logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Novi tednik NT&RC (26.10.2000, letnik 54, številka 43)
Vir: Novi tednik NT in RC
Izvor: Osrednja knjižnica Celje
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0

CEPUENJE PROf I GRIPI

Odgovorna urednica NT Milena Brečko Poklič

Urednica NT Tatjana Cvirn

ŠT. 43 - LETO 55 - CELJE, 26.10. 2000 - CENA 300 SIT

Bi pili brezallcoholne pijače, če bi vedeli, da povzročajo razkroj možganov? Te pijače velikokrat niso nič drugega kot pobarvani strupi. To ni nepremišljena trditev, to odkritje je plod medicinskih raziskav.

NAŠI IZVOUENCI

Predstavljamo vam poslance s Celjskega. Stran 2-3.

POMOČ NA DOMU LE ZA PREMOŽNE?

S cenami je nekaj narobe. Stran 10.

ZLATARJEVI BIKI ZA SLOVENIJO

"Generacije zlatarjev v Kroniki s Celjskega na strani 40.

PONOVITI LANSKO ZIMO

Želje in pričakovanja naših alpskih smučarjev. Stran 17.

2

VOLITVE 2000

Nova oblast še pred koncem leta

V torek, deveti dan po volitvah, RVK razglasila končne uradne rezultate - Razdelitev poslanskih sedežev se ni spremenila - Vse do zadnjega trenutka negotovost med kandidati, ki se v DZ niso uvrstili neposredno

čas med 15. in 24. oktobrom je bil za kandidate, ki na volilno nedeljo niso dobili zadostne podpore volivcev, da bi se v državni zbor uvrstili z neposrednim mandatom, glede na preračunavanje volilnih rezultatov znotraj volilnih enot in na sedežih strank pa so bili ves čas bolj ali manj v igri za poslanski sedež, zagotovo eno najbolj neprijetnih obdobij.

Zdaj je mimo» saj je od torka - po razglasitvi končnih uradnih volilnih rezultatov -sestava slovenskega parlamenta za naslednja štiri leta znana. A vendarle je treba dodati, da se bo kakšno poslansko ime še spremenilo, kajti nekateri od izvoljenih poslancev bodo postali ministri, v DZ pa jih bo nadomestil tisti kandidat s strankarske liste, ki je v posamezni volilni enoti dosegel naslednji najboljši rezultat.

In kako kaže celjskemu območju? Za razliko od leta 1996, ko so poslanci s Celjskega sestavljali sedmino parlamenta, imamo letos dva poslanca manj, le enajst. Brez svojega predstavnika v državnem zboru sta območji Upravne enote Šmarje pri Jelšah in Laško, le malce bolj

zadovoljni so lahko volivci iz občin Celje, Vojnik, Dobrna in Štore ter Zgornjesavinjčani, ki imajo v DZ po enega poslanca. Precej bolje se je volilna računica iztekla za kandidate z območja upravnih enot Šentjur, Žalec in Slovenske Konjice, saj so v DZ zastopani s po dvema poslancema, »rekorderji« pa so s tremi neposredno izvoljenimi poslanci na območju obeh velenjskih volilnih okrajev. Glede na volilne rezultate in dejstvo, da bodo nekateri poslanci prestopili v vladne vrste, je za Celjsko prej kot okrepitev poslanske ekipe pričakovati njen osip, saj bi v primeru, da v obeh celjskih okrajih izvoljeni dr. Slavko Gaber postane minister, v poslanske klopi namesto njega sedel kandidat s Koroške. Zanimivo pa je, da ima celjsko območje tokrat prvič v DZ tudi poslanko; ženski pogled na politiko v zakonodajnem telesu države bo lahko uveljavljala Konjičanka Ana Marija Tisovic Toman.

Več žensk, več poslancev z izkušnjami

Po končnih uradnih rezultatih je bila letošnja volilna udeležba 70,37-odstotna, med milijon 116 tisoč 218 oddanimi glasovnicami pa je bi

lo slabih 37 tisoč neveljavnih volilnih lističev. V prihodnjih štirih letih bo v primerjavi z volitvami leta 1996 po zdajšnjih podatkih v DZ sedelo več žensk in več poslancev, ki so to delo opravljali že v preteklem mandatu. S sedmih v letu 1996 izvoljenih poslank je zastopanost žensk v parlamentu porasla na dvanajst; od tega pet z liste LDS, tri z liste ZLSD, dve z liste NSi in ene z liste SNS, ponovno pa je izvoljena tudi poslanka madžarske narodnosti Maria Pozsonec. Prav tako bo v DZ v primerjavi z devetindvajsetimi leta 1996 izvoljenimi »starimi« poslanci tudi le-teh neprimerno več, kar štiriinštiri-deset.

Deleži zaupanja volivcev, ki so ga zase pridobile posamezne strankarske liste, se v primerjavi z delnimi uradnimi rezultati tudi po objavi končnih uradnih rezultatov ni bistveno spremenil; LDS s 36,21-odstotno podporo pripada 34 poslanskih mest, SDS s 15,80-odstotno podporo volivcev 14 poslanskih mest, ZLSD pa z 12,07-odstotno podporo 11 poslanskih mest. Pod desetino volilnih glasov so dobili v SLS+SKD, ki je z 9,53-odstotno podporo ostala pri 9 poslanskih mestih. NSi je 8,76-od-stotnim deležem osvojila 8 poslanskih mest, po 4 poslanska

mesta pa so pripadla DeSUS (5,16 odstotka). SNS (4,34 odstotka) in SMS (4,33 odstotka glasov volivcev^ Zadnje tri stranke tudi niso osvojile nobenega neposrednega mandata, so pa presegle na državni ravni določen 4-odstotni prag za vstop v parlament.

Nova oblast vzpostavljena pred koncem leta?

Predsednik države Milan Kučan je takoj v torek, ko je prejel končne uradne volilne rezultate, najavil, da se bo državni zbor v novi sestavi na ustanovni seji sestal že jutri, v petek, 27. oktobra.

Za čimprejšnji sklic se je odločil, ker Slovenija po njegovem prepričanju potrebuje gospodarsko; socialno in politično stabilnost. Zadnje dneve v Sloveniji, čeprav neuradno, tečejo tudi intenzivna pogajanja o najustreznejši vladni koaliciji, zato je pričakovati, da tudi s sestavo le-te ne bo večjih zapletov. Predsednik Kučan je zato v torek napovedal, da bo predvidoma do 15. novembra znan tudi njegov predlog za mandatarja. To pa, glede na razmerje moči v DZ, daje vse možnosti, da ima Slovenija v celoti vzpostavljeno novo oblast še pred koncem leta.

IVANA STAMEJČIČ

Naši izvoljenci

Dr. Slavko Gaber, poslanec LDS, neposredno izvoljen v dveh volilnih okrajih, ki zajemata območje občin Celje, Vojnik, Dobrna in Štore, s skupaj 13.325 glasovi (39,95 odstotka), docent za sociologijo vzgoje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani in bivši šolski minister:

»Glede na povprečje, skoraj 40-odstotni delež zaupanja volivcev v obeh okrajih, sem zadovoljen, veliko zau

panje pa je zame tudi obveza, ki zavezuje, da se v štirih letih naredi kar največ v korist države in celjskega območja. Če ostanem na regionalni ravni, to pomeni najprej v sodelovanju z vodstvi vseh štirih občin - sam pa bi želel ekipo razširiti še z več občinami - določiti prioritete in pripraviti programe, ki bodo čimboljši. Le tako se bo lahko kar največ doseglo. Že v torek zjutraj smo se zaradi tega sestali z županom in podžupani v Celju, sledijo pa še pogovori oziroma dogovori v drugih občinah, saj si resnično želim čimširše regijske koalicije. Rad bi dodal še to, da je pri določanju prednostnih nalog in v odločanju, katere programe pripraviti, pomembno tudi, da si ne zastavljamo tak-šnih, ki jih sami potem ne bi zmogli izpeljati. Konkretno pa je v Celju treba čimprej pripeljati do konca že začete projekte; mislim zlasti na gradnjo centralne čistilne naprave, urejanje mestnih vpadnic in prometnic ter gradnjo avto

cestnih priključkov. Seveda gre tudi za gradnjo načrtovane srednje zdravstvene šole, dogovor, katere višje in visokošolske študijske programe naj ima Celje ter čimprejšnje aktiviranje zemljišč, ki zdaj kot mrtev kapital ležijo v Gaber jih.«

Marko Diaci, poslanec SMS, po drugi delitvi izvoljen v volilnem okraju na območju občin Šentjur in Dobje s 713 glasovi (7,52 odstotka, kar je bil strankin najvišji delež v državi), sicer podjetnik:

»Zelo vesel sem, da so mi ljudje zaupali, to potrjuje, da

sem na pravi poti. Prav tako sem hvaležen vsem, ki so mi pri tem pomagali, predvsem mojemu volilnemu štabu. Zavzel se bom za cilje, ki si jih je postavila SMS, to pa so predvsem stanovanjska problematika oziroma problematika mladih nasploh, zaposlitve ter decentralizacija države, predvsem glede na zakon o financiranju občin. Sem namreč mnenja, da bi moral ostati v občinah višji odstotek dohodnine kot sedaj. Kot poslanec te regije se bom po svojih najboljših močeh zavzel za naše območje, saj vem, da je Celje ostalo brez svojega predstavnika, ki tu tudi živi.«

Jurij Malovrh, poslanec SLS+SKD, neposredno izvoljen v volilnem okraju na območju občin Šentjur in Dobje z 2.280 glasovi (24,05 odstotka); župan Občine Šentjur in poslanec DZ v obeh preteklih mandatih:

»Gre za to, da je vzpostavljeno zaupanje med volivci in menoj, kar potrjuje že tretja izvolitev tako za poslanca kot tudi za župana. V preteklem obdobju je bilo zahvaljujoč mojim sodelav

cem v občini veliko opravljenega, kajti na eni strani sem imel podporo ožjih sodelavcev in občinskega sveta, na drugi strani pa je bila izraže-'na koristnost opravljanja obeh funkcij v eni osebi. Rad bi se zahvalil vsem svojim volivcem, ki jim obljubljam, da jih ne bom razočaral. Menim, da čaka državni zbor in vlado v tem mandatu glede na težki gospodarski položaj in na vstop v Evropsko unijo težko delo. Tega se še kako zavedam.«

Rudolf Petan, poslanec SDS, neposredno izvoljen v volilnem okraju na območju občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje z 2.381 glasovi (20,81 odstotka); poslanec DZ tudi v preteklem mandatu:

»Pridobljene izkušnje so dragocene, z njimi pa se veča tudi odgovornost za prihodnje delo. Z njim želim prispevati predvsem k temu, da bi Slovenija postala pravna država, da bi torej za vse ljudi veljala enaka pravila, pa naj gre za plačevanje davkov ali obravnavo pred sodišči. Pomembne so tudi urejene javne finance. Tega nimamo, saj je na primer prejšnja vlada predvidela plače za učitelje samo za 10 mesecev, da kar 50 milijard tolarjev neizterljivih davkov ne pogrevam. Zelo pomembno področje je šolstvo. Tu si bom prizadeval za dokončno odpravo točkovnega sistema in neživljenjske mature. Zavzemal se bom za prost vpis na univerzo, kjer bi šele naj bila selekcija. Pomembna naloga poslancev, še zlasti vladne koalicije, je tudi sestava realnega vsakoletnega proračuna, ki bo upošteval možnosti slovenskega gospodarstva in bo še sprejemljiv za državljane. Prihodnja štiri leta pa bodo izredno pomembna tudi zaradi približevanja oziroma vstopa v Evropsko unijo. Odprl se bo tristomili-

jonski trg, kar je priložtKjl ki jo moramo izkoristiti, j sem prepričan, da bomo to povsem pripravljeni, u^j goče pa je pripraviti preu tano, prilagojeno in moij^' no zakonodajo. Seveda | bilo več mojih ciljev mogo uresničiti, če bi bila straj v vladi, a tudi v opoziciji! da, če se stvari pravilno j, tiš, veliko narediti.« j

Ana Marija Tisovic man, dr. stom., poslad NSi, v volilnem okraju j območju občin SlovensJ Konjice, Zreče in Vitanjej dobila 999 glasov (8,73 o^ stotka); upokojena zoboj dravnica:

»Pri svojem delu bom di jala prednost socialnem varstvu vseh generacij, ukinitvijo davka na dodan vrednost za izdelke, namt njene otrokom, lahko ola) šamo življenje družinam več otroki. Mladim dnij nam lahko država pomaga j zmanjšanjem administratii nih ovir pri pridobivanj vseh potrebnih dovoljenj z začetek gradnje svojega d( ma. S prilagoditvijo delovi zakonodaje materam bi lat ko omogočili zaposlitev z krajši delovni čas. To bi št( vilnim materam omogoči! sočasno skrb za otroke i zaposlitev. Z zaposlovanje! po pogodbi bi se dalo rešil veliko brezposelnosti ii zmanjšati obseg sive ekono mije. To so nekatera ko« kretna vprašanja, za rešit« katerih se nameravam zai zemati. Sicer pa sem prepii čana, da mora poslanec državnem zboru delovati interesu države. Če poji snim: ne bom se zavzema' za na primer dva kilometi neke določene asfaltirali ceste, pač pa za to, da bod' imele občine dovolj pristol nosti in denarja, da bodoi' same reševale. Vsekakor P mora poslanec ohraniti sti s svojimi volivci in z občil skimi sveti, da ve, kaj lahl zanje naredi. Pri tem ni nI bolj pomembno, da si vladni stranki. Kdor bo v p" ziciji, bo imel naslednja Šf leta zelo težko delo, z odp vornim delom pa lahko ^ skupno dobro veliko nd^^ tudi opozicija, ki mi je os«^ no bližja.«

Anton Delak, poslanec ^ SUS, po drugi delitvi s 1.2"' glasovi (11,30 odstotka) voljen v enem od žalsl''^ okrajev, poslanec tudi v p"^ teklem mandatu:

»Pred svojim vstopoin parlament sem si stv^ predstavljal drugače, kot P so bile potem v resnici, ^j! nil sem, da se bo dalo lol'^

dr. Slavko Gaber

Marko Diaci

Jurij Malovrh

Rudolf Petan

Ana Marija Tisovic Tomm

VOLITVE 2000

3

jinterese dosti bolj uvelja-li, vendar pa se je izkaza-^da državni ponavadi ved-,prevladajo. Kljub vsemu ,in skupaj z ostalimi sa-jijsko-šaleškimi parlamen-fci skušal čim bolj poma-iti regiji. Treba pa je reči, , so v naši volilni enoti [evladali Korošci, čeprav ^številčno ni niti ena tretji-i.Kje so poslanci s Kozjan-;ega? Če bo v vlado odšel [. Slavko Gaber, bo brez oslanca ostalo tudi Celje, ito menim, da mora nova !ada še enega Celjana ime-ovati za ministra ali pa dr-avnega sekretarja. DeSUS i pripravljen vstopiti v vla-b, saj z zmagovalno LDS ima nerešenih vprašanj, ra-En seveda pri reševanju pokojenske problematike, ij se primanjkljaja pokoj-nske blagajne ne sme po-jvati na račun upokojen-V. Ministrskega položaja [absolutno ne bi sprejel, so zanj primernejši mlaj-z več potrebne energije, sel sem vstopa SMS v par-ment, tudi zato, ker so m vedno očitali, da nismo ava parlamentarna stran-1, ker zastopamo interese arejših. Potemtakem sta laj v parlamentu vsaj dve epravi< stranki.« Bojan Kontič, poslanec LSD, neposredno izvoljen enem od velenjskih volilih okrajev z 2.107 glasovi 8,22 odstotka), poslanec Z tudi v preteklem manda-

'Običajno vsi poslanci trlo. da so nestrankarski, '•^dar je to skoraj vedno ^levedanje. V Združeni 'i Vsi dogovori in odločitev ''ekajo znotraj poslanske ^Pine, ki potem nastopi •hlajeno. Kar pa ne pome-' da poslanci nastopamo ' ukazu in da ne moremo ^Ijavljati interesov regije, matere prihajamo. V prejš-sklicu sem bil edini ša-poslanec, zato so bili ^ni dogovori za ugodno

sti doline veliko težji, kot bo to sedaj, ko smo trije iz Šaleške doline. Združena lista pri sestavljanju vladne koalicije ne bo pristala na >desno opcijo<, še posebej ne na sodelovanje s socialdemokrati. To pa ne pomeni, da poslanci teh strank nismo in ne bomo sodelovali med sabo. V prejšnjem sklicu smo večkrat podprli predloge druge poslanske skupine, še posebej na področju sociale. Če bi sprejel ministrsko mesto? O ponudbi bi temeljito premislil, lahko pa rečem, da zagotovo ne bi sprejel mesto državnega sekretarja.«

Milan Kopušar, poslanec LDS, neposredno izvoljen v enem od velenjskih volilnih okrajev s 4,640 glasovi (40,73 odstotka), župan Občine Šoštanj:

»Deloval bom predvsem v skladu s svojo vestjo, saj LDS nikoli ni bila stranka z železno disciplino in je dopuščala samostojne odločitev svojih poslancev. Pri svojem delu bom zagovarjal koristi države, seveda pa v nekaterih primerih glasoval predvsem za lokalne interese, v skladu z željami ljudi, ki so me izvolili. Glede sodelovanja z ostalimi strankami moji pogledi ne odstopajo bistveno od stališča LDS. Zavzemam se bolj za levo opcijo, tu mislim Združeno listo, čeprav bi sam naredil močno koalicijo s SKD+SLS in DeSUS-om. Ministrsko mesto? Ne, zagotovo bi ga zavrnil.«

Jožef Kavtičnik, poslanec LDS, neposredno izvoljen v enem od velenjskih volilnih okrajev s 5.032 glasovi (43,51 odstotka), ravnatelj OŠ Šalek:

»Sem član LDS in tako bom tudi v državnem zboru deloval v skladu s strankarskimi dogovori. Seveda pa se bom trudil in lobiral, da bo stranka podpirala čim več koristnih programov za našo dolino. Izpostavljam takšno prestrukturiranje Premogovnika Velenje, ki bo ohranilo čim več delovnih mest, boljše cestne povezave s Šaleško dolino in naprej proti Koroški, razvoj izobraževalnih programov v Velenju, predvsem doizobraževanja zaposlenih v podjetjih z ustanavljanjem visokošolskih programov. Seveda pa je med pomembnejšimi cilji takojšnja pomoč Gorenju, pa ne zato ker je podjetje pomembno za naše kraje, temveč, ker je pomembno za vso Slovenijo, zato mu je potrebno omogočiti, da bo lahko enakopravno tekmovalo na evropskem trgu. Sodelovanje v parlamentu je možno z vsemi, ki znajo, zmorejo in hočejo, LDS nikomur ne zapira vrat. Vendar pa bi nekatere stranke morale za uspešno sodelovanje prilagoditi marsikatero svoje stališče, predvsem bi se morale prenehati ukvarjati s preteklostjo in usmeriti energijo v prihodnost. Trenutno ne bi sprejel ministrskega mesta, če bi mi ga ponudili, saj se moram najprej prekaliti kot poslanec.«

Mirko Zamernik, poslanec SDS, neposredno izvo

ljen v mozirskem volilnem okraju z 2.568 glasovi (26,93 odstotka), poslanec DZ v preteklem mandatu ter župan Občine Luče:

»Z uspehom stranke na volitvah nisem zadovoljen. Potrebno je pogledati resnici v oči in ugotoviti, da smo od prejšnjih šestnajstih poslanskih mest v parlamentu sedaj dobili štirinajst. Tega,seveda ne moremo šteti za uspeh stranke. Osebno gre za izboljšanje rezultata, saj sem na volitvah pred štirimi leti dobil 23,5 odstotka, sedaj pa skoraj 27 odstotkov. Zaradi tega je volilni rezultat tohko večja odgovornost, kajti volivci v mozirskem okraju so mi namenili največji odstotek glasov in zato upravičeno pričakujejo tudi največ od mene. Glede na dejstvo, da stranka nima velike moči v parlamentu, bo toliko težje. Vendar sem optimist, v vsaki težavi najdem nov izziv. Kako sta skladni funkciji župana in poslanca, sem izkusil v preteklih štirih letih, tako da večjih težav pri vodenju manjše občine ni. Moji cilji v štiriletnem obdobju, kar se mi zdi realen rok, so zadreč-ka cesta, potem cesta Podvo-lovljek - Kranjski Rak, dokončanje Pavličevega sedla in ceste Ljubno - Luče. Še vedno ni doma za ostarele, tu je največji vlagatelj ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, zelo je potreben zdravstveno delavni center v Mozirju. V programu stranke smo posebej napisali, da bomo pozorni do

tistih, ki iz najrazličnejših vzrokov ne morejo poskrbeti zase.«

Franc Sušnik, poslanec SDS, po drugi delitvi z 2.337 glasovi (20,33 odstotka) izvoljen v enem od žalskih volilnih okrajev, župan Občine Vransko:

»Moja zaveza volivcem je v prvi vrsti predstavljati interese Spodnje Savinjske doline. Treba pa je vedeti, da sem bil izvoljen kot kandidat SDS. Vendar to ne predstavlja bistvenih omejitev, saj strankarski interesi ne morejo prevladati nad željami ljudi, ki so glasovali zame. Na vsak način bom sodeloval z ostalimi poslanci savinjske statistične regije, saj so mi blizu vsi regijski problemi. Glavni poudarek bi dal na skladnejši regionalni razvoj, specifična za porečje Savinje je poplavna varnost ter izgradnja sistemov za zajemanje in čiščenje odpadnih voda. Kar se tiče Gorenja, menim, da ta ni v posebno problematičnem položaju, saj gre za uspešen gospodarski subjekt, ki bo lahko, tudi s pomočjo države, prebrodil sedanje težave. Glede sodelovanja z drugimi poslanskimi skupinami sem novinec, vendar sem prepričan, da bo do njega prišlo in ne bo posebno drugače, kot je bilo v preteklih obdobjih. To velja tudi za morebitne koalicije, pri katerih je staUšče SDS že dolgo znano. Ministrski položaj? Mislim, da bi ga zavrnil, saj moram najprej spoznati in dobro delati v vlogi poslanca.«

<.'4'f/V MBP, BJ, SKO, IS

Anton Delak

Bojan Kontič

Milan Kopušar

Jože Kavtičnik

Mirko Zamernik

Franc Sušnik

po svetu

Bush za umik ZDA z Balkana

NEW YORK, 22. oktobra -

Republikanski kandidat za predsednika ZDA, guverner Teksasa George Bush mlajši je izjavil, da bo ob morebitni izvolitvi umaknil ameriške vojake iz mirovnih misij na Balkanu. Po Bushovem mnenju morajo odgovornost za vzdrževanje miru v BiH in na Kosovu prevzeti evropske države.

Obsodbe Izraela

KAIRO, NEW YORK 22. oktobra - Voditelji držav Arabske lige so v nedeljo končali dvodnevno vrhunsko srečanje in sprejeli resolucijo, ki z ostrimi besedami obsoja »barbarski Izrael« zaradi nasilja nad Palestinci. Generalna skupščina ZN pa je v noči na soboto sprejela resolucijo, s katero je obsodila Izrael zaradi pretirane uporabo sile med sovražnostmi na palestinskih ozemljih. Za resolucijo, ki jo je pripravil Egipt, je glasovalo 92 članic, 46 se jih vzdržalo, med njimi tudi Slovenija, proti pa je glasovalo šest držav, med njimi ZDA in Izrael.

Politiki zamolčali bolezen norih krav

' LONDON, 23. oktobra -

Britanska vlada se je prepozno odzvala na nevarnost prenosa bolezni norih krav na ljudi, je ugotovila posebna preiskovalna komisija. Po pisanju britanskih časopisov naj bi od 30 do 50 politikov takratne konservativne vlade, državnih uradnikov in strokovnjakov zavestno zamolčalo dejstva o bolezni norih krav, odgovorni pa so tudi za prepočasno ukrepanje. Od leta 1985 je v Veliki Britaniji za CJD zbolelo 84 ljudi, doslej jih je umrlo 73.

Albrightova v Severni Korefi

PJONGJANG, 23. oktobra

- Prvič po korejski vojni, ki se je končala pred pol stoletja, je ameriška državna sekretarka Madeleine Albright kot prva visoka predstavnica ameriške administracije obiskala Pjongjang. Albrightova se je želela prepričati o nameri tamkajšnjega poUtične-ga vodstva, da doslej izolirano državo bolj odpre svetu.

Koštunica priznal srbske zlocihe

BEOGRAD, 24. oktobra -

Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je v intervjuju za televizijsko postajo CBS News prvič priznal, da sta jugoslovanska vojska in srbska policija na Kosovu zagrešili zločine in dodal, da je pripravljen sprejeti krivdo zanje. »Za to, kar je storil Miloševič in tudi kot Srb bom sprejel odgovornost za te zločine,« je zatrdil Koštunica. Hkrati pa je opozoril, da so na Kosovu umirali tako Srbi kot Albanci.

Ljubljanica kar teče

Naši sodni mlini so izjemno počasni - Kdaj o turistični taksi?

Enajstim slovenskim turističnim občinam, ki so doti-rane, je država vzela turistično-takso ter jo morajo zadnje čase šteti v lastni prihodek. Pri tem je nastalo protislovje dveh različnih zakonov, zato je prišlo do tožbe na ustavnem sodišču. Do razpleta bo očitno preteklo še veliko Ljubljanice.

Gre za revnejše občine, za katere je vsota finančne izravnave do primerne porabe že drugo leto nižja za znesek turistične takse. Za prizadete občine, med katerimi so na Celjskem Dobrna, Podčetrtek, Rogaška Slatina in Zreče, pomeni to bistveno manj de

narja za turistični in splošni razvoj.

Do takšnega položaja je prišlo, ko je državni zbor sprejel zakon o financiranju občin. Poslanci so namreč »pozabili« na takrat že veljavni zakon o pospeševanju turizma, v katerem je bilo točno določeno, da je turistična taksa prihodek občine, ki ga mora namenjati za svoje turistične potrebe. To se je zgodilo kljub opozorilom.

Prizadete turistične občine so zato junija letos vložile tožbo na ustavnem sodišču. Odvetniška pisarna, ki jih zastopa, je od ustavnega sodišča tudi zahtevala začasno zadržanje spornih členov novega zakona. To se ni zgodilo, saj so ustavni

sodniki presodili, da ne nastajajo težko popravljive posledice. Ko smo se v preteklih dneh na ustavnem sodišču pozanimali, kdaj bo tožba na vrsti, smo izvedeli, da rešujejo še nekaj zadev iz leta 1997, po vrstnem redu pa je pred tožbo turističnih občin veliko drugih.

Prizadete občine bodo morale čakati očitno še zelo dolgo, v nekaterih je zato položaj vse bolj zapleten. To velja še posebej za občino Podčetrtek, na gospodarsko šibkem območju, kjer so v preteklih petih letih vložili več kot 42 odstotkov proračunskih sredstev v različne nujne naložbe, predvsem v nove ceste in pločnike. Potem ko so ostali brez turistične takse, so ostale nekatere naložbe

finančno odprte, občino težijo milijonski dolgovi, denarja za nove naložbe pa skoraj da ni več. S tem ko ni več pomembnih novih investicij, je prišlo še do resnih težav v medčloveških odnosih.

Sicer pa v različnih občinah izgubljeno turistično takso različno težko pogrešajo. Za revnejši Podčetrtek pomeni to kar za dobro desetino manj proračunskega denarja. Pri tem velja za takšne občine še vedno nujno vlaganje v turistično informacijsko službo, promocijo kraja ter za druge potrebe, ki jih »neturistične« občine nimajo. Naši sodni mlini žal še ne meljejo po evropskem tempu.

' BRANE JERANKO

DOGODKI

rekli so

Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje in član Sveta SLS+SKD Slovenske ljudske stranke o govoricah, da naj bi na izrednem kongresu kandidiral za predsednika stranke: »Z vso resnostjo zagotavljam, da trenutno nimam ambicij postati predsednik združene stranke in da »milijonodstotno« ostajam v Celju, saj mi je na prvem mestu družina in moja otroka, ki sta kpt drugošolec in prvošolka veliko premajhna, da bi se lahko lotil tako zahtevne naloge. Strinjam pa se, da so razmere v stranki zelo zmedene in da jih je potrebno temeljito urediti. Trenutno je v stranki več struj in sam menim, da si moramo najprej priti na jasno, kaj sploh hočemo in kakšno -stranko želimo. Če naj bo to kmečka stranka, potem je treba spremeniti ime v Slovensko kmečko stranko in zastopati zgolj interese te populacije. Če pa naj postanemo močna desno-sre-dinska stranka, ki bo lahko antipod levosredinski LDS, potem se je tega treba lotiti profesionalno. Velik del stranke se zavzema za sklic izrednega kongresa v decembru, vendar sem sam veliko bolj naklonjen temu, da bi razmere najprej normalizirali znotraj stranke in v roku pol leta sklicali kongres. Ta nam lahko prinese kaj dobrega le, če bo temeljito pripravljen in sklican brez močnega čustvenega naboja, kateremu se v decembru ne bi mogli izogniti.«

Privatizacija občinsicega premoženja?

Statusno preoblikovanje skladov vroča juha današnjega zasedanja celjskih mestnih svetnikov

v Celju že nekaj mesecev ugotavljajo, da je glede na dejavnosti, ki jih opravljajo v stanovanjskem skladu in skladu za razvoj obrti in podjetništva, po obstoječi zakonodaji nujno čimprej statusno preoblikovati oba sklada. Predloga, da v bodoče delujeta kot samostojni družbi z omejeno odgovornostjo, se bodo na današnjem popoldanskem zasedanju lotili mestni svetniki; in če pri preoblikovanju stanovanjskega sklada ne gre pričakovati večjih pomislekov, se zna razprava razgreti glede nove organiziranosti Sklada za razvoj obrti in podjetništva Celje.

Tako v stanovanjskem skladu kot v skladu za razvoj obrti in podjetništva so kot najprimernejšo obliko svoje bodoče organiziranosti predlagali družbo z omejeno odgovornostjo, saj to omogoča samostojno poslovanje, gospodarjenje in nenazadnje tudi zadolževanje, neodvisno od občinskega proračuna. V stanovanjskem skladu naj bi bile glede na lastniške deleže zastopane vse štiri občine, naslednice nekdanje skupne celjske občine, kasneje pa bi v družbo, ki bo zagotavljala gradnjo social-no-neprofitnih stanovanj, upravljanje s poslovnimi prostori ter izvajala vse ostale storitve na področju nepremičninskega poslovanja, lahko pristopile še druge občine. Glede na to, da bo družba skrbela tudi za neprofitno stanovanjsko gradnjo, bodo slednje morali v občini formalno pokriti še s

podelitvijo koncesije za to dejavnost.

Če se s preoblikovanjem stanovanjskega sklada v d.o.o. načelno strinjajo, pa imajo v LDS kot najmočnejši svetniški skupini več pomislekov glede preoblikovanja sklada za razvoj obrti in podjetništva. Po besedah predsednika celjskega odbora LDS in podžupana Zdene-ta Podlesnika bodo zato danes popoldne zahtevali natančno poročilo, ki bo dalo jasno sliko o dosedanjem delu sldada ter nakazalo, kakšno naj bi bilo le-to v

prihodnje. Kljub temu, da so sprva razmišljali tudi o zahtevi za umik točke z dnevnega reda današnjega zasedanja, pri tem ne bodo vztrajali, v vsakem pri

meru pa ne bodo dopustili, da bi na kakršenkoli način prišlo do privatizacije občinskega premoženja.

I. STAMEJČIČ

Predsednik UO Sklada za razvoj obrti in podjetništva Celje Roman Šumak je članom odbora za gospodarstvo pojasnjeval, da je preoblikovanje sklada v Lokalni podjetniški center, ki bo deloval kot d.o.o., najustreznejša rešitev zato, ker bo poslovala samostojno (brez tveganja za občinski proračun). Ob delu za obrt in podjetništvo na območju mestne občine naj bi na osnovi podpisanega pisma o nameri v pripravi in izvajanju regionalnega razvojnega programa delovala tudi za občine Vojnik, Dobrna, Štore in Laško.

fpo drža!

Bajulc dosegel namen

LJUBLJANA, 18. okt, bra - Predsednik vlade ^ij drej Bajuk je poudaril, a je bil z odločitvijo Beneš^ komisije namen, »zaraj katerega sem to ugledu, institucijo Sveta Evrop vprašal za nasvet, dosf žen, saj je bil odstranj^ dvom v legitimnost voij tev«. Dodal pa je, da jej glede na svojo legalno, odločitev, da se zaobid neposredno in demokr" tično izražena volja Iju, na referendumu, v evroj skem demokratičnem prč štoru neobičajna. |

Indijanci za Gori Grad

GORNJI GRAD, 21. okt

bra - Klimatska zve: evropskih lokalnih skupii sti in Indijancev tropske deževnega gozda je j evropski projekt mesei oktobra izbrala preje Gornjega Grada za zani njavo individualnih kuriš na fosilna goriva in les-modernim sistemom d Ijinskega ogrevanja, ki iz korišča lesno biomaso. Klimatski zvezi so preprifi ni, da bo ob dokončanj občini uspelo zmanjš? emisije toplogrednih plim i za 30 do 40 odstotkov.

Prebita tudi drug! cev Zajasovnika l

TROJANE, 23. oktobra i

Na avtocestnem odsel^ i Vransko - Blagovica so di i lavci SCT prebili tudi dn go, 1.633 metrov dolgo ce i predora Jasovnik. S teni sta v celoti prebita že dv; od štirih dvocevnih predo rov na omenjenem, 17 kilo metrov dolgem avtocesi nem odseku prek Trojaa Pododsek od Vranskega do Trojan bo predvidomj' zgrajen in predan promet«! do konča leta 2002, podod i sek od Trojan do Blagovici i pa predvidoma v letu 2004

Umrl je Edvard I Stanič

LJUBLJANA, 24. oktobra

- Po kratki in hudi boleznijo j v 54. letu starosti umrl slo; i venski politik Edvard Stanič' V letih od 1992 do 1994 je bil; generalni tajnik Slovenskiti, krščanskih demokratoij i (SKQ). Na današnji dan pre^ i šestimi leti pa je odstopil s t£ | funkcije.

Zlati olimpijci nc znamkah

LJUBLJANA, 24. okio, bra - Strelec Rajmond D^ bevec ter veslača - LuH Špik in Iztok Čop, ki so olimpijskih igrah v Sydney; ju osvojili zlati olimpijsl^l medalji, prvi v zgodovini samostojne Slovenije, ^^ upodobljeni na dveh novi^ znamkah, s katerimi je šta Slovenije počastila dO' sežke slovenskih športu', kov. !

z občinskih svetov

Pospeševanje turizma

GORNJI GRAD - Na predlog župana Tonija Riflja so svetniki obravnavali predlog za ustanovitev razvojnega oddelka. Osnovno delovanje so razdelili na področje turizma, obrti in razvoja ter svetovanja. Preko programa želijo povečati možnosti za pridobitev turistične ponudbe, izboljšati koordinacijo razvojnih aktivnosti v občini in sodelovati z ostalimi razvojnimi inštitucijami v regiji. Po mnenju svetnikov bo potrebno pred naslednjimi koraki izračunati ekonomske učinke takega projekta, zadeve pa bo potrebno urediti tudi statutarno. (EM)

Župan lahko podpiše

PODČETRTEK - Svetniki so prejšnji teden sprejeli po drugi obravnavi odlok b ustanovitvi razvojne agencije Sotla ter se strinjali, da podpiše župan predlagano besedilo pogodbe o njeni ustanovitvi. Prav tako v drugi obravnavi so sprejeli odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah. (BJ)

Obsoteljski porotniki

PODČETRTEK - Občinski svet je sprejel odločitev o sodnikih porotnikih okrožnega sodišča. To so Olga Bovha iz Sel, Mojca Vrešak iz Podčetrtka, Jože Valenčak iz Sedlarjevega, Janez Toplišek iz Pristave pri Mestinju in Jožica Boslič iz Olimja. (BJ]

Letos malo naložb

PODČETRTEK - Svetniki so se na zadnji seji seznanili z realizacijo proračuna za prvih devet mesecev. Občina ima letos zaradi visokega dolga in odvzete turistične takse kar nekaj težav, vendar osnovne naloge izvršuje normalno, manj pa je investicij. Na prihodkovni strani je bilo realiziranih 242 milijonov SIT (62-odstotna realizacija), pri čemer si je občina pomagala s kratkoročnimi krediti. Na odhodkovni strani je bilo realiziranih 222 milijonov tolarjev (60-odstotna realizacija). (BJ)

Anonimni svetniki prijavili župana

Komunalni prispevek v vec obrokih je za nekatere v Žalcu očitno sporen

žalski župan Lojze Pose-del je na 18. redni seji občinskega sveta pred sprejemanjem predloga odloka o plačilu komunalnih prispevkov v žalski občini strogo vprašal, če ima kateri od svetnikov morebitne pripombe ali predloge na to točko dnevnega reda.

Po nekaj trenutkih mučne tišine je Posedel povedal, da so inšpektorji dobili anonimno prijavo proti njemu, ker naj bi nekatera podjetja v žalski občini neupravičeno oprostil plačila komunalnega prispevka. Prijavo so podpisali »žalski občinski svetniki«. Župan je nato pojasnil, da je nekaj podjetij (med njimi trgovini Zana in RR), ki so se lotila novih investicij, izkoristilo možnost odplačila omenjenega prispevka na več obrokov. Ker je plačan prispevek pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, jim je občina izdala potrdila, da je prispevek že plačan in jim tako omogočila nadaljevanje gradnje. »Dolg teh podjetij trenutno znaša približno 22 milijonov tolarjev, vsi dolžniki ga redno odplačujejo, poleg tega pa je zavarovan z menicami,« je župan obrazložil odločitev vodstva občine.

Svetniki so sicer največ pozornosti namenili sprejemanju sprememb tarifnega sistema za obračun vodarine, kanalščine in čiščenja odpadnih voda. Omenjene spremembe pomenijo predvsem zvišanje cen, s čimer naj bi pokrili grozečo izgubo Javnega komunalnega podjetja. Zadnjikrat so cene namreč dvignili leta 1997, od takrat pa so izgubo pokrivali z odpisom sredstev za amortizacijo. Po novem tarifnem sistemu se bodo cene za gospodarstvo in gospodinjstvo izenačile. Dvig stroškov bo za slednje med 500 in 1.500 tolarji, kar bo odvisno od tega, ali je gospodinjstvo. priključeno samo na vodovod, ali pa tudi na ka

nalizacijo. Svetniki so ob tem opozorili na socialne posledice višjih cen, vendar je prevladala odločitev za pokrivanje stroškov in razvoj. Tako se bo žalska občina z novimi cenami pridružila občinam Prebold, Polzela in Braslovče, ki so že sprejele nov tarifni sistem.

Precej pozornosti so namenili tudi predlogu, da bi v okviru Javnega komunalnega podjetja oblikovali enoto za ureja

nje javnih površin. Ta bi nadomestila podjetje Idila, ki sedaj pogodbeno ureja ulice. Predlagatelji (ki so v isti sapi pohvalili dosedanje delo Idile) so to utemeljevali z dejstvom, da Idila nima dovolj sredstev za nakup večje mehanizacije (npr. stroja za čiščenje snega in pometanje ulic). Predvsem svetniki Združene liste pa so se čudili, zakaj bi javnemu podjetju znova vrnili dejavnosti, ki se jih je to nekoč že odreklo, namesto da bi razpisali koncesijo in poiskali zasebnega izvajalca omenjenih storitev. Župan je zatrdil, da v regiji ni zasebnih podjetij, ki bi bila ustrezno opremljena. Na koncu je občinski svet sprejel sklep, da bodo začeli s pripravami za oblikovanje enote, ki pa bodo za sedaj brez vseh finančnih obveznosti za občino.

SEBASTIJAN KOPUŠAR

modri telefon

Gnojnica ali nenevarni izcedki?

staneta iz Štor, ki zase pravi, da je osveščen ribič, zanima, kdo je odgovoren za čistilno napravo na odlagališču odpadkov v Bukovž-laku, iz katere po njegovih besedah »dobesedno teče gnojnica in onesnažuje vode«.

Odlagališče odpadkov Bu-kovžlak upravlja podjetje Javne naprave Celje, direktor Ivan Čerič pa je povedal, da v Bukovžlaku stoji fekalna od-jemna naprava, v katero s cisternami vozijo načrpane vsebine več kot sedem tisočih celjskih greznic. Včasih so fekalije izlivali v kanalski kolek-tor, sedaj pa so v skladu s slovensko naravovarstveno zakonodajo zgradili omenjeno odjemno napravo. Ta ustreza vsem slovenskim in evropskim merilom, v njej pa poteka filtracija gostih delcev in druge gošče ter dezinfekcija izcedkov z apnom. Izcedke ves čas kontrolirajo z meritvami, ki jih zanje opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Direktor Javnih naprav trdi, da so nenevarni okolju, saj ne vsebujejo stru

penih snovi, poleg tega pa ima naprava varovalni mehanizem, ki ustavi črpanje iz dovoznih cistern, če zazna, da so v fekalijah strupene snovi, kot na primer kisline. Po Čeričevih besedah so pred slabima dvema mesecema odtok iz fekalne odjemne naprave preusmerili v kolektor, ki vodi do mesta bodoče centralne čistilne naprave, tako da se izcedki ne izlivajo več v potok Ložnico, ampak skupaj s celjsko kanalizacijo v Savinjo.

Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefonu sprejemala novinarka Maijela Agrež. Na telefonsko številko 031/569-581 jo lahko pokličete vsak dan med 10. in 17. uro. svoja vprašanja za Modri telefon pa lahko med ponedeljkom in petkom do 17. ure zastavite tudi po telefonu 42-25-000.

DOGODKI

5

V Celju vse vec »Merkurjevcev«

fodstvo Kovinotehne je napovedalo 94 presežnih delavcev - Prihodnje leto se bo v Merkur preselila še maloprodaja

črnoglede napovedi nekate-,Celjanov, da bo zaradi prev-ma Kovinotehne ostalo brez iŽbe štiristo ali celo šesto i(ji, se niso uresničile. Upra-družbe je prejšnji teden oročila, da bo zaradi orga-jacijskih in kadrovskih |i«memb v Kovinotehni na [fliam trajno presežnih delcev konec leta uvrščenih lljudi. V Merkurju sicer pra-jo, da bo skoraj polovica teh jlavcev našla zaposlitev v Iviru tistega dela njihove (užbe, ki bo delovala v Celju. ■. : - .

V Kovinotehni bodo konec ta ukiniH veleprodajo, logi-iko in strokovne službe, 452 poslenih iz obeh dejavnosti iz nekaterih organizacijskih lot strokovnih služb pa bo EŠlo v Merkur. Izjema bo 94

zaposlenih v računovodstvu, financah in kontrolingu, za katere si bo uprava, tako vsaj napoveduje, prizadevala poiskati ustrezne rešitve, ki bodo preprečile ali vsaj omilile škodljive posledice prenehanja delovnega razmerja. V prihodnjem letu bodo iz Kovinotehne, v kateri bo njen večinski lastnik ohranil le dejavnost upravljanja z nepremičninami, začel postopoma seliti v Merkur tudi maloprodajo. Ker načrtujejo zaprtje nekaterih manjših trgovin, bo najbrž tudi to vplivalo na zmanjšanje števila zaposlenih. V Merkurju pravijo, da številke ne bodo visoke, vsekakor pa drži, da posledica prevzema Kovinotehne ne bo samo 94 že najavljenih presežkov.

Zaradi nekaterih namigov, da naj bi se v Kovinotehni

nepravilno lotili razreševanja problematike presežnih delavcev, se je sekretar območnega odbora svobodnih sindikatov v Celju Ladislav Kaluža sestal s predsednikom uprave družbe Alojzem Burjo. Ta mu je zagotovil, da bosta v skladu z zakonom o delovnih razmerjih in s kolektivno pogodbo pri pripravi programa razreševanja presežnih delavcev sodelovala tudi sindikat družbe in območni odbor sindikata delavcev trgovine. Pri tem je treba povedati, da je Kovino-tehna doslej sprejela le ugotovitveni sklep o obstoju trajnega prenehanja potreb po delu delavcev, imenskega seznama presežkov pa še ni.

Kako bo Kovinotehna poskrbela za 94 odvečnih delavcev, bo torej jasno šele v prihodnjih mesecih, že kmalu pa naj

bi bilo jasno, koga bo Merkur za svoje potrebe v Celju zaposlil na novo na podlagi razpisa prostih delovnih mest. Vodja zaposlovanja v območni enota zavoda* za zaposlovanje Celje Albin Počivavšek je povedal, da je Merkur razpisal 53 prostih mest, od tega jih je polovica za ekonomske tehnike, šestnajst pa za ekonomiste šeste in sedme stopnje. Ker je razpis, ki ga je zavod obesil na svoje oglasne deske, odprt, se lahko nanj prijavijo vsi, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Pri tem se poraja vprašanje, koliko takšnih bo med tistimi štiriinde-vetdesetimi, in ,aU razpis ne pomeni le to, da želi Merkur za enaka ali zelo podobna delovna mesta, za katere ugotavlja presežke, pridobiti bolj ustrezne kadre.

JANJA INTIHAR

Univerza, ki je zibelica

Ljudska univerza Šentjur, ki praznuje 40-letnico delovanja, je ustanova, ki presega izobraževanje. V letih po ustanovitvi je postala zibelka razvoja občinske knjižnice, glasbene šole in današnjega pihalnega orkestra.

Njenega pomena so se posebej spomnili na petkovi akademiji v kulturnem domu, kjer so slovesno počastili lepo obletnico. Razvoj ustanove je predstavil direktor Ludvik Mastnak, ki je opozoril, da so začeli predzadnje šolsko leto še s programom za šolanje prodajalca ter zadnje leto s programom za ekonomsko-komercialnega tehnika. Pomen Ljudske univerze je prav tako poudaril slavnostni govornik župan Jurij Malovrh, v kulturnem programu pa so nastopili domači moški pevski zbor Skladateljev Ipavcev, trio Domi-ma s Prevorja ter pihalni in harmonikarski orkester.

Priznanja ob 40-letnici so podelili trem nekdanjim ravnateljem; Otu Pungartniku st., Mirku Vrečku in Ivanu Jagru, za prispevek k razvoju in sodelovanje pa še številnim posameznikom, zavodom, podjetjem in institucijam.

BRANE JERANKO

Obeti za dobro turistično bero

V Lokalni turistični organizaciji Celeia, ki vključuje turistične nosilce z obrnočja Mestne občine Celje, Vojnik, Dobrna in Štore, so s predstavitvijo na Slovenski turistični borzi konec tedna v Portorožu več kot zadovoljni.

Po besedah Boštjana Vrščaja je zanimanje tujih organizatorjev potovanj, agentov in prevoznikov za letovanja in turistične obiske Slovenije v strmem porastu. Tako je predstavitev in ponudbo osemdesetih slovenskih turističnih podjetij spoznavalo kar 192 organizatorjev potovanj, agentov in prevoznikov iz tujine. Kljub temu, da so si v LTO Celeia za osrednji cilj sodelovanja na letošnji Slovenski turistični borzi zastavili zgolj predstavitev domači in tuji javnosti ter zato tudi niso prodajali konkretnih storitev, so z odzivom več kot zadovoljni. Zlasti zato, ker se je za turistično ponudbo celjskega območja zanimalo tudi veliko Italijanov, Nemcev in turističnih delavcev iz Združenih držav Amerike. IS

Potrdila za otroški dodatek

ministrstvu za delo, dru-10 in socialne zadeve opo-rjajo starše, ki za svoje oke, starejše od 15 let pre-najo otroški dodatek, da torka, 31. oktobra, pri-ijnemu centru za socialno lo predložijo potrdilo o šo-iju otroka v šolskem letu 00/2001.

Zakon o družinskih prejem-1 namreč določa, da morajo :entrih za socialno delo vsa-' leto s 1. novembrom po

uradni dolžnosti preveriti upravičenost do otroškega dodatka za vse otroke, starejše od 15 let. V ministrstvu ugotavljajo, da veliko staršev, ki so prejeli odločbo centra za socialno delo o odobritvi otroškega dodatka, spregleda določbo, da so upravičeni do prejemkov le do 31. oktobra v tekočem šolskem letu, zatem pa morajo s potrdilom o šolanju svojega otroka upravičenost do dodatka znova utemeljiti. IS

Vzporednosti kmalu konec

v Telekomu Slovenije bodo z 20. novembrom ukinili vzporedni sistem starih in novih telefonskih številk, saj se zaključuje prehodno obdobje.

Področna koda za Celjsko je skupaj z območjem bivše trboveljske omrežne skupine 0601 zdaj 03. V Telekomu zaključujejo s preštevil-čenjem tistih starih telefonskih številk, ki se znotraj iste področne kode začenjajo z enako ali enakimi števili. 7. novembra bo v knjižni izdaji, na zgoščenki in Internetu izšel imenik z vsemi novimi številkami. IS

Zaenkrat le predpogodba

v petek naj bi s podpisom •godbe družba Celjski se-m postala za 85 milijonov larjev novi lastnik mari-Tskega podjetja za pripra-I sejmov Step.

Vendar pa v petek do podpi-pogodbe še ni prišlo, saj sta fektor Celjskega sejma d.d. ig. Franc PangerI in Stani-•v Kramberger, predsednik Jravnega odbora OZS, v ka-fe lasti je podjetje Step, pod-sala le predpogodbo. V njej opredeljeni temeljni pogo-pod katerimi bo celjska i^mska hiša prevzela mari-jrsko. Zlasti to, da bodo sej-ki so jih doslej po progra-H pripravljali v Mariboru, di v bodoče ostali v mestu ' Dravi. Kot je še povedal ^iTiberger, naj bi djo podpisa 'godbe prišlo predvidoma do

konca oktobra ali v prvih dneh novembra, dotlej pa je čas, v katerem se rešujejo posamezne tehnične podrobnosti. IS

Da se ne bi nikoli ponovilo

S spominsko slovesnostjo so se v Solčavi spomnili 24. oktobra 1944, ko je zakotno hribovsko vasico doletela največja tragedija v vsej njeni zgodovini. Prvi sta klonili pod ognjenimi zublji Ron-čarjeva in Remšakova domačija, za njima je okupator požgal celo vas.

Skupaj s Solčavani so se takratnih dogodkov spominjali koroški rojaki z onstran Karavank z dr. Lovrom Šturmom, predsednikom Zveze slovenskih organizacij. Veliko stvari

je ostalo neizpolnjenih, prevečkrat so bili Solčavani kot Korošci potisnjeni na stranski tir. In vendar je zgodovina teh krajev tesno povezana z odporom ljudi, zato so naslovili prošnjo novi slovenski vladi, naj ne pozabi Solčave.

EDI MAVRIC

Pot h Icalcovosti

^ Upravi RS za varstvo narave so v torek predstavili ^mocijsko-informativni katalog Slovenija na poti h kako-•sti.

'katalog so v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor jpravili v celjskem podjetju Fit media, v njem pa so skušali Wito prikazati, kakšna je okoljska problematika v Sloveniji, ^srednjem delu pa so predstavljena podjetja, ki si pridobila ^ifikat kakovosti ISO 14001. IS

Nov center v Šmarju

v obrtno poslovni coni v Šmarju pri Jelšah bo Mercator jutri odprl prvega od štirih nakupovalnih centrov, kolikor jih namerava v tem in naslednjem letu zgraditi na Celjskem.

Nakupovalni center, ki so ga zgradili v nekaj manj kot štirih mesecih, meri 1.800 kvadratnih metrov, naložba pa je 'veljala 400 milijonov tolarjev. Poleg Mercatorjevega super-marketa so v objektu, ki ima urejenih tudi 120 parkirni mest, še štirje manjši trgovski in gostinski lokali. Mesnico v supermarketu bodo upravljale Celjske mesnine, manjšo pekarno pa Klasje.

Direktor Mercator Jelše Marjan Babič je povedal, da bo v supermarketu delalo 24 ljudi. Ne gre za nove zaposlitve, saj so na ta delovna mesta prerazporedili delavce iz nekaterih manjših trgovin, ki so jih zaprli. JI

Novembra vojaški Odločili odgovor

Slovenska vojska pripravlja na začetku novembra veliko vojaško vajo, v kateri bo sodelovalo največ pripadnikov vojne sestave v zgodo

vini slovenske vojske. Vajo Odločen odgovor 2000, ki bo potekala na območju med Celjem, Mariborom in Ptujem, organizira 3. operativno poveljstvo slovenske vojske (OPPSV) s sedežem v Celju.

Priprave na letošnjo osrednjo vajo slovenske vojske so se začela že spomladi s številnimi aktivnostmi na vseh ravneh poveljevanja 3. operativnega območja. Tako že nekaj časa potekajo vpoklici vojaških obveznikov in njihovo urjenje. Po besedah poveljnika 3. OPPSV brigadirja Alojza Za-vršnika, ki bo vodil tudi zaključno vajo, želijo z vsemi vojaškimi aktivnostmi predstaviti doseženo raven pripravljenosti in stopnjo razvoja Slovenske vojske ter njeno uspo

sobljenost za izvajanje napad-nih delovanj.

Z vsemi načrtovanimi aktivnostmi želi vodstvo slovenske vojske izboljšati strokovno usposobljenost častnikov in podčastnikov, ki bodo sodelovali, za funkcionalne dolžnosti v miru in vojni ter za delo v enotah vojne sestave. Na vaji bodo predstavili tudi možnosti računalniške podpore pri usposabljanju poveljstev Slovenske vojske.

Tako bo od 7. do 10. novembra na območju občin Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Slovenska Bistrica in Videm pri Ptuju polno vojakov v maskirnih uniformah, višek vaje p^a bo zadnji dan na vojaškem poligonu v Apačah.

SEBASTIJAN. KOPUŠAR

Častniki in podčastniki pri izvidniškem ogledovanju terena, ki so ga opravili med pripravami na veliko novembrsko vojaško vajo Odločni odgovor 2000.

DAN VARČEVANJA

Da bi bilo življenje mirnejše in bogatejše

v Abanki ponujajo najrazličnejše oblike varčevanja, tudi za najmlajše

Ni še prav daleč čas, ko se z besedami denar, varčevanje in finančna varnost nismo posebej obremenjevali. Začetek meseca smo sklenili s koncem, nekaj malega privarčevali in izpolnili svoje želje. Generacije, ki so danes v aktivni delovni dobi, bodo morale pozabiti na to brezskrb-nost. Naša finančna prihodnost je precej bolj negotova in varčevanje postaja nujnost.

V Abanki svetujejo

1. Vedeti moramo, zakaj investiramo

Cilji morajo biti jasni, še preden se odločimo izbirati med naložbami. Ko se sicer

odločimo za varčevanje, imamo v mislih predvsem zagotovitev finančne varnosti. Če želimo biti pri tem uspešni, si moramo postaviti jasne cilje, na primer imeti nekaj denarja za vsak primer, priti do strehe nad glavo ali pa, kar bo čedalje pomembnejše, zagotoviti si finančno varna leta v pokoju.

2. Denar moramo razpršiti med različne vrste naložb

V nobenem gospodarstvu ni gospodarske veje, ki bi bila ves čas uspešnejša od drugih. Zato nikar ne investirajte

samo v eno vrsto naložb; nikoli ne polagajmo vseh jajc v eno košaro. Ne pustimo se zapeljati tistim naložbam, ki jih ima trg trenutno za vroče, premislimo raje, katere naložbe bodo zanimive čez nekaj let. V Abanki priporočajo:

- rentno varčevanje,

- depozite, kot je na primer vrtoglavi depozit,

- vzajemna sklada Polžek in Zajček,

- nakupe vrednostnih papirjev prek Abanke in individualno upravljanje vašega premoženja in

- Ali! Vzajemni pokojninski sklad Abanke, ki ga nameravajo ustanoviti še v letošnjem letu.

3. Razpršimo denar v okviru naložbe

Nikoli ne stavimo samo na eno vrsto obveznic ali na delnice enega podjetja. Vzajemna sklada Polžek in Zajček upoštevata ta dejstva. Polžek zagotavlja večjo vamost in stabilnost naložb, Zajček pa je namenjen agresivnejšemu upravljanju, naložbe vanj so tudi bolj tvegane. Razpršitev naložb si lahko zagotovite tudi s pomočjo individualnega upravljanja s premoženjem, ki ga za vas opravijo strokovnjaki Abanke.

4. Stalen nadzor naložb

Najpomembnejši del investiranja je prav stalen stik z obstoječimi naložbami. Še ta

ko dober finančni svetovalec ne more odločati namesto vas. Občasno je treba prelistati finančne časopise ali odpreti finančno stran v časopisu.

Posebna ponudba Abanke do 31. oktobra: VISA kartica za polovično ceno.

Abanka vas prek tečajnic stalno obvešča o vrednosti vaših naložb.

Ko denar teče v vašo smer

Rentno varčevanje je priljubljen in v svetu zelo uveljavljen način dolgoročnega varčevanja, s katerim lahko uresničite dolgoročne cilje: dodatno pokojnino, šolanje

otrok, nakup stanovanja in drugih vrednejših dobrin. Izbirate lahno med dvema načinoma rentnega varčevanja:

-z mesečnimi pologi in - z enkratnim pologom na začetku varčevanja.

Za ohranjanje vrednosti lahko uporabite revalorizacijsko ali devizno klavzulo. Najmanjši

malna doba varčevanja je p( let, potem pa vplačevanje g ključite ali podaljšujete po ei| leto. Po vaši odločitvi, dab( ste zaključili z vplačevanje^ se sredstva vežejo še eno|( to. Dva meseca pred sprosi tvijo sredstev se boste odlo< za način izplačila: enkratno, rednih mesečnih izplačilih številu let, ki jih boste sai izbrali, ali s kombinacijo obd možnosti. Za prejemnika rei te lahko določite sebe ali kati rokoli drugo osebo.

Vrtoglavi depozil

če želite povečati vredno^ gotovine vam svetujemo, d jo vežete kot depozit za nek mesecev. Izbirate lahko me 3-mesečnim, 6-mesečnimi 12-mesečnim. Te dobe ! i osnova za obrestovanje, sic pa jo lahko določite poljubn { v mesecih, dnevih, na žele datum. Najvišje obrestne m re prinaša enoletna varčeva na doba. Realna obrestn mera je fiksna za vsako varče valno dobo, odvisna je od viš ne in varčevalne dobe depoz ta. Pri obnovitvah se obresti mera viša: čim večkrat se ve zava ponovi, tem višje s obresti; po šesti ponovitvi do seže najvišjo možno stopnjo Odločite se lahko za revalon zacijsko ali devizno klavzulo.

Bančna kartica za srednješolce in študente

Akeš deluje vedno in povsod, 365 dni v letu in 24 ur na dan na več kot 500 bančnih avtomatih v Sloveniji. To ni samo plastična kartica, temveč pomeni tudi brezplačno vodenje tekočega računa, možnost poslovanja s čeki, nakupa brez čeka v vseh trgovinah s ROS terminali, avtomatski limit na računu v višini 10.000 SIT In možnost dvigovanja gotovine. Poleg izrednega limita lahko tudi študent dobi posojilo: s posebno posojilno ponudbo ali s pomočjo namenskega varčevanja.

Otroško varčevanje I

Pri Abanki so pripravili poseben program otroškeg varčevanja, namenjen predšolskim in šolskim otrokoni Ob prvem obisku v Abanki dobijo otroci Ježkovo var« valno knjižico in hranilnik. Višina pologov ni omejen» vsak znesek pa mora biti v knjižici vsaj 15 dni. Za otroke ki so privarčevali 5.000, 10.000 in 50.000 SIT, si pripravili lepe nagrade.

Razredno varčevanje

Abanka ponuja vsem šolskim razredom postopno pot varčevanja, za končni ali maturantski izlet ali karkoli drugega. Vloga Je napisana na razred, denar lahko polagajo kadarkoli, vendar najmanj enkrat v mesecu, dvignejo pa ga lahko kadarkoli po 1. juniju. Če bodo pridno varčevali, bodo za privarčevanih 2.000 tolarjev na učenca dobili fotoaparat za enkratno uporabo, za privarčevanih 5.000 tolarjev na učenca dobi razred fotoaparat, vsak učenec pa foto album, za privarčevanih 20.000 tolarjev na učenca pa povabi Abanka cel razred na pico. Izmed vseh razredov, ki bodo varčevali, bodo v Abanki pred koncem šolskega leta izžrebali tri razrede, ki bodo prejeli denarno nagrado v višini 50.000 SIT.

Varčevanje v Banki Velenje

Evro za mlade

Pri deviznem varčevanju smo se doslej v glavnem odločali za nemške marke. Varčevanje v evru je zanimivo zato, ker je obrestna mera ugodnejša. Evro je valuta prihodnosti, ki omogoča donosnejše, preglednejše in enostavnejše varčevanje. Banka obračunava stimulativno obrestno mero in pomaga k hitrejšemu zbiranju denarja. Nudi tudi možnost za brezplačno pretvorbo valut EMU v evro in obratno.

Kako do evro računa za mlade?

Evro račun za mlade dobiš z obiskom v najbližji poslovalnici Banke Velenje, kjer

skleneš pogodbo o poslova-r>ju. Vsi, ki so mlajši od 18 let, potrebujejo za odprtje evro računa podpis staršev ali skrbnika. Za tiste, ki jim starši dajo žepnino, je evro račun za mlade priložnost, da zneski, ki jih položijo na račun, čez čas postanejo večji.

Prvi račun

Banka Velenje ponuja vsem mladoletnikom, da s svojim denarjem razpolagajo sami. Prvi račun je tekoči račun, na katerem se zbirajo

vsi prihodki mladoletnika: štipendija, honorarji in prihranki. Od običajnega tekočega računa se razlikuje po tem, da njihovi imetniki ne poslujejo s čeki in nimajo odobrenega limita. Mladoletnik lahko posluje samo s tistim denarjem, ki ga ima na-računu. S posebno bančno kartico so mu na voljo osnovne storitve na bančnih avtomatih: dvig in polog, z njo pa lahko kupuje na tistih prodajnih mestih, ki so opremljena s posebnimi POS terminali in označena z nalepkami BA.

Bančna kartica omogoča tudi plačevanje manjših vsot, vendar vedno le do zneska, ki ne presega trenutnega stanja na računu.

Vedno pravo darilo: darilni ček

Obdarovanje je sicer prijetno opravilo, vendar je izbira darila pogosto nerešljiva uganka. Podariti darilni ček je zagotovo pravilna odločitev, saj bo obdarovanec s tem lahko izpolnil svoje želje. Darilni ček je posebna vrsta čeka, ki ga v enotah Banke Velenje d.d., Velenje, bančne skupine Nove ljubljanske banke, enostavno kupite. Tam vam izpišejo ime in priimek obdarovanca, te podatke pa lahko izpišete tudi sami. Darilni ček lahko podarite ob katerikoli priložnosti: ob rojstvu ali rojstnem dnevu, kot božično ali novoletno darilo, ob maturi ali ob kakšnem drugem posebnem dogodku. Znesek na darilnem čeku izberete sami. Prejemnik darilnega čeka lahko dvigne gotovino ali pa znesek prenese na svoj bančni račun. Ček velja šest mesecev od izdaje.

mesečni polog znaša 5.000 SIT, dogovorjeni znesek vplačila pa lahko zvišujete tudi med varčevanjem. Za plačilo pologa lahko izberete katerikoli dan v mesecu in več načinov: gotovinsko plačilo v enoti Abanke, s trajnim nalogom, položnico ali virmanom. Mini

Svetovni dan varčevanja, 31. oktober, je morda prilo^' nost, da razmislite, kako prihraniti kakšen tolar in prihranke pametno naložiti. Foto: GK

GOSPODARSTVO

tlnexa spet dela

^torski Inexi je s pomočjo j3domestnega motorja uspelo ^dčasno zagnati proizvod-jo na valjarski progi, ki se J 23 radi težje okvare pogon-elektromotorja ustavi-j 14. septembra, j^lotor sicer nima zadosti joČi, zato lahko proga obra-z največ 75-odstotno jiogljivostjo, vendar so v pod-jtjii kljub temu zelo zado-^Ijni. Škoda bo manjša, kot jO pričakovali, pa tudi bojazen, da bi izgiibili več pomembnih poslovnih partner-■p, ni več tako velika. Glavni lirektor Marjan Mačkošek poudarja, da se je s predča-jnim zagonom proizvodnje pnanjšala tudi morebitna odš-todninska odgovornost zara-iiidražjih nadomestnih* naku-nov jekla. »Poleg vsega tega bi daljša prekinitev dela gotovo negativno vlivala na vzposta-litev trajnejših poslovnih od-Bosov z našimi odjemalci,« je prepričan Mačkošek. lnexi je namreč letos uspelo prodreti na nekatere nove lige, tako da trenutno izvaža jfe v enaindvajset držav. Dolo-jjene vrste jekel dosegajo ce-bo, ki pokrije transportne stroške tudi na bolj oddaljenih Ižiščih. Tako je stekla prodaja jekla v Avstraliji in nerjav-Bh jekel v ZDA, med pomembnejše izvozne dosežke pa lejejo tudi prodajo jekla proizvajalcem avtomobilskih de-Dv za Volvo na skandinav-J(em trgu in vstop na hitro astoče turško tržišče, ki po-taja vse bolj pomembno iz-lodišče za širitev na območje zhodne Azije. JI

Nov sijaj celjsicega zlata

Pet podjetij oživlja tradicijo zlatarske dejavnosti v Celju - Nastop v tujini kmalu pod

skupno blagovno znamko

Minuli konec tedna je bila v prostorih Celjskega sejma razstava Nakit 2001, na kateri so se predstavile štiri znane celjske zasebne zlatarske delavnice in en proizvajalec embalaže za nakit. Je glede na zanimanje, ki ga je razstava zbudila, mogoče pričakovati, da bo Celje spet dobilo približno takšno mednarodno zlatarsko prireditev, kakršna je bila nekaj desetletij v Lapidariju Pokrajinskega muzeja in je ugasnila leta 1990?

Podjetja Bet, Kragolnik&Kra-golnik. Zlatarstvo Kragl&U., Žigon Design in SG Gojznik namreč ne skrivajo teženj, da bi razstava postala tradicionalna in da bi se jim že prihodnje leto pridružili še ostali slovenski izdelovalci in prodajalci nakita. Upajo tudi na udeležbo tujih zlatarskih hiš, kar bi razstavi dalo mednarodni pomen. »Kljub vzponom in padcem, ki jih je doživljalo v preteklih letih, ostaja zlatarstvo eden od simbolov Celja in to želimo ohraniti tudi v prihodnjih rodovih,« poudarja priznan zlatarski mojster

Vili Kragolnik. Tokratna razstava je bila namenjena le sedanjim in bodočim partnerjem zlatarskih delavnic, že prihodnje leto naj bi jo odprli za širši krog ljudi, morda bi jo selili še v Ljubljano in nekatera mesta bivših jugoslovanskih republik.

Uroš Kragl je povedal, da želijo celjski zlatarji nastopiti pred tujimi partnerji z enotno blagovno znamko, vendar se o imenu za zdaj še niso dogovorili. Po besedah Bojana Skomine, direktorja in lastnika podjetja Bet, ki se poleg lastne proizvodnje ukvarja tudi z izvozom, bodo vsa štiri podjetja letos prodala na tuje četrtino nakita in zanj iztržila pol milijona mark. Njihova tržišča so Češka, Madžarska, Bosna in Hercegovina, Nemčija in Avstrija. »Te trge smo si tudi zadali kot ciljne, saj naši izdelki ustrezajo stilu nakita, ki ga tam radi kupujejo,« pravi

Skomina in dodaja, da so možnosti za izvoz še večje, vendar tega brez ustrezne finančne podpore ne bodo mogli izkoristiti. Zmogljivosti imajo dovolj velike, saj bi že sedaj lahko izdelali dvakrat več nakita kot ga prodajo. Upajo, da bodo prihodnje leto izvoz povečali vsaj na 35 odstotkov letne proizvodnje.

Okrog štirideset poznavalcev plemenitih kovin in dragih kamnov je v času zlatarske razstave ustanovilo Slovensko gemološko društvo za severovzhodno Štajersko.

Celjski zlatarji so še poudarili, da so tako kot za ostale odprti tudi za sodelovanje z Zlatarno Celje. Pri tem si žeh-jo predvsem zdrave konkurence in upajo, da se zlatarska dejavnost ne bi nikoli več mo-nopolizirala.

■■■■■Hi JANJA INTIHAR

Srečanje vzdrževolcev

Prejšnji teden je bilo na Rogli deseto srečanje vzdrževalcev Slovenije. Srečanja se je udeležilo več kot petsto vzdrževalcev iz tristo podjetij iz celotne Slovenije. V športni dvorani je sedemdeset razstavljalcev razstavljalo strokovno opremo. J.G.

Smrekine hiše ob Ivarčkem jezeru

Podjetje iz Gornjega Grada prebrodilo večletne težave - Izvažajo 90 odstotkov proizvodnje

rHMMMHMHMHMMI

S predstavitvijo svojega naj-evejšega izdelka - leseno mon-ižno družinsko hišo, bodo 7. oktobra v gornjegrajski mreki proslavili petinštiride-et let delovanja. Po nekajlet-i krizi ter lanski prisilni po-Jvnavi in zamenjavi vodstva fejo zdaj v podjetju z večjim ptimizmom v prihodnost. Ve-^ si obetajo zlasti od pro-ikta izgradnje počitniškega teelja z 32 hišicami ob Ivarč-^ jezeru, ki so se ga lotili s

Pjetjema Ivarčko in Grad-ištvom Igerc.

Vrednost naložbe je ocenje-5 na preko 400 milijonov 'larjev, prva faza izgradnje

naselja, ki se bo razprostiralo na okoli 11.000 kvadratnih metrih enega najlepših okolij v občini Ravne, pa naj bi bila končana prihodnjo jesen.

V Smreki izdelajo okrog 90 stanovanjskih in več kot 1000 vrtnih hiš na leto, kar jih uvršča med večja podjetja s tovrstnimi izdelki v srednji Evropi. Približno 90 odstotkov izdelkov prodajo v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Španiji, Franciji in na Hrvaškem, njihovi objekti pa stojijo tudi na Cipru ter celo v Južni Koreji in na Japonskem. Z Nemci so izdelali t.i. antia-lergijsko hišo, ki ima prilagojeno izolacijo, plod lastnega znanj pa sta protipotresno varna hiša in bio lesena hiša.

Največja lastnika podjetja sta Mercator ZKZ Mozirje z okrog 67-odstotnim deležem in Občina Gornji Grad s 6,4 odstotka, pomembnejši delničarji pa so še Banka Velenje ter sedanji in bivši zaposleni. V Smreki dela 73 ljudi, ki so lani ustvarili dobrih petsto milijonov tolarjev prometa, v letošnji načrtih pa so zapisali 750 milijonov tolarjev prihodkov in 22 milijonov tolarjev dobička.

Bruno Zagode, ki je vode-' nje podjetja prevzel oktobra lani, ugotavlja, da sanacije Smreke kljub trdemu delu ne teče tako hitro in učinkovito, kot so pričakovali. Nekatera že izrabljena osnovna sredstva

bo zato treba nadomestiti s sodobnimi, denar za to pa bi pridobili s prodajo nepotrebnega premoženja. Z novo opremo bi lahko občutno znižali stroške ter povečali kakovost in konkurenčnost. Pričakovati je, da bo v podjetju nekaj tehnoloških presežkov, vendar bodo za te delavce poiskali nove službe.

■MHMMi JANJA INTIHAR

Trgovci krepijo povezavo

Trgovske družbe Vele Dom-ile. Koloniale Maribor, Zi-^a Kranj in Era Velenje, ki f že eno leto združene v ^ Suma 2000, so pred dne-^ Ustanovile delniško druž-^ Suma Holding - trgovina ^storitve.

Ustanovitveni kapital nove-® holdinga bo znašal 200 mi-ionov tolarjev, saj so se tr-""vske družbe odločile, da bo ^ka vložila vanj po 49 mili-^•^ov tolarjev, po milijon to-••iev kapitala pa bodo prispe

vala še njihova odvisna podjetja Koloniale-Prehrana iz Maribora, Preskrba iz Sežane, Potrošnik iz Murske Sobote in Center iz Celja. Predsednik uprave Ere Gvido Omladič pravi, da gre le za ureditev for-malno-pravne podlage za naslednjo fazo, ki naj bi bila zaključena še letos, in v kateri bodo članice prenesle na hol-ding več kot polovico svojega kapitala. Seveda bo treba prej opraviti cenitve posameznih družb in določiti menjalna raz

merje do delnic holdinga, pridobiti pa bo treba tudi soglasja lastnikov.

Holding, ki bo po ustvarjenem prometu predstavljal drugi največji trgovski steber pri nas, naj bi začel redno poslovati prihodnje leto. Do takrat ga bo vodila začasna štiričlanska uprava, ki ji predseduje Stane Skok iz družbe Vele, njegovi namestniki pa so Gvido Omladič iz Ere, Branko Remic iz Živil in Gorazd Kutnjak iz Ko-lonial. JI

Ravnanje z ljudmi

v Velenju se bo danes, 26. oktobra, pričela dvodnevna slovenska konferenca o ravnanju z ljudmi pri delu. Tokratno srečanje kadrovskih strokovnjakov in vodilnih delavcev je namenjeno oblikovanju človeškega kapitala za prihodnost, upravljanju delovne učinkovitosti zaposlenih, iskanju novih virov znanja, načrtovanju nasledstev in motiviranju zaposlenih. JI

Presežki v Preboldu

Zaradi uvedbe enoizmenskega dela bodo v podjetju MIK-modna konfekcija iz Prebolda morali zmanjšati število zaposlenih.

Presežnih delavcev naj bi bilo dvajset, vendar bodo zanje, kot pravijo v vodstvu podjetja, poskušali najti nova delovna mesta. MIK, ki dobro polovico prihodkov ustvari na račun dodelavnih poslov za nemškega partnerja, je lansko poslovno leto zaključil s 33,5 milijona tolarjev izgube. Letos tekoče poslujejo pozitivno, ob koncu leta pa naj bi imeli celo minimalni dobiček. JI

KULTURA

Ohranjanje ljudskih pesmi in napevov

Območno srečanje ljudskih godcev in pevcev Zgornje Savinjske doline v Lučah ob Savinji je namenjeno ohranjanju starih ljudskih in ponarode-lih pesmi in napevov.

Vabilu območne izpostave republiškega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Mozirje na tretje srečanje se je odzvalo devet skupin in posameznikov iz Zgornje Savinjske doline, piko na i pa so postavili Konovski štrajharji, ki namesto iz inštrumentov glasbo izvabljajo kar iz kmečkega orodja. Zanimivi so bili tudi ljudski pevci iz Luč in družina Pančur. Komaj peščica poslušalcev v dvorani pa gotovo ni posebna motivacija za še boljši organizacijski pristop in številčnejšo udeležbo nastopajočih na prihodnjem srečanju.

EDI MAVRIČ

Studenček je pel in žuborel

v torek, 17. oktobra, je pred povsem polno dvorano celjskega Narodnega doma na svojem letnem koncertu zapel Celjski oktet Studenček KUp Marija Goršič Lava-Os-trožno Celje. Tako se je, letos dokaj zgodaj, v Celju odprla tudi koncertna sezona na področju vokalne glasbe.

Po odzivu občinstva je bilo očitno, da so si pevci v letih delovanja, februarja naslednje leto bodo praznovali srebrni jubilej, pridobili poseben ugled. Koncert je izzvenel v polni barvitosti glasov Matevža Gor-šiča, Vojka Cvikla, Milana Kneza, Toneta Kovača, Jožefa Re-parja, Andreja Bremca, Franca Nonerja in Andreja Hudo-malja, ki sedaj sestavljajo oktet Studenček. Njegov umetniški vodja prof. Matevž Goršič je v koncertnem programu dal poudarek narodni pesmi in priredbi narodnih, kar je bolj ali manj tudi stalna programska naravnanost Studenčka. Matevž Goršič vodi oktet že dve leti, vsa leta

poprej, od njegove ustanovitve, pa je oktet vodil Ivo Knez. Seveda v minulih letih niso prepevali samo na celjskih odrih. Njihova pesem je zvenela širom naše domovine, pa tudi v tujini: Lichtensteinu, Berlinu, Švici, Avstriji ter v obeh partnerskih mestih - Grevenbroichu in še posebej odmevno v Singnu.

Žuborenje Studenčka tako celjski kot drugi ljubitelji lepega petja prav dobro poznajo, kar je bilo očitno tudi na torkovem koncertu, ko je narodna pesem, pa ne samo slovenska, šla v uho in segla do srca, kot temu radi rečemo.' Prepevali so namreč tudi me-

kedonsko, dalmatinsko medi-mursko in rusko ljudsko pesem, ljudsko iz Vranja in črnsko duhovno. K temu pa so, prav tako na zadovoljstvo občinstva, pridjali še skoraj že pozabljeno slovensko partizansko pesem, ki jo Je na harmoniki spremljal oče umetniškega vodje Studenčka, prof. Edvard Goršič.

Koncert Celjskega okteta Studenček, ki ga je z umetniško besedo povezoval Miha Aluje-vič, je združil pevce na odru in poslušalce v nabito polni dvorani, bil pa je tudi odličen uvod v novo pevsko sezon.

ŽIVKO BEŠKOVNIK

O Celju v nacionalni kulturi

v Celju so sinoči pripravili okroglo mizo o mestu celjske kulture v nacionalnem kulturnem programu, katerega predlog so pred kratkim pripravili v ministrstvu za kulturo.

Ker nacionalni program v dobršni meri postavlja obrise bodoče podobe in usode kulture v državi, so v Oddelku za družbene dejavnosti Mestne občine Celje prvo razpravo široko zasnovali in ob izvajalcih kulturnih dejavnosti ter vodstvih

lokalnih skupnosti iz regije v goste povabili tudi predstavnike ministrstva za kulturo. IS

Stroka o Kidričih

Slovenija se letos spominja 120-letnice rojstva ter 50-letnice smrti literarnega zgodovinarja dr. Franceta Kidriča. Oče predsednika prve slovenske povojne vlade Borisa Kidriča je bil rojen v Rogaški Slatini, kjer je na Knežcu muzej, posvečen obema.

V letu pomembnih obletnic bo v Rogaški Slatini dvodnevni mednarodni simpozij, ki sta ga pripravila oddelek mariborske pedagoške fakultete za slovanske jezike in književnosti ter Univerza v Mariboru, vključili pa so se tudi slatinska občina in šole.

Na dvodnevnem simpoziju z začetkom jutri, v petek, 27.

oktobra, bodo strokovnjaki iz Maribora, Ljubljane, Zagreba in z Dunaja predstavili Kidričevo življenje in delo, njegovo predsedovanje Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, delo v dunajski dvorni knjižnici, na dunajski in ljubljanski univerzi ter se med drugim lotih Kidričevega prešernoslovja ter vloge njegovega sina Borisa Kidriča.

Uvodni govor bo imel predsednik SAZU proL dr. France Bernik, prav tako pričakujejo rektorja mariborske univerze prof. dr. Ludvika Toplaka, generalno sekretarko vlade dr. Verico Trstenjak, ministra za

znanost in tehnologijo dr. Lojzeta Marinčka, kulturnega ministra Rudija Šeliga in Kidričeve sorodnike. Udeleženci simpozija bodo v soboto obiskali Knežec nad Rogaško Slatino, kjer se je literarni zgodovinar rad ustavljal v zrelih letih. Tamkajšnji muzej je sicer že več let zaprt.

BRANE JERANKO

O arhitekturi in filmu

v Galeriji sodobne umetnosti Celje so v torek zvečer pripravili predavanje filmskega teoretika in kritika Stojana Pelka o arhitekturi in filmu oziroma kinematografskih konstrukcijah mentalnih prostorov.

IS

Jubilejna razstava

Jutri, v petek, 28. oktobra, ob 18. uri bodo v Domu Svobode v Zidanem Mostu odprli pregledno jubilejno razstavo oljnih slik Jožeta Ba-rachinija.

Jože Barachini je znano ime iz sveta čopiča in barv šijom celjske regije in tudi izven nje. Je član Celjskih likovnikov sekcije KPD Svoboda Celje in se redno udeležuje vseh društvenih razstav in akcij. Je pa tudi član Likovnih samorastnikov v Ljubljani, kjer so njegove slike večkrat prišle v izbor za skupinske razstave; dobil pa je tudi priznanja za najkvalitetnejša dela.

Rodil se je leta 1942 v Dolu pri Hrastniku, s slikarstvom pa se intenzivneje ukvarja zadnjih 10 let. v zadnjih sedmih letih ima za sabo kar 50 samostojnih razstav širom po Sloveniji. Svoje slikarsko znanje je izpopolnjeval pri znanem akademskem slikarfu mag. Željku Opačku, razstavljal pa

je Ljubljani, na širšem celjskem območju, v Zasavju, Po-savju, na Kozjanskem in na Gorenjskem. Poleg tega pa je Jože sodeloval tudi na 35 skupinskih razstavah, med drugim tudi na Primorskem. Na Internetu (home.amis.net/ba-rachini/) si je njegove slike doslej ogledalo že 10.000 obiskovalcev. Z motivi njegovih slik pa je bilo tiskanih že več koledarjev, razglednic, novoletnih in drugih voščilnic. Njegove krajinske motive, predvsem tiste z vodo, pa je moč poiskati tudi v reviji Ribič.

Jutrišnjo otvoritev razstave bosta domača krajevna skupnost in KUD Svoboda Zidani Most izkoristila tudi za čestitke krajanu mag. Romanu Mat-ku za laskavi naslov »Turistična osebnost leta 2000«. Razstava bo na ogled do 4. novembra, vsak dan med 10. in 12. ter 15. in 17. uro.

ŽIVKO BEŠKOVNIK

Predpraznično darilo Celeane

v Špitalski kapelici na Slomškovem trgu v Celju je od četrtka na ogled razstava izdelkov domače in umetnostne obrti, prava zakladnica dragocenih idej za obdarovanje najbližjih, ki bodo obiskovalcem še kako prav prišle prav v času pred koncem leta.

Razstavljeni izdelki so na ogled do 30. decembra; od ponedeljka do petka med 9. in 12. ter 16. in 18. ure, v Etnogaleriji Celeana pa so za ta čas pripravili tudi program spremnih kulturnih prireditev. Po besedah Darje Vovk bodo vsak četrtek ob 18. uri pripravili kulturno prireditev; tema nocojšnjega srečanja pa bo odkrivanje enkratnosti in posebnosti sporočil, zapisanih na ročno izdelanem papirju. V petih novembrskih četrtkih bodo sledili pogovori o svečah in svetlobi življenja, klekljanih čipkah, slovenskih ljudskih glasbilih in vinu, lutkah iz keramike in porcelana ter slanem testu, decembrski četrtki pa bodo v znamenju keramike, lesa in vražnih simbolov za srečo.

IS, Foto: GAŠPER DOMJAN

zapisovanja

Ne levo, ne desno

Piše: TADEJ ČATER

Pravzaprav je vse skupaj zelo žalostno. Kulturniki, javni zavodi povezani s kulturo, kulturne institucije... so odvisne od izida parlamentarnih volitev? Si predstavljate? Delovanje neke institucije, ki nima nikakršnega političnega naboja, ki je povsem apolitična, katere eksistenca je upravičena in katere vloga je izključno povezana z umetnostjo in kulturo, je odvisno od tega, ali bo na volitvah zmagal ta ali oni blok. Ali levi ali desni politični blok. Zares žalostno! Predstavljajte si nogometaše, ki trepetajo o tem, ali bo minister za šolstvo in šport del tega ali onega političnega bloka. Namesto, da bi trepetali za izid, za gole, trepetajo za svojega ministra. In naprej; predstavljajte si golmana, recimo Marka Simeunoviča, ki ima za golom prižgan radijski sprejemnik in posluša neuradne delne izide volitev, ker je njegova nadaljnja kariera odvisna od zmage te ali one stranke. In potem njegove soigralce in nasprotnikove igralce, ki se sredi ugodne novice prično objemati in poljubljati kot da ne bi bili na tistem zelenem travnika smrtni sovražniki. Ne, volitve so jih združile v eno veliko stranko. Neumnost! Ja, ampak v kulturi in umetnosti je tudi to mogoče. Žal! J a, nogometaši in športniki gor ali dol, neke kulturniške stranke ne bi mogli in uspeli nikoli sestaviti. Bilo bi jih namreč več. In to vse zaradi tega, ker je kultura tako zelo razdrobljena in morda še v največji meri stvar nesmiselnega poseganja v preteklost. Ali še boljše - za preteklostjo.

Ker je sistem financirm kulture iz vrst gospodarsti tako zelo zapleten, ker so i^/oii v kulturo precej nedobičkor, sni, je slovenska kultura vedno zelo odvisna od držai In, ker je raznoraznega dol( zovanja o takem ali drui(^ nem prav, o taki ali drugai preteklosti v sferah kultnm ga še vedno zelo veliko, ogroi no, ker se nekaterim zdi, ( so še vedno prezrti in kriviti neopo^eni, ker se nekateii še vedno dozdeva, da si kuk ra v javnosti zasluži boljši n ting kot ga je sicer deležna, jasno, ja, popolnoma jasn da drugače tudi ne more bi Ker si še vedno nismo naj snem, ali nosi večjo težo n cionalno dobrega Laibachi Avsenik, ker si ne znamo o govoriti na vprašanje, ali pomembnejši ročk ali je morda zborovsko petje, ken vemo, kam bi z multimedijs umetnostjo, ki jo nekateri ' načujejo kot koketiranje s lekomom (si lahko zamisl'^ to neumnost?), spet drugih kot liberalno-demokratsko SI | nje, ki nima nič skupnega, resnično umetnostjo in lepif j ki nima nič skupnega z gM ■ liško predstavo, pa naj to is predstavo na oder postavi Ijii ■ Ijanska ali mariborska Dn' ma ali pa kakšno amatersl j gledališče iz najbolj ruraln ga zaselka. Ker preko LinM ta in njegovega Matička gafl menda že ni. In res ga ni. K i ga ni tudi čez multimedijsl umetnost, če posplošim. Ki ga tudi ni čez ročk in zboro\ sko petje. Kot ga ni tudi 61 Avsenike in Laibache. Ker i'i to je kultura, ki mora živ& pa naj bo na oblasti ta ali of-politični blok. Mora, ja, tol ni nujno! Ni pa nujno izkljii ^ no zato, ker se nekaterim ^ pomembnejše to, drugim ? ono. Ker se nekaterim zdi P rnembnejša poezija, drugih spet pa proza. Roman, de"^ mo. In, ker je komisija ^ literatura letos sestavljena ko, da v njej sedi več tistih,' jim je poezija ljubša kot P romanopisje, bo letos ogromno pesniških zbirk. '' malo romanov. Seveda spel<-^ liram. In navajam fiktiv^ podatke. Pa vendar; v slov^^ ski kulturi je možno tudi f' Hja, še več; možno je tudi f da se bo sredi neke predsta^ znašla skupina igralcev, ki ^ bo pričela objemati in poim Ijati, ker je volilno zmago segel politični blok, ki bi hovim interesom v kulturi ustrezal. Nasprotna skupi^ igralcev pa v jok. In žalost. ^^ na žalost!

KULTURA

r

Čopove naslednice

Visoka priznanja knjižničarkam s Celjskega

letošnjimi Čopovimi jgrajenci so tri knjižničar-s Celjskega. Olga Vurcer Šolskega centra Celje je rfjemnica diplome, Slavica jastnik iz Osrednje knjižice Celje ter Metka Kodrič (slatinske knjižnice pa sta ubili priznanje.

Kdo so nagrajenke s Celjske-piOlga Vurcer s Frankolove-»je knjižničarka Šolskega [ntra v Celju 18 let, ves čas fojega dela v knjižničarstvu pšolstvu dela v celoti več kot j desetletja). V knjižnici s 43 soč enotami, namenjenimi ijakom, študentom in zapo-lenim, so že leto dni poveza-iv sistem medknjižnične iz-osoje Cobiss.

Vurcerjeva je prejela diplomo še posebej zaradi sodelovanja v projektu uvajanja računalništva v šolske knjižnice. V državnem projektu Računalnik v šolski knjižnici sodeluje že desetletje ter je v tem času v Sloveniji med drugim izvajala seminarje za šolske knjižničarje. Tako je lani sodelovala kot predavateljica študijskim skupinam v okviru projekta Zavoda za šolstvo Načrtovanje vzgojnoizobraževalne-ga dela v šolski knjižnici. Lani je prav tako sodelovala v projektu širitve šolske knjižnice na Lavi, ki naj bi pridobila na 600 kvadratnih metrih površin multimedijsko učilnico ter sodobnejšo čitalnico.

Dobitnica Čopovega priznanja Laščanka Slavica Hrast

nik dela v Osrednji knjižnici Celje dve desetletji, v zadnjem času v oddelku za odrasle na Gledališkem trgu. Njeno delovno področje je svetovanje in izposojevanje ter vodenje Univerze za tretje življenjsko obdobje. To vodi tretje leto, v njo je vključenih približno 250 upokojencev, ki se izobražujejo v jezikovnih skupinah, na računalniškem usposabljanju, v krožku ročnih del ter na zelo obiskanih domoznanskih in kul-turno-zgodovinskih ter zdravstvenih predavanjih, ki se jim po novem pridružuje še umet-nostno-zgodovinski krožek. Hrastnikova je že dolgo dejavna tudi v izvršnem odboru Društva bibliotekarjev Celje, ki vključuje 150 članov iz celotne regije.

Druga prejemnica Čopovega priznanja, Metka Kodrič iz Rogatca, je vodja Knjižnice Rogaška Slatina ter njene enote Knjižnice Rogatec. V ustanovi, ki je pridobila lani računalniški sistem izposoje kot ena od prvih enot slovenskih matičnih knjižnic, dela desetletje in pol. V zadnjem desetletju se je njihova izposoja na dom povečala za dvesto odstotkov, zato se borijo s prostorsko stisko. Tako v teh dneh urejajo v slatin-skem kulturnem centru nov, dodatni prostor za čitalnico, pri čemer upajo še na dodatne prostore. Sicer pa imajo v knjižnici zanimive prireditve, med njimi ure pravljic, potopisna predavanja, predstavitve knjig in literarne večere avtorjev.

brane jeranko

prireditve

Gledališče

SLG - Lepotna kraljica Le-nana - 26. 10. ob 19.30, tekmovalna predstava Borštnikovega srečanja, izven abonmaja. Gostuje SNG Drama iz Ljubljane; Don Juan 27. 10. ob 11. za izven in 28. 10. ob 19. uri tekmovalna predstava Borštnikovega srečanja.

Koncerti

Krčma pri Zamorcu 26. 10.

ob 21. uri koncert glasbene skupine Heaven Nix.

Mladinski center 28. 10. ob 21. uri rock'n'roll koncert skupine Indust Bag.

Knjižnica Laško 27. 10. ob 19. uri koncert ruske klavirske glasbe v izvedbi pianista Benjamina Govžeta.

Kulturni center Laško 26. 10. ob 19.30 samostojni koncert narodnozabavnega ansambla Vesele Štajerke.

Zdravilišče Laško 30. 10. ob 20. uri koncert Moškega pevskega zbora Laško.

Zdraviliški dom Dobrna 27. 10. ob 20. uri koncert Moškega pevskega zbora z Dobrne.

Razstave

Kulturni dom Šentjur 27.

10. ob 18.30 otvoritev razstave slikarskih del Borivoja Wud-lerja.

Savinov likovni salon Žalec 27 10. ob 19. uri otvoritev razstave akademskega slikarja in speciaUsta Jožeta MegUča. Na ogled bo do 15. 11.

Avla IL nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu razstava Celjski avtorji 90-ih, do 31. 10.

Knjižnica Šentjur likovna razstave Petra Vernika.

Galerija Mladinski center Velenje razstava Mirana Beš-kovnika.

Špitalska kapelica na Slomškovem trgu razstava o vlogi in pomenu izdelkov domače in umetnostne obrti v procesu obdarovanja, etnogalerije Ce-leana. 26. 10. ob 18. uri delavnica »Enkratnost in posebnost sporočil na ročno izdelanem papirju«.

Galerija Kulturnega centra Velenje jubilejna razstava Arpada Šalamona, ob njegovi 70-letnici. V Galeriji KC IN so na ogled grafike, v Razstavišču Barbara akvareli, 'v Galeriji Vegrad pa olja - vse do 4. 11.

Celjski Stari grad - galerija likovnih del mladih - stalna razstava otrok in mladih iz 22 držav sveta. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 18. ure.

Razstavišče Kulturnega centra Laško Petar Petrovič.

Cerkev sv. Danijela razstava Slomšek in Celje.

Mladinski center Celje razstava fotografij Ane Trojnar.

Mestna galerija Riemer razstava Huiquin Wang.

Minoritski samostan v Olimju razstava fotografij Božja znamenja ob Slovenski planinski poti Cirila Velkovrha.

Špitalska kapela Celje lončarski izdelki II. poletne lončarske delavnice.

Kulturni dom Šentjur prodajna razstava Henrika Planka in Aleša Kovačiča.

Avla Doma IL slovenskega tabora Žalec Minerali Štajerske in Koroške.

Avla hotela Dobrna Viktor Rožanc, do 3. 11.

Ipavčeva hiša Šentjur fotografska razstava »Kulturna dediščina Občine Šentjur«.

Galerija Volk razstava II. slikarske delavnice »Mravljica 2000«, do 30. 10.

Muzej novejše zgodovine Živeti v Celju, stalna razstava. 27. 10. od 10. do 11. in od 16.30 do 17.30 demonstracija urarja Ivana Krivca. V občasnih razstavnih prostorih fotografska razstava Portreti Tomaža Lundra, do 30. 10.

Osrednja knjižnica Celje Celjski mestni park nekoč in danes.

Stekleni fotografski atelje Josipa Pelikana, Razlagova ulica 5, Celje, ki ga ni več.

Jedilnica Splošne bolnišnice Celje Boris Černjul in Janoš Šešler, do 30. 10., Galerija Borovo Ljuban Šega, do 28. 11.; Galerija Otto Zlatko Prah, do 29. 11.; Etol Saša Grad, do 30. 10.; Merx Boris Ščetina, do 6. 11.

Ostalo

Dvorana Plesnega foruma Celje 27. 10. ob 20. uri video inštalacija »Kuri kompilacija«, avtor Kuri Sieberer. 28. 10. ob 20. uri plesno glasbeni projekt »Get back«. Plesnega Foruma Celje in Mladinskega godalnega orkestra iz Singena v ZRN.

Mladinski center Celje 26.

10. od 16. do 18. angleška, od 18.30 do 20. francoska in od 18. do 20. ure računalniška delavnica, ob 20. uri potopisno predavanje Matjaža Ne-maniča; 27. 10. od 16. do 19. likovna delavnica, ob 17. uri informativni dan za študente 1. letnikov, ob 20. uri Impro večer - celjska gledališka skupina in ob 22. uri plesni večer - densolnajt; 30. 10. od 17.30 do 19. ure nemška delavnica.

Osnovna šola Jurklošter 29. 10. ob 10.30 predstavitev knjige prof. M. Rvbal^a -'»800 let Jurkloštra«.

Večnamenski prostor OŠ Prevorje 28. 10. o.b 20. uri 4. tradicionalna prireditev »Grozd-je, vino, pesem«.

Pricetek gledaliških seminarjev

Prejšnjo soboto je celjska Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti pričela z vrsto seminarjev za gledališke ustvarjalce v ljubiteljskih kulturnih društvih in šolah.

V soboto se je v dvoranici Zveze kulturnih društev Celje na Gregorčičevi 6 zbralo 19 udeležencev prvega izmed njih: gledališkega seminarja za mentorje, režiserje in dru

ge soustvarjalce otroških in šolskih gledaliških skupin. Pod strokovnim vodstvom mladega celjskega režiserja Mihe Alu-jeviča so se seminaristi seznanili z osnovami gledališke improvizacije, igralske tehnike, zakonitostmi branja besedila in njegove dramaturške analize ter obravnavali probleme uprizoritve predstave.

Gledališki seminarji si bodo sledili še v naslednjih sobotah, prvi bo na programu že to soboto, 28. oktobra, ko se bodo udeleženci v seminarju za mlade gledališke ustvarjalce, pod mentorskim vodstvom ene vodilnih igralk mlajše generacije na Slovenskem Maje Gal Štro-mar, seznanjali s skrivnostmi

gledališke igre. 4. novembra bo seminar za režiserje in druge soustvarjalce odraslih gledaliških skupin (vodil ga bo Alen Jelen), 11. novembra kostumo-grafski seminar (vodila ga bo akad. slik.-kostumografinja Vide Zupan-Bekčičeva), 18. novembra osnovni lutkovni seminar (pod vodstvom Brede Vari), 25. novembra nadaljevalni lutkovni seminar - delavnica (pod vodstvom Tineta Varla) in 2. decembra maskerski seminar, ki ga bo vodil gledališki masker in lasuljar Vinko Tajnšek.

Vse informacije o poteku seminarjev in prijavi nanje dobite na SLKD Celje, Vodnikova 11, tel: 426.06-30/33.

ŽIVKO BEŠKOVNIK

Dalmatinci so prepevali

Pretekli vikend so bili gostje Mešanega pevskega zbora Celeia iz Celja pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Petar Perislavič iz Trogirja v sosednji Hrvaški.

Skupaj z zborom Celeia, ki ga vodi Matjaž Kač, so gostje na Celjskem izvedli dva uspešna koncerta, v petek v cerkvi sv. Pavla v Preboldu ter v soboto v Kristalni dvorani v Rogaški Slatini. Zbor iz Trogirja, ki ga

vodi prof. Mario Milin, je bil tokrat prvič gost celjskega zbora, ki sicer že nekaj let plodno sodeluje s pevskimi sestavi v okolici Splita in s Slovenskim društvom Triglav v Splitu.

Triintrideset članov trogir-skega zbora si je v soboto dopoldan ogledalo znamenitosti Celja in Starega gradu, zapeh pa so tudi na celjski »zvezdi« v Prešernovi ulici.

ŽIVKO BEŠKOVNIK

Glasba, video in ples

v dvorani Forum v Celju so sinoči, v sredo, pripravili glasbeni večer z Andražem Purgom, za konec tedna pa napovedujejo večera glasbe, videa in plesa.

Petkov večer bo v znamenju glasbe in videa. Rok Sieberer bo predstavil Media teror vison, sestavljen iz treh sklopov, ob posnetkih Media terorja, ki deluje kot neodvisna produkcija brez finančne pomoči države ali sponzorjev, še dokumentarni video in glasbene video posnetke. V soboto pa se bodo občinstvu predstavile plesalke domačega Plesnega foruma Celje s predstavo Get Back, ki je nastala v sodelovanju celjskih plesalcev z mladimi glasbeniki iz partnerskega mesta Singen. IS

Lajnar v Celju

v eni izmed zadnjih kulturnih sobotnic, ki jih v Celju že ^go leto zapored pripravlja Sklad za ljubiteljsko kulturno "javnost, so predstavili lajnarja. Na lajno, tisti starodavni '^frument z dušo, ki jo mlade generacije skorajda ne poznajo je igral Rastko Tepina, ki je vzdušje na celjskih ulicah ■Vselil za nekaj desetletij nazaj. Bilo je nostalgično, drugače, marsikoga nepozabno. MARIJANA KOLENKO

Foto: MIRKO RISTIČ

Podobe iz pravljičnega sveta

v Gimnaziji Celje - Cen-;r so odprli razstavo otroš-ih likovnih del, ki so pod lentorstvom Damjane Bru-lec v lanskem šolskem le-i nastala v likovni šoli Um-ra. '

Otroci, ki jim je skupno jselje do ustvarjanja in dru-?nja, so na papir zlili po-obe iz pravljičnega sveta, [jihovo doživljanje pravic bo v knjižnici Gimnazi-! Celje - Center na ogled do 0. novembra. S K

10

NASI KRAJI IN UUDJE

Gasilci se predstavijo

Krajevna skupnost Šmartno v Rožni dolini prireja v okviru letošnjega krajevnega praznika, ki se je začel že v drugi polovici septembra s turnirjem v malem nogometu in nadaljeval s srečanjem starejših krajanov, jutri, v petek, ob 10. uri prikaz gasilskih vaj na temo preventivne aktivnosti za mlade.

Prostovoljno gasilsko društvo Šmartno bo na tamkajšnji podružnični osnovni šoli pripravilo akcijo evakuacije otrok v primeru požara na šoli. V nedeljo pripravljajo gasilci tudi Dan odprtih vrat PGD, ki bo od 8. ure dalje, s tem pa želijo krajanom in ostali javnosti pokazati svoje prostore in predstaviti delovanje društva ter uporabo gasilske tehnike. V nedeljo, 5. novembra ob 9. uri, organizira Planinska sekcija Šmartno pohod »Po južnih obronkih Šmartnega«, ki bo letos prvič. Naslednjo nedeljo, 12, novembra, pa načrtuje Mladinska sekcija po drugi maši prikaz starega ženitnega običaja - šranganja, ki bo pred tamkajšnjo cerkvijo. Za vse obiskovalce bodo v Kulturnem centru Šmartno pripravili tudi razstavo ročnih del, slik in fotografij. Zaključna prireditev v tamkajšnjem kulturnem domu bo v soboto, 18. novembra, ob 16. uri.

B. JANČIC

Pomoč na domu le za premožne?

Centri za socialno delo že nekaj let čakajo na vladni odlok o določanju cen storitev

pomoči na domu

83-letni Ivan Pfeifer je sredstva javnega obveščanja nedavno pisno obvestil o po njegovem mnenju sporni odločitvi Centra za socialno delo Žalec, ki naj bi mu brez njegovega soglasja ukinil pomoč na domu. Vzrok za to naj bi bila njegova zahteva po utemeljitvi cene, ki jo Center zaračunava za osnovno čiščenje prostorov in znaša 1.500 tolarjev na uro. Ker se mu je zdelo to odločno preveč, je zahteval utemeljitev, v začetku oktobra pa naj bi mu nazadnje celo ukinili pomoč na domu.

fsMmmmm:

V žalskem Centru za socialno delo pojasnjujejo, da po njihovih kriterijih Ivan Pfeifer s svojimi dohodki presega cenzus, po katerem bi bil upravičen do delnega plačila storitve. Sicer pa je problem plačevanja pomoči na domu širši. Po Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu iz lanskega leta bi morala vlada predpisati merila, na osnovi katerih naj bi bili upravičenci in drugi zavezanci delno ali v celoti oproščeni plačila storitev pomoči na do

mu. Ne glede na to lahko občina določi dodatne oprostitve pri plačilu stroškov pomoči, o tem pa odloča pristojni občinski organ. Ker konkretnih odlokov oziroma pravil določanja cen vlada še vedno ni oblikovala, o tem sedaj odločajo občine same.

Storitve pomoči na domu so razdeljene v tri sklope: pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, gospodinjska pomoč in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.

V ekonomsko ceno storitev pomoči na domu so zajeti stroški plače in drugih osebnih prejemkov ter materialni stroški in se po občinah razlikujejo. V naši regiji se tako gibljejo med 1.250 in 1.628 tolarji na uro, vsaka občina pa ima različno oblikovane lestvice olajšav.

Mag. Irena Pražnikar, direktorica žalskega Centra za socialno delo, je pojasnila, da je pomoč na domu v celoti brezplačna le za prejemnike denarnega dodatka po zakonu o socialnem varstvu, prejemnike nadomestila za invalidnost po zakonu o družbenem varstvu odraslih duševno prizadetih oseb ter otroke, ki so upravičeni do dodatka za nego po zakonu o družinskih pre

jemkih. Vsi ostali upravičenci, ki so brez premoženja, so plačila oproščeni glede na njihovo materialno stanje, ki ga določajo vsi dohodki in osebni prejemki.

Če ugotovljeni dohodki ne presegajo 50 odstotkov povprečne neto plače v RS v preteklem letu, znaša olajšava 85 odstotkov ekonomske cene storitev, če dosegajo nad 50 do 65 odstotkov, je olajšava 75 odstotkov, dohodki nad 65 do 80 odstotkov povprečne neto plače pomenijo olajšavo 65 odstotkov, 50-odstotno olajšavo pa imajo tisti, katerih ugotovljeni dohodki znašajo nad 80 do 100 odstotkov povprečne neto plače v RS v preteklem letu. Upravičenci, katerih osebni dohodek je do 25 odstotkov višji od republiškega povprečja, je upravičen olajšave do 35 odstotkov, 15-odstotna olajšava pa pripada upravičencem z dohodki, ki so od 25 do 50 odstotkov višji od povprečja. Do olajšav niso upravičeni tisti, katerih dohodki so nad 50 odstotkov povprečne neto plače v državi.

Na Centru za socialno delo Šmarje pri Jelšah, ki pokriva območje šestih obsoteljsko-kozjanskih občin, se tako na osnovi občinskih pooblastil prispevki upravičencev gibljejo med O in 400 tolarji na uro, odvisno seveda od tega, v katerem plačilnem razredu je upravičenec. V Mozirju in okolici-mora upravičenec do pomoči na domu prispevati od 250 do 700 tolarjev na uro, v Konjicah in treh okoliških občinah pa od O do 450 tolarjev na uro. V MO Celje, Vojniku, Dobrni in Štorah upravičenci plačujejo od O do 600 tolarjev na uro.

Žal so mnogokrat tudi ti prispevki za nekatere previsoki. Strah zbujajoč je podatek, da je tudi v naši regiji precej takšnih, ki že živijo na robu preživetja. Za njih predstavlja še tako zanemarljiv strošek velik finančni problem.

" BOJANA JANČIČ

Kralj piva krasi Laško

Med znamenitosti Laškega odslej sodi tudi marmorni kip kralja laškega piva, katerega slovesna otvoritev je bila to soboto na ploščadi pri mostu čez Savinjo. Stvaritev akademskega kiparja Feren-ca Kiralyja iz Lendave je darilo Pivovarne Laško, ki simbolizira njeno zgodovinsko povezanost s krajem in tukajšnjimi ljudmi. Poleg zanimivega kulturnega programa so si obiskovalci lahko ogledali tudi simbolični prikaz ^varjenja piva.

V uvodnem govoru je zbrane nagovoril laški župan Jože Rajh in poudaril pomembno vlogo pivovarne pri razvoju mesta in tukajšnjih podjetij v zadnjih nekaj desetletjih. »Vsekakor je najpomembnejše to, da Pivovarna daje delo pomembnemu številu ljudi,« je še dejal Rajh. Skulptura kralja piva naj bi Laško še dodatno popestrila, ploščad pa naj bi v prihodnje postalo tudi priljubljeno zbirališče zlasti mladih ter mesto, kjer se bodo obiskovalci radi ustavljali. Ob tej priložnosti je Pivovarni Laško in njenemu direktorju Tonetu Turnšku podaril najvišje občinsko priznanje, zlati grb Občine Laško.

»Nadpivovar« Anton Turn-šek, kot so ga poimenovali, je v povzel prelomne trenutke, ki so spremljali pivovarno in jo privedli do samega vrha evropske pivovarske industrije. »Leto 2000 bo v zgodovini prav gotovo zapisano kot eno

prelomnih let laškega pivo-varstva. Kapitalske povezave z uglednimi slovenskimi in tujimi podjetji nam dajejo varnost uspešnega poslovanja in sodijo v priprave za vključitev Slovenije v evropske in svetovne gospodarske tokove. Tu smo daleč pred našo domačo

konkurenco. Vsega tega pa ne bi zmogli brez jasne vizije za prihodnost, vrhunsko usposobljenih kadrov in vseh zaposlenih,« je še dodal in pred zbranimi otvoril umetnino, ki odslej krasi mesto piva in cvetja.

BOJANA JANČIČ Foto: JOLANDA SOJČ

Jesenska raistava gob

Gornjegrajsko gobarsko društvo Ajdovec je bilo ustanovljeno pred štirimi leti, okoli štirideset članov pa vsako leto pripravi zanimivo gobarsko razstavo, s katero želijo obiskovalce in nabiralce gob temeljito seznaniti z vrstami gob in jih seveda poučiti o užitnih, neužitnih in strupenih gljivah. Na tokratni razstavi si je bilo mogoče ogledati okoli sto različnih vrst gob, organizatorji so predstavili tudi fotografije in znamke z gobarskimi motivi, gobarski sladokusci pa so se lahko posladkali s pašteto iz gob. EDI MAVRIČ

Zdravica kralju piva v ozadju. »Nadpivovar« Tone Turnšek (levo) je z največjo kupico nazdravil umetniku Ferencu Kiralyju in županu Jožetu Rajhu.

Z MOJEGA OKN j

skrb, pojdi drugam!

Piše: PIKA KUKERL

Ne vem, kako se vam zdi, ko že leta hodite mimo domnevno tako pomembnega in eminentnega Knežjega dvorca za gradbiščnimi vrati poleg občine, ampak jaz priznam, da sem se na stanje že kar navadila. Dokler me ni prav v sredo srca špiknila županova izjava, da občina pravzaprav ne ve, kaj bi s stavbo in da jo ponuja Davčni upravi republike Slovenije. Ker da naj bi bil kompleks potem lepo zaokrožen - občina, upravna enota, sodni-ja z arestom, pa še dacarji, kakopak.

Saj verjamem, da Celje na svojih obubožanih plečih še enega muzeja ne bi preneslo, pa če gre še za tako pomemben srednjeveški arhitekturni biser. Tudi knjižničarjem verjamem, da jih ob napredku bibliotekarske znanosti prav nič ne mika za debele zidove stoletij. In razni umetniki, seveda, nimajo denarja, da bi si za svojo ustvarjalnost privoščili grajske ambiente. Ampak, da bi se občina stavbe lahko najlepše znebila, če jo da eni od najmanj priljubljenih državnih institucij v uporabo, se mi pa tudi ne zdi edina možnost, madonca! Lepo prosim, kaj pa bo Celje kot mesto pridobilo, če bodo v najstarejši stavbi njenega Knežjega trga grofovali odmerjevalci, obra-čunovalci in izterjevalci davkov in drugih predpisanih dajatev za državo? Nekaj pedantnih birokratov, ki se bodo v službo v Celje s silnim veseljem vozili iz Ljubljane (!?), tako kot to že počno zaposleni na Družbi za avtoceste, kajne? Zgolj nekoga, ki bo vselej dovolj blizu mošnjička, da bo lahko plačal vzdrževanje izjemne stavbe, ki je svoje gotske značilnosti tako dolgo skrivala za vojaškim obrazom? In kako se bo prav nič privlačen davčni imidž skladal s privlačnostjo dediščine, ki bi morala biti vsakomur dostopna za ogled?

No, saj so gospod župan izjavili tudi, da ni še nič dorečenega in da se samo začenjajo pogovarjati. Zato se mi zdi, da se na koncu koncev ne bom imela za kaj razburjati, ker res ne vidim razloga, zakaj bi se davkarijski skelet bil pripravljen premakniti iz prestolnice v provinco. Zato pa me bolj kot morebitna-vselitev neke birokratske institucije v tudi moje mesto skrbi logika mestnega razmišljanja, ki pravi, čemu bi se sami trudili z iskanjem vsebin, ko pa je vendar toliko lažje za nas v vsakem pogledu prevelik objekt prevaliti na nekoga drugega. Ga prisesati na državni proračun in si oddahniti.

Veste, osebno sem prepričana, da obstaja še cela vrsta

drugih proračunskih porabi kov, ki prav tako potrebuje prostore, pa bi njihova dej; nost bila za Celje pomembn ša in blagodejnejša. In se zdi, da bi se v Sloveniji na tudi kaki kapitalisti, ki bij tak objekt lahko zanimal.( izhajamo iz celjske veličast zgodovine in današnje razvi ne pavze bi se na ravni drža zagotovo našle kakšne šols in znanstvene variante, kiji trenutno res ni z rož'cami po lano, a so jih vsi nedavni zn govalci imeli polna usta. država ima nekaj desetin n novrstnih uradov, agencij,! štitutov in zavodov, ki jih skoncentrirala v Ljubljai Mnoga med njimi bi mes lahko dala ne le odvezo skrb za lastno knežjo dedii no, temveč tudi kakšno no vsebino. Če pomislimo na bi nja vinorodna območja ini prosperiranje slovenskih vin jev, ni vrag, da jih ne bi zj nekdo združiti v skupnem pi mocijskem objektu. Za rai ko od pivovarjev se zdi, da imajo vinarji med seboj rn rajši, osebno pa kakšnega celovitega prizorišča, ki bi p! segalo meje posameznih vin rodnih okolišev še ne po nam. In tako bi lahko fanta rala do pojutrišnjem... In bi fantazije vseeno vključila razna interna mestna prer porejanja institucij iz stavb, bi se jih dalo oddati, v stavb za katero se zdi, da je nihi noče.

Ampak na koncu sta itJ možnosti samo dve: da se stavbo vseli institucija, s ka« ro bo nekdo iz mesta poisb dovolj dobre zveze ali da o gradbiščnih vratih jamramo ^ sodnega dne. Da bi Celje p" stalo iniciator nečesa novega tej državi in da bi se našel tua ta, ki bi zagonu zmogel nam^ niti dovolj energije, da bi ka'^ šna obetavna novotarija zar^ zaživela in bi k sebi privablja la množice iz širne domaČe i tuje okolice, to se pa sploh n more zgoditi, a ne?

P.S.: Mimogrede, prosto' Darsa, na čigar prisotnost' Celju je nek gospod sili'' ponosen, še vedno slovijo P* hkusu in tajnici. In pravt^ ko mimogrede - Pošta SloV^ nije se je iz Ljubljane preseli la v Maribor. In Poštna ba" ka tudi.

NAŠI KRAJI IN UUDJE

11

Dijaki tavajo po mestu

Vlak iz Obsotelja pripelje skoraj uro prezgodaj - SŽ pripravile rešitev

p-

vlak, poln dijakov iz Ro-^ke Slatine in širše okoli-j pripelje v Celje skoraj uro ^ začetkom pouka. Tako jjaki, ki morajo vstati zelo ^aj, tavajo po vse bolj j^lem Celju. Nov vozni red , vzbudil med dijaki in star-jtega dela Obsotelja veliko egodovanje. m

Gre za dijake, med katerimi lorajo mnogi prehoditi dol-p pot do železniškega posta-ilišča ali pa morajo pred tem elo pomagati pri nekaterih mečkih opravilih. Dijaški vlak dpelje iz Rogatca ob 5.03 ter pripelje v Celje že ob 6.04. Jato je občinski svet Rogaške Slatine občinsko upravo za-iolžil, naj se skuša dogovoriti [železničarji za poznejši od-lod.

Tako je občina seznanila s Iroblemom Slovenske želez-lice ter jim sporočila, da raz-nišljajo celo o morebitnem Irugem prevozniku. Prejšnji eden je prišlo do skupnega estanka, pri čemer so predla-3li trije predstavniki SP Ma-ibor dve mogoči rešitvi. V )rek smo od vodje oddelka za

vozni red v Ljubljani Boštjana Korena izvedeli, da so problem že rešili.

Kakšna je rešitev, ki so jo pripravile Slovenske železnice? Po novem, to je od 27. novembra, bo odpeljal iz Rogatca dodatni vlak, z odhodom ob 5.25 (ter prihodom v Celje ob 6.25). V SŽ še pojasnjujejo, da je prišlo z novim voznim redom do zapleta zato, ker mora pripeljati vlak v Celje pravočasno, da ga nato usmerijo na vožnjo v Maribor. Za rešitev zapleta potrebujejo dodatno signalno-vamostno na

pravo, ki omogoča večjo prepustnost te enotirne proge, kar ni več posebna ovira.

Kaže, da bo problem številnih dijakov iz občin Rogaška Slatina, Rogatec ter iz dela občine Šmarje pri Jelšah (okolica Mestinja), zares rešen. Jutra v Celju so vse bližje lediš-ču, prave čakalnice na celjski železniški postaji pa niti ni. Drugače bo za nekaj dijakov iz najbolj oddaljenega Svetega Roka oziroma Dobovca, ki jim dodatni vlak ne bo nič koristil, saj bo odšel na pot šele iz Rogatca. Ti se bodo morali še

vnaprej voziti po spornem voznem redu.

V občinski stavbi v Rogaški Slatini, od koder so opozorili na problem železničarje, so zadovoljni zaradi njihovega hitrega ukrepanja. Bojijo pa se, da bo na dodatnem vlaku, ki bo le eden od dveh delov obstoječega, za vse dijake premalo prostora. Pri vsem skupaj je mogoče slišati tudi da se SŽ pogovarjajo z ravnatelji celjskih srednjih šol o možnosti morebitnega poznejšega začetka pouka.

BRANE JERANKO

Priznanja krvodajalcem v Sentrupertu

v nedeljo se je na tradicionalnem srečanju, ki ga je pripravila Krajevna organizacija Rdečega križa Šentni-pert v sodelovanju s tam

kajšnjo krajevno skupnostjo, zbralo kar osemdeset krajanov in krvodajalcev Šen-truperta.

Najstarejša udeleženca srečanja in tudi krajana sta bila 93-letna Terezija Pusar iz Mač-kovca in 88-letni Anton Gradič iz Šentruperta, ki jima je predsednik RK Šentrupert Vinko Knafelc v imenu organizacije izkazal majhno pozornost. Predsednica Območnega združenja RK Laško je v nadaljevanju 37 krvodajalcem podelila priznanja za večkratno darovanje krvi, med drugim tudi

Francu Zajcu, ki je to življenjsko tekočino daroval kar šestdesetkrat. Bo. J.

Foto: V. M.

Čestitka predsednika RK Šentrupert Vinka Knafelca najstarejšemu krajanu Antonu Gradiču.

Pricetek drsalne sezone

Jutri ob 20. uri se bo na celjskem drsališču v Ledeni dvorani odprla drsalna sezona, vstop pa bo prost.

Od 30. oktobra do 5. novembra so pripravili počitniški urnik. Vsak dan, razen 1. novembra, ko je drsališče zaprto, bo od 10.00 do 11.30 ure in od 15.00 do 16.30 ure rekreacija. Od 10.00 do 11.30 ure bo vstop prost. S 4. novembrom pa se odpre zimski bazen v dvorani Golovec. Tudi tukaj bo prvi dan vstop prost.

SK

Z novimi prostori v novo obdobje

z novimi prostori bo Turistično društvo Laško lahko še aktivnejše delovalo na področju turizma ter tako prispevalo svoj delež pri nadaljnji uveljavitvi kraja in okolice tudi izven državnih meja, je bilo slišati v soboto na svei^ni otvoritvi novega Tu-ristično-informativnega centra Laško.

Otvoritve sta se poleg predsednika društva Jureta Križnika udeležila tudi laški župan Jože Raj h in predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič, ki je v svojem govoru

poudaril, da po svojem sodobnem videzu sodi v sam vrh tovrstnih društev po Sloveniji. Ideja o novem centru je nastala v lanskem poletju. »Za lokacijo ob železniški in avtobusni postaji, hotelu Hum oziroma ob samem vstopu v mesto smo se odločili, ker se nam je zdela najprimernejša,« je povedal Križnik. Z deli so začeli v juniju, že štiri mesece kasneje pa so Laščanom ponosno pokazali nove prostore, ki merijo skupaj 140 kvadratnih metrov. BOJANA JANČIČ Foto: JOLANDA SOJČ

Na otvoritvi novega Turistično-informativnega centra sta trak prerezala laški župan Jože Rajh in predsednik TD Laško Jure Križnik.

Na Osredek po asfaltirani cesti

Za krajane hribovitega Osredka v južnem predelu občine Vransko je bil v soboto velik praznik, saj so namenu predali dva kilometra asfaltirane ceste.

Pred letom 1971 je na Osredek vodila strma kolovozna pot, potem pa so v ta zaselek speljali cesto, ki je povezovala vse kmetije z dolino. Cesta je dolga nekaj več kot dva kilometra. Vrednost celotne investicije je nekaj več kot 23 milijonov tolarjev. Sredstva so bila pridobljena iz treh virov: za demografsko ogrožena območja za sanacijo po poplavi, iz občinskega proračuna občine Vransko in prispevkov krajanov. Ti so obnovi ceste namenili tudi veliko ur prostovoljnega dela. Cesto so s prerezom traku izročili namenu - domačin Albin Kropivšek, župan Franc Sušnik, Ivan Štrajher, predsednik vaškega sveta in svetnik Branko Libeničnik (na sliki), potem pa jo je blagoslovil vranski župnik Jože Turinek. Za veselo razpoloženje so poskrbeli harmonikarji Jurij Grabner ter Stane in Matic Kreča. T. TAVČAR

AKTUALNO

Daj nam danes naš vsakdanji kruli...

S hrano lahko ozdravimo ali pa zbolimo - V industrijsko predelani hrani se nahajajo zdravju nevarni strupi, opozarjojo strokovnjaki

Zdravje je naše največje bogastvo, smo prepričani vsi, zlasti se tega zavedajo tisti, ki jim je zdravje obrnilo hrbet in jih je napadla huda bolezen. A koliko nas je, ki ob priseganju na to bogastvo sploh razmišljamo o tem, da si bolezen kar sami »pridelamo« in kako bi morali živeti, da bi si zdravje ohranili? Zelo malo nas je takih - dokler smo zdravi. So pa med nami ljudje, ki se s to problematiko ukvarjajo že dolgo vrsto let in ki opozarjajo na napake v našem prehranjevanju in življenju nasploh. Prav prehranjevanju pripisujejo tisto pot, ki nas lahko ohranja čile in z^ave ali pa nas pelje v bolezen in smrt. Eden takšnih je Marjan Videnšek iz Vojnika, ustanovitelj in učitelj društva Preporod, društva za zdravo življenje in samouresničitev.

Marjan Videnšek se zavzema za prehranjevanje z »živo« hrano, to je s sadovi, ki nam jih je podarila mati Narava: s sadeži z dreves, sočiv-jem, zelenjavo, oreščki, semeni ipd. Gre torej za toplotno neobdelano hrano, za način prehranjevanja, ki mu pravimo presno-jedstvo. Na svojih številnih potovanjih doma in po svetu se je srečeval z mnogimi somišljeniki, zdravniki, doktorji znanosti in drugimi učenjaki, ki z znanstvenimi raziskavami in izsledki dokazujejo, da je edina prava človekova smer k zdravju uživanje naravne hrane; nespremenjene s kuhanjem, pečenjem, cvrtjem in podobnimi postopki. Njihovo utemeljevanje resnice, do katere so se dokopali ti evropski in ameriški medicinci, univerzitetni profesorji in laični raziskovalci, je za marsikoga nesprejemljivo, tudi za večino slovenskih zdra-viteljev z diplomami, ki prisegajo zgolj na zdravljenje s tabletkami, na kirurško odstranjevanje tvorb in človeških organov, na obsevanja z žarki, ki uničujejo bolne (in tudi zdiave) celice in še na nešteto drugih medicinskih postopkov, ki so neločljivo povezani s farmacevtsko industrijo, ki je v Sloveniji kapitalsko in dobičkonosno prav pri vrhu. Resda so uspehi in dosežki naše medicine in farmacije na zavidljivi evropski ravni, kot je na drugi strani res, da so nova dognanja o zdravljenju z naravnimi metodami potisnjena v ozadje, skorajda v ileg^o. A tu so živa pričevanja neštetih ljudi, ki so ozdraveli zgolj tako, da so se odločili za zdravilno poštenje in nadaljevali življenje tako, da so pretežno uživali hrano iz narave, torej toplotno neobdelano in industrijsko nepredelano. Večina njih se je za tak korak odločila potem, ko jih je medicina označila za neozdravljive ali pa so bili učinki uradnega in priznanega medicinskega zdravljenja nikakršni. Vsa filozofija, če jo strnemo v eno samo misel, je v tem, da se je človeško telo sposobno samo braniti pred boleznijo ali se spopadati z njo, če mu le damo priložnost in možnosti za to. Torej: se naravno prehranjevati, se dovolj gibati, se odpovedovati škodljivim razvadam (lenarjenje, kajenje, prekomerno uživanje alkohola ipd.) in živeti v urejenih odnosih z ljudmi, ki nas vsakodnevno obkrožajo.

Sicer pa je bilo o naravnem prehranjevanju in zdravljenju doslej že veliko napisanega, manj -pa se sme govoriti in pisati o tem, da današnji človek skoraj vsakodnevno uživa industrijsko izdelano hrano, v kateri so kemične snovi, ki so zdravju škodljive in ki veljajo za strupene. Resda so te kemikalije v živilih, ki prihajajo iz tovarn, v izredno majhnih odmerkih, da jih proizvajalci označujejo kot zdravju neškodljive, znanstvene raziskave doma in v svetu pa govorijo drugače. Nobena kemikalija ne more biti v hrani v tako majhnem odmerku, da bi ne škodovala človeškemu organizmu. Nekega dne se bo tega dejstva moral zavedati vsak Zemljan, a do takrat je še dolga pot, ki se nam že zdaj kaže v porastu hudih bolezni, že poznanih in še prihajajočih. Sicer pa nam ni treba segati v prihodnost, statistika tega trenutka je dovolj zgovorna, naš sogovornik Marjan Videnšek pa nam je na prvo vprašanje, kaj pravi statistika o porastu malignih obolenj v Sloveniji, odgovoril:

»Število obolelih za rakom pri nas iz leta v leto dramatično narašča. Leta 1996 je v naši državi na novo zbolelo 7.412 ljudi, od tega 3.676 moških in 3.73j6 žensk. Po nekaterih podatkih pa zdaj na novo zboli za rakom že več kot 9 tisoč ljudi na leto. Starostna meja pa se pri tej hudi bolezni zelo znižuje. Zboleva čedalje več otrok, pa mladostnikov okoli dvajsetega leta in vse več odrasUh že po tridesetem letu starosti. Po petdesetem letu je obolevnost in smrtnost za rakom še veliko večja. Trdno sem prepričan, da imajo strupene kemikalije, ki jih industrijski proizvajalci dajejo v prehrambene izdelke, da bi pocenili proizvodnjo in s tem povečali dobiček, velik vpliv na porast rakastih obolenj.«

Kako lahko to trdite?

To niso moje trditve, povezave o vplivih kemije na obolenja, zlasti maligna, so znane. V strokovni literaturi najdemo že veliko podatkov o dokazih, na

stalih na osnovi znanstvenih poskusov, da določene kemikalije povzročajo raka. Klinika za pediatrično onkologijo iz Diisseldorfa je naredila seznam strupenih dodatkov k živilom. Tudi nekateri naši zdravniki javno govorijo o kemikalijah, ki dokazano povzročajo raka. Žal vedno več teh kemikalij uporabljajo kot dodatke v hrani. Sprememba prehranjevanja je nujna, saj je zagotovo v^ kot 90 odstotkov vseh bolezni posledica uživanja napačne hrane, predvsem tiste, v kateri se nahajajo strupene snovi. Zveza slovenskih društev za boj proti raku je izdala knjižico z naslovom Kaj je treba vedeti o raku? V njej med drugim piše: »Po nav^-bah številnih avtorjev je kar 35 odstotkov vseh rakov v zvezi z neustrezno prehrano. Gre za dvoje: za hrano, ki vsebuje razne umetne dodatke in za pre-mastno ter količinsko preobilno hrano. Nekateri umetni dodatki v hrani (npr. konzervansi, umeme arome, barvila), s katerimi nas tako bogato zalaga današnja živilska industrija, so namreč kancerogeni in 1^-ko povzročijo raka...«

Kateri prehrambeni izdelki, ki jih kupujemo v trgovi

nah, so najbolj zdravju škodljivi?

Težko je reči, kateri prehrambeni izdelki so bolj in kateri manj nevarni, kajti strupene kemikalije dodajajo že skoraj vsaki industrijsko predelani hrani. Prepričan sem, da skorajda ni izdelka, ki bi ne vsebo-vd nevarne snovi za izboljšanje arome ali okusa, za povečanje obstojnosti itd. Kar poglejte na deklaracije na teh proizvodih. Seveda na prvi pogled ne boste veliko razumeli, kajti strupeni dodatki se skrivajo za raznimi težko razumljivimi imeni in oznakami, naprimer za črko E z določeno številko. Če pa se bolj poglobimo v zadevo in podrobno »seciramo« posamezne proizvode, pridejo na dan zanimivi podatki, ki dajo misliti prav vsakemu razumnemu človeku.

Ste lahko malo bolj konkretni?

Bi pili brezalkohohie pijače, če bi vedeli, da povzročajo razkroj možganov? Te pijače veli-kol^at niso nič drugega kot pobarvani strupi. To ni nepremišljena trditev, to odkritje je plod medicinskih raziskav. Zaradi pitja pijač in uživanja hrane, W je umetno" obarvana in aromatizirana, ima resne zdravstvene težave ogromno otrok: hiperaktivno in agresivno obnašanje, momje v govoru, pri branju itd. Tudi odrasli, ki pijejo takšne pijače za poživitev, ugotovij,o, da je ta le trenutna, kmalu pa občutijo utrujenost, slabo koncentracijo, in pogosto glavobole. Te pijače vsebujejo umetna barvila, ki pa so zelo škodljiva, naprimer amaranth, bordeaux, ponceau itd., vsa pa izhajajo iz spojin dušika in benzena, ki je kance-rogen. Tartrazine (rumeno barvilo) dobijo z reakcijo aceti-lena in diazo-metana, ki je strupena kemikalija, se pa kljub temu uporablja kot barvilo za pijače in hrano. Znanstvenica dr. Draga Černelč, dr. med., je raziskovala to področje in v svoji petsto strani debeli knjigi zapisala, da so številne raziskave pokazale, da so omenjena barvila kot podatki hrani organizmu škodljiva ter da takšna prehrana ogroža zdravje najnilajših. Vedeti je treba, da otroci in mladostniki uživajo največ škodljivih dodatkov prav v brezalkoholnih pijačah, čeprav svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da naj bo prehrana otrok brez umetnih dodatkov.

Strupene kemikalije pa se uporabljajo tudi za izdelavo dišav oziroma arom, ki jih dodajajo večini prehrambenih izdelkov. Razen v pijačah jih naj

demo tudi v trdnih in mehkih slaščicah, v raznih industrijskih čajih, v multivitaminskih preparatih, v vinih, bonbonih... Kemiki nam izdelajo aromo za mleko, kruh, jogurt, pa začimbe za mesno industrijo, celo za živinsko krmo itd. •

Te umetne arome imajo res močan in zapeljiv okus. Iz česa so pravzaprav sestavljene?

Zaupljivi ljudje verjamejo, da izvirajo okusi pomaranče, jabolka, češnje, jagode in drugih sadežev res iz pravega sadja. Ti časi so mimo. To, kar mi danes vonjamo in okušamo v hrani in pijačah, v glavnem ne gre niti mimo sadja. Sadje je le na etiketah na embalaži. Aromo pa dobijo tako, da se v določenem razmerju zmeša deset, dvajset, trideset ali celo več kemik^ij, ki so večinoma zelo strupene.

Kaj pa sladila, vse pogosteje najdemo na embalaži tudi napise, da je nek proizvod brez sladkorja, torej zdravju bolj prijazen...

Umetna sladila vse bolj nadomeščajo dobri stari sladkor. Danes je daleč najbolj razširjen aspartam, znan kot Nutra Sweet. Uporablja se v več tisoč izdelkih po vsem svetu. V knjigi Prescriptions for Nutritional Healing, ki jo je napisal Phylis Balch, je asp^tam vpisan pod kategorijo »kemičnih strupov«. Pravijo, da je aspartam eden najbolj nevarnih dodatkov, kar jih danes lahko najdemo na tržišču. Sestavljen je iz treh kemikalij: aspartične kisline, fenilanina in metanola, vse pa so zdravju zelo škodljive in povzročajo različne bolezni, kot so multipla skleroza, izguba spomina, sluha, Alz-heimerjeva bolezen itd. Povzročajo tudi čustvene motnje in depresije, metanol, ki je sim-tno nevaren strup, pa se v telesu razkrojijo tudi na formaldehid, ki je izredno nevaren živčni strup in ki je tudi znan kot kancerogen, vpliva pa tudi na reprodukcijo DNA in povzroča poškodbe na zarodkih. Raziskava dr. Johna 01neya je odkrila, da so se pri laboratorijskih miškah po uporabi aspartične kisline, ki je največja sestavina asparta-ma, pojavile luknje v možganih.

In kje vse lahko najdemo ta sladki strup?

Uporablja se za slaščice, brezalkoholne pijače, čaje, sokove in sirupe, peciva, v zamrznjenih jedeh in kot polnilo. Aspartam je naprimer v žvečilnih gumijih brez sladkorja za otroke, piše na etiketi. Umetna

sladila so mnogo bolj ško(i|| kot sladkor.

T\idi kruh ni več tisto, bil nekoč. Dodajajo mu štev| kemikalije, ne vsem kruho-se razume. Peki vedo, da trendu črn kruh, zato testo prosto obarvajo z umetnj barvili, ki vsebujejo nevaj, kemikalije, posebno neva* je tartrazin. Aroma za krulj sestavljena iz številnih kemi^ lij, med njimi jih je cel d^ rakotvornih.

Nam tudi mesnoprede^ valna industrija ne prizan^ s strupi?

Za barvilo v mesni indus^ se uporabljata kalijev in naj jev nitrat (nitrit), ki v stiku naravnimi kemikalijami v j lodcu in drugimi kemikalija v hrani (sekundami amini) t« rijo nitroamine, povzročitt raka. Meso vsebuje tudi des krat več strupenih pestici(i kot jih vsebuje zelenjava, čel di je škropljena z njimi. Pesti( di se namreč v maščobah 0(B no topijo.

In alkoholne pijače, s ki rimi Slovenci ne skoparini

Te vsebujejo etil alkohol, povečuje tveganje za rakom ustih in na požiralniku. Etan je tudi odlično topilo za kei kalije, ki so že same po a rakotvorne in ki jih tudi da jajo alkoholnim pijačam. Pai, zdravje!

Prej ste omenili oznako na embalaži, kjer so v zt drobnem tisku navedene s stavine določenega ind strijskega proizvoda. LaW o tej oznaki poveste kaj ve

Kot že rečeno, gre za i I sledke klinike za pediatriiS I onkologijo, kjer je naveden j na desetine teh E-jev. Naj t vedem le najbolj nevarne ( datke živilom: če najdete (; nako z E in zraven števil 131 ali 142 ali 210,211,213,2 215, 217, 217, to pomeni, da v proizvodu dodatek, ki pt zroča rakasta obolenja. E 1 je zelo strupen in je v 2 prepovedan. Bodite pozoi na industrijske proizvode, katerih se nahajata že on njeni E 123 in E 110. E 102 ii 110 sta v industrijsko pripn Ijenih omakah vseh vrst. 330 povzroča vnetja v ust votlini in rakasta obolenja, 320 in 321 zvišujeta holest rol, E 338 in 339 povzroS 'prebavne motnje... sicer pa ta spisek zelo dolg. Še enfo | pa bi rad opozoril na asp! tam, ta se rad nahaja v pK! zvodih, ki kupce vabijo z fl | nakama »light« ali »brez sla i korja«.

Kaj naj potem sodobni & vek sploh še uživa, da bi sel zastrupljal?

Človeški organizem najlep^ deluje ob naravni, polnovre^ nepredelani hrani. Res je,' ima večina ljudi že zelo ra2^! jene okušalne čute, tako I" potrebujejo čedalje močne« dražljaje za zadovoljstvo f uživanju hrane. To je voda" mlin industriji, ki pa se ne me* kaj dosti za naše zdravje, ; zumno se je torej odločiti 2 prehrano, kakršna je bila " Slovenskem v navadi pred ^ in več desetletji. Jesti je tre® hrano, ki zraste na drevesih," vrtovih in njivah. Najbolj z^ vo je uživati čim več suro^ nepredelane hrane in piti s^ že, doma pripravljene sadne ^ zelenjavne sokove. Prepri^^ sem, da ima strupena keiw veliko večji vpliv na porast ^ dobnih bolezni, kot si mislili" Zakaj nočemo verjeti dol'^ zom?

MARJELA AG^

Marjan Videnšek: »Zakaj nočemo verjeti dokazom?«

Iz soda v tovarni v kemijski laboratorij in potem v hrano, ki jo na tržišče pošilja prehrambena industrija. Kemikalije v sodih so označene s simboloma, ki pomenita zdravju škodljive in

strupene snovi.

NASI KRAJI IN UUDJE

13

Cepiva letos več

Za cepljenje proti gripi letos 1.500 tolarjev, nižjo cena 550 tolarjev le za kronične bolnike, ki so mlajši od osemnajst in starejši od 65 let

v vseh zdravstvenih domovih in postajah ter na Zavodu ^ zdravstveno varstvo Celje 50 včeraj pričeli s cepljenjem proti gripi. Prebivalcem širše celjske regije je letos na voljo tisoč odmerkov cepiva, l^r naj bi glede na lansko i^imanje za zaščito proti temu virusnemu obolenju za-l^oščalo potrebam. Strokovnjaki priporočajo, naj se ljudje odločijo za cepljenje am prej.

Svetovna zdravstvena organizacija od leta 1973 priporoča tako imenovani cepilni kok-taji, sestavljen iz virusov gripe, Id trenutno krožijo v svetu. Ker pa virusi tako hitro spreminjajo dedno zasnovo, da jih obrambni sistem človeškega telesa že čez eno leto ne prepozna več, je treba za vsako cepilno sezono cepivo osvežiti.

Lani se je na Celjskem za cepljenje proti gripi odločilo blizu 17 tisoč ljudi. Tudi letos se bo mogoče cepiti do januarja, vendar je za cepljenje treba poskrbeti pravočasno, orej še pred izbruhom gripe, ^^tošnja cena je 1.500 tolar-ev, kroničnim bolnikom pa )o treba plačati le stroške :epljeTije, to je 550 tolarjev, ^vod za zdravstveno zava

rovanje, ki pokriva razliko do polne cene cepljenja, je letos poostril merila, kdo bo upravičen do cenejšega cepljenja. Glede na seznam oseb s kroničnimi obolenji so določili, da nižja cena velja samo za otroke in mladino do osemnajstega leta starosti, ki imajo kronične bolezni, ter za kronične bolnike, ki so starejši od 65 let.

Letos prvič so v Sloveniji pričeli tudi s cepljenjem proti pnevmokokni okužbi, ki lahko povzroči resna obolenja dihalnih poti. Zdravniki ga priporočajo zlasti starejšim osebam in kroničnim bolnikom. Cepljenje, ki je v celoti samoplačniško, je mogoče opraviti hkrati s cepljenjem proti gripi ali pa posebej.

Poleg znanih zdravil, ki blažijo bolečine pri gripi, so v svetu že razvili nekaj sredstev, ki lajšajo posledice okužbe z virusom gripe. Eno takšnih je relenza, ki ga od lani prodajajo tudi v Sloveniji, stane pa okrog 6.000 tolarjev. Odločitev, ali bodo s cepljenjem gripo preprečili ali pa jo bodo raje zdravili, je stvar vsakega posameznika. Predstojnica oddelka za epidemiologijo v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo

mag. Alenka Skaza-Maligoj, dr. med., opozarja, da se bomo pred boleznijo gotovo naj

bolje ubranili z zdravim načinom življenja, ki povečuje odpornost organizma.

JANJA INTIHAR

Bolezenska znamenja gripe so nenadno vročina, utrujenost, glavobol, mrzlica, potenje ter bolečine v sklepih in mišicah. Običajno jih spremlja še slab apetit. Bolezen običajno traja sedem dni, pri nekaterih ljudeh pa se lahko pojavijo še dodatne okužbe, na primer pljučnica, bronhitis ter vnetje srednjega ušesa, žrela ali sinusov. V takšnih primerih mora zdravljenje prevzeti zdravnik.

Nova parkirišča

Žalec je upravno središče Spodnje Savinjske doline in mnogi, ki prihajajo v občinsko stavbo po opravkih, se jezijo zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov.

Ta problem ni omililo niti pred časom urejeno parkirišče pri železnici. Čeprav ne gre samo za občinski problem, je Občina Žalec sama pričela z njegovim reševanjem. Za občinsko stavbo so zgradili novo parkirišče, ki bo imelo 54 parkirnih mest, obvozna cesta pa bo zgrajena do ceste pri sodišču. Vrednost investicije je 25 milijonov tolarjev, financirala jo je Občina Žalec. Konec prejšnjega tedna so parkirišče že asfaltirali (na sliki). T. TAVČAR

Počasneje po Gosposki

Konec tedna so v Celju, v Predelu, kjer Gosposka ulica ^ka Glavni in Slomškov trg, Namestili hitrostno oviro, ki "iaj bi pripomogla k umiritvi lUtrosti prometa na tem ob-liočju.

Gosposka, po kateri vozniki ^j radi premočno pritisnejo ^ plin, saj je vse od svojega ^Četka pa do stičišča z Glav-in Slomškovim trgom, ''3vno in dokaj pregledno spe-toa, naj bi bila zdaj promet-precej varnejša. Prav na območju, kjer sta zdaj urejen Sprehod za pešce in postavlje-^ hitrostna ovira, je bila Gos

poska doslej prometno najbolj nevarna, saj so jo pešci, zlasti učenci Glasbene šole Celje in tisti, ki obiskujejo verouk, prečkali prav ob nepreglednem zavoju. Ureditev cestišča, zaradi katerega je bila Gosposka vse od petka do ponedeljka zaprta za promet, pomeni korak k boljši prometni varnosti, vendar pa ostaja za pešce, zlasti najmlajše šolarje, ki morajo cestišče velikokrat prečkati izza na pločniku parkiranih vozil, še naprej ena manj prijaznih oziroma prometno varnih mestnih ulic.

IS, Foto: GK

Gostinsko turistični zbor

Od IZ do 18. oktobra je v Kranjski Ck)ri potekal 4Z stinsko turistič^ zbor, v okviru katerega so se odvijala različna tekmovanja in razstave, podelili pa so tudi priznanja.

Visoka priznanja je prejelo kar nekaj tekmovalcev iz celjske regije. Na razstavi kulinaričnih izdelkov je priznanje prejel Branko Podmeiik iz Žalca, na razstavi slaščičarskih izdelkov

pa si je zlato medaljo prislužila Marinka Špoljar iz Podčetrtka. Na razstavi omizij sta Edvard Pavline iz Laškega in Robert Kejžar iz Zreč za svoja izdelka prejela zlato medaljo. Rok Čer-nelč iz Šempetra pa srebmo. Na tekmovanju v pripravi jedi pred gosti se je najbolje odrezal Darko Halužan iz Rogaške Slatine, v pripravi dietnih menijev pa Darinka Zalokar iz Laškega.

Srebmo medaljo sta si za okusno zajčjo obaro prislužila Milan Bauman iz Šentjurja in Gregor Krašek iz Laškega, kot najboljši barmani pa so se izkazali Mirko Masnec iz Podčetrtka s srebmo medaljo ter Zoran Resner iz Dobme in Predrag Žeželj iz Celja z bronasto medaljo.

Najboljši poznavalci vin celjske regije so Ivo Markač iz Ro-gaške Slatine, Edvard Pavline in Rok Čemelč iz Šempetra, Stanko Pevec iz Podčetrtka, Ivo Krebs iz Šempetra, Stane Tihle iz Dobme ter Ivica Živkovič iz Rogaške Slatine. Na tekmova

nju v pravilnem točenju piva je bronasto medaljo prejel Predrag Žeželj iz Celja, priznanje pa Zdenko Sinkar iz Laškega. Na tekmovanju sobaric so se najbolje odrezale Tonka Ferlež in Danica Boršič iz Rogaške Slatine ter Jožica Kreže in Antonija Brečko iz Laškega. Na tekmovanju hotelskih receptorjev je priznanje prejel Kristian Čakš iz Podčetrtka.

Branko Pikelj iz Vojnika je v hitri hoji s pladnjem zasedel drugo mesto, v teku s pladnjem pa tretje mesto. Na demonstrativnem tekmovanju kmetic je zlato medaljo prejela Alenka Vozlič iz Šmartnega v Rožni dolini.

Srednja šola za gostinstvo in turizem je na tekmovanju srednjih šol za gostinstvo in turizem prejela zlato medaljo za tri kategorije: kuharstvo, strežba in turistični tehnik. V kategoriji slaščičarstvo pa je priznanje prejela Kmetijska in gospodinjsl« šola Šentjur.

SABINA KRANJEC

Umetnine V namen*

Jutri ob 20. uri bo v Hotelu Paka v Velenju v sodelovanju Lions kluba Velenje in Vaše televizije (VTV) potekala televizijska dražba del slovenskih umetnikov za dobrodelne namene.

Svoja dela so podarili: Karel Pečko, Alojz Zavolovšek, Ibro Džumhur, Goran Horvat, Bernard Sešel, Bogdan Barovič, Darinka Pavletič Lorenčak, Jože Horvat Jaki, Sašo Vrabič, N^lica Zupan, Peter Hergold, Jože Ciuha, Stojan Špegel, Enver Kalja-nac, Vladka Stoviček, Terezije Bastelj in Arpad Šala-mon. Izkupiček od prodanih umetnin bo lions klub Velenje podaril v dobrodelne namene.

SK

Vino Štipendira

Likovna prijateljevanja, ki jih pripravljata Radio Rogla in tednik Novice skupaj z lokalnimi soorga-nizatorji, so v juniju na Konjiškem že šestič zdnižUa vrhunske slovenske slikarje, ki so po nekajdnevnem slikanju in druženju na dra^i uspešno prodali svoje slike. Ob tej dražbi pa je bila tudi dražba posebne polnitve vina Zlatega griča in tudi letos je šel njen| izkupiček v sMad za štipendiranje perspektivnih študentov s širšega konjiškega območja. Slovesni podpis pogodb o štipendiranju je bil v ponedeljek zvečer v prireditveni dvorani Radia Rogla v Slovenskih Konjicah.

Člani organizacijskega odbora Likovnih prijateljevanj so med trinajstimi prispelimi prijavami izbrali dve šti-pendistki, ki bosta v tem šolskem letu prejemali po 35 tisoč tolarjev na mesec. Prva je Aleksandra Tehov-nik iz Slovenskih Konjic, študentka politologije in musicala na Dunaju, druga pa je študentka zgodovine na ljubljanski filozofski fakulteti Mojca Kovačič iz Zreč. Obe študentki sta se pridružili šestim študentom, ki so štipendijo prejemali že doslej. To so bili: Samo Ivačič, Peter Klima, Aleš Mrzdovnik, Petra Plav-čak, Valentina Tehovnik in Petra Polutnik. A.Mr.

Zapornice, obvozna cesta

V Šempetru v Savinjski dolini v teh jesenskih dneh hitijo z odpravljanjem cestno varnostne zagate v smeri proti Grušovljam in Podlogu.

Potem ko so zgradili obvozno cesto, razširili cegto do glavne magistralne ceste proti pokopališču in pločnik ob njej ter zgradili primarni vod za novo kanalizacijsko omrežje s kolektorjem za Spodnje Grušovlje, poteka sedaj montaža zapornic na novem križišču pri pokopališču. Kljub temu, da so se dela malce zavlekla, so krajani KS Šempeter vseeno dobre volje, saj bodo končana v prvih dneh prihodnjega meseca. T. TAVČAR

Delavci podjetja Amile Iskra iz Kranja pri montaži zapornic.

14

NASI KRAJI IN UUDJE

V harmoniji že petdeset let

Jakob in Marija Hercog iz Pečovnika sta se poročila 7. oktobra pred 50 leti in ker ju je vse življenje vezalo zaupanje, medsebojno razumevanje in spoštovanje, sta letos slavila zlato poroko.

Po dobrem kilometru ceste od podvoza pod železnico proti Pečovniku le ozek odcep kaže pot do Bekunove domačije, kjer je bila vseskozi doma Marija, Micika po domače, in kamor se je nekoč, po prepričevanju sodelavcev, odpravil na obisk Jakob. Češ, da naj gre pogledati neko dekle, ki živi sama z mamo in kjer bi bila še kako potrebna »moška roka« za delo. Bila sta si všeč, ljubezen je vzplamtela in kot je videti, gori še danes.

Prijetna zakonca se rada pošalita in sta najbolj vesela takrat, kadar pride kdo na obisk. Njuna snaha Sonja je povedala, da Jakob, odkar je v pokoju, najbolj pogreša družbo. Če dolgo ni nikogar na obisk, celo zboli od žalosti.

Oba sta svoja delovna leta pustila v tovarnah - Jakob do

leta 1981 v Cinkarni, Marija pa do leta 1982 v Vrvici. V zakonu so se jima rodili trije otroci - po letu dni zakona hči Romana, nato sin Silvo, oba živita v Pečovniku, osem let kasneje pa še najmlajši sin Cvetko, ki danes z družino živi v Žalcu.

Prav otroci in šest vnukov je bilo vztrajnih, da »star« ata in stara mama slavita zlato poroko. Vnuki so jima voščili na čisto poseben način - z deklamacijo posebej zanju spisanih drobcev iz njunega življenja. »Starga ata«, sicer doma iz Kalobja, so spomnili

na njegovo težko otroštvo, ko nekega dne ni mogel v šolo, ker je imel edine hlače mokre, stara mama pa je hodila kilometre daleč na »dnino«, da je preživljala sebe in mamo, saj sta bila dva brata že zdoma, oče p^ jim je umrl v zgodnjih otroških letih. Leta 1950 sta se poročila, pet let kasneje pa na. temeljih starega zgradila nov dom, ga z leti dograjevala in obnavljala in danes na starega spominja le še slika, ki sta jo dobila v dar za poroko. Njuni otroci pa so dobili najdragocenejšo doto za življenje - delovne navade, ki jih pridno ohranjajo in zdaj prenašajo tudi na svoje otroke.

»Zdaj nama je najlepše, nič nama ne manjka in največje zadovoljstvo je, ko gledava otroke in vnuke, kako zelo se razumejo med seboj. Drug brez drugega sploh ne morejo,« pravita in si želita le, da bi ostala še dolgo zdrava.

MOJCA MAROT

Zlatoporočenca Marija in Jakob Hercog s svojima sinovoma Cvetkom in Silvom ter hčerko

Romano.

Biserna Robinzona na Pilštanju

Na koncu trga Pilštanj, v katerem je življenje le ^ v desetih hišah, živita prijetno in lepo življenje Angela in Jože Kolar. Poročila sta se 27. oktobra 1940. Na življenjski poti sta si zvesta že 60 let, torej sta biseroporočenca. Čeprav jima po malem nagaja zdravje, sta še prava korenjaka, živahna, vedra in dobrega spomina. Sta odlična sogovornika in prijetna gostitelja.

Vsako leto se ob turistični prireditvi Binkoštovanje njuna hiša spremeni v mini tiskovno središče, od koder se novinarji javljamo v programe radijskih postaj in pripravljamo pogovore, gospa Angela postreže s čajem, kavo in pecivom, oče Jože pa pripoveduje, kako je na PU-štanju bilo pred nmogimi desetletji.

Angela se je rodila 21. marca 1921 v Jurkloštru, v družini z dvanajstimi otroki, sama pa je

bila deseta po vrsti. BUo je osem deklet in štirje fantje, danes živijo še tri sestre in prav toliko bratov. Vsi so se rodili pod domačo streho. Jože se je rodil 29. januarja 1914 v Vini gori nad Pilštanjem, streljaj. nad sedanjim domom. »Pri nas je bilo šest otrok, pet fantov in dekle. Danes sem sam.«

Spoznala sta se v vinogradu, kamor je prišla iz Jurkloštra pomagat Angela. To je bila ljubezen na prvi pogled, saj sta se čez sedem mesecev že poročila, v Jurkloštru. Angela v omari še danes hrani zgomji del poročnega kostima, ki ga je iz prvovrstnega angleškega blaga sešil mož Jože, odlični krojač. »Tudi sebi sem sešil poročno obleko, me je tako prišlo najceneje,« je dod^ in se hudomušno zasmejal skozi očala.

Angela in Jože sta spravila do poklica tri otroke: Edija, Andreja in Majdo, imata sedem vnu

kov in dve pravnukinji. Živo in Kajo. Angela je bila nekajkrat tudi zaposlena, večino časa pa je doma gospodinjila. Jože je bil krojač, tudi v Za^ebu. »Veliko sem šival po meri, saj konfekcije ni bUo,« se je spominja.

Za njima je burno in lepo življenje: »Danes v glavnem počivava, ko prej nisva!« Za veselje imata nekaj kokošk, jeseni rada pobereta kakšen oreh ali ' jabolko in poskrbita za rože na ^ oknu. Sin Edi, Td ima kot brat Andrej le streljaj stran vinograd, pove o st^ih, da sta kot Robinzona na samotnem otoku. »Mine tudi po ves dan, ko ni videti človeka...« Živita od spominov: »Včasih se je po naših vinogradih veliko in lepo pelo! Včasih je bil na Pilštanju vsak mesec sejem! Včasih...«

Biserna Robinzona na Pilštanju, Angela in Jože Kolar, še na mnoga zdrava leta!

TONEVRABL

Zlata Lubejeva iz Loc

v krogu družine, sorodnikov in prijateljev sta zlato poroko praznovala Anica in Matevž Lubej iz Loč.

, Spoznala sta se leta 1949 v Dolenjskih toplicah, kjer je bil Matevž na zdravljenju. Gostje zdravilišča so hodili na pijačo k Fabijanovim na Sušice. Tam je Matevž opazil Anico in bil vedno pogosteje žejen. Vzplamtela je ljubezen in naslednje leto sta se vzela. Spominjata se, da je bi' to isti datum kot sedaj - 14. oktober. Anica je povedala, da je bilo takrat ogromno gob, ki jih je nabirala in zaslužila nekaj denarja, ki ga je v tistih časih primanjkovalo. Ohcet je trajala štiri dni, od tega dva dni na Dolenjskem. Na poroko v Dolenjske Toplice sta se od peljala z zapravljivčkom, ki pa se je med potjo prevrnil. Nato sta en dan preživela na v aku, četrti dan pa so poroko s avili

še v Ločah. Tako je bilo pred petdesetimi leti. In kako je bilo vmes?

»Bili so težki časi, bilo je bolj malo denarja, vendai smo se nekako znašli. Toda imela sva drug drugega, predvsem pa vero in zaupa nje v božje varstvo. Tisti, 1 danes stokajo, bi morali pi skusiti, kako je bilo nekoč, ki se je človek moral dobesedne boriti za življenje. Potem tt znali drugače ceniti življenje in dobrine, ki se danes zdijo same po sebi umevne,« sta povedma zakonca Lubej.

Danes živita umirjeno živ Ijenje v Ločah, zdravje jima dobro služi, rada potujeta v dobri družbi. Imata štiri otro ke, šest vnukov in enega pravnuka. Zlato poroko sta po opravljenih obveznostii na občini in cerkvi nadaljeva la na kmečkem turizmu pri Krošlovih. J.g.

Skupaj po 40 letih

v gostišču Štorman v Parižljah so se srečali vajenci vajenske šole Žalec, ki so šolanja zaključili pred štiridesetimi leti.

Ufili so se za kovinarji, mizarje, šivilje, krojače in keramike. Srečanja se je udeležila dobr^ polovica takratnih vajencev, med njimi je bila tudi Tatjana Dobič, edina še živeča od tedanji!' učiteljev. Druženje je minilo v veselem razpoloženju, obujali so spomine na skupna šolska let3, ob koncu pa sklenili, da se bodo srečevali pogosteje. T. TAVČM^

NASI KRAJI IN UUDJE

15

v spomin

Prof. Drago Ulaga

6. oktobra 2000 je v svojem snovanju v Šarhovi 18 v Ijubljaiii umrl prof. Drago []laga. rojen 22. 10. 1906 v globokem pri Rimskih Toplicah. Osnovno šolo je obiskoval v Šmarjeti pri Rimskih foplicah, nižjo gimnazijo v Celju, državno moško učiteljišče pa v Mariboru, kjer je leta 1926 z odliko irmturiral. Kot prvi Slovenec si je pridobil visokošolsko izobrazbo za področje telesne vzgoje in športa na Visoki šoU za telesno kulturo v Berlinu (1930).

Na svoji življenjski poti je prehodil vse stopnje razvoja, l^ajprej kot vrhunski telovadec, nato kot športni učitelj in trener za plavanje, atletiko in smučanje, pa profesor na gimnazijah v Ljubljani, Splitu in Beogradu, soustanovitelj in profesor na Višji šoU za telesno vzgojo v Beogradu in zadnjih trideset let rm Visoki ^oli za telesno kulturo v Ljubljani. Bil je reden gost rm mednarodnih seminarjih in poročevalec na kongresih. Dvaimjst let je bil član predsedstva komisije za šport in prosti čas pri Mednarodnem svetu za šport in telesno vzgojo (organ Unesca), bil pa je tudi terminološki svetovalec Inštituta za slovenski jezik pri SAZU. Za njegov izjemni delež za razvoj Fakultete za telesno kulturo in pri razvijanju hunmnih vrednot telesne kulture na Slovenskem mu je Univerza podelila imslov za-. služni profesor

Bil je novinar, leta 1934 je prvi prenašal smučarske skoke iz Planice, 35 let je vsak ponedeljek pisal sporočila za zdravo življenje v športno prilogo Dela. Napisal je več knjig o različnih športnih panogah, športni roman Bele zvezde (1943) ter veliko prevajal strokovno literaturo za športno rekreacijo. Zadnje obsežnejše delo je izdal ob svoji 90-letnici »Šport, ki si kakor zdravje«, za katero je v Laškem dobil Aškerčevo rm-grado ob slovenskem kulturnem prazniku.

Teden dni pred nenadno smrtjo (v soboto, 30. septembra) so na njegovo željo pripravili i; njegovem domačem kraju Rimskih Toplicah Ula-giado, srečanje vseh sorodnikov. O Rimskih Toplicah je

vedno govoril z največjim spoštovanjem, .v nagovoru ob slovenskem kulturnem prazniku 7. februarja 1997 v Laškem pa je povedal: »Toliko lepega je v Laškem in v naši širši okolici: Šmohor, Rimske Toplice s stoletnimi sekvojami,, hribi z razgledi na vse strani in z znamenito floro avrikljev, encijana, rododen-drona in drugega planinskega cvetja. Vrelci zdravilne vode, ki vabijo bolehne k zdravljenju, rekreacije potrebne pa k plavanju in igrivosti v plavalnih bazenih s toplo vodo. Boleča točka pa je Savinja, nekoč čista kot Soča v Trenti, danes že neprimerna za poletno kopanje in plavanje...«

Vse življenje je prof Drago Ulaga prisegal im trdo delo. kjer se za končni uspeh enakovredno prepletata tako skrb za telesno kot duševno zdravje, zato ni čudno, da je bil vitalen in deloven vse do nenadne smrti. V zadnji knjigi je v poglavju »Ce bi bil še enkrat mlad...« med drugim zapisal: »Če bi bil še enkrat mlad, bi se že kot otrok imva-dil lahkotno teči vsak dan kakih 2000 metrov. Tekel bi v vseh letnih časih in se vsaj rimlo potrudil v vseh obdobjih življenja, zlasti v starosti. Tako bi čil in zdrav doživel visoko starost in bi šele ob 90-letnici prešel na lažji način vzdrževanja kondicije, na hojo.«

Prof Drago Ulaga je umrl sarn. Nenadoma, takorekoč sredi dela. Bilje eden redkih, kije pri teh letih ob vabilu na srečanje pogledal na urnik, če ima prosto. Od njega so se poslovili le najožji sorodniki. Sklenjena je pot še enega izjemnega Slovenca, ki nam je zapustil imenitno zbirko napotkov za ohranitev zdravega in ustvarjalnega življenja.

TONE VRABL

Praznične lučke že sredi novembra

Celje bo konec letošnjega 'eta pričakalo v prazničnem Vzdušju že veliko prej, kot STio bili vajeni zadnja leta. Praznične lučke naj bi v mestnem središču zagorele že 17. •Novembra, dober teden pred prvo adventno nedeljo, s kate-začnemo odštevati čas do t^ožiča.

Odbor za pripravo prireditev 'testne občine Celje je v pone-'^eljek razpravljal o letošnjih pri-feditvali Poletja v Celju, knež-l^m mestu ter se zavzel, da bi v ■^estu ob Savinji znotraj preko ^sega poletja raztegnjenih večerov prihodnje leto pripravili tudi •Nekajdnevni festival, ki bi po-•^enil vrhunec programskega Poletnega kulturnega dogaja-•ija.

Veliko bližje kot celjsko polet-"No dogajanje prihodnjega leta ^ je članom odbora trenutno priprava prireditev, ki jih Celja

nom namenjajo ob koncu leta. Nosilec zdaj že tradicionalnega silvestrovanja na prostem - spet bo na Trgu Celjskih knezov, saj se je prizorišče lani izkazalo za več kot primerno - bo LTO Cele-ia, v pripravi predprazničnega programa prireditev pa bodo sodelovali še drugi izvajalci. Tako naj bi v družbi Celjski sejem pripravili božično-novoletni

ulični sejem, zlasti najmlajše pa čaka tudi vrsta prireditev z obiski božička in dedka Mraza. V Celju razmišljajo, da bi,kar največ predprazničnega dogajanja umestili na dvorišče Spodnjega gradu, ki se je preko poletja pokazalo kot dovolj prostorno, a za razliko od mestnih ulic in trgov bolj mirno prireditveno prizorišče. I. STAMEJČIČ

Srečanje malih ljudi

Društvo malih ljudi Slovenije, ki ga vodi Bernarda Korent iz Celja, je od 12. do 16. oktobra v Zdravilišču Atomske toplice organiziralo mednarodno srečanje malih ljudi.

Srečanja scf se udeležili predstavniki Združenih držav Amerike, Irske, Anglije, Danske, Španije, Libanona in Slovenije. Sklepe srečanja pa so potrdili tudi predstavniki Avstrije, Nemčije in Finske.

Na srečanju so se zavzeli za ustanovitev mednarodne organizacije malih ljudi in si izmenjali izkušnje o problemih le-teh. Lahko so prisluhnili predavanju dr. Charlesa I. Scotta, strokovnjaka s področja manjše rasti, ki je nazorno predstavil probleme ljudi majhne rasti in hkrati nakazal rešitve zanje. Pri izpeljavi srečanja so velikodušno pomagali Adria Airways, Vitra d.o.o.. Zlati Grič in Zdravihšče Atomske toplice. SK

V spomin umrlim

Ob dnevu spomina na mrtve bodo mnogi obiskali grobove svojih bližnjih in se poklonili spominu nanje. Kot vsako leto bodo ob tem prazniku v vseh občinah pripravili številne slovesnosti s polaganjem vencev.

Predstavniki Mestne občine Celje bodo danes ob 12. uri obiskali grobove na Mestnem pokopališču in prižgali sveče, jutri ob 10. uri pa položili venec k Staremu piskru, kjer bo tudi krajši program. Uro kasneje bodo venec položili k spomeniku Vojna in mir na Gledališkem trgu, ob 11.30 na Teharjah in ob 16. uri na grobnico Golovec, kjer bo osrednja slovesnost.

Delegacija MO Celje se bo 1. novembra skupaj z delegacijo iz Maribora udeležila tudi ko-memorativne slovesnosti na centralnem pokopališču v Gradcu, kjer je spomenik z imeni 2.516 borcev, talcev in internirancev ter žrtev nacizma, med njimi 1.213 Slovencev.

Krajevne organizacije Zveze borcev Celje so pripravile ko-memoracije in sicer Pod gradom (jutri ob 10.40) pri plošči OŠ Polule in v Trnovljah (jutri ob 16. uri) pri tamkajšnjem gasilskem domu.

V Dobrni bo prva slovesnost danes ob 12.15 na Visokem pri Paškem Kozjaku, druga pa jutri ob 12.30 pri spomeniku na Dobrni.

Tudi v vojniški občini bo večina spominskih slovesnosti jutri. V Vojniku bo krajevna organizacija Zveze borcev NOB ob 10. uri obiskala spominsko obeležje na Dobrotinu, ob 11. uri pa bo komemoracija s položitvijo venca pri spomeniku NOB Vojnik. V Novi Cerkvi se bo prva slovesnost pričela ob

9. uri pri tamkajšnjem spomeniku NOB, ob 10. uri pri spominskem obeležju v Socki in ob 11. uri pri grobu v Veliki Ravni. Na Frankolovem se bodo mrtvih spomnili na jutrišnji spominski slovesnosti na tamkajšnjem pokopališču, na Stranicah pa v torek, 31. oktobra, ob 11. uri, pri grobnici talcev.

V Štorah pripravljajo dve ko-memoraciji, ki bosta jutri ob 12.15 pred Osnovno šolo Štore in ob 15. uri pred spomenikom na Svetini.

Na območju upravne enote Šmarje pri Jelšah bo večina komemoracij, ki jih pripravljajo ob pomnikih NOB šole in borci, že jutri, v petek. Tako bo v Šmarju pri Jelšah jutri ob 11. uri ter v Rogaški Slatini pol ure pozneje, prav tako bodo obiskani spomeniki oziroma grobovi v Bistrici ob Sotli, Sedlarjevem, Kozjem, Podčetrtku, Le-sičnem, Zibiki, Rogatcu in Svetem Štefanu. Preostali točni podatki o času komemoracij v torek še niso bili znani.

Iz Šentjurja se je danes, v četrtek, napotila delegacija k spomeniku žrtev fašizma pri pokopališču v avstrijskem Gradcu, pomembnem tudi za to občino. Tam bodo položili venec. Pri spomeniku NOB v Šentjurju bo komemoracija jutri, v petek ob 11. uri. Na jutrišnji dan se bodo zbrali šolarji, borci in krajani ob pomnikih NOB tudi v večini drugih krajev, med katerimi so Ponikva pri Grobelnem, Drami je, Planina in Loka pri Žusmu. Prav tako bodo obiskali spomenik na Resevni ter Malgajev in Do-brotinškov grob na šentjurskem pokopališču.

Na Vranskem bo osrednja komemoracija v petek, 27 oktobra, ob 12. uri, na Gorici ob

spomeniku padlih borcev. Kulturni program so pripravili na tamkajšnji osnovni šoli, pred njo pa bo že ob 11. uri kratka slovesnost, na kateri bodo prav tako nastopili osnovnošolci.

Na žalskem občinskem odboru zveze borcev so povedali, da bodo tako kot vsako leto v večini krajev občine Žalec

skupaj z osnovnimi šolami pripravili komemoracije ob spomenikih NOB. Te bodo večinoma na zadnji šolski dan (petek, 27 oktobra), le v Grižah se bodo po dolgoletni tradiciji zbrali 1. novembra ob 14. uri, na slovesnosti pa bo nastopila tudi godba.

IS, BJ, SKO, BoJ

Planinci na orientaciji

Planinsko društvo Vransko je minulo soboto organiziralo prvo tekmo Savinjske orientacijske lige v sezoni 2000/2001 za pokal »Dobrovlje 2000«, ki je potekala na Čreti. Nastopilo je 32 ekip s 134 udeleženci iz planinskih društev Polzela, Braslovče, Prebold, Zabukovica, Žalec in Vransko.

Vrstni red ekip po kategorijah: mladi planinci do 6. raz

reda OŠ: 1. Vransko, 2. Braslovče, 3. Polzela, 7 in 8. razred: 1. Vransko, 2. Braslovče, 3. Žalec, mladinci: 1. Braslovče L, 2. Braslovče II., 3. Polzela, člani: 1. Braslovče, 2. Žalec, 3. Prebold, veterani: 1. Braslovče, 2. Polzela, 3. Žalec, družine: 1. Zabukovica, 2. Braslovče, 3. Polzela itd.

T. TAVČAR

O ladji in ledeni gori

Preden začnem s tokratno predstavitvijo spletne strani, bi vam rad dal droben nasvet za iskanje po spletu: če iščete podatke o Leonardu Da Vinciju, nikar ne odtipkajte samo imena, ker boste sicer izvedeli vse o Leonardu Di Capriju. Sam sem namreč ravno tako, po čudnem spletu rezultatov iskanja in hi-perpovezav, prišel na spletno stran Titanic.com (www.titanic.com), kjer je zbranih precej informacij o tej slavni ladji. In se med tem seveda uspešno izognil tonam strani o dandanašnji še bolj slavnem igralcu.

Ob prebiranju strani mi je takoj padlo v oči dejstvo, da ladja ni postala slavna šele po svojem tragičnem koncu, ampak je bila že za svojega časa precej popularna. Nič čudnega, saj je bila takrat največja premikajoča se stvar, kar so

jih zgradile človeške roke. Bila je tudi čudo tehnike, nekakšna plavajoča razstava najmodernejših tehnologij. Hja, morda jo je to, že skoraj ošabno zanašanje na tehnologijo tudi pokopalo, porečejo ciniki. Kakorkoli že, ladja si zasluži, da si jo ogledamo tudi drugače, ne samo kot najbolj spektakularno filmsko kuliso sodobne holivudske produkcije.

In kaj torej najdemo na tej spletni strani? Najprej podatke o sami ladji. Bila je v lasti britanske korporacije White Star, splovili pa so jo konec maja 1911. Še slabo leto je konstruktorjem vzelo

opremljanje giganta, ki je skupaj s svojima manjšima sestrama, Britannic in 01ym-pic, v tistih časih veljal za naj

bolj luksuzno ladjo na sedmih morjih. Več o samih tehničnih podatkih nesrečnega velikana si preberite v prvem poglavju, ki govori o zgodovini ladje, morda pa vam utegne biti bolj zanimivo branje prav o nesreči.

V njem preberemo, da je bila brazgotina, ki jo- je povzročila ledena gora, dolga preko osemdeset metrov. Nekaj ur kasneje je Titanic kot ena izmed prvih ladij v zgodovini poslala v eter znak SOS. Pred tem je bil v uporabi znak CQD (slednjega so uporabili takoj), ne en ne drugi pa nista pomagala nesrečnim 1500 potnikom, ki so utonili v ledeni vodi. Snovalci spletne strani tega in ostalih dejstev seveda ne povedo naravnost, ampak vse skupaj ovijejo v nap^o in tragično zgodbo, ob kateri ne morete ostati ravnodušni.

Kaj nam še ostane? Statistika rešenih potnikov pove, da sta ob nesreči najmodernejše ladje tistega časa utonili dve tretjine potnikov, izvemo pa tudi, da je na pomoč priskočila ladja Carpatia. Stran s povezavami je brezvezna, saj slednje kažejo na komercialne servise s tajsko kuhinjo, spletno pošto, iskalnike in uradno Foxo-vo stranjo filma. Raje preberite besedili o tem, kako se je začelo prvo potovanje Titani-ca in zgodbo z ladje Califor-nian, ki je ves čas plula ob prizorišču brodoloma.

Vasja Ocvirk vasja@slowwwenia.com

16

ŠPORT

V Turčijo in na Švedsko

Znane skupine v rokometni ligi prvakov - Najprej z nevarnimi Turki

Moč rokometašev Celja Pivovarne Laško so v 2. krogu DP občutili mladi igralci Slovana, ki niso bili dorasel tekmec. Visoka zmaga Celjanov 41:12, predvsem pa trdna obramba, ki je v drugem polčasu klonila le petkrat, sta opozorilo konkurentom, da se rumeno-zeleni letos v domačih dvoranah ne bodo šalili. Kljub dokaj prepričljivih uvodnih predstavah, pa so na Golovcu vsi z mislimi že pri ligi prvakov.

To tekmovanje se je z udeleženci popolnilo konec prejšnjega tedna, ko so bila na sporedu povratna srečanja pred-kroga. Po pričakovanjih sta se v skupino A, kjer sta čakala Badel 1862 Zagreb in Celje PL, uvrstila Redbergslids in ASKl Ankara. Švedi so že na prvi tekmi ugnali Hapoela Rishona le Ziona, v povratni pa so premoč le še potrdili, saj so ga v Goeteborgu odpravili s 24:19. Podobno prepričljivi so bili tudi Turki, ki so visoki zmagi nad TV Suhrom pred svojim občinstvom sicer dodaU poraz v Švici, kjer so bili z 29:24 boljši Perkovac in soigralci, vseeno pa je ASKI Ankara trenutno boljši nasprotnik. Morda je nekoliko presenetljiv izpad Izraelcev, saj so lani celo premagali Celjane, letos pa očitno niso več sposobni za velike podvige, pa tudi švedski prvak ni naivno moštvo.

Turki so nevarni

Redbergslids so pivovarji že dodobra spoznah, čeprav je že dolgo tega. Pred dvema letoma je v Golovcu gostoval še Ljubomir Vranješ, odtlej Švedi zanesljivo niso več tako neugodni, vsekakor pa znajo presenetiti. »Vsak trenutek bomo dobili posnetke njihovih tekem, čakamo tudi dve kaseti iz švedskega državnega prvenstva in takrat bo mogoče o Redbergslidsu reči kaj več. Vsekakor ne gre za slabo moštvo,« meni športni direktor Celja PL Slavko Ivezič, ki si je skupaj s trenerjem Josipom Šojatom ogledal obračun TV Suhra in ASKl Ankare v Švici. Ivezič nad Turki ni bil presenečen. »Gledal sem jih že na turnirju v Labinu, kjer so se pomerili z Metkovičem. Res, da je šlo le za prijateljsko srečanje, vendar je bilo zelo kakovostno in tudi naši nasprotniki v ligi prvakov so prikazali zavidljivo raven rokometne igre. V Švici pa je bilo povsem drugače, saj si je ASKl že na prvi tekmi zagotovil lepo prednost, ki mu je zagotavljala napredovanje, pa tudi nedeljski domačini so se že vnaprej predali in so igrali le zato. da se z zmago poslovijo od tekmovanja,« je švicarski izlet opisal Ivezič, ki je o Turkih zbral že precej podatkov. »Svoj pravi obraz pokažejo v domači dvorani, kjer so zaradi vročekrvnega občinstva in značilne mentalitete izjemno nevarni. Žal si še nisem ogledal posnetka prve tekme predkroga lige prvakov, a sem prepričan, da so igrali zelo do

bro. Njihov zaščitni znak je hitra, atraktivna igra, ki temelji na borbenosti vsakega posameznika. Imajo nekaj izkušenih rokometašev, ki že vrsto let igrajo v evropskih pokalih, izstopa pa levo krilo Harti-naz,« je razkril skrivnost turškega uspeha Ivezič, ki meni, da Turki lahko presenetijo. Upajmo, da se to ne bo zgodilo že na prvi tekmi 11. novembra, ko bodo v Ankari gostovali Celjani.

Vsi zdravi

Moč ASKl Ankare so med drugim občutili tudi Zagrebčani, saj so pred 5 leti v kvalifikacijah za vstop v LP izgubili v Turčiji (25:26). Sicer pa so bili Turki najbližje uspehu v sezoni 1993/94, ko so bili le za gol slabši od Borbe iz Luzerna (37:38^ Kot debitanti v LP bodo zanesljivo neugoden tekmec.

Celjani se zaenkrat še ne obremenjujejo preveč z evropsko sezono, čeprav je nenehno v ospredju in ji je vse podrejeno. Zato niso želeli tvegati z nekaterimi poškodbami. Rastko Stefanovič je imel težave z natrganim mišičnim vlaknom

na nogi, a bo kmalu nared, Uroš Šerbec pa je čutil bolečine v mišici na nogi, ki so posledica udarca, dobljenega na tekmi 1. kroga DP z Gorenjem.

Težave je imel še vratar Dejan Peric, saj še vedno vleče stero poškodbo levega komolca, ki pa bo najbrž tudi pravočasno odpravljena. Na prihajajočih tekmah proti Inlesu, Trimu v Trebnjem, Jadranu in Dobovi zmaga kljub odsotnosti katerega izmed adutov ne bi smela biti vprašljiva, obračun 7. kroga s Prulami 67 pa bo prišel prav sredi boja za najvišja mesta v skupini A LP. A dotlej naj bi forma že bila vrhunska in domači derbi ne bi smel ostati v senci »večnega« z Badlom 1862 Zagrebom.

TOMAŽ LUKAČ : >- r' Foto: GREGOR KATIČ

Ostale skupine LP: B - Barcelona (Špa), Dunaferr (Mad), Gdansk (Pol), Montpellier (Fra). C - Klel (Nem), Gudme (Dan), Braga (Por), Palamano Trst (Ita). D - Portland San Antonio (Špa), Runar Sandef-jord (Nor), Lovčen (ZRJ), Ba-nikKarvina (Češ).

Josip Šojat in Slavko Ivezič sta že spoznala Turke.

panorama

NOGOMET

I. SNL

13. krog: Rudar - Korotan 4:0 (2:0); Plesec (13.,42.-llm), Jolič (59.), Sprečakovič (79.). Dravograd - CM Celje Publi-kum2:0 (1:0). Vrstni red: Olim-pija 29, Rudar 24, Maribor Pivovarna Laško 23, Dravograd 20, HIT Gorica 18, Korotan 17, Primorje, Mura 16, Koper 15, CM Celje Publikum, Tabor 14, Domžale 10.

II. SNL

12. krog: Esotech Šmartno -Elan 6:0 (3:0); Smajlovič (24., 62.), Repovž (42.-llm), Arlič (45.), Borštnar (76.), Koren (90.). Šentjur - Aluminij 0:0, Nafta -Dravinja 3:0 (3:0). Vrstni red: ŽivUa Triglav, Jadran Šepič, Ivanč-na Gorica, Elan 23, Nafta 22, Zagorje, Dravinja 20, Esotech Šmartno 19, Aluminij, Šentjur 18, Feroterm Pohorje 16, Via-tor&Vektor 13, Beltinci, Železničar 10, Renkovci 4, Brda 3.

lil. SNL - sever

11. krog: Usnjar - Mons Clau-dius 4:0 (1:0), Kozjak - Vransko 5:0 (2:0), Ptuj - Zreče 3:0 (2:0). Vrstni red: Ptuj 28, Usnjar 26, Paloma 19, Kozjak, Zreče 18, Montavar Rogoza

16, Kovinar Mascom 15, Stojn-ci, Vransko 12, Hajdina, Ge-rečja vas 11, Mons Claudius 10, Fužinar, Krško 9.

KOŠARKA " ^ LIGA KOLINSKA

5. krog: Pivovarna Laško -Krka 89:91 (80:80,58:61,44:40, 26:20); Lisica 24, Duščak 17, Dragšič 16, Jurak 15, Maroje-vič 9, Udrih, Eržen 4. Union Olimpija - Rogla 118:64 (85:47, 52:31, 23:10); Petranovič 12, Benič 11, Zinrajh 10, Starova-snik 7, Šporar, Herman 6, Sivka 5, Temnik 3, Dundovič, Hrženjak 2. Kemoplast Alpos - Savinjski Hopsi 102:103 (90:90, 70:69, 47:46, 22:19). Čovič 36, Novakovič 22, Misirača 16, Kah-vedžič 11, Petrovič 9, Ribežl 4, Tomažin, A.Maček 2; Cizej 26, Kobale 23, Simič 18, Belina 17, Gorjup 14, Čmer 3, Ručigaj 2. Vrstni red: Union Olimpija, Krka Telekom 10, Kraški zidar 9, Pivovarna Laško, Geo-plin Slovan 8, Loka kava, He-lios, Zagorje 7, Kemoplast Alpos, Triglav, Savinjski Hopsi, Rogla 6.

1.BSKL

4. krog: Koper - Elektra 88:81 (67:66,48:46,32:25); Taj

nik 22, Rizman 15, Vugdalič, Milič 14, Karlo 10, Nuhanovi-č, Maličevič, Kovačevič 2. Ba-nex-ZM Maribor 98:91 (66:70, 45:52, 29:27); Keblič 26, Rav-nihar 19, Tomašič 16, Lušenc 11, Strnad, Pavlin 9, Pučnik 8. Vrstni red: Koper 8, Jurij Plava laguna, GD Hrastnik, Ba-nex, Elektra 7, Ilirija, Radovljica 6, Union Olimpija ml., ZM Maribor, Bežigrad, Radenska Creativ 5, Nova Gorica 4.

Pokal Korac

Kvalifikacije: Opava - Savinjski Hopsi 91:62 (67:53,48:40, 28:13); Kobale 17, Cizej 14, Belina 13, Čmer 7, Molnar, Simič 5, Ručigaj 1.

1. SKL (ž)

7. krog: Lek Ježica - Merkur Celje 64:40 (51:26,36:18, 19:11); Deak 14, Veble 11, Knez 7, Obrovnik, Pertinač 3, Ar-beiter 2. Vrstni red: Lek Ježica 14, Merkur Celje 13, Cheddite Ilirija 12, Wels 10, BTC Legrands, Maribor 9, Odeja Marmor 8, Pomurje Skiny 6.

Pokal Ronchetti

Kvalifikacije: Merkur Celje -Wels 57:64 (41:53,23:37,11:20); Barenjova 17, Veble 15, Obrovnik 9, Deak 8, Ramšak 4, Potočnik, Arbeiter 2.

ROKOMET

^ Sf ^ -a'

1.A DRL (m)

2. krog: Slovan - Celje Pivovarna Laško 12:41 (7:20); Pun-gartnik 9, Vugrinec 8, Žvižej 6, Kulinčenko 5, Tomšič 4, Pajo-vič 3, Kokšarov, Bedekovič 2, Načinovič, Šantl 1. Gorenje -Termo 29:21 (15:6); Rutenko, 7, Kavaš, Plaskan, M. Oštir, Rozman 4, Sovič 3, Gajšek 2, B. Oštir 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško, Prule 67 4, Rudar Avto Mikolič 3, Trimo Trebnje, Prevent, Velika Nedelja, Gorenje 2, Jadran, Dobova, Slovan 1, Termo, Inles Riko 0.

ODBOJKA ^ 1. DOL (m)

3. krog: SIP Šempeter - K&S Co. Brezovica 3:2 (21, 18, -24, -22, 8). Vrstni red: Merkur Bled 9, Žurbi Team Kamnik 6, Salonit Anhovo, Maribor" Stavbar IGM 5, Olimpija 4, Fužinar, Pomurje, K&S Co. Brezovica 3, SIP Šempeter, Granit 2.

1. DOL (z)

3. krog: Venus Frupi ŠOU -B&L Utrip Šempeter 0:3 (-24, -22, -14). Vrstni red: Nova KBM Meltal 12, Kemiplas 9, B&L Utrip Šempeter, Ljubljana 8, HIT Nova Gorica 4, Venus Frupi ŠOU 3, TPV Novo mesto, Ljutomer ZM 2, Formis Bell Miklavž, Elektro-logistika 0.

Pavlinec šesti '

Na paraolimpijskih igrah v Sydneyu, ki se bodo končale konec tedna, je minulo nedelj^ prvič nastopil tudi celjski plavalec Danijel Pavlinec. Na 400 m prosto je zasedel 6. mesto j, napovedal ogorčen boj za najvišja mesta v preostalih disciplinah.

Pavlinec je plaval svoj osebni in hkrati državni rekord 5:41,23 ter s tem svoje delo opravj odlično. Konkurenca v Avstraliji je pač izjemno močna, zato se tokrat ni uspel zavihteti id^ dobitnike odličij. V zadnjih dneh iger ga podobno kot Velenjčana Janeza Hudeja, našegj zastavonošo, čakata še dva nastopa. Danas zjutraj se je potegoval za Čim boljši rezultat na prosto, pojutrišnjem pa ga čaka še preizkušnja na polovico krajši progi. T.L

Končno tudi Poizeiani

Slaba serija Merkurja - Savinjskim Hopsom lokalni derbi v Šentjurju - Lašcani v krizi!

MnMmimimmmmimiiimrnL

Košarkarska državna prvenstva so v polnem zamahu, stekla je tudi evropska sezona. Na domačih tleh se bo sicer pravi boj razplamtel šele v sklepnem delu prvenstva, saj zanimivost narekuje tekmovalni sistem, vseeno pa se v klubih zavedajo, da so pomembni tudi začetni rezultati in forma.

To je izpostavil že trener celjskih košarkaric Željko Ci-glar, ki je celo menil, da bo konec oktobra ključen za njegovo ekipo. Seveda ni imel v mislih, da bi se utegnilo zgoditi kaj usodnega, je pa vedel, da bo ritem napornih tekem že nakazal realne možnosti v končnici. Celjski Merkur si je veliko obetal predvsem od prve tekme v pokalu Liliane Ronchetti, saj je Wels letos že padel, a kaj ko je avstrijsko moštvo sposobno presenečati z nenehnimi prihodi izjemno kakovostnih novink. Po porazu prejšnjo sredo v evropskem pokalu, jih je »preskočil« še Lek Ježica v 7. krogu DP. V Ljubljani se ru-meno-modre nikakor niso znašle, nasprotnice pa so silno motivirane le še stopnjevale ritem in prepričljivo zmagale. Poraz Celjank naj ne bi pustil hudih posledic, prav

prijeten pa tudi ni. Sicer pa so cilji Merkurja letos nekoliko nižji kot lani.

Blestel je Cizej

Brezkompromisni obračuni brez velikega taktiziranja si v moškem prvenstvu kar sledijo. Eden takšnih je bil v 5. krogu A-1 lige v Šentjurju, kjer je Kemoplast Alpos v lokalnem derbiju pričakal Savinjske Hopse in v finišu tekme ni znal ohraniti lepe prednosti iz polovice zadnje četrtine (82:72). Poizeiani sicer popuščanja gostiteljev sprva niso znali kaznovati, zato so Šentjur-čani izsilil podaljšek, v njem pa so bili srečnejši in spret-nejši Savinjčani, ki so si končno priborili prvo zmago. Krvavo so jo že potrebovali, saj je bilo moč slišati celo namigovanja o prekinitvi sodelovanja s trenerjem Mihailom Počekom. Vendar so se na Polzeli bolj nagibali k preizkusu novih dveh tujcev, saj naj bi imel trener dovolj podpore in o kakšni nezaupnici še niso razpravljali. Vsekakor si je strateg z zmago v Hruševcu zagotovil nekoliko mirnejši spanec. Ključni mož pri polzelskem uspehu je bil kapetan Mat-"' jaž Cizej, ki je bil najboljši posameznik derbija, saj je le

dvakrat zgrešil iz igre in en krat s črte za proste mete sijajnemu učinku pa je dodj kar 18 skokov. Na drug strani mu je znal odgovarjat Jadranko Čovič, a je bil; tudi njegovih 36 točk prema lo za slavje varovancev Igor ja Pučka, ki se jih resničnj drži smola. Še četrtič so te sno izgubili, čeprav iz teknif v tekmo dokazujejo, da i elitno konkurenco niso zaj h.

Drama tudi v Laškem

še več zanimanja kot šent jurski obračun je izzval derbi v Treh lilijah, kjer sta se pred TV kamerami udarili Pivovarna Laško in Krka. Laščani so še drugič zapored izgubil v svoji dvorani in spet potrdili, da zaenkrat še ne bodo uspeli priti v vrhunsko formo, na kar je nenehno opozarjal tudi trener Boris Zrin-ski. Njegov tekmec na novomeški klopi, se je v Tri liliji vrnil zmagoslavno in okusi slast zmage proti svojemi bivšemu moštvu. Aleš Pipai je bil sicer za nekaj trenutke* že v izgubljenem položaju, saj je Laščan Udrih v zadnjili trenutkih rednega dela tek me dvakrat prosto metal, a se mu je zatresla roka in pai točk je domačim splavalo po Savinji. Dolenjci pa so Lašča-ne opozorili, da se letos ne nameravajo zlahka odpove dati udeležbi v obeh domačih finalih, kjer najbrž pričakujejo Union Olimpijo. Zato se bodo morali pivovarji pošteno potruditi, da v začetku prvenstva ne bi preveč popuščali, kar bi se jim v nadaljevanju sezone utegnilo maščevati.

Za nameček se FIBA ni zmenila za njihov strah pred incidentom v Izraelu, kjer napete razmere nikakor niso dobrodošlica niti za nedolžne športnike.

Kljub bojazni zaradi morebitnih neprijetnosti na BliŽ; njem vzhodu so se pivovarji po prvenstvenem porazu uspeli zbrati in zabeležiti prvo zmago v letošnjem pokalu Saporta. Galila Elyon, ki sicer ni kdo ve kako močan naS; protnik, so odpravili s 85 prof 83, čeprav so nastopili breZ Marojeviča, ki ni imel ureje' nega vstopnega vizuma, in ^^ vedno poškodovanega OvČi-ne. So pa njuno odsotnos' nadoknadili ostali, predvsen^ razpoloženi Duščak, Jurak-Dragšič in Lisica, saj so bil' boljši v končnici, ki so jo domačini zaključili z neusp^' šnim metom čez celo igriš^^' Strelci za PL: Duščak 29, Lisica 25, Jurak 12, Dragšič H-Eržen 6 in Udrih 2.

TOMAŽ LUKAC

ŠPORT

17

Ponoviti iansico zimo

Predstavitev alpske smučarske reprezentance Slovenije v športni trgovini Hervis v Mariboru

pred vrati je nova sezona jlpskega smučanja, ki pri vselej vzbuja ogromno -Qzornosti športne javnosti, ^aši najboljši alpinci lahko letos pričakujejo kar pre-fgj pritiskov, saj so svoje jjvijače v minulih letih razdajali z vrhunskimi dosež-l(i. Letos jih na Celjskem še „e pričakujemo, v prihodnje pa bo drugače, saj naj bi bil jden naših adutov tudi Ve-lenjčan Bernard Vajdič.

Lanska sezona naše alpske jiBUČarske reprezentance je bila jagotovo ena najuspešnejših doslej, saj so se dekleta in [antje kar trikrat ob koncu sezone povzpeli na stopničke v skupni razvrstitvi svetovnega pokala - dvakrat v tehničnih in enkrat (prvič) tudi v hitrih disciplinah. Tudi letos lahko največ pričakujemo od naših tekmovalcev v tehničnih disciplinah, predvsem v slalomu, kjer bo Špela Pretnar branila zlato, Matjaž Vrhovnik pa srebro. Še najmanj možnosti za vidnejše uvrstitve lahko pri-(iakujemo v veleslalomu, s katerim se bo sezona v soboto ludi pričela. Prva se bodo s Karta v avstrijskem Soldnu pog-iiala dekleta, dan kasneje pa na istem mestu prav tako v veleslalomu še moški. Trener ženske ekipe Dušan Blažič se

še vedno ni dokončno odločil katere tekmovalke bodo štar-tale na prvi tekmi, najbližje temu pa sta trenutno mlada Tina Maze in Mojca Suhadolc. Špela Pretnar zaenkrat še ni v pravi formi, kar so pokazah treningi z avstrijsko in švicarsko reprezentanco, zato je njen nastop na tej tekmi vprašljiv, že sedaj pa je znana moška ekipa za nedeljsko tekmo, kjer ne bo denimo Jureta Koširja in lani najuspešnejšega našega smučarja Matjaža Vrhovnika, štartali pa bodo Jernej Koblar, Jernej Reberšak, Uroš Pavlov-čič, Rene Mlekuž in Mitja Kune. Prav od slednjega trener moš

kega dela naše reprezentance Klemen Bergant pričakuje največ. »Glede na trenutno formo bi bil zadovoljen z uvrstitvijo med deseterico Mitje Kunca in dvema uvrstitvama v finale.«

Uspele priprave

Oba trenerja sta bila zelo zadovoljna z opravljenimi treningi do konca septembra, nato pa jima je načrte pokvarilo slabo vreme, toda zaradi tega so bili deset dni zaprti prav vsi evropski ledeniki, zato se tudi ostale reprezentance niso optimalno pripravile na začetek sezone. Nekateri najboljši nameravajo celo izpustiti prvi veleslalom in se primerno pripraviti na prvi naslednji tekmi, veleslalom in slalom v Park Cityju, ki bosta na sporedu čez slab mesec. Prav zanimivo bo videti obe naši sla-lomski ekipi, saj je konkurenca v tej disciplini zelo močna. Pri fantih je Klemen Bergant izpostavil Vrhovnika, Kunca, Miklavca, Koširja, Grubelni-ka in predvsem Valenčiča, računa pa tudi na Pavlovčiča, Mlekuža in člana Uniorja Bernarda Vajdiča. »Bernard je lani kljub težavam z boleznijo osvojil dve medalji na mladinskem svetovnem prvenstvu in dokazal svojo kakovost. Sicer se mu ni uspelo uvrstiti na prvo veleslalomsko tekmo, čeprav je bil avgusta in septembra v ospredju, toda pomembno je, da je zdrav in da normalno trenira. Tudi v slalomu se je dobro kosal z našimi najboljšimi, kljub temu pa menim, da potrebuje še kakšno leto ali dve, da dozori in prepričan sem, da bo pravi, saj je res dober tekmovalec,« je de

jal Bergant. Težko nalogo, ohraniti lanski slalomski naslov Špele Pretnar, bo imel tudi trener »vražjih Slovenk« Dušan Blažič, ki se ne boji izziva, nenazadnje ima v reprezentanci še tekmovalke kot so Hrovatova, Bokalova, Dovža-nova, tu je tudi »šprinterka« Bračunova, formo pa bo skušal tempirati za svetovno prvenstvo, ki bo od 28. januarja do 10. februarja v St. Antonu. »Pričakujemo rezultate podobne lanskim, zato smo trdo delali in to bo vsekakor izziv tako za nas trenerje kot same tekmovalke. Forma ta trenutek res še ni najboljša, a po prvi tekmi imamo še slab mesec dni priprav v Ameriki, da odstranimo določene tehnične pomanjkljivosti. Sezona bo izjemno dolga in upam, da bo vse prišlo na pravo mesto takrat, ko bo to najbolj pomembno, na svetovnem prvenstvu, kjer pričakujemo medaljo.« Nekoliko bolj skrivnosten je bil direktor naših alpskih smučarskih reprezentanc Tone Vogrinec, ki meni, da uvodni tekmi ne bosta pravo merilo sezone, ampak bo forma prišla nekoliko kasneje. »Sam bi bil zelo vesel, če bi dobro nastopili predvsem na naših tekmah v Kranjski Gori 20. in 21. decembra, v Mariboru 6. in 7. januarja, ter na svetovnem prvenstvu.« Lani smo se kar 17-krat veselili stopničk naših tekmovalk in tekmovalcev in če bo letošnja sezona vsaj podobna minuli, potem bo tudi po finalu letošnje tekmovalne sezone 11. marca v Areju razlogov za veselje ponovno več kot dovolj.

DEJAN OBREZ Foto: GREGOR KATIČ

Slovenski alpski smučarji si želijo podobnih dosežkov kot lani.

Izdali so jih živci

Kegljavke celjskega Miroteksa so se s svetovnega klubskega pokala iz Bolzana vrnile razočarane in praznih rok. Po številnih uspehih v preteklih sezonah, ko so se štirikrat zavihtele prav na vrh, so tokrat morale priznati premoč konku-rentk. Končno 5. mesto je vsekakor veliko razočaranje. Zaradi številnih podvigov na največjih tekmovanjih, so Ce-Ijanke vselej ene izmed favori-tinj. Letos so se sicer zavedale, da zmaga v Italiji najbrž ni povsem realen cilj, toda razmišljanje o kolajni je bilo povsem realno. »Vedel sem, da so moje varovanke dobro pripravljene, to tr-flim še sedaj. Toda v Bolzanu enostavno ni šlo. Še vedno iščem prave vzroke za spodrsljaje, vse ''olj pa se mi zdi, da so bile l^egljavke preveč obremenjene so podlegle pritiskom v kij uč-lih trenutkih,« je žalostno pripovedoval Lado Gobec, trener Mi-•■oteksa, ki je vse do nastopa ^dnje Celjanke v predtekmova-Biserke Petak, upal na uvrstitev med 4 najboljše. »Kljub '^ksom Grobelnikove in Podle-^nikove, ki sem jo zamenjal z '^zlagovo, ter delno Kardinarje-sem verjel v preobrat. Žal pa "etakova ni storila tistega, kar ^^m od nje pričakoval in kar jo je ^preteklih letih krasilo. Gre na-"^reč za dobre lučaje v odločilnih ^lutkih tekme. Nasprotnice so 'Srale odlično, neposredne tek-■^ice so >ponorele<, naši tekmo-pa ni in ni šlo... Res škoda,« tarnal Gobec in zaupal, da so treningih vse kegljavke kazale ^vidljivo formo, takrat, ko bilo

potrebno pokazati največ, pa so zatajile. Navdušila je le Marta Zupane, ki je nastopila tretja in vlila soigralkam novih moči in upanja, zelo solidna je bila še Šeškova, vendar je bilo vse skupaj premalo za osvojitev 4. mesta, do katerega je zmanjkalo 9 lesov.

Takoj po slabem nastopu se je celjska odprava, bistveno slabše razpoložena kot kegljači kranjskega Iskraemeca, ki so se okitili z bronastimi odličji, vrnila v domovino in takoj začela s treningi. Pri Miroteksu upajo, da bo bolje že prihodnje leto...

Vrstni red: Victoria Bamberg (Nem) 2810, Ferencvaros (Mad) 2715, Polonia (Pol) 2656, BBSV Dunaj (Avs) 2619, Miroteks Celje 2610 (Šeško 449, Podlesnik -Razlag 411, Zupane 473, Kardi-nar 449, Grobelnik 398, Petak 430). TL.

Rudar le še za Ljubljančani

Po trinajstih krogih v L SNL so na vrhu prvenstvene lestvice še vedno nogometaši Olimpije, ki so po porazih v Celju in v pokalu v Ljudskem vrtu očitno spet ujeli ritem. Popustili pa so državni prvaki, ki so klonili v Ajdovščini, njihov spodrsljaj pa je izkoristil velenjski Rudar.

Velenjčani so v tradicionalnem derbiju gostili Korotan in ga povsem nadigrali ter mu nasuli kar 4 gole. Izjemna učinkovitost je prišla ravno pravočasno, saj so Korošci neugoden nasprotnik, ki mu je težko zabiti gol. Rudarju pa je po odličnih predstavah z Domžalami in Dravogradom v pokalu uspelo nadaljevati zmagoviti niz. Ob jezeru se sicer zavedajo, da bodo težko zadržali trenutni položaj na prvenstveni lestvici, saj bodo predvsem Mariborčani nevarni zasledovalci, bolj se osre-dotočajo na naslednje prvenstveno gostovanje v Sežani, kjer tamkajšnji Tabor igra zelo dobro in včasih tudi preseneča. Zato bo potrebno gostovanje pri novincu, ki vse bolj popušča, vzeti nadvse resno, če želijo »knapi« še naprej povsem od blizu gledati v hrbet ljubljanski Olimpiji. Prednost Rudarja pred tekmeci je predvsem čvrsta obramba, saj je moštvo kljub napadalni postavitvi in usmeritvi prejelo najmanj zadetkov med prvoligaši - le 14, po zadnjih kanonadah

pa je drugo najučinkovitejše. Posledica dobrih iger so tudi vse številčnejši obiski mene-džerjev, ki so se sprva ogrevali za Joliča, v zadnjem času pa se precej govori o odhodih Mihe Goloba in Almirja Sulejma-noviča na Hrvaško oziroma v Belgijo. Ob jezeru seveda upajo, da bo trener Toni Tomažič še lahko računal nanju.

Če je zaščitni znak Velenjča-nov v zadnjih tekmah učinkovitost, pa za Celjane velja, da svojega značaja nikakor ne znajo ali ne morejo spremeniti. Po fanatični borbenosti in dobri predstavi proti Olimpiji, je sledil nov padec na Koroškem, kjer jih je spet ugnal tradicionalno neugodni Dravograd. Minulo nedeljo so nogometaši CM Celja Publikuma sicer igrali zelo dobro, vendar se v odločilnih trenutkih niso znašli pred nasprotnikovimi vrati, trener Marijan Pušnik pa je spet pogrešal bojevitost svojih mož. »Nekateri varovanci so po zmagi nad Ljubljančani spet pomisliU, da so »veliki« igralci, toda morali se bodo zavedati, da so le pov-prečneži, ki se bodo morali dokazati z delovnostjo in disciplino na igrišču. Upam, da bodo to spoznali pravočasno,« je omenil Pušnik, ki upa na nove tri točke že v obračunu s Primorjem. Korošec je sredi prejšnjega tedna ostal brez enega svojih najizkušenejših nogometašev, Andreja Gorška, ki si je zaželel prekinitve pogodbe, kar so v klubu upoštevali in se z njim prijateljsko razšli. Baje tudi odškodnina naj ne bi bila visoka, zato bo lahko Goršek nove motive za dokazovanje bržčas poiskal v kakšni drugi sredini. Na srečo so na Skalni kleti tokrat zadeli v polno pri izbiri tujca. Vladi-slav Lungu res izstopa in je že postal eden ključnih igralcev, strokovno vodstvo rumeno-mo-drih pa si bo v prihodnje prizadevalo v klub pripeljati še kakšnega kakovostnega in izkušenega nogometaša, saj meni, da je prav mladost in neizkušenost razlog za velika nihanja v igri.

.TOMAŽ LUKAČ vire i Foto: GREGOR KATIČ

Vladislav Lungu (v ozadju) je prava okrepitev.

športni koledar

ČETRTEK, 26.10

KOŠARKA

L SKL (ž), S.krog - Beljak: Wels - Merkur Celje (18).

SOBOTA, 28.10.

NOGOMET

III. SNL, 12. krog - Sladki Vrh: Paloma - Zreče, Vransko: Vransko - Ptuj, Rogatec: Mons Claudius - Kozjak, Ravne: Fužinar - Usnjar (vse 15.30)

KOŠARKA

Liga Kolinska, 6. krog -Škofja Loka: Loka kava - Pivovarna Laško (1730), Zreče: Rogla - Kraški zidar (19), Polzela: Savinjski Hopsi - Helios (19.30), Ljubljana: Geophn Slovan - Kemoplast Alpos (20).

l.B SKL, 5. krog - Radovljica: Radovljica - Banex (1730), Šoštanj: Elektra - Bežigrad (18).

ROKOMET

1. DRL (m), 3. krog-Celje: Celje Pivovarna Laško - Inles

Riko (18.30), Slovenj Gradec: Prevent - Gorenje (19).

1. DRL (ž), 6. krog - Žalec: Žalec - Izola, Velenje: Vegrad -Sava Kranj (obe 19).

ODBOJKA

1. DOL (m), 4. krog - Slovenska Bistrica: Granit - SIP Šempeter (19).

L DOL (ž), 4. krog - Šempeter: B&L Utrip Šempeter - Nova KBM Meltal (18).

NEDEUA,29.10. NOGOMET

I. SNL, 14. krog - Celje: CM

Celje Publikum - Primorje, Sežana: Tabor - Rudar (obe 14).

II. SNL, 13. krog - Slovenske Konjice: Dravinja - Ivanč-na Gorica, Ljubljana: Via-tor&Vektor - Esotech Šmartno, Kisovec: Zagorje - Šentjur (vse 14).

TOREK, 31.10. KOŠARKA

Pokal Saporta, 3. krog -Laško: Pivovarna Laško Ma-roussi (18.30).

18

PISMA BRALCEV - INFORMACIJE

odmevi

Ko se Življenje šele začne

Zgodba o Jožetu in Neži Borko iz Polž pri Novi Cerkvi ni nova. Vsakdo jo ima pravico videti na svoj način. Očitno so dovoljeni tudi načini, ki lahko žalijo, kot že nekajkrat Občino Vojnik oziroma vse tiste, ki smo si s skrajnimi silami prizadevali reševati problem Jožeta in Neže Borko. To ni bil običajen problem, to je bil problem ohranitve dveh življenj.

Čeprav na način, katerega korektnost je vprašljiva, je v članku Bojane Jančič vendarle podana nesporna ugotovitev, da sta (cit.) »po petih mesecih za sabo zaprla bolnišnična vrata in se povsem spremenjena poslovila od preteklega življenja«. Ta navedba je pravzaprav v tem sestavku ena redkih pozitivnih misli v zvezi z aktivnostmi občine pri reševanju njunega problema. Očitno se je tudi ta »zgodila« nehote.

Kot župan občine tudi na tem mestu poudarjam, da sem iskreno hvaležen vsem tistim, ki so jim hitro ter odgovorno priskočili na pomoč. Te odločitve smo sprejeli namesto Jožeta in Neže Borko, ki sta bila takrat še popolnoma nebogljena človeka. To smo storili z največjo možno mero strokovnosti in človečnosti. Tako se je odzvala večina tistih, ki so začutili, da je primer tudi »njihov«. Nekateri te vloge niso zmogli, tudi mnogi novinarji so med njimi.

O celotni zadevi Borko obstaja na Občini Vojnik kar obsežna dokumentacija in vsi, ki so se doslej želeli z dejstvi seznaniti na konkreten način, so uvideli, da je bila pot do sem težka in predvsem prava. To spoznavajo tudi krajani Nove Cerkve, ki pa imajo tudi vse več pripomb na pasivno obnašanje obeh pri reševanju njunega življenjskega problema.

Seveda ne moremo mimo dejstva, da je problem kompleksen in da se je ob tem zgodil resen »spodrsljaj« v smislu varovanja kulturne dediščine, ko se je tudi stroka morala odločiti za celovito rekonstrukcijo »Gajškove hiše«. Kot je v članku še navedeno, konservatorski program avtorja g. Vita Hazlerja tega ni predvidel. Čeprav nekoliko drugačno razmišljanje in videnje zadeve tudi omenjeni članek nehote potrjuje najbolj bistveno: razmere so se bistveno izboljšale in obnova Borkove domačije je stekla.

Ob vsem pa je še nekaj, kar je zelo pomembno in razveseljivo. Jože in Neža sta zdaj vendarle našla nekoga, ki mu lahko zaupata. Toliko pomembneje je, da so to ljudje, ki so jim zadeve v zvezi z varovanjem kulturnih spomenikov tudi poklicna dolžnost. In zakonska obveza institucije, ki jo predstavljajo!

Dejstvo, da Borkova zdaj tudi prijazno komunicirata z obiskovalci, je za vrednotenje dediščine še kako pomembno. Zdaj je končno nastopil čas, ko je tudi s pomočjo Občine Vojnik prva izmed Bor-kovih stavb pripravljena, da v njej zaživita človeka vredno življenje, da se spet pogrejeta ob krušni peči. Sicer skromna invalidska pokojnina, ki jo Jože prejema že skoraj vse letošnje leto, je zagotovp dobrodošla. Da pa jo imata, je »slučajno« zasluga Občine in Centra za socialno delo Celje. Prihodki na skrbniški hranilni knjižici (za prodano živino), ki jih v svojih najtežjih časih od Centra za socialno delo niti nista hotela sprejeti, bodo njun dom lahko naredili še prijaznejši.

Po vsem, kar sem v teh letih doživel in o ljudeh spoznal, se lahko kot župan zdaj iskreno veselim, da se je končno našel nekdo, ki bo z Borkovima našel takšen način sofinanciranja obnove ostalih objektov, ki bo zaobšel njuno siceršnje imetje. Upam, da bodo vsi tisti, ki so si to nehote naložili, tudi vztrajni in potrpežljivi, tako, ■ kot je bila Občina Vojnik od vsega začetka reševanja tega problema

Ob zapisu v Novem tedniku »Če bodo stvari stekle in če bo Ministrstvo za kulturo še pripravljeno prispevati nekaj denarja...«, pa si nehote zastavljam nekaj vprašanj: Kdo bo kaj storil, da bodo stvari stekle? Morda Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Do sedaj je za pridobivanje denarja storil le malo ali nič. Torej Občina! Kdo se bo pogovarjal o sofinanciranju potem, ko bo, oziroma če bo denar. Lastnika zagotovo ne! Nihče drug kot Občina.

Občina pa bo morala predvidoma sofinancirati prejeta sredstva od ministrstva za kulturo, če bo želela nadaljevati obnovo domačije, če se bodo tako odločili občinski svetniki. Spet bo Občina reševala problem. »Borkova pa naj bi se do takrat preselila v hišo« Kako in s čim? Spet se bo pojavila Občina, ki bo pomagala....

Stara resnica je, da kdor veliko dela, lahko kdaj pa kdaj kaj »pogreši«. Ali je bila to res le Občina Vojnik?

BENO PODERGAJS,

župan Občine Vojnik

prejeli!

SMp.^ J

Slaba postrežba in izigravanje potrošnika

Za konec dopustniških in počitniških dni sva se z ženo 3. oktobra v popoldanskem času odpravila na kosilo v MT restavracijo Centro v Velenju.

Moram poudariti, da sva bila tam že večkrat deležna izredno solidne postrežbe, zato sva se odločila za ponovni obisk te restavracije. Tokrat pa naju je že ob vsto

pu obšel dvom, saj naju ni nihče gostoljubno sprejel. Več kot uro naju nista niti natakarica niti natakar vprašala, po kaj sva sploh prišla v ta lokal. Nato sem zahteval šefa gospoda Radota, ta pa me je žaljivo in nevljudno odpravil z opazko, da imajo upokojenci čas čakati. Zaradi slabo opravljenega dela natakarjev in omenjene žalitve, sva z ženo upravičeno razočarana. Jaz osebno sem tudi sladkorni bolnik. Ker z ženo nisva hotela imeti nadaljnjih zapletov z gospodom Radotom, sva lokal zapustila.

JOŽE GROBELNIK, Žalec

Hvala tistim, ki so metali krampir

Ko sem živel na Manhatt-nu - New York, sem ob sobotah hodil nakupovat v nemško trgovino »Bremen house« (na 86"' street med 2. in 3. avenijo), kjer so prodajali tudi blago iz takratne Jugoslavije. Kasneje sem se spoznal s šefom g. Schwei-gerjem. Dobro se spominjam, da me je enkrat vprašal, če so se mi zamerili, ker me že nekaj tednov niso videli v njegovi trgovini. Odgovoril sem mu, da ne, da sem bil na dopustu. Ko me je vprašal, kje sem dopustoval, pa sem mu odgovoril, da v Jugoslaviji. »Tudi jaz poznam nek mali kraj v Jugoslaviji, a ga ti gotovo ne poznaš, imenuje se Teharje,« mi je rekel g. Schvveiger. Nemalo presenečen sem mu nato odgovoril: »Jaz sem iz Te-harja.« Dobil sem občutek, da mi ni povsem verjel. Pojasnil sem mu, da sem bil rojen na Teharjah in da sem tam poznal večino ljudi. Potem pa je g. Schvveiger dejal: »Tam sem bil v lagru.« V nadaljevanju pogovora sem mu povedal, kako sva z mamo nosila vsak dan hrano v lager moji krstni botri gospe Weren st. (bili so lastniki trgovine, ki se je po vojni preimenovala v Volno). Najbolj se spominjam trenutka, ko nas je pri vhodu, kjer je mama morala oddati hrano, sprejela neka ne visoka in neprijazna stražnica, oblečena partizansko uniformo, ki je kar začela jesti, kar sva z mamo prinesla gospe We-ren - bil je riž z grahom. Gospa je bila kmalu za tem pokopana na teharskem pokopališču.

Leta 1999 pa sem na tem pokopališču srečal znanko iz Bukovžlaka (Gajšek), od katere sem končno izvedel, da so bili njeni starši tisti, ki so, na zahtevo lagerja, neznano truplo odpeljali v trugi na teharsko pokopališče. Šele dosti kasneje so izvedeli, da je bila to gospa Weren. Gospod Schvveiger me je potrpežljivo poslušal in rekel: »Ne vem, kako to, da sem bil jaz med redkimi, ki so se rešili.« Nisem ga več gnjavil, da mi pove kaj več. Rekel pa je: »Hvala tistim, ki so nam metali kuhan krompir čez ograjo.«

Gospod Schvveiger je v pokoju in živi v New Yorku,

izhaja pa iz okolice Hamburga. Včasih razmišljam, kako redki so, ki so se od tam rešili, in kako čudna naključja prinaša življenje, da sem jaz, Te-harčan, tako daleč stran od rojstnega kraja, v večmilijon-skem mestu srečal človeka, ki je na Teharjah gledal smrti v oči, zdaj pa to le še tragičen spomin.

JOSEPH PAULIC, Maywood, USA

zahvaleT

pohvale

Borčevski izlet v Triiovlje

Območno združenje borcev in udeležencev NOB Slovenske Konjice je 10. oktobra organiziralo izlet v Trbovlje. Udeležilo se ga je 50 članov iz vseh krajevnih organizacij, povabili so najbolj prizadevne pa tudi mlajše pridružene člane.

Program smo pripravili skupaj z Občinskim združenjem borcev in udeležencev NOB Trbovlje, celotno vodstvo izleta po Trbovljah pa je prevzela tovarišica Mari Go-vejšek, ki je bila dolgoletna sekretarka Občinskega združenja borcev in udeležencev NOB Trbovlje. K sodelovanju je pritegnila še druge: dva : študenta višje gostinske šole iz Portoroža, kustosinjo Muzeja Trbovlje, direktorja Delavskega doma Trbovlje itd.

Pričakali so nas že na Pod-meji nad Trbovljami in nam med vožnjo v in skozi Trbovlje razgrnili zgodovino in sedanji utrip Trbovelj. Ogledali smo si pokopališče, spomenik NOB, staro mestno jedro, lep Delavski dom sredi mesta, staro rudarsko stanovanje, rudarske kolonije.;., pa podjetja kot so Ru-dis. Strojne tovarne Trbovlje, cementarno, elektrarno z najvišjim dimnikom v Evropi itd. Peljali smo se tudi skozi Hrastnik. Ustavili smo se v steklarni in v tovarniški prodajalni kupovali njihove proizvode.

Polni doživetij in novih vtisov smo se povzpeli na Klek, kjer so nam z izdatnim in okusnim kosilom postregh v gostišču »Govejšek«. Tu sta nas pričakala in pozdravila predsednik območnega združenja borcev in udeležencev NOB Trbovlje tov. Božo Eber-linc in podpredsednica Ana Konradi. Na povratku smo si ogledali še spominski muzej na Čebinah, se povzpeli na Vrhe ter se od tam spustili v Savinjsko dolino.

Bili smo zelo zadovoljni z odlično organizacijo izleta, s pozornostjo in lepim sprejemom ter odlično pogostitvijo.

Gostiteljem iz Trbovelj, posebej gostišču Govejšek na Kleku in predstavnikom ZB, se toplo zahvaljujemo. Vredno je obiskati ta malo odmaknjeni kraj, a bogat po preteklosti, v katerem živi veliko dobrih ljudi.

FRANJO MAROŠEK, Vitanje

ROJSTVA

V celjski porodnišnici so rodile:

12.10.: Andreja JUHART iz Oplotnice - dečka, Andreja JANČIČ s Stranic - dečka, Sonja JEVŠEVAR iz Žalca - dečka, Gabrijela MUHA iz Loke pri Žusmu - dečka, Sonja MARTINČIČ z Grobelnega -deklico, Darja NOVAK iz Štor -dečka.

13.10.: Marjana SEDENIK iz Rogaške Slatine - dečka, Dag-mar KONEC iz Celja - deklico, Gordana DJAKOVIČ iz Celja -deklico, Mojca HOLEŠEK iz Velenja - deklico, Lidija KLANČNIK iz Zreč - deklico.

14.10.: Polona SEMPRI-MOŽNIK z Gomilskega - dečka, Darinka KOVŠE iz Zreč -dečka. Jagoda MATIČ iz Šempetra - deklico, Klavdija LE-DINEK iz Vojnika - dečka, Sanda MAZEJ iz Celja - dečka, Antonija VODEB iz Gorice pri Slivnici - dečka. Vida PETEK iz Celja - dečka.

15.10.: Ksenija ŠKET iz Rogaške Slatine - deklico. Milica HROVAT s Ponikve - deklico, Marjeta FRECE z Grobelnega

- dečka, Milanka OJDANIČ iz Zreč - dečka.

16.10.: Mojca ZAVŠEK s Te-harij - deklico, Suzana PLE-MENITAŠ CENTRIH iz Dobja

- deklico. Lučka REGORŠEK iz Šmarja - deklico, Mihaela HOLCER iz Ponikve - deklico, Andreja ŠTEFANIČ iz Vojnika

- deklico, Sonja KLINE iz Dra-melj - dečka, Klavdija BERG-LES iz Topolšice - dečka. Barbara DEČAR iz Zreč - deklico, Mateja TERAŽ iz Sevnice -deklico, Janja IRMAN KOLAR iz Mozirja - dečka.

17.10.: Vesna Miša NAPRET iz Celja - deklico, Metka JA-VORNIK iz Celja - deklico.

18.10.: Nada HABE z Dobrne - dečka, Nataša KRENKAR iz Velenja - dekhco, Marjana KOTNIK iz Žalca - dečka, Mojca BIZJAK iz Velenja - dečka, Tanja ZAVERŠNIK iz Celja -dečka, Diana VEBER iz Celja -dečka, Katica BOUHA iz Loke pri Žusmu - deklico, Sonja DROFENIK iz Zreč - dečka.

19.10.: Petra BERTONCEL iz Slovenskih Konjic - dečka, Mihaelca ŠRAMEL iz Šmarja -dečka, Danijela KOHNE iz Loč

- dečka, Marija Mojca PIRH iz Celja - deklico, Silva ZAVER-ŠEK iz Celja - dečka, Snježana TUTIČ iz Nazarja - dečka.

..::: POROKE'

Celje

Poročila sta se: Peter KUZ-MAN z Dobrne in Lea STU-PAR iz Malega vrha.

Zlata poroka: Jožef in Ivana KONDA iz Celja.

Šmarje pri Jelšah

Poročili so se: Rafko PLEV-ČAK in Zvezdana ŽIVIČNJAK iz Nimnega, Anton ŠOŠTARIČ in Zdenka HROVATIČ iz Olim-ja. Roman PLEVNIK in Aleksandra PAŽON iz Rogaške Slatine.

Žalec

Poročili so se: Damjan GRAČNAR iz Šempetra v Sa

vinjski dolini in Maja AŠKj;k iz Žalca, Marko STROPNiJ Polzele in Barbara ŽELEZf^ji iz Orove vasi ter Mirko Ru^ in Mateja POVALEJ iz Ložnj, pri Žalcu.

Velenje

Poročili so se: Antj VOUK iz Sloveiij Gradca i Marija RIBIČ iz Velenja t, Boštjan KRETIČ in Mateja h BERČNIK iz Velenja.

Zlata poroka: Silvestra j Ivan SlRŠE iz Velenja ter Mat ja in Vladimir VlDEMŠERi Bevč.

SMRTI

...............................N

Celje

Umrli so: Jurij OGRIZERj Predence, 87 let, Pavel Poi LOGAR iz Osredka pri Krnu lju, 66 let, Neža ŠTOR iz Kon pol, 91 let, Dragotin VRAČU! iz Celja, 67 let, Anton CESl NIK iz Celja, 68 let, Štefanij OBERŽAN iz Prožinske vas 80 let, Branko KOŠTOMAJi Celja, 42 let. Vlado KANJIRi Hrvaške, 42 let, Notburj ŠEMUAK iz Mestinja, 78 1? Herta ROŽMARIČ iz Zg. Pj stave, 57 let, Ana VINKOVIČi Celja,- 88 let, Anton DOLlfi ŠEK iz Jeronima, 89 let, Anu lija TRATAR iz Pongraca,} let, Franc LESJAK iz Bezovj nad Zrečami, 70 let, Marij RUTAR iz Košnice pri Celj« 92 let, Franc POGAČNIK i Levca, 81 let, Franc STVAli NIK iz Ljubije, 74 let, Ernes SIMUNIČ iz Pilštanja, 64 la Jožef ŽABERL iz Lemberga, 91 let, Elizabeta POTOKAHu Velenja, 95 let, Ivan JEŽO\' NIK iz Pake pri Velenju, 47 le Barbara KRALJ iz Kačjega d la, 79 let.

Šmarje pri Jelšah

Umrli so: Franc GAJŠEK i Rogaške Slatine, 91 let, Ado KOZJEK iz Pokleka pri Po( sredi, 87 let, Jožef MASTNAj iz Rakovca, 66 let, Terezik! KUNST iz Zeč pri Bučah, 71 let, Ivan ŽERAK iz Kačje^ dola, 53 let.

Šentjur pri Celju

Umrli so: Jože STOPAR H Ljubljane, 75 let, Marija VO DIŠEK s Planine pri Sevnici,« let, Ivana RAZTOČNIK il Šentjurja, 82 let.

Velenje

Umrli so: Ana ŠKORJANEt iz Foršt, 83 let, Ignac JEŽOV NIK iz Paške vasi, 85 let, Mari' ja VERDEV iz Topolšice, let, Jožefa KOVAČ iz Ljubijf 62 let, Rozalija OPRČKAL ii Malih Dol, 79 let.

Žalec

Umrla sta: Ivana ZUPERLiJ Trbovelj, 87 let, Peter VODOV-NIK iz Andraža nad Polzelo 32 let.

MALI OGLASI ■ INFORMACIJE

19

20

MALI OGUSI - INFORMACIJE

MALI OGUSI - INFORMACIJE

21

22

INFORMACIJE

KRONIKA

23

nočne cvetke

ipragoslav K. je 17. oktobra ^pjavil. da ima težave. Obi-ga je znanec Bojan M., ki J postajal vse bolj glasen, na ,(„icu pa se ga je lotil s pest-jije povedal. Ko so si polici-,j zadevo malo pobliže pogle-jjli, so ugotovili, da sta za ifprijetno srečanje kriva kar ^a in da sta se oba ravsala in yvala. 2^to bosta oba stopila (ed sodnika za prekrške. iV torek zvečer je Janez P. jpnia razgrajal in vpil na svo-jinamo ter z različnimi ge-laiTii in posegi ogrožal njeno jriiost. Vabilo mu bo poslal pdnik za prekrške. »Milena je 18. oktobra hotela da gre ven, Jožef pa, da fitane noter. Ker ga je imela jilena pravico odstranili iz fojega stanovanja, ker je bil ladležen in glasen, je to jasno [1 glasno zahtevala, glasni Jo-iepa se bo kot kršitelj javnega (da in miru moral zagovarja-ipri sodniku za prekrške. I Dušan V. je prišel 18. okto-ra zvečer domov zelo slabe olje. Ker so to njegovo razpo

loženje slišali številni sosedje, so se odločili, da vpitju naredijo konec. Prišla je patrulja in v hiši je bil spet mir.

• V petek je Jolando K. s svojim obiskom »počastila« Kristina B. Naklonjenost ji je pokazala tako, da jo je napadla. Tudi fizično. Zakaj? O tem bo Kristina pripovedovala sodniku za prekrške.

• V petek popoldne so se v bližini Golovca ženske zgražale, a so vseeno gledale. In so videle možakarja, ki je imel hlače spuščene do kolen, malo višje pa nekaj malega in mesnatega. Javna morala je bila s tem hudo napadena.

• Andrej R. je 20. oktobra zvečer prijavil, da ga je v njegovem stanovanju pretepel in ga ranil Andrej R. Andrej bo moral k sodniku za prekrške in najbrž še na zagovor na sodišče.

• Aleksander S., Uroš V. in Dejan V. so imeli 22. oktobra malo pred peto na cesti v Škof-ji vasi bučen miting. Ker se je Dejan drl še potem, ko so prispeli možje postave in si ni dal dopovedati, da ob nedeljah zjutraj mnogi ljudje še spijo, so ga odpeljali v prostore za pridržanje. M.A.

Je bil res le carinski prekršek?

Ovadeni Bojan Vodopivec trdi, da se ni izmikal carinskim dajatvam -Pogovor z novinarji pri odvetniku Alešu Mačku

Po končani preiskavi in' kazenski ovadbi zoper tri osumljence je odvetnik Aleš Maček prejšnji četrtek sklical novinarje, da bi pojasnil, kako se je njegov varovanec, podjetnik Bojan Vodopivec (36) iz Celja, znašel kot osumljenec za kaznivo dejanje, ki ga ni storil.

Celjski kriminalisti so, kot smo že poročali, podali kazensko ovadbo zoper 36-let-nega podjetnika B.V., zoper voznika tovornjaka P.V. (31) in carinika J.Š. (33). Storili naj bi bili kazniva dejanja tihotapstva, zlorabe položaja in podkupovanja. Devetega oktobra naj bi bil P.V. iz Avstrije (preko prehoda Šentilj) pripeljal 43 palet z otroško hrano avstrijskega proizvajalca, tovor pa naj bi bil vreden okoli

600 tisoč avstrijskih šilingov. Tovor naj bi bil nato odložil v Sloveniji, čeprav je bil namenjen kupcu v BiH. Ker je bil v tranzitu, zanj ni bilo treba plačati davkov, približno tri milijone tolarjev, torej vsoto, ki naj bi si jo B.V. protipravno pridobil, od tega »posla« pa naj bi imela korist tudi ostala dva osumljenca.

Bojan Vodopivec in odvetnik Maček sta na četrtkovem sestanku zatrjevala, da je ovadba preuranjena, da Vodopivec v desetih letih ni opravil niti enega tranzita, da je bilo avstrijsko blago vedno namenjeno le slovenskemu tržišču in slovenskim trgovskim firmam, večinoma Mercatorju in In-tersparu in da od avstrijskega proizvajalca letno uvozi za 720 milijonov tolarjev otroške hrane. Ta posel z Avstrijci je bil zanj ugoden, zato ni najti fi

nančnega motiva za očitano mu kaznivo dejanje. Tudi je nemogoče, da bi tolikšno količino otroške hrane lahko pri nas prodal na črnem trgu. Pravi, da je padel v »zmedo«, ki je nastala, ko se je prvič odločil za tranzit, za prodajo otroške hrane v BiH. Zaradi neurejenega trga na tem območju je od kupca zahteval, da mu pošlje bančno garancijo za plačilo pošiljke, tega dokumenta pa ni prejel. Zato je prevoznika Toneta iz Maribora obvestil, da tovor ne sme nadaljevati poti do mejnega prehoda s Hrvaško, ampak naj šofer (državljan BiH) kamion raztovo-ri v Celju, kar je ta tudi storil in se vrnil proti Mariboru in državni meji, tam pa so cariniki ugotovili, da je tovornjak, ki je bil zdaj prazen, enkrat že peljal čez carino in mejo. Bojan Vodopivec zatrjuje, da je

storil zgolj carinski prekršek, ker o tem, da je otroško hrano odložil v Celju, ni obvestil carinikov in policistov. Pravi tudi, da osumljenega carinika sploh ne pozna, da ga je prvič videl na zaslišanju na sodišču, prav tako ne pozna prevoznika Toneta, sploh pa ne ve, kako so na mejnem prehodu ugotovili, da je tovornjak prazen. Obenem pa se sprašuje, zakaj je voznik na mejnem prehodu prijavil, da prevaža 43 palet z otroško hrano. Posebej pa je Vodopivec poudaril, da je bila vsa otroška hrana, ki jo je uvozil, predhodno sanitarno pregledana, ta sporna pošiljka pa je bila itak policijsko zasežena.

Okrožna državna tožilka je te dni obtožnico modificirala. Po njej sta zdaj v predkazen-skem postopku le še Bojan Vodopivec in šofer tovornjaka (carinika je izločila), na novo pa sta se pojavili dve neznani osebi.

MARJELA AGREŽ

Iskal nove žrtve

Policisti PP Celje so 18. ktobra, v bližini železniške Dstaje v Celju, prijeli 53-etnega Celjana, osumljene-9 več kaznivih dejanj go-ufije.

Na osnovi opisa oškodovan-?v, so ga prijeli v času, ko je nove žrtve. Po do zdaj branih podatkih naj bi osum-eiii v času od 1. avgusta dalje goljufal najmanj osem obča-ov. To so bile večinoma sta-ejše osebe, ki jih je poiskal v Dlnišnici in v okolici avtobu-ae in železniške postaje. Najpogosteje je goljufal ta-0, da se je zasledovani žrtvi ribližal, jo ogovoril, med po-pvorom pa povedal, da je Del težave, ker se mu je zlomil ključ od stanovanja ali »tomobila, kjer je pustil svoj lenar. Seveda je vsakič poka-i\ ključ, ki je bil res zlom-h. Ker je bil torej brez de

narja, je občane prosil, naj mu pomagajo tako, da mu denar posodijo le za nekaj minut, da mu ključavničar izdela nov ključ. Bil je zelo ustrežljiv, saj je svoje žrtve, večinoma osebe, stare nad 70 let in iz okolice Celja, sam peljal domov. Ko so mu ti ljudje izročili denar (najpogosteje od 5 do 10 tisočakov), se je z njimi vsakič dogovoril, da ga počakajo na določenem mestu, kjer naj bi stal njegov avtomobil. Seveda se B.G. tam ni pojavil, avtomobil, ki ga je osumljenec predlagal kot mesto ponovnega srečanja, pa je bil vedno tam naključno parkiran.

Ker policisti domnevajo, da je bilo na tak način ogoljufanih še več oseb, le-te naprošajo, da pokličejo na PP Celje, na telefonsko št. 548-21-10 ali se tam osebno zglasijo.

M.A.

Me telefonirajte, ko vozite!

Do 29. oktobra bo po vsej državi poostren nadzor "id uporabo mobilnih tele-'"nov med vožnjo, obenem •i bodo policisti nadzirali 'Idi uporabo varnostnega

I

Glavna cilja te akcije sta tanjšati uporabo mobilnih ^lefonov brez vgrajenega si-^^ma za prostoročno komu-"ciranje ter povečati uporabo '^fnostnih pasov ter s tem ne-'''sredno zmanjšati število poš-^dovanih oseb v prometnih ".^Zgodah. V nadzorih bo poli-uporabljala tako službena civilna vozila. Policisti bodo ^itve dokumentirali tudi z nadzornimi sistemi, vi-^ kamerami in fotografski-''i aparati.

akcij i bodo sodelovale vse ''^licijske postaje. Svet za pre-'^•itivo in vzgojo v cestnem i|ometu ter Avto moto zveza 'Avenije.

Od 1. maja 1998 je uporaba telefona med vožnjo (brez omenjenega sistema) prepovedana. Za kršitev je predpisana denarna kazen 10 tisoč tolarjev. Slovenski policisti so med rednimi kontrolami do sedaj izrekli 9.697 tovrstnih kazni, od tega 24 zaradi povzročitve prometne nezgode.

M.A.

prometnenezgode

Neprevidno na prednostno cesto

Na regionalni cesti zunaj naselja Tepanje se je v torek, 17. oktobra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala. Nastala gmotna škoda znaša okoli pol milijona tolarjev.

B. F. J. (66) iz Škofje Loke je vozil tovorno vozilo iz smeri Draže vasi proti Tepanju. V križišču s prednostno regionalno cesto je zapeljal na levo v trenutku, ko je iz smeri Slovenskih Konjic pripeljal voznik osebnega avtomobila. 60-letni A. G. z območja Tepanja. V trčenju med voziloma se je voznik A. G. hudo telesno poškodoval.

Smrtno čelno trčenje

Na regionalni cesti Velenje - Šoštanj se je v sredo, 18. oktobra ob 5.30 uri, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba umrla.

Dvaintridesetletni P.V. iz Andraža nad Polzelo je vozil osebni avtomobil iz smeri Šoštanja proti Velenju. Ko je peljal skozi semaforizirano križišče z lokalno cesto za naselja Loko-

vica (na semaforju je utripala rumena luč), je zapeljal preko neprekinjene ločilne črte na nasprotni vozni pas. Takrat je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila, 29-letni A.S. iz Velenja, voziU pa sta silovito čelno trčili. V nezgodi je voznik P.V. utrpel tako hude telesne poškodbe, da je bil takoj mrtev, drugi' voznik pa je bil lažje ranjen.

Po zraku V potok

Na regionalni cesti Šentjur - Planina se je v četrtek, 19. oktobra zvečer, pripetila nezgoda, v kateri so bile huje ali lažje poškodovane štiri osebe, na vozilu in objektih pa je nastalo za okoli 80 tisoč tolarjev škode.

C.F (27) iz Podlešja je vozil osebni avtomobil iz smeri Jezerc proti Dobju. V blagem levem ovinku je zapeljal desno z vozišča in trčil v ograjo ob stanovanjski hiši. Potem je zapeljal na nasip ob potoku, kjer je vozilo poletelo v zrak in obstalo v potoku, obrnjeno na desni bok. Ker so bili potniki ukleščeni med zvito pločevino, so jih iz vozila rešili celjski poklicni gasilci. Voznik in sopotnik M.P. (36) iz Kostrivnice sta utrpela lažje poškodbe, hudo telesno poškodovani pa sta bili sopotnici U.K. (19) iz Celja in D.K. (16) iz Šentjurja.

Izgubil oblast nad vozilom

Na lokalni cesti zunaj naselja Prelaska se je v petek, 20. oktobra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri sta bili ranjeni dve osebi, ena huje. Na vozilu je škode za okoli 300 tisoč tolarjev.

B.U. (43) iz Šaleka je vozil osebni avtomobil po lokalni cesti Vinska Gora - Prelaska. Ko je zunaj naselja Prelaska

pripeljal v nepregledni desni ovinek (v strmem klancu), je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na desni rob vozišča, kjer je vozilo drselo preko levega roba vozišča in čelno trčilo v drevo ob cesti. Voznik je utrpel hude telesne poškodbe. njegov sopotnik. 41-letni D.J. iz Velenja pa je bil lažje poškodovan.

Padec z mopedom

Na lokalni cesti zunaj naselja Vrbje se je v soboto, 21. oktobra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je hudo telesno poškodoval voznik kolesa z motorjem.

M.C. (40) iz Matk je vozil kolo z motorjem iz smeri Griž proti Vrbju. Na ravnem delu ceste je zapeljal na desno ban-kino, kjer je padel in se hudo telesno poškodoval.

Trčil V smreke

Na regionalni turistični cesti v Logarski dolini se je v nedeljo, 22. oktobra zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe.

G.P. (18) iz Logarske doline je vozil osebni avtomobil iz smeri Rinke proti gostišču Logar. V blagem desnem ovinku je zapeljal s ceste, trčil v bližnje smreke in se hudo telesno poškodoval.

Nezgoda pri prečkanju

Na Bežigrajski cesti v Celju se je v ponedeljek, 23. oktobra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je hude telesne poškodbe utrpela peška.

L.P. (71) je (zunaj označenega prehoda) prečkala Bežigrajsko cesto v bližini križišča k Intersparu. Takrat je iz smeri Plinarniške ulice pripeljala voznica osebnega avtomobila, 24-letna S.B. iz Celja. V trčenju, ki je sledilo je peška utrpela hude telesne poškodbe.

M.A.

Radarske kontrole bodo...

• v petek, 27. oktobra ves dai - poostren nadzor na cestnem križu,

• v soboto, 28. oktobra dopoldne, na območju Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Rogaške Slatine,

• v nedeljo, 29. oktobra dopoldne, na območju Slovenskih Konjic, v popoldanskem času pa ha območju Velenja,

• v ponedeljek, 30. oktobra dopoldne, na območju Žalca, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah,

• v torek, 31. oktobra dopoldne, na območju Laškega, popoldne pa na območju Celja,

• v sredo, 1. novembra dopoldne, na območju Šentjurja pri Celju, v popoldanskem času pa na območju Žalca ter

• v četrtek. 2. novembra dopoldhe. na območju Celja, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah.

24

ZANIMIVOSTI

v Sloveniji kar mrgoli lepih deklet

Bilo je pred dnevi, ko je eden od najbolj znanih slovenskih modnih fotografov Tomaž Ostanek, njegove slike so objavljene od Slovenskih novic pa do Hopla in še kje, izjavil, da pri nas v Sloveniji sploh nimamo toliko lepih deklet, kot si predstavljamo.

»Glejte,« je dejal, »greš po cesti in nenehno srečuješ sama lepa dekleta. Ena je lepša od druge. Potem pa k temu dekletu pristopiš kot profesionalec, kot fotograf, ki mora poiskati in fotografirati lepo dekle. In ugotoviš, da ima prva krive noge, druga ima veliko in široko rit, tretja ima celulitis, četrta ima krivi nos in podobno. Skratka, srečuješ popolnoma normalne ljudi, popolnoma normalna dekleta, ti pa moraš iskati nekaj posebnega, ker tisti, ki kupujejo revije, hočejo nekaj lepega. In iščeš naprej, pa ugotoviš, da je lepa vsaka deseta, res lepa vsaka stota in takšna, da bi lahko prišla na naslovnico, vsaka tisoča.«

No, s tem sploh nismo hoteli prizadeti deklet, kje neki, so pač normalna in konec. Izgleda pa, da so lepotna tekmovanja ne samo privlačna, ampak tudi donosna, saj bi drugače težko razumeli pravo poplavo raznih mišic. Največje in najbolj cenjeno je tekmovanje Miss Slovenije za miss sveta, ki ga organizira agencija Geržina Videoton Zdravka Geržine in na katerem je letos zmagala Saša Mere.

Pred časom je bil takoj za njo izbor naj Slovenke, ki sta ga organizirala zdaj že pokojni časnik Kaj in agencija Nota, pardon, poznejša agencija NM. Franc Matjašič Nani zdaj organizira izbor naj nogometaša, na kanalu TV3 pa ima svojo televizijsko oddajo Naj nogomet, ki se je kar dobro prijela. Od mrtvih je vstal kranjski Leon Ribnikar, ki je prej imel revijo Sara, ta je že propadla, zdaj pa se z manekenko Vesno Dolenc trudi, da bi oživil tretje prestižno slovensko lepotno tekmovanje Kraljica Slovenije. Med tistimi, ki ga pripravljajo, je tudi dekle ponovnega smučarskega re-prezentanta Primoža Peterke, črnolasa in dolgolasa Renata Bohinc.

Potem smo izvolili slovensko vinsko kraljico. Lepota je bila postranska stvar, čeprav lahko mirno priznamo, da so bile vse vinske kraljice doslej dokaj čedna dekleta. Je prevladovalo določilo, da morajo biti iz vinarske družine in da se morajo na vino kar precej spoznati. Potem je prišla kraljica športa. Dekle, ki se je prijavilo na ta izbor, je se moralo s športom aktivno ukvarjati. Potem ko smo že mislili, da je z lepoticarni konec, so na gradu Brežice, na razstavi sadja in cvetja Slovenije, za prvo slovensko sadno kraljico izbrali 23-letno Anito Pavlovič iz Ar-meškega.

Pa lepotnih tekmovanj še ni konec. Tako bo v soboto, 3.

novembra, v veliki dvorani SNG Maribor sklepno tekmovanje za miss Oriflame, naravne švedske kozmetike. Gospa Anna Todosijevič je zapisala, da so predtekmovanja potekala že vse od aprila in da imajo zdaj zbranih deset finalistk. Na finalnem delu bosta sodelovala Mario Galunič, ki bo vso zadevo vodil, tam bo tudi Anika Horvat. Dobro, verjemimo, da so bila res vsa ta lepotna predtekmovanja, čudno je le, da zanje nismo vedeli. Vsaj tisti, ki so bližje tem tekmovanjem, vedo, da vse, kar organizatorji povedo, ne drži.

mm NINA KAVRAN-ADLEŠIČ

Kdo je večji?

Sara in Denis ponosna držita 1,5 in 1,3 kilogramska gobana, ki ju je njun očka Danilo Vodeb^ Štor našel v bližnjem gozdu. Gobi sta tako veliki, da jih mala junaka komaj še zmoreta. A

Razstava naj pridelkov

Kmetijska zadruga Petrovče je letos pripravila v dvorani Hmeljarskega doma razstavo in tekmovanje za naj pridelek. Več kot 50 pridelovalcev je prineslo pridelke, za katere so menili, da so največji ali najatraktivnejši.

Posebna žirija je izbrala, stehtala in izmerila pridelke ter podelila praktične nagrade za najtežjo bučo, tehtala je kar 72,5 kg, in 1,8 litra velik cug Srečku Hriberniku iz Latkove vasi, za najdaljšo jedilno bučo, ki je merila 1,95 metra Milanu Žolnirju iz Vrbja, za 7,78 kg težko zeljno glavo Heleni Jošovc iz Petrovč, za 10,78 kg težko krmno peso Jožetu Mandeljcu iz Studenc in za 1,36 kg težak krompir Pepci Zajko iz Sp. Grušovelj. Razstavo so popestrili z gobami, ki so jih na ogled postavili petrovški upokojenci. T. TAVČAR

Jože in Helena Brežnik z najlepšo in najtežjo gobo, ki je tehtala 1,44 kg. Srečko Hribemik, ki je zmagal z bučo in cugom, Ivan Majcen iz Arclina, ki je pridelal po teži drugo bučo in Milan Žolnir z najdaljšo jedilno bučo.

vitezi belega^m^^^^^

NAŠI KRAJI IN UUDJE

25

Radio Celje še vedno v družbi najboljših

Na festivalu nekomercialnih radijskih postaj Slovenije Radiu Celje eno prvo in dve drugi mesti

letošnji že 11. festival ne-jjercialnih radijskih po-j Slovenije je bil minuli fa v Bohinju, v organiza-I Radia Triglav Jesenice, jajst nekomercialnih ra-^h postaj je v posluša-trem strokovnim žirijam judilo prispevke iz letne jdukcije v desetih tekmo-Inih kategorijah. Radio Ce-je prvo mesto prejel v legoriji reportaž, drugo pa ntervjuju in v dnevno in-mativni oddaji. Ekipno je ^ka radijska ekipa osvo-lietrto mesto.

i' festivalski žiriji so letos leli: novinar slovenske re-kcije londonskega BBC Bra-Kastelic, novinar in ured-pri STA Dušan Rogelj, rinarka Radia Slovenija in silka predmeta Radio na [ulteti za družbene vede tjana Pire, urednica, novi-:ka in producentka na Valu I Mija Škrabec Arbanas, finar RTV Slovenija Mar-I Jerman, televizijec, spe-!ist za računalništvo Zvez-1 Martič, kreativni direk-oglaševalske agencije For-js Andrej Pompe, redak-ica televizijske oddaje o asih Katja Škoberne in pi-lelj, satirik, humorist ter bžnik Evgen Jurič. Ob za-ičku festivala so ugotav-i, da je kakovost slišanih spevkov v povprečju do-^da pa pogrešajo drznosti, ime ideje in pogum. Obeli, so dodali, so novinarji lokalni ravni premalo krili do lokalne oblasti, ieljski radijci so tudi letos movali v vseh desetih kate-ijah. V kategoriji reportaž, velja za eno najžlahtnejših linarskih zvrsti, je zmagala ortaža z naslovom Burek v skem parku novinarke Ma-sPodjed. Avtorica je v njej (Istavila malega človeka iz Jvskega Gaberja, ki kljub K da je ostal brezposeln, izgubil vere v življenje. Se

bi in družini ga osmisli s svojim nenavadnim konjičkom, izdelovanjem Jurskega parka iz lepenke in risanjem vseh mogočih junakov nanjo. Preprost in nepokvarjen kot je, obenem pa neposreden in trdno verujoč v to, kar dela, je očaral tudi festivalsko žirijo in upravičeno pristal na prvem mestu. Poudariti je treba tudi odlično montažo oddaje, ki jo je opravil tonski tehnik Mitja Tatarevič.

Drugo mesto je v kategoriji radijskega intervjuja prejela za pretresljivo zgodbo Lotke Pire Nataša Gerkeš. Intervju je naslovila: Teharsko ukradeno otroštvo, v njem pa predstavila manj znano usodo teharskih otrok, ki so jim starše pobili v tamkajšnjem taborišču leta 1945, njih pa na silo odvedli v zbirni center na Griček in jih od tam razselili po sirotišnicah po vsej Sloveniji. Vzeli so jim starše, imena, brate, sestre, drugorazredni so bili tudi kasneje, predvsem pa s tako bolečimi spomini na otroštvo, da se do leta 1992 za

njih takorekoč ni vedelo. Oddajo je tehnično posnel Bojan Pišek.

Drugo mesto pa so celjski radijci zasedli tudi v kategoriji dnevno informativnih oddaj. Glede na to, da program temelji na regionalni informaciji, ki ji posvečajo še posebej veliko pozornosti, in ker so informativne oddaje, če so kakovostne, rezultat celotne radijske novinarske in tehnične ekipe, so na to drugo mesto še posebej ponosni. Informativni program je namreč tisti, ki jih bistveno kakovostno loči od komercialnih radijskih postaj. Lani so za informativno oddajo prejeli tretje mesto, letos so napredovali do drugega.

Ekipno je z enim prvim, enim drugim in dvema tretjima mestoma,prvo mesto že desetič zapored zasedla ekipa Murskega vala, drugo mesto je pripadlo Radiu Glas Ljubljane, tretje sta si z enakim število točk razdelila Radio Študent in Radio Triglav, četrta je bila ekipa Radia Celje, peta pa

ekipa Radia Brežice. Tako se je Radio Celje že desetič uvrstil med pet najboljših nekomercialnih radijskih postaj Slovenije. Ali je kakovost tudi merilo poslušanosti, pa boste presodili poslušalci sami.

m NATAŠA GERKEŠ LEDNIK

Novinarka Radia Celje Mateja Podjed in tehnik Mitja Tatarevič se veselita prvega mesta v kategoriji reportaž na festivalu nekomercialnih radijskih postaj Slovenije.

Konec tedna so člani felinološkega društva Celje v Celjskem domu pripravili tradicionalno mednarodno razstavo pasemskih mačk.

Mednarodni sodniki so v soboto in nedeljo ocenjevali 154 mačk sedemnajstih različnih pasem iz sedmih držav. Zmagovalni pokal sta osvojili modra siamka z Madžarske in perzijska muca iz Avstrije, tokrat pa so se dobro uvrstile tudi slovenske mačke. SK

Foto: SHERPA

Mačja razstava

Zaupajte svojemu poštarju - nagrajenci

Med naročniki Novega tednika, ki so to postali v akciji Zaupajte svojemu poštarju, smo jih izžrebali deset, ki bodo prejeli majice provinca je fajn. Nagrajenci so:

Matilda Strnad, Pilštanj 57, 3261 Lesično, Amalija Berginc, Luče 9, 3334 Luče, Vida Lukanc, Galicija 34, 3310 Žalec, Frančiška Šoster, Dol pod Gojko 37, 3213 Frankolovo, Milka Gajšek, Bodrež 46, 3231 Grobelno, Zvonka Vinkšel, Mencingerjeva 5, 3000 Celje, Ludvik Gačnik, Slatina 34, 3232 Ponikva, Alojzija llijaš, c. v Železnik 9, 3215 Loče, Marjanca Peternel, M. Zidanška 10, 3230 Šentjur, Kristina Sehur, Prapretno 27, Planina pri Sevnici.

Nagrajenci dobijo majico Provinca je fajn v oglasnem oddelku NT&RC d.o.o. .

Tremarski dukat na Lukeževi nedelji

Pri Drakslerjevih v Tremar-jih pri Celju so pripravili 4. Lukeževo nedeljo, ki so jo letos poživili z uprizoritvijo operete Radovana Gobca Tremarski dukat. Opereto so uprizorili člani KUD Zagrad z režiserjem Srečkom Mast-nakom.

To ni bila klasična uprizoritev operete, ampak predstava v štirih slikah, ki jo je dobro

komentiral Jure Kraševec, igralci pa so njegove besede ponazarjali z igro. Uprizoritev je številno občinstvo lepo sprejelo. Med posameznimi slikami je nastopil ansambel Tremarski dukat s priložnostnimi napevi. V glasbenem delu pa so nastopili ansambel Jurij iz Šentjurja z mentorjem Tonetom Videcom, mladi pevki 01-gica Trbovc iz Spodnje Rečice

in Manuela Brečko iz Laškega, ansambel Marjana Kočevarja in Okrogli muzikanti, kot gost pa je prišel tudi popularni Hen-ček, ki ni igral na harmoniko, pač pa je med obiskovalce razdelil mlado vino cviček iz svojega vinograda.

Predstavili so tudi tri nove razglednice naselja Tremarje in gostišča Draksler, prve po letu 1928. T. VRABL

26

INFORMACIJE

INFORMACIJE

27

28

NASI KRAJI IN UUDJE

Mladi gasilci v Socki

v mesecu požarne varnosti je Gasilska zveza Vojnik -Dobrna skupaj s PGD Socka pripravila v Socki tekmovanje pionirskih gasilskih desetin. Nastopilo je osem ekip iz občin Vojnik in Dobrna ter Škofje vasi.

Med pionirkami je zmagalo Frankolovo pred Novo Cerkvijo, med pionirji pa Nova Cerkev pred Socko in Vojni-kom. Najboljšim je čestital in izročil priznanja predsednik GZ Vojnik - Dobrna in župan Beno Podergajs.

Osrednja gasilska vaja v mesecu požarne varnosti pa je zaradi tridnevne popolne zapore ceste v Socki prestavljena na soboto, 4. novembra ob 16.

uri. Taktična vaja bo v stari osnovni šoli v Socki, po vaji pa pregled gasilskega ešalona in tehnike ter demonstracija gašenja s postopkom uporabe sodobnih gasilnih sredstev. TV

V Tušu se ni ponovilo Gorenje

Približno 40 gasilcev prostovoljnih gasilskih društev Trnov-Ije, Ljubečna, Gaberje, Zagrad in Škofja vas se je z osmimi gasilskimi vozili in vso razpoložljivo opremo v soboto, nekaj minut po 10. uri, lotilo gašenja požara večjih razsežnosti v podjetju Engrotuš. Posledice? K sreči jih ni bilo, saj je šlo le za zanimivo in poučno vajo, ki so jo v podjetju v sodelovanju s prostovoljnimi gasilci pripravili tudi zato, da bi bili ob morebitnem požaru čimbolje pripravljeni.

Prav osveščanje ljudi, kako ravnati v primeru požara, kako reševati ogrožena človeška življenja in čimbolj zmanjšati materialno

škodo, so bili osrednji nameni skupne vaje, saj odgovornim v podjetju še ni zbledel spomin na nedavno katastrofo, ki jo je požar povzročil v Gorenju.

Sicer pa se v oktobm, mesecu požarne varnosti, tudi v Celju vrstijo številni prikazi dela prostovoljnih gasilskih društev, široko preventivno zasnovano akcijo pa so pripravili tudi v Zavodu za požarno, reševalno in tehnično službo Celje. S prikazi gašenja požarov in reševanja so začeli v ponedeljek; še danes, v četrtek dopoldne, pripravljajo skupaj z osebjem nujne medicinske pomoči celjskega zdravstvenega doma prikaz reševanja iz vozil ob prometni nesreči, jutri, v petek ob 11. uri, pa na dvorišču zavoda ob Dečkovi cesti prikaz gašenja požara.

Statistični podatki kažej^ je bilo lansko leto, kar se pJ ne varnosti tiče, s 3.582 pol nekje v slovenskem povprJ V naravi je zagorelo 990-U stavbe je ogenj zajel 1.497-i(! 471-krat je zagorelo na vožj zabeležili pa so še 624 dri« požarov. Požarna ogroženost močja je bila največja v spi ladanskih in poletnih mesej požari v naravi pa uničilfi 988 hektarov površin. Pri j gledu teh podatkov, pa ne prezreti sodelovanja in ponj gasilcev v kar 786 proitiej nesrečah, 26-krat so posr^ vali pri nesrečah v vodi Iri] vodi, 486-krat ob nesrečd nevarnimi snovmi ter dvakrj nesrečah v jami.

. . 1. STAMRlI

Reševalci so predstavili svoje delo

Reševalna služba zdravstvenega doma Velenje, ki ima status Prehospitalne enote (takšnih je v Sloveniji samo enajst), je poleg kadrovskih zmogljivo

sti tudi tehnično ena najmo-derneje opremljenih reševalnih ekip v Sloveniji.

Dejavnost reševalcev, ki so jo pred dnevi prikazali v Nakupovalnem centru Velenje, je pritegnila precej občanov, ki so jim vodja reševalne službe Jože Za-pušek ter medicinsko osebje predstavili namen, način delovanja, opremo ter nujne ukrepe za ohranjanje življenja. V delavnicah so merili krvni tlak, krvni sladkor ter prikazovali postopke oživljanja (umetno dihanje in masažo srca). Občani so si lahko ogledali tudi najmodernejše vozilo z vrhunsko opremo za prevoz bolnika praktično brez tresljajev. JOŽEMIKLAVC

Ce bi TIM gorel

Minulo sredo so gasilci Prostovoljnih gasilskih društev Laško, Rečica, Rimske Toplice, Sedraž, Vrh nad Laškim, Zidani Most, Šentrupert in Jurklošter izvedli vajo gašenja v Tovarni izolacijskega materiala Laško, kjer naj bi »zagorelo« v proizvodnji termoizolacij.

Prav v tej tovarni je aprila 1973, samo nekaj mesecev pred otvoritvijo nove tovarne, požar le-to skoraj uničil. Prvi gasilci so prišli na mesto požara v štirih minutah, najbolj oddaljeni pa v prej kot pol ure. Vaja je pokazala dobro pripravljenost in požrtvovalnost gasilskih skupin, ki se jim je zahvalil tudi direktor podjetja, Gregor Tratnik. M. Š.

Srečanje gasilskih veteranov

Gasilska zveza Žalec je ob mesecu požarne varnosti poleg številnih aktivnosti pripravila tudi srečanje gasilskih veteranov iz vseh 32 društev Spodnje Savinjske doline.

Srečanje so pripravili v Domu krajanov na Gomilskem. Zbrane je pozdravil predsednik komisije za veterane pri GZ Žalec Vlado Božič, nato pa sta spregovorila še predsednik zveze Franc Skok in poveljnik Franci Naraks. Ker je bilo srečanje tokrat v braslovški občini, jim je spregovoril tudi braslovški župan Duško Goričar, nekaj pesmi pa so zapeli Do-broveljski fantje. Sledilo je

družabno srečanje. Sreča žena gasilk pa je bilo v sobi prav tako na Gomilskem.

T TAVČ

NASVETI

29

kaj bi danes kuhali?

ikusen por

^stenine s porom

J 4 osebe potrebujemo:

Ig prekajene mesnate sla-e, 750 g pora, 240 g vlože-paradižnikov, sol, poper, litra sladke smetane, 250 jokih rezancev, 4 jajca, 50 ijstrganega sira. fiprava: slanino nareže-0 majhne kocke. Por oči-jo: odrežemo zelene dele. jc por zarežemo do sredi-nato ga oplaknemo pod |[om vode, da izperemo jljo, ki se nabere med listi, nato narežemo na tanke obarje. V ponvi segrejemo lo olja, na olju popečemo jino, da se scvre, dodamo ; ga na hitro prepražimo, em pa dodamo paradižni-malo vode, začimbe in po ji še malo jušne kocke. Ku-10 na močnem plamenu v okriti posodi 5 minut, da [omaka zgosti in povre, por se zmehča. Prilijemo smejo, premešamo in kuhamo |je na srednjem plamenu, |)ližno 5 minut. Če je treba i premešamo. Skuhamo renče in jih odcedimo. Jajca [zvrkljamo s sirom, takoj [zamešamo med zelo vroče pce. Rezance damo v iedo, prelijemo jih s porovo pko in ponudimo s solato pmostojno jed.

finjska pečenka s porom.

a 4 osebe potrebujemo: 1

svinjine za pečenje (pleče), troke česna, sol, poper, 75 našla ali margarine, 12 do srednje debelih porov (1,5

Mprava: meso povežemo Btko, tako, da ima pečenka »obliko. Česen olupimo in [ežemo na tanke pramene. Dstrim nožem zabadamo v

meso, v zareze vtaknemo česen. Meso nato natremo s soljo in poprom. V kožici, ki ima tesno prilegajoč pokrov, segrejemo maslo ali margarino. Na maščpbi zapečemo pečenko, da z vseh strani porja-vi. Meso vzamemo iz kožice. Na maščobi potem opečemo očiščen in opran por. Pečemo le po nekaj stebel hkrati. Ko je ves por rjavo zapečen, ga zložimo v kožico, na por pa damo pečenko. Kožico pokrijemo, če se pokrov slabo prilega, damo pod pokrov še plast aluminijaste folije. Kožico s porom in pečenko postavimo na električno kuhalno ploščo in na nizki temperaturi počasi

dušimo do mehkega. Por vsrka omako, ki se nabira med pečenjem in je zato prijetnejšega okusa. Pečenko dušimo 80 do 90 minut. Ponudimo s kruhom ali s krompirjem v kosih.

moja pokojnina )(lgovori o upokojevanju

fov zakon o pokojninskem invalidskem zavarovanju, »elja od 1. januarja 2000, je »esel v slovenski pokoj-•ski sistem veliko spre-Hib. Čeprav se bodo določi-^kona uveljavljala posto-^ v naslednjih desetih le-' marsikoga že sedaj zani-^kdaj se bo lahko upokojil. Vaša vprašanja zato odgo-

Peter Šalej, vodja oddel-^ pokojninsko in invalid-' zavarovanje pri celjski »ti ZPIZ. k

mesec sem dopolnila 54 'ti imam 29 let in pol delov-dobe. Od marca 1966 do •obra 1971 sem bila prijav^ ^ na zavodu za zaposlova-kot iskalka zaposlitve in ' niedtem zaposlena le pol ' (za določen čas). V tem ^ sem rodila dva otroka. ®ba sem vložila vlogo za ^ otroka do enega leta sta-'i- Zanima me, kako lahko ^^pim zavarovalno dobo kateri čas. Ko sem bila '^vljena kot iskalka zapo

slitve, mi je zavod našel delo za pol leta, oktobra 1971 pa za stalno, čeprav nima evidence, razen moje delovne knjige za čas pred letom 1970. Ali je smiselno dokupovati zavarovalno dobo za otroka do tretjega leta starosti, v tem primeru tri leta in pol, ali le iz naslova prijave na zavodu za že omenjeno obdobje? Zanima me tudi, kolikšen je znesek v tem mesecu.

Ste ena redkih, ki ne sprašujete, kdaj bi se lahko upokojili, ker verjetno veste, da se ženske letos lahko upokojijo pri starosti 53 let in 4 mesece, če izkazujejo 35 let pokojninske dobe. Lahko je sicer pokojninska doba tudi krajša, 15 ali 20 let, vendar pogoj upokojitve zavarovanec izpolni pri višji starosti.

Štetje časa skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti v zavarovalno dobo je mogoče, če v tem času oče ali mati ni bil (a) zavarovan (a) na drugi podlagi, če je bil otrok v navedenem času državljan RS in če je bilo njegovo stalno prebiva

lišče v Sloveniji. V kolikor so izpolnjeni vsi opisani pogoji, ni razloga, da vam obdobje prvega leta otrokove starosti ne bi bilo šteto v zavarovalno dobo.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da se zavarovancu oziroma uživalcu pokojnine ob pogoju, da plača prispevke za obvezno zavarovanje, upošteva v zavarovalno dobo:

- čas, ko je bil prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba, in

- čas, ki ga je prebil zunaj zavarovanja zaradi nege in varstva svojega otroka, mlajšega od treh let, če v tem času ni bil vključen v obvezno zavarovanje.

Osnova in plačilo prispevka sta v obeh primerih (tako za nezaposlene oziroma iskalce zaposlitve kot tudi za osebe, ki so do tretjega leta otrokove starosti čuvale in negovale svojega otroka) enaka. Višina prispevka se določi ob upoštevanju zneska najnižje pokojninske osnove za mesec, v katerem je vložena zahteva, povečana za povprečno stopnjo prispevkov in davkov, ki se obračunavajo od osnove v višini navedenega zneska.

V vašem konkretnem primeru je glede na opisano popolnoma vseeno, iz katerega naslova boste uveljavljali dokup zavarovalne dobe, saj je prispevek pcJVsem enak. Trenutno znaša za en mesec 26.605,03 tolarjev oziroma za eno leto 319.260,36 tolarjev. Opozoriti vas je potrebno, da boste morali poleg zahteve za dokup nezaposlenosti in (ali) nege -varstva otroka (ki jo vložite na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, OE Celje) predložiti:

- potrdilo zavoda za zaposlovanje za čas, ko ste bili prijavljeni kot iskalka zaposlitve oziroma brezposelna oseba (če boste dokupovali čas brezposelnosti),

- izpisek iz rojstne matične knjige za otroka,

- dokazilo o otrokovem državljanstvu ter

- delovno knjižico.

Po vložitvi zahtevka vam bo izdana odločba o možnosti dokupa, iz katere bo razviden znesek prispevka, ki ga morate poravnati preko položnice v petnajstih dneh od prejema odločbe. V kolikor zneska ne plačate v tem času, se vam obdobje dokupa ne šteje v zavarovalno dobo.

zdravnik svetuje

Diete, ki varujejo pred boleznimi srca

Prim. JANEZ TASIČ dr. med., spec. int. kardiolog

Zdrava in polnovredna hrana je pomembna za preventivo bolezni srca. Pravilno izbrana hrana znižuje maščobe in holesterol v krvi, a tudi telesno težo, krvni tlak in krvni sladkor. Uporablja se veliko diet, a najbolj poznane so tiste, ki jih priporoča ameriško kardiološko združenje (AHA).

Ameriško združenje za kardiologijo priporoča več oblik zdravega prehranjevanja. Dieto I. stopnje priporoča vsem srčnim bolnikom, pa tudi zdravim. To je dieta, ki vsebuje v dnevnem obroku hrane manj kot 30 odstotkov maščob. Zasičenih maščob je lahko le 10 odstotkov, v dnevnem obroku pa manj kot 300 mg holesterola.

Dieto II. stopnje ^e priporoča ljudem z boleznijo ožilja ali povišanimi vrednostmi holesterola. Dieta vsebuje le 20 odstotkov maščob, zasičenih le do 7 odstotkov, dnevni vnos holesterola pa je pod 200 mg.

Mediteranska dieta, ki v programu preventivne bolezni srca in ožilja postaja vse bolj popularna, dovoljuje različno hrano z dosti žit, veliko sadja, zelenjave, rib ter veliko olivnega olja. Dieta zmanjšuje tveganje za nastanek ponovnega infarkta. Le telesna teža je pogosto kar velik problem, saj je dieta zaradi velike količine oljčnega olja v dnevnem obroku dokaj kalorična.

Ornish dieta je prehrana s strogo omejitvijo maščob in je primerna za bolnike s težkimi obUkami bolezni srca, s

povišanim holesterolom, ki ne morejo ali nočejo uživati zdravil za zniževanje holesterola. Maščobe so omejene na manj kot 10 odstotkov dnevno. Količino ogljikovih hidratov se v dieti poveča na preko

70 odstotkov v dnevnem obroku. Poleg diete je vključena v program zdravljenja tudi redna in kontrolirana fizična aktivnost, najmanj trikrat tedensko.

DASH dieta (diet aproach to save hipertension-dietni pristop za kontrolo povišanega krvnega tlaka) je pomemben način kontrole in vodenja krvnega tlaka. Dieta vsebuje zelo malo maščob, veliko pa žit, sadja, zelenjave in proizvode bogate s kalcijem, pa tudi lupinarje, semena, stročnice, ribe, sojo in sojine proizvode. Izkušnje so dokazale, da se s takšno dieto hiperto-nija kontrolira z manjšim številom zdravil.

Žitna dieta, ki je podobna dieti DASH, ne vsebuje živalskih beljakovin. Zaradi enostavne priprave hrane postaja vse bolj popularna. Vsebuje veliko vlaknin, ki ščitijo pred številnimi boleznimi. V dnevnem obroku vsebuje ta dieta 1200-1270 kal. 70 odstotkov je ogljikovih hidratov, 20 odstotkov maščob, 10 odstotkov beljakovin rastlinskega porekla in 35 g vlaknin.

V ZDA se končujejo raziskave s to dieto z zelo spodbudnimi rezultati. Tudi pri nas smo že opravili podobno raziskavo, vendar na precej manjšem številu bolnikov. V program prehranjevanja z žitno dieto smo vključili 150 bolnikov po prebolelem srčnem infarktu, s povečanim holesterolom in trigliceridi. Žita in vsi dodatki so bili pripravljeni v enotnih paketih. Hrano so bolniki pripravljali po enakih receptih.

Ob vključitvi v študijo so bolnikom določili krvni tlak, telesno težo, ITM (BMI ali body mass index - indeks telesne teže), celokupni holesterol, LDL in HDL holesterol, trigliceride in krvni sladkor. Večina je dobro prenašala dieto, le na začetku so nekateri tožili zaradi napenjanja v trebuhu, flatulence (vetrov) in pogoste defekacije. Težave so pri večini izginile že v nekaj dneh. Po 14 dneh so preiskovancem ponovno določili že navedene parametre.

Starostna sestava: v preiskovani skupini je bilo enajst mlajših od 40 let, osemnajst

med 41 in 50, šestinštirideset med 51 in 60, štiriinpetdeset med 62 in 70 ter enaindvajset starejših od 70 let. Petnajst preiskovancev je izgubilo na telesni teži manj kot kg, enajst jih je izgubilo do 3 kg, 24 pa več kot 3 kg.

Povprečna vrednost holesterola pred testom je bila 7.6 mmol/1, po testu pa 6.1 mmol/1. Trigliceridi so padli s 3.4 na 1.9 mmol/1. Sprememb pri HDL holesterolu pa ni bilo. Krvni sladkor je padel s 6.1 na 5.8 mmol/1. Ocenjevalo se je tudi subjektivno počutje.

Zaključek študije je bil presenetljiv za vse. Varovalna dieta je bila enostavna in cenovno ugodna prehrana, sprejemljiva za večino bolnikov. Bolniki po končani dieti, ki je trajala najmanj sedem in največ 14 dni, nadaljujejo z enim ali z dvema obrokoma dietnega programa, kar omogoča vzdrževanje pridobljenega stanja. Študija se je nadaljevala tudi v zdravilišču Šmarješke Toplice, kjer so po končanih raziskavah prikazali še boljše rezultate. Ta program prehranjevanja je postal sestavni del varovalne diete v zdravilišču, zanj pa so zainteresirani tujci, ki prihajajo na rehabilitacijo z Nizozemske in Skandinavskih držav.

Če imate tudi vi zdravstvene težave in ne veste, kako bi jih rešili, pišite na Novi tednik, Prešernova 19, Celje, za rubriko Zdravnik svetuje.

Številne študije dokazujejo, da se s kontrolirano dieto (200 mg holesterola, 20 odstotkov maščob, 60 odstotkov ogljikovih hidratov, 10 odstotkov beljakovin) dosegajo boljši rezultati pri kontroli telesne teže in odpravljanju spremenljivih dejavnikov tveganja, kot pa s slabo vodeno. Rezultati dokazujejo, da je zdravljenje z dieto uspešnejše, če se bolnikov ne prepušča le navodilom o dietote-rapiji, temveč se jim omogoči uživanje hrane, kateri je določena kalorična sestava, pravilno razmerje beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov in je pripravljena po okusnih receptih. Več o različnih dietah pa prihodnjič.

30

GLASBA

Priokus madžarske glasbe

Pred kratkim sta Mladinski center Celje in Klub študentov celjske regije v prostorih Mladinskega centra organizirala koncert dveh madžarskih skupin Color-Star in Masfel, v živo pa se je s svojo glasbo predstavil tudi DJ Jutasi iz Budimpešte.

Zasedbo ColorStar, ki prihaja iz Budimpešte, sestavlja osem članov. Člani skupine so studijski in projektni glasbeniki, glasbo pa ustvarjajo tudi za filmsko in gledališko produkcijo. Skupina, ki deluje

od leta 1996, izvaja trans, dan-ce in rave, acid ročk ter progresiven ročk. S svojima CD ploščama so se uspešno predstavili na različnih festivalih in na evropski koncertni turneji v Franciji, Nemčiji ter Belgiji, pred kratkim pa so gostovali tudi v Turčiji. Njihova albuma sta naprodaj po vsej Evropi, Združenih državah Amerike in celo v Novi Zelandiji. Septembra so končali še zadnja snemanja novega albuma, ki ga bodo predstavili na promocijski turneji.

Madžarska skupina Masfel deluje že dobrih deset let, do

sedaj pa so posneli šest albumov. Šestčlanska skupina igra instrumentalno zvrst glasbe, kjer glasba prevladuje namesto vloge solo pevca. V skladbah prevladujejo dinamika, nepričakovane spremembe in neujemajoče se ritmične formule. Meje glasbenih zvrsti so zabrisane v naravno mešanico različnih glasbenih trendov drum - bass, jungle, funk, funk - jock, acid jazz in- acid ročk. Njihovi nastopi so polni prostrane dinamike, združeni z vznemirljivimi vizualnimi efekti, koncerte pogosto odigrajo v kvadrofoniji na štirih

odrih, tako da je občinstvo v samem jedru glasbe.

DJ Jutasi je svojo glasbeno pot začel pred sedemnajstimi leti v različnih priznanih klubih v Budimpešti. S svojo glasbo je na sceno prodrl leta 1992 in v tem času sodeloval z ra?:ličnimi priznanimi DJ-ji. Pred tremi leti je sodeloval na avstrijski Free Parade, kjer je prvič nastopil pred 150 tisoč ljudmi. Istega leta je sodeloval pri nastajanju madžarskega filma, za katerega je napisal glasbo. Na nastopih se s svojo dance glasbo predstavlja v živo.

SABINA KRANJEC

ekspres ekspres

• Ta teden bo izšel nov glasbeni izdelek najpopularnejšega italijanskega pevca Erosa Ra-mazzottija. Album »Stile libe-ro« bo njegov prvi LP po leta 1996 objavljenemu »Dove Ce Musica«, single »Fuoco nel fuoco« pa je v začetku meseca že naznanil ponovni Erosov pohod na evropske in latino-ameriške lestvice.

• Najbolje prodajani ameriški solo artist, country super-zvezdnik Garth Brooks, se namerava vsaj za deset let umakniti s koncertnih odrov, precej počasi pa se pripravlja na izid svojega novega studijskega izdelka. Založba EMI bo zato v kratkem ponatisnila njegovih prvih šest albumov, v kratkem pa se na trgu znašla tudi nekoliko spremenjena verzija njegovega dvojnega koncertnega albuma »Double Live«.

• Na vrh nemške lestvice najbolje prodajanih singlov se je prejšnji teden takoj po izidu zavihtela najnovejša uspešnica ameriška R&B artista in producenta R. Kellya. Ta je do sedaj že nanizal nekaj planetarnih uspešnic, med njimi tudi kar s tremi grammyji nagrajeno »I Beli ve I Can Fly«, ki smo jo lahko slišaU tudi v »košarkarski« filmski uspešnici Space jam.

• Donald Fagen in Waher Bec-ker, člana ene izmed vodilnih zasedb progresivnega ročka iz sedemdesetih Steely Dan, sta se letos po dvajsetih letih spet združila in posnela co-me-back album »Two Against Nature«. Prihodnji mesec bosta svojo vrnitev na glasbeno sceno potrdila še z dvojnim retrospektivnim albumom »Show Biz Kids« s 34 njunimi najvidnejšimi glasbenimi deli.

• V največjega založnika nosilcev zvoka se bosta v kratkem združila diskografska velikana Time Warner in EMI Music. Do takrat pa največji ostaja založ

niški konglomerat Universal, ki ga pri nas zastopa Multimedia.

• Sredi drugega dela že vnaprej razprodane svetovne turneje, na kateri bo . ameriški boy-band 'N Sync predstavljal v več kot 10-milijonski nakladi prodani album »No String Attached«, bo izšla nekoliko spremenjena verzija tega LP-ja, ki se 30 tednov po izidu še vedno zadržuje med dvajsetimi najbolj prodajanimi albumi v ZDA.

• Prva izdaja pred nedavnim ustanovljene založbe Posthu-man records razvpitih ameriških rockerjev Marilyn Man-son bo soundtrack drugega dela nizkoproračunske filmske uspešnice »Blair Witch«, »Book Of Shadbw: Blair Witch 2«. Prvi single »Suicide Is Painless« z omenjenega soundtracka bodo seveda prispevali Marilyn Manson, ki bodo sredi prihodnjega meseca objavili tudi svoj nov album »Holy Wood«.

• Offspring bodo v okviru velike svetovne turneje, na kateri bodo promovirali svoj najnovejši album »Conspiracy of One«, januarja nastopili tudi v Ljubljani. Prvi single z omenjene plošče, ki bo izšla 14. novembra, je že na voljo, gre pa za punkovsko poskočnico »Original pankster«, ki jo najdete na www.offspring.com.

• Na isti dan pa bo izšel tudi dvojni koncertni album »Fa-miliar To Millions« s posnetki

letošnjega nastopa skupine Oasis pred 70 tisoč glavo množico na znamenitem londonskem stadionu Wembley. Vzporedno z albumom bodo brit-pop prvaki na trg poslali še video kaseto in DVD.

• Orlek se slabo leto po izidu LP-ja »Salamurca« spet odpravljajo v studio, kjer bodo za založbo Nika posneli svoj sedmi album, ki bo izšel v začetku prihodnjega leta. Še pred tem bodo domačemu trgu ponudili video spot, ki bo podprl izid njihovega tretjega singla s »Sa-lamurce«. Po songih »Na Kum« in »Porno polka« so se revirski folk-punkerji pod vodstvom Vlada Poredoša tokrat lotili urne poskočnice »Tik tak«.

• Petčlanska zasedba Ritem planet se po krajšem premoru spet vrača na domačo glasbeno sceno. Fantje so pred nedavnim za prvo skladbo »Nevihta« s prihajajočega albuma, ki nastaja v sodelovanju z Igorjem Potočnikom iz skupine Ca-lifornia in Daretom Kauričem iz zasedbe Kingston, posneli tudi videopost, ki ga bo moč še pred koncem meseca videti na nekaterih izmed številnih slovenskih TV postaj.

• Karmen Stavec je v Logarski dolini posnela videospot za četrti single z njenega lani objavljenega debitantskega solo albuma »Ljubim te«. Gre za balado »Kamorkoli greš«, ki jo je napisal Martin Štibernik, s katerim je Karmen pred lefi nastopila v skupini 4 Fun.

STANE ŠPEGEL

Razpis za EMO

' Razvedrilni program TV Slovenija je objavil razpis za izbor pesmi, ki bo predstavljala Slovenijo na Evroson-gu 2001. Do 15. novembra morajo avtorji poslati pesem, ki ne bo daljša od treh minut in jo bo izvajalo največ šest nastopajočih na odru.

V Razvedrilni program morajo avtorji pesmi poslati au-dio kaseto ali DAT z demo posnetkom, besedilo in notni zapis pesmi ter fotografijo izvajalca, naslov morebitnega založnika, podatke o avtorjih in izvajalcih ter izjavo, da ni bila in ne bo objavljena in javno predvajana do februarja prihodnje leto. Strokovna komisija bo opravila izbor do 15. decembra, EMA 2001 za izbor pesmi pa bo 24. februarja.

TV VODIC

31

32

TV VODIC

TY VODIČ

33

34

TV VODIČ

FILM - TELEVIZIJA

35

Emocije namesto pornografije

Slovenec in Rusinja - skupaj se pojavljata v filmu Damjana Kozoleta Porno filmu, na premieri v Celju pa sta imela za kratek pogovor.

m

Matjaž Latin je rojen leta 1970 v Mariboru, študiral je v Zagrebu, v zadnjih letih pa je predvsem režiral številne gledališke predstave v Zagrebu, Mariboru, Ljubljani in Ptuju. Satalia Danilova je rojena 1978 v Sankt Peterburgu v Rusiji, diplomirala je doma, na Gle-;'dališkem in filmskem inštitutu, I igrala je v TV serijah in filmu Amerikanka.

Najprej povejta, kako sta t sploh prišla do vloge v Porno filmu?

Matjaž: Nikoli, razen morda I v osnovni šoli, si nisem želel biti igralec. Toda na študiju v Zagrebu smo Ven Jemeršič, Ja-mja Glogovac in jaz na VHS : kasete snemali kratke filme, v katerih smo nastopali tudi kot igralci. Ko je Kozole začel snemati film in ko je Magnifico, ki bi najprej moral imeti vlogo Charlieja, prevzel drugo vlogo, se je Ven, zadolžen za fotogra-Ifijo, spomnil name. Sam sem bil najprej šokiran - morda zaradi obrambnega mehanizma - dobil sem en teden časa, da se odločim, če naj sprejmem vlogo, pa je najprej niti nisem hotel. Nato sem rekel, pa dajmo. Šel sem v to skoraj brez priprav. Mislim, da sem vnesel vvlogo nekaj, kar ustreza liku -I ne da bi spreminjal scenarij, toda poskusil sem dati vlogi svoj dialekt in sočnost in upam, da mi je tudi uspelo.

Natalia: Z Damjanom sva se srečala na festivalu v Benetkah, ko sem predstavljala Amerikanko. Ko je začel s pripravami za snemanje filma, se je spomnil name in me poklical.

Tudi glede na to, kar se dogaja na Internetu v zvezi s Pomo filmom (po. p.: obstaja uradna filmska stran, na kateri Charlie, filmski junak, daje seksualne nasvete različnim radovednežem), ali se vama zdi, da bi film rad Slovenijo požgečkal - oziroma kaj je po vajino glavna poanta filma?

Matjaž: Film je provokati-ven, tudi zaradi naslova, čeprav namesto pornografije ponuja emocije. Loteva se stvari, ki se jih sramujemo, čeprav ne preveč radikalno oziroma ravno toliko, da se s Charliejem

lahko marsikdo identificira. Film je življenjsko topel, zgodba o ljudeh. Drugače pa se lahko v njemu vidijo različne stvari: srbska revija Nin je v njem recimo videla metaforo za razpad Jugoslavije in sistema.

Natalia: Poanta je lahko zelo različna. Po mojem je v tem, da ljubezen lahko naredi čudovite stvari in ozdravi ljudi - recimo Charlieja - čeprav lahko obenem zlomi tvoje življenje. To pokaže tudi zadnji prizor, v katerem Kalinko ne prizadene toliko to, da bo ostala prostitutka, ampak bolj razdalja med njo in Charliejem.

Mislim pa, da ne glede na reakcije, ki so lahko od šoka do vzburjenja, film nikogar ne bo pustil hladnega.

Ali bo igral tudi v Rusiji?

Natalia: Da, igral bo na poletnem filmskem festivalu v Moskvi.

Matjaž: In tedaj bom tudi jaz poskusil priti tja.

Kakšni so še vajini načrti za prihodnost?

Matjaž: Ne bi rad presedlal -ostal bom pri gledahšču. Res pa je, da prav sedaj delam film po-gledališki predstavi, le ustavilo se mi je pri težavah produkcijske narave. Drugače bom nadaljeval z lokalnimi predstavami, verjetno se bom lotil tudi lutkovne predstave, večjih sprememb pa kljub nagradam ne bo. (op.p.: oba, Matjaž in Natalia, sta Stopova igralca leta.)

Natalia: Upam, da bom dobila še kakšno ponudbo za vlogo, čeprav raje v gledališču kot filmu, ker imam gledališče raje; bolj pristen kontakt z občinstvom je. Drugače pa načrtov niti nimam... maja sem rodila hčerko in ona me trenutno najbolj zanima.

' PETER ZUPANC

Matjaž Latin in Natalia Danilova v Pomo filmu.

Jaice, Brian in Anna

...so nerazdružljivi prijatelji že od šestega razreda osnovne šole naprej. Toda čez leta se Anna odseli, onadva pa se zaobljubita vsak na svojo stran. Jake, ki je Jud, postane rabin. Brian postane krščanski duhovnik. Prijateljstvo med njima je krepko kot vedno. Potem pa se Anna vrne kot odrasla in predvsem prelepa poslovna ženska in... nič ni več tako, kot je bilo.

Edward Norton je tisti, o katerem skoraj mora biti največ govora v tem filmu. Fant, ki je zaslovel z vlogo v filmu Primal fear, v katerem je morilsko prelisičil Richar-da Gera, nazadnje pa je igral ob Bradu Pittu v Klubu golih pesti, se je tokrat prvič preskusil tudi kot režiser Morda je celo nenavadno, da je za svoj prvi projekt izbral tako blag scenarij, ki bi se ga še najlažje dalo uokviriti kot povsem nepretenciozno romantično komedijo - glede na to, da so vsi njegovi ostali filmi precej testosteronski. Toda morda je pametno izbral - še tako ima težave s prepletanjem režiserske in igralske dolžnosti, in prezahteven film bi mu verjetno mnogo bolj spodletel. Zdi se, kot da ni imel dovolj časa ali koncentracije, da bi se zmo

gel posvetiti obema dolžnostma. Morda mu gre tokrat režija celo bolj od rok. Govorim o enem redkih igralcev, ki mu igranje pijanosti ne uspeva. Ali nima izkušenj ali pa jih noče pokazati. V pogledu igre je to zanj korak nazaj. In film ima tudi druge napakice. Ben Stiller (Nori na Mary) je skoraj malo bolj odrski komik kot pa rabin, čeprav je drugače povsem znosen. In vsaj za silo prepričljiv. Jenna Elfman, ki je znana iz nadaljevanke s POP TV Dharma in Greg, je okej - vražje vilinsko simpatična. Če je vredna greha in s tem odpovedovanja Bogu, je seveda stvar osebnega okusa, toda jaz bi se z »grešniki« vsekakor strinjal. Film ima dramaturške probleme: doze komike in doze predra-matiziranja niso vedno dovolj dobro odmerjene. Film je poln klišejev, katerim se včasih izredno spretno izogne, čeprav... občutek imam, kot da je Norton ne režiser, ampak smučar, ki vozi slalom med količki - klišeji, in pravzaprav mu velikokrat uspe zvoziti ovinek, se izogniti količku tik pred karambo-lom, ampak, ne da se pomagati - včasih kol na žalost pojaha.

Ali lahko po vseh teh kritikah povem še kaj dobrega o filmu? Lahko. In to brez težav. Kajti film učinkuje na ravni, ki nima nobene povezave z racionalno analizo -recimo ji čustvena raven: dovolj je duhovit, vsaj mestoma pokaže dovolj inteligentnega znanja o medsebojnih odnosih in predvsem je dovolj toplo prisrčen, da deluje, da ga odnesete s sabo iz kina kot nekaj prijetnega in poživljajočega.

Za poznavalce režiserjev: v filmu se za kratek čas pojavi tudi Nortonov prijatelj Miloš Forman.

PETER ZUPANC

SKRITA KAMERA

• Ljubitelji Formule 1, ki jih v Sloveniji ni malo, so končno dočakali konec maratonske sezone in zmago italijanskega moštva. Prenose, ki jih ima v zakupu POP TV, pa bo tudi prihodnjo sezono skoraj zagotovo posredovala naša največja komercialna TV. Tako si bodo lahko vse številčnejši gledalci, ki jih utruja Miran Ališič, od njegovega komentiranja odpočili. Vendar le do pomladi. Za utrujanje gledalcev s komentarji drugih športnih prenosov pa bo še naprej skrbela nacionalna TV.

•Vsemogočna urednica razvedrilnega programa na TVS Miša Molk menda ni prav Zadovoljna s tem, kako je Ivana Šundov izkoristila priložnost, ki ji jo je ponudila z Vodenjem nove oddaje. Njena gledanost bi morala biti Višja, a kaj, ko je v soboto ob istem terminu več gledalcev ekranom pritegnil Jonasov niilijonarski' kviz - tisti, za •katerega je Molkova menila.

da ne sodi na nacionalko in zanj prepustila nakup licence slovenskim komercialnim TV postajam.

• Boris Kobal, priljubljeni avtor in akter vlog v TV Popru, ali neokusni komedijant, mnenja so deljena, se vrača na male ekrane. Njegov poskus skoka v politiko je bil namreč neuspešen. S tem, ko ga ljudstvo ni izvolilo za poslanca, je sicer rešil oddajo, ki jo pripravlja v Kopru, a bo to vrhovnemu šefu v Ljubljani Janezu Čadežu spet povzročalo nočne more. Kobalov humor je namreč naperjen v glavnem proti ljudskim politikom, s katerimi je Čadež sicer v zelo dobrih odnosih in zaradi njih že nekaj časa zahtevajo ukinitev T V Popra.

• »Oblast je slast in mast,« so prepričani nekateri, in kdor jo enkrat okusi, je težko brez nje. Velja tudi za Danico Simšič, nekdanjo voditeljico TV Dnevnika in bivšo poslanko, ki bo iz udobne službe na RTV (nihče ne ve, kaj točno je

zadnje čase tam delala), spet presedlala med profesionalne politike v Državnem zboru. Ena plača manj je sicer majhen korak za TVS, je pa velik prispevek k blaginji naroda, ki so jo nam obljubljali pred volitvami.

• Nekateri šefi v kulturniških krogih na TVS pa so si močno oddahnili, ker je bila za poslanko izvoljena Majda Sirca, ki bi jo morala TVS, po tem, ko so jo odžagali kot državno sekretarko za kulturo, ponovno zaposhti. Njihovi stolčki tako zdaj niso več v nevarnosti, pa še kakšen denar za financiranje kulturniškega programa si obetajo z njeno pomočjo.

• Jure Pengov, trdoroki urednik dnevno informativnih oddaj na TVS, je v pogovoru za najbolj brani slovenski časopis izjavil, da je v tej hiši težko biti novinar. Razlog naj bi tičal v objektivnosti in nepristranskosti, ki jo od novinarjev terja status nacional-ke. Vse več novinarjev pa je prepričanih, da je razlog za njihove težave prav »nepristranskost« urednika Pengo-va, ki se ga je oprijel vzdevek »rdeči komisar«.

kino i

Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.

Union: 26.10. ob 16.30 ter od 2Z10. do 1.11. ob 16. animirana komedija Kokoške na begu, 26.10. ob 18.30 in 20.30 ter od 27.10. do 1.11. ob 18. in

20. znanstveno fantastični akcijski film Možje X, od 2710 do 1.11. ob 22. slovenska komedija Porno film.

Mali Union: od 26.10. do 1.11. ob 17., 19. in 20.45 slovenska komedija Porno film.

Metropol: 26.10. ob 16. in

21. ter od 2710. do 1.11. ob 16., 21. in 23.30 romantična komedija Jake, Brian in Anna, od 26.10. do 1.11. ob 18.30 akcijski triler Samo še 60 sekund, 28.10. ob 10. animirana komedija Kokoške na begu.

Kino Žalec: 2Z10. ob 20. in 29.10. ob 18. komični vestem Opoldanski obračun, 28. in 29.10. ob 20. športna drama Za vsako ceno.

Gremo v kino!

Pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna: Angelino Jolie smo nazadnje gledali v Zbiralcu kosti. Nagrajenci so: Valter Guček, Pod Gradom 6, Celje, Barbara Gradič, Gorica 8a, 3263 Gorica pri Slivnici in Andreja Kamplet, Grobelno 60, 3231 Grobelno. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov.

Nagradno vprašanje: Mel Gibson, ki je v Kokoškah na begu svoj glas posodil petelinu Rockyju, je prejel oskarja za režiserja in igralca v epski drami. Kateri?

Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 30. oktobra. Izžrebali bomo tri dobitnike vstopnice za ogled filma.

36

ZA AVTOMOBILISTE

BMW z načrti, audi A2 z neicaj težavami

BMW se že precej časa pripravlja na začetek izdelave malega beemveja. Avto označujejo kot serijo 2, z njo pa hočejo v razred, kjer sedaj svoje kupce iščeta recimo audi A2 in mercedes A razreda. V zvezi s tem je znano, da BMW išče lokacijo za svojo tovarno bodisi doma bodisi v srednji Evropi, pri čemer naj bi prišel v poštev tudi Maribor oziroma TAM.

1 Pred meseci se je Slovenija precej trudila pri BMW dokazati in predstaviti prednosti TAM. Nekaj kasneje je iz tovarne prišel odgovor, da se še niso odločili glede morebitne lokacije, se pa ve, da so v igri

Madžari in še nekateri. BMW je sedaj sporočil, da bo izdelava novega malega avtomobila stekla leta 2004 in letno naj bi naredili pribhžno 150 tisoč vozil. Cena še ni znana, domnevajo pa, da ne bi smel stati več kot 40 tisoč mark. Ob tem pa iz Audija prihaja novica, da so nekoliko zmanjšali načrtovani obseg izdelave njihovega »malčka« A2. Tako bodo po novem vsak dan naredili 260 namesto 320 avtomobilov. Mali audi gre ta hip zlasti v Nemčiji nekaj slabše v promet, kar je menda tudi posledica dejstva, da so najprej ponudili le 1,4-litrski bencinski, ne pa turbodizelski motor.

Eden največjih salonov na Celjskem

Tik ob dosedanjih prodajno-servisnih prostorih Avtocentra Košak na Bežigrajski cesti so pred tednom odprli nov avtosalon. Gre za enega največjih avtomobilskih salonov na Celjskem, ki obsega 1500 kvadratnih metrov pokritih površin in dva tisoč kvadratnih metrov parkirišč. Vrednost naložbe znaša dvesto milijonov tolarjev. Z novimi prostori so zadostili strogim normativom proizvajalca avtomobilov Citroen, ki ga zastopajo in bo odslej še bolj celovito predstavljen. Foto: GK

Afera odpihnila Japonca

Velika afera s pnevmatikami ameriške tovarne Fi-restone (lastnik je japonski koncem Bridgestone) je kriva, da je 53-letni John T. Lampe, dosedanji podpredsednik podjetja, nasledil Japonca Masatoshija Ona.

Zaradi slabe kvalitete in trditev, da je v nesrečah, ki so se zgodile zaradi tega, umrlo vsaj sto ljudi, je tovarna umaknila iz prodaje približno 6,5 milijona gum. To jo bo stalo vsaj 650 milijonov dolarjev, seveda pa utegnejo biti odškodnine veliko večje. Zanimivo je, da so v vrtinec potegnili tudi ameriški Ford, ki je opremljal svojega explorerja, najbolje prodajano terensko vozilo v ZDA, prav s pnevmatikami Fire-stone.

Spomladi alfa romeo 147

Italijanska avtomobilska tovarna Alfa Romeo je v zadnjih letih temeljito prenovila svojo avtomobilsko ponudbo: 156, pa 166, sedaj prihaja na vrsto alfa 147. Nadomestila bo alfi 145 in 146, predvsem pa pomeni prodor Alfe Romeo v nižji srednji razred, kjer so največje zvezde VW golf, opel astra, Citroen xsara ipd.

Tovarna ta hip predstavlja samo trivratno izvedenko alfe 147 z dolžino 417 centimetrov, medtem ko petvratno različico napoveduje za prihodnjo p5mlad. Oblika je delo domačih oblikovalcev, ki so se vsaj malo spogledovali z denimo alfo 6C 2500, pri čemer je še posebej opazna ve

lika prednja maska z značilnim Alfinim znakom. Zadek oziroma zadnja vrata so narejena skoraj tako kot pri alfi 145, vsekakor pa je to zunanja podoba, ki utegne biti marsikomu zelo všeč.

Zasnova je znana, kar pomeni, da je motor nameščen spredaj in poganja prednji kolesni par: različice s stalnim

štirikolesnim pogonom za sedaj nimajo v načrtu, niti ne govorijo o drugih karoserij-skih oblikah. Količnik zračnega upora je 0,32, na voljo je 14 barv zunanjosti in dve vrsti opreme, pri čemer pravijo, da bo avto eden najbolje opremljenih v svojem razredu (serijsko šest zračnih blazin, pa protiblokirni ABS ipd.).

Motorji so za sedaj štirje, trije bencinski in en turbo-dizel iz Fiatove serije jtd, Osnovna dva imata enako gibno prostornino (1,6-11-tra), vendar enkrat 105, drugič pa 120 konjskih moči. Najmočnejši je 2,0-litrski motor, ki zmore 150 konjev, medtem ko turbodizel pri gibni prostornini 1,9 litra ponuja 110 konjskih moči. Menjalnik je ročni in petstopenjski, za doplačilo pa je na voljo tudi Alfin seles-peed, se pravi avtomatika z možnostjo prestavljanja s posebnimi ročicami pod volanom.

Pri nas bo novi Alfin avt€ na voljo februarja ali marca (trivratna izvedenka), pri čemer naj bi bil cenovno umeV čen med VW golfom in audi-jem A3.

Novo orožje Alfe Romeo v nižjem srednjem razredu - alfa 147.

Manj kraj v Nemčiji

Lani so v Nemčiji ukradli 48.742 osebnih avtomobilov. To je bilo za 17 odstotkov manj kot leta 1998, ko je brez avtomobilov ostalo 58.646 Nemcev.

Največ avtomobilov je bilo ukradenih v Berlinu, in sicer 5,9 na 1000 registriranih vozil, nato v Hamburgu (4,4 vozila) ipd. Zanimivo je, da so avtomobili po tej statistiki najbolj varni na Bavarskem, kjer je bilo lani ukradenih 0,7 vozila na 1000 registriranih avtomobilov. V Nemčiji menijo, da je zmanjšanje števila ukradenih vozil predvsem posledica boljše oziroma učinkovitejše zaščite.

ZA AVTOMOBILISTE

37

Dirkač iz Renauita

pred dvema letoma je jfancoski Renault prvič predstavil clia V6, ki je bil na Dgled kot študija avtomobila trophy. Šlo je seveda za dir-l^alno izvedenko, ki naj bi jo ^čeli prodajati tudi v »civil-„i« varianti. Sedaj je clio re-nault šport (RS) V6 nared in ga bodo začeli ponujati prihodnji mesec, kar velja tudi ^a slovenski trg, kjer računajo na prodajo dveh avtomobilov do konca leta, prihodnje leto pa desetih.

Cho V6 je na pogled, po zasnovi in tudi sicer, pravi dirkač, pri čemer je treba povedati, da gre za skupno delo oddelka Renault Šport in britanskega podjetja TWR (Tom Walkinshaw Racing), ki sodeluje tudi v Formuli 1 in še pri nekaterih drugih, večinoma športnih projektih. Clio V6 je od običajnega clia širši za 171 milimetrov, nižji za 66 milimetrov, opremljen je s 17-palčnimi kolesi, vedno samo vtrivratni različici karoserije, z dvojno izpušno cevjo, I stranskimi odprtinami za dovod zraka k sredinsko postavljenemu motorju ipd. Clio V6 po tistem, ko svoje doda Renault oziroma Renault Šport, dokončno izdelajo v tovarni v švedski Uddevalli, in sicer 12 na dan.

Avto je v vsakem primeru ročno delo, poganja pa ga

3,0-litrski šestvaljnik s po štirimi ventili na valj, ki ponuja 230 konjskih moči pri 6000 vrtljajih v minuti in z navorom 300 Nm pri 3.750 vrtljajih v minuti. Pogon je preko motorja, ki je nameščen takoj za voznikovim in sovoznikovim sedežem in pred zadnjo premo, speljan k zadnjima kolesoma, kar je dokaz želje po športno-sti. Clio V6 tako zmore največjo hitrost 235 kilometrov na uro in do 100 km/h pospeši v 6,4 sekunde. Menjalnik je ročni in šeststopenj-ski, pri novomeškem Revo-zu pa pravijo, da bo verjetno stal nekako 7,5 milijona tolarjev.

Renaultova mrcina v civilni preobleki - clio šport V6.

Elantra namesto lantre

Južnokorejski Hyundai, vsekakor največja tamkajšnja avtomobilska hiša, se močni trudi obdržati svoj tržni položaj v Evropi, s tem pa tudi v Sloveniji. Tudi to je razlog temeljite prenove lantre, ki se po novem imenuje elantra.

Na voljo je kot štirivratna limuzina in kot petvratna kombilimuzina, pri čemer s svojimi 449 centimetri sega v

povsem resni srednji avtomobilski razred. Navzven avto nima nič skupnega z nekdanjo lantro, drži pa, da je oblika dovolj svojska in s tem tudi zanimiva. Tudi notranjost je povsem nova, za doplačilo recimo ponujajo v usnje oblečene sedeže, pa imitacijo lesa na armaturni plošči ipd.

Motorna ponudba je za evropske razmere relativno skromna, saj bo elantra na voljo le z dvema bencinskima motorjema. Prvi ima pri gibni prostornini 1,6 litra 107 konjskih moči pri 5.800 vrtljajih v minuti, drugi pa pri gibni prostornini 2,0 litra 141 konjskih moči pri okroglih 6.000 vrtljajih v minuti. Hyundai ob tem napoveduje še prihod 2,0-litr-skega dizelskega motorja s 111 konjskimi močmi, ki pa naj bi bil naprodaj prihodnje leto. Menjalnika sta dva (ročni in avtomatski).

Slovenski zastopnik omenjene južnokorejske avtomobilske tovarne je elantro že začel prodajati, upa pa, da se mu bo vsako leto posrečilo prodati od 500 do 600 avtomobilov. Tako je osnovna varianta elantre na voljo za 2,32, najdražja pa za 3,2 milijona tolarjev.

Saabi 9-5 na izredni pregled

Sezona tako imenovanih izrednih pregledov avtomobilov še ni končana. Seznamu tovarn, ki so letos že poklicale avtomobile v servisne delavnice, se je sedaj pridružil tudi švedski Saab. Pregledati morajo približno 130 tisoč avtomobilov saab 9-5, izdelanih lani in predlani, ker bi lahko imeli težave z elektroniko. Koliko bo tovarno vse to stalo, še ni znano, gotovo pa ji ne bo pomagalo k večjemu ugledu. Na sliki: saab 9-5.

38

ZA RAZVEDRILO

MODA

39

Estetski posladki za modne navdušence

Modni navdihi za jesen-zimo 2000/2001 v produkciji VS Stylinga

Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK

V četrtek je celjski Narodni jpni znova oživel v znamenju pode in modnega druženja, ja tradicionalni prireditvi jodni navdihi pod pokrovi-jljstvom Mestne občine Celje, produkciji VS Stylinga in ^ji Vladimire Skale, so bile fikazane najnovejše kolekci-e oblačil in modnih dodatkov lajvidnejših blagovnih

giamk iz tekstilne in usnjarske industrije, ki so kupcem ja voljo v trgovinah oziroma utičnih prodajalnah na Celj-

I Že veličastna, šest metrov ši-Lka in štiri metre visoka bela ^na s projekcijo povečanih ^razov modelov, deklet VS (Stylinga, je bila navdihnjena z retro modnim stilom sedemdesetih in osemdesetih let. Osnovno sporočilo so nadgrajevali itraktivni jesenski aranžmaji Milene Vodišek, poudarjeni z barvitimi svetlobnimi efekti Itudia Life.

Asociacija na osemdeseta le-j se je porodila tudi ob pogle-hi na pričeske manekenk Hair Center Darja Kocmut iz 2e\ja) v stilu Madonninega

new-looka iz njenega najnovejšega glasbenega spota.

Na večeru celjskega modnega druženja so se s kolekcijami za jesen-zimo 2000/01 predstavili:

- Mura z blagovno znamko Le ona, ki združuje klasično z modnim, lepo s praktičnim in elegantno s samosvojim in Bu-ra Basic ter Carniolus za moške

- takšne, ki ljubijo strogo posloven ali bolj ležeren stil oblačenja;

- Leonardo iz Celja z ročnimi torbicami in obutev Peko iz Tržiča;

- Modiana, ki kupca popelje v sproščenost intenzivnih barv;

- Almira, ki predstavlja pojem vrhunskih pletenin za vse letne čase;

- Andraž iz Celja, ki je v prisrčni koreografiji plesnega studia Igen predstavil otroško modo za letošnje vragolije na snegu;

- EK - Young Fashion iz Celja z modo za nove generacije mladih, dopolnjeno z znamkami Fossil Swatch »popolno oceno časa«;

- Obutev Borovo;

- Esprit Celje z lepoto barv, všečnimi modnimi dodatki in mladostnim spodnjim perilom;

- Egoist - pričakovana in napovedana blagovna znamka Petra Thalerja;

- Thaler - čarobna in opojna zapeljivka v kreacijah Jolande Thaler;

- Krznarstvo Eber - za zaključek še krzno, najbolj mehak in topel predmet (ženskega) poželenja.

Vsekakor uspešna modna prireditev s prijetnim zaključkom; pogostitvijo in druženjem ob kozarčku vina Quer-cus iz Goriških Brd. Dogodek, kakršnih je v Celju žal še vedno hudo premalo...

Foto: GREGOR KATIČ

Esprit Celje - lepota barv in dodatkov.

Egoist, modna znamka Petra Thalerja.

Ženska kot zapeljivka v kreacijah Thaler Celje.

Nagradno vprašanje oktobra:

POJEM TIPIČNE ANGLEŠKE ELEGANCE IN LETOS ZNOVA MODNA TKANINA - TVID JE DOBIL IME PO:

a) slavni angleški manekenki iz 60 let Twiggy;

b) škotskem tkalskem središču River Tweed.

Zlatarjev! biki za Slovenijo

Kaj bo pozlatilo dame leta 2001 ? - Zlatar z veliko kmetijo - Tri generacije zlatarjev med Celjem in Žalcem - Na otvoritvi 92-letni zlatar -

Draguljarna Damiani spet računa na Celjana

v Celju, zlatarski prestolnici Slovenije, je v štirih dneh preteklega tedna oživel spomin na čase velikih zlatarskih razstav. Pet mož iz Celja in Žalca, najtesneje povezanih z zlatarstvom, se je predstavilo na Golovcu na razstavi Nakit 2001, ki so jo spremljali seminarji in okrogle mize.

Med sodelujočimi je bil celjski zlatar Vili Kragolnik, eden najbolj znanih in najstarejših tega dela Slovenije, ki je imel otvoritveni govor. V časih, ko se je vajence lahko še pretepalo, je začel v mizarski delavnici v središču Celja, nato leta 1941 nadaljeval kot vajenec slovitega zlatarskega podjetja Knez & Pacc-hiaffo v Gaberju. Tam so spoznali njegov dar za risanje in oblikovanje, zato je po vojni nadaljeval v Zlatarni Celje, kjer je opravil mojstrski izpit. V začetku šestdesetih let je odprl v Gosposki ulici zlatarsko delavnico in prodajalno, od koder je odšel pred desetletjem uradno v pokoj.

Kragolnik, danes izredno čili 74- letnik, je gotovo med najbolj delavnimi upokojenci mesta ob Savinji. Zadnje desetletje je na čelu podjetja Kragolnik & Kragolnik d.o.o., kjer sta med 19 zaposlenimi sin Janko in hči

Metka, dva od njegovih štirih otrok zlatarjev. V podjetju dajejo še vedno prednost ročnemu delu, svoja lokala pa imajo v celjskem centru Interspar in Laškem (ta ima ime po hčeri). Na slovenskem trgu so prisotni s pomočjo svoje potnice, samostojne podjetnice Nataše Drozg, zadnje leto povezujejo prodajo prav tako s celjskim podjetjem Bet, ki skrbi še za izvoz.

V lokalu v Gosposki ulici nadaljuje očetovo tatarsko delo sin, samostojni podjetnik Karli, v Košnici pri Celju ima proizvodnjo zlatarskih izdelkov sin Vili mlajši. Z zlatarstvom je bila dolgo tesno povezana soproga Vilija starejšega Ljuba, upokojenka, ki je bila v lokalu na Gosposki prodajalka in graver-ka.

V prostem času ima upoko-jensld par veselje s cvetjem, sicer pa so imeli v Medlogu pri Celju še pred leti veliko kmetijo, v kateri je bilo privezanih celo po 48 govedi. V času vojne za Slovenijo je daroval za potrebe nove slovenske vojske kar 9 bikov ter visok devizni znesek za otroške plinske maske. V zadnjem času ima veselje z gradnjo kapelice, v zahvalo za svojo srečno vrnitev iz ujetništva na ruski fronti, kjer je trpel kot 17-letni fant, skoraj še otrok.

Vili Kragolnik

Generacija za generacijo

Med zlatarji z razstave na Golovcu ter širše ima najdaljšo tradicijo družina Kragl. Med petimi razstavljavci je bil Uroš Kragl iz Žalca, ki je na čelu tamtojšnjega podjetja Zlatarstvo Kragl & U d.o.o.. Uroš Kragl je že tretja generacija znane zlatarske družine.

Na razstavi je slovesno prere-zal trak njegov stari oče Ivan Kragl, 92-letnik, ki je med najstarejšimi še živečimi zlatarji Slovenije. Delal je v zlatarni Knez & Pacchiaffo (tam je bil mojster Vilija Kragolnika), po vojni je nadijeval v Zlatarni Celje in Zlatarni Trbovlje, kjer je

Uroš Kragl

Tone Žigon

VI

: I

pokličite na nove številke:

hišna centrala 03 42 25 000

direktor 03 42 25 106

urednica NT 03 42 25 104 urednica RC 03 42 25 102

agencija NT-RC studio Radia Celje telefaks tajništva telefaks agencije

03 42 25 175 03 49 00 880 03 54 41 032 03 54 43 511

KUČm NOV£!

Novi tednik in Radio Celje imata nove telefonske številke. Novo številko imate tudi vi. Ko kličete, kličite nove številke. Ko navezujete nove stike, storite to z novo številko. Ne pozabite pa tudi na vse tiste, ki vas še kličejo na vašo staro številko. Sporočite jim, da imate novo. Pokličite jih - na njihovo novo!

Nove telefonske številke izveste, če vtipkate:

086 i stara številka

http://tis.telekom.si

Telekom

Slovenije \\

Bojan Skomina

dočakal pokoj. Z njegovo strokovno pomočjo je začel pred več kot tremi desetletjj delati v zlatarski delavnici v Žalcu sin Ivan mlajši. Tam je nadaljeval družinsko tradicijo njegov sin Uroš, ki je rad sedel za tamkajšnjo zlatarsko mizo že kot osemletni fantič.

Uroš Kragl je nato delal pri očetu eno desetletje. Pred dobrim desetletjem je ustanovil omenjeno podjetje za proizvodnjo zlatega nakita, kjer se poleg izdelovanja ukvarjajo tudi z oblikovanjem (kot edini v Sloveniji s pomočjo računalniške tehnike, pri čemer se nameravajo posvetiti oblikovanju še na drugih področjih). Z družino živi v žkcu, koder se , rad odpravi na smučanje (v najmlajših letih je bil član pionirske državne reprezentance) in gorsko kolesarjenje. Včasih prevozi na pedalih do 40 kilometrov dnevno.

Med zanimivimi razstavljavci v dvorani Celjanke so prav tako vzbujali pozomost izdelki celjskega zlatarja Toneta Žigona. Je na čelu p(^jetja Žigon design d.o.o., s prostori na Slomškovem trgu, nasproti pivnice Co-lumbus, v njem pa dela osem delavcev. V osnovnošolcu je

Izdelava LOKACIJSKE in

projektno tehnične dokumentacije

PROJEKTNA DOKUMENTACIJA

načrti konstrukcij, arhitekture instalacij LEGALIZACIJE

OBJEKTOV, PROJEKTI PARKIRIŠČ ZA TOVORNA VOZILA, AVTOBUSE in ZUNANJE UREDITVE postopki za pridobitev lokacijskega ali gradbenega dovoljenja....podatki o cenah na naslovu ali na donnači strani: (tu najdete tudi presenčenje!)

Efenkova 45, 3320 Velenje tel.:03/897-62-30 fax:03/894-62-31

P.E. CELJE Prešernova 23 tel: 03/492 56 70 lnfo@brp.si

vwvw.brp.si ^

m

Stane Gojznik

najprej zorela želja, da bi postal pilot, vendar so pri njem ves čas opažali izraziti dar za risanje in oblikovanje.

Tako je postal vajenec takrat ugledne in močne Zlatarne Celje ter je po nekaj letih dela v montaži zlatega nakita nadaljeval v razvojnem oddelku. Tam je imel na skrbi nove modele nakita in unikatni nakit, ki je bil predstavljen na znanih razstavah ter tudi nagrajen. Tri leta pred stečajem Zlatarne Celje je postal samostojni kulturni delavec ter oblikoval in izdeloval nakit, ki ga je prodajal v svoji galeriji na Otoku ter drugod po Sloveniji.

Od lani nadaljuje ustvarjanje v Žigon designu, kjer išče nišo med iskalci zahtevnejšega nakita, tako oblikovno kot po izdelavi. Žigonov nakit je v trgovinah po vsej Sloveniji, s pomočjo podjetja Bet pa še v drugih državah. V podjetju dela v pisarniškem delu njegova soproga Karmen, njun sin Žiga ki bo postal v tem šolskem letu ekonomsko komercialni tehnik, pa se najbolj navdušuje za študij managementa.

Žigonovi so Celjani, ki so bivali blizu dve desetletji v Žalcu, vendar so se pred mesecem dni

vrnili v knežje mesto. V red^ trenutkih prostega časa daje prednost daljšim nedeljsi^ sprehodom, tudi na bližnje v hove ter plavanju v Laškem.

Praga in Moskva Celjanu?

Do razstave, za katero rafu, najo, da bo postala vsakoletna je prišlcr, ko sO začeli v celjsken zlatarskem podjetju Bet d.04j razmišljati o obeležitvi 10. oblq niče obstoja. Celjanu Bojanj Skomini, Id ga vodi, je poteij uspelo povezati nekaj zlatarj^ ki so sodelovali na prvi obujer zlatarski razstavi.

Skominova zlatarska dela niča je na Lavi. Po izobrazbi' ekonomist ter je bil blizu dese letje vodja prodaje Zlatarne Q Ije. Ko se je pojavilo zasebni podjetništvo, je bil med prvin njegovo podjetje pa je imelo z cilj oskrbo zlatarske dejavnos s surovinami, repromaterialom, opremo in tehnologijo. Po maj kot letu dni je začel z lasti* proizvodnjo, dve leti usmerjen? izključno v izvoz, nakar so zj čeli izdelovati nakit še za doinai čitrg.

Danes izvaža Bet približne eno tretjino svojih izdelkov ii izdelke drugih slovenskih izdelovalcev ter zastopa tri tuje fin me. Tako je za razliko od dru gih razstavljavcev prvi ma podjetja Bet veliko na daljši! službenih poteh, med drugin na sejmih po razhčnih krajih Evrope. V podjetju je 18 zapo slenih, med njimi soproga Judi-ta, za katero rad poreče, podpira tri Betove vogale.

Toliko o zlatarjih, ki potrebujejo še nekoga: lepoto zlatii izdelkov poudari privlačna eiq balaža. V Sloveniji je izdelova nje takšne emb^aže redkost, pri čemer je zanimivo, da stž oba domača izdelovalca s Celj| skega. V dvorani Celjanke se je predstavilo poc^etje SG Gojznili iz Gotovelj pri Žalcu, s franšiznoi trgovino v središču spodnjesa-vinjske prestolnice.

Lastnik Stane Gojznik je na čelu podjetja, ki se ukvarja z izdelavo embalaže za nakit ter s svetovanjem, oblikovanjem in izdelavo opreme zlatarskih lokalov. Pri tem je Gojznikovo podjetje posebno ponosno na podobo, Id jo je dalo podružnid" slovite italijanske draguljarske hiše Damiani v Ljubljani. Sode lovanje z Damianijem se bo po vsej verjetnosti nadaljevalo, saj so v Italiji dali vedeti, da računa^ jo na Slovenca tudi ko bod() odprli podružnice v Pragi in Moskvi.

Gojznik je ustanovil podjetje' pred dvanajstimi leti, pred tem je delal na drugem področju. V podjetju SG so začeli z izdelovanjem etuijev za očala ter se nato vse bolj posvečali zlatarski eru; balaži. Danes jo izdelujejo tudi za obnovljeno Zlatarno Celje med zvenečimi imeni poslovnih partnerjev pa je tudi veliko ljubljansko družinsko podjetje Kuki, največji slovenski izdelovalec pasov za ure mednarodnega slovesa. Podjetje SG Gojz nik je po priporočilu Kukija razstavljalo celo na največjem mednarodnem sejmu ur in zlata v švicarskem Baslu.

Gojznikovo podjetje je danes z embalažo in oprernljanjem prisotno tudi na trgih držav bivše Jugoslavije in Avstrije. V podjetju dela prav tako soprog Edita, ki med drugim oblikuje embalažo. Stane Gojznik v prostem času veliko smuča ter kolesari z gorskim kolesom.

BRANE JERANKO Foto: GREGOR KATIC

N^C

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh