logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

VIK

leto xxxviii. št. 44 PtuJ, 14. novembra 1985 cena 40 dinarjev

yu issn 0040-1978

glasilo socialistične

zveze

delovnega ljudstva

Kolikšni so pogrebni stroški? (stran 2)

Jam natečaj za solidarnostna stanovanja (stran 4)

Okrasno rastlinje in pozeba (stran 4)

Delegat Nace (stran 7)

Šport (stran 9)

V počastitev dneva republike

Letošnji 29. november — Dan republike bomo v ptujski občini proslavili z nekaterimi pomembnimi delovnimi uspehi in pridobitvami novih objektov. Med temi velja omeniti novo telovadnico pri Srednješolskem centru v Ptuju in nedavno odprto novo zgradbo osnovne šole Lovrenc na Dravskem polju. Oboje smo zgradili z denarjem iz drugega občinskega samoprispevka in ob velikem angažiranju krajanov in obeh delovnih kolektivov.

Pomembni pridobitvi bosta tudi novi most čez Dravinjo v Vidmu pri Ptuju in obnovljen del cestišča v Trnovski vasi na regionalni cesti Lenart—

Ptuj. Otvoritev obeh objektov bo v dneh pred dnevom republike.

O tem je tekla razprava na seji odbora za proslave in prireditve pri Skupščini občine Ptuj. Sklenili so, da bo osrednja proslava v počastitev dneva republike v četrtek, 28. novembra v novi telovadnici Srednješolskega centra Ptuj, ki bo povezana s slovesno otvoritvijo telovadnice. Dogovorili so se tudi, da bo slavnostni govornik dr. Marjan Rožič, član predsedstva Zvezne konference SZDL Jugoslavije. Na seji so imenovali tudi delovno skupino, ki bo pripravila podrobnejši scenarij proslave, zato bomo o tem poročali prihodnjič. FF

NOVE OSEBNE IZKAZNICE

Zamudniki — pohitite!

Oktobra lani je potekel rok za zamenjavo starin osebnih izkaz; niv z novimi, vendar je v ptujski občini še vedno 3000 občanov, ki tega niso storili. Do tega tedna so pristojni organi zamenjali ali izdali 47.377 osebnih izkaznic. Med občani, ki imajo novo osebno izkaznico, je precej takih, ki po zakonu še niso obvezni imeti psebno izkaznico. Govori se, da je bil rok za zamenjavo izkaznic podaljšan in da nekateri občani — starejši in nepokretni — ne potrebujejo novih osebnih izkaznic. Ida Rozel, vodja odseka za javni red in mir j^e povedala: »Rok ni bil podaljšan, torej so vsi, ki izkaznice niso zamenjali, storili prekršek. Osebno izkaznico je namreč po zakonu dolžan zamenjati vsak občan. Jasno pa je, da proti nepokretnim in starejšim, ki takorekoč ne prestopijo domačega praga, ne Domo izvajali sankcij.

Zakon o osebni izkaznici predpisuje, da mora imetj ta dokument vsak občan, ki je dopolnil 18 let. Lahko pa jo dobi že s 14. letom, s tern da zahtevek za izdajo osebne izkaznice podpiše eden od staršev, s 15. letom pa jo lahko zahteva vsak posameznik.«

Zakon najbrž obvezuje občinske organe, da sprožijo postopek proti tistim, ki ga ne spoštujejo?

»Zakon o osebni izkaznici nas zavezuje, da moramo kartoteko izdanih osebnih izkaznic preči-stjti in proti občanom, ki izkaznic zaradi neopravičljivih vzrokov niso zamenjali, uvesti postopek. Zato bi opozorila vse, ki svoje dolžnosti niso opravili, da jih bomo v najkrajšem času predlagali v postopek pri sodniku za prekrške. Osebne izkaznice izdajamo vsak ponedeljek, sredo in petek od 7,30 do 12,00, ob sredah tudi od 14,00 do 17,00. Prosila bi vse, ki nove izkaznice še nimajo, da pridejo po njo čimprej, saj bodo s tem precej olajšali delo našim delavcem.«

N. D.

ZBORI SO PTUJ ŠELE V DECEMBRU

Predsedstvo skupščine občine Ptuj je na 73. seji, 4. novembra sklenilo, da bodo seje zborov občinske skupščine 3. in 4. decembra. Določili so tudi dnevni red, ki je v glavnem enak kot je bil določen že na prejšnji seji, ko je bilo predvideno, da bo zasedanje zborov koncem novembra. Gre torej za preložitev seje le za nekaj dni.

Pomembnejše točke dnevnega reda na sejah vseh treh zborov

bo predlog dolgoročnega plana občine Ptuj do leta 2000, osnutek resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine v letu 1986 in poročilo o 9-mese-čnem poslovanju v gospodarskih OZD. Poleg tega bo na dnevnem redu še več predlogov odlokov, o njihovih osnutkih so zbori že razpravljali, nadalje o poročilu komisije za spremljanje zbiranja in porabe sredstev drugega občinskega samoprispevka ter o dru

gih sprotnih zadevah. Med ostalim bodo zavzeli stališče do skupnih elementov temeljev plana Podravja in sklepali o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v Pokrajinskem muzeju Ptuj.

Na seji so se tudi dogovorili, da bo 26. decembra skupno zasedanje vseh treh zborov Skupščine občine Ptuj.

FF

Evidentiranje za vodilne funkcije

v osnovnih organizacijah ZSS in ZKS je bilo izvedeno evidentiranje možnih kandidatov za vodilne funkcije v občinskih vodstvih. V okviru priprav na volitve 1986 so v osnovnih organizacijah sindikatov in v krajevnih konferencah SZDL poleg rednega evidentiranja možnih kandidatov za družbene funkcije, opravili tudi evidentiranje možnih kandidatov za vodilne funkcije v občinski skupščini in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih.

V občinskem svetu ZSS Ptuj so že nekoliko naprej, to je v fazi kandidiranja. Predsedstvo občinskega komiteja ZKS Ptuj je na seji, 7. novembra ugotovilo, da je bilo v OO ZKS evidentirano za občinski komite ZKS, njegove organe in delovna telesa nad 170 komunistov, za najodgovornejše funkcije v občinski Organizaciji ZK pa kar 40 komunistov. Te funkcije so: predsednik OK ZKS, seketar predsedstva in izvršni sekretar predsedstva OK ZKS. Na seji so ugotovili, da nekaterih Predlogov ni moč upoštevati zaradi omejitve ^fajanja mandata, in sklenili, da naj bi v us-klajevalnem postopku za omenjene tri funkcije obravnavali 7 možnih kandidatov.

Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL Ptuj je na

seji, 8. novembra ugotovil, da je za vodilne funkcije v občini bilo evidentiranih čez 250 možnih kandidatov. Tudi tu je bilo treba izločiti precej takih, ki zaradi omejitve mandata ne morejo biti ponovno izvoljeni.

Koordinacijski odbor je obravnaval vse evidentirane možne kandidate za nosilce posameznih vodilnih funkcij, saj je izhajal iz gledišča, da je evidentiranje določeno družbeno priznanje. Pri tem je ocenjeval, v katerih okoljih in kolikokrat je bil posamezni možni kandidat za nosilca vodilnih funkcij evidentiran. Na podlagi tega je pripravil tudi predlog možnih kandidatov, ki bi jih obravnavali v usklajevalnem in predkandidacij-skem postopku.

V razpravi so bili predlogi evidentiranih možnih kandidatov za predsednika skupščine občine Ptuj, za predsednike zborov, za predsednike skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ter za predsednike zborov uporabnikov in izvajalcev pri skupščinah SIS. Za vsako od omenjenih funkcij so predlagali, da naj bi šlo v usklajevalni postopek od dva do 7 možnih kandidatov.

O tem predlogu bosta sklepala na skupni seji predsedstvi OK SZDL in OS ZSS Ptuj ter dali predlog v javno razpravo krajevnim kon

ferencam SZDL in osnovnim organizacijam ZSS. Verjetno pa bodo sklenili, da se imena vseh evidentiranih objavijo tudi v sredstvih javnega obveščanja.

Iz pregleda evidentiranih možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v občini nedvomno izhaja, da so predlagatelji v večini okolij upoštevali predvsem delovne sposobnosti in zmožnosti evidentiranih možnih kandidatov, koliko s svojim delom pomagajo pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, njihovo usmerjenost h krepitvi samoupravnega odločanja, odgovornost in zmožnost za kolektivno delo.

Izhajajoč iz tega pomeni za vsakega evidentiranega nosilca vodilne funkcije resnično družbeno priznanje. Žal pa je med evidentiranimi tudi nekaj takih, ki nimajo vseh navedenih odlik, ki so bili evidentirani le v eni temeljni organizaciji ali krajevni skupnosti. Do takih evidentiranj je navadno prišlo tako, da so v želji, da bo za vsako vodilno funkcijo čimveč kandidatov, da bo »več demokracije«, predlagali še koga iz svojega okolja. Kjer so delali tako, so se prav gotovo premalo zavedali odgovornosti in meril za evidentiranje nosilcev najodgovornejših funkcij v občini. FF

Kako na področju socialne varnosti

Na seji občinskega komiteja ZKS Ptuj, ki bo 15. novembra po-Poldne bodo najprej pregledali, kako uresničujemo ugotovitve, stališča in sklepe OK ZKS o aktualnih nalogah ZK na področju socialne 1'arnosti v občini. S tem bodo poskušali spodbuditi uresničevanje na-'og povsod tam, kjer se kažejo zastoji.

Spregovorili bodo tudi o tem, kako uresničujemo sklepe o nalogah komunistov pri delu med mladimi, povezano z aktualnimi družbenoekonomskimi in političnimi vprašanji mladih. , Obravnavali bodo še kadrovske priprave na programsko-volilne •konference osnovnih organizacij ZKS in občinske organizacije ZKS l^r aktualna vprašanja priprav na skupščinske volitve, ki bodo prihodnjo pomlad.

FF

USKLAJEVANJE VOLILNIH POSTOPKOV

Jutri, 15. novembra se bosta na skupni seji sestali predsedstvo OK SZDL Ptuj in občinskega sveta ZSS Ptuj. Pogovorili se bodo o usklajevanju volilnih postopkov v skladu s spremembami in dopolnitvami zakona o volitvah in o usklajevanju samoupravnih aktov v OZD, KS, SIS in v drugih skupnostih.

Pregledali bodo tudi evidentirane za vodilne funkcije v občini in se dogovorili o nadaljnjem poteku druge faze oblikovanja predlogov možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v občini.

Na skupni seji bodo obravnavali tudi osnutke samoupravnih sporazumov o temeljih planov in o združevanju sredstev v občini ter o osnutku resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Ptuj v letu 1986. V razpravi bodo oblikovali tudi stališča za delegate družbenopolitičnega zbora SO Ptuj. pF

Dovolj nam je ponavljanj

»Javno razpravo zastavimo kar najbolj akcijsko in jo predvsem povežimo z uveljavljanjem sprejetih političnih usmeritev,« je v sklepni besedi poudaril Andrej Marine, predsednik CK ZKS na 17. seji, ko so sprejeli osnutek poročila o delu Zveze komunistov Slovenije med 9. in 10. kongresom ZKS. Ta osnutek poročila je bil objavljen v prilogi Komunista. Osnovne organizacije ZKS so dobile nalogo, da zastavijo takojšnje aktivnosti za začetek javne razprave v vseh okoljih. Razprave naj bodo odprte in demokratične, na njih naj sodelujejo tudi drugi delovni ljudje in občani. Izhajati je treba iz konkretnih nalog, ki so pred Zvezo komunistov kot celoto, pred vsako občinsko organizacijo in tudi konkretno vsako osnovno organizacijo ZKS.

Pri tem se je treba odločno zavedati, da nam je dovolj ponavljanja, dovolj prepričevanja, dovolj kazanja navzgor, na levo in de- f sno, le nase ne! Javna razprava o delu ZK mora biti resnični obračun ne le dosedanjega dela, uspehov in neuspehov, temveč tudi obračun dosedanje prakse, ko smo sprejemali dobre sklepe in usmeritve, potem pa slabo delali in prepuščali praksi uhajanja mimo začrtanih poti. Javna razprava mora biti kritična vsebinska ocena delovanja lastne organizacije ZK, delovanja vsakega člana, ocena delovanja drugih subjektivnih sil v delovnem in bivalnem okolju, da ugotovimo, kje nismo bili dosledni, kje so se tudi naša dela razhajala z našimi besedami in sklepi. Ob tem pa sočasno začeti delati tako, da nam ne bo nihče mogel očitati dvoličnosti, da bomo s sprotno kontrolo izvajanja dogovorjenega spodbujali ustvarjalno vzdušje in zavest odgovornosti.

IZ tako zastavljenega lastnega dela in prakse v sedanjih težkih gospodarskih in družbenih razmerah, ki nas v^e bolj pestijo, bodo vidni rezultati, bomo resnično začeli spreminjati stvari na boljše. To nam bo dalo tudi ustrezno moč in težo, da bomo lahko učinkovito pokazali na slabosti drugih, odločno zahtevali, da spremenijo prakso. Pri tem nam bo poročilo dobra osnova, saj v njem lahko najde vsak komunist del ocene, ki se nanaša tudi na njegovo slabo delo ali nedelo.

Na podlagi te ocene moramo začeti spreminjati stvari, pokazati na rezultate pozitivnih premikov na boljše. Kongres slovenskih komunistov moramo pričakati, ne z razpravljanjem in ugotavljanjem. temveč z rezultati, ki smo jih dosegli v praksi. To bo tudi največji, najbolj prepričljiv argument za skupno oblikovanje kongresnih stališč in sklepov. Poročilo bomo lahko dopolnjevali le s prakso, ki jo bomo dosegali v idejni bitki povezani s praktičnim odpravljanjem nakopičenih problemov. Ob tem bomo tudi usklajevali poglede in stališča o vseh bistvenih vprašanjih skupnega pomena, ustvarjali enotnost idejnopolitičnih stališč in načel, ki so zapisana v izhodiščih za pripravo 13. kongresa ZK Jugoslavije.

Javna razprava o delu ZK mora postati resnična tribuna ustvarjalne kritike in dela. Pri tem nam mora biti nedavno zastavljena široka družbena akcija o opiranju na lastne moči krepka spodbuda, da aktiviramo lastne moči v vsaki organizaciji združenega dela, v vsaki samoupravni enoti in s tem v celotni družbi. To mora biti trajna vsebina delovanja komunistov in vseh drugih družbenih sil. Za vse to doslej ni bilo dovolj družbene volje in zagnanosti. To dovolj zgovorno potrjuje, kako mlačno smo doslej pristopali k uresničevanju stabilizacijskega programa prav v okoljih, kjer je zgoščena večina pooblastil in odgovornosti.

Dovolj besed, do konca letošnjega leta bo trajala javna razprava, dovolj časa, da kritično preverimo delovanje vsakega člana in organizacije, da začnemo z lastno prakso spreminjati stvari na bolje in tako odpravimo malodušje, kije navzoče v mnogih okoljih.

Franc Fideršek

TUDI LETOS NOVOLETNI SEJEM

Ptujčani smo lani toplo pozdravili novoletni sejem, katerega prvi organizatorje bilo Obrtno združenje I*tuj. Danes pa bodo predstavniki lanskih udeležencev izbrali letošnjega organizatorja. Sejem bo na tržnici, kjer bodo stojnice postavili številni obrtniki in delovne organizacije.

V času sejma bo dedek Mraz reden gost, priložnostne programe pa bodo pripravile šole in nekatere kulturne skupine.

MG

Prvi sneg...

Ptuj, 11. novembra ob 10. uri v mestnem parku.

Foto: M. Ozmec

2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO

14. november 1985

O razvoju PTT v ormoški občini

»Samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja Območne SIS za PTT promet Maribor za obdobje 1986 1990 naj PTT dostavi vsem udeležencem v javno razpravo« so zapisali v sklepu 35. seje družbenopolitičnega zbora SO Ormož, ko so razpravljali o možnostih nadaljnjega razvoja PTT na območju ormoške občine. Na sploh temu vprašanju v ormoški občini namenjajo precejšnjo skrb.

V planskih smernicah so zapisali, da si bodo pri storitvah PTT prometa prizadevali zlasti zadostiti povpraševanju po telefonskih priključkih. Upravičeno pričakujejo, da se bo gostota instaliranih zmogljivosti končnih telefonskih central približala poprečju na območju Podjeta za PTT promet Maribor. Ob tem si je treba tudi prizadevati, da bi sprotno v čim večji meri izkoriščali možnosti nove komunikacijske tehnike, ki jih bodo razvijali v ptt sistemu.

Dejstvo je, da je nadaljnji razvoj PTT omrežja v občini odvisen od zgradbe nove pošte v Ormožu, zato so delegati zahtevali, da naj bo ta gradnja prednostna. Dela morajo biti končana v enem letu, v okviru zgradbe naj bo tudi zaklonišče. Razpravljalci so menili, da bi morali biti investitorji pri izbiri izvajalcev bolj prožni. Izvršnemu svetu SO Ormož so predlagali, da naj ponovno predloži v podpis samoupravni sporazum o združevanju sredstev za gradnjo poštnega poslopja v Ormožu tistim OZD in drugih udeležencev, ki tega sporazuma doslej še niso podpisali.

Podjetju za PTT promet Maribor so tudi priporočali, da naj bodo bolj dosledni pri sklepanju pogodb za nove telefonske priključke glede rokov dokončanja del in drugih sestavin, da tako ne bo neugodnih vplivov na končno vrednost zgrajenih objektov. Vsem tistim prosilcem, delavcem iz OZD, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev, je treba povedati, da bodo dobili telefonski priključek šele takrat, ko bodo priključeni vsi, ki so samoupravni sporazum podpisali.

Predlagali so tudi, da naj bi v okviru Območne skupnosti za PTT promet Maribor v naslednjem srednjeročnem obdobju iz združenih sredstev namenjali 20 odstotkov za financiranje razvoja na manj razvitih območjih (sedaj namenjajo v te namene le 15 %). Sploh menijo, da bi morali, v skladu z republiškimi izhodišči, tudi na področju PTT polagati več skrbi manj razvitim območjem, kar velja tudi za manj razvita obmejna območja.

Melioracije tudi v naslednjih letih

že precejšnje površine prej močvirnih, zdaj donosnih kmetijskih površin so prepredene z drenažnimi cevmi. Do konca sedanjega srednjeročnega obdobja, torej do konca leta 1985, bo v ptujski občini opravljena melioracija na 5.100 hektarih. 2.800 hektarov je meliorirane Pesniške doline, 2.300 hektarov pa v dolini Polskave.

Visoka vlaganja v ureditev prej nerodovitne ali slabo rodovitne zemlje so dala rezultate, pridelki te ali one kmetijske kulture se občutno povečujejo. Tako ni razloga, da z melioracijami ne bi nadaljevali tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju, načrti na tem področju segajo že do leta 2 tisoč. Do konca stoletja naj bi meliorirali še 7.400 hektarov zemljišč, v planu za srednjeročno obdobje 1986—90 pa je zapisano, da bomo opravili melioracijo na površini 4.620 hektarov.Seveda bo vsem omenjenim melioracijam sledila zložba zemljišč.

Z opravljeno melioracijo območja Lancova vas—Barislovci, območja Medvede in Mihove, Spodnjih Jablan ter MO 8 — del bo v celoti urejena dolina Polskave. V prihodnjem letu bo kmetijska zadruga Dravsko polje Lovrenc zaključila z melioracijskimi deli na svojem območju. Skupno bo tako na območju te zdruge meliorira-nih 1.073 hektarov.

Že v tem srednjeročnem obdobju je bila predvidena gradnja zadrževalnika na Polskavi v Medvedcah, ki bi ob reguliranem potoku zagotavljal 50 letno varnost pred poplavami. Za to bi bilo potrebno potopiti — ojezeriti 120 hektarov rodovitne zemlje, skupaj z nasipi in obrobnim jarkom kar okoli 180 hektarov. Kmetijci so mnenja, da stalna ojezeritev ni primerna oziroma potrebna. Tako bodo izdelali nov projekt za suhi zadrževalnik, ki bi zadrževal le izredno visoke vode. Ko bi voda pozneje odtekla, bi bile površine primerne za intenzivne travnike, kjer je mogoče pridelati krmo za prirejo okoli 70 ton govejega mesa letno. Sicer pa bo prišla gradnja zadrževalnika v poštev šele po letu 1990, prihodnje leto pa bodo uredili obrobni jarek, kije pogoj za izvedbo melioracije na območju Medvede.

V prihodnjem letu — prvem novega srednjeročnega obdobja bomo izvedli melioracijo na 1450 hektarih. Kmetijska zadruga Dravsko polje Lovrenc jo bo izvedla na 206 hektarih v Mihovcah in Spodnjih Jablanah ter še na 130 hektarih melioracijskega območja 8-del. Kmetijska zadruga Ptuj bo investitor melioracij na območju Lancova vas—Barislovci na površini 208 hektarov ter v Medvedcah na 216 hektarih. Skup^ s kmetijskim kombinatom bo KZ Ptuj sodelovala še pri melioraciji Šturmovca, kjer gre za približno 640 hektarov. Kmetijski kombinat pa ima v načrtu še ureditev 50 hektarov na območju Slovenje vasi in Hajdoš.

Načrti za kmetijsko izkoriščenost območja Šturmovca so stari že nekaj let, povezani pa so z dograditvijo hidrocentrale SD II v Formi-nu, ko je Drava to območje nehala poplavljati. Celotno območje Šturmovca meri približno 1.250 hektarov, po izdelani študiji pa bo za kmetijsko proizvodnjo usposobljenih 550 do 600 hektarov ali morda še kakšen hektar več. Ostale površine bodo ostale nedotaknjene in bodo predstavljale zaščiteno območje — nacionalni park z vsemi krajinskimi značilnostmi. Ohranjenih bo nekaj starih strug, gozdov, vse skupaj pa bo služilo tudi ribičem in lovcem. Glede na potek priprav je mogoče napovedati, da bo začetek urejevanja obsežnega območja Šturmovca že v drugi polovici prihodnjega leta.

J. Bračič

SEMINAR ZA TURISTIČNE VODNIKE

Dobra udeležba

V organizaciji Delavske univerze F*tuj in v sodelovanju z Občinsko turistično zvezo ter TD Ptuj se je 5. novembra pričel tečaj za turistične vodnike po Ptuju in okolici. Odziv je presenetljiv, prijavilo se je kar 23 kandidatov, ki so tudi prejeli program in urnik tečaja.

Računajo, da bodo predavanji zaključili do konca leta. Stroko-k'ni del tečaja ,o prev/eH delavci F'okrajin>kega muzeja, ki so k sode-ovanju povabili pr^dr-t^vnike izvršnega sveta in nekatere turistične delavce.

Glede na odziv upr:: i('c.n.- pričakujemi«, da v novi turistični sezoni ne bo zadreg vodniki po Ptuju in okolici in da bomo lepote traja lahko pred-.ljvili v-,em <amteresiranim skupinam. Še prej pa bo-Tio morali tur t, tudi -.ezni-niti, da te \odnike imamo. MCi

Investicijska vlaganja v letu r986

v osnutku resolucije o družbenem in gospodarskem razvoju občine Ptuj v letu 1986 je v posebnem poglavju obravnavana tudi investicijska politika. Iz tega poglavja povzemamo:

Najpomembnejši del naložb v občini v letu 1986 bodo še vedno predstavljala vlaganja v industriji. Največja vlaganja bodo usmerjena v izvedbo I. faze modernizacije proizvodnje primarnega aluminija v TGA Boris Kidrič Kidričevo, in v izvedbo druge faze rekonstrukcije perutninske klavnice v Mesokombi-natu Perutnina Ptuj. V delovni organizaciji AGIS bo najpomembnejša naložba v proizvodnjo satovja AKG za oljne hladilnike. Planika Kranj TOZD Tovarna obutve Majšperk bo izvedla investicijo v razširitev proizvodnih zmogljivosti za proizvodnjo športne obutve. V Emoni Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Mlekarna pa bodo vlagali v prizidek in obnovo proizvodnih prostorov.

Na področju kmetijstva bodo velika vlaganja v melioracije, poleg tega pa še v obnovo

vinogradov in sadovnjakov ter v nakup zemlje. Vlaganja bodo usmerjena tudi v ureditev čistilne naprave v EKK TO^D Farma prašičev in v zgraditev objektov za vzrejo brojler-jev v kooperaciji v Mesokombinatu Perutnina Ptuj.

V gradbeništvu ne bo bistveno novih vlaganj, razen v pričetek urejanja centralne gramoznice. To je bilo načrtovano že za letos, vendar ni bilo uresničeno. V prometu in zvezah bo najpomembnejša naložba v zgraditev mehanične delavnice z avtopralnico v KGP Ptuj TOZD Avtopark. Tako na področju gradbeništva kot na področju prometa bo v okviru predvidenih vlaganj potrebno razmisliti o skupnem razreševanju problematike surovinske baze in urejanja remontnih zmogljivosti in k temu pritegniti vse zainteresirane organizacije združenega dela.

Na področju trgovine bo delovna organizacija MIP I^tuj vlagala v razširitev samopo-strežnice Oskrba Turnišče in v dopolnitev skladišča prehrane. V gostinstvu bo EKK s

TOZD Haloški biser vlagal v obnovo obstoječih gostinskih objektov, posebej pa še v razširitev avtokampa pri Ptujskih toplicah.

Investicijska dejavnost v družbenih dejavnostih bo močno omejena le na sredstva iz samoprispevka, sredstva investicijskega vzdrževanja in amortizacije. Zgrajen bo prizidek k osnovni šoli Ivan Spolenjak F^uj iz sredstev drugega občinskega samoprispevka. Na področju otroškega varstva bo dokončana nadomestna gradnja vrtca v Gorišnici in obnovljeni prostori za 4 oddelke vrtca v Raičevi ulici v Ptuju. Na področju zdravstva bo nabavljena in posodobljena medicinska oprema za potrebe zdravstvenega centra.

Velja dodati, da bodo OZD s področja družbenih dejavnosti tudi v letu 1986 združevala sredstva amortizacije za izvajanje adaptacij ter posodobitev prostorov in opreme.

O tem osnutku resolucije bodo razpravljali zbori občinske skupščine na sejah 3. in 4. decembra.

FF

Pridelava hrane v letu 1986

v osnutku resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Ptuj v letu 1986 je zapisano, da bo na podlagi prve ocene možnosti razvoja v letu 1986 in poročila o uresničevanju družbenega plana v letih 1981 — 1985, dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, usmeritev republiške in zvezne resolucije za leto 1986 osnovna skrb v kmetijstvu namenjena nadaljnjemu intenziviranju proizvodnje in boljšemu izkoriščanju kmetijskih zemljišč. Pri tem bo bolj usklajen razvoj primarne kmetijske proizvodnje in živilske industrije. Družbeno organizirana kmetijska proizvodnja naj bi se povečala za 5 odstotkov in to v družbenem sektorju za 4,7 %, v zasebnem sektorju pa za 5,4 %. Povečano naj bi bilo predvsem tržno pridelovanje poljščin, prireja mesa in mleka.

Za uresničitev tega programa si bodo prizadevali, da bo organizirano pridelovanje tržnih poljščin na Ž547 ha pšenice, 1.061 ha sladkorne pese in 441 ha oljnic. Z nadaljnjim intenziviranjem pridelovanja koruze, krmnih poljščin in travinj bo v obeh sektorjih lastništva zagotovljena prireja okoli 18 milijonov litrov mleka, 6 tisoč ton govejih pitancev in 7 tisoč ton prašičev. Perutninskega mesa pa naj bi proizvedli 36.400 ton. Ob tem bodo v zasebnem sektorju še bolj spodbujali večje vzrejne koncentracije v posameznih gospodarstvih, na gričevnatih območjih občine pa predvsem večji razvoj govedoreje.

Te cilje bo moč doseči ob krepitvi strokovnih služb v organizacijah združenega dela in pospeševalne službe v kmetijskih zadrugah ter v njihovem povezovanju z območnimi strokovnimi zavodi. Odločujoči dejavnik

Predlagajo

enodnevni zaslužek

Zdravstvo še posebej občuti problem iztrošenosti aparatur. Znanje, kader in oprema so točke, na katerih bo gradilo zdravstvo v prihodnje, na tem se bo gradila preventiva in zdravje naših ljudi. O tem, kakšno bo zdravstvo, ki ni poraba, se morajo odločiti delovni ljudje in občani in ne tisti, ki predstavljajo zdravstvo kot nepotrebno in kot PORABO. Šele ko smo bolni, se zavedamo, da je zdravstvo potrebno.

V ptujski bolnišnici je na primer oprema iztrošena kar v osemdesetih odstotkih. Krivdo za to je iskati v 50 odstotni amortizaciji iz prejšnjih let. Napačno pa bi bilo, da bi zaradi iztrošenosti aparatur opuščali nekatere dejavnosti.

V nekaterih slovenskih občinah so za podobni problem našli zdravilo. Odločili so se za enodnevni zaslužek, ki so ga prispevali vsi delovni ljudje, ponekod tudi upokojenci in zdomci. Še najdlje so pri tem prišli v Murski Soboti, kjer so poleg tega za zdravstvo izglasovali dva občinska samoprispevka.

Prvi, ki so za omenjeni prispevek, so delavci Lesa Ptuj, ki so bolnišnici že poslali sklep o tem. Kot je povedal dr. Lojze Arko, se pogovarjajo tudi s Tovarno glini-ce in aluminija Kidričevo za nakup določene nujne opreme.

S pravilnim pristopom se bodo za to odločili tudi v drugih okoljih MG

uresničevanja nalog in zastavljenih ciljev tudi v pravočasni in zadostni oskrbi z reprodukcijskim materialom, zaščitnimi sredstvi, gnojili in pogonskimi gorivi, rezervnimi deli za kmetijsko mehanizacijo in učinkovito obrambo pred točo.

Kmetijsko —prostorske ureditvene operacije bodo v prihodnjem letu izvajali v skladu z družbenim planom. Tako naj bi bila izvedena melioracija skupno na 1.450 ha, od tega 424 ha na melioracijskem območju Lancova vas—Barislavci (208 ha KZ Ptuj) in Medvedce (216 ha KZ Lovrenc Dravsko polje, ki bo investitor tudi na območju Mihov-ce in Sp. Jablane na skupni površini 336 ha). Nadalje bosta EKK Ptuj in KZ Ptuj investitorja na

melioracijskem območju Štur-movec na 640 ha, sam EKK Ptuj pa na 50 ha na območju Slovenja vas—Hajdoše.

Vzporedno s tem bodo nadaljevali in končali z melioracijami na površini 858 ha, ki so bile po programu predvidene za leto 1985.

Komasacije ali zložbe bodo v naravi speljane na vseh meliori-ranih površinah. Pri tem morajo Geodetski zavod Maribor, Geodetska uprava Ptuj in Občinski komite za kmetijstvo Ptuj pospešeno voditi postopke za zemljiškoknjižne izpeljave komasacij posameznih območij.

Emona Kmetijski kombinat Ptuj načrtuje nakup 80 ha zemlje in investicijo v namakalni sistem za okoli 180 Ha zemljišč. Obnovo

vinogradov načrtuje na 30 ha, sadovnjakov pa na 25 ha.

Kmetijska zemljiška skupnost bo skupaj z inšpekcijo za kmetijstvo skrbela za vključevanje slabo obdelanih in neobdelanih zemljišč v proizvodnjo. Izvajala bo tudi aktivnosti na izdelavi agrokarte za ptujsko občino.

Sredstva samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu občine in republike bodo usmerjali predvsem v organizirano kmetijsko proizvodnjo, to je za pospeševanje pridelave hrane. S tem in z aktivnostjo trgovine pri izpopolnjevanju tržnih blagovnih rezerv, bo moč ohraniti pre-skrbljenost občanov vsaj na enaki ravni kot je bila v letošnjem letu.

FF

Kolikšni so pogrebni stroški?

v okviru naše rubrike vprašanja — odgovori bomo v naslednjem sestavku poskušali ugotoviti, kakšni so stroški pogreba v ptujski občini. Zato smo se odpravili v temeljno organizacijo Komunalni servisi pri KGP Ptuj in k razgovoru povabili skladiščnika Franca Krajnca. O stroških enega pokopa je povedal:

»Stroški enega pogreba so lahko zelo različni, vse je odvisno od vrste materiala, ki ga pri nas stranka izbere, pa seveda tudi od načina pokopa.

Ce vzamemo za primer pokop na novem ptujskem pokopališču, potem je struktura stroškov sledeča: 17.773 dinarjev je treba odšteti za prenos pokojnika, oblačenje, najemnino mrliške vežice, izkop in zasutje grobne jame ter glasbeno spremljavo. 4.246 din stane prva ureditev groba, pri tem je mišljeno odstranjevanje odvečne zemlje in cvetlični nasad. 3.079 din pa je treba odšteti še za 10-let-no najemnino groba. Skupni stroški takega pokopa so torej nekaj čez 25.000 din.«

Seveda je potrebna tudi krsta, če gre za klasični pokop, kakšne pa so cene?

»Zelo različne. Pri nas imamo najcenejšo krsto za 21.700 din, najdražjo pa za 49.950 din. To so cene za sam les, oziroma za krste brez opreme. Z opremo pa stane najcenejša krsta 34.100 din, najdražja pa 69.150 din. Pod opremo je mišljeno mrtvaško blago, pregrinjalo in križ.

Ce združimo stroške pokopa s stroški za krsto, stane pogreb z najcenejšo krsto 59.198 din, za najdražjo pa 94.248 din.«

Ali v vašem servisu poskrbite tudi za kremiranje pokojnika?

»Na željo svojcev poskrbimo tudi za kremiranje

p^okojnika in sicer prek krematorija v Ljubljani. Čeprav so stroški prevoza precej visoki, bi lahko rekli, da je kremiranje, oziroma pogreb z žaro nekoliko cenejši. Dodati pa moram, da so ti primeri-zelo redki, saj zaradi tradicije svojci zahtevajo v večini klasični pokop s krsto.«

Na kakšni osnovi formirate cene za pogrebne storitve in kdo jih potem sprejema?

»Cene za pogrebne storitve obračunavamo v skladu s cenikom, ki ga sprejme delavski svet v razširjeni sestavi, seveda v soglasju z odborom za individualne komunalne storitve pri komunalni skupnosti. Sedanji cenik je bil sprejet 31. maja letos.«

Ugotavljamo torej, da se gibljejo stroški za pokop med 60 in 95 tisočaki, kar je razmeroma veliko, saj to pomeni med 1,5 in dvema poprečnima osebnima dohodkoma v naši republiki. Seveda pa so stroški pogreba pri nas še veliko višji. Ce jim prištejemo razne tradicionalne dodatke, kot je godba na pihala, pevski zbor ter verske obrede (zvonjenje, maša), vence, cvetje, pa morda še poznejšo pogostitev udeležencev pogrebne slovesnosti (sedmine), se lahko stroški dvignejo tudi na 200 tisočakov (20 milijonov starih dinarjev). To pa je za današnje razmere zares veliko.

Ce k vsemu naštetemu dodamo še ugotovitev, da gre pri tem v glavnem za gotovinska plačila, oziroma da pogrebnih stroškov ne kreditirajo, potem pomeni smrt v družini poleg velikega šoka ob izgubi drage osebe tudi velik finančni udarec. Smrt torej ni le nadvse tragična in črna, temveč tudi zelo draga.

M. Ozmec

TEDNIK " november 1985

DELEGATSKA SPOROČILA - 3

Posebno pozornost je vzbudil pogovor z Aleksandrom Grličkovim

Na Gorjupovih dnevih Je sodelovalo čez 400 novinarjev

Foto: M. Ozmec

ŠTUDIJSKI DNEVI MITJE GORJUPA V PORTOROŽU

Na rešetu aktualna gospodarska in družbena vprašanja

Tokratni, osmi študijski dnevi Mitje Gorjupa so najprej razčlenili usposobljenost novinarja in njegovo družbeno učinkovitost, za tem pa priprave na volilno leto 1986, kmetijske probleme, probleme sporazumevanja in dogovarjanja v Jugoslaviji ter dosežke Osima v desetih letih.

Družbena učinkovitost novinarja je danes pogojena z znanjem in poštenostjo. Pri znanju ne gre za ozko znanje, temveč široko odprtost, ki pa ne more tekmovati z znanstvenim delom; poštenost pa se kaže v tem, da resnici ne sme biti nič odvzeto. Novinar je tem bolj sposoben, čim več znanja ima.

Današnji novinar v glavnem teži po nekritičnem pisanju. Večkrat pa je bilo poudarjeno, da novinarji prepogosto nastopajo kot posredniki med elito in množico.

Zakon o javnem obveščanju, o katerem bo skupščina razpravljala, sicer ni bil uvrščen na dnevni red. je pa razburil duhove. Zato se bodo z njim še srečali in izoblikovali politično stališče. Precej je namreč dilem o tem. ali sprejem novega zakona v resnici pomeni nazadovanje in ali prispeva k podružbljanju novinarstva.

KMETIJSTVO BREZ ENOTNE DOLGOROČNE POLITIKE

Četrtkov popoldan (7. november) je minil v pogovoru z Milanom Kneževičem, predsednikom republiškega komiteja za kmetijstvo, Leom Frelihom, predsednikom zadružne zveze Slovenije, Katjo Vadnal, izvršno sekretarko C K ZKS, beograjskim znanstvenikom dr. Draganom Veselino-vim in drugimi.

Osnovni moto pogovora je bil, kako povečati in kako poceniti kmetijsko proizvodnjo v naslednjem srednjeročnem obdobju. Na lo pa morajo biti naravnani tudi ekonomski ukrepi. V celovitosti ekonomske in razvojne politike je bilo dosedaj vrsto slabosti, instrumentarij ni bil podrejen kmetijski politiki, ali ga nismo sprejeli ali pa prepozno. Kljub vsej formalni podpori kmetijstvo še ni bilo v tako slabem položaju. Vzrokov je več, glavni so strnjeni v treh skupinah: socialno-demografski (širši odnos do kmetijstva)^ tehnično-tehnološki (premala intenzivnost obdelave) in cenovni (nesorazmerje cen, slabšanje ekonomskega položaja, zmanjšanje akumulacijske in reproduktivne sposobnosti-• •)

ZEMLJIŠKI MAKSIMUM ...

Pri njem ne gre za ideološko vprašanje, temveč za vprašanje

širših razsežnosti centralizacije. Kmetje bojda tega vprašanja ne postavljajo. Že sedaj so lahko povečevali gospodarsko enoto.

ALEKSANDER GRLIČKOV: »NAPREDEK PRI ODGOVORNOSTI...«

Predsednik zvezne konference SZDL je zelo kritično ocenil današnje razmere v Jugoslaviji in poudaril, da je nazadovanje v Jugoslaviji prisotno že deset let, inflacija pa je samo posledica globokih strukturalnih nesorazmerij. Boljšo prihodnost nam bo prinesla le nova metoda razvoja in industrializacija. Novo etapo bomo gradili vsi na demokratski osnovi. Prav tako ne bomo odpirali »dosjejev krivcev«, ker bi to pomenilo ali prineslo poplavo sumničenj: vsak v vsakega. To onemogoča tesen političen prostor, selekcija pa je že zadovoljiva.

»Veliko smo storili že pri odgovornosti s tem, da so centri moči čedalje bolj izpostavljeni javnim kritikam. Pri ugotavljanju posamične odgovornosti bi nam lov na čarovnice in neargumenti-rane obtožbe bolj malo koristili.

Veliko pomembneje je, da se novi OBROVCI ne pojavijo več. Ključni problem je javni način za javno ravnanje ter normativno urejanje družbene odgovorno

sti,« je posebej poudaril Aleksander Grličkov. Dodal pa je, da bodo volitve 86 najhujša oblika referenduma doslej.

Z OBČUTKOM IN STRPNOSTJO O PROBLEMIH DOGOVARJANJA IN SPORAZUMEVANJA V JUGOSLAVIJI

O tem sta se z novinarji pogovarjala Dušan Sinigoj, predsednik izvršnega sveta skupščine

»Republiški izvršni svet ne odloča o konkretnih investicijah. Odločitev o tem prejemajo tam, kjer prevzemajo tudi odgovornost. V skupščini smo pa že predlagali usmeritve. Osebno menim, da je investicija v Kidričevem nujna. Je pa potrebno preveriti vse možnosti, kako jo bomo najceneje izvedli, tako z vidika Kidričevega, kot z vidika nacionalnega gospodarstva. Tako tudi ne moremo sprejeti raznih ponujenih kvazi pristopov No-vuma. Stvari se je potrebno lotiti strokovno,« je glede investicije v Kidričevem dejal Dušan Šinigoj.

SRS in Miran Potrč, vodja slovenske delegacije v zvezni skupščini.

Miran Potrč je ugotovil, da je sporazumevanja in dogovarjanja premalo, zlasti še med združenim delom, dalje interesne, samoupravne ter duhovne integracije. Največ pa je neposrednega sodelovanja prek zveznih organov (ZIS, zvezni upravni organi in zbor republik ter pokrajin.)

Poleg tega se problemi dogovarjanja zaostrujejo, zato obstaja več objektivnih razlogov.

»V obdobju zaostrenih gospodarskih razmer, ki se bodo še zaostrovale, je nujno potrebno vedeti, v kakšnem objektivnem položaju so ostale federalne enote,« je poudaril Dušan Šinigoj.

V nadaljevanju pa je govoril o razvoju do konca leta in v prihodnjem srednjeročnem razvoju.

Letos bo Slovenija imela 2 do 2,5 odstotno rast DP, Jugoslavija 1. Bodoči razvoj pa je naravnan na tehnološko prenovo, ki bo temeljila na UUDEH in ZNANJU. Investicijski apetiti so tudi v novem obdobju veliki. Sedaj je tudi priložnost, da povemo, da še razpolagamo z nekaterimi rezervami, zlasti še na področju družbenih dejavnosti in zato v naslednjih letih ne bo pretiranih naložb v to področje, če pa že bodo, bodo temeljile na samoprispevku.

Na področju gospodarske infrastrukture dajemo prednost cestam. V te namene bo potrebno dobiti tudi tuji kapital, vendar brez logike kredita — temveč v okviru skupnih naložb. Pogosto je uporaba družbenih sredstev za te namene brez družbene kontrole. Zato bodo v bodoče licitacije obvezne, nujni pa bodo tudi strokovnjaki za izvajanje investicij. Podobno velja za vodno gospodarstvo.

Dušan Šinigoj je tudi govoril o problemu pokrivanja negativnih tečajnih razlik. Slovenija ima trenutno 180 milijard tako imenovanih »dubioz« (različne negativne tečajne razlike, nepokrite izgube in podobno). Izvršni svet predlaga, da se negativne razlike časovno razmejijo. O tem bodo razpravljali v kratkem, nekaj besedi pa temu namenja tudi zvezna resolucija.

TUDI O EUREKI...

»Slovenija, pa tudi Jugoslavija sta vključeni v mnoge mednarodne projekte. V odgovornih organih proučujejo naše možnosti, kako priti zraven,« je na vprašanje, zakaj se nismo vključili v projekt Eureka, odgovoril Dušan Sinigoj.

ZAKLJUČEK - OSIMU

Z okroglo mizo o uresničevanju osimskih sporazumov so se v soboto, 9. novembra, sklenili osmi študijski dnevi Mitje Gorjupa. Največ so govorili o gospodarskem sodelovanju, konkretno pa o usodi proste industrijske cone na Krasu in o zaščiti manjšin. Pomen okrogle mize je v tem, da so se prvič v taki razpravi z jugoslovanskimi sobesedniki srečali vsi, ki se jih to vprašanje dotika.

MG

Komunisti pri delu med mladimi

Pred skoraj dvema letoma in pol je bila skupna seja predsedstev OK ZKS Ptuj in OK ZSMS Ptuj, kjer so obranavali aktualna ' idejnopolitična vprašanja in družbeno ekonomski položaj mladih v ptuj'ski občini, kar so povezali s sklepi 9. seje CK ZKS. Na skupni seji so oblikovali ugotovitve in sklepe, ki so jih poslali v osnovne organizacije ZKS z naročilom, da obravnavajo gradivo, da samokritično pregledajo izvajanje svojih sklepov, ocenijo, koliko so s svojo aktivnostjo med mladimi odzivni in uspešni

Pri tem je treba upoštevati izkušnje zlasti tistih komunistov, ki največ in najuspešneje delajo med mladimi v OO ZSMS.

Enako kot je CK ZKS na 17. seji, 25. oktobra ocenil uresničevanje sklepov o nalogah komunistov med mladimi, bo tudi občinski komite ZKS Ptuj na jutrišnji seji (15. novembra) ocenil, kako v občini uresničujemo skupno sprejete sklepe. Že maja letos je predsedstvo OK ZKS imenovalo delovno skupino pod vodstvom Štefana Čelana, ki naj pripravi oceno, kako komunisti v OO

ZKS uresničujejo te sklepe. Delovna skupina je to poskušala ugotoviti iz odgovorov na 15 vprašam, ki jih je poslala v OO ZKS. Žal je le malo OO ZKS obravnavalo naloge komunistov pri delu med mladimi in temu ustrezni so tudi odgovori.

Gradivo, ki ga je delovna skupina pripravila za jutrišnjo sejo bo poskušalo najti odgovore, zakaj številne akcije, ki jih je podv-zela OK ZSMS niso bile dosledno izvedene v osnovnih organizacijah, kakšne oblike usposabljanja in izobraževanja so potrebne za učinkovitejše delo mladih, pomen mentorstva in podobna vpršanja, ki bi prispevala, da bi bistveno izboljšali način, metode in vsebino dela ZSMS tako v osnovnih kot v občinski organizaciji.

Pri tem je pomembna tudi kadrovska politika. Organizaciji mladih morajo bolj pomagati ostale DPO, zlasti SZDL in Zve

za sindikatov, bolj se jim morajo odpreti delegatske skupščine, da se bo tako mlada generacija lahko bolj uveljavila kot subjektivni družbeni dejavnik na vseh področjih dela in življenja.

V tretji skupini vprašanj obsega predvsem naloge na področju dolgoročne gospodarske stabilizacije, saj mora biti to predvsem v interesu mladih, saj mladi tvorijo tretjino vseh zaposlenih in vsako leto prihajajonovi mladi delavci. Zato je prav od mladih odvisno, kako uspešni bomo v boju za cilje dolgoročne gospodarske stabilzacije in v opiranju na lastne moči. Dolgoročni plan razvoja, zaposlovanje, inventivna dejavnost, nagrajevanje po delu in rezultatih dela, štipendijska politika in podobno, vse to so bistveno pomembna vprašanja in naloge, katerih uresničevanje bo slonelo predvsem na ramenih mladih.

FF

Akcijski posveti

V torek in včeraj, 12. in 13. novembra so bili v Ptuju akcijski posveti sekretarjev osnovnih organizacij ZKS in to kar v sedmih skupinah po področjih dejavnosti. Na akcijskih posvetih so usklajevali in se dogovarjali o izbiri predloga kandidatov za nove člane občinskega komiteja ZKS Ptuj in druge organe občinske konference, o možnih kandidatih za predsednika, sekretarja in izvršnega sekretarja OK 2KS ter za delegate 10. kongresa ZKS in 13. kongresa ZKJ.

Ta usklajevalni postopek je nujno potreben zaradi tep, ker moramo pri sestavi kandidatne liste zagotoviti ustrezno štev^o delavcev '2 neposredne proizvodnje, žensk, mladih, članov ZZB NOV m zastopanost po področjih dejavnosti in območjih. Predlog kandidatne liste ^o sprejel OK ZKS Ptuj na seji koncem novembra, m ga dal v javno razpravo v osnovne organizacije ZKS. Volitve bodo koncem februarja

-r •

Nadalje so se na akcijskih posvetih pogovorili o izvedbi pro-Eramsko-volilnih konferenc osnovnih organizacij ZKS, ki morajo biti 'zvedene do konca letošnjega leta in o pričetku idejno političnega ^usposabljanja v izobraževalni sezoni 1985/86. Gre predvsem za vodene oblike usposabljanja, za katere kadrovanje še m opravljeno v vseh <>snovnih organizacijah ZKS, to je seminar za kandidate za sprejem v IK , seminar za novosprejete člane, šola socialističnega samoupravljanja — oddelek ZK in šola marksističnega samoizobrazevania. PF

Koliko kulture

v obdobju 1986-1990

Jutri se izteka rok, ko naj bi organizacije združenega dela izvršnemu svetu poslale pripombe k osnutkom samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev za izvedbo programov samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje in k elementom razvoja samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1986 1990.

Tako naj bi se uporabniki izrekli tudi o elementih razvoja kulture v občini v naslednjem srednjeročnem obdobju. Če povzamemo ugotovitve analize razvoja kulturnih dejavnosti v obdobju, ki se izteka, nam rezultati ne morejo biti v ponos. Razvoj kulture se je v mestu, ki je starosta slovenskih mest, ustavil na ravni leta 1980. Če bi segli še nazaj, tja v petdeseta leta, ko smo imeli še poklicno gledališče, šest godb na pihala, gledališki, zabavni, veliki plesni orkester, bi morali zardeti, če ne to pa se vsaj zamisliti. Kaj smo storili, ali zakaj smo opustili dragoceno izročilo naših prednikov? Denarja za kulturo nikoli ni bilo dovolj oziroma bilo ga toliko, kolikor smo se dejavno zavedali svoje pripadnosti narodu.

Besede v razpravi o kulturi se torej ne morejo omejiti zgolj na 738,799.000 dinarjev, kolikor bi naj po predlogu organov občinske kulturne skupnosti namenili v naslednjih petih letih za kulturne dejavnosti. Zakaj, tudi to ovrednotenje programa ne zagotavlja nobene nove naloge, ampak rešuje, tudi ni pretiravanje, če zapišemo »gasi« to, kar smo zanemarili v preteklih desetih, petnajstih letih. Če se tudi tokrat ne bomo zavedli posledic omejenih sredstev za kulturo, čez nekaj let ne bomo imeli več vrste kuhurno zgodovinskih spomenikov, dragocenih predmetov, ki jim je čas neizprosen sovražnik. Če ne bomo objavljali vodnikov po zbirkah naših institucij, bomo še naprej imeli mrtev kapital. Če ne bomo institucijam zagotovili ustreznih prostorov in kadrov, bodo storitve, ki so že tako na nizki ravni, še naprej kakovostno padale. Program kulturnih dejavnosti se tudi v srednjeročnem obdobju 1986—90 naj ne bi širil. Zagotovil pa naj bi »kulturno« ponudbo, človeka dostojno in predvsem v mladih vzbudil odnos do dediščine, do sedanjega trenutka, jim dal popotnico s katero bodo lahko sledili sodobnemu razvoju in krepil njihovo narodno zavest. Kultura ima toliko razsežnosti, kolikor je človekovih aktivnosti. Razprave o njej je tako nemogočeno omejiti zgolj na poklicne institucije in ljudi v njih, na kulturna društva ali na nekaj gradov — spomenikov, ki jih je potrebno obnoviti.

Kultura je človekova zavest, je ustvarjanje in, če tudi vrednost programa presega »globale«, »indekse« in še kaj, se moramo zavedati, da bo ekonomsko stabilizacijo lahko uresničil le kulturno osveščen človek. Nataša VODUŠEK

RAZPRAVA O DELU ZVEZE KOMUNISTOV

Kako organizirati javno razpravo o delu Zveze komunistov med 9. in 10. kongresom ZKS, kako jo povezati z razpravo o gradivih za 13. kongres ZKJ, z delom občinske organizacije ZKS in z oceno lastnega dela, to je bilo prejšnji teden predmet razprave na seji komisiji za organiziranost, razvoj in kadrovsko politiko pri OK ZKS in predsedstva občinskega komiteja ZKS Ptuj. Na obeh sejah so prišli do enotne ugotovitve, da ni moč o vsakem dokumentu razpravljati posebej, saj tudi ni časa, temveč naj bo razprava povezana in celovita.

Poudarjeno je bilo, da je treba javno razpravo organizirati na podoben način, kot smo to v ptujski občini storili lansko leto ob razpravi o 13. seiji CK ZKJ. To pomeni, da mora biti razprava odprta in kritična, v njej naj ob članih ZK sodelujejo tudi drugi delovni ljudje in občani. Javna razprava mora pomeniti objektivno kritično oceno delovanja komunistov v vsaki osnovni organizaciji ZK, delo organov občinske organizacije ZK, oceno delovanja komunistov v SZDL, ZSS, ZZB NOV, ZSMS in v drugih institucijah političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Ta ocena naj bo v vsaki organizaciji tudi podlaga za nadaljnjo aktivnost in boljše delo v naprej.

Če hočemo to doseči, je treba razpravo usmerjati tako, da bo kritična, samokritična in ustvarjalna. Uveljaviti moramo kakovostnejši in ustvarjalnejši odnos do dela organizacije ZK kot celote in vsakega njenega člana posebej v njegovem delovnem in bivalnem okolju.

To je toliko pomembnejše, ker bo javna razprava potekala sočasno z vsebinskimi pripravami programsko volilnih konferenc osnovnih organizacij ZKS in občinske organizacije ZK. Pri tem je treba upoštevati ugotovitve, ki so zapisane v osnutku poročila o delu CK ZKS, in iz njegove vsebine črpati programske usmeritve za lastno delovanje.

Javna razprava mora biti končana do konca letošnjega leta, do takrat naj bi bile končane tudi programsko volilne konference osnovnih organizacij ZKS, zato je časa malo. Po javni razpravi v OO ZKS bo vsebino ocenil občinski komite ZKS Ptuj in do 15. januarja 1986 ter na podlagi pripomb in pobud iz javne razprave oblikoval skupne pripombe in predloge k osnutku poročila CK ZKS.

V okviru občinske organizacije ZKS bo takoj po novem letu organiziranih pet posebnih razprav o temah:

1. Samoupravni družbenoekonomski odnosi in razvoj proizvajalnih sil.

2. Uresničevanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja v občini Ptuj.

3. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita v občini.

4. Delovanje ZKS na področju mednarodnih odnosov, podruž-bljanje in samoupravno organiziranje zunanje politike SFRJ in mednarodno delovanje ZK.

5. Idejna, organizacijska in kadrovska krepitev ZKS

Posebej pa bodo razpravo organizirali še v aktivu komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev pri OK ZKS Ptuj.

Za vsako od navedenih tem oz. področij dejavnosti je zadolžena delovna skupina članov OK ZKS Ptuj in njegovih delovnih teles. Te skupine so že pripravile pripombe na predosnutek poročila CK ZKS, sedaj pripravljajo poročila o delu občinske organizacije ZKS po navedenih področjih, njeni člani bodo sodelovali v javni razpravi, zbrali pripombe in predloge, pripravili bodo posebne razprave, in vodji teh delovnih skupin bodo poročali na programsko volilni konferenci ZKS Ptuj.

Celotna aktivnost je vsebinsko in organizacijsko dobro zastavljena, zato tudi uspeh ne sme izostati. FF

Koliko delegatov na kongrese ZK

Centralni komite ZK Slovenije je sprejel sklep o številu in načinu volitev delegatov za 10. kongres Zveze komunistov Slovenije in delegatov ZKS za 13. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Po tem sklepu naj bi na vsakih 200 članov izvoUJi po enega delegata, v manjših občinskih organizacijah pa ne glede na število članov ZK po štiri delegate na 10. kongres ZKS.

Tako bo občinska organizacija ZKS Ftuj, ki ima 2.575 članov ZK izvolila 13 delegatov

za 10. kongres ZKS, občinski organizaciji ZKS Ormož in Slovenska Bistrica pa po 4 delegate. Predsedstvo OK ZKS Ptuj je izmed evidentiranih že pripravilo predlog možnih kandidatov za delegate, med njimi naj bi jih bilo kar 9 iz neposredne proizvodnje, upoštevajoč pri tem število članov ZK v posameznih dejavnostih, 2 ženski, 2 mlada do 27 let in 3 člani ZZB NOV. O tem predlogu bodo povedali svoje mnenje komunisti v javni razpravi.

Za 13. kongres ZKJ pa uuiiio izvolili po i delegata na 2000 članov. Tako bo občinska organizacija ZKS Ptuj izvolila 1 delegata, ostale občinske organizacije ZKS Podravja (Lenart, Ormož in Slovenska Bistrica) pa skupno tudi enega delegata. Mestna organizacija ZKS Maribor s 6 občinskimi organizacijami, ki povezujejo nekaj manj kot 14.000 članov ZK, pa bo izvolila 7 delegatov za 13. kongres ZKJ.

FF

4 — DELEGACIJE OBRAVNAVAJO

14. november 1985 — TEDNIK |

SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE PTUJ

Na podlagi 19. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj v družbeni lastnini zgrajenih iz sredstev solidarnosti v občini Ptuj (Uradni vestnik oočm Ormož in Ptuj št. 24085) razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost občine Pluj

JAVNI NATEČAJ

za sestavo prednostne liste za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanjih v družbeni lastnini grajenih iz sredstev solidarnosti v občini Ptuj

1.

Upravičenci za pridobitev solidarnostnega stanovanja

Solidarnostna stanovanja se lahko dodelijo delovnim ljudem, občanom in družinam z nižjimi dohodki, ki žive v težjih materialnih razmerah in to:

a) delovnim ljudem, ki združujejo delo v TOZD, delovnih skupnostih in pri občanih, ki samostojno z lastnimi sredstvi opravljajo dejavnost:

b) občanom, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovamskega vprašanja (upokojencem, invalidom, udeležencem NOV, starejšim ljudem in za delo nesposobnim občanom);

c) mladim družinam, to je družinam z vsaj enim-otrokom v kateri nobeden od staršev ni starejši od 30 let.

II.

Splošni pogoji za pridobitev solidarnostnega stanovanja

1. da občan in osebe, ki z njim stalno stanujejo (zakonec ali oseba, s katero živi v izvenzakonski skupnosti, otroci, posvojenci, starši, ki najmanj dve leti živijo z njim v ekonomski skupnosti), ni imetnik stanovanjske pravice ali je imetnik na neprimernem stanovanju,

2. da ima občan stalno prebivališče na območju občine Ptuj,

3. da občan oziroma njegova družina ali člani gospodinjstva doslej še niso ustrezno rešili stanovanjskega vprašanja,

4. da občan ne more rešiti svojega stanovanjskejga vprašanja s pomočjo svojih bližnih sorodnikov (zakonec, starsi oz. otroci), ki so lastniki večje stanovanjske hiše ali več vseljivih stanovanj in so vsaj dve leti pred natečajem živeli skupaj v hiši oz. stanovanjih,

5. da občan oziroma kateri izmed članov njegove družine ali gospodinjstva ni lastnik počitniške hiše,

6. da socialne razmere občana oz. članov njegove družine ali gospodinjstva ustrezajo merilom, ki veljajo za vse druge oblike pomoči,

7. da občan ali za delo sposoben član družine ni neopravičeno nezaposlen.

III.

Posebni pogoji za pridobitev solidarnostnega stanovanja

Posebna pogoja za dodelitev solidarnostnega stanovanja sta neprimernost stanovanja in socialne razmere občana in njegove družine.

Stanovanje ni primerno:

— če stanovanjska površina na člana gospodinjstva ne presega standardov iz 17. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list S RS št. 15/81), razen v izjemnih primerih, kot so:

več kot dve generaciji v družini, težja bolezen, ki terja trajno nego itd.,

— če stanovanje ni ustrezno opremljeno (ni vode, elektrike, ogrevanja) in to ni smoterna ureditev,

— če gre za souporabo stanovanjskih prostorov,

— če je nefunkcionalno.

Socialne razmere občana in njegove družine štejejo za poseben pogoj:

— če stvarni mesečni dohodek samskega občana ne presega 50 odstotkov do 65 odstotkov, stvarni mesečni dohodek na družinskega člana v družinah z dvema ali več člani pa 40 odstotkov do 50 odstotkov in pri mladih družinah 60 odstotkov do 70 odstotkov čistega osebnega dohodka,

— če posebne razmere (denimo daljša bolezen, telesna in duševna prizadetost, nezaposlenost zavoljo delovne nezmožnosti, ogroženost zaradi pojavov, ki spremljajo stanje inje zato potrebna stalna tuja pomoč in nega itd) bistveno poslabšujejo socialne razmere družine.

Omejitve pri višini dohodka iz prve alineje prejšnjega odstavka ne veljajo za upokojence, invalide in borce NOV, Ici pridobijo stanovanja iz sredstev za stanovanjsko gradnjo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.

IV.

Prijave na natečaj:

Občani, ki smatrajo, da so po tem natečaju upravičeni do stanovanjske pravice na stanovanju, ki je zgrajeno iz sredstev solidarnosti v občini Ptuj, vložijo prošnje s prilogami na na^ov: SAMOUPRAVNA ST^ANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE PTUJ, PREŠERNOVA 29

Prošnji (obrazec prošme dobite pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine FHuj Prešernova 29 — soba št. 108) je potrebno priložiti:

— potrdilo delovne organizacije oz. delovne skupnosti o višini osebnega dohodka za Teto 1984 za vse člane gospodinjstva in potrdilo o eventuelnih drugih dohodkih,

— potrdilo o premoženjskem stanju,

— potrdilo o številu članov gospodinjstva in od kdaj bivajo na območju občine Ptuj,

— potrdilo o delovni dobi prosilca in delovni dobi v občini

Ptuj,

— dokazila o posebno težkih socialnih razmerah (odločbe o invalidnosti zdravniško spričevalo, potrdilo o članstvu ZB NOV in podobno)

V.

ROK ZA PRIJAVO NA NATEČAJ JE 13. 12-1985 Prijave vložene po tem roku se ne bodo obravnavale.

VI.

Na osnovi prijav na natečaj ter prilog in ocene stanovanjskih razmer, ki jih bo pripravila posebna komisija, ki bo izvršila ogled stanovanjskih razmer, ter v skladu s »sistemom točkovanja« objavljenem v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 12/83 se sestavi prednostna lista upravičencev za pridobitev solidarnostnega stanovanja.

Prednostna lista bo objavljena v javnih informativnih sredstvih. Upravičenci do solidna most nega stanovanja so dolžni ob dodelitvi stanovanja plačati lastno udeležbo . . . Ptuj, dne 14/11 - 1985 .

Predsednik odbora /a gospodarjenje in dru/beno nomoč Cen Jože

Obvarujmo okrasno rastlinje pred pozebo!

Vsak vrtičkar, ki se ukvarja z urejanjem okrasnega vrta, dopri-naša svoj pomemben delež k urejanju našega okolja, saj tako vpliva s primerom na svojo okolico in s tem na lepši videz kraja. V slehernem takšnem ljubitelju urejanja okrasnega vrta pa je zaslediti neke vrste »lovca«, ali »ljubitelja« za posebnimi okrasnimi rastlinami, s katerimi bi svoje okolje oz. svoj vrt popestril in ga tako naredil za privlačnejšega in iz botaničnega ter estetskega pogleda zanimivejšega. V takšnih okoliščinah imamo običajno opraviti z rastlinami, ki niso domačega izvora ali avtohtone, kot temu pravimo, temveč izvirajo iz toplejših ali vse do tropskih zemeljskih pasov. Vse te rastline pa najsi bodo to gomolj-nice, zeljate ali olesenele, eno ali večletne, niso sposobne prenašati nižjih temperatur, ki so često v naših zimskih razmerah, zato jih moramo ustrezno zaščititi pred pozebo. Prav temu, kako obvarovati okrasno rastlinje pred zimsko pozebo, je namenjen ta sestavek.

Ne glede na to, ali je botanična vrsta takšna, ki ne prenaša nobenih temperatur izpod zmr-zišča, ali pa da so rastline že po svojih naravnih danostih prilagojene našim klimatskim prilikam, se moramo že pri sami vzgoji in negi rastline zmeraj ravnati za njenim utrjevanjem za nižje temperature. To dosežemo s smotrno prehrano rastlin, nego in varstvom pred boleznimi in škodljivci. Enostransko gnojenje z dušičnimi gnojili oziroma vsemi stimulatorji zgolj rasti rastlino naredijo mehkužno, manj odporno, če je nepravilno negovana, npr. z rezjo, vzgojo in oblikovanjem in če povrhu vsega še ni zdrava, bo takšna rastlina kaj hitro podlegla pri nižjih temp.

Sobne okenske in balkonske rastline, ki jim s skupnim imenom pravimo lončnice ali poso-dovke, bomo spravili preko zime v prezimovališče. Ne da bi posamezne naštevali, je za vse skupno več ali manj, daje prezimovališče dovolj svetlo, s primemo vlažnostjo in umerjeno temperaturo 5 do 10°C.

Suhe kleti z vgrajenimi pečmi za centralno ogrevanje, ali zatohle in prevlažne kleti, kot prezimovališča niso primerne za hra

njenje oziroma prezimovanie nobenih od okrasnih rastlin, poso-dovk. V prezimovališču ne pretiravajmo z zalivanjem, ker je v času prezimovanja, ko rastline mirujejo, transpiracija minimalna, za kakteje pa je znano, da jih postavljamo v prezimovanje s popolnoma osušeno zemljo, prvič jih zalijemo šele marca. Rastline v prezimovališču redno nadzorujemo, odstanjujemo suho — odmrlo listje, na asparagusih se bodo rade pojavile uši, na oleandrih kaparji, kar poškropimo z ustreznimi insekticidi, če pa se na Isitih ali vršičkih pojavijo plesni pa z ustreznimi fungicidi, če le mogoče s sistemičnimi. Gomolje gladiol, dalij, lilij bomo pred ozimovanjem dobro posušili in poskrbeli za njih dozoritev, sicer pa jih spravimo v dovolj svetel, toda hladen prostor s temperaturo okrog 5°C. Najbolje se obnesejo v plitvih zabojčkih, nasipa-nih po eno vrsto gomoljev. Za ohranjanje gomoljev ne smemo uprabljati sredstev, ki so proti kalitvi jedilnega krompirja, ker bi to škodovalo kalitvi gomoljev spomladi. Korenine občutljivejših vrst krizantem, zlasti »pakov-,ke« spravimo v zaboje in te v prostor, kjer ne zmrzuje.

Nasajene trajnice, med njimi so najbolj razširjene vrtnice, obvarujemo uspešno pred zmrzaljo, če jih pokrijemo z zastirko listja, slame ali smrečja, kar primerno z zemljo, kompostom ali vejevjem ustrezno zaščitimo, da ga ne od-piha.

Raznih živih mej, kot so ligu-stri, predvsem pa sadnega drevja, kot so koščičarji: breskve, marelice, slive, pa med peškarji hm-ške in med lupinaiji orehi in leska, ki so v lanski zimi močno pozebli, ni mogoče obvarovati pred pozebo s prej naštetimi načini, ko smo rastline prenesli v prezimovališče. Izkušnje iz preteklega leta, pa tudi v nasvetih to venomer ponavljamo, narekujejo, da je za uspešen razvoj sadnega vrta potrebna izbira sadnih vrst in sort, ustrezna legi in pedološkim lastnostim zemlje, ki jo imamo na voljo in nenaposled, kot že uvodoma rečeno, sadne rastline bodo na pozebo toliko odpornejše, kolikor so bile ustrezno prehranjene,

Miran GLUSiC, ing. agr.

15. revija mladinskih pevskih zborov

v okviru 24. Srečanj bratstva in prijateljstva — Krapina '85, je bila v počastitev 40-letnice osvoboditve Jugoslavije v Mariboru 15. Revija pionirskih in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije. Sodelovali so zbori osnovnih šol: »Anton Blažič-Ši-mun« Maruševac občina Ivanec, Crenšovci občina Lendava, »Josip Debeljak« Hum ob Sotli občina Pregrada, Velika Nedelja občina Ormož, »7. november 1943« občina Koprivnica, »Avgust Cesarec« občina Krtina, »I. osnovna šola« občina Cako-vec, »Ratimir Herceg« občina Varaždin in »Martin Konšak« občina Maribor-Tezno. 670 mladih pevcev je pozdravil predsednik Koordinacijskega odbora za sodelovanje bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije Ivo POLJAK iz občine Krapina. Program izbranih pesmi je bil zelo skrbno pripravljen in je naredil na vse poslušalce mogočen, pri

srčen, enkraten in nepozaben vtis. Poudariti velja, da je vsakoletna Revija mladinskih pevskih zborov bratskih občin ena izmed najlepših, najpomembnejših in najdragocenejših kulturnih prireditev, kateri moramo v prihodnje posvetiti še posebno skrb, da bo' srečanje najmlajših tudi vsebin-; sko obogateno z izleti, ogledom kultumih in zgodovinskih znamenitosti, krajev iz narodnoosvobodilnega boja in naravnih lepot.

16. Revija bo v bratski občini Ivanec prihodnje leto v maju — mesecu mladosti, zato so se najodgovornejši prosvetni delavci iz Ivanca udeležili Revije v Mariboru z namenom, da bi jo čim bolje pripravili. Pobuda, ki jo je pred 15 leti podala občina Slovenska Bistrica, je obrodila bogate sadove kulturnega povezovanja naših najmlajših, ki s svojo lepo pesmijo plemenitijo vezi sodelovanja, prijateljstva in tovarištva dveh bratskih narodov FB

Skupno dogovorjene naloge odgovorno izvajati

v Slovenski Bistrici sta se sestala Koordinacijski odbor za sodelovanje bratskih občin SRH in SRS ter Odbor za sodelovanje Zveze socialistične mladine bratskih občin SRH in SRS. Glavna razprava je bila o programski zasnovi medrepubliškega sodelovanja v okviru 25. Srečanj bratstva in prijateljstva — Šmarje pri Jelšah '86. Pri tem so v ospredje izpostavili kritično analizo uresničevanja skupno dogovorjenih nalog v okviru 24. Srečanj bratstva in prijateljstva - Krapina '85. Iz razprave je izžarevala kritičnost, samokritičnost in čut odgovornosti, kar je pomembna kvaliteta v delu skupnih organov bratskih občin. Kritično je bilo ocenjeno delo Odbora za informiranje in dokumentacijo, ki je v veliki zamudi z radijskimi oddajami »Iz naših bratskih občin« in Biltenom 24. Srečanj bratstva in prijateljstva — Krapina '85. V tej zvezi je Koordinacijski odbor sklical izredno sejo tega Odbora, ki se je že sestal 28. novembra v Ptuju. V Odboru za sodelovanje Zveze socialistične mladine so temeljito ocenili'rezultate aktivnosti mladih, kritični pa so bili do vseh tistih občin, ki v letu 1985 niso zagotovile dogovorjenega števila brigadirjev za 9. mladinsko delovno brigado bratskih občin, ki je sodelovala na ZMDA »Vranje '85« v SR Srbiji, žal so med njimi tudi OK ZSMS Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica, Lendava in Šmarje pri Jelšah. V zvezi programa medrepubliškega so

delovanja v letu 1986 so se dogovorili, da odbori pripravijo predloge aktivnosti, dokončno pa bo program sprejet na 6. redni seji Koordinacijskega odbora, ki bo v Pregradi, 22. novembra. Zavzeli so se za realni program skupnega dela, ki mora upoštevati materialne in kadrovske možnosti sodelujočih občin, pri tem pa poudarili, da se skupno dogovorjene naloge morajo odgovorno in kvalitetno izvajati.

Koordinacijski odbor je imenoval delegacijo za obisk občine Klanjec, z nalogo, da opravi razgovor o njeni vključitvi v skupnost bratskih občin SRH in SRS. Želja sodelujočih občin namreč je, da bi se vključila tudi občina Klanjec, v kateri je rojstni kraj tovariša TITA, Kumrovec, ker je ime tovariša TITA najtesneje povezano z bratstvom in enotnostjo vseh jugoslovanskih narodov ter narodnosti.

Koordinacijski odbor je tudi razpravljal o nalogah v zvezi predlaganja kandidatov za priznanja bratskih občin SRH in SRS v letu 1985.

Udeleženci seje so obiskali delovni kolektiv tovarne IM POL in se podrobneje seznanili s proizvodnim procesom ter delovanjem družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov.

FB

TEDNIK november 1985

SESTAVKI IN KOMENTARJI — 5

V kakšnem okolju živimo

Verjetno na našem območju še /ivimo v lepem, čistem okolju, saj nas še vedno obdaja veliko zelenje. Vendar pa v svetu in tudi dru-got po naši domovini niso vsi tako srečni. Ukvarjajo se s problemi, kako očistiti in ohraniti čisto naravo, da bodo lahko na njej živeli še njihovi potomci. Tukai vas bi rad seznanil samo z nekaj problemi, ki jih poskušajo rešiti, čeprav je problemov na tisoče. Ali veste:

da umirajo v razvitih deža-jah ljudje od preobjedenosti. uro. dve stran z letalom pa od lakote. V nerazvitih deželah ;v njih pa živi večji del prebivalcev .-.veta) je lačna tretjina do polovica ljudi. V njih umre zaradi lakote m bolezni 25 otrok pred petim letom življenja, t. j. 40.000 otrok dnevno, oziroma več kot 14 milijonov na leto. Polovica med njimi bi živela, če bi jih cepili s cepivom. ki stane I! dolarjev na otroka a tega denarja njihovi starši nimajo;

da pride v ZDA na prebivalca 1000 kg žita vsako leto. Od tega potroši Amerikanec povprečno okoli 70 kg v obliki kruha, testenin in peciva, ostalo pa za krmo živini — zato, da se večkrat na dan masti z mesom, jajci in mlekom. Že desetina žita, ki ga samo ZDA porabijo za hrano živali, bi ublažila lakoto v revnih deželah sveta. Ce bi se ljudje v ZDA in Evropi odrekli vsak teden enemu samemu mesnemu obroku, bi ostalo milijon ton žita za lačne in podhranjene v tretjem svetu;

— da 85 % vseh gnojil porabijo industrijske dežele, ki imajo le 30 % prebivalcev zemlje. Za 70 % ljudi v deželah v razvoju ostane na voljo le 15 % gnojil. Samo za gnojenje zelenic, parkov in športnih igrišč porabijo v ZDA toliko umetnih gnojil, da bi z njimi v nerazvitih deželah pridelali žita za 100 milijonov lačnih ljudi;

— da je v 15 stoletjih našega štetja naraslo število prebivalcev na zemlji za 2—5 %, danes pa raste to število za 3 % letno. Ce bo šlo tako naprej, bo poraslo število ljudi na zemlji v prihodnjem stoletju za 1700% ali 17 krat;

— da propade na našem planetu letno 6 milijonov hektarov rodovitne zemlje. Površina puščav in nerodovitne, puste zemlje se je v zadnjem stoletju povečala od 9,4 % na 23,3 % kopnega. V Sloveniji imamo 250.000 hektarov njivske zemlje — 30.000 hektarov manj kot pred 30 leti, vse kmetijske zemlje pa 100.000 hektarov manj. Ce bo šlo tako naprej, v Sloveniji čez 150 let ne bo več njiv. V zadnjih 20 letih se je povečala površina neobdelanih njiv v naši državi za 250.000 hektarov;

— da je zemlja, ki jo obdelujemo, zaradi intenzivnosti obdelovanja in monokultur tako izčrpana, da potrebujejo v ZDA danes petkrat več umetnih gnojil za isto količino pridelka. V Sloveniji skoraj 65.000 ton dušičnih gnojil in več kot 175.000 ton nitrofo-skalnih gnojil. To pomeni, da porabimo na hektar 136 kg umetnih gnojil, za leto 1985 pa predvidevamo 156 kg gnojil;

— da je v zadnjih sto letih izu-•nrlo približno 350 vrst živali, nadaljnjih 1300 pa je skrajno ogroženih. Po ugotovitvah znanega raziskovalca morij J. Coustaeuja t>o do konca našega stoletja, torej v slabih 20 letih izumrlo 30 40 % vsega življenja v morju;

da zaradi naraščajočega Onesnaževanja obetajo .troko--ijaki Jiid^an.sKemu iiorju '.e 50 'et ži ijes ja. Od I =>0 km rek v Složen ""C It r*: lo . lažet S- nio S - "n ^

v S; 'O - - ^ m

•-.O' n :

ko hitro krčijo, da za prihodnje generacije praktično ne bo ostalo nič. Premoga je, pri sedanji porabi, še za 4.(X)0 let (in če bomo skušali z njim pokriti večji del energetskih potreb — še za 1.300 let). Toda, če bomo še nadalje večali njegovo porabo za samo odstotek, bo premoga le še za 230 let in pri 4 % povečavi za 100 let;

— da se je površina gozdov, zaradi nespametne sečnje, erozije in propadanja (kisli dež) v zadnjih 100 letih zmanjšala od 43,9% na 21,1 % kopnega. Ce se bo sečnja še naprej nadaljevala v sedanjem tempu, bodo v 35 letih posekani vsi pragozdovi, ki so kot vemo pljuča našega planeta;

— da odvrže gospodinja v ZDA 2 kg gospodinjskih odpadkov vsak dan, in da v ZDA pride skupaj z industrijskimi odpadki vsak dan kar 50 kg odpadkov na slehernega prebivalca. Dva milijona Slovencev onesnažuje toliko zraka, kot bi nas bilo 16 milijonov in toliko vode, kot bi nas bilo 8 milijonov;

— da pride v razvitih deželah iz izpušnih cevi in dimnikov v

ozračje in iz ozračja na zemljo vsako leto 300 kg strupenih snovi na prebivalca. Samo v Parizu vzamejo izpušni plini avtomobilov in prah svetlobo 50 sončnih dni. V Ljubljani »pokadi« vsak dojenček 4 do 8 cigaret na dan, toliko je strupov v zraku, ki ga diha;

— da gre samo v Zahodni Nemčiji iz tovarniških dimnikov in dimnikov termoelektrarn v ozračje 3,5 milijona ton žveplo-vega dioksida na leto. Z denarjem za eno samo jedrsko elektrarno bi lahko kupili filtre in preprečili prihajajočo ekološko Hirošimo. V nekaterih predelih sveta pade vsako leto na 100 km' celo 182 ton žvepla, 148 ton prahu, 41 ton dušikovih oksidov, 31 ton ogljkovodika in 473 ton ogljikovodikovega dioksida;

— da Boeing 707 uniči med enim samim poletom čez Atlantik 35 ton našega skupnega kisika. Bolj »napredno« in moderno letalo, ki pride čez Atlantik pol ure prej, pa skoraj dvakrat več;

— da porabijo avtomobili v enem samem večjem mestu v prometni konici toliko kisika, kolikor ga potrebuje v nekaj urah za dihanje 75 milijonov lju

di. V enem pnvatnem vozilu se pelje povprečno 1,3 potnika, v 300 avtomobilih (5 km dolga kolona), torej 400 ljudi, toliko, kolikor v majhnem vlaku, ki pa porabi neskončno manj energije in povzroči ustrezno manj nrupa, prometnih nesreč in onesnaženja okolja;

— da v preprostih kulturah pridobijo ljudje z vsako vloženo kalorijo v poljedelstvo 50- 60 prehrambenih kalorij, medtem ko v »modernih«, »naprednih« in razvitih deželah, zaradi njihovega industrijskega načina obdelave zemlje vložijo do 20 kalorij, da pridobijo eno samo prehrambeno kalorijo;

— da porabijo danes v ZDA na prebivalca 500— 1000 krat več energije kot v predindustrijskih družbah in da je po mnenju večine strokovnjakov poraba energije na človeka in enoto proizvoda premosorazmerna onesnaževanju okolja;

— da je bilo v zadnjih letih samo v ZDA več kot 3000 resnih okvar jedrskih elektrarn. Dokazano je, da jedrske elektrarne tudi med »normalnim« obratova

njem resno obremenjujejo okolje in škodujejo zdravju ljudi v njihovi okolici; pogostnost raka je okoli JE skoraj trikrat večja kot daleč vstran od njih. Ce dodamo k temu še nerazrešene probleme skladiščenja odpadkov in nevarnosti pri izkopu, predelavi in prevozu jedrskega materiala, vidimo, da so JE eno največjih (nepotrebnih) tveganj, ki si jih je naložilo človeštvo. Kljub temu smo namenili v srednjeročnem načrtu o razvoju energetike v Sloveniji, samo za iskanje nahajališč urana, več kot 4 krat toliko denarja kot za razvoj vseh čistih virov energije skupaj;

— da potrebuje JE Krško za hlajenje 25 m' vode v sekundi, to je skoraj 4 krat več kot porabijo vode vsa gospodinjstva v Sloveniji. Menda so tudi zato pripravljali načrte za izgradnjo zbiralnega jezera na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju, s čimer bi uničili bisere našega kraškega (podzemeljskega) sveta;

— da imenujemo insekticide, pesticide, rodenticide, fungicide in baktericide, ki jih v neskončnih količinah stresamo po poljih, s skupnim imenom — bioci-di, t. j. ubijalci življenja. Izračunali so, da ima vsak Evropejec v

organizmu povprečno 2 — 3 mg/ kg telesne teže strupenih snovi, ki jih je zaužil z hrano, Amerikanec pa celo 12 mg/kg telesne teže, kar pomeni, da ni več užiten za kanibale;

da :;o pred nedavnim izdale države vsako minuto 2,3 milijona dolarjev za oborožitev, da je ameriško obrambno ministrstvo zahtevalo za leto 1990 še novih 14000 jedrskih raket (in koliko sovjetsko?) in da je že bilo v vojaških arzenalih pripravljenih najmanj 3 tone TNT na slehernega prebivalca Zemlje. Samo v Evropi je več kot 6000 jedrskih raket, usmerjenih na razna mesta v sosednjih državah;

— da je bilo v 3500-letni s pismenimi viri izpričani zgodovini človeštva le 256 let brez vojne. Izračunali so, da se je zgodil na svetu v letih 1850—1900 vsako minuto dneva in noči en uboj, v zadnji 30-tih letih pa vsakih 20 sekund. V ZDA se je povečalo prikazovanje nasilja na TV zaslonih v 10 letih za 300%, vsak otrok vidi do svojega 16-ega'leta na TV 30000 ubojev in umorov;

— da delajo ljudje danes dalj časa kot v srednjem veku. Ce bi se zadovoljili z življenjskim standardom naših prababic s preloma stoletja, bi morali delati le dva dni v tednu. Tako pa dela povprečen Slovenec en dan v tednu le za nakup in vzdrževanje avtomobila;

— da imajo garaže pri nas večjo površino kot otroške sobe;

— da je v nekaterih nerazvitih deželah 30—40% moških med 15. in 24. letom brezposelnih in da ni niti najmanjše možnosti, da bi tolikšno brezposelnost odpravili z večanjem industrijske proizvodnje in s tehnologijo, uvoženo iz razvitih dežel. V razvitih deželah je danes brezposelnih več 10 milijonov ljudi in brezposelnost skokovito narašča;

— da hitro rastejo t. i. civilizacijske bolezni (nevroze, psiho-patske bolezni, alkoholizem, rak, itd.). Samo v Sloveniji prodajo v lekarnah približno 150 milijonov tablet, pomirjeval na leto;

— da imajo tehnokrati v socialističnih državah sposojene cilje iz kapitalizma. Mnogi v teh deželah pozabljajo, da so možnosti za resnični humani socializem ta-koreč zapravljene, če napadajo npr. Fordov koncem iz edinega razloga, ker bogati gospoda Forda, t. j. dokler verujejo, da Fordove tovarne s svojimi tekočimi trakovi in proizvodnjo avtomobilov in tankov sploh lahko prispevajo k blaginji in sreči ljudi. Tisto, česar ne upoštevajo je, da pomeni boj za socializem med drugim boj za drugačno tehnologijo, delo in drugačne predmete proizvodnje, take, ki odgovarjajo resničnim potrebam ljudi in ekološki razumnosti;

— da je mogoče, da bo pri-hodni razvoj, če bo potekal v sedanji smeri vedno večje produkcije in porabe, pripeljal do nečesa, kar bo popolnoma nezdružljivo s tem, kar razumemo danes pod svobodo in človečnostjo.

»Napredek« družbe lahko pomeni za ljudi nazadovanje. Eden vodilnih duhov današnjega časa E. Fromm je zapisal: »Industrijske družbe se ne brigajo več za ljudi. Tisto kar jih zanima, je le: koliko se proizvaja. Človek je samo še orodje za večjo in večjo proizvodnjo in porabo. Z drugimi besedami: zato, da imamo zdravo gospodarstvo, potrebujemo bolnega človeka in bolno okolje«.

Vse podatke, ki sem jih navedel v zapisu, je zbral prof. dr. Hubert Požarnik, Center za mentalno zdravljenje. Poljanski nasip 58, Ljubljana 61000.

Stanko Žunec

Tako skrbimo za vodo in ribji zarod (slika je iz domačih logov!)

Kaj je zdravljenje in kaj rehabilitacija alkoholika?

(II. nadaljevanje)

Alkoholik si ne more pomagati sam, če mu drugi ne pomagajo; nihče mu ne more pomagati, če si noče pomagati sam.

Najlažje je pri uporabi alkohola postati alkoholik. Dovolj je samo popivati kot do sedaj, pa ti bo »gratalo«.

Bolj težko je ostati zmeren pivec do konca življenja. To je trebi' vedeti in se držati nekih pravil. Pa jih ponovimo:

1. Bodi zmeren, srce in pamet sta dragocenejša kot pivski užitek ali prepoln želodec.

2. Ne pij, kadar si v zagati ali notranji stiski, to je beg pred stvar nostjo v omamo. Človek si, spoprimi se z njo.

3. Ne pij, če te mika cenen pivski užitek, potrudi se za zdrave ra dosti, ki jih v življenju ne manjka.

4. Ne navadi se gasiti žeje z alkoholno pijačo, telo potrebuje tekočino, ne strupa.

5. Ne pij močnih alkoholnih pijač in ne pij na prazen želodec.

6. Takoj se umakni iz pijane družbe.

7. Spoznaj sebe in alkoholizem ter imej odprte oči za »črno kroniko« njegovih posledic okrog sebe.

Najtežje je ostati zdravljeni alkoholik brez recidiva in se uspešno spreminjati. Saj mora spoznati vse o alkoholizmu in svojih težavah zaradi alkohola, imeti ohranjeno družino, okolje, ki ne popiva in ga bo razumelo in mu pomagalo, enako kot trezni sodelavci, in tudi dovolj velike želje in motive, da se spremeni in zaživi drugače kot dose-daj. No, takšni ljude obstajajo in jim zdaj lahko prisluhnete ter spoznate nekaj več o zdravljenju in rehabilitaciji alkoholika.

Zdravljenec: »Se preden sem nekoč prijel za kozarec z alkoholom, bi me moral nekdo (starši) udariti po roki in reči: ,Pusti ga, v življenju ti bo napravil gorje!' Na žalost so spodbude tudi drugačne: ,Le pij, da boš bolj močen,' ali ,V vinu je resnica, je veselje,' itd. Take in podobne spodbude slišijo, če je sploh treba koga spodbujati. Vse premalo so ljudje poučeni o težkih posledicah, ki jih povzročf« alkohol. KOLIKO BI MANJ BILO REVNIH, SOCIALNO OGROŽENIH, MANJ DRUŽINSKIH TRAGEDIJ, PA TUDI DRUŽBA BI BILA BOGATEJŠA ZA MARSIKATERI DINAR, SAJ BI GA LAHKO VLOŽILA V DRUGE ZDRAVSTVENE NAMENE, CE NE BI BILO TREBA ZDRAVITI IN SKRBETI ZA NAS, KI NISMO IN NISMO IMELI MERE PRI UŽIVANJU ALKOHOLA.

Prav v tem času mineva leto, ko sem vodil bitko sam seboj in z družino za zdravljenje, prenehati piti ali zapustiti družino in se do kraja predati alkoholu, v propast.

Prav v tem času sem večkrat za trdno sklenil, da bom preneh.il piti, moram prenehati. Toda zaman, alkohol je bil močnejši od moje trdne volje, abstinenčne motnje težje, tako da se ni dalo prenehati. Skoraj dva meseca sem se boril s seboj, z alkoholom in z družino. Tako je bila 27. 10. 84 bitka dobljena, odločil sem se za zdravljenje na Pohorju.

Ne spominjam se rad tistih težkih trenutkov, čeprav mi ne bodo odšli nikoli iz spomina. Spomnim se 28. oktobra, drugega dne v bolnišnici. Že sem šel po stopnicah, da bi zapustil bolnico. Toda trdnu volja, da moram ostati, je zmagala in ni mi žal. HVALEŽEN SEM VSEM, KI SO MI POMAGALI DO ZDRAVUENJA IN TUDI MED ZDRAVLJENJEM

V času alkoholizma je alkoholik propadel, ne samo zoravstveno ampak tudi na drugem področju, izgubil je zaupanje v družini, na delovnem mestu, med sodelavci v okolju, med prijatelji nealkoholiki, na področju družbenega in političnega delovanja. Vse navedene dejavnosti so bistvene za vse nas, zdravljene alkoholike. Treba je začeti delovati na vseh področjih, ne samo abstinirati. Marsikdo pa tudi sam sem mislil, da je zdravljenje končano, ko zapustiš bolnišnico. Šele sedaj se začne pravo zdravljenje, šele sedaj se vidi koliko je zdravljenec močan in samozavesten. Rehabilitacija pa je lahko uspešna le takrat, ko ima zdravljenec tudi vsestransko pomoč.«

Ženae zdravljenca: »Kot dijakinja sem v petdesetih letih na učiteljišču slišala, da se da alkoholike zdraviti. Zvedela sem, da se alkoholikom da antabus tablete, nato pa še alkoholno pijačo. Baje nastane huda reakcija, alkoholika je v bodoče strah pred to reakcijo in alkohol mu se zagnusi — pa je ozdravljen! To sem možu tudi povedala. Sama nisem imela pojma, kaj je še zmerno pitje in kaj je že alkoholizem. Kje je meja? Dobrih dvajset let kasneje sem moževo hitro vzkipljivost pripisovala izčrpanosti, slabim živcem ... in še nešteto vzrokov sem našla — le pravega, alkoholizma, ne. Pojavile so se abstinenčne težave. Tedaj še nisem vedela za kaj gre... Hči psihologinja in psihiatri so mi končno odprli oči.

Uspelo je, da je mož vendarle odšel na zdravljenje. Nekaj časa je v bolnišnici dobival tudi zdravila za pomirjanje in za regeneracijo jeter—glavno nalogo zdravljenja pa so opravljali pogovori v terapevtski skupnosti. Meni je bilo sodelovanje v TS bolnišnice zelo všeč: človek se odpre, sliši tudi veliko bridkega — vendar je lažje, ko nisi več sam s svojim strahom, težavami, dilemami. Skupina pomaga in ti pomagaš drugim... Vse je nekako lažje. Ni te več tako hudo sram, da vsem priznaš kako je s teboj in tvojo družino.

Zdravljenec in svojci ob takem zdravjenju uvidimo, kam nas je pripeljal napačen način reagiranja, napačen način življenja. Sprejmemo trden sklep: spremeniti moramo marsikaj takoj, marsikaj pa počasi ... Prične se rehabilitacija — vračanje v normalno življenje — na spremenjenih temeljih ... To pa je težko, zlasti za starejše ljudi. Nama ne gre najbolje od rok — šestindvajset let skupnega življenja smo imeli v septembu. Vendar se bova trudila rehabilitirati se, redno bova hodila v klub, se udeleževala vseh akcij .. . samo da se nikoli več ne bodo vrnili mračni dnevi!«

Nadaljevanje prihodnjič

Po 20 letih se spet srečamo

latii. . i' i..v>ms- . ' k .1. . : ^

6 - IZ NAŠIH KRAJEV

14. november 1985 — TEDNIK

Pred krajevnim praznikom v Trnovski vasi

v krajevni skupnosti Trnovska vas so se odločili, da bodo letošnji krajevni praznik proslavili skupaj z dnevom republike, ko bi naj uradno predali namenu tudi modernizirano cesto, ki bo Trnovsko vas povezala s Ptujem na eni in z Lenartom na drugi strani. Sicer pa se lahko v Trnovski vasi pohvalijo s številnimi uspešno izvedenimi akcijami — kot so nova šola in dom krajanov, Došta, samopostrežna trgovina, v

zadnjem času pa vodovod in telefon. Za slednja bo potrebno še veliko naporov in tudi sredstev, da bi potrebe po teh dveh pridobitvah v celoti rešili.

Pred krajevnim praznikom smo se pogovarjali s predsednico skupščine KS Marijo Kovačiče-

vo, ki takole ocenjuje minulo obdobje :

»Upoštevajoč finančne razmere v krajevni skupnosti smo si za letošnje leto zadali razmeroma velike naloge, ki jih v tolikšni meri ne bi mogli izpeljati, če ne bi imeli v pomoč širše družbene solidarnosti.

Na območju naše krajevne skupnosti smo letos začeli obšir-

— foto M. Šneberger

no akcijo napeljave primarnega vodovoda skozi vso dolžino krajevne skupnosti. Le še kilometer manjka do sosednjega Lenarta. S pomočjo komunalne skupnosti občine Ptuj smo uspeli urediti tudi tri in pol kilometre sekundarnega omrežja, s čimer bi se lahko

na vodovod priključilo okrog 80 odstotkov gospodinjstev.

Naše območje je že znano po tem, da imamo vseskozi velike težave z vodo, zato so bili že pred štirimi leti naši krajani močno zainteresirani, da tudi vodovod vključimo v krajevni samoprispevek, prav tako pa napeljavo telefonskega omrežja.

Naš največji problem je bila seveda cesta, ki je še brez asfalta v dolžini dobrih treh kilometrov. V kolikor bo vreme ugodno bi morali dobiti vsaj protiprašno prevleko do 29. novembra, ko bi z dnevom republike proslavili tudi krajevni praznik.

Omeniti moram še vprašanje telefonskega omrežja, ki je prav tako naša referendumska naloga, vendar v precejšnjem zastoju. Težave se pojavljajo v pogovorih s PTT podjetjem in kaže, da še tudi prihodnje leto ne bomo imeli v naši centrali na voljo dovolj številk za vse, ki telefon želijo in so ga pripravljeni tudi plačati. Na nedavnem zboru krajanov smo se odločili, da akcijo nadaljujemo v okviru razpoložljivih možnosti za priključke.

Menim, da smo v večini zadovoljni z opravljenim delom in doseženimi uspehi. Rekla bi lahko celo — več si je kdo prizadeval za posamezno dobrino, toliko bolj jo je vesel. Seveda pa tudi pri nas smo takšni, da z ničemer nismo zadovoljni. Tudi naš družbeni standard v krajevni skupnosti še ne dosega poprečnega občinskega, kaj šele republiškega.« mš

Težave zaradi prostorov

Na občinski konferenci mladih v Ptuju smo izvedeli, da so imeli člani aktiva ZSMS v Zabovcih zadnje čase precej težav zaradi prosto-n-. za sestajanje, oziroma zaradi svoje mladmske sobe, ki je v tamkajšnjem domu gasilcev. Da bi o vzrokih za težave izvedeli kaj več, smo k razgovoru povabili predsednico aktiva Daijo Lovrenko,."ki je o tem povedala:

»Na kratko lahko povem, da je prišlo do nesporazuma zaradi neskladja med mladinci in gasilci. Čeprav so tudi nekateri naši mladinci člani gasilskega društva, nimajo tam nobenega vpliva. Ko se je

fred leti pričela gradnja novega gasilskega doma, smo delali vsi — rajani, gasilci in mladinci. Prav zaradi tega je bilo že takrat dogovorjeno, da dobimo v zgornji etaži mladinci svojo sobo. Tako ie tudi bilo in lep čas smo sobo redno uporabljali, bodisi za sestanke ali tudi manjše zabave. Moram priznati, da je prišlo do prvih nesoglasij zaradi nekoliko manjše aktivnosti mladine, saj so gasilci morda od nas pričakovali več. Vendar menim, da zaradi neaktivnosti ne bi smelo prihajati do nesmislov, do skrivanja ključev od mladinske sobe in prepovedi uporabe.

Tako smo imeli skoraj pol leta sestanke zunaj, pred dvorano. Pred mesecem dni pa je pnšlo do dogovora in sedaj nam ključe spet dajejo — seveda če jih potrebujemo. Svojih ključev nimamo in tako smo še naprej odvisni od dobre volje posameznikov v gasilskem društvu.

Problematiko smo začeli reševati prek osnovne organizacije ZSMS Markovci in prek občinske konference mladih. Z gasilci v Zabovcih smo delno problem že rešili. Delno pa zato, ker lahko dobimo ključe le za sestanke in družabne prireditve, ne pa za disko plese. Sicer pa sedaj imamo fMjgoje za delo in prepričana sem, da se bo naša aktivnost gotovo povečala.«

M. Ozmec

18 učencev prehodilo haloško planinsko pot

Petek, 8. novembra 1985, je bil za učence-planince OŠ Cirkovce zelo svečan. Tega dne so namreč prejeli častne značke Haloške planinske poti.

PD Ptuj je v jeseni 1983 speljalo, markiralo in odpdo Haloško planinsko pot in z njeno otvoritvijo počastilo 30-letnico delovanja. S to potjo je želela približati planincem, turistom in drugim ta planinsko še neodkrit svet, ta košček manj razvite, bolj odročne, vendar prelepe pokrajine.

Pravico do dodelitve častne značke ima vsak član planinske organizacije, ki je prehodil pot od začetka na Borlu do njenega konca na Donački gori. Dokaz o prehojeni poti so žigi kontrolnih točk (11) v vodniku HPP, ki ga planinec predloži PD Ptuj.

Prvo eupo, od Borla do Cirkulan, so učenci-planinci OŠ Cirkovce prehodili 14. septembra; zadnjo, od Narapelj do Donačke gore pa 12. oktobra. Pot je bila naporna, vendar so učenci z voljo in veliko željo spoznati našo lepo domovino uspeli.

Predsednik PD Ptuj Tone Purg in Simon Petrovič sta svečano podelila častno značko 18 učencem. Značko so prejeli učenci od prvega do sedmega razreda. Tovariš Simon je imel tudi predavanje o planinski poti XIV. divizije, ki ga je popestril z diapozitivi. Učenci so predavanju z zanimanjem sledili.

V planinski krožek 0§ Cirkovce je vključenih 37 učencev, ki so zelo aktivni. Deset učencev poskuša osvojiti bronasto značko »Pionir planinec«. V tem šolskem letu so si planinci zadali nalogo, da se bodo povzpeli še na Peco, Ojstrico, Kamniško sedlo, čez Pohorje in na koncu šolskega leta še na Triglav.

D A

ZA VARNOST KURILNIC

Na seji skupščine krajevne skupnosti Boris Ziherl Ptuj so kritično spregovorili o obračunavanju in izterjavi stroškov za ogrevanje družbenih stanovanj, ker kurilni odbori še niso prav zaživeli. Zahtevali so od izvajalca, da hišnim svetom predloži podrobnejši obračun stroškov kurjave. Delegati krajevne skupščine so tudi opozorili na to, da nobena od kurilnic na območju KS Boris Ziherl ni ustrezno zavarovana. Predlagali so, da naj jih upravljalci v interesu družbene samozaščite zavarujejo vsaj z ustrezno ograjo.

FF

Bogata kulturna dediščina na Ptujskem polju

Bogata kulturna dediščina, ki se je ohranila v domovini pradavnega demonskega koranta, tu v osrčju Ptujskega polja v Mar-kovcih in okolici vse do današnjih dni priča, da ima folklora v tem kraju trdne korenine, skupino pa štejemo v eno največjih izvirnih folklornih skupin v Sloveniji, saj neguje zraven pionirske in članske plesne folklorne skupine še bogate ženitovanjske in pustne običaje (koranti, kopjači, orači, pokači, piceki, pustne vile, kopanjarice, rusa, medved in drugi pustni liki), ki jih Markov-čani pripeljajo množično na vsakoletno kurentovanje.

Poleg bogatega kulturnega poslanstva, ki ga markovški folklo-risti zelo uspešno opravljajo že vsa leta po vojni, so tudi veliko storili za zbliževanje med narodi in za naše zamejske rojake. Leta 1973 so navezah bratske in prijateljske stike z Železno Kaplo v zamejski Koroški, leta 1976 pa še z našimi zamejskimi rojaki iz Trsta. Najmlajši Markovčani so z Železno Kaplo celo pobrateni.

Ob gostovanju na veliki mednarodni folklorni prireditvi »Smotri folklore v Zagrebu« leta 1981 pa so Markovčani navezali še bratske in prijateljske stike s Šumadinci iz vasi Kaludre in že

kar dvakrat gostovali pri njih na eni največjih folklornih prireditev v Srbiji, ki se prireja tamkaj vsako leto blizu znamenitih samostanov v Kaleniču pod naslovom »Prodjoh Levač — prodjoh Sumadiju«. Šumadinci so že tudi

gostovali v Markovcih ob 45-le-tnici folklore leta 1983.

Z letošnjim gostovanjem na Tednu kajkavske kulture v Kra-pini so folkloristi iz Markovec dodali še eno od številnih srečanj medrepubliškega sodelovanja bratskih občin socialističnih republik Hrvatske in Slovenije. To pa je bilo tudi že njihovo deseto srečanje odkar sodelujejo na prireditvah bratskih občin. Za nesebično in plodno delo v programu medrepubliškega sodelovanja bratskih občin so Markovčani prejeli že več priznanj, v letu 1980 pa celo Plaketo bratstva in prijateljstva.

Markovčani se radi ponašajo z \elikimi uspehi na tem področju. Do sedaj so v sodelovanju s Kol-klorpim društvom Ptuj priredili že deset velikih folklornih revij z mednarodno udele/ho in zabeležili samo v povojnem Cj^u nad

devetsto nastopov in gostovanj, med temi so tudi kar desetkrat gostovali v tujini — v Italiji, Avstriji in Zvezni republiki Nemčiji. Upajo, da bodo ob zlatem jubileju, do leta 1988, zabeležili svoj tisoči nastop.

Bogate folklorne prireditve oziroma revije, ki jih Markovčani zelo uspešno prirejajo že vsa leta, naj bi postale tradicionalne, saj si jih ljudje v tem kraju močno želijo, kar potrjuje vedno ve-Ijka udeležba na teh prireditvah. Že dalj časa razmišljajo tudi o lastnem prireditvenem odru, saj bi s tem odpadlo veliko težav z vsakokratnim prevozom odra iz Ptuja.

Prav sedaj, ko so že močno zakoračili zlatemu jubileju naproti, si želijo, da bi ga dočakali čim lepše.

K. F-

Markovčani na letošnji prireditvi Tedni kajkavske kulture 13. 9. 1985 v Krapioi.

Prostorski razvoj Ormoža

v ormoški občini si bodo prizadevali, da bodo v naslednjem obdobju kar najbolj skladno urejali prostor in namensko izrabljali površine. Gradnjo bodo usmerjali predvsem na tiste površine, ki niso najprimernejše za kmetijstvo in gozdarstvo.

V skladu s temi načeli, bodo tudi mesto Ormož dograjevali na jugozahod. Industrijsko gradnjo bodo usmerjali na vzhodni del, stanovanjska ob

močja pa bodo gradili kot sestavni del mesta. Pri tem ne bodo zanemarjali gradnje potrebnih spremljajočih objektov, kot je komunalna in prometna infrastruktura, oskrba in rekreacija. Posebno skrb bodo namenjali zdravemu in lepemu okolju. Za rekreacijo Ormožanov naj bi služila okolica gradu in kopališča ter območje Mestne grabe.

F

POPOTNI ZAPIS s KOSOVA

Bežen obisk pri pastirjih na Sar planini

Sar planina je nesprono ena najlepših makedonsko-metohij-skih gora. Najvišji — Titov vrh — meri kar 2748 metrov. Tu je zrak izredno čist. Goli vrhovi in strmine se zlijejo v široke plano-te-pašnike. Pokrajina po videzu spominja na naš kras, življenje

na teh planotah pa na naše plan-šarje z Gorenjske, le s to razliko, da pod vrhovi Šar planine pasejo pastirji — ovčarji na stotine ovac.

Ko sem bil v skupini turistov iz Slovenije, ki je obiskala Kosovo, nas je pot vodila tudi po sredogorju Šar planine. Na vrh se žal nismo mogli popeljati, ker za to ni bilo časa, saj nas letalo v Skopju prav gotovo ne bi čakalo. Kljub temu pa smo tudi tako videli in spoznali del mogočne planine. Bilo je predzadnji dan juni

ja in smo lahko v osojnih straneh in globačah, kamor sonce skorajda ne pošilja svojih zlatorume-nih žarkov, videli zaplate snega. Temu primerno je bilo tudi hladno. Pihal je veter, ki nam je kar malce prijal.

Sredi velike planote smo za

gledali nekaj skupin ovac in njih čuvaje, pastirje. Ovce se za nas niso kaj prida zmenile, le povsem bel pes, ki ga je na hitro kaj težko ločiti od ovac, se je pred nas in seveda svojo čredo postavil nekam vzvišeno ter nam dal vedeti, da je gospodar. V pogovoru nam je pastir povedal, da je njegov sin služil vojsko v Ljubljani, kjer ga je kar dvakrat obiskal in da je Ljubljana lepo mesto. Videl je tudi Triglav, ki ga je malce spominjal na njegovo Šaro, tako namreč tu imenujejo

svojo goro. Morda je zanimivo tudi, da je bilo psu čuvaju ime "Sara.

Haxhi Selimi, tako je namreč ime pastirju, ki je zakoračil že v 78. leto življenja pa je kljub temu še dokaj čil in zdrav, je povedal, da je tudi oborožeA. Pa ne zato, da bi mu kakšen nepridiprav želel ukrasti ovce, ampak zato, da bi se postavil v bran, če bi se njegovi čredi ovac približal volk, ki jih je na Šar planini kar precej. Ne manjka pa tudi medvedov.

Pastir nam je tudi kar z roko pokazal obronke Šar planine ter povedal, da je v bližini državna meja med SFRJ in Albanijo. Že večkrat se je povzpel na vrh ter opazoval pokrajino na nasprotni strani. Razumljivo je, da ima od naših oblasti tudi posebno dovolilnico za neovirano gibanje na obmejnem področju. Naši grani-čarji poznajo že od daleč vse pastirje ter mu tako dovolilnice za gibanje ob meji sploh ni potrebno Dokazati.

Pa se malce pomudimo še pri ovcah. Z njimi se seveda nismo pogovarjali. Lahko pa smo jih otipali. Poznavalcu ovac je verjetno takoj padlo v oči, da so ovce na fotografiji kar precej »kosmate«, saj je njihov kožuh »Debel« dobrih 20 centimetrov. Tako jim po vseh verjetnosti ne pride do kože noben še tako oster veter. Moram priznati, da doslej še nisem videl ovac s tako dolgo dlako. Pardon, videl sem na ptujskih ulicah nekaj kurentov, ki so imeli oblečene ovčje kožuhe z nič krajšo dlako, oziroma volnenimi nitmi.

Franjo Hovnik

Trop ovac pod Šar planino.

— 14. november 1985

KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7

Letos obiskuje osnovne šole 7999 učencev

Pri ptujski izobraževalni skupnosti so tudi letos že zbrali podatke iz vseh 18 samostojnih in desetih podružničnih osnovnih šol o številu šolarjev in oddelkov. Tako ugotavljajo, da imajo 357 oddelkov ali šest več kot leto poprej in skupno 7999 šolarjev ali za 43 manj kot v šolskem letu 1984/85, kar predstavlja 0,42 odstotni osip, oziroma zmanjšanje števila osnovnošolcev v ptujski občini.

V lanskem šolskem letu se nam je po petnajstih letih sicer povečalo število šolarjev za 43, z letošnjim zmanjšanjem pa je ta številka stara, torej tista iz 15-let-nega poprečja.

Na območju ptujske občine bo v tem šolskem letu delovalo 37 oddelkov podaljšanega bivanja, dva manj kot lani, vendar z 922 varovanci, predvsem iz prvih in drugih razredov, to pa je tudi za 44 otrok več kot preteklo šolsko leto. Zanimiv je tudi podatek, da se letos vozi v šolo 1742 učencev in da imamo troizmenski pouk le še na eni osnovni šoli: Ivan Spo lenak — en oddelek s 25 šolarji. Dvoizmenski pouk pa je na dvanajstih šolah s 64 oddelki in 1423 učenci. mš

V cerkvi Sv. Jurija restavriranih okrog 400 kvadratnih metrov fresk

Pretekli petek je ptujsko Zgodovinsko društvo predstavilo obsežna restavratorsko delo v cerkvi Sv. Jurija, ki jih je Zavod za spomeniško varstvo v Mariboru opravljal od leta 1979 dalje pod vodstvom restavratorja-speciali-sta Viktorja Gojkoviča. Pri tem je s finančnimi sredstvi pomagala republiška kulturna skupnost, deloma pa tudi občinska in župnija sama. Veliko pa je bilo opravljenega prostovoljnega dela, tako da je težko v celoti oceniti vrednost vseh restavratorskih del. Brez dvoma so ogromna zlasti še, ker so prinesla nekaj novih pomembnih odkritij fresk, najstarejših na Slovenskem. Ta spomeniško varstveni objekt seveda v celoti še ni končan. Ge za obnovitev znamenitih kornih klopi„ intarzij v zakristiji in za druga pomembnejša dela, s katerimi bo cerkev pridobila ves svoj nekdanji sijaj in lepoto.

»Leto 1979 je bilo za nas pomembno zato, ker smo začeli z odkrivanjem fresk v proštijski cerkvi,« pravi Viktor Gojkovič in pri tem opozori na freske iz prve polovice 13. stoletja, ki predstavljajo površino okrog 90 kvadra

tnih metrov in na katerih so bili opravljeni zapleteni restavratorski postopki. Tu gre predvsem za utrjevanje temeljnega ometa, ki je bil v povsem razpadlem stanju.

»Od začetka pa do letošnjega leta smo v glavnem delali na odkrivanju in restavriranju obstoječih fresk v cerkvi, ki so bile zaradi zamakanja in slabega vzdrževanja v zelo kritičnem stanju. Danes so freske ponovno zaživele in so takorekoč rešene pred nadaljnim propadanjem. Restavriranih je okrog 400 kvadratnih metrov fresk, na novo odkritih pa skupno 150. Te so bile pod večplastnimi ometi, kar pomeni, da smo ga morali odstraniti za okrog 700 kvadratnih metrov skupne površine. Na delu je bila posebna restavratorska ekipa, ki je bila skoraj v isti sestavi vse do letošnjega leta. Pri tem so nam pomagali tudi študentje likovne akademije iz Ljubljane.

V cerkvi smo restavrirali tudi gotsko plastiko Pieta iz začetka 15. stoletja. Delo smo opravili sicer v delavnici, ker smo morali sneti vse barvne preslikave in rekonstruirati tudi sam portret Ma

rije, ki je bil predelan, da smo dobili prvotni videz te čudovite plastike.

Teh obsežnih del na pomembnem kulturnem spomeniku seveda ne bi zmogli brez sodelovanja krajanov, ki so s fizičnim delom in prispevki omogočili ves ta ogromen poseg v zidove in opremo. Naj za ilustracijo povem, da je bilo postavljenega okrog 3500 kvadratnih metrov zidarskega odra in da je višina cerkve prek 23 metrov.

Pri financiranju sta v začetku sodelovali republiške in občinska kulturna skupnost, po letu 1980, ko smo začeli z deli na gradu Borlu, pa s 50 odstotnim deležem tudi župnija sama.

Za prihodnje leto imamo v programu restavriranje gotskih kornih klopi, ki so v zelo slabem stanju, zlasti leve sedilje. Les je toliko načet, da se opazijo tudi zunanje vidne spremembe, s katerimi grozi propad tega čudovitega umetniškega izdelka. Ce bo teklo vse po programu, bi kljub ogromno nedodelanim delom — klopi, zakristija, rezbarije in oljne slike — v glavnem restavriranje končali v naslednjih petih letih, saj poleg tega objekta delamo še na številnih drugih na območju zavoda za Spomeniško varstvo Maribor,« je na kratko pojasnil Viktor Gojkovič.

»V župniji smo sicer že dolgo želeli obnovo naše cerkve, ki je bila že znana kot >črna cerkev<. Prvi uspehi so nam dali novih moči, saj smo z delavci zavoda odlično sodelovali, naleteli pa na veliko pripravljenost ljudi, da po svojih močeh pomagajo,« pravi pater Emil, ki doda, da prihaja v cerkev veliko turistov, ki občudujejo njeno arhitekturno in umetniško lepoto.

NA KULTURNIH SREČANJIH 10.509 OBISKOVALCEV

Ptujska kulturna srečanja, trinajsta po vrsti, so tudi letos po obiskovalcih sodeč potekala uspešno in kot kaže je pritegnil tudi program, ki je že v začetku obljubljal zanimiv in pester splet gledaliških, glasbenih, razstavnih in drugih prireditev. Seveda o tem najlaže sodijo gledalci sami, ki jim je bilo na voljo 14 takih prireditev, v okviru katerih jih je nekaj potekalo tudi skozi več dni. Tako lahko damo v ta okvir Pulo po Puli, razstave in festival domače zabavne glasbe.

Po podatkih, ki smo jih dobili pri organizatorju — Zvezi kulturnih organizacij, smo imeli letos na

vseh 14 prireditvah 10.509 obiskovalcev; pri tem pa sta Pula po Puli in festival na prvem mestu, saj si je na primer Pulo ogledalo 3272 obiskovalcev na skupno dvajsetih predstavah, festival pa 3437 ljubiteljev domače zabavne glasbe.

Vse to priča, da srečanja povsem opravičujejo namen in da si je po programski plati potrebno še naprej prizadevati za resnično pester in predvsem kvaliteten program brez nepotrebnih improvizacij in pretiranih ekstravagantnosti, ki jih pač večina ptujskega občinstva na sprejema.

Prometna organizacija

»Vse pogosteje se v časopisih, raznih uradnih poročilih in celo v Uradnem listu pojavlja za trgovino in trgovinske organizacije izraz promet in prometna organizacija. Verjetno gre za nekritičen in dobeseden prevod iz srbohrvaškega jezika. Nepoučen bralec si lahko predstavlja prometno organizacijo le kot prevozniško organizacijo, zlasti kadar iz celotnega stavka ali teksta ni dovolj jasno, da gre za trgovino.

Delavce v trgovini moti vse pogostejša raba tega izraza, zato vas prosimo, da razsodite, kaj je prav in kaj ni. »— Tako V. D. iz Maribora, podobno pa pred časom tudi D. B. iz Ljubljane.

Beseda promet pomeni v slovenščini »gibanje, premikanje vozil, oseb<, >prevažanje potnikov, blaga<, »gospodarsko dejavnost, ki se ukvarja s takim gibanjem.

prevažanjem<, v ekonomski stroki pa jo uporabljajo tudi v pomenu »spreminjanje vrednosti blaga in storitev v denar in obratno<. Tipični zgledi za ta zadnji pomen so: trgovina ima velik promet; promet z lesom, živili; blagovni, devizni, plačilni promet; izvozni, uvozni promet; promet na drobno, na debelo. Pri pridevniku prometen je taka zveza npr. prometni davek (gl. Slovar slovenskega knjižnega jezika).

V Uradnem listu SFRJ št. 66 (28. 11. 1980) je navedeno, da se za »organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z izvoznimi in

uvoznimi posli, posli prometa blaga na debelo in drugimi posli prometa blaga in storitev« v nadaljnjem besedilu uporablja zveza »prometne organizacije«. Se-stavljavec zakona se je tako izognil ponavljanju daljše besedne verige, ki bi ob vsakokratni ponovitvi v členih zakona gotovo otežila razumevanje besedila. Do tu vse lepo in prav. Narobe pa je seveda, če se tako, na sobesedilo vezano in pomensko ohlapno poimenovanje kot termin uporablja v drugih besedilih. V teh primerih prihaja do dvoumnosti, nejasnosti in papirnatega izraža

nja, ki se mu moramo izogniti tako, da take organizacije poimenujemo s pravim imenom, se pravi po dejavnosti, ki je zanje značilna. Nikakršnega razloga torej ni, da bi se odpovedali zvezam trgovinska, storitvena, posredniška organizacija. Skupno slovensko ime za vse te dejavnosti je gotovo potrebno. Zato naj strokovnjaki razmislijo in se dogovorijo o ustreznem poimenovanju. Svetovali bi jim, naj se pri tem izogibajo nadaljnjemu pomenskemu obremenjevanju besede promet in njene besedne družine.

Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov:

JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije. Ljubljana. Komenske-ga 7. '

llecje prevzel dopisništvo in propagando, Košenina pa prehranjevalni odsek. Ker je pri narodni imovini bilo treba napraviti red, so za to področje imenovali Belšaka Simona, ki naj poleg kmetijskega referata vodi še nadzor nad narodno imovino.

»Načelnik sindikatov Štefan Matjašec ni organizator in je poleg vsega precejšen oportunist. Njegovo delo bo prevzel tovariš Marko, ki je tudi odgovoren za ustanovitev viničarskih in poljedelskih sindikatov« — je bil eden od sklepov seje. Nace je Marka dobro poznal še iz časa NOB, sedaj pa je vodil tudi vojni sektor. Imel je »ostre organizacijske prijeme«, bil je prepričan, da bo nalogo dobro opravil, zato je predlog podprl.

Ko je že imel besedo, je Nace opozoril še na problem prehrane »malega haloškega človeka« in izrazil upanje, da bo novi prehranjevalni šef odseka imel več posluha. Predlog je podprl tudi tov. Marko, ki je sam izhajal iz viničarske družine in je »pribil«, da tudi danes vi-ničarji zelo težko živijo. Na podlagi tega so sprejeli sklep, da OE odbor »si zadaja nalogo, da bo posvečal veliko pažnje prehrani Haloz«.

Veliko je bilo povedanega, kako je treba delati z ženami, kako razgibati AFZ«. To nalogo so v odboru OE naložili Tereziji Ceh. Podobno je bilo z ZMS, za kar je bila odgovorna Pepca Rajh.

V razpravi o kadrih so ugotovili, da na sejah m konferencah sicer sprejemajo dobre sklepe, ni pa kadorv, da bi to »sprovedli« v življenje. Sprejeli so sklep, da morajo »izgradnji kadrov posvečati največjo pažnjo, posebno mladini. Treba je iti iskat kadre med delavce in kme-te.v<

Tovariš iz vojske (J A) je omenil, da se pripravlja demobilizacija starejših letnikov, to je starih borcev. Te ljudi je treba polno zaposliti, da bodo pomagali pri političnem m ohnosit\enem deld.

K temu je tov. Pačnik deial. d,i mc^r.imo stjrim borcem »posvečati prav posebno pa/njo Ko se bodo vračali, jim je treba prirediti slovesnosti in jim tudi ra/ložiti, da ne bodo mogli biti vsi po uradih, tem

več naj vsak poprime za tisto delo, ki ga je prej opravljal, ali poljsko, ali industrijsko itd. Vedeti moramo, da se nismo borili za to. da sedaj zasedamo položajna mesta!«

V razpravi o tem so predstavnikom »vojaških formacij« priporočili, da naj pred demobilizacija »borcem polagajo na srce, da se po prihodu domov takoj tesno povežejo s političnimi aktivisti OE«

Po seji seje Naee opravičil tov. Pačniku, tokrat kot sekretarju KP, da ga na konferenco vseh partijcev, ki bo jutri popoldne ne bo. V treh dneh je bil že dvakrat na Ptuju. Ce bo samo na sejah in konferencah na Ptuju, mu bo njegov teren, za katerega »politično odgovarja, prerasel plevel. Veš, tovariš sekretar, če stalno ne ruvaš plevela, ki ga reakcija seje med ljudmi, ti lahko zaduši vse tisto, kar smo pozitivnega že ustvarili« ^ je Nace v svoji značilni domači govorici povedal sekretarju.

Sekretar mu je vrnil, da če ni dovolj' »oborožen z znanjem ni sposoben uspešno ruvati plevela, ki ga seje reakcija. Na sestanke pa hodimo zato, da se idejno oborožujemo, moj dragi« — ja nekako pokroviteljsko povedal sekretar Pačnik. Povedal je še, da ga je poslušal on-dan na seji komiteja in danes na seji OF odbora. Dopade se mu, da se kmetje oglašajo, da povejo tisto kar mislijo, pa četudi napačno mislijo. Zato bi bil vesel, da bi Nace sodeloval na konferenci vseh partijcev in razpravljal o tistem, kar sliši med ljudmi.

Končno je sekretar le pristal, da bo Nace jutri »opravičeno odsoten«. Napotil se je po bližnjicah domov v Kočice. Misel na aktivisti-čne naloge mu je pregnala skrb za dom, ki ga je te mesece po osvoboditvi tako zanemarjal. Suša je. manjkalo bo krme za živino, treba bo »postrgati« otavo po vseh bregovih in to čimprej, saj zaradi suše ne more rasti, nasprotno, še to se bo posušilo. Tudi par ogonov repe bi še moral posejati.

Ob tem je nehote spet pomislil na politične naloge, na to. da si bo nekoliko oddahnil, ko bodo narodnoosvobodilni odbori začeli delovati. Dogovorjeno je bilo, da s 15. avgustom prevzamejo oblast od odborov OE. O tem je nosil s sabo pisna navodila.

knoo zaCnfjo delati

V nedeljo 12. avgusta so se v skupni pisarni v Žetalah sestali vsi člani dotedanjih krajevnih odborov OF in novoizvoljeni člani narodnoosvobodilnih odborov. Iz okraja je prijel Ljubo Dobnik, referent za izgradnjo narodne oblasti. Podrobneje je tolmačil pomen razmejitve dela med »političnimi orgarri in oblastnimi forumi«. Tudi funkcija sekretarja Oh in predsednika NOO ni združljiva, taki primeri so bili v Dobrini m v Nadolah, /.ato bo treba po primopredaji sklicati masovne sestanke in i/voliti drugt sekretarja OE.

Douovorili so se. da se bodo 15. avgusta v vsakem krajevnem NOO sestali na skupni seji člani KO Oh in KNOO in zapisniško predali p»i-slovanje.

»Tovariš Ljubo, a ni to noro. da naj jaz kol sek:.- r t napišer zapisnik, da sem predal posle meni kot predsedniki ' ? je vprašal Simon iz NadoL

Ljubo ga je poučil, da to ni noben »jaz — meni' ir. p.i^c odbor O*^ kot celota predaja p;:sle narodnoosvobodilnemu eJbnru ■ celoti L o tem je treba nar^-diii zapisnik, kajti to pomeni £g c:ov'nsKO prcSori-nico v izgradnji naš. ljudske oblasti.

Predsednika. Simon iz Nadol in Jaka iz KoCi^. Lji bot- .

pritožila, da sta ta dva odbora v neenakopravnem po;o7a. Osi::!! : je imajo v Žetalah skupno pisarno, zasegli so ves ir-.enijL :rr;!;e ol" čine, pisarniški material in drugo, v Nadolah in Kc .ih pa nirn-^" ničesar.

Ljubo jima je dal prav in predlagal, da se tudi inventar enakopravno razdeli. Pri tem je nastala težava, saj so si odb'^-"' za Žetale, Cer-možiše in Dobrino, vsak je imel po eno pisarniško sobo. že razdelili ves inventar.

Po dolgem prerekanju so se le zedinili. da dobi Nadole pisarniško omaro in mizo, Kočice pa samo omaro, ker je tamkajšnji tajnik rekel, da bo že na svoji kmečki mizi našel toliko prostora, da bo lahko »razložil papirje, ko bodo odšli otroci spat.« Omaro pa nujno rabijo, da bodo papirji varno spravljeni.

»Nočem delati tako kot je naš rihtar, ko smo do dvaintridesetega leta imeli na Kočicah še občino, da je vsa pisma, ki so prihajala iz sre-za, spravljal za tram v hiši. Vsak mesec enkrat pa je prišel iz Žetal penzijonirani žandar, ki je bil tajnik, da je tisto rešil, kar je bilo treba rešiti. Samo takrat si dobil iz sreza dve do tri pismi na mesec, danes pa jih toliko pride vsak dan« je modroval predsednik Jaka iz Kočic in pri tem povedal tudi nekaj dovtipov.

Tovariš Ljubo je povedal, da naša porušena domovina še ni sf>o-sobna proizvajati dovolj papirja, ki ga ljudska oblast rabi za poslovanje, zato seje treba poslužiti papirja, ki gaje pustil okupator, tudi de-lovodnike in razne druge knjige. Pri tem je dal več praktičnih nasvetov, kako je treba prelepiti nemška besedila, npr. \ delovodniku in napisati naša, kako je treba pi.sati na hrbtno stran nemških obrazev, kako nadomeščali pisemske ovojnice in podobne veščine.

Eranček, tajnik iz Nadol je takoj izrabil navzočnost okrajnega referenta za izgradnjo narodne oblasti in si naložil precejšen kup papirjev iz nemške zapuščine. Tako se je za nekaj mesecev oskrbel s »pisarniškim materialom« in ga kar odnesel pod pazduho. »Bolje drži ga, nego lovi ga« si je mislil ob zavistnih pogledih ostalih.

Predsednik Simon je naslednji dan vpregel vole v kmečki voz in pripeljal izbrano omaro in mizo na svoj dom, kjer je bila začasno pisarna »Krajevnega NOO Nadole«, kol so napiNali na kt"s kartona in ga pritrdili na vrata.

Se nadaljuje

IZ

MUZEJSKE FOTOTEKE

Važno vlogo pri prenašanju vojaške pošle, partijske, politične literature ob spremljanju visokih vojaških in političnih funkcionarjev NOV, pri vzdrževanju rednih zvez med vojaškimi poveljstvi, partijsko-političnimi forumi in organi ljudske oblasti so imele kurirske postaje oz. terenski vodi. Zaradi hudega okupatorjevega nasilja nad prebivalstvom, množičnega izseljevanja, streljanja talcev, pošiljanje zavednih ljudi v koncentracijska taborišča je prišlo do formiranja kurirskih postaj na ptujskem območju, kakor tudi na celotnem Štajerskem, kasneje kot v ostalih slovenskih pokrajinah. V letu 1943 in prvi polovici leta 1944 so kurirske naloge na ptujskem območju opravljali politični aktivisti NO gibanja.

Šele s prihodom XIV. divizije na Štajersko in po ustanovitvi Zagorske brigade ter Kozjanskega odreda (kar je razmahnilo NO borbo na Štajerskem), seje mreža kurirskih postaj dopolnila z novimi linijami. Aprila 1944 je bilo ustanovljeno poveljstvo III. releji^ega sektorja za Štajersko, ki je imelo 5 linij. Zadnja peta linija je zajela ptujski okraj.

V ptujskem okraju je bilo ustanovljenih pet kurir>kih postaj: TV IV, ki seje zadrževala okoli Boča, TV VIII, ki je bila sprva na Hajdini nato pa v Halozah, TV XIV, ki je imela postojanko v Moškanjcih in Žamencih, mejni postaji sta bili TV XVn pri Vurbergu, ki je povezovala ptujski teren s Pohorjem in Kozjakom ter kurirska postaja TV XV na Kogu pri Središču, ki je poročala o premikih sovražnika na madžarski meji. Kot pomožna kurirska postaja je bila ustanovljena rv VIII a, ki je bila odgovorna za prevoz čez Dravo. Kurirji so vzdrževali kurirske zveze, prenašali pošto in opravljali obveščevalne naloge. Stalno so nadzirali premike, oboroženost in številčno stanje sovražnika. Največja nevarnost za njih so predstavljali prehodi čez cestne in železniške komunikacije ter prehodi preko reke Drave, ki jih je sovražnik stalno nadziral. Kurirji so bili domačini, ki so zelo dobro poznali ljudi in teren.

Kurirji t\ xv postaje na Kogu.

Irena Mavric

8 -- naSi dopisniki

14. november 1985 — TEDNIK

skromnost je varcf.vanjk

7 vlaganjem dinarjev je nekoliko te/ko, ker cene zelo hitro naraščajo. Bolj se splačajo vezane vloge. To vemo tudi v naši šol>ki hiaiiil niči. Z \arčevanjem pomagamo gospodarstvu.

Z varčevanjem pa ne mislimo samo na vlaganje denarja. Koristno lahko varčuješ povsod, če se omejiš pri stvareh, ki ti niso ravno potrebne.

Spomnimo se. kako po nepotrebnem trgamo liste iz zvezkov, da bi iz njih delali letala, se šli obešanje ali potapljanje ladij. So pa tudi primeri, ko se kdo naveliča zvezka, čeprav ga še ni napolnil. Tudi učbenike in druge knjige lahko ohraniš, če jih trpežno oviješ in ne če-čkaš po njih. Po naših predalih je še vedno veliko neporabljenih svinčnikov. kulijev, nalivnikov, barvic, radirk, nalepk, zlomljenih ravnil in še česa. Na mizah ležijo tudi neprebrane revije in kjige, ki smo jih hoteli imeti samo zaradi vabljivih slik.

V veži bi naleteli na neponošene čevlje, na nezakrpane nogavice, v omarah pa na pozabljene obleke. Mogoče bi se dale nekoliko prekrojiti, da bi bile spet po modi.

Skoda je tudi hrane, ko ne pojemo kosila, čez kako uro pa hočemo kruh z maslom.

Alenka Ilec, OŠ Franc Osojnik, Ptuj

dvodnevni izlet na golico

V soboto zjutraj smo se odpeljali na planinski izlet. Vlak je odpeljal ob 7. uri. Na vlaku je bila gneča, tako da smo do Ljubljane stali. V Ljubljani smo prestopili na vlak za Jesenice. V Jesenicah smo čakali drugo skupino, ki je zamudila vlak v Ljubljani. Z avtobusom smo se odpeljali v Dom pod Golico.

Na Golico smo šli peš. S tova-rišico smo se po večerji odpravili na vrh Golice. Tam je meja z Jugoslavijo in Avstrijo. Na avstrijski strani smo videli jezero in vasi. Ko smo se vračali z vrha Golice, smo se spustili navzdol kai po zadnjici.

Spali smo na skupnih ležiščih. V sobah je bilo zelo živo. Najrajši smo si nagajali med seboj. Šele ko so prišle tovarišice, smo se umirili.

Zjutraj, ko smo vstali, nas je prevzel pogled na prečudovit sončni vzhod in na veliko čredo ovac. Pojedli smo zajtrk in se odpravili na naslednjo transverzal-sko postojanko. Pristavo. Z avtobusom smo se nato odpeljali v Jesenice.

V Jesenicah smo vstopili na vlak za Ljubljano. V Ljubljani smo prestopili na vlak za Ptuj in prispeli domov pozno zvečer.

Na izletu mi je bilo zelo všeč.

Želim si, da bi v letošnjem šolskem letu imeli še več tako lepih izletov.

Jure Kolarič 5. b OŠ Olga Meglič, Ptuj

DELOVNA AKCIJA

Veliko je tem,' ki bi jih lahko opisala v tem spisu, saj se v našem šolskem življenju zgodi marsikaj. Opisala pa bom delovno akcijo na njivi, kjer smo trgali koruzo.

V sredo, dan prej, nas je tova-rišica razredničarka obvestila o tej akciji in tako smo se dogovorili, da se naslednji dan zberemo pred Strelčevo kovačnico v Novi vasi. Naslednji dan je bilo oblačno in mrzlo, zato najprej nisem vedela, ali bi šla v Ncvo vas ali ne.

Toda, ker ni deževalo, sem se odločila, da grem. Ko sem se pripeljala na mesto, kjer smo se dogovorili, tam ni bilo nikogar. To-

NABIRALI SMO KOSTANJE

V šoli smo se dogovorili, kdaj bomo šli po kostanje. Tovarišica nam je naročila, da moramo prinesti vreče in si obuti visoke čevlje. Kostanje smo nabirali dve uri. Nabrali smo jih petindvajset kilogramov. Zanje smo dobili 1250 dinarjev. Denar smo vložili v pionirsko hrfinilnico.

Sonja Ljubeč, OŠ Vitomarci

da že čez nekaj minut so se pripeljali Jožica, Brigita in Davorin.

Po nekajminutnem čakanju smo se odločili, da se odpeljemo v Markovce, v šolo. Pozneje so se nam pridružili še nekateri in ker pred šolo ni bilo nikogar, smo se odpeljali nazaj v Novo vas, kjer pa so nas že čakali ostali. Takoj po prihodu na njivo si je vsak izbral svojo vrsto in akcija se je začela. Prvi sta prišli na konec njive Anita in Alenka, ki sta šli potem še pomagat Lešniku in Bez-jak Andreju. Potem sva prišli na cilj midve z Darjo in Klavdija. Ko je tovarišica Knapičeva videla, da smo že končali, nam je rekla, naj gremo pomagat še Ku-kovcu in Šuleiju, ki sta koruzo trgala in jo spravljala na prikolici.

Ker ostali še vedno niso končali s trganjem, smo odšli pomagat še njim. Po končanem delu nam je gospodinja prinesla malico, tako da smo vsi malo prigriznili in se odžejali. Mislim, da je akcija dobro uspela, saj smo z obiranjem koruze končali že po dveh urah.

Mojca Kodrič, 8. a OS Markovci

planinski izlet na do-

naCko goro

Dne 12. oktobra '85 smo se planinci naše šole odpravili na Donačko goro. Ob 6. uri smo se zbrali pred šolo, nato pa smo se z avtobusom odpelali do Stare Grabe. Dalje smo odšli peš. Vodila sta nas tov. Drago Ačimovič in tov. Simon Petrovič.

Kmalu smo prispeli do planinske koče, ki pa je žal bila zaprta. Zato tudi žigov nismo dobili. Pač pa se nam je bližnji kmet Polaj-žer podpisal v izkaznice. Tudi podpis velja namesto žiga. Tu smo si malo odpočili. Nato pa smo se po strmem travniku povzpeli do pragozda. Pot skozi pragozd se je vedno bolj vzpenjala. Kmalu smo prišli na prvi vrh Donačke gore, od koder je bil lep razgled. Potem smo odšli dalje po gozdu. Hitro smo prišli na rob gozda, do skal. Preko skal je bila z žico zavarovana pot. Tu je bilo zaradi strmine, listja in vlage nevarno. Nato smo se spustili navzdol po gozdu, kmalu pa smo se začeli spet vzpenjati. Pot se je vila cik-cak navzgor, kmalu pa spet navzdol. Nato smo prišli do križišča treh poti: poti Žetalske-ga Jožeta, poti do doma in poti do Bedenikovih, kjer je KT—9. Pot je bila pKiložna. Spotoma smo [}oskusili tudi skorišeke. Ko smo prispeli do Alojza Bedenika na Kupčinji vrh, kjer je kontrolna točka 9, smo dobili žig, se od-jKJČili in namalicali. Cez pol ure smo spet odšli proti Jelovicam, kjer je KT—8. Spotoma smo videli spomenik, kjer je 2. četa 1. bataljona Kozjanskega odreda

17. januarja 1945. leta napadla in uničila nemške policiste, ki so hoteli aretirati sodelavce partizanov. Nadaljevali smo pot do kmetije Milana Novine, Jelovice

18, kjer smo dobili žig. Prišli smo do križišča štirih cest. Odšli smo naravnost. Pot se je sedaj spuščala navzdol. Od tu je bil lep razgled na Jonski vrh. Nato se je pot začela spet polagoma dvigati. Kmalu smo prišli do cerkvice sv. Bolfenka. Spustili smo se po poti navzdol. Pot smo kmalu nadaljevali po asfaltni cesti skozi Naraplje v Majšperk, kjer smo vstopili na avtobus, s katerim smo se odpeljali do Lovrenca. Iz Lovrenca pa sva z Milanko odšli peš v Cirkovce.

S tem izletom smo bili kljub utrujenosti vsi zadovoljni, kajti pot je bila zelo zanimiva.

Andreja Goričan, 7/a,

planinski krožek OŠ Cirkovce

RADA VARCUJEM

Že od malih nog so me starši učili, da brez varčevanja ne prideš daleč. Prav zato sem se večkrat odrekla bombonom, čokoladi in drugim slaščicam, čeprav so se mi sline cedile.

Skrbno sem nosila denar na banko in z užitkom gledala kako se majhen kupček spreminja v velikega. Svoje želje sem zlahka izpolnila. Za rojstni dan sem si kupila pisalni stroj in nanj sem zelo ponosna. Vem, da so v njem moji večletni prihranki.

Pikapolonica je zopet prazna. Čaka name in na moje prihranke, da mi tudi naslednja leta izpolni moje drobne želje.

Tanja Kavkler, slov. dop. š. Frankfurt/M

kako varujemo svoje okoue?

... bolj slabo. Ko gremo iz šole, zavijemo še v trgovino, kjer si kupimo kaj sladkega. Papir od čokolad, bombonov ..., pa kar mečemo na cesto. Vem, da tako ne bi smelo biti ...

JOŽICA

Grdo je videti, da je pred trgovino koš prazen, okoli pa je nametano vse polno smeti. STANKO

V šoli imamo večkrat akcije, namenjene čiščenju okolice šole. Zadnja je bila 25. oktobra. JANEZ

Trgovke se kregajo, a večina šolarjev kmalu spet pozabi, da bi morali smeti metati v koš.

ZDENKA

V naši vasi ni večjih smeti, čeprav tu in tam leži kakšen lonec. Vsak naj skrbi zase, čisti pa vse, kar vidi!

JANEZ

V razredih je včasih tako nasmeteno, da bi te lahko kap!

MARIJA

Okrog koša pri trgovini je vse polno odpadkov. Otroci mečejo papirčke kar na tla namesto v koš. Tudi meni je včasih papirček kar padel iz rok. Toda narave ne onesnažujemo samo otroci, ampak tudi odrasli. Oni spuščajo razne odplake iz tovarn v reke in zrak.

VIDA

Tovarne izlivajo svoje odpadne snovi v reke, avtomobilski plini so strupeni... Zavedali bi se morali, da svet ni samo za nas, ampak tudi za naše potomce, ki bi tudi želeli imeti čisto in zdravo okolje.

ALENKA

Le malo se zamislimo in strupenih snovi ne bomo več spuščali v potege in reke, morja in zrak, kjer so prav tako živa bitja in del njihove narave smo tudi mi.

MARKO

O varstvu okolja so razmišljali učenci, 7/a, OŠ Markovci

JESEN V DEŽELI

Jesen postaja žalostna. Vsak dan je bolj mrzlo. Cvetje je ove-nelo, trava rjavi, listje odpada. Pod drevesi je lepa pisana odeja. Kmetje grabijo listje za steljo. Nekatere živali otrpnejo in pre-spijo zimo. Živali dobijo gostejšo dlako. Ptice selivke se selijo v južne kraje, ostale ne žvrgolijo kot prej. Kmetje pobirajo poljske pridelke.

Tudi trgatev imajo. Mamice pa pripravljajo ozimnico. Jesen je najbolj bogat letni čas. Jesen mi je všeč, ker lahko nabiram kostanje.

Šadl Marcel, 3/a, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj

KAJ MI POMENI KNJIGA?

Knjiga. To je beseda, ki nam odkriva svet življenja. Zelo rada berem knjige, vendar najraje segam po Ingoličevih, Bevkovih in Seliškaijevih delih. Ti pisatelji imajo lep stil pisanja, kajti knjige pišejo po življenjskih izkušnjah.

Na žalost pa mi za branje knjig ne ostane toliko časa, kot bi želela. Tu so tudi šolske knjige, iz katerih se moramo učiti za uspešno pot v življenju.

Toda vendarle vem, da knjiga je in bo vedno moja najboljšai prijateljica. Želela bi tudi, da bi vsi ljudje sveta v miru, ljubezni in sožitju prebirali knjige svojih izbranih pisateljev.

Gordana Kaisersberger, 6/a, OŠ Kidričevo

TEDNIK — november 1985

TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9

V dolini sedmerih jezer

(6. nadaljevanje)

Za nami je najbolj mučna, naporna in dolgočasna pot. Oziramo se nazaj. Hočemo ugotoviti ali je res takšna, kot smo jo pravkar doživljale. Ne! Čudno! Videti je lahka, brez pasti, široka kot makadamske ceste, posipane z gramozom našega najnežnejšega otroštva.

Težko naloženi tovornjaki vozijo s preživetim odpadkom preteklosti; prepolni so, drobci se tu in tam skotalijo iz njih; slabiči, ki jih je povsod polno, jih pjobirajo, sestavljajo jih v mozaik smrtne maščevalnosti; ko so najbolj na dnu razbite osebnosti, jih uporabljajo, z njimi se hočejo dvigniti iz svoje nemoči, igrajo se s prilaščeno preteklostjo svojega navideznega tekmeca, kot da je njihova last. Kadar v njih najbolj zavre bolezensko ljubosumje, ne poznajo milosti niti do sebe.

Sedanjost obvladujejo s preteklostjo, ker ji drugače niso dorasli; so kot otroci od dveh do petih let starosti, ki dosegljiva uspavala zamenjajo za sladke bombončke; jih uživajo, ne da bi vedeli, da se igrajo z življenjem.

V skalovju imamo življenjsko razgibanost; trdno resničnost, ki se z njo pogumno znova in znova spoprijemamo pa naj bo krutejša od včerajšnje sebičnosti; koraki so lahkotni in čvrsti, pomirja me njena ubranost. Pri vzpenjanju si pomagamo z rokami, počutimo se vame, dotik skal nam vrača moči. Za^enje-no dekle vzdihne. »Ostani z mano!« Želela sem družbo Ivana in Alenke, vso pot sta si zaman prizadevala potegniti me med njiju. Neka notranja sila, razumsko mi postaja že dosegljivejša, me veže z njo; preganjam njeno osamljenost, ni je znala pustiti doma, prinesla jo je sem; občutek potrebnosti me pri-klenja nanjo, vsajen nam je že pred rojstvom, med samim spočetjem in še veliko prej.

Dohiteli sva ženskico, ki je bila predmet

ljubosumja, njene sogovornice že dolgo ni z nama. »Mamika!« se iztrga klic iz nje, spontano in ljubeče, da sem kar zamaknjeno ostrmela v njiju. »Dajte mi roko!« steguje jo proti njej. »Hvala, bom sama, bolj varno se počutim!« ji nežno zagotavlja. »Počakali vas bova zgoraj!«

Na vrhu ji takoj ponudi bombon: »Vrnili vam bodo izgubljeno moč! Vam nagaja dihanje?« Ženskica je ganjena od nepričakovane skrbi: »Oh, zdaj je že dobro, tam doli, tam, mi je skoraj vzelo sapo.« Dekličin obraz se skremži, kakor da je pravkar ugriznila v najbolj kislo jabolko: »Skoda, nima več tabletk, odstopila bi jo, da bi vam pomagale dihati, kot meni. Težave imam z dihalnimi organi.« Name je kar pozabila. Vneta zagnanost, da popravi, kar je zagrešila, me je polnila z radostjo človekoljubnosti. RDECA JABOLKA? SIMBOL NASEGA OTROŠTVA?

Z mislijo se odmaknem od njiju. Sprašujem se: »Kolikokrat me še hočejo slabiči vreči v preteklost?« Že zdavnaj sem jo dojela in sprejela, je del mene, pomaga mi razumeti druge! Brez nje ne bi bila to kar sem. Ponosna sem nanjo, kot mati na prvorojenčka, ki ga opazuje in neguje z vso materino ljubeznijo.

Kolesa težkih tovornjakov našega otroštva so preobremenjena, vgrezajo se po makadamskem nasipu, puščajo sveže sledove v sedanjosti, z večerno roso navlažene; v njih so obrazi razočaranih; premagani od lastne škodoželjnosti. Pod masko samospevov, uspešnosti svojih študijskih številk jih slišim ječati. Kako so se tako ponesrečeno vase ugriznili? Pod masko z vljudno razsipnostjo, s svojo do skrajnosti neuničljivo radodamostjo čutim njihov sampljubni grižljaj kislega jabolka;

čutim grižljaj nerazumljive maščevalnosti. Kje sem storila napako? Se premalo razdajam ali preveč? Ali se ob meni počutijo tako zelo majhni, da še postajajo manjši v svoji majhnosti; kar lezejo v polžjo hišico svojega otroštva, čeprav jim je tesna, da komaj v njej dihajo. Nočejo odrasti in prerasti slabosti svojih staršev. Se bojijo spoprijeti s samim seboj? Ne čutijo se dovolj močni?

Spuščamo se do Vršaca (2194 m). V Pod-stenju je prvo jezero globoko pod nami; zadnji ostanki golega skalovja, ki so prikaz duševno razgaljenega slabiča. Nedaleč na naši desni vidimo Zasavsko kočo obdano s smrekami na Prehodavcih (2071 m). V Laštah jezero (mlaka), ki me spominja na lužo po močnem nalivu v mestih, simbol tistih, ki so žejni ljubezni in bežijo od nje, kadar bi se je lahko napili. Rjavo jezero je večje, pa ga še vseeno ne prištevam med jezera, prej k ribniku, takšnemu kot je naš v Ljudskem vrtu, ne bi ga zamenjala s tem tukaj. Še z Zelenim jezerom ga ne morem primerjati, samo narava okrog njega mi postaja mična, milejša kot je naša; je manjše od Rjavega, plitvo dno z rjavo, zem-Ijato mivko. Okolica me prevzema in počitek ob njem je slasten kot ljubezen sama. Morebiti se prav zato imenuje Zeleno. Nekatere smo se sezule in zabredle vanj, ledeno mrzla voda me je kar hitro napodila na kopno. Prijetna mladenka, razigranega obraza, potegne iz nahrbtnika zobno ščetko, namaže jo s pasto, »pricaplja« z njo med nas. Hoče jo namočiti, ljubkih nagajivcev tudi med nami ne manjka, kalijo ji vodo, ko jo hoče namočiti. V domu Planiki je nismo imeli niti za najnujnejše higijenske potrebe, imamo pa zato zračno prho, ki nas polni s svežino nadnaravnih moči, ki nam jo jemlje umazano ozračje mest. Nadaljevanje prihodnjič

KOŠARKA

Zmaga članic, poraz članov

v soboto je bilo tudi redno kolo v slovenskih košarkarskih ligah. Člani košarkarskega kluba Ptuj so v okviru rednega kola v vzhodni skupini druge republiške lige gostovali v Rogaški Slatini, kjer jih je domača Rogaška premagala s 105:65, polčas 50:43. Vodilna ekipa lige ni dovolila nobenega presenečenja ter je po veliko boljši igri v drugem polčasu zasluženo in zanesljivo visoko zmagala. Koše za Ptuj so dali: Vlah in Beranič po 14, Robert Kotnik 13, Damiš 8, Cobelj in Marčič po 6 in Filipič 4.

Članice Ptuja so v prvem kolu druge republiške lige gostovale v Skofji Loki in domačo Odejo premagale z 59:45, polčas 35:15. Vseskozi so bile bistveno boljše. Koše so dosegle: Vogrinec 22, Komik in Jane po 10, Kmičar in Šerona po 7 ter Murko 3.

Obe ptujski ekipi bosta gostovali tudi v prihodnjem kolu. Člani se bodo v Slivnici pomerili z domačo ekipo, dekleta pa v Ljubljani z B ekipo Ježice.

I. Z.

Tesen poraz rokometašic

Članice rokometnega kluba Drava so v soboto gostovale v Ribnici. V tamkajšnji športni dvorani so se v okviru desetega kola republiške lige pomerile z Itasom iz Kočevja. Tekmo so dobile igralke Itasa z 21:19, ob polčasu pa je bilo 12:11 za Dravo. Domačinke so se bolje znašle v začetku, igralke Drave pa v nadaljevanju prvega polčasa in-začetku drugega, ko so vodile s 13:11 in nato še z 18:17. Vendar so v zaključku nekoliko popustile in ob neizenačenem kriteriju sojenja tekmo izgubile. Tako so še naprej zadnje s tremi točkami zaostanka za predzadnjim Fužinarjem. Zadetke so v Ribnici dosegle: Rižner 6, Korošak 5, Vtič 3, Potočnik in Lašič po 2 ter Fridl enega. V zadnjem jesenskem kolu, ki bo na sporedu v soboto, bodo Ptujčanke v Celju gostile tretjeuvrščeno Ferrotehno iz Izole. Tekma bo v Celju zato, ker v Ptuju še nimamo ustrezno velike telovadnice. Tako bomo v bistvu tudi Ptujčanke gostje.

1. k.

Poraz Aluminija, prekinitev v Slovenj Gradcu

v slovenski nogometni Mgi je bilo v nedeljo na sporedu enajsto kolo. Nogometaši Aluminija so gostovali v Ljubljani, kjer jih je domača Olimpija premagala z 2:0. Domačini so povedli v 18. minuti z avtogolom Korena, končni rezultat pa je v 34. minuti postavil Gliha. Za Aluminij so nastopili: Brglez, Fruk, Šmigoc, Tement, Jaušovec, Silvo Žitnik, Vogrinec, Šibila, Glažar, Koren, Majal, Franc Žitnik in Dončec. V naslednjem kolu se bodo igralci Aluminija v Celju pomerili z domačim Kladivarjem. Kidričani so še naprej zadnji, za Ilirijo zaostajajo za eno, za Kladivarjem pa za dve točki.

Tekma vzhodne območne lige med Partizanom in Dravo, ki je bi la v Slovenj Gradcu, je bila prekinjena v 82. minuti, ko je eden izmed gledalcev s kamnom zadel sodnika Špilarja iz Laškega. Ob prekinitvi je bilo 3:2 za domače, verjetno pa bo Drava tekmo dobila s službenim rezultatom. Zadetka za Dravo st^dala Korošec in Tušak.

1. k.

Otvoritev telovadnice še v tem mesecu

Velikemu trenutku telesne kulture in športa v ptujski občini smo vedno bližje. Verjetno ste uganili da gre za novo veliko telovadnico pri srednješolskem centru Dušana Kvedra. Uradna otvoritev tega pre-potrebnega objekta je napovedana za 28. november ob 14. uri, združena pa bo s srednjo občinsko proslavo ob Dnevu republike. V decembru že torej lahko v novi telovadnici pričakujemo prve treninge in tekmovanja. Pokriti in v nadaljevanju tudi zunanji športni objekti bodo v prvi vrsti namenjeni telesni vzgoji učencev in učenk srednješolskega centra, ki se sedaj potikajo po raznih objektih in telovadnicah v Ptuju, v popoldanskem in večemem času pa športnikom in športnicam ptujske občine.

1. k.

Nova zmaga Vindiša

v Djurdjenovcu pri Našicah je bilo v soboto veliko tekmovanje v malem maratonu. V preizkušnji na 21 kilometrov sta iz Ptuja nastopila Mirko Vindiš in Ivo Klarič. Mirko je zmagal in ob tem postavil tudi novi rekord proge. Pokal za prvo mesto in nagrado mu je predal svetovni prvak v kajaku Matija Ljubek. Klarič je med 150 tekmovalci iz vse Jugoslavije na cilj pritekel kot 131-ti.

_SMUČANJE_

Prireditev zima-šport 1985

Smo na pragu nove smučarske sezone, prvi pozdrav snežink smo že doživeli. Da bi nas čas ne prihitel, pripravljajo marljivi člani Smučarskega kluba Ptuj deveto prireditev — sejem rabljene zimsko-šport-ne opreme, razstavo in prodajo nove opreme s sejemskim popustom. Pripravlja se tudi predstavitev zimske turistične ponudbe, predvajanje filmov o smučanju, deloval bo ser\is za montažo in popravilo vezi, prejeli boste informacije o delovanju Smučarskega kluba Ptuj ter o prireditvah in smučarskih vikendih, ki jih nameravajo izvesti v sezoni 1985/1986.

Prireditev — sejem bo v dvorani Mladika od petka, 22. novembra od 12. ure (ko bo že možno oddati zimsko-športno opremo) do nedelje, 24. novembra do 12. ure.

Vabijo vse, da na prireditvi sodelujete, jo obiščite in tako dopolnite svojo zimsko-športno opremo.

anc

Prvo kolo občinske lige

v streljanju

v nedeljo, 10. novembra, je bilo na strelišču OSZ Ptuj prvo kolo občinske lige v streljanju s serijsko zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo 16 strelskih družin z eno ali dvema ekipama in prek sto strelcev.

Ekipni vrstni red po prvem kolu: Agis-I 1060, Kidričevo-I 1053, Tumišče-I 1044, MIP-1 1035, Kidričevo-II 1016, Tumi-če-H 1011, Agis-II 1010, Ope-kar-I 1002, Jože Lacko 1002, Železničar—I 999, Vitomarci 996, Tumišče-III 994, Draženci 993, MIP-II 988, Železničarji 966, Gradnje—I 939, Polen-šak—I 924, Domava 922, Juršin-ci 909, Gardnje-II 909, Tmov-ska vas 880, Polenšak—II 876, Olga Meglič 825, Videm 820 in Opekar—II 816 krogov.

Najboljši posamezniki: Ludvik Pšajd (J. Lacko) 273, Zvonko Hajduk (Agis) 271, Albert Frčeč (Kidričevo) 267, Jurij Lamut (Kidričevo) 267, Daniel Janžekovič (MIP) 267, Vili Kramberger (MIP) 266, Gorazd Maloič (Kidričevo) 266, David Ribič (Turnišče) 266, Jože Vodopivec (Turnišče) 266, Franc Simonič (Agis) 265 in drugi.

Tekmovanje so odlično vodili sodniki sodniške organizacije pri OSZ Ptuj.

V nedeljo, 24. novembra, se bodo strelci pomerili na tradicionalnem ekipnem občinskem tekmovanju za prehodni pokal »REPUBLIKE« v letu 1985 v streljanju s serijsko zračno puško. Tekmovanje bo na strelišču OSZ Ptuj.

ZB

Slaba udeležba v pikadu

v petek, 8. novembra, je bilo v dvorani Mladika tekmovanje v pikadu iz programa letošnjih delavskih športnih iger. Prijavilo se je DESET ekip, prišli pa sta le DVE in to kljub temu, da so bile vse ekipe pravočasno obveščene, kot trdijo organizatorji. So »zaspali« referenti za šport in rekreacijo ali je vmes kaj dmgega?

Zmagala je ekipa TGA (199) pred Perutnino (152), med posameznicami pa članica zmagovalne ekipe Majda Mesarič (63 točk).

1. k.

Ples za izboljšanje finančnega stan^

Znano je, da si številni športni klubi za izboljšanje materialnega stanja morajo pomagati na različne načine, saj je dražbena pomoč v splošni draginji preskromna. To velja tudi za klube tekmovalnega športa. Tako bo nogometni klub Drava v soboto, 16. novembra, v ptujskem hotelu izvedel veliko prireditev pod nazivom Drugi ples. Med drugim so poskrbeli za dva ansambla, nastop Vinka Šimeka, di-sko, modno revijo in vse drugo, kar sodi k takšnim prireditvam. Prizadevni organizator Stanko Kosi nas je obvestil, da je na voljo še nekaj vstopnic, ki jih prodajajo v recepciji hotela, gostišču Breg in v bistroju Julija. 1. k.

JUDO

Dve točki iz Ljubljane

v tretjem kolu slovenske lige v judu so člani JK Drava gostovali v Ljubljani in se na tumirju pomerili z Olimpijo in Bežigradom.

Oslabeni so enkrat zmagali in enkrat izgubili. V prvem srečanju je Olimpija premagala Dravo s 4:3, v drugem pa Drava domači Bežigrad s 4:3. Proti Olimpiji so za Dravo zmagali Mernik, Cuš in Lozinšek, proti Bežigradu pa Cuš, Lozinšek, Letonia in Štebih.

V tretjem srečanju je Olimpija s 4:3 premagala Bežigrad. V ekipi Drave sta manjkala Krepek in Murko, člana prve postave.

V. C.

Točkovanje nastopov ŠŠD

v bodoče bo komisija za šolski šport točkovala vsa tekmovanja, ki jih razpiše ZTKO Ptuj, po sistemu, da vsaka šola prejme toliko točk, koliko ekip bo sodelovalo v posameznem tekmovanju.

V jesenskem krosu se točkuje:

a) 3. in 4. razredi skupaj

b) 5. in 6. razredi skupaj

c) 7. in 8. razredi skupaj

Po seštevku skupnih točk se podelijo pokali za prvo, drugo in tretje mesto (pionirji in pionirke). Pokal prejme tudi vseekipni zmagovalec (pionirji in pionirke). Za vse kategorije se podelijo tri diplome (za L, 2., in 3. mesto).

Vsaka šola, ki bo organizirala tekmovanje za svoje učence, bo prejela dodatnih 10 točk.

VRSTNI RED ŠŠD PO NASTOPU V JESENSKEM KROSU

PIONIRJI: 1. F. Osojnik 50 točk; 2. T. Žnidarič 45 to^'■ ^ Meglič 43,5 točke; 4. Videm 40,5

točke; 5. Kidričevo 37,5 točke; 6. Juršinci 32,5 točke; 7. Cirkulane 29 točke; 8. Destrnik 28 točk; 9. Leskovec 24,5 točke; 10. Hajdina 23,5 točke; 11. Domava 22,5 točke; 12. Cirkovce 19 točk; 13. Podlehnik-Žetale 18 točk; 14. Grajena 15 točk; 15. Majšperk 13 točk; 16. 1. Spolenak 10,5 točke; 17. Gorišnica 9,5 točke; 18. Markovci 8,5 točke; 19. Lovrenc 8 točk.

PIONIRKE: 1. F. Osojnik 39,5 toke; 2. Destr-nik-O. Meglič 39 točk; 4. Cirkulane 38,5 točke; 5. Juršinci 31,5 točke; 6. T. Žnidarič 30,5 točke; 7. Videm 29 točk; 8. Leskovec 27,5 točke; 9. Podleh-nik—Žetale 25,5 točke; 10. Cirkovce 24 točk; 11. Hajdina 21 točk; 12. Kidričevo 17,5 točke; Grajena 17,5 točke; 14. Gorišnica 15 točk; 15. Markovci 10 točk; I. Spolenak 10 točk; 17. Domava 6 točk.

Občinsko prvenstvo v šahu bo v soboto, 22. novembra, ob 9. uri v OŠ Gorišnica. Tekmovanje je ekipno za st.—ml. pionirje in pionirke.

MNOŽIČNO »TRIM« STREUANJE

ZTKO in OSZ Ptuj organizirata v petek, 15. novembra, od 15. do 18. ure na strelišču OSZ Ptuj — dvorana Mladika — strelsko tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško. Strelci bodo imeli na voljo tri poskusne in pet strelov za oceno. Vsak udeleženec tega streljanja bo prejel značko »TRIMCEK-STRELEC«.

Torej, udeležite se tega strelskega tekmovanja, saj je pripravljeno le za vas, ki lahko v petek preverite svoje strelske sposobnosti. Orožje boste dobili na strelišču.

Tovariš, prijatelj, občan, krajan, strelec dobimo se na strelišču ob dvorani Mladika v čim večjem številu.

ZB

10 — ZA RAZVEDRILO

14. november 1985 — XEDNIK

TEDNIK —14, november 1985

OGLASI IN OBJAVE — 11

TEKMOVANJE MLADIH GASILCEV

V ptujski občini so pretežni del aktivnosti ob mesecu varstva pred požarom zaključili s tradicionalnim tekmovanjem pionirskih društev mladi gasilec, ki se ga je v soboto, 9. novembra ob domu gasilcev v Ptuju udeležilo devet ekip - in sicer iz 0§ Vitomarci, Hajdina, Cirkulane, Pod-■lehnik, Leskovec, Kidričevo, Destrnik, Cirkovce in Majšperk.

Mladi gasilci so se pomerili v treh tekmovalnih disciplinah in sicer v štafeti z uporabo gasilnega aparata ter hidranta, v zbiranju vode z brentačo ali vajo z ve-drovko ter v štafeti s prenosom vode za pionirje A skupine.

Člani komisije so bili z doseženimi rezultati pionirjev zelo zadovoljni. Konkurenca je bila precej izenačena, tako sta prvo mesto med pionirji B skupine delili ekipi iz OŠ Hajdina in Destrnik, pri pionirjih A skupine pa je zmagala — zbrala največ točk — ekipa II iz OŠ Podlehnik.

Po tekmovanju so v prostorih doma gasilcev odprli zanimivo razstavo likovnih del, tehničnih izdelkov in literarnih del na temo požarna varnost in požari.

Razstavljena so najboljša izbrana dela iz osnovnih šol v ptujski občini, posameznikom pa so ob tej priložnosti izročili tudi knjižne nagrade. M. Ozmec

Med tekmovanjem zbiranja vode z brentačo in vedrovko.

Člani ptujskega društva za varstvo in vzgojo ptic so že pričeli s svojimi tradicionalnimi jesenskimi aktivnostmi. Tako so v okviru vsakoletne društvene razstave sobnih in zunanjih ptic že včeraj izvedli ocenjevanje letošnjega prirasla sobnih ptic svojih gojiteljev. Glede na posamezne ocene se bodo odločili koliko ptic bo sodelovalo na republiški razstavi v Izoli in morebiti še na državnem prvenstvu, ki bo v Zagrebu.

V Klubu mladih v Ptuju pa so danes zjutraj odprli razstavo sobnih in nekaterih zunanjih ptic. Odprta bo vsak dan od osme do devetnajste ure, zadnji dan v nedeljo pa le do petnajste ure. K ogledu vabijo vse občane, še posebej pa bodo veseli šolske mladine, saj želijo, da bi v mladih srcih vzgojili ljubezen do pernatih prijateljev. Razstavljeni so kanarčki raznih vrst in barv, papige, nimfe, eksotične ptice ter nekatere najpogostejše vrste zunanjih ptic. Vstopnina je minimalna, le 50 dinarjev je treba odšteti, za skupinske obiske pa še manj, 20 dinarjev. Žal zaradi objektivnih težav letos ni sočasne razstave likovnih izdelkov na temo o pticah, tako kot leta nazaj pa bo možno kupiti to ali ono ptico, morda kakšno krmilnico, pa seveda hrano za ptice, ki jo bodo ljubitelji prav gotovo kupili za mrzle zimske dni.

Naj ob koncu dodamo, da po osnovnih šolah uspešno nadaljujejo z akcijo za najboljše krmljenje ptic v zimskem času. Kot je povedal predsednik ptujskega društva za varstvo in vzgojo ptic, Alojz Tovornik, bo tudi letos gozdno gospodarstvo med šole razdelilo prek 1000 kg hrane (semen). Za minulo sezono bodo izročili prehodni kristalni pokal za najboljše krmljenje OŠ Leskovec.

M. Ozmec

Redna letna konferenca društva upokojencev v Podgorcih

Kot je znano, je bilo društvo upokojencev v Po-gorcih ustanovljeno 30. septembra 1984 ter je tako enoletno delo društva za nami. Zato bo društvo podalo enoletni obračun dela na redni letni konferenci, ki bo v petek, 22. novembra v prosvetni dvorani. Začetek konference bo ob 10. uri dopoldan.

Da bo ta konferenca bolj slovesna, bo društvo ob tej priliki razvilo društveni prapor. V tem letu smo si namreč zadali to nalogo. Dobili smo dovoljenje občine Ormož, oddelka za notranje zadeve, da smemo zbirati prostovoljne prispevke. Zbiranje smo izvedli, zato nam je dolžnost, da se javno zahvalimo vsem darovalcem. Posebna zahvala velja krajevni skupnosti Podgorci za prispevek, kakor tudi za prevzem pokroviteljstva ob razvitju, saj bo prapor razvil Ivan HERGULA, predsednik sveta KS. Nadalje velja zahvala lovski družini BRESNI-

CA-PODGORCI, turističnemu društvu Podgorci in Tovarni glinice in aluminija Kidričevo. Zahvaljujemo se tudi vsem članom društva in vsem ostalim krajanom.

Istočasno, ko bomo zbrani na tej slovesnosti, bo KS Podgorci izvedla srečanje vseh starejših krajanov. Tako bomo s tem slovesno počastili enoletno, skromno delo našega društva. Vsem pa bodo učenci osnovne šole v Podgorcih izvedli krajši kulturni program.

Na koncu bomo malo pokramljali in se razveselili ter zapeli ob spremljavi harmonike in klarineta.

Poudarjamo, da bodo vsi upokojenci in drugi starejši ljudje dobili vabila osebno ali pa po pošti.

Vabimo vse upokojence, ki še niso člani društva, da pristopijo v naše vrste. pj^

OK ZSMS PTUJ

Programska seja bo 13. decembra

Pred mladimi v ptujski občini je kup pomembnih nalog, je bila ena glavnih ugotovitev na seji predsedstva občinske konference ZSMS Ptuj, ki je bila po prvem, neuspelem sklicu v petek, 8. novembra, le sklepčna. Vse aktivnosti so trenutno usmerjene v pripravo programske konference, ki so jo člani predsedstva sklenili prestaviti na 13. december ob 13. uri, prav tako v dvorani Narodnega doma Ptuj in z enakim dnevnim redom.

Tako bodo po izvolitvi organov konference delegati na programski seji razpravljali o poročilu o aktivnostih OK ZSMS Ptuj v minulem enoletnem obdobju, zatem pa bodo razčlenili še naloge, ki izvirajo iz programa dela občinske konference za naslednjo obdobje. Pri tem je treba izpostaviti temeljite priprave na 12. kongres slovenske mladine in na kongres ZSMJ. V nadaljevanju seje bodo člani predsedstva razpravljali o spremembi pravil o organiziranosti in delovanju občinske konference ZSMS Ptuj.

Največ besed bodo prav gotovo namenili v nadomestnih volitvah za novo predsedstvo OK ZSMS — to bodo od sedanjih 21 zožili na 17 članov. Izvolili bodo tudi novi nadzorni odbor, ki ga bodo zožili od sedanjih 5 na 3 člane, ter statutarno komisijo, ki jo bodo zožili od sedanjih 7 na 5 članov.

Pred programsko sejo bo v začetku prihodnjega tedna še ena seja predsedstva OK ZSMS Ptuj, na kateri bodo izoblikovali dokončni predlog kandidatne liste in ga čim hitreje posredovali v vse osnovne organizacije, kjer se bodo odločili za posamezne kandidate.

Danes, v četrtek 14. novembra, ob 15. uri pa bo v delavskem domu Franc Kramberger posvet vseh predsednikov osnovnih organizacij ZSMS v ptujski občini. V osrednji točki bodo razčlenili priprave na 12. kongres ZSMS — sodeloval bo sekretar republiške konference ZSMS Tone Anderlič, posvet pa sodi v program občinske mladinske politične šole, ki jo ob torkih in četrtkih obiskuje prek 40 slušateljev.

M. Ozmec

Zlati par iz Plačana

v soboto, 9. novembra sta na matičnem uradu v Ptuju pred matičarjem in pooblaščenim delegatom skupščine občine Ptuj potrdila petdesetletnico skupnega življenja v zakonski zvezi JANEZ in ANA HORVAT, kmetovalca iz Placarja 33, KS Destrnik. Oba zlatoporo-čenca sta bila rojena maja 1914. V zakonu sta imela 3 otroke, danes pa ju razveseljuje 6 vnukov in tudi že dva pravnuka.

Janez in Ana Horvat med svojci ob razglasitvi za zlatoporočenca na matičnem uradu v Ptuju

Rodile so:

Zdenka Gluhak, Kidričevo, Ul. B. Kraigherja 17 - Uroša; Nataša Majerič, Bukovci 42/a — dečka; Milena Bogdan, Središče, Obrtniška 6 — Tamaro; Marica Lenart, Mestni vrh 12 — Davorina; Angela Gajser, Bukovci 173/a — Davida; Irena Lorber, Grdina 22 — deklico; Marija Ju-govec, Stojnci 75 — Barbaro; Zdenka Brodnjak, Slovenja vas 42 — deklico; Lidija Majnik, Plojeva 7 — Meto; Štefanija Zamuda, Gajevci 49 — dečka; Tatjana Mar—Vrtič, Dornava 136

— Matjaža; Zora Poplatnik, Gorišnica 9 — dečka; Branka Krajnc, Ciril —Metodov dr. 14.

— deklico; Smiljana Glajsinger, Volkmerjeva 22 — dečka; Štefka Kelc, Zakl 4 - deklico; Aleksandra Finfalt—Šomen, Ziherlo-va pl. 20 — dečka; Terezija Pi-berčnik, Kajžer 54 — Tamaro; Slavica Šprah, Krčevina 120 pri Vurberku — Aleša; Karelina Fridl, Cufarjeva 12 — dečka;

Poroke:

Branko Donaj, Nova vas pri Markovcih 52 in Melita Bratu-šek, Šturmovci 28; Anton Bau-man, Lovrenc na Dr. polju 29 in Marija Lamberger, Dragonja vas 28; Andrija Mutapič, Donji Svi-laj b. b. in Ana Ljubeč, Ul. B. Kraigherja 7;.

Umrli so:

Andrej Kotnik, Krčevina 63 pri Vurberku, roj. 1914, umrl I. novembra 1985. Franc Vidovič, Pristava 14. roj. 1911. umrl 4. novembra 1985; Ana Golob, Dornava 48/a, roj. 1909, umrla I. novembra 1985: Elizabeta Rojko, Kicar 2, roj. 1930, umrla 6. novembra 1985; Mihael Mezga. Šturmovci 18, roj. 1920. umrl 6. novembra 1985; Marija Solina,

Trubarjeva 7, roj. 1913, umrla 6. novembra 1985; Konrad Curin, Godeninci 17, roj. 1909, umri 7. novembra 1985, Anton Kamen-šek, Draženci 49/a, roj. 1936, umrl 6. novembra 1985; Marija Klajnšek, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1909, umrla 7. novembra 1985; Hedvika Šumer, Kidričevo, Lackova 5, roj. 1909, umrla 8. novembra 1985; Elizabeta Šumer, Kidričevo, Lackova 5, roj. 1909, umria 8. novembra 1985; Elizabeta Šeruga, Gorca 9, roj 1906, umria 8. novembra 1985;. Franc Hvaleč, Kidričevo, Lo-vrenška 3, roj. 1925, umri 9. novembra 1985.

TEDNIK

Izdaja zavod za časopisno In radijsko dejavnost RADIO — TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehnični urednik Štefan Pušnik, novinarji: Jože Bračič, Ivo Člani, Nevenka Dobljekar, Franc Fideršek, Majda Goznik, Martin Qzmec in Marjan Šneberger. Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 2000 dinarjev, za tujino 3200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.

Ptujski kruh nastaja v težkih pogojih ...

foto:LCIANI

pariški ku

v pekarni na Rogozniški cesti v Ptuju so v ponedeljek, 11. novembra, spekli prvih 3200 kilogramov pariškega kruha, ki sicer sodi med bele kruhe, je pa zaradi dodatkov uvrščen med posebne vrste kruha. Prodajajo ga v štru-cah po 800 dekagramov in po ceni 114 dinarjev, nadomestil bo dosedanji francoski in navadni beli kruh ter primorski. Seveda pa bodo še zmerom pekli dve osnovni vrsti kruha, štiri posebne ter tri vrste trajnejšega svežega kruha.

Delavci v tej pekarni delajo v izredno težkih pogojih, obnova in posodobitev je nujna. Več let so bili trdno prepričani, da bodo gradili novo pekarno, žal pa se je vedno ustavilo pri denarju. Projektov se je v tem času nabralo precej.

Vse kaže, da bodo letos le pričeli z rekonstrukcijo in gradnjo prizidka ter silosov. Sredstva so v glavnem zagotovljena.

Dnevna proizvodnja je osem do štirinajst ton kruha vseh vrst ter tudi do štiri tone pekovskega peciva, skladišče pa lahko sprejme le dve toni izdelkov.

MG

Prodajalna v Prešernovi še vedno buri duhove . . .

Problem je star več let in glede na ostale probleme v naši družbi gotovo ne zasluži toliko pozor-npsti in izgube časa, ki je v zdajšnjem obdobju še kako dragocen. V preteklem tednu so se znova srečali člani svetov potrošnikov mesta Ptuj in predstavniki pekarne Vinko Reš ttuj, ki je glede na ekonomsko računico predlagala zaprtje prodajalne s prvim decembrom letos. Sklep o tem so prejeli že samoupravni organi temeljne organizacije.

In ker se niso mogli dogovoriti, so se v torek dopoldan sestali na sedežu ptujske socialistične zveze in predlagali kom.promi-sno rešitev. Samoupravni organi naj prekličejo sklep in v novi sklep zapišejo, da bo prodajalna zaprta z 31. marcem 1986. V tem času pa je potrebno poiskati nekoga, ki bo želel prodajati v tej prodajalni, sicer pa urediti pogoje za prodajo kruha v Delikatesi.

MG

Romanika na Slovenskem

Pod tem okvirnim naslovom nam bo dr. Marijan ZADNI-KAR, naš znani strokovnjak za to področje predstavil umetnostna snovanja naših prednikov na Slovenskem ozemlju od 10. do 14. stoletja. Avtor je s tem predavanjem oziroma z našo ro-maniko seznanil domala že celo Evropo in prav je, da ga slišimo tudi hujčani, ki sami živimo sredi dostojnih pomnikov romani-ke.

Predavanje bo v ponedeljek, 18. 1985 ob 17. uri v Srednješolskem centru.

Vabljeni ste vsi, še posebej učenci in seveda člani ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA V PTUJU.

V petek, 8. novembra, je bilo uspelo predavanje iz cikla Spoznavamo naše mesto. Vproštijski cerkvi v Ptuju je najprej govorila Marjeta Cigienečki, nato pa nam je Viktor Gojkovič, konservator-specialist nazorno predstavil 6-letna prizadevanja Zavoda za spomeniško varstvo Maribor, ki mu je skupaj s Kulturno skupnostjo Ptuj, Kulturno skupnostjo Slovenije in vernikov uspelo re-stavrirati cerkev sv. Jurija, kot smo to v petek zvečer lahko videli. Hvala obema predavateljema,

f;. nadžupniku in številnim ude-ežencem.

Zgodovinsko društvo v Ptuju

V tednu od 5. do vključno 12. novembra so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali na srečo le v eni prometni nesreči, v kateri ni bilo telesnih poškodb, le večja materialna škoda.

OPOZORILA SO ZALEGLA

Vse kaže, da so opozorila miličnikov tokrat le zalegla, saj čez Martinov vikend tokrat ni bilo nobene prometne nesreče, kljub mokremu cestišču in slabim voznim razmeram.

Miličniki so od petka do vključno ponedeljka nadzorovali promet na večih mestih in med drugim ugotovili, da je bilo letos za volanom precej manj vinjenih oseb kot leta nazaj. Tako so v omenjenih dneh odvzeli zaradi vinjenosti le 8 vozniških dovoljenj in eno potrdilo o znanju cestno prometnih predpisov.

Na kirurškem oddelku ptujske bolnišnice pa so povedali, da ta-čas ni bilo več poškodb zaradi pretepov in vinjenosti, kar je v primerjavi z minulim obdobjem-naravnost šokantno. Vse kaže, da je edina pozitivna posledica močno zmanjšane vinske letine

manjše število prometnih nesreč. Nove, precej višje cene vin pa zagotavljajo, da bo verjetno tudi v bodoče potrošnja vin in s tem tudi nevarnost prometnih nesreč manjša.

-OM

SMRT MOTORISTA

V četrtek, 7, novembra se je zgodila na Pragerskem težja prometna nezgoda, v kateri je izgubil življenje motorist Branislav Hojnik iz Loke pri Framu. Tega dne je okoli 14.45 Janez Bele iz Dolene v ptujski občini zavijal s traktorjem s poljske poti na regionalno cesto. Pri tem je odvzel

prednost motoristu Hojniku, ki je trčil v traktor in padel pod zadnja kolesa traktorske prikolice. Pri tem je Hojnik dobil tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče umrl.

PEŠEC HUDO POŠKODOVAN

V soboto zvečer, 9. novembra nekaj po 19. uri je voznik Andrija Seretin vozil avtobus od Haj-dine proti Mariboru. V naselju Skorba je zadel v pešca Jurija Hazenmalija iz Skorbe, ki je neprevidno prečkal cestišče, padel je in se pri tem težje poškodoval.

FF

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh