logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

»Minister Podobnüi, Sosed je 10-ietno naitagowo»!^, delclico zbil do smrti

Stran 2

Št. 33/ Leto 62 / Celje, 24. april 2007 / Cena 0,63 EUR -150,97 SIT

Stran 14

0®W[

Ü

Odgovorna ufednica NT: TaflanaCvim ••

cnrmmR

AŠKERČEVA 14, 3000 CELJE

Slovenslce počitnice

NOVITEDHIK

»Minister Podobnilc, na zagovor!«

Predstavnikom civilne iniciative, tistim, ki se pridružujejo njiiiovim zahtevam, ter nekaterim krajanom Planinske vasi je dokončno prekipelo. Kot so že lani obljubljali na protestu v Šentjurju ter kasneje, po prejeti sodbi vrhovnega sodišča, so tokrat na svoje zahteve opozorili še ministrstvo za okolje in prostor.

Včeraj so tako pripravili protestni shod pred prostori ministrstva v Ljubljani in ponovili svoje zahteve. Še vedno zahtevajo takojšnjo zaustavitev delovanja asfaltne baze v Planinski vasi, njeno odstranitev ter vzpostavitev stanja na zemljišču, kot je bilo pred gradnjo baze.

Le na kratko spomnimo, da se primer po sodiščih vleče že devet let, vendar se je konec lanskega leta tožnikom investitorja asfaltne baze Mir

ka Kovača zdelo, da vendarle vidijo luč na koncu predora. Vrhovno sodišče je namreč odločilo, da zavrne pritožbe investitorja in tako sta uporabno in gradbeno dovoljenje prenehala veljati. Na to se je investitor ponovno pritožil in tožnikom s civilno iniciativo na čelu je ponovno prekipelo. Od ministrstva za okolje in prostor so zahtevali odgovore o tem, kdaj bodo pravne odločbe dokončno obveljale, ministrstvo pa je že kakšen dan pred rokom, ki so ga postavili, zavrnilo pritožbo investitorja na preklic uporabnega dovoljenja. »O gradbenem dovoljenju bo še odločalo upravno sodišče. Sicer pa je bila odločba o razveljavitvi uporabnega dovoljenja 17. aprila vročena investitorju in je pravnomočna. Zdaj je vse odvisno od investitorja oziroma inšpekcijskih služb,« je

ob tem povedala načelnica šentjurske upravne enote mag. Andreja Stopar.

Kakšno uro zatem, ko so se v Ljubljani zbrali krajani Planinske vasi, člani civilne iniciative. Gibanja za pravičnost in razvoj ter zveze ekoloških gibanj, je obširen odgovor poslalo tudi ministrstvo za okolje in prostor, v katerem zavrača vse oätke. »30. novembra 2006 smo odpravili gradbeno dovoljenje, ki ga je oktobra 2004 izdala Upravna enota Šentjur. Slednja je v obnovi postopka po uradni dolžnosti 6. decembra 2006 z odločbo tudi razveljavila uporabno dovoljenje. To odločitev upravne enote je 27. marca 2007 z odločbo potrdilo tudi ministrstvo za okolje in prostor. Odločba ministrstva je s tem, ko je bila vročena stranki, postala dokončna. To je bilo 17. aprila 2007. Pričakujemo, da

bo investitor spoštoval odločbo, Inšpektorat RS za okolje in prostor bo po dokončnosti odločbe upravne enote, s katero je razveljavila uporabno dovoljenje, uvedel postopek, če investitor ne bo upošteval odločbe, ki mu je bila vročena 17 aprila letos,« so med drugim zapisali na ministrstvu.

Enako so povedali tudi protestniki. »Kakšnih 40 se nas je danes zbralo in sprejel nas je sam minister Podobnik. Z njim smo opravili razgovor, o katerem imamo tudi pisni dokument. Na kratko povedano, nobenega razloga ni več, da bi asfaltna baza še obratovala, vsa do-voljenja so odpravljena. Čakamo le še na potezo inšpekcije,« je bila z učinki protestnega shoda zadovoljna Mihaela Kotnik iz civilne iniciative.

POLONA MASTNAK

Prednost Mariboru

Mednarodna komisija |e za slovensko mesto, ki bo leta 2012 evropska prestolnica kulture, priporočila Maribor in skupino mest, ki se je zbrala pod mariborsko skupinsko kandidaturo za ta naslov.

Maribor je kandidiral skupaj z mestnimi občinami Ruj, Slovenj Gradec, Velenje, Novo mesto in Murska Sobota. Mnenje komisije ni zavezujoče, je ob predstavitvi dela komisije po šririh dneh dela v Ljubljani pojasnil minister za kulturo Vaško Simoniti. Na ministrstvu bodo do sredine maja pripravili podrobno poročilo za vlado, ki bo odločala o nadaljnjih postopkih za imenovanje nosilca projekta EPK 2012 v Sloveniji. Že po priporočilu mednarodne komisije, ki ji je predsedoval Guy Dockendorf pa je jasno, da so možnosti Celja, pa tudi ostalih dveh mest kandidatov - Ljubljane in Kopra, zdaj res minimalne.

V Celju so novico sprejeli z grenkim priokusom. Koordinator za stike z javnostmi pri Mestni občini Celje Roman Repnik pravi, da so prepričani, da so svoje delo dobro opravili, a so ga najbrž tudi drugi. »Zanimivo bo slišati obrazložitev komisije, kateri kriteriji so prevladali. Delo, ki smo ga vložili v pripravo kandidature, pa ne bo šlo v nič. Postavili smo namreč dobre temelje za razvoj kulture v mestu. Leta 2012 bomo dokazali, da je naš razvojni program dober in da je Celje mesto, ki ga lahko brez sramu postavimo ob bok vsem evropskim kulturnim prestolnicam.«

Repnik je posebej vesel, da mnenje komisije za ministra ni zavezujoče, kar daje mestom še nekaj časa, da čim bolje izkoristijo svojo kandidaturo.

BRST

Pri ocenjevanju je Maribor dobil 45 točk, Ljubljana 35, Celje 23 in Koper 18. »Pred seboj smo imeli šHri zelo dobre predloge, zmagovalec pa je lahko samo eden,« je ob predstavitvi predloga komisije ministru pripomnil Dockendorf.

Cetis z novim večmilijonsicim poslom

Cetis je s Sudanom sklenil pogodbo za izdelavo bio-metričnih potnih listov, vizumov, programsko opremo za inteligentno zajemanje in izdajanje dokumentov ter storitve svetovanja v skupni vrednosti 10 milijonov evrov, kar predstavlja slabo tretjino siceršnje planirane letne realizacije.

Pogodba je sklenjena za leto dni z možnostjo podaljša,-nja. Z izdelavo biometr^nih potnih listov (pol milijona jih bodo naredili v Celju, pol pa v Sudanu) bodo začeli takoj, ko bodo predstavnild te države potrdili ustrezno podobo potnih listov.

Očitno bo poslovanje v tej afriški državi uspešnejše kot v Gabonu, kamor je Cetis z loterijskim podjetjem že vstopil, pa do sedaj od njega še ni imel pozitivnih rezultatov. Kot je poslovanje v Gabonu komentirala glavna direktorica Cetisa Simona Potočnik, so tudi tam na pravi poti, čeprav uradni rezultati to še ne potrjujejo. »Po treh letih bo tudi Gabon dajal >pluse<,« je prepričana.

RP

Padli čudoviti drevesi

Med obnovo bencinskega servisa Petrola ob Ljubljanski cesti v Celju so delavci požagali orjaška javor in platano, kar je naletelo na (upravičeno) zgražanje krajanov, ki so nas na to brutalno dejanje opozorili.

Tako na območni enoti zavoda za gozdove kot v občinski stavbi so povedali, da ni bilo mogoče storiti ničesar. Petrol je pač lastnik celotnega zemljišča in le od njihove dobre volje in pripravljenosti je bilo odvisno, ali bodo veličastni drevesi ohranili zanamcem. Ker drevesi nista bili zaščiteni z občinskim odlokom o kulturnih spomenikih naravne dediščine lokalnega pomena, sta morali pasti. Žalostno ob vsem tem pa je, da je zgolj volji in odločitvam investitorjev prepuščeno odločanje o tem, s kak-

Ob obnovi Petrolove črpalke ob Ljubljanski cesti v Celju sta morala pasti tudi orjaška javor in platana. Je bil tako radikalen poseg v okolja res potreben?

MINERALI V

HARMONIČNEM RAVNOVESjU

JASNO. RADENSKA.

šnimi posegi bodo prizadeli okolje.

Petiol je na naše vprašanje, zakaj se je odločil za tako grob poseg, odgovoril, da so pri gradbenih deUh strogo upo

števali določila izdanega gradbenega dovoljenja, v njem pa zaščita dreves ni bila predvidena.

BRST Foto: GK

Preberi več na www. radenska .si.

Medalja za Celjsko kočo

V Ljubljani so v ponedeljek podelili Plečnikova odličja za dosežke na arhitekturnem področju. Plečnikovo nagrado sta prejela Matija Bevk in Vasa J. Perovič za Študentski dom Poljane v Ljubljani. Eno od petih Plečnikovih medalj so podehh tudi Leni in Tomažu Krušcu iz Celja za projekt Celjske koče. BS

iWi TEMK

lODKI

Rok za oddajo dohodnine se izteka

Le še štiri dni imate čas, da oddate napoved za odmero dohodnine. Kot je znano, ste letos prvič predizpol-njene napovedi prejeli na dom, do 30. aprila pa jih morate dopolnjene vrniti davčnemu uradu.

Če predizpolnjene napovedi niste prejeli, si jo morate natisniti sami in poslati v navedenem roku. Izjema so le tisti, ki v letu 2006 niso presegli 604.330 tolarjev dohodkov ali so poleg pokojnine prejeli dohodke, ki ne presegajo 19.171 tolarjev.

Poleg predizpolnjenih obrazcev ter s tem mesec dni daljšega roka oddaje dohod

nine je velika novost tudi ta, da si lahko izberete, kateremu društvu se bo prihodnje leto namenil 0,5-odstotni delež odmerjene dohodnine. Na spletnih straneh davčne uprave je takšnih društev, verskih skupnosti in dobrodelnih ustanov za 114 strani drobnega tiska; vi pa se lahko odločite za pet društev in vsakemu namenite 0,1-od-stotni delež dohodnine. Če sami ne boste napisali nobenega upravičenca, bo ta del vaše dohodnine avtomatsko romal v državni proračun, saj se delež izračuna od odmerjene dohodnine, ne pa od zneska, ki ga boste dobili vr

njenega ali ga boste doplačali Enostavno povedano: s tem, ko napišete številko upravičenca (ustanove, društva), ne boste v ničemer prikrajšani. Še vedno boste razliko v dohodnini, če bo preveč odmerjena, dobili vrnjeno. Z dopisom, komu namenjate 0,5 odstotka dohodnine, pravzaprav pomagate razporejati proračunska sreds-

Pa še nekaj. Tokrat boste zadnjič v dohodninske obrazce dopisovali podatke o olajšavah (od zneskov plačanega prostovoljnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja do nakupov učbenikov, knjig.

zdravil in medicinskih pripomočkov]. V prihodnje bo namreč splošna olajšava višja in bo tako »pokrila« zneske, ki jih imamo povprečno z nakupi prej omenjenih stvari- Tako obljubljajo. Prednost pa bo ta, da vam prihodnje leto ne bo potrebno ničesar dopisovati v dohodninsko napoved, saj bo ta narejena iz W j učno na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga davčna uprava.

Za konec pa še opozorilo; zavezanec, ki v nasprotju z zakonom ne vloži davčne napovedi, se kaznuje z 200 evri globe.

RP

Slovo po svoji volji

Jože Zupančič, dolgoletni ravnatelj I. Gimnazije v Celju, je danes na svet šole naslovil pobudo za objavo razpisa za novega ravnatelja. Zupančič, rojen avgusta 1936, ki gimnazijo kot ravnatelj vodi v devetem mandatu vse od leta 1976, bo podrobneje o razlogih za to odločitev spregovoril na jutrišnji novinarski konferenci.

Da se je odločil za odhod in upokojitev na sredini mandata, je najprej sporočil prav gimnazijcem in profesorskemu zboru, kot je tudi najbolj značilno za njegovo dolgoletno delo z mladimi. »Tako bo tudi še dovolj časa za zaključek priprav na praznovanje 200-letnice šole, ki jo bo

mo praznovali v šolskem letu 2008/09,« pravi Zupančič, ki je v svojem več kot 30-let-nem ravnateljevanju, »dal skozi vse možne spremembe v šolstvu - od stare gimnazije preko usmerjenega izobraževanja s srednjo družboslovno šolo do prenovljene gimnazije«. Slednjo je konec osemdesetih let kot predsedujoči strokovne komisije za družboslovje pri takratni izobraževalni samoupravni interesni skupnosti tudi postavljal na noge, a daleč od tega, da bi bil s sedanjim gimnazijskim sistemom tudi zadovoljen. Zadnja leta je glasno opozarjal, da preobsežni učni načrti ter faktograf-sko učenje zgolj za čimbolj-še ocene in čimveč točk ne

prinašajo tudi tako potrebnega in želenega znanja mladim generacijam - čeprav je prav I. Gimnazija v Celju lani imela izjemnih 31 zlatih maturantov.

Zupančič je za svoje udejs-tvovanje na področju šolstva pred led že prejel nagrado za življenjsko delo ministrstva za šolstvo, znanost in šport.

IS

Mladi geografi razisicovaii Rogašico Slatino

šolski center Rogaška Slatina je v četrtek gostil državno tekmovanje iz geografije, na katerem je sodelovalo 17 osnovnošolskih in 8 srednješolskih ekip. V ekipo za mednarodno tekmovanje se je ponovno uvrstila Mateja Jurak iz Rogaške Slatine.

Tričlanske ekipe so raziskovale južno obrobje Rogaške Slatine in preučevale zgradbe naselij, promet, oskrbo, kmetijstvo, vode, gozd in onesnaževanje okolja. Vse čas pa so morali še iskali opazovalnice, se orientirati in podatke vnašati v zemljevid. Or

ganizatorji pa so za udeležence iz vse Slovettije pripravili še ekskurzijo po znamenitostih zdraviliškega dela kraja.

Odlično se je tudi letos odrezal Šolski center Rogaška Slatina, ki je prejel ekipno zlato priznanje. Njegova dijakinja Mateja Jurak, ki je barve Slovenije že lani zastopala na geografski olimpija-di v Avstraliji, je bila letos tretja in se tako uvrstila v štiričlansko ekipo za 3. geogra-fijado, mednarodno tekmovanje, ki bo septembra v Bra-rislavi.

www.novitednik.coin

Tričlanske ekipe, na fotografiji tudi Mateja Jurak. so se podale m po Rogaški Slatini. - Št. 33 - 24. april 2007 -

Velika naložba Kovintrada na Češkem

Hčerinsko podjetje celjske družbe Kovintrade na Češkem, Kovintrade Praha, je podpisalo pogodbo z gradbenim podjetjem Tomek iz Olomouca o gradnji regionalnega skladišča za metalurgijo in varjenje. Skladišče bo v kraju Frydlant na češko-poljsko-slovaški tromeji, njegova zmogljivost pa bo okoli sedem tisoč ton izdelkov.

Celotna naložbaje skupaj z zemljiščem in opremo vredna pet milijonov evrov. Od tega je pogodba, ki so jo podpisali v petek, vredna Štiri milijone evrov. Gradnjo bodo začeli takoj, skladišče pa naj bi odprli že decembra letos. Kot so povedali v Kovintradu, bodo iz tega skladišča oskrbovali češki, poljski in slovaški trg.

Češka je tudi sicer najpomembnejši izvozni trg Kovintrada. V tej državi že imajo center za palična, orodna in specialna jekla, v naslednji fazi pa nameravajo v Fryd-lantu zgraditi še center za ploščate izdelke, predvsem za nerjavna in druga specialna jekla.

JI

DAN UPORA

Osrednja celjska proslava ob dnevu upora proti okupatorju bo jutri ob 18. uri na Trgu svobode, pri spomeniku Vojna in mir. Slavnostni govornik bo predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Srečko Lisjak. Proslavo pripravljajo Mestna občina Celje, Združenje borcev za vrednote NOB, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo in veteransko društvo Sever za celjsko območje.

Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju bo v petek, 27. aprila, ob 13. uri v Športni dvorani KTC Rogla. Na njej bo slavnostni govornik predsednik vlade Janez Janša.

V umetniškem programu po scenariju Jadrana Sterleta in v režiji Iztoka Torya bodo nastopili Glasbena skupina Or-lek, Saša Mihelčič, Tjaša Železnik, Miro Podjed, Igor San-cin, Damjan Trbovc ter Mešani pevski zbor Jurij Vodovnik Zreče s pevci pevskih zborov občin Zreče, Slovenske Konjice in Vitanje pod vodstvom mag. Mojce Koban Dobnik.

Pred tem bodo ob 10. uri predsedniki veteranskih organizacij Slovenije položili venec na spomenik padlim borcem Pohorskega bataljona na Osankarici.

Prav tako ob 10. uri se bo ob spominskem domu na Tolstem Vrhu začela osrednja slovesnost na Konjiškem. Na njej bo slavnostni govornik konjiški župan Miran Gorin-šek. Zbrane bodo pozdravili predsednik Območne organizacije ZB NOB Ivan Štern, predsednik Območne zveze veteranov vojne za Slovenijo Ivan Pavlič in predsednik 00 Združenja Sever Zdenko Jaldč. Nastopili bodo moški pevski zbor Adolf Tavčar in Ženski pevski zbor Društva upokojencev Slovenske Konjice, harmonikar Tine Lesjak in dijaki Gimnazije Slovenske Konjice z recitalom. MBP

Že uro pred osrednjo proslavo bodo na pročelju Celjskega doma odkrili spominsko ploščo izgnancem med II. svetovno vojno. Plošča bo trajen pomnik trpljenja slovenskih izgnancev. V prvem valu je büo kar 7.500 Slovencev izgnanih v Srbijo, še istu letu na Hrvaško okoli 10 tisoč ljudi, po ocenah zgodovinarjev med njimi več kot tisoč s celjskega območja. Sledile so še deportacije ukradenih otrok. Spominsko ploščo bo v Cel[u odkrila predsednica Društva izgnancev Slovenije Ivica Znidaršič. BS

Osrednja proslava ob dnevu upora proti okupatorju v občini Žalec bo v četrtek, 26. aprila, ob 18. uri v Domu 11. slovenskega tabora. Prav tako v četrtek ob 18. uri se bodo prazniku poklonili v občini Mozirje. US

Počastitev dneva upora proti okupatorju za občini Voj-nik in Dobrna bo jutri ob 18.30 v Kulturnem domu Vojnik. Združeno ga bodo praznovali krajevni odbori Združenja borcev NOV Vojnik, Frankolovo, Nova Cerkev ter Dobrna. Na njem bo nastopilo osem pevskih skupin iz obeh občin, slavnostni govornik pa bo predsednik krajevnega odbora ZB NOV Frankolovo Jure Vovk. RP

Dan upora proti okupatorju bodo Laščani s proslavo obeležili v četrtek ob 19.30 v Kulturnem centru Laško. V kulturnem programu bodo nastopili violinist Peter Napret, ci-trarka Janja Brleč, recitatorka Marija Lipovšek Schuller, pevec Andrej Bremec in harmonikar Viki Ašič. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi občinska priznanja. Častni občan bo postal Jože Majcen, zlate grbe bodo prejeli Zlata Strel, Jože Rajh in Jurij Bezgovšek, srebrne grbe Kare! Gr-žan. Rok Marguč in Združenje šoferjev in avtomehanikov Laško ter jubüejno listino Uški akademski klub. BA

IM TEPNII

Aktivno v iskanje kadrov

Zaposlitveni sejem možnost za delodajalce in delavce

Premnogi stečaji, premalo fleksibilen izobraževalni sistem in neustrezna uporaba termina tehnološki višek so doprinesli k temu, da bodo v uspešnih podjetjih ravno kadri postali ome-jevalci razvoja. Dabiposku-šaU čim več mladih in iskalcev zaposlitve usmeriti v poklice, ki jih na trgu primanjkuje. so zadnji dan sejemskega četvorčka pripravili prvi Zaposlitveni sejem.

Pomanjkanje kadra lahko za podjetje predstavlja omejevalni dejavnik rasti, zato morajo določena, predvsem tehnološka podjetja k pridobivanju redkih kadrov načrtno pristopiti. Tudi z razpisi za štipendije. »Zadnja leta nam sicer ni več tako težko, saj je podjetju zrasel ugled,« je povedal direktor podjetja Štore Steel Marjan MaCko-šek. »Zanimanje za zaposlitev pri nas je precejšnje, tudi za štipendije, v tem trenutku imamo podeljenih 38. V naslednjih štirih ali petih letih nameravamo na novo zaposliti do 140 ljudi, pretež

no tiste, ki smo jih kadrovali.« Podoben sistem pridobivanja kadrov imajo tudi v Emo Orodjarni, »V zadnjih desetih letih smo razpisali več kot tristo štipendij za vse ravni izobrazbe,« je povedal direktor Emo Orodjarne Stanko Stepišnik.

Kadri - mejnik raivoja

Usihajo ne le poklici s tehničnega področja s četrto ali peto stopnjo izobrazbe, temveč tudi višje- in visokošolski. »Določenih profilov, kot je orodjar, praktično ni več na ti^u. Najbolj se potrebujejo srednješolski pokUci, predvsem programerji in operaterji na računalniško podprtih strojih, izredno se išče tehnični profil načrtovalec procesov, konstrukter za konstruiranje orodij, za kar je potrebna visoka izobrazba, najbolje univerzitetna, a nič ni narobe, če ima znanstveni naziv magister ali doktor znanosti, saj je to delo sestavljeno tudi iz razvojno-ra-ziskovalnega in operativne

ga dela. Le s takšnimi kadri lahko podjetja načrtujejo strategije razvoja za deset, dvajset let naprej in se pravilno usmerjajo pri nabavi novih tehnologij. Zato sem prepričan, da bo za kadre treba namen j ari vedno več materialnih sredstev, skrbi in posebnega znanja, saj bodo ti v bodoče najbolj nujni za razvoj podjetja in s tem gospodarstva regije,« je še dodal Stepišnik.

Prvi Zaposlitveni sejem je območni zavod za zaposio-vanjepripravü z območnima gospodarsko in obrtno zbornico, Šolskim centrom Celje in Celjskim sejmom. Poleg delodajalcev, ki so skupaj ponudiU 130 delovnih mest, so na sejem povabüi še več kot osemsto brezposelnih in osmošolce iz regijskih osnovnih šol. »Prvi vtisi so zelo dobri, prišlo je precej obiskovalcev, ki so dobili veliko informacij,« je bila zadovoljna direktorica celjskega zavoda za zaposlovanje Karmen Leskošek. »Mislim, da bi to lahko bilo iz

hodišče za ponovitevpodob-nega sejma. Mogoče že v okviru jesenskega obrtnega sej-

ROZMARI PETEK Foto: GREGOR KATiC

Stanko Stepišnik: »Za tehnične poklice je normalno velik upad, saj so pred leti napačno uporabili pojem tehnološki višek. Že ta je povzročil toliko skrbi, da se mladi za te poklice niso odločali. Drugo so stečaji. Mama, oče, prijatelji, sosedje, ki so pristali na zavodih za zaposlovanje, jasno svojim otrokom niso svetovali takšnih poklicev. Tretji razlog je okolje, natančneje šolski sistem, ki pre-po^si preusmerja svoje učne vsebine, imena poklicev, potrebe gospodarstva pri računalniško vodenih strojih In procesih. Še vedno imamo učne vsebine, ki ne ustrezajo potrebam novejših tehnologij in strojev v gospodarstvu.«

ANKETA

Kaj je prinesel zaposlitveni sejem?

Zaposlitveni sejem, ki je bü v takšni obliki na Celjskem organiziran prvič, je bil namenjen promociji zaposlovanja na področjih, ki jih pokriva strokovni sejemski četvorček. Kljub odUčni povezavi deloiskalcev in delojemalcev (ti so ponudili kar 130 delovnih mest) za nekatere ni presegel pričakovanja.

Srečko Marot iz Laškega: »Nekaj sem si na sejmu že ogledal, vendar šele delam izpit za varilca, ki je pogoj za pridobitev službe, končal pa ga bom šele nekje konec maja, Šele ko bom naredil izpit, bom videl, ali so možnosti za zaposlitev res realne. Brezposeln sem sicer že štiri leta. Mislim pa, da je ta sejem dober način spoznavanja bodočih de-lo dajalcev.«

Emil Habjan iz ljubljanskega podjetja TRM Fileter: »Iščemo predvsem spojne teh

nike in strojne inženirje za konstruiranje. Zanimanja za zaposlitev pri nas danes ni ne vem kako veliko, po resnici povedano je bila resna inte-resentka zgolj ena. Vzpostavila sva kontakt, čeprav smo v Ljubljani. Kot kaže, smo tudi mi bili dovolj zanimivi zanjo in mogoče nam le kaj >rata<.«

Ivan Plavčak z Donačke Gore: »Žal zaradi sluha nisem zanimiv za delodajalce, tako da tudi danes ne bo nič. Trenutno zame ni možnosti. Sem sicer kovinostrugar in od lani iščem zaposhtev. Takrat sem sicer delo dobil le za štiri mesece, potem so nas dali na kolektivni dopust in kasneje odpustili- Torej, upajmo, da bo drugič kaj več sreče.«

Branka Gorjup iz celjskega podjetja Cetis: »Sejem je kar dobrodošel, saj omogoča neposreden stik s kandidati. Ttenutoo največ ljudi potrebujemo v proizvodnji, os-

Emil Habjan

krbovalce, dodelovalce, operaterje. Iskanje tiskarjev pa je že standardno, saj je to zelo deficitaren poklic. Nekateri kandidati so bili zelo resni, kar se vidi že iz vprašanj, ki jih postavljajo, drugi so najbrž prišn le zato, ker jih je sem napotil zavod. Vseeno smo dobili kar nekaj vlog, tako da, če bo kakšen za nas zanimiv, ga bomo poklicali.«

Zlatka Romih iz Dobja; »Že precej časa iščem delo šivilje, ampak, saj veste, to ni ravno iskan poklic. Možnosti zame je zelo malo, že preko borze sem večkrat poskusila najti delo, a ni šlo. Tudi prekvalifikacije sem opravila, a ni bilo nič. Bom videla, če bo tukaj kaj zanimivega.«

ROZMARI PETEK Foto: GREGOR KATIČ

Branka Gorjup Zlatka Romih - ŠL 33 - 24. april 2007 -

Možni prevzemi spodbujajo rast

Vrednosü dehiic na Ljubljanski borzi so po manjši ohladitvi v začetku preteklega tedna spet krenile v pozitivno smer. Najvišje rasti so bile deležne predvsem nekoliko manj likvidne delnice, kjer primanjkuje pravih prodajalcev, medtem ko so delnice z največjo tržno kapitalizacijo pridobile manj.

Ozhaks

Into

Enot» tečaj ProimtvtEtJR

Sspr.

CICG

Cinkarna Celje

142,75

12,70

-0,15

CETG

Cetis

0,00

9,10

5.37

CHZG

Comet Zreče '

11,50

0,50

0.00

GFtVG

Gorenje

36,32

1.438.60

-1,82

PILR

Pivovarna Uško

54,70

1,715,60

6,55

JTXS

Juteks

0,00

13,30

0,93

ETOG

Etol

0,00

13,60

•0,48

Nakupna naročila so tako v preteklem tednu ponesla slovenski borzni indeks za poldrugi odstotek višje, njegova vrednost pa je med tednom dosegla novo rekordno znaniko 8.264 indeksnih točk. Nekoliko večjo previdnost vl^teljev je bilo mogoče spremljati le v četrtek in petek, kar pa je posledica občutne negativne korekcije tečajev na nam bližnjih ti-gih na Hrvaškem in v Bosni.

Opazno se je okrepila vrednost delnic Pivovarne Laško. Optimistične nakupe v začetku tednu so sprožile špekulacije, da naj bi se za nakup delnic Pivovarne Laško zanimal Heineken. Te informacije so bile v nadaljevanju tedna zanikane tako s strani Karlovačke pivovare, ki je v lasti nizozemskega pivovarja, kot tudi Pivovarne I^ko, kar pa ni odvrnilo vlagateljev od naicupov. Cena delnice se je v začetku tedna uspešno odlepila od ravni 50 evrov, posli pa so sredi tedna celo presegli raven 55 evrov. Visoko rast so zabeležile tudi delnice Intereurope, ki so pred časom visoko poletele zaradi podobnih namigovanj- Kljub temu, da so govorice v povezavi z možnim prevzemom v zadnjem času povsem utihnile, se je cena delnice ponovno približala meji 40 evrov. Očimo delnica še vedno dopušča veliko možnosti za špekulacije, saj je rast v tem tednu znašala 3,5 odstotica. dvom pa zaenkrat preprečuje, da bi cena pre 3V.

IntfekS ^^jitsčai %spr.

SBI2C 8.241,18 ^ 1,51

PIX 5.759,48 ^ -0.69

BIO 117.26 ^ 0,13

Visoki skoki posameznih deklic so ^odbudile vlagatelje k nakupu tudi ostalih pomembnejših papirjev na Ljubljanski borzi. Vrednost delnice Istrabenza se je povzpela preko ravni 70 evrov, investitoqi pa so veliko pozornost namenili tudi delnicam Petrola, pri katerih je bilo mogoče opaziti povečan pnDmet, Kljub lepi rasti pomembnejših debic, so bili v tem tednu razočarani lastniki delnic Lesnine. Zgodba o možnem prevze mu družbe se je namreč končala z odstopom od nakupa v prete klosti večkrat omenjenega interesenta Harveya Normana, Informacija je povzročila zdrs tečaja za dobrih 7 odstoticov, kar sicer glede na preteklo rast ni veliko. Ob oblici prevzemnih namigovanj v zadnjem času pa je to lahko izkušnja, ki kaže, da vsaka zgodba nima srečnega konca,

MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik lURKA d,d„ Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: AT VP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d.

Prihodnjič z novo dvorano

Najnovejše tehnološke dosežke v orodjarstvu, livarstvu, plastiki in kemiji ter grafiki in pakiranju, ki so bili na ogled v okviru sejemskega četverčka, si je ogledalo skoraj 15 tisoč obiskovalcev iz vrst gospodarstva, raziskovalne sfere in tudi splošne javnosti.

V družbi Celjski sejem z zadovoljstvom ocenjujejo štiridnevno dogajanje, saj so za letošnje sejme, namenjene predvsem strokovni javnosti, zabeležili še večje zanimanje kot pred dvema letoma, »Moji vtisi so izredno pozitivni. Preveril sem jih tudi pri razstavljavcih in ugotovil, da so zelo zadovoljni,« je povedal direktor uprave družbe Celjski sejem Franc Pangerl in dodal, da bodo do prihodnjih sejmov Forma tool, Plagkem, Graf & Pack in Livarstvo, ki potekajo vsaki dve leti, do^aditi novo dvorano. Letošnje zanimanje je bilo namreč večje kot znašajo prostome kapacitete. RP

-v« fl'-l»'

UALNO

Dnevi slovenske knjige

čeprav so osrednje prireditve ob letošnjih dnevih slovenske knjige v Celju prav zaživele šele včeraj, je bilo živahno že v soboto.

Društvo Umestusiumetno-sti je pred mestno pisarno v Stanetovi ulici pripravilo prvi bolšji sejem nosilcev slike in zvoka, ki so jim dodali tudi stripe. Rabljeni CD- in DVD-ploščki, VHS-kasete in stripi so šli kar dobro v prodajo, cene pa so bile več kot zmerne - od petdeset centov do 3 evre.

Prav tako v soboto so v Mestnem kinu Metropol predstavili knjigo Zgodovina moje heroinske odvisnosti. Gre za delo Zlatka Blaži-ča, ki je v knjigi zapisal pretresljivo in resnično zgodbo fanta, ki zabrede v svet uživalcev mamil, Knjiga sporoča, zlasti mladim, česa nikakor ne smejo storiti.

Včeraj so na trgu pred Mestnim kinom Metropol pod šotorom odprli knjižno tržnico, kjer bo vse do četrtka mogoče kupiti izbrane slovenske knjige. Za knjižno tržnico je že 14. leto zapored poskrbela knjigarna in antikvariat Antika. LastnikBožo Mu-lej je zagotovil tudi do polovične popuste, knjižna tržnica pa bo odprta vsak dan med

slike in zvoka ter stripov

9. in 15. uro. Vsak dan opoldne pod šotorom tržnice predvajajo tudi izvirne slovenske radijske igre.

Današnji dan na celjskih dnevih knjige je posvečen stripu. V knjigarni Antika bodo vse do 18. ure Čakali lastnike najstarejših slovenskih stripov, že zjutraj bodo odprli tudi razstavo 80 let slovenskega stripa. Ob 18. uri bo

sta v knjigarni Antika Iztok Sitar in Sandi Buh razpravljala o vzponih in padcih domače strip scene, uro zatem pa se bosta prvič skupaj predstavili edini slovenski založbi stripa - Stripbutger in Strip-bumerang. Dan stripovske literature bo zaokrožila še popoldanska projekcija filma Hulk, ki je nastal po stripov-ski predlogi.

Organizatorji napovedujejo še dva viška, oba prav za zadnji dan dnevov knjige -četrtek. V Antiki bo ob 19. uri literarni večer z bosanskimi pisci, ki se ga bodo udeležili Goran Samardič, Faruk Šehič, Mustafa Zvizdič m Ahmed Buiič, v kinu Metropol bo dve uri pozneje še koncert Tomaža Domicelia.

BRST, foto: GK

VEDKOV

Z^qI^ASMEHOV

v razpredelnici označite dve polji, v katerih se skriva po en medvedku

Vsak konec meseca bomo tako zbrali deset medvedkov in |ih odpeljali v celjsko bolnišnico.

Žrebanje vsak ponedeljek ob X630 na Ra<tiu Celje.

Pravila si lahko ogledate na www.radiocelje.com in www.no^tednik.com ..

Famketa

[ite na dopisnicah na naslov: : PreSemovo 19, Celje

Koliko beremo?

Mateja Polajžar iz Celja:

«Na knjižni sejem sem priš-

Andreja Lenko

la po naključju. Ne iščem določene knjige, le ogledala si bom zbirke, ki jih prodajajo. Drugače največ berem žepne knjige, ki so napisane po resničnih dogodkih. Nazadnje sem prebrala knjigi Vrnitev v Afriko in Bela Masajka, vendar za branje ponavadi nimam veliko ča-

^\ndreja Lenko iz Celja; »Na knjižnem sejmu sem bila že velikokrat, ker zelo rada kupujem knjige. Trenutno iščem knjigo za svojo desetletno vnukinjo, lani pa sem kupila knjigo o Celjskih grofih. Vedno zelo veliko berem. Najraje imam kriminal-ke, leposlovne knjige in knji

ge o potovanjih, Zdaj berem knjigo ameriškega pisatelja, o inšpektorju Crossu.«

Ljudmila Bojovič iz Celja: »Knjige si pridem na sejem ogledati vsako leto. Danes ne bom vzela nobene knjige, saj jih imam doma že dovolj in jih zato ne kupujem več. Ponavadi berem leposlovne romane. Zdi se mi, da je letos zaloga knjig na sejmu dovolj velika, vendar sem, glede na lansko leto, pričakovala bolj pestro izbiro.«

Lidija Klenovšek iz Celja: »Na knjižnem sejmu sem bila že večkrat, saj knjige kupujem pogosto, Na letošnjem sejmu sem pričakovala večjo izbiro, zato sem nekoliko razočarana. Rada bi kupila kakšen priročnik o vrtnaije-nju, saj ponavadi berem knji

ge o vrtnarjenju ali o urejanju doma, pa tudi medicinske priročnike. Nazadnje sem si privoščila branje romana, čeprav mi ponavadi zmanjkuje časa za to vrsto sprostitve.«

Božidar Mulej, organizator: »Antika je organizator knjižnega sejma že od začetka. Ponavadi prodamo največ knjig iz antikvariata, ki imaj o v tem času znižano ceno, ftodajamo tudi knjige več založb, s katerimi smo se dogovorili za popuste. Ta teden so slovenske knjige cenovno dostopne širšemu krogu bralcev, Id si jih drugače ne morejo privoščiti. Pričakujemo velik obisk, tudi zaradi ugodne vremenske napovedi.«

Foto; AŠ

-f ~

äab lud sräimo|ll«l«!»&n)«f

Ime, Prtini^; —..........................1_

Naslov:...........^

te^e pr^et^e^e!

V sanjsluim avtom»

veliki nagradi Casinoja Faraon X007!

Lidiia Klenovšik Božidir Mulej - Št. 33 - 24. april 2007 -

6

IZ lü^H KRAJEV

NOVI tENII

Novo tržnico je slovesno odprl župan Franc Zdolšek, odprle pa so popestrili člani Laške pihalne godbe,

mažorete, društvo kmečkih že

Laško le dobilo tržnico

»Dolgo je trajalo, a smo jo vendarle dobili,« je v petek ob odprtju tržnice v Ijš-kem dejal župan Franc Zdolšek. Dodal je, da je nova pridobitev za Laščane pomembna ne samo s trgovskega, temveč tudi z družabnega vidika, saj bo tržnica hkrati kraj, kjer se bodo krajani zbirali in družili.

Laščani so morali na tržnico čakati precej dolgo. Medtem ko so jo drugi kraji dobili že pred stoletjem, so jo v Laškem odprli šele minuli teden. Začetek postopkov za izgradnjo tržnice se

ga v leto 2002, ko je laški občinski svet sprejel sklep o postavitvi tržnice med trgovskim centrom Izbira in občinsko zgradbo. Trenutno je dokončana 1. faza projekta, to je nadstrešek s prodajnimi mesti in pasaža, sicer pa projekt predvideva še ureditev spremljevalnih prostorov za nemoteno delovanjett/ni ce. Skupna vrednost del /n.i ša dobrih 67.600 evrov 1 stitorja sta Občina in Komunala Laško, tretjino srecistfv je zagotovilo pannerstvo lokalnega gospodarstva, medtem ko je Izbira Laško pred tržnico uredila dvorišče.

Na tržnici je prostor za šest stojnic, kjer bodo prodajalci ob sredah, petkih in sobotah med 8. in 13. uro ponujali domače izdelke; od sadja, zelenjave do svežih jajc, peciva, mesnih dobrot, izdelkov iz medu in podobnega.

BOJANA AVGUŠTINCIČ

REKLI SO:

i

V;

.iiJ

Štefka KuzmiC: »Zelo sem vesela tržnice, samo malo prepozno smo jo dobili. Upam, da bo dobro založena s sadjem, z zelenjavo in diugimi domačimi dobrotami. Tržnico bom obiskovala ob sobotah, mogoče se bom tu ustavila tudi kdaj med tednom.«

Minulo soboto Je staro mestno jedro popestrilo privlačno modno dogajanje. Na Glavnem trgu sta namreč Moda, o. o., in njena prodajalna Delmod pripravili modno revijo, na kateri sta predstavili trende ženskih oblačil z pomlad in prihajajoče poletje. Če torej želite biti oblečene po zadnji modi, nikar ne spreglejte najnovejših ženskih oblačil priznanega nemškega proizvajalca Delmod, ki n ss čakajo na Glavnem trgu 14.

Stanko Skledar: »Nikoli ni prepozno. Na začetku je težko napovedovati, kako se bo neka stvar >prijela<, pri čemer verjamem, da bodo Laščani s ponudbo na tržnici zadovoljni. V Laškem prodajam že dve leti in imam veliko strank.«

Šentjurski sejem v Taboru

v Jaboru je bil v nedeljo 15. Šentjurski sejem, ki so ga odprli s parado vaške godbe iz Hramš, konjeniki, hmelj-skim starešino in z oldtimer-ji. Zbralo se je približno 1500 obiskovalcev, na sejmu pa so ponuiali izdelke domače obr-U- od kovaških, steklarskih.

keramičarskih, svečarskihin drugih izdelkov. Društvo žena in deklet Tabor je obiskovalce razveselilo tudi s pekarskimi dobrotami. Ime šetjur-ski izhaja iz imena svetnika sv. Jurija, ki je farni zavetnik Taborčanov, tara pa se je vse do leta 1954 imenovala

sv. Jurij ob Taboru, zato nekateri starejši občani Taboru še danes pravijo Šentjur. Ker je sejem sovpadal z dnevom Zemlje, so pri domu krajanov v Taboru svečano zasadili lipo.

MATEJA JAZBEC Foto: DN

Taborski župan Vilko Jazbinšek je v nedeljo svečano zasadil lipo.

VODNIK

10.00 MNZC-Ouoškin

Skrhmostna pisava

Hennanovaustvajjatnica

11,00 Kulnimica Velenje

gimnazije s< jo 8 pesnikom Ivom Stropnikom

B.l^KultimiicaVe!^^^^^^

BMti ali ne brati - je to res vprašanje?

pogpwr___■ ■ ^

15.00 Mestni kino Metropol Hulk

8(>lsnkaslavenskesa.scripa

19.19 Knjižnica Velenje,

preddveije_

Pogovor z Zdenko Žebre ■ 19730 SLGCdfe

S. Grum: Dogodek v mestu Gogi

Abonma Tbrefe večerni in izven

19.00 Kulturni dom Šožtanj

Letni koncert učencev 19.19 Knjižnica Velenje.

Smdijska čitalnic_

M. Čanji: Chraskov in Stritarjev prevod Svetega pisma predavanje

18.00 Mladinski cf

19.30 Zdravilišče LaSko.........

Sanja Lončar: Ka^ premagamo stres z naravnimi sredstvi?

____ pree^varye_____________

20.00 Mestni kino Meuoptä

SMK predstavlja: Rock hard/Radar TV

Klepet z Iro

18.30 Krajevna knjižnica Uboje Moj kraj skozi objektiv-MarkaGabrovška in Bojana Dosedla

19.00 Osrednja knjižnica Celje -Levstikova soba Irma Ogorevc: Diabetes je ozdravljiv

10.00 Steklem fotografski atelje Josipa Pelikana

_________fotog^skadelamiai

17.00 Knjižnica pri Mišku Kijiaai._

19.30SLGCelie ________

M. von Mayenburg: Pa-raziü

abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Narodni domSe^e

Klavirski trio Ars mnsi-

koncertni abonma 21.00 MestniJ^o Metropol Par^m

KNJIGARNA ANTIKA -DNEVI SLOVENSKE KNJIGE 2007

19.00 Mestna pisarna (Staneto-

pravljico bo pripovedovala Dragica Mustač 18.30 Dom sv. Jožef

Renata Cigler - Gandolfo in Irena Kus: Skriti pla-

Čustveno nasilje v zako- ------

večer za zakonce

Vsak dan od 9.00 do 17.00 Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol

Torek ob 18.00

19.00 Knjižnica Lažko

Pesnik, esejist in umetnostni ^odovinar Andrej Medved

18.30 Občina Vojnik_

Srečanje pevskih ^rarov občin Vojnik in Dobrna 19.00 Knjižnica Šošta_nj__

M. MUekč ^rdoner: Mistični Egipt

Vzponi in padci domače strip scene

Gosta: Iztok Sitar in Sandi Buh

...... Torek ob 19.00

Stripburger VS Stripbumerang

novitednik

.iüm

iHicniJEv

Območje Volčekov zaradi sestave tal spada med edinstvene v evropskem in

Za čiste Volčeke

Prireditvam ob dnevu Zemlje sta se priključili tudi Lovska družina Grmada

nceljsl

a repu

ga zavoda za varstvo narave. V soboto sta pripravili čisUlno akcijo na Volče-kah in odstranjevali kupe odpadkov iz občutljivega ter zaščitenega območja.

Volčeke se nahajajo med Celjem in Proseniškim ter so visoko naravovarstveno ovrednoteno območje s statusom naravne vrednote državnega pomena in ekološko pomembnega območja. Tam se zaradi bližnjega toka Ložnice s pritoki, ki za

gotavljajo visok nivo vlage v tleh, nahajajo številne živalske in rastlinske vrste, Volčeke pa so v tem pogledu edinstvene tudi v evropskem merilu. Prostor za svoja gnezdišča iščejo razne vrste ptic, selivke tam počivajo in najdejo hrano. Najdemo pa tudi ostale ogrožene živali; dvoživke, kačje pastirje in piškurje v mivkastih predelih potoka Ložnice. V Sloveniji ni območja, kjer bi hkrati živelo toliko evropsko ogroženih vrst metuljev modrinov. Ti za življenje potrebujejo mokrotne travnike v nižinah in druga vlažna

okolja. S hidromelioracijskimi posegi je območje Vol-ček že tohko izsušeno, da je obstoj ogroženih vlagoljub-nih rastlinskih in živalskih vrst negotov. Poleg tega je bila lani mimo speljana tudi vzhodna celjska obvoznica, ki je še zmanjšala obseg vol-čeških travnikov.

Z uvrstitvijo med evropsko pomembna območja, združena v omrežje Natura 2000, se mu morda obetajo boljši časi, so prepričani v zavodu za varstvo narave, na kar so s čistilno akcijo želeli še posebej opozoriti.

PM

Drevesa za zemljo

Na Polzeli so v čast dnevu Zemlje na različnih lokacijah posadili trideset različnih dreves in v središču kraja pripravili osrednjo slovesnost.

Predsednik Hortikultumega društva Polzela Ferdinand Glavnik inžtipan Občine Polzela Ljubo Žnidar sta opozorila na pomembnost tega dneva ter osveščenosti vseh ljudi našega planeta. Pripravili so tudi okroglo mizo z naslovom Vpliv fitofarmacevtskih sredstev na okolje. V razpravi so sodelovali Primož Bukovec iz žalskega Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ter učenci pol-zelske osnovne šole, ki so med aktivnejšimi eko šolami v Sloveniji. Pod mentorstvom Nataše Jesenko in Andreje Špajzer so prika-zah nekaj svojih dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo med šolskim letom v okviru projekta eko šola. Pred kulturnim domom je bila postavljena ekološka stojnica, kjer so lahko obiskovalci poskusih raznovrstne dobrote. TT

Otroci za zgled odraslim

Osrednja okoljskc Zemlje je v petek r pritegnila predvs

a prireditev ob dnevu la konjiški Mestni trg . „ . najmlajše. Večina pri

sotnih odraslih je bila namreč tam »po službeni dolžnosti«.

Škoda, saj je bilo shšati veliko dobrih misli, in tudi videti je bilo kaj. Otroci iz vrtcev in iz šol so se kar kosali pri izdelavi skulptur iz odpadne embalaže. Tudi konjiške gore zmaj

in konj iz grba nista manjkala, vsi izdelki pa so zgovorno pričali, da se da iz odpadne embalaže narediti prava čuda. Poleg tega so se šole in enote vrtca predstavljale tudi s svojimi celoletnimi okoljskimi dejavnostmi. Ena skupnih točk je na primer skrb za reko Dra-vinjo. Učenci OŠ Pod goro so za njeno ohranitev na Mestnem trgu zbirali tudi podpise.

MBP

Od ilegalca do novih članov

Dan Zemlje je tudi dan slovenskih tabornikov. Odlično so ga izkoristili taborniki celjskega Roda II. grupe odredov, ki so v nedeljo, na svoj dan, pripravili več zanimivosti in iger.

V mestu so najprej odigrali tekmovalno taborniško igro Ile^ec, zatem pa so se zbrali v Mestnem parku. Tam so pod taborniško zastavo in pred načehiikom odreda Boštja

nom Božičem slovesno zaprisegli novi člani. Dan so izkoristili tudi za prikaz različnih taborniških spretnosti, s katerimi so taborniki osvajali nove veščine in dokazovali zrelost za napredovanje.

Rod bo letošnje dejavnosti nadaljeval že konec tega tedna, ko pripravlja tridnevno taborjenje v Kokarjah.

Za prestop med gozdovnike so morali kandidati prehodni zapleteno m ozko pot po

8

RERim-AŽA

lOfI 1111

Dpičilisivi oblaki, je, po zavremo. Dvorec Miramar nas je potem res pričakal obsijan s por

icsm in obdan z bistrim morjem.

Na fotografiji sta dve tretjini tistih, ki so skrbeli za salve smeha in ure ubran klarinetist Andrej v elementu.

»Kosmatih« res ni manjicalo ...fc

Po ogledu dvorca Miramar (čisto mimogrede: Miramar pomeni »gledati na morje») smo v majicah Tuša in Novega tednika požirali pred fotografskim objektivom.

Le kako razveseliti zveste bralce Novega tednika in člane T\JŠ kluba, smo se spraševali. In tuhtali, kako našim prijateljem pričarati čarobnost skupnih trenutkov, ki jih čas ne bo izbrisal. Pa smo se odločili in jih minulo soboto popeljali na vesel in brezskrben izlet.

Če rečemo, da je bilo prekrasno in neponovljivo, nismo povedali dovolj, Toliko smeha, veselja in dobre volje, kot so v sebi nosili naši izžrebanci, verjetno še niste videli. Tolikšno zakladnico »kosmatih« šal tudi ne. Romantični dvorec Miramar, ki je bil naša prva postojanka, nas ni pustü ravnodušne. Z lahkoto srno se prepustili ljubezenski zgodbi nadvojvode Maxi mi lian a, sicer brata cesarja Franca Jožefa, in njegove izvoljenke Šailote Belgijske. Uživali smo v blaženem miru razkošnega 22-hektar6kega parka, ki se ponaša z redkimi eksotičnimi rastlinami. Polni vtisov smo se nato podali na Turistično kmetijo Birsa v vasico Brje v Vipavski dolmi. Tam so z okusno pojedino in žlahtno kapljico dodobra napolnili naše želodce. Pridobljene kalorije smo potem lutro tudi izgubili. Ples v uinih ritmih harmonike, številne nagradne igre m ob koncu še pokušina dobrot iz vinske kleti Birsa, vmes pa smeha na pretek, so dodali piko na i sobotnemu izletu. S težkim srcem smo se poslovili od idilične Vipavske doline in se podali domu naproti. Organizatorji izleta smo ob koncu morali obljubiti, da bomo kaj takega kmalu spet ponovili. Če dvomite v naše odlično sobotno razpoloženje, preverite fotografije. Povedale vam bodo vse...

NP

Foto: GAŠPFR GOBEC

Poskrbeli smo tudi za hu<

le igre. Naši izžrebanci so pri slednji občinstvu kazali, kaj vse jim je Kdor poje, slabo ne misli, Odlična druščina je pred slastnim kosilom, obvezno s kapljico domačega v rokah, prineslatetaizAmerike. zapela zdravico.

reje tudi ljudska »Mi se mamo radi...«

Ob l<oncu izleta smo bili deležni še pokušine v vinski kleti. Domače dobrote smo zaužili v zavetju ogromniti hrastovih sadov.

10

REPORTAŽA

lIlfEINIK

Konjičanom so se predstavili tudi Laščani in jih povabili na svoje jurjevanje, kjer ima namesto viteza Jurija glavno vlago zeleni Jurij.

tradicija jurjevanja

v Slovenskih Konjicah so v soboto že desetič obudili legendo o Juriju, Marjetici in hudobnem zmaju. Z lutkovno predstavo in likovno delavnico so se dopoldne zabavali najmlajši, starši pa so prišli na svoj račun popoldne, ko so jim poleg »veselice« ponudili predvsem obilico dobre glasbe. Za pesmi, plese in ign-ve zvoke so poskrbeli izvajala od blizu in daleč. Podobno zanimivo je bilo tudi v Šentjurju. Že ziuiraj so odprli Jur-jevo tržnico, pohodmki so krenili na Jurjev pohod, okušali so iahko izdelke tekmovalcev v kulianju kisle »župe«, poslušali 11. Ji^evo srečanje pihalnih godb in jurčkovali z Rokom Kosmačem, mladinskim pihalnim orkestrom, plesalci Plesnega vala in razbojnikom Guzejem.

MBP, PM

Včasih je bila navada, da so se kuhe »Icisle župe« v Šentjurju lotili lokalni stranlcarskiveljaki.Tokrat so kuhalnice zgrabili kar gostinci in dijaki gostinskih šol in se tako dobro odrezali, da je vsebina kotlov izginila v hipu. (Foto:AŠ)

Na Jurjevi tržnici v Šentjurju ni manjkalo takšnih in drugačnih izdelkov domače obrti in dobrot Marsikdo se je ustavil tudi pri stojnici, kjer so delili nasvete o zeliščih. {Foto: AŠ)

Najmlajši Šentjurči

prišel Rok Kosmač? (Foto: AŠ)

Juqevanje na Mastnem trgu v Sli

VAŠE SKRITE ZEUE--^ URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CEUE

ni hotelo biti konec. Renati so na šoli pripravili še

prebila skozi naporni delavnik.

da se je čisto a

Frizerka že,

kaj pa učiteljica?

Toliko ljubezni do dela, da bi ga delila še z drugimi

pouka Lucija Komplet. Nekaj uvodnih besed za predstavitev, pa še na hitro »glejte, da boste danes še posebej pozorno poslušali«, nato pa so bile vse oči uprte v Renato in njen model. Roka se je na začetku malce zatresla, vendar je že v naslednjem hipu Renata spretno česala in spenjala neskončne pramene las. Prakse ima veliko, saj ji dela v salonu, kjer je zaposlena, ne zmanjka, poleg tega ima za seboj že kar nekaj dodatnih izobraževanj.

A je spet nekaj čisto drugega razmišljati o tem, kako znanje praktično prikazati in hkrati še ubesediti celotni postopek tako, da te bodo nadebudni dijaki razumeli. Renati je ravno to predstavljalo izziv. »Glejte, tale pramen gre v to smer, sponko zataknemo takole... in spnemo v drugo smer,« je nastajala trendovska pričeska, primerna za vsak dan ali celo za slavnostno priložnost. »Pika na i pa je primerno Učenje. Dobro preverite za kakšen tip kože gre, izberite pravo podlago in barvo, ne pozabite na barvo las in oči,« smo že bili pri drugem ključnem deja

»Mami se je že kot majhna punčka rada igrala s punčkami, predvsem z njihovimi lasmi, ki jih je lepo česala in frizirala. Po poklicu je frizerka, njena velika želja pa je, da bi nekoč tudi poučevala.«

Takole bi zapisala mala Emanuela, ker pa pri dobrih dveh letih tega še ne zna, je pismo napisal očka Matic. Mami Renata Kovač je obiskovala Srednjo strokovno in poklicno Šolo Celje in ko smo se, češ, kako bi to željo izpolnili, obrnili na vodstvo Šole, so navdušene ideje z nji

hove strani kar deževale. »Vsaj za en dan naj se Renata preizkusi v naši vlogi,« so se strinjale učiteljice praktičnega pouka frizerstva, takoj pripravljene prilagoditi učni dan in si vzeti čas posebej za nas. In nemudoma staknUe glave glede praktičnih vprašanj. »Hm, barvanje in striženje bi nam vzelo odločno preveč časa. Renata bi lahko našim dekletom pokazala spenjanje las in Učenje za različne priložnosti. Iz naših oddelkov bomo nabrale dolgolaske, pa bo,« so sklenile. Da šok za Renato ne bi bil prehud, smo

se vnaprej dogovorili, kaj bomo sploh počeli. »Krasno, komaj čakam,« se je veseUla.

Od učne ure do prave preobrazbe

»Ampak bi bilo vseeno bolje, če bi me že zadnjič po-stavUi pred dejstvo, pa kar pripomočke v roke,« jo je na »dan D« malce zagrabila trema. Ja, kar nekaj dni je imela za razmišljanje, kako bo vse skupaj izvedla. »Nič, vraz-red bo treba,« jo je pospremila učiteljica praktičnega

Renata seje z dijaki veselila, ke so se tudi sami uspešno letili dela.

Učenjem »pričarala« Renata.

nju. Prava preobrazba! Potem so se dela lotili dijaki, ki so poskušali videno pričarati še drug na drugem. Renato je šele takrat zares okusila vse »sladkosti« po-kUca. Tekala je od enega do drugega, opazovala, svetovala, pomagala, popravljala. In na koncu, vsa presrečna, dahnila; »Super je, ampak toliko učencev, pa tako malo časa ...«

»Ravno, ko je bilo najbolj naporno, se je Renati odprlo,« so ugotavljale učiteljice kolektiva in dodale, da je »punca iz pravega testa«. »Svoje delo res opravlja s srcem, to se vidi. Veste, frizer je veliko več kot le obrtnik. Eni se s tem rodijo, drugi se priučijo, tretji enostavno niso za to,« je komentirala Brigita Novačan, organizatorica praktičnega pouka v šoli, ki nam je tako prijazno omogočila nepozaben dan v druž bi izjemnega kolektiva. Ka terega del bo morda nekoč nikoU se ne ve, tudi Renata.

POLONA MASTNAK

Foto: ALEKS ŠTERN

Ekipa, s katere SI

vali skrite željo in ki je Renati pričarala nepozaben dan. - Št. 33 - 24. april 2007

»No, pa poglejmo, kako se bomo lotili dela.«

Pol leta dobre volje domov

Več kot šest mesecev je minilo od zadnjega poraza Celjanov v gosteh

Tudi z drugega gostovanja v te) sezoni v Domžalah so se nogometaši MIK CM Celja vrnili neporaženi, spet ni bilo golov. Bivši član Domžal, zdaj celjski Brazilec De Souza, je pred golovo črto odbil žogo po strelu bivšega člana »Publikuma«, Nigerijca Ibejija. Tako zadnji poraz na tujem ostaja proti Nafti, 21. oktobra.

Za najboljšega igralca tekme v nastopal v vlogi bočnega branilca, Domžalah je bil izbran 27-letni Ce- pokojni trener Milovan Tarbuk je Ijan Sebastian Gobec, ki v svoji ka- trdil, da je igralec sredine igrišča za-rieri ni bil le vratar. Največkrat je radi bojevitosti, na zadnji tekmi pa

29. krog 1. SL: Domžale - M!K CM Celje 0:0, Primorje - Interblock 3:2, Manbor - Bela krajina 1:1. Nafta -HIT Carica 2:0. Koper - Drava 1:2.

LESTVICA 1.SNL

"TTT-RTSB 62

HIT GORICA

" 9 46:« 46

PRIMORJE

8 9 42:35 44

DRAVA

29 10

9 10 43:43 39

MIK CM CEUE

10 11 40:42 34

KOPER

B^ KRAJIN/

h 29 S

10 14 36:49 25

1» 3

9 17 30:SS isrš

22. krog 2. SL: Rudar - Bonifika 6:0; Jeseničnik (17 - Um), Trifko-vič (41), Grbič (431, Ljiibanič (63, 67), Ibrahimovič (81), Mura - Dra-vinja 5:0; BalažiČ (7 - Um), Žilavec (51). Bencik (63). Toplak (66), SreS (89) Vrstni red: Livar 39, Bonifika 38, Krško .^4, Zagorje 32, Triglav 31, Rudar 29, Mura. Šenčur 26. Dravi-nja 25. Aluminij 24.

20. krog 3. SNL - vzhod: Kovinar Store ■ Dravograd 4:2; Perpar (12), Urlep (23), Korun (45), Nadarevič

(90); Kardoš (75), Skenderija (841, Šentjur-Verfej 1:0; Džaferovič (28), Šmarje pri Jelšah - Odrnnci 3:2; Jančič (23), D. Firšt (47). Asllanaj (70); Zelko (50 - Um). Zver (90). Vrstni red: Za\Tč 41, Veržei 37, Šmarje 34, Malečnik 31. Odranci 30, Kovinar 29, Paloma 28. Šentjur 27, Stojnci 25. Črenšovci 22, Pohorje 21, Že-ležničar 20, Dravograd 18, Tišina 11.

20. krog Štajerske lige: Zreče • Šampion 3:0, Šoštanj - Bistrica 2:0, Ormož - Rogaška 3:1, AJoni Claudius - Jurouski Dol 2:0. Šmartno ■ Peca 5:2. Vrstni red: Šmartno 42, Zreče 38, Rogaška, Šentilj 33, Ge-rečja vas 31, Ormož 28, Šampion 27, Bistrica, Peca, Šoštanj 23, Jurovski Dol 22. Möns Claudius 21, Oplotni-ca 19, Pesnica 13.

1. SLMN, polfinale, prva tekma: Pimtar - Zivex 5:0 (1:0); Rosič (9, 29), Gajšek (23 - ag), Kovač (27), Lenarčič (29).

1. liga malega nogometa občine štore. 1. krog: Storkom - Štore Steel 7:3. Laška vas - Rudar Pečovje 4:4, Marinero - Rogači 3:3. (JŽ)

je tekal takoj za obema igralcema konice napada. Zbral je dva nastopa za člansko reprezentanco.

Na šestih spomladanskih gostovanjih ste jih od 18 možnih točk osvojili kar 14. Štirikrat ste zmagali, iz Maribora in Domžal ste se vrnili z remijema. Čemu to pripisujete?

Na gostovanjih igramo veliko bolje, že še.st mesecev nismn doživeli poraza. Težko je izluščiti razloge. Nekaj nam manjka v Areni, morda kančeft sreče.

Kolikokrat pa vadite na zelenici v Areni?

V zadnjem mesecu dni so se stvari izboljšale. Dotlej smo bili največ enkrat tedensko na našem štadionu, zdaj smo tudi do trikrat. Morda tu tiči razlog, zakaj novega štadiona nismo tako začutili kot igrišče na Skalni kleti.

Kdo je bil bližje zmagi v Domžalah?

Remi je bil pravičen, oboji smo imeli polpriložnosti, zaradi Ibejije-vega udarca so bili domači za odtenek bližje preostalima dvema točkama. Tekma je bila trda, tudi zelo taktična, glede slednjega naša najboljša, saj vodilnim nismo dopustili, da bi nas nadigrali.

Kako bi opredelili svoj novi igralni položaj, kako vam ga je predstavil trener Pavel Plnni, kaj je zahteval od vas?

Po porazu z Nafto smo spremenili sistem, v katerem so v zadnji vrsti štirje branilci. ZaigraH smo s prostim branilcem ter dvema bočnima napadalcema. Trener me je pomaknil višje zaradi močnega udarca z razdalje. Hrbet mi ščiti Jure Travner, z novo vlogo sem zadovoljen. »Stojimo« torej v postavitvi 3-4-1-2.

Zdaj, ko ste v naletu, pa vas ča-'—T dve zelo pomembni tekmi na tači zelenici, kjer ne blestite, jrej se posvetiva sredini prvi lei^mi polfinala pokala NZS (20.00). Marsikaj ste dolžni Kopru, na zadnji prvenstveni tekmi v Celju vas |e premagal, prav tako tudi v zadnjem pokalnem finalu v Areni Petrol. Kako se oddolžiti?

Z zmago, kajpada, in brez prejetega gola - to pa je druga želja. Doma se nam slej ali prej morajo dobre stvari sestaviti v celoto. Mislim, da imamo kvalitetnejšo ekipo in če bomo igrali tako kot na zadnjih treh tekmah, se nimamo česa bati.

Manj pomemben bo sicer sobotni štajerski derbi, a najbrž zelo hrepenite po domači prvenstveni zmagi?

Naš cilj je skok na peto mesto, ob osvojitvi slovenskega pokala seveda. Kako igra Maribor, vemo, saj dobro poznamo trenerja Marijana Pušni-ka. Računamo na dve zmagi in mirnejše ter bolj sproščeno nadaljevanje. Jutri imamo vsi pravico nastopa. Vadiü je začel Dragan Čadikov-ski. Kvalitetne igralce bomo spomladi še potrebovali, on je takšnega kova.

Kakšni so osebni načrti za prihodnjo sezono: končno pot v tujino ali vendarle nadaljevanje sodelovanja s Pinnijem, ki ima visoke, morebiü celo najvišje cilje v domači konkurenci?

Ob koncu sezone mi bo pogodba potekla. Težko sedaj rečem kaj konkretnejšega. Seveda bi rad osvojil naslov državnega prvaka v Celju, obenem so moje ambicije tudi odhod v tujino. Pustimo času svoj čas...

DEAN ŠUSTER

IjiC

■ i fc'JI 4-t.- f. ■1-t-J 111 ■

MALI NOGOMET NA UMETNI TRAVI

Vef ion sam na vrhu

Na Skalni kleü so veterani odigrali tekme 2. kroga.

Izidi: Črički - Veflon 0:4, Santana - Sipro-Cetis 1:2, Splošna bolnišnica Celje - Azzuri 1:1, ŠD Cinkarna - Klateži-Taverna 2:2, prost U-8. Vseh 6 točk ima Veflon. po štiri Klateži in Sipro, 3 Črički... V četrtek se bodo pomerili: U-8 - Črički (18.00), ŠD Cinkarna - Splošna bolnišnica Celje (18.50). Veflon - Klateži-Taverna (19.40), Azzuri - Santana (20.30), prost Sipro-Cetis.

Cr

V

1

Vse tri naše ekipe so v soboto izgubile v 8. krogu lige UPC Tele-mach, skupini za prvaka.

Najbolj boleč je poraz Laščanov, ki so se tako oddaljih od Jadranske NLB lige.

Popustili na iconcu

Laščani so sicer v Novem mestu dobro začeli in po izenačenem začetku v drugi četrtini prevzeli vajeti igre v svoje roke. Sredi tega dela so povedU 46:32, a nato v finišu prvega polčasa dobih šest točk za prednost med odmorom -t-10. Ob številnih osebnih napakah in ostrem kriteriju sodnikov so Laščani v tretjem delu še držali razhko, po košu Slo-bodana Ocokoljiča (15-t-7) v 27. minuti vodili 52:36, a ponovno slabo zaključili tretji del igre. saj so dovolili Krki. da se približa na samo šest točk zaostanka. V zadnjem delu je nato prišlo do preobrata. Laščani so prehitro zaključevali napade, domači so zadeli nekaj čudnih metov in Krka je povedla v 33. minuti 63:62, Zlatorog se je še vrnil v vodstvo 65:63 in 72:71 minuto in pet sekund pred koncem. Po zgrešenem metu Krke je Igor Jokič (20) skočil v napadu, dosegel koš ler povedel Krko v vodstvo 73:72. Po dveh zadetih prostih metih domačinov so sledile številne osebne napake, a Krka je bila iz linije prostih metov dovolj zbrana, da je ohranila minimalno prednost za zmago, ki ji sicer veliko ne pomeni, a lahko zelo škoduje pivovarjem. Po tekmi je bil trener Zlatoroga Zoran Martič razočaran, pri čemer je prst usmeril tudi v sodnike: »Priigrali smo si lepo prednost, na nek način tekmo skorajda že odločili sebi v prid, a kaj, ko so si vsi naši visoki igralci že do polčasa nabrali veliko osebnih napak. Zaradi tega v drugi polovici dvoboja nismo več zmogli razviti igre pod košem, kar so Novo-meščani izkoristili, zadeli nekaj zaporednih trojk in nazadnje zmagali. Omenil bi še to, da je v našem moštvu kar pet posameznikov tekmo zaradi petih osebnih napak končalo na klopi za rezervne igralce.«

Ni več moči

Šentjurčani so po dobrem odporu proti Unionu Olimpiji gostili še drugo ljubljansko ekipo, Slovan, in doživeli prepričljiv poraz, ki je doka- I

Polzelani so se vrnili med slovensko elito,

la sobota

zaL da v vrstah Alposa ni več motiva in še manj moči za igranje v tej ligi za prvaka. Moštvo igra povsem razglašeno, brez prave ideje in organizacije, pri čemer se z individualnimi akcijami v tej Egi ne da zmagovati. Ko-deljevčani so vodili že za 20 točk, a se jim je Alpos po seriji Jiiiimi|a Hun-ta (22) in Tadeja Koštomaja [19] uspel v začetku zadnjega dela približati na samo štiri točke 59:63. Potem pa je želja po lastni statistiki in promociji zmagala nad kolektivnostjo in Slovan je pobegnil na deset točk ter zanesljivo zmagal.

Upravičeno so se bali

Šoštanjčani so se kar nekako bali gostovanja v Domžalah, saj je Helios napovedoval maščevanje za edini poraz do zdaj v tej ligi. Pokazalo se je, da je bil strah upravičen, saj so Domžalčani vse odločili že po silovitem začetku. Podatek, da je Elek-tra Esotech dosegla v prvi četrtini samo dve točki in še te iz prosüh metov, govori dovolj sam zase, ob polčasu pa je bilo že +21 za Helios. A tudi v nadaljevanju Domžalčani niso popuščali, saj so razliko le še dvigovali do končno visokih 31 točk razlike. Pri Elektri Esotech, kjer je bil le Aleš Kune (10) dvoštevilčen, je trener Bojan Lazič po srečanju povedal: »Kljub visokemu porazu nam je ostal spomin na veliko presenečenje, ki smo ga v 1. krogu lige UPC Telemach za prvaka pripravili v Šoštanju. Nimamo velikega proračuna, a imamo veliko srce. borbenosti in požrtvovalnosti nam ne manjka. Helios je tokrat igral izjemno močno, agresivno, ko pa smo mi skušali pristopiti na tak način, smo bili takoj sankcionirani. Kljub vsemu kapo dol Domžalčanom, v nadaljeva-

a želii

;liko s

če, mi pa bomo še naprej igrali z nasmehom na ustnicah. Volje do igranja nam tekmeci niso in tudi ne bodo vzeli.«

Hopsi so se vrnili v prvo ligo

Odločilno srečanje za polzelske Hopse se je v Celju razpletlo po pričakovanjih z njihovo zanesljivo zmago in vrnitvijo v 1. A SKL. Številni navijači s Polzele, ki so prišli v Celje, so v dvorani naredili peklensko

vzdušje, ki je bilo pogodu varovancem Boštjana Kuharja, ki so vodili od začetka do konca velike zmage 88:68. Zdaj je čas za slavje, nato pa čaka Polzelane kar težko delo, da se organizacijsko in igralsko okrepijo za novo igranje med slovensko košarkarsko elito.

Dva derbija

A sreda bo še kako zanimiva, kajti na sporedu sta dva derbija, v katerih bodo igrale ekipe s Celjskega. Oba bosta na Celjskem, natančneje v Laškem in Šoštanju. Laščani gostijo po spodrsljaju na Dolenjskem moštvo He-liosa, trenutno najboljšo domačo ekipo. V letošnji sezoni so dvakrat slavili Domžalčani, a eno zmago, in to v Iteh Lilijah, ima tudi ekipa pivovar-jev. In to v eni najboljših tekem sezone moštva Zorana Martlča. V moštvo naj bi se po nekaterih napovedih prav proti Heliosu vrnil še vedno prvi strelec lige Jack Ingram, ki je kar nekaj časa že odsoten zaradi poškodbe. Njegova vrnitev bi pomenila veliko, saj bi dvojica centrov Nuhano-vič-Ocokoljič, ki je v veliki formi, dobila pravo menjavo ob osebnih napakah. Tudi če Ingrama še ne bo, Laščani niso brez možnosti, saj ima tudi Helios težave s poškodbami. Pri tem so vse letošnje tekme pokazale, da Zlatorog s Heliosom lahko igra na isti ravni, pri čemer je zmaga za pivo-varje nuja, če želijo ostati v boju za Jadransko ligo.

V Šoštanju bo lokalni derbi, ki veliko več pomeni Elektri Esotech kot Alposu. Elektra namreč mora zmagati, če želi ostati v boju za polfina-le prvenstva in tudi v boju za 3. mesto, ki vodi v Jadransko ligo. Na drugi strani so Šentjurčani obremenjeni s serijo porazov, ki jo želijo prekiniti, kar bo v Šoštanju sila težko. V prvem srečanju v tem delu sezone v Šentjurju je Elektra presenetljivo zlahka slavila za 19 točk in prav gotovo si Bojan Lazič, uspešen trener Soštanjčanov, želi ponovitev te predstave, medtem ko se na drugi strani trener Alposa Damjan Novakovič nadeja ponovitve četrtfinala pokala, ko so Šentjurčani brez težav ugnali Šalečane. Kakorkoli že, srečanje bo vredno ogleda, enako kot tisto v Laškem.

JANEZ TERBOVC Foto: TONE TAVČAR

REKLI SO

Peter Jovanovič, igralec Hopsov: »Vedeli smo, da bo današnje srečanje zelo pomembno. Celjani so doma zelo neugodni. Mi smo se na njih psihično in taktično pripravili in šli v tekmo na polno, kar se nam je obrestovalo. Zabeležili smo 25 zaporednih zmag in to je dovolj zgovoren podatek zakaj smo se uvrstili v prvo hgo.«

Beno Pungartnik, igralec Hopsov: »Goričani so v predzadnjem srečanju smešno izgubili v Murski Soboti. A takšen je šport, žoga je okrogla. Letos so se v 1. B11^, ki je morda celo bolj zahtevna kot 1. A dogajali čudeži. Borili smo se do konca, zaslužili smo si napredovanje, pokazal se je fair play in tudi brez podkupovanja smo prišli naprej. To smo danes in tudi skozi celotno sezono dokazali.«

Danijel Vujasinovič, igralec Hopsov: »Sezono smo začeli s porazom v Novi Gorici, vendar smo jih nato doma premagali z isto razliko, tako da je bilo napeto do konca. Celo sezono so bili v prednosti, potem pa so na predzadnjem srečanju izgubili. Mi smo z današnjo zm^o izpolnili cilj in se zasluženo uvrstili med elito. Z dvema, tremi okrepitvami bi lahko tudi v 1. A ligi krojili vrh.«

Vladimir Rizman, igralec Hopsov: »Pred tekmo je bilo slutiti nekoliko nervoze, a smo ob koncu zasluženo zmagali. Skozi celotno sezono smo igrali najlepšo košarko, četudi nekateri tega ne priznajo. Zasluženo smo zmapli in smo se uvrstili naprej. Ta ek^ si je zaslužila 1. A ligo zaradi srca, smo namreč edini, ki smo v 1. B ligi igrali s srcem in ne zaradi denarja.«

Aleš Rehar, trener Celjske^ KK: »Ponavadi smo v prvi četrtini vedno vodili in tako je bilo tudi danes. V domači dvorani smo težko prodali svojo kožo, tudi ostalimi favoritom. V desetih minutah se nam je izšlo po načrtih, v drugi Četrtini so nas presekale namerne in tehnične napake. V nadaljevanju na njihovo grobo igro nismo našli pravega odgovora, tako da so nam ušli in zmagali z 20 točkami. Cilj uprave je bil obstanek v ligi. Glede na lansko sezono smo v ligo štar-tali brez treh nosilcev igre, to so Ploj, Zinrajh in Brkljačič, ostali igralci so tako morali razporediti to breme. Za celotno sezono si igralci zaslužijo vse čestitke.«

Boštjan Kuhar, trener Hopsov: »Glede na preteklo sezono seje igra precej spremenila, igramo hitrejšo košarko z veliko doseženimi koši, saj smo v povprečju dosegali okoli sto točk na tekmo. Solidarnost v ekipi je velika, mladi so se letos veliko naučili. Včasih sicer pride do trenj, vendar fantje hitro zgladijo spore, zato so delovali res kot pravi orkester. Zelje uprave v prihodnjem letu so, da se ne bi borili za obstanek, želeli bi si med prvih

JAS^

i ŽOHAR

POD KOŠI

Sreda, 25. 4.

Liga UPC Telemach, 9, krog. Laško: Zlatorog - Helios (19.30), Šoštanj: Elektra Esotech - Alpos Šentjur (20).

1. SKL za ženske, 2. srečanje pol-finala končnice; Maribor: AJM - Merkur (20).

NA KRATKO

Alagič in Katjo Plemenitaš je vodilttener Danilo Kovačič.

Deveti s poškodovani

Za pril

gležnjem

Talavera de U Rheina: Tretja dirka za svetovno prvenstvo MX3 v mo-tokrosu je bila v Španiji. Član AMD Feroda Celje Sašo Kragelj je imel v kvalifikacijah šesti Čas. Vseeno pa se ne vrača dobre volje. V prvi vožnji je bil že na sedmem mestu, nato si je pri doskoku poškodoval gleženj, zato je moral popustiti in je bil na koncu deveti. Pred drugo vožnjo mu je prvo pomoč nudil maser svetovnega prvaka, kar je očimo pomagalo, saj je vzdržal celo vožnjo in je bil na koncu enajsti. S skupnim devetim mestom na dirM je v seštevku svetovnega prvenstva zdrsnil na osmo mesto.

Pet zmagovalcev

Maribor: Na 3. mednarodnem turnirju, imenovanem Robi Rajh open, v ju-jitsu so prva mesta v kadetski konkurenci osvojüi Žan Artelj, Grega Habjan, Tadej Kostanjšek, Sabina Pre-dovnik in Barbara Stiplošek, med mladinci pa Nejc Kuder, vsi iz Alje-sana Šempeter. Benjamin Lah iz PKBV Celje je bil med člani v kategoriji do 94 kg drugi. V soboto bo podoben turnir v Zagrebu.

Bo Vid maščeval celjski polom?

Flensburg: Velenjski rokometaš Vid Kavtičnik je pred uresničitvijo svojih sanj. Na prvi tekmi finala lige prvakov je s svojim Kielom uspel iztržiti neodločen izid na gostovanju pri Flensbur-gu, kjer je dosegel dva gola. Vse kaže. da se tokrat ne bo ponovila zgodovina, ko so celjski rokometaši ponavadi izpadali proti kasnejšim evropskim prvakom. V Flensburgu so doživeli poraz za 10 golov. Celjan Roman Pur^t-nik je ostal na klopi med prvo tekmo finala pokala pokalnih zmagovalcev med njegovim Hamburgomin Ademar-jem, ki so jo Nemci dobili z 28:24.

Rezarju ključ celjskih vrat

Celje: Celjski rokometni vratar Al-joša Rezar bo danes podpisal štiriletno pogodbo s Celjem Pivovarno Laško. Dosedanja bi mu potekla leta 2010. nova bo trajala do leta 2011.

Spet brez doseženega gola

Tblmin: V petek sta bili odigrani prvi tekmi polfinaia končnice državnega prvenstva v dvoranskem' nogometu. Šentjurski Živex, ki domače tekme igra v Celju, je gostoval pri Puntarju in izgubil s 5:0 ter v letošnji sezoni ostaja brez dosežene^ gola v Tolminu (v rednem delu prvenstva je bilo 8:0). Po prvem polčasu so gostitelji vodili z 1:0, potem ko je bil izključen trener Žive-xa Mitja Jontez, saj je ostro protestiral ob spornih odločitvah sodnikov. Nato je Primož Gajšek nesrečno zadel svoja vrata in sledila je nemoč gostov. Druga tekma bo v petek v Celju. V ligi za obstanek je Dobovec izgubil v Škofijah z Bronxom z 2:0.

Za prihodnost ni strahu

Celje: V dvorani Golovec so kadeti-nje ŽRK Celje Celjske mesnine postale državne prvakinje. V odločilni tekmi so premagale Krim Mercator s 24:18. Tanjo Razgor, Marijano Vasiljevič, Nu-šo Centrih, Sanjo Koljič, Tjašo Gro-belnik - Fedran, Lauro Gerič (najboljša igralka tumiija), Hano Fideršek (najboljša vratarka), Vesno Nikšič, Ano Ja^r, Moniko Ivešo, Lučko Ščurek, Aljo Koren, Niko Palir. Majo Klako-čer. Tinkaro Tos, Mojco Volavšek, Ajšo

»stni ;c: strahu 2

Škofja Loka: Najboljše starejše dečke B pri nas ima RK Celje Pivovarna Laško (trener Vlado Murko), podprvaki pa so Velenjčani, ko se je medsebojni obračun zaključil s 15:14. V idealni sedmerki turnirja so bili Žiga Regner (najboljši igralec turnirja}. Luka Anderluh (oba CPL) ter Nejc Brglez in Luc Horvat (oba Gorenje). (OŠ)

PANORAMA

KOŠARKA 1. ASL

Liga za prvaka. 8. krog: Alpos Sent-jiir-GeopänSlavm72:9]. (11:21,32:49. 56:63): Hunt 22, Koštomaj 19, Kadič, Novak 7, Ribežl 6, Krušič 5, Sebič 4, Lapornik 2; Marcehč 20, Klobučar 17. Hetos-Hefara 80:49 (14:2,38:17,57:29); Krejič 19. Troha 17; Kune 10, Mihalič 9, Čmer 8, Licartovsky 6, Nedeljkovič, Jer-šin, Goršek 4, Vidovič 3, Ručigaj 1, Kr-ka-ZküorügSZm (25:28,36:46,54:60); Mihailovič 23. Jokič 20; Williams 20, Nuhanovič 16. Ocokoljič 15, Stojako-vič 9. Nuhanovič 7. Mali 6. Smajlovič

4, Alispahič,Maček2. Vrstni red: Olim-pija, Helios 15, Slovan, Elektra 13. Zlatorog 12, Krka 11, Loka kava 9, Alpos Šentjur 8.

1.BSL

26., zadnji krog: Celjski KK-Hopsi 66:88 (27:21, 39:50, 51:77); Ambrož 18, Petrovič 17, Grilanc 13, Zdovc 8, Teržan 6, Sotošek 3, Senica 2, Perak 1; Čatovič 30, Jovanovič 18, Rizman 15, Vujasinovič 13, Pungartnik 9, God-ler 2. Zore 1, Janče - Rogla Zreče 93:97 (28:32, 52:58, 74:76); Sattler 20. Ci-pot, Ptičak 13; J. Brolih 23. Čovič 18. Horvat. Sivka 15. Remus 14, P. Brolih 7, Petrovič S, Grosuplje - Konjice 73:85 (18:26, 37:45, 53:65); Tratnik 20, Špacapan 15; Ribič 32, Lušenc, Novak 13, Goleš 9, Ravni-har, Gačnik 7, Vipotnik 4. Končni vrstni red: Hopsi 51, Nova Gorica 50. Rogla 46. Utija 43, Radenska 40, Hrastnik 39, Bežigrad, Konjice, Rudar 38. Cerknica. Celjski KK 36, Janče 34, Grosuplje 31, Kolpa 26.

1. SL (ž)

Polfinale, prva tekma: Merkur Celje - AJM 78:64 (26:24, 45:3S, 67.-4S;; Conkova B, Komplet 15, Jereb. Ma-ganjič 13, Kvaternlk 11, RaduloviC 7.

Liga od 7. do 12. mesta, 10. krog: Kozmetika Afrodita - Konjice 88:68 (23:16, 53:23, 71:45); Bukvič 25, Zdolšek 21, Baloh 14, Bastašič 11, Knez 9, Pliberšek Polajžer 3, Les-jak 2; Šrot 25, Javornik 12,1. Klanč-nik, N. Klančnik 9, Lubej 8, BožiCe-vič. Soderžnik 2, Kumer 1. Vrstni red: Kozmetika Afrodita 40. Odeja

39, Konjice 37, Črnomelj 29, Neso lltke 27, Slovenija - mlade 12.

ROKOMET

1. SL (m)

Liga za prvaka, 1. krog: Gorenje ■ Preveni 41:26 (21:17), J. Dobelšek, Rezniček 7, Tamše 6, Bedekovič 5, Vukovič, Oštir 3, Kavaš, Sovič, Bla-ževič, L. Dobelšek 2. Sirk, Mlakar 1; Gams 5. Hartman, Dumančič, Niko-lič 4, TYimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško 26:37 (12:21); Miklavčič

5, Kerže, M, Radelj 4; Lesjak 7, Har-bok 5, G^ič, Brumen, Stojanovič 4, Natek 3. Spoljarič. ŠpOer. Gorenšek. Kokšarov 2, Ošlak, Kozlina 1.

1. SL (ž)

22. krog: Izola ■ Celeia Žalec 24:36 (12:15); Marsič 13, Gatarič, Adamič 3; Kobal 7, Toplak, Jeriček 6, Bojo-vič 5, Korun 4, Čurko 3, Grčar, Po-točnjak 2. Čerenjak 1. Vrstni red: Krim

40, Ptuj 32, Celje Celjske mesnine 29, Škofja Loka 25, Celeia Žalec 24, Inna Dolgun, Brcžice 16. Kočevje 13, Zagorje 10, Olimpija 9, Izola 6.

14

Üä^l uuNIK

Umrla le nekaj dni po desetem rojstnem dnevu

IVagedija: deklico do smrti zbil sosed - Včeraj minilo natanko dve leti od smrti njene mamice

Nedeljski prizor, ko je na tleh tri ure ležalo trupelce komaj 10-letne Adrijane Peček, ki jo je zbil 42-letni domačin na Tolstem Vrhu nad Slovenskimi Konjicami, je eden najbolj bolečih v primerih prometnih nesreč. Ravno minuli teden smo pisali, da statistika mrtvih v prometu niso le številke, ampak ljudje in pretresljive zgodbe tistih, ki v nesrečah izgubijo ljubljene. Majhne zale deklice Adrijane, ki je zadnji dve leti rasla le ob očetovi skrbni ljubezni in ob dveh sestricah, ni več. »Kot da bi jo k sebi vzela mamica,« je včeraj potiho dejala soseda, ki je s solzami v očeh stala ob cesü, kjer je deklica še zadnjič zaprla svoje oči...

Nesreča se je zgodila le neka) minut čez 14. uro na lokalni cesü Konjiška vas-Trije Križi v naselju Tolsti Vrh. Adrijana je, kot praviio na policiji, na ravnem delu ceste hodila ob levem robu od Konjiške vasi proti Trem Križem. Takrat je za njo pripeljal 42-letni voznik osebnega avtomobila, domačin, doma le nekaj sto metrov od hiše Pečkovih. Na ravnem in preglednem delu ceste je Adrijano zadel z levim prednjim delom vozila, nakar je deklica najprej padla napokrovmotoija in nato še v vetrobransko steklo. 42-let-nik je nato zapeljal na travnato bre-žino in trčil še v drevesa, kjer je vozilo obstalo. Deklica je v trčenju dobila tako hude telesne poškodbe, da je umrla na kraju nesreče.

»S prijateljico sva sedeli na klepetu, nakar je prišel fant od sestrične ... Že po njegovem obrazu sem videla, da je nekaj hudo narobe. Sem me je pripeljal on, sama se ne bi mogla ...«je v solzah komaj govorila 19-letna Adrijanina sestra Jasmina. Na leseni klopi, ki so jo ob cesto pristavili sosedje, je sedela z

očetom Cvetom Pečkom. Oče zaradi šoka ni mogel govoriti, zadnji dve leti je moral sam skrbeti za tri hčerke, saj mu je zaradi bolezni umrla komaj 36-letna žena. Ravno včeraj sta od njene smrti minili točno dve leti.

»Zakaj ... Pred dnevi je hči dopolnila deset let...«je tiho spregovoril oče. Skupaj s sosedi nas jepro-sil, da ne bi fotografirali njenega pokritega trupelca na Üeh, v ostro bolečino je še dodatno zarezalo ve-čurno čakanje na konec preiskave nesreče ... Policisti so morali oz

Sosedom je zmanjkalo besed.

načiti vse sledi nesreče, zavarovati kraj in opraviti svoje naloge, na kraju je bil preiskovalni sodnik, najhuje za sorodnike, prijatelje in znance, ki so zgroženi stali na cesti, pa je bilo ravno takrat, ko se je na kraj nesreče pripeljala pogrebna služba. Malo Adrijano so odpeljali v zgodnjem nedeljskem večeru. Nikoli več se ne bo vrnila do-

Zdaj je z mamo!

Nedelja je na Tolstem Vrhu za-isala spomin, ki bo živel vedno.

ob vsakem koraku mimo delčka ceste, ki je Adrijani vzel življenje. Včeraj zjutraj so v podružnični osnovni šoli Špitalič pripravili razred z njeno fotografijo, kjer so se svoji učenki, sošolki in prijateljici poklonili zadnjič, še v petek so se razšli z nasmejanimi obrazi. »Vsi otroci so sončki, a ona je bila naš prav poseben sonček in pridna deklica. Vem, kaj je preživljala ob smrri svoje mamice, ne moremo verjeti...« nam je povedala vodja šole Krista Pristoj-nik, nato jo je premagal jok.

\a pod laKircsohicijv Združenih narodo? za veQo sar-- nost v cestnem prometa sta Ekonomska^konisija OZN za Evropo in Svetovna zdravstvena organizacija razglasili ta teden za 1. globalni teden Združesih narodov za varnost na cestah. S tem želijo opozoriti predvsem m, večjo varnost mladih v ces^^ nem prometu. V sklopu ome-njesn^a projekta bodo po vsej Sloveniji, tudi na našem območju, različne aktivnosti na teno večje prometne varnosti. V Celju bo ddavnica za i«tčitel|e predpisov, o varnosti v prometu bodo govorili tudi v Velenju, Rogaški Slatini in

Adrijana se je februarja uvrstila med najboljše na regijskem natečaju za likovna in literarna dela na temo Naravne in druge nesreče - Poplava, ki ga je razpisala izpostava URSZR Celje. S svojim izdelkom bi se lahko potegovala tudi na državnem natečaju, saj se je zaradi odlično opravljene naloge uvrstila nanj. Obiskovala je četrti razred in bila odličnjakinja. Njeni starejši sestri Vesna in Jasmina, stari 16 in 19 let, ter oče Cveto zdaj preživljajo najtežje trenutke svojega življenja. Včeraj je Adrijana nameravala na tamkajšnjo turistično kmetijo, da bi ob odprtju kapele skupaj s prijateljicami zapela v pevskem zboru. Adrijana Peček, stara deset let, je letos 11. žrtev na cestah celjske regije.

SIMONA SOLINIC Foto: SHERPA, SS

Ukraden nemški polpriklopnik s siri

Kot smo pisali, je na žalski policijski postaji več dni stal polpriklopnik, ki naj bi ga tja pripeljali celjski kriminalisti v okviru preiskave domnevnega kaznivega dejanja. Policisti so bili v četrtek zaradi interesa preiskave z informacijami precej skopi, včeraj pa smo izvedeli, da je bU omenjeni polpriklopnik - hladilnik, vreden okoli 100 tisoč evrov, ukraden sredi prejšnjega meseca v nemškem

Avto, ki je zbil Adrijano, seje ustavil med drevesi. Preiskava

mestu Iserlohn. Med storilci je tudi 33-Ietni avtoprevoznik iz Celja.

Polpriklopnik je bil naložen z raznimi vrstami sira, vrednih okoli 100 tisoč evrov, deklariranimi za trg Velike Britanije, o izginotju pa je bila obveščena tudi slovenska policija. Celjski in ljubljanski kriminalisti ter kriminalisti generalne policijske uprave so pred štirinajstimi dnevi polpriklopnik izsledili na parldrišču 33-letnega avtoprevoznika iz Celja. Polpriklopnik je imel že ponarejene številke šastje in nameščene slovenske re^strske tablice, konec prejšnjega meseca pa se je na črnem trgu v Sloveniji pojavila tudi ponudba večje količine sira, vsaj za tretjino ce-nejšep od tržnih cen. Storilci sira niso uspeli prodati, manjkalo ga je le nekaj Idlogramov, ki so služili kot prodajni vzorci. So pa storilci poskrbeli mdi za delovanje hladilne naprave, tako da je bR sir ob zasegu še uporaben. Polpriklopnik s sirom so prejšnji četrtek že vrnili nemškemu podjetju, kriminalisti pa z zbiranjem obvestil o storilcih ter o tem, ali gre za mednarodno kriminalno združbo, v kateri je mdi 33-letni Celjan, e očitano prikrivanje, nadaljujejo. MJ, SŠ

ČASOPIS

še potem, ko ni več gorelo,

Spet gasilske sirene

v petek popoldne so se v mnogih krajih Zgornje Savinjske doline oglasile gasilske sirene. Spet je zagorelo, tokrat pri Strm-Cnikovih v Grušovljah, tik ob cesü Mozir-je-Ljubno.

Požar na gospodarskem objektu je gasilo 70 gasilcev iz devetih prostovoljnih ^silskih društev. Gasilci so se predvsem trudih, da bi preprečili širjenje požara na obnovljeno stanovanjsko hišo in kozolec,- ki stojita v neposredni bližini pogorelega poslopja. »V desetih minutah je bilo vsega konec, Če bi se to zgodilo ponoä, bi zagotovo zgorele tudi bližnje hiše,« so pripovedovali domačini, ki so zgroženo strmeli v črne tramove, iz katerih se je ponekod še dvigal dim. V gospodarskem poslopju so zgoreli avto, traktor, prikoEca in več druge kmetijske mehanizacije. Večje živine, razen zajcev, pri Jožefu, kakor rečejo po domače, niso imeli. Gasilci so uspeli rešiti motor in drugi traktor.

Gospodarja Uroša v času požara ni bilo doma, Z družino se je odpeljal v Celje, mamo Rozo so tolažili pri sosedih, pogorišče si je nemo ogledoval zet Franci. Da je kljub skoraj popolnemu brezvetrju nosilo iskre okrog in da so posamezne iskre zaradi suše takoj povzročale tlenje, so pripovedovali gasilci, ki so prvi prihiteli na kraj požara. Še dolgo potem, ko iz očr-nelega poslopja niso več bruhah plameni, se je od nekod vzel grozeč dim ... Gasilci so bih v nenehni pripravljenosti in so iskali žarišča, da bi pogasili vsako tlenje, Po neuradnih podatkih je popoldanski ogenj, ki je nastal zaradi dotrajane elektrike, povzročil za 60 tisoč evrov škode. Zaradi požara je bila dlje časa zaprta tudi glavna cesta, kljub urejenemu obvozu po Zadrečki dolini pa so nastajali daljši zastoji.

US, foto; EM

Hiška do konca maja!

v Javormku nad štorami pospešeno postavljajo novo hišo družmi Kapd, ki jena veliko soboto ostala brez vsega, saj ji je dcsmaöyo m vse, kar so imeh v hiši, uničil ogeni. Zatem ko so se odzvali Številra ljudie in prve to družmi pomagab z nainujneišmu stvarmi, so miniüi konec tedna že ulih prvo temeljno ploščo nad kletjo, medtem ko te dni že izvajajo zidarska dela. Še vedno pn dehh najbolj pomagajo sosedje. »Pričakujemo, da bo šlo vse po načrtih m da bo hiŠa pod streho do konca maja,« pravi štorski župan Miran Jurkošek. »Ljudje še vedno pomagajo. TXidi izkupiček od prodaie vstopnic za nogometno tekmo med Kovmai]em store m Dravogradom je šel za pomoč družmi Kapel,« še dodaja Jurko-šek. Se vedno le torej odprt transakajski račun Krajevne skupntati Svetina, kamor lahko ljudje nakazujejo denarne prispevke> m sicer 01100 - 6000014185 s pripisom Sanacija požara. Račun je odprt pn Banki Slovenija - Uprava za javna plačila.

V sol>oto popoldae je zagorel kozolec v Arji vasi, pod katerim je bila shraajefia večja kuličina lesa. Vpozarti je nastalo za pjribližsto osem tisoč evrov ikode. &äega dne 50 ogniefli zublji zaielt še stanovanjsko hišo v Rimskih Toplicah. Kot |e poležala kniDinlistična preiskava, naj bi do požara pri^o zaradi dotrajanosti el^trič-n^a grelca. Ogenj se aa srečo m razširil na ostale prm»tore. žkoda pa kljub temu zhaša piiblizn» stm tisoč evrov.'' . -

Padla iz petega nadstropja

Nekaj minut pred 15. uro je včeraj do tragedije prišlo na HudinJL Iz petega nadstropja bloka v Ulici frankolovskih žrtev 15 je namreč padla ženska srednjih let in se pri tem tako hudo poškodovala, da je umrla na kraju nesreče.

Po prvih podaddh naj bi šlo za žensko, ki je pred kratkimkupilaslanovanjevomenjeni stolpnici, dokončno vselitev pa naj bi načrtovala v začetku maja, so nam povedali tukajšnji stanovalci. Te dni naj bi stanovanje pospešeno čistila in urejala, kar naj bi videli tudi sosedje. Večkrat naj bi jo opazOi, kako sedi na oknu. Kot pravijo na celjski policiji, ni šlo za nasilno smrt oziroma vpletenost druge osebe, ampak po vsej verjetnosti za nesrečo oziroma samomor. Več o tem bo znano v naslednjih dneh. S 5

^OTROSKI ČA50PI5«

Nasvidenje čez dva tedna

Tokrat v otroškem časopisu objavljamo še dva vaša prispevka, o dogajanju na vaših šolah. Glede na to, da se zdaj kar 14 dni ne bomo videli, boste imeli dovolj časa, da nas založite z novimi prispevki in fotografijami.

Še vedno pa lahko glasu- brali, kar vam je bilo všeč. jete za svojo najljubšo knji- Naslov lake knjige vpišite na go. Dela nimate prav veliko, glasovnico in jo pošljite na saj ste zagotovo že kaj pre- naslov NT&RC, Prešernova

19, 3000 Celje. V prihodnji številki bomo predstavili nekaj knjig, ki bi se jih še posebej splačalo vzeti v roke, poleg tega pa bomo prihodnjič izžrebah kar pet srečnežev, ki bodo dobili skodelice z Miškom Knjižkom in knjižne napade, ki jih podarja Knjižnica pri Mišku Knjižku. Tokrat pa smo izžrebah Ni-jo Drmič iz Celja, ki bo dobila skodehco. Čestitamo!

Praznik pomladi na OŠ Hudinja

Zadnja sreda v marcu je bila za naše starše, babice in dedke čisto poseben dan, ker smo jih učend 4. a devetlet-ke z razredničarko Darjo Heiligstein povabili na predstavo, ki je ne bodo kar tako pozabili, Našoprireditevsmo poimenovali Praznik pomladi, saj je v mesecu marcu začetek tega letnega časa in tudi nekaj praznikov namenjenih našim mamicam in očetom. Naš program je bil ze

lo pester, saj smo nastopili vsi učenci z deklamacijami, z igranjem na inštnimente, zaplesali smo ljudske plese, še posebej pa smo uživali pri plesu z modernejšo koreografijo, ki jo je priredila naša Helenca. Prisotnim smo zapeli tudi nekaj ljudskih pesmi. Poskrbeli smo tudi, da po predstavi naši gostje niso ostali lačni in žejni, saj smo jih povabili v naš razred, kjer smo jim postregli s kavico.

vodo in sokom, sami pa smo si privoščili sladkih dobrot, ki smo jih prinesli od doma.

Starši so nas in učiteljico zelo pohvalili, mi pa se Še posebej zahvaljujemo naši učiteljici Darji, ki nas tudi s takšnim delom vzgaja za življenje, se z nami zabava, rada poj e in večkrat poskrbi za naše prijetno počutje v razredu.

Učenci 4. a devetletke OŠ Hudinja

Knjiga jih briga

Dijaki Srednje zdravstvene šole Celje s prireditvami obeležujejo dneve knjige. Pripravili so literarni zaključek bralnega kluba in se srečah s pesnikoma Zoranom Pevcem ter Veroniko Dinti-njano. V tem tednu se bodo posvetili tudi promociji branja in knjig. Danes in v četrtek v šolski knjižnici pripravljajo predstavitve novih knjig ter predavanja o njih, jutri pa bodo izžrebali 15 nagrajencev, ki so se najbolj uspešno lotih reševanja literarne uganke.

BEREM

PM

MOJA NAJUUBŠA KNJIGA je:

ime In priimek: Naslov:

Dovoliufcm,' da ia<iKi(t podatki iovna el

16

.^NIK

Tidinava ulica {e na Zgornji Hudinii v Cilju.

Od Trdine do Meška

Pred tednom dni smo vas v tej rubriki vprašali, po kom se imenuje Trdinova ulica na Zgornji Hudinji v Celju. Poimenovali so jo po pisatelju, narodopisen in zgodovinarju Janezu Trdini, ki se je ro-dU 29. maja 1830 kot tretji od osmih otrok srednje velikemu kmetu v Mengšu.

Med leti 183740 je v Mengšu obiskoval osnovno šolo, nalo pa je na pngovaijanje domačega učitelja in župnika želel osnovno šolanje končati v sa-mosunski normalki v Kamniku. Že kol oti'ok je bil nemirna duha in to lastnost je ohranjal vse življenje. Zato ne čudi, da je iz precej stroge samostanske normalke pobegnil že po nekaj tednih. Jeseni 1840 so irüadega Janeza vpisaJi na v ljubljansko realko, ki jo je z odliko končal leta 1841. Tidi-na je nato nadaljeval šolanje na ljubljanski gimnaziji. Vseskozi se je moral preživljati sam, pretežnozinštrukdjami.Vtem obdobju sta mu umrla tudi mama (1845) in malo kasneje še oče (1849),

Po končani maturi 1849 je Trdina odšd na Dunaj, saj se je odloči za študij zgodovine in zemljepisa, kot stranska predmeta pa je vpisal še latinščino, pščinoin strocerkveno slovanš-čino. Vzdrževal se je pretežno z inštrukcijami, pisateljevanjem in slovarskim delom pri profesorju Miklošiču, v drugi polovici študija pa je prejel tudi štipendijo. Leta 1853 je štii-dij uspešno končal.

2e jeseni 1853 jelrdina sprejel vabilo ravnatelja varaždin-ske gimnazije, ki mu je ponu-

f^o H^m

S€ imenuje

je opravil tudi vse ustrezne državne izpite za poučevanje, tako da je že februarja 1854 prejel diplomo za pouk ^odovine in zemljepisa v vseh razredih, slovenščino pa le v nižjih

in sicer tako v nemškem kot tudi slovenskem učnem jeziku.

Trdina je ostaJ v Varaždinu d ve šolski leti, nato pa ga j e premamilo povabilo ravnateljareš-ke gimnazije Štef^ Vidica. Na Reki je TMina ostal vse do prisilne upokojitve leta 1867. Janez Trdina je bil namreč vseskozi izrazit liberalec, prikrit jožefmec in frankoffl, ki je tudi javno kritizira] centralistično usmerjeno politiko takratnih vladajoče hrvaške stranke Ivana Mažuraniča. Ko je ob koncu šolskega leta 1862-63 prišlo na reški gimnaziji do izgredov, dijaki so namreč poleg cesarjeve slike želeli imeti izobešeno mdi Strossmayerjevo, se je Trdina postavil v bran dijakom in s tem proti ravnatelju. Sledila je dolgotrajna preiskava in sodni postopki, v katere je bil vpleten tudi Trdina. Spiva so ga šolske oblasti v Zagrebu hotele le premestiti v Va-raždin, vendar se je zagrebška oblast odločila drugače in ga, starega komaj 37 let, upokojila s pripadajočo tretjinsko po-kojnino-

Trdina se je po teh dogodkih preselil v Novo mesto, kjer je ostal do smrti (14. julija 1905). V naslednjih letih je veliko potoval po Dolenjski, kjer je opazoval življenje in navade ljudi in vse skrbno zapisoval. Belež-nice z zapiski so tako postale zakladnica ljudskih pregovorov, basni, anekdot in navad, iz katerih je Trdina oblikoval svoja dela. Ti zapiski so mdi pomembno emološko in sociološko

KUPON 9ii9WDtednik

osrednja Knjižnica

Celje

www.ce.5i k.si/dom projekti .htm

Ime in priimek............................

Naslov..........................................

Kraj in poštna številka............

Ulica/stavba se imenuje po

kije bil..........................................

Moj predlog.............................

Odgovore pošljite do ponedeljka, 7. maja, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Po kom se imenuje.

^adivo. Trdina je začemo prozo in poezijo objavljal v Ljubljanskem časniku, Sloveniji, Slovenski bčeli in Novicah. V pripovednih sestavkih je ljudsko izročilo prilagajal svojemu nazorskemu prepričanju, daje narodnost prva podpora vsega. Posebno pozornost so zaradi originalnosti in lepote vzbudile Verske bajke na Dolenjskem, ki jih je TYdinaobjavU v Ljubljanskem zvonu (1882). Zaradi izjemnega odmeva je naslednje ieto m začel objavljati Bajke in povesti o Gorjancih, s katerimi je želel v slovensko literaturo uvesti pripoved, ki bi bila hkrati narodna in umetna (1882-88). Nameraval je napisati sto pripovedi, vendar so bili

nega protinemškutai3tva in pro-titerdjalstva deležni vedno večjih nasprotovanj, zaradi katerih se je moral urednik odreči Trdinovemu sodelovanju.

V letu 1903 je izšla knjiga Bachovi huzarji in Iliri. V letih 1905 in 1906jeLjubljanskizvon objavil njegove spomine Moje življenje, ki so nastali v letih 1867 in 1868. Med njegove najboljše potopise literarni kritiki uvrščajo potopis Izprehod v Belo krajino. Zbrani spisi Janeza Trdine so izšli šele po avtorjevi smrti.

Janez Trdina je bil po svoje mdi tragična oseba. Živel je precej osamljen; slabo oblečen je hodil po Gorjancih, po sejmih in božjih poteh ter ljudem prisluškoval, zbiral gradivo in pisal. V Mer^eš se nikoli več ni vrnil, saj ni mogel preboleti, da je bil njegov dom prodan nadražbi. Na kraju, kjer je stala Trdinova rojstna hiša, so v letu 1870 pozidali tovarno slamnikov, od leta 1946 pa je tam tovarna glasbil Melodija.

Danes sprašujemo, po kom se imenuje Meškova ulica, ki je v Celju na Lavi.

Za pravilni odgovor o TMi-novi ulid je žreb nagrado - majico NT&RC in enega od starih zemljevidov Celja, ki jih je ponatisnila Osrednja knjižnica Ce-Ijeprinesel Veroniki Kamenik iz Celja. Nagrado bomo poslali po pošti.

Kratko zgodbo o Janezu IV-dini je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek.

Skoraj sto let star film o zadnjem celjskem grofu

Med šestnadstropnimi starinskimi stavbami in modernimi nebotičniškimi hoteli se nahajajo polporu-šeni deli zgradb - vidni dokaz, da je bil Beograd še pred kratkim v vojnem stanju. Mladi večinoma hodijo naokoli le v kavbojkah, kar je za dvomilijonsko mesto precej nenavadno. Vsi enaki, vsi enakopravni?

Cilj »ekspedicije« v Beograd sicer niso bile te opazke. Bojan Cvelfar, direktor celjskega zgodovinskega arhiva, Branko Goropevšek, direktor osrednje knjižnice, Borut Kramer in Peter Zupane iz Metropola smo se v Beogradu znašh s posebnim in preprostim namenom. Da iz rok Saše Erdeljanoviča, predstavnika Jugoslovanske kinoteke, prejmemo film UWh Celjski i Vladislav Hu-njadi (1911), prvi posneti srbski igrani film, dolg dobrih 13 minut (bolj znani Ka-radjorde je bil posnet teden dni kasneje, čeprav je bil pre-mierno prikazan prej). Obisk te »ekspoziture« srbske kinoteke pod nobenimi pogoji ne more ostati samo navadna primopredaja, Nekoč ena od treh največjih kinotek na svetu je kljub bombardiranjem ter pomanjkanju denarja in uslužbencev

grofa UIrika, ki ga bodo Celjani lahko videlivkratkem.

še vedno med prvimi desetimi po vehkosti - razdeljena je na več različnih lokacij - in količiiu shranjenih kopij filmov ter tudi po muzejskih reliktih. Na kratko in po domače; obisk kinoteke v filmskem mestu blizu Avale je kot obisk neke vrste jugo Hollywooda. Na mizi v pisarni leži primerek slovenskega kinotečnika, na njemu listek, na njem napis «za Mileno Dravič«. Medtem ko se pogovarjamo s Sašem Erdeljanovičem, pride direktor kinoteke in prišepne, da je pravkar govoril s Kustu-rico in da sta se zmenila, katere filme mu je treba dati na stran, Kinoteka ne le da

hrani neveijetno števUofihn-skih kolutov (od poroke kralja Petra, ki so jo med našim obiskom pravkar presnemavali na digitalijo, do Vrnitve Godzille), temveč učinkuje tudi kot muzej. Ediso-nova verzija projektorja, fo-nografi, Lumierova kamera, tisoče plakatov, ena od pa-hc Charheja Chaplina ... Skratka, na vse te stvari bi bil ponosen tudi Hollywood.

Film, po katerega smo se odpravili, prikazuje poraz in usmrtitev grofa UIrika na Ka-lemegdanu (kjer je bil deloma tudi posnet), temelji pa na operi madžarskega skladatelja Ferentza Erkla. Film kljub starosti premore izredno kostumografijo, scenografijo, dokaj kompleksno zgodbo in nekaj zelo inovativnih poskusov posebnih efektov. Film je bil skoraj celo stoletje »izgubljen« v dunajskih filmskih arhivih. Zdajšnja kopija je napravljena v Amsterdamu, montirali so ga strokovnjaki kinoteke. Prva slovenska projekcija tega filma je bila v Ljubljani januarja 2007. Mesto ob Savinji filma do zdaj še ni imelo priložnosti videti. Projekcija bo v kratkem v Metropolu - natančen datum naj ostane skriv-

PETER ZUPANC

Mati In hči. Dragica Čadež ter Nuša Lapajne,

Zgodbi drevesa in prostora

V Galeriji Nazarje so dejavnost začeli z odprtjem razstave del očeta in sina, Jožeta-Jakija in Gorana Horvata, krog pa sklenili minuli petek, ko so odprli razstavo del matere in hčere, kiparke Dragice Čadež in slikarke Nuše Lapajne.

Kakor je poudarila Vlad-ka Planovšek, predsednica KD Nazarje, je vez med otroci in starši zelo močna, sploh

če jih povezuje umetnost. Likovna kritičarka Anamari-ja Stibilj Šajn je v razstavljenih delih našla dve zgodbi, in sicer Dragičino o drevesu ter Nušino o neskončnih prostranstvih rastra. »Čeprav vsaka umetnica hodi svojo pot ter ustvarja in išče v svojem mediju, se zdi, da ju zanimajo sorodne stvari - med drugim, kako s čim manj ustvariti veliko in da

je lepota skrita v enostavnih podobah,« je omenila. Razstavo je v t. i. Jakijevi galeriji odprl nazarski podžupan Matej Pečovnik, izjemen kulturni program pa sta ob spremljavi profesorja Toni-ja Acmana pripravüa solista Mojca Bitenc in Jure Bizjak, ki ju v Glasbeni šoli Nazarje solopetje poučuje Alenka Gotar

US

KULTURA

Lutke v Škratovem gledališču

Celje je v minulih dneh dobilo svoje prvo lutkovno kulturno društvo, ki so ga poimenovali Škratovo lutkovno gledališče. To naj bi se, takšne so želje in načrti ustanoviteljev, razvilo v pravo lutkovno gledališče.

Ideja o lutkovnem gledališču se je v celjski izpostavi JSKD razvila že pred tremi leti, kjer so ustanovili

projektno skupino in pripravili lutkovno predstavo Volk in kozliči v okviru programa Poletje v Celju, knežjem mestu. Naslednje leto je sledila predstava Žogica Nogi-ca ter lani še Sneguljčica in sedem palčkov. S slednjo je Škratovo gledališče v začetku aprila nastopilo tudi na regijskem srečanju lutkovnih skupin v Celju. Priprav-

Škratouo lutkovno gledališče

palčkov

Ijajo pa že novo postavitev - Zgodbo o zmaju Janeza Bi-tenca. Kot je povedala predsednica novoustanovljenega lutkovnega društva Marijana Kolenko, bo predstava izjemno zanimiva, radoživa, obogatena z glasbo in petjem. Premirno jo bodo uprizorili konec junija v okviru prireditev Poletja v Celju, knežjem mestu.

V Škratovem lutkovnem gledališču trenutno ustvarja sedem članov - poleg Marijane Kolenko še Ciril Jagrič, Ksenija Leskovšek Korber, Nataša Jošt, Breda Stepan, Mojca Fideršek in Kristijan Ropotar. Svoje aktivnosti ne bodo usmerjali samo v pripravo novih lutkovnih predstav, ampak se bodo mdl izobraževali, v Celje vabili znane slovenske lut^e, pripravljali lutkovne delavnice za najmlajše, obiskovali bolne otroke v bolnišnici in jili decembra tudi obdarili ter medse vabili nove člane. V Škratovem lutkovnem gledališču so prepričani, da je v Celju za lutkovno dejavnost veliko posluha, saj so lutkovne predstave zanimive tako za otroke kot odrasle. Zato si želijo, da bi dobili svoje prostore v Celjskem domu, kjer bi lahko nemoteno ustvarjali.

BOJANA AVGUŠTINČiC

Naša medijska hiša v sodelovanju s Slovenskim ljudskim gledališčem Celje nadaljuje z akcijo Za zaveso, ki smo jo prvič izpeljali minulo sezono in v kateri sta naj igralka oziroma igralec postala Anica Kumer in Miro Podjed. Tudi tokrat boste lahko glasovah za najljubšega igralca in igralko celjskega ansambla, pri čemer boste kupone lahko izpohijevali do konca junija oziroma do konca sezone v SLG Celje. Vsak teden bomo med prispelimi kuponi izžrebali dva, ki bosta prejela vstopnici za predstavo v celjskem gledališču. Tokratni izžrebanki sta Mija Kržišnik, Cesta žalskega tabora 5. Žalec, in Marija Skale, Javorje 14, Gorica pri Slivnici. Čestitamo.

ZA ZAVESO

• Glasujen^ za najljubšo igralko:

AKCIJA NT&RC IN SLG CELJE

. najljut^ega igralca:

Ime iniaiMäfc-.

Naslov;'

Plesali so v Turčiji

Na mednai

lesa v T^irčiji te dni sodelujejo tudi v Celja-

V 30-članski slovenski delegaciji, pod okriljem Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti iz Ormoža in Medobčinskega društva prijateljev mladitie Celje ter mentorstvom Plesno rekreacijskega kluba BodiPOP iz Celja, je letos 20 otrok, ki Slovenijo zastopajo z narodnimi plesi. S štirimi plesnimi točkami na različnih prireditvenih prizoriščih ob obalah južne Turčije so otroci s plesom pokazali svojo energijo in ljubezen do domovine.

KK

wifiiw.radiocelje.com

2 + 1 GRATIS

MEHČALEC ZA i PERILO QUANTO ^ 21 -i 1.5 I + 0.5 I GRATIS --

€4,00 €1,70 €1,79

^ Ocg CA CIT ' -in-7 m CIT ' ,no nr

958,56 SIT

Ponudba "SPAR XXL" velja od T 8,4,2007 do prodaje zalog.

407,39 SIT

428,96 SIT

Prersfuni t SIT sa inlor

18

POROČEVALCI

NOfI fEMII

Praznična predstavitev nalog

Na OŠ Hudinja v Celju je na dan občinskega praznika, 11. aprila, potekala 29. predstavitev raziskovalnih nalog Mestne občine Celje.

Naloge, ki so jih v tem šolskem letu izdelah na desetih osnovnih šolah v Celju, so predstavili v okviru mladinskega raziskovalnega dela pod nazivom Mladi za Celje. V tem šolskem letu je bilo izdelanih kar 51 raziskovalnih nalog, kar je največ v dolgi zgodovini tovrstnega dela in kaže na porast zanimanja mladih za raziskovalno delo. Naloge so posegale na kar 17 različnih področij: biologijo, ekologijo, matematiko, fiziko, kemijo, prehrano, zdravstveno nego, strojništvo, računalništvo, promet, šport, geopafijo, psihologijo, sociologijo, jezikoslovje, umetnost in zgodovino. Iz družboslovnega področja je bilo izdelanih skupaj 27 nalog, iz naravoslovno-tehničnega pa 24 nalog. Zanimivo je, da je število naravoslovno-tehničnili nalog v porastu in ta podatek je optimističen tudi z vidika

nacionalne strategija spodbujanja naravo slovno-tehniških pokhcev.

V raziskovalni dejavnosti je letos sodelovalo 131 učencev ob pomoči 53 mentorjev. To je visoka številka in samo želimo si lahko, da bi mladi in mentoiji mdi v prihodnje na tem področju našli nove izzive. Splošna ocena vseh, ki sodelujejo na raziskovalnem področju, je, da učenci dobijo neprecenljive izkušnje in dragoceno znanje, ki ga pri rednem pouku ne morejo dobili v tolikšni meri in ne na takšen način. Nenazadnje je že sama javna predstavitev nalog pokazala, da učenci raziskovalne teme dobro obdelajo in jih znajo tudi suvereno zagov^ati pred ocenjevalnimi komisijami. Naloge se po ocenah ovrednotijo s točkami do 100, po posameznih kriterij ih in na osnovi dobljenega števila točk so razvrščene v tri kakovostne skupine: najboljše ocenjene dobijo 1. nagrado, ostale pa 2. ali 3. nagrado. Letošnja bera nalog je bila izredno kvali

tetna, saj je bilo nalog s 1. nagrado skupaj kar 33 in vsi ti učenci se bodo udeležili nagradne ekskurzije, ki jo organizira Mestna občina Celje v mesecu maju.

Pohvalno je, da na raziskovalnem področju sodelujejo vse osnovne šole v Celju, med njimi pa že nekaj let izstopa OŠ Hudinja, kjer je tudi v tem šolskem letu nastalo največ nalog in sicer kar 22, kar je skoraj polovica vseh nalog.

Občinska predstavitev raziskovalnih nalog že nekaj let tradicionalno poteka na OŠ Hudinja. Prireditev je bila tudi letos po oceni vseh udeležencev, učencev, mentorjev in članov komisij vzorno organizirana in je potekala v prijetnem vzdušju. Mladi in njihovi mentorji so s svojimi uspešno izdelanimi nalogami na najboljši možen način proslavili praznik Mesme občine Celje, ki si zasluži pohvalo, saj temu področju posveča že vrsto let veliko pozornosti in finančnih sredstev,

JB

»Skejt parkfc uničujejo

a rolkanje (med rolkarji bolj znan kot »skejt park«) obstaja v Celju slabo desetletje. Sprva ga je Mestna občina Celje postavila na parkirišče ob celjskem mestnem parku. Kasneje pa ga je prestavila na sedanjo lokacijo sejmišča, v neposredno bližino hale L.

»Skejt park« je poligon, na katerem so postavljeni objekti, narejeni za rolkanje. Mnogokrat se da v poligonih za rolkanje vozid tudi z BMX-kolesi in rolerji. Po mnenju mnogih uporabnikov poligonov objekti slovenskih izdelovalcev še vedno niso popolni, čeprav so vozni, in ker so tako dragi, da je za njihovo pridobitev potrebno financiranje iz bogatejših virov (običajno so to občine), veliko manjših poligonov naredijo rolkarji sami. Poleg uporabnikov »skejt parkov« vanje zahajajo tudi občani željni zabave. Ekstremni športniki, ki objekte množično uporabljajo, se trudijo, da bi le-ti os-

primerneišo lokacijo.

tah v brezhibnem delujočem stanju. Vendar se iz dneva v dan v parku pojavljajo razbite steklenice, plastenke ter razne pločevinke piva, poleg tega pa pogosto izginjajo tudi sestavni deli objektov.

Predstavniki ekstremnih športov so se velikokrat obrnili na celjsko občino, vendar pozitivnega odgovora na perečo problematiko do sedaj še ni bilo. Uporabniki po-Ugona so mnenja, da bi bilo

potrebno spremeniti obstoječo lokacijo, saj zaradi sejma in pritožb uporabnikov sosednjega teniškega igrišča ni najbolj primerna.

Dolgo časaje bil najpomembnejši poligon za rolkanje v Sloveniji v Novi Gorici, v novejši zgodovini pa je daleč najbolj opevan poligon za rolkarje v Kopru. Upajmo, da se bo elitni druščini nekega dne pridružilo tudi knežje mesto.

MH

f^ Za našo prodajalno z obufvijo I I " Celju fšCemo:

PRODAJALCE |m/ž|

STIEFELKÖNIG

^ Čevlji, čedni kakor ti!

Ste komunikaHvni. dinamični, nat-ančni, vesfni in modno usmerjeni, imafe ustrezno izobrazbo in izicusnje v prodaji, sfe prijazni in radi delale z ljudmi?

Ponujamo vam zanimivo in raznoliko delo v mladem in dinamičnem leamu. Prošnje s priloženo fotografijo sprejemamo v roku 8 dni na naslov: Sllefelkonlg i).o.a. SvEtozatevska ul. B, 2DDD ruiaribar e-poila: irena.donko@sMerelkoenlg.si _Y

Veterani v icraju svoje mladosti

17. aprila je bilo v Mestni četrt Gaber je na igrišču športnega kluba srečanje skupine športnih veteranov. Med telovadci so prišli Tine. Ivan, Jože in Edi Šrot, Andrej Pavčič ter August Kusl, med atleti Jože Brodnik in Mirko Kolnik, rokometaše je zastopal Peter Hribemik (organizator in pobudnik srečanja), plavalce pa Jože Tan^.

V imenu krajanov in športnega kluba Ga-berje je navzoče pozdravil Mile Pavlovič, ki je dejal, da je to prvo takšno srečanje generacije športnikov, ki je odrasla v nedrjih delavske četrti Gaberje. Prve korake so za

čeli v T.D.G. Partizan, poznejšem Atletskem društvu Kladlvar, kjer so dosegali vrhunske rezultate, ki so jim prinesli slavo in ugled v mestu, Sloveniji in nekdanji skupni državi Jugoslaviji ter daleč prek njenih meja. Red-kokdo se je v tistih slavnostnih trenutkih zavedal, da za temi uspehi stojijo dnevi in leta marljivega truda, vadbe in odrekanj, da so lahko prišli do vrhunskih dosežkov, vrednih spoštovanja, je dejal Pavlovič.

Srečanje se je nadaljevalo na igrišču športnega društva Gaberje.

RB

Bodoči podjetniici

Dijaki Poslovno komercialne šole Celje so se 13. aprila udeležili že 13. državnega tekmovanja iz znanja gospodarskega poslovanja Zvezda v Ljublja-

Nujna naloga vseh bodočih podjetnikov je pridobivanje sodobnih ekonomskih znanj in izkušenj. Današnji gospodarski tokovi so naravnani tako, da dajejo prednost podjetnim in pogumnim >>i-gralcem na trgu«, ki znajo tvegati. Tveganje, ki naj pomeni pametno naložbo in je hkrati donosno, pa mora temeljiti na znanju ekonomskih ved, na raziskavah tižiš-ča. poslovnem načrtovanju, marketinških prijemih in drugih predhodnih postopkih, ki tveganja postavijo na čvrste temelje in zagotavljajo uspeh. Do teh znanj ni lahko priti. Priprave na državno tekmovanj e so le eden izmed korakov na tej poti. Naloga tekmovalcev je, da v čim krajšem času odgovorijo na dvajset vprašanj s področja gospodarskega poslovanja.

Tekmovanja se je udeležilo 30 šol iz vse Slovenije, vsako šolo pa so zastopali trije dijaki, ki so dosegh najboljši rezultat na šolskem tekmovanju. Poslovno komercialno šolo so zastopali Janja Robida in Matej Gor-jup, dijaka 3. letnika programa ekonomski tehnik, in Jasmina Durakovič, dijakinja 1. letnika poklicno tehniš-

Z leve: Matej Gorjup, Janja Robida, Jasmina Durakovič in prof. Suzana Suholežnik

kega izobraževanja. Najuspešnejša je bila Janja Robida, ki je v minuti in šestindvajsetih sekundah pravilno odgovorila na vseh 20 zastavljenih vprašanj in si tako priborila zlato priznanje.

■a stabil.

udi Ma-

Uspešni tej Gorjup in Jasmina Durakovič, ki sta prejela srebrno priznanje. Ekipno so se dijaki uvrstili na odlično sedmo mesto.

SS

radiocelje

..iüDNi;

lüÄVETI

19

DRUŽINA IN ODNOSI

Zdrav zakonski odnos

VpraSanje: »S fantom hodiva že tri leta in sva oba že v službi. Strah meje poroke, ker se mi zdi, da ni-mava najboljšega odnosa, medtem ko je on drugačnega mnenja. Njega niC ne moti ... Sprašujem se, kdo ima prav. Sem prezahtevna, preobčutljiva, kaj je sploh normalen partnerski odnos?«

Iskrenost in integriteta.

Prva značilnost takega odnosa je skladnost med besedami in dejanji. To pomeni, da oba vesta, kdo sta, da sta spoznala in sprejela tudi neprijetne dele sebe. Če tega soočenja s samim sabo ni, pomeni, da nista v stiku s samima seboj, kar pa pomeni, da ni tiste varne predvidljivosti, ko veš, da te partner ne more prevarati, zapustiti... V odnosu, kjer sta iskrenost in celovitost, je varno začutiti svojo ranljivost in prositi za pomoč, za dopolnitev. To pomeni, da se podpirata ob soočenju s stvarmi, kjer »nista doma«, se veselite rasti drugega, odkrivanja novih stvari, novih znanj ...

Spoštovanje drugega, svoboda- Druga značilnost je. da so želje in potrebe drugega prav tako pomembne kot moje, Tu se lahko pogovarjava o vsem. Sprejemava drugačnost drugega. Ne kot neko nevarnost, ampak obogatitev. Seveda, to ni terori-ziranja drugega z mojo drugačnostjo, ampak pogovor o mojem doživljanju, ki ni nujno enako kot tvoje. Tu se enemu ni treba prilagajati v smislu, da čuti to, kar dnigi želi. da naj bi čutil, ali mislil, kar je za drugega sprejemljivo, ampak enostavno: jaz tako mislim in čutim. Tukaj se oba zavedava, da drugi ne more izpolniti vseh mojih pričakovanj. zato nlmava nerealnih pričakovanj drug do drugega. Recimo; drugi ne more nadomestiti varnosti, ki jo prvi pogrešal kot otrok, lahko pa je sočuten s to bolečino in »je zraven«. Nujni pogoj za tako globoko in osvobajaj o čo obliko intime pa je okvir in to okvir zvestobe. Samo če veš, da bo dru^ ob tebi »za vedno«, je dovolj varno, da se mu lahko razkriješ v vsej »ne dovolj dobrosti« in ranljivosti.

Empatija, razumevanje drugega. Neizogibna lastnost dobrega odnosa je sočutje do drugega. To je sposobnost razumevanja in sprejetja drugega takega kot j e ter hkrati še vedno ohranjanje odprtega dialoga o podobnostih in različnostih čustvovanje in dojemanje sveta, drugega in sebe. Recimo pri starših je to sposobnost, da slišijo otrokove potrebe ter ga razume-

BLIŽINA

družinski inštitut

www.blizina.si 03/492^^80

JO

• njegovem Dtroka ne bodo čutili i

mju.

razumeli, bo ta otrok kot odrasel nesposoben Čutiti in razumeti sebe in druge. In bo svet doživljal popačeno, v skladu s svojo popačeno sliko. To pomeni, da bo do drugega imel iracionalna pričakovanja, kar je začetek propada odnosa.

Odsotnost manipulacije, kontrole in ustrahovanja. Partnerja se odpovesta medsebojnemu manipuliranju v obliki različnih oblik socialno sprejemljivih kazni kot so kaznovanje drugega s tišino, umikom v garažo ali pred TV ali s selektivnim dajanjem informacij, ko drugemu 7;imnl-čimo polovico zelo pomembne informacij o pomembnih intimnih stvareh; igre moči, ker eden več zasluži; pasivne agresivnost, to je zaigrana nemoč, ki je morda že tolikokrat ponovljena, da postane že bolezensko obarvana (glavoboli, depresija ...).

Zvestoba, fizična privlačnost. Nežna čustva med partnerji, odkrito besedno in telesno izražanje naklonjenosti predstavljajo pozitivno prognozo za trajen in zrel odnos. To je tam, kjer telesna privlačnost in spolnost nista osrednji vsebini odnosa, sta pa vseeno pomembno prisotni. Namreč, pretirana pozornost, namenjena spolnosti, je največkrat samo izraz strahu pred bližino in ranljivostjo, ki jo taka bližina predpo-stavljain vodi v seksualno odvisnost, kjer je spolnost mehanizem za blaženje bolečine in zakrivanje strahu pred intimnostjo. Lahko jo razu

memo kot napoved za razpad odnosa. Umik in izogibanje odnosu pa je lahko tudi nasprotno - zavračanje spolnosti in telesne privlačnosti in prav tako znak seksualne zasvojenosti, vendar v anoreksičnem smislu (stradanje).

Skratka, če se vrnem k začetku, samo tisti odnos bo lahko prijeten za vas. kjer vas bo partner čutil, pa čeprav takoj v začetku ne bo razumel vaših strahov in vam bo pustil, da čutite, kar čutite in se zaradi tega ne bo umaknil v svoj svet.

DRAGO JEREBIC

iROŽICElN ČAJČKI

Koprive za moške stvari

s korenino ali listi koprive {Urtica dioica) si lahko moški pozdravijo povečano prostato. Nasploh koristi zoper vse težave mehurjain sečil. Obnese se pri težavah s kožo. lasiščem, senenim nahodom, zdravi sladkorno bo-

sikaj. Je seveda tudi zdravilo za ženske, da ne bo po-

Urtica je njeno latinsko ime, izhaja pa iz izraza mere, kar pomeni skelenje. In ies.obstitaznjosesprostl neškodljiv »koprivni strup«, ki zaskdi našo kožo. Že v antiki so poznali njene zdravilne odlike in jo na veliko uporabljali. Rimski pesnik Ka-tul je leta 57 spesnil posebno pesem na čast koprivi, potem ko si je z njo pozdravil trdovraten nahod in kašelj. Grški zdravnik Dioskurid je že poznal njene mnogotere zdravilne moči in jo predpisoval za izboljšanje prebave in izločanja seča, pri splošni slabosti, kašlju, krvavitvah, ranah^ čirih ter za čiščenje krvi. Že od davnih časov je bilo razširjeno bičanje s stebli kopriv po hrbtu. Dajalo je topel občutek in pomagalo pri lumbagu in išiasu. Tudi dandanes velja poskusiti s tem, če človeka dajejo tovrstne tegobe. Pa še to. V zdravihie namene ne uporabljamo zgolj velike koprive (Urtica dioica). pač pa tudi malo koprivo iUrticaurens), saj imata podobne zdravilne lastnosti.

Ljudsko zdravilstvo uporabo koprive zelo priporoča. Meni, da sodi med najboljša čistila za kri, kar jih je. Je tudi pomembno zdravilo za bolezni sečil. Učinkuje diu-retično in zato poveča nastajanje urina, pomaga pri slabem delovanju ledvic in za-stajanjutekočinevtelesu. Korenino, redkeje tudi liste, sve-

Piše: PAVLA KLINER

tujejo za zdravljenje povečane prostate. Bolniki z artri-tičnimi in revmatičnimi obolenji naj uživajo čaje in druge pripravke iz koprivnih listov, saj se bodo bolečine občutno zmanjšale.

Kopriva je zelo primerna za pomladanske očiščevalne kure. saj učinkovito čisti in razstruplja ter tako spodbudi izločanje strupenih in odpadnih snovi iz telesa. Smo tudi v obdobju senenega nahoda, ki muči mnogo ljudi. Ti naj sežejo po pripravkih iz koprive, saj učinkuje an-tialergensko in tako lajša neprijetni seneni nahod, pa tudi astmo in alergijsko vnetje nosne sluznice. Zelo bogata je z železom, vitaminom C

in drugimi minerali in vitamini, zato se obnese pri slabokrvnosti. Ustavlja krvavi-

tudi premočno menstrual jo. Odreže se tudi srbeči in nečisti koži ter pri poškodovanih laseh in lasišču. Kopriva se uporablja tudi za zdravljenje drisk in hemoroidov Nenazadnje pa znižuje še krvni sladkor, zato jo dodajajo v čajne mešanice, ki jih uživamo pri povišanem sladkorju.

Čaj pripravimo kot popa-rek in sicer tako. da štiri žličke zdrobljenih listov prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati 10 minut, od-cedimo in spijemo tri do štiri skodelice dnevno. Pri pripravi čaja iz korenin se odločimo za prevretek; eno žličko sesekljane ali zmlete korenine stresemo v mrzlo vo-Jmodovietjalnku-) minuto. Stoji naj 10 minut, pijemo do tri skodelice nesladkanega čaja na dan. Pri pomladanski utrujenosti se priporoča tudi uporaba svežega koprivnega soka.

do, sej hämo

štajE^rski val

in 87,fe MH2:

MINERALI V

HARMONIČNEM RAVNOVESJU

JASNO. RADENSKA.

Preberi več na www.radenska.si.

20

iCIJE-MALI OGLASI

liVI TEDNIK

IŠČEMO TOPEL DOM

na pot

Bližajo se prvomajski prazniki in s tem čas, ko ljudje odpotujejo na prve nekajdnevne počitnice s poletnim pridihom. Pri tem lastniki živali ne smejo pozabiti nanje, pa naj jih pustijo doma ali peljejo s se-

Če vzamemo žival na pot, moramo pomisliti na pravilno oskrbo med potjo (redni počitki, da žival opravi potrebe, se odžeja, nahrani), na cilju (ali je v hotelu, kampu ... vaša žival sploh dobrodošla) in povratku (ne pozabite, Slovenija je del Evropske unije, za transport živali veljajo stroga pravila: pozanimajte se, če izpolnju ete vse zahteve, PRED odhodom čez mejo!). Ne pozabite tudi vprašati veterinarja, kakšne bolezni prežijo v drugih krajih in k^o živali pred njimi zaščititi.

Morda pa bo živalca ostala doma. Ce je tako, potem ji moramo zagotoviti redno oskrbo s hrano, vodo, sprehodi in družbo. Če nimamo primernega soseda ali sorodnika (ki na primer nama pomagajo pri najinih mucah -Žoržu in Frfri - ko potujeva. Imava res srečo in podporo v družini!), potem je treba pomisliti na oskrbo v kakšnem »živalskem« hotelu.

Ce nimate živali, ki bi jo vzeli s seboj, pa bi jo radi, potem pa le brž v zavetišče po kakšnega simpatičnega kosmatinca. Tu je le nekaj predlogov. Če bi jih radi videli v živo, nas obiščite v zavetišču Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro. Za informacije pa lahko kličete na telefon 03/749-06-02.

ROK KRAJNIK

Enostarševska družina: mlada mamica, stara leto dni, je prava čuvajka srednje rasti. Sinček je zelo živahen m pnmeren za učenje. Ker mamici z norčijamiže počasi »žre« živce, ga z vesoljem da vposvojitev. (4257)

Sva zelo umirieni (beri: olikani) mačkici, kot se za najino starost spodobi. A miši še vedno pridno loviva.

star komaj eno leto, sem že zelo dolgo v zavetišču, zato res nujno potro-da bom zvest in dober čuvaj. (4036)

Sem mlad postaven samček, star 5 mesecev, in kot je na list papirja

spodobi (sem huskyca, stara 2 leti) kar blestim od

napisal veterinar, križanec, Malo sem še plašen, a ko bom zrasel, bom kondicije. Ceste rekreativec in potrebujete družbo pri teku ali kolesarje-dober čuvaj. Zelo rad imam otroke. (4269) nju, nikar ne odlašajte - pridite pome! (4231)

-Univerzitetni diplomantki^-

URŠKI PERNOVŠEK

iskreno čestitajo dedi, biča, ati, mami, Simon, teta Nada

PRODAM

WPASSAT karavan l,9ldidi»el metalno zelene baivajetnik 2000, veliko opreme,prodam.Telefon 041 636^03,041 922-432. 1639

MALO rabljen električniskuter Codi, nemški, 24V, «sodno prodam.Telefon 041 267-344. 1975

OPEL astro karavan, 1997, abs, el, paket, klima..., predam, (eno po dogovoru. Telefon 041 870-750. 2034

Za prodajo na stojnici v Citycentru v Celju

iščemo

(lahko tudi študenti ali mlajši upokojenci) za promocijo in prodajo knjižnega programa MKZ. Tel.! 01/241^372. Kličite dopoldan!

R0+50m

Skaletova 13, 3000 CEUE

delovna mesta:

Avtomeha

Pogoj: delovne izkušnje

Knjigovodja

knjiženje poslovnih dogodkov (polovični delovni čas)

Pogoj; V. stopnja - ekonomska smer - delovne izkušnje - odgovornost in dinamičnost pri samostojnem delu.

Vloge z dokazilom o izobrazbi in kratkim življenjepisom pošljite na zgornji naslov.

TRAKTOR Imt 560, letnik 1980, gozdno opremljen,;2>belKnsko vlilo, de^o In verigami, predem. Telefon 041 793-891. Š362

VRTALNIK Block-Decker, 500 W, ugodne prodom. Cena p« dogovoru. Telefon (03)5416429. 2036

PR0DA1W

ELEKTRIČNI ugregol Honda, z moqo 1,5 Kw

90cni,prodam.Telefon 5730-385,040 995-965. Lieg

pri mestnitiinkU.nadstropie,velikost 22,50 m', primeren za trgovsko ali

16.988 EÜR, Telefon (031 491-5062, 031 541-368; www.maksiniilijan.si. Maksimilijan, d. a.o.,Linblianskoc. 5, Cdie.

DVOSTAKOVANJSKOhišovZa5radu,zgra-jeno 1.1970, dobro ohranjene invzdr-

m^ v;eVa\akor'S'mo za 129.000 EUR. Telefon (03)491-5062, 031 541-388; w

ml Informacije (10 telefonu 031 697-748. 2028

/OKOUCIFronkolovego prodamo travnik, primeren za vikend. Telefon 041 678-066. 2042

PISARNEvinodstropjuobjektoMoksimili-jon na Ljubljanski tesli 5 v Celju, v skupni velibsii 79,77 mM28^24,35» 27,42 m'), skupaj ali posamezno, za mesečno najemnino 13,40 EUR/m'.Te-lofon (03) 491-5062, 031 541-388; www.makslmllijan.s(. Mak^mllljon, d. 0. e., ljubljanska C. 5, Celje.

Podjetje NT&RC,d.o.o. Direktor: Srečko Šrot

Podjetje opravlja £asopisnn-7.aložniško, radijsko in agencij sko-iržn o dejavnost

Naslov; Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03] 5441032, Novi tednikizhaja vsak torek in petelc.

pa 1.2S EUR (299,55 SIT). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naroenine; Majda Klanšek. MeseCna naročnina je 7,09 EUR (1.699,05 SIT]. Za tujino je letna naročnina 170,26 EUR (40.801,11 SIT). ŠievHkatransakcijskegaraeima: 06000

NOVI TEDNIK

Odgovorna urednica: Tatjana Cvlrn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom; Igor Sariah, Andreja Izlakar. """

Odgovorna urednica: Simona Brglez

Ifrednica informativnega programa; Janja Iiitihar

E-mail; radio@nt-rc.si.

E-mail v studiu: info®>radiocelje.cum

Milena Brečko-Poklič. Brane Jeranko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Seliänik, Branko StamejClC. Simona Šolinii, Dean Suster, Saška Teržan Ocvirk

Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter n\)di ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: V<qko Grabar, ZlatKo Bobinac, Viktor Klenovšck, Alenka Zapušek. Marjan Brečko Ifelefon; (03]42 25 )90 Fäx; (03)54 41 032, {03)54 43 Sil Sprejem oglasov po elckt. pošti: agencija@nt-rc.si

21

tednik

Obvestilo za naročnike

Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase

v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika tednika.

PRODAM

TKISOEHOstonovanie, vCeliu^ objekt Makst i.iliion,2.n»dslr«pit,vilikDill01,;9 m', novo, vseljivo lokoj, prodorno za l43.S;5!»R.Iolol.o 1031491-5062, 031 541-388; m.mokiimiHioo.!], Moksiniikion,d.o.o.,LiubliDn!koc5, Colo.

ENOSOBMOstoiovonievllovIioäiiiiidoiii. TolofooO« 604-031-

ODDAM

ijüne sobe 5 soniloriiaml, kolilnio, porki-r>nie,»aoslo|ne,>hi9vCeliu-Ielefon 041 650-737-

1954

BU<GUO«vP<ll,ploiioddolieiolSOi, zelo ogodneoddom-Telefon 041 498-046, 2030

ERUHARICO zo blvoojeisčeo). Mesečno plo-čilodo70EUR-Vzonienozoplocilolodi gstlni.Telelon0402t6-38i. p

PRODAM

ŠTEDUIK no Irdo gorivo. Iz neriiveieplo-ievlne, prodom. Telrrton |03| 5777-522. 20B3

HUDItHIK, štedilnik, znmrznvolnlk, pralni strot Irosed, kevt, kc4no sedežno, poml-volor) korito, otroško sto|ico in omero prodom-TilonOfl 41S412.

PRODAM

lESENOVI »fosnes, 1,5 m', sohlt, pradnm. Telelo. 031 572-263. 2020

iiVii'Hfll^ii

PRODAM

MALO rabljeno klavinko harmonib Delidja koral V, 120 basov, 4«uglafeno, 11 registrov no klovinturi, 6 no basih, prodam zosamoISO EUR. Telefon 041 267-344. 1975

i

V naših srcih si zapisan, čas te ne ho izbrisal. Čeprav spokojno spiš, z nami vedno še živiš.

V SPOMIN

Danes minevata dve leti žalosti in spominov, kar si nas za vedno zapustil, dra^ mož, oče, tast in opi

JOŽE PIRH

s Ceste v Lokrovec 26, Celje (22.1.1916-24.4.2005)

Hvaležni smo vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in se spomnite nanj. Žena Marija, hčerka Marica in sin Daniel z družinama

TELICOsimentalka, 600 kg, primerno zo zokol, prodam. Telefon 031 562-369.

2014

TELKO, palno, br^o 8 mesecev, prodam.

Telefon (03)5734041. li9i BIKCA slmentaka, težkega 140 kg, pro-dam.Telefon041 870-510. 2024 PAVE, samca In dve samiti prodam. Telefon 031 50M18. Š360

BIKCA, čb, starega 10 dni, ugodno prodom.

Telefon 031 862-293. 2039 PRAŠIČE, od 3S do 150 kg, hnnijene z domoro hrano, možne so tudi svinjske poloviceteročiščeniodojki, zelo ugodno prodamo. Možno tudi dostava no dom. Telefon 031 607-419. šses

BIKCE, od 130 do 400 kg, prodam ali menjam zotellcozozakoLTelefon 041 25M18. p

KUPIM

BIKCA simentab,5taieaa8do12tednov,

Akcijska prodaja kuharskih knjig iUovega tednika in Radia Celje v Citycentru Interspar v Celju p--^ od 26. - 29. aprila

^MaliapäLe luln^

dtoi/eniLiL ^oipodinj

J^uLariLe LuLve

t/iiKfii '( hi It! j! iiijf

In zamrzouame hidl

2 KNJIGI

llliir Ii L 4' e 3 KNJIGE

Pogovorili se boste lahko tudi s strokovnjaki, ki so z vašo pomočjo napisali te knjige.

Ugasnila je Luč življenja, se prižgala luč spomina. V srca pa ostaja tiha, skrita bolečina...

ZAHVALA

V 93. letu nas je za vedno zapustil dragi oče, stari ate, pradedi in svalc

GREGOR LEVOVNIK

iz Studenc 64 pri Ponikvi

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč in tolažbo v težkih trenutkih, za darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi patro-nažni službi - gospe Cvetki, gospodu župniku, pevskemu zboru in pogrebni službi Ropotar. Pogrešali ga bomo.

Žalujoči vsi njegovi

mm.

M

raODAM

VINO šmomico, 2001, prodom. Telefon 031 767-543, Šentjur. 2047

UNSKOLETNO seno v refud, Pristavo pri Vojniku, ugodno prodom. Telefon 041 871-273. 2049

OSTALO

Iskreni fantje iščejo preprosta, «e-

ee,pozabite'na razočaranja ter jih brez stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378.

ZAPOSLIM 2 pleskorjo in 2 delavca zo pomožno pleskarsko delo. Sobosli-korstvo Martin Zogoričnik, s. p., Zo-grad 92 a, Celje, telefon 041 626-009. 1897

INTER Punkt, d.O. o., Prekorjeil, 3211 Ško^o vas zaposli za nedoločen čas

ČEBELHiAKzv

PRIVLAČNO, vHko25tedekle, iz želiprijater|a(ki38let.ResnD.Tel8fon04l 248-647. V^ww.superalan.sl. 2051 ŽEHRNA posredovalnico Zaupanje, ki je upo njevljubezen povrnila že več kot 10.000 osebam, posreduje zo vso starostno obdobja, brezpkično zo mkijše ženske. Telefon (03) 5726-319,031505495. LeopoH Orenlks.p.,Dok!niavos85,PKbold. n

ZAPOSLITEV

Informocije po telefonu (

KAKOVOSTNO in po konkurei?čnjh cenolr ZAPOSLIMO strojnika TGM. Ferdinand Her- Izdelujemo demit fasade. MSGrod, <f. 0. cog, s. p., Tevče 8,3270 Loško, telefon o, Gosposvetsko 3, Celje, telefon 041 041 653470. Li9e 771-104. 1331

H!TRO NAROCSTE

NOVI TEDNIK

Dvakrat na teden, ob torkih in p

e o življenju

in delu na območju 33 občin na Celjskem.

Poštna dostava na dom.

V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,63 (150,97 SIT), pedcovapa€l,25 (299,55 SIT). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno e 7,09 (1.699,05 SIT) kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec.

d: 5% pri plačilu za enoleto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007).

Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.

1 i'V^'l:» tudi letnik 2007 4J,V7,] /A J 1^3 prilogo TV-OKNO!

VsakpetekUbarvnihsl

reflamianimhiostiii sveta glasbe in zabave.

Prešemova 19 3000 Celje

NAROCILIVICA

Kraj: Ulica;

Datum rojstva:__

NeprsMicnc) naročam Now tednik za najmanj 6 mesecev

podpis:

KT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika

22

BOR^DELA

101 TEDNIK

Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso obta\djefla Prav tako zaradi preglednosti objav izpuJčamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci {delo za doloien čas. zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne drage zahteve), Vsi navedeni in ffianjkajočl podatki so dostopni; • na oglasnih deskah območnih služb In uradov za delo zavoda; ' na domaü strani Zavoda fiS n zaposlovanje:

2007; Stagoj Simon s.p., Eielftro klima Sago), VIŠnia vas 14,3212Voinik;

Blektričat,pripraynik;do27.4.2007;Sta-goi Simon s.p., Elektro klima Slagoj, Višnja

naprave

,0, da so morebitne napa^» pri objavi mogoia.

Cesta naastti)liio2,3000 Celje;

proir/odni delavec, oblikovalec kovin za

pomoč pri gradbenih dalih; do 3.5.20G7: Nivo gradnje in ekologija d.d. Celje, L^ve 11, 3000 Celje. Delavec breipoUk» čistilec v mobilni ekipi, območje Celja z

24.4.2007; ISS Sefvisystem d.o.o.. Ptujska cesta 95.2000 Maribor

ČIstilka na območjuCelja.Ce mesnine: do 27 4.2007; ISS Servisystem d.o.o., Ptujska cesta 95,2000 Maribor;

prevo2 oseb s taksijam: do 26.4 2007; Mustabalič Edin s.p.. Taksi Pilko, Brezova ulica 2,3000 Celje.

cesta 3,3220 Štore; . S. 2007; Gradnje Žveplan d.D.o., Ulica heroja 8,3000 Celje: ključavničar, delo vvečji proizvodnji, razna

terenu; do 27 4 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanatova ulica 4,3000 Celje:

ključavničar do 27.4.2007; Nivo gradnje in ekologija d.d. Celje. Lava 11,3000 Celje.

skladiščnik metalurgije; do 16.5.2007; Inpos d.0.0. Celje. Dpekarnilka cesta 2,3000 Celje;

jedrar, pripravljen jedemik očisti, premaže. dodela jedro in nosilec; do 24.4. 2007; Kovis - livarna

4.2007; Kumer Milan s.p.,Hla Skaletova ulica 2,3000 Celje. EkktrikarMranik elel(tričar alektronik; do 24 4.2007; Nivo gradnje in ekologija d.d. Celje, l^va 11, 3000 Celje.

mar la tisk $phslae

tiskar It. tekoče vzdrževanje, čiščenje in

dodelovalec II, tekoče vzdrževanje, čišče-je in nadwrdelovanja stroja,!

!or delovanja stroja, priprava sai

do 27.4 2007; Panhygia d.o.o, äscenje in Dgovina. Brag pri Polzeli 133, 13 Polzela;

Ijanje «eh vrst strojev v obratu, preventivni pregledi strojev; do 1. 5. 2007; Manpower d.0.0., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje: ključavničar; do 27.4.2007; Nivo gradnje in eblogija d.d. Celja, Lava n. 3000 Celje;

zidar tesar; do 5.5.2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8,3000 Ce-

strojnik TGM; do 5.5.2007; Gradnje Žveplan d.a.o.. Ulica heroja Lacka B, 3000 Celje. Haia poklicna oeiraTba (do 2 tet)

čilu stianke, delo se opravlja z viličarjem, skrb za urejenost skladiščnih prostorov in polic; do 24.4 2007; Maripovrer d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje: viličarist delo v večjem skladišču, razkla-

kalupar livar, po programu formanja in navodilih nadrejenega izdeluje zahtevne forme; do 24. 4. 2007; Kovis - livarna d.o.o. Store, Železarska cesta 3,3220 Štore. Stavbni khpar

stavbno kleparskainkrovskadekdo 28.

9,3220 Štore.

njenost regalov; do 24 4 2007; Manpower d.D.o., PE Celje, Stanetova uli» 4 3000 Celje.

2007: Manpower d.o.o.. PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje;

varilec; do 27.4 2007; Nivo gradnja in ekologija d.d. Celje, Uva 11.3000 Celje.

pravi kupolko za obratovanje, čiri ostanke taline in žlindre, oblogo premaže z grafitnim premazom in jzvede reparacijo obloga; do 24. 4.2007; Kovis • livarna d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore;

talilac livar, upravljanje elaktro talilne peči za taljenje železa; do 26.4.2007; Valji d.o.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore. Näia pukHcna izebnOa (do 3 leti oskrbovalec I, pomoč pri nadzaro kvalitete, notranji transport materiala, izdelkov in

do 5. S. 2007; Gradop Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje;

monter, menjava vod. zapis, vodomerov;

Ijav, tlačni preizkus do 1.5.2007; Energetika Celje javno podjetje d.o.o, Smrekarjeva ulica 1,3000 Celje.

riala in vzdrževanje čistoče v proizvodnji, umi

stroja, manipulacija s polizdelki In izdelki; d< 24.4.2007; Cetis grafično podjetje d.d. Cs Ije, Čopova ulica 24.3000 Celje;

]a.CestavTtnavlje10

)tušd.o.a.

Celja; do 24.4.2007; Engrotuš d.o.o. Celje, PE Supermarket Tuš Celje, Ljubljanska cesta 16,3000 Celle;

pomočnik za montažna in servisna dela; do 27.4 2007; Stagoj Simon s.p., Elektro klima Stagoj, Višnja vas 14,3212 Vojnik.

Miiar

mizardo 24.4.2007; Hoby les, proizvodnja in trgovina d.o.o., Škofja vas 3b, 3211 Škotjavas;

la CMC stroju, izdelava

monter ogrevalnih naprav, vodovoda, plina in ogrevanja; do 27.4.2007; Krempuš Miroslav s.p.. Instaladje Krempuš, Mariborska cesta 218,3211 Ško^a vas.

Strojnik

strojnik težke gradbene mehanizacija; do 12. 5.2007; Sprom tehnika d.o.o.. Ižanska 303, lOOOgubljana.

Stropi mehanik

strojnik gradbene mehanizacije, lahko pri-pravniKdo 27.4 2007; Interpunkt d.o.o.. Trgovina in storitve. Prekolje 61,3211 Ško^avas.

avtomehanik. z znanjem ključavničarskih, varilskih in skladiščnih del; do 23. 5.2007, Gradnje Žveplan d.o.o, Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje;

Brahims.p.,Brat Celje;

ieS, 3000

me; do 24. 4. 2007; Kovis - livarna d.o. Štore, Železarska cesta 3,3220 Štore. Kliaiavničar

lava stavbnega pohištva iz železa, aluminija ir

do24.4 2007;Nivograd-I.Ceiie,Uva 11,3000 Celje: bna in lahka dostavna vozila; do 1. 5. 2007; PSC Janč Janko Česnik s.p., ICdričeva ulica 53,3000 Celje;

do 59 5.2007; RD+SO trgovina in servis d o.o. Celje. Skaletova ulica 13,3000 Celje. Bsktrikarenergeäk elektrikar energetik; do 24.4.2007; Nivo gradnje in ekologija d.d Celje, L^va 11,3000 Celje;

prodajalka, prodaja nakita iz plemenitih kovin terprodaja ur vprodajalni Zli v Mercator centru Idrija: do 24. 4 2007; Zlatarna Celje d.d., Kersnikava ulica 19.3000

miniXBtapevtlVS} fizloterapevt; do 24 4.2007; Terme Dobrna d.d., Dobrna 50,3204 Dobrna.

Ä « hhdHno^Hmatske

prodajalka, svetovanje in prodaja tekstilnih izdelkov in metrskega blaga; do 24.4 2007; Atekstil. trgovina in storitve d.o.o., tehnika, Podsmreka 5,1356 Dobrova. Kukar

picopek kuhar, priprava pic Iz krošne peči ter jedi zžara; do 19.5.2007; NS invest d.o.o. Tkalska ulica 3 C, 3000 Celje.

IV, Slovenska cesta 29, Ljubljana; do 1.5. 307; Mladinska knjiga trgovina d.d. gublja-1, Knjigama in papimica Celje. Interspsr, Ma-

okolju v okolici Celja; do 24 4.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje;

slikopleskar, fasader, zaključna delav gradbeništvu: do 27.4.2007; Gradnje Gio d.o.o., gubljanska cesta 62,3000 Celje.

Frber

frizerAa; do 1. &. 2007; Kozmo, frizerski studio d.o.a.. Salon Simple, Opekami^a cesta 9,3000 Celje.

Tesar

tesar; do 1. 5. 2007; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak71,3221 Teharje.

Zidar

zidar; do 1. 5. 2007; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak71,3221Tehaije;

zidar tesar; do 12. S. 2007: Gradnje Žveplan d.0.0.. Ulica heroja Lad(a 8,3000 Celje.

AshHer

polagalec asfalta: do 5.5.2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3G0G Celje;

polagalec asfalta: do 5.5.2007; Marmat d.0.0., Ptoiz»

Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje.

Voinik instrukOrie AB. a O. £k3te-

gor.

voznik inštniktor, poučevanje vožnje za A in B kategorijo; do 27.4.2007;Tumšek Branko s.p., AvtopmvoznišNo in avtošola. Kosovelova ulica 16,3000 Celje. Smin/a poklicna äobrazha voznik kamiona; do 12.5.2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje;

voznik lahkega doravnega vozila; do 24. 4 2007; K2 trade d.o.o.. Cesta v Tmovlje 10, 3000 Celje:

proizvodni delavec, čiščenje, pakiranje, pn-gledovanie, obračanje, dvigovanje, barvanje: do 24 4.2007; Manpower d.o.o. PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje:

pomočnikimpregnatorla, upravljanje z vili-čerjem in dvigalom vodenim s tal; do 24.4. 2007; Manpower d.o.o, PE Celje, Stanetova ulica 4 3000 Celje;

voTiik kamiona; do 12. S. 2007; Marmat d.0.0.. Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9,3220 Štore;

strojnik TGM; do 12. 5. 2007; Marmat d.0.0.. Proizvodnja surovin. Železarska cesta 9,3220 Štore. ŽiHiskitebBSi

samostojna slaščičarska in medičarska dela: do 27 4 2007, Klasje d.d. Celje, Reslje-va ulica 18,3000 Celje. Grafični tehnO,

dodelovalec t priprava samostojnih dode

vas 3 b, 3211 Škofja vas.

■etVSŠ!

evidenc, r»dzorkal

vodji gradbišč, izdelava načrtov: do 28. 4 2007; Manpower d.a.a., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje.

voznik kamiona; do 5. 5. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje.

24.4 2007; Cetis grafično podjetje d.d. Celje, Čopova ulica 24,3000 Celje. Cradhai teknik

Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8. 3000 Celje;

;t;do16.5.2007:Le-soprodukt d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje;

delo v skladišču, viličarist do 24 4 2007; ŠtefančičSImon s.p., Tasi, Ulica bratov Mrav-a,3000 Celje.

trgovinski poslovodja. deL mesto v Celju; dol.5.2007:lime»sid.o.o.,Šlandrovtrg23, 3310 Žalec.

čeva ulica 36,3000 Celje.

zastopnik na terenu; do 24.4 2007; Ma-

komercialist, prodaje iz pisarne, sprejem

ka cesta 2,2341 Um- zidj za skladišča, oi

: delikatese, strežba delikates I delikatesnih izdelkov na klasični način p želji strank, vloge na naslov: Engrotuš d.o.o Kadrovska služba. Cesta vTrnovlje 10 a. 3000 Celje; do 24 4.2007; Engrotuš d.0.0. Celje, PE Supermarket Tuš Celje, gubljanska cesta 16,3000 Celje;

prodajalec blagajnik skrbza urejenost pr»

komercialist za prodajo osebnih vozil in rezervnih delov, do 1. 5. 2007; PSC Janč Janko Česnik s.p.. Kidričeva ulica 13.3000 Celje.

za vodenje računovodske, davčne in perso-

do 24. 4. 2007; Engrotuš d.o.o. Celje, PI SupermarketTuš Celje, Ljubljanska cesta 16 3000 Celje;

prodaja gradbenega materiala; do 16. 5 2007: Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2 3000 Celje;

prodajalec v trgovini s športno opremo m konfekcijo, del. mesto v Celju; do 27.4.2007; Itu sports fashion d.o.o. Ljubljana, Bmčičeva ulica 13,1231 Ljubljana-Črnuče;

prodajalec, del. mesto v Celju; do 4. 5. 2007;Limexsid.a.o.,Šlandrovtrg23,3310 Žalec;

prodajalec svetovalec,prodaja in svetovanje strankam na področju keramičnih izdelkov. delo na blagajni, naročanje materiala in prevzem materiala, skrb za zadostno količino zaloge: do 24 4.2007; Manpower d.0.0., PE Celje. Stanetova ulica 4 3000 Celje;

rial), skrb za polnjenje polic.

čila in analizira rezultate: vloge na naslov Trgotur d.o.o.. Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje; do 30.4 2007; Emos si d.o.o., Kidričeva ulica 38,3000 Celje;

upravljanja s tveganji, pripravnik; do 24.4. 2007, Banka Celje d.d.. Vodnikova ulica 2. 3000 Celje

«7« ekonomist za komenJalno tfS-javnost

komercialist elektro programa: do 16. 5. 2007; Inpos d.o.o. Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje:

prodaja gsm/umts aparatov In dodatne opreme ter sklepanje naročniških razmerij z družbo Mobitel d.d. v poslovalnici v Citycentru Celje; do 24 4 2007; Kopič Maja s.p. Mariborska cesta 120, 3000 Celje;

blagovno embalažo; vloge na naslov: Engrotuš d.0.0.. Kadrovska služba. Cesta vTrnovlje 10 a, 3000 Celje: do 1.5.2007, Engrotuš d.0.0. Celje, Cesta v Trnovlje 10,3000 Celje

ca Celje, Oblakova ulica 5,3000 Ce-

E LAŠKO

Cetis grafično podjetje d.d. Celje. Čopova ulica 24 3000 Celje;

pomožni zavarovalni zastopnikzaprldobi-vanjezav ponudb na Celjskem; do 1.5.2007; Grawe d.d.. Poslovna enota Ljubljana, Komen-

pomožna dela v mizarski delavnici In na terenu; do 6. 5. 2007; Mizarstvo Hrastelj lo.o., Trubaijeva ulica 30.3270 Laško;

delo z računalnikom, digitalni tisk, sprejem strank, dostava, tiskanje, izdelava štampiljk; do 27 4 2007; Manpower d.o.o., PE Celje. Stanetova ulica 4 3DOO Celje:

vamostnifcdo 244 2007; Prosignal d.o.o. Celje. Kersnikova ulica 19,3000 Celje. Ini lesarstva

tehnolog v mlzai^u; do 24 4. 2007;

.škofja

do 27,4.2007; Nova kuverta d.o.o. Ljubljana. Slovenčeva 17,1000 Ljubljana;

delavecvskladlšču,del mestovjagnjeni-ci pri Radečah; do 27 4.2007; Nova kuverta 7,1000Ljublja-

)v:do28.4.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4. 3000 Celje.

sobarica; do 24 4.2007; Zdravilišče Uš-ko d.d.. Zdraviliška casta 4.3270 Laško. Obifchva/ec kona

vodja projekta, vodenje in razvoj aplikativnih rešhev v vb.net oblju; do S. 5. 2007; Sotech d.0.0., Aškerčeva ulica 14,3000 Ce-

I trgovina d.0.0., TrobnI Dol 34,3271 Šentrupert ........Mba(äo3let}

prodajni referent, delo v pisarni In na tere-

slovno politiko podjetja, načrtuje, usmerja,

ja, spremlja, nadzira in ukrepa, da se doseže

Trgotur d.o.o.. Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje; do 30.42007: Emos si d.0.0., Kidričeva ulica 38,3000 Celje.

Kadrovska služba. Cesta vTrnovlje 10 a, 3000 Celje; do 24 4.2007; Engrotuš d.o.o. Celje. Tuš market Uško, Trubarjeva ulica 4 3270 Laško. Mizar

mizar; do 6. 5.2007; Mizarstvo Hrastelj d.o.D., Trubarjeva ulica 30.3270 Laško. Strugor

saldakontist In blagovni knjigovodja v pod-

mat tim d.d.. Spodnja Rečica 77,3270 Laško. }Mec

varilec tigklasično varjenje mig msg-f elektrode; do 27. 4. 2007; Kovinar Laško d.0.0.. Celjska cesta 52,3270 Uško.

ne dokumentacije, fakturiranje, sestava ponudb, predračunov, svBtovanja:do 28.4.2007; Manpower d.0.0 ., PE Celje, Stanetova ulica 4 3000 Celje.

Um. diA inž. strojništva la koastmh

prav: do 26.4 2007; Valji group d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. Univ. dipl. ekmomist

a upravljanje s tve-

kuverta d.o.o. Ljubljana. Slovenčeva 17,1000

prodajalec delikatese. strežba delikatese

iji; do 16.5.2007; Inpos d.0.0. Celje, Opekamiška cesta 2,3000 Celje.

l}ipl.ekBnomist(VSI finančnik III, finančni referent; do 27.4. 2007; Okrožno sodišče v Celju, Prešernova ulica 22,3000 Celje. Univ. dipl. pravnik

odvetniški kandidat do 1. 5. 2007; Ver-

želji strank; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovske ^uzba. Cesta vTrtHivlje lOa.3000 Celje; do 24.4.2007;fngrotuš d.o.o. Celje, Supermarket Laško, Celjska cesta 36.3270 Laško:

prodajalec delikatese, strežba delikatese In delikatesnih Izdelkov na klasični način po želji strank, vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska sluäa. Cesta vTmovlje lOa, 3000 Celje: do 24.4.2007; Engrotuš d.o.o. Celje. Tuš market Laško, Trubarjeva ulica 4 3270 Laško:

kaša; ^^ogena naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrov ska služba, Cesta vTrnovlje 10 a. 3000 Celje; do 24. 4. 2007; Engrotuš d.o.o. Celje, Tuš market Laško, Trobarjeva ulica 4,3270 Laš-

kuhar, priprava hrane: do 27. 4. 2007; Sadar Jože s.p., Plzzerlja Špica, Trg svobode 7, 3270 Laško.

Gradbeni tehnik

rissnie načrtov, delavnih nalogov, delo s strankami, izmere pri strankah; do 24 4 2007:MlakarJožes.p.,Stealum Radeče, Pot na jez 12.1433 Radeče.

B0R2illiLA

23

fomln\ kovae, zalaganje kovaške peči.

Sndn/a slnkeifas al/ sph^a Bsbrai- Slovenska Bistrica, Žolearjava ulica 6,2310

pomožni zavarovalni zastopnik za sklapa-njB zavarovanj na Celjskem: do 1.5.2007; Grawe d.d., Poslovna enota Ljubljana, Komen-skega 4,1000 Ljubljana;

tehnolog komercialist: do 27. 4. 2007; VrtiovšekZdenka s.p., Inox Vrbnviek. Spodnja Rečica 81. 3270 Laško.

zdravnik specialist splošne ali družinske medicine: do 8. 5.2007; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4,3270 Laško.

Unior d.d. Zreče, Kovaška cesta 10, 3214 Zreče.

Naja pokäcna izobrazba (do 2 ht) upravljalec stroja 11, delo v proizvodnji z znimisiroji, kontrola raznih izdelkov in poli delkov, obdelava raznih polizdelkov, delo je večizmensko: do 24. 4. 2007; Manpower d.o.o.. PE Celje. Stanetova ulica 4,3000 Celje;

razlagalec, delo v večji proizvodnji in je

nike pomaga gri delu v skladišču, opravlja delo z viličarjem, pomaga pri transporto v sklad iš-ču,pripravi material ali proizvode za odpremo, do 27. 4. 2007: Pfeifer d.o.o, Prihova 21, 3331 Nazarje.

Mizar

mizar (riše načn, skice, pripravi material ifl les, strojno žaga, brusi, skoblia..); do 274. 2007; vloge na naslov: Rihter d o.a. alizaposli-tev@riNter.si, Rihter d.o.o., Uke 40, 3333 Ljubno ob Savinji.

Delavec brez poklica

picopek: do 29.4.2007; Leskovar Peter

Rihter d.0.0., Ijike40,3333 Uubno ob Savinji' Frizer

frizerske storitve - moško in žensko frizerstvo; do 27.4.2007: Trogar Bojana s.p..

ecrib,sk

Mosrje. Tesar

tesar krovec (obdeluje in izdeluje lesene izdelke, polaga strešno kritino...), do 27 4. 2007: vloge na naslov: Rihter d.o.o ali na: zaposlttev@rihtarsi: Rihter d.o.n., Uke 40, 3333 Ljubno ob Savinji.

skladiščnik - prevzema in izdaja artikle, označi skladiščno mesto in šifro artikla, pri-

27. 4.2007: Pfeifer d.0.0., Prihova 2

obdelovalec lesa -delo na tračni žagi, štiti-stranskemskobelnem stroju ter razna pomožna dela; do 16.5.2007: Rihter Srečko-nude-nje uslug-tesarstvo, Šentjanž 47,3332 Reči-

vačJožeip., Dobrava 62,3214 Zreče;

voznik avtobusa; do 25.4.2007; Curious d.0.0. Stranice. Križevec 44,3206 Stranice;

voznik tovornjaka v domačem in mednarodnem prometu (Avstrija); do 26.4.2007; Haložan d.o.o. Slovenske Konjice, Ulice Dušana Jereba 3, 3210 Slovenske Konjice. Stn/nitelmik

zirje, vodenje trgovine; do 24.4.2007; vloge na naslov. Ariel, d.o.o.. Letališka c. 3 c, 1000 Mubljana, - s pripisom iVIoziije; Ariel d.o.o. gubljana Ariel d.o.o, Savinjska cesta 24,3330 Mozine

IMrii dipl. inženir gozdarstva

4.2007: Zavod

UE SLOVENSKE KONJICE

na rezalnem stroju pred tiskom in po njem, delo na zgibalnem stroju, pakiranje končnih izdelkov, ravnanje papirja, roino štetje, šivanje; do 1.5.2007; Petrič Branko s.p.. Tiskarna Petrič, Tovarniška cesta 8,3210 Slovenske Konjice.

nacija izvajalcev, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju storitev, sodelovanje z zunanjimi institucijami: do 24 4. 2007; Lambrechtov dom Slovenske Konjice. Šolska ulica4,3210 Slovenske Konjice.

UE ŠENTJUR

2007, Iskrač Peter s.p.. Električne instalacije. Kamna Sora 14,3213Frankolovo;

delavec v proizvodnji, del. mesto v Slovenskih Konjicah; do 24 4. 2007; KI interim d.0.0., P£ Zupančičeva jama. Železna cesta 14,1000 Ljubljana:

nega pohištva, do4 S. 2007; Ribič Jože s.p.. Tovarniška cesta 5,3210 Slovenske Konjice, pomožna dela pri sestavi stavbnega pohiš-

čiščenje pmstorov; do 24 4. 2007: Osnovna šola Slivnica pri Celju, Gorica pri Slivnici 61.3263 Gorica pri Slivnici:

strojnik težke gradbene mehanizacije: do 27. 4. 2007: Romih Damijan s.p. Šentjur, Ulica Toneta Sellškarja 5,3230 Šentjur;

do 27.4 2007, Siter Simon s.p.. Zaključna

vrtnarska dela, urejanje pokopališča, čiščenje poslovnih prostorov in okolice; do 27.4. 2007; Špes Franc s.p., Kamnoseštvo in po-grehneusluge,Tattenhachova ulica 14,3210 Slovenske Konjice.

PomočnH, mesena

pomočnik mesarja, rezanje in pripravljanje mesa terrib.čiščenjehladilnihvitrin,vloge na naslov: EngrtitušJ.o.o., Kadrovska služba. Cesta «Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 1.5.2007; Engrotuš d o.o. Celje, PE Supermarket Tuš

nikaoslabi kakovosti tri

2007:AlpDSd.d. Šentjur,Cesta Leona Dobr^ tinška 2, 3230 Šentjur.

voznik kamiona C, E kategorija; do 12.5. 2007; Kuna-renttrans, d.o.o., Maistrova ulica 2.3252 Rogatec.

d.d.,Š

ca2.3311Šem-

monter in serviser toplotnih črpalK hladilnih, klimatizacijskih ter prezračevalnih sistemov; do 12.5.2007: Termo shop d.o.o.. Cesta

4 2007; Alpos alu d.o.o. Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška2,3230 Šentjur.

lesar

sorterka parketa 11; do 27.4.2007; Parke tarna Jager d.o.o. Šentjur, Proseniško 14, 3230 Šenčur;

parketar 11; do 12. 5. 2007; Parketama Jager d 0.0. Šentjur, Proseniško 14, 3230 Šentjur.

varjenje prirobnic ze radiatoije; do 1.5. 2007; Marvol d.0.0. Šentjur.Cesta Leona Do-brotinška 8.3230 Šentjur.

Strugar

4.2007; vloge na

]v:Engre

10a,3000Celje.,Engrotušd.o.o.CeljeHlper-market Tuš, Mariborska cesta 123, 3000 Celje;

prodajalec(rib)-skrbzaurejenostprodai-nih polic, prodaja rib svetovanje strankam: do 27.4 2007: vloge na naslov: Engrotuld. o. o., kadrovska služba, Cesta vTrnovlje 10 a, 3000 Celje.; Engrotuš d.o.o. Celje Hiperma toTuš, Mariborska cesta 128.3000 Celje;

prodajalec: do 29. 4. 2007; Žira d.o.o. Kidričeva ulica 55.3250 Rogaška Slatina.

cesta 10,3210 Slovenske Konjice EMaril(araieigBtik vzdiievalec, opravila in popravila v objektih in izven objekta, skrb za okolico: do 1.5. 2007; Hotel Pod Roglo d.o.o., Boharina 2, 3214 Zreče;

mlat

je.toplotna obdelava; do 27.4.2007:T8jhin Plan in a d.o.o.. Planina pri Sevnici 41,3225 Planina pri Sevnici;

rozkanje na bohrwerku; do 28.4.2007; Urlep Danijel s.p.. Montaža in servis obdel. in grad. strojev, Dobovec pri Ponikvi 4, 3232 Ponikva.

Stavbni khpar

stavbno kleparska dela: do 27 4 20( Ljubic Martin s.p.. Notranja zaključna de Dtamlje 33,3222 Dramlje.

blaga v skladišču poslovalnice; vloge na na-skiv: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta vTrnovlje 10 a, 3000 Celje, do 27.4.2007; Engrotuš d.o.o. Celje, PE Supermarket Tuš Slovenske Konjice, Zeče 35,3210 Slovenske Konjice.

strežba brane in pijač; do 19.5.2007: Arifi Bljerim s.p., slaščičarna - kavarna, Kidričeva ulica 15,3250 Rogaška Slatina;

strežba hrane in pijač, delo po haccap sistemu; do 3.5.2007; Blatnik Ciril s.p., gostišče Ciril, Zdraviliška cesta 10,3254 Podčetrtek:

strežba hrane in pijače; do 24.4. 2007; Ivanuš Slavko s.p. -Gostišča Jurg, Male rodne 20,3250 Rogaška Slatina;

2007; Ivanuš Slavko s.p. - Gostišče Jurg^ Male Rodne 20,3250 Rogaška Slatina;

pomoč v strežbi pijač, delovno mesto je v Grobelnem; do 18.5.2007: Pekošak Martin s.p. Grobelno-avtoprevozi, Šentvid pri Grobelnem 14,3231 Grobelno.

macijeotehničnibznačilnostih in prodajnih

Vzdrževalna dela Maijan Pekošak s.p., Stopče 21, 3230 Šentjur Zidar

strojnik za delo na rovokopaču. bagru: do 27 4 2007; Orač Janko s.p., avtoprevozi, strojna zemeljska dela, Predanca 9, 3240 Šmane pri Jelšah.

mocije inakcije.vodi in ureja poslovno; do 1. 5. 2007; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska cesta 13/b, Velenje, Mins M 1 d.0.0.. Cesta Simona Blatnika 18,3320 Velenje;

prodaja tekstilnega blaga-del. mesto v Velenju; do 6.5.2007; Wit b d.0.0. Ljubljana, Brnčičeva 29.1000 Ljubljana. Kuhar kuhar-

3325 Šoštanj.

polic, prodaja rib, svetovanje strankam; vloge na naslov: Engrotuš d o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 27 4. 2007:Engrotuš d.0.0. Celje, HipermarketTuš, Mariborska cesta 128,3000 Celje,

vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 27.4.2007; Engrotuš ri.o.o. Celje, Tuš Supermarket Vojnik, Celjska cesta 24a, 3212 Voj-nik.

vozniktovornjaka C in E kategorije: 2007, A

strežba jediin pijač; do 28.42007; ber Željko s.p., Termix, Cesta Kozian odreda 87,3230 Šentjur.

inštalaterelektričnihnapravna terenu po Evropi; do 24 4 2007; Avant plus d.o.o., Bodtez14a,3231 Grobelno.

monter kabelskih polic; do 27.4. 2007; !cl Franc s.p., Fjort, podjetniško in poslovno fetovanje, Platinovec 16,3231 Grobelno.

količarski

sta; do 27.4 2007; Marovt d.o.o.. Stranice 55, 320S Stranice. lnž.elel»rolBhnike(VSŠI konstrukter, izdelava tehnične dokumen-

sevisu vozil, čiščenje vozil; do 24.4.2007; Kampuš Albert s.p, Avto Alka. Spodnje Nego-nje 27,3250 Rogaška Slatina:

pomožni stavbnisteklar-razrezin montaža stekla: do 27. 4 2007: Nunčič Bogdan s.p.,Vonlus, Grlice 4,3241 Podplat

mičnega blaga, gradbenega materiala in raznovrstnega podobnega materiala, delo je terensko in vodenje dela iz pisarne, stikz obsto-ječi m i naročniki in koordiniranje naročil: do 24. 4 2007: Manpower d.o.o. Manpower d.0.0., pe Celje, Stanetovaulica4,3000 Celje;

komercialist-dela iz področja komerciale -delo na območju Rogaške Slatine; do 27.4. 2007: Periteks d o.o. Trzin, Blatnica 2.1236

E ŽALEC

vodja nabave; do 28.4.2007; Kozmetika Afrodha d.0.0. Rogaška Slatina, Kidričevauli-ca 54.3250 Rogaška Slatina.

pomožna dela na žagi, do 4 5.2007; Žaga rsKoTravner d.o.o., Letuš 9,3327 Šmartno ob Pakl.

na,pomočprijavnanjuinglajenjubetona):do 28.4 2007: Znidarec Vjekoslav- izdelovanje estrihov. Zgornje Negonje 35,3250 Rogaška Slatina.

Pomčnikmesaija

pomočnik mesarja-rezanje in pripravljanje mesa ter rib, čiščenje hladilnih vitrin; do 27 4 2007:vloge na naslov: Engrotuš d.0.0., kadrovska služba. Cesta vTrnovlje 10 a, 3000 Celje.; Engrotušd.o.o.Celje HipermarketTuš, Mariborska cesta 128,3000 Celje

pol'lioB izobrazba (do 2 let) pomoč v kuhinji, pomivanje; do 1 5.2007; Ježovnik Borut s.p Gostišče Jelenov greben, Olimje 90,3254 Podčetrtek

nižja poklicna izobrazba (da 3 M) slaščičarska dela; do 1.5.2007;Ježovnik Borut s.p. Gostišče Jelenov greben, Olimje 90, 3254 Podčetrtek. Pek

kvallflcIranipek-samostojnodelDvpekar-ni: do 24 4.2007; Resnik Marija S.p., Domača pekarna Resnik, Kozje 85,3260 Kozje. Stavbni kliučavaiear varilec; do 27.4.2007; Habet d.o.o. Kolodvorska ulica 35.3240 Šmarje pri Jelšah.

Delavec brez poklica

vozniktaksija; do 1.5.2007; SveKo Jožef s.p. Taxi Pepi, Šlandrova cesta 21,3320 Velenje:

čistilec zelenjave -čisti zelenjavo za prede-

ja pranje in sušenje zelenjave, tehta in pakira zelenjavo; do 24 4.2007; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje; Vegepak d.o o., Koroška cesta 58, 3320 Velenje

2007; SveKo Jožef ävdslä delavec v pekarstvu

živilski delavec v pekarni: do 1.5.2007; Uduč Cveto s.p.. Pekarna, trgovina Uduč, Pon-

PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Ce-

avtoklepar (ravnanje karoserij, priprava za lakiranje...); do 24.4.2007; Kampuš Albert s.p., Avto Alka, Spodnje Negonje 27, 3250 Rogaška Slatina;

varnostnik; do 24.4.2007: Prosignal d.o.o. Celje, Kersnikova ulica 19.3000 Celje. Mizar

mizar: do 27 4 2007; Veplas medla d.o.o.. Cesta Simona Blatnika 11,3320 Velenje. Frezakc

rezkalec; do 8. 5. 2007; Sipoteh, d o.o.. Partizanska cesta 78,3320 Velenje.

gozdni delavec, sekač, traktorist, do 4 5. 2007; Mastnak Branko s.p., Gozdarske storitve-odkup. Straža na Gori 19,3222 Dramlje. Varilecvser^skiprdzvodiv varilec trakov, priprava, varjenje in

ijestroj-

lonter ogrevalnih in vodovodnih naprav; . 5.2007; Gobec Alojzij, s.p. strojne insta-!,podeelle»ujem30,3250RogaškaSla-

avtomehanik:do29 4.2007: Selič Alojz s.p.. Rečica ob Paki 74, 3327 Šmartno ob

voznik tov. vozila c in e kategorije, razvoz m dostava pijač na območju Slovenije; do 1.5. 2007; Seles Oto s.p.. Transport in trgovina. Leveč 37, 3301 Petrovče. Mehatronik operater operater na cnc stroju, deli laserski razrez, delo na programsko vode ni I strojih; do 24.4.2007; Sip strojna industriji

Zidar

zidar, vgradnja betona, izdelava giazure, za ribavanje, ostalo; do 27.4 2007; Sigm ano-va d.0.0., Cesta Žalskega tabora 20, 3310 Žalec.

derskainantikorozijska

delovišč); do 27. 4 2007; vloge na naslov: Trgotur d.o.o.. Ljubljanska cesta 13 A Velenje. Uma višinska vzdrževalna dela Marija Uhtenekers.p.,Topolšlca215, 3325 Šoštanj.

Frizer

frizer- moško In žensko striženje: do 4.5. 2007; Antlej d.o.o.. Trg mladosti 8. 3320 Velenje.

voznik, strojnik betonske črpalke: do 24 4. 2007; Vegrad d.d.. Stari trg 35, 3320

zunanja trgovina, Braslovče 26, 3314 Bra-slovče;

voznikza razvoz kruha, do 1.5.2007: Uduč Cveto s.p.. Pekarna, trgovina Uduč, Pongrac 102,3302 Griže. Kuhar

kuhar in picopek: do 27.4.2007; Spole nak-Jakop Slavica s.p. Celje, D com posredništvo, Čopova ulica 23,3000 Celje. Natakar

strežbaiediinpijač;do27.42007;Spo-lenak-Jakop Slavica s.p. Celje, D com posrad-ništvo, Čopova ulica 23,3000 Celje;

strežba pijač za točilnim pultom in pri miz; do 27.4 2007; Jkšini Ana s.p.. Bar BMW, Pečnikova ulica 6.3310 Žalec. Sredoja poklicna izobrazba voznik-prodajalec;do4.S.2007;Besima Jahn s.p. Pekarstvo Orel, Šlandrov trg 37, 3310 Žalec;

_ vodenjeprejetegainizdanegablaganara-

šega skladišča, skladiščenje izdelkov, pisanje dokumentov (dobavnic, računov, dopisov ...j; do 24 4. 2007: Salobir d.o.o.. Leveč 38a, 3301 Petrovče:

vozniktovornjakapo Evrop; do27 4 2007; Siter Bojan s

4 2007;Rednakd.oo.,Flo1an37,

Vrbje 1,3310 Žalec

zastopnik na terenu: do 27.4.2007; Ma-

gramske opreme; do 1. 5. 2007; vloge na naslov; Trgaturd.0.0., Ljubljanska 13/b, Vele nje; do 1.5.2007; Euracom d.o.o., računalniški inženiring. Leveč 56,3301 Petrovče.

Izdelava kalkulacij, spremljanje poslova- njeMaribor, Limbuškacesta 2,2341 Umbuš.

administrativna dela: do 244.2007: Ku-grad d.o.o.. Tekavčeva 3,3325 Šoštanj. Sredn/astrvi........

pomožni zavarovalni zastopnik na terenu za sklepanje zav. ponudb na področju štajerskega in koroškega področja; do 1.5.2007; Grawe d.d. poslovna enota Uubljana. Komep-skega4,1000gubljana:

do 24.4.2007; Prosignal d.o.o. Celje, Kersnik kova ulica 19,3000 Celje.

mei

Ijiin

inskega lokala, kontakti z dobavite

lokala,strožba v lokalu.delo v Žalcu: do 4 5. 2007; Trenkwalder d.o.o., Leskoškova 9 e, 1000 Ljubljana. Gostinski tehnik

42007;Spolenak-Jakop Slavica ip-Čelje,D com posredništvo, Čopova ulica 23, 3000 Celje.

dajalcev naterenu.pripravaporočilzaprodajo in priprava dostavnih vozil za prodajno pot do 24.4 2007; Mily Frost d.o.o. Ljubljana, Šmar-tinska cesta 102.1000 Ljubljana;

prodajalec /voznik - prodaja na terenu z dostavnim vozilom,delovno mesto jevžalcu; do 27 4.2007: Family frost d.o.o. Ljubljana, Šmartinska cesta 102,1000 Liubljana

nje, vijačenje, pola ga nje. vstavljanje in sestav ljanje;do27.42D07;Manpowerd.D.D. Manpower d.0.0., pe Celje, Stanetova ulica 4,3000

peter, Juhartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini.

Frezalec

cnc operater- opravljanje različnih del na cnc stroju, rezkanje stroženje zahtevnih elementov; do 19.5.2007; Emetech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2, 3311 Šempeter v Savinjski dolini.

IMc

oblikovalec tovin - razrezuje pločevino, razne profile, krivi, odrezuje, upogiba, izsekuje, preoblikuje, stroži, rezka, brusi, vrta, vari ter opravlja droga dela: do 24 4 2007: vloge na naslov:Trgoturd.0.0, Ljubljanska cesta 13/b, Velenje; VipotnikJanezs.p.,Vija,Gotovlje 111, 3310 Žalec.

medicinska sestra; do 24.4.2007; Dom Nine Pokom Grmovje, Pernovo4,3310Žalec;

gospodinja; do 24. 4. 2007; Dom Nine Pokom Grmovje, Pernovo 4,3310 Žalec. Inženir strojništva

tehnolog-izdelava tehnoloških postopkov za orodja, priprave in drtige el. za kov. Ind., izdelava programov za cnc stroje; do 19.5. 2007: Emo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica 2,3311 Šempeterv Savinjski dolini. Inženir računalništva tehnični specialist - izbira in uvajanje it infrastrukture servisiranje zahtevne računaF niške opreme, instalacija in administracija strežnikov in komunikac. opreme, izvajanje projektov; do 1. 6. 2007; vloge na naslov: Trgotur d.0.0., Ljubljanska 13/b, Velenje, Eure com d.o.o., računalniški inženiring. Uvec 56. 3301 Petrovče.

litiv. diphmirani inženir stn^ništva konstruktor-projektam. idejna zasnova

19.5 2007; Emo-tech d.o.o. Šempeter, Juhartova ulica2.3311 Šempeterv Savinjski dolini;

del na proizvodnem področju, vodenje organlzi-

Maii

maturanti

Dijaki 4. h razreda (predšolska vzgoja) Gimnazije Celje-Center so imeli maturantski ples 17. marca. Prva vrsta, zadaj (z leve): Marjeta Pinoza, Špela Primožič, Simona Jamšek, Nastja Škrinjar, Maruša Žgank, Marija Hostnik, Tina Kolman. Druga vrsta (z leve): Barbara Podpečan, Alenka Stipič, Tjaša Šeško, Alja Žunter, Petra Bobek, Mojca "n-ebušak, Anita Planine, prof. Vesna Tacer, Maja Jezernik, Ana-Marie Vahen, Urška Rupnik, Barbara Finkšt, Tina Jamnikar, Metka Majcen, Lidija Cigelšek. Tretja vrsta, spredaj (z leve): Klara Pušnik, Janja Smole, Anita Pavlovič, Nina Čakš, Kaja Srebot Polak.

; ^eeginie -ninnTn tt^ uom tednik. Prešernova 19, 3000 Celje ali po eiektroßski

poŠti itednik®nt-rc.si)1<fflsa3}if>' .-iVOti^^a^Tpda.s jHidaifo © tem. k^ j^raa niei Rianiki .f<Tiograü|e bomo • . •• .olijavli,ili..v3fiil"t>.«koiira Sofskegi ieta.

Celje v objemu Orienta

V petek se je v Celju začelo 1. svetovno prvenstvo v orientalskih plesih. Tekmovalke, ki prihajajo iz 11 držav, se bodo do jutri predstavile v treh tekmovalnih skupinah, kjer jih bo ocenjevala tričlanska žirija. V finale se bo uvrstilo 10 plesalk, ki bodo v 4-minutnem nastopu pokazale največ svojega znanja mešanja orientalskih stilov. Celoten dogodek bodo od četrtka naprej popestrili številni slovenski in tuji glasbeniki. Poleg težko pričakovanega koncerta Željka Joksimoviča v četrtek v dvorani Zlatorog bo za popolno orientalsko pravljico poskrbljeno v peteK ko se bodo Sloveniji prvič predstaviU romunski plesalci Celestial dancers v Zgodbi 1001 noči.

MOJCA KNEZ, foto: GK

Zlato kl^e petili desetletij

Pred kratkim sta častitljivo obletnico, petdeset let skupnega Svljenja, praznovala Stanislav in MaUida Majcen iz Itaiovelj pri SockI.

Po slovesni obnovitvi zakonskih zaobljub v lepo okrašeni cerkvi Svetega Lenarta v Novi Cerkvi, ter sveti maši, ki jo je daroval dekan Lojze Vicman, ,je:^onca razveselila godba na pihala iz Söw Cerkve. Z nagovorom in čestitkami pa ju je počastil tudi župan občine Voj^ Benedikt Podergajs.

Praznovanje so jima polepšali in pri-pravili -otroci z družinami ter ostali sorodniki in znanci. Stanku in "nički se je v zakonu rodüo kar šest otrok - štirje sinovi in dve hčeri in vsak od njih jima je podaril najmanj dva vnuka. Ena od najlepših fotografij je prav tista, aa.$ätferi sta

obkrožena z vsemi sedemnajstimi vnuki.

Živita na domačiji, ki se ji po domače reče »pri Pimat«. Domač kruh »Pimatove mame« vsak teden znova zadiši iz krušne peči in za vnuke imata ata ali mama vedno pripravljeno kaj sladkega. • , ;

V času, ko je komaj še kaj porok, je praznovanje zlate poroke dokaz, da je kljub preizkušnjam vredno - kot sta si pred oltarjem obljubila - vztrajaü skupai v dvoje v dobrem in v slabem. - ^ • —

V šopku zlatoporočencev le bilo tudi zlato pšenično klasje .. Lep&ega simbola ne bi mo^ naJÜ, Zlata poroka je na nek način Žetev nečesa, kar je bilo zaseiano pred • petimi desetletji in le ki)ub skromnemu i.i življenju in odrekanju tmotda tudi prav zato) bc^to obrodilo. ••. . - -

. ^ ' SM

V znamenju avtodomov

Rogatec je obiskala organizirana karavana dvanajstih avtodomov, ki je v dobrem tednu dni prevozila velik del Slovenije. Pripravil jo je Caravaning club Slovenije, ki se zavzema za razvoj karavaninga v naši državi ter se je zato povezal s posameznimi župani.

Na pot so se odpravili iz Ljubljane ter obiskali Gorenjsko, Koroško, Podravje, Pomurje, celjsko območje in Po-savje. V Rogatcu, kjer so si med drugim ogledali dvorec Strmol, je karavani zaželel dobrodošlico direktor Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Vili Bukšek. V tem kraju nameravajo parkirišče pri konjeniškem centru v bodoče opremiti z vsemi potrebnimi priključki za avtodome.

Karavana je po dobrem tednu vožnje zaključila pot v Radečah, kjer so pripravili zanjo med drugim splavaijenje po Savi.

Pogled ni

)v je vzbujal

po Sloveniji. Na fotografiji je njen postanek v Rogatcu, kjer ji je zaželel

dobrodošlico direktor rogaškega zavoda Vili Bukšek (pral z leve).

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh