UDK 910+39
Igor Vri�er"^
GEOGRAFIJA IN ETNOLOGIJA
Soo�enje dveh ved je prilika za premislek, kje je te�i��e
delovanja posameznih ved, kje so mejniki in kje sti�i��a
med obema. Obenem je mogo�e spregovoriti o sodelovanju,
razhajanju, o morebitnem prekrivanju ali o zdru�evanju v
nove, �ir�e koncepcije v znanstvenem delu.
Izhajajo� iz spoznanja, da etnologija prou�uje "na�in �iv-
ljenja in ljudske kulture"^ je treba �e na uvodu v na�e
geografsko-etnolo�ko sre�anje poudariti, da taka obravnava
zajema le del geografije. Zadeva predvsem socialno (dru�be-
no) in v omejenem obsegu �e regionalno geografijo. Prva se
ukvarja z dru�beno vlogo pri preobrazbi zemeljskega povr�ja
(pokrajine) in z njenim odnosom do naravnega okolja, druga
pa sku�a prikazati celovito podobo geografskih pojavov in
sil, ki oblikujejo posamezne pokrajine-regije, in med kate-
rimi je dru�beno delovanje med najpomembnej�imi^. Tretji del
geografije, fizi�na geografija, je v tej razpravi lahko ude-
le�ena le posredno. Kot veda o naravnih sestavinah geograf-
skega okolja nas opozarja na meje in mo�nosti, ki jih postav-
lja oziroma omogo�a naravno okolje dru�benemu razvoju.
Ob tak�ni naravnanosti obeh ved lahko sklepamo, da so iz ge-
ografskega gledi��a trije sklopi, kjer se vedi stikata, ob-
�asno prekrivata oziroma se medsebojno bogatita:
- odnos med naravo in dru�bo;
- dru�bena vloga pri preoblikovanju zemeljskega povr�ja, ki
Dr., red. univ. prof.. Oddelek za geografijo, Filozovska
fakulteta, 61000 Ljubljana, A�ker�eva 12
- 1 -
I. Vri�er_Geografija In etnologi ja-.� -
- 2 -
je med drugim odvisna tudi od na�ina (dru�benega) �ivlje-
nja v vsakokratni civilizaciji;
- vloga dru�be in njene civilizacijske ali kulturne stopnje
pri preoblikovanju posameznih pokrajin ali regij.
V resnici pa bi lahko medsebojno sti�i��e raz�irili z vklju-
�itvijo �e enega vidika. V definiciji etnologije je nagla�e-
no, da je to "dru�beno-zgodovinska veda, ki prou�uje na�in
�ivljenja v kateremkoli zgodovinskem obdobju"^, kar pomeni,
da je velik del njene obravnave histori�no in geneti�no na-
ravnan. Geografska razlaga je sicer praviloma osredoto�ena
na sedanjost, vendar je za njeno razumevanje in smiselnost
obrazlo�itve nujno poznavanje histori�nega razvoja. Zaradi
teh potreb se je razvila posebna interdisciplinarna veda,
ki dru�i geografijo in zgodovino - histori�na geografija .
Del njene obravnave nujno zajema na�in �ivljenja dru�be v
4a
preteklosti . Tako se geografija preko tega histori�no-ge-
ografskega ovinka ponovno povezuje z etnologijo. Opisana
zveza je �e toliko bolj smiselna, saj je metodolo�ki pristop
pri histori�ni geografiji kot pri etnologiji praviloma sin-
hron in ne kot pri zgodovini diahron. To pomeni, da je pri-
kazovanje razmer v preteklosti pri obeh vedah zasnovano s
�asovnimi prerezi in ne s potekom dogodkov ali razvoja. Gle-
de na to bi lahko dodali �e �etrto to�ko o skupnem tori��u
obeh ved:
- vloga dru�be in njene kulturne ali civilizacijske stopnje
pri oblikovanju geografskega okolja v preteklih zgodovin-
skih obdobjih.
Ob teh razmi�ljanjih ka�e upo�tevati �e en aspekt. Tematika,
ki smo jo prikazali, ni nikakor skupna zgolj geografiji.in
etnologiji in seveda tudi zgodovini. V resnici je to nad vse
stara tema, ki zanima �love�tvo od najstarej�ih �asov, in se
nana�a na izvor, �irjenje in uveljavljanje �love�ke civili-.
L Vri�er__Geografija in etnologija...
- 3 -
zacije na zemlji.
Potreba po tak�nem celovitem pogledu povzro�a v sedanjosti
�edalje mo�nej�e te�nje, da bi pri�lo znova (ne glede na
skupno poreklo), po o�itno pretirani diferenciaciji znanosti,
do smiselnega povezovanja ali zdru�evanja v tako imenovano
"humanistiko"^ ali "kulturno-zgodovinsko podro�je", kjer bi
poleg �e navedenih ved sodelovale �e arheologija, sociologi-
ja, antropologija in nekatere druge vede. Nemara so razmi�-
ljanja o tak�nem skupnem tori��u �e preuranjena, vendar po-
udarjen premik k sintezi, ki ga do�ivlja sodobna znanost
opozarja, da ga ne smemo zavrniti kot preuranjenega ali ne-
potrebnega. Interdisciplinarnost v sodobni znanosti postaja
�edalje bolj pogoj nadaljnjega razvoja in napredka.
Iz vsega tega je mo� razbrati, da je sti�i��e med etnologi-
jo in geografijo dokaj �iroko in da imajo stiki �e dolgo-
trajno tradicijo. Ce so v sedanjosti nekoliko ope�ali, je
ve� razlogov, o njih bo govora kasneje. Najprej moramo spre-
govoriti o tistih geografskih podro�jih, kjer je �e doslej
pri�lo do tesnej�ih in plodnih stikov.
Na prvem mestu je treba navesti "kulturno geografijo"^. Ta
antropogeografska ali socialnogeografska smer ima svoje po-
reklo �e v Humboldtovih raziskovanjih andinske Amerike in v
Ratzlovi "Anthropogeographie". Osnovatelji moderne geografi-
je so posve�ali veliko pozornosti kulturi in na�inom �iv-
ljenja prebivalcev, njihovemu boju z naravo, bivali��em in
oblikam gospodarjenja. Upo�tevali so �e druge oblike ljudske
kulture, navade in zna�ilnosti njihovega "etnosa", to je ras-
no, jezikovno, narodnostno ali religiozno pripadnost in iz
nje izhajajo�i odnos do okolja^. Za ta vsebinski sklop se je
ve�idel uporabljal naziv "antropogeografija", vendar v nem-
�ki in anglosa�ki jezikovni sferi pogosto tudi izraz "kul-
turna geografija" (A. Hettner, 0. Maul, H. Schmitthenner,
I. Vri�er_Geografija in etnologija...
F. JSger, H. Bobek - C. Sauer, W.C. Thomas). Zlasti v nem-
�ki geografiji so �e pred zadnjo vojno mo�no poudarjali ta
obele�ja in pri tem neredko za�li v enostranske trditve.
(J'osibilisti so ta naziranja mo�no kritizirali in poudarjali
socialnogospodarske osnove obstoja in delovanja �love�ke
dru�be. V geografijo so vpeljali pojme civilizacija in na-
�in �ivljenja (genres de vie) in �e nekatere. Z opustitvijo
geografskega determinizma, ki je prevladoval v rani kulturni
geografiji, so vpeljali pravilnej�o razlago o odnosih med
naravo in dru�bo. Ob tem pa so pogosto posve�ali posameznim
posebnostim dru�benega na�ina �ivljenja, njihovi kulturi ali
civilizaciji pretirano pozornost. Upravi�eno so jih opozar-
jali, da se na ta na�in geografija spreminja v zbir geograf-
skih, etnolo�kih ali zgodovinskih posebnosti, ki so sicer
zanimive, a za razumevanje geografskega okolja odve�ne ali
celo zavajajo�e."^
C^Tretja smer in v bistvu prenova kulturne geografije se je
izoblikovala med leti 1925 in 1950 v ZDA in Franciji. Njena
protagonista sta bila ameri�ki geograf C. Sauer in franco-
ski geograf M. Sorre. Sauer je osnovatelj tako imenovane
"berkeleyske geografske �ole". Svojo dejavnost med 1. 1923
do 1954 je posve�al predvsem odnosom �loveka do naravnega
okolja, vzajemni odvisnosti �ivih bitij na zemlji ter pomenu
�love�kih navad in drugih kulturnih sestavin pri oblikovanju
odnosa do okolja. Zanimale so ga sku�nje, ki si jih je �lo-
vek ob tem pridobil, njihov materialni in duhovni izvor (n.
pr. izvor kmetijskih rastlin ali na�ina kmetijske tehnike in
obdelovanja) ter njihovo �irjenje po svetu.
Posebno pozornost je posve�al zvezam in stikom med ljudmi in
Sicer velja isto pravilo tudi v etnologiji, ki naj bi pra-
viloma podala "na�in �ivljenja na vsakdanji ravni" (Kre-
men�ek, o.c. str.228).
- «» -
I. Vri�er__Geografija in etnologija ...
- 5 -
sku�al ugotoviti, kako so se tvorila kulturnogeografska ob-
mo�ja po svetu oziroma kulturnogeografski tipi. Raziskoval
je s histori�nogeografsko metodo. Uvedel je dva pomembna
pojma v geografijo: inovacije in difuzijo inovacij (�irje-
nje iznajdb, novosti ali vplivov) ter v zvezi s tem �tudij
sredi��, od koder so se te novosti �irile, oziroma razmer,
ki so pogojevale njihov nastanek in �irjenje. To je terja-
lo dolo�eno rekonstrukcijo razmer v preteklosti, zlasti
vsakokratnega na�ina �ivljenja in dru�bene razvojne stop-
nje. Zastavil si je tudi vpra�anje, kam vodi so�itje med
dru�bo in naravo ob vse bolj brutalnih, nepremi�ljenih in
izkori��evalskih posegih ljudi v okolje. Po teh opozorilih
ga lahko uvrstimo med osnovatelje "ekologizma".
Delo na kulturni geografiji po njegovi smrti ni zastalo.
Ameri�ka geografija je mo�no pre�eta z njegovimi pobudami.
Nasledniki so napisali ve� del v duhu kulturne geografije
o
(n.pr. H. Brookfield, E. Isaak, J.E. Spencer , W»L. Thomas,
o
W. Zelinskjr) ali pa so sledili dolo�enim pobudam (P. Haggett ,
B.J.L. Berry). Odmevali so tudi v Evropi (Hagerstrand).
Vsekakor se je sku�alo v kulturni geografiji v najve�ji meri
upo�tevati etnolo�ka, antropolo�ka in histori�na spoznanja
in jim dati geografsko obele�je. Njena slabost je bila �ib-
ka ekonomsko-geografska podlaga in pogosto pretiran histori-
zem.
Do podobnih spoznanj, vendar neodvisno od Sauerja, je pri-
�el M. Sorre. V svojem obse�nem delu "Les fondements de la
geographie humaine"^*^ je pravzaprav podal ekologijo in hi-
stori�no geografijo �love�ke civilizacije v smislu inten-
cij francoskih posibilistov. Tudi on je postavil v ospred-
je biolo�ke ali to�neje ekolo�ke osnove �love�tva (v I. de-
lu), nato pa ob obravnavi gospodarstva in na�inov �ivljenja
(v II. delu) ter bivali�� (v III. delu) izvore �love�ke
I. Vri�er_Geografija in etnologija ■.
- 6 -
kulture in njen razvoj v razli�nih kulturnih obmo�jih. Ob
tem je posegel v zgodovino, upo�teval dru�beni razvoj in or-
ganizacijo dru�be v preteklosti ter se je opiral na etnolo-
�ka in antropolo�ka dognanja (podobno sta pred njim storila
�e L. Febvre in J. Brunhez). Njegovo monumentalno delo je v
resnici geografija razvoja materialne in duhovne kulture ter
njenih biolo�kih osnov. V krogu francoskih geografov je na-
stalo s podobno zasnovo �e nekaj del, ve�idel na podro�ju
agrarne geografije (D. Faucher^\ E. Juillard, A. Meynier).
Drugo podro�je, kjer je pri�lo do zbli�anja in povezovanja
med geografijo in etnologijo, je bila, kot omenjeno, histo-
ri�na geografija^^. Pravzaprav njenih stremljenj ni mogo�e
docela lo�iti od kulturne geografije, saj se v dolo�eni meri
prekrivajo. Histori�na geografija naj bi kot vsaka druga ge-
ografija preu�evala pokrajino, vendar s to razliko, da so v
ospredju njenega zanimanja pojavi, ki so sestavljali in ob-
likovali nekdanjo pokrajino (H. JSger^^). Potemtakem obrav-
nava histori�na geografija "zgodovino kulturne pokrajine".
Mo�na sta dva na�ina. Prvi, ki je bolj histori�ni, obravnava
vlogo in razvoj posameznih faktorjev, ki so vplivali na ob-
likovanje kulturne pokrajine. Z drugo, bolj geografsko meto-
do, pa sku�amo obnoviti geografske razmere v dolo�enem zgo-
dovinskem obdobju. Zal se pri teh prikazih le poredkoma sku-
�a vklju�iti naravnogeografske razmere kot enakovredne dru�-
1 4
benogeografskim . Glede na tak�no naravnanost histori�ne
geografije je docela razumljivo, da je v obravnavo zajetih
poleg �isto zgodovinskih dejstev in metod tudi vse polno
spoznanj iz drugih dru�benozgodovinskih ved, med katerimi
imajo etnologija, arheologija in sociologija poseben pomen.
Obstajajo sicer znatnej�e razlike med posameznimi histori�-
nogeograf skimi �olami; tako n.pr. je nem�ka histori�na ge-
ografija dokaj zgodovinska (H. Jager, A. Krenzlin, W. Muller-
Wille), angle�ka bolj usmerjena v rekonstrukcijo geografskih
razmer v dolo�enih zgodovinskih obdobjih (H.C. Darby),
I. Vri�er__Geografija in etnologija...
- 7 -
ameri�ka je izrazito kulturnogeografska (W. Zelinsky), v
sovjetski so doslej prevladovale "humanitarne teme" (V.K.
Jacunski, L.E. Jofa) z zgodovinskim na�inom podajanja. Ne
glede na te razlike zajema vsaka histori�na geografija pra-
viloma tudi na�in �ivljenja in takratno ljudsko kulturo.
Iz razumljivih, vendar ne povsem opravi�ljivih in sprejemlji-
vih razlogov, so bila dognanja o na�inu �ivljenja, �irjenju
kulture ter o ljudski materialni in duhovni kulturi, ki se
jih je praviloma prevzemalo iz etnologije, v prete�ni meri
omejena na kme�ko pr^valstvo. Resda je slednje tvorilo v
preteklosti ve�ino �love�ke populacije, vendar to �e ne more
biti opravi�ilo, da se je zapostavljalo razmere v mestih,
oziroma mestno prebivalstvo, ali pa za novej�a obdobja npr.
delavski sloj, rudarske in delavske naselbine, kjer se je
razvila ljudska kultura s posebnimi obele�ji. Ta o�itek
velja histori�ni geografiji, kajti v drugih vedah je bilo
manj tak�nih propustov (n.pr. Mumfordova zgodovina mest^^).
Na sti�i��u med geografijo in etnologijo se je v povojnem
�asu razvila nova znanstvena panoga, ki so jo v Sovjetski
zvezi, kjer ji priznavajo zna�aj posebne, znanstvene discip-
line, poimenovali "etnogeografija"^^. Njeno tori��e je P.I.
1 7
Ku�ner ozna�il v naslednjem smislu: "h kompleksni prou�it-
vi s �lovekom poseljenih obmo�ij bo etnograf prispeval spoz-
nanja o �ivljenju in biti dolo�enega ljudstva ali etni�ne
skupine, medtem ko bo geograf pojasnil vpliv narave na de-
javnost ljudi in vpliv �lovekove dejavnosti na prirodo, na
spremembo geografskega okolja". Ku�ner je kot eden od osno-
vateljev etnogeografije, postavil v ospredje obravnave vpra-
17
sanje odnosa v vzajemnih relacijah med etnosom in pokrajino .
Po etnolo�kih mnenjih naj bi nova znanstvena panoga prou�e-
vala sestavo in razmestitev poselitve iz etni�nega vidika
na celotnem zemeljskem povr�ju ali na posameznih obmo�jih. '
Ukvarjala naj bi se ne samo z etni�no sestavo in razmestitvi-
jo posameznih etni�nih skupin po dr�avah ali regijah, ampak
I. Vri�er___Geografija in etnologi Ja.-.-.
- 8 -
tudi z raziskovanjem teritorialnih vzajemnih odnosov med
narodi, etni�nimi skupnostmi (ob�estvi), etni�nimi mejami
ter z odnosom etni�nih skupin do ozemlja in geografskega o-
kolja nasploh. Poudarek je torej, ne na �loveku kot proizva-
jalcu in potro�niku, kar je prevladujo�e gledanje v ekonom-
ski geografiji, temve� na �loveku kot "nosilcu dolo�enega
18
etosa in �lanu etni�nega ob�estva"
V okvir nove etnogeografije sodijo tudi obravnave kulturno-
gospodarskih tipov ali z geografsko terminologijo "na�inov
gospodarskega �ivljenja" ali n.pr. etni�na kartografija.
Opazni so poskusi povezati etnogeografska spoznanja z bi-
olo�kimi (rasnimi) obele�ji (Gumilev).
jTak�en etnolo�ki pristop geografom ni tuj, �e posebej ne ge-
'Ografom z obmo�ij s pestro nacionalno sestavo. Med take de-
�ele sodita tudi Jugoslavija in Slovenija in je ta tematika
vedno �ivo zadevala slovensko narodnostno skupnost.
Z odnosom med geografijo in etnologijo so se ukvarjali tudi
v anglosa�kem svetu (n.pr. D.C. Forde) ter nekateri nem�ki
geografi (n.pr. H. Carol).
Na koncu tega pregleda ne bo odve�, �e z nekaj besedami
opozorimo �e na zveze med geografijo in etnologijo pri nas.
Zna�ilno Je, da so bile te zveze pred vojno veliko tesnej�e,
kot so danes. Pred �asom je bilo ve� geografov in etnologov,
ki so se ukvarjali s �tudijem kme�kih stavb in domov (F. Ba�,
A. Si�, S. Vurnik, J. Karlov�ek, F. Kotnik, V. Dvorski, A.
Melik), s kme�imi naselji (A. Melik, S. Ile�i�, F. Ba�), go-
spodarsko dejavnostjo (F. Ba�, S. Ile�i�) in posebej plani-
nami (S. Ile�i�, A. Melik, E. Cer�ek, B. Jordan, V. Fajgelj)
ali z demografskimi in socialnimi problemi (F. Zge�). Obse�-
na je bila bibliografija o narodnostnih problemih. Po vojni
je tovrstnih del znatno manj, �e najbli�je so nekatere
I. Vri�er_ ^ _Geografija in etnologi.ia...
- 9 -
�tudije V. Bra�i�a, V. Lebana, A. Melika, B. Bele�a, D. Me-
zeta, M. Natka itd. o pode�elskih geografskih razmerah ali
histori�nogeografske raziskave o n.pr. sistemih poljske raz-
delitve (S. Ile�i�), o razmerah v srednjem ali novem veku v
nekaterih manj�ih regijah (V. Bra�i�). Obse�nej�a pa je li-
teratura o etni�nih problemih v slovenskem zamejstvu (V.
Klemen�i�, M. Klemen�i�, J. Mau�ec). Zanimivo je, da je o-
stala zveza med geografijo in etnologijo veliko tesnej�a v
drugih jugoslovanskih rpeublikah in je tudi v povojnem �asu
sledila Cviji�evim pobudam. Glasila srbske, vojvodinske,
bosanskohercegovske in makedonske akademije znanosti so
polna prispevkov s poudarjeno kulturnogeografsko, histori-
�nogeograf sko ali etnolo�ko vsebino.
Ob sklepu te retrospektive geografsko etnolo�kih odnosov ne
more biti odve�, �e na kratko opozorimo vsaj na dva, po na�i
sodbi, dokaj pomembna problema, ki ovirata ali vsaj o�ita
medsebojno sodelovanje.
Prvi izhaja iz ciljev in strukture etnolo�ke vede. Uvodoma
smo navedli, da etnologija prou�uje ljudsko kulturo in na�in
�ivljenja. Zato se pred njo stavi temeljno vpra�anje, kako
19
pravilno pojmovati in razlagati ljudskost . Geografijo te
dileme ne zadevajo. Zeli le dobiti avtenti�ne navedbe o na-
�inu �ivljenja v posameznih pokrajinah v dolo�enem histori�-
nem obdobju, da bi lahko razlo�ila dana�nje razmere in odno-
se. Pri tem je problem "ljudskosti" ne zanima veliko, kajti
v njenem interesnem obmo�ju so tudi pojavi, ki nimajo nave-
denega zna�aja (n.pr. industrijska ali velemestna dru�ba).
Ce smo natan�nej�i, je geografski interes �ir�i, kot ga lah-
ko pokrije etnologija. Geografsko zanimanje bi zategadelj
lahko ozna�ili kot interes po prikazu dru�benozgodovinskega
razvoja, ki sicer vsebuje tudi etnolo�ka dognanja, zajema pa
�e druga zgodovinska, sociolo�ka in morda tudi arheolo�ka
dognanja.
I. Vrl�er_Geografija in etnologija . ..
Bibliografija
Kremen�ek S., 1985: Stanje in razvojne perspektive sloven-
ske etnologije, Stanje in razvoj dru�benih znanosti na Slo-
venskem, SAZU, Ljubljana, p. 237.
Vri�er I., 1985: Polo�aj, stremljenja in dose�ki slovenske
socialne geografije. Stanje in razvoj dru�benih znanosti
na Slovenskem, SAZU, Ljubljana-, p. 209-210.
- 10 -
Drugi problem pa izhaja iz geografije. Sodobna geografska
veda se �edalje bolj obra�a k funkcijski obravnavi pojavov
za zemeljskem povr�ju. Ob tem starej�i pristopi, med katere
sodita kulturna in histori�na geografija, s svojimi izrazito
poudarjenimi informativnimi in pou�nimi vidiki izgubljajo
svoj osrednji polo�aj. Premiki v geografski filozofiji in
metodologiji k problemskemu (in�enirskemu)^*^ obravnavanju
prostorskih pojavov prav tako odvra�ajo geografe od kulturne
in dru�beno-zgodovinske sfere, ki je bila �e pred petdeseti-
mi leti v osr�ju geografskega prou�evanja. K temu preobratu
je veliko doprineslo uveljavljanje nomoteti�nega (deduktiv-
nega, normativnega) pristopa namesto ideografskega (induktiv-
nega). Posledice tega spremenjenega geografskega pristopa so
opazne med drugim v upadanju zanimanja za etnolo�ke raziska-
ve. Vendar z eno izjemo: v sodobnem mo�no razdeljenem svetu
ostajajo etni�ne raziskave �e vedno ali celo �edalje bolj
pomembne zaradi narodnostnih te�enj ali razli�nih regionaliz-
mov. Sodobna geografija se jih loteva, tudi ob pomo�i etnolo-
gije, kot posebnih prostorskih problemov. Naj na koncu teh
razmi�ljanj poudarim naslednje: �eprav vidimo v problemski
geografiji velike mo�nosti za njen nadaljnji razvoj, bi bilo
vendarle napak, ko bi geografija povsem opustila svojo tra-
dicionalno kulturno in humanisti�no dedi��ino ter ob tem o-
krnila stike z etnologijo, zgodovino in z-drugimi humanisti�-
nimi vedami in se s tem odrekla svojemu poreklu in tradiciji.
^ Kremen�ek S., 1985: o.c, p. 237-238.
Vri�er I., 1985: Histori�na geografija: cilji, pomen in
metode, Geografski vestnik, Ljubljana, LVII, p. 74.
'*^Prunk J., 1986: O pomanjkanju antropolo�kega pristopa v
na�em zgodovinopisju, Komunist, 7- februarja I986, �t. 6,
p. 22-23.
^ Sumi N., 1986: Polo�aj in aktualne naloge humanistike,
Na�i razgledi, XXXV, �t. 2, 31. januarja 1986, p. 41.
Vri�er I., 1983: Sodobni svet, 1., Odnos med naravo in
dru�bo, p. 25-32.
6
7
8
9
10.
Sau�kln Ju.G., 1973: Ekonomi�eskaja geografija: Istorija,
teorija, metodi, praktika, Moskva, p. 226-227.
Spencer J.E., W.L. Thomas, 1973: Introducing Cultural Ge-
ography, New York, p. 19-22.
Haggett P., 1975: Geography, a Modern Synthesis, New York,
p. 268-271.
Sorre M., 1947-1952: Les fondements de la geographie huma-
ine, I-III, Pari�.
Faucher D., 1949: Geographie agraire, Types de cultures,
Pari�.
Vri�er I., 1985: o.c.
Jager H., 1969: Historische Peographie, Braunschweiigi p.7-
�ekulin V.S., 1982: Istori�eskaja geografija: predmet, me-
todi, Leningrad, p. 25-27.
Mumford L., 1969: Mesto v zgodovini, 1-2, Ljubljana.
Sau�kin Ju.G., 1973: o.c, p.226.
Citirano na osnovi Sau�kina, glej citat 16.
^® Bruk S.J., V.I.Kozlov, M.G.Levin, 1964: Sovremennoe sosto-
janije issledovanij po etni�eskoj geografiji v SSSR, v
knjige Geografija naselenija v SSSR, Osnovie problemi; ci-
tirane po Sau�kinu, opomba 16.
Kremen�ek S., 1985, o.c, p. 230-231.
Vri�er I., 1975: Nove meje geografije, Geografski vestnik,
XLVII, Ljubljana, p. 3-8.
- 1i -