masks represents the largest collection of social culture.
The first arrived at the Museum in 1947. The present collection, which is
the largest collection of masks in Yugoslavija, numbers more than 150 in-
ventory units. There are 20 complete body masks in this collection although
the majority is composed of facial masks and various objects used by the
masked all over Slovenia. The collection communicatively proves that origi-
nal Slovenian folk masks have been preserved up to the present day—over
100 various types of masks which make appearances throughout the whole
year, mostly at carnival time but also on other occasions (weddings, St.
Miklavž Day, New Year).

THE NON-EUROPEAN COLLECTIONS OF THE MUSEUM GORIČANE

This article contains the chronological survey of the non-European collec-
tions in the Museum Goričane which is a department of the Slovenian Ethno-
graphic Museum. Briefer historical material, quoted data about the collec-
tors who were mainly Slovenes, and the basic analysis of individual collec-
tions show that objects originate form all continents outside Europe.The da-
ta about older collectors are also interesting, first of all those who were
active in the research of folk cultures where they had travelled.

- 13 -

The collections in the Museum Goričane include historical museum mate-
rial and the material which shows the present-day creations of man on the
continents outside Europe. Among historical museum material two collecti-
ons are exceptionally important, about which are already written som.e
studies; in this article they are specially dealt with at the beginning. In
the first half of the 19th century the former Museum in Ljubljana received
the ethnological collection of the ethnical group Ojibwa from North Ameri-
ca. In the middle of the mentioned 19th century a collection of the ethnolo-
gical objects of the tribes Bari ćind Chir from eastern Sudan came to the
museum. These are collections which contain exceptionally important hi-
storical material of related ethnic groups. The other collections described
in this contribution are represented geographically by continents.

The museum has the following collections from Africa. The museum ma-
terial from Egypt presents archeological and ethnological objects. The
other collections from that continent include the cultures of the tribe Fang
from Gabon, of the ethnic groups and Pygmies from Congo territory, of the
tribes and the cattle-breeders Hausa from Togo and Nigeria and the cultu-
res from other places of this continent.

More recent museum acquisitions include the cultures of the Masai, Teso,
Akamba and Makonde from Kenya and Tanzania. The Museum also acquired
a smaller collection from Somalia and from the central and south Africa.

Among presents and bequests it is necessary to mention valuable objects
which the Presidency of Yugoslavia gave to our Museum.

The collections from Asia are the most extensive in the Museum. The Chi-
nese collection includes historical material and newer creations from the
sphere of art activity and folk culture. The Japanese collection is smaller,
however, particular specimens are valuable. The Museum has some good
examples of porcelains, lacquer obj ects and specimens of artistic embro-
idery from Korea.

- 14 -

Individual objects have their origins in Burma, the Nikobar Islands and
Siam.

The Museum collection from India includes valuable historical material
and a rich collection of present-day productions, including different sorts
of the clothing, characteristic of this country, the jewelry and the folk art
from the Bengal region. The collection from Nepal is smaller ; however, it
has equally original and good material. Sri Lanka is also represented by
some objects.

In the beginning of the 20th century the Museum got the ethnological collec-
tion from the Philippine Islands, belonging to the group called Igorots.

The collection from Indonesia is especially extensive, original and syste-
matically gathered. Most important in the collection are the textile goods
which show all known techniques of weaving and ornamentation used on the-
se islands. Along with particular objects from numerous islands it is ne-
cessary to mention the sculptures of Hindu, the theatre of shadow and ma-
rionett puppets and masks.

The ethnological collections originating from various islands of the Pacific
Ocean were mostly acquired by the Museum after the Second World War ;
however, some were gathered already at the beginning of the 20th century.

The oldest Indian collection from North America was already mentioned
at the beginning of this article. The other museum material from that con-
tinent is younger and more modest, and belongs only to the Indian culture.

A smaller collection from Mexico presents folk art, a particularity being
carnival masks from various provinces. Museum objects belonging to In-
dian tribes from South America are not numerous. Some of the archeolo-
gical specimens belonging to already extinct Indian group are especially
valuable. The mummified head, called čanca, of the tribe Jivaro from
Ecuador an interesting object.

- 15 -

The valuable specimens from South America are the presents to our Mu-
seum from the Presidency of Yugoslavia.

The Museum also has a smaller collection from the Faroe Islands. The
collection showing the objects of the Gypsies in Slovenia is not yet com-
pleted , but the objects collected till now are original and interesting.

In general, we can say that the Museum Goiričane has rich ethnological
material which, in fact, includes cultures from every continent of the non-
European world. The Museum counts about 9.500 objects. The extensive
collections are relatively systematically gathered, the smaller ones con-
taining characteristics of specific activities of the ethnic groups and of
the various nations.

THE TECHNICAL DEPARTMENT

In the year 1925 the technical department was established in the then Ro-
yal Ethnographic Museum. Its first preparer was Drago Vahtar. The techni-
cal department expanded in 1929 with the appointment of the painter, Ma-
ksim Gaspari, as restorer and Mija Brejc as textile preparer. With the
Museum newly named. Jelka Urh was accepted for the position of textile
preparer at the Ljubljana Ethnographic Museum at the beginning of 1947.
Later various changes in positions were carried out, as well as of em-
ployees. Today the following workers are in the technical department:
Franc Golob, M.S., conservator and director of the department: Ana Koc-
man Perko, preparer for textiles; Albin Romih, preparer for wood and me-
tal; Janez Čeme, assistant preparer.

The technical department performs the following work:

- conserves and restores objects of textile, leather, wood, metal and glass

- renews Museum affiliates

- assembles metal shelves in the storage facility in Škofja Loka

- performs all physical work in connection with the taking possesion and
protection of Museum objects

- 16 -

- executes various exhibitionary techniques, reproduces copies of ethno-
graphic objects for scene arrangennents, exhibitions.

DOCUMENTARY DEPARTMENT

Shown in the present contribution is the development of the Documentary
Department and its particular funds from the establishement of the Royal
Ethnographic Museum, from 1923 to today.

Fifty photographs and slides of buildings, which the Royal Ethnographic
Museum took over in 1923 upon its attainment of independence, together
with other objects from the National Museum, meant the beginning of the
present-day Documentary Department and, simultaneously, the beginning
of the photo and slide archives. The present photo archive on inventory
cards numbers 15,187 inventory numbers of negatives. Parallel with this
archive another two photo archives, which arose after the Liberation, ha-
ve been organized. The first one was the so-called field team archive.
The photographs are mounted in albums and marked by the current num-
ber of the work team and the current number of the snapshot. The total
number of photographs in albums, from number 1-33, is 12,462. However,
the photographs which the collaborators of the Museum brought along from
special research projects are mounted into albums marked with Roman nu-
merals I, II, III, IV. There are 6,643 such photographs (there are, alto-
gether, 34,292 photographs on cards and in albums).

In the fund of illustrative material, there are mainly artistic works of va-
rious painters having ethnological content, reproductions, free-hand and
technical drawings made in the field, and scale models, which the Museum
preserves. The beginning of this fund originated already one year after the
establishment of the Royal Museum when they purchased 38 examples of
tools, small sculptures from Bela Krajina, the work of school children.
According to the records, by 1945 the Museum had preserved 724 paintings,

- 17 -

drawings, reproductions and other illustrative material. The fund grew
considerably during the first years after the War when the Museum acqu-
ired 1,489 drawings from the Grabenz collection, Goldenstein waterco-
lors, Nikola Arsenovič's copies of watercolors of Slovenian costumes,
and so on, but the number of drawings increased mostly after the intro-
duction of field teams, since 4,559 free-hand drawings and 507 technical
drawings were made by the 18 so-called "Orel's teams".

The only preserved field notes from the pre-War period are those of
Stanko Vurnik, dealing with building construction and costumes. Also this
fund increased after the establishement of field teams so that today the
Museum preserves 514 notebooks of field team notes from all fields of so-
called folk culture and 94 notebooks from individual research projects.
Part of the material has already been recopied on inventory cards which
are arranged according to theme and location.

As with the fund of illustrative material and that of the field team notes,
almost the same applies also to that of the so-called "house archive". The
latter increased considerably after the War as well. The teams brought
back various sales contracts, marriage contracts and some complete ho-
use archives, which became, together with old books, calendars, and so
on, gathered during the Second World War, the basis for this archive which
presently numbers 499 units.

Beside the above-mentioned, the Documentary Department preserves also
printing blocks, statistical forms, maps, films and various bequests.

- 18 -

THE LIBRARY

The year 1923 is also the birth year of the library of the Ethnographic
Museum. Its beginning was part of the book fund which the National Mu-
seum ceded to it as a handy ethnographic library. In the following
years the Museum directorship intently collected and improved the book
fund, in the beginning with purchases and gifts, and later with exchange
of publications published by the Museum. The magazine, "Etnolog", the
professional bulletin of Ljubljana's Ethnographic Museum, began publica-
tion in 1927 and continued to the year 1944, altogether 17 annual editions
being issued. From the year 1948 on, the Museum has published the ma-
gazine, "Slovenski etnograf", up until now having issued 32 annuals.
Today the library sends "Slovenski etnograf" and numerous catalogs from
museum exhibitions to over 300 addresses in exchange for other profes-
sional ethnological literature. Of these 200 are foreign exchanges. In such
a way the library acquires, mostly by exchange, and also somewhat by
purchase, on the average, 422 new books and magazines per year. The
Museum Library,which is also the central ethnographic museum library
for Slovenia already holds, altogether, more than 20,000 editions of books
and magazines. Also published in the Slovenian text of this article is a bi-
bliography of all catalogs of exhibitions prepared up until now by the Mu-
seum. In them is gathered exceptionally valuable and extensive material
about Slovenian folk culture and also that of other Yugoslav nations and
nationalities as well as peoples of other lands; but catalogs of exhibitions
of non-European cultures are separately presented.

"SLOVENSKI ETNOGRAF"

Uredništvo in zamenjave - Rédaction et échange:

Slovenski etnografski muzej, YU 61000 Ljubljana, Prešernova 20,

poštni predal 73, telefon 218-844

Uprava - Administration:

Slovenski etnografski muzej, 61000 Ljubljana, Prešernova 20
Za znanstveno vsebino člankov odgovarjajo vsi avtorji

IZDAJO STA OMOGOČILI KULTURNA SKUPNOST SLOVENIJE IN
RAZISKOVALNA SKUPNOST SLOVENIJE

SLOVENSKI ETNOGRAF
XXXII

1980 - 1982

Izdal in založil Slovenski etnografski muzej
Za izdajatelja in založbo dr. Boris Kuhar
Tehnična ureditev Marjan Loboda, dipl. inž. arh.
Tisk Slovenski etnografski muzej
Naklada 1000 izvodov

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh