logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
Epošta:
Geslo:
Prijava
Vaša knjižna polica je prazna.
   
 
Prešernova antika
Avtor(ji): Joeže Kastelic
Vir: Novi svet, 1949, številka 2
Izvor: Narodna in univerzitetna knjižnica

0 / 0
PRE�ERNOVA ANTIKA
Jo�e Kastelic
Odkar se je pod udarci barbarskih ljudstev v zgodnjem srednjem veku in zaradi notranjega razkroja dru�benih oblik, politike, filozofije, vede in umetnosti zru�ila antika, so njene stvaritve na raznih pod�ro�jih �lovekovega udejstvovanja v razvoju evropske kulture ve�krat dobivale zelo vodilno mesto. V dobi Karla Velikega se v njegovi dr�avi, dr�avi zgodnjega fevdalizma, v duhovnem svetu pojavijo anti�ne forme stila in mi�ljenja kot nekako realisti�no dopolnilo k spiritualizmu �temnih stoletij� prehoda iz antike v srednji vek. Tedaj govorimo �e o karolin�ki renesansi.
V mnogo bolj izraziti obliki in v dru�beno vse bolj pomembni funkciji se antika poka�e Evropi v pravi renesansi in humanizmu od Petrarke do Shakespeareja, od Italije do severa. Kot odklon od meta�fizike srednjega veka ugotovi renesansa induktivno, torej prirodo-slovno metodo mi�ljenja; na misti�ni dualizem, kjer se �lovek pred�stavlja kot trpni objekt, milost bo�ja pa kot odre�ujo�i subjekt, sledi humanizem, ki je po mi�ljenju izrazito monisti�en, tudi kadar �loveka idealizira; na praznoverje in pokornost cerkveni in posvetni hierarhiji sledi polemika proti duhov��ini, reformacija, kme�ki punti. Pri vseh teh pojavih na pragu zgodnjega kapitalizma je govora o antiki. Njene kulturne in tudi politi�ne oblike so v mnogih pogledih ideal �asa.
Tretji� se antika odkrije Evropi v dobi klasicizma, to je v drugi polovici XVIII. stoletja, v �asu, ko se me��anska revolucija pripravlja zru�iti fevdalni dru�beni red. V tem �asu se antika pribli�a svetu na bolj neposreden na�in kot prej. Do tedaj je veljalo za anti�no to, kar je bilo rimsko, Rim je veljal za vrhunec svetovnega razvoja. Sedaj je Winckelmann pokazal na Gr�ijo kot na pravo zibel umetnosti, fran�coski enciklopedisti pa so pri�eli zasledovati dru�bene vzroke raz�kroja in padca Rima. Idealizirana Gr�ija v umetnostih in vedah in heroiziran Rim v politiki je zdaj v evropski kulturi in posebej umet�nosti predstavljal antiko. Klasicizem je pomenil reakcijo na barok in je prina�al nekaj novega; predstavljal je vrnitev od iluzije k resni�nosti. Njegove forme so razumsko in razumarsko hladne, zato pa proste zlagane idilike pastirske poezije rokokoja.
Toda klasicizem ni bil tista oblika, v kateri bi novo, zmagovito me��anstvo bilo moglo najti svoj umetni�ki izraz. Nemir novega raz�reda se je sprostil v snovi in obliki romantike; v tem smislu lahko re�emo, da je �Faust� najve�je delo zgodnje me��anske kulture. Romantika pa je v sebi krila tudi mnoge kaj nevarne kali domoto�ja
208
po �starem� in je te svoje kali zlasti v Avstriji kaj bogato razvila Me��anski razred se ni mogel zadovoljiti s takimi oblikami umetnosti. Njegov obraz se je moral v umetni�kem zrcalu natanko videti; to pa je zamogel edinole � realizem.
Niti realizem, niti romantika ne kli�eta na pomo� antike, da bi dosegla svoje umetni�ke cilje. Enemu je dovolj njegova lastna proza, drugi pa pogled v prazgodovino evropskih narodov, nastanek doma�e , pisave in literature. V klasicizmu se anti�ne teme iz�rpajo. Odslej jih v evropskem slovstvu skoraj ni ve� slediti. Kolikor pa jih v njem �e sre�ujemo, so to le skromni periferni ostanki nekdanjega gospodujo-�ega polo�aja.
Slovensko slovstvo se je v prosvetljenski dobi komaj pri�elo otre-sati zamudni�tva, ki ga je zakrivilo zaostalo dru�beno stanje pri nas. Z razvojem prvih manufaktur na Slovenskem, kjer je imel Zois velik dele�, se pri�enja razvijati tudi prosvetljenska literatura in pove�ano zanimanje za doma�o preteklost. Kaj zna�ilno je v tem pogledu Lin�hartovo delo. Linhart je isto�asno dramatik, ki dobiva svoje vzore pri Beaumarchaisu, in zgodovinar, ki i��e slavo doma�e zemlje v �e skoraj romanti�nem pojmovanju avtohtonosti Slovencev in njihovem isto�vetenju s starimi Iliri.' Toda prave poezije so imele �Pisanice� bore malo. Tudi Vodnik in njegove �Pesmi za poku�ino� pomenijo le skro�men korak naprej.
Od izida Vodnikove zbirke do �Kranjske �ebelice� se pojmovanje o nalogah doma�ega slovstva pri redkih pi�o�ih Slovencih ni posebno izpremenilo. Zamude so bile glede na svetovno slovstvo �e ve�je kakor v prosvetljenski dobi. Reakcija Svete zveze, ki je s cenzuro in policij�skimi ukrepi in gospodarskimi sankcijami du�ila svobodo besede v Avstriji in Evropi ter dopu��ala samo od resni�nosti odmaknjeno umetnost romanti�ne poezije kakega Novalisa, Grillparzerja, Chateau-brianda, se je na Slovenskem �utila �e posebno ostro. Tu je dobivala oblike narodnega zatiranja in pove�ane germanizacije. Poudarjala se je razredna razlika med kmetom-tla�anom, ki govori barbarski slo�venski jezik, in med me��anom ter fevdalcem, ki govorita nem�ki. Izobra�enec naj pi�e v knji�evnem, to je nem�kem jeziku, tisto redko updrabno slovstvo za kmeta v cerkvi in na polju pa naj bo v nerazvitih kranjskih, koro�kih, �tajerskih, gori�kih dialektih.
Pod geslom �pisanja za kmeta� na eni strani in pod geslom �umetne literature�, ki sta ju postavljala drug proti drugemu janzenistovski krog cerkvenih in gospodarskih pisateljev ter krog �Kranjske �ebe�lice�, je ti�al torej politi�ni program. Dohiteti evropska slovstva v romanti�nih formah in temah je isto�asno pomenilo dohiteti politi�ni
�                                                     209
razvoj svobodoljubnih evropskih ljudstev. Poezija Pre�erna in nje> govega kroga je morala nujno postati tudi politi�en program izrazito napredne smeri.
Razumljivo je, da Pre�ernova poezija romanti�ne smeri s klasi�cisti�no pojmovano antiko ni mogla kaj po�eti. Antika je v Pre�ernu S posameznimi izrazi, motivi in reminiseencami sicer dokaj zastopana, toda antika v smislu kake posebne zakonitosti ali simbolike v Pre�ernu ne u�inkuje ve�. Cim bolj se pesnik odmika od mladostne dokaj klasi�cisti�ne poezije, tem manj je v njem anti�nega elementa. Ta anti�ni element v Pre�ernu so dosedanji raziskovalci sku�ali na razne na�ine uvrstiti v svojo podobo Pre�erna. Tako je J. P u n t a r, ki ni mogo�e zanikati njegovega obse�nega in tehtnega poznavanja anti�ne litera�ture in kulture ter tudi temeljitega znanja o slovenski literarni situa�ciji Pre�ernove dobe, v svojih razpravah1 na podlagi napa�nih analiz � kajti vzporedno z dobrim poznavanjem dveh znanstvenih podro�ij ni �lo enako dobro obravnavanje tretjega, prav tako va�nega podro�ja komparativne metode � pri�el do napa�ne sinteze Pre�erna, ki da je arhitektonski gradil svoje posamezne pesnitve in celo svojo poezijo na osnovi zlatih �rk apolini�nega noma in tako ustvaril Schleglovo sintezo antike in moderne s poudarkom na antiki. Pri tem je Puntar dobil potrdilo v teorijah A. �ig on a. Ta je v svojih pre�ernoslov-skih analizah2 �el �e dalje, a se je opiral �e manj na dejstva kot Puntar in je komparativno metodo �e manj obvladal. V Pre�ernovi umetnosti je videl do podrobnosti izpeljano matemati�no arhitekton�sko shemo na principu Schleglove teorije o umetnini organizmu s pra-jedrom kot o Kosmosu sredi Kaosa, zgrajeni v sintezi antike in mo�derne, a s poudarkom na moderni. Ugovorov �e zgodaj ni manjkalo. Prvi je pomembno ugovarjal J. Tomin�ek, vendar ugovorov ni
1  Najva�nej�e: Pre�eren in antika, �as 5, 1911, 269�285: �Zlate �rke* na posodi Gazel ali problem apoliniene lepote v Pre�ernovi umetnosti, Slovstvena �tudija v svitu romantike in antike I, Ljubljana 1912; Sonitus de formulario, Cas 13, 1919, 169�190; Gazele (Zlate �rke: Drugi del), DS 34, 1921, 45�54, 158�163, 207�212; Dante in problem Pre�ernove �Nove pisari je�, Zbornik Dante, Ljubljana 1921, 93�260; Pripombe k na�i literarni vedi, DS 411, 1928, 154�157.
2  Najva�nej�e: Letnica 1833 v Pre�ernovih poezijah, Odlomek iz zgodo�vine na�e umetnosti, �ZN 3, 1906, 113�213; Tercinska arhitektonika v Pre��ernu, ZMS 8, 1906, 58�128: Tretjinska arhitektonika v Pre�ernu, ZMS 9, 1907, 35�76; France Pre�eren, poet in umetnik, kot komentar k izdaji iz leta 1847
n [z opombami in prilogo: Vnanji dogodki Pre�ernovega �ivljenja), Celovec 1914 (iz�lo 1925); Pre�ernova �itanka (s prilogo: Kronolo�ki pregled prvih tiskov ter glavnih ugotovljenih podatkov o razvoju in poteh poetovega dela), Prevalje 1922; Lepa Vida, DS 40, 1927, 37�42.
210
globlje utemeljil.3 �ele z delom I. Prijatelja4 je bila prvikrat podana resna analiza dobe, v kateri se je Pre�eren gibal, in njegov lastni profil v taki obliki, da je bilo nemogo�e vnesti vanj �e arhi�tektonski koncept ali pa teorijo zlatih �rk. �ele z analizami F. K i -d r i � a5 pa so bile dokon�no pristopne tiste prepotrebne materiali je, brez katerih so trditve vzbujale sicer pogostokrat osupljiv videz to�nosti, imele pa v resnici vse napake aprioristike. Kidri� je nato v svo�jem �Pre�ernu�6 na �iroko povezal gradivo, izsledke in sinteti�ne rezultate. Arhitektonska doba pre�ernoslovja �e je umaknila novi histori�no-komparativni. Isto�asno je F. Brada� s strani klasi�ne filologije predlo�il gradivo anti�nih teorij in anti�ne prakse arhi-tektonike in simetrije in je s tem bistveno podprl Kidri�ev in Pri�jateljev koncept.
Podali bomo samo dva primera Puntar jeve oziroma Zigonove analize in iz njih izvedene napa�ne sinteze. Puntar vzame sonet o Apelu in �evljarju7 in ga spravi v zvezo z anekdoto pri Pliniju. Motivna zveza je povsem jasna in gotova. Snov je dobil pesnik v Pliniju (Hist. nat. XXXV 8, 34). Poznal jo je �e iz dija�kih let, ker je bila v �olski knjigi.8 Opis iz Plinija zavzema ves sonet, poanta le�i samo v besedni igri kopitar � Kopitar. Sonet je opisen: �evljar graja obuvala, na to Apel napako popravi, drugi dan �evljar zopet graja me�a, nakar ga Apel zavrne. Opisnost prizora, zraven pa �e o�ividno dejstvo, da je podoba sedaj, ko je Apel popravil napako, ki jo je �evljar na obuvalu grajal, dovr�ena in organi�na, spomni Puntarja na za�etek Horacovega pisma o pesni�tvu (v prevodu A. Sovreta):
3  LZ 28, 1908, 118�119, 185�185.
4  Drama Pre�ernovega du�evnega �ivljenja, Na�i zapiski 3, 1904/5, 157 do 183; Du�evni profili slovenskih preporoditeljev, LZ 41, 1921 (ponatis 1935).
6 Najva�nej�e: Pre�ernov sonet: �Pov'do let starih �udne izro�ila�, LZ 31, 1911, 428�431; Iz delavnice za komentar Pre�erna, LZ 45, 1925, 23�34; ocena Puntarjeve �tudije v Dantejevem zborniku, LZ 45, 1925, 630�633, 691�694; O literarni zgodovini, LZ 47, 1927, 449�458; Pomenki: I. Nekaj iz zgodovine prerekanj o matemati�ni arhitektoniki v Pre�ernu, II. Evropski okvir za arhi-tektoniko in Puntarjeva bramba, LZ 48, 1928, 376�379, 563�574; Pre�ernove Lavre, LZ 54, 1934, 547�553, 612�620, 675�686; Zgodovina slovenskega slov�stva od za�etkov do Zoisove smrti, Ljubljana 1929�1938, zlasti str. 351�724 (Tretje, �etrto in peto razdobje Zoisovega mentorstva); izdaja Pre�ernovega dela: Pre�eren I, Pesnitve, pisma (Slovenski pisatelji), Ljubljana 1936, zlasti strani V�VIII: Vodnik za �itanje Pre�ernovih pesnitev v pribli�ni �asovni zaporednosti.
6  F. Kidri�, Pre�eren 1800�1838. �ivljenje pesnika in pesmi, Ljubljana 1938.
7  Cas 13, 1919, 169�190. Primeri �e J. Cimperman, LZ 4, 1884, 629 si. s F. Kidri�, Pre�eren II 30.
14�
211
Recimo, da umislil slikar bi podobo groteskne nakaze
s prelepo dekli�jo glavo, nasajeno na konjsko vratino,
in s pisanim perjem po udih, ki v slepo bi vzel jih kjer koli,
a zadek o�ilil v nagnuden bi rep �rnikave ribe:
Komu bi pogled na ostudo ne izvabil �irokega smeha!
Pre�eren da je s sonetom o Apelu hotel pokazati na svojega vzor�nika Horaca, na njegovo �Pismo o pesni�tvu�, ki ga je v tem �asu pridno �tudiral in ga vzel za vzor svoje Nove pisarije. Toda motivne sorodnosti s Horacom ni prav nobene, pravljica pri Pliniju je prav tako �opisujo�a� kot Pre�ernov sonet in Plinij vendar ni imel namena, da si vzame za vzor za�etek Horacovega pisma o pesni�tvu in napi�e sam novo poetiko. Puntar nato poka�e na funkcijo �rke: kopitar z malo za�etnico se spremeni v Kopitarja z veliko za�etnico in ves pomenski krog zgodbe dobi genialno poanto. Tik zraven soneta je objavljen epigram Error typi,� kjer se Zoisus spremeni v Zoilus � Kopitar, torej spet �rka. In tako imenovani epilog Sonetnega venca, sonet �Ni znal molitve �lahtni� trde glave�, govori o zlatih �rkah, torej spet o �rkah, in Gazele pravijo: �na posodi v zlatih �rkah slava se bo brala tvojega imena�. Te premise so motivno povsem nepravilno spojene, kajti zlate �rke Gazel najbr� niti niso v zvezi z zlatimi �rkami venca, gotovo pa niso ne ene ne druge kot ljubezenski simbol v zvezi s �rkami epigrama in satire in ti dve med seboj zopet nimata zveze, ker je nastop imena Kopitar �e s Plinijevo pravljico dovolj motiviran. Iz takih premis pa J. Puntar ponovno izvaja svojo staro tezo: Pre�eren je poeta doctus, ki je o problemu pesni�tva mnogo razmi�ljal, ki ni pesnil brez globokega sistema in je antiko zlival organi�no z novo formo v smislu Schleglove teorije o sintezi antike in moderne. Napa�na analiti�na metoda je rodila aprioristi�en rezultat.
Zigon analizira10 �Prvo ljubezen� v zvezi s Propercijevim za�etkom tretje elegije druge knjige: �Qui nullam tibi dicebas iam posse nocere, Haesisti: cecidit spiritus ille tuus.� Motivna sorodnost je izven dvoma, saj je Pre�eren v �ebelici elegijo objavil brez naslova z gornjimi Propercijevimi verzi kot geslom. Pesem spada v vrsto klasicisti�nih elegij z obi�ajnimi trubadurskimi glasovi11 in �aljivim opominom na koncu. Stilna klasicisti�na sredstva so zlasti uporabljena v opisovanju �enske lepote, kakor: zvezde � o�i, zor � lica, sneg � prsi. O vro�i romanti�ni ljubezni v teh stancah ni sledu. Zigon pa pritegne �Prvo ljubezen�, �eprav omenja, da je pesem dobila ta naslov �ele v Poezijah, k Juliji, prva ljubezen da ni prva sploh, �a pa� pa
9  Illyrisches Blatt, priloga 27. julija 1833.
10  CZN 3, 1906, 113�213.
11  F. Kidri�, Pre�eren II 199; F. Kidri�, LZ 54, 1934, 668 si.
212
prva do Julije�. Propercijev elegi�ni motiv, ki je pripotoval v Pre�er�novo pesem kot motiv sicer direktno, a je bil podan iz �ole, dobe in okusa nem�kega klasicizma, dobi pri �igonu isto notranjo �ustveno dinamiko kot pozneje Sonetni venec. V zvezi s temi stancami nato Zigon interpretira sonet �Je od veselga �asa teklo leto� kot motivno soroden s Petrarkovim �Era il giorno, ch'al sol si scoloraro� in ne kot izpoved resni�nega realnega do�ivetja. Pre�eren torej ni spoznal Julije �estega aprila 1833., ampak ie mnogo prej, vsaj �e leta 1831.12 Rezultat ni va�en samo za biografijo, Iz te premise izvaja Zigon spet nov dokaz o centralni ljubezni Pre�erna do njegove edine Laure in v zvezi s tem o sistemati�ni in organi�ni poeziji, o arhitektonski in matemati�ni konstrukciji celotnega pesnikovega dela. Nerazumevanje razlik v mo�tivnih kompleksih je tudi tu pomagalo podpreti apriori sti�en rezultat.
*
Pre�ernove anti�ne motive je treba druga�e razlagati. Vzemimo na primer motiv O r e s t a iz enajstega soneta Sonetnega venca:
Kot v ve�i je Orest Dijane mile zadobil spet bil zdravje du�e svoje, tak bi bile se od ljubezni tvoje vmirile prsi, lica se zjasnile.
Motiv izvira iz mlaj�e plasti gr�kega mita o Atridih. Artemis ne dovoli, da bi bila Ifigenija �rtvovana ob odhodu gr�ke vojske pred Trojo in jo odnese z oltarja v oblaku na Taurido. Po ve� kot desetih letih njen brat Orest ma��uje o�etovo smrt nad morilsko materjo, zapade blaznosti in i��e zdravila. Apolon v Delfih mu izjavi, da bo ozdravel, �e bo privedel sestro v Gr�ijo. Orest misli, da meni bog kultno podobo svoje sestre Artemide na Tauridi, in jo gre iskat. Izka�e se, da je bog mislil na Orestovo sestro. V sveti��u tauri�ke Artemide najde Orest svojo sestro in podobo boginje, se z obema vrne v domovino in dobi tako zdravje svoje du�e. Motiv je uporabil Euripid v svoji tragediji Ifigenija na Tauridi. Za Pre�erna in njegovo dobo je zelo zna�ilno, da ne pozna oziroma ne upo�teva Aishilove
12 Primeri �e: I. Grafenauer, Na veliko soboto ob deseti uri cerkev raz�svetljena?, SJ 2, 1939, 109�110 in F. Kidri�, Je od veseFga �asa teklo leto, SJ 2, 1939, 229�230. �eprav Kidri� sonet pravilno razlaga, vendar pritrdi Grafenanerjn v tem, da je izraz cerkev razsvetljena �seveda lapsuss, ker da je na veliko soboto cerkev zatemnjena. A to ne dr�i. Cerkev je res zatemnjena, kajti druga�e bi pesnik rabil izraz svetla cerkev, in nato razsvetljena od lu�i. Julija je stopila iz svetlega dne v zastrto, a razsvetljeno cerkev. Primeri �e: A Slodnjak, Komentar k sonetu stran 224 si. Poezij (Ljubljana 1946).
213
formulacije Orestovega mita, ki predstavlja starej�o obliko. Ifigenija je bila tu v resnici �rtvovana, Orest pa je dobil zdravje v Atenah na Areopagu, kjer ga pravda med Apolonom in Ateno oprosti in o�isti umora matere.13 Pri Euripidu je Orest pomaknjen iz dru�bene pro�blematike v psiholo�ko. Evropsko slovstvo je po njem dobilo svoj motiv Oresta in Ifigenije.
Vpra�ati pa se moramo, ali ni posredoval Pre�ernu Oresta Goethe z dramo Iphigenie auf Tauris (1786). Goethe je oblikoval tragedijo po svojem potovanju po Italiji in postavil z njo nekake propileje nem��kemu visokemu klasicizmu. Euripidova snov je motivno ohranjena, idejno pa je prav v smislu Goethejevega klasicisti�nega pojmovanja premaknjena v kozmopolitsko obmo�je. Misel svetovnega bratstva, svetovne izobrazbe, svetovne harmonije prevladuje. Ifigenija odide z Orestom, a barbarski Thoas spozna veli�ino gr�tva in se poslovi od njiju v spravi. To je duhovno ozra�je, v katerem je zrasel pojem > Weltburgertum�.
Orest v Pre�ernovem sonetu je uporabljen kot primera pesnikove ljubezenske bole�ine, s katero je zdru�ena narodna. Ton ni elegi�en r smislu klasicisti�ne poetike in ne dopu��a pri motivu Oresta nobene zveze z Goethejem. Tam svetovljanstvo, tu osebna in narodna bole�ina, tam Winckelmannova �plemenita preprostost in tiha veli�ina�, tu �ustvena napetost, tam klasicizem, tu romantika. Mo�na in celo ver�jetna je sicer asociativna, zgolj spominska zveza, nemo�na pa je mo> tivna. Motiv Oresta v Euripidovi obliki je bil postal last mitolo�kega znanja in ga je vsak poznal. V Pre�ernovo pesem je pri�el direktno iz pesnikove klasi�ne izobrazbe.14
Ravno nasprotno pot pa ka�e motiv vampirske neveste soneta �Pov'do let starih �udne izro�ila�. Ta sonet je bil v gradivu za �ebelico IV prvi v skupini Sonetov nesre�e in zaznamovan s �tevilko ena. Pesnik ga je �rtal iz neznanih razlogov,15 morda ker se mu je zdela primera v kvartetih (deklica-ljubimec) s primero v tercinah (Erinija-pesnik) prisiljena in slabo izvedena,16 gotovo pa ne zaradi Ane Jelov�kove," ker �e kronologija govori druga�e. Ob Pre�ernovem
13 Primeri F. Engels, Izvor dru�ine, privatne lastnine in dr�ave, odstavek o matriarhatu in Orestiji.
� A. Lesky, Orestes, Paulvs RE XVIII 1, 1939, 966-1010; O. Walzel, Deutsche Dichtung I, 260�269.
15 I. Grafenauer, Iz Kasteleeve zapu��ine 50; A. �igon, Kronolo�ki pregled 11 op: 4.
. 16 F. Kidri�, LZ 31, 1911, 429.
17 L. Pintar, LZ 31, 1911, 379 si.
214
�rtanju se je razvilo spet vpra�anje arhitektonike, ker je zdaj ostalo le �e �est sonetov nesre�e namesto sedem. A nas zanima tu Pre�er�nov motiv:
Pov'do let starih �udne izro�ila
od mrtvih deklic, ki so v ti nesre�i,
de morjo vhajat' groba temni je�i,
ker spati jim ne da ljubezni sila.
Gorje mu, v kogar se je zaljubila njih ena; nje ljubezen ne osre�i, ker v �eji se ne ohladi gore�i, dokler krvi ni prazna vsaka �ila.
Prvi je to zgodbo zapisal Phlegon Trallios, osvobojenee cesarja Hadriana, v zbirki �udovitih prigod peri thaumasion. Tam pripoveduje v prvem poglavju,18 kako se je vra�ala mrtva nevesta ve� no�i za�poredoma k �eninu in kako je kon�no zaradi krika star�ev ponovno umrla. �enin pa se je iz �alosti sam usmrtil. Vendar Pre�eren svojega motiva ni vzel iz Phlegona, �eprav je tega morebiti poznal, kakor tudi ne Goethe za balado �Die Braut von Korinth� (1797). Goethe je �rpal svojo snov19 indirektno iz knjige �Anthropodemus Plutonicus, das ist Eine Neue Weltbeschreibung, von allerley Wunderbaren Menschen�. ki jo je leta 1668. izdal J. Praetorius. A Goethe je motiv Phlegona in njemu enakega Pretorija oblikoval v dramati�no napetost enonocnega obiska z izrazito pagansko tendenco. V zvezi s sorodno balado �Der Gott und die Bajadere� je podal svojo izpoved o antitezi gr�ke antike in kr��anstva, in slavospev staremu ognju, ki je promete jski dar Gr�ije �love�tvu. V ognju se zdru�ita ljubimca z bogovi, iz ognja se dvigne bajadera v objemu ljubimca-boga v nebo. V Pre�ernovem sonetu se motiv omejuje v okvir paralele, te�i��e pesmi le�i izven motiva v naslednjih tercinah. Da je Pre�eren dobil motiv kljub temu iz Goe�theja, nam dokazuje poteza, ki je nimata ne Phlegon ne Pretorius, namre� vampirstvo, ki ga imata Goethe in Pre�eren. Tudi temna je�a groba in drugi miselni kompleksi se dobijo v Goetheju (n. pr.: Aber aus der schwerbedeckten Enge / Treibet mich ein eigenes Gericht). Pre�eren je dobil motiv v Goethejevi baladi, anti�ni motiv je pri�potoval v Pre�ernovo pesem indirektno. Sonet pa je nastal kot ostali soneti nesre�e iz povsem realnega do�ivetja.
*
18  Phlegonis Tralliani opuscula ed. F. Franz, ed. secunda J. Bast. Halle 1822, str. 2�20. Knjiga je bila v �opovi biblioteki, Zigonov seznam �tevilka 147, in je sedaj v NUK.
19  E. Schmid, Goethes Werke, Jub. Ausg. 1902, 1 op. str. 346 si.
215
Anti�ni svet pri Pre�ernu se nam torej prikazuje v bolj preprosti lu�i, kakor se je doslej mislilo. Nikjer v mlaj�i dobi Pre�ernovega dela ne zavzema centralnega mesta v poeziji. V Sonetih ljubezni imamo sicer mitolo�ki pristroj anti�nih imen; tam nastopa Parka, ki pesniku prede leta, nastopata Amor in Venera pod imeni Kupido* in �lepa starka�. Tudi tu se govori o tlaki ljubezni, o ostri pu��ici Amorja, o svetlih �arkih o�i neusmiljene device in o milem obrazu kraljice srca. Citiran in celo prevajan je Ovid: �Quot caelum stellas, tot habet tua Roma puellas� � �Kar zvezd nebo, deklet ima Ljubljana�.20 Toda ta verz ne pomeni nobenega normativnega in na�rtnega �tudija antike z namenom kakega posebnega posnemanja. Tudi v Gazelah imamo splo�no znani anti�ni svet: Karonov brod, Filomela-slavec, Hanibal pri Kanah (vzet iz Horaca IV 8), Mahaon s pripombo pod �rto � �imeniten zdravnik v Homerovi Ilijadi�, Helenina lepota, Troja, Pin-darova oda. Pomembnej�a je omemba Deli je, Korine, Cintije in Laure v prvi gazeli, kjer je Pre�eren pod �rto pripomnil: �Lepote, ki so jih ljubili in prepevali pevci: Tibul, Ovid, Properc in Petrarka.� V tej omembi se vidi, kako antiko izrazito prera��a renesan�na literatura, kako klasicizem prera��a romantika.
Zanimiva je Nova pisarija. Puntar pravi:21 �Nova Pisarija je prav za prav po znanem na�elu antik und modern predelana Horacijeva poetsko estetska teorija, prikrojena na�im potrebam primerno.� Kidri� pa meni:22 �Nova pisari ja ni poetika, ampak satira. Pisar se pregre�i proti Horacu ali pa ga celo zavedno potvarja.� Puntar je Pre�ernove odnose do antike tudi tu pretiraval. Ze Levstik je pokazal23 na sorod�nost za�etka Nove pisari je in Goethe jeve Erste Epistel:
Jetzt, da jeglicher liest und viele Leser das Buch nur Ungeduldig durchblattern und, selbst die Feder ergreifend, Auf das Bttchlein ein Buch mit seltner Fertigkeit pfropfen, � Soli auch ich, du willst es, mein Freund, dir iiber das Schreiben Schreibend, die Menge vermehren und meine Meinung verkiinden ...
�e va�nej�a pa je podobnost z osmo Alfierijevo satiro �I Pedanti�: tudi tu nastopata u�enec in u�itelj, u�enec navidezno spo�tljivo spra��uje u�itelja za svet, v resnici ga ironizira.24 Na Alfierija je opozoril najbolj poklicani kritik, ki ima na satiri velik idejni dele�, Matija
20 Prvi opozoril L. Pintar, ZMS 4, 1902, 153 in znova LZ 28, 1908, 243.
21  Cas 13, 1919, 185.
22  F. Kidri�, Pre�eren II 205 si.
23  LZ 1, 1881, 439 si.
24  F. Ile�i�, Nekaj o Pre�ernovi >Novi pisarijk, LZ 18, 1898, 507�510, 569�572.
216
Cop v dostavku k �eiakovskega kritiki �ebelice:25 �... Preschern in der Sabavljiza ,Nova Pisarija', die durch Ton und Inhalt an Alfierfs treffliche Satyre ,1 Pedanti' erinnert...� Celotni odnosi do Horacije-vega znamenitega Pisma o pesni�tvu torej ne obstojajo.26 Zabavljica je zrasla iz �asa in njegove aktualnosti, iz pesnikovih odnosov do janzenisti�nih in filolo�kih nasprotnikov. Dispozicija pri Horacu je bila vzorec, �eprav se pesnik razdelitve na �kaj� in �kako� ne dr�i strogo. V eni tercini naravnost poka�e na Horacovo poetiko. Tercina se v prvi zasnovi glasi takole:
Rime dulci mixtum utile veleva, kaj prida sli�jo vsesa na�e rade; to utile je zerno, dulce pleva.
Odvisnost je torej naslednja: Pre�eren je napisal zabavljico iz aktualnosti slovenske literature, katere sredi��e je bil on sam. For�malno se je naslonil na Alfierija, v uvodu morda na Goetheja. Za dispozicijo in za primer literarne satire o estetiki pa mu je slu�il Horac, ki je bil vzor vsej poeziji prav s svojim teoreti�nim naukom o prirejanju lepega s koristnim.27
*
Po letu 1834., ko izide Sonetni venec, se klasicisti�ni mitolo�ki pristroj v Pre�ernovi poeziji zelo zmanj�a. Seveda ga je mogo�e �e zaslediti v marsikaki pesmi, toda takega pomena, kakor ga je imel v dobi pred Julijo, sedaj nima ve�. Anti�ni motivi se skr�ijo na majhno mero: Orfej, Prometej, Feniks, Kato. Toda �e pogledamo te motive, zasledimo bistveno izpremenjen polo�aj. Vsi ti �tirje motivi sedaj niso ve� pristroj, kakor so bili motivi pred letom 1833., temve� simboli Pre�ernovega do�ivljanja. Orfej, �arodejni pevec, ki je premikal skale in ga je poslu�ala divjina, bo sedaj Pre�eren sam:
Da bi nebesa milost nam skazale! Otajat Krajna na�ega sinove, njih in Slovencev vseh okrog rodove, z doma�'mi pesmam' Orfeja poslale!
25  Illyrisches Blatt 16. februarja 1833, str. 27.
26  O. Immisch, Horazens Epistel iiber die Dichtkunst, Philologus Supple-mentband XXIV 3, Leipzig 1932; za dispozicijo zlasti F. Klingner, Horazens Brief an die Pisbnen, Berichte Sachs. Akademie d. Wiss., Phil.-hist. Klasse 88, 1936, 3. Heft, Leipzig 1937; A. Sovre, Cvetje iz doma�ih in tujih logov 3, Celje 1934.
" O. Walzel, Deutsche Dichtung I 60, op. 20.
217
Kragulj, ki kljuje srce prikovanemu Prometeju, kljuje tudi srce pesniku, ki do�ivlja v slovenskem zaostalem svetu prometejsko usodo:
Kdo ve kragulja odgnati, ki kljuje srce od zore do mraka, od mraka do dne!
ttt.
O tej pesmi je ob�irno razpravljal Puntar,28 ki ka�e na oblikovnp
posebnost te pesmi, �e� da je to anti�ni carmen figuratum. Toda anti�ne pesmi v obliki oltarja, sekire, peroti, pi��ali, jajca itd. so prav tak izraz literarne dekadence kakor moderne futuristi�ne pesmi te vrste. Pre�ernova filozofska pesem nima s tem nobene globlje zveze.
Pti� Feniks, ki vstane iz grmade, v kateri se prerodi, je simbol pesnikove usode in njegove poezije. Iz borbe in trpljenja bo vstala pesem, ki jo bo narod sprejel za svojo. Tudi Katon Uti�an v Krstu pri Savici je simbol �rtomirovega odpora proti Valjhunu in torej simbol Pre�ernovega odpora proti reakcionarnim razmeram na Slo�venskem. Vsi ti �tirje motivi, Orfeja, Prometeja, Feniksa in Katona so zamenjali po mo�i in po vsebini stare klasicisti�ne motive Pre�er�nove zgodnje poezije.
*
Kon�no bi bilo treba omeniti �e Pre�ernove heksametre, ki jih je pesnik v nekaterih elegijah in epigramih uporabljal. Podrobna analiza bi pokazala, da vsebinsko niso ni� bolj blizu antiki kakor ostale Pre��ernove pesmi. Rekviziti so klasicisti�ni: na� led, vihar v domovini, �olni�, Lelj-slovanski Amor, ki pa je bil le Palinur, de�ela duhov, zvezde neba poezije, Krezovi zakladi duha, smrt kot oseba, zemlja �uvaj, darovi ljubezni itd. Formalno bi bilo pripomniti, da se spondeji najve�krat pojavljajo v tretji in �etrti stopici, v drugi redko, v ostalih pa sploh ne. Najve�krat (66 %) je verz z enim spondejem, nakar slede dale� zadaj (11 %) verzi z dvema spondejema, po tri ali ve� spondejev pa nima noben verz. Besedno je najve� dvozlo�nic v nasprotju z mo�dernimi slovenskimi heksametri, kjer prevladujejo trozlo�nice. Pri trozlo�nicah je najve� (87,50 %) besed z naglasom na sredi, torej tipa �Ljubljanke�, kar daje heksametru trdno ogrodje, ker se ustvarja konflikt besednega naglasa z naglasom po meri, ki ima v heksametru akcent na prvem zlogu. Ze Leve� Vladimir je dejal: �Pove naj se resnica, da so njegovi (Pre�ernovi) �estomeri velike cene in velikega pomena.�29
28 Pre�eren in antika, �as 5, 1911, 269�285. O antitetiki v antiki glej iz�rpno F. Brada�, Arhitektonika in simetrija v stari klasi�ni poeziji, Ras^-prave 4, 1928, 254�314.
2� LZ 17, 1897, 192 si. .                      ' p(i
218
Iz pregleda Pre�ernovih motivnih in metri�nih odnosov do antike
se vidi, da lahko zaklju�imo staro, dolgotrajno in vro�o pravdo o
Pre�ernovi arhitektoniki in njegovem apolini�nem nomu. Vsi anti�ni
motivi, kar jih Pre�eren ima, ne prestopajo okvira tedanje splo�ne
literarne izobrazbe. Razen �tirih motivov Orfeja, Prometeja, Feniksa
in Katona, ki pa so premaknjeni v �isto romanti�no simboliko, ni no-
Ifenega motiva, ki bi bil za Pre�ernovo poezijo bistven. To je samo
mitolo�ki pristroj ali literarna, rgrarfniscenca. Tudi to gradivo pa z leti
izginja; v �ebelici ga je �e mnogo, v Poezijah leta 1847. pa ga je
pesnik precej dosledno �rtal. Kon�na, na�a sodba bo: antiki gre v
Pre�ernu sicer obse�no, toda periferno mesto. Jod
219
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2012    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh