logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

leto XXIV.. St. Ji

upnvnivvu .|uD.Mii« ruiiioiim jlio 5-

Teletor U *l -22 »I 2S 4|-2<»

i/j»cricn> «lileick uiunlMu« fiuunitev» ali*

ca » - leletnr ü «-2» 11-26 Podružnica Novi ntwo iiubi lanska cesta 42 IzK iu(n< ustiipxx o ikkm o Itali» tr

■fH»em*tvo I PI > * MIlAiM

Računi t* i.iuMunsKi puktaittK on ptiteoo čekovnem omkIu it 17 »49. ta ostale kiajt Italije Servizio (.onti C.orr Post \n 11-411*

Lfobflana, sreda 9* Setolarla 1944

Preis - Cen« V- t

(UCD pOltOt ^llt

Ni i et a • o » mata «fcloe U» l«-^

■ —MUT /ki i ulne «Hi.oedeliskiir I» crom. Lu MM»

(jtido

Rotop >Vi «e o * • « » < • i o

/eiterhln schwere Abwehrkämpfe im Osten

192 Fendlkgzeuge in eine Wozhe Kampf lät'gkeit bei Nettuno

Eindrucksvolle Abwehrerlo'ge — vernichtet — Nur ge.inge

Ans dem Führerhauptf ìartier, 8. Febr. T>NB. D.is Oberkommando der Wehrmacht

gibt bekannt:

D e Ostfront stand auch gestern östlich S!;Uschkoff, südlich der Bere» na und bei .. .tebsk im Zeichen schwerer Abvvehr-J. mpfe, in deren Verlauf ».Ile sowjeti--i-hen Di'rcltbriulisversuche ani entschlos-- 11 e ii Widerstand unserer Truppen sche.-! rten. Im Kaum von Shaschkoi'f, wo gern i7 Panzer vernichtet wurden, dauern die harten Ii;impfe an.

Auch westlich des Ilinensees und nòrd-1 h Luga wurden von Panzern und

* chlachtiTcgern unterstützte Angriffe der

• u:.s<"hevristen '.n (iegenstössen und erbit-■rien INafckampfen abgev.iesen. Nördlich Newel, hu Kaum westlich Lu-

■I und bei Nanva brachten e-gene An-. iJ.sunternehiii;ingoii Erfolge und fiihr-t n zu örtlichen Frontverbes erungen. in der Zeit vom 1. bis 7. Februar vvur-n an

di n Fronten des i^andekopf:« von rttuno herrschte gestern nur geringe harispftlitiglielt. Der Angriff eines amer.--Irschen Bataillons wurde zerschlagen nd dabei drei Panzer vernichtet. In n Abendstunden führten kampfkräftige • rosstrnpps Sni Kaum v>n Apr.IIa gegen ■ve'se Zilien feindlichen Widerstand : iiche Stellungsverbesserungen durch. «'friikaiiipfartiLerie nahm erneut Sehiffs-

ansammlnngen and Ausladungen bei Nettun« w.rksam unter Feuer. Ein Transportschiff wurae in Brand geschossen. Auch fle Luftwaffe führte bei Tag und Nacht wirkungsvolle Angriffe gegen Ausladun-ge in den Häfen von Mettuno und Anzio. Mehrere grosse Betriebsstofflager wurden In Brand geworfen und Hafenanlagen nachhaltig zerstört. Vier Handelsschiffe mit 14.000 BKT wurden durch Bombentreffer schwer beschädigt.

An der Südfront helt der feindliche Druck nordwestlich Cassino an. ohne das« es Jaoei zn grosseren Kampfhandlungen nam. Feindliche Umgruppierungen, die mit den hohen Verlusten in den letzten Tagen zusamenhängen, wurden erkannt.

in den harten mehrtägigen Abwehr kämpfe» nordwestlich Cassino hat sich die 44. Reichsgrenad erd vision »Hoch- und Deutschmeister« unter Führung des Generalleutnants Franck mit einem unt erstellten Bataillon des Grenadireregiments I mot.) 8 und einer Kampfgruppe unter Führung des Oberst Baade besonders ausgezeichnet.

Ein ge feindl'che Flugzeuge rchossen in den Mittagsstunden des 7. Februar das an Hr-fen von Chios liegende schwedische Kote-Rreuz-Schiff »VViril« in Brand.

In der vergangenen Nacht warfen einige feindliche Flugzeuge Bomben auf Orte in West- und Südwestdeutschland.

«s—.......................

Nadaljnji težki obrambni hoji na vzhsdn

Pomembni obrambni uspeh — 192 letal uničenih v enem tednu — Le majhna delovanje pri Nettunu

I smùì pri Nettanti

Uf pelna nočna bitta, grandiozna panorama bojišča na nel tun ski f onti

Poročilo vojnega dopisnika dr. Fritza Meskeja

PK, S. febr. DNB. N- predmostju pr

uau se je s presenetljivo naglico raz-nov položaj. Nemške čete so prešle z

0 jevainega obroča k uspešnim napa-in m su:ik;m. Dočim so se prvotno mo-.s trn.iti, da so izkrcane sovražne sile

1 col le in držale pod nadzorstvom v bli-

1 njihovega izkrccv- .lišča in e šlo do-j za to c a se preprečijo sovražnikovi posasi preb tja fronte in dosegi opera ti v-

-i svobode, je sedaj prešla iniciativa v ruške roke. V težkih nočn h bojih so na-Ji nemšk batal oni s podporo oklopni-jv z óveh strani v glavni bojni črti natalo izboklino ter so dosegi' tamkaj omem be vreden u : eh. Sovražne s'-'.e so bile obkoljene in i;n čene. pr* čemer je bilo dosi j priveden i. 900 ujetnikov, po več ni An-■ c-i-rv. NemSki grenadirji so trenutno še olno zaposleni z zaščito novo pr dcblje-h glavnih bojn h čit. Zato še ni bilo čada bi nati mčro preiskali in ugotov li crožja in materiala. Na vsak način zkrcani sovražnik tu prvič spoznal emšk: udarec tudi v napadu. R; cumljivo je, da ta lepi krajevni uspeh poraeni n:č cdl-člinciga v aplcšni òliki ke južno od Rima, ker vemo. ča Imajo £ke čete obkoljeno pomembno množ-čet z izredno močno oborožitvijo s r.?ž-a orožjem. Višek bitke za Nettuno še kakor ni pr šel, vendar je značilno, oa nemškemu obkoljevalnemu obroču n ba vreč ome'evati na obrambo, temveč lahko poizkus vplivati na razvoj 'nidi močnimi napada"n:m: suuki. To. kar do-ža sovražn ic na svoje pr^dmostje še ra-iije z morske stran , služi danes po veči-nadomest tvi izgub ljud. in materi ia er ne prestavlja več dodatnega ojačenja bojne sile.

Ko je v se boto nad bo':š5em zopet posijalo soace, £€ je takoj zepet ož.v lo letal-sko delovanje. Vedno nove zahteve in ^ti-s na bojišču zahtev 'jo od vojaka vse preveč, da bi se lahko zavedal, da se tu bori v pokrajini z naravnost brezprlmerno lepo panoramo. Na desno ga v da javj po-zdr vi a morje h š večnega mesta s .D-lakov in megi c ki sega tja do morja, Kjer je videti scvražne izkrcevane ladje cer ogenj njihovega topništva. Po modrem t-e-bu te veličastne pokrajine se pode letala, cbd: ma od stot n oblačkov protiletalskega i topništva, ter mečejo bombe na to deželo, k pc slavni zgodovini nima več moči da bi se sama uvel avila in bran:la.

Nemški vojaki se bojujejo pred vrati Rima. Mladi so in imajo polne roke dela, ; ako hočejo izpolniti svoje naloge. Zgodov na ne bo v bodoče več govorila o Rimu Ln Ne-mijskem jezeru, ne da bi se spomnila na te skromne vojake Adolfa Hitlerja.

Madiid, 8. febr. »V južni Italiji se znova kaže premoč kvalitete nad številčno 'n ma-terijalno premočjo,« piše vojaški sodelavec španskega lista »Informaciones«. Zavezniki so imeli svoje začetne uspehe vsled premoči na morju in v zraku, zaradi boljše nemške taktike in m:ru nemškega vodstva pa jih niso mogli razširiti in niti ne obdržati. Tudi v Ital ji se je znova pokazalo, da zadostuje nekaj nemških divizij, da drže v šahu dve veliki sovražni vojski.

Americani skušaj $ prikriti lastne grešie

Nečloveško postopanje 2 japonskimi u je Ini ki

Tokio, 7. febr. švicarski poslanik v To-

ju je izrodil v ponedeljek japonskemu zunanjemu min stru ameriško protestno noto zaradi domnevnega postopanja z vojnimi ijetniki. To je objavil govornik japonske lade Iguči v ponedeljek na tiskovni konfe-enci nozemskih nov narjev. Japonska vlada bo na to noto o pravem času odgovorila.

Tokio, 7. febr. Kot nadaljnji odgovor na Hullove trditve o domnevnem slabem posto-oanju z zavezniškimi vojnimi ujetiuki je aponsk glavni govorn k navedel <4a.-.topni-tom inozemskega tiska nekaj primerov pro-.pravnega barbarskega ravnanja ameriško n angleške armade z Japonci ter je pripomnil, da hočejo sovražni državniki s svo-, mi trd tvami samo z«kr;ti sramotna dejanja svojih lastnih rojakov.

Iz številnih avtentičnih primerov je govornik opisal 1«- nekaj poedinih slučajev, ki popolnoma zadostujejo za dokaz, na kateri strani so prestopk: proti človečanstvu in mednarodnemu pravu. Z imeni, datumi in naslovi je nato navedel Iguči štiri primere, v katerih so b.li Japonci v Kaliforniji umorjeni. Neki nadaljnji umor se je zgodil v preseljevalnem taborišču v Topazu v Uthi. Enako je navedel tri nadaljnje umore Japoncev v dmgih neoznačenih intei nae iskih taborišč h Zedinjenih držav. Glede slabega postopanja in namestitve japonskih civilnih intern rancev je omenil govornik taborišče v Fortu Blissu v Teksasu ter je nato govoril o postopanju in grozodejstvih amer ške armade na Filipinih Tamkaj je bilo n. pr. v Davau interniranih 18.000 Japoncev, ki so bili zaprti pod grozotnim; pogoji.

Skupina 4200 moških žena otiok )e bila. kakor je dejal govornik št ri dn- natrpana na nekem šolske^: dvoršču, orez ve ke zaščte pred dežjem tei dva dni ni dobila n:kake hrane, dočim je bilo 2400 Japoncev tamkaj zaprt h v japonski I ud-sk šoli. Na najpocllejši nač-n je bilo 20 januarja deset Japoncev v Davau mučea:h dc smrti, ker so pripr vljali za ortale japonske internirance hrano Polivali so jih z vrelo vodo

Amerčani so lm odsekal reke ln noge ter so jim iztakaili oči, kakor je dejal Igu-

či. Skupno je bilo na ta način umorjenih 56 Japoncev, preden so se tamkaj zkioaie japonske čete.

48 mrtvih in 63 ranjenih je b i: posledica grozodejstva v u etn:škem taborišču v j Fea_.berstonu na Novi Zeland ji, kjer je j 26. februarja 1 1943 po razpravi o vpra- j šanju ujetniškega dela angleška str ža j streljala s strojn carni na neoborožene i ujetn ke Ura;no vprašan e japonske vlade glede tega'dogodka je rodilo ie izmikajoči se odgovor novozel ndske vlade s trditvijo. da je straža streljala zaradi »samoobrambe«.

Enako so zelo nečloveško postopali z Japonci. ki so bil prepeljan; iz Malaje in Burme v Indijo. Bili so nameščeni v ia-di^skib skl čiščih, zaprt, v ;ečah ter skoraj popolnoma oropan avoje esebne sovine. preden so prispeli v internacij^ko taborišče Purana Qu la. Tudi v tabor.šču samem so morali stanovati v šotorih, na da b bih zaščiteni proti vročini m mrazu, dobil' so slabo hr no ki je bila pokvarjena, ca je zaradi tega umrlo skupno 110 in-ternirancev.

Skupno z napadi na japonske bolniške ladje, je de al govornik ob koncu, nam daje teh nekaj primerov sliko o sovražnem pcst.op nju, ki ga hočejo ved'Ini državniki zakrit: s svojimi izjavami.

Prisrčno prijateljstvo med Japonsko in F.lipim

Vigo, 7. te»>r. Od ocuiodu p.ve iiu^jnsk: diplomatske misije je predsednk Laurei opozoril,, da prvič v zgodovini p_>š-ljajo Fi-lipuni diplomatsko mLSjo v inozemstvo. Lamel je pou'.aril, da je to d.kaz suve renosti, veljave in neodvisnosti Filipinov kot države.

Poslanik Vargas je podčrtal p~men vzdrževanja skrajne prisrčnosti in harmonije med Japonsko in Filipini. Dejal je: »Prinašam zavezniški Japonski naše sporočilo prijateljs va in sodelovanja pri ure itvi novega svetovnega reda, kjer bodo vsi n rodi deležni nsravn'h in skupn'h človeš ih bogastev brez po 1 jarm1 janja a'i izkor ščn nja, v duhu svobode, enakosti in moralne j pravičnosti,« J

Führerjev glavni stan, 8. febr. DNB. Vrhovno poveijništvo oboroženih sil objavlja:

Vzhodno boj šče Je bilo tudi včeraj vzhodno od Žaškova, južno od Berezine in prt Vitebsku v znamenju težkih obrambnih bojev, v katerih so se vsi poizkusi sovjetskih čet, da bi prebile fronto, izjalovili ob odločnem odporu naälh čet. Na področju prt *-šknvu, kjer Je bilo včeraj uničenih 17 oklopnikov, se hudi boji nadaljujejo.

Tudi zapadno od Ilmenskega jezera in severno od Luge so bili s protisunki in v srditih bcjlh iz bližine odbiti z okl n- * ' bojnimi letali po prti b ijševISki napadi.

Severno od New Ija, na področju zapadno od Luge in prt Narvi, so imela nekatera napada'na podjetja «fpohe in so dovedla do krajevnih zbo'jìanj b'-j S^a. V dobi od 1. do 7. februarja je bilo na vzhodnem bo-j*5čn ob 17 lastnih izgubah uničenih 192 sovražn'h letal.

Na frontah nettun'kogji predmostja je bilo včeraj le s'abofm delovanj-». Napid nckegn ameriškega bataljona je bil razbit in so bili nničeni 3 tanki. V večernih urah so dosegi močni ii^-ml oddelki na ped-roč.ju pri Anri'Ul kljub de'oma za«rr'z"ne-ma sovražnikovemu odporu krajevno zbolj-postojank.

D^'ìnoiefr lno tonni"tvo je ponovno usoe-Sno obstreljevalo izkrcavanjt pri Ncttnnu. Em prevozna ladji j-» b"a zažgana. Tndl letalstvo je podnevi in ponrči uspršno napadalo i krravfnb v n t'anski in anz'j ki Inki. V«*č veli*Ti sk'a"i"č goriva je bilo ra*gmih nri°tanl"k» naprave pa za dalje časa razb'te. 4 trgov? ke la^j« s 14.000 t«»-nami so bi'e noškodovane.

No jnžneoi bojlsč'i se J? nada'jpval »o-vražil T>rlti~k severnnr-^^^no od Cassina, n» da bi pr'S'o do več'i^ hoj-v. OT>*ena so bila sovražnikova premikanja čet, ki so v iv^il z ve'i'fiml l'.si'Nmi zodnTh dni.

V builih večdnevnih rbram^nih bo j'h se-vcrnornpadno o«» C-stna se j" p«sevno od-riro-i-^lo ri hov 'm gr^^^t'ir-ki '*ivlz*-ja »Hoch un-' D-u^f'-witT« nod vod-

ooifra'n"'"* i>"r/,iln',>i Fron^'-a s podre j"nin bata'jonom 8. gren^-^rskera po"--* im-t i in 7 n-k^ skupino pod

vrd-U'^ni p-p-rvn'k" Ba"d"ja.

N^k*»i !^',v,•™žni,, 'eia' j" v r»'">M'»n'',[Hi ii~>h 7. f-bntTja v Inki Klosn r.a-

«•»'rano švedsko ladjo Rdečega križa »Wirt!«.

V nrrt"k"i n***' I" vrr,n —*n!h Irt-' b'""^" kraje v zapadni in južno-zapi'lnl Nemč"ji.

Fircl'0 vojro prccil^J

Hels'nki. 8 febr. DNB. D mošnje finsko vojno p-roč pravi:

V srednjem odtoku Kare'nke ožine Je n«. ka udarna č^ta u^p^šno vdrla v sovražne postojanke. Dva sovražna bunkerja sta bi-

la pognana v zr k, neka sovražna edinica pa je bila uničena. Na Aunuški in Maasel-kaeàki ož ni sta b la odbita dva poizkusa sovražnikov, da bi debili u etnike. Z ostalih bojišč ni n č pomembnega.

Letalski napad na Helsinke

Hels.nki, 8. febr DNB. šef civ.lne zračne zaščite v Helsinkih general S hvo objavlja uradno poročilo o letalskem napadu na Helrimke v neči na ponedeljek, ki pravi:

Bombarilr mje Helsinkov in oltol ce je bilo Izveden? v dveh vel k:h napadalnih valovih s kakimi dvesto letal: :n sicer v času od 19. do 21 30 ter od 1. do 5. zjutraj. Civilno prebivalstvo obžaluje 38 smrtn h žrtev, 232 ljudi e bilo ranjenih. Bombardiranje v vseh pr zadetih delih mesta dok -zuje, ca sovražnik ni meril ra vojaške cilje. temveč mu je šlo zgolj za izvedbo te-rcr stičnega napnda. Med prebivalstvom ni nastala nik ka nervoznost. V mestu viada red in m r. Zaporni pas protiletalskega topn'štva nad mestom je odrin;l nanadajo-ča letala na širšo mestno okolico. Sovr ž-nik je razš ril svo- terorlstčn napad ua vso južno cbalo Finskega zaliva-

„Jeklen m!ru

Helsinki, 7. febr. Vsi finski listi razpravljajo v uvodnikih o sovjetskem terorističnem napadu v pretekli noci na Helsinki. Teroristični napad, ki je bil usmerjen proti stanovanjskim okrajem in izključno nevojaškim ciljem finske prestolnice, ugotavlja »Uta Sanomat«, je bil eden naj-silovitejših sovražnikovih napadov, ki jih je Finski doživela v tej vojni. Ta ranad že v naprej ni zasledoval kakih vojaških ciljev, poudarja »KaoppalethU-, pač pa je finski fronti v domovini ponovno predočil, kakšne smrtne posledice bi imel uspeh boljševiške ofenzive za sorednje države. Finski rarod je reagira! na terorističen nanad kot na nes-amen ziočin. Pod silo takšnih izkušenj lahko finski nr*rod vedno znova prihaja zgolj do prepričanja, da ima samo enega sovražnika in t'a rrca ostati jekleno trden pr~ti temu sovražniku. — Domača fronta v Helsinkih piše »Ajnn Shunta«, je obnovi'a ne~lomlj'vo skupnost usode zimske vojne. Prav ta s'eni bes un4če"ania, ugotavlja »Ruomen SoziaHemnkr^atii'f. čigar terT so v n"et"kli ^oči doživeli Helc'nki u+rirj-» jekleni mir. v katere n je bila fnrka domala fronta nreka-li°na z želio za edinim ri'i'"i. da tem bolj do^^vino v tei voini.

H^'slnkl. 7 fe^r Zvp-*a finskega bratstva v oro^ùj v H0,s5nkih po silovitem ^«ih^tvi nonp^u ki i° bil l7ve-*en v nre-tekM noči n*» f'nskn pres^einioo n-ltaro.'a drv*inam v^iak^v. pH-ad-t'h mod tem r>a-pp^om vsntn n«' «"""''»n'1 f'-'^kih mai'k V gotovini kot takojšnjo pomoč.

Cirzmbm i^jshl Imno zü Ezszzlm in pri Vitebekn

Navzlic blatu, snežnsiru nrefeyu in ro^elV rezmanišano srditi boji

na vzhodnem ba"šču

Berlin, 7. febr. DNB. Težišča zimske bitke na vzhodu so biia 6. teoiuaija porazdeljena nu »-se odseke Biia so ".a jugu pri Nikopolju, na bojišču med Kirovgiauom in Belo cerkvijo in na področju Rovna; sredi vzhodnega bojišča je napadel sovražnik znova med Pripjetom in Berezino ter pri Vitebsku, dočim so bili v severnem odseku bojišča najhujši boji severno od Nevelja in ob Narvi. čeprav se v Ukrajini pri temperaturi do 16 stopenj vedno bolj pojavljajo znaki blatne dobe, so med Pripjetom in Vitebskom nalivi in snežni meteži, dočim so v severnem odseku ceste in pota prevlečena s poledico, ni3o boji ničesar izgubili na silovitosti.

Obrambni boji na jugu vzhodnega bojišča so zaradi blata vedno težji, toda prav na najbolj južnem žarišču pri Nikopolju se nemški vojaki dan za dnem vztrajno in odlično upirajo sovjetskim napadom. V nedeljo je tu sovražnik zopet z močnimi silami pritiskal preko železniške proge Ni-kopolj-Krivi Rog proti iugozapadu in istočasno v območju proge Zaporožjc-Nikopolj proti jugu Vsi napadi so bili v glavnem odbiti, nekateri vdori pa zajezeni, sovražnik deloma v uspešnih protirunkih pre^tre-žen. izgubljeno ozemlje pa zopet osvojeno.

V zvezi z na-adom na Nikopolj so poizkušali boljševiki v zadnjih dneh v še večji meri otipati nemške no^tojon're iužno. zapadno in severnozapadno od Kirovsrada ter na iti slabe točke. Izvedli so številne iz-vHiišk» snnke toda vsi «o bili

Med Kbovsrradom in B°lo cerkviio 1e bilo žarišče bojev v odseku jiižn" »v* B"«ni-slava. Tu so nemške čete odbile številne 1

sovražne napade in zajezile krajevne vdore. Na zapadlem robu tega irontuega loka so nemški sunki vzhouuo od ZašKova do-\edh do uspeha.

Na podiočju Polonoje-Rovno je pritiskal sovražnik pioti jugu in zapadu. Pri šepe-tovki je prodrla neica nems^ oklopna skupina nepričakovano naprej, zajela dva sovjetska bataljona in ju uuičiia. Dalje zapadno so poizkušali sovjetski konjeniški oddelki prodreti ob rekal Gorin ln Stir, vsi ti napadi pa so bili odbiti.

V srednjem odseku so nadaljevale sovjetske čete med Pripjetom in Berezino napade z močnim strnjenjeni vseh sil na nekaterih še piehodnih mostovih. Poizkusi prodora so se izjalovili. Sovražnik je dosegel le nekaj krajevnih vdorov, ki so bili vsi zajezeni in deloma že popolnoma očiščeni. Seve: no od Berezine, kjer je sovražnik v zadnjih dneh ponovno zaman poizkušal prodreti so prodrle pri šezilki nemške čete do severnega obrežja reke in za-držnle osvojene črte proti vsem sovražnikovim p etisunkom Pri Vitebsku je napadal s"vražo'k pod-evl in ponoči z vsemi silami, dosegel pa je le nekaj neznatnih kiajevnih vdorov ki niso v nikakem so-ra*rner1u z njegovimi izredno velikimi izgubami.

Nič manici n'so bili še vedno trajajoči boji severno oi Neve'ja Od ok'opmkov podprti holiéeviški napadi so bili v glavnem odbiti Tudi severnozapadno od II-m^n^kega je-pra na z^ščlt-ih postojankah vzhodno od önd"keTirvi so bili sovražnikovi sunki brezuspešni.

Velike sovražne Izgube pri Nettami

Berlin, 7 febr. DNB Na italijanskih bojiščih je 6. februarja nekoliko popustilo bojevanje. Nemško težko topništvo je skupno z nemškim letalstvom z vidnim uspehom bombardiralo sovražnikova izkrcava-nja in zbira.išča ladij na področju Anzio-Nettuno. Neka prevozna ladja je bila zažgana. Južnozapadno od mesi <• Cisterne so nemške čete v uspešnih napadih potisnile sovražnika nazaj. OJ pričetka izkrcavanja je bilo na predmoaiju pri Nettunu dovedenih 2100 ujetnikov. 66 sovražnikovih oklopnikov in 11 oklopnih izvidniških voz uničenih ter 7 nadaljnjih oklopnikov onesposobljenih za gibanje Krvave Izgube sovražnika so izredno velike

Na južnoitalijanskeni bollico, so Anglo-američani po izjalovljen 1u vseh prejšnjih poizkusov prodora obnovil» 6 febniarja svoje napade severnovzhodm od Cassina. Po^amozn«1 skunine ki so vdrli-, na nemSko bojno polje, so bile s težkimi izgubami sovražnika zopet vržene rmzai in vsi napadi odbiti Tudi zvečer 6 februarja jn v noči na 7 febuiar so-1 »»ži.ik ni ve£ ponovil svojih napade v. Na bojlSču pri Terelit je

potekel dan mirno Sovražnikove čete,

P"°dvsei.i niaioški oddeiKi. so imele v bojih zadnjih dni izredno velike izgube.

Učinkovito udejstvovanje nemških letalcev

Berlin, 7. teiir. L/ImB. i\a it Jij ns" em bojišču je bilo nerr.ško letalstvo v zaJnjh dneh tako nad ital janskim odsekom fronte kakor nad predmostjem pri Nettunu zelo aktivno. Dne 5. februarja so bojni leta'ci napadli sovražnikova zbiral šča čet in izhodiščne postoj-Jike pri Cassina. Na. alje so bila učinkovito bomba dirana bivališ/a čet v k. a ju Cairo Istega dne so I ruga bojna letala napad'a z bombami in strel, nim orožjem pristaniške naprave Ncttuna ter sovražnikove kolone tovornih motom* h vozil na predmostju. V letnlskih bojih je bilo sestreljeno eno sovražno letalo. Prot-letalsko topništvo letalstva je sestrelilo tri nadaljnja letala. V neči na 6. feb uarja so nemška bolna letala, ki so ponovno napadla pristaniške naprave na predmostju Net tuno—Anzio, dosegla zadetke težkih bomb.

Sovražnikovo oskrbovalno blago vseh vrst, posebno muncija in živilo, je uLo uiu^e.-o. Nekatere v luki Anzio zasidrane la je so bile z bombami zauete en ruš-.ec in d.e pomožni ladji pa težko poš .o^ov-ni. T-di 6. feoiuaija so nemška bojna let. a ži-V2'hno delovala nad b-jš.em p.e m—i-ja pri Nettunu in odsekam pri tax u. Z dobrim u^i-.kom so bile napadene sovražnikove čete in kolone vozil.

BerLn, 7. febr. DNB. Nemška bojra letala so napaJa 6. febiva-ja z^pet so raž-nlkove čete na p.elmoO,u Nettu.ia m ;.ri-• zabela An^lcameričancm tu m pri n."xi Ij-j njJi napadih proti o~k-bo varnemu in p e-vojiemu prometu na cestah o>.č~tne i. g"a-be. Posebno pri Ap^Jijii so odvržene bombe povzročhe števime pacare.

„Na sSelisml peli zemlje čaka SKutu

Steckholm, 7. febr. Velik optimizem, s kater m sta ang'.eòka in amer àka propagandi opremljali izkrcev ilno pustolovščino pri Nettunu, se ;!e že davno moral zopet umakniti treznim glas;vom o položaju v Italiji. Tako je izjav.1 aižirsk. radio zaveznikov k bojem v Italiji med drugim: »Na ulicah O esina se gibljejo sem :n tja cgoičeni boj . Neki zavezniški dopisnJt javlja, č« si mora 5. armada pri Cass r.u p:iboriti kamen za kamnom. Zavezn.ška peh:ta mora najprej vlomiti vežna vr:*ta hiša in goniti Nemce v stanovanjsko sebo, nato v jedilnico, nato v kuhinjo, vendar pa to ni nikaka igra slu-ivanj , temveč cgoičena borba na živJjen.e lm smrt za posest Cassina. Na slehem pedi zemije č?i:a smrt.«

Tcrej zopet enkrat ne bo nč s tako

glasno n (javljenim pohodom v Rim. Oota-jr. pač še vedno polžavska ofenziva in sichern; meter zemlje ki si jo Angloamerlčo-ni osvojijo, e napojen s krvjo anglešk h in amer ških čet-

An^lsšlco riz:čarar§e zaradi KCiispeliov pr, Nittum

Stoc. Jioim, 8. febr. V odk t s.č-J presoj; voji.škcga položaja v l.a.iji je iz„a ila visoka b^itani-ka cs.bnost v t.rek, k kor javlja Reuter, ca je moral položaj, ki se je razvil okrog zavezi šicegi p cdm s ji . pri Nettunu. izzvi: 4 p. i za/eznilcih r-azo^a». ranje.

Prav tako je nadrJje izjavila; Nemci so na tem ozemlju posetno mečni ter so ss vsa upanja zaveznikov, c'a bedo iahko izvršili svej prvotni načrt, namreč od. ^z li Vio App.Jo un otkoJi'K nemäko aimado. vsled ojačenja nomšliih p jstoank izjn le vila. Trenulno je preža počuda v nemške roke. Mi;.! m, Ja lohko nvrao ečoni. da prevladuje na n:š. strani gotovo razočaranje. Podjetje se ni mogio, kakor smo upali, u. peš no zaključiti.«

Carig-aJ, 8. febr. Neuspehi zaveznikov v južni Ita ljil so privedli, k. kor ugo^^vlja gcnerEfl E.kilet v »Džumhur jetu«, do trenutnih obrambnih bitk. Kljub toprJš :i ta letalski p.emcči zavezn kov ni uspelo prebiti nemšliih postojank.

Britanni tiapzd ns švedsko laffa Rde sega križa

Beri n 8. febr DNB Dne 7 februar a 1944 je kra ko nred p<.ìdnem šest večmotornih britanskih let:il izvršilo tri napade na v luki Kios zas drano švedsko ladjo Rdcčciia kr ža »Wyrl«, ki so jo nap dla s strojnicami in bombami. Pcveljniik mo>t in krma >ta se vnela Ubit je bil švedski zastopn k Rdečega kr ža dr Niel:on sicupno z delom švedskih mornarjev Med številnimi ranjene je tudi ^r i; pogodben' zdravnik dr. Camplakos Ak-ilnarodn poročevalski un'd je zvedel, da je uiiu »Wyri!« zasid.ana daleč proč od vs-kega vojaške® cilja Kot ladja Rdečega kr ža je biw v smislu mednarodnih dogovorov na ladijskih stenah in na krovu jasno označena s šved>k»» zastavo ;n z rdečim križem. Ladje trke vrsie. njihove smer lei časa obstanka v že naprej določenih lukah si posamezne vojujoče države tečno javljajo. Ker je bla ladja pri belem dnevu trikrat napadena v nizkem poletu, je * t-m doka/ano, da s-j Bri-tanc namerno kršili jasna določila mednarodnega prava

Ne'zprlnjeai ameriški upi

ženeva, 7. febr. »Mi smo si pred. t .v ali vojno krajšo«, piše amer ski list »New Re-public«. Vesti o sovjetski of er živi in 'etal-üeih nap:.dih na nemška mes a so zbud le v ameriškem pietivalstvu vt s, da se bolo njegovi upi v skorajšnji konec vojne k.ra_ lu izpolnili. To iluz jo je temeljito pomedlo poročlo generalnega g v r er ji Sto gi, ki ugotavlja, da je nemško letal tvo s daj močnejše kakor 1. 1939 Z velik m z: čudenjem so zvedeli od Stro ga, da se tudi nemški prehranjevalni položij nik kor ni rwslabHal. Vse to pa dokaru'e. da čaka Ameriko še težka voma in se kcnec vcine mnogo težje napoveduje, kakor so domiš-jalL

AngloamerTrke skrbi z gum jem

Stockholm, 8. febr. Angloamerčani so se pn svo em zanašanju na dobave surovega kavčuk3 iz Brazil je zelo razočarali. Iz p;sanji- južnoameriškega tiska je raz-v dno, da je zbiranje divjega kavčuka v dolin Amaconke zvezano z največ im težavam!. ker primanjkuje za to potrebnih delovnih sil Tufi prevoz delavcev v oddaljene pekrajine ob Ani conki ter zagoto-v tev nijhove prehrane je z oskrbovan

Delavska taborišča

v Južni Rodezlp

Ženeva. 7 febr «South Africa« ìavija. da s© b:li v Južni Rodeziji ustanovljena tako imen», vana de'avska taborišča Tjakij bedo prši oni Rcdezijc:. ki niso pripravlieni služiti tudi izven kolonij.

» JUTRO« St SI

Sreaa, 9. H. 19«

Lep pogreb padlega domobranskega junaka

v Novem mestu

Novo mesto, 6. februarja.

Včeraj, v soboto dopoldne, so na novomeškem pokopališču pokopali junaško padlega domobranca Jožeta Berkopca. Pokojnik je bil med vsemi svojimi soborci izredno priljubljen. Slovel je ne le po svoji brezprimerni hrabrosti, temveč tudi kot prvovrsten mitraljezec. Ko je bil njegov vod pred par dnevi na patruljnem obhodu v novomeški okolici, je Berkopec prostovoljno šel za izvidnico. Naletel je pri tem na dve četi komunističnih tolovajev ter takoj začel nanje streljati s strojnico. Komunistična krogla ga je naposled zadela v glavo, da se je zgrudil mrtev. Medtem je pri-hitel njegov vod ter pregnal komuniste, ki so pustili na bojišču pet mrtvih. Tudi Ber-kopec je bil že mrtev, tako da so mogli domobranci odnesti le njegovo truplo.

Sobotni pogreb se je v Novem mestu razvil v mogočno žalno manifestacijo, udeležilo se ga je poleg častnega domobranskega voda Izredno veliko število novomeškega prebivalstva. Padlega junaka je na njegovi zadnji poti počastil tudi poveljnik

novomeške domobranske posadke z drugimi častniki. Navzoča sta bila dalje Ber-kopčev brat in sestra. Na krsto je bilo položenih več lepih vencev, domobranci pevci pa so ob grobu zapeli pretresljivi žalostinki »Vigred se povrne« in »Blagor mu«.

»Za blagor očetnjave«, glasilo novomeških domobrancev, je posvetilo padlemu junaku več lepih spominskih sestavkov. Med drugim prinaša tople poslovilne besede pokojnikovih soborcev iz njegove čete. Iz vseh objav je razvidno, kako priljubljen je bil pokojni Berkopec, kako radi so ga vsi imeli in kako velik ugled je užival med njimi. Padel je v starosti 23 let. Med aktivnimi protikomunističnimi borci je bil že od početka oboroženega odpora našega ljudstva proti komunističnemu tolovajstvu. Njegova smrt je globoko odjeknila v srcih vseh njegovih prijateljev, a jih le še bolj okrepila v neomajni volji nadaljevati borbo proti komunizmu na naših tleh do njegovega popolnega iztrebljenja.

Zatemnitev od 18. do 6.

Pokrajinska uprava sporoča, da je po-čenši z dne 8. februarja t. L zatemnitev od 18. do 6.

Iz

Italije

„Bedasta tolpa begunskih vlad"

Nov udarec angleških zaveznikov Poljakom

Berlin, 7. febr. Angleški tednik »News Review« predlaga, naj angleška in ameriška viada pomedeta »z beaastimi tolpami begunskih vlad«. Kako zrel je čas za večjo čistko, dokazuje ponovno poljski spor. V Angiiji živeči poljski begunci m vojaki so bili pripravljali Angležem vedno zgolj neprijetnosti. — »Tribune« piše, da je v begunskem listu SosenkowsKega »vviedomo-sti Polskie« bilo v teh dneh objavljeno, da so sovjetske tolpe v Voliniji pobile 70.000 Poljakov. Nezaslišano je, meni »Tribune«, da se celo na predvečer druge fronte ustvarja s takšnimi objavami v Angliji sami nei azpoložen je proti sovjetskemu zavezniku.

TT

Predlog lista »News Review« predstavlja pač največji napredek, ki so ga prejeli doslej Poijaki od svojih angleških »zaščitnikov«. Taisti Poljaki, ki jih je Anglija nahujskala proti Nemčiji, katerih mržnjo je do skrajnosti naščuvala in jih končno pognala v vojno, so danes »bedasta tolpa«, katere se je čimprej potrebno znebiti. Ali niso nekoč to »bedasto tolpo« naravnost zasuli z obljubami? Ali jim ni London dal najbolj vabljive garancijske obljube? Ali ni Churchill ob sleherni priliki izkoriščal begunske vlade za politične in propagandne namene ? Kaj vse so jim obljubili, kako so jih razvajali in milili! Vse to ni bilo resnično!

Redkokdaj je imel svet tako jasen primer brezznačajnosti in moralne propadlo-sti kakor ju daje Anglija v svojem zadržanju napram Poljski, toda tu se očituje zopet enkrat režija židovstva, ki s svojo brezvestnostjo in hladnokrvnostjo pometa z usodo celih narodov. V skupni igri med angleškim in sovjetskim židovstvom bo poljski narod vržen v žrelo boljševiškemu moiohu in nihče ne bo upošteval nekoč Poljski dane obljube ali volje poljskega naroda. Poljska je cena, ki jo Moskva zahteva za svojo pomoč. Pri tem pa je usoda Poljske zgolj obročno plačilo Anglo-američanov Stalinu, zakaj, kar doživljajo Poljaki, čaka tudi vse ostale narode Evrope. če bi angloameriško-boljševiškemu zločinskemu društvu uspelo zmagati v tej voini.

Vsa židovska nesramnost in brezprimer-na drznost anglo-židovske klike se očituje

v »Tribuni«, ki Poljakom očita drznost, da so bili omenili pokolj 70.000 Poljakov v Voliniji. Pri tem pa je teh 70.000 žrtev boljševiške sle po umorih vendar samo prav malenkosten del dveh milijonov poklanih Poljakov, da sploh molčimo o množičnem umoru 12.000 častnikov pri Katinu, toda, kaj pomeni židovskim krvosesom par sto-tisoč ljudi! Kjer to služi njegovim namenom, žrtvuje Žid brez usmiljenja cele narode, enako kakor so ti židovski svetovni zarotniki pustili pomoriti ali od lakote umreti milijone ljudi v Rusiji, da so utrdili boljševiški režim.

Kaj tu pomenijo še angleška jamstva, kaj Rooseveltove obljube pomoči! Primer Poljske lahko tudi ostalim narodom, ki so šli na angleško-ameriške limanice, pokaže, kakšna usoda jih čaka, če ne bodo židovski svetovni zarotniki popolnoma iztrebljeni. j Danes obstoja zgolj »ali — ali«. Ali bo ; zmagala Nemčija ali pa triumfiral boljševizem. Ne gre za usodo Poljske, ampak za usodo Evrope'

V generalni guberniji

vladata red in mir

Berlin, 7. febr. DNB. Državni minister dr. Frank je izjavil o položaju v generalni guberniji, da niti trenutno niti v bodočnosti ne obstoja kaka resna možnost, da bi bila skaljena red in mir v generalni guberniji. Le-tu ni bilo nobenih omembe vrednih sabotaž. Angleški napori, da bi med poljskim prebivalstvom zbudili nemir in zagrenjenost, so se ponesrečili. O delovanju in obsegu prizadevanj angleških agentov je vlada v generalni guberniji zelo dobro obveščena.

Moskva je nenasitna

Lizbona, 7. febr. Portugalski list »La Voz« piše, da je »za Evropo največji problem boiiševizaciija«. Za enkrat so v Moskvi zahtevali poljska ozemlja, po priključitvi teh pa se bodo takoj spnavili na baltske države in Besarabiijo. že sedaj gleda Kremelj na vzhodnoevropsko področje kakor na lastno, vsled česar hoče zopet 3 ibi ti naprej češki klin. Zategadelj je bil predal vrhovno poveljstvo balkanskih tolp komunistu Titu. In to dela vse s soglasjem in podporo Angloameričanov.

Benetke, 7. febr. O priliki zborovanja italijanskih vojnih invalidov v Benetkah

piše ministe/ za javna dela Ruggero, iu je nekdaj sam vodil zvezo italijanskih invalidov, v listu »II Gazzettino«: »Le senilna brezvestnost vladarja in bedasto sodelovanje neumnih vojakov, strahopetnih politikov ter tolstih plutokratov so lahko verjeli, da bo MussoiLnijev padec predstavljal običajne izpremembe viale. Duce pa ho je italijanskemu narodu zagotoviti blaginjo in veličino, on je ena. izmad glavnih osebnosti zgodovinske dobe, ki je združila Nemč jo, Italijo in Japonsko v eno in isto usodo. Zato italijanske usode z enim samim državnim udarom ni mogoče ločiti od velike svetovne i rame, katere razvoja še nd mogoče -.ideti. Angleži, Americane. Ka-nadci, Indijci, francoske čete iz Alžina in Maroka, Novozelandci in Južnoaf: ičani stoje pred žilavo hranjenimi vrati Rima. Ne snr.emo ostati v brez:'elju ter sprejeti našo sramoto, pohabljenja domovine, ne da bi prej brezpogojno izpolnili svoje dolžnosti,«

Rin> 6. febr. V območju italijanskega korporii crskega ministrstva je bilo izvedeno, kakor javlja radio Rim obsežno čiščenje- Več generalnih direktorjev je bilo upokojenih. Proti številnim uradnikom m ni-strstva, ki so sveja mesta začasno zapustili, je bil uveden disciplinski postopek

Milan. 7 febr .Tajništvo fašistične republikanske stranke objavlja, da je po doslej prispelih, ne pa zaključnih podatkih, v času od dne 10. junija 1. 1940, od dneva vstopa Italije v vojno, do 10. junija 1 1943 padlo v bojih 33 tisoč 275 članov fašistične stranke, 650 skvadri-stev in 1427 strankinih voditeljev raznih fašističnih o>rgan:zacij

Rim. 7. febr. Bolognski prefefct je vrsto veletrgovin. katerih voditelji so zbežali iz političnih razlog«'.-, razlastil v splošno korist ter jih vodijo odslej posebn strokovni odbori

Ženeva. 7. febr. Kakor javlja dopisnik »New York Timcsa«, prevladuje v \Yash ngtonu splošno prepričanje, da &e Badogìijeva viada brez podpoTc Angloameričanov nc bi mogla držati niti en teden.

Obvestila Slovenskega Rdečega križa

Slovenski Rdeči križ v Ljubljani je prejel od pristojnh oblasti obvestilo, da morejo svojci onih bivših intemirancev in konfinirancev. ki so b li iz it tlijanskih taborišč poslani na delo v Nemčijo, prositi, da se jim dovoli povratek v domovino, vendar morajo svojci navesti natančen naslov bivšega interniranca in konfiniranca ter izk' eati, da mu je v Ljubljanski pokrajini zagotovljena zaposlitev. Podrobnejša pojasnila dobe interesenti pri poizvedovalnem oddelku SRK, Marijin trg 5.

Razkritja o boljševiških grozodejstvih v Litvi

Ugotovitve študijskega urada v Vilni

Kovno, 8. febr. Ako mislijo, židovsko-boijševiški oblastniki v Moskvi, da bodo s seoaj objavljenimi navideznimi izpremem-bami sovjetske ustave naredili oaltskim dižavam vključitev v Sovjetsko zvezo okusne^šo, potem nam pravkar objavljena razprava študijskega urada za preiskovanje boljševizma in žUovstva z naslovom »Kako so uraomiiki GPUja mučili preiskovance« daje nadaljnji dober odgovor Litov-cev.

Tamkaj navedene izjave bivših litovskih ujetnikov GPUja ivi vprašanja Rdečega kr.ža o njihovem mučenju pri zasliševanju hi v zaporih vzbujajo grozo in zgražanje nad krvoločnimi boljševiškimi rablji. »Tisoči onih. ki so jih boljše viki v letu svojega gospod&tva v Litvi umorili, in tisoči onih, ki jih GPIJ ni mogla več umoriti, katerih zdravje pa je uniči La, nam pričajo, da ni nikake boljševiške kulture in človečnosti, temveč obstojata le še poživin-ienje in krvoločnost, pravi ta publikacija.

študijski urad v Vilna prinaša nato obsežna razkritja o sredstvih, ki so jih uporabljali agenti GPU, da. bi prisilili are tirante k priznanju pripisane jim krivde. V Litvi je mnogo ljudi z razbitimi čeljustmi, s polomljenimi nogami, razrezanim hrbtom in z estaiimi težkimi telesnimi poškodbami. ki 9o jih dobili od ljudi GPUja. Tudi sedaj prihajajo na dan v e'no nova grozodejstva. Tako je n. pr. GPU napravila frančiškanski samostan v Krietingenu za kraj neznosnega mučenja. Bilo je ugotovljeno. da so tainkaj agenti GPU vlekli are-tirancern kožo z rok in z glave, da so jih polivali z vrelo vodo in jim pulili lase. Potem, ko so bili boljševiki pregnani iz Litve, so našli kraje, kjer so bili bivši ujetn ki pokopani in vedno znova je bilo ugotovljeno, da so umrli nasilne smrti Mnoge izmed teh nesrečnežev sx>loh niso mogli identificirati, vendar so mnogi znaki nclvomno dokazovali, da so bili mučeni du smrti

BslfSevizesn bi Estonska izravnal z zemlfa

Reval, 8. febr. Radiji« postaja v Re-vaiu je v ponedeljek zvečer prenašala razgovor s profgsorjem Uluotsom. zadnjim estonskim predsednikom pred boljševiš^o vlado na Estonskem. Uluots je opozoril, da se bo v se .anji vojni odločila tud' usoda estonskega naroda. Ako bj boljševiki zmagali, bi Estonsko izr vnali z zemljo, narod pa uničil5 ali odpeljali v neznane kraje Estonski narod -e poklican k soodločanju o svoji bodočnosti. Naravna je pravica tudi

najmanjšega naroda, da se sam brani. V zvezi s tem je podčrtal profesor Uiuots velik pomen trenutne mobilizacije in zaključil : »Pogoj za bodočo Estonsko je. da kornunistično-sovjetska sila do zagotovitve miru ne vdre v našo deželo. Tega ne .smemo pozabiti niti trenutka, kajti sicer se bodo zrušila vai upanja v bodočnost.«

Eumtsitija v obrambi

evropske kulture

Bukarešta, 7. jan. »Nikoli ne smemo pozabiti dolžnost solidarnosti, ki jo moramo -zpölniti napram civilizjaciji in kulturi, h kateri smo mi ob strani ustvarjalnih narodov Evrope doprinesli svoj delež«, izjavlja list »Actiuenea« ki opozarja, da gre vedno, kaidar čitamo v nemškem vojnem poročilo o »težkih bojih« s sovjetskimi silami, za obrambo dobrin, ki pripadajo vse-iru svetu. Rumunska zavest dolžnost pa se bo, končuje list, izkazala v tej borbi. Tako se bodo Rumuni razlikovali od narodov, ki so vse svoje življenje umeli pre-životariti kot prislinjenci kulture in civilizacije.

Darilo

Namestu venca na grob pok. inšpektorja Rajka Mlejnika daruje ing. Tomo Knez Lir 300.— za mestne reveže.

Gospodarstvo

Valoriziranje starih knjig

Pod gornjim nalovom pnna&_ »Voliti scher Beobachter« zanimiv članek o položaju trgovine a starimi knj.gami v Nemčiji. Iz tega članka posnemamo naslednje.

Povpraševanje po knjigah je tud v petem vojnem letu nadalje zelo vekko in ga ni mogoče kriti z novimi izdajami al. novimi nakladami. Tiskarne so v znatnem obsegu zaposlene z vojno važnimi nalogam , tako da je komaj na ìazpolago možnost za tiskanje leposlovnih in znanstvenih knjig. Tako je razumljivo, da celo samo po sebi razumljivo, da sežejo prodajalci knjig, še bolj kakor doslej, k an-tikvarični knjigi in s cer ne samo zaradi tega. ker nova proizvodnja knjig ne more slediti vel.kemu povpraševanju, temveč tudi zaradi tega. ker tako lahko nudijo leposlovna dela, ki se danes ne zalagajo več, ker za vojno n so važna.

Zračna vojna je situacijo še poostrila. Povpraševanje po pravi antikvarični literaturi se je povečalo spričo povpraševanja za izpopolnitev knjižic, ki so pri zrač-n h napadih utrpele škodo Tudi marsikatero skladišče knjig je postalo žrtev plamen število iskanih knjig nar3šča, dotok starih knjig na trg pa popušča, v prvih vojnih letih so mnoge knjigarne, ki niso mogle kriti povpraševanja po nov-h knjigah, priključile svojim c-bratom še knj žni antikvariat. Danes ta postranski posel tudi popušča, ker je na razpolago vedno manj antikvaričnih kni g. Posebna vrsta antikvariata, tako zvanl moderni antikvariat, je izumrla zaradi pomanjkanja blaga Medtem ko se pravi antikva riat bavi z nakupom in prodajo starih rabljen h. toda razprodanih kni'g. spadtijo v moderni antikvariat nove knjige ki izvirajo iz ostankov ne?azprod'Jnih naklad m jih je dal založnik na prosto p^-od^jo po nižji ceni Take knjige, ki po večini leposlovne ali poljudno znanstvene, se morajo no no red bi za knjigotržstvo prodajati 40% pod prejšnjo prodamo ceno Ker pa so založniki medtem razprodali skoro vse ostanke naklad m danes lahko prodajo tudi knjige, za katere prej ni bilo upinia, da s" bodo kdaj prodale, zato je prenehala kupč ja v tako zvanom modernem antikvariatu Celo oni ostanki naklad v polah ki sc desetletia ležali za/praš"ni v kleteh založni^tev <»n na novo oživeli. PokupiP so te ostanke iznajdljivi grossista, ki so dali knjige ve^nti ln jih nato spravili na trg po «stari piodajni ceni. Po mne-nju komis"ri« za cene pa taki trrovci niso uprav čeni zahtevati staro proda jno ceno za kniige. katerih vsebina zaradi dogodkov ni več aktualna al' nimajo nobme znanstvene vrednosti.

Pra^e naloge antikvariata so seveda na drugem področju. Ant kvariat kupuje m prodaja razprodane knjige, ki-iih sicer n; pv^goče dohiti Pooosrto ccni rabljeno knjigo višje kakor novo Za take dcjnn4cn antikvarične knj ge velja v oreiovi načelo kakor za vse ant'kvitere. da se jim r»rzna vitja \ rednost- če so slare sk<,raj sto let ali če gre za prve izdaje, oštev Ičcne izvode. za luksuzne zdaje itd., torei za raritete in kuriozitete. Krog ljubiteljev takih kni g se v vojni ni mnogo povečal četudi so sc med kupci pojavrli ljudje, ki kupujejo take knjige za na V.'/ho kapitala.

Mnogo večje je povpraševanje po znanstveni antikvaričnih knjigah Lastnik antkv arata

mora biti iznajdljiv, da pribavi za znanstveno

delo potrebno strokovno literature. Seveda pa je tudi povpraševanje knjižnic, podjetij in ustanov zelo veliko. Največje je povpraševanje po antikvaričnih znanstvenih knjigah, ki imajo še aktualno vrednost Mnogo interesenti, ki prej niso nikol; kupovali že rabljenih knjig, segajo dane? po takih antikvančnh knjigah. Prej je biLa cens v knjižnem antikvariatu prepuščena mosti gn ponudbe in povpraševanja. Niso bile vse rabljene knjige cenejše kakor nove. Mnoge antikvarčne knjge po katerih je bilo veliko povD'a-evanie >n so bile redke, so celo prekoračile ceno novih zdaj Z naredbo o cenah rabljeni predmetov ie nenriki komisar za cene pred po drugim letom postavil tudi tu mejo in se stare knjige ie smejo prodajati po višji ceni kakor 750/o stare cene za novo knjigo Ta na-redba ;e dopustila izjeme le za predmete, ki im.ijr /brateljskn ali umetniško vrednost, torej za bioliof lske 'zdaje V praksi so bile izjeme že tedaj dopuščene za strogo znanstvena dela Sedai pa jc nemški komisar za cene odredil, da se naredba o proda jni ceni za rabljene predmete ne uporablja za znanstvena dela, kj so izšla pred 31 decembrom 1924 fin tudi za nekatera pozneje iz;šla dela) Ta zjema velja le za čisto znanstvene knjige. Še naprej pa velja predpis, da sc morejo ostale antikvar čne knji-ee (remani, šolske knjige itd.) prodajati vsaj 25 odstotkov pod prvotno tržno ceno.

Prešernove literarne nagrade mesta Ljubljane

Kratke vesti z vsega sveta

Carigrad, 8. febr. DNB. Po svojem prijateljstvu z zavezniki znani poslanec Jalčin ugotavlja v listu »Tanin«, da morata Anglija in Sovjetska zveza opustiti nazore, da je Balkan njihovo interesno področje, temveč morata prepustiti organizacijo Balkana balkanskim narodom. Poleg tega naj zavezniki prenehajo z medsebojnim ščuva-njem balkanskih narodov.

Tokio, 8. febr. Japonski potniški parnik »Suisui Mara* je z več kot 700 potniki nasedel v neposredni bližini mesta Kagošime na Kiušu. PogTešajo nad 500 oseb.

Stockholm, 5. febr. Vrhovni komisar *a Južno Rodezijo v Londonu S. M. Lanigan O' Keefe je v nekem poročilu sporočil, da bi Južna Rodezija rada stopila v Južnoafriško zvezo. Zadevnih pogajanj med ministrskim predsednikom Južne Rodezije io Južnoafriške zveze še ni bilo.

Bratislava, 6 febr. V okviru svečanosti ob priliki ?>ete obletnice državne samostojnost j slovaške republike, bo otvorjena razstav a duševnega ustvarjanja med temi petimi leti. Razstava bo svečano odprta dne 12 februarja.

Zagreb, 6. febr. Hrvatski tis* prinaša z veliki naslovi izjavo nemšketfa ministra za delo Seldteja, ki je pohvalil dobro in zanesljivo delo hrvatskih delavce» in delavk v Nemčiji

Ljubljana 8 februarja

Navzlic vojnim časom je mestna občina ljubljanska tudi današnjo obletnico smrti našega največjega pesnika Prešerna proslavila na najplemenitejši način z razdelitvijo literarnih nagrad mesta Ljubljane.

Literarne nagrade mesta Ljubljane dobe avtorji najboljših leposlovnih knjig, ki !*> izšle mintilo leto. Te nagrade torej niso mordfa natečaj, kjer avtorji tekmujejo s svojimi deli ter jih kot tekmovalci predlagajo razsodišču. Svojega dela ne predloži noben avtor, ker razsodišče samo pregleda in pretehta minulo leto izšle knjige, po natančni ocenitvi pa najboljša dela predlaga predstavniku županstva za podelitev nagrad.

Za opravljanje županskih poslov pooblaščeni generalni tajnik g. Fr«n jančigaj ie v popolnem razumevanju visoke kulturne naloge glavnega mesta 0 pravem če su za predsednika razsodišča imenoval šefa mestnega kulturnega odseka prof. gosp. dr. Janka Pretnarja, za dane rs/ssodišča pa gg. Božidarja Borka, esej sta in kulturnega urednika >-Tutrac, dr Tineta De|*-ija-ka. esejista ter uredil ka »Dom in sveta« in kulturnega reierenta »Slovenca«, prof. Janka Modm, dramaturga Narodnega g'e dališča ter književnika prof dr. Pavla Kanina. Že na svoii drugi seji je razsodišče soglasne sklenilo gospodu namestniku župana predlagati, naj za leto 1943. yod.ìb nagrade m-«lednjim književnikom, kj so razv-šč*mi po abecednem redu tako. da so vsi a i

Jože Dolar za roman »Krka umira«;

Janez Jalen za povest »Bobri«;

Ivan Matičič za povest »Petrinka«;

Zorko Simčič za povest »Prebujenje« m

Severin èali za zbirko pesmi »SrečaVanja s smrtjo«.

Davi ob 11. uri je za opravljrnje županskih poslov pooblaščeni generami tejnik g. Fran Jančigaj v slovesno razsvetljeni ia s cvetjem okrašeni županovi sobi vpričo razsodišča podelil diplome in literarne nagrade mesta Ljubljane navzočim pisateljem z n» slednjim lepim nagovorom:

»Povabil sem vas v župansko sobo sta-roslavnega uiaglstrò >a naše beie Ljubljane, da kot namestnik župana d'nejä ob 95 obletnici smrti vekkega Prešerna izročim gospodom, kj jih je izbralo razsodišče, čigar predlog- sem osvojil, literarne rurale mestne občine ljubljanske, ustanovljene na občnski seji 7. julija leta 1938 za spodbudo in za podporo slovenskim pisateljem in pesnikom, predvsem onim, ki stanujejo v Ljubljani.

Inter arma silent Musae. pranri latinski pregovor, zato sem vesel, da je kljub težki vojni vihri, ki je tako kruto zajela svet in tudi našo bridko preizkušeno zemljo, nage razsodišče za podeljevanje literarnih na- J grad. ki sodi po svobodnem preudarku in lei tua j ga vodi edino želja pospeševati slovensko izvirno leposlovje in 'Jsme.*jati pravi umetnostni okus pri izbiri ie izdanih del da je to ra2»xttšče lahko tudi letos Izbiralo med lepo, kleno in navzlic težki dot? ki Jo preživljamo, dokaj obilno in častno književno žetvijo minulega leta.

Med goepocK, ki danes za svo» vredna dela prejmejo mestno Teramo nagrado,

vidim s ponosom dva pisatelja, ki sta že dolga leta uspešna orača na slovenski slovstveni njivi — vidim pa z veseljem tudi U-terate. zastopnike našega najmlajšega pisateljskega rodu, ki obeta še mnogo pri-Hpevati k duhovni rasti in časti svoje domovine.

Literarna nagrada me* ve občine materialno žal ne more dc.%ti pomeniti, je pa zato tem vidnejši znak resnega priznanja za zasiluge na knj že vnem polju in znak globoke hvaležnosti mesta Ljubljane, ki bo vedno ponosno na svoje slovstvene nagrajence.

Prisrčno se zahvaljujem gospodom članom razsodišča za skrbno opravljeno delo — vam, gosp~dje pisatelji pa iskreno čestitam k odlikovanju, želeč vam še mnogo sreče h u speno v na n -daijnji ustvarjalni poti.«

Po tem toplem priznanju in prisrčni čestitki je namestnik župana g. Fran Jančigaj z odkr tosrčmrn zanimanjem za našo lepo kni'ževT3.ost in književn;ke nagrajencem izročil diplome in nagrade, nato ps jc bila op» mvičena odsotnost najmlajšega nagrajenca Zo;ka Simč ča z junaško smrtjo njegovega brat- ing. Simčiča na poliu s'a-ve v ,>niobranskib vrstah. Pisatelj Jauez Jalen j*- v imenu nagrajencev izrekel na-sJednjo zahvalo «

»V izredno težkih, nemirnih in zmedenih časih opravljate dolžnosti župrjia slovenskega mesta Ljubljane. V imenu slovenske Ljubljane ste pravkar na predlog razsodišča podelili na 95. obsmrt-ni uan slovenskega pesn ka prvaka, doktorja Franceta Prešerna, ki ga mirno smemo uvrščati tudi med svetovne bogonadar-jene pet m slovenskim sodobnim književnikom I>rešernovo leposlovno nagrado me-«ta Ljubiiane.

Kaxoc so časi trdi. sem trdno preverjen, da smo vsi bolj vedeli priznanja kakor zmotne dohnne. Saj je iz nagrad samih razvidno, d* si v bratstvu podi-j amo roke Zavedamo se na?vu-eč. da je vsak storil vse, «ar j« pod pritiskom razmer zmogel. Vsem .-Jtupaj, s tistimi vred. ki ao zavoljo skromnih sredstev od nagrad izostali, je pa v uajvečje zadoščenje zavest, da med trdoživim slovenskim narodom tudi takrat, kadar orožje divja, Muze ne obmolknejo, še dokaj lepše pa zapojo njih strune in bolj zveneče se oglasi slovenska beseda v časih ki naj skoraj pridejo, ko se bo — kor iz Prešernovega in naših src — dvigala iz duše vsakega zemljana k Vsevednemu prošnja:

Zwe naj vsi narodi,

ki nrepene diočakat dan,

d«, koder sonce hodi.

prepir iz sveta bo izgnan

Da rojak

prot* bo vsaft,

ne vrag. le sosed bo mejak!«

Po medsebojnem čestitaniu so se povabljeni m nagrajeni 9 hvaležnostjo poslovili od namestnika župana g. Frana Jančigaja s trdoo zavestjo, je mesto Ljubljana budi letos na najdostojnejši način proslavile obletnico smrti nesmrtnega Prešerna.

O posameznih nagrajencih in njihovih delih glej članek v kulturnem pregledu.

GOSPODARSKF VESTI = Odobritev prodajnih ren. Za vse vrste blaga ki ga uvažajo trgovci, gostilničarji itd. na kateri koh način v Ljubljansko po-krajino, se moia, preden se stavi blago ▼ promet, prositi za odobritev prodajnih cen pri šefu pokrajinske uprave, oddelek VIII. Vsaka kršitev tega predpisa se bo naj-strože kaznovala, blago pa bo zaplenjeno.

= štednja s papirjem v trgovinski korespondenci v Nemčiji. Včeraj smo že krati«) poročali o novih predpisih za štednjo s papirjem v trgovinski korespondenci, ki gre za tem. da se tvrdke poslužujejo zalepk. ker se na ta način prištedi papir za kuverto. Kuverte naj se v poslovnem prometu uporabljajo le tam, kjer se skupaj s spremnim pismom pošiljajo važne prilog»5. Novo enotno pismo za trgovinsko korespondenco obstoja iz enega lista pisemskega papirja v normiranem formatu, ki se dvakrat zgi-ba in na dveh straneh zalepi. Na pismu samem se napiše naslov pod tiskanim besedilom glave na pismu. Ta naslov pride potem pri dvakratnem zgibanju na zunanjo stran pisma, tako da naslova ni treba dvakrat pisati.

= Madžarsko-nemška p^trolejfska družba. Na kiatko smo že poročali, da je bčla iLStanovaljena v Budimpešti Maižarsko-ne-mšks (>et,i-olejska družba z glavnico 10 milijonov pengov, Ta družba bo prevzela prvotno ustanovljeno družoo z omejeno zavezo z glavnico 100.000 pengov. Preostal del gLaivnice pa prispevajo v- enakih delilnem ški kancernli za mineralno olje Wmtei st ha li. združba Elwerat-Hannover, Pruska rudarska in topilniška d. d.. Hannover, in Nemška d. d. za mineralno olje v Berlin*;.

= Japonski vejni proračun. Japonska vlada je predložila parlamentu vojni p-o-račun za vojno v Vzhodni Aziji. Ta proračun znaša 38 milijard jenov-. Znesek 20 milijarde jenov bo treba kriti z državnim posojili, 7 milijard pa bodo prispevale pirico posebne denarne organizacije za jugovzhodno Azijo mi zadete države jugovzhoi ne Azije (prejšnje leto so prispevale 3 milijarde jenov) Ta prispevek se bo kri' z Izdajo bankovcev v jugovzhodni Azri Celotna perreba nov'h posoji. bo znašala v novem proračunskem letu 28.5 milijard jenov f nasproti 21.9 v prejšnjem preračur-skem letu), in sicer za nacionalni pro-* čun 6.1 milijarde (3.5), za vojni proračun 20.8 (17.2) in za ostale proračune 1.6 mi-lijrade (1.2). Skupni japonski izdatki bodo znašali v novem proračunskem letu 51 milijard jenov nasproti 37 milijardam v prejšnjem proračunskem letu.

— Val? fna zmeda v južni I talin. ^Kölnische Zeitung« prinaša zanimiv članek o valutnih razmerah v Južni Italiji ter pravi med 'h-ugmn naslednje. Ko je Badoglijev fina;«čni min si er v teku 45 dnevnega via dar. ia prvikrat .stopil o red italijansko javnost, je dal zagotovilo da bodo deležni poine zaščite vpisn ki vojnih posojil. Kako p-i je b;!o v resnici s to zaščito, nam kaže gibanje tečaia devetletnih zakladnih hr.nov. Ta tečaj je 8. septembra padel na 3r»ffr nonrnalne vrednosti. Danes notirajo ti zakladni boni v Južn- Ttaliji le še 18, medtem ko znaša tečaj v svobodni Italiji okrog 80%. V denarnem prometu Južne i Italije vlada zmeda, ker je v prometu pet ! različnih ^alut An^loameričani ?o določili ! pris Ini tečaj 4Ó0 lir za angleški funt, od-| nosno 100 lir za ameriški dolar. Ta rela-j cija pa velja seveda le za okupacijski I funt, r ni nosno za okupacijski dolar. V pro-! met prihajajo preko vojakov tudi pravi i funti in dolarji, ki pa j'b prebivalstvo te-■ savrira. O liri noče nihče nič vedeti. Ker i ni nobene državne avtoritete, se oskrbo-j valni predpisi in predpisi o cenah sploh ! ne izvajajo. Kmetje ne oddajajo žita dr-! žavnim zbiralcem, kar je glavni vzrok, da I je bilo treba obrok kruha zmanjšati in je danes ta obrc-k za polovico manjši, kakor v svobodni Kalij1. Na črni borzi stane v Neaplju kilogram kruha 150 lir ali 1 in pol dolarja, preprosto kosilo pa stane 200 lir ali dva dolarja. Od Ane:lcam«»ričanov zasedena Južna Italiia je danes prišla na nivo zamorske renublike. ki jo zavojevalci po m'li volji izkoriščajo.

= Ukinjene omejitve za potrošnjo papirja na Slovaškem. S posebno odredbo predsednika vrhovnega slovaškega preskrbo-valnega urada so bile s 1. feor.iarjem na Siovašker.i ukinjene vse omejitve ji .ede potrošnje časopisnega papirja in glede obsega listov in časopisov, naznanil in oglasov. Te omejitve so bile izdane 1. maja 1943, ter so bile sedaj ukinjene, ker se je položaj na trgu s papirjem spremenil, časopisi, ki jim je bilo lani ob omejitvi velikosti oglasov dovoljeno povišati cene za oglase, morajo sedaj, ko so te omejitve odpadle, uvesti stare tarife.

= Omejeno obratovanje valilnir ^ perutnino v Nemčiji. 2e ponovno je 'jila nagi sušena patreba. da se omeji nadalnje širjenje perutninarstva v Nemčiji, ker mora biti živinska krma v prvi vrsti na razpolago za prašičerejo. Ne glede na to, ria perutnina razmeroma slabo izkoristi zrnato krmo. je izkoriščanje krme v prašičjereji tudi v interesu vT«>

Kronika

* Papež ostane v Rimu. »Zürcher Zeitung« je objavila poroč lo iz Washingtona, da se vodilni katoliški krogi v Ameriki bavijo z mislijo povabiti papeža, naj zapusti Vatikan ter se preseli v Zed;njene države. Na to vest prihaja pojasnilo iz pr stojnih nemških krogov, ki pravi, da je papež odklonil doslej sleherno ponudbo, da bi zapustil Rini.

* Smrt znanega nemškega planinarja. V Monakovu na Bavarskem je umrl eden najbolj znanih mož nemškega alpinizma dr. Georg Leuchs. Učakal je starost 68 let.

* Po obnovitvi neodvisne albanske države si je albanska vlada sestavila program, ki predvideva ureditev države. Po vesteh, ki jih prinaša »Donau-Zeitung«, je preskrba dežele s kruhom zagotovljena. Petroleja je v Albaniji dovolj ne le za lastne potrebe, ampak ga preostaja tudi za izvoz. Kaže pa se velika potreba po prometnih sredstvih. Albanija nima nobene železnice. Poleg tega je dežela brez industrije, čeprav se večina njenih prebivalcev peča s poljedelstvom in živinorejo. Tobačna industrija čaka ugodne priložnosti, da se bo mogla razviti, kar bo znatno pripomoglo tudi k omiljenju brezposelnosti v Albaniji.

* Proti boljševizmu in židovstvu v An-gl'j'. >Dailv Worker« se zelo razburja, ker se v Londonu in Manchestru zadnji čas pojavljajo razni proti boljše viški in proti-

■'ov-ki napisi na zidovih in hišnih pročeljih. V Manchestru naletimo celo v mest-,em središču na napise s tako velikimi črkami. da jih ne more prezreti noben mimoidoči. Pred vsem so to protikomunisti-•ìa gesla. Poleg tega je tudi zelo razširjen napis »Zid, pogini!«

* Nove namestitve pri španski policiji. Španski prostovoljci, k; so se svoj čas b-rili na vzhodnem bojsču, o bili sedaj pozvani, naj se priglasijo za službo v .španskem policijskem zboru.

Stiri tisoč hiš Sp je zrušilo zaradj potreba. S turškega potresnega ozemlja v Zapadni Anatoliji poročajo, da so potresni sunki zahtevali 630 mrtv h in 720 ranjenih. Nad štiri tisoč hiš pa je bilo polu srn h.

* Kopatfšče SHač je prešlo v državno k»*t. Finančna prokuratura v Bratislava je ukrenila vse potrebno za !zročitev ko-•• i1 Sča Sliač v državno last. Doslej je

lo kopališče deloma v židovskih rokah, : •: ' ai delnic pa je imel tudi neki odvetnik

v Pr£gi.

* Usmrtitev zaradi nošenja prepovedanega orožja. Iz Benetk poročajo, da v Mi-'anu in Turinu silno strogo postopajo proti osebam, ki nosijo orožje brez do-■■ Menja. Tako so na Piazza della Scala te er. prijeli po policijski uri nekega moškega k je nosil pai seoi nabito avtomatič-r.! p .stoio. Mož je po poklicu mehanik in se p'ši Perini. Ker je nosil orožje brez predpisanega dovoljenja, ga je republi-canska fa -dstična straža na mestu ustrelila. Enako usodo je doživel tudi nek! Francesconi v Turinu. pri katerem so naši. ročno granato.

Iz Ljubljane

u— Nov grob. Na Vrhniki je preminila vdovci po administrativnem povočniku ga. Olga Kumpova, po rodu Javoiškova. T .'čakala je starost 67 let. Zapušča nečakinjo Anico in dingo sooodstvo. K večne-u počitku so rajnko položili včeraj poldne na domačem pokopališču. Naj po-'."a v mini! Prizadetim svojcem izrekamo nse iskreno sožclje!

u— Danes se je začeta v knjigarni Oiasbene Matice predprodaja vstopnic za

simfonični koncert letošnje sezone. Koncert obsega izključno le slovansko . asbo in so na sporedu Dvrfskovi »Slo-vansk. plesi«, od katerih jih bo izvajal 'ovečani radijski orkester Ljubljanske radijske postaje, pod vodstvom dirigenta D. M. šijanca, deset. Slovanski plesi nesmrtnega češkega mojstra Dvoraka so ponovno in na najrazličnejših krajih pro-rrama točka celega simfoničnega koncerta, ker jih od! kuje izredna pestrost in bogata vsebina glasbenih misli in melodij. V. s mfonični koncert bo v ponedeljek, dne 14. t. m. točno ob 6. uri v veliki unionski dvorani.

u— Seznami izgubljenih in najdenih predmetov, ki jih vsak mesec objavi uprava policije v Ljubljam, so si po večini zelo podobni, vendar se tudi v njih zrcalijo vojne razmere. Mirovnim seznamom .so podobni v toliko, da je najdenih predmetov vedno manj kakor izgubljenih. Različni so pa izgubljeni in najdeni predmeti. Ljudje izgubljajo nogavice, rokavice, kakšno zapestno uro. kakšne ponošene

otroške rjave čevlje, nalivno pero, pa celo tudi kakšna zlata zapestnica ali denarnica z večjim zneskom, usnjena aktovka z denarnico vred je na seznamu izgubljenih predmetov. Največ pa je izgubljenih osebnih izkaznic in kakšn/ih drugih listin. Naj so listine še tako važne — vštevši živilske nakaznice ali potrdila mestne zastavljalnice — še vedno jih ljudje izgubljajo. Med najdenimi predmeti so razne malenkosti, ki pa so posamezn'ku lahko mnogo vredne Cina boa ali zlato nalivno pero, rokavice ali nogavice, denarnica s kakršnim koli zneskom, vse ima danes svojo veliko vrednost. Vsekakor je smola, če izgubiš kar dve budalki v omot'h, kupljenih pravkar pri Suttnerju. Nu, pa sta se budilki našli in ju dobi tisti, ki ju pogreša, na upravi polioje. Seznam navaja za januar 55 izgubljenih in 12 najdenih predmetov.

Opazorilo

Dne 6. februarja si je neki neznanec na zvijačen način prisvojil mojo vizitko. Zato opozarjam vsakogar, da se ne odzove nika-kemu pozivu, predlogu ali prošnji, ki bi mu bila predložena z mojo vizitko. Po možnosti naj se neznanca legitimira.

Vera Adlešič-Popovic

u— Čudno padalo. Vsakovr stne nevšečnosti lahko napravi burja, kadar nekoliko močneje potegne po ljubljanskih ulicah. Odnaša perilo, ki ga je potem treba iskati na sosednjem dvorišču, odnaša pa tudi dežnike, ki se sušijo na balkonih. Tako je preteklo soboto močan sunek burje odnesel z balkona v 1. nadstropju h;-še št. 8 v Strossmayerjevi ulici lep ženski dežnik. Burja ga je dvignila, kakor majhno padalo in ga odnesla bogvekam. Ker je lastnica hudo prizadeta, naj blagovoli tisti, ki je dežnik našel, vrn t'i ga gospodični.

u— Licitacija zapadlih predmetov bo v

soboto 12. februarja t. 1. ob 15. uri v mestni zastavljalnici na Poljanski cesti 15.

u— Namesto venca na grob g. Rc-jka Mlejnika poklanjajo 250 lir Diuštvu slepih stanovalci hiše na Gosposvetski cesti. št. 4.

u— Znanje tujih jezikov je tudi Slovencem nujno potrebno. Brez tega ni trgovskega ne kulturnega kontakta s šir-jim svetom. V knjigarni Tiskovne zadruge dobite knjige za samouke nemškega in italijanskega jezika. Nedavno je izšla tudi za angleški jezik odlična učna knjiga prof. J. Kotnika v dveh delih.

u— »DOLO REX « tablete se priporočajo pri gripi ;n boleznih prehlada, ker znižajo temperaturo, olajšajo pa tudi bolečine pri glavobolu, migreni in revmatiz-mu. »Dolorex« izdeluje lekarna Mr. Ba-hovec.

u— Slovenski mladini nujno priporočamo, da se nauči knjigovodstva, ki je osnova za vsako gospodarsko udejstvovanje. V bodoče ne bo poklica brez znanja knjigovodstva. Zato naj mladina izkoristi čas, ki ga je danes dovolj na razpolago. Zelo pripravna knjiga za samouke je S:čevo knjigovodstvo.

u— Odlično goriško belo in istrsko črno vino toči tudi čez ulico gostilna Lovš n.

Zračna zaščita

Večje število hišnih gospodarjev ali starešin še vedno ni naznanilo pomočnic za hišno prvo pomoč ob letalskih napadih. Opozarjamo jih znova, da morajo te prijave napraviti takoj. Prijave sprejema mestni fizikat v II. nadstropju Mestnega doma.

Orodje v zaklonišču naj bo stalno na istem, preglednem in pripravnem mestu. Priporoča se namestitev v stojalih.

Ob alarmu zaprite centralne, plinske in vodovodne pipe. Pogasite ogenj v ognjišču in v centralni kurjavi ter ugasnite luči!

Z Gorenjskega

V Mojstrani je ženska skupina priredila roditeljsko popoldne. Prireditev je bila dobro obiskana. Otroci so nastopili s pesmicami in igricami. Krajevna ženska voditeljica se je zahvalila predstavnicam vodstva iz Radovljice.

Kmetijski tečaji na Koroškem. V dnevih od 5. do 6. februarja se je vršil za koroške kmete poseben tečaj za kmete, ki je seznanil udeležence z nalogami kmetijske proizvodnje v tekočem letu. Govorili so tudi poročevalci, ki so pojasnjevali tudi pol tični položaj.

Novo vodstvo Rdečega križa v Celovcu. Zaradi preobremenjenosti z drugimi posli je bil dosedanji vodja Rdečega križa v Celovcu dr. Franz primoran odložiti to

častno funkcijo. Za njegovega naslednika je bil imenovan dr. Valter Herbst.

življenje in »mrt v Tržiču. Meseca januarja se je v Tržiču na Gorenjskem na-rodilo pet otrok, poročila sta se dva para, umrlo pa je pet oseb.

V Cerkljah so pretekli mesec zabeležit 6 rojstev in 3 smrti. Nov dokaz o zdravju gorenjskih krajev.

Z zlatim nemšKim križcem je bil odlikovan poveljnik čete v nekem planinskem lovskem polku, nadporočnik Viljem Fru-tschnig, ki se bori na vzhodni fronti. Doma je v Dulah na Koroškem in je bil pred tem odlikovan že z železnim križcem 1. in 2. stopnje.

O koroški deželni zgodovini bo poslej predaval na graški univerzi dvorni svetnik dr. Jurij Graber iz Celovca. Nastopno predavanje je imel te dni in je zbudilo veliko zanimanje. Dr. Graber obravnava zlasti koroške šege, vraže in običaje. Ro-dd se je 1882 v Porečah, dovršil je gimnazijo v Celovcu, filozofsko fakulteto pa v Gradcu.

Komorni pevec Patzak v Celovcu. V

petek, 11. februarja bo nastopil na koncertnem odru v Celovcu znani tenorist državnih opernih gledališč v Monakovu, Berlinu in na Dunaju Julius Patzak. Spremljal ga bo pianist Hubert Giesen.

žrtev bika. V Zgornjem Dravogradu je razjarjeni bik sunil 63 letnega posestnika Fr derika Eggerja v desno oko, kj se je nesrečniku zlilo.

Nesreča pri igri. Desetletni Emil Drolc iz Spodnjih Pirn:č pri Medvodah je streljal z lokom in puščicami. Njegovi tovariši so ga pri tem ranili v oko ter so morali dečka pripeljati v Celovec, kjer mu bodo izgubljeno oko nadomestli s steklenim.

Smrtna nesreča na železnici. Pri spaja-

niu dveh vagonov je prišel 40 letni ran-žirm delavec Jožef Mitterdorfer med odbijače. ki so mu zmečkali noge. Pol ure po prevozu v celovško boln šnico je umrl.

Nesrečen padec. 53 letna vdova Berta Razpotnikova je tako nesrečno padla na cesti, da sj je zlomila desno roko ter so jo morali pripeljati v celovško bolnišnico.

S štajerskega

Ljudsko vseučilišče v Ptuju je na Sveč-nico započelo novo senjo, pod naslovom »Večna dela v nemškem pesništvu«, o katerih predava študijski svetnik Bi lek. Gospodinjam pa je namenjeno predavanje okrožne gospodinjske svetovalke Ane Ste-ckerjeve. ki bo v ponedeljek, 7. t. m., govorila o zdravi ljudski prehrani.

Odlikovan; Spodnještajerel. Z železnim križcem 1. razreda so bili odlikovani naslednji Snodnieštajerci: Janez Krebič in Alojz š;ško 'z ptujskega okraja, Alojz Polšc iz Maribora ter Jože Hrastnik in Jernej Mlinar škofje vasi pri Celju.

Zdravstveni tečaj. Materinsk'' urad Hei-matbunda prireja različne tečaje, kjer se žene in dekleta lahko teoretično in pra> tično vežbajo zlasti v pogledu zdravstva in higiene. Pravkar prirejajo v Mariboru nov zdravstveni tečaj, h kateremu priporočalo ženam in dekletom čim številnejšo udeležbo.

Zbirka m zimsko p»moč, ki je bila prirejena 22 .in 23. januarja, je na štajerskem prekosila vse dosedanje zbirke. Nabrali so skupno 5.222.222 marki, od tega samo na Spodniem štajerskem 1500.000.

Koncert za Zimsko pomoč. V Žalcu so imeli koncert, čigar izkupiček je prinesel 22 000 mark v korist Zimske pomoči.

žalna svečanost. Od komunistov je bil zavratno umorjen 31 letni blokovni vodja Ivan Izlaker, ki je bil v službi pri zagorskem rudniku kot kopač. V teku 31 let požrtvovalne službe si je pridobil splošno spoštovanje pri tovariš h in predstojnikih. Kot častn,' funkcionar Heimatbunda je bil prav tako marljiv. Pogreb se je izpreme-nil v veliko žalno svečanost. Po naročilu okrožnega vodje je govoril okrožni uradni vcdja Schultz.

Smrt stoletnice V Mariboru je umrla Marija Ana štupca, ki je upala, da bo obhajala stoletnico rojstva. Ta želja j>a se j! ni zpolnila. kajti umrla je te dni v staiosti 99 let in pol.

Na Zidane.ni mosfeii in v okolici je bilo od novembra 1943 dalje pr rejenih 10 jezikovnih tečajev, katerih se je udeležilo okrog 500 ljudi, ženske pa poleg tega ši- . vajo za vojsko.

Nesreče. 61 letni Jože Fras iz Negove je padel pri delu in si zlomil nogo. 44 letni Avgust Kotnik iz Fraina je pa padel, j zadet od tovornega avtomobila, ter se je poškodoval na desnici in očesu. 30 letni Janez Gričnik iznad Mar bora je bil s kamnom ranjen v oko. katero so mu morali na očesni kliniki v Gradcu odstranit!.

Kmetovalec Jurij Mittl s Srednjega štajerskega je ponoči padel v potok Pinko. Najbrž se je pri padcu onesvestil in je

uton'l.

Iz Trsta

Priznanje častnih pr«»tt>jbin avstrijskim odlikovancem. Vrhovni Komisar na operacijskem področju »Jadransko Pr.morje« bo priznal vsem nosilcem avstrijskih hrabrost-nih odlikovanj, s katerimi je združena pravica odgovarjajočih pristojbin, obnovljeno pravico omenjen:h častnih pristo b.n. Zaradi tega se morajo prijaviti s predložitvijo zadevnih listin pri nemškem svetovalcu v Trstu vsi ime ji tel j i zlate avstrijske svetinje. velike in male avstrijske hrabrostne svetinje.

Napad na kolesarja. V okolici Komna je doživel neki pek, ki se je peljal na ko lesu, neljubo presenečenje. Bil je napaden in so mu banditi zaplenili kolo ter odnesli obleko in čevlje. Na koncu so ga še obstrelil'. Peka so težko ranjenega prepeljali v tržaško bolnišnico.

Iz Gorice

IjevaL Poieg drugih mest, ki so znana po svojih kulturnih zakladih in zgodovin«kiH spomenikih, so bombardirali tudi Dubrovnik

Smol» ve in n»a«dlji v Dalmaciji. V Dalmaciji raste prbližno 700.000 amokev, ki

dajo .sako leto okoli 3u00 vagonov suhih snlokov, V zadnjem času se je s sodelovanjem' vlade ustanovilo več modernih sušilnic za sušenje tega sadja. Poleg tega p izdela Dalmacija vsako leto približno st.» vagonov mandljev v trdih lupinah in n«;k! u-Idomestek za kakao, katerega pridelek '.naša 300 vagonov na leto.

Spominska /.numka ustaškega jH>Ikov-uika Francesca. V prid ustaški mladeži je dovolil hrvatski prometni minister izdajo spominske zinamke s sliko polkovnika Jureta Francetiča. hrvatskega narodnega junaka, ki je padel v borbi s komunisti. Znamka bo imela izredno visoko do-klado, namreč 250% k nominalni vredna sti in bo stala 300 kun. Po finem umetniškem zasnutku bo tiskana v dunajski državni tiskarni na rjavem japonskem papirju.

Sečnja v gozdov h goriške okolice. Tudi v Gorici primanjkuje drv, zato so začeli neotigovomi ljudje zalnje čase kar na debelo izsekavati gozdove, zlasti v Panovcu, ki je državna Last. Zaradi škode ki nastaja na ta način, opozarjajo oblasti, da čaka vsakega, ki bi se v bodoče di-znil podirati drevje za lastno uporabo, stroga kazen.

Pogrešan deče.«. 12 letni Janez Eržen se je mudil zadnje čase v Trstu, kjer je stanoval pri svoji teti v Marconijevi ulici Pred dnevi je odšel v Idrijo, da bi obiskal starše, toda na mesto ni prišel, zato so roditelji zaradi dečka v skrbeh.

Izropan vagon tobaka. Te dni jo prispel na železniško postajo v Vidmu vlak. V nekem vagonu je bilo 14 sodov, napolnjenih s tobakom, ki je bil odposlan iz Verone. Pri komisijskem pregledu vagonn zo ugotovili, da je zmanjkal sod s 436 kg tobaka. Ukradeni tobak je vreden 75.000 lir. Ker se je zlikovcem oči vi dno zelo mudilo, so raztresli po vagonu okoli 60 kg tobaka.

Nesreča ali zločin v gozdu? V Grgarju je bil obstreljen 22 letni Janez Kogoj, ki je sekal d

Iz Hrvatske

Japonsko poslaništvo v Hrvatski. Iz

Tokia so sporočili: Tennó, ki je bil več dni prehlajen, je po svojem ozdravljenju prisostvoval seji tajnega državnega sveta, na kateri je bila med drugim sklenjena ustanovitev japonskega poslaništva v Hrvatski. Zagrebški tisk je pod velikimi naslovi priobčil to vest in izraža veselje nad tem sklepom japonske vlade.

Pregled Črne legije po Poglavniku. Iz Zagreba poročajo, da je dr. Ante Pavelič pred nekaj dnevi pregledal Črno legijo, ki je elitni zbor ustaške milice. Ta vojaški oddelek se nahaja že dve leti v bo-j h s komunisti, posebno v predelih južne Hrvatske. Črna legija bo poslana za nekaj časa na oddih v neko garnizijo na severnem Hrvatskem.

»Hrvati se ni«o borili nikdar v pravičnejši vojni, kakor je sedanja«. Novi hrvatski vojni minister Ante Vokič je izdal vsem častnikom, podčastnikom in vojakom hrvaške vojske poziv, v katerem pravi med diugim: Nikdar v svoji zgo-dovni se niso Hrvati borili v pravičnejši vojni, kakor je sedanja. Ramo ob rami z nepremagljivo nemško vojsko bomo nadaljevali to vojno proti notranjemu in zunanjemu sovražniku do končne zmage. Svoboda se lahko pribori le s krvjo. Moja naloga je, dati našim junakom vse, kar potrebujejo, da bodo odločili ta boj, ki so nam ga vsilili na§: sovražniki, v našo korist«.

Zdravstvene ustanove na Hrvatskem Na področju Nezavisne države Hrvatske je po zadnjih statističnih podatkih 113 bolnišnic, med temi 20 v Zagrebu, s skupno 14.934 posteljami (v Zagrebu imajo bolnišnice 6362 bolniških postelj). Med vojno so bile nekatere bolnišnice zaprte. Izboljšanje in obnova zdravstvenih zavodov bo izvršena z desetletko. Vsaka bolnišnica bo imela najmanj 150 postelj in poseben interni in kirurgični oddelek.

Spremembe v prometnem ministrstvu. Za vodjo glavnega ravnateljstva za javna dela v prometnem ministrstvu je bil imenovan inž. Lovro Celio-Cega.. Nadalje je bi' namesto dosedanjega vodje železniškega ravnateljstva v Zagrebu Stjepana Broda-riča imenovan inž. Nikola Turkalj.

Bombe na Dubrovnik. »Tagespost« poroča- da se je v zadnjih dnevih letalski teror angloameriških letalcev proti Hrvatski, predvsem proti mestom v Dalmaciji, nada-

Beteinica

KOLEDAR

Sreda, 9. februarja: Apoloni ja.

DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica; Beli sen. Kino Sloga: Diesel. Kino Union: Anka in plavolaska,

DEŽURNE LEKARNE

Dane«: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, in Nada Ko-motar, Vič • Tržaška cesta.

ZATEMNITEV je strogo obvezna od 18. do 6. ure!

DRŽAVNO GLEDALIŠČE

DRAMA

Sreda, 9. februarja, cb 16: Matura. Izven.

Cene od 24 Pr navzdol. Četrtek 10. februarja, ob 16: Vera in nevera. Red Četrtek.

Petek, 11. februarja: Zaprto.

*

Fodor: »Matura«. Igra v treh dejanjih. Osebe: Vladni svetnik dr. Štefan Dvornik — Drenovec, dr. Dominik Čebula — Debe-vec, dr. Branko Vidovič — Gorinšek. dr. štrk — Nakrst, dr. šiška — Verdonik. dr. Edmund Vrtač — Gregorin, profesor dr. Klotilda Mozolje — Nablocka. prof. dr. Ana Mate — Ukmar-Boltarjeva. Ema Zor — Gabrijelčičeva, Katja Slaparjeva —-Levarjeva, Dora Voglarjeva — Svetelova, Malijeva — Intiharjeva. Kolarjeva — Golie-va — Anton, sluga — Plut. Režija: C. De-bevec.

OPERA

Sreda. 9. februarja, ob 16: Prodane* nevesta R.ed Sreda. Četrtek. 10. februarja, ob 16: Mrtve oči. Red A.

Petek, 11. februarja: Zapito.

*

B. Smetana: »Prodana nevesta«. Komična opera v treh dejanjih. Osebe: Krušina —-Janko, Ljudmila — Poličeva, Marinka, njuna hči — Polajnar jeva, Miha — Dolničar, Kata — Golobova, Vašek — Banovec, Janko — Slanovec k. g., Kecal — Lupša, cer-kuški ravnatelj — Jelnikar, Esmeralda — Barbičeva, Indijanec — Marenk. Režija: C. Debevec. Dirigent: D. Žebre. Koreograf: P. Golovin. Zborovodja: S. Hubad.

V sredo 9. t. m. ob 14. uri naj se /.glasijo v Operi k skušnji za »Goren jskega slavčkac ti-le otroci: Bajde Joško. Jemec Marica, Vakselj Marko, Erbežmk Lado in Remili Cveta.

Dddajnsška skupina Jadransko Frimorje

RADIO LJUBLJANA

SREDA, 9. FEBRUARJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30 do 7.40: poročila v slovenščini. 9.15—9.30: Pi-egled sporeda (nemški in slovenski). 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30 do 12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert Malega orkestra, vodi Stojan Stenovic. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.30: Popoldanski koti_ cert. 17.30—18.00: Otroška ura (voda gdč, SEJavica Vencajaova ). 19.00—19.30: Solističen koncert (insti.). 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, pi-egled sporeda. 19.45 do 20.00: Mala glasbena medigra. 20.00 do 20.10: Poročila v nemščini. 20.10—21.00: Podoknica. 21.00—22.00: Drobni nape vi. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10 do 22.30: Glasba za lahko noč.

Letošnji nagrajenci mesta Ljubljane

Literarno razsodišče za podelitev Prešernove nagraie mesta Ljubljane je imelo v slovstveni produkciji 1. 1943. precejšnjo izbiro, vsekakor večjo, kakor bi mogli pričakovati glede na vojne razmere. Razen na drugem mestu navedenih s Prešernovo nagrado odlikovanih del jih je izšlo nekaj, ki so značilna za avtorje in za našo slovstveno kulturo, čeprav niso tako dognana in pomembna kakor dela, ki jih je razsodišče izbralo za edino sedanjo slovensko literarno nagrado.

Kar ob sebi se ume, da je bilo treba predvsem upoštevati roman Jožeta Dularja ; Krka umira« Lju i je s Krke«, je oi/oežno delo m pričuje ne le o pisateljevem lepem pripovednem talentu marveč tudi o značilnem oblikovalnem razvoju od novelistične zbirke do tega romana. Delo je nastalo v težkem in nemirnem ozračju naših zgodovinskih dni in je eden izmed slovstvenih dokumentov, ki kažejo, kako se naš mladi pisateljski rod zopet vrača k literaturi regionalnega in zato tembolj domačnostnega značaja. Kakor znano, je pisatelj postavil dejanje svojega romana v začetek osemdesetih let prejšnjega stoletje., ko so je v Krki mahoma pojavila račja kuga in pomorila ves zarod: tako je Krka izgubila svojo največjo znamenitost in hkrati so prenehali vsi krajevni ppori zara-di račjega lova — spori, ki tvorijo poleg nekaterih ljubavnih, socia'nih m čisto človeških motivov poglavitni zapleti jaj

Dularjevega romana. Najsi bi pri tej stvaritvi mladega pisatelja želeli še strožjo umetniško dognanost, je »Krka umira« delo, ki vzbuja splošno priznanje in opravičuje najlepše nade v pisateljev razvoj.

Mesto Ljubljana je po pravici nagradilo trilogijo Janeza J a 1 e n a »Bobri«, ( Slo-venčeva knjižnica), delo. ki je bilo z ob koncu leta izišlim tretjim delom zaključeno. Spis ima svojevrsten značaj. Pisateljeva fantazija je segla v svet. čigar temine ie trudoma osvetljuje z brlečo lučjo redkih izkopanin m slučajnih odkritij arheo-logova raziskovalska vnema, v svet taiko zvane »ljubljanske kulture«, kakor jo kažejo ostanki mostiščarjev na našem Barju. Jailen je v časovnem zapovistju nekaj človeških generacij pokazal razvoj in razširjenje te prastare civilizacije, ki je dobiila po zaslugi pisateljeve živahne, vendar di-soipimirane domišjiije mnogo bolj &üi manj izdelanih življenjskih podob, segajočih tja v čase, ko je prvotna koliščarska kultura postala že bolj ekspanzivna in je iskala stikov z oddaljenimi selišči in rodovi. Ostajajoč zvest lovski povesti, v kateri je Ja-len že prej pokazal znatne oblikovalne sposobnosti, je velikopotezno ustvaril ne samo generacijski roman o usodi predzgo-d o Vinskega človeka, ki nam je tako maio znan, marveč tudi živahne, ponekod prav učinkovite podobe prirodnega življenja na tedanjem jezeru, čigar valovi so se delno raprostirali po tleh današnje Ljubljane. Tako je dobiila Ljubljana pesniške podobe iz davne preteklosti svojih tal — preteklosti, ki je bila zlasti po svoji favni in po načinu človeškega življenja dokaj drugačna od današnjih razmer.

S povestjo Ivana MatičSča »Petri n k a « (izdala VoJnikova diužbai) je bila nagrajena dobra, v plemenitem pome-

nu besede ljudske knjiga, katere zdrava miselnost nam je potrebna kakor kruh prav v času. ko se na tolikih srtraneh čuti moralni razkroj družine. Matačič poveličuje kmečko ženo, mater številnega zaroda in kaže pozitivno, etično povzdigujočo silo zdravega in požrtvovalnega družinskega življenja. Povest se dogaja v notranjskih hribih in jo ojlikujejo mnogi lepi opisi kmečkega življenja, šeg in običajev, tako da jo prebere z užitkom tuli bolj izbirčen in razvajen čitatelj. Pisatelj Ivan Matačič je s sPe triu ko*- ustvaril delo, ki bo še dolgo živelo.

Zorana Simčiča »Prebujenje« (Nova založba) je spis najmlajšega v visti odlikovanih pisateljev in menda najmlajšega sploh med dosedanjimi literarnimi odli-kovanci slovenske metropole. Siimčič je v svoji povesti, ki zavzema precejšen obseg, obdelal leto dni življenja trojice ljubljanskih dijakov in tem glavnim »junakom« pridružil še vrsto drugih mladih in starejših oseb, vsemu pa dal kiajinski in lubanični okvir Ljubljane s posameznimi raizrastki na Dolenjsko. Simčičevo delo je stvaritev nespornega pripovednega talenta, ki ima pred seboj visoki smoter ustvaritve sodobnega psihološkega pogobljenega romana, vendar na podlagi realnega opazovanja, s poetičnim nadihom in z osebnim, ekspresiomsiično značilnim stilom, ki za sedaj še kaže reportažne vplive. >Prebujenje« ima nekatere posebno lepe podrobnosti, podobe in razmišljanja, ki opozarjajo na velike razvojne možnosti tega mladega talenta.

Severin šali zastopa edini s svojo zbirko »Srečavanja s smrtjo« (Ljud-ška knjigarna) današnjo slovensko liriko. Njegova drobna pesniška knjižica prinaša, nekatere najboljše pesmi, kar jih je spisal v zadnjih letih kak pesnik mladega rodu. šah je poet mistične note, vendar čutimo

aa njegovimi krasno ubranimi verzi, ki nas po tematiki in podobah smrti spominjajo včasi na baročno poezijo, glasnika naSih dni. izpovedovalca njihovih strahov in groze, pesnika, ki govori mnogim iz srca, ko se zaustavlja pred podobami smrti in razdejanja. šali se je s to zbirko uvrstil med tiste poetične oblikovalce slovenskega jezika, od katerih smemo pričakovati še mnogo žlahtne, v življenju prekaljene in v duševno čistost in jasnost povzdignjene poezije. Tako je njegova drobna knjižica po pravici dosegla priznanje in nagrado.

Finžgarjeva literarna nagrada

Naprošeni piiiobčujemo:

Nova založba je podelila, kakor določa pravilnik, dne 9. februarja t. 1., F

Pisatelji naj predlože rokopise do dne 15. decembra 1944 v dveh tipkanih izvodih, opremljenih z geslom. V zaprtem ovoju je treba predložiti geslo, ime in priimek z naslovom in izjavo, da pisatelj prepusti svoj spis, če dobi nagrado, Novi založbi za običajni pisateljni bonorar. — N°va založba v Ljubljani.

Darujte za siromake! Zimska pomoč še vedno sprejema prispevke

Zapiski

Ob stoletnici rojstva Simona Gregorčiči

pripravlja Nova založba v Ljubljani kritično izdajo celotnega njegovega dela* Izšla bo v treh zvezki! ; ureja jo profesor dr. France Koblar.

Schubertova nagrada mesta Dunaja je bila pravkar podeljena mlademu skladatelju Ernstu Ludwigu Urayu, po rodu ia Schladminga na štajerskem. Skladatelj je zdaj profesor dunajske glasbene akademije. Odlikuje se zlasti kot skladatelj samospevov in zborovskih kladb, spisal pa je tudi več sonat in komerno-glasbenih kompozicij. Odlikovanec je star 38 let.

Opera Hannsa Holenie. štajerski skladatelj Hanns Holenia, ki je spisal doslej že dve operi :>Viole« m »Der Schelm von Bergen«, je izročil giaški Operi novo skladbo »Sommerlegende«, ki je imela minule dni krstno predstavo na deskah tega gledališča. Iz kmečkega življenja posneta snov je muzi kalno učinkovito o4» delana in je bila upešno uprizorjena.

225letmca nemške glasbene založbe Lipsfca založba Breitfcoipf & Härtl. ki je dobro znana zlasti kot izdajateljica muzikalij in glasbeno 'iterature. se spominja letos 225. letnicc svoje-•ja obstoja.

Hrvatski roman o Katarini Medičejski. Ivo r uzzatti je spisal za zagrebško založbo Vefzefc roman »Katarine de Medici«. V dveh debelih opisuje pisatelj zasebno življenje iti n.Ritieni vpliv pri nas zlasti iz A'essijeve drame znane Florentinke. ki se je iz bogate trgovska hiše povzpela na francoski prestol ir, iroeia značilno vlogo v pripravah /.a proslulo »šenfc-jernejsko noč«, t. j. za množični pokolj pari« ških hugenotov.

I Prof. Andro Kuljiš |

K:kor smo že v nedeljski števili na kratke, sporočili, je sred januarja pri svojih starših v Spi tu po dolgi, težki bolezni preminul licejski profesor Andro Ku-ljiš. Vest, ki smo jo prejeli od uglednega trgovca, ki je te dni dopotoval v Ljubljano, je bolestjo odji kn la po našem mestu, kjer je profesor Kuljiš zaradi svoje plemenite narave, sočne prijaznosti in izredne družabnosti imel širok krog prijateljev in znancev.

Pokojni Andro se je rodil 5. januarja leta 1907. v Splitu. Ljudsko šolo je ob:sko-val v Trog ru, Višjo realko v rojstnem mestu. Po maturi se je vpisal na ljubljansko filozofsko f3kulteto, kjer je b i leta 1929. diplomiran iz srbskohrvatskega in italijanskega jezika, še isto leto je nastopil profesorsko službo na Mestni ženski

realni gimnaziji in ostal na tem zavodu do njega ukinitve, nakar je do svojega težkega obolenja vršil službo šefa prevajalskega urada na mestnem magistratu.

Profesor Kuljiš je bil v šoli »blaga duša« v najčistejšem pomenu tega vzdevka. Vprašajte njegove številne učenke, ki so se jim žasolzile oči, ko so izvedele, da je srčno dobrega Andra, njih lepega, sta-stega, prijaznega profesorja v najlepših letih v daljnem Splitu zagrnila črna rodna prst, vprašajte jih, pa si boste brž nabrali célo čajno šolskih prigedb, ki bodo vse samo navdušene priče profesorjevega plemenitega prizadevanja, njegove vljudnosti, dobrohotnosti, prizaneslj vosti in ljubezni do domačega jezika, ki ga je poučeval. Ne omenite pa šolskih izletov, ki jih je pckojn: Andro tako mojstrsko aranžiral in vodil, izletov v Zagreb, SpJ t, Dubrovnik, Sarajevo, Beograd in okolico. Ne omenite teh izletov njegovim bivšim učenkam, če ne utegnete kar tri dni vkup poslušati iz zgovern h deklišk h ust, kaj vse so na teh izletih videle začudene oči, kako so mlada srca občutila lep:to prostrane domačije.

Izven šole je Andro Kuljiš deloval predvsem na športnem polju, že kot srednješolec je z državno reprezentanco plaval v Pragi, Varšavi in Parizu. Pozneje se je zelo vtlivno udejstvova! kot športni organizator. kot poročevalec za zagrebške I ste in p sec neštetih tehtnih člankov o raznih športnih panogah. Literarno pa je

i spretno sukal pero kot prevajalec v srbo-! hrvaščino. Več let je slovenski reviji »žena in uom«, ki je pod naslovom »Eva« izhajala za hrvaške čitateljice, s prijateljem Kralj.čem dajal domačo obleko in obuko. Povsod, kamor je posegel, je bi zelo delaven in okreten. Po tej vojni je nameraval celò pustiti mestno- službo in se ve» posvetiti samo novinarstvu.

Toaa prišlo je drugače. Nihče, ki je poznal tega vedno zdravega, nasmejanega, podjetnega hrusta, ni mcgel verjeti, aa do moral tako mlad pustit, svoje delo, svoje načrte in že oktobra leta 1942. s težk m križem na rami stopiti na neizprosno- Kalvar.jo. Skleroza ledvic, menda posledica otroške bolezni, ga je nepričakovano popolnoma stria. Siromak je oslepel, zadela ga je kap, na interni kliniki je mojster prof. Lušicky vse storil zanj, a usodnega razkroja le ni mogel zajeziti. Po trepanaciji lobanje, ki žal tudi ni pr -nesla olajšanja, je os vela mama svojega nesrečnega Andra vzela v Split k očetu, upokojenemu predsedniku sodišča. A tudi sonce rojstnega mesta in toplo domače gnezdo mu msta mogla vrniti zdravja. Bolezen je šla svejo žalostno pot. Le redko je slepi in od ponovnih kapi popolnoma znemogli Andro mogel zapustiti svojo boln ško sobo, kjer je potrpežljivo ln vdano- čakal odrešenja, hrepeneč po svoji ljubljeni Ljubljani, po družinici, po sinku Tornici in hčerkici Jadranki, po svoj h prijatelj h, ki so vse te dolge mesece tonno mislili nßnj___

Zdaj se je po bednem trpljenju umirilo njegovo plemenito srce, na njegov lepi, izmučeni obraz je aahnila smrt svoj odrešilni poljub, njegove ugasle oči so se zaprle v večno temo. Nad posiednj m tih m domkom ubogega našega Andra v Splitu pa »zvezdice zlatne sijaju«.

Dr. Julij Kugy umrl

V Trstu je umrl v častitlj vi staresti 86 let priznani alp nist dr Jul'j K u g y. ki je b i dobro znan in priljubljen tudi v Ljubljani. S svojim mojstrskim delom »Aus dem Leben eines Bergsteigers«, ki ga jc izdala Plan nska Matica leta 1937. v prevodu M M Debelakove. si je pridobil v slovenskih alpmist čn h kro2ih obilo navdušenih čast lcev, saj je posvetil prelepe strani našm plsnnam in naučil mnoye naše alpiniste opazovati in ceniti lepoto Julij-sk h Alp. Ko ga je leta 1932. povabil klub »Skala« na predavanje v Ljubljani, ga je slovenski tsk pozdravil s toplimi besedami priznanja m občudovanja

KINO IMON Telefon i'l-'i\

Početje ljubosumne, do ušes zaljubljene sedemnajstletne deklice razburja francosko letovišče

Anka in plavolaska

V glavnih vlogah- Louise Carletti, Mona Goya, Henry Garat, George Kollin Predstave ob delavnikih: ob 15 30 in 17.30 uri.

KINO SLOGA

Tei. 21-30

življenjski boj moža, čigar ustvarjajoča sila je spremenila obraz svetovnega gospodarstva v velikem Uflnem filmu

DIESEL

Najinteresantnejši dogodki iz življenja R. Diesela, iznajditelja po njem imenovan h motorjev — V glavnih vlogah: Wiìly Birgel, Hilde Weisner, Paul Wegener

Predstave ob: 15. m 17. uri: v nedeljo ob 10.. 13.30, 15.30 in 17.30 uri

IVllNO M.VäHA

i'i-4 I

I eltüoii

Svetovni prvak Rari Schäfer v najčudovitejši drsalni reviji

BELI SEN

Humor, ples. atrakcije z Wolf Albaeh Ketty jem, Oskarjem Sima in ljubko umetnico na ledu OUy Halzmann Predstave ob delavnikih ob 15. in 17.30 uri

Julij Kugy sc je rodil 19 julija 1858 v Trotu Njegov oče. po rodu Korošec, je bil zelo premožen lastn k velikega podjetja Tako je lahko omogočil sinu neskrbno življenje, ki ga je po sveča! štud ju m zlasti še plemenitemu zanimanju za planinsko pr rodo. Že v srednji šoli se je mnogo bavil z botan ko Baumbachova pe> nitev »Zlatorog«. v kateri so pesni ko zaživele pravljične skr'vnost in lepote Julijsk h \!p. ga je navdušila za to gorovje, pa 3a je pozneje spoznal do podrobnosti kakor ie ma ckdo. Dr. Kugy se je mnogo bavil tudi z g'a 00 Sploh je bil človek mehke, rahločutne duše. navdušen za vse. kar ga jc moglo ogret; z lepoto Zarad tega mu vzponi na gorske vrhove niso b:l samo športno dejanje, mir več so pomenili stopnjevanje njegovih estet-kih už t kov. Zato je tudi dajal svojim številn m alpi-n:st;čnim člankom in sp'som poleg zanesljivega znanja toliko poezije Po'cg uvodoma omen iene knjige se je zelo priljubila dr. Kugvjeva avtobiografska knjiga »Arbeit —. Musik -Berge Ein Leben« v katen je dal bralccm bianco svojega tedaj že do'gega n bog to pre življenega živPenja Njegovo nain vejše ora v tako memoarsko delo »Aus verf angener Zrit« je že v tisku v Gradcu n izide torei n"»c«tumno Dr Julij Kugy je bil častn- član Nemškega aipskega društva Njegovo delo pa je zapustilo iepo sled ne le v nemškem, marveč tud v slovenskem alD'nističnQm slovstvu ki mu je oil izpodbujevalec in vzornik. — Slava njegovemu spominu!

MMIIMINM^

Naročite se aa ramane DOBRE KNJIGE!

SPORT

NemSkd športno novinarstvo

Da zavzema šport v Nemčiji eno najpomembnejših mest v oblikovanju narodne skupnosti je že dolgo znana stvar ;n temu primerna je tudi vsa obsežna in podrobna organzacija ogromnega športnega aparata, ki vodi in skrbi za smotreni in najkorisitnejš; razvoj športa in telesne vzgoje v Nemčij-. Spio ni pomen športa in telesne vzgoje je dcb'1 svoje pcsebnó priznanje še leta 1938 na veliki športni avečanost v Vrarislavi. kjer re bil takratni -n sedaj žal že pokojni nemški športni vodja v Tschammer und Osten — ki pa še n ma nadomestn ka — povišan v položaj državnega tajnika Poveza nest športa z znanostjo potrjujejo tud: visoke vzgojne ustanove, kakor so državna akademi;a za telesno vzgojo v Berlnu ter številni zavodi za telesno vzgojo po nemških univerzah Na teh so kot posebne panoge športne vede zastopane med drugim tudi pedagogika biologija 'n medicina

Sicer pa so s športom in telesno vzgojo povezane tudi druge znanstvene panoge, ki se zdijo na prv pogled precej oddaljene T.ko je na primer v športu pris'o zelo do veljave znanje zemljepisa pri števinih odpravah nem kih alp nistov kakor tudi pri razn:h poskusih, ki so jih tu in tam organizrali nemški športniki, da b: se povzpeli na Himalajo, da pri tem niti ne omenimo raziskovanj m novih odkritij po raznih evrop kih Alpah

Šport je udeležen precej znatno tudi v cslot-ni nemški knj ževnost z okroglo 120 000 publikacijami. Prav tako omembe vreden je tudi vpliv športa na proučevanje človeškega te'efa m s tem posredno tudi njegov vpliv na upodabljajočo umetnost Kar se športnega nov nareitva t'če, ima Nemčija najmočnejše športi*. novinarstvo na svetu, pr katerem sodeluje okrog 800 poklicnih novinarev S približne enim odstotkom je šport udeležen tudi pri radijskih oddajah nem"k:h postaj Erktatn: uspeli so dosegli tudi filmrki posnetki z berlinske ol:mpija-de iz leta 1936, ki eo še zmerom nedoseženi, ne g'ede na to, da v zadnj:h let h filmska podjetja posvečajo zmerom večjo pozornost vsem sportn:m panogam Slednjič je šport uvaževa-n;a vreden činitelj tud; v nem "kern gospodarstvu. éaj proizva:ajo v Nemčiji na leto samo športn:h potrebščin v vrednosti nad 400 m I;-jenov mark.

Tako nem "ki šport vzdržuje tesne ž:vlienj-ske zveze z vsemi panogami javnega življen a. v nekaterih pa je dal celo znatne pobude in prinesel č:&to nov napredek V Nemč ji dandanes ni več nobene združbe in nobene javne ustanove. k: bi v svojih ciljih in na'og^h ne jemaa v poštev tudi potreb športa in te'e ne vzgoje kar tudi dokazuje, kako sta v Nemč:ji

povezana šport in življenje.

*

s— Na smučarskem državnem prvenstvu Nemčije, ki je bilo letos v Alienbergu. je bil pretekle soboto na sporedu prvi de! tekmovanja. ;n sicer tek na 16 km. v katerem jc med 120 udeleženci, večinoma vojak-, zmagal znani tirolski smučar in bivši oümpijec Italije V n-cenc Demetz, ki jc prevozi pro^o v času 1:11: 13 Četrto in ze'o častno mesto jc med temi najboljs-'mi nemškimi smučarji Ictc/nje sezone zasedel Jeseničan Jožef Knific (starta! je za AF Enz) s časom 1:12:04

s— Carpentier se je le prišel poktzat... Nekdanji svetovni beksarsk; prvak Francoz Carpent er je včeraj le nastopil v p ri-ški sporta palači kot jubilant v oglednem ctvoboju proti olimpijskemu prvaku iz teta 1936 M'chelotu. 501etni slavljenec je pokazal 7000 gledalcem še enkrat svoje velika znanje, posebno svo- nedanji sleviti n strah vzbujajoči ud ree z desn co. Na ist' prireditvi so nastopi; še: francoski prvak poltežke teže Victor Butt n proti Gaillar-du, ki ga je premagal v 9 olu s tehničn m k. o., in Španec Fernandez, ki je prišel Jo Cmage nad Gastcnom M-'toncm po točkah v precej nez ninnivi borbi.

MALI OGLASI

b —JS. ■ M m pro« t»ka» -Ä m d» janlt oMlon «11 ttfro L *<— Nalmaaj* na» m te oglu» )• L t — - tenltT» ta dopisovanj* t* platen m nmko tiened« b Xj—. m »•» drug» nglaae L —M m b* Mdo a M ia pro» takao —aa m daja ■J» naslov» ali Mfro t »-— Najmanl* tann* a c* «art an» te t> »—

t !>abj

16 klavirjem. • dobita 1—2 g.

. koiui.viUoiia» Naslov v 051. old. Jutru 297>-_s

ißt-n.c.Muieso SOBO

odaaiii uko. boljšimi gosi» du. NasW v ogl o (i. .lu;m 3909-i' OPREMLJENO SOBO

aj: prazno, od run v bližini 61*T. ce: kvt Sifka. Saflov v

ogl. O'ii Julia

f.'liMJM Jfl

SOBO ali KABINET

"ščem. Grčo. tua. kot soeta. noiaika 1 u|jo.

PRAINI SOBI sli eno sobo - s.up kuhinje, ščet-i mira- zakonca brez troi. — Ponudbe na o^l-isn odde eä »Jut-a« psd »Ciir.r ei v s edl ču m^t « 2 47-23a

Službe išče

PKOU AJALivA

m?drio-g»Ianl«ri «k« stroke — ieli jpreroenit- i-lužbo. Obvla-dum perii k t no nemSfinn in imam večl.-tno p'ik-o. P.v nndbe na ogl. odd Jutra nod »Prwl-na«. a.Vi-1

TRX SOTRUDNIK ajrilen. Soler Mi mi-to n»-nnfnJctorii=-a. -kl.i li^nik» m-stopnika al' prirrnnv- zaiwl' tve R-»- tu 'i ta Šofer'a. Va-«loT v ogl. odd Jlitr.-i nnrf »Si>080ben<. 2967-1

vV

1 Ti t i ril 1

»T/

Dežela s cel~s3se?eet!Šm Nivlm ht33n

Te dni praznujejo Kita'ci svojt Novo leto Včas h je bilo to za »Deže'o sredine« p< memb-na prazn;čna doba najnomembneiša v letu sp'oh letos pa so z?radi vojn h razmer vsai v Pekingu -n na področju narodn= Kita ifke nrima!: uradno en s^m novoletm dan V zadnjih letih eo Kitijci praznovali Novo eto no tri dni. medtem ko je tra alo pre; cc'o po dva tedna V največjh časteh na je bi! začetek 'eta v dobi ce-arske K t-aiske. ko so ga manovali cele štiri tedne Ta čas so bili zaprti vsi uradi in trgovine.

Mavrica pri Zi stopinjah pod ničlo

Mavrica pri temperaturi 20 stopinj pod n čl. ie menda pojav brez primere Opazoval so ga te dni v Leksandu na ozemlju švedsite province Dalarme Poiav si raz-laarajo na t-5 način, da so se lomi senčni žarki v vrdnih parnh ki so se dvigale iz iezera ob Leksandu.

GOSP. POMOČNICO

ITtčiO. pos.bliu, (Il <11 III Li U.-.

kolike pred pol.lfl n»kìh ar dnevno. Jčem. Naslov v ogl odi. Jutra.

PJS..<è NICO ižiiem za takoj Bleweiw» C. ti&a-IIl desno Bezijral.

Ž940-:o Brtvskegi POMPON . v dobrega, sprejmem takoj. B^-seniča- Breg 14 SSì-'.a

DEKLE, ki bi hotela «reči rudi v go-lilm -p-ejin'ino Naslov v nzl o^d Jutra -.97R-la

FANTA do 24 let rt- ega. sprejmem kot de'a no moč. Čokert. kleD-rstvo vodovodna inšt!laci'a Ljubljana. G-egT"iòev? «I. 5.

?9"?-li

I' CM POSTRE _N'C 3

za popol Ine ali Hojoldnc. Pri. ;n* ' va ulica :a-II.. di-no . Prule. SOMa

POSTREŽNICO za ntkajkra- 'e en="5e popoj. dne ali dopoldne, išfem is «•nkova 4 nri'IiC'e Inm. 9:-

Zaslužek

stroji P sko

za ttkf» 4<>e strani z diktatom !Sé-m za tako'. Preds avi'! g» d"no'dn» Brpg tO. i99'-3

Prodam

SPALNICE,

or»hovt» n e enov« tCT jedil niče. ',-go 'no kupite pri tvr? ki >S:igl<=. Oil 'l vsak *o-

3630-6

OMARO

veliko, kcmh'nirano. prodam. Naslov v ogl odd Jntra.

mm

VOLNENE H1AOKE

ntroč:e z notmvi^kami. b°le rož* in «vetlomonre 'opic» zn 1—ß-1 tn, m npkai me^-o«-flnnele. nrodnm — Naslov v ogl odd J 'itra 291?-«

M"« -»" —&

in .ve d-h'o ^h-tn-eno. rn-o. dn.-n OUd-iliška 11. vmt.i-293B-« 2 KLAV. HARMONKI « 6" ba?i in rrgi^trom. ugod-no nai m "la Na-l.-v v ogl.

OO I..EÄJE št. 43. pro am M.^dvclov» 20 v-ati l. levo ;0:J4-'>

p.<\

2933-e

BRE/OVE METLE.

držaje za lo[ute, motike m oni la dob t (ni Gosjuda^ki zvezi. Bi iwi ov* Jj.

FINA SiTA reše.a n e.i. pro'a-a Go-dnrsk«. zveza. Bleiw. Isov» CD aöO-fi

porjT MIŠI, STE\;CE 7ai:esl Wo unifi za.vod za po-končavanje mrčesa in goli -ni '. 'I \iolf Tavčareva 4-"l. levo 2973-6

PISALNI STROJ nov, t dolgio. vozom 45 cm in decimilniu tabola-or em do m e^i.icio, ter ivtom. ti.^no •ehtnico do '5 kg. ugodno p:o am P'kìa- Gl'daliiki "i III na-lstr W-«

DA.viiKJ KOLO .ob. o onian.tinj, pro am Na Alov v ogl odd. Jutra.

.962-0

PISALNI STROJ

.Hrm*-..eb« s, i«ir6ki. prt>-lnm Naslov v igl odd. Jutra -.9«:-«

MOŠKO KOLO «ko aj novo, ug>iiio pro lam. M lianik. An.b "i Tyr- i-a 71. 2979-6

5 m CHANTUNG SVILE n,|;. či-te in k-i-tr.len lere nec »a ene iarn:cn za èia! nieo. p-odam. Ogle4 m-d :0. in 12 uro. Beethovnovu ul. 4-II. vn-a 7 29S1-6

MIS . PODGANE m ščurke zanesljivo o° kon"- te » sfu om k ea dob te v d oee ij KANC Židovska ul I

29 >8-6

i VAviONA BUKOVlh

in vagon > v or. evi h plohov, I—ili, od b m üat.r. aj-.iAi mm. |j.oiiam. ubigo suho, cena ugoana. Nasiov v ogl. Oddi Iku Juti«

P ÌV

^bobrovec), zidaJcj in aiune vsako kol'fino. (iodati. Kre gar tSril. trgovec. Med v,, io v» ul. 8 29S0-«

POSODO za na#>litcv mesa iz mehke, ga in triega lesa in ki-lino doble pri Got|iodareki zvezi. Bii iweirr.va 29 -Jäo'.-R

AMER1KANSKO GLAVO [C!Clnom.i novo. premer 130 mm in |«Iirne pIcSč*. premer 25 cm. prodamo Evi», rest Preš

MOŠKE ČEVLJE vinoke št. 42. pro 'run za 300 lir. Naslov v osi. o'd Jutra. ^«-S

OD" ICFN RADIO prodam al zamenjam Zi motorni k°'o — ost-nek dop'aéam Naslov v o?l-s odde'vu »J-'*--- 2919 6

MOKA OBLEKA morna. dobro ohran ena. za j-ednjo i o'-favo na.n odai. — Na.«|r>v v osi odd Jutra.

•^14-6 DAMSKA PLA5Č \ 'frn z asi ahap-^m^ d":ai svetleli. Hvn kl^h'lltl "i 5t. 37, perilo. za=-or. eliVe. ko-za-ci. eos|- jro 'sm i>1im tinova 1S-T.. l"vo. ""VJi

Kupimß

SREBRNINO

kovance in drage prel-mets ter drr.g c r. sti kupimo. Takj.ènja got> vni-

Rudolf Ljal'ja -.a,

Uiedaiiška ul ca šte 12.

J-323-i

OTROŠKI VOZIČEK

sjionm al globok, kupim r-onudbe na )gl *ld jutra jod »1'ako«. 2514-7

ZIMNICO volneno

ali žimnato nali b nik m 2 :»tovalni volneni o ej, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2W5-7

PIS\LNI STROJ Olive ti M 40. kupm. Ponul-be na ogl odd Jut a r»1 »Olivet.!«. 09SV7

DAMS.

oid. Jutra po 1 krzno« C9"?-7

NJIVO

manjšo ali voójo. vzam-m v

na.em. 1 u li vr'. Naslov v

ogl. odd. Jutra. 9-»-;7

,iiSi pri «joiemskem koio dvoru takoi ueodno proda ' anko Kapitel ska ul S

•nr* k STAVBNO PAnCEI.O

za petnadstropnico v sredini mesta proda Aloizii Planmšek, Knaflieva (prei D.oržakova) 3/1. 2607-20 DVUDRUŽINSKO VILO za Bežigradom, enonad-stropno hišo z veliko vinsko kletjo in več im vrtom, novo trinadstropno hišo v ccntru, pritlično hišo ob Celovški cesta (pred Gasilskim domom), prodam. Zajec Andrei, reali-t-tna Disama, Tavčar èva ulica 10. 2789-20

PARCELE prodam v Šiški, za Bcii-gradom na izhodni strani v centru. Nekai parcel se dobi 21 Lir 50.000. — e.i itetna n sarna Za'ec Andrei. Tavčarjeva ul. 10.

2790-20

h:so - vilo

man.if' -no «I Ivodružinsko z vrtom kupim al! v-zanvtr v nanm Ponu be n« og!. ■idd Jutra V>' »Tak";Sn a vS'li:ev«. JÖ17-30

VILO

na periferi.h. oddam v rie ' ^rn v zam-no za 3 si ve'sobno stanovanje v mestu Naslov v jgl odd. Ju.m .974-20

SOBO

o.,(kim : og-bama m ka.b;n»t 1 octbi v novi uii- m Btv i gradom. Naslov v ogl odi. Jutra. 2971-23

OPREMLJENO SOBO v liiediotu o : lam s 15. febr. l»ol si solidn: osebi. Ogltd od 9 do 11. ur?. Naslov v ogl odd. Juta. 2960-23

OPKHMLIENO SOBO odlam 1 ili 2 mirnima osa-bama na Vrtai-: Oirled uopo Man. Naslov v ogl. odd. Ju:ra 2938-23

z Velikim vT'nm ankraj Wo ka. zamen aia ' 2-sobn ro v ftiški Ponu bi no ogl. odd. Jut a pod »Velik vrt-

v St. Pet-skem ->kra:u. zeme-11 am za C-si^no v Rožni do lini. T-novem ali m Prulah. Ponu 'he na "jI od ■ Jutra ood iM'in Se«

STANOVANJ"

no avo. ali t' sobno, v š r.-em centru šč^t za -• nca bn z ctr-k, P nndbe na 03'asni < ddel ': »Jvtra« poj »Mi n n snržna strania« 23.o-21a

-Sobe išče

OPREMI JENO SOBO

iSSem. Ponu be na ogl. odd Jutra pod »Tako' ali oozne je« 2983-->3«

SONČNO GARSONIEST t koielnlco iščem. Dous.- na ogl. odd. Jutra poi »G"stm-dična« 20o'.-Zia

P8\ZNI SOBI al oprrml -ni. s souporab" ko|ialnice. vzorne v f>odna::ni bel »i gwpoi N'jjraa v Ere diS'u ali bližin1 i^t-sfu Po t'ibuem nujno. pia?, im 1n-b o. — Ponudbe na ne>lov Adolf Zupan. Jadrans'a ol 9. ;943-?3a

1. . » E,

nakit, razne dracocenosti, denar itd. vnovčim po nai-viiii ceni proti taku>šnii gotovini. IzposJu em bančne in kred tne posle, na* nuf in prodaio vrednost-nih papiriev ter raznih nepremičnin. Aloizii Planin, šek Knafheva (prei D.o-ria kova t VI 2606 57

ZAPESTN3 URO stm ugub:!a ,kJ liosn svetska Ifl do Vošti/tkove. Uam iiu^ gra e .00 lir Naslov v ugl. oild. Ju-r» -941-j7

SE.V-0 - SLAMA Trosimo, ia m- in.e .^ent' za vagaste količin gov-j- ia kon skegs sena te- slame — zglase jiri G"-i*)dar-ki zvizi. «It wei-ova 29. 293,'-37

H ROMANTIN JA Marija V;un točno o»nfič Vašo žir-I • n.sko («t. 5pr ■ ata »I 10. ilo :2. In o I 2 do 5. ire. — Ob nf fljah o 10. do 12. ure. PuhorjevB l-il za In a vrata, levo 3W5-37

MOŠKO URO z ver žioo. se.ri naS'a v kavarn N botičn k D bi e v garode b! N;b"tič 1-ka. 2:5:37

290 L'R ON MU ki je n šel akto. k-, n i ve e nem vlnku iz T t; t:v, dne 5. feb . zve er. irl prestopu v Fre-erju. drž: ?i 'ahko v eb n^ A k. tcvko naj odda v o ' odiclku »Ju'r «. 29ä: 37

ZAHVALA

Iskreno se zahva'jujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki 30 poklonili vence in cvetje ter spremili na zadnji poti našega predragega

Rni^a F^rsca

šolskega upravitelja v pokoju

Posebno skrena zahvala dr. R. Neubauerju za njegovo dolgoletno prijateljsko zdravniško pomoč, vsem pokojnikovim cenjenim prijateljem, ki so ga v njegovi dolgoletni bolezni obiskovali 'n mu s tem lajšali težke ure ter g. Ko-balu za tople besede ob zadnjem slovesu.

Maša zadušmca se bo darovala v sredo, dne 16. februarja 1914 ob 7 ur: v cerkvi sv. Frančiška v Spodnji šiški.

Ljubljana, 8. februarja 1944.

ŽALUJOČI

f

\

Umrla nam je naša ljuba mama, stara mama in tašča, gospa

a

Pogreb drage pokojnice bo v četrtek 10. t. m. ob 4. ur' popoldne z žal, kapele sv. Janeza, na pokopališče k Sv. Križu.

Ljubljana, 8. februarja 1944.

Žalujoči: VIDA, por. LAMPIČ,

MIMI, por. LEBAN, hčerki in ostalo sorodstvo

f

V 67. letu je prenehajo biti blago srce naše predobre sestre in tete, gospe

Olge Kttiü?

roj. JAVOKŠER

vdove po adm'n. poročniku

Pogreb bo v torek 8. t. m. ob 14. uri na Vrhniki.

Sv maša zadušnica se bo darovala v petek 11 t. m ob %8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja,

Ljubljana, Vrhnika, 7. II. 1944.

Žalujoča nečakipja ANICA -I A VOR SEK in osfalo sorodstvo

Harry Hoff: 25

ZLATA PIJANOST

Kriminalni roman

»Da. Kakopak. Saj to je tisto. — Kdaj bi utegnili odriniti?«

»Takoj, če je treba. In če je tudi Peixo-te voljan. Precej ga poiščem.«

»Dobro. Vzemite s seboj fotografski aparat in n pravite nekaj snetkov. Tudi mrt-večevo obleko natanko pre ščite.«

»Seveda — in pa okolico kraja, kJer leži. Ničesar ne bom zanemaril, komisar «

Braun je segel Torneyu v roko. »Vem, da se l hko zanesem na vas,« je dejal. »Torej srečno pot. Dobro opravite, Torney!«

Braun se je poslovil in naglo krenil v banko.

«

Kmalu po eni je dospelo letalo iz Cuya-be. Ker Orechas nj bil obvestil Barreta. da pride, mu ta tudi ni prišel n: proti

Spremljan od Zirre in njegov h psov, je krenil major proti mestu. Radovedno se jc oziral na vse strani in gtrmel nad razmeroma civiliziranim licem, ki ga je kazala Serra Ouro.

Poslal je Zirro s psoma v polic jf-ko poslopje- sam pa se je najprvo napotil k Barretu. Ta se je silno z vzel, da, kar prestraši ko je mahoma zag1 e dal pred seboj

majorja. »Kaj?« je vzklikni, »res ste prišli? Saj sem vam brzojavil. da nikir ne hod te.«

»Kdaj?«

»Res je, da šele pred dvema urama.«

»A zakaj?«

Barreto si je v zadregi potegnil z roko po čelu.

»Ker se je ta čas marsikaj izprement-k>,« je odgovoril s čudno ne.goto/im glasom. »Iz srca mi je žal. da sem vas po nepotrebnem vaiignil na pot.«

Orechas je zlovoljno namrgod 1 obraz.

»Da, a zàk^j m homa po nepotrebnem? Ne razumem vas. Zakaj ste vobče želeli, da pridem?«

»Izprva sem mislil da komisar Braun svo:'i tež vni nalog tukaj sam ne bo kos. zlasti še, ker so se pojavljale nove in nove čudne reči. To sem vam že v p smu ria-mignil. Med tem pa sem se prepr čal, da je napravil komisar že prav čeden korak n prej. Nu — konec koncev tud ne oo škodilo, da spoznate tukajšnje razmere in se jih naučite prav Ino presojati.«

»Seveda ne. Saj je tudi res zan nrvo 2e na poti do vas sem videl kaj vse ste aa-prav li. — Sicer me pa niste samo vi povabili.«

Barreto se je začudil. »Kdo pa še?«

»Mo; svak Lobato. Poprosil me je. naj pridem čez nedeljo Di prihajam dan poprej. mi gotovo ne bo zamer i.«

»Vsekako ne. — Ali sta se z gospodom Braunom že pozdravila ? «

»Ne šel sem naravnost k vam A zdaj se oglasim tud pri njem Pr peljal sem .mu še enega ur dn'ka in dva polic jski psi «

»Izvrstno. Sod m, da mu bost nad vse dobro doš;'a Da veste: minulo noč se je zgedilo spet nekaj novega.«

>Kaj pa?« je napeto vprašil Orech"s.

»Vlom — zaradi živil Sama po seb' stvar ni vel'kcga pomena Toda komis r Braun izvaja iz tega — n na b že po pravici — zelo važne zaključke; prav celo, d2 je nekaj podobnega že pričakoval.«

»Pričakoval? Tega ne razumem.«

»Oh — to vam je bi3tra glava Saj vam bo sam povedal.«

Ko je Orechas odšel, da se zglasi pri Braunu- j*> Barreto še dolgo zamišljen no-d"l po vrtu sem ter tja. Očital si je, da je strahopetno zamolčal Orechasu resn co Vendar — ali e bilo treb na prvi m i h razgaljati svojo notranjost? Ali oi bilo že dovolj, da se je moral sramovati sam pred seboj ?

Da — najbrže je bilo dovolj Clovešrto je. d' se protj drug m nekol ko potajiš Kako je bil rekel Braunu? Vsakdo se rajši kaže z najboljše stran:. Sam pri sebi «e Barreto priznaval, da j«- za K g manjkalo pa bi bil storil malent-<*uio. n zkotno n maščevalno dejanje Prva brwvavka Ore-cb su je b'la porojena iz takega čustva.

Hotel je naslikati Braunovo delovan e kot brezpomembno in zbudit, stareš n vtis. ča je kom:sar neporaben človek: tako bi bil spravil Brauna odtod — in pot do Etize bi mu b la spet prorta.

šele po hud h notra->fih bojih je bilo v njem zmagalo dobro nad zlim.

Oddahnil se je in se vrnil k svojemu ie-lu.

V Lobatovi je bilo že od ranega jutra živo kakor v golobnjaku V spodnjih prcstorlh na pre:nstr ni so delali mizarji. Prinašaj so deske ter žagali in razbijali skoblali in potrkavali kakor za stavo Možje so tek 1: zdaj sem, zdaj tja. Ve-l'k del zlatega zaklada, ki je bil nakopičen v drugem prostoru so pod varstvom dveh redarjev sprav li na letališče

Zunaj se je ustavil- pred hišo volovs*a t^lega. s katere so odložili vel kansko telesno blagajno čet vor ca krepk h mož je morala napeti vse moči, da e z dvigali n v ljarji spravila pošast v h šo Tudi to m š'o brez živahnega vzklikanja m divjega vpitja.

Bankirjev knjigovodja je nadzoroval prevoz zlata in vnaš 1 posamezne postavke v spisek

B'agajn k Je proučeval navodilo za umetno ključavnico, ki je varovala blagajno vloma.

»Ho — ruk! Ho — rok!«

Počas počasi! Prekleto, za las je manjkalo, pa bi mi bili zmečk li prst na nogi!«

»Kaj jih pa vt kaš vmes! Bolj na desno — ho — ruk!«

Leseni pod se je tresel Samo da ga ne prebil'!

Eiiza se je v kuh nji pogajala z mul't-KO. ki so ji jo priporočali za kuharico ia tflužkin o.

»Kdo vas pošilja k meni?«

»Senhor Barreto.«

»O — res je ljubezniv. Torej poskus va» Kuhati znate?«

>Izvrstno, menina. Zadovoljni boste z menoj.«

Eliza je venomer skrivaj pogledovala cikozi okno proti policijskemu poslopju, ki je stalo na on strani ul ce

Pravkar je šel Barreto mimo Pr .atelj-fko ji je pomahal z roko, v hišo ps ni stopil.

Kje neki je bil Braun?

Gotovo je imel mnogo opravkov!

Baš ko je kren la na vrh je pozvonilo, n kom sar se je dal najaviti Burno jc ie ob el ln poljubil »Srčece — po Torneyu si mi sporočila da me pr č ku ješ na kosi'o. Hvala ti za vabilo Da bom točen, pa ne morem obljubit Posla je tol ko — za sdaj smem misliti samo na delo.«

»To sem že op zila.« je s tihim očitknra v glasu rekla Eliza »drugače ne bi b i df v= tako hitro izginil In jaz sem se tak veselila — «

Schriftleiter - Urejuje: Davorin Kavljen. — Für das üonsurtium ».Jutro« al» Verla» La konzorcij ».Intra k i r/«1 "-l^lja st nik«» Virant - Fili *>»r

tiskarna?ja; Fran Jeran. — Für den Inseratenteil verantwortlich - Za Inserato! oddelek odgovarja: Ljabunir Volčič

£m »Marodou tiskarno d. d.« kol

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh