MUZIKOLO�KI ZBORNIK - MUSICOLOGICAL ANNUAL XV, UUBUANA 1979

UDK 782.9 Zebre

SCENSKA GLASBA DEMETRIJA �EBRETA

Milena Zidan i k (Nova Gorica)

Skladateljske ustvarjanje Demetrija �ebreta je bilo povezano tudi z gledali�kim delovanjem. V letih 1940�1953 so uprizorili v Drami Slovenskega narodnega gledali��a v Ljubljani sedem dramskih del z njegovo scensko glasbo. 21. septembra 1940 so s premiere Romea in Julije Williama Shakespeara odprli sezono 1940/41.¹ 27. septembra 1941² je bila predstava Katarine Medi�ejske Rina Alessija.³ �e isto sezono 1941/2 (premiera 5. oktobra 1941) so igrali na ljubljanskem odru Shakespearovega Hamleta.⁴ Premiera Kavarnice Carla Goldonija,⁵ za katero je Zebre napisal glasbene to�ke, je bila 29. oktobra 1943.⁶ Tudi v Kranjskih komedijantih Bratka Krefta⁷ je »muziko zlo�il Zebre«.⁸ Odrska uprizoritev je bila 21. oktobra 1948.⁹ Shakespearovega Kralja Leara so z �ebretovo scensko glasbo prvikrat igrali 4. novembra 1949.¹⁰ Krstna predstava drame �lovek je dober Josipa Kulund�i�a,¹¹ 17. junija 1953, je bila opremljena z glasbenimi motivi F. Chopina in D. �ebreta.¹²

Ohranjeno je rokopisno notno gradivo k �tirim dramskim delom. V skladateljevi zapu��ini najdemo scensko glasbo k Romeu in Juliji, Katarini Medi�ejski, Hamletu in Krajnskim komedijantom. Kdaj je glasba nastajala, je zapisano na gradivu: za Romea in Julijo 16. septembra 1940, za Katarino Medi�ejsko 23. septembra 1941 in za Hamleta 24. septembra 1941. Glasba h Krajnskim komedijantom nosi dve datumski oznaki, 7. ma�ec 1941 in 19. marec 1941, zato lahko sklepamo na za�etek in konec komponiranja. Nastajanje �ebretove scenske

¹  GL (Gledali�ki list) SNG Ljubljana, Drama, 1940^-41, �t. 1.

²  GL SNG Ljubljana, Drama, 1941�42, �t. 1.

³  Hrvatska enciklopedija I, Zagreb 1941, str. 219; // Piccolo, 3. VIL 1970,4.

⁴  GL SNG Ljubljana, Drama, 1941�42, �t. 2.

⁵  ELZ (Enciklopedija leksikografskog zavoda) II, 1967, 566.

⁶  GL SNG Ljubljana, Drama, 1943�44, �t. 4.

⁷  Gl. Slovenska knji�evnost 1945�1965, II, Ljubljana 1967, 401.

⁸  GL SNG Ljubljana, Drama, 1956�57, �t. 7.

⁹  GL SNG Ljubljana, Drama, 1948�49, �t. 2.

¹⁰  GL SNG Ljubljana, Drama, 1949�50, �t. 2.

¹¹  ELZ III, 1967, 694.

¹²  GL SNG Ljubljana, Drama, 1952�53, �t. 10.

89

glasbe m uprizoritev dramskega dela sta si pri vseh delih �asovno zelo blizu. Le Krajnski komedijanti so do�iveli krstno predstavo �ele 21. okobra 1948.¹³

Pojem scenske glasbe v �ir�em smislu vklju�uje vsako glasbo, ki je povezana s scenskim dogajanjem. �e stara ljudstva so poznala povezanost glasbe z besedo in gibanjem. Tudi anti�na gr�ka tragedija je bila deloma izvajana z glasbo. V o�jem smislu pa ta izraz ozna�uje glasbo, ki je najpogosteje instrumentalna, in na odrskem prizori��u, za njim ali v prostoru za orkester spremlja dogajanje na sceni.¹⁴

Osip �est v razpravljanjih o Shakespearu in muziki med drugim raz�lenjuje vrstnost scenske glasbe. Tako pravi: »Pojem igrokazne muzike obsega v svojem �ir�em smislu tri razli�ne vrste k igri spadajo�e muzike. Prva je muzika, ki je v najo�jem pomenu besede povezana z odrom in bi ji zato lahko rekli tudi odrska muzika. To je muzika, ki jo pisatelj � dramatik sam zahteva in je torej nerazdru�-na z dejanjem in potekom igre. To sre�amo najprej, �e morajo nastopajo�e osebe govor spremeniti v petje, in sicer kot posamezniki ali v skupinah. V teh primerih se vlo�e soio-to�ke ali pa zbori. K tej zvrsti sodijo tudi vse od dejanja terjane fanfare, muzikalni signali, kora�nice, instrumentalne spremljave pri pojedinah, plesne scene in podobne prigode, nadalje muzika pri cerkvenih ceremonijah in pogrebih, pa �e pri scenah v naravi.

Druga vrsta igrokazne muzike bi bila ona, ki jo smemo ozna�iti za tako v pravem smislu besede. To je muzika, s katero postavi komponist svoje glasbeno delo samostojno v slu�bo pisatelja in sku�a z muzikalnimi sredstvi ozna�iti dejanje in poglobiti povezavo med posameznimi dejanji. K tej zvrsti spada veliki ohranjefii zaklad igrokaznih uvertur...

Tretjo zvrst bi lahko imenovali tisto muziko v drami, ki jo uporabljajo kot uvodno ali povezujo�o dejanja ali zaklju�ujo�o igro. Ta navadno nima nikakr�ne

¹³  Dva �lanka pojasnjujeta nastanek in tako pozno uprizoritev Krajnskih komedijantov. Avtor sam v razgovoru navaja: »Ne bi mogel re�i, da je bilo obdobje mojega �ivljenja, v katerem sem pisal 'Komedijante', kdo ve kako sre�no_t mirno in prijetno, saj sem jih napisal v letih 1939�40, ko se je za�ela druga svetovna vojna in ko tudi razmere v stari Jugoslaviji niso bile zame ni� kaj ro�nate... Krstno predstavo 'Krajnskih komedijantov', za katero je bil v tiskarni �e postavljen letak � en odtis hranim � je najprej prepre�ila vojna.« (Iz razgovora z dr. Bratkom Kreftom, GL SNG v Ljubljani, Drama, 1956-�57, �t. 7, 253.) Du�an Moravec pa je zapisal: »Komedija je bila rojena tako reko� na predve�er velikega svetovnega spopada in to ji je dolo�ilo kaj neprijazno usodo. Narodno gledali��e v Ljubljani jo je sicer sprejelo v svoj repertoar in Slovenska matica v knji�ni program, vendar � knjiga je morala �akati celih pet let, gledali��e pa celo sedem. Vaje so takrat sicer �e tekle in ko bi se zavlekel za�etek vojne l� �e za nekaj dni, bi bila premiera, saj se je ohranil celo odtis �e potavljenega letaka. ...Takoj po okupaciji je gledali�ko vodstvo vaje sicer obnovilo, toda komedija je � kot je ob poznej�em krstu zapisal avtor � do�ivela to �ast, da je bila prvo slovensko delo, katerega uprizoritev je okupator prepovedal. Podobno je bilo tudi v tiskarni... .Vendar, ko so se vremena zjasnila, je Slovenska matica poslala besedilo Krajnskih komedijantov v svet kot eno svojih prvih publikacij, Drama SNG pa jih je nekaj zatem uprizorila. Vendar tudi �e takrat, po tolikih letih, Komedijanti niso mogli brez vseh zapletov na oder: malo je manjkalo, da bi �rtali avtorju lik �kofa Brigide, ene zna�ilnih postav takratnega ljubljanskega �ivljenja.« Dalje pravi, daje priprave za premiero 21. oktobra 1948 »vodil avtor sam � na letaku je bilo zapisano, tako kakor �e pri nekaterih poznej�ih uprizoritvah � da � »reshijo pela Dr. Kreft, pomaga mu pak prof. Mahnizh». ...Scena je bila delo ing. arh. Franza, glasbo pa je napisal Demetrij Zebre.« (Moravec D., Pota Krajnskih komedijantov, GL MGL, 1966�67 �t. 7.)

¹⁴  Prim. Scenska muzika, ME III, 1977, 282�283; Scenska muzika, ELZ V, 1969,651.

90

notranje zveze z dejanjem. Ma�i samo 'luknje' in se poslu�uje vsega -� od �lagerja do Beethovnove simfonije.«¹⁵

Tako sku�a naloga tudi na podlagi �estove razvrstitve razkriti zna�ilnost �ebretove scenske glasbe. Predmet obdelave je glasba k dvema dramskima deloma. Upo�tevani so torej Kreftovi Krajnski komedijanti ter Romeo in Julija W. Shakespeara. Da se je izbor omejil ravno na obdelavo teh dveh del, je mo�no obrazlo�iti. Ohranjenega je najve� notnega gradiva, ki vsebuje tudi instrumentalne parte. Razen tega sta bili deli najve�krat izvajani. Krajnske komedijante �e danes uprizarjajo z �ebretovo scensko glasbo. Analiza glasbe h Katarini Medi�ejski m Hamletu je samo okvirna.¹⁶

Leta 1967 je Du�an Moravec v spremni besedi h Kreftovim Krajnskim komedijantom zapisal: »Krajnski komedijanti so ble��e�a komedija v naj�istej�em pomenu te besede, pisateljevo naj vedre jse in najtoplej�e delo in hkrati eno najbolj �lahtnih besedil, med vsemi, kar jih premore na� komedijski repertoar.«¹⁷ Zami�ljeni so kot spominska igra o nastanku in uprizoritvi prve slovenske posvetne igre, Linhartove �upanove Micke. Ta je vklju�ena v tekst, ki ji je hkrati okvir.¹⁸ Komedija se godi »v lejti ta hude francoske prekucije 1789.«¹⁹ in je slavospev vsem tistim, ki so pomagali pri rojstvu slovenskega gledali��a. Zato je prvo dejanje na�rt in boj za slovenski jezik, v katerem naj bi za�ivela literatura in gledali��e, drugo dejanje so zapleti in napoved slavnostnega trenutka, tretje dejanje pa pomeni, kako te�ko je pravzaprav igrati igro, komedijo, posebno �e, ker so njeni igralci amaterji.²⁰

Ker je nujno, da se oziramo na tekst, lahko ugotovimo, da je �e Kreft razporedil v delu tri pevske vlo�ke. Zebre je sledil osnovni zamisli avtorja in napisal glasbo k besedilom v enajstem in �estnajstem »nastopu« prvega akta ter v peti »podobi« tretjega akta, kjer je dosegel muzikalni vi�ek. �ebretova scenska glasba obsega 8 to�k. Poleg �e omenjenih, ki bi jih lahko imenovali vokalne z instrumentalno spremljavo, je skladatelj napisal tudi instrumentalne dele. Zasedba, ki jo v posameznih to�kah menjava, je razvidna iz notnega gradiva: 2 violini, violon�elo, kontrabas, kitara, flavta, klarinet B in klavir.

Podrobna glasbena analiza je nastala na podlagi primerjave dveh virov. V skladateljevi zapu��ini je notni material z instrumentalnimi parti, ki pa gradivu v arhivu Slovenskega gledali��a iz Trsta niso prilo�eni.²¹

¹⁵  Gl. �est O., Shakespeare in muzika, GL SNG Ljubljana, Opera, 1958�59, �t. 1, 15.

¹⁶  Zaradi nepopolnih zapiskov in fragmentarnosti zasnove si ne moremo ustvariti prave slike.

¹⁷  Kreft B., Krajnski komedijanti, Ljubljana 1967, 293.

¹⁸  Prim. Kos J., Pregled slo venskega slo vstva, Ljubljana 1975, 353.

¹⁹  Kreft B., Krajnski komedijanti, Ljubljana 1946.

²⁰  Prim. Kreft M., Bratko Kreft in Krajnski komedijanti, GL SNG Maribor, 1974�75, �t. 7,183.

²¹  Tr�a�ki material je v zasnovi prepis ljubljanskega. Izdelan je za klavirsko spremljavo in pripravljen za predstavo 11.9. 1954. Da je bila morda uprizoritev izvedena samo s klavirsko scensko glasbo, je mogo�e sklepati iz zapisa: »Jubilejna sezona Slovenskega narodnega gle_? dali��a za Svobodno tr�a�ko ozemlje v Trstu se je za�ela s slavnostno otvoritvijo dne .11. septembra 1954, ko je gledali��e v tr�a�kem avditoriju kot premiero uprizorilo Kreftovo komedijo 'Krajnski komedijanti'. Pri uprizoritvi, ki jo je re�iral Jo�e Babic, je sodeloval domala ves tr�a�ki slovenski ansambel, glasbeno spremljavo Dimitrija �ebreta pa je izvajal prof. Karel Bo�tjan�i�.« (Gl. Gledali�ka kronika, GL SNG Ljubljana, Drama, 1954�55, �t. 3,66.)

91

�tevilka l²² s slavnostno prigodnim zna�ajem obsega 16 taktov. Oblikovna dolo�itev je preprosta: A, B (dve osemtaktji). Zadnjih 8 taktov je dejanska ponovitev prvih 8 taktov, razen kadence same. V tem smislu si odgovarjata takta 7 in 15. Takt 7 z dominantnim sekundakordom D-dura, ki je osnovna tonaliteta, kadencira s toni�nim sekstakordom in prehajalnim tonom v toniko devetega takta. Takt 15 pa s popolno kadenco (toni�ni kvart-sekstakord, dominantni septakord) kadencira v toniko. Cel odstavek je pisan v akordih, ki jih prina�a zasedba dveh violin, violon�ela, kontrabasa, flavte, klarineta B in klavirja. Ta glasba je slu�ila za uvod k samemu delu, saj nosi to�ka 1 na rokopisnem izvirniku oznako »Ouver-tura«.²³

V �tevilki 2 je skladatelj predpisal ponovitev �tevilke 1.

�tevilka 3 je Suzanina²⁴ arijeta z oznako »Tempo di Menuet« oziroma »Menuet« v tr�a�kem gradivu. To je prva pevska to�ka, M jo je dolo�il �e Kreft. Za�enja z instrumentalnim osemtaktnim uvodom. Sledi veliki A del, ki je v dvodelni obliki a b s tem, da obsega vsak del 8 taktov. B del je nekak�en sklepni del, sestavljen iz dveh �tiritaktij. Ponavljalni znak narekuje ponovitev obeh delov, »da capo al fine« pa �e ponovitev instrumentalnega uvoda. Pevska linija obeh delov se za�ne s predtaktom. �e je v delu A preprosta melodija namenjena interpretaciji preprostega teksta, pojmujemo B del kot Suzanino koloraturo, pri �emer se melodika giblje v razlo�itvah tonike in dominantnega septakorda D-dura. 2 violini, violon�elo in klavir igrajo v to�ki 3 in spremljajo pevski glas, ki pri�ne: »Fantji! En lep cvet je ta...«. Suzana poje dve �estvrsti�ni kitici. Vsaki sledi kolo-ratura dveh �tiritaktij, ki sta tonsko enaki. Lo�ita pa se v dinamiki in na�inu izvajanja. Prvi �tirje takti so mezzoforte v legatu, drugi �tirje pianissimo v portatu.

Avtor teksta prvih dveh pevskih vlo�kov ni Kreft. Krajnski komedijanti so pisani v stilu Linhartovega jezika ter ostalih razsvetljencev, in Kreft v razgovoru pravi: »...da se tudi dramatur�ko naslanjajo na njegovega 'Mati�ka'. Zaradi treh pevskih 'vlo�kov' imenujejo nekateri igro 'vodvil'²⁵ ter prena�ajo danes ta pojem nekam drugam, kajti potlej sta tudi Beaumarchaisov 'Figaro' in Linhartov 'Mati�ek' le vodv�l, ker so v obeh pevski vlo�ki in oba se kon�ata s kupleti. ...Ko sem pisal 'Krajnske komedijante', sem si dramatur�ko-tehni�no vzel za zgled 'Figara', ki je vendar ena izmed najbolj�ih 'razsvetljenskih' komedij, �e �e ne najbolj�a. Prav tako sem se dramatur�ko zgledoval po 'Mati�ku', zlasti �e, ker sem hotel o�iveti eno Linhartovo in eno Zoisovo pesmico, ki sem ju tudi vpletel v prvo dejanje. Pesnica 'Fantje! En lep cvet je ta...' je zares Linhartova (odnosno Linhartov prevod ali 'pona�itev' kak�ne italijanske predloge), kitica 'Joj,dekleta' pa bi naj bil Zoisov prevod. Teh dveh torej nisem jaz 'skupaj spravil', vlo�il pa sem ju v igro, da bi ju o�ivil skupaj z njunima avtorjema.«²⁶

²²  V skladateljevem zapisu bi bila raz�lenitev to�ke 1 tridelna: A B A in koda. Vsak del obsega 16 taktov (po dve osemtaktji). Zaklju�i se z osemtaktno kodo. Tr�a�ki zapis ima B del pre�rtan, kodo pa sploh izpu��eno. Oblikovna analiza prve to�ke je izvedena na podlagi tr�a�kega gradiva, ki je pregledneje zapisano.

²³  Zaradi melodike v �tevilki 1 pa bi lahko slu�ila tudi kot slavnostni uvod k Suzanini ariji (to�ka 3), kjer se ta melodika v grobih obrisih pojavlja v pevskem glasu.

²⁴  Suzana Marranesijeva je eden glavnih likov komedije, »ena zares lepa la�ka pevki-nja«, kot jo je ozna�il Kreft v svojem delu.

²⁵  Vaudeville, podrobno gl. ME III, 1977, 645.)

²⁶  h razgovora z dr. Bratkom Kreftom, GL SNG Ljubljana, Drama, 1956�57, �t. 7, 253�254.

92

�tevilko 4 je skladatelj namenil »mo�kemu arijetu s kitaro«. Desettaktni kuplet pojejo dr. Piller, dr. Repi�, dr. Mrak in Desselbrunner. Nad preprosto spremljavo kitare na toniki, dominanti in subdominantni paraleli nastopi v drugem taktu vokalni del. Pri�ne s predtaktom in se giblje v majhnem obsegu v tercah (prvi in drugi glas). Preprosta melodika odgovarja tekstu �estvrsti�ne kitice »Joj, dekleta, mlada leta...«, ki jo je prevedel Zois.²⁷

Zebre je v �etrti to�ki napevu podlo�il tudi Suzanin tekst, ki je tekst »Joj, dekleta, mlada leta...« s spremenjenim za�etkom: »Caro mio! Mlada leta...«. To je dolo�il �e Kreft v �estnajstem nastopu prvega akta, kmalu za mo�kim arijetom s kitaro. Vendar ni razvidno, �e je Suzana ta del res odpela.²⁸

V �tevilki 5, ki je v sedemnajstem nastopu prvega akta, zapoje Mati�ek sam ob spremljavi obeh violin, violon�ela, flavte in klavirja prvo kitico Suzanine arijete »Fantji! En lep cvet je ta...«.

Ob robu �tevilk 6 in 7 si je Zebre zapisal: »Prenarejena originalna Linhartova zapiska«. Zato lahko ugotovimo, da sta mu za osnovo slu�ili dve melodiji Linhartove pesmi. Objavljeni sta v njegovi nem�ko pisani mladostni zbirki »Blumen aus Krain«.²⁹ Prva pesem »An Liebchen« ima dve �tirivrsti�ni kitici. Prilo�en ji je notni zapis s podlo�enim tekstom prve kitice. Tudi druga pesem »Lied«, ki je iz sedmih sedem vrsti�nih kitic, ima notno prilogo in pod notami zapisano prvo kitico. Linhart je obe melodiji ozna�il z »Aria«. Z nekaterimi spremembami ju je Zebre vlo�il v Krajnske komedijante.

�tevilki 6 in 7 (�t. 6 odgovarja drugi Ariji, �t. 7 pa prvi) imata zna�aj Menueta. �tevilka 6 je v 3/4 taktu Es-dura. Oblikovna gradnja je dvodelna z rahlim navdihom trodelnosti, tako da obsega vsak del 8 taktov. �rkovni zapis bi bil tak�en: A B (b bi), s tem, da se A del na za�etku �e enkrat ponovi. �tevilka 7 je v A-duru in prav tako v trodobnem taktu. Ima obliko A B Bi, ker se B dela razlikujeta v kadenci.Vsak del obsega 8 taktov. Harmonizacija je preprosta in slu�i namenu te glasbe. V obeh instrumentalnih to�kah uporablja skladatelj isto zasedbo: 2 violini, violon�elo, kontrabas, flavto, klarinet B (ni razvidno, ali je tudi v �t. 7) in klavir.

V �tevilki 8, ki je mi�ljena kot slavnostna to�ka komedije, odpojejo vsi glavni igralci nekaj za sre�ni konec. V melodiki spominja na uvodno �tevilko 1, pa tudi na �tevilko 3. Vokalni del ima solisti�ne speve, ki se vrstijo. V tem smislu je sklepna to�ka razmeroma oblikovno prosto, vendar jasno periocUzirana. Po dveh taktih instrumentalnega uvoda v 3/4 taktu sledi prvi del, ki je sestavljen iz treh osem-

²⁷  Kreft B., Italijanska dela v slovenskem gledali��u, GL SNG Ljubljana, Drama, 1940�41, �t. 19,1654. V tem �lanku je avtor med drugim zapisal: »Ohranjeni so podatki, ki pri�ajo, da se je morala gledali�ka dru�ina ravnatelja Bartolinija obrniti prej na ljubljansko gledali�ko upravo (1. 1788. v jeseni), preden je smela anga�irati nekaj novih pevcev, s katerimi je nastopila v Ljubljani. Gledali�ko vodstvo pri krajnskih stanovih je nato izbralo barona Zoisa, o�ividno kot najbolj�ega poznavalca in strokovnjaka, da pove svoje mnenje o novih pevcih. Prav gotovo je bila tudi njegova ideja, da so italijanski operisti v Ljubljani v�asih zapeli kak�no arijo tudi v sloven��ini. Ohranila sta se dva taka primera: ena arija v prevodu barona Zoisa, (»Oj,dekleta«), druga pa v prevodu A. Linharta (»Hej, fantji!«).

²⁸  Morda ga je samo izgovarjala, kajti napevu v tr�a�kem gradivu njen tekst ni podlo�en.

²⁹  Zbirka ima naslov: »Blumen aus Krain. F�r das Jahr 178L Laybach, gedruckt mit Egerschen Schriften«. Hrani jo NUK Lj. Gl. tudi A T. Linhart. Zbrano delo, I, 1950, 219�223.

93

taktij. Pri�ne Lucija.³⁰ nato zapojejo vsi* vstopi Suzana in vsi skupaj zaklju�ijo prvo osemtaktje. V drugem se izmenjata grof in Japelj, v tretjem pa Makovic in Micka. Drugi del je v 2/4 taktu, v katerem se osma to�ka tudi zaklju�i. Obsega 21 taktov. Repi� in Vodnik odpojeta po 4 takte, Mati�ku pa je skladatelj glede na tekst namenil 11 taktov. Dodana sta �e 2 takta kot sklep. Vsi zapojejo: »Vivat! Vivat! Vivat!« Za�ne tretji del, ki ima obliko aba. Prvo osemtaktje je Suzanin spev. Drugih 8 taktov je njena koloratura kot neke vrste medigra, ki jo v tretjem osemtaktju nadaljuje Suzanin spev, kon�ajo pa vsi. Sklepni del, ki obsega 16 taktov, odpojejo 4 takte vsi, nato se zvrstijo Repi�, Mrak in Piller. �e enkrat zapojejo vsi skupaj in �tiritaktni instrumentalni del zaklju�i komedijo.

Harmonizacija je preprosta. Podrejena je pevski liniji, ki jo akordi�no podpira. Temelji na razlo�enih glavnih stopnjah. Mestoma se pojavijo prehajalni toni. Zasedba, ki jo je Zebre uporabil, ka�e, da se je prilagajal namenu in zna�aju besedila. Instrumentalni part obsega 2 violini, violon�elo, Kontrabas, flavto, klarinet B in klavir.

Avtor besedila je Kreft. Sam pravi: »Ker sem se tudi pri zaklju�ku komedije hotel dr�ati na�ina, kako Beaumarchais zaklju�uje svojega 'Figara' in po njem tudi Linhart 'Mati�ka', sem pa� moral v Linhartovem stilu in jeziku zlo�iti besedilo za zaklju�no petje. Vsekakor sem se pri tem zgledoval bolj po Linhartovih stihih v 'Mati�ku' kakor po Beaumarchaisovih.«³¹

�ebretova glasba povsem ustreza tekstu. Jasna periodizacija, preprosta instrumentacija in spevne melodije pripomorejo k vzdu�ju komedije, »katere glavni namen je biti � vesela, humorna, linhartovska hvalnica utemeljitelju novej�e slovenske dramatike in gledali��a, vsem razsvetljencem, prav tako pa slovenskemu jeziku in slovenski gledali�ki umetnosti sploh«.³² �e je moral Zebre v Krajnskih komedijantih dosledno slediti osnovni zamisli avtorja in se tudi stilno vklju�iti v dogajanje komedije, mu je Skakespearova tragedija Romeo in Julija nudila veliko ve� svobode. Bila je hkrati njegov prvi prispevek na podro�ju gledali�ke glasbene tvornosti.

Analiza je nastala na podlagi notnega gradiva v skladateljevi zapu��ini in v arhivu Slovenskega gledali��a iz Trsta. Oba vira imata prilo�ene instrumentalne parte. Ljubljansko gradivo je mogo�e razdeliti na tri skice: A, B in C. Skica A obsega 9 to�k; pri tem imajo nekatere dodatne oznake a, b, c, pa tudi d. Iz orkestralnega materiala je mogo�e sklepati, da je bila to prvotna verzija glasbe, ki je bila izvajana v sezoni 1940/41. Zasedba flavte, klarineta v B, trobente v B, malega in velikega bobna, violine in klavirja, najbr�e pod vodstvom dirigenta, ka�e, da se je glasba izvajala »�ivo« za sceno ali v prostoru za orkester. Izvajalci so se s preglednostjo razvrstitve to�k pri igranju nekoliko borili. O tem pri�ajo pregledi to�k ob robu materiala, ki so jih zapisali izvajalci sami, pa tudi hudomu�ni pripis violinista na svojem partu. Slednji je na koncu parta pripisal datum premiere (21. IX. 1940) in petindvajseto izvedbo (18. IV. 1941). V skici A imajo posamezne to�ke oznake tempa in le redko dinami�ne ozna�be ter ozna�be zasedbe. Skica B ima poleg tega druga�no o�tevil�enje. Razdeljena je v dva dela, ki obsegata 24 to�k. To�ke nosijo programske naslove, ki omogo�ajo dolo�itev mesta izvajanja v gledali�kem delu. Verjetno gre pri skici B za izpopolnjeno verzijo glasbe k Romeu in

³⁰  V tr�a�kem gradivu ima prvi spev Suzana.

³¹  h razgovora z dr. Bratkom Kreftom, GL SNG Ljubljana, Drama, 1956�57, �t. 7, 254.

³²  Ibid., 254.

94

Juliji, morda za mariborsko izvedbo jeseni 1951. Skice C v tem smislu ni mogo�e opredeliti.

Tr�a�ki material, ki ima prilo�eno partituro in instrumentalne parte, odgovarja skici B. Iz rokopisa je mogo�e sklepati, da ga je izdelal skladatelj sam in pripravil za predstavo 1. 8. 1952. Podrobni glasbeni analizi slu�i za osnovo skica B.

Prvi del za�enja z uvodnim pozivom, ki je Maestoso. V skicah A in C obsega 7 taktov, skica B pa ima takt ve�. Ljubljanski zapis zahteva zasedbo dveh trobent in malega bobna. Na tr�a�ki predstavi, ki so jo dajali na prostem, na stadionu »Prvi maj«,³³ je bil orkester mnogo ve�ji.³⁴ Tako je Zebre v prvi to�ki uporabil 2 trobenti v B, 2 rogova v F, 2 violini, violon�elo, kontrabas, tamburin in timpane. Uvodni poziv se giblje v B-duru, ki pa nima tona es. Lahko bi bila lidijska tonaliteta na tonu b. V 5. taktu vklju�i ton des, ki stemni za�etno lidijsko b-tonaliteto. Kljub neodlo�nosti daje prva to�ka vtis zaklju�ka na dominanti.

Sledi nastop k prologu.³⁵ Tri takte Allegretta je skladatelj dolo�il dvema rogovoma in dvem trobentam, medtem ko ima tr�a�ka partitura dve trobenti in prvi rog. Na ostinatnem motivu roga prina�a prva trobenta kvartne motive, druga trobenta pa nekaj dopolnilnih vmesnih tonov. Motiv se giblje v tonaliteti F-dura in kon�a na dominanti.

�tevilko 3 je skladatelj ozna�il z odstopom in ji predpisal ponovitev �tevilke 2.

�etrta to�ka je zaklju�ek uvodnega poziva in zato ponovitev prve to�ke.

Flavto, klarinet, 2 trobenti con sordino (z du�ilcem) in obe violini je Zebre uporabil v peti to�ki in jo imenoval »Pretep in nastop kneza«.³⁶ �esttaktni motiv v Allegro tempu se po potrebi lahko ponavlja. Harmonsko ogrodje tvorita violini in du�eni trobenti z f-molovim kvartsekstakordom. Flavta se giblje oktavo vi�je s tipi�nim ostro ritmiziranim motivom v triton usu, ki se kasneje razgiblje �e navzdol. Tremolo violin s spodnjimi menjalnimi toni f-mol ogrodja in stalno se ponavljajo�i ritmi�ni motiv v trobentah disonantno razgibljeta harmonsko ogrodje. Iz tr�a�kega orkestralnega materiala je razvidna zasedba flavte, klarineta v B, dveh trobent v B con sordino, timpan�v, dveh violin, violon�ela in kontrabasa. To�ka obsega 8 taktov, pri �emer sta prva dva nekak�en uvod, ostalih �est pa odgovarja skici B.

�esta to�ka je nastop kneza. Dve trobenti in dva rogova v ljubljanskem ter dve trobenti in prvi rog v tr�a�kem zapisu igrajo 6 taktov. Tonaliteta As-dur nekoliko spominja na paralelni mol zaradi ponavljajo�ega f-c v zgornjih glasovih. Ker je konec na dominanti, je osnovna tonaliteta vendarle As-dur. Rogova prina�ata na tonu es ostinatni ritmi�ni motiv.

Sledi odstop kneza, ki je ponovitev �tevilke 6.

»Ve�erni intermezzo in nato lutnja« nosi naslov osma to�ka v skici B, ki je brez oznake zasedbe. Motiv lutnje je zapisan pri to�ki 12. V skici A je isti odlomek kot to�ka 3 a, vendar brez lutnje, skica C te to�ke sploh nima. Iz klavirskega parta in iz ostalih partov v ljubljanskem materialu je razvidna zasedba flavte, klarineta v B,

³³  Gl. GL Slovenskega gledali��a v Trstu, 1951�52, jubilejna �tevilka.

³⁴  Sodelovalo je dvajset do trideset izvajalcev, med katerimi so bili tudi �tudentje akademije. (Podatek je iz razgovora z J. Babi�em.)

³⁵  Tragedija pri�ne s prologom. V njem naj bi nastopil Kor (zbor), ki je odmev stare gr�ke tragedije. Vendar ga pri uprizoritvah Romea in Julije po navadi nadomesti en sam igralec. Naloga prologa je ustvariti neposrednej�i stik z gledalci in vzbuditi ve�je zanimanje publike. (Prim. W. Shakespeare, Romeo in Julija, 1974, Opombe, str. 121)

³⁶  Te�ko je dolo�iti mesto v gledali�kem delu to�kama 5 in 6. Obe namre� ozna�ujeta v naslovu nastop kneza. Shakespeare je v prvi prizor prvega dejanja vklju�il uli�ni pretep in samo en nastop kneza s spremstvom.

95

violine in klavirja. Klavir izvaja spodnji figurativni glas unisono z violino, pa tudi srednjega, ki je poenostavljeni part klarineta. Oblikovna dolo�itev odlomka je preprosta. »Ve�erni intermezzo«, Allegretto, je �estnajsttaktna dvojna perioda, sestavljena iz dveh osemtaktnih delov, a in b. Pri tem gre za dosledno ponavljanje dvotaktij. Spodnji glas nakazuje toniko, dominanto in tudi subdominanto tonalitete G-dura, vendar ta tonaliteta v zgornjem glasu sploh ni izra�ena. Pojavlja se tudi ton gis kot prosti melodi�ni ton. Del a kon�a na dominanti, b del pa na toniki G-dura. Priklju�i se osemtaktni odstavek za lutnjo v e-molu. Nad basovsko ostinatno spremljavo, ki sicer ni �isto dosledna, se odvija preprosta melodija. Opisuje toniko e-mola in subdominanto z dodatno seksto. Dominanta v sedmem taktu je molovska, d-fis pa spominja na durovsko dominanto. V tr�a�kem gradivu je »Ve�erni intermezzo« v izvedbi flavte, klarineta v B, du�enih violin, pri �emer ima prva violina solo, in violon�ela.

Peti prizor zaklju�uje prvo dejanje tragedije. Vanj je Shakespeare vklju�il godbo in ples, kjer se sre�ata Romeo in Julija. Zebre mu je glasbeno sledil in deveto to�ko pri�el s pozdravom Capuleta. Dve trobenti in dva rogova unisono v skici B ter dve trobenti in prvi rog v tr�a�ki partituri prina�ajo �tiritaktni odstavek v G-duru s kvintakordi, ki so ostro ritmizirani. Sledi Paduana.³⁷ V skici B je njen nastop samo omenjen, skica C pa je sploh nima. Zato je bila analiza mo�na na podlagi skice A in instrumentalnih partov, kjer je kot to�ka 6, ter na podlagi tr�a�kega materiala.

Ples je v veliki pesemski obliki ABA. Vsak del je tridelen aba, sestavljen iz treh osemtaktij. Melodika ni ni� drugega kot motiv lutnje iz osme to�ke. Del a se giblje v okviru e-mola. Osrednji B del preide brez modulacije v tonaliteto G-dura, Tretji del je ponovitev prvega dela. Tokrat je tonalnost najbolj jasno izra�ena, pa tudi periodizacija in harmonizacija sta preprosti, morda zaradi hotene imitacije starega plesa. Skladatelj je �elel dose�i kontrastnost v tem, da je A delu dolo�il 4/4 takt in �ele B del zapisal v 3/4 taktu, kot je za ta ples zna�ilno. Vendar pa tempo izvedbe nikjer ni nazna�en. Poleg tega je spremljava v B delu v teko�ih osminkah, �estnajstinke v melodiji pa so mi�ljene skoraj kot okrasne. Iz materiala je razvidno, da je bila zasedba slede�a: flavta, klarinet v B, violina in klavir. Tr�a�ka partitura pa prina�a flavto, prvi klarinet in morebiti drugega, obe violini, violon�elo in kontrabas.

»Odhod s plesa« nosi naslov �tevilka 10 v skici B, ki jo izvajata flavta in klarinet v 8 s spremljavo dveh rogov in klavirja. Isti odlomek je v skici A pod to�ko 3 d, Marciale, a brez mesta uporabe. Instrumentalni parti ka�ejo, da je zasedba te to�ke: flavta, violina in klavir v unisonu, oktavo ni�je klarinet in trobenta unisono ter ^oben. Klavirigra melodijo v isti legi kot klarinet in trobenta. V tr�a�kem gradivu je uporabljena flavta, �eprav v partituri ni zapisana. Devettaktni odstavek se giblje v tonaliteti F-dura, toda z miksolidijskim navdihom zaradi tona es, s katerim odstavek tudi kon�a. Ostinatila spremljava v skici A opisuje toniko in dominanto.iStalni ritmi�ni obrazec je v klavirskem partu, v skici B in tr�a�ki partituri pa je nekoliko spremenjen. Tr�a�ki zapis pa ima poleg tega tipi�ne skoke basa v dveh kvintah, ki opisujejo hkrati toniko in dominanto. Motiv se nespremenjen ponavlja vseh 9 taktov. Nad njim imamo ponekod menjalne in prehajalne tone. Iz skladateljevega pripisa je razvidno, da se odstavek lahko ponavlja.

³⁷ Ve� izrazov ozna�uje ta ples: padovana, paduana, pavana. Podrobno gl. geslo Pavana, MEHI, 1977,51.

96

Mrmrajo�i �enski zbor, ki ga sestavljajo prvi in drugi sopran ter alt, nastopa v to�ki 11. Tonaliteta je F-dur. Oblikovno bi stavku lahko dolo�ili trodelnost A B Ai, pri �emer je prvi del osemtaktna perioda, srednji �tiritaktna medigra, tretji del pa ponovitev A dela s spremenjenim zaklju�kom. Soprana stopata v tercah in opisujeta v glavnem toni�ni trizvok z menjalnimi toni. Spremlja ju alt ve�inoma v ostinatu. Od tona f se oddalji samo za terco navzdol, razen v enajstem taktu, ko dose�e ton g. Pri tem stopa z zgornjima glasovoma v vzporednih kvartsekstakor-dih in opi�e dominanto. Kak�na je bila zasedba na tr�a�ki predstavi, je te�ko pojasniti. Vokalni parti so gradivu prilo�eni, vendar prina�a partitura enajsto to�ko v izvedbi godal (I. in II. violina, violon�elo). Zagotovo pa se je izvajalo samo 12 taktov.

V drugem prizoru drugega dejanja tragedije je znamenita »balkanska scena«. Tako je tudi Zebre naslovil dvanajsto to�ko v skici B. Skica A ima ta primer kot 3 c. Odstavek v Andante tempu obsega 10 taktov, instrumentalni parti pa imajo takt manj. Sprememba je le v zaklju�ku. V skici C je odstavek dvanajsttakten, ker ga pri�enja kitara z dvema taktoma uvoda. Melodijo igra flavta solo ob spremljavi klarineta, violine in klavirja. Stavek, ki bi ga lahko dolo�ili v G tonaliteti, za�ne na toni�ni paraleli in kromati�no prehaja v dominanto, subdominantno paralelo in toniko. Proste trizvo�ne zveze, ki so podane v basu z osnovnim tonom in kvinto, so opisane z zgornjo vodilno melodijo flavte in s figurativnim srednjim glasom, ki je nekoliko spremenjen v skici A. Tr�a�ki zapis ka�e izvedbo v po�asnej�em tempu, Larghetto, z uporabo flavte, klarineta, obeh violin, ki v partituri manjkata, obeh rogov, violon�ela in kontrabasa.

»Nastop in odstop Petra«, sluge Julijine dojilje, sodi v �etrti prizor drugega dejanja. Njegova vloga je kratka. Spremlja Julijino dojiljo, ko le-ta i��e Romea. Allegretto stavek se giblje v 6/8 taktu G-dura. Razdeljen je na tri dele ABA, pri �emer obsega vsak 8 taktov. V skici A, kjer je kot to�ka 4, v skici B kot to�ka 13 in v skici C, kjer nima �tevilke, zahteva skladatelj flavto ob spremljavi violine, klavirja in bobna; za razliko od tr�a�ke zasedbe, kjer je Petrov nastop izvajala flavta salo.

�tirinajsto to�ko skice B pri�enja �esttaktni odstavek, namenjen orglam, s katerim prehaja skladatelj v finale. Izvaja ga harmonij. Pomotoma je odstavek zapisan v 6/4, namesto v 3/2 taktu. Tonalnost je razmeroma zabrisana. Lahko pa jo pojmujemo kot lidijski C-dur z zaklju�kom na dominanti.

Nanj se nave�e enajsttaktni odstavek v 4/4 taktu. Mi�ljen je kot zaklju�na glasba k drugemu dejanju tragedije. �tevilki 5 v skici A in 14 v skici B ter instrumentalni parti ka�ejo uporabo flavte, klarineta, trobente, violine, klavirja in bobna. V tr�a�kem zapisu je zasedba �tevilnej�a: flavta, prvi in drugi klarinet, dva rogova, dve trobenti in obe violini, violon�elo, kontrabas in timpani. Flavta in klarinet pa sta v izvedbenem materialu ponekod �rtana. Tonaliteta je G-dur. Har-monsko podlago tvorijo tonika, toni�na paralela, dominanta in subdominanta. Melodija prosto opisuje razlo�itve navedenih funkcij. Vmes so dodani tuji toni.

Drugi del glasbe k Romeu in Juliji za�ne s petnajsto to�ko. V njej je Zebre uporabil orgelski motiv prej�nje to�ke. Tudi �tevilki 16 in 17 sta ponovitvi, in sicer to�ke 6, saj ozna�ujeta nastop in odstop kneza.

Sledi »Sprevod Tybalta« iz prvega prizora tretjega dejanja. Tybalt pade v spopadu z Romeom, ki ma��uje prijatelja. Trobenta solo, klarinet, violina, veliki boben in klavir izvajajo �esttaktni odstavek, ki je v skici A kot 3 b. V tr�a�ki izvedbi je zasedba druga�na: dva klarineta, ki igrata melodijo, dva rogova in dve trobenti,

97

ki sta lahko du�eni, tamburin, dve violini, violon�elo in kontrabas. Melodija v zgornjem glasu prina�a tone naravnega f-mola. Giblje se ve�inoma v karakteristi�nih razponih kvarte: f-b-es. Nad prazno kvinto v basu (f-c) se zvrstijo v srednjih glasovih zadr�ki v vzporednih tercah, ki se vzporedno tudi razvezujejo: ges-b, f-as. Ponavljajo�a se tona f in es v glasu pod melodijo dopolnjujeta gosto harmonijo, ki izrazno odgovarja zna�aju pogrebne kora�nice.

�tevilka 19 je ponovitev taktov Tybaltovega spremstva.

V petem prizoru tretjega dejanja se sli�i pti�je �golenje. Dani se in Romeo se poslavlja, ker mora v izgnanstvo. Nad tremolom dveh violin se odvija melodija flavte in klarineta, ki s tril�ki in drobnimi notami opona�ata pti�je �golenje. Za podlago dvanajsttaktnemu stavku slu�i enakomerna akordi�na figuracija klavirja, s katero postane harmonska realizacija zelo gosta.

Juliji grozi prisilna poroka s Parisom. Re�i jo lahko samo smrt. Da bi prepre�il njeno namero, ji brat Lorenzo ponudi uspavalni napoj, ki ga Julija v tretjem prizoru �etrtega dejanja spije. Pred tem blodi in premaguje grozo ob misli, da bo �iva zakopana. �tirje takti odstavka so zapisani v 3/4, ostali �tirje pa v 4/4 taktu. Te�ko je zbrati pravo akordi�no strukturo. Res pa je, da glasba v drugem �tiritaktju mo�no spominja na to�ko 18. Podobnost je mogo�e pojasniti, ker se Juliji v blodnjah prika�e Tybaltov duh. Ljubljanski zapis ima ta primer samo v skici B pod to�ko 21, kjer ni oznak zasedbe. Tudi v tr�a�kem zapisu se izvedbeni material razlikuje od skice. Zato lahko le domnevamo, da je prvo �tiritaktje izvajala flavta solo, s kromati�nimi postopi, ob spremljavi obeh violin. V drugem �tiritaktju pa naj bi se pridru�ili ostali instrumenti: klarinet, dve trobenti s sordinom, dva rogova v F, violon�elo in kontrabas.

�etrti prizor �etrtega dejanja se godi v Capuletovi hi�i. Priprave za poroko so pri kraju in Capulet �e sli�i grofa Parisa, ki prihaja z godbo. Tukaj je Zebre vklju�il dvaindvajseto to�ko. V skici B ji je dal naslov »Svatovska godba«. Isti primer je tudi v skici A kot �tevilka 8 in v skici C. Stavek je Allegro v trodelni obliki A B A. Vsak del obsega 8 taktov. A del ima v basu ostinatno spremljavo, ki temelji na toniki in dominanti B-dura. Srednji del je kontrasten. Skladatelj je uporabil ton des, ki u�inkuje kot stemnitev. Ostinatna oblika se nadaljuje, le da tvorita podlago subdominanta in dominanta temeljne tonalitete. Tretji del je ponovitev A dela s spremenjenim zaklju�kom. Zasedba je razli�na. V ljubljanskem gradivu prina�ata melodijo flavta in delno trobenta v B, spremljajo pa klarinet, violina, klavir in boben. Iz tr�a�kega zapisa je mogo�e razbrati nastop flavte in dveh trobent, ki v partituri manjkata, klarineta, obeh violin, violon�ela in kontrabasa. Samo v partituri pa je zapisan �e part kitare.

Julijino spanje je podobno smrti, zato je v peti prizor �etrtega dejanja vklju�en pogrebni sprevod. V enajsttaktnem odstavku skice B se v prvih petih taktih izmenjata 2/4 in 3/4 takt. Melodijo, ki se spu��a od d² do es¹ in obstane nad¹, prinesejo unisono flavta, violina in klavir. Sledi 6 taktov v 4/4 taktu. Nad tonom d, ki tvori podlago, se giblje melodija flavte, sestavljena iz tonov a in g s spremembo na zaklju�ku. V srednjih glasovih je ostinatna figura disonan�no podprta z vzporedni kvintakordi. Odstavku bi te�ko dolo�ili tonaliteto. Lahko pa re�emo, da je tonalno obmo�je d. Dol�ina triindvajsete to�ke je v materialu razli�na. Tako obsega to�ka 7 v skici A K) taktov, isti primer v tr�a�kem zapisu pR 12 taktov. Ljubljansko gradivo uporablja flavto, klarinet, trobento, violino, klavir in boben.

98

Tudi tr�a�ka partitura prina�a polno zasedbo: flavto, dva klarineta, dva rogova in dve trobenti, timpane, obe violini, violon�elo in kontrabas.

Sprti rodovini Montegov in Capuletov sta povzro�ili tragedijo Romea in Julije. Sovra�tvo je prepre�ilo zdru�itev obeh, ki sta se imela rada. Monteg in Capulet si podata roke, ker bosta zdaj lahko u�ivala sadove sprave. Skica B se razlikuje od skice A, skice C in instrumentalnih partov. Na podlagi �tiriindvajsete to�ke v skici B in v tr�a�kem zapisu lahko raz�lenimo osemtaktni odstavek Maestoso. Tonaliteta je As-dur. Ostinatna figura v basu, ki v vzporednih kvintah opi�e toniko, to-ni�ho paralelo in sub�ominanto osnovne tonalitete, se ponavlja 4 takte. V naslednjem �tiritaktju imamo deloma opraviti s podobno ostinatno obliko v strukturi tonika, subdominanta, dominanta. Nerazumljiva je pisava kaden�nega akorda nad tonom es s fis-h-d, ker bi morda pri�akovali zapis es-ges-ces z dodatnim d. Instrumentalno zasedbo je mogo�e dolo�iti le iz tr�a�kega gradiva, kjer je flavta uporabljena po potrebi, melodija zaupana deloma klarinetu in du�enima trobentama, spremljava pa v vlogi dveh rogov, tamburina, prve in druge violine, violon�ela in kontrabasa. Tematika prvih �tirih taktov finala je identi�na s tematiko �este to�ke, kjer nastopi knez. Utemeljitev je mogo�a, ker se Shakespearova tragedija Romeo in Julija zaklju�i z nastopom kneza, ki mu je bila dana naloga razsodnika.

Notna skica k Alessijevi Katarini Medi�ejski nosi datumsko oznako 23. 9. 1941. Premiera je bila �e �ez �tiri dni 27. 9. 1941. Te�ko je sklepati na karkoli. Res pa je, da si iz nepopolnih zapiskov in fragmentarnosti zasnove ne moremo ustvariti prave slike.

Skica obsega dvanajsttaktni odstavek s predpisano zasedbo trobente in bobna. Iz motivike je mo�no razbrati, da gre za slavnostni signal, ki se ponavlja. Kje naj bi bila uporabljena tudi skicirana gavotta in kako je bila zami�ljena instrumentacija, ni razvidno. Prilo�ena sta instrumentalna parta druge violine in viole.

Klavirski koncept scenske glasbe k Hamletu obsega 22 to�k, tako da se nekatere ponavljajo z drugo �tevil�no oznako. Iz skice ni mogo�e ugotoviti, kam v dramskem tekstu posamezne to�ke sodijo. Pri nekaterih je zapisana zasedba oziroma pripisana tudi oznaka za tempo izvedbe. Ponekod oboje manjka, ali pa je zasedba le delno nazna�ena.

K temu sta dodani skici Maestoso. Prva z delno nazna�eno zasedbo, druga z izdelano partituro. Ista zasedba je �e v preglednej�i skici, toda brez oznake tempa. Pa� pa ima skica naslov »Fanfara«. Da ga je pripisal Uro� Krek, ki je po skladateljevi smrti urejeval njegovo zapu��ino, ka�e opazka na robu partiture. Iz tega in iz motivike lahko ugotovimo, da gre za gradivo k prvi to�ki scenske glasbe. V notnem materialu so prilo�eni tudi instrumentalni parti �tirih trobent v B, �tirih rogov v F, treh pozavn (trombonov, kot je zapisal Zebre), tube in timpanov z oznako Maestoso.

�e je mogo�e iz ohranjenega notnega gradiva ozna�iti scensko glasbo Deme-trija �ebreta, potem lahko trdimo, da so vse glasbene to�ke odstavki s presenetljivo pravilno periodizacijo. Zaslediti je motivi�no gradnjo od dvotaktij, �tiritaktij do dvojne periode. Skladatelj se je najbr� zavedal, da mora v najkraj�i obliki z jasno �lenjeno motiviko ustvariti vzdu�je h, gledali�kemu delu. Zagotovo je vedel, da njegova glasba ni sama sebi namen, pa� pa je glasbeni prispevek k delu samem. Z glasbo k Romeu in Juliji mu je to vsekakor uspelo. Ni se poslu�eval zunanjih ilustrativnih prijemov. U�inek je hotel dose�i s �istimi glasbenimi sredstvi.

99

Melodije lahko opredelimo kot popolnoma tonaine, v�asih prosto tonalne, ker jih obravnava prosto v odnosu s podlago. Njegov priljubljeni interval je kvarta. Vse polno jih ima, seveda predvsem tam, kjer je uporaba tega intervala smiselna (fanfarni motivi). Ostinatne oblike v spodnjih glasovih in vzporedni premiki so pri njem pogosta sredstva. Za zgo��evanje zvoka se Zebre poslu�uje prostega dodajanja intervalov k sicer funkcijsko lahko opredeljivim akordom.

V primerjavi z ostalim, zlasti zgodnjim kompozicijskim opusom, kjer je sledil radikalnim stilnim tokovom, nas njegova odrska glasba presene�a. Krajnski komedijanti so ga zares vezali z besedilom in zgodovinskim ozadjem, zato pa je imel v Shakespearovi tragediji pri izbiri sredstev glasbenega izra�anja prosto pot. Zakaj je ni uresni�il v smislu tedanjega »novega« v glasbi, bi bilo mogo�e pojasniti, da je kmalu po vojni nehal komponirati, ko je �e tudi ubla�il svoje stali��e.³⁸ Poleg tega je glasba le sestavni del gledali�kega dela in ima skladatelj vlogo soustvarjalca, ki mora pri uresni�itvi upo�tevati tudi zamisli svojih gledali�kih sodelavcev.

Odgovornost skladatelja za scensko glasbo ni samo, kar se ti�e �asovnega zgodovinskega sloga, velika. Ve�ja je, ko gre za pojmovanje vsebinskih zahtev in razpolo�enj.³⁹ Demetrij Zebre je bil kot operni dirigent tesno povezan z gledali��em in je zato vedel, kaj scenska glasba zahteva, a vselej ni mogel realizirati, kar je morda �elel.

Izvedbe dramskih del s scensko glasbo Demetrija �ebreta:⁴⁰

W. Shakespeare: Romeo in Julija

21. 9. 1940. Drama SNG Ljubljana. Sezona 1940/41. 26 predstav 21. 5. 1942. Drama SNG Ljubljana. Sezona 1941/42. 8 predstav 25. 11. 1951. Drama SNG Maribor. Sezona 1951/52. 23 predstav 1.8. 1953�15. 8. 1952. SG Trst. Sezona 1951/52. 7 predstav

R. Alessi: Katarina Medi�ejska

Til 9. 1941. Drama SNG Ljubljana. Sezona 1941/42. 10 predstav

W. Shakespeare: Hamlet 5. 10. 1941. Drama SNG Ljubljana. Sezona 1941/42. 13 predstav 30. 10. 1942. Drama SNG Ljubljana. Sezona 1942/4Ì 13 predstav

C. Goldoni: Kavarnica

29.. 10. 1943. Drama SNG Ljubljana. Sezona 1943/44. 10 predstav

B. Kreft: Krajnski komedijanti

21. 10. 1948. Drama SNG Ljubljana. Sezona 1948/49. 36 predstav

³⁸  Prim. Zebre D., ME III, 1977, 773.

³⁹  Prim. Slavec Ma�a, Nov »Hamlet« se nam predstavi, SATLXXIV, 1941, �t. 229,5.

⁴⁰  Podatki o izvedbah so v gradivu, ki ga hrani ljubljanska Narodna in univerzitetna knji�nica: Repertoar slovenskih gledali�� 1867�1967, Ljubljana 1967; Gledali�ki list SNG v Ljubljani, Drama, 1940�1975; Gledali�ki list Mestnega gledali��a ljubljanskega, 1966/67; Gledali�ki listi SNG v Mariboru, Drama, 1946�1975; Gledali�ki listi Slovenskega ljudskega gledali��a v Celju, 1945�1958; Gledali�ki listi Pre�ernovega gledali��a v Kranju, 1945�1949 in 1950�1957; Gledali�ki listi Gledali��a Slovenskega primorja v Kopru, 1952�1958; Gledali�ki listi Slovenskega gledali��a v Trstu, 1945�1954, 1955�1961 in 1962�1967.

100

22.10. 1949. Drama SNG Ljubljana. Sezona 1949/50.18 predstav 15; 11. 1949. SLG Celje. Sezona 1949/50. 17 predstav 5. 12. 1951. Drama SNG Ljubljana. Sezona 1951/52. 24 predstav 18. 10. 1952. PG Kranj, sezona 1952/53. 22 predstav 11. 9. 1954. SG Trst. Sezona 1954/55. 17 predstav 21. 10. 1954. GSP Koper. Sezona 1954/55. 21 predstav 28. 12. 1956. Drama SNG Ljubljana. Sezona 1956/57. 29 predstav 26. 1. 1958. Drama SNG Ljubljana. Sezona 1957/58.4 predstave

16.  4. 1962. Drama SNG Ljubljana. Sezona 1961/62. 16 predstav 11.6. 1962. Prenos RTV

24. 6. 1962. Gostovanje v Kri�ankah (»Festival«)

18. 1. 1964. Drama SNG Maribor. Sezona 1963/64. 23 predstav

25. 3. 1967. MGL. Sezona 1966/67. 41 predstav 1974�1975. Drama SNG Maribor. Sezona 1974/75

W. Shakespeare: Kralj Lear

4. 11. 1949. Drama SNG Ljubljana. Sezona 1949/50. 21 predstav

/. Kulundzi�: �lovek je dober

17. 6. 1953. Drama SNG Ljubljana. Sezona 1952/53. 12 predstav

SUMMARY

Demetrij �ebre's compositional output contains also works connected with the theatre. In the years 1940�1953, the Drama House of the Slovene National Theatre in Ljubljana staged seven works for which he wrote incidental music. The research is focused on the music for two plays � Kreft's »Carniolian Comedians« and Shakespeare's »Romeo in Juliet«. The reasons for the analysis of these two pieces of instrumental music can be stated as follows: they comprise the greatest amount of survived material, which includes also instrumental parts; apart from that, these are the two pieces which have been most frequently performed.

The »Carniolian Comedians« are written in the idiom of Linhart's language as well as in that of other enlightened authors. Zebre followed the basic idea of the author and adapted himself stylistically to the happening in the comedy. Clear periodisation, simple instrumentation and melodious tunes contribute to the overall atmosphere.

Shakespeare's tragedy »Romeo and Juliet« offered Zebre much more freedom. Its music represents Zebre's first contribution to the field of the theatre. And, as an opera conductor, Zebre was always in close contact with the theatre. He was aware of the fact that his music was not a Tart pour Tart affair, but a contribution to the work itself. All music numbers reflect a surprisingly correct periodization. Motivic work can be followed from two-bar and four-bar phrases up to double periods. Melodies are either completely tonal or, sometimes, freely tonal due to their treatment as regards the bass. Ostinato forms in lower parts and paralel progressions are quite frequent. Added-note chords, which are functionally unquestionable, contribute to the intensification of sound.

In comparison with his other, especially early, compositional production, in which Zebre followed radical trends of his time, his incidental music comes as a surprise. In the »Carniolian Comedians« he is bound by the text and historical background, whereas in Shakespeare's tragedy he is free to choose adequate means of expression. Why these means did not follow »new« tendencies in music can be explained by the fact that he ceased to compose soon after the War. Apart from that, music is only an ingredient of a theatrical work, and the composer is actually only a co-author who has to take into account his theatrical collaborators.

101