logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0
1SSN035Û-5S61 zâ konec tedna Jasno in suho bo, ponekod se bo prehodno pooblačilo. 50 let številka 2 četrtek, IS. januarja 2003 280 SIT V nedeljo na volišča, predčasno glasovanje samo še danes železnice in telekomunikacije V neobiikovanju in privali/aciji ja^Tiega pi^djeija Sk^venske řele/nlce ni/písal na za-blevo svetov dekvcev ler sindikatov v Slovenskih žele?nicab, ki so zbrali In državnemu /boru predložili dobrih 59.000 pn^dpisov volivk in volivcev. Referendum pa naj bi odgovoril na vprašanje, ali naj Slovcaske /cb/nicc ostanejo še naprej enovito podjeijc,za kar si prizadevajo zap(»slenl, ali pa naj hi ga razdelili na več dekw In po-stopno privaiizir^l, kot predlaga vlada. Referendum o predlaganih spremembah zakona o vračanju vlaganj v javno lele komunikacijsko omrežje pa je dr/avni zbor razpisal na pobudo združenja upravičencev do vračila vlaganj v leleko-munikacijsko omrežje in na p(^dlagi 62.(KI0 zbranih podpisov volivk in volivcev. 11 menijo, da je sprejel naćin vračanja vlaganj nepravičen, ker predvideva le 20 do 4U odslolno vračilo upravičencem. odvisno od časa v kalerem so bile pogodbe sklenjene. Pobudniki menijo, da bi morali Imeti upravičenci pravico do vračila vlaganj veeloli, oe glede na dal um sklenilve ptîgodbes predhodniki Telekoma in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. ■ Milena Hrstič • Planine Center za O informiranie in poklicno svetovanje Zakaj nas zima O sploh preseneti? Lepote In tegobe zaradi snega In mraza Zima Je lahko kot pravljica ... Začele so se razprodaje Ohilne^nežne padavine In nek^ težav v pmme« lu so zaznamovali minuli kiinec twina. Po tem, ko so ceste za to zadolženi očistili ko smo sami očisti* II ludi nas» dvorišča, smo se lahko predali uživa-nju v sončnih in mr/Jih i^imskih dneh. Smučišče v Šaleku je končno zaži vda, smuko na njems pri' dom izkoriščajo predvsem solaiji. Po dolnjih letih glasnih želja po drsalisču smo dobili tudi te^a! Cřasilťl so pridno vo/ili v<»do in z njo močili sne^ na ploščadi kotalkališča v Sončnem parku. Naredil seje \tí\> lul. ker je kol;iikalis^e osvctyeacs psi so se po fedeiti phm Vťlet\j&mi lahko predajati le* mu zimskemu športu tudi |hkI reflektorji. /.al pazima sseboj prinese ludl ncvarnasli, Debele ledene sveče so v teh dneh krasile stanovanjske bloke vsamem ceniru, sploh na Šaleški. Hoja pod njimi je lahko smrtno nevarna, zalo hodite pazljivi! Če ncboza vamosi poskrbela kar narava sama, .saj se jc sneg v torekže lepo tahLson-ce pa je v naravi u.slvarjalo prav idilično podobo. Prava zimska pravljica... ■ bé, foto: vos Ambulante tudi popoldne O Na Golteh letos ne bo smuke O 9770350556014 OD CE I RI KA DO ČETRTKA 16. januarja 2U()3 n ONOVitEC e Gorenje krepi tržni delež v Jugoslaviji N'EI.KNJL BK(K{KM)-Jas«(OMinsk;) IÍ^DA ^tgtnc^u J« puro(«lM, podjtija blind \i Vul}rva, v vuUsrvu C^ortaji pa priiv^u^ rlu iiltjo ukrrpitl svo} ir^l (JHci v Južnim (JI. hJ«}ji:l]t. Po besedah geniirulnega Oircktorj.i podjeljc Elind M ptBodnhricvproiAodi^orDO^Pdia kino pcomnlnju pralnthKirojev. 50,000 if'nno.'tlMmijlâct^jkihpeii 1er &0.000 ^«ililniknv nn ijfjx j^nvji, '(bpod;ci)>: je v prcv'^ijxâct)^, vreduo pj ]c okob mUijona cvrcw. ■ m/ Vila Široko še stoji ^^AN J. VKI Jb: - Di'iUiiuoiiU^lj postupu v Atd vVlUk Šlrofcuv^iiin^ii ivnhu kuniiini MIntsiDivu u kul« tiiTD Je slar z ndln^hn cc4i>ini> vtin in d«ui«řr v nswl t mihl llcrherlo VViinJiiku,iiJ«Nlr zvcds inorflnjlhtjo «prnicn UNiavnI «pur, Ukuda (Kllo^ltf^ nI dukonfnji. ^pvljj (M X nidiNprai^iiře. :illbu odlof^N min^4r^^a držalu«, jilixlc lU o»ali?ucijL, po kjtertm Ibil kiso:ivsirti»k;oUrbvljarB{vo prúk^bilí prol^S. flovtmbrom Í^ÍS, nisoupr»vi(cQ) do vnicvc. JnieJi so nain-re{ pravkco dt> udSkcxi mne v A« ii ij i Dru}(nr^KipA;e p:\rkvokolici Vik široko. Cl lem. knUnu uAoda g:> ^alu. pci iipraviu eoou ^ oj odlořlb ii i^vp r^* tíoffs I mhp Gorenje Gostinstvo tudi v Celju in Klubu v Velenju VKl »J Iv * C iori'djc C ;o>lJn%l>rlo u&p^'inu -^tc-dllo, v lc«^nj«'gu pa «osioplli 1 um>ikclo4iK|k.iierihScp£ecbcjskivi)û. l'oie/:legn pa/nicseuem m^tvřm prevzemajo ludi ojj^larcj^ ÍDkjl vtrcdiiču Vetcnja. Klub. fcjKKlN^ o nakupu so podpinoli v lorck. Ob]|ublj:i}o novo odrona vstfhino. kipijo hodu dorekli v prlrK^dnji h udnili ■ mt 340 mest v višjih strokovnih šolah ^>;l.K^JK • v^rn^ je ratpK mi oiftirdoj* kn kluvitUJc in>l!^oIutiothklhprounimÍlivSkiv«nUL V^^nUkem artiru Vi4fnjr hu prv^tih v ^KJtli Kirokovnili Šotxh «ikup^O Iwr .<40 . Vpt^>;ramui.*k:k(r>r>ikđ se h<> 70 rcdno In WÍ7tv(lno infornuiikik 70 mJrteínXi i/rvdnu icrvpro^eamu ingeoteluolu^jo y* rcdnib in 30 iaednih tukrtinv. ■ mi Šest vlog za direktorja zavoda - KtlM hn pr>l JkrvKlor /jiutUi fu kulluroSiKini\|. u>(anuvili SO km hinl, koocc novembra paji' bil «^javljeo ra/pK W ne hujjLsnu lakokmaln. řtpr<^ sejv v pv* (("ktocdial /uvodu, Úhon ivninllM^al. jc o^r] in pie>i1ťdal prbpvJcvIugc icrnjihovcj skÍ3dnw>( /, raTpLsjíími Vlo^ j« hiJo '«cdem. o leoi, kdo ho nucd-^•«n. pa boodiivnood wp. pro^tnmjepripnivil. B mAp Nova oblika mesečnega programa prireditev VKl.tNJE-Znovlm Iclom so5C nu>ckDjNkvm Turlillřno loforniM-U^bcni nifilnj ni(*|o)llořill mnotncdúlko prtKlctLk prufsrama pHrrrill«* nu podruhu nh^lor /rpni ftrnud nuj NloiJOkvftelioU prlMI/^tuhťunnni In «»M^inKnm, ki Jim jf ludi n;tmvn|va Th pružnim, ki l/h^|a v njiMiuM i040 l/V4idov, ilnandrn pM)(a MOWIenJr. tlohro >pr«:}cli. Koi rum p p(,nvdab Iktrtertt %koniy u TlC-a. v'snk mesec pruS,nimprircdjicvpoNic)ori3 kXXi ruiilrwjnt<»Ql(>pun/dcli« jo D^îboJjcobUkinib^iiib mcstíh, t^knbhko pro^m Nvz« pbćm dot«K V kr^î/iuâ. lu btt nicah. v nui«hj Pak'i. ro lIC-u... %c Vcleei^c ra bhko pohvn1i < Suviloir pritediwv, ki jih priprtfvijo lúhko bulcunc koi športne usLtnovc, pa pove po* dawk, da sov lctu^OO;?-»lMÍetjlifciř 1300vařil lu MZliřiie prvcXliTv« ■ bi Iz obélne Sntarino ob PaM «»»»««««t 9 9« 9••9 9 9« Županove ure za občane SnurtkJ Àipun AI0J7 Pndgoi^k S'uliii^' ohi|ubi] wštevilkeirklivnoni Pobn^upsnHioobiifislte uprave, ki za 0xncajeQ05ej0fnpnvljajn irtfomacgoolciohjem (»Mirukem proračuniLso med drxi^i iikiivni tudi čhni komisije zu volirvc, inenovaaja io kidrov^ke udcvu Menda «o do oicnLkdo iiajhi biii^lniu po»ame'/aih odborov» komUij pD ohćitttkem sv«iu ler o podiupriuu dokaj »irdi«. AJi hodo Imarlki «vciniki na drxi):! .vji ob^iKkrpt cudi ohravtuvnlj predlojjc konutije. pa bo znano v teh dneh. Marca začetek Izgradnje prizidka k šoii? PDlc|t i/jintdnjc Chuliu napraš e bo kto&np voh^ini i/gradrtjci prt^utku klnnr$ki 05nrah Ccp rav w o niw l)u med vrlini« ki io v O nižini h: pv<»nli. « tu- di la rti tiridr^ivucm parUincn-m prcdbpalipravtoieiso. Dc-pfv(> je, du je oa^dje problem, ki ja mbd» v« bôlj ohíuiijo. N'a letošnjem p'trjnaneneu «odelu-jejc uMnei vitjih rsxredov iz desetih csnovmK io! v Iť^b dolini, v giine pn so pi>v< :ibili tudi vrstnike x^ornje- MVioj!«kiriohCln. Tutíileiosbch do oh koncu ubLikrTv:il i sklepe, k( jij) bodo predsuvih na državnom parlaciicniu v Ljuhl- Parlement hi>do /.iřeli s pregledom lan'^kih «tklepov. Kaivi^ifcljft'oje. d;i bodo Icios hhicougoiwili. da seje veliko mt^dih v »dnjem le cu ure-KniAlo. I^ni M namreč rili o korUlneni pr&^.ivljanju prene>ii Oh lem si ielell trim sce^o. urejen pro$-lor /s «vuj mlndin^ki cenicr v Vcknju In v Sottan-)u,,, V V^l^nju so iianirct dobili Viio Mojçn in «plctno tavamo, Iri je irimcnjeiu prav njim, v iioSianju hođo dobili mLjdm»k; cetiicr. v ^martncii] ta ft deluje. 1UdÍ Iporlu na> me njenih urejenih površin je v* v«i. med drugim p,i so mladi lepo »prejeli obnovljeno komika lit^ v Snn^m parku. ■ ti Šaleški likovniki se pripravljajo na skupščino Mentorji večinoma že domačini v ^i>(clku iHVcua kukdarskcvu leta ie /» prt}:ks1e deU Id uno^onje nuvlli nařrtov. V itruAlvii Sak-Uklh llkiivnlkcn ii> 1 Junskim Ictum /»duvoljoi. Sploh, ker M)prlduhtll tunr pn>-5iarr v till Rozle v «nn^ncm parku, ki Jih kurhfljo laku /a Str^llnc letuje kol pnluMiovUir nusime. iHlUojlb i ilk<»vnim «Midel kom ^ elv f\)'«hc C i Ininu/^c. KM pr»«U*>> Pi^ uMiko-^unJu umlkuinkortsřcnjupra«* (urn> pcolniťtl.^pruvjťbllo v Jjn noAlI sIliSiiil drugače. SUr^rm dljHk >0. du Imajo dijukl v njtj pouk ponio popoldne pn upravi« lenem svdem urnvm iir&lku v prosturlh vi:irr\j«kc uimn;tilj«:. Tako Imujo cnkrai tvden>kn u^>olwivntisl ud 7, urv <|uinO An «koraj 17 iirt' popoldne. •Vcdnn ^e prll^UMjamn ^tm-na7Ulc prosta, prnlv^cm rvetcr In ub konni ttilnii.- ruim^e uupnlu pu>1prtibicdr>|tai dru)o dejas'K£i pretekli i/. Icàcio-^ke Masťijevc vile vvib RtnUř Il krai «mo tudi » (e&iji u rtifftf ibdb, kl jihie irenudx) máto vcř kot 00. lb nas uvH^ rtvd iiailtcviiřacjla dru$cv:i v sloveri«keoi prosioru, N'a javni rj/pk Swnu^ sfcbda RSn kul-fume dejavnosti nno prijavili U ruliťitin likovrvili in k!parr4vc m jemnc i^piie na Akac'emiji ra likovno umelnoi^t in IVda^iV^ki fakuiieiL Dober je bil ludi ndztv n'< kiparsko (lehiVBieo. kl jo je vodda Nacj rojnik. Delavnico ck&perimcntainc rl&he pa je lAvdul ak:»deiiiSiisSkar Mladca Stropnik Skupaj )e dclavniec ohi«bř«lo fiO ib nov dnStva in 7 nvOktoov. DruiiMD je lAni pripravilo tudi iicvdne nùslavc wr5)îh ćtanov. V viL Kràte so poplavili pr^iJedno ra£)ukir. iJcnti Scnc9»l,ťSJK* v SMvvnOl bomhii li tu^ Ui dvtuuJ^CK vupofvil i/pnl> nlil In udilnil &v nupi«k laKrai. ko so mm lud) Ac v«) podatki, tui podjhp kak-riitsi lahku pred odd;i]o vnivnamu kJobu komu kaj dolžan: df^ivj nam.nh midržsivi. Oa$ilcl začenjajo občne zbore SOýrANJ - JaniMir In Tchriur mi^ca, ko vrřlna dniitlrv opnivl obt^iK' d)«>r«. Oaiilci ?rc6iovol;nega gauUkcga dru^cvs &r>iiaiij-mesto bodo imeli obini zbo{. 10 sotolo, 18, pijiiarja, v./a^ikom oh 18^ uri« v proiiiorih gaiiUkc^a doua lb bože njihov 124. kini občni zbor njeni bodo ptidelili etuli prizivanja ^^tdolgokioo^luřhovanjev jMSitstvu lav wjevrtíř sprejeli nove ib« ■ niKp 213 ■U CiS m MV éOto, M* 4* iMr^ liXlla K W ai. rnM4tf twoùwwl iilu91, >n»w, ami V«« •MQurtthinfeáj IAitfukr«4iMici>afiDMgw«dr«u» Mv turateaiMf)^ UM RfMt^SpMa rtaiwní « eM« Tmi«? rvuWl^Mi^Mní.S«« KtMínft, Jun Atr/nf; occnesMoj, S«M »•«Mri VI ivm 33» Vil«4«. KUrM« ià. \ MUMiMin 17HHWum»«7Utt E.tooife TnfelhMTH&tdd U«vaai«ib Wsytf IB taMfMV fi*T/kaM m'U J M iMM pa bnsi ivp^i 16. januarja 20Q3 V SREDISCU Mariborski paznik zanimiv tudi Velenjcanom Pridejo že 1. aprila? VKLENJE - Kot vse kaže, Im> iVIestnii občina Velenje, pu v/oru »marit>orskegit mestne-pa/nika« »krepila svojo varnostno o/iroma redarsko .slu/bo. Vse potrebne projekte (ni jih malo) 7.e pripravljajo. proučujejo pa tudi prostorske in (]ru{ie mo/nosti. Vse pa bo odvisno od tej^u, ali bu /avod za zaposlovanje, pazniki naj bi delali v javnih delih, sprejel in potrdil ta projekt. Če ^a bo. br» Velenje pa/nike dobilo I. aprila. Bilo naj bi jih 20. Marihtirski model sc kaže /a dot>or. V njom stjdcluje već kol 40 posameznikov, ki so si a t no prisotni o/iroma razporejeni po celem mcsui. Njihovo delo je izključno preventivno, njihova prisolnos! pa pri Ijudi^h vzbuja večji ot>čiilek vantosli. »Mesini pazniki v začelku delujejo v okviru projekta javnih del. 7. njim smozaOdi junija lani. Aktivnosti, kijih pazniki izvajajo, zajela v ireh temeljnih izhodiSCiiï: preprečevanje vandalizma, okoljc-varslvcna prohlcmalika in protipožarna zaščita. V z^idnjcm ol>dobju pa smo ugotovili, daje pt^lrcba ludi na področju narkomanije, vendar nc vsmislu represije \n preprečevanja, ampak slovanje Republike Slovenije in lokalne skupnosti. Zavod je javni razpis za izbor proi^ramov javnih del v leîu 20(13, mestna občina pa pripravlja pa>gram v okviru ka-teroga bi z^aposJill do 21) brezposelnih oseb; prav tako bo občina zagotovila prostore in tehnično opremo 1er skrbela za organizacijsko tehnično in delno finančno ízvcdlx) pm jekla,«je pcwcdal Rudi Vu/Ařm. 'etovanje« in-rormah\'no mesto. S lem je zavod za zaposlovanje Velenje dobil devetnajsti tak center v Sloveniji. Brezposelni. ík)lajoči, pa tudi zaposleni bodo v njem lahko dobiji vse potrebne informacije o izobraževanju, upt^sabfja-nju, poklicih, ts^u dela,skratka vse podatke, ki jih posameznik potrebuje pri Iskanju zaposlitve in načrtovanju svoje poklicne poli in to iako v pisni, računalniški kol video obliki. Ali kol je podčrtal direktor službe Srdan Xr/xnUvk, gre za pomembmi mesto srečevanj različnih interesov. Zaželel je, da bi čim veC strank uporabljalo to novo sioriiev zavoda in si s lem (xiprlo svoje zaposlitvene in druge možnosti. Odprtje centra v Velenju sodi v sklop ob.^e^nega p roj ek I a evropske 6.000 Jih dela v invalidskih podjetjih Minister Dimav.skijev Velenju obiskal eno od invalidskih podjetij, (iorcnjcv IPC. ki zelo dobro posluje. Siccr pa je v Sloveniji veliko invalidskih podjetij. V njih je zaposlenih več kot 6.tJ00 invalidov. zaposlovalne politike, ki bo začela veljati ol'» vstopu Slovenije v Evropsko unijo leta 2lXM-Temeljni cilj jc seveda nižanje brezp<îselnosti, kar pa, kol je na tiskovni konferenci poudaril minister za delo. dr. Vlado Dimovski. otežuje nizka gospcv darska rast. klicno svetovanje oziroma informativnih mestih tako ali drugače poiskalo informacije že 5l).i)()0 ljudi. leit» pa naj bi Informativna mesta odprli mdi v Novem mestu, na Ptuju, v Šmarju pri Jelšah, Sloveni^kih Konjicah, v Kranju in Novi C}o-rici. Minister dr. Vlado Dimov- nih invalidov. 7.ato so c^) mi>ini slu?iii med vsemi brezposelnimi zajemajo precejšen delež, Se posebej veliko jih je na Center so odprli ob prisotnosti ministra dr. Dimovskega, V cent m bo možen obisk skupin In p<.>«micznikw, kratko in-dKidualno svetovanje 1er organizacija krajah, manj zahtevnih delavnic. Prvi paskasni ccnler je bil deccmbra leta 199X odprl v Ljubljani. Lani pa si je v C*cntrih za informiranje In po- ski ima. kot je pcwcdal, v načrtu obisk vseh območnih služb v Sloveniji- Ob njegovem obisku obravnavajo specillčne probleme. ki so za prostor območne službe značilne in posebej izsuv pajo. V Obmtx^nl službi Velenje jc lo visok delež brezptwcl- območju Upravne enote Ravne na Koroškem. Ciovorili so o ustanavljanju rehabilitacijskega centra, ki naj bi sedež, prav zaradi tega dejstva, iiiicl v Ra\'nah na Koroškem, ■ Miiena Krstić - Pianinc V Velenju ponovno deluje center za pomoč žrtvam Prvi udarci na poročno noč, iskanje pomoči šele po 25 letih Primer iz resnlčnej»a življenja. Mož jo je prvič udaril 7a: na p«»* r<»čno noč, ki sojo vsi predststv-IJarn<» kot nekaj zelo roman« tične^a. Potem so prišli otr<»ci, udarci psi niso prenehali. Otn»-ci so rasti, ženska pa je velikokrat morala ra/.lo^ti, da je padla po stopniuúi. Bojda se to dotraja vsaki peti ženski v Sloveniji. Groza. Žen.ska i/, začetka Z4^)dl)e je kar pel mesecev /J)irala pi^uni, 9 ljudi, ki so prestopili prag našega zavoda in pri.šll sem. Po telefonu pa seveda veliko več.« # Koliko cerUrov ireniUno de-(ujepo SUmniji? »Pred kratkim so ukinili ccnler v Celju, ponovno pa je zaživel naš. Zato sedaj pokrivamo zelo široko področje. tudi Zasavje in Koroško regijo. Bojim sc, da kmalu ne bomo veČ zjnogli. láčemo prostovoljce, ki bi sc nam pridružili v pisarni. Predvsem si želimo upokojence z izobrazbo humani-.siičnc smeri, ki bi morda bili svoj prosti čas pripravljeni žnvxwatl za pomočžrivam, nasilja.« # Na kakšne način pravzaprav delujete? »Ljudem, ki se d>račajo k nam, nudimo suport, predvsem čustveno p^KJporo. svekv %'anje. Nudimo ludi triažo, svetujemo. nil koga se lahko vkon-kretnem primeru d'jmejo. Poleg tega se ukvarjamo z zago- vornl^lvom. seveda ne v smislu odvciniikega zagovorniîîlva. Ljudi pripravimo na obreme-niijic situacije, ki jih čakajo na policiji, sixJKču, centru za soci-aln»Na začelku je bilo nekaj nesporazumov, sedaj pa vemo drug za drugega in konlakti.so dobri. L^. dtxrcmbra smov Velenju pripravili okro^o mizo, na katero smo povabili tudi prcd,«5tavnikc vseh Ich Instilu-cij. Ugouwili smí"), da dnig brez drugega nc moremo delati. Nevladne in neprolilne organi-zacije.solahkovelikobolj flek-sibdne, pňsx^Cip si lahko tudi stvari, ki si jih druge inslliueijc ne morejo. V tem kratkem času, odkar ponovno delujemo, smo na srečo le enkrat potrebovali intervencijo policije, kjer je žrlev ovadila povzročitelja, veliko pa delamo z velenjskim centrom zastKlalnodclo, pa Judi kriminalist ično policijo v Celju.« # Trudile se. da sle žrlvam na voljo 24 ur na dan v.^e dni v le-lu. ludi oh praznikih. ÏMto^ da ljudje nikffli ne hi ostali sami s svojo stisko. Na kttk^en način vamlo uspex'a? »Delavni čas na ccntrih jc raztegnjen čez cel dan, zvečer pa nudimo p. da so zelo pogosto žrtve nasilja v družini.« # Torej ne kličijo le pretlsfm'ni' ki populacije, ki ste jim pravza* prav namertjeni. >»Dučje zaupna in brezplačna. nio za obisk v naših prostorih na Efenkwi 61. Med Slovenkami se tni zxli, daje se vedno zakoreninjena misclm)sl, daje pač treba potrpeti. Vendar, če prijave ni, če človek ne pokliče na pom<5Č, poli za pomoč ni mcv goče odpreti.« ■ Bojana Špegei POGOVOR Z RAZLOGOM ^H'JS 16. januarja 2003 Mislinjski župan Viktor Robnik pravi: »V občino je treba pripeljati svež kapital« Na lanskih lokalnih volitvah, tik pred iztekom leta, J« v ol)^ini Misiinja i veliko večino glasov nu županski stolCek .sedel Viktor Rnhnik. DIplo* minmi ekonomist ima že nekaj iz* kučery 7. delom v občinskih upravah, saj je pred dobrim desetletjem^ v ôisu, koje velenj> ka je zasedel ta položaj. Kakšni so vaši prvi vtisi po tem. ko ste postali novi župan Mislinjein ste se že se/nanlli i delom, ki vas čaka v naslednjih štirih letih? »Najprej delavni. Kljub lemu, da sem že cn mcscc župan, pa moram reči. daje Še obilica dela, ki jo moram .spoznali. Predvsem je lu drugiična zakonodaja, kol sem jo poznal doslej, I udi aklivmisti je veliko več. kol sem jih doslej spoznal pri svojem delu v podjetjih. Drugače pa ml.slim, da jc vodenje občine nekaj drugega kol podjcljc-« # AU je vaše ahoJtie kaj pivxeitHib od' loCit4^\ fia îte boste profesiotialm zitpan. ampak tla ostajate na svojettt dduvnem meaiu v TES-ti? »Moram reči, da se z občani o lem nisem nič pogovarjal, nili ne vem, koliko so izvedeli za îo mojo odločiicv. odločitvijo» da bo moje delo neprofesionalno in da bom delo 5e naprej opravljal vTCî5, pa sem seznanil oWin-ski svet. Delo bom organiziral lako, da bom kljuh icmu ob doloCcncm Času na razpolago občanom.« 9 (kUočUi ute se, da boste imenovali řiůvega tajnika obo narediti več, da bo Rrácv dom ponov- no zaživel. Radbi.dabi.se na.^ občina povezala z zre5ko občino, konkretneje z Roglo, Sicer pa bo zagolovo naj-boljvidna izgradnja novegii p<'>slovne-ga centra, kjer pa občina ne bo investitor. To naj bi za Irg gradil Vcgrad. Upam, da bodo dela stekla f.c letaš. Kar pa se izgradnje čistilne naprave ličc, se verjelno pred jesenjo dela nc bodo začela, pa ludi hitro ne bo končana. Tu računamo na finančno ponioč iTied-narodne skupno.sli. « 0 Že nekaj lei tečejo prizadevanja občine Mislinja, da bi pridobila novo občin-sko sredisiČe, ob njem pa obrtno cono, ki jo sploh nimate. >'Poslovna cona bo zagotovo zaživela, upam, da bo uresničena že v mojem mandatu. Zagotovo bo ireba več časa in napora, da najdemo ustrezno lokacijo za uredilcv obrlne cone, v kateri bi lahko razvijali primerne dejavnosti za našo občino.« 0 y preteklih feiih ste v Mislinji dobili nov stanovanjski blok, takrat pa je prejšnje vodstvo rapnisljalo liuli o nadaljnjih novogradnjah. Kaj menite vi? »lil ziigotiwo ni bil z-adnji blok v Mis-linji. Mladih, ki si želijo svoj dom, je v občini še veliko. Zal pa se mi zdi, da so neprofilnc najemnine previsok« za marsikoga, zato bo mogoče potrebno razmišljati o izgradnji .socialnih stanovanj ali pa osubvenciji neprt>rilnih najemnin.« A Za vami sta dve seji novefia občin* skefia sveta, hnatv v njem ekipo, s ka- tero boste lahko dobro sodelovali? »Občinski svel deluje v drugačni koaliciji kot v prejšnjem mandatu. So Tc-jst fanlje in deklela, zalo upam. da bomo dobro delali tudi naslednja 5tlri le-la. Lojalnosi in pripravljenost za delo pa pričakujem ludi v občiaski upravi. V njej nas je le .^st, dva delovna me-.sia po sistemaiizaciji nlsia zasedena. Cc bomo delo zmogli, bo tako ludi (Klalo.« A Občinska stavba dobiva prizidek, bo potem prostora dovolj? »Jaz jih ne rabim več. Novi prostori v prizidku bodo priili prav, občiaske slUi^e bodo potem delale v primernih prostorih.« 0 Sodelovanje fned koroškimi občinami je dftbro. kako ga ocenjujete? »Bil sem že na dveh sejah svela koroških občin. Res dobro delamo, saj si želimo svojo regijo. Čemur pa država irenuino ni naklonjena, Imamo veliko prebivalcev, industrije, razvojne možnosti, zalo nas ne bodo mogli spregledali.« 9 Kako kaze z obnovo Mislinjskef^a klanca, kako dolf^o ho pot na koroško še ozko grlo? '»Prvič se bo pokazala moč Koroške rc^je, četudi ne bomo formalno (Vga-nizirani, pri prizadevanjih za boljšo ccslno povezavo s Koroško. Kol vem, STOO ludi Iclos izpadli iz državnega proračuna. Prav tu se bo pokazala naša moč, potrebno pa bo ludi lobiranje.« ■ Bojana Špegel Premogovnikova hči Habit d.o.o. uspešno sklenila poslovno leto Nepremičninski trg vse bolj zanimiv Za p4»djetje Habit d.o.o., ki je eno od hčer Poslovnega sisti^ina Premogovnik Velenje, je hilo lansko leto uspešno« ugo« lavlja direktor Franc Slatinšek. Njiho- Franc Slatlnšek: »S poslovanjem v lanskem letu smo zadovoljni.«^ va glavna dejavnost je upravljanje s stanovanji in poslovnimi pro.stori v večstanovanjski h blokih. Pokrivajo približno polovico stanovanjskega fonda v Šaleški dolini, svojo dejavnost pa vse bolj Ilirijo zunaj teh meja. V.se bolj krepijo podr»Zavedamo se, da samo dobro vzdrževan, lep in Stvarno-pravni zakonik prenehanju etažne laslnine VI labilu vsake toliko časa, ko se pojavi poircba, etažne lastnike icr najemnike .stanovanj in poslovnih prostorov v ob-jcktili, s katerimi upravljajo, seznanijo s lislim, karje dobro, da vedo. Nazadnje jih med drugim s Stvarno-pravnim zakonikom, kije začel veljali 1. januarja in opredeljuje ciažno lastnino, razpolagan-jez njo, govori o razmerjih med etažnimi lastniki, o omejilvah eiažne lastnine. Finančno poročiio Vsi lastniki in uporabniki stanovanj 1er poskfvnih pr^«lorov bodo naslcdnj i mcscc prejeli finančno poročilo. Iz njega bo razvidno, kohko sredstev so lani plačali za obratovanje, vzdrževanje in druge sinï5kc. Posebej bo prikazano, koliko sredstev so vložili v vzdrževanje bloka, saj lahko davkoplačevalci te stroške uveljavljajo kot olajšavo pri dohodnini. ^Tton V^rift.' »Pet naših že ima licenco za posredovanje v prometu z nepremičninami, a uporaben objekt nekaj Stcjc. Lani smo zaključili kar nekaj večjih naložb na področju sanacije dvigal, streh, okolicc ob-jeklov ... Pozimi pi)magamo lastnikom poskrbeti, da (Kislijo s streh ledene sveče, kjer lastniki lo želijo, .sami pa ne morejo. Z lastniki pa si želimo Se več dogovarjanj z zvezi z ureditvijo zunanje okolicc objektov, Tako je denimo objekt Ko-raške 8 a, b, c, v lanskem letu uredil zunanjo fasado, eden izmed njih je tudi Kardeljev trg 2, kjer so sanirali vertikale balkonov, ki so bile nevarne, da ne bi odpadal omel ali dcmil. V tej smeri planiramo ludi leto 2003«, Posebej pa pri llabilu poudarjajo skrb za kadre, »Imamo ljudi z licencami, lani decembra jc zadnji uspešno zaključil i>olanjc. Tako ima že pet zaposlenih zdaj licenco za posredovanje v prometu z nepremičninami.« ■ Milena Krstić - Planine Kako se novela zakona o zdravniški službi kaže v Velenju? Ambulante dvakrat tudi popoldne VELENJE • Ne samo v bolni^nicalt. tudi v zdravstvenih domovih. so monili z novim letom z.e prilagoditi delovni čas zdravnikov in ambulant noveli zakona o zdravniški službi. Praviloma je v ambiilantah delovni čas zdravnikov od 8. do 16. ur«, enkrat na teden pa tudi popoldne. Kako pa se noveJi zakona prilasodili v velenjskem zdravstvenem domu? Direktor dr. .lože Zupančič je potrdil, da so tudi v Velenju, z novim leiom, delovni Čas organizirali skladno z novo zakonodajo. )>Vsak zdravnik bo delal dvakral tedensko ludi popoldne. Tisli, ki so vključeni v delo dežurne ambulante, bodo od lega enkrat delali tam. Delovni čas pa se pri nas ne pomakne na 8. uro, ampak ostaja ob 7. uri, kar je ludi možno po zagotovilu državnega sekretarja,« je povedal. Pri lem je dodal, da pričakujejo nekaj težav pri organiziranju dežurne službe. Med posameznimi lurnusi novela namreč zahteva določeno Število počilka. »Glede na Slevilo zdravnikov pri nas, bomo lo lahko izvedli le lako, da se bo med tednom število ambulant nekoliko zmanjšalo, kar pomeni, da bo doslopno.si do izbranega zdravnika ludi nekoliko manjSa.« Kako bodo novosti sprejeli pacicnii pa se bo videlo Šele sčasoma. ■ mkp 16. januarja 20Q3 '"HlAS UTRIP Dobrodošli v deželi Referendumland Viiihanj o tem, aUJe pri na.\ premah referendumov aii preveč, je povsem odveč. Za tiste, ki s takim nepoxred/iim izrekanjem drta jarun- letijo doseči svoje cilje Jih nikakornt preveč, za mnof^ drui>e da. Se ptisehiio, če gre zo referndutm, ki vs^h drfjivljanov niti na-jhoj ne zodevajo. Pri nax smo zdaj vsaj pred štirimi referendumi» monta pred petimi. Že v nedetjo nas čakata ^fdez/tičarxki in telefonski, ka.vTieje referenduma o Evropski uniji in Natn. Trgovci mhtevajo Še referendum o obratovalnem času v trfsovitmh. Ob ref eretuiiMtih. ki nas čakajo, hi lahko z lahkoto /udi na namno. Vrtee Velenje, ki prav v tem soLskem letu praznuje 50 letnico obstoja, se bo moral na osnovi šolske zakonodaje razdeliti na dva vrtca. Lcla 1996 jc bil sprejel zakon o vrlcih. V njem je določilo, da ima lahko največji vrtec oddelkov. vrtec kljub zmanjšanju Števila otrok Šteje 54 oddclkw. Trenutno imamo zaposlenih 172 ljudi. Po zakonodaji, ki bo stopila v veljavo 1.septembra 2003,seb(v mo morali razdeliti na dva vrtca.« # Kako tečejo ti tlofiovori. Kako .se boste razdelili? »Temu .smo namenili veliko razmišljanj, saj jc zakonsko določilo znano že nekaj lei. Zato smo pretehtali vse možnosti. otrok.« # Pričakujete, da bi morati za^ preti še kakšno /nanj.šo enoto? Te imate predv.sem v primestnih kraje\'nih .•iknpnostih. »Močno upam, da se to ne bo zgodilo. Nekateri manjši, odročni vrtci so leios zelo polni. Olroei zagotovo pred vstopom v šolo potrebujejo vzgojno dejavnost» ki jih pripravi na so bivanje v kolektivu, komunikacijo s lujimi osebami. Opažamii, da vedno več staršev vključuje svoje otroke v naŠc enote, pa Čeprav nujno ne potrebujejo varstva. Mislim, da smo najtežje trenutke v Vrtcu Velenje že prei^veli. Računamo, upoštevali pa smo morali tudi dok^enc pogoje. Oba nova vrtca bosta morala imeli veliki centralni kuhinji, porazdeljene pralnice ... Zato smo se v soglasju z MO Velenje odloČili, da bomo vrtec delili po Šolskih okoliših, čeprav ti nc vplivajo na to, v katero enoto .starši vpi.šejo svojega otroka. Šolski okoliši Šol MP'i; Gustava Šiliha in Ant ona Aškerca bodo sodili pod en vrtec. Tako bosta vrtca ludi približno enako velika.« # Kako je trenutno s številom otrok? »To je večje, kol smo pričakovali. Takoj po novem letu starši iščejo prostor za otroke, predvsem najmlajše, ki obiskujejo jasli. Tu se nam kar malce zatika, saj nimamo več prostora v teh enotah. Vpis je možen le oh izpisu katerega od otroL livnut-no imamo vpisanih okoli 935 da število otrok ne bo več upadalo. « # Zakon je predpisal tudi nove nor/native o številu otrok v posatnezni skupini. Nekatere lokalne skupnosti temu naspro' tujejo, .^aj .\e s tem povečajo /udi stroški, kijih pokrivajo prav lokalne skupnosti. Ste «ve o tetu te kaj pogovarjali na MO Velenje? »Do sedaj se o lem nismo pogovaijall. vem pa, ker sodelujem v izvršnem odboru Vrtcev Slovenije, da ta poganja med skupnostjo slovenskih občin in ministrstvom za šobitvo potekajo že nekaj časa. Lokalne skupnosti so zelo zainteresirane, da bi lahko vplivale na število otrok v oddelku, saj so tudi liste, ki pokrivajo stroške, ki nastanejo z našo dejavnostjo. Bojim pa se, da tu ne bi šli predaleč. Kvaliteta dela, ki smo jo dosegli In je tudi v slovenskem prostoru visoka,Je odvisna tudi od tega, koliko otrok jc v cxidelku in koliko odraslih skrbiva njih. Nwi normativi bodo začeli veljali septembra. Po njih naj bi bilo največ 22 otrok v eni skupini drugega starostnega obdobja in 12 v prvem starostnem obdobju. To bi zagotavljali dobro delo. Manjša odstopanja še ne bi vplivala na kvaliteto dela, večja pa zagiHovo.« # Straški iz dneva v dan ra.itejo. Kdaj ste nazadnje povišali ceno oskrbnine in ali ta Še zada^ča? »Žal stroški ves čas naraščajo. Predvsem fiksni stroški, na katere vrtec nima vpliva. Lani januaijasmo nazadnje dobili novo ceno oskrbnine. Ob polletju smo narediti analizo in ugotovili, da cena še zadošča. Ob koncu leta pa smo ugČ SIT brulo na člana družine.« ■ 6o/dna Špegel m Piše: Bostjat} KuzmatJ perspekfivo Vreme v Zalesju Zadnje dni so vremenske razmere precej nepredvidljive. Najbrž nisem edini Velen jČan, ki oh s snegom lako radodarnih dnevih v Ljubljani zaskrbi^ kako je kaj z vremenom v Velenju, je mrzh)^ Snegf je cesta normalno prevozna^ Medtem ko zunaj sneži in jaz ždim v žaharski prestolnici^ priž^eni radio ali televizijo in poslušani vremenska poročila na nacionalki. Dežurni meteorolog na hitro poroča o razmerah po državi, pove nekaj o pihanjih zračnih lokov nad Evropf>, iz tega sestavi vremensko napoved za naše in sosednje pokrajine^ doda morda Še kaj o temperaturah, cesiahf stanjih voda ali razmer-ah na smučiščih in poroČda so končana. Med kraji, ki jih je vreme noslovec omen ti, so Ljubljana, Celje, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Ajdovščina, Ptuj, Novo Meslo, Nova Gorica in Še k^ikšni drugi. Velenja ni nikoli. Tole bo zvenelo nadvse naivno, ampak, alt ni menda Velenje peto največje mesto v Sloveniji^ Zakaj so avtomatske tneleorološke postaje po Sloveniji posiai^ljene recimo v Podčetrtku, Ratečah, Radencih in Krškem, v Velenju pa je nimamo^ Ali so razlogi zato res zgolj *'strokt)vni"f Saj vem, da je običajno temperatura zraka ob 6h zjutraj v Velenju nekje vmes med ustrezno temperaturo v Slovenj Gradcu in temperaturo v Celju in da se lahko znajdem tudi tako. Raztjnutn, da je zci meteorologe temperatura z^đ-ka na Kredarici neln-imemo bolj zcmimiv podatek, čeprav }e število prel/ivalcev Kredarice v primer javi s šteuilom pre-hivalcev Velenja zanemarljivo ma/hno. Razumem pa ludi, da Velenje očitno ni dovolj pomembno. Očitno je z^t porc/Čanje o vremcfnu v Velenju Škoda Časa in denarja in očitno se t/ Velenju zaradi tega nihče prav hudo ne ohe-nienjujc. Ludi jaz se ne. Toda, ko sem v Ljubljani, iz nacionalnih medijev v resnici le redkokdaj kar koli slišint o Velenju in Že zňto bi bila vsaj omemba pri vsakotluevnih vremenskih poročilih dolmxiošla. Kot majhna, nedolžna promocija. Kajti vedno znova me ffreseneča (in zabava hkrati), koliko ljudi v Sloveniji ^rravzaprav nima pojma, k}e je Velenje. "Danes zvečer greš iz Ljubljane v Velenje^ A ni to precej daleČiTam nekjegfjrna KoroŠkemf*' 'Irenutno je Velenje od Ljubljane oddaljeno uro in petnajst minul. Če voziŠ vsa) približno po predpisihy in seveda, če tovornjaki ne ustvarijo kolone na trojanskem klancu. Od vsakdanjih misli povprečnega Slovenca pa je Velenje oddaljeno nekaj svetlobnih lel. Če v Ljubljani kupi}n Delo, osrednji slovenski tiskani dnevnik, ne dobim nili liste strani, posvečene lokalnim novicam iz celjske regije, kjer se včasih znajde Itidi kaj o Velenju. Ldina redna novica o dogajanju v Velenju je tako tista o položaju NK H udar na nogfnnetni razin-edebiici. 7/i omembe Velenja na kakšni pomembnejši strani pa bi morala najbrž spet zg'^eti kakšna proizvodna hala v Gorenju. In to kljub temu, ponavljam, da je Velenje pelo največje mesto v Sloveniji t>i da je ob poletni suh in morebitnih zaustavitvah ]E Krško tako rekoč vsa Slovenija odvisna od elektrike iz velenjskega lignita. Pa si Velenje vseeno ne zasluži niti tistega tdbogega stavka: '^Temperature po Sloveniji ob 6h zjutraj; Velenje • minus sedem. " Tudi zato sem se prejšnji teden prav razivseld večstranske reportaže o Velenju v tedniku Mladina. Domnevam, tla se teme ni domislil urednik Mladine sam, avtor repen taie je namreč VelenjČan jure Trampuš, Čigar hjlumno ste v Našem Času na tem mestu brali fn'e/šnji teden. Simpatična reportaža s kratko zgodovino Velenja (povprečnega bralca najl?rž ne bo prepričala o pomembnosti lega mesta in zgodba o Titovem spomeniku ga bo morda Še bolj utrdda v prepričanju, da gre z^ mesto zgrešene socialistične vizijej ampak v tem hipu se mi zdi precej že to, da je bd Članku odmerjen dostojen prostor. Kafti, kot sem žn rekel, v medijski znvesli Velenje praktično ne obstaja^ pa Čeprav se v medijih zadnje Čase na različne načine pojavlja vse polno VelenjČanov. Odmevne Članke z^ sobotno prilogo pišeta Andrej Trampuž in Ale$ Čmič, Denis Oštir se oglaša s POP TV, Natalija Ver bot en, jolanda Čepi a k in duo Maja in Boštjan fisvajajo srca Slovencev z nastopi v glasbenih in Športnih oddajah (in tekmovanjih), igralske nastope Marka Mandiča redno sfiremljajo gledališke kritike... Da sem mnoge Še izpusld, niti ni pomembno. Vsej kredi-hdnosti Zg<^iV naštetih navkljub se mi namreč zdi, da je htp-hop "pevec" 6'pack Cukur trenutno edini VelenjČan, ki lahko v medijih na dolgo in ŠinÁo govori tudi o Velenju. Na Velenju je zgradil svoj imidž in posebnost videos polnic je lahko sanj<} kot "pleja iz Veleja'\ Vs/ ostali zgoraj našteli pa hi si 5W>/ medijski prostor precej zaprli, če bi In cd Slovenci svoje poreklo (neveč poudarjali ali začeli pisali o Velenju. Kajti Velenje v zavesti Slovencev nikakor ni mesto, v katerem hi se ob umazanih jezerih nj je val i tudi bodfJČi doktorji znanosti, ob dimnikih elektrarne najlepša in yiajhitrejša slovenska dekleta in ob komunističnih spomenikih bodoči veliki slovenski umetniki. Saj niti avtomatske met efjro loške postaje nmia. Velenje ^■^ČAS 16.januaija2003 Priloga Uvodnik će bi me kdo vpraša/, kaj je to e-mesto, bi zelo veijctno odgovoril: To Jo mcsfo, kJ intenzivno uporablja informacijske in komunikacijske tehnoiogije za dobrobit svojih prebivalcev. Ml smo ze postali e-mesio? AH iahko našf^emo deseř po-áročij v Velenju, kjer nam informacijske in komunikacijske tehnologije pomagajo v vsakdanjem življenju. Veijetno bi lahko naštevali: ' imamo nekaj spletnih strani z Informacijami !z Velenja, • prenašamo seje občinskega sveta, - šole so povezane v Internet, - lahko plačam račune preko irrtemeta, - vsak občan lahko dobi interrtetni naslov. Toda ali je to zadosti, ali lahko še kaj naredimo? Pred novim /eřom sem bil v banki. Bilo je precej strank, ko je v banko stopila starejša gospa in na okencu za informacije reMa, da ne zna In da se boji uporabljati bankomat ter prosila uslužbenko, da JI pomaga. Pogova;Jat sem se z gospo, ki mi je rekia, da ni tehnični tip in da sc boji tehnologij. To Je tipično za vse računalniške in in-temetne aplikacije. Potrebujemo čas, da jih sprejmemo in da se jih ne jboj/mo. Da bi to dosegi/, moramo vaditi. Mlajše generacije so v prednost/, ko gre za tehno-iogije. Nekdo je rekel, če se vam poMra-rl elektronski aparat, je najbolje kupiti novega aH pa poklicati en^stietnika. Na iafosf lahko te tehnologije veliko več pomagajo starejšim. In ker postajamo stara družba, bi bilo potrebno, da v e-mesiu Vtetef^e nekaj naredimo in usposobimo stare/še osebe za uporabljanje vsega. kar jim te/irrofogřja omogoča. Ve^et-no bi moraW nekje postaviti ůankomaí, na katerem bi se starejši občani učili in vadili. Aii pa v določenem internet centru (mogoče v spfetnř kavarni Mojca) narediti tečaje fntemeia za stansjše. Iger bi pridobili osnove interneta, elelerac/jf. Problem Je kompfeksen. ne bodo ga razrešili samo zakoni in policija. Potrebno Je, da se angažiramo vsi in uporabimo tehnologijo, ki nam pri tem lahko pomaga. Mlada generacija potrebuje pomoč. M'ma ciljev, ne pomagamo ji. Internet je priložnost, tehnologija, ki jo mladi poznajo. In če poleg interneta uporabimo še druge prřstope, lahko veliko naredimo za našo skupno prlhodrmst. Navedel sem samo dva primera, lýer bi lahko s pomočjo /nformacrjsM/} in komunikacijskih tehnologij veliko naredili za naše e-mesto. Verjetno bi Jih lahko našli še več. Potrebno Je samo malo dobro volje In pripravljenosti soočiti se s problemi. In potem nastanejo pozitivne spremembe. ■ StaiiAo Blatnik Anaiiza velenjsicili spletnih strani E-inesîti bi miinilo imeli resnično kakovostno narejene spletne sirani. Pri lem mislimo na naslednje cicinenle: -vsebina, - navigacija, - oblikovanje, - tehnična osnova, - vzdrževanje strani, -spoštovanje intelektualne lastnine. Vsebina mora biti prirejena ciljni publiki. Preden se/ačnez izdelavo spletne stržini, jc potrebno niirediti anali/« uptiralv nikov. To pomeni, da moramo vedeti, kdo je uporabnik in kaj tega uporabnika zanima. Pre-priàini smo. da za većino spletnih sirani, ki jih ptmujajo podjcl-jîi, ustanove in posame/.niid iz Velenja, analiza uporabnika ni bila narejena Cle veste, kdo so obiskovalci va?e strani, lo ni težko. Po mnenju guruja za spletne strani .lakobscmt, jcdiv volj. da poiščete mnenje treh skupin petih uporabnikov. Dobre vsciiine bi l.>i.stveno piv vcifafe -število metaiagov bi lahko naše spletne strani lažje našJi. Navigacija je poseben problem. Strani nabijemo r. informacijami, animacijaaiii, večstva-ri se dogaja isiixasno. lo ne pritegne uporabnikil. ampak dobimo niLsprolni učinek, da uporabnik zapasti našo stran. Analize kažejo, da uporabnik čaka največ 12 sekund in da za vsak klik izgubile poloviai obiskoviJcev. /iilitcvanjc úiibmiaeij txl obis-kovíJcev dosega učinke, ki so na-sproini i>d pričakovanih- Večina ljudi nerado daje podatke o sebi. Potrebno je dobro razmisliti, ali je hiljc imeti več obiskovat-cev, ali narediti bmo podatkov na račun zmanjšanja števil a obiskovalcev. ,-Analize tudi kažejts, da večina obiskovalcev spletnih strani neuživav lipbinju. Samo vsak osmi obiskovalec se odloča da vnese informacijo, (jesla in ujTorabniška inwnane pomagajo k povečanju t'iîiska. Malo obiskovalcev je dobro organiziranih in shriuii gesla 1er uporabniška i mena na diiíi*ek@ iMsto.veleiije.$i IrformacqE: MO Velenje, Služba za premoženje in informatiko. naslov ©Velenje, si Priprava priloge: IPAK Velenje Uredniški odbor Jana Pahovnik. Mltiela Hladin. Alojz Hudaria E-mesto in zgodnje učenje Jeseni leta 1998 sem se udeležil največje evropske konference o informacij-skili tehnologijah IST98.1d je bila na Duna-ju. Zame je imel najbolj zanimivo predavanje poslanec finskega parlamentag.il. Mikkola. Zaœl ^ je s stavkom »Ilie future is linnish« (Prihodnost pripada Finccm). PL>udaril je ňniíisli z dva n (i^a besed Tlie fiimre is finish pomeni R-ihodnost je končana). Pojasnil je. da je lo naslov članka, ki gaje maja leta 199Stibjavit Newsweek, v^akaj bo (V"> njegovem mnenju Finskiu dežela s 5 milijoni prebivalcev, tako pomembna v prihodnosti. Nasiel je naslednje elemente: Vse šole so kiikovostno povezane v internet. Fiaska in>a več kot petdeset kolidžcv in unfver/., več kot polovica so s pt>droeja tehničnih ved. Finski parlament obravnava dokumente kol jc »Doživljenjsko učenje koc veselje«. Finska skrbi ?-a zgodnje uč-enjc. ()zgnecMa-saru Ibuka, ustanovitelj znanega japonskega podjetja Sony, v knjigi »V vrtcu b(> mogoče že prepoznoti. Ugotovil je, da so prva tri leia najbolj pomembna /aintelektualni razvoj otrok. Zalo je potrebno zgodnje učenje. Komunikacijske in intbrmacij-ske tehnologije 1er Internet omogočajo veliko novih oblik učenja. V e-mestu moramo hiti glolwko zainleresirani zarazvoj človekovih sposobnosti. E-me-sto lenielji svoj riizvoj na znanju in ustN'aijair osti .svojih prebivalcev. Raziskave Icižejo, da s pravočasnim spodbujanjem potencialov oiroka - zgodnjim učenjem, lahko i:o do.sežemo hitro učinkovito in piKcni. Zato bi biki dobro, če bi namižljali o spletni strani, na khtti priključen na omrežje privilegij ali pa pravica«. Dane.s v ZDA govorijo o digitalnem razkoraku med tisii-nii,ki so priključeni na Internel in ostalimi. ludi v Velenju moramo o leni dobro razmislili. Lepo je, dada-niovsemolKiinom možnost pridobivanja elekironskega naslova, vendar to ni dovolj. Morajo imeli še fizični dostop in znanja. Ta znanja pa je najl^olje ponuditi olroktwi čimprej. Upamo, da txido olroci iz vrtcev pogosto v.splet ni kavami. Upamo, da bomo imeli več e-ločk. kjer bodo vsi olroci lahko dosiopali do Inlernela. Ker, kol pravi pesnik »To je kol kruh, kol požirekvo-de«. /Vli boRit) lo naredili, je odvisno od nas. Kot je rekel Ford: »Če rečete, da nekaj lahko naredile, ali ne, imaic v obeh primerih prav«:, ■ Stanto Blatnik valccv in bodočih strank. Oblikovanje je pomemben element spletne sirani, vendar nc toliko kol navigacija in vsebina Na lepo oblikovano stran pridete enkrat in če nima zanimive vsebine, mogoče še dvakrat ali trikrat. Vsekakor pa jc slabo oblikovana stran lahko polomija» kcrlx\stc izgubili obiskovalce. Velenjske sirani ne sledijo trendom na področju oblikovanja gumbi so veliki, imamo več ua-ličnih pisav, Ix-scdilaso predolgii Upinibljanio »fraine« (okna), ki jih w3c konzorcij ne priporoča. Zanimivoje,da analize kažejo tudi na 10, da 78% ciiiskovakev spletnih strani gleda besedilo, samo 22% pa grafiko. Ray.mis-liie o lem. Tehnićncf ne sledimo razvoju. XHTML XML SVG so akronimi, za katerimi se skrivajo nove tehnologije. Razvoj spletnih strani iz ljubiteljske faze preha-jav prol'e.sionitlno. Sledenje novim tehnologijam je na tem po-droqu izredno pomembno. Zanimivo je, da so nekatera piidjcl-ja v Velenju na področju Inler-neinih tehnologij zelo močna, vendar jih ne uporabljajo pri izdelavi svoje spletne strani. \'zdrževanje strani je izredno pomembno zji us[x;h strani. Ldi-ko naredite zelo dobro stran, s praviiv.sebino, dobro navigacijo, iunpakče je ne boste vzdrževali, ne bo usp&sna. Obiskovalci pričakujejo novosli na vjuši strani, Oc ugotovijo, da |c bila zadnjič ^Tbnovljenapred letom dni. šestimi meseci ali pa enim mesecem, sc zelo verjetno nc bodo vračali na lo stran. Kuj reči za splelno stran, ki ima pixlatke o snežnih razmerah stare leto dni- Živimo v času hitrih sprememb. Ne glede, ali jc to dobro ali ne, moramo la dejstva upo.itevali. Veliko je strani, ki se hitro naredijo, potem pa ni več navdušenja in motivacije, dabi jih redno vzdrževali. Bolje je ne imel i strani, ki se ne spreminja in nc sledi dogodkom. Oiebe, ki vzdržiijejti spletni sirani. d(^r< I vedo kïiliko napt>-raje potrebno vložili da pridobijo prisjîcvkc za stran- Na žal(.ist le strani kažejo, dii nekatera jxid-jclja sledijo modi in mrnjo spletne sti-ani, kerje dobro reči, da jih imajo. To tudi kaže, daše nismo Ziičcli izkoriščati potencialov interne! nega gospodarstva, Zapomnite si, da uporabnik iSčc sveže pomembne informacije, Podatki o snežnih razmerah iz lanskega letaverjelno to nisvx Na žalosi sc večina velenjskih spletnih strani slabo vzdržuje. Veliko je siarilt informacij, malo je îiktualnih. V IE'\K-u (Xi;njujeiiio, da v Velenju nLsmo izkoristili priložnosti. ki nam jo daje internet za uspešno predstavitev našima mesta. Nažiilost ludi pixljeljanekLV rislijo Inierneca za promocijo, pridiibivanje kupcev in prodajo. Priložnosti imamo, vendar se moramo zavedali, da zaJilevata izdelava in vzdrževanje spletnih strani profesionalni pristop. Seveda to ludi nekaj slane, vendćir Internel je lu in če želimo res ptistai i e-mesto, moramo bistveno izb»ilji?ali kakovost spletnih strani, ki Velenje predstavljajo doma in v tujini. ■ Ipak Velenje 16..ianuarja20Q3 '"HlAS KULTURA Klub študentov šmarške fare »Slabo je, ker mnogi vse mečejo v isti koš« ŠMARTNO OB PAKI, II. januarja - » Akti^no.sti« ki smo jih opravili v študijskem »h-doliju 2<)0l/2()02 ni.so hile zanemarljive. Udele/ha na njih je bila dobra, 7 dokončno ureditvijo prostorov Mladinskega centra, kjer domujemo in ol) tvornejšem sodelovanju /. ohčino ter pokroviteUi so oheli o §e boljšem delovanju kluba v prihodnje realni,*» nam je med drugim v pogovoru dejal dosedanji in hkrati novi predsednik Kluba šmarških študentov Jure Drev.. Klub šlcjc približno 70 članov, v minulem iludijskcm Iciu pa so jih pwabili na brucovanjc, potopisna predavanja, informaiivni dan za srcdnjc.solcc, oCiSčcval-no akcijo, na Študentski tržnici v Ljubljani so pt'wiavili svojo sio-jnico. ŽeljamSiudcnlovsvojega okolja pcxskušali zadostili šc s kosi an jc vim piknikom in posl-mariinovanjem. Dokaj odmeven jtí bil ludi njihov javni prolesl. Pripravili so ga 25. maja lani, z njim pa so izrazili svoje nezadovoljstvo glede odnosa in reševanja vod-srva občine do odprtih vpra.^nnj tukajšnjih mladih. »Vsemu navkljub sem z dogodki in odzivom nanje v prvem letu bolj organiziranega delovanja zadovoljen. Okolje, v kalerem delujemo» je majhno, ob lako skromnih linančnih sredstvih, kot jih imamo na voljo, se bistveno već ne da naredili. Ob vsem lem pa je zelo slabo ludi to, da mnogi občani mečejo vse v isti koS. » Na občnem zboru (v prc^torih ŠmarSkega Mladinskega centra) so sprejeli okvirni delovni pro- Z obénegâ zbor3 Muba, ki se ga Je med drugim udeležit šmarški župan in le redki predstavniki društev v občini. Fakultete za elektrotehniko v Mariboru, katerega marljivost je nagradil ludi reklor omenjene univerze. To priznanje so pixlelili prvič, s lem simboličnim dejanjem pa naj bi spodbudili mlade tega okolja k vesl-ncjScmu pridobivanju znanj in uspešnemu Studiju. ■ Tp gram za Studijsko leto 2(K)2/2(in3, ki ga bodo nekoliko bolj dt^debli novo izvoljeni člani organov kluba oziroma bodo aktivnosti sproti prilagajali potrebam in zahtevam članov, Poleg že nekaterih lanskih aktivnosti nameravajo letaš organizirati šc turnir v Sahu in laroku, pustovanje za mlade, fo-logralski tečaj, poskrbeli bodo za medscliojno izmenjavo študentov drugih tovrstnih klubov. Kot smo lahko sliSali sc pogovarjajo ludi o tem, da bi v sodelovanju s Studentskima organi-zacijťima v Mariboru ter v Lj ubijani, z občino Smarlno ob Paki ter pokrovitelji go.stili udeležence studentskoga kulturnega tabora Skwenije ter v svojem kraju omogočili letne priprave plesalcem in plesalkam Akademske folklorne skupine KUD-a Študent. Ob koneu občnega zbora so za častnega člana kluba imenovali v.d.dircklorja Mladinskega centra Janeza Dvornika (z njim so se mu zahvalili za nesebično pomoč pri delu, ki gaje vložil v ustanovitev in delovanje kluba), sprizjianjcm »najboljši S ludc nt občine Šmartno ob Paki« pa se kili Simon Tajni^ek. Studeni Prireditve Kulturni center Ivana Napotnika OPERNI DOGODEK LETA V UUBUANi v Domu kulture Velenje že zhirajo prijave m o^led o|>erne-ga spektakla FAUST v Cankarjevem domu v LJuhljani, ki Ih) v.sredo,29.januarja,oh I9J0. Odhod avtobusa ob 16,30 iz Velenja. (!ena prevoza 2.500 SIT in vstopnica 4.950 SIT. Za imetnike abonmaja voženje na Zlaii abonmaje cena prevoza 1000 SIT. Prijave in informacije na lel. 89 82 572. GOSTJA KULTURNEGA VEČERA DESA MUCK v četrtek. 23. janarja ho oh 19.041 v Knjižnici Velenje kul« turni večer s slovensko pisateljic«) in vsestran.vk» ustvarjalko Des«» Muck. Pozno jutro je edini čas. ki si ga lahko ukrade, preden njene hCcrc pridejo iz Sole in preden se začne pripravljali na nov nastop- Doslej je napisala osemnajst knjig. Z mono-tragikomcdijo »Julri zaćncm« se je uspešno spopadla ludi z gledališč m. Pogovor bo vodila Tanja Postružnik. Vstiip prasi! Knjižnica Knjižnica za mladino: - vsak« sredo oh 17.00 Špeline ure pravljic • 24.1. oh 18.tM> Cool knjiga: najstniki o sebi in knjigi, lokrai-na cool knjiga: Elisabeth Cîoudge- Beli konjiíek. Pogovor bo vodila Andreja Kac Knjii^nica za odrasle: 16,1. ob 19.00 Odpiranje noiranjih vrai - odnosi med ljudmi. Breda Erjavec in Majda Hajsek nadaljujeta s pogledom vase, z odkrivanjem lasine nolranjosii in njene vloge pri stiku 2 najbližjim okoljem - 30.1. ob 19.00 sreCanje z najbolj prevajanim slovenskim pesnikom. Prešernovim nagrajencem, z iskrivim in neug-nanim misleccm. Čigar pisanje soamcriSki kritiki označili za »enega od evropskih filozoískih čudci^cv« Ibmažcm Šalamunom: v vlogi sogovornika - ludi pesnik - Andrej Brvar (v sodelovanju z založbo Litera) Koleda vabi nove člane VELENJE - Šaleško l'olkh»rno društvo Koleda Je lansko (eto /iiokro^ila z u.spcšnim koncertom oh 30 letnici delovanja. 2e t4ikrat so napovedali, da hi rudi pomladili svoje vrste. Zato so objavili rn/psl /a vsis novih članov. Vabijo vse, ki vas veseli spi »z nava nje slovenske kulturne dediščine, ohičajev. plesov in pesmi, da se Jim pridnižite. »Skupaj se bomo učili plesnih korakov, pevskih sprelnosti in nastopali ter potovali po Sloveniji in ludi izven meja, Lahko se nam pridrui^ite ludi kot glasbeniki, v svoje seslave vključujemo harmonikaše, klarinetiste, violiniste, tamburaše .,.,« so ^ zapisali v vabilu. Vpis Im p4»tek2il v torek. 21. in četrtek, 23. Januarja, oha-kral oh 20.00 v mali dvorani Doma kulturevVelenju. Muzej premogovništva spet odprt VELENJE - V Muzeju prenioRovništ>'a Slovenije v Velenju so v torek spet odprli vnita za obiskovalce. Mu/ej so /iiprli decemhni lani, potem ko so z nočnim ogledom zaključili zelo uspesmi sezono. V letu 2002 je nnnireč muzej ohiskalo 32.0osebne vrste. V skladu si cilji nove 9-lelne twnovne i»oIe učencem od 5. do 8. razreda ponujajo ludi obisk Športnih vsebin, ki jih pri rednem pouku zelo malo ali pa sploh ne obravnavajo (plezanje po umetni sleni, squash, badminion. namizni tenis» tenis, golť, judo, ples. karale in sabljanje). V galeriji KC IN prva razstava v letu 2003 Slovenija odprta za umetnost v Galeriji Kulturnemu centru Ivanu Nap4»tnika Velenje so v petek, lO.januarJu, odprli že trudidonulno razstavo Sloveniju odprta za umetnost 2002. Ru/Ktavljena dela so nastala Sinjem Vrhu nad Ajdovšěino. K|er se deset let v juniju zJ)i* rajo umetniki iz vsej^a sveta. Letos razMavo sestavlja 32 del avtorjev iz dcvelilih držav: Avstrije, ZRJ, Italije Španije, Bolgarije, 7.DA, Maroka. Nizozemske in Slovenije. Avtorje za leto?5njo delavnieo je izbralo Še&í selektorjev: Enzo Cîrazia, Anamarija Slibilj-Šajn, Milena Koren Božiček. Luls Rapela, Renule Christin in Julia Snikkeni. Lelos je razslava imela poudarek na likovnih centrili in metropolah in na osi: vzhod, zahod, sever, jug. Prvo raz-slavo v koledarski sezoni 2003 je že tradicionalno s podporo in gostoljubjem pozdravil župan Mestne občine Srečko Meh. Razstava bo na ogled do 12.februarja! Z otvoritve V Barbari razstavlja Enver Kaljanac Akvarel - pogumno dejanje v premogovnikovem razstavišču Bar1)ani si luhko do 6. Tebruurja ogledate razstavo del slikar;ja Cnverja Ka^junea, po hhIu iz Sam« jeva, ki že dolga leta živi in ustvarja v Velenju. ate(je pu ima tudi v Ljuhljuni. Enver je po končani srednji šoli zu oblikovanje v Sani-jevu nadaljeval študij na Akademiji/^ likovno umetnost v Ljubljani, kjer je letji 1970 diplomiral iz slikarstva pri pn>f. Francu Mi-helicu. Po diplomi je nadaljeval specialko restavratorstvo in konzervatorstvo na ALU v l.jubljani pri prof. Miletu .Subicu. Dela kol samostojni umetnik« ukvarja pa ses slikarstvom, akvarelom, risho In tudi folo}snjo /a izdajo gradbenega dovoljenja /a ixJsininitcv (îlijekla. V tem ćasu garo. Ta je v njihovi lasti, gosti^ćc pa iina najemno pogodbo. Stavba vsa ta Icla pridno propada, /ato je prav tako lahko le jutri velenjski koloscj. Zalo MO Velenje ni ^(v če ne bi čakiili na rešitev dolgih denacionaliiHciJskih |Ktstopk(»v, ki niso končani ne /aStaritr^ll (stavba,vktteri je ^osti^če Cuk) in ne /a Mu-jerh( Jdovo hi^o. Ker je od takrat minilo ^e kar nekaj časa in ker sia objekta nevarna tako za mimoidoče kol za tisie. ki v njih živijo ali opravljajo dejavnosti, nas je zanimalo, ali jc rešitev žc kaj b|j?,e.Tone BrcHinikiz MO Velenje nam je povedal: »Ta dva objekta sla lako za staro Velenje kot za celotno mestno občino Velenje najbolj problematična. Za objekt Stari trg 27, ki ga domačini poznajo kol Majerholdovo smo speljali veliko aktivnosti, da bi priislj do končne rešlivc. O tem smo gworili tudi na seji mestnega svela. V strokovnih slu:^bah smo v tem Čr izdal od-ločbo> da je objekt tako nevaren, da gaje treba p<">rušit(-V leti^njem mestne proratotnu smo zagotovili tudi sredstva za raienje in odkup prosiorov v objektu. Za to smo rezervirali približno 10 milijonov SIT, odstranitev objekta pa naj bi stala okoli 6 milijonov Sî T. Lahko rečem, da smo naredili vse. kar smo lahko. Vseeno up-atn, da bomo letos objekt odstranili. Ze več kot 10 let je, odkar .so iz. dotrajane stavbe na Starem trgu 11 odselili stani>va!ce, saj je bil ic takrat tako dotrajan, daje ogroiřal varnost. V stavbi pa sla Še vedno gostišče Čuk in frizeRki lokal .}q\1o podjetja Fi- Dotrajan in nevaren objekt več mogla slati ob strani in čakati kaj se bo zgodilo. Ione Brodnik o reševanju te stavbe pravi: »Objekt je res dotrajan, z-aio je tudi nevaren. Tudi tukaj smo pridobili mnenje republiškega zavoda za kvaliteto materialov. Izdelali so natančno analizo in posnetek stanja. Ker pa sta v objektu dva lokala, ki poslujeta, ga ne moremo porušiti. Zato smo sc po sestanku z najemnikom in lastnikom dogovorili, da bomo delno sanirali stavb se lahko zgodi, da bomo morali stavbo ptiruj^iti. Vendar se morajo prej končati dcnacionalizacijski pt>siopki. Zaenkrat smi> se dogovorili, da poskrbimo za sanaeijo strehe in vitalnih delov stavbe. Javni razpis je končan, izbrali smo ^e najugodnejšega izvajalca za obnovo, to je zasebnik Zbičajnik. llikoj. ko bo vreme dopuščalo, bodo dela stekla. Če bo mogoče, se bo to zgcxJilo žc leb-ruarja.« ■ Bojana Špeget Iz dela gasilskih društev PGD Paška vas: le tako najprej PAŠKA VAS, 11. januarja -Člani prostovoljne}»» gasilskega društva (POD) Paške vasi so hili tudi letos med prvimi v Gasilski zvezi Velenje, ki so na občnem zhoru ocenili opravljeno delo v preteklem letu in se do* govorili o letošnjih pred« nostnih nalogah. Predsednik drušlva Peter Lever je bil sicer v svojem poročanju kratek, a je ob tem opozoril, da to §e ne pomeni, da so delali malo. >»Držali smo se astaljenih smernic, ki so se v preteklosti pokazale za uspešne. C!lani so svoje delo opravili zavzeto in odgovorno, zalo ne preseneča, da smo zastavljen program v ecloti uresničili.<' Med večjimi aktivnostmi je omenil postavljanje mlajev ob 1. maju, dvodnevno kulturno-zabavno prireditev Noč na vasi v Paški vasi. urejanje, čiščenje in skrb za opremo ter gasilski dom. dobro sodelovanje s sosednjimi ter pri-jateljskinti tovrstnimi društvi, kar nekaj pozornosii pa so namenili ic pridobivanju gradbenega dovoljenja za obnovo zgornjih prostorov in ostrešja starega gasilskega doma. Dela naj bi se lotili takoj, ko bodo to dopuščale vremenske razmere. Izrazil je upanje, da bodo lako zavzeto deiali tudi lelos. Da dosedanja prizadevanja na področju preventivnega delovanja in požarne varnosti nasploh niso bila zaman, dokazuje število intervencij. Le dve so imeli lani na svojem območju in obe uspešno opravili. Kolje ob tem na-glasil poveljnik drušlva Marko Kunier, ne gre prezreti tudi skrbi za izobraževanje članov, usposabljanje desetin, ki sose na tek- movanjih solidno odrezale, tradicionalnih aktivnosti ob mesecu požarne varnosti. Letos bodo poleg izobraževanja namenili precej pozornosti icktiiovanju in nasploh urjenju Članov operative. Še večji poudarek pa bodo dali delu z mladimi. Tako kot Lever se je ludi Kumar zahvalil vsem, ki so jim stali ob strani in jim pomagali pri uspešnemu delu in razvoju društva. Zelo pohvalili so udeleženci zbora tudi delo mladih paških gasilcev, ki so ocenili svoje delo in zastavili cilje letošnjega delovanja na svojem zboru dan prej. občni zbor so sklenili s podelitvijo priznanj gasilske zveze Velenje za 10-» 20- 30-,50' in 60-letnodelo,plakete veterana in občinskim odlikovanjem tretje stopnje. ■ tp xrta|sko ztljft ikg Nmorait j^» ^ puliîronivvTeclrë^lfg ^ Vabljeni v ERA Standard Ve/en/e, 24.1. ob 17. uri KRAUESTVO vitaminov • predstavitev priznanih zeliščarjev • nasveti kulinarika • zabavna tekmovanja "Vitamini, vitaminčki..." •glasbeni in plesni program "Z vitamini in aerobiko zaplešimo v ' čudoviti dan & z • priznana vokalistka | I Agata Šumnik Zgonec t- 16. januarja 2(XI3 »"HJIS 107,8 MHz uumsB IM iuoKMi Mom ' uma u insonsn mwK P3mKD IhlKBUmi/ K<)řlov<>k :«tvnr spnivi Likr>s tir», d:i o&LaTK' nemočen, si včiisfl) ne p(>nugďli drugać«. Jn rcć« sai» ^ili Unigini: nkiijie. čnkuju*, d^l v.is bom v ûihopis.« Včasih p;t s« dû H kdo rk:<^ostv»r, kiscnjvmu /divciibi. komu drugcniii p;i hi b^i pu «i (udi mb«' îiiulblc hihîlo pil dobtv.âc hi en. poti'in ko sc je/2 u/kadi, »prcIiuUou, pa si premisli. Jn VC^c^ih hi kdo kaj ohj.tvil.čv pismo iw hi bilo pc^dpc^^in f. njcg^TVim imenom in pniin* koni /aloje pniv. du vťslo. ko pi^te pisma. d;t moriijo biti Li p()dpisjna. V njili naj h<> n;iv eden iiuli vsé na^ov\ p<> nio j'no-sti tudi Iclefonskrt Slevilkii. Tnko v;is honm bhkn poklicali inprevtfrílis& slenvtorruipi-santfg.i res vi. Mo;i^no pa&v jc/ iircdikikom Jopovuriti. da v^ podpiio v Č£i5;(;pisu samo / iniciiilkjimi uli Lilludmgačř.vcndsď mora UiJivlcm přiměni urcdmítvo po/Juili pr.iv^a uvloijH.Piâilc lorvj písma in Kc podpiftujtev njih! tv sodim po $chi. vvsď}»cm čřusodigralJohnTravolta VBO-ihso OOdatj^m ptemofu Ecsndltudl nekaj večjit) hitov |)o lef^ijeçii i:'bo^l^Jov«n* skř predal đviiic? na finr^luev-rovKijske popc^&ev Lalvijijc OSUŮ tcte^tab mesec dni, 15. iVhru.'ti^it h<> namreč pn^lalo jntfio. kJohopo ktn^olťijvm i>dmev7icfn (ne pti uu{Ít< v«rvkc$;rf izboril. Žc /daj i.tlik') /trdimo, di ho te(o!>nje slovensko 7aslpps(vo na evropskem finAlu h i s I v e n o mnnj vod boJť^.tudi manj /ďnóiiivo. & hočele, Prcalod Ktitvcnskih cvro k^inOidAiov pai pove, da sv LikŽnim medijsko ^animrviin provok-ici-jamn^grcmUc^aii. Mudk-S-najsierico so nanircC zbriina saniH umirjena imena do* mačegii popa. Kanbija je b-hmia pieJvs^'m mkij^* izvuj. J* ce, Z nck."^ več kilometrine se lal&op<}liv:ilila te Alenka (io- dec in N'u£<) Derenda. pose* ben priitier pa sut seveda v p<> TV naslnp.ijc>čjlblioPiirIajiič itiAlenkit I^iteríč.kíht>^i7«> pelM Ut«. Ali s leni mislita raa/J^Ui Icia pnjSr^ei«! đolelja.idi^fvo ja Usirvi. nçvcnj<>,goicA<)p.'i bi bita. Če bí se jima uspelo iiVT>tili rui /Akijoâio priredi* tevv Rigj. cn:» «arcjSiti tlna-iislirv liurosong;!. Sckaleri suvije na slti'cn* ski pop itkluidrijski hit Ik'pop. ki ^ pniv tako okiL^čiI srečo mi leloi^ji EML Lot sletn glasovanja je rv'UDreč rte-koliko drugn:iitirečpote« k.iln v dveh krogih, in sicer bodo v prvem odloóli^edalci preko lekf<)nskeg;i glasovanja (50 in sin>koviisi komi-sij/i (Stř^). ki ho pctđiiaskn in bc^av|jen:i i? treh lujccv in dveh itom ačih it.niov. Prve i rl 2i:ladhť i/ Kk upne^a sc§lcvk;i sc bodo n.'iio uvnUlevdru« çi kroç. kjer pa hodo o /m^tgovnlcu oillo(. maja v R^, prav dnbro Slo't'er^u bo rumr^č odru olimpijske dvoratie Skonto nastopila kot ?a$l.$ajsi glasovalci /.idnje$a rv^siopA-jočcgn gotovo dobro /Jipom« nijo. I^omo videli, če ho to drsalo liidi v primeru Oiiše predSiMiicc. Mli Tinkvo Kovač Studi|sb dnevi Tmkae 1er ntdnihgias-tienlkov In sodelavcev se i^asl t)6aJo koncu. Se C6\ lebruar Eo v zname«)* Ju snemaiija in priprav na izU nove* ga, četrtega Tinkarinega albuma. 2a* b^ba DalËs Records )e medlem U potrdfe uradni datum tztia, to bo 30. msec, ko Eo v Sailusovi i^orani l|uC4* lanskega Cankarjivega doma hjd) prvič moč vthro sliâali rK)ve pesmi n Si oglerilati prvi videospot z novega atiuma. Med sMadCtami na njem so Usti. ki so novi matenat pedprsmter-no 2s slliall. opazili naslove "Med zem|o In zrakom", 'HiSa*. 'ie lam nc.'Kier sievffn'tSST*. PESEM nDNA NA RADIU VEIENJE (2boTpofetQvsakosot)aloQt)9 35 url. Zn^ovakio sidadtw pa lahko sHSde v programu Radia Ve)eti|e dvakrat dnevno, po poročITi ob 9,30 m po poročilih ob 18.30. Študent naj bo Sneg je tu, juhuhu iiileški «udcitskikluhsi /e nahml umih moči, an-potmi baterije in v sne^i j amia r priSt'i z novinti presenečenji, idejami. /Jihas'ami, bnhmjťvai^i in prvurejerv) rai.Hin.'tlníáko tičilnko. t.iledenjlo.danoiaieg nspc^noín iKneluui obmeiuje. ítho »c odločili, dst popestrimo d<.'rv.skiv'!^Uan7tyim>Jdnii ra^k^stmi. Odločili smo se fu spanje na sleiucnu. in stcer v soboto. IJi.JamiiirjH, Odhod je predvitien v ^od« njihpopoldaii^ih undi izpred Rdc4e dvorane. PripnsvîUsinG presenečenja, Igic, tekmin^aeija in kitilo na koči ki bo znaSalo KXW.SiT, Če pa bodo ceste dopuščale. Tve^cr tudi ^pust z bakl;imi v dolino. Torej obeta seprijeino popoldne. polno norči] In 7iibave. Ce t>i se radi piv^h;i!Vih.x prijavite n;« telvtbiv.ail .344-475. Spomnili ^o 5e pu tudi vder^Oi dij;ikov r:i* kijuàtili U'4itík<'V. ki se odločbo;'» naUkljr^l ^ii-dij na uiiever/Jth o/iromna vitjih ^ol.di in jim pripravili informatftni dan. 7. vpr;i&injí l,ihko pridejo v prostore SâK.-MC v sohjto (18.1.) ob uri i'f ijaTnj abscivent I iiziroma Student I visj Ih letnike A'v:irii bodo y veseljem rii/hlinilivse đv nedeljo (A Y7.SQn3fladluVelen|einvsak£etrlekviadnikLi Nai čas. TMle sle glasovefi v nedeljo. 12.01.2003; I MOORIOANI-Muzibanusmo 2. FALOT): Polifovpii 3 STtW2lC: Rockntol za njo 4.8ESEÍKI: jo2l, JD»Câ 5. Jaka, lojtroM PredtoQl »i^eljo, 19,01.2003: I.CfíEOCRU. Taveselldan Z IGOR-i-ZZ Kavboj Ju 3. MUOI DOLENJa, Polka rrcn bit' okrogla 4. P0LJAH5EK: Furmani &.2AĐ.KRAfiJCI'DeHesoianin 1S glasov 11 glasov lOgiaso/ 6 glasov 2 glasova I ■ I ■ I vrrr CrAtmer .J 10 \KIIUAK l>rAg(i KiHl4nÍÍ>'k (iltssn« VTAČ4 v !^m)inno oli nilci.Tjni |iri>vzo! dvlo 7. mlitdir»kù&rtekdH>. Prodčasore íe neslo iiřl Krt Snunnn »prcjiUKlIt* le^niti tiuflirinrlu ii >rtiđrine]|a ob PaJti, Bnfjini lYaintlurIu (na tfir-iliAlj, bi je latlnbil nitfslo v Sitinboru. pitlpni pH (jcl l^m Ael ta slincnslwSik M()ggniL>lnL*R» se- Íi4in|al s Koprnm in Prlni nieni, lU bre7 voile, |ia £e)>ra? ni slana, rv nuire vtťí Ibru Kurjih»« Kuibtrfav tfknwmi. '/a «!k(innnii* n»< sploK pmiyi, (bl 80 srf« klubM m ila ív 2 njimi duhro inieli dob/v minokv. Ihni |e ok«}noni jvl isloni klubu jru dvHJiaiRl Ici. Vlom itasufie)» /jm^njal« U v«Uko igra{c«v il) rudi ČU-nov u^trave, iliro ieoslfll in Iti Iđllko dl^Lđ/Uji'. a |)0 fivoju. Pismo z Daljnega vzhoda Novo leto na Japonskem NaAa oMa»n» vvU'Ui^ka dr. Marin S>c(inaJ« te vst «1 kn wprfflbra s »tc^ob^iTk« na .lapansVrin. uil kudtr 9« DHm pn^loJulija. lokmrv^pjtrm« cr, U Jc ie p^iMrhcJ /m inil^ n, -Novuleiiii tufct} oů h-pon«ii;ricaarj]hj.Utoov(« Zalo;« Pilo vse v /naincnjuove. ?osoda> okmki. spoauAkj, ob* leke. i^railie. firaru. cslonalcc' up je u te^ tf lopo« inHniiko oaraviuii. uj posebej xa la Đovoklm 6at pr> pos p razred:» o(i 200 do 600 úaoiin Kakšna bmii:ije lo?Za* njo imajo pose bee poao-de, v bilcK v ruDvntch j3h nnloi^jjo jn po njihovem uiib3*ij cuijbolj odlično bbdoo hrano, ki hi pe cktIeiB oajbolj usirefib oac«?-Kom in daifijm Kbdnim prib^m, otaia rib, Bor« «dcicv. morKkB ira-ve. stodkci^n fD^oU. sLad-lu p krompirja iodrufiih a na5 ncdoje mlj Mh c4ai-uv 11) liumbirucii Slad* karijskonj ne ponujo, T) powm)c4to v dru^i «1 oDvolelai is. Seveda «va ^^AdicjoIa Meto, ki tiiju je (J^VikalA. bik povabije« ne na uitine dobrote v pomko FiStfÍB «kupojsia-ke)eni je te kar nelcam Ito po grill. Rcsp;ijeda,smi> 2e prej bilv nnvajeoiA nv« knicrih podobnih Japon* /Ui«e mldn SO pn izdelovanju in p«-«Irežbi te hone pravi Linctrnkl, uj Ju Ta oko s^e Likf> lifae iaOekfintcvno. da poskmii ée '/nnđi oblike in posode ^ taa pumenibnn nu-likájc med Hvrepejci in Jsponci vjjnunovtniju ou-vcg^f Icl.i. Pil rvjih je lo drvj^n^b pnt/suk, nii hu« rea íe niť divji, laku kui prj na!i. ko smo potem dftjg dao ieio nnii. Oni IB fB iek pulem piosl» -Ijajo, ijedo v icmpclj In u siovtnno kosilo. 6eie la* krni ludi poSlarJI nosi« -Ntf ngajo" ivitiiXc. Ne vtlja, řc jib dobijo prej. Ritvnona ňovolcio! 7-i lo Imajo na poâti posebne ni^NnEnib. ki^h i^ntUii-jokle l.l.\eve{jvtnckc> llko č«uitks) nai^p. je )v bol)^, da Jih dohil ćim već in ciko jih r>ek?« leri dobijo iudido50Q- 'fbdi medve nrt Jlb dobili okoU 30 fs^C Koi U Slovenije*.;. T^ le ena po-Mbflosi teh čestitk Je, da jih ut poiú N^ivkf hRiiK. Naskniiijidimstm^ Tyeórrodríiiiic na šleiv/flame* niu tradidonnlni K^io, I/teise jczarjdi uredno slabcpsTetne« nn Ee delno podredi in se uto spx« riKnil V nakupovanje Nekaj nuvîh ^lik bhko obdate to: htcp'/.^ninje.lnrtvcn.iru^ Saj bi le bhko pisal:!« pa bo dovolj (Junes! Saywrara, ■ Marta FRKANJE aesno Pozor! Oseltirek enkral qj led. tjubi S^lovencS cdnje dac« vevaakdani Pr«d Slovonljo Velenje Jcvuj na nek natfie pr«d Sjov^Bijo. V novem ki p dap SlfupooAi «loven^bh oMb. 90 v jibvncDi otj:h vvlv k:ir !iOv Wlcn)U na de-cvmbr^ici seji piexlsťdjnri 0V /79-palovafijem «pbb ne t« ve«. Zakonska Od oovefu tela da vv* Ip pri a j* nov Mlcon o de-tovnih ř.tímcfjih. Sa *Sřeř(r 7.1 ninitipc i,i sporní mkoR ne veljs Amje veljat pmnie (AT znittín to na c««ii Draga država Poicni ko vfakd.in «po tnavamo. «Sa J« dilava dia|B, lum je /^ojuuiikfepoGi^efl* durlepoeula oidťRajma-k> ha]j d(ap..^premenjLt jc troAorno in |in:preřU.> podražitev b< uma Bree sKRSpivv£ell)ublj3i»kl- Telenueh. iaui Izubijanu Vch;n)e na ttb?u! Kovačova Oobill smo dek.lt>vi|o, da so pripravljeni na sneg, Kv» je ^apudej» pa ljhV,i> roCum. da jc prihajalo do numj^ili jwoblcmov, CcpTX>' Lth* ko iasno akiiviruli ilciur» ne ekipe rnmHli na teren, líih* nol pa im»! sv<^jc ^iliteve. I udi na nasseobraiajo ohćani. ki spra'5ujej<3. /akaj tle- lavu najprej WMC posípavajo mešanico peska in soli. ^le ka>-tieje pa cesie pUi?jjo/{akSen naCiii ćiSćenja ccsi prepieći, da se na ec,s\iíéu naredijo ledene plo^e. ^neg pa se la?je odtaii, NaecsliSću mora bili ludi vsaj 10 ceni i met rov snega, da gretb na cesio ludi plugi. Pomcmbnt> pa je ludi 10. da Ijiidje vedo. da me Velenje |>ogodba zavezuje PUP. cia očisii tudi ploCni-ke in javna parkin<ài, kar predstavlja skoraj vseh v meslu. Vse hi fînantiriioWina. fhed vhodi v stanovanjske bliv ke, spKîh, kjer sbno. pa morajo sneg \Kbe v vvlci^-nkcm podjetju PL'!* Andrej Knc7. enem o<Í dveh pogodbe* nili irvnjalccvcišCenja «siiega MO VeleikjCi nam jc v decern* bni. koje /unuj vbdalu pomlad, iUitnlii, rhi so nu zimo dobntpri* pra^i^nt liidi po pr>'em vetjem .sa ne moreji» postoriti naenkrat, /ii* to io negodovanje ljudi make privnkovjili. In mvnu /ulo« da vsi ru/iimeli. kiko vploli deluje rimska slii/ba in kakšno delo jih cak». ku /»pade nmo Andreju povabili na pogovor. Podntki. ki nam jih je dal, »o ii\' nimivi. Ste vedeli, da mi ulice mesta inoki»lice :«atno vMrlek in petek posuli r >eč k»l 60 tonami «oii? .\li pa. da morajo plu}>j v eni akciji prvvoziti 400 kilomclniv. da očistijo skjbeli, da so bile ceste prevozneje dodal n«5 «ogovornik. PUPimazMO Velenje pogcxl-l\> '/'d čišćenje mostnih in lokalnih cesl, pa ludi pločnikov 1er p;«itriV, Drugi poginlbeni izvajalce za opravljanje zimske služ.v je celjski VOr. ki ima piv giHl^>zači5čcnje nekaj mestnih ees(, s Htiani dri^ave pa ima po-g5>d'io za čiščenje vseh državnih cest. To so vse glavne vpadnice v mjsio: Parii/an^ika. roiiova. Celjsku. Šale.slut. Kidričev» in KoroskA cesta, "(^b vseh teh ce-stal) po pogodbi čistimo pločnike mi.cesiiiit pa VOC Zalo se dogaja, da ljudje vidiji'» na4 ki-lomelrtw cest in nekaj več kol 2 lisoi petsto kvadratnih meirov f^i>Cnikov, irgov in parkirišč. lu ni maio. ker gre za o/ke, enosmerne eesie, kar zalKeva veliko ca^a. V eni akciji. : vozil. Vse ostale mestne in lokalne ceslc paspiidajo vrazretle, kjer je lahko pred pluženjem I5cenrime-trov snega. Ventlarse nikoli ne zgodi, da bi čakali i.iko dolgo. NaSa Vkttilaso votlno na deluje prej.« V priigram zin^ske slu?be je na PUP-u vključenih .^Uljudi, ki so ves čitvv pripravtjcnof^ti.v kriznih situacijah jim dodajo iU: 30 ljudi. Imajo 8 voztl za pluženje. 1er ^t za soljenje cest. 'fb trenutno zadošča, da sn cesie očiščene v rokih, kijih določajo pravilniki. Res pa je, da so eno pravilniki, drugo pa realnwt. Mnogi se verjetno vprafcijo. po kakšnem vratnem redu poicka čiiKenjc me.'^a. pogledamo na pnmeru<^cij vdnch obilnih sneJnih padavin, smo v noči i/ 8, na 9. januar, smo s soljenjem cesii^ /ačeli ot> uri zvečer in solili do X ure zjutraj. Takrat pa je bilo snega toliko. dasť)i ni mogla već učinkovati, zalo smci začeli s plUi^enjem. Najprej si) na vrsti glavne mestne in pi>iem glavne lokalne ceste, prednost imajo tudi poti do Sol.« Ker v času obilnih «neMih pa- Šoštanjske cvetke ob prvem snegu letos Zelen kot je bil, posipanja s soljo ni dovolil! OlHije ni/uniem. Komunalce ter stam»-vali*«. pešce in vr»/.iiike. Prve. ker kljub trudu nistt nioj^li v hipu počistiti, pošulniti ali posoliti ví^n, kiirbr (judje radi iii druge, ker bi mdi prišli v službu, iolo in po opruvkih pl» oci.sčenih ecstnh in pločnikih. Tisti, ki Ixlijo nad zimsko slu^ho. s) bili deležni številnih kriiik.sliSalipasolabko tudisivan.ki niio ravno zspa z Loma je ziitrjcvala. da je Soiianj-skega župana volila siimo zato. ker je bila prepričana, da l*^ ta piiskrbel, da Ihk^^ ceste očiščene 7e uri ;^urraj. Namig, vreden pozornosii. čez slabe o iîcstc ali sedme, koje m< nuših cestah oaj^»lj gost promet, je sneg» okoli 6centimetmv, kurje pre* malo zn plu/enje» promet psi Je ÍX moćno otezkočen. To se nam je zgodilo v noťí u sred« naèetr-lek. I/četrtku na petek pajc bi* k» veliko la/Je, siý je zvečer nc-lialn 'iiicžiti. zjulruj pa smo lah* ko >apeljali po očiščenih cestoh. Mi pa snio v olKh ak mestu dnevno aktivirali ludi :^tevilne čistilce s «!nc?nimi lopaiami v rokah V normalnih okoIKčinah jih ima* jo v akciji do l.\ prejSnjj iedei3 pa je çtevik» naraslo tudi do 25. /animivo pa je, da lahko, če imate doma veliko dela s kidanjem snega, nu PUP*u naročile či^enje domače ceste in dvorišča. Urna p<»st:ivka ni pravvi-soka. kidanje snega pa je ne navsezadnje nevaren i pori. Vsako leto namreč ob tem opravilu za-belCi^.ijo več srčnih infarkutv. ■ Bojana Špegel Živahno na smučišču v Zavodnjah ^WODMb; R januuija • Po tistem, koje v prcjsn.ji sezoni sniačišře v Zavodnjab laliko obnitovalo en sam sumeat dan, so ^e v športnem društvu, ki uptBvlj» z njim, leto^iuecA snega iclo ruzvcselili in takoj ziičeli pripnivQatc vse p«>trel>no« daje to v petek iaiiko sprijeh» prve «mj^aijc. Kj'îI je povedal predsednik dri^tva Cveto (»rabnar nanj ne prihajajo samo domačini, ampak se p(> dobro očl^eni cesti do njih z veseljem pripeljejo tu- di drugi. h>sebej veliki» jih je «ib koncu tedna. Smučine so poskusno »>Zila-ufali« v petek. ii>čnoob 1?. uri, uradno pa je začelo obratovali dan ka.sneje. v soboto. 11. januarja. >»(Xlprli> bo (Xl 9. do 16.?0. ure ob stjbotah m nc in 2eljo.dabi bila vsaka cesta čim prej spluiena in prevozna. Dejstv o pa je. da vse niwnkrai ne gre. ■ mkp 12 VI PIŠETE 16. januarja 2003 (Šoštanj, 19.1.1903 - Ljubljana, 21.5.1969) Stoletnica rojstva Jožeta Lampreta DuhcAnik, narodni delavec, par-Ú7nn in politik Jože Liimproi sc rodil 19. januarja leta 1903 v SoStanju. Njegov t>čc Jože Lam-prei je imel v Šošianju manjSo lovarno za izdelavo lesnih izdelkov (v dokumentih se včasih omenja >*Lampreiova lovarna pohištva«), ki ni bila posebno uspcSna. mali Marija, rojena Rajiter, pa jc bila prÍloJrnt«lna delavka. Leta 1931,vCa.su hude gospodarske krize, so zaradi zadolženosii njihovo hiSo z delavnico vred prodali, mali pa jc zaradi žalosli umrhu Pt> konCani t>sncwni Soli v á<^ianju se je Jix^e Lamprei lela 1917 vpisal na celjsko gimnazijo, kjer sc jc kmalu pridružil socialnemu kriyJ^ku dijaškega društva Riizor, katerega Člani so se povezovali z delavskim gibanjem, Jugi'wlovan-sko strokovno zvezo ter s soci-aldcmokraii in se lako žc v C)c-Iju seznanil ».socialnimi in političnimi idejami marksizma in kr^Can-skega socializma. Ziiradi svojega delovanja je hilleia 1924 izključen iz vseh gimnazij v Sloveniji, lako da je sedmi in osmi razred gimnazije dokončal v Cuprijiv Srbiji, kjer je leia 1925 ludi maturiral. V Studijskem le-lu 191V1926 se je vpisal na Pravno fakulieto v Ljubljani, a seje }.c po dveh semestrih študija prava, v Študijskem letu 1926/1927, prepisal na Teološko Takulieto v Mariboru in tako izpolnil največjo maicrino željo, ki je vedno sanjala o lem, da bi bil njen sin duhovnik. V Mariboru je bil med drugim sošolec s Francem Šmonom, Edvardom Kocbekom, Antonom Trstenjakom, Jožclom Brilejcm in drugimi. Na tcoIoSki fakulteti jc organiziral in ludi vodil marksistični krožek, člani krožka pa so kasneje poslali vidni vodiiclji krščansko - socialnega gibanja-Poj eg teoretičnega razglabljanja sta Franc Smon in Jože Lamprei lela 1929 dva mcscca delala v trboveljskem rudniku, v la čas pa sodi ludi njegov scsiavek Socialno delo dijaka, ki ga je Lamprei napisal za Dijai>ki koledar. Leta 1931 jc Jože Lamprei uspešno dokončal TeolaŠko fakulteto v Mariboru in bil posvečen v duhovnika. Ko! dubovnikvpodežcl^kih župnijah na Siajcrskem, jc dobro piîznal socialne razmere delavcev in viničarjcv ter organizacijsko, kullumo-prosvelno in gmolno veliko pomagal revnim. /m na svoji prvi župniji pri Sv. Trojiciv Ilaloziîh (danes se kraj imenuje Podlehnik) je viničar-jem pomagal ustanovili vinićar- sko zadrugo, zaradi obložile, da propagira komunizem pa ho ga že lela prestavili v I ale, kjer jc ostal do leta 1936. (^d lela 1936 do lela 1937 jc služboval v Ribnici na Pohorju, kjer jc napisal studijo Tvarno-duhov- vobodilnega svcia in Člana njegove verske komisije. Jože Utm-pret je po vojni opravljal vrsto različnih funkcij: bil jc referenl pri Okrožnem odboru OF za okrožje Maribor, referenl pri Okrajnem ljudskem odboru Ce- sc^ ga 30. avgusta 1950 izoWili iz kaioliškc cerkve. Po opravljeni pokori v Plctcrjih, leta 1966, ga je Cerkev delno rehabilitirala, s pravico do mašcvanja, samo tri leta kasneje, 23. maja lela 1969, pa so Jožeia Lampreta našli mrl- Jože Lampret kot borec 14. dMzije pri nošenju rsnjencd (arhfv Muzeja Veienje) na struktura župnije Wbniea na Pohorju, ki je IcUi 1938 izšla v Dejanju. Iz Ribnice so ga prestavili v Sv. Jurij v Slovenskih goricah, od tu pa 1. julija 1938 v Šmiklavi pri Slovenj Gradcu, ki jc bila njegova najljubša fara in hkrati ludi fara, kije bila najbližja njegtwcmu rojstnemu kraju So.šlanju. Leta 1939 jc Tože Lamprei podpisal riizglas Zveze delovnega ljudstva Slovenije »Kaj hočemo«, zaradi česar je bil nekaj čana celo zaprt, izgubil pa jc tudi službeno mesto. Odiel je na 1 Irvaško, kjer je deloval kol duhovnikvscnjsko-mod-ruški škofiji. Žc leta 1941 seje pridružil osvobodilnemu gibanju na Hrvaškem, leta 1943 pa seje vrnil v Slovenijo- Poslal je verski re-tcrcnl 14- divizije in se skupaj z divizijo, kol član kuliumLške skupine divizije» udeležil tudi njenega pohoda na Šiajcreko, pozimi lela 1944. V spominu mnogih je ostala fotografija na kateri Jože Lamprei vvlsokcm snegu skupaj z (»talimi borci nosi ra-njcnca, pa folograllja partizanske maše v Andražu spomladi leta 1945 ild. Na /boru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju (od I. do 3. oktobra 1943), je bil Lamprei izvoljen z^ člana Slovenskega narodnoos- Ijc - okolica, sekretar verske komisije pri pred.sedstvu slovenske vlade, član Cîlavncga odbora SZDL, poslal pa je tudi zvezni in republiški poslanec. Leta 1949je bil med ustanovitelji Ci-rilmctíxJijskega društva slovenskih duhovnikov, 15. aprila leta 1950 pa je bil imenovan tudi za izrednega profesorja prosvct-noznaastvcne široke nalčoloSki fakulteti v Ljubljani. V prvih letih po vojni seje veliko ukvarjal tudi s pisanjem in med drugim napisal črtice Močna žena, Par-lizanska nočna sveta ma.ša, Noćne vizije izmučenega parli-zanskcgii duhovnika. Strgali smo jim krinke in Iz agilatoijcvih zapis kw. Januarja leta 1944 je Lampreta dr. Gregorij Ro/man, čeprav ni bil njegov Škof, su.spendiral. kar pomeni, da ni smel brali maže, niti delili zakramentov v parlizanih. Kerjc kljub temu maševal, krslil, poro<íal, pokopaval in poučeval verouk na osvobojenem ozemlju /gornje Savinjske doline je poslal ircgu-larcn, kar pomeni, da določen čas ni smel opravljati duhovniškega poklica Po vojni so mu bile cerkvene oblasti sicer pripravljene dovolili maševanje, vendar le, če bi opustil politično delovanje, ker lega ni upošteval, vega v njegovem stanovanju v Ljubljani (razočaran nad življenjem je umrl dva dni pred tem). Jože Lampret je bil tragičen junak nekega časa: kol duhovnik seje zavzemal za pravice izkoriščanih in za socializem 1er bil zaradi svojih nazorov zapostavljen. preganjan in celo izobčen. Temeljna nazora, ki ju jc v/el za svoja, sta ga v praksi glol>oko razočarala. Vsvoji oporoki je Jože Lamprei med drugim zapisal ludi njislednjc: »Vse svoje Življenje sem posvelil graditvi božjega kraljestva na zemlji in realizaciji evangelijskega nauka o socialni pravici ter humanilarncga sjnem spoštovanju ciljev vsefi njenih članov. I)ra}iica je bila že v času študija preko štipendije povezana s Premogovnikom, kije takrat Še kako [yotreho-val mlade strokovnjake. Tako se je leta 1977 kot diplomirana ekonomistka v njem tudi zaposlila. Po opravljenem pripravništvu je tri leta delala na področju plana in analtz. Strokovnost, zagnanost in predanost delu so bile že lukrat njene prepoznavne vrline, zato je h itn j napredovala. Lela I9H0 je postala vodja plansko-analiiske službe. Logično nadaljevanje razwja njene delovne poti je bilo. ko je leta 1985postala članica najožje vodstvene .skupin e Prem ogovn ika. članica jwslo i wlnega odbora podjetja za gospodarjenje in direktorica gospodarskega področja. To izjemno odgowrno delo je opravljala vse do lanskega leta. ko je sama spoznala, da zamdi bolezni tega dela ne zmore več. Svoje znanje in bogate .strohnne izkušnje je prenesla na novo dehvno me.'^to sxrtovalke direktorja na gospodarskem področju. V trenutkih, ko se je bolezen potuhnila, je razvijala novo pomembno funkcijo podjetja - kontroling. Vsi. ki smo Dragico poznali, vemo, da je izpolnitev svojega življenja našla ludi v delu. Z neizmerno energijo in predanostjo ga je posvetila velenjskemu premogovniku -šahtu, kot je sama rada dejala. Še preden se je na šahtu zaposlila, je o njem vedela vse, .Ulj .seje pri Šilihovih o tem veliko govorilo in vedelo. Tako je v Premogovniku našla izziv za .n'ojo dehvno kariero. Rudarstvo je moška panoga in v njej prevladujejo moški. Vendar .'>e je Dragica enakopravno vključila v kolektiv, suvereno obvladovala .svojepodročje in knapovsko zastavila besedo za tisiOy v kar je bila prepričana. Kolektiv ji je priznanje za to njeno držo izrazil, koje 3. julija leta 1994 kot prva in edina ženska na praznovanju rudarskega praznika .skočila častni .skok čez kožo in prejela nula rs ko u/uformo. Vsi pri.sot ni na fej prireditvi so jo pozdravili z gromkim aplavzom. To niti ni bilo čudno, saj so jo poznali vsi zaposleni v Premogovniku in v hčerinskih dmžbah. Poznali so jo vi/ Velenjčani. Vedeli so. da je ona tista, ki skrbi, da je denar za plače zapo.úenih zagotovljen vpotrebnih zneskih in oh pravem času. Posebej v letih, ko je bil premogovnik v krizi, je bilo to zelo zahtevno in stresno delo. Skrb in odgovornost za likvidni)st jmljetja, ki je zaposlovalo tudi Že pet tisoč delavcev, je bila zahtevna naloga. Dragi čin prispevek k delovanju in riizvoju Premogovnika, vseh njegovih hčcrin.skih družb, k oblikovanju poslovnega sistema Premogovnika Velenje je neprecenljiv. Verjela je v to^ da ima podjetje možnosti za razvoj, da ima prihodnost. Verjela je, da imata prihodnost Velenje in Šaleška dolina. In v to ven) je zastavila vse svoje moči, svoje znanje, svoje življenje. Vsi njeni sodelavci smo poznali Dragjčine vrline: de-lavno.Ki, energičnost, strokovnost, odločnost, nepopustljivost odgovornost, poštenost, pa tudipnpadno.st /x)d-jeiju. Znala je cenili dobro delo in svoje sotlelavce. Dragica Kotnik je bila od leta 1989 do 1996 predsednica Atletskega kluba Velenje. Čeprav sama ni bila športnica, jeto funkí ijo opravljala zavzeto in predano. S svojstvenim načinom dela je aktivirala in povezala vse sile i' klubu, tako da je vsak delal tisto, kar je znal delati najbolje. Zalo je Ailetski klub v času, krj ga je vodila, dosegel svoje največje uspehe. Člani kluba in njeno strokovno vodstvo so jo cenili in jo .spoštovali. Rila je članica Društva ekonomistov Velenje in ena od pobudnikov za ustanovitev Društva ekonomistov elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije, t' katerem je bila zelo dejavna. V njem je našla priložnost za strokovna srečanja, pogovore, izmenjavo izkušenj pa tudi priložnost za tkanje vezi s kolegi. Za po.slovni sistem Premogovnik Velenje je Dragičin odhod neprecenljiva izguba. Bila je naša spoštovana sodelavka, cenjena st/vkovnjakinja in d m ga prijateljica. Spomin nanjo nosimo v sebi. Živela bo naprej r mislih svojih dragih, svoje družine, svojih prijateljev in sodelavcev. Srečno! 16. januarja 2003 '^H'JiS ZANIMIVO 13 HOROSKOP od do 21.4 S parlnerjem bosta ne za^tku leta začela kovati načrie ;a prMnosl. ki se bodo sprvs zde^i neuresnićljivi, ^ ob koncu pri-hodriega ledna pa bosta spoznala, da so ved kot uresnidjivi ^lo boste naenkrâl zelc aposleni, utiu)efiQs}t pa vseeno ne boslećitliii Sploh, k^ se «m bodo dobre poli odpirale en^ za drugo Dolelela\9sbQriejzrMrrasreča,kislest|QdQlgo2«leliinpornal«m^ei?gu> bili upanje da sevam bo kdaj nasaiehnila. življenje se bo precej spcementlo. In lo na boije Je bii ^ Cas, i^jne? Bik od 22.4. do 20.5. Še vedno se boste bolj kol s sabo ukvarjali z drugimi, pri tem pa sploh na boste spregledali, da vam to prej škodi kot l^orrsii Seie ko S8 vam bo2éavie p^cej poslabšalo boste vetjeli opo-2«iiom. To pa s« zna zgoditi ks; kmalu, Se sa ne boste vzeli v roke m pričeli 2iV6ii lako, kot q6 vas pričakujejo ludl va§) ne-Ibližji Ti so S9 ře precej naveličali vaših obljub ki jim nI kon^a, uresničite pa bore katero F^zrte kaj bosle obljubiti ob koncu tedna, da vam ne bo spel 2ai inpoidite večkral vruravc pa (etudi je zunaj prava zima. Dvoička od 21.5. do 21.6. Če si bosie še tako želeli se ne bo zgodilo Ža1sevamva§e sanje riiso v celoti uresničile a bodo težavice, s katerimi se trenutno ubedale, prehodne naman]kanj»i razuma, nekuliurncga ob-na^n ja, popui^čanja srca, izgube moCi in snir-li. siarozavc/ni pisatelj opo/arja na pcKic» dicc iczmcmcga uživanja vina: "Kdo ima gor-jtavlja vprašanje ali jc alkohol srodstvo, ki krepi ali zastruplja? Prekomerno pilje alkoh^^la pri-v-cde do vrste zelo škodljivih vpli-vtw na človeški organizem in drui^bo. Alkoholi/emje bolezen in velik socialni in medicinski j^rt^blem. Nasi anc zaradi pogo-siosii, obsega in ckscesov v uporabi alkohola, kar privede do okvare posameznih ali vseh komponent zdravja : leiesnega, menialncga m stx:ialnega. Zato je povsem iipravićcnovpra.^nnje o po^^iiivnih učinkih alkohola in o negativnih p<\^ledicah. odvisnih t)d navad tresenja alkohola (količina, pogosiosl in vrsta al-kt^hola), kot susiavnega dela J^iv-ljenja ptviame/iiih populacij. Po podatkih svclovnc zdravstvene organizacije je med alko-htiliki ćcdaljc več ^cank in mladine. V nekaterih državah postaja alkoholizem problem po-dd^clja, v mcsiih pa ga počasi izpodriva droga. Od no« do al-koliola je poslal bolj liberalen. Pije se pogosteje in zmernejc. Se vedno j^aso prisoina i)l>časna opijanja. Alkohol je močno povezan 2 nekaterimi pomembnimi dejavniki ivcganja za zgodnjo ateros-lerozo. Zaključki Številnih raziskav kažejo, da pride, ob pogostem uživanju alkohiHa v večjih odmerkih, do povišanega krvnega ilaka, p(weča se srčna frekvenca, zvečajo posamezne frakcije holesterola in ptJslabsa razmerje med dobrodelnim in slabim holcivieroh^m, Pogoslo se spremeni tudi gostota krvi. S ptwečanim umivanjem alkohola jc pnve?ana wčja kroničnega bronhitisa, vnetje ven, povečana in okvarjena je- tra, pnsoina ulkusna bolezen, okvara živčevja 1er sprcmeml>e oscbosti. Mnoge bolezni st ob tikrainem uživanju alkc^hola tudi slahSe zdravijo. Povišjin krvi tlak jc pogi>slejc prisoten med alkoholiki kol med občasnimi pivci ali abstinenti. Po skoraj ksldesetih leti je obsežna Framinghamska Sludija dctkazala povvzanc«! med alko-rt(jlom in hipenenzijo. Učinek na krvni tlak je <îdvi.sen od ko- v prsno votlino, oteklinah na okončina, embolijah ter življenjsko i>grt^joČ:h moinjahsrč4 nega ritma, ki pogosto vodijo v smrt. Tudi v razvoju te bolezni velja ugotovitev, da p<.ipolncî prenehanje pitja alkohííla v zgodnjem obdobju bolezni omogoča postopno ozdravitev srca, ki postane ponovno funkcijsko povsem primerljivo zdravemu srcu. Pt)leg ncpiKa-dnega škodljivega vpliva alkohola je p prenehanju pitja p^jsiopm^znižitia na izhodSče. /. zmanjševanjem zaužite dnevne kaličine ali prekinitvijo pilja se lahko arlerij>ika hiperlenzija dobro kontrolira že v samem zgodnjem začeiku. Posamezni avtorji svetujejo, da .se dnevni vnos alkohola omeji na zgolj 10 gramov ali pa priporočajo alkoholno abstinenco. 'tveganje za možgan.^ko kap je pri težkih piveili večja za l,H-krai v primerjavi z nepivei (vraziska-\o jc bilo vključenih 18>7S> nvvkih v obdobju 12 let ). DaljSc uživanje alkohola preko 50 gram^^v dnevno privede do postopnega razvoja alkohcflne okvaa* sa*a -aikiiholne kardi(mii(îpatije. Napredovala bolezen vodi v popuščanje srca, ki sc kaže v hitrem utrujanju, dušenju pri čedalje manjSem naporu, kašlju, pojavu nebnega dušenja, izlivom vode upoštevali .4e negativen vpliv spremenjene, manjvredne prehrane alkoholika, v kateri manjka vitaminov, minerahw in anli-oksidantov, balastnih snAivi, pa tudi vnos beljakovin ni ustrezen. Nenaden vnos večje količine alkohola ali dolgotrajno kronično pitje spro/a različne motnje srčnega ritma. Pri kroničnih alkoholikih že vprvih tridesetih minutah po zaužilju večje količine alkohola opažamo posamezne prezgodnje prekatne utripe in kraikoirajne vložke piv spešenega utripa. Nekontroliran vnos večjih količin alkohola vodi v neposredno ijkvaro srčne milice in prevodnega sistema, kar imb za p(*iiedico korapiekv ne motnje ritma, ki so nezdružljive z življenjem - trepe-tanje prekalov ali srčni /astoj. Nakoronarno bolezen ima al-kohol dvojen vpliv. Učinki alktv hola na različne jJtOpnje bolezensko izražene aleroskleroze so od-visni od wdrževanega nivoja vneite nega alktwhola, pa ludi t^d ob-časnega opijanja. Med številnimi populacijami je bilo dokazanti obratno sorazmerje med smrtnasljo zaradi k^v ronarne bolezni in pitjem alkohola. lêstiranci, ki so vsakodnevno zaužili šiJce žganja ali koza-rcc vina,so manjkrat umirali zaradi koronarne bolezni, kot li- sli, ki so alki^hol uživali manj kot enkrat mesečno. Le zmerno uživanje alkoJiola manjSapogo-stosj kori'jnarnv srčne bolezni. Še vedno je znana in dt^kaza-no učinkovita varovaJna mediteranska dieta, ki vsebuje veliko ribjega mesa. sadje, olivno olje 1er rdeče vino (antioksidan-li) v zmernih količinah. Ý. Prav nasprotno pa je pretiranem pitje alki^hola praviloma privezano s kajenjem, p<»gmemlx'n pa sem seveda JA/., ki bom znal reči: DOVČU ZA DA>iCS. ■ Prim. Janez Poles, dr. med,-internist fla9.0o27tanuaia2003 VROCECEME KfijJiliilSki m^U». E$TO. 5d46l-3a GOREKJS KOPALNICE, BXC 60.01 Nika 60 Ez^ra . $.390 arj ^ j 44.990 Ponev, 00 M O ca 690 str f ralnl siro). BORENJE. WA mi 97.990 SIT VIbradjihI frlalnik. j$KRA»0.SS5dA Ç:ZE3 13.990^1 MERKUR, Kidn.Vva ; b, V^tenr let 895 ^^ ' .„• . L .1.1 ..5 Pofujdbft «<19. do 27. 200), ot do ppodafv 24I09 MERKUR UstviriiHno jadovol^tvo 14 TV SPORED ""'^ČAS 16. januarja 2003 ČETRTEK, 16. januarja SLOVENIJA 1 06.25 Dobro jutro 09.0Q Poročila 09.05 Male sire celice, kviz 09.55 Zgodbe iz školjke 10.25 Oddaja za otroke 10.40 Parada pJesa 11.00 Koncert QÙ podelita Nobelove nagrade za mir 12.15 Vrtičkarji, l.del 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Recept za zdravo življenje 14.20 Opjs 14.45 Svetovni izzivi 15.15 Tango-5, dokjm. feljtoi 15.55 Hidak-mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Enajsta šola 17.20 Markella, dokitn. Illm 17.40 Dosežki 18.10 Zenit 18.45 Risanka 19,00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.30 IV dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 21.20 Osmi dan 22.00 Poročila, šport, vreme 22.45 Zgodbe o knjigah 22.55 City iolk, Ijjdje evropskih mest 23.25 Režiserji: Terry ailiam, dokům, oddaja 00.30 Zenit 01.05 Osmi dan 01.35 Tsdnik 02.30 Prviindnjgi 02.50 IVtary Tyler li^oore, 114. 03.15 Poti v noč, nemški čb !. 05.05 Evroîiga v košarki: Uiion Olimpija - Žafgiris, posn. SLOVENIJA 2 08.00 Videostrani 08.30 Mostovi 09.05 Dobro jutro 11.35 Mariin Bay, 18/33 12.20 Hiša z vseFi vetrov, 18/26 13.10 Videostrani 15.10 Tv prodaja 15.40 Čas, ki beži 16.10 Odkrivanje starega Egipta, 1/3 17.05 Mary Tyler h/Toore, 114. 17.35 Drevo želja, amer, film 19.10 Videospotnice 20.00 EvroSIga v košarki, Uiion Olimpija :Žalgiiis, prenos 22.20 Živeti v pozabi, amer. 1ilm 23.45 Videospotnice 09.05 Ko boš moja, lad. 10.00 SaJome, rian. 10.50 Tv prodaja 11.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 12.10 Nezaželjena, nad. 13.05 Newyoï^ka policija, rtad. 14.00 Tv prodaja 14.30 RickiLake 15.20 Nezaželjena, nad. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 17.15 Salome, lad. 18.10 Ko boš moja, lad. 19.15 24 ur 20.00 Trenja 21.15 Prijatelji, nan. 21.45 Moške glave, ženske težave, nan. 22.15 Zahodno krilo, nan. 23.10 Tretja izmena, rian. 00.00 24 ur, ponovitev lunatl 09.00 Na obiski, ponovitev 10.00 Vabimo k ogledy 10.05 Odprta tema: Dosežki v bioiiziki in medicini 11.05 Najspotdneva 14.00 VidBDStrani 18.05 Vabimo k ogledjj 18.10 Regionalne novice 18.15 Brez panike, mladinska oddaja, 3. TV mreža 18.55 Najspotdneva 19.00 Videostrani 19.55 Vabimo k ogled J 20.00 30 tet Šaleške lolklome skjpine KOLEDA, posn. 2. dela celovs£. nastopa 20.45 Regionalne novice 20.50 Najspotdneva 20.55 Rojstvo naroda, dok. odd. 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Naj vlža, kont oddaja z narodnozabâvno glasbo, Gostje: Vitezi Celjski 22.45 Vabimo k ogleduj 22.50 Najspotdneva 22.55 Videostrani PETEK, 17. januarja SLOVENIJA 1 07.00 Dobra jutro 09.00 Poročila 09.05 Risanka 09.15 Markelia, dokum. film 09.30 Enajsta šola 10.00 Prisluhnimo tišini 10.30 Zeniî 11.00 Dosežki 11.30 Prviindnjgi 11.50 Umrli gigant-tovarna avtom, Maribor, 2. del 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Dravsko polje, dokum. 13.50 Alpe, Dotiava, Jadran 14.20 Osmi dan 14.55 Vsakdanjik in praznik 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Čarobno drevo, 8/13 17.00 Iz popotne torbe 17.25 Mlada skladateljica Tadeja Vulc 17.35 Raziskovalci national geographica, 1/7 18.30 Deteljica 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.30 TV dnevnik, šport, vrsme 20.00 Praksa, 14/22 20.45 Velika imena malega ekrana: Jože Kloboves 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Polnočni klub 00.05 Raziskovala national geographica, 1/7 01.00 Velika imena malega ekrana: Jože Kloboves 02.00 Mary Tyler Moore, 115. 02.25 Vse, kar ste želeli vedeti o seksu, amer, film 04.10 SFvalpsmuč ,smuk (M), posnetek SLOVENIJA 2 08.00 Videostrani 08.30 Mostovi 09.00 Videostrani 10.20 SP v alp smuč , SVSL (Ž), prenos 11.30 Mariin Bay, 19/33 12.20 SP v alp smuč , smuk (M), prenos 13.30 Hišazvsehvetrov, 19/26 14.20 Videostrani 15.45 Tv prodaja 1615 Krasni novisvettirsne, dok. 17.05 MaryTylerMoore, 115, 17.40 V ljubezni in vojni, amer. í. 19.15 Videospotnice 20.00 Doktor Cenni, dokum. 20.45 Deveta vrata, amer, film 22.15 Moška liga, 10 del 23.20 Iz slovenskih jazz klubov 23.55 Videospotnice 07.35 Zenki, ris serija 08.00 RtckiUke 08.50 Ko boš moja, nad. 09.45 Salome, nad. 10.35 Tv prodaja 11.05 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 12.00 Nezaželjena, nad 12.50 Trenja 14.00 Tv prodaja 14.30 Ricio Lake 15.20 Nezažefjena, nad 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 17.15 Salome, nad 18.10 Ko boš moja, nad. 19.15 24 ur 20.00 Preprodajalci, amer, film 22.35 Kameleon, nai. 23.35 Mirovnik, amer, film 02.(X) 24 ur. ponovitev lun al I 09.00 Dobro jutro, informativno - razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo kogledu 10.05 Naj viža, pon, oddaje z narodnošibavio glasbo, Gostje: Vitezi Celjski 14.00 Videostrani 18.05 Vabimo kogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža 18,55 Usti/arjajaiT^o ^jpaj, 13 add. 19.40 Najspotdneva 19.45 Videostrani 19.55 Vabimo kogledu 20.00 Loi(alniLEtnpŠaleSke doline 20.30 Gremo v kino, oddaja za ljubite ijelilma 21.00 Rojstvo naroda, pon 21.30 Spoznajte jih, dok. zapis 22.00 Regionalne novice 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 22.55 Vabimo kogledu 23.00 Najspotdneva 23.05 Videostrani SOBOTA, iS. Januarja SLOVENIJA 1 07 20 Kulturna kronika 07,30 Odmevi 08,00 Zgodbe iz školjke 08.25 Blserčki iz Bissrgore 06,30 Markella, dokim, tilm 08.45 Zlatko Zakladko 09.00 Male sive celice, kviz 10,00 Gimnazija strtih src, 2/26 10,45 Polnočni klub 11 55 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.35 Študentska ulica, oddaja za Sîuderrte 14,05 Mostovi 14,35 Slikar na Bloških smučeh 15,05 Lukas,2/13 15.35 Komisar Rex, 2/15 16,30 FĐroćila, Sport, vreme 16,45 Slovenski magazin 17.10 Ozare 17.15 Návrtu 17,40 Dežela puščavskega sokola 18-20 Mumini, 11/14 18 45 Risanka 19,00 Danes 19 05 EU in mi 19 10 Utrip 19,30 TV dnevnik, šport, vreme 20,00 Povabilo na ples 2100 Kako živijo slovenski gradovi, 2/3 21,30 Trend, oddaja o modi 22,00 Poročila, Šport, vreme 22.30 Sopranovi, 2/13 23,30 Sosedovo dekle, kanad. f. 01.00 Dežela puščavskega sokola 0130 Slovenski magazin 01.55 Znamenje štirih, kartad. f, 03 45 SPvalp. smuč., smuk |M), posnetek 04,50 SP v smuč. skokih, posnetek 2. serije SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 08,30 Mostovi 09.00 Frasier, 2/24 09,20 Tv prodaja 10,20 SPvalp. smuč., smuk (Ž), prenos 11-30 Z ognjem in mečem J/4 12.20 SPvalp.smuč.,smLik {M), prenos 13 30 SPvsmuč.tekih, klasično 10 km (Ž) in 15 km (M), posnetek 15,15 Tv prodaja 15 45 Štafeta mladosti 16.35 Džejmz, mali mojster pola IzVeiike Britanije, dok. 16,50 Eva in Adam, 5/16 17.20 SPvsmuč.skolflh, pren. 1915 Videospotnice 20.00 Kot takrat, ko pada det 2/2 2120 Z ognjem in mečem, 2/4 22.15 Sobotna noč 00,15 Videospotnice J 08,00 Doktor Oto, rjs. serija 08,10 Mjav, mjav, ris. serija 08,20 Obuti maček, ris. serija 08 50 Mala Kitty, ris. serija 09.00 Vrbja vas, ris. serija 09 30 Moj prijatelj Roki, ris.ser 09 40 Bobek in Ciril, ris. serija 10.05 Mailnji dol, ris. serija 10.15 Alicavčudežni deželi, ris t-11,05 Mali iteiikopter, ris. serija 1125 Šolska košarkarska liga 12.25 Smola pa taka, nai. 12.55 Zresni se žel, nan. 13.25 Preverjeno 14,20 Dnjžinsko pravo, nan. 1510 Močno zdravilo, nai. 16.00 V najslabšem primenj, nan. 16-50 Goodyear liga: Zadar-Union Olimpija, prei. koš. 18 40 Resnični svet, dok. odd. 19 15 24 ur 20,00 Čakatepošta, amer, film 22,00 Pleše z volkovi, amer, f, 01,10 24 ur, ponovitev iLanall 09,00 Miš maš, otr. odd., pon. 09.40 Vatjimo kogledj 09 45 Gremo v kino, oddaja za ljubitelje filma 10.15 Najspotdneva 1015 Videosirani 18.55 Vat)imokogledu 19.00 Lokalu LJtrip Šaieske doline 19,30 Najspotdneva 19.35 Videostrani 19 55 Vabimo kogledu 20 00 1145.VTV magazin 20 30 Jubilejni koncert Ans. Roberta Goličnika, 2. del 22.00 Potovanja 23,00 Vabimo k ogledu 23 05 Najspotdneva 23,10 Videosirani NEDELJA, 19. januarja SLOVENIJA 1 08.00 ŽIvžav 10 00 Mismo.., řiizozemci, 2/16 10.25 Med valovi, tv Koper 10.55 Prvakidivjine, 13/13 11.20 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 1315 Tistega lepega popoldneva 13.15 Nemogoče 13.20 Človek in pol 13.30 Nedeljsko oko 13.40 Kulinarika 14.00 Motoring 14.05 Osamljeni planet 15.00 Privlačna nasprotja 15.20 Kislo jabolko 15.35 Šport - nadanašiji dan 15.45 Pop-oldne 16.00 Raymoida imajo vsi radi 16.30 Poročila, Sport, vreme 16 45 Tistega lepega popoldneva sledi Glasbeni dvoboj 17.00 Družabna kronika 17.10 Predmet požeienja 17.30 Vsakdanjik in praznik 18.35 Žrebanje loia 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Človek, ne jezi se 21.05 Vrdčkarji, 2. del 21.40 Kaj so rekli večerni gostje v letu 2002 22.35 Poročila, Šport, vreme 23.30 Speči mož, amer, film 01.00 Moška liga, 10/12 01.30 Poštenjak, 7/3 02.15 Vsakdanjik in praznik 03.35 Liga prvakinj v rokomelu, Krim Eta Kotex-Budućnost, posnetek SLOVENIJA 2 08.25 Rad imam Lucy, nan. 08.50 Sloveiîsieznijo, nad. 16.15 Salome, nad, 17.55 24 ur-vreme 18.00 Ko boš moja, nad. 19.00 24 ur 20.00 Preverjeno 21 00 Težave na svobodi, am. f 22.40 XS. Premiere, nan. 22.45 Privid zločina, nan. 23.35 24 ur, ponovitev 00.35 Nočni program ■cwnall 37 09.00 lOletVaistveno delovnega centra Mozirie 09.40 Vabimo kogiedu 09.45 Jubilejni koncert Roberta Goličnika, posn. 2. deia 11.15 Najspotdneva 14.00 Videostrani 17.55 Vabimo kogledu 18.00 Kristalček, posn. otr. festivala v [Rogaški Slatini 19.45 Videostrani 19.55 Vabimo kogledu 20.00 1146. VTV magazin, ragionalni - infomiativnl program 20.20 Šponni torek. Spolna informativna oddaja 20.40 iz oilmpijskifi krogov 20.45 Športni gost: Marko Jager, voznik rallya 21.30 Viva turistica, ponovitev 22.00 Dokumentarna oddaja 22.30 Vabimo k ogledu 22.35 Najspotdneva 22.40 Videostrani SREDA, 22. januarja SLOVENIJA 1 07.00 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.05 Biserčki iz Bisergore 09.10 Risanka 09.15 GnJi raček Tine, 12/26 09.40 Spretodi v naravo 10.00 Knjiga mene briga 10.20 Zakladi sveta, 21/26 10.35 Kako živijo slovenski gradovi, dokum. oddaja 11.05 Zgodbe Iz Amerike 11.50 Raziskovalci national geographica, 1/7 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Povabilo rta pEes 14.15 lv!ednarodnaobzorja 15.05 Aktualno 15.55 fvlostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Podkiobukom 17.50 Barve jeseni 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.30 Dnevnik, šport, Vfsme 20.00 Francoski poljub, amer. 1. 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Orkester slovenske fliřiarnionije 23.55 Barve jeseni 00.45 fvîaiy Tyler Moore, 118. del 01.10 Z roba mesta, grški film 03.00 Šport SLOVENIJA 2 08.30 fiiiostovi 09.05 Dobrojutro 11.35 fvîaiin Bay, 22/38 12 20 Hiša z vseh vetrov, 22/26 13.10 Videostrani 15-35 Tv prodaja 16.05 Slovenski ljudski plesi 16.30 Homo tunsticus 16.55 fiilary Tyler Moore, 118. del 17.25 Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu, posn 18.30 Odbojka (fi^) za pokal Top Teams, Calolt Kamnik -Almere, prenos 20 20 Kuailfikacife za EP v košarki (1^), Italija -Slovenija, prenos 22.15 EP v umet. drsanju, pan, posnetek 23.45 Videospolnice 09.00 Ko boš moja, nad 09.55 Salome, nad, 11.20 Med sovraštvom in IjLibeznijo, nad. 12.10 Nezažeijeria nad. 13.05 Preverjeno 14.00 Tv prodaja 14.30 RickiLake 15.20 Nezaželjena, nad. 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, nad. 17.15 SaEome, nad 18-10 Ko boš moja, nad, 19.15 24 ur 20.00 Oborožen in nedolžen, amer film 21.50 Nevvyorška policija, nan 22.40 XXL Premioere 22.45 Pnvid zločina 23.35 24 ur, ponovitev 00.35 Nočni program all 27 09.00 DobnD jutro, informativno - razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Športni gost, pon., gost: Marko Jager, voznik ral^a 10.45 Naj spot dneva 14.00 Videostrani 18.05 Vabimo k ogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 V mojem košku je pa mavrica, otroška oddaja. 3. TV mreža 18.55 Naj spot dneva 19.00 1146. VTV magazin, pon. 19.20 Športni torek 19.40 Iz olimpijski! togov 19.45 Videostrani 19.55 Vabimo kogledu 20.00 POP CORN, kontaktna glasbena oddaja 21.15 Regionalne novice 21.20 Naj spot dneva 21.25 Vabimo kogledu 21.30 Odprta tema: 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobrojutro 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Naj spot dneva 23.30 Videostrani iĎ.januaija 2(103 "iČAS MODROl^M KRONIKA 15 5. januarja Je zacel veljati nov Zakon o Javnih zbiranjih Za manjše prireditve dovolj priglasitev policiji Ni»v »J.i^nih j^hirdDjili, MJc «uičct ve|jaU5.jaiiu»tjii le-(osjtpríiiťsd kar iirki^j iio>vi. sli. N^ho^ pumenihnn jctii, da so M znjímhprvnwnílť pri sloj* n4».so no\tm prihlfijnA na eni istrnní {Mtlkijft^ mi dni&j pn nprAvnn vnolju Policija v prímtru, kuje f1o>olj« dfl sc jiivno /birnnje /C&lj prifilasi« upravim enofa p» lukral, ko Je poCrebno p« prefiudnem postopku l/dalí usir»iio II pravna odloCho. »Dov'olioiijc upravne cnoie jc |x»irohin>/avsa ^Hiranja insiuv Oc. ki sc iklvijojo nu ci^uh. /a mtîvlnan>Jfie Spori ne prircsllî-VI« ill ćlanskj (ckniovjnjj v prvi državni llj^v ki)lckl>valh dih.prírťsJiWe. ni kaierih stř uporablja ^nlprli ogenj o/i* roma prcdmeli in naprave zaradi kďU-nhjelahkv^o^ro/cno řivl^njtí in 7dr3vjy ljudi icr 7a prire^iilvť. nii kutciih se prtCakuji' vei kol 3.0III) «de* leřcnccv,« je povt:ki paradi, ko bo spel kak reli. kk^ bovd«|jnn prikl kok cirkus ali rabavi&ćni park. pa tudi />u VCXJC prircdilw kot jc denimo rcjv, silvesirwanjc na pro&ieii). kak konccri in |>oiîa-hno. »Druiiva oziroma lisli. ki ho« do va prijavo prirc- dilve na policiji ali 7a priJol^i-levodločSx na upravni i^nufi to storijo? i?pi)lnjeninj obra/cuv, ki ga lahko kupijo pri niu^ v |xi' piinic^li ali dobijo na splťlni sirani mini^ln.!va /a rKUranjť 7adeve.*t jc ie povedala PtfCiwnikiwa. V&mje lore; ra/lika^ V tcni. da.somorali prvd uvcfi;ivi^ijo ie^7akona v&c shode in piire-blitve or^nizaloiji prijaviti na upravni eiioii. medlem ko po novent inanj^c 7ado};tujt; prijava na policijski }>osiajt. Slcm bo«Jo7i< marsikaterega organi« morja prireditev xadcvc hitrejše ineno«lavnej^e. ■ K/^Hć « Planine Posledic tragične oktobrske nesreče še niso odpravili Na Golteh letos ne bo smuke ICnknil ni &ne]>a. dragíř odpi>-ve lull iiik!i./(iollmlie res kri^,! Vsckiikorj«" /.«t^J icveČ ko( Ja.s-n(i, dn lam l«tos ne bo smuke. /.dHj so ludi bre«( dehivcev. Prve dni JanuarjH jih je dohllo se« dcin od dcvelili oifpovedi, ki ^ hixlo izickJe 14. Fi^ruarJa. Tezavť tejw iunrtiřnť|Ki ccn« ItasťVleíejořť daljôasa.viepa jc kaiUilo. (blVKio novi lastniki (ju^iioiiroiskih j)odjet}i Dr. Schar in Reden) teřcvam ven« daric kos. Ooîic w k.ipili z ve« likinii naćrti incbbniui 4>beti. V posodobilev, v ^avuciu v 2a- KRACOLNJK^ Kj(ACOLNIKd.0.0. Kettejeva 12 ■ 3000 CEUE_ PffO/Zl/OÛAWA • MÉOfijiM PLEMflV/DH KOWW M^/flWG « EXPCWT- /MPOflr REZULTATI NAGRADNEGA ŽREBANJA RAČUNOV 31.12.2002 Izžrebane itavllke rsiuriav v Zlatarni Krapalnik, Csnttr lalenpsr, v \^leníLi: 28,116, 232. 329. m. 491.529, 597. 60t, 643. Izžrebane itfivUke računov v Zlatarni Krsgolnlk. Center trrterspar. Mariborska 100 v Celju: 3.11.822.950,318.163t, 1901,2457,2^, 3030,3521, 3707.4095,4228, 4813. 4733, 5226. 6076, 6764,7533. Nagrade se lahko dvigriejo do 01.03.2003 v trgovinahJ ^lU'Kvul 11 i KÍ^lcni. M) vU^il i oko* li «^a in pol niilijiUiii «vtov. Pa m: jezaplello^e lani. ko^i na^^rlsv vaJi, ^la bodo imcii oa CioUeJi vsaj HK3smu(hir^kih dni-vendar so jih /aradi prepovedi obratovanja ňínicť reallAcali le 78. Potem pase je /godila oklobrate tragjina dchivnn nesreče In vse skupaj seje dokont^io7.apktla V«x)sivo podjetja Oolie Slovenija seje v lorek popoldne se* Malo / župani vseb Šestih xgor-njcsavin}skih obOin. CK>gi>v<>iiJt Si>se. da oblikujejo deLwnoskupino. ki bo pomagala pri iskanju ^tralťékc^ parliieija. Najprej bo vsekakor ireha od- praviti oklobr^koSkiXlo pri me« njavj nosilne vrvi ^Í6iice v višini dvfijsetih milijonov lolarjev ler /ajIIPtVKSEKAnSL4^ t.6S9,00 MOTOUeUÛUlHOiyNOVASl Cena veljajo do razaradiis aloc. KDOR VARČUJE V KOŠARICI KUPUJE! FQRId.O.D.. * fleblbllno organiziranje razvojnih Idej Prešernova cesta 1 d, Velenje vtíil k sodelovanju VEČ DIPLOMIRANIH INŽENIRJEV ali INŽENIRJEV 2« delo na ve61h področjih razvo|a In tehnologij» ter vodenja In načrtovanja proizvodnje Od kandidata pričakujemo: • konCano Vil. VI. stopnlo izc^raževanja strojne ali eiek^ smefi • aidvno znanje angleškega ali nemškega jezika • usposobljenost za dek) z računalnikom (Autocad, Pr:^. Word, Excel. Access) ' sarnoslfljnost in samoínicíadvnost • pripravljenost za pndol^nje novih znarj • sposobnost vodenja In planiranja proizvodnje Delovne IzloiSnje so zažtiene (konstruiranje strojev in naprav za avtomatizacijo proizvodnje ter orodij za preoblikovanje píoCevíne ter vodenje in načrtovanje proizvodnje}, niso pa pogoj, zato se na razpis lahko prijavijo tudf prIpravnIU. AU STE PRIPRAVLJENI NA IZZIV?T?S!l PONWAMO ZANIMIVO OCIO, STIMULATIVNO naquajevanje in možnost nadaunjeoa Ur^POLHJeVANJA. Zaposittev je za nedolofien Cas s šestmesečnim poskusnim delom. Pisne prijave 2 dokazili o izpolnjevanju pogojev In oçnscm dosedanjega dela polljite v 6 dneh po objavi na nasíov: FORI dx.o. Preiemova cesta la, Vsianje ■ Kadrovska služba. Kanddate bomo o Izbiri obvestili v 15 dn^ po objavi. Dva požara v kurilnicah Žalec, jiinimrjn in SoSl'ANJ, I.V jnnunrjji-Vwtrlck. okoli 21. iirv.je prišlo do ixvam v kurilnici suinovanjsk^ Inâc V /gofujoin rcgjcija j>riiÍo dovÝÍ|a goriJ-ca /n kurilno oljv, kije bil priklju(?cn nj pcf in v katci\ni jiř hilole nekaj olja. (Jgcnj jc uni^^tlgoríkc tn poivko^ival inst;)-Ijcijo inmbÍlov, tasili G.,vSkomcm pri ^o^anju-Oscnj. ki J« p\w/roćil za okolí.KHl.OÍNi lolarjcv ježe pred pri-luWom pojaasil b&(niksacn. Ob šest steklenic žganja UL'BNO OB SAVINJI, lljaiiunrj»-V noii nasoholojť nc?nanvcv|oniilv^>»;itnski k>)&tl na l^julmcm oh Savinji, od kiv-<.lcr ji' odnciiel sleklenk* razlit^iiih alkoholnih pijtt^. Li^t-nik F,I. je oškodovan raokoJt If.^KKi lalaricv. Je dolarski bankovec ponarejen? VF.LKNJK. it jnnu5irj»-1/ Banke Vdenjť srťJo policistom sporočili, da so v trc/orju natctoll na l(M)dtilar%kibanko-vcc. kaierega so p^'^sumilt, da bi loliko hil ponarejen. Poli* cUtI 8o bankovec poslali v ana)l?o. pimx'lb o i^ldu le p ^ ni. Vseeno ob leni ljudi o^arjajo. via so pri ravnanju zdcnar-jcm. ludi s luiinii banWovci. karsc d.i picvklnl. Dogodki na parkiriščih VEI.ENJK- PrejSnji iijdcn ji'bil. kar sc prometnih nesrci liic.ksreči /clonurcn. PoIlcislJ bt") íd-íravnavxdi lcvui*|îri>mct-nihúogodb'»v, kisosi??godili napafkiii^h. lam jev^ne^u kar pogosto prihajalo « lici&ic. el)ol} vcsGsli pn so bili pol milijonu tolarjev, rlr4J80U\r^č«nl Ve-fcnjčjini so sijih ra/dcHIi 31KI tiso^. V ickdH/a Irťijc mcsio jeLjahljil nixufuranjc rin;ilncgu liimirja. g,lc- iiv na h\ Jujc jcM^nskl ptRJprvukvclikťg,a nogomcu. Skupaj s šieviltiimi navijači iz Velenje so hiti 'Tiidarji^/ulo jwir-ti. saj 8<) po pollinalni ?magi nad Ljuhljano Vunor Vckioijcm Piiblikuni ju v prvi tekmi finalnega lurnirja ír^nhíl Rcla-»*rT3 K<ïni;im<)nî) vcjjuli /n vcllkcs;i í»ivt>ríla-Fíniiina lekm;i je hita /«?lo ^aJiimKa in rjzhurtjiva. liîfjaJajv 2s25 minili, fVtfj^njepa a2X2U. Rudaijuvi ni^gomelnSisojt'^^tniel] preveč samo^avescnoínoCíinosoNIí prvpnCajii. dihodo/lahknugnnli na-sproimka. kij« priâcl v Ce^e Ic s sedmimi igriitHs Rudujt'v iicner bYanc ONiik pa jib je prípclútl dvanaý^l. 1eidi ití /Xk\:lku in wjdnjih ntinmah m> dořlwli pnivj Mre«. Kcwian je n:t veliká i preseneCvnjc. u /aslii^eno, v y. minuli povel řninu-re |fed konctím. ko so Vfekinjćoni Îçralî hrez izkljui^ncça Mujantv Rezultati: P»lfinok Refax Knmian - CMC ' Pij-hlikum 8:6^:2). Riular - LjuMjaňu Viai<ïr Veklor II :7(6:3); Riuliir: Sribar, JoziC. Spa-MujaniivičS.Ih'«]-nik. DcdiC: 1, Amtl MujakciviC 2. /agcr 1 .SprcćakoviC. Smon l.So-flič: Zo 3. mesto L^ulMjj.na VV-CMfPuh Jikum U : 10(5:6); Zo 1. mtiio R. Kornian-Rudat 12: Rudar: Sríbar, Jo?ič, Spa-sojcvií l,MiijanovíC5, Hoj-nik. Dedić l. Amel Mujakiv vi^Zasoje-vjča (oha Rudsir), 7 i«minii /adelki p;t siahila najbolji strelca Mujanović (Rudar) I» Kiiirnt>crgcr(Koroian). Slednji je na zadnji icknii dosegel kar ZiKleîkov, MujanovtC pa pel, viCain Kon^Linsi vi^kakor/.i^hi^ilixilniilipiutolarjcv. Franc OhLik. Rudarja, jc o izgiil'iljcncnt prvem meslu p*ivcdai: 'TckiiiojvorlločihinašniicrD/iunljivo^InlKiv pnih pviM^i^tilln1i-nuhih. ko smo (li»volílí ii;i)kpr<»lnrka (Ih jcni«oko |>o>cckl. ťanic %ťni opn/urj»l, &é* Ivkjiisi no bn Inliki. pohď/iilo Je. cl)i jv hilu f>a {prvi Irisiinij so imdî v (orckdopolrtnc). No. luir jťje. Sed»] sv niorumo ćbii hnije prípru viti M nndnljeviinjcpr>«n,st>n. VcniOi Ha ho spfHnbdajiskiflcI prvensfva Ado/iililevcii in teútk. Vedeli moniino, da íntamovpri* mc{ju>i7druuiiiií moHtviskmmno število igrakcv. xato upam. d« kw manj p«išk(w1h in kartonov In da se ne h«>(fai ponovilo ohdohjc slnMh iger Í7 jcscnskcgn dclu, kosojc mo.lo rdo nu prtu^ /jidnjmi nii^tu." Razoíównf/)/ ■ Nagradna križanka podjetja ROJA POLC&POLC boja pol<«pou Prelâmova 8 {I. flaďstrc^je bivše Elektrolehne) Tel.: 03/5361-450 GSM. 041/ 753-688 prepisi vsih vrh vozil in NCPftEMIČNlN! haanacer glasbenih SKUPÍN: frajkikclefti, duo roja, karli gradišnik, srečko zorko, duojasa^ Del. ias: oct ponedeljka do srede od 6.-15. ure. Četrtek In pelek od 8 do 13 ure Vljudno vabl(eîij I Re$nji pcJek /ui^eli pn{mive na n»á»' Ijç^^ni^ prvcnxřvn v spomladnn* sUcm d<>lii.Nuprv(m svstnnkuje igralcf n^prtj pozdravil kli* niřní dircMor klubu Jo>« Kru* jnc. ki j« za/A'Icl srtčao novo iNo in u&pv^no nudaljcva* njv pncnsiva ter jim pn^dsla^il liidi žuljr vodsUu kfiibsu ki nÍM> proisoke pu Indi nť prenizke, Hmpnk dn mo^lVD v^aj obdrži sedarOe peto nicslo I^ncr Bornf Jnrc je i^alcv se.'naiiil z iiaćriom priprav do za^íeika prvenMva, ki se ho (ni62lrlco. Do 26. januarji! bodt» vadili ^io-ma, v ^iivneni nabirali moC. na-10 i^d bodo odàll v Novaljo na oiok paf kjerbiKkx&lali jx:t tliii: lu Ixxio preobaiue/nc Unije. Nato se I vrnili donu»/, aikai' bodo ftc enkraU /a |Kt dni. od» piHkJV-ali la otok Mali Ui^iij. Na vseh tól; »xlhodlh na mocjc je v v^prcdju Igranje tekem, kajli poire bnalxT uigranost etdpc. ki ho /C to |x>niemhn;i /si n;idaljtf>anjc prsxînsh'a. Skratka v iivmlnem delu priprav fK^lnijo. trener Ocinit Jare paixHkdorja: » l/red no pornem h-JI« je, dn v lem ohdoltjii vii icruU ci i^polniju vs« ^ilitev'«' In da se ne pu^kodiijcjo. kiytí polrfboMi-li bomo Tdruvc ljudi in č« hodo dflhro pri províjeni, ImhIo oshfle tmloji« z hdikol« íy poluj ev^di." Načrnijeji), hudo vmes odig-nili Kick) 12 pripravlja In ih te Prvože lo»)h(>io, ko l'K>do v.ili v VÍHrjboru pri drugatigaiu ŽcIc/mO^rju. \a prvem /bomwNîinaskdnji igralci: Snga. KaliSek. Ap^ncr, Brmc. Prednik. Ristč. Poklekn. Sm^^jlovjč. Rep. Koriti, Vv^iC. Romih, Alihahič, ^imundtn. Dolina r. .^ancar. J/ivornik icf novinci Miljalovii. <*ohec. Am:iral. trije mladinci Kolene, OauScvic. JććiC. i^ntlcc, ki jc na preizkušnji Berbii, nvinjkal jc Kov ííííC. ki jc rboIeL pog«)db<) pa so prckinth /. BaliiufOvm. V kluh so pripeljali ru. di Draga K<>Maja sedaj skri^el /H mb^e selekcije. ■ Janků Oortčnik KK Era Velenje Že osma zmaga v II.krilil3. SKI.Cenler sovťleiijskiko^irkurji jjoslovuU pri Celjskem koi^iirkHrskem kliibnin /eosmo /ma^o. Oonničc premngHli po pričnkovui^u \iwko.iii lo kar z 22. lořkii* mi ru/like. l/id jc hil Id5 :83 v korl:«! Vclenjcmiov S|>ei je imel najbolj mirno roko Pungarinik . ki je dosc|!c? 32 lock., jxmienïhen delei'po so pri$.jî«v;di ée Pogoics c {21 ). Milćii řlS), f\:iíT^vií(l5)iRHr;enjak(n-) Po tem kio^u so nu vrhu leMviee kar^liri nioištva '/ 1^. to^umí. In sicer ^nčur. Ura Velenje. Na/arje lerCiorenjavas. V soboto bodo Er» ob 18. iirí v or«. CfW^i KK ' KK Kra Vekeivje Î105 (15:27. 24 : 2«. 24:25.2(1: Km: Pungarinik .^2. Mlléie 18, Pogorcvc2l. PelroviC 15, Hr^n- jak 11. G, Vuupoiić 4, í lerlali 2. Valcnàik 2. Ploj. Arafit Ircnei Al» 1^'har ■ U. B. Mi O j S t e r Cesta Simons Blatnika 26 (poleg Fordovega AC MLAKAR) lbl:03S98i6 80 -"•■'-"■kaíffii Ddovsl Č9S! od pon. do pet.: 7.00-19.00; vsob.: 7.00-12.00 Iň. januarja 2003 SPORT IN REKREACIJA 17 NK Rudar Borut Ariíč odhaja? \ li>rek d<)poUlric'S4> s U'komok^()}ri|)rav<; na n^ádatjovanjo prvenstva ludi nog /brali v klubskih prostorih, kjerjihje trener Kranc Oblak seznanil s ]>otekom priprav, direktorkJubaMat' Jaž Ikgr^ pa 7 nckatťriml i;^ralskimi spremembami. Poviidal jc. dasosc Jcsc-ničiiik,Enis Mulavdič. AiUon PctrusiC inDanijcIStankovih./Rudarjem !>c bosta na nadaljevanje prvenstva pripravljala ludi Malic I ludarin in Denis Švaie, ki sla ludi na stvnarou Šc^tanjskcga trcl-jeligaSa. priključil pa se ji m jc tudi CI me din Kc^ljič, ki jej eso ni igral za drugi)liga.šknil Arliè. ■ (foto: vos) Pred odhodom v sneg je fizioterapevt Tomaž Zamernik vse cepii pnti giripl, tudi trenerja. Nogometni trenerji v Velenju Potrjujejo licenco Konvc minulega tedna, v petek in ^«ibotiK so sv v Ve{ei\ju na vsakoletnem seminarju zl)rali slovenski nogometni trenerji, da bi potrdili licenco pro, s katero lahkii vod^o moi^tva v Simobil li-p v tem letu. Druženje v hotelu Paka je bik> nadvse zelo zanimivo, saj so jim predavali ugledni domaći in tuji strokovnjaki, med njimi znani hrvaíkí I rener Tomislav Ivií, nekdanji .slovenski selektor dr. Zdenko Verdenik in sedanji Bojan PraSnikar. Dv^>Une\'ni seminar je pod okriljem Zveze nogometnih sodnikov Sit »ven ije pripravilo Drusivo nogometnih sodnikov Celje, ki bo julri izvedlo .seminar^ za Irenerje reije treije lige in ni?Jih selekcij. Plavanje Zmage Nine in Maje Sovinek Po kmjiSem prcmoni zaradi novoletnih poćitnk.ki »ijih velenj' ski plavalci izkoristili /s treninge dva);rat na dan, je ravenski FuŽlnar pretekli konec tedna izvedel prvo plavalno tekmovanje v t«m letu. loje bil tradickmalni mednar(»dni mitlni^. na katerem Je nastopilo .MM) plavalcev iz Avstrije. NvmčUe, \fadžarske. Ro.k-ne in Hercecovine ter Slovenije. Na dvodnevnem tekmovanju je zelo uspešno nastopilo šest plavalcev iz Velenja- Skupno so osvojilii 7 pivih in 6 drugili mesl. Vse zmage sla med članicami dc^segli Nina in Maja Sovinek. 7. osvojenimi petimi drugimi mesti se je izkazala tudi vse boljša Tamara Martinovič v kategoriji deklic. Po se.^tevku treh najbolj^ii avul-talov.{ iz vsakega dela tekmovanja po en rezultat) je med Članicami zmagala Nina Sovinek (2064 loCk)inod organizatorja tekmovanja prejela pokal in denam^j nagrado. Med novoletnimi prazniki so v klubu izvedli len» skupščino. Na njej so pregledali dosedanje zelo uspesno delovanje. iCer je organom kluba potekel mandal, so Izvedli tudi vt>litve. Nov upravni odboi bo tudi v prihodnje vodil Mitrko Primožič. m M. P. KH Elektra Šoštanj Cilj - obstanek; želje - peto mesto KoÂarlcarJi Elcktre so si pred začetkom sezone fA\ cilj zastavi' li zanesljiv obstanek v l^i. Želijo se izogniti irepetanju do za-dr\{e tekme, kar se Jim Je zgodilo v lanski sezoni. Z zmago v za-dixtom krogu proti Kranju 172 : 74 so se utrdili na sredini lestvice. Ob dobrem nadaljevanju pa niti peto mesto, ki vodi v li* go ZH prvaka, ni nedose^sljivo, Ce se ho za to pojavila pri* lomnost, jo bodo .^oittanj^ani /grabili / ol>ema rokama. ?o konCancm dvokrožnem sistemu se L A liga razdeli na dva dela - prvih pet se združi s tremi slovenskimi predstavniki lige e. Se vedno je poškodovan organizaior igre Kovíií. neprestano se pi'^kodbe obnavljajo kapetanu lajniku... V domaČi dvorani so si v zadnjih krogih privoščili kar tri poraze. / t>dlicnima Slovajiom in Koprom smo poraza lahko pričakovali, nekoliko hujši udarec pa jim je zadala Rogla. Elekira je trenutno na 6. mestu prvenstvene lestvice, z 18 U>^ami in tekmo manj. Do (četrtega mesta jo ločila samo dve točki, prav toliko pa ima ludi prednosti pred zadnjima Trigla- vom in Zagorjem. Prav slednji prihajajo v soboto v à^Štanj. fek-maboob V), uri, níwegii spodrsljaja pred di>maćim občinstvom pa si Elektra ne sme dovoliti. Z dt»sedtnjim delom sezone IrenerSagadin ni pcwsem zadovoljen: »KUub temu da na lestvici dokaj dobro stojimo, nismo v skupini naJlHilJ ogro^.enib ekip za izpad> ne moremo biti niti povsem zadovoljni. Bolj mirno bi st lahko pripravili na spi»mladarski del tekmovanja 7, eMo domaći» /mago več. Sedaj smo obremenjeni s tem, da si pred svojim olK'instvom nove napake ne ^tnemo več privoščiti. Imamo pa to srečo, da smo s težkimi nasprotniki v domači dvorani že ij^ruli, sedaj nas čakiijo neposredni konkurenti za obstanek. Prvenst>'r> Je zelo izenačeno in mislim, da sc bo odločalo v zadnjih krogih.« Velik uspeh pa $0 košarkarji Clektre že dosegli v pc^kalnem tekmovanju, saj so se uvrstili med osem najlxíljših sloveaskih ekip. Tik pred novim letom so namreč premagali drugoligaSa Banex,-! iz Slovenskih Konjic s 105:85- V nadaljevanju Jih za vstop v elitno ítítuTtco čaka te^k na* sprotnik - 5. marca sc lH»do v domači dvorani pomerili s Pivovarno l^ško. Triglav Kranj : Klektra ^o.ManJ 72:74(52:54. IClektra: C'astič 6. Latovič 17 (44KRuprehl4.Tajnik5 (0-2), Divjak 4. Goriek 4, Dražovič 21 tU-12>, Belamwičl3(7-9) ■ TJaša Rehar Namizni tenis Poraz proti vodilnemu v zaostali tekme 10. krojna prvenstva v I. dr/avni namiznote-niškilitfti so se iižralei Veitnida v Mariboru {H»merilizckipo ZNTK Marihi»r E-kompenzaciJc. Iranski dróivni prvaki in bre/poraza viKlilna ekipa letoiinji^a prvenstva so bili tokrat premtMjni /a Velenjčane in zmagali z najvišjim možnim rezultatom 6:0. Ýx: včeraj so igralci Vegrada na doinačem parketu gostili ekipo iz Murske Sobote, v sobcUo pa se Ixido v gcsteh pomerili z ekipni iz Preserij. Druga ekipa Vegrada bo v soboti^ gostovala na Ptuju in Muli. v nedeljo pa se bosta v Pucx^ncih turnirja TOP-i 2 za kadete udeležila Miha KljajiČ ^prva skupina) in Jaka Golav^ek (druga skupina). ■ DH Kegljanje Zmagoslavje Stoklasa V sol>oto seje na keg^išču les-a končalo 8. mednarodno odprto prvenstvo kostanja. TekmovjinJa« ki jepotclíJilood6. do 11. Januarja, seje udeležilo 150 tekmovalcev iz domačih in tujih klulH)v. Zal tokrat med nastopajočimi ni bilo tekmovalk, saj ženski klub KK Šoštanj ni poslal razpisa. Kljub temu pa je organizator prejel nekaj prijav in izpeljal žensko tekmo i/ven konkurence. Med regi.strianinii lekmovalei seje najbolje odrezal UroŠ Stoklas (Priuotip)z aovint rekordom kegljišča in podrtimi keg-Iji. Presenetljivo se je na 13. mesto uvrstil član keglajške sekcije Gorenje Niko Vivod s 541. podrtimi keglji. Rckerativci so imeli 60 lučajev, zmagovalca pa je med bratoma Dre v odločal zadnji mcl. Zmagovalec je p<'»stai Branko Dn.'v (Premogovnik Velenje) z2f>4. keglji,2. Roman Drev ( leš) 263. inTonkli(DU Sošianj)257. Izven konkurence so nastopile zastopnica nežnejšega spola in do&cglc sledeče rezultate: D. Vrhovnik (Habit)528 kegljev,Ce-glar 515, Mlakar (obe Proteus Postojna) 471. Po končanem turniriu je priznanja, pokale in nagrade podelil podžupan občine Šoštanj ter vse nastopajoče povabil na 9, odprto prvenstvo prihodnje leto. ZOK Kajuh Šoštanj Začetek drugega dela prvenstva igralke Ši>štanja so v zadnjih 3. krogih jesenskega dela osvojile vse možne točke in so pristale na vzpodbudnem 3. mestu DOL Sledil je kratek premor med novoletnimi prazniki, ta teden pa HO ponovno začeli zavzeto vaditi in se pripravljati na 2. del prven-s^a. Začeb se bo to soboto. V prvem kiogu bodo igrale v gí»steh v Rušah. Upajo, da si bodo priigrale nove novo zmago. ■ M.T Smučarski klub Velenje Številni nastopi mladih Kope - ftfika I vzhodne regije, super - O. mlajši dečki: ) 11 len Debeli k (C^rna): 5, Tmut Sovič. 1 i, Žan Puinik. l.V SilovSck. 20. Urban Po-gladič (vsi Velenje); (nljj&e dckiice: 1. Miinisa Steh (Sktvenj Grči<.l«:c). <>. Kaia <>linick. 10. Vinja Glináek. IJ. Najetja Lesnik (vse Velenje). Ri^a-pokid v/ÍKKlnu rueiie. slj|]ojii, m^ijM cIcCki: 1. Tomii/:So^č, 14. ^.ati Pašnik (oha Velenje): nilajte deklico: L Tlkn î^tiihec (Branik Maril\>r). 14. Na-Mja I-csnik(Vejenjt^), Kope - p<é(al v/ii(>dne rcg^G. vulotiúoni, mlajši dečki: I. Hlcn Debelak (Cma). 5. Tomaž Sovič, y. Ý.íítí SilovSek. 12. ^^n Pi;inik, 16. Urhan Pogladič (vsi Velenje): miajçc dckiicc: l.Maritó.iSichamik (Slovenj (Jm-dcc), 10. Kúfja Glin^ck, 15. Vanja Ohnkk. 16, Darlwa B!ačič(s'si; Vdc-nje). Rt^ii -pi4uiJ \/di4idne regije. v^IvsIiiIork cicibani: 1, Vasja PieMC (Cma). 6. Andr.iř PogUidič, 27. Luc 1 lomit (oba Velenje); eieibankc: 1. lirika Rovinik (Branik Miirilx>r), 6. lèa I k»Onj[er, IX Ija^Ilerkih (obe Velenje). Kopc-p<)kid vdiitdne regije, cícilianí: I. MiSel /«rak.(UnÍorCelje).6. Črt Gojznik. Andraž: PoglndÍ5(ol>a Velenje); cidhanke: 1.1'rška RovSnik ÍBranik Maribor). 4. lea Hofingcr. 15. lj;tóaHerlah. Lurisa Pcjek(vsc Velenje). - prvenstvo, pokal Mcrvi^. slalom, mlajši dct^kí: 1. Anřť Jenko (THglav Kranj), 4. liwia^ Sovií (Velenje); mlajSe deklicc: I, Ma-iiiáa blehamik(SIavnu prvcnjifVM. |Y>kiil 1 lervis, slalomi mlajši deiki: I. An?c Jenko (Tlidav Kjanj),}. loma^ SoviC (Velenje); mlaj^ deklice: 1. lika Stu-hec (Branik Maribor). IS. Vanja Glinšck. 29. Nastja Le.snik (Velenje). Smučarski skoki Vabijo mlade l\j(li Y pokalu Slovťni]« s» U!lo dfthra slartali vkukalci SSK V Kiiovcu pri /agojju je Îîiia v soboto leknia Pokda Slovenije na 50 m skakalnid /a mladincc do 16 let. Zinac^il je domačin RL>gliČ pred Ži;:koni.'7. tirleh, 20, IIr§oia(V5;i SSK Velenje). Na^^ledrtjidan, v nedeljo, je bila leknuiia isto kate^io rijo v Ljuhncni ob Savinji na prenovljeni S5 m skakalniej. Uvrstitve Velenjčanov: 5. Žižek, 12. Urleb, 29. Hrgoia, SSK Velenje Se naprej miajk dečke in deklice, da se vílanijo v njihove vr^ie. To lahko storijo v«k popoldan po 15. uri vski\k;ilnem ecntm ob Velenjskem gradu, kjer |X)tckaji> treningi na 7. 12 in 22 m sk;^ kal niča h, ■ J. O. Fo HKieiH iH DOLiHhH PoHovno vGselo na vrh /c kak-šnouro pred kona^m leta2(X)2sejc kar nekaj planinccv in markotjcv sekcijo iz Šentilja podalo navrh nad Lazami in Velenjem z druge st rani.'Ib so bili predhodniki Mevilnih ljubiteljev hribov, ki sose i. januarja 20(^3 p<^novno podali na Ki>zelj. V knjigo/-/vezku zapisov sem zasledil preko sto podpiscTv, kar je lepa Številka za prvi dan novega leta. Ni ga lepega pravijo, kol si nazdravili m vodili na svežem zraku, ie je možno pogledali dol ns zaspano mesto in takozaceti Novo leto. Številnim Sen-tiljia nom so se pridružili njihovi prijatelji in 7Jianej iz Velenja in tako s pohodom začeli svoje poli p<^ planinskih prt«transtvih Slovenije. Naj bo njihova leloSnja pol in korak vama návrhu Koclja pa ponovno na snidenje ob naslednji priložnosti. ■ D. K, 18 OBVESCEVALEC —^ťAS If), januarja 21103 KINO VELENJE v hotelu paka K A IM o Vi:i, I^KJI fctriM PLAN FT UMUkOOy (JruZiisfci «mši nmrr» Hrn Resa Jvi CMnems, Jofm VLíxa OtmtKninji Ceutfk. 1S. l.oùiTJX/ PHeí 7?. Ucb ÍSOO ScMè. 19.1..C6 17.00 Heđeif». UoèilOQ s«pmûrmdga-nfewcd Airaj NçmUm^ Qi puneia aioMovKoi ritfči fliNniixamcnaHxoti Mscnsw BM» S«QCiiVtH|»MlfiO^» U ne tori »roo vnaffntmiKsu-fvrrevammcnimkMvrt Z^iMe n«ivno9tiOI ndrnncnttamosi p& »•»^pttRn itf« Slw tu |i mvzaersT omantji H SMT» smcMr^iforinro&M ft^rt-n jmoi DO »'itti rva M» n w-«pniMie KM^OcfenaUm ntjimi mmt ůne. oomi£iflsH3iiomMi& 09' W^»' Lf'&cw Wow. MorH Chesl- (ILIt CiJ3íM} r SI postit) slwn koSaW tN&A Vío^c SO le sânis uljřmtftrtgpoaaw Kopafnucn-«10 v rWístar?ajMrQe j učno-miMJ MKnagiMsftooMDOuicr« kotítUfnMnuMevi&A S^oia XM^Vcs EU ruuû Se nmii»Koi b s bïSsitt nfiyp rtMK r«i> IKTAaO irlier, 108' ReaU'Jion C^ VÎ09?' Antcrio Dw)v«rii Ps So- ms ř«tk. 17. UobZiOO SOMě 19.1.OÍÍ23.00 Níd^lt. I^0b2l00 Jti2icn«n n«« ijucen, ki no praíMlo gro^t« sttuujB, o Mr* 4, $ut0o ifi ruuei0 In on*-nomn lOsfniniOânfu MtMtw Sim ácrvíK.hi fS prtva^liâCKH n in2i««i nekal F^cn oogodbiv»t;oiriiza>9iiado wt isaift qnlrvc« p poslal v tffDDt da D linúin MONSUNSKA SVADBA fomartCfta Kcn^^B Raan Ura Nar Vlooe' NasffitiHiili UIra Dubey.snei^snecrr Poivćeiimo. 1.0620.00 Kino nogrojuje la«iN« u j« po ov^tm sa^è-riM G7n. Cr41/8»-a20 GANSONJERO vvaenu Ciddam v ram Got 03^91 S-767 ai 031/331 •44S V KRANJSKI GORI oiOstn iíarm liMotM 04V996>dC6 O^REHUICNO «ncfiiero oud^ ûsm' 03V687-912 VOZILA ROV£R 2141, &97Jep00nrï«1. sfrvsAdtf iQï UAS po dogovoru CiTR0CNUVtsKire,LSZic9 0o imcrcúan.Gsn 04i««-®7. NEPRCMIĆNINE OVOSOBNQíUiovsnlB 6?rTC.U sv.tdaivi. t^M lama, cruan Ta.. 69T1. DVOlOBHfl s^owiie, n2»0i> V S^MJ, u0oQno po^ Gsm- 041/647.703 NAJAMEM STANOVUJI v v«snfi. teo«M enanov » epm avan-unccasor, U9iis&Q i vol* Slonu tfifrt^TOi», 9unavai9 u ujq staro4wj cudptt neuvófl|vd ntcCroOov ki|li99ûj|«i) Slupajs« mvaio ap«rsavi»ajni rnoCa ffi^ síD^f-Oonancdv 4}Sf)g9ii,c2- pn|í«^Sjnmara In Saiimnore ra^T« PIOMKO y Mtf dVfi Dm \i iiiogiiepr«dsta^9Uvee SretfiKfH sveut Koi smo ga miee v man o«(a ko f Ootoi^ânepoiotv laaUjpai VeHKoveCBiovrllmuija pcmfmCni VIOQO12 sodo zgodbo, ptftg («93 03 KonO» 06 v od sreâamo G«ijn4 raûxtMtto 9n-rtnnil;.» leviuCM Q oooaičrle, oQ gumor^ ^rejto koierií^a od ^«rili 99C4V 2g(Kt)a v {tugem dBiu 9 èe Ocilj dinancm fi annrKL, ve«ie spekiwdamn cmk In «Ere iaíu«i(<»eyWi9cifs r etekvv v fiOrm 9QrMu KAS VMsniaM?^ 1 «0 Z* FUJtRSKI Siímcí Oruanstí KiRtJJ^kaneQlf^ »9* PttíK 17.1.. Ob 19M INTAGO Ster 106' PtíeK 17.1.0b21.00 SoboSí 18 L oD 20.00 í/vOeiiH. 19 K Ob le.oo PLANET ZMIADOV i3iiđB%U avnir^tl cusRiov&H Um Sobolí 18. l..Ob 16.00 N&Helíá,l9Uoúl800 (Dtrojw mavsp) ntiRSki dklvs lAJF PO iím-v. fMNSUNSKA SVADSA lomanKita KomMiia Pofícifaliek.m. Uoù 1900 Jonk ilUob iS.00 vnpnc r^ prí4stOi.t TOO SÍT piamiere 800S(T QUottsmaD-nep40D^ BrfDrmxQe pprad Dn3« daia tWprvc US a Mn On na« ttei 698 24 91V5« dan poi ura eno predstavo n daiie Ni f»-ifrvadi vsucrtci 031/7Î1'λ OOLCO Muno DiiriMk) ceo ma rriAjrvRSioooekosvmnon Dsr^ h uvije bWtOTrn^oatň ptoqtn got: DVE BvRjelm eman tn gsario míjc^ píodan Got. 031/770-737. PODARIM BARVNI TV GvfVilempffla-tlT.TeiefCP S6BM72 KMET. PRIDELKI KORUZO FCKlJTi S64tfQSni 04T/93&>919. SVINJSKO pOovico. mfsnaie pasme, prodart. Tâelon- $Sd&<50$. SENO h McnsM asSrMe (fo-dam.TeieTcn Mi-492.}ot 031/576-940. ŽIVALI KOBILO I ro(»ovi«iom, ufsTiarra, prtflafl.Gsm-031/817-15S mlaoe mactt, MO». Tewon. 301 teuko Slrrenufto.t92ko120kg ncaaca. teAdoa 140 kg. pro« dTnTaacA' ďi Qsm* C3>/7M.706 ODOAMmwo laefcc' 5674-939, Tvetv KDELFIN Q^ICCUF.LWMWlU GOTOVINSKA raSUlLA dmnd)« pl«6*i pehoJnlfM OStt U14&2-140, tá: ! CMO > «MOCCW )OKIAK)SO poio^ finsvoaiiB IVA mg DEŽURSTVA ZdiavsMnl dom V poidii * TTieo. po^itin m»., noCfl BlaniK, 4r. n Stravnii. It meo. Peiek.17. (anuria • Wíjnil (Kh pdflan Bitfv. dr mao., popctdan UđTKOS, dc maa. men LovrecA^^-»fnh, đr. meo n SiMC, ar mea SODOU. 16. iMiuđrja • oeZurn Rus 4lr meo In Gusic. tff meo Heoeija.iS ]awar|e-fleajm( Rift If meo. In BuQri^, Qr mM. PonedeyeLÍO Janiari» • iwumi ikM^ Cc^ic.« med., popottr Vrane.«, med,nocniGifiic, or nw n GrcMi dr med Torek 21, |aiiuar|d*de£upn đo« pcidćr Uarxoe, dr mM, popoid^ ćoK. dP mí s ivin Ffl$kovec. i' mM h vraeie. « mM Sred». 2Z lanuarfa • dezutrii flo« pdoan dr rrM. popoidai CoAc.Sf n«d.noeniV(8ov£,dr med in Stjpa. 9 med M m 19 lanuzja • Mntfav Pïtta- lam VMfAova 1, veienie (oo S do 12 ure}. Lekarni v Vd L^amj Caitff vaavis.voQHKova 1. EdatanulnBi nhavit in ;dr3«J na rec«ciř. predle &ieoa dne Ob nMatft m državni) praaiU) }e onjviarart umy a ueso M 13.00(1014.00,lettton 896-1880 Velepniareti OflIT MnuáfMdoZS ivuaria* Frane Btelnk. X M mM çsm CMi.'essTe GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje âmuMrni»» ^409r UroSSUffiK àkafe40a Vres» roi 1016, Cesa nt» Mo 7 ^|i.jerrei>dM.POL i92S,C«i|e Čopovail U,JoSta Aftnx) rol 1921. Bre4e3S>ntDn Je»rT«.roi 193? La2e11.6^^ risia« ronmíi, ro^ 1984 Ridhral pn V«l«niu25 c Frarto fi^nlAć. m i06d,TopctSCâ&6:Alwn Rami i£Q7 fleavec34'J4ier RMVA.RH 1934 fiiVT*,U Rs^f« nd AveSkem, Kn Korac ni âete F^Pnoifc roi 1931. Mua CUifit^X. à éà «A m 6 00 Dowo |1BW. 6 30 Porodila 6.45 Na ddRTini dan. r.OOHwostop: 7 tSCesSneinloimaciiâ-pwoûlo Avto moio sveze $iov»)i|e, 7.30 PwoCIta. 8.00 Poicijskt nasveu. 8 30 Poročila. KliCemo AMicijsko ujvavo CdIre. 9.D0 Zaïii-mlvosii In vedeUvanle: 9.30 Poročili Novosti OBmpifSkega ko-mlidja-^pcrtazavse: 10 CO Na sviđanje. 1400 Pozdrav, 14.30 Pwočiia. 15ÛÛ AKtuaino; 15.30 Poročila: 16 00 Kcia|. kje, kaj. 16.30 ^ročDa; 17.ÛÛ Zdravniški nasvati. 1 B.OO Kva;i m: 19.00 Na sv1đ6fl|e ESm^S^^H 6.00 Po2dr3v 6.30 PoroeUa: 6.4S Na Oana^ji dân. 7.00 Horoskop, 7.15 Porcčdo Avio rnoiozvez« Siovenile, 7 30 Poročna; s.Oû Zammivosii: d 30 Poročila â 00 Zanimivosti- 9,30 Ponsčria; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav: 14.30 Poroeiia. 15 00 Aktualno. 15.30 Poroeiid, i6.0OKOa| kai, 16.3Q Porodila. 17.00 Glasbena novosii; 18.30 Pofoiiti. 19.00 Na sveten 18 sOMTà, 11 «tHAiiA e.OOOoWOitfro.eSOPorodJia 6.45 Ma današnji dan. 7.00 Horoskop: 7,1S Cestne informaciie - po-roćiiD Avlo moto zveze Slovenijs; 7.30 krotila: 8.00 Polepiaj< mostulHino juiro;8.30Poročila. 900Zanřmivostl 9.30 Po* roC^ia: Izbor pesmi tedna: 10,00 Na svidenjs, 14.00 Pozdrav. 14.30 Ptfotila, ts.OO Aktualno: 15.30 Poročiti: 16.00 Kdaj. kte. kal; 16.30 V imen^^ Sov«. itirđsnjska odoala; 17 45 Aockrpk 19.00 Na svK^nje «01UA I« se^i^sn« 6.00 Oobfojutrc, 6 30 Rm^la. 6.45 fC dar>ašnp dan, r.OOHorosWp 7 lâCestMlnformaci^â-pno^ilo Avto ïïioto zvez» Slovefliie. 8.00 Duhovu iskanja; 8,30 Poročita. 9,00 KOaj, xai; 9 30 PoroCiU, 10.00 Na svdenje; 14 00 Pozdrav; i ûKMiCesliik: 14.45 EPP 16.0011 bk)ktesritk.i5 45EPP: 1700 Namlne ćesinks. 17.30 Minute t domačimi ansambli; 16.30 PorojIlaM 9.00 Na sviPe^tg ■Ji.iJ>'JffJ.g?!ifflW Ç ^ IUIA3.6.30 PoroOa. 6.45 re oap^nii oan 7.00 Hwoskop, 7.t5 Cesne informacije • poračiio Avto moto zveze Sk»6niie: 7.30 Ftiroćte: 80C ^nede^^ nasvet n racionalno raw energie, 8.30 Poročita, 9.30 Porodila; tO 00 Nasvldenie; 14.00 Pozdrav, 14 30 Poroćiia; 15.00 Aktualno; 15 30 PoroCiia; 16 00 Kdaj. k^. Kaf 16 30 Potoćlia: 17.00 Ponedeljkov iport; 18.30 Pvoiití; 19,00 Na svidenje. TOQK. ]l ivmn« 6 DO DoDfO|ififl>; 630 POTOOL 7,00 Monoskop, 7.15 Cestne mlorniacl)« Avto moto zve» S>oveni)e; 7.30PoioCila, 8.00 Radijski dzuboks; 8 30 Poničila; 9.00 Kme-iijski nasveti 9.30 Poro6\\». tO.OO Na svidenja. 14 00 Pozdrav. 1430 PonDčila. 15.00Aklualrw, 15.30 Poročila. 16 OOKdaj. kje. kaj: 17 00 Na^ krail in ijuOje. 18 30 Poročila. 19 00 Na svxjenje VSIDA, IV tMvon* 6.00Oobfojuiio,6.30Poročila 700 Horoskop, 7.15 Cestne niormiiciie Avto moio zve^e Slovenije. 7.30 Izročila, 8 Od TeZfiva js vaSa. rešitev je naia; 8 30 Po-n:eila: 9.30 Poročila; lO.OO Na svidenjs; 14 00 Po;dfav; 14 30 Poročila 15.00 Aktualno. i5.30 Porekla. 16 00 Kdai. kje ,kaj. 17 00 VI In mt: 18 30 Potcrfřia; 19.00 Na svidsnje ONESNAŽENOST ZRAKA VHrvoQ6 (aiWF9200?4» 12 ieruana2003nl8opovp(«inea««rv koncsnnciie 303 Ijnersn« vavomaiskliposi^lAMPtnaobmc^ Hm» oOOra OUmšoSttfiiCMrv^vfvoOP« nkfi pn se^ae men ?4-urr)e koncenrac« 12S nteio-g so^ms vaU MAKSIMALNE URNE H0MCEN1RACIJH02 00 6. jaiur» »03 dP 12. jaivaija 2003 |v ml Mog SOZ^iAS zraka) MISTHA oaciM veuwi u OKOUf W PfíOSTOfí [■s Jan V7. len ^n (on BIO |on ■ 11. }ftn ■ » i» •..«.«.ir 16. januarja 2003 MáÉAÍÍ OBVESCEVALEC 19 POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 6.3320 VELENJE, tei.: 03/691 00 30. mob.: 050/ 636 939 POGREBNE STORITVE V CELOTI ^ PREVOZI I UREDITEV DOKUMENTACIJE J NABAVA CVETJA I MOŽNOST PLAĆIIA MVEt OBROKOV POSLUJEMO 24UHDKEVNQ Kamnoseštvo PODPEČAN Šalek 20, tel.: 03/897 03 00 Izdelovanje nagrobnikov In polic, LA ZAHVALA Ob boltííl izgubi moža in očcia MILANKA KONDIČA 2.2.1959.1.1.2003 .//ffííir se iskreno zahvaljujemo sorodnikom» sosedom, prijateljem, podjclju Gc«l in vsem, ki sle ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, nam pomagali in izrekli soŽaljc. ýMluJoči: ietia Ivanka, rHrvka Marh) in Nina ter vsi prijatelji Fixi7.cn jo dom in dvorišče, f/oife oh) y.ainan te išt^c. Sme je omofiah. dib je zasUii a spomin nute t») Vitdno ostal. ZAHVALA Oh izgubi drage mame in orne LJUDMILE BRLOŽNIK 12.9.1920-9. L 2003 sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvelje ter sveče. Posebna zahvala reáevalni službi, duhovniku za opravljen obred, giwomiku za tople besede slovesa, pcvcem, praporščakom, gasilccm ter posebni službi Usar. ŽaiujoČi: sin Tone z druiino, snaha Rozika, vnuki in pravnuki Snma ozmnose. korsQnam zdí. sed(5m in /nanccm za izrečeno sožalje, podarjeno cveljc in sveče, i Ivala tudi gospodu Ivanu z^ boleče besede slovesa, župniku, sindikatu Premogovnika Velenje, pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje in praporščakom. Hvala vsem, ki sle ga spremljali na njegovi zadnji poli. Žalujoči: xin Miran in hčerka Teodora s sinom .iU^ent ZAHVALA V 82. letu nas je nenadoma zapu-stil naš dragi ata, stari aia, dedi in brat FRANCJOVAN iz Lipja 15.10.1920-26.12.2002 S svojim nasmehom i'sukega osrečiti si znul, pred us(HÍo neizprosno nemočen si ostol. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in Domu za varstvo odraslih Velenje ter vsem, ki sle darovali cvetje, sveče, za pogrebne maSe, ki sle nam izrekli .««"»žalje in ga tako .številno pospremiti k njegovemu grobu. Prisrčna hvala pogrebnemu zavodu Usar, gospoilu župniku za opravljen obred, govornikoma, pevskemu zboru, rudarski godbi, častni rudarski straži, zvezi boreev in nosilcem praporja. /jilujoči: hči Majda, sin Franci z družino, vnuki, pravniku in s'estra Marica Pomlad ze ;)/i4Iu íyo... DRAGICA KOTNIK V.sem, ki ste jo poznali, imeli radi in držali pesti za njeno ozdravitev, sporočamo, da na^ DRAGICT2 ni več na tem svetu! Od nje smo sc pj^wlovili na pokopališču v Podkraju, vsredo, 15. januarja 20D.1Î Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, Številnim prijateljem, znancem in Premogovniku Velenje ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nas spremljali na njeni zadnji poti. Ive, Matej. Nejc KOTNIK ZAHVALA Sonce tam daleč je zbudiio dan, a lebe, draga žena, mama, oma in iaščrlws(t!ruUi.Hhuncšolc Vv' Icnji'. X díríseniom Eiiit^Ki^cm in Plhnlni nrkchier Prcmneovnikii Vclťjye. 7. díri-funtom mnií. ivanum Marinuin. publika je mi dveh koncoriih ob 17.(K) in 19.30 uri navdušeno sprcmljola pcsicr prt^giam (ilx;h orkestrov. Pri mlajših so navdušili predvsem «vlisti (Miija SkcKjij fn Aljoša Pavline, kiari-nc(,posclxj pašcsoILsikii na ksilofonu Marina (ioijo). Pihalni orkester Prcnu>govni-ka Velenje pa je prvič zaigral ko-racnico .1. Marina M. Spomin na riesti (t/ Ixîyaie zakladnice njegovih kornCnie.jc la bila edina dbûto po novem leiu, se je pokazal kol zelo primeren glede na 10- da se življenje pi^asi uilrja vnv^o leio. MePZ Svoboda ■ Komorni orkester Vritnika X v » Dunaj v Šoštanju « Čudno, kignc? 'loda vsi listi, ki sc niso ustrasili snc}*a in mni/ii in prišli v soboto. 11. JanunrJ;). na ni>voklni koncert v .^o^ (Hnj. Iiodoilťvťdelri dn tii ctr^i. Z« jc namreč MePZ Svolxxla Soshirý (/horovod-kir\ja Anksi Jazbec} sodeloval s Komornim orkestrom Vrhnikii {ctiri^fnt Marko Fabi^ ani) in MePZ Mavrica Vrhnika (yJ>í>ri»ví>d-MnjR Darink:! Tabiani). Skupaj st> pripravili dve uri zabavne glas-l>e. kije pomwno navdušil a ob i^ovalcee in jih spt^mnila na novoletni končen dunajskih filharmonikov. Nas(opilasia Sc dva odlična st^lLsia. Kalja Konvalinka-«5pran (poslu.^aJ-cemse je predstavila že l«uii) in Mai- jaj^ SiopinSek - lenor. Priigrani je p pot v raj skozi ogenj, pokon^ in očišćenje. Tudi eno najve-ličasinej.^ih del 20, stoletja Carmlna lîura-na {C. Orff) pri nas ni pogosio Izvajano. Na koncertu smo shi^ili prvi slawk 2 naslovom Sreća, vladarica .wcia. Sicer pa smo nazdravili ob napiinici iz I^aviaie (hitro iz- praznimo CaSe peneCe... - med (vJmorom smo malo ireniralit). plesali ean cim (presenetile nas prave plesalke), se ob skladbi Zemlja pleie spomnili, kako hiia) časlicži (saj.smobili jaicie pred kratkim na ireijem koncertu!) in se zasanjali ob pesmi Ljubim le, Slovenija. Šiiri dodainc» izvedene skladbe .so dokazZ4i 10, daje ljudem lakSna glasba vSeč in da s; ?.elijo fe več piniiil-ffiib prireditev (nekateri so poskušali rezervirali vstopnice '}.c za na.'^ednje leto). Bilje lorej čudo vil večer, poln prazjitćne-ga razpoloženja, in 10 razpoloženje naj nas spremlja v novo leto. kol smo slišali v c^d-lomku iz operete Netopir; »in naj venomer, kiikor lavećer.opojnost nežna traja ■ Z.S mala ANKETA Spet so napotnUf dvorano (Foio: M. Tekauc) V ponedeljek so se začele razprodaje tekstila in obutve Prvič oboje istočasno v ponedeljek. 13. januarja, so se v Sloveniji /aěviv • prvič istočasni» - ra/priulaje tekstila in obutve. Začetek /.im.skih razpriKlaj ho po tlo^enl isti^cusen, drugi |Mincde|jek v janu-ar;ju/^nkojcoi ra/prodsge trajale do i. februarja, (orej ni\jveè tri lerine. Večino bla&j) so trgovci zniûili /.a 40 odstotkov. kisebnega. Malo bom prebrskala, če sc mi bo zdelo kaj lepo In ugijdno. Ix^m ludi kupila. Predvsem iSčcro kakino sivar za hči. Ugolav-Ijam. da imajo Uilc na razprodajah oiro.^ke stvari pravo in normalno ceno. Sicer so precej draga.« ELVIS MATOSEVlČt «To- krat iščem hlače zase. Običajno pa nakupujcm v tujini, kjer je se mi zdi. da je cvneje. Stvari si ogledam že prej. ker me zanima, kaj se dobi. lako da večkrat že prej brskam po p(v licah in med iflvšalniki. Do takrat. da se razprodaje začno, imam že vse ocdedano. Danes ni ^eče- očitnt^ je $e zgodaj in je veliko ljudi še v službi«. OSMAN VEHAHOViC: Oledam moiike obleke in suknjiče, Kljub p{spustom se mt zdi to dvoje še vedno zelo drago. Vseeno pa ocenjujem, da se splača počakali, če ne potrebuješ kakšne stvari res nujno, V tem primeru lahko kaj prihni-niS. Od lu grem v trgovine z obutvijo. Razprodaje zimske obutve so bile prejšnja leta prej, škoda da bodo zdaj tako pozno.- KLAVDIM KRIZOVNIK: »làêem zimske čevlje zase. Prej si nisem imela časa ogledovati. pa to pt^čnem zdaj. Nakup sem zač-ela načrtovali Šele pred dnevi, prej o razprodajah nisem razmišljala. Ugotavljam, da se splača kupil i zlasti dražje stvari, pri tem se Štirideset odstotkov popusta že kar lep*) pozna. 'liikosi lahko privo.^iš tudi kak?>no stvar, ki jc običajno težko dose sdj iva mkp, vos
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh