logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

•o

Its ■o

-O

im

■ «/-> in

-t-»

%

Obiskali smo romarski shod na Svetini

»Flos« še vozi po Savinji

90,6 95,1

95,9 100,3

mm

■i!

Št. 62/Leto 66/Celje, 9. avgust 2011/Cena 1,10 EUR

ÜÜ

Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic

Občine imajo vse več dela za vse manj denarja

V občinah gradijo nove vrtce, toda država prepoveduje nove zaposlitve v javnem sektorju. Neusklajenost ukrepov med državo in občino pa ni opazna zgolj pri varstvu najmlajših...

VSEPDT VDDIJG MD

mn

OGLAŠUJTE V PRILOGI Z NAKLADO KAR I 100.000 IZVODOV! POKLIČITE MARKETING NOVEGA TEDNIKA! 03 42 25 105

Konstruktor ne bo gradil novega celjskega vrtca

PO SLEDEH NAŠIH BRALCEV

O sporni menjavi strešne kritine in umiku mlekomatov

SPODBUDNE ZGODBE

Z valovanjem morja do elektrike

REKREACIJA

Kondicija javnih kopališč ter smučanje na travi

FELJTON

Laščanka o Šrilanki: Sirotišnica za slone

Družbeno koristno delo namesto sodišča?

Torkovi nasveti v Novem tedniku

Takole spretni so otroci na ekološki kmetiji Brglezovih. O okolju in hrani bomo v okviru naše poletne teme pisali več v petkovi številki Novega tednika.

2

AKTUALNO

NOVI TEDNIK

»V vojni ni počitnic!«

Slovenske občine razburjata predloga rebalansa državnega proračuna in interventnega zakona, ki predvidevata prepoved novih zaposlitev v javnem sektorju - Gradimo nove vrtce, zato da bodo prazni?

»Če država in občine ne bodo uskladile ukrepov, bo varčevanje dražje, kot če ne bi zategovali pasu,« je prepričan predsednik Skupnosti občin Slovenije (SOS) Leo Kremžar. Zdi se, da je zadnje mesece sicer že ves čas le občasen in bolj tih dialog države z občinami čisto zamrl. Župani povsod po Sloveniji se pritožujejo, da občine dobivajo nove in nove naloge, ne da bi država za njihovo izvajanje zagotovila tudi potreben denar. Jasno je, da je v kriznih časih, ko se močno zmanjšujejo tudi prihodki, to še bolj čutiti. A »ker je žakelj konec koncev isti«, kot opozarja Kremžar, bi bilo pričakovati, da bo prav kriza obema stranema izziv, da uskladita ravnanje in skupaj poiščeta čimbolj racionalne varčevalne ukrepe. Pa je res tako?

»V občinah smo prepričani, da bi moralo biti sodelovanje z državo veliko boljše. Vsi smo v istem čolnu in skupaj bi se morali reševati. Občine kar naprej izražamo pripravljenost, da se skupaj lotimo tega, kar je res problematično. Narobe je, da nas vlada ves čas postavlja pred nekaj, kar je že dejstvo. Takrat lahko le protestiramo in to je bistveno težje in ne prinaša rešitev, ki bi jih lahko dosegli, če bi se težav lotili skupaj,« še dodaja.

Je torej res dialog tisto, kar najbolj manjka?

To se je izrazito pokazalo ob pripravi predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna, ko nas vlada uradno ni niti obvestila o besedilu, kar bi nas celo po zakonu morala. Ne preostane nam nič drugega, kot da glasno protestiramo. Tako, da smo vsi proti vsem, se ne da ničesar reševati. Ampak mi smo proti, ker mislimo, da učinek tistega, kar je pripravljeno, ne bo pravi, da ne bo prinesel tistega, kar bi bilo dobro za vse nas. V občinah smo bližje resničnemu življenju in vemo, kje so težave. In da se razumemo, te težave niso od včeraj, ampak se vlečejo že nekaj let. Zato želimo sodelovati in vsaj tam, kjer imamo nekaj vpliva, bi nas morali upoštevati.

Sredi julija se je zdelo, da vam je vlada le prisluhnila ...

Finančni minister Križanič se je strinjal, da občine ne smejo več dobivati dodatnih nalog, ne da bi zanje prejele tudi denar, in tudi s tem, da je treba pregledati, katere od že dodeljenih bi morda lahko prevzela na svoja pleča spet država. Kolikor vem, vlada sicer formalno obeh sklepov ni sprejela. Vsekakor pa je sledil nov šok - predlog Zakona o gradbeni inšpekciji, ki so ga pripravili na okolj-skem ministrstvu, predvideva pa prenos nadzora nad enostavnimi gradbenimi deli na občinske inšpektorje. To je praktično nemogoče, saj štirideset občin sploh nima inšpektorjev. V predlog interventnega zakona pa je vlada

»Kar naprej nam očitajo, kako smo občine s svojimi javnimi podjetji zadolžene, a to ne drži. Že desetletje imamo zakonodajo, ki to zadolževanje limitira in številka so jasne - občine so skupaj zadolžene za 1,5 odstotka BDP, celoten javni dolg pa znaša 44 odstotkov BDP. Pa tudi Slovenija glede na druge države sploh ni tako zadolžena.«

Namesto tega šablonsko krčenje denarja .

Prav za to gre. Ne da se kar sekati, treba bi bilo spremeniti tudi ostalo zakonodajo - na primer Zakon o izvrševanju proračunov RS. Določeni so plačilni roki in podobno, ne da se kar sprejeti, da se polovica izplačil denarja prenese v naslednje leto. Občine vsaj dva, če ne že tri proračune snujemo v kriznih razmerah. Zavedamo se, da je prihodkov manj, da se veča obseg denarja za so-cialo. To so dejstva.

TOREK

zapisala prepoved novih zaposlitev v celotnem javnem sektorju. Tako preprosto ne gre.

Prepoved zaposlovanja ni problematična zgolj pri inšpektorjih, tu so tudi naložbe, sofinancirane z evropskim denarjem, kajne?

Če se omejim zgolj na vrtce, kjer smo imeli letos prvič na evropski ravni razpis za sofinancirano gradnjo energetsko varčnih vrtcev. Veliko slovenskih občin ga je izkoristilo. Nove vrtce narekujejo potrebe, saj je več otrok. In

CETRTEK PETEK

#

^^^^^ o

dE]

12 1 24

11 1 25

E1E

V SOS je vključenih 169 občin, v katerih živi 90 odstotkov vseh prebivalk in prebivalcev RS. Članice so vse mestne občine (11), večina občin s sedeži upravnih enot (43) in velika večina ostalih občin, ki imajo do 13 tisoč prebivalcev. Predsedstvo SOS v zadnjem mandatu vodi Leo Kremžar, sicer župan Občine Miklavž na Dravskem polju. V Sloveniji deluje tudi Združenje občin Slovenije, v katerega pa so vključene zlasti manjše občine.

Leo Kremžar

ko bodo zgrajeni, naj ostanejo prazni, ker se ne bo smelo zaposliti vzgojiteljic? Nenazadnje bo tudi Evropa terjala denar nazaj!

Standarde in normative za delo vrtcev vendar narekuje država .

Ti so na ravni Skandinavije in vesel sem, da je tako. A žal gre to skozi v času »debelih krav«, zdaj, ko smo v stiski, pa bi bilo očitno treba pregledati najprej te - ne pa da Zakon o vrtcih velja, hkrati pa ne smemo zaposlovati. Kako, za božjo voljo naj ravnajo občine, da ne bodo kršile zakonov? Sam res ne vidim prave poti. Potrebe so, vrtce gradimo zato, ker nimamo dovolj prostora, standardi so predpisani, torej so zaposlitve novih vzgojiteljic potrebne ... ali pa je treba pretresti standarde.

V vrtcih pravijo, da bodo glede zaposlitev zaprosili občine.

Pa smo spet tam - občinski svet je tisti, ki mora odobriti ali zavrniti te zaposlitve. Ampak če bo Zakon o interventnih ukrepih sprejet v takšni obliki, kot ga poznamo mi - torej s prepovedjo novih zaposlitev v celotnem javnem sektorju - potem bi bile

odobritve nezakonite. Javni sektor so tudi šolstvo, zdravstvo, vrtci, varstvo starejših, policija, vojska . ne zgolj občinski in državni uradniki. Če je namreč mišljena omejitev novih zaposlitev zgolj za ta del, potem bi bilo treba to jasno opredeliti.

Obstaja bojazen, da bi občine zaradi tega »prenapih-njeno« zaposlovale še pred septembrom?

Lahko se zgodi tudi to. Ampak to je nesmiselno, sam resnično ne bi rad videl tega. Če ostaneva pri vrtcih, mislim, da bi bilo treba najprej prevetriti standarde, pogledati, ali se da kaj narediti drugače, pa kljub temu ne bo škode za otroke in zaposlene. Mislim, da bi se že tu našle rezerve in ne bi bile več potrebne tri, ampak samo še dve novi vzgojiteljici. Ampak to se ne dela po domače. Če imamo zakone, jih je treba upoštevati. Občine nismo tiste, ki bi lahko suspendirale zakone.

Poletje je v občinah problematično tudi glede načrtovanih naložb - župani ne vedo, ali naj jih sploh začnejo, čeprav so pogodbe podpisane, izvajalci izbrani ... Čas pa teče in

izgublja se prav poletje, ki je za gradbince najboljša sezona. Je prav, da čez poletje kar vse obstoji?

Počitnice ne morejo biti ne razlog in ne alibi - če je vojna, je vojna za vse. In - morda je to huda primerjava - ampak v vojni ni počitnic. Stvari čez dva meseca ne bodo nič boljše, kvečjemu slabše, in zato bi jih morali reševati ne glede na počitnice in dopuste. Te »viseče« naložbe so res hud problem. A razumem občine - te so tiste, ki sprejmejo končno odločitev - župan je podpisnik pogodbe. Recimo, ministrstvo za kulturo sofinancira obnovo strehe na kulturnem domu. Občina izpelje postopek, na strehi so krovci, z ministrstva pa pride prijazen dopis, da denarja žal nimajo in bodo svoj delež poravnali prihodnje leto.

Edina pot v takšnih primerih so posojila, ampak nekatere občine si jih ne morejo več privoščiti .

Res je, pa še hudo, hudo draga reč je to. Če bi se na ta račun večal delež občinskega zadolževanja znotraj celotnega javnega dolga v državi - kar je seveda spet težko, ker smo menda edino občine pri tem zakonsko omejene - ne bi dosegli nič. Kaj pomeni, če država nekaj prihrani, zato pa bi občine morale najemati posojila? Kaj bi s tem dosegli? Nič, kvečjemu bi še poslabšali razmere. Izvajalcu pa tudi ne moremo reči - denarja ni, torej ne bomo plačali, dokler ga ne dobimo.

Nenazadnje si je prav ta vlada kot eno prednostnih nalog zastavila tudi izboljšanje plačilne discipline .

Eden res velikih problemov pri nas je prav plačilna nedisciplina. Niti predstavljate si ne, kakšne obvode vse moramo delati, da plačujemo podizvajalce. Tako kot se zdaj dela, se ni nikoli, to so popolnoma nenormalni

spodarstva. Poglejte samo gradbeništvo ...

Na Celjskem to z Ingra-dom, Gradisom in Vegra-dom dobro poznamo .

Prav skozi krčenje naložb pa zgubljajo še tisti, ki so sploh še ostali. Zdaj ni več boja med velikimi, ampak med malimi. Država bo sicer prihranila toliko in toliko milijonov, ampak zato bodo novi stečaji, dobili bomo nove brezposelne. Zadaj pa so še celotna projektiva in podizvajalci, storitvene dejavnosti. Povečali se bodo zneski za socialne transfer-je. Tega ne bo plačal Bruselj, ostalo bo nam. Koliko bomo sploh prihranili? In na čigav račun? Stvar je zapletena, zato je ne moremo reševati z gasilskimi akcijami! Morda je prav ministrstvo za šolstvo in šport tisto - glede na obseg denarja, ki za to področje gre iz občinskih proračunov - kjer bi lahko zastavili normalen dialog. Poiskali rešitve na pameten, dogovoren način, ki pa bo podprt tudi z zakoni in ne bo zgolj sekanje pri vrhu, občine pa potisnjene v kot in dobesedno prisiljene v kršenje zakonov.

Zato tudi opozarjate, da občine ne delate projektov »na zalogo«?

Zdaj bi morali najprej pogledati strukturo občinskih proračunov v primerjavi s tistimi pred petimi leti. Razlika je očitna in zavedamo se, da jutri ne bo nič drugače. Ko se bodo razmere normalizirale, pa se seveda ne sme pozabiti, da je treba strukturo proračunov spet uravnovesit.

Župani na Celjskem opozarjajo, da prav vrtci in varstvo starejših iz leta v leto bolj obremenjujejo proračune občin .

Mislim, da se delež proračunskega denarja, ki gre v te namene, vrti že okrog ene tretjine. Bojim se, da tako ne bo šlo dolgo. Pri varstvu

»Kot dokaz, da smo se v občinah res pripravljeni pogovarjati in bolj razumemo stisko, v kateri je Slovenija, naj navedem samo en primer. Ko je vlada pripravila predlog za zamrznitev funkcionarskih plač, smo bili župani edini, ki smo prisluhnili, to razumeli in ga podprli, pa čeprav bi nas to udarilo neposredno po žepu. Samo v SOS in Združenju občin Slovenije smo predlog podprli, nikogar drugega to ni niti zanimalo.«

pogoji. Mehanizmi so sicer vpeljani, a žal le na papirju. Ampak v občinah smo spet tisti, ki vidimo, kako se dela na terenu. Če krčimo državni proračun, zato da se bomo izkazali pred Brusljem, kjer nas bodo pohvalili, češ Slovenija je pridna, izpolnila je svoj del obveznosti - je to neumnost, proračun je treba skrčiti, ampak zagotovo ne na račun investicij, če hočemo doseči oživitev go

starejših, na primer, država uzakoni in postavi standarde, potem pa se umakne. Primer je pomoč na domu, ki omogoča starostnikom, da ostanejo doma. Ko se je to prijelo, pa je ukinila sofinanciranje. Pa pomoč na domu ni samo prijazna do starostnikov, ampak tudi najcenejša za državo, saj odpade strošek gradnje domov. Ker so starostniki ena najbolj ranljivih skupin prebivalstva,

NOVI TEDNIK

AKTUALNO

3

tudi finančno glede na nizke pokojnine, občinam ne ostane nič drugega, kot da same krijejo razliko. Čeprav, verjemite, ni lahko.

Med župani je slišati, da so zaradi nalaganja dodatnih nalog, ne da bi bil zanje zagotovljen tudi denar, občine vse bolj podhranjene. Da se ta podhranjenost giblje že med 20 in 30 odstotki. To drži?

Seveda je razlika med občinami, a generalno drži. Celjsko območje ni nobena izjema. Občine so se morale nujno hitreje prilagoditi razmeram. Žakelj je, kakršen je - manj prihodkov je, več in zlasti drugačna je poraba. Občine so to že »vzele«, država očitno še ne. Poglejte, koliko obveznosti je neposredno naloženih občinam, in izračunajte, koliko denarja sploh ostane, da lahko občina razpolaga z njim. Včasih je bil investicijski del proračuna tudi blizu polovice, zdaj se to močno niža in se bo še. Pri tem naj opozorim še na področje komunalnih storitev, kjer je vlada zamrznila cene. Če v javnih podjetjih s cenovno politiko ne morejo slediti realnim cenam, je edino, kar ostane, to, da se ne investira v novo, in kar je najbolj zaskrbljujoče, da ni rednega vzdrževanja. Če ne bo rednega vzdrževanja, bo potem treba menjati celotne sisteme ... Pa

so te zamrznitve res prijazne do ljudi? Ko bo vlada končno dovolila dvig cen, bodo podražitve glede na obstoječe več let stare cene nenormalno visoke.

Kako torej naprej?

Z ministrom Križaničem smo se dogovorili, da bomo konec avgusta nadaljevali z usklajevanji - ne vem sicer, glede česa in kako, če so predlog že poslali v državni zbor ... A mislim, da je dialog potreben, da nas mora država vključiti. Če se bo le hotel kdo z nami pogovarjati. Na ravni ministrstev, kjer se bojim, da je prepogosto kabinetno delo, bi naše pobude s terena lahko veliko pomagale - pa naj gre za šolstvo in šport, okolje in prostor, kulturo, promet ... Da ne bom krivičen in izpostavljal zgolj državo - tudi v občinah se najbrž še vedno da kaj prihraniti in kaj prerazporediti. Zavedamo se, da je treba marsikaj spremeniti, sicer ne bomo preživeli. A to je treba delati skupaj! Sodelovati hočemo - ne zato, da bi bili pomembni, ampak zato, ker nekatere stvari pač bolje poznamo kot jih v vladnih kabinetih v Ljubljani. Stroške je treba krčiti. Ampak treba je poiskati pravo pot, sicer je »šparanje« lahko še veliko dražje.

IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA

Število malčkov, vpisanih v slovenske vrtce, zadnja leta spet narašča. Novi oddelki pa seveda terjajo nove zaposlitve.

Novi oddelki terjajo nove zaposlitve

Ferautogosto

Na Celjskem kar v nekaj občinah gradijo nove vrtce (pretežno sofinancirane z evropskim denarjem na račun energetske varčnosti novogradenj, op. p.). A tudi tam, kjer jeseni ne bo novih objektov, bodo zaradi večjega števila vpisanih malčkov skušali zagotoviti dodatne oddelke. Novi oddelki pa terjajo nove zaposlitve, so nam potrdili tudi v občinah.

J---J

Avtor: Dalibor Bori Zupančič » Komaj čakam, da se vrnem v službo in si končno odpočijem od vožnje na in z dopusta...«

- Št. 62 - 9. avgust 2011

Velenje

Septembra bodo imeli v Vrtcu Velenje 75 oddelkov, vanj pa je vpisanih 1.337 otrok. Povečan vpis beležijo od leta 2008, vendar kljub temu vsako leto sprejmejo vse vpisane otroke. Da bodo lahko zagotovili prostor vsem vpisanim otrokom, bodo letos odprli nov prizidek k enoti Vrtiljak, v katerem bodo štirje novi oddelki, poleg tega pa bodo še dva oddelka odprli v OŠ Gorica. Skupno torej šest novih oddelkov, kar pomeni 12 novih zaposlitev. Na vprašanje kako bodo zaposlovali glede na interventni zakon, pa so iz velenjske občine odgovorili, da v skladu z normativi, ki veljajo za področje dejavnosti predšolske vzgoje.

Žalec

Zaradi velike prostorske stiske so se na občini odločili, da v Novem Celju do 1. septembra uredijo novo vrtčevsko enoto, v kateri bo prostora za 49 otrok. Občina dodatne prostore za vr-tčevsko dejavnost ureja tudi v osnovnih šolah Šempeter (za 24 otrok) in Trje (za 22 otrok). V prihodnjem letu bo zaživel še vrtec v novozgrajeni griški šoli. Za vse nove oddelke bodo potrebovali nov kader, samo v Novem Celju vsaj tri vzgojiteljice in prav toliko pomočnic vzgojiteljic ter še nekaj t. i. tehničnega kadra. Kolikor bo možno, bodo reševali s prerazporeditvami zaposlenih, pri čemer brez dodatnega zaposlovanje verjetno ne bo šlo, pravijo v žalskem vrtcu, kjer nam

natančnih podatkov o tem, koliko ljudi bodo morali na novo zaposliti, še niso mogli posredovati. »Če odpiramo nove oddelke, drugače, kot da na novo zaposlujemo, pač ne more biti,« razmišlja pomočnica ravnateljice Vida Štingl.

Rečica ob Savinji

Pred petimi leti, ko je občina samostojno zaživela, so delovali trije oddelki vrtca. V teh dneh pa v stari šolski zgradbi urejajo peti oddelek, iz prostorov, v katerih je sicer tudi sedež občine, so izselili že skoraj vse druge »najemnike«. Za potrebe vrtca so namreč preselili knjižnico, zdaj še Društvo zgornjesa-vinjskih likovnih umetnikov Gal. Seveda je podobno kot število oddelkov raslo tudi število zaposlenih, sicer pa organizacijsko OE Vrtec Rečica ob Savinji sodi k mozir-skemu vrtcu oziroma v Javni vzgojno-izobraževalni zavod Mozirje.

Šmarje pri Jelšah

»Nimamo nikakršnih navodil,« je v dvomih vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti in finance Zlatka Pilko. Za nujni dodatni oddelek vrtca v vasi Sveti Štefan, ki ga bodo odprli v začetku septembra, bodo še lahko ravnali po starem ter omogočili tri dodatne zaposlitve, saj potrebujejo vzgojiteljico, njeno pomočnico ter delno kuharico in delno čistilko. Za novo stavbo enote vrtca v občinskem središču, ki jo zdaj začenjajo graditi ter bo dokončana konec maja, so bolj

negotovi. Tam naj bi bili trije novi oddelki, v katere bi lahko vključili novince, in trije oddelki, ki jih bodo preselili iz obstoječih, preutesnjenih prostorov. Trije novi oddelki v novi stavbi po Zakonu o vrtcih seveda prinašajo nove zaposlitve.

Laško

V občini so v zadnjih petih letih v vrtcih »pridelali« kar 140 novih otrok. Leta 2006 jih je bilo namreč vpisanih 360, letos že 500. Zaradi vedno večjega števila otrok, za katere starši iščejo varstvo v vrtcu, bodo letos odprli dva nova oddelka, po enega v Šentrupertu in Rečici. Po zadnjih podatkih, ti pa se ves čas spreminjajo, opozarjajo na občini, prostora v vrtcu ni dobilo 12 otrok. Vendar vodja oddelka za družbene dejavnosti Dimitrij Gril opozarja, da sta pri vseh teh oba starša doma. Trudili so se namreč, da bi za tiste otroke, katerih starši hodijo v službo, vendarle našli prostor v vrtcu. Za nova oddelka bodo seveda morali zaposliti dve vzgojiteljici in dve pomočnici vzgojiteljic. Gril v Zakonu o interventnih ukrepih ne vidi težav, saj je zaposlovanje zaenkrat še vedno možno, če ustanovitelj da soglasje za zaposlitev. »Mi druge možnosti nimamo,« zaključuje Gril.

IS, ŠK, BA, BJ, US Foto: GrupA (arhiv NT)

www.novitedniLCom

17pSKUPi

Predsednika uprave in nadzornega sveta, Dušan Zorko in Vladimir Malenkovic

Do delnic brez denarja

Neresna ponudba KS Naložbe - V upravi pivovarne pet imen

V gospodarskih krogih še odmeva v četrtek objavljena prevzemna ponudba KS Naložbe za vse delnice Pivovarno Laško, ki pa deluje precej neresno oziroma jo označujejo kot klasičen taj-kunski prevzem. V teh dneh pa se je v pivovarni pojavilo nekaj novih imen.

Za več kot 8,7 milijona delnic pivovarne ne ponujajo denarja, temveč za delnico ponujajo devet obveznic KS Naložbe. Doslej so izdali 100 tisoč obveznic po en evro, vrednost obveznice znaša devet evrov, njihova realna vrednost pa se ocenjuje na le okoli pet evrov. V prihodnjih dveh letih naj bi izdali še 200 milijonov obveznic. Dejavnost KS Naložbe, večinski lastnik je družba s Cipra, ki je v rokah poslovneža Igorja Laha, je investiranje finančnih sredstev v različne vrednostne papirje. Družba KS Naložbe, ki zaposluje deset ljudi, je lani ustvarila več kot 600 tisoč evrov izgube.

Kot navajajo v prospektu, je pivovarna Laško zaradi financiranja menedžerskega prevzema in nepremišljenih prevzemov zašla v situacijo, ki resno omejuje njen investicijski in likvidnostni potencial. Po njihovem so problemi v pivovarni dosegli take razsežnosti, da resno ogrožajo možnosti za nadaljnjo rast. Prevzemnik, torej KS Naložbe, bi s prevzemom delnic in posledično z vstopom v upravljanje pivovarne s kombinacijo različnih ukrepov izboljšal poslovanje. Vendar v KS Naložbe, kot so zapisali, ne morejo vnaprej natančno opredeliti, kateri ukrepi bi bili potrebni. Prevzemna ponudba se bo iztekla 30. septembra, uspešna pa bo ne glede odstotek delnic, ki jih bo družba KS Naložbe pridobila.

Nova imena

Pivovarna Laško ima po včerajšnjem sklepu nadzornega sveta 5-člansko upravo. Nova člana uprave sta postala Marjeta Zevnik, ki bo prevzela

področje pravnih, kadrovskih in splošnih zadev, ter Matej Oset, ki bo zadolžen za področje proizvodnje in tehnike. Pridružila sta se Mirjam Kočevar in Gorazdu Lukmanu, na čelu uprave pa ostaja Dušan Zorko. Prav tako je popolnjen 6-članski

ponudba stvar lastnikov, upravi pa naložili, naj se o njej izreče v prihodnjih dneh.

V slovenski javnosti se vse bolj širi mnenje, da gre za neresno ponudbo, ki je največji lastniki naj ne bi sprejeli. V KS Naložbe za več kot 8,7 milijona

Pivovarni Laško bo konec septembra zapadel v poplačilo večji del kratkoročnih kreditov, ki so jih banke reprogramirale junija. Po neuradnih podatkih bo La-ščanom do konca leta v poplačilo zapadlo približno 165 milijonov evrov, Pivovarni Union pa približno 100 milijonov evrov posojil.

nadzorni svet, saj se mu je kot druga predstavnica zaposlenih pridružila Dragica Čepin. Seveda se bo celotna uprava, čeprav je to stvar lastnikov, med drugim ukvarjala tudi s ponudbo družbe KS Naložbe za prevzem laške pivovarne. Kot je napovedal Zorko, se bodo o ponudbi izrekli, ko jo bodo preučili, delničarji pa bodo morali ponudbo ovrednotiti sami. Tudi nadzorniki pod vodstvom Vladimirja Malenkovica so zatrdili, da je

delnic pivovarne ne ponujajo denarja, temveč za delnico ponujajo devet svojih obveznic. Tako bi KS Naložbe prevzem Pivovarne Laško stal slabih 80 milijonov evrov. V NKBM so že povedali, da ponudbe ne bodo sprejeli, večina pa opozarja, da če bi KS Naložbe v resnici želele prevzeti pomemben lastniški delež, mora vsaj del kupnine ponuditi v denarju.

URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA (Arhiv NT)

Finetolove delnice z borze

Po sklepu skupščine družbe Finetol bodo delnice te celjske družbe umaknili z ljubljanske borze. Sklep, ki sta ga predlagala uprava in nadzorni svet, kot razlog pa navedla skoncentrirano lastništvo ter ekonomičnost, je bil sprejet z več kot 90 odstotki glasov vseh izdanih delnic, kar omogoča umik delnic z borze naslednji dan, ko bo sodišče sklep vpisalo v sodni register.

za razglasitev ničnosti celotne skupščine. Mali delničarji trdijo, da se je še ena skupščina

Sedež družbe je v Škofji vasi. Kot redna javna delniška družba poslujejo od februarja 2007. Trenutno upravljajo z devetimi finančnimi naložbami, katerih vrednost je okoli 111 milijonov

Kdaj bo sodišče vpisalo ustrezen sklep, ni mogoče napovedati, ker sta bili na skupščini najavljeni ničnost celotne skupščine in izpodbojnost tega sklepa. Upoštevati je treba tudi, da so sodne počitnice, je pojasnil predsedujoči na skupščini Zdene Podlesnik. Do zapletov je prišlo, ker so mali delničarji nasprotovali umiku delnic kljub

napovedi o izplačilu primerne denarne odpravnine.

Odpravnina v sprejetem sklepu ni definirana, temveč bo znana šele konec leta, ko bo znana tudi knjigovodska vrednost delnice na dan 31. december 2011. Zaradi protislovij, ki jih izglasovani sklep prinaša, sta bili napovedani dve izpod-bojni tožbi in izražena zahteva

V Finetolu ima več kot 31-odstotni delež NFD Holding, več kot 30 Fidina in več kot 8 Etol. Približno 4-odstotne deleže imajo Vasin, Daimond, Abanka, Hoteli Bernardin, ostali pa so manjši delničarji, med njimi tudi več posameznikov.

končala s problematičnim razpletom, ki bi se mu bilo mogoče z malo posluha in modrosti izogniti, saj ne prinaša koristi ne malim delničarjem ne velikim lastnikom Finetola.

Finetol je družba za upravljanje s finančnimi naložbami.

evrov. Trenutno imajo vse naložbe znotraj Slovenije. Celjska družba je lansko leto zaključila z več kot 13 milijoni evrov izgube. Levji delež odpade na holding NFD, v katerem je Finetol lani izgubil skoraj 10 milijonov evrov. US

Za pretrese zaslužno gospodarstvo

Kapitalske trge so v tem tednu zaznamovali močni padci. Največ zaslug za to ima predvsem Amerika. Ameriški senat je potrdil predlog kompromisnega sporazuma o povišanju meje javnega dolga in znižanju proračunske porabe, ki ga je ameriški predsednik Barack Obama tudi že podpisal.

Dogovor predvideva dve stopnji, prva je 917 milijard dolarjev težak varčevalni sveženj, druga pa je zmanjšanje zadolženosti v višini 1.500 milijard dolarjev. Vsekakor pa dogovor ne bo imel takojšnjega vpliva na ameriško gospodarstvo, kar je odraz negativnega trenda na borzah po svetu.

PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 1.8. in 5.8.2011

PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 1.8. in 5.8.2011

Oznaka

Ime

Enotni tečaj

Promet v tEUR

% spr.

CICG

Cinkarna Celje

85.00

5.20

1.92

CETG

Cetis

28.00

0.00

0,00

GRVG

Gorenje

8,49

96,00

-10,48

PILR

Pivovarna Laško

13,60

34,00

-20.00

JTKS

Juteks

22.00

0.00

0.00

ET0G

Etol

65.00

6.00

0,00

Šibko okrevanje ameriškega gospodarstva je okrepilo pritisk na zadolženi članici evroobmočja Italijo in Španijo. Obrestna mera za 10-letne obveznice obeh držav je včeraj krepko porasla. Obrestna mera za 10-letne španske obveznice se je s 6,18 odstotka dvignila na 6,45 odstotka, medtem ko se je za 10-letne italijanske obveznice dvignila s 5,98 odstotka na 6,16 odstotka. Obrestne mere v višini nad šest odstotkov pri obveznicah držav z evrom veljajo za nevzdržne. Stopnja zahtevane donosnosti za nemške obveznice se je včeraj prvič od združitve države leta 1990 spustila pod stopnjo inflacije. Vlagatelji v zadnjem času ravno zaradi tega vlagajo denar v obveznice največjega evropskega gospodarstva, ki veljajo za izjemno varno naložbo.

Dodatno je zbila optimizem na trgih novica proizvodne aktivnosti v Ameriki, ki je bila najbolj zaslužna, da je celotno gospodarstvo okrevalo po krizi leta 2009. Indeks proizvodnih dejavnosti se je julija znižal na najnižjo vrednosti v zadnjih dveh letih. Med pomembnejšimi podatki v tem tednu velja omeniti stopnjo brezposelnosti v območju evra. Ta se junija v primerjavi z mesecem prej ni spremenila in že četrti mesec zapored ostaja pri 9,9 odstotka. V mesečni primerjavi je bila nespremenjena tudi junijska brezposelnost v celotni Evropski uniji, ki je znašala 9,4 odstotka. V letni primerjavi se je stopnja brezposelnosti v območju evra junija znižala za 0,3 odstotne točke, prav tako tudi v celotni Evropski uniji. Najvišjo stopnjo brezposelnosti, in sicer 21 odstotkov, ima Španija, medtem ko se z rekordno najnižjo, to je s 6,1 odstotka, lahko pohvali Nemčija. Ena vodilnih svetovnih bonitetnih agencij Standard&Poor's je znižala kreditno oceno Cipra za eno stopnjo na BBB+ in obenem opozorila na še vedno zelo zaskrbljujoč fiskalni položaj države. Najboljša novica v tem tednu je prišla iz enega največjih proizvajalcev luksuznih avtomobilov na svetu. BMW je v drugem četrtletju glede na enako obdobje lani več kot podvojil čisti dobiček na 2 milijardi evrov, s čimer je postavil nov četrtletni rekord. Dobiček družbe še naprej podpira predvsem močna prodaja na Kitajskem. Prihodek se je povzpel za 16,5 odstotka na 17,89 milijarde evrov.

Vrednost največjih svetovnih indeksov je v tem tednu močno padla. Frankfurtski Indeks DAX je ta teden končal 14,2 odstotka nižje in je v petek dosegel 6.320 indeksnih točk. Francoski in-

| INDEKSI MED 1.8. in 5.8.2011 |

Indeks

Zadnji tečaj

%spr.

SBI20

730,57

^ -2.00

deks CAC40 je končal 14,6 odstotka nižje, medtem ko je angleški indeks FTSE100 v tem tednu izgubil 11,2 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 9,2 odstotka nižje glede na pretekli teden. Na drugi strani se je indeks NASDAQ v tem tednu pocenil za 9 odstotkov ter v sredo dosegel 2.196 indeksnih točk.

V tem tednu je na ponovno rekordno vrednost zrasel švicarski frank, ki je v sredo dosegel 1,08 franka za evro. Evro se v primerjavi z dolarjem giblje zelo stabilno in je v sredo končal pri 1,43 EURUSD. Rekordno raven je v tem tednu doseglo zlato, ki je v sredo pristalo pri 1.675 dolarjih za unčo, kar je 3,9-odstotna tedenska rast. Negativnim novicam zaenkrat ni videti konca, kar botruje pesimizmu na trgih. Slabi makroekonomski podatki v zadnjih dneh prevladujejo nad dobrimi poslovnimi rezultati podjetij pri vlagateljih.

ROMAN GOMBOC ILIRIKA, borzno posredniška hiša, d. d.

Z valovanjem morja do elektrike

»Podjetje so ljudje, na prvem mestu so medsebojni odnosi,« pravi Franc Preložnik - Od vzdrževanja industrijske elektronike do raziskav na področju pametnih hiš

SPODBUDNE ZGODBE_WI

Izbiramo takšne ljudi, ki so s svojim znanjem, spretnostmi, izkušnjami in storitvami ter izdelki uspeli poskrbeti za preživetje družine in poslujejo dobro tudi v težjih gospodarskih razmerah.

ob torkih v Novem tedniku

Pišite nam: tednik@nt-rc.si

Na Celjskem imamo veliko spodbudnih zgodb. Pišejo jih: Robičevi s Planine, Ludvik Lončar iz podjetja Pro bit, vrtnar Mirko Krašovec iz Vojnika, proizvajalec mleka Marjan Turnšek iz Lokrovca, Janez Uplaznik iz žalskega Mikropisa, Mizarstvo Kovač iz Mozirja... In katero podjetje, kateri podjetnikje za vas spodbudna zgodba?

Če se v gospodarstvu pred dvema desetletjema ne bi »lomilo«, je vprašanje, ali bi na Celjskem imeli tako uspešno in prodorno podjetje, kot je Etra. Težki časi so štorske železarje prisilili, da so razpustili vzdrževalno službo in Franc Preložnik je bil postavljen pred dejstvo, da se bo treba lotiti nečesa drugega. Ustanovil je podjetje, ki je od dveh zaposlenih leta 1994 zraslo v 39-članski kolektiv s skoraj polovico zaposlenih s VII. ali višjo stopnjo izobrazbe, posebej ponosni pa so na delo svoje razvojno-razisko-valne skupine.

»Leta 1993 je šel v stečaj oddelek elektronike-avtomatike in železarna mi je ponudila vzdrževanje industrijske elektronike ter pomoč njenim elek-tričarjem - v bistvu to, kar sem delal že prej,« začenja Franc Preložnik in telegrafsko opiše nadaljevanje. »Leta 1995 smo prevzeli še telefonijo v železarni in se razširili na področje telekomunikacij, dve, tri leta kasneje pa je bilo že prelomno obdobje, ko smo se kadrovsko okrepili in se lotili še industrijske avtomatizacije.« Potem ko je leta 2001 v podjetje kot partner vstopil Jani Glavač, se je s storitveno dejavnostjo začelo enakovredno kosati razvojno-raziskovalno delo.

Kovnica lastnih kadrov

»Pri storitveni dejavnosti so stvari jasne - mesečni stroški so znani, paziti moraš, da gre vsaj pet odstotkov zaslužka za razvoj. Nič ne pomaga, če ustvarim deset milijonov evrov prometa, a ostanem brez dobička,« Preložnik razloži filozofijo poslovanja. Ko je vsem šlo dobro, so v Etri dobiček vlagali v razvoj, zato zdaj, ko drugod stiskajo, lahko še več in lažje delajo. »Vedno moraš imeti zalogo,« je prepričan in

doda, da so se tako lotili tudi gradnje nove poslovno-proi-zvodne stavbe. Leta 2005 so kupili zemljišče, v začetku lanskega leta pa začeli graditi 6,4 milijona evrov vredno stavbo, za katero so denar pretežno zagotovili sami, pri čemer čisto brez posojil le ni šlo.

»Stavba ima betonsko konstrukcijo in je za etažo višja, kot so predvidevali prvotni projekti. Zgradili smo jo za isti denar, kot je bil prej predračun za manj primerno jekleno konstrukcijo.« Konec julija so tako vso dejavnost selili v industrijsko cono Bukovžlak, v novo poslovno-proizvodno stavbo s 5.200 kvadratnimi metri uporabnih površin, pri gradnji katere je bilo uporabljenih kar nekaj »domačih« rešitev ter lastne tehnologije za zagotavljanje energetske učinkovitosti. »Na zalogo« zgrajena etaža je zaenkrat neizkoriščena, a pričakujejo, da se bo hitro zapolnila, saj imajo razvojne načrte narejene za prihodnje desetletje. »Delali smo na šestih lokacijah, prav nemogoče je že bilo. V začetku julija je bilo v naši hali v Štorah okrog 36 stopinj Celzija. Kako boš delal v takšnih razmerah?« pravi Preložnik in dodaja, da bo zdaj lažje tudi »notranje kadrovanje«. V podjetju namreč vsako leto opravlja obvezno prakso približno trideset dijakov in študentov, prav ta praksa pa je »prvi filter« do zaposlitve v Etri. »Tako spoznamo bodočega sodelavca, v času prakse se perspektivne hitro vidi,« pravi in doda, da naročila zdaj narekujejo zaposlitev vsaj treh inženirjev.

Posla ni na lepe oči

Etra sodi med vodilna podjetja pri nas na področju industrijske avtomatizacije, procesnega krmiljenja in elektromotornih pogonov, v lastni proizvodnji kar pre

cejšen delež odpade na izdelavo različnih elektronskih sklopov, ki jih ni več v redni prodaji. Eden prvih lastnih izdelkov, ki so jih razvili, je bil mlekomat - zanj so prejeli tudi posebno priznanje za inovacije v letu 2009 in je bil odlično sprejet tako na domačem kot na tujih trgih. »Tik pred tem, da gre na trg, je zdaj ledomat,« pravi tehnični direktor Jani Glavač in dodaja, da so svoj del naloge že končali pri razvoju generatorja MD-elektrarne, ki bo za proizvodnjo elektrike na Norveškem izkoriščala valovanje morja. »Računam, da bi lahko začela obratovati v začetku leta 2012.« Kljub priporočilom družbe ABB,

katere certificiran partner so, je morala Etra za pridobitev projekta opraviti kar nekaj zahtevnih preizkušenj. »Preverjali so nas z dveh evropskih univerz,« pravi Preložnik in doda, da tudi ko že »imaš ime«, nobenega posla ne dobiš na lepe oči. »Vsak projekt moraš najprej pridobiti, ga zastaviti in izvesti, šele ko ga dobro opraviš, pa lahko pričakuješ plačilo,« pravi in doda, da so si ime ustvarili z reklamo od ust do ust. Ko je en, pa drugi, tretji in še četr-

ti projekt dobro izveden - to potegne za seboj plaz.

V Etri zdaj na osnovi nano tehnologije razvijajo grelna telesa za avtomobilsko industrijo ter zaščitne obleke za gasilce. Predlani so kot plod lastnega znanja začeli izdelovati informacijski nadzorni inteligentni sistem eCURA oziroma sestrski klic za bolnišnice, domove za starejše in tudi hotele. Zadnji dve leti so ena od tem, ki ji namenjajo največ pozornosti, raziskave na področju pametnih hiš. »Proučujemo vse od

fotovoltaike do akumulatorjev toplotne energije, primernih izolacij in vključevanja elektronskih komponent, ki skrbijo za to, da hiša funkcionira v smislu toplotne grede. Sodelujemo z velenjskim šolskim centrom, ki dela na področju pasivnih hiš. Kaže, da je možno energijo skladiščiti tudi v toplotne bazene pod objektom,« opisuje Glavač in dodaja, da bodo v letu, dveh že imeli tudi kaj pokazat.

IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA

Direktor Franc Preložnik in tehnični direktor Jani Glavač ob računalniško vodenem CNC-stroju, ki so ga med prvimi preselili v novo proizvodno halo.

Skupščina brez poročila nadzornikov

Uprava šentjurskega Alposa je pred skupščino na spletnih straneh Ljubljanske borze objavila poročilo novega nadzornega sveta o poslovanju družbe za lansko leto.

Spomnimo, da so prejšnji naj bi jo na predlog uprave nadzorniki marca odstopili, prenesli v čisto izgubo prej-nove člane pa je do skupšči- šnjih let. ne imenovalo sodišče. Kot Iz tega izhaja, da je bilo ugotavljajo novi nadzorniki, leto 2010 za celotno poslov-je več kot očitno, da je Alpos no skupino Alpos izjemno lani ves čas posloval v bistve- težko. Vendar nadzorniki v no zmanjšanem obsegu gle- novem sestavu niso potrdili de na zastavljen načrt in v letnega poročila, češ da niso bistveno zaostrenih poslov- sodelovali v lanskem poslo-nih okoliščinah ter tako tudi vanju in ker se je spremenila z izgubo. Realizacija načrtov celotna lastniška struktura je bila krepko pod načrtom, Alposa. Sprejem poročila so v Alposu pa so ustvarili 50 prepustili skupščini druž-milijonov evrov izgube, ki be. US

Dolg občin ni alarmanten

Kot ugotavljajo na ministrstvu za finance, se je zadolženost slovenskih občin konec lanskega leta v primerjavi s predlani spet povečala in presega 556 milijonov evrov, kar pa v primerjavi z zadolženostjo države ni alarmantno.

Večinski del v zadolženosti tivne, saj je v dolg všteto tudi predstavljajo dolgoročni kre- posojilo za poplačilo gradnje diti, povprečna zadolženost nove Rinke. Posojilo je občina občin pa presega 5 odstotkov najela s soglasjem finančnega njihovih prihodkov, kar ne ministrstva, denar pa bo do dosega dovoljenega 8-odso- konca leta povrnjen iz evrop-tnega praga. V Sloveniji samo skih skladov. Celjska občina 26 od več kot 200 občin ni za- je letos zmanjšala dolg in je dolženih, med njimi sta tudi na petem mestu, še vedno občini Ljubno in Luče. pa skupaj z javnimi zavodi,

Na samem vrhu pa zadolže- podjetji in skladi njen dolg nosti na prebivalca je Občina presega 32 milijonov evrov. Solčava, kjer je vsak od nekaj Velenjska občina je na primer več kot 500 prebivalcev za- po uradnih podatkih zadolže-dolžen za več kot 1.500 evrov. na za 13 milijonov evrov. Vendar so številke precej rela- US

Stop za zaposlovanje

Republiški zavod za zaposlovanje je objavil evidenco delodajalcev z negativnimi referencami ter evidenco delodajalcev, ki imajo prepoved zaposlovanja tujcev.

Povsod je bilo največ krši- kot 600 imeni pa je kar nekaj tev predpisov glede izplače- podjetij z našega območja. vanja plač, ostali pa so kršite- Poleg vseh gradbenih podje-lji predpisov o preprečevanju tij, ki so v stečaju ali se uba-zaposlovanja in dela na črno. dajo z drugimi problemi, je Tako zavod podjetjem z nega- na seznamu najbolj zanimi-tivnimi referencami leto dni vo ime podjetja Podkrižnik, ni dolžan posredovati kandi- specialna strojna industrija, datov na objavljeno delovno ki je v lasti poslanca Iztoka mesto. Med 42 omenjenimi Podkrižnika. podjetji po hitrem pregledu US

najdemo samo podjetje Pfe- B

ifer, prevoznika iz Zgornje ■ ■ ^

Savinjske doline. Bistveno daljši je seznam podjetij in Ll(§l(jll U (0) družb, ki imajo prepoved za- www.radioceii.coni

poslovanja tujcev, med več

mM

6

PO SLEDEH NAŠIH BRALCEV

NOVI TEDNIK

Otroci na varnem

Inšpekcija je ustavila dela pri menjavi azbestne kritine na vrtcu v Čopovi ulici - Otroci do 16. avgusta preseljeni na nadomestno lokacijo

CELJE - »V medijih se večkrat opozarja, kako nevaren je azbest za ljudi in okolico in kako previdni moramo biti pri odstranjevanju salonitnih plošč s streh. V Celju, v Vrtcu Anice Černejeve, v enoti Mavrica v Čopovi ulici, pa se dela izvajajo ob bivanju otrok v vrtcu in ob neustrezni zaščiti tako okolice kot tal otroškega igrišča in terase za najmlajše,« v pismu, ki je minuli teden priromalo v naše uredništvo in po sledi katerega smo se odpravili, opozarja anonimnež.

Zdi se mu neodgovorno, da vodstvo vrtca ni poskrbelo za zaščito otrok in delavk, ki morajo, kot navaja, živeti in delati na »gradbišču«, saj je dostop v vrtec omejen, prav tako je omejeno tudi gibanje in bivanje otrok v vrtcu. »Delci azbesta pa bodo ostali tudi po končanem izvajanju del na otroškem igrišču, igralih in terasi, saj ni nič zaščiteno,« je zaskrbljen anonimni vir, ki se hkrati sprašuje, kje so pristojne inšpekcijske službe ...

Po odgovore smo se najprej odpravili k ravnateljici Vrtca Anice Černejeve Vanji Krašo-vic. Dejala nam je, da otroci niso bili izpostavljeni nevarnosti, saj jih v času menjave nevarne kritine (prejšnjo soboto in nedeljo) ni bilo v vrtcu. Minuli četrtek pa so približno osemdeset otrok, kolikor jih trenutno obiskuje enoto v Čopovi ulici, ravno zaradi varnosti in zaščite tudi preselili na nadomestno lokacijo, prostor so jim ponudili v enoti Luna in II. OŠ Celje.

Ravnateljica ob tem pojasnjuje, da so se z investitorico,

Mestno občino Celje, sprva dogovorili, da se bodo dela izvajala samo ob koncih tedna, ko otrok in zaposlenih ne bo

v vrtcu. Na javnem razpisu izbran izvajalec, samostojni podjetnik Martin Mlakar, bi moral začeti delati 16. julija, vendar zaradi vremenskih razmer to ni bilo mogoče. Azbestno kritino so tako začeli menjati šele prejšnjo soboto, 30. julija. Na delo so delavci nato prišli tudi v ponedeljek, pripoveduje Vanja Krašovic: »A smo že takoj zjutraj z njimi opravili razgovor in jih opozorili na otroke, pri čemer so nam zagotovili, da ne bodo odstranjevali nevarne strešne kritine, ampak da bodo opravili samo pripravljalna dela, saj vsega ob koncih tedna ne bo mogoče narediti.«

Inšpekcija v dveh dneh dvakrat v vrtcu

A kot se je izkazalo, vse le ni bilo tako, kot bi moralo biti. Še isti dan, torej v ponedeljek, se je namreč v vrtcu v Čopovi ulici oglasila inšpektorica za okolje in prostor, ki je ugotovila vrsto kršitev. Med drugim, da so se dela izvajala tudi med delavnikom, ko so bili otroci v vrtcu. »Dela so se tega dne vršila na spodnjem delu ostrešja, pri odstranitvi žlebov pa se je odstranilo tudi skupaj 15 kvadratnih metrov kritine na delu objekta, kjer so igralnice in

Obnovitvena in vzdrževalna dela izvajajo tudi v drugih celjskih vrtčevskih enotah. V enoti Sonce Vrtca Anice Černejeve obnavljajo elektro inštalacije, tudi tam bodo zamenjali strešno kritino. V enoti Mavrica bodo uredili še požarni izhod. V enotah Center Vrtca Tončke Čečeve ter Živ žav Vrtca Zarja pa obnavljajo vodovodno napeljavo. Tudi na celjskih osnovnošolskih objektih je to poletje kar nekaj dela. V OŠ Frana Roša menjajo sekundarne strope in zunanje stavbno pohištvo, začel se je tudi postopek javnega naročila za ureditev interventne poti za potrebe šole. Na telovadnici III. OŠ Celje bodo zamenjali strešno kritino ter žlebove na celotni šoli, v II. celjski OŠ menjajo strop v jedilnici, obnovili bodo tudi dimnik šole in adaptirali sanitarne bloke v pritličju. V OŠ Lava pa bodo to poletje obnovili sanitarije ter zamenjali strope v dveh telovadnicah in dveh učilnicah. Mestna občina Celje je v letošnjem letu za investicijsko vzdrževanje vrtcev namenila 350 tisoč evrov ter za investicijsko vzdrževanje osnovnih šol milijon evrov.

zunanje igrišče. Delavci pri odstranjevanju niso izvajali predpisanih ukrepov za preprečevanje emisij v okolje, in sicer niso vlažili kritine, območja odstranjevanja tudi niso zaščitili,« so nam dejali na Inšpektoratu RS za okolje in prostor in dodali, da so bili otroci v času inšpekcijskega ukrepa v notranjosti objekta, »okna so imeli za

Ravnateljica Vrtca Anice Černejeve Vanja Krašovic poudarja, da so v vrtcu z vso odgovornostjo pristopili k zaščiti otrok.

V Celju sta z azbestno strešno kritino prekriti še enota Čira čara Vrtca Zarja v Škapinovi ulici ter enota Ljubečna Vrtca Tončke Čečeve ob Kocbekovi cesti. Izmed celjskih osnovnih šol pa imata azbestne kritine še II. in IV. OŠ Celje. Kot pravijo na Mestni občini Celje, sredstva za zamenjavo omenjenih streh v tem letu niso zagotovljena, ostajajo pa prednostna naloga za naslednja proračunska obdobja. So se pa med letošnjimi počitnicami lotili menjave azbestne kritine na OŠ Glazija.

Inšpekcija za okolje in prostor je minuli teden ustavila dela v enoti Mavrica, dokler otroci ne bodo preseljeni na drugo lokacijo in ne bodo odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti. Ocenila je namreč, da obstaja možnost, da se bodo pri nadaljevanju odstranjevanja azbestnih plošč nad delom, kjer so igralnice, lahko sproščala azbestna vlkana, ki lahko ogrozijo zdravje otrok.

prta, zunanjih prostorov pa niso uporabljali«.

Poleg naštetega tudi delavci niso uporabljali varovalne opreme, prav tako na delovišču ni bilo navodil za izvajanje del ... Nadzornik izvajalca je inšpektorici na ponedeljkovem zaslišanju dejal, da se zaveda vseh nepravilnosti, in obljubil, da bo takoj pristopil k odpravi pomanjkljivosti, zato je naslednji dan, v torek, inšpektorica opravila ponoven pregled. Ker je ugotovila, da izvajalec kršitev oziroma pomanjkljivosti ni v celoti odpravil in je obstajala možnost, da bo ob nadaljevanju menjave kritine ogroženo zdravje otrok, je prepovedala nadaljevanje del, dokler otroci ne bodo preseljeni na drugo lokacijo in ne bodo odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti.

Po besedah ravnateljice Vanje Krašovic se bodo otroci v enoto Mavrica vrnili 16. avgusta: »Dela bi morala biti končana že prej, a smo si >vzeli< še nekaj dni, da ustrezno očistimo okolico - zamenjamo mivko, lubje, očistimo travo, igrala in ostalo, da se bodo otroci vrnili v varno in zdravo okolje. Zdravje otrok je namreč na prvem mestu.«

BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA

Kam so izginili mlekomati?

Pred malo manj kot dvema letoma so takole postavili prvi mlekomat v Celju na Hudinji.

WM

V redakcijo Novega tednika smo prejeli ustno obvestilo našega bralca, češ da na nekaterih lokacijah na Celjskem umikajo mlekomate. Odpravili smo se na teren in ugotovili, da so bili do pred kratkim na tem območju postavljeni kar štirje mlekomati, zdaj pa sta resnično le še dva.

Če mleko na mlekomatih Holobar, ki ima v Celju posta-kupujete redno, vas je morda vljena dva mlekomata, ju zaen-

v Novi vasi ali na Hudinji minuli teden presenetilo, da mle-komata tam preprosto ni več. Kmetija Lavbič, ki je imela poleg omenjenih dveh še mle-komata v Štorah in Vojniku, je umaknila tudi ta dva. Vzrok? Previsoki stroški avtomata, le-ta stane 30.000 evrov, stroški najema prostora in stroški elektrike. S 1. avgustom so torej mlekomate umaknili. Mleko - na dan ga pridobijo tisoč litrov - pa zdaj izvažajo v mlekarno v Italijo. Kmetija

krat ne namerava umakniti. Na kmetiji pravijo, da se zaenkrat mlekomata še ne splača imeti, zaj z njim ne morejo pokriti niti vseh stroškov.

Za prodajo mleka prek mle-komatov se kmetje praviloma odločijo predvsem zaradi previsokih stroškov v mlekarnah. Kupec pri nakupu iz mlekoma-ta prav tako točno ve, kaj kupuje, saj so vsi podatki o mleku izobešeni na avtomatu.

Foto: SHERPA (arhiv NT)

Kako mlekomat sploh deluje? To je avtomat, ki služi za prodajo svežega mleka in ga ustekleniči šele ob naročilu. Za evro dobite liter mleka, za dodatnih 30 centov pa še steklenico, če nimate svoje. Kmetije avtomat napolnijo z mlekom, ko pa ga zmanjka, jim to alarm sporoči na telefon in tako ga ponovno napolnijo. Če pa je morda z mlekom kaj narobe, recimo da je notri že več kot 24 ur, mlekomat to zazna in takoj preneha delovati. Pitje svežega, nepredelanega kravjega mleka je zdravo, saj vsebuje mlečni sladkor, visokokakovostne beljakovine, maščobe in veliko kalcija.

NOVI TEDNIK

iZ NAŠIH KRAJEV

7

Dokončno obupali nad Konstruktorjem

Podjetje ne bo dogradilo novega celjskega vrtca - Občina bo razpis ponovila

Konec prejšnjega tedna je na celjski občini padla dokončna odločitev, da na javnem razpisu izbrano mariborsko podjetje Konstruktor VGR ne bo dogradilo novega vrtca v Novi vasi. Pooblaščenec župana Marko Zidanšek je navedel dva ključna razloga: Konstruktor ni izpolnjeval pogodbenih določil ter utemeljeni dvom, da bi bila gradnja zaključena v dogle-dnem času.

Spomnimo: ko je celjska občina na podlagi ponudb, ki so prispele v okviru javnega razpisa izbrala podjetje, ki je ponudilo najboljšo ceno, mariborski Konstruktor, razlogov za dvome ni bilo. Podjetje se je kasneje znašlo v velikih te-

Konstruktorjevi stroji bodo hrumeli le še toliko, da ustrezno pripravijo gradbišče predvidenega vrtca v Novi vasi na prihod novega izvajalca del.

žavah, sedaj ima blokirane vse transakcijske račune, zaradi stavke delavcev je gradbišče

v Celju nekajkrat samevalo, dela so zamujala. »Ravnati moramo kot dober gospodar,

saj je občina edini investitor za gradnjo dobrih 1,7 milijona evrov vrednega novega vrtca,

zato smo v petek, 5. avgusta, dokočno odstopili od pogodbe s Konstruktorjem,« je včeraj povedal Zidanšek. Se istega dne je občina oddala zahtevo za unovčitev bančne garancije v vrednosti 170.808 evrov. »V pogodbi s Konstruktorjem smo sicer predvideli, da mora podjetje v vsakem primeru izvesti 30 odstotkov del s svojimi delavci, kar se v praksi ni zgodilo. Prav tako pa nam niso predložili podizvajalskih pogodb, kar bi morali storiti najkasneje 5 dni po podpisu pogodbe. Pravzaprav tega niso storili niti do podaljšanega roka, torej do 4. avgusta. Potem več nismo imeli nobene izbire,« je pojasnil Zidanšek. V Konstruktorju na pozive glede pogodbenih določil o delu s podizvajalci in zagotavljanju plačil niso reagirali niti po več pisnih opozorilih po rednih tedenskih koordinacijah in ogledih na gradbišču.

Gradnja vrtca se bo zavlekla

In kaj zdaj? Kot je povedal Zidanšek, bodo za izvršitev nujnih nedokočanih del

Konstruktorja poskrbeli v nadzornem podjetju, celjskem Biro Žveplanu. »Do konca tedna mora dosedanji izvajalec del zavarovati gradbišče, torej izkopno jamo, urediti odvodnjavanje in dovozno cesto. Nadzorno podjetje bo pregledalo, kaj je bilo narejenega, in preverilo gradbeno knjigo ter ugotovilo, kolikšna je vrednost teh del. Vmes pa bo občina že objavila novo javno naročilo za novega izvajalca del, ki bo dokončalo vrtec.« Seveda to pomeni, da se bo dokončanje projekta zavleklo še za dodaten mesec ali dva, tako da na nov vrtec za 152 otrok letos ne gre računati. »Seveda si bo občina prizadevala za čimprejšnje nadaljevanje gradnje, ampak treba bo upoštevati zakonske roke. Upamo, da na razpisu ne bo kakšnih dodatnih zapletov,« je še povedal Zidanšek.

POLONA MASTNAK Foto: SHERPA (Arhiv NT)

iniww.novilednik.com

Še ne plačana parkirišča spet na voljo

VELENJE - Več kot mesec dni je bila za parkiranje zaprta kletna etaža Mercator centra, kjer mestna občina zagotavlja 325 brezplačnih parkirnih mest. Zdaj so vzdrževalna dela končana, tako da naj ne bi več zamakalo. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje lastništva kletne etaže. Občina velenj skemu pod- Cena enega parkirnega mesta

jetniku Tomažu Ročniku

še ni plačala 147 parkirnih mest, ki jih namerava odkupiti, da bi bila celotna etaža njena (178 parkirnih mest je dobila brezplačno v zameno za parkirišča, ki so bila pred gradnjo centra tam na voljo).

je 9.720, tako da bo občina za parkirišča plačala 1,4 milijona evrov. Skoraj 900 tisoč evrov dolga bodo lahko pokrili takoj, ko bo Ročnik občini plačal komunalne prispevke. Še vedno namreč dolguje plačilo celotnega komunalnega pri-

spevka za Mercator center, ki znaša skoraj pol milijona evrov. Skupno je plačal dobrih 127 tisoč evrov komunalnega prispevka: za Pilon center Trebuša je odštel 95 tisoč evrov (celoten znesek je 444 tisoč evrov), za poslovno-stanovanjski objekt Gorica pa skoraj 32 tisoč evrov (celoten znesek je 76 tisoč evrov). Tudi ko bo Ročnik poravnal vse komunalne prispevke, mu bo občina za parkirišča še vedno dolžna več kot pol milijona evrov.

ŠK

Foto: GrupA

UPRAVNA ENOTA CELJE

VAŠ NOVI PARTNER

Komunalnega prispevka za Mercator center in še dve drugi naložbi v Velenju Ročnik še ni plačal. Občina pa mu prav tako še ni plačala 147 parkirnih mest, ki jih namenja brezplačnemu parkiranju za občane v kletni etaži Mercator centra.

Športni park dobiva končno podobo

ŠENTJUR- S prenovo igrišča za mali nogomet, ki se pravkar začenja, bo zaključena celostna prenova športnega parka. Za investicijo je občina pridobila tudi nekaj nepovratnih sredstev na podlagi razpisa fundacije za financiranje športnih organizacij.

Šentjurski športni park je novo podobo pričel dobivati v začetku 90. let, ko so prenovili veliko nogometno igrišče ter zgradili večnamenske prostore, kasneje pa investirali še v atletsko stezo in objekte, košarkarsko igrišče in balinišče. Za obnovo igrišča za mali nogomet je bili izbrano podjetje CM Celje, s katerim je župan Marko Diaci pogodbo podpi

sal prejšnji teden. Podjetje, ki z deli že začenja, naj bi tako poskrbelo za preplastitev igrišča, povečanje asfaltne ploščadi, ureditev odvodnjavanja, zgradilo betonske tribune in nadstrešnice. Na igrišču so predvideni tudi nova oprema, razsvetljava in postavitev nove ograje, ki bo omejevala športno površino proti cesti in pločniku. Dela, ki naj bi jih CM Celje

zaključilo do konca oktobra, so vredna 245 tisoč evrov, občina je za izvedbo pridobila 57.600 evrov nepovratnih sredstev.

Sicer pa se v občini obeta še nekaj posegov v športno infrastrukturo. Tako naj bi na Planini pri Sevnici pri osnovni šoli zgradili telovadnico, na Blagovni pri šoli še letos dokončali večnamensko igrišče, glede gradnje večnamenske dvorane pri Šolskem centru Šentjur pa se občina dogovarja z ministrstvom za šport, ki je dolžno zagotoviti pogoje za izvajanje športne vzgoje. PM

VI VPRAŠATE

MI NAJDEMO ODGOVOR

Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišete na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com!

Načelnik UE Celje Damjan Vrečko

Kdaj in za katere primere je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje? Pojasnite prosim pomen tega soglasja v postopku za pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja. Kateri organ ga izda?

Za določene posege v okolje je treba izvesti presojo vplivov na okolje, na podlagi katerih Agencija RS za okolje izda okoljevarstveno soglasje, ki je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Z uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, so določene:

- vrste posegov v okolje in njihove spremembe, za katere je presoja vplivov na okolje vedno obvezna,

- vrste posegov v okolje in njihove spremembe, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, če presegajo določen obseg in izpolnjujejo določene pogoje glede značilnosti posega in kraja posega ter možnih vplivov na okolje.

Če je bilo izdano za določen poseg okoljevarstveno soglasje in za objekt pridobljeno gradbeno dovoljenje, je po končani gradnji v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ta soglasodajalec

(Arso) tudi član komisije za tehnični pregled, po končanem poskusnem obratovanju pa na podlagi predloženega poročila o prvih meritvah poda mnenje o tem, ali emisije pri obratovanju objekta presegajo predpisane mejne vrednosti in ali objekt izpolnjuje s predpisi o varstvu okolja in drugimi predpisi predpisane parametre glede vplivov na okolje.

Kakšen je postopek pridobitve uporabnega dovoljenja za stanovanjsko hišo?

Postopek pridobitve uporabnega dovoljenja za enostanovanj-sko stavbo opredeljuje 101. člen Zakona o graditvi objektov, ki določa, da se za enostanovanjsko stavbo, zgrajeno na podlagi gradbenega dovoljenja, izda uporabno dovoljenje brez poprej opravljenega tehničnega pregleda, če investitor zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja poleg geodetskega načrta novega stanja zemljišča priloži izjavo projektanta in nadzornika, da je takšna stavba zgrajena v skladu s predpisi.

Imam zazidljivo parcelo, do katere vodi dovozna pot, ki ni v moji lasti. Ali je treba v postopku za gradbeno dovoljenje urediti dovoljenje za uporabo te poti? Kaj mi svetujete?

Če gre za dovozno pot, ki ni v lasti investitorja, je treba v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za dostop na zemljišče, kjer bo potekala gradnja objekta oziroma dostop do objekta, izkazati pravico graditi na zemljišču, kjer takšna dovozna pot poteka. V primeru, da je dovozna pot opredeljena kot kategorizirana javna pot, je treba pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma pristojnega upravljalca te poti. V kolikor pa poteka dovozna pot po zemlji

ščih, ki so v lasti fizičnih ali pravnih oseb, je treba v postopku izdaje gradbenega dovoljenja kot dokazilo o pravici do gradnje predložiti pogodbo o vzpostavitvi služnosti, sklenjeno z lastniki zemljišč, čez katera poteka dovoz do objekta. Ne zadoščajo torej soglasje teh oseb. Služnostno pogodbo je treba predložiti za vpis v zemljiško knjigo.

V 62. členu Zakona o graditvi objektov - ZGO-1C je med drugim določeno, da so stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja tudi lastniki zemljišč, na katerih je predvidena dovozna cesta in na katerih so predvideni komunalni priključki, prikazani v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Kakšen je postopek za vpis in ureditev statusa gozdnih cest?

Po tč. 5.1.11. čl. uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur. I. RS, št. 37/2008, 99/2008) je gozdna cesta opredeljena kot nezahteven pomožni kmetijsko gozdarski objekt, za katerega je treba po določbi 74.a čl. Zakona o graditvi objektov pridobiti gradbeno dovoljenje pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve. V primeru, da so izpolnjeni vsi predpisani pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, pa je treba po pravnomočnosti dovoljenja, s katerim se uredi status takšne ceste, poskrbeti za odmero zemljišča (parcelacija), ki predstavlja cestni svet gozdne ceste, in urediti spremembo vrste rabe zemljišča v zemljiškem katastru (pristojen organ je geodetska uprava). Zemljiški kataster po uradni dolžnosti na zemljiško knjigo pošlje vse spremembe vrste rabe nepremičnine.

UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER

8

KULTURA

NOVI TEDNIK

V barvah poletja

V galeriji Plevnik - Kronkowska razstavlja Tržačanka Elisa Vladilo

V galeriji Plevnik - Kronkowska je od petka na ogled razstava Summertime - There is still love somewhere (Poletje - Nekje je še ljubezen), ki jo je pripravila v Trstu živeča umetnica Elisa Vladilo.

Zanesljivo je to ena najbolj nenavadnih razstav v Celju v zadnjem času. V galeriji je namreč sploh ni. Oziroma je. Nesmisel? Morda, a ob razlagi dobi svojo dimenzijo. Umetnica je namreč prazen galerijski prostor pobarvala v tri poletne barve. »In ker je Vladilova umetnica, ki se izraža skoraj izključno le s primarnim slikarskim izrazom - barvami, je na ta način načela razmislek oziroma spraševanje o odnosu med javnim in zaprtim prostorom, med urbanim in ruralnim, med galerijskim in uličnim. Z barvami ustvarja nek dialog. V galeriji so zgolj tri barve, ki so rdeča nit, saj povezujejo zaprt, galerijski prostor z mestom,« pojasnjuje umetnostni zgodovinar in lastnik galerije Matija Plev-nik.

Razstavo dopolnjujeta dve seriji fotografij, ki sta razstavljeni v izložbi galerije. Serijo slik v rumeno in modro oblečenega dela tržaškega pomola sestavlja šest fotografij. »Gre za foto dokumentacijo umetničine intervence na tržaškem pomolu, kjer je Vladilova košček pomola, 600 kvadratnih metrov, popolnoma preuredila s svojimi

Elisa Vladilo je sicer stara znanka celjskih umetniških krogov. Veliko je pomagala pri različnih skupnih projektih, ki so jih celjski umetniki izvajali na tržaškem, dvakrat je bila že tudi gostujoča predavateljica v Centru sodobnih umetnosti Zavoda Celeia Celje, svojo urbano intervencijo je izvedla tudi na enem od festivalov celjskih likovnikov Vstop prost.

V atriju mladinskega centra so na ogled tri pobarvane senene bale, dve od njih igrata različice Gershwinove skladbe Summertime.

tkaninami. Ker je to njen priljubljen kotiček, kamor hodi brat, se sprehajat, kjer razmišlja in meditira, si je tako ustvarila svoj prostor za to početje. Projekt My favourite place (Moj najljubši kotiček) ponuja v svoji celoti fascina-cijo nad živopisnostjo sveta in barvo kot primarnim izraznim sredstvom,« pravi Plevnik. V drugi galerijski izložbi je serija fotografij iz mednarodnega projekta italijanskih, slovenskih in avstrijskih umetnikov, ki ima naslov Omejevanje. »Pri tem odmevnem projektu je sodeloval tudi celjski fotograf Tomaž Černej, tema pa je bila nesmiselnost mej in njenih označevanj v združeni Evropi. Umetniki so z intervencijami v tem javnem, naravnem prostoru na svoj način opozarjali na to. Vladilova je tam na svoj način opravila intervencijo, ko je z barvnimi tkaninami, postavljenimi v velike črke X, postavljene ob obmejnih kamnih, opozarjala na absurdnost mej in jo na svoj način naredila hudomušno,« pravi Plevnik.

Razstava ima tudi svoj drugi del. Ta je postavljen v atriju Celjskega mladinskega centra, kjer stojijo tri

velike pobarvane senene bale. »Dve od teh bal sta tudi ozvočeni, vsaka igra 35 različic Gershwinove skladbe Summertime,« pojasnjuje Plevnik in izpostavlja odlično sodelovanje s Celjskim mladinskim centrom, kjer

so pokazali velik posluh za to, da se umetniški prostor v Celju razširja.

Razstava bo na ogled do 1. septembra.

BRST Foto: GrupA

Elisa Vladilo v s poletnimi barvami pobarvani galeriji

Na kožo zapisane zgodbe

Lara Jankovič je celjsko občinstvo tako navdušila, da je to ni hotelo spustiti z odra.

Lara Jankovič je v soboto v Celju pričarala prijeten večer, nabit s čustvi, z ljubeznijo in s hrepenenjem po svobodi. S spremljevalnim kvartetom je predstavila svojo novo ploščo Na kožo zapisane zgodbe, ki je nastala v sodelovanju s pesnikom in publicistom Ferijem Lainščkom (ki je napisal besedila) in priznanimi glasbeniki Vitalijem Osmačkom, Sašem Olenjukom in Milošem Simicem.

Občinstvo, ki je lepo napolnilo prizorišče Vodnega stolpa, je tako uživalo ob pesmih s pridihom ruskih romanc, balkanskega melosa in ciganske duše, da Jankovičeve na koncu ni hotelo spustiti z odra ... Pesmi pa niso bile pisane na kožo le obiskovalcem sobotnega večera, ampak tudi Lari Jankovič. To se je enostavno čutilo. Čeprav na zunaj deluje kot primorska burja, kot pravi sama o sebi, je njena duša »polna prekmurske ravnice ... in tu sva se s Ferijem našla«.

Igralko Laro Jankovič sicer javnost pozna po čutečih izvedbah šansonov, na odrskih deskah pa navdušuje tudi s predstavo Kot jaz, posvečeno Edith Piaf.

BA, foto: TimE Št. 62 - 9. avgust 2011 -

V gimnazijskih letih smo jo prebirale (dekleta torej) praviloma kar v izvirnem hrvaškem jeziku, brez pretiranega poglabljanja v zgodovinska dejstva in z velikimi očmi o skrivnostnih ljubeznih tam nekje, daleč nazaj v srednjem veku. Ženska, tista fatalna, bi rekli danes, se je odkrivala na vsaki strani zgodbe, ki sega v čas po smrti kralja Matije, pri čemer je bila prisotna radovednost, ali bo zavladal njegov nezakonski sin Ivan ali pa mu bo vladavino preprečila mačeha, kraljica Beatrice.

Za ljubitelje zgodovine le povejmo, da sega pisanje v obdobje srednjega veka, tik po smrti Matije Korvina, kralja, ki je med ljudstvom znan tudi kot človek, ki je uspel ustvariti aboslutno monarhijo in je pri tem iskal oporo v srednjem plemstvu ter pri graščakih. Velja tudi za zaslužnega vladarja, ki je uspel upočasniti prodor Turkov na slovansko ozemlje. To je bilo tudi obdobje, ko so si njegovo zapuščino želeli prilastiti Aragonci na čelu z neapeljskim princem Franceskom in njegovo sestro ter ženo pokojnega kralja Matije, ne-

sin vendarle moral poročiti s kakšno vplivnejšo princeso in ne z njo, čeprav je bila plemiške krvi. Gordana je znala povedati, da je sreča nevarna stvar, kajti zmanjšuje moč, slabi, uspava in pelje človeka po sebičnih poteh. Predvsem osebna sreča potemtakem ni tisto, kar bi nujno potreboval bodoči vladar. Nasprotniki Gordane so govorili, da je to ženska lepota z moškimi vrlinami, ta pa jim je odvračala, da modrost ne brani moškim ljubiti, temveč jih nauči, da ne dovolijo srcu vladati, kadar tega ne sme.

Pokojnemu kralju Matiji naklonjeni in zvesti Ivanu, ki naj bi ga okronali za kralja, so poudarjali, da se je kraljeva smrt zgodila v najslabšem trenutku, ko je kraljevstvo zelo ogroženo, z ene strani zaradi Turkov, z druge zaradi Aragoncev. In tako nas avtorica preko ljubezenskih zgodb in razkrivanja dvorskih intrig z dramatičnimi zapleti, ko nasprotniki skušajo Gor-dano tudi fizično odstraniti, popelje skozi zgodovino nastanka neapeljskega kralje-vstva, vladavino Anžujcev, nas seznani s posebnostmi vladavine Aragoncev in be-

V rubriki Bukvarna Novega tednika vas novinarji našega časopisa in Radia Celje vabimo k prebiranju knjig, ki so se nam vtisnile v spomin; iz tega ali onega razloga. Mi priporočamo, vi izbirate. Prav je, da povemo, da rubrika ni komercialna, torej je nihče ne oglašuje in sponzorira. Odraža zgolj mnenje knjigoljubcev. Ob letu osorej se morda sestanemo ljubitelji knjig. Zato vas tudi vabim, da se nam, spoštovani bralci, pridružite in kakšno »bukvo«, ki vas je navdušila, predstavite tudi vi. Razmislek nam pošljite na naslov: tednik@nt-rc.si.

apeljsko Beatrice. In slednja je bila ženska, ki ni poznala meja, da bi dosegla svoje cilje, rekoč: »Naj bo grd, kozav, grbav, meni je vseeno. Ne jemljem moža, marveč žezlo. Ne hrepenim po objemih, ampak po oblasti. Ne želim si zakonske spalnice, temveč prestol. Vi, navadni smrtniki, si ne morete predstavljati, kaj pomeni dovoliti si vse, kar hočete, imeti vse, kar je na zemlji mogoče ... samo žezlo.« Beatrice si je skušala pridobiti naklonjenost posi-novljenca Ivana, ki naj bi po smrti očeta postal madžar-sko-hrvaški kralj. V naročje mu je potiskala Gordano, svojo dvorno damo, saj je bilo znano, da sta z Ivanom zaljubljena, sama pa je računala, da bo do konca življenja uživala njuno podporo.

Gordana je bila pravo nasprotje Beatrice. Bila je lepa in pametna, ki je moškemu svetu konkurirala z modrostjo, tudi s preračunljivostjo, vendar vse z namenom, da bi omogočila vladavino Ivanu, ki ga je neizmerno ljubila. Tako močno, da se je bila pripravljena odreči sreči z njim, ker bi se kot nezakonski kraljev

sede polaga v usta obstoječih zgodovinskih osebnosti. Med njimi sta zagotovo tajnik pokojnega kralja Tomaž Bakač in vojskovodja kraljeve vojske Štefan Zapolja.

Osrednjo vlogo v tem lju-bezensko-zgodovinskem romanu pa ima že omenjena Gordana ... Ja, v tistih osemdesetih letih je bila pravcati hit in marsikatera mama je, tudi na Slovenskem, po prebranem romanu svojo dojenčico poimenovala kar po glavni junakinji hrvaške Zagorke.

BISERKA POVŠE TAŠIC

O AVTORICI

Marija Juric, z vzdevkom Zagorka, se je rodila 1. januarja 1873 in vse do smrti, 30. novembra 1957, živela v Zagrebu. Bila je hrvaška novinarka, pisateljica in dra-matičarka ter prva ženska novinarka med najbolj branimi pisatelji na Hrvakem. Leta 2005 je bila izbrana kot druga najbolj priljubljena hrvaška književnica vseh časov. Znana je tudi po delih: Grička vještica, Republikanci, Jadrana, Gordana, Vitez slavonske ravni...

NOVI TEDNIK

FELJTON

9

Šrilanka - otok, kjer imajo sloni svojo sirotišnico

V prihodnji, torkovi številki Novega tednika, bo Laščanka, zgodovinarka in popotnica Alenka Hren Medved pisala o Šrilanki kot deželi začimb, čaja, kokosa in dragih kamnov.

Prebivalci Šrilanke imajo zaradi budističnega in hindujskega izročila, ki zapoveduje t. i. ahimso ali spoštovanje vsega živega, do živali prav poseben odnos. Če je le mogoče, živali ne pobijajo, ampak poskusijo zadeve rešiti na drugačen način. Vsepovsod po državi se zaradi tega sprehaja ogromno divjih psov, mačk in opic, ki se prosto razmnožujejo. Tudi krav ne ubijajo in se prosto pasejo vsepovsod. Za to ni na Šrilanki prav nič nenavadno, če se krava odloči, da bo počivala kar sredi ceste.

Tudi divjih živali ne ubijajo, ampak jih, če ogrožajo ljudi, prestavijo v posebne rezervate. Tako imajo na primer otok kač, kamor prinesejo vse neželene kače. Dobro so poskrbeli tudi za slone, ki imajo svo-

je naravne rezervate in celo nekaj sirotišnic.

Sloni so že od nekdaj imeli pomembno vlogo v šrilanški kulturi in zgodovini. Nekdaj so bili vsi sloni v državi kraljeva last in je bilo

njihovo ubijanje strogo prepovedano. Domačini verjamejo, da so jih nekoč uporabljali pri gradnji prvih dagob v Anuradhapuri, prvi prestolnici Šrilanke iz tretjega stoletja pred našim štetjem. Ti naj bi s svojimi ogromnimi nogami utrjevali temelje dagob. Še danes imajo sloni častno mesto v veliki procesiji v Khandijo. V njej nastopajo okrašeni sloni, glavni med njimi pa ima čast, da nosi največjo budistično svetinjo na otoku, Budin zob. Slona, ki ga nosi, ljudje izredno častijo in mu nosijo različne darove.

Na Šrilanki je nekoč živelo od deset do dvajset tisoč slonov, kasneje pa se je njihovo število zelo zmanjšalo. Razlog za to tiči predvsem v lovu na slone, ki je bil zelo priljubljen v času, ko je bila Šrilan-ka angleška kolonija, in v krčenju njihovega naravnega okolja. Število prebivalcev otoka je v zadnji dvesto petdesetih letih namreč naraslo s slabega milijona na kar dvajset milijonov, prišlo je do krčenja gozda in s tem zmanjšanja naravnega okolja, v katerem živijo sloni. En slon za preživetje potrebuje pet kvadratnih kilometrov gozda. Tako se danes po otoku sprehaja približno štiri tisoč divjih in tristo udomačenih slonov. Približno polovica divjih slonov živi na območju naravnih rezervatov, ostali se gibljejo po ostalih gozdnih površinah. Pogosto se zgodi, da ti sloni zaidejo v vasi, kjer iščejo sol in sladkor. Sčasoma so sloni spoznali, da sta tam, kjer je človek, tudi sol in sladkor. Sloni so lahko tudi zelo nevarni, če se počutijo ogroženo, tako se nemalokrat pripeti, da ob obisku vasi porušijo hiše in ubijejo kakšnega vaščana. Vaščani se zato poslušajo zavarovati pred njimi na različne načine. Eden najpogostejših je ta, da svojo vas ogradijo z bodečo žico in električnim pastirjem. Tiste divje slone, ki preveč ogrožajo vasi, pa ujamejo in prepeljejo v eno od slonjih sirotišnic v državi, v kateri so poleg njih še upokojeni,

poškodovani in osiroteli sloni. Tudi sama sem obiskala eno od teh slo-njih sirotišnic, v kateri živi približno šestdeset slonov. Sirotišnica se je danes na žalost spremenila predvsem v dobičkonosno turistično atrakcijo. Vseeno pa je bilo izredno zanimivo opazovati trop slonov, ki se je najprej nahranil, nato pa se podal na kopanje v bližnjo reko. V sirotišnici živijo tako ostareli sloni kot tudi matere z mladiči. Vsi sloni skupaj tvorijo nekakšno veliko družino, ki skrbi za svoje mladiče. Vsak slon, ki živi v ujetništvu, ima svojega skrbnika ali mahuta, ki skrbi za njegovo prehrano in zdravje. Skrbnik se s slonom sporazumeva s posebnimi glasovnimi ukazi in tako, da s palico

pritisne na posebne točne slonovega telesa.

Delovni sloni v ujetništvu so še danes velik prestiž in jih imajo lahko v lasti le najpremožnejši posamezniki, ki za vsakega slona posebej zaposlijo še enega mahuta. Mahuti imajo s sloni kar precej dela, saj dnevno pojejo do tristo kilogramov hrane, prehranjuje pa se tudi ponoči.

Šrilanko bi lahko poimenovali kar dežela slonov, saj človek dobi občutek, da je pri njih s sloni tako kot pri nas s srnami ali z lisicami, ki lahko vsak čas pokukajo iz gozda. Sloni so na Šrilanki precej pogost motiv v tradicionalni umetnosti in so eden od simbolov države.

ALENKA HREN MEDVED

IZBERITE NAJ KNJIGO PO PRIPOROČILU BUKVARNE NOVEGA TEDNIKA

Zaporedna

št. Avtor

Naslov

Priporoča |

I

Zaporedna

št. Avtor

Naslov

Priporoča |

1.

BRYSON BILL

Kratka zgodovina skoraj vsega

TATJANA CVIRN

2.

DOVČJANEZ

Sozvočja Slovenije

BRANE STAMEJČIČ

3.

GAZVODA NEJC

V petek so sporočili, sa bo v nedeljo konec sveta IVANA STAMEJČIČ

4.

J.K. JEROME

Trije možje se klatijo

POLONA MASTNAK

5.

KOZINC ŽELJKO

Lep dan kliče

BRANKOJERANKO

6.

KRAJNC MATEJ

Krst pri Savici

BOJANA AVGUŠTINČIČ

7.

KUZMAN JOŽE

Leto prej

BRANEJERANKO

8.

LAURIE HUGH

Poka puška

BRANE STAMEJČIČ

9.

MARQUEZ GABRIEL J.G.

Žalostne kurbe mojega življenja

BISERKA POVŠE TAŠIČ

10.

MAZZINI MIHA

Drobtinice

URŠKA SELIŠNIK

11.

OPEKA PEDRO

Dnevnik spopada

SAŠKA T.OCVIRK

12.

POLITKOVSKA ANA

Zadnji zapiski

SAŠKA T.OCVIRK

13.

SAVIANO ROBERTO

Gomora

TATJANA CVIRN

1 4.

TRIBUSON GORAN

Če ne bo hujšega

ŠPELA KURALT

15.

VEZOVIŠEK MARKO

Kuba libre

ANJA ŠROT

16.

VILFAN PETER

Črni Peter brez dlake na jeziku

DEAN ŠUSTER

17.

ZADRA ELMAR IN MICHAELA

Točka G

SIMONA ŠOLNIČ

18.

ZERZNER JANKO

Po koroških poteh

BRANEJERANKO

19.

Psi

MATEJA JAZBEC

I

Glasujem za knjigo pod zaporedno številko:

I

GLASOVALNI LISTIČ

Spoštovani bralci Novega tednika, vabimo vas, da glasujete za knjigo, ki vas je med priporočenimi najbolj navdušila.

Izbrane knjige vam sicer ne bomo podarili, vas bomo pa zagotovo prijazno nagradili. Med vsemi prejetimi glasovalnimi lističi bomo namreč tri tudi izžrebali.

IZREŽITE GLASOVALNI LISTIČ IN NAM GA DO 31. SEPTEMBRA 2011 pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje

I

Glasujem za knjigo pod zaporedno številko:

I

IME IN PRIIMEK: NASLOV:_

GSM/TELEFON: E-MAIL: _

Obkrožite:

a) sem naročnik Novega tednika

b) občasno berem Novi tednik

10

REKREACIJA

NOVI TEDNIK

Tenis nekoč in danes

Tenis je športna igra, ki se je lahko lotimo tako pozimi kot poleti, s kondicijo ali brez. Primerna je za vse ljudi vseh starosti, saj je odlična oblika rekreacije, kjer potrebujemo le lopar, športno obutev in igrišče.

Čeprav poznavalci pravijo, da se je tenis razvil v 19. stoletju, so bili zametki te igre vidni že pred dvema tisočletjema, ko so Rimljani igrali trigon. To je bila igra, kjer so usnjeno žogico napolnili s figami, nato sta si jo nasprotnika podajala čez napeto mrežo, udarjala sta z lesenima vesloma, vse dokler žogica ni padla na tla. A sodobni zametki igre, ki se lahko igra ena na ena ali v dvojicah, segajo v Anglijo v leto 1875, ko je igrišče dobilo današnjo podobo, servirati so začeli diagonalno, prej vertikalno, polja so bila na obeh straneh izenačena.

Tenis na naših tleh

Leto kasneje se je tenis razširi po vsej Evropi, prišel je tudi v Slovenijo in kot pričajo nekateri zapisi, so ga leta 1880 igrali že v vojašnicah v Mariboru in Ljubljani. Pomembno vlogo je imel tudi pri ženskah, saj je bil šport od vsega začetka namenjen obema spoloma.

Prvo teniško igrišče v Sloveniji je leta 1897 na svojem posestvu zgradil Ivan Tavčar, ki je v tej igri predvsem užival, četudi se je udeleževal turnirjev, na katerih pa ni nikoli zmagal. Le dve leti kasneje je nastal prvi teniški klub na slovenskem, in sicer v Celju. Ob prelomu stoletja so bila teniška igrišča že povsod kjer so bili večji in mondeni hote

li, med drugim tudi v Rogaški Slatini. Tenis je namreč veljal za prestižno igro, čeprav so za igro potrebni le športni copati in lopar ter primerno igrišče.

Pravila

Tenis se igra na igrišču, ki je lahko travnato, asfaltirano, prevlečeno z umetno maso ali najpogosteje iz peska oziroma tenisita, pove nekoč odličen tenisač, danes pa trener Matic Serdoner. Igrišče je dolgo 23,77 in za igro posameznikov široko 8,23 metra, medtem ko je za igro dvojic širše, ker je razširjeno z dodatnim pasom tako, da je široko 10,97 metra. »Vsi menimo, da mora biti žogica rumena, vendar ni tako, tega smo samo navajeni. Lahko je tudi bele barve, mora pa

Nekoč so morali biti igralci tenisa obvezno oblečeni v bele majice in kratke hlače oziroma krila, danes so lahko oblačila katerekoli barve. Izjema je le turnir vWimbledo-nu, kjer se je ohranila tradicija igranja v belem.

biti votla in prevlečena s klo-bučevino,« še doda Serdoner. Mreža je postavljena nizko, in sicer mora biti na sredini igrišča visoka 91,4 cm. Za igro je seveda nujno potreben tudi lopar, ki mora imeti ravno ploskev s prekrižanimi strunami. Sama pravila igre pa so sledeča. Nasprotnika morata žogico spraviti na drugo stran igrišča, kjer se lahko odbije le enkrat. Če se odbije dvakrat, dobi točko nasprotnik, prav tako je nasprotnik na boljšem, če igralec žoge ne udari, jo pošlje izven igrišča. Vseeno je, s kakšnim udarcem nasprotnik odbije žogico, pri začetnem udarcu je to servis, med igro pa lahko tenisača uporabljata tako forhend, bekhend, volej, slice, lob ali smash.

Pomembno je še to, da je primeren tako za moške kot ženske, mlajše in starejše, igrajo ga lahko posamezniki, dvojice ali celo mešani pari.

Tenisač je med igro uporabil bekhend udarec.

Cene za rekreativce

Kot neprofesionalni igralci se bomo pri tenisu srečali z nižjimi cenami kot profesionalci. Najem zunanjega igrišča stane v celjski regiji, vsaj v poletnem času, od dva do deset evrov, medtem ko je ura tenisa pozimi v dvoranah ali balonih skoraj enkrat dražja. Kar se tiče loparja, trener priporoča optimalno

rešitev, kar pomeni, da naj vsakdo kupi lopar po svojih zmožnostih. Danes boste pravzaprav že težko kupili slab lopar, če ste seveda rekreativec. Cene pa se gibljejo od 30 evrov navzgor. Pri obutvi morate biti pozorni predvsem na gladek podplat, dober oprijem pete in seveda udobje.

MOJCA KNEZ Foto: TimE

Balonarji odnesli prva mesta

Nebo nad Ptujem so zadnji konec tedna v juliju preplavili baloni. Krivec za barvito podobo na nebu je 15. mednarodni balonarski festival. Udeležilo se ga je tudi petnajst balo-narskih ekip iz vse Slovenije in Celjani so se na njem zelo dobro odrezali.

Festival je poleg druženja balonarjev tudi prava paša za oči, saj baloni letijo nad idiličnim Ptujem, čez Dravo, mimo gradu ... Vsako leto je festival magnet za fotografe. Letos se ga je udeležil tudi fotograf avstrijskega Kleine Zeitung, ki slovi kot eden najboljših fotoreportažnih novinarjev, saj spremlja balonarske festivale po vsej Evropi.

Vsak balonarski festival ima tudi tekmovalni del in v njem je v disciplini lov na lisico Balonarski klub Ekopool iz Celja s pilotom Gregorjem Koprivcem osvojil vsa prva mesta na festivalu in s tem vse »razpoložljive« nagrade, in sicer za prvi polet (nagrada organizatorja), za drugi polet (nagrada Občine Ptuj) in v skupnem seštevku (nagrada Terme Ptuj). Letošnji rezultati so najboljši v zgodovini kluba, ki deluje na Celjskem od leta 1997.

Brezplačen vstop na bazen

Nadaljujemo preverjanje kondicije javnih kopališč. Po Orlovi vasi in Radečah smo se tokrat mudili v Preboldu.

Le dobrih deset minut vožnje vas loči od Celja do Prebolda, kjer je letno kopališče, ki v toplih poletnih dnevih privabi na stotine ljudi. Zanimivo je predvsem za mlade, saj imajo brezplačen vstop.

Letno kopališče, ki je v središču narave, kjer vas ne bo zmotil trušč motorjev, je bilo zgrajeno že pred petdesetimi leti. Pred petimi leti je doživelo prenovo, ko je Občina Prebold poskrbela za temeljito prenovo t. i. školjke bazena in okolice. Upravljalec bazena kot komunalnega objekta je občina, pred tem pa sta imela v upravljanju kopališče najprej tekstilna tovarna, nato turistično društvo. Podžupan Franc Škrabe pravi, da občina vsako leto pred začetkom kopalne sezone opravi nujna vzdrževalna dela, ki stanejo v povprečju osem tisoč evrov.

Otroci brezplačen vstop

»Čeprav so cene vstopnic minimalne, že leta prakti-ciramo brezplačen vstop za otroke. Pa to ne samo za naše, preboldske, temveč iz vseh občin,« pove Škrabe. Brezplačen vstop imajo vsi mladostniki do 18. leta, drugače pa boste za celodnevno vstopnico odšteli tri evre, za popoldansko evro manj, upokojenci pa bodo za celodnevno vstopnico odšteli evro in pol.

Kot pravita Škrabe in glavni reševalec iz vode Danijel Ter-žan, je pomembno predvsem, da otroci med letnimi počitnicami uživajo brezskrbnost na bazenu in se ne predajajo kakšnim slabim razvadam. »Ko so lepi dnevi, imamo povsem poln bazen. Poskrbljeno imamo za otroke plavalce in neplavalce, saj imamo tudi dva

otroška bazena z nižjo vodo,« doda Teržan. Zanimiv bazen, ki je dvignjen s tal, zato da se vanj ne steka vsa nesnaga, je globok do 160 cm, medtem ko sta oba otroška bazena nižja.

Možnost

študentskega dela

Na letnem kopališču Prebold, ki obratuje od sredine junija do sredine septembra, zagotavljajo počitniško delo študentom. »Zjutraj čistijo bazen in prostor okoli njega, popoldne pomagajo reševalcem in skrbijo za varnost kopalcev,« pove podžupan, ki se mu zdi prav, da občina pomaga mladim. Prav tako pomagajo otrokom pri učenju plavanja, saj vsako leto v sodelovanju z zavodom za kulturo turizem in šport organizirajo šolo plavanja.

V neposredni bližini bazena sta tudi dve teniški igrišči ter igrišče za odbojko na mivki, s katerimi upravlja ŠD Partizan.

V osrčju narave

Na kopališče so v Preboldu izjemno ponosni, saj je lepo urejeno in vzdrževano, prav

tako služi svojemu namenu, čeprav ne prinaša ravno dobička. Prednost vidijo v legi, saj so obiskovalci v naravi, s pogledom na zelenje, hribe. Prav tako imajo gostje možnost sprehajanja, v bližini sta tudi ribnik in trim steza.

Voda sicer ni ogrevana, vendar ima ves čas pri-

Danijel Teržan in Franc Škrabe

bližno 24 stopinj. Nekoč so imeli v ponudbi tudi ležalnike, ki jih danes žal nimajo, ker so bili stari polomljeni in dotrajani. Poleg vsega imajo na bazenu tudi okrepčevalnico, kjer ponujajo tako hrano kot pijačo.

MOJCA KNEZ

NOVI TEDNIK

REKREACIJA

11

Gremo v hribe

Zabrložnica in Matkovo okno

Ime, ki se redko pojavlja v medijih, je bolj ali manj domena lovcev, ki imajo tam svoj revir. To je eden od biserov Logarske doline, kjer nas zjutraj lahko pozdravijo gamsi, srnjaki ali druge živali. Pri takšnih srečanjih je pomembno, da smo nemi opazovalci naravnih lepot, za kar nam bodo hvaležne predvsem živali, ki imajo tam svoj mir.

Poti po Zabrložnici niso označene, na nekaj mestih so prekinjene, zato je potrebno malo več pazljivosti. Nekoč je bila na predelu okoli današnje lovske koče planina s stanom, kjer so pasli pastirji iz Logarske doline in Solčave, zdaj pa se to območje pod Zabrložni-škim vrhom (1635 m) počasi zarašča. Ta neizrazit Zabr-ložniški vrh, ki dela družbo zelo redko obiskanim vrhovom, nanizanim na grebenu med Logarsko dolino in Mat-kovim kotom (Savinjek,1694 m, Koran, 1567m, Zgornji Pavličev Kogel, 1459 m, Veliki vrh, 1539, Kivernik, 1243 m, Vrlovec, 1251 m), je zelo razgleden. Ker je za korak bliže nasprotni strani Logarske doline in stoji kot vogalni vrh, so pogledi navzdol proti Logarski dolini vse tja do Olševe

in Ojstrice, enako tudi na sam Okrešelj, s svojimi »vazali«, ki se bohotijo nad njimi, zelo lepi. Vidijo se Turska gora, Rinke in Mrzla gora. Z Zabr-ložniškega vrha se prav tako lepo vidi izjemno markantno Matkovo okno. Dobro vidno je tudi s poti na Mrzlo goro iz Matkovega kota. Po velikosti in lepoti skoraj nima tekmeca v neposredni bližini, če ga ne primerjamo z Račkimi vrati, ki so pod Raduho. Vse te vrhove je mogoče osvojiti po brezpotjih ali ostankih pastirskih oziroma lovskih poti, ki zahtevajo obilo planinskega znanja in orientacijskih ter plezalnih sposobnosti.

Oprezno in tiho

Poleg že omenjenih zanimivosti velja omeniti še Zabr-ložniški potok, vsaj nekateri ga tako imenujejo, ki priteče izpod nekdanje planine Zabr-ložnice. Že iz Logarske doline je lepo viden spodnji slap, zgornji je malce višje in bolj skrit. Oba slapova, ki sta skupaj visoka dobrih sto metrov, so alpinisti poimenovali »Gaj-sten slap«, ker nudi precej akrobatskega lednega plezanja. Spodnja sveča doseže 90 stopinj naklona, zgornji slap pa ne presega 70 stopinj. Mal

Matkovo okno je nad planino Zabrložnica.

ce nad slapovoma je v stranskem grebenu dvojno okno, skozi katero pelje nemarkira-na lovska pot iz Logarskega kota na opuščeno planino. Pod Savinjekom je nekaj zanimivih votlin, ki so na dokaj izpostavljenih mestih s precej krušljivo skalo in so zato malce težje dostopne.

Vsem osvajalcem nekoristnega sveta, še posebej zgoraj omenjenega, še enkrat toplo polagam na srce, da naj ta biser ostane takšen, kot je, da bodo živali imele Zabrložnico še naprej za svojo in jo bo poredkoma zmotila človeška noga, ki naj bi stopala podobno, kot to počnejo živali ali lovci na »jagi«. Oprezno in tiho.

Dostop

Do Zabrložniške planine pripeljeta dve nemarkirani poti. Prva pelje iz Logarskega kota. Na parkirišču pri Elektrokovini pustimo avto ter se napotimo proti severu čez suho strugo. Manjši plaz bomo obšli po levi, malce višje pa nas bo pozdravila dobro shojena pot, ki se v ključih strmo dviguje vse do že omenjenega dvojnega okna, skozi katerega pelje pot. Pod sabo bomo videli in slišali potok (slapova iz dvojnega okna nista vidna). Malce višje se bo odprl lep pogled na nekaj votlin pod Savinjekom. V dobri uri in pol bomo pri lovski koči (pod kočo je izvir vode), od koder na levo pelje ozka

stezica proti sedlu, ki loči Zabrložniški vrh od ostalega grebena (Turni).

Če želimo na Zabrložniški vrh, zavijemo na sedlu po nakazani potki na levo, ki se kmalu izgubi v ruševju, skozi katerega je treba splezati na vrh. Začini ga kratka stenica, visoka le nekaj metrov nad sedelcem (zelo zahtevno brezpotje). Za Matkovo okno je treba kreniti s sedla na desno, strmo po travnatem slemenu, kjer lahko opazimo nakazano stezico, ki se umakne strmim pečinam na levo mimo značilnega macesna (možic). Na grebenu prečimo na zahodno stran in po travnih vesinah (pot pelje po naravnih prehodih skozi macesne) dosežemo zgornji rob žleba (možic), po katerem je treba sestopiti, da se nam Matkovo okno odpre v vsej svoji lepoti. Za to zelo zahtevno brezpotje bomo porabili dobro uro od lovske koče.

Če želimo obiskati Zabrlo-žnico z Okrešlja (druga pot), se bo treba od koče GRS spustiti v globoko strugo. Na drugi strani moramo ujeti stezico, ki je speljana zložno vzdolž pobočja (orientacijsko zelo zahtevno). Na nekaj mestih je pot prekinjena zaradi plazov. Po slabi uri bomo na že prej omenjenem sedlu in pod samo bomo zagledali zapuščeno planino Zabrložnico.

FRANCI HORVAT

Priprava na smuko

S smučmi na travo

Na smučišču v Novi Štifti lahko obiskovalci preizkusijo smučanje po travi

Tudi v Slovenijo, v naših krajih v Novo Štifto, se seli nova smučarska disciplina. Gre za smučanje po travi, ki je na bližnjem vzhodu in tudi v Evropi že dokaj razširjen šport. Vendar to ni šport samo za profesionalce, ampak tudi za rekreativce in otroke. Sicer je tovrstno smučanje po svetu znano že več kot trideset let, predvsem v državah, kjer ni snega. Pri nas je to dokaj nova panoga, Slapnikovo smučišče pa je sploh prvo v Sloveniji, ki nudi to možnost.

Smuči za po travi se precej razlikujejo od alpskih »navadnih« smuči. So veliko bolj zapletene, krajše in hitre. Obstajajo različne dolžine,

v razponu od 60 do 100 centimetrov, vsekakor pa je za začetnike priporočljiva krajša smučka. Osnovna oprema se bistveno ne razlikuje od zimskega smučanja na snegu. Potrebni so smučarski čevlji, ki imajo zaradi višjih temperatur višji indeks fle-ksa »trdota«. Obvezna sta smučarska čelada in ščitnik za hrbet. Prav tako se uporabljajo smučarske palice, ki pa naj bi bile nekoliko krajše.

Tehnika vožnje se je v zadnjih letih precej približala alpskemu smučanju, čeprav so nekatere razlike še precej opazne. Pomembno je omeniti, da pri smučanju po travi ni mogoče oddrsavati ali izvajati plužnih zavojev. Izvajamo lah

ko izključno carving zavoje, drža nog mora biti povsem vzporedna in v razmaku ramen. »Smuko po travi omogoča gosenica, čepki na njej pa omogočajo, da se smučka drži podlage in gladko teče skozi zavoj. Na notranji strani so ščitniki, ki omogočajo, da pri trku smuči ne pride po poškodbe gosenice. Ta je preo

blečena s folijo, ki preprečuje, da bi se v vodilih, po katerih tečejo kolesca, nabirali zemlja in trava. Pomembno je, da po vsaki uporabi smuči operemo, kolesca pa namažemo,« je razložil Primož Slemenšek.

Smučišče v Novi

Štifti

Kot smo zapisali, so se s smučanjem po travi lahko po-bliže spoznali vsi, ki so v zadnjem mesecu obiskali smučišče Slapnik, kjer so postavili 200-metrsko progo. To je prvo letno smučišče v Sloveniji, zanimanje za ta šport pa je po besedah lastnika Boštjana Rihterja veliko. Pri projektu smučanja na travi Rihter sodeluje s Primožem in z Janijem Slemenškom, ki sta priskrbela smuči ter nudita brezplačne inštrukcije. Ljubitelji smučanja, ki bodo želeli smučati pri Slapniku, potrebujejo smučarske čevlje, čelado in po želji ščitnike za kolena in komolce. Smuči si lahko sposodijo na smučišču.

Poleti smučišče obratuje ob sobotah in nedeljah, po dogovoru tudi med tednom za zaključene skupine. Velik interes za uporabo letnega smučišča sta pokazali slovenska smučarska reprezentanca in Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani. Že otvoritveni dan je pokazal, da je zanimanje za

ta šport tudi poleti veliko, saj je bila vlečnica večji del dneva polno obremenjena, veliko je bilo tudi obiskovalcev, ki so

si to športno aktivnost zgolj ogledali v živo.

US

Foto: PRIMOŽ SLEMENŠEK

Vlečnica, ki deluje tudi poleti.

KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV

11.-13. avgust

ODBOJKA NA MIVKI

Na Slapnikovi kmetiji že dlje časa urejajo smučarski center, ki naj bi končno zaživel pozimi. Površina smučišča je osem hektarjev, teren pa je primeren tako za začetnike kot zahtevnejše smučarje. Tudi vlečnici sta že pripravljeni, do zimske sezone bodo zgrajeni še prostori, v katerih bo gostinska ponudba, in smučišče z dvema vlečnicama v dolžini 400 in 200 metrov bo lahko zaživelo. Vlečnici bosta imeli kapaciteto 1500 smučarjev na uro. Če bo premalo snega, so pripravljeni tudi topovi za izdelavo umetnega snega.

11. mednarodni A-Cup turnir v odbojki na mivki, ŠD Mozirje, sekcija za odbojko, www.mozirje-odbojka.org

15. avgust ob 9. uri

KOLESARJENJE

Vzpon na Strnadov travnik, prijave: 041 749 329 (Janez) in na sdsocka@gmail.com

Močivnik: »Naj bi me premalo udaril ...«

Zanimiva (in sramotna) razlaga sodnika Glažarja - Celjani in Velenjčani na lestvici takoj za vodilnima

Po tekmah 4. kroga v 1. SNL sta Rudar in CM Celje na tretjem in četrtem mestu s po šestimi točkami. Velenjčani priznavajo, da jim je športna sreča pripomogla do druge zmage, Celjani pa si glede na razmerje priložnosti remija v Novi Gorici niso zaslužili.

Toda drugačna (pravilna) sodniška odločitev na sredini prvega polčasa bi bržkone bistveno spremenila potek tekme.

Usodna odločnost domačinov

Že 66. medsebojni obračun se je v soparnem vremenu začel z napako Raduloviča, ki jo je s posredovanjem izven kazenskega prostora popravil vratar Matic Kotnik. Že v 8. minuti so Celjani prejeli prvi gol. Na tretjem gostovanju so morali tako zgodaj kreniti v napad. In pokazali so, da znajo. Zlepa ne bodo pozabili 24. minute, ko je Gregorič v kazenskem prostoru zrušil celjskega napadalca Iztoka Močivnika, sodnik Glažar iz Hajdine pa je mahal, naj se igra nadaljuje. »Žogo sem potisnil mimo napadalca in ko sem mu želel pobegniti, me je prijel z obema rokama in potisnil k tlom. Vsi delamo napake, mi, igralci, pa tudi sodniki.« Potem pa je sledilo

pojasnilo. »Vprašal sem sodnika, zakaj ni pokazal na belo točko. Dejal je, da me je nasprotnik premalo udaril,« je bil otožen Močivnik, potem pa je odhitel po led za poškodovanega Pavloviča.

Po nedosojenem prekršku so gostitelji v protinapadu vodstvo povišali na 2:0. Osnovnošolska napaka se je pripetila vratarju Kotniku. Žogo, ki se je odbila pred njim, je želel prijeti, a mu je spolzela skozi roke in Žigon se je z njo sprehodil proti praznim vratom. Do odmora se Celjani niso uspeli zbrati, nato pa je trener Damjan Romih spremenil postavitev v 4-4-2. Projektila Zorana Pa-vloviča in Sebastjana Gobca sta namučila vratarja Simči-ča, na drugi strani pa bi Aka-kpo skoraj dosegel avtogol. Znižanju zaostanka pa so bili celjski nogometaši najbližje v 81. minuti. Novinec Nenad Dakovič je močno udaril z glavo, vratar pa je komaj preprečil zadetek: »Vesel sem, da mi je trener ponudil priložnost. Menim, da smo v drugem delu igrali bolje.« Trenerju Damjanu Romihu ni preostalo drugega, kot da je priznal: »Pri 2:0 so imeli gostitelji, ki veljajo za mojstre protinapadov, dve možnosti za povišanje vodstva. V drugem delu smo skušali

pritisniti proti nasprotnim vratom, obenem pa puščali za seboj precej prostora. Nismo bili daleč od gola, naša predstava je bila vendarle

Rudar (4-4-2); Savic - Jeseničnik, Stojnič, Berko, Dedič - Trifkovič, Mujakovič, Rotman, Tolimir - Majcen, Pod-logar. Igrali so še: Žinko, Rošer, Djokič.

CM Celje (4-1-4-1): Kotnik - Vidmajer, Krajcer, Akakpo, Radulovič - Gobec - Močivnik, Medved, Popovič, Bezjak - Pavlovič. Igrali so še Firer, Marijan, Džakovič.

Iztoku Močivniku je novogoriški branilec s prekrškom preprečil nadaljevanje prodora, toda to je bilo »premalo«, da bi sodnik Glažar dosodil enajstmetrovko ...

solidna. Toda usodna je bila odločnost, ki so jo vsekakor imeli domači nogometaši.« Celjani bodo v petek pričakali Nafto.

»Vsak si zapomni le rezultat«

Tudi Velenjčani imajo po štirih krogih polovičen uspeh, dve zmagi in dva poraza. S šestimi točkami zasedajo tretje mesto. Tokrat so pred domačimi gledalci z 1:0 odpravili Muro, ko je v 17. minuti po gneči v kazenskem prostoru do žoge prišel Nikola Tolimir. Rudar sicer tokrat ni prikazal tako dobre predstave kot v preteklem krogu v Mariboru, kjer je bil poražen, a štejejo točke. Mura je imela tokrat, predvsem v 2. polčasu, nekaj izjemnih priložnosti, ko je dvakrat zatresla vratnico, vendar sreča ni bila na njeni strani. Vezist Rudarja Damjan Trifkovič je po drugi zmagi dejal: »Igra ni bila na visokem nivoju, a pomembno je, da smo osvojili vse točke. V Mariboru smo igrali zelo dobro, a doživeli poraz, tokrat pa smo imeli tudi nekaj sreče. Gostje so imeli v drugem delu več žogo v svojih nogah, imeli so tudi več priložnosti, a nazadnje štejejo zadetki, zato smo zasluženo slavili.« Čeprav predstava ni bila všečna, je najpomembneje, da je moštvo vknjižilo komplet treh točk. »Res je. Štejejo goli. Nihče se ne bo spomnil, kako smo igrali v Mariboru, vsak si zapomni le rezultat. Tokrat smo dosegli pomemben zadetek na pomembni tekmi, potem ko smo si rekli, da mo

ramo zmagati, da obdržimo korak z vodilnimi moštvi. V naši ligi je tako, da nikoli ne veš, kako bo igral nasprotnik, ali dobro ali slabo. Maribor je sedaj na lestvici malce ušel, ampak mi ciljamo na visoka mesta, nad petim mestom. Mislim, da nam bo na koncu uspelo,« meni Trifkovič in napoveduje naslednjo tekmo, ko bo Rudar v nedeljo gostoval v Ljubljani pri Olimpiji: »Olim-pija je v začetku sezone v nekoliko slabši formi. Upam, da jo bomo lahko presenetili z dobro igro in z zadetki. V napadu moramo biti konkretni. Olimpija bo borbena, ne zaostaja v tehničnem elementu, zato upam, da bomo pravi in da jo presenetimo.«

DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: SHERPA

1. SNL, 4. krog: HIT Gorica - CM Celje 2:0 (2:0); Plut (8), Žigon (25), Rudar - Mura 1:0 (1:0); Tolimir (17), Nafta

- Olimpija 1:1 (0:0), Triglav

- Maribor 0:2 (0:1), Domžale

- Koper 1:1 (1:0).

LESTVICA 1. SNL

MARIBOR DOMŽALE RUDAR CM CELJE OLIMPIJA HIT GORICA NAFTA MURA 05 TRIGLAV LUKA KOPER

8: 3 12 8: 1 10

4 6

3 6 6 5

5 4 5 4

4 4 2 :12 3 2:5 2

Štiri zlate medalje Kladivarjevih atletov

Marina Tomič zmaguje, diplomirala je na Fakulteti za šport, srečna pa je tudi zasebno, toda imena izbranca noče izdati.

Na državnem prvenstvu v Kopru so nekateri najboljši slovenski atleti in atletinje lovili norme za nastop na svetovnem prvenstvu v juž-nokorejskem Daeguju, ki bo med 27. avgustom in 4. septembrom, preostali pa so jih skušali potrjevati oziroma z dobrimi rezultati ohranjati dobro formo.

Članica Šentjurja Martina Ratej je še vedno na četrtem mestu letošnje lestvice najboljših metalk kopja na svetu, toda operacija ji je otežila čas priprav. Zato je bil zanjo nastop na Obali zelo pomemben. V nedeljo je seveda prepričljivo zmagala, obenem pa je bila lahko zadovoljna z rezultatom 62,33 metrov. Nakazala je, da se po operativnem posegu vrača v dobro formo pred SP, kjer naj bi bila sposobna uvrstitve v finale in še z nekoliko boljšimi meti konkurenčna tekmovalk izpod svetovnega vrha. S trenerjem Andrejem Hajnškom se sicer zavedata rezerv pri metih, kjer še ni prave sproščenosti. Martina je predvsem nezadovoljna s tehniko zaletnega koraka. »Tudi konico kopja ne nastavljam idealno, izmeti pa

Za zmago v troskoku je Andreju Batagelju zadostovalo dobrih 15 metrov in pol.

so izvedeni še preveč na silo. Upam, da bom v dveh tednih uspela nadoknaditi čimveč zamujenega,« pravi Rateje-va, osmoljenka že na lanskem evropskem prvenstvu.

Pet medalj so osvojili Velenjčani. Prvi je bil Boštjan Buč, ki pa je tekel na 3.000 metrov (brez zaprek) in se glede na svoje sposobnosti več ali manj »sprehajal« po progi (8:25,82). Druga mesta so osvojili Nina Kokot v daljino (6,25), Petra Poznič v suvanju krogle (11,79) in Tomaž Pliberšek v »stiplčezu« (9:31,23), tretja je bila Nastja Kramer v teku na pet kilometrov (20:19,02).

V Kladivarjevi vrsti, ki je zbrala devet odličij, je bila

najbolj prepričljiva Marina Tomič preko visokih ovir, njen čas je sicer soliden (13,36), toda treba je upoštevati tudi dejstvo, da je imela veter v hrbet s hitrostjo dva metra na sekundo. Troskok, dolg 15,53 metrov, je bil Andreju Batagelju dovolj za prvo mesto, kot tudi sunek krogle Špele Hus, dolg 13,17 metrov, in preskočenih 177 cm v višino Maruši Čer-njul.

Svetovni prvak med mlajšimi mladinci v skoku s palico Robert Renner je moral priznati premoč le Poljancu. »Začel je na 480 cm, v prvem poskusu je preskočil 520 centimetrov, nato pa ni več šlo.

Vse letošnje cilje je dosegel, bil pa je tudi zelo optimističen na članskem prvenstvu. Letos bo tekmoval še na nekaj mitingih, najbrž bo pomagal ljubljanskemu Massu v evropskem tekmovanju,« je dejal Robertov trener Milan Kranjc. Druga je bila tudi Anja Valant Velepec, njen najboljši troskok (13,54) pa je bil pod pričakovanji. Srebrne kolajne so si pritekli celjski atleti v daljši štafeti. Tretji mesti pa sta osvojila Borut Albreht na 3.000 m z zaprekami (11:13,13) in Živa Klarer Rebec v metu kopja (51,61).

DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA

Perič: »Motivi? Pomembna je ljubezen!«

Rokometni klub Celje Pivovarna Laško je predstavil ekipo, ki bo v novi sezoni tekmovala v državnem prvenstvu ter pokalih RZS in EHF.

Celjska zasedba bo po več letih znova rumeno-modra, v barvah Celja.

»Konec

zapravljanja

denarja«

Kapetan ekipe bo vratar Dejan Perič. Varovanci Vladana Matica bodo odslej oblečeni v izdelke novega opremljevalca, Pume. Maticev pomočnik je postal Stanko Anderluh, ki je v pretekli sezoni vodil B-ekipo. Novinci so Nemanja Zelenovic, Matevž Skok, Rok Žuran, Borut Mačkovšek in Dejan Perič. Direktor kluba Roman Pungartnik je ob

uvodu priprav dejal: »Nestrpno smo pričakovali začetek sezone. Med premorom smo pripravili vse potrebno, da lahko ekipa nemoteno dela. Velik šok je bila smrt Marinka Kelečevica, a vseeno moramo naprej. Žal ali pa na srečo je tako, da je vsaka nesreča hkrati tudi priložnost za druge igralce in nekateri mladi imajo zdaj še večjo možnost, da izkoristijo svojo minutažo. Fantje so delavni in se trudijo na vsakem koraku. To pa nas v tem trenutku navdaja z optimizmom.« Občutke po začetku priprav je strnil tudi trener Vladan Matic, ki je poudaril, da je bila tragedija Kelečevica velik udarec za ekipo: »Njegova smrt je na vse delovala izjemno šokantno. Na mene še posebej, saj sem z njim delal že dlje časa. Čeprav je bil to

velik šok za vse nas, mislim, da bo tragedija le še pospešila proces poenotenja ekipe in da bo delovala tako, da bo še tesneje povezana med sabo in da te povezave nihče ne bo mogel razdreti. Tudi poškodba Žige Mlakarja je pokvarila načrte z njim. Fant je pravi borec in športnik, zato verjamem, da se bo po okrevanju hitro privadil in pripravil na začetek sezone.« O okrepitvah je dejal: »Želel sem Dejana Periča in sem ga dobil. Želel sem Marinka Kelečevica, ki mu je tragična nesreča preprečila, da postane velik igralec. Po pogovoru z Romanom Pungartnikom smo se odločili, da iz pravih igralcev in prave ekipe naredimo zvezde. Politika je takšna, da ne bomo več zapravljali denarja, zato bomo iz fantov iz celjske šole rokometa naredili zvezde. Ko nam bo uspel velik rezultat, potem jih bomo prodali naprej. Mislim, da je to v teh težkih časih prava in

Začeli odštevanje

Do tekme 1. kroga v Jadranski ligi med Zlatorogom in Ma-ccabijem še 56 dni

Laški košarkarji so včeraj začeli s pripravami na novo sezono, v kateri bodo tekmovali v Jadranski ligi, državnem prvenstvu in pokalnem tekmovanju.

Zasedba Rada Trifunoviča se je včeraj zbrala na uvodnem treningu priprav pred sezono 2011/12. Manjkali so nekateri mlajši igralci, ki so zastopali reprezentančne barve. Luka Lapornik je na pripravah članske izbrane vrste, novinec Američan John Roberson se bo ekipi pridružil jutri. Trenutna nova obraza v članskem moštvu sta ob Robersonu še Darko Čohadarevic in Jure Škific. Trifunovič je dobil še pomočnika, ki bo v novem okolju njegova desna roka. To je

Predrag Radovič, ki je s Tri-funovičem sodeloval že pri Heliosu. V Domžalah je bil sicer pomočnik tudi že Ladu Gorjanu, Memiju Bečiroviču, Zoranu Martiču in Radetu Mijanoviču.

Rado Trifunovič je po prvem dnevu priprav dejal: »V prvem tednu še ne bomo popolni, saj mlajši igralci, ki so bili v reprezentancah mlajših kategorij, potrebujejo počitek, v ponedeljek pa bodo že z nami. V prvem delu bomo delali predvsem na fizični pripravi, nekoliko pa tudi na taktičnih zamislih. Kako se počutim? Zelo motiviranega. Komaj sem čakal, da se je vse skupaj začelo.« V Treh lilijah lahko v naslednjih dneh in tednih morda pričakujemo

še kakšno okrepitev. »Vsak trener bi vedno želel imeti še kakšnega igralca. Nekaj se že pogovarjamo z upravo kluba, da bi pripeljali okrepitev, a bomo še videli, na katerem igralnem položaju,« je dejal Trifunovič in se osredotočil še na Danijela Vujasinoviča in Luko Lapornika, ki sta dobila povabilo v člansko reprezentanco: »To je priznanje tako za njiju kot tudi za klub. Danijel je bil prisoten, Luka še ostaja. Mislim, da sta si z igranjem v pretekli sezoni to tudi zaslužila.« Laščani naj bi med pripravami odigrali enajst tekem. Prva bo na sporedu ob koncu tega meseca. Jadranska liga se bo začela 3. oktobra.

MITJA KNEZ

V novo sezono z novim

imenom

Prvi dan v avgustu so se na novo tekmovalno sezono začele pripravljati žalske ro-kometašice.

Ekipa ostaja nespremenjena, z doma vzgojenimi igralkami, ki jim bo še naprej pomagala Hrvatica Tana Sutaj, saj je podaljšala sodelovanje s klubom. Po sklepu predsedstva

RZS bodo Žalčanke nastopale v 1. B ligi, s ciljem takojšnje vrnitve v 1. A ligo. Odločitev predsedstva RZS sicer čudi, kajti združenje prvoligašev se je zavzemalo za igranje kvalifikacijskih tekem, saj pravila niso bila povsem jasna.

Žalske rokometašice bodo igrale z novim imenom, klub

Novinci v celjskem klubu so (z leve) Vladan Matic, Matevž Skok, Borut Mačkovšek, Dejan Perič, Nemanja Zelenovic in Rok Žuran.

zdrava politika. Ne potrebujem zvezd, jaz imam rad te mlade igralce.«

Kapetan obljublja garanje

Pogovarjali smo se tudi z Dejanom Peričem, ki velja za eno največjih legend kluba. »Vesel sem in ponosen, da sem zopet doma in da sem del kluba, na katerega me vežejo najlepši spomini, tako na igrišču kot v zasebnem življenju. Celje je klub, ki ga spoštujejo po celotni

Evropi. Velika čast in odgovornost je za vsakega, ki dela oziroma igra v Celju. Igrati v Celju je velika priložnost, da bi vsak igralec v karieri napredoval in da bi bil na visoki ravni,« je dejal v uvodu. Nato je pripomnil: »Vsi mi igramo zaradi kluba, sponzorjev in zaradi ljudi, brez katerih vsa zgodba ne bi imela pravega bistva. Ljudje prihajajo v dvorano, da bi se skupaj s fanti in moštvom veselili in da bi bili ponosni. Igralci morajo biti v dvorani

in zunaj nje enako odgovorni. V vsakem trenutku moraš biti ambasador športa. Sam obljubljam, da bomo >garali< in da bomo na vsaki tekmi dali vse od sebe.« Na vprašanje, koliko motiva mu je še preostalo, je Dejan Perič odgovoril: »Ljudje govorijo, da so motivi sčasoma manjši in manjši, a pomembna je ljubezen.« Celjska zasedba bo v tem tednu nastopila na dveh turnirjih v Nemčiji.

MITJA KNEZ Foto: SHERPA

Svetovni pokal tudi na Ljubnem?

se je v teh težkih gospodarskih časih uspel dogovoriti za sodelovanje z Mlekarno Cele-ia. Tako bo polno ime kluba v novi sezoni Rokometni klub Zelene doline Žalec. Trener članic ostaja Danilo Kova-čič, za mlajše rokometašice bo skrbel Milan Ramšak.

TT

Trener Rokometnega kluba Zelene doline Žalec Danilo Kovačič in mlade žalske rokometašice.

Na Ljubnem ob Savinji se pripravljajo na jesenski obisk inšpekcije Mednarodne smučarske zveze, ki bo potrdila ali ovrgla njihovo kandidaturo za organizatorja tekme v svetovnem pokalu v smučarskih skokih za ženske.

Doslej so se ženske merile samo na tekmah celinskega pokala, vsako leto pa so se srečevale tudi na Ljubnem. Mednarodni olimpijski komite je v začetku leta 2011 odločil, da na olimpijske igre v Sočiju uvrsti tudi ženske smučarske skoke, vendar morajo tekmovalke v okviru Mednarodne smučarske zveze (FIS) do takrat nastopiti na zadostnem številu mednarodnih tekmovanj. Tako bodo smučarke skakalke že v naslednji sezoni lahko prvič tekmovale v svetovnem pokalu, eno od šestih prizorišč pa naj bi bilo tudi Ljubno ob Savinji, ki se bo tako postavilo ob bok najpomembnejšim organizatorjem svetovnega pokala v smučarskih skokih na svetu.

Na Ljubnem so se že začeli intenzivno pripravljati na organizacijo tekme, ki naj bi bila februarja prihodnje leto. Kot je povedal župan Franjo Naraločnik, je že nominacija za organizatorja svetovnega pokala in vpis v koledar prireditev velika čast in priznanje. »Seveda nam to, da smo se znašli v družbi tako uveljavljenih smučarskih centrov, veliko pomeni. Gre predvsem za priznanje za minulo delo, ki smo ga vložili v razvoj smučarskega centra.«

Organizatorje, glavnina bo »padla« na Smučarsko-skakal-ni klub Ljubno, čaka še veliko

Del smučarskega centra na Ljubnem. Na skakalnici, prekriti s plastično maso, so skakalci merili svoje moči tudi v soboto.

dela, predvsem glede gradnje osnovne komunalne infrastrukture, ki jo takšna tekma potrebuje. »Naša smučarska tradicija je stara več kot 50 let. V teh letih je vzklilo veliko število odličnih skakalcev in organizatorjev, nasploh smo se vsi povezali s tem športom.

Veseli me, da v tem prelepem športu dajemo poudarek ženskam, verjamem pa, da so tekme tudi za njih edinstvena priložnost, da se dokažejo na naših tleh,« je še omenil Naraločnik.

US

Foto: GrupA

14

REPORTAŽA

NOVI TEDNIK

Marskteri romar gre v Rim, v Kompostelje, al tje, kjer svet' Antón Jezusa varje, Trsat obiše, al svete Lušarje enkrát v življenji, al Marijno Celje.

France Prešeren

Z romarji na romanja

Veliki šmaren je tudi na Slovenskem čas velikih romanj - Pred velikim šmarnom, za praznik Marije Snežne, smo obiskali glavni romarski shod na Svetini

Tudi točenja medice se spomnim - še posebej os, ki so jo obletavale, prav tako so točili pivo. Med drugim se je pilo tako imenovani >kra-herl<, prašek, ki so ga dali v vodo,« se je med romarji na Svetini, s katerimi smo se pogovarjali, spominjala romarica Rozika Hostnik iz okolice Šmarja pri Jelšah, skupaj s prijateljicami iz domačega kraja.

Romarji so seveda prišli na glavni romarski shod na Svetino predvsem zaradi treh romarskih maš, z osrednjo, ki jo je vodil celo koprski škof dr. Metod Pirih. Za posebej slovesno vzdušje je poskrbela svetinska godba, stara več kot sto let, ki jo vodi kapelnik Ivan Ulaga, pred tem sta jo vodila njegov ded ter njegov oče, Anzek Ulaga, ki je bil kapelnik godbe partizanske XIV. divizije (o njem je napisana celo knjiga).

»Roma« in romanja

Romanje za praznik Marije Snežne, ko je v naših krajih posebej slovesno na Svetini, je po svoje nekakšen uvod v velika roma-

nja na skorajšnji praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta. Dan, ko se je mati Jezusa Kristusa, Marija, poslovila od tega sveta (ter je med največjimi katoliškimi prazniki), imenujejo na Slovenskem različno, uporabljajo pa imena veliki šmaren, velika maša, velika gospojnica, šmarno ...

V ponedeljek, na dela prost dan, ter v dneh pred njim ter po njem se bodo množice romarjev napotile v velika in mala Marijina romarska središča, to je na »velike« Brezje, Sveto goro nad Gorico in Ptujsko goro, v naših krajih v Petrovče, na Svete gore nad Bistrico ob Sotli, Tinsko nad Zibi-ko, Sladko Goro, Šmarje pri Jelšah (posebej povezane s sv. Rokom), Zagorje pri Lesičnem, Novo Štifto pri Gornjem Gradu ... Prometne in drugačne gneče nikoli ne manjka, zato za pot na Brezje, na primer, Slovenske železnice posebej opozarjajo na možnost vožnje z vlakom.

Brezje so nasploh znane tudi po romanjih, kjer se po stari romarski navadi, odpravijo peš, zlasti iz Ljublja-

»Marsikateri romar gre v Rim, v Kompostelje ...« je zapisal pred skoraj dvema stoletjema v eni od svojih pesmi največji slovenski poet, ki omenja poleg večnega mesta in španskega Santiaga de Compostela še Padovo (povezano s sv. Antonom), Trsat na Hrvaškem in Maria Zell. Romarske kraje, kamor Slovenci še vedno množično romajo.

Eni romajo vse do Rima in Jeruzalema, večina vernikov in manj vernikov rada roma po domovini. Težko bi našli slovenskega katoličana, ki še ni obiskal največje romarske poti Slovenije, Brezja, precej romarskih

ciljev je prav tako v naših krajih. Med njimi je Svetina nad Štorami, kjer je bil v nedeljo, za praznik Marije Snežne, ki ji je posvečena glavna svetinska cerkev, glavni romarski shod. Na tako imenovano šentošče-vo nedeljo, imenovano po šentoščevih gajih, kjer so v času pred pokristjanjenjem častili staroslovanskega boga Svetovida. Svetina naj bi bila celo med najstarejšimi slovenskimi romarskimi potmi.

Stojnice, stojnice ...

Na Svetini so se v nedeljo ponavljali značilni slovenski romarski prizori, ki spo

minjajo na stare čase. Tako kot nekoč je bilo za romarje postavljenih veliko stojnic, na katerih je bilo verskih spominkov še najmanj. To je stojnic z veliko raznovrstnega kitajskega kiča, tudi stojnica s spodnjimi hlačami je bila opazna, vse do vsega tistega, kar je bilo na romarskih stojnicah že v starih časih. Bilo je nekaj stojnic s suho robo, stojnica enega zadnjih pravih slovenskih lončarjev Franca Buserja iz Prožinske vasi pod Svetino, vse do lec-tovih src, ki jih je bilo na romanjih nekoč veliko več. »Fantje so dekletom kupovali lectovo srce z različnimi ljubezenskimi napisi.

Na romanjih in sejmih je bilo na stojnicah v starih časih veliko glinaste posode. Na Svetini je imel stojnico tudi eden zadnjih pravih slovenskih lončarjev, Franc Buser iz bližnje Prožinske vasi (prvi z leve strani).

Na romanjih se že iz starih časov pojavljajo stojnice. Na Svetini ni manjkalo niti spodnje perilo. Št. 62 - 9. avgust 2011 -

NOVI TEDNIK

REPORTAŽA

15

ne, s številnimi mladimi. Za prihodnost romarstva se seveda zdaleč ni bati, saj številni mladi Slovenci romajo po verskih središčih po vsem svetu, še posebej v ekumensko središče v vasici Taize v Franciji, da o drugih romarskih ciljih ne govorimo. Recimo na romanje v Rim, saj izvira beseda romanje prav iz italijanske besede za večno mesto, iz besede Roma. Starodavna romanja, na primer v Santiago de Compostela na severozahodu Španije, ki ga že omenja France Prešeren, so doživela v zadnjem obdobju pravo renesanso, saj romajo peš na sloviti »Camino« celo popolni ateisti. O pešpoti po Caminu je v različnih jezikih na razpolago gora različne literature, še najmanj strogo verske.

Romanje kot posel

Romanje je kljub temu, da naj bi bile v ospredju duhovne vrednote, postalo - hočeš nočeš - posel. Romarski turizem gotovo cveti, različni ponudniki ponujajo vse mogoče, kar se prodati da. Recimo, katoliško romanje v Berlin, v protestantsko velemesto, kjer je malo katolikov, je pa tam slovenska katoliška župnija, s slovenskim duhovnikom. Z različnimi organizatorji se lahko odpravite po stopinjah slovenskega misijonarja Friderika Barage v severno Ameriko, lahko kolesarite od francoskega romarskega mesta Lurd do španskega romarskega središča Santiago de Compostela, z modernim vlakom TGV obiščete kraje treh velikih francoskih svetnic, da o klasičnih romanjih v Lurd, Fatimo na Portugalskem, Palestino, Rim, Assisi ter še marsikaterem drugem ne govorimo. Ni ga pomembnejšega romarskega cilja, ki ga iz Slovenije ne bi bilo mogoče organizirano obiskati, pa naj bo to Medžugorje v Hercegovini, Marija Bistrica v Hrvaškem Zagorju, Einsiedeln v Švici, Maria Zell v Avstriji, Altotting na Bavarskem, če se omejimo na bližnje države.

Za prihodnost romarskih ciljev, kamor hodijo Slovenci molit, prosit za zdravje ali preprosto kot radovedneži, se torej sploh ni bati. Stare, skoraj pozabljene romarske cilje, nadomeščajo celo novi. Če je nekdanji romar

ski »Kelmorajn«, veliko nemško mesto Köln ob reki Ren med sodobnimi slovenskimi romarji skoraj pozabljen, so se uveljavila nova evropska romarska središča, med njimi, na primer, Taize v Franciji, kjer sta se nadvse

KETA

la, ker je moj fant doma s Svetine in k maši sem prišla s fantovo mamico. Fantov ati je namreč na Svetini ključar romarske cerkve. Na drugih romarskih poteh še nisem bila. Moji vrstniki - kolikor jih poznam - se romanj ne udeležujejo.

Šentoščeva nedelja na Svetini, romarski praznik Marije Snežne. V bela oblačila oblečeno devico Marijo, z Jezuščkom, so na nosilih prinesla v belo oblečena dekleta.

uspešno povezala katolištvo in protestantizem ali čisto nova romarska pot, Zaplaz na Dolenjskem, kjer častijo novega slovenskega blaženega, Lojzeta Grozdeta.

BRANE JERANKO Foto: TimE

Rozika Hostnik iz Dola pri Šmarju pri Jelšah:

V starih časih smo veliko hodili na romanja. Do sv. Roka, na hribu nad Šmarjem, so najbolj pobožni šli celo po kolenih celo iz doline. Romarji so veliko več molili kot dandanes, vso noč so bili zbrani. Spominjam pa se celo, kako je neka romarica v cerkvi sv. Roka celo rodila, za oltarjem. V navadi je bilo, da je vsak romar prinesel seboj »pohano« meso, moralo je biti pi-ščančje, vedno smo imeli seboj tudi šopek rož.

Franc Buser iz Prožin-ske vasi:

Največ lončarskih izdelkov prodamo na sejmih in takšnih romanjih kot je na Svetini, vse od Štajerske do Dolenjske in Primorske. Ljudje si stojnico radi ogledajo, marsikdo je nostalgičen ter se spominja starih časov, ko je bila lončevina v hišah glavni predmet posodov-ja. V starih časih je bila za nakup lončevine največja možnost v bistvu prav na sejmih ter na romanjih. Romarji imajo radi spominke in če se jim izdelek dopade, ga kupijo.

Jože Dolar iz Galicije v občini Žalec:

Na »šentoščevi« nedelji na Svetini sem prvič, sicer sem bil večkrat. Rad grem med ljudi, rad se družim, rad vidim kakšni običaji so iz kraja v kraj, saj se razlikujejo. Bil sem že na Brezjah, Višarjah, pa pri Sv. Križu nad Belimi vodami. Moram reči, da mi je najbolj všeč kar na Svetini, zaradi lepe narave in urejenosti. Pri sv. Križu nad Belimi vodami je okolje preveč zanemarjeno, na Brezjah pa je vedno prehuda gneča.

Marija Butinar iz Kom-pol:

Na »šentoščevi« nedelji na Svetini sem bila že v otroških letih, ko smo še hodili iz Kompol peš čez goro, saj cesta še ni bila urejena, kot je danes. Že takrat je bilo veliko stojnic in otroci smo varčevali, da smo si lahko kaj kupili, predvsem sladkarije, žogice in prstane, prodajali pa so tudi oblačila. Danes sem prišla z možem ter s prijatelji, bila pa sem že tudi pri Sv. Roku nad Šmarjem ter na Veliki planini.

www.novrtedniLCOiii

Ko romarji postanejo žejni in lačni ... Na največjem romarskem shodu na Svetini so na to računali in prvi romarji so se okrepčali že pred osrednjo mašo.

Maruša Selčan iz Voj-nika:

Za romanje na šentošče-vo nedeljo sem se odloči-

Sooblikovalci letošnjega »flosarskega« druženja

»Flos« še vozi po Savinji

Pristnost in domačnost 51. flosarskega bala na Ljubnem

Z glasnim »ho-ruk« so ljubenski »flosarji« v nedeljskih poznopopoldan-skih urah končali letošnje prireditve in druženje na 51. flosarskem balu. Ljubno je znova dokazalo, da je v resnici kraj »flosarjev in vlcerjev«, v katerem so se tudi letos ustavili številni obiskovalci.

Iz Zgornje Savinjske doline je zadnji »flos« odpeljal leta 1953, nekaj let kasneje pa so na Ljubnem začeli prikazovati delo in običaje, ki so oblikovali življenje v teh krajih. S splavi so les dolga leta vozili tudi do Črnega morja, seveda pa se je s potovanja po reki in iz življenja v tujih krajih nabralo veliko dogodivščin, govoric in tudi običajev, čeprav vsi vedo, da je bilo tudi delo »flosarjev« izjemno težaško in naporno.

Te podrobnosti na Ljubnem niso v ospredju, v vseh teh letih je poudarek na pla-vljenju in krstu juda oziroma zelenca, ki se prvič priključi »flosarski« druščini. Menda je neizkušenost zelenca botrovala kar dvema nesreča

ma, pa še »megla in babe« so jih ovirale na poti, da o »lum-pih hravačkih«, pred katerimi so se skrivali v grmovju, niti

ne govorimo. »Točno tako,« so pritrjevali v igranem prizoru, ki se je menda včasih vedno dogajal v gostilni na

Roglci. Po obelodanjenju svojih popotnih nevšečnosti so ob pomoči botra Antona Špeha krstili zelenca Davida Pečnika, posebej zanj, ker je priseljenec na Ljubno, pa pripeljali Savinjo iz Mozirja. Potem ko je zelenec obljubil, da bo kakor oko v glavi varoval »flosarske« skrivnosti, spoštoval zapovedi, da se ne bo pritoževal zoper njihovo delo, obnašanje in hrano, da bo poslušen v slabem in dobrem ter da se bo naučil vsega, kar mora »flosar« vedeti in znati, je v imenu zavetnika sv. Miklavža dobil na glavo škaf vode in še »krigl« vina, saj mora biti pravi »flo-sar« moker od znotraj in od zunaj.

Tako so v minulih tednih na Ljubnem znova pokazali, da so ponosni na svojo bogato kulturno dediščino. Čeprav so mnogi glasno opozarjali, da je bilo obiskovalcev manj kot lani, ter iskali druge dlake v jajcu, je bilo očitno, da so se vsi, ki so spremljali krst, dobro zabavali. Ne glede na to, da že skoraj pol stoletja poslušamo enaka navodila in spremljamo podobne prizore, je doživetje na Ljubnem vsako leto drugačno. Zagotovo pa vsi držijo pesti, da se »ljubenska flosarija« ne bi izpela.

URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA

Legenda ljubenske »flosarije« Martin Juvan Čuks

Tudi letos so »flosarji« uspešno pluli po Savinji. O metrih poti ne bi razpravljali.

ki so svojo predstavitev povezali z eno najstarejših trt, okoninsko izabelo. Eden najbolj značilnih prizorov Flosarskega bala

Udeleženci nedeljske prireditve, kjer so prikazali vzorno žetev.

V dolini hmelja želi žito po starem običaju

Medtem ko so na poljih rohneli kombajni in želi letošnji pridelek pšenice, so se v društvu Ajda Štajerska s kmetovalcem Milanom Škorjancem iz Dolenje vasi pri Preboldu odločili, da mlajši generaciji v poduk, starejšim pa za obuditev spominov organizirajo žetev pšenice na star način, kjer so glavno orodje za spravilo pridelka srpi in kose, glavno pogonsko sredstvo pa delovne roke kmetic in kmetov.

Društvo Ajda Štajerska, ki mu predseduje Stanko Kra-šovec iz Prebolda, si prizadeva za biološko-dinamično gospodarjenje, kar je tudi osnovno poslanstvo Zveze

društev Ajda -Demeter Slovenija. Tokrat so se v društvu Ajda Štajerska odločili, da posežejo s svojim delom tudi na etnološko-turistično področje. S svojim članom

Biološko-dinamično kmetovanje je najstarejša in najbolje raziskana oblika ekološke pridelave, ki se je začela uveljavljati pred več kot osemdesetimi leti in se nato hitro razširila po vsem svetu. Z izvirnim pojmovanjem naravnega razvoja omogoča odklon od konvencionalnih vzorcev, ki vse bolj ogrožajo naše okolje, slabijo zdravje, našo samopodobo ter gospodarsko moč. Zato usmerjajo biodinamiki strategijo in aktivnosti v pridelavo in predelavo zdrave hrane in k ohranitvi zdrave zemlje.

Milanom Škorjancem in številnimi aktivnimi udeleženci so tako organizirali priredi-

Žanjice in kosci in še kdo pred odhodom na njivo (prvi z desne na vozu gospodar Milan Škorjanc)

Ob napornem delu se je prilegla malo počitka ob dobrotah in pijači.

tev Žetev pšenice po starem običaju. Izpeljali so jo v dveh delih, saj jim jo je prvič zagodel dež.

Obiskovalci so si v času prireditve lahko ogledali številne domače živali, ki jih premore kmetija Milana Škorjanca, ki sam gospodari na svoji domačiji in je deklica za vse. Otroci in tudi odrasli so si z zanimanjem ogledovali konje, krave, koze, ovce, prašičke, zajce, kokoši ... manjkali pa tudi niso mačke in pes, ki je zadovoljno od časa do časa zabevskal in pomahal z repom. Sicer pa so obiskovalci lahko videli tudi prikaz žganjekuhe, poskušali dobro domače žganje, pili ja-bolčnik in se krepčali z dobrotami, ki so jih napekle žanjice in gospodar Milan, ki je poskrbel tudi za dovolj mesa, saj je za to priložnost zaklal 140 kg težkega prašiča, kozlička in deset piščancev, ki so tehtali vsi več kot 4 kg.

Korak za korakom so žanjice s srpom žele pšenico in jo povezovale v snop. Pri vezanju v snop so jim pomagali tudi moški in tisti, ki so se želeli tega naučiti. Zvezane snope so nato postavili v kopice, da bi se še nekoliko posušili. Ob koncu žetve so snope iz kopic naložili na voz in jih odpeljali do skednja, kjer so jih naložili v late, kjer bodo počakali na mlatev - ločitev zrnja iz klasja. Vsemu temu je sledil »likof«, ki se je zavlekel v večerne ure. Ob tem ni manjkalo glasbe, petja in dobrot, ki so dali prireditvi še prijetnejšo vsebino.

DARKO NARAGLAV

Žanjice in ostali pomagači so ročno poželi in povezali v snope velik del pridelka, ostalo je opravila posebna kosilnica v rokah Marka Goloba, ki je rezala in hkrati žito vezala v snope.

Zveza društev Ajda - Demeter je združenje društev za biološko-dinamični način gospodarjenja, ki želijo prakticirati, širiti in podpirati biološko-dinamični način gospodarjenja, kot izhaja iz antropozofije. Povezuje kmetovalce, vrtičkarje, čebelarje in ljubitelje zdrave prehrane. V omenjeno zvezo društev je vključenih 13 društev in ena delovna skupnost, kar skupno predstavlja več kot 2000 članov. Lepo število jih je tudi iz vrst društva Ajda Štajerska, ki skrbi tudi za najrazličnejše izobraževalne aktivnosti svojih članov, s prireditvijo Žetev pšenice na star način pa je k svojemu delu pridalo še pridih etnologije in turizma.

Med nalaganjem snopov žita, kar je bilo mogoče videti tako v nedeljo kot v sredo.

18

KRONIKA

NOVI TEDNIK

Namesto na sodišče na družbeno koristno delo

ZADNJA NOVICA

Kaj pomeni odloženi pregon in koliko ga je v Celju?

V zadnjem času so dokaj »popularne« alternativne oblike reševanja primerov ovadenih oseb. Po domače povedano gre za to, da tožilci ugotovijo, ali se določene zadeve lahko rešijo kako drugače kot na sodišču. Tožilec v takšnem postopku s soglasjem oškodovanca lahko kazenski pregon storilca odloži, a se mora storilec ravnati natančno po tožilčevih navodilih in izpolniti določene naloge. Najpogosteje je to družbeno koristno delo ali plačilo določenega zneska v kakšne namene ali le poravnava škode.

Ampak takšen način reševanja seveda ni možen v vseh primerih, tako ni mogoče pričakovati, da bo storilec hudega kaznivega dejanja na primer plačal le nekaj denarja v korist celjske bolnišnice. Je pa to možno v primerih kazenskih dejanj, kot so povzročitve lažje poškodbe, manjši fizični napadi, manjši vlomi in tatvine ter manjši prekrški. Zakon predpi

suje možnost takšnih postopkov samo v primerih kaznivih dejanj, kjer je zagrožena kazen do največ treh let zapora. Tožilec mora pri odločanju upoštevati tudi okoliščine dejanja, vedeti mora, ali je to storilčevo edino kaznivo dejanje, saj ni mogoče, da bi se povratnik ali stari znanec policije vedno »izmazal« z odloženim pre-

Celjski tožilci so lani uredili odloženi pregon za 254 polnoletnih storilcev in za 60 mladoletnikov. V skoraj 130 primerih se oškodovanci niso strinjali, da bi povzročiteljem kaznivih dejanj, v katerih so bili žrtve, dovolili tak način odprave kazni. Največkrat so morali storilci plačati določen znesek v korist javnih ustanov in v dobrodelne namene. Nekaj so jih poslali tudi opravljat splošno koristno delo, večina pa je škodo poravnala.

Bi storilcu takšnega vloma v svoj avto pustili, da se »odkupi« le z družbeno koristnim delom?

gonom. Takšni postopki zelo olajšajo delo tožilcev in tudi sodišč, saj se tam posledično znajde manj postopkov, ki se ne »vlečejo«, saj gre za hiter in učinkovit dogovor. Ima pa tožilec zvezane roke, če za odložen pregon ne dobi soglasja od oškodovanca, torej osebe, ki mu je storilec storil kaznivo dejanje. Pri vsem je pomemben pogovor, saj se mora povzročitelj zavedati, da ni ravnal pravilno, na srečanju (naroku) tožilca, oškodovanca in storilca pa si določene zadeve lahko povedo v obraz, seveda brez napetosti. Tako oškodovanec izve, zakaj je storilec neko dejanje storil, storilec pa, kakšno škodo je s tem povzročil žrtvi. Če storilec opravi svojo dolžnost - torej kakšno družbeno koristno delo - v šestih mesecih, tožilec kazensko ovadbo zavrže, v nasprotnem primeru zoper njega vloži obtožni predlog in začne postopek na sodišču.

SIMONA ŠOLINIČ Foto: Arhiv NT

Še ena ovadba v Vegradu

Celjski kriminalisti so ponovno ovadili odgovorno osebo podjetja Vegrad, domnevno naj bi šlo za Hildo Tovšak.

Sumijo jo, da je junija lani storila kaznivo dejanje odškodovanja upnikov. Sklenila je namreč pogodbo s povezano gospodarsko družbo - šlo naj bi za Vemont - s katero je od-prodala strojno in drugo opremo v višini dobrih 2,4 milijona evrov. Obveznosti Vemonta naj bi nato pobotala z obveznostmi, ki jih je imel Vegrad do Vemonta. S tem je Vemont kot upnika postavila v precej bolj ugoden položaj od ostalih upnikov, saj ga je skoraj v celoti poplačala. V tem času je bil Vegrad namreč že prezadol-žen in plačilno nesposoben. Preiskava se nadaljuje, za kaznivo dejanje pa je zagroženih do pet let zapora. ŠK

Noč na ponedeljek

Naš sodelavec Jože Miklavc iz Velenja nam je poslal izjavo soseda o požaru in tudi fotografije, ki kažejo na to, da je zagorelo v celotnem kletnem stanovanju in pisarni bloka.

Dejan Sovič, stanovalec na Goriški 43

» Z ženo in otrokom sva že legla k počitku, ko sem zaslišal hrup z ulice, alarmne naprave policijskih siren in gasilcev ....vse se je zgodilo hkrati....močan vonj po dimu me je kar vrgel iz spalnice....nato sem že hitel, skupaj z družino in drugimi stanovalci na prosto, da smo zadihali.....V

spalnici se je nabrala debela plast gostega, morilskega dima, toda na srečo je ostalo le pri hudem smradu, medtem pa sem videl, da sta stanovanje in pisarna v kletnem delu, točno pod našim stanovanjem, zgoreli.«

... v bližini Kozjega jih je streslo

Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo je sporočil, da so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic v noči na ponedeljek zabeležili šibek potresni sunek. Po predhodnih podatkih je bilo žarišče potresa 85 kilometrov vzhodno od Ljubljane, v bližini Kozjega. Ocenjena magnituda potresa je bila 2,3. Ocenjujejo, da intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla III. stopnje po evropski potresni lestvici. Po prvih podatkih so potres čutili prebivalci Kozjega. US

... v Velenju je zagorelo

V noči iz nedelje na ponedeljek je zagorelo v kuhinji enega od stanovanj, kjer je bil tudi poslovni prostor. Zagorelo naj bi zaradi napake na električni napeljavi. Požar, ki je izbruhnnil v bloku na Goriški 43 v Velenju, so omejili in pogasili gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Velenje, ki so med drugim omenjali precej močan dim, ki se je širil po objektu. Zaradi zadimljenosti so evakuirali 50 stanovalcev, ki so se okoli ene ure zjutraj, torej slabo poldrugo uro po izbruhu požara, lahko vrnili v stanovanja. Stanovanje in pisarniški prostori manjšega podjetnika, ki je deloval na omenjenem naslovu, so v celoti uničeni, višina materialne škode še ni znana. US

Od ograje na levi do konca rjavo pobarvanega zidu, v notranjosti pa je ostalo le pogorišče.

NOVI TEDNIK

BRALCI POROČEVALCI

19

Anino v Pegazovem domu

Letošnji julij je še posebej slavnosten. Po osmih letih je spet oživel Anin ples, izšla je čudovita knjiga o Rogaški Slatini. V njej je posebno poglavje posvečeno imenu Ana, Pegazovem domu in tudi Ani Meglič, stanovalki v domu, ki so ji organizatorji Aninega plesa podarili zlato verižico z imenom Ana.

Darilo ji je na predvečer Aninega predala avtorica knjige, ga. Vlasta Nussdorfer, prisotna pa je bila tudi nepogrešljiva Ana Četkovic Vodovnik, ki vrtnice pod vilo Golf nabira izključno za svojo prijateljico Ano Meglič. »S čim sem to zaslužila?« je skromno in s tihim glasom vprašala ga. Ana. A stari rek že od nekdaj pravi, da vsak nekoč dobi to, kar za-

služi. Ga. Ana si je prav gotovo, tako kot vsi stanovalci Pegazovega doma, zaslužila vso skrb in spoštovanje, ki ji ju v tem obdobju življenja posvečamo.

In Anino smo kot vsako leto počastili tudi v Pegazovem domu. Vsem Anam smo s šopkom nageljčkov čestitali ob njihovem godu, z najbolj pogumnimi pa smo se odpravili v Anino galerijo, kjer smo si ogledali razstavo slik avtorice Minke Levstik na temo Afrika, prenovljen zdraviliški park, čudovito fonta-no, ki se je z visokimi vodnimi curki bohotila pred našimi očmi, ob koncu pa smo se na terasi Central Cafeja okrepčali s kavo ali čajem.

KRISTINA KAMPUŠ

V krajevni skupnosti Slivnica pri Celju smo praznovali

Krajevni praznik smo združili s praznovanjem farnega praznika sv. Magdalene na Slivnici. Praznovanje smo organizirali v Športno-etnološkem društvo Slivnica, ki deluje dobro leto, predsednik društva Anton Šentjurc pa je med najbolj zaslužnimi krajani za novo pridobitev: športno-etnološki park.

Po sveti maši, na kateri se je zbralo približno 250 ljudi, se je dogajanje prestavilo na novo športno igrišče, ki je prav tako na cerkvenem zemljišču, medtem ko je naše društvo najemnik celotnega športno-etnolo-škega parka s hlevom. Nameravamo ga preurediti v muzej in prostore za družabne dogodke. Praznovanje krajevnega praznika se je začelo s slovensko himno, ki jo je izvedla krajanka Mojca Hostnik, v kulturnem pro

gramu pa so sodelovali: Paridolske korenine, Otroški in mladinski CPZ z Mojco Mastnak, Andrej Rant, ki je recitiral svoje domoljubne pesmim ter 10-letna Anja Čretnik, ki je recitirala svojo pesem Magdalenska nedelja ter Plesna skupina Lonca iz Škofje Loke.

V KS Slivnica smo tako dobili obnovljeno igrišče, ki je sicer na tem prostoru že od leta 1966, ko je na Slivnici še bila osnovna šola. Naložbo, vredno 55 tisoč evrov, so omogočili: Občina Šentjur, RAK, KS Slivnica pri Celju ter domači obrntiki in prostovoljci, ki smo opravili približno 2500 delovnih ur. S prostovoljnim delom smo dokazali, da se lahko z voljo in s sodelovanjem marsikaj doseže, tako kot v starih časih.

SLAVICA VAN DER MINNEN

Navihani muzikanti zmagali v Dobju

Tudi štirideseta ponovitev Pokaži, kaj znaš v Dobju je bila taka kot vse prejšnje. Vesela in prijetna, z devetnajstimi nastopajočimi posamezniki, skupinami in ansambli ter več kot tisoč obiskovalci iz okolice Dobja in mnogih krajev Slovenije. Kulturno društvo Dobje z neumornima Jožico in Francijem Salobirjem je tudi letos na zadnjo nedeljo v juliju pripravilo prireditev, ki se je bodo zlasti nagrajenci še dolgo spominjali. Dobili so prve nagrade, vsi ostali tudi aplavz navdušenja in spoštovanja ter veselje ob prvem javnem nastopu pred takšno množico ljudi.

Pred štiridesetimi leti so bile take prireditve po Sloveniji močno priljubljene in tudi slovenska televizija se jih ni otepala in je tako »izstrelila« v javnost do takrat neznanega ljudskega godca Lojzeta Slaka. Potem so take prireditve po vseh krajih opustili, vztrajali so samo v Dobju in menda bodo tudi v prihodnje.

Tokrat so se pred strokovno komisijo (Peter Frece, Lojze

Zmagovalec na jubilejni Pokaži, kaj znaš: ansambel Navihani muzikanti iz Ojstriške vasi v Savinjski dolini. (Z leve) Kristina Završnik, Žiga Natek, Jure Lukman in Domen Šergan.

Ogorevc, Franci Černelč in Miran Majcen in občinstva) ter celotnim občinstvom predstavili posamezniki Ma

tej Brglez, Nick Čuber, Kaja Humski, Domen Trobiš in Žiga Kališnik, dueti Anja in Jože Rezec, Rudi Lenart in

Franc Hribovšek kot Vesela Ventilčka in Kaja Humski in David Šket, dve skupini ljudskih pevcev in godcev Deteljice in Vrajeva peč ter ansambli Poskočni muzi-kanti iz Slovenske Bistrice, Potep iz Sevnice, Ansambel bratov Jug iz Virštanja, Jelša iz Šmarja, družinski ansambel Petrovčič iz Logatca, Pogled iz Novega mesta, Šmarski odmev iz Šmarja pri Jelšah, Nemir iz Mokronoga in Navihani muzikanti iz Ojstriške vasi v Savinjski dolini. Slednji so tudi zmagali (77 od 80 možnih točk) pred ansamblom Nemir (73) in prvim posameznikom, odličnim harmonikarjem Do-mnom Trobišem z Blagovne (71). Tako kot prejšnja leta so se v zgornji del večinoma uvrstili ansambli, medtem ko so se posamezniki morali zadovoljiti z drugim delom lestvice.

Obema vztrajnima organizatorjema Jožici in Fran-ciju Salobirju je z darilom čestitala predsednica Kluba ljubiteljev Vrtiljaka polk in valčkov Elica Šantl, mnogo lepih besed pa je na račun enega najlepših vsakoletnih dogodkov v Dobju izrekel tudi župan Franc Leskovšek. Po prireditvi je za veselo razpoloženje dolgo v noč igral ansambel Slovenski zvoki.

TONE VRABL

Foto: RIZMAL

CI FOTOGRAFIRAJO

Štorklje imajo mlade

Štorklje letos spet gnezdijo na Blagovni, je ugotovil naš bralec Aco Brajen iz Celja. »In še naraščaj imajo,« je z veseljem dodal, potem ko jih je lani pogrešal na svojih kolesarskih poteh.

20

ŠTIRINOŽCI

NOVI TEDNIK

ŽIVLJENJE S PSOM

Dolžnosti skrbnika in življenjski prostor psa

Ljudje smo zelo različni. Drugače sprejemamo sebe, okolico, druge ljudi in vse to drugače vrednotimo. V okolju se tako srečujejo ljudje brez psov in skrbniki psov s svojimi ljubljenci. Tisto, kar je za nekoga največje veselje, je lahko za nekoga drugega največji strah. Vsak človek ima pravico do zasebnosti, ne da bi moral za to posebej prositi.

Če ne želi stika s tujim psom, do takega stika enostavno ne sme priti. Ravno tako mora biti vsem živalim - mačkam, drugim psom, divjadi - zagotovljena varnost v njihovem življenjskem okolju. Za zagotavljanje teh pravic je odgovoren skrbnik psa, ki ga mora v urbanem okolju voditi na povodcu. Prav tako mora biti pes na povodcu tudi zunaj naselja, ob vsakem srečanju s človekom ali z drugo živaljo in na vseh nepreglednih mestih, kjer bi lahko prišlo do presenečenj. Skrbniki psov in starši bodite še posebej pozorni na otroke, ki želijo božati psa in se zato gibajo direktno proti njemu. Psu moramo preprečiti zasledovanje in napade na živali v gozdu. Na svojem domu mora skrbnik z zanesljivo ogrado preprečiti gibanje psu izven zasebne lastnine, po javnih poteh in cestah. Nagobčnik ni obvezen, razen za pse, ki so vodeni v registru nevarnih živali, lahko pa ga uporabimo po lastni presoji. Psa lahko imamo spuščenega zunaj urbanega naselja na preglednih mestih, kjer prvi opazimo bližajočo se žival ali človeka, ob pogoju, da ga lahko prikličemo.

Če bomo skrbniki za svojim psom tudi počistili iztrebke, bomo precej prispevali k sožitju med skupaj bivajočimi in različno mislečimi. Naša dolžnost je, da se kot skrbniki psa vživimo v čustva vseh tistih, ki jih je psov strah. Ker ne znajo prebrati znakov, s katerimi pes izraža svoje počutje, in namena, s katerim se jim pes približuje, je njihov strah enako velik, če se jim pes približuje s prijaznim ali sovražnim namenom. Nobena tolažba v smislu, da naš pes ni nevaren, ne pomaga. Treba je poskrbeti za fizično kontroliranje psa s povodcem.

Skrbniki psov smo dolžni zaščititi tudi svoje pse pred nevarnostmi, ki nanje prežijo v okolju in tudi doma, ko nismo prisotni. Poskrbeti moramo za primerno bivališče za psa, da bo zaščiten in se bo dobro počutil. Če je pes v stanovanju, mu lahko postavimo

ogrado, ki je namenjena samo njemu in znotraj nje ne more povzročiti nobene škode. V ogradi je ves čas v neposredni bližini ljudi in mu ni dolgčas. To je za psa najbolj prijazno bivališče. Ko mu posvečamo svoj čas, je lahko izven ograde, ko pa zanj nimamo časa - smo v službi, pride obisk, smo utrujeni, imamo delo - pa je zaprt v ogradi.

Primerna rešitev je tudi kletka, ki jo lahko uporabimo tudi za prevoze in kot bivališče za psa na dopustih, če biva zunaj, pa pesjak. Za umirjene in dobro vzgojene odrasle pse je dovolj dobro tudi, če so v okviru ograjene parcele ali v okviru celotnega stanovanja prosti, čeprav ima tak način bivanja psa kar nekaj slabosti in lahko povzroči odklone od želenega vedenja.

Popolna prostost je neprimeren način bivanja psa, ki povzroča mnogo težav. Kršimo družbena pravila: ustrahovanje mimoidočih, lovljenje divjadi, mačk, povzročanje prometnih nesreč. Škodimo psu: lahko se poškoduje, razvijejo se moteča vedenja, sam si postavlja pravila obnašanja in sam se nagrajuje. Tudi privez na verigi je neprimeren način bivanja psa. V mnogih evropskih državah je veriga kot življenjski prostor že prepovedana z zakonom, upajmo, da bo tudi pri nas kmalu. Odločilna razlika med pesjakom, kletko in verigo je, da kletka in pesjak varujeta psa pred zunanjimi nevarnostmi, na verigi pa je pes izpostavljen, saj mu je onemogočen umik. Psa je na verigi ves čas bolj ali manj strah, zato bivanje na verigi negativno vpliva na njegov psihični razvoj, zraven pa se mu zaradi nenaravnega gibanja in obremenitev kvari tudi fizično telo. Gotovo ste že videli, kako varno in brezskrbno se počuti potapljač - snemalec morskih psov, ki ga z zaščitno kletko in s kamero potopijo v globino. Predstavljajte si, kako bi se ta potapljač počutil brez zaščitne kletke z verigo priklenjen na dnu morja. Podobno se dan za dnem počuti tudi pes na verigi.

Pravilno organizirano bivanje daje bistveno boljše rezultate pri psihični stabilnosti in samozavesti in je pomemben pogoj za pravilno vzgojo psa.

DUŠAN LOBE (dusan.lobe@gmail.com) Kinološko društvo Celje http://kinoloskodrustvo-celje.si

Kam s hišnimi ljubljenčki v času dopusta?

Nekateri imajo pri nakupu hišnega ljubljenčka pomisleke ravno zaradi časa, ko se odpravijo na počitnice, ker ne vedo, kam bi ga takrat dali v varstvo. V ta namen se na trgu pojavljajo hoteli za pse, mačke in tudi druge domače živali. Ti hoteli so v poletnih mesecih, v času dopustov, polno zasedeni, preostali del leta slabše. V varne roke lahko na celjskem območju svojega psa ali mačko zaupate kar trem. Tovrstne usluge nudijo v zavetišču Zonzani v Dramljah, hotelu Miša v Panečah pri Jurkloštru in v nedavno odprtem hotelu Canis v Preboldu.

V hotelu Canis imajo petnajst boksov za pse, po predhodnem dogovoru pa vašemu ljubljenčku omogočijo tudi bivanje v stanovanjski hiši. Usposobljene osebe iz vrst kinologovo bodo poskrbele za njihovo razgibavanje, najmanj trikrat dnevno jih bodo sprehodile v idiličnem okolju po gozdu ali bližnjem travniku. Cena dnevnega bivanja vaše domače živali v hotelu je 11 evrov, z doplačilom treh evrov dnevno pa jo bodo tudi nahranili s kvalitetno hrano.

Za 11 evrov na dan bosta v hotelu Miša bivala vaš pes in muca, medtem ko je cena za ostale živali (hrčke, zajce ...) pet evrov dnevno. Za pse in muce so v ceno vključeni hrana, sprehodi trikrat dnevno, krtačenje in po potrebi tudi veterinarska oskrba, za ostale živali pa je hrano treba prinesti s seboj. Psi so nastanjeni v boksih, ki obsegajo notranji in zunanji del, velik 4 krat 1,3 metra, za muce imajo le notranje.

V zavetišču Zonzani, kjer prav letos praznujejo dvajseto obletnico, boste za bivanje živali odšteli 11 evrov dnevno, v to ceno je vključena hrana, če pa želite, da vašega psa tudi sprehodijo, boste odšteli še dva evra. Vse zgoraj navedene cene so dnevne cene. V hotel sprejmejo tudi mladičke, starosti 3 do 4 mesece, ki so že bili cepljeni proti nalezljivim kužnim boleznim. Za mladiče je priporočljivo, da so cepljeni v razmaku enega meseca.

ANJA ŠROT Foto: SHERPA (Arhiv NT)

- Št. 62 - 9. avgust 2011

Svojega hišnega ljubljenčka pustite v hotelu brezskrbno, saj bodo kinologi odlično poskrbeli zanje.

DELOVNI ČAS pon.-pet. 7. -19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur

tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772

veterinarskabolnicašentjur

www.vb-sentjur.si_

IŠČEMO DOM

REX (Samec mešanec, star 4 mesece, najden v Podčetrtku, srednje rasti)

SHOI (Samec mešanec, star 3 mesece, najden v Celju, manjše rasti, prijazen)

DONA (Samica mešanka, stara 4 mesece, najdena v Celju, srednje rasti)

HERA (Samica mešanka, stara 4 mesece, najdena v Šentjurju, srednje rasti)

Vsi našteti, prijazni kužki iščejo skrbnega gospodarja. Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-0600; internetni naslov www.zonzani.si

NOVI TEDNIK

NASVETI

21

TERAPEVT SVETUJE

Ironija

samohranilcev

Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji vse več enostarševskih družin, in sicer zato, ker je število ločitev vse večje, pri čemer nekaj doprinesejo še nesreče in bolezni. Veliko staršev, ki ostanejo sami, najde novega partnerja, veliko jih ostane samih. Ravno slednji so tisti, ki bodo glavni protagonisti tega prispevka.

Za otroka je dobro, da ima ob sebi tako očeta kot mater. A ko enega ni, nastane praznina. In za partnerja, ki ostane sam, je dobro, da najde t. i. zamenjavo za ta primankljaj. Vendar to še ne pomeni, da si mora na vrat na nos nujno najti novega partnerja. Le osebo, ki bo pomagala in je nasprotnega spola. Lahko je to sorodnik, prijatelj ali sosed.

Svet otrok in svet staršev se razlikujeta in naj se ne bi nikoli zlila. Ko starš s svojimi težavami poseže v otroški svet, s tem ko svoje probleme, travme in bolečine razlaga otroku, mu krade otroštvo in ga spreminja v čustvenega partnerja. Reševanje in soočanje s problemi sta prvotna domena odraslih, še posebej ko gre za polje problemov, ki nastanejo zaradi osnovne eksistence ali igre bivšega partnerja. Ravno zaradi tega je dobro imeti ob sebi odraslega, s katerim se lahko pogovorimo o situaciji in nam pomaga pri reševanju

Piše: ALENKA GABROVEC, zakonska in družinska terapevtka

le-te. Ravno ta odrasla oseba nas ohranja v svetu odraslosti, nam daje občutek, da pripadamo, in predvsem, da nismo sami za vse. S tem nam daje možnost, da smo boljši starš.

In zakaj ravno drugega spola? Tako moški (oče) kot ženska (mati) imata v odnosu do otroka svojo vlogo in dolžnost, ki izoblikuje otroka in mu pomaga pri dozorevanju v odraslo, odgovorno in samozavestno osebo. Posameznik se lahko trudi, da bi otroku dal vse tisto, kar bi morala dati oba starša, a je žal njegovo delo brezpredmetno. Če bi primerjali mater s testom in očeta s pečico, kruha ne moremo speči brez pečice. Lahko imamo veliko testa in ga dajemo še več, a želenega ne bomo dobili. Žal otrok v svojem razvoju potrebuje tako moško kot žensko podobo. Moška podoba mu zagotovi varnost in pripadnost,

ženska pa ljubezen in čustva. Včasih lahko tudi obratno. Lahko se trudimo, a obeh vlog ne moremo odigrati, saj bo vedno nekaj zmanjkalo ali se izjalovilo. Bolje je, da vlogo, ki nam je po naravi dana, opravimo maksimalno, kar bo otrok cenil veliko bolj, kot če se bomo trudili dati oboje. In ponovno je v takšni situaciji smotrno imeti ob sebi nekoga, na kogar se otrok lahko obrne in občuti tisto, kar bi mu drugače manjkalo.

Mogoče poznate kakšnega samohranilca, ki je za svoje otroke naredil »vse«, in to sam. A v odnosu z njim je nevzdržno, ker vse, kar nekdo reče, razume kot napad. Ne sprejema kritike niti pohvale. Težko sprejme karkoli, vendar veliko daje. Redko je mogoče predvideti, kaj bo naredil. Komunikacija z njim je možna le, če je pohvaljen, vse ostalo je misija nemogoče. To so običajno ljudje, ki so se v svet starševstva podali s prepričanjem, da lahko sami naredijo vse. Slej kot prej se pokaže, da ni tako, zato takšni starši posledično krivdo valijo na druge. Vsekakor so to ljudje, ki jih je treba pohvaliti in jim dati priznanje. Znan psiholog jih je označil kot ljudi, ki skrbijo predvsem zase, a še to zelo slabo. Kar je res. Trudijo se odigrati obe vlogi, pozabijo nase in nevede posegajo v svet otrok in iz njih delajo čustvene partnerje. Vendar ironično je, da vse dajejo v upanju, da bodo dali vse tisto, kar si njihov otrok zasluži, in niti enkrat ne pomislijo, da mogoče s tem otroku povzročajo več slabega kot dobrega.

Torek, 9. avgust: Mars bo v poznih popoldanskih urah v kvadratu z Uranom, zato bodite previdni. Prinaša lahko slabe okoliščine, novice in napeto energijo. Luna bo kasneje v prijetnem aspektu z Merkurjem in Neptunom, zato bo večer prijetno preživet in poln pričakovanja in lepih občutkov. Luna bo ob 22.39 prestopila v znamenje kozoroga.

Sreda. 10. avgust: Luna bo v zgodnjih jutranjih urah v napetem kvadratu z Uranom, zaradi česar bo lahko prišlo do nepričakovanega preobrata, kasneje bo tudi v opoziciji z Marsom, kar bo lahko vso zadevo le še poslabšalo. Previdno, ne rinite z glavo skozi zid. Luna se bo v jutranjih urah tudi srečala s Plutonom, kar pomeni, da bo prevladovala malce težja energija, strahovi se bodo dvigali iz podzavesti. V popoldanskih urah bo prijeten trigon Lune in Jupitra razblinil težko energijo in veliko bolj sproščeno boste zadihali. Malo pred polnočjo bo ponovno težji aspekt med Luno in Saturnom prinašal nemirno noč.

HUJSANJI

8 - 12 kg mesečno

Dr. PIRNAT

32/252 32 55,01/519 35 54

www.pirnat.si

Dr. Pimst d.o.o., Razlagava 29, Maribor

Četrtek, 11. avgust: Luna bo še vedno v znamenju kozoroga, zato bo ta dan malce bolj resnoben in dobro bi ga bilo izkoristiti za uvajanje več reda in discipline v življenje. V jutranjih urah bosta Mars in Pluton točno nasproti drug drugega prinašala napetosti, nemir, podzavest bo delovala z vso svojo močjo. Prisluhnite svoji intuiciji.

Petek, 12. avgust: Ob 5.49 bo vstopila Luna v znamenje vodnarja, kar bo povzročilo, da bo dan zračno obarvan in sproščen. Pojavile se bodo nenavadne ideje. Luna bo ob poldnevu v prijetnem sekstilu z Uranom, kar bo lahko prineslo dobre okoliščine, lepe novice in prijetno druženje ter komunikacijo.

Sobota, 13. avgust: Luna bo kmalu po polnoči v napetem kvadratu, zato bodo okoliščine težje, malce kasneje pa bo v prijetnem trigonu s Saturnom prinašala dobre okoliščine in dobro počutje. V večernih urah bo Luna v opoziciji z Venero predvsem delovala na čustveno, ljubezensko področje. Strast bo velika, ljubezen lahko zagori z vsem žarom. Ob 21.59 bo nastopila polna luna v znamenju vodnarja. Originalne zamisli se bodo izmenjevale z napetostmi in s težavami. Malce več previdnosti svetujemo v prometu,

komunikaciji, ni priporočljivo sprejemati kakšnih odločitev.

Nedelja, 14. avgust: V jutranjih urah bo Luna v opoziciji z Merkurjem. Ni dober aspekt za sprejemanje novih odločitev, a odličen, da se uredijo stare zadeve. V zgodnjih popoldanskih urah se bo Luna srečala z Neptunom, kar bo odličen aspekt za sanjarjenje. Ob 14.55 bo vstopila Luna v znamenje rib in zelo poudarila sentimentalno plat narave. Čustva bodo v ospredju, enako intuitivna zaznava. Sočutje in čustvenost bosta v porastu.

Ponedeljek, 15. avgust: Kmalu po polnoči bo nastopil sekstil med Luno in Plutonom, kar bo prinašalo dobre, srečne okoliščine in mirno noč. V jutranjih urah bosta Luna in Mars v trigonu prinašala prijetne vibracije, dobro počutje in usklajenost fizične in duhovne energije. V dopoldanskem času se bo dobremu aspektu pridružila tudi Luna v sekstilu z Jupitrom.

Astrologinji GORDANA in DOLORES

Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost

Astrologinja Gordana je dosegljiva na 041 404-935

cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV,

in na facebooku Astrologinja Gordana Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30

cena minute pogovoraje 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si

ROŽICE IN CAJCKI

Koper zoper kolike

Na nekaterih vrtovih že veselo pobiramo kostanjevo rjave plodove kopra, ki je zelišče »ena a« za celo družino. Najbolj zagotovo koristi čisto »frišnim« otrokom in njihovim mamicam ...

Kdo ne pozna aromatič-ne enoletnice z majhnimi rumenimi cvetovi v kobulih in nitasto deljenimi lističi? Sladkasto pikantna semena in nadvse okusni lističi kopra (Anethum gravelens) so imeli prste vmes, da je ta izvorno indijska dišavnica osvojila tudi staro celino. Koper obožuje Sredozemlje, kjer ga tu in tam srečamo kot plevel med žitom. Živeči na celini ga večinoma gojimo na vrtovih, od koder se je v milejših klimatskih razmerah samoniklo razrasel v naravo. Čeprav nihče ne obeša na velik zvon, naj bi sveži koprovi listi vsebovali več vitamina C kot limone, pomaranče ali pe-teršilj. Pohvalijo se lahko tudi z veliko vsebnostjo betakaro-tena, ki med drugim varuje kožo pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov, ohranja gladko in mehko kožo, dober vid, skrbi za zdrave sluznice ...

Piko na i pa jim daje svojevrstno in izjemno aromatič-no eterično olje. Sveže lističe lahko nekaj dni hranimo v plastični vrečki v hladilniku, lahko pa jih tudi zamrznemo, in sicer tako, da jih na drobno sesekljamo in skupaj z vodo zamrznemo kot ledene kocke ter shranimo v

Piše: PAVLA KLINER

zamrzovalniku. Lističi niso najbolj primerni za sušenje. Ljudsko zdravilstvo bolj kot liste čisla koprova semena, ki jih nabiramo, ko začnejo rjaveti, to je navadno v avgustu. Rastline porežemo ob suhem vremenu, nato jih posušimo in omlatimo. Koprovo seme hranimo na hladnem v ne-predušno zaprtih steklenih kozarčkih. Pomirjevalne in blažilne učinke kopra so poznali že stari Egipčani. V grobnicah faraonov so v posodah z žitom našli tudi ko-prove vejice in semena. Stari Grki so z njim preprečevali kihanje, Rimljani pa prevelik libido.

Ljudsko zdravilstvo koprova semena najpogosteje uporablja za preprečevanje napenjanja in pomirjanje krčev prebavil, zlasti pri dojenčkih. Koper je nasploh pravcato zelišče za dojenčke in malčke. Ne le da pomirja kolike in črvičenje, temveč zbuja tudi apetit, preprečuje bruhanje, kolcanje in otroški kašelj. Dojenčkom ga dajemo po žlicah. Angleži so prepričani, da je koper za otroke celo boljši kot kamilica. Nič manj ni koristen niti za novopečene mamice, saj spodbuja izločanje mleka. Se učinkovitejši je v kombinaciji z majaronom in s sladkim janežem. Koprov čaj pripravimo kot poparek: polno žličko strtih semen popa-rimo s skodelico vrele vode in pustimo stati petnajst minut, nato precedimo.

Pijemo dve do tri skodelice poparka na dan, zlasti, če želimo spodbuditi izločanje mleka. Koprov čaj srkamo tudi v primeru, če želimo urediti delovanje želodca, spodbuditi prebavo, pospešiti odvajanje seča ali se znebiti slabega ustnega zadaha. Zelo dobro se izkaže pri lajšanju stresa, nespečnosti, glavobola in migrene, zniževal naj bi tudi krvni tlak.

S koprovimi semeni do boljše laktacije.

HITRO NAROČITE

NOVI TEDNIK

Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.

Poštna dostava na dom.

V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1,10, petkova pa € 1,30. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,70 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej; ■ 5 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 5 2% pri plačilu za tri mesece.

Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.

rTT777n> tudi letnik2011 A J.W.1;1 JlVs prilogo TV-OKNO!

Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.

Prešernova 19 3000 Celje

NAROCILNICA

Ime in priimek:

Kraj: Ulica:

Datum rojstva:

Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev

NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika

UE CELJE

OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA

VARNOSTNIK - M/Ž; VAROVANJE PREMOŽENJA, VARNOSTNIK/VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.8.2011; SINTAL CELJE DRUŽBA ZA VAROVANJE PREMOŽENJA, D.O.O., CELJE, IPAVČEVA ULICA 22, 3000 CELJE

VOZNIK - UPRAVLJALEC AVTODVIGALA - M/Ž; PREVAŽA RAzNE VRSTE PROIzVODOV, POLIzDELKE IN DRUG MATERIAL IZ PROGRAMA DRUŽBE ALI OD DOBAVITELJEV PO RS IN PO TUJINI NA PODLAGI NALOGA, KI MU GA IZDA POOBLAŠČENA OSEBA IN UPRAVLJA Z AVTODVIGALOM, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.8.2011; VIGRAD TRGOVINA, POSREDOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O. CELJE, KOCBEKOVA CESTA 30 A, 3202 LJUBEČNA ČISTILEC SPECIALIST - CELJE - M/Ž; OPRAVLJANJA DNEVNEGA ČIŠČENJA OBJEKTOV IN ZUNANJIH POVRŠIN, OPRAVLJANJE ZAHTEVNEJŠIH ČISTILNIH DEL NA OBJEKTIH TER POSLOVNIH IN DRUGIH PROSTORIH, OPRAVLJANJE VEČJIH POPRAVIL IN VZDRŽEVALNIH DEL NA OBJEKTIH, STROJIH IN NAPRAVAH, OPRAVLJANJE DEL NA VIŠINI IN UVAJANJE NOVIH ČISTILCEV, ČIŠČENJE DELOVNIH STROJEV IN PRIPOMOČKOV PO KONČANEM DELU. DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 10.8.2011; AKTIVA HRM KADROVSKE REŠITVE D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 12 F, 1236 TRZIN

ZIDAR IN FASADER - M/Ž; GRADBENA DELA, ZIDAR, FASADER, ZIDANJE IN OMETAVANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.9.2011; VI-DI, GRADBENIŠTVO IN ČIŠČENJE, DIANA VIDIC S.P., KOSOVELOVA ULICA 16, 3000 CELJE DELAVEC BREZ POKLICA VOZNIK TOVORNJAKA E- KATEGORIJE - M/Ž; NAKLADANJE, RAZVAŽANJE IN RAZTOVARJANJE BLAGA (MEDNARODNI PREVOZ BLAGA - VEČINA SLOVENIJA), VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.8.2011; ERBA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., GASILSKA CESTA 22, 3202 LJUBEČNA STRUGAR

BRUSILEC VALJEV - M/Ž; BRUSI VALJE IN KOLUTE NA PODLAGI DELOVNIH NALOGOV, OPRAVLJA IZDELAVO UTOROV NA VALJIH IN KOLUTIH, IZVAJA BALANSIRANJE VALJEV, RAZTOVARJA, PAKIRA IN NATOVARJA IZDELKE (VALJE IN KOLUTE), DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.8.2011; ELASTOMERI, GUMIRA-NI VALJI IN KOLUTI, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 4, 3000 CELJE AVTOLIČAR

LAKIRANJE KOSOV POHIŠTVA - M/Ž; LAKIRANJE KOSOV POHIŠTVA - PREDALI, VRATA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.8.2011; MAGLES KOVINSKA IN LESNA GALANTERIJA TEODOR BRANCE S.P., ARCLIN 33,3211 ŠKOFJA VAS MONTER ELEMENTOV SAMOSTOJNI MONTER PVC STAVBNEGA POHIŠTVA - M/Ž; MONTAŽA PVC STAVBNEGA POHIŠTVA (OKNA, VRATA), DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.8.2011; MEGA - MONT, MONTAŽE IN PREVOZI, D.O.O., VRTNA ULICA 17, 3220 ŠTORE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA S PRIKOLICO, VOŽNJA PO SLOVENIJI, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 16.8.2011; GRATOURS PREVOZI - TRGOVINA, D.O.O., ŠKOFJA VAS, ŠKOFJA VAS 30 C, 3211 ŠKOFJA VAS SIVILJA

ŠIVILJA - M/Ž; SAMOSOJNO KROJENJE, REZANJE, ŠIVANJE UNIKATANIH IZDELKOV (TORBICE, PASOVI, DROBIŽNICE), DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 12.8.2011; PROIZVODNJA IN PRODAJA NAKITA, MATEJA BOBEK S.P., ROSA MODNI DODATKI, LEVSTIKOVA ULICA 1 G, 3000 CELJE KUHAR

KUHAR - M/Ž; SAMOSTOJNO KUHANJE MALIC IN KOSIL, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.8.2011; FOŠT PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., KEBELJ 20, 2317 OPLOTNICA PRODAJALEC

PRODAJALEC V TRGOVINI ZA MALE ŽIVALI - M/Ž; PRODAJA MALIH ŽIVALI, HRANE IN OPREME ZA MALE ŽIVALI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.8.2011; ALFAPET TRGOVINA D.O.O., LETALIŠKA CESTA 29, 1000 LJUBLJANA ELEKTROTEHNIK

MONTAŽA IN SERVISIRANJE ELEKTRO NAPRAV - M/ Ž; MONTAŽA IN SERVIS ELEKTRO NAPRAV V INDUSTRIJI - NAPRAVE ZA PAKIRANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.8.2011; PAKMAN D.O.O., PAKIRANJE, MANIPULACIJA, CELJE, TEHARJE 6, 3000 CELJE DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) KOMERCIALIST - M/Ž; NAROČANJE BLAGA ZA PRODAJALNE, POSPEŠEVANJE PRODAJE, SELEKCIJA MODELOV NA KOLEKCIJAH, DISPOZICIJA BLAGA DELO V INFORMACIJSKEM SISTEMU, ANALIZA PODATKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.8.2011; BOROVO TRADE GUMA IN OBUTEV, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 11, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST KONTROLER - M/Ž; VZDRŽEVANJE IN VZPOSTAVLJANJE NADZORNEGA SISTEMA IN SISTEMA ZA POROČANJE Z NAMENOM UGOTAVLJANJA MESEČNIH POSLOVNIH IZIDOV TER PRIPRAVO POROČIL, PRIPRAVO ANALIZ, OPRAVLJANJE REVIZIJE POSLOVNIH DOGODKOV, IZDELAVA LETNIH, SREDNJEROČNIH IN DOLGOROČNIH PLANOV POSLOVANJA ..., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.8.2011; TUŠ HOLDING, UPRAVLJANJE DRUŽB IN NALOŽB, D.O.O., RESLJEVA ULICA 16, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK VIŠJI PRAVOSODNI SVETOVALEC (PDI) - STROKOVNI SODELAVEC - M/Ž; PROUČEVANJE ZADEV, KI MU JIH DODELI PRAVOSODNI FUNKCIONAR, PRIPRAVA STROKOVNE PODLAGE ZA SPREJEM ODLOČITVE, PRIPRAVA ODLOČITVE, PRIPRAVA OBRAZLOŽITVE ODLOŽITVE, ZASTOPANJE STRANK PO POOBLASTILU FUNKCIONARJA PRED SODIŠČI. DOLOČEN ČAS 31.12.2012, 10.8.2011; OKROŽNO SODIŠČE V CELJU, PREŠERNOVA ULICA 22, 3000 CELJE

UE LAŠKO

OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA

VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - VOŽNJE SO ZNOTRAJ SLOVENIJE, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN

ČAS, 3 MESECE, 11.8.2011; TLS, LOGISTIKA, SKLADIŠČENJE IN TRANSPORT, D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 5, 3270 LAŠKO

KUHAR - PICOPEK - M/Ž; PRIPRAVA IN PEKA PIC, PRIPRAVA HITRE HRANE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.8.2011; GOSTINSTVO IN PRODAJA VOZIL ANDREJ RAUTAR, S.P., NAD MLINŠČICO 16, 1433 RADEČE

ELEKTROMONTER

SERVISER HLADILNE TEHNIKE - M/Ž; IZVAJANJE SERVISNIH POSEGOV IN VZDRŽEVALNIH DEL NA HLADILNIH SISTEMIH IN HLADILNICAH, IZVAJANJE POSKUSNIH OBRATOVANJ, POUČEVANJE UPORABNIKOV. NEDOLOČEN ČAS, 15.8.2011; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A,3270 LAŠKO

SERVISER HLADILNE TEHNIKE - M/Ž; IZVAJANJE SERVISNIH POSEGOV IN VZDRŽEVALNIH DEL NA HLADILNIH SISTEMIH IN HLADILNICAH, IZVAJANJE POSKUSNIH OBRATOVANJ, POUČEVANJE UPORABNIKOV. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.8.2011; EHO ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A,3270 LAŠKO_

_UE MOZIRJE_

STROJNIK

KONTROLOR - M/Ž; IZVAJANJE NALOG ZA ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V PROIZVODNEM PROCESU (VHODNA IN PROCESNA KONTROLA), VODENJE EVIDENC OZ. ANALIZ O KAKOVOSTI, REŠEVANJE REKLAMACIJ ... PREDNOST BODO IMELI KANDIDATI S USTREZNIM ZNANJEM NA PODROČJU ELEKTROME-HANSKIH KOMPONENT IN IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.8.2011, FIRŠT - ROTOTEHNIKA ELIZABETA FIRŠT, PROIZVODNJA ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV, S.P., RADEGUNDA 54, 3330 MOZIRJE AVTOMEHANIK

VZDRŽEVALEC VOZIL - M/Ž; TEKOČE VZDRŽEVANJE VOZNEGA PARKA IN POPRAVILO STAREJŠIH OSEBNIH VOZIL, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.8.2011; FIRŠT - ROTOTEHNIKA ELIZABETA FIRŠT, PROIZVODNJA ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV, S.P., RADEGUNDA 54, 3330 MOZIRJE EKONOMIST (VSŠJ

KOMERCIALIST - M/Ž; DELO SE BO OPRAVLJAJO PREDVSEM NA TERENU- TUJI TRG, PROMOCIJA PRODAJNEGA PROGRAMA FIRŠT IN ISKANJE NOVIH KUPCEV, PRENOS NOVOSTI IZ TRGA V ODDELEK RAZVOJA, IZDELAVA KALKULACIJ ZA PRODAJO IZDELKA ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.8.2011; FIRŠT

- ROTOTEHNIKA ELIZABETA FIRŠT, PROIZVODNJA ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV, S.P., RADEGUNDA 54, 3330 MOZIRJE

INŽENIR ELEKTROTEHNIKE ZA ENERGETIKO

RAZVOJNO-TEHNIČNI VODJA - M/Ž; VODENJE PROJEKTOV, SAMOSTOJNA PRIPRAVA DEKLARACIJ O SKLADNOSTI PROIZVODOV, NUDENJE TEHNIČNE PODPORE KOT DEL V PRODAJNIH AKTIVNOSTIH PODJETJA ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.8.2011; FIRŠT - ROTOTEHNIKA ELIZABETA FIRŠT, PROIZVODNJA ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV, S.P., RADEGUNDA 54, 3330 MOZIRJE

UE SLOVENSKE KONJIČI"

OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA

NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.8.2011; GOSTIŠČE "ZALE-ZNIK JANA" S.P., KRIŽEVEC 1, 3206 STRANICE NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET) ČISTILNA OZ. POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI

- M/Ž; ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE PISARNIŠKIH PROSTOROV, DELOVNIH PROSTOROV IN OKOLICE, ODSTRANJEVANJE ODPADKOV IN SKRB ZA OKOLJE, PRANJE IN LIKANJE ZAŠČITNIH OBLEK, BRISAČ IN KUHINJSKIH SERVIET, NABAVA ČISTILNIH SREDSTEV, KOŠENJE IN GRABLJENJE ZELENIC IN TRAVNIKOV, OBREZOVANJE DREVJA, ŽIVE MEJE, VRTNIC IN GRMOVNIC, GNOJENJE, PRESAJANJE IN SKRB ZA OKENSKO RASTLINJE, POMIVANJE POSODE IN VZDRŽEVANJE REDA PRI MALICI, POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 15.8.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE ORODJAR

ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA UTOPNIH, PREBIJALNIH, OBREZILNIH, KALIBRIRNIH TER OSTALIH ORODIJ, PRIPRAV IN PRIPOMOČKOV ZA DELO V PROIZVODNJI, VODENJE DN ... , DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.8.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE

SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA

ODREZOVANJE ODKOVKOV - M/Ž; DELO NA STROJIH ZA OBREZOVANJE ODKOVKOV, TOPLO OBREZOVANJE IN PREBIJANJE ODKOVKOV, KALIBRIRANJE, DELO NA BRUSILNIH STROJIH, MONTAŽA IN DE-MONTAŽA ORODIJ, BRUŠENJE ORODIJ, KONTROLA PROIZVODOV, VNOS PODATKOV V RAČUNALNIK SPC., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.8.2011; MA-ROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE PREOBLIKOVANJE KOVIN - M/Ž; DELO NA PREOBLIKOVALNIH STROJIH IN PEČEH ZA PREOBLIKOVANJE ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.8.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE ELEKTROINŠTALATER

ELEKTROINŠTALACIJSKA DELA - M/Ž; ELEKTRO-INŠTALACISJKA DELA, MONTAŽA, DOLOČEN ČAS, 28.8.2011; EM ELEKTRO BREČKO MONTAŽA, STORITVE D.O.O., OPLOTNIŠKA CESTA 6, 3210 SLOVENSKE KONJICE

ue Šentjur pri celj~

SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA

SKUPINOVODJA NA GRADBIŠČU - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN VODENJE SKUPINE DELAVCEV, SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE, SKRB ZA IZVAJANJE VARNOSTNIH UKREPOV IN NADZIRANJE UPORABE ZAŠČITNIH SREDSTEV, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, ZNANJE VODENJA NA GRADBIŠČU, DELO-VODSKE SPOSOBNOSTI, UPRAVLJANJE Z GRADBENI STROJI (BAGER, BULDOŽER, KOPAČ, NAKLADALEC, KOMBINIRKA, STROJ ZA REZANJE ASFALTA, VIBRO PLOŠČA), ORODJE IN OSTALE NAPRAVE, RAZUME-VANJE-BRANJE GRADBENIH NAČRTOV TER PRENOS

PODATKOV IZ NAČRTOV NA TEREN, IZPOLNJEVANJE GRADBENEGA DNEVNIKA, SPOSOBNOST MOTI-VIRANJA SODELAVCEV PRI DELU, ROČNA ZNANJA PRI IZKOPIH, NASIPIH, POLAGANJU ROBNIKOV ITD., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.8.2011; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A,3230 ŠENTJUR

ue Šmarje pri jelsAh~

KLJUČAVNIČAR

SESTAVLJANJE KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; KLJUČAVNIČARSKA DELA V DELAVNICI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.10.2011; MKV MONTAŽA PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA D.O.O., ROGAŠKA CESTA 23, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA AVTOLIČAR - M/Ž; PRIPRAVA IN LAKIRANJE VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 15.8.2011; AVTOKLEPARSTVO IN LIČARSTVO KRAJNC D.O.O., PREDEL 6, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH ELEKTROINŠTALATER

SERVISER - INSTALATER - M/Ž; POPRAVILO BELE TEHNIKE, MONTAŽA KLIMATSKIH NAPRAV, ELEK-TROINSTALACIJE, IZVAJANJE INSTALACIJ ZA OGREVANJE (SOLARNI SISTEMI,TOPLOTNE ČRPALKE), DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 15.8.2011; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTALACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA ELEKTROMEHANIK

SERVISER ELEKTRIČNIH STROJEV - M/Ž; POPRAVILO ELEKTRIČNIH STROJEV, DOLOČEN ČAS, 23 MESECEV, 10.8.2011; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTALACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA

UE VELENJE

KONSTRUKCIJSKI KLJUČAVNIČAR

KLJUČAVNIČAR - M/Ž; VSA MONTAŽNA, EL. IN STROJNA DELA, IZDELAVA KABELSKIH TRAS, NOSILCEV, MONTAŽA MERILNO REGUL. OPREME, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.8.2011; ATM - ARIS D.O.O., AVTOMATIKA, REGULACIJA INDUSTRIJSKIH SISTEMOV, SKORNO PRI ŠOŠTANJU 37, 3325 ŠOŠTANJ

SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA

VARNOSTNIK - DELOVNO MESTO V VELENJU - M/Ž; VAROVANJE OSEB IN PREMOŽENJA, DOLOČEN ČAS,

2 MESECA, 12.8.2011; PODJETJE ZA VAROVANJE PREMOŽENJA VARNOST KOPER D.O.O., FERRARSKA ULICA 10, 6000 KOPER - CAPODISTRIA URAR

MONTAŽER-KONTROLOR - M/Ž; MONTAŽA IN KONTROLA IZDELKOV - DELO SE IZVAJA V PE VELENJE, KOROŠKA CESTA 56A, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 24.8.2011; FIRŠT - ROTOTEHNIKA ELIZABETA FIRŠT, PROIZVODNJA ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV, S.P., RADEGUNDA 54, 3330 MOZIRJE MIZAR

MIZAR - M/Ž; MIZARSKA OPRAVILA, NEDOLOČEN ČAS, 17.8.2011; LESARSTVO HUDOVERNIK, PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., CESTA TALCEV 11, 3320 VELENJE PRODAJALEC

PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA, NEDOLOČEN ČAS, 17.8.2011; LESARSTVO HUDOVERNIK, PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., CESTA TALCEV 11, 3320 VELENJE

PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA OBUTVE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.8.2011; SHS D.O.O.; SHS D.O.O., PE PRODAJALNA MASS, CELJSKA CESTA 40, 3320 VELENJE

PRODAJALEC - M/Ž; SVETOVANJE IN POMOČ STRANKAM PRI IZBIRI BLAGA, POLNJENJE IN UREJANJE PRODAJNIH POLIC, SKRB ZA RED IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTU ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.8.2011; ENGROTUŠ D.D.; TUŠ MARKET VELENJE, SPLITSKA ULICA 61, 3320 VELENJE ELEKTROTEHNIK ENERGETIK ELEKTROMONTER - M/Ž; ELEKTRO INŠTALACIJSKA DELA, VZDRŽEVALNA DELA, MONTAŽA AVTOMATIKE IN TEHNIKE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.8.2011; ATM - ARIS D.O.O., AVTOMATIKA, REGULACIJA INDUSTRIJSKIH SISTEMOV, SKORNO PRI ŠOŠTANJU 37,3325 ŠOŠTANJ ELEKTROTEHNIK ZA INDUSTRIJSKO ELEKTRONIKO

ELEKTROMONTER - M/Ž; ELEKTRO MONTER STROJEV IN NAPRAV. SESTAVLJALEC ELEKTRO OMARIC ZA VN, SN TER NN, NEDOLOČEN ČAS, 18.8.2011; NA-KOV & NAKOV ELEKTRO STORITVE, PETER NAKOV S.P., JENKOVA CESTA 31, 3320 VELENJE KOMERCIALIST (VSŠ)

KOMERCIALIST I - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA SAMOSTOJNO TRŽENJE LASTNIH IZDELKOV NA DOMAČEM IN TUJEM TRGU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.8.2011; TRGOTUR KADROVSKI INŽENIRING, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 13 B, 3320 VELENJE INŽENIR STROJNIŠTVA

TEHNOLOG S PODROČJA PLASTIKE - M/Ž; RAZVOJ IN KONSTRUIRANJE ZAHTEVNIH NOVIH IZDELKOV, DOLOČA TEHNOLOŠKE POSTOPKE IZDELKOV, INICIATIVA ZA IZDELAVO VZORCEV, SPREMLJANJE IZDELAVE IN PRIPRAVA DOKUMENTACIJE VZORČENJA, REŠEVANJE TEHNOLOŠKIH PROBLEMOV V PROIZVODNJI, RAZVOJ IN UVAJANJE NOVIH PROIZVODNIH PROCESOV, TEHNOLOGIJ, STROJNE OPREME,

ORODIJ, IPD.....NEDOLOČEN ČAS, 10.8.2011; FORI,

FLEKSIBILNO ORGANIZIRANJE RAZVOJNIH IDEJ, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 1 A, 3320 VELENJE INŽENIR ELEKTROTEHNIKE ZA INDUSTRIJSKO EL.TEH.

VODJA TEHNIČNE SLUŽBE - M/Ž; VODENJE DEL, KOORDINACIJA MED SEDEŽEM DRUŽBE, INVESTITORJEM IN DELOVIŠČEM, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.8.2011; ATM - ARIS D.O.O., AVTOMATIKA, REGULACIJA INDUSTRIJSKIH SISTEMOV, SKORNO PRI ŠOŠTANJU 37,3325 ŠOŠTANJ DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA RAČUNOVODSTVO (VS)

RAČUNOVODJA - M/Ž; PREVERJANJE PRAVILNOSTI RAČUNOV IN DRUGIH DOKUMENTOV VODENJE GLAVNE KNJIGE IN POMOŽNIH KNJIG, USKLAJEVANJE S PODJETJI V SKUPINI TER KUPCI IN DOBAVITELJI, PRIPRAVA POROČIL ZA DDV, PRIPRAVA POROČIL ZA BANKO SLOVENIJE IN STATISTIČNI URAD SODE-

LOVANJE PRI MESEČNEM INTERNEM POROČANJU, IZDELAVA PERIODIČNIH, ZAKLJUČNIH RAČUNOV IN DAVČNIH OBRAČUNOV IPD., DOLOČEN ČAS, 36 MESECEV, 12.8.2011; TRGOTUR KADROVSKI INŽENIRING, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 13 B, 3320 VELENJE

UE ŽALEC

OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA

SESTAVLJALEC - M/Ž; ROČNA MONTAŽA, SESTAVLJANJE MEHANSKIH IN ELEKTRO KOMPONENT, VI-JAČENJE, POLAGANJE, LEPLJENJE, AVTOKONTRO-LA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.8.2011; ODELO SLOVENIJA, PODJETJE ZA RAZVOJ, PROIZVODNJO IN TRŽENJE AVTOMOBILSKIH DELOV, D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 12, 3312 PREBOLD AVTOKLEPAR

AVTOKLEPAR - M/Ž; POPRAVLJA POŠKODOVANE DELE AVTOMOBILSKIH KAROSERIJ IN JIH NADOMEŠČA Z NOVIMI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.8.2011; PIRH TRGOVINA, STORITVE IN SERVIS D.O.O., LO-ŽNICA PRI ŽALCU 52 A, 3310 ŽALEC INŽENIR STROJNIŠTVA

PROJEKTANT - M/Ž; PROJEKTIRANJE, PRIPRAVA DELA IN RISANJE NAČRTOV, NEDOLOČEN ČAS, 11.8.2011; FORTUNATA SABINA ROZMAN S.P., ZA-BUKOVICA 143 A, 3301 PETROVČE

STROJI

PRODAM

OBRAČALNIK za SIP Buher, prodam. Telefon 5739-391. 3054

SKLADIŠČE, priročno delavnico ali podobno, v okolici Celja in mali poslovni prostor, cca 7 m2, v Celju, oddam v najem. Telefon 041 262-063. 2974

STANOVANJE

KUPiM

PRODAM

TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Štore, Deutz, ter ostale priključke, lahko so tudi v slabšem stanju, kupim. Telefon 041 678-130. p

TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Štore, Deutz, ter ostale priključke, lahko so tudi v slabšem stanju, kupim. Telefon 041 678-130. p

POSEST

CELJE, Otok. Prodamo opremljeno enosob-no stanovanje. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432, Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n

ODDAM

PRODAM

DVOINPOLSOBNO pritlično stanovanje, v Novi vasi v Celju, oddam. Telefon 051 357-074. 3032

OPREMLJENO stanovanje oddam v najem za nedoločen čas. Telefon 051 329450. 3005

KOMUNALNO urejeno parcelo, 693 m2, v centru Ljubečne, prodamo. Telefon 040 437-777, 031 360-072. 3009

ODDAM

PRALNI stroj, hladilnik, zamrzovalno omaro, sušilni stroj, steklo keramični

štedilnik, peč na drva, prodam. Telefon 040 869-481. 3034

PROSTOR, primeren za skladišče, cca 200 m2, oddam v najem. Telefon 041 222341. Š 320 V Štorah, Laška vas oddam v najem hišo z opremo. Telefon 031 654-678. Š 324

VODNIK

TOREK, 9. 8.

10.00 (in 16.00) Travnik pri Domu kulture Velenje Ples

poletje na travniku - ustvarjalnica z Nino Mavec Krenker

21.00 Hotel Sotelia Podčetrtek

Mi2 - Robinson in Petek

glasbeno-komična predstava

SREDA, 10. 8.

. Trška cesta Podčetrtek

ČETRTEK, 11. 8.

10.00 Knjižnica Rog. Slatina Poletni kino za otroke

Lovrenčev sejem

20.00 Atrij velenjskega gradu Mia Žnidarič

koncert Love You Madly

21.00 Mestni kino Metropol The Thermals

koncert zasedbe iz ZDA

KINO

PLANETTUS

PLANET TUS Spored 9. in 10. 8. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.

Avtomobili 2 - animirana družinska pustolovščina 3D, sinh.

15.30, 16.00

Avtomobili 2 - animirana družinska pustolovščina, sinh. 17.00

Pingvini gospoda Popperja

- komedija 19.30, 21.40 Cukrček 2 - komedija 15.50, 18.15, 20.40

Harry Potter in svetinje smrti 2 - domišljijska pustolovščina, 3D

18.35, 21.25

Harry Potter in svetinje smrti

2 - domišljijska pustolovščina 17.10, 20.00

Prvi maščevalec - akcija, 3D

18.30, 21.10

Kako se znebiti šefa

- romantična komedija 16.10, 18.20, 20.30 Super 8 - misteriozni triler 16.20, 18.40, 21.00 Vzpon planeta opic -znanstvenofantastična akcija 16.40, 19.00, 21.20

TOREK, 9. 8.

18.00 Mestni park

Joga v parku

SREDA, 10. 8.

10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Ustvarjalne in zabavne dogodivščine za šolarje

21.00 MM bar Podčetrtek Maroški večer

nastop skupine Atlas Austria Express

ustvarjanje iz naravnih materialov, družabne igre

20.00 Mestna plaža

Plaža pleše: mix party

plesni klub Flamenco s Polono & Brankom Podergajsom Siussi

ČETRTEK, 11. 8.

18.00 Mestna plaža

Lutke vabijo na plažo

predstavo Tri kepice prometa bo izvedlo lutkovno gledališče Ku-kuc

19.30 Osrednja knjižnica Celje

Ustvarjanje kot zgodba

Slavica Tesovnik in Artur Štern

www.novilednik.coin

NOVI TEDNIK

MALI OGLASI / INFORMACIJE

23

ZAHVALA

Zapustila nas je draga mama, babica, prababica in teta

DANICA MILOJEVIC

(1923 -2011)

Po njeni želji je bila pokopana v najožjem družinskem krogu 6. julija 2011, na pokopališču v Sedražu. Ob nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo njenemu zdravniku spec. dr. Niku Boricu, osebju Trubarjevega doma upokojencev Loka pri Zidanem Mostu, gospodu Branku Pavčniku, družinam Obrovnik in Padežnik ter vsem organizacijam in zastavonošem KS Sedraž.

Žalujoči njeni: sin Dragomir, hčerka Ljiljana, vnuki Samo, Tea, Tina in Eva, pravnuka Sara in Gašper, nečak Milenko in nečakinja Lea

Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante)

ZAHVALA

Ob bočeči izgubi drage mame, stare mame in prababice

TEREZIJE ARZENSEK

iz Vodic pri Kalobju 8 (11. 10. 1928 - 18. 7. 2011)

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter župniku g. Orešniku za opravljene cerkvene svečanosti.

Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.

Žalujoči vsi njeni

ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage tete

KRISTINE ZUPAN

iz Trnovelj pri Celju (2. 7. 1921 - 20. 7. 2011)

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in

darovali sveče ter cvetje. Zahvaljujemo se ge. Majdi za pomoč pri oskrbi, negovalkam iz Doma ob Savinji, osebnemu zdravniku dr. Pozniču iz Zdravstvenega doma Celje, Pogrebni službi Primožič, g. Ofentavšku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in duhovniku g. Kostanjšku za opravljen obred.

Njeni domači

' 9 np

3069

P

PRAŠIČE, mesni tip, težke od 30 do 149 kg, ugodno prodam. Možnost dostave. Telefon 041 455-732. Š 292 ŽREBICO, hladnokrvno, a kontrola, brejo, s papirji, prodam. Telefon 041 654729. Š 319 SIVE gosi prodam. Okolica Laškega. Telefon 040 842-567. 2976 TELICO, brejo 7 mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 495-464.

3074

PEKINŠKE bele race, ki se hranijo tudi z rdečimi polži, prodam. Telefon 031 263-825. 3066

DVE breji telici, 4 in 7 mesecev, sivo rjave, mlečna pasma, prodam. Veber, telefon (03) 5728-105. Kličite po 19. uri.

3054

KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev, tretjega teleta in prašiče, težke 70 kg, prodam. Telefon 031 221-243.Š 329 TELICO, simentalko, brejo 9 mesecev, prodam. Okolica Laškega. Telefon (03) 5730-932. 3078

PRODAm

61-LETNA vdova, s pokojnino, želi spoznati prijatelja, nekadilca in nealkoholika, za obiske toplic in morja. Ponudbe pošljite na Novi tednik, pod šifro: SREČANJE. 3075

odkup

zlata-srebra

GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS

Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje

03/5442-180

Mitja Udovč, s.p., Celje

KUPim

VSE vrste krav in telic, za izvoz, plačilo takoj, odkupujemo. Telefon 040 647223. Š 261 SUHE in debele krave in telice kupim. Telefon 041 653-286. Š 284

BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p

BUKOVA, brezova metrska drva, možna tudi dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316. Š 307

REZANO ostrešje, deske, letve, »štafle«, prodam. Dostava brezplačna. Telefon 031 649-201. 3080

2 HRANILNIKA (zalogovnika), vsak po 800 l, z vgrajenim izmenjevalcem, prodam. Hranilnika sta brez izolacije. Telefon 041 243-089. 3066

HLEVSKI gnoj, uležan, prodamo. Telefon (03) 5777-357. 3068

HLODOVINO smreke in hrasta prodam po ugodni ceni. Telefon 5829-179, 041 222-375. 3079

TROSILEC hlevskega gnoja Sip in belo vino, ugodno prodam. Telefon 070 714-569. 3060

HITRI KREDITI

•500

itf'ü uposlene ¡040

IŠČEM delo. Razna dela v gradbeništvu, polaganje robnikov, tlakovcev, izkopi, ... Telefon 051 255-481. Š 319 V Savinjski dolini nudimo delo v telefonskem studiu. Informacije po telefonu 070 813-801 ali 070 714-536. Neta d.o.o., Obrežje 77, 1433 Radeče. n AVTO mehanika, z vozniškim izpitom C kategorije, za delo na avto odpadu, zaposlimo. Prošnje z življenjepisom pošljite na vanja.c@avto-skorjanec.si. Avtohiša Škorjanec d.o.o., Mariborska c. 115, Celje. n

POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n INŠTRUKCIJE iz matematike, fizike, mehanike, statike ali statistike, za vse stopnje. Petka, Peter Košir s.p., Telefon 031 616-970. n ZEMLJO oddam v najem in prodam grozdje. Telefon 031 451-583. 3067

RECEPT ZA KRIZO KUHARSKE RUKVE NA MIZO!

za uelvhe in male cjoipodinj

J• • /

odintel

uka/jhe bm

3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje

NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR

AKvV

\?mm

>o • >w s

Informacije: 03/4225-100

Podpisani-a

naslov:

[NAROČILNICA

nepreklicno naročam

nepreklicno naročam

nepreklicno naročam

nepreklicno naročam

kompletov treh kniin v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiS tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).

izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod

(+ poštnina).

izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod 1+ poštnina).

kompletov treh kniin v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiS tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).

izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod

(+ poštnina).

izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod 1+ poštnina).

Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje

Podpis:

Z^M^Wt IV-t-t t V

Z^dKUM L\h+t f V

Dekliščina in fantovščina spet po 25 letih

»Gasilska« fotografija s ponovljene dekliščine in fantovščine, ki sta jo Vida in Srečko Prašnički po 25 letih pripravila skupaj.

Za narobe svet bi lahko ocenili odločitev Vide in Srečka Prašničkega, ki sta v svoji počitniški hišici na Tinskem za 23. julij sklicala prijatelje, ki sta jih pred četrt stoletja enkrat že gostila. A takrat vsak zase - Vida na dekliščini in Srečko na fantovščini.

V časih, ko se življenjska doba daljša, 25 let zakona ni več tak »dogodek«, da bi se srebrna poroka posebej praznovala. »A zabava je vselej dobrodošla, če najdeš razlog oziroma >opravičilo< zanjo, toliko bolje,« se smeji Vida, ko pripoveduje, da je bila edina razlika med praznovanjem pred četrt stoletja in tokratnim v tem, da so bili fantje in dekleta na Tinskem skupaj. No, morda še kakšen siv las ali kilogram več, a kdo bi se utrujal s tem ... Pa seveda nobenih »preizkušenj« in veliko, veliko smeha ... Seveda na račun dogodkov, ki so jih v preteklosti skupaj preživeli. Da bo tista o »stolpu ljubezni« na Resevni kar držala, sta namreč dokaz tudi Vida in Srečko, sicer oba Šentjurčana, ki sta se spoznala v pričakovanju novega leta

1983 prav na Resevni. »Vsak s svojo družbo, pri čemer smo bila dekleta, sošolke iz ekonomske šole, v prevladi,« pravi Vida, a dodaja, da se tudi Srečko in njegov prijatelj Hugo Bo-sio nista dala kar tako. Po četrt stoletja sta zakonca Prašnički, zdaj Celjana - po dveh prenovah stanovanja zaradi poplave 1990 in 1998 sta si zdaj prijeten dom uredila v bloku Na otoku, na »poplavno« bolj varnem terenu - tako namesto na praznovanju srebrne poroke druščino, ki je zdaj raztepena po vsej Sloveniji, spet združila na ponovljeni dekliščini in fantovščini. In da je bilo vse še bolj avtentično, sta zabavo namenila zgolj obujanju spominov na skupne dogodivščine in doma pustila tudi v zakonu »pridelana« Majo in Miha. Se menda nista preveč pritoževala, smo še izvedeli, temveč sta konec tedna brez staršev izkoristila za učenje. Maji namreč do tega, da obleče zdravniško haljo, manjka le še en izpit, Miha pa se zdravju posveča na drugačen način - s pripravo magistrske naloge o pridelavi in predelavi varne hrane.

IS

Nočni koncert pod domačim oknom Naravno srce

Bilo je pred dnevi, ko je vaščane Vrbnega sredi noči vrgel pokonci - verjeli ali ne - pihalni orkester.

Kot da šentjurskim godbenikom ne bi bili dovolj redne vaje in številni nastopi, so »eno udarili« kar pod oknom nič hudega slutečih stanovalcev. Ne čisto naključno. Tam je namreč spanje pravičnega spal njihov predsednik Ladislav Belina (na sliki). In ker je imel ravno rojstni dan, so poskrbeli, da so si Ladi in - bog pomagaj - tudi sosedje to najzgodnejše jutro za lep čas zapomnili. Med 6. in 9. oktobrom letos bodo šentjurski pihalci gostovali pri legendarnem berlinskem duhovniku Doriju. In ker je v njihovi družbi vedno zabavno, vas bo gotovo razveselila novica, da vabijo s seboj prav vse, ki bi si to želeli.

StO

FOTO TEDNA

Foto: SHERPA

Naš sodelavec, ljubitelj planin, Franci Horvat

nam je poslal srce Agner-ja. To čudovito naravno okence je posnel v Dolomitih v skupini Pala na gori z imenom Cima dei

IMAMO DOJENČKA

Prepovedano za pešce!

Ema Petrej je 19. maja letos razveselila mamico Jasmino Pungartnik in očka Primoža Petreja. Najbolj pa je bil sestrice zagotovo vesel bratec Gašper, ki jo zdaj skrbno čuva in ji prišepetava: »Ema, rad te imam.«

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh