France Balanti� I Materi
Zalostinko to naj tebi pojem, mati moja, vseh no�i predica, ko brni kolovrat budnih �asov.
Naj s to haljo tvoj spomin odenem, vidim te kot v mese�ini brezo, revne ti srebri ljubezen kite.
Vidim te pred kri�em v kotu stati, gr�ave dlani poklanja� Bogu kakor meni nekdaj kruha krajec.
Od neurij so o�i umite, jasno: menda te oplazil nebes z robom je, ko so pre�le nevihte.
Upanje v �il �treni tipi je �ilo,
�ilo, ki � spoznal sem � k meni pelje,
kot nekdaj jo hrani� s svojim bra�nom.
Prehudo je, mati, naj ogrnem
tvoj spomin s te �alne pesmi pla�em,
oj, ne vabi me, nikar me, mati!