logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

1SSN035Û-5S61

zâ konec tedna

Jasno in suho bo, ponekod se bo prehodno pooblačilo.

50 let

številka 2

četrtek, IS. januarja 2003

280 SIT

V nedeljo na volišča, predčasno glasovanje samo še danes

železnice in telekomunikacije

V ne<lťlJo, 19. jnnuiirja, s« Ixiila v Slov«nyl ob 7. url odprli), ob 19. url z»prlii volišča. Volivci l>o<lo odločali o dveh stvareh, te* tekomunikacij»h In /eleznid. Ref^renduniski vprašanji na prehodnem zakonodajnem referendumu bosta ločeni, referenduma pa iHist«! potekal» na Ktl dan pre<lv.seni /iiradl .strnškov, ki hi hi* 11 precej vi^ji, če bi bila referenduma na ra/lični nedelji.

'tako kol pri volitvah je ludi pri rclcrcndiimu možna predčasno glasovanje. Ta mo/nost jc dana llMim volivkam in voHvccm, ki bodo v času glasovanja odsotni, pa bi radi izra/ill svojo voljo, Volišče za predčasno glasovanje je bilo odprto že v torek In srctlo (14. in 15. januarja) in ho àc danes, v četrtek, Ifi. januarja, od 9. do 17. ure, na scde:^u okrajne volilne eno le, to jena Upravni enoii Velenje, za volivke in v<ilivce i? Šaleške doline.

Državni zbor jc referendum o predlogu zakona o prei>biikovanju in privali/aciji ja^Tiega pi^djeija Sk^venske řele/nlce ni/písal na za-blevo svetov dekvcev ler sindikatov v Slovenskih žele?nicab, ki so zbrali In državnemu /boru predložili dobrih 59.000 pn^dpisov volivk in volivcev. Referendum pa naj bi odgovoril na vprašanje, ali naj Slovcaske /cb/nicc ostanejo še naprej enovito podjeijc,za kar si prizadevajo zap(»slenl, ali pa naj hi ga razdelili na več dekw In po-stopno privaiizir^l, kot predlaga vlada.

Referendum o predlaganih spremembah zakona o vračanju vlaganj v javno lele komunikacijsko omrežje pa je dr/avni zbor razpisal na pobudo združenja upravičencev do vračila vlaganj v leleko-munikacijsko omrežje in na p(^dlagi 62.(KI0 zbranih podpisov volivk in volivcev. 11 menijo, da je sprejel naćin vračanja vlaganj nepravičen, ker predvideva le 20 do 4U odslolno vračilo upravičencem. odvisno od časa v kalerem so bile pogodbe sklenjene. Pobudniki menijo, da bi morali Imeti upravičenci pravico do vračila vlaganj veeloli, oe glede na dal um sklenilve ptîgodbes predhodniki Telekoma in samoupravnimi interesnimi skupnostmi.

■ Milena Hrstič • Planine

Center za O informiranie in poklicno svetovanje

Zakaj nas zima O sploh preseneti?

Lepote In tegobe zaradi snega In mraza

Zima Je lahko kot pravljica ...

Začele so se razprodaje

Ohilne^nežne padavine In nek^ težav v pmme« lu so zaznamovali minuli kiinec twina. Po tem, ko so ceste za to zadolženi očistili ko smo sami očisti* II ludi nas» dvorišča, smo se lahko predali uživa-nju v sončnih in mr/Jih i^imskih dneh. Smučišče v Šaleku je končno zaži vda, smuko na njems pri' dom izkoriščajo predvsem solaiji. Po dolnjih letih glasnih želja po drsalisču smo dobili tudi te^a! Cřasilťl so pridno vo/ili v<»do in z njo močili sne^ na ploščadi kotalkališča v Sončnem parku. Naredil seje \tí\> lul. ker je kol;iikalis^e osvctyeacs psi

so se po fedeiti phm Vťlet\j&mi lahko predajati le* mu zimskemu športu tudi |hkI reflektorji.

/.al pazima sseboj prinese ludl ncvarnasli, Debele ledene sveče so v teh dneh krasile stanovanjske bloke vsamem ceniru, sploh na Šaleški. Hoja pod njimi je lahko smrtno nevarna, zalo hodite pazljivi! Če ncboza vamosi poskrbela kar narava sama, .saj se jc sneg v torekže lepo tahLson-ce pa je v naravi u.slvarjalo prav idilično podobo. Prava zimska pravljica...

■ bé, foto: vos

Ambulante tudi popoldne O Na Golteh letos ne bo smuke O

OD CE I RI KA DO ČETRTKA

16. januarja 2U()3

n ONOVitEC e

Gorenje krepi tržni delež v Jugoslaviji

N'EI.KNJL BK(K{KM)-Jas«(OMinsk;) IÍ^DA ^tgtnc^u J« puro(«lM, <Ih oiO hI bll0<'0r('njv prlpw(|«nu v prlho«l« ^Ji^ lr«A kikh vloMil M mllUoni»^ iiilHrjiv v mnlrnikac4J<> podjtija blind \i Vul}rva, v vuUsrvu C^ortaji pa priiv^u^ rlu iiltjo ukrrpitl svo} ir^l (JHci v Južnim (JI. hJ<T ie lUluJctii iKť pudjvijl. ki kU v Iftiil («umOu, «radur se o^uielmanju / ve« pi>«}ji:l]t.

Po besedah geniirulnega Oircktorj.i podjeljc Elind M ptBodnhricvproiAodi^orDO^Pdia kino pcomnlnju pralnthKirojev. 50,000 if'nno.'tlMmijlâct^jkihpeii 1er &0.000 ^«ililniknv nn ijfjx j^nvji, '(bpod;ci)>: je v prcv'^ijxâct)^, vreduo pj ]c okob mUijona cvrcw.

■ m/

Vila Široko še stoji

^^AN J. VKI Jb: - Di'iUiiuoiiU^lj postupu v Atd vVlUk Šlrofcuv^iiin^ii ivnhu kuniiini MIntsiDivu u kul« tiiTD Je slar z ndln^hn cc4i>ini> vtin in d«ui«řr v nswl t mihl llcrherlo VViinJiiku,iiJ«Nlr zvcds inorflnjlhtjo «prnicn UNiavnI «pur, Ukuda (Kllo^ltf^ nI dukonfnji.

^pvljj (M X nidiNprai^iiře. :illbu odlof^N min^4r^^a držalu«, jilixlc lU <prvi)Knirn /jkon o c]cnac>o»ali?ucijL, po kjtertm Ibil kiso:ivsirti»k;oUrbvljarB{vo prúk^bilí prol^S. flovtmbrom Í^ÍS, nisoupr»vi(cQ) do vnicvc. JnieJi so nain-re{ pravkco dt> udSkcxi mne v A« ii ij i

Dru}(nr^KipA;e p:\rkvokolici Vik široko. Cl lem. knUnu uAoda g:> ^alu. pci iipraviu eoou ^ oj odlořlb ii i^vp r^* tíoffs

I mhp

Gorenje Gostinstvo tudi v Celju in Klubu v Velenju

VKl »J Iv * C iori'djc C ;o>lJn%l><iJc laos ku >rlo u&p^'inu -^tc-dllo, v lc«^nj«'gu pa «osioplli 1 um>ikclo4iK|<iffll na^l. Svttfu tleJtl^ nusC so niA'ilrlll ludi na

Prev7£|i nurienje gdsonuKih siuriicv na prireilirvsh Ceiv^ke^ $ejiD:i irttvnûv («b dneh « hod) pivi£ na

ninobfttihatniinuukiljplcsihi. prev/ťUpasoiudí UimknjUijo re«iav7aciioC'oJiw«f. ThsovccloiiohoDvih, ob »jcj pa nam« erjs'ajc^ y}ir*diti le ^odAtw tlal^ mo. slaSâce so tisie p(>k.iierihScp£ecbcjskivi)û. l'oie/:legn pa/nicseuem m^tvřm prevzemajo ludi ojj^larcj^ ÍDkjl vtrcdiiču Vetcnja. Klub. fcjKKlN^ o nakupu so podpinoli v lorck. Ob]|ublj:i}o novo odrona vstfhino. kipijo hodu dorekli v prlrK^dnji h udnili

■ mt

340 mest v višjih strokovnih šolah

^>;l.K^JK • v^rn^ je ratpK mi oiftirdoj* <nl>kn

kluvitUJc in>l!^oIutiothklhprounimÍlivSkiv«nUL V^^nUkem artiru Vi4fnjr hu prv^tih v ^KJtli Kirokovnili Šotxh «ikup^O Iwr .<40 .

Vpt^>;ramui.*k:k(r>r>ikđ se h<> 70 rcdno

In WÍ7tv(lno infornuiikik 70

mJrteínXi i/rvdnu icrvpro^eamu ingeoteluolu^jo

y* rcdnib in 30 iaednih tukrtinv.

■ mi

Šest vlog za direktorja zavoda

- KtlM hn pr>l JkrvKlor /jiutUi fu kulluroSiKini\|. u>(anuvili SO km hinl, koocc novembra paji' bil «^javljeo ra/pK W ne hujjLsnu lakokmaln. řtpr<^ sejv v pv* (("ktocdial /uvodu, Úhon ivninllM^al.

jc o^r] in pie>i1ťdal prbpvJcvIugc icrnjihovcj skÍ3dnw>( /, raTpLsjíími Vlo^ j« hiJo '«cdem. o leoi, kdo ho nucd-^•«n. pa boodiivnood wp. pro^tnmjepripnivil.

B mAp

Nova oblika mesečnega programa prireditev

VKl.tNJE-Znovlm Iclom so5C nu>ckDjNkvm Turlillřno loforniM-U^bcni nifilnj ni(*|o)llořill mnotncdúlko

prtKlctLk prufsrama pHrrrill«* nu podruhu nh^lor /rpni ftrnud nuj NloiJOkvftelioU prlMI/^tuhťunnni In «»M^inKnm, ki Jim jf ludi n;tmvn|va Th pružnim, ki l/h^|a v njiMiuM i040 l/V4idov, ilnandrn pM)(a MOWIenJr. tlohro >pr«:}cli.

Koi rum p p(,nvdab Iktrtertt %koniy u TlC-a. v'snk mesec pruS,nimprircdjicvpoNic)ori3 kXXi ruiilrwjnt<»Ql(>pun/dcli« jo D^îboJjcobUkinib^iiib mcstíh, t^knbhko pro^m Nvz« pbćm dot«K V kr^î/iuâ. lu btt nicah. v nui«hj Pak'i. ro lIC-u...

%c Vcleei^c ra bhko pohvn1i < Suviloir pritediwv, ki jih priprtfvijo lúhko bulcunc koi športne usLtnovc, pa pove po* dawk, da sov lctu^OO;?-»lMÍetjlifciř 1300vařil lu MZliřiie prvcXliTv«

■ bi

Iz obélne Sntarino ob PaM

«»»»««««t 9 9« 9••9 9 9«

Županove ure za občane

SnurtkJ Àipun AI0J7 Pndgoi^k S'uliii^' ohi|ubi] w<h

jim občanom, tia jiin bosavi^lfo/i» njihove u:Xjve in motebílne prcillo^M boljic dckMtnjc obřioc. To obljubo scdtj izpolnju« je. Oh^nom ho od fchr\iûrp dâljc n.i voljo obpooedíljkibod do^, ure ioah «rcdjh od 15. do 16. ure.

Druga $eja sveta predvidoma 27. januarja

Vpripntvjb aa otćnukega avu. ki ho predvidom:!

27.pinuaijn.left);>številkeirklivnoni Pobn^upsnHioobiifislte uprave, ki za 0xncajeQ05ej0fnpnvljajn irtfomacgoolciohjem (»Mirukem proračuniLso med drxi^i iikiivni tudi čhni komisije zu volirvc, inenovaaja io kidrov^ke udcvu Menda «o do oicnLkdo iiajhi biii^lniu po»ame'/aih odborov» komUij pD ohćitttkem sv«iu ler o podiupriuu dokaj »irdi«. AJi hodo

Imarlki «vciniki na drxi):! .vji ob^iKkrpt cudi ohravtuvnlj predlojjc konutije. pa bo znano v teh dneh.

Marca začetek Izgradnje prizidka k šoii?

PDlc|t i/jintdnjc Chuliu napraš e bo kto&np voh^ini i/gradrtjci prt^utku klnnr$ki 05n<jvni Polisi poir<bc lamkajšnje dcveilctke in ^poria. Priprav« Q2Íromj usklniv* virtja so v polnem 7.imanu. Cclolnn nali^žhj bo vredrH) JCtO milijonov tobr^cv. deta pa r(;<J Pt predvidoma /ać«(i Diarca ]eio%, svojemu naflieiiu pa naj bi jo predali v drugj polffťíci leta »04.

Za i7jgra<lnjo vei kot 850 kvadratnih tnclnw bruio povriin naj bi ICKUC zagotovili <lvc irctjini poirebne^ «lenrir/.i. V lanskem (^Cmskem prora^nu u /.tn^o predvideli mdi-jonw loUrjev.v Ictoînjem naj bi jth a xc n.im«nc ie pnb-]L^iio40miliJonnv, 15 milijonov SIT bi priniaknila dii^v-^ (od te^ 5 milijouos' letos, ostalo prihcdnje Icio). ?a ra7ltko pa se k ciogus'arja^o m u&kl:jju;ejo r, ogulimi financer)l

■ Tp

13. Medobčinski otroški parlament

Na glas o otroštvu brez

in zlorab

N^lunjc- Ûane& v63Uick. 16, (ieeeoibra. se ho ob 10. uri ^pokJnevsejnidvorjai Me^ru ohsine Vdcnje ai«l mcOohCm-Oirf^kip'trbimcni. lokr^l?« U. p» vrni. OKnovoo4olfi n ieto »ni txberejo v: mo. o kfiierii'flilo sprc}:gvoríti na 1bkrai]tisvc)fiiooocro!ltvaj brc? nasip io2k>rah Ccp rav w o niw l)u med vrlini« ki io v O nižini h: pv<»nli. « tu

di la rti tiridr^ivucm parUincn-m prcdbpalipravtoieiso. Dc-pfv(> je, du je oa^dje problem, ki ja mbd» v« bôlj ohíuiijo. N'a letošnjem p'trjnaneneu «odelu-jejc uMnei vitjih rsxredov iz desetih csnovmK io! v Iť^b dolini, v giine pn so pi>v< :ibili tudi vrstnike x^ornje-

MVioj!«kiriohCln. Tutíileiosbch

do oh koncu ubLikrTv:il i sklepe, k( jij) bodo predsuvih na

državnom parlaciicniu v Ljuhl-

Parlement hi>do /.iřeli s pregledom lan'^kih «tklepov. Kaivi^ifcljft'oje. d;i bodo Icios hhicougoiwili. da seje veliko mt^dih v »dnjem le cu ure-KniAlo. I^ni M namreč rili o korUlneni pr&^.ivljanju prene>ii Oh lem si ielell trim sce^o. urejen pro$-lor /s «vuj mlndin^ki

cenicr v Vcknju In v Sottan-)u,,, V V^l^nju so iianirct dobili Viio Mojçn in «plctno tavamo, Iri je irimcnjeiu prav njim, v iioSianju hođo dobili mLjdm»k; cetiicr. v ^martncii] ta ft deluje. 1UdÍ Iporlu na> me njenih urejenih površin je v* v«i. med drugim p,i so mladi lepo »prejeli obnovljeno komika lit^ v Snn^m parku.

■ ti

Šaleški likovniki se pripravljajo na skupščino

Mentorji večinoma že domačini

v ^i>(clku iHVcua kukdarskcvu leta ie /» prt}:ks1e deU Id uno^onje nuvlli nařrtov. V itruAlvii Sak-Uklh llkiivnlkcn ii> 1 Junskim Ictum /»duvoljoi. Sploh, ker M)prlduhtll tunr pn>-5iarr v till Rozle v «nn^ncm parku, ki Jih kurhfljo laku /a Str^llnc letuje kol pnluMiovUir

nusime. iHlUojlb i ilk<»vnim

«Midel kom ^ elv f\)'«hc C i Ininu/^c.

KM pr»«U*>> Pi^ uMiko-^unJu umlkuinkortsřcnjupra«* (urn> pcolniťtl.^pruvjťbllo v Jjn noAlI sIliSiiil drugače. SUr^rm dljHk<i« lejdmcu/ljr «r <dl prcvtj ni<unimljl> >0. du Imajo dijukl v njtj pouk ponio popoldne pn upravi« lenem svdem urnvm iir&lku v prosturlh vi:irr\j«kc uimn;tilj«:. Tako Imujo cnkrai tvden>kn u^>olwivntisl ud 7, urv <|uinO An «koraj 17 iirt' popoldne. •Vcdnn ^e prll^UMjamn ^tm-na7U<vffl. Vilo koristi mu. ki>lc prosta, prnlv^cm rvetcr In ub konni ttilnii.- ruim^e uupnlu pu>1prtibicdr>|tai dru<l*a Mitjam {irlluv^efc.

Skupaj v Cjjnico dnj1iv:t Tatjano Vldmur sla rv3m zaupali Sc nekaj pod^i^icm o dulu (lanov druStvj v icru 200^.. V leia. vc iDcsecu řcbnuiriu. auo

9A>)o dejas'K£i pretekli i/. Icàcio-^ke Masťijevc vile vvib RtnUř

Il krai «mo tudi » (e&iji u rtifftf ibdb, kl jihie irenudx) máto vcř kot 00. lb nas uvH^ rtvd iiailtcviiřacjla dru$cv:i v sloveri«keoi prosioru, N'a javni rj/pk Swnu^ sfcbda RSn kul-fume dejavnosti nno prijavili U ruliťitin likovrvili in k!par<kih dcLfvnk, vcrularv^ ntw dohik nrurt(ne podpore. To ti^(e. ki.w jod«ibik,pa vnck.ijprioKrih nx bilo dovolj T^jniuianja naiih danďť, 7:tin «o odpdic. Dclivni-CO, k) pr:iVitoiDa irajn 40 uCmli ur, namreč delno sotinancimmo đ^isaruL Prtspcs'&kđiriia 15 to£ SIT« Vpm pokjvKi leta so <hni društva nhi<kiyAl i delavnico dikantv;« pod n%ea(ors^'onl .ikjidemckeg.*) <lik.trja Deniia SenegsćnJ;:« (RvoJcaije bili kar irikrai). ino debviiicu <cudi-ji^ke risbe pod vodstvom ak:tdi?niskc slikarke TàlQik (Lsířcdc iw» je bib dvaknt). podvodscwmi i«te rrventorlce pa A? pviebk ludi prf>r4vc m jemnc i^piie na Akac'emiji ra likovno umelnoi^t in IVda^iV^ki fakuiieiL Dober je bil ludi ndztv n'< kiparsko (lehiVBieo. kl jo je vodda Nacj rojnik. Delavnico ck&perimcntainc rl&he pa je

lAvdul ak:»deiiiSiisSkar Mladca Stropnik Skupaj )e dclavniec ohi«bř«lo fiO ib nov dnStva in 7 nvOktoov.

DruiiMD je lAni pripravilo tudi iicvdne nùslavc wr5)îh ćtanov. V viL Kràte so poplavili pr^iJedno ra£<tďvodel.po v<^iki dehvnin p;i rudl dula, kiionascab vnjih. Pripravili s<3 <likar*kn dekivuico c)bsrei<in;u vctikc&i m nialeiid {^•n^iťdtiicv:). Pnpr4\i1i pa so ćudi rvsi^ivocLil petih ^kncw, ki toiiftpvluo izvedli sprejemne izpilvaa ALI! v Ljiihlpni.

'Ibdi bili <0 »odciavall v vs-i:sbvv{Bkemproj(2kiu Ziiia pakti, Nn nateCaj so poxbli dela 30 Cbnov./Jaiopuktoicilobil Ivnn Kolar, cenifîkatf kakovosb pu VUrcd Mudml, irtkjtrSovlivcln /luikii Kraljté. Pomembnega pn'jniijn nu a?Ji<nih hk(?vnih dogodkih dr^mn m v tujmi p «o prejeli le SCujan Špeftd TMilikji odkupna nagrad;« Ha tempore

PIranx Muijun^Nultujd» tempore Mare/i0a Z na$mda. lemporv UcI;« priman)«. Mx iem-p've PoUjuka pri^oanje). Anto Kiins(lirv.(prKinnie Pok>)ukir. iJcnti Scnc9»<Dlk íEk tempore N)arť<3^ priznaaje In Koajint* da na Bt tempore izolai. O^r sovIdc ípri^itanjc Uarcnga, 2.

Vpisuiejo tudi nove clâiie

bodo ob IS. tiri člani DruACkti^kikih Itkrwnikov připravili red no letno

ukupWno druirv'rf. Pn njej

brUovdrugem nadstropju viFe oifprli pregiedflo ra/v tavo Liai nitsuUhdcI «vojih

Maoov. Hkf.iti pajc toprí-

loI^tKWt n v«e, ki K ^ jim ^£kii pridružiti, aajvAoje vnk radiv/amejomivelp. bitefje umctnoAlil

nitjurid;« 2:t ^m uKk ^leike do-

Poleg lega ^o pripravili 5liri tradicionalne akcije druStvn; wxiekwah so rva CNXiliioem v}-mu. ob prazniku KS Staru Vc« knje, na kotonip v ^mhritu Ío Mnrtincrn koloniji v ^marincm obPiiki. ScdekrKili pi w ludi Ri dobTodelaJh akcijah. Vu to oaćrtii^cjooidiktos, ko bedo ru pravkar objnvl^en d růsm raTpj« poncnfio pršili iMvdiiu lîknvnc delavnice.

■ Bojana Šp^g^í

Obrazci za odmero že naprodaj

Vt>l,ťSJK* v SMvvnOl bomhii li tu^ Ui dvtuuJ^CK vupofvil i/pnl>

nlil In udilnil <lohu«lnlii>&v nup<jvf.lL lii^H^eviiki prejemkov itu pD«Ialkc, UJIhJc vnapovvdi poirfbno iiavcHil, doljjil/xvrAincvm pcfsri'dovntl ilo kuniitJanuMfj^

Oohodnin&k)7jvc;aocipalma}0^s/.aoddajotupovcd/do konca tiiarca. Ohru/ci7a odmero clohodiuni^ w vpapirnicob že na volp. teprav jib atnitno i:^lnjevaiiobibi|iK>i«k laKrai. ko so mm lud) Ac v«) podatki, tui podjhp kak-riitsi lahku pred odd;i]o vnivnamu kJobu komu kaj dolžan: df^ivj nam.nh midržsivi.

Oa$ilcl začenjajo občne zbore

SOýrANJ - JaniMir In Tchriur mi^ca, ko vrřlna dniitlrv opnivl obt^iK' d)«>r«.

Oaiilci ?rc6iovol;nega gauUkcga dru^cvs &r>iiaiij-mesto bodo imeli obini zbo{. 10 sotolo, 18, pijiiarja, v./a^ikom oh 18^ uri« v proiiiorih gaiiUkc^a doua lb bože njihov 124. kini občni zbor njeni bodo ptidelili etuli prizivanja ^^tdolgokioo^luřhovanjev jMSitstvu lav wjevrtíř sprejeli nove ib«

■ niKp

213

■U CiS m MV

éOto,

M* 4* iMr^ liXlla K W ai. rnM4tf

twoùwwl iilu91, >n»w<aatU(urMu9isnsaiptfb«d n^otmfiluASI, l«i< wWniw 11 Vfl Sn

»«doiir« OASikrt A '«nkn n 9*ri vMnli>, ami V«« •MQurtthinfeáj IAitfukr«4iMici>afiDMgw«dr«u» Mv

turateaiMf)^ UM RfMt^SpMa rtaiwní « eM« Tmi«?

rvuWl^Mi^Mní.S««

KtMínft, Jun Atr/nf; occnesMoj,

S«M »•«Mri VI ivm 33» Vil«4«. KUrM« ià. \

MUMiMin 17HHWum»«7Utt

E.tooife

TnfelhMTH&tdd

U«vaai«ib Wsytf IB taMfMV fi*T/kaM

m'U J M iMM pa bnsi ivp^i

16. januarja 20Q3

V SREDISCU

Mariborski paznik zanimiv tudi Velenjcanom

Pridejo že 1. aprila?

VKLENJE - Kot vse kaže, Im> iVIestnii občina Velenje, pu v/oru »marit>orskegit mestne-pa/nika« »krepila svojo varnostno o/iroma redarsko .slu/bo. Vse potrebne projekte (ni jih malo) 7.e pripravljajo. proučujejo pa tudi prostorske in (]ru{ie mo/nosti. Vse pa bo odvisno od tej^u, ali bu /avod za zaposlovanje, pazniki naj bi delali v javnih delih, sprejel in potrdil ta projekt. Če ^a bo. br» Velenje pa/nike dobilo I. aprila. Bilo naj bi jih 20.

Marihtirski model sc kaže /a dot>or. V njom stjdcluje već kol 40 posameznikov, ki so si a t no prisotni o/iroma razporejeni po celem mcsui. Njihovo delo je izključno preventivno, njihova prisolnos! pa pri Ijudi^h vzbuja večji ot>čiilek vantosli. »Mesini pazniki v začelku delujejo v okviru projekta javnih del. 7. njim smozaOdi junija lani. Aktivnosti, kijih pazniki izvajajo, zajela v ireh temeljnih izhodiSCiiï: preprečevanje vandalizma, okoljc-varslvcna prohlcmalika in protipožarna zaščita. V z^idnjcm ol>dobju pa smo ugotovili, daje pt^lrcba ludi na področju narkomanije, vendar nc vsmislu represije \n preprečevanja, ampak <Klsira-njeVanja narkomanskega pribora.« jc povedal Boris Lesko-var, avtor pr<ijckîa mestni paznik, siccr /^iposlen v službi za zaščito In reševanje v Mestni občini Marilxir.

Dodal jc, da jc, da njihov nastop R prijazno besedo pri občanih nalelel na dober od

ziv. Njihov molo je namreč, da z lepo besedo in brez represije lahko dase?ejo marsikaj. Doslej so izrekli nekaj tisoč opozoril, pri čemer zaznavajo, da jih MaritH)rčani upoštevajo.

Mestni pazniki delajo v dneh izmenah, zjutraj od 8. do [5, ure in ix] 13. do 23. ure. Ca: pa je polreba, pn tudi podaljšajo do !.oziroma4.urezjutraj,tako kot so med nedavnimi prazniki in v času ob prazniku sp<i-mina na mrtve, ko so pi^sebej izvajali varovanja in aktivnosti na pokopališčih.

O tem projektu sei v Velenju govorUi že lani, ob obisku ministra za notranje zadeve dr. Rada Bohinca, ko je bil t a gosi Sosvela za Izboljšanje varnosti občanov. Ne samo minister, tudi šlevilni prisotni, so projektu dali vso pcxJporo. Velenjčani so ic obiskali Mariborčane, kjer so jim predstavili projektna izhodišča in praktično delo, pokazali kje delajo in kako delajo... »Zasnova in izvedba projekta lx), ko bo do uresničitve prKlo, plod st)deîovanja Zavoda za zapi>slovanje Republike Slovenije in lokalne skupnosti. Zavod je javni razpis za izbor proi^ramov javnih del v leîu 20(13, mestna občina pa pripravlja pa>gram v okviru ka-teroga bi z^aposJill do 21) brezposelnih oseb; prav tako bo občina zagotovila prostore in tehnično opremo 1er skrbela za organizacijsko tehnično in delno finančno ízvcdlx) pm jekla,«je pcwcdal Rudi Vu/Ařm. <ef velenjskih olKÍn-sklh redarjev.

Miiena Krstič • Planine

Odprli center za Informiranje In poklicno svetovanje

Za brezposelne, zaposlene in šolajoče

Vt:LEN,IE, 10. januarja-v avli Območne službe Zavoda republike .Slovenije za zaposlovanje Velenje je v petek minister Aa delo^ družine» in socialne /^deve dr Vlado Diniov-ski odprl center /a informiranje in poklicni» s>'etovanje« in-rormah\'no mesto. S lem je zavod za zaposlovanje Velenje dobil devetnajsti tak center v Sloveniji.

Brezposelni. ík)lajoči, pa tudi zaposleni bodo v njem lahko dobiji vse potrebne informacije o izobraževanju, upt^sabfja-nju, poklicih, ts^u dela,skratka vse podatke, ki jih posameznik potrebuje pri Iskanju zaposlitve in načrtovanju svoje poklicne poli in to iako v pisni, računalniški kol video obliki. Ali kol je podčrtal direktor službe Srdan Xr/xnUvk, gre za pomembmi mesto srečevanj različnih interesov. Zaželel je, da bi čim veC strank uporabljalo to novo sioriiev zavoda in si s lem (xiprlo svoje zaposlitvene in druge možnosti. Odprtje centra v Velenju sodi v sklop ob.^e^nega p roj ek I a evropske

6.000 Jih dela v

invalidskih

podjetjih

Minister Dimav.skijev Velenju obiskal eno od invalidskih podjetij, (iorcnjcv IPC. ki zelo dobro posluje. Siccr pa je v Sloveniji veliko invalidskih podjetij. V njih je zaposlenih več kot 6.tJ00 invalidov.

zaposlovalne politike, ki bo začela veljati ol'» vstopu Slovenije v Evropsko unijo leta 2lXM-Temeljni cilj jc seveda nižanje brezp<îselnosti, kar pa, kol je na tiskovni konferenci poudaril minister za delo. dr. Vlado Dimovski. otežuje nizka gospcv darska rast.

klicno svetovanje oziroma informativnih mestih tako ali drugače poiskalo informacije že 5l).i)()0 ljudi. leit» pa naj bi Informativna mesta odprli mdi v Novem mestu, na Ptuju, v Šmarju pri Jelšah, Sloveni^kih Konjicah, v Kranju in Novi C}o-rici. Minister dr. Vlado Dimov-

nih invalidov. 7.ato so c^) <ibis-ku ministra, državne sekretarke, direktorja 7.av(xla repul^like Slovenije za zaposlovanje Velenju govorili tudi o pRîhlematiki brezposelnosti invalidov, Ti v d>mi>ini slu?iii med vsemi brezposelnimi zajemajo precejšen delež, Se posebej veliko jih je na

Center so odprli ob prisotnosti ministra dr. Dimovskega,

V cent m bo možen obisk skupin In p<.>«micznikw, kratko in-dKidualno svetovanje 1er organizacija krajah, manj zahtevnih delavnic. Prvi paskasni ccnler je bil deccmbra leta 199X odprl v Ljubljani. Lani pa si je v C*cntrih za informiranje In po

ski ima. kot je pcwcdal, v načrtu obisk vseh območnih služb v Sloveniji- Ob njegovem obisku obravnavajo specillčne probleme. ki so za prostor območne službe značilne in posebej izsuv pajo. V Obmtx^nl službi Velenje jc lo visok delež brezptwcl-

območju Upravne enote Ravne na Koroškem. Ciovorili so o ustanavljanju rehabilitacijskega centra, ki naj bi sedež, prav zaradi tega dejstva, iiiicl v Ra\'nah na Koroškem,

■ Miiena Krstić - Pianinc

V Velenju ponovno deluje center za pomoč žrtvam

Prvi udarci na poročno noč, iskanje pomoči šele po 25 letih

Primer iz resnlčnej»a življenja. Mož jo je prvič udaril 7a: na p«»* r<»čno noč, ki sojo vsi predststv-IJarn<» kot nekaj zelo roman« tične^a. Potem so prišli otr<»ci, udarci psi niso prenehali. Otn»-ci so rasti, ženska pa je velikokrat morala ra/.lo^ti, da je padla po stopniuúi. Bojda se to dotraja vsaki peti ženski v Sloveniji. Groza. Žen.ska i/, začetka Z4^)dl)e je kar pel mesecev /J)irala pi^uni, <lu seje o^luxila na centru m pomcK* žrtvam kaznivih dejanj vVe-lenju. Ta je namreč p«» nekaj letnem premoru septembra hmi spet odprl svoja vrata. Od takrat do začetka januarja so pomagah 39 žrtvam kaznivih dejanj, večinoma ženskam, ki trpijo /aradi nasipa v družini. Po telefonu, ki deluje 24 ur dnevno, pa so svetovali veliko klicakem i/, vse S loven Ue-

Velenjski ccnler deluje v sklopu nevladne organizacije Papilot, zavoda za vzpodbujanje in razvijanje kvalitete življenja, tldlni redno zapo sleni v njem je trenutno Edi Rošker, strokovni delavec na prcjgramu centra za pomoč žrtvam kaznivih dejanj in vseh dru

gih oblik nasilja, ko so žrtve oirtKi ali odrasli, ki je bil tudi na5 sogovornik. # Nam lahko uvodoma predsia» vite prof*ram centrov zû pomoč Žrtvam kaznivih dejanj? »Program psihosocialne po-

Edi Rošker, strokovni deiavec rja veienlskem cerrtrv za pomoč žrtvam kaznivih dejanj.

moči žrtvam kazji^'ih dejanj poteka žecxJleU l<Jy8, kosmov tudi Velenju odprli ta center. Delal je do konca lei a 1 po-tem pa je bil program zaradi

pomanjkanja llnančnih sredstev ukinjen-Ponovno jc zaživel 16. septembra lani, stan pa je bil zelo iispcsen. Ljudje so hitro izvedeli, da smo spel tu. Doslej se jc na nas obrnilo 7>9 ljudi, ki so prestopili prag našega zavoda in pri.šll sem. Po telefonu pa seveda veliko več.«

# Koliko cerUrov ireniUno de-(ujepo SUmniji?

»Pred kratkim so ukinili ccnler v Celju, ponovno pa je zaživel naš. Zato sedaj pokrivamo zelo široko področje. tudi Zasavje in Koroško regijo. Bojim sc, da kmalu ne bomo veČ zjnogli. láčemo prostovoljce, ki bi sc nam pridružili v pisarni. Predvsem si želimo upokojence z izobrazbo humani-.siičnc smeri, ki bi morda bili svoj prosti čas pripravljeni žnvxwatl za pomočžrivam, nasilja.«

# Na kakšne način pravzaprav delujete?

»Ljudem, ki se d>račajo k nam, nudimo suport, predvsem čustveno p^KJporo. svekv %'anje. Nudimo ludi triažo, svetujemo. nil koga se lahko vkon-kretnem primeru d'jmejo. Poleg tega se ukvarjamo z zago-

vornl^lvom. seveda ne v smislu odvciniikega zagovorniîîlva. Ljudi pripravimo na obreme-niijic situacije, ki jih čakajo na policiji, sixJKču, centru za soci-aln<i delo. Na vse t e naslove j ih tudi fizično spremljamo bi smo jim v oporo.«

# Ati z vsemi našfelinti «.vw/w-vami dobro .fodetujeie?

>»Na začelku je bilo nekaj nesporazumov, sedaj pa vemo drug za drugega in konlakti.so dobri. L^. dtxrcmbra smov Velenju pripravili okro^o mizo, na katero smo povabili tudi prcd,«5tavnikc vseh Ich Instilu-cij. Ugouwili smí"), da dnig brez drugega nc moremo delati. Nevladne in neprolilne organi-zacije.solahkovelikobolj flek-sibdne, pňsx^Cip si lahko tudi stvari, ki si jih druge inslliueijc ne morejo. V tem kratkem času, odkar ponovno delujemo, smo na srečo le enkrat potrebovali intervencijo policije, kjer je žrlev ovadila povzročitelja, veliko pa delamo z velenjskim centrom zastKlalnodclo, pa Judi kriminalist ično policijo v Celju.«

# Trudile se. da sle žrlvam na voljo 24 ur na dan v.^e dni v le-lu. ludi oh praznikih. ÏMto^ da

ljudje nikffli ne hi ostali sami s svojo stisko. Na kttk^en način vamlo uspex'a? »Delavni čas na ccntrih jc raztegnjen čez cel dan, zvečer pa nudimo p<imoč prck<i dežurnih leleťonov. V večini centrov sta zaposlena po dva svetovalca, v Velenju sem trenutnosam, pcv maga pa mi prostovoljka Mateja. Ravno dana.^njo noù sera bil dežuren jaz. Vsi klicalci iz Slovenije so bili danes v stiku z mano. Če je stvar zelo nujna, ukrepam in pokličem mirczne institucije ali pa najbližjega sve-tcwalca. Ce ni lako nujno, pa sc dogíworimo za obisk v enem od centrov med delovnim častem.« # Kakšne írfyv kaznivih dejanj se najpogosteje obračajo m vas? Koliko je pravzaprav med klicalci tistih, ki ralnjo samo uyplo besedo?

»»Mogoče največ. Rabijo podporo, poslušalca. Nekoga, ki prisluhne njih<ivim težavam in mogoče tudi svetuje, če presodi, daje to lahko koristno. Največkrat kličejo ženske, kar 60 vseh. Kličejo predvsem zaradi nasilja v družini in osjimljcnosti. KJičejo pa tudi mo^ki, ti pa res predvsem zaradi osamljenosti. Otroci sc manj obračajo na na.s.

čeprav vemt>. da so zelo pogosto žrtve nasilja v družini.« # Torej ne kličijo le pretlsfm'ni' ki populacije, ki ste jim pravza* prav namertjeni. >»Du<evnc stiske med Slovenci so zelo velike. Zato je največ kliccv pravs strani osamljenih, depresivnili. Ti se včasih lažje ziiupajo in odprejo neziiancii. Dejstvo pa jc, da žrlve kaznivih dejanj kar nekaj časa zbirajo pogum, preden poiščejo pomoč. Ponavadi najprej pokličejo, potem pa se dogovori-

C!cnler za pomoč žrlvam kaznivih dejanj Velenje lahko pokličete na icl. o3/ 58ň-3.V3(), 24 ur na dun. vse dni vletu. Ponu>čje zaupna in brezplačna.

nio za obisk v naših prostorih na Efenkwi 61. Med Slovenkami se tni zxli, daje se vedno zakoreninjena misclm)sl, daje pač treba potrpeti. Vendar, če prijave ni, če človek ne pokliče na pom<5Č, poli za pomoč ni mcv goče odpreti.«

■ Bojana Špegei

POGOVOR Z RAZLOGOM

^H'JS 16. januarja 2003

Mislinjski župan Viktor Robnik pravi:

»V občino je treba pripeljati svež kapital«

Na lanskih lokalnih volitvah, tik pred iztekom leta, J« v ol)^ini Misiinja i veliko večino glasov nu županski stolCek .sedel Viktor Rnhnik. DIplo* minmi ekonomist ima že nekaj iz* kučery 7. delom v občinskih upravah, saj je pred dobrim desetletjem^ v ôisu, koje velenj><kooh^no vodil Fra* njo Bartolac, vodil sedanji urud ne^osptKlarske javne siu/be. V ca.su velike občine Slovenj Gradec je bil doma aktiven tudi v svetu KS Misli-nja, odkar je ohčina samostojna, pa ni aktivno s<»delovai pri občinski politiki. Domačini ua cenijo /.aradi uspeitn« i/^radnje skakalnic v ol)čini. Mi smo novega /.upana povabili na pogovor dol)er mest^* dni po tem> ka je zasedel ta položaj. Kakšni so vaši prvi vtisi po tem. ko ste postali novi župan Mislinjein ste se že se/nanlli i delom, ki vas čaka v naslednjih štirih letih?

»Najprej delavni. Kljub lemu, da sem že cn mcscc župan, pa moram reči. daje Še obilica dela, ki jo moram .spoznali. Predvsem je lu drugiična zakonodaja, kol sem jo poznal doslej, I udi aklivmisti je veliko več. kol sem jih doslej spoznal pri svojem delu v podjetjih. Drugače pa ml.slim, da jc vodenje občine nekaj drugega kol podjcljc-«

# AU je vaše ahoJtie kaj pivxeitHib od' loCit4^\ fia îte boste profesiotialm zitpan. ampak tla ostajate na svojettt dduvnem meaiu v TES-ti?

»Moram reči, da se z občani o lem nisem nič pogovarjal, nili ne vem, koliko so izvedeli za îo mojo odločiicv.

odločitvijo» da bo moje delo neprofesionalno in da bom delo 5e naprej opravljal vTCî5, pa sem seznanil oWin-ski svet. Delo bom organiziral lako, da bom kljuh icmu ob doloCcncm Času na razpolago občanom.« 9 (kUočUi ute se, da boste imenovali řiůvega tajnika ob<!ine. Ste ga že izbra-ti?

»Zaenki al^ ne. Po objavljenem javnem razpisu za lo delovno mesto sem opravil ra/^ovore s kar 18 kandidati, vlog pa je prispelo Še nekaj veO. Mislim, da bom pred prijavljenimi lahko izbral asircznega lajnlka občine in (o kmalu.«

0 Kako ocenjujete razvoj ftbći/ie od ttxlO' novitve do sedaj, ko sle prevzjeli vode-nje občine'/

»Moram reči, da v preteklih Iciih na nobenem podrt)§u nisem kaj prida soustvarjal pulilike, biJ pa sem aktiven lam, kjer sem menil, da lahko naredim največ. Zagotovo jc obCina Misli-nja v iasu županovanja Mirka Cirešovnika naredila korak naprej, Opravili so veliko predvsem na videzu občiiie. Manj pa je bilo narejenega na programih, ki pomenijo razvoj občine, nova delovna mesia. n<Tve dejavnasli,« 0 OhHinski prtpračun je dokaj skrMneti. Koliko računale da ho leios v občinski maihi in čemu boste dali prednost pri porabi dettarja i' letu 2003/

»Res je, da ima Mislinja majhen proračun, letos bo v njem okoli 500 mili-jonw SIT. Ce bi računali sitmo na ta denar, bi lahko v Atirih letih naredili zelo malo. Nadaljevali bomo z kar nekaj investicijami, ki so bile začele vpre-

Wktor Robnik: »Nestutene možnosti vidim v razvoju turizma«

leklem mandatu. To je predv.^cm izgradnja čistilne naprave, veliko dela nas čaka 5e pri uvajanju devellelke. Dabomozagolovlli potrebne pogoje, bomo potrebovali znatna sredstva. Računam, da bomo uspeli v občino privabili nove vlagatelje. Ne.sluien€ so možnosti v razvoju lurizma. Treba l>o narediti več, da bo Rrácv dom ponov

no zaživel. Radbi.dabi.se na.^ občina povezala z zre5ko občino, konkretneje z Roglo, Sicer pa bo zagolovo naj-boljvidna izgradnja novegii p<'>slovne-ga centra, kjer pa občina ne bo investitor. To naj bi za Irg gradil Vcgrad. Upam, da bodo dela stekla f.c letaš. Kar pa se izgradnje čistilne naprave ličc, se verjelno pred jesenjo dela nc bodo začela, pa ludi hitro ne bo končana. Tu računamo na finančno ponioč iTied-narodne skupno.sli. « 0 Že nekaj lei tečejo prizadevanja občine Mislinja, da bi pridobila novo občin-sko sredisiČe, ob njem pa obrtno cono, ki jo sploh nimate.

>'Poslovna cona bo zagotovo zaživela, upam, da bo uresničena že v mojem mandatu. Zagotovo bo ireba več časa in napora, da najdemo ustrezno lokacijo za uredilcv obrlne cone, v kateri bi lahko razvijali primerne dejavnosti za našo občino.« 0 y preteklih feiih ste v Mislinji dobili nov stanovanjski blok, takrat pa je prejšnje vodstvo rapnisljalo liuli o nadaljnjih novogradnjah. Kaj menite vi? »lil ziigotiwo ni bil z-adnji blok v Mis-linji. Mladih, ki si želijo svoj dom, je v občini še veliko. Zal pa se mi zdi, da so neprofilnc najemnine previsok« za marsikoga, zato bo mogoče potrebno razmišljati o izgradnji .socialnih stanovanj ali pa osubvenciji neprt>rilnih najemnin.«

A Za vami sta dve seji novefia občin* skefia sveta, hnatv v njem ekipo, s ka

tero boste lahko dobro sodelovali? »Občinski svel deluje v drugačni koaliciji kot v prejšnjem mandatu. So Tc-jst fanlje in deklela, zalo upam. da bomo dobro delali tudi naslednja 5tlri le-la. Lojalnosi in pripravljenost za delo pa pričakujem ludi v občiaski upravi. V njej nas je le .^st, dva delovna me-.sia po sistemaiizaciji nlsia zasedena. Cc bomo delo zmogli, bo tako ludi

(Klalo.«

A Občinska stavba dobiva prizidek, bo potem prostora dovolj? »Jaz jih ne rabim več. Novi prostori v prizidku bodo priili prav, občiaske slUi^e bodo potem delale v primernih prostorih.«

0 Sodelovanje fned koroškimi občinami je dftbro. kako ga ocenjujete? »Bil sem že na dveh sejah svela koroških občin. Res dobro delamo, saj si želimo svojo regijo. Čemur pa država irenuino ni naklonjena, Imamo veliko prebivalcev, industrije, razvojne možnosti, zalo nas ne bodo mogli spregledali.«

9 Kako kaze z obnovo Mislinjskef^a klanca, kako dolf^o ho pot na koroško še ozko grlo?

'»Prvič se bo pokazala moč Koroške rc^je, četudi ne bomo formalno (Vga-nizirani, pri prizadevanjih za boljšo ccslno povezavo s Koroško. Kol vem, STOO ludi Iclos izpadli iz državnega proračuna. Prav tu se bo pokazala naša moč, potrebno pa bo ludi lobiranje.«

■ Bojana Špegel

Premogovnikova hči Habit d.o.o. uspešno sklenila poslovno leto

Nepremičninski trg vse bolj zanimiv

Za p4»djetje Habit d.o.o., ki je eno od hčer Poslovnega sisti^ina Premogovnik Velenje, je hilo lansko leto uspešno« ugo« lavlja direktor Franc Slatinšek. Njiho-

Franc Slatlnšek: »S poslovanjem v lanskem letu smo zadovoljni.«^

va glavna dejavnost je upravljanje s stanovanji in poslovnimi pro.stori v večstanovanjski h blokih. Pokrivajo približno polovico stanovanjskega fonda v Šaleški dolini, svojo dejavnost pa vse bolj Ilirijo zunaj teh meja. V.se bolj krepijo podr<Kje prometa z nepremičninami oziroma posredovanje v prometu

z nepremičninami, pomembna dejavnost pa je tudi gospodarjenje s stanovanji v lasii Premogovnika Velenje ter najemna razmerja.

»Kdo bi pomislil, da lega ni veliko, kar pa nc dr^i- Gre za blizu 700 stanovanjskih enot oziroma 700 najemnikov, (lospo-darimo tudi s 55 sobami v samskem domu. Zascdeno.sl samskega doma jc 95-od.stoina. Skrbimo, da se stanovalci v njem prijclno počutijo in, da jc la dobro urejen,« pravi Franc SlatinSek.

Z opravljenim delom lani so zadovoljni, radi pa bi se okrepili na posameznih področjih in povečali obseg dela. Zadovoljni so ludi s rinančnimi kazalci, zalo so f. oplimizmom zazrli v novo obdobje.

V Habitu jc ta čas zapo.sicnih 18 delavcev. »Na siraicžki konferenci poslovnega sistema Premogovnik Velenje, kjer ludi sodelujemo, smo ugotovili, da imamo preccjšne možnosti za nadaljnji razvoj in lo na več področjih. Računamo, da bomo še letos skupaj s po.slovn-im sistemom ta razvoj začeli tudi udejanjali. To pa pomeni, da bomo v prihodnje tudi zaposlovali, vendar bodo zaposlitve iz premogovnika, tako bodo za na.s zaposlitve sicer nove, za poslovni sis-lem kot cclolo pa nc.«

Da so se lani začeli bolj vneto pojavljati tudi v Zgornji Savinjski dolini na področju

upravljanja in posredovanja v prometu z nepremičninami, jc potrdil ludi tehnični vodja IJabila Anton Vetrih. >»Zavedamo se, da samo dobro vzdrževan, lep in

Stvarno-pravni zakonik prenehanju etažne laslnine

VI labilu vsake toliko časa, ko se pojavi poircba, etažne lastnike icr najemnike .stanovanj in poslovnih prostorov v ob-jcktili, s katerimi upravljajo, seznanijo s lislim, karje dobro, da vedo. Nazadnje jih med drugim s Stvarno-pravnim zakonikom, kije začel veljali 1. januarja in opredeljuje ciažno lastnino, razpolagan-jez njo, govori o razmerjih med etažnimi lastniki, o omejilvah eiažne lastnine.

Finančno poročiio

Vsi lastniki in uporabniki stanovanj 1er poskfvnih pr^«lorov bodo naslcdnj i mcscc prejeli finančno poročilo. Iz njega bo razvidno, kohko sredstev so lani plačali za obratovanje, vzdrževanje in druge sinï5kc. Posebej bo prikazano, koliko sredstev so vložili v vzdrževanje bloka, saj lahko davkoplačevalci te stroške uveljavljajo kot olajšavo pri dohodnini.

^Tton V^rift.' »Pet naših že ima licenco za posredovanje v prometu z nepremičninami, a

uporaben objekt nekaj Stcjc. Lani smo zaključili kar nekaj večjih naložb na področju sanacije dvigal, streh, okolicc ob-jeklov ... Pozimi pi)magamo lastnikom poskrbeti, da (Kislijo s streh ledene sveče, kjer lastniki lo želijo, .sami pa ne morejo. Z lastniki pa si želimo Se več dogovarjanj z zvezi z ureditvijo zunanje okolicc objektov, Tako je denimo objekt Ko-raške 8 a, b, c, v lanskem letu uredil zunanjo fasado, eden izmed njih je tudi Kardeljev trg 2, kjer so sanirali vertikale balkonov, ki so bile nevarne, da ne bi odpadal omel ali dcmil. V tej smeri planiramo ludi leto 2003«,

Posebej pa pri llabilu poudarjajo skrb za kadre, »Imamo ljudi z licencami, lani decembra jc zadnji uspešno zaključil i>olanjc. Tako ima že pet zaposlenih zdaj licenco za posredovanje v prometu z nepremičninami.«

■ Milena Krstić - Planine

Kako se novela zakona o zdravniški službi kaže v Velenju?

Ambulante dvakrat tudi popoldne

VELENJE • Ne samo v bolni^nicalt. tudi v zdravstvenih domovih. so monili z novim letom z.e prilagoditi delovni čas zdravnikov in ambulant noveli zakona o zdravniški službi. Praviloma je v ambiilantah delovni čas zdravnikov od 8. do 16. ur«, enkrat na teden pa tudi popoldne. Kako pa se noveJi zakona prilasodili v velenjskem zdravstvenem domu?

Direktor dr. .lože Zupančič je potrdil, da so tudi v Velenju, z novim leiom, delovni Čas organizirali skladno z novo zakonodajo. )>Vsak zdravnik bo delal dvakral tedensko ludi popoldne. Tisli, ki so vključeni v delo dežurne ambulante, bodo od lega enkrat delali tam. Delovni čas pa se pri nas ne pomakne na 8. uro, ampak ostaja ob 7. uri, kar je ludi možno po zagotovilu državnega sekretarja,« je povedal.

Pri lem je dodal, da pričakujejo nekaj težav pri organiziranju dežurne službe. Med posameznimi lurnusi novela namreč zahteva določeno Število počilka. »Glede na Slevilo zdravnikov pri nas, bomo lo lahko izvedli le lako, da se bo med tednom število ambulant nekoliko zmanjšalo, kar pomeni, da bo doslopno.si do izbranega zdravnika ludi nekoliko manjSa.«

Kako bodo novosti sprejeli pacicnii pa se bo videlo Šele sčasoma. ■ mkp

16. januarja 20Q3 '"HlAS

UTRIP

Dobrodošli v deželi Referendumland

Viiihanj o tem, aUJe pri na.\ premah referendumov aii preveč, je povsem odveč. Za tiste, ki s takim nepoxred/iim izrekanjem drta jarun- letijo doseči svoje cilje Jih nikakornt preveč, za mnof^ drui>e da. Se ptisehiio, če gre zo referndutm, ki vs^h drfjivljanov niti na-jhoj ne zodevajo. Pri nax smo zdaj vsaj pred štirimi referendumi» monta pred petimi. Že v nedetjo nas čakata ^fdez/tičarxki in telefonski, ka.vTieje referenduma o Evropski uniji in Natn. Trgovci mhtevajo Še referendum o obratovalnem času v trfsovitmh. Ob ref eretuiiMtih. ki nas čakajo, hi lahko z lahkoto /udi na na<etn koncu lUtsiavili kakšne^; recimo, ali ste za to, da posenlohinw cesto s Ko-roške skozi Velenje do osrednje Slovenije in Dolenjske. Ste za to, da največji slovenski otroški jesStival, Pikin jestivat sojhiancira tudi drifiva, ali sto za to. da se tmli na tem 0bt)u)čju bolj razvija prašičere-jska kooperacija, da bo Far/na fhan imela dovolj prašičev. Ali za Še kaj drufff^a. I je vprašanjeje, če bi ljudje .sinmi države dovolj priS' tuhnili takim lokalnim ieljam in na vprašanje zahtevam u.streuio odfiovorili.

Te zasnežene in poledene/e dneve po naših krajih zelo različno prendramo. Fo mesiih se ljudje prebijajo po nevarnih /)fočniJdh, i' smiiCar^kili središčih so veseli snežne odeje. Razen na Goheh: tn so se zadnja lew borili z zeleno zimo, leios je priš/a nadnje dm-^ačna nadlog. To àuijo tudi ljudje na območja Saše, saj so izgubili eno izmed bližnjih smučišč. In se lisil, ki niso zadovoljni z manjšimi hrilički, morajo odpravljali na Kope ali Zreško in mari-bof^iki/ fbhorje. Zadnji čas jd} precej zaide ludi v Celje oziroma na Celjsko kočo. Celjani so lu nrediJi lepo smučišče, ki omogoča tudi smuko ponoCi Najbolj oblegana je ludi letos Rogla. V lem rekmacijsko lurisličnem cenim oh dobrem obisku smučišč še ved

no fudi razpravljajo o škodi, ki jim jo je pred nedmnim povzročd požar. Ne na Pohorju, njihova pohorska hiSa je zgorela v Celjrt Na celj.úem .sejmišču. Zra}'en pa še nekajpmstonyv Celjskega sejma. Kakor se morda sliši grdo, ampak tudi ub lem pozam nekateri govorijo. da bo pospešil vlaganje v nove objekte. Celjski sejem je namreč ksene objekte nameraval nadomestiti z zidanimi. Nekateri pra\'ijo, da bodo imeli zdaj z rušenjem manj dela; to .Kei eda ni res. saj je fX)gorí.šče poč ležje odsi ran jeva tL Policisti pa še vedno ugotavljajo, kdo je ogenj podtaknil. O iem, da je biJ res podtaknjen, tiatnreč nihče ne dwmi.

Pravijo sicer, da tako mrzli dnevi nL^o ravno primerni za pitje piva, ampak za pivo t)ziroma za prvovamo je znova večje zanimanje. Sfwt je .spremenilo laslnihi precej delnic ljubljanskeph ovame, kjersže dolgo bijela bolj največja la.stnika Ph ovama Laško In belgijska pivovarna. Nekateri so za nakup lakoj ''ohtoždi" f.a.^čane, pa se je Í2kazalo, da .so pivovarji dobili dobro driLŠčino. Tretji na-f^'ečji khstnik je namreč postala ptuj.'ika Perutnina.

.SIoven.sko-lir\'a.^ke odnose pa je zadnji Čas najl)olj vzburkalo "odkritje", ki naj bi vendarle dokazovalo, da Slovenija hn'ašklm Hircex'alcem ni nič dolžna. A ko enigm'orip opn/vem odkritju, dm-gi, niditaki, ki so pri posojanjih o nasledstvu pri koriiii. pravijo, da ne gre za nič novega, ampak so za ta dokument že vedeli. In ko od nas Še vedno terjajo denar za devizne vloge, ko nam fponttjajo odkup nuklearke, nočejo JInvU denarja naših term Čatež. Nikakor se ne morejo odločili za prodajo Sunčanega Ifvara. Raje bodo spremenili način prodaje hn vškega premoženja, kot da hi na tak način prišli k nji??} ^'oni Slovenci".

mk

Vrtec Velenje se bo razdelil na dvoje

Uprava vrtca se je preselila v Kekca

Novo leto j« upravi Vrtca Ve-Iťnje prinesel veliko spremembo. Uprava vrtca Je namreč morala xapusticí poslQ\Tie prostore v centru mesta in se preseliti v dru^o nadstropje vrtca Kekec po<i Sta neto vo cesto. Po-leu tečajih v letošnjem letu ćak;i s« ena sprememba - po novem /akonu je vrtei* tako velik, da se 1h) moral ra/dellti na dve enoti. Kot kaže. se bo oskrbnina v Vrtcu Velenje povijala, če se bodo .seve<la s tem strinjali velenjski svetniki, predlog je/e oddan. O tem in ^e marsičem smo se pc^ovarjali i raviviteljico Vrtca Velenje Metko Cas.

Zjakaj ste se nionili preseliti iz dolgoletnih prostorov uprave v centru m esta V

»Vzrok mi ni povsem znan. V Času, koje Vrîce Velenje kupoval prosiore, okoli Ida 1980, zadev niso uredili pravno formalno lako. kol bi morale bili. Zalo je bivi^i lasinik leb prostorov TEŠ zahieval oâ us-lanovitclja, MO Velcajc,dajim ic prostore vrne. Dogovor med obiino in vriccmjc bi! lakrai as-irezen, vendar pav prvj lazi, ko se je SoStanjska termoelektrarna odkrekala lem prostorom, poslopki niso bili izpeljani lako, kol bi morali bili.« # Kaj selitev pomeni za starŠ-e vaših otrok?

»Starši se bodo pač morali navaditi na spremembo. Poskrbeli smo, da no bodo imel j prehudih težav, zato smo prostore, kjer vpisujejo otroke in plačujejo oskrbnino, uredili v pritličju. V drugem nadstropju pa smo uredili računovodstvo in mojo pisarno.«

e l'&o 2002je hito za Vrtec l^e-le nje prelomno, saj so v.si šes' tletniki začeli obiskovati pr\'i razred devetletke. Kot vemo, .ste morali zaradi upaila Mrak ZA' preti nekaj ntaiijšdi enot. Kakšni so obeti Zfl novo leto? »Cc JC bilo leto 2002 prelomno za nas zaradi zmanjšanja Števila ol.rok, je letos ponovno prek>mno. Vrtee Velenje, ki prav v tem soLskem letu praznuje 50

letnico obstoja, se bo moral na osnovi šolske zakonodaje razdeliti na dva vrtca. Lcla 1996 jc bil sprejel zakon o vrlcih. V njem je določilo, da ima lahko največji vrtec oddelkov. vrtec kljub zmanjšanju Števila otrok Šteje 54 oddclkw. Trenutno imamo zaposlenih 172 ljudi. Po zakonodaji, ki bo stopila v veljavo 1.septembra 2003,seb(v mo morali razdeliti na dva vrtca.«

# Kako tečejo ti tlofiovori. Kako .se boste razdelili? »Temu .smo namenili veliko razmišljanj, saj jc zakonsko določilo znano že nekaj lei. Zato smo pretehtali vse možnosti.

otrok.«

# Pričakujete, da bi morati za^ preti še kakšno /nanj.šo enoto? Te imate predv.sem v primestnih kraje\'nih .•iknpnostih. »Močno upam, da se to ne bo zgodilo. Nekateri manjši, odročni vrtci so leios zelo polni. Olroei zagotovo pred vstopom v šolo potrebujejo vzgojno dejavnost» ki jih pripravi na so bivanje v kolektivu, komunikacijo s lujimi osebami. Opažamii, da vedno več staršev vključuje svoje otroke v naŠc enote, pa Čeprav nujno ne potrebujejo varstva. Mislim, da smo najtežje trenutke v Vrtcu Velenje že prei^veli. Računamo,

upoštevali pa smo morali tudi dok^enc pogoje. Oba nova vrtca bosta morala imeli veliki centralni kuhinji, porazdeljene pralnice ... Zato smo se v soglasju z MO Velenje odloČili, da bomo vrtec delili po Šolskih okoliših, čeprav ti nc vplivajo na to, v katero enoto .starši vpi.šejo svojega otroka. Šolski okoliši Šol MP'i; Gustava Šiliha in Ant ona Aškerca bodo sodili pod en vrtec. Tako bosta vrtca ludi približno enako velika.« # Kako je trenutno s številom

otrok?

»To je večje, kol smo pričakovali. Takoj po novem letu starši iščejo prostor za otroke, predvsem najmlajše, ki obiskujejo jasli. Tu se nam kar malce zatika, saj nimamo več prostora v teh enotah. Vpis je možen le oh izpisu katerega od otroL livnut-no imamo vpisanih okoli 935

da število otrok ne bo več upadalo. «

# Zakon je predpisal tudi nove nor/native o številu otrok v posatnezni skupini. Nekatere lokalne skupnosti temu naspro' tujejo, .^aj .\e s tem povečajo /udi stroški, kijih pokrivajo prav lokalne skupnosti. Ste «ve o tetu te kaj pogovarjali na MO Velenje?

»Do sedaj se o lem nismo pogovaijall. vem pa, ker sodelujem v izvršnem odboru Vrtcev Slovenije, da ta poganja med skupnostjo slovenskih občin in ministrstvom za šobitvo potekajo že nekaj časa. Lokalne skupnosti so zelo zainteresirane, da bi lahko vplivale na število otrok v oddelku, saj so tudi liste, ki pokrivajo stroške, ki nastanejo z našo dejavnostjo. Bojim pa se, da tu ne bi šli predaleč. Kvaliteta dela, ki smo jo dosegli In je

tudi v slovenskem prostoru visoka,Je odvisna tudi od tega, koliko otrok jc v cxidelku in koliko odraslih skrbiva njih. Nwi normativi bodo začeli veljali septembra. Po njih naj bi bilo največ 22 otrok v eni skupini drugega starostnega obdobja in 12 v prvem starostnem obdobju. To bi zagotavljali dobro delo. Manjša odstopanja še ne bi vplivala na kvaliteto dela, večja pa zagiHovo.«

# Straški iz dneva v dan ra.itejo. Kdaj ste nazadnje povišali ceno oskrbnine in ali ta Še zada^ča? »Žal stroški ves čas naraščajo. Predvsem fiksni stroški, na katere vrtec nima vpliva. Lani januaijasmo nazadnje dobili novo ceno oskrbnine. Ob polletju smo narediti analizo in ugotovili, da cena še zadošča. Ob koncu leta pa smo ug<novill, da bomo morali predlagati povišanje cene. V lelu 2002 nismo mogli nameniti nakupu materiala za delo z otroki, nc igračam in nc opremi, skorajda nič. Reševalo nas jc to, da smo igrače iz zaprtih enot vrtca razporedili po vseh enoiah. Na MO Velenje smo že poslali prcdk^g za okoli 15% po%iSanje cen.« # Starši plačujejo oskrbnino glede na njihove dogodke. Razdeljeni so v osem plačilnih razredov. V katerem je trenutno rmjveč staršev?

»Se lani je bilo največ staršev v tretjem plačilnem razredu, kar pomeni, da plačujejo 30% ckonom.ske cene. Sedaj je največ staršev v drugem razredu, kjer plačujejo 20% ekonomske cene. Se vedno je izjemno malo tistih, ki plačujejo 60%, 70% ali najvišji prispevek, ki znaša 80% ekonomske cc ne. Čepooazorim sšievilkami; največ staršev bi po novem plačevalo 12.187 SlTza otroke v drugem starostnem obdobju, v tretjem plačilnem razredu pa 18.280 SIT Najvišje pia^lo bi znašalo 48.748 SIT To pa velja le za tistesiaršc. kjer imajo nad 210 tlsi">Č SIT brulo na člana družine.«

■ 6o/dna Špegel

m Piše: Bostjat} KuzmatJ

perspekfivo Vreme v Zalesju

Zadnje dni so vremenske razmere precej nepredvidljive. Najbrž nisem edini Velen jČan, ki oh s snegom lako radodarnih dnevih v Ljubljani zaskrbi^ kako je kaj z vremenom v Velenju, je mrzh)^ Snegf je cesta normalno prevozna^ Medtem ko zunaj sneži in jaz ždim v žaharski prestolnici^ priž^eni radio ali televizijo in poslušani vremenska poročila na nacionalki. Dežurni meteorolog na hitro poroča o razmerah po državi, pove nekaj o pihanjih zračnih lokov nad Evropf>, iz tega sestavi vremensko napoved za naše in sosednje pokrajine^ doda morda Še kaj o temperaturah, cesiahf stanjih voda ali razmer-ah na smučiščih in poroČda so končana. Med kraji, ki jih je vreme noslovec omen ti, so Ljubljana, Celje, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Ajdovščina, Ptuj, Novo Meslo, Nova Gorica in Še k^ikšni drugi. Velenja ni nikoli. Tole bo zvenelo nadvse naivno, ampak, alt ni menda Velenje peto največje mesto v Sloveniji^ Zakaj so avtomatske tneleorološke postaje po Sloveniji posiai^ljene recimo v Podčetrtku, Ratečah, Radencih in Krškem, v Velenju pa je nimamo^ Ali so razlogi zato res zgolj *'strokt)vni"f Saj vem, da je običajno temperatura zraka ob 6h zjutraj v Velenju nekje vmes med ustrezno temperaturo v Slovenj Gradcu in temperaturo v Celju in da se lahko znajdem tudi tako. Raztjnutn, da je zci meteorologe temperatura z^đ-ka na Kredarici neln-imemo bolj zcmimiv podatek, čeprav }e število prel/ivalcev Kredarice v primer javi s šteuilom pre-hivalcev Velenja zanemarljivo ma/hno. Razumem pa ludi, da Velenje očitno ni dovolj pomembno. Očitno je z^t porc/Čanje o vremcfnu v Velenju Škoda Časa in denarja in očitno se t/ Velenju zaradi tega nihče prav hudo ne ohe-nienjujc.

Ludi jaz se ne. Toda, ko sem v Ljubljani, iz nacionalnih medijev v resnici le redkokdaj kar koli slišint o Velenju in Že zňto bi bila vsaj omemba pri vsakotluevnih vremenskih poročilih dolmxiošla. Kot majhna, nedolžna promocija. Kajti vedno znova me ffreseneča (in zabava hkrati), koliko ljudi v Sloveniji ^rravzaprav nima pojma, k}e je Velenje. "Danes zvečer greš iz Ljubljane v Velenje^ A ni to precej daleČiTam nekjegfjrna KoroŠkemf*' 'Irenutno je Velenje od Ljubljane oddaljeno uro in petnajst minul. Če voziŠ vsa) približno po predpisihy in seveda, če tovornjaki ne ustvarijo kolone na trojanskem klancu. Od vsakdanjih misli povprečnega Slovenca pa je Velenje oddaljeno nekaj svetlobnih lel. Če v Ljubljani kupi}n Delo, osrednji slovenski tiskani dnevnik, ne dobim nili liste strani, posvečene lokalnim novicam iz celjske regije, kjer se včasih znajde Itidi kaj o Velenju. Ldina redna novica o dogajanju v Velenju je tako tista o položaju NK H udar na nogfnnetni razin-edebiici. 7/i omembe Velenja na kakšni pomembnejši strani pa bi morala najbrž spet zg'^eti kakšna proizvodna hala v Gorenju. In to kljub temu, ponavljam, da je Velenje pelo največje mesto v Sloveniji t>i da je ob poletni suh in morebitnih zaustavitvah ]E Krško tako rekoč vsa Slovenija odvisna od elektrike iz velenjskega lignita. Pa si Velenje vseeno ne zasluži niti tistega tdbogega stavka: '^Temperature po Sloveniji ob 6h zjutraj; Velenje • minus sedem. " Tudi zato sem se prejšnji teden prav razivseld večstranske reportaže o Velenju v tedniku Mladina. Domnevam, tla se teme ni domislil urednik Mladine sam, avtor repen taie je namreč VelenjČan jure Trampuš, Čigar hjlumno ste v Našem Času na tem mestu brali fn'e/šnji teden. Simpatična reportaža s kratko zgodovino Velenja (povprečnega bralca najl?rž ne bo prepričala o pomembnosti lega mesta in zgodba o Titovem spomeniku ga bo morda Še bolj utrdda v prepričanju, da gre z^ mesto zgrešene socialistične vizijej ampak v tem hipu se mi zdi precej že to, da je bd Članku odmerjen dostojen prostor. Kafti, kot sem žn rekel, v medijski znvesli Velenje praktično ne obstaja^ pa Čeprav se v medijih zadnje Čase na različne načine pojavlja vse polno VelenjČanov. Odmevne Članke z^ sobotno prilogo pišeta Andrej Trampuž in Ale$ Čmič, Denis Oštir se oglaša s POP TV, Natalija Ver bot en, jolanda Čepi a k in duo Maja in Boštjan fisvajajo srca Slovencev z nastopi v glasbenih in Športnih oddajah (in tekmovanjih), igralske nastope Marka Mandiča redno sfiremljajo gledališke kritike... Da sem mnoge Še izpusld, niti ni pomembno. Vsej kredi-hdnosti Zg<^iV naštetih navkljub se mi namreč zdi, da je htp-hop "pevec" 6'pack Cukur trenutno edini VelenjČan, ki lahko v medijih na dolgo in ŠinÁo govori tudi o Velenju. Na Velenju je zgradil svoj imidž in posebnost videos polnic je lahko sanj<} kot "pleja iz Veleja'\ Vs/ ostali zgoraj našteli pa hi si 5W>/ medijski prostor precej zaprli, če bi In cd Slovenci svoje poreklo (neveč poudarjali ali začeli pisali o Velenju. Kajti Velenje v zavesti Slovencev nikakor ni mesto, v katerem hi se ob umazanih jezerih nj je val i tudi bodfJČi doktorji znanosti, ob dimnikih elektrarne najlepša in yiajhitrejša slovenska dekleta in ob komunističnih spomenikih bodoči veliki slovenski umetniki. Saj niti avtomatske met efjro loške postaje nmia.

Velenje

^■^ČAS 16.januaija2003

Priloga

Uvodnik

će bi me kdo vpraša/, kaj je to e-mesto, bi zelo veijctno odgovoril: To Jo mcsfo, kJ intenzivno uporablja informacijske in komunikacijske tehnoiogije za dobrobit svojih prebivalcev. Ml smo ze postali e-mesio? AH iahko našf^emo deseř po-áročij v Velenju, kjer nam informacijske in komunikacijske tehnologije pomagajo v vsakdanjem življenju. Veijetno bi lahko naštevali: ' imamo nekaj spletnih strani z Informacijami !z Velenja,

• prenašamo seje občinskega sveta,

- šole so povezane v Internet,

- lahko plačam račune preko irrtemeta,

- vsak občan lahko dobi interrtetni naslov.

Toda ali je to zadosti, ali lahko še kaj naredimo?

Pred novim /eřom sem bil v banki. Bilo je precej strank, ko je v banko stopila starejša gospa in na okencu za informacije reMa, da ne zna In da se boji uporabljati bankomat ter prosila uslužbenko, da JI pomaga.

Pogova;Jat sem se z gospo, ki mi je rekia, da ni tehnični tip in da sc boji tehnologij. To Je tipično za vse računalniške in in-temetne aplikacije. Potrebujemo čas, da jih sprejmemo in da se jih ne jboj/mo. Da bi to dosegi/, moramo vaditi. Mlajše generacije so v prednost/, ko gre za tehno-iogije. Nekdo je rekel, če se vam poMra-rl elektronski aparat, je najbolje kupiti novega aH pa poklicati en^stietnika. Na iafosf lahko te tehnologije veliko več pomagajo starejšim. In ker postajamo stara družba, bi bilo potrebno, da v e-mesiu Vtetef^e nekaj naredimo in usposobimo stare/še osebe za uporabljanje vsega. kar jim te/irrofogřja omogoča. Ve^et-no bi moraW nekje postaviti ůankomaí, na katerem bi se starejši občani učili in vadili. Aii pa v določenem internet centru (mogoče v spfetnř kavarni Mojca) narediti tečaje fntemeia za stansjše. Iger bi pridobili osnove interneta, elel<tronske pošte, nakupa po Internetu...

Veienje e-mesto

www.velenje.si

Vsi se tega iahko naučimo, navadimo in premagamo stra/i. Vendar nam mora nekdo pomagati, pokazat/ in dokazati, da so te zadevB preproste. Tudi mladi generaciji lahko pomagamo s pomočjo tehnologij. Pred nekaj dnevi sem se sprehajal po Sončnem parku in na oknu zgradbe, v kateri je bil včasih vrtec, prebral Peticijo za legalizacijo marihuane. Osebno sem zelo liberalen, toda spomnil sem se prvega roditeljskega sestanka v znani ljubljanski gimnaziji, ko nam je razredničarka povedala: »Res Je, da so mamila prisotna, vendar se bolj prodajajo kot uporabljajo, /n nihče od nas ni reagiral. Mlsiim, daje čas, da se spopademo z določenimi problemi. Ko sem zvečer istega dne šel pogledat elektronsko pošto na yahoo, sem opazil čla-nek, ki Je pisal, da se je poraba mamil v ZDA zmanjšala. Pii tem je avtor navedel, da Je to posledica skupnih naporov od urada za bortjo proti mam//om prt pred-sedniku države (ustanovljenJe leta 1988, najdete ga na strani /rttp.VVvi^ww.vv/i/te ho-usedrugpolicy.gov/) pa do organ/zacij rra lokalni ravni, ki se borijo za skupnost brez mamil (tu sodita tudi alkohol in tobak).

Zakaj ne bi Interneta uporab/// za pomoč mladi ger>erac/jf.

Problem Je kompfeksen. ne bodo ga razrešili samo zakoni in policija. Potrebno Je, da se angažiramo vsi in uporabimo tehnologijo, ki nam pri tem lahko pomaga. Mlada generacija potrebuje pomoč. M'ma ciljev, ne pomagamo ji. Internet je priložnost, tehnologija, ki jo mladi poznajo. In če poleg interneta uporabimo še druge prřstope, lahko veliko naredimo za našo skupno prlhodrmst. Navedel sem samo dva primera, lýer bi lahko s pomočjo /nformacrjsM/} in komunikacijskih tehnologij veliko naredili za naše e-mesto. Verjetno bi Jih lahko našli še več. Potrebno Je samo malo dobro volje In pripravljenosti soočiti se s problemi. In potem nastanejo pozitivne spremembe.

■ StaiiAo Blatnik

Anaiiza velenjsicili spletnih strani

E-inesîti bi miinilo imeli resnično kakovostno narejene spletne sirani. Pri lem mislimo na naslednje cicinenle:

-vsebina,

- navigacija,

- oblikovanje,

- tehnična osnova,

- vzdrževanje strani,

-spoštovanje intelektualne

lastnine.

Vsebina mora biti prirejena ciljni publiki. Preden se/ačnez izdelavo spletne stržini, jc potrebno niirediti anali/« uptiralv nikov. To pomeni, da moramo vedeti, kdo je uporabnik in kaj tega uporabnika zanima. Pre-priàini smo. da za većino spletnih sirani, ki jih ptmujajo podjcl-jîi, ustanove in posame/.niid iz Velenja, analiza uporabnika ni bila narejena Cle veste, kdo so obiskovalci va?e strani, lo ni težko. Po mnenju guruja za spletne strani .lakobscmt, jcdiv volj. da poiščete mnenje treh skupin petih uporabnikov.

Dobre vsciiine bi l.>i.stveno piv vcifafe -število <ibiskovalccv. FVi-sebej želiinci poudariti, da pod-joija ne izkoriščajo priložnosti, ki jim jo daje inlerncl. Vse preveč je podalkov o p<H]jetju, zgodovini, ptislanslvu. Ni pa dovolj podatkov o proizvodih in ni možnosti nakupa teh proizvodov po Internciu.

Tukaj bi poudaril: še en ele-nienl. Ne znamo izkorisliti možnosti, ki nam jih dajejo me-tatagi, da bi stran dosegla visti-ko mcsio. ko iiCcmo s pomočjo ključnih besed. Pojdite na www.goûgle.com in vtipkajte »Velenje občina«. Zelo malo bo /iadctkuv. S pravimi ključnimi

besediimi in uporalx> metaiagov bi lahko naše spletne strani lažje našJi.

Navigacija je poseben problem. Strani nabijemo r. informacijami, animacijaaiii, večstva-ri se dogaja isiixasno. lo ne pritegne uporabnikil. ampak dobimo niLsprolni učinek, da uporabnik zapasti našo stran. Analize kažejo, da uporabnik čaka največ 12 sekund in da za vsak klik izgubile poloviai obiskoviJcev.

/iilitcvanjc úiibmiaeij txl obis-kovíJcev dosega učinke, ki so na-sproini i>d pričakovanih- Večina ljudi nerado daje podatke o sebi. Potrebno je dobro razmisliti, ali je hiljc imeti več obiskovat-cev, ali narediti bmo podatkov na račun zmanjšanja števil a obiskovalcev. ,-Analize tudi kažejts, da večina obiskovalcev spletnih strani neuživav lipbinju. Samo vsak osmi obiskovalec se odloča da vnese informacijo, (jesla in ujTorabniška inwnane pomagajo k povečanju t'iîiska. Malo obiskovalcev je dobro organiziranih in shriuii gesla 1er uporabniška i mena na d<wlopnem mestu (ro je tudi pixíblem. ker mislimo, da so lo zaupno zadeve, se jih lrudimoshranili na bolj nedo-stcipnem mestu). In potem, ko želiš zopet na splelno strčm, ne moreš najti gesla ali uporab-ni.škega imen<u

Animacija je zaninnva samo prvii:.. p<item pa vas logo, ki se vrti, samo vznemirja in ne aslvarja dodane vredniKti, Veliko jc strani, na katerih Istočasno poteka več animacij. Pojavi se izpis, menjajo se slike, nekateri naslovi utripajo. To nc pomaga pri pridobivanju obisko-

Informacije

Dogodki

vsok dan

Kjbemetična havorna Kunigund«

8.00 - 20.00 Mladinsid centsrVeEerje Brezplačna uporaba interneta, pomoč pri uporabi računalrtika.

My Way Pub

(veleblagovnica Nama Velenje), brezplačna uporaba Interneta

Moj Radio Vetenje

(1 etaža nakupovalnega centra Velenje}, brezplačna: uporaba interneta

Spletno kavarno Mojca

B. Kraigherja 5, Velenje Uporaba interneta in pomoč pri uporabi računalnika za otroke, od ponedelfka cfo petka, od 11h do 17h

lrformadie:lel.03897 75 40

Aktualno

Pridobite svoj elektronski naslov, ki se bo glasil; inK^>iiíi*ek@ iMsto.veleiije.$i

IrformacqE: MO Velenje, Služba za premoženje in informatiko. naslov ©Velenje, si

Priprava priloge: IPAK Velenje Uredniški odbor Jana Pahovnik. Mltiela Hladin. Alojz Hudaria

E-mesto in zgodnje učenje

Jeseni leta 1998 sem se udeležil največje evropske konference o informacij-skili tehnologijah IST98.1d je bila na Duna-ju.

Zame je imel najbolj zanimivo predavanje poslanec finskega parlamentag.il. Mikkola. Zaœl ^ je s stavkom »Ilie future is linnish« (Prihodnost pripada Finccm). PL>udaril je ňniíisli z dva n (i^a besed Tlie fiimre is finish pomeni R-ihodnost je končana). Pojasnil je. da je lo naslov članka, ki gaje maja leta 199Stibjavit Newsweek, v^akaj bo (V"> njegovem mnenju Finskiu dežela s 5 milijoni prebivalcev, tako pomembna v prihodnosti. Nasiel je naslednje elemente:

Vse šole so kiikovostno povezane v internet.

Fiaska in>a več kot petdeset kolidžcv in unfver/., več kot polovica so s pt>droeja tehničnih ved.

Finski parlament obravnava dokumente kol jc »Doživljenjsko učenje koc veselje«.

Finska skrbi ?-a zgodnje uč-enjc.

()zg<xlnjem učenju je pnveda! naslednje; »Nekateri trdijo, cUi jc pi czgodaj Ziičcii učiti otroka, ko je star in leta. Mi pravimo, daje tedaj prepozno. Potrebno je /ačeti žest mesecev pred rojstvom. Potrebno jc naučiti star-šc. kako naf l azvijajo intelektualne sposobnosti otroka od rojstva naprej«.

Oz-g^xlnjem učenju je že pred dvajsetimi kti pisal,la|x>necMa-saru Ibuka, ustanovitelj znanega japonskega podjetja Sony, v knjigi »V vrtcu b(> mogoče že prepoznoti. Ugotovil je, da so prva tri leia najbolj pomembna /aintelektualni razvoj otrok. Zalo je potrebno zgodnje učenje.

Komunikacijske in intbrmacij-ske tehnologije 1er Internet omogočajo veliko novih oblik učenja. V e-mestu moramo hiti glolwko zainleresirani zarazvoj človekovih sposobnosti. E-me-sto lenielji svoj riizvoj na znanju in ustN'aijair osti .svojih prebivalcev. Raziskave Icižejo, da s pravočasnim spodbujanjem potencialov oiroka - zgodnjim učenjem, lahko i:o do.sežemo hitro učinkovito in piKcni. Zato bi biki dobro, če bi namižljali o spletni strani, na k<ucri bi starSi dobili infurmacijc in potrcbnazna-njas píXlročjazg^Klnjega učenja.

Lalîko bi razmišljali o tem, da starše v Velenju obvezno pred rojstvom oirokii seznanimo s pomenom in načiiii izvajanja zgodnjega učenja. Vlaganje v to b,-obriiževanje bi se lxigat<i povrnilo, vendar ne takoj. Verjetno čez dvajset, trideset let.

V mesecu decembru so v Velenju potcLile dejavnosti, ki so povezane z zgodnjim učeiíjeni. Sodelavke lašiiluia za simbolno analizo .so v spletni kavarni Mojca oUoke iz vrtca Najdihoj-caučile uporabljalipnigram Paint za risanje. Bilo jc zanimivo ugotoviti, kako nekateri otroci že obvladajo račimsil nik, nekateri pa z njim še niso imeli pri-ložntisti delati. Tudi o tem se je potrebno zamislili- Idejni oče Interneta Likleder je že leta i%8 pisal: Vpliv računainiških omrežij bo dober ali slab za druřiio, odvisno od odgovora na vprašanje »Ali bi">htti priključen

na omrežje privilegij ali pa pravica«. Dane.s v ZDA govorijo o digitalnem razkoraku med tisii-nii,ki so priključeni na Internel in ostalimi.

ludi v Velenju moramo o leni dobro razmislili. Lepo je, dada-niovsemolKiinom možnost pridobivanja elekironskega naslova, vendar to ni dovolj. Morajo imeli še fizični dostop in znanja. Ta znanja pa je najl^olje ponuditi olroktwi čimprej. Upamo, da txido olroci iz vrtcev pogosto v.splet ni kavami. Upamo, da bomo imeli več e-ločk. kjer bodo vsi olroci lahko dosiopali do Inlernela. Ker, kol pravi pesnik »To je kol kruh, kol požirekvo-de«.

/Vli boRit) lo naredili, je odvisno od nas. Kot je rekel Ford: »Če rečete, da nekaj lahko naredile, ali ne, imaic v obeh primerih prav«:,

■ Stanto Blatnik

valccv in bodočih strank.

Oblikovanje je pomemben element spletne sirani, vendar nc toliko kol navigacija in vsebina Na lepo oblikovano stran pridete enkrat in če nima zanimive vsebine, mogoče še dvakrat ali trikrat. Vsekakor pa jc slabo oblikovana stran lahko polomija» kcrlx\stc izgubili obiskovalce.

Velenjske sirani ne sledijo trendom na področju oblikovanja gumbi so veliki, imamo več ua-ličnih pisav, Ix-scdilaso predolgii Upinibljanio »fraine« (okna), ki jih w3c konzorcij ne priporoča.

Zanimivoje,da analize kažejo tudi na 10, da 78% ciiiskovakev spletnih strani gleda besedilo, samo 22% pa grafiko. Ray.mis-liie o lem.

Tehnićncf ne sledimo razvoju. XHTML XML SVG so akronimi, za katerimi se skrivajo nove tehnologije. Razvoj spletnih strani iz ljubiteljske faze preha-jav prol'e.sionitlno. Sledenje novim tehnologijam je na tem po-droqu izredno pomembno. Zanimivo je, da so nekatera piidjcl-ja v Velenju na področju Inler-neinih tehnologij zelo močna, vendar jih ne uporabljajo pri izdelavi svoje spletne strani.

\'zdrževanje strani je izredno pomembno zji us[x;h strani. Ldi-ko naredite zelo dobro stran, s praviiv.sebino, dobro navigacijo, iunpakče je ne boste vzdrževali, ne bo usp&sna. Obiskovalci pričakujejo novosli na vjuši strani, Oc ugotovijo, da |c bila zadnjič ^Tbnovljenapred letom dni. šestimi meseci ali pa enim mesecem, sc zelo verjetno nc bodo vračali na lo stran. Kuj reči za splelno stran, ki ima pixlatke o snežnih razmerah stare leto dni- Živimo v času hitrih sprememb. Ne glede, ali jc to dobro ali ne, moramo la dejstva upo.itevali. Veliko je strani, ki se hitro naredijo, potem pa ni več navdušenja in motivacije, dabi jih redno vzdrževali. Bolje je ne imel i strani, ki se ne spreminja in nc sledi dogodkom. Oiebe, ki vzdržiijejti spletni sirani. d(^r< I vedo kïiliko napt>-raje potrebno vložili da pridobijo prisjîcvkc za stran- Na žal(.ist le strani kažejo, dii nekatera jxid-jclja sledijo modi in mrnjo spletne sti-ani, kerje dobro reči, da jih imajo. To tudi kaže, daše nismo Ziičcli izkoriščati potencialov interne! nega gospodarstva, Zapomnite si, da uporabnik iSčc sveže pomembne informacije, Podatki o snežnih razmerah iz lanskega letaverjelno to nisvx

Na žalosi sc večina velenjskih spletnih strani slabo vzdržuje. Veliko je siarilt informacij, malo je îiktualnih.

V IE'\K-u (Xi;njujeiiio, da v Velenju nLsmo izkoristili priložnosti. ki nam jo daje internet za uspešno predstavitev našima mesta. Nažiilost ludi pixljeljanekLV rislijo Inierneca za promocijo, pridiibivanje kupcev in prodajo.

Priložnosti imamo, vendar se moramo zavedali, da zaJilevata izdelava in vzdrževanje spletnih strani profesionalni pristop. Seveda to ludi nekaj slane, vendćir Internel je lu in če želimo res ptistai i e-mesto, moramo bistveno izb»ilji?ali kakovost spletnih strani, ki Velenje predstavljajo doma in v tujini.

■ Ipak Velenje

16..ianuarja20Q3 '"HlAS

KULTURA

Klub študentov šmarške fare

»Slabo je, ker mnogi vse mečejo v isti koš«

ŠMARTNO OB PAKI, II. januarja - » Akti^no.sti« ki smo jih opravili v študijskem »h-doliju 2<)0l/2()02 ni.so hile zanemarljive. Udele/ha na njih je bila dobra, 7 dokončno ureditvijo prostorov Mladinskega centra, kjer domujemo in ol) tvornejšem sodelovanju /. ohčino ter pokroviteUi so oheli o §e boljšem delovanju kluba v prihodnje realni,*» nam je med drugim v pogovoru dejal dosedanji in hkrati novi predsednik Kluba šmarških študentov Jure Drev..

Klub šlcjc približno 70 članov, v minulem iludijskcm Iciu pa so jih pwabili na brucovanjc, potopisna predavanja, informaiivni dan za srcdnjc.solcc, oCiSčcval-no akcijo, na Študentski tržnici v Ljubljani so pt'wiavili svojo sio-jnico. ŽeljamSiudcnlovsvojega okolja pcxskušali zadostili šc s kosi an jc vim piknikom in posl-mariinovanjem.

Dokaj odmeven jtí bil ludi njihov javni prolesl. Pripravili so ga 25. maja lani, z njim pa so izrazili svoje nezadovoljstvo glede odnosa in reševanja vod-srva občine do odprtih vpra.^nnj tukajšnjih mladih. »Vsemu navkljub sem z dogodki in odzivom nanje v prvem letu bolj organiziranega delovanja zadovoljen. Okolje, v kalerem delujemo» je majhno, ob lako skromnih linančnih sredstvih, kot jih imamo na voljo, se bistveno već ne da naredili. Ob vsem lem pa je zelo slabo ludi to, da mnogi občani mečejo vse v isti koS. »

Na občnem zboru (v prc^torih ŠmarSkega Mladinskega centra) so sprejeli okvirni delovni pro

Z obénegâ zbor3 Muba, ki se ga Je med drugim udeležit šmarški župan in le redki predstavniki društev v občini. Fakultete za elektrotehniko v Mariboru, katerega marljivost je nagradil ludi reklor omenjene univerze. To priznanje so pixlelili prvič, s lem simboličnim dejanjem pa naj bi spodbudili mlade tega okolja k vesl-ncjScmu pridobivanju znanj in uspešnemu Studiju.

■ Tp

gram za Studijsko leto 2(K)2/2(in3, ki ga bodo nekoliko bolj dt^debli novo izvoljeni člani organov kluba oziroma bodo aktivnosti sproti prilagajali potrebam in zahtevam članov, Poleg že nekaterih lanskih aktivnosti nameravajo letaš organizirati šc turnir v Sahu in laroku, pustovanje za mlade, fo-logralski tečaj, poskrbeli bodo za medscliojno izmenjavo študentov drugih tovrstnih klubov. Kot smo lahko sliSali sc pogovarjajo ludi o tem, da bi v sodelovanju s Studentskima organi-zacijťima v Mariboru ter v Lj ubijani, z občino Smarlno ob Paki ter pokrovitelji go.stili udeležence studentskoga kulturnega tabora Skwenije ter v svojem kraju omogočili letne priprave plesalcem in plesalkam Akademske folklorne skupine

KUD-a Študent.

Ob koneu občnega zbora so za častnega člana kluba imenovali v.d.dircklorja Mladinskega centra Janeza Dvornika (z njim so se mu zahvalili za nesebično pomoč pri delu, ki gaje vložil v ustanovitev in delovanje kluba), sprizjianjcm »najboljši S ludc nt občine Šmartno ob Paki« pa se kili Simon Tajni^ek. Studeni

Prireditve

Kulturni center Ivana Napotnika OPERNI DOGODEK LETA V UUBUANi

v Domu kulture Velenje že zhirajo prijave m o^led o|>erne-ga spektakla FAUST v Cankarjevem domu v LJuhljani, ki Ih) v.sredo,29.januarja,oh I9J0.

Odhod avtobusa ob 16,30 iz Velenja. (!ena prevoza 2.500 SIT in vstopnica 4.950 SIT. Za imetnike abonmaja voženje na Zlaii abonmaje cena prevoza 1000 SIT.

Prijave in informacije na lel. 89 82 572. GOSTJA KULTURNEGA VEČERA DESA MUCK

v četrtek. 23. janarja ho oh 19.041 v Knjižnici Velenje kul« turni večer s slovensko pisateljic«) in vsestran.vk» ustvarjalko Des«» Muck.

Pozno jutro je edini čas. ki si ga lahko ukrade, preden njene hCcrc pridejo iz Sole in preden se začne pripravljali na nov nastop- Doslej je napisala osemnajst knjig. Z mono-tragikomcdijo »Julri zaćncm« se je uspešno spopadla ludi z gledališč m.

Pogovor bo vodila Tanja Postružnik.

Vstiip prasi!

Knjižnica

Knjižnica za mladino: - vsak« sredo oh 17.00 Špeline ure pravljic

• 24.1. oh 18.tM> Cool knjiga: najstniki o sebi in knjigi, lokrai-na cool knjiga: Elisabeth Cîoudge- Beli konjiíek. Pogovor bo vodila Andreja Kac

Knjii^nica za odrasle: 16,1. ob 19.00 Odpiranje noiranjih vrai - odnosi med ljudmi. Breda Erjavec in Majda Hajsek nadaljujeta s pogledom vase, z odkrivanjem lasine nolranjosii in njene vloge pri stiku 2 najbližjim okoljem - 30.1. ob 19.00 sreCanje z najbolj prevajanim slovenskim pesnikom. Prešernovim nagrajencem, z iskrivim in neug-nanim misleccm. Čigar pisanje soamcriSki kritiki označili za »enega od evropskih filozoískih čudci^cv« Ibmažcm Šalamunom: v vlogi sogovornika - ludi pesnik - Andrej Brvar (v sodelovanju z založbo Litera)

Koleda vabi nove člane

VELENJE - Šaleško l'olkh»rno društvo Koleda Je lansko (eto /iiokro^ila z u.spcšnim koncertom oh 30 letnici delovanja. 2e t4ikrat so napovedali, da hi rudi pomladili svoje vrste. Zato so objavili rn/psl /a vsis novih članov. Vabijo vse,

ki vas veseli spi »z nava nje slovenske kulturne dediščine, ohičajev. plesov in pesmi, da se Jim pridnižite. »Skupaj se bomo učili plesnih korakov, pevskih sprelnosti in nastopali ter potovali po Sloveniji in ludi izven meja, Lahko se nam pridrui^ite ludi kot glasbeniki, v svoje seslave vključujemo harmonikaše, klarinetiste, violiniste, tamburaše .,.,« so ^ zapisali v vabilu.

Vpis Im p4»tek2il v torek. 21. in četrtek, 23. Januarja, oha-kral oh 20.00 v mali dvorani Doma kulturevVelenju.

Muzej premogovništva spet odprt

VELENJE - V Muzeju prenioRovništ>'a Slovenije v Velenju so v torek spet odprli vnita za obiskovalce. Mu/ej so /iiprli decemhni lani, potem ko so z nočnim ogledom zaključili zelo uspesmi sezono. V letu 2002 je nnnireč muzej ohiskalo 32.0<KI oliiskovalcev, k2tr je 5000 veČ kot leto prej. Od odprtja, 3. julija 1999. Je muzej obiskalo ze več kot94.<H)0 (^iskovalcev. Med tujimi obiskovalci, ki jih je bilo sedem odstotkov, izstopajo predvsem Hrvati, Avstrijci in Nemci.

Precej so se povećali ludi prihodki v muzeju, in sicer za več kol 4(1 odslolkov, v največji meri /aradi povečanega obiska ter prodaje spominkov, Pcjvprečna pi^raba na obiskovalca sc je poveCala iz I2y lolaijev v letu 2001, na 400 tolarjev v letu 2002.

fas, koje bil muzej z aprî, so zaposleni izkorislili za vzdn?evaina dela, pripravljajo pa tudi povsem prenovljeno zgodbo o sodobnem pridobivanju premoga, ki bo obiskovalcem na voljo za slovenski kulturni praznik.

Promocijski športni dan

VELENJE - V snimto, 18. Janmirja. IhkIo ućitel.ji OS Mihe Ptn* tarjii ' Toleda, po idejnem predlogu učiteljev športne v/goje« v Rdečt dvorani izvedli športni dan |>osebne vrste.

V skladu si cilji nove 9-lelne twnovne i»oIe učencem od 5. do 8. razreda ponujajo ludi obisk Športnih vsebin, ki jih pri rednem pouku zelo malo ali pa sploh ne obravnavajo (plezanje po umetni sleni, squash, badminion. namizni tenis» tenis, golť, judo, ples. karale in sabljanje).

V galeriji KC IN prva razstava v letu 2003

Slovenija odprta za umetnost

v Galeriji Kulturnemu centru Ivanu Nap4»tnika Velenje so v petek, lO.januarJu, odprli že trudidonulno razstavo Sloveniju odprta za umetnost 2002. Ru/Ktavljena dela so nastala Sinjem Vrhu nad Ajdovšěino. K|er se deset let v juniju zJ)i* rajo umetniki iz vsej^a sveta. Letos razMavo sestavlja 32 del avtorjev iz dcvelilih držav: Avstrije, ZRJ, Italije Španije, Bolgarije, 7.DA, Maroka. Nizozemske in Slovenije. Avtorje za leto?5njo delavnieo je

izbralo Še&í selektorjev: Enzo Cîrazia, Anamarija Slibilj-Šajn, Milena Koren Božiček. Luls Rapela, Renule Christin in Julia Snikkeni. Lelos je razslava imela poudarek na likovnih centrili in metropolah in na osi: vzhod, zahod, sever, jug. Prvo raz-slavo v koledarski sezoni 2003 je že tradicionalno s podporo in gostoljubjem pozdravil župan Mestne občine Srečko Meh.

Razstava bo na ogled do 12.februarja!

Z otvoritve

V Barbari razstavlja Enver Kaljanac

Akvarel - pogumno dejanje

v premogovnikovem razstavišču Bar1)ani si luhko do 6. Tebruurja ogledate razstavo del slikar;ja Cnverja Ka^junea, po hhIu iz Sam« jeva, ki že dolga leta živi in ustvarja v Velenju. ate(je pu ima tudi v Ljuhljuni. Enver je po končani srednji šoli zu oblikovanje v Sani-jevu nadaljeval študij na Akademiji/^ likovno umetnost v Ljubljani, kjer je letji 1970 diplomiral iz slikarstva pri pn>f. Francu Mi-helicu. Po diplomi je nadaljeval specialko restavratorstvo in konzervatorstvo na ALU v l.jubljani pri prof. Miletu .Subicu. Dela kol samostojni umetnik« ukvarja pa ses slikarstvom, akvarelom, risho In tudi folo}<rafijo.

Njegovo ray.stav(j je ocenil .lanez Mesicsnel. Med drugim jev katalogu, kije izSel oh odprlju, zapisal: »Slikarska odlt^iievza klasični akvarel je v dana.šnjih Ca-sih pogumno dejanje, saj pomeni, da bodo rezultate merili in ocenjevali z vsemi, za klasični akvarel veljavnimi merili. Se pravi, kot sirnjeno celoto vseh med seboj uravnoteženih sestavin, katerih vsaka pa naj bi bila v svoji vlogi iim bliže izbrušenosli, vse skupaj pa podrejene optimalnemu učinku eeloie. Novejši akvareli akademskega slikarja Em'erja Kaljanca, sieer aktivnega člana ljubljanske avantgardne likovnoumetniike skupine JUNIJ,so lak poskus in predstavljajo tako tveganje ...«

■ bš

Stekle priprave na pustni karneval

VELENJE Ibristična zveza Velenje je bila v zadnjih lelih koordinatorica priprav in organÍ7at<irica velenjskih puslnih karnevalov.

Pusi se ludi letos hiiro bliža, zalo so se včeraj popoldne zveze na prvem sesianku z vsemi, ki bi radi siidelovali na leioânjem festivalu. Ta bože 44. po vrsti, pripravili pa naj bi ga na pustno st^bolo, L marca. Na lanskem festivaluje sodelovalo 20 različnih skupin in objektov. Računajo, da jih bo letos vsaj toliko.

Klub »Mladi za mlade« zelo aktiven

VELENJE-v okviru MedoWinske zveze prijateljev mladine Velenje deluje Klub niladi za mlade, ki združuje prostovoljce iz vse Šaleške doline. Ti pripnivijo številne kreiitivne delavnice la otroke in njihove starse.

Med njimi je zagotovo najbolj znana »Sredina pela«, to so krealivne delavnice za najmlajSe, ki jih že iri leta pripravljajo v vseh ireh občinah Šaleške doline. Klub združuje 45 prostovoljcev, ki mlade udeležcncc njihovih delavnic vedno navdušijo. Tudi letaš bodo vsaj enkrai mesečno pripravljali »Sredino peto« v prostorih velenjske Vile Mojca. Občasno bodo tc potekale ludi v Št^tanju in Smart nem ob Paki.

■ bš

8

NASI KRAJI IN LJUDJE

'^^JÍS 16. januarja 2003

Obnova in rušenje podrtij v Starem Velenju?

Čuk bo dobil novo streho

Jeseni luni smo nazadnje pUali o XfíTiu kako km MO Ve« lenje lotila reševanja <lveli <id 7aj\m 6tKa močno načetih stavb na Starem Ir^u v Starem Velenju. Morda bi se vse že re^iliK

neick objekta, pridMi.smovso dokumonlacijo y.a odstranitev objekta. Na veionjskt upravni enoti smo vîofiii prt>snjo /a izdajo gradbenega dovoljenja /a ixJsininitcv (îlijekla. V tem ćasu

garo. Ta je v njihovi lasti, gosti^ćc pa iina najemno pogodbo. Stavba vsa ta Icla pridno propada, /ato je prav tako lahko le jutri velenjski koloscj. Zalo MO Velenje ni

^(v

če ne bi čakiili na rešitev dolgih denacionaliiHciJskih |Ktstopk(»v, ki niso končani ne /aStaritr^ll (stavba,vktteri je ^osti^če Cuk) in ne /a Mu-jerh( Jdovo hi^o.

Ker je od takrat minilo ^e kar nekaj časa in ker sia objekta nevarna tako za mimoidoče kol za tisie. ki v njih živijo ali opravljajo dejavnosti, nas je zanimalo, ali jc rešitev žc kaj b|j?,e.Tone BrcHinikiz MO Velenje nam je povedal: »Ta dva objekta sla lako za staro Velenje kot za celotno mestno občino Velenje najbolj problematična. Za objekt Stari trg 27, ki ga domačini poznajo kol Majerholdovo smo speljali veliko aktivnosti, da bi priislj do končne rešlivc. O tem smo gworili tudi na seji mestnega svela. V strokovnih slu:^bah smo v tem Č<tju pridobili mnenje republiškega Zavoda za kvaliteto maleriala. Menijo, da je objekt v tako slabem stanju, da ga jc nujno ptiriLsii i. Imamo natančen pos-

pa smo dobili pixiblastila lastnikov, da lahko objekt cxJslran-imo. S tem soscstrinjali vsi lastniki stantwanj v njem, razen de-nacion alizacijsk i upraviče net\ drui^ina Kos. Ti se namreč z ruSenjem ne .strinjajo. Zato se lahko zgodi, da dovoljenja ne liomo dobili, a čeprav je tudi gradbeni inSpekU>r izdal od-ločbo> da je objekt tako nevaren, da gaje treba p<">rušit(-V leti^njem mestne proratotnu smo zagotovili tudi sredstva za raienje in odkup prosiorov v objektu. Za to smo rezervirali približno 10 milijonov SIT, odstranitev objekta pa naj bi stala okoli 6 milijonov Sî T. Lahko rečem, da smo naredili vse. kar smo lahko. Vseeno up-atn, da bomo letos objekt odstranili.

Ze več kot 10 let je, odkar .so iz. dotrajane stavbe na Starem trgu 11 odselili stani>va!ce, saj je bil ic takrat tako dotrajan, daje ogroiřal varnost. V stavbi pa sla Še vedno gostišče Čuk in frizeRki lokal .}q\1o podjetja Fi-

Dotrajan in nevaren objekt

več mogla slati ob strani in čakati kaj se bo zgodilo. Ione Brodnik o reševanju te stavbe pravi: »Objekt je res dotrajan, z-aio je tudi nevaren. Tudi tukaj smo pridobili mnenje republiškega zavoda za kvaliteto materialov. Izdelali so natančno analizo in posnetek stanja. Ker pa sta v objektu dva lokala, ki poslujeta, ga ne moremo porušiti. Zato smo sc po sestanku z najemnikom in lastnikom dogovorili, da bomo delno sanirali stavb se lahko zgodi, da bomo morali stavbo ptiruj^iti. Vendar se morajo prej končati dcnacionalizacijski pt>siopki. Zaenkrat smi> se dogovorili, da poskrbimo za sanaeijo strehe in vitalnih delov stavbe. Javni razpis je končan, izbrali smo ^e najugodnejšega izvajalca za obnovo, to je zasebnik Zbičajnik. llikoj. ko bo vreme dopuščalo, bodo dela stekla. Če bo mogoče, se bo to zgcxJilo žc leb-ruarja.«

■ Bojana Špeget

Iz dela gasilskih društev

PGD Paška vas: le tako najprej

PAŠKA VAS, 11. januarja -Člani prostovoljne}»» gasilskega društva (POD) Paške vasi so hili tudi letos med prvimi v Gasilski zvezi Velenje, ki so na občnem zhoru ocenili opravljeno delo v preteklem letu in se do* govorili o letošnjih pred« nostnih nalogah.

Predsednik drušlva Peter Lever je bil sicer v svojem poročanju kratek, a je ob tem opozoril, da to §e ne pomeni, da so delali malo. >»Držali smo se astaljenih smernic, ki so se v preteklosti pokazale za uspešne. C!lani so svoje delo opravili zavzeto in odgovorno, zalo ne preseneča, da smo zastavljen program v ecloti uresničili.<' Med večjimi aktivnostmi je omenil postavljanje mlajev ob 1. maju, dvodnevno kulturno-zabavno prireditev Noč na vasi v Paški vasi. urejanje,

čiščenje in skrb za opremo ter gasilski dom. dobro sodelovanje s sosednjimi ter pri-jateljskinti tovrstnimi društvi, kar nekaj pozornosii pa so namenili ic pridobivanju gradbenega dovoljenja za obnovo zgornjih prostorov in ostrešja starega gasilskega doma. Dela naj bi se lotili takoj, ko bodo to dopuščale vremenske razmere. Izrazil je upanje, da bodo lako zavzeto deiali tudi lelos.

Da dosedanja prizadevanja na področju preventivnega delovanja in požarne varnosti nasploh niso bila zaman, dokazuje število intervencij. Le dve so imeli lani na svojem območju in obe uspešno opravili. Kolje ob tem na-glasil poveljnik drušlva Marko Kunier, ne gre prezreti tudi skrbi za izobraževanje članov, usposabljanje desetin, ki sose na tek

movanjih solidno odrezale, tradicionalnih aktivnosti ob mesecu požarne varnosti. Letos bodo poleg izobraževanja namenili precej pozornosti icktiiovanju in nasploh urjenju Članov operative. Še večji poudarek pa bodo dali delu z mladimi. Tako kot Lever se je ludi Kumar zahvalil vsem, ki so jim stali ob strani in jim pomagali pri uspešnemu delu in razvoju društva.

Zelo pohvalili so udeleženci zbora tudi delo mladih paških gasilcev, ki so ocenili svoje delo in zastavili cilje letošnjega delovanja na svojem zboru dan prej.

občni zbor so sklenili s podelitvijo priznanj gasilske zveze Velenje za 10-» 20- 30-,50' in 60-letnodelo,plakete veterana in občinskim odlikovanjem tretje stopnje.

■ tp

xrta|sko ztljft

ikg

Nmorait j^» ^

puliîronivvTeclrë^lfg ^

Vabljeni v

ERA Standard Ve/en/e, 24.1. ob 17. uri

KRAUESTVO vitaminov

• predstavitev priznanih zeliščarjev

• nasveti kulinarika

• zabavna tekmovanja "Vitamini, vitaminčki..."

•glasbeni in plesni program "Z vitamini in aerobiko zaplešimo v ' čudoviti dan

& z

• priznana vokalistka |

I

Agata Šumnik Zgonec

t-

16. januarja 2(XI3

»"HJIS

107,8 MHz

uumsB IM iuoKMi Mom ' uma u insonsn mwK

P3mKD IhlKBUmi/

K<)řlov<>k :«tvnr spnivi Likr>s tir», d:i

o&LaTK' nemočen, si včiisfl) ne p(>nugďli drugać«. Jn rcć« sai» ^ili Unigini: nkiijie. čnkuju*, d^l v.is bom v ûihopis.« Včasih p;t s« dû H kdo r<iđ k;ij pohva-Ifl>k:<^ostv»r, kiscnjvmu /divciibi. komu drugcniii p;i hi b^i pu «i (udi mb«'

îiiulblc hihîlo pil dobtv.âc hi <irugÍAcddi«

'/j.\ lakv in Icmii podobne sivari, ima Časnpes Pimdji hnilurv.

Včjisili sejcvnhilropoicž«; in/A (itsopis ne <»iiuyj vůisih pi) jv lisio, Lir kdo mi-

piSe. ko j4> en. poti'in ko sc je/2 u/kadi, »prcIiuUou, pa si premisli. Jn

VC^c^ih hi kdo kaj ohj.tvil.čv pismo iw hi bilo pc^dpc^^in f. njcg^TVim imenom in pniin*

koni /aloje pniv. du vťslo. ko pi^te pisma. d;t moriijo biti Li p()dpisjna. V njili naj h<> n;iv eden iiuli vsé na^ov\ p<> nio j'no-sti tudi Iclefonskrt Slevilkii. Tnko v;is honm bhkn poklicali inprevtfrílis& slenvtorruipi-santfg.i res vi.

Mo;i^no pa&v jc/ iircdikikom Jopovuriti. da v^ podpiio v Č£i5;(;pisu samo / iniciiilkjimi uli Lilludmgačř.vcndsď mora UiJivlcm přiměni urcdmítvo po/Juili pr.iv^a uvloijH.Piâilc lorvj písma in Kc podpiftujtev njih!

tv sodim po $chi. vvsď}»cm čřus<ipiMi najprej prclilcm in7n;tjvť^im vťSťljen» prebť» rem knkánu píuno bndcev. Vi so sol vsakc^

mHp

Kovi album Beotlov?

Potem, Kd í» pdicija v DiiSřil Atnsur-dama zasedla 500 z^oitovtn^ ma^*

fiâtolûnsiQh (lakov sMjpine Tne fisa-

* - Ý

_ _

^ Má'

tamno

ANDRU Sim

And r^ se Shu pâ) s ^p(no Irâlh glasbenjiccv In gosti odpravlja naiurnejopo Sloven! p. Obiskali bodoerta-til kralev. začtft pa ravno v Velenju.lebruarla. HkiatJ objavlja nov singl 2 albuma I'Spremente prolohol«» sWadbo se le nocoi

HELENA BLAGNI

Navduàena nad $vo|im prvim nsslofiom v ljublianski Open na prireditvi Slovei*a teta. le Htfena eiagne najav* ila trid novega albuma, na kaierem bodo izključno opefnesfi^.

SEBASTIAN

Novi sân^ z zadrtega Sebas-íanovega albuma "TI ú la«' nost naslov » Le kako naj pozabim iB». Po sMadbi "Napađ<( 9re lokrai za nežno balado o izgubljeni fjubezti.

6AMÍ OVER

Z novim sinçtfom. prav iako romanDfino lulado. napadalo tudi Game over. Z n|i Novega prvenca »IgfazaS« tokrat prihaja sMadba <0b tebi*«.

TABU

Zadetek ruvega teta so za izstrelitev svojega novega singfa izbral tudi člani sfcupineTabu. Po uspešnici »Afigel«' se nihova resledn-ta mata nora Idela Imenuje "Poljub v sroei.

SANK RO(K

Po napornem zaključku lanskega leta skuplra kwi-certno sicer miruje, zato pa je akdvna na tfrug način. Fantje so prestopili k založbi Menart in v teb dneh predstavljajo nov singl «Hvala za vse". Album prihaja v maju, nastopi pa v !ebtuarlu, najprej na Primorskem.

Uss, sesedaj 2egovcvi o morebitni tz-daii novGsa aftumste ëgendarne M ki k s^ razpadla 2d )eii I9m etdsbenl toncern EMI nai tu seo pooajai s Paulin Mc-Carinayem, Ringom Siarrom. Yolo Cm, vdovo Johna Lennona. n (v^ siavnfti (lru2iite Georges htarrisona. 500 md^nstotonsKih irakov so rtez* nanci ulQadli leta 1963 iz angleškega snem^nega studia Twlctennam. našit pa soji^^eored neuj dnevi v bližim ^ poič^ (7ve3b lael-)o In tUdI areflrala pel oseb. udeleženih vsajuliji s piratskimi posnetki

Umrl Maurice GIbb

Maunce Olbo. basJsi In pevec leg^n* Carne ávsaraiske skupne Bee Oees.je v rtede^o umn v bolntsmcl v n^rr^iju. 53-lsinsga Gibta so v siedo zarsdi m\n Dotefin vieMcu s^irejsuv bol-nllnico, žepred nujno cçeiacliozara» dl docnnevna Črevesne apcre pa mu je ponavedbatt tidnlšnicessiabsrce In morali so ga oživljali MaunceG8)b

JeskLfai s^ima biatomi Robinom In ôarryjam, v 60*lh In 70*lii letih prel^niega stoteija s«suvl|af »no rta* jbolj popuâmi^) giasbenit) skupin na sv«u BsdCgessosvof^gastienopct začeli v Avstraliji, r^jitiov prvi veCji uspeti )e Ml altum "Spete and Spots'

t -

izbla 19S7, eden od vrnuncev r^inove lerisre pa le CD album za film Vročica sobotne r^očl. v ksisrem je glavno vi* 09>odigralJohnTravolta VBO-ihso OOdatj^m ptemofu Ecsndltudl nekaj večjit) hitov

|)o lef^ijeçii i:'bo^l^Jov«n* skř predal đviiic? na finr^luev-rovKijske popc^&ev Lalvijijc OSUŮ tcte^tab mesec dni, 15. iVhru.'ti^it h<> namreč pn^lalo jntfio. kJohopo ktn^olťijvm i>dmev7icfn (ne pti uu{Ít<<knio vrlino u.s()c:^ncni} na

stopu So$l<;r hranit slovenske barve v hojki s SepeTindv'dj* celimi evropskimi $kbdb;km i. Pivj del postil je 2e oprslvtjcn, saj je slro-kovnakom^ sij.i ?e ^rcdi loRd;^^ dc ccmhra izmed ru natečaj prispelih p(STOÍ

i/bnibi t6 n«

iintisKn/ &t> v«rvkc$;rf izboril. Žc /daj i.tlik') /trdimo, di ho te(o!>nje slovensko 7aslpps(vo na evropskem finAlu h i s I v e n o

mnnj vod boJť^.tudi manj /ďnóiiivo. & hočele, Prcalod Ktitvcnskih cvro k^inOidAiov pai pove, da sv LikŽnim medijsko ^animrviin provok-ici-jamn^grcmUc^aii. Mudk-S-najsierico so nanircC zbriina saniH umirjena imena do* mačegii popa. Kanbija je b-hmia pieJvs^'m mkij^* izvuj. J* ce, Z nck."^ več kilometrine se lal&op<}liv:ilila te Alenka (io-

dec in N'u£<) Derenda. pose* ben priitier pa sut seveda v p<> TV naslnp.ijc>čjlblioPiirIajiič itiAlenkit I^iteríč.kíht>^i7«> pelM

Ut«. Ali s leni mislita raa/J^Ui Icia pnjSr^ei«! đolelja.idi^fvo ja Usirvi. nçvcnj<>,goicA<)p.'i

bi bita. Če bí se jima uspelo iiVT>tili rui /Akijoâio priredi* tevv Rigj. cn:» «arcjSiti tlna-iislirv liurosong;!.

Sckaleri suvije na slti'cn* ski pop itkluidrijski hit Ik'pop. ki ^ pniv tako okiL^čiI srečo mi leloi^ji EML Lot<HnjÍ &> sletn glasovanja je rv'UDreč rte-koliko drug<iCcn m t nekaj 5rečc bi pmvTflk.i itkupnu kot je l3epop l.ihkoludi

lekmovunje tH>n:iitirečpote« k.iln v dveh krogih, in sicer bodo v prvem odloóli^edalci preko lekf<)nskeg;i glasovanja (50 in sin>koviisi komi-sij/i (Stř^). ki ho pctđiiaskn in bc^av|jen:i i? treh lujccv in dveh itom ačih it.niov. Prve i rl 2i:ladhť i/ Kk upne^a sc§lcvk;i sc bodo n.'iio uvnUlevdru« çi kroç. kjer pa hodo o /m^tgovnlcu oillo<!ali izključno gle-daici in po* stuAatd preko tctvfomkoga glasovanja. Do zapletov bi torej latiko prišlo te pri televotlngu. Cehisepcno-vllitnitikulei* m* dogodki.

Kdorkoli bo ^c naj« srečnejii na slovenskem izboni evro-vi^ijskc pred* stavnice, bo imel rv< fmal« ni prireditvi kibop<il<;ka-la 2>(. maja v R^, prav dnbro Slo't'er^u bo rumr^č odru olimpijske dvoratie Skonto nastopila kot ?a<inja. iû. Jr^iiva. k:«r je po nmer^u mnogih vdik^i precln«>$l.$ajsi glasovalci /.idnje$a rv^siopA-jočcgn gotovo dobro /Jipom« nijo. I^omo videli, če ho to drsalo liidi v primeru Oiiše predSiMiicc.

Mli

Tinkvo Kovač

Studi|sb dnevi Tmkae 1er ntdnihgias-tienlkov In sodelavcev se i^asl t)6aJo koncu. Se C6\ lebruar Eo v zname«)* Ju snemaiija in priprav na izU nove* ga, četrtega Tinkarinega albuma. 2a* b^ba DalËs Records )e medlem U potrdfe uradni datum tztia, to bo 30. msec, ko Eo v Sailusovi i^orani l|uC4* lanskega Cankarjivega doma hjd) prvič moč vthro sliâali rK)ve pesmi n Si oglerilati prvi videospot z novega atiuma. Med sMadCtami na njem so Usti. ki so novi matenat pedprsmter-no 2s slliall. opazili naslove "Med zem|o In zrakom", 'HiSa*. 'ie lam nc.'Kier sievffn'tSST*.

PESEM nDNA NA RADIU VEIENJE

(2boTpofetQvsakosot)aloQt)9 35 url. Zn^ovakio sidadtw pa lahko sHSde v programu Radia Ve)eti|e dvakrat dnevno, po poročITi ob 9,30 m po poročilih ob 18.30.

Študent naj bo

Sneg je tu, juhuhu

iiileški «udcitskikluhsi /e nahml umih moči, an-potmi baterije in v sne^i j amia r priSt'i z novinti presenečenji, idejami. /Jihas'ami, bnhmjťvai^i in prvurejerv) rai.Hin.'tlníáko tičilnko.

t.iledenjlo.danoiaieg nspc^noín iKneluui obmeiuje. ítho »c odločili, dst popestrimo d<.'rv.skiv'!^Uan7tyim>Jdnii ra^k^stmi. Odločili smo se fu spanje na sleiucnu. in stcer v soboto. IJi.JamiiirjH, Odhod je predvitien v ^od« njihpopoldaii^ih undi izpred Rdc4e dvorane. PripnsvîUsinG presenečenja, Igic, tekmin^aeija in kitilo na koči ki bo znaSalo KXW.SiT, Če pa bodo ceste dopuščale. Tve^cr tudi ^pust z bakl;imi v dolino. Torej obeta seprijeino popoldne. polno norči] In 7iibave. Ce t>i se radi piv^h;<vutl in&pu.^ili pi} betih m>i!Vih.x prijavite n;« telvtbiv.ail .344-475.

Spomnili ^o 5e pu tudi vder^Oi dij;ikov r:i* kijuàtili U'4itík<'V. ki se odločbo;'» naUkljr^l ^ii-dij na uiiever/Jth o/iromna vitjih ^ol.di in jim pripravili informatftni dan. 7. vpr;i&injí l,ihko pridejo v prostore SâK.-MC v sohjto (18.1.) ob uri i'f ijaTnj abscivent I iiziroma Student I visj Ih letnike A'v:irii bodo y veseljem rii/hlinilivse đv<K me in nejasnosti V nedeljo (19,1.), sc prične v okviru ćijnice urok liga 20a^. V ^Idt^u lige ho izpeljanih dťSťt tumiijev. ki bodo potekali v prostorih vsako drugo nedeljo. Prijavnin.1 znaA» 500 sni prijavil pa seje tfeb.i do nedelje bi sicer, do DJX) ure. turnir pa .'•e/;ične ob 14.0() uri (Prijjivc /hira llregiv nu telefoni Sievûkl: a3L'347-íl44). IVkmmnlcl bodotoAo-vimiv^saktumir. tođce pasepreniCřýovvsDk rtít-siednj i krog. Po vsakem tumiijuse bodo podeljevale praktične nagrade, Zinaftovalec celo-tneji^i tumiija dobi dohi 5051 cclotne^ a fond:i tvdc lige v praktični iLi^di,

■ MůteJaR.

1. PHIL COLUNS • Dem sup loving You Z. lUREÏÏI GATES • Anyone Of tJs 1FRAQMA - Time And Tine Again

Tokratni atcr 22 nai pessm ted* na na Radiu \felenie je spet pripadel veteranu. S2-tetnl Phil Courts. nehaJanp botnar In pevec legendarne skupine Genese In Katnefe zelo uspešen samoslo-Jni gia^Denik, je lohrat zmagal s skladbo Cani Stop Loving Vbu. Pesem prhaia z altruma Testily. U ga ^v Ivici tiveči londončan Izdal lani novembra po kar šestih istii diskografskega ptemora.

I---

. LESTVICA

VsaU> nedeljo (A Y7.SQn3fladluVelen|einvsak£etrlekviadnikLi Nai čas.

TMle sle glasovefi v nedeljo. 12.01.2003; I MOORIOANI-Muzibanusmo

2. FALOT): Polifovpii

3 STtW2lC: Rockntol za njo 4.8ESEÍKI: jo2l, JD»Câ 5. Jaka, lojtroM

PredtoQl »i^eljo, 19,01.2003: I.CfíEOCRU. Taveselldan Z IGOR-i-ZZ Kavboj Ju

3. MUOI DOLENJa, Polka rrcn bit' okrogla

4. P0LJAH5EK: Furmani &.2AĐ.KRAfiJCI'DeHesoianin

1S glasov 11 glasov lOgiaso/ 6 glasov 2 glasova

I

I

I

vrrr CrAtmer

.J

10

\KIIUAK

l>rAg(i KiHl4nÍÍ>'k (iltssn<i]. nOKimirtnJ Irunvr >« VTAČ4 v !^m)inno oli nilci.Tjni |iri>vzo! dvlo 7. mlitdir»kù&rtekdH>. Prodčasore íe neslo iiřl Krt Snunnn »prcjiUKlIt* le^niti tiuflirinrlu ii >rtiđrine]|a ob PaJti, Bnfjini lYaintlurIu (na tfir-iliAlj, bi je latlnbil nitfslo v Sitinboru. pitlpni pH (jcl l^m Ael ta slincnslwSik M()ggniL>lnL*R» se-

Íi4i<orM HranJci) llsnur. tó w |iona&i / ikikittra-liim Iz niijjvnola [Iuvo| pa ug<'(avl|j,<U veruki n<jsanxi'lni Ir^invindibon.tta iki (ekih in odhiian) n« bl mujsiri |tfthđtsU,

Darko <Íar<»9Artť. nvkílal niMt VWloni^ni Mloprilluhtjtffl mh<»i:(|f9vnlk iUleitkv «Uilino 7:ain«>n|al s Koprnm in Prlni<ir-4:0. V zadnjem/^SM (m ga ^ kivI vidali v Wlonlu. Cvokovo oko fia je ujfflofflcd litknni olcoli jo^i^ra. VW io]K> nieni, lU bre7 voile, |ia £e)>ra? ni slana, rv nuire vtťí

Ibru Kurjih»« Kuibtrfav tfknwmi. '/a «!k(innnii* n»< sploK pmiyi, (bl 80 srf« klubM m ila ív 2 njimi duhro inieli dob/v minokv. Ihni |e ok«}noni jvl isloni klubu jru dvHJiaiRl Ici. Vlom itasufie)» /jm^njal« U v«Uko igra{c«v il) rudi ČU-nov u^trave, iliro ieoslfll in Iti

Iđllko dl^Lđ/Uji'. <lj se z ljudmi dobro ra/.tunf ,in dá ludi <L.«la tako ki4 oni N» |>a |)0

fivoju.

Pismo z Daljnega vzhoda

Novo leto na Japonskem

NaAa oMa»n» vvU'Ui^ka dr. Marin S>c(inaJ« te vst «1 kn wprfflbra s »tc^ob^iTk« na .lapansVrin. uil kudtr 9« DHm pn^loJulija. lokmrv^pjtrm« cr, U Jc ie p^iMrhcJ /m inil^ n,

-Novuleiiii tufct} oů h-pon«ii;<fn mIo pccdr^n m i\sio druJ^^Qod naS«^ predv««m 7ar«d) obifai«v, VfuUin. da |e Lille pfv'oino raoMo, di T novim leiom TA^nefiio na novo ncû narvduTbO obračun «Q|C oico tebe ïol sunos'Aoja, DC kako prisotno ćudi v Slovem*

vendar k 2daic( ne laico bolto toi na .Ispcm^kcm.

Tuliaj im:kJo đev«nib(a dU«d vbra<un io »pravo "B^ DCfl- Ita r* a mi i «ehoj. t, ivul^bv-Cl. in niďTijimi Ker je

novo kic po Ojihcrven ncluj Is* ko io posebne^, da ne «mejo aotiii vscbi nobcalh nctioncpnjeiBOcti Vcemis«!

wujo pt^lpMoo itfđi poi^br^ oboa Sanje mnc^Klesa, da ne rbolljo. Sevvdu tudi poitebnu hrano in nai zelo fudue oaAne vuUiL

Letotjepoojibc^m koledar* jkLKiiCCfe lS.)etovl:idasS(K seda n)VfU CMarja Jki»lie)e)o na-

nrv([>ricaarj]hj.Utoov(« Zalo;« Pilo vse v /naincnjuove. ?osoda> okmki. spoauAkj, ob* leke. i^railie. firaru. cslonalcc' up je u te^ tf lopo«

inHniiko oaraviuii. uj posebej

xa la Đovoklm 6at pr> pos<boD hnm. ian^ucmofiBlu cene; recimo stane kompklnd novoletna hraoa &r«dn)i>

p razred:» o(i 200 do 600

úaoiin

Kakšna bmii:ije lo?Za* njo imajo pose bee poao-de, v bilcK v ruDvntch j3h nnloi^jjo jn po njihovem uiib3*ij cuijbolj odlično bbdoo hrano, ki hi pe cktIeiB oajbolj usirefib oac«?-Kom in daifijm Kbdnim prib^m, otaia rib, Bor« «dcicv. morKkB ira-ve. stodkci^n fD^oU. sLad-lu p krompirja iodrufiih a na5 ncdoje mlj Mh c4ai-uv 11) liumbirucii Slad*

karijskonj ne ponujo, T) powm)c4to v dru^i «1 oDvolelai is. Seveda «va ^^AdicjoIa Meto, ki tiiju je (J^VikalA. bik povabije« ne na uitine dobrote v pomko FiStfÍB «kupojsia-ke)eni je te kar nelcam Ito po grill. Rcsp;ijeda,smi> 2e prej bilv nnvajeoiA nv« knicrih podobnih Japon* /Ui«e mldn SO pn izdelovanju in p«-«Irežbi te hone pravi Linctrnkl, uj Ju Ta oko s^e Likf> lifae iaOekfintcvno. da poskmii ée '/nnđi oblike in posode ^ taa pumenibnn nu-likájc med Hvrepejci in Jsponci vjjnunovtniju ou-vcg^f Icl.i. Pil rvjih je lo drvj^n^b pnt/suk, nii hu« rea íe niť divji, laku kui prj na!i. ko smo potem dftjg dao ieio nnii. Oni

IB fB iek pulem piosl» -Ijajo, ijedo v icmpclj In u siovtnno kosilo. 6eie la* krni ludi poSlarJI nosi« -Ntf ngajo" ivitiiXc. Ne vtlja, řc jib dobijo prej. Ritvnona ňovolcio! 7-i lo Imajo na poâti posebne ni^NnEnib. ki^h i^ntUii-jokle l.l.\eve{jvtnckc> llko č«uitks) nai^p. je )v bol)^, da Jih dohil ćim već in ciko jih r>ek?«

leri dobijo iudido50Q- 'fbdi medve nrt Jlb dobili okoU 30 fs^C Koi U Slovenije*.;. T^ le ena po-Mbflosi teh čestitk Je, da jih ut poiú <i£tcviKijo in polem fjtta-jo. Za novoklni ćas inuijo uidi Iconee drugega ioL^kega irifeir* iletja. kar pomen 128 iobijc civu ledna pořiinie. Antep si je se* vedn prisMib o uspehu, kismo ga jitedaii kot pravo Aido, Rjis «dl jí on ocena: A-manfc. Me smo ocpvd le tfl pRiincMle v sure m «iitu, v «tik od^ecvnnp, vdnířbi prtpieljevínicdiiriřod-OB Simvat^, RuRíj^j^ J Konejaj, rtkct lampan^a mzobilicD«ï> N^ivkf hRiiK. Naskniiijidimstm^ Tyeórrodríiiiic na šleiv/flame* niu tradidonnlni K^io, I/teise jczarjdi uredno slabcpsTetne« nn Ee delno podredi in se uto spx« riKnil V nakupovanje Nekaj nuvîh ^lik bhko obdate to: htcp'/.^ninje.lnrtvcn.iru^ Saj bi le bhko pisal:!« pa bo dovolj (Junes!

Saywrara, ■ Marta

FRKANJE aesno

Pozor!

Oseltirek enkral qj led. tjubi S^lovencS cdnje dac« vevaakdani

Pr«d Slovonljo

Velenje Jcvuj na nek

natfie pr«d Sjov^Bijo. V novem ki p

dap SlfupooAi «loven^bh oMb. 90 v jibvncDi otj:h vvlv k:ir !iOv Wlcn)U na de-cvmbr^ici seji piexlsťdjnri <kkaih

Prilagajanja

Pravdo, da otorsmo tudi dcb 2nvntJo upo&kMt-nie prttijiodiii iiaietnu v<lnnjevanjuv B^rripslco unijo, NuKri len pa so upa* h. da U«i2Jpn)MeQ>0V /79-palovafijem «pbb ne t« ve«.

Zakonska

Od oovefu tela da vv* Ip pri a j* nov Mlcon o de-tovnih ř.tímcfjih. Sa *Sřeř(r 7.1 ninitipc i,i sporní mkoR ne veljs Amje veljat pmnie (AT znittín to na c««ii

Draga država

Poicni ko vfakd.in «po tnavamo. «Sa J« dilava dia|B, lum

je /^ojuuiikfepoGi^efl* durlepoeula oidťRajma-k> ha]j d(ap..^premenjLt jc troAorno in |in:preřU.> podražitev b< uma Bree <irhi. boiDO to fc nn druf! na(io plačab

Na kaWu

^ vedrto *e slâi|0 eât-it. d.i jma Ljubljana (maie skw reke predele Vpo nj vrvici. Zj len k velja malo drUjLii«' pc^um ko >sKRSpivv£ell)ublj3i»kl-

Telenueh. iaui Izubijanu Vch;n)e na ttb?u!

Kovačova

Oobill smo dek.<i2: ni v.<ak Hvoje^đ poIoAajn kíKjovať*

Prepovedana reklama

Nekateri se bojijo, da liihko velenji^c iculturtji* kv doleii kazea. krAiive prepoved) tekb-lairnnp alb^holnih pljaC. 'Al so umref ^^dnje doi rekbmlaliNvki: Whisky j!.n tri!

Krepke|èa Saia

Goreo|e. eHâroTn.i n^^ Notianja upre nvi, te p^ skrbelo, da «e |c rui^ Sa^ fontookrepih. V Na»i:jab )c poiolúsioodBiutai cuRecie Al Crlmnih tovum in uplatefo

neinUce/siwCiwkafD kMt luk."). In tako Je it. kuhinje v«iopiio le v predsobo, otroško «obe -

16.januaiia2(KB

ZIMA

11

So na MO Velenje zadovoljni z opravljanjem zimske službe?

Zakaj nas zima sploh preseneti?

^inui je v prcUkIcni ttrrlnu poku/nlu svoj» nuK\ Ni^ lu^ve* gn ni.^c nil /AĆctkujnnmirju /jipadv pul mclrii C* eprnv /im.i Mf» ni liUcUi in sn vsi «»pniviju*

njv /Jm^kohj^lK /jgoiuvIJa* li» dii KO n» prihiKl /ime do-hn» pripniv^eni. »b obilnem sneženju vsi niso bili /^do* voljni s me*

hUii Ob icmjc piiř (rcim ve* deti« du Cudc/ev nv more ctc-l;iti niliC'c. dn imnjo iA^tinlci /imskc shûbc omejene nio/iiosti, tnkj) s številom vo* iit kot yiidí. in ohstajiijo ludi pravilu, kuko se lolijo ćišćei^u mestu.

V MO Velenju Imamo dvj krîna'sionafja za v/xlp;'cvanje Uko pivimi kol v úwph

letnih L-.isih; to slîi m» Vele» r\jc in VOC CeUe. enota Ve» Icnjc. Tone Brodnik, predstoi* nik uraiiii /-a javiicgtwpiîclar-'^kezatíevtí na M( ) Velenje ob \cm (iodaja: '«Preden sc jc zi» ma začela, »^mo dobili pisno

zag.>lt>vi|o, da so pripravljeni na sneg, Kv» je ^apudej» pa ljhV,i> roCum. da jc prihajalo do numj^ili jwoblcmov, CcpTX>' Lth* ko <lu ^nu» lahko zaclo» vi)ljni. saj so dclavci obeh podjetij pravi.>iasno akiiviruli ilciur» ne ekipe rnmHli na teren, líih* nol pa im»! sv<^jc

^iliteve. I udi na nasseobraiajo ohćani. ki spra'5ujej<3. /akaj tle-

lavu najprej WMC posípavajo mešanico peska in soli. ^le ka>-tieje pa cesie pUi?jjo/{akSen naCiii ćiSćenja ccsi prepieći, da se na ec,s\iíéu naredijo ledene plo^e. ^neg pa se la?je odtaii, NaecsliSću mora bili ludi vsaj 10 ceni i met rov snega, da gretb na cesio ludi plugi. Pomcmbnt> pa je ludi 10. da Ijiidje vedo. da me<to iivlimo lako, da najprej omislimo glavne ceste, potem pridejo na vrsio stranske ce^^ie. javne poti in krajjsi odseki mc<j nai^jlji. Med ecstami. ki so najprej na vrsli,sopoti, po katerih seoirocivozijovSolo ter dost o» puk"» gasilskih dom^Tv. /aiomo«

ram reći, da brez s,irpnosi i občanov ne gre. M(sljni, da se naSi koncesionarji res trudijo, a ob moCnem i^nežcnju. kol je bilo ćetrik(5vo, ko je /ačelo močno ^neitiiiSelc proli juini.eutležev ne morejo delati.«

V M(> Velenje |>ogodba zavezuje PUP. cia očisii tudi ploCni-ke in javna parkin<ài, kar predstavlja skoraj vseh

v meslu. Vse hi fînantiriioWina. fhed vhodi v stanovanjske bliv ke, spKîh, kjer s<i funkoonalnu zemljica naianCno določena« 1er pred vhodi v p<«lovne pros-lore. Lrgovine in podt>bno. pa morajo sneg \Kb<tranÍli lastniki siuno\'jnj in lokalov. {)b nemalo prilo^bah na hiirijst čiščenja mesta pa iahko mirno dodam, dastanavJd in lastniki lokalov tiiso bili nič kaj hitrejši. Se naj-večkrai smo z lopaio za sneg v r<»kuh opazili kakšnega upt)ko-jcnea, kije lako opravil Uelo ludi 2;i vse ii<fe,ki bi ga zmogli veliko lažje.

■ bi

Andrej Knez, vodja zimske službe v PUP Velenje:

»Najhuje ie, če začne snežiti okoli četrte zjutraj«

Vodja /.intbke »Ju2l>e v vvlci^-nkcm podjetju PL'!* Andrej Knc7. enem o<Í dveh pogodbe* nili irvnjalccvcišCenja «siiega MO VeleikjCi nam jc v decern* bni. koje /unuj vbdalu pomlad, iUitnlii, rhi so nu zimo dobntpri* pra^i^nt liidi po pr>'em vetjem .s<mkii ^ime. ki ]e v »lubih dveli dneh po si re^ lu & pul metriku sne/no oflcjo. je prepnřnn, du ^it j^ffhovl dciavťi delo dohro uprivMi. '/At\ pa, ko pride do lako obilnega ^nežci^A. kolje bilo v preteklem <c(inu. vsci>a ne moreji» postoriti naenkrat, /ii* to io negodovanje ljudi make privnkovjili. In mvnu /ulo« da vsi ru/iimeli. kiko vploli deluje rimska slii/ba in kakšno delo jih cak». ku /»pade nmo Andreju povabili na pogovor. Podntki. ki nam jih je dal, »o ii\' nimivi. Ste vedeli, da mi ulice mesta inoki»lice :«atno vMrlek in petek posuli r >eč k»l 60 tonami «oii? .\li pa. da morajo plu}>j v eni akciji prvvoziti 400 kilomclniv. da očistijo <U kilometrov mestnih ec.st?

»V tako izrednih razmerah, kol so bile pretekli teden, ne moremo bt(i piivstul navsez-grxlaj zjutraj, /jlo lalîko le prtt-simo 2a malostrpni.«ti vse upi)* rabnike nu.'^ih cest. /agouwim laltko. da smo se irudili z vsemi

razpoloi^ijivimi siroji in ljudmi in da smo p»>skjbeli, da so bile ceste prevozneje dodal n«5 «ogovornik.

PUPimazMO Velenje pogcxl-l\> '/'d čišćenje mostnih in lokalnih cesl, pa ludi pločnikov 1er p;«itriV, Drugi poginlbeni izvajalce za opravljanje zimske služ.v je celjski VOr. ki ima piv giHl^>zači5čcnje nekaj mestnih ees(, s Htiani dri^ave pa ima po-g5>d'io za čiščenje vseh državnih cest. To so vse glavne vpadnice v mjsio: Parii/an^ika. roiiova. Celjsku. Šale.slut. Kidričev» in KoroskA cesta, "(^b vseh teh ce-stal) po pogodbi čistimo pločnike mi.cesiiiit pa VOC Zalo se dogaja, da ljudje vidiji'» na<e vozilo/ dvignjenim pl Jgom med voi^njo po tem cestah in se spriSujejo.zakaj ne plu^i. Vozi-loje p3č na Vi)žnjtixl ene do druge lokacije, ali pa se viača v bazo, vendar ecsi. za katere ne do-bimi) plačila, nc moremo plu^ili. Nafc podjetje ima v koncesijski piîgi'idbi iloli'JČeno či^enje <>4 ki-lomelrtw cest in nekaj več kol 2 lisoi petsto kvadratnih meirov f^i>Cnikov, irgov in parkirišč. lu ni maio. ker gre za o/ke, enosmerne eesie, kar zalKeva veliko ca^a. V eni akciji. <la očistimo te površine, moramo prevoziti or 4ÍH) kilometrov,«

Andrej Knez: »Vse akcije úličenja mesta so skrbno načrtovane. Povsod naenkrat pa ž»l ne moremo btti^n

Potek čiščenja je točno določen

In kako spKih steče akcija čKč-enja snega? vKo začne snežili, počakamo, da je na cestišču viSina snega, ki jo za čiščenje predpisuje zakon. Na cestah prvega in drugega re<la je za prevoznost rikwoljena viSina <nega Ul ceniimeiroVs na ceslah od tretjega doi^stega ra/redis, pa je

dovoljena vi «i na 15 cen li metre a'. V prvi Tiizred .'<odÍjo avto in hi-Ire ceste, glavne mest ne ces le in ceste, kt imajo frckvenco prometa vcejo ocJ 4 iisi>: vozil. Vse ostale mestne in lokalne ceslc paspiidajo vrazretle, kjer je lahko pred pluženjem I5cenrime-trov snega. Ventlarse nikoli ne zgodi, da bi čakali i.iko dolgo. NaSa Vkttilaso votlno na deluje prej.«

V priigram zin^ske slu?be je na PUP-u vključenih .^Uljudi, ki so ves čitvv pripravtjcnof^ti.v kriznih situacijah jim dodajo iU: 30 ljudi. Imajo 8 voztl za pluženje. 1er ^t za soljenje cest. 'fb trenutno zadošča, da sn cesie očiščene v rokih, kijih določajo pravilniki. Res pa je, da so eno pravilniki, drugo pa realnwt. Mnogi se verjetno vprafcijo. po kakšnem vratnem redu poicka čiiKenjc me.'^a. pogledamo na pnmeru<^cij vdnch obilnih sneJnih padavin, smo v noči i/ 8, na 9. januar, smo s soljenjem cesii^ /ačeli ot> uri zvečer in solili do X ure zjutraj. Takrat pa je bilo snega toliko. dasť)i ni mogla već učinkovati, zalo smci začeli s plUi^enjem. Najprej si) na vrsti glavne mestne in pi>iem glavne lokalne ceste, prednost imajo tudi poti do Sol.«

Ker v času obilnih «neMih pa-

Šoštanjske cvetke ob prvem snegu letos

Zelen kot je bil, posipanja s soljo ni dovolil!

OlHije ni/uniem. Komunalce ter stam»-vali*«. pešce in vr»/.iiike. Prve. ker kljub trudu nistt nioj^li v hipu počistiti, pošulniti ali posoliti ví^n, kiirbr (judje radi iii druge, ker bi mdi prišli v službu, iolo in po opruvkih pl» oci.sčenih ecstnh in pločnikih. Tisti, ki Ixlijo nad zimsko slu^ho. s) bili deležni številnih kriiik.sliSalipasolabko tudisivan.ki niio ravno z<k v časopi«. Nekatere izjave in dejanja pasobile takciiTi-ginalne in posvoje ludi ^impatičJK.tla bi bilo Skoda, če bi utonile v {»žabo.

(ii->spa z Loma je ziitrjcvala. da je Soiianj-skega župana volila siimo zato. ker je bila

prepričana, da l*^ ta piiskrbel, da Ihk^^ ceste očiščene 7e uri ;^urraj. Namig, vreden pozornosii. čez slabe <iiri leta: kandidati Za /upana naj dajo vprogxam tudi kaj o/imski slulbl! (?).

Ob prvem letošnjem ^ncgu, pluženju in posipanju sstvljo, se jev mestu Šoštanj pred ^ ožilo komun.ilcev dobe«e<lnoMgel občan in irdil. da je (2)Zelen, zato posi* panja s soljo ne bo dovolil. Samo preko njeg(^vcga irupla, jc grozil.., P(»piwi)i so komunalci, .la^no. ^'eprw jim ni bilo p^ïv-sem ali jeres/elen ali pa bi /gi^lj ptvele-nelo. če bi mu kdo dal pihati.

Iz Florjana je ogorčena klicala gosjxi,siij j: ira v« oh cesti, kjer so navrgli st^l. spo-mUidi ne bo zelenela. Prej pa je klical go-sp<xJ,najbrA njen sosed in/aiitvval. da solijo tudi pri njih ...

Veniod^^iitanj'ikih ulic so slikali za od-ii^čilev ustavnega sodii^ča o tem. kdo je doI?an očistiti okolico iii§. Mnenje ustavnega sotliSča pa je ireba spoštovati tudi v ŠoStanju. so tr<lili.

Bili pa so tudi drugačni. Taki, ki niso komplicirali, ker je sneg. Taje odraslim pogosto v breme, otiokom pa vvcselje, ■ Milena Krstič - Planine

ilavn pl» SkïvenijinLso mogli w-zhi veliki tovornjaki, so morali v PUP-u poskrbeli Uidi za velike naloge soli za posipanje ce«i-V eai akciji namreč pi'^rabijoiHl .Í0 60 ton soH. lôkrai si» za*

loge zado<&ile. »Velikokrat pri* luija do ve(;iih problemov (»kmt, ko K' sne^c nizmere poslalM^o okoli 4. icre '^utrnj. l>o iîcstc ali sedme, koje m< nuših cestah oaj^»lj gost promet, je sneg» okoli 6centimetmv, kurje pre* malo zn plu/enje» promet psi Je ÍX moćno otezkočen. To se nam je zgodilo v noťí u sred« naèetr-lek. I/četrtku na petek pajc bi* k» veliko la/Je, siý je zvečer nc-lialn 'iiicžiti. zjulruj pa smo lah* ko >apeljali po očiščenih cestoh. Mi pa snio v olKh ak<uah ime* li enako število ljudi in vu/il.

Učinki pn soblN povsem drugi. Poleg tega morate vedeti, da nasi delavci ob nenehnem sneženju opniv^jijn (e/,ko in nevarno delo. Na lokalnih cestah se mmiR^č L%ubi|o celo sledi ccst.« Ob tem so pi> mestu dnevno aktivirali ludi :^tevilne čistilce s «!nc?nimi lopaiami v rokah V normalnih okoIKčinah jih ima* jo v akciji do l.\ prejSnjj iedei3 pa je çtevik» naraslo tudi do 25.

/animivo pa je, da lahko, če imate doma veliko dela s kidanjem snega, nu PUP*u naročile či^enje domače ceste in dvorišča. Urna p<»st:ivka ni pravvi-soka. kidanje snega pa je ne navsezadnje nevaren i pori. Vsako leto namreč ob tem opravilu za-belCi^.ijo več srčnih infarkutv.

■ Bojana Špegel

Živahno na smučišču v Zavodnjah

^WODMb; R januuija • Po tistem, koje v prcjsn.ji sezoni sniačišře v Zavodnjab laliko obnitovalo en sam sumeat dan, so ^e v športnem društvu, ki uptBvlj» z njim, leto^iuecA snega iclo ruzvcselili in takoj ziičeli pripnivQatc vse p«>trel>no« daje to v petek iaiiko sprijeh» prve «mj^aijc.

Kj'îI je povedal predsednik dri^tva Cveto (»rabnar nanj ne prihajajo samo domačini, ampak se p(> dobro očl^eni cesti do njih z veseljem pripeljejo tu

di drugi. h>sebej veliki» jih je «ib koncu tedna.

Smučine so poskusno »>Zila-ufali« v petek. ii>čnoob 1?. uri, uradno pa je začelo obratovali dan ka.sneje. v soboto. 11. januarja. >»(Xlprli> bo (Xl 9. do 16.?0. ure ob stjbotah m nc<ieijah. med tednom pa jxipoldne. tni i.T ure naprej. I\iklncvna kariaza extasie stane 6f)ii tolarjev, dnevna WH1. za otroke pa 4ii0 tolarjev pi»ldnevn;i, ceUîdnevna pa 5(Ml tolarjev.«

■ mkp

REKLI so...

Vse

naenkrat ne gre

Andrej Volk, koordinator zimske stužbe v občlnf Šoštanj:

»Uh, je bito klicev! rakih in ibugačnih. Ko sem ludi na terenu prevvrjal klice, sem ligo* tavljal.da pa (akti kritično kot V3 prikimavali nekateri klici pa le ni. Vsi pa imamo pravic<> in 2eljo.dabi bila vsaka cesta čim prej spluiena in prevozna. Dejstv o pa je. da vse niwnkrai ne gre.

■ mkp

12

VI PIŠETE

16. januarja 2003

(Šoštanj, 19.1.1903 - Ljubljana, 21.5.1969)

Stoletnica rojstva Jožeta Lampreta

DuhcAnik, narodni delavec, par-Ú7nn in politik Jože Liimproi sc rodil 19. januarja leta 1903 v SoStanju. Njegov t>čc Jože Lam-prei je imel v Šošianju manjSo lovarno za izdelavo lesnih izdelkov (v dokumentih se včasih omenja >*Lampreiova lovarna pohištva«), ki ni bila posebno uspcSna. mali Marija, rojena Rajiter, pa jc bila prÍloJrnt«lna delavka. Leta 1931,vCa.su hude gospodarske krize, so zaradi zadolženosii njihovo hiSo z delavnico vred prodali, mali pa jc zaradi žalosli umrhu Pt> konCani t>sncwni Soli v á<^ianju se je Jix^e Lamprei lela 1917 vpisal na celjsko gimnazijo, kjer sc jc kmalu pridružil socialnemu kriyJ^ku dijaškega društva Riizor, katerega Člani so se povezovali z delavskim gibanjem, Jugi'wlovan-sko strokovno zvezo ter s soci-aldcmokraii in se lako žc v C)c-Iju seznanil ».socialnimi in političnimi idejami marksizma in kr^Can-skega socializma. Ziiradi svojega delovanja je hilleia 1924 izključen iz vseh gimnazij v Sloveniji, lako da je sedmi in osmi razred gimnazije dokončal v Cuprijiv Srbiji, kjer je leia 1925 ludi maturiral. V Studijskem le-lu 191V1926 se je vpisal na Pravno fakulieto v Ljubljani, a seje }.c po dveh semestrih študija prava, v Študijskem letu 1926/1927, prepisal na Teološko Takulieto v Mariboru in tako izpolnil največjo maicrino željo, ki je vedno sanjala o lem, da bi bil njen sin duhovnik. V Mariboru je bil med drugim sošolec s Francem Šmonom, Edvardom Kocbekom, Antonom Trstenjakom, Jožclom Brilejcm in drugimi. Na tcoIoSki fakulteti jc organiziral in ludi vodil marksistični krožek, člani krožka pa so kasneje poslali vidni vodiiclji krščansko - socialnega gibanja-Poj eg teoretičnega razglabljanja sta Franc Smon in Jože Lamprei lela 1929 dva mcscca delala v trboveljskem rudniku, v la čas pa sodi ludi njegov scsiavek Socialno delo dijaka, ki ga je Lamprei napisal za Dijai>ki koledar. Leta 1931 jc Jože Lamprei uspešno dokončal TeolaŠko fakulteto v Mariboru in bil posvečen v duhovnika.

Ko! dubovnikvpodežcl^kih župnijah na Siajcrskem, jc dobro piîznal socialne razmere delavcev in viničarjcv ter organizacijsko, kullumo-prosvelno in gmolno veliko pomagal revnim. /m na svoji prvi župniji pri Sv. Trojiciv Ilaloziîh (danes se kraj imenuje Podlehnik) je viničar-jem pomagal ustanovili vinićar-

sko zadrugo, zaradi obložile, da propagira komunizem pa ho ga že lela prestavili v I ale, kjer jc ostal do leta 1936. (^d lela 1936 do lela 1937 jc služboval v Ribnici na Pohorju, kjer jc napisal studijo Tvarno-duhov-

vobodilnega svcia in Člana njegove verske komisije. Jože Utm-pret je po vojni opravljal vrsto različnih funkcij: bil jc referenl pri Okrožnem odboru OF za okrožje Maribor, referenl pri Okrajnem ljudskem odboru Ce-

sc^ ga 30. avgusta 1950 izoWili iz kaioliškc cerkve. Po opravljeni pokori v Plctcrjih, leta 1966, ga je Cerkev delno rehabilitirala, s pravico do mašcvanja, samo tri leta kasneje, 23. maja lela 1969, pa so Jožeia Lampreta našli mrl-

Jože Lampret kot borec 14. dMzije pri nošenju rsnjencd

(arhfv Muzeja Veienje)

na struktura župnije Wbniea na Pohorju, ki je IcUi 1938 izšla v Dejanju. Iz Ribnice so ga prestavili v Sv. Jurij v Slovenskih goricah, od tu pa 1. julija 1938 v Šmiklavi pri Slovenj Gradcu, ki jc bila njegova najljubša fara in hkrati ludi fara, kije bila najbližja njegtwcmu rojstnemu kraju So.šlanju. Leta 1939 jc Tože Lamprei podpisal riizglas Zveze delovnega ljudstva Slovenije »Kaj hočemo«, zaradi česar je bil nekaj čana celo zaprt, izgubil pa jc tudi službeno mesto. Odiel je na 1 Irvaško, kjer je deloval kol duhovnikvscnjsko-mod-ruški škofiji.

Žc leta 1941 seje pridružil osvobodilnemu gibanju na Hrvaškem, leta 1943 pa seje vrnil v Slovenijo- Poslal je verski re-tcrcnl 14- divizije in se skupaj z divizijo, kol član kuliumLške skupine divizije» udeležil tudi njenega pohoda na Šiajcreko, pozimi lela 1944. V spominu mnogih je ostala fotografija na kateri Jože Lamprei vvlsokcm snegu skupaj z (»talimi borci nosi ra-njcnca, pa folograllja partizanske maše v Andražu spomladi leta 1945 ild. Na /boru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju (od I. do 3. oktobra 1943), je bil Lamprei izvoljen z^ člana Slovenskega narodnoos

Ijc - okolica, sekretar verske komisije pri pred.sedstvu slovenske vlade, član Cîlavncga odbora SZDL, poslal pa je tudi zvezni in republiški poslanec. Leta 1949je bil med ustanovitelji Ci-rilmctíxJijskega društva slovenskih duhovnikov, 15. aprila leta 1950 pa je bil imenovan tudi za izrednega profesorja prosvct-noznaastvcne široke nalčoloSki fakulteti v Ljubljani. V prvih letih po vojni seje veliko ukvarjal tudi s pisanjem in med drugim napisal črtice Močna žena, Par-lizanska nočna sveta ma.ša, Noćne vizije izmučenega parli-zanskcgii duhovnika. Strgali smo jim krinke in Iz agilatoijcvih zapis kw.

Januarja leta 1944 je Lampreta dr. Gregorij Ro/man, čeprav ni bil njegov Škof, su.spendiral. kar pomeni, da ni smel brali maže, niti delili zakramentov v parlizanih. Kerjc kljub temu maševal, krslil, poro<íal, pokopaval in poučeval verouk na osvobojenem ozemlju /gornje Savinjske doline je poslal ircgu-larcn, kar pomeni, da določen čas ni smel opravljati duhovniškega poklica Po vojni so mu bile cerkvene oblasti sicer pripravljene dovolili maševanje, vendar le, če bi opustil politično delovanje, ker lega ni upošteval,

vega v njegovem stanovanju v Ljubljani (razočaran nad življenjem je umrl dva dni pred tem). Jože Lampret je bil tragičen junak nekega časa: kol duhovnik seje zavzemal za pravice izkoriščanih in za socializem 1er bil zaradi svojih nazorov zapostavljen. preganjan in celo izobčen. Temeljna nazora, ki ju jc v/el za svoja, sta ga v praksi glol>oko razočarala. Vsvoji oporoki je Jože Lamprei med drugim zapisal ludi njislednjc: »Vse svoje Življenje sem posvelil graditvi božjega kraljestva na zemlji in realizaciji evangelijskega nauka o socialni pravici ter humanilarncga s<x;ializma doma in v svclu - nad obema, to jc nad praktičnim krsčanslvom in mednarodnim socializmom, -sem globoko razočaran. Niii eden od njiju se pošteno ne uresničuje in če se bo sploh uresničil«

■ DK

V spomin na Jožeta Lampreta hov soboio, 18. januarja, ob 18. uri v.šcišumj.skem d<imu kulture spominska sUv vcsnosl, ki jo bodo pripravili Občina S^'iŠianj, /veza borcev NOD Šoštanj in pododbor 14- divizije Velenje.

Tfikraljevski koledniki spet poromall po Stari vasi

v krajevni .skupnosti Slara vas smo sc lelas spet odločili, da še naprej tíhranjaino lep in slar slovenski običaj v Času božične dobe- Obhodili smo 75 družin- Radodarnosi krajanov je presegla pričakovanja in veselje je bilo kljub mrazu zato še večje- Nabralo seje 89,200,00sil, 21 domaČega in 31 a^ilekleničencgavina,fi pe-nin, kar 65 različnih buieljcnih vin in 5 malih likerčkov. Poleg lega še lUO g kave, 9 parov klobas in pol suhe salame, zavitek keksov, I Čokolada in celo kuhinjska kipa se je našla med darovi. Za nedenarne darove smo uspeli izlr/iti 20.000,UU sit. Bilo bi enostavneje, ko bi krajani darovali samo denar, vendar, dar je dar in ludi vbodoiesc bomo irudili, da bodo darovi pri.šli v prave roke in bodo koristili svojemu namenu. Harmonikar je svoj delež namenil sorodnikom, ki jim pt^maga žc vrsto let. Takov »skupni blagajni« (Klalo 84.2(K),OU sil in še preden smose koledniki podali na pot, smo se dogovorili, da bomo zbrana sredstva lokral namenili sirotam v /ambiji. Tam nted drugimi deluje ludi naš rojak, p. Lojze Pod-

grajšek. S. J., ki se trudi ohranjati življenja po svojih najboljših močeh.

Koledniki smo veseli, da je bi I namen dobrote dosežen in se vsem krajanom Siare vasi iskreno zahvaljujemo za kakr^n koli dar, ki sle ga prispevali.

■ Anton Roiič

Hvala vsem dobrim ljudem

Vsem dobrim ljudem, ki so omogočili nakup stopniščnega vzpen-jalnika sinu Mihi Bekčiču in nam s (cm olajšali življenje, se iz srca zahvaljujem..

Prav posebej bise rada zahvalila organizatorjem dobrodelne akcije, Društvu HumorL^lov Velenje» za ves njih(w trud in veliko srce. Hvala ludi vsem nastopajočim, donatorjem in obiskovalcem koncerta v Vinski Gori, skratka vsem ljudem, ki so podprli akcijo zbiranja sredstev S smehom do pomoči tistim, ki soje potrebni".

Na koncu bi rada v imenu svoje družine zaželela vsem ljudem obilo zdravja, sreče in zadovoljstva v prihajajočem letu 2003Î

■ Damjana In Miha Ređnak ter Diandra Bekàià

V spomin Dragici Kotnik (rojeni Sitih)

(L /2.1952 -12.1. 2003)

Draf^ica Kotnik se je rodila 7. dcccmbra 1952 materi Amaliji in oČefu Karíu Sililni, rudarskemu poslovodji v velenjskem premogovniku. Tako je j)ra}!ica že v otroSivii in v mUulosti na i^ričih I^nlkraju pri Velenju spoznala rudarsko življenje. In z rudarstvom je bilo povezano njeno celo življenje, liila je marljiva in pridna učenka in dijakinja velenjske gimnazije^ Po maturi jo je pot zanesla i' Ljubljano na študij ekonomije. Na tej poli je srečala ivča» svojega Iwdoisega moža. s katerim sta si ustvarila dom in družino v bližini njene domače hi Se. Rodila sta se jima dva .nnova Matej in Nejc. Družina Kotnik je živela v razumevanju, ljubezni in v med.'ielx>jnem spoštovanju ciljev vsefi njenih članov.

I)ra}iica je bila že v času študija preko štipendije povezana s Premogovnikom, kije takrat Še kako [yotreho-val mlade strokovnjake. Tako se je leta 1977 kot diplomirana ekonomistka v njem tudi zaposlila. Po opravljenem pripravništvu je tri leta delala na področju plana in analtz. Strokovnost, zagnanost in predanost delu so bile že lukrat njene prepoznavne vrline, zato je h itn j napredovala. Lela I9H0 je postala vodja plansko-analiiske službe.

Logično nadaljevanje razwja njene delovne poti je bilo. ko je leta 1985postala članica najožje vodstvene .skupin e Prem ogovn ika. članica jwslo i wlnega odbora podjetja za gospodarjenje in direktorica gospodarskega področja. To izjemno odgowrno delo je opravljala vse do lanskega leta. ko je sama spoznala, da zamdi bolezni tega dela ne zmore več. Svoje znanje in bogate .strohnne izkušnje je prenesla na novo dehvno me.'^to sxrtovalke direktorja na gospodarskem področju. V trenutkih, ko se je bolezen potuhnila, je razvijala novo pomembno funkcijo podjetja - kontroling.

Vsi. ki smo Dragico poznali, vemo, da je izpolnitev svojega življenja našla ludi v delu. Z neizmerno energijo in predanostjo ga je posvetila velenjskemu premogovniku -šahtu, kot je sama rada dejala.

Še preden se je na šahtu zaposlila, je o njem vedela vse, .Ulj .seje pri Šilihovih o tem veliko govorilo in vedelo. Tako je v Premogovniku našla izziv za .n'ojo dehvno kariero. Rudarstvo je moška panoga in v njej prevladujejo moški. Vendar .'>e je Dragica enakopravno vključila v kolektiv, suvereno obvladovala .svojepodročje in knapovsko zastavila besedo za tisiOy v kar je bila prepričana. Kolektiv ji je priznanje za to njeno držo izrazil, koje 3. julija leta 1994 kot prva in edina ženska na praznovanju rudarskega praznika .skočila častni .skok čez kožo in prejela nula rs ko u/uformo. Vsi pri.sot ni na fej prireditvi so jo pozdravili z gromkim aplavzom. To niti ni bilo čudno, saj so jo poznali vsi zaposleni v Premogovniku in v hčerinskih dmžbah. Poznali so jo vi/ Velenjčani. Vedeli so. da je ona tista, ki skrbi, da je denar za plače zapo.úenih zagotovljen vpotrebnih zneskih in oh pravem času. Posebej v letih, ko je bil premogovnik v krizi, je bilo to zelo zahtevno in stresno delo. Skrb in odgovornost za likvidni)st jmljetja, ki je zaposlovalo tudi Že pet tisoč delavcev, je bila zahtevna naloga.

Dragi čin prispevek k delovanju in riizvoju Premogovnika, vseh njegovih hčcrin.skih družb, k oblikovanju poslovnega sistema Premogovnika Velenje je neprecenljiv. Verjela je v to^ da ima podjetje možnosti za razvoj, da ima prihodnost. Verjela je, da imata prihodnost Velenje in Šaleška dolina. In v to ven) je zastavila vse svoje moči, svoje znanje, svoje življenje.

Vsi njeni sodelavci smo poznali Dragjčine vrline: de-lavno.Ki, energičnost, strokovnost, odločnost, nepopustljivost odgovornost, poštenost, pa tudipnpadno.st /x)d-jeiju. Znala je cenili dobro delo in svoje sotlelavce.

Dragica Kotnik je bila od leta 1989 do 1996 predsednica Atletskega kluba Velenje. Čeprav sama ni bila športnica, jeto funkí ijo opravljala zavzeto in predano. S svojstvenim načinom dela je aktivirala in povezala vse sile i' klubu, tako da je vsak delal tisto, kar je znal delati najbolje. Zalo je Ailetski klub v času, krj ga je vodila, dosegel svoje največje uspehe. Člani kluba in njeno strokovno vodstvo so jo cenili in jo .spoštovali.

Rila je članica Društva ekonomistov Velenje in ena od pobudnikov za ustanovitev Društva ekonomistov elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije, t' katerem je bila zelo dejavna. V njem je našla priložnost za strokovna srečanja, pogovore, izmenjavo izkušenj pa tudi priložnost za tkanje vezi s kolegi.

Za po.slovni sistem Premogovnik Velenje je Dragičin odhod neprecenljiva izguba. Bila je naša spoštovana sodelavka, cenjena st/vkovnjakinja in d m ga prijateljica. Spomin nanjo nosimo v sebi. Živela bo naprej r mislih svojih dragih, svoje družine, svojih prijateljev in sodelavcev.

Srečno!

16. januarja 2003 '^H'JiS

ZANIMIVO

13

HOROSKOP

od do 21.4

S parlnerjem bosta ne za^tku leta začela kovati načrie ;a prMnosl. ki se bodo sprvs zde^i neuresnićljivi, ^ ob koncu pri-hodriega ledna pa bosta spoznala, da so ved kot uresnidjivi ^lo boste naenkrâl zelc aposleni, utiu)efiQs}t pa vseeno ne boslećitliii Sploh, k^ se «m bodo dobre poli odpirale en^ za drugo Dolelela\9sbQriejzrMrrasreča,kislest|QdQlgo2«leliinpornal«m^ei?gu> bili upanje da sevam bo kdaj nasaiehnila. življenje se bo precej spcementlo. In lo na boije Je bii ^ Cas, i^jne?

Bik od 22.4. do 20.5.

Še vedno se boste bolj kol s sabo ukvarjali z drugimi, pri tem pa sploh na boste spregledali, da vam to prej škodi kot l^orrsii Seie ko S8 vam bo2éavie p^cej poslabšalo boste vetjeli opo-2«iiom. To pa s« zna zgoditi ks; kmalu, Se sa ne boste vzeli v roke m pričeli 2iV6ii lako, kot q6 vas pričakujejo ludl va§) ne-Ibližji Ti so S9 ře precej naveličali vaših obljub ki jim nI kon^a, uresničite pa bore katero F^zrte kaj bosle obljubiti ob koncu tedna, da vam ne bo spel 2ai inpoidite večkral vruravc pa (etudi je zunaj prava zima.

Dvoička od 21.5. do 21.6.

Če si bosie še tako želeli se ne bo zgodilo Ža1sevamva§e sanje riiso v celoti uresničile a bodo težavice, s katerimi se trenutno ubedale, prehodne na<ave. Spoznali bosle nekoga, ki bo več kol simpaličen. zato se bosle v$e pogosleje zalollli pn misli, ^ko všeč vsm je. Nikar pri lem ne razmilljajte o primer-nostrrveze me lem, ^j bodo rekli drugi Kadar kolistetopočeir se je slabo končalo, ajo l(ončno posiušajle Sfce, možgane pa uporabljajte za drugega Recimo, za dodalno izobraževanje, ki s^m bo prsv godilo.

Rok od 22.6. do 22.7.

Nek slar prijalelj vas Se dolgo pričakuje, saj se vse preveč zadržujete doma Tegaitsh.kjvascjĐbropo2naio,niso\Qjeni Res se vas bo malce lolito maloduSje, prav nič vam ne bo ^lo od rok Mordaboieriajbolje česeposkusile^etpndriizitikakšni veseli dnjžbf. večjih nalog pe si ^ mker ne nalagajte, sat ste Irenulno precej brez energije in jih zagotovo ne bi bili sposobni i^eljati V loré se bo zgodilo ne^j lepega. Ni izključeno, da bolo dan. ki bo tudr za m pomeril nov začeiek Inznjimtso prišla ludi energija

Lov od 23.7. do 23.8

Neka novica vas )e precej razburila, a ste se še pravočasno vzeli v roke m se umiril) Teden bo mineva! brez večjih pretresov, kakšen dan bo lep. naslednji pa morda malce zagrenjei zaiadi rahlih zdravstvenih lešv Držite se navod ilzdravnilc in se (zogiba-jtevse^.karvamškodi Dase izplača, bisleugoioviližeponeiai dneh. Če ne bosle ui^gljivi pa se bo vleklo, morda celo vtebruar Novo prijaleljsl-vovambopomerilovsakdanveć zato ga bosleznali ludi negovati F^itele.dapn }em ne boste preveč vsiljivi

Dovica od 24. 8. do 23. 9.

Izkazala se bo. da je bilo lo, da sle se odprli tudi navzven m svoje delo pokazali v^em, ki so ga želeli videti, zelo dobro Naenkrat se vam bodo poskušali približati ludi lisli. ki so vam do sedaj mesti le polena pod noge Godilo vam bo. zato boste še bolj ust^rialnl Edina stvar, ki vam r^ bo šla na roko bo čas. Tega bosle Imeli še vedno premalo za vse tislo, kar si želite uresničili. Če bcste v nasled-n|ih jednih doma več kot sicef, ga naidiie vsaj nekaj samo zase' Privoščitesi kopel morda masažo, ali pa v roke vzemite dobro knjigo.

Tohtnico od 24. 9. do 23. 10.

Vaše linančno stan[e bo lislo, ki vam bo žrlo živce, saj si boste naenkral želeli privoáčni zelo velik zalogaj, ki ga trenutno niste sposobni izpeljati. I SI ne bosle dali kaj veliko reči in boste spet šli z glavo skozi zid Partner vam bo povedal nekaj krepkih m pametnih, zaio bi bilo dobro, če bi mu vsaj malce prisluhnili Cepiav muneboste dali prav. bosle vnelQj dndi spoznali, da sem motil. Čeludi ne bosle priznali napake, ga tokiat ubogaiie. Splačalo se vam bo!

ikorpi|on od 24.10 do 22.11.

Zvezde vam bodov reslednjih dneh več kol nakloijene hlo prcs-luhnite svojim željam m se jim prepustite, saj splbh niso tako a-htevne. da ne bi t»le uresničljive Ob koncu ledru bodite bolj pazljivi na cesti, saj boste opazili, da se vas velikokrat loti nenadna utrujenost Včasihpajekivatudiartina Tavamžetakombkogre na živce, tudi v vsakdanjem življenju, zato se spoprimite z njo. Težko bo le začeli.

Stroioc od 23.11. do 22.12.

Nič kâf prijeBii dnevi niso pred vami, poleg tega se bo dogajalo, da se bosle vse pogcsleje zalotili pri maščevalmti mislih do nadrejenih Tone bo prineslo čisto nič dobrega, zalo bo bolje, če se za nekaj časa poluhnete m molčite Čas bopnnesel svck je m spet bo vse tako kot si želile Nekaj prostih dni bi vam naravnost godilo. Čete gre, sijih privošči tel Kot kaže «m bi mnogo bolj godili vkakšnem zdravilišču kol na snegu, saj se vam neaktivncsl in preobrem^jenosl krepko pozna.

Kozorog od 23.12. do 20«1»

Kar veliko sh^ri ki sle si jih zadali žeotizačelku novega leta, vam bo uspelo izpeljali nel^tere le začeli, druge ludi dokončati ^e najbolj veseli boste, ko boste uspeli razveselili svojega pari-nerja. saj boste dokončali nekaj dolgo obljubljanega Neko srečanje bo povzročilo veliko spremembo v vašem razmišljanju in početju, saj vam bo končno odprlo oči Denarnica bo šenelGj časa bolj (anka. Z3I0 naj ves nikar preveč ne premamijo

Vodnar od 21.1. do 19.2.

Se nekâf časa vam bodo zvezde tako nsklonjene, da bosle uspeli uresničili prav vse. česar se bosie lotili Nekdo bo sicer zavisten In bo poskušal nagajali a mu ne bo uspelo Sploh, ker bodo vsi na v^ši strani saj toste sejali dotNo voljo m nesebično ljubezen Tudi počutje se vam bo močno izboljšalo, prehlad, ki jemučilmnogeodvas.bominil Ne bopa minila zeljapoizletuallkrajšihpočitnicah. Kdo pa pravi, da je ni mogoče izpeljati Zbefile pc^um m se dogovorite za pravo avanturo, ki jo imate že nekaj časa v mislih

Ribi od 20. 2. do 20.3.

Dobro bi bilo. če bi zrali cb vsej sti^ s časom n kopici ot^ezncsii najli čas ludi zase Predvsem pa se morate več ukvarjali sami s s^oj into na način, ki s^s umirja. Sprehodi m uk^rjanje s športom, pa čeprav ne zelo aktivno, bodo veliko doprinesli. Pri delu boste opežali naveličanost doma pa vas prav mč več ne bo presenetilo. Kljub tenui boste v leh zimskih in večinoma mrzlih dneh r^jbolj užr\sli doma. Sploh, te se bosle loliii svojega rahlo zapostavljenega hcbi)a

Alkohol in zdravje

Prijafli obrodile so trte vince nam stadko,

ki nam oii^tja žile, srce rajjas' ni in oko, ki vfopi vse skrhi, v p<ttrtih prsih up hiuli.

SkoA tístxHcini razvoj Človeka velja aJkohol /a poi^ivlio, zdravilo, pijačo hogov, pa ludi za strup. Omenja sl- kol snov, ki privede do prijcincga obćuika /adovoljslva, Ijubczi^nskcga v/burjciija :n ck.siazc, p^>man]kanj»i razuma, nekuliurncga ob-na^n ja, popui^čanja srca, izgube moCi in snir-li.

siarozavc/ni pisatelj opo/arja na pcKic» dicc iczmcmcga uživanja vina: "Kdo ima gor-j<i? Kdo prepiri;? Kdo larnanje? Kdo rane brez vzroka? Kdo motne ^xii? rish. ki pozno sede pri vinu, ki hodijo poskušat di^avno vino. No glej vina, kako sc rdcCkasio iskri, kako sc v kozarcu leskc-la, gladktf teCe. Naposled piči kakor kaêa, brizgne sirup kakor gadi Tviîjc oči gledajo čudne reCi, tvoje .srcc govori ncumno.sii." V Bo;?jih oich in namenih je vino/a Olovcka velika dobrina. Ni Itf pijača, ki odžeja, icmveč je predvsem pijaca, ki daje pogum, zanos in Je pijaća radosinc brevskrbmwii in veseJja. /alo je razumJjivo, da so zc od nekdaj / vinom praznovali pomembne življenjske dogodke, si nazdravljali in želeli srečo.

Poga^to sc pn?>tavlja vprašanje ali jc alkohol srodstvo, ki krepi ali zastruplja?

Prekomerno pilje alkoh^^la pri-v-cde do vrste zelo škodljivih vpli-vtw na človeški organizem in drui^bo. Alkoholi/emje bolezen in velik socialni in medicinski j^rt^blem. Nasi anc zaradi pogo-siosii, obsega in ckscesov v uporabi alkohola, kar privede do okvare posameznih ali vseh komponent zdravja : leiesnega, menialncga m stx:ialnega. Zato je povsem iipravićcnovpra.^nnje o po^^iiivnih učinkih alkohola in o negativnih p<\^ledicah. odvisnih t)d navad tresenja alkohola (količina, pogosiosl in vrsta al-kt^hola), kot susiavnega dela J^iv-ljenja ptviame/iiih populacij.

Po podatkih svclovnc zdravstvene organizacije je med alko-htiliki ćcdaljc več ^cank in mladine. V nekaterih državah postaja alkoholizem problem po-dd^clja, v mcsiih pa ga počasi izpodriva droga. Od no« do al-koliola je poslal bolj liberalen. Pije se pogosteje in zmernejc. Se vedno j^aso prisoina i)l>časna opijanja.

Alkohol je močno povezan 2 nekaterimi pomembnimi dejavniki ivcganja za zgodnjo ateros-lerozo. Zaključki Številnih raziskav kažejo, da pride, ob pogostem uživanju alkohiHa v večjih odmerkih, do povišanega krvnega ilaka, p(weča se srčna frekvenca, zvečajo posamezne frakcije holesterola in ptJslabsa razmerje med dobrodelnim in slabim holcivieroh^m, Pogoslo se spremeni tudi gostota krvi.

S ptwečanim umivanjem alkohola jc pnve?ana wčja kroničnega bronhitisa, vnetje ven, povečana in okvarjena je

tra, pnsoina ulkusna bolezen, okvara živčevja 1er sprcmeml>e oscbosti. Mnoge bolezni st ob tikrainem uživanju alkc^hola tudi slahSe zdravijo.

Povišjin krvi tlak jc pogi>slejc prisoten med alkoholiki kol med občasnimi pivci ali abstinenti. Po skoraj ksldesetih leti je obsežna Framinghamska Sludija dctkazala povvzanc«! med alko-rt(jlom in hipenenzijo. Učinek na krvni tlak je <îdvi.sen od ko-

v prsno votlino, oteklinah na okončina, embolijah ter življenjsko i>grt^joČ:h moinjahsrč4 nega ritma, ki pogosto vodijo v smrt. Tudi v razvoju te bolezni velja ugotovitev, da p<.ipolncî prenehanje pitja alkohííla v zgodnjem obdobju bolezni omogoča postopno ozdravitev srca, ki postane ponovno funkcijsko povsem primerljivo zdravemu srcu.

Pt)leg ncpiKa-dnega škodljivega vpliva alkohola je p<Urchno

ličine zaužitega alkohola. / naraščanjem količine dnevno zaužitega alkohola dosežemo tudi progresivno ra.si krvnega tlaka.

7/d načrtovanje preventive in ustreznega svetovanja je važno spoznanje, da je pri bt^lnikih s povi^nimkivnini tlakom dnevni vnos 50 gramov alkohola |»v-/ToCil postopen porast krvnega tlak«i, takosisioličnega koi dia-stoličncga. Obe vrednosti krvnega tlaka se p> prenehanju pitja p^jsiopm^znižitia na izhodSče. /. zmanjševanjem zaužite dnevne kaličine ali prekinitvijo pilja se lahko arlerij>ika hiperlenzija dobro kontrolira že v samem zgodnjem začeiku. Posamezni avtorji svetujejo, da .se dnevni vnos alkohola omeji na zgolj 10 gramov ali pa priporočajo alkoholno abstinenco.

'tveganje za možgan.^ko kap je pri težkih piveili večja za l,H-krai v primerjavi z nepivei (vraziska-\o jc bilo vključenih 18>7S> nvvkih v obdobju 12 let ). DaljSc uživanje alkohola preko 50 gram^^v dnevno privede do postopnega razvoja alkohcflne okvaa* sa*a -aikiiholne kardi(mii(îpatije. Napredovala bolezen vodi v popuščanje srca, ki sc kaže v hitrem utrujanju, dušenju pri čedalje manjSem naporu, kašlju, pojavu nebnega dušenja, izlivom vode

upoštevali .4e negativen vpliv spremenjene, manjvredne prehrane alkoholika, v kateri manjka vitaminov, minerahw in anli-oksidantov, balastnih snAivi, pa tudi vnos beljakovin ni ustrezen.

Nenaden vnos večje količine alkohola ali dolgotrajno kronično pitje spro/a različne motnje srčnega ritma. Pri kroničnih alkoholikih že vprvih tridesetih minutah po zaužilju večje količine alkohola opažamo posamezne prezgodnje prekatne utripe in kraikoirajne vložke piv spešenega utripa. Nekontroliran vnos večjih količin alkohola vodi v neposredno ijkvaro srčne milice in prevodnega sistema, kar imb za p(*iiedico korapiekv ne motnje ritma, ki so nezdružljive z življenjem - trepe-tanje prekalov ali srčni /astoj.

Nakoronarno bolezen ima al-kohol dvojen vpliv. Učinki alktv hola na različne jJtOpnje bolezensko izražene aleroskleroze so od-visni od wdrževanega nivoja vneite nega alktwhola, pa ludi t^d ob-časnega opijanja.

Med številnimi populacijami je bilo dokazanti obratno sorazmerje med smrtnasljo zaradi k^v ronarne bolezni in pitjem alkohola. lêstiranci, ki so vsakodnevno zaužili šiJce žganja ali koza-rcc vina,so manjkrat umirali zaradi koronarne bolezni, kot li

sli, ki so alki^hol uživali manj kot enkrat mesečno. Le zmerno uživanje alkoJiola manjSapogo-stosj kori'jnarnv srčne bolezni.

Še vedno je znana in dt^kaza-no učinkovita varovaJna mediteranska dieta, ki vsebuje veliko ribjega mesa. sadje, olivno olje 1er rdeče vino (antioksidan-li) v zmernih količinah. Ý.

Prav nasprotno pa je pretiranem pitje alki^hola praviloma privezano s kajenjem, p<»g<wto z debelostjo (pjvei piva), slabimi prehrambenimi navadami in socialno revščino. Učinkovanje omenjenih dejav-nikw pittjx'.suje razvoj aleroskleroze, zožitev kortínamih žil in vseh p<isledičnih komplikacij.

Alkohol se vpleta v presnovo krvnih maščob. Povečuje raven lipoproleinw velike gostote, ki odstranjuje holesterol iz zalog ter pospešuje njegov transport v jel ra, od kixiersc izloča pre-kožolča. Poleg tega al-kotiol povečuje tudi nivo lipoproieinov zelo male gastotc. Sodeluje tudi pri razgradnji krvnih sirdkov, zlepljanju krvnih ploščic in vpliva na slevil nc druge zapletene presnovne prcxie.sc.

Količino zaužitega alkohola iz-ražiimo v parnih ali em)tah. En<v \o predstavlja kozarec pivu (2,5 del). 1 dci vina ali 0,3 del žganja. Po mnenju američanov je zgornja sprejemljiva meja za )iKxške 14 enot na teden in za ženske 7enot na teden, ixlkar je doka7ano, da so bolj ol'tčuiljive za rii/voj alkoholne jeirne ciroze.

Oh upoštevanju vseh negativnih posledic pilja alkohola (okvara jeter, nevarnost možganske kapi, ok'vara živčevja) je smiselno in polrebno tudi pn pitju ohranili treznosi teme presegali ene enote dnevno. Le tako bomo ohranili ravnt^vesjc med pozitivnimi učinki alkohola k(U poživila in ^e ubranili vse'h njegovih slrujxnih učinkov.

Prav jc, da v deželi, ki ima kar 22.000 lia vinogradov in je v sve-ju znana po šte\'ilnih vrhunskih vinih, namenimo delček časa ludi kulturi pitja.

Pomembneje kaj in ne koliko popijcm<5. Pcimembno tudi kdaj in ob kaki%ni hrani. Pomembna Sla temperatura in k^vzarec, naj-b<îlj jv>memlx'n pa sem seveda JA/., ki bom znal reči: DOVČU ZA DA>iCS.

■ Prim. Janez Poles, dr.

med,-internist

fla9.0o27tanuaia2003

VROCECEME

KfijJiliilSki

m^U». E$TO. 5d46l-3a GOREKJS KOPALNICE, BXC 60.01 Nika 60 Ez^ra . $.390 arj ^ j 44.990

Ponev, 00 M O

ca

690 str

f ralnl siro). BORENJE. WA mi

97.990 SIT

VIbradjihI frlalnik. j$KRA»0.SS5dA Ç:ZE3 13.990^1

MERKUR, Kidn.Vva ; b, V^tenr let

895 ^^

' .„• . L .1.1 ..5

Pofujdbft «<19. do 27. 200), ot do ppodafv 24I09

MERKUR

UstviriiHno jadovol^tvo

14

TV SPORED

""'^ČAS 16. januarja 2003

ČETRTEK, 16. januarja

SLOVENIJA 1

06.25 Dobro jutro

09.0Q Poročila

09.05 Male sire celice, kviz

09.55 Zgodbe iz školjke

10.25 Oddaja za otroke

10.40 Parada pJesa

11.00 Koncert QÙ podelita

Nobelove nagrade za mir

12.15 Vrtičkarji, l.del

13.00 Poročila, šport, vreme

13.30 Recept za zdravo življenje

14.20 Opjs

14.45 Svetovni izzivi

15.15 Tango-5, dokjm. feljtoi

15.55 Hidak-mostovi

16.30 Poročila, šport, vreme

16.50 Enajsta šola

17.20 Markella, dokitn. Illm

17.40 Dosežki

18.10 Zenit

18.45 Risanka

19,00 Danes

19.05 Vaš kraj

19.30 IV dnevnik, šport, vreme

20.00 Tednik

21.20 Osmi dan

22.00 Poročila, šport, vreme

22.45 Zgodbe o knjigah

22.55 City iolk, Ijjdje evropskih mest

23.25 Režiserji: Terry ailiam,

dokům, oddaja

00.30 Zenit

01.05 Osmi dan

01.35 Tsdnik

02.30 Prviindnjgi

02.50 IVtary Tyler li^oore, 114.

03.15 Poti v noč, nemški čb !.

05.05 Evroîiga v košarki: Uiion Olimpija - Žafgiris, posn.

SLOVENIJA 2

08.00 Videostrani

08.30 Mostovi

09.05 Dobro jutro

11.35 Mariin Bay, 18/33

12.20 Hiša z vseFi vetrov, 18/26

13.10 Videostrani

15.10 Tv prodaja

15.40 Čas, ki beži

16.10 Odkrivanje starega

Egipta, 1/3

17.05 Mary Tyler h/Toore, 114.

17.35 Drevo želja, amer, film

19.10 Videospotnice

20.00 EvroSIga v košarki, Uiion Olimpija :Žalgiiis, prenos

22.20 Živeti v pozabi, amer. 1ilm

23.45 Videospotnice

09.05 Ko boš moja, lad. 10.00 SaJome, rian. 10.50 Tv prodaja 11.20 Med sovraštvom in

ljubeznijo, nad. 12.10 Nezaželjena, nad. 13.05 Newyoï^ka policija, rtad. 14.00 Tv prodaja 14.30 RickiLake 15.20 Nezaželjena, nad. 16.20 Med sovraštvom in

ljubeznijo, nad. 17.15 Salome, lad. 18.10 Ko boš moja, lad. 19.15 24 ur 20.00 Trenja 21.15 Prijatelji, nan. 21.45 Moške glave, ženske

težave, nan. 22.15 Zahodno krilo, nan. 23.10 Tretja izmena, rian. 00.00 24 ur, ponovitev

lunatl

09.00 Na obiski, ponovitev 10.00 Vabimo k ogledy 10.05 Odprta tema: Dosežki v

bioiiziki in medicini 11.05 Najspotdneva 14.00 VidBDStrani 18.05 Vabimo k ogledjj 18.10 Regionalne novice 18.15 Brez panike, mladinska

oddaja, 3. TV mreža 18.55 Najspotdneva 19.00 Videostrani 19.55 Vabimo k ogled J 20.00 30 tet Šaleške lolklome skjpine KOLEDA, posn. 2. dela celovs£. nastopa 20.45 Regionalne novice 20.50 Najspotdneva 20.55 Rojstvo naroda, dok. odd. 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Naj vlža, kont oddaja z narodnozabâvno glasbo, Gostje: Vitezi Celjski 22.45 Vabimo k ogleduj 22.50 Najspotdneva 22.55 Videostrani

PETEK, 17. januarja

SLOVENIJA 1

07.00 Dobra jutro 09.00 Poročila 09.05 Risanka 09.15 Markelia, dokum. film 09.30 Enajsta šola 10.00 Prisluhnimo tišini 10.30 Zeniî 11.00 Dosežki 11.30 Prviindnjgi 11.50 Umrli gigant-tovarna avtom, Maribor, 2. del 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Dravsko polje, dokum. 13.50 Alpe, Dotiava, Jadran 14.20 Osmi dan 14.55 Vsakdanjik in praznik 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Čarobno drevo, 8/13 17.00 Iz popotne torbe 17.25 Mlada skladateljica

Tadeja Vulc 17.35 Raziskovalci national

geographica, 1/7 18.30 Deteljica 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj

19.30 TV dnevnik, šport, vrsme 20.00 Praksa, 14/22 20.45 Velika imena malega

ekrana: Jože Kloboves 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Polnočni klub 00.05 Raziskovala national

geographica, 1/7 01.00 Velika imena malega

ekrana: Jože Kloboves 02.00 Mary Tyler Moore, 115. 02.25 Vse, kar ste želeli vedeti o

seksu, amer, film 04.10 SFvalpsmuč ,smuk (M), posnetek

SLOVENIJA 2

08.00 Videostrani

08.30 Mostovi

09.00 Videostrani

10.20 SP v alp smuč , SVSL

(Ž), prenos

11.30 Mariin Bay, 19/33

12.20 SP v alp smuč , smuk

(M), prenos

13.30 Hišazvsehvetrov, 19/26

14.20 Videostrani

15.45 Tv prodaja

1615 Krasni novisvettirsne, dok.

17.05 MaryTylerMoore, 115,

17.40 V ljubezni in vojni, amer. í.

19.15 Videospotnice

20.00 Doktor Cenni, dokum.

20.45 Deveta vrata, amer, film

22.15 Moška liga, 10 del

23.20 Iz slovenskih jazz klubov

23.55 Videospotnice

07.35 Zenki, ris serija

08.00 RtckiUke

08.50 Ko boš moja, nad.

09.45 Salome, nad.

10.35 Tv prodaja

11.05 Med sovraštvom in

ljubeznijo, nad.

12.00 Nezaželjena, nad

12.50 Trenja

14.00 Tv prodaja

14.30 Ricio Lake

15.20 Nezažefjena, nad

16.20 Med sovraštvom in

ljubeznijo, nad.

17.15 Salome, nad

18.10 Ko boš moja, nad.

19.15 24 ur

20.00 Preprodajalci, amer, film

22.35 Kameleon, nai.

23.35 Mirovnik, amer, film

02.(X) 24 ur. ponovitev

lun al I

09.00 Dobro jutro, informativno

- razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo kogledu 10.05 Naj viža, pon, oddaje z narodnošibavio glasbo, Gostje: Vitezi Celjski 14.00 Videostrani 18.05 Vabimo kogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Miš maš, otroška oddaja,

3. TV mreža 18,55 Usti/arjajaiT^o ^jpaj, 13 add. 19.40 Najspotdneva 19.45 Videostrani 19.55 Vabimo kogledu 20.00 Loi(alniLEtnpŠaleSke doline 20.30 Gremo v kino, oddaja za

ljubite ijelilma 21.00 Rojstvo naroda, pon 21.30 Spoznajte jih, dok. zapis 22.00 Regionalne novice 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 22.55 Vabimo kogledu 23.00 Najspotdneva 23.05 Videostrani

SOBOTA, iS. Januarja

SLOVENIJA 1

07 20 Kulturna kronika

07,30 Odmevi

08,00 Zgodbe iz školjke

08.25 Blserčki iz Bissrgore

06,30 Markella, dokim, tilm

08.45 Zlatko Zakladko

09.00 Male sive celice, kviz

10,00 Gimnazija strtih src, 2/26

10,45 Polnočni klub

11 55 Tednik

13.00 Poročila, šport, vreme

13.35 Študentska ulica, oddaja

za Sîuderrte

14,05 Mostovi

14,35 Slikar na Bloških smučeh

15,05 Lukas,2/13

15.35 Komisar Rex, 2/15

16,30 FĐroćila, Sport, vreme

16,45 Slovenski magazin

17.10 Ozare

17.15 Návrtu

17,40 Dežela puščavskega sokola

18-20 Mumini, 11/14

18 45 Risanka 19,00 Danes

19 05 EU in mi 19 10 Utrip

19,30 TV dnevnik, šport, vreme

20,00 Povabilo na ples

2100 Kako živijo slovenski

gradovi, 2/3

21,30 Trend, oddaja o modi

22,00 Poročila, Šport, vreme

22.30 Sopranovi, 2/13

23,30 Sosedovo dekle, kanad. f.

01.00 Dežela puščavskega sokola

0130 Slovenski magazin

01.55 Znamenje štirih, kartad. f,

03 45 SPvalp. smuč., smuk

|M), posnetek

04,50 SP v smuč. skokih, posnetek 2. serije

SLOVENIJA 2

08.00 Vremenska panorama 08,30 Mostovi 09.00 Frasier, 2/24 09,20 Tv prodaja 10,20 SPvalp. smuč., smuk

(Ž), prenos 11-30 Z ognjem in mečem J/4 12.20 SPvalp.smuč.,smLik

{M), prenos 13 30 SPvsmuč.tekih,

klasično 10 km (Ž) in 15 km (M), posnetek 15,15 Tv prodaja 15 45 Štafeta mladosti 16.35 Džejmz, mali mojster pola

IzVeiike Britanije, dok. 16,50 Eva in Adam, 5/16 17.20 SPvsmuč.skolflh, pren. 1915 Videospotnice 20.00 Kot takrat, ko pada det 2/2 2120 Z ognjem in mečem, 2/4 22.15 Sobotna noč 00,15 Videospotnice

J

08,00 Doktor Oto, rjs. serija

08,10 Mjav, mjav, ris. serija 08,20 Obuti maček, ris. serija

08 50 Mala Kitty, ris. serija 09.00 Vrbja vas, ris. serija

09 30 Moj prijatelj Roki, ris.ser 09 40 Bobek in Ciril, ris. serija 10.05 Mailnji dol, ris. serija 10.15 Alicavčudežni deželi, ris t-11,05 Mali iteiikopter, ris. serija 1125 Šolska košarkarska liga 12.25 Smola pa taka, nai. 12.55 Zresni se žel, nan. 13.25 Preverjeno

14,20 Dnjžinsko pravo, nan.

1510 Močno zdravilo, nai.

16.00 V najslabšem primenj, nan. 16-50 Goodyear liga: Zadar-Union Olimpija, prei. koš.

18 40 Resnični svet, dok. odd.

19 15 24 ur

20,00 Čakatepošta, amer, film

22,00 Pleše z volkovi, amer, f,

01,10 24 ur, ponovitev

iLanall

09,00 Miš maš, otr. odd., pon. 09.40 Vatjimo kogledj 09 45 Gremo v kino, oddaja za

ljubitelje filma 10.15 Najspotdneva 1015 Videosirani 18.55 Vat)imokogledu 19.00 Lokalu LJtrip Šaieske doline 19,30 Najspotdneva 19.35 Videostrani

19 55 Vabimo kogledu

20 00 1145.VTV magazin 20 30 Jubilejni koncert Ans.

Roberta Goličnika, 2. del 22.00 Potovanja 23,00 Vabimo k ogledu 23 05 Najspotdneva 23,10 Videosirani

NEDELJA, 19. januarja

SLOVENIJA 1

08.00 ŽIvžav

10 00 Mismo.., řiizozemci, 2/16

10.25 Med valovi, tv Koper

10.55 Prvakidivjine, 13/13

11.20 Ozare

11.30 Obzorja duha

12.00 Ljudje in zemlja

13.00 Poročila, šport, vreme

1315 Tistega lepega popoldneva

13.15 Nemogoče

13.20 Človek in pol

13.30 Nedeljsko oko

13.40 Kulinarika

14.00 Motoring

14.05 Osamljeni planet

15.00 Privlačna nasprotja

15.20 Kislo jabolko

15.35 Šport - nadanašiji dan

15.45 Pop-oldne

16.00 Raymoida imajo vsi radi

16.30 Poročila, Sport, vreme

16 45 Tistega lepega popoldneva

sledi Glasbeni dvoboj

17.00 Družabna kronika

17.10 Predmet požeienja

17.30 Vsakdanjik in praznik

18.35 Žrebanje loia

18.45 Risanka

19.00 Danes

19.05 Zrcalo tedna

19.30 TV dnevnik, šport, vreme

20.00 Človek, ne jezi se

21.05 Vrdčkarji, 2. del

21.40 Kaj so rekli večerni gostje

v letu 2002

22.35 Poročila, Šport, vreme

23.30 Speči mož, amer, film

01.00 Moška liga, 10/12

01.30 Poštenjak, 7/3

02.15 Vsakdanjik in praznik

03.35 Liga prvakinj v rokomelu, Krim Eta Kotex-Budućnost, posnetek

SLOVENIJA 2

08.25 Rad imam Lucy, nan. 08.50 Sloveiîsi<i ljudski plesi 09.20 SPvalp.smLič..VSL(Ž),

1 vožnja 10.10 SPvalp.smuč., SL(M),

1 vožnja 11.30 Tv prodaja

12.05 SPvalp.smuč.,VSL(Ž),

2 vožnja

13.05 SPvalp.smuč., SL(l^fl),

2 vožnja 14.05 SPvsmuč-skokih, prenos

16.00 SP v sjnuc tekih: šlžtfeLa

(M in Ž), posnetek 17.30 Ligaprv. vrok .KrimEta Kotex-Budućnost, pren. 19.15 Videospotnice 20 00 Iskanje starega Egipta, 2/3 20.50 Frasier, 3/24 21.10 Homo tuiisticus 21.30 Poštenjak, 7/8 22.20 Sodobni slovenski

koreografi, baiet 23.00 Videospotnice

08.00 DoktorOto, ris serija 08.10 Mjav! Mjavi, ils.serija 08.20 Obuti maček, ris. serija 08.50 Mala Kitty, ris. serija 09.00 Vrbja vas, ris. serija 09.30 Moj pnjatelj Roki, ris.ser. 09.40 Bobek in Ciril, ris. serija

10.05 Malinji dol, ris serija

10.15 Beli Očnjak, ris. film 11.20 Šolska košarkarska liga

12.15 Smola pa taka, nan

12.45 Trenja

13.55 Pilot z Aljaske, amer, film 15.40 Umor, nan.

16.35 Na deželi je lepo, nan. 17.30 Očetova Izbira, amer film

19.15 24 ur

20.00 Do nazga, amer, film 21.40 Športna scena

22.35 Goodyear liga, Borac/ Nektar: řiíaccabi, posn.

00.25 24 ur, ponovitev 01.10 Nočni program

luiRall

97

PONOVITEV ODDAJ 09.00 Miš maš 09.40 Iz pon odd. Dobro jutro 10.30 1144. VTV magazin 10.50 Športni torek 11.10 Iz olimpijskih krogov 1115 Športni gost Jani DvoršaK sekretar OKS za vrh. šport 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Naj viža, gostje: Vîtes Celjski

13.20 Iz sred. odd. Dobro jutro 14.14 Videostrani 18.00 Vabimo kogledu 18.05 1145 VTV magazin 18.35 Iz pet. odd, [3oDnD jutro 19 25 Lokalni utrip Šaleške doline 19.55 Vabimo kogledu 20.00 Zakon o vamosti na slovenskih smušiščih, gosta: Jože KavtiČnIk, poslanec v DZ in Jaro Kalan, pre^d, smučarske zveze Slovenije 21.00 Na o[)iskLJ.., pri Franciju Plotilu iz Rogaške Slatine 22.00 Videostrani

PONEDELJEK, 20. januarja

SLOVENIJA 1

05.50 Eu in mi

05.55 Utrip

07.00 OobRDjulro

09.05 Iz popotne torbe

09.20 Čarobno drevo, 8/13

03.30 Risanka

09.35 fili smo... Nizozemci, 7I\ 6

10.05 Prvaki divjine, 13/13

10.30 rJavrtu

11.00 Tistega lepega popoldneva

13.00 Ponitčila, šport, vreme

13.20 Tistega lepega popoldneva

15.25 Dežela puščavskega

sokoia, 2/3

15.55 Dober dan. Koroška

16.30 Poročila, šport, vreme

16.50 Radovedni Taček

17.05 Pepi vse ve o pesništvu

17.20 řJovi dom, 2/16

17.35 Vdivjiniz.,..8/9

13.30 Žrebanje 3 X 3 plus 6

13.45 Risanka

19.00 Danes

19.30 TV dnevnik, šport, vreme

20.00 Pod žgočim soncem, 3/8

20.50 Gospodarski izzivi

21.25 Podoba p odotje

22.00 Odmevi, šport, vreme

22.45 Knjiga mene briga

23.05 Dosežki

23.35 Vdivjiniz.,..E/9

00.30 Podoba podobe

00.50 Gospod^ski izzivi

01.25 Mary Tyier Moore, 116.

01.50 Trend, oddaja o modi

02.10 Homo turisticus

02.50 Končnica

SLOVENIJA 2

03.35 Slikar na Bloških smučefi

09.05 Dobro jutro

11.05 Tv prodaja

11.35 Mariin Bay, 20/33

12.20 HiSazvseh vetrov, 20/26

13.10 Videostrani

13.3C Doktor Gennl. dok. odd.

14.15 Sobotna noč

15.00 Poslanske pobude in

vprašanja, prenos za DZ

17,55 filary Tyler Moore, 116.

18.25 Jasrto in glasno

19.15 Videospotnice

20.00 Končnica

21.25 SP v rokometu (M),

Slovenija- danska, prenos

23.00 Brane Rončel izza odra

00.35 Videospotnice

03.45 Ko boš moja, nad

09.40 Salome, nan

10.30 Tv prodaja

11.00 filed sovraštvom in

ljubeznijo, nad.

11.50 řJezažeSjena, nad.

12.45 Športna scena

13.40 Tv prodaja

14.10 Ricki Lake

15.00 Mezažeijena, nad.

15.50 fyled sovraštvom in

ljubeznijo, nad.

16.55 Salome, nad,

17.55 24 ur-vreme

18.00 Ko boš moja, nad

19.00 24 ur

20.00 Sedma nebesa, nan.

20.55 Utgenca, nan.

21.50 Razstresena Ally, nan.

22.45 XXL Premiere

22.50 Privid zločina, nan

23.30 24 ur, ponovitev

00.30 Močni prcigram

9£7

09.00

10.00 10.05

10.35 14.00 18.05 18.10 18.15

13.45 18.50 13.20 19.55 20.00

20.40 20.45

22.15 23.05 23.10 23.35

Dobro jutro, infonnativno -razvedrilna oddaja Vabimo kogiedu 1145 VTV magazin, reg. informativni preigram Maj spot dneva Videostrani Vabimo kogiedu Regionalne novice Gremo v kino, oddaja za ljubitelje filma Maj spot dneva Lokalni utrip Šaleške dolir^ Videostrani Vabimo kogiedu 10 let Varstveno delovnega centra ivlozine Regionćdne novice Jubilejni koncert Ans, Roberta Goličnika, posnetek 2. dela Iz oddaje Dobro jutro Vabimo kogiedu Maj spot dneva Videostrani

TOREK, 21. januarJ2a

SLOVENIJA 1

06.25 Kulturna kronika

06.30 Odmevi

07.00 Dobro jutro

09.05 RadovedniTaček

09.20 Pepi vse ve o igralstvu

09.35 Fiiper In Lopaka, 13/26

10.00 Študentska ulica

10.30 V divlini z..., 8/9

11.25 Obzorja duha

11.55 Pod žgočim soncem, 3/8

13.00 Poročila, šport, vreme

13.20 Ljudje in zemlja, tv Koper

14.10 Kako živijo slovenski

gradovi, 2/3

14.40 Polnočni Mub

15.55 Bog se je rodil v meni,

dokum. oddaja

1S.30 Poročila, šport, vreme

16.50 Biserčki iz Bisergoie

16.55 Risanka

17.00 Sprehodi v naravo

17.15 Knjiga mene briga

17.40 Zgodbe iz Amerike

18.30 Zakladi sveta, 21/26

16.45 Risanka

19.00 Danes

19.05 VaSkraj

19.30 TV dnevnik, šport, vreme

20.00 Mednarodna obzorja

20.55 Aktualno

22.00 Odmevi, kullkronita,iport

22.45 ZaložniK 2/2 drama

00.20 Zgodbe iz Amerike

01.10 Zakladi sveta, 21/26

01.25 Mednarodna obzoria

02.15 Aktualno

SLOVENIJA 2

08.30 Dober dan. Koroška

09.05 Dobra jutro

11.05 Tv prodaja

11.35 Mariin Bay, 21/38

12.25 Hiša z vseh vetrov, 21/26

13.10 Videostrani

15.35 Tv prodaja

16.05 Končnica

17.05 Maiy Tyler Woore, 117.

17.40 Preblisk v steklenici,

amer, tilm 19.25 SP v rokometu (M), Slovenija - Švedska, prenos 21.00 Odprto prvenstvo

Avstralije v tenisu, posn. 22.00 Življenje je sladko, ang. film

23.40 Videostrani

08.45 Ko boš moja, nad.

09.40 Salome, nad.

10.30 Tv prodaja

11.00 Med sovraštvom in

ljubeznijo, nad.

11.50 Nezaželjena, nad.

12.45 Sedma nebesa

13.40 Tv prodaja

14.10 RickiLake

15.00 Nezaželjena, nad.

15.55 Med sovraštvom in

ljut>eznijo, nad.

16.15 Salome, nad,

17.55 24 ur-vreme

18.00 Ko boš moja, nad.

19.00 24 ur

20.00 Preverjeno

21 00 Težave na svobodi, am. f

22.40 XS. Premiere, nan.

22.45 Privid zločina, nan.

23.35 24 ur, ponovitev

00.35 Nočni program

■cwnall

37

09.00 lOletVaistveno

delovnega centra Mozirie 09.40 Vabimo kogiedu 09.45 Jubilejni koncert Roberta Goličnika, posn. 2. deia 11.15 Najspotdneva 14.00 Videostrani 17.55 Vabimo kogledu 18.00 Kristalček, posn. otr.

festivala v [Rogaški Slatini 19.45 Videostrani 19.55 Vabimo kogledu 20.00 1146. VTV magazin, ragionalni - infomiativnl program 20.20 Šponni torek. Spolna

informativna oddaja 20.40 iz oilmpijskifi krogov 20.45 Športni gost: Marko Jager, voznik rallya 21.30 Viva turistica, ponovitev 22.00 Dokumentarna oddaja 22.30 Vabimo k ogledu 22.35 Najspotdneva 22.40 Videostrani

SREDA, 22. januarja

SLOVENIJA 1

07.00 Dobrojutro

09.00 Poročila

09.05 Biserčki iz Bisergore

09.10 Risanka

09.15 GnJi raček Tine, 12/26

09.40 Spretodi v naravo

10.00 Knjiga mene briga

10.20 Zakladi sveta, 21/26

10.35 Kako živijo slovenski

gradovi, dokum. oddaja

11.05 Zgodbe Iz Amerike

11.50 Raziskovalci national

geographica, 1/7

13.00 Poročila, šport, vreme

13.15 Povabilo rta pEes

14.15 lv!ednarodnaobzorja

15.05 Aktualno

15.55 fvlostovi

16.30 Poročila, šport, vreme

16.50 Podkiobukom

17.50 Barve jeseni

18.45 Risanka

19.00 Danes

19.05 Vaš kraj

19.30 Dnevnik, šport, Vfsme

20.00 Francoski poljub, amer. 1.

22.00 Odmevi, šport, vreme

22.50 Orkester slovenske

fliřiarnionije

23.55 Barve jeseni

00.45 fvîaiy Tyler Moore, 118. del

01.10 Z roba mesta, grški film

03.00 Šport

SLOVENIJA 2

08.30 fiiiostovi 09.05 Dobrojutro 11.35 fvîaiin Bay, 22/38 12 20 Hiša z vseh vetrov, 22/26 13.10 Videostrani 15-35 Tv prodaja 16.05 Slovenski ljudski plesi 16.30 Homo tunsticus 16.55 fiilary Tyler Moore, 118. del

17.25 Odprto prvenstvo

Avstralije v tenisu, posn 18.30 Odbojka (fi^) za pokal Top Teams, Calolt Kamnik -Almere, prenos 20 20 Kuailfikacife za EP v košarki (1^), Italija -Slovenija, prenos 22.15 EP v umet. drsanju, pan,

posnetek 23.45 Videospolnice

09.00 Ko boš moja, nad 09.55 Salome, nad, 11.20 Med sovraštvom in

IjLibeznijo, nad. 12.10 Nezažeijeria nad. 13.05 Preverjeno 14.00 Tv prodaja 14.30 RickiLake 15.20 Nezaželjena, nad. 16.20 Med sovraštvom in

ljubeznijo, nad. 17.15 SaEome, nad 18-10 Ko boš moja, nad, 19.15 24 ur

20.00 Oborožen in nedolžen,

amer film 21.50 Nevvyorška policija, nan 22.40 XXL Premioere 22.45 Pnvid zločina 23.35 24 ur, ponovitev 00.35 Nočni program

all

27

all

27

09.00

DobnD jutro, informativno

- razvedrilna oddaja

10.00

Vabimo k ogledu

10.05

Športni gost, pon., gost:

Marko Jager, voznik ral^a

10.45

Naj spot dneva

14.00

Videostrani

18.05

Vabimo k ogledu

18.10

Regionalne novice

18.15

V mojem košku je pa

mavrica, otroška oddaja.

3. TV mreža

18.55

Naj spot dneva

19.00

1146. VTV magazin, pon.

19.20

Športni torek

19.40

Iz olimpijski! togov

19.45

Videostrani

19.55

Vabimo kogledu

20.00

POP CORN, kontaktna

glasbena oddaja

21.15

Regionalne novice

21.20

Naj spot dneva

21.25

Vabimo kogledu

21.30

Odprta tema: 3. TV mreža

22.30

Iz oddaje Dobrojutro

23.20

Vabimo k ogledu

23.25

Naj spot dneva

23.30

Videostrani

iĎ.januaija 2(103

"iČAS

MODROl^M KRONIKA

15

5. januarja Je zacel veljati nov Zakon o Javnih zbiranjih

Za manjše prireditve dovolj priglasitev policiji

Ni»v »J.i^nih j^hirdDjili, MJc «uičct ve|jaU5.jaiiu»tjii le-(osjtpríiiťsd kar iirki^j iio>vi. sli. N^ho^ pumenihnn jctii, da so M znjímhprvnwnílť pri sloj* n4».s<i (Jed« I/diijunJ]i<1»v<)|j«isJ

/sjnvhd xhiniiùu. /&r\ie.s(fi |>o

no\tm prihlfijnA na eni istrnní

{Mtlkijft^ mi dni&j pn nprAvnn vnolju Policija v prímtru, kuje f1o>olj« dfl sc jiivno /birnnje /C&lj prifilasi« upravim enofa p» lukral, ko Je poCrebno p« prefiudnem postopku l/dalí usir»iio II pravna odloCho.

»Dov'olioiijc upravne cnoie jc |x»irohin>/avsa ^Hiranja insiuv

Oc. ki sc iklvijojo nu ci^uh. /a mtîvlnan>Jfie Spori ne prircsllî-VI« ill ćlanskj (ckniovjnjj v prvi državni llj^v ki)lckl>valh dih.prírťsJiWe. ni kaierih stř uporablja ^nlprli ogenj o/i* roma prcdmeli in naprave zaradi kďU-nhjelahkv^o^ro/cno řivl^njtí in 7dr3vjy ljudi icr 7a prire^iilvť. nii kutciih se prtCakuji' vei kol 3.0III) «de* leřcnccv,« je povt:<iol% naicliii-cu Upravne enoi« Velenje Milenu Pecoviiik.

Konkrcina to ponn ni. du bo §0 vedno ireha dahiit cxHoílv o/irnniik OcHoljcnj^? Ai prireji«

tev nu upiavni cnoii /a lijea^kû teknicivjnju nogoinetaicv Rudarja in l£rc Smarlno, košarkarjev l-lcktrc, rokoniťiaáev Oorenjíi. /a ra/ne ognjcmtíltf. /jpore cb'si /jradi pu^tovanj, ob rudan>ki paradi, ko bo spel kak reli. kk^ bovd«|jnn prikl kok cirkus ali rabavi&ćni park. pa tudi />u VCXJC prircdilw kot jc denimo rcjv, silvesirwanjc na pro&ieii). kak konccri in |>oiîa-hno.

»Druiiva oziroma lisli. ki ho« do va prijavo prirc-

dilve na policiji ali 7a priJol^i-levodločSx na upravni i^nufi to

storijo? i?pi)lnjeninj obra/cuv, ki ga lahko kupijo pri niu^ v |xi' piinic^li ali dobijo na splťlni sirani mini^ln.!va /a rKUranjť 7adeve.*t jc ie povedala PtfCiwnikiwa.

V&mje lore; ra/lika^ V tcni. da.somorali prvd uvcfi;ivi^ijo ie^7akona v&c shode in piire-blitve or^nizaloiji prijaviti na upravni eiioii. medlem ko po novent inanj^c 7ado};tujt; prijava na policijski }>osiajt. Slcm bo«Jo7i< marsikaterega organi« morja prireditev xadcvc hitrejše ineno«lavnej^e.

■ K/^Hć « Planine

Posledic tragične oktobrske nesreče še niso odpravili

Na Golteh letos ne bo smuke

ICnknil ni &ne]>a. dragíř odpi>-ve lull iiik!i./(iollmlie res kri^,! Vsckiikorj«" /.«t^J icveČ ko( Ja.s-n(i, dn lam l«tos ne bo smuke. /.dHj so ludi bre«( dehivcev. Prve dni JanuarjH jih je dohllo se« dcin od dcvelili oifpovedi, ki ^ hixlo izickJe 14. Fi^ruarJa.

Tezavť tejw iunrtiřnť|Ki ccn« ItasťVleíejořť daljôasa.viepa jc kaiUilo. (blVKio novi lastniki (ju^iioiiroiskih j)odjet}i Dr. Schar in Reden) teřcvam ven« daric kos. Ooîic w k.ipili z ve« likinii naćrti incbbniui 4>beti. V posodobilev, v ^avuciu v 2a-

KRACOLNJK^ Kj(ACOLNIKd.0.0.

Kettejeva 12 ■ 3000 CEUE_

PffO/Zl/OÛAWA • MÉOfijiM PLEMflV/DH KOWW M^/flWG « EXPCWT- /MPOflr

REZULTATI NAGRADNEGA ŽREBANJA RAČUNOV 31.12.2002

Izžrebane itavllke rsiuriav v Zlatarni Krapalnik, Csnttr

lalenpsr, v \^leníLi:

28,116, 232. 329. m. 491.529, 597. 60t, 643.

Izžrebane itfivUke računov v Zlatarni Krsgolnlk. Center

trrterspar. Mariborska 100 v Celju:

3.11.822.950,318.163t, 1901,2457,2^, 3030,3521,

3707.4095,4228, 4813. 4733, 5226. 6076, 6764,7533.

Nagrade se lahko dvigriejo do 01.03.2003 v trgovinahJ

^lU'Kvul 11 i KÍ^lcni. M) vU^il i oko* li «^a in pol niilijiUiii «vtov. Pa m: jezaplello^e lani. ko^i na^^rlsv vaJi, ^la bodo imcii oa CioUeJi vsaj HK3smu(hir^kih dni-vendar so jih /aradi prepovedi obratovanja ňínicť reallAcali le 78. Potem pase je /godila oklobrate tragjina dchivnn nesreče In vse skupaj seje dokont^io7.apktla

V«x)sivo podjetja Oolie Slovenija seje v lorek popoldne se* Malo / župani vseb Šestih xgor-njcsavin}skih obOin. CK>gi>v<>iiJt Si>se. da oblikujejo deLwnoskupino. ki bo pomagala pri iskanju ^tralťékc^ parliieija.

Najprej bo vsekakor ireha od

praviti oklobr^koSkiXlo pri me« njavj nosilne vrvi ^Í6iice v višini dvfijsetih milijonov lolarjev ler /aj<Jtovílí 15U.(BX) evrov /a novo JckkTio vrv. Verjeino pa bo ircba ^^raditi ludi ceslo do ^»niucH.^ća na Godeh, ki je %daj <l0Sl0(^n0 Jc z řiňiieo,

Z vodstvom piHljcija se jc se-Slalo T udi SťJelU v polek odplačni h delavcev. Sklenili so koni-pn^nnsni diij^ovor. 14-íeÍ^-arja. ko m: jim Îrîeiejo odpovedi. bodo imeli iOlI odstotne pla«^, plûêali \yj jim Nxio luJi pn-voře na delo /j lelo 2003.

■ mz

RACUNALNISKOÔRAVIRANJS KO^^N IN PLASTIKE RAĆUhlALNI^O IZR£ZOVANJE FOLU RAZNIH TRDOT IN DE861IN SPTOnSK NAPAPfR. PLASTIKO, KOVINE

FIRME • REIOAMNE TABLE • ĆELNE R.0SCE ZAAPARATE. KOMANONE PlOS^ . SAMOLEPILNI OISPLEJI, NAPISNE PLOSÔICÊ ZAPROSTORt STROJE, híAPRAVE, INVENTAR, PRIPONKE

POCENI VAM IZOEU^MO TUOi VIZITKE. VA^IlA, WPLOME IN POOCSNO

NOVO

NAJ.ÍPKE 8 6nTMIMt «OOAHI V8€H VRST ; ËAN-14. &KN-14, COOC POf •«?,

cûMss.cooe mmx

SPOROârrcNAMVAâE »onsfiCMSue, POSLALI VAM BCMQVZORCS IN BOMUDSO '

TButaesrooso

FaiiB3S97C«2T

3320 Velenje. Cœtâ IV/11

TRGOVINA KOŠARICA

Pemovo Z7a (pri Vfe/ňW Pireíici)

TMefon/fcu 03/ S72 80 80

Tfooviru Kosartca vas tud v novem leoj piBsewes s paJsia nunovisimga Uacia PC ugodnih cenah. Za plhajajoto pcrrdM smo pcskruil, da boio m zSogI umdtna (poi'^i vrtna semena, ufnensM boaipir... Spfe|emamo luđi naračla a mdnsvne piSčanCks za ce)o. Vn potrcDno unko nareiite ra tal S«72e-OeO. naročeno Mago pa vam brezplačno dostavimo na dom.

ÛUEOMMANTWCft'ILklL

UKALrUÛESKAZFtOKAVhmW

3a».0G

MaKATBClO»1KQ|l1Kfi

BftlKnittPSAMILAteKISM

^MLOa

UtfflASOV KÛMPOI

169.90

KRMNI JEC»CM 1 KG

39,90

ALPSKO MLíKD 12/1l|!lL

HWNAKDRI/ZA1K6

H90

PlViL>IIPtVKSEKAnSL4^

t.6S9,00

MOTOUeUÛUlHOiyNOVASl

Cena veljajo do razaradiis aloc.

Cena veljajo do razaradiis aloc.

KDOR VARČUJE V KOŠARICI KUPUJE!

FQRId.O.D.. * fleblbllno organiziranje razvojnih Idej

Prešernova cesta 1 d, Velenje

vtíil k sodelovanju

VEČ DIPLOMIRANIH INŽENIRJEV ali INŽENIRJEV

2« delo na ve61h področjih razvo|a In tehnologij» ter vodenja In načrtovanja proizvodnje

Od kandidata pričakujemo:

• konCano Vil. VI. stopnlo izc^raževanja strojne ali eiek^ smefi

• aidvno znanje angleškega ali nemškega jezika

• usposobljenost za dek) z računalnikom (Autocad, Pr:^. Word, Excel. Access)

' sarnoslfljnost in samoínicíadvnost

• pripravljenost za pndol^nje novih znarj

• sposobnost vodenja In planiranja proizvodnje

Delovne IzloiSnje so zažtiene (konstruiranje strojev in naprav za avtomatizacijo proizvodnje ter orodij za preoblikovanje píoCevíne ter vodenje in načrtovanje proizvodnje}, niso pa pogoj, zato se na razpis lahko prijavijo tudf prIpravnIU.

AU STE PRIPRAVLJENI NA IZZIV?T?S!l

PONWAMO ZANIMIVO OCIO, STIMULATIVNO

naquajevanje in možnost nadaunjeoa

Ur^POLHJeVANJA.

Zaposittev je za nedolofien Cas s šestmesečnim poskusnim delom.

Pisne prijave 2 dokazili o izpolnjevanju pogojev In oçnscm dosedanjega dela polljite v 6 dneh po objavi na nasíov: FORI dx.o. Preiemova cesta la, Vsianje ■ Kadrovska služba.

Kanddate bomo o Izbiri obvestili v 15 dn^ po objavi.

Dva požara v kurilnicah

Žalec, jiinimrjn in SoSl'ANJ, I.V jnnunrjji-Vwtrlck. okoli 21. iirv.je prišlo do ixvam v kurilnici suinovanjsk^ Inâc V /gofujoin <itiišavlju. la&t A. T Ogenj so pujpsill gasilci. Po« licibfi M*) na krajit ugouniii. Ou m donuidi zakurili centtjino peč? Jrvnii. Pn icin [c ranuh j>rcgjcija j>riiÍo dovÝÍ|a goriJ-ca /n kurilno oljv, kije bil priklju(?cn nj pcf in v katci\ni jiř hilole nekaj olja. (Jgcnj jc uni^^tlgoríkc tn poivko^ival inst;)-Ijcijo i<?r vrjiu pc^i. (iniolru ^kodj. ki jc v nusiQlď.

/na<ii bli7u .^^C.lXft idarjcv.

là ponevleljelt malopriíj 15. ujo.pa jc najbjý/ar»KÍi dotr;«-jane pcři na kurilnooljc.^aginclo v priročni dclavriici /a po-piavDo avu>nmbÍlov, tasili G.,vSkomcm pri ^o^anju-Oscnj. ki J« p\w/roćil za okolí.KHl.OÍNi lolarjcv ježe pred pri-luWom pojaasil b&(niksacn.

Ob šest steklenic žganja

UL'BNO OB SAVINJI, lljaiiunrj»-V noii nasoholojť nc?nanvcv|oniilv^>»;itnski k>)&tl na l^julmcm oh Savinji, od kiv-<.lcr ji' odnciiel sleklenk* razlit^iiih alkoholnih pijtt^. Li^t-nik F,I. je oškodovan raokoJt If.^KKi lalaricv.

Je dolarski bankovec ponarejen?

VF.LKNJK. it jnnu5irj»-1/ Banke Vdenjť srťJo policistom sporočili, da so v trc/orju natctoll na l(M)dtilar%kibanko-vcc. kaierega so p^'^sumilt, da bi loliko hil ponarejen. Poli* cUtI 8o bankovec poslali v ana)l?o. pimx'lb o i^ldu le p ^ ni.

Vseeno ob leni ljudi <Y>o^arjajo. via so pri ravnanju zdcnar-jcm. ludi s luiinii banWovci. karsc d.i picvklnl.

Dogodki na parkiriščih

VEI.ENJK- PrejSnji iijdcn ji'bil. kar sc prometnih nesrci liic.ksreči /clonurcn. PoIlcislJ bt") íd-íravnavxdi lcvui*|îri>mct-nihúogodb'»v, kisosi??godili napafkiii^h. lam jev^ne^u kar pogosto prihajalo <io tesnih Frećevanj. ki so iincfci za I'aslcdi-co ra/c na aviomobilih. Občani pa »o kar nckajkr.ii Wicaii |x>« lici&ic. <ki bi (x^magali. ko so naktcli na;'aparkjranu v^vila.

Kepe so letele na mimoidoče

VELEVJIw jíinimr-OKani so policiste *c/nanÍIÍ, da někdos C'ankar^cvc s ine?iiimi ke|Xjnii obraccava peicc. Policisti soiU na kruf dogodka in mladolclnikii. kisi je Jajal duška objvi^kakovanfu nič hudega ivtulcćih pevcev, pri meianjii kep ludi ?ulolilt.

Kdo Je rezal gume?

-Nekdo (lahko p.dajih je b.lovei?) si je konec minulega ledna dal dii.'ika x lu/anjem gum na aviomobilih. Najpa'j jesprurezaniini gumami ostal avtov Šale-ku. naslednji dan.vsohoU). avto paiktian pri áolÍ I3iba Rocck. v nedeljo pa je s piea'zaiùoii gumami na parkírižéu na Co-riSki stalile cn avio.

lllIllIMiiitilllil

MESTNA OBČINA VELî3^

Komis^ lo un&mff oiaganf p javno ieïekomun{kaàj$h3 anrd^it rta obmp^u Mestne çbùiu Vflénj'e na podlagi 4. il^nû OdSc^ o xfraianju v jnto leiiicûTTjuni}aietj*ko emrtijt na obnosu

Mfftn« oMinff Vtimje {tir. oatnik Mítfíie ffbČinč Velenjt, it. V/2002)obínlía

POZIV

Za predložitev dokionenuFV o vl«ganjih v javco teJekomiuiLkacijako omrežje C* obmofiju Meame občine Velenje

I.

Vse fiziůie in pravne osebe dokazujejo obato) pravke do uvrstitve naftesnam d^rt^kJh upravifenecv do vrafiiJa vleigvij v javTW telekomuiûlmctjsko omrežje ru obnto^u Meatn^obfiine Velenje, za obdol^ od leta 1^4 de 01.01. 1995« 7. verodostojnimi dokumenti (pogodbe, potrdila o vplačilu) iz katerih so razvidni podatki, na katerem območju na»top^ kot končni opravičenci, viáirta vlagaš^ in datum vplačila. Komisija podiva k pri)avi tudi fizične in pravna osebe« ki so v akupni akei)i KS or. MČ na območju MeeCne obArw Velenje sodelovali pri izgradnji telekomunikaájskega omre^ pa nlma^ dokumentov o vlaganj v omrežfe. Podatke jim dodo polzkufiaJe pri Telekomu ^ovenijc d.d. pridobiti krajevne kombije.

Vsi zaincer^airant lahko pofljejo dokumente v roku do 15.02,2003 na naslov Krajevnih skupnosti in Mestnih &trtJ Mestne eb£ina Vekr^, kjer lahko dob^o tudi inřonnad^ v zvezi s pogtopfa vračanja vlagaj^ v jivno telekomunikacijsko omre^ na obmo^u Mo Velenje.

Kûmisija za vračanje vla^trnj v (auno UlAomunikacijsko omníje na obmo^u Mestne občine Veienje

16

SPORT IN REKREACIJA

1 (x januarja 201)3

Finalni turnir zimslte lige malega nogometa

Rudarjem "samo" drugo mesto

Moilvo KoroUiiiajctiupricakvvatii/iiiuuvvaltv/iniskeHgcv nia-lc<n nogomHii iiu ftdboj. V Hn^ilni tckjiií v nvdvljo « rhorani Golovec v CVyu so prvnJU4i;)Ii KudJir /.\2 -. II. DohiU so lep pok»l, i>el)ol} vcsGsli pn so bili pol milijonu tolarjev, rlr4J80U\r^č«nl Ve-fcnjčjini so sijih ra/dcHIi 31KI tiso^.

V ickdH/a Irťijc mcsio jeLjahlj<iiui /Al: Ki premaj aJa doniaň Puhlikum, kije l>il nixufuranjc rin;ilncgu liimirja. g,lc-

iiv na h\ Jujc jcM^nskl ptRJprvukvclikťg,a nogomcu. Skupaj s šieviltiimi navijači iz Velenje so hiti 'Tiidarji^/ulo jwir-ti. saj 8<) po pollinalni ?magi nad Ljuhljano Vunor Vckioijcm Piiblikuni ju v prvi tekmi finalnega lurnirja ír^nhíl Rcla-»*rT3 K<ïni;im<)nî) vcjjuli /n vcllkcs;i í»ivt>ríla-Fíniiina lekm;i je hita /«?lo ^aJiimKa in rjzhurtjiva. liîfjaJajv 2s25 minili, fVtfj^njepa a2X2U. Rudaijuvi ni^gomelnSisojt'^^tniel] preveč samo^avescnoínoCíinosoNIí prvpnCajii. dihodo/lahknugnnli na-sproimka. kij« priâcl v Ce^e Ic s sedmimi igriitHs Rudujt'v iicner bYanc ONiik pa jib je prípclútl dvanaý^l. 1eidi ití /Xk\:lku in wjdnjih ntinmah m> dořlwli pnivj Mre«. Kcwian je n:t veliká i preseneCvnjc. u /aslii^eno, v y. minuli pove<l«ls4 :1), v 16. minuli je imciSe ve<lno ntfbk*) Síirih zadctkw (7 : ^clc cedaj so Uiidarja^íuSili

j^aiukolsood njlh priíakovali ircner Pram* Oblak in nino^navijaći '(/. Vťknja. '/Mtúrfí indum 0; 1(1) sov.nťnmi p^Kwiiiz 11 Na'^sv je raí. «^hjli ivýh'^ rn-epritanj. ne \xi iiiJj lînantTOuîliulvi^ijnl Ko-roSci inpri^loj« donepriôikos'anega prcohiata Moiiho KomuuKijc v piwsialih minuuili dnsegjn zadetke, zrnagwitcga p<>l řninu-re |fed konctím. ko so Vfekinjćoni Îçralî hrez izkljui^ncça Mujantv

Rezultati:

P»lfinok

Refax Knmian - CMC ' Pij-hlikum 8:6^:2).

Riular - LjuMjaňu Viai<ïr Veklor II :7(6:3); Riuliir: Sribar, JoziC. Spa-MujaniivičS.Ih'«]-nik. DcdiC: 1, Amtl MujakciviC 2. /agcr 1 .SprcćakoviC. Smon l.So-flič:

Zo 3. mesto

L^ulMjj.na VV-CMfPuh Jikum U : 10(5:6); Zo 1. mtiio R. Kornian-Rudat 12:

Rudar: Sríbar, Jo?ič, Spa-sojcvií l,MiijanovíC5, Hoj-nik. Dedić l. Amel Mujakiv vi^Z<iscr2, SpicćakciviO 1, I.SofiiC.Kaml'HifiA'iC No|bol|sÍ

Za najKiljí^ga vralaijii lur-nirja so novinari i ra?gl,i«li Šíibarja. igralca íS|>asoje-vjča (oha Rudsir), 7 i«minii /adelki p;t siahila najbolji strelca Mujanović (Rudar) I» Kiiirnt>crgcr(Koroian). Slednji je na zadnji icknii dosegel kar ZiKleîkov, MujanovtC pa pel,

viCain Kon^Linsi vi^kakor/.i^hi^ilixilniilipiutolarjcv.

Franc OhLik. Rudarja, jc o izgiil'iljcncnt prvem meslu p*ivcdai: 'TckiiiojvorlločihinašniicrD/iunljivo^InlKiv pnih pviM^i^tilln1i-nuhih. ko smo (li»volílí ii;i)kpr<»lnrka (Ih jcni«oko |>o>cckl. ťanic %ťni opn/urj»l, &é* Ivkjiisi no bn Inliki. pohď/iilo Je. cl)i jv hilu <Kvnii pfdvilni». Vscciio so s« nuií nogiH mcid.sí prchtidili. před koiiccm imdi cdo tří gole pr«diios(Íi k»r hí Nio miMmlo /jirlu&liivati /» /niugfl. Njiniesto <la bé t TTiimo i^ro prípclj;ili (ckm^i li koncu in k Nino Se naprej nupiiduli, no^onifi-IU.SÎ Kflro(;«n j p:«/iidentl in /insiK^di. (Kitno sni A hi li prcN'eć prcprí^nni v koncm uspeh. ^koda, Ncv<v)n 1Ň hilo Ivpj^, ćc hiti prvi. iri gitlovo N Imij /očeli prijru* vc nu \pimilu<1unKki dvi prvcn«>f>a {prvi Irisiinij so imdî v (orckdopolrtnc). No. luir jťje. Sed»] sv niorumo ćbii hnije prípru viti M nndnljeviinjcpr>«n,st>n. VcniOi Ha ho spfHnbdajiskiflcI prvensfva Ado/iililevcii in teútk. Vedeli moniino, da íntamovpri* mc{ju>i7druuiiiií moHtviskmmno število igrakcv. xato upam. d« kw manj p«išk(w1h in kartonov In da se ne h«>(fai ponovilo ohdohjc slnMh iger Í7 jcscnskcgn dclu, kosojc mo.<tvo/nMÍ>lo rdo nu prtu^ /jidnjmi nii^tu." Razoíównf/)/ ■

Nagradna križanka podjetja ROJA POLC&POLC

boja pol<«pou

Prelâmova 8 {I. flaďstrc^je bivše Elektrolehne) Tel.: 03/5361-450 GSM. 041/ 753-688 prepisi vsih vrh vozil in NCPftEMIČNlN!

haanacer glasbenih SKUPÍN: frajkikclefti, duo roja, karli gradišnik, srečko zorko, duojasa^

Del. ias: oct ponedeljka do srede od 6.-15. ure. Četrtek In pelek od 8 do 13 ure

Vljudno vabl(eîij I

Re$<t» knlanke. opremljene z vešim naslovom, pcšljite najkasneje do poneijefjka, 27. lanuaija, na naslov Naš Ca d.o.o.. Kidričeva 2a, 3320 Valencí s pripisom nagradna križanka podjelja Roja PolcSPolc.

Izžreban bomo nagrade:

1. nagrada brezptačna sesUva kupoprodajne pogodbe za nepr«* mićnlns

2. nagrada: brezplačni pt9p\% vozil a 3 nagrada: CD Frajloncleri

VELEKJE

NK Era Šmartno

V soboto že prva tekma

Noi^omci»M Erc so pr<Ji>nji pcJek /ui^eli pn{mive na n»á»' Ijç^^ni^ prvcnxřvn v spomladnn* sUcm d<>lii.Nuprv(m svstnnkuje igralcf n^prtj pozdravil kli* niřní dircMor klubu Jo>« Kru* jnc. ki j« za/A'Icl srtčao

novo iNo in u&pv^no nudaljcva* njv pncnsiva ter jim pn^dsla^il liidi žuljr vodsUu kfiibsu ki nÍM> proisoke pu Indi nť prenizke, Hmpnk dn mo^lVD v^aj obdrži sedarOe peto nicslo

I^ncr Bornf Jnrc je i^alcv se.'naiiil z iiaćriom priprav do za^íeika prvenMva, ki se ho (ni62l<i 2- maiťa. V uvodnem spomladanskem krogu hodo ŠtnarOanI ^osiili Niho cV>rlco. Do 26. januarji! bodt» vadili ^io-ma, v ^iivneni nabirali moC. na-10 i^d bodo odàll v Novaljo na oiok paf kjerbiKkx&lali jx:t tliii: lu Ixxio pre<K'$cni delati z ^ogo in pa uigravali f>obaiue/nc Unije. Nato se I vrnili donu»/, aikai' bodo ftc enkraU /a |Kt dni. od» piHkJV-ali la otok Mali Ui^iij. Na vseh tól; »xlhodlh na mocjc je v v^prcdju Igranje tekem, kajli poire bnalxT uigranost etdpc. ki ho

/C to |x>niemhn;i /si n;idaljtf>anjc prsxînsh'a.

Skratka v iivmlnem delu priprav fK^lnijo. trener Ocinit Jare paixHkdorja: » l/red no pornem h-JI« je, dn v lem ohdoltjii vii icruU ci i^polniju vs« ^ilitev'«' In da se ne pu^kodiijcjo. kiytí polrfboMi-li bomo Tdruvc ljudi in č« hodo dflhro pri províjeni, ImhIo oshfle tmloji« z hdikol« íy poluj ev^di."

Načrnijeji), hudo vmes odig-nili Kick) 12 pripravlja In ih te Prvože lo»)h(>io, ko l'K>do v.ili v VÍHrjboru pri drugatigaiu ŽcIc/mO^rju.

\a prvem /bomwNîinaskdnji igralci: Snga. KaliSek. Ap^ncr, Brmc. Prednik. Ristč. Poklekn. Sm^^jlovjč. Rep<v>. Koriti, Vv^iC. Romih, Alihahič, ^imundtn. Dolina r. .^ancar. J/ivornik icf novinci Miljalovii. <*ohec. Am:iral. trije mladinci Kolene, OauScvic. JććiC. i^ntlcc, ki jc na preizkušnji Berbii, nvinjkal jc Kov ííííC. ki jc rboIeL pog«)db<) pa so prckinth /. BaliiufOvm. V kluh so pripeljali ru. di Draga K<>Maja<kji. kj b»> sedaj skri^el /H mb^e selekcije.

■ Janků Oortčnik

KK Era Velenje

Že osma zmaga

v II.krilil3. SKI.Cenler sovťleiijskiko^irkurji jjoslovuU pri Celjskem koi^iirkHrskem kliibnin /eosmo /ma^o. Oonničc

premngHli po pričnkovui^u \iwko.iii lo kar z 22. lořkii* mi ru/like. l/id jc hil Id5 :83 v korl:«! Vclenjcmiov

S|>ei je imel najbolj mirno roko Pungarinik . ki je dosc|!c? 32 lock., jxmienïhen delei'po so pri$.jî«v;di ée Pogoics c {21 ). Milćii

řlS), f\:iíT^vií(l5)iRHr;enjak(n-)

Po tem kio^u so nu vrhu leMviee kar^liri nioištva '/ 1^. to^umí. In sicer ^nčur. Ura Velenje. Na/arje lerCiorenjavas. V soboto bodo Er» ob 18. iirí v <cl4»v)idníei osnovne bol« Řakk

postilu mos1v{» Kranjske <>or«. CfW^i KK ' KK Kra Vekeivje

Î105 (15:27. 24 : 2«. 24:25.2(1:

Km: Pungarinik .^2. Mlléie 18, Pogorcvc2l. PelroviC 15, Hr^n-

jak 11. G, Vuupoiić 4, í lerlali 2. Valcnàik 2. Ploj. Arafit Ircnei Al»

1^'har

■ U. B.

Mi

O j S t e r

Cesta Simons Blatnika 26 (poleg Fordovega AC MLAKAR) lbl:03S98i6 80

-"•■'-"■kaíffii

Ddovsl Č9S! od pon. do pet.: 7.00-19.00; vsob.: 7.00-12.00

Iň. januarja 2003

SPORT IN REKREACIJA

17

NK Rudar

Borut Ariíč odhaja?

\ li>rek d<)poUlric'S4> s U'komok^()}<vťk'l1jskť^a jezera /uičcli zahtevne |>ri|)rav<; na n^ádatjovanjo prvenstva ludi nog<jnieia!<i Uu-<larj«i. Pred km so si> /brali v klubskih prostorih, kjerjihje trener Kranc Oblak seznanil s ]>otekom priprav, direktorkJubaMat' Jaž Ikgr^ pa 7 nckatťriml i;^ralskimi spremembami.

Poviidal jc. dasosc<xJrckli(oîcnismo podrobno pisali v prejšnji ^Itiviiki)» nckakrim mbjsim l^nlccm, k^r m»^ izpolnili njílnwih priCaktnanj. Priložnost boôo dobili n(M mladi igralci Alc> Jcsc-ničiiik,Enis Mulavdič. AiUon PctrusiC inDanijcIStankovih./Rudarjem !>c bosta na nadaljevanje prvenstva pripravljala ludi Malic I ludarin in Denis Švaie, ki sla ludi na stvnarou Šc^tanjskcga trcl-jeligaSa. priključil pa se ji m jc tudi CI me din Kc^ljič, ki jej eso ni igral za drugi)liga.šk<i rtmitvo Dravinjo. Prišla sla ludi Borui ArliC in Alťrn Mujakovií, ki pa pt^ vsej vei^elnosli ne l)osta ostala v Rudarju.

Trenutno so na irererjevcm spisku naslednji igralci;

Adam Vito, Alcn Mujanovič, Ak^ Šmon, Amel Mujakcwič. Damjan in Aleš, Jesenitînik, Cdnan SoftiC, (îregor /ager. l/udin Kam-berovič, Janko Sri bar Josip Ribić, Mimes Ibrabimović. Miljíi Rojnik, Nemanja Jozič, Peter Mernik, Rusmin Dedić, Dragan Sprečakcwič, Enis MulavdiC. Anton PciruSiC, Daniel Stankovih, Žejjko Spastijević, Denis Svare, Matic f ludarin. Elmedin Koljić, in vsaja prve dni še Alem Mujakoviè in Bt>nil Arliè.

■ (foto: vos)

Pred odhodom v sneg je fizioterapevt Tomaž Zamernik vse

cepii pnti giripl, tudi trenerja.

Nogometni trenerji v Velenju

Potrjujejo licenco

Konvc minulega tedna, v petek in ^«ibotiK so sv v Ve{ei\ju na vsakoletnem seminarju zl)rali slovenski nogometni trenerji, da bi potrdili licenco pro, s katero lahkii vod^o moi^tva v Simobil li-p v tem letu.

Druženje v hotelu Paka je bik> nadvse zelo zanimivo, saj so jim predavali ugledni domaći in tuji strokovnjaki, med njimi znani hrvaíkí I rener Tomislav Ivií, nekdanji .slovenski selektor dr. Zdenko Verdenik in sedanji Bojan PraSnikar.

Dv^>Une\'ni seminar je pod okriljem Zveze nogometnih sodnikov Sit »ven ije pripravilo Drusivo nogometnih sodnikov Celje, ki bo julri izvedlo .seminar^ za Irenerje reije treije lige in ni?Jih selekcij.

Plavanje

Zmage Nine in Maje Sovinek

Po kmjiSem prcmoni zaradi novoletnih poćitnk.ki »ijih velenj' ski plavalci izkoristili /s treninge dva);rat na dan, je ravenski FuŽlnar pretekli konec tedna izvedel prvo plavalno tekmovanje v t«m letu. loje bil tradickmalni mednar(»dni mitlni^. na katerem Je nastopilo .MM) plavalcev iz Avstrije. NvmčUe, \fadžarske. Ro.k-ne in Hercecovine ter Slovenije.

Na dvodnevnem tekmovanju je zelo uspešno nastopilo šest plavalcev iz Velenja- Skupno so osvojilii 7 pivih in 6 drugili mesl. Vse zmage sla med članicami dc^segli Nina in Maja Sovinek. 7. osvojenimi petimi drugimi mesti se je izkazala tudi vse boljša Tamara Martinovič v kategoriji deklic. Po se.^tevku treh najbolj^ii avul-talov.{ iz vsakega dela tekmovanja po en rezultat) je med Članicami zmagala Nina Sovinek (2064 loCk)inod organizatorja tekmovanja prejela pokal in denam^j nagrado.

Med novoletnimi prazniki so v klubu izvedli len» skupščino. Na njej so pregledali dosedanje zelo uspesno delovanje. iCer je organom kluba potekel mandal, so Izvedli tudi vt>litve. Nov upravni odboi bo tudi v prihodnje vodil Mitrko Primožič.

m M. P.

KH Elektra Šoštanj

Cilj - obstanek; želje - peto mesto

KoÂarlcarJi Elcktre so si pred začetkom sezone fA\ cilj zastavi' li zanesljiv obstanek v l^i. Želijo se izogniti irepetanju do za-dr\{e tekme, kar se Jim Je zgodilo v lanski sezoni. Z zmago v za-dixtom krogu proti Kranju 172 : 74 so se utrdili na sredini lestvice. Ob dobrem nadaljevanju pa niti peto mesto, ki vodi v li* go ZH prvaka, ni nedose^sljivo, Ce se ho za to pojavila pri* lomnost, jo bodo .^oittanj^ani /grabili / ol>ema rokama.

?o konCancm dvokrožnem sistemu se L A liga razdeli na dva dela - prvih pet se združi s tremi slovenskimi predstavniki lige <ioodyear (Unionom Olim-pijo. Kfko in Pivovarno Laško) in .se bodo pcîmerili v ligi za prvaka. ostalih šest pa se bo v med-sebojnih lekmah htvilo za ob-

sianek. Ta boj bo lelos toliko težji, saj iz lige izpadeta kar dve ekipi.

Elektra je po odličnem zaCet' ku nekoliko popustila, k temu je botroval ludi tej^ji razpt^redv drugem deiu. ne prizana^io pa jim niti p<iškodl>e. Se vedno je poškodovan organizaior igre Kovíií. neprestano se pi'^kodbe obnavljajo kapetanu lajniku...

V domaČi dvorani so si v zadnjih krogih privoščili kar tri poraze. / t>dlicnima Slovajiom in Koprom smo poraza lahko pričakovali, nekoliko hujši udarec pa jim je zadala Rogla.

Elekira je trenutno na 6. mestu prvenstvene lestvice, z 18 U>^ami in tekmo manj. Do (četrtega mesta jo ločila samo dve točki, prav toliko pa ima ludi prednosti pred zadnjima Trigla

vom in Zagorjem. Prav slednji prihajajo v soboto v à^Štanj. fek-maboob V), uri, níwegii spodrsljaja pred di>maćim občinstvom pa si Elektra ne sme dovoliti.

Z dt»sedtnjim delom sezone IrenerSagadin ni pcwsem zadovoljen: »KUub temu da na lestvici dokaj dobro stojimo, nismo v skupini naJlHilJ ogro^.enib ekip za izpad> ne moremo biti niti povsem zadovoljni. Bolj mirno bi st lahko pripravili na spi»mladarski del tekmovanja 7, eMo domaći» /mago več. Sedaj smo obremenjeni s tem, da si pred svojim olK'instvom nove napake ne ^tnemo več privoščiti. Imamo pa to srečo, da smo s težkimi nasprotniki v domači dvorani že ij^ruli, sedaj nas čakiijo neposredni konkurenti za obstanek. Prvenst>'r> Je zelo

izenačeno in mislim, da sc bo odločalo v zadnjih krogih.«

Velik uspeh pa $0 košarkarji Clektre že dosegli v pc^kalnem tekmovanju, saj so se uvrstili med osem najlxíljših sloveaskih ekip. Tik pred novim letom so namreč premagali drugoligaSa Banex,-! iz Slovenskih Konjic s 105:85-

V nadaljevanju Jih za vstop v elitno ítítuTtco čaka te^k na* sprotnik - 5. marca sc lH»do v domači dvorani pomerili s Pivovarno l^ško.

Triglav Kranj : Klektra ^o.ManJ

72:74(52:54.

IClektra: C'astič 6. Latovič 17 (44KRuprehl4.Tajnik5 (0-2), Divjak 4. Goriek 4, Dražovič 21 tU-12>, Belamwičl3(7-9)

■ TJaša Rehar

Namizni tenis

Poraz proti vodilnemu

v zaostali tekme 10. krojna prvenstva v I. dr/avni namiznote-niškilitfti so se iižralei Veitnida v Mariboru {H»merilizckipo ZNTK Marihi»r E-kompenzaciJc. Iranski dróivni prvaki in bre/poraza viKlilna ekipa letoiinji^a prvenstva so bili tokrat premtMjni /a Velenjčane in zmagali z najvišjim možnim rezultatom 6:0.

Ýx: včeraj so igralci Vegrada na doinačem parketu gostili ekipo iz Murske Sobote, v sobcUo pa se Ixido v gcsteh pomerili z ekipni iz Preserij. Druga ekipa Vegrada bo v soboti^ gostovala na Ptuju in Muli. v nedeljo pa se bosta v Pucx^ncih turnirja TOP-i 2 za kadete udeležila Miha KljajiČ ^prva skupina) in Jaka Golav^ek (druga skupina).

■ DH

Kegljanje

Zmagoslavje Stoklasa

V sol>oto seje na keg^išču les-a končalo 8. mednarodno odprto prvenstvo kostanja. TekmovjinJa« ki jepotclíJilood6. do 11. Januarja, seje udeležilo 150 tekmovalcev iz domačih in tujih klulH)v. Zal tokrat med nastopajočimi ni bilo tekmovalk, saj ženski klub KK Šoštanj ni poslal razpisa. Kljub temu pa je organizator prejel nekaj prijav in izpeljal žensko tekmo i/ven konkurence.

Med regi.strianinii lekmovalei seje najbolje odrezal UroŠ Stoklas (Priuotip)z aovint rekordom kegljišča in podrtimi keg-Iji. Presenetljivo se je na 13. mesto uvrstil član keglajške sekcije Gorenje Niko Vivod s 541. podrtimi keglji.

Rckerativci so imeli 60 lučajev, zmagovalca pa je med bratoma Dre v odločal zadnji mcl. Zmagovalec je p<'»stai Branko Dn.'v (Premogovnik Velenje) z2f>4. keglji,2. Roman Drev ( leš) 263. inTonkli(DU Sošianj)257.

Izven konkurence so nastopile zastopnica nežnejšega spola in do&cglc sledeče rezultate: D. Vrhovnik (Habit)528 kegljev,Ce-glar 515, Mlakar (obe Proteus Postojna) 471.

Po končanem turniriu je priznanja, pokale in nagrade podelil podžupan občine Šoštanj ter vse nastopajoče povabil na 9, odprto prvenstvo prihodnje leto.

ZOK Kajuh Šoštanj

Začetek drugega dela prvenstva

igralke Ši>štanja so v zadnjih 3. krogih jesenskega dela osvojile vse možne točke in so pristale na vzpodbudnem 3. mestu DOL Sledil je kratek premor med novoletnimi prazniki, ta teden pa HO ponovno začeli zavzeto vaditi in se pripravljati na 2. del prven-s^a. Začeb se bo to soboto.

V prvem kiogu bodo igrale v gí»steh v Rušah. Upajo, da si bodo priigrale nove novo zmago.

■ M.T

Smučarski klub Velenje

Številni nastopi mladih

Kope - ftfika I vzhodne regije, super - O. mlajši dečki: ) 11 len Debeli k (C^rna): 5, Tmut Sovič. 1 i, Žan Puinik. l.V SilovSck. 20. Urban Po-gladič (vsi Velenje); (nljj&e dckiice: 1. Miinisa Steh (Sktvenj Grči<.l«:c). <>. Kaia <>linick. 10. Vinja Glináek. IJ. Najetja Lesnik (vse Velenje).

Ri^a-pokid v/ÍKKlnu rueiie. slj|]ojii, m^ijM cIcCki: 1. Tomii/:So^č, 14. ^.ati Pašnik (oha Velenje): nilajte deklico: L Tlkn î^tiihec (Branik Maril\>r). 14. Na-Mja I-csnik(Vejenjt^),

Kope - p<é(al v/ii(>dne rcg^G. vulotiúoni, mlajši dečki: I. Hlcn Debelak (Cma). 5. Tomaž Sovič, y. Ý.íítí SilovSek. 12. ^^n Pi;inik, 16. Urhan Pogladič (vsi Velenje): miajçc dckiicc: l.Maritó.iSichamik (Slovenj (Jm-dcc), 10. Kúfja Glin^ck, 15. Vanja Ohnkk. 16, Darlwa B!ačič(s'si; Vdc-nje).

Rt^ii -pi4uiJ \/di4idne regije. v^IvsIiiIork cicibani: 1, Vasja PieMC (Cma). 6. Andr.iř PogUidič, 27. Luc 1 lomit (oba Velenje); eieibankc: 1. lirika Rovinik (Branik Miirilx>r), 6. lèa I k»Onj[er, IX Ija^Ilerkih (obe Velenje).

Kopc-p<)kid vdiitdne regije, cícilianí: I. MiSel /«rak.(UnÍorCelje).6. Črt Gojznik. Andraž: PoglndÍ5(ol>a Velenje); cidhanke: 1.1'rška RovSnik ÍBranik Maribor). 4. lea Hofingcr. 15. lj;tóaHerlah. Lurisa Pcjek(vsc Velenje).

- prvenstvo, pokal Mcrvi^. slalom, mlajši dct^kí: 1. Anřť

Jenko (THglav Kranj), 4. liwia^ Sovií (Velenje); mlajSe deklicc: I, Ma-iiiáa blehamik(SI<ivenj Gr.idec), i4. Vanja GIÍnk'ÍL IS. Kaja GlÍnSek(obc Velenje).

Areh - dr>avnu prvcnjifVM. |Y>kiil 1 lervis, slalomi mlajši deiki: I. An?c Jenko (Tlidav Kjanj),}. loma^ SoviC (Velenje); mlaj^ deklice: 1. lika Stu-hec (Branik Maribor). IS. Vanja Glinšck. 29. Nastja Le.snik (Velenje).

Smučarski skoki

Vabijo mlade

l\j(li Y pokalu Slovťni]« s» <e prirctu (ctcmnvanjn, nA knt&riti i^n

>U!lo dfthra slartali vkukalci SSK

V Kiiovcu pri /agojju je Îîiia v soboto leknia Pokda Slovenije na 50 m skakalnid /a mladincc do 16 let. Zinac^il je domačin RL>gliČ pred Ži;:koni.'7. tirleh, 20, IIr§oia(V5;i SSK Velenje). Na^^ledrtjidan, v nedeljo, je bila leknuiia isto kate^io rijo v Ljuhncni ob Savinji na prenovljeni S5 m skakalniej. Uvrstitve Velenjčanov: 5. Žižek, 12. Urleb, 29. Hrgoia,

SSK Velenje Se naprej miajk dečke in deklice, da se vílanijo v njihove vr^ie. To lahko storijo v«k popoldan po 15. uri vski\k;ilnem ecntm ob Velenjskem gradu, kjer |X)tckaji> treningi na 7. 12 in 22 m sk;^ kal niča h,

■ J. O.

Fo HKieiH iH DOLiHhH PoHovno vGselo na vrh

/c kak-šnouro pred kona^m leta2(X)2sejc kar nekaj planinccv in markotjcv sekcijo iz Šentilja podalo navrh nad Lazami in Velenjem z druge st rani.'Ib so bili predhodniki Mevilnih ljubiteljev hribov, ki sose i. januarja 20(^3 p<^novno podali na Ki>zelj. V knjigo/-/vezku zapisov sem zasledil preko sto podpiscTv, kar je lepa Številka za prvi dan novega leta. Ni ga lepega pravijo, kol si nazdravili m vodili na svežem zraku, ie je možno pogledali dol ns zaspano mesto in takozaceti Novo leto. Številnim Sen-tiljia nom so se pridružili njihovi prijatelji in 7Jianej iz Velenja in tako s pohodom začeli svoje poli p<^ planinskih prt«transtvih Slovenije.

Naj bo njihova leloSnja pol in korak vama návrhu Koclja pa ponovno na snidenje ob naslednji priložnosti. ■ D. K,

18

OBVESCEVALEC

—^ťAS If), januarja 21103

KINO VELENJE v hotelu paka

K A IM o Vi:i, I^KJI

fctriM

PLAN FT UMUkOOy

(JruZiisfci «mši nmrr» Hrn Resa Jvi CMnems, Jofm VLíxa OtmtKninji Ceutfk. 1S. l.oùiTJX/ PHeí 7?. Ucb ÍSOO ScMè. 19.1..C6 17.00 Heđeif». UoèilOQ

s«pmûrmdga-nfewcd Airaj NçmUm^ Qi puneia aioMovKoi ritfči fliNniixamcnaHxoti Mscnsw BM» S«QCiiVtH|»MlfiO^» U ne tori »roo vnaffntmiKsu-fvrrevammcnimkMvrt Z^iMe n«ivno9tiOI ndrnncnttamosi p& »•»^pttRn itf« Slw tu |i mvzaersT omantji H SMT» smcMr^iforinro&M ft^rt-n jmoi DO »'itti rva M» n w-«pniMie KM^OcfenaUm

ntjimi mmt

ůne. oomi£iflsH3iiomMi& 09' W^»' Lf'&cw Wow. MorH Chesl-

(ILIt

C<inH. i6. 1., oO 19.00 Mek. 17. Ucb20.00 ScM9.19 1..c0}9.00lfí9t 21.00

Sídep.JÍUOĎfO.OO řofísaeiíeKK Uoùi7.30 Svrtvím CahVv ja dtttisn v

>iJ3íM} r SI postit) slwn

koSaW tN&A Vío^c SO le sânis uljřmtftrtgpoaaw Kopafnucn-«10 v rWístar?ajMrQe j učno-miMJ MKnagiMsftooMDOuicr« kotítUfnMnuMevi&A S^oia XM^Vcs EU ruuû Se nmii»Koi b s bïSsitt nfiyp rtMK r«i>

IKTAaO

irlier, 108'

ReaU'Jion C^

VÎ09?' Antcrio Dw)v«rii Ps So-

ms

ř«tk. 17. UobZiOO SOMě 19.1.OÍÍ23.00 Níd^lt. I^0b2l00 Jti2icn«n n«« ijucen, ki no praíMlo gro^t« sttuujB, o Mr* 4, $ut0o ifi ruuei0 In on*-nomn lOsfniniOânfu MtMtw Sim ácrvíK.hi fS prtva^liâCKH n in2i««i nekal F^cn

oogodbiv»t;oiriiza>9iiado wt isaift qnlrvc« p poslal v<yl(a8ii)-kjin uođriev, U pmuff legate

ifpuxMn^ idaceoHitnra (B

imje meo rivn im, u bib|o naona-

9t» iet«»o r«-9K0 se vop. (K koSunti

dodp «K» ««n» Tlposamsjnb ne sane oanuioosvKe.afnM v> tffDDt da D linúin

MONSUNSKA SVADBA

fomartCfta Kcn^^B Raan Ura Nar

Vlooe' NasffitiHiili UIra Dubey.snei^snecrr Poivćeiimo. 1.0620.00

Kino nogrojuje

la«iN« u j« po<W»A<rprfAM4r0iiaiifMnKTvo Vaakro-

Ar BontDtfrsbM^M VuMef» ňinD*r»áftifpiaeenog9fJ9f9!/fmí fílrruHň pœastPr.

lm« la pr*{|ii«h:

mail OGLASI

OM

Oa0-0£L0.h$oQd0var\Ju vaUno nwe socK*?vc8. Pogoj Il lison crrK< in riseil« a)deU2ijw3mi, Pavefy im. icctan]

AVTO GLIN$éK29C«l »T0-le^ai Qcâvu ra Kn»

ODDAM

vCENTRUVmnBMibrrwvnai-em ifl$atK> ov^tm sa^è-riM G7n. Cr41/8»-a20 GANSONJERO vvaenu Ciddam v ram Got 03^91 S-767 ai 031/331 •44S

V KRANJSKI GORI oiOstn iíarm liMotM 04V996>dC6 O^REHUICNO «ncfiiero oud^ ûsm' 03V687-912

VOZILA

ROV£R 2141, &97Jep00nrï«1. sfrvsAdtf iQï UAS po dogovoru

CiTR0CNUVtsKire,LSZic9 0o imcrcúan.Gsn 04i««-®7. NEPRCMIĆNINE OVOSOBNQíUiovsnlB 6?rTC.U sv.tdaivi. t^M lama, cruan Ta.. 69T1.

DVOlOBHfl s^owiie, n2»0i>

V S^MJ, u0oQno po^ Gsm- 041/647.703 NAJAMEM

STANOVUJI v v«snfi. te<R me-wCm Vsùnk n^ern Gsni, 040/740-5«. RAZNO

NOVcnw^dnisiroL eteMolux »f673.saTKfitoM (TCKiaTi 2â 30.000.00 CQWie Cot

Mor6if^SialC3 B «ùertisflhfM« un nipraroKn pfcfmrnti imov h VfiOaKK^tfJlsqio V-

un «inantffi un cravrvrsv oota-

MtjO lllli«12ftl(»St(U9i:h oWtfrov n iszXnv^io krttosi temâi^ na ka« ifl Tai^O siQ^siffi vKyruMffii % tsom, ujA fruriora) in 10 rosti»-kro&ip PlifflgovonoinkBnauMi, kl a wn^i) pofotio t^w hčerke !uspesr«iipoáim«J£ni Keves CM pozna ŽKTa WA pd ^ uedno I» jnOMâ 510)» son i|A«in r s» pteo Mfcio vrnam Manure Aloi«» ťnd$anuse pred dOn c* ^iv fasoiie Ma druSreu iXrlinosi m M^» S erg Aànu sriodl non liuDcsn, Zmagovalec »netkej těsnala žOOn

OOSPODAft PRSTMOV

CuBotovstf Him PetEf JacKson

Wooa. Sssr Austn. dUvSovQ lanMchsun.Cas »»nen, Uv Tyler Dcitfnj 179rrWui ftretíř. U et, iSM Sr^ň.Žtl.ob 1100 In oil iO. 15 • pftrMie firwf sMW-sVm aafiom

0(001 oei ^casf« ToiHsiDtfe mgi-t Qos(>o«M enanov » epm avan-unccasor, U9iis&Q<l)k)ûniQ, u 4í!«lt U |0 je fi$»íit poměřoval srmnisw CGntfifdel povezuje 9 m^âsnem u^j aotneo prttau ObkonaJpr^«ooOMapo GandaKotrn paiku vKiasd-<tt' III910 brejv in BonKnlqeri smu, se fnvDlnKn^cvaioáD Acecnvao Q2del|in v tilcùne 4a|Bnt, ft rsaK ttaft rďio odMeo cfit

(tfooervMuusni Na$v«nvao-iMrApoen ee i^i $ncuel> i vol* Slonu tfifrt^TOi», 9unavai9 u ujq staro4wj cudptt neuvófl|vd ntcCroOov ki|li99ûj|«i) Slupajs« mvaio ap«rsavi»ajni rnoCa ffi^ síD^f-Oonancdv 4}Sf)g9ii,c2-

pn|í«^Sjnmara In Saiimnore ra^T« PIOMKO y Mtf dVfi Dm \i iiiogiiepr«dsta^9Uvee SretfiKfH sveut Koi smo ga miee v man o«(a ko f Ootoi^ânepoiotv laaUjpai VeHKoveCBiovrllmuija pcmfmCni VIOQO12 sodo zgodbo, ptftg («93 03 KonO» 06 v od sreâamo G«ijn4 raûxtMtto 9n-rtnnil;.» leviuCM Q oooaičrle, oQ gumor^ ^rejto koierií^a od ^«rili 99C4V 2g(Kt)a v {tugem dBiu 9 èe Ocilj dinancm fi annrKL, ve«ie spekiwdamn cmk In «Ere iaíu«i(<»eyWi9cifs r etekvv v fiOrm 9QrMu KAS VMsniaM?^ 1 «0 Z*

FUJtRSKI Siímcí

Oruanstí KiRtJJ^kaneQlf^ »9*

PttíK 17.1.. Ob 19M

INTAGO

Ster 106'

PtíeK 17.1.0b21.00 SoboSí 18 L oD 20.00 í/vOeiiH. 19 K Ob le.oo

PLANET ZMIADOV

i3iiđB%U avnir^tl cusRiov&H Um Sobolí 18. l..Ob 16.00 N&Helíá,l9Uoúl800

(Dtrojw mavsp)

ntiRSki dklvs lAJF PO

iím-v.

fMNSUNSKA SVADSA

lomanKita KomMiia Pofícifaliek.m. Uoù 1900 Jonk ilUob iS.00

vnpnc r^ prí4stOi.t TOO SÍT piamiere 800S(T QUottsmaD-nep40D^ BrfDrmxQe pprad Dn3« daia tWprvc US a Mn On na« ttei 698 24 91V5« dan poi ura eno predstavo n daiie Ni f»-ifrvadi vsucrtci

031/7Î1'λ

OOLCO Muno DiiriMk) ceo ma rriAjrvRSioooekosvmnon Dsr^ h uvije bWtOTrn^oatň ptoqtn got:

DVE BvRjelm eman tn gsario míjc^ píodan Got. 031/770-737. PODARIM

BARVNI TV GvfVilempffla-tlT.TeiefCP S6BM72

KMET. PRIDELKI

KORUZO FCKlJTi S64tfQSni 04T/93&>919. SVINJSKO pOovico. mfsnaie pasme, prodart. Tâelon- $Sd&<50$. SENO h McnsM asSrMe (fo-dam.TeieTcn Mi-492.}ot 031/576-940. ŽIVALI

KOBILO I ro(»ovi«iom, ufsTiarra, prtflafl.Gsm-031/817-15S

mlaoe

mactt, MO». Tewon. 301

teuko Slrrenufto.t92ko120kg

ncaaca. teAdoa 140 kg. pro« dTnTaacA' ďi Qsm* C3>/7M.706

ODOAMmwo laefcc' 5674-939, Tvetv

KDELFIN

Q^ICCUF.LWMWlU

GOTOVINSKA raSUlLA

dmnd)« pl«6*i pehoJnlfM

OStt U14&2-140, tá:

! CMO > «MOCCW

)OKIAK)SO

poio^ finsvoaiiB IVA

mg

DEŽURSTVA

ZdiavsMnl dom V<l«nit OBVESmO

SpoSifmne irnfffun». sfi^sam ■ fíí lifMOrifta, cbiiXii'Tn ru, J» W: 112 ff/snřifa a sittíĎo ntí-m meoicniit pctKù Ht tow-fV^tO pçkÈùn SAMO V Hmn^fím(HH. « /e rna be im 4t poOBOOe pçfolen íi^H-w jtf pcKWo/dterSn« iArepi •

W n Kíf.lD m^OKIňSÍO (Xh

moi. A;sfc*cr9 ni ftewito mimo laiomiciit / i feínMc strtio àHCIe m itgise-sào smm SMS 47S. đottfrno Mino fUoe 8995-445

telrlsK. 1&. tdnudrla • ileZuni fl(> poidii * TTieo. po^itin

m»., noCfl BlaniK, 4r. n Stravnii. It meo.

Peiek.17. (anuria • Wíjnil (Kh pdflan Bitfv. dr mao., popctdan UđTKOS, dc maa. men LovrecA^^-»fnh, đr. meo n SiMC, ar mea SODOU. 16. iMiuđrja • oeZurn Rus 4lr meo In Gusic. tff meo Heoeija.iS ]awar|e-fleajm( Rift If meo. In BuQri^, Qr mM. PonedeyeLÍO Janiari» • iwumi ikM^ Cc^ic.« med., popottr Vrane.«, med,nocniGifiic, or nw n GrcMi dr med Torek 21, |aiiuar|d*de£upn đo« pcidćr Uarxoe, dr mM, popoid^ ćoK. dP mí s ivin Ffl$kovec. i' mM h vraeie. « mM Sred». 2Z lanuarfa • dezutrii flo« pdoan dr rrM. popoidai

CoAc.Sf n«d.noeniV(8ov£,dr med in Stjpa. 9 med

M m 19 lanuzja • Mntfav Pïtta-

lam VMfAova 1, veienie (oo S do 12 ure}.

Lekarni v Vd

L^amj Caitff vaavis.voQHKova 1. EdatanulnBi nhavit in ;dr3«J na rec«ciř. predle &ieoa dne Ob nMatft m državni) praaiU) }e onjviarart umy a ueso M 13.00(1014.00,lettton 896-1880

Velepniareti

OflIT MnuáfMdoZS ivuaria* Frane Btelnk. X M mM çsm CMi.'essTe

GIBANJE PREBIVALSTVA

Upravna enota Velenje

âmuMrni»» ^409r UroSSUffiK àkafe40a

Vres» roi 1016, Cesa nt» Mo 7 ^|i.jerrei>dM.POL i92S,C«i|e Čopovail U,JoSta Aftnx) rol 1921. Bre4e3S>ntDn Je»rT«.roi 193? La2e11.6^^ risia« ronmíi, ro^ 1984 Ridhral pn V«l«niu25 c Frarto fi^nlAć. m i06d,TopctSCâ&6:Alwn Rami i£Q7 fleavec34'J4ier RMVA.RH 1934 fiiVT*,U Rs^f« nd AveSkem, Kn Korac ni

âete F^Pnoifc roi 1931. Mua CUifit^X.

à

éà

«A m

6 00 Dowo |1BW. 6 30 Porodila 6.45 Na ddRTini dan. r.OOHwostop: 7 tSCesSneinloimaciiâ-pwoûlo Avto moio sveze $iov»)i|e, 7.30 PwoCIta. 8.00 Poicijskt nasveu. 8 30 Poročila. KliCemo AMicijsko ujvavo CdIre. 9.D0 Zaïii-mlvosii In vedeUvanle: 9.30 Poročili Novosti OBmpifSkega ko-mlidja-^pcrtazavse: 10 CO Na sviđanje. 1400 Pozdrav, 14.30 Pwočiia. 15ÛÛ AKtuaino; 15.30 Poročila: 16 00 Kcia|. kje, kaj. 16.30 ^ročDa; 17.ÛÛ Zdravniški nasvati. 1 B.OO Kva;i m: 19.00 Na sv1đ6fl|e

ESm^S^^H 6.00 Po2dr3v 6.30 PoroeUa: 6.4S Na Oana^ji dân. 7.00 Horoskop, 7.15 Porcčdo Avio rnoiozvez« Siovenile, 7 30 Poročna; s.Oû Zammivosii: d 30 Poročila â 00 Zanimivosti- 9,30 Ponsčria; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav: 14.30 Poroeiia. 15 00 Aktualno. 15.30 Poroeiid, i6.0OKOa| kai, 16.3Q Porodila. 17.00 Glasbena novosii; 18.30 Pofoiiti.

19.00 Na sveten 18

sOMTà, 11 «tHAiiA

e.OOOoWOitfro.eSOPorodJia 6.45

Ma današnji dan. 7.00 Horoskop: 7,1S Cestne informaciie - po-roćiiD Avlo moto zveze Slovenijs; 7.30 krotila: 8.00 Polepiaj< mostulHino juiro;8.30Poročila. 900Zanřmivostl 9.30 Po* roC^ia: Izbor pesmi tedna: 10,00 Na svidenjs, 14.00 Pozdrav. 14.30 Ptfotila, ts.OO Aktualno: 15.30 Poročiti: 16.00 Kdaj. kte. kal; 16.30 V imen^^ Sov«. itirđsnjska odoala; 17 45 Aockrpk 19.00 Na svK^nje

«01UA I« se^i^sn«

6.00 Oobfojutrc, 6 30 Rm^la. 6.45 fC dar>ašnp dan, r.OOHorosWp 7 lâCestMlnformaci^â-pno^ilo Avto ïïioto zvez» Slovefliie. 8.00 Duhovu iskanja; 8,30 Poročita. 9,00 KOaj, xai; 9 30 PoroCiU, 10.00 Na svdenje; 14 00 Pozdrav; i ûKMiCesliik: 14.45 EPP 16.0011 bk)ktesritk.i5 45EPP: 1700 Namlne ćesinks. 17.30 Minute t domačimi ansambli; 16.30 PorojIlaM 9.00 Na sviPe^tg ■Ji.iJ>'JffJ.g?!ifflW Ç ^ IUIA3.6.30 PoroOa. 6.45 re oap^nii oan 7.00 Hwoskop, 7.t5 Cesne informacije • poračiio Avto moto zveze Sk»6niie: 7.30 Ftiroćte: 80C ^nede^^ nasvet n racionalno raw energie, 8.30 Poročita, 9.30 Porodila; tO 00 Nasvldenie; 14.00 Pozdrav, 14 30 Poroćiia; 15.00 Aktualno; 15 30 PoroCiia; 16 00 Kdaj. k^. Kaf 16 30 Potoćlia: 17.00 Ponedeljkov iport; 18.30 Pvoiití; 19,00 Na svidenje.

TOQK. ]l ivmn«

6 DO DoDfO|ififl>; 630 POTOOL 7,00 Monoskop, 7.15 Cestne mlorniacl)« Avto moto zve» S>oveni)e; 7.30PoioCila, 8.00 Radijski dzuboks; 8 30 Poničila; 9.00 Kme-iijski nasveti 9.30 Poro6\\». tO.OO Na svidenja. 14 00 Pozdrav. 1430 PonDčila. 15.00Aklualrw, 15.30 Poročila. 16 OOKdaj. kje. kaj: 17 00 Na^ krail in ijuOje. 18 30 Poročila. 19 00 Na svxjenje

VSIDA, IV tMvon*

6.00Oobfojuiio,6.30Poročila 700 Horoskop, 7.15 Cestne niormiiciie Avto moio zve^e Slovenije. 7.30 Izročila, 8 Od TeZfiva js vaSa. rešitev je naia; 8 30 Po-n:eila: 9.30 Poročila; lO.OO Na svidenjs; 14 00 Po;dfav; 14 30 Poročila 15.00 Aktualno. i5.30 Porekla. 16 00 Kdai. kje ,kaj. 17 00 VI In mt: 18 30 Potcrfřia; 19.00 Na svidsnje

ONESNAŽENOST ZRAKA

VHrvoQ6 (aiWF9200?4» 12 ieruana2003nl8opovp(«inea««rv koncsnnciie 303 Ijnersn« vavomaiskliposi^lAMPtnaobmc^ Hm» oOOra OUmšoSttfiiCMrv^vfvoOP« nkfi pn se^ae men ?4-urr)e koncenrac« 12S nteio-g so^ms vaU

MAKSIMALNE URNE H0MCEN1RACIJH02 00 6. jaiur» »03 dP 12. jaivaija 2003 |v ml Mog SOZ^iAS zraka)

MISTHA oaciM veuwi u OKOUf W PfíOSTOfí

[■s Jan V7. len ^n (on BIO |on ■ 11. }ftn ■ » i»

•..«.«.ir

16. januarja 2003 MáÉAÍÍ

OBVESCEVALEC

19

POGREBNE STORITVE USAR

VINSKA GORA 6.3320 VELENJE, tei.: 03/691 00 30. mob.: 050/ 636 939

POGREBNE STORITVE V CELOTI ^ PREVOZI I

UREDITEV DOKUMENTACIJE J NABAVA CVETJA I

MOŽNOST PLAĆIIA MVEt OBROKOV POSLUJEMO 24UHDKEVNQ

Kamnoseštvo PODPEČAN

Šalek 20, tel.: 03/897 03 00

Izdelovanje nagrobnikov In polic,

LA

ZAHVALA

Ob boltííl izgubi moža in očcia

MILANKA KONDIČA

2.2.1959.1.1.2003

.//ffííir

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom» sosedom, prijateljem, podjclju Gc«l in vsem, ki sle ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, nam pomagali in izrekli soŽaljc.

ýMluJoči: ietia Ivanka, rHrvka Marh) in Nina ter vsi prijatelji

Fixi7.cn jo dom in dvorišče, f/oife oh) y.ainan te išt^c. Sme je omofiah. dib je zasUii a spomin nute t») Vitdno ostal.

ZAHVALA

Oh izgubi drage mame in orne

LJUDMILE BRLOŽNIK

12.9.1920-9. L 2003

sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvelje ter sveče.

Posebna zahvala reáevalni službi, duhovniku za opravljen obred, giwomiku za tople besede slovesa, pcvcem, praporščakom, gasilccm ter posebni službi Usar.

ŽaiujoČi: sin Tone z druiino, snaha Rozika, vnuki in pravnuki

Snma ozmnose. korsQnam zdí. <ia /.himo in že nas ni več.

(Hudi KerkivanJ

Žalostni sporoiamo, da je od^a na^a ccnjcna sodeJavka

DRAGICA KOTNIK

univerzitetna diplomirana ekonomistka, svetovalka direktorja za gospodarsko področje

Izpolnitev svojega življenja je naSla tudi v delu in ga z neizmerno ener^jo in predanostjo posvetila nasema podjetju. Mvala ji za lo.

Zaposleni v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje

1\idi nebo }e jokalo ob ftTî/c'/n slovesu... V itOs^ih srcih boš vťY//řo Uvela

ZAHVALA

Ob nenadni in beleči izgubi drage mame in ome

ANGELE DOBNIK, roj. Kumerc

babice v pokoju 1920 - 2002

Hvala vsem, ki sle v tenkih irenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli pisno in usino sožalje, darovali evelje in sveče 1er jo pospremili na njeni zadnji poii. Pasebno se zahvaljujemo KS Pe.sje, organizaciji Rdečega križa Pesje, združenju borcev NOB, Gasilskemu drušlvu Pesje, DU Velenje, Ženskemu pevskemu zboru DU Velenje, govornikom g. Janezu Zapu^ku, ge. Mariji Žorž, ge. Milki Tamše in ge. Olgi Cankar za ganljive besede slovela. Zahvala gospodu Zupancu, dr. med., za zdravljenje, gospodu Furmanu za opravljeni obred in pogrebni službi Usar.

ialujoči'. sintyva Tine in Branko z ilruiinamû, v/wkinja Heleno z

družino ift vtutk Emi z družno

mali OGLASI in ZAHVALE

8: 898 17 51

Pogrebna služba MORANA Tel: 03/ 70 00 640

ZAHVALA

Ob boleči izgubi našega dragega očeia in dedija

JOŽEFA VIDEMŠKA

iz Raven pri Šoitanjti 4.3.1915-8.12. 2002

sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, s(>sed(5m in /nanccm za izrečeno sožalje, podarjeno cveljc in sveče, i Ivala tudi gospodu Ivanu z^ boleče besede slovesa, župniku, sindikatu Premogovnika Velenje, pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje in praporščakom. Hvala vsem, ki sle ga spremljali na njegovi zadnji poli.

Žalujoči: xin Miran in hčerka Teodora s sinom .iU^ent

ZAHVALA

V 82. letu nas je nenadoma zapu-stil naš dragi ata, stari aia, dedi in brat

FRANCJOVAN

iz Lipja 15.10.1920-26.12.2002

S svojim nasmehom i'sukega osrečiti si znul, pred us(HÍo neizprosno nemočen si ostol.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in Domu za varstvo odraslih Velenje ter vsem, ki sle darovali cvetje, sveče, za pogrebne maSe, ki sle nam izrekli .««"»žalje in ga tako .številno pospremiti k njegovemu grobu. Prisrčna hvala pogrebnemu zavodu Usar, gospoilu župniku za opravljen obred, govornikoma, pevskemu zboru, rudarski godbi, častni rudarski straži, zvezi boreev in nosilcem praporja.

/jilujoči: hči Majda, sin Franci z družino, vnuki, pravniku in s'estra Marica

Pomlad ze ;)/i4Iu íyo...

DRAGICA KOTNIK

V.sem, ki ste jo poznali, imeli radi in držali pesti za njeno ozdravitev, sporočamo, da na^ DRAGICT2 ni več na tem svetu! Od nje smo sc pj^wlovili na pokopališču v Podkraju, vsredo, 15. januarja 20D.1Î Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, Številnim prijateljem, znancem in Premogovniku Velenje ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nas spremljali na njeni zadnji poti.

Ive, Matej. Nejc KOTNIK

ZAHVALA

Sonce tam daleč je zbudiio dan, a lebe, draga žena, mama, oma in iašč<i ni bilo več

BRONISLAVA TOVORNIK

iz Podkraja 25.5.1934-9. 1. 2003

Iskrena hvala za vsak korak od blizu in daleč, za vsak stisk roke, za pisno aJi ustno sožaije, za cvetje in sveče, za ganljive besede slovesa gospoda Franca Vedenika in Milana Meža. pevcem, godbi in pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. Ptwebna hvala sosedom i ludournik, Mežner in Lipičnik. nečaku Igorju z družino za vso skrb, pomi^č in nego ob njeni hudi bolezni. Sc enkrat hvala vsem sosedom in znancem, ki ste našo Slavko spremili na zadnjo pot

NeutolaiJjivi'. mol Martin in hčerka Cvetka z drutino

Novoletni koncert godbenikov

Ze četrtič skupaj, občinstvo navdušeno

V soh<ito. II. januarjn. sUi m četrtič /iu^^nilii na niiv<iicinvni konccrlu s kup: (j Mlnclinski pihalni i>rlws(t!ruUi.Hhuncšolc Vv' Icnji'. X díríseniom Eiiit^Ki^cm in Plhnlni nrkchier Prcmneovnikii Vclťjye. 7. díri-funtom mnií. ivanum Marinuin.

publika je mi dveh koncoriih ob 17.(K) in 19.30 uri navdušeno sprcmljola pcsicr prt^giam (ilx;h orkestrov. Pri mlajših so navdušili predvsem «vlisti (Miija SkcKjij fn Aljoša Pavline, kiari-nc(,posclxj pašcsoILsikii na ksilofonu Marina (ioijo).

Pihalni orkester Prcnu>govni-ka Velenje pa je prvič zaigral ko-racnico .1. Marina M. Spomin na riesti (t/ Ixîyaie zakladnice njegovih kornCnie.jc la bila edina d<islcj Se nej/vajana). Zelo lepo je î^voj solil na po/avni zaigral ludi Miran Šumeinik v skladbi z naslovom K.P Druchmanna

FACEITZN.

Oba koncerta sia ponovno pokazala. da publika rada prisluhne obema orkcslroma skupaj,

saj se marsikdo» iz mlajSega orke-sua prihodnje Icio pojavi Ze v starej sem "premogovniškem" tukeslru.TuJt siim datum, dru»

go «>bûto po novem leiu, se je pokazal kol zelo primeren glede na 10- da se življenje pi^asi uilrja vnv^o leio.

MePZ Svoboda ■ Komorni orkester Vritnika

X v

»

Dunaj v Šoštanju

«

Čudno, kignc? 'loda vsi listi, ki sc niso ustrasili snc}*a in mni/ii in prišli v soboto. 11. JanunrJ;). na ni>voklni koncert v .^o^ (Hnj. Iiodoilťvťdelri dn tii ctr^i. Z« jc namreč MePZ Svolxxla Soshirý (/horovod-kir\ja Anksi Jazbec} sodeloval s Komornim orkestrom Vrhnikii {ctiri^fnt Marko Fabi^ ani) in MePZ Mavrica Vrhnika (yJ>í>ri»ví>d-MnjR Darink:! Tabiani).

Skupaj st> pripravili dve uri zabavne glas-l>e. kije pomwno navdušil a ob i^ovalcee in jih spt^mnila na novoletni končen dunajskih filharmonikov. Nas(opilasia Sc dva odlična st^lLsia. Kalja Konvalinka-«5pran (poslu.^aJ-cemse je predstavila že l«uii) in Mai-

jaj^ SiopinSek - lenor. Priigrani je p<weziv val BoSijan Dermol, Dvorana kulturnega

domaje hJaohakral napolnjena do zadnje-g<i kotička. Idejo za sceno je dala pevka Svo-Ixxle Klemeniina Rednak Me^ar. Za pravo niivoleinov/da^e je poskrliela tudi narava, ki nasjekonOno obdarila z zimsko idilo.

Program je obsegal dela znanih domačih in i uji h skladateljev. Kdo ne pozna Mojmíra Sepoia. Oia Pesinerja. pa J. Siraussa. Cl. PucTinija, G. Verdija! Manj znanje skladatelj R. VV, Smilh. kije pt^uSal v skladbi Air eension prikazati Daniejevi> pot v raj skozi ogenj, pokon^ in očišćenje. Tudi eno najve-ličasinej.^ih del 20, stoletja Carmlna lîura-na {C. Orff) pri nas ni pogosio Izvajano. Na koncertu smo shi^ili prvi slawk 2 naslovom Sreća, vladarica .wcia. Sicer pa smo nazdravili ob napiinici iz I^aviaie (hitro iz

praznimo CaSe peneCe... - med (vJmorom smo malo ireniralit). plesali ean cim (presenetile nas prave plesalke), se ob skladbi Zemlja pleie spomnili, kako hiia) časlicži (saj.smobili jaicie pred kratkim na ireijem koncertu!) in se zasanjali ob pesmi Ljubim le, Slovenija. Šiiri dodainc» izvedene skladbe .so dokazZ4i 10, daje ljudem lakSna glasba vSeč in da s; ?.elijo fe več piniiil-ffiib prireditev (nekateri so poskušali rezervirali vstopnice '}.c za na.'^ednje leto).

Bilje lorej čudo vil večer, poln prazjitćne-ga razpoloženja, in 10 razpoloženje naj nas spremlja v novo leto. kol smo slišali v c^d-lomku iz operete Netopir; »in naj venomer, kiikor lavećer.opojnost nežna traja

■ Z.S

mala ANKETA

Spet so napotnUf dvorano (Foio: M. Tekauc)

V ponedeljek so se začele razprodaje tekstila in obutve

Prvič oboje istočasno

v ponedeljek. 13. januarja, so se v Sloveniji /aěviv • prvič istočasni» - ra/priulaje tekstila in obutve. Začetek /.im.skih razpriKlaj ho po tlo^enl isti^cusen, drugi |Mincde|jek v janu-ar;ju/^nkojco<lloćH upmvniodbnr Z<lružc(\la z«) trgovino pri Gospodarski zburniei Slovence junija lani. Predvidoma my t>i ra/prodsge trajale do i. februarja, (orej ni\jveè tri lerine. Večino bla&j) so trgovci zniûili /.a 40 odstotkov. ki<r se zlasti pri veCJih nakupih prixrej pozna.

'lako kot mnogi trgovci pa tudi mnogi potrošniki ugotavljajo, da bi,se razpr<xlaje lahko začele že prej.Niwa pravila med drugim dokíčajo- da trgovci sedem dni pred začetkom iM'kîo-bja sez<înskih razprodaj, ne smejo vr^iiidnigib oblik razprodaj ali dajali poptisie za blago, ki je predmet seztinske razprodaje.

Mi smo s prvi dan, v ponedeljek, pi^meiali med kupce. Nekateri «nsiSele ogled(wali. drugi so imeli izdelke, kijih l^do kupili, oglodane Že prej. Kaj so nam povedali'.^

MELITA ŠE.SERKO: ►^Običajno si pogledam, kaj je novega na razprtxlajah. lokrai ne i.^em nič pt>sebnega. Malo bom prebrskala, če sc mi bo zdelo kaj lepo In ugijdno. Ix^m ludi kupila. Predvsem iSčcro kakino sivar za hči. Ugolav-Ijam. da imajo Uilc na razprodajah oiro.^ke stvari pravo in normalno ceno. Sicer so precej draga.« ELVIS MATOSEVlČt «To

krat iščem hlače zase. Običajno pa nakupujcm v tujini, kjer je se mi zdi. da je cvneje. Stvari si ogledam že prej. ker me zanima, kaj se dobi. lako da večkrat že prej brskam po p(v licah in med iflvšalniki. Do takrat. da se razprodaje začno, imam že vse ocdedano. Danes ni ^eče- očitnt^ je $e zgodaj in je veliko ljudi še v službi«.

OSMAN VEHAHOViC:

Oledam moiike obleke in suknjiče, Kljub p{spustom se mt zdi to dvoje še vedno zelo drago. Vseeno pa ocenjujem, da se splača počakali, če ne potrebuješ kakšne stvari res nujno, V tem primeru lahko kaj prihni-niS. Od lu grem v trgovine z obutvijo. Razprodaje zimske obutve so bile prejšnja leta prej, škoda da bodo zdaj tako pozno.-

KLAVDIM KRIZOVNIK:

»làêem zimske čevlje zase. Prej si nisem imela časa ogledovati. pa to pt^čnem zdaj. Nakup sem zač-ela načrtovali Šele pred dnevi, prej o razprodajah nisem razmišljala. Ugotavljam, da se splača kupil i zlasti dražje stvari, pri tem se Štirideset odstotkov popusta že kar lep*) pozna. 'liikosi lahko privo.^iš tudi kak?>no stvar, ki jc običajno težko dose sdj iva

mkp, vos

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh