logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

TE D N I K

glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva

Leto xxv. 6t. 38 Ptuj, 5. oktobra 1972 Cena 1 din

Samoupravni odnosi na rešetu

v torek 26. septembra 1972 je bila skupna seja komi teja občinski konference ZKS in predsedstva občinskega sveta ZSS Ptuj; na njej pa so sodelovali tudi člani komisij za idejna, samoupravna in ekonomska vprašanja pri obeh občinskih forumih. Obravnavali so anahzo samoupravnih odnosov v delovnih organizacijah, ki jo je pripravil sekretar komiteja občinske konference ZKS Ptuj - Franc TETICKOVIC, na osnovi obširnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 70 delovnih organizacij v občini.

Analiza obsega 5 poglavij, s skupno 53 strani besedila, tabel in statističnih prikazov. Prvo poglavje obsega podatke o številu zaposlenih, o problemih fluktuacije delavcev in o pogojih delovanja družbenopolitičnih organizacij v delovnih organizacijah ter pregled samoupravnih aktov, kijih imajo v posameznih delovnih kolektivih. Podatki o tem so nepopolni, ker so v nekaterih delovnih organizacijah navedli vse samoupravne akte, nekatere pa samo tiste, ki so jih že uskladili z ustavnimi dopolnili.

Najobsežnejše je drugo poglavje, ki prikazuje samoupravne oblike in zastopanost delavcev v neposrednem odločanju. Navedene so primerjave strukture delavskih svetov in kolektivno izvršilnih organov od leta 1964 dalje, iz katerih je razvidno, da je število delavcev, žensk in mladine, razen nekaj izjem, v stalnem upadanju. Posebej je v tem poglavju prikazano uveljavljanje ustavnih dopolnil v praksi samoupravnih organov, povezanost teh organov s člani kolektivov - volilci; pojavi samovolje posameznikov ali skupin; mandatna doba samoupravnih organov in vodilnih delavcev, oblike informiranja delavcev in njihovo družbenoekonomsko izobraževanje.

Tretje poglavje obsega delitev dohodka, osebnih dohodkov in uresničevanje samoupravnih sporazumov. Prikazan je način nagrajevanja v delovnih organizacijah, razmerja med osebnimi dohodki, ki so v poprečju 1 proti 4; le v eni delovni organizaciji je razmerje med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom 1 proti 10. Tudi podatki o uresničevanju samoupravnih sporazumov kažejo, da so nekateri vodilni delavci v posameznih delovnih organizacijah precej preseg-|i višino osebnega dohodka, ki jim je oil določen s samoupravnim sporazumom. Posebej je v tem poglavju obravnavano nadurno delo, Zaposlovanje upokojencev in honorarnih sodelavcev.

Četrto poglavje obsega vprašanja ^drov in štipendiranja, povezano z delovanjem kadrovskih služb v delovnih organizacijah, prikazom potreb po kadrih in o možnosti formiranja enotnega štipendijskega sklada v občini.

Zadnje poglavje, ki pa je za vsakega delovnega človeka najpomembnejše, obravnava stanovanjska vprašanja. Obravnava sedanje stanje in nazadovanje gradnje družbenih« stanovanj, kreditiranje individualne stanovanjske gradnje, možnosti združevanja sredstev za gradnjo stanovanj, novo politiko na tem področju in potrebe po stanovanjih. V zvezi s tem naj navedemo samo podatek, da že sedaj manjka v občini 762 stanovanj, v naslednjem petletnem obdobju pa bodo te potrebe narasle na 2.484 stanovanj. Za primerjavo podatek, da je v zadnjih 5 letih bilo v ptujski občini zgrajenih 197 družbenih in 549 zasebnih stanovanj. Ce hočemo zadostiti najnujnejšim potrebam, bi morali v naslednjih petih letih zgraditi trikrat več stanovanj kot doslej.

Oba družbeno-politična foruma sta na skupni seji ugotovila, da podatki in ugotovitve v analizi niso spodbudni, vendar so realen odraz dejanskega stanja v delovnih organizacijah in v občini. Skupna ugotovitev je tudi bila, da bo vsako poglavje v analizi zahtevalo še posebne poglobljene preučitve, ker bi le tako lahko začrtali jasno in učinkovito politiko za njihovo uspešno reševanje v občini.

O vseh teh problemih bodo podrobneje razpravljali na 1. konferenci Zveze sindikatov občine Ptuj, ki bo jutri, 6, oktobra v Narodnem domu. Na skupni seji so analizo le verificirali kot osnovno gradivo za razpravo na konferenci sindikatov.

F. Fideršek

Aktiv komunistov - delavcev

Komite občinske konference ZKS Ptuj je na razširjeni seji, 26. septembra 1972 s posebnim sklepom ustanovil aktiv komunistov-delavcev za območje občine Ptuj. Aktiv ni organizacijska oblika, temveč le metoda dela komiteja in občinske konference ZKS. Ustanovili so ga z namenom, da bi se o vseh vprašanjih, ki jih bodo obravnavali v občinski konferenci ZKS predhodno posvetovali s komunisti -neposrednimi proizvajalci, z njihovimi pogledi, mnenji in stališči pa se morajo organi občinske konference ZKS obvezno seznaniti.

S tem sklepom je komite uresničil eno od nalog iz akcijskega programa II. konference ZKJ in seje CK ZKS, ki sta izrecno postavila, da je treba zagotoviti večji vpliv komunistov iz neposredne proizvodnje na oblikovanje sklepov in stališč, ki jih sprejemajo občinske organizacije ZKS. Podatki zadnjih nekaj let kažejo, da je v samoupravnih organih, v občinskih skupščinah, v vodstvih družbeno-političnih organizacij, tudi v vodstvih občinskih organizacij ZKS vse manjša zastopanost delavcev iz neposredne proizvodnje. Tako imajo delavci tudi vse manj možnosti, da tam, kjer se oblikujejo stališča in sklepi, povedo svoje mnenje. Na ta pojav je II. konferenca ZK Jugoslavije resno opozorila in sprejela vrsto stališč -za odpravo tega socialističnemu družbenemu razvoju nezdravega pojava. Z uveljavljanjem prve faze ustavnih sprememb, predvsem pa z drugo fazo, ki je na vidiku, se bo uve^avil vpliv delavcev na področjih širše družbene dejavnosti in pri odločanju. ZK je avantgarda delavskega razreda, je organizacija najosveščenejšega dela delavskega razreda, zato se mora odločno zavzeti za večjo družbeno vlogo neposrednih proizvajalcev.

Aktiv komunistov-delavcev ptujske občine bo štel 85 članov, to je enako kot občinska konferenca ZKS. Vanj bodo delegirale po enega člana vse tiste organizacije ZKS v podjetjih in krajevnih skupnostih, ki povezujejo do 4 komuniste-delavce; organizacije ZKS, ki povezujejo več delavcev pa bodo delegirale v občinski aktiv tudi do 10 delavcev-komunistov. To nalogo bodo morale organizacije ZKS opraviti do 15. oktobra letos.

Mandatna doba članov aktiva komunistov-delavcev bo trajala 1 leto, to je do konca mandatne dobe občinske konference ZKS sedanjega sklica; v bodoče pa bi naj mandatna doba aktiva bila izenačena z mandatno dobo občinske konference ZKS, to je 2 leti. Aktiv bo iz svojih vrst izvolil sekretarja, ki bo

vodil sestanke in povezoval delo aktiva s komitejem občinske konference ZKS.

Pri nekaterih, tudi vodilnih članih ZK, se porajajo pomisleki proti formiranju in delovanju takega aktiva, češ, da s tem ustvarjamo

nekako partijo v partiji. Tem je treba odločno povedati, da ne gre za organizacijsko obUko, temveč le za metodo dela občinske organizacije ZKS. Gre za to, da se vsa stališča, ki jih bodo sprejemali v občinski konferenci ZKS in v njenih organih, prej preverijo neposredno z delavci iz proizvodnje, da bodo oni sami povedali ali so tista stahšča tudi resnično stališča delavcev, ali so v skladu z interesi delavskega razreda in delovnih ljudi.

To bo ena od metod dela občinske organizacije ZKS. V aktiv bodo organizacije ZKS delegirale tiste člane ZK-delavce, pa tudi tehnike in inženirje, ki neposredno delajo v proizvodnji in ki niso vključeni v vodstvih raznih samoupravnih, družbenih in političnih organov. Ob razviti tehnologiji in avtomatizaciji proizvodnje je često težko ločiti delo ehnika od dela kvalificiranega delavca, če oba delata v neposredni proizvodnji.

V organizacijah ZKS v podjetjih se aktivi komunistov-delavcev ne bodo ustanavljali, ker za to ni nobene potrebe. Organizacija ZKS v podjetju mora biti kot celota neposredno povezana z delavci, ne samo s člani ZK, ampak z vsemi delavci v delovni organizaciji i n zastopati njihove interese. Najti pa je bilo treba tudi obliko, da se ti interesi uveljavljajo tudi v občinskem merilu; ta oblika pa je trenutno - aktiv delavcev komunistov, da bodo lahko v tem aktivu delavci neovirano od kogarkoli, brez pritiskov in ženiranja odkrito povedali svoje mnenje.

F. Fideršek

USTANAVLJANJE TOZD V BISTRIŠKI OBCINI

Na območju občine Slov. Bistrica obstajajo za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela široke možnosti. To so pred kratkim ugotavljali tudi v svetu za gospodarstvo pri občinski skupščini, ko so pregledali trenutno stanje delovnih organizacij.

V občini Slov. Bistrica trenutno deluje 13 delovnih organizacij in 36 obratov, katerih sedež je zunaj občine. Največ jih je na območju občin Maribor, Ptuj in Slov. Konjice.

V tem okviru ugotavljajo, da bi bilo možno v štirih matičnih delovnih organizacijah ustanoviti 10 temeljnih organizacij združenega dela, medtem ko po dosedanjih ugotovitvah manjše delovne organizacije za takšno obliko organizacije še niso pokazale večjega zanimanja.

Dokončne odločitve o oblikovanju TOZD na območju občine nameravajo sprejeti do konca letošnjega leta. V. H.

VREME

do nedelje 15. oktobra 1972

Mlaj bo v soboto, 7. oktobra ob 9.08 uri.

Napoved: do konca tega tedna bo suho in postopoma toplejše. Nekako v soboto ali v nedeljo bo prehod na poslabšanje vremena. Zadnje tri dni prihodnjega tedna bo lepo vreme.

ALOJZ CESTNIK

2 stran

TEDNIK — ČETRTEK, 5. oktobra 19,j

Kajenje in zdravje

Vsako leto organizira Rdeči križ teden boja proti tuberkulozi. Letos je ta teden posvečen kajenju - razvadi, ki ima želo škodljive posledice za naše zdravje.

Po vsem svetu je mnogo kadilcev, njihovo število pa še vedno raste. Ali je mogoče, da tako veliko število ljudi ne ravna pravilno? Zakaj ne bi kadili? Zakaj ste vi začeli kaditi?

Mogoče kar tako „spotoma". S prvo cigareto ste postni odrasli. Hoteli ste postati podobni ostalim. Mogoče tudi zato, da bi bili podobni nekemu svojemu idealu? Mogoče ste s tem hoteli postati član neke druščine. S kajenjem ste začeli torej brez kakega resnega vzroka. Prva cigareta vam zanesljivo ni prijala, tudi poznejše kajenje vam je povzročalo marsikakšno nevšečnost. Zakaj po vseh začetnih težavah niste takoj prenehali s kajenjem? Verjetno niste hoteli v očeh svojih vrstnikov iz-pasti „slabič". Ko ste pozneje mogoče poskušali prenehati pa ni več bilo mogoče, ker je ta razvada postala za vas globoka potreba, razvada, ki vas ima sedaj v oblasti.

Poglejmo, kaj vse najdemo v dimu brez katerega „ne morete? ". Danes poznamo že mnogo raznih kemičnih snovi, ki so izolirane iz cigaretnega dima. Razdelimo jih lahko v štiri skupine:

1. Nikotin in njemu podobne snovi,

2. Dražeči plini in pare,

3. Ogljikov monoksid in cianovodi-kova kislina,

4. Rakotvorne snovi.

Manjše doze nikotina vzbuijajo, večje pa omrtvijo delovanje osrednjega živčnega sistema. To lastnost nikotina izkorišča tobačna industrija s svojo reklamo („Ce ste utrujeni - cigareto, da vas poživi, če ste živčni - cigareto, da vas pomiri.")

Nikoli pa v reklamah ne zasledimo dejstva, da je nikotin eden od najmočnejših strupov, ki jih poznamo in da precej tega strupa zasledimo v tobaku. Pet srednje močnih cigaret vsebuje smrtno dozo nikotina, vendar pa kadilec ne umre, četudi pokadi dosti več cipret. Ves nikotin iz cigarete ne preide v organizem. Z dvajsetimi cigaretami kadilec vnese v svoj organizem smrtno dozo nikotina, vendar ne umre, ker vnaša to dozo 12 ali več ur in ne naenkrat.

Organizem kadilca pa se na nikotin sčasoma tudi navadi ter ga dosti boljše prenaša kot nekadilec.

Nikotin povzroča številna obolenja, predvsem srca in ožilja.

Danes poznamo nad 70 raznih bolezni, ki imajo nepsredno zvezo s kajenjem. Večina od njih so resne bolezni, ki povzročajo trajno invalidnost ah pa skrajšanje življenja.

Kadilec ima 10 krat večjo možnost, da zboh za pljučnim rakom kot nekadilec, pri strastnih kadilcih pa se ta možnost zviša za 20 krat. Strastni kadilec imajo 12 krat večjo možnost, da jih bo zadela srčna kap kot nekadilci. Kadilci tudi prej zbolijo za rakom grla, za kroničnim bronhitisom in emfizemom, za rano na želodcu itd., kot pa nekadilci.

V zadnjem času tudi vedno več žensk kadi. Mnoge žene hočejo s tem najbrže dokazati enakopravnost z moškimi. Prav žene bi pa morale vedeti, da njim kajenje škoduje bolj kot moškim. Vegetativni živčni sistem žene reagira mnogo bolj na nikotin, kot pa organizem moškega. Pri kadilkah najdemo tudi mnogo več hormonalnih motenj kot pri nekadilkah. Bodoče matere s kajenjem

ogrožajo zdravje in življenje svojih še nerojenih otrok. Nikotin prehaja skozi materino mleko in zastruplja dojenčka.

Marsikateri kadilec se mogoče strinja z vedno številnejšimi dokazi o škodljivosti kajenja, vendar se pa bo istočasno tolažil s tem, da najbrže ravno on ni tisti, ki je ogrožen od težjih posledic te razvade.

Kadilec, ki misli, da je „imun" za raka ali srčno kap pa mora priznati, da ga vsako jutro muči kašelj, ki pa že lahko naznanja kronično vnetje sapnikovih vej, emfizem, pljučnega raka ali pa bolezen srca. Priznali boste, da izbira med neštetim ni preveč lepa.

Zakaj kadilec kašlja?

Vsaka površinska celica v bronhialnem sistemu ima okrog 20 dlačic, ki stalno valovijo in iz dihalnega sistema odpljavljajo vse škodljive snovi. Ce se delovanje teh dlačic poškoduje, se v dihalnih organih nabira vedno več sluzi in škodljivih snovi. Organizem poskuša s hudim kašljem te snovi odpraviti in zaščititi pljuča.

Laboratorijske preiskave so dokazale, da dva cigaretna „dima" zmanjšata delovanje teh dlačic za eno polovico, štirje „dimi" pa jih že popolnoma ustavijo, kadilec pa mo ra stalno kašljati, da bi s kašljem od stranil škodljive snovi. S kroničnin: kašljem, z vnetim grlom in z ne ugodnim okusom v grlu pa ne morete imeti občutka, da ste zdravi.

Predlagam, da kadilci zamenjajo cigareto s svežim zrakom, polnim kisika, brez katerega ne moremo živeti. S kanjenjem vnašate v svoja pljuča gosto zaveso sluzi, nikotinske naslage in katrana ter tako onemogočate prehod kisika iz zraka v kri. Ni čudno, da ste utrujeni, brez volje in da vaše fizične moči upadajo.

Vsi vemo, da brez kisika ne moremo živeti. Dobro bi bilo spomniti na to, da je ena petina zraka kisik in da dve tretjini teže našega telesa predstavlja kisik. Ce možgani v času od 4-5 minut ne dobijo kisika, pride do nepopravljivega uničenja tega važnega organa.

Vse kar onemogoča zadostno preskrbo organizma s kisikom, ogroža naše zdravje. Prav to važno preskrbo pa ovira kajenje in sicer na več načinov. Enega smo že navedli (čezmerno nabiranje sluzi v dihalnem sistemu onemogoča stik zraka in krvi v pljučih).

Cigaretni dim poleg drugih snovi vsebuje tudi ogljikov dvokis, to je škodljivi phn, ki se tristrokrat hitreje veže v krvi in to na istem mestu, kjer bi se moral vezati kisik. Zato vsebuje kadilčeva kri manj kisika.

Nikotin zožuje krvne žile in tako v kadilčeve organe priteka manj krvi, ki je že manj bogata s kisikom.

Izbirati morate torej med zdravjem in kajenjem.

Boljše je biti zdrav, kot pa bolan od želje po cigareti.

Nihče vas ne more prisiliti, da bi prenehali s kajenjem, sami se morate odločiti za zdravo življenje, za osvoboditev od vsega, kar vas zasužnjuje, predvsem od tobaka.

Dr. M. R.

Nov volilni sistem

Spremembe, ki so že izvršene v političnem sistemu z ustavnimi spremembami ali s tistimi, ki še pridejo, bodo pomenile velike spremembe v volilnem sistemu, po katerem bi naj bile volitve v naslednjem letu. Pri ustvarjanju novega voUbiega sistema so sodelovali zvezni repubhški in pokrajinski organi, politične organizacije in institucije. Pomen in obseg dela, ki ga je treba opraviti pri pripravi in izvedbi novega volilnega sistema in volilnega zakona bo lahko vzrok, da bi volitve prihodnje leto pomaknili odjpomladi na jesen.

Ze prve razprave so pokazale temeljno smer. Volitve morajo biti v naših pogojih pomemben dejavnik v nadaljnjem razvoju samoupravnih družtenih odnosov in političnega sistema.

IZHODIŠČA

Ce je beseda o izhodiščih in ciljih volilnega sistema, je treba podčrtati štiri temeljna načela: prilaganjanje razvoja volilnega sistema; zagotovitev in krepitev neposrednih zvez predstavniških teles z samoupravno družbeno bazo; zagotovitev realnejšega izraza družbene strukture v volilnem procesu in sestavu skupščin; graditev demokratičnega volilnega procesa in sistema, v katerem bo onemogočena privatizacija volitev s strani posameznika, skupine ali foruma.

V vsem tem se pojavlja delegatsko načelo, ki zahteva, da se najdejo in izdelajo ustrezni postopki v volilnem procesu.

PRECEJ ISKANJA

Ce je beseda o dosedanjem izgrajevanju volilnega sistema je treba povedati, da je bilo precej iskanja. Treba je bilo poiskati

rešitve, čeprav ni bilo ustreznega volilnega sistema. V našem volilnem sistemu je še mnogo protislovij, na primer: med posrednimi in neposrednimi volitvami; med proklamirano in dejansko vlogo skupščin v pohtičnem sistemu itd. Ta in druga vprašanja je treba temeljito razmo-triti in ugotoviti, ali je treba do temeljev spremeniti volilni sistem ali zopet samo dopolnjevati in popravljati.

ZBORI VOLILCEV - FORMALNOST?

Izkušnje z volitev v letu 1969 govorijo, da so biU zbori volilcev po kandidacijskih konferencah SZDL najpogosteje le formalnost. Med kandidacijskimi konferencami in zbori vohlcev je bilo premalo časa, da bi lahko zbori kaj spremenili. Ponekod so opozarjali na razlike med »uradnimi" kandidati s kandidacijskih konferenc in neuradnimi z zborov vohlcev. Glede na to so se pojavih predlogi, da bi kandidacijske konference obdržali za določene terene, interesne skupnosti ali področje združenega dela. Ce pa želimo čim večje sodelovanje državljanov v kandidacijskem postopku, je treba dati zborom volilcev večji pomen. Tu navajajo primer iz Hrvatske, kjer so kandidacijske konference predlagale kandidate za poslance sabora, zbori pa so jih določali.

Delegatski sistem zahteva nove rešitve v postopku kandidiranja in vohtev delegatov in delegacij. Istočasno bomo dobih odgovor na nekatera sedaj odprta vprašanja: ali stalen ah spremenljiv sestav delegacij, ah teritorialni ali funkcionalni princip vohtev, dolgost mandata in značaj delegacije, posredni ali neposredni zbori itd.

SM

Prva jesenska seja

so Slovenska Bistrica

Po trimesečnem premoru je bila v petek polovica" 25. seje obeh zborov Skupščine občine Slov. Bistrica. „Polovica" zato, ker Skupščina po odmoru ob 12. uri ni mogla nadaljevati dela zaradi nesklepčnosti. Tako ji je ostalo za prihodnjo sejo točno polovica predvidenega dnevnega reda in vse najnujnejše zadeve, o katerih bi morala sklepati.

Disciplinirani odborniki, ki v odmoru niso zapustiU seje (predtem je predsednik že opozoril ne mejo sklepčnosti) zato niso mogli razpravljati o rebalansu prorač^una, poslušati informacije o poplavah v občini, potrditi novih precej višjih cen vode, sprejeti odloka o zazidalnih načrtih, odloka o ustanovitvi sklada za odpravo posledic po elementarnih nezgodah, sklepati o poslovnem času v gostinstvu itd., skratka, ostale so nujne zadeve nesprejete.

Sicer pa je Skupščina največ časa porabila za prvo delovno točko dnevnega reda, ta je bila „'T)rašanja odbornikov". Za razliko od prejšnjih sej, se je ta točka uvrstila na začetek seje, tako, da za odgovore in vprašanja ni zmanjkalo časa. Največ vprašanj so imeh odborniki s področja, komunale in kmetijstva Na seji so dobih tudi vsi odgovore, s katerimi so bih zadovoljni.

V osrednji točki dnevnega reda so odborniki soglašali z združitvijo zdravstvenega zavarovanja kmetov z zdravstvenim zavarovanjem delavcev. Ob sprejemanju tega sklepa pa so priporočali Zdravstvenemu domu Maribor, da v Slov. Bistrici čimprej uvede stalno popoldansko zdravstveno službo (poleg dežurstva) in zaposli manjkajočega zdravnika v Slov. Bistrici in Poljčanah. O združitvi zavarovanja bomo še posebej poročali.

Skupščina je razpravljala o delu dispanzerja za šolske otroke in mladino, za katerega je smatrala, da je šele na začetku poti ter, da bo potrebno še vehko dela in požrtvovalnosti, da bo slovenjebistriški šolar takšen, kot si ga želimo. Ugodno je bil ocenjen tudi dolgoročni in kratkoročni program tega dispanzerja.

Ob poročilu o delu zobozdravstvene službe v Slov. Bistrici, so odborniki menih, da se po združitvi z Zdravstvenim domom Maribor znatno izboljšala, predvsem se to vidi pri šolski mladini, ostajajo pa še nekatere objektivne težave, ki zavirajo še uspešnejše delo, kot je pomanjkanje zdravnikov, stanovanj, in tudi nestimuhranje zdravnikov za delo v odročnih krajih.

tf

jjDNIK — četrtek, 5. oktobra 1972

STRAN 3

Od baroka do impresionizma

Pokrajinski muzej v Ptuju prireja ob sodelovanju z Narodno Galerijo v Ljubljani v času od 5. do 15. oktobra 1972 likovno razstavo „0d baroka do impresionizma".

Razstava je izrazito poučnega značaja in prikazuje zgodovino slovenskega slikarstva v zadnjih 200 letih. Vodjem skupin, ki bodo obiskali razstavo v Ptuju, je na razpolago pismeno gradivo, ki v kratkem opiše obdobje, ki ga razstava obsega. Pokrajinski muzej je pripravljen urediti tudi strokovno vodstvo po razstavi, v kolikor bo za razstavljene primerke več zanimanja. Na razstavi bodo prikazane originalne stvaritve naših umetnikov, vsled česar si je razstavo vredno ugledati.

I. konferenca
ptujskih
sindikatov

v petek, dne 6. oktobra 1972 bo prva redna konferenca Zveze sindikatov občine Ptuj.

Na konferenci bo obravnavana analiza samoupravnih odnosov v ptujskih delovnih kolektivih, ki jo je pripravil F. Tetičkovič. Obravnavali bodo tudi uveljavljanje novih ustavnih dopolnil v kolektivih. Podan in sprejet bo plan za bodoče naloge Zveze sindikatov občine Ptuj. Konferenca bo objavila poročilo o poteku akcije solidarnosti v občini Ptuj za pomoč prizadetemu prebivalstvu severovzhodne Slovenije ob letošnjih poplavah.

Drugi del konference bo namenjen pregledu predsklepov za 8. kongres sindikatov Slovenije in obravnavi morebitnih predlogov o spremembi ali dopolnitvi dokumentov za 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Izvoljenih bo osem članov Zveze sindikatov občine Ptuj, ki nas bodo zastopah na 8. kongresu Zveze sindikatov Slovenije v Ljubljani.

Tretji del konference bo zajel razpravo b možnih kandidatih za republiški svet in nadzorni odbor ZSS. Konferenca bo v prostorih Narodnega doma v Ptuju.

MLADINA IN ZK

Skupen sestanek članov komiteja občinske konference ZK in predsedstva občinske konference ZMS Ormož, ki je bil minuli petek, je bil posvečen razpravi tez za pripravo dokumentov 3. konference ZK Jugoslavije, ki bo govorila o mladini.

Udeleženci razprave so se pogovorili predvsem o nalogah ZK pri vključevanju mladih v strukture in graditev našega družbenopolitičnega sistema.

jr

POSLANCI PRIDEJO NA OBISK

Skupina poslancev primorske regije bD prišla v soboto na obisk poslancem mariborske regije. Srečali bi se radi z ljudmi, delavci in kmeti. Razdeljeni bodo v dve skupini, od katerih bo ena obiskala tudi Ormož. Tu bodo imeh dopoldne razgovor s predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, pozneje pa si bodo ogledali nove proizvodne obrate tovarne ,,Jože Kerenčič" ali pa farmo za vzrejo živine v Središču ob Dravi. Tu se bodo pogovariali tudi z delavci.

Program SZDL Ormož do konca leta

Člani izvršnega in nadzornega odbora občinske konference SZDL Ormož so na svoji zadnji skupni seji razpravljali tudi o delu občinkse konference socialitične zveze do konca letošnjega leta. V tem času bodo v tistih krajevnih skupnostih, kjer še niso, ustanovili odbore za splošen ljudski odpor. Skupaj z oddelkom za narodno obrambo pri SO Ormož in delavsko univerzo bodo pripravili seminar za vse tiste, ki v KS delajo na področju SLO. Vidno mesto v delu članov socialistične zveze zavzema izvedba referenduma za združitev delavskega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja.

Socialistična zveza je tudi koordinator programa družbene dejavnosti. Tu zajamejo vsa področja in izdelajo poseben program za prihodnje leto. Veliko delo, ki čaka organizacijo socialistične zveze bodo tudi javne razprave o spremembi

ustave. Sočasno pa se bodo morali pripravljati na volitve, ki bodo v začetku leta 1973. Prva faza evidentiranja je že končana. Težave pa bodo z zakonodajo, saj še ni niti osnutka volilnega zakona niti skupščinskega sistema.

Na predlog Draga Zabavnika so v svoj program dela do konca leta sprejeh tudi priprave na referendum za zbiranje denarja, s katerim bi rekonstruirali ceste na področju občine Ormož. Druge občine (npr. Ptuj) so letos asfaltirale mnogo cest s prispevki občanov, medtem ko v Ormožu še z takšnim načinom zbiranja denarja niso poskušali. Odločili so se pripraviti vse potrebno in „stopiti" pred volilce.

Postavljeni okvirni načrt dela občinske konference SZDL Ormož je glede na kratek čas do konca leta, precej zahteven. Potrebno bo mnogo intenzivnega dela, če ga bodo hoteli uresničiti. jr

Davek ne zmanjšuje pomanjkanja

v začetku septembra je bila uveljavljena uredba zveznega izvršnega sveta o povečanju stopnje davka na promet ^adbenega materiala v maloprodaji. Glede na to uredbo se je podražil cement, betonsko železo, proizvodi iz keramike, les itd. za 6 %.

Čeprav je bila uredba sprejeta nenadoma in brez obrazložitve, poznavalcev tržišča gradbenega materiala ni presenetila. Po nekaterih mnenjih bi naj bila davčna uredba zdravilo za pritisk potrošnikov na gradbeni material, ki ga primanjkuje.

Medtem pa je očitno, da povpraševanje po gradbenem materialu s strani zasebnega sektorja ni vzrok za pomanjkanje tega materiala. Tako uredba, katere cilj je bil ublažitev pomanjkanja, tega vprašanja ne rešuje. Industrija gradbenega materiala se je v zadnjih dveh desetletjih razvijala s polževimi

koraki in sploh ni bila v sorazmerju z naglo investicijsko graditvijo, kije zahtevala vse večje količine teh materialov. Velik uvoz in vehka devizna sredstva zanj je ublaževal to pomanjkanje, vendar ga nikdar ni rešil. Prav zato proizvajalci gradbenega materiala, ki so sami nezadovoljni s to uredbo, opozaijajo na to, da bi morali posvetiti več sredstev modernizaciji in širitvi kapacitet industrije gradbenega materiala in da je to edina pot za rešitev tega problema.

Posamezni proizvajalci gradbenega materiala pa imajo še druge razloge za nezadovoljstvo zaradi te uredbe. Zahtevali so namreč že prej, da se jim omogočijo višje cene za njihove proizvode, ker je zaradi razmerja cen oteženo njihovo poslovanje, pa je sedaj vprašanje, ali po tej uredbi sploh so še možnosti, da bi kdo sprejel njihove zahteve. DB

V sklad za pomoč

PRIZADETIM PO POPLAVAH SO OD 19. SEPTEMBRA DO 2.

OKTOBRA 1972 PRISPEVALI NA ŽIRO RAČUN 524-789-26 PRI PODRUŽNICI SDK PTUJ:

A) s področja gospodarstva:

45. Ptujska tiskarna Ptuj 2.262,90 din

46. Trg. podjetje „LES" Ptuj 15.589,30 din

47. Gradb. podjetje „DRAVA" Ptuj 10.420,30 din

B) s področja negospodarstva:

48. Uprava skupščine občine Ptuj 4.491,10 din

49. Občinsko sodišče Ptuj 1.840,85 din

50. Občinsko sodišče za prekrške Ptuj 202,95 din

51. Občinsko pravobranilstvo Ptuj 161,90 din

52. Služba pravne pomoči Ptuj 55,05 din

53. Kreditna banka Ptuj 3.240,05 din

54. Radio Ptuj 332,10 din

55. SC za gospodarstvo „Jože Lacko" Ptuj 1.347,45 din

56. Občinski odbor Rdečega križa Ptuj 121,20 din

57. Dijaški dom Ptuj 70,50 din

58. Temeljna izobraževalna skupnost Ptuj 150,30 din

59. Osnovna šola Hajdina 864,55 din

60. Osnovna šola Dornava 733,40 din

61. Osnovna šola Gorišnica 922,25 din

62. Osnovna šola Rodni vrh 216,95 din

63. OS „Ivan Spolenjak" Ptuj 921,65 din

64. OŠ „Franc Osojnik" Ptuj 967,60 din

65. ,Posebna osnovna šola Ptuj 1.216,05 din

Skupno do 2. 10. 1972 nakazano: 111.606,70 din

Občinski štab za pomoč prizadetemu prebivalstvu vseverovzhodniSlo-

veniji poziva tudi vse delavce svobodnih poklicev, zasebnega gostinstva in obrti, da se prav tako vključijo v to humano solidarnostno akcijo delovnih ljudi vse Slovenije in prispevajo vsak 2 odstotka od svojih enomesečnih

Hr\VmHlrrw

V OSS BISTRIŠKE OBČINE BODO PRIČELI Z RAZPRAVAMI O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI

V preteklem tednu so se na pobudo občinske skupščine in občinskega sindikalnega sveta Slov. Bistrica sestah predstavniki teh organov skupno z direktorji, vodji poslovnih enot, predsedniki delavskih svetov in osnovnih sindikalnih organizacij v občini, da bi razpravljali o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti za občino Slov. Bistrica.

Po daljši in plodni razpravi je med udeleženci prevladalo mi šljenje, izra žena pa je bila tudi vsa podpora pri nadaljnjih tolmačenjih, daje v občini nujno ustanoviti samoupravno stanovanjsko skupnost, ki bo omogočala hitrejše in tudi uspešnejše reševanje stanovanjske problematike. V njej bodo z več možnosti kot do sedaj vključeni tudi neposredni uporabniki in prosilci stanovanj. V ta namen so iz vrst občinske skupščine in občinskega sindikalnega sveta Slov. Bistrica izvolili sedemčlanski iniciativni odbor, ki bo v naslednjih dneh pripravil potrebne materiale in nato v okviru OSS Slov. Bistrica vodil razprave na to temo v vseh osnovnih sindikalnih organizacijah v občini. Samoupravna stanovanjska skupnost bo pričela z delom 1. januarja 1973. Viktor Horvat

Priprave na ustanovitev TOZD v TGA

Verjetno je v zadnjem času v vseh delovnih organizacijah največ razprav okrog ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela, ki nal^a samoupravnim organom pa tudi vsem ostalim ogromno dela in odgovornosti. Med delovne organizacije v ptujski občini, ki se že intenzivno pripravljajo na ustanovitev TOZD sodi vsekakor tudi tovarna glinice in aluminija. Centralni delavski svet je že razpravljal o predlogu odbora za samoupravne odnose in obveščanje za priprave za ustanovitev TOZD ter že tudi istočasno sprejel načrt teh priprav. Predvsem so se odločili, da priprave za ustanovitev TOZD začne, vodi ter tudi izpelje poseben organ, ki ga je imenoval centralni delavski svet in sicer pod imenom »komisija za ustanovitev TOZD". Prav tako je bil sprejet tudi okvirni program dela ter pripravljalnih nalog za to ustanovitev, ko sta to CDS-u predlagala glavni direktor ter odbor za sa oupravne odnose in obveščanje. Imenovana je bila že tudi 11-članska komisija, ki je sestavljena iz predstavnikov organizacij združenega dela, ki so jih že imenovali delavski sveti v teh organizacijah. Naloge komisije so precejšnje, saj je treba izvesti priprave za ustanovitev TOZD, torej določiti metodo dela in sestaviti program. O svojem delu mora poročati odboru za samoupravne odnose ter obveščanje in CDS-u.

Strokovne službe podjetja morajo sodelovati pri delu komisije ter pripraviti material, ki bo za to zahtevno delo nujno potreben. Komi sija je že pričela z delom, ki bo vsekakor zahtevalo precej truda in pomoči ter konkretnega sodelovanja raznih služb in organov in ne nazadnje tudi celotnega kolektiva TGA.

M. F.

4 stran

TEDNIK — ČETRTEK, 5. oktobra 19,j

Ormož: vsi za združitev zavarovanj

Do konca letošnjega leta so preostali samo še trye meseci. V tem času bodo v vseh občinah iz območja Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Maribor izvedeni referendumi za združitev delavskega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja. Akcije bodo morale steči takoj, če hočemo, da bo z novim letom že vse urejeno. Pričakovati je, da bo referendum v vseh krajih sočasno in to že proti koncu novembra. Družbenopolitične organizacye, posebej še občinski sindikalni sveti in konference socialistične zveze bodo morale nemudoma pričeti z pripravami na referendum.

V Ormožu so se člani izvršilnega in nadzornega odbora občinske konference SZDL skupaj z nekaterimi gosti in predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij pogovorih o pripravah na referendum za združitev obeh zavarovanj.

Vladimir Ožbolt, ki je sestanek vodil, je v uvodu povedal nekaj besed o dilemah, ki se pojavljajo okrog združitve in nalogah sociah-stične zveze pri pripravah in izvedbi referenduma.

Znano je, da so se v Ormožu ves čas ogrevah za nacionalno zavarovanje, ki bi enako obravnavalo vse delovne ljudi Slovenije, torej tudi kmete. Letos spomladi so svoje predloge in zamisli razložih tudi predsedniku republiške konference SZDL Cenetu Vipotniku, ko je obiskal Ormož. Že takrat so bih ti predlogi ocenjeni kot nereahii, vsaj za nekaj časa in tako je tudi ostalo. Poznejši izračuni glede prispevkov v skupen (slovenski!) zdravstveni sklad so pokazali, da bi manj razvite občine, ki imajo večji odstotek kmečkega prebivalstva in slabše razvito zdravstveno in lekarniško službo, bile na slabšem. Zato so se tudi v Ormožu končno odločih za združitev zavarovanj na regionalnem principu s tem, da se niso odrekli nacionalnemu sistemu. Regionalni okvir naj bo samo prehodna rešitev, dokler se ne odločimo za nacionalno rešitev, ki bo najbolj pravična.

V Ormožu sam referendum glede izvedbe ne bo problematičen, večje vprašanje je udeležba na referendumu samem. Ljudje kljub številnim razpravam in pisanju časopisov ter drugih sredstev obveščanja sorazmerno malo vedo o vsej zadevi, zato bo treba sedaj temeljito delati, je povdaril Franc Novak. Združitev obeh zavarovanj bo nedvomno velik uspeh za področje socialnega zavarovanja, naši zavarovalni skupnosti so vse občine kmetijske, zato je upravičeno pričakovati, da bo v teh referendum uspel; verjetno ne bo kmeta-voUvca, ki bi glasoval proti. Izjema je občina Maribor, kjer bodo po oceni inž. Terezije Štefančič imeli težave. Tam so že sprejeU referendum za šolstvo, zaposleni delavci prispevajo še za poplavljence in plačujejo še nekatere obrremenitve od prej. Tudi tamkajšnje družbeno

politične organizacye, razen medobčinskega sveta ZKS Maribor, so do sedaj premalo storile« Republiška zveza sindikatov Slovenije še tudi ni dala svoje dokončne ocene ali stališča kljub temu, da bodo prav sindikalne organizacije imele glavno mo-bilizatorsko vlogo med zaposlenimi delavci.

Pri voUtvah odda človek glas, pri referendumu pa denar, je podčrtal

Vladimir Ožbolt, zato bo referendum potrebno temeljito pripraviti. K sodelovanju bo potrebno pokUca-ti vse tiste, ne samo aktivne delavce vseh družbenopolitičnih organizacij, ampak vse, ki lahko kakorkoli pomagajo pri izvedbi referenduma.

Imenovali so poseben koordinacijski odbor, ki bo izdelal program za akcijo izvedbe referenduma ter z njim že v nekaj prihodnjih dneh

seznanil najširši krog družbenih delavcev. Kmetje bodo pravgotovo vsi glasovali za združitev. Pri zaposlenih delavcih bo nekoliko te^e, saj se bodo odločali o plačilu 0,62 odstotkov od svojega kosmatega osebnega dohodka in s tem prispevkom soli-darno pomagali k izenačitvi obeh zavarovanj, saj kmetje sami gotovo tega ne bi zmogli. Referendum bo moral biti tako pripravljen, da bo uspel, saj bi v naši regiji, ki je poleg murskosoboške najbolj kmetijska, bilo skoraj nemogoče, da bi se delavci odločili proti. jr

MezgOVCi v znamenju novogradenj

Ko smo se v ponedeljek mudili v Mezgovcih, kjer sta pred dobrima dvema mesecema in pol narasli Pesnica in Draga preplavili strugi in zalili vas, je bil naš obisk mnogo bolj prijeten, kot pa takrat, neposredno po katastrofalni nesreči, ki je vzela domove več družinam.

Skupščina občine Ptuj je lastnikom porušenih in poškodovanih stanovanjskih poslopij dodelila brezplačno cement in jim tako precej olajšala popravilo ah gradnjo novega doma.

Pogledat smo šh tudi usodne zapornice. Na naše vehko presenečenje in veselje so na kanalu že namestili močne, železne zapornice, ki bodo prav gotovo svojo nalogo odlično izpolnile in obranile vašča-ne pred morebitnimi poplavami. Mimogrede smo se ustavih tudi še na mostu, kjer smo zadnjič odkrili luknjo, po kateri se pride na drugi svet. Ljudem so sedaj tako neprostovoljno potovanje že onemo-gočih, ker so odprtino že popravili. Našli pa smo še eno, mnogo manjšo sicer, ampak ravno pravšnjo, da si kakšna od krav, ki jih vodijo tod čez na pašo, po nerodnosti zlomi nogo.

Ko smo prišli do Meškove hiše, ki jo je voda izpodkopala in zrušila, smo na istem mestu zagledaU zidoyje bodočega novega doma, ki bo imel mnogo višje in trdnejše temelje, kot jih je imel prejšnji. Ker nismo našh nikogar doma, smo se odpravih naprej proti Rihtaričevim, kjer je mladi gospodar ravno pripravljal vse potrebno za polaganje stropa, Povedah so nam, da komaj čakajo, da bi se vsehh spet v svoj dom, saj se sedaj ves čas stiskajo s še eno družino pri sosedu Majcnu, ki ga ni doma in jim je dal na razpolago svojo hišo. Občina jim je priskrbela 200 vreč cementa in tako so najhujše že prebrodih. Sicer bi bilo zelo hudo, ker so osebni dohodki zelo majhni in je v družini troje malih otrok.

Pri Lahovih so tudi že nekaj

popravili okrog hiše, vendar je pri njih zelo hudo, ker je komaj 37-letni gospodar še vedno v bolnišnici in tako ni nikogar, ki bi kaj zaslužil. Žena Neža je komaj dobila 1 stari milijon kredita na podjetju za popravilo železniških vozil, kjer je mož zaposlen.

Ko smo šh mimo Cenarjevega dvorišča, smo videU, da so na kraju, kjer je v času našega obiska pred

dvema mesecama in pol stala popolnoma porušena hiša, zrasla nova stavba, kjer bodo v kratkem pol^ali rapid. Ker je z materialom bolj hudo, so se povezali z gradbenim podjetjem Ograd iz Ormoža, ki jim ga dobavlja. Delovno silo pa imajo svojo in dela po navodihh strokovnjakov iz podjetja. Nova hiša bo imela visoke temelje, da jim še tako deroča voda ne bo prišla do živega. Zelo težko

Taka je bila cenjena hiša takoj po poplavah (zgoraj) in takšna je sedaj med gradnjo (spodaj).

pričakujejo dneva, ko bodo lahko spet pod svojo streho, saj se sedaj stiskajo v majhni sobi kjer jih spi tudi po osem v enem prostoru, imajo pa tudi 2 šoloobvezna otroka, ki se nimata kje učiti.

Tudi Šegulova oče in mati sta svojo hišo že precej popravila, gotovo pa le še ni, ker je težko dobiti zidarje. Še vedno stanujejo pri bhžnjem sosedu, tam kjer so tudi Rihtaričevi. Vaščane bo morda zanimala novica, da bodo lahko dobili potrošniško posojilo in to v znesku ocenjene škode. Rok odplačevanja je 5 let, obrestna mera pa znaša 6 %.

Tekst in foto: S. Spolenak

PTUJSKI PLANINCI BODO OBISKALI ZASAVJE

v nedeljo, 8. oktobra se bodo ptujski planinci odpravili na precej dolgo turo po Zasavju. Pot jih bo vodila skozi Slovensko Bistrico, Podčetrtek, Bistrico ob Sotli, Brežice, Kostanjevico, Brestanico, Sevnico, Bohor, Lisco, Zidani most, Celje in nato domov. Izlet bo enodnevni in ob vsakem vremenu. Odhod bo ob 5. uri zjutraj izpred hotela Poetovio.

Po sklepu sestanka zbora delovne skupnosti RAZPISUJE

osnovna šola bratov Štrafelov Markovci pri Ptuju naslednje delovno mesto:

tajnik - računovodja za nedoločen čas.

Pogoji: srednja ekonomska šola z znanjem dvostavnega knjigovodstva in strojepisja. Zaželjen je kandidat s prakso.

Nastop službe: takoj ali po dogovoru. Osebni prejemki po samoupravnem sporazumu.

Prijavo z življenjepisom in dokazili pošljite do vključno 16. 10. 1972.

jjDNIK — četrtek, 5. oktobra 1972

STRAN 5

KIDRIČEVO SPREMINJA VIDEZ

Ko smo v začetku leta pregledovali program krajevne skupnosti Kidričevo, je marsikdo zmajeval z glavo ter zatrjeval, da tako obširnega programa ni moč izvesti, če ni za vse to dovolj finančnih sredstev. Vsem je še v spominu, kako sta propadla dva referenduma, kako samoupravni organi tovarne glinice in aluminija nisp odobrili zaprošene dotacije z motivacijo, da naselje I nima uvedenega krajevnega samoprispevka itd. Marsikdo bi takrat kapituliral, češ, naj si pa stanovalci naselja sami urejujejo svoje naselje. Toda krajevna skupnost tega ni storila, čeprav ji prav gotovo ni bilo lahko, saj se je znašla pred težko dilemo, kaj storiti in kako. Našlo se je celo nekaj takih, ki jim ni bil in jim še celo danes ni po volji uspeh krajevne skupnosti, saj so zatrjevali, da je z mnogo denarja lahko delati in podobno! Toda neumorni tovariši pri krajevni skupnosti so sklenili, da gredo za vsako ceno naprej in danes že lahko vsakdo vidi napredek in spremembe glede na prejšnja leta, čeprav tudi ni bilo na razpolago vseh tistih sredstev, na katere so računali. Vsak, ki je bil v Kidričevem pred nekaj meseci in pride sedaj ponovno v ta kraj, bo lahko na vsakem koraku opazil spremembe, ki so v prid naselju in svetu krajevne skupnosti ter vsem, ki so bili in so vedno za razvoj kraja. Napredek je izreden in ohrabrujoč za nadaljnje delo, kajti problemov s tem še ni konec, saj se že sedaj kujejo načrti za naprej in prepričani smo, da bodo skoraj gotovo tudi reahzirani, seveda pa bo morala končno priti pomoč tudi od stanovalcev, če želijo imeti kraj urejen tako, kot si to vsi želimo. Trenutno je rfajvečje zanimanje za kopalni bazen, o katerem je že v prejšnjih letih bilo tohko govora. Trenutno se zadeva še kar ugodno razvija in je upati v novi sezoni že morda na nove kaoacitete. Zemeli-

ska dela za novi bazen so že opravljena. Levji delež je prispevala ■ garnizija JLA iz Ptuja, ki je bila vedno in povsod pripravljena pomagati, če ji je to le bilo mogoče. Ne bi našteval novih asfaltnih cest, ker to vidi vsak obiskovalec kraja, poudariti pa je treba, da se je končno pričelo boljše obdobje tudi za stanovalce naselja Kidričevo II, ki so dolga leta jadikovali, da so zapostavljeni, kar je bilo delno tudi resnica, vendar pa so sedaj s svojim dosedanjim delom dokazali, da se enakovredno želijo vključiti med tiste, ki želijo v svojem kraju lep videz in urejenost. Poleg mnogih lepih zelenic in nasadov ter asfaltiranih pešpoti in cest ter otroškega igrišča pa se še vedno najdejo tudi taki, ki jim je to vse v napoto in, ki ne znajo ceniti vrednosti teh objektov. Večkrat smo že tudi v Tedniku opozarjali na določene probleme v tej smeri in apelirali tudi na vse merodajne forume, ki skrbijo za red in mir, da poostrijo kontrolo ter strogo kaznujejo vse tiste nepridiprave, ki hočejo uničevati s tolikim trudom pridobljene dobrine kraja. Po pešpoti proti tovarni in obratno od tovarne do naselja še vedno drvijo kolesarji pa tudi mopedisti (čeprav so ti le bolj redki) in ogrožajo pešce. Začeto delo bi morali letos nadaljevati, ker bo le tako moč doseči še mnogo več, kot je bilo napravljenega do sedaj. Meško France

ROKOMET

SLOVENSKA CONSKA LIGA MLADINCI:

DRAVA: UUTOMER 10:0 (b.b

Ekipa Ljutomera brez predhodnega obvestila ni prišla na srečanje v Ptuj, tako da so ptujski mladinci Drave dobili tekmo brez boja.

0RM02:KR0G 38:18

Ormožanci so v gosteh visoko porazili Krog in tako ponovno dokazah, da se rokometu v Ormožu pišejo boljši dnevi.

Člani :

DRAVA: RADENCI (15:6) 27:14

Ptujčani so bili tudi to nedeljo uspešni, kajti na domačem igrišču so visoko porazili ekipo iz Radenc. Tekma skoraj ni bila zanimiva, ker je premoč Drave bila prevelika in so dosegali zadetke, kadar so hoteli. Zmaga bi lahko bila še večja.

ORMOŽ: RUDAR, VELENJE 10:0 (b.b.)

Rudar v Ormožu ni igral, tako da so domačini dobili srečanje s 10:0.

VELIKA NEDELJA:KROG 18:36

Vehka Nedelja je na gostovanju v Krogu izgubila s zelo visokim rezultatom. Igralci so na tekmo prišli nepripravljeni in utrujeni, kar se jim je maščevalo. Preteklo noč jih je večina bila na trgatvi.

Za asfaltom še cestna razsvetljava

KO smo letos spomladi poročali o aktivnosti prebivalcev vasi Apače na Dravskem polju, ki so skupaj s svojimi predstavniki v KS in SZDL pripravljali velike načrte za asfaltiranje vaških cest, smo že tudi vedeli, da ta akcija ne bo edina in zadnja v tem letu, saj so že takrat ob otvoritvi govorili in načrtovali nove akcije. In nismo se prav nič zmotili. Dejali so: „Ce že imamo lep asfalt v vasi, zakaj ne bi imeli tudi v redu cestne razsvetljave" in pričeU z deli. Spet smo videli na delu stare znance iz vaškega odbora za asfaltiranje cest, ki tudi tokrat niso hoteli ostati križem rok. Čeprav je vse vezano na sredstva, se vaščani Apač le niso odrekli tudi ureditvi cestne razsvetljave, ki bo veliko boljša od prejšnje stare, saj bodo sedaj ponoči svetile živo srebrne žarnice. Vse to

delajo postopoma, kajti vsega zares ni moč storiti naenkrat, vendar pa bodo nedvomno kos tudi tej nalogi. Ko bodo to vse uredili, bodo prav tako gotovo pristopili k novim akcijam, saj želijo med drugim tudi telefonsko zvezo in kakšen kulturni dom ali podobno. Res je, da so to zaenkrat le njihove velike želje, toda po vsem tem, kar so ustvarili s svojim delom in prispevki pa lahko trdno verujemo v to, da bodo prej ali slej uspeli s svojimi načrti, ki bodo to vas temeljito spremenili. V razgovoru z nekaterimi prebivalci vasi ter ljudmi, ki so žrtvovali veliko svojega prostega časa za vsa ta dela, je bilo poudarjeno, da jim ni žal truda in sredstev za to, kar so naredili, seveda tudi z veliko pomočjo krajevne skupnosti Kidričevo. M. F.

ZDRAVSTVENI DOM PTUJ

bo v ponedeljek, dne 9. 10. 1972 na javni dražbi prodal

1 RABLJEN DOSTAVNI AVTOMOBIL

znamke IMV — kombi najboljšemu ponudniku.

Interesenti se naj javijo ob 8. uri zjutraj na dvorišču Reševalne postaje Ptuj.

Silva Spolenak: Amater pri svojem delu

k

K

F

MOTitf

0

0 *

BATOM - KR43

P

T

0

0

N

OSEBNA KRONIKA

Rodile so:

Marija Peklar, Ciril Metodov dr. 5 - Tamaro; Adela Grbavac, Kidričevo 13 - Tomislava; Milena Bandur, Mestni vrh 55 - dečka; Anica Škrja-nec, Strjanci 15 - Vido; Elizabeta Kvas, Polenšak 1 - Emilijana; Ida

Ivančič, Špindlerjeva n.h., Slov. Bistrica - Jureta; Ana Debeljak, Zg. Pristava 24 - Tatjano; Marjana Sitar, Apače 149 - dečka; Kristina Urnavt, Podlehnik 48 - Mileno; Ana Kodrič, Zabovci 51 - Valerija; Marija Krajnc, Jadranska 7 - dečka; Ana Bosilj, Zlogonje 98 - deklico; Danica Mikec, Goričan 12 - deklico; Leopoldina Škrjanec, Rožički vrh 60 - Andreja; Matilda Mežna-rič, Kidričevo 7 - deklico; Ana Raušl, Savci 35 - Andreja; Jožica Šteharnik, Pobrežje 71 - dečka; Ljudmila Kojc, Cankarjeva 16 -dečka; Marija Ličino, Zamušani 12 - deklico; Rozina Rotar, Kog 1 -Cirila; Marija Sajtegl, Žnidar. nabrežje 7 - Dominiko; Olga Vidovič, Gradišča 8 - Andrejko; Otilija Živ-ko, Drbetinci 26 - dečka; Majda Klemenčič, Podgorci 16 - dečka.

Poroke:

Janez Vindiš, Belavšek 6 in Kristina Mere, Leskovec 8, Mitja La^er-holc. Mariborska 36 in Zora Cigan, Cesta Olge Meglič; Franc Lazar, Murkova 7 in Sonja Korenjak, Mur-kova 7; Konrad Mohorič, Ljubljana, Delavska 17 in Stanimirka Borič, Ljubljana, Delavska 17; Janez Per-nek, Zakl 22 in Marija Vuk, Koza-rac, Ul. Matije Gubca 7; Alojz Cvetko, Mezgovci 12 in Štefanija Hvaleč, Mostje 2; Janez Furman, Radvanj-ska 50, Maribor in Genovefa Muršič, Zagorci 71.

Umrli so:

Rozina Rebernak, Tiha pot 5, roj. 1893, umrla 28. 9. 1972.; Frančiška Jabločnik, Trg svobode 2, roj. 1897, umrla 29. 9. 1972.; Veronika Frčeč, Popovci 1, roj. 1931, umrla 27. 9. 1972.; Marija Kelc, Podvinci 91, roj. 1898, umrla 30. 9. 1972., Magdalena Piberčnik, Vuzmetinci 39, roj. 1912., umrla 30. 9. 1972.; Marija Beranič, Lancova vas 82, roj. 1906, umrla 29. 9. 1972.

6 stran

TEDNIK — ČETRTEK, 5. oktobra 19,j

Spornih in zanemarjenih

20 km od Ptuja do Poljčan

(3. nadaljevanje)

Na nasprotnem hribu je zelo stara cerkev svete Lucije, ki se za verske obrede ne uporablja več, je pa edinstven primer starih cerkva, ki spominjajo na baziliko, ker v njej še ni sedežev. V njej je precej starin, fresk in zanimivih slik. Te kraje zelo radi obiskujejo italijanski, hrvaški in ptujski umetniki. Akademik-slikar Mežan je rekel: „To je edinstven kraj za slikarske kolonije pri nas v Sloveniji, škoda, da ga zanemarjajo in da ga na poznajo. Na enem in istem kraju se lahko sUkajo gorice, polja, hribi in gore, gozdovi, zgradbe, ljudje, edinstveni sončni vzhodi in zahodi, jutranje meglice nad Dravinjo in celotno pokrajino. Ce bi imel možnost, bi rad obiskal te kraje za kakšen mesec, da bi kaj naslikal."

Morda lahko pod Bočem omenimo še razvaline starega gradu rogaške gospode, ki je s tunelom bil povezan s samostanom. V bližini se nahaja tudi lovski dom. Vsi omenjeni kraji so dostopni z avtomobilom. Morda še zanimiv podatek: nekdanji samostan je s svojim zemljiščem in vinogradi oskrboval celotno področje Slovenske Bistrice z zelenjavo, ostalo povrtnino, poljščinami in vinom; današanja zadruga, ki je sedanji lastnik te zemlje pa dela z izgubo in ne oskrbi niti poljčanskega območja.

Zraven Makol stoji grad in letovišče Statenberg, nato pridemo do Ptujske gore. O njej ni treba pisati, znana je po celem setu, toda zaradi slabe ceste ni dostopna niti domačim turistom, niti šolskim ekskurzijam, niti tujim turistom, ki se ji raje odrečejo, kakor da bi si uničili avto. Potem nas cesta

prepelje prek Lovrenca in Kidričevega do Ptuja. Kaj vse imajo ptujski muzeji in kaj lahko nudijo turistom je znano vsem, da pa turisti v Ptuju ostanejo praznih rok, z neposnetimi filmi in razočarani nad našo neiznajdljivostjo, prav tako vsi vedo.

Morda bo kdo vprašal, kakšen pomen imajo področja okoli Boča za ptujski turizem. Ptuj kot mesto lahko zadrži turista največ eden do dva dni. V tem času si tuji turist v mestu ogleda prav vse. Edino kar turista še lahko zadrži pri nas je to, da hodi na enodnevne izlete v ptujsko okolico. V poštev pridejo Haloze in Slovenske gorice, pa tudi Boč s svojo okolico in lovišči.

Sočasno se pri tem lahko spomnimo našega eksotičnega naravnega parka in ribnika Turnišče. Malo je občanov, ki bi kaj več vedeli o njegovi preteklosti, ki bi vedeli komu služi, v kakšnem stanju se nahaja in kaj bi preurejen pomenil za občino. Zelo malo je ljudi, ki so imeli priložnost videti ta prečudoviti dvorec, ki ga neodgovorno preurejajo ter propada. Turnišče bi lahko postal najlepši motel in avtokamp v Sloveniji, ki bi bil primeren tudi za kazino. V prostornih graščinskih prostorih bi lahko odprli stalno slikarsko galerijo. Na ribniku bi lahko uredili čolnarno.

(Se bo nadaljevalo) PR

CARINSKA

Carinik na meji vpraša starejšo žensko: „Vino? Žganje? Kava? " „Ne' mu odgovori ženska. „Ce pa že imate limonado . . ."

Površnost brez primere

Tako slabega poročila, kot ga je predložilo Stanovanjsko komunalno podjetje Ormož, še ormoška občinska skupščina ni obravnavala, je strnil vročo razpravo o stanovanjskih in komunalnih problemih predsednik Franc Novak na zadnji seji občinske skupščine. Potem ko so odborniki dobesedno „povozili" se-stavljavce poročila, je predsednik med drugim povedal:

Predloženo poročilo nam praktično ničesar ne pove, probleme so načeh odborniki sami v razpravi. Iz poročila veje, da v podjetju posebnega družbenega pomena, o katerem vodi skrb tudi občinska skupščina, ni nobenega reda ali programskega dela. Iz tega razloga v poročilu tudi ni obravnavano, kaj je bilo storjenega iz letnega ali srednjeročnega programa oziroma, kakšne so programske naloge podjetja na različnih področjih njegovega delovanja. Napisati v poročilo malo problematike, oziroma jo prepisati iz kakšne javne razprave o stanarinah, kar je splošno znano, ne pa navesti nobene kvantifikacije, prav nič iz gospodarjenja in brez navedb o vrstah stanovanj, kolikšen in kakšen je stanovanjski fond po vrednosti, kvadraturi itd., koliko so v stanovanja vložile delovne organizacije, koliko občinska skupščina, kohko je splošnega fonda, koliko se zbere stanarin, kako se le-te delijo na upravne stroške, na investicijsko vzdrževanje, amortizacijo itd. Koliko tu sredstev manjka, kako so pri vsej zadevi vključeni hišni sveti za reševanje problemov, če vemo, da so stanarine take in take. Vse to so vprašanja, s katerimi se občani srečujejo vsak dan, v poročilu pa o tem ni napisane niti besede. Vse te problematike ne omenjati, se pravi teh problemov v podjetju sploh ne poznati in v podjetju divje gospodariti.

O vodovodu je v poročilu napisanih le nekaj stavkov ob tem, da vsi koristniki te dobrine, ki je dana Stanovanjsko komunalnemu podjetju v upravljanje, v letošnjem mokrem letu trpijo več kot polovico leta na pomanjkajiju vode. V delovnih organizacijah so imeli zaradi teh izpadov večmihjonsko škodo. Mnogi so zaradi tega opozarjali komunalo vsak dan, vendar so vsi poskusi ureditve tega kričečega problema skozi vse leto naletevali na gluha ušesa, položaj pa je iz dneva v dan slabši.

Poročilo tudi nikjer ne obravnava kanalizacije, v katere popravilo sedaj vlaga občina 120 milijonov starih dinarjev. Stanovanjsko komunalno podjetje teh problemov sploh ne pozna in morajo te zadeve voditi občinske upravne službe in skupščina.

Nikjer tudi ni zapisane niti ene besede o komunalnem redu, ki ga

podje^u nalagajo občinski odloki in drugi predpisi.

Nekoliko več je povedano o cestah. Znano je, da je občina Ormož z prekategorizacijo cest dobila v svojo pristojnost vse prejšnje ceste III. reda. V poročilu je navedeno težko stanje na teh cestah, vendar bodo strokovne službe morale tudi to področje preučiti in vskladiti s srednjeročnim programom občine.

Z malo dobre volje in z malo boljšo organiziranostjo, z malo več prizadevnosti in sodelovanja z drugimi odgovornimi faktorji v. občini, krajevni skupnosti itd. bi lahko te zadeve bile mnogo boljše. Tako pa se na vsaki seji občinske skupščine načenjajo problemi, ki zadevajo komunalno dejavnost. Tega kamna spotike ne bi bUo treba, če bi se nekdo nekoliko drugače zavzel za rešitev teh problemov.

Na predsednikovo vprašanje, ali je temu krivo nehotenje ali neznanje, je odgovoril direktor Stanovanjsko komunalnega podjetja Milan Luka-ček, je posredi pomanjkanje ustreznih strokovnih kadrov, ki bi vso zadevo vodili.

Odborniki so ob koncu razprave s šestimi vzdržanimi glasovi sprejeli sklep, s katerim predloženega poročila Stanovanjsko komunalnega podjetja niso sprejeli. Zahtevali so temeljito obdelavo problemov in razpravo o njih na eni izmed prihodnjih sej.

jr

V Podlehniku je »gorel« zadružni dom

Gasilci na območju ptujske občine so pripravih v minulem tednu požarne varnosti več gasilskih vaj, s katerimi so preverih svoje znanje in sposobnosti, kako pomagati takrat, ko izbruhne požar in je treba pohiteti na požarišče.

Eno takšnih vaj so pripravili ob koncu prejšnjega tedna tudi člani letos ustanovljenega gasilskega društva v Podlehniku.

V petek ob pol petih popoldne se je začel valiti iz podlehniške doline kopasti oblak črnega dima, trenutek zatem pa je začela zavijati tudi gasilska sirena. Domačini in prebivalci okoliških krajev so prestrašeni prisluhnili zavijanju sirene, ki je kUcala na pomoč. Vsi so namreč mislili, da gre za resničen požar. Oddahnili so si šele potem, ko so ugotovili, da gre za gasilsko vajo in da uhaja dim, ki je zbujal videz, da gori zadružni dom - iz dimnih bomb.

Na improvizirano ,,požarišče" so prvi prihiteli člani domačega gasilskega društva, nekaj minut za njimi pa so pridrveli v Podlehnik še gasilci iz Jurovc. Pred tem so izklopili v vasi elektriko in po telefonu obvestih o požaru še sosednja gasilska društva. Izurjeni gasilci iz Jurovc so prihiteli v Podlehnik kar z dvema gasilskima brizgalnama in so

z močnimi curki vode uspešno „zalivaU" namišljeno goreči zadružni dom.

Za gasilci iz Jurovc so prišli na požarišče tudi gasilci iz Vidma pri Ptuju, ki so preusmerih svojo akcijo k zavarovanju sosednjih hiš.

Po dobri pol uri uspešnega gašenja in reševanja so gasilci z združenimi močmi pristrigh peruti rdečemu petehnu. Tokrat je šlo le za vajo, kdo ve, če ne bo jutri ali pojutrišnjem v tem ali drugem kraju izbruhnil resničen požar. Takrat bo bitka z dragocenimi minutami še hujša.

Javna zahvala

Delovni kolektiv Tovarne gumijevih in kovinskih izdelkov ter servisnih dejavnosti „SIGMA" v Ptuju, se iskreno zahvaljuje gasilcem Gasilskega društva Ptuj, ki so dne 20. septembra 1972 v večernih urah s svojo visoko mobilnostjo in izredno hitro intervencijo v kah zadušiU požar v našem podjetju, ki bi za naš delovni kolektiv lahko imel velike materiine posledice. S to uspešno intervencijo pa je škoda bila minimalna.

Delovni kolektiv SIGMA - Ptuj

SREČANJE ESPERANTI-STOV V CELOVCU

Lepo število esperantistov iz Avstrije, Italije in Jugoslavije je bilo od 22. do 24. sept. na srečanju v Celovcu. (Tudi iz Ptuja 5). Na slavnostnem zborovanju so govorili zastopniki treh deželnih delegacij na-glašujoč potrebo po tesnejši povezavi, o strokovnem sodelovanju in Svetovnem esperantskem kongresu leta 1973 v Beogradu. Prihodnje leto bo to srečanje v Italiji.

PTUJ

5. oktobra: am. barv. film VITEZI RULETE; 6. oktobra: ang. barv. film ZASEBNI DETEKTIV CLEGG; 7. in 8. oktobra: am. barv. film TARZANOV UPOR V DŽUNGLI; 8. oktobra: ob 10. in 16. uri am. barv. film ARIZONA COLT;

10. in 11. oktobra: am. barv. film. DIAMANTSKA DŽUNGLA;

11. oktobra: ob 20. uri an. barv. film MOJ REVOLVER, MOJA PRAVICA.

GORIŠNICA

8. oktobra: am. barv. RUSI PRIHAJAJO.

UUTOMER

7. in 8. oktobra: am. barv. film MAC KENIJEVO ZLATO; 11. in

12. oktobra: it. zgod. barv. film. S. O. S. NOBILE.

SLOV. BISTRICA

7. in 8. oktobra: fran. barv. film STOP; 11. in 12. oktobra: fran. barv. film ZADNJI NASLOV.

jjDNIK — četrtek, 5. oktobra 1972

stran 7

TomaŽ pri 0rmožu:Viden napredek

VSI tisti, ki zadnji čas niso bili pri Tomažu, v nedeljo pa bodo šli na o^'oritev nove šolske zgradbe, se bodo nemalo začudili, ko se bodo pripeljali na vrh hriba in zavili proti vasi. Tamkajšnji prebivalci so ob pomoči širše družbene skupnosti namreč omogočih asfaltiranje središča

vasi z podaljški ceste do pokopališča in nove šole.

Predsednik tomaževske krajevne skupnosti Alojz Hergula nam je povedal, da asfaltirane površine znašajo skupaj približno 5000 kvadratnih metrov, stale pa so 26 mihjonov starih dinarjev. Denar so prispevali občani (nekateri!), krajevna skupnost iz sredstev samoprispevka in skupščina občine Ormož. Dela je izvajalo stanovanjsko komunalno podjetje Ormož in cestno podjetje Varaždin.

Zbiranje denarja je nedvomno zelo nehvaležen posel, zanimivo pa je, da so bile največje težave pri premožnejših prebivalcih kraja. Odborniki krajevne skupnosti so šh od hiše

do hiše in doživeh marsikatero grenko. Bih so primeri zaposlenih z dobrimi osebnimi dohodki pa kmetje, ki imajo po dva traktorja, pa niso prispevah ničesar. Kmet, ki je za modernizacijo svoje kmetije dobil 8 starih mihjonov družbenih sredstev, ni hotel prispevati niti dinarja. Povedati pa je treba tudi, da so bih tudi takšni zavedni občani, ki so pobrali po žepih tudi zadnji dinar. Ne bi se

čudili tistim, ki pridejo iz okohških vasi k Tomažu mogoče enkrat tedensko in bi zato odklonih prispevek za asfaltiranje, čuditi pa se moramo tistim, ki jim pelje asfaltirana cesta skoraj „po hišnem vogalu" pa niso prispevali ničesar. Kljub navedenim težavam pa so vaščani

poleg samoprispevka, ki ga plačujejo krajevni skupnosti, zbrali še dodatne 3 milijone starih dinarjev in pomagali z delom ter tako občutno po-lepšah svoj kraj.

Minilo je dobro leto, odkar so prebivalci Tomaža dobili vodovod, letos so dočakali asfaltiranje središča vasi z nekaterimi cestnimi priključki, sedaj v nedeljo, 8. oktobra, pa bodo praznovali otvoritev nove šole. Slovesnost ob tem „dogodku stoletja" bo ob 10. uri dopoldne pred novo šolsko zgradbo. V programu bodo nastopih učenci tamkajšnje osnovne šole ter godba na pihala in združeni zbori iz Ormoža. Potem bo v prosvetni dvorani vesehca, ki jo pripravljajo pršetinski in ključarov-

ski gasilci. Ijral bo ansambel Alojza Grnjaka iz Železnih dveri.

Prebivalci krajevne skupnosti Tomaž so lahko opravičeno ponosni na svoje uspehe. Vse nove pridobitve nedvomno pričajo o vehkih prizadevanjih širše družbene skupnosti in tamkajšnjih občanov za napredek tega odmaknjenega slovenjegoriške-ga kraja. jr

Blato je zamenjala asfaltna plast. SUki prikazujeta del ceste proti pokopališču in središče vasi. Foto: J. Rakuša

Nova šola v pričakovanju otvoritve. Slovesnost bo v nedeljo 8. oktobra ob 10. uri Foto: J. Rakuša

Gasilski dom raste

kot goba po dežju

Že v eni izmed prejšnjih številk smo vam predstavili aktivne gasilce iz Hajdoš, ki so si postavih težko nalogo zgraditi nov dom, ki bo služil za razhčne namene, kakor za sestajanje članov, v njem se bodo zbirali in se zabavah mladinci, v kletnih prostorih bosta vehki garaži, precej prostora pa bodo odstopih tudi za trgovino, ki jo Hajdošani že zelo težko pričakujejo.

Ko smo se v nedeljo mudili med njimi, smo bih silno presenečeni nad številno udeležbo na delovni akciji. Betonirah so' namreč ploščo nad temelji in ,,mobihzirali" vse, kar leze in gre. Malo smo jih zmotiU pri delu in jih povprašaU to in ono. Nekdo je v šali dejal, da se tokrat

plošča ne bo porušila, kot se je pri našem prejšnjem obisku zidarski oder.

Jože Brodnjak je povedal, daje in bo rad pomagal pri vseh večjih delih, prispeval je pa tudi les in to kar 2,5 kub. m. Čeprav ni aktiven gasilec, rad pomaga, saj je gasilske društvo namenjeno vsem in vsakomur pripravljeno priskočiti na pomoč v nesreči.

Iva Furek je bil doslej prisoten še pri vsakem delu in si je nabral že približno 250 delovnih ur. Za razliko od Brodnjaka je on eden najbolj požrtvovalnih gasilcev in sije pridobil že celo naslov podčastnika. Pomaga tudi z vsemi pripomočki, ki jih potrebujejo. Izrazil je željo, da bi tudi še drugi vaščani priskočili na pomoč in ne bi delali vedno le eni in isti, ki so skoraj vedno na gradbišču. Kakor vsi drugi tudi on že težko pričakuje dneva, ko bodo predali namenu nov dom, čeprav ve, da bo potrebno do tedaj še neštetokrat zasaditi lopato in zvoziti še ogromno samokolnic betona.

Med pridnimi delavci srrio srečah tudi mladince, mešalcu pa je stregel predsednik mladinskega aktiva iz Hajdoš, Franc Tumšek, ki je rekel, da mladinci radi pomagajo pri delu, da pa pričakujejo za to tudi neko plačilo in sicer v obhki mladinske sobe, kjer se bodo lahko nemoteno sestajah, razpravljah o svojih problemih in se nazadnje tudi pozabavali.

Za nekaj besed smo prosih tudi predsednika gasilskega društva Janeza Lipavška, ki nam je ves vesel povedal, da dela riapredujejo po predvidenem načrtu m da do nekih bistvenih zastojev še ni prišlo. Povedal je, daje bil že zadnji čas, da so pričeh z gradnjo novih prostorov, ker prejšnja dvorana ni zadoščala za

tako številčno članstvo. Problem, ki se je pojavil, je bilo le pomanjkanje gradbenega materiala. Ker niso uspeh dobiti cementa, so si ga izposodih pri posameznikih, ki gradijo hiše in ga letos ne potrebujejo, naslednje leto pa ga bodo vrnih, saj ga imajo že plačanega. Nekateri člani društva imajo silno razumevanje za gradnjo in priskočijo na pomoč vechio, ko jih pokhčejo, najdejo pa se tudi taki, ki mislijo, da bodo s tem, ko bodo prostovoljno prispevali nekaj ur, primaknih levji delež. Ne zavedajo pa se tega, da je potrebno še ogromno dela in ur, da bo njihov dom takšen, kot so si ga zamislili in kot si ga žehjo. Tudi gradbena podjetja, predvsem pa Drava iz Ptuja

kažejo precej razumevanja za njihove težave in jim vsestransko pomagajo.

Tekst in foto: S. S.

Oboroženi s svojimi zidarskimi rekviziti so se veselo nasmehnili v objektiv. Kako bodo šele veseh, ko bodo prerezali vrvico na novem domu.

ZAVARUJTE SEBE IN VASE PREMOŽENJE PRI

ZAVAROVALNICI „SAVA"!

Zastopstva v vseh večjih krajih Jugoslavije. Pisairna v Ptuju: Krempljeva uL 8, tel. 77-028.

8 stran

TEDNIK — ČETRTEK, 5. oktobra 19,j

JOŽE MAR:

Formin in Forminci

NASTANEK FORMINA

Leta 1969 smo Ptujčani slavili entisočdevetstoletnico rojstva mesta. V obilici proslav in spominov pa smo pozabili spomniti se pri tem na njegovo podružnico Formin, ki je vsekakor še bolj star kraj na Ptujskem polju kot mesto samo, saj ga omenjajo arheologi kot naselje iz zgodnje antiške dobe, ker so na njem ah v njem našh latensko-mla-doželezna grobišča ob itinerarski cesti, to je še v predrimskem obdobju, icar dokazuje njegovo starost.

Zato smatram, da je moja forminska dolžnost in pravica, da to predrimljansko zgodovino nekoliko po svoje razčistim in postavim vas na pravihio mesto svetovnega razvoja.

Naša vas je oddaljena od Ptuja trinajst tisoč metrov, od Ormoža pa dvanajst kilometrov. Kot skoraj zadnja ob desni strani Pesnice stoji podne in dremlje ponoči med Pesnico, Lembergo in Strugo, nekaj pa je je še v Joušju na desni strani Struge in v Travnikih. Deset minut prek Travnikov pa je še Dravišče, za njim pa Drava. Tako je Formin kot v trikotniku na skoraj istem vzporedniku kakor na onkraj Drave stoječi Zavrč, le nekaj mihmetrov višje proti severozahodu.

Formin je zelo star kraj, že od začetka sveta najmanj milijon let, naseljen pa je bil že davno pred Kristusovim rojstvom, mogoče že ob času, ko je pisal zgodbe svetega pisam vehki Žid Mojzes. Sicer se to še ni točno ugotovilo, ker se tega noben Forminec ne spominja in nikdo ne ve, kako so ga imenovah stari Kelti in drugi predpotopniki, ki so hodili skozi te kraje.

Zgodovinsko dokazano pa je, da so Formin odprli Rimljani oziroma točneje stari Ptujčani, ki so na tem koncu ptujskega polja ustanovih svoje letovišče s trgom.

Da pa je moral biti kraj že davno prej naseljen, potrjuje njegova lega in njegov položaj na spodnjem koncu polja, kjer se to nenadoma zniža za nekaj metrov in je okolje naravnost idihcno.

Poglejte samo malo okrog sebe in primerjajte Formin s sosednimi bližnjimi kraji in vasmi: Katera vas še ima tako imenitne tri reke, kot je forminska Pesnica, Lemberga in Struga? Iz katere vasi se lahko v dobre četrt ure pride do Drave? Odkod se čujejo zavrčki zvonovi tako jasno, če piha pravi veter? In

končno - kje je ve6 tako prijetnih in luštnih Formincev in Forminčank kakor na Forminu!

Zakaj pa je bil Formin postavljen ravno na Forminu?

Ko so Rimljani v starem veku sto let pred prvim Božičem imeh cesarja Oktavijana, ki je imel še priimek Avgustus, začeh zasedati alpske in panonske dežele in so jih leta 35. pred Kr. obvladali, so postali gospodarji Panonije do Donave. V letih 11 in 8, nazaj šteto, so najbrž postavih vojaško postojanko Ptuj -Poetovio. Tiste čase so prišh tudi v našo vas, ki je morala biti zanje važna in upoštevanja vredna. Zato so jo izbrah za letovišče in si postavih prve vikend hišice. Ker se je tu križalo najbrž tudi precej poti, po katerih se je do tedaj sprehajalo že mnogo narodov, so za lastne in potrebe popotnikov postavih hotele in trgovine. Na gmajni so imeh živinske sejme in tako so vse to poimenovali tržišče in sicer za spremembo od glavnega trga v Ptuju „mah trg - FORUM MINUS".

Nadaljevanje prihodnjič

PIONIRJI IZ MARKOVEC PRVI

Uredništvo mladinskega glasila „Pionir" je letos razpisalo nagradno tekmovanje med šolami, ki bodo pridobile največ naročnikov na to pionirsko glasilo. Pri tem so dosegU prvo mesto učenci osnovne šole Markovci pri Ptuju. To je za učence in učitelje te šole nedvomno vehk uspeh, posebno še letos, ko je zaradi podražitve naročnine skoraj povsod število naročnikov v upadanju. Markovčani so lahko za zgled tudi marsikateri slovenski osnovni šoh, katerih učenci živijo v materialno mnogo boljših pogojih pa med njimi ni takega zanimanja za dobro mladinsko čtivo.

Za nagrado je uredništvo »Pionirja" pripravilo učencem iz Markovcev brezplačen izlet z avtobusom v Kumrovec. Ta izlet so opraviU na dan pionirjev - 29. septembra letos. Avtobus je lahko sprejel le 35 učencev in 3 učitelje, zato so izbrali najboljše, ki so obenem tudi stalni naročniki »Pionirja". Že v Klancu so se srečah s pionirji iz K ar love a. »Pionir" izhaja tudi v hrvaškem jeziku, največ naročnikov pa je na osnovni šoli v

(Nadaljevanje na 9. strani)

Radio Ormož

1546 Khz- 194 m

Četrtek, 5. oktobra - 14.30 napoved programa in poročila; 14.40 obvestila in reklame; 15.00 od melodije do melodije po vaši izbiri.

Nedelja, 8. oktobra - 9.00 napoved programa in poročila; 9.10 čas in preteklost; 9.15 svet pravljic in bajk; 9.30 glasbeni mozaik; 11.15 za naše kmetovalce; 11.30 obvestila in reklame med zabavno glasbo; 12.00 poročila; 12.10 čestitke poslušalcev - sledi oddaja Za vaš nedeljski odmor.

ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene in sestre

MARIJE PODBREZNIK

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti, za darovano cvetje in za izraze sožalja.

Hvala kolektivu Panonije in Trg. podj. Merkur ter g. patru za obred.

Žalujoči mož Konrad in sorodniki

GASILSKO DRUŠTVO GRABŠINSKI BREG POD GOMILO VABI

v nedeljo, 8. oktobra ob 14. popoldne v obnovljeni gasilski dom.

Na veselici sodeluje godba »Vinski bratje". Zasrečolov je podarila Kreditna banka Ptuj glavni dobitek hranilno knjižico z vlogo 300.- din. G. D. Grabšinski breg

Slovenskim otrokom slovenska imena

Ime ne loči ljudi med seboj samo po spolu, temveč nam mnogokrat jove tudi, od kod človek izvira in cakšni narodnostni skupnosti pripada. Imena, ki jih v sedanjosti uporabljamo, delimo po njihovem izvoru v pet večjih skupin, dejansko pa jih je mnogo več. Večkrat ime prav težko opredeUmo, od kod njegov izvor in v katero skupino spada, ker se javlja v več jezikih pri razhč-nih narodih v istih časovnih obdobjih. Glavne večje izvorne skupine so: hebrejska (Saba, Sabina, Simon, Suzana, Ema, Irena, Eva, Adam, Abel, itd.); grška (Helena, Alexander, Me-Uta, Peter, Pariš, Petko, Dominik, Virginis, Marko, Elvis, Ptolomej, itd.); latinsko-rimska (Pavel, Avgust, Daniel, Anton, Roman, Justijan, Mihael, Franc, Ivan, Magdalena, Margareta, Josip, Tomaž, Emil, Avrehja, Barbara, itd.); germanska (Konrad, Robert, Wolfgang, Adolf, Rudolf, Roland, Edvard, Wilhehn, itd.) in slovanska (Vesna, Jelka, Sava, Jasna, Rastislav, Tamara, Boris, Dušan, Tanja, Mirna, Rožica, Ljubica, Brani-mir, Gorazd, Zvezdana, Vijolica, Ne-venka, Mojca, Metka, Miran, Bože-na, Igor, Branka, Petja, Janez, Stanka, Vekoslava, Dragica, itd.).

Ko hstamo po šolskih in matičnih knjigah, če pregledujemo imenske kartoteke v zdravstveni službi oziroma v podjetjih, vidimo, da dajejo starši otrokom vse manj slovenskih imen. Naše mlade mamice pod vph-vom filma, televizije in glasbe zelo rade poimenujejo svoje otroke po zvezdnikih in to največkrat po srbskem pravilu »piši kao i govoriš." Tako je v naših matičnih knjigah vse več Robijev, Mišotov, Tomijev, Ku-nigund. Dajan in podobno.

Glavni krivci pri vsem tem pa niso samo starši, temveč tudi matičarji, ki so v uradne knjige pripravljeni vpisati vsako ime, čeravno je neumno, brez pomena, in se pri vsem tem sploh ne . vprašajo, kaj ime pomeni, od kod izvira, in če bi se dalo takšno popačeno ime vpisati še na kakšen drug način.

Nikdo ne odreka staršem pravice do proste izbire imena za svojega otroka, vendar je vsem razumnim občanom jasno, da se popačenk, pomanjševalnic in otroških ljubkovalnih imen ne vpisuje v matično knjigo. Dober vzgled so nam tuje matične službe, kjer se teh pravil zelo dosledno držijo. Ce mati žeh Robija, se v matično knjigo vpiše Robert, namesto Tomi vpišemo To

maž in tako naprej. Vedno se vpiše tisto ime, iz katerega popačenka ali pomanjševalnica izvira. Kadar gre za izrazito tuja imena, ki pri nas še niso vpeljana, se ta ne vpisujejo fonetično, temveč tako, kakor jih piše tisti narod, odkoder ime izvira. Ce tega ne delamo, izgubi takšno ime svoj smisel, pomen in izvirnost. Dajana se piše Diana, Dženi se piše Jenny, Džordža se piše Georgija ali Gregori-ja, itd.

Starši lahko khčejo svoje otroke ljubkovalno in po domače, toda v uradnih hstinah tako ne more biti. Nihče ne mish naprej, kaj bo, ko bo otrok odrastel v moža in ženo, ko bo v šoh ali na delovnem mestu in ga bodo klicah. Bobi, Mišo, Beba ah Robi, tako kakor kličemo petletne otroke.

Ime in priimek spremlja človeka od rojstva do smrti, zato je potrebno pri izbiri otrokovega imena dobro premishti in to s čutom odgovornosti do bodočega nosilca imena, kajti le tako se bomo izognih ne redkim primerom, ko je nosilcu ime v posmeh, mu je vzrok zaničevanja in mu je v vehko duševno breme zaradi zaletavosti in nepremišljenosti njegovih staršev in matičarja. Kajti ime pri vpisu ni bilo takšno kakršno bi moralo biti.

Na starše je potrebno apehrati, da pomanjševalnice in popačenke ob-drže za domačo uporabo. Velika napaka matične službe je v tem, da ne natiska žepnega seznama imen, ki bi ga razdehh nosečun ženam v bohiišnici ah dispanzerjih, da bi te že pred porodom dobro premisUle o izboru otrokovega imena. S tem bi staršem in sebi olajšah delo pri izbiri otrokovega imena, morda pa bi se starši ob tem spomnih tudi premnogih lepih slovenskih imen, ki jih vedno bolj pozabljamo.

Slovenskim otrokom sodijo slovenska imena. Danes smo v svobodni deželi, ki je v dolgih letih zgodovinskega jarma in hlapčevanja prilagajala imena svojih otrok tujim gospodarjem. Takrat so se morah kljub goreči želji po svobodi, po naši besedi in imenu naši ljudje prilagajati gospodovalnim tujcem.

Danes svoboden slovenski narod pozablja na tisto, za kar so premnogi dali svoja življenja v borbi proti hlapčevanju in zatiranju; pozablja, da je naša svoboda in blagostanje plod tisočletnega boja za obstanek našega naroda. Mi pa danes svojim svobodnim sinovom in hčeram dajemo tuja, neslovanska imena. Kohko časa še bo potrebno, da se bomo otresh te naše hlapčevske misehiosti in da bomo spoznah, da so naša, slovenska imena tudi lepa?

jjDNIK — ČETRTEK, 5. oktobra 1972

STRAN 9

pionirska DELEGAOJA ob SVOJEM PRAZNIKU OBI-[j^LA PREDSEDNIKA OBCINE

Občinske Zveze prijateljev mladine Ptuj je ob dnevu pionirjev 29. septembru organizirala sprejem osemnajstih pionirjev pri predsedniku občine, Franju . Rebernaku. Osemnajst člansko delegacijo so sestavljali pionirji iz vseh osnovnih šol v ptujski občini.

V petek dopoldne je pionirska delegacija obiskala predsednika ob-ane, ki jih je sprejel v veliki sejni dvorani, kjer jih je kasneje tudi pogostil. Metka Strojnik, učenka osnovne šole T. Žnidarič je predsedniku izročila šopek rož in se

mu, v imenu pionirjev "zahvalila za sprejem.

Predsednik občine se je dobro uro pogovarjal s pionirji o njihovem delu, uspehih, željah in problemih.

DOMISELNOST

»Dajanje napitnine je za naš kolektiv žaljivo," piše v restavraciji. Pri izhodu pa je nabiralnik z napisom: „Tukaj vrzite za našo uždjenost."

PRI PRIJATEUICI

Šamperlovi so me povabili s seboj v lendavske gorice. Tam imajo Balažekovi svoj vinograd in klet.

Med potjo v Prekmurje smo se pogovarjali o družini Balažek. Tonček je pripovedoval, da so Balažekovi bih že večkrat pri njih in da se poznajo že nekaj let, spoznali pa so se v Avstriji. Torej, družina Balažek jih je povabila na obisk.

Naj povem^ da me je vso pot mučilo vprašanje: „Kdo so ti Balažeki? '' So to mogoče znanci oz. sorodniki Dragice Balažek, s katero si dopisujem? Dopisujem si namreč z Dragico, ki je poslala v Pionirski list sestavek: „Želim si prijateljico!" Jaz sem ji željo izpolnila in sem ji poslala naslov. Z njo si torej dopisujem. „A kam nas pelje Tonček? " Dejal je, da gremo v lendavske gorice. Avto se je ustavil pri Balažekovih. Pozdravili smo se in se predstavili. Predstavila se mi je tudi vitka deklica Dragica. „Je to tista Dragica, s katero si dopisujem? " sem se spraševala. Hotela sem vprašati, vendar sem imela premalo poguma, čeprav se mi je v glavi neprenehoma sestavljalo toliko vprašanj.

Hotela sem že vprašati, pa smo se odpravili v gorice. Pred nami je peljal Balažek s svojim avtomobilom, za njimi pa mi in za obema voziloma se je dvigal oblak prahu. Končno smo prispeli. Izstopili smo iz avtomobilov, vzeli prtljago in se počasi odpravili v hrib.

Toliko napornih poti sem že prehodila, vendar sem za ves napor vedno doživela presenečenje. Upala sem, da bo tako tudi tokrat.

Ogledovanje goric, tekanje iz gorice v gorico, zobanje grozdja, vse je bilo prijetno. Tudi sedenje^ ob ognju, kjer smo si pekli čevapčiče, ni bilo brez smeha in prijetnega čebljanja.

Ko pa sem se že preveč najdela, sem želela, da bi šh z Dragico^ na sprehod. Z Dragico sva se namreč že spoprijateljili. Ko sva se tako sprehajali po sadovnjakih in vinogradih, sva si pripovedovali o šoli. Z besedami sem bila pri šoli, misli pa so mi neprenehoma uhajale k vprašanju: „Ali je to Dragica, s katero si dopisujem? " Takrat pa je ona pričela pogovor o prijateljicah. Pripovedovala je, da ima v šoli dosti prijateljic, kljub temu si je želela tudi prijateljico od drugod. Kmalu za tem, ko je poslala v Pionirski list sestavek: Želim si prijateljico, ji je neka učenka Nada poslala naslov. Piše se . . . Prekinila sem jo in dejala: ,,Nada Topolovec, to sem jaz." Dragica je prebledela, nato pa se je nasmejala, ravno takrat pa jo je iz zadrege rešilo klicanje. Ko sem ji povedala, kako me je mučilo vprašanje o njej, se mi je smejala in dejala: „Seveda, če se poznava po pisavi, se ne moreva po obrazu." Kar pa je tudi res.

Morali sva se vrniti. Dragica jim je - v eni sapi pričela pripovedovati, kako je z menoj, torej, s prijateljico sklepala prijateljstvo ...

Ob slovesu nama je bilo težko, vendar sva se ločili z veseljem, saj sva upali, da se ne bova več pozabili, kajti že drugič sva se spoznali in sklenili prijateljstvo.

Nada Topolovec, 7. r.

OŠ, Majspeik

ZADNJE LETO V OSNOVNI ŠOLI

(Razmišljanje)

Zadnje leto v osnovni šoli je leto razmi šljanja in načrtov za bodoč nost.

Pravzaprav je to najlepše in najtežje leto, saj se moramo odločiti za ta ali oni poklic, poklic, ki nam

bo obetal lepo prihodnost.

Mnogokrat se sprašujem, kaj me pravzaprav veseh, kam naj se usmerim? Marsikatero nočno uro sem si ie morala prikrajšati za razmišljanje o nadaljnjem študiju.

Pravzaprav sama ne vem, česar se bolj bojim ali študija^ samega, ali tega, kdo me bo finančno podpiral. Izhajam namreč iz precej številne in ne ravno bogate družine. • Mnogokrat si zamislim visok in lep poklic, toda ob misli na probleme, ki bi nastali, mi ponovno zmanjka poguma. Morda bi postala zdravnica, profesorica ali svetovalka, toda bojim se, da bodo ti lepi poklici ostali le sanje.

Pri nas se mnogo govori o socializmu. Naši vodilni ljudje si bi morali ogledati te naše Haloze, takrat bi spoznali tudi črno plat življenja. Morda bi potem večkrat mislili in ukrepali drugače.

Cvetka Širovnik, 8. r. OŠ, Podlehnik

zaceli smo novo šolsko leto

Počitnice so res hitro minile. Začelo se je novo šolsko leto. Letos imamo prvič predmetni pouk. Vsako uro se preselimo v drugo učilnico.

Dobili smo mnogo novih predmetov: j)osebnost je angleščina, katere v začetku nismo razumeli. Sedaj, ko smo je že imeli nekaj ur, že malo razumemo ta tuji jezik.

Dobili smo tudi pet novih učenk, ki so prišle iz naše podružnične osnovne šole Gruškovje. Nekateri smo jih lepo sprejeli, nekateri pa ne preveč. V začetku se z njimi nismo mnogo družili, ker jih še nismo poznali. Sedaj, ko že vemo za njihova imena, pa se že bolj razumemo.

V začetku šolskega leta sem sklenila, da bom dobra in marljiva učenka, da bom redno opravljala domače naloge in pomagala starsem pri delu. To obljubo hočem izpolniti. Vem, da so se starši mnogo trudili, da so mi lahko kupili vse, kar rabim za šolo, zato jim želim vse to vsaj deloma povrniti. Mislim, da bo tudi to šolsko leto tako hitro minilo, kot so vsa prejšnja, ali še hitreje.

Anka Kure ž, 5. a, Podlehnik

slovo od doma

Prišel je čas, ko sem se morala prvič posloviti od doma. Šla sem v dijaški dom. Tukaj sedaj stanujem.

Ta dan je bil zame zelo težek. Spremljali so me do dijaškega doma. Tam se je bilo treba posloviti. Težko je bilo reči srečno. Nisem mogla reči, nekaj me je stiskalo v grlu. Samo pomahala sem. Jokala sem dolgo. Toda nič ni pomagalo. Dolgo sem gledala za svojimi. Odšli so za ovinkom in jih ni več bilo. Ostala sem sama med tujimi ljudmi. Sedaj sem tu in mi je dobro. Vsak teden grem domov. Ti dnevi so zame prekratki.

Spet moram od svojih domačih.

Lija Štuhec, 7. b.r. OŠ „Tone Žnidarič" Ptuj

PIONIRJI IZ MARKOVEC PRVI (Nadaljevanje z 8. strani) Karlovcu, zato so tudi ti bih nagrajeni z brezplačnim izletom.

Učenci iz Markovec in Karlovca so takoj navezah prijateljske stike in skupno nadaljevah pot v Kumrovec, kjer so si ogledali rojstno hišo tovariša Tita, muzej in druge znamenitosti.

F. F.

10 stran

TEDNIK — ČETRTEK, 5. oktobra 19,j

Ob razstavi od baroka do impresionizma

v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v mestnem parku je v dneh od 4. do 15. oktobra zelo zanimiva in poučna razstava, ki prikazuje osrednji razvoj slovenskega slikarstva od baroka do impresionizma. Izbor 39 umetnin, ki spadajo že v splošno priznano zakladnico slovenske kulturne zavesti, nam posreduje rast likovne tvornosti našega naroda v 18. in 19. stoletju in s tem nakazuje nastanek ene izmed komponent naše nacionalne bitnosti.

V dobi baroka je umetnost na slovenskih tleh dosegla tolikšno višino in moč, da je za dolga desetletja in celo stoletja vtisnila svoj pečat našim mestom in vasem. Baročna umetnost je odrinila severno renesančne pobude in doslej najgloblje prepojila izrazne oblike naše umetnosti, svetne in cerkvene. Ta umetnost predstavlja globoko življenjsko radost, zanešenost, ljubi poze in patos ter zmore združiti vse umetnostne panoge od arhitekture in glasbe do govorništva in. teatra v celovite, višje oblike skupne umetnine. Barok je pravi izraz absolutizma in katolicizma, ki je pravkar zatrl reformacijo ter dosegel svoj najvišji vzpon v duhovni supremaciji in posvetni moči.

V slikarstvu 18. stoletja so dosegli pri nas prvo mesto štirje mojstri ljubljanske baročne šole: Metzinger, Jelovšek, Bergant in Cebej. Po obsežnosti ohranjenega opusa, po ustvarjalnem zanosu in umetniški dognanosti gre prednost udomačenemu Lorenčanu Valentinu Metzin-gerju (1699-1759). Mengešan Franc Jelovšek (1700-1764) velja predvsem kot freskant, Mekinčan ^ortunat Bergant (1721-1769) pa kot najbolj izrazita in čustveno poglobljena osebnost z jasno izoblikovano slovensko narodno noto. V delih Ajdovščina Antona Cebeja (1722-1774) se kažejo beneški vplivi in prizvok bližajočega se klasicizma. Že kot naslednike velikih ljubljanskih slikarjev lahko smatramo Kranjčana Leopolda Layerja (1752-1828), gluhonemega kropar-skega rojaka Janeza Potočnika (1749-1834), nemškega priseljenca Andreja Herrleina (1739-1817) in Dunajčana Vincenca Dorfmeistra (1774-1839). Vsi ti poznobaročni posnemovalci povezujejo shkarstvo baroka neposredno s klasicizmom.

Klasicizem je slog meščanstva in njegovih sorazmerno skromnih mer Monumentalne kompozicije nado mesti krajina, portret, antični histo-rizem. V začetku risarsko zasnovane slike so kmalu nadomestile barvite, čustveno poglobljene, pogosto sentimentalne podobe genra, tihožitij, liričnih krajin, prikupnih portretov in otroških skupin. Pravi klasicističen slikar je Franc Kavčič (1762-1828), tolminski rojak ter profesor in rektor dunajske hkovne akademije, avtor historičnih kompozicij, ki pa je ostal brez vpliva na domači razvoj, kar velja tudi za Gorenjca Lovra Janšo (1749-1812), znamenitega risarja in akvarehsta. Njuno domačo paralelo predstavlja Kamnogoričan Matevž Langus (1792-1855), ki je največ dosegel kot freskant, sicer pa veljal za solidnega bidermajerskega meščanskega portretista, ki tu in tam razgrne tudi pogled na kako priljubljeno pokrajinsko ozadje. Goriški domačin Jožef Tominc (1790-1866) slovi posebno kot od-Učen portretist tržaškega in goriškega meščanstva, ki ga podaja realistično toda psihološko poglobljeno.

Enako izrazit in uspešen meščanski portretist je tudi Mihael Stroj (1803-1871) iz Ljubnega na Gorenjskem, le da so njegovi portreti reprezentativno povzdignjeni in močno polepšani. Salzburški priseljenec Franc Kurz von Goldenstein (1807-1878) se je uveljavil predvsem kot krajinar in akvarelist. Romantična smer se pri nas uveljavi zlasti v krajinarstvu, ki naj bo prispodoba nečesa vzvišenega, prepričljiv izraz pomembne notranje vsebi-

Romantična umetnost je ustvarila neposrednejše razmerje človeka do narave, odkrila pa je tudi lepoto ljudskega ustvarjanja s čimveč značilnostmi in posebnostmi posameznih narodov. To dobo predstavljata pri nas dva krajinarja Velikovčan Marko Pernhart (1824-1871), alpinist, slikar gorskih panoram in dra-matsko razgibanih pokrajin ter Ljubljančan Anton Karinger (1829-1870) kolorist z romantičnim razpoloženjem, navdušen slikar gorskega sveta, dober portretist, z deloma že plenerističnimi in skoraj impresionističnimi barvnimi obdelavami skrbno izbranih motivov.

Po letu 1870 se s prerodom narodnostnega duha začenja tudi v slikarstvu zbujati zanimanje za življenje domačega človeka in njegovega okolja, širi se krog motivov, začenja se preučevanje narave in išče se način, kako ustvariti samo-rodno, zares slovensko umetnost. Realizem pomenja tudi pri nas vrnitev k umetniškemu oblikovanju preprostega malega človeka.

Pri tem prehodu iz starega umetniškega izročila v novo dobo pripada glavna zasluga bratoma Šu-bicema, katerih umetnost kljub različnima značajema kaže enako razvojno podobo. Janez (1850-1889) je izšel iz romantičnega idealizma, a se pozneje prevesil v realizem, ki ga kaže v svojih kompozicijah in odličnih portretih. Jurij (1855-1890), ki je bil neposrednejši in bolj stvaren, samostojnejši in bolj napreden je v pariškem okolju prešel že skoraj do naturalističnega slikanja na prostem in v zadnjih dehh že uveljavljal nekatere prvine impresionističnega sU-karstva. Oba brata sta risala in skicirala mnoge narodopisne zanimivosti. Oba sta umrla v tujini, kjer je tudi večina njihovih večjih del. V tujini - Muenchnu - je živel in umrl tudi Anton Ažbe (1862-1905), vodja znamenite slikarske šole, soustanovitelj Secesije in Jugendstila, ki je kljub presenetljivi tehniški dovršenosti' ostal akademski realist. Kot temperamentni eksperimentator se je uveljavil Ferdo Vesel (1861-1946), reahst z impresionistično poglobljeno barvno paleto. Nesrečni Jožef Petkovšek (1861-1898) je z upodabljanjem bridkega življenja preprostega ljudstva odmevno izpovedal svojo lastno usodo. Poleg Ivana Franketa (1841-1927), ki je prešel vse faze od romantike do ekspresionizma, je zlasti omeniti še prvo vehko slovensko slikarko Ivano Kobilčevo (1862-1926), ki se je iz akademskega realizma razvila do plenerizma in do realističnih svetlifi žanrskih kompozicij, tihožitij in portretov.

Leta 1874 se je v Parizu rodil impresionizem, slikarstvo vtisa, utripajočega življenja narave, valovanja barv, drhtenja zraka in prelivanja luči. Pojavila so se platna, polna čiste

barve, nanešene s širokimi zamahi čopiča ali z lopatico v debelih plasteh kot neposredne podobe resnične narave. Ta način slikanja se je pri nas uveljavil kmalu po I. slovenski umetniški razstavi leta 1900, vendar so se njegovi nosilci morali najprej uveljaviti v tujini. To je začetek zavestno slovenske umetnosti, ki je dosegla sočasnost s svetovnim slikarskim dogajanjem in pomeni tretji vrhunec slovenskega umetnostnega ustvarjanja. S tem je bilo dotedanjega zamudništva konec, s čemer se je omogočil ves nadaljnji nagU vzpon naše likovne umetnosti do današnjih dni.

Ivan Grohar (1867-1911) iz Selške doline se je prek Segantinija razvil do izrazite umetniške osebnosti. To je lirik slovenske krajine, ki jo je odkril in proslavil, pa tudi mistik zemlje, ki jo prek kmečkega dela povzdiguje do vizionarne mogočnosti. Idejni vodja impresionistov je Rihard Jakopič (1869-1943), kije bil skoraj pol stoletja osrednja osebnost naše moderne umetnosti. Najprej impresionist je pozneje prešel simbolizem in končal blizu barvnega ekspresionizma, kjer je iskal izraza v čistih barvnih kompozicijah. Najdo-slednejši impresionist je bil Matija Jama (1872-1947), kije začel kot prepričan realist, končal pa kot slikar „svetlobe". Njegove nežne po

krajine so polne'toplote in prisrču sti, tako da gledalca tudi čustvej prevzamejo. Figuralik med impresij nisti je bil Matej S term (1870-1949), kije bil ves časdosk den realist toda s tenkim posluho, za barvne vrednote. Bil je avt( mnogih portretov, figuralnih ko| pozicij, aktov, pa tudi krajin.

Ob impresionistih je delovala«, letu 1903 še skupina Vesnanov,u terih ideal je bila tudi po vsebin'i2i res slovenska umetnost, pesnišL ideahzacija kmečkega življenja, ^ rodnostno in domačijsko usmerjen dejavnost. Njihovi glavni predstav® ki so bih Gvidcn Birolt (1881-1963) risar in ilustratj Maksim Gaspari (rojen 1882) tis« in slikar kmečkega žanra, Hinb Smrekar (1883-1942) karikaturisi oster družbeni kritik in duhovit sati rik, Saša Santel (1883-1945) začet nik grafičnega ustvarjanja pri nas,le sorezec in ilustrator ter njegovi jt stri Avgusta in Henrika.

Impresionizem predstavlja nespt ren vrhunec in zaključek večstok; nega razvoja, ki obenem pomeii tudi zgodovino umetnosti pri nasol začetkov v dobi gotike prek baroli do naših dni. ^

JOŽE CURI

Ptujski komorni moški zbor v Italiji

Komorni moški zbor Ptuj se je od 21. do 24. septembra 1972 udeležil veUkega mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Gorici, ki je bilo že enajsto po vrsti. Ptujski pevci so bih postavljeni pred pomembno in težko nalogo, saj so morali vsaj potrditi, če ne izboljšati uspeh izpred šestih let, ko so v oktobru 1966 v obveznem programu dosegh drugo, v narodnem pa četrto mesto. Sedanja situacija je bila popolnoma drugačna, ki je odgovornost zbora pred ptujsko javnostjo še povečala. Namreč, komorni moški zbor iz Ptuja je bil v fetegoriji moških zborov edini iP Jugoslavije. V kategoriji mešanih zborov je še nastopil makedonski zbor Koča Racin iz Kumanova, ki pa se ni dobro obnesel, saj se je plasiral v drugo polovico.

Oba nastopa, v polifonski in folklorni skupini, sta potekala v pravem tekmovalnem vzdušja Ptuj-čani, ki so se na to tekmovanje pripravljali skoraj vso minulo sezono, so dosegh izreden uspeh: v konkurenci dvanajstih zborov iz Italije, ZR Nemčije, Avstrije in Švedske, so v obveznem programu dosegli četrto, v narodnem pa drugo mesto. Očitno je, da je po rezultatu uspeh enak tistemu pred šestimi leri, vendar moramo upoštevati, da kakovost interpretacije vokalne glasbe v svetu zelo narašča in razlika med profesionalnimi in amaterskimi pevskimi zbori že izginja. Seveda, uspeh bi bil lahko še večji, če bi bil žrep Ptujčanom pri vrstnem redu nastopanja bolj naklonjen. Tako je bil pri izvajanju pohfonskega programa na vrsti tretji, pri narodnem celo prvi, kar je vsekakor najneugodneje. Praksa na tovrstnih tekmovanjih kaže, da so zbori, ki nastopajo v prvi tretjini, za precej točk oškodovani. Namreč, šestčlanska ocenjevalna

komisija iz šestih držav pri prvei zboru še nima nobene primerjave! si svoj kriterij ocenjevanja kvalites šele ustvarja ter zaradi tega že t začetku ne more visoko ocenjevat Primorski dnevnik je objavil, dai bih slovenski pevci za najmanj e; mesto prikrajšani. Hvalil je homo? nost in barvitost zbora, .'Jasti; izvajanje obvezne pesmi.

Tako vehk mednaroden uspeh: plod trenutnega razpoloženja, t pak dolgih in vztrajnih vaj, ki so( vsakega pevca zahtevale ne saii psihične, ampak tudi fizične nap re. To se mogoče sliši mi neverjetno, vendar bo vsakdo, ki spozna na današnjo kvalitetno ravi zborovskega petja, temu mnen pritrdil.

Denar, ki ga daje naša skupnost to kulturno-umetniško dejavnost izgubljen, saj se je s tem nastopo povečal tudi ugled ptujske občiJ Ne vem, če se je kdaj v prej&i! letih že zgodilo, da bi Ptuj i pevskem področju tako dob zastopal Jugoslavijo. Tega se vse« kor moramo vsi dobro zavedati na to nikoh pozabiti!

Ob tem uspehu v mednaroil konkurenci skušajmo vendar razumeti naše pevce-idealiste, k' žrtvovali nešteto večerov za pe^; vaje. Ta uspeh jim predstavi notranje zadovoljstvo in edji plačilo. Neizpodbitno ostane "i' stvo, da Ptuj tako dobrega zbora, ga vodi dirigent prof. Brani Rajšter, še ni imel.

Odbor ptujskega zbora že rai^ Ija o bodočem delu. V tej sezo«' prvih dveh mesecih prihodnjega bo zbor nastopil s celovečerij samostojnim koncertom pred doi" čim občinstvom.

jjDNIK — ČETRTEK, 5. oktobra 1972

STRAN 11

'isatelj Anton Ingolič med nami v Ptuju

Ob koncu minulega tedna smo jneli Ptujčani v svoji sredi pisatelja i;^ntona Ingoliča. Ljudska in študij-i.|,3 knjižnica Ptuj je pripravila ob lodelovanju z DPD Svobodo, ptuj-j|ynii šolami, občinsko zvezo DPM j, občinskim svetom kulturno-t.ro-ivetnih organizacij v okviru medna-(odnega leta knjige troje srečanj s tjni priljubljenim pripovednikom.

V petek, 29. septembra, seje dvo-jjna Narodnega doma napolnila z odraslimi in srednješolsko mladino. Lvodoma je zapel moški pevski zbor pod vodstvom dirigenta Branka Raj-iteija tri pesmi: Na trgu, narodno Pisemce in Zdravico. Ubrana pesem je bila najlepši uvod v literarni večer. Pisatelja je prisrčno pozdravila delegacija ptujskih pionirjev, potem pa v imenu ptujske knjižnice še upravnica Milojka Ahčeva in ga na kratko predstavila. Nato je povzel besedo sam Ingohč, prebrd je odlomek iz svojega najnovejšega romana „Onduo, moj črni fant", ki je prav-lar izšel. Osrednji del večera pa je

Pisatelj Ingohč bere svojim mladim

poslušalcem

bil razgovor med pisateljem in poslušalci. Ingohč je odgovarlal na njihova vprašanja, pripovedoval o svoji ptujski predvojni dobi, pojasnjeval, itako so nastajala posamezna dela, •fje je iskal in našel literarne motive, bko jih je oblikoval, se ustavil dalje "^asa pri rasni diskriminaciji, ki mu dala snov za prej omenjeni roman med pripovedovanjem vpletal tu-w dogodke iz svojega življenja. Poslušalci so pozorno sledih njegovi za-umivi pripovedi. Radio Ptuj je posnel to srečanje, tako sa bomo lahko posamezne odlomke ponovno shšah ^^ radijski oddaji. 30. septembra dopoldne se je pisa-Kstal z mladino ptujskih osnov-šol. O tem srečanju objavljamo posebno poročilo.

'^tega dne popoldan se je Ingolič predstavil tudi v Podlehniku. V novozgrajeni lepi šoh se je zbrala šol-mladina in odrash. Prireditev je ?Prla tamkajšnja knjižničarka -^t^iteljica Lojzka Merčeva, pisatelje-° delo je prikazala učiteljica Roza-J3 Cafuta, presenečenje tega večera P^.je bil toplo napisan sestavek upo-ojene šolske upraviteljice Marije ^aucičeve o Ingohču, pisatelju Vin-vrha. Tudi tu je sam prebral tokrat iz romana „Pre-naveza". Nato se je zvrstilo vprašanj, pisatelj je odgovarjal ^ pripovedoval o svojem hterarnem kako ustvarja, o svojem prvem

romanu „Lukarji", na kakšen odziv je naletel pri ljudeh in hterarnih kti-tikah in vmes vpletal zanimive pripovedi iz svojega življenja in dela. Vse prehitro je minil večer, že se je bilo treba posloviti. Prijazni Podleh-ničani so povabih Ingoliča, da se naj kmalu zopet oglasi pri njih in obljubil je.

Pisatelj nam je v teh treh srečanjih veliko povedal, razkrival sebe in svoje delo ter znova izpričal svoj toph odnos do človeka. Vsem, ki smo ga slišah, bo ostalo srečanje z njim v najlepšem spominu. M. A.

Vsako srečanje je veselo. Snidejo se stari znanci, ki se že dolgo niso videli, postojijo za trenutek in poklepetajo, obujajo spomine na skupna doživetja, veseh so. Njihovih občutkov se ne da opisati z navadno besedo. Taki občutki so obdajah tudi nas, mlade, ko smo po dolgem času spet srečah človeka, ki ga poznamo iz knjig, o katerem smo se učili v šoh, katerega knjige smo pre-birah včasih dolgo v noč ah pa tudi med šolskimi urami. Spet smo se srečali s pisateljem in vehkim prijateljem mladme, Antonom Ingoličem.

Na povabilo Ljudske in študijske knjižnice je v petek pripotoval k nam dragi gost iz Ljubljane, ki je pred mnogimi leti poučeval tudi na ptujski gimnaziji in ki pravi, da ga nanjo vežejo mnogi spomini. V pe-, tek zvečer je bilo literarno srečanje namenjeno srednješolski mladini in odraslim, v soboto dopoldne pa so prišh na svoj račun vsi mladi bralci, šolarji ptujskih in bhžnjih osnovnih šol. Pridružila sem se slednjim, saj me je zanimalo, kako bodo sprejeh medse svojega vehkega prijatelja in vzornika, ki jim je dal in jim še daje toliko lepih knjig, ki je pred mladimi bralci oživil toliko nepozabnih dogodkov in trenutkov.

Zbrali smo se v dvorani Narodnega doma. Najprej je vse pozdravila ravnateljica Ljudske in študijske knjižnice, Milojka Aličeva, nato pa je osmošolka Zvezdana Mlakarjeva prebrala svojo črtico o majhni Mojci, ki je želela spoznati kakega pisatelja, še bolj pa je želela sama postati pisateljica. S svojim sestavkom, ki ga je zares lepo napisala in,prisrčno prebrala, je v naši sredi pozdravila dragega gosta. Po treh klavirskih skladbah, ki so jih zaigrale gojenke glasbene šole, je mladim spregovoril Anton Ingolič. Povedal jim je nekaj besed, potem pa prebral odlomek iz najnovejšega romana z naslovom Pretrgana naveza, ki opisuje vzpon mladih planincev v naših gorah in nesrečo v steni.

Mladi ljudje so vedno radovedni in se zanimajo za marsikaj. Tako so tudi ptujski pionirji spraševali svojega vzornika o marsičem in rad jim je odgovarjal. Ena izmed deklic je na hstek napisala vprašanje, če ima pisatelj družino. Povedal je, da ima sina in hčerko, ko pa je prišel do vnukinje, je rekel, da bo raje molčal, saj bi se sicer preveč raznežil, ker jo ima zelo rad, ona pa tudi njega.

Povedal je, daje pisati lepo in težko hkrati. Lepo zato, ker lahko neko stvar, ki ti je všeč in te zanima, preneseš na papir in predstaviš ljudem, težko pa zato, ker moraš včasih tedne in mesece sedeti za pisalnim strojem in tipkati. Pa ne le to.

Ce hoče pisatelj neko stvar naravno zanimivo napisati, jo mora tudi doživeti in si nabaviti nekaj izkušenj. Za to pa je potrebno mnogo časa in volje.

Pisati je začel že zgodaj, največ pa v srednji šoh, čeprav je bilo to takrat mnogo huje kot danes. Na vprašanje, če je dosti del obležalo v uredniškem košu, je povedal, da samo ena črtica, ki jo je napisal takoj po vojni. Izmed svojih del mu je najbolj všeč prvi del romana Vinski vrh, ki nosi naslov Žeja, najraje pa ima svoj najnovejši roman Onduo, moj črni fant.

Naše mlade bralce bo verjetno zanimalo, če bo v kratkem spet izšlo kaj za nje izpod pisateljevega pisal

nega stroja. Zaupal nam je, da bo v kratkem pri Sinjem galebu izšla povest Potopljena galeja, ki bo prikazovala življenje mladih ljudi in odkritje potopljene benečanske galeje na eni in zgodbo te ladje, .ki so jo napadli sinjski uskoki na drugi strani.

Še in še je naš gost pripovedoval in odgovarjal na vprašanja, ki so se kar vrstila. Ko smo se poslavljali, smo bih vsi obogateni z mnogimi spoznanji. Zvedeh smo, daje pisatelj prav tako človek, ki poleg drug^a dela vsak dan sede za pisalni stroj in piše, piše, da imamo mi, mladi in stari kaj brati, da si s knjigo utiramo pot v življenje, da se iz knjige učimo živeti. Silva Spolenak

Mirjana Želežič

pettisoča bralka Matične knjižnice v Slov. Bistrici

Pred kratkim je bila v Matični knjižnici v Slov. Bistrici krajša slovesnost, na kateri je knjižničarka Lavra Lešnik podarila devetletni Mirjani Želežič iz Zg. Bistrice, učenki 3. razreda osnovne šole Pohorski odred Slov. Bistrica, knjižno darilo in cvetje.

Mlada in zgovorna Miijana, ki je bila \'pisana pod številko 5000 v knjigi bralcev Matične knjižnice v Slov. Bistrici, nam je še polna veselja, da je ravno ona bila takšne sreče, marsikaj povedala.

V knjižnico je pričela zahajati pred petimi meseci, ko so jo na to pregovorile sošolke pa tudi domača knjižna zbirka, ki ni ravno skromna, ki ji je postala pomanjkljiva. Kljub

temu, da njena mamica in atek zelo pridno skrbita za izpopolnjevanje knjižne zbirke male Mirjane pa se je le ta po dolgem prepričevanju odločila skupno s sošolkami, ki obiskujejo knjižnico že od prvega razreda, stopiti v ta hram znanosti in prijetnega branja. Danes ji tega ni žal. Kljub temu, da obiskuje knjižnico samo nekaj mesecev, je že prebrala bogato zbirko knjig, sedaj pa sega že za vse bolj zahtevnimi. Pravljice je že zdavnaj postavila v kot. Samo pregovarjanje mlajšega bratca ali sestrice jo še vrne v svet pravljic in fantazije.

Mala in ljubka Mirjana zelo nestrpno čaka tudi vsakega rojstnega dneva, saj ve, da se ji bo takrat

domača knjižna zbirka pomnožila za novo knjigo. Ob takšnih trenutkih so njene želje močnejše na strani knjige, kljub temu pa si na tihem želi, da mamica in atek pri kupovanju darila ne bi pozabila tudi na kakšno čokoladico ali kaj sladkega. Do sedaj je še niso razočarala. Pa kaj bi jo, ko pa je družinsko razumevanje takšno, kot si ga lahko žehjo vsi otroci, nežno, prijetno in zabavno. Pa kaj bi naštevali, srečna je, da ima tako dobre starše.

Veselje do branja, ki je močnejše od igre na dvorišču, se uspešno kaže tudi v šoh, kjer ne pozna slabih ocen. Sicer pa je prva dva razreda

opravila z odhčnim uspehom. Kako bo v tretjem, še ne ve, želi pa si najboljše. ^ nekaj je pri Mirjani, kar bi lahko posnemali drugi otroci. Kljub svojim devetim letom že pridno pomaga v kuhinji. Večkrat pa branje zgodbe zamenja s Kuharico. Ce ji prvi poiskus (puding) ni takoj uspel, pa se lahko danes že pohvali, da sta atek in mamica večkrat zaužila tudi njena jedila. Pripraviti jih zna celo zelo dobro.

Ob sprejetju nagrade pettisoče bralke se je zavzela, da bo sedaj še bolj pridno obiskovala knjižnico.

Tekst in foto:

Viktor Horvat

Tohko lepih knjig! Kdaj jih bom lahko vse prečitala?

12 stran

TEDNIK — ČETRTEK, 5. oktobra 19,j

Dr. Fran Brumen: Glavoboli

(Nadaljevanje in konec)

Pri mnogih bolnikih, ki trpijo na takoimenovanih priložnostnih glavobolih, je potrebno različne življenjske težave, ki smo jih bih navajeni smatrati kot vzroke glavobolov, spoznati kot simptome obolele duševnosti. Mnogokdaj bomo morah pomisUti na to, da se prenekateri ne znajde v svojem življenju in tako zabrede v težave, ki povzročajo psihične konfliktne situacije. Poti zdravljenja morajo biti individualne, vsakemu primeru posebej prilagojene. V ranocelništvu, v drugih kirurških vejah in zobozdravstvu npr. se je možno ponekod nasloniti na nekakšne šablone. V psihosomat-ski sferi to skoro nikdar ne uspe.

Mnogokrat zadostuje podrobnejša analitična razčlemba tistih momentov v bolnikovem življenju, ki bi mogli biti vzrok glavobola. To zmore tudi zdravnik, ki ni specialno usposobljen za psihoterapijo. Vzporedno uporabljena simptomatična sredstva večkrat pomenijo most, prek katerega je mogoče priti na zdravo stran hudournika. Pogosto je potrebno izčrpno uporabiti vse mogoče specialne preiskave in jih smotrno uvrščati. Te lahko koristijo dvojno: stvarno in psihoterapevtsko.

Splošni zdravstveni ukrepi, ki krepijo celo telo, posebno pa živčevje, so koristni pripomočki. Primerna prehrana izdatno podpira

zdravljenje. Včasih hitro spremenjena, radikalno usmerjena dijetna hrana, deluje dobro biokemično, ponekod še bolj psihično. Mnogo uspehov je že počela stroga vegetarijanska dijeta. Taki uspehi so včasih časovno le omejeni, včasih pa tudi dolgotrajnejši in izjemoma celo dokončni. Kjer podrobnejša analiza nakaže kot vzročnike psihične elemente, tam je stremeti za tem, da jih sporazumno, ah pa pacientu nekako podzavestno, odstranimo iz njegovega življenja. To pa se seveda mora zgoditi tako, da ne nastanejo radi takega ukrepa kaki, za bolnika negativno delujoči izpadi. Taka primitivna psihoterapija mora biti zelo smotrno prilagojena in v polni vednosti ter sporazumu z neposredno bolnikovo okoUco. Mnogokrat je zelo koristno pritegniti v pomoč ljudi, za katere je znano, da zmorejo vplivati na bolnika. V nekaterih primerih so taki posegi uspešnejši v brutalnejši, včasih milejši, ali celo neopazni obhki.

Ker so psihogeni glavoboli mnogokdaj posledica delovnega okolja, je potrebna temeljitejša anahza njegovega vpliva. Tudi v takih primerih morajo biti ukrepi pretehtano, previdno in smotrno izbrani in vselej usmerjeni tako, da je iz vsake podrobnosti bolniku razvidna zavzetost za njegovo osebno dobro. Nemalokrat zadostuje že skromen prisrčen razgovor, ki pokaže bolni

ku razumevanje za njegove težave. In smotrno izbran cilj, npr. zamenj va delovnega mesta, ki mora biti spodbudna za bolnika in nikdar v njegov škodo; morda samo manjša rošada med neposrednimi sodelavci, često deluje skoroda čudovito. Tako „uspelo ozdravljenega" je dobro večkrat in ponovno sprejeti na pomenek, še bolje ga celo k takemu pomenku poklicati, kar

podkrepljuje občutek pozornosti i je najmočnejši dejavnik v pjij^ terapiji. ^

Mnogo bi bilo mogoče v k smislu še napisati. Pa naj bo dovr Nakazane so nekatere smeruj. Zaključno naj še povem, dj potrebno obupati nobenemu ^ ničnemu bolniku z glavoboloi Potrebno je le najti pravo pot.

Zdravo, ženka, si še kaj jezna name?

XIII. kuharska olimpiada od 5. do 15. oktobra v Frankfurtu

Nekdanje svetovno kuharsko prvenstvo, ki so ga prirejali vsaka štiri

leta, so preimenovali v olimpiai Letos bodo na tem tekmova prvič nastopih tudi predstavil Jugoslavije. Svoje ekipe je prijavi 21 držav. Tekmovanje se deli v d dela in sicer v del, ko eiii pripravljajo obvezne specialitete, so za vse ekipe enake in drugi 4 ko vsaka ekipa pripravi it speciahtete iz dežele, ki jo zastop

Nemška televizija bo olimpial prenašala neposredno. Naše zastoj nike bo moč spremljati na televij 11. in 12. oktobra, ko bodo skup s češko ekipo gledalcem prikazovi pripravljanje domačih specialiH

Na celotni ohmpiadi bosta sodet vali le dve ženski, ker dokazuje,! je tudi kuhanje v oblasti mo§kfl spola, kljub temu, da se ga večinai vse mo^če načine izogiba. Mo) ne samo, da so boljši jedci, tem* imajo tudi mnogo bolj izoblikovi prefinjen in zahteven okus glf pripravljanja in serviranja jedil.

Jugoslovansko ekipo je sestavi Poslovno združenje hotelskih oi! nizacij. Sestavljajo jo samo predsti niki moškega spola, so pa to « znanci z beograjske in ljubljara televizije, ki so vodih kuhan oddaje. Naša ekipa se je za pripi' udeležila mednarodnega tekmoval v Norveški, kjer je v konkur« tridesetih ekip osvojila drugo meS Upajmo, da bo njihovo f sodelovanje na olimpiadi f uspešno, kajti jugoslovanske spcj htete so znane širom po svetu, j slovenskih specialitet bo zazakus servirana naša stara dobra gibaiu'

Zrak je vsak dan bolj umazan in zastrupljen

Sloj zraka, ki obdaja našo zemljo in ki je primeren za dihanje, je zelo tanek in sega do 5000 metrov nadmorske višine. Ta tanka zračna ovojnica, ki obdaja naš planet, je vedno bolj umazana in zastrupljena zaradi milijonov ton nečistoče, ici se dnevno iz raznih izpuhov pri procesih zgorevanja izloča v zrak.

Glavni viri zastrupljanja zraka so: avtomobili, letala, ladje in železnica (bencinski in diesel motorji) 60 %, splošna industrija 18%, termoelektrarne 12 %, zgorevanje smeti 3 %, ostahh 7 % odpade na kurjavo v gospodinjstvu.

Zgornja tabela kaže, da ni glavni vzrok uničevanja zraka industrija, temveč je to motorizacija, ki za pogon uporablja naftne derivate, pri katerih se med izgorevanjem izloča ogljikov monoksid ter razni svinče-no-žvepleni oksidi.

Mnoge zapadne države so že izdale ustrezne zakone, ki podpirajo akcijo odstranjevanja virov zastrupljanja zraka. V nekaterih zveznih državah ZDA so zraven filtrov za kemično industrijo, predpisani tudi filtri za izpušne cevi motornih vozil. Stopnja zastrupljenosti zraka v nekaterih večjih mestih pri nas in v tujini je ob kritičnih točkah (megla in nizek zračni tlak) dosegla in presegla mejo smrtne nevarnosti, predvsem za ljudi, ki so oboleli za astmo, bronhitisom, TBC, emifiz-mom in drugimi napakami dihalnih organov in ožilja. Slab zrak negativno vpliva tudi na zdrave ljudi, najbolj na otroke in matere v nosečnosti.

Botaniki so dokazali, da nekatere rastlinske vrste danes bolje uspevajo, rastejo in cveto v zaprtih prostorih (stanovanjih), kakor na prostem, kjer jih uničujejo kemikalije, ki so v zraku.

Najbolj zrak zastrupljajo svinče-no-žvepleni oksidi in ogljikov monoksid; vsi so v večjih količinah smrtno nevarni ali pa puščajo na zastrupljenih osebah trajne posledice. Navedene tri spojine so tudi glavni vzrok razpada naših zob, ki jih dokončno obdelajo še gnilobne bakterije. Največ teh spojin nastane pri zgorevanju v bencinskih in diesel motorjih in v ostalih pečeh ter agregatih na plinsko olje, oziroma na naftne derivate.

Ker vsako porušenje razmerja, med elementom, ki izgoreva in zrakom, ki je za gorenje potreben, privede še do večjega zastrupljanja, ker je izgorevanje nepopolno, bi bilo potrebno izvajati redno tehnično kontrolo nad stroji, v katerih se takšno izgorevanje vrši. Po predpostavkah tehnikov 4 petine takšnih strojev že po letu dni .deluje nepopolno, lako da se izloča mnogo več monoksida, kakor je predvideno in dopustno.

V Jugoslaviji je nekaj zveznih zakonov, ki posegajo na področje delovanja in iz^revanja v motorjih za pogon vozil in strojev, vendar teh predpisov nikdo ne upošteva, še manj pa, da bi se nad kršilci izvajala kontrola. To je zelo lepo vidno tudi na našem občinskem območju.

PATROLE LM NE VIDIJO VOZIL, KI ZASTRUPUAJO ZRAK, NITI NE VEDO, KAKO NAJ UKREPAJO PROTI NJIM

Vsaka najmanjša napaka pri dovodu goriva, zraka, ah pri prehitrem vžigu v diesel motorjih poveča zastrupljenje zraka do 250 krat. V nekoliko manjši meri velja to za bencinske motorje, najbolj za dvotaktne motorje, katerih proizvodnjo v zapadnih državah so letos prepovedaU.

Prav tako pride do povečanja zastrupljanja zraka, ko premnogi prevozniki namesto predpisanih goriv uporabljajo cenejša in slabša (gospodinjsko kurilno olje). Takšno vozilo je resda v voznem stanju, ima pa posebne vrste tehnično napako, vsled katere ogroža zdravje vseh na območju, kjer se vozilo giblje in deluje. To zdravje ni ogroženo fizično, kar se često dogodi človeku v nesreči s vozilom, temveč je ogroženo kemično, kar je še mnogo huje in pred čemer nisi varen niti v svojem lastnem stanovanju.

Takšnih vozil, ki za seboj spuščajo goste dimne zavese, ni samo mnogo med tovornjaki, temveč jih ne primanjkuje tudi med avtobusi.

Zelo malo dela in stroškov je potrebno, da se takšna napaka v izgorevanju odpravi. Ker obstojajo predpisi in kazni za takšne zastrupljevalce zraka, je prav nerazumljiv pasivni odnos organov kontrole v prometu do njih. Morda bi hkrati opozorili prometno mihco tudi na vse večje število voznikov, ki ob vsaki uri v mestnih naseljih s svojimi vozih največkrat namerno ustvarjajo preveUk hrup in ropot. V glavnem je to mladina na motornih kolesih, ki v želji za hitrostjo predeluje svoja vozila in celo odstranjuje zvočne dušilce.

Občani bi bili uslužbencem LM zelo hvaležni, če bi ti opravili z omenjenimi kršilci, kot pa da zapisujejo nepravilno parkirana vozila in podobno, ker to niso zadeve, ki bi neposredno ogrožale človeško zdravlje in razvoj. Tisti čas bi posvetih borbi proti odvečnemu hrupu in zastrupljevalcem zraka, ki ogrožajo tudi njihovo zdravje, kakor zdravje njihovih družin in vseh živih bitij, ki potrebujejo zrak za svoj obstoj.

DELAVSKE IGRE PTUJ -NOGOMET

1. TAP 3 3 0 0 31:8

2. KK 4 3 0 1 22:

3. DES 4 2 1 1 24:

4. SIGMA 4 2 1 1 27;

5. ELKO 4 2 0 2 27:;

6. TGA 3 111 17: j

7. IZBIRA 4 112 12: ;

8. TVI 3 10 2 16: ;

9. O.MegUč 4 1 0 3 6: 10. MERCATOR 3 0 0 3 ll>

j^ijiK — Četrtek, 5. oktobra 1972

stran 13

.DVOJČKI-

tORUT IN DANICA NISTA NIKOLI IPREVEC) POREDNA

I prejšnji teden je prišel v naše

E(jiiištvo deček, kateremu smo na •o prisodili 12 let. Prinesel nam je ografiji sestrice in svojo ter uvedal, da bi tudi onadva uelovala v našem razpisu za

dvojčke. Ker je bil zelo zgovoren in Dasploh prijeten fantič, smo ga malo povprašali to in ono. Povedal je, da mu je ime Borut, da se piše Sagadin, da ima sestro Danico, s katero že ikupaj živita od leta 1958, ko sta 21. julija prijokala na svet.

No na ždost smo ugotovili, da smo se pri starosti malo zmotili in Boruta pomladili kar za 2 leti. To je pa krivica, če pomislimo, kako smo mi kot otroci želeli biti vedno itarejši in pametnejši, kot naši oietje in mamice. Naš mali znanec nam je povedal, da hodita s sestro Danico v 8. razred osnovne šole Ivana Spolenjaka. Oba sta zelo pridna, čeprav ima Danica v spričevalu več petič in nobene itirice, Borut pa ji rade volje prepušča prednost in pravi, da je srednja pot najboljša. Sicer pa, kdo si upa reči, da Borut ni priden, saj je razreda prinesel domov prav Mbro spričevaJo, to pa tudi ni od muh,

Zvedeh smo, da pri Sagadinovih nimajo več otrok in Borut nam je ^upal, da sta onadva s sestro kar ®volj za red in včasih tudi nered P" hiši in si niti ne želita kakšne "«ajše družbe, ki bi skrbela le za "ocne koncerte. Ko smo ga Povprašah, kaj bi želel, oz. bi želela ^ sestro postati, nam je takoj da želita nadaljevati študij "a srednji gradbeni šoli v Mariboru. ^Pet oba skupaj, tako, kot sta ™dila skupaj v šolo, tako, kot so ju, sta bila še majhna, enako ""'acili, tako, kot sta oba neraz-JJizljiva že vseh 14 let in nekaj ^secev. J a, nekaj pa moramo mznati in tudi pohvaliti. Borut je skromen in sploh ne sih v Wdje ter vedno raje govori o ^stn Danici, kot o sebi. Tudi to 2 je zaupal, da je Danica bolj ™na in da raje prebira knjige kot fot pevskemu zboru, k

^'Okrožku (tam je pa Borut bolj rada piše spise in je dobila že nagrado za svoje literarno

(ly^?pirrialo nas je, če sta v svoji

"Jcevski karieri že katero ušpičila.

pa je Borut rekel, da onadva s sestro že nista bila nikoli preveč poredna, ampak samo enkrat je bilo nekaj narobe z na novo prelakiranim parketom. Upam, da kaj hujšega res ni bilo.

Pri dvojčkih včasih naletimo na zelo sorodne značaje in nagnenja, Borut pa je to zanikal in je rekel, da se s sestro marisikdaj zelo razlikujeta. Danica rada je polnjeno papriko, Borut pa je takrat skoraj raje brez kosila, kot da bi jedel sestrino speciaiiteto. Sicer pa je hitro rekel, da pojesta vse, kar mamica skuha. Povedal je tudi, da mamica ni v službi in ima torej več časa za njiju, čeprav je to včasih verjetno malo bolj hudo, ker ju ima vedno pred očmi in si ne moreta kaj dosti privoščiti. Oh, pa smo že spet pozabih, da Borut in Danica sploh nista poredna.

Tako smo vam predstavih že drugi par dvojčkov. Spoznah ste Boruta in Danico, ki bosta skoraj zapustila osnovno šolo, ki bosta zaživela novo življenje srednješolca, ko bosta skupaj nadaljevala šolanje, kakor sta ga pred nekaj več kot 7 leti pričela, ki se imata zelo rada in sploh ne moreta biti drug brez drugega. Želimo jima vso srečo!

S. Spolenak

DROBNI NASVETI

Mokre čevlje napolnimo s časopisnim papirjem, ki vpija vlago.

Nove čevlje natremo znotraj z nekaj kapljicami vinskega cveta in drgnemo, dokler se usnje ne posuši.

Nove otroške čevlje namažemo s toplim mizarskim klejem po podplatih in pustimo, da se dobro posuši. Podplati bodo postali močnejši in ne bodo prepuščali vlage.

in še kuhinjski nasvet

SpinaCni namaz

Pripravite: 15 dkg margarine, lOdkg špinače, 1 strok česna, 10 dkg skute, 1 žlico drobno sesekljanega peteršilja, sol in poper.

Margarino penasto vmešajte, dodajte pretlačeno skuto, nato drobno zrezano svežo špinačo, sesekljan zeleni peteršilj in zmečkan česen. Posohte, popoprajte in dobro premešajte.

obvestilo

Združenje šolarjev in avtomehanikov Ptuj je ustanovilo avtošolo.

Vpis kandidatov za voznike motornih vozil kategorije A in B bo od 9. okt. 1972 dalje dnevno od 8. do 12. ure razen sobote in nedelje v prostorih združenja v Ptuju, Potrčeva 45.

Kandidati, ki so že opravih teoretični del tečaja in si pridobili pogoje za praktično vožnjo, lahko s to prično takoj.

Dojenje otroka

Mleko je prva in najstarejša človeška hrana. O njegovih kvalitetah in nenadomestljivosti ne bomo pisali, ker je to vsem znano, predvsem kadar gre za materino mleko.

Vendar vedno bolj vidimo, da se nekateri premalo zavedajo vrednosti mleka in to ravno tistega, ki ga je narava namenila našim malčkom. Ravno matere, ki dojijo, so tiste, ki vsled nepremišljenosti in malomarnosti prehitro izgube mleko, kije za dojenčka nenadomestljivo. Premnoge pa nimajo mleka že od samega poroda dalje. Kljub mnogim umetnim nadomestkom materinega mleka in kljub vehkemu razvoju medicine je stoodstotno to, da še ni in ne bo nikoh proizvedena hranljiva snov, ki bi popolnoma nadomestila materino mleko. Vsaka povprečno razvita in zdrava mati bi morala biti sposobna dojiti otroka 6 do 8 mesecev, nekatere pa še znatno dalj časa.

Vzrokov, da materi izostane mleko že pri rojstvu, oziroma da ji hitro poide, je več. Toda 95 %

mamic izgubi mleko zaradi malomarnosti, oziroma ker želijo biti bolj „komot", ah jih med otrokovim sesanjem boli adi pa se bojijo za obliko svojih prsi in za svojo lepoto. Le 5 % pomanjkanja mleka pri materah odpade na razne razvojne in bolezenske nepravilnosti.

Mati mora dojiti novorojenčka čim večkrat in to ob vsakem času ko si ta zažeU hrane, kajti le tako si mati lahko zagotovi stalno "produkcijo mleka. Več mleka bo popitega in potrošenega, več ga bodo prsa proizvedla. Dojenje je res v prvih dneh za marsikatero mamo boleče, vendar ko se mlečne žleze popobo-ma razvijejo, bolečina in ptitisk v prsih preneha. Ker se mlečne žleze prilagajajo tudi po nek^ tednov, je potrebno prav v tem času otroka čim bolj pogosto dojiti. Zgrešeno je dosedanje mnenje, da je treba novorojenčka privaditi na neke časovne presledke med njegovimi obroki. To teorijo je pred nedavnim ovrgla AMA (American Medical Association), apieriška zdravstvena služba, ki pravi, da telo samo najbolje ve, kdaj je lačno in kdaj potrebuje hrano.

„Ko smo otroka še v dosedanji bolniški in privatni praksi navajali na red pri jemanju obrokov, nismo tega delah zaradi dobronamernosti do novorojenčka, temveč da smo sebi olajšali delo z njimi", je rekel

profesor primarij medicinskega instituta v Washingtonu. „Sedaj se je ta praksa pokazala za nepravilno, mnogo mater in otrok pa je zaradi tega ostalo brez mleka že v nekaj dneh po porodu. Kakšen udarec je to za otrokov razvoj, dobro vedo vsi zdravniki in ravno njihova zmotna propaganda v zadnjih tridesetih letih je rezultat sedanjega stanja. V ameriških porodnišnicah sedaj dajemo otroka materi ob vsakem času, navadno celo spi poleg nje.

Ce pogledamo ostale sesalce vidimo, da ti prav tako hranijo svoj zarod ob vsakem času, podnevi in ponoči. Ravno zaradi tega je njihov zarod neprimerno bolj odporen ter zdrav. Tudi otroci naših prednikov so bih večji korenjaki, kajti matere so jih dojile tudi po dve leti, česar si sedanje mamice sploh ne morejo predstavljati."

Navedh bi lahko še mnogo več dejstev, vendar to ni potrebno. Hudo je le to, da se večini sedanjih mladih in pomehkuženih mamic dojenje zdi nepotrebna žrtev, ko pa obstoja tohko umetnih hranil za malčke. Vendar bi matere morale vedeti, da vse te umetne sestavine lahko le dopolnjujejo njihovo mleko. Ne bi jim smelo biti žal časa in morebitnih bolečin, ki se javljajo med dojenjem. Ne branite otroku prsi, če si jih želi, čeravno je sesal pred kratkim časom. Tudi ponoči ni tako težko vzeti otroka k sebi, saj vendar vse želite, da bi bil vaš otrok čim bolj krepak in zdrav.

14 STRAN

TEDNIK — ČETRTEK, 5. oktobra 19,j

500000000 plošč Elvisa Presleya

v tem tednu naša glasbena produkcija na tržišče ni poslala nobene novosti, razen tega, pa sme dobili dve novi tovarni gramofonskih plošč v Srbiji in Makedoniji. Sedaj imamo pri nas sledeče tovarne gramofonskih plošč in kasetnih posnetkov: Jugoton, RTB, Helidon, Gallus, Consorcium Musicum, Suzy, Diskos, Arena, Adria, MK, Alta, Alma, Viba in RTV Skopje. Torej, kakor vidite, nam proizvajalcev ne manjka, le kvaliteta posnetkov pa tudi kvaliteta izvajanja je večkrat dvomljiva. Ce plošč primanjkuje, se kar pritožite trgovcem, ker so ti krivi, če jih ni. Dnevno se v Jugoslaviji proizvede 70.00Q plošč za domače tržišče, pribhžno 800.000 pa za tuje naročnike.

Elvis Presley (rojen leta 1935 v Tupelo-Missisippi, ZDA) je v nedeljo prejel posebno nagrado svetovnega združenja muzičarjev in skladateljev in je bil proglašen za najbolj uspelega interpretatorja glasbe od začetka obstoja filma, TV in radia. BCA (Radio Corporation of America) je natisnila petstoto zlato ploščo z njegovim glasom. Elvis je dejansko izdal nekje okoli 830.000.000 plošč, ker je snemal tudi za nekatere druge proizvajalce plošč. Nekateri ameriški filmski in ^asbeni vehkani, kot na primer Frank Sinatra, ki je lastnik mnogih RTV postaj in lastnih gramofonskih produkcij, so izdah po petkrat manj posnetkov, kljub lastni hvah in propagandi. Ansambel The Beatles je v lerih največje slave izdal trikrat manj plošč kot Elvis. Elvis ni nikoli nastopal izven meja ZDA, nikoh ni bil znan po raznih zvezdniških spletkah, kajri držal se je svojega doma, žene in hčerke. Dolga leta sploh niso upali povedati, da se je poročil, ker so se bali reakcije oboževalk. Vojni rok je služil v ameriških četah v Avstriji, kjer ga je obiskalo nad pol milijona oboževalk iz ZDA. Letos je na proslavi v Las Vegasu obljubil, da bo v tem mesecu prvič gostoval v Evropi. Obiskal bo ameri^e vojake v Nemčiji. Od leta 1959 na radio Luxemburgu ni bilo meseca, da ne bi na lestvici popularnosti bila kakšna njegova melodija. Pri nas je manj znan, ker je hcence za njegove boljše posnetke težko dobiti in so zelo drage. Posnel je tudi okoli 200 glasbenih filmov in komedij in 7350 razhčnih posnetkov melodij. Peti je začel s šesrim letom.

V mladosri je zgubil očeta in se je močno navezal na svojo mamo. Njej ia rojstni dan je pri nekem privatniku za dolar posnel ploščo, ki je kmalu posala popularna med sosedi. Prebil se je na lokalno radijsko postajo, in potem v enem • letu v vrh zabavne, folk, cerkvene in jazz glasbe. Najraje poje blues in balade, pri nas je bil popularen v ritmu roka in pop glasbe. Koncerte si organizira in vodi sam. Njegovo zadnjo oddajo po televiziji, namenjeno ameriškim ženam ob njihovem prazniku, si je ogledalo 120 milijonov televizijskih gledalcev in oddajo so morali ponoviti, nakar so jo prek- satehta prenašali na Japonsko, Avstralijo in Anglijo.

Elvis poje vse, svoje melodije pa lansira postopoma, da se tržišče ne nasiti in ne navehča njegovega giasa. Že petnajst let vlada zabavni glasbi v EEvropi in Ameriki.

Da bi ga morda laže razumeh je pomembno tudi to, da vehke vsote denarja, ki ga zasluži, daje cerkveni ustanovi »Katoliško združenje pomoči otrokom", ki podpira in pomaga zapuščenim in lačnim otrokom v nerazvitih državah Azije in Afrike, zraven tega pa vzdržuje okoh 40 sirotišnic v ZDA. Revščina je mnogokrat tema v njegovih melodijah in sam pravi, da s takšnimi posnetki bogatašem najlaže izsili denar, da ga dobijo tisti, ki jim je ta potreben za njihovo borno-življenje.

NARODNA GLASBA

1. ZLATI ZVOKI (Avsenik); 2. LJUBICA, LHAKO NOC (Kmetec); 3. TAM NA KAMNITEM KRASU (Ottavia Rajko); 4. SONCNA POMLAD (Veseh hmeljarji); 5. M A ŽENA JE PUSTILA (Henček); 6. GREMO NA POKLJUKO (Avsenik); 7. STARI MORNAR (Beneški fantje); 8. CAKAL SEM OB POTOKU (Štirje kovači); 9. MATERI (Fantje treh dolin); 10. VRNI SE, OCE (Kreže)

ZABAVNA GLASBA

1. NEKA ŽIVOT TECE (Crveni koralji); 2. TRI PALME NA OTOKU SRECE (Opatijski suverni-ri); 3. AN AMERICAN TRILOGV (Elvis Preslev); 4. I AM SORRY BABY (Dave Clark five); 5. UUBLJANSKI ZVON (Ljubka Dimitrovska); 6. POP CORN (Rod Hunter); 7. ZBOG JEDNE DIVNE ČRNE ŽENE (Kruno Slabinac), 8. IT IS A MATTER OF TIME (Elvis Preslev); 9. CAN,T YOU HEAR THE SONG (Wayn Newton); 10. BURNING LOVE (Elvis Presley)

STAJNKO TRIKRATNI ZMAGOVALEC -

Prejšnji teden je bilo v Mariboru kvahfikacijsko ekipno prvenstvo SRS za člane in članice. PomeriU so se atleti TVD Partizana Ptuj in „Branika" iz Maribora. Med posamezniki je dosegel največji uspeh Tonček Stajnko iz Ptuja, ki je zmagal v teku na 100 m (11,4) na 400 m (51,1) in skoku v daljavo (6,38). Ljubo Cuček in Dušan Koren sta osvojila prvo mesto v skoku v višino. Preskočila sta 170 cm, kar je za prvega osebni rekord. Tudi Stanko Habjanič in Drago Skok sta osvojila prvi mesti. Habjanič je pretekel 1.500 m v času 4:06,1; Skok pa je sunil kroglo 12,08 m. Miki Prstec je s časom 52,3 pristal v teku 400 m na tretjem mestu. Gorazd Ličen pa je bil v teku na 110 m ovire tretji.

Vsi ti dobri uspehi posameznikov pa niso mnogo pomagah Ptujčanom, da bi kot ekipa pristah nekoliko više, ker niso imeli zastopnikov v vseh disciphnah. Nekaj so k temu pripomogli tudi tisti tekmovalci, ki so enostavno ostah doma brez opravičila in niso potovah v Maribor. Kot ekipa so zbrah 9.908 točk, dočim jih je nabral mariborski Branik 12.049. Ce upoštevamo, da so to v glavnem še mladinci, ki pa so tekmovali že v konkurenci članov, je sedmo mesto v Sloveniji končno tudi uspeh.

Da so ptujski atleti letos dosegh mnogo več kot smo pričakovali, potrjuje tudi dejstvo, da so Tonček Stajnko, Drago Skok in Stanko Habjanič uvrščeni v repubhško reprezentanco Slovenije, ki bo nastopila na mladinskem pokalu republik 7. in 8. oktobra v Novem Sadu.

OP

OBČINSKA NOGOMETNAU GA PTUJ VZHOD: 4. kolo

Vič anci-Partizan 1:4 Markovci-Stojnci 8:3 Zavrč -Gorišnica 3:2 Dornava-Grajena 4:2 Rogoznica-Prvenci 3:0

ZAHOD: 5. kolo

Prepolje-Skorba 4:4 Leskovec-Hajdina 1:9 Makole-Kidričevo 5:2 Gerečja vas-Lovrenc 1:3 Zlatoličje-Videm 0:1

VZHOD

1. Stojnci 4 3 0 1 35:15i

2. Gorišnica 4 3 O 1 23:11(

3. Partizan 4 3 O 1 13:7 f

4. Dornava 4 2 11 16:12;

5. Rogoznica 4 2 11 13:10

6. Zavrč 4 13 0 12:lli

7. Markovci 4 2 0 2 18:151

8. Grajena 4 112 12:111

9. Vičanci 4 0 0 4 6:25 10. Prvenci 4 0 0 4 5:361

ZAHOD

1.Lovrenc 5 4 0 1 17:12!

2. Videm 4 3 10 14:7 '

3. Zlatohčje 4 3 0 1 11:4 1

4. Skorba 4 2 2 0 15:71

5. Dravihja 4 3 0 1 12:10(

6. Hajdina 4 2 11 14:5

7. Makole 4 2 0 2 14:17

8. Prepolje 4 0 2 2 11:15

9. Gerečja vas 4 1 0 3 7:151

10. Kidričevo 4 0 0 4 10:18(

11. Leskovec 5 0 0 5 9:24|

Partizan
Kidričevo delavei

TVD Partizan iz Kidričevega jI pripravil urnik množične vzgoje i: rekreacije v Kidričevem: PONEDELJEK:

17-18.30 mlajše pionirke -vodnik Pušnik;

18.30-20. starejše pion. ff mladinke - vodnici Novak in Goršd I;

20.15-22. člani, košarka -vodnika Žlender, Florjančič. TOREK:

17.-18.30 mlajši pionirji -vodnik Drame;

18.30-20. starejši pion. in mL' dinci, vodi A. Gorše;

20.15-22. mladinci, košarka -vodi Tonejc. SREDA:

17.-18. vadba najmlajših predse skih, OTROCI IN STARŠI. Svetov.' lec pri vadbi A. Gorše;

18.-20. trening tekmovalk t tekmovalcev v gimnastiki;

20.15-22. rekreacijska vadt* MAMIC. Vodi Gorše I. ČETRTEK:

ponovitev urnika s ponedelj^ Dodano: 20.15-22. ure, mladin« rekreacija, odbojka, košarka, spi"-na vadba. Vodi Pušnik. PETEK: ,

glej torek. Dodano: 20.15--' ure, rekreacija zaposlenih. Veličkovič.

SOBOTA in NEDELJA sta dnej ki jih koristno izkoristimo za vadj tekmovalnih skupin. Največkrat P člani društva vadijo zahtevn^ elemente ter nastopajo in teKm jejo.

Pridite, vključite se v vrste „Partizan" Kidričevo. ^ ^^

jedNIK — Četrtek, 5. oktobra 1972

STRAN 15

Dober dan!

hu, hu, auf-biks, gamaj je že zavreja no če ga tek eno pul litra po flovi spistiš, se ti začnejo takoj wlena trositi. Jebal ga na iglin špic, 'oti letošji prvi mošteki so tak kisli da bi fsen hujdičon žolče fkup '"lesali. Jas sen meja duma še neks-^ zalogo cukra pa vete, neje dosti ^mogalo. Kislica je kislica pa če jo P'jes za večerjo ali pa za froštikel.

letos smo nastrodali. Fsi ""Jaici si na naših hrbtih škremple ™sijo. Zaj še nan naj samo oktobra "e?.zapodne te pa smo tak fsi za v ijofisnico kompletni. Ke nete rekli, 3 samo jomra^n, rajši poglednite, ke '^"je napisa Črni pikec, kije nekan '"zne kraje pobegna. Sp^rbus Lujs!

fmoj, prmekni Lujs, dugo se '^a vidla. Najbrž si že čista na jjozoba. Veš, toto našo živleje tokšno, ki nas fort naprej y pregoja. Tudi mene je živleje v 5 kraje zaneslo no se nahojan kot?'^'" T^t^nik no tv(y rezervirani 'Sen si kre sebe naroča tak, da mi "Ovir dugi cajt. Saj veš, domoče pred 1, človik rad prešteje. To >oda si pisa, da letos nesi

don, "a morje no da ti je voda Saj v P''®'^ P*"®« pritekla,

^es kaj mislin, to so ble tiste

poplovne vode, ki neso bile solene. Mislin Lujs, da si se te fsaj enkrat vredik skopa. Nič ne obvujpaj, glov-no, da so cene fsoki den boj solene.

Veš Lujs, jas živin v Srbiji kak mali bogec v vejkih nebesih. Nič druga mi ne fali, samo še Marijo v oltori bi moga meti pa nebi meja čista nič domotožja.

Za enkrat naj bo zadosti. Rad bi pozdrava fse tan okoli Ormoža, Huma, Pavlofskega vrha pa še Jeruzalema. Gdo do grozdje prešaii, si naj malo na mene spunijo.

_ Te pa srečno, fse lepo pozdrovla Črni pikec.

Črni pikec miiiir-no!

Nič mi nesi opisa, kaj delaš v Srbiji, če se ne motin, pa tan doli sldoke služiš. To skleplen po ten, saj pišeš, da najboj Miciko v oltori pogrešaš. Ja, saj ven to pa je za sldoka hujda montra no težova. Ti si nič preveč ne misli na Miciko pač pa dobro stisni k sebi svojo drugo iubico, ki ji je „puškica" ime. Jas dobro, ven kokšna je tota lubezen: Celi den jo v deži no v lepen vremeni kre sebe nosiš no na srce stiskaš, prideš domu jo lepo namo-žeš no zglancaš,, una pa ostone mrtva no hladna. Še poleg tebe spati neče — pa maš jo fseeno rad, saj te broni pred sovraznikon . . .

Kak pa je kaj drgačik pri sldoko-

vih? Si se že navada na tisto komando: Za 50 metara puzeči — napred! Meni se je tota komanda najboj dopola, saj sen se vrga na zemlo no rova kak krt tri metre pod kamejon. Drgačik pa sen meja jas pri sldoko-vih fajn funkcijo. Po sestih mesecih zanimaja sen_ ba povišan v čin referenta za čiščenje klozetof, pa tudi požarni sen ba večkrot kak blo je skoro dni v 18 mesecih.

Kak pa se moš kaj drugačik? Kejko dni še nemaš prečrtanih v kolendori? Nič se ne sekiraj, prvih 18 mescof je malo hujdo, potli pa fse mine. Ce maš duma kokšno lubico, ti naj ne bo preveč hujdo. Zanesi se na tvoje dobre prijatele no soside, ki do jo že malo „potola-žili". Veš, kdo sen ba jas pri sldokih, te sma mela z mojo Mico že tri otroke, strti pa se je naroda malo pred mojin prihodon od sldokof. Nekak mi računi neso šli fkup, saj celih 14 mescof nesen bija cfuma, kak vena že veš pa se deca rodijo 9 mescof od spočetja. Te pa sen Mico le enkrat pita: Čuješ, kak je te to, ke si totega otroka 14 mescof no-sla? Če si me kaj petrigala, ti takoj glavo odškrnen ... Pa vete, kaj mi je rekla: Če bi na tebe čokala, te se ovih treh fačokof ne bi mela . . .

No, te pa srečno, no dobro se mej. To pa želin tudi fsen mojin dopisnikom no drugin brolcon rezerviranega kota.

Vaš Lujzek

iladijski vrearam

NEDELJA, 8. oktobra: 6.00-8.00 Dobro jutro — vmes ob 6.05 Poročila; 6.30 EP; 6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.20 EP; 7.30 Za kmetijske jjroizvajalce; 7.50 EP; 3.00 Poročila - Radijski in Tv spored; 8.05 Radijska igra; 8.40 Skladbe za mladino; 9.00 Poročila; 9.05 Iz naših kr^ev;9.5 5 EP; 10.00 Poročila; 10.05 Se pomnite tovariši; 10.2 5 Pesmi borbe in dela; 10.45-13.00 Poslušalci čestitajo -vmes od 11.00-11.15 Poročila; 11.50-12.00 Pogovor s poslušalci; 12.00-12.10 Poročila; 13.00 Poročila; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.3'0 Reportaža; 14.00 Poročila; 14.05 Popularne melodije; 14.30 Humoreska; 14.50 EP; 15.00 Poročila; 15.05-17.15 Športno popoldne — vmes ob 17.00 Poročila; 17.15 Radijska igra; 17.56 Glasbena medigra; 18.00 Novo, novejše, najnovejše; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila; 22.20 Zaplešite; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila.

VSAK DELAVNIK je zjutraj naslednji program: 4.30 —8.00 Dobro jutro — poročila - vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Za vas; 5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 EP; 6.50 Rekreacija; 7.00 Poročila — Dobro jutro, otroci; 7.15 EP; 7.25 Radijski in TV spored; 7.45 EP; 8.00 Poročila.

PONEDELJEK, 9. oktobra: 14.00 Poročila; 14.10 Slovesnki zbori; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Marty Gold; 17.00 Poročila; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.00 Poročila; 18.15 Zabavni zvoki; 18.35 Interna 469; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Maksa Kumra; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Ti in opera; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke; 24.00 Poročila.

TOREK, 10. oktobra" 14.00 Poročila; 14.10 Glasba mladih; 14.30 Ansambel The Theree Suns; 14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Od melodije do melodije; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00 Poročila; 17.10 Simfonični koncert; 18.00 Poročila; 18.15 V torek nasvidenje; 18.45 Poti sodobne medicine; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Viški fantje; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska igra; 21.20 Lahka glasba; 22.00 Poročila; 22.15 Popevke; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Skladbe Darijana Božiča; 24.00 Poročila.

SREDA, 11. oktobra: 14.00 Poročila; 14.10 Slovesnke narodne; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Odskočna deska; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Listi iz albuma orkestra in zbora Tony Osborne; 17.00 Poročila; 17.10 Glasbena galerija; 17.4f Jezikovni pogovori; 18.00 Poročilaj 18.15 Glasbene vinjete; 18.30 Nas razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Simfonični orkester - vmes v odmoru: Kulturni globus; 21.30 Lepe melodije; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Zabavna glasba; 24.00 Poročila.

ČETRTEK, 12. oktobra: 14.00 Poročila; 14.10 Mladina poje; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.40 Mehurčki; 14.5 5 EP; 15. Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Skladatelj Mitja Bravničar; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00 Poročila; 17.10 Po željah poslušalcev; 18.00 Poročila; 18.15 Promenadni koncert; 18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45 Kulturna kronika; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Jožeta Privška; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila; 22.15 Popevke; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni večer; 23.15 Balet; 24.00 Poročila.

PETEK, 13. oktobra: 14.00 Poročila; 14.10 Otroške pesmi; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Recital pianistke Dubravke Tomšič; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Ray Martin; 17.00 Poročila; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.00 Poročila; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Instrumentalni kvintet Gorenjci; 19.25 EPj^ 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Srečko Kumar in pevski zbor Učiteljske zveze; 20.30 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.15 Iz logov domačih; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poročila.

SOBOTA, 14. oktobra: 14.00 Poročila; 14.10 Po Jugoslaviji; 14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Pojo operni pevci; 16.00 Vrtiljak; 16.40 S knjižnega trga; 16.55 Glasbena medigra; 17.00 Poročila; 17.10 Ansambel VValter Wanderley Set; 17.20 Gremo v kino; 18.00 Poročila; 18.15 Ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Zadovoljni Kranjci; 19.2 5 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.25 Vedri zvoki; 22.00 Poročila; 22.20 Oddaja za izseljence; 23.00 Poročila; 23.05-01.00 S pesmijo in

Plesom v novi t^ :ien;^vmesob 24.00 oročila; 01.00 .rocila.

16 STRAN

TEDNIK — ČETRTEK, 5. oktobra 19,j

NEDELJA, 8. oktobr: 9.40 Pet minut po domače; 9.45 Kmetijski razgledi; 10.12 Kmetijska oddaja; 10.5 5 Mozaik; 11.00 Otroška matineja; 11.50 Poročila; 11.55 Mestece Peyton; 12.45 T V kažipot;

NEDELJSKO popoldne: Poročila; . . . Celovečerni film; 19.50 Cikcak; 20.00 T V dnevnik; 20.2 5 3-2-1; 20.30 Smeh na odrskih deskah; 21.15 Stih in pesem; 21.30 Športni pregled; 22.00 Mostovi; 22.15 Poročila; 22.20 Šahovski komentar.

PONEDELJEK, 9. oktobra: 9.05 Odprta univerza; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 14.45 T V v šoli; 15.40 Angleščina; 15.55 Nemščina; 16.10 Francoščina; 16.40 Madžarski TV pregled; 17.50 Gori, doli, naokoli; 18.15 Obzornik; 18.30 Kremenčkovi; 18.55 Mozaik; 19.00 Zdravo mladi; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 Večer makedonske TV; 22.40 Poročila; 22.45 Šahovski komentar.

TOREK, 10. oktobra: 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli; 15.35 Ruščina; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.15 Madžarski TV pregled; 17.45 V. Pečjak: Umba kumba in pikasta kamela; 18.05 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Nastopa Lee Grant; 19.00 Mozaik; 19.05 Iz sveta oblikovanja; 19.25 Duševne značilnosti starosti; 19.50 Cikcak; 20.00 T V dnevnik; 20.2 5 3-2-1; 20.35 Minister; 22.10 Nastopa Ray Charles; 23.00 Poročila.

SREDA, 11. oktobra: 8.20 TV v šoli; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 16.45 Madžarski T V pregled; 17.50 Vitez vihar; 18.15 Obzornik; 18.25 Mozaik; 18.30 S kamero po svetu; 18.50 Cikcak; 19.05 TV dnevnik; 19.35 3-2-1; 19.40 Nogometna tekma Anglija:Jugoslavija; 21.30 E. Zola: NANA; 22.15 Jazz; 22.45 Poročila; 22.50 Šahovski komentar.

ČETRTEK, 12. oktobra: 9.35 TV v šoli; 10.30 Angleščina; 10.45 Nemščina; 11.00 Francoščina; 14.45 T V v šoli; 15.40 Angleščina; 15.55 Nemščina; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 16.45 Madžarski TV pregled; 17.50 Iskre v očeh; 18.15 Obzornik; 18.30 Vsi vlaki sveta; 18.55 Mozaik; 19.00 Mestece Peyton; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 Četrtkovi razgledi; 21.20 A. P. Čehov: Golobček; 21.50 Pia in Pino Mlakar: Plesni esej; 22.30 Poročila; 22.3 5 Šahovski komentar.

PETEK, 13. oktobra: 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 16.45 Madžarski TV pregled; 17.40 L. Suhodolčan: Klovn; 18.25 Obzornik; 18.40 Gospodinjski pripomočki; 18.50 Ekonomsko izrazoslovje; 18.55 Mozaik; 19.00 Konec šahovske olimpijade; 19.50 Cikcak; 20.00 T V dnevnik; 20.2 5 Reportaža; 20.30 3-2-1; 20.35 Rop brez plena; 22.00 Posnetek košarkarske tekme; 23.10 Poročila.

SOBOTA, 14. oktobra: 9.35 TV v šoli; 17.35 Jugoslovanska folklora; 18.00 Obzornik; 18.15 V deželi klobukov; 18.40 Gospod Piper; 19.10 Mozaik; 19.15 Humoristicna oddaja; 19.45 Kratek film; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Nastopa Ivan Re-broff; 21.05 Pribočnik njegove eks-celence; 22.20 Posnetek kosarkarske tekme; 23.30 TV kažipot; 23.50 Poročila.

NAROBE RAZUMELA

Zaradi pomanjkanja prostora so morali pevci imeti vaje kar v gostilni. Pa vpraša hčerka mamo: „Kako, da gre očka vsak večer pet, saj ne zna not? "

,,Not že zna priti, not! Samo ven ne."

HOROSKOP

OVEN: Slučaj seznani, slučaj pojasni. Naprava, ki boža, vas zelo zabava. Hitreje boste odpra\djali dolžnosti, ker dosedanja zahteva odpade. Nevarnost, da izgubite živce.

BIK: Tista oseba, ki izsiljuje ugodnosti s tem, da kaže sitnost se po pogovoru z nekom drugim očitno poboljša. Pomiri vas izobraženi prijatelj.

DVOJČKA: Ni nujno, da pripovedujete resnko o nekom, ki se vam je izneveril. Čisto mimogrede boste spoznali svoje področje za veselje. Lepa simpatija si mnogo dovoli .,. .

RAK: Povečali si boste udobje, vendar ne tako, kot ste računali prejšnji mesec. Nekatere zadeve vam se niso jasne, zato potrpite do srede. Sporočilo s pripisom.

LEV: Velikega dela se končno rešite. Iz srca pride izjava pred pisano družbo. Prijetna zaposlenost v naravi, ki pa bo imela manj prijetne posledice.

DEVICA: Do sedaj neugodno čustvo postane nenadoma smešno. Od sobote do srede boste imeli priložnost nekoga opazovati. Morali boste zavihati rokave. Sklep sledi.

TEHTNICA: Dobro obvestilo in čemeren življenjski tovariš. Rahlo bahanje s standardom. Močno napredovanje potrdi vaša pravilna predvidevanja. Za zimo bo treba že zbirati.

ŠKORPIJON: Tista oseba, ki se oddaljuje vas pogreša, ni pa takega značaja, da bi kaj popravila. Zvedeli boste za občutje in po njih pričeli kovati načrte. Navdusenost traja dve uri.

STRELEC: Srečna, skromna ljubezen, ki nima nobene ovire razen materialne. Na kratkem potovanju zagotovo dobite tisto! Zabavnost vase okolice bo nekoliko popustila, ker imajo vsi vehko dela.

KOZOROG: V službi vas upoštevajo vsi, razen bivše tovarišice. Domov greste, da bi nekaj uredili. Posebnost je vaša navezanost na denarne posle. Popoldne dobite.

VODNAR: Ljubljena oseba vam bo pomagala urediti denarne posle. Urejenost pospešuje znana druzbica. Znanec bo naredil po vaši volji, znanka pa ne. Posebna nagrada.

RIBI: Pravo sproščenost povrne obisk. Zelo ugledna oseba vas bo skušala pregovoriti, ,zato .boste spremenili družbo. Vaš želodec ne prenese vsega. Denarja ne bo!

SOBO ali po možnosti sobo s kuhinjo iščeta mlada zakonca. Naslov v upravi.

PRODAM nov magnetofon crovven-corder. Naslov v upravi.

PRODAM kavč, divan, mizo in stole. Marija Pešič, Gregorčičev dr. 8, Ptuj

V SOBOTO 30. 9. 1972 sem na poti Hlaponci-Dornava izgubil dokumente (vozniško, prometno, osebno in zdravstveno izkaznico). Najditelja prosim, naj mi proti visoki nagradi najdeno pošlje na naslov Janko Ranfl, Borovci 20, p. Markovci.

IŠČEMO žensko k dveletnemu otroku. Ostalo po dogovoru, šoštarič, Reševa 21 (Naselje bratov Reš). Vprašajte popoldne.

NAJDENO je kolo PONY. Vprašajte v poslovalnici IZBIRE - špecerija na Bregu.

POCENI prodam pralni stroj (vodovod ni potreben), topli pod, peč na olje EMO 5 in 200 litrski sod za olje. Tomšičeva 18 (Vičava)

PRODAM fiat 750, dobro ohranjen. Informacije pri Krajevni skupnosti Ptuj, tel. 77-319 - Pišek.

PRODAM peč na olje, sobno k" denco in otroško posteljo. Ogled p" poldan. Naslov v upravi.

NUDIM stanovanje z vso oskrt' dvema dijakinjama ali vajenkan" Naslov v upravi.

PRODAM hišo z nekaj zemlje v Sko kih 31 p. Orehova vas, ob asfa'" cesti, pri avtobusni postaji. Jfi*"^ Kline, Skoki 31 p. Orehova vas.

TEDNIK, izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5.; Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman, Izhaja četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tis» Maribor, Svetozarevska ulica 14.

Oddelek za upravno pravne zadeve SO Ptuj

razpisuje po 11. in 12. členu Zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (TJr. list SRS. .Št. 42/66)

JAVNI NATEČAJ

za oddajo v uporabo stavbnega zenilji.šča družbene lastnine ob Mariborski cesti — zahod,

1. Piredmet oddaje so le delno komunalno opremljene stavbne parcele označene na zazidalnem načrtu z znč. št.

32 v izmeri 641 m-

33 v izmeri 627 m-

34 v izmeri 617 m-

35 v izmeri 627 m-

36 v izmeri 627 m-

2. Izklicna cena za pravico uporabe tega zemljišča je 22 din po m^ Razen tega je treba plačati stroške dosedanje komunalne opremljenosti (izgradnje trafopostaje in nizkonapetostnega električnega oimrežja), ki znašajo 3.500 din po stanovanjski enoti.

3. Javni natečaj je usten in bo v petek 21. oktobra 1972 s pričetkom ob 12. u/ri v sejni sobi skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1, soba 23/1. Udeleženci natečaja morajo eno uro pred pričetkom položiti varščino v višini 2.000 din, ki se ob neuspeli dražbi vrne, ob uspeli pa vračuna v odškodnino za zemljišče.

4. Odškodnino za uporabo zemljišča mora najugodnejši ponudnik plačati v 30 dneh po pravomoč-nosti te odločbe o dodelitvi zemljišča.

5. Na parcelah, ki so predmet natečaja, je dovoljena gradnja enonadstropnih ali visokopritličnih družinskih stanovanjskih hiš ob pogojih lokacijske dokumentacije zavoda za urbanizem Maribor iii posebnega lokacijskega dovoljenja.

6. Rok za pričetek gradnje je 6 mesecev po izdaji odločbe o dodelitvi zemljišča, rok za končanje pa leto 1974. Ce investitor v tem času ne prične z gradnjo, izgubi pravico do uporabe zemljišča, ki je predmet natečaja,

7. Za parcele, ki na ustnem natečaju 21. oktobra 1972, ne bodo oddane, velja razpis do oddaje.

Vsa pojasnila v zvezi z razpisnim natečajem dobite na oddelku za upravno pravne zadeve skupščine občine Ptuj, Srbski irg 1, soba 28/11,

Oddelek za upravno pravne zadeve

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh