logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

Izhaja za

občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer

Leto XXXVIII, 382. številka 26. april 2011

Svetniki o smradu Brezposelnost večja Čistili smo okolje Program Cankarjevih dni

stran od 2 do 14

stran od

Osnutek proračuna nared Nov oddelek vrtca Nova vodstva društev Uspešni floorbalisti

15 do 22

Prenovili trgovinoNove ceste in pločniki Pomladni sejemBrezposelnost večja V Podolnici novo društvoPrva prenočišča v občini Podirali svetovne rekordeIzbor najlepših hiš

stran od 23 do 29 stran od 30 do 42

Občina bo praznovala Sprejem otrok v vrtce Aktivnosti za novo trgovino Sejalnica domačega znanja

stran od 43 do 49

NAS CASOPIS

Naslednja, 383., številka bo izšla v ponedeljek, 30. maja 2011.

Prispevke sprejemamo do torka, 17. maja.

Uredništvo: 01/750 66 38

Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika

Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer

Leto XXXVIII, 382. številka

26. april 2011

Svetniki o smradu Brezposelnost večja Čistili smo okolje Program Cankarjevih dni

Osnutek proračuna nared Nov oddelek vrtca Nova vodstva društev Uspešni floorbalisti

Prenovili trgovino Pomladni sejem V Podolnici novo društvo Podirali svetovne rekorde

Nove ceste in pločniki Brezposelnost večja Prva prenočišča v občini Izbor najlepših hiš

Občina bo praznovala Sprejem otrok v vrtce Aktivnosti za novo trgovino Sejalnica domačega znanja

stran od 2 do 14

stran od 15 do 22

stran od 23 do 29

stran od 30 do 42

stran od 43 do 49

OBČINA LOG - DRAGOMER PRAZNUJE 25. - 30. maj

Vabimo vas na prireditve ob prazniku Občine Log - Dragomer, 30. maja. Za vas smo pripravili bogat kulturni in športni program. Več o pestrem dogajanju na notranjih straneh Našega časopisa.

7. OBLETNICA VSTOPA V EU

■ 19,30 MAŠA ZA DOMOVINO 20,30 SlAVNOSTNA PRIREDITEV 22,00 KRESOVANJE

Dr. Rosvita Pesek

KORENO, 30. april 2011

1. maj 2011

fvn Borovnica vabi

čjonaJnl shod na Župenci

^-ZaŤhfanOrPijačoiin^-dr.užabnelflrefiO poskrbljenOit'^

m

KOREN--

I rt A . rve Ai^mwicb

Wortíl Cup

BaiilflArinn

il

O

M

CN

A

>t

7ir

t Zavod Ivana Cankarja za kulturo, {port in turizem

l9^Argonavtski dnevî

în Nnř na Vrhnîlci

Al^ntrna pliíTaEnn Atitíivů Kue^ij ny b« q^Etilc

TEKMOVANJ EZA SVETOVNI POKAL V

BALVANSKEM PLEZANJU Td !□ dDnoiuh rkii kjiloro^n sitiđ ,zdId paiKisnl.

VnUpma V«E, da ta daQodiiJt. dQÍIvitB 2 n^imL

7. In e. mi]jD20l1,

w

parhM mumt

Luy - DrA||úninr. S/Jblianll

10. junij 2011

Svečano odprtje

11. junij 2011 Noč na Vrhniki Šnortni nark

^o i^O Ml

ste vabljeni na praznovanje

delavskega praznika. V spomin bomo orqanizirali

v Verdu. Zabavali nas bosta

cmmflinisi Ksiflwmsm

in oredskuoina

Argonavtskî dnevi

Za hrano in pijačo

hn nneirrhlionnl

^/lrl rrU^

UlajltMb<i SnAPhi«! Iniltimik «ImShm UbmI

Nova obzorja

Ko človek nekaj začne prvič, ga prevevajo mešani občutki. Na eni strani je navdušenje nad izzivom in odstiranjem tančice neznanega, na drugi pa previdnost, v skrajnem primeru celo strah pred napačnim korakom. Tako nekako začenjam tudi sam to številko, ki mi je bila prvič zaupana v celoti. Pol leta sva z dosedanjim v. d. urednika Simonom Seljakom družno zbirala gradivo, ga urejala in v sklepni fazi tudi postavljala Naš časopis. Veliko stvari mi je pokazal, me naučil in svetoval, za kar sem mu iskreno hvaležen. Konec marca pa je Simon zapustil svoj uredniški položaj. Medobčinska komisija za izdajanje časopisa je enoletni mandat v. d. urednika zaupala meni. Težave, ki sva jih prej reševala skupaj, so kar čez

v

noč dobile širše razsežnosti. Ce prej nečesa nisem vedel, sem vprašal Simona. Če prej nisem bil pozoren, me je opozoril Simon. In če sem kaj pozabil, me je opomnil Simon. Sedaj sem tako rekoč čez noč postal sam za vse. Nič opore, samo jaz. In na drugi strani izziv: časopis. Priznam, da sem se zato skozi to številko prebral počasneje kot sicer, saj sem vsak korak dvakrat pretehtal. Rezultat ognjenega krsta je številka, ki je pred vami. Zagotovo boste v njej našli kaj, kar vam bo popestrilo praznične dni, ki so pred nami. Pojdite v naravo in už^te pomladni utrip, na predvečer prvega maja pa ne pozabite na obisk kresa. Položaj delavcev že dolgo ni tako trpel kot sedaj. Zdi se, da se je tudi ta znašel pred novimi obzorji.

Gašper Tominc, v. d. urednika

B Jj Naš časopis tudi na facebooku.

2 NAŠ ČASOPIS

Občina [îîttS^

Vrhnika

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

L

—- ^m, _ *

Na skoraj štiri ure dolgi občinski seji so večino časa namenili smradu na Vrhniki in podajanju soglasja kandidatu za direktorja vrhniškega zdravstvenega doma.

Peta redna seja Občinskega sveta

V

Živahna razprava o smradu in direktorju ZDV

Vrhnika, 14. aprila - Tokratna seja Občinskega sveta Občine Vrhnika je obsegala zgolj šest točk dnevnega reda. Svetniki so večino časa porabili zgolj za obravnavo dveh točk: o smradu na Vrhniki in o soglasju k imenovanju Emila Židana za direktorja ZD Vrhnika.

Pri obravnavi točke o emis^ah nepr^etnega vonja na območju Vrhnike so sodelovali še predstavniki obeh kompostarn: Centra za ravnanje z odpadki Vrhnika in Roksa, ter civilne iniciative, ki želi takojšnjo odpravo smradu. Predstavniki obeh kompostarn so v en glas zatrjevali, da smrad ne prihaja od njih in da so ali pa trenutno še opravljajo tehnološke posodobitve svojih objektov po avstr^skih ali nemških zgledih dobrih praks. Na koncu so sicer sprejeli sedem sklepov, za katere pa se je izkazalo, da jim manjka bistveni temelj: državna zakonodaja ima na področju problematike s smradom luknjo. Ni namreč nobenega predpisa, ki bi določal, kaj je smrad oziroma koliko smradnih enot je potrebnih, da govorimo o smradu. Posledično imajo zvezane roke inšpekc^ske službe, saj ne morejo ukrepati po nobenem predpisu. Zato se je eden od sprejetih sklepov glasil, da bo občina predlagala okoljske-mu ministrstvu, naj čim prej uredi to področno zakonodajo.

Še bolj vroča debata se je razvila pri vprašanju podpore kandidatu za mesto direktorja Zdravstvenega doma Vrhnika. Emila Židana je kot kandidata potrdil svet zavoda, a po besedah predsednika KMVIAZ Richarda Beuermanna na račun preglasovanja. V debati, ki je sledila, se je nehote pokazala po-larizac^a političnih opc^. Leva stran je bila proti njegovemu imenovanju in v dokaz ponujala dokument, ki naj bi domnevno dokazoval, da je direktor dal podjetju Eurogradnje, ki je od začetka aprila v stečajnem postopku, 160 tisoč evrov avansa. Desna opc^a je menila, da je vreden ponovnega zaupanja, kajti v mandatu, ko je že bil direktor vrhniškega zdravstvenega doma, je uredil dotlej kaotične razmere na področju dežurstev in postavil zavod na noge. Glede domnevno obremenilnega dokumenta pa je desna stran izrazila dvom v njegovo verodostojnost oziroma se ni želela odločati na podlagi njega, kajti za dokument je prvič izvedela šele na sami seji. Na koncu so izpeljali tajne vo itve, na katerih je od 23 svetnikov kandidatu podalo pozitivno soglasje 10 svetnikov, proti pa jih je bilo 12. Ena glasovnica je bila neveljavna.

V drugi polovici seje so svetniki potrdili še zaključni račun proračuna za minulo leto, podali soglasje k predlaganim imenom za občinska priznanja in potrdili še občinsko volilno komis^o.

Branko Stanovnik bo postal častni občan

Vrhnika - Vrhniška občina v prvi polovici maja praznuje občinski praznik, na katerem župan podeli tudi občinska priznanja. Imena prejemnikov priznanj so od zadnje občinske seje znana. Med drugim bo občina znova dobila častnega občana, to bo akademik profesor dr. Branko Stanovnik.

Bronasto plaketo bo na predlog občinske SNS prejelo Kulturno umetniško društvo Podlipa - Smrečje, srebrno plaketo pa na predlog Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika Marjan Košir, in sicer za dolgoletno delo na področju filmske vzgoje ter vodenje programa v Kinu Vrhnika. Enako priznanje bo na predlog KS Verd prejel Alojz^ Dobrovoljc, ter na predlog NSi in Desus Stojan Jakin, Brane Dolenc, Rudi Krhlikar in Ivan Pejič - za posebne zasluge pri izvrševanju nalog narodne zaščite tako pri obrambi občine kot pri obrambi samostojnosti Republike Slovence. Zlato plaketo Ivana Cankarja bo prejel izvršni svet Občine Vrhnike (usoda seja 27. 6. 1991) v sestavi: Vili Granda, Marina Jereb, Cveto Mole, Vinko Tomšič, Andrej Kos, Anton Jesenko, Alojz Suhadolc, Franc Kvaternik, Leon Gostiša, Stojan Jakin in Ivan Hvala). Na omenjeni seji so bili sprejeti zgodovinski sklepi, s katerimi je občina Vrhnika kolektivno nastopila proti agresorski vojski JLA. Naziv častni občan bo na predlog Desusa prejel dr. Branko Stanovnik, za posebne zasluge in izjemne dosežke s področja kem^-skih znanosti.(gt)

Iskanje krivca

Zdaj smrdi, zdaj ne smrdi

Vrhnika, 14. aprila - Prva točka na občinski seji je bila namenjena izključno obravnavi problematike smradu na Vrhniki, ki naj bi prihajal iz lokalnih kompostarn. Predstavniki obeh predelovalnih obratov (Center za ravnanje z odpadki Vrhnika in Roks recikliranje) so zatrjevali, da smrad ne prihaja iz njihovih hal, saj so ali pa trenutno vršyo tehnološke posodobitve, ki naj bi temeljile na tujih standardih.

Dejansko seja ni pripomogla k nekemu vidnemu napredku na tem področju, ampak je bolj ali manj samo pomešala meglo. Da je temu tako, je izvirni greh pri državi, ki ima na področju smradu neurejeno zakonodajo, po besedah župana Stojana Ja-kina, pa je podobno tudi drugod po Evropi. Namreč zakonodaja ne pozna lestvice, na podlagi katere bi lahko jasno odčitali, kaj smrdi in kaj ne. Neuradno smo izvedeli, da inšpekc^a ravno zaradi takšne zmede nerada obravnava tovrstne primere, saj nima nobene pravne podlage, na katero bi lahko uprla svojo odločitev. In tako lahko smrad traja in traja^

Kako je živeti v takem okolju, kjer večkrat močno smrdi po kompostu, že leta in leta vedo v soseski Zlatice in Vrtnarje. Tem je pred časom vse skupaj presedlo in so se organizirali v civilno iniciativo za odpravo smradu. Zbrali so 472 podpisov podpore in jih predali županu ter od njega tudi zahtevali, naj se ta problematika na Vrhniki čim prej uredi. Njihova predstavnica Mojca Mele je na seji dejala, da je tak odziv dokaz, da je ljudem prekipelo in da žel^o, da kompostarni postaneta družbeno odgovorni. Od nastanka pa do danes je civilni iniciativi uspelo doseči, da je postala stranka v postopkih za podaljšanje oziroma spremembo okoljevarstvenih dovoljenj obeh kompostarn.

Marko Kocjančič, direktor Centra za ravnanje z odpadki Vrhnika, je pojasnil, da iz njihove kompostarne ne more smrdeti, saj so uvedli vrsto tehnoloških posodobitev. Sodeč po svetniškem vprašanju Toneta Sluge naj bi imeli isto tehnolog^o kot v matičnem avstr^skem podjetju (Saubermacher), kar pomeni, da naj bi na področju smrada dosegali iste parametre. Vsi svetniki z njim seveda niso delili mnenje, veliko pripomb pa so imeli tudi na v gradivu prisotno poročilo o meritvah smradu, ki jih je naročil CRO, ker naj bi bilo nepopolno. Kocjančič je to opravičeval, da je preostanek gradiva zaupne narave, da pa ga bo svetu kljub temu posredoval.

Tudi v podjetju Roks recikliranje, ki je lani novembra v bivšem obratu lUV na ravnini med Ligojno in Vrhniko začelo vršiti predelavo bio odpadkov, so menili, da od njih ne more smrdeti. Sploh pa ne od februarja dalje, je dejal direktor Roksa Matjaž Rus, kajti vse hale naj bi tedaj zaradi tehnološke posodobitve izpraznili. Kot je še dodal, so se pri posodobitvi zgledovali po

eni od nemških kompostarn.

Svetnik Daniel Cukjati se z njim glede izvora smradu ni povsem strinjal, saj je menil, da v omenjenih krajih ni še nikoli prej smrdelo. »Niti v času, ko je z ta istimi objekti rokovala IUV.« Prav tako je izrazil dvom v zagotovitev vodstva Roksa, da iz objektov tudi po posodobitvi ne bo več smrdelo. »Če se bo smrad stopnjeval, bo zagotovo tudi v Ligojni in na Stari Vrhniki, ustanovljena civilna iniciativa.«

Živahno debato, ki se je na trenutke sprevrgla tudi v besedne dvoboje med predstavniki kompostarn in svetniki, je prekinil župan, ki je povzel besede nekaterih svetnikov: »Gre za začarani krog. Občina nima pristojnosti za ukrepanje, državne in-špekc^ske službe pa ne morejo ukrepati.« Zato je svet na koncu med drugim sprejel tudi sklep, da občina predlaga okoljskemu ministrstvu, naj čimprej uredi zakonodajo, ki ureja področje smradu in na ta način naredi korak k zaščiti državljanov.(gt)

Sklepi, ki jih je na seji sprejel občinski svet:

1. Družbi, ki upravljata z kompostarnama, morata izvesti vse možne ukrepe za prenehanje smradu.

2. Družbi morata dobiti vsa potrebna dovoljenja za delovanje kompostarn, sicer morata ustaviti delovanje.

3. Saubermacher d.d. je kot kupec vrhniškega centra za ravnanje z odpadki dolžan izpolniti vse obveznosti iz kupoprodajne pogodbe.

4. Roks in CRO sta dolžna obveščati občino o ukrepih za pridobitev dovoljenja za obratovanje, občina pa jih bo objavljala na spletni strani.

5. Roks in CRO morata po pridobitvi dovoljenj in začetku obratovanja izvesti standardne meritve smradu.

6. Občina predlaga okoljskemu ministrstvu naj pospeši postopek sprejemanja uredbe, ki obravnava področje smradu.

7. Občina Vrhnika bo o problematiki in načinu reševanja lete sproti obveščala občane preko občinske spletne strani.

Informacya o poteku priprave

Občinski prostorski načrt Občine Vrhnika

Občina Vrhnika pripravlja na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09) Občinski prostorski načrt Občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: OPN). Postopek se je uradno začel 27. 9. 2007, ko je začel veljati Sklep o začetku priprave Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 341/07, 106/08).

Nekaj časa je že minilo, odkar je bila podana zadnja informac^a o poteku priprave OPN, zato najprej predstavljamo kratek pregled dosedanjega postopka:

- izdelava obveznih strokovnih podlag: analiza stanja in teženj, analiza razvojnih možnosti, štud^a ranljivosti prostora (avgust 2007);

- zbiranje pobud za spremembo namenske rabe zemljišč do 7. 11. 2007;

- priprava Izhodišč Strateškega dela OPN ter Meril za vrednotenje pobud; oba dokumenta sta bila sprejeta na Odboru za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine (8. 11. 2007) ter na Občinskem svetu Občine Vrhnika (29. 1. 2008);

- izdelava Urbanističnega načrta za poselitveno območje Vrhnika - Sinja Gorica - Verd - Mirke (jul^ 2008);

- priprava Osnutka OPN; dokument je bil sprejet na Odboru za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine (30. 9. 2008);

- potrditev osnutka OPN s strani Ministrstva za okolje in prostor in pošiljanje nosilcem urejanja prostora (november-januar 2009);

- zbiranje smernic za načrtovanje OPN

od nosilcev urejanja prostora (janu-ar-jul^ 2009);

- usklajevanja z nosilci urejanja prostora;

- izdelava naslednjih strokovnih podlag:

- strokovne podlage za kmet^stvo oz. za posege na najboljša kmet^ska zemljišča (november 2009),

- štud^a geološko pogojenih nevarnosti (april 2010),

- elaborat vzpostavitve nadomestnih ha-bitatnih tipov (september 2010),

- idejna zasnova južne obvoznice mesta Vrhnika (januar 2011),

- strokovne podlage za konservatorski načrt za prenovo območja naselbinske dediščine Vrhnika - Trško jedro (marec 2011),

- poplavna štud^a za območje Občine Vrhnika (april 2011);

- dopolnjen osnutek OPN in okoljsko poročilo (marec 2011).

31. 3. 2011 sta bila dopolnjen osnutek OPN in okoljsko poročilo poslana na Ministrstvo za okolje in prostor - Di-rektorat za okolje. Če bo ocenjeno, da OPN nima pomembnejših vplivov na okolje, bo MOP izdal mnenje o ustreznosti okoljskega poročila.

Postopek se bo lahko nadaljeval z javno razgrnitv^o dopolnjenega osnutka OPN in okoljskega poročila, kar bo trajala najmanj 30 dni na sedežih Občine Vrhnika in krajevnih skupnosti. V času javne razgrnitve bo več javnih obravnav, občani pa boste lahko podali pripombe

in predloge na OPN.

Več o času in kraju javne razgrnitve ter načinu podaje pripomb in predlogov bo navedeno v javnem naznanilu, ki bo objavljeno v Našem časopisu, na Radiu Orion ter na spletni strani Občine Vrhnika www.vrhnika.si.

Postopek, ki sledi javni razgrnitvi, zajema: pripravo stališč do pripomb, pripravo predloga OPN, pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora, pridobitev mnenja o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN, sklep ministra o usklajenosti predloga OPN ter sprejem OPN na občinskem svetu.

Postopek priprave OPN zaradi obsežnosti akta ter strogih pogojev sektorjev varstva okolja, narave, kulturne dediščine, voda ter kmet^skih zemljišč terja ogromno časa.

Po sprejemu OPN se lahko občina kadar koli odloči za postopek sprememb in dopolnitev OPN, ki bo zaradi že pripravljenega osnovnega akta ter izdelanih strokovnih podlag krajši, kljub temu pa je še vedno vsakršen poseg odvisen od Strategie razvoja Občine Vrhnika za obdobje 2006-2020 ter okoljske problematike predvidenega posega.

O vsebini OPN: OPN vsebuje strateški in izvedbeni del. Strateški del določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine. Izvedbeni del po posameznih enotah urejanja (EUP) prostora pa določa namensko rabo prostora, prostorske izvedbene pogoje (PIP) ter območja in usmeritve za občinske podrobne prostorske načrte (OPPN).

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Občina

Vrhnika

NAŠ ČASOPIS 3

Cankarjevi dnevi 2.011

spoštovane občanke, spoštovani občani, dragi prijatelji!

Letošnje leto praznujemo tradicionalne Cankarjeve dneve še posebej svečano ' v sklopu dvajsete obletnice osamosvojitve Slovenije. Naš veliki pisatelj, ki mu posvečamo občinski praznik, je dejal: »O, domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in rekel; Tod bodo živeli veseli ljudje!« In da bo spomin nanj še vedno globoko v nas, smo tudi letos pripravili pisano paleto prireditev in dogodkov, med katerimi boste zagotovo našli tudi nekaj zase. Zatorej Vam iskreno čestitam ob občinskem prazniku in Vas vabimjna ^isk svečanih prireditev.

jbčine Vrhnika pjanjakin

Cankarjevi dnevi 2011

(27. april-19. maj 2011)

27. april

Dan upora proti okupatorju

1. maj Praznik dela

6. maj

Dan osvoboditve Vrhnike

9. maj Dan Evrope

10. maj

Cankarjev rojstni dan ^ praznik Občine Vrhnika

zic'

Sreda, 27. april

17. TRADICIONALNI POHOD PO VRHNIŠKI POTI Zhor na Trgu Karla Grabeljška, start ob 7. uri. Poliod traja 7 ur. Informacije: Boštjan Ravnik, 041 724 729. Planinsko društvo Vrhnika

Nedelja, 1. maj

PRVOMAJSKA BUDNICA

Pihalni orkester Vrhnika po ulicah Vrhnike ob 6. uri.

Ponedeljek, 2. maj

29. TEK PO MEJAH KS DRENOV GRIČ - LESNO BRDO Ob 10. uri. Informacije: Tomaž Jelovšek, 041 344 716. ŠD Dren, Drenov Grič - Lesno Brdo

Torek, 3. maj

VRHNIŠKI RAZGLEDI 11

Predstavitev zbornika Muzejskega društva Vrhnika. Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ob 18. uri.

Sredo, 4. moj

BRITANSKA ŠOLA IMA NOVICE (BISL HAS GOT NEWS) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ob 17.30 uri. British International School of Ljubljana in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika

ČLANSKA FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Mala mestna galerija in Fotoklub Okular ob 19. uri. Jelovškova 1, Vrhnika

Četrtek, 5. moj

FORMA V-VRHNIKA

Zaključna razstava fotokluba Diana. Avla in Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki ob 19. uri. Fotoklub Diana in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika

Petek, 6. moj

POLAGANJE VENCA PADLIM BORCEM ZA SVOBODO Na Drči ob 17. uri. ZB NOB Vrhnika

66. OBLETNICA OSVOBODITVE VRHNIKE Proslava (Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič iz Trsta). Velika dvorana Cankarjevega doma ob 19. uri. ZB NOB Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika

Soboto, 7. moj

BALINARSKI TURNIR V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA Zbor ob 8. uri na balinišču DU Vrhnika. Informacije: Tone Sluga, 01 750 46 24. Društvo upokojencev Vrhnika

DAN ODPRTIH VRAT UNICHEMA

Odprtje razstave akademskega slikarja Marjana Zaletela; svetovanje Kluba GAI A; prodaja izdelkov za vrt in dom; kulturno zabavni program. Sedež podjetja v Sinji Gorici 2 od 10. do 16. ure. Unichem in Klub GAIA

LUDUS SALTATORIUS/ NAVIHANKA

Klasični balet v enem dejanju. Velika dvorana Cankarjevega doma ob 19. uri. Društvo baletnih umetnikov Slovenije in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika

KONCERT OKTETA RASKOVEC IN MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA CORO ALABARDA UNICREDIT IZ TRSTA Cerkev sv. Pavla na Vrhniki ob 20.15 uri.

Torek, 10. maj

DAN ODPRTIH VRAT CANKARJEVE SPOMINSKE HIŠE NA KLANCU Od 9. do 18. ure. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika

DAN ODPRTIH VRAT STALNE SLIKARSKE ZBIRKE AKADEMSKEGA SLIKARJA IN GRAFIKA FLORISA OBLÁKÁ Od 10. do 17. ure. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika

SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB PRAZNIKU OBČINE VRHNIKA

Podelitev občinskih priznanj in kulturni program. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ob 20. uri. Občina Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika

Soboto, 14. moj

8. POHOD PO CANKARJEVI POTI (Ljubljana - Vrhnika) Start na Rožniku (Ljubljana) med 7.30 in 8. uro. Prihod na Vrhniko k Sv. Trojici okrog 13.30. Odprta Cankarjeva soba na Rožniku; kulturni program ob 13.30 pri Sv. Trojici na Vrhniki. Informacije: 01 241 34 19, 01 755 76 48. Mestni muzej Ljubljana, Knjižni klub Svet knjige, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika

POHOD PO CANKARJEVI DEDIŠČINI (Vrhnika - Mavsarija - Vrhnika) Start ob 8. uri na Sv. Trojici. Prihod na Vrhniko nazaj k Sv. Trojici okrog 13.30 ure. Informacije: Valentin Ogrin, 041 249 576. Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske

POD JASNIM NEBOM RDEČA ROŽA Premierni celovečerni koncert Mešanega pevskega zbora Ivana Cankarja z gosti z Japonske. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ob 19. uri. Pevsko društvo Ivana Cankarja Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika

Sredo, 18. moj

PESNIŠKI VEČER Z VANJO STRLE

Gosta na literarnem večeru Neža Maurer in Lado Jakša. Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ob 18. uri. Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika

Četrtek, 19. moj

TO IMAMO V DRUŽINI

Gledališka predstava. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ob 19.30. uri. Teater Šentviški in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika

4 NAŠ ČASOPIS

Občina [iSl

Vrhnika

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Nekdanji vrtec ob Tržaški cesti je pod spomeniškim varstvom, zato se ga vsi kupci izogibajo.

Nekdanja Vila čira čara nikogar ne očara

Vrhnika - Občina Vrhnika se že dve leti zaman trudi prodati star in dotrajan objekt nekdanjega vrtca na Poštni ulici 1 v središču mesta. Slabo kaže tudi letos.

Izhodiščna cena se je gibala okoli tristo tisoč evrov, vendar zanimanja zanjo ni bilo veliko, so nam pojasnili na občini. Problem je predvsem v tem, da je objekt spomeniško zavarovan, kar pomeni da bi moral novi lastnik objekt z dobrimi 270 m2 stanovanjskih površin in slabimi 500 m2 parkirnih in dvoriščnih površin obnoviti v obliki, kakršen je trenutno »To pa verjetno nikogar ne zanima,« je dejala direktorica občinske uprave Vesna Kranjc. Občina je v dveh letih spustila ceno na najnižjo dovoljeno raven, kolikor ji to še dopuščajo predpisi glede prodaje občinskega premoženja. »Objekt je v programu prodaje tudi letos,« je dejala Kranjčeva, a glede na izkušnje prejšnjih let ne goji velikega optimizma. Poleg prodaje je še druga skrajna možnost: ponovna revitalizac^a objekta. Zato se je občina odločila za izdelavo analize objekta, s katero bi nedvoumno dobila odgovor o primernosti objekta za bivanje. Nekdanji vrtec pa ni edini objekt, ki ga občina prodaja. Nekoliko naprej od njega, v smeri proti Logatcu, ima občina v prodaji še dve nadstropji (700 m2) na Tržaški 24. Tudi ta nepremičnina je na tnalu dražbe dve leti, a doslej še ni bilo interesenta, ki bi jo kupil. Zato na občini razmišljajo, da bi v etaži naselili katero od državnih služb. (gt)

Termalne vode na Vrhniki

Na Mirkah je že dlje znan izvir tople vode, imenovan Furla-nove toplice. Vodo so uporabljali v Industrii usnja Vrhnika in za bazen v športnem parku. Strateg^a razvoja Občine Vrhnika za obdobje 2006-2020 navaja termalne vode kot morebitni vir energie in predlaga preveritev možnosti izkoriščanja termalnih vod pa tudi kot dopolnilno možnost za turistično ponudbo. V letu 2008 je zato župan imenoval Projektni svet za projekt Izraba termalnih vod v Občini Vrhnika'. Na zadnji seji projektnega sveta, ki je bil 29. 3. 2011, so bile predstavljene meritve in analize vode v Furlanovih toplicah, ki so jih izvajali v letu 2010. Za izračun energetskega potenciala so bili na podlagi meritev določeni naslednji podatki: v termalni vrtini pretok 6,4 l/s, temperatura 22,7 +-0,4 °C, v naravnem izviru (bazen) pa pretok 6 l/s in temperatura 21 +-1,5 °C. Na podlagi podatkov izračunani okvirni energetski potencial vode je (s pomočjo toplotne črpalke) za ogrevanje približno 30 stanovanjskih hiš. Predstavljeno je bilo, da je za izrabo vode v turistične namene glede na lastnosti vrtine, prostorske omejitve in trenutne gospodarske razmere zaenkrat malo možnosti. Projektni svet je predlagal, da se glede na navedene rezultate prouči ekonomsko upravičenost izrabe termalne vode Furla-novih toplic v energetske namene. S tem namenom se bo preverilo, ali je zanimanje za izkoriščanje vode s strani zasebnih podjet^, ki bi investirala v obnovo črpališča in nato tržila tako pridobljeno energ^o. Odprte so tudi možnosti za izrabo vode v tehnološkem procesu morebitnih podjety na območju nekdanje lUV.

Občina Vrhnika Občinska uprava

X V«V 1«V« t

Lovrenčičeva hisa ima kupca

Neuradno smo izvedeli, da naj bi Lovrenčičeva hiša, ki je bila nekdaj v lasti propadle lUV, končno dobila kupca. Za pojasnilo smo se obrnili k stečajni upraviteljici lUV Nataši Gibičar Toš. Ta nam je v pisnem odgovoru zapisala: »Za Lovrenčičevo vilo smo po treh neuspelih javnih prodajah končno sklenili prodajno pogodbo, ki pa še ni realizirana (rok za plačilo kupnine še ni potekel).« Občina Vrhnika predkupne pravice ni uveljavila, Lovska zveza Slovence, o kateri se je govorilo kot o potencialnem kupcu, pa bo besedah Gibičar Toševe, zavezujoče ponudbe sploh ni izstavila. Njena informativna ponudba je bila celo nižja od ponudbe družbe Modni center d.o.o., ki je bila sprejeta (550.000,00€). Modni center d.o.o. je v Logatcu regestrirana družba, ki se ukvarja s trgovanjem z nepremičninami. Na Lovrenčičevi vili ima upnik Volksbank priznano ločitveno pravico in s tem pravico do poplačila njihove zavarovane terjatve iz prejete kupnine.(gt)

Porast zahtev za pomoč občanom

Brezposelnost narasla za 150 odstotkov

Vrhnika - Tudi Občina Vrhnika se ni mogla izogniti gospodarski krizi, ki se v najbolj skrajni obliki kaže z brezposelnostjo. Ta je danes v primerjavi z obdobjem pred recesyo enkrat in pol večja.

Ob koncu februarja je bilo v Občini Vrhnika uradno brezposelnih 849 oseb. Toliko jih je bilo pr^avljenih na Zavodu za zaposlovanje RS, koliko jih je dejansko brezposelnih, pa je nemogoče ugotoviti. To je glede na isto obdobje lani 6,5% povečanje brezposelnosti, v primerjavi s februarjem 2008, torej obdobjem pred gospodarsko krizo, pa 155,7%. V zadnjih dveh letih je največ brezposelnih oseb zaposlitev izgubilo v predelovalnih dejavnostih ali v trgovini. Med predelovalnimi dejavnostmi v občini Vrhnika izstopa proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov ter proizvodnja oblačil.

Med nezaposlenimi je več moških kot žensk. In sicer kar 488 proti 361, pri čemer so moški v povprečju stari 43 let, ženske 41. Februarja je prejemalo denarno nadomestilo 260 oseb, ki pa se je v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšalo za skoraj četrtino. Prejemniki nadomestila so v povprečju prejemali 655,19 evrov nadomestila (v Ljubljani na primer 636 evrov).

V kolikor se občani znajdejo v socialni stiski, lahko določeno pomoč pričakujejo tudi od lokalne skupnosti. Občina Vrhnika pozna več takih oblik pomoči: enkratne denarne pomoči za nakup ozimnice, šolskih potrebščin in kurjave (izjemoma tudi za druge izjemne okoliščine). Višina denarne pomoči v letu 2010 je znašala 200,00 EUR za samske osebe in 250,00 EUR za družine. Vloge za denarne pomoči zbira Center za socialno delo Vrhnika, običajno začnejo zbirati oz. obravnavati vloge poleti. Za šolo v naravi Občina

Vrhnika na podlagi sklepa občinskega sveta prispeva 4,17 EUR na otroka na dan. Znesek se nakaže vrtcem in šolam na podlagi zahtevka po izvedeni šoli v naravi. Po novem občina pozna tudi enkratno denarno pomoč staršem za vsakega novorojenca.

Ena od oblik pomoči lokalne skupnosti je tudi kritje osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Trenutno je preko občine

daja določa, da so lahko »kot občan« zavarovane osebe, ki nimajo nobenih dohodkov, oziroma, če živ^o sami, v zadnjih treh mesecih niso imeli višjih dohodkov kot 294,59 EUR na mesec. V kolikor živ^o v skupnem gospodinjstvu, pa povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v zadnjih treh mesecih ne smejo presegati 147,29 EUR. Vlogo za prijavo v obvezno zdravstveno

Glavna krivca za tako visoko številko brezposelnosti sta stečaja lUV in Lika.

zavarovanih 114 občanov, kar je veliko manj kot pred leti. Razlog je v spremembah zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki je konec leta 2008 uvedel nove kriter^e in pogoje, po katerih lahko občine pr^av^o občane s stalnim prebivališčem v njihovi občini v zavarovanje. Pred uvelja-vitv^o navedenih sprememb zakonodaje je bilo »kot občan« zavarovanih dobrih 300 občanov. Z oddelka za družbene dejavnosti so nam sporočili, da je letos v proračunu Občine Vrhnika predvidenih 62.000 EUR za kritje obveznega zdravstvenega zavarovanja osebam, ki nimajo druge možnosti zavarovanja. Zakono

zavarovanje se vloži na Občini Vrhnika, v sprejemni pisarni, oz. na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo. Priložiti je potrebno fotoko-p^e osebnega dokumenta, davčne številke, prometnega dovoljenja, prejemniki denarne socialne pomoči odločbo Centra za socialno delo, ostali potrdilo Zavoda za zaposlovanje, oz. potrdilo o šolanju in dokazila o prejetih dohodkih v zadnjih treh mesecih. Potrdilo o skupnem gospodinjstvu pridobi občina sama iz uradnih evidenc. Predvidoma od septembra dalje bo pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje ena izmed pravic, katero bodo

občani lahko uveljavljali na centru za socialno delo in ne več na občini.

Ena od oblik denarne pomoči pa je tudi varstveni dodatek k pokojnini. V Občini Vrhnika ga je konec marca prejemalo 168 upokojencev. Gre za mesečni denarni dodatek k pokojnini, s katerim država uživalcu zagotavlja socialno varnost, če ta izpolnjuje predpisane pogoje. Pogoj je, da pokojnina ne presega mejnega zneska. Ta je 81,6 odstotkov najnižje pokojninske osnove, ki od začetka letošnjega leta dalje znaša 449,75 EUR. Uživalec pokojnine oziroma dodatka k pokojnini, ki je nižja oziroma je njun seštevek nižji od mejnega zneska, je le možni upravičenec do varstvenega dodatka. Za pridobitev pravice pa mora izpolnjevati tudi dohodkovni in premoženjski cenzus! Možni upravičenec izpolnjuje dohodkovni cenzus, če njegovi dohodki, skupaj z dohodki družinskih članov, v letu 2010 niso presegli na posameznega družinskega člana 445,29 evrov na mesec ali 5.343,48 evrov na leto. Premoženjski cenzus pa izpolnjuje, če njegovo premoženje in premoženje družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, ne presega vrednosti 24.328,10 eurov.

Kot rečeno, je država v mesecu marcu izplačala upokojencem Občine Vrhnika 168 varstvenih dodatkov, in sicer 54 starostnih, 59 invalidskih, 43 družinskih in 12 vdovskih. Povprečni znesek pokojnine z varstvenim dodatkom je znašala 620 evrov (672 z starostnim dodatkom, 539 z invalidskim, 432 z družinskim in 520 z vdovskim dodatkom).(gt)

Svetniki ne bodo dobili prenosnikov

Vrhnika - Svetnik SNS Franc Mišič je na eni od prejšnjih sej predlagal, da bi občina lahko zmanjšala stroške priprave gradiva za občinske seje na način, da bi ga posredovala v elektronski obliki. Pri tem se je skliceval na dobro prakso iz Občine Dobrova - Polhov Gradec, kjer so konec leta že uvedli tak sistem.

Na Občini Dobrova - Polhov Gradec so namreč popisali stroške priprave gradiva za občinske seje in na koncu ugotovili, da bi bilo bolje, če bi svetnikom kupili (dali v najem za en mandat) prenosne računalnike in jim gradivo posredovali v elektronski obliki. S tem bi odpadla kopica dela, vezanega na fotokopiranje in zlaganje gradiva, nenazadnje pa ima vse skupaj tudi ekološki pridih.

Na Dobrovi občinska seja poteka tako rekoč brez papirja.

Na Občini Vrhnika so Mišičevo pobudo sicer vzeli resno, a je bilo že v štartu jasno, da se iz nje verjetno ne bo izcimilo veliko. »V letošnjem letu tega nimamo v programu, ker je to kar velik strošek, vendar bomo v okviru občinske uprave predlog preverili in sporočili kaj to pomeni,« je na eni od sej dejal župan Stojan Jakin. Izkazalo se je, da je občina v mandatu 2006-2010 porabila za izdelavo gradiv za seje občinskega sveta 20.410 evrov.

Torej v povprečju okoli pet tisoč evrov na leto. Milivoj Kalanj, ki na občini skrbi za področje informatike, je svetnikom pisno predstavil tudi možnost nakupa dveh različnih prenosnikov, za katere bi se morebiti odločili. To so »običajni« z 38-cm diagonalo ekrana, ki stanejo okoli 500 evrov brez DDV, in nekoliko manjši, s 25-cm ekranom, katerih cena je od 300 do 400 evrov. Ob predpostavki, da bi vseh 24 svetnikov dobilo prenosnik v vrednosti okoli 500 evrov, bi to bilo 12 000 evrov, kar bi bilo še vedno skoraj polovico manj, kot je znašal strošek priprave gradiva v štirih letih.

Ekonomsko bi se torej splačal nakup prenosnikov, a na občini so imeli še en pomislek: ali so sploh vsi svetniki za to? »Vemo, da mogoče vsi svetniki niso tako izobraženi in toliko strokovno usposobljeni, da bi gradivo lahko gledali na sami seji občinskega sveta na računalnikih,« je imela pomisleke direktorica občinske uprave Vesna Kranjc. Zato je svetnik Mišič predlagal, naj med svetniki izvedejo anketo. »Če bo večina svetnikov proti temu, jaz umikam pobudo.«

Na občini so v zadnji polovici marca res poslali vsem svetnikom anketo z vprašanjem glede nakupa računalnikov in s prehodom na elektronsko obliko gradiva. Do zahtevanega roka je prišlo le trinajst izpolnjenih vprašalnikov, kjer se jih je enajst opredelilo za elektronsko gradivo. Ker pa so bili svetniki v anketi izrecno opozorjeni, da če ne bodo vrnili anketnega lističa, se bo štelo, da žel^o gradivo v klasični papirnati obliki, je bil izid glasovanja enajst za uvedbo računalnikov in trinajst proti.

Glede na rezultate ankete se občina letos ne bo odločila za nakup računalnikov. Nenazadnje za to v letošnjem proračunu niti ni predvidela potrebnih sredstev. Menda naj bi pri pripravi proračuna za leto 2012 svetnike ponovno vprašala po interesu za elektronsko gradivo občinskih sej.

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Občina

Vrhnika

NAŠ ČASOPIS

Eurogradnje v stečaju

Okrožno sodišče v Ljubljani je sklenilo, da se začne stečajni postopek nad vrhniško družbo Eurogradnje - Gradbeno podjetje. Stečajni upravitelj bo Tone Kozelj.

Družbi Eurogradnje je bil transakc^ski račun blokiran že sredi februarja 2010. Podjetje naj bi se ubadalo z veliko zalogo neprodanih hiš, odsotnostjo gradbene mehanizac^e, ki so jim jo zaplenile lizinške hiše. Upniki imajo tri mesece časa za prgavo terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, zadnji dan za prijavo pa je 6. jul^, kar je razvidno iz objave na Ajpesu. Družba Eurogradnje je bila ustanovljena novembra 1998 in ima šestintrideset zaposlenih, je razvidno s spletne strani družbe. Direktor družbe, ki gradi poslovno-stanovanjske objekte, industr^ske objekte, poslovne objekte ter izvaja zunanje ureditve in adaptac^e vseh vrst objektov, je Klemen Gantar. (gt)

Jeseni naj bi se že sprehajali po obnovljenem mostu v Retovju.

Obnovili bodo most v Retovju

Vrhnika - Občina se bo letos lotila obnove dveh mostov. Prvi je leseni most v Retovju, ki ga je zob časa že pošteno načel, drugi pa v Podlipi. Za prvega so na občini povedali, da trenutno pripravljajo projekt za njegovo obnovo, načrtujejo pa, da bodo dela stekla poleti. Podobno naj bi bilo tudi z obnovo mostu v Podlipi. (gt)

Učenci s svojo »stojnico« na šolskem dvorišču, kjer so zbirali prostovoljna sredstva. Vsak, ki je daroval, si je lahko izbral glineno ploščico v obliki hišice, ki so jo izdelali učenci.

Osnovnošolci pomagali japonskima študentkama

Hiške za nove hiške

Učenci prve triade Osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika so v prvem tedna aprila na ulici zbirali prostovoljne prispevke za dve japonski študentki, ki sta se pred tem mudili na njihovi šoli. Šolo sta obiskali ravno v času, ko je Japonsko prizadel katastrofalni potres. Ena od nj^u ima popolnoma uničen dom, druga pa do take mere, da domačim ne bo preostalo drugega, kot da bodo hišo podrli in zgradili novo. Ker se je med študentkama in učenci skovala pristna pr^ateljska vez, so se slednji skupaj z učiteljicami odločili, da bodo pomagali po lastnih močeh. Izdelali so glinene ploščice v obliki hiš, se z nekaj panoji, ki so ponazarjali grozoto uničevalnega potresa, podali na vrhniške ulice in začeli zbirati prostovoljne prispevke. Kot so dejali, je bil odziv ljudi dober. Sicer vedo, da z zbrano pomočjo težko pomagajo ob tako veliki gmotni škodi, pa vendar je v takih trenutkih prav vsak podarjeni evro več kot na mestu. Zbrana sredstva so študentkama predali v sredo, 6. aprila. (gt)

Projekt Življenje ponoči (Life at Night)

Naravi pr^azna osvetlitev cerkva

Stara Vrhnika, Velika Ligojna, Zaplana - Projekt Življenje ponoči - zmanjševanje negativnih vplivov osvetljevanja objektov kulturne dediščine in izboljšanje naravovarstvenega statusa nočnih živali - poskuša najti primerne tehnične rešitve za ustreznejšo osvetljevanje kulturne dediščine. V Občini Vrhnika bodo v projekt vključene cerkve na Stari Vrhniki, v Veliki Ligojni in na Zaplani.

Vsak večer v mestih in vaseh zažari na tisoče luči. Tako zelo smo jih navajeni, da o njih pogosto sploh ne razmišljamo. V zadnjem stoletju nam je električna razsvetljava bistveno spremenila življenje in nam omogočila, da delamo in se zabavamo še pozno v noč. Pri tem pa pogosto pozabimo, da svetilke, ki se zvečer prižgejo zunaj, navadno gor^o vse do jutra, tudi takrat, ko že vsi spimo in na ulicah skoraj ni ljudi. čezmerno in nepravilno osvetljevanje ima številne negativne posledice: po nepotrebnem povečuje stroške električne energie, vpliva na človekovo zdravje, ogroža številne nočne živali in nam preprečuje, da bi uživali v pogledu na zvezdnato nebo. Projekt Življenje ponoči (Life at Night) si je za cilj zadal zmanjšati negativne učinke osvetljevanja kulturne dediščine. Prizadevamo si, da bi bile cerkve, gradovi in spomeniki osvetljeni tako, da bi bilo to čim manj potratno za človeka in čim manj moteče za naravo.

Slovenca je znana kot dežela številnih cerkva, od katerih jih je velik del osvetljenih. So velike svetle točke v pokrajini, ki privlačno nočne žuželke iz bližnje in daljne okolice. Nekatere žuželke začnejo v soju svetilk brez konca krožiti okrog vira svetlobe in so zato lahek plen plenilcem, druge na svetlobi otrpnejo in prenehajo z aktivnostjo. V obeh primerih se ne prehranjujejo in ne razmnožujejo, kar pripomore k zmanjševanju njihove številčnosti. Žuželke so opraševalci rastlin in pomemben člen v prehranjevalni verigi, zato ima njihovo izginjanje dolgoročno lahko zaskrbljujoče posledice.

Zaradi osvetljevanja cerkva imajo težave tudi netopirji. Spomladi se na podstrešjih in v zvonikih samice netopirjev zberejo v velike porodniške kolonce, kjer skupaj vzgajajo mladiče. Če so

È

Cerkve so pogosto osvetljene tako, da gre več svetlobe v nebo kot na fasado. (Foto: Andrej Mohar)

Nekoč je bil Črni orel del Kotnikovega posestva v Verdu, po vojni pa nacionaliziran.

Usoda Črnega Orla še naprej negotova?

Vrhnika - Ena^najbolj markantnih stavb v središču Vrhnike je tudi objekt Črnega orla, ki pa že leta in leta propada. Trenutno so v njem v zgornjih etažah nastanjene službe državne uprave, spodaj lokalne uprave in nekaj zasebnikov. Lastnica objekta je še vedno občina, vendar pa je objekt že od leta 1991 v denacionalizac^skem postopku. Verjetno se bo saga o reševanju statusa objekta nadaljevala še nekaj časa, kajti upravni organi in sodišče se ne morejo dogovoriti, kdo je pristojen za reševanje primera. »Dokler je objekt v denacionalizac^skem postopku, občina ne more in ne sme vlagati vanj nobenih dodatnih sredstev,« je bila odločna direktorica občinske uprave Vesna Kranjc. Zato bo objekt, ki je bil nekoč v ponos Vrhniki, verjetno še naprej vse prej kot to. (gt)

izletalne odprtine njihovih zatočišč osvetljene, se na lov ne od-pravdo v mraku, ampak veliko pozneje, kar skrajša čas, primeren za prehranjevanje. Manj hrane za samice pomeni tudi manj hrane za njihove mladiče, saj so prve tedne popolnoma odvisni od materinega mleka. Podhranjeni mladiči pa imajo manjše možnosti za preživetje svoje prve zime.

Projekt Življenje ponoči-- zmanjševanje negativnih vplivov osvetljevanja objektov kulturne dediščine in izboljšanje naravovarstvenega statusa nočnih živali poskuša najti primerne tehnične rešitve za ustreznejše osvetljevanje kulturne dediščine.

Glavni cilj projekta je dolgoročno zmanjšati negativne učinke, ki jih povzroča osvetljevanje cerkva in tako izboljšati naravovarstveni status in biotsko raznovrstnost nočnih živali. Razvili bomo nov tip reflektorja, ki bo prilagojen obliki stavbe in bo zmanjšal nepotrebno svetenje v nebo. Z novimi reflektorji bomo zamenjali obstoječo razsvetljavo enaindvajsetih slovenskih cerkva in tri leta spremljali, kako se na različno intenzivnost in različne barve svetlobe odzivajo netopirji in nočni metulji. Na podlagi pridobljenih izkušenj bomo v sodelovanju z Unescom razvili tehnične smernice za naravi pr^azno in energetsko učinkovito osvetljevanje kulturne dediščine, ki bodo širše uporabne za osvetljevanje različnih tipov stavb, ne le cerkva. VObčini Vrhnika bodo v projekt vključene cerkve na Stari Vrhniki, v Veliki Ligojni in na Zaplani. Nova razsvetljava ne bo le pr^aznejša nočnim živalim, ampak bo tudi manj potratna - pričakujemo, da bomo stroške električne energie zmanjšali za vsaj 30 %. S projektom želimo narediti prvi korak k mednarodni standardizac^i osvetljevanja kulturne dediščine. Cerkve, ki jih bomo v okviru projekta

V zvonikih cerkva se pogosto zbirajo netopirji, ki tam vzgajajo svoje mladiče. Na fotografiji je mali podkovnjak. (Foto: Tomi Trilar)

Projekt delno sofinancirata Evropska komis^a v okviru programa Life+ in slovensko Ministrstvo za okolje in prostor, izvaja pa ga šest partnerjev: Euromix, d. o. o., Društvo Temno nebo Slovence, Univerza v Ljubljani, Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovence, Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev in produkc^ska hiša Baza Media 2.1.

pravilno osvetlili, bodo služile kot model za nadaljnje reševanje te problematike v Slovenci in Evropi.

Dodatne informac^e o projektu lahko najdete na spletni strani www.lifeatnight.si. Če želite izvedeti več podrobnosti, vas vabimo, da nas pokličete.

Dr. Mojca Stojan - Dolar

Vrhniški pirh tudi na poštni znamki

Sredi aprila je v ser^i rednih znamk I feel Slovenia izšla znamka z motivom vrhniškega velikonočnega jajca, ki ga je izumil rokodelec iz Vrhnike Franc Grom. Gre za poseben pirh, pri katerem so podobe narejene s pomočjo tisoč ali več luknjic, ki na površini ustvar^o filigrantsko podobo. Gromovo jajce v vitrinah hranita tudi Clinton in Putin. Sicer pa je konec meseca izšlo še nekaj zanimivih znamk z vrhniškega konca V ser^i znamk z motivi srednjeveških samostanov je svoje mesto dobil še Tehniški muzej Slovence v Bistri. Na znamkah, ki so izšle konec marca pa so predstavljeni zanimivi primerki barjanske flore, in sicer okroglolista rosika, dlakava mahovica, nožničavi nunec in rožmarinka.(ve)

O CN

fM O

it

l9^Argonavtski dnevi m Noč na Vrhniki

TEKMOVANJE V KUHANJU ARGONAVTSKEGA GOLAŽA

v petek, 17. junija od 16. ure dalje na Stari cesti

O

rsi

fM

o

>W

l9^Argonavtskî dnevi m Noč na Vrhnîkî

SEJEM OBRTI IN PODJETNIŠTVA

v petek, 17. junija I od 16. ure dalje na Stari cesti

Argonavtskî dnevi

v občini Vrhnika

5

NAŠ ČASOPIS

Občina

Vrhnika

Vrhnika na prireditvi pobratene Občine Gonars

V Gonarsu je v nedeljo, 10. aprila, potekala tradicionalna zabavna prireditev Festa delle Rondini, ki jo organizira lokalno združenje trgovcev in obrtnikov. Na povabilo župana pobratene Občine Gonars so se srečanja v organizacyi Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika udeležili župan Vrhnike Stojan Jakin, Ljudske pevke Trlice in Folklorna skupina Cepci prav tako iz KUD Ligojna ter Otroška folkorna skupina s Stare Vrhnike z namenom okrepiti pobratenost, ki nas veže že 36 let.

V uradnem delu skupnega programa so navzoče nagovorili regionalni svetnik Alessandro Colautti, župan Gonarsa Mario del Frate ter župan Vrhnike Stojan Jakin. Vsi tr^e govorniki so poudarili velik pomen povezovanja med sosednjimi pokrajinami in izrazili željo po dobrem sodelovanju v prihodnje. Po uradnem delu prireditve so se na trgu predstavile folklorne skupine s Stare Vrhnike in Ligojne. Župana obeh občin sta v sproščenem vzdušju izmenjala številna mnenja in se dogovorila, da nam bodo vrnili obisk v času Argonavtskih dnevov. Na koncu smo si vsi skupaj ogledali še kostnico in spomenik slovenskim inter-nirancem ter obeležja nekdanjega koncentrac^skega taborišča. Festivalsko dogajanje prireditve Festa delle Rondini želi vzpod-

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Župana obeh občin režeta polento.

buditi ljudi k druženju in vzpostavitvi medsebojnih odnosov kot temeljni vrednoti lokalne skupnosti. Poudarek prireditve je na predstavitvi lokalnih značilnosti, dejavnosti, tradicionalnih jedi in izdelkov na ulicah Gonarsa, kjer so v ta namen postavljene stojnice za degustac^o in prodajo izdelkov. Mestna oblast želi festivalu dodati nov zagon in večji pomen, saj naj bi se skozi prireditev povezovale tri sosednje reg^e: Furlan^a, avstr^ska Koroška in Slovenca.

Mar^a Zakrajšek,

Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Foto: Marija Zakrajšek in Joži Krvina (KUD Stara Vrhnika)

Ligojnski plesalci na osrednjem trgu Gonarsa

Otroška folklora s Stare Vrhnike

Poslanska skupina SDS se je mudila na Vrhniki

Vrhnika, 11. april 2011— Poslanska skupina SDS nadaljuje s svojo turnejo obiskov. Tokrat so se opozicijski poslanci mudili na celodnevnem delovnem obiska Notranjsko- Dolenjske regije. Skupino štirih poslancev v sestavi Cukjati, Irgl, Čadež, Tisel ter državnega svetnika Korzeta je pot zanesla v občine Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. Ob svojem obisku na Vrhniki so z županom Stojanom Jakinom in vrhniškimi svetniki govorili o problematiki prometa, gradnji obvoznice okoli Vrhnike ter izvozu z avtoceste. Med drugim so spregovorili tudi o problematiki obrtne cone, neuradni selitvi vojašnice in želji, da bi prostore dobila občina, ter o propadu vrhniških podjetij.

Poslanci so se ob obisku občin Notranjsko-Dolenjske reg^e pogovarjali z župani, gospodarstveniki in občani, njihovi obiski pa so bili namenjeni predvsem spoznavanju razvojnih priložnosti, ki jih ponuja reg^a, ter na drugi strani

neustreznosti prostorov, v katerih delujeta občinska uprava in občina, pozneje pa je spomnil tudi na pogreb gospodarstva na Vrhniki. Kot je pojasnil Jakin, so v zadnjih nekaj letih propadla vsa večja, nekoč stabilna vrhniška podjetja, ostalo

smo postavili osnovne pogoje za oživitev Vrhnike."

Priložnost visokega obiska so izkoristili tudi vrhniški svetniki, ki so nujnost gradnje vrhniške obvoznice podkrepili še z dodatnimi razlogi. Svetnik Vlado Petek je pripomnil,

ne Log - Dragomer, in sicer o vprašanju protihrupnih ograj ter projektu Čista Ljubljanica. Pogovor je stekel tudi o vprašanju vojašnice, ki naj bi jo do poletja izpraznili. Kot je povedal Jakin, bi občina ta zemljišča rada odkupila. Če pa jim to

Največja opozic^ska stranka se je z županom Jakinom in svetniki pogovorila o vrhniški rak rani - prometu.

Vrhniška obvoznica in nov avtocestni izvoz sta priložnost za razvoj vrhniške občine in prihod gospodarstva.

težav, s katerimi se srečujejo na teh območjih. Dopoldne so poslanci France Cukjati, Milan Čadež, Štefan Tisel ter državni svetnik Jože Korže obiskali Občino Log - Dragomer, svoj obisk pa so nadaljevali na delovnem kosilu v Borovnici, kjer se jim je pridružila še poslanka Eva Irgl. Pozneje jih je pot zanesla še na Vrhniko.

Rešitev vrhniškega prometa je priložnost za razvoj

Župan Stojan Jakin je poslancem v uvodu spregovoril o

je le še nekaj obrtnikov. Ob tem se je naslonil še na težave z obrtno cono, ki jih je občini prinesla Natura 2000. V nadaljevanju se je Jakin navezal na rak rano Vrhnike - promet. Rešitev zanj je obvoznica okoli Vrhnike in nov avtocestni priključek v Sinji Gorici. Kot je še poudaril, rešitev prometne problematike na Vrhniki pomeni tudi pomoč gospodarstvu: "Mnoga podjetja imajo zaradi bližine prestolnice interes prihoda na Vrhniko, vendar je treba rešiti promet. Če bomo to naredili

da naj bi kar sedemdeset mest imelo vlogo za obvoznico ter se razočarano spraševal, kakšne so realne možnosti, da bi to pridobitev sploh dobili. Poslanka Eva Irgl je povedala, da gre za tako pomembno zadevo, ki jo je treba rešiti, saj je dobro za kraj, za razvoj in nenazadnje za prihod gospodarstva.

Spregovorili o aktualni problematiki

Sicer pa so poslanci župana povprašali tudi o problematiki, ki so jo odprli ob obisku Obči

ne bo uspelo, si žel^o, da bi se vanje preselil nekdo, ki bi Vrhniki prinesel mirno dejavnost, oživitev in morebitna nova delovna mesta. Nekaj besed so spregovorili tudi o pripravi občinskega prostorskega načrta, varovanju opustele trase železnice ter sanac^i državne ceste Podpeč-Borovnica-Vrh-nika. Ob zaključku delovnega obiske so se poslanci udeležili javne tribune v Logatcu, kjer so ocenili reševanje krize ter predstavili ukrepe njene rešitve.

V. E.

Srečanje Fokolarov

■v

Žarki upanja v Slomškovi dvorani

Vrhnika, 2. april - V Slomškovi športni dvorani je potekalo vseslovensko srečanje Žarki upanja, ki ga je pripravilo eno od novejših cerkvenih gibanj - Gibanje Fokolarov. Srečanja se je udeležilo več kot tisoč ljudi z vseh koncev Slovence, med njimi tudi nadškof Anton Stres in novomeški škof Andrej Glavan.

^ Gibanje Fokolarov stremi k duhovni in družbeni prenovi. Čeprav izhaja iz evangelia, ta duhovnost poudarja tudi vrednote, ki so skupne drugim relig^am in kulturam. Sobotno celodnevno srečanje je poteklo v dveh sklopih. Prvega so vsebinsko oblikovali mladi, ki so spregovorili o različnih vidikih njihovega življenja: med drugim o gradnji odnosov s sodelavci, sprejemanju bolezni in zavzemanju za čistost. Predstavili so tudi vzor blažene Chiare Luce Badano, ki je to visoko stopnjo duhovnega življenja dosegla že pri osemnajstih letih. V drugem delu srečanja so pričevale družine, ki so z gosti delile svoje izkušnje od priprave na zakon do odprtosti družine za

Srečanja se je udeležilo na stotine ljudi iz vseh koncev Slovenije. (Vse foto Emilija Snoj).

Srečanje je sklenil nadškof Anton Stres z mašo.

potrebe drugih in tudi za družbena vprašanja, od bolečine ob izgubi otroka do sprejemanja vdovstva in odločitve otrok, kadar niso v skladu z našimi prepričanji.

Srečanje je sklenil ljubljanski nadškof Anton Stres (somaše-val je novomeški škof Andrej Glavan in številni duhovniki), ki je dejal, da so vsa pričevanja na srečanju pokazala, da »^ življenje v krščanski veri nikakor ni preprosto. To ni pravljica za lahko noč. Vera zahteva zvestobo Gospodu ravno v preizkušnjah, ki niso vernim ljudem čisto nič prihranjene, in tista zvestoba, ki jo pokažemo ravno v preizkušnjah, je tisto najbolj dragoceno.« (gt)

Gibanje Fokolarov je nastalo v Trentu v Severni Ital^i v letu 1943, sredi sovraštva in nasilja druge svetovne vojne. Chi-ara Lubich je s svojimi pr^ateljicami začela živeti evangel^ v najrevnejših predelih mesta. prva skupina mladih žena je kmalu oblikovala gibanje, ki se je širilo najprej po Italiji, nato Evropi in nazadnje po vsem svetu. Gibanje temelji na duhovnosti, edinosti in vodi v duhovno in družbeno prenovo, ki je po svoji naravi skupnostna in ki v vsakem človeku prepoznava pot k Bogu.

it

^ ^ ^Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika

Turistično informacijsl(i center

TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika Tel: 01 755 10 54;e-pošta:tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure. Sobota: od 8. do 14. ure.

6

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Občina

NAŠ ČASOPIS

Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Vrhnika vabi vse svoje članice in člane ter občane Občine Vrhnika na izlet po hrvaškem Zagorju, ki bo v nedeljo, 29. maja 2011, z odhodom ob 7. uri izpred Trga Karla Grabeljška na Vrhniki.

Program:

ogled etnološkega Muzeja v Kumrovcu, rojstni vasi maršala Tita, ogled dvorca Tra-koščan, Olimje z ogledom vaške cerkve, minoritskega samostana in zeliščnega vrta ter obisk čokoladne trgovine. Kosilo na Jelenovem grebenu, nato sledi odhod proti Vrhniki.

Informac^e in prgave vsako sredo od 10. do 11. ure in popoldne od 16. do 18. ure oz. po telefonu 750-20-01 ali 030 696-818.

V a b l j e n i !

Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Vrhnika, čestita vsem svojim članicam in članom ter občanom Občine Vrhnika za državni praznik, 27. april, dan upora proti okupatorju.

Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Vrhnika vabi vse članice in člane združenja, naj se udeležbo tovari-škega srečanja na TV 17, ki bo v sredo, 27. aprila 2011. Zjutraj bomo sprejeli pohod-nike po vrhniški planinski poti, zatem bo družabni del. Informac^e in prgave na tel. št.: 750-20-01 oz. 030 696-818. Vabljeni!!!!!!

Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Vrhnika, v sodelovanju z Občino Vrhnika, vas vabi na proslavo ob 66. obletnici osvoboditve Vrhnike izpod naci-fašistične okupac^e. Proslava s kulturnim programom bo v petek, 6. maja 2011, ob 19. uri v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki.

Slavnostni govornik bo podpredsednik Državnega zbora Republike Slovence g. Miran Potrč.

V programu bo nastopil Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič!

Pred proslavo bodo ob 17. uri predstavniki Občine Vrhnika in Združenja za vrednote narodnoosvobodilnega boja Vrhnika položili venec na spomenik padlim v narodnoosvobodilnem boju na Drči. Vabljeni!!!!!!

Gostje iz Trsta

Iskali navdih v OŠ AM Slomška Vrhnika

Šolo obiskali zamejski študenti

Vrhnika, 24. marec - Osnovno šolo Antona Martina Slomška so obiskali zamejski Slovenci, študenti s fakultete pedagoških ved v Trstu, ki obiskujejo študyskim program, namenjen učiteljem slovenskih vrtcev in šol. Poleg ravnateljice in župana jih je nagovoril tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš.

Med drugim jih je nagovoril tudi minister dr. Boštjan Žekš.

Nekateri so se pomešali med učence v šolskih klopeh, drugi pa so se jim pridružili na terenskih vajah.

Dober ducat študentov in še skoraj enkrat toliko spremljevalcev so v šolski avli sprejeli s kulturnim programom učencev, nagovorili pa so jih ravnateljica Darja Guzelj, župan Stojan Jakin in minister dr. Boštjan Žekš. Slednji je dejal, da so na obzorju sicer sivi oblaki, ki ogrožajo slovenske pedagoške programe v Trstu, a je izrazil upanje, »^ da jih bomo čim prej odpihnili.« Ne moremo pa odpihniti uspehov Slomškove šole, ki so jih nanizali učenci in učitelji v njeni desetletni zgodovini. Na te je spomnil župan, ki je goste nagovoril, da so izbrali pravo šolo, kajti vrhniške osnovne šole so v slovenskem merilu vedno veljale za dobre, kar dokazujejo uspehi d^akov, ki so se šolali na Vrhniki.

V drugem delu srečanja je pedagoško delo šole in njene smernice predstavila gostom ravnateljica Guzeljeva. Med drugim je izpostavila

medpredmetna povezovanja, ki terjajo velik organizac^ski zalogaj, a lahko prinašajo tudi temu primerno dobre rezultate. Tovrstno povezovanje je pri gostih vzbudilo kar nekaj vprašanj, prav tako so veliko pozornosti namenili izkušnjam z učenci, ki so prišli iz tujih držav. V sklepnem delu srečanja so gostje lahko tudi doživeli ravnateljičine besede. Pomešali so se med učence v razredu ali na terenu.

Trenutno se pedagoška fakulteta v Trstu oziroma tiste njene štud^ske smeri vzgojnih ved, v sklopu katere se izobražujejo prihodnji vzgojitelji in učitelji slovenskih šol in vrtcev, sooča z grožnjo, da jo bodo zaprli. Kot je dejal eden od študentov, je trenutna situac^a

Zahvala

Vsi, prav vsi smo prišli z Vrhnike z občutkom topline in podkrepljenim prepričanjem, da je šola kraj, ker se učenci in odrasli poču-t^o sprejete, kjer ti nud^o, kar potrebuješ, da imaš možnost širiti svoje potrebe po znanju, kjer si s sovrstniki in pr^atelji, kjer se učiš učiti se, se zavedaš, da veljaš in si pomemben član skupnosti. Urejeno in funkcionalno okolje pripomore k dobremu počutju, predvsem pa so pomembni pravi odnosi med šolniki, zaposlenimi, otroki in odraščajočo mladino. Vse to je kipelo iz vas in vaših učencev. Nama in najinim ital^ansko govorečim kolegicam, ki spremljamo študentke in študente pri pedagoški praksi, je bila hospitac^a v Slomškovi osnovni šoli dragocen prikaz šolskega življenja in učenja, ki si ga je vredno vzeti za zgled.

Posebna zahvala velja učencem Slomškove šole, ki so bili akterji in naslovniki četrtkovega dne. Ves dan, od jutranje dobrodošlice in prisrčnega, lepega kulturnega program, udej-stvovanja pri pouku, učnih ur in nenehnega utripa šolskega življenja, so nam dali možnost, da smo se vživeli v šolsko življenje. Pri nas si večkrat učiteljice potožimo, da nimamo idealnih učencev. Sedaj bomo lahko rekli, da če delamo skupaj, jih lahko upravičeno pričakujemo, saj smo to videli v živo.

Rosanna Tul in Katja Ciuk, Trst, marec 2011

zelo negotova, nameravano dejanje ital^anske vlade pa označil za nedemokratično, ki je v nasprotju z mednarodnimi pogodbami.

Gašper Tominc

Dobrodelni koncert OŠ Ivana Cankarja

Gremo mi pomagat

Vrhnika, 7. april - V osrednjem vrhniškem kulturnem hramu je potekal dobrodelni koncert Gremo mi pomagat, na katerem je Cankarjeva šola zbirala denar za šolski sklad. Sprva so zbrali dobrih osemsto evrov, nato pa sta voditelja Maja Č. Sodja in Sašo Rajaković, sicer nekoč tudi sama učenca omenjene šole, vzpodbudila občinstvo, da je še enkrat odprlo denarnice.

Program, pod katerega se je oblikovali sedanji in nekdanji organizac^sko podpisala uči- učenci šole, nekaj točk so izve-teljica Jožica Gruden Ciber, so dli celo starši učencev. Na tak

način se je resnično udejanjila želja, da s skupnimi močmi pomagajo pomoči potrebnim učencem. Z denarjem iz šolskega sklada bodo namreč omogočili šolo v naravi ali katero od drugih dejavnosti tudi učencem iz socialno šibkejšega okolja, ki si tega ne morejo privoščiti. In takih na Vrhniki ni malo, je ugotavljal predsednik šolskega sklada Na prireditvi so sodelovali tudi Sebastian Grušovnik. V ste-

MMSkefse-j/ppNedsia- Saj Stak dva velika pode^i, vila s petjem in igranjem na tra- zaradi česar si nekateri učen-dicionalno japonsko glasbilo. ci ne morejo privoščiti vseh

Del programa so oblikovali tudi sedanji učenci.

plačljivih šolskih dejavnosti, cot si jih, na primer, lahko njihovi sovrstniki. »Zato je prav, da odpremo srce in skupaj storimo nekaj dobrega.« Ob koncu prireditve so zbrali slabih 850 evrov, nato pa sta voditelja vzpodbudila občinstvo, naj še enkrat seže v denarnice, da bi skupaj dosegli okroglo številko. Apel je očit

no naletel na umita ušesa, kajti končni znesek je bil pol večji kot njegov predhodnik. Tako so zbrali nekaj več kot 1300 evrov. Vsem, ki so darovali denar, se je v sklepnem delu prireditve zahvalila ravnateljica Polonca Širca Gerdina, ki je obljubila, da bodo z zbranimi sredstvi ravnali skrbno in preudarno. (gt)

Šolski sklad OŠ Ivana Cankarja se zahvaljuje vsem nastopajočim in obiskovalcem, ki so pripomogli tako k vsebini prireditve kot zbranim sredstvom. V kolikor bi želel še kdo izraziti cut solidarnosti, potem to lahko stori preko TRR: 01340-6030686920, SKLIC ZA ŠOLSkI SKLAD 2910220.

Blagoslov motorjev

Vrhnika, 10. april - V nedeljskem dopoldnevu je bil na dvorišču pred cerkvijo sv. Pavla na Vrhniki blagoslov motorjev po rokah dekana Blaža Gregorca, ki je sicer tudi sam ljubitelj tovrstnih jeklenih konjičkov. Gregore je opomnil na potrebo po previdnosti in premišljenem ravnanju na motorju pa tudi na splošno v življenju. Pohvale vredno je tudi dejstvo, da se blagoslova udeležuje vedno več tudi voznikov skuterjev in koles z motorjem. Po besedah predsednika Motokluba Nauportus, Danila Leskovca, ki je bil organizator prireditve, se je blagoslova udeležilo več kot sto motoristov. Večinoma so prišli z Vrhnike in širše okolice, slišati pa je bilo mogoče tudi kakšen naglas sosednje regije. Na prireditvi je med zbranimi potekala tudi nabirka, katere sredstva bo klub posredoval društvu Motoristi za motoriste, ki pomaga motoristom ali njihovim svojcem v primeru nesreče. Po blagoslovu se je četica motoristov odpeljala na Novo Štifto, kjer so nadaljevali druženje, preostali pa so si sami izbrali nedeljski izlet. (gt)

DAN VARNE VOŽNJE NA VRHNIKI

v soboto, 28. maja 2011, s začetkom ob 9. uri v športnem parku na Vrhniki.

Organizator prireditve: Moto klub Nauportus Vrhnika.

Modro se je udeležiti!

8 NAŠ ČASOPIS

Občina

Vrhnika

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Komis^'a za lepSe okolje vas opazuje

V prejšnji številki Našega časopisa smo vam obljubili, da vas bomo seznanili s pravili ocenjevanja našega kraja. Lani smo na novo zapisali pravila Komisme za lepše okolje, ki so v pomoč vsem ocenjevalcem, notranjim pa tudi zunanjim sodelavcem. Letos smo se odločili, da razpišemo kategorie za: najlepši skalnjak, najlepšo urejeno hišo, najlepšo kmet^o, večstano-vanjsko hišo oziroma blok in objekt starejšega datuma. Pri vseh kategor^ah ocenjujemo splošni zunanji videz in urejenost - celostno ureditev okolja, oken, balkonov, teras, vzdrževanje in čistočo vrta, vzdrževanje objekta (hiše) in vzdrževanje ter čistočo neposredne pripadajoče okolice (pločnik, bankina ...). Pri ocenjevanju večstanovanjskega objekta oziroma bloka bomo opazovali: celostno ureditev okolice objekta, aktivnost stanovalcev objekta in urejenost skupnih prostorov, ureditev oken in balkonov, vzdrževanje in čistočo okolice objekta (vozne, parkirne in zelene površine, cvetlični in drevesni nasadi, klopi, igrišča, koši za odpadke ...), vzdrževanje in čistočo neposredne pripadajoče okolice (pločnik, podhod, bankina ...), ločeno zbiranje odpadkov in ureditev zbirnega mesta za odpadke. Na tem mestu pozivamo vse stanovalce, da skupaj pripomoremo k urejenosti našega kraja. V kategorii kmety opazujemo vsa pripadajoča poslopja k hiši in upoštevamo

vsa omenjena merila.

Komisya za lepše okolje že zbira predloge za skalnja-ke in kmalu se bomo oglasili morda prav na vašem domu. Naši člani se vam bodo pryazno predstavili in vas prosili za soglasje fotografiranja vaše okolice. Lahko nam tudi sami pošljete kakšno fotografijo prek spletne pošte in na tak način nam olajšate delo. Vsekakor se vam bomo oglasili in preverili verodostojnost posnetka.

Namen komisye je, da spodbuja vse lepo in urejeno, ki nas obdaja. S skupnimi močmi bomo pripomogli k pryaznejši Vrhniki. V želji, da bi pri vsaki hiši rožica rastla, smo vam 16. aprila na sejmu Vse za vrt in dom razdelili 900 brezplačnih balkonskih rož in osem palet komposta.

Brez naših vsakoletnih zvestih sponzorjev nam tudi tokrat ne bi uspelo. V imenu Turističnega društva Blagajana in Komisye za lepše okolje se iskreno se zahvaljujemo:

VRTNARSTVU SIMON HLEBEC, S. P., JAVNEMU PODJETJU KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, D. O. O., CRO VRHNIKA, D. O. O., VRTNARSTVU BERLIČ, S. P., PODJETJU UNICHEM in medyskima pokroviteljema NAŠ ČASOPIS IN RADIO 1 ORION.

Za Komisyo za lepše okolje,Anita Čretnik

IZBOR

»Najlepšega skalnjaka v letu 2011 «

GLASOVALNI LISTIČ

GLASUJEM ZA SKLANJAK: (vpišete ime in priimek ter naslov, l<jer se nahaja urejen skaln]al<)

l\/IOJ NASLOV.

Glasovnico do 30. maja 2011 pošljite na naslov Turistično društvo Blagajana, Cankarjev trg 4 ali pa pošljete na e-pošti na naslov: drustvo.blaqaiana@kabelnet.net.

IZBOR

»Najlepše hiše, kmetije, večstanovanjske hiše ali bloka in objekta starejšega datuma v letu 2011 «

GLASOVALNI LISTIČ

GLASUJEM ZA najlepšo hišo (vpišete ime in priimek ter naslov, kjer se nahaja urejena hiša)

GLASUJEM ZA najlepšo kmetijo (vpišete ime in priimek ter naslov, kjer se nahaja urejena kmetija)

GLASUJEM ZA najlepšo večstanovanjsko hišo ali blok ( vpišite naslov, kjer se nahaja urejen blok)

GLASUJEM ZA najlepšo hišo starejšega datuma (vpišete ime in priimek ter naslov, kjer se nahaja urejen objekt starejšega datuma)

MOJ NASLOV

Glasovnico do 30. junija 2011 pošljite na naslov Turistično društvo Blagajana, Cankarjev trg 4 ali pa pošljete na e-pošti na naslov: drustvo.blagajana@kabelnet.net

TD Blagajana je v sodelovanju z Vrtnarstvom Hlebec med obiskovalce razdelilo preko 600 okrasnih cvetlic.

Sejem vse za vrt in dom

600 brezplačnih cvetlic za obiskovalce

Vrhnika, 16. april - Sodnyski trg v središču Vrhnike je gostil prvega od letošnjih sejmov: »Sejem vse za vrt in dom«, ki ga že dolga leta prireja Turistično društvo Blagajana Vrhnika. Tudi letos so obiskovalci lahko posegli po številnih okenskih cvetlicah, izdelkih domače obrti in okusnih kmečkih dobrotah.

Nekaterim obiskovalcem je sejem že kar zlezel pod kožo, kajti po prihodu na sejemsko prizorišče se najprej ustavyo pri dveh stojnicah. Turistično društva Blagajana Vrhnika je v skladu s svojo tradicyo namreč zopet ponujalo preko šesto brezplačnih sadik pelar-gony, ki so pošle v dobro uri in pol. Še hitreje pa je pošlo 150 brezplačnih žakljev komposta, ki ga je med obiskovalce delil vrhniški center za ravnanje z odpadki. Kdor torej pozna sejem »vse za vrt in dom«, se je zagotovo najprej ustavil pri teh dveh stojnicah in si na ta način zagotovil vsaj nekaj brezplačnih »surovin« za polepšanje domače okolice. In kot pojasnjujejo v Blagajani, jo to tudi eden od osnovnih namenov sejma - da lahko ljudje izbirajo in kupyo okrasne cvetlice in vrtne pripomočke ter tako prispevajo k lepši okolici doma. Na sejmu je bilo prisotnih nekaj obrtnikov, ki so na tak ali drugačen način povezani z dobrim počutjem ali lepo okolico doma, predstavljalo se je tudi lokalno društvo gojiteljev pa-semskih malih živali. Sejemsko celoto so smiselno dopolnjevali še stojničarji z domačo hrano, od katerih pa so nekaterih tako ali tako redni gostje Sodnyske-ga trga.

Zadnja leta se sejem vedno bolj spogleduje tudi z ekologyo. V ta namen je društvo Blagajana pri svoji stojnici postavilo pano s fotografskimi utrinki nedavne čistilne akcye po Barju. V ta sklop pa bi lahko dali tudi Komunalno podjetje Vrhnika, ki je vodilno v Slovenyi na področju ločevanja odpadkov, in je s svojima stojnicama na sejmu pritegnilo kar veliko pozornosti. Nenazadnje si je bilo mogoče ogledati celo vozilo s pogonom na metan.(gt)

Unichemova stojnica je s strokovnjaki in nagradnimi igrami pritegnila veliko pozornosti.

Obiskovalci so lahko izbirali med pestro izbiro okrasnega cvetja.

Tudi domače dobrote so mamile.

Stojnica vrhniSke komunale.

Na stojnicah Javnega podjetja, Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. je potekala nagradna igra KOMUNALNI VEDEZ. Izmed 372 oddanih nagradnih kuponov so srečni izžrebanci:

1 x KOMPOSTNIK:

Janez Jesenovec 1 x TRIS ZABOJNIKOV:

Majda Mravlje 3 x MAJICA: Pavla Simonišek, Ivan Drmota, Helena Kaučič 3 x BIO VREČKA: Uroš Kreuzer, Alojz Bartol, Kerl Smrtnik 5 x OTROŠKA DIDAKTIČNA IGRA: Stanko Borjančič, Marya Indihar, Damjana Majer, Cilka Smrtnik, Terezya Matjašič 5 x STISKALNICA: Ana Dormiš, Gabryela Miklošič, Franci Knaflič, Jože Kostanjevec, Vanja Bartolič

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Občina

Vrhnika

NAŠ ČASOPIS 9

WJan

Jesenovec Janez s.p.

Drenov grič 2B, 13BO Vrhnika, GSM: 041 5S8 7S8 _www.vodjan.com _

STROJNE IIMSTA^CIJE: vodovod - kanalizacija, centralno ogrevanje, solarni slstenni

OBNOVA: ^

kopalnic, kurilnic... od A do Ž ;-]

PRISPEVAJ ZA POMOC

ZDRAVSTVENEMU DOMU VRHNIKAI

Zdravstveni dom Vrhnika, el<ipa NMP, potrebuje za lcal<ovostno in dobro obravnavo prebivalcev Občine Vrlinilca med drugimi aparaturami tudi defibrilator (Life Pacic). Zdravstveni dom Vriinil<a že ima en Life Pacl< 12. Vendar v primeru, če gre el<ipa NMP na teren, v sami ustanovi nimamo še enega. Tal<o bi v primeru nujnega stanja potrebovali šeen defibrilator.

Hvaležni bi bili za donacijo oziroma sredstva, ki nam bi pomagala pri nakupu.

Zdravstveni dom Vrhnika

§®o ^o fl^O IPD

ste vabljeni na praznovanje

delavskega praznika. V spomin bomo organizirali

&©@®waDî]5© ma sagB v Verdu.

v MŠKD Verd smo se odločili, da bomo pomagali ZD Vrhnika pri zbiranju sredstev za nakup novega aparata. Po končani prireditvi bomo denar donirali ZD Vrhnika.

Zabavali nas bosta

in predskupina

sCsQQ^Gma ^©mssGSo

Se vidmo...

Za hrano in pijačo

bo poskrbljeno!

Orsanizator: MUdinskg ipoitno kultunio dniitni VknI

IN

>U

O

BLATNA BREZOVICA v športnem parku

v petek, 13. maja, 2011 ob 21. uri

MAMBO KINGS.

v soboto, 14. maja 2011, ob 15. uri

tekmovanje za pokal ZLATE ŽABICE v igranju na DIATONIČNO HARMONIKO - FRAJTONARICO.

Testne vožnje Avtohiše INTERCLASS - MAZDA IN VOLVO ob 19. uri.

ANSAMBEL SLOVENSKI MUZIKANTJE ANSAMBEL STANKA PETRIČA

PETER VODE, TINA DROLE GOSTJA VEČERA: TANJA ŽAGAR

Program bo povezoval FRANC PESTOTNIK - PODOKNIČAR.

V nedeljo, 15. maja 2011, ob 14. uri

ŠPORTNE ZABAVNE ŠALJIVE IGRE MED ŠTEVILNIMI PRIZNANIMI IZVAJALCI SLOVENSKE NARODNO-ZABAVNE GLASBE »POLKA SE ROLKA«.

GOSTINSKA PONUDBA: Gostinstvo Dolinar & co., d. n. o. Kulinarična specialiteta: ŽABJI KRAKI in DOMAČI FLANCATI. POD VELIKIM ŠOTOROM WWW. PGD-BB.SI PGD BLATNA BREZOVICA

interclass ^ 'íSliaSť''"^' iS^

maxoa

Redni letni občni zbor krajanov KS Podlipa - Smrečje

26. marca 2011 smo imeli redni letni Občni zbor krajanov v Krajevni skupnosti Podlipa - Smrečje (v nadaljevanju KS). Vodil ga je svetnik Janez Fortuna.

Prva intervencya pokojiških gasilcev

Na Pokojišču je zagorelo

Sobota, 12. marec, je bil lep, suh in topel zimski dan. Kljub burji se je marsikdo odločil za čiščenje kmetyskih površin. Med njimi je bil tudi lastnik zavrhovških gmajn, ki se je lotil odpravljanja zaraščenosti in sprotnega kurjenja. Vse lepo in prav, toda burja je bila vse močnejša in gospodarju je ogenj ušel izpod nadzora, tako da se je neusmiljeno širil po nezaželeni površini. Ob pravilnem odzivu se je odločil poklicati na pomoč.

Odzvala se je gasilska enota na Pokojišču, pa tudi drugi prebivalci na tej prelepi planoti. Gasilci smo obvestili 112 (center za obveščanje), da imamo travniški požar na Pokojišču, da smo izvozili z vozilom GVC-50 (TAM-150) in desetimi člani posadke ter jih prosili, naj sprož^o PGD Verd. Med opravljanjem prve faze (informativni del) smo že prispeli do samega požara. Do prihoda verdskih gasilcev smo s pomočjo krajanov omejili širjenje ognja in se spopadli z njegovo zadušitv^o. Ogenj smo dokončno ukrotili in onesposobili s prihodom gasilcev iz Verda. Med samo rad^sko komunikac^o (enota PPZ in PGD Verd) so nas slišali tudi gasilci iz PGD Borovnica, ki so nam takoj ponudili pomoč, za kar se jim zelo lepo zahvaljujemo. Zaključek in analiza intervenci-

je: sam požar praktično ni povzročil posledic in škode, za našo enoto PPZ je bil to tudi krst (prva intervenc^a), nabiranje prepotrebnih izkušenj v dobrem in slabem (želja po vajah in ne intervenc^ah), izkazano zadovoljstvo s strani lastnika zemljišča (enota PPZ in PGD Verd se mu zahvaljujemo za donac^o).

VABILO: gasilci enote PPZ vabimo vse krajane Pokojiške planote v naše vrste, in sicer operativce, podporne člane pa tudi donatorje. Tako bomo še vidnejši, bolj prepoznavni, navzven prepričljivejši, obenem pa vredni zaupanja samih krajanov, PGD-jev in GZ Vrhnika.

Martin Bizjak, enota PPZ

Po pozdravnih besedah nam je finančno poročilo in poročilo o delu sveta KS predstavil podpredsednik (nekdanji predsednik) Janez Malovrh. Izpostavil je projekt asfaltiranja, dogajanje v stari šoli (sedež kozjerejskega društva, občasna praznovanja, vaje lokalne glasbene skupine), decembrsko srečanje starejših, obdaritev otrok _ Poročilo za čas od novembra naprej je predstavila sedanja predsednica Katarina Železnik Logar. Predstavila je novoizvoljene člane, prestavitev ekološkega otoka v Razorski dolini in pobudo za javno razsvetljavo avtobusne postaje pri Podlogarju. Zahvalila se je Janezu Malovrhu in vsem svetnikom za opravljeno delo v minulih letih.

Nekateri krajani smo ravno ob tem zadnjem projektu (asfaltiranje) zdaj že nekdanjega predsednika ostali z grenkim priokusom. Janez Malovrh je sklenil pisni dogovor s svojim podpisom in žigom KS, ki ni bil izveden. Naknadno so bili dogovorjeni tudi ustni dogovori, ki pa tudi niso bili izpeljani v dogovorjeni obliki. Kljub pritožbi in delnemu odgovoru z njegove strani se zdi, da ne želi prevzeti polne odgovornosti za svoja dejanja. Včasih se sprašujem: je dandanes res dovoljeno uporabiti vsa sredstva, da se pride do cilja?! - Kdo odgovarja za namerne ali nenamerne napake lokalnih predstavnikov?

Gost župan Občine Vrhnika, Stojan Jakin, je pohvalil projekt asfaltiranja in javne razsvetljave. Pojasnil je, da država zmanjšuje sredstva občinam in da sam pričakuje naporno leto. Opozoril je na gospodarski problem v Občini Vrhnika (lUV je propadel, LIKO tudi ne posluje uspešno V zadnjih letih se je na Vrhniki zgradilo veliko stanovanj (blokov) in vanje se je priselilo veliko ljudi. Posledično pa je to terjalo nujne investic^e v vrtce in šole, za drugo pa je zmanjkalo denarja. Izpostavil je, da so možnosti občine za pomoč KS majhne. Spodbudil je k lastni aktivnosti krajanov

Predsednik vodovodnega odbora Brane Jereb je pohvalil poročila in se strinjal z županovo oceno trenutne situac^e na Vrhniki. Pozval je k zmanjševanju stroškov KS, opozoril na potratno zimsko službo in prosil za ureditev prometne signalizac^e. Če se na področju prometne signalizac^e ne bo nič spremenilo, se bo v problematiko vključila Civilna zaščita. Župan je pojasnil potratnost zimske službe: pred časom se je zgodila nesreča (udeleženo je bilo tovorno vozilo) in policisti so kaznovali podjetje z nekaj tisoč evri, ker cesta ni bila dovolj posuta. Omenil je, da dobi KPV (Komunalno podjetje Vrhnika) na leto 4 do 5 tožb. Da bi se izognil tožbam, izvajalec pretirava s posipanji in se s tem poskuša zaščititi. Za signalizac^o je župan pozval k oddaji zapisnika na Svet za preventivo in varnost v prometu. Dodal je, da so za letos v načrtu prometni znaki za KS Zaplano in KS Podlipa - Smrečje.

Predsednica je pojasnila, da je bil na občino že poslan dopis s prošnjo za omejitev hitrosti v Žabji vasi na 40 km/h, za poostrene kontrole in vzpostavitev radarja. Podan je bil predlog krajana, da se uredi fizična zaščita pred kamni in skalami, ki letijo na cesto pri plinovodu v dolini.

Poročilo o stanju vodooskrbe v krajevni skupnosti sta pripravila Katarina Železnik Logar in Jože Malovrh, predstavila ju je predsednica. Krajan Marko Fortuna je vprašal glede možnosti postavitve čistilne naprave. Župan mu je odgovoril, da je zaradi Uredbe EU trenutno prioriteta Vrhnika. Možnost vidi po letu 2013, svetoval pa je, naj se pripravi vsa dokumentac^a. Krajan Marjan Merlak je izpostavil zazidljivost parcel pred Žabjo vas in postavil vprašanje, kje in kako bo speljana kanalizac^a. Župan je pojasnil, da je v primeru več zazidljivih parcel (zidave več objektov) nujen OPPN, katerega sestavni del so čistilne naprave in kanalizac^a. Tudi KS mora pred soglasjem preveriti razpoložljivost vode oziroma zmogljivost vodovodnega omrežja. Po županovem mnenju mora obseg pozidave regulirati KS.

Predsednica je predstavila turistično strateg^o razvoja naše KS, ki jo je na pobudo Sonje Malovrh pripravilo Turistično društvo Blagajana na Vrhniki. Postavili bi smerne table za kolesarje, pešce, table s kratkim opisom znamenitosti, številčno bi označili zaselke, izdelali brošuro s celotno ponudbo KS ^ Povabila je krajane, naj sami povedo še za kakšno naravno zanimivost, ki jo imamo v naši KS in s katero bi lahko postali prepoznavni. Gost podžupan Janko Skodlar je pojasnil, da je bil eden od razlogov za asfaltiranje cest tudi razvoj turizma v naši KS.

Predsednica je povedala, da je Svet za preventivo in večjo varnost na cesti sporočil, da bo del talnih oznak na cestah nameščen že letos in tudi, da je bila čistilna akc^a uspešna.

Krajan je opozoril na problem pomanjkanja javne razsvetljave na območju, kjer se giblje približno 20 predšolskih otrok. Opozoril je na gostoto prometa in nevarnost za otroke. Poslal je že pobudo in Katarina Železnik Logar je pojasnila, da KS podpira to pobudo in da je bil dopis že poslan na Svet za preventivo in večjo varnost v prometu.

V prihodnje bo treba pregledati obstoječo protipožarno varnost in kjer je potrebno, jo izboljšati. KS je že dala dovoljenje za postavitev hidranta v dolini. Ponovno je bila poslana pobuda za znak živali na cesti, kjer je to potrebno.

Načrt za naprej je predstavila predsednica Katarina Železnik Logar; izpostavila je naročilo projektne dokumentac^e za most pri šoli, vrtec, pločnik skozi vas in sanac^o objekta stare šole. Župan je pojasnil, da so bili rezultati analize mostu kritični (most je statično vprašljiv); saniran naj bi bil že letos. Za pločnik skozi naselje župan predlaga pripravo dokumentac^e in zbiranje soglas^ lastnikov zemljišč, samo izvedbo realizac^e pločnika pa vidi v letu 2013. Janez Malovrh je predstavil predračun za adaptac^o poslopja stare šole in povedal, da je v aprilu v načrtu obnova igral in odstranitev drvarnice. Meni, da bi se s tem projektom pr^avili na razpis za razvoj podeželja, ki bo v septembru.

Verjamem, da bo načrtovano realizirano v mejah finančnih in drugih zmožnosti in upam, da bomo delali za skupno dobro in za dobro posameznikov

Sonja Žakelj, svetnica KS Podlipa - Smrečje

10 NAŠ ČASOPIS

Občina

Vrhnika

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

V Hribarjevi avtopralnici se z umazan^o spopadajo brez vode, zato že razmišljajo o mobilni avtopralnici.

Operimo avto brez vode

Z nanotehnolog^o nad umazanec

Sinja Gorica - Pri Avtotradeu je te dni odprla svojo vrata ročna avtopralnica, kar sicer ni nič posebnega, našo pozornost pa je pritegnila zaradi posebne tehnologye.

Za kaj gre? Gre za okolju pr^azno avtopralnico, kjer za čiščenje vozila ne uporabljajo vodo. »Uporabljamo posebne Sa-feShine preparate, ki temeljno na nanotehnolog^i,« je razlagal Boštjan Hribar, ki je pralnico odprl na dvorišču sinjegoriškega Avtotradea. Prej imenovano tekočino razprši po pločevini avtomobila in nato temeljito zdrgne z »mikrofibro« krpo. »Na ta način dobi površina avtomobila posebno trdno zaščitno plast, ki preprečuje poškodbe laka. Lahko bi rekli nekakšen vosek. Obenem pa polimeri obdajo umazan^o, ki jo nato z mikro-fibro krpo dvignemo s površine. Rezultat je popolna čistoča in lesk.« Tako obdelano vozilo bo daljši čas kljubovalo tudi zunanjim dražljajem umazance oziroma po domače povedano: vozilo ne bo postalo umazano tako hitro, kot če ne bi bilo deležno »terap^e« čistilca.

Ker za čiščenje ni potrebna voda, Hribar že razmišlja, da bo kmalu šel v mobilno avtopralnico. Zanimivo pri vsem tem je tudi, da gre za tehnolog^o slovenskega proizvajalca. Čistilo namreč razv^ajo v Trbovljah, pod blagovno znamko SafeS-hine pa ga prodaja v Kopru živeči Brtanec. Hribarjeva ročna avtopralnica deluje kot franšiza koprskega podjetnika. »Ljudje so sprva še nekoliko skeptični, toda ko vid^o učinek, se jim razblini vsak dvom,« še pravi Hribar, ki je, preden se je podal na pot samostojnega podjetnika, sukal volan tovornjaka. »Terap^a« vašega jeklenega konjička vas bo pri čistilcu stala petnajst evrov.(gt)

Čistilna akc^'a v Ligojni

Oboževalci čiste okolice smo se 26. 3. 2011 ob 9. uri zjutraj zbrali pred ligojnsko šolo. Krajevna skupnost se je povezala z Občino Vrhnika in drugimi barjanskimi občinami v želji po uspešnem dnevu. V Ligojni se je akc^e udeležilo približno petindvajset prostovoljcev. Razdelili smo si odsevne brezrokavnike za našo vamost, vrečke, rokavice in se odpravili - vsaka skupinica v svojo smer. Šli smo vse do mej s sosednjimi vasmi. Največ odpadkov je bilo ob cesti, saj neozaveščeni vozniki in kolesarji nič ne pazijo, kam odlagajo smeti. Čeprav imamo na vsak kilometer ekološki otok, kamor smeti spadajo, smo jih vseeno kar veliko morali pobrati po tleh. Letos je bila dobra novica, da se je količina odpadkov zmanjšala za polovico v primerjavi z lani. Še vedno pa smo našli divja odlagališča. Eno je bilo v

Tudi najmlajši so poskrbeli za čisto okolje.

Gorišci, drugo pa v Liplci (blizu vodnega zavetja!!!). Po približno treh urah se je narava nasmehnila. Zopet je bila čista. Zas^ala je v soju sonca. Kot vsi prostovoljci na Ljubljanskem barju smo tudi mi oddali nagradne listke. In dvema se je sreča nasmehnila. Anton Hudolin in Janez Miklavčič sta prejela izlet z ladjico po reki Ljubljanici. Prav je, da se tudi prostovoljno delo nagradi. V imenu KS Ligojna se zahvaljujem vsem, ki ste nam pomagali očistiti Ligojno. Upam le, da bo prihodnje leto manj smeti in več prostovoljcev! ©

Anita

Naravo olajšali za deset ton smeti

26. marca smo že peto leto zapored rekli Stop divjim odlagališčem na Barju in se v občinah, v katerih se razprostira Barje, lotili čiščenja. Prostovoljci za čisto naravo brez divjih odlagališč smo čistili tudi po hribovitem zaledju. Na Vrhniki je v pomoč organizatorju Okoljevarstvenemu društvu Barjanski zmaj priskočilo Turistično društvo Blagajana, ki je prevzelo vlogo koordinatorja v občini.

V krajevnih skupnostih Sinja Gorica, Blatna Brezovica, Bevke, Drenov Grič, Verd, Li-gojna, Stara Vrhnika in Podlipa - Smrečje smo našteli 355 prostovoljcev. Ribiči, vrhniški gasil-

druženje. Tako kot lani so začeli akc^o naši malčki iz Zupn^ske-ga vrtca. Že v petek so pridno pospravljali okrog vrtca in vreče napolnili predvsem z listjem in že nekaj minut po klicu na

sami.

Zelo pomembno je, da se kupe pobranih smeti še isti dan pospravi, saj bi sicer lahko prav tam nastala nova divja odlagališča. Smeti, pripeljane

lanskih čistilnih akc^ah veliko manj. Tista, ki jih ta dan ni bilo mogoče sanirati, pa smo dokumentirali.

Vrhniška občina vsako leto prispeva sredstva za to akcijo.

^ in med drugim tudi v Bevkah. A tu so poskrbeli tudi za lepo in urejeno okolico. Sicer pa so fantje povedali, da so v gozdu našli celo odsluženo kamp prikolico.

V Občini Vrhnika smo pobrali 10700 kg odpadkov, to je polovico toliko kot lani.

Na akc^i naj bi sodelovalo več kot 350 udeležencev.

ci, veterani vojne za Slovenko in posamezniki, ki so se zbrali na sedežu Turističnega društva, pa so se lotili dela na žal že dobro znanih terenih, ki kljub lanskemu čiščenju ostajajo »priljubljena« odlagališča. »Čistilna akc^a se začne pred našim pragom in morda kak korak dlje,« so rekli stanovalci Gradišča in se vključili v čistilno akc^o tako, da so pospravili svoje okolje, potem pa poskrbeli za pr^etno

Komunalno podjetje so vreče romale na depon^o.

Tako je bilo tudi v soboto. Ko so bile vreče napolnjene in so bile smeti na kupu, je kratek telefonski klic z opisom lokac^e zadostoval, da so jih odpeljali prizadevni delavci Komunalnega podjetja. Delali so do poznega popoldneva, vse dokler niso telefoni utihnili. V nekaterih krajevnih skupnostih pa so smeti na depon^o odpeljali kar

Čistili so v Verdu ^

na depon^o, je treba pravilno razvrstiti, zato je tudi podjetje Saubermacher, CRO Vrhnika, d.,o.,o., ta dan zadolžilo za pomoč dodatne delavce.

V Občini Vrhnika smo pobrali 10700 kg odpadkov, kar je polovico toliko kot lani.

Je to dobro ali slabo? Upamo si trditi, da dobro. Kar veliko truda je potrebno, da premakneš 10 ton. In zelo dobro je, da je divjih odlagališč po dveh

Prostovoljce na nekaterih lo-kac^ah je obiskal tudi župan Občine Vrhnika Stojan Jakin. Naša skupna želja je, da bi bilo divjih odlagališč vse manj in da bi končno vsi dojeli, da je samo čisto okolje vir zdravja. Ko se bomo vsi zavedali tega, bodo čistilne akc^e preteklost.

Hvala vsem sodelujočim, ker vam je mar za naš planet!

Predsednica TD Blagajana Mirjam Suhadolnik

Tudi najmlajši so poskrbeli za čisto okolje.

Čistili so tudi na Gradišču

Čistilna akc^a se začne pred našim pragom in morda kak korak dlje od našega praga. Zato smo se stanovalci naselja Gradišče v soboto, 26. marca 2011 odločili, da najprej očistimo svoj prag in šele nato odidemo »globalizac^i« naproti. Bilo je lepo. Dobra volja, dobro vzdušje, nove ideje, smeh, dobra hrana in predvsem zadovoljstvo ob pogledu na lepše okolje. Šele ob takih dogodkih se zaveš, kako malo je potrebno, da si srečen in kako lahko z majhnimi koraki prideš daleč in prispevaš nekaj k čistemu okolju. Ni ga lepšega kraja, kot je Gradišče, le sami moramo nekaj prispevati k temu.

Viljem Kovačič,

predstavnik stanovalcev bloka Gradišče 14 c

Unichem iz Sinje Gorice vabi na Dan odprtih vrat

V soboto, 7. maja, podjetje Unichem, d. o. o., in Kluba Gaia

organizirata tradicionalni Dan odprtih vrat. Vrata bosta odprla ob deseti uri s slavnostnim odprtjem razstave akademskega slikarja Marjana Zaletela - Janča z naslovom Z naravo v srcu in slikah. Sledil bo zabavno-razvedrilni program, na katerem bodo svoje aktivnosti predstavili okoliški vrtci, šole in druge interesne skupnosti. Ljubitelji cvetja se boste ob 11. uri lahko udeležili predavanja o balkonskih rastlinah, svoje znanje iz ekološkega vrtnarjenja pa boste malce pozneje lahko preizkusili v praktični delavnici. Da se bomo lažje zavrteli v ritmu zabavne glasbe, bo poskrbljeno tudi za brezplačno malico in kozarček mrzle p^ače. Na dogodek ste vabljeni vsi ljubitelji rastlin in vrtnarjenja. Poleg tega, da boste na prireditvi lahko nakupili Unichemove kakovostne izdelke za vrt in zaščito doma po kar 25 % znižani ceni, boste Gaine strokovnjake lahko povprašali za nasvet, če se pri delu z rastlinami srečujete s kakršnimi koli težavami. Klub Gaia bo tudi letos organiziral zabavno vrtnarsko tekmovanje za najmlajše Moja cvetlična greda. V njem se bodo pomerili kratkohlačniki iz šestih slovenskih vrtcev in šol, in sicer v zasajanju 2 x 2 metra velike gredice. Dogodek bo nadvse zabaven tudi za druge otroke, saj bo poskrbljeno za zabavne igrice, na voljo pa bodo tudi zanimiva igrala.

Skratka, družinska zabava, ki je ne gre zamuditi! Prisrčno vabljeni.

UniCHEíD

ujujui.iififchBntjI

Q.

KLUB waîd

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Občina

Vrhnika

NAŠ ČASOPIS

11

Pogled z leve

^^^^^^ "Zbogom orožje" je eden najboljših roma-^ nov velikega Ernesta Hemingwaya. Zgod-Iř"" _ ba, ki pove kako lahko ljubezen z voljo

premaga vojno in pomaha orožju v slovo. To zgodbo moramo Slovenci še doživeti.

Na dnevnem redu marčevske redne plenarne seje Državnega zbora Republike Slovenije se je znašlo nekaj zakonov, ki sodijo v krog "referendumskih" sprejemanj. Pri nas je postala navada, da del Državnega zbora, ki ne uspe s svojimi idejami kasneje zahteva razpis referenduma o določeni problematiki. Zadnje čase so to naknadni zakonodajni referendumi, ki na njih zavrnjene zakone pospravyo na hladno za najmanj eno leto (šele potem lahko DZ sprejema isti zakon). Tu se pokaže vsa problematika predloga o enem referendumskem dnevu, saj bi nujno potrebni zakon lahko čakal na odločanje na referendumu teoretično tudi celo leto.

Če se vrnem nazaj na sejo; eden takih zakonov je Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Opravili smo tretjo obravnavo. Predvsem na pobudo obrtnikov je bil podan v proceduro z namenom, da zmanjša velikost sivega trga in dela na črno. O njem sem več pisal v prejšnji kolumni, ko je bil zakon pred drugo obravnavo. Na sami seji je dobil dovolj veliko podporo in s tem potrditev. V pregled ga je vzel Državni svet. Pestra debata je govorila predvsem o sosedski pomoči, ki pa je bila razložena in izpostavljena popolnoma napačno in zavajajoče. Vsa debata o vsebini zakona je silila v napačno smer, kako sosedska pomoč ne bi bila več dovoljena, da se s tem zavirajo solidarnost, dobri sosedski odnosi, star slovenski način gradnje individualnih hiš (ko si vsi pomagamo med seboj), in podobno. Pa nič od tega ne drži. V resnici je sosedska pomoč dovoljena, nesankcionirana. Najbolj zanimivo pa je, da isti (ali vsaj zelo podoben) zakon obstaja že zdaj, le pristojnosti prekrškovnih organov niso dovolj detaljno določene. Državni svet na koncu ni sprejel veta na zakon. So se pa seveda hitro potrudili v opozicyskih SDS in SNS, da so vložili v parlamentarno proceduro 30 podpisov po

slancev za sklic naknadnega zakonodajnega referenduma. Z istimi argumenti, kot je bila pred svetnike postavljena zahteva za veto.

Tako smo že na izredni seji sredi aprila glasovali o sklicu in datumu referenduma o odločanju Predloga zakona o preprečevanju dela in zaposlovanju na črno. Vsa zadeva je ob glasovanju na seji dobila podporo vsega 22 poslancev (DZ mora sprejeti pobudo z navadno večino prisotnih - koalicyski poslanci smo se zaradi tega večinsko vzdržali)! Opozicya ni uspela zbrati na seji niti vseh svojih 30 podpisnikov zahteve! In tako bomo Slovenke in Slovenci spet odločali o stvari, o kateri je bila opravljena dolga debata tako v poslanskih klopeh kot v javnosti.

Na isti izredni (že 41. po vrsti v tem mandatu) seji je tekla debata tudi o trgovini z orožjem. Veliko govora o nedovoljeni prodaji, preprodaji orožja in vojnem dobičkarstvu na podlagi iztrženega se je ponovno pojavilo pred kratkim, ko je za medye spregovoril eden izmed hrvaških posrednikov pri teh poslih. Odločali smo se o načinu odstranitve oznak tajnosti z arhivov preiskovalnih komisy DZ-ja, ki so se že v preteklosti ukvarjale z orožarskimi posli in drugih dokumentov državnih organov, ki vsebujejo pomembne podatke. Sama "predstava" se je začela že zjutraj, ko je o predlogih sklepov odločal pristojni Odbor za notranjo politiko. Čeprav se tako koalicya kot opozicya v bistvu strinjamo z odprtjem dokumentacye, je debata na odboru tekla v smeri kdo kaj hoče, kdo noče, kdo kaj skriva in kdo lahko omogoči, kdo^, kdo^ Poglaviten očitek dr. Vinka Gorenaka (SDS) predsednika Odbora za notranjo politiko vladni koalicyi je bil, da ne želimo resne preiskave takratnih zadev, saj sprejem zakona (ki ga predlagamo vladne stranke SD, Zares, LDS in DeSUS) ne omogoča takojšnje rešitve. Po njegovem mnenju, bi sprejem sklepov DZ-ja, ki bi državnim organom predlagale umaknitev oznak tajnosti, omogočali seznanitev javnosti o problematiki (po dr. Gorenaku) "danes, tukaj in takoj". Spoj teh treh besed je ponovil neštetokrat (večkrat izrečena laž pač postane resnica). Seveda pa (predvidevam namenoma) pozabil, da Državni zbor ne more in ne sme nobenemu drugemu državnemu organu s sklepi česarkoli zavezujoče ukazovati, predlagati, zahtevati. Državni zbor lahko to naredi le s sprejemom zakona. Le zakon

zavezuje, vse drugo je eno samo golo ohranjanje status-quo. Obravnavo točke na seji Državnega zbora je s predstavitvyo predloga začel predsednik SDS g. Janez Janša, ki je popoldne začinil s svojim večurnim uvodnim nastopom. Odkar sem poslanec ni vse skupaj toliko niti presedel v klopeh velike dvorane, kaj šele govoril. Zal je spreobračanje dejstev, potvarjanje, prikrivanje in izgovarjanje že kar malce patetično. Širjenje problema na oboroževanje Slovenye za obrambo in zaplembo orožja iz skladišč takratne TO (v letu 1990) pa že čista žalitev za vse, ki so sodelovali ali smo bili aktivne priče demokratičnega osamosvojitelj-skega vrenja. Bolj ko sem poslušal, bolj me je presenečalo, da ta gospod, ki ne želi sprejemati priporočenih pošiljk državnih organov, poosamosvojitveno trgovino z orožjem opravičuje s težavnim oboroževanjem naših teritorialcev za obrambo domovine, predvsem pa z zaplembo orožja TO s strani JLA. In po njegovem je krivec za vse probleme seveda eden in edini: Milan Kučan. Sam še vedno verjamem in bom vedno zagovarjal, da je samostojna Slovenya večletni projekt vseh prebivalcev Slovenije, da smo se zanjo borili tudi kje drugje, ne samo v najnižji kleti Cankarjevega doma, tudi v letih pred demokratičnimi volitvami. Nimamo samo enega in edinega osamosvojitelja v podobi g. Janše, osamosvojiteljev je 2 milyona!

Poleg tega, da so trgovci veliko služili s prodajo orožja in izkupička niso nakazovali v državni proračun, je šokantno predvsem to, da je Slovenya v očeh sosed dobila status vzvišenega mafijskega botra, ki je pryateljskim državam v stiski "pomagala" z oderuškimi cenami za obrambo nujno potrebnega orožja.

Vse takratne nečednosti so postale izgovor za nepreganjanje akterjev drugih afer, od tajkunskih poslov, pa do korupcye. Dejstvo je, da mlajše generacye ne morejo upati na mirno prihodnost, če bodo naše odnose zastrupljale nerešene afere iz po-osamosvojitvenega obdobja. Zato je nujno potrebno razščistiti s takratnimi orožarskimi posli. A tega naj se lotyo novinarji, publicisti, zgodovinarji. Politiki bi zapise in podatke le uporabljali v medsebojnem obračunavanju, selektivno in pristransko. To smo že lahko videli pred nekaj meseci.

Janez Kikelj, poslanec Državnega zbora RS

Prostovoljno članstvo v kmet^'ski gospodarski zbornici

Nova Slovenca vlaga v parlament predlog za spremembo zakona o KGZS, ki je nastal s sodelovanjem in podporo Kmečke zveze v stranki Nova Slovenca.

Nova Slovenya se zavzema za prostovoljno članstvo v Kmetyski gospodarski zbornici Slovenye (KGZS) zato, ker želi: zbornico po meri članstva, učinkovito delovanje zbornice in njenih članov, da zbornica svojim članom ponudi več kot sedaj, finančno razbremeni slovenskega kmeta, sredstva, ki se potratno porabljajo za splošne in neposredne volitve v organe zbornice, preusmeriti v strokovne naloge in spoštovati ustavo RS:« Vsakdo ima pravico, da se svobodno združuje z drugim.«

Nova Slovenya Kmetysko-gospodar-ske zbornice ne želi ukiniti in ne posega v delovanje javnih služb. Meni le, da je dosedanje obvezno članstvo prineslo neučinkovitost in zaviralo napredek v KGZS.

Nova Slovenya želi, da se uvede prostovoljno članstvo, ker mrnimo, da je zbornica le tako lahko učinkovita in napredna ter v sozvočju s časom, ki prihaja.

Nova Slovenca je zato pripravila spremembe zakona o Kmetqsko-go-spodarski zbornici.

Za vložitev zakona smo potrebovali 5000 podpisov naših članic in članov. Občinskemu odboru Nove Slovenye Vrhnika je uspelo zbrati 15 % več podpisov od predvidene kvote, kar šteje

mo za uspeh in podporo novemu zakonu.

Podporo je bilo treba podpisati na kateri koli upravni enoti ali krajevnem uradu v Slovenyi, kar je bilo za marsikoga težko.

Zato se vsem podpisnikom iskreno zahvaljujemo za trud in pripravljenost pomagati pri spremembah, ki so potrebne za naše skupno dobro.

M-Si flf^mSl^^Sl"

Občinski odbor Nove Slovence Vrhnika

Državljankam in državljanom

ISKRENO ČESTITAMO

ob

27. APRILU, dnevu upora proti okupatorju, 1. MAJU, prazniku dela, ter 9. MAJU, dnevu Evrope.

Vrhničankam in Vrhničanom želimo vse najlepše ob občinskem prazniku, 10. maju, spominjamo pa se tudi 6. maja, dneva, ko se je leta 1945 na Vrhniki končala 2. svetovna vojna.

Območna Organizacija SOCIALNIH DEMOKRATOV Vrhnika

Rdeča nit

Slovenska politika je vse bolj razgibana. V začetku aprila (10. 4. 2011) smo na referendumu prepričljivo zavrnili Zakon o malem delu. Rezultat je bil 80 % proti in 20 % za, udeležba pa je bila solidna, 33 %-na. Doslej smo imeli v samostojni Slovenyi 15 referendumov in kar pri devetih je bila udeležba okrog 30 %.

Dva dni pozneje (12.4.2011) je Državni zbor določil, da bomo o Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno odločali na referendumu 5. junya, hkrati pa morda tudi o pokojninskem zakonu in zakonu o arhivih. Če bo državni zbor naslednji mesec sprejel še Družinski zakonik, kakršnega je predlagala vlada, lahko letos pričakujemo še ta referendum.

Kaj je narobe s temi zakoni, da jim grozi tako žalosten konec?

Gre res le za »demagogyo« in zlobno »rušenje vsega, kar ta vlada zgradi«? Enkrat s strani sindikatov in civilne družbe, drugič s strani opozicye. Ali res sedanja opozicya le zaradi »nabiranja političnih točk« nasprotuje »kakovostnim« in nujno potrebnim reformam?

Kaj pa če so v teh zakonih poleg mnogih dobrih in povsem sprejemljivih stvari tudi nepotrebne, neumne ali celo zelo škodljive določbe in so zaradi njih ti zakoni za večino državljanov nesprejemljivi?

Dela na črno je v Slovenyi veliko. Pa ne toliko zaradi slabe zakonodaje, kot mnogo bolj zato, ker imamo slabo inšpekcyo dela, davkarya pa je doslej mnogim delodajalcem celo uradno dovoljevala, da delavcem niso plačevali socialnega zavarovanja. Nov zakon sicer skuša uvesti več discipline, a ob tem brez potrebe bistveno oži sosedsko pomoč in ostro kaznuje delavca, ki morda niti ne ve, da ni pryavljen in dela na črno. Če bo, na primer, poklicni zidar v soboto popoldne sosedu brezplačno priskočil na pomoč pri betoniranju plošče, bo plačal kazen 2.000 evrov. Če bo, na primer, kakšen otrok ali študent hotel nabrati gobe in jih prodati ob cesti, se bo moral najprej »priglasiti na upravni enoti,

da ga vpišejo v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo«, sicer ga čaka globa 1.000 evrov.

Hkrati pa je vlada poslala v proceduro tudi spremembo Zakona o graditvi objektov, po kateri investitor ne bo več mogel graditi enodružinske hiše v lastni režyi. Torej tudi, ko boste z lastnimi sredstvi kupili parcelo, plačali vse komunalne prispevke in pridobili gradbeno dovoljenje, boste morali še tako skromno hišico dati v izdelavo gradbenemu podjetju. Morda ste z leti privarčevali za nakup cementa in opeke, nato izgubili službo in ker se spoznate na gradnjo, želite kar sami zavihati rokave in z družinskimi člani do zime zgraditi vsaj do prve plošče.

Konec vaših sanj!

Ker ste brezposelni, ne dobite posojila in si nikakor ne morete privoščiti hitre gradnje s pomočjo gradbincev. Sami in »s sosedsko pomočjo« pa tega ne smete več!

V obrazložitvi zakona je vlada zapisala, da želi s tem »zmanjšati možnost sive ekonomye in okrepiti sanacyo gradbeništva«. Država torej rešuje gradbene firme na plečih državljanov! Namesto da bi v času krize in brezposelnosti državljane spodbujala z ugodnostmi pri pridobivanju posojila in nakupa gradbenega materiala, da se sami lotyo reševanja stanovanjskega problema, jim celo prepoveduje, da bi sami za svoj denar gradili svoj skromni dom!

Nihče ne bo presenečen, če bo tudi ta zakon končal na referendumu!

En referendum pa še čaka na dovoljenje Ustavnega sodišča. Gre za zakon, s katerim je Državni zbor z bliskovito akcyo po nujnem postopku zaprl arhive nekdanje Udbe, ki so bili prej že dolga leta dostopni javnosti. To se je zgodilo takoj potem, ko je neki novinar izrazil željo, da bi pogledal v arhiv iz obdobja teroristične akcye v Celovcu. Ironya je tudi v tem, da je s tem zakonom Državni zbor zaprl 30 let stare arhive, pred nedavnim pa sprejel sklep, da se za javnost popolnoma odprejo le petnajst let stari arhivi o trgovini z orožjem.

Pred nami je tudi Družinski zakonik, ki vsebuje vrsto dobrih rešitev, vmes pa nekaj nemogočih in popolnoma nesprejemljivih določb. Družina po tem zakoniku ni več življenjska skupnost

staršev in otrok, ampak kakršna koli skupnost odraslih z otrokom. Očetovstva in materinstva celo kot pojma ni več, čeprav slovenska ustava v 53. členu nalaga državi, da ščiti prav očetovstvo in materinstvo. Nov zakonik homoseksualne skupnosti v celoti enači z zakonsko skupnostjo in jim celo zagotavlja pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. To je pravico do vseh mogočih reproduktivnih tehnik, ki jih in ki jih še bo zmogla medicinska znanost - vse tja do kloniranja. Otrok bo postal sredstvo in ne cilj. Igrača za zadovoljevanje lastnih kapric! Ko te mine volja, igračo pač zavržeš!

Kaj se kot rdeča nit vleče skozi vse te zakone? Kaj je razpoznavni znak te zakonodajne politike?

Skorajda v vsakem zakonskem predlogu najdemo mnoge dobre stvari, ki so sprejemljive in bi jih celo z veseljem podprli. A vmes vedno znova srečujemo nepotrebne, neumne ali celo zelo škodljive posameznosti. In prav pri teh posameznostih, ki tudi popolnoma izstopajo iz celote, vladne stranko tako nerazumljivo vztrajajo. Kot bi jim manjkalo minimalnega občutka za celoto in nazorsko širino.

Letošnji dan upora, 27. april, bo še posebno slovesen, saj bo v znamenju 70-letnice OF, o kateri pa je Edvard Kocbek že pred 40 leti rekel: »Zgodovina NOB ne pozna nobene oficialne ustanovitve OF. Tudi Antifašistična fronta ni bila takrat ustanovljena, kajti ta je obstajala že pred razpadom Jugoslavye. Ta datum je nastal manipulativno, Kidrič je potreboval datum ustanovitve in zato so pač neki debaterski sestanek pri Vidmarju proglasili za zgodovinski datum ustanovitve OF.« (Andrej Inkret, In stoletje bo zardelo, str. 132).

Ni potrebno in je celo neumno, če državni praznik temeljimo na laži. Ni potrebno in je celo neumno, če v posamezne zakone vsiljujemo rešitve, ki tja ne sodyo ali so nepotrebne, škodljive in celo boleče za mnoge državljane. Vlada, ki servilno sledi ozkemu lobyu, večino pa zanemarja, ne more ohraniti zgledne podpore volivcev. Vlada, ki hoče biti vlada le svojih privržencev, je obsojena, da bo nazadnje vlada nikogar.

France Cukjati, dr. med, poslanec Državnega zbora RS

12 NAŠ ČASOPIS

Občina

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

•Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček

Cenjene upokojenke in upokojenci!

Vsem bralkam in bralcem našega kotička prav lep pomladanski pozdrav. Z veseljem ugotavljam, da je kar veliko takih, ki radi prebirajo tudi naše novičke. Obenem se vsem, ki ste mi zaželeli veliko uspehov pri vodenju Društva upokojencev, prisrčno zahvaljujem. Pričakujem pa, da vas bo čim več, ki se boste aktivno vključili v naše dejavnosti in pripomogli, da bo društvo prepoznavno ne zgolj po imenu, pač pa tudi po množičnih udeležbah.

V prejšnjem mesecu so bile zelo dejavne komisme, ki so sestavile svoje programe ali ?a jih dopolnjevale. Tako je <omisija za kulturno dejav-

moč - kako si pomagaš sam in Kako prepoznati demenco. Komis^a si prizadeva pridobiti čim bolj strokovne in zanimive predavatelje.

Socialna komis^a bo delovala kot prejšnja leta, ki so bila zelo uspešna.

Komis^a za izlete že pripravlja program za tretji izlet na Gradiščansko, Po hrvaškem Zagorju pa je že za nami. Vsak mesec je tudi kopalni izlet.

Komis^a za športne dejavnosti je zbrala programe vseh panog, sproti obvešča o vseh dejavnostih vse športnike, posamezne sekc^e pa so še posebno aktivne v pripravi v okviru občinskega praznika. Zbrala je tudi vso dokumentacijo za razpis.

Precej dela bo letos imel tudi gospodar stavbe, saj

J

!

nost za 15. april načrtovala odprtje razstave akvarelov gospe Marinke Mohar, kar je že realizirano, 13. maja bo recital v okviru občinskega praznika, v septembru še ena razstava, v novembru literarni večer, delavnice in še kaj.

Komis^a za zdravstveno dejavnost pripravlja različna predavanja, in sicer bo prvo z naslovom Zdrava prehrana za starejše že 11. maja. Zvrstila se bodo še predavanja Kako pristopiti k starejšim, pomoči potrebnim, Preprečevanje padcev starejših, Prva po-

so potrebna nekatera nujna vzdrževalna dela, vendar bomo sanac^e opravljali v okviru finančnih zmožnosti.

Tudi prva seja upravnega odbora je bila že aprilua Več o dogovorih naslednjič.

Kaj napovedujemo v nadaljevanju:

V maju se bodo zvrstile naslednje dejavnosti:

- Že 12. maja bo izlet v na Gradiščansko. Za izlet se je treba pravočasno pr^aviti in vplačati.

- Na kopalni izlet se bomo

podali 16. maja, zato pohitite z vplačili.

- Že 11. maja Komis^a za zdravstveno dejavnost pripravlja strokovno predavanje z naslovom Zdrava prehrana starejših, čemur bo veljalo prisluhniti.

- Vsi pohodi in treningi potekajo po ustaljenih urnikih, o katerih vse zveste v društveni pisarni.

- Prostovoljke bi bile zelo vesele, če bi se jim pridružil še kdo ali katera, ki ima veselje s prostovoljstvom. Več informac^ ob ponedeljkih pri gospe Dragici.

Zimzelenčki v kanjonu Glinščice

Pohodniška skupina Zim-zelenčki je že kar nekaj časa čakala primerno vreme za obisk kanjona Glinščice. Tako so nas prehiteli Sončki, nam pripovedovali o lepotah in še bolj smo si želeli lepega vremena, da bi lahko doživeli to čudo narave.

Lepše kot je bilo vreme, ni moglo biti. Vodnik Milan je naštudiral pot od Peskov po senčni gozdnati poti za ogrevanje, nato pa od Drage do Jezera po robu s pogledom v divjo sotesko Glinščice. Kar nismo si predstavljali, kako bomo s takega roba priplezali do Zgornjega kraja Boljunca, ki je vsega 60 m nad morjem. Toda potke so krasno speljane in brez težav smo bili čisto pri tleh. Po ogledu »peglezna« in ostankov antičnega vodovoda smo se spet začeli vzpenjati proti cerkvici sv. Mar^e na Pečeh, a so se nekateri šalili, da je Mar^a na »šodru«, ker je pot gruščnata. Še malo vzpona in že smo bili v Botaču, kjer smo se odžejali s pravo studenčnico. Še rahel vzpon in veselje je bilo popolno, saj smo se naužili lepot doline Glinščice, zvedeli marsikatero zanimivost in potrebna je bila samo še kavica za piko na i.

Kopalni izlet

Vsak mesec si od 50 do 55 članic in članov ogreje kosti v topli zdraviliški vodi v Šmarjeških Toplicah. Ti izleti so naša stalnica, saj se kopalci naplavajo, družbo in preživao en drugačen dan v mesecu.

Foto: T. Sluga, J. Miklavčič

Delo Društva invalidov Vrhnika v marcu

Šport

Naši strelci so 19. marca tekmovali v Kočevju. MDI Kočevje je namreč organiziralo območno tekmovanje v streljanju s ser^sko in standardno puško. Naše društvo je sodelovalo z žensko ekipo, v kateri so bile tri tekmovalke, in moško, ki je štela štiri strelce. Naša Mojca Rus je dosegla normo in se uvrstila na državno prvenstvo.

V organizac^i MDI Cerknica je bilo 30. marca območno tekmovanje v kegljanju. Sodelovali smo z dvema ekipama, v katerih je bilo pet moških in štiri ženske.

Pevski zbor

Pevski zbor je sodeloval na 44. občinski rev^i odraslih pevskih zborov, ki je bila 18. marca v dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki.

Obvestilo

Člani Društva invalidov Vrhnika lahko koristijo letovanje v bivalniku v Lanterni, ki leži med Novigradom in Porečem, v Hrvaški Istri. Cene bivanja so naslednje: od 1. maja do 10. jun^a in od 18. do 28. septembra - 100,00 EUR ali 10

EUR/dan

od 10. do 30. jun^a in od 8. do 18. septembra - 200,00 EUR od 30. jun^a do 8. septembra - 310,00 EUR Vendar je v času, ko to pišemo, bivalnik prost le še od 1. maja do 30. jun^a in od 18. do 28. septembra. Prgave sprejemamo v pisarni društva.

Obveščamo vas tudi, da bomo letos letovali na morju od 3. do 10. septembra v organizac^i Kompas Hollidays. Odločili smo se za Neum, ki leži v Bosni in Hercegovini. Sprejel nas bo Hotel Sunce, ki se ponaša s tremi zvezdicami. Cena letovanja je 305 EUR, v kar je vključen prevoz z avtobusom, sedem polpenzionov (samopostrežni zajtrk in večerja), koriščenje zunanjega bazena in Kompasov predstavnik na poti. Če bo zanimanje za izlet v Medjugorje, bo organiziran ogled mesta z lokalnim vodnikom, na poti pa še ogled slapa Krapice. Cena izleta je 15 EUR.

Prgave in vplačila sprejemamo v pisarni društva vsako sredo od 9. do 12. in od 13. do 16.

ure.

Tečaj prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil

Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil.

- Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat.

- Nudimo brezplačno izposojo literature.

Prgave sprejemamo:

vsak dan od 8. do 14. ure

v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B,

po telefonu 7502-447

ali na e-naslov: rk.vrhnika@siol.net

Tečaj prve pomoči za gospodarske in negospodarske družbe

V decembru 2006 je na podlagi tretjega odstavka 1. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 56/99 in 64/01) začel veljati novi Pravilnik o organizac^i, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (Ur. l. RS, št. 136/2006) za podjetja, ki so zavezana usposobiti zaposlene za izvajanje prve pomoči. Država je pooblastila Rdeči križ Slo-ven^e kot edino organizac^o za izvajanje programa usposabljanja prve pomoči, kar nam nalaga tudi Zakon o Rdečem križu, saj je ta pripravljen kakovostno in je usklajen z zahtevami in standardi Evropske un^e, predvsem pa v skladu z razvojem stroke prve pomoči.

V skladu z omenjenim pravilnikom tečaj traja 8 ur in obsega teoretični in praktični del. Program tečaja prve pomoči je potrdil Strokovni center za prvo pomoč pri RKS. Udeleženec dobi po opravljenem tečaju potrdilo, s katerim izkazuje organom in inšpekcijam, ki preverjajo varnost pri delu, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah v gospodarskih in negospodarskih družbah,

zavodih oz. organizac^ah, usposobljenost nudenja prve pomoči.

Glede dogovora o terminu in kraju tečaja pokličite po telefonu 7502-447.

Pravočasno poskrbimo za naše zdravje

Kako?

- Redno si merimo krvni tlak.

- Redno si merimo krvni sladkor.

- Nadzorujemo holesterol in trigliceride.

Kje in kdaj?

Na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B, vsak prvi torek v mesecu od 8. do 10. ure. Za merjenje krvnega sladkorja, holesterola in trigliceridov morate biti obvezno tešči!

Pomoč v obliki rabljenih oblačil

Obveščamo vas, da je skladišče z rabljenimi oblačili odprto: vsak torek:

- dopoldne od 9. do 11.30

vsak prvi in drugi torek v mesecu

- popoldne od 16. do 18. ure.

Lokac^a skladišča je v kletnih prostorih več-stanovanjske hiše na Poštni ulici 7A. Vsi, ki potrebujete pomoč v omenjeni obliki, vljudno vabljeni. Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi oblačila, posteljnino, odeje, čevlje ^ radi podarili. Podarjeno bomo sprejeli v času uradnih ur v skladišču oziroma v pisarni RK Vrhnika na Poštni ulici 7B vsak dan v dopoldanskem času oz. po dogovoru, telefon: 7502-447.

Za OZ RK Vrhnika Mojca Marolt

Vabljeni!

Društvo invalidov Vrhnika

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Občina

Vrhnika

NAŠ ČASOPIS 13

Sončki na Vrhovcu na Šebreljski planoti (foto: Sonja Repnik)

Sončki v Čičar^i in na Šebreljski planoti

Sredi marca smo se Sončki odpravili na pohod v neznan del slovenske pokrajine, v Čičar^o. To je kraški svet, delno poraščen s travo in grmičevjem, delno z bukovim gozdom in je ena naših najskromnejših pokrajin. S ceste proti Reki je avtobus v Obrovu zavil proti vasi Golac in na 760 m visokem prelazu Velika vrata smo krenili na pohod po vrhovih Čičar^e. Po stezi smo se mimo opuščenega vodovoda povzpeli na Malo Pleše-vico in nadaljevali proti Razsušici, s 1083 metri najvišjemu vrhu Čičar^e, prek katerega poteka meja s Hrvaško. Kljub vetru in dežju smo šli tudi na Zabnik, s katerega bomo razgled občudovali kdaj drugič v lepšem vremenu. Čeprav dan ni bil idealen za pohod, bilo je malo dežja, nekaj vetra, razgleda pa sploh nič, smo se veseli, ker smo spoznali še en delček naše lepe Slove-n^e, prešerne volje vrnili na Vrhniko. Čez tri tedne je bila naš cilj Šebreljska planota na Cerkljanskem. Iz doline Idr^ce smo se povzpeli do Sv. Ivana na robu planote, pod katerim v strmem pobočju leži znamenito arheološko najdišče Divje babe. Svetovno slavo je jami prinesla najdena koščena piščal, izdelek neandertalca, ki velja za najstarejše glasbilo. Po ogledu jame smo se vrnili na planoto in z avtobusom premagali nekaj asfaltnih kilometrov. Zgornji del Šebreljske planote smo prepešačili po gozdnih poteh mimo samotnih kmet^ ter na koncu dosegli najvišjo točko planote, 1079 metrov visoki Vrhovec. Nagrajeni smo bili s čudovitim razgledom po Slovenci in zadovoljni smo premagali še zadnje kilometre in spust do Oblakovega vrha.

Sonja Repnik in Sonja Zalar Bizjak

Odprtje balinarske sezone

Štiri zagrete balinarke smo odprle balinarsko sezono. Dan je bil kot nalašč za aktivnosti zunaj, zato smo vzele krogle v roke in začele z našim najljubšim športom zunaj na soncu. Vabimo vse, ki bi se nam rade pridružile, da to tudi storno. Vrata so za nove vedno na stežaj odprta. (mp)

Pokrajinsko prvenstvo v pikadu

23. marca je bil lep spomladanski dan, kajti tudi sonce je prišlo pozdravit sto tekmovalcev v pokrajinskem turnirju v pikadu za državno prvenstvo, ki je potekalo v prostorih Društva upokojencev Vrhnika. V uvodu je spregovorila Elica Brelih, ki je pohvalila dobro in zgledno delo društva v balinanju in pikadu za ženske ter vsem zaželela dober met. Pogoje tekmovanja je predstavila Anica Dolenc, predsednica balinarske sekc^e in športne komisme DU Vrhnika. Približno ob devetih se je tekmovanje tudi začelo, vzdušje je bilo na višku, saj je bilo tekmovalni duh čutiti tudi zunaj prostora v lepem in sončnem vremenu. Tekmovanje je bilo končano ob 11. uri, ko je Stane Tomšič, predsednik komisme za šport pri Mestni zvezi Ljubljana, podelil pokale prvim trem ekipam. Med nežnejšimi spolom so to bile: 1. Vrhnika, 2. Ivančna Gorica in 3. Šmarje - Sap; med moškimi pa:

1. Loška dolina, 2. Vrhnika, 3. Ivančna Gorica. Vrhničani smo bili torej kar uspešni, saj smo se res dobro borili, poleg tega se je ženska ekipa uvrstila na državno prvenstvo. Držite pesti za nas! Kam in kdaj bomo šle, še ne vemo. Več o tem v prihodnji številki.

T '

Redno letno srečanje SVIZCEV

V petek, 18. marca 2011, smo se člani sekc^e upokojenih delavcev vzgoje in izobraževanja iz občin Borovnica, Brezovica, Cerknica, Horjul, Logatec, Polhov Gradec in Vrhnika, na kratko SVIZCI, zbrali na rednem letnem srečanju v osnovni šoli Ivana Cankarja. Tokratno srečanje je bilo že štirinajsto po vrsti. Pripravile so ga naše kolegice in kolega: Zalka Garafolj, Stanka Grbec, Vika Končan, Dragica Šmuc, Sonja Zalar Bizjak in Mari ter Franci Zorc, ki jih že vsa leta vodi Elica Brelih. Tudi tokrat so se izkazali. V avli šole smo posedli za lično pogrnjenimi mizami in najprej prisluhnili pozdravnim besedam ravnateljici OŠ IC, Polonci Šurca Gerdina, ki nam je velikodušno ponudila prostor za naše srečanje, za kar se ji prisrčno zahvaljujemo. V nadaljevanju programa so se nam predstavili člani Kulturno-turističnega društva Hotedršica s slovenskimi ljudskimi plesi in kvartet pevcev GOR-DOL, ki je ob instrumentalni spremljavi zapel venček slovenskih narodnih. Bili so tako prisrčni, da smo jim kar pritegnili in nekaj pesmi zapeli skupaj. Po uvodu je prevzela "komando" Elica Brelih. Poročala je o našem delu v minulem letu, letu 2010. Pohodniška skupina je opravila enajst pohodov. Pohajali smo po kraškem svetu, si ogledali kraški rob, obiskali Krim, Kršičevec, Blegoš, Sleme, Trdinov vrh, šli smo po logaških poteh, nekajkrat pa smo se napotili v okolico naše občine, na Koreno in Grmado. Kolegi, ki ne zmorejo več pohodov, imajo možnost izletov. Lani smo se aprila odpeljali v Italijo, v Bazovico in Rižano. V maju

smo bili v Avstriji, kjer smo obiskali muzej parkljev, spoznavali zgodbo o Keltih in se na koncu srečali še z opicami v Affenber-gu. Jun^ nas je odpeljal v Prlek^o in Prekmurje. Septembra pa smo spoznavali zgodovino Kočevske in Kočevarjev. Pohodi in izleti so vedno vsebinsko bogati. Na pohodih se kolegi Elica, Sonja, Dragica, Vika in preostali, ki jih vod^o, zelo potrudio, da nam predstavno značilnosti pokrajine, v kateri smo. Na tak način smo spoznali že številne rožice in druge rastline, kamnine, vrhove in doline. Tudi z vodniki na izletih smo zadovoljni, kajti Elica ima dober "nos" in zna najti prave ljudi. Finančno poročilo je bilo kratko in jedrnato. Ker smo "samoplačniki", polagamo račune samo sebi. Sicer pa znamo gospodariti z denarjem, saj imamo vedno nekaj viška, za hude čase. Za to skrbita Elica in Metka.

V nadaljevanju smo pregledali še program pohodov in izletov za letos, ki je spet pester in vabljiv. Elica je posredovala tudi nekaj obvestil. Prgave za uporabo počitniških zmogljivosti pri SVIZU sprejema od letos Peter Penič, tel. 031-617 664. Prek Društva upokojencev Vrhnika pa lahko za prvomajske počitnice po ugodni ceni letujemo v Šmarjeških Toplicah. Kolegi iz Polhovega Gradca so izrazili svoje zadovoljstvo, ker imajo možnost, da hod^o z nami na izlete. Na koncu pa so vsi, ki se kakor koli trudno pri organizac^i naših aktivnosti, prejeli v dar šopek rož, skromen, a od srca.

Sledilo je prnetno druženje ob večerji. Veseli, da smo enkrat spet vsi zbrani, klepeta kar ni hotelo biti konec.

Rada Pišler, Fotografiral: Ivan Kalič

Julka najboljša pikaderka

10. aprila smo se vrhniški pikaderji udeležili prnateljske tekme v pikadu v Logatcu. Dan je bil živahen in sončen, zato je vse vleklo ven na sonce. Tekmovanje smo vzeli kar malo za šalo in tako smo ženske pristale na četrtem mestu z medaljami, moški pa so nam sledili.

Čast Vrhnike je obranila naša Jujka, ker je dobila pokal za najboljšo pikaderko posameznico. Čestitamo!

Aprila 2011 so praznovali naši člani:

Katarina Tešar, Blatna Brezovica (1919),

Julnana Celarc, Lesno Brdo (1919),

Jakob Albreht, Verd (1919),

Ivan Oblak, Dom upokojencev Vrhnika (1919),

Ana Perko, Dom upokojencev Vrhnika (1916),

Frančiška Zalaznik, Stara cesta, Vrhnika (1921),

Marna Tomažin, Opekarska cesta, Vrhnika (1921),

Justina Babič, Poštna ul. Vrhnika (1926),

Jožefa Oblak, Drenov Grič (1926),

Julka Pajntar, Kopališka ul. (1926),

Rudolf Velkavrh, Dobovičnikova ul.Vrhnika (1931),

Jože Ogrin, Velika Ligojna (1931),

Ivanka Sabic, Drenov Grič (1931),

Ana Količ, Lošca, Vrhnika (1931),

Stanislava Mole, Stara Vrhnika (1931).

Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so aprila 2011 praznovali rojstni dan.

Prvi občni zbor MŠKD Verd

Mladinsko športno kulturno društvo Verd je 26. 3. 2011 v prostorih PGD VERD pripravilo prvi redni Občni zbor. Prisotna je bila večina članov društva, prisotnost pa so potrdili tudi predsednik Krajevne skupnosti Verd g. Tomaž Gorišek, predstavnik Športne zveze Vrhnika Borut Fefer, več predstavnikov PGD Verd, nekdanji župan dr. Marjan Rihar ter še nekaj uglednih gostov. Prisotnost zaradi obveznosti so opravičili župan in podžupan Občine Vrhnika, predsednik Mladinskega sveta Vrhnika g. Matevž Caserman ter društva Zmigaj Se. Predsednik društva g. Dejan Novak, je predstavil aktivnost društva v minulem letu. Posebno odmevne prireditve so bile kresovanje na Stari žagi, miklavževanje v parku Verd, akcna Očistimo Slovenno ^ V minulem letu pa nam je uspelo s pomočjo KS Verd uresničiti dolgoletne želje vseh krajanov Verda ter okolice, in sicer projekt Matjaževka. Začeli smo z gradbenimi deli za ureditev nogometnega igrišča oziroma prostora za družabno druženje krajanov. Projekt bo končan v drugi polovici leta, ko bo tudi uradno odprtje. Zahvala velja vsem krajanom in članom našega društva, ki so z udarniškim delom kakor koli sodelovali pri omenjenem projektu. Zahvaljujemo se tudi raznim donatorjem ter sponzorjem, ki so finančno ali materialno pripomogli k uresničitvi postavljenih ciljev. Sledila je izvolitev delovnega predsedstva. Z besedo je nadaljeval izvoljeni predsednik občnega zbora g. Miran Krampač, ki je nato povezoval Občni zbor po ustaljenem protokolu. Poročali so tudi blagajnik društva, nadzorni odbor, disciplinska komisna ter na koncu poročilo verifikacnske komisne. Pri zadnji točki razno se je prireditev počasi prevesila v družabno srečanje. Za boljše vzdušje smo poskrbeli z zahvalo ter simboličnem darilom za KS Verd ter PGD Verd. Veseli smo, da zelo dobro sodelujemo in si tudi v prihodnje nadejamo skupnega sodelovanja. Praznih rok pa niso ostali tudi naši najbolj prizadevni člani društva. Obdarili smo jih z delovno opremo, ki jo je poklonilo podjetje ZAVAS. Zahvala velja tudi družinskemu podjetju Darko Vrabec, s. p.

Za konec smo bili deležni spodbudnih besed in pohval naših uglednih gostov, kar potrjuje dejstvo, da društvo deluje v pravo smer. Za vse, ki še ne poznate našega društva: Mladinsko

športno-kulturno društvo Verd je bilo ustanovljeno leta 2010 z namenom, da povezuje mlade iz Krajevne skupnosti Verd in tiste, ki čutno pripadnost z njimi ne glede na ideološko in politično pripadnost. Veselimo se novih članov ter članic. Se vidmo ...

SkD Verd Blaž Ogrin

• Prejeli smo ! • Prejeli smo ! • Prejeli smo ! •

Spoštovane občanke in občani!

Nekdanji v. d. odgovornega urednika mi je omogočil, da je bilo v prejšnji številki Našega časopisa objavljeno naslednje besedilo: »Direktor ZIC-a ne odstranjuje problemov. S pomočjo članov sveta zavoda je z rezultatom 4 : 3 odstranil poslovno sekretarko, ki na probleme opozarja. Poslovna sekretarka sem spodaj podpisana Irena Oblak, ki delo opravljam v pisarni telovadnice Partizan od 4. 5. 1987 in ki sem začela delo za ZIC opravljati še pred njegovo ustanovitvno. Tisti, ki me poznate, veste, kaj se dogaja.«

Dogajalo pa se je naslednje: v četrtek, 17. marca, mi je direktor Boštjan Koprivec v prisotnosti predstavnika delavcev Jožeta Nagodeta povedal, da je pripravil gradivo za svet zavoda, kateremu je v soglasje predlagal kadrovski načrt, v katerem mojega delovnega mesta ni več. Gradivo so tistega dne osebno dostavili članom sveta zavoda. V sredo, 23. marca, je bila seja sveta zavoda, na kateri so člani z rezultatom 4 : 3 sprejeli ukinitev mojega delovnega mesta. V torek, 29. marca, mi je direktor vročil Obvestilo o nameravani redni odpovedi iz poslovnega razloga. V petek, 8. aprila, mi je, ker sem prosila za odlog vročitve do ponedeljka, na mizi pustil Redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. S sodelavcem Danielom Cukjatnem sta o tem napravila uradni zaznamek, tako da mi je 45-dnevni odpovedni rok začel teči v soboto, 9. aprila. Odpovedni rok se bo iztekel 23. maja. To pomeni, da bom 24. maja, ko bom imela 52. rojstni dan, prvi dan prnavljena na Zavodu za zaposlovanje. Takega darila v svoji skoraj 33-letni delovni karieri res še nisem prejela. Tisti, ki me poznate, veste, zakaj se to dogaja.

Zaenkrat samo še to: če bi Zavod Ivana Cankarja Vrhnika vse projekte izpeljal s tako hitrostjo, kot je tega, bi bilo na področju kulture, športa in turizma v naši občini uresničeno tudi tisto, kar sploh še načrtovano ni, in to vsaj do leta 2025.

Irena Oblak

14 NAŠ ČASOPIS

Občina ^

Vrhnika

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

■ vJ.l-'-

Otroci so s pesm^o pozdravili in povabili k sodelovanju svoje babice in dedke.

Bilo nas je res veliko.

Žur z babicami in dedki

Lepi pomladni dnevi prav vab^o na veselo otroško razpoloženje, na prelepe izlete ter na številne aktivnosti, ki jih prirejajo v vrtcih.

Torek, 12. aprila, je bil poseben popoldanski dan v vrtcu Žel-vica za skupino Pikapolonice. Na pravi žur so otroci in obe vzgojiteljici povabili babice in dedke. Dogodek so poimenovali Igralni dan z babicami in dedki. Zbralo se je res veliko babic in dedkov, seveda vsi, ki imajo svoje vnuke v vrtcu. Obe vzgojiteljici, Mar^a in Brigita, sta imeli kar malo pozitivne treme ob pogledu na številne babice in dedke. Otroci pa so se brez zadržkov najprej predstavili v igri, plesu in petju in z vsem, kar so se v vrtcu naučili oziroma s čim vse se ukvarjajo. Po zabavnem in igrivem programu so svoje najdražje povabili v svojo igralnico ter pokazali številne igrače ter zabavne igrice. Skupaj so se celo igrali in tako preživeli lep in nepozabno torkovo popoldne. Svoje babice in dedke so celo pogostili s pecivom, ki so ga sami pripravili in spekli. Med obiskovalci sem se igralnega dneva ali lahko rečem pravega žura udeležil tudi sam, saj je bila med otroki tudi moja vnukinja. Na koncu druženja so mi predvsem babice naložile nalogo, naj napišem nekaj vrstic o lepem druženju. Seveda ne smem pozabiti na zahvalo obema vzgojiteljicama, Mar^i in Brigiti, za prelepo popoldne, ki nam bo ostalo še dolgo v spominu. Zato samo lepa hvala.

Simon Seljak

OŠ Antona Martina Slomška na festivalu

Turizmu pomaga lastna glava

V letošnjem šolskem letu smo učenci OŠ AMS lahko obiskovali tudi turistični krožek. Že od vsega začetka smo naše moči usmerjali v festival Turizmu pomaga lastna glava. Razmišljali smo, kako bi na Vrhniki lahko popestrili turistično ponudbo. Učenci smo si zamislili kolesarsko pot s postojankami, na katerih bi lahko kolesarji izvedeli tudi veliko o našem domačem kraju. Naše zamisli smo zbrali v seminarski nalogi Hop, na kolo. 22. 3. 2011 pa smo v Mercator centru v Šiški naše delo predstavili tudi na turistični tržnici. Izdelali smo namizno igro, pripravili zanimive zloženke, zapisali kolesarski bonton kar na kolo in se preoblekli v Cankarja, zmaja Lintverna, mostiščarja in argonavta. Tako so nas z zanimanjem občudovali

tudi obiskovalci nakupovalnega centra. Vsi, učenci in naše mentorice, pa smo se še posebej razveselili srebrnega priznanja, ki smo si ga prislužili z našim delom.

Učenci turističnega krožka OŠ AMS

Projekt Unicef: Potovanje k sebi in okrog sveta

Projekt Potovanje k sebi in okrog sveta je v skupini potekal od septembra do februarja. Projekt nas uči o razlikah med otroki na skupnem planetu. Ljudje smo si različni, razlikujemo se po barvi kože, govorici, življenjskih razmerah in navadah, otroci pa so vedno otroci in imajo pravico do otroštva in lastnega razvoja. Ta pravica velja za vse otroke sveta. Naše raziskovanje se je začelo doma, v družini in domačem kraju. Tako so nastali likovni izdelki otroških domov, prek slik smo spoznali razvoj otroka od dojenčka naprej. Pogovarjali smo se o našem telesu, naših čutilih, čustvih, kako jih uporabljamo, prepoznavamo in kako se nanje odzivamo. Otroci so izdelali svojo osebno izkaznico in narisali svoj portret. Prek iger z vlogami, socialnih, rajalnih in sprostitvenih iger smo se medsebojno spoznavali in spoznavali druge kulture, države, rase ter običaje po svetu.

Spoznali smo slovenske simbole, to so zastava, denar, jezik, grb, himna, najvišja gora. Izdelali smo zemljevid Slovence s kraji, ki jih že poznamo ali smo jih spoznali na novo. Le-ti so bili: Lipica, Postojnska jama, Močilnik, Vrhnika, Kranjska Gora, Bled, Ptuj, Ljubljana, Koper in Novo mesto, kjer zdaj živi Katja.

Na potovanje okrog sveta pa smo odšli v evropske in neevropske dežele. K potovanju smo povabili tudi starše, ki so nam

prek diaprojekcije in USB-ključkov predstavili Malez^o in Tajsko, Nemč^o, Kitajsko, Bel-g^o, Grč^o in Izrael. V pogovoru smo spoznali še Švedsko, Italijo, Avstr^o, Hrvaško in Afriko.

Otroci so ob projektu uživali, saj se je ob dejavnostih pokazala njihova domišlj^a za uporabo osvojenega znanja in tako so nastali prav zanimivi izdelki, ki izražajo otrokovo ustvarjalnost. Potovanje k sebi in okrog sveta je bilo zanimivo, skozenj so otroci spoznavali drugačnost, ki je prisotna v vsakdanjem življenju, jo začeli spoštovati in sprejemati.

Oddelek 5 do 6 let, Miške Vzgojiteljica: Polona U. Jerebic

Pomočnica vzgojiteljice: Simona Petkovšek

Dogajanje v Župn^'skem vrtcu

»Maškare, maškare tako se je prepevalo in rajalo, od jutra do popoldneva v našem lepo pustno okrašenem vrtcu. Vzgojiteljice »barvice« smo z najmlajšimi do največjih najprej pričarali pustno rajanje v vsaki skupini posebej, nato še skupno po triadah na hodniku. Imeli smo se zares »fajn«. Otroci iz skupin Plameni in Iskre so se odpravili v Dom upokojencev, kjer so babicam in dedkom pričarali nasmeh in prelepe trenutke ob plesu čarovnic, gusarjev, princesk ... Kmalu zatem se je že bližal starševski dan, 17. 3. 2011, na katerega smo se vsi zavzeto pripravljali. In končno je le napočilo dolgo pričakovano popoldne, ko smo lahko vsi skupaj razveselili svoje starše, babice in dedke. Srečali smo se v Cankarjevem domu na Vrhniki, kjer smo se celo najmlajši otroci iz skupin Angelčki in Oblački opogumili in ob pesmici Naša četica prvi zakorakali na oder. Oh, kako smo bili ponosni! Ravno tako so se predstavili otroci drugih skupin s svojimi umetni-jami. Velik aplavz je poplačal ves naš trud.

Na kmetiji je lepo ija,^ija, o ..., tako so si prepevali otroci iz skupine Mavrice na Četeni Ravni. In zares jim je bilo tako lepo, saj so doživeli vse od molže krav do čudovite narave in sprehodov, predstavitve domačih živali, najpogumnejši so zajahali konja. Spoznali so klekljanje, vsak je dobil svojo zapestnico. Zakurili so kres in se odpravili na nočni pohod s svetilkami, kjer so našli zaklad palčka Didirina. Nepozabno bivanje v prelepi okolici so končali s peko domačega kruha v krušni peči.

Ja, vidite toliko stvari se zvrsti pri nas v našem vrtcu, kjer nam ne zmanjkuje idej in želja, da nam bi bilo še lepše. V aprilu pripravljamo razstavo pirhov, in sicer od 17. 4. v cerkvi sv. Pavla na Vrhniki.

Mojca N. in Blanka L.

■ vJ.l-'-

I

i

Naši naravni kotički in čutna pot

Med spodbudna učna okolja, v katerem strokovni delavci omogočajo igro ter načrtujejo in izvajajo usmerjene dejavnosti otrok v območju otrokovega bližnjega razvoja, vsekakor spadajo tudi igrišča vrtca. Otroci imajo na prostem na voljo dovolj prostora za naravno gibanje, rešujejo gibalne težave, na katere naletio, ko uporabljajo različna igrala, stopajo v povezavo z večjim številom otrok, raziskujejo naravno okolico ter spoznavajo naravo v različnih letnih časih.

Neposredno ob igrišču enota Želvica smo dobili v upravljanje neobdelan kos zemlje, ki ga želimo strokovni delavci skupaj z otroki in starši urediti v vzgojno-izobraževalne namene. Na tem delu zemljišča nameravamo postaviti različne biotope, kot so: ribnik - mini barje, skalnjak iz različnih skal iz naše oklice in z rastlinami, primernimi za skalnjak, vrtičke z različnimi rastlinami, ki bi jih otroci sami gojili in opazovali njihovo rast, kjer bi otroci z vsemi čutili spoznali različne naravne materiale in rastline: dišavnice, začimbe, cvetlice, grmovnice s plodovi in čutno pot z različnimi podlagami: trava, les, kamenje, sekanci in drugo. V sklopu učnega dela bo tudi kotiček, kjer bi se otroci seznanjali in spoznavali različne plodove in druge naravne materiale. V prostoru bomo postavili tudi več ptičjih valilnic, krmilnic in ptičjih hišk.

S tem učnim prostorom bi poskušali otrokom čim bolj približati naravo in sobivanje z njo. Projekt bomo vodile strokovne delavke enote, k sodelovanju pa bomo povabili tudi zunanje sodelavce, predvsem iz vzgojno-izobraževalnega vidika. Otroci se bodo tako seznanjali z različnimi poklici, spoznavali in se učili iskati materiale, komunicirali z različnimi ljudmi, spoznavali različne instituc^e, ki so pomembne za to področje: vrtnarja, semenarna in drevesnica.

V načrtovanje urejanja tega prostora so otroci vključeni že od vsega začetka. V vseh skupinah so načrtovali in zbirali ideje, kaj vse se bo na teh naravnih kotičkih dogajalo. Ob vzpodbudah vzgojiteljic so nastale makete in zapisi otroških predlogov in želja. Seveda bodo otroci vključeni tudi v nadaljevanju pri oblikovanja tega prostora, kolikor bo seveda mogoče glede na njihove kompetence.

Cilji projekta Naravni kotički in čutna pot torej so:

- urejenost zapuščenega dela travnika, neposredno ob vrtcu, in smiselna ureditev v vzgojno-izobraževalne namene,

- otrokom omogočiti neposredno izkušnjo učenja v naravnem okolju - v sklopu vse življenjskega učenja in ekologie,

- povezovanje zaposlenih v vrtcu, staršev, otrok, zunanjih sodelavcev in krajanov ob urejanju in skrbi za naš naravni kotiček.

Z deli v našem naravnem kotičku smo začeli letošnjo pomlad. Najprej je bilo treba očistiti prostor in ga pripraviti za nadaljnje urejanje. Pri teh delih nam pomagajo zunanji sodelavci, ki to opravljajo s stroji. Njihovo delo otroci pozorno opazujejo. Ne morejo še pomagati, ko pa bodo dela v grobem končana, bodo tudi oni sadili, prevažali, prenašali in sadili, skrbeli za svoj naravni kotiček in opazovali spremembe v njem. Seveda pa bo treba do takrat še kar precej postoriti.

Dipl. vzg. Zdenka Jerina

Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4) in 22. člena Statuta občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365 z dne 26. 10. 2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 5. redni seji dne 14. 4. 2011 sprejel

ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2010

1. člen

Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Vrhnika za leto 2010.

2. člen

Zaključni račun proračuna Občine Vrhnika za leto 2010 sestavljata splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Vrhnika za leto 2010. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o njihovi realizac^i v letu 2010.

3. člen

Zaključni račun proračuna Občine Vrhnika za leto 2010 se objavi v uradnem glasilu občine Naš časopis in na spletnih straneh Občine Vrhnika.

Številka: 410-19/2011 (4-01) Vrhnika, dne 15. 4. 2011

Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, univ.dipl.inž.grad.l.r.

26. april 2011

elektronski naslov: obcina@borovnica.si

Občina

Borovnica

NAŠ ČASOPIS

15

Proračun za leto 2011 vendarle na mizi

Po trimesečnem premoru je župan 24. marca 2011 sklical 3. redno sejo Občinskega sveta, ki je na mizo vendarle dobil tudi osnutek Proračuna Občine Borovnica za leto 2011.

Teža letošnjega proračuna se giblje v višini 3,3 mil^ona evrov, s predvidenimi 3.205.996 evrov prihodkov in 3.282.540 evrov odhodkov. Ker pa od lani leta na kontih ostaja 142.877 evrov, primanjkljaja naj ne bi bilo in bi moral ob koncu leta proračun izkazati za 76.544 evrov presežka. Glavnino prihodkov še vedno sestavlja glavarina (dohodnina) v višini 2.118.295 evrov, sledjo davščine na premoženje - 248.961 evrov, davščine na dobiček - 242.200 evrov, prihodek od prodaje občinskega premoženja - 190.500 evrov (med tem tudi bivši vrtec na Bregu za 100.000 evrov) in transfer iz državne malhe - 154.000 evrov. Levji delež odhodkov kot vedno predstavlja postavka »izobraževanje« (vrtec in šola), tako letos 815.443 evrov, dejavnost občinske uprave pa nas bo stala 248.573 evrov. 434.740 evrov naj bi v okviru

evropskega projekta Čista Ljubljanica letos požrla izgradnja kanalizac^-skega omrežja, centra za odpadke in čistilne naprave, 294.000 evrov naj bi šlo za rekonstrukc^e, vzdrževanje in gradnjo cest na Lašče, v Ohonici, Dražici, Brezovici, na stari progi, odcepih Ljubljanske ceste, Ul. bratov Debevec in mostu na Mejačevi ul. Za gradnjo poslovilnega objekta in ureditev pokopališča je letos predvidenih 262.400 evrov, za ureditev rezervnega vodnega vira pa 48.000 evrov. Velika postavka je tudi letno in zimsko vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti, za kar je predvidenih kar 267.000 evrov. Za programe v kulturi (največ za knjižničarstvo in založništvo) pa je predvidenih 149.238 evrov. Obeta se tudi dvig postavke za investic^e v športne objekte, saj TVD Partizan Borovnica letos načrtuje izgradnjo izolac^e

in fasade na telovadnici, kar naj bi stalo do 60.000 evrov, in za kar so se nekateri svetniki krepko zavzeli. V celotni razpravi o predlogu proračuna je bilo sicer slišati več vprašanj in pobud. Od vprašanj o morebitnih penalih izvajalcem za zamujanje občinskih infrastrukturnih objektov in neizplačanih komunalnih prispevkih (Liko, Euroclean), pa do vprašanj o kanalizac^i Dol - Laze in pobudah za izgradnjo kanalizac^e v Kotih ter ureditvi parkirišča v Peklu. Proračun je bil zatem posredovan v enomesečno javno obravnavo (nanj sta vezana tudi letna programa ljubiteljske kulturne dejavnosti in športa), v času do njegovega sprejema pa bo občina delovala na podlagi sprejetega sklepa o začasnem financiranju.

Na seji, ki so se je udeležili vsi svetniki, razen Viktorja Drašlerja, se je sicer razpravljalo še o več zade

vah, ni pa se razpravljalo o projektu oz. DIlP sanac^e stebra viadukta, ki je še vedno v izdelavi. V treh mesecih se je nabralo tudi veliko pobud in vprašanj. Svetnike je zanimalo, kdaj se bo pometalo občinske ceste in pločnike, saniralo poškodbe, ki so ostale za zimskimi vzdrževalci, kako je z obratovanjem trafike in skladnostjo kioska s hitro prehrano z OPPN Mercator, kako je z razpisom za vzdrževalca igrišča in kdo bo saniral depon^o na Dolu. Predlagali so spodbuditev ekološke ozaveščenosti pri ljudeh, bolj ekonomično porabo električne energie pri javni razsvetljavi, namestitev dodatnih košev, tudi za pasje iztrebke, pa hidrantov, sankcioniranje voznikov tovornjakov, ki parkirajo na parkiriščih za osebna vozila, popis vaških vodnjakov in njihovo obnovo, obeležitev 100-letnice hidroelektrarne v Bistri, nakup mlina v Peklu ter ureditev pločnikov za lažji dostop invalidov in vozičkov.

Občinski svet je potrdil imenovane sestave vaških odborov z dodatkom, da se v nepopolni VO Zabo-

čevo vključi Danilo Furlan. V Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Borovnica je bila namesto Janeza Vtiča imenovana domačinka Urška Grum, v Svet zavoda Zdravstveni dom Vrhnika pa svetnik Edvard Bešlagič.

V enomesečno javno obravnavo je romal odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za del območja B1-S/4-2 Laze (OPPN Laze), po katerem ob za m2 zemljišča, predvidenega za gradnjo, treba odšteti dobrih 78 evrov za m2 neto tlorisne površine objektov pa 152 evrov. V javno obravnavo je šel tudi Odlok o ustanovitvi vaških odborov.

Soglasno pa so sprejeli Pravilnik za sprejem otrok v Vrtec, ukinitev javnega dobra na p. š. 3283/7 k. o. Borovnica ter dano soglasje za podpis medobčinske pogodbe o sodelovanju pri pripravi in izvedbi projekta Center za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa (CeRO NIK) v Logatcu, ki naj bi Borovnico po prvih ocenah stal 306.000 evrov.

DD

Zakon o malem delu plebiscitarno padel

Referendum o zakonu o malem delu, ki je potekal 10. aprila 2011, je bil v borovniški občini, vsaj kar zadeva nasprotnikov zakona, nadvse uspešen. V predreferendumskem času sicer razen nekaj plakatov SDS-a, ZSSS-a in Gibanja za dostojno delo in socialno družbo prav posebnih aktivnosti na to temo ni bilo zaslediti.

Neuradni izidi kažejo, da se je referendum končal precej klavrno za Vlado, saj je proti zakonu v Borovnici glasovalo kar 83,5 % (990) volivcev, podprlo pa ga je zgolj 16,5 % (195)

volivcev. Neveljavnih glasovnic je bilo zgolj pet, kar pomeni, da so udeleženci referenduma, ki so krepko presegli državno povprečje - udeležba v Borovnici je bila 37,5 % - prihajali na volišča že trdno odločeni. Najvišja udeležba je bila sicer na voliščih »Občina Borovnica« - 44,5 % ter »Dom v. s. Dol-Laze« - 44 %, najnižja pa v »Osnovni šoli Borovnica 1«, zgolj 29,2 %. V gasilskem domu v Brezovici jih je zakon zavrnilo kar 89,4 %, medtem ko je bilo nasprotovanje najmanjše v gasilskem domu v Borovnici, »le« 75,8 %. DD

Vabilo

Vabimo vas na pohod na Mali Srebotnik v ponedeljek, 2. maja 2011.

Dobimo se na Lužah ob 9. uri.

Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica

Želimo vam pr^'etno praznovanje

27. APRILA, dneva upora proti okupatorju, 1. MAJA, praznika dela, ter

9. MAJA, dneva Evrope.

Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica

Vabilo

Vabimo vas na proslavo ob 70. obletnici OF v soboto 7. maja 2011, na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Dobimo se na železniški postaji ob 12. uri. Odhod vlaka bo ob 12.18.

Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica

Odprt nov oddelek Vrtca

V petek, 1. aprila - ne gre za šalo -, je svoja vrata zaenkrat še neuradno odprl novi oddelek Vrtca, ki ga je občina uredila v nekdanjem hišniškem stanovanju v osnovni šoli dr. Ivana Korošca. Da bodo dosedanje zmogljivosti borovniškega vrtca že v kratkem kritično preobremenjene in da bi bili morebiti prisiljeni otroke celo zavračati, se je vodstvo Vrtca zavedlo že lani in zato občino nemudoma pozvalo, naj urgentno uredi nov jas-lični oddelek. V začetku leta je občinska uprava vendarle začela z zbiranjem ponudb in pripravo dokumentac^e. Primis, d. o. o., je pripravil

projekt ureditve prostorov, dela pa je izvedlo Gradbeništvo Nino Hamd^a Porić, s. p. Nov oddelek bo davkoplačevalce stal 24.000 evrov, od tega 18.000 evrov odpade na gradnjo in 6.000 evrov na opremo.

In kot že rečeno, sta 1. aprila prag novega oddelka Vrtca že prestopila njegova prva začasna prebivalca - 11-mesečni Matic Vidovič in 19-mesečni David Žitko, seveda skupaj s starši. Sprva pretežno sramežljiva malčka sta se kar hitro navadila na novo okolje ter pr^azni vzgojiteljici. Sicer pa osrednji dnevni prostor otrokom nudi prav lep raz-

gled na prometno Paplerjevo ulico, s tem pa tudi pr^eten občutek, da so venomer v središču dogajanja. S^oča kopalnica in udobna jedilnica k temu občutku nedvomno ne pripomoreta nič manj.

Po navedbah vzgojiteljic naj bi bil oddelek doslej že dopolnjen z 1desetimi otroki, skrajna zgornja meja zmogljivosti pa naj bi bila štirinajst otrok.

Pričujoče stanje pa nedvoumno opozarja, da se bo z naraščanjem trenutnega trenda rojstev treba že v kratkem odločiti za širitev borovniškega vrtca, sicer nas ob dokončanju novega večstanovanj-skega naselja utegne doleteti podoben scenar^ kot nekatere malo manj srečne sosednje občine. DD

Tod se bodo otroci umivali.

Večino časa pa bodo prebili v dnevnem prostoru.

11-mesečni Matic je pripeljal starše na ogled novega oddelka.

19-mesečni David pomaga očku pri preobuva-nju.

16

NAŠ ČASOPIS

Občina

Opozic^ski poslanci so se mudili v Peklu

Ohonica, 11. april 2011 - Poslanska skupina SDS na čelu s Francetom Cukjatijem se je v okviru celodnevnega delovnega obiska Notranjsko-Dolenjske regie mudila tudi v Občini Borovnica. Na delovnem kosilu so jim njihovi svetniški strankarski kolegi predstavili posledice lanskih poplav na območju Občine Borovnica, spregovorili so tudi o nastajanju depon^e na Dolu pri Borovnici ter se dotaknili sana-cie republiške ceste, od katere je odvisna dobrobit občanov. Sicer pa so poslanci obiskali tudi občini Log - Dragomer in Vrhnika ter se ob zaključku delovnega obiska udeležili javne tribune v Logatcu.

Poslanci so se ob obisku občin Notranjsko-Dolenjske reg^e pogovarjali z župani, gospodarstveniki in občani, njihovi obiski pa so bili namenjeni predvsem spoznavanju razvojnih priložnosti, ki jih ponuja reg^a, ter na drugi strani težav, s katerimi se srečujejo na teh območjih. Dopoldne so goslancii^ France Cukjati, Milan Čadež, Štefan Tisel ter državni svetnik Jože Korže obiskali Občino Log - Dragomer, svoj obisk pa so nadaljevali na delovnem kosilu v Borovnici, kjer se jim je pridružila še poslanka Eva Irgl.

Spregovorili so o odnosu države do čiščenja vodotokov in zadrževalnikov

SDS-ovi borovniški svetniki - Damjan Debevec, Edvard Bešlagič in Josip Belovič - so se s poslanci pogovorili o aktualni občinski problematiki. De-bevec je poslancem s podrobno slikovno predstavitv^o prika-

Borovnica

26. april 2011

elektronski naslov: obcina@borovnica.si

zal posledice lanskih septembrskih poplav, ki so prizadele tudi Občino Borovnica. Kot je povedal Debevec, se občinski vodotoki že desetletja ne urejajo in ne čistko, mačehovski pa je tudi odnos do zadrževalnikov. Debevec je poslancem pojasnil, da bi marsikaj radi sami naredili na lokalni ravni, pa jim to prepoveduje zakon, poleg tega pa bi s preventivno

lahko tudi preprečili ali vsaj omilili posledice poplav: "Ali naj to področje uredi država ali pa naj da dovoljenje za urejanje. Vodotoki so tisto področje, kjer nam lahko pomagate. Gre za zadeve, ki naredao mil^ard-no škodo, pa so aktualne samo en teden, potem pa zamrejo," je dodal Debevec, ki meni, da bi s čiščenjem zadrževalnikov in urejanjem brežin zmanjšali

'f

SDS-ovi borovniški svetniki so svojim strankarskim kolegom predstavili posledice lanskih poplav, med drugim pa so pogovorili tudi o nastajanju depon^e občini.

udarno moč vode vsaj za štirideset odstotkov. Očiščeni zadrževalniki po njegovem prepričanju ne bi imeli pozitivnih učinkov le za Borovnico, temveč tudi za Ljubljano.

Problematika depon^e in sa-nac^a državne ceste

Svetniki so poslancem predstavili tudi problematiko urejenosti državnih cestnih povezav. Kot so pojasnili, je Borovnica majhna občina, kjer ljudje večinoma le prebivajo, na delo pa odhajajo večinoma v Ljubljano. Zato so odvisni od dobre prometne infrastrukture, ki pa je na državni ravni še daleč od zadovoljive. Poslance so opozorili tudi na odnos občine do problematiko depon^e na Dolu pri Borovnici, kjer je iz kupčka navožene zemlje in gradbenih odpadkov nastala ogromna depon^a gradbenih, sčasoma pa tudi komunalnih odpadkov. Nova depon^a naj bi začela rasti tudi na občinskem zemljišču v Podstrmcu.

Poslanci so se popoldan ustavili tudi na Vrhniki, kjer so z županom Stojanom Jakinom in vrhniškimi svetniki govorili o problematiki prometa, gradnji obvoznice okoli Vrhnike ter izvozu z avtoceste. Med drugim so spregovorili tudi o problematiki državne ceste Pod-peč-Borovnica-Vrhnika. V. E.

UPRAVNA ENOTA VRHNIKA

REPUBLIKA SLOVENDA www.upravneenofe.gov.si/vrhnika/, e: ue.vrhnika@gov.si Tržaška cesta 1,1360 Vrhnika t: 01 7507 850, f: 01 7507 880

Obvestilo

Upravna enota Vrhnika obvešča svoje stranke, da lahko v sprejemni pisarni Upravne enote Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika, ter v prostorih Krajevnega urada Borovnica, Zalar-jeva 22, Borovnica, pridobio naslednje listine:

1.geodetske izpiske, in sicer:

- potrdila o parceli: - prikaz parcele;

- načrt parcele;

- potrdilo o parceli;

- potrdilo o stavbi in o delih stavb;

- lastninski list;

- potrdilo o naslovu.

2. zahtevek za pridobitev spletnega kvalificiranega digitalnega potrdila za fizične osebe.

Listine, navedene pod točki 1 in 2, so takse proste.

3.zemljiškoknjižne izpiske (taksa v višini 10,47 evra) 4.overitve (taksa v višini 1,16 EUR):

- podpisov;

- kop^ dokumentov;

- garantnih pisem;

Uradne ure v sprejemni pisarni na Upravni enoti Vrhnika so:

- ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure,

- sreda od 8. do 18. ure,

- petek od 8. do 13. ure.

Uradne ure v prostorih Krajevnega urada Borovnica so vsak četrtek, in sicer od 8. do 12. ure.

Uroš Jelovšek na čelu Turističnega društva

Volilni Občni zbor Turističnega društva, 18. marca 2011, je minil v znamenju prenove in krepitve sil. Za novega predsednika so člani izvolili Uroša Jelovška.

Borovniški turisti, ki so se jim na rednem volilnem občnem zboru v drugi polovici marca pridružili tudi učenci turističnega krožka, so na kratko pregledali lanske dejavnosti, nato pa izvolili novo vodstvo in sestavili program za leto 2011. Dosedanji predsednik Jure Furlan je poročal, da so se v minulem letu uspešno udeležili barjanske in jvseslovenske čistilne akc^e, izpeljali prvomajsko srečanje na Župenci, Štefanov pohod na Po-kojišče in za silvestrovo mimoidočim na Molkovem trgu postregli s kuhanim vinom. Zelo ugodno je izzvenelo tudi finančno poročilo, ki je izkazalo dobrih 3800 EUR prihodkov in okrog 3000 EUR odhodkov.

Poročilom so sledile volitve novega društvenega vodstva. V skladu z voljo članstva bo naslednja štiri leta društvo vodil "naturalizirani Borovničan" Uroš Jelovšek. Njegova desna roka (podpredsednik) je postal Podgorčan Alen Lešnik, v upravnem odboru pa poleg nj^u sed^o še: Marjan Pristavec, Frančišek Mar^a^Drašler, Vili Mevec, Olga Debevec, Viktor Drašler, Milena Škulj in Franc Klančar. V nadzorni odbor so bili imenovani: Damjan Debevec, Igor Trček ter Danilo Furlan, v častno razsodišče pa Otmar Šturm, Josip Belovič in Ana Frančiška Klančar.

Novi predsednik, Jelovšek, borovniški javnosti ni povsem neznan, saj se je v zadnjih letih pojavljal že v številnih odmevnih delovnih akc^ah, kot je gradnja poti v soteski Pekel, urejanje »stare proge«, sanac^a stebra viadukta, čiščenje črnih odlagališč, pa tudi kot pripadnik borovniške prostovoljne udarniške brigade. Sicer pa s svojim programom (in sestavo ekipe) nakazuje veliko željo po povezovanju z drugimi borovniškimi društvi in širše. Slednje je že začel uresničevati s koordinac^o barjanske čistilne akc^e in urejanjem mlina ^Peklu, nadaljevalo pa naj bi se s sodelovanjem pri pohodih na Štampetov most ter po mejah kartuz^e aprila, 1. maja bo srečanje na Župenci, sledjo priprave na tekmo koscev in grabljic, ki bo na vrsti 11. jun^a, pa kresovanje na kresni večer, sodelovanje na Dnevu borovnic, avgustovska delovna akc^a v Peklu in piknik, septembra namerava organizirati jesenski sejem v Borovnici in izlet v Cerknico, oktobra kostanjev piknik, novembra se bodo člani podali na pohod Lit^a-Čatež, decembra pa bosta znova Štefanov pohod in silvestrsko kuhano vino. Poleg kratkoročnih ima novi predsednik še številne dolgoročne načrte, kot je okrepitev prepoznavnosti društva z objavami v medlih in postavitv^o spletne strani, ureditev društvenega doma v Peklu, posodobitev in izdaja novega turističnega zemljevida Borovnice ter ene borovniške razglednice na leto, postavitev novih informac^skih tabel (cerkve, Jelenski in Paški most), izdelava centralnega registra turistične ponudbe v Borovnici, prek sodelovanja z drugimi društvi in občino pa vidi tudi možnost ureditve kolesarskih poti, obnovo stebra viadukta in razgledne točke, poti v Peklu, Majaronovega paviljona ipd.

Prisotne je nagovoril še borovniški župan Andrej Ocepek, ki je sporočil, da bo že v kratkem objavljen razpis za izvajalca Dneva borovnic, letos naj bi potekal sočasno s proslavo občinskega praznika, naslednje leto pa tudi z medobčinskim tekmovanjem

koscev in grabljic. Glede brunarice v Peklu je spomnil na Mazi-jevo ponudbo izpred nekaj let, ki je bila zavrnjena. Sicer pa se je znova obvezal, da bo občina 100 % poravnala vse materialne stroške v povezavi z delom v Peklu. Tu v prihodnje vidi ureditev kopališča za zadrževalnikom, obupno ohoniško cesto naj bi začeli urejati že jeseni, razmišlja pa da se tudi o nakupu mlina.

Novi, 26-letni predsednik Uroš Jelovšek, ki svoje korenine vleče iz okolice Celja, se nam predstavlja tudi skozi naslednji pogovor:

Mi lahko razložiš, kaj dela - po izjavah nekaterih Borov-ničanov - »Prekmurc« na čelu borovniškega turističnega društva?

»Združuje dobre, aktivne Borovničane pri skupnem delu za Borovnico.«

Kaj ti sploh veš o Borovnici oz. kaj si Borovničani želyo od turizma?

»Vem to, kar slišim od Borovničanov. Želyo si, da bi Pekel zaživel, a da so tudi druge dobre stvari poleg Pekla. Pa da bi se, na primer, razširila ponudba v pomenu prenočitvenih zmožnosti. Ampak zato imam okrog sebe tudi ekipo iz vseh koncev Borovnice, ki mi bodo znali še kaj svetovati. Jaz ne trdim, da vse vem, ampak bom poslušal, nato pa bomo skupaj to skušali uresničiti«

lahko za Borovnico tudi tako naredim nekaj koristnega. Moje videnje je, da se čez 20 ali 30 let, kolikor dolga že bo tale zgodba, obrnemo nazaj in rečemo, da smo poskrbeli, da se je turizem v Borovnici okrepil, obenem pa da smo ohranili čim več lepe narave.«

Nekaj akci si kot novi predsednik že izpeljal. Kakšne so se ti zdele?

Uroš Jelovšek (levo) in Alen Lešnik (desno) v akc^i za lepšo Borovnico (4. 4. 2009)

Kako, da ti je kljub vsemu uspelo okrog sebe zbrati tako močno ekipo?

»Skupaj s tabo in še nekaterimi »pubi« sem prišel do spoznanja, da lahko naredimo veliko, če delamo na načelu prostovoljstva. Na podlagi tega sem si zadal neke cilje, ideje, vizyo in jih predstavil ljudem, ki sem jih videl v ekipi turističnega društva. Kaj jih je prepričalo, ne vem, to boš moral njih vprašati. v bistvu nisem prišel s tem načrtom, ampak del ekipe me je videl v tej vlogi in so me tudi vprašali, če bi bil predsednik. Sprva sem premišljeval, nato pa se le odločil, da

»Glavna prednost pri izvedbi akcije moja ekipa, saj seje pokazalo, da resno delajo in niso zraven samo zaradi funkcy. Jaz sebe vidim kot povezovalca med člani ekipe in mislim, da je uspešno izvedeni projekt čistilne akcye to dobro pokazal. Preostali projekti, ki so trenutno v teku, kažejo, da so ljudje pripravljeni delati in da so pripravljeni motivirati tudi druge, izven ožjega kroga ekipe.« S katerimi društvi pa v prihodnje najbolj vidiš sodelovanje? Kako si predstavljaš sodelovanje z občino? »V borovniški občini vidim sodelovanje z vsemi društvi, ki so pripravljena sodelovati z nami, pri čemer ni potrebno, da so strogo usmerjeni v turistično dejavnost. Z občino pa vidim sodelovanje v pomenu pomoči pri formalnih dejavnostih, pri organizacyi tistih stvari, za katere mi nimamo pristojnosti. Z naše strani bo sodelovanje z občino pozitivno.«

V občini je čutiti kronično pomanjkanje propagandnega promoci'skega materiala, predstavitve na spletu. Kaj nameravaš ukreniti glede tega?

»Dogovorili smo se že za postavitev spletne strani, imam pa še načrte za promocyo kraja na portalih, ki so namenjeni turističnim dejavnostim. Tudi v povezavi z drugimi tovrstnimi društvi, najprej v osrednji slovenski regyi. v programu je izdaja ene razglednice na leto in novi zemljevidi. Zdaj se je pokazala še možnost sodelovanja pri projektu informacyskih tabel.«

Imaš razen pridobivanja sredstev iz naslova članarin in proračuna v mislih tudi pridobivanje sredstev iz drugih virov (podjetja, EU

»Štartali bomo z denarjem, ki ga dobimo iz proračuna in s prostovoljno delovno silo. Predvsem na slednjem, da se ekipa ogreje in da se med člani ekipe vzpostavi zaupanje. Naslednji korak je, da spodbudimo gostince in druge ponudnike turističnih storitev prek aktivnega registra k sodelovanju. Morebiti nam bodo dali popuste pri akcyah, ki jih bomo organizirali skupaj z njimi. Sodelovanje pri večjih projektih in na razpisih so zaenkrat le želje.«

Vtvojem programu mi nekako manjka organizac'a Dneva borovnic, je pa notri neki sejemski dan.

»Glede Dneva borovnic. Sam sem zagovornik formalnega in jasnega delovanja, tu pa je pač bil obljubljen razpis, ki ga še ni in glede na to, da smo sedaj že v začetku aprila in razpisa še ni zunaj, se sam ne vidim v njem. Sem bolj za to, da bi se namesto glavnega organizatorja vsa društva povezala in ga skupaj organizirala. Naše društvo bo sodelovalo, v kakršni meri bo to mogoče. Kar se pa sejemskega dne tiče, je pa tako, da se nam je zdelo v ekipi primerno obuditi eno staro tradicyo (iz l. 1868), ki pa bo poleg kramarskega sejma namenjena predvsem druženju Borovničanov. Mislim, da je dobro, da se čez vse leto nekaj dogaja v Borovnici ter ni vse zreducirano samo na dva, tri dni ob prazniku borovnic.« DD

26. april 2011

elektronski naslov: obcina@borovnica.si

ObčinaH

Borovnica

NAŠ ČASOPIS 17

Borovnica v slikah - april 2011 • Borovnica v slikah - april 2011

• Borovnica v slikah

- april 2011 • Borovnica v slikah - april 2011

• Borovnica v slikah - april 2011

Obnavlja se križ s križpotja pri Petriču

Korpus z razpela v Petričevem križišču - na Petrovčičevem vrtu, ki beleži že prav častitljivo starost (temelj nosi letnico 1888, ljudsko izročilo pa pravi, da je to le letnica prestavitve križa), je pred nedavnim romal k reno-vatorju na Vrhniko. Za obnovo zelo dotrajanega Kristusovega kipa ter križa nameravajo poskrbeti bližnji sosedje. Ker pa groba ocena stroškov znaša krepkih 1400 EUR, se pobudniki prav tako ne branko prostovoljnih prispevkov dobrih ljudi, ki jim ni vseeno za našo versko in kulturno dediščino. Prostovoljne prispevke sprejemata g. Jože Petrov-čič, Ljubljanska c. 13, in g. Franc Kavčnik, Pot v Jele 20, Borovnica.

Konjeniki si prizadevajo za streho nad glavo

Osrednja tema občnega zbora borovniškega konjeniškega društva, 25. marca letos, je bila razumljiva želja članstva po dokončanju društvenega kozolca, v katerega so po poročilu predsednika društva Cirila Cerka člani vložili že več kot 1600 prostovoljskih delovnih ur. Žal pa je dandanes težko najti sponzorja oz. donatorja, ki bi želel financirati dokončanje strehe, zato so se za pomoč že večkrat obrnili tudi na občino. Vsaj delno so njihove prošnje naletele na plodna tla, saj naj bi jim po županovem posredovanju eden od »borovniških gradbincev« nakazal do-nac^o v znesku 3000 EUR. Predsednik je na kratko predstavil tudi aktivnosti društva v minulem letu, kot je udeležba na Prazniku borovnic z enim jahačem, eno enovprego in dvema dvovpregama. Udeležili so se še Radgonskega sejma ter 430-letnice lipiške kobilarne^ Decembra so pripravili že tradicionalni Štefanov blagoslov. Pridobili pa so tudi potreben material za nasutje menaže.

fs

V programu za leto 2011 so si zadali dokončanje društvenega kozolca, predstavitev pon^ev otrokom v Vrtcu, eno strokovno predavanje in ekskurz^o, sodelovanje pri Prazniku borovnic, udeležbo na Radgonskem sejmu, pripravo Štefanovega blagoslova ter tisk društvenih majic. Skozi živahno razpravo je bilo slišati ideje o organizac^i družabnih konjeniških tekem, pa vključitev vpreg za vožnjo po Borovnici v času Praznika borovnic, sodelovanju na pohodih drugih društev in vključitvi članov v izobraževanje za jahača 1 in 2.

Verjetno ni treba prav posebej poudariti, da je Borovnica že več kot stoletje priljubljeno izhodišče številnih izletov, pohodov in popotovanj po Notranjskem. Tako tudi na sončno nedeljo, 3. aprila 2011, ko je skupino 21-ih kolesarjev na naporno 7-urno popotovanje po Meniš^i iz Borovnice povedel znameniti vremenar Andrej Velkavrh. Kolesarji so se ob 10. uri zbrali na parkirišču pod borovniškim stebrom, kjer jim je član Turističnega društva izrekel dobrodošlico ter razdelil nekaj promoc^-skega materiala (turistične zemljevide in TVD-jeve koledarčke). Sledilo je še skupno fotografiranje in kolesarji so se podali na naporno pot. Med njimi žal ni bilo nobenega predstavnika borovniške kolesarske srenje ...

TVD Partizan Borovnica načrtuje novo fasado

Občni zbor enega največjih borovniških društev, TVD Partizan Borovnica, ki je lani štelo kar 412 članov, je letos potekal v znamenju praznovanja 100-letnice društva ter zaključka obsežnih gradbenih del, ki so se začela pred približno šestimi leti. Po predhodnem zbiranju ponudb naj bi namreč zaključna dela na telovadnici, ki vključujejo izolac^o in fasado, stala več kot 60.000 EUR. Cena se lahko še poveča s številom dodatnih del, kot so nova vhodna vrata, stopniščna ograja, vetrolov, arhiv, spominska soba in druge investic^e, ki v končni fazi pomen^o zaokrožitev pred leti začetih del in celostno podobo telovadnice. Obseg del je pogojen z zneskom, ki ga bo temu namenila občina, a namestitev izolac^e dolgoročno pomeni tudi povrnitev tega zneska skozi stroške ogrevanja objekta.

Vlaganje v infrastrukturo je zaznamovalo društveni proračun že lani, saj je bilo 43.600 EUR občinskih dotac^ namenjenih za ureditev zunanjega stopnišča ter fitnessa, 59.200 eUr rednih prihodkov (od tega je bilo skoraj 40.000 EUR iz naslova donac^, sponzorstev, najemnine, prodaje starega železa^) pa je pobral nakup opreme, vzdrževanje objekta ter potrebe osemindvajsetih skupin šestnajstih društvenih sekc^: floorball, košarka, nogomet, odbojka, plezanje, badminton, aerobika, fitness, gimnastika, rekreacija za ženske in upokojence, borilne veščine, joga, pilates, namizni tenis. Vaditelji le-teh so v lanski sezoni opravili 3384 delovnih ur. Poleg redne vadbe je društvo organiziralo še borovniško ligo v dvoranskem hokeju (trinajst ekip, 120 udeležencev, štiri ure na teden), številna ligaška tekmovanja floorballa in turnirja floorballa ter v odbojki na mivki ob Prazniku borovnic. Za nameček je bil lani uspešno izveden tek po Barju, ki je pritegnil devetdeset udeležencev. Posebno, obsežno poročilo o najaktivnejši in najštevilčnejši floorball sekc^i pa je podal Aleš Kržič. V novi sezoni si društvo obeta sedem novih uradnih vaditeljev, pripravili bodo dva turnirja v floorballu (novoletni, Praznik borovnic), ponovno organizirali borovniško ligo in barjanski tek. Veliko pozornosti pa bo namenjene 100-letnici borovniškega Sokola, predhodnika TVD Partizan Borovnica. Slednjo naj bi s slavnostno sejo in zgodovinsko razstavo obeležili 23. jul^a, razmišljajo celo o priložnostnem spominku. Ali bo do okrogle obletnice obnovljena tudi zunanja podoba skoraj 90-letne telovadnice, pa je največ odvisno od občinske uprave in sveta, na katerega je skupščina tudi naslovila soglasen poziv, naj zagotovi temu primerna sredstva v proračunu.

Projekt kolesarskih poti z novim zagonom

V začetku meseca, točneje 4. aprila, se je na občini na županov poziv sestala pisana skupina občanov, zainteresiranih za ureditev kolesarskih povezav. Župan Andrej Ocepek je udeležencem predstavil nekaj gradiva, ki sta ga pred približno šestimi leti pripravila RRA LUR in Franc Klančar, ob tem pa povedal, da se je projekt, kar zadeva RRA LUR, zaradi pomanjkanja denarja zaenkrat ustavil. Prisotni so nato razgrnili svoje ideje, izkušnje in podajali predloge in pripombe na tekoče projekte. Viktor Drašler je povedal, da Sonet pripravlja projekt umestitve mosta čez Ljubljanico pri Kaminu. Most naj bi bil že zagotovljen, težje pa bo z dovoljenji, saj so državni organi do posegov na Barju in še posebno v vodotok Ljubljanico izredno restriktivni. Zelo optimistično je izzvenel Bojan Čebela, ki je zatrdil, da bo most postavljen v roku dveh let, Ljubljanica pa bo plovna do Kamina v največ treh letih, pri čemer mora Borovnica vztrajati, da se pristanišče za ladjice zgradi na našem bregu Ljubljanice. Na to temo naj bi župan že izdal konkretno lokac^sko informac^o (na sestanku ni bila podana), po županovih besedah pa naj bi v smeri zagotovitve zemljišč za kolesarske poti potekali tudi postopki komasac^e. V tej smeri menda aktivno dela tudi HUD Karl Barjanski. Franc Klančar je predstavil kronologijo urejanja »stare proge« od Preserja do Jel za potrebe kolesarskih in pešpoti, glede česar so leta 2006 z brezovške strani prihajale številne

pobude. Največjo oviro vidi v porušenem mostu na Izvirku ter nekaterih prodanih zemljiščih. Z deli, ki so bila tu opravljena v zadnjih letih in pa morebitno alternativno navezavo na Jele, ga je dopolnil Damjan Debevec, ki za letos načrtuje ureditev novega odseka poti proti Jelam, naslednje leto pa morebiti že navezavo na obstoječo cesto ob h. š. Mejačeva ul. 15. Skozi nadaljnjo razpravo je bilo sklenjeno, da mora biti ureditev poti po Barju, po »stari progi« in hribovitem zaledju enoten projekt z izhodiščno točko na železniški postaji v Borovnici in drugo točko pri gradu v Bistri. Odobravanje so požele tudi zahteve, da se poti speljejo ob turističnih in ekoloških kmet^ah, gostilnah, naravnih in kulturnih znamenitostih ter tako postanejo gospodarsko donosne. Prisotni strokovnjak Andrej Klemenc, ki ima bogate izkušnje z urejanjem kolesarskih poti v MOL in okolici, je predlagal, da se vključimo v projekt Slovenca kolesari, občino pa bo obvestil tudi o začetku tozadevnega švicarskega razpisa. Da bi se ideje in pozitivna energ^a ne porazgubile, je bil imenovan koordinac^ski odbor v sestavi Matjaž Ocepek, Bojan Čebela in Franc Klančar, ki bo v okviru občinskega odbora za gospodarstvo, kmet^stvo in turizem zbiral in usklajeval pobude in delo na kolesarskih povezavah.

Urejen prehod na železniški postaji

če se je kdo zbal, da so Slovenske železnice po zamenjavi človeškega vlakovnega odpravnika z elektronsko tablo pozabile na Borovnico, ga bo nedvomno razveselila novica, da so delavci omenjenega podjetja v začetku aprila v skrbi za dobrot občanov, uporabnikov njihovih storitev, na prehodu čez tire zamenjali stare, dotrajane »švelerje« z novo, varnejšo (upajmo tudi trajnejšo) podlago.

I

Nova depon^a pod Strmecem?

Po razbohoteni »uradni« depon^i na Dolu pri Borovnici se,' kot kaže, v »zeleni oazi« pod Strmcem odpira novo okno možnosti zmanjševanja stroškov borovniških in drugih »in® vestitorjev« ter »prenoviteljev«. Praktično čez noč zrasli hrib nasipnega materiala na - glej, naključje! - občinskih zemljiščih, že sledi evoluc^ski poti svojega neslavnega predhodnika: najprej kupi zemlje in gramoza, zatem kupčki in kupi gradbenega materiala in kot logični zaključek komunalni odpadki vse povprek. In uradne instituc^e? Prezaposlene z vašimi kantami.

r

Uredil: Damjan Debevec

18

NAŠ ČASOPIS

Občina

Več kot 120 udeležencev čistilo Borovnico

Vpeti. veliki povezani čistilni akciji po Barju in hribovitem zaledju, 26. marca, je na območju Občine Borovnica sodelovalo več kot 120 prostovoljcev, ki so nabrali 2,1 tone odpadkov.

Borovnica

26. april 2011

elektronski naslov: obcina@borovnica.si

V borovniški občini je bilo tudi letos koordinator čistilne akc^e Turistično društvo, ki je skupinam prostovoljcev preskrbelo malico, vreče za smeti, rokavice, odsevne brezrokav-

za čiščenje izbrali velik rajon ob regionalni cesti do Bistre in nato po cesti čez Mah nazaj, pri čemer jih je še posebej presenetila zasmetenost okolice borovniškega Vršaja. Ekipa

sprehaja precej nervozen posameznik. Po drugi strani pa so borovniški floorbalisti, ki so čistili rajon med tablama Breg in Borovnica, na obeh straneh Borovniščice, na Obrtniški uli-

Planinci so čiščenje bregov vzeli zelo resno.

HUD Karel Barjanski si je za čiščenje Kamina omislil kar mornarico. (Vir: HUD K.B.)

Arter^e je čistila »staro progo« od Borovnice do Pakega, pri tem pa menda naletela na nadpovprečno število »West light« škatlic cigaret, iz česar bi lahko sklepali, da se po tem območju

V Peklu je več železja kot na Jesenicah.

ci, na podlagi številnih najdenih stavnih lističev, pločevink piva, škatlic cigaret in rabljenih kondomov ugotavljali, da »ljudje zelo radi stavbo, p^ejo pivo, kad^o cigarete in ***.« ŠD Borovnica je v njihovi bližini čistilo okolico igrišča na Dolu. V HUD Karel Barjanski pa so se odločili očistiti sotočje Bo-rovniščice in Ljubljanice, saj je tam po njihovem »domovanje Karla Barjanskega.« V debelih slojih naplavin so našli vse od pnevmatik do plastike, konzerv in steklenic, kar so zatem, zelo pohvalno, prepeljali tudi do Borovnice. Najtežavnejši teren v smeri proti Pokojišču so čistili Pokojiščani, ki so nekaj ovinkov nad Borovnico izpod ceste potegnili celo odslužen hladilnik ter traktorske in avtomobilske pnevmatike. V Bo

nike in trakove, predvsem pa določilo trase, ki so jih nato posamezne skupine čistile. Lepo sončno vreme je zelo pripomoglo pri solidni udeležbi. Akc^e se je namreč udeležilo več kot 120 prostovoljcev in prostovoljk oz. 14 ekip iz borovniških društev, osnovne šole in posameznikov. Logistika je potekala brezhibno, saj je bil predsednik TD Uroš Jelovšek ves čas na terenu, v stiku z ekipami in Komunalnim podjetjem Vrhnika, ki je sproti odvažalo kupe smeti z zbirnih točk v prizadevanju, da bi ne postale žarišča nelegalnega odlaganja.

Borovniški gasilci, ki so čistili Mavčevo dolino, so v objektih nekdanjega večnamenskega prostora naleteli na pravcato depon^o, na bregu pod Staro postajo, ki so ga čistili že lani, pa še sveže nasutje komunalnih odpadkov Optimisti so si Osnovnošolci so pridno čistili center Borovnice. (Vir: M.P.L.)

rovnici okrog šole, vrtca, igrišča ter Lika so čistili učenke in učenci naravoslovnega krožka pod vodstvom Mateje Praprot-nik Lesjak. Otroci so se menda še posebno zgražali nad »kupi smeti« na notranji strani tovarniške ograje. Turisti pa so poleg preskrbe preostalih udeležencev akc^e poskrbeli tudi za čiščenje Stare postaje, Laz in ceste od Niževca do Podstrmeca. Ob Jelenskem viaduktu so - podobno kot gasilci - naleteli na veliko depon^o, ob cesti v Pod-strmec na vrsto kupov gradbenega odpada, medtem ko se na Lazah zaradi lanske nepr^etne izkušnje niso upali dotakniti obcestnih kupov smeti na Koširjevih zemljiščih. Čiščenje bregov Prušnice so prevzeli sadjarji, medtem ko se je ob Bo-rovniščici od Pekla do Ohonice sprehodila ekipa planincev, pri tem pa naletela na vsaj štiri večje ilegalne depon^e, ki naj bi v poletnem času postale predmet velike prostovoljske akc^e.

Koordinator Jelovšek je od vseh vod^ ekip požel pohvale, pripombe so bile zgolj zaradi poznega obveščanja, kar je po svoje razumljivo, saj je imenovani akc^o prevzel šele kak teden pred njenim začetkom. V akc^i je bilo sicer po podatkih JP KPV nabranih 2120 kg odpadkov, od tega naj bi bilo po informac^ah, ki so jih koordinatorju ustno posredovali nekaj dni po akc^i, 980 kg nekoristnih odpadkov, 920 kg mešane embalaže, 50 kg pnevmatik, 100 kg odpadne električne in elektronske opreme, 20 kg nevarnih odpadkov in 50 kg železa. V računu, ki ga je KPV poslala 5. aprila, pa je omenjenih le 980 kg nekoristnih odpadkov in 50 kg kovinskih odpadkov. Če pustimo ob strani prav neverjetno zaračunavanje »kovinskih odpadkov« (floorbalisti so lani s prodajo zaslužili kar 3400 rvrov), v oči bode odstopanje med obema poročiloma. Jelov-šek je zato menda že napovedal ustrezne ukrepe, med drugim lasten nadzor nad odvažanjem odpadkov prihodnje leto.

DD

Do mlina je kolo pripeljal traktor ^

Mlinček ropoče ^

S prihodom pomladi je vendarle napočil tudi trenutek, ko se je »peklensko« mlinsko kolo vrnilo na svoje prvotno mesto. Po dolgotrajni strokovni obdelavi v delavnicah Franca Drašlerja in Daneta Grimšiča, kjer je bila mlinskemu kolesu dodana sodobna jeklena os z ležaji, ki omogočajo tudi priklop na električni generator, leseni deli pa so bili dodatno ojačani, je v zgodnjih jutranjih urah 2. aprila 2011 kolo znova poromalo v Pekel, za kar so

^ za namestitev pa je bila potrebna človeška sila.

Višek betona so porabili za popravilo table.

poskrbeli borovniški "pubi" ter člani turističnega in planinskega društva.

Za prevoz je poskrbel Andrej Bizjak, za nameščanje poleg mlina v Peklu pa vojska pridnih rok^ Uroš Jelovšek, Jan in Damjan Debevec, Alen Lešnik in Nejc Škulj. Seveda pod »komando« domačih mojstrov Franca Drašlerja in Braneta Klančarja ter s sodelovanjem strokovnjaka iz ZDA Erica Voisina. Cement je priskrbela Olga Debevec, slastno malico pa je poslala Milena Škulj.

Medtem ko so se mojstri ukvarjali z natančno umestitv^o in uravnovešenjem kolesa, so preostali urejali strugo ob mlinu ter leseno korito. Višek namešanega betona pa so nato porabili za ponovno pritrditev informativne table poleg drugega slapa, kamor je bil prenesen kar v samokolnici in kar je pri mimoidoči množici sobotnih turistov spodbudilo nemalo presenečenih vzklikov V času objave tega prispevka bo že obnovljeno tudi mlinsko korito, mlinček pa bo na veselje vseh obiskovalcev Pekla znova veselo

obratova

DD

Pozdrav pomladi

Zborčki so prepevali, bralci pa recitirali.

Koledarsko se od zime poslovimo 21. marca. Borovniški osnovnošolci pa so se tri dni pozneje odločili pozdraviti pomlad, ki je tudi v našo dolino zanesla sončne, tople dni in, kot sta na prireditvi poudarila mlada povezovalca, tudi obilo spomladanske zaljubljenosti. Učenke in učenci razredne stopnje so prihod najbolj zelenega in težko pričakovanega letnega časa pozdravili s prireditvijo z naslovom Pozdrav pomladi, kjer ni manjkalo pesmi, glasbe in izpovednih spisov, kamor so prav posrečeno vključili tudi praznovanje materinskega dne. Višji razredi pa so se preskusili v igricah Mojca Pokrajculja, v katerih so gozdne živali uspešno razbile Moj čin piskrčkek, ter Magnetni deček, kjer v glavni vlogi nastopa robat fant, ki mu do konca ni povsem jasno, kako deklet, kljub njegovi skrbni surovosti, ne uspe in ne uspe pritegniti.

Mladi upi borovniške zborovske, glasbene in dramske scene, ki so že pravi veterani odrskih nastopov, so tokrat znova uspeli napolniti večnamensko dvorano osnovne šole, kljub domnevno neugodnemu terminu sredi tedna, kar nosi svojstveno sporočilo. DD

Magnetni deček ni bil prav velik magnet za dekleta.

26. april 2011

elektronski naslov: obcina@borovnica.si

Občina

Borovnica

NAŠ ČASOPIS

19

PEVKE ŽPZ TONJA IZ BOROVNICE VAS VABIMO

na 11. letni koncert,

ki bo v soboto, 14. maja 2011, ob 20. uri

v večnamenskem prostoru OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica.

Gostje večera bodo pevci MoPZ Papirničar Jagnjenica iz Radeč.

PRIDITE IN Z NAMI PREŽIVITE PR^ETEN PEVSKI VEČER!

VSTOPNINE RES NI, JE PA LEPO, ČE KAKŠEN DROBIŽ PROSTOVOLJNO PRILETI ^

Kulturno društvo Borovnica Moški pevski zbor ŠTING'LC

VABI NA

i I .

VEČER _ f

AVSENIKOVE GLASBE

i

^ V PETEK, 6. MAJA 2011, OB 20. uri V ŠPORTNI DVORANIIV OS BOROVNICA.

^ A ^

Z nami bodo:

Ansambel SAŠE AVSENIK in

GREGA AVSENIK, MoPZ ŠTING'LC, zabavne točke.

Vstopnice po 10 € so v predprodaji v: Trgovina Jurček - Tuš Borovnica, trgovina GT KOCKA v Borovnici in na Vrhniki, Cankarjev hram,Vrhnika, BAR Flamingo Vrhnika, Cvetličarna Žab'ca v Podpeči, ter uro pred prireditvijo pri vhodu v dvorano. 11

PRIDITE, NE BO VAM ŽAL, ZABAVALI SE BOMO in pozabili na vsakdanje skrbi!

Spoštovani,

Letos mineva 70 let od začetka 2. svetovne vojne. Zgodovinsko društvo Borovnica v ta namen pripravlja razstavo o dogodkih v Borovnici od leta 1941 do 1945.

Društvo k sodelovanju vabi vse, ki imajo gradivo iz omenjenega obdobja in bi želeli pomagati pri razstavi.

Gradivo lahko prinesete v Knjižnico dr. Marje Boršnik ali pokličete na telefon 041 524 523 (Peter).

Zgodovinsko društvo Borovnica

Nov začetek za društvo upokojencev

Borovniški upokojenci so vendarle izvolili novega predsednika. Naslednja štiri leta bo društvo vodil Miro Drole. Predsednik je že ponudil roko pevkam - upokojenkam.

Novi predsednik društva upokojencev, Miro Drole

Člani borovniškega društva upokojencev, ki so bili že od lani brez predsednika, so se tokratnega volilnega, že 64. občnega zbora, ki je bil 17. marca 2011, udeležili v dosti spod-budnejšem številu. Od krepko več kot 500 članov je bilo tokrat prisotnih 66. Da pa kljub prejšnjim kadrovskim težavam, lani društvo ni povsem mirovalo, je pokazalo delovno poročilo socialne komisje. Slednja je lani obiskala 120 članov in članic, starejših od 80 let, in jih skromno obdarila, med njimi dvajset Borovničanov v DU Vrhnika, ki so jim pripravili lep kulturni program. Uspela je tudi prireditev Veseli december z Dedkom Mrazom v dvorani osnovne šole. Še posebej izpostavljenih pa je bilo nekaj članic, ki letos praznujejo častitljive jubileje, med njimi tudi skorajšnja borovniška stoletnica, 99-letna ga. Kristina Rot z Brega.

V letu 2010 je bil ponovno »zagnan« projekt Starejši za starejše, v sklopu katerega je trinajst prostovoljk do konca leta obiskalo 368 starejših občank in občanov, starejših od 69 let.

Društvena blagajna je kljub zmanjšanemu obsegu dela ob dobrih 10.600 EUR prihodkov beležila rahlo večji odhodek v višini slabih 11.200 EUR, kar pa velja pripisati izključno znemu dvigu cen posmrtnine.

Dosedanji podpredsednik in na volilnem zboru soglasno izvoljeni novi predsednik Miro Drole je trenutno stanje društva ponazoril zelo slikovito, kot »otok sredi morja«, saj da se je v prejšnjih letih distanciralo od drugih upokojenskih društev ter ZDUS. Tako naprej po njegovo ne bo more več iti, zato je napovedal ponovno vzpostavitev stikov z njimi in včlanitev v ZDUS. Prav tako odločen je bil glede že razvpi

tega vprašanja delovanja pevk - upokojenk v sklopu društva, češ da so jim »vrata društva odprta in da lahko pridejo kadarkoli nazaj.«

V prihodnjem letu namerava nadaljevati že uveljavljeni projekt Starejši za starejše. Junja bo društveni piknik v Ohonici, poskrbeli bodo tudi za prevoz na srečanje upokojencev notranjske regje. Maja naj bi se podali na izlet na Hrvaško, v lastni zasedbi bi organizirali letovanje v hotelu Delfin, v sodelovanju z vrhniškim društvom pa obiskali Šmarješke Toplice. Več poudarka bo tudi na športnih aktivnostih, kot je vadba za starejše v TVD Partizan, ki pa trenutno poteka le ob večernih urah, saj je za dopoldanski čas težko dobiti vaditelja. Poleg tega Urša Debevec izvaja program nordjske hoje, ki je primerna za starejše. Po dolgem času naj bi znova uredili tudi balinišče pri Zalarju. Za konec je pozval članstvo, naj se bolj aktivno vključi v delo društva, da ne bo vse slonelo le na devetih ljudeh.

K besedi je bil povabljen tudi župan Andrej Ocepek, ki je izrazil veselje nad »pozitivno energjo« na občnem zboru in koncem napetosti. Obljubil je sodelovanje pri pridobivanju finančnih sredstev za delo društva, obenem pa spregovoril o perečem vprašanju doma starejših občanov. Pri tem se je dotaknil lanske odmevne peticje, ki jo je izpeljalo članstvo. Sam si je zadal, da bo »poskušal pridobiti prostorske možnosti, projekt, mogoče celo koncesionarja« za postavitev objekta. Ob tem pa je priznal, da je »prilika, ki smo jo imeli pred dvema letoma, ušla.« Po neuradnih informacjah naj bi novi občinski prostorski načrt za dom predvideval lokacjo med Borovniščico in železniško progo.

Novi predsednik Miro Drole, »abrahamovski« policjski upokojenec, je o sebi in svojih načrtih povedal naslednje: Kako, da so se člani odločili za vas?

»Mene so hoteli za predsednika že lani, pa na to nisem pristal. Tako kot sem rekel, da ne morem direktno iz aktive v pasivo pasti. Ker pa se v tem času, enem letu, ni pojavil niti en predsednik oziroma kandi

dat za predsednika in sem jaz malce spoznal potek dela v društvu, sem pa pristal na to. Prvič sem mlad in če že zaradi drugega ne, da bom »zaposlen«.«

Kakšni so vaši občutki ob prevzemu funkc^e?

»Mislim, da če bo tako potekalo, kot je do sedaj, bo v redu, bomo speljali zadevo. Skušal bom pa pridobiti še več članov, da bi se aktivno vključili v društvo upokojencev.« Osrednja točka vašega obširnega programa? »Nimam nobenega posebnega aduta, ker mislim, da delo v društvu ne pomeni, da jaz nad vsem držim roko in da bo tako, kakor bom jaz odločil, ampak da se članstvo samo odloči, kaj bomo delali. Odkar sem v pokoju, pa sploh še nisem bil aktiven tu notri, sem dobival različne informacje s terena. Ljudje so mi kar govorili, to je narobe, pa ono ^ Ni izleta, ni piknika, ni nič. Zdaj smo vse to dali v letni program dela in zdaj bomo čakali, kaj bo s članstvom. Ker, roko na srce, pričakujem da glede na to, da ni bilo izletov, da bo avtobus za izlet poln v dveh dneh.« Kakšno videnje imate glede društvenega doma? Računate s selitv^o?

»Glede na to, da so to naši lastniški prostori in kar je povedal župan, da so domovi za starejše v tako velikem obsegu - 150-ih ljudi - preživeti, mislim, da bomo še kar nekaj časa na tej lokacji.«

Kaj načrtov z vrtom?

»Zaenkrat ne. Jaz sem razmišljal, da bi lahko konec koncev tam naredili lastno balinišče. Ampak, zaenkrat ostajamo tam, kjer je že zgrajeno. Ta vrt trenutno obdeluje ena naša članica in skrbi, da se ne razraste. Bomo pa videli, v kaj se bo raz-vjalo staro vaško jedro. Govori se, da se bo enkrat uredilo in da stavba društva upokojencev ne spada tja noter. Morda bo potrebno počasi z občino oz. vami svetniki najti novo loka-cjo.«

Nameravate članom zaračunavati najemnino za uporabo doma?

»Ne. Društvo upokojencev ima dom zato, da ga člani društva koristjo. S tem se bodo sicer povečali stroški elektrike, ampak to je zanemarljiva cena. Jaz mislim, da če že imamo dom, potem ga je treba odpreti, ker za dve uri na teden imamo dovolj eno pisarno. Tako kot druga društva.«

Kako pa nameravate reagirati, če vas bo kdo javno pokritiziral, morda celo v Našem časopisu?

»Če bo kritika na mestu, jo bom pač vzel dobronamerno. Če pa ne bo na mestu, se bom pa oglasil.«

DD

Gremo na Hrvaško!

Društvo upokojencev Borovnica 9. junja vabi na izlet v park narave Lonjsko polje, ki je v središču Hrvaške, dobrih 50 km od Zagreba; sega od reke Save do Moslavačke gore. V neokrnjeni naravi so: bogato rastlinstvo in živalstvo, ornitološki rezervat, močvirna območja, kulturna in spomeniška dediščina. Na robu Lonjskega polja je vas Osekovo, ki je znana po številnih gnezdih belih štorkelj in zgodovinski in kulturni dediščini.

Program izleta

Ob 7. uri odhod z avtobusom proti vasi Osekovo. Ob 10. uri prihod na kmečko posestvo, kjer nas bo počakal gospodar Vladimir s svojo ekipo in krepčilno malico ter pjačo. Po kratkem oddihu nas bo z vozovi odpeljal na ogled: arheološkega najdišča iz rimske dobe, cerkve sv. Ane iz leta 1729, tradicionalne moslavske kmetje in gnezdišč štorkelj ter Lonjskega polja. Po vrnitvi na kmetjo nas bo čakalo slastno moslavsko kosilo po načelu pojej in popj, kolikor moreš. Prjetno vzdušje po kosilu bo popestrila živa glasba, sledila pa bodo še druga presenečenja.

Cena izleta s prevozom znaša na št. 051 646 633. Ob prjavi preostanek pa do 7. 6. 2011. sedbe sedežev na avtobusu.

48 €. Prjave zbiramo vsak dan je treba plačati 25 € kotizacje, Prgave bomo pobirali do za-

Vabljeni! DU Borovnica

Drugi Občni zbor HUD Karla Barjanskega

V sredini marca smo se člani Humanistično-umetniškega društva Karel Barjanski zbrali na drugem Občnem zboru. Zgodovina društva je res kratka, a že prvi večji projekt je požel nemalo navdušenja. Zadovoljstvo ob opravljenih aktivnostih pa nas ne bo uspavalo, ampak spodbudilo k še boljšemu in odmevnejšemu delu.

Po uvodnih formalnostih smo se najprej pogovorili o delu v minulem letu in se seznanili s poročilom nadzornega odbora, verifikacjske komisje in finančnim stanjem. Strinjali smo se, da navzven vidnih aktivnosti društvo v letu 2010 res ni imelo, saj smo največ naše energje namenili dokumentacji ob ustanovitvi in multimedjskemu projektu, ki ga še nismo dokončali in je tudi spodbudil nastanek Karla Barjanskega.

Del časa smo namenili pripravam na prvo večjo predstavitev, ki ste jo občani lahko obiskali v začetku leta na Dolu. Fotografska razstava Barje in spremljajoče prireditve, pripravljene v tednu ob kulturnem prazniku, niso odmevale samo doma, ampak tudi čez meje občine. Do sredine aprila so si utrinke Barja lahko ogledali Vrhničani, kmalu pa bodo gostovali še v drugih slovenskih krajih.

Na srečanju smo se ozrli tudi v prihodnost in se pogovorili o delu v letošnjem in prihodnjem letu, programu pa se ni bilo mogoče izogniti niti na aprilski čistilni akcji. Ob pobiranju odpadkov

so bili načrti, ideje in želje rdeča nit našega kramljanja. Ni jih malo, kar pa je še pomembneje - želimo, da bo vse naše predstavljeno delo kakovostno in odmevno.

Enega izmed postavljenih letošnjih ciljev smo torej izpolnili z udeležbo na čistilni akcji Barje 2011, ko smo očistili del obrežja Ljubljanice in njeno sotočje z Borovniščico. In zanimivo: na žrebanju udeležencev akcje smo imeli celo srečo. Dva naša člana sta dobila nagradi - vožnji z ladjico po Ljubljanici. Seveda ju bomo dobro izkoristili in na reko poslali fotografa z nalogo, da naredita čim več zanimivih posnetkov za naše naslednje večje projekte. Enega načrtujemo prihodnje leto ob svetovnem dnevu vode. Še pred letošnjim poletjem pa vas bomo povabili na ogled komedje Ko sem bil mrtev. Naši gostje bodo igralci Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, izziv pa nam bo tudi sodelovanje na juljskem Prazniku borovnic. Na zboru smo potrdili še vodji fotografske in glasbene sekcje in se odločili, da v Borovnički uredimo muzikalnico ter prostor za naša srečanja.

Člani društva smo sklenili, da vsega našega dela ne bomo strogo predvideli vnaprej, ampak se bomo o njem odločali tudi sproti. Vsekakor pa bo povezano s tiho in ugrezajočo se ravnico, Barjem, o kateri je pesnik Peter Semolič v Barjanskih ognjih zapisal: »Morost diha. Morost spi. Morost spomladi praznuje z vodo in se spominja jezerskih časov HUD Karel Barjanski

20

NAŠ ČASOPIS

Občina

Borovnica

26. april 2011

elektronski naslov: obcina@borovnica.si

Odličen koncert Fantov z vseh vetrov

Pa smo jih 2. aprila le dočakali! Te pr^etne fante, ki so Bo-rovničanom obljubljali, da bodo prišli (od zadnjega koncerta v Borovnici je minilo že skoraj 20 let), pa smo jim vedno znova morali priti naproti na drugi konec Slovence. Na Ig (no ja, to ni bilo ravno daleč), pa v Novo mesto (kar z dvema avtobusoma z našega konca), pa tja v Zreče in prav povsod smo ob njihovi glasbi in petju užili veliko sreče ^ Odlično razpoloženje, ki so ga ustvarili na tamkajšnjih odrih in ga srčno delili z nami, smo vedno nesli še s seboj domov. Tokrat pa smo lahko to srečo užili doma, v športni dvorani OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, kjer so muzikantje zaigrali in zapeli tako kot nekoč. Polna dvorana poslušalcev in pevcev je z njimi delila prelep večer, ki je trajal tja v noč ^

K imenitnemu vzdušju so prispevali tudi plesalke in plesalci Folklorne skupine Šumnik, ki so se ves čas tako vrteli, kot bi lahke perutnice imeli ... So mladi in zagnani ti mladi plesalci, ki trenirajo pod vodstvom Sabine Končan iz Horjula. Tudi štirinajstletni harmonikar Urban Košir iz Brezovice pri Borovnici, ki igra »frajtonarco« že štiri leta, uči pa se pri odličnem učitelju Rud^u Poljanšku, je pred tako številnim občinstvom nastopil prvič in ogrel vse v dvorani s pesm^o svojih vzornikov, Fantov z vseh vetrov, Na zdravje, muzikant. Za igranje ga je navdušil ata, domačinom dobro znan muzikant, Gabriel Košir - Ele, ki bi bil prav gotovo zelo ponosen na svojega naslednika.

Mlada fanta, Vid Vidic s harmoniko in Nejc Trček s klarinetom, že od septembra lani igrata skupaj, potem ko sta se sedem let kalila v glasbeni šoli. Z duetom sta poleg domačih in pr^a-teljev razveselila že občinstvo v Cankarjevem domu na Vrhniki ter učence OŠ Borovnica. Vajena uspešnih nastopov pa imata še veliko načrtov. K sodelovanju sta povabila kitaristko, njeno ime pa je še skrivnost. Njun program obsega veliko pesmi, tokrat sta z Avsenikovo Na Golici požela velik aplavz!

Program je s humorjem popestril še Janez Podjed iz Logatca, ki zna marsikatero razdret'. Tokrat se je odlično znašel v vlogi »enga zanimivga človeka«, ki najraje hodi po lepih slovenskih gorenjskih hribih, ker je tam pač doma. V dolino pa zagotovo pride, kadar sliši, da igrajo Fantje z vseh vetrov. Kamor gredo fanje, tja gre on. Pa se je prav zato znašel v Borovnici in nemalo življenjskih reči s humorjem povedal skoraj po resnici.

Le nagajivi škrat je krepko ponagajal ozvočenju, ki je bilo krivo, da je sem in tja kakšno »štimo« kar malo po svoje odneslo.

G. Franc Kramer je za dobrodošlico dejal: »Pozdravljeni. Borovničani. in vsi drugi obiskovalci iz bližnje in daljne okolice. Prišli smo z željo, da skupaj z vami preživimo lep in nepozaben

večer.

Vi ste si vzeli čas za nas, mi smo si vzeli čas za vas. Uživajmo skupaj!«

Z lepo mislio in pesm^o Vzemi si čas so začeli in že takoj tudi srca ogreli.

Legendarni Ansambel Fantje z vseh vetrov, ki nam je zapustil toliko lepih pesmi in melody, ki še zdaj živo zven^o po vsej Slovenci in tudi prek njenih meja, sestavljajo Tone Rus (prvi tenor) z Vrzdenca pri Horjulu, Franc Pupis (drugi tenor) z Laz pri Logatcu, vodja ansambla Franc Kramer (prvi basist) iz Novega mesta, Iztok Perozzi - Mišo (drugi basist) iz Ljubljane ter instrumentalni trio: harmonikar Vlado Matkovič iz Dragatuša, kitarist Marjan Luzar iz Šmarja pri Šentjerneju, ki je nadomestil žal pokojnega Braneta Cekuto, in baskitarist Jože Dobovšek - JOE

iz Prečne pri Novem mestu.

In posebej za ta večer se jim je sredi koncerta pridružil nekdanji pevec Primož Berus (prvi tenor) iz Borovnice.

Ansamblu Modr^ani je bila pesem Ti nisi taka tako zelo všeč, da so jih povprašali, če jo lahko ponovno posnamejo. In fantje povedo, da so Modr^ani to res dobro naredili.

Na sobotnem koncertu so s to pesm^o voščili Teji in vsem mladenkam, ki so pred nedavnim dopolnile svoj osemnajsti rojstni dan in so podobne tej, ki jo opeva pesem.

Pesmi Fantov z vseh vetrov so zgovorne, da malo katere tako. Njihova vsebina je domovinska, ljubezenska, osebno izpovedna ali pa kar taka za vsak dan.

Ko sem Francka Pupisa povprašala, če je napisal besedilo in glasbo pesmi z naslovom Bog hišo naj vašo živi za Štekalove iz Borovnice, je temu pritrdil, hkrati pa je dodal: »Prav v njihovi hiši sva se s Primožem dogovorila za sodelovanje, ko sva ugotovila, da bi šla najina glasova skupaj. Je pa tudi res, da pri pisanju pesmi nisem imel v mislih samo njihove hiše. Še dosti je bilo podobnih po vsej Slovenci, kjer so nam izkazali svoje gostoljubje in srčnost: na Jezerskem, v Butoraju v Beli krajini, pa v Lučah, Šavrinskih brdih na Primorskem, da o Dolenjski ne govorim. Kdo bi se spomnil vseh

Fantje z vseh vetrov so v svoj celovečerni koncert uvrstili kar štiriindvajset pesmi. Prepričana sem, da so z izborom ustregli skoraj vsem, čeprav si je prav gotovo kdo želel slišati še katero, ki je tisti večer ni bilo. A fantje pravdo, da ni za obupati, saj bodo v Borovnici ponovno nastopili 3. jun^a, ko bodo gostje na gasilski veselici, kjer nas bo zabaval Ansambel Toneta Rusa. Že sedaj kličejo: NA SVIDENJE!

Večer je kar prehitro minil in prepričana sem, da ni bilo nikomur žal, da je zamudil TV-dnevnik, ki je ponovno poročal o gospodarskih in političnih koloboc^ah, ob tem pa je po navadi vsaj pol Slovencev slabe volje.

No, mi na koncertu smo bili prav dobre volje, kar se je videlo in slišalo. Pesem je odmevala z vseh strani dvorane, resnično v stilu z vseh vetrov. Vse pr^etne vtise smo vzeli kar s seboj domov!

Organizatorice koncerta, pevke ŽPZ Tonja, se še enkrat zahvaljujemo Fantom z vseh vetrov, da so si vzeli čas in obnovili toliko svojih lepih pesmi, s katerimi so prišli v Borovnico. Najlepša hvala tudi preostalim nastopajočim ter vsem, ki ste nam kakor koli pomagali, da nam je uspelo organizirati tako lep večer.

Vam, drage obiskovalke in obiskovalci koncerta, pa želimo prijetne, zdrave in uspešne pomladne dni, lepa pesem naj vam še dolgo v srcih zveni!

Jožica Rupar

Od podzemlja do planin

Planinsko društvo Borovnica je prvi letošnji pohod usmerilo v kraško podzemlje, točneje čudovito Divaško jamo, od tam pa naravnost na primorski vrh Kokoš (670 m) pri Lipici.

Pred tem načrtovani pohod na Slavnik je zaradi nepredvidljivega vremena tokrat odpadel, a ker se borovniški planinci ne damo, smo se nemudoma odločili za rezervni načrt. Kam pa naj se človek poda v slabem vremenu, ne da bi bil moker? Jasno, pod zemljo! In tako smo v sobotnem jutru, 19. marca 2011, začeli svojo odisejado k sloviti Divaški jami, ki jo najdete tudi na spletu: http://www.diva-ska-jama.info/Divaska jama/ divaska-j ama.htm

Jamo je l. 1884 odkril domačin Gregor Žiberna, že tri leta zatem pa so jo zagnani domačini ob pomoči avstro-ogrskih cekinov uredili za obisk petične nemške gospode. Pri promoc^i in ureditvi jame ima precej zaslug tudi Slovensko planinsko društvo. Jama je bila v času po prvi svetovni vojni, ko so Ital^ani zasedli Slovenski Kras in razpustili slovenska društva, bolj ali manj opuščena, po njej pa so »harali« plenilci kapnikov in drugi vandali. Šele l. 1987 so jo znova naredili dostopno za turiste, jo osvetlili in betonsko tlakovali poti, dela pa še do danes niso povsem končana (od 550 metrov poti jih manjka še dobrih 50). Vodnik

Najlepše jamske umetnine so v najglobljem delu jame.

Rešaver (Rešaverji si imensko lastno eno izmed dvoran Divaške jame) je vsem obiskovalcem najprej razdelil naglavne svetilke, zatem pa nas je po dokaj strmem jeklenem stopnišču popeljal v kraljestvo jamskih škratov. V vhodni dvorani, kjer občasno prirejajo koncerte, veselice in celo Miklavža, je pritrjena tudi spominska plošča Gregorju Žiberni (1855-1929). Žiberna je bil zares velik posebnež, pravcati Pavliha. Poleg tega, da je za večerno rekreac^o občasno premlatil kakega fašista ali dva, se je v vseh svojih jamah pridno podpisoval v skalo. Še

več zabavnih anekdot o njem vam bo povedal vodnik Reša-ver, ko boste obiskali jamo.

Med sprehodom skozi jamo, ki je prav nenavadno suha - oboževalci kapljanja za ovratnik in spolzkih poti bodo neznansko razočarani - se po ne posebno zahtevni poti spustimo do globine 50 metrov. Vodnik spotoma raz-kaže prometno ureditev in tehniko osvetlitve 19. stoletja, seznani pa tudi z osebnimi imeni številnih stalaktitov in orjaških stalagmitov, siga-stih kop, cipres in zaves. Na vsakem koraku je sicer videti večdesetletno ropanje jame,

ki pa je ne prikrajša za pridih mističnosti. Še prav posebno skrivnosten je bil lesen križ na dnu jame, o katerem niti najstarejši domačini menda nič ne vedo. Pr^eten ogled jame je trajal nekaj čez polno uro.

Z obiskom smo bili sicer nadvse zadovoljni, a nam spremenljivo vreme ni dalo miru. Kot že tolikokrat so si nas namreč vremenarji zopet pošteno privoščili. S^alo je sonce izza občasnih oblačkov. Prav dosti prepričevanja ni bilo treba, da zaradi zgodnje ure na hitro osvojimo še kak bližnji nezahteven primorski vrh. Pa smo jo mahnili še na lipiško Kokoš (670 m). Parkirišče nekdanjega mejnega prehoda pod hribom opravlja nadvse plemenito službo v korist planincem. Pravih kokoši od začetka pa do končanja vzpona nismo srečali, zato pa smo naleteli na številne osta-line obrambnih naprav, ki so nekoč držale prvo bojno lin^o proti »gnilemu zahodnemu kapitalizmu«. Redki borovci so se sčasoma prelevili v kar strm gozdni breg, ki pa našim pohodnikom ni povzročal pretiranih težav. Na jasi pod vrhom se je začasno odprl razgled na Tržaški zaliv vse do Ogleja, ki pa ga je že kvarilo prihajajoče oblačno vreme z občasnimi kapljami. Kmalu smo nato dosegli greben, kjer se do planinske koče v^e mehka gozdna pot ob znamenitih kamnitih zidovih. Občasno smo še srečali mejne opozoril

Primorska Kokoš je posejana z obrambnimi napravami, kakršna je v ozadju.

ne table, ki jih glede na grafite zdajšnja evropska mladina ne jemlje več resno, na naši poti pa smo naleteli tudi na starodavni kamniti mejnik, ki je nema priča nekdanje slave srednjeveških lastnikov Kokoši. Na samem vrhu, če planjavi sploh pritiče takšno ime, nas je pričakalo urejeno gostišče, ki nudi vse: joto s klobaso, pa brez klobase, pa klobaso brez jote, njoke z jurčki, jurčke z njoki ^ Vse je bilo prav zares okusno, še posebno za sestradane pohodnike. Ob sestopu

po drugi poti smo ugotovili, da se je na Kokoši teoretično nemogoče izgubiti. A praktično je to vendarle uspelo našemu Alenu ^

Sobotni pohod se je končal uspešno in brez poškodb, tudi številčno je bil dobro obiskan - kar sedemnajst se nas ga je udeležilo. Pritoževal se ni nihče (vsaj na glas ne). In sklep? S Planinskim društvom Borovnica bomo še hodili naokrog.

Za PD Borovnica Damjan Debevec

26. april 2011

elektronski naslov: obcina@borovnica.si

Občina

Borovnica

NAŠ ČASOPIS

21

Finalni večer borovniške floorball lige

V telovadnici borovniške osnovne šole se je 1.4.2011 končala že 11. sezona občinske rekreativne floorball lige. Igralci ekipe aVoN's Angels so bili ponovno premočni za nasprotnike, saj so v finalu ugnali ekipo Pacienti Inc. z rezultatom 2: 1.

Ekipa AVON's Angels je tudi letos veljala za favorita, saj je zmago dosegla že tretje leto zapored. Kot v preteklih letih tudi to sezono nobeni od ekip ni uspelo presenetiti najboljše ekipe zadnjih let. V veliko finale sta se uvrstili ekipi AVON's Angels in Pacienti Inc. Ekipi sta stari znanki zaključnih bojev, saj so se v končnici srečali že tretje leto zapored. V prejšnjih dveh sezonah so se pomerili že v polfinalu, kjer so bili obakrat boljši poznejši prvaki, tokrat pa na zadnji tekmi sezone, na tekmi, ki je odločala o prvaku. Čeprav so bili AVON's Angels favoriti tudi na tej tekmi, nasprotnikov to ni ustrašilo. Že v petnajsti sekundi tekme so Pacienti Inc. povedli na 1 : 0. Zadetek je dosegel Aleš Kržič. AVON's Angels so nato prevzeli pobudo in v tretji minuti rezultat izenačili z zadetkom Mihe Kranjca. Za vodstvo je v osmi minuti prve tretjine poskrbel kapetan ekipe, Luka Časar.

V nadaljevanju tekme številčni gledalci niso videli nobenega zadetka več, kljub temu pa je bila tekma napeta vse do zadnjega sodniškega žvižga. Tekma se je končala v prid ekipe AvON's Angels. Kapetan zmagovalcev, Luka Časar, je po tekmi povedal: »Pred sezono so vsi pričakovali, da bomo z lahkoto osvojili ligo, zato je bil pritisk še toliko večji. V rednem delu nam je šlo vse po načrtih, v končnici pa ni bilo vse tako lahko. V četrtfinalu smo slavili šele po kazenskih strelih, v polfinalu in finalu pa smo bili boljši le za zadetek.«

Na strani poražencev je bil bolj redkobeseden

Jani Trček: »Bili smo blizu presenečenja. Morda bi lahko z malo več sreče celo premagali favorizirane nasprotnike in jim odvzeli pričakovani naslov. Kar nam ni uspelo letos, nam bo morda prihodnje leto.«

Lestvica Borovniške lige za sezono 2010/2011:

Mesto

Ekipa

1.

AVON's Angels

2.

Pacienti Inc.

3.

Borovnica Firefighters

4.

Sneguljčica in 7 palčkov

5.

Dream Team

6.

Nage babe

7.

Biro ES

8.

NZK

9.

Skriti talenti

10.

Magičnih 7

11.

FBK Grosuplje

12.

Backstreet girls

13.

uBOSCHčki

Pokal za najboljšega strelca sezone je romal v roke Klemenu Koširju.

Organizatorji zagotavljajo, da se bo liga nadaljevala tudi prihodnje leto, hkrati pa obljubljajo obilo druženja, tekmovanja v športnem duhu in zabave.

»Pravo finale. Škoda, da ni bilo podaljškov.« S

temi besedami je zaključek 11. zaporedne borovniške rekreativne floorball lige komentiral vodja tekmovanja, Davor Mat^aševic. Zanj je bila to prva sezona v tej vlogi. Po Boštjanu Volku, Jan^u Trčku in Anžetu Pristavcu je 4. vodja v zgodovini tekmovanja, pravi pa, da bo poizkusil nivo lige spraviti še na višjo raven. Postavili smo mu nekaj kratkih vprašanj, prek katerih je predstavil svoj pogled na minulo sezono. Kakšna so občutja ob zaključku lige? »Po eni strani zadovoljstvo, ker sem dobil kar nekaj dobrih kritik, po drugi strani pa tudi olajšanje. To je bila namreč moja prva sezona kot vodja tekmovanja, v kateri sem poizkusil vpeljati določene navade, ki naj izboljšale celotno zadevo. Veliko sem se tudi naučil in ugotovil, na čem je treba delati v prihodnje.« Kako ste zadovoljni s samim iztekom lige? »Osebno sem zelo zadovoljen, je pa še veliko prostora za napredek.«

Kaj menite o odigranem finalu med AVON's Angels in Pacienti Inc.?

»Prava finalna tekma, ki bi se lahko obrnila na eno ali drugo stran. Če sem pošten, menim da bi Pacienti lahko zmagali, če bi vztrajali na igri prvega napada, ampak so kot pravi športniki dali priložnost vsem svojim igralcem.« Načrtujete za naslednjo sezono kakšne spremembe glede poteka lige, ali ostaja sistem enak?

»Sam sistem tekmovanja se bo moral prilagoditi številu ekip. Že sedaj imamo napovedano še eno dodatno ekipo, kar bo celo zadevo še bolj zakom-pliciralo. Vendar imam že načrte kaj in kako narediti v primeru (pre)velikega števila ekip, tako da ne bomo postavljali nobenih omejitev. Ena od stvari o katerih razmišljamo, je omejitev števila igralcev v posamezni ekipi, ker postaja zelo težavno pripraviti zapisnike pred tekmo. Vendar tudi tukaj obstajajo alternative, tako da ni še nič

dokončno odločeno.«

S kakšnim namenom sploh organizirate takšne športne dogodke, kot je Borovniška liga?

»Borovniška liga je že tradicionalno tekmovanje, ki združuje Borovničane in jim daje možnost, da se dokažejo na floorball igrišču, je pa več kot le športno tekmovanje. Je tudi priložnost za druženje. Društvo sicer zasluži nekaj malega s pr^avni-nam, vendar to ne počnemo zaradi tega. Društvo je del Borovnice in s podobnimi dogodki želimo nekaj ponuditi skupnosti, v kateri živimo.« Boste še naprej vztrajali na stolčku odgovornega?

»Če me bodo hoteli obdržati. (smeh)« Ker pa nas je zanimalo tudi mnenje sodnikov o razburljivem finalu, smo Davorja, kot sodnika finalne tekme med AVON's Angels in Pacienti Inc., povprašali tudi o tem. Kako bi opisali občutke med samim sojenjem: je bilo prisotno kaj živčnosti in treme?

»Živci so pred pomembno tekmo zmeraj prisotni, vendar z izkušnjami sem se tudi naučil, kako to živčnost, če ji sploh lahko temo rečemo, trema je mogoče boljša beseda, preusmeriti in izkoristiti. Sodnik, ki pred tekmo ne čuti živcev, ponavadi svojega dela ne opravi najboljše. Nobene tekme se ne sme vnaprej vzeti kot lahke, sicer te lahko ujame nepripravljenega in ti uide iz rok. Sama tekma je bila precej »fer«, čeprav sta bila prisotna dva nenavadna oz. izredna dogodka. Razveljavljen avtogol AVON's Angels, ki je bil dosežen po prekršku in razveljavljena izključitev igralca Jerneja Debevca.«

Kako bi na kratko komentirali tekmo?

»Kot sem že rekel, pravo finale. Škoda, da ni bilo podaljškov.«

Veselimo se prihoda naslednje sezone Borovniške lige in upamo na še boljše rezultate, obilico zabave in druženja.

FBC Borovnica (Jerica Preskar)

Borovničanke državne prvakinje

Ženska članska ekipa FBC Borovnica je osvojila naslov državnih prvakinj v velikem floorballu in tako zagotovila, da tudi letošnja sezona ne bo minila brez osvojene lovorike za borovniški klub.

Dekleta so bila najboljša v državi že v sezoni 2008/09, a takrat na malem igrišču. Ženska liga se je na veliko igrišče preselila lansko sezono, takrat so na koncu slavile ŠDMH Zverine. V letošnji sezoni so v ženskem delu tekmovanja sodelovale tri ekipe. Poleg naših deklet in Zverin še ekipa FBK Olimp^a, ki je odigrala premierno sezono. V celotni sezoni so odigrale šest tekem, na petih so slavile, enkrat pa so izgubile z minimalno razliko.

a se je za las izmuznil, zato je bila želja letos še toliko večja. « Podobno mnenje ima tudi vratarka ekipe Tanja Mat^aševič, ki je bila izbrana tudi za najboljšo vratarko sezone:» Glede na to, da je floorball v ženski konkurenci na velikem igrišču šele drugo leto, sem še toliko bolj ponosna, da nam je v dveh sezonah uspel skok na najvišjo stopničko. Na malem igrišču nam je to že uspelo, vendar se, če gledam nazaj, zdi, kot da smo takrat trenirale nek drug šport. Veliki floorball zahteva

Edini poraz so doživele prav na prvi tekmi sezone. Takrat so bile boljše Zverine. Že na naslednji tekmi pa so Borovničanke vrnile udarec. Z zmago 3 : 0 so se izenačile na lestvici in odločitev o naslovu prvaka prestavile na zadnjo medsebojno tekmo. Vmes so še dvakrat suvereno premagale Olimp^o, ki v svoji krstni sezoni še ni uspela konkurenčno nastopiti ob boku dveh izkušenih ekip.

Odločilno tekmo so odigrale 5. 3. 2011 v gosteh. V športni dvorani v Železnikih so slavile z dvema zadetkoma kapetanke, Barbare Gabrovšek, kar jim je praktično že zagotovilo naslov prvakinj.

Na zadnji tekmi so dosegle še eno pričakovano zmago proti Olimp^i in tako uspešno zaključile sezono. Svoje občutke je po končani sezoni z nami delila kapetanka Barbara Gabrovšek: »Občutki so super, to je bil cilj že lansko sezono,

veliko več razumevanja igre. Več kot naslov mi pravzaprav pomeni dejstvo, da je ekipa napredovala in je pripravljena še na večje izzive.«

Zagotovo je naslednji velik izziv, ki so si ga igralke postavile, nastop na kvalifikac^skem turnirju za EuroCup, ki bo odigran v avgustu na Vrhniki. Vstopnico za ta turnir so si zagotovile prav z osvojitv^o državnega prvenstva. »Pričakovanja so iz moje strani visoka, ker menim, da smo močna ekipa. Nikakor si ne želim postavljati ciljev v zvezi z uvrstitv^o, ker mislim, da imamo kot mlada ekipa še veliko časa za osvajanje prestižnih lovorik. Kar si želim skorajda bolj od visoke uvrstitve, je to, da bi napolnile Vrhniško dvorano z navlači, poskrbele za prepoznavnost floorballa v Slovenci in doživele, da ne bi zviška gledali na nas kot ženske v moškem športu,« je nastop na prihajajočem turnirju

komentirala Tanja. Dekleta bodo imela zaradi tega pestro poletje, saj se bodo, po zaključku sezone, kmalu začele priprave za nova tekmovanja. Načrte nam je razkril trener ekipe, Benjamin Bajec:» Terminski plan treningov pred začetkom kvalifikaci je že določen, prav tako bo ženska ekipa nastopila na največjem mednarodnem turnirju v Pragi, ki bo služil kot odlična priprava v smislu kvalitetnih tekem pred kvalifikac^ami. Ekipa bo večji del časa priprav namenila treniranju taktičnih postavitev in fizične pripravljenosti, kar bosta odločilna faktorja za napredek v naslednji sezoni. Avgustovski kvalifikac^ski turnir za Eurocup je za nas izrednega pomena, kajti ženska ekipa nima veliko izkušenj v mednarodnem floorball-u, zato bomo naredili vse, da dostojno in zmagoslavno zastopamo naš klub FBC Borovnica.«

Punce in tudi trener ostajajo ambiciozni in videti je, da jih naslov državnih prvakinj ni zadovoljil. Pokazati žel^o, da sestavljajo dolgotrajno zgodbo, v kateri je letošnji uspeh le eno poglavje. V to je prepričana tudi Barbara, ki pravi:» Zaupam v svojo ekipo. Prepričana sem, da bo naslednje leto naslov prvakinj spet pripadal nam. Želimo pa si le še več tekem in več pogumnih ženskih ekip, s katerimi bi tekmovale.«

Na podelitvi medalj so poleg pokala za naslov državnih prvakinj dobile še pokal za najboljšo vratar-ko - Tanjo Mat^aševič in pokal za najboljšo strelko sezone, ki si ga je pristreljala Klara Gabrovšek. Nagrade je podeljeval župan Borovnice, Andrej Ocepek. Barbara Gabrovšek je zadnje dejanje sezone pospremila z besedami:» Državne prvakinje se zahvaljujemo predsedniku floorball zveze, Božidarju Zupančiču in županu Borovnice, Andreju Ocepku, za slavnostno podelitev Hkrati se zahvaljujemo tudi Gostišču Godec, ki nam je omogočilo lepo praznovanje naslova prvakinj.« (jt)

Rekordnih petnajst ekip v boj za prvaka Borovniške lige

31. marca je bil v okrepčevalnici Borovnička žreb za 5. sezono Borovniške lige malega nogometa. V tekmovanje se je letos prijavilo rekordnih petnajst ekip. Organizatorji odziv ekip štejejo kot priznanje za delo v prejšnjih sezonah, ko jim je uspel preboj v sam vrh slovenskih rekreativnih tekmovanj malega nogometa.

llůmMt

Tako v ligi poleg dveh ekip Optimistov (I. in II.) že petič tekmujejo Blueberry Strikers, za ekipo Kačanov pa je letošnja sezona druga zapored. Poleg njih sta na spisku borovniških ekip še dve, Top Tim in Dol, ki sta tudi že stalnici v naši ligi. Skoraj dve tretjini ekip pa prihaja iz drugih občin. Nepogrešljivi sta ljubljanski ekipi KMN Vič in Glišin Elektroinštalac^e, poleg njih pa se letos v Borovniški ligi sodeluje še ena ekipa iz prestolnice - Dream Team. Tudi iz Logatca se nam je poleg stalnih igralcev iz ekipe Mirfas pridružila še ekipa MNK Libero. Za nastopanje v ligi so letos zbrali pogum tudi Vrhničani. Čast sosednje občine bodo branili igralci ekipe Nauportus. Člani ško^eloške ekipe LTH Ulitki, ki se nam je pridružila prejšnjo sezono, so letošnjo udeležbo razširili, saj nastopajo s kar dvema ekipama: LTH Ulitki 1. in LTH Ulitki 2. Po lanskem deb^u bodo tudi letos nastopali popularni "gasilci", ekipa BaneM iz Dragomlja in Pšate.

Zoran Subotić soglasno izbran za novega predsednika

Člani Športnega društva Optimisti so se v sredo, 23. 3., sestali na letnem občnem zboru, kjer so poleg pogleda v minulo leto dorekli smernice za novo sezono. Na dnevnem redu je bila tudi izvolitev novih organov Po pregledu prejšnjega dela je sedaj nekdanji predsednik Matjaž Ocepek predlagal sklep o razrešitvi dosedanjih organov društva, saj jim poteka dvoletni mandat, ki je predpisan po statutu društva, ter predlagal osvežitve v teh organih.

Za novega predsednika je bil predlagan Zoran Subotić. Predlagani je dobil podporo vseh prisotnih članov društva, ki so pozdravili njegovo novo vlogo. Zoran je sicer dolgoletni član ekipe malega nogometa, veliko pa je postoril tudi v času formiranja društva in pri samem delovanju. Jeseni mu je svoje mesto v vodstvu lige predal Ivo Mršič, pred nedavnim pa je »vskočil« kot zamenjava Matjaža Ocepka pri delu z mladimi. Njegova resnost in discipliniranost vlivata zaupanje tudi starejšim članom, ki kljub njegovi mladosti upoštevajo njegovo avtoriteto.

Optimisti očistili 10-kilometrsko traso

V soboto, 26. 3., se je skupina Optimistov udeležila tradicionalne vsebarjanske čistilne akc^e Stop divjim odlagališčem na Barju. Tudi letos smo se odločili, da bomo aktivno sodelovali v eni od največjih slovenskih čistilnih akc^. Na prelepo sobotno jutro smo se skupaj s člani drugih društev zbrali pred občino, od koder smo krenili na začrtano traso potem, ko je koordinator čistilne akc^e, Uroš Jelovšek, vodjem čistilnih ekip razdelil potrebno opremo. Optimisti smo si za delovni reon izbrali ruto v krogu ob regionalni cesti Borovnica-Vrhnika in prek Barja; Borovnica-Dol-Bistra-prek Barja-Dol-Borovnica. Skupaj smo na nekaj manj kot 10-kilometrski trasi napolnili več kot 10 vreč raznih odpadkov Sklenili smo, da se bomo podobnih akc^ udeleževali tudi v prihodnje, a upamo, da naslednjič ne bo napolnjenih toliko vreč.

Darko Mršić za ŠD Optimisti

22 NAŠ ČASOPIS

Občina

Borovnica

26. april 2011

elektronski naslov: obcina@borovnica.si

Prejeli smo!

Dan spomina ^

^ in vse spoštovanje do vseh žrtev 2. svetovne vojne. Resnico in pravico krojiti z lažjo, obrekovanjem, kot si dovoli gospod Ocepek, presega vse meje. Zgled je zagotovo v revolucionarjih, ki jih je uzakonila revolucja. Vedno znova ohranja metode privilegjev, vzorce obtoževanja, zaničevanja, prezira, laži in netenje razdora. Iz njegovega govora v Gramozni jami: »Tudi pri nas v Borovnici tem silam včasih uspe. Uspelo jim je vnesti v odlok o občinskem prazniku določilo, ki izenačuje obeležje NOV in žrtve fašizma z obeležjem okupatorjevih pomagačev. Tem silam je uspelo samo to, da je dan spomina postal spoštljiv spomin do vseh žrtev vojne.« Upam pa, da na ta dan ni več veseljačenja, gostj in odpiranja šampanjca za denar davkoplačevalcev. Zagotovo sem bil eden izmed zdravih sil, ki smo si prizadevali za spremembo. Žal pa je še vedno krivica do vseh, ki ležjo pobiti v več kot 500 grobiščih.

Spomenik s 122 izpisanimi imeni in priimki pred cerkvjo v Borovnici so postavili svojci s svojim darom. Prav nobenemu ni bila dokazana krivda v sodnem postopku v demokratični družbi. Priporočam knjigo Andreje Inkreta o Edvardu Kocbeku In stoletje bo zardelo. Ostajamo zgroženi, užaljenih je mnogo ljudi.

Ivanka Pelko, Franc Kavčnik

Iz zgodovine • Iz zgodovine • Iz zgodovine • Iz zgodovine^ Iz zgodovine • Iz zgodovine^ Iz zgodovine

Ta mesec mineva natanko 70 let, kar se je sklenila usoda borovniškega viadukta, za Borovničane pa začel štiriletni križev pot druge svetovne vojne:

Jutro, 24. 4. 1941 (let. 22, št. 97), str. 2:

Borovniški most popravljajo

Borovnica, 23. aprila

Na svojem umiku je jugoslovanska vojska v noči od velikega četrtka na veliki petek razstrelila dolgi železniški most v Borovnici, da se je preklal čez sredo in porušil kar celo vrsto visokih kamnitih stebrov. Detonacja je bila tako strahovita, da so neznanski pok čuli prebivalci nekaj desetin kilometrov daleč. S porušenjem je bila železniška zveza med Ljubljano in Logatcem pretrgana, kar je silno oviralo zlasti transitni promet po tej progi. Potniki iz ondotnih krajev so si pomagali na ta način, da so uporabljali vrhniško želez

nico do Vrhnika-trga, odkoder so jo mahnili kar peš do bližnje postaje Verd. Ta teden se je pa Kr. Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje lotil težavne naloge z ob-novitvjo tega porušenega mosta in pri gradnji zaposlil na stotine delovnih moči.

9, št.

Slovenec, 25. 4. 1941 (let. 96), str. 3:

Borovniški viadukt že popravljajo.

Jugoslovanska vojska je v noči od velikega četrtka na veliki petek razstrelila, ko se je umikala, tudi mogočni železniški most pri Borovnici. Sedem velikih dvojnih kamenitih obokov nekako v sredi mostu se je s strahotnim treskom sesulo. Na obeh krajih je precejšen del viadukta še obstal, kljub temu, da je bila detonacja tako silna, da so jo slišali več kakor 10 km daleč. S tem je bila prekinjena tako važna železniška zveza s Trstom. Podrtih

je bilo na tej progi sicer še več mostov, vendar ni nobeden tako velik in tako pomemben. Potniški promet, ki je bil prav tako prekinjen, si je pomagal z zvezo do Vrhnike po vrhniški progi, medtem ko je do borovniškega viadukta sedaj že osebni železniški promet obnovljen. Počiva pa še ves tovorni promet, ki je za preskrbo Ljubljane in za izmenjavo medsebojnih dobrin izrednega pomena. Zato

je Kr. Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje že te dni ukazal naj se čimprej popravi in obnovi borovniški most. Sedaj je že zaposlenih s popravilom tega mogočnega mostu več sto delavcev, ki pod strokovnim vodstvom hitjo, kar le morejo, da bi se ta največja prometna ovira čim prej odpravila.

(Zbral in uredil: DD; Foto: G. Bar-ral, Borovnica '45, Milano 2007)

KNJIZNIG\IDRJMARJEIBORSNIKIBOROVNICAi/ÍlHiUMIIÍilllÍ

Novosti v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica

Knjige za odrasle

0 Splošno

Baloh, Peter: Ob praktičnih primerih skozi Microsoft Office 2010 McCloud, Scott: Kako nastane strip Siku: Manga biblja

Soper, Mark Edward: Naučite se Windows 7 v 10 minutah

1 Filozofija. psihologija

Maslanka, Christopher: Aerobika za možgane

2 Verstvo

Maltese, Curzio: Nabirka

3 Družbene vede

Kast-Zahn, Annette: Vsak otrok se lahko nauči

premagovati težave

Pisani, Lea: Obleka - kaj, kdaj, kako

5 Naravoslovne vede

Kosec, varuh vlažnih travnikov Zeleno srce Kopra : vodnik po naravnem rezervatu Škocjanski zatok

6 Uporabne vede

Cramm, Dagmar von: Vegetarjanski užitki Fadoul, Alison M.: Kako v formo po porodu? Lange, Elisabeth: 50 naj nasvetov za vitko postavo

Ogorevc, Marjan: Sodobna bioterapja Planinc, Franci: Kruh in pecivo po domače Podnar, Klement: Korporativno komuniciranje

Proebst, Margit: Sladko in slano iz silikonskih pekačev

Schops, Inge: Joga Thun, Maria: Praktično vrtnarjenje Zapeljive slaščice : sladke skušnjave / [prevedla Ksenja Samide ; 7 Umetnost, arhitektura, glasba, šport Brglez , Franjo: Kekčeva potepanja Ogrin, Dušan: Katalog del Ogrin, Dušan: Krajinska arhitektura Sever, Uroš: Čudovita obzorja Slovenje 82 Književnost

Adler, Elizabeth A.: Hotel Riviera Cabot, Meg: Nenasitna Erickson, Carolly: Caričina hči Fiorato, Marina: Pihalec stekla z Murana Gier, Kerstin: Nespodobna ponudba Kleypas, Lisa: Skrivnosti poletne noči Laurens, Stephanie: Skrivna ljubezen London, Julia: Knjiga škandalov Ovaska, Jelka: Severnica nad Olimpom Svetina, Ivo: Žuželka na dekliškem trebuhu

Towsend, Sue: Izgubljeni dnevniki Jadrana Krta

9 Domoznanstvo, geografija, zgodovina

Veliki bibljski dogodki Knjige za otroke in mladino

3 Družbene vede

Duckworth, Julie: Mala knjiga vrednot

5 Naravoslovne vede

Flammingo, Raphaël: Einsteinova življenja Flammingo, Raphaël: Galilejeva življenja Huseinović, Kašmir: Ptice

6 Uporabne vede

Crossick, Matt: Fantje, tako gre to pri nas!!! Delmege, Sarah: Punce, tako gre to pri nas!!!

7 Umetnost, arhitektura, glasba, šport Beaton, Clare: Velikonočni izdelki Hart, Christopher: Risani junaki

82 Književnost

Mead, Richelle: Klic duha Wiebe, Trina: Max, poslovnež Bennett, Sophia: Nitke Blade, Adam: Arktični bojevnik Koldo Blade, Adam: Čuvar morja Krab Blade, Adam: Gospodar zemlje Trema Blade, Adam: Kamniti velikan Skal

Blade, Adam: Kraljica žuželk Amikta Blade, Adam: Temni kotel Blade, Adam: Vladarica neba Zmajstreb Cabrera, Aleix: Vile pripovedujejo o --- hvaležnosti

Cabrera, Aleix: Vile pripovedujejo o --- pogumu

Cabrera, Aleix: Vile pripovedujejo o --- samozavesti

Cabrera, Aleix: Vile pripovedujejo o --- velikodušnosti

Cabrera, Aleix: Vile pripovedujejo o --- vživ-ljanju

Dolenc, Mate: Maščevanje male ostrige

French, Vivian: Eva in Elvis

French, Vivian: Princesa Ela in očarljivi jelen-

ček

French, Vivian: Princesa Sara in srebrni labod Gregorič Gorenc, Barbara: Sladko leto Kerrin, Jessica Scott: Martin Bridge. Klopčič, Alenka: Žabica Vanja je hotela postati miss barja

Lindsay, Norman: Čudežni gibnik MacDonald, Alan: Umazani Berti in bacili MacDonald, Alan: Umazani Berti in blato MacDonald, Alan: Umazani Berti in smrkelj

MacDonald, Alan: Umazani Berti in stranišče Mal, Vitan: Ko mačke ni doma --Meadows, Daisy: Ana, vila morskih prašičkov

Meadows, Daisy: Ema, vila muckov Mihelčič, Marja: Pikapolonica Lili Muck, Desa: Blazno resno o šoli Owen, Laura: Winnie na dirki Podgoršek, Mojiceja: Naj sneži! Podgoršek, Mojiceja: O lačni lisici Šalamun, Tomaž: Narobe svet je tudi svet Thomas, Valérie: Winnie in čarobna palica Thomas, Valérie: Winnie in leteča preproga Žumbar, Alenka: Črt in Lena 9 Domoznanstvo, geografija, zgodovina Švaljk, Miha: Ljubo in Ani v Ljubljani

Neknjižno gradivo Bacek Jon

Kolman, Alenka: Zimska dežela Osojnik, Melita: Take mačje, take mišje Zgodba o siru Vilar, Sten: Znamkaj se Vlomilci delajo poleti

liilll/IMlilMilIlMMmilll/li/UiilMilUllM

Dr. Marja Boršnik

Dr. Marja Boršnik se je rodila in otroštvo preživljala v domačinom dobro poznani Košutovi hiši, ki stoji v Borovnici, na Rimski cesti 26. Zaradi očetove smrti in težkega gmotnega položaja družine

sta z materjo morali dvanajstsobno hišo s potočkom in najlepšim vrtom v kraju prodati in se odseliti v Ljubljano. V realni gimnazyi se je ob Ivanu Grafenauer-ju in Francetu Koblarju srečala s svojo bodočo stroko, že takrat se je preizkusila tudi v pisateljevanju. Napisala je licej-sko himno, operni libreto, feljton in satirični roman, ki je ohranjen v rokopisu.

Študirala je slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani in začela z resnim znanstvenim delom. Večkrat je zaprosila za štipendijo, a je ni dobila. 1938. je doktorirala. Zaradi naprednega pogleda na slovensko politično življenje so jo iz Ptuja, kjer je poučevala, premestili v Srbjo. Tudi po vrnitvi je bila mnogokrat zapostavljena, predvsem zato, ker je bila »le« ženska. V uvodu Študj in fragmentov (1962) je zapisala: »Največjo oviro za smotrno znanstveno pot so mi vrgle rojenice že v zibel, saj sem se rodila kot - ženska.«

V njeno življenje je druga svetovna vojna zarezala globoko rano. Leta 1942 je izgubila službo in bila obsojena na 12 let težke ječe. Po vojni je najprej poučevala v gimnazji, delala v Narodni in univerzitetni knjižnici, postala inšpektorica za srednje in visoke šole, docentka

za slovensko književnost na ljubljanski univerzi, izredna in redna profesorica. Na lastno željo se je upokojila leta 1964. Bila je dopisna članica SAZU, urednica zbirk, revj, trikratna predsednica Slavističnega društva, zaslužna profesorica ljubljanske univerze.

Poznamo jo po obsežnem in raznovrstnem delu, ki obsega več kot dvesto sestavkov in razprav, samostojne monografske publikacje, leposlovna dela (Mucek, Jurček, Zajčka). Njeno prvo temeljno znanstveno delo - monografija o Antonu Aškercu - je izšla leta 1939. Sledili sta še dve: o Franu Celestinu (1951) in Ivanu Tavčarju (1973) Pripravila je znanstvene izdaje več zbranih in izbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev: Vide Jeraj, Zoft^e Kvedrove, Antona Aškerca, Ivana Tavčarja, Stanka Majcna. Poznamo jo še po Pregledu slovenskega slovstva (1948), Pogovorih s pesnikom Alojzom Gradnikom (1955), Prežihovem zborniku (1957). Posebno skrb je posvečala ženskim ustvarjalkam.

Dr. Marja Boršnik je bila izredna znanstvenica in vzgojiteljica. Odlikovala se je tudi po delavnosti, predanosti in temeljitosti. Marsikoga je presenetila

s človeško toplino, prjaznostjo, solidarnostjo, pravičnostjo in življenjskim optimizmom. Njena značilna lastnost je bila neverjetno zaupanje v mladega človeka, v njegove ustvarjalne darove. Iskala jih je v svojih študentih, še posebej pa v študentkah in jim do diplome celo finančno pomagala.

Leta 1965 je bila odlikovana z redom Rdeče zastave, 1975. z redom Republike s srebrnim vencem, 1976. pa je prejela Kidričevo nagrado za življenjsko delo.

Oktobra 1981 je obiskala borovniško osnovno šolo. Skromno je dejala: »Ne, nisem velika ženska. Sem majhen človek, imam skromno obleko na sebi in preproste čevlje.«

Na vprašanje, zakaj je postala literarna zgodovinarka, je odgovorila: »Najlažje sem spoznavala življenje naših prednikov tako, da sem raziskovala literarno zgodovino. Saj smo se mi, Slovenci, ohranili kot narod predvsem po zaslugi naših pisateljev in pesnikov, ki so tako skrbno gojili slovenski jezik. 1^1 Ko sem raziskovala njihovo življenje in delo, sem vedno bolj odkrivala skrivnost obstoja našega naroda.« Veliko raje kot o svojem delu je govorila o spominih iz otroštva.

Na Borovnico je bila zelo navezana. Željo, da bi odkupila rojstno hišo in se vrnila v kraj, je potrjevala njena najljubša pesem Kje so tiste stezice. Žal se ji ni uresničila. Umrla je 10. avgusta 1982 in počiva na borovniškem pokopališču.

Borovničani smo se ji poklonili z dvema zbornikoma Zaupala je v mladega človeka in Kje so tiste stezice. Izšla sta ob devetdeset- in stoletnici njenega rojstva. Po njej se imenuje splošna knjižnica v Borovnici, od leta 2006 pa je na hiši, kjer je preživljala otroštvo, vzidana spominska plošča.

Dr. Marja Boršnik je od osmega leta naprej skoraj vsak dan pisala dnevnik. Vanj je nekaj tednov pred smrtjo, 3. maja 1982, zapisala poslanico in jo naslovila na vse ljudi:

»Vsaka smrt je boleča^ Nobena pa ni taka, da bi se s časom ne mogla pre-boleti^ Ali imaš pravico uničiti lastno življenje? Dolžnost vsakega človeka je, da si prizadeva svoje tegobe, kolikor se da odstranjevati, ne pa negovati.

Vsako življenje je svojevrstno. Vsak bi moral izpolniti svoj edinstveni smoter. Kolo življenja se ne more nikoli obračati nazaj.« Simona Stražišar

26. april 2011

elektronski naslov: obcina@horjul.si

Občina

^^ Horjul

NAŠ ČASOPIS 23

.^Ejflil I

lirL

Gradbena dela na objektu ob Šolski cesti

Posnetek makete horjulskega vaškega centra

Viden napredek pri gradnji vaškega centra

V izvedbi Cestnega podjetja Ljubljana projekt ureditev vaškega centra v Horjulu lepo napreduje. Investitor objekta je Občina Horjul. Delno projekt financira evropski kmet^ski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. Projektant, odgovorni vodja projekta in nadzornik je univerzitetni diplomirani arhitekt Lovrenc J. Erker iz Logatca. Vodja gradbišča je inženir gradbeništva Jernej Bizjak, odgovorni vodja del pa diplomirani inženir gradbeništva Klemen Zajc.

France Brus

Vrata odprla prenovljena trgovina

Na prvi aprilski dan je vrata odprla nova prenovljena trgovina na Vrzdencu. Z novo barvno podobo in večjo ponudbo bo poskrbljeno za vse kupce.

Po ubranem petju Žažarskega tria je zbrane najprej pozdravil podžupan Občine Horjul Franci Pišek. Trgovina, ki Vrzdenča-nom in drugim občanom pomeni nenadomestljiv del v njihovem vsakdanjiku, uspešno deluje že več kot dvajset let. Zagotovo se mnogi še spominjajo, koliko vloženega prostovoljnega dela, žuljev vrzdenških rok ter odpovedovanja v obliki samoprispevka je bilo potrebno za izgradnjo te stavbe. S skupnimi močmi in željo po postavitvi trgovine na Vrzdencu je bilo narejenega zelo veliko. Proti koncu pa je zmanjkalo denarja in energie za delo, zato je bila stavba oddana v najem najemnikom, ki so jo dokončno uredili, zaradi česar je trgovina do pred nedavnim v teh prostorih poslovala brezplačno. Leta pa trgovini niso prizanesla: dotrajanost prostora in zastarelost opreme zagotovo niso bili v ponos kraju.

Obnova je bila nujno potrebna, zato so se sredstva od prejete najemnine vlagala nazaj v objekt. Obnovilo se je stopnišče pred vhodom v trgovino, ki pripomore k lepšemu videzu in varnosti

ter notranji prostori, namenjeni za trgovino.

Marsikaj bo treba še urediti v prihodnje, vendar s pripravljenostjo in sodelovanjem najemnika, kot se je izkazalo ob prenovi, to zagotovo ne bo težko . Trgovino sta s prerezom traku slavnostno odprla župan Občine Horjul Janko Jazbec in najemnik Marko Podo-bnikar. Skupaj z zbranimi sta s koktajli državnega

Slovesno odprtje trgovine: župan Jan- Pi'^aka Roka Logarja na-ko Jazbec in najemnik Marko Podo- zdravila k uspesnemu bnikar. delu. (oh)

Notranjost prenovljene trgovine

Omejitev gradenj na območjih, za katere je treba po Zakonu o vodah pridobiti vodno soglasje

V našem okolju so številni vodotoki, v katere ljudje pogosto posegajo. Vodotoki so družbena lastnina v upravljanju Ministrstva za okolje in prostor, Agencée RS za okolje, Urada za upravljanje z vodami. Za vsako poseganje v vodotoke pa je treba s strani upravljavca pridobiti vodno soglasje in je treba izpolnjevati pogoje. Nekaj izmed teh pogojev je obrazloženih.

Vsi posegi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki sega na vodah 2. reda 5,0 m od meje vodnega zemljišča, so prepovedani, razen v primerih, navedenih v 37. in 201. členu Zakona o vodah (ZV-1, Ur. l. RS, št. 67/2002, 57/2008). Kot mejo vodnega zemljišča velja zgornji rob brežine vodotoka. V PGD je treba pas priobalnega zemljišča označiti in kotirati.

Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabša stanje voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda, kar mora biti v projektni dokumentac^i ustrezno prikazano in dokazano. (5. člen ZV-1, Ur. l. RS, št. 67/2002, 57/2008).

Investitor ne sme z nobenimi posegi posegati v vodotok, če bi povzročili zmanjševanje ali spreminjanje pretočnega profila oz. zmanjševanje pretočne prevodnosti.

Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je strogo prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko potoka, v primeru, da gre za objekte javne prometne infrastrukture (mostovi, prepusti na javnih cestah).

Za območja gradnje na poplavno ogroženem območju ali za območja, ki so po

tencialno poplavno ogrožena, Zakon o vodah (Ur. l. RS, št. 57/2008) v 86. členu predpisuje, da so na poplavnem območju prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki ob poplavi lahko škodljivo vplivajo na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. 4. 10. 2008 je začela veljati Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane eroz^e celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št. 89/08), ki jo je treba upoštevati pri izvajanju dejavnosti in posegih v prostor na poplavno ogroženih območjih. Merila za poseg v prostor se lahko na podlagi določil 5. člena navedene Uredbe na območjih, ki niso določena kot območje pomembnega vpliva poplav, določbo na podlagi poenostavljenih meril iz navedenega člena. Sestavni del PGD mora biti elaborat, ki bo izdelan na podlagi veljavne zakonodaje ter iz katerega bosta razvidna dejanska poplavna ogroženost in razred nevarnosti ter v skladu z navedeno Uredbo predvideni ukrepi, da bo predvidena gradnja dopustna.

Za eroz^sko ogrožena območja je treba izdelati elaborat, ki bo definiral dejansko eroz^sko ogroženost in predvidel morebitne ukrepe za njihovo eliminac^o. Iz elaborata mora biti razvidno in upoštevano morebitno ponikanje meteornih voda ob upoštevanju dejstva, da je teren eroz^sko ogrožen. Mnenje in ugotovitve

elaborata je treba upoštevati pri pripravi projektne dokumentac^e.

Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin je treba urediti v skladu z 92. členom ZV-1 (Ur. l. RS, 67/02, 102/04-ZGO-1-UPB1, 2/04-ZZdrl-A, 41/04-ZV0-1 in 57/2008), in sicer na tak način, da bo v čim večji mogoči meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin. Če ponikanje ni mogoče, kar je treba računsko dokazati, je mogoče padavinske in zaledne vode speljati v bližnji vodotok. V takem primeru morajo biti vodne količine v projektni dokumentac^i natančno določene in ovrednoten njihov vpliv. Izpustna glava kanala v vodotok mora biti oblikovana pod naklonom brežine in ne sme segati v svetli profil vodotoka. Po potrebi mora biti opremljena s povratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga vodotoka ustrezno zavarovana.

Če so na parceli barjanski jarki sekundarnega ali terciarnega pomena, jih ni dovoljeno zasipavati, razen v primeru vzpostavitve nadomestnih jarkov, ki bodo prevajali potrebe vodne količine, kar je treba računsko dokazati.

Če je ob izpolnitvi vseh zahtev in pogojev gradnja oziroma predlagani poseg v prostor mogoč, morajo biti v projektu za pridobitev vodnega soglasja obdelani in ustrezno prikazani vsi ukrepi, s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in vodni režim, na poplavno varnost območja, na sam objekt in okolje nasploh.

Občina Horjul

Sanac^a zemeljskega plazu nad Polžem

Zemeljski plazovi v septembru, ki so se zaradi obilnega deževja prožili v horjulski občini, so povzročili precejšnjo škodo.

kar

Med največje plazove, tistega nad Bastardovo, po domače Polževo domačno na Vrzdencu je bilo treba najprej sanirati, saj je plaz s površino nega hektara zaprl pot do domačne in hkrati ogrozil tudi cesto na Koreno. Izvajalec gradbenih del na plazu je zasebnik Janez Marolt s Korene. Sam lastnik Peter Bastarda je v lastni rež^i odpeljal okrog 5000 kubičnih metrov materiala. V fazi saniranja je trenutno okrog en hektar zemljišča. Vsa sanac^ska dela potekajo po projektu v navzočnosti hidrogeologa. Doslej je opravljena približno polovica del, za kar je Občina Horjul prispevala že 10.000 evrov. Po načrtu bo za reševanje in utrditev ceste prispevala še dodatnih 10.000 evrov, saj s tem rešuje tudi cesto na Koreno. Pod cesto je stu

denec od katerega je položenih 250 metrov drenažnih cevi, ki odvajajo vodo. Položiti bo treba še dodatnih 200 metrov cevi. Do grabna v gozdu je nato še 200 metrov, kamor morajo usmeriti studenec.

Na saniranem plazišču bo gospodar posejal travo, kamor vsaj dve leti ne bo smel spustiti na pašo drobnice. Prej se mora namreč brežina temeljito utrditi.

Peter Bastarda je povedal, da so v njegovem gozdu še tr^e plazovi, približno na enem hektarju površine, ki jih bo moral urediti sam. Na tamkajšnjem delu je še delno zasuta gozdna pot do Vrzdenca, do katerega je mogoče le s traktorjem. Pri delu na plazišču je bila vsa Polževa družina, ki je spravljala kamenje na kupe. France Brus

Sanac^a plazu nad Polževo domačno je v polnem teku.

Nova pešpot na Vrzdencu

Nova tlakovana dencu je polepšala kraj.

na Vrz-

Po trasi nekdanje stare ceste so na Vrzdencu konec marca odprli nekaj več kot sto metrov dolgo tia-kovano stezo za pešce, ki povezuje središče vasi s cerkvijo in pokopališčem. Pot zagotavlja varno hojo za pešce, ki so prej morali hoditi po regionalni cesti. Sredstva za pešpot, 10.000 evrov, je prispevala Občina Horjul. Vsa dela je opravil zasebnik Roman Jesenko z Drenovega Griča. Da se je uredila prometno varna pešpot do pokopališča, se je posebej zavzel občinski svetnik z Vrzdenca in hkrati horjulski podžupan Franci Pišek.

France Brus

Polževe družina pod plazom, kjer so pobirali kamenje.

Spoštovane občanke in spoštovani občani!

Rdeči križ Horjul je v štirih mesecih letos izvedel tri akc^e. V februarju smo organizirali krvodajalsko akc^o. Udeležba je bila dobra. Za darovano kri se vsem krvodajalcem zahvaljujemo, predvsem v imenu ljudi, ki ste jim omogočili ohraniti življenje. V marcu smo organizirali predavanje in pregled dojk. Drage žene, odlično skrbite za preventivo! V imenu vseh žena se zahvaljujemo dr. Vidi Stržinar za ves trud, še posebno pa za topel in pr^eten odnos do vseh žena. V aprilu smo organizirali predavanje - nega bolnika z inkontinenco. Predavala je ga. Branka Jordanovski. Veliko informac^ smo dobili o bolezni, ki je žal vedno pogostejša. Spoznali smo vse izdelke, ki lajšajo to nepr^etno »nadlogo«. Zahvaljujemo se Osnovni šoli Horjul, ki nam prostorsko omogoča organiziranje naših akc^. KORK Horjul

24 NAŠ ČASOPIS

Občina Horjul

26. april 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si

^ ma • i—m

■ r ■ - -a ^ ' .ť-.

: ■■ . ri

Prestavljen prometni znak označbe kraja v Horjulu

Prestavitev prometnih znakov označb kraja Horjul in Vrzdenec

Na pobudo Občine Horjul sta Ministrstvo za promet in Direkcija RS za ceste, prometni sektor, izdala nalog za prestavitev prometnih označb za Horjul in Vrzdenec.

Delavci Cestnega podjetja Ljubljana so konec marca na regionalni cesti R 2 - 407 Vrhnika-Ljubljanica prestavili prometne znake za označbo kraja Horjul pri Športnem parku na Vrhniški cesti in na cesti na ovinku za odcep k cerkvi svetega Kancijana na Vrzdencu. Na tak način so omejili hitrost vožnje na ovinku in v naselju na 50 kilometrov na uro. Tako so povečali prometno varnost vključevanja z odcepa s stranske na glavno cesto. In še opozorilo voznikom: Upoštevajte omejitev hitrosti vožnje v kraju in novo postavljene označbe kraja Horjul in Vrzdenec. Ne vozite avtomatsko oziroma po stari navadi na pamet, ker bodo na tem delu ceste večkrat tudi redarji z radarjem. France Brus

VABILO na letni koncert Me PZ Horjul

Mešani pevski zbor Horjul ob zaključku sezone organizira v soboto, 14. maja 2011, ob 20. uri v Prosvetnem domu v Horjulu letni koncert.

Kot gost bo nastopila skupina igralk na citre iz Nove Gorice. Vljudno vabljeni!

Nadja Rus z Vrzdenca in njena pr^ateljica Neža Koželj na tekmovanju v Mariboru, kjer sta osvojili zlato priznanje. Foto: Terezka Rus

V disciplini klavirski duo sta postali državni prvakinji Nadja Rus in Neža Koželj

V marcu sta Zveza slovenskih glasbenih šol in Komisya Temsig organizirali tekmovanje mladih glasbenikov, ki je potekalo v Novem, mestu, Brežicah, Krškem in v Mariboru.

Tekmovanja, ki je potekalo v več disciplinah (trobenta, rog, pozavna, tuba, evfon^, tolkala, harmonika, komorne skupine z godali, kitarski duo in klavirski duo) se je letos udeležilo več kot 600 mladih glasbenikov iz vse Slovence. V disciplini klavirski duo je mednarodna komis^a zlato priznanje podelila mladima pianistkama Nadji Rus z Vrzdenca in Neži Koželj iz Črnuč pod mentorstvom prof. Lid^e Malahotky Haas iz Kon-servator^a za glasbo v Ljubljani. Uspeh je bil popoln, saj jima je mednarodna komis^a od 100 možnih točk dodelila kar 99. Razen tega sta tekmovalki prejeli priznanje za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja.

Koncert prvonagrajencev 40. tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovence je bil 30. marca 2011 v dvorani Slovenske filharmonie v Ljubljani. Iskrene čestitke Nadji Rus in njeni pr^ateljici Neži Koželj za izjemen uspeh.

France Brus

Pomladanski sejem v Horjulu bil je živ

V nedeljo, 10. aprila 2011, je Turistično društvo Horjul v Športni dvorani pri osnovni šoli v Horjulu organiziralo že dvanajsti tradicionalni pomladanski sejem.

V prelepem sončnem vreme- Mengša, Albinca Celarc iz Bu

nu je bila telovadnica premajhna, zato so nekaj stojnic postavili kar na obeh straneh ceste in ob steni zgradbe.

Na letošnjem sejmu je sodelovalo okroglo štirideset udeležencev. Organizatorji sejma so vsakemu prodajalcu postregli z golažem ali palačinko in s kavo.

Na pomladanskem sejmu so sodelovali naslednji prodajalci: Branko Gorše iz Ribnice s suho robo, Jože Topolovec Citron iz

Jože Mole pri kuhanju golaža

tajnove z domačimi dobrotami, Cvetličarna Manca z Loga pri Brezovici z lončnicami in buta-ricami, čebelar Janko Prebil iz Ljubgojne z medenimi izdelki, Joži Božnar iz Hruševega pri Dobrovi z butaricami, Andréa Morič z Brezja z agrumi in oljčnim oljem, Aleksandra Feher Vrhovec iz Horjula z nakitom in butaricami, Vesna Banko Karant tekstil iz Cerknega, Francka Nagode iz Dragomera^s sadikami in semeni, Klemen Sabič z Jesenic z igračami in baloni, Stanka Zalar iz Ljubljane s keramičnimi izdelki, Nada Prašnikar iz Domžal s tekstilnimi izdelki. Barbara Mole Tominc iz Butajnove z nakitom, Petra Sladek iz Krke z raznimi zelišči, Petra Cejan iz Ljubljane z izdelki iz filca, Ana Artič iz Borovnice z vizitkami. Vrtnarija Hlebec z Vrhnike z rožami in sadikami, zeliščna kmetija Hanuman iz Polšnika pri Litiji, Zdenka Stržinar iz Horjula z vitráži, Martina Mole iz Horjula z lesenimi smetišnicami in torbicami, Andrej Kozjek s Korene z domačimi mesninami, Janez Škof s Korene s suhimi želod-čki, Primož Bizjan iz Horjula s pletenimi košarami, Ivanka Praprotnik iz Horjula z otroškimi oblačili. Jasmina Šubic iz Žažarja s kvačkanimi izdelki, Cirila Šmid iz Železnikov z dražgoškim kruhom, Julči Oblak iz Horjula z domačim pecivom, Mirela Kleč z Jesenic

s kvačkanimi nageljni in pirhi, Milan Kalinič iz Ljubljane s Simonovimi čaji, Leyla Korenjak iz Celja s kremami, Jože Mole iz Žažarja s kmečkimi dobrotami, Sabina Zakšek z ročno šivanimi medvedki in slanim pecivom, Radomira Antič iz Brežic s suhim cvetjem, Janez Širok iz Polhovega Gradca z miniaturnimi kozolci in vozovi, delavnica Osnovne šole Horjul pod mentorstvom Regine Zavec z izdelki iz papirja, Gostilna Hlebček TD Horjul. Palačinke za goste sta pekli članici TD Horjul Špela in Neža, za golaž pa sta poskrbela dva Jožeta, in sicer Jože Mole iz Žažarja in Jože Vrhovec - Vrjo iz Horjula.

Sam sejem so organizatorji popestrili s povabilom Folklorne skupine Klas, ki je zaplesala nekaj horjulskih plesov, in s

športnim tekmovanjem v skakanju z vrečami in vlečenjem vrvi. V skakanju z vrečami so vse nagrade osvojili Čeponovi - Kalendrovi otroci. V vlečenju vrvi se je pomerilo šest ekip, zmagala pa je ekipa Frajerjev iz Horjula in za nagrado osvojila kraški pršut. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstili Razvojno društvo Urh Podolnica in Fantje z vseh vetrov, ki so si za nagrado prislužili domačo salamo in hlebec kruha.

Program je pr^etno vodil in povezoval Tomo Gabrovšek, v vlogi sodnika se je izkazal Jure Končan.

Sejem je uspel, tudi zaradi marljivega dela članov Turističnega društva, ki so veliko dela vložili v postavitev stojnic, pa tudi pospravljanja le-teh po končanem sejmu. France Brus

Kmet^a Božnar iz Hruševega pri Dobrovi je za sejem pripravila lepe butarice.

V športnem delu so se v vlečenju vrvi pomerila tudi dekleta.

Na sejmu v Horjulu so veliko pozornost pritegnili miniaturni izdelki Janeza Široka iz Dolenje vasi.

Prireditev je popestrila domača Folklorna skupina Klas s spletom horjulskih plesov.

Kmet^a odprtih vrat Pr' Janš s Korene je ponudila suhe želodčke.

Barbara Mole Tominc je predstavila ročno izdelan nakit in voščil- Zmagovalci v vlečenju vrvi, ki so za nagrado prejeli pršut, in člani

TD Horjul.

nice.

26. april 2011

elektronski naslov: obcina@horjul.si

Občina

Horjul

NAŠ ČASOPIS 25

Ustanovni občni zbor Razvojnega društva Urh v Podolnici

V petek, 8. aprila 2011, se je v gasilskem domu v Podolnici zbralo devetindvajset krajanov na ustanovnem Občnem zboru Razvojnega društva Urh Podolnica.

Poleg krajanov sta se ustanovnega Občnega zbora udeležila kot gosta podžupan Občine Horjul Franci Pišek in predsednica TD Horjul Ida Intihar. Ideja o ustanovitvi športnega društva v Podolnici se je porodila že pred dvajsetimi leti, vendar se ni uresničila. Delovno predsedstvo za ustanovni Občni zbor so izbrali na predhodnem sestanku. Za predsednika so predlagali Maria Mlakarja, za tajnika Lada Prebila in za blagajničarko Anito Peklenk. Mario Mlakar, ki je poskrbel za sestavo statuta društva in drugih dokumentov, potrebnih za registra-c^o društva, je predstavil statut. Tajnik Lado Prebil je orisal vlogo na novoustanovljenega društva, Anita Peklenk je predstavila pravilnik o zbiranju članarine in pomen druženja članov v društvu.

Po zakonu morajo biti vsaj tr^e člani za ustanovitev društva, v Podolnici pa jih je bilo kar enajst. Predsednik društva Mario Mlakar je poudaril, da bo društvo samostojno, neprido

bitno, prostovoljno in nepolitično združenje Vaškega odbora in krajanov Podolnice. Namenjeno bo vsem, ki bodo v njem želeli združevati svoje interese.

Na zboru so sprejeli program dela društva za leto 2011, ki obsega: ocenjevanje suhih klobas,

Delovno predsedstvo na ustanovnem Občnem zboru Razvojnega društva Urh v Podolnici.

izdelovanje butar pred cvetno nedeljo, predavanje kuharske mojstrice Emilie Pavlič, ureditev nogometnega igrišča, izlet, urejanje kraja, ureditev nadstreška pri hlevu na Urhu, trgatev Braj-diča, delavnica za otroke in novoletni koncert v cerkvi svetega Urha 30. 12. V program dela naj bi vključili obnovo stare »štirne« na vasi in organizirali tečaj za varno delo z motorno žago in prvo pomoč.

Ko bodo na Upravni enoti potrdili statut društva in druge dokumente, bodo izdelali žig društva s podobo ŠURKA - ščurka. Pri poštni banki bodo odprli svoj račun. Od takrat bodo po pravilniku začeli pobirati članarino.

Podžupan Franci Pišek je pozdravil ustanovitev novega društva in poudaril, da občina le na podlagi programa lahko dodeli sredstva društvom. Predsednica TD Ida Intihar si želi uspešno sodelovati z novoustanovljenim društvom, ker ima TD še pet let veljavno pogodbo s cerkv^o za uporabo skednja. Predsednik

PGD Boštjan Kozina je poudaril, da gasilski dom ni zgrajen le za potrebe PGD, temveč je odprt vsem dejavnostim v kraju in si prav tako želi dobrega sodelovanja z vsemi krajani in člani društva. Franc Brus

Udeležence na ustanovnem zboru je pozdravil podžupan Franci Pišek ter jim zaželel veliko uspeha pri delu.

Redni letni Občni zbor Društva upokojencev Horjul

V nedeljo, 20. marca 2011,

Kot gost se je občnega zbora v imenu Občine Horjul in kot predstavnik DU Vrzdenec udeležil Franci Pišek. Pozdravil je vse navzoče in jih povabil na odprtje novega vaškega središča pri starem vrtcu, ki bo 21. ju-n^a letos za občinski praznik. Tam bodo svoj prostor dobili tudi horjulski upokojenci.

Na Občnem zboru so pregledali in ocenili delo društva, sprejeli zaključni račun in delovni načrt ter se dogovorili o potrebnih finančnih sredstvih za izpolnitev načrta. Andrej Ko-renčan, predsednik društva, je v poročilu povedal, da je društvo stopilo v 32. leto delovanja in šteje 231 članov. V tem letu je v društvo vstopilo devet no

je bil v avli osnovne šole Horjul redni letni Občni zbor Društva upokojencev, ki se ga je udeležilo več kot šestdeset članov društva.

vih članov, od sedmih smo se lani za vedno poslovili.

V društvu še vedno deluje sklad vzajemne pomoči, v katerega je vključenih 36 članov. Stroške delovanja je društvo poravnalo s članarino in spon-zorskimi prispevki občine in podjety. V minulem letu je imel upravni odbor šest sej, na katere so bili povabljeni tudi poverjeniki, ki so vzdrževali stike z vsemi člani društva. Njihovega obiska so bili veseli predvsem tisti člani, ki se zaradi bolezni ali starosti niso mogli udeleževati naših izletov in prireditev. Na koncu leta, med božičem in novim letom, so obiskali triin-štirideset takih članov društva in jim izročili skromno darilo.

Posebno pozornost je društvo namenilo jubilantom, ki so praznovali »okrogle« življenjske jubileje. Poslali so jim posebne čestitke, starejšim nad 70 let pa izročili tudi skromna darila. Takih jubilantov je bilo sedemindvajset. Starejšim nad 90 let pa izroč^o čestitko in darilo vsako leto.

Društvo je uspešno sodelovalo z DU Vrzdenec, s katerim smo poleti organizirali pr^a-teljsko srečanje Pr' Hlipč na Sa-motorici. Prav zgledno je sodelovanje z osnovno šolo, ki nam odstopa prostor za redne letne Občne zbore in pripravi kulturni program. Upokojenci pa vsako leto ob začetku novega šolskega leta dežurajo na pro

metnih križiščih in usmerjajo otroke v šolo.

Lani v aprilu so se člani DU odzvali tudi akc^i Očistimo Slovenko in taki prispevali k lepšemu videzu domačega kraja.

Ob koncu se je predsednik zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali društvu. Posebna zahvala velja Občini Horjul, županu Jan^u Jazbecu, Metrelu Mehanika in Merilna elektronika, vsem poverjenikom in članom upravnega odbora.

V dejavnost društva sodi tudi pohodništvo, ki vključuje dvajset članov, in telovadba, ki se je udeležuje petnajst članic. O tem je poročala Magdi Trt-nik.

O izletih v minulem letu, v Logarsko dolino, na Primorsko z ogledom solin in v Sevnico z martinovanjem je poročala Ivanka Praprotnik. Vse navzoče je pozvala, naj se v čim večjem številu - do zasedbe avtobusa - pr^av^o za prihodnje izlete, ker poln avtobus udeležencev poceni izlet.

Zaradi bolezni in starosti se je zmanjšalo število poverjenikov, zato je treba poskrbeti za nov, pomlajen poverjeniški kader. Podoben program dela, ki ga je društvo realiziralo v letu 2010, je bil soglasno sprejet kot delovni načrt v letu 2011.

Za kulturni program na tem občnem zboru, kar je bilo pravo presenečenje, je poskrbela

lutkovna skupina KUD Dolomiti Dobrova z lutkovno igrico Alekseja Tolstoja Debela repa v rež^i Mimi Sečnik. Lutke so vodili in oživili Davorin Svečnik, Marjeta Urbančič, Irena Čadež, Jerneja Čepon in Slavko Prebil, ki so s svojim izvajanjem izredno navdušili in spravili v smeh horjulske upokojence.

Pred pogostitv^o, ki so jo pripravili v gostišču Pr' Kozinc, je predsednik DU Horjul Andrej Korenčan napovedal, da se bo prihodnje leto iz zdravstvenih razlogov umaknil s predsedniškega položaja v društvu. V ta namen je udeležence postregel z vinom, ki ga je sam pridelal v vinogradu sorodnikov.

France Brus

Udeleženci Občnega zbora DU Horjul v avli osnovne šole Horjul Delovno predsedstvo in poročilo Ivanke Praprotnik o izletih

Lutkarji KUD Dobrova Dolomiti, ki so vdihnili življenje lutkam v lutkovni igrici Debela repa.

Občni zbor občinske NSi

V četrtek, 3. marca 2011, je v prosvetnem domu Horjul potekal redni Občni zbor Občinskega odbora Nove Slovence Horjul, ki ga vodi g. Pavel Logar. Zbora so se udeležili tudi predsednik sveta NSi Matevž Kleč, župan Občine Horjul Janko Jazbec in predsedniki sosednjih OO NSi.

Po uvodnem pozdravu predsednika OO NSi Pavla Logarja so prisotni ugotovili sklepčnost in izvolili delovno predsedstvo. Žažarski trio je zapel nekaj pesmi, nato pa so začeli z delom. Predsednik OO Pavel Logar je podal poročilo o delu odbora. V njem je največ pozornosti namenil minulim lokalnim volitvam, ki so bile za NSi v Občini Horjul uspešne, saj so izvolili svojega župana in dva svetnika. Podano je bilo finančno poročilo in imenovan občinski odbor, ki bo teren že začel pripravljati na državno-zborske volitve.

Sledili so pozdravi gostov, v katerem so sodelovali: župan Občine Horjul Janko Jazbec je predstavil delo občine in spregovoril o iz-vajajočih se projektih, predsednik sveta Matevž Kleč je predstavil aktivnosti in delovanje stranke ter opomnil na prihajajoče strankarske dogodke in aktivnosti, Mojca Kucler Dolinar je posredovala pozdravno pismo, v katerem je podala razmišljanje o stanju v stranki in državi, podpredsednica MSi in tajnica ŽZ NSi Nadja Prosen je predstavila nekatere aktivnosti podmladka MSi in ženske pozvala k vključitvi v

ŽZ NSi, pozdrave so zaželeli še Matjaž Doli-nar, predsednik OO Dobrova - Polhov Gradec, Slavka Kregar, predsednica OO Škofljica in Leopold Pristavec, OO Brezovica.

Po uradnem delu sta sledila pr^etno druženje in pogovor ob p^ači in prigrizku, ki so ga pripravile domače gospodinje.

OO NSi Horjul

JU. C S Mpvu Sloyenila

V^B ^ m ĚOVCOnSittt t/UđSŠBB StířOitíUi

Voščilo ob prihajajočih praznikih

Iskreno voščimo vsem ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela in spominu na naše prednike, ki so se borili za pravice in možnosti delavcev, volitve in referendume, civilno iniciativo in druge pravice, ki jih dandanes jemljemo za preveč samoumevne. Še posebno sedaj, ko nas prepričujejo, da ne rabimo referenduma, ko so pravice ljudi na psu, ko se nam pripravljajo zakoni proti medsosedski pomoči, proti gradnji lastne strehe nad glavo v lastni režyi in s pryateljsko medsosedsko pomočjo, ko nam bo dovoljeno delati v lastni režyi samo še pesjake in drvarnice (pomožne objekte do 30 m2) Zato vsekakor izkoristimo priložnost in pokažimo spoštovanje do naših prednikov in njihovega boja za pravice in izobesimo zastavo ter se udeležimo referendumov, ki se nam še obetajo.

Iskreno voščimo prav vsem občankam in občanom ob praznovanju velike noči.

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretji dan, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih. Velikonočne tradicie se v veliki meri razlikujejo od države do države. Po tradicii je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovio - žegnajo jedila, ki jih potem zauž^ejo za nedeljski zajtrk. Tudi v

Slovenci imajo določeno simboliko: suho meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, potica in drugo pecivo pa trnovo krono. Na velikonočno nedeljo so v Slovenci v navadi vstajenjske procesne, na čelu katerih nos^o kip vstalega Kristusa.

Velika noč je premakljiv praznik, v odvisnosti od datuma velike noči so tudi datumi nekaterih drugih cerkveni praznikov in tudi pust. Določeno je, da se praznik obhaja prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Tako je lahko ve-ika noč med 22. marcem in 25. aprilom. Praznik sam ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. Zgodnje kristjane so krščevali na predvečer velike noči in tudi zdaj odrasle po navadi krščujejo na ta praznik. Ker je Kristus vstal iz kamnitega groba, podobno kot piš-če pride iz jajca, in ker tudi krst pomeni vstop v novo življenje, je jajce znamenje Kristusovega vstajenja in hkrati tudi krsta. Izmenjavanje velikonočnih jajc oziroma pirhov izhaja že iz starih poganskih navad, denimo čaščenja boginje Eo-stre. Jajca predstavljajo ljubezen in pr^ateljstvo, pa tudi celotno stvarstvo kot kozmično jajce.

SDS Horjul, Andrej Zelnik

26 NAŠ ČASOPIS

Občina

26. april 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si

Skupščina Gasilske zveze Horjul

V soboto, 19. marca 2011, je

Skupščine so se udeležili delegati GZ Horjul, iz PGD Vrzdenec Rok Samotorčan in Janez Jereb, iz PGD Žažar Janez Pišek in Janez Nagode, iz PGD Zaklanec Gregor Kern in Grega Valentinčič, iz PGD Po-dolnica Franci Verbič in Bojan Kočevar ter predstavniki GZ Horjul, podžupan Občine Horjul Franci Pišek, predstavnik reg^e Ljubljana I. in Gasilske zveze Slovence tovariš Franc Bradeško ter predstavniki gasilskih zvez Ljubljana, Dolomiti, Vrhnika in Brezovica.

Za uvod je predsednik GZ Horjul Lado Prebil pozdravil vse navzoče na skupščini in predlagal, da z enominutnim molkom počastio spomin na umrle gasilce. Sledila je izvolitev delovnega predsedstva. Temu so sledila: poročilo poveljnika in predsednika GZ Horjul ter poročilo predsednikov posameznih komis^ od dela z mladino do dela članic, blagajniško poročilo in poročilo nadzornega odbora. Poseben poudarek je bil namenjen finančnemu poročilu in sredstvih za leto 2011.

Poveljnik GZ Horjul Jani Slabe je svoje poročilo začel z pozdravom vsem navzočim in nadaljeval s poročanjem o delu operative GZ Horjul. Povedal je, da lani bilo večjih

bila v prostorih gasilskega

požarov, zato pa se je povečalo število prometnih nesreč zlasti ob koncu tedna. V občini so imela gasilska društva veliko težav zaradi obilnega deževja. Na Vrzdencu in v Horjulu so potoki prestopili bregove in poplavljali, tako da je samo hitra intervenc^a gasilcev preprečila še večjo škodo v poplavljenih stavbah. Bilo je tudi veliko plazov, ki so ogrožali stanovanjske objekte in dostope do hiš. Tako je na Vrzdencu plaz Pri Polževih zasul dovozno cesto do domačne. Pri tem je pohvalil in se zahvalil vsem gasilcem za nesebično pomoč pri pokrivanju terena s polivinilom, ki ga je bilo treba večkrat razpeti in postaviti, pa tudi za polnjenje protipoplav-

doma v Zaklancu skupščina

nih vreč, ki so jih razdelili na ogroženih območjih v občini.

V Zaklancu pri Škofu so morali posekati nekaj dreves, ki bi se lahko podrla na hišo.

V gasilskih vrstah ima velik pomen izobraževanje članstva. Na tečaju za strojnika se je usposobilo 19 operativcev, nadaljevalni tečaj za gasilca je opravilo 35 gasilcev, 15 tečajnikov je pridobilo čin višji gasilec, 3 gasilci so na Igu opravili tečaj za IDA- izolirne dihalne aparate, seminarja na Rogli sta se udeležila 2 gasilca, sejma Interschutz v Leipzigu pa tudi 2 gasilca.

V letu 2010 je:

5 operativcev napredovalo v gasilca prve stopnje,

Udeleženci skupščine Gasilske zveze Horjul

Hitrost, znanje in športna sreča - ključ do zmage

Pokal Gasilske zveze Slovence

Finalna tekma v spajanju sesalnega voda

Z zadnjo tekmo v Horjulu v organizacyi PGD Žažar se je končalo prvo pokalno tekmovanje Gasilske zveze Slovence v spajanju sesalnega voda. Pri članih so lovoriko najboljših osvojili PGD Kebelj 2 in pri članicah PGD Majšperk, člani PGD Žažar 2 so na koncu osvojili 6. mesto v skupnem seštevku.

tako veselili tudi naslova pokalnih prvakov. Med članicami je ekipa PGD Majšperk suvereno premagala članice iz PGD Hajdoše 1. V pokalnem tekmovanju so sodelovali tudi člani PGD Žažar 2, ki so se uspešno borili vse do polfinala in za dve desetinki zgrešili tretje mesto, končni izkupiček točk pa je ekipo uvrstil na 6. mesto v skupni razvrstitvi. Na domači tekmi so nastopili tudi člani PGD Žažar 1, ki so osvojili 7. mesto in v nekoliko spremenjeni zasedbi članice A PGD Žažar, ki so bile na koncu dvanajste. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo za udeležbo na tekmovanju in hkrati čestitamo za dosežene rezultate vsem ekipam. Zahvaljujemo se tudi sodnikom za odlično in korektno sojenje, prav tako tudi glasnim navijačem za podporo s tribun. Zahvala tudi Ansamblu Prosen, s katerim smo se poveselili še po koncu tekmovanja. Zahvaljujemo se tudi organizacijam in društvom, ki so nam priskočila na pomoč z delom, opremo in rekviziti. To so bili: Občina Horjul, GZ Horjul, GZ Vrhnika, Pizzeria Boter, PGD Drenov Grič - Lesno Brdo, PGD Kebelj, PGD Horjul, PGD Podlipa Smrečje, PGD Šentjošt. Na koncu se zahvaljujemo še vsem posameznikom ter članom PGD Žažar, ki so priskočili na pomoč pri organizac^i in izvedbi tekmovanja.

(Mj, foto Franc Brus)

Članice PGD Majšperk prejemajo pokal iz rok župana občine Horjul g. Janka Jazbec

eca

Gasilsko tekmovanje v spajanju sesalnega voda je letos prvič štelo za točke pokalnega tekmovanja Gasilske zveze Slovence. Število pr^avljenih ekip, devetintrideset moških in petnajst ženskih, je napovedovalo, da bo na finalni tekmi v športni dvorani Horjul za sam vrh treba pokazati vse svoje znanje in hitrost, in

to seveda brez napak. Medtem ko je bil naslov prvakinj že pred finalno tekmo oddan članicam PGD Majšperk, je bil lov na prvaka pri članih odprt, razlike pa minimalne. V finalnem dvoboju so se med člani pomerili PGD Kebelj 2 in PGD Šmartno na Pohorju 2. Slednji so morali priznati premoč Kebeljčanov, ki so se

Gasilske zveze Horjul.

13 v gasilca druge stopnje, 4 v čin nižjega gasilskega častnika,

1 v čin nižjega gasilskega častnika 2. stopnje,

1 v čin gasilskega častnika 1. stopnje,

2 v čin gasilskega višjega gasilskega častnika 1. stopnje,

1 v čin višjega gasilskega častnika 1. stopnje,

in 2 dva v čin višjega gasilskega časnika organizacijske smeri 1. stopnje.

V prejšnjih letih so nabavili nekaj pozivnikov in brentač in nekaj opreme za pomoč gasilcem na Koreni za tridelni napad. Nabavili so tudi posebno motorno žago za odpiranje izoliranih pločevinastih streh.

Letos je GZ Horjul organizirala občinsko tekmovanjo, ki ga imajo skupaj gasilske zveze: Horjul, Dolomiti in Brezovica. Prvi dan je bil ugoden za tekmovanje, drugi dan pa sta naliv in blato onemogočila nadaljevanje tekmovanja. V organizac^skem poročilu GZ Horjul se je predsednik gasilske zveze Lado Prebil omejil na poročilo o proslavah, med njimi na 80-letnico PGD Ža-žar, na proslavo v Ljubljani, pa tudi na Pravila gasilske službe za prostovoljne gasilce, s katerimi gasilci niso bili naj-

Poročilo poveljnika GZ Horjul Jan^a Slabeta

Predsednik GZ Horjul Lado Prebil je prebral organizac^sko poročilo.

bolj zadovoljni, a je bil vseeno sprejet.

Omenil je pomen gasilskih zvez pri organiziranosti in povezovanju PGD na območju občine. Spregovoril je tudi o gasilskih tekmovanjih v minulem letu, ki jih niso mogli izvesti v določenem roku. Predsednik je pohvalil mladince iz

PGD Žažar in pionirke iz PGD Horjul, ki so se uvrstili na državno prvenstvo v Lipovcih. Tovariš Prebil je navzoče seznanil z zdravniškimi pregledi operativcev, ki so potrebni za udeležbo na intervenciji. Omenil je tudi pozornost, ki jo zveza izkazuje z vsakoletnim srečanjem gasilcev veteranov, ki pa jih je žal vsako leto manj.

Svoje poročilo je končal z nepredvidljivostjo narave in bo za to treba skrbno načrtovati in izvajati programe za pomoč ljudem v stiski.

Po poročilih je sledila krajša razprava, v kateri so sodelovali predstavnik GZ Slovenije in poveljujoči Regiji Ljubljana 1 tovariš Franc Bradeško, ki je spregovoril o novih pravilih gasilske službe in se zahvalil za izčrpna poročila. Podžupan Občine Horjul Franci Pišek se je zahvalil tako za pomoč GZ Horjul in vsem PGD v občini za pomoč ob septembrskih poplavah.

Predstavnik GZ Ljubljana tovariš Šušteršič, GZ Brezovica tovariš Židanek, GZ Dolomiti tovariš Trček so se zahvalili za uspešno sodelovanje z GZ Horjul z željo po uspešnem nadaljnjem sodelovanju tako na izobraževalnem kot na operativnem področju.

Uradnemu delu skupščine GZ Horjul je sledilo tovariško srečanje ob večerji in kozarcu p^ače.

France Brus

Z lutkovno igrico Hotel Hrast gostovali na Vrzdencu

Lutkovna skupina KUD Dolomiti Dobrova se je v soboto, 12. marca 2011, v gasilskem domu v Brezju predstavila z lutkovno igrico Claire Boiko Hotel Hrast v režyi Mimi Sečnik.

Organizac^a združenih narodov je leto 2011 razglasila za mednarodno leto gozdov. Lutkovna skupina Dolomiti Dobrova je s to igrico prispevala majhen delček k zavedanju pomembnosti ohranjevanja gozdov. Skupina gozdnih živali, ki je stanovala v Hotelu Hrast, se je odločila drvarjem preprečiti podiranje dreves, ker so za sabo puščali pravo puščavo. Tega se je veselil Puščavski kuščar. S Sovino pomočjo so živali stkale načrt, kako preprečiti podrtje njihovega stanovanja na mogočnem hrastu.

Lutke so vodili in jih oživeli: Davorin Sečnik, Irena Čadež, Marjeta Urbančič, Andreja Kobetič Basta, Slavko Prebil in Milena Čepon.

Lutke sta izdelala Slavko in Iva Prebil, sceno Slavko Prebil. Za glasbeno opremo je poskrbel Davorin Sečnik.

Po premieri v gasilskem domu v Brezju se je lutkovna skupina v torek, 29. marca letos, predstavila najmlajšim

krajanom Vrzdenca, ki so si France Brus Pogled na Hotel Hrast

Predstavitev lutkarjev po končani predstavi

skupaj s starši ogledali lutkovno igrico. Na premieri in na ponovitvi lutkovne predstave so otroci in njihovi starši lutkarjem veselo zaploskali.

Predstavo si je ogledala direktorica Lutkovnega gledališča FRU FRU iz Ljubljane, ki je hkrati tudi ocenjevalka amaterskih lutkovnih gledališč. Lutkarji KUD Dolomiti Dobrova so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje amaterskih lutkarjev.

France Brus

Iz zapravljivčka koč^'a

Z ustanovitv^o Konjeniškega društva Zelena dolina se je med člani pojavilo tudi zanimanje za obnovo zapravljivčkov in koč^, s katerimi se člani pojavljajo na raznih slovesnostih v občini.Triindvajsetletni lesarski tehnik Primož Jereb z Vrzdenca je v Iški vasi naletel na kovinsko ogrodje zapravljivčka in sklenil, da ga bo popravil in nanj vgradil koč^o. Z ravnanjem, kovanjem in varjenjem podvozja mu je uspelo, da je nanj pritrdil dele koč^e, ki jih je izdelal iz jesenovega lesa in vezane plošče. Podvozje in leseni deli so že sestavljeni. Primož je v razgovoru povedal, da se bo lotil še

tapeciranja sedežev in sten tako, da bo koč^a na podvozju zapravljivčka kmalu nared za vožnjo s konjsko vprego. France Brus

Primož Jereb ob svoji še nedokončani koč^i

26. april 2011

elektronski naslov: obcina@horjul.si

Občina

mi

Horjul

NAŠ ČASOPIS 27

Mažorete, ki so natopile na prireditvi Pozdrav pomladi.

Predaja šopka mentorici VVE Marjetica pri Osnovni šoli Horjul Barbari Seliger.

Nastop VVE Horjul skupine Čebele.

Gledalci so do zadnjega kotička napolnili dvorano prosvetnega doma.

Pozdrav pomladi

V soboto, 26. marca 2011, je Prosvetno društvo Horjul v Prosvetnem domu pripravilo tradicionalno kulturno prireditev pod naslovom Pozdrav pomladi, ki je bila namenjena tudi vsem. materam ob materinskem dnevu.

V programu, ki ga je povezovala voditeljica Martina Mole, so nastopili: mažoretna skupina in skupina twirling Prosvetnega društva Horjul pod mentorstvom Zdenke Tro-ha in trenerk Anje Leskovar, Valentine Buh, Špele Velkavrh in Ane Oblak, otroci Vzgojno-varstvene enote pri Osnovni šoli Horjul Marjetica - skupina Čebee z vzgojiteljico Barbaro Seliger in pomočnikom vzgojiteljice Tomažem Kuž-nikom ter učenci Glasbene šole Vrhnika, Oddelka Horjul, profesorice klavirja Ilonke Pucihar in profesorice flavte Nataše Puconja.

Na klavir so zaigrale učenke Valentina Buh, Petra Nagode in Andreja Kumar, na flavto pa Klara Lavriša in Teja Nagode.

Kot prejšnja leta so tudi letos Horjulci do zadnjega kotička napolnili dvorano v prosvetnem domu.

Na prireditvi so nastopili otroci. Kateri od staršev ne bi rad videl svojega otroka nastopiti na odru in ga za nastop nagraditi z aplavzom? Tako je bilo tudi na omenjeni pr^et-ni prireditvi, ko so obiskovalci vsem nastopajočim od srca zaploskali. France Brus

Sedeminosemdesetletna pohodnica

Gospa Pavla Križman iz Tomišlja, ki je dopolnila 87 let, že dve leti biva v Centru starejših DEOS v Horjulu.

Pred tremi leti jo je zadela kap, zato nekoliko težje govori. V mladosti je bila štiri leta zaposlena na Pet-rolu, potem pa se je poročila in se posvetila družini in delu na kmet^i. Zdaj Horjulci gospo Pavlo lahko srečamo na Vrzdencu, na Lesnem Brdu in celo v Žažarju. Je neutrudna pohodnica, ki si pri hoji pomaga z vozičkom, ki ji služi tudi kot sedež za počitek. Vsak dan prehodi relac^o do Vrzdenca in Zagorice mimo športnega parka do Centra starejših. Ob sobotah pa se odpravi prav do Žažarja in nazaj, kar je dobrih deset kilometrov. Je pr^azna gospa, ki se rada pogovori z mimoidočim in se tudi pošali. Za svoja leta je gospa Pavla prav gotovo rekorderka v pohodih.

France Brus

Gospa Pavla Križman pred Centrom starejših v Horjulu s svojim pohodnim vozičkom

Za varnost pred električnim tokom

Delavci DE Ljubljana, Nadzor-ništvo Vrhnika, so žagali veje na smreki v bližini transformatorja pri zadružnem domu v Horjulu.

V četrtek, 17. marca 2011, so delavci Elektro Ljubljana, D. D., DE Ljubljana okolica, Nadzorništvo Vrhnika, v Horjulu na drevju obrezovali veje, ki bi lahko prišle v stik z električnimi žicami na zračnih električnih napeljavah. Nekoč majhna drevesa so zrasla tako visoko, da so njihove veje skoraj prišle v stik z žicami, kar bi lahko povzročilo kratek stik in izpad električnega toka za določeno območje ali celo ogrozilo človeška življenja. Iz podobnih razlogov posekajo tudi vse drevje pod daljnovodi in tako preprečijo nesreče ter boljši dostop delavcem Elektra v primeru poškodovanja daljnovoda.

France Brus

Cepljenje psov pri Prebilu v Horjulu

Cepljenje psov proti steklini

Na podlagi Zakona o veterinarstvu in Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje, širjenje in zatiranje stekline je bilo v petek, 1. aprila 2011, v horjulski občini cepljenje psov. Pse je cepil doktor veterinarske medicine Matjaž Simončič z Veterinarske postaje v Ljubljani. Cepljenja, ki je obvezno za vse pse, starejše od treh mesecev, se je udeležilo 128 lastnikov psov. Pristojbina za cepljenje, tablete za odpravljanje črevesnih zajedavcev, čipiranje in vpis v register cepljenja je znašalo 34,89 evra. Po nekaterih podatkih precej lastnikov psov cepi svoje šti-rinožne ljubljenčke pri zasebnih veterinarjih. V občini je okrog 500 psov, zato lahko samo domnevamo, koliko psov ostane necepljenih. Po zakonu je treba vsako spremembo o lastniku ali psu v osmih dneh javiti pristojni veterinarski organizac^i. Za vsakega psa obstaja knjižica o cepljenju, v kateri je vpisana tudi EMŠO lastnika psa, ki jo mora ob cepljenju prinesti s seboj. Zato naj ne bi bilo težav pri prepoznavanju psa. France Brus

Janez Jereb z Vrzdenca pri razžagovanju in cepljenju starih hruškovih debel.

Drva in butare za zimo

Ob čiščenju odvodnih jarkov ob njivah in travnikih so kmetje posekali kar nekaj jelš in grmovja, ker je oviralo odtok vode. Tudi ponekod v sadovnjakih v bližini hiš je padlo nekaj starih polomljenih in odsluženih nerodnih dreves, ki jih bodo ljudje razžagali in razcepili in se bodo posušila do zime. Ravno prav suha bodo zaprasketala v krušnih kmečkih pečeh. Jerebov Janez z Vrzdenca je na vrtu pri hiši požagal dve stari hruški moštarici. Iz »hoste« - vej, ki so jih posekali ob potoku, pa je gospodinja naredila več kot sto butar, ki bodo zgorele v domači peči. France Brus

Premična zbiralnica za zbiranje nevarnih gospodinjskih odpadkov

Odvoz nevarnih gospodinjskih in kosovnih odpadkov

V sredo in četrtek, 6. in 7. aprila 2011, je javno podjetje Snaga iz Ljubljane v horjulski občini organiziralo zbiranje in odvoz nevarnih gospodinjskih odpadkov, v četrtek, 7. aprila, pa zbiranje kosovnih odpadkov. Letos so nevarne gospodinjske odpadke v Horjulu prvič zbirali na premični lični zbiralnici ital^anske izdelave, ki jo pripeljejo in odpeljejo s posebnim avtodvigalom. Uslužbenec Snage Mitja Eržen je povedal, da so Horjulci oddali največ olja, barv in pesticidov, zato so morali zbirno ploščad enkrat vmes izprazniti. V četrtek je Občina Horjul organizirala - tako kot že nekaj let zapored - pomladansko zbiranje in odvoz kosovnega materiala pri Športnem parku na Vrhniški cesti, kjer je za red skrbel Jože Vrhovec. Kosovni material so zbirali tudi v Žažarju, na Samotorici in Koreni. Iz teh treh krajev so odpeljali po en tovornjak, medtem ko se je v samem Horjulu nabralo kar sedem tovornjakov neuporabne stanovanjske opreme vse od omar, stolov in različnega drugega pohištva vse od vzmetnic, senčil in druge »krame«. Pred oddajo kosovnega materiala so se tudi tokrat zbiralci kovin potrudili, da so pobrali vse kovinske dele - od železa, bakra in aluminia -, kar lahko unovčio na Dinosu.

France Brus

Luc^a in Job z mladimi zajčki

Luc^'ina skrb za zajčke

Ko se prebuja pomlad, ozelenio in zacvet^o travniške cvetice in sadno drevje, se poraja tudi novo življenje v zajčnikih, kurnikih in še kje. Ko so Čeponovi, po domače Kalendrovi, otroci pod vodstvom najstarejše Luc^e pobrali iz struge v Grabnu kar tri vedra razne navlake - konzerve in polivinil -, sta mi Luc^a in bratec Job v zajčniku pokazala kar devet mladih zajčkov, ki že pobirajo seno in p^ejo vodo. Zanje skrbi Luc^a, povedala pa sta, da bo tudi koza v svojem hlevčku kmalu dobila mladička. France Brus

28 NAŠ ČASOPIS

Občina Horjul

26. april 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si

Janez Janša pri obrezovanju jablan v svojem sadovnjaku

Pomladno obrezovanje sadnega drevja

v Horjulu so najbolj vneti lastniki sadnega drevja na vrtovih okrog hiš začeli z obrezovanjem že v toplih februarskih dneh. Večina je to storila v lepih in sončnih dneh v marcu. Edini sadjar v Občini Horjul, Janez Janša z Lesnega Brda, ki ima s šestnajstimi vrstami jablan zasajene štiri hektarje površine, je v razgo-

voru povedal, da sam obrezuje jablane od jeseni pa do pomladi. Delo je odvisno od sorte oziroma vrste jablan. Letos bo obrezoval še dlje, ker mora videti, kje je roden les in kje bodo nastavki za cvetenje. Lani je bilo precej mokro leto, zato se ne mudi z obrezovanjem. Letos zaradi mokrega minulega leta pričakujejo manjši pridelek. Letos pozimi je prišel v sadovnjak zajec, ki je ogrizel nekaj debel, vendar Janez upa, da se bodo rane, pokrpane s smolo, zarasle. V lepem sončnem vremenu so se v sadovnjaku in v njem postavljenih ptičjih valilnicah veselo oglašale sinice. France Brus

V Horjulu so podirali svetovne rekorde

Horjul, 1. in 2. april 2011 - Slovenski lokostrelci so na turnirjih v Horjulu izboljšali kar nekaj državnih, evropskih in svetovnih rekordov. Tekmovanja, ki je potekalo pod okriljem LK Potens, LK Kamnik in Lokostrelske zveze Slovence, se je udeležilo 120 najboljših slovenskih tekmovalcev, ki so streljali na tarčo premera 80 centimetrov na razdalji 50 metrov.

Doseženi rekordi:

1. 4. 2011

sestavljeni lok, 50 m: Nina Vavtar - kadetinje 607 Arne Černe - kadeti 678 Toja Černe - mladinke 682 Arne Černe - mladinci 678 Toja Černe - članice 682 Slavko Turšič - člani 699 Dragica Tofaj Gutman - veteranke 654

Tomo Černe - veterani 666

2. 4. 2011:

sestavljeni lok, 50 m: David Rebec - člani 701

Odvrženi posteljni vložki ob cesti v Kline na Lesnem Brdu

Odložena vrečka kar pred vhod v občinsko stavbo

Ali je to prispevek k varstvu narave?

Dan po očiščevalni akc^i na Lesnem Brdu in po odvozu kosovnih odpadkov iz horjulske občine mi je občinski svetnik Dušan Stojakovič poslal fotografijo, ki jo je posnel na Lesnem Brdu ob cesti v Kline. Tam je »vestni« naravovarstveni občan namesto na zbirno mesto v Horjulu odvrgel vzmetnice kar ob cesti v naravo. Podobno se je dvakrat dogodilo, da je občan pred vhodnimi vrati v občinsko stavbo v Horjulu odložil vrečko s smetmi, čeprav je do najbližjega zbiralnika le nekaj korakov, prav toliko pa tudi do zbiralnega otoka za ločene odpadke. France Brus

V Horjulu so LK Potens, LK Kamnik in Lokostrelska zveza Slovenca poleg športnega parka organizirali tekmovanje FITA 50 m.

so dosegli v soboto osem svetovnih rekordov, v nedeljo so pa enega celo izboljšali," je pojasnila Rožmančeva. Rezultati so sicer še neuradni, saj čakajo še na potrditev mednarodne lokostrelske zveze FITA.

Odlične rezultate so dosegli tudi lokostrelci z območja, ki jih s svojim pisanjem zajema Naš časopis. Reprezentantka Nina Vavtar z Vrhnike je dosegla svetovni rekord med mladinkami, med člani pa Slavko Turšič in David Rebec iz Borovnice. "Slednja dva sta že vrsto let v reprezentanci in imata odmevne svetovne rezultate, katerim pa sta dodala še svetovni rekord," je še pojasnila Rožmančeva. Sicer pa so organizatorji tek-

David Rebec iz Borovnice je postal svetovni rekorder v sestavljenem loku 50 m.

Dvodnevno lokostrelsko tekmovanje v Horjulu je bilo prava paša za oči in že pred samo tekmo so organizatorji napovedovali odlične rezultate. Kot je pojasnila Darja Rožmanec iz horjulskega lokostrelskega kluba Potens, so obe tekmovanji pr^avili pri

Rekorde je podiral tudi Borov-ničan Slavko Turšič.

FITI - mednarodni lokostrelski organizac^i. Ker od začetka aprila veljajo nova pravila za sestavljeni lok in predvsem zaradi kakovosti slovenskih lokostrelcev, so »padali« svetovni rekordi: "Slovenski tekmovalci po doseženih rezultatih sod^o v sam svetovni vrh, saj

movanje izpeljali poleg Športnega parka Horjul in dokazali, da je mogoče tudi v manjšem kraju izpeljati zahtevno lokostrelsko prireditev. "Prostor za izvedbo tekmovanja nam je zagotovil gospod Edvard Prebil iz Horjula, za kar se mu organizatorji še posebej zahvaljujemo. V avgustu bomo v Horjulu izpeljali še lokostrelsko tekmovanje v 3D lokostrelski disciplini. V lanskem letu smo imeli rekordno udeležbo tekmovalcev iz Slovence, Hrvaše, Italie in Avstr^e in prepričani smo, da bo letos ravno tako," nam je zaupala Darja Rožma-nec, ki je še pojasnila, da je ta lep in zanimiv šport primeren za vse generacie. Strelcu nudi sožitje z naravo, pa tudi spoznavanje samega sebe v različnih situaciah.

Vesna Erjavec

Dinamiti Horjul "mladi" v polfinalu 2. lige

Člani v končnici trdno na 1. mestu

V končnici 1. in-line hokejske lige vse poteka veliko hitreje kot v rednem delu. Tekme se vrstyo ena za drugo. Horjulski hokejisti pridno zmagujejo naprej in drvyo proti 1. mestu pred zaključnimi dnevi. Dinamiti Horjul MLADI so redni del 2. lige končali na odličnem 3. mestu.

Prvo tekmo, ki so jo Dinamiti odigrali v končnici proti Kavkam iz Kranja, so dobili z rezultatom 9 : 2. Naslednji dve tekmi so odigrali 19. marca na Lukovici. Premagali so Yetie iz Kranja, pa tudi zagrebške Kune. Proti Yetiem so Horjulci začeli zelo ležerno. Nato so le stopili na sceno in prek Lončarja povedli z 1 : 0. Čeprav so Gorenjci hitro izenačili, se igra ni bistveno spremenila. Končni rezultat je bil 8 : 1. Za pravi evrogol je na tej tekmi poskrbel Simon Zerdin. Plošček je kar po " bejzbolsko" spravil v nasprotnikovo mrežo. Na naslednji tekmi so palice prekrižali z zagrebško ekipo in jih malce nepričakovano nadigrali kar 17 : 3 ! Pričakovati je bilo sicer trdo, neizprosno in izenačeno igro, ki je bila za Dinamite precej lažja, kot smo si predstavljali. Goliado je v 49 sekundi odprl branilec Peter Frol. Med strelce v horjulski ekipi so se vpisali skoraj vsi člani. Največ zadetkov sta spet prispevala Lončar in Zerdin. Na obeh omenjenih tekmah sta sicer manjkala kapetan Klemen Fortuna in Aleš Fajdiga.

Teden pozneje so se na Lukovici spet srečala najboljša moštva 1. lige. Za Dinamite Horjul je tako prišel dan D, saj so palice prekrižali z aktualnimi prvaki lige Citypark Strelami in kandidati za letošnji naslov, Blejsko Dobravo. Na tekmi proti

Ljubljančanom se je zbralo malce več gledalcev kot po navadi. Slednji so povedli prek Matevža Uhana. Veselje v njihovi vrsti je bilo kratkotrajno, saj so Dinamiti hitro prek Zerdina izenačili in še hitreje povedli. Strelec je bil Boštjan Kos. Strele so do polčasa prek Uhana izid poravnale na 2 : 2. Nadaljevanje je bilo precej grobo in posledično tudi z veliko izključitvami. Gregor Slak je pet minut pred koncem prinesel veliko zmago horjulskim Dinamitom. Naslednje srečanje so,kot že rečeno, odigrali proti gorenjskemu moštvu, Blejski Dobravi. Tekma se je končala z izenačenim izidom 6 : 6. Samo šest hokejistov Dobrave je narekovalo ritem in Dinamiti so se morali precej potruditi za pomembno točko.

Na sončno prvo nedeljo v aprilu so se Dinamiti Horjul končno vrnili v svojo domačo dvorano. Športni park Horjul je bil priča novima dvema zmagama domačinov, ki so se tako samo utrdili na 1. mestu. Samo en teden smo čakali na nov veliki derbi s Strelami. Precej oslabljeni Horjulci so se jim pošteno postavili po robu in jih odpravili z rezultatom 4 : 2.

Tekma je bila odigrana na zelo visokem nivoju in lepo število naviačev je imelo kaj videti. Tudi nekaj vroče krvi med domačim Lončarjem in gostujočem igralcem Nahtigalom. Ljubljančani so tako v enem samem tednu doživeli dva boleča poraza. Hrvaške Kune so Dinamiti Horjul kljub zgodnji uri porazili s 7 : 3. Gostje so v Horjul pripotovali kar brez vratarja, ki je bil zadržan na meji, Tako je v vrata stopil kar eden izmed igralcev.

Zadnjo soboto pred odhodom v Barcelono so Dinamiti odigrali še dve pomembni tekmi. Na obeh tekmah so tekmece dobesedno deklasirali v vseh pogledih hokejske igre. Najprej so palice prekrižali s hokejisti Blejske Dobrave in jih odpihnili z rezultatom 13 : 3. V vrata Dinamitov je prvič letos stopil " EBELAŠ" Gašper Krošelj. Med prijavljenimi igralci sta bila tudi Jaka Zdešar in Benjamin Levič. Čez celotno srečanje smo videli enosmeren promet proti gorenjskim vratom. Naslednjo oz. predzadnjo tekmo pred final fourom so Horjulci odigrali proti Yetiem iz Slovenjskih Ko

Podmladek Dinamiti Horjul - MLADI se je uvrstil v polfinale 2. lige.

njic. Gol Dinamitov je tokrat branil še en letošnji debitant, Jure Pavlič. Nalogo je opravil zelo dobro, prejel je namreč le dva zadetka. Dinamiti so zmagali z 8 : 2 in še polni izkupiček je romal v Horjul.

Podmladek članskega moštva se je v 2. ligi uvrstil v polfinale. Zadnji del rednega dela so horjulski mladci odigrali naravnost fantastično. Končali so na 3. mestu in za nagrado nas je takoj čakala prava poslastica. V nedeljo, 10. 4., so odigrali četrfinalno tekmo s Prevojami. Domačine iz Lukovice so " stresli " z rezultatom 5 : 1. S srčno in borbeno igro so poželi veliko aplavza trenerja in naviačev s tribun. S hattrickom se je izkazal Matej Dolinar - Karun. S sposojeno leseno palico je dobesedno rušil vse pred seboj. Dva gola v končni mozaik je dodal še Jakob Leskovec.

Omeniti je treba bučno podporo horjulskih naviačev, kar je igralce le navdahnilo z dodatno energio. S to zmago se je horjulski podmladek uvrstil v polfinale, ki bo na sporedu 23. aprila.

Članska ekipa se 14. aprila odpravlja na močan mednarodni turnir v špansko Barcelono. Na t. i. Sparta cup bodo med dvanajstimi ekipami poskusili ponoviti lanski uspeh, ko so na kolena spravili prav vse svoje nasprotnike.

Hokejski klub Dinamiti Horjul vabi tudi vse mlade nadobudneže od 5. do 10. leta starosti v hokejsko šolo. Vpis je vsak ponedeljek in petek med 16. in 17. uro v Športnem parku Horjul. Informacie dobite pri Boštjanu Kosu po telefonu 031 713 955 . Več podrobnosti na www.dinamiti.si .

Rok Logar (foto Aleš Fajdiga)

26. april 2011

elektronski naslov: obcina@horjul.si

Občina ^^ Horjul

NAŠ ČASOPIS 29

Memorial

Sebastjana Rupnika

V nedeljo, 27. marca letos, je v Športnem parku v Horjulu potekal in line hokejski turnir v spomin preminulega hokejista Sehastjana Rupnika iz Podutika, ki je letos marca preminil v prometni nesreči.

Sebastjan Rupnik

Na memorialu Sebastjana Rupnika je sodelovalo deset ekip. Zmagalo je moštvo Srake Stari, na drugo mesto so se uvrstili Srake Mladi, na tretje pa Gemcom Svedri.

Igor Letonja, direktor Športnega parka Horjul, soigralec in pr^atelj preminulega Sebastjana, se je pred zbranimi hokejisti poslovil od preminulega soigralca z besedami: »Bila je pustna sobota, ko se je zgodil trenutek, ki je za vedno spremenil življenje prenekate-rih posameznikov, še posebej njegovih družinskih članov. Prave resnice verjetno ne bomo nikoli izvedeli, vem le, da mi je trenutek vzel dobrega pr^atelja in znanca. Sam sem ga poznal predvsem kot hokejista, ki je vedno rad in s srcem

organizirati 1. Memorial v spomin Sebastjanu. Memorial je bil tudi priložnost, da smo se s soigralci na igrišču od pr^atelja poslovili na način, ki nam je bil skupen. Turnir je potekal v povsem pr^ateljskem vzdušju, kjer je bil rezultat potisnjen v ozadje. Rdeča nit je bil za vedno izgubljeni pr^atelj, pa tudi dres, ki je visel nad zapisnikar-sko mizo. Novi dres, ki ga Sebastjan ni nikoli dočakal, na njem pa je bila natisnjena številka 13. Prav slednja je bolj vraževernim naježila kožo,za soigralce pa je bil dres kot njegova podoba in prenekateri pogled se je ustavil prav na njem.

Memorial v spomin na Sebastjana je popolnoma uspel. Dogodek je bil

Hokejsko moštvo Ihk Žirafe, v katerem je igral Sebastjan Rupnik.

igral hokej. Udeležil se je domala vseh ligaških tekmovanj in turnirjev. Vedno je bil pripravljen priskočiti na pomoč. Pogrešal ga bom in prav zaradi tega smo se odločili organizirati turnir v čast tragično preminulega pr^atelja.

Ekipe so se z veseljem nesebično odzvale na povabilo in tako smo uspeli

morda tudi priložnost za soočanje z dejstvom o minljivosti življenja. Prav slednje je doletelo Sebastjana. Vsem nam, ki smo ga poznali, bo fant zagotovo ostal v lepem spominu, prav zato si želimo ohraniti tradic^o in se nanj spomniti vsako leto posebej.«

France Brus

OS HORJUL

Obisk Arboretuma Volčji Potok

29. marca je 2. razred obiskal Arboretum Volčji Potok. Organizirali smo ga v okviru naravoslovnega dne. Otroci so se seznanili z različnimi drevesnimi vrstami in njihovimi plodovi, izvedeli so veliko o varovanju narave, živalskih vrstah in o različnih življenjskih okoljih. Sprva smo vse to spoznavali v učilnici, nato pa smo si ogledali še sam arboretum. V parku smo videli toliko zanimivih stvari, da so si otroci lahko lažje predstavljali.

kaj vse se v naravi dogaja in kako jo moramo ohranjati čisto za prihodnje rodove. Ogledali smo si tudi razstavo dinozavrov in živali iz ledene dobe. Irena Leskovar

Za sladko nedeljsko popoldne učenci priporočajo:

Masleni kolački

Za peko maslenih kolačkov me je navdihnila moja babi. Prosil sem jo, naj mi napiše svoj recept. Babi pa mi ga je z veseljem napisala. Recept je preprost. Potrebujemo: moko, sol, jajce, mleko in maslo. Moko stre-semo v posodo in dodamo maslo. Zmešamo. Dodamo mleko in naredimo testo. Testo pustimo počivati 30 minut. Testo zvaljamo in naredimo kolačke. 10 minut pečemo pri 200 stopinjah C, potem pa še 10 minut na 150 stopinj C.

Na obisk so prišli babi, dedi, stara mama in ati. Mami je skuhala kosilo. Po kosilu pa sem razdelil svoje kolačke. Vsi so me pohvalili, da znam speči odlične kolačke. Tilen Jurca Gerželj, 4.b

To je moja mladost!

Ko je na ravnem travniku zrasla nova hiša, sem v njej pokukala jaz, ANA. Svet okoli mene je tako hitro drvel, ker sem vse hitro dojemala. Že kot majhna punčka sem veliko jedla, bila sem pridna, vesela, veliko sem spala in najpomembnejše: imela sem svojo družino. Bili smo športna družina in pri nas so vedno vladali smeh, zabava, šport in odlična družba. Ker imamo radi živali, smo za popestritev dobili psa in mačka. Kasneje smo dobili še dva majhna zajca. Ker je bilo v zajčniku živahno, je kmalu zatem iz dveh nastalo kar 28 majhnih zajčkov. Ob sončnih dneh smo zajce spustili na travnik. Čez približno tri leta je naša prva zajklja po treh letih postala debela in težka. Moj brat jo je nekega dne pr^el, da jo bo dal v kletko, in kar naenkrat mu je padla na tla in si zlomila hrbtenico. Ker nismo mogli ničesar, kot da smo jo usmrtili, smo morali še preostale zajce, saj bi tudi oni umrli po nekaj dnevih. Tako je tudi naša mač

ka dobila mladičke. Vedno je naše življenje obkrožalo polno živali, in še vedno ga. Življenje je šlo naprej. Jaz pa sem rasla in rasla in rasla in počasi začela dojemati veliko stvari. Bila sem v vrtcu in tako hitro sem rasla, da sem šla v šolo. Tam smo se učili in zabavali. Hodila sem k verouku in k sveti maši in še danes hodim in izpolnjujem svete zakramente. Mislila sem, da je življenje lahko, a sem se zmotila. Začele^ so se pojavljati težave, ki povzročajo slabe lastnosti. Še tisto leto sem preživljala težke trenutke.

Moja prihodnost pa je taka: v življenju si želim postati fizioterapevtka. Tako bi pomagala športnikom in drugim pri poškodbah. Saj je moja družina športna.

Ana Marolt, 6. a

Moja mladost

Jul^a bom praznovala dvanajst let in povem vam, da sem jih preživela zelo lepo. Obdobja, ko sem bila še edinka, se ne spominjam najbolje, se pa veliko bolj spominjam obdobja, ko sem dobila najprej bratca in kasneje še sestrico. Pri nas je bilo in je še vedno zelo živahno. Neprestano se kaj dogaja. Včasih si kar zaželim kakšno urico tišine in miru. Ker pa se vsi tr^e otroci ukvarjamo s glasbo, je žal to nemogoče. Sama igram flavto že šest let. Ker imam kar veliko nastopov, je treba včasih več vaditi. Moja mladost je povezana tudi z različnimi športi. Sedaj se že dobro leto in pol aktivno ukvarjam z odbojko, ki jo treniram trikrat na teden v odbojkarskem klubu VITAL. Že četrto leto pa treniram tudi karate, v katerem imam že oranžni pas. Rada tudi drsam, smučam, plavam, rolam in kolesarim. Vsak prosti čas pa izkoristim za branje zanimivih knjig in brskanje po spletu. Vsako leto z družino preživljamo poletne počitnice na morju v Novem Gradu, kakšen teden uživamo pri babici in dedku v Mariboru, kakšen vikend pa preživimo tudi v gorah. Doma za dodatne popestritve poskrbita pes Oskar in maček Napoleon. Kot vidite, živim zelo živahno življenje. Moja mladost je bila in je še vedno zelo vesela. Lorena Praprotnik, 6. a

Od razrednih ur do otroškega parlamenta

Učenci Osnovne šole Horjul že vrsto let sodelujejo pri otroškem parlamentu, ki v šolskem letu 2010/2011 poteka 21. leto. V šolskem letu 2010/2011 smo z učenci v šoli pri razrednih urah in na šolskem parlamentu razpravljali o vplivu med^ev in družbe na oblikovanje mladostnika. Ker so učenci pokazali veliko zanimanje za navedeno temo, smo na šoli z veseljem gostili tudi območni otroški parlament, ki je potekal 26. januarja. Na njem so poleg učenk, predstavnic naše šole - Sare Burja, Klaud^e Doljac, Tajde Kužner in Špele Vrhove -v živahni in konstruktivni razpravi sodelovali učenci, delegati osnovnih šol nekdanje Občine Ljubljana - Vič Rudnik. Zatem so se naše učenke Sara, Klaud^a in Taj-da udeležile tudi srečanja na nivoju Ljubljanske reg^e, Tajda Kužner pa nas je zastopala še kot delegatka Ljubljanske reg^e na nacionalnem otroškem parlamentu, ki je potekal v veliki dvorani Državnega zbora v Ljubljani 21. marca. Tam so mladi s tajnim glasovanjem že izbrali temo otroškega parlamenta za prihodnje leto, ki bo: Junaki našega časa - kdo so in zakaj?

Marjeta Požru Krstić

VRTEC HORJUL

Obisk narodne galerie v Ljubljani

V sredo, 16. 3. 2011, smo se skupaj z otroki iz skupine Murni in Metulji z velikim avtobusom odpeljali proti Ljubljani. Bilo je deževno vreme, vendar nas ni zmotilo. S seboj smo vzeli veliko dobre volje, dežne plašče in dežnike. Prispeli smo v Ljubljano, kjer smo izstopili iz avtobusa in se peš odpravili proti Narodni ga-ler^i. To je zelo velika in lepa hiša, so povedali otroci.

V galerii so nas sprejele pr^azne vodičke, ki so nas popeljale v svet umetnosti. V roke smo dobili načrt, ki nas je vodil po galerii. Odkrivali smo znamenite slike umetnikov, pri tem nas je spremljal tudi galer^ski škratek Gal. Njegovo zgodbo, kako je prišel stanovat v Narodno ga-ler^o, smo spoznali že pred ogledom umetnin in bila je zelo zanimiva. Kar povprašajte svoje otroke in povedali vam bodo zanimivo zgodbo.

Skupina Čebele v sodelovanju s starsi

V skupini Čebele smo imeli v februarju dve predstavitvi poklica. Prvi poklic, ki smo ga spoznali, je bil učitelj joge. Predstavila nam je ga. Smrtnik. V telovadnici smo pripravili za vsakega udeleženca eno penasto podlago. Otroci in odrasli smo se razporedili po podlogah okoli

mame, ki nam je predstavila ta poklic, in z zanimanjem pričakovali začetek. Začelo se je: ujeli smo rutko, povedali svoje ime in jo pihnili k naslednjemu sosedu. S kamelo smo odšli v puščavo, kjer smo med drugim srečali kobro. S ptico smo se podali na reševanje gore, kjer je raslo visoko drevo. Uro joge smo končali s pesm^o Naj ti vedno sonce s^e, te z ljubezn^o ov^e ^

Drugi poklic smo si pobliže ogledali na Ljub-gojni. G. Prebil nam je predstavil poklic avto-mehanika. Ogledali smo si, kako zamenja pnevmatiko, kako deluje avtodvigalo, kakšen je videti avto od spodaj, kako se kleplje, kaj ima avto pod sprednjim pokrovom, kje preverimo, če ima avto dovolj olja, kakšno orodje potrebujemo za popravilo avtomobila, skratka izvedeli smo vse, kar nas je zanimalo.

Predstavitev poklicev je minila hitro, a kot pra-v^o, vse pr^etne stvari hitro minejo, a lepi spomini ostanejo.

V začetku februarja in konec marca smo v skupino Čebele povabili očete in mame.

Na večeru z očeti se nas je zbralo štirideset. Otroci so s seboj pripeljali svoje spremljevalce in jim predstavili materiale, ki jih imamo v sobi in delo z njimi. Po približno eni uri dela z materiali smo naše goste povabili v telovadnico. Tam smo se razmigali z bansoma Kranjski Janez in Konjenik, za konec pa smo odigrali dra-matizac^o Medved išče pestunjo. Večer z očeti smo končali s pokušino peciva, ki smo ga spekli za ta dan. Večer je minil v pr^etnem vzdušju.

V marcu smo ob materinskem dnevu pripravili večer z mamami. Otroci so svoje spremljevalke pripeljali v vrtec okoli 17. ure. Večera so se udeležili vsi otroci, tako da nas je bilo kar šestinšti-rideset. Po eni uri dela z materiali v igralnici in

garderobi, tudi tja smo postavili stole in mize, saj je bila igralnica pretesna, smo se odpravili v telovadnico. Tam smo zaplesali ob Račkah in Pingvinu, na koncu pa smo mamam odigrali dramatizac^o Tr^e metulji. Večer je minil v razigranem vzdušju in se je prav tako končal s po-kušino peciva, ki smo ga spekli v ta namen.

Ob materinskem dnevu smo s skupino Čebele nastopili na prireditvi Pozdrav pomladi, ki jo organizirajo mažorete Prosvetnega društva Horjul. Tam smo nastopili z ljudskim plesom Ob bistrem potoku je mlin, bansom Štiri zelene žabice ter pesm^o Nagajiva pomlad. Za nastop na tej prireditvi smo se začeli pripravljati že v začetku marca, saj je bil marec poln dogodkov: pustovanje, večer z mamami, obisk lutkovne predstave, opazovanja v skupini ^ Nastop in tudi mesec marec sta hitro minila in pustila za seboj lepe spomine.

Barbara Seliger

30

NAŠ ČASOPIS

Občina Dobrova

- Polhov Gradec

26. april 2011

elektronski naslov: info@dobrova-poIhovgradec.si

5. redna seja občinskega sveta

Ena točka, eno vprašanje

Dobrova, 30. marec - Na zadnjo marčevsko sredo so se na svoji peti redni seji sestali občinski svetniki, ki so obravnavali devet točk dnevnega reda. Vse do zadnje točke, predloga proračuna, so se prebili ekspresno hitro: v povprečju z enim samim vprašanjem na točko. Živahnejša debata se je razvila šele ob omenjenem predlogu, ki pa so ga na koncu tudi večinsko potrdili.

Najprej so obravnavali letni program kulture, športa in turizma v občini. Za področje kulture letošnji proračun predvideva skoraj 134 tisoč evrov, za programe športa 193 tisoč, za turizem pa 145 tisoč evrov. Občinski svet je predloge programov soglasno podprl. Enako je ravnal tudi pri podajanju soglasja k ceni socialno-varstvene storitve pomoči na domu, ki ostaja še naprej nespremenjena: 5,75 evra. Občinski svetniki in svetnice so obravnavali tudi sklep o vrsti in številu oddelkov občinskih vrtcev ter koliko otrok je lahko v slednjih. Potrdili so, da bo Dobrova imela sedem oddelkov, Brezje dva (skupno 157 malčkov), na drugi strani občine pa enako toliko Polhov Gradec in Šentjošt (skupno 149 malčkov). Župan Franc Setni-kar je obljubil, da bo občina napela vse moči, da bi čim manj staršev z malčki ostalo pred zaprtimi vrati, v nasprotnem primeru bodo iskali nove rešitve.

Znova se je na mizah svetnikov znašel pravilnik o uporabi športnih objektov - za dobrovsko in polhograjsko športno dvorano ter športni center v Gabrju. Nazadnje ga je pregledala tudi statutarno pravna komis^a, ki mu je po manjših dopolnitvah dala zeleno luč za obravnavo na občinskem svetu. Ta ga je k potrditvi pospremil z besedami, da je pravilnik na mestu, kajti na vidiku je odprtje tudi polhograjske športne dvorane.

Svetniki so potrdili osnutek zaključnega računa in predlog sestave občinske volilne komisme v sestavi: Primož Vehar (Polhov Gradec), Did Mušinovič (Podsmreka), Marta Butina (Dobrova), Jože Kožuh (Črni Vrh), Marko Košir (Črni Vrh), Maja Bradeško (Srednji Vrh), Andrej Malovrh (Pristava) in Boštjan Rihar (Dobrova). Mandat občinske volilne komisme traja štiri leta.

Več razprave je bilo pri predlogunajpomembnejšega letnega dokumenta občine: proračunu. Župan je v uvodu predstavil vse prispele predloge in pripombe v času javne razgrnitve predloga proračuna in nato svetnike pozval k morebitnim vprašanjem in pripombam. Nekatere svetnike so zanimale določene investic^e, drugi pa so imeli splošnejša vprašanja, povezana z vsebino proračuna. Na koncu so proračun sprejeli z dvanajstimi glasovi za in dvema vzdržanima. (gt)

Materialna ogroženost

Število brezposelnih enkrat večje kot leta 2008

Občina Dobrova - Polhov Gradec ni nobena izjema, da ne bi začutila ostrih zob recesye. Po različnih zavodih smo pobrskali za podatki, ki so nam odkrili krute podatke: brezposelnost se je v primerjavi z obdobjem pred recesyo povečala za dobrih sto odstotkov.

Ob koncu februarja 2011 je bilo v občini Dobrova - Polhov Gradec brezposelnih 222 občanov, ker je dobrih 44% več kot leto pred tem, v primerjavi s stanjem v februarju 2008 (pred začetkom gospodarske krize) pa za kar 101,8%. V zadnjih dveh letih je največ brezposelnih oseb izgubilo zaposlitev v predelovalnih dejavnostih ali trgovini. Med predelovalnimi dejavnostmi izstopata proizvodnja pohištva in kovinskih izdelkov. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje RS je brezposelnih več moških kot žensk (114 moških in 108 žensk), pri čemer so moški v povprečju stari 42 let, ženske pa 40.

Februarja je denarno nadomestilo prejemalo 108 brezposelnih občanov, kar je glede na prejšnje leto natanko 50% porast. Ti so v povprečju prejeli 662,90 EUR bruto. Če bodo držale besede zaposlenih na zavodu, potem naj bi prihodnje leto na tem področju prišlo do sprememb. Med drugim bodo zneski višji, čas prejemanja pa daljši.(gt)

Občina Dobrova-Polhov Gradec

Stara cesta 13 1356 Dobrova

Upravni prostori na Dobrovi (Stara cesta 13) Uradne ure:

Ponedeljek: od 8.00 do 12.00 ure

Sreda: od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 ure

Petek od 8.00 do 12.00 ure

Telefon: 01 3601 800, telefaks: 01 3601 805 Elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si

Investicye v komunali

Letos nove ceste in pločniki

Dobrova - Občinski svet je na zadnji seji sprejel predlog občinskega proračuna, zato lahko nekoliko natančneje pogledamo, kje v občini se bodo letos vozili po novem asfaltu.

Investic^ zavoljo velikega stroška z gradnjo športne dvorane v Polhovem Gradcu ni veliko - za okoli 330 tisoč evrov. Tako občina letos načrtuje dokončanje gradbenih del na cesti Lučine-Lamovec-Zajlar, ki so bila jeseni prekinjena. Nedokončane je ostalo še okoli 600 metrov ceste. Prav tako se bo lotila širitve in obnove ceste v Šentjoštu, na krajšem, 200-metrskem odseku do šole, ki je zelo ozek in posledično nepregleden. Nova cesta bo široka najmanj tri metre, na nekaterih predelih tudi več, imela pa bo tudi pločnik. Kot pravdo na občini, že iščejo izvajalca del. Podobnega projekta se bo občina lotila še v Polhovem Gradcu, kjer bo razširila in obnovila pot od šole do kaplance. Po asfaltu bo zadišalo tudi v Petačevem grabnu, kjer je že pripravljeno za

[ liB

Med drugim bo širitve deležna tudi ozka in nepregledna cesta do šentjoške šole.

položitev okoli šesto mejtrov asfalta. Nekaj več kot toliko pa ga bo deležna tudi relac^a Žnidar-Mrzlikar-Rus. Od pločnikov bo letos luč sveta ugledal le tisti na krajši relac^i Razori-Podsmre-ka. (gt)

Za kulturo, šport in turizem slabega pol mil^'ona

Dobrova - Vzporedno s sprejemanjem proračuna vsako leto poteka tudi obravnava letnih programov kulture, športa in turizma, s katerimi občina razpisuje višino sredstev, ki so na voljo omenjenim področjem. Poglejmo, koliko sredstev je na voljo letos.

občine in Ministrstva za kulturo nabavila ustrezno število enot knjižničnega gradiva. Program kulture predvideva tudi 15 000 za obnovo zavarovanih in drugih kulturnih spomenikov.

Letni program športa je po finančni strukturi nekoliko težji od kulturnega brata: »tehta« kar dobrih 193 000 evrov. Največ denarja, 150 tisoč evrov, je namenjenih financiranju vzdrževanja in upravljanja objektov, katerih lastnica je občina. Gre za športni dvorani na Dobrovi in v Polhovem Gradcu in za drsališče v Gabrju. Za šport v društvih je predvidenih 36 000 evrov, za rekrea-c^o v šoli in vrtcih pa dobrih sedem tisoč. Sicer pa bo občina za šport letos še namenila nekaj dodatnih evrov. V Polhovem Gradcu pri osnovni šoli gradi športno dvorano, sredstva za investic^o pa so zagotovljena s področja izobraževanja. Občina bo prav tako urejala statuse zemljišč, na katerih so zgrajeni športni objekti. Sredstva za te projekte so zagotovljena na drugih postavkah in ne iz letnega programa športa.

Za področje turizma je letos predvidenih 145 000 evrov. Večino, dobrih 100 000 evrov, je predvidenih za obnovo »hiše v parku« Polhograjske graščine. V obnovljenem objektu bodo organizirane delavnice, razstave in prodajni kotiček, namenjeno obiskovalcem Polhovega Gradca in okolice. 23 000 evrov je predvidenih za programe Javnega zavoda Polhograjska graščina in Turistične zveze Dolomiti. Občina bo po deset tisočakov namenila še pro-moc^i in razvoju turistične infrastrukture v občini. (gt)

Največ denarja na področju športa nje in upravljanje športnih dvoran.

bo namenjenega za vzdrževa-

Letni program kulture predvideva skoraj 134 tisoč evrov, od katerih je slaba tretjina sredstev namenjenih neposrednemu financiranju občinskih kulturnih društev in kulturnih domov. Več kot polovico sredstev je predvidenih knjižnični dejavnosti, ki jo izvaja na območju

Dobrove, Polhovega Gradca in Šentjošta in s Potujočo knjižnico Bibliobus. Knjižnica bo v letu 2011 z namenskimi sredstvi

Pomoč na domu

Cena ostaja nespremenjena

Dobrova - Občinski svet je na zadnji seji prisluhnil predlogu občinske uprave, da letos cena socialno-varstvene storitve pomoč na domu v Občini Dobrova - Polhov Gradec ostane enaka lanski.

Občina namreč mora zagotavljati mrežo javne službe za pomoč družini na domu, pri čemer financira omenjeno pomoč najmanj 50-odstotno. V občini je izvajalec tovrstnih storitev Center za socialno delo Ljubljana Vič - Rudnik, v okviru katerega delo opravljata dve oskrbovalki. V povprečju poskrbita za 27,5 uporabnika

storitev na mesec, v letu 2009 pa je omenjeno storitev uporabljalo v povprečju 32 uporabnikov na mesec. Občinski odbor za zdravstvo in socialo je obravnaval predlog občinske uprave, da občina še naprej sofinancira polno ceno v višini 65 %, s čimer bi cena pomoči za uporabnike ostala enaka lanski - 5,57

Letos cena pomoči na domu ostaja enaka lanski: 5,57 evra na uro.

evra na uro, in se z njim tudi strinjal. Tudi občinski svet na predlagano ceno ni imel nobenih pripomb in ga soglasno podprl. (gt)

Kulturni forum

Pripombe na pravilnik in SAZAS

Dobrova, 12. april - V sejni sobi občine so se na pobudo občinskega odbora za družbene dejavnosti sestali na tako imenovanem »kulturnem forumu« predstavniki občinskih kulturnih in drugih društev, ki se posredno ukvarjajo s kulturo.

Kot je uvodoma dejala Ana Zorc, predsednica odbora, želi slednji s forumom dati predstavnikom društvom besedo, da spregovor^o o svojih težavah, morebitnih pripombah ali celo pohvalah. Foruma so se udeležili posamezniki iz folklorne skupine Grof Blagaj, TD Briše, društev upokojencev Polhov Gradec in Dobrova, črnovrške-ga, dobrovskega in šentjoškega kulturnega društva, Dramskega društva Neptun, klekljarske-ga društva in društva Serafin. Sodelujoči so predstavili svoje Udeleženci kulturnega foruma. lanskoletne aktivnosti in le

tošnje načrte. V razpravi, ki je sledila predstavitvi, so nanizali nekaj pripomb na pravilnik za dodeljevanje občinskih sredstev in na SAZAS. Govora je bilo o sočasnih proslavah po občini ob večjih praznikih in o medsebojnem sodelovanju društev. Eden od izpostavljenih problemov je bilo tudi pomanjkanje strokovnih mentorjev oziroma stroški, ki lahko ob tem nastanejo.

Ob koncu jih je Zorčeva spomnila na pravočasno oddajo vlog za sofinanciranje kulturnih vsebin in izrazila upanje, da bo v prihodnjem letu za kulturo namenjenega več proračunskega denarja.

Kulturnemu forumu je dva dni kasneje sledil še športni forum, kjer so svoje pripombe, predloge in pomisleke posredovali ustvarjalci in izvajalci športnih programov. (gt)

26. april 2011

elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si

Občina Dobrova |J|J - Polhov Gradec

NAŠ ČASOPIS 31

Javni razpis za podelitev občinskih priznanj v letu 2011

Občina Dobrova-Polhov Gradec podeljuje priznanja zaslužnim občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za dosežke na področju gospodarstva, šolstva, kulture, športa, znanosti, ekologie, zaščite in reševanja ter na drugih področjih človekove ustvarjalnosti, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in popolnejšemu življenju občanov in ki imajo pomen za razvoj in ugled občine Dobrova - Polhov Gradec. Priznanje je lahko podeljeno tudi posmrtno.

Oblike in stopnje priznanj občine Dobrova-Polhov Gradec so:

1. Naziv častni občan občine Dobrova-Polhov Gradec

2. Zlati grb občine Dobrova-Polhov Gradec

3. Srebrni grb občine Dobrova-Polhov Gradec

4. Bronasti grb občine Dobrova-Polhov Gradec

5. Priznanje občine Dobrova-Polhov Gradec.

Pisni predlogi za občinska priznanja morajo biti poslani v zaprti ovojnici na naslov: Občina Dobrova-Polhov Gradec, Ko-mis^a za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Stara cesta 13, 1356 Dobrova in sicer najkasneje do 20.05. 2011.

Natančnejšo vsebino razpisa najdete v uradnih objavah Občine Dobrova-Polhov Gradec.

Izziv za arhitekte: nov videz vaških jeder na Dobrovi in v Polhovem Gradcu

Občina bi uredila vaška jedra

Dobrova, Polhov Gradec - Na občini smo izvedeli, da pripravlja dva javna razpisa za izdelavo dokumentac^e za ureditev vaških jeder Dobrove in Polhovega Gradca. Na Dobrovi gre za trikotnik med krožiščem in zadrugo, v Polhovem Gradcu pa od predvidoma Pratkarja do graščine. Projektanti bodo poskušali za omenjena območja najti všečne in praktične urbane rešitve, ki bodo polepšale in izboljšale funkcionalnost kraja. Tako bi kraja dobila tudi dodano estetsko vrednost, ko v kraju ni samo pr^etno bivati, marveč se tudi vračati na obisk. (gt)

Pomoč 141 upokojencem

V občini Dobrova - Polhov Gradec je konec marca prejelo 141 upokojencev varstveni dodatek k pokojnini. Gre za mesečni denarni dodatek k pokojnini, s katerim država uživalcu zagotavlja socialno varnost, če ta izpolnjuje predpisane pogoje.

Pogoj je, da pokojnina ne presega mejnega zneska. Ta je 81,6 odstotkov najnižje pokojninske osnove, ki od začetka letošnjega leta dalje znaša 449,75 EUR. Uživalec pokojnine oziroma dodatka k pokojnini, ki je nižja oziroma je njun seštevek nižji od mejnega zneska, je le možni upravičenec do varstvenega dodatka. Za pridobitev pravice pa mora izpolnjevati tudi dohodkovni in premoženjski cenzus! Možni upravičenec izpolnjuje dohodkovni cenzus, če njegovi dohodki, skupaj z dohodki družinskih članov, v letu 2010 niso presegli na posameznega družinskega člana 445,29 evrov na mesec ali 5.343,48 evrov na leto. Premoženjski cenzus pa izpolnjuje, če njegovo premoženje in premoženje družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, ne presega vrednosti 24.328,10 eu-rov.

Kot rečeno, je država v mesecu marcu izplačala upokojencem občine Dobrova - Polhov Gradec 141 varstvenih dodatkov, in sicer 51 starostnih, 30 invalidskih, 48 družinskih in 12 vdovskih. Povprečni znesek pokojnine z varstvenim dodatkom je znašala 620 evrov (672 z starostnim dodatkom, 539 z invalidskim, 432 z družinskim in 520 z vdovskim dodatko-m).(gt)

LAS Barje z zaledjem

Z izobraževanjem do dobrot naših kmet^'

Tako se imenuje projekt Občine Dobrova - Polhov Gradec in ostalih lokalnih skupnosti vključenih v Lokalno akcysko skupino Barje z zaledjem, ki so ga prijavile na razpis kmetyskega ministrstva in zanj pričakujejo evropska finančna sredstva (LEADER program).

»Prodajamo dobrote naših kmet^« je nadaljevanje projekta, ki ga je v letu 2005 začela Občina Dobrova-Polhov Gradec z ureditv^o prostora za trženje pridelkov kmet^ na Viču v Ljubljani, kjer imajo kmetje enkrat tedensko na razpolago prostor, na katerem lahko prodajajo svoje pridelke. Poleg kmet^ iz območja Občine Dobrova-Polhov Gradec prodajajo tudi kmetje iz večine ostalih občin na območju LAS Barje z zaledjem.

»V zadnjem času je vedno večje povpraševanje tudi po mesu, mesnih, mlečnih in pekovskih izdelkih, za kar pa so potrebne ustrezne registracije in dodatno znanje. Ravno zato smo šli v ta projekt, da

kmet^am s pomočjo delavnic in predavanj o predelavi živil živalskega izvora, mleka, peki kruha, peciva in izdelovanju testenin, pomagamo do tovrstnega znanja,« je pojasnila Helena Čuk iz občinske uprave. S projektom žel^o spodbuditi kmetje, da uredbo primerne prostore za predelavo in registrirajo različne dopolnilne dejavnosti.

Vrednost projekta je ocenjena na dobrih 19 tisoč evrov, pri čemer naj bi 60% stroškov brez DDV pokril program Leader, 40% stroškov z DDV pa kmetje vključene v projekt. Projekt bo trajal leto dni, kar v praksi pomeni, da je nekaj predavanj že mimo. »Januarja smo pripravili delavnico z

veterinarsko inšpekc^o - pogoji za predelavo mesa, kjer je sodelovala tudi kmet^sko svetovalna služba. Marca smo na povabilo Sirarstva Orešnik povabili zainteresirane kmetije na predstavitev tehnologi-nje KSS Celje Irene Rus, kakšni so zakonski normativi za ureditev prostorov za predelavo mesa. Na tej predstavitvi je sodelovala tudi KSS Ljubljana Obeh delavnic se je udeležilo cca 20 kmet^,« je pojasnila naša sogovornica. Ker se bo projekt, kot rečeno, zaključil šele spomladi prihodnje leto, na občini še vedno sprejemajo prgave za udeležbo na predavanjih. Pri njih najdete tudi seznam predvidenih preda-vanj.(gt)

LAS

BAEIE

] rb EMW

Čistili smo tudi v naši občini

V drugi polovici marca je velika čistilna akcya potekala na območju Ljubljanskega barja, v soboto, 9. aprila, pa je podobno akcyo organizirala tudi Občina Dobrova - Polhov Gradec. Vodenje čistilne akcye so po krajevnih skupnostih prevzeli njihovi predsedniki oziroma ponekod celo predsedniki vaških odbo-

Občina jim je razdelila rokavice in komunalne vreče za smeti, obenem pa vsem udeležencem zagotovila tudi malico. Ob zaključku redakcije Našega časopisa še ni bilo natančno znano, koliko občanov se je udeležilo akc^e, po prvih ocenah pa okoli tristo. Kot je pojasnila Mojca Sečnik iz občinske uprave, je iz leta v leto manj smeti, kar kaže na vedno večjo okoljevarstveno

zavest občanov, verjetno pa na to vpliva tudi letni odvoz kosovnih odpadkov. Seveda pa so občani še vedno naleteli na črna odlagališča odpadkov, kar zgolj kaže na dejstvo, da vsi ljudje ne znajo brati opozorilnih tabel ali pa jim je figo mar za okolje.

V to zgodbo sodi tudi s trakovi ograjeno makadamsko parkirišče pri krožišču na Dobrovi. Na občini žel^o

na tak način preprečiti, da bi se ponovil lanski scenar^, ko se je zaradi termina pobiranja kosovnih odpadkov spremenil v enega največjih smetišč daleč naokoli. Vsak občan namreč lahko odloži kosovne odpadke kar na mesto, kamor odlaga tudi zabojnik za smeti. Torej ni nobene potrebe, da bi vozili smeti na skupno odlagališče, sploh pa ne v središče kraja. (gt)

Makadamsko parkirišče v središču Dobrove naj se letos ne bi spremenilo v velikanski odpad.

S spomladansko akc^o čiščenja okolja želi občina Dobrova- Polhov Gradec vzpodbuditi vsakega posameznika k urejanju svojega bivalnega okolja. Z željo, da bi bilo skozi vse leto naše naravno in bivalno okolje čisto in brez črnih odlagališč odpadkov po gozdovih in bregovih vodotokov, se Vam vsem, ki ste v soboto pripomogli k lepšemu okolju, lepo zahvaljujem za vašo udeležbo na akc^i.

Franc SETNIKAR župan

Pograjski dom pomlajen in prenovljen!

Naša občina je po dolgih letih le dobila prenočišča, saj doslej od penziona Gor-janc na Brezovici ni bilo mogoče postlati ne domačemu in ne tujemu gostu!

Najemnica Irena Mrežar, s. p., je v lastni rež^i prenovila celotno prvo nadstropje, uredila kopalnico, zamenjala tla

s kakovostnimi laminati, naročila pohištvo po meri, oba balkona opremila z novimi ograjami in tako pridobila

Pograjski dom

dve triposteljne in tri enoposteljne sobe. Devet ležišč je sedaj pripravljenih za goste, ki si lahko zaželio tudi zajtrk, pa če treba tudi v posteljo! Pa to ni edina novost, vrt je zaživel spredaj, kjer so novi senčniki, že lani je na verandi, kjer je prostora za dvajset gostov, položila keramiko, letna terasa je dobila novo čvrsto strešno kritino in še letos bodo mojstri izdelali pravi zimski vrt, s čimer bo kapaciteta gostilne povečana s sedanjih 80 sedežev na skoraj 160! Poroke v graščini, ki se vrstno vsak vikend, bodo dobile res lep zaključek ob glasbi in popolni gostinski ponudbi. Letos bodo poleg zimskega vrta

skupaj z lastniki (TD Polhov Gradec) prenovili še sanitarije. Naložba že doslej ni bila majhna, vendar Irena Mrežar, ki sicer prihaja iz Šentvida v Ljubljani in nosi seboj dolgoletno tradic^o gostilne Mrežar, je optimistka. Splet okoliščin jo je pripeljal v službo v Polhov Gradec, svoj dom pa ima že desetletje v lastni hiši v Gabrju, vendar kot sama pravi, čez Polhov Gradec ga ni! Z domačini se je namreč odlično ujela in tudi mi smo sprejeli njo in njeno bogato kulinarično ponudbo. Ob vikendih so na voljo tudi pice, ki bodo poleti na voljo prav vsak dan. Zahvaljuje se tudi občini, ki je postavila nova igrala in asfaltirala parkirišča, pri čemer je projekt delno financirala tudi Evropa, na kar nas opozori tablica pred lovsko sobo. Ker pa je sezona piknikov pred vrati, se je treba za orga-

nizac^o piknika naročiti in prostor ob simboličnem plačilu rezervirati, gostišče Pograj-ski dom pa vam uredi prostor, nudi uporabo sanitar^ in žara ter seveda vse dobrote lastne kuhinje in hladne kleti. Za zaključene družbe je zaradi morebitne gneče zaželena rezervac^a na tel. št. 01 364-

5010 ali 031 791-750. In če nadaljujem z dobrimi novicami: Irena se je aktivno vključila tudi v okoljsko problematiko in pomagala pri pogovorih z lastniki bližnjih zemljišč, ki naj bi tako omogočili nadaljevanje kanalizac^e do gostilne v roku dveh let.

Sebastjan Vehar

Devet ležišč je sedaj pripravljenih za goste.

32

NAŠ ČASOPIS

Občina Dobrova

- Polhov Gradec

26. april 2011

elektronski naslov: info@dobrova-poIhovgradec.si

5. Pučnikovi dnevi -

Demokrac^'a potrebuje politično kulturo

Pučnikovi dnevi so bili letos ob 20. obletnici slovenske samostojnosti, in sicer 22. in 23. marca 2011 v Hotelu Lev. Otvoritveni nagovor je imel dr. Mihael Brejc, predsednik Sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika. Slavnostni govorci so bili: akad. dr. Jože Trontelj, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, akad. Niko Grafenauer, pesnik, Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke. Pučnikovih dnevov so se udeležili številni gostje in razpravljavci, med njimi: dr. Žiga Turk, Peter Frankl, odgovorni urednik in direktor časnika Finance, Petra Matos, Ekologi brez meja, pobudnica akc^e Očistimo Slovenko v enem dnevu, dr. Matej Avbelj; Damjan Kukovec, doktorski kandidat, Harvard Law School, zastopnik Evropske komisme pred sodiščem EU; Tomaž Pavčnik, višji sodnik, dr. France Arhar, predsednik uprave banke Unicredit, nekdanji guverner Banke Slovence, dr. Matej Makarovič; dr. Mateja Rek, ko-munikologinja, sociologinja in dekanica Fakultete za med^e, dr. Matevž Tomšič, sociolog, dekan Fakultete za uporabne družbene štud^e, dr. Uroš Pinterič, politolog, Fakulteta za informac^ske štud^e, akad. Drago Jančar, pisatelj, dramatik; Jaroslav Skrušny, publicist in kritik, predsednik UO Prešernovega sklada; dr. Brane Senegačnik, glavni urednik Nove rev^e; Luka Lisjak Ga-br^elčič, zgodovinar, doktorski kandidat Central European University Budimpešta, in številni drugi gostje.

Med povabljenimi smo bili tudi člani stranke SDS. Pučnikovi dnevi so bili letos namenjeni pregledu Slovence zadnjih 20 let od osamosvojitve do danes, prav tako so bile razprave uperjene v prihodnost naše države.

Erland Košec, SOJ obljubljanske regije SDS

27. april, dan upora proti okupatorju

Osvobodilna fronta - OF je bila slovenska politična organizacja, ki je nastala kot odgovor na okupacjo Slovenje v drugi svetovni vojni in delovala med letoma 1941 in 1953. Njen namen je bil organizacja oboroženega odpora proti okupatorju do končne osvoboditve Slovenje, po koncu vojne pa množično politično udejstvovanje. 26. aprila 1941 so se v vili književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini sestale skupine, ki so že pred okupacjo sodelovale v Društvu prjateljev Sovjetske zveze. KPS so predstavljali Boris Kidrič, Aleš Bebler in Boris Ziherl, krščanske socialiste Tone Fajfar, sokole Josip Rus, kulturne delavce pa Josip Vidmar, France Šturm in Ferdo Kozak. Dogovorili so se za organiziranje oboroženega odpora proti okupatorju. V spomin na ta dogodek je 27. aprila praznik dan upora proti okupatorju (prej dan OF). Prvotno ime ob ustanovitvi je bilo Protiimperialistična fronta. Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo, in dobrih 14 dni po okupacji Slovenje.

Erland Košec, svetnik, tajnik OO SDS Dobrova - Polhov Gradec

Občinski odbor SDS Dobrova - Polhov Gradec čestita VSEM DELAVCEM IN DELAVKAM OB PRAZNIKU DELA,

1. maju.

Praznik je ponovno dobil velik pomen, saj opominja na spoštovanje delavskih pravic, ki jih delodajalci vedno znova radi kršijo.

Sloven^'a, od kod lepote tvoje?

Slovenska ljudska stranka

V teh dneh nam narava ponuja kar najlepšo mogočo podobo okolja, v katerem imamo priložnost bivati. Prelepe gore, morje, jezera, reke in neskončna zelenina naše dežele. Vse to je naša dežela, katere lepota je tako zelo opevana. In to ne le doma. Prav prjetno je slišati pohvalo o lepoti naše dežele iz ust tujcev. Pred nedavnim sem ob obisku sejma na severu Nemčje lahko slišala takšno pohvalo iz ust izraelskega državljana, ki Slovenje še ni videl, o njeni lepoti pa že veliko slišal. Ni težko biti ponosen na svojo deželo v takšnih trenutkih.

In vendar, znamo tudi mi po svetu hoditi z odprtimi očmi? Mene vedno znova očara izredna urejenost in usklajenost podeželskih naselj in manjših mestec v naših severnih deželah. Zdi se, kot da bi se posebej trudili ohraniti vsak element, ki so ga njihovi predniki z vso ljubeznjo in veliko mero umetnosti skrbno oblikovali, in z novimi gradnjami poskrbeti za izjemno enotno podobo celotnega kraja. Temu so se pripravljene (ali primorane) prilagoditi tudi trgovske in druge poslovne enote, ki v tamkajšnjih krajih željo postaviti svoje objekte. V tistih krajih dobim občutek, kot da arhitektura in celotna ureditev nekega kraja izražata zelo visoko stopnjo kulture ljudi, ki v njem prebivajo, ali imajo moč, da ga s predpisi ali drugače tudi urejajo.

Ko se po takšnem obisku tujih krajev vračam domov, mi med vožnjo skozi »sodobne« slovenske podeželske kraje, tista, skoraj ponarodela, »Slovenja, od kod lepote tvoje«, kar nekako zamre na ustih. Res nas je Bog zelo obilno obdaril z naravnimi lepotami naše dežele. Naši predniki so jih nekoč znali res ceniti in so dali vse od sebe, da so to lepoto s svojim pridnim obdelovanjem vsakega še tako neznatnega polja ali travnika, prjetno in v okolje lepo umeščeno arhitekturo, s kapelicami, znamenji, ograjami, cvetlicami, drevoredi, vodnjaki, klopcami in še čim še poudarili. Pomemben dokaz temu so, na primer, naši kozolci, ki so naša posebnost v svetovnem merilu.

Kaj pa danes? Nam lepota naše dežele ne pomeni nič več? Je kriza vrednot izničila tudi vred

noto lepote, estetike, kakovosti bivanja? Ko se peljemo skozi naše domače kraje in opazujemo, kam nas je pripeljala logika kapitala, ki je v zadnjem obdobju preveč pogosto edina polnila naše, nekoč tako lepe kraje z novimi objekti, ki s svojo arhitekturno in prostorsko umeščenostjo zmotjo marsikatero, estetsko ne prav otopelo oko, lahko temu, žal, pritrdimo. Tako se v našem okolju brez težav znajde hiša v primorskem stilu, hiša brez strehe, dolga vrsta enokapnic z uporabo najrazličnejših materialov.

In kdo je odgovoren za to? Mnogi ob tem vprašanju le zavzdihnejo: »Ko pa si vsak želi po svoje.« Res je lepa in prjetna pravica, da si posameznik lahko izbere, v kakšnem objektu bi želel bivati. A vsaka pravica se konča pri pravici drugega. In pravica nas občanov je, da živimo v prijetnem bivalnem okolju, ki ga bosta zagotavljali tudi estetska privlačnost in ustrezna umeščenost v okolje. Ker se za to pravico ne moremo boriti kot posamezniki, potrebujemo svojega predstavnika na lokalnem nivoju. Že vrsto let je namreč ves urbanizem na lokalnem nivoju zaupan občini. Od nje občani upravičeno pričakujemo, da bo zagotovila pravice vseh nas!

Nikar si ne mislimo, da takšna arhitekturna neskladja motjo le najbližje sosede? Skozi naša naselja se sprehajajo, kolesarjo in vozjo tudi mnogi obiskovalci iz drugih krajev. In nemalokrat je najhujšo kritiko slišati prav iz njihovih ust.

Na lepoto naše dežele, pa tudi naših krajev vsekakor lahko zelo vplivamo tudi z ureditvjo naše okolice. Tudi na tem področju bi lahko naredili še veliko. Ko se pri nas v zadnjem obdobju ukvarjamo le z vrsto vprašanj, kdo vse pri nas ne bi smel delati preveč - ne delavci ne študentje ne upokojenci ne brezposelni ne otroci v okolici svoje šole, ne morem brez misli na to, kako lepa bi bila lahko okolica naših bivališč, cest, parkov, skupnih objektov, če bi vsi, ki bi lahko delali, prispevali samo kakšen dan v letu za to!?

Lepota dežele je odvisna tudi od nas ljudi. Potrudimo se vsi v teh dneh. Vsakdo najprej pred svojim pragom. Narava nam bo ob vsakršnem našem trudu priskočila na pomoč. In to stoter-no!

Andreja Grabner

Nova Sloven^'a zbira podpise za ukinitev obveznega članstva v Kmet^'sko-gozdarski zbornici Sloven^'e

Nova Slovenja je vložila pobudo za začetek postopka za vložitev sprememb in dopolnitev Zakona o kmetjsko-gozdarski zbornici Slovenje. V skladu z zakonom je predsednik Državnega zbora razpisal 60-dnevni rok, da se zbere 5000 podpisov podpore za vložitev zakona v Državni zbor RS. Rok za zbiranje podpisov traja od 21. marca in se konča 19. maja 2011. Zato vsi, ki bi želeli svoj podpis še oddati, lahko to storite z izpolnitv^o obrazca, ki je na vseh matičnih (krajevnih) uradih, kjer ga izpolnite, podpišete in svoj podpis overovite na uradu, izpolnjen obrazec pa pošljete po pošti na naslov: Nova Slovenca, Cankarjeva 11, 1000 Ljubljana.

Za Vašo podporo se Vam zahvaljujemo. OO NSi Dobrova - Polhov Gradec

Zakaj odpravljamo obvezno članstvo:

• zato, ker želimo s prostovoljnim članstvo finančno razbremeniti slovenskega kmeta, ki mora obvezno plačevati članarino v KGZS;

• zato, ker večina članov zbornice težko shaja iz meseca v mesec, ta privilegirana insti-tucja pa svojim zaposlenim deli bonuse in plače, o katerih navadni državljani ne moremo niti sanjati;

• zato, ker bo prostovoljno članstvo pripomoglo k učinkovitejšemu in kakovostnejšemu delovanju zbornice predvsem na področju zastopanja interesov njenih članov;

• zato, ker mnogi ne vedo za zbornico in tudi s kmetovanjem nimajo nič, razen tega da so lastniki zemljišč, od katerih pa se pobira davek od KD, zato ni potrebno, da se plačuje še članarina KGZS;

• zato, ker spoštujemo ustavo RS, ki v 42. členu pravi: »Vsakdo ima pravico, da se svobodno združuje z drugim«;

• zato, ker je spremembo te zakonodaje predvidela tudi koalicja v svojem koalicjskem sporazumu, a očitno so afere in politična obmetavanja pomembnejše od dela v interesu vseh državljanov. Z našo odločitvjo

bomo koalicji na neki način prihranili nekaj časa in dela;

• zato, ker ima Nova Slovenja vseskozi v programu prostovoljno članstvo v KGZS.

Kakšne bodo posledice novega zakona?

• Nova Slovenja s predlogom zakona Kme-tjsko-gozdarske zbornice NE ukinja! Dosedanje obvezno članstvo se samo prekvalificira v prostovoljno na način, da zakon v prehodnih določbah predvideva, da kdor ne želi biti član zbornice, poda pisno odstopno izjavo.

• KGZS bo kljub prostovoljnemu članstvu še vedno nudila svetovalne storitve kmetom, saj ima za to na voljo kar 18 miljonov sredstev iz proračuna RS.

• Predlog zakona ne posega v statusno obliko in na področje javnih pooblastil, ki jih ima zbornica, ter na delovanje javnih služb v zbornici, za katera zagotavlja sredstva za delovanje Republika Slovenja v svojem proračunu.

• Za državni proračun ne bo nobenih finančnih posledic. Prav tako spremembe zakona niso v nasprotju z zakonodajo EU.

Ob prihajajočih praznikih, 27. aprilu, dnevu boja proti okupatorju, 1. maju, mednarodnemu prazniku dela, ter 9. maju, dnevu Evrope, vam vsem občankam in občanom iskreno čestitamo ter vam želimo prijetne praznične dni.

Občni zbor Društva upokojencev Dobrova

Letošnji Občni zbor Društva upokojencev Dobrova smo imeli 18. marca 2011 v prostorih osnovne šole Dobrova. Kot po navadi smo tudi letos pripravili krajši kulturni program. Orgličarji iz Poljanske doline so nam na različne vrste orglic zaigrali nekaj znanih slovenskih melody.

Občnega zbora se je udeležilo 183 naših članov in nekaj go

stov. Po izvolitvi delovnega predsedstva so bila prebrana

izčrpna poročila društva za leto 2010. Po razpravi o poročilih je sledila razrešnica dosedanjemu upravnemu in nadzornemu odboru. Člani, ki so že več mandatov sodelovali v upravnem in nadzornem odboru, so prejeli društvena priznanja. Sledile so volitve novih članov za organe upravljanja društva. Nekaj članov je delovalo že več mandatov, nekaj pa je bilo izvoljenih na novo. Dosedanji predsednik društva je predstavil še izčrpen program za tekoče leto, nakar je sledilo družabno srečanje s pogostitvjo. Janez Dolinar

26. april 2011

elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec .si

Občina Dobrova

- Polhov Gradec

NAŠ ČASOPIS

33

Naj kaj pa vi kurite?

Dobrova, 6. aprila - Na parkirišču v središču Dobrove je dopoldne potekala predstavitev ogrevalne tehnike Viessman, popoldne pa je bilo v kulturni dvorani še predavanje strokovnjaka ogrevalne tehnike. Na tako imenovanem »energetskem dnevu«, kot ga je poimenovala KS Dobrova, so občane in naključno mimoidoče seznanili z energ^sko učinkovitimi napravami za ogrevanje, kot so kotli na lesno biomaso ali plin oziroma plinsko olje, ter napravami za izkoriščanje geoter-malne in sončne energie, kot so sončni kolektorji, geosonde ^ Obiskovalci so lahko dobili tudi informac^e, kje in na kakšen način je mogoče dobiti finančno subvenc^o od okoljskega ministrstva. (gt)

Obrezovanje vej in grmovja

Redno vzdrževanje cest je zakonsko določena naloga in jo mora zagotavljati občina. Temeljna razvrstitev rednih vzdrževalnih del na cestah se deli na letno obdobje (od spomladi do jeseni) in zimsko. Podnebne razmere v navedenih obdobjih pogojujejo v sklopu rednega vzdrževanja različna opravila. Med opravila rednega vzdrževanja, ki se lahko izvajajo v zimskem, spomladanskem in jesenskem času, sodita tudi obrezovanje in sečnja dreves in vzdrževanje grmovja, med kar spada tu živa meja (živa meja praviloma ne sme biti višja kot 120 cm). Vzdrževalna dela morajo biti izvedena v takem obsegu, da zagotavlja predvsem:

- svetli profil ceste,

- predpisano polje preglednosti in

- omogočena pregled in dostop do cestnih objektov

- vidna in dostopna prometna signalizac^a, oprema ter cestne naprave in ureditve.

Praviloma na območju preglednega trikotnika ne smejo rasti drevesa niti grmovje, ki bi oviralo preglednost. Ustrezno jeotreba vzdrževati tudi bližnja drevesa ob cesti, ki bi lahko ogrozila cesto. Z rednim obrezovanjem preprečimo čezmerno rast v višino in širino. Primer: Čezmerno razrasel grm obreže-mo na višino 30 do 40 cm in čim bližje deblu porežemo dolge veje (letno rast). Drevesa, ki segajo v svetli profil ceste, je treba obrezati, nestabilna drevesa, ki ogrožajo varnost prometa, pa odstraniti. Veje moramo porezati čim bližje deblu, rezna površina pa mora biti čim manjša, vendar vzporedna z deblom. Svetli profil ceste obsega zračni prostor nad voziščem v višini najmanj 4,5 m in do 1,95 m v širino ceste od roba voznega pasa.

Na podlagi navedenih zakonsko določenih vzdrževalnih del obveščamo občane, da lahko ob cestah, ki so v neposredni bližini njihovih domov, sami obrežejo drevesa in grmovje in uredbo pregledne trikotnike. Česar ne bodo opravili občani sami, bo občina v dopustnem (spomladanskem, jesenskem in zimskem) času v okviru vzdrževanja in čiščenja cest poskrbela tudi za odstranitev ovir, ki segajo v svetli profil ceste.

Mojca Sečnik, Občina Dobrova - Polhov Gradec

Vabilo na ogled razstave

Dobrote slovenskih kmet^

Turistična zveza Dolomiti vabi občane na ogled prireditve Dobrote slovenskih kmet^, ki bo v Ptuju od 19. do 23 maja.

Obisk razstave bo v soboto, 21 maja.

Organiziran bo avtobusni prevoz iz Polhovega Gradca in Dobrove. Cena izleta je 15 evrov za osebo. Prgave sprejema Turistična zveza Dolomiti. Informac^e lahko dobite na tel. št. 041-675-943. Izlet bo organiziran, če bo pr^avljenih najmanj 40 udeležencev. Prgave sprejemamo do 10. maja.

Lovska družina Polhov Gradec

Vabilo na prvomajsko srečanje

Lovska družina Polhov Gradec vabi občane na prvomajsko srečanje ki bo prvega maja pri lovski koči v Gaber-šah. Vabljeni so vsi občani, da preživijo lep dan v Gaber-ški dolini.

Še posebno vabimo lastnike kmetjskih zemljišč, planince, gasilce in vse ljubitelje lepot, ki jih nudjo Polhograj-ski Dolomiti.

Občni zbor TZ Dolomiti

Turistična zveza Dolomiti je bila ustanovljena 25. 10.1999, in sicer z namenom organiziranja in pomoči krajevnim društvom v naši občini. Sedež ima v prostorih KS Polhov Gradec, (Kulturni dom Jakoba Trobca), njen predsednik je Marjan Plestenjak, tel. 041 675 943, ki je nasledil Helgo Kuclar, ki je zaradi bolezni odstopila.

Tudi letos smo se srečali na občnem zboru v soboto zvečer v Gostišču Pograjski dom, saj gre za lastnino tD Polhov Gradec in nasploh še edino, a k sreči vedno boljšo gostilno v vasi!

Predsednik je v uvodu ugotovil nesklepčnost, saj nas pride leenajst, župan in mlada za-pisnikarica.

Nasploh je majhna udeležba kronična bolezen zveze, saj je lani imela zveza štiri sestanke upravnega odbora, a niti eden ni bil sklepčen zaradi premajhne udeležbe. Zato na pobudo spodaj podpisanega sprejmemo sklep, da se poleg pisnih vabil predsednike posameznih društev tudi pokliče, da potrdijo ali opravičjo udeležbo.

rabila manj kot 2000 evrov in tako obdržala na računu konec leta 4600 €. Za leto 2011 pa je v načrtu izdelava internetne strani zveze, turističnega prospekta celotne občine, postavitev in obnova sedanjih kozolčkov in turističnih tabel, razvijanje turizma v odročnih krajih, kot so Šentjošt in Butajnova, ureditev lepše poti v bregu za krajevnim domom v Polhovem Gradcu, od parkirišča do cerkve.

Če podrobneje pogledamo razpis za najlepšo domačjo, ki je bil lani objavljen v občinskem časopisu, žal ni uspel, saj so se nanj prjavila samo štiri gospodinjstva, kar je premalo za resen izbor. Vendar so vseeno za pogum prejeli darilni bon

Blagajev volčin je zaščiten simbol naše občine, predsednik zveze ima posajene kar v centru Polhovega Gradca! Sicer pa jim ustrezajo senčni predeli Lovrenca in Grmade, a seveda ponje ne bomo hodili!

Občni zbor

Lani je zveza opravila marsikaj, med drugim sodelovala v akcji Očistimo Slovenjo, ko so ob glavni cesti opravili izkop in namestili betonske cevi za postavljanje mlajev pri turističnih prireditvah, popravili gugalnice pri Pograjskem domu,kupili in postavili parkovne klopi v centru vasi, kar je plačala občina, udeležba predsednika na zborih drugih TZ Slovenje in še nekaj manjših aktivnosti.

Finančno poročilo pokaže, da je zveza ravnala varčno, po

vrtnarstva Breskvar v višini 60 evrov. Člani zveze smo si bili soglasni, da letos organiziramo izbor drugače, bolj aktivno, in da člani komisje, ki jo sedaj vodi Sebastjan Vehar, na terenu fotografiramo in povabimo posamezne lastnike urejenih hiš k sodelovanju, s čimer bo odziv zagotovo bistveno večji.

Z obiskom in predvsem kot kleno in odločno besedo, kar strategjo bodočega napredka pri delovanju zveze nas je počastil tudi župan, ki je poudaril, da je občina imela na voljo

več denarja za delovanje zveze, vendar se ta ni odzvala s pripravo projektov. Občina vsem društvom in zvezam izplačuje denar na podlagi projektov, nikakor pa ne pavšalno ali vnaprej. Poudaril je,da je namen zveze organiziranje društev in zastopanje njihovih interesov, vzpodbujanje turizma v naši občini, zato rabimo »precej ko-rajžnih ljudi in veliko takih z voljo, da bodo okorajžili tiste ki taki še niso!« Imamo hribe in graščino, nakar se turizem zaključi, zato je pač nekaj treba ukreniti.

Tudi predsednik nadzornega odbora g. Potočnik se je zavzel za aktivno politiko zveze, saj imamo »ad hoc« (trenutne) akcje s strani društev in potem le-ta poniknejo. Spomnil je na projekt kolesarske steze v dolini do Ljubljane, ter menil, da naj jo gradi predvsem Ljubljana, saj je njim tudi namenjena. Pogreša pevske revje na Lovrencu, ki jih letos ni v programu, lani pa je bila prestavljena na kmetjo Pr' Mehačk. Spomnil je še na morebitni nov projekt - pešpot do Ljubljane, ki jo je smiselno obnoviti, in tudi ozko brv preko Gradaščice pri nekdanji elektrarni pri jezu Kozarje. Tudi razgledni stolp na Vrhe pri Dobrovi bi rad do

živel, saj je na hribu 2000 vpisov planincev na leto in konec tedna poteka nanje pravo romanje.

Oblak iz pa ima doma pravo etnološko zbirko in občino je že prosil z vlogo za sredstva za identifikacjo etnološke zbirke, pa ni edini. Vili je pojasnj, da ko so urejali muzejsko zbirko Polhovega Gradca, so si kupili računalniški program ter najeli študenta, da je spisal zgodovino in poskrbel za opis čisto vsakega šila, kakršnih je v zbirki krajevnega muzeja veliko. Šele potem predmet dobi unikatno identifikacjsko številko in je uvrščen v seznam in kandidira za sredstva.

Bolj kot se je bližal zaključek uradnega srečanja, več idej je bilo slišati, kot je tradicionalna kolesarska prireditev, pa organiziran obisk Ptuja konec maja, kjer bi si pogledali delovanje turizma, predstavnik balinar-jev je pozval, naj se čez tablico, ki napačno vodi ljudi na Grmado, preko vode brez brvi, povezne črna plastika. Morda še najzanimivejša debata pa se je razvila o ideji, da se Pasja ravan zaične razvjati kot spomenik partizanščini in NOB. Končali smo po dobrih dveh urah z večerjo.

Sebastjan Vehar

Tudi bralci občinskega časopisa boste lahko sodelovali pri izboru in oddali svoj glas za najlepšo domačno! Podrobnosti in že prve fotografije urejenih domačq sledjo v naslednji številki, že sedaj pa lahko po telefonu 040 899-998 sporočite svoje predloge za najbolj urejeno in lepo domačno, ki bo dobila tudi nagrado in spominsko plaketo, saj denar pride in gre, slava pa ostane za zmeraj!

Šentjoška Pepelka

Premiero smo imeli 21. februarja 2010. Da je igra uspela, ni samo moja zasluga. Zato bi se rada na tem mestu zahvalila Luku Perparju, ki mi je pomagal, ko je nastala kriza. Skrbel je tudi za glasbo in luč. Tudi Geli Demšar velja zahvala, saj mi je zvesto stala ob strani in otrokom pomagala, če se jim je zataknilo. Igro smo igrali še v Horjulu, na Dobrovi, v Polhovem Gradcu, Lučinah, Podlipi, Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu in še enkrat v polni dvorani doma. To se je zgodilo 23. oktobra 2010. Povsod so nas lepo sprejeli. Pepelka je bila tudi profesionalno snemana; to je naredil Tone Lenarčič z Rakovnika. Vsi otroci so dobili DVD za spomin, en DVD pa je tudi v šentjoški knjižnici. Povabili so nas tudi v Argentino, pa ne zmoremo stroškov prevoza. Drugo - bivanje, prevozi, hrana, organizacija - pa bi bilo njihova. Otroci bi zelo radi šli, toda kdo bi plačal letalo? Ga ni!

Marta Keršič je o igri takole napisala: »Pepelka ni le pravljica, sočutno govori o bolečini, hudomušno se dotakne nadutosti in človeški slabosti, dobrota dobi svoje mesto in je poplačana. Vrednote, o katerih danes ni moderno govoriti, zažarjo. Rahe-la, Doroteja, Saša, Elizabeta, Katarina, Jošt in Črtomir, so nas več kot odlično popeljali v naročje toplega in pravičnega, zato je vredno ostati zvest idealom. Naj nas ne premamita blišč in svetloba sveta, ampak blišč in svetloba srca.«

Hvala Marti za prisrčne in vzpodbudne besede.

Še o letošnji igrici Kdo mamici soli pamet. Zgodbo je napisal žal že pokojni pisatelj Branko Hofman. Z ženo sta živela v Horjulu, kjer sta tudi pokopana. Čeprav nista imela svojih otrok, je Branko dobro poznal otroško dušo, zato se je znal vživeti v njihov svet.

Saša Lešnjak kot povezovalka, Doroteja Demšar kot mama in Rožle Oblak kot Nejc, ki je fant, da ga mu ni para, odlično od

igrajo. Škoda, da pisatelj ni napisal daljše igre, saj traja komaj deset minut. Igrali smo jo na Revji otroških iger na Brezovici. Pohvalili so nas z eno samo pripombo, namreč, da sem mamo preveč staromodno oblekla glede na sodobne igrače. Igrali smo jo še: v Šentjoštu 25. marca ob materinskem dnevu v sklopu šole, v osnovni šoli Horjul. Horjulski ravnatelj je izrazil željo, da bi igrali tudi v horjulskem vrtcu. Željo smo mu izpolnili. Doma smo jo odigrali še enkrat, in sicer na Občnem zboru Kulturnega društva in poželi velik aplavz. Želimo iti še v Polhov Gradec, saj je Saša njihova učenka. Vesela sem, da mi je tudi ta igra zelo uspela. Njeno sporočilo je, da se mi, odrasli, lahko od otrok veliko naučimo, če le hočemo. Nenazadnje bi se rada zahvalila vsem staršem, ki so pokazali razumevanje, in predsednici našega društva Irmi Kavčič, saj mi je rada prisluhnila in če je bilo mogoče, uslišala moje želje.

Režiserka, Ivanka Kavčič

^^^ ^OPIS

Občina Dobrova LjiU - Polhov Gradec

26. april 2011

elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si

OS Polhov Gradec

Obiskalo nas je Društvo paraplegikov Ljubljanske pokrajine

Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine svojo zgodovino piše že od leta 1969 (op. 1978 - ustanovitev društva, 1969 je bila ustanovljena Zveza paraplegikov Slovence, ki je krovna organizacya), dandanes pa v svojih vrstah šteje že 312 članov, izmed katerih je zelo dejavna ga. Mirjam Kanalec, naša sogovornica.

Ga. Mirjam Kanalec, ste dejavna članica Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine. Koliko let že sodelujete v organizac^i in kakšno vlogo opravljate?

Članica društva sem že 25 let, vendar se kar dolgo nisem aktivno vključevala v društvene dejavnosti. Mogoče je bil temu vzrok mladost ali popolnoma zapolnjeno življenje v krogu vrstnikov in sošolcev. Takrat preprosto nisem imela potrebe niti želje, da bi se vključevala v društvo. Šele pred desetimi leti sem se po naključju približala posameznikom, ki so bili aktivni v društvu in so me pritegnili k sodelovanju. Sprva sem bila le urednica društvenika Izziv, pozneje postala članica upravnega odbora in bila leta 2004 za dobo enega leta celo predsednica društva. Sedaj sem namestnica predsednika in članica upravnega odbora društva. Moja glavna vloga je pridobivanje finančnih sredstev za izvajanje programov, kar dejansko pomeni pr^avljanje na razpise in poročanje financerjem o izvedenem programu. To terja ogromno časa in dela, vendar pa kljub temu še vedno najdem čas za koordinac^o in izpeljavo kakšnega projekta, za kako novo idejo, za pogovor s člani, za navezovanje novih stikov in povezovanje z drugimi organizac^ami. Aktivna sem tudi na področju odpravljanja ovir grajenega okolja za osebe z oviranostmi, saj se še dobro spomnim, koliko ovir sem morala pred 25-timi leti premagovati z invalidskim vozičkom. Pa ne samo to! Zavedam se, da ko bo okolje dostopno za osebe z oviranostmi, bo dostopno vsem!

Vaše društvo je zelo razgibane narave. Ukvarjate se namreč z različnimi dejavnostmi, t. j.

od športnih pa do raznolikih kulturnih naravnanosti. Katero področje vam je najbolj pri srcu in zakaj?

Res je, da so številke moj poklic (univ.dipl. matematičarka) in tudi večino dela, ki ga opravljam na društvu, je vezano na poročila in finance o izvedenem programu, vendar pa je področje sociale in medsebojnih odnosov tisto, ki mi je najbolj pri srcu. Rada rečem, da je moj hobi človek. Zadovoljstvo ob tem, ko društvo na tak ali drugačen način pomaga članu pri premagovanju težav, je ogromno in neprecenljivo. Gotovo pa je projekt ozaveščanja in preventive, ki ga društvo izvaja po izobraževalnih ustanovah, »moj^otrok«, na katerega sem izjemno ponosna. Še vedno ima posebno mesto v mojem srcu urejanje društvenega časopisa Izziv DPLJ, saj pred vsakim izidom nove številke občutim enako vznemirjenje in pričakovanje, kot pri urejanju moje prve številke.

Društvo v okviru svojega poslanstva sledi svojim nalogam in ciljem, med katerimi so zastopane tudi vrednote, kot so odgovornost, spoštovanje razlik ter kakovostnejše preživljanje slehernega življenjskega vsakdana. Kako s svojim delom prispevate k tovrstnim ciljem?

K spoštovanju razlik sem najbrž nehote doprinesla že v srednji šoli, ko so se moji sošolci prvič srečali z osebo na invalidskem vozičku. Najprej so bili polni vprašanj in negotovosti, kako naj se spoprimejo z mojo »drugačnostjo«, pozneje pa so spoznali, da nisem nič drugačna od njih - z enakimi željami, norostmi in problemi. Različna le v tem, da ne morem hoditi

Odgovornost pa je dvosmerna cesta. Invalidi zelo radi pričakujemo in zahtevamo od družbe, da je odgovorna in preprečuje diskriminac^o. Vendar pa radi pozabljamo na odgovornost, ki jo mi imamo do družbe. Naša odgovornost in poslanstvo sta, da izobražujemo, da rušimo tabuje in smo ambasadorji sprejemanja razlik. Verjamem, da društvo v okviru svojih številnih aktivnosti pripomore k izboljšanju kakovosti življenja oseb s poškodbo hrbtenjače in njihovih svojcev ter odgovorno sledi svojim ciljem. Včasih pa le topla beseda, pozitivna energ^a in nasmeh naredita več kot kar koli drugega.

Zaradi svojega poslanstva zaidete tudi med osnovnošolske klopi. Pred nedavnim ste obiskali tudi našo OŠ Polhov Gradec. Kakšna so bila vaša pričakovanja pred obiskom in kako boste druženje z nami ohranili v spominu?

Šole obiskujemo že dobro leto in načeloma kakšnih večjih presenečenj ne pričakujemo več. Adrenalin ob prvih druženjih z otroki, ko niti sami nismo vedeli, kako bo ves dogodek izpeljan, je že malo popustil. Vendar pa je ob vsakem obisku vedno prisotno vznemirjenje in pričakovanje, kako nas bodo mladi sprejeli in se odzvali, saj je okolje, v katerem otroci odraščajo, tista neznanka, ki vpliva na različen odziv. Vedela pa sem, da učenci nekaj malega o invalidih že vedo, saj učitelj Marko Vojvoda, s katerim sva koordinirala obisk na vaši šoli, v svoje učne ure vtke tudi problematiko invalidov.

In reči moram, da sem bila pr^etno presenečena, saj ste nas na OŠ Polhov Gradec sprejeli ne le z odprtimi rokami, temveč tudi z odprtimi glavami in srci. Bili smo presunjeni nad pr^az-

nostjo in toplino, ki je vela tisti dan v šolskih hodnikih. Fantje so brez negodovanja in težav prenašali 150 kg težke invalidske vozičke skupaj z invalidi po stopnicah, padli so tudi topli objemi deklet ...

Ne morem pa razumeti, da je še vedno mogoče v današnji socializirani družbi zaobiti vso veljavno zakonodajo ter obnoviti šolo tako, da ne izpolnjuje niti temeljnih pogojev o dostopnosti javnih objektov. Žalostno in skoraj neverjetno.

Zdi se nam, da so mladi ob vašem obisku pokazali dobršno mero zrelosti, namreč videti je bilo, da so vas z velikim zanimanjem poslušali, prav tako naravnani pa niso bili le v šolskih prostorih, temveč tudi na igrišču, kjer so hkrati spoznali teor^o in prakso košarke in smučanja, dekleta pa so bila očarana nad izdelovanjem cvetja in voščilnic. Res ste dobro poskrbeli za razgibanost delavnic, saj ste nam ponudili veliko zanimivosti. Kaj vi menite o tem?

Kot ste dejali, mladi so pokazali izjemno mero zrelosti, tako s svojim obnašanjem in sprejemanjem kot z vprašanji, ki so nam jih postavljali. Nepozabno! Le njim velja zahvala, da bo spomin na OŠ Polhov Gradec kot obnovljeno šolo, ki je arhitekturno popolnoma nedostopna za gibalno ovirane osebe, hitro zbledel. Ostal bo pa nepozaben spomin na pr^etno druženje in zavedanje, da so le fizične ovire tiste, ki nas omejujejo, ne pa ovire v glavah.

Zahvaljujem se Vam, da ste bili z nami in Vam želim uspešno pot tudi v prihodnosti.

Manja Žugman Širnik

90 let Jurhčeve Mar^e

V nedeljo, 3. aprila 2011, je praznovala 90-letnico življenja Marija Rus (po domače Jurhčeva Marya). Ob tej priložnosti jo je obiskala 12-članska delega-cja našega PGD Hruševo in ji čestitali s skromnim spominskim darilom ob tako častitljivim jubileju.

Marija^ se je rodila v Šmihelu pri Novem mestu na Dolenjskem, kjer je tudi preživljala svoje otroštvo. Kot mlado dekle, okoli 20. leta, se je znašla, ko je izbruhnila druga svetovna vojna, v partizanih. Tam je spoznala svojega bodočega moža, Jurhčevega Franclna, ki je bil doma iz Hruševega, in ljubezen jo je pripeljala v našo vas. Kljub negativnim vtisom, ki jih je doživljala v štirih letih vojne, se je Mar^a kar hitro vključila v novo okolje. V njunem zakonu sta se rodila dva otroka, hčerka Nada in sin Ciril.

V hiši, ki je grajena v kmečkem stilu, sta bili med obema svetovnima vojnama trgovina in gostilna. V tistih časih je bila skoraj v vsaki vasi vsaj gostilna, seveda v zelo skromnih razmerah. Pač tako je bilo. Po vojnih letih tega ni bilo več, ampak tradic^a se je še ohranila. Ljudje, ki so preživeli vojno, posebno moški, so kar radi še zahajali v to hišo in se družili in ga kakšno šilce spili.

Leta 1955 se je ustanovilo naše Gasilsko društvo Hruševo. Skromno orodje smo imeli shranjeno v majhni hišici, last Že-rovnikove domačne. Za sestankovanje pa ni šlo drugače, kot da smo se sestajali po hišah okoliških domač^. Največkrat seveda pri Jurhcu. Martin mož je bil tudi nekaj let predsednik društva. To je trajalo, dokler nismo zgradili novega gasilskega doma. V vsem tem času nam je Mar^a »šla na roko« in nas vzpodbujala ob razvoju gasilstva. Nikoli ni hotela niti prebite pare za prostor v njeni hiši, čeprav smo včasih po občnih zborih rajali do jutranjih ur.

Pred več kot 40 leti ji je zaradi bolezni umrl mož Francl, tako da je v hiši po odselitvi otrok ostala sama. Zaradi njene vedrosti in volje do življenja je ni zlomilo. Rada je v družbi in središču dogajanj.

Vsa leta so se poleg nas gasilcev družili tudi športniki in lovci ter drugi ljudje, ki so iskali pristno domačnost. Imela je tudi nekaj težav z oblastmi, češ, da prodaja p^ačo na »šverc«.

Toda Mar^a se ni dala; prišli so do spoznanja, da vse to počne

v dobro ljudi. Ko stopiš v njeno skromno vežico, vidiš polno slik na stenah: od Tita, papeža, kardinala, župnika in tudi koledarje raznih društev ter lovske trofeje in pokale športnikov. Tako da vsak, ki pride v tisti prostor, je dobrodošel. Mar^a ne dela nobeni razlik glede na pripadnost, naj bo gost rdeč ali plav ali »kodrlajsast«. Velikokrat pripoveduje o življenju med vojno, ki je krepko zaznamovalo njeno mladost. Ne more pa pozabiti, da je kot kuharica kuhala partizanom zmeraj dva men^a: za oficirje posebej boljšo hrano. Kot mlado dekle je menila, če je vojna, ki ne prinaša nič dobrega, naj bo za vse enako. Kaže, da se tak sistem prenaša do današnjih dni. Zgoraj mora vse »klapati«, raja bo pa že kako. Pravijo, da riba pri glavi smrdi, oblast bi pa rada, da bi smrdela tudi pri repu, saj moramo državljani sami odločati na raznih referedumih o zakonih in reformah, češ, če se ne bo obneslo, bomo pa sami krivi. Ob takih pogovorih se tudi 90-letna Marija strinja, ki iz svojih izkušen dobro ve, kaj je prav, kaj pa ne.

Gasilci se dobro spomnimo, ko smo letal 986 v desetih dneh rekordno zgradili skelet gasilskega doma, nam je bila Marija kot mama. Vseskozi nam je ob pomoči okoliških gospodinj kuhala in pripravljala hrano. Skoraj vsako leto, ko prirejamo veselice in proslave ali za občne zbore, zmeraj speče kakšno pecivo.

Ob obisku za njen rojstni dan nas je ob pomoči njenih najdražjih pogostila. Lepo smo se pozabavali in obujali spomine. Nič ni zamerila, ko smo omenili, če je kdo prišel zvečer k njej že malo okajen, pa mu ni hotela dati piti. Odslovila ga je s pristno dolenjščino: »Domu pejdi fotrat.« Včasih ni bilo vsem prav, ona je bila neposredna in je vsakemu povedala, kar mu je bilo treba, če se je nesramno obnašal.

Taka je Jurhčeva Mar^a. Pozna jo skoraj vsa Polhograjska dolina tja do Ljubljane.

Ko smo se gasilci od nje poslovili, smo ji zaželeli še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Pravi, da ji zdravje še kar služi, le da jo včasih bol^o kolena, pa to še ni tako hudo. Obljubili smo ji, če prej ne, da jo bomo obiskali pri stotih. Naglas se je zasmejala, ni pa rekla »ne«.

Za PGD. Hruševo Janez Zadnikar

■ - l > Ji

IJ r

15. kolesarska akcja

10 vzponov na Šentjošt

Brunarica »Grič« že štirinajsto leto zapored organizira kolesarske vzpone na Šentjošt. V tem času je naš kraj obiskalo že kar nekaj kolesarjev. Letošnjo akc^o začnemo prvega maja in bo trajala do 26. septembra. Takrat se bo v sklopu kolesarske dirke Vrzdenec - Šentjošt, odv^al tudi sam zaključek akc^e. Tudi letos smo pripravili posebne medalje, izdelane prav za to priložnost. Udeleženci prejmejo medalje za deset, petindvajset in petdeset vzponov. Ob vpisu pa se lahko udeleženci pr^av^o tudi za ekipne vzpone. Dnevno se beleži en vzpon, štampiljka pa je na voljo 24 ur na dan. Letos smo akc^o še nekoliko popestrili. Ob desetem vzponu vsak udeleženec prejme majico za prosti čas, ki jo podarja trgovina in servis koles Jan Sport. Majico dvignete v njihovi poslovalnici na Vrhniki. Dokazilo, da ste vzpone opravili, dobite v brunarici »Grič«. Pr^avnina za odrasle znaša 18 evrov, za šoloobvezne pa 10. Dodatne informac^e dobite v brunarici "GRIČ" ali na številki 01/7540 128. (lk)

OS Polhov Gradec

Nore frizure v šolskih klopeh

Učitelji podaljšanega bivanja so norčavi prvi april obeležili nekoliko drugače, kot smo ga vajeni. Pripravili so dan norih frizur. In kaj je to pomenilo v praksi? V goste so povabili frizerko, ki je poskrbela za začasni šolski frizerski salon, na pomoč

pa so ji priskočile še učiteljice. Otroci, ki so predhodno dobili dovoljenje staršev, so tako lahko z norimi frizurami izživeli svoje najbolj nore sanje. Predvsem fantje so kar Otroški disko tekmovali ,kdo

si bo na lase namestil več gela za njihovo utrjevanje in voska, pika na i pa so bili barvni spreji. Dekleta so bila previdnejša: navadno so se njihove želje začele in končale pri kodrčkih in pramenih. Takšno stilsko preobrazbo je bilo seveda treba tudi preskusiti. Da gelu ne pride do živega niti skakanje niti potenje, so dokazali v priložnostnem otroškem disku v sosednjem razredu, da pa si bodo svoje nore frizure za vedno zapomnili, so se lahko fotografirali pred različnimi ozadji, ki so jih v ta namen sami izdelali v dneh pred noro preobrazbo. (bmt)

26. april 2011

elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si

Občina Dobrova

v

O stereotipih na OŠ Polhov Gradec

- Polhov Gradec

NAŠ ČASOPIS

35

Dandanes živimo v vse bolj raznoliki družbi. Tudi šola je tista, ki lahko pomembno vpliva na odnos otrok do vrstnikov, ki so drugačni. V marcu smo v ta namen na naše srečanje šolskega parlamenta povabili gostji iz društva Amnesty International. Pripravili sta zanimivi delavnici na temo stere-otipov, drugačnosti in strpnosti za učence od 2. do 9. razreda.

mo, vsi imamo enake pravice. Druga delavnica pa je bila namenjena učencem višjih razredov. Za eno uro so se »razselili po kontinentih« in prek dela v skupini spoznavali svoje stereotipe ter predsodke. Težko jih je bilo ustaviti, saj so z veliko vnemo delili svoja razmišljanja in izkušnje z »drugačnimi« ljudmi. Ura je prehitro minila in učenci so izrazili željo, da bi

Prva delavnica je bila namenjena nižjim razredom. Učenci so prek igre, izdelave ter nošenja mask odkrivali naše razlike, se osredotočali na individualnost vsakega posameznika in ugotovili: Ne glede na to, kakšni smo videti in od kod prihaja

o tej temi spregovorili še kdaj. S posredovanjem znanja in razširjanjem vednosti upam, da bo neutemeljenih predsodkov, stereop-tipov še manj in da bomo zmogli živeti v družbi vsi drugačni, vsi enakopravni.

Mentorica ŠP Irena Gabrovšek

Dve muhi na en mah

več tudi po potkah, ki peljejo okrog cerkve in pokopališča, pošte pa do glavne ceste po stranskih ozkih stopničkah in naokrog nazaj do šolskega dvorišča. Učenci so se sprva nekoliko obotavljali, vendar so pozneje zavihali rokave in se lotili dela, saj smo med seboj uvedli neke vrste tekmovanje, kdo bo imel v rokah več odpadkov. Najti je bilo mogoče prav vse: v vrečke za smeti so dajali od starih razpadajočih se natikačev do kolesnega okvirja. Polnih rok smo se vrnili do šolskih

zabojnikov, ki smo jih dodobra napolnili, poleg tega pa si oddahnili, da je bilo delo opravljeno, kraj pa je lahko spet zaspal v svoji lepoti.

Z zbiranjem papirja in čistilno akc^o smo izvedli dve muhi na en mah. Pot pa ni bila namenjena le delu in sprehodu, temveč tudi učenju, saj so si male sive celice med seboj ves čas izmenjevale informac^e o ločevanju in predelavi odpadkov, tako da so svoje znanje dodobra ponovile in utrdile.

Manja Žugman Širnik

Na OŠ Polhov Gradec smo bili v zadnjih sončnih dneh zelo dejavni. Ne le, da smo se namenili ves teden zbirati star papir, ki so ga otroci in starši pridno vozili na tehtanje v šolo, učiteljice pa pazljivo merile in zapisovale kilograme, poleg tega pa še držale pesti, da bi bilo kilogramov čim več, temveč tudi, da so otroci svoje moči poleg tega usmerili še v čiščenje svojega kraja. Skupine učencev so se s svojimi razredniki in učitelji podale naokrog po naselju, se z vrečkami sprehodile ne le po glavnih poteh, tem

Mame in žene so praznovale

Marec je mesec, v katerem se s prav posebno pozornostjo spomnimo naših mamic, babic, tet ^ Tudi letos je bilo tako in marec je bil na Podružnični šoli Črni Vrh posvečen mamicam, babicam in vsem ženam, ki jih poznamo. Učenci so spoznavali pomen in namen praznovanja dneva žena in materinskega dne. S posebno pozornostjo so se ob teh dnevih spomnili svojih mamic in jih

in drugimi obiskovalci v Domu krajanov v Črnem Vrhu. Kot je že navada pri nas, so vsi učenci sodelovali na prireditvi in jo skupaj z mladinci zaokrožili v bogato, otroško igrivo in iskrivo prireditev. Učenci 1. in 2. razreda so zaigrali igrico Pomladna zgodba, v kateri so pokazali, kako se s skupnimi močmi marsikaj naredi, pa še zabavno je. Tretješolci in četrtošolki so iskali pomlad in jo tudi našli. Prireditev so s petjem popestrili učenci otroškega pevskega zbora. Učenci, ki že hod^o v višje razrede, so se ukvarjali s sodobnimi temami in pokazali, da je tudi brez računalnika lahko življenje zabavno in pr^etno. Ob koncu sta v duetu na kitaro zaigrala še Gabriela in Anže. Že tako sončen dan je postal še toplejši in verjamem, da je bil tak tudi preostanek dneva, ki so ga naši učenci preživeli s svojimi domačimi.

Simona Planinc

Oblikovanje z volno

iglo za filcanje, peno in kos bele volne. Z iglo smo volno oblikovali toliko časa, da smo dobili želeno obliko. S koščki barvne volne smo prekrili nastalo figuro tako, da so nastale lepe, zanimive in pisane figurice. Ugotovili smo, da delo ni preprosto. Na začetku smo se velikokrat zbodli v prste. Vaja dela mojstra. Na koncu smo postali pravi mojstri filcanja. Po končanem delu smo najprej pospravili razred in se z izdelanimi figuricami še fotografirali. Ko smo se naučili postopka, smo ugotovili, da je filcanje izredno zabavno.

Najlepše se zahvaljujemo gospe Simoni Košir, ki nam je omogočila, da smo se naučili filcati z ovčjo volno. Zelo smo uživali in veseli smo bili izdelkov, ki smo jih odnesli domov. Mislimo, da bi morali to še kdaj ponoviti.

Učenci in učenke 3. c in 4. c, Podružnica Črni Vrh

razveselili z drobnimi, otroškimi pozornostmi. Ker vemo, da so mamice najbolj vesele otroških izdelkov, so zanje ustvarjali iz različnih materialov. Izdelali so glinene posodice, prikupne in nagajive deklice, ter pomladno obešanko. S slednjo so razveselili kar vse obiskovalke na letošnji prireditvi ob materinskem dnevu. Lepo sobotno popoldne smo preživeli skupaj z domačimi

V petek, 8. aprila 2011, smo učenci Podružnične šole Črni Vrh pri urah likovne vzgoje spoznali filcanje. Gospa Simona Košir, mamica našega učenca, nas je naučila filcanja z ovčjo volno. Povedala nam je, da ovce najprej ostrižemo, volno namočimo v vodo in jo trikrat operemo. Ko je suha, jo razčešemo. Tudi sami smo poskusili razčesati nekaj volne na starem orodju za česanje volne, ki ga v svoji muzejski zbirki starih predmetov hrani gospod Milan Košir.

Če hočemo izdelovati izdelke iz barvne volne, moramo volno pobarvati. Gospa Simona je volno pobarvala s pomočjo barv za pirhe.

Najprej smo si v knjigah o filcanju izbrali motiv. Potem smo vzeli

Septembra 2011 se odpira zasebno varstvo predšolskih otrok

v bližini Dobrove,

VRTEC OB ÇOZDV.

Dejavnost bo potekala v delu novo zgrajene hiše na obrobju gozda.

V varstvo bomo sprejeli dvanajst otrok od 2. leta starosti naprej. Vaše »male sončke« bova varovali dve osebi: vzgojiteljica z večletnimi

izkušnjami (pedagoško izobrazbo) ter mamica (višja strokovna izobrazba), ki je svojo dosedanjo zaposlitev zamenjala za delo z otroki.

Poleg varnega okolja bova otrokom nudili gibanje v neokrnjeni naravi,

raznovrstne dejavnosti ter razvoj in učenje po načelih kurikuluma za vrtce.

Za informacije sva dosegljivi na telefonski številki: 041 267 525 in e-naslovu: vrtecobgozdu@gmail.com

VesnaZadnikar, s .p., V^tec ob g^zdu, Hru^evo 32,1356 Dobrova

36

NAŠ ČASOPIS

Občina Dobrova

- Polhov Gradec

26. april 2011

elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si

Na podlagi 6. in 16. člena Statuta Občine Dobrova-Polhov Gradec (Naš časopis št.: 252/99 in 351/08) in 13. člena Odloka o priznanjih Občine Dobrova-Polhov Gradec (Uradno glasilo občine Dobrova-Pol-hov Gradec št.: 6/2001), objavlja Občina Dobrova-Polhov Gradec

Javni razpis za podelitev občinskih priznanj v letu 2011

Vsebina in pogoji razpisa:

1. Občina Dobrova-Polhov Gradec podeljuje priznanja zaslužnim občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za dosežke na področju gospodarstva, šolstva, kulture, športa, znanosti, ekologie, zaščite in reševanja ter na drugih področjih človekove ustvarjalnosti, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in popolnejšemu življenju občanov in ki imajo pomen za razvoj in ugled občine Dobrova - Polhov Gradec. Priznanje je lahko podeljeno tudi posmrtno.

2. Oblike in stopnje priznanj občine Dobrova-Polhov Gradec so:

1. Naziv častni občan občine Dobrova-Polhov Gradec

2. Zlati grb občine Dobrova-Polhov Gradec

3. Srebrni grb občine Dobrova-Polhov Gradec

4. Bronasti grb občine Dobrova-Polhov Gradec

5. Priznanje občine Dobrova-Polhov Gradec.

3. Naziv častni občan občine Dobrova-Polhov Gradec se podeljuje posameznikom za posebno pomembna dejanja, delo in zasluge, ki po-men^o izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju občine Dobrova-Polhov Gradec v Republiki Slovenci ali na mednarodnem področju.

4. Zlati grb občine Dobrova-Polhov Gradec se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za izredno življenjsko delo ali vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za ugled in razvoj občine Dobrova-Polhov Gradec.

V koledarskem letu se lahko podeli največ en zlati grb občine Dobro-va-Polhov Gradec.

5. Srebrni grb občine Dobrova-Polhov Gradec se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za pomembne dosežke v daljšem obdobju (praviloma več kot eno leto) in kot spodbudo za nadaljnje delo.

V koledarskem letu se podelita praviloma največ dva srebrna grba občine Dobrova-Polhov Gradec.

6. Bronasti grb občine Dobrova-Polhov Gradec se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za pomembne dosežke v krajšem obdobju (praviloma v obdobju enega leta) in kot spodbudo za nadaljnje delo.

V koledarskem letu se lahko podeli praviloma največ tri bronaste grbe občine Dobrova-Polhov Gradec.

7. Priznanje občine Dobrova-Polhov Gradec se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za izkazano prizadevnost na različnih področjih delovanja.

8. Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev priznanj občine Do-brova-Polhov Gradec so lahko občani, politične stranke, krajevne skupnosti, podjetja, društva ter druge organizac^e in skupnosti. Predlog za podelitev priznanja mora biti predložen v pisni obliki z obrazložitv^o in mora vsebovati podatke o kandidatu:

• Ime in priimek oziroma naziv predlagatelja.

• Ime in priimek, datum rojstva in naslov kandidata za priznanje, če gre za fizično osebo.

• Naziv in sedež kandidata za priznanje, če gre za organizac^o.

• Podatki o že prejetih priznanjih in odlikovanjih.

• Podatki o prejemu občinskega priznanja v preteklih letih.

• Vrsta predlaganega priznanja.

• Našteti dosežki oziroma uspehi z obrazložitv^o, zaradi katerih se kandidata predlaga za dobitnika občinskega priznanja.

• Podpis predlagatelja in žig organizac^e.

Vloga je dostopna na spletni strani občine: www.dobrova-polhovgra-dec.si

9. Pisni predlogi za občinska priznanja morajo biti poslani v zaprti ovojnici na naslov: Občina Dobrova-Polhov Gradec, Komis^a za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Stara cesta 13, 1356 Dobrova in sicer najkasneje do 20.05. 2011. Na ovojnico zapišite oznako: »Ne odpiraj - Predlog za občinsko priznanje«.

Naslov pošiljatelja mora biti označen na hrbtni strani kuverte. Upoštevani bodo samo predlogi, ki bodo poslani v skladu z razpisom in v razpisanem roku.

10. Prispele vloge bo obravnavala Komis^a za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in pripravila predloge za podelitev priznanj. Odločitev o podelitvi priznanj sprejme Občinski svet s sklepom. Sklep mora biti obrazložen.

11. Predlagatelji in prejemniki priznanj bodo v roku 8 dni po sprejemu sklepa pisno obveščeni o podeljenem priznanju. Seznam prejemnikov priznanj bo objavljen v občinskem glasilu in določenih javnih medlih.

12. Priznanja bo izročil župan Občine Dobrova-Polhov Gradec. Občina Dobrova-Polhov Gradec

Številka: 430-0005/2011-1 Datum: 12. 04. 2011

Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07 - zLS-UPB2 s spremembami), Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07 s spremembami), Zakona o športu (Ur. l. RS, št. 22/98 s spremembami), Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Ur. l. RS, št. 2/04 s spremembami), Statuta Občine Dobrova-Pol-hov Gradec (Naš časopis št.: 252/99, 351/08), Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti in programov društev v občini Dobrova-Polhov Gradec (Ur. l. RS, št. 32/09 s spremembami) in Odloka o proračunu Občine Dobro-va-Polhov Gradec za leto 2011 (Ur.l. RS, št. 26/11) objavlja Občina Dobro-va-Polhov Gradec

J A V N I R A Z P I S ZA SOFINANCIRANJE DELOVANJA DRUŠTEV NA PODROČJU KULTURE, ŠPORTA IN TURIZMA V OBČINI DOBROVA-POLHOV GRADEC V LETU 2011

1. PREDMET RAZPISA

Sofinanciranje programov društev na področju kulture, športa in turizma v Občini Dobrova-Polhov Gradec v letu 2011.

2. UPRAVIČENCI DO SREDSTEV

Upravičenci do sredstev so društva, ki delujejo na področju kulture, športa in turizma s sedežem v občini Dobrova-Polhov Gradec.

3. POGOJI IN OMEJITVE ZA SOFINANCIRANJE Sofinanciranje kulturnih programov

Vrste pomoči in opravičljivi stroški:

1.1 Administrativno delovanje društva

stroški dela in materialni stroški administrativnih, finančnih in računovodskih del, stroški zavarovanj

1.2 Izvedba kulturnih programov

stroški najemnin objektov, stroški udeležbe na nastopu, stroški povezani z založništvom, stroški strokovnega izpopolnjevanja, izobraževanja in usposabljanja strokovnega kadra, stroški izvedbe delavnic, stroški zavarovanja

1.3 Priprava, izvedba in promoc^a kulturne prireditve stroški priprave, izvedbe in promoc^e prireditve, zavarovanje Pogoji in omejitve:

- da izkažejo nepridobitni značaj javnega kulturnega programa ali kul

turnega projekta, s katerim kandidirajo za sofinanciranje iz javnih sredstev,

- kulturni programi oziroma kulturne dejavnosti, potekajo redno, organizirano in ustrezno strokovno vodeno, vsaj devet (9) mesecev v letu, izvajalec je v preteklem letu redno predstavljal svoj program na javnih prireditvah (pogoj za sofinanciranje: najmanj 2 nastopa) v občini,

- kandidata na izobraževanje, usposabljanje ali izpopolnjevanju predlaga in prgavi osnovna kulturna organizac^a oz. izvajalec,

- kandidat se zaveže, da bo po končanem usposabljanju, izpopolnjevanju ali izobraževanju najmanj 3 leta deloval v Občini Dobrova-Polhov Gradec kot strokovni delavec pri izvajalcu letnega programa kulture,

- da društvo izvaja dejavnost vTkulturi, kamor pr^avljajo kandidata za usposabljanje ali izpopolnjevanje,

- sofinancirajo se prireditve, ki so organizirane na območju občine Do-brova-Polhov Gradec,

- da bodo sodelovali na prireditvah, ki jih bo organizirala občina, če bodo k temu pozvani.

Sofinanciranje športnih programov

Vrste pomoči in opravičljivi stroški:

2.1 Administrativno delovanje društva

stroški dela in materialni stroški administrativnih, finančnih in računovodskih del, stroški zavarovanja

2.2 Izvedba športnih programov

stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, organi-zac^a športnih tekmovanj, stroški zavarovanj

2.2.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok, šoloobveznih otrok, mladine in študentov

stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, zavarovanj

2.2.2 Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (z motnjami v razvoju)

stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, zavarovanj

2.2.3 Športna vzgoje otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, organi-zac^ašportnih tekmovanj, stroški zavarovanja

2.2.4 Šport invalidov

stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, organi-zac^ašportnih tekmovanj, stroški zavarovanja

2.2.5 Športna rekreac^a

stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, stroški zavarovanja

2.2.6 Izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov v športu

stroški izpopolnjevanja, izobraževanja, usposabljanja ali pridobivanja licenc amaterskih strokovnih kadrov, aktivnih članov društva 2.3. Priprava, izvedba in promoc^a športne prireditve stroški organizac^e prireditve, stroški sodnikov, pomožnega osebja, stroški panožne zveze, stroški pokalov, diplom, stroški zavarovanja

2.4 Vz< drževanje objektov in prostorov za izvajanje športne dejavnosti stroški povezani z obratovalnimi stroški in investic^ami v objekte

2.4.1 Vzdrževanje objektov in prostorov za izvajanje športne dejavnosti, ki zajemajo stroške električne energie, ogrevanja, odvoza odpadkov, vodarina, kanalščina, idr. do višine 40% dejanskih stroškov oz. največ 500,00 EUR na leto

2.4.2 Investic^sko vzdrževanja objektov in opreme v lasti ali najemu upravičenca, do višine 40% dejanskih stroškov, vendar največ 1.000,00 eUr na investic^o Pogoji in omejitve:

kandidata na izobraževanje, usposabljanje ali izpopolnjevanju predlaga in prgavi osnovna športna organizac^a oz. izvajalec,

- kandidat zaveže, da bo po končanem usposabljanju, izpopolnjevanju ali izobraževanju najmanj 3 leta deloval v Občini Dobrova-Polhov Gradec kot strokovni delavec pri izvajalcu letnega programa športa,

- stroški organizac^e prireditev in nastopov na teh prireditvah, ki se financirajo iz drugih proračunskih postavk občinskega proračuna, niso upravičen strošek,

- sofinancirajo se prireditve, ki so organizirane na območju občine Do-brova-Polhov Gradec,

- stroški tekočega in investic^skega vzdrževanja objektov in opreme v lasti ali najemu vlagatelja niso upravičeni, v kolikor je iz prejetih vlog razvidno, da vlagatelj za izvajanje dejavnosti zaračunava najemnino,

- na prireditvi mora biti poskrbljeno za strokovno vodenje in varnost vseh udeležencev,

- da bodo sodelovali na prireditvah, ki jih bo organizirala občina, če bodo k temu pozvani.

Sofinanciranje turističnih programov

Vrste pomoči in opravičljivi stroški:

3.1 Administrativno delovanje društva

3.1.1 Število članov, sodelovanje povezovanje, spletna stran društva, pridobivanje sredstev

stroški dela in materialni stroški administrativnih, finančnih in računovodskih del, stroški zavarovanja, stroški vzdrževanja spletne strani, stroški oblikovanja spletne strani, stroški zakupa prostora na serverju

3.1.2 Strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje in izobraževanje članov društva in priprava in organizac^a delavnic

stroški strokovnega izpopolnjevanje, usposabljanje in izobraževanje članov društva, stroški priprave in organizac^e delavnic, kot so stroški strokovnega kadra za izvedbo, stroški najema prostora, stroški obveščanja, stroški materiala za delavnice

3.1.3 Priprava in tisk promoc^skega gradiva

stroški oblikovanja, priprave besedil, prevodov, odkup slikovnega gradiva, stroški tiska

3.2 Priprava, izvedba in promoc^a turistične prireditve

stroški izvajalcev na prireditvi, stroški najema prostora, stroški promoviranja prireditve, stroški materiala za izvedbo prireditve, stroški zavarovanja

3.3 Priprava, izvedba in udeležba na sejmih

stroški udeležbe na sejmu, stroški organizac^e sejma stroški, osebja, ki predstavlja ponudbo v času sejma, stroški promoviranja sejma

3.4 Priprava turističnih programov in vzdrževanje objektov turistične infrastrukture

stroški priprave programov, stroški izobraževanja kadra za izvajanje programov, stroški trženja programa, stroški nakupa klopi, smetnjakov in drugi materialni stroški povezani z vzdrževanjem objektov turistične infrastrukture Pogoji in omejitve:

- oblikovanje promoc^skega materiala mora biti skladno s celostno podobo občine,

- da bodo sodelovali na prireditvah, ki jih bo organizirala občina, če bodo k temu pozvani,

- prireditev se organizira na območju občine Dobrova-Polhov Gradec,

- stroški vzdrževanja objektov turistične infrastrukture, ki jih uveljavljajo vlagatelji morajo biti usklajeni z letnim programom za turizem in občinskim proračunom za tekoče leto in zgrajeni skladno z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja,

- objekti, v katerih se izvaja pridobitna dejavnost niso upravičeni do sofinanciranja,

- na prireditvi mora biti poskrbljeno za strokovno vodenje in varnost vseh udeležencev.

4. MERILA

Kulturni programi

1.1. Administrativno delovanje društva

Elementi za vrednotenje

Število točk

Število aktivnih članov, ki so občani občine Dobrova-Polhov Gradec

do 30 članov aktivnih članov s plačano članarino

10

1

od 31-60 članov aktivnih članov s plačano članarino

20

nad 61 članov aktivnih članov s plačano članarino

35

Vključenost mladih med 14. in 20. letom

2

Do 6 mladih med 14. in 20. letom

5

Od 7 do 10 mladih med 14. in 20. letom

10

Nad 11 mladih med 14. in 20. letom

15

3

Društvo se predstavlja na svetovnem spletu

Društvo ima svojo spletno stran, ki je redno vzdrževana in ažurirana

2

1.2 Izvedba kulturnih programov

1.2 Izvedba kulturnih programov

Elementi za vrednotenje

Število točk

Dejavnost oz. sekc^e društva

- glasbena

30

1

- gledališka, lutkovna

30

- plesno-folklorna

30

- likovna, filmska, fotografska

20

- druge vsebine s področja kulture

20

2

Stroški najemnin objekta (do 80-ur za posamezni program, ki se izvaja v organiziranih skupinah)

1 točka/uro/ skupino

3

Nastop na območju Občine Dobrova-Polhov Gradec

3 točki/nastop

4

Nastop na prireditvi na območju Slovenije

6 točk/nastop

5

Nastop na prireditvi v tujini

9 točk/nastop

Doseganje rezultatov na tekmovanjih ali selekcjah (za vsako doseženo prvo, drugo ali tretje mesto)

6

medobmočnem tekmovanju

1

na državnem tekmovanju

2

na mednarodnem tekmovanju

3

7

Založništvo (CD, knjiga)

10 točk/izdelek

8

Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje, delavnice amaterskih strokovnih kadrov, ki so člani društva in se izobražujejo, itd na področju kulturnih programov, ki jih izvaja društvo,

10 točk/ izobraževanje/ osebo

9

Delavnice, izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, ki jih društvo organizira za svoje člane in druge udeležence

10 točk/ izobraževanje/ osebo

1.3. Priprava, izvedba in promoc^a kulturne prireditve

Število točk/ prireditev

Organizacja lastne prireditve, 100% nastopajočih je iz občine Dobrova-Polhov Gradec

14

1

Organizacja lastne prireditve, od 50 do 99% nastopajočih je iz občine Dobrova-Polhov Gradec

10

Organizacja lastne prireditve, do 49% nastopajočih je iz občine Dobrova-Polhov Gradec

5

2

Objava v koledarju prireditev

2

3

Objava na občinski spletni strani

2

4

Objava v Našem časopisu

2

26. april 2011

elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec .si

Občina Dobrova

- Polhov Gradec

NAŠ ČASOPIS

37

5

Prireditve, ki se izvajajo od 6 do 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,3

Prireditve, ki se izvajajo več kot 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,5

Športni programi

2.1. Administrativno delovanje društva

Športni programi

2.1. Administrativno delovanje društva

Elementi za vrednotenje

Število točk

1

Število aktivnih članov, ki so občani občine Dobrova-Polhov Gradec

do 30 članov aktivnih članov s plačano članarino

10

od 31-60 članov aktivnih članov s plačano članarino

20

nad 61 članov aktivnih članov s plačano članarino

35

2

Vključenost mladih med 14. in 20. letom

Do 6 mladih med 14. in 20. letom

5

Od 7 do 10 mladih med 14. in 20. letom

10

Nad 11 mladih med 14. in 20. letom

15

3

Društvo se predstavlja na svetovnem spletu

Društvo ima svojo spletno stran, ki je redno vzdrževana in dopolnjevana

2

2.2 Izvedba športnih programov

2.2.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok, šoloobveznih otrok, mladine in študentov

Elementi za vrednotenje

Število točk/ uro /skupino

1

Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 20 oseb)

1

2

Strokovni kader /planinski pohod; največ 16 pohodov, 5 ur na posamezni pohod)

5

3

Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 20 oseb)

1

4

Organizacja programa Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, Ciciban planinec za pripravo gradiva

0,5 točke/ udeleženca

2.2.2 Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (z motnjami v razvoju)

Elementi za vrednotenje

Število točk/ uro/skupino

1

Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb)

1

2

Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb)

1

2.2.3 Športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport

Elementi za vrednotenje

Število točk/ uro/skupino

1

Strokovni kader (največ 240 ur cicibani, 240 mlajši dečki, deklice skupine, 400 starejši dečki, deklice za posamezni program)

1

2

Najemnina objekta (največ 240 ur cicibani, 240 mlajši dečki, deklice skupine, 400 starejši dečki, deklice za posamezni program)

1

3

Izvedba tekmovanja na območju občine Dobrova-Polhov Gradec, ki poteka po propizicjah panožne zveze

0,6 točke /udeleženca

4

Doseganje rezultatov na tekmovanjih ali selekcjah

(za vsako doseženo prvo, drugo ali tretje mesto)

na med območnem tekmovanju

1

na državnem tekmovanju

2

na mednarodnem tekmovanju

3

2.2.4 Šport invalidov

Elementi za vrednotenje

Število točk/ uro/skupino

1

Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb)

1

2

Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb)

1

3

Izvedba tekmovanja na območju občine Dobrova-Polhov Gradec, ki poteka po propizicjah panožne zveze

0,6 točke /udeleženca

2.2.5 Športna rekreac^a

Elementi za vrednotenje

Število točk/ uro/skupino

1

Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program oz. 16 pohodov daljših od 5 ur v skupini od 12 do 20 udeležencev starejših od 65 let)

1

2

Strokovni kader /planinski pohod; največ 16 pohodov, 5 ur na posamezni pohod)

5

3

Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini od 12 do 20 udeležencev)

1

2.2.6 Izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov v športu

Število točk/ udeleženca izobraževanja

1

Strokovno izpolnjevanje, izobraževanje, usposabljanje ali pridobivanje licenc amaterskih strokovnih kadrov, aktivnih članov društva

10

3.3. Priprava, izvedba in promoc^a športne prireditve

3.3. Priprava, izvedba in promoc^a športne prireditve

Organizacja prireditev:

Število točk/ prireditev

1

Od 30 do 99 udeležencev oz. od 4 do 15 ekip na prireditvi

50

Od 100 do 200 udeležencev oz 16 do 25 ekipna prireditvi

75

Nad 201 udeležencev oz 26 in več ekip na prireditvi

100

2

Objava v letnem koledarju prireditev

5

3

Objava na Občinski spletni strani

5

4

Objava v Našem časopisu

5

5

Prireditve, ki se izvajajo od 6 do 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,3

Prireditve, ki se izvajajo več kot 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,5

Turistični programi

3.1 Administrativno delovanje društva

3.1.1 Število članov, sodelovanje povezovanje, spletna stran društva-pridobivanje sredstev

1

Število članov

Število točk

Do 20 članov društva s plačano članarino

3

Do 21 do 50 članov s plačano članarino

6

Nad 51 članov s plačano članarino

10

2

Pridobivanje sredstev iz drugih javnih in zasebnih virov

Društvo je v preteklem letu pridobilo sredstva za posamezne projekte iz drugih javnih virov (razpisov)

4

Društvo pridobiva donatorska in sponzorska sredstva

2

Društvo pridobiva sredstva iz članarin

2

3

Sodelovanje in povezovanje

Sodelovanje pri projektih TZD

1

Sodelovanje pri projektih Turistične zveze Slovenije

1

Sodelovanje v občinskih projektih

2

Sodeluje v projektih OŠ na območju občine

3

4

Spletna stran društva

Društvo ima spletno stran, ki je redno vzdrževana in dopolnjevana

2

Društvo ima spletno stran omogoča komuniciranje z uporabnikom (forum, obrazec za pošiljanje vprašanj )

2

Društvo ima spletno stran ima aktivne povezave z ostalimi društvi, nar. kult in drugimi zanimivostmi

2

3.1.2 Strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje in izobraževanje članov društva in priprava in organizac^a delavnic

Število točk

1

Organizacja do enega izobraževanja, delavnice, ipd za člane v preteklem letu

1

2

Organizacja do treh izobraževanj, delavnic, ipd za člane v preteklem letu

3

3

Organizacja več kot treh izobraževanj, delavnic, ipd za člane v preteklem letu

7

4

Organizacja vsaj ene strokovne ekskurzje za člane v preteklem letu

3

3.1.3 Priprava in tisk promoc^skega gradiva

Število točk

1

Priiprava tiskanega promocjskega gradiva, ki vključuje območje delovanja društva

2

2

Priiprava tiskanega promocjskega gradiva, ki vključuje celotno območje občine.

4

3

Priiprava tiskanega promocjskega gradiva, ki vključuje območje več občin.

6

4

Priprava tiskanega promocjskega gradiva med društvi več občin

8

3.2 Organizac^a turistične prireditve

1

Promocja prireditve (najave pred prireditvjo)

Število točk

Objava v glasilu Našem časopisu

3

Objava na občinski spletni strani

3

Objava prireditve v letnem koledarju prireditev občine

3

Objava v enem medju, ki pokriva širše območje (regja, Slovenija)

4

Objava v dveh medjih, ki pokriva širše območje (regja, Slovenija)

7

Objava v treh in več medijih, ki pokriva širše območje (regja, Slovenija)

11

2

Število obiskovalcev prireditve

Število obiskovalcev prireditve (ocena ) do 200

3

Število obiskovalcev prireditve (ocena) od 201 do 500 obiskovalcev

6

Število obiskovalcev prireditve (ocena ) nad 501 obiskovalcev

10

3.3 Priprava, izvedba in udeležba na sejmih

3.3 Priprava, izvedba in udeležba na sejmih

Udeležba društva na sejmih

Število točk

Društvo predstavlja svojo ponudbo na sejmih na območju občine,

2

1

Društvo aktivno sodeluje na sejmih, ki se jih udeležuje občina,

6

Društvo samostojno predstavlja svojo ponudbo na specializiranih turističnih sejmih

10

3.4 Priprava turističnih programov in vzdrževanje objektov turistične infrastrukture

Turistični produkti in turistična infrastruktura

Število točk

1

Društvo aktivno sodeluje pri pripravi turističnih produktov in urejanju turistične infrastrukture, ki jih pripravlja občina ali drugi subjekti

5

Društvo samo pripravlja turistične produkte in ureja turistično infrastrukturo

10

5. VISINA RAZPISANIH SREDSTEV

Sredstva bremenjo proračunske postavke Proračuna občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2011:

1 18023 Programi kulturnih društev v višini 29.419,00 EUR

2 18050 Šport v društvih v višini 36.337,00 EUR

3 14008 Sofinanciranje programa TD, JZ Polhograjska Graščina v višini 8.400,00 EUR

6. RAZPISNA DOKUMENTAC^A

Razpisna dokumentacja (navodila in obrazci) je na voljo na spletnem naslovu: http://www.dobrova-polhovgradec.si ali na sedežu občine.

7. NAČIN PRGAVE IN ROKI

Izpolnjeno razpisno dokumentacjo vlagatelji pošljejo priporočeno po pošti ali oddajo neposredno na sedežu občine.

Ovojnica mora biti opremljena z naslednjimi podatki: Občina Dobro-va-Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova s pripisom »Ne odpiraj, javni razpis za sofinanciranje društev«. Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja vloge.

Vloge z napačno izpolnjeno ovojnico in vloge oddane po roku določenem v razpisu se zavrže.

Rok za oddajo vlog: 1. jun^ 2011

VIII. Obravnavanje vlog in postopek odobritve

Odpiranje in pregled vlog

Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 9. jun^a 2011 v prostorih občine Dobrova-Polhov Gradec. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisja, ki jo imenuje župan občine Dobrova- Polhov Gradec.

S sklepom župana se zavrže se vloge:

- ki so prepozno prispele,

- ki je ni vložila upravičena oseba,

- nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno.

in zavrne vloge:

- ki so neutemeljene,

- z nasprotujočimi podatki v vlogi in prilogah,

- ki so vložene v nepravilno opremljenih ovojnicah,

- vsebinsko neustrezne vloge,

- ki ne bodo izpolnjevale pogojev za prjavo.

Popolnost in dopolnitve vlog

Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva in ima priložene vse priloge. Vlagatelje nepopolnih vlog komisja v roku 8 dni od odpiranja pisno pozove vlagatelje k dopolnitvi nepopolnih vlog. Rok za dopolnitev vlog je 8 dni. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo.

9. OBVEŠČANJE O IZBORU

O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča na predlog strokovne komisje župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva se izda odločba o izboru.

V obrazložitvi odločbe izboru je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški za katere so sredstva namenjena.

Rok za izdajo odločbe o pravici do sredstev je 30 dni od ugotovitve vseh dejstev.

Odločbo o izboru občinska uprava posreduje prejemnikom sredstev in jih pozove k podpisu pogodbe. Za prejemnike sredstev, ki se v roku 8 dni od prejema poziva ne odzovejo, se šteje, da so umaknili vlogo za pridobitev sredstev.

10. PRITOŽBA NA ODLOČBO

Zoper odločitev v odločbi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8. dni od prejema odločbe. Pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. V pritožbi mora natančno opredeliti razloge zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. O pritožbi mora biti odločeno v 15. dneh s sklepom.

11. SPREMLJANE NAMENSKE PORABE SREDSTEV

Namensko porabo sredstev za sofinanciranje dejavnosti društev v Občini Dobrova-Polhov Gradec spremlja komisja. Namenskost porabe lahko ugotavlja tudi nadzorni odbor občine.

Upravičenec je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev v primerih, ko se ugotovi:

- da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena,

- da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke,

- da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova ponovno pridobil finančna sredstva,

- druge nepravilnosti pri uporabi sredstev.

V primerih iz prejšnjega odstavka upravičenec ne more pridobiti sredstev za dobo petih let.

12. Informac^e

Informacje v zvezi z javnim razpisom je mogoče dobiti na Občini Do-brova-Polhov Gradec, tel. 01/3601-800 in sicer ob ponedeljkih in petkih od 8.00 do 12.00 ure ter sredah od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 16.00 ure. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov info@dobrova-polhovgradec.si

Datum: 15.04.2011 Številka: 430-0006/2011-3

Župan Občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar l.r.

38 NAŠ ČASOPIS

Občina Dobrova

- Polhov Gradec

elektronski naslov:

26. april 2011 info@dobrova-polhovgradec.si

Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, st. 77/07

- UPB1, in spremembe), Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 16/08 in spremembe), Statuta Občine Dobrova-Polhov Gradec (Naš časopis, št. 252/99 in 351/08), Letnega programa za kulturo 2011 in Odloka o proračunu Občine Do-brova-Polhov Gradec za leto 2011 (Ur. l. RS, št. 26/11) objavlja Občina Dobrova-Polhov Gradec

J A V N I R A Z P I S ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE OBJEKTOV NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE V OBČINI DOBROVA-POLHOV GRADEC V LETU 2011

1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA

Predmet lavnega razpisa je sofinanciranje obnove objektov nepremične kulturne dediščine v Občini Dobrova-Polhov Gradec v letu 2011. Register nepremične kulturne dediščine se vodi pri Ministrstvu za kulturo in je dostopen na spletni strani http:// rkd.situla.org/

2. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU

Na razpis se lahko prjav^jo lastniki ali upravljavci spomenikov s področja nepremične kulturne dediščine na območju Občine Dobrova-Polhov Gradec.

Spomeniki državnega pomena v lasti Republike Slovenije in upravljavci spomenikov državnega in lokalnega pomena, ki imajo z Občino Dobrova-Polhov Gradec sklenjene neposredne pogodbe, niso upravičeni do sofinanciranja po tem razpisu.

Drugi pogoji:

- gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja,

- za objekt morajo biti ob prjavi na raz-

fis priloženi kulturno varstveni pogoji avoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana,

- predlagatelj mora imeti zagotovljena delna lastna finančna sredstva.

3. MERILA IN KRITERII ZA DODELITEV SREDSTEV

Iz proračuna Občine Dobrova-Polhov Gradec se sofinancira do 30% vrednosti investicje.

Pri vrednotenju vlog bodo upoštevana naslednja merila in kriterji: Splošni kriterii razpisa:

Projekt investicje ustreza splošnim krite-rjem, če:

- je objekt vpisan v Register nepremične kulturne dediščine (5 točk),

- je celovit in zaokrožen, tehtno vsebinsko obrazložen in utemeljen po posameznih fazah (5 točk),

- je realno ovrednoten in ima uravnoteženo finančno zgradbo (5 točk),

- zagotavlja soudeležbo predlagatelja z lastnimi ali pridobljenimi sredstvi iz drugih virov (5 točk).

Prednostni kriterii razpisa:

Projekt investicje ustreza prednostnemu kriterju, če:

- je objekt vpisan v Register nepremične kulturne dediščine (5 točk),

- gre za nujne projekte obnove, katerih odložitev bi povzročila nadaljnjo škodo na objektu (25 točk),

- gre za sanacjo stavbnega pohištva: menjava oken in vrat (15 točk),

- gre za sanacjo zunanjih ometov (fasada) (15 točk),

- gre za sanacjo strešnih konstrukcj, streh-kritin in kleparska dela (15 točk).

4. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV

Sredstva bremenjo proračunsko postavko proračuna Občine Dobrova-Polhov Gradec:

18002 Obnova zaščitenih in drugih kulturnih spomenikov v višini 15.000,00 EUR

DOLOČITEV VREDNOSTI SOFINANCIRANJA POSAMEZNEGA

PROJEKTA predračun x procent sofinanciranja x število dodeljenih točk / maksimalno število možnih točk = vrednost prjavljenega projekta po kriterjih Odobrena sredstva projekta = sredstva določena v proračunu / skupna vrednost vseh prjavljenih projektov po kriterjih x vrednost prjavljenega projekta po kriterjih

5. OBDOBJE ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV:

Dodeljena proračunska sredstva morajo upravičene osebe porabiti do 01.12.2011, to je tudi rok, ko mora upravičenec občinski upravi posredovati končno poročilo o porabi sredstev z zahtevanimi prilogami.

6. NAVODILA ZA IZDELAVO PR^AV

Prjava na javni razpis mora biti izdelana na obrazcu Prjava na javni razpis za sofinanciranje obnove objektov nepremične kulturne dediščine v letu

2011 v Občini Dobrova-Polhov Gradec. Razpisna dokumentacja je od dneva objave javnega razpisa do zaključka tega javnega razpisa dostopna v sprejemni pisarni občine Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova ali na spletni strani www.dobrova-polhovgradec.si

7. NAČIN IN ROK ZA ODDAJO PRIJAV

Upoštevane bodo popolne pisne prjave, ki bodo prispele po pošti na naslov Občina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova ali bodo do tega roka oddane v sprejemni pisarni Občine Do-brova-Polhov Gradec.

Na ovojnici vlagatelj navede: »Javni raz-■jis nepremična kulturna dediščina - NE oODPIRaJ«. Na hrbtni strani ovo mora biti označen naziv in naslov vl ^ telja. Vloge, ki bodo poslane z napačno izpolnjeno ovojnico se zavrže. Rok za oddajo vlog: 1. jun^j 2011

nice aga-

8. ODPIRANJE PONUDB IN OBVEŠČANJE O IZIDU JAVNEGA RAZPISA

Odpiranje in pregled vlog: Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 6. jun^a 2011 v prostorih občine Dobro-va-Polhov Gradec. Na odpiranju vlog sme prisostvovati vsaka oseba, ki kandidira na razpisu. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisja, Ki jo imenuje župan občine Dobrova- Polhov Gradec. Vlagatelji ne morejo prisostvovati pripravi in sprejemanju poročila za odpiranje vlog ter pri ocenjevanju in vrednotenju vlog ter sprejemanju poročila na strokovni komisji.

S sklepom župana se zavrže vloge:

- ki so prepozno prispele,

- ki je ni v ožila upravičena oseba,

- nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno

in zavrne vloge:

- ki so neutemeljene,

- z nasprotujočimi podatki v vlogi in prilogah,

- vsebinsko neustrezne vloge,

- ki ne bodo izpolnjevale pogojev za prijavo.

Popolnost in dopolnitve vlog

Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva

in ima priložene vse priloge.

Vlagatelje nepopolnih vlog komisja v roku 8 dni od odpiranja pisno pozove k dopolnitvi nepopolnih vlog. Rok za dopolnitev vlog je 5 dni. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo.

9. OBVEŠČANJE O IZBORU

O dodelitvi sredstev odloča na predlog strokovne komisje župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva, župan izda odločba o izboru. V obrazložitvi odločbe o izboru je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški za katere so sredstva namenjena. Rok za izdajo odločbe o izboru je 30 dni od ugotovitve vseh dejstev. Odločbo o izboru občinska uprava posreduje prejemnikom sredstev in jih pozove k podpisu pogodbe. Za prejemnike sredstev, ki se v roku 8 dni od prejema poziva ne odzovejo, se šteje, da so umaknili vlogo za pridobitev sredstev.

10. PRITOŽBA NA ODLOČBO

Zoper odločitev v odločbi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8. dni od prejema odločbe.

Pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. V pritožbi mora natančno opredeliti razloge zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. O pritožbi mora biti odločeno v 15. dneh s sklepom.

11. SPREMLJANE NAMENSKE PORABE SREDSTEV

Namensko porabo sredstev za sofinanciranje obnove objektov nepremične kulturne dediščine v letu 2011 v Občini Do-brova-Polhov Gradec spremlja komisja. Namenskost porabe lahko ugotavlja tudi nadzorni odbor občine.

Upravičenec je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev v primerih, ko se ugotovi:

- da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena,

- da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke,

- da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova ponovno pridobil finančna sredstva,

- druge nepravilnosti pri uporabi sredstev.

12. INFORMACIJE

Informacje v zvezi z javnim razpisom je mogoče dobiti na Občini Dobrova-Polhov Gradec, tel. 01/3601-800 in sicer ob ponedeljkih in petkih od 8.00 do 12.00 ure ter sredah od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 16.00 ure. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov info-@dobrova-polhovgradec.si

Datum: 15.04.2011 Številka: 430-0008/2011-3

Župan

Občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar l.r.

Na podlagi Zakona o socialnem varstvu (Ur.l. RS 03/07- UPB2 in spremembe.), Statuta Občine Dobrova-Polhov Gradec (Naš časopis, št. 252/99 in 351/08), Odloka o dodeljevanju socialnih pomoči v Občini Dobrova-Polhov Gradec (Naš časopis, št. 262/00, Ur.l. RS, št. 54/03) in Odloka o proračunu Občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2011 (Ur.l. RS, št. 26/11) objavlja Občina Dobrova-Polhov Gradec

J A V N I R A Z P I S ZA DODELJEVANJE SOCIALNIH

POMOČI V OBČINI DOBROVA-POLHOV GRADEC V LETU 2011

1. PREDMET RAZPISA

Predmet javnega razpisa je dodelitev socialnih pomoči, ki so namenjene:

- subvencioniranju šole v naravi v šolskem letu 2011/2012 (zimske šole v naravi za učence 6. razreda Osnovne šole Dobrova in učence 6. razreda Osnovne šole Polhov Gradec ter poletne šole v naravi za učence 4. razreda Osnovne šole Dobrova in učence 5. razreda Osnovne šole Polhov Gradec);

- subvencioniranju nakupa šolskih potrebščin v šolskem letu 2011/2012;

- subvencioniranju šolske prehrane v šolskem letu 2011/2012;

- kritju drugih stroškov in izdatkov z namenom premostitve trenutne materialne ogroženosti v letu 2011.

2. UPRAVIČENCI DO SREDSTEV

Upravičenci do sredstev so:

- posamezniki ali družine, katerih dohodek na družinskega člana ne presega minimalnega dohodka, katerega višina se določi po merilih Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju - cenzus), z upoštevanjem materialnih oziroma socialnih razmer upravičenca;

- prosilci socialne pomoči morajo biti občani Občine Dobrova-Polhov Gradec s stalnim prebivališčem v občini, ki jim je zaradi trenutne materialne ogroženosti nujno potrebna pomoč, izkoristili pa so že vse zakonske možnosti (na podlagi Zakona o socialnem varstvu), ki pa ne zadoščajo za rešitev stiske.

3. POGOJI IN OMEJITVE ZA SOFINANCIRANJE

Pogoji in omejitve so:

- občan lahko izjemoma pridobi enkratno denarno pomoč tudi v primeru, ko za največ 100% presega omenjeni cenzus, če gre za težjo bolezen v družini oziroma nesposobnost za pridobitno delo, v primeru elementarne nesreče, požara ali smrti hranitelja ter v drugih izjemnih okoliščinah;

- na predlog Odbora za zdravstvo in so-cialo Občine Dobrova-Polhov Gradec lahko Občinski svet Občine Dobrova-Polhov Gradec spremeni cenzus za dodelitev socialne pomoči;

- upravičenec lahko prejme največ dve vrsti pomoči;

- socialna pomoč se praviloma izplača neposredno upravičencu, razen pomoč za šolska kosila, šolo v naravi ter v primeru, ko upravičenec ne more zagotoviti namenske porabe - za slednje

poba-

tri primere se sredstva nakažejo ne sredno izvajalcu storitve oziroma do vitelju;

- denarno pomoč se lahko upravičencu dodeli v nižjem znesku, kot bi mu pripadala po Odloku o dodeljevanju denarnih socialnih pomoči v Občini Dobrova-Polhov Gradec ali se mu ne dodeli, če se ugotovi, da kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost upravičenca in družinskih članov, ker je premoženje vlagatelja in družinskih članov takšno, da bi lahko zagotavljajo preživetje oziroma dajalo ustrezne dohodke ali se ugotovi, da z upravičencem živjo osebe, ki niso družinski člani po Zakonu o socialnem varstvu, pa pridobivajo dohodke po navedem zakonu.

4. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV IN DENARNIH POMOČI

Sredstva bremenjo proračunske postavke Proračuna Občine Dobrova-Polhov Gradec:

19026 Subvencioniranje šole v naravi v šolskem letu 2011/2012 višini 1.490,00 EUR.

Višina denarne pomoči je najmanj 42,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev).

19027 Subvencioniranje nakupa šolskih potrebščin v višini 8.000,00 EUR. Višina denarne pomoči je najmanj 42,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev).

19029 Subvencioniranje šolske prehrane v šolskem letu 2011/2012 v višini 13.900,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev).

20014 Enkratna denarna pomoč zaradi materialne ogroženosti v višini 4.000,00 EUR

Višina denarne pomoči je najmanj 42,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev).

5. VLOGA ZA DODELITEV OBČINSKE SOCIALNE POMOČI

Vloga za dodelitev občinske socialne pomoči je dostopna v sprejemni pisarni občine Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova ali na spletni strani www. dobrova-polhovgradec.si

6. NAČIN IN ROK ZA ODDAJO VLOG

Upoštevane bodo popolne pisne vloge, ki bodo prispele po pošti na naslov Občina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova ali bodo do roka oddane v sprejemni pisarni Občine Dobrova-Pol-hov Gradec.

Na sprednji strani ovojnice naj bo navedeno: »Javni razpis socialne pomoči - NE ODPIRAJ«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti označen naziv in naslov pošiljatelja.

Rok za oddajo vlog: 1. junj 2011

Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 8. junja 2011 v prostorih občine Dobrova-Polhov Gradec. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisja, ki jo imenuje župan občine Dobrova-Polhov Gradec.

S sklepom župana se zavrže vloge:

- ki so prepozno prispele;

- nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni oz. jih dopolnil neustrezno

in zavrne vloge:

- ki ne bodo izpolnjevale pogojev za prijavo.

Popolnost in dopolnitve vlog: Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva in ima priložene vse priloge, ki vplivajo na ugotovitev statusa družine. Vlagatelje nepopolnih vlog komisja v roku 8 dni od odpiranja pisno pozove k dopolnitvi nepopolnih vlog. rok za dopolnitev vlog je 8 dni. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo.

7. OBVEŠČANJE O IZBORU

O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča na predlog strokovne komisje župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva se izda odločba o pravici do sredstev.

V obrazložitvi odločbe o pravici do sredstev je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški za katere so sredstva namenjena. Rok za izdajo odločbe o pravici do sredstev je 30 dni od ugotovitve vseh dejstev. Izplačilo se upravičencu izvrši v roku 30 dni po izteku roka za pritožbo.

8. PRITOŽBA NA ODLOČBO

Zoper odločitev v odločbi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8. dni od prejema odločbe.

9. INFORMACJE

Dodatne informacje po telefonu: 01/3601800 ali po elektronski pošti info@dobro-va-polhovgradec.si

Datum: 15.04.2011 Številka: 430-0007/2011-3

Župan

Občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar l.r.

Javni razpis za sofinanciranje kmet^stva- novosti v letu 2011

Objavljamo letni javni razpis za sofinanciranje kmetjstva v občini Dobrova-Polhov Gradec. Ukrepi so razdeljeni v tri sklope:

- Dejavnosti primarne proizvodnje,

- Dopolnilne dejavnosti

- Štipendje djakom in študentom kme-tjskih

Tako kot v preteklih letih so tudi letos razpisani vsi ukrepi vključeni v pravilnik, poseben poudarek pa bo namenjen sofinanciranju naložb v dopolnilne dejavnosti na kmetji in štipendjam djakom in študen

tom kmetjskih šol. Upravičeni djaki oz. študentje prejmejo štipendjo kot enkratno denarno pomoč v višini največ do 450€. Naložbe v dopolnilne dejavnosti na kme-tj, bodo imele na razpisu prednost, tako da bodo pregledane in ovrednotene najprej te vloge, ostanek sredstev pa se nameni ostalim razpisanim ukrepom.

Na podlagi 36. člena Zakona o kmetjstvu (Uradni list RS, št. 45/08), 7. člena Statuta Občine Dobrova-Polhov Gradec (Naš časopis, št. 252/99), Odloka o proračunu Občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2009 (Uradni list RS št.: 12/09) in Pravilnika o ukrepih za razvoj podeželja na območju Občine Dobrova-Polhov Gradec od leta 2008 do leta 2013 (Uradni list, št.: 25/08, 1/09) objavlja občina Dobrova-Polhov Gradec

za

javni razpis I sofinanciranje programa pospeševanja in ohranjanja kmet^stva v občini Dobrova-Polhov Gradec za leto 2011

I. Predmet razpisa

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov kmetjstva v občini Dobrova-Polhov Gradec za leto 2011.

Sredstva se namenjo za:

1. Pomoči namenjene primarni kmetjski proizvodnji kmetjskih proizvodov iz Priloge I, Pogodbe o ustanovitvi ES

1.1. Naložbe v posodobitev kmetj (4. člen Uredbe Komisje (ES) št.: 1857/2006)

1.2. Ohranitev podeželske dediščine (5. člen uredbe komisje (ES) 1857/2006)

1.3. Usposabljanje in informiranje članov kmetjskih gospodarstev (15. člen Uredbe Komisje (ES) št.: 1857/2006)

2. Pomoči namenjene predelavi in trženju kmetjskih proizvodov

2.1. Naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetji (ukrep de minimis)

2.2. Izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov (ukrep de minimis)

2.3. Usposabljanje in informiranje nosilcev dopolnilnih dejavnosti (ukrep de minimis)

3. Ostale pomoči, ki ne predstavljajo državnih pomoči

3.1 Štipendiranje djakov in študentov kmetjskih šol

V letu 2011 imajo prednost pri razpisu vloge na ukrepa:

2.1. Naložbe v dopolnilne dejavnosti in 3.1 Štipendiranje djakov in študentov kmetjskih šol.

II.Upravičenci do sredstev

Upravičenci do sredstev so podjetja v katerih število zaposlenih ne presega 5 zaposlenih in imajo sedež v občini Do-brova-Polhov Gradec. Med ta podjetja (mikropodjetja, kot so opredeljena v Uredbi Komisje (ES) št.: 70/2001) se uvrščajo tudi kmetjska gospodarstva. Upravičenci so natančneje opredeljeni pri posameznem ukrepu.

Pomoč se ne odobri za podjetja, ki so v težavah.

III. Ukrepi in pogoji za pridobitev pomoči:

1. Pomoči namenjene primarni kmetijski proizvodnji kmetyskih proizvodov iz Priloge I, Pogodbe o ustanovitvi ES

1.1. Naložbe v posodobitev kmet^ (4. člen Uredbe Komisue (ES) št.: 1857/2006)

Namen: Sredstva se namenijo za mo-dernizacjo kmetjskih gospodarstev, izboljšanje konkurenčnosti in izboljšanju velikostne in posestne strukture zlasti kmetj, ki jim je kmetjska dejavnost edini vir preživetja.

Cilj: Zmanjšanje proizvodnih stroškov, izboljšanje preusmeritve proizvodnje, izboljšanje kakovosti, ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za boljše počutje živali. Višina pomoči:

- do 30% na ostalih območjih,

- do 40% upravičenih stroškov pri naložbah v primarno proizvodnjo na območjih z omejenimi dejavniki,

- do 40% na ostalih območjih ali do 50% upravičenih stroškov pri naložbah v primarno proizvodnjo na območjih z omejenimi dejavniki kadar je upravičenec mlad kmet. Pomoč se odobri v kolikor so naložbe opredeljene v poslovnem načrtu in se izvaja v petih letih od vzpostavitve ali prevzema kmetjskega gospodarstva,

- nakup kmetjskih zemljišč do višine 10 % upravičenih stroškov celotne naložbe, če je nakup kmetjskih zemljišč sestavni del celotne investicje,

- najvišji znesek dodeljene pomoči za posamezno naložbo je 2500 €,

- najvišji znesek naložbe za dostope do kmetjskih gospodarstev ali zemljišč (privatne poti) je 10.000 €.

Splošni pogoji upravičenosti:

26. april 2011

elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec .si

Občina Dobrova

- Polhov Gradec

NAŠ ČASOPIS

39

- kmet^sko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmet^skih gospodarstev,

- gradbena dela morajo biti izvedena skladno z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja,

- končana naložba mora izpolnjevati novo uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali,

- naložbe v gnojne jame in gnojišča, ki so sestavni del novogradnje hleva morajo dosegati standarde nitratne direktive,

- naložba mora izpolnjevati enega izmed ciljev: zmanjšanje proizvodnih stroškov, izboljšanje in preusmeritev proizvodnje, izboljšanje kakovosti, razen pri kmet^skih poslopjih, če gre za nadomestitev objekta starejšega od 30 let, oziroma popolna prenova poslopja,

- upravičenec oziroma člani kmet^skega gospodarstva morajo biti lastniki zemljišč oziroma jih uporabljati v soglasju z lastnikom.

Vrste pomoči:

A.- naložbe v hleve s pripadajočo opremo (oprema za krmljenje, molžo, izločke, rejo),

- naložbe v skladišča za krmo vključno s pripadajočo opremo,

- naložbe v objekte in opremo za pridelavo,

- nakup in postavitev rastlinjakov vključ

no s pripadajočo opremo,

B. nakup kmet^skih zemljišč, v vrednosti do 10 % celotne naložbe, če je nakup kmet^skega zemljišča sestavni del celotne investic^e,

C.prva postavitev ali obnova travniških sadovnjakov,

D.naložbe v postavitev ali obnovo pašnika ali obore,

E. naložbe v agromeliorac^ska dela na kmet^skih zemljiščih (stroški drenaž-nih del in čiščenja vodnih jarkov niso opravičljivi stroški),

F. naložbe v dostope do kmet^skih gospodarstev in zemljišč (dovozne poti, poljske poti),

G.naložbe v nakup novih ali rabljenih kmeti skih strojev.

Opravič jivi stroški:

- stroški izgradnje in izboljšanja nepremičnine,

- stroški nakupa novih ali rabljenih kmet^skih strojev in kmetiske opreme vključno z računalniško opremo,

- stroški postavitve in obnove travniških sadovnjakov,

- stroški opreme za vzpostavitev nadzorovane paše domačih živali in gojene divjadi, vključno z oskrbo živali z vodo (nakup pašnega aparata, ograd, obor in opreme za oskrbo živali z vodo na pašniku),

- stroški nakupa kmetïskih zemljišč, v višini 10% opravičljivih stroškov celotne investicie,

- stroški ureditve privatnih cest do kmetje,

- stroški agromelioraciskih del povezanih z ravnanjem terena in vzpostavit-vio travinj,

- drugi stroški povezani s pripravo in izvedbo projektov (honorarji arhitektov, študi izvedljivosti).

Omejitve:

Podpore se ne dodelio za:

- naložbe zunaj območja občine,

- nakup in zasaditev letnih rastlin,

- nakup živali,

- stroški za drenažna dela, opremo za namakanje in namakalna dela,

- naložbe za nadomestitev,

- DDV ni upravičen strošek, če je kmeti-sko gospodarstvo davčni zavezanec,

- pomoč se ne odobri za dejavnosti, ki jih je upravičenec že izvedel, ali je z izvedbo pričel pred odobritvio sredstev,

- samostojne naložbe ali obnove gnojne jame in gnojišča niso upravičeni stroški. Ti stroški so upravičeni le, če so sestavni del novogradnje hleva,

- samostojen nakup kmetie in kmeti-skih zemljišč,

- naložba ni upravičena, če je namenjena proizvodnji proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode,

- ne glede na vir dodeljene pomoči (lokalni, državni ali evropski viri), najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu upravičencu ne sme preseči 400.000 € v kateremkoli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 €, če je podjetje na območju z omejenimi možnostmi (OMD).

Ciljna skupina (upravičenci): Upravičenci do sredstev so kmetiska gospodarstva, vpisana v register kmetiskih gospodarstev, s sedežem v občini Dobrova-Polhov Gradec.

1.2 Ohranitev podeželske dediščine (5. člen uredbe komisme (ES) 1857/2006) Namen: Sredstva se namenio za ohranjanje tradicionalne krajine in stavb na območjih določenih v Strokovnih zasnovah s področja varstva kulturne dediščine za območje občine Dobrova-Polhov Gradec.

Cilj: Ohranjati tradicionalno izročilo in krajino na podeželju. Višina pomoči:

- do 60% upravičenih stroškov pri naložbah namenjenih ohranjanju neproizvodne dediščine na območjih z omejenimi dejavniki (ali do 50% na območjih izven OMD),

- do 60% upravičenih stroškov pri naložbah za ohranjanje kulturne dediščine na proizvodnih kmetiskih poslopjih na območjih z omejenimi dejavniki (ali do 50% na območjih izven OMD), če naložba ne povzroči povečanja proizvodnje zmogljivosti,

- do 60% dodatnih stroškov nastalih zaradi uporabe tradicionalnih materialov na območjih z omejenimi dejavniki (ali do 50% na območjih izven OMD),

- najvišji znesek dodeljene pomoči je 5000 €.

Splošni pogoji upravičenosti:

- kmetisko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetiskih gospodarstev,

- gradbena dela morajo biti izvedena skladno z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja,

- naložba mora biti skladna z izdanimi kulturno varstvenimi pogoji,

- objekt ali območje kjer stoji objekt mora biti vključen v Strokovne zasnove s področja varstva kulturne dediščine za območje občine Dobrova-Polhov Gradec. V kolikor ni vključen v Strokovne zasnove mora imeti mnenje območnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine, da je objekt z vidika varovanja kulturne dediščine pomemben,

- upravičenec oziroma člani kmetiskega gospodarstva morajo biti lastniki objekta proizvodne ali neproizvodne dediščine.

Vrste pomoči:

H.zunanja obnova kmet^skih poslopi,

I. zunanja obnova pomožnih kmet^skih objektov,

J. zunanja obnova ostalih objektov neproizvodne dediščine, ki se nahajajo na kmetiskih gospodarstvih (arheološke, etnološke, zgodovinske znamenitosti).

Opravičljivi stroški:

- stroški zunanje obnove kmetiskih po-

stroški zunanje obnove pomožnih kmetiskih objektov,

- stroški zunanje obnove ostalih neproizvodnih objektov, ki se nahajajo na kmetiskih gospodarstvih (arheološke, etnološke, zgodovinske znamenitosti),

- drugi stroški povezani s pripravo in izvedbo obnove (vključno s stroški honorarjev arhitektov, študi izvedljivost).

Omejitve:

Podpore se ne dodelio za:

- naložbe zunaj območja občine,

- DDV ni upravičen strošek, če je kmeti-sko gospodarstvo davčni zavezanec,

- naložbe v stanovanjske objekte na kme-tii.

Ciljna skupina (upravičenci): Upravičenci do sredstev so kmetiska gospodarstva, s sedežem občini Dobrova-Polhov

Gradec.

nov kmet^skih Uredbe " Namen: Pri

1.3 Usposabljanje in informiranje čla-' letuskih gospodarstev (15. člen Komisme (ES) št.: 1857/2006)

Pri programu izobraževanja kmetov se sofinancirajo izobraževanja in usposabljanja kmetov in organizacia strokovnih seminarjev preko pooblaščenih organizaci in ostalih izvajalcev strokovnega izobraževanja. Cilj: Dvig usposobljenosti članov kmeti-skega gospodarstva z različnimi oblikami informiranja in usposabljanja ter izboljšanje konkurenčnosti kmetiskih gospodarstev.

Višina pomoči:

- do 100% upravičenih stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem.

Splošni pogoji upravičenosti:

- upravičenec, ki izvaja usposabljanje kmetov mora k vlogi priložiti letni program izobraževanja ali usposabljanja,

- upravičenec, ki izvaja izobraževanje mora zagotoviti dostopnost do pomoči vsem upravičencem na območju občine,

- če tehnično podporo zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge organiza-cie, članstvo v takih skupinah ne sme biti pogoj za dostop do storitev.

Vrste pomoči:

- na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in kmet^skih delavcev,

- na področju svetovalnih storitev, ki jih opravio tretje strani, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti, niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja (npr.: davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje),

- na področju organizacie forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih,

- publikacie, kot so katalogi in spletiš-ča, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regie ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informa-cie in predstavitev nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikacii.

Opravičljivi stroški:

- stroški organiziranja programa usposabljanja ali izobraževanja,

- na področju organizaci forumov, tekmovanj, razstav in sejmov: stroški organizacie tekmovanj, sejmov, strokovnih ekskurzi, stroški udeležbe na strokovnih posvetih, forumih, sejmih, razstavah in tekmovanjih, stroški izdaje brošur in drugih publikaci, če so namenjeni izobraževanju, usposabljanju, posvetu, forumu, razstavi, sejemski predstavitvi, stroški simboličnih nagrad podeljenih v okviru tekmovanj do 100 € na nagrado na zmagovalca,

- stroški svetovalnih storitev (stroški honorarjev za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti in niso vezani na običajne operativne stroške podjetja kot so računovodske storitve, davčno svetovanje, ipd),

- stroški izdaje publikacii, kot so katalogi in spletišča, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regie ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informacie in predstavitev nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publi-kacii.

Omejitve:

- stroški šolnin in šolanja za redno vpisane diake in študente niso upravičeni stroški,

- stroški pogostitev niso upravičeni stroški.

Ciljna skupina (upravičenci):

Upravičenci sredstev iz tega ukrepa so izvajalci storitev, ki so registrirani za izvajanje dejavnosti namenov točke 1.3 in katerih storitve so namenjene članom kmetiskih gospodarstev območja občine.

2. Pomoči namenjene predelavi in trženju kmet^skih proizvodov

2.1 Naložbe v dopolnilne dejavnosti na

kmet^i (ukrep de minimis)

Namen:

Posestna struktura kmetiskih gospodarstev v občini je razmeroma slaba, hkrati je veliko osamljenih kmeti. Dodaten vir zaslužka lahko te kmetie najdejo v novih dejavnostih, s čemer izboljšajo svoj ekonomski položaj. Poleg izboljšanja ekonomskega položaja kmeti je namen ukrepa tudi ohranjaje poseljenosti podeželja. Cilji:

Ustvarjanje pogojev in možnosti za nova delovna mesta ter realizacio poslovnih idej članov kmetiskega gospodarstva. Ukrep je namenjen naložbam potrebnim za začetek opravljanja nekmetiske dejavnosti ali za posodobitev že obstoječe.

Višina pomoči:

- do 50% upravičenih stroškov pri naložbah oziroma (ali do 40% na območjih izven OMD),

- do 60% upravičenih stroškov pri naložbah kadar je upravičenec mlad kmet (ali do 50% na območjih izven OMD),

- najvišji znesek dodeljene pomoči je 5000 €.

Vrste pomoči:

- predelava kmetiskih pridelkov, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev in gob,

- prodaja kmetiskih pridelkov in izdelkov,

- turizem na kmetii (gostinska, nastanitvena in negostinska dejavnost),

- dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetii,

- pridobivanje in prodaja energie iz obnovljivih virov,

- storitve s kmetisko in gozdarsko me-hanizacio, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem,

- izobraževanje na kmetiah, povezano s kmetisko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetii,

- ribogojstvo in predelava sladkovodnih rib,

- aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin.

Splošni pogoji upravičenosti:

- kmetisko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetiskih gospodarstev,

- gradbena dela morajo biti izvedena skladno z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja,

- izpolnjevanje vseh pogojev za opravljanje določene dejavnosti (registracia proizvodnega obrata, izobrazba nosilca, registracia dopolnilne dejavno-sti,^),^

- upravičenec oziroma člani kmetiskega gospodarstva morajo biti lastniki zemljišč oziroma jih uporabljati v soglasju z lastnikom.

Opravičljivi stroški

- stroški izgradnje in izboljšan a objekta, ki je namenjen opravljanju dopolnilne dejavnosti,

- stroški nakupa nove ali rabljene opreme in strojev vključno z računalniško opremo namenjeno opravljanju dopolnilne dejavnosti,

- drugi stroški povezani s pripravo in izvedbo projektov.

Omejitve:

- naložbe zunaj območja občine,

- DDV ni upravičen strošek, če je kmeti-sko gospodarstvo davčni zavezanec,

- honorarji arhitektov, študie izvedljivosti,

- preproste naložbe (naložba v objekt ali opremo ne sme le nadomestiti starega objekta opreme, brez povečanja proizvodnje zmogljivosti),

- skupna pomoč za naložbo ne sme presegati 200.000 € v obdobju treh proračunskih let.

Ciljna skupina (upravičenci):

- člani družine, ki so fizične osebe in imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnost,

- podjetja, ki imajo do 5 zaposlenih in so registrirana za opravljanje naštetih dopolnilnih dejavnosti,

- skupine proizvajalcev, ki skupaj investirajo v dopolnilno dejavnost.

2.2 Izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov (ukrep de minimis)

Namen: Nezadostna odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami, zastarelost delovnih sredstev povečujeta stroške povezane s pridobivanjem lesa, kar vpliva na nekonkurenčnost gozdarstva

Cilj:

- izboljšanje konkurenčnosti gozdarstva,

- izboljšanje dohodkovnega položaja pri lastnikih gozdov,

- razvoj novih proizvodov ter uvajanje novih proizvodnih tehnologi,

- izboljšanje varnosti pri delu,

- modernizacia proizvodnje,

- večja odprtost gozdov. Višina pomoči:

- do 40% upravičenih stroškov pri naložbah oziroma (ali do 30% na območjih izven OMD)

- do 50% upravičenih stroškov pri naložbah kadar je upravičenec mlad kmet(ali do 40% na območjih izven OMD),

- najvišji znesek dodeljene pomoči je 2500 €.

Vrste pomoči:

- naložbe v gradnjo in rekonstrukcio gozdnih vlak,

- naložbe v nakup novih ali rabljenih strojev in opreme za delo v gozdu,

Splošni pogoji upravičenosti:

- kmetisko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetiskih gospodarstev,

- sofinancirajo se naložbe v zasebne gozdove,

- upravičenec mora biti lastnik ali solastnik gozda,

- upravičenost gradnje gozdne vlake mora potrditi Zavod za gozdove RS,

- naložba v gozdno vlako mora biti ekonomsko upravičena,

- stroški nakupa in dobave opreme, stroški usposabljanja,

- za nakup strojev ali opreme za delo v gozdu, mora imeti vlagatelj v lasti najmanj 5 ha gozda.

Opravičljivi stroški

- stroški gradnje, rekonstrukcie in opreme vlake,

- splošni stroški povezani s pripravo projekta,

- stroški nakupa in dobave opreme. Omejitve:

- naložbe zunaj območja občine,

- pri naložbi v nakup novih ali rabljenih strojev in opreme niso upravičeni stroški za nakup mehanizacie za strojno sečnjo,

- DDV ni upravičen strošek, če je upravičenec davčni zavezanec,

- skupna pomoč za naložbo ne sme presegati 200.000 € v obdobju treh proračunskih let.

Ciljna skupina:

Upravičenci do sredstev so zasebna kme-tiska gospodarstva, registrirana v občini Dobrova-Polhov Gradec, ki kmetujejo skladno z načeli dobre prakse.

2.3 Usposabljanje in informiranje nosilcev dopolnilnih dejavnosti (ukrep de minimis) ^ ^ Namen: Pri programu usposabljanja in izobraževanja se financirajo programi usposabljanja ali izobraževanja, ki je namenjeno dopolnilni dejavnosti, udeležbi na seminarjih, in organizacia strokovnih seminarjev preko pooblaščenih organizaci in ostalih izvajalcev strokovnega izobraževanja, namenjenih dopolnilnim dejavnostim na kmetii.

Cilj: Povečati konkurenčnost kmetiskih gospodarstev s spodbujanjem registracie dopolnilnih dejavnosti. Višina pomoči: do 100% upravičenih stroškov.

Splošni pogoji upravičenosti:

- upravičenec, ki izvaja izobraževanje ali usposabljanja mora k vlogi priložiti letni program izobraževanja ali usposabljanja,

- upravičenec, ki izvaja izobraževanje mora zagotoviti dostopnost do pomoči vsem upravičencem na območju občine,

- upravičenci, ki kandidirajo za pridobitev sredstev različnih usposabljanj in izobraževanj to dokazujejo z dokazilom o udeležbi na izobraževanju ali usposabljanju in dokazilom o uspešnem zaključku usposabljanja.

Vrste pomoči:

- organizacia in udeležba izobraževanje in usposabljanje odraslih,

- organizacia in udeležba na forumih,

- organizacia strokovnih eksurzi,

- organizacia tekmovanj in razstav in sodelovanje na njih,

- organizacia sejmov in sodelovanju na sejmih,

- svetovalne storitve kmetom,

- priprava publikaci, brošur, letakov,

- vzpostavitev spletnih strani. Opravičljivi stroški:

- stroški usposabljanja ali izobraževanja,

- stroški organiziranja izobraževanja ali usposabljanja,

- stroški udeležbe na strokovnih posvetih, forumih, sejmih, razstavah in tekmovanjih,

- stroški svetovalnih storitev (stroški honorarjev za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti in niso vezani na običajne operativne stroške podjetja kot so računovodske storitve, davčno svetovanje, ipd),

- stroški izdaje brošur in drugih publikaci, če so namenjeni izobraževanju, usposabljanju, posvetu, forumu, razstavi, sejemski predstavitvi,

- stroški informiranja preko mediev in drugih dejavnosti povezanih z informiranjem,

- stroški simboličnih nagrad podeljenih v okviru tekmovanj do 100€ na nagrado na zmagovalca.

Omejitve:

- stroški šolnin in šolanja za redno vpisane diake in študente niso upravičeni stroški,

- stroški pogostitev niso upravičeni stroški,

- stroške izobraževanj za pridobivanje certifikatov nove dopolnilne dejavnosti na kmetii mora upravičenec vrniti skupaj za zamudnimi obrestmi, če dopolnilna dejavnost ni bila registrirana v treh letih po prejemu sredstev.

Ciljna skupina (upravičenci):

Upravičenci do sredstev so vsi člani kme-tiskega gospodarstva, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost ali jo nameravajo registrirati v treh letih, organizatorji izobraževanj in usposabljanj, ki delujejo na območju občine, lahko tudi izven občine.

3. Ostale pomoči, ki ne predstavljajo državnih pomoči

3.1 Štipendiranje d^akov in študentov kmet^skih šol

Namen: Finančna pomoč je namenjena popularizacii poklicnega, srednje šolskega, visokošolskega ali univerzitetnega študia na kmetiskih programih poklicnih srednjih šol in univerz. Cilj : Spodbujati mlade, predvsem bodoče nosilce kmetiskih gospodarstev , da se odločajo za šolanje na kmetiskih šolah, s čemer želimo doseči boljšo izobrazbeno strukturo na kmetiah.

Višina pomoči:

- do višine 450 € na diaka in študenta v tekočem šolskem letu.

Splošni pogoji upravičenosti:

- kmetisko gospodarstvo, katerega član je upravičenec, mora biti vpisano v evidenco kmetiskih gospodarstev,

- uspešno zaključeno šolanje v preteklem šolskem letu,

- redno vpisan v srednješolski program ali univerzitetni študi v tekočem šolskem letu.

Vrste pomoči:

- enkratna pomoč dlakom in študentom kmetiskih šol in univerz.

Ome

itve:

ratna pomoč se ne izplača diakom in študentom, ki niso vpisani v kmeti-ske šole,

- diaki in študentje ponovno vpisani v isti letnik in študentje, ki izgubio status, do pomoči niso upravičeni.

Ciljna skupina (upravičenci)

Diaki in študentje kmetiskih šol in univerz, ki živio v skupnem gospodinjstvu z nosilcem kmetiskega gospodarstva.

IV Merila

Merila so natančneje opisana v razpisni dokumentacii.

V. Višina razpisanih sredstev

Sredstva bremenio proračunsko postavko 11003 Proračuna občine Dobrova-Pol-hov Gradec za leto 2011. Okvirna višina razpisanih sredstev je 38.000 €.

VI. Omejitve

Upravičeni stroški so le tisti stroški, ki so nastali po datumu odobritve sredstev in so bili plačani do predložitve zahtevka. Najnižja skupna višina pomoči, ki se izplača upravičencu je 50€. Sredstva se ne dodelio upravičencu, ki je za isti namen, ki ga navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tem javnem razpisu, .že prejel javna sredstva Republike Slovence ali sredstva Evropske un^ie. Sredstva se ne dodelio za izvajanje ukrepov izven Občine Dobrova-Polhov-Gra-dec.

V kolikor bo na razpis prispelo več vlog, kot je na razpolago sredstev, se bo odstotek pomoči sorazmerno znižal, razen pri vlogah na ukrepe, ki imajo v letu 2011

40

NAŠ ČASOPIS

Občina Dobrova

- Polhov Gradec

elektronski naslov:

26. april 2011 info@dobrova-polhovgradec.si

prednost (2.1. Naložbe v dopolnilne dejavnosti in 3.1 Štipendiranje djakov in študentov kmetjskih šol.

VI Razpisna dokumentac^a

Razpisna dokumentacja (navodila in obrazci) je na voljo na internet naslovu: http://www.dobrova-polhovgradec.si ali na sedežu občine. Lahko pa jo na osnovi poslane zahteve na elektronski naslov in-b@dobrova-polhovgradec.si, posredujemo tudi po elektronski pošti. Kontaktna oseba občinske uprave za informacje je Helena Čuk.

VII. Način prgave in roki:

Izpolnjeno razpisno dokumentacjo vla-po pošti, I občine.

gatelji pošljejo priporočeno po pošti, ali oddajo neposredno na sedežu o

Ovojnica mora biti opremljena z naslednjimi podatki: Občina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova s pripisom »ne odpiraj, javni razpis, kme-t^stvo«. Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja vloge. Vloge iz katerih ni razvidno, da se nanašajo na javni razpis se zavrže.

Rok za oddajo vlog: 31.5.2011

VIII. Obravnavanje vlog in postopek odobritve

Odpiranje in pregled vlog Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 2.6.2011, v prostorih občine Dobrova-Polhov Gradec. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisija, ki jo imenuje župan občine Dobrova- Polhov Gradec.

S sklepom župana se zavrže se vloge:

- ki so prepozno prispele

- ki niso oddane na predpisani razpisni dokumentaci i,

- nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno.

in zavrne vloge:

- ki so neutemeljene,

- z nasprotujočimi podatki v vlogi in prilogah,

- ki so vložene v nepravilno opremljenih ovojnicah,

- vsebinsko neustrezne vloge,

- ki ne bodo izpolnjevale pogojev za prijavo.

Popolnost in dopolnitve vlog

Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva

in ima priložene vse priloge.

Vlagatelje nepopolnih vlog komisja v

roku 14 dni od odpiranja in strokovnega

pregleda vlog pisno pozove, da jih dopol-n^jo. Rok dopolnitve je 8 dni od prejema poziva za dopolnitev. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo.

IX. Obveščanje o izboru

O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča na predlog strokovne komisje župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva se izda odločba o pravici do sredstev.

V obrazložitvi odločbe o pravici do sredstev je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški za katere so sredstva namenjena. Rok za izdajo odločbe o pravici do sredstev je 60 dni od ugotovitve vseh dejstev.

X. Pritožba na odločbo

Zoper odločitev v odločbi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8. dni od prejema odločbe.

XI. Zahtevki za izplačilo

Za izplačilo sredstev vlagatelji vlagajo zahtevke na predpisanem obrazcu. Upravičenci lahko vlagajo zahtevke za izplačilo upravičenih sredstev do 30.4.2012.

Izplačilo se upravičencu izvrši po opravljenih delih na podlagi računa in potrdila oplačilu računa.

Na podlagi popolnega zahtevka, se izplačajo sredstva na vlagateljev transakcjski račun. Nakazilo na transakcjski račun šteje, da je bilo zahtevku v celoti odobreno.

Če zahtevku ni v celoti ugodeno, se o spremembah odloči z odločbo. Na to odločbo pritožba ni dovoljena. Zahtevke, ki so v nasprotju z zahtevami predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev se zavrne.

XII. Spremljane namenske porabe sredstev:

Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmeti stva in podeželja v Občini Dobrova-Polhov Gradec spremlja komisja. Namenskost porabe lahko ugotavlja tudi nadzorni odbor občine.

Vlagatelj je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev. V teh primerih ne more pridobiti sredstev za dobo petih let. Če se ugotovi:

- da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena,

- da je vlagatelj za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke,

- da je vlagatelj za isti namen in iz istega naslova ponovno pridobil finančna sredstva pred iztekom za to določenega obdobja v razpisu,

- da je vlagatelj odtujil (prodal) nepremično in opremo sofinancirano iz proračuna občine, pred iztekom 5 let,

- če investicje za katero je pridobil sredstva ni dokončal oz jo je končal v bistveno manjšem obsegu kot je predvideval v prjavi na razpis,

- druge nepravilnosti pri uporabi sredstev.

XIII. Informac^e

Dodatne informacje po telefonu: 01 3601 800, kontaktna oseba: Helena Čuk. Morebitna vprašanja je mogoče posredovati tudi po elektronski pošti: helena.cuk@do-brova-polhovgradec.si.

Št.: 430-0005/2011-2 Datum, 12.4. 2011

Župan:

Občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar, l.r.

Letno poročilo o vodi na območju Podsmreke in Komande

JP VODOVOD - KANALIZAC^A, d. o. o., je v Občini Dobrova - Polhov Gradec izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na oskrbovalnem območju centralnega vodovodnega sistema, ki se oskrbuje iz vodarne Brest in na katerem ležita naselja Podsmreka in Komanja. Nobeno drugo živilo ni nadzorovano tako strogo, kot prav pitna voda. Nad zdravstveno ustreznostjo in skladnostjo pitne vode bdimo v JP Vodovod - Kanalizacja v okviru notranjega nadzora, pa tudi ministrstvo, pristojno za zdravje, v okviru monitoringa. Ustreznost nadzora preverjajo inšpekcjske službe. Notranji nadzor poteka po načrtu, ki natančno opredeljuje dnevna mesta vzorčenja in vrsto preskušanj na posameznem odvzemnem mestu glede na vrsto tveganja. Preskušanje vzorcev v okviru notranjega nadzora izvaja Služba za nadzor kakovosti pitne in odpadne vode v laboratorju JP Vodovod - Kanalizacja in zunanji izvajalci. Vsi izvajalci izpolnjujejo splošna merila za delovanje preskusnih laboratorjev, predpisana po standardu SIST eN ISO/IEC 17025 in redno sodelujejo v medlaboratorjskih primerjalnih preskusih.

Skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) smo pripravili letno poročilo o skladnosti pitne vode za leto 2010, ki je objavljeno na spletni strani www.vo-ka.si v rubriki Informacje/Kakšno vodo pjemo/Letno poročilo o skladnosti pitne vode. Povzetek poročila je v preglednici, ki prikazuje število odvzetih in neskladnih vzorcev v okviru notranjega nadzora za mikrobiološka in fizikalno-kemjska preskušanja za oskrbovalno območje Brest.(voka)

MIKROBIOLOŠKA PRESKUŠANJA

KEM^SKAPRESKUŠANJA

VODOVODNI SISTEM

OBMOČJE

Odvzeti

Neskladni vzorci

Neskladni vzorci E. Coli

Odvzeti vzorci

Neskladni vzorci

redni

občasni

redni

občasni

redni

občasni

redni

občasni

redni

občasni

PAR

LJUBLJANA

BREST

504

3

3

0

0

0

100

3

0

0

/

OPOMBE: PAR - neskladni parameter

OPOMBE: PAR - neskladni parameter

Letno poročilo o kvaliteti pitne vode v Občini Dobrova - Polhov Gradec za leto 2010

Poročilo je pripravljeno v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04,26/06 in 92/06 in 25/09), ki v 34. členu določa, da mora upravljavec vodovoda najmanj enkrat letno obvestiti uporabnike o skladnosti pitne vode, ugotovljene v okviru notranjega nadzora.

bakterj je bilo v povprečju nizko. V primeru, ko je bila ugotovljena prisotnost bakte-rj E. coli v pitni vodi, je bil uveden ukrep obveznega prekuhavanja pitne vode pred uporabo za prehranske namene. Pri ostalih ugotovljenih neskladnih vzorcih je bil uveden ukrep ročnega kloriranja pitne vode. Mikrobiološka in fizikalno kemjska kakovost pitne vode je glede na ugotovitve oziroma rezultate laboratorjskih preskušanj praktično enaka, kot je bila v lanskem letu. Razmerje med mikrobiološko skladnimi in neskladnimi vzorci pitne vode je ravno 1 : 1, zato v splošnem pogledu ne moremo oceniti pitno vodo kot mikrobiološko ustrezno. V neskladnih vzorcih pitne vode so sicer prevladovale koliformne bakterje, vendar pa ugotovljena prisotnost bakterj E. coli potrjuje možnost, da v vodovodni sistem občasno zaidejo tudi organske snovi fekalnega izvora. Rezultati fizikalno kemjskih preskušanj so pokazali, da je pitna voda glede na obseg opravljenih preskušanj ustrezala fizikalno kemjskim zahtevam pravilnika. S terenskimi meritvami smo ugotovili, da je bilo izvajanje ročnega kloriranja pitne vode nekontinuirano in negotovo, zato ne moremo oceniti, da je bila varnost oskrbe s pitno vodo zadovoljiva.

V letu 2010 je notranji nadzor in spremljanje stanja v oskrbi s pitno glede zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode, na vodovodnih sistemih Občine Dobrova

- Polhov Gradec opravljal Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zaloška cesta 29, Ljubljana.

Spremljanje stanja oskrbe s pitno vodo v Občini Dobrova - Polhov Gradec je ZZV Ljubljana izvajal v okviru Pogodbe o izvajanju storitve nadzora pitne vode št.:120-004-602-2/09 in aneksom k pogodbi št.1-120-004-602-23/09, ter Plana vzorčenja pitne vode v Občini Dobrova - Polhov Gradec za leto 2010. Občina Dobrova - Polhov Gradec upravlja na svojem področju z petnajstimi vodovodnimi sistemi, ki so teritorialno razdeljeni v štiri krajevne skupnosti. V krajevno skupnost Dobrova spadajo vodovodi Dobrova, Brezje, Hruševo in vodovod Osredek. V krajevno skupnost Šentjošt spadajo vodovodi Šentjošt, Butajnova, Kurja vas in Planina. V krajevno skupnosti Črni vrh spadata vodovoda Črni vrh - Smolnik in Srednji vrh

- Rovt. V krajevno skupnost Polhov Gradec pa spadajo vodovodi Polhov Gradec, Praproče, Dvor - Dolenja vas, Podreber in Hrastenice.

Poročilo o pitni vodi za leto 2010 je pripravljeno skladno z navodilom Inštituta za varovanje zdravja RS. Podatke o vodovodnih sistemih smo razdelili glede na lokacjo posameznega vodovodnega sistema v posamezni krajevni skupnosti Občine Dobrova

- Polhov Gradec.

Notranji nadzor se je izvajal v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno ustreznost živil. Strokovna podlaga za izvajanje notranjega nadzora je Pravilnik o pitni vodi (Ur.l.RS št. 19/04, 35/04, 26704, 92/06 in 25/09). Zdravstveno ustreznost in skladnost pitne vode smo v okviru notranjega nadzora ocenjevali na podlagi rezultatov opravljenih mikrobioloških, fizikalno kemjskih preskušanj in terenskih meritev ter sanitarno tehničnega in higienskega stanja vodooskrbnih objektov, naprav, delovanja naprav oziroma postopkov priprave pitne vode pred njeno distribucjo v vodovodna omrežja posameznih vodovodnih sistemov.

Rezultate mikrobioloških in fizikalno ke-mjskih preskušanj in ostale podatke smo za vodovodne sisteme prikazali v ustreznih tabelah in grafih.

1. KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVA

Krajevna skupnost Dobrova se oskrbuje s pitno vodo iz štirih vodovodnih sistemov, ki napajajo naselje Dobrova in vasi Brezje, Hruševo in Osredek. Nazivi oziroma imena oskrbovalnih območj so enaki imenom

naselj. Podatka o številu prebivalcev v Krajevni skupnosti Dobrova in letni distribucji pitne vode sta skupna za celotno krajevno skupnost. Od postopkov priprave pitne vode pred njeno distribucjo v omrežja sistemov se opravlja postopek dezinfekcje pitne vode s kloriranjam samo na vodovodnem sistemu Dobrova. V vseh sistemih prevladuje voda površinskega tipa. V preglednici 1 je podan prikaz podatkov o vodovodnih sistemih, imenih vodooskrbnih območj, številu prebivalcev, letni distribucji pitne vode, postopkih deznfekcje pitne vode in drugih postopkih priprave vode, ter vrsti oziroma tipu vode glede na geogene značilnosti vo-dooskrbnega območja.

1. 1 Mikrobiološka in fizikalno kem^ska preskušanja opravljena v okviru notranjega nadzora

V letu 2010 je bilo v okviru notranjega nadzora na vodovodnih sistemih Dobrova, Brezje, Hruševo in Osredek za mikrobiološka preskušanja skupaj odvzetih 78 vzorcev. Rezultati mikrobioloških preskušanj so pokazali, da je bilo 45 vzorcev skladnih, 33 vzorcev pitne vode pa neskladnih z zahtevami Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS, št.19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Za fizikalno kemjska preskušanja je bilo skupaj odvzetih 12 vzorcev pitne vode. Vsi odvzeti vzorci so bili glede na opravljena preskušanja skladni z fizikalno kemjskimi zahtevami pravilnika. Navedeni podatki so podrobneje prikazani v preglednici 2.

V preglednici 3 so podani podatki za opravljena mikrobiološka in fizikalno kemjska preskušanja glede na vrsto opravljenih preskušanj (redna, občasna) pri mikrobioloških preskušanjih pa so podani podatki za vzorce pitne vode v katerih je bila ugotovljena prisotnost bakterj Escherichia coli.

1.2. Ocena stanja po vodovodnih sistemih

1.3 Vodovodni sistem Dobrova

Vodovodni sistem se oskrbuje s pitno vodo iz dveh vodnih virov - zajetja Šmešek in vrtine Gabrje. Voda iz zajetja Šmešek je površinskega tipa in je predvsem zaradi vpliva s površine obremenjena s snovmi organskega izvora, med katerimi se pojavljajo tudi organske snovi fekalnega izvora. Zaradi tega je na zajetju nameščena naprava za kloriranje pitne vode z natrjevim hipoklo-ritom. V začetku druge polovice leta je bila tudi na zajetju Gabrje nameščena naprava za kloriranje pitne vode z natrjevim hipoklori-tom, kar v mikrobiološkem pogledu pove-

čuje kakovost pitne vode in varnost oskrbe. S terenskimi meritvami prisotnosti prostega preostalega klora v pitni vodi, ki smo jih opravljali pri notranjem nadzoru smo ugotovili, da se je stanje izboljšalo, vendar smo med letom ugotovili tudi večja odstopanja koncentracj od spodnje priporočene vrednosti. Najpogostejši vzrok za prenizke vrednosti koncentracj prostega preostalega klora v pitni vodi je bil v prekinitvah delovanja ene izmed naprav za dezinfekcjo. Delovanje klorirne naprave v prvi polovici leta 2010 ni bilo vedno zanesljivo, motnje v postopku dezinfekcje, pa so se občasno pojavljale tudi po namestitvi klorirne naprave v zajetju Gabrje. Zbrani podatki na letni ravni so pokazali, da je bilo od skupaj odvzetih 42 vzorcev za mikrobiološka preskušanja 10 vzorcev neskladnih z zahtevami pravilnika (preglednica 2 in graf1). V 9 vzorcih pitne vode je bila ugotovljena prisotnost bakterj E. coli in sicer 7 x na omrežju sistema in 2 x na zajetju Šmešek pred postopkom de-zinfekcje. Bakterje E. coli so zanesljiv pokazatelj fekalnega onesnaženja pitne vode. Pri vseh primerih ugotovljene neskladnosti pitne vode so bili opravljeni ustrezni preventivni ukrepi. Opravljena so bila tudi preverjanja dezinfekcjske učinkovitosti in preverjanja delovanja in nastavitve naprav za kloriranje pitne vode. V splošnem lahko ocenimo, da je bila pitna voda v omrežju vodovodnega sistema Dobrova glede na navedene ugotovitve in v danem obsegu opravljenih mikrobioloških in fizikalno kemjskih preskušanj skladna z zahtevami za pitno vodo po Pravilniku o pitni vodi (Ur.l. RS št.19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09).

Rezultati opravljenih preskušanj kažejo, da je bila skladnost oziroma kakovost pitne vode v mikrobiološkem pogledu 75.2%. Neskladni vzorci predstavljajo 23,8% delež.

Kljub relativno ugodnemu odstotnemu deležu mikrobiološko skladnih vzorcev pa ne moremo oceniti, da je bila varnost oskrbe uporabnikov s pitno vodo na zadovoljivem nivoju, predvsem zaradi motenj v postopku dezinfekcje pitne vode.

1.4 Vodovodni sistem Brezje

Vodovodni sistem se z pitno vodo napaja iz več vodnih virov (tri zajetja). Vodo se v sistem distribuira direktno brez nobenega predhodnega postopka priprave. Zaradi ge-ogenih značilnosti vodooskrbnega območja vsebuje pitna voda zelo malo raztopljenih kalcjevih in magnezjevih soli. Zaradi navedenih značilnosti lahko sklepamo, da na njeno mikrobiološko kakovost vplivajo v veliki meri tudi površinske vode. Za mikro-

biološka preskušanja smo v letu 2010 skupaj odvzeli 14 vzorcev pitne vode, za fizikalno kemjska preskušanja pa 3 vzorce. Od vseh odvzetih vzorcev pitne vode je bil samo en vzorec skladen z mikrobiološkimi zahtevami pravilnika, trinajst vzorcev pitne vode pa je bil o neskladnih. Trje vzorci pitne vode, ki smo jih odvzeli za fizikalno kemjska preskušanja so glede na obseg opravljenih preskušanj ustrezali fizikalno kemjskim zahtevam. Prisotnost bakterj E.coli je bila ugotovljena v treh vzorcih pitne vode. Neskladnost vzorcev pitne vode pa je bila v glavnem pogojena z ugotovitvjo prisotnosti mikroorganizmov iz skupine koliformnih bakterj. Število ugotovljenih kolioformnih bakterj je bilo v povprečju nizko. V enem vzorcu pitne vode je bila ugotovljena tudi prisotnost indikatorskih mikroorganizmov iz skupine enterokokov. Pri vseh ugotovljenih neskladnostih pitne vode so bili predlagani ustrezni preventivni ukrepi, kot je prekuhavanje pitne vode pred uporabo za prehranske namene. Praktično stalen preventivni ukrep na tem vodovodnem sistemu je bilo ročno kloriranje pitne vode. Glede na visok odstotni delež mikrobiološko neskladnih vzorcev pitne vode ocenjujemo, da je bila pitna voda v mikrobiološkem pogledu neustrezna. Velik delež neskladnih vzorcev pitne vode predstavljajo bakterje iz skupine koliformnih bakterj, kar še ne pomeni, da je voda vedno onesnažena z organskim snovmi fekalnega izvora. V treh primerih ugotovljena tudi prisotnost bakterj E.coli indikatorjev fekalnega onesnaženja, kar pomeni, da se fekalno onesnaženje pitne vode občasno pojavlja in zato predstavlja določeno tveganje za zdravje uporabnikov. Zaradi navedenih ugotovitev in nezanesljivega izvajanja preventivnih ukrepov (ročno kloriranje pitne vode) ocenjujemo, da je bila varnost vodooskrbe na sistemu v celoti neustrezna.

1.5 Vodovodni sistem Hruševo

Sistem se oskrbuje s pitno vodo iz enega vodnega vira. Zaradi geoloških značilnosti vodooskrbnega območja uvrščamo vodo, ki napaja sistem med vode z nizko vrednostjo raztopljenih mineralnih snovi (mehka voda). Značilnost takih vodozbirnih obmo-čj je povišana verjetnost vpliva površinskih voda na vodni vir. Za mikrobiološka preskušanja je bilo v letu 2010 skupaj odvzetih 10 vzorcev pitne vode. Neskladnih vzorcev je bilo skupaj 5. V enem primeru je bila v vzorcu pitne vode ugotovljena prisotnost E.coli. Prevladovali so mikroorganizmi iz skupine koliformnih bakterj. V enem primeru je bila ugotovljena tudi prisotnost en-terokokov. Število ugotovljenih koliformnih

1.6 Vodovodni sistem Osredek

Sistem se oskrbuje s pitno vodo iz enega vodnega vira. Na sistemu se ne opravlja noben postopek priprave pitne vode pred njeno distribucjo v omrežje. V okviru notranjega nadzora je bilo v letu 2010 z mikrobiološkimi preskušanji ugotovljeno, da je bilo 5 vzorcev pitne vode neskladnih z mikrobiološkimi zahtevami pravilnika. Skupaj je bilo za mikrobiološka preskušanja odvzetih 12 vzorcev pitne vode. Za fizikalno kemjska preskušanja je bil odvzet en vzorec pitne vode, ki je glede na obseg opravljenih preskušanj ustrezal fizikalno kemjskim zahtevam pravilnika. Po ugotovljenih primerih neskladnosti pitne vode, so bili izvedeni ustrezni preventivni ukrepi (ročno kloriranje pitne vode). Pri ugotovljeni prisotnosti mikroorganizmov indikatorjev fekalnega onesnaženja - bakte-rje E.coli v 2 primerih, je bilo glede na nizko število ugotovljene prisotnosti bakterj E.co-li (1MPN/100ml v obeh primerih) ocenjeno, da ukrepa prekuhavanja pitne vode pred uporabo za prehranske namene zaenkrat še ni bilo potrebno izvajati. Obvezno pa je bilo potrebno pitno vodo dezinficirati z enim izmed ustreznih klorovih preparatov (ročno kloriranje pitne vode) in sicer 1 do 2 krat tedensko v okvirih priporočenih vrednosti za koncentracje prostega preostalega klora v pitni vodi (0,3 - 0,5mg/l). Preventivno roč-

26. april 2011

elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec .si

Občina Dobrova

- Polhov Gradec

NAŠ ČASOPIS

41

Preglednica 1. KS DOBROVA

ime sistema

ime osk. območja

št. prebivalcev

distribuc^a v m3/leto

dezinfekc^a

dezinf. sredstvo

druga priprava vode

tip vode

Dobrova

Dobrova

*2474

*150.810

da

Natrjev hipoklorit

ne

mešana

Brezje

Brezje

-

-

ne

ne

ne

površinska

Hruševo

Hruševo

-

-

ne

ne

ne

površinska

Osredek

Osredek

-

-

ne

ne

ne

nepovršinska

Legenda: * Podatek je za KS Dobrova skupen; Vir .Občina Dobrova - Polhov Gradec

no kloriranje pitne vode se je izvajalo tudi pri ostalih primerih mikrobiološke neskladnosti pitne vode. Kot je bilo že navedeno je bilo število ugotovljene prisotnosti bakterj E.coli v obeh primerih nizko (1MPN/100ml), prav tako je bilo v vseh primerih nizko število ugotovljenih koliformnih bakterj. Mikrobiološka neskladnost pitne vode je bila ugotovljena pri dveh od skupaj 6 pregledov. Zaradi navedenih ugotovitev ocenjujemo, da je bilo stanje pitne vode v mikrobiološkem pogledu nezadovoljivo. Enako lahko ocenimo tudi varnost oskrbe s pitno vodo.

Legenda: * Podatek je za KS Dobrova skupen; Vir .Občina Dobrova - Polhov Gradec

Preglednica 2.

KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVA

Vodovodni sistem

sk.število odvz.vzorcev

mikrobiol. preskušanja

fizikalno kem^ska

preskušanja

M

K

U

NE

U

NE

Dobrova

42

6

32

10

6

0

Brezje

14

3

1

13

3

0

Hruševo

10

1

5

5

1

0

Osredek

12

2

7

5

2

0

Skupaj

78

12

45

33

12

0

Legenda: M - mikrobiološki vzorci, K - kemjski vzorci; U - ustrezni vzorci, NE - neustrezni vzorci

Preglednica 3.

KS DOBROVA

vodovodni sisitem

Mikrobiološka preskušanja

fizikalno kem^ska preskušanja

število vzorcev

št.neskl. vzorcev

št.vzorcev z E.coli

število vzorcev

št.neskl. vzorcev

redna

občasna

redna

občasna

redna

občasna

redna o

bčasna

Dobrova

31

11

7

3

6

3

5

1

0

Brezje

9

5

9

4

2

1

2

1

0

Hruševo

6

4

3

2

0

1

1

0

0

Osredek

6

6

4

1

2

0

1

1

0

Preglednica 4. KS Šentjošt

Legenda: * Podatek je za KS Šentjošt skupen; Vir .Občina Dobrova - Polhov Gradec

Preglednica 5

Legenda: M - mikrobiološki vzorci, K - kemjski vzorci; U - ustrezni vzorci, NE - neustrezni vzorci Preglednica 6

Preglednica 7 KS POLHOV GRADEC

ime sistema

ime osk. območja

št. prebivalcev

distribuc^a v m3/leto

dezinfekc^a

dezinf. Sredstvo

druga priprava vode

tip vode

Šentjošt

Šentjošt

*532

*32886

da

UV -sev.

ne

površinska

Butajnova

Butajnova

-

-

ne

ne

ne

površinska

Kurja vas

Kurja vas

-

-

ne

ne

ne

površinska

Planina

Planina

-

-

ne

ne

ne

površinska

Legenda: * Podatek je za KS Šentjošt skupen; Vir .Občina Dobrova - Polhov Gradec

KS ŠENTJOŠT

Vodovodni sistem

sk. število odvz. vzorcev

mikrobiološka preskušanja

fizikalno kem^ska preskušanja

M

K

U

NE

U

NE

Šentjošt

4

1

4

0

1

0

Butajnova

6

2

3

3

2

0

Kurja vas

8

2

2

6

2

0

Planina

6

2

0

6

2

0

Skupaj

24

7

9

15

7

0

Legenda: M - mikrobiološki vzorci, K - kemjski vzorci; U - ustrezni vzorci, NE - neustrezni vzorci Preglednica 6

KS ŠENTJOŠT

Mikrobiološka preskušanja

fizikalno kemuska preskušanja

vodovodni sisitem

število vzorcev

št.neskl. vzorcev

št.vzorcev z E.coli

število vzorcev

št.neskl vzorcev

redna

občasna

redna

občasna

redna

občasna

redna

občasna

Šentjošt

4

0

0

0

0

0

1

0

0

Butajnova

6

0

3

0

0

0

2

0

0

Kurja vas

5

3

3

3

0

0

1

1

0

Planina

6

0

6

0

3

0

2

0

0

ime sistema

ime osk. območja

št. prebivalcev

distribuc^a v m3/leto '

dezinfekc^a

dezinf. Sredstvo

druga priprava vode

tip vode

P.Gradec

P.Gradec

*1542

*83979

ne

ne

ne

površinska

Dvor-D.vas

Dvor-D.vas

-

-

ne

ne

ne

površinska

Podreber

Podreber

-

-

ne

ne

ne

površinska

Praproče

Praproče

-

-

ne

ne

ne

površinska

Hrastenice

Hrastenice

-

-

ne

ne

ne

površinska

Legenda: * Podatek je za KS Šentjošt skupen; Vir .Občina Dobrova - Polhov Gradec Preglednica 8

KRAJEVNA SKUPNOST POLHOV GRADEC

Vodovodni sistem

sk.število odvz.vzorcev

mikrobiol. preskušanja

fizikalno kemUska preskušanja

M

K

U

NE

U

NE

Polhov gradec

12

1

3

9

1

0

Dvor-Dolenja vas

4

0

3

1

0

0

Podreber

2

0

0

2

0

0

Praproče

4

0

2

2

0

0

Hrastenice

2

0

0

2

0

0

SKUPAJ

24

1

8

16

1

0

Legenda: M - mikrobiološki vzorci, K - kemjski vzorci; U - ustrezni vzorci, NE - neustrezni vzorci

Legenda: M - mikrobiološki vzorci, K - kemjski vzorci; U - ustrezni vzorci, NE - neustrezni vzorci

2. KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTJOŠT

Prebivalci krajevne skupnosti Šentjošt se oskrbujejo s pitno vodo iz štirih vodovodnih sistemov in sicer: vodovodni sistem Šentjošt, Butajnova, Kurja vas in Planina. Imena oskrbovalnih območj navedenih sistemov so enaka imenom vodovodnih sistemov oziroma krajev, ki jih oskrbujejo. Podatka o številu prebivalcev in letni distribucji pitne vode sta skupna za celotno krajevno skupnost. Priprava pitne vode - dezinfekcja pitne vode z UV napravo, se opravlja samo na vodovodnem sistemu Šentjošt. V vseh sistemih prevladuje voda površinskega tipa. V preglednici 4 je podan prikaz podatkov o vodovodnih sistemih, imenih vodo-oskrbnih območj, številu prebivalcev, letni distribucji pitne vode, postopkih dezinfekcje pitne vode in drugih postopkih priprave vode, ter vrsti oziroma tipu vode glede na geološke značilnosti vodooskrbnega območja.

2. 1 Mikrobiološka in fizikalno kem^ska preskušanja opravljena v okviru notranjega nadzora

V letu 2010 je bilo v okviru notranjega nadzora na vodovodnih sistemih Šentjošt, Butajnova, Kurja vas in Planina za mikrobiološka preskušanja skupaj odvzetih 24, za fizikalno kemj-ska pa 7 vzorcev pitne vode. Rezultati mikrobioloških preskušanj so pokazali, da je bilo 9 vzorcev skladnih, 15 vzorcev pitne vode pa neskladnih z zahtevami Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS, št.19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Vsi odvzeti vzorci za fizikalno kemjska preskušanja so bili glede na obseg opravljenih preskušanj skladni z fizikalno kemjskimi zahtevami pravilnika. Navedeni podatki so podrobneje prikazani v preglednici 5.

V preglednici 6 so podani podatki za opravljena mikrobiološka in fizikalno kemjska preskušanja glede na vrsto opravljenih preskušanj (redna, občasna) pri mikrobioloških preskušanjih pa so podani podatki za vzorce pitne vode v katerih je bila ugotovljena prisotnost bakterj Escherichia coli.

2.2 Ocena stanja po vodovodnih sistemih Šentjošt, Butajnova, Kurja vas in Planina

2.3 Vodovodni sistem Šentjošt

Vodovodni sistem se oskrbuje s pitno vodo iz treh vodnih zajetj. Zaradi geoloških značilnosti vodooskrbnega območja je v vodi malo raztopljenih mineralnih snovi. Zaradi tega uvrščamo vodo med mehke vode. Na sistemu se opravlja dezinfekcja pitne vode z UV napravo, drugih postopkov priprave pitne vode na sistemu ni. V letu 2010 so bili v okviru notranjega nadzora za mikrobiološka preskušanja odvzeti 4 vzorci pitne vode. Vsi odvzeti vzorci pitne vode so bili skladni z mikrobiološkimi zahtevami pravilnika. Fizikalno kemjska preskušanja so pokazala, da je pitna voda glede na obseg opravljenih preskušanj ustrezala fizikalno kemjskim zahtevam. Ocenjujemo, da je bila pitna voda v omrežju sistema glede na navedene ugotovitve v splošnem skladna z zahtevami pravilnika. Varnost oskrbe s pitno vodo ocenjujemo kot zadovoljivo s pripombo, da je potrebno redno nadzirati delovanje naprave za UV dezinfekcjo pitne vode.

2.4 Vodovodni sistem Butajnova

Sistem se oskrbuje s pitno vodo iz enega vodnega vira. Zaradi geoloških značilnosti vodo-oskrbnega območja spada voda, ki napaja sistem v kemjskem pogledu med nizko mineralizirane vode.. Značilnost za vodooskrbna območja takega tipa je, da je vpliv površinskih voda na pitno vodo lahko prisoten. V letu 2010 so bili od skupaj šestih odvzetih vzorcev za mikrobiološka preskušanja, trje vzorci neskladni. Neskladnost vzorcev pitne vode je bila pogojena z ugotovitvjo prisotnosti koliformnih bakterj v pitni vodi. V dveh primerih je bila ugotovljena prisotnost koliformnih bakterj v nizkem številu, v enem primeru (letno obdobje) je bilo skupno število navedenih mikroorganizmov visoko. Drugih skupin mikroorganizmov oziroma bakterj, ki vplivajo na mikrobiološko ustreznost pitne vode nismo ugotovili. Za fizikalno kemjska preskušanja sta bila odvzeta dva vzorca vode, ki sta glede na obseg merjenih parametrov ustrezala fizikalno kemjskim zahtevam pravilnika. Glede na praktično stalno prisotnost koliformnih bakterj v pitni vodi ne moremo oceniti pitno vodo v omrežju sistema v mikrobiološkem pogledu kot zadovoljivo. Varnost oskrbe s pitno vodo pa bo mogoče na sistemu zagotavljati le ob rednem izvajanju ustreznih preventivnih ukrepov.

2.5 Vodovodni sistem Kurja vas

Vodovodni sistem se napaja s pitno vodo iz dveh vodnih virov. Na sistemu se ne opravlja noben postopek priprave pitne vode pred njeno distribucjo v omrežje. V letu 2010 smo v okviru notranjega nadzora za mikrobiološka preskušanja odvzeli skupaj 8 vzorcev pitne vode, od katerih jih je bilo 6 neskladnih z mikrobiološkimi zahtevami pravilnika. Rezultati fizikalno kemjskih preskušanj so pokazali, da sta oba odvzeta vzorca pitne vode glede na obseg opravljenih preskušanj, ustrezala zahtevam pravilnika. Mikrobiološka neskladnost pitne vode je bila v vseh primerih pogojena z ugotovitvjo prisotnosti koliformnih bakterj. Število kolonj koliformnih bakterj je bilo pri vseh neskladnih vzorcih relativno nizko. Po ugotovitvah neskladnosti pitne vode so bili predlagani ustrezni preventivni ukrepi. Praktično stalna prisotnost koliformnih bakterj v pitni vodi kaže, da je voda obremenjena z organskimi snovmi. V letu 2010 ni bila sicer v nobenem primeru mikrobiološke neskladnosti ugotovljena prisotnost indikatorskih mikroorganizmov fekalnega izvora, kar pa ne izključuje njihovo občasno prisotnost v pitni vodi vodovodnega sistema. Glede na ugotovitve ne moremo oceniti, da pitno vodo v mikrobiološkem pogledu v letu 2010, kot kakovostno. Zaradi praktično stalne prisotnosti organskih snovi v pitni vodi, ne moremo oceniti, da je bila oskrba uporabnikov s pitno vodo varna.

2.6 Vodovodni sistem Planina

Vodovodni sistem se napaja iz treh vodnih virov. Pitno vodo se iz zajetj distribuira direktno v omrežje sistema brez nobenega predhodnega postopka priprave pitne vode. V letu 2010 smo za mikrobiološka preskušanja odvzeli skupaj 6 vzorcev pitne vode. Vsi odvzeti vzorci pitne vode niso ustrezali mikrobiološkim zahtevam pravilnika. Za fizikalno kemjska preskušanja smo odvzeli 2 vzorca pitne vode, ki sta glede na obseg opravljenih preskušanj ustrezala fizikalno kemjskim zahtevam pravilnika. Rezultati mikrobioloških preskušanj so pokazali, da je pitna voda v sistemu praktično stalno onesnažena z organskimi snovmi fekalnega izvora. Ugotovljena prisotnost bakterj E. coli v treh primerih, je zanesljiv pokazatelj fekalnega onesnaženja pitne vode. Zaradi navedenih ugotovitev je na tem sistemu za vse uporabnike uveden stalni in obvezen ukrep prekuhavanja pitne vode pred uporabo za prehranske namene. Ocenjujemo, da je pitna voda v tem sistemu zdravstveno neustrezna in predstavlja resno tveganje za zdravje uporabnikov. Vodovodni sistem bi moral imeti uveden najmanj stalni postopek dezinfekcje pitne vode. Zaradi navedenih ugotovitev in tudi slabega sanitarno higienskega in tehničnega stanja vodooskrbnih objektov, ocenjujemo varnost oskrbe s pitno vodo na tem sistemu kot zelo slabo.

3. KRAJEVNA SKUPNOST POLHOV GRADEC

Krajevna skupnost Polhov Gradec se oskrbuje s pitno vodo iz petih vodovodnih sistemov, ki napajajo naselja Polhov Gradec, Dvor - Dolenja vas, Podreber, Praproče in Hrastenice. Imena sistemov sovpadajo z imeni oziroma nazivi oskrbovalnih območj posameznih vodovodnih sistemov. Podatka o številu prebivalcev v Krajevni skupnosti Polhov Gradec in letni distribucji pitne vode sta skupna za celotno krajevno skupnost. Na vseh vodovodnih sistemih v KS Polhov Gradec se ne opravlja noben postopek priprave pitne vode pred distri-bucjo pitne vode v omrežje sistemov. V vseh sistemih prevladuje voda površinskega tipa. V preglednici 7 je podan prikaz podatkov o vodovodnih sistemih, imenih vodooskrbnih ob-močj, številu prebivalcev, letni distribucji pitne vode, postopkih dezinfekcje pitne vode in drugih postopkih priprave vode, ter vrsti oziroma tipu vode glede na geološke značilnosti vodooskrbnega območja.

3. 1 Mikrobiološka in fizikalno kem^ska preskušanja opravljena v okviru notranjega nadzora

V letu 2010 je bilo v okviru notranjega nadzora na vodovodnih sistemih Polhov Gradec, Dvor - Dolenja vas, Podreber, Praproče in Hrastenice za mikrobiološka preskušanja skupaj odvzetih 24 vzorcev pitne vode. Za fizikalno kemjska preskušanja je bil odvzet en vzorec pitne vode. Rezultati mikrobioloških preskušanj so pokazali, da je bilo 8 vzorcev skladnih, 16 vzorcev pitne vode pa neskladnih z zahtevami Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS, št.19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Navedeni podatki so podrobneje prikazani v preglednici 8.

V preglednici 9 so prikazani podatki (število vzorcev, vrsta preskušanja , skladnost in neskladnost) za opravljena redna in občasna mikrobiološka preskušanja. Glede na vrsto

42

NAŠ ČASOPIS

Občina Dobrova

- Polhov Gradec

26. april 2011

elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si

Preglednica 9

KS POLHOV GRADEC

vodovodni sisitem

Mikrobiološka preskušanja

fizikalno kemnska preskušanja

število vzorcev

št.neskl. vzorcev

št.vzorcev z E.coli

število vzorcev

št.neskl. vzorcev

redna

občasna

redna

občasna

redna

občasna

redna

občasna

P.Gradec

8

4

6

3

0

0

0

1

0

Dvor-D.vas

2

2

0

1

0

0

0

0

0

Podreber

1

1

1

1

0

0

0

0

0

Praproče

2

2

1

1

0

0

0

0

0

Hrastenice

1

1

1

1

0

0

0

0

0

opravljenih mikrobioloških preskušanj je podano tudi število vzorcev pitne vode v katerih je bila morebitno ugotovljena prisotnost bakterj E.coli

Preglednica 10 KS ČRNI VRH

ime sistema

ime osk. območja

št. prebivalcev

distribuc^a v m3/leto

dezinfekcja

dezinf. Sredstvo

druga priprava vode

tip vode

Črni vrh

Črni vrh

*331

*12954

da

da

ne

površinska

Sr.vrh Rovt

Sr.vrh Rovt

ne

da

ne

površinska

Legenda: * Podatek je za KS Šentjošt skupen; Vir .Občina Dobrova - Polhov Gradec

Legenda: * Podatek je za KS Šentjošt skupen; Vir .Občina Dobrova - Polhov Gradec

Preglednica 1

KRAJEVNA SKUPNOST ČRNI VRH

Vodovodni sistem

sk.število odvz.vzorcev

mikrobiol. preskušanja

fizikalno kemjska preskušanja

M

K

U

NE

U

NE

Črni vrh

8

2

4

4

2

0

Srednji vrh - Rovt

8

2

4

4

2

0

Skupaj

22

4

4

8

4

0

Legenda: M - mikrobiološki vzorci, K - kemjski vzorci; U - ustrezni vzorci, NE - neustrezni vzorci

Legenda: M - mikrobiološki vzorci, K - kemjski vzorci; U - ustrezni vzorci, NE - neustrezni vzorci

Preglednica 11

KS ČRNI VRH

vodovodni sitem

Mikrobiološka preskušanja

fizikalno kemjska preskušanja

število vzorcev

št.neskl. vzorcev

št.vzorcev z E.coli

število vzorcev

št.neskl. vzorcev

redna

občasna

redna

občasna

redna

občasna

redna

občasna

Črni vrh

7

1

4

0

2

0

1

1

0

Srednji vrh - Rovt

7

1

4

0

4

0

1

1

0

Preglednica 12. : Monitoring pitnih vod v letu 2010

SEZNAM OSKRBOVALNIH OBMOČ^ UPRAVLJAVCA »OBČINA DOBROVA - POLHOV GRADEC« :

ID o.o.

ime oskrb.območja.

št.uporab.

št.rednih preskusov

neskladni redni

št.občasnih preskusov

neskladni občasni

582

BREZJE PRI DOBROVI

250

2

2

0

0

568

BRIŠE

100

1

0

0

0

569

BUTAJNOVA

150

2

1

0

0

570

ČRNI VRH - SMOLNIK

200

2

0

0

0

566

DOBROVA

2850

4

0

1

0

571

DVOR - DOLENJA VAS

350

2

2

0

0

573

HRUŠEVO

60

1

1

0

0

574

KURJA VAS

60

1

1

0

0

575

OSREDEK PRI DOBROVI

50

1

1

0

0

576

PLANINA NAD HORJULOM

50

1

1

0

0

577

PODREBER

64

1

0

0

0

567

POLHOV GRADEC

1000

4

1

1

0

581

ŠENTJOŠT

200

2

1

0

0

580

SUHI DOL

60

1

1

0

0

Vir: Poročilo o pitni vodi za Občino Dobrova - Polhov Gradec za leto 2010, Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, marec 2011

Vir: Poročilo o pitni vodi za Občino Dobrova - Polhov Gradec za leto 2010, Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, marec 2011

3. 2 OCENA STANJA PO VODOVODNIH SISTEMIH

3.3 Vodovodni sistem Polhov Gradec

Sistem se napaja s pitno vodo iz 4 vodovodnih zajetj. Na sistemu ni nobenega postopka priprave pitne vode tako, da se iz zajetj distribuira v sistem surovo vodo. Za mikrobiološka preskušanja je bilo v letu 2010 skupaj odvzetih 12 vzorcev pitne vode. Mikrobiološko neskladnih vzorcev pitne vode je bilo 9, kar predstavlja 75% delež. V vseh ugotovljenih primerih mikrobiolške neskladnosti predstavljajo poglavitni vzrok neskladnosti pitne vode koliformne bakterje. Ocenjujemo, da je poglavitni vzrok za neskladnost vode predvsem v daljšem zadrževalnem času pitne vode v petih vodohranih. Daljše zadrževanje pitne vode v sistemu predstavlja tudi boljše pogoje za razvoj mikroorganizmov. Pri vseh primerih ugotovljene neskladnosti pitne vode so bili predlagani ustrezni preventivni ukrepi. Izvajalo se je tudi preventivno kloriranje pitne vode z ustreznim klorovim preparatom. Glede na rezultate mikrobioloških preskušanj, ki so pokazali visok odstotek neskladnih vzorcev pitne vode ne moremo oceniti mikrobiološko kakovost pitne vode v sistemu kot zadovoljivo. Zaradi pomanjkljivosti v delovanju sistema (zadrževalni čas vode v sistemu, ni postopka dezinfekcje) varnost oskrbe s pitno vodo ni dobra.

3.4 Vodovodni sistem Dvor - Dolenja vas

Vodovodni sistem se napaja s pitno vodo iz treh vodnih virov - zajetj. Za mikrobiološka preskušanja so bili v letu 2010 skupaj odvzeti 4 vzorci pitne vode. En vzorec pitne vode je bil zaradi prisotnosti koliformnih bakterj v nizkem številu neskladen. Koliformne bakterje v nizkem številu ne predstavljajo tveganja za zdravje uporabnikov. Glede na rezultate mikrobioloških preskušanj ocenjujemo, da je bila mikrobiološka kakovost pitne vode glede na celoletno obdobje dobra. Enako ocenjujemo tudi varnost oskrbe z pitno vodo.

3.5 Vodovodni sistem Podreber

Sistem se oskrbuje s pitno vodo iz enega vodnega vira. Na sistemu ni nobenega postopka priprave pitne vode. V okviru notranjega nadzora sta bila za mikrobiološka preskušanja odvzeta dva vzorca pitne vode iz omrežja sistema. Oba vzorca pitne vode sta bila neskladna z mikrobiološkimi zahtevami pravilnika. Zaradi neskladnosti pitne vode so bili predlagani preventivni ukrepi, kot je dezinfekcja pitne vode z ustreznim klorovim preparatom in postopno izpiranje omrežja sistema. V enem primeru je bila v vzorcu pitne vode ugotovljena prisotnost koliformnih bakterj v nizkem številu, v drugem primeru pa bi vzrok neskladnosti v povišanem številu kolonj mikroorganizmov pri 36°C in 22°C. Ugotovljena prisotnost kloformnih bakterj in povišanega števila kolonj mikroorganizmov pri 36°C ne predstavlja večjega tveganja za zdravje uporabnikov, kaže pa na prisotnost organskih snovi v pitni vodi. Glede na ugotovljeno ne moremo oceniti varnosti oskrbe s pitno vodo kot zadovoljivo.

3.6 Vodovodni sistem Praproče

Sistem se napaja s pitno vodo iz enega vodnega vira. Vodo se distribuira v sistem direktno brez nobenega predhodnega postopka priprave. V okviru notranjega nadzora so bili za mikrobiološka preskušanja odvzeti skupaj 4 vzorci pitne vode. Dva vzorca pitne vode sta bila neskladna z mikrobiološkimi zahtevami pravilnika. Vzrok za neskladnost pitne vode je bila ugotovljena prisotnost koliformnih bakterj in v enem primeru še povišano število kolonj mikroorganizmov pri 36°C. V obeh primerih je bilo število mikroorganizmov relativno nizko. Po ugotovitvah mikrobiološke neustreznosti pitne vode so bili predlagani ustrezni preventivni ukrepi. Glede na rezultate mikrobioloških preskušanj ocenjujemo, da mikrobiološka slika pitne vode ni bila skladna z zahtevami pravilnika., vendar pa ni predstavljala resnejšega tveganja za zdravje uporabnikov. Varnost oskrbe s pitno vodo ne moremo oceniti kot zadovoljivo.

3.7 Vodovodni sistem Hrastenice

Vodovodni sistem se oskrbuje s pitno vodo iz enega vodnega vira. V okviru notranjega nadzora sta bila za mikrobiološka preskušanja odvzeta dva vzorca pitne vode. Oba vzorca pitne vode sta bila zaradi ugotovljene prisotnosti kolirmnih bakterj neskladna z mikrobiološkimi zahtevami pravilnika. Prisotnost samo koliformnih bakterj v pitni vodi ne predstavlja tveganja za zdravje uporabnikov, kaže pa na povišane vrednosti organskih snovi v pitni vodi. Glede na ugotovitve mikrobioloških preskušanj ocenjujemo pitno vodo kot neskladno z zahtevami pravilnika, varnost oskrbe s pitno vodo pa kot nezadovoljivo.

4. KRAJEVNA SKUPNOST ČRNI VRH

Krajevna skupnost Črni vrh se oskrbuje s pitno vodo iz dveh vodovodnih sistemov, ki napajata naselja Črni vrh in Stari vrh - Rovt. Imeni vodovodnih sistemov in oskrbovalnih območj sistemov sta enaki. Podatka o številu prebivalcev v Krajevni skupnosti Črni vrh in letni distribucji pitne vode sta skupna za celotno krajevno skupnost Črni vrh. Na obeh vodovodnih sistemih se opravlja preventivno kloriranje pitne vode z natrjevim hipoklorito-m,drugih postopkov priprave vode ni. V obeh sistemih prevladuje voda površinskega tipa.

V preglednici10 je podan prikaz podatkov o vodovodnih sistemih, imenih vodooskrbnih območj, številu prebivalcev, letni distribucji pitne vode, morebitnih postopkih dezinfekcje pitne vode in drugih postopkih priprave vode, ter vrsti oziroma tipu vode glede na geološke značilnosti vodooskrbnega območja.

4. 1 Mikrobiološka in fizikalno kem^ska preskušanja opravljena v okviru notranjega nadzora

V letu 2010 je bilo v okviru notranjega nadzora na vodovodnih sistemih Črni vrh in Srednji vrh - Rovt za mikrobiološka preskušanja skupaj odvzetih 16, za fizikalno kemjska preskušanja pa 4 vzorci pitne vode. Rezultati mikrobioloških preskušanj so pokazali, da je bilo 8 vzorcev skladnih, 8 vzorcev pitne vode pa neskladnih z zahtevami Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS, št.19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Za fizikalno kemjska preskušanja so bili odvzeti 4 vzorci pitne vode, ki so bili glede na obseg opravljenih preskušanj, skladni z fizikalno kemjskimi zahtevami pravilnika. Navedeni podatki so podrobneje prikazani v preglednici 11.

4.2 OCENA STANJA PO VODOVODNIH SISTEMIH

4.3 Vodovodni sistem Črni vrh

Sistem se napaja iz enega vodnega vira. V letu 2010 je bilo za mikrobiološka preskušanja skupaj odvzetih 8 vzorcev pitne vode. Štirje vzorci pitne vode so ustrezali mikrobiološkim zahtevam, štirje vzorci pa ne.

V dveh primerih je bila neskladnost pitne vode ugotovljena v zajetju, v dveh primerih pa na omrežju sistema. Poleg obveznega prekuhavanja pitne vode pred uporabo za prehranske namene so bili ob ugotovitvah neskladnosti pitne vode predlagani tudi drugi ustrezni preventivni ukrepi.

Dezinfekcja pitne vode z ustreznim klorovim preparatom (ročno kloriranje) je praktično stalen preventivni ukrep na tem sistemu. Konec meseca avgusta je bila v zajetju vgrajena naprava za kloriranje pitne vode, kar je bilo na tem sistemu glede na ugotovljeno stanje, nujno. Prisotnost bakterj E. coli in visoko število koliformnih bakterj v pitni vodi je bilo ugotovljeno v dveh primerih na omrežju sistema pred uvedbo dezinfekcje pitne vode. Glede na rezultate in ugotovitve mikrobioloških preskušanj ne moremo oceniti mikrobiološko sliko pitne vode v letu 2010 kot dobro. Pričakujemo, da bo ob pravilnem delovanju postopka dezinfekcje pitne vode v prihodnje mikrobiološka kakovost pitne vode v sistemu dobra. Varnost oskrbe z vodo v letu 2010 ocenjujemo kot nezadovoljivo.

4.4 Vodovodni sistem Srednji vrh - Rovt

Sistem se oskrbuje s pitno vodo iz enega vodnega zajetja. Za mikrobiološka preskušanja je bilo v letu 2010 skupaj odvzetih 8 vzorcev pitne vode. Štirje vzorci pitne vode so bili skladni z mikrobiološkimi zahtevami pravilnika, štirje vzorci pa ne. V vseh neskladnih vzorcih pitne vode je bila ugotovljena prisotnost mikroorganizmov indikatorjev fekalnega onesnaženja - bakterje E.coli. Poleg obveznega prekuhavanja pitne vode pred uporabo za prehranske namene so bili ob ugotovitvah neskladnosti pitne vode predlagani tudi drugi ustrezni preventivni ukrepi (ročno kloriranje in izpiranje omrežja). V mesecu avgustu je bila na zajetju vgrajena naprava za kontinuirano dezinfekcjo pitne vode z natrjevim hi-pokloritom, kar je bil glede na predhodne ugotovitve, nujen preventivni ukrep. Uvedba stalnega postopka dezinfekcje pitne vode bo ob pravilnem delovanju naprave pozitivno vplivala na mikrobiološko kakovost pitne vode. Zaradi predhodnih ugotovitev ocenjujemo, da je bila pitna voda v sistemu do uvedbe postopka dezinfekcje zdravstveno neustrezna. Varnost oskrbe s pitno vodo v sistemu ocenjujemo kot nezadovoljivo.

5. DRŽAVNI MONITORING PITNIH VOD ZA LETO 2010

V okviru državnega monitoringa pitne vode za leto 2010 je bilo opravljenih več ciklov vzorčenja pitne vode. V osnovni tabeli podajamo prikaz odvzemov vzorcev pitne vode po oskrbovalnih območjih v letu 2010 s podano skladnostjo oziroma neskladnostjo. Podatki so povzeti iz spletnih strani monitoringa pitne vode.

Občina Dobrova - Polhov Gradec (Besedilo ni lektorirano)

26. april 2011

elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si

Občina

Log - Dragomer

NAŠ ČASOPIS

43

Svetniki Loga - Dragomerja dali zeleno luč Ceru Nik

Log - Dragomer, 23. marec - Svet Loga - Dragomerja se je v prostorih osnovne šole sestal na prvi izredni seji, na kateri je obravnaval dve točki dnevnega reda. Po dolgi razpravi in številnih pomislekih je deset svetnikov župana pooblastilo za podpis pogodbe skupnega projekta Cero Nik, dva svetnika pa sta se glasovanja vzdržala. Svet je razpravljal tudi o ravnatelju Osnovne šole Log - Dragomer. Med dvema kandidatoma so kot primernejšo izglasovali dosedanjo ravnateljico Mihaelo Mrzlikar.

Svetnice in svetniki so na svoji prvi izredni seji razpravljali o izgradnji reg^skega centra za ravnanje z odpadki Notranjska-Istra-Kras (Cero Nik). Projektu so sicer načelno zeleno luč že januarja dali župani, ki so v Hrpeljah pristopili k sodelovanju in pripravi skupnega projekta Cero Nik. Sedaj pa so svetniki na izredni seji odločali o dokončnem podpisu pogodbe. Svetniki so sicer imeli kar nekaj pomislekov glede pristopa k projektu, predvsem so si želeli, da bi imeli možnost izbirati med več lokac^ami oziroma možnost proučitve pristopa k različnim regijskim centrom. Razmišljali so o možnosti priključitve k Ljubljani ali Novi Gorici, razpravljali so o vložku občine v projekt Cero Nik ter na koncu z desetimi glasovi za pooblastili župana za podpis medobčinske pogodbe o sodelovanju in pripravi projekta ter izvedbi projekta Cero Nik

Center naj bi zgradili v Logatcu, v njem pa naj bi predelovali nekoristne odpadke, torej tiste, ki jih odlagamo v črne zabojnike za odpadke. V projektu naj bi sodelovalo šestnajst občin. Bloke so od njega že odstopile, s podpi

som pogodbe pa so se strinjali tudi borovniški in vrhniški svetniki. Cero Nik naj bi zaradi velikosti, seveda če bo pogodbo podpisala večina občin, izpolnjeval pogoje za sofinanciranje z evropskim denarjem. Cas za pridobivanje kohezjskih 35 miljonov evrov imajo še do ju-lja. Do takrat morajo na Ministrstvo za okolje in prostor oddati vlogo z vso dokumentacjo, skupaj z javnim naročilom za gradnjo.

Občinski svet je na seji dal tudi mnenje o kandidatih, ki so izpolnjevali pogoje za ravnatelja Osnovne šole Log - Dragomer. Še pred samo sejo je o kandidatih razpravljala Komi-sja za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ki je ugotovila, da oba prjavljena kandidata, Miha Verbec in dosedanja ravnateljica mag. Mihaela Mrzlikar, izpolnjujeta formalne pogoje za zasedbo položaja. Po razpravi so na podlagi boljšega programa dali pozitivno mnenje dosedanji ravnateljici. Njeno imenovanje pa so na tajnih volitvah soglasno potrdili tudi občinski svetniki.

Vesna Erjavec

Občanke in občani Občine Log - Dragomer

Čestitam vam ob

27. aprilu, dnevu boja proti okupatorju, 1. maju, prazniku dela, 9. maju, dnevu Evrope in 30. maju, občinskem prazniku.

Mladen Sumina, župan

Praznik Občine Log ' Dragomer

30. maj

Razpored dogajanja ob občinskem prazniku

ARTfe(j)st 2011 - improvizacijski nastop otroške dramske skupine Dialog

Organizator: KUD Kosec Log - Dragomer Lokacija: OŠ Log - Dragomer (večnamensl<i prostor)

ARTfe(j)st 2011 - potopisno predavanje Mirana Stanovnika »Vtisi z vzdržljivostnega relija Dakar 2011«

Organizator: KUD Kosec Log - Dragomer Lokacija: OŠ Log - Dragomer (večnamenski prostor)

ARTfe(j)st 2011 - otroške likovne delavnice na prostem

Organizator: KUD Kosec Log - Dragomer Lokacija: OŠ Log - Dragomer

ARTfeO)st 2011 - odprtje razstave o Ljubljanskem barju

Organizator: JZ Krajinski park Ljubljansko barje Lokacija: OŠ Log - Dragomer (večnamenski prostor) Razstava bo odprta do 6.6.2011.

Pohod po občinskih mejah

Organizator: Planinsko društvo Rega Lokacija: Start v Športnem parku Log

Otroški nogometni turnir

Organizator: NK Dragomer Lokacija: Športni park Log

Sobota, 28.5.2011 Slavnostni prevzem gasilskega vozila s parado in ob 17.00 uri gasilsko veselico ob 90 letnici PGD Log

Organizator: Prostovoljno gasilsko društvo Log Lokacija: Športni park Log

Sreda, 25.5.2011 ob 17.30 uri

Sreda, 25.5.2011 ob 19.00 uri

Četrtek, 26.5.2011 ob 17.00 uri

Četrtek, 26.5.2011 ob 18.30 uri

Sobota, 28. 5.2011 ob 9.00 uri

Sobota, 28. 5.2011 ob 10.00 uri

Nedelja, 29.5.2011 od 9.00 ure do 19.00 ure

Ponedeljek, 30.5.2011 ob 19.00 uri

Odprto državno prvenstvo Slovenije v cheerleadingu in cheer plesu 2011 »Slovenian Cheer Open 2011«

Organizator: CPieerieading zveza Slovenije

Izvajalec: ŠŠD Log - Dragomer

Lokacija: OŠ Antona Martina Slomška, Vrhnika

Proslava ob občinskem prazniku z bogatim kulturno-umetniškim programom

Organizatorji: Občina Log - Dragomer, KUD Kosec Log - Dragomer Lokacija: OŠ Log - Dragomer (večnamenski prostor)

Občinski svet glasoval za ponovitev postopka izbire direktorja ZD Vrhnika

Log - Dragomer, 14. april 2011 - Občinski svet občine Log - Dragomer se je v prostorih osnovne šole sestal še na svoji drugi izredni seji, na kateri je obravnaval šest od predvidenih osmih točk. Med drugim so svetniki na mize dobili gradivo o imenovanju direktorja Zdravstvenega doma Vrhnika. Po dolgi razpravi so sklenili, da o imenovanju Emila Židana za direktorja ZD Vrhnika, zaradi neskladnosti postopka izbire z odlokom, ne bodo odločali. So pa svetu zavoda predlagali, da postopek ponovi. Sicer pa je občinski svet na seji med drugim obravnaval še odobritev finančne pomoči Žabicam, na dnevnem redu pa so bila tudi občinska priznanja.

Svetniki in svetnice so se na seji najdlje zadržali ob obravnavi prve točke dnevnega reda, in sicer ob soglasju lokalne skupnosti k imenovanju direktorja Zdravstvenega doma Vrhnika. V dolgi razpravi, v kateri so bili izraženi številni pomisleki in nezadovoljstvo svetnikov, predvsem glede majhne vloge občinskega sveta, so svetniki soglašali, da je srž problema v samem postopku izbire kandidatov. Svetnike je poleg ostalih pomanjkljivosti najbolj zmotila neskladnost s 16. členom Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Vrhnika, ki pravi da svet zavoda pred imenovanjem direktorja pridobi soglasje ustanoviteljic. Kot so poudarili svetniki pa so na mize dobili sklep sveta zavoda v katerem ta že imenuje Emila Židana za direktorja ZD Vrhnika za dobo 4 let, kar pa po ugotovitvah občinskega sveta ni v skladu z omenjenim odlokom. Po večkratnem neuspelem poskusu oblikovanja sklepa, so na koncu le soglašali, da o imenovanju direktorja ZD ne bodo sklepali. So pa sklenili, da postopek ni bil voden v skladu s predpisi in zato so svetu zavoda ZD Vrhnika predlagali, da postopek ponovi.

Sicer pa so ob tej točki kresala mnenja svetnikov. Eni so opozarjali na številne nepravilnosti in pomanjkljivosti v vlogi Emila Židana za delovno mesto direktorja ZD Vrhnika, drugi so poudarili, da je doseda

nji direktor Židan vrhniški zdravstveni dom, ki je bil tik pred razsulom, v svojem štiriletnem mandatu ponovno postavil na noge, tretji pa so razmišljali, da ostaja preveč odprtih vprašanj, ki bi jih bilo potrebno razčistiti.

Priznanje Občine Log - Dragomer Uli Ani Leban

Sicer pa je občinski svet še pred obravnavo točk dnevnega reda soglašal z umikom točke o povišanju cene socialnovar-stvene storitve pomoči na domu, strinjali pa so se tudi z umikom sklepa o odobritvi sredstev za sofinanciranje rekonstrukcje obzidja okoli cerkvice Sv, Janeza Krstnika na Logu in obnove kapelice na Lukovici. Umik slednje točke je bil posledica odobritve bistveno prenizkega zneska pomoči.

Svetniki so na seji soglasno podprli podelitev priznanja Občine Log - Dragomer Uli Ani Leban, štirinajstletni plesalki rock and rolla, ki s svojimi vrhunskimi rezultati v svetu odlično predstavlja našo občino in Slovenjo. Na seji so soglašali tudi z ukinitvjo javnega dobra na zemljiščih na Logu ter brezplačnem prenosu zemljišč na občino. Članski navjaški skupini Žabice pa so svetniki odobrili sredstva v višini tri tisoč evrov, za udeležbo na svetovnem prvenstvu na Floridi. (ve)

V Občini Log - Dragomer bodo letos v vrtce sprejeli šestintrideset novih otrok

Komisya za sprejem otrok v Vrtec Log - Dragomer je letos obravnavala 83 prispelih vlog, od tega 42 iz naše občine. V občinski vrtec bo sprejetih 25 otrok, 11 pa jih bo v Vrtec Log - Dragomer sprejetih iz koncesyskega Vrtca Zvezdica. Ta bo letos sprejel 11 otrok prvega starostnega obdobja. Sicer pa varstva v Vrtcu Log - Dragomer ni dobilo šest otrok iz naše občine.

Kot so nam pojasnili na občini, so letos dobili štiri vloge več kot lani, in sicer jih je bilo 83, od tega 42 iz naše občine. Devetindvajset vlog je bilo primernih, druge pa so prispele prepozno oziroma otroci niso izpolnjevali starostnega pogoja in so za vpis v vrtec premladi ali pa si njihovi stari željo vpis šele v letu 2012. Kot so pojasnili, so od 29 občinskih otrok sprejeli 23, dva otroka pa sta bila sprejeta tudi iz drugih občin. Tako kot lani so imeli prednost pri sprejemu tisti otroci, ki skupaj z enim od staršev prebivajo v Občini Log - Dragomer vsaj enajst mesecev. Tisti starši otrok, ki v občini prebivajo dlje, pa so za vsako dodatno leto prebivanja dobili dodatno točko. Šest občinskih otrok mesta v vrtcu ni dobilo, so pa na občini poudarili, da bo številka najverjetneje nekoliko nižja, saj bodo vloge prispele v Zavod Zvezdica še obravnavali in, kot so še dodali, se

te v nekaterih primerih tudi podvajajo. Jolanda Fon nam je povedala, da izkušnje kažejo, da so po navadi ob začetku šolskega leta v vrtec sprejeti večinoma vsi otroci iz naše občine.

Čeprav z zavrnjenimi občinskimi otroki ne bi zapolnili dodatnega oddelka vrtca, pa gradnja vrtcev v prihodnosti še ne bo končana. Kot so pojasnili na občini, bo loške vrtčevske oddelke treba preseliti v nov vrtec. Začetek postopkov za gradnjo novega vrtca so na februarski seji potrdili tudi občinski svetniki. Kot nam je pojasnila Fonova, trenutno iščejo najugodnejše variante za gradnjo vrtca v okolici osnovne šole, je pa Fonova zaskrbljeno opozorila na bojazen, da se na območjih okoli šole lahko zavleče pri pridobivanju dovoljenj Arsa. Naj ob tem spomnimo, da je dializni center na tovrstna dovoljenja čakal kar vse leto. Vesna Erjavec

Aktivnosti delovne skupine za trgovino

V dobrem mesecu delovanja te skupine smo poiskali vse trgovce v Slovenji, ki investirajo v trgovine z živili. Vsem smo dali natančen opis, stanje, podatke o možnih lokacjah in zemljiščih in podatke o številu prebivalcev in migracjah ljudi, ki 'gravitirajo na možne lokacje tudi po izgradnji priključka na avtocesto. Pogovarjali smo se tudi z lastniki zemljišč in morebitnih objektov za najem.

Žal trenutno v Slovenji investirajo v trgovine le diskontne trgovine, kot so: Lidl, Hofer in Evrospin, ki željo poceni parcelo, več kot 5000 prebivalcev in lokacjo ob magistralki. Mercator svoje manjše trgovine prodaja ali daje v najem 'franšizarjem', Spar nima franšiz in ga zanima 1000 m2 prodajne površine z najmanj 77 parkirišči in ustrezno število kupcev, Tuš ne investira sam, ampak le njegovi franšizarji, ki so lahko tudi najemniki, Jagr išče lokacje za večje trgovine, 1000 m2 prodajne površine in se mu ne mudi, drugi trenutno niso v situ-acji, da bi investirali..

Imamo eno pismo o nameri, čakamo še na nekaj odgovorov ... Opravljenih je več razgovorov s firmo M3 projekt, predlagateljem, na zboru krajanov zavrnjene variante poslovno-stanovanjskega objekta. Člani delovne skupine (v nadaljevanju DS) in investitor M3 projekt so bili soglasni, da je treba na podlagi odločitve zbora občanov in občinskega sveta projekt stanovanj-sko-poslovnega objekta spremeniti (v nadaljevanju projekt). Vsi predlogi DS so bili v smeri zmanjšanja stroškov za občino in investitorja.

Stališče DS je bilo, da je vložek občine - skoraj 3000 m2 zemljišč, degradiran športni park, povečane potrebe v vrtcu in šoli, večji prometne težave na delu Drago-merške, da bi dobila trgovino v stanovanjskem objektu prevelik, celo večji kot bi bili stroški izgradnje trgovine v lasti občine itn. itn.

Medtem ko bo ta informacja v tisku, bo delovna skupina oddala poročilo s predlogi rešitev županu.

Ciril Krašovec

44 NAŠ ČASOPIS

Občina

Log - Dragomer

26. april 2011

elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si

V t v« 1 • 1 «v« 1 • • v«

občinski hiši so se mudili poslanci največje opozic^'ske stranke

Dragomer, 11. april 2011 - Poslanska skupina SDS na čelu s Francetom Cuk-jatyem se je v okviru celodnevnega delovnega obiska Notranjsko-Dolenjske regye mudila tudi v Občini Log - Dragomer. Najprej so se poslanci s svojimi ložansko-dragomerškimi strankarskimi kolegi pogovorili o problematiki sprejemanja občinskega prostorskega načrta in financiranja izgradnje kanalizacye, pozneje pa so skupaj z županom Mladenom Sumino med drugim spregovorili še o protihrupnih ograjah. Sicer pa so poslanci obiskali tudi borovniško in vrhniško občino ter se ob zaključku delovnega obiska udeležili javne tribune v Logatcu.

Poslanci so se ob obisku občin Notranjsko-Dolenjske regje pogovarjali z župani, gospodarstveniki in občani, njihovi obiski pa so bili namenjeni predvsem spoznavanju razvojnih priložnosti, ki jih ponuja regja, ter na drugi strani težav, s katerimi se srečujejo na teh območjih. Poslanci France Cukjati, Milan Cadež, Štefan Tisel ter državni svetnik Jože Korže so dopoldan obiskali tudi Občino Log - Dragomer, kjer so se s svojimi strankarskimi kolegi iz Občine Log - Dragomer in županom Mladenom Sumino pogovorili o občinski problematiki.

Gostitelji so poslancem najprej predstavili problematiko sprejemanja OPN. "Sprejemanje OPN je eno od tistih po-dročj, kjer si občinska uprava nikakor ne more privoščiti, da bi sprejemala odločitve, ki bi bile v nasprotju z željami občanov," je poudaril poslanec France Cukjati.

Ob drugi temi pogovora, izgradnji kanalizacije, so go-

dirajo za evropska kohezjska sredstva. Kot so še pojasnili, naj bi sicer šli tudi v drugo fazo pridobivanja sredstev, vendar se stvari trenutno ne premikajo v obljubljeno smer. "Dejstvo je, da občina sama ne bo sposobna izpeljati tega projekta. Projektna dokumentacja se izdeluje, zato bi želeli, da se tudi tistih občin, ki v prvi fazi niso imele pripravljenih projektov.

Največja opozic^ska stranka se je v okviru celodnevnega delovnega obiska Notranjsko-Dolenjske reg^e mudila tudi v Občini Log - Dragomer.

stitelji izrazili bojazen, da se zamuja vlak evropskih sredstev. Poslancem so pojasnili, da za to območje v preteklosti (v Občini Vrhnika) ni bilo narejenih projektov kanalizacje in zato občina ni bila vključena v prvo fazo pridobivanja sredstev v okviru projekta Cista Ljubljanica, preko katerega lahko občine tudi kandi-

ne odpiše," je svojo prošnjo na poslance naslovil Domen Cukjati. Ob tem so zbrani poslanski gostje opozorili, da je bil projekt Cista Ljubljanica v popolnem mirovanju in bi tak tudi ostal, če ga ne bi z apelom na vlado zbudili. Poslanci so obljubili, da bodo glede druge faze projekta sprožili poslanska vprašanja, vendar

morajo o problematiki dobiti dodatne informacje. Zato so se navzoči dogovorili, da jim bo župan posredoval informacje glede kanalizacje in izpada naše občine iz prve faze projekta.

Beseda je tekla tudi o pereči problematiki postavitve protihrupnih ograj. Poslanec Milan Cadež, ki je tudi sam župan, je opozoril, da je pri komunikacji z državnimi inštitucjami treba biti zelo aktiven in osebno slediti vsakemu poslanemu dopisu.

Sicer pa je župan Loga -Dragomerja priložnost obiska poslancev izkoristil tudi za predstavitev aktualne problematike, s katero so občina srečuje. Med drugim je spregovoril tudi o financiranju občin, s čimer sam ni zadovoljen: "Sistem skozi katerega se sredstva deli, nam ne ustreza, saj nazadujemo na mnogih segmentih. Problem je v tem, da sodimo k ljubljanski regji in smo statistično razviti in zaradi tega nismo upravičeni do dodatnih sredstev. Ko pa gre za neko nadgradnjo v smislu družbene infrastrukture, kanalizacje in podobnega nas mnoge podeželske občine prehitevajo." Kot je še pojasnil, ima občina težave tudi z meteornimi vodami, neurejenimi varnimi potmi ter dolgotrajnim postopkom sprejemanja občinskega prostorskega načrta.

V. E.

Delo v občinskem svetu

DeSUS

Z izvolitvjo na funkcjo svetnice sem prvič vstopila v politiko. Prej nisem razmišljala o delovanju občinskega sveta. Vendar pa sem bila prepričana, da za Log s strani občine ni bilo narejeno dovolj. V šestih mesecih delovanja v občinskem svetu sem ugotovila, da je za celotno občino odprtih veliko zanimivih projektov, ki nudjo številne razvojne možnosti. Spoznala sem, kako deluje občina in kako velik del nalog in proračuna je določen že s strani države. Na nas svetnikih je odgovornost, da speljemo čim več zadev, ki so v dobro večine občanov, in izpolnimo obljube iz predvolilnih programov. Menim, da se svetniki ne smemo obremenjevati s politično opredeljenostjo in moramo podpreti dobre projekte. Preseči moramo razhajanja in s skupnimi močmi pomagati pri izvedbi izbranih programov. Zaradi občanov, ki ste nas izvolili, in zaradi naših otrok in vnukov si moramo prizadevati za izboljšanje pogojev življenja in bivanja, za zdravo in občanom prjazno okolje. Za to nam ne sme biti žal našega časa in truda.

Vaša svetnica Branka

Poročilo civilne iniciative

Usklajevanje stališč za trgovino s M3 projektom

sva

V prispevku v imenu članov civilne iniciative (Drofenik, Plevnik), ki obenem tudi člana občinske Delovne skupine za trgovino, poročam o pogovorih te delovne skupine (v nadaljevanju DS) z direktorjem M3 projekta, d. o. o., o predlogu gradnje stanovanjsko-poslovnega objekta v Dragomeru.

DS za trgovino je končala usklajevanje predlogov zbora občanov (15. 2. 2011) z direktorjem, g. Topuzom. Naj spomnimo, da so bili ključni razlogi za zavrnitev projekta na zboru občanov velikost objekta, pomanjkanje zagotovil, da bo trgovina obstala, ker bo Mercator le najemnik in lahko trgovino zapre, nevarnost, da investicja ne bo končana zaradi bonitete investitorja, dejstvo, da je okoli 3000 m2 občinskega zemljišča prevelik vložek občine v M3 projekt in stališče športnega društva, da ne odstopi teniškega igrišča, dokler ne dobi v zameno drugega. V skladu s tem je DS predlagala M3 projektu, da

- omeji gradnjo objekta, vključno s parkirišči in strugo odprtega Snežaka izključno na svoja zemljišča,

- zniža objekt za eno nadstropje, zmanjša tloris,

- posreduje zagotovila o obstoju trgovine,

- o svoji finančni zmogljivosti ter pripravljenosti za izdajo bančnih zagotovil za izvedbo investicje in za resnost ponudbe.

- Za občane in ustanove v neposredni bližini objekta je zelo pomembna tudi zahteva Delovne skupine, da mora biti potok odprtega Snežaka čist, brez fekalj.

DS je sprejela stališče M3 projekta, da nima dovolj lastnih zemljišč za gradnjo stanovanj-sko-poslovnega objekta, četudi bi ga zmanjšal, in da projekt zanj postaja tržno nezanimiv. Zato je odstopila od temeljne zahteve, da investitor lahko gradi le na svojih zemljiščih in je predlagala, da se dovoli M3 projektu, da spelje strugo Snežaka na robu občinske parcele, če bo znižal objekt za eno nadstropje. Poleg tega je predlagala še dodatne ukrepe, ki bi investitorju nadomestili izgubljeni prihodek zaradi znižanja objekta:

- predlog, da investitor okoli 1/3 stanovanja nameni za varovana stanovanja (boljša prodaja, možnosti sofinanciranja iz drugih virov),

- predvidene poslovne prostore (ambulanta, lekarna) nameni za stanovanja in

- kot največja pozitivna pridobitev za gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta je možnost odkupa Nagodetove hiše, pri katerem bi sodelovala tudi občina. Z odkupom bi rešili problem dostopa na regionalno cesto in problem parkirišč,

- manj stanovanj bi pomenilo tudi nižje stroške in manjše potrebe po parkiriščih in ne bi bilo potrebe posegati na športne površine.

Rezultati usklajevanja predlogov z M3 projektom, žal, pokažejo, da ostajajo vsi ključni razlogi, ki so pripeljali do zavrnitve projekta, še vedno v veljavi:

- Zmanjšanje objekta: M3 projekt še ni pripravljen znižati objekta za eno nadstropje, ampak le zmanjšati število stanovanj za dve stanovanji.

- Nevarnost zaprtja trgovine, če ne bo poslovala rentabilno: M3 projekt in Mercator ne moreta dati zagotovila, da trgovine ne bodo zaprli po petih letih; obstaja celo nevarnost, da bo Mercator samo plačeval najemnino in trgovine sploh ne bo odprl. Tudi občina nima instrumentov, s katerimi bi preprečila zaprtje trgovine. Tudi če bi se občina odločila za solastništvo trgovine, ji to ne bi dalo ustrezne moči, da bi to preprečila. Na drugi strani pa bi zahtevalo solastništvo tudi finančni prispevek pri gradnji in plačilu stroškov trgovine. V takem primeru je potreben izračun, ali za občino ni bolj smotrno, da svoje vire vlaga v lastno, manjšo trgovino. Po mnenju M3 projekta pa je glede na to, da bo v stanovanjskem objektu sodobna trgovina, večja verjetnost, da bo Mercator zaprl trgovino na Logu in ne v Dragomerju. DS še vedno meni, da je načrtovana trgovina (500 m2 prodajnega prostora z vrisanimi 3 blagajnami - dejansko je prostora za 6 blagajn in 250 m2 skladiščnega prostora) za naše

naselje prevelika in ne bo mogla poslovati pozitivno. Za naselje s 500 gospodinjstvi po pridobljenih ocenah delovne skupine zadostuje 200 m2 velika trgovina. (Mercatorjeva trgovina na Logu meri skupaj s skladiščnimi prostori 200m2)

- Cista struga Snežaka, brez fekalj: tega ni mogoče zagotoviti, ker je vanj neposredno speljana tudi kanalizacja. Cistost struge bo mogoče zagotoviti šele s celovito ureditvijo kanalizacja v naselju, pri kateri upamo tudi na pridobitev evropskih sredstev. Ce bi prišlo do tega, da bi bil projekt M3 sprejet, bi morali problem fekalj v Snežaku rešiti hkrati z gradnjo bloka, to pa pomeni, da bi morali vsi občani Dragomerja, ki so priključeni neposredno na kanalizacjo, zgraditi malo čistilno napravo.

- G. Topuz je v usklajevalnih postopkih zavrnil predlog, da bi občini dal dokazila o finančni zmogljivost M3 projekta. Prav tako je zavrnil predlog, da bi občini dal bančno zagotovilo za resnost ponudbe. Zavrnitev obeh predlogov je utemeljil s tem, da bo občina sama določila, kako zavarovati svoje koristi pri sklepanju pogodbe z M3 projektom. Pripravljen pa je dati občini bančno jamstvo za dobro izvedbo posla v višini 7 % vrednosti investicje. Občina bi morala zahtevati pismo o nameri za izdajo tega jamstva, prav tako pa tudi izdajo bančnega jamstva za resnost posla (1do 3 % vrednosti investicje), če bi se to zgodilo.

DS sprejema argumente g. Topuza, da postaja projekt zanj nezanimiv, da bo pravno zavaroval svoje koristi in da je pripravljen svoji zemljišči (Ridl, Takaj) ali celo svoje podjetje M3, skupaj z Mercatorjevo parcelo, tudi prodati. Zato bo DS svoje nadaljnje delo osredotočila na rešitve samostojne, naselju primerne manjše trgovine, za kar nas je tudi zadolžil župan.

Naj ob tem poudarimo, da DS spoštuje interese izbranih svetnikov in občanov, ki željo v Dragomerju kupiti stanovanja. Vendar je bil v preteklosti tak projekt sprejet izključno zato, da bi Dragomer prišel do trgovine. To ostaja še vedno temeljni cilj: želimo trgovino in investitor nam jo je pripravljen zgraditi le skupaj s stanovanji. Vendar pa ocenjujemo, da je »davek«, ki bi ga morala plačati občina za trgovino z negotovo usodo njenega obstoja, prevelik: za 750 m2 površine trgovine bomo dobili blok s 7.700 m2 neto tlorisne površine stanovanj in za to dali še kakovostna občinska zemljišča, v zameno pa bi dobili oddelek vrtca, pokrito balinišče in nekaj javnih parkirišč, ki pa jih bo koristila tudi trgovina.

Strinjamo se, da bo treba v Dragomerju v prihodnje graditi stanovanja in pričakujemo, da bodo temu namenjene površine v občinskem prostorskem načrtu (OPN), ki bo po pesimističnih napovedih sprejet v enem letu. Zato verjamemo, da bodo vsi potencialni kupci iz naše občine dali prednost trgovini, svoje stanovanjske potrebe pa reševali na lokacjah, ki bodo predvidene v OPN.

DS lahko v skladu s sklepom o imenovanju najame zunanjega strokovnjaka. Zato bomo zaprosili uradnega cenilca, da ovrednoti občinska zemljišča, ki jih mora občina odstopiti M3 projektu in zemljišča M3 projekta. Poleg tega je treba oceniti tudi dodatne stroške, ki bi jih imela občina z ureditvjo Snešaka in kanalizacje, ter stroške, ki jih prinaša novogradnja dragomerški infrastrukturi. Oceniti je treba tudi vrednost tega, kar g. Topuz ponuja v zameno za občinska zemljišča (oddelek vrtca, pokrito balinišče na drugi lokacji, javna parkirišča) Na temelju cenitve bo mogoče presoditi, ali ni za občino bolje vložiti izračunano vrednost v izgradnjo lastne, manjše trgovine, ki bo imela tudi več možnosti, da preživi.

Za civilno iniciativo za trgovino Olga Drofenik

26. april 2011

elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si

Občina

Novičke iz Občine Log - Dragomer • Novičke iz Občine Log - Dragomer

Log - Dragomer

NAŠ ČASOPIS

45

Mežnar^o naj bi porušili do konca maja

Kot je pojasnila Tanja Krušič iz občinske uprave, je to eden izmed prvih korakov pri ureditvi dragomerškega pokopališča in njegove okolice. Stavbo mežnar^e je občina odkupila že pred več kot dvema letoma, nato pa jo je čakal dolgotrajen postopek pridobitve gradbenega dovoljenja za odstranitev objekta. Med drugim so kar nekaj časa, zaradi arheološkega najdišča ob cerkvi sv. Lovrenca, čakali na projektne pogoje Zavoda za varstvo kulturne

Končno bodo razgrnili OPPN za poslovno proizvodno cono Log

Konec aprila naj bi se postopki v povezavi s poslovno cono na Logu le premaknili z mrtve točke. Kot nam je pojasnil direktor uprave Andrej Kos, naj bi konec aprila javno razgrnili občinski podrobni prostorski načrt za poslovno proizvodno cono na Logu, 11. maja pa naj bi dokument tudi javno predstavili na zboru občanov. Do zadnjega majskega tedna naj bi občani in druga zainteresirana javnost imeli čas, da podajo svoje pripombe, da katerih pa bo v nadaljnjem postopku treba zavzeti stališča. Sicer pa se ureditev poslovne cone na Logu "vleče" že od konca leta 2006, ko je bil po takratnih predpisih sprejet program priprave. Kot nam je zaupal Kos, je v kar petletnem postopku šlo marsikaj narobe. Veliko časa je minilo, preden so se uspeli dogovoriti z "železnico" in "avtocesto", ki sta postavljali svoje zahteve. Pozneje se je izpostavilo vprašanje odvodnjavanja, varovanja občanov, ki bodo

dediščine ter tudi Arsa. Konec marca pa jim je projekt rušitve objekta le uspelo pripeljati tako daleč, da so začeli zbirati ponudbe za odstranitev. Kot je pojasnila Krušičeva, so dobili sedem ponudb, med katerimi je bil izbran najcenejši ponudnik, ki bo za dobre štiri in pol tisočake odstranil objekt, ločil odpadke in jih odložil na pristojni depon^i. "Ko bodo objekt porušili do temeljev bodo teren pregledali arheologi, kar je bil tudi pogoj ob pridobivanju gradbenega dovoljenja. Če arheologi ne bodo našli ničesar, bodo lahko odstranili še temelje," je še povedala Tanja Krušič. Objekt naj bi porušili do konca maja.

Po idejni zasnovi celovitega reševanja pokopališke problematike naj bi v prihodnosti na tem mestu zgradili zelo potrebno pokopališko infrastrukturo. Postavljena naj bi bila mrliška vežica, urejena parkirišča in prostor za pokope. Prav tako pa naj bi nastale razmere za reševanje vseh drugih vprašanj na tem območju, med drugim ustrezna ureditev poti, ki vodi do cerkve, ter pešpoti. Zagotovo pa naj bi bil največji izziv reševanje problematike meteornega odvodnjavanja.

Sezona obnove občinskih cestišč ponovno odprta

S pr^etnim toplim vremenom so se v Občini Log - Dragomer ponovno odprla cestna delo-višča. Na Logu so Pod Lovrencem postavili nove zaščitne ograje, v Dragomerju pa so zaščitne ograje postavili na Stari cesti.

prebivali ob poslovnih dejavnostih ter med drugim tudi nestrinjanja investitorjev. Župan Sumina je prepričan, da bi bilo lahko marsikaj drugače, če bi bila v začetni fazi poslovna cona ustrezneje umeščena v prostor: "Namembnost zemljišč je bila spremenjena iz kmet^skega v poslovno, brez vednosti vseh lastnikov zemljišč. Celo dve kmet^i sta bili spremenjeni v poslovno območje. Če bi se takrat zadeve postavile na pravo mesto, gotovo ne bi imeli takšnih problemov s cono."

Ob Vrtcu Log bodo zgradili novo parkirišče

Kot je pojasnil Martin Martinčič iz občinske uprave, bodo na občinskem zemljišču poleg Vrtca Log uredili peščeno parkirišče za potrebe vrtca in športnega parka. Dela že potekajo, izvajalec pa bo zemljišče v velikosti kar 2000 m2 utrdil in ga nasul s peskom. Z ureditvi-

Delovišče so odprli tudi na Lukovici, kjer so na delu ceste Pod gradom postavili zaščitno ograjo, v prihodnjih tednih pa naj bi dokončali tudi asfaltiranje ceste V jami. Na Pot na stan so poleg nove zaščitne ograje ob strugi potoka Snešak zgradili tudi podporni zid.

jo velikega peščenega parkirišča naj bi rešili parkirno problematiko tega dela občine. Naj spomnimo, da so starši otrok občino že dlje opozarjali, da v okolici vrtca ni urejenih parkirišč, kjer bi lahko pustili svoje jeklene konjičke, ko otroke pripeljejo v varstvo. Parkirišče bo nedvomno dobro služilo tudi športnikom ter ob množičnih prireditvah obiskovalcem športnega parka.

Konec maja bo pestro

Občina Log - Dragomer bo letošnji praznik proslavila z vrsto prireditev in dejavnosti, ki bodo potekale kar ves teden. Med drugim bo od 26. maja osnovna šola gostila razstavo o Ljubljanskem barju, na KUD Kosec pripravljajo dvodnevni ARTfe(j)st, loški gasilci pa bodo 28. maja s slovesnim prevzemom avtocisteme in gasilsko veselico proslavili 90-letnico GD Log. Sicer pa bodo ob praznovanju občinskega praznika Žabice pripravile že četrto državno prvenstvo. Praznovanje bodo končali s proslavo, ki bo točno na dan občinskega praznika, 30. maja.

Vesna Erjavec

Proslavili praznik vseh mater

Na letošnji prireditvi ob materinskem dnevu so zapele tudi Spominčice.

Log - Dragomer, 23. marec 2011 - Osnovna šola Log - Dragomer je v sodelovanju z Odborom za ohranjanje kulturne dediščine in starih običajev v večnamenskem prostoru osnovne šole tudi letos organizirala prireditev ob materinskem dnevu. Občinstvu, ki je dvorano napolnilo do zadnjega kotička, so se na odru predstavili učenke in učenci prve triade in loške Spominčice.

Ob prihodu v dvorano so orga- razveselili s poklonjenim rde- učencev, ki obiskujejo Osnovno nizatorji mamice v znak spo- čim nageljnom - simbolom slo- šolo Log - Dragomer. Po uvod-štovanja, zahvale in ljubezni venstva, ki so ga prejele iz rok nem nagovoru Ludvika Rožnika, v katerem je med drugim povedal, da ta proslava poteka že osmo leto, so na oder stopile Spominčice, ki so s svojimi prelepimi glasovi ogrele občinstvo. Sicer pa sta prireditev povezovala osnovnošolca, ki sta povedala, da so prireditev posvetili vsem mamicam: "Ste vedeli, da materinski dan praznuje že od leta 1910, torej že dobrih sto let. Čestitke vsem mamam."

Na odru so se številčnemu občinstvu predstavili učenke in učenci Osnovne šole Log - Dragomer, ki so s pomočjo učiteljic prve triade in Mojce Lorber, učiteljico glasbene vzgoje, pripravili zelo pester in razgiban program. V svet glasbe sta občinstvo ponesla Orfo-va skupina in otroški pevski zbor. Učenci prve triade so se predstavili z recitac^o in petjem, tretješolci pa so uprizorili krajši gledališki igri z naslovom Najlepša beseda in Zvezdica zaspanka. Kot je pojasnila Lojzka Sarabon, so se učenci na prireditev pripravljali v okviru interesnih dejavnosti in pri pouku. "Zvezdica zaspanka je bila tema, ki smo jo na primer obravnavali pri pouku, za potrebe prireditve pa smo jo še nekoliko razširili," je še dodala Sarabonova.

Sicer pa se je, kot je dejal Rožnik, prireditev v občini že dobro pršela, saj si jo je letos ogledala tristoglava množica, ki je s ploskanjem spodbujala mlade nastopajoče, ki so s svojimi nastopi navdušili obiskovalce.

Vesna Erjavec

Številno občinstvo je dvorano osnovne šole napolnilo do zadnjega kotička.

Učenci prve triade so se predstavili z recitac^o, petjem in gledališko igro.

OŠ Log - Dragomer

Altermed Celje 2011

Letos smo se na sejmu Al-termed Celje v okviru ekošol predstavili s projektom Jabol-co. V projektu so sodelovali učenci podaljšanega bivanja prvih razredov, ki so iz blaga oblikovali in šivali jabolka. Prav tako so poiskali recepte, ki opisujejo, katere jedi naredimo iz jabolk. Recepte so preizkusili (pripravili so jedi z jabolk) in jih ilustrirali. Učenci podaljšanega bivanja drugih razredov so v svojih pesmih opevali zdravilno moč jabolka in jih ilustrirali, učenci podaljšanega bivanja tretjih razredov pa so v stripu predstavili življenje jabolka. Tako smo uspeli oblikovati tri knjige.

Na predmetni stopnji je sodelovala skupina deklet, ki je iz različnih odpadnih materialov oblikovala in obdelala velika jabolka, ki smo jih predstavili na stojnici. Dekleta so pripravila tudi plakat o zdravilnih lastnostih jabolk. Nekaj učenk šestih in sedmih razredov se je razpisalo o

lastnostih in vrstah jabolk, izpod peres deklet pa smo bili deležni tudi čudovitih pesmi o jabolkih. Za pokušino smo z učenci predmetne stopnje uspeli pripraviti posušene jabolčne krhlje, ki smo jih sušili v dehidratorju. Poželi smo pohvale o sočnosti in okusno-sti posušenih sadežev.

S projektom smo želeli

učence naučiti ali spomniti na zdravilne učinke jabolk in na njihovo uporabo v vsakdanji zdravi prehrani. Jabolka so sadje, ki nam je najbolj dostopno in ga imamo velikokrat na jedilniku sheme šolskega sadja.

Melita Zorc

in

Nina Cerkovnik

46 NAŠ ČASOPIS

Občina

Log - Dragomer

26. april 2011

elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si

To se zgodi ob gašenju gorečega olja z vodo.

Pri gašenju različnih požarov se je dobro izkazalo novo sredstvo Bioversal.

Na gasilski vaji so preizkusili tudi termokamero, ki je v lasti poveljstva Log - Dragomer.

Nikar z vodo nad

goreče olje!

Log, 19. marec - Gasilci z Loga in Dragomerja so na Logu pripravili gasilsko vajo na temo gašenja različnih vrst požarov. Med drugim so preizkusili tudi novo gasilno sredstvo Bioversal ter termokamero, ki je v lasti poveljstva Log - Dragomer. Udeleženci vaje so se naučili, da se je treba gorečega olja lotiti s pokrovko, seznanili pa so se tudi s pravilnim ravnanjem ob gorenju plinske jeklenke ter s postopki ob gorenju nafte in bencina. Ob koncu vaje so gasilci priporočili, da bi vsako gospodinjstvo moralo imeti doma vsaj en gasil-nik za gašenje začetnega požara.

Loški gasilci in gasilke, ki so se jim na vaji pridružili tudi kolegi iz PGD Dragomer - Lukovica, so pred gasilskim domom na Logujripravili vodeno gasilko vajo. To so vodili gasilci PGD Šenčur, ki so prikazali gašenje različnih vrst požarov, ki lahko nastanejo v okolju. Na vaji se je zbralo okoli petindvajset gasilcev in petnajsterica občanov, ki so se naučili pravilnega gašenja nafte in bencina, izvedeli, kako pravilno ravnati z gorečo plinsko jeklenko, kaj narediti ob gorenju lahkih kovin ter se tudi seznanili z ravnanjem ob gorenju plastenk ali zaprtih doz pod pritiskom. Nežnejše predstavnice pa je najbolj zanimalo, kako se lotiti gašenja gorečega olja v kuhinjski ponvi.

Za gašenje tovrstnih požarov so uporabili vodo pod tlakom, ABC-prah, CO2 in sredstvo Bioversal. Udeleženci gasilske vaje smo se naučili, da se je treba gorečega bencina in nafte lotiti z gasilniki oziroma sredstvom Bioversal, prav tako so ti najbolj učinkoviti tudi za gašenje lahkih kovin. Ko so gasilci goreč magnez^ev prah, ki je v večini novejših avtomobilov, poskusili gasiti z vodo, je ogenj začel še bolj goreti. Zato je za gašenje avtomobilov najprimernejši gasilnik ABC oziroma tak, napolnjen s CO2 ali pa novo sredstvo Bioversal.

Gasilci so tudi izvedeli, da če v stanovanju začne goreti jeklenka, je najboljše zapreti ventil. Najbolj zanimivo je bilo nedvomno gašenje gorečega olja, ki ga povsem preprosto pogasite s pokrovko, goreče olje pa odstavite z ognja. Nikoli pa gorečega olja ne gasite z vodo.

Gasilci so se strinjali, da bi vsako gospodinjstvo moralo imeti vsaj en gasilnik za gašenje začetnega požara, saj investic^a v gasilnik odtehta morebitno škodo, ki jo povzroči požar. Prav tako gasilci priporočajo, da se je treba gašenja lotiti s trezno glavo in v primeru, da požara ne moremo obvladati sami, poklicati 112.

Sicer pa so z gasilniki poskusili gasiti tudi občani, ki so si ogledali vajo. To priložnost so gasilci izkoristili tudi za preizkus termokamere. Vesna Erjavec

V Logu - Dragomerju so prostovoljci pobrali bistveno manj smeti kot lani

Log - Dragomer, 26. marec - Tudi letos so se tradicionalni, peti čistilni akcyi Stop divjim odlagališčem na Barju pridružili prostovoljci iz sedmih barjanskih občin: Loga - Dragomerja, Brezovice, Vrhnike, Borovnice, Iga, Škofljice in Ljubljane. Koordinatorja čistilne akcye na območju Občine Log - Dragomer, Ludvik Rožnik in Blaž Rupnik, pravita, da je odpadkov bistveno manj kot v prejšnjih letih. Letos je približno toliko prostovoljcev kot lani pobralo kar petkrat manj odpadkov kot v minulem letu. Prav Občino Log - Dragomer pa je društvo Barjanski zmaj izpostavilo kot zgled uspešnega ravnanja pri zmanjševanju divjih odlagališč v okolju.

Občina Log - Dragomer se je tudi letos pridružila tradicionalni čistilni akc^i, ki jo je izvedla v povezavi s sosednjimi barjanskimi občinami na pobudo Okoljevarstvenega društva Barjanski zmaj. Tudi letos ste prostovoljce spoznali po živobarvnih odsevnikih. 'Tetos nam je uspelo priskrbeti okoli 1100 odsevnih brezrokavnikov, 500 odsevnih trakov, okoli 800 rokavic, tako da bo za varnost prostovoljcev poskrbljeno," je pojasnil Tomaž Toni iz Barjanskega zmaja. In res, njihovi rumeni odsevniki so dosegli svoj namen. Tudi mi smo prostovoljce opazili že na daleč. S fotoaparatom smo ujeli prostovoljce na Logu ter Dragomerju.

Prostovoljci iz športnih društev, gasilskih društev, upokojenci, mladi, otroci in drugi zavedni občani so se v sončnem jutru podali v boj za čisto okolje. zbrali so se pred gasilskim domom v Dragomerju, kjer je bil koordinator za območje Dragomerja in Lukovice Blaž Rupnik, in pred trgovino na Logu ter v Jordanovem kotu, kjer je bil koordinator Ludvik Rožnik. "Čistilna akc^a pri nas na Logu poteka že dlje časa in na to akcijo se vsako leto res dobro pripravimo," je pojasnil koordinator Rožnik, ki je še dodal, da si že pred čistilno akcijo oba z Rupnikom ogledala teren: "Nekaj dni pred akcijo prevozim vse ceste po Logu in

^ ^ ^ \ , f

licami pripeljali na skupna zbirna mesta: "Za pobiranje vreč sta bila organizirana dva traktorja s prikolicama, za višje predele, kot sta Fer-janka in Rosovše, pa avtoprikolica. Vsi tr^e vozniki so pobrali vreče ali kosovni material in jih odpeljali na zbirno mesto za trgovino. Vsa ta leta s traktorjem vozita Marko Remškar in Jernej Kozjek, za avtom pa Marjan Trček in s skupnimi močmi nam vsem prostovoljcem tako uspe, da kraj vsako leto dobro očistimo," je pojasnil Rožnik, ki se je vsem, ki so pomagali pri čistilni akc^i, tudi zahvaljuje za pomoč.

Prostovoljci pobrali petkrat manj smeti kot lani

Udeleženci čistilne akc^e so letos pobrali bistveno manj smeti kot lani. Koordinator Ludvik Rožnik je pojasnil, da je precej smeti v okolici prometnih poti ter na parkiriščih, bistveno manj smeti pa v naravi. Koordinator Dragomerja Blaž Rupnik mu je pritrdil, da je odpadkov manj. Razlog je po njegovem mnenju v tem, da se vsako leto v boj s smeti poda veliko prostovoljcev. Ti so letos iz narave odstranili kar petkrat manj odpadkov kot lani, letos jih je bilo 1240 kg.

"Občina Log - Dragomer je lahko vzor drugim občinam na Barju"

Tudi letos so prostovoljci večinoma čistili na zemljiščih, ki so v lasti države in lokalnih skupnosti. Kot poudarjajo na Barjanskem zmaju, tako prostovoljci opravljajo delo, za katerega sta odgovorni država in občina, zaradi česar bi se morale občine bolj zavedati pomena prostovoljnega dela: "Naša želja je, da se bi lokalne skupnosti začele bolj zavedati, da je potrebno bodisi z večjo kontrolo ali z večkratnimi akcijami poskrbeti za odstranitev teh odpadkov tudi v naravi." Kot svetlo točko pa je Toni izpostavil le eno občino: 'Jaz bi izpostavil Občino Log - Dragomer, ki si po naših podatkih zelo prizadeva za odstranitev teh odpadkov in tudi zelo dobro ukrepajo tako na svojo pobudo kot tudi na pobudo občanov. Po naših podatkih divjih odlagališč v naravi na njihovem območju ni. Če pride do večjega onesnaženja na javnih površinah odstranijo odpadke, račun pa pošljejo onesnaževalcu. Če pa pride do onesnaženja na zasebnih zemljiščih, pozovejo lastnika, da jih odstrani sam v nasprotnem primeru pa jih odstrani lokalna skupnost na njegove stroške. Občina Log - Dragomer je lahko za vzor tudi ostalim občinam na Barju in naša želja je, da bi do divjih odlagališč

Tudi letos so se tradicionalni peti čistilni akciji Stop divjim odlagališčem na Barju pridružili prostovoljci z Loga - Dragomerja.

po Barju, da ugotovim kam je potrebno poslati večjo ekipo prostovoljcev. Prav tako pa za Dragomer in Lukovico naredi tudi Rupnik."

Sicer pa sta oba koordinatorja zjutraj na zbirnih mestih med prostovoljce razdelila odsevne brezrokavnike in trakove ter rokavice in vreče, jih razdelila v skupine in jim dodelila območja za čiščenje. Kot sta še pojasnila koordinatorja, sta med prostovoljce razdelila dve vrsti vreč, in sicer sive za koristne odpadke in črne za nekoristne. Če je prostovoljcem zmanjkalo vreč ali so se jim raztrgale rokavice, jim jih je koordinator pripeljal na teren.

Občino je čistilo 150 prostovoljcev

Okoli 150 prostovoljcev iz Loga, Dragomerja in Lukovice je očistilo celotno območje občine, čistili so v okolici prometnih poti, sprehajalnih poti v naravi, okolici otroških igrišč, športih in drugih javnih

Po koncu čistilne akc^e so se prostovoljci v gasilskem domu v Drago-merju zbrali na malici.

površin. Podali so se tudi na barjanske travnike, v gozd, ob potoke in struge ter po svojih najboljših močeh poskrbeli za bolj čisto okolje. "Čistili smo predvsem manjša divja odlagališča ob prometnih poteh, vodotokih, kolovozih, ob bregovih rek in drugih javnih površinah na Ljubljanskem barju. Večjih depon^ z gradbenimi in nevarnimi odpadki pa ne," je pojasnil koordinator povezane akc^e Tomaž Toni.

Na Logu je bilo prostovoljcev sprva manj kot lani, na zbirno mesto jih je prišlo okoli 70. Pozneje, ko so prostovoljne ekipe že začele pobirati odpadke in so jih na terenu opazili krajani, se jih je ekipam pridružilo še kar nekaj. Koordinator Rupnik ocenjuje, da se je v Dragomerju in na Lukovici akc^i pridružilo približno toliko prostovoljcev kot lani.

V Dragomerju so prostovoljci vreče z odpadki prinesli na dogovorjena mesta. Prostovoljci na Loga pa so potem, ko so napolnili vreče z odpadki, le-te pustili ob cesti, nam je zaupal loški koordinator Rožnik. Po koncu čistilne akc^e so prostovoljci vreče s traktorji in priko

Prostovoljci iz gasilskih društev, športnih društev, upokojenci, mladi, otroci in drugi zavedni občani so se v sončnem jutru podali v boj za čisto okolje.

na Barju imeli v vseh občinskih upravah takšen odnos, kot ga imajo v občini Log Dragomer," je še pojasnil Tomaž Toni.

Delo prostovoljcev nagrajeno

Sicer pa so bili prostovoljci za svoj trud tudi nagrajeni: "Kot dodatno motivac^o udeležencem smo poskrbeli za sedem poletov s toplozrač-nim balonom nad Ljubljanskim barjem, se pravi v vsaki lokalni skupnosti bo podeljena ena glavna nagrada. Potem pa tudi knjižne nagrade in pa vožnja s turistično ladjico po Ljubljanici," je pojasnil Toni. V nagradnem žrebanju so sodelovali vsi prostovoljci, ki so izpolnili nagradne kupone in jih oddali koordinatorjem akc^e. Nagrajence pa so izžrebali koordinatorji nekaj dni po čistilni akc^i, na skupnem srečanju, na katerem so izmenjali tudi izkušnje z letošnje čistilne akcije.

Vesna Erjavec

Letos se je v Občini Log - Dragomer akc^i pridružilo 150 prostovoljcev, ki so iz narave odstranili 1240 kg odpadkov.

26. april 2011

elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si

Občina

Log - Dragomer

NAŠ ČASOPIS

47

S sejalnico domačih znanj do spodbujanja samooskrbe s hrano

Dragomer, 9. in 10. april - Društvo KMC Log - Dragomer je v gasilskem domu v Dragomerju pripravilo dvodnevne delavnice domačih znanj, na katerih so obiskovalci poslušali predavanja na temo gob, gozda, zelišč in vrtnarjenja. Pred gasilskim domom so pripravili manjšo tržnico, kjer so ponudili domače izdelke, ki so jih obiskovalci lahko tudi kupili,. Občinska društva so pripravila tudi degustacyo pripravljene hrane. Organizatorji poudarjajo idejo čim boljše samooskrbe s hrano v okviru občine. Dvodnevno predavanje je bilo uvod v oktobrsko jesensko tržnico, na kateri naj bi si občani ob degustiranju in kulturno-umetniškem programu izmenjali izdelke in izkušnje.

Dvodnevnih Sejalnic domačih znanj, ki jih je org; Log - Dragomer, se je udeležilo okoli 120 obiskovalcev.

e organiziral KMC

Lokalni kmetovalci in občani so razstavili in ponudili svoje izdelke in dobrote, lokalna društva pa so pripravila degustac^o kulinaričnih specialitet.

Oktobra organizatorji načrtujejo jesensko tržnico, na katero vab^o tudi občane, naj se predstavno s svojimi domačimi izdelki.

Dvodnevna Sejalnica domačih znanj je postregla s kar štirimi predavanji na temo gob, gozda, zelišč in vrtnarjenja. Kot pravdo organizatorji, je glavna ideja projekta samooskrba s hrano ter povezava pridelovalca, uporabnika in občine ter seveda priprava na jesensko domačo tržnico.

V soboto predavanja o gobah in gozdu, v nedeljo o zeliščih in vrtnarjenju

Sobotna sejalnica je bila posvečena divjim sadovom narave. Obiskovalci so lahko prisluhnili dr. Francu Potočniku, ki je predaval o kulturi gob, gobah v prehrani ter tudi domačemu gojenju gob. Obiskovalci dragomer-škega gasilskega doma pa so v soboto poslušali tudi Marka Krajnca, ki je predaval o daljinskem ogrevanju na lesno biomaso. Nedeljsko dopoldne je bilo namenjeno ekološkemu vrtnarjenju in zeliščarstvu. Vrhničanka Terezka Nikolčič je zbranim preda

vala o zdravilnih zeliščih, čajih in pripravkih, Fanči Perdih pa je zbrane popeljala v svet vrtnarstva, predavala je o pripravi zemlje, izbiri rastlin in semen.

Ob predavanjih je potekala tudi degustac^a pripravljene hrane, ki so jo pripravila občinska društva, med drugimi Babice Žabice, KMC, upokojenci in drugi občani. K sodelovanju so povabili tudi lokalne kmetovalce in občane, ki so razstavili in ponudili svoje izdelke in dobrote. Kmet^a Kršinar je ponudila odlično domačo skuto in jogurt, ponudili pa so tudi mleko, domačo salamo in meso ter razstavili jajca in krompir. Hubert, d. o. o., je ponudil divjačinske izdelke, Hedera, d.,o.,o., pa je postregla s čajem. Sicer pa so občani razstavili tudi marmelade, vloženo zelenjavo in vložene gobe, sirupe ter poskusili pecivo ter različne gurmanske speci-alitete. Kot je povedal Blaž Rupnik iz KMC Log - Dragomer, je bil odziv

ljudi dober: "Dvodnevnih delavnic se je udeležilo okoli 120 ljudi, ki so lahko poslušali štiri tematska predavanja. K sodelovanju smo povabili lokalne strokovnjake s tem namenom, da se izpopolni znanje za ekološko predelavo hrane. Vsi štirje so se na našo prošnjo brezplačno odzvali, za kar se jim tudi zahvaljujemo."

Želja, da bi v občini zaživela prava tržnica

Kot še poudarjajo organizatorji, je ideja samooskrbe s hrano ter organiziranje tržnice v lokalnem okolju ljudem všeč, saj se zavedajo, da je hrana vsak dan dražja in vedno slabše kakovosti. Rupnik je še pojasnil, da Slovenci vsak dan pojemo več zelenjave in jo hkrati vedno manj pridelamo, zato je čas, da se lokalni predelovalci med seboj organizirajo in v lokalnem okolju ponudbo svoje domače izdelke. Na KMC-ju pravijo, da je temeljna ideja projekta čim

boljša samooskrba s hrano v okviru občine: "To pomeni, da moramo modro izkoristiti svoje potenciale v korist vseh. Vsi viri, ki jih imamo, so obdelovalna zemlja, gozd in občani. Spodbuditi je treba lokalno pridelavo in vzpostaviti sodelovanje med lastniki, občino in uporabniki in prav tržnica je prostor, kjer se lahko vsi srečajo." Organizatorji so na delavnicah s pomočjo vprašalnikov preverili potrebo po tržnici v Občini Log - Dragomer. Kot je dejal Rupnik, so ljudi povprašali, kaj v občini potrebujejo in česa si žel^o. Da pa bo povratna informac^a čim boljša, bodo vprašalnike objavili tudi na občinski spletni strani.

Zasadite svoje vrtičke, jeseni bo organizirana tržnica

Sicer pa KMC Log - Dragomer že načrtuje organizacijo oktobrske jesenske tržnice. Na njej bodo ob koncu sezone predstavili doma pridelane,

sveže ali konzervirane sadove vrta, sadovnjaka, polja, travnika in gozda. Sicer pa naj bi v okviru jesenske tržnice ob degustac^i potekal tudi kulturno - umetniški program, organizatorji pa razmišljajo tudi o tekmovanju za "največjo bučo". Na tržnico so, kot je poudaril Rupnik, vabljeni tudi občani z lastnimi izdelki, zato je čas, da zasadite svoje vrtičke.

Kot je še povedal Rupnik, so občanom v neformalnih pogovorih že predstavili idejo tržnice in nad njo so bili le-ti navdušeni, izrazili pa so željo, da bi kakovostne domače izdelke dobili v kraju vsak mesec ali celo vsak teden. Tudi dvodnevna sejalnica ni bila zadnja, saj naj bi še naprej ponujala predavanja in delavnice, ki omogočajo boljšo kakovost bivanja. Razmišljajo pa tudi o organizac^i medgenerac^skih, praktičnih krožkov in različnih delovnih skupin.

Vesna Erjavec

O dejavnosti Društva upokojencev Log

29. marca smo imeli Občni zbor društva, ki se ga je udeležilo 88 naših članov. Po zapeti himni našega zbora Spominčice, pozdravu predsednika društva, župana Občine Log - Dragomer Mladena Sumine, predsednika GD Log Andreja Gubiča, občinske svetnice Branke Brecelj, predstavnika DU Notranske regije g. Špitalerja in predstavnic DU Dragomer -Lukovica ter opravljenih izgla-

set pohodov po hribih in dolinah Sloven^e), o tečaju kleklanja, prebrali poročilo komisme za socialno delo - Ložanke ter poročilo predsednika društva. Velika zahvala velja članom društva za delo in stalno pripravljenost za nuđenje pomoči pri dejavnosti društva.

Podano je bilo pozitivno poročilo nadzornega odbora.Vsa poročila so bila z dvigom rok 100 % potrjena.

sovanjih delovnih teles zbora so sledila poročila o delu.

Prebrali smo tajniško poročilo, finančno poročilo, poročilo o izletniški dejavnosti (bili smo na Kočevskem, v Berchtesgadnu, v Razkrižju, na martinovanju v Trebnjem, na Bledu na »kremšni-tah«, v Izoli - 3 dni (38 članov DU Log in 12 članov DU Dragomer) in na Osmici na Grahovem Brdu). Pripravili smo piknik praženega krompirja in se udeležili športfej-sta in novoletnega srečanja, spregovorili o delu ženskega pevskega zbora Spominčice, o pohodni dejavnosti (v času od lanskega zbora do tokratnega zbora so članice in člani opravili enainpetde-

Zbor so pozdravili tudi župan Loga - Dragomerja, predsednik GD Log in g. Spitalar. Glede na dveletni mandat članov UO in drugih organov društva je predsednik UO podal v potrditev predlog članov za organe društva: upravni odbor (Jože Stemberger -predsednik, Branka Brecelj - podpredsednica, Marjeta Filipič - tajnica, Mar^a Strgar - blagajničarka in člani Matej Nik, Martina Tomše, Marko Remškar; nadzorni odbor in častno razsodišče. Predlog za člane teles DU Log je bil z dvigom rok soglasno sprejet. Predsednik je podal program dela DU Log za leti 20112012 in predlog finančnega na

črta društva za leto 2011. V njem so upoštevane naloge, ki imajo za cilj vse vrste dejavnosti, ki bi kakor koli vključevale starejše ljudi in jim popestrile in olajšale jesen življenja in da bi tudi sami sodelovali pri uresničevanju tega programa. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta.

Predsednik društva je za uspešno in nesebično delo v UO DU Log podelil zahvalo -plaketo Mar^i Drašler, Majdi Turk in Nataši Kos. Predsednik društva se je na koncu županu občine zahvalil še za prejeta denarna sredstva, ki jih je društvo pridobilo glede na sodelovanje na razpisih občine.

G. Spitalerju in ga. predsednici DU Dragomer - Lukovica Ani Pleško ter ga. podpredsednici DU Dragomer - Lukovica Jožici Sevšek se je zahvalil za njihovo udeležbo na občnem zboru. Prav tako predsedniku PGD Log g. Andreju Gubiču za prisotnost in neomejeno pripravljenost nude-nja prostorov PGD Log za potrebe DU Log. Pevski zbor Spominčice je za zaključek zapel nekaj živahnih pesmi.Sledila je manjša pogostitev

Izlet

Ko pišem ta članek, smo vsi člani DU Log že dobili v svoje nabiralnike vabila člana UO Mateja Nika: Gremo po šunko na Gorič-ko 18. 4. 2011. Ko boste to brali, bo pa ta izlet že za nami in tudi šunko bomo že pojedli.

Zapisal Jože Štemberger,

fotografiral Zlatko Verbič.

Pohod na Kokoš

V nedeljo, 20. marca, se nas je osemindvajset članov PG Rega odpravilo na planinski izlet. Z avtobusom smo se odpeljali na Primorsko do kraja Lokev, kjer sta se nam pridružila še dva naša člana. Pot smo nadaljevali v smeri Italie in malo pred mejnim prehodom Lipica začeli naš pohod na Kokoš.

Pot je bila kar strma, da smo bili vsi rahlo zadihani. Ker je bilo lepo sončno vreme, smo vmes občudovali razgled na morje in Tržaški zaliv. Ko smo prišli na vrh, smo opazili mejne kamne in malo naprej še tablo z napisom Pozor, državna meja. Po slovenski strani smo po gozdni cesti prišli do planinske koče. Ker je pihala kar močna burja, smo posedli v kočo in se okrepčali s hrano iz nahrbtnikov, se odžejali in malo poklepetali. Po daljšem počitku je pred kočo nastala še skupinska fotografija, nato smo se spustili do Lokev, kjer nas je že čakal avtobus in nas odpeljal do vojaškega muzeja Tabor, ki so ga leta 1485 zgradili Benečani.

Ker je muzej v času kosila zaprt, smo vseeno poklicali lastnika Srečka Rožeta, če nam pride odpret. Bil je zelo pr^azen

in v desetih minutah sta prišla z ženo in nam razkazala muzej, ki predstavlja največjo zasebno zbirko te vrste v Evropi. V prvem nadstropju je predstavljen slikovni material 1. svetovne vojne, uniforma generala Svetozarja Borojevića in predstavitev soške fronte. V drugem nadstropju smo se srečali s fašistično in nacistično propagando, v tretjem pa je slikovno prikazana zgodovina Lokev od leta 1765 do leta 1975.

Po ogledu smo se jima zahvalili za prijaznost in se odpravili naprej do jame Vilenica, ki je dobila ime po meglicah, ki so se dvigale nad samim vhodom in poplesavale kot bajeslovna bitja - vile. Vilenica se imenuje tudi mednarodna literarna nagrada, ki jo vsako leto podel^o v Plesni dvorani.

Pr^azna vodička nas je odpeljala v jamo in spustili smo se 72 metrov pod zemeljsko površino, premagali 525 stopnic in si ogledali štiri dvorane, ki so odprte za javnost.

Videli smo izredno lepe barvite kapnike, prečudovite kapniške zavese in v vilinski dvorani 20,5 metra visok stalagmit ter obilico kapnikov najrazličnejših oblik.

Po ogledu lepot podzemeljskega sveta, ki so nas navdušile, smo se pr^etno utrujeni odpeljali proti domu.

J. Trček

48

NAŠ ČASOPIS

Občina

Log - Dragomer

26. april 2011

elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si

Občina Log Dragomer

Svetovni pokal v balvanskem plezanju

7.-8. maj 2011 - Občina Log - Dragomer bo po zaslugi Športno-plezalnega društva Korenjak gostila najboljše športne plezalce z vsega sveta. Društvo, ki še ni dopolnilo niti desetletja formalnega delovanja, lahko med svoje dosežke zapiše medalje na osnovnošolskih plezalnih tekmovanjih, tekmovanjih zahodne lige in tekmovanjih državnega prvenstva, naslov državnega prvaka v balvanskem plezanju ter zastopanje barv slovenske plezalne reprezentance. Društvo se je izkazalo tudi z organizacyo tekmovanj za državno prvenstvo v balvanskem plezanju, na temelju česar je kandidiralo in bilo avgusta 2010 tudi izbrano za organizacyo enega izmed desetih tekmovanj za svetovni pokal v balvanskem plezanju v letu 2011.

Program sobota, 7. maj

Pod okriljem Mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC) vsako leto na različnih prizoriščih po svetu potekajo tekmovanja za svetovni pokal v vseh treh disciplinah športnega plezanja: težavnostnem, hitrostnem in balvanskem.

Tekmovanje v balvanskem plezanju je sestavljeno iz kva-lifikac^, polfinala in finala. V kvalifikac^ah tekmovalci plezajo na petih balvanih, v poznejšem delu tekmovanja pa na štirih. Na posameznem balvanu ne sme biti več kot

v številu doseženih vrhov, se upošteva tudi število doseženih bonusov. Pri balvanskem plezanju za zmago torej ni dovolj le to, da tekmovalec pripleza do vrha.

Na tekmah za svetovni pokal najboljše rezultate dosega-

konkurenci je v svetovnem pokalu naš najboljši predstavnik trenutno Klemen Bečan, Jernej Kruder pa se je v lanski sezoni, t. j. v letu 2010, izkazal z dvema odličnima 4. mestoma: na tekmi svetovnega pokala v Vailu in na evropskem prven-

8.00-9.00 odprta izolac^ska cona za moške

10.00-14.30 kvalifikac^e - moški (2 skupini)

14.00-15.00 odprta izolac^ska cona za ženske

16.00-20.00 kvalifikac^e - ženske (1 skupina)

nedelja, 8. maj dopoldne: polfinale

10.00-11.00 odprta izolac^ska cona za ženske in moške

12.00-14.30 po finale - ženske in moški

popoldne: finale

16.00-17.00 odprta izolac^ska cona za ženske in moške

18.30 predstavitev finalistov in ogled balvanov

19.00 začetek finala - ženske in moški

21.00 razglasitev rezultatov in zaključna slovesnost

Gre za tekmovanje, na katerem se zberejo predstavniki iz skoraj vseh držav sveta. Program tekmovanja bo raznovrsten in pester. Med tekmovalnimi

Slovenija že tradicionalno gosti svetovno plezalsko smetano na jesenski težavnostni tekmi v Kranju, Log - Dragomer pa bo prvo prizorišče v Slove-n^i, kjer se bodo zbrali plezalci na tekmi za svetovni pokal v balvanskem plezanju, ki jih bo leta 2011 skupaj predvidoma deset.

Balvansko plezanje je najmlajše med tekmovalnimi plezalnimi disciplinami, saj se je kot tako uveljavilo šele pred dobrim desetletjem. Tekme za svetovni pokal so organizirane od leta 1999 in potekajo na umetnih plezalnih stenah. Balvani so lahko visoki le toliko, da najnižji del plezalčevega telesa nikoli ni več kot tri metre od tal, zato za varovanje ni treba uporabiti vrvi. Pri tovrstnem plezanju prideta do izraza zlasti moč in dinamika gibanja plezalca, manj pa vzdržljivost, ki je pomembnejša pri težavnostnem plezanju.

dvanajst oprimkov, po navadi jih je od štiri don osem. Pri približno treh četrtinah višine balvana je označen tudi oprimek, ki šteje za bonus, če ga tekmovalec prime. Vrh balvana pa mora tekmovalec držati z obema rokama vsaj dve sekundi.

Tekmovalci so pred začetkom tekme v t. i. izolac^ski coni, ki je namenjena pripravi plezalca za nastop (v našem primeru v veliki telovadnici OŠ Log - Dragomer). Za plezanje na posameznem balvanu imajo na voljo točno določen čas, navadno po štiri minute. Prav toliko časa med dvema balvanoma počivajo. Število poskusov ni omejeno.

Zmagovalec balvanskega tekmovanja je tisti, ki zbere največ vrhov v najmanj poskusih. Najbolje je seveda, če tekmovalec vse balvane spleza do vrha v prvem poskusu. Kadar sta dva tekmovalca izenačena

jo plezalci iz Rusije, Avstrije, Francije in Japonske. Slovenija se lahko pohvali, da jim je ekipno tik za petami: Evropskem prvenstvu septembra 2010 pa je v balvanskem in v težavnostnem plezanju zasedla odlično tretje mesto, v skupnem seštevku vseh disciplin pa se je zavihtela celo na prvo!

Med balvanskimi plezalci imamo torej nekaj imen, ki sod^o v sam svetovni vrh. Pri dekletih so to Mina Markovič, Natalia Gros in Katja Vidmar, pri fantih pa Klemen Bečan in Jernej Kruder. Natalia Gros je med drugim leta 2008 osvojila naslov evropske prvakinje v balvanskem plezanju. V moški

stvu.

^ Tekmovanje bo potekalo v Športnem parku Log, ki se razprostira desno od stare ceste v smeri Ljubljana-Vrhnika, tik za trgovino Mercator. Poleg otroškega, nogometnega in košarkarskega igrišča v njem stoji tudi umetna plezalna stena, ki je edinstvena v Slo-ven^i. Zasnovana je v obliki večnamenskega odra, ki lahko postane tudi prizorišče za družabne prireditve, in je trenutno največja balvanska plezalna stena na prostem v Slovenci.

Tekmovanje na Logu ne bo navadno tekmovanje, saj gre za eno izmed največjih mednarodnih športnih prireditev.

premori se bodo lahko obiskovalci tudi sami poskusili v balvanskem plezanju, hoji po vrvnem traku, plezanju na skoraj deset metrov visoki plezalni stolp ali pa se odločili za ogled plezalnega sejma, na katerem bodo priznana slovenska podjetja razstavljala in prodajala izdelke za plezanje in prosti čas. Za najmlajše bodo v posebnem šotoru organizirane otroške delavnice, na travnati površini v neposredni bližini pa bo tudi napihljivo igralo.

Tekmovanje za Svetovni pokal v balvanskem plezanju, ki bo v Slovenci organizirano prvič in ga bo gostila prav Občina Log - Dragomer, bo imelo

prav poseben čar, saj bodo na tekmovanju sodelovali nekateri člani svetovno priznane skupine Siddharta. Jani Hace (bas kitara) in Sergej Rađelo-vič (bobni) bosta v času finala s svojim glasbenim znanjem poskusila pričarati neponovljivo vzdušje, ki bo tekmovalcem pomagalo priplezati do vrha. Za spektakel, ki bo svoj vrhunec dosegel še pred raz-glasitv^o zmagovalca, bo poskrbela Slovenska vojska, ki bo finaliste tekmovanja pripeljala na prizorišče s helikopterjem. Česa takšnega se v zgodovini tekmovanj za svetovni pokal v balvanskem plezanju doslej ni spomnil še nihče. Vsekakor gre za odlično promoc^o Slovence in posebno darilo vsem najboljšim plezalcem, ki se jim bo uspelo uvrstiti v finale. Finalni nastop pa ne bo zgolj zaključni nastop najboljših plezalcev, temveč pravi show, ki ga bo povezoval znani slovenski stand-up komik Boštjan Go-renc - Pižama.

Tekmovanje za svetovni pokal so omogočili:

Union, Mobitel, Iglu Šport, Karibu, Parma, Fructal, Hestia Pro, Kniss, Samsung, Foculus, Petrol, Siol, Uniplast, Expo biro, M hotel, Spar, CityWall, Geoportal, 3Gen, Tilia, Tift, Tendon, Rant, Europlakat, Jan Sport, Kabi, P-Team, Strojno ključavničarstvo Popit, Vigrad, Petzl, Agenc^a101, Eurograd-nje, Venga, Alliance of Liberals and Democrats for Europe.

Uradno vozilo tekmovanja je škoda, ki ga je prispevalo podjetje Špan - avtocenter.

Lorin Moscha

Dragomerčani prvaki brezoviške zimske lige

Konec marca se je še s preostalimi osmimi tekmami končala malonogometna zimska liga Brezovica, ki je bila prav do zadnje tekme napeta. Pod Duolovo kupolo so slavili Dragomerčani, drugo mesto so osvojili Notranjegoričani, tretja pa je bila ekipa z Viča.

Drugo sezono zimske malo-nogometne lige Brezovica je začelo devet ekip, ena izmed njih pa je predčasno končala s tekmovanjem. Ekipi KMN Vič in KMN Notranje Gorice sta si

nje v končnici za zmagovalca lige. Za tretje in četrto mesto po rednem delu pa se je vnel srdit boj štirih ekip: Danfos Trate, Ulitkov, Libera in Dra-gomerja. V zadnjih dveh kolih

dvema zmagama uspel preboj na četrto mesto rednega dela, tretje mesto pa si je z zmaga

ma zagotovil LTH Ulitki.

V končnici so svoje odlike pokazali Dragomerčani

V končnici za prvaka lige Brezovica je bilo odigranih šest krogov. Okrepljeni NK Dragomer je že v uvodnih tekmah končnice pokazal svoje odlike in na čelu s Kuntičem zmlel enega nasprotnika za drugim

in je tako pred zadnjima krogoma z eno nogo držal položaj letošnjega prvaka. Naslov bi mu teoretično lahko izmaknili le še igralci LTH Ulitki.

Zmaga in poraz v končnici sta bila dovolj, da so Drago-merčani potrdili prvo mesto in slavili v letošnji zimski ligi Brezovica. Na zadnjih dveh tekmah lige so odlično igro

kot prvi zagotovili nadaljeva- je okrepljenemu Dragomerju z

ĎUOL DUO_L

pokazali Notranjegoričani, ki so se Dragomerčanom oddolžili za poraz in se tako povzpeli tik pod vrh. Z dvema porazoma v končnici se je pokal izmuznil igralcem skupine Ulitki, ki so na koncu zasedli četrto mesto, igralci z Viča pa so prav z zmago nad skupino Ulitki ubranili tretje mesto..

Kot pravdo organizatorji, je bila letošnja liga močnejša kot lanska pa tudi okrepljena. Po njihovih besedah je malo izstopal le Dragomer, sicer pa je bila do zadnje tekme liga izredno izenačena. Ob koncu lige so poleg pokalov najboljšim trem ekipam podelili tudi priznanja najboljšim posameznikom.

Lestvica:

1. NK Dragomer

2. KMN Notranje Gorice

3. KMN Vič

4. LTH Ulitki

5. KMN Libero

6. Antalya Kebab House

7. Brezovica

8. Danfoss Trata

Vesna Erjavec

26. april 2011

elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si

Občina

Log - Dragomer

NAŠ ČASOPIS

49

Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo!

Odgovor na pisanje župana v zadnji številki NČ

V zadnji številki NC je župan komentiral moj prispevek, ki je bil pod naslovom Krajani Dragomerja in Lukovice za drugačno trgovino objavljen v predzadnji številki nC.

Strinjam se z županom, da imajo občani različne poglede na stanovanjsko-poslovni projekt v Dragomerju. Dejstvo pa je tudi, da je večina občanov na zadnjem zboru glasovala proti temu projektu. In prav na to večino se nanaša moj prispevek v februarski številki nC , v katerem povzemam le tisto, kar je bilo na zboru pred glasovanjem izrečeno proti gradnji objekta.

Strinjam se tudi z naslednjim županovim uvodnim stavkom, ki se nanaša tudi na moj prispevek; citiram: »Kar je zapisano, pametno ali neumno, resnično ali lažno, je dejstvo, ki ga je mogoče vedno preveriti, marsikaj že sedaj.« Obenem trdim, da je vse, kar sem zapisal, resnično in že sedaj preverljivo. Trditve v mojem prispevku, razen dveh, ne potrebujejo pojasnila. V nadaljnjem trditvi, ki ju je komentiral tudi župan, pojasnim in odgovorim na županov komentar.

V prispevku sem zapisal, da:

» - vsiljevani objekt kot izgovor za trgovino ni edina možnost in smo prepričani v alternativne možnosti, ki jih občinska oblast ni proučila.« Trdim, da je resnica, da že sedaj obstaja možnost, da občina takoj zgradi lastno samostojno trgovino v Dragomerju. Za takšno gradnjo obstaja pravna osnova, ki je v celoti objavljena v prispevku Ivana Klenovška (Trgovina v Dragomerju je obveznost občine) v zadnji številki nC. Občina mora takšno trgovino zgraditi na svojem zemljišču, če tako zahtevajo občani. Takšna zahteva občanov je legitimna in zakonita. Trdim tudi, da je na bivši Zrimškovi parceli, ki je v občinski lasti in ki je ob regionalni cesti in v bližini tenis igrišč , takoj mogoče zgraditi manjšo samostojno trgovino. To parcelo je s pešpotjo mogoče povezati s centrom Dragomerja. Dostop kupcev do trgovine bi bil tako mogoč tako z regionalne ceste kot iz centra Dragomerja. Takšno trgovino lahko da občina v najem. Gospa Dolničar, krajanka Dragomerja, ki že ima v najemu trgovinico Pod lipco, je zainteresirana za najem večjih prostorov za trgovino in je pripravljena tudi prevzeti franšizo večje trgovske firme, s katero že sodeluje. Župan je na predlanskem zboru občanov trdil in še danes trdi, da je predlagani stanovanjsko-poslovni objekt edina mogoča rešitev. Pristal je torej na neenakopraven posloven odnos in s tem na nelegitimno, slabo poslovno prakso, ki lahko škodi občini. Trdim, da občanom in občini na takšen odnos ni treba pristajati, saj ima vedno zakonito in legitimno možnost, da na svoji zemlji zgradi svojo trgovino. Samo v poslovnem odnosu, kjer je možnost neenakopravnosti izključena, se je mogoče dogovoriti za poštene pogoje za oba partnerja.

V prispevku sem tudi zapisal da:

»- obstaja bojazen nedokončanja investic^e zaradi slabe bonitete investitorja.«

Župan zagovarja stališče, da bi bilo do investitorja nekorektno in žaljivo, če bi občina od njega zahtevala dokazila o njegovi sposobnosti financiranja in izvedbe predlagane izgradnje sta-novanjsko-poslovnega objekta, preden bi mu izdala pozitivno mnenje o tej gradnji.

S takšnim stališčem se ne strinjam. Pri poslovnem projektu takšne razsežnosti, ko je, po moji oceni, šlo za investicjo v višini več kot 5.000.000 EU (več kot 5000 m2 stanovanjskih in poslovnih površin), je vprašanje investitorjeve finančne zmožnosti prvo vprašanje, ki bi ga morala, skladno z dobro poslovno prakso, občina postaviti investitorju. Za okvirno ugotovitev vrednosti takšne investicje ni potrebno prav veliko časa. Namesto tega pa je občina vložila svoj čas in s tem tudi denar v večletno dogovarjanje z investitorjem in celo v sklepanje o urbanistični presoji projekta na Odboru in Občinskem svetu in na zborih občanov, ne da bi prej preverila, ali je investitor zmožen projekt financirati in od njega pridobila pismo o nameri za izdajo bančne garancje za dobro izvedbo posla, v katerem bi morala biti navedena tudi višina te garancje. Takšno vprašanje ni niti najmanj nekorektno in žaljivo, nasprotno, je povsem umestno in nujno potrebno. Pozitiven odgovor na takšno vprašanje pa je ključni temelj zaupanja v poslovni odnos. Ker je investitor družba z omejeno odgovornostjo z enim zaposlenim, ki je bila ustanovljena izključno v namen izgradnje tega objekta, je umestnost takšnega vprašanja še toliko bolj argumentirana.

Na sestanku delovne skupine za razčiščevanje problematike izgradnje trgovine v Dragomerju aprila letos, smo se z direktorjem firme M3 Projekt, d. o. o., pogovarjali o možnostih iz-

gradnje manjšega stanovanjsko-poslovnega objekta (od prvotno predlaganega). Na vprašanje, ali je pripravljen dati občini dokazila o svojih gotovinskih zmožnostih financiranja projekta, je odgovoril, da tega ni pripravljen storiti. Na vprašanje, ali je za dobro izvedbo projekta pripravljen dati bančno garancjo, pa je odgovoril, da je to pripravljen storiti, in to v višini 7 % od vrednosti investicje. To pomeni, da bi v primeru investitorjevega predčasnega prenehanja z gradnjo občina od banke dobila 350.000 €, če bi bila vrednost investicje 5.000.000 €. S tem denarjem bi v takem primeru lahko sami zgradili našim potrebam primerno trgovino.

Stanislav Plevnik

v

Česa vse ne razumem(o)

V marčevski številki ste lahko prebrali županove odgovore na pisanje v februarski številki nC. V istem članku se je lotil mene, Uroša Kovača (predsednik ŠD DL) in Stanislava Plevni-ka (civilna iniciativa za trgovino). Ne bom komentiral nivoja in ciljev takege pisanja, kjer naj bi ljudje 'spoznali resnico'. Naštel bom le nekaj dejstev, pa boste sami presodili, kdo koga zavaja in kdo česa ne razume.

Clanek o kanalizacji sem napisal pred sejo občinskega sveta in pred zborom krajanov in napovedal, da nihče ne bo prevzel odgovornost, le moje pisanje bo obsojanja vredno. Obljubil sem tudi liter vina tistemu, ki razume, zakaj je to tako, pa se ni javil še nihče. Župan ni odgovoril, zakaj je rabil skoraj 5 let do idejnega projekta kanalizacje, ampak se sklicuje na aglo-meracje in predpise, vmes pa razlaga, česa ne rezumem ali pa nočem razumeti, čeprav smo o tem večkrat razpravljali na občinskem svetu. Sam sem leta 2007 predlagal, da poiščemo projektanta, ki je že izdelal projekt kanalizacje, za katero so bila odobrena evropska sredstva, župan pa je na občinskem svetu prvič govoril o aglomeracjah, ko sem na zadnji redni seji (po pisanju članka) opozarjal na zamujanje in ponudil pomoč pri kontaktih z ministrom Žarničem (DESUS). Ko so 30. 3. 20011 (Dnevnik) vse občine iz povodja Ljubljanice, razen naše, dobile potrditev MOP o ustreznosti projektov, smo mi dobili informacjo, da imamo cilj letos dobiti gradbeno dovoljenje.

Župan razlaga tudi, kako občinski svet odloča, on pa z velikim posluhom za vse pobude in celo civilne inciative izvršuje sklepe občinskega sveta, česar jaz očitno še nisem dojel. .Ce je to res, potem je občinski svet določil, da štiri leta po koščkih izdelujemo idejne projekte, v pol leta pa naredimo projekte, kupimo zemljišča in zberemo vsa potrebna soglasja??

Lahko bi pisal o pismu o nameri, kjer smo se pošteno in natančno dogovorili, kako bo delovala občina, o nastajanju in stroških plezalne stene, o tem, kako je prišlo do športne hiše v ŠP Dragomer, kako se ponuja davno legalizirana igrišča zasebnemu kapitalu kot črno gradnjo, zakaj nam je leta 2007 ostalo 0,75 mio € in kako smo v letu 2010 porabili 3,8 mio €. Ne bom omenjal raznih nakupov zemljišč, dializnega centra, stroškov komunale, raznih nepotrebnih študj ... Kmalu bo treba povedati, kako je nastal OPN - Občinski prostorski načrt, ki ga ni še nihče videl. Jaz sem poskusil večkrat, a je bil vedno kak izgovor ...

Sam bom vedno izražal svoje mnenje brez laži, pa če koga to veseli ali boli in se ne bom spuščal v polemike, župana pa prosim, da mi ne razlaga, česa vse ne razumem, saj me zanima samo tisto, kar je pošteno in bolje za večino.

Ciril Krašovec

Poslovno-stanovanjski objekt Dragomer

Ob dejstvu, da Dragomer potrebuje: sodobno trgovino znotraj kraja, kjer je že bila in je lokacja najprimernejša (in ne čez cesto ali kje drugje, kjer se zaradi prometa povečuje nevarnost za starejše in otroke), in sodobna stanovanja za mlade, ki željo ostati v Dragomerju blizu svojcevj in za starejše, ki potrebujejo njim prirejena stanovanja, ki jih trenutno ni,

Ob tem se sprašujem, kje bodo nasprotniki predlaganega projekta (tudi posamezniki v delovni skupini) v teh časih, ko nihče več ne investira v tovrstne projekte, našli zainteresiranega investitorja. Ta bi moral imeti poslovni interes za investicjo, ki bi rešila oba problema, in hkrati doseči primeren dogovor s trgovcem. Edinemu potencialnemu investitorju, ki je po nekaj letih pogajanj končno dobil dogovor, se lahko zgodi, da trgovec, ki že ima z njim sklenjeno pogodbo in čaka na odobritev začetka gradnje, ne bo več prav dolgo gledal trenutne situacje in se bo usmeril drugam...

Ali bo parcela nekdanje kmetjske zadruge "okras" naše občine prazna samevala še naslednjih deset let? Kako misljo vodilni občinski veljaki, ki nasprotujejo objektu, realizirati svoje predvolilne obljube o trgovini?

Matjaž Likeb, Dragomer

OBVESTILO

Občane Občine Log - Dragomer obveščamo, da bo javna razgrnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta za poslovno proizvodno

cono Log od 3. 5. 2011 do 3. 6. 2011. Javno naznanilo je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije in je v prilogi tega obvestila.

Občinska uprava Občine Log - Dragomer

Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 - ZPNačrt, 70/08 - ZVO1-B, 108/09 - ZPNačrt-A in 80/10 - ZUPUDPP) in 30. člena Statuta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 33/07) župan Občine Log - Dragomer objavlja

J A V N O N A Z N A N I L O

o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za poslovno proizvodno cono Log (PPC Log)

1. Javno se razgrne dopolnjeni osnutek OPPN za PPC Log. Javna razgrnitev bo trajala od torka, 3. maja, do petka, 3. junija 2011.

2. Celotno gradivo dopolnjenega osnutka OPPN bo javno razgrnjeno v prostorih Občine Log - Dragomer, Na Grivi 5, Dragomer, 1358 Log pri Brezovici.

Vpogled v gradiva bo omogočen tudi na spletnem naslovu http://www.log-dragomer.si.

3. Javna obravnava dopolnjenega osnutka OPPN bo v dvorani Gasilskega doma na Logu, v sredo, 11. maja 2011, ob 18. uri.

4. V času trajanja javne razgrnitve ima javnost pravico dajati mnenja in pripombe na dopolnjeni osnutek OPPN. Pisne pripombe se v času uradnih ur občine lahko vpiše v knjigo pripomb na kraju javne razgrnitve ali pošlje po pošti na naslov Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, p. p. 09, 1358 Log pri Brezovici, s pripisom: "Pripombe na javno razgrnitev OPPN PPC Log" ali na elektronski naslov občina@log-dragomer.si. Rok za podajo pripomb k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.

Občina Log - Dragomer bo po končani javni razgrnitvi zavzela stališče do pripomb javnosti. Stališče bo objavljeno na krajevno običajen način in na spletnem naslovu občine. Pri dajanju pripomb z navedbo imena in priimka ali drugih podatkov se šteje, da je dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na zgoraj navedeni način.

Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.

Št. 3505-1/2007 Dragomer, dne 18. 4. 2011

Župan Občine Log - Dragomer Mladen Sumina, l.r.

50 NAŠ ČASOPIS

Skupne strani

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Jesen življenja

V tokratni osrednji temi smo pokukali v jesen življenja oziroma kako je poskrbljeno v naših občinah za starejše občane. Obiskali smo oba domova za ostarele, ostale občine pa povprašali, kaj načrtujejo na tem področju. Naša novinarka se je pogovarjala s predstavniki društev po občinah, ki izvajajo program »Starejši za starejše«, v okviru katerega poskušajo odkriti potrebe in pričakovanja starejših občanov. Neizbežno so z njihovim življenjem povezani tudi centri za socialno, katere smo prav tako obiskali, ugotovitve pa zapisali v posebnem članku.

Centri za socialno delo so lahko le prehodna rešitev

Pomoč starejšim na domu je le ena od dejavnosti s katerimi se^ vestno in dosledno ukvarjajo uslužbenke Centra za socialno delo na Vrhniki. Število starejših in potrebnih posebne nege, nezadržno raste, zato bo nekoč potrebna reorganizacya tovrstne dejavnosti.

Obseg pomoči na domu

Storitev »pomoč na domu« na območju občin Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer opravlja Center za socialno delo Vrhnika. Pomoči so deležni starejši od 65 let, ki so zaradi starosti nezmožni samostojnega življenja, osebe s statusom invalida, kronično bolni, za katere center oceni, da so nesposobni za samostojno življenje ter hudo bolni otroci ali otroci s težko motnjo v telesnem razvoju, ki niso vključeni v organizirane oblike varstva. Program pomoči družini na domu je prilagojen specifičnim potrebam posameznikov, razdelimo pa ga lahko v tri sklope:

1.) Pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih: pomoč pri oblačenju in slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenje, pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb ter nega in vzdrževanje osebnih ortopedskih pripomočkov.

2.)Pomoč pri gospodinjskih opravilih: prinašanje ali priprava enega toplega obroka dnevno, nabava živil, osnovno čiščenje bivalnega ali spalnega prostora z odnašanjem smeti.

3.)Pomoč pri ohranjevanju socialnih stikov: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje pristojnih služb o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca in njegove družine na morebiten odhod v institucionalno varstvo.

Neposredno izvajanje storitve na posameznega upravičenca je omejeno na največ 4 ure dnevno oziroma največ 20 ur tedensko. Trenut

ne kadrovske zmožnosti centra, ki so seveda omejene s finančnimi okviri občin, prav tako omogočajo izvajanje pomoči le od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure, le izjemoma tudi izven določenega delovnega časa, in še to samo, če je nuja. Oskrba v popoldanskem oz. večernem času, pa ob vikendih in praznikih, tako zaenkrat ostaja črna luknja sistema.

Cene storitve pomoči na domu so različne, odvisne pa predvsem od tega, do kakšne mere jih sofinancira posamezna občina. Tako boste na Vrhniki za iste storitve plačali 4,5 EUR na uro, v Borovnici 5 EUR na uro ter v Log-Dra-gomerju 5,36 EUR na uro, kar pa je še vedno le slaba četrtina polnega zneska storitve. Občine so v tem oziru na sploh pr^azne in solidarne do občanov, saj jim državni zakon predpisuje zgolj 50% sofinanciranje programov. Seveda pa obstaja tudi možnost za tiste upravičence, ki niti tega zneska ne bi mogli poravnati, da za-prosto za delno ali celotno oprostitev plačila. V celoti so plačila opravičeni prejemniki denarno socialne pomoči ter prejemniki nadomestila za invalidnost.

Glede podrobnosti pomoči na domu se lahko poučite na spletni strani: www.csd-vrhnika. com ali na sedežu CSD, Cankarjev trg 8, Vrhnika.

Število upravičencev v porastu

Statistika izkazuje, da vsesplošno staranje prebivalstva terja svoj davek tudi na naših koncih, saj so imele socialne delavke v okviru

pomoči na domu v občini Vrhnika leta 2009 na skrbi v letnem povprečju 14 oskrbovancev, lansko leto pa že 19, občina Borovnica je ostajala na približno isti ravni z 10-imi oskrbovanci, medtem ko je število v Log-Dragomerju, ki je šele v zadnjih letih dobil lastno oskrbovalko, poskočilo s treh na povprečno sedem oskrbovancev. Zaradi povečanega obsega dela sta občini Vrhnika in Borovnica tudi dovolili zaposlitev še ene oskrbovalke preko javnih del. Vrhniška občina sicer velik del potreb sočasno pokriva preko dejavnosti Doma starejših občanov, ki poleg razvoza kosil na domove organizira tudi osnovno pomoč.

Po besedah višje svetovalke Urške Cvetko-vič je vedno več povpraševanja ljudi po pomoči z osebno higieno. »Ko pridejo ljudje iz bolnic, so večinoma nepokretni. Svojci ne zmorejo vsega,« pravi Cvetkovičeva, a zaenkrat še uspejo pokrivati potrebe, saj da »vsi ne potrebujejo vse vsak dan.« Nekateri tako res potrebujejo nego tudi dvakrat na dan, spet drugi pa zgolj pomoč pri gospodinjstvu dvakrat mesečno, saj ostalo opravio svojci.

Tesno sodelovanje z drugimi organizac^ami

Na potrebe po pomoči največkrat opozor^o svojci oskrbovancev, velikokrat pa tudi sosedje in celo anonimni klicatelji. Uslužbenke centra se na vsak klic odzovejo in prever^o situac^o. Enkrat mesečno poteka koordinac^ski sestanek s patronažno službo glede skupnih oskrbovancev, nemalokrat pa jim za določene osebe, ki so bile pred kratkim odpuščene iz bolnice sporoči tudi socialna služba klicnega centra. Prav tako sodelujejo z društvi upokojencev, ki jih opo-zor^o na pomoči potrebne, katere nato tudi skupno obiščejo. Prostovoljcev pa v svoje, zelo specifično delo ne vključujejo, saj gre vendarle za vstopanje v intimni prostor posameznikov, pri čemer CSD »lahko garantira le za svoje delavce, ki jih pozna in jim zaupa,« je pojasnila višja svetovalka Darja Kumše. Cvetkovičeva je ob tem dodala, da »gre za osebno nego. Ljudje pričakujejo, da bo to delal nekdo, ki je usposo

bljen. Že menjavo osebja kar težko sprejmejo.« »Oskrbovalke, ki so dlje časa na delu v določeni občini, so že nekako vključene v okolje in starejši se že sami obračajo nanje,« sta mi še zatrdili. Seveda pa se na terenu srečujejo tudi s primeri trmastih, ponosnih ali svojeglavih posameznikov, ki pomoči kljub evidentni potrebi ne sprejmejo. Še posebej težavni so starejši, ki si neradi priznajo, da so dejansko potrebni pomoči. »Imajo drugačne normative. Oni mislio, da živ^o v redu, to je njihov življenjski stil. Mi in okolica pa menimo, da ta način ni primeren,« pojasnjuje Kumšetova, ki ob tem dodaja, da jih zato nikakor ne pustno samih, saj z rednimi obiski in pogovorom vsaj delno vrš^o nadzor nad stanjem.

Prihodnost v medobčinskem zavodu za pomoč starejšim?

Soočeni s porastom potrebnih pomoči na domu, kot tudi številu nalog v sklopu le-te, zaposleni na CSD že nekaj časa opozarjajo občine, da bo treba narediti korak v smeri zagotovitve 24-urne oskrbe, kar seveda pomeni precejšnjo kadrovsko okrepitev in neminovno povišanje proračunskih izdatkov. »Začelo se je s Centrom za socialno delo, ampak v prihodnje bo vedno več starejših ljudi, ki potrebujejo vedno več oskrbe, odklanjajo pa institucionalno varstvo in so raje v domačem okolju. Tedaj bo to preseglo naše kadrovske okvire in zmogljivosti. Mi smo lahko le nekakšna odskočna deska za novi zavod za pomoč in oskrbo starejših, z dnevnim varstvom, razvozom kosil, fizioterapevtskimi dejavnostmi ipd.,« razmišlja Kumšetova. Praksa po Slovenci se v tem pogledu močno razlikuje. Ponekod se s pomočjo na domu ukvarjajo domovi za starejše občane, drugod imajo zavode, nekje to vlogo opravljajo centri za socialno delo, drugod spet zasebniki s konces^o v kombinac^i z dnevnim centrom. Kakršnakoli pa že bo končna odločitev pri reševanju te problematike, bo na podlagi preteklih izkušenj zagotovo slonela na medobčinskem povezovanju in solidarnosti naših treh občin.

Oba domova

načrtujeta širitev

Vrhnika in Horjul - V »naših« občinah imamo zgolj dva domova za oskrbo starejših občanov: Dom upokojencev Vrhnika in Center starejših Horjul. Prvi je javna ustanova, drugi zasebna.

Vrhniški dom za starejše občane s svojimi 242 posteljami sodi med večje tovrstne domove v Slovenci. Zaradi svoje bližine prestolnici je zanimiv tudi za tamkajšnje občane, zato je prosilcev za prosto mesto zelo veliko. Direktor doma Štefan Kociper nam je pojasnil, da trenutno čaka na seznamu okoli sedemsto prosilcev, pri čemer lahko nekateri pridejo zelo hitro na vrsto, drugi pa morajo čakati tudi po leto in več. Najhitreje dob^o posteljo tisti, ki so razmeroma še vitalni, medtem ko se za ostale čakalna vrsta takoj podaljša. Več kot polovica jih prihaja iz vrhniške občine, ostali iz okoliških občin oziroma čez dvajset jih je tudi iz Ljubljane. Skoraj tri četrtine oskrbovancev je starejših od osemdeset let.

Horjulski dom ima dobro polovico manj postelj kot vrhniški: 105. Oskrbovanci večinoma prihajajo iz ljubljanskega konca, nekaj celo iz Gorenjske, manj pa iz domačega okolja, čeprav imajo prednost. Gre za zasebni dom s konces^o, zgrajen leta 2005, katerega kljuke si je podalo več lastnikov, dokler ga ni februarja lani prevzela Loter^a Slovence, s prvim januarjem letošnjega leta pa je uprav-janje dejavnosti v njem prevzela zasebna

Vrhniški dom upokojencev.

Center starejših občanov Horjul.

družba Deos. Kot nam je dejala Slavica Vekić, namestnica direktorice doma, je najnižja čakalna doba približno tri mesece, sicer pa od pol do enega leta. »Smo pa zadnje čase priča zanimivemu fenomenu, ko marsikdo celo odkloni dom, ko pride na vrsto, saj se počuti dobro oziroma zmožnega za samostojno življenje doma. Imamo celo primer, ko se je pacient v domu počutil tako dobro, da se mu je izboljšalo zdravstveno stanje in se je vrnil domov.« Trenutno čakalna vrsta šteje okoli dvesto prosilcev za prosto posteljo.

Razlika med obema domova v lastništvu narekuje tudi različne cene oskrbnih dni. Glede slednjih oba ponujata več različnih oskrb, primernih potrebam in žepu oskrbovancev. Osnovna oskrba v vrhniškem domu upokojencev stane 16,52 evrov, medtem ko ta ista stane v horjulskem 21,99 evrov. Razlika v ceni je posledica lastništva: prvi je javen, drugi je zaseben. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da tudi zato vrhniški dom prejme več prošenj za namestitev, kot horjulski. 500 evrov pokojnine ob četrt višji ceni namreč kar hitro poide^

Zanimivo je, da v vrhniškem domu nudijo tudi dnevno varstvo, za kar imajo vedno pripravljenih pet postelj, a je zanimanja zanj zelo malo - verjetno zavoljo cene, ki je le 30% nižja od polne oskrbe.

Glede na splošno povpraševanje po domskih storitvah vodstvo obeh domov razmišlja o širitvi. V Horjulu naj bi na severni strani domskega kompleksa zgradili prizidek s 55 posteljami, s čimer bo seveda narasla tudi potreba po dodatnem kadru. Podobne ambic^e imajo na Vrhniki. Kociper pravi, da načrtujejo gradnjo štirih enot s po dvanajst stanovalci, ki bi bile prvenstveno namenjene osebam z demenco. Pojavil se je tudi zasebnik, ki pa bi na parceli zraven doma zgradil varovana stanovanja. Sicer pa je vrhniški dom že več let podvržen korenitim obnovitvenim delom, saj je bil zgrajen v duhu drugačnih standardov in potreb. Trenutno se v domu pripravljajo na razpis za nepovratna sredstva za dodatno toplotno izolac^o doma. Investic^a je ocenjena na okoli 350 tisoč evrov, pri čemer bi dom nosil okoli deset odstotkov stroškov.

Gašper Tominc

V pričakovanju investitorja

Za gradnjo doma starejših občanov v Borovnici je bil v preteklosti s strani Borovničanov že večkrat izkazan interes, nenazadnje lani s petic^o društva upokojencev, ki jo je podpisalo nad 500 občanov. Najbolj konkreten korak je občinska oblast v tej smeri storila leta 2008, ko je bil z Vegradom že skorajda sklenjen sporazum o gradnji doma s kapacitetami od 100 do 120 ležišč, pri čemer bi občina zagotovila komunalno opremljeno zemljišče. Zadeva je kasneje potihnila, iz virov blizu tedanje ministrice za delo, družino in socialne zadeve pa so pricurljale informac^e, da občinska oblast v vsem tistem času ni izkazala pretiranega interesa za pridobitev konces^e za dom. Vmes je nastopila finančna kriza, vedno težje je pridobiti zasebnega investitorja, čeprav bi mu občina po besedah župana Andreja Ocepka še danes poskušala »pridobiti prostorske zmožnosti in projekt«. Loka-c^a za izgradnjo doma starejših občanov naj bi bila po novem Občinskem podrobnem načrtu predvidena med Borovniščico in železniško progo nasproti blokovskega naselja. Viri na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa so nam neuradno sporočili, da naj ministrstvo v kratkoročnem obdobju ne bi načrtovalo podelitve novih konces^ za domove starejših občanov, saj da so potrebe na »barjanskem« koncu s trenutnimi kapacitetami »pokrite«. Primanjkljaj v državni blagajni s tem verjetno nima nobenega opravka.

DD

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Skupne strani

NAŠ ČASOPIS 51

Dobrovská občina bi gradila dom z zasebnikom

Občina Dobrova - Polhov Gradec že dalj časa načrtuje dom za starejše občane. Znano je, da naj bi bila njegova lokac^a v bližini sedanjega čebelarskega doma v Polhovem Gradcu in da ima svoje mesto tudi že v občinskem podrobnem prostorskem načrtu. Kot pravdo na občini, ga žel^o graditi v javno-zasebnem partnerstvu: občina bi nudila komunalno ureditev

in dokumentac^o, zasebni investitor pa bi nosil strošek nakupa zemljišča in gradnje doma. V njem naj bi bilo predvidoma 150 postelj in deset oskrbovanih stanovanj. Na občini naj bi ravno v teh dneh pozvali k sodelovanju zainteresirane gospodarske subjekte, ki bi se bili pripravljeni vključiti v projekt. (gt)

V igri je center za dnevno oskrbo starejših

Tega naj bi v Občini Log - Dragomer zgradili v okviru zdravstvenega centra ob osnovni šoli, do katerega pa naj bi prišli z javno-zasebnim partnerstvom. V februarju je o zdravstveni oskrbi na občinski seji razpravljal občinski svet, ki se je odločil za izdelavo aktov in nadaljnjih dogovorov o celoviti zdravstveni oskrbi. Gradnjo dnevnega centra starejših podpirata tudi društvi upokojencev, saj v dnevnem centru starejšim osebam omogočajo druženje z vrstniki, koristno preživljanje prostega časa ter pomoč pri vsakodnevnih aktivnostih, kot so sprehodi, telovadba, različne delavnice in družabne aktivnosti, ob koncu dneva pa se ostareli vrnejo v krog družine. Podobno o potrebah starejših razmišlja tudi župan Mladen Sumina, ki se nagiba k centru za dnevno oskrbo starejših, vendar še vedno ne izključuje gradnje doma za starejše osebe. Je pa Sumina ob tem poudaril, da je zaradi bližine drugih tovrstnih domov gradnja takega objekta v Občini Log - Dragomer vprašljiva. Sicer pa so želje občanov na tem področju preverili tudi v DU Dragomer - Lukovica v okviru projekta Starejši za starejše in ugotovili, da si kar polovica njihovih članov želi imeti dom za starejše občane, (ve)

Društvo Kneipp

Društvo naravnega in zdravega

v* v • -| • •

načina življenja

Društvo Kneipp bo ustanovljeno tudi na Vrhniki. V Slovenci je prisotno 20 let na območju Maribora. Aktivno sodelovanje članov je v sedanjem času privbilo veliko pripadnikov vseh starosti, kar je cilj društva, ki druži vse tiste, ki želyo živeti naravno, zdravo in kakovostno življenje.

Ime nosi po ustanovi- je s kopanjem v bližnji reki, in to pozimi dva-

telju Sebastianu Kne-ippu, teologu, ki je te-rap^o z vodo spoznal že pred mnogimi 100 leti in več in jo razširil med bolne in šibke ljudi. S svojimi spoznanji je spoznal možnost zdovoljstva in srečnega življenja, polnega pomembnih in vsebinsko bogatih spoznanj.

Služboval je kot duhovnik, saj je končal teologijo. Živel je v Nemč^i v kraju Bad Woerishofen. Postavil je prvo zdravilišče, ki ga je namenil ženskam, pozneje pa še revnim in bolnim otrokom.

Velika Kneippova zapuščina obstaja kot pet holističnih stebrov doktrine zdravja pod imenom Kneipper cure. Znanstvene raziskave so nenehno širile Kneippove misli skozi stoletje. Dandanes so terapie priznane in jih uporabljajo v celotni Evropi in marsikje po svetu. V zelo kratkem času je razvil poleg hidroterapi-je še phitoterap^o ali terap^o zelišč, dietetiko - terap^o s polnovredno hrano, gibalno tera-p^o in terap^o življenskega reda ali psihoso-higiensko terap^o. Le-te je uskladil med seboj. Voda je temeljna terap^a, s katero je spoznal pomembnost preostalih petih terap^. Sam je kot mlad duhovnik zbolel za jetiko, ki je bila v tistem času neozdravljiva bolezen. Premagal jo

krat na teden. Okrepil je svoj imunski sistem, okrepil telo in duha in kot tak preživel vse obdobje svojega delovanja. Po končanem službovanju kot duhovnik je aktivno vabil in poučeval ljudi o pomembnosti zdravega načina življenja. Združeval je staro in mlado ter bil pri tem nadvse uspešen. Načela, ki jih je upošteval sam, je razširil med pomoči potrebne ljudi in jim uspešno pomagal.

Tak način življenja je v zahodnem svetu znan in priznan v vseh generac^ah. Po načelih, ki jih imenuje stebri, po svetu živi 150 000 ljudi. Združeni so v Kneippovo zvezo s sedežem v njegovem rojstnem kraju in kraju službovanja, to je Bad Woerishofen. Tudi naše društvo bo član tega združenja skozi slovensko združenje s sedežem v Mariboru, ki letos praznuje 20. obletnico ustanovitve. Člani se bomo udeležili zleta v Nemč^o jun^a, kajti letošnje leto je leto skrbi za psihohiginsko zdravje človeka. V načrtu društva so pripravljene rzlične delavnice, predavanja, tečaji, drugi načini izobraževanja, kjer lahko sodelujejo člani in nečlani, mladi, otroci in starejši.

Moto Društva Kneipp je: Živimo na zdrav in naraven način življenja.

Pridite in živite z nami.

M. Artenjak

Zakladnica potreb in slika želja

Projekt Starejši za starejše za boljšo kakovost življenja doma, v katerega se vsako leto vključi več upokojenskih društev iz Slovence, se je dobro »pr^el« tudi v nekaterih občinah, ki jih s svojim pisanjem zajema Naš časopis. Vanj so vključena upokojenska društva iz Vrhnike, Borovnice, Dragomerja - Lukovice. Horjulci in upokojenci iz Polhovega Gradca v projekt sicer niso vključeni, vendar v okviru društva vseeno opravljajo podobne dejavnosti, kot jih predvideva ta projekt. Ložani pa naj bi se po nekajletnem premoru projektu ponovno priključili letos.

V okviru tega projekta, ki poteka pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovence, prostovoljci pomagajo in iščejo pomoči potrebne, starejše od 69 let. S projektom želijo omogočiti, da čim več starejših preživi starost doma, povečati želijo obseg medsebojne pomoči starejših ter izboljšati kakovost pomoči ter zagotoviti pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo, ter povečati vpliv civilne družbe pri odločanju o starejših. Prostovoljci v okviru projekta obiskujejo osebe, starejše od 69 let, jih povprašujejo o njihovih potrebah, željah ter morebitni potrebi po pomoči. Vse osebe, ki jih obiščejo na domu, prosijo za izpolnitev anketnih listov ter dovoljenje, da pridobljene podatke lahko vnesejo v računalnik. Kot so nam zaupali prostovoljci, imajo na terenu kar nekaj težav z nezaupanjem ljudi, ki jih obiskujejo, do tega projekta. V DU Dragomer - Lukovica pravijo, da so starejši mnogokrat previdni pri izražanju potrebe po pomoči in čeprav bi pomoč potrebovali, tega ne povedo. Kot ugotavljajo tudi na drugih društvih, gre na eni strani pri zanikanju potrebe po pomoči za

sram, po drugi strani se z iskanjem pomoči zunaj družine ne žel^o zameriti svojim bližnjim, nekateri pa imajo tudi druge razloge, da ne iščejo pomoči.

Sicer pa projekt poteka izključno na prostovoljnem delu, ki ga opravljajo večinoma prostovoljke. Kot pravijo, svoje delo kljub težavam opravljajo z veseljem, saj se zavedajo, da marsikomu že z obiskom vsaj malo polepšajo dan. Kot so ugotovili, starejše ljudi po navadi najbolj pestita prav zdravje in osamljenost. Sicer pa so odzivi ljudi, ki jih prostovoljci obiskujejo, različni: nekateri so zelo prjazni in so obiska zelo veseli, nekateri na obiske gledajo zgolj kot na formalnost, nekateri pa si tovrstnega obiskovanja ne željo.

Podatki, ki jih dobjo v okviru projekta, so prava zakladnica potreb in slika želja starejših občanov. V borovniškem društvu so nam zaupali, da so s pomočjo projekta izvedeli, da si velika večina njihovih upokojencev želi boljšo infrastrukturo, kanalizacjo in sodobno trgovino. V DU Dragomer - Lukovica pa obdelane statistične rezultate, anonimne želje in potrebe starejših občanov posredujejo tudi občini, ki ima s pomočjo te izčrpne baze vpogled v resnične potrebe upokojencev. So pa v vseh društvih opozorili na finančno stisko ter izrazili željo, da bi jim pri financiranju projekta, ki ga sicer delno financirajo s sredstvi ZDUS, pomagale tudi občine. Na vrhniškem upokojenskem društvu so povedali, da bi potrebovali predvsem finančno injekcjo pri zagotavljanju številnih prevozov, ki jih opravijo prostovoljke, ko obiskujejo starejše na terenu.

Vesna Erjavec

Delovno predsedstvo občnega zbora

Občni zbor Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine

Društvo je občni zbor pripravilo 23. marca 2011 v prostorih restavracye Motela Kongo v Grosupljem. Po uvodnih formalnostih (izvolitvi delovnega predsedstva in verifikacyske komisme je delovno predsedstvo - Zlatko Bernašek (predsednik), Cvetka Štirn in Ra^o Jurjevčič (člana) - začelo z delom. Udeleženci občnega zbora so najprej prisluhnili poročilom nadzornega odbora, disciplinske komisye, poročilom referentov (sociala, interesne dejavnosti, osebna asistenca, prevozi, šport) in poročilu predsednika za leto 2010. Po razpravi so poročila sprejeli in potrdili.

Program za letos, ki ga je v osrednji točki dnevnega reda predstavil predsednik društva Gregor Gračner, je obsežen in razvejan. Zato bo moralo vodstvo društva za njegovo realizacijo vložiti izjemne napore. Še posebno zato, ker se vsem našim društvom glede dotacij ZPS v prihodnje obetajo nekoliko slabši časi. Znaten izpad loterijskih sredstev bo namreč prizadel tudi naše društvo, vendar ne toliko kot tista društva, ki jim je to glavni vir dohodkov. Po razpravi so člani občnega zbora program sprejeli in potrdili. Vsak član društva naj bi pripadnost svoji organizaciji izkazoval tudi s plačevanjem članarine. Tako je občni zbor sprejel sklep, da bo letos članarina znašala 15 €, za socialno šibke člane pa simbolična dva evra.

Nato se je razvila razprava, v katero se je vključil tudi predsednik Zveze paraplegi-kov Slovenje Dane Kastelic in članom podal vrsto zanimivih informacj. Med drugim je pripomnil, da naše društvo ni samo največje, ampak ima zelo pomembno vlogo tudi pri vodenju Zveze. Kar nekaj članov našega društva je namreč pri Zvezi na ključnih položajih. Aktualno zakonodajo je predstavila strokovna delavka Zve-

Člani so z glasovanjem sprejeli in potrdili programe.

ze Špela Šušteršič. Mogoče je bil še najbolj razveseljiv podatek, da nam bo proti koncu leta država povrnila 85 % stroškov pri predelavi avtomobilov na ročno upravljanje. Predsednik društva Gregor Gračner pa je pripomnil, da so ob vseh aktivnostih, ki jih izvaja društvo, naši prostori že premajhni.

Po končanem delu občnega zbora smo se člani in gostje za-

držali na družabnem srečanju, ki smo ga popestrili s priljubljenim in nekoliko adrenalinskim Bingom in dobro glasbo.

Še pred začetkom uradnega dela občnega zbora je direktorica Nina Ličer s sodelavkama predstavila Zavod za oskrbo na domu Ljubljana (ZOD), ki izvaja storitve javne službe pomoči družini na domu.

Jože Globokar

52 NAŠ ČASOPIS

Skupne strani

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Na Brezovici so se srečali koordinatorji čistilne akc^e

Brezovica, 30. marec - V brezoviški Modri dvorani so se sestali območni koordinatorji čistilne akcije Stop divjim odlagališčem na Barju. Na sestanku so si izmenjali izkušnje z letošnje čistilne akcje ter izžrebali nagrade za prostovoljce. Kot so izpostavili koordinatorji, je v večini občin smeti manj kot v prejšnjih letih.

Koordinatorji so z odzivom prostovoljcev, organizac^o in potekom letošnje akc^e zadovoljni. Kot je povedal koordinator Tomaž Toni iz Barjanskega zmaja, je bila akc^a uspešna in je dosegla svoj namen. "Odziv je bil po pričakovanjih, v sedmih občinah se je zbralo 1900 ljudi. Pobrana je bila manjša količina odpadkov kot v preteklih letih, približno 28 ton."

Mirjam Suhadolnik iz TD Blagajana, ki je pomagalo koordinirati čistilno akcijo na Vrhniki, je pritrdila, da so letos tudi na Vrhniki pobrali pol manj smeti kot lani: "Vse krajevne skupnosti so nam sproti sporočale, da je na terenu veliko manj odpadkov kot v preteklih letih ter tudi veliko manj odlagališč. Nekaj se je pojavilo novih, tista smo popisali, registrirali in poslikali." Kot je še dodala Suhadolnikova je rezultat, da je bilo polovico manj odpadkov kot preteklo leto, prava pot: "Bi pa bila želja, da nekoč čistilne akcije sploh ne bi bile več potrebne."

V Logu - Dragomerju pa je čistilna akcija potekala tako kot prejšnja leta. Približno toliko prostovoljcev kot lani je pobralo kar štirikrat manj smeti. Tudi Tomaž Toni je izpostavil odnos Občine Log - Dragomer do divjih odlagališč: "Naša želja je, da bi do divjih odlagališč na Barju imeli v vseh občinskih upravah imeli takšen odnos, kot ga imajo v občini Log Dragomer.

Po naših podatkih divjih odlagališč v naravi na njihovem območju ni. Če pride do večjega onesnaženja na javnih površinah odstranio odpadke, račun pa pošljejo onesnaževalcu. Če pa pri-

Koordinatorji čistilne akc^e Stop divjim odlagališčem na Barju so na sestanku izmenjali izkušnje z letošnje akc^e ter izžrebali nagrade za prostovoljce.

de do onesnaženja na zasebnih zemljiščih pozovejo lastnika, da jih odstrani sam, v nasprotnem primeru pa jih odstrani lokalna skupnost na njegove stroške."

V nasprotju z drugimi občinami pa je bilo v Občini Borovnica letos pobranih tretjino več odpadkov kot lani, prav tako se je čistilne akcije udeležilo bistveno več prostovoljcev. Sicer pa so prostovoljci v Borovnici opazili velike količine gradbenega materiala, ki na občinskih zemljiščih in Barju rastejo kot gobe po dežju. Koordinatorji so tudi opazili, da se je letos v vseh občinah čistilni akciji pridružili veliko več otrok kot v prejšnjih letih, pohvalili pa so tudi sodelovanje s komunalnimi podjetji.

Sicer pa so koordinatorji med prostovoljci, ki so izpolnili nagradne kupone in jih oddali koordinatorjem, izžrebali nagrajence. V načrtovanem nagradnem skladu je bilo sedemdeset voženj z ladjico po Ljubljanici (v vsaki občini po deset), sedem knjižnih nagrad ter sedem poletov z balonom. Ker poslanih kuponov za žrebanje z območja Borovnice ni bilo dovolj, nagrada za polet z balonom in knjižna nagrada za to občino nista bili podeljeni. Prav tako ni bilo dovolj poslanih kuponov iz Občine Škofljica, kjer je pravočasno prispel samo en kupon. .

Vesna Erjavec

Lani le 63 intervenci

Redna skupščina Gasilske zveze Vrhnika je 18. marca letos potekala v borovniškem gasilskem domu. V letu 2010 je zveza zabeležila le 63 intervencj, a so bile zaradi jesenskih poplav tudi večdnevne, zato so terjale kar 5918 prostovoljnih delovnih ur.

»ki ga ne bo možno preseči.« A to naj gasilcev ne demoralizira pri vzdrževanju pripravljenosti, ki je v tem okolju še kako potrebna.

K besedi je bil povabljen še poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič, ki skozi

- »30, 40.000?« Slovenca ima trenutno 47.000 usposobljenih gasilcev, razporejenih po operativnih enotah, ki so še kako potrebni, saj nobena recesija ne bo ustavila naravnih nesreč, pri čemer je spomnil na posledice varčevanja v industriji na

Polnoštevilno skupščino je kot prvi nagovoril predsednik GZ Vrhnika Ivan Turk, ki je v svojem poročilu poudaril, da se gasilcem vsako leto povečuje obseg nalog in dela, predvsem pa odgovornost na organiza-c^skem, preventivnem in operativnem področju. Z državno zakonodajo je status gasilcev bolje urejen, a delodajalci še vedno niso deležni spodbud za njihovo zaposlovanje. Občini Vrhnika in Log - Dragomer sta v tem času sprejeli Program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in požarnega varstva 2011-2015, Borovnico to še čaka. Kar zadeva sodelovanja zveze z vsemi tremi občinami, društvi in drugimi orga-nizac^ami na tem območju in tudi širše, je bilo le-to zgledno. Upravni odbor zveze je spremljal vse aktivnosti od tekmovanj, izobraževanj, do nakupa nove opreme, zavarovanja gasilcev ipd. Predsednik je še posebej pohvalil povečanje števila tekmovalnih veteranskih ekip. Lani je med drugim izšla publikac^a ob 55-letnici zveze, v tem času pa so obnavljali domove PGD Ligojna, Drenov Grič - Lesno Brdo, Bevke, Breg - Pako, Blatna Brezovica in Brezovica pri Borovnici. Svoj nagovor je sklenil z opozorilom o povečevanju števila požarov, neur^ in poplav v zadnjih letih, kar bo od gasilcev terjalo nove napore.

Poveljnik Vinko Keršmanc je za njim povzel izjemno ugodno statistiko delovanja zveze v minulem letu, ko je razna izobraževanja uspešno končalo 187 tečajnikov, od tega največ, 57, osnovni tečaj gasilca, 35 pa nadaljevalni tečaj za gasilca. Aktivnosti gasilcev so približali mladim v šolah, vrtcih in na raznih delavnicah, za najmlajše so organizirali tudi lutkov

no predstavo. Izobraževali so občane, servisirali in posredovali pri dobavi gasilnikov. Lani sta se PGD Verd in Borovnica okrepili z novimi vozili MAN 4x4, GVC 16/25. Prav posebno ponosni so na ustanovitev nove gasilske enote na Pokojiš-ču, opremljene z vozilom MAN 4x4 iz verdskega društva. Redno so se udeleževali tudi parad in slovesnosti v sklopu gasilske zveze in zunaj nje. Organizirali so letovanje otrok v Savudriji ter številna tekmovanja, med njimi tudi pokalno tekmo GZS, na katerih so poželi tudi primeren delež odličij. Sledila je »črna kronika« oz. poročilo o lanskih intervencijah, ki jih je bilo sicer le 63,25 manj kot leto poprej, a so trajale tudi po več dni. Vrhniško poveljstvo je posredovalo 51-krat, borovniško osemkrat in ložansko-drago-merško štirikrat. V sklopu in-tervenc^ so opravili 5918 prostovoljnih delovnih ur, porabili 103 m3 vode, 26 kg prahu in 9 penil.

Finančno poročilo za leto 2010 je izkazalo prihodek zveze v višini 185.325,77 evra in prav tolikšen odhodek. V tekoče leto se prenesejo sredstva iz prejšnjih let v višini 91.466,38 evra. Nadzorni odbor na podana poročila ni imel pripomb.

Gasilskim delegatom je dobrodošlico v Borovnici zaželel župan Andrej Ocepek, ki je poročila in aktivnosti poko-mentiral kot pestre, dobre in uspešne. Razveselilo ga je, da so bili gasilci in oprema kos nalogam. Še bolj je bil vesel poročil o delu z mladino, ki je po njegovo jamstvo za prihodnost gasilstva. Sicer pa bolj kot tekmovalne uspehe mladine ceni vrednote sodelovanja in povezanosti, ki se razv^ajo v gasilskih društvih.

S pohvalami je borovni-

Poveljnik GZ Vrhnika Vinko Keršmanc se je spomnil na vsa dekleta in žene v delegatskih vrstah.

škemu županu pritegnil tudi vrhniški župan Stojan Jakin, ki gasilcem želi čim več druženja, tekmovanj in izletov ter čim manj resnih intervencj, a se obenem boji, da brez tega pač ne bo šlo. V zadnjih letih namreč opaža, da »se je narava obrnila proti nam« in »da je vedno več intervencj, pri katerih so gasilci neobhodno potrebni.« Pri ohranjanju pripravljenosti gasilskih društev zagotavlja vso podporo občine, upa pa tudi, da se bo v gasilske vrste vključilo čim več mladih.

Župan Loga - Dragomerja Mladen Sumina je v svojem nagovoru zatrdil, da vsi trje župani redno spremljajo delo gasilske zveze. Po njegovem pa se obetajo težji časi, ko bomo morali sprejeti tudi »kakšno ne tako uspešno statistiko,« saj bo gasilstvo verjetno doseglo nivo,

Predsednik GZ Vrhnika Ivan Turk opaža povečevanje obsega nalog in del, ki se nalagajo gasilcem.

100 % povečanje uspešnih izobraževanj vidi »dokaz, da ta GZ dela zelo načrtno in se zaveda pomena operativne pripravljenosti.« Prav tako vidi, da se župani zavedajo pomena gasilstva. V luči lanskih poplav je opozoril, da nam narava prinaša vedno nove izzive, na katere je treba biti pripravljen. Pri septembrskih intervencjah je na državni ravni sodelovalo več kot 20.000 gasilcev. Vprašati se je treba, koliko jih bo treba v naslednjih letih

Poveljnik GZS Matjaž Klarič: »Lansko leto smo imeli interventno na kateri je sodelovalo preko 20.000 gasilcev.«

račun vamosti po letu 1991, ki je zakrivilo številne zahtevne požare. Z napredkom tehnike se gasilci soočajo z vedno novimi izzivi, kjer je izpostavil primer fotovoltaičnih elektrarn, ki jih vedno pogosteje nameščajo na javne in indu-strjske objekte. Na posvetu v Savinjski dolini naj bi namreč ugotavljali, da je gašenje elektrarne v dnevnem času preveč nevarno, zato bo treba spremeniti taktiko in »braniti, kar se da, ostalo pa pustiti ognju.«

Pohvalil je solidarnost gasilcev iz te regje, ki vedno priskočjo na pomoč kolegom kjer koli v državi. Prisotne je opozoril še na strokovne prispevke v reviji Gasilec, spremembe zakonodaje (status gasilca, status PGD kot humanitarne organizacije) in pravilnikov, vključevanje v izobraževanja, sodelovanje pri izdelavi spletne strani GZS, pripravo novih priročnikov, uvedbo izbirnega predmeta ter drugih aktivnosti zveze - med njimi je najnovejše tekmovanje v razvrščanju kot odziv na razpust naborniške vojske in pomanjkanje tovrstnih spretnosti pri mladih.

Sledila je predstavitev programa za leto 2011, kjer je predsednik Turk za začetek spomnil na dve okrogli obletnici: 90-letnico PGD Log ter 60-letnico PGD Brezovica pri Borovnici. Sicer pa je program aktivnosti poveljstva Vrhnika »težak« 297.000 ev-rov. Loga - Dragomerja 90.145 evrov in Borovnice 24.882 ev-rov, s čimer le Borovnica še ni utegnila uskladiti programa z občinskim proračunom, ker ga še nima. Vrhnika bo kar 100.000 evrov namenila za nabavo novih gasilskih vozil, Log - Dragomer bo temu prav tako namenil največji znesek, 62.500 evrov, medtem ko Borovnica zaenkrat nima v načrtu nobenega izstopajočega izdatka.

DD

Vsi, ki dopisujete v Naš časopis, pozor!

V povprečju na vsako številko Našega časopisa dobimo več kot dvesto prispevkov in še najmanj dvakrat toliko fotografij. Ker večina prispe na dan zaključka redakcje, jih je skoraj nemogoče kakovostno pripraviti za objavo. Zato v uredništvu prosimo vse, ki dopisujejo ali pa to še misljo početi, naj upoštevajo nekaj temeljnih pravil, ki uredništvu prihranjo veliko časa, včasih pa tudi kakšen gram živcev.

Naslovi naj bodo napisani v malih tiskanih črkah z eno od tipov pisave. Fotografije, ki jih želite objaviti ob besedilu, naj bodo v elektronski pošti pripete posebej kot priponka. Ne vstavljajte jih v besedilo, ker potrebujemo ločeni datoteki: posebej golo besedilo in posebej fotografije. Vsako fotografijo označite z lastnim imenom, ki ga pripišite na koncu članka. Tako bomo v uredništvu v vsakem trenutku vedeli, katera fotografija spada h kateremu članku.

Opozarjamo tudi, da člankov ne pišite v PDF-formatu, ker jih je nemogoče lektorsko popravljati.

Za vse morebitne nejasnosti se obrnite na uredništvo: 031 392 153 ali 01 7506 638 ali po elektronski pošti: nascasopis@zavod-cankar.si

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Skupne strani

NAŠ ČASOPIS

53

Pravo za občane

»Iz pravnega kotička«

Ne zgodi se prav pogosto, da kdo od odvetniških kolegov, še posebno ne zamejskih, objavi knjižno delo. Če že, pa težko s tako aktualno problematiko, kot jo obsegajo komentarji na pravni položaj koroških Slovencev, odvetnika v Celovcu. Zato je takšna knjiga vredna še posebne pozornosti. Sodim, da bo dobrodošla informac^a tudi bralcem Našega časopisa.

Mag. Rudi Vouk velja na avstr^-skem Koroškem za odvetnika - dirkača. Ta neslavni naslov si je pridobil z akc^o prehitre vožnje s samoovadbo, da bi lahko po tej poti sprožil pravno diskus^o in nove razsodbe Ustavnega sodišča o manjkajočih slovenskih napisih na krajevnih tablah. V več kot petdesetih postopkih je dosegel za slovensko narodno skupnost novo razmišljanje pri avstr^skih pravnih instancah. Ne samo v povezavi s slovenskimi krajevnimi napisi, ampak tudi pri vprašanju slovenščine kot uradnega jezika na Koroškem, je mag. Vouk dosegel zgodovinske uspehe.

Za zasebni Radio Korotan (od leta 2001 Radio 2) že vrsto let prispeva hudomušne pravne-politične komentarje

za »pravni kotiček«. Takih komentarjev se je med tem nabralo skoraj 600, nekaj od njih pa jih lahko preberete v omenjeni knjigi.

Odlični odvetnik in nekdanji politik mag. Rudi Vouk je slovenofobič-nim koroškim nacionalistom zagodel že marsikatero in (ne nazadnje) požel uspeh tudi pred avstr^skim Ustavnim sodiščem, kot že omenjeno.

Že kot d^ak slovenske gimnaz^e v Celovcu je bil med udeleženci znane »kolodvorske akc^e«, ko so d^aki zahtevali vozovnice za vlak v slovenščini. Bil je tudi sopobudnik »kontaktne leče«, ki je združevala nemško in slovensko govoreče d^ake ob zanimivih alternativnih kulturnih prireditvah, kot je v uvodu v knjigi zapisal dr. Zdravo Inzko, predsednik narodnega sveta koroških Slovencev (stran 7).

Zanimiv je tudi opis značaja avtorja knjige s strani njenega urednika mag. Janka Kulmesha (strani 5 in 6), ko piše: »Vouk je v pogledu pravice manjšin »siten«, vztrajen v najžlaht-nejšem pomenu besede. In če govorijo o kompromisu (glede dvojezičnih krajevnih napisov, op.p.), pri katerem naj ne bi bilo poražencev niti zmagovalcev, opozarja kot odločen in odličen poznavalec tako pravnih, kakor tudi zgodovinskih in političnih mehanizmov. Da »smo Slovenci že zdavnaj poraženci,« kajti »zdesetkali so nas; če bi sedaj uresničili samo tisto, kar zahteva Ustavno sodišče (Republike Avstr^e, op.p.), je to odstotek tega, kar so nam zdavnaj obljubili.« In še naprej: »Če se bomo o domnevi rešitvi sprenevedali, da nihče ni zmagal in nihče ni izgubil, da smo našli za obe strani zadovoljiv kompromis, potem je taka rešitev od vsega začetka gnila.«

Nedvomno je avtor knjige odvetnik, za katerega je »pravna država zaklad, ki ga je treba skrbno in dosledno varovati, še posebej, ko gre za pravice manjšin.«

Vsebuje šest (črno belih) fotografij.

Knjiga je strukturirana na štiri vsebinske enote.

V prvi je prispevek urednika mag. J. Kulmesha z naslovom Knjigi na pot,

nato dr. Z. Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, piše o pravniku Rud^u Vouku - njegovih nasvetih in uspehih. Mag. V. Smrtnik, predsednik EL in občinski predstojnik občine Bistrica nad Pliberkom, piše o samozavestnem borcu za slovenske pravice. Uvodni del se konča z zahvalo Rud^u mag. J. Wakouniga, občinskega svetnika EL v Kotmarji vasi in predsednika Zbora narodnih predstavnikov v Narodnem svetu koroških Slovencev, o nekem »zelo radovednem nekdanjem porednem d^aku« s slovenske gimnaz^e v Celovcu v hudomušnem pomenu. Kaj pomeni lupus po slovensko? Volk? ^

V drugem vsebinskem delu z naslovom Ne spozna se samo na table (strani 15 do l0l) so avtorjevi komentarji na Radiu Korotan oziroma pozneje Radiu 2 s povednimi naslovi: Ko je Radio 2 končno dobil zakonsko osnovo, Pravni pomen koroškega Plebiscita, Kdaj bi Avstr^a lahko obhajala državni praznik?, »Viz^a« o Evropi brez Evropske un^e, Ob pristopu Slovence k EU, Zgodovina ni pogača, iz katere pobiramo samo rozine, Človekove pravice manj vredne kakor cestnine?, Janko Brejc še vedno aktualen, Sprenevedanje ob konsenzu in kompromisu, Manjšinski sosvet je zgled za druge evropske države?, Zakonski osnutek s težo, Kaj si misli človek, če vidi koroško zastavo in grb, Ali hoče Haider odcepiti Koroško od Avstr^e?, O ogrožanju republiških interesov, Zakaj ne sistem večinske vlade?, Koroška oblast odloča, kakšna naj je slovenščina, O jezikovni vzgoji v otroških vrtcih, Diskriminac^a slovenskega političnega delovanja, Primerno božično darilo za sodelavce na sodiščih, O dvojni hitrosti koroške cestne uprave, Prihranjena odškodnina za borce proti nacizmu, Cinizem,

ki mu ni para, Ko sta se končali dve socialdemokratski karieri, »izgubljeni sin« po slovensko, bo treba prositi sv. Duha da obišče Koroško, Koroška bi se lahko zgledovala, Vedno se splača pogled čez mejo, ko usmeri kritično ost o dogodkih v Slovenci v zvezi z romsko družino Strojan in duhovito zaključi, da ni hodil v šolo v 15. stoletju (strani 101 do 103).

Tretji vsebinski sklop nosi naslovZ-godovinski uspehi Rud^a Vouka za slovenski uradni jezik in dvojezično topografijo na avstr^skem Koroškem. To poglavje je sestavljeno iz: Dvojezični napisi in njihova pravna zgodovina, »Sovejc mara t'rpat!«, Pravice do dvojezičnega napisa ni, Še pred razsodno Ustavnega sodišča, Po razsodbi Ustavnega sodišča 13.12.2001, Ob izidu ljudskega štetja 2001, Libučani so šli do Strasbourga, Kako odstaviti deželnega glavarja Haiderja, Petzen - Peca - Pizza, »Ein Karnten-Feind lost den anderen ab«, Haider bi padel tudi na strokovnem izpitu. Kako lahko zlorabljamo »glas ljudstva«, Odvetniška zbornica bi razumela pomen samo-ovdb. Razsodba, ki ji je sledil tudi Dor-fler, Zaščita ledinskih imen je mogoča, O slovenščini kot uradnem jeziku, Ko se je Marjan Mikl obrnil na ombudsmana, Danes tako, jutri spet drugače, Tratten se v zemljiški knjigi imenuje tudi Trata, Kako je Jokej Logar dosegel dvojezični naslov, Kazni očitno nič ne zaležejo.

Zadnji (smiselno) četrti sklop knjige nosi naslo: Pravnik v najširšem pomenu besede. Sestavljen je iz osmih podnaslovov: Slovenščina naj bi škodovala celo zdravju, Kdo sme biti lipicanec?, Zakaj miroljubni ljudje ne bi smeli biti lovci, Gospod Karl v Avstr^i nikoli ne bo umrl, Nekorektno zlorabljanje Do-bljanov, Kako je z lastništvom Lune?, Ameriški pravni sistem uganka za Evropejce, Namesto epiloga.

Preobširno bi bilo navajanje vseh duhovitih avtorjevih iskric. Naj za

Vrhničan doktor pravnih znanosti - Jernej Podlipnik

17. 3. 2011 je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani vrhniški rojak Jernej Podlipnik

uspešno zagovarjal doktorsko disertac^o z naslovom Pravni in davčni status športnih klubov. Strokovno komis^o so sestavljali: mentor doc. dr. K. Podobnik, prof. dr. P. Grilc kot predsednik ter prof. dr. B. Škof s Pravne fakultete v Mariboru in prof. dr. T. Čater iz Ekonomske fakultete v Ljubljani.

pokušino navedem le tisto iz zadnjega poglavja - epiloga, ko avtor zapiše: »Odvetnikom, sodnikom in tudi drugim pravnikom se včasih zgodi, da pride stranka in začne pripovedovati približno takole: »Adam in Eva sta imela tri sinove ^ ter odkritosrčno zaključi: »In če vam kak odvetnik zaračuna pogajanja in informativne pogovore na osnovi njihovega trajanja, potem je dobro, da stranka ve, če govori o stranskih zadevah, ali ne pove tega, kar bi morala povedati, jim je s tem povzročila potrebo po dodatnih poizvedovanjih, mora zato plačati tudi toliko več.« (strani 214, 215).

Naj si v zaključku izposodim zapisano misel dr. Z. Inzka: Mag. Rudi Vouk je lep primer pripadnika narodne skupnosti, ki je bil aktiven od mladih let naprej in ni nikoli gledal ne na uro ne na plačilo ^

Dodal bi zgolj še: odličen pravnik, odvetniškemu stanu v ponos s svojo pokončnostjo, neuklonljivostjo, strokovnostjo in vztrajnostjo; kar niso prav na široko raztresene vrline (tudi v odvetniških krogih) na Slovenskem ^

Dr. Bojan Kukec,

odvetnik na Vrhniki

POIŠČITE NAJBOLJŠO PONUDBO V MESTU!
BREZPLAČNA

NAVIGACMA GARMIN

ze za

14.390

MEGANE BERLINE COLOR EDITION Z BOGATO OPREMO

NUV11200

*OB NAKUPU KATEREGAKOLI NOVEGA VOZILA IZ ZALOGE DO KONCA APRILA 2011.

ze za

9.490

MODUS S KLIMO

ze za

7.990

BOGATO OPREMLJENI CLIO STORIA VOYAGE

ze za

8.990

CLIO S KLIMO

MODUS: Poraba pri mešanem ciklu: 4,5-7,6 1/100 km. Emisije CO2: 109-185 g/km; CLIO: Poraba pri mešanem ciklu: 4,0-8,2 1/100 km. Emisije CO2: 106-190 g/km;

CLIO STORIA: Poraba pri mešanem ciklu: 5,9 l/100 km. Emisije CO2: 133 g/km. MEGANE BERLINE COLOR: Poraba pri mešanem ciklu: 4,1-7,1 l/100 km. Emisije CO2: 106-190 g/km. Slike so simbolne.

www.malgaj.com

AVTOHISA

L j u b I j a

n a

AVTOHIŠA MALGAJ, D.O.O., Tržaška c. 108, 1000 Ljubljana. Prodaja novih vozil: 01/20 00 550, prodaja rabljenih vozil: 01/20 00 560, servis: 01/20 00 570. E-mail: info@malgaj.com ODPRTO OD PON. DO PET. OD 8:00 DO 19.00, SOB. OD 8.00 DO 13.00, NED. ZAPRTO

54 NAŠ ČASOPIS

Kultura

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Materinski dan v Ligojni

Izdelovali smo punčke iz cunj

Delavnica je potekala v dveh delih, 19. in 25. marca. Za eno samo srečanje je bilo dela čisto preveč, zato smo v soboto najprej izdelali telo - na blago je bilo treba obrisati modele, jih zašiti, izrezati in napolniti. Le najhitrejšim je uspelo narediti tudi laske iz volne. V petek smo nadaljevali z izdelavo obraza in oblačil. Več o delavnici si poglejte na www.drenovgric-les-nobrdo.si/delavnice. Hvala Barbari Sigulin, ki je vodila delavnico, šivala, nam pomagala in svetovala, in šivilji Mar^i Podobnik, brez katere delo ne bi šlo tako hitro od rok.

KUD Drenov Grič - Lesno Brdo

Nadih petnajst...

«ňmím^.

r.

it m látá OMM («I^i;* ee*- ^Bil; UP b ». Ht Ij^lE^^ 1 H

.ni^ri«» .pi* ígiaM^, lAt* » ^ liiiBafti íkm fíř-<f H nm.miin^ «« ri «hh wni aw Miň lilta u BkQœiBïciiÉ i u^muaHii rida íyiifír aint^iBir|il

Pr^rkčirTL da viir« bo T tam VAtvInum JuhUpjnl, 15,

5

OMLADNI

GAU KONCERT 2011

SdKlCJ, 311. Itwj JD11 Ůb ll.CAifI 31Qs3Dh inividki^ CirkjrfH Ani

TK

V nedeljo, 27.3.2011, ob 18. uri se je gasilski dom v Ligojni napolnil z občinstvom, kajti otroci so priredili predstavo, namenjeno (predvsem) mamicam, malo pa tudi očkom. Prišli so vsi - ne le mamice in očki - temveč tudi dedki, babice, tete, strici, skratka bilo nas je kar veliko. Vsaka mamica je ob vstopu dobila pikapolonico, narejeno iz kamna in akrilnih barv, ki so jih naredili otroci skupaj z »učiteljicami«. Nastopajoči so bili zelo neučakani, komaj so čakali, da bodo začeli s predstavo, katere začetek se je malo zavlekel in smo začeli nekaj minut čez šesto uro, saj so se obiskovalci še kar

Predstava se je začela. Najprej so se na odru zbrali vsi nastopajoči in za začetek so vsi skupaj recitirali pesem avtorice Nuške Pišek z naslovom Mamica, danes je dan.

Sledilo je še nekaj deklama-cij, poleg njih pa so bile tudi tri glasbene točke: ena deklica je igrala na trobento, ena na blokflavto, vse starejše deklice pa so tudi zapele pesem Biseri sreče. Najmlajši otroci so bili zelo prisrčni, saj so s kapami na glavi, kakor palčki, recitirali pesem z naslovom Palčki, potem pa so še prisrčno zaplesali na Račke, ki jih vsi dobro poznamo. Ob skladbi Avto so nam pokazali, kako se kolesa vrt^o na avtu, kako delajo brisalci, kako loputajo vrata, kako mamice v avtu mir^o do-

Večer urbanih legend na Vrhniki

Kraja ledvic na avtocestnih postajališčih, kokošji kremplji v pašteti, del miši med vloženimi kumaricami, strašenje in kosti v Kunstljevi vili je le nekaj urbanih legend, ki so jih obudili udeleženci pripovedovalskega večera v Klubu Zakon. Ti so si s predavateljem Ambrožem Kvartičem izmenjali sodobne pripovedke, ki krožno o Vrhniki ter tudi drugih slovenskih krajih.

jenčke ipd. Trije starejši otroci, dve deklici in en deček, pa so pokazali, kako se danes pleše. S klobuki na glavi so dobesedno »zažgali« na odru na eno izmed skladb znanega pevca Justina Biebera. Otroci so nas

presenetili tudi z dramsko igrico, ki nosi naslov Majdi dobi sestrico. Glavni lik je deklica z imenom Majdi, ki noče nove sestrice oz. bratca. Ko mati njej in še dvema sestrama pove, da je noseča, Majdi

ni preveč vesela, saj si še z eno sestrico noče deliti postelje, hrane ipd. Za nasvet povpraša tudi pr^ateljico, saj ne ve, kaj naj naredi. Ko pa čez nekaj časa njena mati rodi in Majdi dobi v naročje svojo novo sestrico, tisto drobceno bitje, si premisli in jo takoj vzljubi. Zanimiva, zabavna in obenem tudi malo poučna igrica. Kot pika na i v predstavi pa je bilo, da so na koncu vsi otroci spet prišli na oder in vsi skupaj zapeli pesem Mamica je kakor zarja, ki je postala že skoraj himna na materinski dan.

Ko se je vse končalo, so otroci dobili še posladek - rulado in sadni sok, kar so si po odlični predstavi zaslužili.

Pohvaliti moram vse nastopajoče, ki so se tako pridno pripravljali in popestrili večer, ki se ga bomo vsi še dolgo spominjali, posebno mamice. Res, bilo je enkratno gledati otroke, naše največje bogastvo, kako se trudijo, da bi razveselili svoje mame. Komaj čakam na prihodnje leto, ko bodo otroci ponovno napolnili gasilski dom in razveselili naše obraze.

Teja Novak

Med neštetimi zgodbami, dan, se pogosto najdejo nena-ki si jih pripovedujemo vsak vadne, bizarne, tudi smešne

ali celo grozljive pripovedi o dogodkih, za katere nikoli ne moremo natančno vedeti, ali so se res zgodili. O vsem tem je v Klubu Zakon na predavanju Urbane legende pripovedoval Ambrož Kvartič, ki je kot mladi raziskovalec zaposlen na Oddelku za etnolog^o in kulturno antropolog^o na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kvartič z obiski različnih slovenskih krajev, klubov in šol raziskuje sodobno pripovedno folkloro, kot so šale, anekdote in urbane legende. To so zgodbe, znane tudi kot sodobne pripovedke, ki živ^o povsod okoli nas in, kot pravi, Kvartič ni njegov namen dokazovati resničnost teh legend, temveč njihov pomen. "Kar je zanimivo je to, da imajo te pripovedi nek pomen,

neznancih, zakrinkanih v bele maske in dolge črne plašče, ki so strašili ljudi po Vrhniki in na Verdu. Udeleženci so se spomnili, da so takrat začele krožiti govorice, da se na Sveti Trojici sestajajo satanisti in ob ognju izvajajo svoje obrede, te-or^e o strašenju duhov. Zgodbe so tudi o tem, naj bi skupina mask pretepla raznašalca pic in spolno zlorabila neko žensko, govorilo se je tudi, da naj bi šlo za Slovake, ki so prišli na Vrhniko delat. Polic^a dogodkov nikoli ni razrešila, maske pa so izginile tako nenadno kot so se pojavile, za njimi pa so ostale le pripovedi. Spomnili so se tudi zgodb iz drugih slovenskih krajev, govoric o golobjem mesu v burekih, medicinskih škarjah, ki so jih

Pomladni večer na Stari Vrhniki

V prejšnji številki Našega časopisa smo pisali, kako smo preganjali zimo in jo pregnali. Na tradicionalnem Pomladnem večeru 27. marca pa smo jo s plesom, glasbo in deklamacyo tudi veselo pozdravili.

Že takoj na začetku je naše dlani in pridne čebelice s frajtonarico ogrel Martin Er-bežnik s skladbo Čebelar. S prelepim tangom sta nas nekam daleč daleč popeljala Marta Kržič in Dejan Mesec. Tako kot že vsa leta povabimo na naš oder učenke in učence glasbene šole. V dobro šolo hodijo, saj so nam zaigrali kot pravi mojstri: Gaber Gabrovšek - Mozartov valček, Agata Rožmanec - Abecedo, Mark Seli-škar - Yesterday, Eva Petkovšek - Ko sveti vsi in Ela Grom - Flebende Hable.

Nekoč smo v šolah veliko več deklamirali kot dandanes. To znanje je ostalo tudi naši najstarejši krajanki gospe Marici Petkovšek. Deklamirala nam je Cicibana pesnika Otona Zupančiča. Čestitamo! Malo vemo o ljudeh, ki sami pišejo pesmi. Prelepe domovinske, o materah in še bi lahko naštevala ima napisane in skromno spravljene gospa Malči Potrebuješ. Že naslov pesmi, ki jo je deklamirala, pove vse: Spomin na tebe, mati.

K pisanosti večera je prispevala tudi

naša otroška folklorna skupina. Eno samo veselje jih je!

Tina Merlak, ki sicer spremlja otroško folklorno skupino, in Patricia Novak sta s frajtonaricama pozdravili vse sosedove Franceljne. Za konec pa tako, kot se za ta čas spodobi. Martin nas je na harmoniki povabil Veselo v Kamnik ter kam drugam kot Po dekle.Poslušalcem, ki smo zopet napolnili dvorano, pa je nastopajoče predstavljala Damjana Oven.

Anka Grom

Udeleženci pripovedovalskega večera Urbane legende so si izmenjali sodobne pripovedke, ki krož"

DŽ^o o Vrhniki in drugih krajih.

neko simboliko, nekaj skritega. Lahko je to način skozi katerega kanaliziramo negativna čustva. Za te pripovedi velja, da so sredstva, s katerim neka skupnost izraža svoje tesnobe in strahove," je razložil Kvar-tič.

Na predavanju smo slišali tudi sodobne pripovedke, ki krožno o Vrhniki. Pred leti so se razvile urbane legende o

zdravniki pozabili v trebuhu, krajah ledvic na Sicil^i, in še mnogih.

Ko boste naslednjič od prijateljev, v službi, trgovini, pri frizerju, kozmetičarki ali v medlih slišali podobno zgodbo, najprej dobro premislite, preden ji boste verjeli, morda pa je le ena izmed urbanih legend.

Vesna Erjavec

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Kultura

NAŠ ČASOPIS

55

Odprtje prve pomladne razstave - Les, papir in platno

Vrhnika, 11. april 2011 - Mala galerija Cankarjevega domaje v aprilu gostila odprtje likovne razstave Janeza Sodje, sicer dolgoletnega ravnatelja vrhniške šole, matematika, fizika in pedagoga, ki je marsikoga presenetil z odprtjem svoje prve razstave. Njegova umetnost izvira iz matematike, saj so ga navdihnili fraktali, simetrični matematični objekti. 'Razstava s svojo slikovitostjo in svojo energjo čudovito sovpada s prebujenjem narave, ko na vsakem koraku vidimo, kako dehti in kipi od življenja - kot današnja dela, ki jih imamo priložnost občudovati,^'je ob odprtju povedal direktor ZIC Vrhnika, Boštjan Koprivec.

Na razstavi Janeza Sodje sta si roke podali matematika in umetnost. Dela avtorja razstave izhajajo večinoma iz že izdelanih fraktalov. Kot je pojasnil Sodja, gre za simetrične matematične oblike, ki so po

navadi zelo dolgočasne. Z menjavanjem parametrov v enačbah ter drugih postopkov pa iz fraktalov nastane prava umetnost. 'Tisto, kar danes gledate, je nastalo približno po tem postopku. Meni so se bile

premier nt cclovcůcrtil

HEÍAHí ?m IBOR IVm C/UiURjA VitffNIKA

0

, r ir/.'

50DOTA.RM2tM1, 0B19.UFtl CAMIWftJEV&OWVHHfHKA

nastale oblike všeč, potem sem jih do konca obdelal še z računalniškim programom, shranil na ključek in ko je bil čas, dal natisniti.' Sicer pa fraktali izvirajo iz same narave, kar je mogoče pojasniti na primeru praproti: "Ce odtrgate en del praproti, imate spet občutek cele praproti in tako naprej. To lahko kar počnete, počnete. Se pravi, bolj ko greste v globino, vedno se vam kaže zelo podobna celota. In če boste zelo pozorni, boste videli bistvo frak-talov tudi na platnu in papirju, in sicer, da lahko iz kosov izre-žete en delček, pa bo to zopet celota,' je še pojasnil Sodja.

Obiskovalce je navdušil preplet matematike in umetnosti, ki v simbiozi dajeta čuteče in estetsko dovršene rezultate. Prek fraktalov je Sodja razkril svoj umetniški čut. "Motivi, ki oblikujejo razstavo sodijo v več motivnih sklopov, na eni strani so prstani, potem imamo ptice, pošasti oziroma grmovnice in zame osebno najbolj fascinantne pajčevine," je pojasnila likovna kritičarka. Avtor je na razstavi poleg grafik in platen razstavil tudi lesene kipe. Dodaten kulturni pečat pa je razstavi dal še nastop flavtistke Veronike Cvebler, učenke vrhniške glasbene šole, ter igra strun in prstov Domna Šraja in Tima Mišiča. Razstava bo odprta do 4. maja.

VE.

Pomladansko prebujenje vrhniških godbenikov

Vrhnika ni le kraj velikih imen, pomembnih dogodkov in naravnih lepot, ampak je tudi kraj, ki se ponaša z godbo že dobrih osem desetletj.

Pihalni orkester Vrhnika je začel delovati davnega leta 1925 in od takrat s svojo glasbo razveseljuje poslušalce nepretrgoma vse do danes. Manjša izjema je bilo le obdobje 2. svetovne vojne. V vsem tem času se je zvrstilo nešteto nastopov, tako koncertnih kot tudi paradnih. Orkester je sodeloval na raznovrstnih prireditvah, obletnicah in tekmovanjih, podal pa se je tudi na turneje v tujino. V minevanju let se je zasedba menjavala med inštrumentali-sti pa tudi med dirigenti, vendar je ideja delovanja orkestra skozi čas ostajala nespremenjena: vedno je bila glasbeno izpopolnjevanje, pr^etno druženje, predvsem pa razveseljevanje poslušalcev. Prav slednje orkester več kot uspešno udejanja na vsaj treh samostojnih koncertih na leto, številnih občinskih prireditvah in prireditvah v sodelovanju z drugimi občinskimi društvi. Orkester se večkrat predstavi tudi v sosednjih občinah.

Zdaj orkester šteje 43 članov, ki ne prihajajo samo iz vrhniške občine, temveč tudi iz sosednje borovniške, brezoviške in horjulske. Na čelu orkestra je od leta 2000 dirigent prof. Milan Matičič, ki s svojimi dolgoletnimi dirigentskimi izkušnjami skrbi, da orkester v glasbenem pomenu napreduje in raste. Lani je orkester praznoval 85-letnico delovanja, ki jo je obletnici primerno obeležil s slavnostnim koncertom. Letos sicer ni jubilejno leto, kar pa ne pomeni, da orkester ne deluje s polno paro. Vrsta že izpelja-

nih nastopov in tistih, ki naš še čakajo, nam daje obveznost, da se na rednih vajah trudimo pripraviti program, ki naših poslušalcev ne bo pustil ravnodušnih. Posebno obveznost in obenem tudi veselje nam daje priprava letošnjega pomladnega koncerta, ki bo v petek, 13. 5. 2011, ob 20. uri v veliki dvorani Kulturnega doma Ivana Cankarja na Vrhniki.

To pa še zdaleč ni vse, kar bodo to pomlad lahko okusili ljubitelji tovrstne glasbe. Vrhnika bo letos 29. maja v Kulturnem domu Ivana Cankarja gostila

stopnje. Celotno tekmovanje bo spremljala petčlanska strokovna mednarodna žir^a, ki bo orkestrske nastope tudi ocenila. Na zaključnem delu prireditve, ki bo ob 20. uri, bo razglasitev rezultatov in podelitev priznanj, pod vodstvom dirigenta prof. Milana Matičiča pa se bo s svojim programom predstavil tudi vrhniški orkester.

V želji, da bi prisluhnili pestremu glasbenem programu in da bi orkestrom, ki se bodo udeležili tekmovanja Zveze slovenskih godb, pripravili prijeten ambient, vas lepo vabi-

31. tekmovanje Zveze slovenskih godb v 1. in 3. težavnostni stopnji. V tekmovalnem programu se bo pomerilo enajst pihalnih orkestrov. Tekmovanje bo potekalo v dveh delih: ob 10. uri se bo predstavilo šest orkestrov, ki bodo tekmovali v 3. težavnostni stopnji, ob 15. uri pa bodo dvorano zasedli orkestri, ki so člani 1. težavnostne

mo, da se nam zadnjo majsko nedeljo pridružite v veliki dvorani Kulturnega doma Ivana Cankarja na Vrhniki. Našemu povabilu se pridružujejo tudi vsi, ki sodelujejo pri organiza-c^i tekmovanja: župan Občine Vrhnika g. Stojan Jakin, Zveza slovenskih godb ter Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.

Jerneja Čepon

Nagajiva pomlad

Vrhnika, 5. april - Vrhniška območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je v Cankarjevem domu organizirala 15. območno revijo predšolskih pevskih zborov občin Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer. Revije so se udeležili le trije zbori iz omenjenih občin, eden pa je prišel v goste iz Velikih Lašč. Od »naših« so nastopili Otroški pevski zbor Sončni žarek iz Župnijskega vrtca, borovniški otroški pevski zbor Miš - maš ter otroški pevski zbor iz Vrtca Vrhnika. Strokovni spremljevalec revije je bila Anka Jazbec. Vsi zbori so na koncu pod dirigentsko taktirko Erike Slatnar pred polno dvorano staršev zapeli še skupno pesem »Nagajiva pomlad«.(gt)

mbhmm Vrhnihd f h «tn|wt Ivui Btmnriilb gsdb, r ikbri n kiLthinu HhMAl «iiflrtw Vrhniha

31. tekmovanje Zveze slovenskih godb

ť I rt 3. «Apitji,

h^ia it. a^ IDll, w HMhi dwarà«l hulturnsf.! domi Iv«n Cankar n« Vrlmlhli ^

Skupni nastop vseh zborov.

maMmtilJIntJ É ÉrUfUdI In Mrtivpn* Htn^mpr ^k^itr«

vti» pmll

Pihalni orkester Vrhnika ob 85-letnici delovanja (foto: David Fuis)

56 NAŠ ČASOPIS

Kultura

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Cank

TOREK, 3. 5. 2011,

ob 18. uri. Vstop prost.

CANKARJEVI DNEVI 2011

MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA VRHNIŠKI RAZGLEDI 11

Predstavitev zbornika Muzejskega društva Vrhnika Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki

SREDA, 4. 5. 2011, ob 17.30 Vstop prost.

CANKARJEVI DNEVI 2011

BRITISH INTERNATIOL SCHOOL OF LJUBLJANA BRITANSKA ŠOLA IMA NOVICE (BISL HAS GOT NEWS)

Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki

ČETRTEK, 5. 5. 2011, ob 19. uri. Vstop prost.

CANKARJEVI DNEVI 2011

ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA FOTOKLUB DIANA FORMA V - VRHNIKA

Zaključna razstava bo odprta do 22. maja 2011. Avla in Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki

PETEK, 6. 5. 2011, ob 19. uri. Vstop prost.

CANKARJEVI DNEVI 2011

ZB NOB VRHNIKA 66. OBLETNICA OSVOBODITVE VRHNIKE

Proslava

Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič iz Trsta Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki

SOBOTA, 7. 5. 2011, ob 19. uri. Vstop prost.

CANKARJEVI DNEVI 2011

DRUŠTVO BALETNIH UMETNIKOV SLOVENIJE LUDUS SALTATORIUS/NAVIHANKA

Klasični balet v enem dejanju Koreografija: Vlasto Dedovič, Maruša Vidmar, Dana Petretič in Siniša Bukinac Plešejo priznani baletniki Slovenije. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki

NEDELJA, 8. 5. 2011, ob 17. uri

(95 min.). Vstopnina: 3 €.

ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO ZAJČEK HOP

Družinska komedija, sinhronizirano (5+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki

TOREK, 10. 5. 2011,

ob 20. uri. Vstop prost.

CANKARJEVI DNEVI 2011

OBČINA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB PRAZNIKU OBČINE VRHNIKA

Podelitev občinskih priznanj in kulturni program Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki

ČETRTEK, 12. 5. 2011,

ob 18. uri. Vstop prost.

VRTEC VRHNIKA - ENOTA ŽELVICA DAN DRUŽINE

Prireditev za starše Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki

PETEK, 13. 5. 2011, ob 20. uri. Vstopnina 6 €.

PIHALNI ORKESTER VRHNIKA LETNI KONCERT

Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki

SOBOTA, 14. 5. 2011, ob 19. uri. Vstop prost.

CANKARJEVI DNEVI 2011

PEVSKO DRUŠTVO IVANA CANKARJA VRHNIKA POD JASNIM NEBOM RDEČA ROŽA

Premierni celovečerni koncert z gosti MePZ Hibiki iz Chibe, Japonska. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki

SREDA, 18. 5. 2011, ob 18. uri. Vstop prost.

CANKARJEVI DNEVI 2011

CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA PESNIŠKI VEČER Z VANJO STRLE

Gosta: Neža Maurer in Lado Jakša Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki

ČETRTEK, 19. 5. 2011, ob 19.30 uri. Vstop prost.

CANKARJEVI DNEVI 2011

KUD TEATER ŠENTVIŠKI

Ray Cooney TO IMAMO V DRUŽINI

Komedija Režija: Brane Kopač Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki

SOBOTA. 21. 5. 2011. ob 18. uri, Vstopnina: odrasli: 10 € otroci: 5 €. Ob 20.30. Vstopnina: 10 €.

ORKESTER SIMFONIKA VRHNIKA IN MePZ MAVRICA 15. POMLADNI GALA KONCERT

z gosti

Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki

PONEDELJEK,

23. 5. 2011, od 11. do 13. ure. Vstop prost.

SMAR TEAM ORG., d. o. o. Z DOMIŠLJIJO NA POTEP

Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki

TOREK, 24. 5. 2011, ob 19. uri. Vstop prost,

MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA HIŠE SE SPREMINJAJO, SLEDOVI OSTAJAJO; VOLJČEVA CESTA IN KLIS

Razstava bo odprta do 14. junija 2011 Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki

SREDA, 25. 5. 2011, ob 19. uri. Vstop prost.

JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA ZAKLJUČNI KONCERT DIRIGENTSKE ŠOLE ZA PIHALNE ORKESTRE Orkester slovenske vojske

Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki

ČETRTEK, 26. 5. 2011,

ob 20. uri.

(108 min). Vstopnina: 3 €.

ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO GOLA ZABAVA

Romantična komedija, podnapisi (15+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki

PETEK, 27. 5. 2011, ob 19. uri. Vstop prost.

ŽUPNIJSKI VRTEC VRHNIKA 20-LETNICA ŽUPNIJSKEGA VRTCA VRHNIKA

Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki

NEDELJA, 29. 5. 2011,

ob 10. uri, ob 15. uri, ob 20. uri.

Vstop prost.

ZVEZA SLOVENSKIH GODB, JSKD RS in OBMOČNA IZPOSTAVA VRHNIKA, PIHALNI ORKESTER VRHNIKA, OBČINA VRHNIKA 31. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB Koncert - 3. težavnostna stopnja (6 pihalnih godb) Koncert - 1. težavnostna stopnja (5 pihalnih godb) Razglasitev rezultatov tekmovanja in slavnostna podelitev priznanj, nastopa Pihalni orkester Vrhnika. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki

Predprodaja vstopnic za prireditve

Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9. Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si,www.vrhnika.si Pridržujemo si pravico do spremembe programa.

Predprodaja vstopnic za prireditve

Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9. Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si,www.vrhnika.si Pridržujemo si pravico do spremembe programa.

<2> cDkular foto klub vrf

Začetek

Začelo se je, fotoklub deluje, člani že kar pridno lovimo svetlobo. Tako, denimo, Elo lovi v objektiv barjanske ptiče 'ustrelil' je tudi že škurha, ki je izjemno redek in mu ljudje pravdo 'zadnji mostiščar', Niko išče navdih ob vodi, za svoj že znani opus 'podoba vode'... Hodimo tudi na fotoizlete, takole po dva, tr^je in iščemo dobre motive.

njegovih domačih dobrot, dobrih vin, narezka ... Tudi predavanja o goških znamenitostih smo bili deležni; gospodar Mesesnel nam je povedal, da imajo mnoge hiše nad portali vklesane letnice iz 17. in 18. stoletja. Tudi ulice ali gase, kot jim pravdo domačini, so nekaj posebnega. Tesno so stisnjene, po navadi niso širše od metra. Vrata vod^o v borjače; borjač je zaključeno dvorišče, ki združuje gospodarske in bivalne prostore. Druga znamenitost so obokane goške keti. Vsak

gospodar ima po dve, tri ali celo več, ohranjenih jih je več kot 60. V mnogih od njih lahko najdemo živo vodo. Večina prebivalcev se še ukvarja s kmet^stvom. Gostitelj nas je povabil tudi v eno svojih vinskih kleti, kjer smo poskusili njegovo

Goče

Zadnji dan marca smo se tr^e odpravili v Vipavsko dolino, točneje v vas Go:, Marko Jakopič, Marko Mulej in jaz. Za naš hobi je znano, da zjutraj ni poležavanja. Najboljša svetloba je zjutraj, kakšne pol ure pred sončnim vzhodom in po njem pa seveda zvečer ob sončnem zahodu. V Goče smo prispeli še v temi in takoj smo dobili priložnost za krasne jutranje fotografije vaške ulice, v mraku osvetljene z uličnimi svetilkami. Še v temi smo se povzpeli do cerkvice Mar^e Snežne nad Gočami, kjer se odpre čudovit razgled na vas in zgornji konec Vipavske doline tja do Nanosa. Čeprav je bilo vreme zjutraj rahlo megleno, je bil po dobri uri in pol fotografski iz-plen kar uspešen. Ko je svetloba postala premočna za lepe panoramske posnetke, smo se napotili v vas fotografirat vaške detajle. V Gočah jih je kar precej, od starih kamnitih hiš do različnih zanimivih portalov; kar precej dela za ljubiteljskega fotografa. Pr^etno presenečeni pa smo bili nad pr^aznostjo domačinov. Ko smo že odhajali proti avtu, nas je ustavil domačin in nas povabil na kozarček. Presenečenje pa je sledilo, ko smo ugotovili, da je gospod lastnik 'Cejkotove domačne', ki je nekakšna oblika kmetje odprtih vrat ali osmice. Deležni smo bili vodene degustac^e

odlično desertno vino in izkoristili priložnost za fotografiranje avtentične goške vinske kleti. Tako smo na najlepši način združili pr^etno s koristnim, bolje rečeno pr^etno s pr^etnim. Iz Goč smo se odpravili na grad Lože. Grad je omenjen že v davnih časih, zadnji lastnik je bil Evgen Mayer,ki je po drugi svetovni vojni podaril posestvo, grad in vso opremo kmet^ski šoli. V zadnjem času domačini iščejo možnosti, da bi grad ponovno obudili in mu dali novo vlogo v življenju kraja. Tudi tam smo našli krasne motive za fotografiranje. Sam grad in okolica sta zelo fotogenična, od gradu nad vasjo se pogled odpira daleč po dolini od Podnanosa, prek Vipave do Slapa. Za zaključek našega fotopotepanja smo se povzpeli še na Strmco nad Planino. Na poti proti vrhu smo v redkem gozdu videli nepregledne preproge čemaža, raj za ljubitelje te začimbe. Vrh Strmce je izjemna razgledna točka z razgledom na celotno Planinsko polje. Bo treba tja gor, ko bo Planinsko polje spet poplavljeno.

Za konec vse ljubitelje umetnosti in fotografije vabim na odprtje Male mestne galer^' in fotografske razstave članov Fotokluba Okular Vrhnika, ki bo 4. maja 2011 ob 19. uri, naslov pa je Jelov-škova ulica 1 na Vrhniki. Rado Krasnik

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Kultura NAŠ ČASOPIS 57

•Klub .Zákon': • Klub Za

mon • Klub 'Zakon • Klub Zakon : • Klub Zakon , •

Razstava ilustraci Mihe Kosmača: How to be a super villain?

Miha Kosmač, študent Akademie za likovno umetnost in oblikovanje, se nam bo tokrat predstavil na ilustratorski razstavi; idejo zanjo je začel razvrati že v času svoje štud^ske izmenjave na Akademii uporabnih umetnosti na Dunaju. Pritegnili so ga liki zlobnežev iz znanih pravljic in zgodb oziroma pritegnile so ga njihove likovne interpretacije. Preden so nastale končne risbe, je moral ilustrator narediti različne študije portretov in karakteristik, katerih izbor si bomo poleg končnih del lahko ogledali na razstavi. Tehnike, ki jih je avtor uporabljal, so različne; največkrat si je izbral perorisbo, oprl pa se je tudi na svoje korenine v grafitih. Avtorju to ne pomeni končanega projekta, saj ga ta tema v literarni ali filmski obliki vedno znova pritegne, zato se s svojimi risbami in interpretac^ami tovrstnih likov vrača k njej. Razstava bo na ogled do konca maja.

Nedelja, 15. maja 2011, ob 20. uri

Filmska premiera: Cankarjada po Cankarjadi

V nedeljo, 15. maja, bo v klubu Zakon predstavitev kratkega filma z desetdnevnega tradicionalnega 15. gledališkega festivala Cankarjada, ki je v lanskem septembru potekal na Vrhniki, v Podlipi, Borovnici in Bevkah. Film je nastal v DIY-produk-c^i mlade ekipe (Jošt Jesenovec, Neja Marković, Tanja Divac, Dino Filip, Aleš

Ogrin) pod taktirko Mihe Grbca, ki je

spremljala festival in nastopajoče ter s kamero posnela intervjuje in utrinke s festivala.

Jamsession - glasbene delavnice

KVŠ bo organiziral delavnico glasbene im-provizac^e. Jamsession je namenjen vsem glasbenikom in glasbenicam, ki žel^o predstaviti svoje delo, ga glasbeno nadgraditi, svojim pesmim prepustiti prosto pot zunaj

začrtanih smernic, ustvarjati nove žanre in glasbene podobe, lotiti se starih

uspešnic ter tako vaditi igranje na svojem glasbilu, zabavati se ob živi glasbi in spoznati ustvarjalne ljudi. Zainteresirani pišite na program_kvs@yahoo.com ali na www.kvs-klub.si sproti preverite datume in se udeležite.

Nedeljski filmski večeri

Ker si človeško bitje rado ogleda dober film, te vsako nedeljo ob 20. uri vabimo v klub Zakon, kjer je s projekc^o in dobrim ozvočenjem poustvarjeno kinematografsko vzdušje - s to razliko, da je vstop prost. Po navadi predvajamo tujejezične filme, zmagovalce raznih festivalov ali pa stare klasike, za katere televiz^ci nimajo posluha. S predlogi na forumu (www.kvs-klub.si/forum) lahko pri izbiri naslednjega filma sodeluješ tudi ti.

Vabljen/-a pa si tudi, če želiš javno predvajati svoj krajši amaterski film!

KVŠ-jev nogomet

KVŠ-jev nogomet se ob začetku toplih dni iz telovadnice OŠ Ivana Cankarja, kjer je v hladni sezoni potekal vsako nedeljo popoldne, seli na igrišče (v primeru slabe vremenske napovedi odpade). Pridruži se.

Postani član/-ica Kluba vrhniških študentov

Vabimo te, da prineseš pristopno izjavo in potrdilo o vpisu (ali šolanju) na naše duri. Tvoje kuverte bomo veseli tudi po pošti. Pristopna izjava se skriva na naši spletni strani, naslov pa že poznaš: Tržaška 11. Ne odlašaj, tudi danes je še zmeraj povsem čisto zares popolnoma pravi dan! Z brezplačnim članstvom v Klubu imaš pravico do številnih ugodnosti in popustov: v Cankarjevi knjižnici Vrhnika je letna članarina brezplačna, če jim pokažeš KVŠ-jevo člansko izkaznico, poleg tega so članske vstopnice za dogodke v klubu Zakon cenejše. Petinski popust lahko uveljavljaš v Aikido klubu Vrhnika.

Osvežen Zakonov stripovski kotiček

Lani smo odprli Zakonov stripovski kotiček, v katerem vas stripi, pa tudi kakšna rev^a, čakajo, da jih prelistate. Trenutno na kotičkovih policah najdete nekaj številk naslednjih stripov in rev^: Alan Ford, Dylan Dog, Martin Mystère, Mister No, Nathan Never, Lazarus Ledd, Zagor, Strip bumerang, Miki Miška, Veliki Blek, Komandant Mark, Pustolovske zgodbe, Batman Adventures, Spider-Man, The Incredible Hulk, Batman Forever, Tom & Jerry, Lepotica in zver, Svet in ljudje, National Geographic in Miki Muster. V maju smo zbirko dopolnili z novimi izvodi stripov:

- Maxmagnus (max Bunker), št. 2, 8

- Lazarus Ledd, št. 61

- Brad Barron, št. 9

- Dampyr, št. 31, 32, 33

Monty Pyhton večer

Monty Python je bila skupina angleških komikov, ki je delovala v sedemdesetih ter v začetku osemdesetih let. Njihov šarm je izviral iz njihovega humorja, ki je bil vedno absurden in tako v nobeni povezavi z resničnostjo ali logiko. Norce so brili prav iz vsega. Znani so po več filmih (med katerimi sta najbolj znana njihova verz^a svetega grala in Brianovo življenje) in po ser^i skečev oz. Letečim cirkusom Montyja Pythona,

kot so jo poimenovali. Prav tej ser^i bo posvečen nedeljski filmski večer 24. aprila. Zavrteli bomo najbolj znane epizode in morda tudi kakšen film. Večer se bo začel ob običajni 20. uri.

Športni navdušenci, pozor!

V okviru delovnega časa kluba Zakon je mogoč ogled vseh večjih športnih prenosov na TV, kot so nogometne tekme lige prvakov, angleške Premier League, kval-ifikac^e za EP 2012, košarkarska evroli-ga ter dirke formule 1 in MotoGP. Sem sod^o tudi vsi enkratni športni prenosi, kjer blest^o slovenski športniki. Prenose projicira projektor z visoko ločljivostjo, in sicer na platno z diagonalo 5 metrov!

Vabljeni vsi!

JAVNI SKLAD REPUBUKE SIOVENUE ZA KULTURNE OElAVNOSn Območna izpostava Vrhnika

VABILO NA SKLADOVE PRIREDITVE

Cankarjev dom Vrhnika, sreda, 25. 5. 2011, ob 19. uri.

Vstop prost

Cankarjev dom Vrhnika, nedelja, 29. 5. 2011,

ob 10. uri ob 15. uri ob 20. uri

Vstop prost

ZAKLJUČNI KONCERT DIRIGENTSKE ŠOLE ZA PIHALNE ORKESTRE

ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE Dirigent: udeleženci dirigentske šole Mentor: Jan Cober Organizac^a: JSKD RS in Območna izpostava Vrhnika

2.

3.

31. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB

KONCERT - 3. TEŽAVNOSTNA STOPNJA Pihalni orkester Divača, Pihalni orkester Šentjanž, Pihalni orkester Salonit - Anhovo, Pihalni orkester Muta, Pihalni orkester Duplek, Brkinska godba

KONCERT - 1. TEŽAVNOSTNA STOPNJA: Pihalni orkester Šentjernej, Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi, Kraška pihalna godba Sežana, Pihalni orkester Ljubljana - Vič, Godba Domžale

RAZGLASITEV REZULTATOV TEKMOVANJA IN PODELITEV PRIZNANJ Z NASTOPOM PIHALNEGA ORKESTRA VRHNIKA

Organizac^a: Zveza slovenskih godb, JSKD RS in Območna izpostava Vrhnika, Pihalni orkester Vrhnika, Občina Vrhnika

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Vrhnika, Tržaška cesta 25, 1360 Vrhnika Tel.: 01 750 20 39; e-naslov: oi.vrhnika@jskd.si

■ CAN KARJ EVA KMJIZN IttîVRH NI KA ■

Predstavitev knjige Zeliščarski recepti naših babic

V Cankarjevi knjižnici Vrhnika smo imeli možnost v živo spoznati avtorja, ki zaradi svoje skromnosti v knjigi ni želel biti zapisan, kar je po mnenju mag. farmacie Jožeta Kukmana danes prava redkost.

Gospod Zdravko Malnarič je bioenergetik, iskalec vodnih tokov, zdravilec, kmet in vinogradnik. Dobrih deset let je zapisoval in zbiral znanja različnih ljudi; zapisoval je pozitivne izkušnje laikov in strokovnjakov na področju uporabe zelišč. Knjiga je nastala na njegovo pobudo, saj želi, da bi se vse zbrano znanje ohranilo.

Knjigo Zeliščarski recepti

naših babic nam je predstavil magister farmacie Jože Kuk-man, ki je po odhodu patra Simona Ašiča postal predan skrbnik njegovih izročil. Nadaljuje njegovo delo in s svojim poznavanjem delovanja zelišč 3-krat na teden (ponedeljek, torek in sreda) svetuje v Ašičevi lekarni (samostan Stična). Knjigo je tudi strokovno pregledal in jo ocenil kot zelo dobro. Pojasnil je, da

Z leve proti desni: Jože Kukman, Juliana Leskovec, Zdravko Malnarič (foto: nin)

je 10 % ljudi v bolnišnicah zaradi preveč zaužitih zdravil. In zato meni, da bo knjiga v veliko pomoč marsikomu, saj se vedno več ljudi vrača k naravi. Posebej lepo je pozdravil znano zeliščarico Terezko Ni-kolčič, ki nam je pr^azno razložila vse o pelinu.

V knjigi lahko spoznamo, s katerimi zelišči si lahko pomagamo pri prehladu, arteriosklerozi, artritisu, rev-matizmu, šenu, visokemu krvnemu tlaku ^

Dohodek od prodaje knjige bo namenjen prenovi podružnične cerkve v Kalu v Žup-n^i Semič.

Večer smo zaključili s pristno belokranjsko kapljico, harmoniko in odličnimi sladicami, ki jih je pripravila Juli-jana Leskovec. Gostom se zahvaljujem za poučno, zabavno in slastno druženje. Vsem pa želim čim več zdravih dni.

Knjigo si lahko izposodite tudi v naši knjižnici na oddelku za odrasle.

Sonja Žakelj iz Cankarjeve knjižnice Vrhnika

1.

58

NAŠ ČASOPIS

Kultura

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Novičke iz Cankarjeve knjižnice Vrhnika

Knjižne novosti v marcu 2011

Razstava subvencioniranega gradiva

V maju vas na oddelku za odrasle vabimo na ogled subvencioniranega gradiva, ki smo ga kupili v letu 2009. Gradivo je sofinancirala Javna agenc^a za knjigo. Vljudno vabljeni k izposoji.

Razstava nakita v Cankarjevi knjižnici Vrhnika

V poletnih mesecih, od maja do avgusta 2011, vas vljudno vabimo na razstavo unikatnega nakita, ki ga izdeluje Petra Jančar. Na oddelku za odrasle bo na ogled nakit, v čitalnico pa vas vabimo na ogled fotografij nakita.

Vabilo na knjižno čajanko

V četrtek, 19. maja 2011, ob 9. uri vas vabim na zadn^ KNJIŽNO ČAJANKO te sezone; njen naslov je POČITNIŠKI VAL. Ob dišečem čaju in pecivu vam želim predstaviti kakovostne knjižne novosti za otroke in odrasle, primerne za počitniško branje. Prisrčno vabljeni na mladinski oddelek Cankarjeve knjižnice Vrhnika, da skupaj proslavimo uspešno bralno sezono!

Strokovna ekskurz^a

zaposlenih Cankarjeve knjižnice Vrhnika, 25. 5.11 Pr^atelje knjige in člane knjižnice obveščamo, da se bomo zaposleni podali na ekskurz^o v Šaleško dolino. Obiskali bomo Knjižnico Velenje. Od leta 2005 domuje v novih prostorih. Veselimo se ogleda (najbrž) primernejših prostorov, kot so v naši knjižnici. Tudi sami upamo, da bomo na Vrhniki kmalu dobili novo. Zaprto bomo imeli v sredo, 25. maja. Hvala za razumevanje.

VABILO

Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Občina Vrhnika vas vljudno vabimo na

10. spominski pohod

PO POTEH CANKARJEVE DEDIŠČINE

Vrhnika-Mavsar^a-Vrhnika 14. maja 2011

Zbor pohodnikov: ob 7.30-8.00 pri cerkvi na Sveti Trojici. Predvidena vrnitev ob 13.00 na Sv. Trojico, kjer se bomo pridružili pohodnikom z Rožnika in prisluhnili kulturnemu programu. Pohod bo voden, na lastno odgovornost in bo potekal v vsakem vremenu. Dodatne informac^e Valentin Ogrin (041 249 576). Za vodenje, okrepčilo in topel obrok pohodnik prispeva 7 evrov. Za vas pripravljamo pr^etno druženje z ogledom naravne in kulturne dediščine ob poti, ki jo je pred približno 100 leti prehodil naš največji pisatelj, pesnik in dramatik Ivan Cankar. Obenem pa se spominjamo njegovega rojstnega dne skupaj s praznikom Občine Vrhnika.

SPLOŠNO:KNJIZNIČARSTVO,ENaKLO-PEDUE,ZBORNIKI...

BAYARD, P.: Kako govoriti o knjigah, ki jih nismo prebrali

BELLMAN, G.: Vzemite stvari v svoje roke DOUPONA Topič, M.: Objektivnost v športnem novinarstvu

GOMEZELJ Omerzel, D.: Podjetništvo in znanje

JONTES, D.: Novinarstvo kot kultura : miti in vrednote

ZAID, G.: Skrivnost slave

FILOZOFHA.ETIKA.OKULTIZEM.PSIHOLO-G^A.

ADAM, B.: Čas

BADIOU, A.: Kratka razprava o prehodni on-tolog^i ; Očrt metapolitike BRANCH, R.: Kognitivno-vedenjska terap^a za telebane

FOUCAULT, M.: Besede in reči GANGAJI.: Diamant v tvojem žepu KING, I.: Kako se dobro odločamo in imamo ves čas prav

KOLŠEK, K.: Drugi demokracie SPADARO, P.: Izkažite vsej svoji biti čast, ki si jo zasluži

TOMMAN, M.: Optimalizem TOMŠIČ, S.: Druga ljubezen VYGOTSK^, Lev S.: Mišljenje in govor

VERSTVO

JENKINS, P.: Novi krščanski svet

SEEWALD, P.: Luč sveta

SELLNER, Albert C.: Večni koledar papežev

SOCIOLOGnA.POLITIKA.EKONOMHA. PRAVO.VZGOJA.ETNOLOG^A. BANDULET, B.: Zadnja leta evra EKIRCH, A. R.: Ob zatonu dneva HORVAT, M.: Evropska identiteta v procesih globalizac^e

HROBAT, Katja.: Ko Baba dvigne krilo KIYOSAKI, R. T..: Povečajte svoj finančni 1Q LENARČIČ, B.: Socialni kapital v virtualnih skupnostih

MURŠIČ, R.: Metodolog^a preučevanja načinov življenja

RATTIGAN, a.: Začasni tatuji za punce STARIKOV, N.: Kriza : kako $e to dela ŠVAJNCER, J.: Pasne spone

OKOLJE.MATEMATIKA.ASTRONOM^A.FI-ZIKA.KEM^A.BIOLOGHA. DOBOVIŠEK, M.: Nekaj o diferencialnih enačbah

JERŠEK, M.: Dragi in okrasni kamni MORGAN, S.: Velika otroška enciklopedija živali

ROŠ, M.: Čiščenje odpadnih voda

MEDICINA.TEHNIKA.KMET^STVO.VODE-NJE.INDUSTR^JA.OBRT. EHGARTNER, B.: Bili ste zdravi - dokler niste prišli k zdravniku KREMPL, U.: Mali kuharji MINTZ, Sidney W.: Sladkost in moč MURŠIČ, M.: Vdihi PAVLIČ, E.: Mamica, nauči me kuhati SAAN, Anita van.: Moja velika knjiga o vrtnarjenju

ZaBKAR, a.: Sodobni oborožitveni sistemi. Del 1

UMETNOST.ARHITEKTURA.FOTOGRAFI-JA.GLASBA.ŠPORT.

AVGUŠTIN, M.: Plečnik na Domžalskem in Kamniškem

ČOH, M.: Razvoj hitrosti v kondicjski pripravi športnika

DRAŠLER, A.: O krajini z risbo FER, B.: O abstraktni umetnosti FREETH, N.: Klavir : priročnik za začetnike KOVAČ Valdés, J.: Plesna žgečkalnica KOVAČ, M.: Izpeljava športne vzgoje RAUNIG, G.: Umetnost in revolucja ŠPRAH, A.: Prizorišče odpora TRATNIK, P.: In vitro VODNIK, Marjan.: Jesenova šepetanja

JEZIKOSLOVJE VR

BERGOČ, S.: Slovenščina med Balkanom in Evropo

KOZELJ Horvat, Sabina.: Priročnik za sporazumevanje

STABEJ, Marko.: V družbi z jezikom KNJIŽEVNOST

EAGLETON, T.: Marksizem in literarna kritika

KREVEL, M.: Izvidniki v puščavi resničnosti PONIZ, D.: Cenzura in avtocenzura v slovenski dramatiki in gledališču 1945-1990 SCHMIDT-Snoj, M.: Tokovi slovenske dramatike

POEZJA.

BEŠVIR, D.: 100 gaziranih opic

KOŠUTA, M.: Drevo življenja

PERAT, K.: Najboljši so padli

RDEČA luna : antologja sodobne brazilske

lirike

VALLEJO, C.: Pesmi človeka DRAMATIKA.

ARISTOPHANES.: Politične komedje 1 FLISAR, E.: Collected plays

ROMANI.KRATKA PROZA. BABOŠ Logar, B.: Mala ulica : črtice BARBIERI, V.: Epitaf cesarskega sladokusca BASARA, S.: Vzpon in padec Parkinsonove bolezni

BODROZiĆ, i.: Hotel Zagorje BUSHNELL, C.:^ Lipstick jungle DELAVEC, M.: Šepet rdeče zofe GARWOOD, J.: Razkošje časti GELASIMOV, Andrej V.: Leto prevar HUDOLIN, J.: Vrvohodec LEARNER, T.: Sphinx LETNAR, T.: Jedci trupel LIGHTMAN, A.: Einsteinove sanje NOVOSEL, T.: Normala utruja PODGORNIK, M.: Črni studenec ROZINA, R.: Šumjo besede domače SÁ-Carneiro, M.: Luc^jeva izpoved ŠEGA, I.: Ona in ona in on VANDERBEKE, B.: Denar ali življenje

ESEJI.HUMOR.SPOMINI.DNEVNIKI.POTO-PISI.

GLIGIĆ, M.: Bežeči ježi

KAFKA, F.: Pisma Felice Bauer 1913-1917

KOŠIR, M.: Žareti upanje

MLADINSKO LEPOSLOVJE. BJELČIĆ, R.: Ratkodivščine BLADE, A.: Krilati stvor Kreta CUNJA Rossi, V.: Trdoglavček Tomaž in njegovi prjatelji

DOMICELJ, T.: Pravljica o pridni voluharici ELSCHNER, G.: Moj piščanček HUBMAN, B.: Morska deklica KUPLENK, M.: Vesela mavrica MAJ, N.: Peklenske čeri : mladinski roman MESARIČ, J.: Dogodek na gozdni jasi ONICHIMOWSKA, A.: O ježu, ki je našel prijatelja

ROBNIK Šikonja, M.: Zeleni gral SIMINOVICH, L.: Radi imamo sadje SUWALSKA, D.: Bruno in sestri

DOMOZNANSTVO.GEOGRAFJA.ZGODO-VINA.BIOGRAFJE.

FERENC, T.: Okupacjski sistemi med drugo svetovno vojno. 2, 3

FERFILA, B.: Etiopja : dežela tisočerih čudes GILLET, F.: Chiara Lubich GINZBURG, C.: Sir in črvi MAKAROVIČ, M.: Koprivnik in njegovi ljudje

MUŠIČ, J.: Josip Murn Aleksandrov ROZMAN Pišek, H.: Hvala vam, dragi naši vrzdenški predniki!

Najbolj iskane ali izposojene knjige v marcu 2011

1. Woodiwiss, Kathleen E.: Pepel v vetru

2. Gregory, P.: Posvetne radosti

3. McCarthy, M.: Ko se boš prebudila --4. Woodiwiss, Kathleen E.: Vreden ljubezni

5. Sparks, N.: Usodni ovinek

6. Shreve, A.: Skrivaj

7. Balogh, M.: Temni angel

8. Woodiwiss, Kathleen E.: Zimska vrtnica

9. Živali na kmetji

10. Woodiwiss, Kathleen E.: Shanna

Glasbeni CD, zvočne knjige in ostali zvočni zapisi

BABY Einstein Music Box Orchestra: Sing and play

EMA 2011

KK Contemporary Jazz Ensemble KLOBČAR, M.: Spejvaj nama, Katica : ljudske pesmi Prekmurja KOMBO: Biči

KUHAR, N.: Nejc Kuhar, skladatelj LAP, R.: Lovely baby nature TERSEGLAV, M.: Pjevaj mi, pjevaj, sokole : uskoška pesemska dediščina Bele krajine MITROVIĆ, U.: Kar seješ, to žanješ PLENIČAR, A.: Črna ovčka Beti : PLENIČAR, A.: Vsak dan, v vsakem pogledu napredujem

Filmi za odrasle

GHOSTS of Cité Soleil = Duhovi Cité Soleil VAMPIRES suck = Vampirji so bedni YOU again = Spet ti

Filmi za mladino

PANIQUE au village = Panika na vasi

Dokumentarni film CHIARA Luce B.: sjajni načrt KENNER, R.: Food inc. = Hrana d.d.

CD-ROM in DVD-ROM NEMEC-Pečjak, M.: ABC celovitega obvladovanja projektov in Microsoft Project 2010 NEDOH, M.: Biologja. Človeško telo 1 ZGODOVINA. Revolucionarna Evropa.

Izbor: Niko Nikolčič

i9*Argonavtskî dnevi in Nočna Vrhniki

zic

Festival kulturnih, zabavnih in športnih prireditev

10.-21. junij 2011

ARGONAVTSKI MARATON 2011

- rekreativni maraton 81 km -otroški maraton Argonavtek Vrhnika, 14. junij 2011 ob 10.00 uri

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

N/

Sport in rekreac^a

NAŠ ČASOPIS 59

Matic Skube, smučar z Zaplane:

»Na talent se na kaže zanašati, saj ne moreš stopiti s kavča na smuči in pričakovati, da boš kaj dosegel.«

Za srečanje sva se zmenila v Mantovi. Spomladanski sončni žarki so dovolj ogreli ozračje za pogovor na vrtu. V petek ob desetih sva se dogovorila in Matic je prišel do minute točno. Zdaj ima deset dni prostega časa, saj se bodo kmalu začeli treningi in organizirane priprave na novo smučarsko tekmovalno sezono. Pravzaprav je Matic še novi občan Občine Vrhnika, kajti s svojimi - starši, bratom in sestro - so se šele pred letom preselili iz Škofle Loke na Zaplano. Triindvajsetletni Matic Skube ni gostobeseden mladenič. O svojih rezultatih v smučarskem »cirkusu« govori umirjeno, tehta besede o možnihh rezultatih v prihodnje. A skozi pogovor je zaznati, da mu je smučanje, čeprav težaško delo, v veselje, ki se mu ne bo odpovedal vse dotlej, dokler bo lahko tekmoval. »Potem pa bomo videli, kaj bom počel. Doslej sem zaradi smučarskih obveznosti zanemarjal študy menedžmenta. Težko je usklajevati študy in vrhunsko smučanje. Pa bo treba!« nam je dejal.

Pred letom ste se preselili na Zaplano. Lokac^sko ste se odmaknili od Sko^e Loke in matičnega kluba Al-petour. Kaj se je spremenilo zaradi tega?

Ne kaj dosti, saj je Ško^a Loka blizu in ostajam v klubu, ki mi je bil vseskozi drugi dom in mi omogočil rast v smučanju. Nisem imel pomislekov zaradi preselitve na Zaplano. To je lepa vas, ljudje so pr^azni in okolica mi omogoča treniranje v teku in v kolesarjenju. Tako pravzaprav spoznavam soseščino Zaplane. Seveda sem vezan na Ško^o Loko, kjer sem končal gimnaz^o, naredil prve smučarske korake, rasel v smučanju in stkal mnoga pr^ateljstva. V mestu, živeli smo v stanovanjskem bloku, je vseskozi živo, na Zaplani pa mir, ki mi dobro dene po vrnitvi s tekmovanj.

Kot opazovalec bi dejal, da je za smučarski šport potrebna izredna samodisciplina, natančen urnik dela in treniranje tudi doma, saj si tekmovalec verjetno ne more privoščiti upada kondic^e? Kakšen je pravzaprav vaš delovni urnik?

Res moramo biti disciplinirani. Zdaj je čas po koncu sezone in malce počivam. Sicer pa je naše življenje kar naporno. Moj smučarski dan na snegu se začne poldrugo uro pred odhodom na smučišče. Poskrbim za potrebno gimnastiko, vse ogrevalne vaje, zajtrkujem in nato grem z ekipo na smučišče. Smučamo tri, štiri ure, odvisno od tega, kakšna tekma nas čaka, ali pa smo le v pripravljalnem obdobju. Tako delamo v reprezentanci. Zdaj dosegam najboljše rezultate v slalomu in rad bi, da bi letos spravil vsaj na isto raven tudi moje smučanje veleslaloma. Veliko mi ne manjka in z malo sreče mi bo zagotovo uspelo uvrstiti se veliko višje na tekmovalni lestvici tudi v veleslalomu.

Preden malce globlje pogledava v sedanje dogajanje na slovenski smučarski sceni, mi povejte, kako ste pravzaprav začeli pot smučarja hitrih disciplin in kako vas je družina spodbujala k temu?

Moji se niso profesionalno ukvarjali s športom, a vendar lahko rečem, da smo športna družina, ki rekreac^i namenja kar precej časa. Oče je serviser,

torej se tudi vrti v smučarji. Domači so me vseskozi spodbujali, mi pomagali in mi ob slabih rezultatih stali ob strani. Brez takšnega odnosa si pravzaprav ni mogoče zamisliti oblikovanja smučarja. Začel pa sem s šestimi leti, ko so me vključili v alpsko šolo. Potem pa korak za korakom. Prihajali so rezultati in to me je poganjalo naprej v smučanju. V srednji šoli pa se je začelo resno delo. Na tekmovanjih se srečuješ z drugimi iz domovine in tujine, iz tekme v tekmo se boriš za FIS-točke in smučanje postane namesto igre trdo delo.

In hkrati menda zelo drag šport? Da pa se tudi zaslužiti!?

S financami se tekmovalci ne ubadamo, saj mora zanje skrbeti Smučarska zveza. Sam pa zaslužim zdaj dovolj, da relativno dobro živim. Ne pa tako dobro, da bi lahko dal kaj na stran za prihodnost.

Ste pa v vrhu slovenskega smučanja že od malih nog? Vseskozi državni reprezentant.

Ja, praktično od otroških let, saj je sistem takšen, da zajame najboljše, če si seveda to zaslužiš, že v petem, šestem razredu osnovne šole. Najprej v pionirsko ligo, nato mladinsko in pozneje v člansko. Leta 2007 sem bil svetovni mladinski prvak. Zmagal sem v avstr^skem Flachau. Super je bilo. Dobil sem še več samozavesti, kajti postati mladinski prvak v slalomu, v zelo hudi konkurenci, je izjemno doživetje in potrditev, da si na pravi poti.

Da si talentiran za smučanje?

Ni vse talent. Brez trdega dela, garanja, ne moreš v smučanju ničesar doseči. Na talent se na kaže zanašati, saj ne moreš stopiti s kavča na smuči in pričakovati, da boš kaj dosegel. Pot do dobrih rezultatov v svetovnem pokalu ali na olimp^skih igrah je polna trdega dela, tudi odpovedovanja, kar blišč na tekmovanjih zakriva.

Ta čas so naši smučarji relativno dobri v tehničnih disciplinah, manjka pa kar veliko, da bi bili zadovoljni s hitrimi disciplinami, predvsem s smukom?

Sam sem v ekipi tehničnih disciplin. V slalomu je najboljši Mitja Valen-

čič, sledim pa mu jaz. V veleslalomu nam v minuli sezoni ni šlo dobro in nadejam se, da bomo letos odpravili pomanjkljivosti, ki nam ne omogočajo doseganje boljših rezultatov. Zagotovo bomo v pripravljalnem obdobju veleslalomu namenili več skrbi.

Hitro menjavanje trenerjev, ki smo mu priča, zagotovo ne koristi tekmovalcem?

Seveda ne. Zagotovo to vpliva tudi na rezultate, kajti komaj te trener dobro spozna, že odide. Upam, da bomo v prihodnje vendarle imeli stabilnejše možnosti za delo in trenerji so v verigi skrbi za reprezentanco najpomembnejši člen.

Smučarka Tina Maze je nekako zunaj tega sistema in sama odloča o sebi?

Ona je nekaj posebnega. Ima svoje ekipo, ki jo sama izbira in vse je podrejeno njej. Smučanje je sicer individualni šport, vendar se pripravljaš v ekipi, ki ima istega trenerja, skupne serviserje in tudi skupen finančni proračun.

Na čigavih smučeh smučate?

Na Elanovih. Tudi Valenčič. Že eno leto smučam z elankami in zelo zadovoljen sem. Ujel sem se z njimi. Dobre so.

Sami se ne pritožujete nad razmerami v moškem smučarskem športu, vendar pravih rezultatov ni od nikoder. Javnost ne diha več z vami? Hrvati pa navdušeno razkazujejo svojega Ivico Kostelića.

Če bi vedel za odgovor, zakaj nam ne uspeva, verjetno ne bi bilo tako. Ekipa je dobra, brez zdrah, trudimo se. Ivica Kostelić pa je nekakšen smučarski fenomen. Hrvati so upravičeno ponosni nanj. To je pr^azen človek in nič prevzeten. Sicer pa je v preteklosti tudi treniral z našimi.

Zdaj imate »dopust«?

Ja, teh nekaj dni sem prost. Kmalu pa se bodo začeli kondic^ski treningi za naslednjo sezono. Program treningov nam pripravi kondic^ski trener in izvajati ga moraš doma in v fitnes centrih. Enkrat na mesec imamo tedenske ali desetdnevne skupne priprave, vsake dva ali tri mesece pa posebno testiranje, da se pokaže rezultat napredovanja.

Torej ste, mislim na kondic^ski trening, potemtakem sam svoj gospodar?

Že, že. Toda ne morem si privoščiti, da bi lenuharil. V športu je samodisciplina zelo pomemben dejavnik. Treniram dvakrat na dan. Opravim deset treningov na teden, le v nedeljo sem prost. Lahko bi rekli, da garam. Zame je igranje tenisa trening, kolesarjenje trening, tek trening ^ Lani sem tekel in kolesaril po hribih v bližini Zaplane. Treningi na snegu se navadno začnejo avgusta. Potem se preselimo na ledenike in treniramo tam. Lani smo šli v Novo Zeland^o, kjer je zima, ko je pri nas poletje. Tudi na snegu delamo praktično ves dan.

Ko pride tekma za Pokal Vitranc, menda pozabite na garanje in se tekme veselite, čeprav ne dosegate najboljših rezultatov?

V Kranjski Gori je enkratno vzdušje. Z organizac^o tekme in vsega, kar se dogaja okrog nje, so zelo zadovoljni tudi tuji smučarji. Sicer pa to dokazuje petdeset let vračanja svetovne moške smučarske elite v Kranjsko Goro. Tekma za Pokal Vitranc je ena izmed najbolje organiziranih tekmovanj v svetovnem pokalu. Vsi radi prihajajo tja.

Sami ste rekli, da se mora vrhunski smučar marsičemu odpovedati. Kako pa je potekalo vaše šolanje v gimnaz^i?

Bil sem malo v šoli, saj sem se lahko sošolcem pridružil šele spomladi. V Ško^i Loki je športna gimnaz^a, ki ima za d^ake, ki se ukvarjajo s športom, poseben program. Sam se študiral na osnovi izpiskov predavanj in iz knjig, ko pa je bilo potrebno, sem odšel na posvet s profesorji, ki so bili uvidevni, a znati si vendarle moral. Da, sam sebe moraš disciplinirati, če hočeš kaj doseči. Samodisciplina je lastnost vsakega športnika. Poleg tega pa s smučarko dobiš ogromno izkušenj in znanja za življenje. Na potovanjih, če hodiš z odprtimi očmi, se lahko veliko naučiš in postaneš samostojen, osebnostno pa krepak. Kot desetleten otrok si moraš sam spakirati stvari, kajti trener le naroči, kaj moraš narediti in popazi na nas.

Zelo hitro moraš biti samostojen. To je dobra šola za življenje.

Pred vami je še precej tekmovalnih smučarskih let, če pogledamo na ljudi, ki so s skoraj že štiridesetimi leti še tekmovalci?

Nekateri dosežejo kar lepo starost v tekmovalnem smučanju. Vse je odvisno od posameznika, od njegovega počutja in pripravljenosti. Zdaj imam triindvajset let in če bom zdrav in napredoval, je lahko pred mano še precej tekmovalnih sezon. Upam.

Ste fantje le malce zavistni nad rezultati žensk, predvsem Petre Maj-dič in Tine Maze?

Obe sta fenomenalni. Sta razred zase. Vrhunski sta. Težko rečem, kakšni sta osebnostno, ker nimamo veliko stikov, kar pa smo jih imeli, sta name naredili ze o pr^eten vtis. Nič zavisti!

Pa vas sploh kaj moti v tem smučarskem cirkusu?

Za zdaj nič. Uživam. Morda je včasih težko, ko se s komb^i prevažamo z ene tekme na drugo po Evropi. Tudi po deset ur se vozimo. Okrog novega leta se zgost^o tekme. V letošnjem januarju smo imeli kar šest slalomskih tekem.

Kam po smučarski karieri?

Za zdaj še intenzivno ne razmišljam o tem. Upam, da se bodo v državi uredile razmere za zaposlitev vrhunskih športnikov po koncu njihove tekmovalne kariere. Zdaj so sicer nekateri zaposleni v policii, v vojski in v carini. Smučarji moramo imeti za zaposlitev mednarodni status, ki si ga bom, upam vsaj, priboril v tej sezoni. Velja dve leti in če ne dosegaš rezultatov, ga izgubiš.

Imajo v drugih državah boljše možnosti za zaposlitev?

Ital^ani in Nemci se zaposlujejo v policii in vojski. Celo slabši od mene so zaposleni. Ampak, kot rečeno, meni je smučanje všeč in z vprašanjem, kaj potem, se za zdaj še ne ukvarjam. Zagotovo bom kaj doštudiral, lahko pa bom našel kakšno delo po koncu kariere znotraj smučarje.

Marjan Horvat

60 NAŠ ČASOPIS

N/

Sport in rekreac^a

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Skupščina športne zveze

Športniki za obnovo športnega parka

V začetku aprila je Športna zveza Vrhnika v Gostišču Bajc imela redno letno skupščino. Od osemindvajsetih športnih društev, ki so vključena v vrhniško zvezo, se je skupščine udeležilo sedemnajst članov, tako da je skupščina lahko delovala pravno formalno.

Delovno predsedstvo skupščine

Zbrane člane in goste skupščine je pozdravila predsednica zveze Irena Oblak. Skupščino je nato vodilo delovno predsedstvo. Člani skupščine so prejeli poročila o delu v minulem letu, program dela za leto 2011 in poročilo Komisme o postopkih izbire najboljše idejne rešitve Športnega parka Vrhnika. Iz poročila o delu v minulem letu je predvsem razvidno, da je Športna zveza poglobila sodelovanje s svojimi člani (društvi) ter si tako poizkušala zopet pridobiti položaj krovne organizac^e športnih društev in klubov na Vrhniki. V ta namen so društva:

- opozorili na razpis Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika za najem športnih dvoran, ki je bil objavljen v Našem časopisu 28. jun^a in na rok za prgavo, ki je bil 30. jul^a,

- seznanili s sprejetimi sklepi Izvršnega odbora,

- opozorili na Anketni vprašalnik za ugotavljanje lokalnega javnega interesa na področju športa v Občini Vrhnika,

- opozorili na razpis za športnika Vrhnike za leto 2010 in jim poslali obrazec za predlaganje prejemnikovih priznanj,

Prisotni so bili enotnega mnenja za čim hitrejšo prenovo Športnega parka Vrhnika.

- opozorili na objavo razpisa Fundac^e za šport,

- pozvali, naj sporoč^o datume svojih sej, da se jih bo lahko udeležil predstavnik zveze,

- pozvali, naj redno berejo Novičke Športne zveze Vrhnika, ki jih vsak mesec objavljamo v Našem časopisu,

- obvestili, da bo Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje športnih vsebin izvajalcev Letnega programa športa na območju Občine Vrhnika v letu 2011 objavljen v letu 2011,

- povabili na obisk v času uradnih ur.

Predsednica zveze je predstavila tudi program za letos ter med drugim poudarila naslednji terminski načrt: april, maj, jun^:

- priprava predloga dinamike delitve razpoložljivih sredstev na podlagi poročila ko-mis^e, ki opravi vrednotenje športnih programov,

- ureditev spletne strani

- ureditev panoja za plakatiranje v parku pred Partizanom

- organizac^a strokovnega seminarja;

jul^, avgust, september:

- priprava sprememb statuta

Test hoje na 2 km

Pomlad je tu in z njo tradicionalni PREIZKUS HOJE NA 2 KM.

Zato vas vabimo, da se nam pridružite

v petek, 13. maja 2011, od 16. do 17.30 pri gasilskem domu v

Brezovici pri Borovnici

ali

v soboto, 14. maja 2011, od 8.30 do 10. ure pri gasilskem domu na Stari Vrhniki.

Glede na tako hitro hojo, kot jo zmorete in pri tem ne ogrožate svojega zdravja, bomo določili Vašo telesno zmogljivost. Test hoje je namenjen starostni skupini od 20 do 65 let.

Za izvajanje testa potrebujete le primerno športno obutev! Naredite nekaj zase in se nam pridružite!

Prireditev bo v vsakem vremenu.

Vabljeni!

Zdravstveni dom Vrhnika

in novih aktov, ki so potrebni za delovanje zveze,

- priprava programa za medobčinsko srečanje športnikov v letu 2012,

- priprava programa športnih aktivnosti ob dnevu OKS (20-letnica delovanja OKS-ZSZ);

oktober, november, december

- organizac^a športnih aktivnosti ob dnevu OKS (20-let-nica delovanja, 15. oktober),

- priprava kandidature za razpis FŠO,

- priprava kandidature na razpis Občine Vrhnika,

- priprava programa dela za leto 2012,

- organizac^a strokovnega seminarja,

- priprava zloženke - biltena za prireditev Športnik Vrhnike,

- priprava prireditve Športnik Vrhnike za leto 2011.

Kot sem že omenil, sta bili obe poročili soglasno sprejeti. Živahna in zanimiva razprava pa se je razvila o projektu idejne rešitve obnove Športnega parka na Vrhniki. Vsi razpravljavci so se strinjali, da je obnova športnih objektov nujna, saj je minilo že kar nekaj desetlet^ od zadnjih novosti. Vsi se tudi za

vedajo, da so problem finančna sredstva. Zato se je treba projekta lotiti po fazah, od najnujnejših obnov naprej. Zelo dobro bi bilo k projektom pritegniti tudi vlagatelje ter združiti zasebni in družbeni interes. Ob tem pa je treba tudi izboljšati sodelovanje Zavoda Ivana Cankarja in Športne zveze Vrhnika. Zavedati se je treba, da bodo športni park ter objekte v njem koristili predvsem športniki in drugi občani, zato morajo pri razpravah o obnovah sodelovati tudi oni.

Spregovoril je tudi župan Vrhnike Stojan Jakin ter med drugim poudaril: »Obnova oziroma projekt obnove športnega parka se mora premakniti naprej. Prevetriti je potrebno prenatrpano vsebino idejnih projektov. Zato bo potrebna nujno fazna graditev oziroma prenavljanje objektov. Vrhnika resnično potrebuje bolj sodoben športni park, saj je sedanji prostor skoraj fenomen v Slo-ven^i za športno dejavnost naših športnikov in občanov.« Po uradnem delu skupščine je sledila še zakuska, kjer so se razvneli razgovori o športu in športnih objektih na Vrhniki.

Simon Seljak

Poletni vklop - športne počitnice

Bližajo se poletne počitnice in na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika že pripravljamo program za Poletni vklop

- športne počitnice. Zaradi obsega dela že več let sodelujemo s številnimi društvi in posamezniki. Ker želimo pester program prejšnjih let nadgraditi, vabimo vsa društva in posameznike, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri organizaciji in izvedbi programa »Poletnega vklopa

- športnih počitnic julija in avgusta, da nam do 13. 5. 2011 na naš e-naslov (sport@zavod-cankar.si) pošljete svoje podatke:

• ime in priimek

• naslov

• datum rojstva

• številko mobilnega telefona

• kratek opis svojega prispevka k programu ter dosedanje izkušnje.

Strokovni sodelavec za šport Daniel Cukjati

ZIC

Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika

Novičke Športne zveze Vrhnika

Kot smo napovedali v prejšnji številki, smo v začetku aprila v Gostišču Bajc organizirali redno letno skupščino Športne zveze Vrhnika. Razveseljivo je bilo, da smo sejo lahko začeli ob predvideni uri, saj je bilo prisotnih sedemnajst pooblaščenih predstavnikov od skupaj osemindvajsetih članov zveze. Z gosti, med katerimi sta bila najpomembnejša župan Stojan Jakin in predstavnik sedme sile Simon Seljak, se nas je skupščine udeležilo trideset. Poleg poročil za leto 2010 in programa dela za leto 2011 smo sprejeli tudi dva pomembna sklepa, in sicer, da je skupščina seznanjena s poročilom komisije o postopku izbire najboljše idejne rešitve obnove Športnega parka Vrhnika in da tej komisiji v sestavi Jernej Feter, Marjan Možina in Janko Skodlar podeljujemo mandat za sodelovanje pri nadaljnjih aktivnostih, povezanih z načrtovanjem in obnovo Športnega parka Vrhnika. Več o skupščini v prispevku, ki ga je pripravil Simon. Komis^a za vrednotenje športnih vsebin, prispelih na javni razpis, kateri predseduje naš predstavnik Matjaž Justin in v kateri je tudi naš član Danilo Todorovič, se je sestala na prvi seji in pregledala štiriinštirideset pravočasno prispelih vlog. Več o delu komisme v naslednji številki. 9. aprila smo se, tako kot vsako leto, spomnili na našega Rob^a Trampuža, ki bi na ta dan praznoval rojstni dan, če se ne bi na kolesarski dirki tragično ponesrečil . V njegov spomin na grob položimo ikebano in prižgemo svečko. »Mama Trampuževa« se nam za to pozornost vedno lepo zahvali. V aprilu smo se vključili v iskanje možnosti za vsaj zasilno ureditev balinišča pri lUV, ki ga uporabljajo člani Balinar-sko-športnega kluba Blagajana Vrhnika. Že na seji izvršnega odbora, ki je bila v marcu, potem pa še na aprilski skupščini, smo ugotovili, da zveza, v katero je včlanjenih osemindvajset društev, za včlanitev pa se zanima še nekaj športnih društev, nujno potrebuje prostor za svoje delovanje. Od ustanovitve leta 1973 do izgradnje prizidka je imela zveza svoje prostore v Partizanu. S preure-ditv^o poslovnih prostorov in izgradnjo prizidka za potrebe Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika je zveza ostala brez prostora. Trudimo se, da bomo v Partizanu pridobili pisarno za delovanje zveze.

Začeli smo pripravljati novo spletno stran, ki je dostopna na www.sportnazveza-vrhnika.si. Da bo stran »zaživela«, vas prosimo, da nam posredujete informac^e o dogodkih v vaših društvih in kakršne koli predloge, povezane s to stranjo. Za vse informac^e nas pokličite po telefonu 041 820 764 ali nam pišite na e-naslov: sportnazvezavrhnika@gmail.com Uradne ure: vsak torek od 16. do 18. ure v sejni sobi poslovnega dela telovadnice Partizan.

Športna zveza Vrhnika

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

N/

Sport in rekreac^a

NAŠ ČASOPIS

61

Šport na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika

Enkrat več prireditev kot leto pred tem

V letu 2010 smo, glede na leto 2009, povečali število prireditev, ki smo jih organizirali oziroma pri katerih smo sodelovali ali pomagali pri organizacyi iz 11 na 20 oziroma v primerjavi z letom 2008 iz 7 na 20.

Prireditve so bile razdeljene v štirinajst sklopov. Znotraj enega je bilo lahko o več prireditev, ki pa so bile med seboj neodvisne.

Leto

2008

2009

2010

Stevilo prireditev

7

11

20

Ker je na področju športa zaposlen samo en strokovni sodelavec, se je Zavod Ivana Cankarja Vrhnika za posamezen projekt povezal z društvi. V letu 2010 smo tako pri športnih programih sodelovali z več kot 20 društvi in organizac^ami ter z večjim številom posameznikov, ki so sodelovali predvsem pri izvedbi vklopov in športih prireditev, ki jih izvedemo sami. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je v letu 2010 organiziral, soorga-niziral oziroma pomagal posameznim društvom pri organiziranju naslednjih športnih prireditev:

• športnik Vrhnike za leto 2009 - 15. 1. 2010

• 15.-19. 2. Zimski vklop smučarski izlet 21. 2. smučarski izlet 6. 3.

• športne prireditve v okviru Cankarjevih dni

• pozdrav poletju - turnir v malem nogometu Zavas, 18.-19. 6. 2010

• Argonavtski dnevi - Zeusov dan športa

11. 6.: dan košarke

12. 6.: Ikarjev let

19. 6.: nogometni turnir - Zeusov dan športa

19. 6.: tekmovanje naključnih ekip z državnimi prvaki v floor-ballu - Zeusov dan

20. 6.: Mednarodni rokometni turnir za mlajše selekc^e - Zeu-sov dan športa

19. 6.: tekmovanje v ulični košarki - Zeusov dan športa

• Poletni vklop - športne počitnice - jul^, avgust 2010

• turnir v odbojki na mivki - 11. 9. 2010

• ulična košarka na Vrhniki - 25. 9. 2010

• plesni festival Zmigaj se! - 8.-10. 10. 2010

• Krompirjev vklop - 25.-29. 10. 2011

• Božično novoletni vklop - 27.-31. 12. 2011

Septembra 2008 je Zavod Ivana Cankarja Vrhnika prevzel v upravljanje Večnamensko športno dvorano pri OS Antona Martina Slomška (v nadaljevanju: dvorana AMS). Dvorana je največja v Občini Vrhnika in je razdeljena na tri samostojna igrišča in dve galerii. Večina društev za svojo dejavnost koristi samo tretjino dvorane, preostala pa 2/3 ali celo 3/3 dvorane. Ker je bil prevzem dvorane opravljen sredi koledarskega leta 2008, je za leto 2008 podano samo okvirno število zasedenih ur v dvorani. Zaradi dejavnosti društev je največja zasedenost dvorane od 1. 1. do 30. 4. in od 1. 10 do 31. 12. Prestali meseci so slabše zasedeni. Od srede jul^a pa do srede avgusta je dvorana praktično prazna oziroma jo zapolnjujejo posamični najemi dvorane. Povprečno lahko rečemo, da je dvorana polno zasedena osem mesecev na leto. V letu 2008 je bilo v dvorani AMS opravljenih 3762 vadbenih ur (brez ur, ki jih izvede osnovna šola), etu 2010 pa 4304 ur. Iz naslova trženja smo uspeli z reorganizac^o, racionalizac^o in večjo povezanostjo vseh športnih dvoran prihodek iz leta 2008 ob istih cenah povečati iz 32.000,00 € (ocena je okvirn, ker zavod z dvorano ni upravljal vse leto, temveč od jeseni 2008) na dobrih 53.000,00 € v letu 2010.

2008

2010

Odstotek povečanja 2008- 2010

Stevilo vadbenih ur (društva, prireditve, tekmovanja, rekreac^a)

3762

4304

14,41 %

Prihodek iz naslova trženja

32.000,00 €

53.810,49 €

68,16 %

Preglednica 1: Stevilo vadbenih ur in prihodek iz naslova trženja v letih 2008 in 2010 v Sportni dvorani pri OS AMS.

Preglednica 1: Stevilo vadbenih ur in prihodek iz naslova trženja v letih 2008 in 2010 v Sportni dvorani pri OS AMS.

V zadnjih dveh letih smo v dvorani AMS obnovili stene galer^, dodatno zaščitili stene z mrežami, popravili pregradne stene ter zaprli galer^o za nemoteno delovanje društev, ki opravljajo dejavnost na galerii. Prebarvali smo stene garderob in dvorane, popravili garderobe, popravili in dodali nove tuše. Popravili smo športno opremo, nakupili štiri nove namiznoteniške mize, razširili smo športno ponudbo, saj smo nakupili štiri nove rokometne gole, tri komplete stojal za badminton ^

Poletni vklop - obisk Postojnske jame

Nogometni turnir Zavas Dvorana OŠ Ivana Cankarja

Dvorana IC je društvom in uporabnikom na voljo le od 16.30 oziroma od 17.00 pa do 22.00 ter med vikendi. V letu 2010 je bilo v dvorani, kljub večjemu številu šolskih tekmovanj in prireditev opravljenih 1492 vadbenih ur (brez ur športne vzgoje in interesnih dejavnosti), v letu 2008 pa 836 vadbenih ur. Prihodek iz naslova trženja je bil v letu 2010 23.425,99 €, leta 2008 pa 13.236,51. Prihodek iz naslova trženja dvorane se je glede na leto 2008 ob enaki najemni ceni povečal za 76,98 %.

2008

2010

Odstotek povečanja 2008-2010

Stevilo vadbenih ur (društva, prireditve, tekmovanja, rekreac^a)

836

1492

78,46 %

Prihodek iz naslova trženja

13.236,51 €

23.425,99 €

76,98 %

Preglednica 2: Stevilo vadbenih ur in višina prihodka iz naslova trženja v letih 2008 in 2010 v Sportni dvorani pri OS IC.

Preglednica 2: Stevilo vadbenih ur in višina prihodka iz naslova trženja v letih 2008 in 2010 v Sportni dvorani pri OS IC.

Odkar z dvorano upravlja Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, in sicer od leta 2006, je dvorana dodobra obnovljena. Položen je parket, zamenjana so se okna in vrata, zgrajena je garderoba za sodnike, namestili so zvočne absorberje, nakupili športno opremo: od blazin, stojal, zapisnikarske mize do omar.

Športna dvorana Partizan

V letu 2010 je bilo v dvorani 906 vadbenih ur, v letu 2008 pa 596 vadbenih ur. Podobno kot dvorana Ivana Cankarja je tudi dvorana Partizan v zadnjih letih dodobra obnovljena. Zamenjana so okna in parket, zgrajen je prizidek za opremo, obnovljene so garderobe in fitness, nakupljena je nova športna orodja in športna oprema: letveniki, bradlje, žoge in druga športna oprema. Ponudbo smo razširili z oddajanjem prostora za praznovanje rojstnih dni.

2008

2010

Odstotek povečanja 2008-2010

Število vadbenih ur (društva, prireditve, tekmovanja, rekreacija)

596

906

52,01 %

Prihodek iz naslova trženja

7.662,94 €

11.629,12 €

51,76 %

Preglednica 3: Število vadbenih ur v letih 2008, 2009 in 2010 \ Športni dvorani Partizan.

2008

2010

Odstotek

povečanja

2009-2010

Število vadbenih ur (društva, prireditve, tekmovanja, rekreac^a)

5213

6701

28,54 %

Prihodek iz naslova trženja

52.899,45 €

88.865,60 €

67,99 %

Stevilo ur uporabe telovadnic in prihodek vseh dvoran (dvorana AMS, dvorana OS IC, dvorana Partizan) iz naslova trženja

Stevilo ur uporabe telovadnic in prihodek vseh dvoran (dvorana AMS, dvorana OS IC, dvorana Partizan) iz naslova trženja

V prikazu so zajete samo ure, ki smo jih tržili. Niso pa zajete tiste, ko so dvorane uporabljali brezplačno. Od poletnega, jesenskega, majskega, krompirjevega in božično-novoletnega vklopa pa npr. do dobrodelnega koncerta Rdečega križa, plesnega festivala Zmigaj se!, Ikarjevega leta in mednarodnega rokometnega turnirja je bilo v skupnem številu več kot 1500 ur v letu 2010.

Kapacitete dvoran so izkoriščene praktično do maksimuma. Tudi možnosti povečanja uporabe dvorane AMS in Partizan, ki je bila v terminih čez vikend, smo v letu 2010 dobro zapolnili z oddajanje dvoran za praznovanje rojstnih dni ter različnih tekmovanj. Dvorana IC obratuje vsak dan od jutra pa do poznih večernih ur. Z nadaljevanjem korektnega odnosa z vsemi najemniki in športnimi pedagogi, racionalizac^o stroškov ter optimizac^o resursov smo uspeli izboljšati poslovni rezultat na področju upravljanja s športni-Plesni festival Zmigaj se mi objekti. (dc)

Vrednotenje športnih panog v Občini Vrhnika za leto 2011

V skladu s sklepom Občinskega sveta Občine Vrhnika, ki je bil sprejet na februarski seji, je bila opravljena razvrstitev prioritetnih športnih panog po modelu Model vrednotenja športnih panog v Občini Vrhnika. Ker razsežnosti Lokalni pomen športne panoge zaradi slabega odziva občanov ni bilo mogoče ovrednotiti, so se v skladu s sklepom Občinskega sveta vrednotile samo spremenljivke pri razsežnosti Razširjenost v lokalnem okolju in uspešnost športne panoge. Dobljene rezultate je Komis^a za vrednotenje športnih vsebin, prispelih na javni razpis na svoji prvi seji v sredo, 6. 4. 2011, s sklepom potrdila.

V prvo skupino so uvrščene panoge, ki se bodo pri programih 1.3, 1.6, 3 in 4 pomnožile s ponderjem 3, v drugi skupini pa so športne panoge, ki se bodo pomnožile s ponderjem 2. Daniel Cukjati, strokovni sodelavec za šport

zap. Št.

panoga

Udel.

Otroci

Reg.

Kat.

% skupaj

SKUPINA nad-podpovprečne

1

nogomet

20,112%

26,527%

35,931%

0,000%

82,571%

1

2

lokostrelstvo

2,659%

2,320%

5,916%

55,556%

66,451%

1

1. skupina

3

strelstvo

4,944%

6,729%

9,091%

11,111%

31,874%

1

športnih panog

4

košarka

9,213%

7,038%

8,947%

0,000%

25,198%

1

5

tenis

11,948%

10,596%

2,597%

0,000%

25,140%

1

6

šah

2,509%

2,475%

8,947%

11,111%

25,042%

1

7

atletika

5,393%

9,977%

3,608%

4,444%

23,422%

1

8

odbojka

4,345%

0,000%

0,000%

17,778%

22,122%

1

9

gimnastika

3,633%

7,502%

5,916%

0,000%

17,051%

1

10

rokomet

3,820%

6,342%

6,205%

0,000%

16,367%

1

11

karate

3,371%

4,486%

5,772%

0,000%

13,628%

1

12

namizni tenis

6,030%

5,414%

0,000%

0,000%

11,444%

2

13

smučanje

2,060%

4,254%

1,443%

0,000%

7,757%

2

2. skupina

14

balinanje

5,618%

0,000%

0,000%

0,000%

5,618%

2

športnih panog

15

avtomoto

1,236%

0,696%

1,876%

0,000%

3,808%

2

16

rolanje

2,547%

1,160%

0,000%

0,000%

3,707%

2

17

boks

0,936%

1,005%

1,587%

0,000%

3,529%

2

18

kickboks

0,487%

0,773%

1,587%

0,000%

2,848%

2

19

plavanje

1,348%

0,773%

0,000%

0,000%

2,122%

2

20

aerobika

1,985%

0,000%

0,000%

0,000%

1,985%

2

21

plezanje

0,562%

1,160%

0,000%

0,000%

1,722%

2

22

pikado

1,498%

0,000%

0,000%

0,000%

1,498%

2

23

savate

0,599%

0,773%

0,000%

0,000%

1,373%

2

24

padalstvo

0,337%

0,000%

0,577%

0,000%

0,914%

2

25

konjeništvo

0,899%

0,000%

0,000%

0,000%

0,899%

2

26

kolesarstvo

0,562%

0,000%

0,000%

0,000%

0,562%

2

27

ples

0,412%

0,000%

0,000%

0,000%

0,412%

2

28

badminton

0,375%

0,000%

0,000%

0,000%

0,375%

2

29

ribolov

0,337%

0,000%

0,000%

0,000%

0,337%

2

30

kegljanje

0,225%

0,000%

0,000%

0,000%

0,225%

2 B

skupaj

100,000%

100,000%

100,000%

100,000%

400,000%

povprečje

3,333%

3,333%

3,333%

3,333%

13,333%

>w

mediana

2,022%

0,889%

0,289%

0,000%

3,757%

^ ^ ^Zavod Ivana Cankarja za kulturo. Sport in turizem Vrhnika

62

NAŠ ČASOPIS

N/

Sport in rekreac^a

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Spektakel za Zabice.si podprlo kar 1000 gledalcev

Dobrodelni glasbeno-akrobatski spektakel, ki ga je organizirala plesno-navijaška skupina Žabice skupaj s ŠŠD Log je presegel pričakovanja organizatorjev. Dvorana OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki je bila nabito polna, skupina Žabice pa z nasmehi na obrazih. Dobrodelno prireditev so podprli številni nastopajoči, ki so se odrekli honorarjem, ter lOOO-glava množica, ki je z nakupom vstopnic in prostovoljnimi prispevki pomagala podpreti sanje skupine Žabic. Vsa zbrana sredstva s koncerta bodo namenjena udeležbi članske skupine na svetovnem prvenstvu na Floridi. Sicer pa so gledalci na odru videli bogat glasbeni program in zanimive nastope ter akrobacje.

"Bilo je fenomenalno," je navdušeno zaupal trener članske skupine Žabice, Matjaž Gerbec. Žabice je v dvorano Antona Martina Slomška prišla podpret tisočglava množica, po ocenah organizatorjev pa si je skupaj z nastopajočimi spektakel ogledalo okoli 1100 ljudi. "Celotna stvar je bila ned mojimi pričakovanji. Bilo je fenomenalno, ko so ljudje začeli prihajati in prihajati in jih je bilo vedno več. Celo toliko, da nam je začelo zmanjkovati stolov," je povedal Gerbec. Odziva ljudi so vesele tudi organizatorke, "mame žabe": "Me smo zelo presrečne, da se je stvar tako končala. Glede na trud in delo, ki smo ga vložile v organizacijo smo upale, da bo prišlo

Zbrana sredstva s koncerta bodo namenjena udeležbi članske skupine Žabice na svetovnem prvenstvu na Floridi.

veliko ljudi. Vendar jih nismo pričakovale toliko, po najbolj rožnatem scenariju okoli 700 ljudi. Naš organizacijski odbor mam žab je zelo veliko delal in s tem odzivom je ves naš trud poplačan," je povedala "mama žaba" Mojca Samotorčan.

Pripravili program za različne glasbene okuse

Za Žabice.si so bili prav vsi. Njihove talente so prepoznali sponzorji, ki so podprli organizacijo dobrodelnega koncerta, pa tudi nastopajoči in gledalci, ki so na odru imeli kaj videti. Nedvomno je gledalce očaral pester glasbeni program in za vsakega obiskovalca v dvorani se je našlo nekaj po njegovem okusu. "Želeli smo pripraviti čim bolj pester program, ki bo narejen z vse okuse," je pojasnila Samotorčanova. Rokerje so prepričali Rockomotiva, ljubitelje repa Challe Salle in Manche, ljubitelje slovenske glasbe Ansambel Staneta Petriča ter Suhe češplje. Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji opere, ki jih je s svojim izjemnim vokalom prepričala udeleženka Evrovi-

Prireditev je dosegla vrhunec ob prepletajočem se nastopu pine Žabic, množica je z glasnim aplavzom in nav^anjem s] bujala vso žabjo družino.

Žabice so podprli številni nastopajoči, ki so se odrekli honorarjem. Med njimi tudi: Alenka Gotar, Manca Špik, Damjana Golavšek, Ansambel Staneta Petriča, plesna skupina All That ter drugi.

Dobrodelni glasbeno-akrobatski spektakel za Zabice.si je podprlo kar 1000-glavo občinstvo.

ujala vso žabjo

z^e - Alenka Gotar. Žabice sta podprli tudi slovenski pevki Manca Spik in Damjana Golavšek, nastopila pa sta tudi Nives Završnik in Jernej Dermota.

Za odličen plesni spektakel so poskrbeli Talenti, ki so očarali Slovenko, skupina All That, z akrobac^ami sta navdušila plesalca rokenrola Ula Ana Leban in Matic Adamič ter odlični Vesoljski polžki. Za za-bavanje občinstva je poskrbel stand-up komik Sašo Rajković - Sale, prav tako pa sta gledalce zabavala povezovalca dogodka Neja Malavašič in Dragan Sadžak. Na odru se je predstavil tudi žongler Jakob Bergant, udeleženec šova Slovenca ima talent.

Vratolomne akrobac^e in dovršeni plesni nastopi "žabje družine"

Prireditev je dosegla vrhunec ob prepletajočem se nastopu žabic, množica je z glasnim aplavzom in nav^anjem spodbujala vso žabjo družino, od

najmlajših mini žabic in žabic pripravnic do najstarejših žabic babic. Žabja družina, ki jo vzgajajo na Logu - Dragomerju je res številčna, predstavile so se bevške žabice, otroška, mladinska in članska cheer plesna skupina, Pegice, otroška in mladinska cheerleading skupina ter članska cheerleading skupina Žabice, zaradi katerega je bil večer tudi organiziran.

"Na začetku je bilo veliko treme, ko smo vedeli, da so ljudje tukaj predvsem zaradi nas. Potem, ko so ljudje začeli ploskati, treme ni bilo več, energ^a pa je bila na vrhuncu," je povedal trener Matjaž Gerbec. Nad zanimivim nastopom in akroba-c^ami žabic so bili obiskovalci spektakla navdušeni, svoje vratolomne mete pod strop dvorane in znanje pa bodo žabice že konec aprila pokazale tudi čez lužo, ko se bodo na Floridi udeležile Svetovnega prvenstva v cheerleadingu.

Vesna Erjavec

Žabice podpirajo tudi župani.

Žabja družina, ki jo vzgajajo na Logu - Dragomerju je res številčna.

ZAHVALA!

Spoštovani!

Glasbeno - akrobatski spektakel ZA.ŽABICE.SI je za nami. Izkazalo se je, da nam je uspelo pripraviti atraktiven in odmeven dogodek, ki se ga bomo spominjali tudi takrat, ko morda z Žabicami ne bomo več tako tesno povezani.

Celi žabji družini je prinesel še večji ugled in nadvse široko prepoznavnost, saj nam je uspelo na sobotni spektakel privabiti številne gledalce in jih s programom navdušiti.

Mame žabe cenimo podporo, ki ste jo namenili članski che-erleading skupini in se Vam iz srca zahvaljujemo.

Zahvala velja vsem nastopajočim, tudi zato, ker so nastopili dobrodelno, izvrstnima moderatorjema, vsem staršem mlajših Žabic, ker zaupajo žabji družini, plesalkam članske cheerdan-ce skupine, babicam Žabicam, mamam Žabam, vsem trenerjem in trenerkam, predsedniku SSd Log Dragomer in ga. Katarini, ki je z Žabicami pred mnogimi leti začela. Spektakel je bil živahen in živ. Življenje so mu s finančnim ali materialnim prispevkom vdahnili naslednji posamezniki in podjetja: Cetis d.d., Costella, DEMO TEAM Radovljica, Dolenjgrad d.o.o, Evro-plus d.o.o., Frizerski salon Beba, Frizerstvo Tatjana, Gaia-U d.o.o., Gruden Vlado, Infottera d.o.o., Intralite d.o.o., Javna Razsvetljava d.d., Kemis, Komunalno podjetje Vrhnika, Kovač Gena, KRO d.o.o., LGB d.o.o., mag. Bojan Mavsar, Maja in Domen, Marko Popit d.o.o., Media bus d.o.o., Mega telephone, Modni salon Mirjam, Naš Časopis, Nigrad d.o.o., Občina Brezovica, Občina Log Dragomer, Občina Vrhnika, OŠ A.M. Slomška, PGD Log pri Brezovici, PGD Stara Vrhnika, Pivovarna Union d.d., PRO SAF d.o.o., Prva - K, klinika za male živali d.o.o., SAZAS, SKB balloon team, SPAR Slovenca d.o.o., STUDIO 13, TAM TAM d.o.o., Trgovina Kara, Varnost Vič, Vrtnarstvo in cvetličarstvo Filipič, Vrtarstvo Kržič, www.talen-ti.si, Zadravec Bojan in Anže, Zavas, ZIC Vrhnika Spoštovani gledalci! Prisrčna hvala tudi Vam, da ste nas z obiskom pripravljenega dogodka počastili in pospremili FROGSE na pot. So že odleteli (26.4.2011 ob 8.uri zjutraj) v Orlando na Florido, kjer bodo za barve Slovence odgovorno in ponosno tekmovali tudi v Vašem imenu. Hvala!

za mame žabe članske cheerleading skupine Mojca Samotorčan in Nataša Grom

v

Žabice na mednarodnem tekmovanju II. Millenium Cup

Sončno jutro tretje marčevske sobote je naznanilo, da bo ta dan za Žabice ponovno poln veselja in lepih doživet^. Sestinšestdeset tekmovalcev ter njihovi trenerji in spremljevalci smo se nasmejanih obrazov podali na pot izpred OS Log - Dragomer in že čez dobro uro poskakali iz avtobusov pred navdušujočo športno palačo PalaTrieste v Trstu. Že vrsta tekmovalcev, ki so čakali na prgavo, nam je dala vedeti, da tokratni, že drugi zaporedni mednarodni Millenium Cup ne bo od muh. Organizator je na slavnostnem odprtju potrdil naše predvidevanje - 650 tekmovalcev iz sedmih držav: Slovence, Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Češke, Avstr^e in Kanade! Čeprav je tekmovanje trajalo dobrih sedem ur, smo Žabice v poznih večernih urah prišle domov prešerno nasmejane in zadovoljne zaradi odlično opravljenih nastopov in izvrstnih rezultatov:

• 1. mesto - otroška cheer plesna skupina Žabice

• 1. mesto - Tjaša Žakelj, Jerneja Vonča (otroški cheer plesni par)

• 6. mesto - Liza Urbančič, Eva Pirnat (otroški cheer plesni pari)

• 1. mesto - Anja Vidmar (otroci posamezno)

• 1. mesto - mladinski skupinski dvigi Žabice (Eva Kržič, Eva Žos, Eva Dolinar, Meta Izgoršek, Izabela Gerbec)

• 3. mesto - mladinski skupinski dvigi Pegice (Natalja Turk, Anja Turk, Bojana Lončar, Ines Macanovič, Ingrid Sever)

• 2. mesto - članski skupinski dvigi Žabice (Nina Trček, Vanja Potočnik, Lina Kogoj, Eva Žos, Spela Rojec)

• 3. mesto - članski mešani skupinski dvigi (Lucja Jeršin, Matjaž Gerbec, Luka Samotorčan, Matevž Remškar, Jan Gomboc)

• 2. mesto - otroška mešana cheerleading skupina

• 2. mesto - članska mešana cheerleading skupina

• 1. mesto - mladinski partnerski dvigi (Eva Kržič, Luka Samo-torčan)

• 2. mesto - članski partnerski dvigi (Ida Grom, Matevž Rem-škar)

Naslednje tekmovanje, na katerem se bodo predstavili člani SSD

Log -Dragomer, bo sedmo Odprto državno prvenstvo Slovenije, ki bo 29. maja v športni dvorani OS AMS na Vrhniki. Pridite in si nedeljo popestrite z glasbo, plesom in akrobatiko! K. A.

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

N/

Šport in rekreac^a

NAŠ ČASOPIS

63

Vrhniški karateisti uspešni tudi na 1. pokalni tekmi

Prva pokalna tekma v borbah, katah in ekipnih katah za starostne kategorie do 18 let, na kateri je sodelovalo 350 tekmovalcev iz 40 klubov, je bila v soboto, 26. 3.2001 v Sežani. Klub je zastopalo sedem tekmovalcev, in sicer: Bine Cvetković, Nejc Cvetković, Aljaž Hodnik, Edin Čehić, Brina Arsič, Tilen Ple-stenjak in Andraž Peklenk. Za uvrstitev na stopničke so tokrat poskrbeli naši najmlajši Bine, Edin in Aljaž, ki so v kategorii kate ekipno mlajši dečki dosegli odlično 3. mesto. Omenimo naj še 5. mesto Andraža v kategoriji kate starejši dečki in 5. mesto Tilna v kategorii borbe -57 kg - kadeti. (mp)

Akrobati na zadnji letošnji tekmi

V soboto, 9. 4. 2011, je v Športnem centru Triglav v Ljubljani potekalo 36. Odprto prvenstvo v skokih z male prožne ponjave (MPP), ki ga je organiziralo Športno društvo Sokol Bežigrad. Akrobati Gimna-stičnega društva Vrhnika (GdV) so na letošnjem zadnjem tekmovanju dobro nastopili. Cicibani so prikazali dobre skoke in jim je v ekipnem seštevku malo zmanjkalo do četrtega mesta. Zasedli so naslednja mesta: Mark Novak 24., Ožbe Kuhar 28., Matic Slavec 31., Ivan Šraj 32., Svit Svalina 33., Erazem Jazbinšek 36., Ambrož Jilek 38. in Matej Draš-ler 39. Pri cicibankah je zaradi bolezni Katje Fortuna nastopila le Laura Drašler in osvojila odlično 23. mesto izmed 83 tekmovalk! Pri mlajših deklicah so kot posameznice v hudi konkurenci dobro nastopile tudi Iza Šraj Miklič, ki je osvojila 35. mesto ter Ajda Novak 39. izmed 90-ih tekmovalk! Prav tako sta pri mlajših dečkih dobro tekmovala tudi Jan Šraj Miklič, ki je osvojil končno 23. mesto in Nik Poličnik, ki je zasedel 56. mesto. Za Nika je treba povedati, da se nam je pridružil šele pred kratkim, a je kljub temu dobro in brez strahu odskakal. Prestali starejši akrobati pa vedno bolj suvereno izvajajo že težje skoke, kot so stegnjene, sklonjene in raznožne salte. Tako kažejo dober napredek iz treningov in napovedujejo, da bodo v naslednji sezoni posegli že blizu samega vrha! Zadnji letošnji nastop bo ob zaključku akrobatske sezone v jun^u v OŠ Martina Slomška, kjer se bomo na koncu tudi malo pogostili in poveselili. Vsem akrobatom iskreno čestitamo! Vsi rezultati in fotografije so dostopni na naši spletni strani: http://5k.amadeus.si/gd/

Matej Fefer

ren

ŠPORTNO DRUŠTVO DREN DRENOV GRIC - LESNO BRDO

vabi na

29. tek po mejah KS Drenov Grič - Lesno Brdo,

ki bo v PONEDELJEK, 2. maja 2011, od 10. ure naprej v Športnem parku DREN na Drenovem Griču pri Vrhniki.

ŠTARTNINA:

• PROGA A - 500 m.........................5 €

• PROGA B - 1000 m..........................7 €

• PROGA C - 7 km........................10 €

• PROGA D - 14 km........................12 €

KRATEK OPIS PROGE

• Proga poteka po mejah KS Drenov Grič - Lesno Brdo, in sicer po asfaltni cesti, peščeni poti, obronku gozda in delu travnika.

• Na progi bo poskrbljeno za okrepčila.

ZDRAVSTVENA SLUŽBA:

• Prireditelj zagotavlja zdravstveno službo na štartu/cilju.

ČASOVNICA

• 7.30: prgave na štartu

• 9.45: ogled proge A (in proge B samostojno)

• 10.00: štart proga A, deklice, kategorii 1. in 2.

• 10.10: štart proga A, dečki, kategorii 3. in 4.

• 10.20: štart proga B, deklice, kategorii 5. in 6.

• 10.35: štart proga B, dečki, kategorii 7. in 8.

• 11.00: štarti za višje starostne kategorie

• 13.00: predvidena podelitev priznanj in praktičnih nagrad

PRIZNANJA:

• Prvi trie v vsaki kategorii bodo prejeli medalje ter praktične nagrade.

• Vsak otrok bo prejel spominsko medaljo, prvi trie pa medalje in praktične nagrade.

PRAVILA TEKMOVANJA

• Organizator si pridržuje pravico diskvalifika-cie v primeru, če:

a) bo tekmovalec kršil pravila Atletske zveze Slovenie.

b) tekmovalec ne bo nosil štartne številke v skladu s pravili Atletske zveze Slovenie.

c) bo tekmovalec odtekel drugačno razdaljo ali kategorio, kot jo je priavil ob dvigu štartne številke.

• Tekmovalec bo tekmoval na lastno odgovornost.

SPLOŠNE DOLOČBE:

• Za garderobe in tuše bo poskrbljeno.

• Za svoje stvari bo odgovarjal vsak sam.

• Vsak tekmovalec bo prejel topel obrok in napitek.

• Organizator si pridržuje pravico do spremebe razpisnih pogojev ter spremembe programa prireditev.

• Prireditev bo potekala v vsakem vremenu.

PODROBNEJŠE INFORMACIJE: • www.sd-dren.si, www.timingljubljana.sitekll@sd-dren.si • gsm : 040 749119,041344 716

Športno društvo Žaba Bistra Konjeniško društvo Vrhnika Turistično društvo Borovnica

11. pohod po poteh nekdanje kartuz^'e v Bistri

V soboto, 30. aprila, bo potekal 11. tradicionalni pohod po poteh nekdanje kartu-zie v Bistri. Zbor pohodnikov bo ob 6.30 na parkirišču pred Tehniškim muzejem v Bistri.

Potek pohoda: Bistra-Pokojišče (odmor 10 min), Pokojišče-Kožljek (odmor 10 min), Kožljek-Otave (odmor 10 min), Otave-Kr-žišče (odmor 10 min), Kržišče-Rakitna (odmor 10 min), Rakitna-Gornja Brezovica (odmor 10 min), Gornja Brezovica-Pre-valje (odmor 10 min), Prevalje-Bistra. Konec pohoda bo predvidoma ob 19. uri.

Opozorilo pohodnikom:

Ker je pot dolga 44 kilometrov, morajo imeti udeleženci primerno lahko obutev, biti morajo zdravi in imeti primerno kon-dicio. Vsak udeleženec pohoda bo moral skrbeti za lastno varnost. Na poti nas bo spremljalo varnostno vozilo.

Vsak udeleženec bo prejel priznanje. Pri-javnina znaša 5 evrov. Pohod bo ob vsakem vremenu.

Pr^ave na naslov:

- vodja pohodniške sekcie ŠD Žaba Bistra

- Dušan Miklošič, 041 88 44 33,

- vodja Konjeniškega društva Vrhnika

- Srečko Kraševec, 040 58 01 75,

- vodja Turističnega društva Borovnica

- Uroš Jelovšek, 031 77 45 74.

Veseli bomo vaše udeležbe!

Drago Medved, Sto resnic o vinu. Celovec - Ljubljana - Dunaj, Mohorjeva založba

Drago Medved je samostojni novinar in publicist.

Dos ej je napisal več podlistkov za Delo, Večer in Novi tednik ter deset nadaljevank pod skupnim naslovom Resnica o vinu. Izdal je tudi devet knjig, med katerimi jih kar pet o vinu. Ob 150. obletnici Mohorjeve družbe v Celovcu je ta založba izdala njegovo knjigo Sto resnic o vinu.

V njej je avtor opisal sto različnih zgodb o vinski trti in vinu. Najstarejše fosilne ostanke vinski trti sorodne rastline izvirajo izpred več kot 100 milionov let. Najstarejša vinska trta na svetu, ki še vsako leto obrodi sad, raste prav pri nas v Mariboru. Pradomovina vina je v Armenii. Tudi v Starem Egiptu so poznali vino kot piačo bogov, saj so vedeli, kaj je dobro. Že stari Rimljani, ki so uživali vino pri vsaki jedi, so umetno starali vino. Na našem ozemlju pa so vinsko trto poznali že Kelti. Tudi v zgodovini krščanstva se pogosto pojavlja vino. Noe je bil prvi človek vinogradnik, Mojzes prvi zaščitnik vinogradov, sv. Urban, sv. Martin in sv. Janez Evangelist pa so »zaščitniki« vina. Vino so pili tudi v Kani Galilejski in pri zadnji večerji.

Sodobna vinska učilnica se je razvila v Francii, kjer so med najbolj znanimi vinskimi pokrajinami: Alza-cia, Bordeaux, Burgundia in La Champagne. Vino domuje tudi v drugih državah južne Evrope: Italia, Hrvaška, Madžarska, Špania in Portugalska. Pozneje so vinsko trdo začeli gojiti tudi »čez lužo«, v Združenih državah Amerike, v Južni Ameriki v Čilu ter v Južni Afriki, Avstralii in Novi Zelandii. Sedaj

vino pridelujejo skoraj povsod, tudi v srednji Evropi, Nemčii, Avstrii in Slovenii.

V knjigi je več poglavi posvečenih gojenju vinske trte v Slovenii ter pridelavi različnih sort vina. To nam je omogočeno zato, ker živimo na stičišču treh različnih podnebnih in geoloških predelih: alpskem, primorskem in celinskem svetu. V knjigi so opisani slovenski klopotci, ki jih lahko slišimo vsepovsod, vinski sodi, ki se ne menjajo, vinske steklenice, ki gredo tudi v hladilnik, ter najrazličnejši kozarci za različna vina in različne priložnosti. Z zamaški in odpirači bi lahko napolnili že mali muzej. Stare stiskalnice za vino pa so že nepogrešljivi eksponati muzejev na prostem.

V nadaljevanju so zapisane še nekatere posebnosti na Slovenskem. Omenjen je nadvojvoda Janez, ki je skrbel za širjenje vinogradov pri nas. Vinska klet na Ptuju, ena od evropskih znamenitosti, hrani veliko količino steklenic vina, starih tudi skoraj sto let. Vinarji so pri nas dobro organizirani, saj imajo tudi svoje viteze in vsako leto izvolio svojo vinsko kraljico. Najslavnejše vino na svetu je šampanjec, ki pa ga smejo poimenovati le v istoimenski francoski pokrajini. Našemu penečemu vinu smo našli lepo slovensko ime penina. Za pri nas pridelani tokaj, ki je zavarovano ime za italiansko vino, Slovenci še nismo našli lepega nadomestnega imena.

V knjigi je podrobno opisanih trideset najpomembnejših sort vin. Katerega boste poskusili Vi?

Ciril Velkovrh

STUDIO FORTE IN PULZ ŠPORT VABITA NA TRENING TEKA, NORDIJSKO HOJO IN KOLESARSKE IZLETE.

StudioForte

Brigadirska 12, Vrhnika- Verd M 051 77 04 77, T 05 9928 025 E info@studioforte.si, www.studiofbrte.si

STUDIO FORTE

Trening teka

Začenja se aktivno življenje z rekrea-cyo. Tek je ena izmed najbolj zdravih rekreacy. Pri teku deluje celotno telo, pri teku se sproščamo, izgubljamo odvečno maščobo in hkrati krepimo mišice ter srčno-žilni sistem. Tek je temelj za splošno vzdržljivost, ki jo nujno potrebujemo za naš vsakdan.

Tek je super, ker ga je mogoče izvajati vsak dan v letu ter v vsakem vremenu. Pa naj vas ta stavek ne prestraši ^ Teči je zares mogoče vedno in povsod, vendar s primerno opremo ter s pravilno prilagojenim treningom. Teči zna načeloma vsak, vendar na žalost nepravilno in nezdravo. Velika večina mora izpopolniti svojo tehniko, da je tek zares zdrav, sproščen in hkrati v užitek. Teči se moramo naučiti, da bomo tekli lahkotno, dlje, predvsem pa brez poškodb.

Za velik odstotek poškodb je kriva slaba tehnika teka. Med tekom nastajajo mehanske sile, ki obremenjujejo naše kosti in sklepe, pa tudi mišice in kite, ki jih obdajajo. Te sile se zaradi nepravilne tehnike ne prenašajo sorazmerno, zato velikokrat nastane o preobre-

menitev kostnih ali mišičnih struktur, kar pa je prvi korak na poti k poškodbi. Nepravilna tehnika je pogosto tudi glavni vzrok kroničnih poškodb.

Da bi se izognili poškodbam in nepravilnemu obremenjevanju sklepov in struktur, lahko opravite analizo vaše tekaške tehnike. Analizo lahko opravite večkrat po nekem časovnem obdobju ter tako beležite spremembe pri vaši tehniki teka in napredek, ki je prisoten. Analiza je priporočljiva tudi za vse tiste, ki nimate poškodb, saj boste s pravilno tehniko tekli lažje in hitreje.

Zelo učinkovit tek je tek z osebnim trenerjem. To je najhitrejša in zdrava pot do napredovanja. Trener se celotno vadbeno enoto posveti samo vadečemu, zato se mu lažje prilagaja in daje specifične napotke. Mogoče je tudi snemanje in izvajanje podrobne video-analize teka, kar zagotovo pripomore k hitrejšem napredovanju. Trener vedno teče skupaj z vadečim, tako da vadečega popravlja in motivira med celotnim treningom.

Tek z osebnim je trenerjem je zelo priporočljiv za vse, ki željo čim prej izboljšati tehniko teka, izboljšati svojo vzdržljivost, izgubiti kakšen kilogram, izbrati primerne športne copate, čim prej začeti zdravo in učinkovito teči ^ Predvsem pa z užitkom! Blaž Kavčič

64

NAŠ ČASOPIS

N/

Sport in rekreacja

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Končana sezona v otroškem alpskem smučanju

Čeprav nas zima ni ravno obdarila z debelo snežno odejo, so naši smučarji tekmovalci vseskozi aktivno sodelovali na tekmah Notranjsko-Primorske regje in na državnih tekmah v otroškem alpskem smučanju za pokal Argeta.

Na tekmah Notranjsko-Pri-morske regje so se naši tekmovalci dobro izkazali. Izpeljanih je bilo osem tekem, in sicer šest v veleslalomu in dve v slalomu. V slalomu so se smučarji pomerili tudi na nočni tekmi na smučišču na Javorniku, kar je bilo še posebno doživetje in nova izkušnja. V skupnem seštevku šestih tekem, pri čemer so bili upoštevani le najboljši rezultati, so se naši tekmovalci uvrstili takole: Klara Trček je v kategorji mlajše deklice skupno z 202 točkama zasedla 6. mesto, Jakob Kužnik v kategorji mlajši dečki z 239 točkami odlično 3. mesto, Maša

najmlajši članici, Tinkara Kužnik in Manca Trček, ki sta s svojimi uvrstitvami v kategorji mlajše cicibanke prismučali dodatne točke v skupni razvrstitvi po klubih. Od skupno dvanajstih klubov, ki so v letošnji sezoni sodelovali na tekmah Notranj-sko-Primorske regje, je Smučarsko društvo Vrhnika s komaj enajstimi tekmovalci doseglo skupno 7. mesto. Z rezultati, ki smo jih dosegli v letošnji sezoni, smo v društvu zadovoljni, vemo pa, da so tekmovanja postala iz sezone v sezono zahtevnejša in bodo v prihodnje zato potrebne še kakovostnejše priprave

Naše medalje na tekmah Notranjsko-Primorske reg^e na Cerknem

Eržen v kategorji starejše deklice s skupaj 242 točkami 4. mesto in Zala Jazbec s 164 točkami 8. mesto.

Tudi mladinci so se odlično izkazali, saj je Dolores Wolf s skupaj 227 točkami dosegla odlično 3. mesto, Aljaž Kužnik z 260 točkami pa 2. mesto. Jure Rupnik je le s štirimi izpeljanimi tekmami osvojil 7. mesto, enako kot Rok Mušič in Sanin Trope, ki sta na koncu zasedla 9. in 12. mesto. Na zadnjih dveh tekmah Notranjsko-Primorske regje sta sodelovali tudi naši

na snegu pa tudi priprave v telovadnici in suhi treningi v pomladansko-poletnih mesecih. V sredini januarja so se začele tudi državne tekme v otroškem alpskem smučanju za pokal Argeta, v marcu pa so bile še tekme državnega prvenstva. Na tekmah so sodelovali le trje naši tekmovalci: Klara Trček v kategorji mlajše deklice, Jakob Kužnik v kategorji mlajši dečki in Maša Eržen v kategorji starejše deklice. Vsi tekmovalci so na tekmah dosegali uvrstitve, ki so jim prinesle točke v skupnem se-

števku. Vendar pa Klara Trček in Maša Eržen na kar nekaj tekmah nista mogli sodelovati zaradi poškodb. Jakob Kužnik se na državnih tekmah lahko pohvali z lepimi uvrstitvami med prvih deset v državi, to je z enim 8. mestoma v slalomu in enim v veleslalomu ter enim 10. mestom v veleslalomu. Maša Eržen je kljub poškodbam, ki so jo pestile to sezono, na državnih tekmah dosegla dve 16. mesti, eno v slalomu in eno v veleslalomu, enako se z zelo dobrim 12. in 17. mestom na državnih tekmah v superveleslalomu in enim 17. mestom v slalomu lahko pohvali tudi Klara Trček. Na žalost pa se zaradi poškodb Klara Trček in Maša Eržen nista mogli udeležili vseh tekem državnega prvenstva. Lahko sta sodelovali le na tekmi v superve-leslalomu, ki je bila na Krvavcu in dosegli 24. in 19. mesto. Jakob Kužnik je na superveleslalomu za državno prvenstvo dosegel 23. mesto, slaloma na žalost ni izpeljal do konca, v veleslalomu pa je dosegel 26. mesto. Naši trje tekmovalci so se udeležili tudi tekme šolskega prvenstva v veleslalomu na Rogli, kjer sta Klara Trček in Maša Eržen dosegli 18. mesto, Jakob Kužnik pa je zasedel 20.

Našim smučarjem čestitamo za njihova dosežena mesta in za požrtvovalno, trdo delo, ki je za doseganje rezultatov zelo pomembno. Zahvaljujemo se požrtvovalnemu trenerju, ki je našim tekmovalcem vseskozi, poleg kakovostnih treningov, stal ob strani in jih na tekmah spodbujal in jim vlival pogum.

Pridružite se nam novi člani, da bomo v drugi sezoni še uspešnejši!

Vabimo vas tudi, da obiščete našo spletno stran http://www. sd-vrhnika.si/, ki jo za nas ureja Aljaž Kužnik, in si oglejte zanimive utrinke z naših tekem in si pridobite dodatne informacije o našem otroškem alpskem smučanju. SD Vrhnika

Veseli Triglavci po Čemšeniški planini

Sobotno jutro z izredno lepo jutranjo zoro, ko je bilo nebo proti vzhodu obarvano z rdečo barvo, je kar vabi o v hribe. Planinci Planinskega društva Vrhnika - planinska skupina Veseli Triglavci smo se tokrat odpravili proti še ne obiskanemu zasavskemu pogorju, proti Čemšeniški planini, imenovani tudi Velika planina z najvišjim vrhom Črni vrh (1205 m).

Čemšeniška planina leži med krajem Sentgotard na zahodu, Zagorjem na jugu, Trbovljami na vzhodu in Vranskim na severu in je eden lepših vrhov v Slovenji. Na območju planine sta dve planinski postojanki: Lovski dom na Prvinah in Golobova koča na vrhu planine. Dostop na Čemšeniško planino je po dobrih in markiranih poteh iz Sentgotarda pri Trojanah, z Ločice, Lok, Izlak ter s trboveljske strani. Do vrha planine je mogoče priti samo peš, od

tam pa je zelo lep razgled na okoliške hribe: na Veliko Kozje nad Zidanim Mostom, Kum, Gorjance, Snežnik, Nanos ter tudi tja do Juljcev, s poti proti vrhu pa se razgrinja tudi panorama Kamniških ali Savinjskih planin.

Izhodišče našega pohoda je bil Sentgotard pri Trojanah, kjer je eno od izhodišč poti na Čemšeni-ško planino. Za jutranje ogrevanje smo jo mahnili malo po cesti in malo po stezi proti Prvinam, kjer leži eno od manjših smučišč na severni strani planine, od koder se nam je odprl lep razgled proti Uršlji gori in Peci na Koroškem. Ne preveč strma pot nas je peljala naprej po bukovem gozdu, poraslem z čudovito zeleno preprogo čemaža, ki ga je tam zares v izobilju. Kmalu smo prispeli na greben Čemšeniške planine in na jugu se je že bohotil

Zasavski Triglav Kum, ki je s svojim oddajnikom in cerkvjo izstopal sredi zasavskih hribov. Hoja po grebenu je bila prjetna, saj nas je začelo greti pomladansko sonce. Kmalu smo prispeli do koče na Češeniški planini, ki leži na južni strani planine v zavetju mogočnega bukovega gozda. Toplo sonce in lepa zelena trata ter klopi pred kočo so hitro postali naš inventar za počitek, okrepčilo in poležavanje. Dobra domača malica iz nahrbtnikov in prekrasen razgled proti zasavskim gričem in zeleni travniki ob kmetjah so nam dali novih moči za pot naprej.

^ Pot nas je peljala naprej do najvišje točke planine, Črnega vrha, in naprej do prelaza Vrhe nad Zagorjem, kjer smo ob cerkvici svetega Lenarta izkoristili počitek za poležavanje na toplem soncu in razgledu na Savinjsko dolino. Po krajšem počitku smo se po makadamski poti odpravili naprej proti Partizanskemu vrhu in Sveti planini, kjer stoji počitniški dom Franca Salamuna. Pod lipami pred domom in hladno osvežilno pjačo smo uživali v razgledu na Zagorje in okolico globoko v dolini. Počasi smo se odpravili naprej mimo cerkvice sv. Marje jroti Planinski vasi, kjer smo končali naš pohod. Pot ni zahtevna in je dobro označena ter primerna za pohodnike vseh starosti. Kot po navadi smo pohod končali ob dobri kmečki hrani, tokrat v Gostišču Brin v Knezdolu nad Trbovljami in obenem podarili gospodinji Marji mini Aljažev stolp v zahvalo za dobro hrano in prjetno postrežbo.

Tisti, ki niste mogli uživati z nami na pohodu v prečudovitem dnevu v prebujajoči se spomladanski naravi, odeti s sveže zelenimi travniki in prečudovitim razgledom daleč naokoli, si utrinke z naše poti lahko ogledate tudi na facebooku in spletni strani Planinskega društva Vrhnika. Tudi v prihodnje vas vabimo, da se nam pridružite na naslednjih pohodih.

Simon Zalar

Zaključek smučarske sezone

V nedeljo, 10. 4. 2011, je Krvavec končal obratovanje v zimski sezoni, prav tako pa smo končali tudi z našo šolo. Pričakujemo vas v naslednji smučarski sezoni, za vas pa pripravljamo veliko novosti. Več o tem pred začetkom nove sezone. Veliko smučarjev je preizkusilo tudi naš brezplačno ponujeni test smuči DEDRA, ki bodo na voljo za nakup jeseni. Odziv je bil zelo z djaki srednje šo

pozitiven. Test smo izvedli tudi e v Heiligenblutu. Smučka je za

parametrov po vaših željah in občutkih. Na sami smuči je najnovejša podložna plošča s samo dvo-točkovnim vpetjem, kar še poveča odzivnost smučke. Za vse, ki spremljate naše dogajanje in novosti, se za kratek čas poslavljamo. Se vedno pa lahko aktualne informacje spremljate na naši spletni strani www.ski-race.net, dodatne pa po telefonu: 041-497-514 Mario ali 041-714-802 Gregor.

smučarje zelo zanimiva, saj bo mogoča nastavitev Ostanite v stiku z najboljšimi! Mario Blagojevič

Smučanje uspešno končano, čakata nas rolanje in plavanje

Zimske aktivnosti Sportnega društva Vučko so za nami. Na snegu smo skupaj preživeli veliko lepih in nepozabnih dni, ki se jih bomo spominjali še dolgo. Po eg zimovanja, ki smo ga uspešno izpeljali v času zimskih počitnic na Starem vrhu, so bili še sobotni smučarski izleti. Vse to in še več nas čaka naslednjo zimo, ko bomo naš program popestrili in ga za vse naše člane še izboljšali.

Pred nami je pomlad, sonce, toplo vreme in rolanje. V maju in juniju bomo organizirali tečaj rolanja, ki je namenjen za vse otroke od 4. do 15. leta starosti. Za vas pripravljamo 8-urni in 15-urni tečaj, ki bo potekal ob torkih in četrtkih. Prjavite se lahko začetniki rolanja in tudi tisti, ki si želite izpopolniti znanje ro-lanja. S tečajem bomo začeli v torek, 3. 5. 2011, ob 18.

uri na kolesarskem poligonu za OS Ivana Cankarja. Poleg tega bomo v času od 16. 5. do 20. 5. organizirali tudi tedenski tečaj rolanja, ki pa se bo začenjal ob 17. uri. Po uspešno končani šoi se nam pridružite na poletnem taboru v Portorožu, kamor odhajamo 27. 6. Čaka nas pet dni nepozabnega druženja na morju z različnimi športnimi aktivnostmi, kot so plavanje, nogomet, košarka, hokej, družabne in šta-fetne igre, p es, ogled Pirana in solin ter še mnogo drugih zabavnih vsebin. Zagotavljamo ti, da bomo poskrbeli za tvoj najlepši del poletnih počitnic, zato se nam pridružite tudi ti.Vse informacje o naših programih in še čem najdete na naši spletni strani www.sdvucko.com. Pišete nam na info@sdvucko. com ali nas pokličete na št. 040 600 777.

Preselili smo se za nekaj metrov naprej

3. maja ob 10. uri odpiramo vrata nove trgovine DOGET. Odslej nas najdete na Stari cesti 2, na vogalu, nasproti cerkve in v neposredni bližini slaščičarne Berzo.

Nekaj metrov ne pomeni zgolj fizičnega premika. Nekaj metrov pomeni precej večji prostor, preglednejši in prjaznejši našim zvestim obiskovalcem in njihovim ljubljenčkom. Ponudbo smo popestrili z razširjenim obstoječim prodajnim programom ter dodali precej novih blagovnih znamk in izdelkov za pse, mačke, glodavce, ptiče in tudi ribe. Glavna novost so vsekakor izdelki Vitakraft in holistič-na briketirana hrana za pse Healthy Paws. Nekaj metrov pomeni tudi težko pričakovano kartico ugodnih nakupov. Za vas smo pripravili DOGET KLUB - za živalsko razvajanje s popustom. Izbirali boste lahko med članstvom Premium ali Prestige in tako kupovali do 8 % ceneje. Pridite na odprtje in si članstvo Premium zagotovite brezplačno

Ekskluzivno za Doget se nam bo vsak mesec pridružila tudi kinologinja Alenka Spazzapan. ^ravjo ji slovenska šepetalka psom, saj s svojim

znanjem, izkušnjami in energjo uspešno odpravlja neželene vedenjske vzorce pri psih. Alenka se nam bo pridružila vsak mesec v Sepetalskih uricah. Brezplačno bo odgovarjala na vsa vaša vprašanja s področja kinologje in vam pomagala s koristnimi nasveti za boljše sobivanje vas in vašega psa. Prvič se bomo srečali 11. maja 2011 ob 18. uri. Vljudno vas prosimo, da svojo prisotnost čim prej potrdite po telefonu 7553-441, prek e-pošte vrhnika@doget. si ali pa osebno v trgovini.

Vaš ljubljenček je nekaj posebnega in mi to vemo! Zato vabljeni v našo novo trgovino. Pridružite se nam ob odprtju 3.maja in deležni boste otvoritvenih popustov, brezplačnega članstva Premium in sodelovanja v nagradnem žrebanju. Veseli bomo tudi vseh vaših kosmatincev, ki jih bomo ta dan še posebno razvajali.

Prisrčno vabljeni!

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Oglasi

NAŠ ČASOPIS

65

Vitka in s^oča še pred poletjem!

Se skupaj s pomladjo v vas budi tudi vztrajna želja, da bi si privoščili pravo zunanjo in notranjo preobrazbo? Prekinite nemotivac^ske vzorce zadnjih let in ponovno zasute v svojem telesu še pred poletjem!

Topli dnevi so že pred vrati in z njim tudi obdobje, ko si želimo videti in se počutiti še posebno privlačno in samozavestno. V centrih za oblikovanje telesa Linea Snella poznamo pot do uspeha! S svetovno razširjeno metodo Linea Snella® vam bomo hitro in učinkovito pomagali:

• odpraviti odvečne kilograme in celulit,

• učvrstiti tkivo,

• ter vzpostaviti dobro počutje v lastnem telesu.

Hkrati vam bomo tudi svetovali na področju zdrave prehrane in čustvene dinamike ter vas izobraževali prek rednih individualnih svetovanj, predavanj in delavnic.

Z metodo Linea Snella® boste cilje dosegli hitreje

V središču programov je uporaba naprave Thermoslim, v katerem poteka vodena individualna vadba ob konstantni temperaturi 37 °C in pod vplivom infrardečih žarkov. V 20 do 25 minutah vadbe v Thermos-limu telo porabi 3- do 4-krat več maščobe kot pri običajni vadbi, zmanjša pa se tudi tek. Posledica je hitra izguba kilogramov in centimetrov, izboljša se prekrvavitev, poveča mišični delež in zmanjša maščobni delež, posledica česar je tudi bistveno zmanjšanje celulita. Po vadbi v napravi Thermoslim sledi še sprostitev v napravi Bodywarm, kjer s pomočjo kisikoterap^e, aromaterap^e,

kromoterap^e in vlažne atmosfere negujemo kožo, da ostaja mehka in prožna, ne glede na izgubo kilogramov. Redna kontrola rezultatov in svetovanje

omogočata sprotno prilagajanje programa vašim individualnim potrebam. Širok izbor najsodobnejših komplementarnih te-rap^ (ultrazvok-kavitac^a, vi-brac^ska vadba, pressoterap^a, elektrostimulac^a) pa omogoča še boljše in hitrejše rezultate.

Celoletno brezplačno svetovanje

Ker se zavedamo, da je za mnoge najtežji del prav dolgoročno vzdrževanje novo pridobljene primerne telesne teže, vam po končanem rednem programu nudimo še celoletno brezplačno svetovanje, na katerem vsak mesec opravimo pregled trenutne telesne sestave in svetujemo primerno prehrano ter najučinkovitejšo vadbo za ohranjanje telesne kondic^e in

Obiščite nas v centru za oblil<ovanje telesa LINEA SNELLA - VRHNIKA

zdravja. tako poskrbimo, da se vam vsa vložena energ^a, čas in trud obrestujejo tudi dolgoročno.

Pridružite se nam v svetu Linea Snella

V letošnjo pomlad in poletje lahko vstopite popolnoma prerojeni! Vabimo vas na brezplačen pregled, ki je popolnoma neobvezujoč, zaradi visoke učinkovitosti programov pa dajemo tudi pisno jamstvo za uspeh. V letu 2010 je ob končanem programu kar 98,9 odstotkov vseh rednih obiskovalk ne samo doseglo, temveč tudi preseglo postavljene cilje.

Za naročilo izpolnite spletni obrazec ali nas pokličite na številko 01/750 10 21. Pripravili smo vam tudi izjemno pomladno akc^o!

http://www. lineasnella. si/

I Želite shujšati, obiil<ovati postavo in izboljšati svoje počutje?

J Nudimo vam pisno jamstvo za uspeh!

Brezplačen pregled: 01 750 10 21

Center dobrega počutja d.o.o. Pod Hruševco 30 Vrhnika

T: 01 750 10 21

Linea JÍSnella

>.0. y ^ BLIM IN HARMON

ÍŽ7 AvtoMerkurïovœ

Tel. 01/30 66 020, www.avtomerkur-hyundai.si

Telefon: 081 604 724 Mobitel: 030 357 139

trgovina@glasbeniatelje.com www.glasbeniatelje.com

Glasbeni atelje d.o.o., PE Robova cesta 3, Vrhnika

(nasproti TC Mercator Vrhnika)

TRGOVINA Z GLASBILI IN GLASBENO OPREMO

I

pon -

Delovni čas: pet: 9 - 13 in 15 - 18, sobota: 9 nedelje in prazniki zaprto

- 12

ROBOVA CESTA 3, 1360 VRHNIKA

66

NAŠ ČASOPIS

Oglasi

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Revija Kluba Gaia

Qaia

NASVET MESECA ZA VSE LJUBITELJE

NARAVE

(Rubriko ureja Klub Gaia)

Sladke jagode lahko obiramo vse leto

Vsakemu ljubitelju vrtnarjenja je v izziv v domačem vrtu ali cvetličnem loncu pridelati sočne in sladke jagode. Se v večje veselje nam je, če imamo domače jagode na voljo vse leto. To možnost nam ponujajo večkrat rodne sorte, ki pa za tvorjenje zdravih plodov potrebujejo kar nekaj naše pozornosti.

Večkrat rodne jagode za zasnovo cvetnih brstov potrebujejo relativno kratko obdobje nizkih temperatur. Jagode s tako zasnovo cvetko in zor^o v vsej rastni sezoni do prvih pozeb, ko rast prekinejo zunanji dejavniki. Med večkrat rodnimi sortami je nekaj razlik. Posamezne večkrat rodne sorte cvetko in rod^o le v dveh do treh intervalih, druge pa resnično cvetko in rod^o skoraj neprekinjeno. Nekatere sorte izraščajo veliko živic, druge pa so take, da je za množenje potrebna delitev grma ali celo setev. Tretja, bistvena razlika je v sposobnosti zasnove cvetnih brstov na mladikah, ki izraščajo na živicah. Le tiste sorte, ki na mladikah zelo hitro zasnujejo cvetove, so primerne za gojenje obešank ali plezalk.

Glavna pravila sajenja

Pri oblikovanju nasada je treba paziti, da jagod ne sadimo na mesta, kjer so prej rasli paradižnik, krompir ali kumare. Poskusite jih posaditi med špinačo, čebulo, por, solato, redkvico, boreč ali nizki fižol. Za dober in kakovosten pridelek ter manj bolezni je priporočljivo sadike menjavati vsaka tri leta. V domačem vrtu jih lahko gojimo tudi brez fol^e. V času zorenja naredimo le za-stirko iz slame, da bodo v primeru dežja plodovi čisti in jih ne bo treba prati.

Za sladke plodove potrebujejo veliko hranil

Jagode so glede nege dokaj zahtevne. Ker potrebujejo rahlo kislo in dobro hranljivo prst, tla pred sajenjem pognojimo z dolgodelujočim 100 % organskim gnojilom v obliki pelet Plantella Organik, vrtni prsti pa primešamo še kislo zemljo

Plantella za rododendrone. Za tvorjenje plodov potrebujejo jagode veliko hranil, zato jih za vsaj trikrat v sezoni dognojimo s prilagojenim organskim gnojilom visoke vrednosti Bio Plantella Nutrivit za jagode in jagodičevje. Granule gnojila potresemo okoli rastlin.

Treba jih je varovati pred boleznimi in škodljivci

Rastline so dokaj dovzetne za plesen in pega-

Izpolnite in pošljite nagradni kupon, ki vas skupaj z opisi vseh nagrad in drugimi informacijami čaka na spletnem naslovu www.butanplin.si, pri vseh pooblaščenih prodajalcih Zelene jeklenke, ob dostavi na dom in na brezplačni številki 080 2005.

INFORMACIJE IN NAROČILO

080 2005

vost, zato jih že od začetka rastne dobe krepimo z naravnim varovalnim sredstvom na osnovi njivske preslice Bio Plantella Natur-f. To, povsem ekološko sredstvo okrepi celične stene rastlin in povzročiteljicam bolezni prepreči okužbo. Škropimo enkrat na teden in po vsakem večjem dežju. Za večjo rodnost in obenem tudi večjo odpornost jagode vsaj trikrat v sezoni zal^emo še z vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita, ki vsebuje pomembne aminokisline, huminske kisline, vitamine in ogljikove hidrate. Jagode imajo nadvse radi tudi polži. Proti nim ukrepamo tako, da okoli parcel in v manjši meri tudi na potke potrosimo slastno vabo Bio Plantella Arion +, ki jo polži raje izberejo kot naš pridelek. Na gredicah ali grebenih pa uporabimo plitve pla-

stične posode, kamor natrosimo slastno vabo. Za dodatno zaščito okoli gredic naredimo še mehansko oviro z naravnim gelom Bio Plantel-la proti polžem. Čeprav je gel povsem naraven, brez vonja in barve, polži ne gredo čezenj. Gel preprosto iztisnemo iz plastenke in na tak način okoli območja, ki ga želimo zaščititi, zarišemo neprekinjen obroč.

Davor Špehar,

strokovnjak Kluba Gaia

Ste tudi vi srčni ljubitelji vrtnic, a ste vsako leto razočarani nad cvetočim rezultatom. Za nasvet povprašajte Gaine strokovnjake na brezplačni telefonski številki 080 81 22 oziroma kliknite na www.klubgaia. com

Nagradno vprašanje:

S katerim specialnim organskim gnojilom visoke vrednosti dognojujemo jagode?

Pred izidom nove izdaje Našega časopi šanje, in jih obdarili s praktičnim darilo

Odgovor : BIO PLA _ TE_ _A

IN JAG_DIČEJ_

isa bomo izžrebali tri srečneže, ki bodo pravilno odgovorili na nagradno vpr om

NU IVIT ZA AG D

Si želite še več zanimivih nasvetov za dom in vrt? Postanite član Kluba Gaia in naročnik revije Gaia! Za samo 15,9 EUR letno boste lahko izkoristili mnoge ugodnosti kluba: brezplačna svetovanja, zanimiva predavanja in delavnic specializirana vrtnarska popotovanja, klubske popuste, poleg tega pa boste prejeli še 10 izvodov revije Gaia. Vablje tudi na spletno stran ljubiteljev vrtnarjenja www.klubgaia.com!

Ime in priimek _

Naslov _

Pošta in poštna številka _

Želim postati član Kluba Gaia: DA NE

Pravilen odgovor pošljite na naslov: KLUB GAIA, SINJA GORICA 2,1360 VRHNIKA.

Na vprašanje iz prejšnje izdaje so nam pravilno odgovorili:

Jelka Žuljan, Obrtna ul. 20, Horjul; Darja Remškar, Podpeška c. 234, Notranje Gorice; Boštjan Rigler, Rimska c. 16 f, Lo pri Brezovici. Nagradili jih bomo z lepljivimi ploščicami Bio Plantella.

ZELENA JEKLENKA PODARJA

10 LET
BREZPLAČNEGA PLINA

VELIKA

V NAGRADNA IGRA

APRIL, MAJ 2011

^^BUTAN PLIN

m (ff^ hiša prijazne energije

Razpored zobozdravnikov v zobnih ambulantah

Datum

Zobozdravnik

Naslov ordinac^e

29.04.2011

Jožef Keršič, dr. stom.

Brigadirska ul. 16, Vrhnika

30.04.2011

Jožef Keršič, dr. stom.

Brigadirska ul. 16, Vrhnika

06.05.2011

Mihaela Leben Zevnik, dr.stom.

Zdravstveni dom Vrhnika

07.05.2011

Mihaela Leben Zevnik, dr.stom.

Zdravstveni dom Vrhnika

13.05.2011

Kristina Tozon, dr.stom.

Zdravstvena postaja Borovnica

14.05.2011

Kristina Tozon, dr.stom.

Zdravstvena postaja Borovnica

20.05.2011

Melan^a Legat, dr.stom.

Log, Cesta na polje 2

21.05.2011

Melan^a Legat, dr.stom.

Log, Cesta na polje 2

27.05.2011

mag. Miljenka Knezović, dr.stom.

ZP Borovnica

28.05.2011

mag. Miljenka Knezović, dr.stom.

ZP Borovnica

03.06.2011

Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom.

Zdravstveni dom Vrhnika

04.06.2011

Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom.

Zdravstveni dom Vrhnika

10.06.2011

Matej Leskošek, dr.stom.

ŠZA Ivan Cankar

11.06.2011

Matej Leskošek, dr.stom.

ŠZA Ivan Cankar

17.06.2011

Judita Cvelbar, dr.stom.

Zdravstveni dom Vrhnika

18.06.2011

Judita Cvelbar, dr.stom.

Zdravstveni dom Vrhnika

URGENCA - DEŽURNI ZDRAVNIK

112

ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA

uprava

75 55 110, 75 55 111

splošna ambulanta -Ana Švigelj, dr.med.spec.

75 55 135

nadomestna zdravnica Mirjam Levstik Bravničar,dr.med.

narocanje.svigelj@zd-vrhnika.si

dispanzer za pljučne bolezni - Jovanka Tanjga, dr.med.

75 55 130

narocanje.pulmolog@zd-vrhnika.si

splošna ambulanta - Ljubomira Prebil Božovič dr.med.spec.

75 55 154

narocanje.prebil@zd-vrhnika.si

zobni rentgen

75 55 143

fiziologna

75 55 132

laboratory

75 55 133

laboratory @zd-vrhnika.si

patronažna služba

75 55 152, 755 51 53 patronaza@zd-vrhnika.si

glavna medicinska sestra

755 51 15, 051 390 920

dispanzer za otroke in šolsko mladino

Helena Rožmanc Drašler, dr.med.spec.

75 55 121

narocanje.rozmanc@zd-vrhnika.si

Sreten Nakićenović, dr.med.spec.

75 55 128

narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si

Luc^a Odlasek Kunstelj, dr.med.

75 55 123

narocanje.kunstelj@zd-vrhnika.si

Branka Čegovnik, dr.med.

5 55 129

narocanje.cegovnik@zd-vrhnika.si

šolska zobna ambulanta -OŠ Ivana Cankarja

75 04 033

Matej Leskošek, dr.dent.med.

narocanje.leskosek@zd-vrhnika.si

šolska zobna ambulanta -ZP Borovnica

75 47 104

mag. Miljenka Knezović, dr.dent.med.

narocanje.knezovic.borSzd-vrhnika.si

šolska zobna ambulanta -OŠ Log Dragomer

75 66 414

mag. Miljenka Knezović, dr.dent.med.

narocanje.knezovic.drag@zd-vrhnika.si

ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI ZDRAVSTVENI DELAVCI ZASEBNE SPLOŠNE AMBULANTE V ZD VRHNIKA

mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med.

75 53 847

Dunja Piršič Koren, dr.med.

75 05 418

Primož Rus, dr.med.

75 04 755

ZASEBNI PEDIATER

Gregor Caserman, dr.med.

051 632 120

ZASEBNI SPLOŠNI AMBULANTI V ZP BOROVNICA

Mar^a Munda, dr.med.

75 48 300

Majda Žagar, dr.med.

75 48 300

PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA

Mar^a Žakelj, dipl.m.s.

031 880 745

ZASEBNI PSIHIATER

Trma Kuhar, dr.med.

75 55 150

MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA

Mitja Miklič, dr.med.

75 51 269

FIZIOTERAPNA

Trma Brus, višja fizioterapevtka

75 53 361

Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka

75 53 361

Mar^a Murn, višja fizioterapevtka

75 51 628

ZASEBNI ZOBOZDRAVNIKI

Ladka Kastelec Stanovnik, dr.dent.med.

75 02 333

Judita Cvelbar, dr.dent.med.

75 53 785

Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont

Jožef Keršič, dr.dent.med.

Melan^a Legat, dr.dent.med.

Mar^a Ogrin, dr.dent.med.

Kristina Tozon, dr.dent.med. (ZP Borovnica)

GINEKOLOŠKA AMBULANTA

Mar^a Tl^aš Koželj, dr.med.

ZASEBNI ZOBOTEHNIK

J.U. DENTAL, d.o.o. - Uroš Janželj

71; i;3 7fii;

Oglasi

NAŠ ČASOPIS

67

75 55 110, 75 55 111

75 55 135

narocanje.svigelj@zd-vrhnika.si

75 55 130

narocanje.pulmolog@zd-vrhnika.si

75 55 154

narocanje.prebil@zd-vrhnika.si

75 55 143

75 55 132

75 55 133

laboratory @zd-vrhnika.si

75 55 152, 755 51 53 patronaza@zd-vrhnika.si

755 51 15, 051 390 920

Luc^a Odlasek Kunstelj, dr.med.

Branka Čegovnik, dr.med.

šolska zobna ambulanta -OŠ Ivana Cankarja

Matej Leskošek, dr.dent.med.

75 55 121

narocanje.rozmanc@zd-vrhnika.si

75 55 128

narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si

75 55 123

narocanje.kunstelj@zd-vrhnika.si

5 55 129

narocanje.cegovnik@zd-vrhnika.si

75 04 033

narocanie.leskosek@zd-vrhnika.si

šolska zobna ambulanta

ZP Borovnica

mag. Miljenka Knezović,

dr.dpnt.mpd.

75 47 104

narocanie.knezovic.bor@zd-vrhnika.si

šolska zobna ambulanta -OŠ Log Dragomer

mag. Miljenka Knezović,

dr dent med

75 66 414

narocanie.knezovic.drag@zd-vrhnika.si

ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI ZDRAVSTVENI DELAVCI ZASEBNE SPLOŠNE AMBULANTE V ZD VRHNIKA

mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med. 75 53 847

Dunja Piršič Koren, dr.med.

Primož Rus, dr.med.

75 05 418

75 04 755

ZASEBNI PEDIATER

Gregor Caserman, dr.med.

051 632 120

ZASEBNI SPT OŠNI AMBUT ANTI V ZP BOROVNICA

Mar^a Munda, dr.med.

Majda Žagar, dr.med.

75 48 300

75 48 300

PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA

Mar^a Žakelj, dipl.m.s.

031 880 745

ZASEBNI PSIHIATER

Trma Kuhar, dr.med.

75 55150

MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA

Mitja Miklič, dr.med.

75 51 9AQ

FIZIOTERAPNA

Trma Brus, višja fizioterapevtka

Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka

Mar^a Murn, višja fizioterapevtka

75 53 3A1

7R R3 3A1

7R R1 A9«

ZASEBNI 7OBO7DR AVNIKI

Ladka Kastelec Stanovnik,

rlr rlûnf mûri

Judita Cvelbar, dr.dent.med.

7R m 333

71; i;3 7fii;

•OMETI FASADE GRADNJE •SANACIJE •HIAB DOSTAVA

. I^IDCQ DQCWn7l

MARKO SMRTNIK s.p. Vel. Ligojna 8a, Vrhnika tel./fax: 01/7505-057

mm

HIAB DVIG' IZKOPI' NASIPI' DVORIŠČA'

ČKADDC.

90 m ART

I^AMAI l7An.lP.

Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont

Jožef Keršič, dr.dent.med.

Melan^a Legat, dr.dent.med.

Mar^a Ogrin, dr.dent.med.

Kristina Tozon, dr.dent.med. (ZP Borovnica)

75 02 345

75 05 295

75 57 310

75 66 003

75 02 492

75 47 190

GINEKOLOŠKA AMBULANTA

Mar^a Tl^aš Koželj, dr.med.

75 04 539

ZASEBNI ZOBOTEHNIK

J.U. DENTAL, d.o.o. - Uroš Janželj

75 53 227

Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00,14.00 do 18.00; sobota: od 8.00 do 12.00.

Tržaška 3, Vrhnika, Tel.:01/7552-714

Nudimo vam sveže rezano cvetje in številna izbira lončnic

TURIZEM IN RENT - A - CAR d.o.o.

CANKARJEV TRG 4.1360 VRHNIKA tel.: 01 750-53 75. fax: 01 750-53-80

Prodamo dvojčka

Prodamo hišo

Vrhnika, središče; 81 m^, P+M, enodružinska, obn. 1. 08, vsi priključki, ograjeno dvorišče za parkiranje avtomobila, vseljiva, 149.000 EUR, 041/639-662. Svet Re, d. o.o.. Kamniška 47, Liubliana, www.svet.si

Borovnica; sončna pare., 284 m^, razgled, enota dvojčka z neto tlorisno pov. 174 m2,1. 08, III. podaljšana gr. faza, zima-njost zaključena s fasado, mogočamenjava, 119.000 EUR, 041/639-662, Svet Re, d. o. o.. Kamniška 47, Liubliana, www.svet.si

Dekor senčila d.o.o. Ljubljana PF Vrhnika, Pod Hruševco 44g,Vrhnika Tel.: 01 755 47 88 www.dekor-senclla.sl

Razpored zobozdravnikov v zobnih ambulantah

Datum

29.04.2011

30.04.2011

06.05.2011

07.05.2011

13.05.2011

14.05.2011

20.05.2011

21.05.2011

27.05.2011

28.05.2011

03.06.2011

04.06.2011

10.06.2011

11.06.2011

17.06.2011

18.06.2011

Zobozdravnik

Jožef Keršič, dr. stom.

Jožef Keršič, dr. stom.

Mihaela Leben Zevnik, dr.stom.

Mihaela Leben Zevnik, dr.stom.

Kristina Tozon, dr.stom.

Kristina Tozon, dr.stom.

Melan^a Legat, dr.stom.

Melan^a Legat, dr.stom.

mag. Miljenka Knezović, dr.stom.

mag. Miljenka Knezović, dr.stom.

Ladka Kastelec Stanovnik.dr.stom.

Ladka Kastelec Stanovnik,dr.stom.

Matej Leskošek, dr.stom.

Matej Leskošek, dr.stom.

Judita Cvelbar, dr.stom.

Judita Cvelbar, dr.stom.

Naslov ordinacne

Brigadirska ul. 16, Vrhnika

Brigadirska ul. 16, Vrhnika

Zdravstveni dom Vrhnika

Zdravstveni dom Vrhnika

Zdravstvena postaja Borovnica

Zdravstvena postaja Borovnica

Log, Cesta na polje 2

Log, Cesta na polje 2

ZP Borovnica

ZP Borovnica

Zdravstveni dom Vrhnika

Zdravstveni dom Vrhnika

ŠZA Ivan Cankar

ŠZA Ivan Cankar

Zdravstveni dom Vrhnika

Zdravstveni dom Vrhnika

Sobotna zobozdravstvena služba v občinah Vrhnika in Borovnica traja od 08.00 do 12.00 ure.

ASEDEJ, d. o. o.

Drenov Grič 72 b, 1360 Vrhnika

Nudimo vam:

• AVTOVLEKO,

• PREVOZ VOZIL IZ TUJINE,

• ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL,

Telefon: 051 221 000.

Peter Caserman s.p.

Pod Hruševco 14

ir^Rn VRHNIKA

Tel.: (01) 755-48-10 Mobi: 051-420-680

izpušni sistemi NOVAK, AG, WALKER

katalizatorji NOVAK

športni izpušni sistemi CSC, REMUS

menjava olja in oljnih filtrov

vsa mehanična popravila vseh vrst vozil,

AVTODIAGNOSTIKA,

priprava vozil na zimo in za tehnične preglede,

pnevmatike LASSA, MAXXIS, FULDA.

»> NOVO V NAŠI PONUDBI !!! «<

A VTOPUN

PUNEKS skupina m PRiniTK m se prepriča jte sami m

OPTIK & OČESNA ORDINACIJA

JELOVČAN

VRHNIKA

STARA CESTA 5

T- 01 /755 61 05

68 NAŠ ČASOPIS

Oglasi

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

VW ©©[PWD© MlPgD©

SERVIS VULKAIMIZERSTVO

- prosti servis vozil VW SEAT, SKODA in AUDI

■ priprava vozila za tehnični pregled

■ testiranje zavor in amortizerjev

■ zavorni servis menjava amortizerjev

■ menjava olja

■ vulkanizerske storitve na osebnih vozilih

re in

. ure.

Od nabave do izvedbe:

ADAPTACIJE STANOVANJ IN KOPALNIC

keramičarstvo • vodovodne inštalacije • ogrevanje • soboslikarstvo • elektro • parketarstvo • trgovina z veliko izbiro keramičnih ploščic in kopalniške opreme • svetovanje

■JU!

d.o.o.

VRHNIKA

delovni čas: od ponedeljka do petka: od 8.00 do 18.00; sobota od 8.00 do 12.00

Opekarska 18, Vrhnika, PE Ljubljanska 31, Vrhnika

Telefon: 01/750-24-89; Telefaks: 01/750-24-90; Mobilni: 031/678/490

Tečaj cestno prometnih predpisov za kategorije A, B, EkB, H, C in C+E.

v prostorih Avtotrade d.o.o., Vrhnika

*Možnost opravljanja Izpita v Ljubljani ali Postojni

*Možne prijave preko internata Informacije na tel. št.: 041/601 707 Dušan Kužner; ali 01 750 51 99.

*V sodelovanju z Rdečim križem organiziramo tečaj Prve pomoči

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Oglasi

NAŠ ČASOPIS 69

NOVI PEUGEOT 508 SW.

Čas zase.

v (SE-

<y

PEUCEOTf.ux...x.-R>tai. Poraba (kombiniran način vožnje, I/IOO km): od 4,4 do 7,3j izpuh CO^ (g/km): od 115 do 169.

Cas je dragocen^ zato ga preživite kakovostno Po zaslugi dovršene tehnologije^ kakovostnih materialov_, dinamičnega videza in izvrstnega udobja v vožnji, boste kot lastnik novega Peugeota 508 SW komaj čakali, da sedete vanj Pokličite 080 1 508 in se naročite na preizkusno vožnjo novega Peugeota 508 SW

PEUGEOT 508 S^

A^^irc:» i6IE;'V (J.o.^^. VRHNIKA

lercj, 1360 Vrhnika, SERVIS: 01 755 80 16, PRODAJA: 01 755 80 10, info@avtoLev.si

s?

PEUGEOT

MOTION & EMOTION

ZMAGOVITA KOMBINACIJA!

CITROËN C3 Selection

popust do

3.000 €

z upoštevanim zmagovalnim bonusom v vrednosti 500 €**

CITROËN BERLINGO

že za

11.990 €

z upoštevanim zmagovalnim bonusom v vrednosti 500 €** in možnostjo še dodatnega popusta v obliki družinskega bonusa do 700 €*

Izbira Citroena Berlingo, zmagovalca* v segmentu kombiniranih osebnih vozil ali izbira nadstandardno opremljenega Citroena C3 Selection, je več kot samo pametna izbira, saj vas z vsem kar pričakujete od avtomobila, čaka še zmagovalni bonus v višini 500 evrov. Družinam pa pri nakupu Citroëna Berlingo pripada tudi dodatni popust za vsakega otroka v družini v višini do 700 evrov.

CREATIVE TECHNOLOGIE

CITROÊn

^iimiii^^

EOM na dan 28 02 2011 predstavljenih modelov

Avto Merlak d.o.o.

Drenov Grič 99; 1360 Vrhnika; gsm: 031/643 597; avto.merlak@gmail.com, Prodaja vozil: 01/7553-807; Servis vozil: 01/7551-007

r

CHEVROLET

10 let garancije

POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CHEVROLET IN KIA

Kupon za

10% popust

na servisne Storitve

popusti se ne seštevajo, popust ne velja na kleparska in ličarska dela

Betajnova 16,1360 Vrhnika tel: 01 7502252

e-pošta: !nfo@avtohisa-seliskar.s!

www.avtohisa-seliskar.si

KAMNOSESTVO

- OKENSKE POLICE

- STOPNICE -KUHINJSKI IN

KOPALNIŠKI PULTI

- PORTALI

- BALKONSKE 03R03E

- NA(3I^03NI SPOMENIKI

Dolničar d.o.o.,sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950

mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net

in Ulilefif id

NAČRTOVANJE SVETOVANJE

IJ

■ PRIPRAVE NA POPRAVNI IZPIT ALI MATURO

■ INSTRUKCIJE ZA VSE STOPNJE

■ POČITNIŠKI PROGRAM "ENGLISH NON-STOP"

učilna hiša niša,tržaška 12, 1360 vrhnika

G: +386 31 752 250 / E: HISANISA.INFO@GMAIL.COM

NAS ČASOPIS med 35000 bralci

A

GRAlDEBENA DELA IN IZKOPI

RazniÍ2:kopii * ToalRltczrislcikoz^v'zzi > Adakaac|je - aovzgoadnje

* Hovaznje diaoišč * Rz^mih r^n^irirp

Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 136oVrhnikia, T:017^553 418

POGREBNE STORITVE

ANTON VRHOVEC

1360 Vrhnika, Drenov Grič 128

s 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617

70 NAŠ ČASOPIS

Oglasi

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

ZAHVALA

Zapustil nas je

Janez Gregorin

Petrovcov Ivan iz Brezja pri Dobrovi 2. 6. 1941 - 3. 4. 2011

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, pisateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, poklonili sveče in cvetje, darovali za svete maše in v tako velikem številu pospremili našega očeta na zadnji poti. Zahvala župniku g. Alojz^u Golobu za lep cerkveni obred. Hvala domačim gasilcem za organizac^o pogreba in vsem sodelujočim gasilcem iz sosednjih društev ter Čebelarskemu društvu Dolomiti. Še posebno se zahvaljujemo dr. Janji Pirc za njeno skrb in pomoč v njegovi bolezni. Iskrena hvala tudi patronažni sestri Anki Suhadolc za vso nego na domu.

Vsi njegovi April 2011

V sončnem marčevskem popoldnevu smo se v Sinji Gorici poslovili od naše nepozabne

Mike Verbič

V nekih drugih časih je razdajala znanje in energ^o tudi Vrhni-čanom. Hvala vsem, ki ste jo cenili in spoštovali in delite z nami žalost.

Njeni: Mira, Andrej, Polona, Špela, Žele, Jan, Vid, Andraž, Sabina, Gaja, Jure

Vrhnika, Županje njive, april 2011

Draga žena Minka, prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega veselja, le delo tvojih rok ostaja, dobrota tvojega srca nikoli ne bo pozabljena.

ZAHVALA

Minka Kovačič

iz Borovnice 5. 12. 1937 - 22. 3. 2011

Ob boleči izgubi drage žene in mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, poklonili sveče in jo pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Lil^ani Kogovšek in patronažni sestri Žakelj, Pogrebni službi Pieta, pevcem in gospodu župniku Janezu Šilarju.

Žalujoči: mož Miha, sinova Marjan in Dušan z družino, vnukinja in pravnuka

Borovnica, april 2011

Sošolcu Cirilu v slovo

Pryatelj navadno sedi v isti klopi in gleda enake reči kot ti. Pryatelj se nikoli ne zmoti in ne reče besede, ki zaboli. Pryatelj je tisti, ki čaka, ko vse drugo zbeži. Pryatelj je tisti, ki nikoli na tebi ne preizkuša pesti. In končno,

pravi pryatelj je vedno tam, kamor ne upaš sam. (Saša Vegri)

Tak pryatelj si bil ti.

Sošolci 8. a z razredničarko Marinko Furlan

Marjeta Suhadolnik

rojena Kogovšek 14. 7. 1926 - 17. 3. 2011

Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala Pogrebni službi Vrhovec, trobentaču in pevcem ter župniku Blažu Gregorcu za poslovilne besede. Iskrena hvala tudi osebju Doma upokojencev Vrhnika - še posebej sestram, negovalkam, fizioterapevtkama, socialni delavki in prostovoljkam, ki so mami polepšali čas, ki ga je preživela v domu. Hvala gospe Povalej, gospe Metljak, gospe Černec in vsem drugim stanovalkam in stanovalcem doma za pr^etno druženje.

Hčerki Andreja in Tatjana ter sin Roman z družinami

Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.

V 67. letu starosti je od nas mnogo prezgodaj za vedno odšel dragi mož, oče, brat in dedek

Marjan Grom

5. 9. 1944 - 3. 4. 2011

Ob prerani izgubi našega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in pr^ateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, pecivo, denarne prispevke ter molitve. Najlepša hvala zdravstvenemu osebju Vrhnika, župniku Blažu za opravljeno sv. mašo. Hvala Pogrebni službi Vrhovec, pevcem, pogrebcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.

Vsi njegovi Vrhnika, april 2011

ZAHVALA

V 85. letu starosti nas je zapustil dragi oče, dedi in tast

Anton Mlakar

1926-2011

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pr^ateljem, sosedom s Kopališke 15, Novovaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala Željku, Pogrebni službi Vrhovec in Zvezi borcev za poslovilne besede.

Žalujoči: sin Dane z ženo Ireno ter vnukinji Petra in Špela

ZAHVALA

V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica

Ivana Kozjek,

rojena Kosanc po domače Sajovčeva mama iz Loga pri Brezovici (19. 8. 1919 - 6. 4. 2011)

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in pr^ate-ljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter svete maše. Hvala Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču. Gospodu župniku Janezu Mihelčiču za opravljen obred ter gospodu Rožniku za izrečene poslovilne besede. Zahvala tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.

Vsi njeni, Log, april 2011

ZAHVALA

Jovica Ilić

30. 4. 1946 - 30. 1. 2011

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pr^ateljem, sosedom, znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Žalujoči: vsi njegovi

ZAHVALA

Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel. Misel nate pa ostaja, spomin za vedno bo živel.

Ob boleči izgubi našega

Stanislava Možine

iz Zaplane (1935-2011)

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, pr^ateljem in članom številnih gasilskih društev, ki ste nam stali ob strani v teh nepojmljivih urah slovesa. Hvala za vse čuteče besede, stiske rok, za darovano cvetje, sveče, svete maše ter spoštljivo zadnje slovo. Hvala pevcem, g. Bizjanu za poslovilni govor ter g. kaplanu Gregorju Gorencu za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu.

Vsi njegovi, Zaplana

Spoštovani cenjeni prijatelj Tone!

Zbrali smo se k zadnjemu slovesu dragega pryatelja, borca 14. divi-zye, velikega človeka, Antona Mlakarja. Prizadelo nas je, da je naš Tone po hudi bolezni v 85. letu starosti zatisnil svoje trudne oči. Rodil se je 19. julya 1926 v Babni Polici, kjer je preživljal svojo mladost tako kot vsi otroci tistega časa. Ker pa se je začela 2. svetovna vojna, se je že kot mladoleten priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Žal so Italyani njegovo vas požgali že leta 1941, prebivalce, tako kot vse druge s tistega območja, pa odgnali v koncentracysko taborišče Rab, tako tudi njega, očeta in mater. Neznosne razmere so pripomogle, da so ga iz taborišča zaradi mladoletnosti po enem letu vrnili v Slovenyo. Očeta so premestili v koncentracysko taborišče Gonars, kjer je tudi umrl, mati pa je preživela Rab. Po vrnitvi v Slovenyo seje takoj ponovno vključil v narodnoosvobodilni boj in še kot mladoleten postal borec 14. divizije, kjer je tudi dočakal konec vojne.

Po osvoboditvi domovine je končal Vojaško akademyo v Beogradu in potem služboval po vsej tedanji Jugoslavyi: Buje, Rakek, Banja Luka, Varaždin, Sisak, Karlovac, svojo vojaško kariero je končal kot polkovnik in komandant Pokrajinskega štaba TO Slovenye. In kot nekoč s 14. divizyo na Štajersko je v letih 1991/92 soustvarjal novo samostojno državo Republiko Slovenyo. Ne bosta ga pozabila Tone Jesenko in Jože Molk, dva mnogih osamosvojitvenih akterjev Vrhnike za njegov intelektualni prispevek. Bil je tudi nosilec in prejemnik številnih odlikovanj in priznanj. Na vseh poteh sta ga spremljala njegova življenjska sopotnica, že pokojna Slava, in sin Dane. Po upokojitvi je svoja mirna leta preživljal na Vrhniki v krogu svoje družine, žene Slave, sina Daneta, snahe Irene in dveh vnukinj, ki jih je neizmerno ljubil, Petre in Špele. Ko je žena Slava umrla, se je še bolj povezal s sinom Danetom in njegovo družino, ki mu je ves čas stala ob strani. Toneta smo poznali kot dobrega človeka, človeka z velikim srcem, zato nas je še toliko bolj prizadela njegova bolezen. Dragi Tone, v naših mislih boš ostal za vedno. Zahvaljujemo se Ti za vse, kar si v življenju storil kot borec in partizan za to, da je nam bolje in da živimo v svobodni domovini Slovenyi. Ob zadnjem slovesu s Teboj, Tone, Ti želimo, da se v svobodni slovenski zemlji, ki si jo tako ljubil, spočyeš. Tvojim najdražjim, sinu Danetu, snahi Ireni in vnukinjama Petri in Špeli in vsem sorodnikom pa v imenu vrhniškega združenja borcev in v svojem imenu iskreno sožalje. Slava ti!

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Nagradna križanka

NAŠ ČASOPIS 71

Ime in priimek:

Točen naslov:

Križanka »Prazniki«

Najedli smo se velikonočne šunke in pirhov, zato bodo dopustniški dnevi, ki so pred nami, kot nalašč, da z aktivnostmi v naravi nekoliko prečistimo telo. Za razmigavanje uma pa smo z novo križanko poskrbeli mi. Pravilno izpolnjene križanke pošljite na naslov uredništva najkasneje do 17. maja. Med pravilno izpolnjenimi križankami bomo izžrebali tri srečneže, ki bodo deležni denarnih nagrad (80, 60 in 40 evrov).

Naslov uredništva:

Naš časopis - »Nagradna križanka« Tržaška cesta 9 1360 Vrhnika

Nagrade za križanko »Pust«

v uredništvo je zopet prispelo veliko pravilno rešenih križank prejšnje številke. Tema je bila primerna času, ko se poslavlja zima: pust in pomlad. Roka našega sodelavca je tokrat izžrebala naslednje srečneže:

1. nagrada (80 evrov): Slavko Zdešar, Podolnica 65,1354 Horjul

2. nagrada (60 evrov): Marija Modrijan, Raskovec 35,1360 Vrhnika

3. nagrada (40 evrov): Geni Sterle, Valentinčičeva 13,5250 Solkan

Rešitve križanke »Pust«: posta, uk, mn, sos, k, tlaka, nikar, pustna šema, makadam, arak, ta, stz, krš, ke, trik, arabija, romar, avala, dar, c, aleja, icek.

Rešitev asimetrične križanke prejšnje številke (vodoravno): konte, satira, aparat, alkazar, radikalka, trde, osne, reiki, alt, Tanatos, Dovje, ratan, Verne, kalin, Diana, Pavel, Miklavž, ion, aziat, maar, aloa, izločenka, viskoza, ranjak, antika, steri.

flSTROKLUB

• a40/nE0»i50

* ns-îROLOGun " ; . nnGCLSKG KHRTG . -

«Upe^UqiSKGRflRTG

* flní0L0CIHJfllI10J(flíajflH(KÍ.P * (jiNw^vTJic í.mm

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

iT

18

19

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

32

33

34

35

H2|36

37

38

39

40

41

42

43

44

45

46

SIMETRIČNA KRIŽANKA sestavil: Peter Udir

VODORAVNO:

1. v lastnem soku korizerviran olupljen ovalni paradižnik; 6. odtenek; 12. junak pravljice o čudežni svetilki iz tisoč in ene noči; 14. sardina; 15. človek radikalnih nazorov; 17. šesti židovski mesec; 18. slovenska pevka (Rupel); 19. začetnik najstarejše ruske dinastije; 21. Lennonova vdova (Yoko); 22. primanjkljaj, izguba; 24. slovenska igralka (Špela); 26. hrvaška pevka (Dragovic); 27. manjša, v strugi tekoča voda; 28. divji merjasec; 29. mesto v slovenskem primorju; 30. kavalir; 31. žgani sladkor; 33. Liberalna demokracija Slovenije; 34. japonski režiser (Kurosava, 1910-1998); 36. albanski politik (Ramiz); 38. močna, krčevita jeza; 40. značilnost otesanega; 42, začetnica v kakem poslu; 44. država v jugovzhodni Aziji; 45. lepi mladenič, ljubimec gr. boginje Afrodite; 46. izdelovalec ret;

NAVPIČNO:

1. v plinasto stanje spremenjena tekočina pri vrelišču; 2. volovska antilopa; 3. dejavnost, ki se ukvarja z graditvijo in popravljanjem ladij; 4. nravno neopredeljena dejanja; 5. nehoteno, ponavljajoče se trzanje obraznih mišic; 6. nacionalsocialist; 7. kemijski simbol za iridij; 8. italijanska pesnica (Negri); 9. nezrelost, zelenost; 10. posušena in v soli konzervirana riba sled; 11. ameriški skladatelj (Copland); 13. moški, ki občuduje samega sebe; 14. katalonski slikar (Jose Maria); 16. nekd. portugalski nogometaš (Figo); 20. fužinarski kraj pod Jelovico; 23. slovenska flavtistka (Grafenauer); 25. reševanje; 27. povečanje; 28. mostu podoben objekt za prehod pešcev nad cesto; 29. telečji ali svinjski hrbet s kostmi; 30. lončarska surovina; 31. splet ženskih las; 32. lisasta krava; 35. gorivo velike kalorične vrednosti, pridobljeno z destilacijo črnega premoga; 37. mesto v severozahodni Mavretaniji; 39. reka in departma v Franciji; 41, germanski orel; 43. kemijski simbol za nikelj;

NAŠ ČASOPIS izhaja enkrat na mesec v nakladi 13500 izvodov za Občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec in Log-Dragomer, brezplačno pa ga prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Izdajatelj glasila je javni zavod »Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika«, katerega ustanoviteljica je Občina Vrhnika, soizdajateljice pa so Občina Borovnica, Občina Horjul, Občina Dobrova-Polhov Gradec in Občina Log-Dragomer. Uredništvo: Gašper Tominc

(v. d. odgovornega urednika in novinaj). Dopisniki: France Brus, dopisnik za Občino Horjul; Gašper^Tominc, dopisnika za Občino Dobrova-Polhov Gradec; Damjan Debevec, dopisnik za Občino Borovnica, dopisnica za občino Log - Dragomer, Vesna Erjavec; lektoriranje: Marjetka Šivic. Naslov uredništva: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, NaŠ ČASOPIS, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: (01) 750-66-38 ali 031 392 153. Elektronska pošta: nascasopis@zavod-cankar.si. Cenik oglasov: 1 cm višine x 4 cm širine stolpca stane 4,51 evrov (DDV vključen). Na prvi strani velja dvojna cena oglasov. Vsi objavljeni prispevki so last Našega časopisa. Brez pisnega soglasja uredništva Našega časopisa je prepovedana vsa

kršna reprodukc^a, distribuc^a, predelava ali dajanje avtorskih del ali njihovih delov. Zahvale so po enotni ceni 67,60 EUR, mali oglasi so brezplačni. Strani časopisa pred tiskom ne pošiljamo v predogled avtorjem prispevkov. Upoštevajte rok za oddajo rokopisov, da zagotovimo jezikovni pregled. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročene prispevke ne objavi in da o tem ne obvesti avtorje. Pisma bralcev morajo obvezno imeti polni naslov avtorja. Grafična realizac^a: Tomograf, Tomo Cesar, s.p., Novo mesto; tisk: SET Vevče.

72 NAŠ ČASOPIS

Oglasi

26. april 2011

elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si

Samsung Corby 3G

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega 7a 9d na nakfttft Pnvft7ani

Nokia X3

Touch&iype 1€*

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24

na nakfttft Pnvft7ani 4ÍÍ/77

Sony Ericsson

Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za

94 v

-30%

POPUSTA NA AVTOPOLNILEC

ob nakupu akcijskega aparata

Sklepanje novih naročniških razmerij in podaljšanje obstoječih za Mobitel d.d.

meg(g)phone

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika .TLOl 755 71 61, jfflLodl 342 000

^ 755 71

(a

Tolea d.o.o. pooblašče

RAČUNALNIŠTVO

Vrtnarija 3, 1360Vrhnika M: 041 26 48 48, T: 01 750 51 70

E: prodaja@molekservis.com

\M\M\M m/^lûUcûi'ifîc

mrežna oprema

prodaja in servis računalnikov

^ printanje iz USB ključev

barvno in črnobelo fotokopiranje rablieni računalniki in prenosniki

izposoja blagajn pridemo tudi na dom

^leK

Q

mwllSK

RACUNALNISTVQ*SEIVIS ■ pAjf \

10 %ji|iST

Obiščite prodajno mesto Tušmobil MOLEKSERVIS in sklenite svoj BREZMEJNI paket.

îoq^dbSfclja za prenos podatkov pra^g^JdÈmÎlliovijy'Pl^/EDGE in UMTS raďijs^kegá-ómcežjai preko'dfcîïopfli^tocke APf jrňjernet.tu^^^bil.si. Najmanjša enôtS prinP^podd^Dv je 1 kB. Zauporabo Storitve veljaj^iPesebni pogoji uporabe storite mobitnega interneta "BREZMEJNI íNTERNET 24 UR", ki vsebujejû"tuïïr Pravila primerne rabe storitev. Za'ostalejSH^ (sM^nklici in MMS) velja cenik paketa TušmobiljMinf:jVeč na www.tusmobil.si, brezplačni tell^^l^iP^|l^ii^05teValnica

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh