logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0
 (Qdiohil POLETNI HIT POKAL ODBOJKA NA MIVKI! Termini na www.radiohit.si Veseli slamnik Poln smeha in dobre glasbe stran 14 Teja Gregorin Moja želja in cilj: uvrstitev med tri najboljše stran 18 Ob dnevu državnosti iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje: Zupan Toni Dragar Občinski svet Občine Domžale Svetniške skupine Uredništvo Slamnika. MEDNARODNA KONFERENCA v _ Čudežnost besed: Bibliopreventiva Po prvi izmenjavi, našem februarskem obisku na Poljskem, poljski partnerji vrnili obisk med 11. in 16. majem. V tem času so obiskali sodelujoče zavode, kjer so si ogledali ne le pogoje za delo v naših inštitucijah in bili nad njimi navdušeni, pač pa tudi delo samo. Prisotni so bili na aktivnostih v vrtcu Racman, ogledali so si šolo v Dragomlju, bili pri urah pouka in knjižničnih dejavnostih na OŠ Rodica, se navduševali in preizkusili pogoje in delo v knjižnici, odprli razstavo fotografij Knjiga v kadru v Centru za mlade ter uživali v predstavi Jazz v Galeriji. Za vsebino našega skupnega dela smo izbrali področje biblioterapije, pravzaprav bibliopreventive, saj naši zavodi, ki sodelujejo, delujejo predvsem preventivno. Najpomembnejša aktivnost v času obiska pa je bila udeležba na mednarodni konferenci Čudežnost besed: Bibliopreventiva, ki se je odvijala 12. maja v dvorani KD Groblje. Častna gostja konference, ki jo je odprl župan Toni Dragar, je bila varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik, ki je z izbranimi primeri tudi kot psihiatrinja osvetlila pomen knjige, tudi pravice do (ne)branja. stran 5 6irkuški dan SOBOTA 19. lun« 2010 DVORANA DELAVSKEGA DOMA NA VIRU PRI DOMŽALAH w.SvetovniDanZongliranja.c 13.00 -19.00 Cirkuške delavnice in igre Žonglerska predstava 2.Državno prvenstvo v žongllranlu, Thomas Dletz, Vid SkrblniSek, Vesna Kociper Ognjena predstava Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 2. julija 2010. Rok za oddajo prispevkov je sredo, 23. junij 2010, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com. KLUB BORILNIH VEŠČIN DOMŽALE Čestitamo novim državnim prvakom: Janu, Franoju in Žigu 22. maja 2010 je Kickboxing zveza Slovenije v Postojni organizirala državno prvenstvo v kickboxingu — športnih disciplinah light contacta in low kicka. Na njem so se borili tudi člani Kluba borilnih veščin Svetnica v Občinskem svetu Občine Domžale KATARINA KARLOVŠEK vabi na družabno-rekreacijska druženja vsak četrtek ob 19. uri na FITNES NA PROSTEM ob Kamniški Bistrici v Domžalah. Za zdrav duh v zdravem telesu. Vljudno vabljeni, pripeljite s seboj tudi vaše otroke in vnuke! Več informacij: www.katarinakarlovsek.si za nizkoenergijske in pasivne hiše za energetsko adaptacijo objektov Načrtovanje in montaža toplotnih črpalk STIEBEL ELTRON in solarne tehnike De Dietrich THERMIQUE ▼ Škrjančevo 8,1235Radomlje, telefon: +386 1 7294 296, e-mail: ekotrend@siol.net L PVC OKNA IN VRATA AKCIJA -11% Zimski vrtovi, lesena vrata, nadstreški, ograje, konstrukcije. Dobava v 15 dneh. Brezplačni ogled, izmere in ponudba. 041/627-068, 01/72-44-220 WWW.mke.Si MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27, Domžale Občina Domžale in Krajevna skupnost Dob vabita na osrednjo občinsko prireditev ob dnevu državnosti v petek, 25. junija 2010, ob 19.30, pri pomniku v parku pod Močilnikom v Dobu, nato pa v letnem gledališču. Pozdravni nagovor: Robert Hrovat, predsednik KS Dob Slavnostni govornik: Toni Dragar, župan Občine Domžale V kulturnem programu sodelujejo: Godba Domžale, Mešani pevski zbor Hippemus Dob, Ansambel orglic Kosci, solista baletne šole Stevens, Kulturno društvo Jožef Virk Dob Ob slabem vremenu bo prireditev v Kulturnem domu na Močilniku. 25. junija 2010, ob 18.30, bo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale slavnostno dvignilo slovensko zastavo ob pomniku braniteljev slovenske samostojnosti v parku ob Občini Domžale. Krajevna skupnost Dob in Župnija Dob vabita 25. junija 2010, ob 18.30 k maši za domovino v župnijski cerkvi Dob. 13 gorenjski! o I— «n komedijantov Domžale ter z dobro pripravljenostjo, ki kaže na odlično delo kluba, borbenostjo in pogumom dosegli kar štiri naslove državnih prvakov. Stran 20 I I Petek, 18. junija ob 19.00 Gunilla Boetius: ŽENSKA, KI SE JE POROČILA S PURANOM Gledališče Bohinjska Bistrica Petek, 18. junija ob 21.00 William Shakespeare: SEN KRESNE NOČI Gimnazijski teater — gledališka skupina Gimanzije Jesenice Sobota, 19. junija ob 21.00 Anton Tomaž Linhart: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI KUD Ivan Cankar Sveti Duh Sobota, 19. junija ob 22.30 Edward Albee: ZGODBA O ŽIVALSKEM VRTU Društvo MILF Nedelja 20. junija ob 21.00 Marjan Marine: POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO KUD Lom Letno gledališče Dob od 18. do 20. junija'10 Ob slabem vremenu bodo vse predstave v kulturnem domu. Avtomobile lahko parkirate tudi na parkirišču ob cerkvi. ■ INFORMACIJE NA TEL. 041 420 61O 2 iz urada župana 04. JUNIJ 20I0 tea Dragi bralci in drage bralke, tokratna številka glasila Slamnik je izšla teden dni prej. Razlog za to je referendum, na katerem boste odločali o arbitražnem sporazumu. Tokrat ne bom uvodnika namenila tej temi, urednica je o tem v prejšnjem že pisala. Rajši se bom posvetili prijetne mam, kot je zaključek leta, meteorološko poletje, kmal bo tukaj koledarsko poletje, vreme pa je nadvse primerno, da svoj prosti čas preživljate v naravi ... Skratka, razlogov za uživanje na • - 1 1 1 * XT 1 prostem je več kot dovolj. Nekaj smo vam jih v tokratnem glasilu Slamnik nanizali tudi mi, zagotovo je med njimi fitnes na prostem, pa nadvse prijetne sprehajalne in kolesarske poti ob Kamniški Bistrici, morda obisk trim steze na Sumberku ali pa malo daljši sprehod do Krumperka, kjer sameva grad zgodovinskega Adama Ravbarja. Iskreno moram povedati, da sem rada Domžalčanka. Rada se vsak večer vrnem v mesto, ki mu pravimo spalno in ponosna sem, da je takšno, kot je. Presežke imamo v bližnji Ljubljani, v Domžalah pa imamo ravno tisto, kar ljudje potrebujemo, ko se po napornem dnevu vrnemo domov - prijetno okolje, bližino narave in ne prevelik vrvež. Domžale sicer niso idealne za vse, manjkajo nam boljše, predvsem večerne in nočne povezave z javni prometom, kar mladim otežuje preživljati nočno življenje v bližnjem glavnem mestu, ker velikokrat poudarjamo, da ga v našem mestu ni. A če želimo živeti prijetno, umirjeno družinsko življenje . so Domžale idealne. Torej, dragi bralci in drage bralke, ko se boste te dni, verjamem da v prijetnem vremenu, sprehajali po Domžalah, se sprehodite z odprtimi očmi. Opazujte naše mesto, bližino naše narave in predvsem začutite okolje, ki je za nekoga novo, za nekoga prehodno, marsikdo od nas pa si želi tu ostati za vedno. Domžale zagotovo so in bodo moje mesto. Mateja Kegel pomočnica urednice ZUPAN OBČINE TOLMIN Z OBČINSKIM ŠTABOM CZ V DOMŽALAH Koristna izmenjava izkušenj Občino Domžale je v maju obiskal župan Občine Tolmin Vili Brežan z Občinskim štabom civilne zaščite. Delegacijo je sprejel župan Toni Dragar s strokovno ekipo ter člani štaba civilne zaščite. V celodnevnem srečanju so bile izmenjane izkušnje na področju organiziranja ter izvajanja zaščite in reševanja v obeh občinah. Za domžalski štab so bile še posebej pomembne izkušnje ukrepanja ob potresu, ki je v tolminski občini veliko, saj je to območje v preteklih letih kar nekajkrat stresel potres. Gostje iz Tolmina so se podrobneje seznanili z organizacijo sistema zaščite in reševanja v domžalski občini, ki je ena prvih v Sloveniji, ki ima ta sistem v celoti organiziran v skla- du z novo državno oz. evropsko zakonodajo. Formalno delovno srečanje je potekalo v prostorih občinske uprave, v nadaljevanju pa v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Žeje-Sv. Trojica. Udeleženci srečanja so si ogledali tudi poklicno gasilsko enoto Centra za požarno varnost Domžale ter prikaz tehničnega reševanja reševalcev iz Jamarskega društva Simon Robič Domžale. Župana in člani štabov obeh občin so bili zadovoljni s strokovnim srečanjem in z izmenjavo izkušenj. Vsi so si bili enotni, da je bistvenega pomena dobra organiziranost sistema zaščite, reševanja in pomoči, ker le tako lahko deluje hitro in učinkovito — nesreča namreč nikoli ne počiva in vedno udari takrat, ko jo najmanj pričakujemo. P. G. Začetek obnove Karantanske ceste V teh dneh se Občina Domžale, skupaj z, na javnem razpisu izbra- nim najugodnejšim izvajalcem, Gratel, loteva celovite ureditve Ka- PRIJATELJI IZ ŠVICE Nepozaben materinski dan Čeprav je od leta 1982 minilo že 28 let, se udeleženci prvega slovesnega srečanja in podpisa listine o sodelovanju med tedanjo Občino Domžale in Slovenskim društvo Slovenija Ruti v Švici radi spominjamo, še posebej, ker je naše sodelovanje preživelo vsa obdobja in preraslo v prijetno prijateljstvo. V maju se je na Občini Domžale oglasil Robert Leban, predsednik Slovenskega društva Slovenija Ruti, ter nam prinesel pozdrave članov in članic društva, pa tudi informacijo o nepozabnem materinskem dnevu, ki ga je društvo skupaj s slovensko dopolnilno šolo v Svici pripravilo svojim mamicam in dekletom. Prireditev je prinesla veliko veselja vsem ženskam, ki so se zlasti razveselile lepih pesmi o mamicah v slovenskem jeziku, ki so jih pripravili njihovi najmlajši in so se ob njih marsikateri v očeh pokazale solze. Vesele so bile tudi iskrenega pozdrava, čestitk in dobrih želja, ki jih je izrekel predsednik društva Robert Leban, rožic in drugih pozornosti, ki jim jih je pripravilo vodstvo društva. Res čudovit dogodek, ki ga ne bodo kmalu pozabile. Življenje in delo Slovenskega društva Slovenija Ruti poteka v skladu s sprejetim programom, ki so ga sprejeli. Trudijo se, da bi se čim več družili, da bi med seboj krepili vezi, ne pozabljajo pa tudi vezi z domovino. Ob obisku predsednika pa so že stekli tudi pogovori o skupnih praznovanjih obletnic, ki se kar hitro bližajo. Tako bo v letu 2012 društvo praznovalo 35-letnico uspešnega sodelovanja, v istem letu pa bomo zaznamovali tudi 30-letni-co skupnega uspešnega sodelovanja društva in naše občine. rantanske ceste v centru Domžale v moderno prometnico, ki naj bi zagotavljala večjo pretočnost in varnost uporabnikov, posebej pa naj bi bila z urejenimi peš in kolesarskimi potmi ter zelenimi površinami prijazna do pešcev in kolesarjev. Občina je za investicijo pridobila tudi del evropskih sredstev. Celovita ureditev Karantanske ceste zahteva večje posege pri ureditvi komunalnih vodov, posebej kanalizaci- je, zato bo kompletna zapora ceste po načrtovanem terminskem planu trajala do 1. septembra 2010. Skupaj z izvajalci pa se bomo potrudili, da bi dela zaključili že v avgustu, kar bo mogoče le, če bodo vremenski pogoji letošnje poletje ugodni. Zapora bo zahtevala veliko razumevanja vseh uporabnikov ceste, še posebej pa vseh, ki v njej živijo ter jo vsakodnevno uporabljajo za svojo poslovno dejavnost. Za razume- vanje in potrpežljivost vsem hvala. Občina in izvajalec sta uredila obvoze, hkrati pa je zagotovljeno, da je kljub zapori mogoče priti do skoraj vseh poslovnih subjektov in drugih na Karantanski cesti, saj je v bližini več parkirišč, med njimi posebej makadamsko parkirišče, od koder do Karantanske ceste ni daleč. Urad župana Našim rojakom in prijateljem v Slovenskem društvu Ruti v Svici prijetno poletje in prisrčne pozdrave iz domovine. Vera Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 2. julija 2010. Rok za oddajo prispevkov je četrtek, 23. junija 2010, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail. DOBRODOŠLI Tržni prostor vjuniju Začetek poletja, ko se je sonce vendarle odločilo, da nas malo ogreje, je prineslo tudi možnost in priložnost, da večkrat obiščemo tržni prostor Občine Domžale ob koncu velikega makadamskega parkirišča ob Ljubljanski cesti, ki bo tudi v juniju dobro zaseden. Poglejmo, kaj vse se bo dalo dobiti na njem. Ugodne nakupe vam želimo! Mlekomat seveda ostaja na svojem prostoru in Alojzij Černivec iz Zgornjih Jarš vas še vedno vabi, da si natočite sveže domače mleko. Kvalitetne suhomesnate izdelke boste spet lahko dobili na stojnici Globočnikovih, enako s svojo ponudbo ostaja Srček d. o.o. iz Lu-kovice, kjer lahko kupite različne vrste kruha, peciva ter piškotov in testenin. S ponudbo mesnatih izdelkov vabi Zavod Jerman z Vač. Različne vrste zelenjave bodo ponudili: Štefi Loboda s Študljanske ceste 18 v Domžalah, Valentin Erklavec s Študljanske ceste v Domžalah, Martin Hauptman iz Gradiških Laz ter Franc Svetek iz Dobrunjske ceste iz Ljubljane, pri katerem boste lahko tudi kupili tudi sadike zelenjave, kislo zelje in repo, zeljnate kisle glave pa tudi sadje. Ponudbo zelenjave in sadja pa boste našli tudi na stojnici Franca Žele-znika iz Malečnika. Dragica Bohinec Jamnik iz Smarce vam ponuja sadike okrasnih rastlin in zelenjavne sadike, Težak Ivan iz Vitomarcev pa sadike solatnic, ka-pusnic, plodovk in začimbnic. Pelar-gonije, bršlinke in mačehe ter druge enoletnice boste lahko kupili na stojnici Hubat d.o.o., Mengeš. Na stojnici Katarine Klemenc iz Litije boste našli različne vrste rož, okrasno grmičevje, sadike zelenjave, domačo zelenjavo, jagodičje, nasade v manjših posodah, dobrodošli pa ste tudi na stojnicah, kjer v maju ne bo manjkalo bogate sadne ponudbe, ki jo nudijo Bogdan Marinič (češnje, marelice, fige), ob ponedeljkih in četrtkih v maju pa vas Maijo Rusjan vabi k nakupu češenj, breskev, marelic in fig. Na tržnem prostoru je tudi Breda Peterka iz Domžal s ponudbo pletenin lastne proizvodnje, ki nudi hlače, majice, kape, šale, trakove in majice, različne sveče pa najdete na stojnici VI-JA iz Gotovelj. Dobrodošli! V. SLAMNIK JE GLASILO OBČINE DOMŽALE, IZHAJA V NAKLADI 12 000 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. • ODGOVORNA UREDNICA TINA DROLC, TEL.: 031 831 500 • POMOČNICA ODGOVORNE UREDNICE MATEJA A. KEGEL, TEL.: 040 423 325, E-NASLOV: SLAMNIK.UREDNICA@GMAIL.COM • ČLANI UREDNIŠTVA JANEZ STIBRIČ, ROMANA KARNER, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL, VERA VOJSKA IN DOMINIK JANEZ HERLE • TEHNIČNI UREDNIK JANEZ DEMŠAR • LEKTORICA NATAŠA V. JERIČ • UREDNIŠTVO GLASILA SLAMNIK JE NA LJUBLJANSKI CESTI 61 V DOMŽALAH • UREDNIŠTVO HELENA URŠIČ TEL.:722 5050, FAX. 722 5055, SLAMNIK@KD-DOMZALE.SI • URADNE URE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, OB SREDAH TUDI OD 14. DO 16. URE. • PRIPRAVA ZA TISK: IR IMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNIK. • TISK: SET D.D., VEVŠKA C. 52, 1260 LJUBLJANA - POLJE. • PRIPRAVA PRISPEVKOV: PRISPEVKE V DIGITALNI OBLIKI JE POTREBNO ODDATI V DOC ZAPISIH, DIGITALNE FOTOGRAFIJE PA LOČENO V JPG FORMATU (BREZ STISKANJA) NAJMANJ 200 DPI. TO JE POSEBEJ POMEMBNO ZARADI KVALITETE TISKA FOTOGRAFIJ. PRISPEVKI, NATISNJENI NA PAPIRJU, MORAJO BITI ZARADI OPTIČNEGA PREPOZNAVANJA BESEDIL PRINTANI V ARIAL ALI TIMES NEW ROMAN POKONČNIH FONTIH VELIKOSTI 12 (DO MAX 16) PT. 04- JUNIJ 20I0 Občinski svet občine Domžale 3 19. MAJ 2010 - 35. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE Največ o poročilih javnih zavodov in podjetij, tudi gasilske službe v letu 2009 Svetniki in svetnice so se na 35. seji Občinskega sveta zbrali 19. maja 2010 ter po pozdravu predsedujočega — Vinka Juharta, podžupana Občine Domžale, in razpravi mag. Lovra Lončarja, SDS, soglasno sprejeli zapisnik 34. seje. Predlog dnevnega reda 35. seje Občinskega sveta Občine Domžale so svetnice in svetniki prejeli z vabilom — v dveh brošurah — ter se lotili sprejemanja dnevnega reda. Po razpravi mag. Jožice Polanc, DeSUS, in Roka Ravnikarja, SLS, je bil dnevni red 35. seje soglasno sprejet: 1. Vprašanja, pobude in predlogi 2. Izdaja Soglasja k Pravilom o izrabi brezplačnega oglasnega prostora glasila Slamnik za predstavitev mnenj o zakonodajnem referendumu o Zakonu o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške 3. Obravnava in sprejem Odloka o številu članov svetov krajevnih skupnosti ter volilnih enot za volitve v svete krajevnih skupnosti v Občini Domžale 4. Obravnava in sprejem Poročila o delovanju javne gasilske službe v letu 2009 5. Obravnava in sprejem poročila o delu koncesionarjev in Zdravstvenega doma Domžale v letu 2009 6. Obravnava in sprejem poročil o poslovanju javnih zavodov v letu 2009, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Domžale 7. Obravnava in sprejem Poročila o poslovanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik v letu 2009 8. Obravnava in sprejem Informacije o poslovanju Javnega podjetja Centralna čistilna naprava Dom-žale-Kamnik 9. Obravnava in sprejem Informacije o poslovanju Podjetja ICJ d.o.o. v letu 2009 10. Obravnava in sprejem Sporazuma o sodelovanju in prijateljstvu med Občino Domžale in gradom Koprivnica Vprašanja, pobude in predlogi Peter Verbič, Peter Verbič — Lista za Domžale, je vprašal, kdaj bo (če bo) izpolnjen sprejeti dogovor, da se bo na območju sedanje Industrijske cone Jarše zgradilo nadomestno športno igrišče, ki ga mladi nujno potrebujejo. V zvezi s podjetniško cono Zelo-dnik ga je zanimalo, koliko stroškov je doslej Občina Domžale imela pri urejanju cone: tako kot Občina Domžale kot solastnica ICJ, v zvezi s cono Zelodnik pa je vprašal tudi, kakšni so dogovori z Mercatoijem z zadnjega sestanka. Opozoril je tudi na problem kršitev javnega reda in miru v lokalu Sub Eden na Savski cesti. Delno mu je na vprašanje odgovoril župan Toni Dragar. V nadaljevanju gaje zanimalo, kakšna je zadnja odločitev glede Železniške postaje Rodica, opozoril pa je tudi na, po njegovem mnenju, neenakopravno obravnavanje prispevkov njegove svetniške skupine pri objavah v Slamniku. Mag. Lovro Lončar, SD, je zahteval od odgovorne urednice Slamnika pojasnilo glede neobjave programa aktivnosti na območju KS Toma Brejca Vir ob očiščevalni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, kakor tudi ignorantskega odnosa oz. neobjave popravka oz. opravičila v Slamniku. Katarina Karlovšek, SLS, je ponovno izpostavila vprašanje ureditve osvetlitve fasade Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, na kar opozarja (brez uspeha) že od leta 2008, opozorila pa je tudi na problematiko prehoda za pešce v centru Domžal, kjer se je že zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom, in zahtevala čimprejšnjo ustrezno rešitev. Anton Preskar, LDS, je ponovno opozoril na že posredovane zahteve v zvezi s pričetkom gradnje infrastrukture na območju cone Zelodnik, predvsem pa ga je zanimalo, ali ICJ d.o.o. in Občina Domžale resno in realno načrtujeta aktiviranje omenjene cone v naslednjih letih. Predlagal je, da se svetnikom predložita pogodbi o najemu komunalne infrastrukture med občino (občinami) in JKP Prodnik ter JKP CČN Domžale-Kamnik, ki naj jih matični odbor obravnava v juniju, hkrati pa tudi, da se preverijo vse njegove doslej podane pobude o obravna- vi najaktualnejših tem (gradnja cone Zelodnik, ureditev centra Domžal (TUS) ter Odlok o ustanovitvi proračunskega sklada za sofinanciranje prostorskih aktov na redni oz. izredni seji Občinskega sveta). Zahteval je tudi pojasnilo oz. dopolnitev odgovora v zvezi s spremembo namembnosti čistilne naprave Farme Ihan ter v zvezi z lokalnim energetskim konceptom. Svetniška skupina LDS je dala pobudo, da se za vse domžalske otroke prve starostne skupine, ki ne obiskujejo organizirane predšolske vzgoje in varstva, zagotovijo mesečne subvencije. Franci Gerbec, SD, je predlagal, da občinska uprava pregleda stanje na javni poti v njeni lasti na levem bregu Kamniške Bistrice — ob izlitju Rače v Bistrico, hkrati pa opozoril, da občina potrebuje uniformirano redarsko službo s pooblastili za nadzor nad sprehajalnih poteh ob Kamniški Bistrici. Podprl je tudi pobudo svetnice Katarine Karlovšek, da se poišče najboljša rešitev za ureditev problematike varnosti pešcev na prehodu za pešce v centru Domžal in pri tem morda upošteva rešitve drugih občin, v zvezi z opravljeno čistilno akcijo pa pričakuje poročilo inšpekcijskih služb o reševanju problematike črnih odlagališč. Robert Hrovat, SD, je postavil vprašanje v zvezi z izdelavo in sprejemom strategije razvoja Občin Domžale, zanimal ga je status in naloge mestnega arhitekta, potek sprejemanja predlaganih sprememb oz. prekvalifikacije zemljišč v okviru sprememb prostorskega plana, hkrati pa je občinski upravi predlagal, da zagotovi očiščenje pomnika v parku pod Močilnikom pred slovesnostjo ob prazniku dneva državnosti. Zanimalo ga je tudi, kdaj bo uprava sanirala hudo poškodovane bankine na »Smetarski« ulici v Dobu in ob cesti Dob—Podrečje. Občinski upravi se je zahvalil za posredovanje pri preprečitvi nadaljnjega odvažanja zemljine v Žeje, zanimalo ga je, kdo je izdal dovoljenje za vožnjo zemljine v Žeje, predlagal pa je tudi, da občinska uprava od KS pridobi spisek sprehajalnih poti ter predloge za postavitev pasjih stranišč. Janez Limbek, N.Si, je vprašal, kdaj se bodo začela opravljati dela pri celoviti obnovi Karan-tanske ceste, ki so bila najavljena že po prvem maju. Mag. Jožico Polanc, DeSUS, je zanimala ureditev cestne infrastrukture v naselju za OS Rodi-ca, kjer ni urejenih dostopov za invalide, vprašala je, kdo je odgovoren, predlagala pa je tudi vrsto pobud v zvezi z delom Nadzornega odbora pri pregledu poslovanja OS Domžale ter vprašala, kdaj bo Nadzorni odbor seznanil Občinski svet z mnenjem Računskega sodišča o pristojnosti odbora. Predlagala je, da mnenje sodišča preuči tudi statutarno pravna komisija, zanimalo pa jo je tudi, zakaj na dnevni red tokratne seje ni bila uvrščena Informacijo o turizmu v Občini Domžale. Rok Ravnikar, SLS, je predlagal, da občinska uprava predhodno obvešča občane o odvažanjih zemljin v ta del občine. Predlagal je, naj se primerno označijo vsa avtobusna postajališča šolskega avtobusa, ki vozi otroke v OS Dob. Vprašal je, zakaj so bili z nekaterih ekoloških otokov odstranjeni kontejnerji za embalažo in steklo ter zamenjani za papir, zanimalo pa ga je tudi, ali so se že začeli postopki za nakup defibrilatorjev, za katera so finančna sredstva zagotovljena v proračunu. V zvezi s poročili javnih zavodov, javnih podjetij in koncesionarjev ter drugih je predlagal, da občinska uprava v 30 dneh posreduje pisne odgovore poročevalcem na njihove pobude in predloge. Metka Zupanek, DeSUS, je opozorila, da navodila o uporabi na izdelkih, ki jih je kupila v Arboretu-mu Volčji Potok, niso bila v sloven-skemjeziku. Franc Černagoj, Zelena stranka, je občinsko upravo opozoril, naj resno pristopi k pripravi odgovorov na svetniška vprašanja in pobude ter realizacijo le-teh, če je potrebno. Opozoril je na problematiko nadomeščanja fosilnih goriv—zanimalo ga je, koliko javnih objektov v občinski lasti uporablja kurilno olje in kakšna je bila poraba v letih 2008 in 2009. Vse svetniške skupine je povabil, da se odzovejo vabilu Civilne iniciative za zaščito Rov. Miha Ulčar, Zares, je vprašal, ali se res načrtuje gradnja socialnih stanovanj na parcelni štev. 1938 d.o. Domžale, zanimajo ga postopki in terminski plan. Predlagal je preučitev možnosti postavitve brvi čez Kamniško Bistrico v Nožicah. Bogdan Zupan, Peter Verbič — Lista za Domžale, je pisno posredoval naslednji pobudi: subvencioniranje prevoza otrok iz Nožic v OS Preserje pri Radomljah, ureditev pločnikov ob državni cesti Domžale—Kamnik od Preserij do Nožic, zanimalo ga je, kaj je bilo glede na pobudo v letu 2008 že narejenega. Vprašal je, katere investicije v Nožicah so predvidene v prihodnosti, predlagal pa je tudi razrešitev problematike čakalne dobe za ortodontske storitve v Zdravstvenem domu Domžale. Če se želite seznani z odgovori na svetniška vprašanja, pobude in predloge, jih najdete na spletni strani www.domzale.si — Občinski svet — arhiv svetniških vprašanj. Tudi v Slamniku o arbitražnem sporazumu Po vprašanjih, pobudah in predlogih se je Občinski svet lotil točke: Izdaja Soglasja k Pravilom o izrabi brezplačnega oglasnega prostora glasila Slamnik za predstavitev mnenj o zakonodajnem referendumu o Zakonu o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške. Po razpravi Roka Ravnikarja, SLS, je bil soglasno sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale, daje soglasje k Pravilom o izrabi brezplačnega oglasnega prostora glasila Slamnik za predstavitev mnenj o zakonodajnem referendumu o Zakonu o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med vlado RS in vlado Republiko Hrvaške, 6. junija 2010, na območju Občine Domžale. Predlagano spremenjeno število volilnih enot Uvodno informacijo o predlogu Odloka o številu članov svetov krajevnih skupnosti ter volilnih enot za volitve v svete krajevnih skupnosti v Občini Domžale je podal mag. Marko Vresk, predsednik Komisije za pripravo Odloka o KS. V razpravi so sodelovali: Pavel Cerar, LDS, Robert Hrovat, SDS, Franci Gerbec, SD, mag. Lovro Lončar, SDS, Rok Ravnikar, SLS, in Miha Ulčar, Zares. Po pojasnilih župana Tonija Dragarja in mag. Marka Vreska, predsednika Komisije, je bil soglasno sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občini Domžale ugotavlja, da je Odlok o številu članov svetov krajevnih skupnosti ter volilnih enot za volitve v svete krajevnih skupnosti v Občini Domžale primerna osnova za nadaljnjo obravnavo. Zahvala javni gasilski službi Uvodno informacijo je podal Rajko Novak, predsednik Gasilske zveze Domžale. V razpravi so sodelovali: Janez Limbek, N.Si, Franci Gerbec, SD, mag. Lovro Lončar, SDS, Anton Preskar, LDS, Robert Hrovat, SD, pojasnila in odgovore sta posredovala Rajko Novak, predsednik Gasilske zveze Domžale, ter Rudi Volčini, vodja Centra za požarno varnost Domžale. Soglasno je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o delovanju javne gasilske službe v Občini Domžale v letu 2009. Poročila o področju zdravstva O poročilih o delovanju koncesionar-jev in Zdravstvenega doma Domžale je uvodno informacijo predstavila Kristina Slapar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti Občine Domžale. V razpravi so sodelovali: Metka Zupanek, predsednica Odbora za družbene dejavnosti, Franci Ger-bec, SD, Anton Preskar, LDS, Janez Limbek, N.Si, ki je podal predlog o posebni obravnavi poročil koncesio-narjev, katerim je koncesijo podelila Občina Domžale, Franc Černagoj, Zelena stranka, Saša Kos, LDS, Rok Ravnikar, SLS, ter Katarina Karlo-všek, SLS. Pojasnila in odgovore so podali: Toni Dragar, župan Občine Domžale, Janez Svoljšak, direktor Zdravstvenega doma Domžale, Kristina Slapar, Oddelek za družbene dejavnosti. Soglasno je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o delu javnega zavoda Zdravstveni dom Domžale ter zdravnikov in zobozdravnikov koncesionarjev v letu 2009, ki jim je koncesijo podelila Občina Domžale. Poročila o poslovanju javnih zavodov Uvodno informacijo k točki Obravnava in sprejem poročila o poslovanju javnih zavodov v letu 2009, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Domžale, je podala Kristina Slapar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti. V razpravi so sodelovali: Metka Zupanek, predsednica Odbora za družbene dejavnosti, Janez Limbek, N.Si, in Anton Preskar, LDS, ki sta predlagala dodatna sklepa, mag. Lovro Lončar, SDS, Katarina Karlovšek, SLS, Peter Verbič, Peter Verbič — Lista za Domžale. Po pojasnilih župana Tonija Dragarja ter direktorja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, mag. Janeza Zupančiča, so bili sprejeti naslednji sklepi: Odločanje o letnem poročilu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale se odloži do priprave posebne analize dosedanjega izvajanja investicije v Hali komunalnega centra in vzhodne tribune stadiona v Domžalah ter ukrepov za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti posebnega revizijskega poročila o pregledu poslovanja v letu 2007. (15 ZA, 6 PROTI - sklep je predlagal Janez Limbek, N.SI) Občinski svet Občine Domžale zadolži občinsko upravo, da z Zavodom za šport in rekreacijo Domžale, predložita dodatek k investicijskemu programu za Halo komunalnega centra na prvi ali drugi naslednji seji občinskega sveta v mesecu juniju ali juliju 2010. (21 ZA, 6 PROTI — sklep je predlagal Anton Preskar, LDS). Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o poslovanju javnih zavodov v letu 2009 za Osnovno šolo Dob, Osnovno šolo Domžale, Osnovno šolo Preserje pri Radomljah, Osnovno šolo Rodica, Osnovno šolo Venclja Perka, Osnovno šolo Dragomelj, Osnovno šolo Roje, Glasbeno šolo Domžale, Vrtec Domžale, Vrtec Urša Domžale, Center za mlade Domžale, Knjižnico Domžale, Kulturni dom Franca Ber-nika Domžale in Mestne lekarne. O delu JKP Prodnik v letu 2009 Uvodno informacijo je podal Marko Fatur, direktor Javnega komunalnega podjetja Prodnik, v razpravi so sodelovali Katarina Karlovšek, SLS, mag. Milan Pirman, LDS, ki je predlagal dodatni sklep, Anton Preskar, LDS, ter Gregor Rovanšek, SD, in mag. Marko Vresk, LDS. Po pojasnilih Marka Fatuija, direktorja JKP Prodnik, sta bila sprejeta naslednja sklepa: Občinski svet Občine Domžale, predlaga Nadzornemu odboru Občine Domžale, da v okviru nadzornega pregleda nad izvajanjem dejavnosti ravnanja s komunalnimi odpadki pri JKP Prodnik izvede tudi pregled med izkazanimi rezultati poslovanja dejavnosti ravnanja s komunalnimi odpadki, upoštevajoč računovodske standarde na področju izvajanja gospodarskih javnih služb (prelivanje sredstev med posameznimi gospodarskimi javnimi službami) — (Soglasno sprejet sklep, predlagatelj mag. Milan Pirman, LDS) Občinski svet Občine Domžale sprejme Poročilo o poslovanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik za leto 2009. Nadaljevanje 35. seje 26. maja 2010 Ker je bila ura že več kot 21., se je Občinski svet Občine Domžale odločil, da točk: Poslovanje JP Centralne čistilne naprave Domžale-Ka-mnik, Kako je poslovalo Podjetje ICJ d. o. o. v letu 2009 ter Sporazum o sodelovanju in prijateljstvu z gradom Koprivnica obravnava v nadaljevanju 35. seje, 26. maja 2010. Nadaljevanje 35. seje — 26. maj 2010 V nadaljevanju 35. seje je uvodno informacijo k točki Poslovanje JP Centralne čistilne naprave Dom-žale-Kamnik je podala dr. Marjeta Stražar, direktorica čistilne naprave. V razpravi so sodelovali: Roman Kurmanšek, predsednik Odbora za komunalne zadeve, Anton Preskar, LDS, Franci Gerbec, SD, v nadaljevanju pa je o problematiki nadgradnje čistilne naprave poročala koordinatorka za projekt nadgradnje Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik, dr. Metka Gorišek, Inštitut za prostorski razvoj. Po pojasnilih dr. Marjete Stražar je bil soglasno sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o poslovanju Javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik v letu 2009. Uvodno informacijo o poslovanju podjetja ICJ d.o.o. v letu 2009 je podal Stefan Brvar, direktor d.o.o. V razpravi so sodelovali Aleš Juhant, predsednik Odbora za gospodarstvo, Anton Preskar, LDS, ki je predlagal dodatni sklep, Janez Novljan, LDS, Franci Gerbec, SD, Aleš Juhant, Lista podjetnikov in obrtnikov, mag. Marko Vresk, LDS, Katarina Karlo-všek, SLS, Pavel Cerar, mag. Lovro Lončar, SDS. Po pojasnilih podžupana Vinka Juharta in Stefana Brvarja sta bila soglasno sprejeta naslednja sklepa: ICJ v sodelovanju z županom in občinsko upravo predloži občinskemu svetu, do konca junija 2010, pisno poročilo o realizaciji današnjih ustnih odgovorov direktorja ICJ, na konkretnih pet vprašanj, obravnavanih tudi na Odboru za gospodarstvo. Hkrati ICJ predloži tudi poslovni načrt projekta Zelodnik. Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o poslovanju podjetja ICJ d.o.o. v letu 2009. 35. seja Občinskega sveta Občine Domžale se je, po razpravi mag. Lo-vra Lončarja, SDS, zaključila s soglasnim sprejemom naslednji sklepov: Občinski svet Občine Domžale sprejme Sklep o sprejemu Sporazuma o sodelovanju in prijateljstvu med gradom Koprivnica in Občino Domžale. Občinski svet Občine Domžale pooblašča župana Občine Domžale, To-nija Dragarja, da podpiše omenjeni sporazum. Vera Vojska Predstavlja se svetnica SLS Katarina Karlovšek Kako bi se za naše bralce na kratko predstavili? Leta 1975 sem se rodila kot tretja od šestih otrok, materi Mariji in očetu statiku Matjažu Karlovšku. Domžalam ostajam zvesta, tu sem si ustvarila družino; starejši sin Žan je sedmošolec, mlajši Filip pa obiskuje četrti razred. Ob delu in družini sem leta 2005 diplomirala na višji poslovni šoli ter nadaljevala študij na Visoki šoli za management Gea College v Ljubljani. Vodim svojo agencijo za odnose z javnostmi, od lani tudi Regijsko tiskovno in oglaševalsko agencijo. Katero področje iz vašega volilnega programa bi posebej izpostavili? Urejenost našega mesta, sanacijo SPB, prizadevanje za vračilo Kino dvorane itd ... Izpostavila bi osvetlitev Kulturnega doma Franca Bernika, kar sem izpostavila pred štirimi leti. Občinska uprava do danes ni našla rešitve, kako se lotiti menjave žarnic na fasadi stavbe. Res ne morem razumeti dinamiko njihovega dela. Kaj ste na tem področju s svojim delovanjem v Občinskem svetu dosegli? Razmišljanja, razprave in načrtovanja o ureditvi središča Domžal se vlečejo že od osamosvojitve naprej, a brez vidne dejanske uresničitve. Sprehajalna pešpot, majhen park z otroškimi igrali, za mamice z vozišči, osrednji mestni trg s fon-tano, morda s spomenikom Matiju Tomcu itd., to je slika centra Domžal, ki jo vidim jaz. Sprašujem se, kako je sploh možno, da se v Domžale pripeljemo skozi Stob, ki bolj spominja na Dresden iz druge svetovne vojne kot pa na glavno vpadnico v upravno, gospodarsko in politično središče Občine Domžale. Ne smemo pozabiti na odvzeto Kino dvorano, glavni investitor izgradnje je bila Občina Domžale, leta 1990 je lastništvo celotne dvorane prešlo na Kinematografe. Na Občini priznavajo, da jim je ta zadeva »malce« ušla iz rok. Kako ti lahko dvorana, vredna 2 milijona evrov, »uide« iz rok? In to so teme, na katere ves čas opominjam in ne pustim, da se pozabijo. Ali je vaše delovanje in delovanje Občinskega sveta takšno, kot ste pričakovali? Pogrešam vizionarstvo in jasen pogled, kakšne Domžale si sploh želimo. O tem se nikoli ne pogovarjamo na sejah Občinskega sveta, ker nimamo časa, kajti ves čas premlevajo, kako je bilo včasih lepo. Dejstvo je, da smo zaspali na lovorikah. Moramo zavihati rokave in se lotili dela. Kakšna je vaša odločitev za prihodnost, boste ponovno kandidirali? Zaradi tega, ker sem PROTI, da ne živim v urejenem mestu, ker imam Domžale rada in hočem, da se sliši moj glas, sem se pred štirimi leti vključila v lokalno politično dogajanje, in vztrajala bom še naprej. Verjamem, da si Domžalčani zaslužimo več. 4 bibliopreventiva v občini Domžale 04. JUNIJ 20I0 MEDNARODNA KONFERENCA ČUDEŽNOST BESED 12. MAJA V KD GROBLJE Objava strokovnih člankov in dobrih praks je v Sloveniji prav gotovo prelomnica na področju bibliopreventive Andreja PogačnikJarc, podžupanja Občine Domžale, je v kratkem intervjuju pojasnila osnovne smernice sodelovanja, finančne okvirje projekta ter vsebino 1. strokovne konference s področja bibliopreventive Čudežnost besed, ki je v sredo, 12. maja 2010, potekala v Kulturnem domu Groblje v Domžalah. Konferenca je bila namenjena strokovnjakom in praktikom s področja bibliopre-ventive, pomembna prelomnica pa je prav gotovo tudi izdan zbornik s strokovnimi članki in dobrimi praksami s področja bi-bliopreventive. Častna gostja je bila dr. Zdenka Čebašek Travnik, varuhinja človekovih pravic RS. Sodelovanje z mestom Lodž s Poljske je financirano iz EU sklada Comenius Regio in poteka v obliki izmenjav, prva je bila v februarju 2010, ko so predstavniki Občine Domžale obiskali mesto Lodž in se udeležili posebne konference na temo bibliopreventive. V mesecu aprilu je bila druga izmenjava, ko so predstavniki mesta Lodž obiskali Občino Domžale, med drugimi aktivnostmi je potekala tudi strokovna konferenca Čudežnost besed. Kako se je pravzaprav začelo sodelovanje med mestom Lodž in Občino Domžale ter kako poteka? OŠ Rodica je v okviru EU sklada Comenius že sodelovala s Poljaki in s preteklo izredno pozitivno izkušnjo sodelovanja smo se povezali z mestom Lodž. Sodelovanje se je začelo takoj, ko smo našli skupno temo. Po znani vsebini, ki smo jo določili skupaj in jo poimenovali biblio-preventiva, so se na Poljskem v aktivnosti vključili srednja šola iz mesta Lodž, združenje šol s prilagojenim programom, regionalna pedagoška knjižnica in mesto Lodž, ki je bilo tudi nosilec kandidature z njihove strani. V Domžalah smo v projekt vključeni poleg Občine Domžale, ki organizacijsko skrbi za potek projekta, vsebino pa ponujajo OŠ Rodica, Knjižnica Domžale, Center za mlade Domžale in Vrtec Domžale. Sam projekt poteka tako, da vsi udeleženci v projektu v svojih okoljih izvajajo določene aktivnosti v zvezi s knjigo - kako uporabiti knjigo, da se določene težave, pomanjkljivosti, odkrijejo in odpravijo. Skratka, kako pomagati otrokom in mladim pri premagovanju njihovih težav, tudi pri preventivi proti nasilju, in to s pomočjo knjig, s pomočjo zgodbe, ki jo na ustrezen način strokovnjaki komentirajo. V okviru projekta je že potekala prva izmenjava, ko ste skupaj z udeleženci v projektu februarja obiskali mesto Lodž. Kako je potekal sam obisk? Ta obisk je bil zelo zanimiv. Skupna vsebina, kot že rečeno, je bibliopreventiva oziroma bibli-oterapija. Ta veda je v Sloveniji pravzaprav bolj slabo strokovno podprta, pri Poljakih, ki imajo neprimerljivo večjo populacijo, pa izhajajo v zvezi s to vedo posebne publikacije, ogromno imajo strokovne literature. Pravzaprav smo bili presenečeni nad tem, koliko je ta dejavnost pri njih razvita. Ali menite, glede na to, da ocenjujete slabo razvitost vede v Sloveniji, da bodo tudi Poljaki pridobili z vključenostjo v ta projekt? Prav gotovo. Cilj tega povezovanja ni samo usmerjenost v stroko, ampak tudi v druženje, v izmenjavo pozitivnih praks, ki jih imamo veliko tudi v našem okolju. V svojem nagovoru jih je nekaj izpostavila tudi Zdenka Čebašek Travnik, varuhinja človekovih pravic, ki je posebej poudarila tri področja, knjigo in branje kot obliko terapije, branje knjig namesto kazni in svojevrstno interpretacijo pisatelja Gorana Vojnovica - pravico do »življenja brez knjige«. Kako ocenjujete sodelovanje, glede na to, da je ta veda, kot ste rekli, v Sloveniji manj razvita? Menim, da v sami stroki ne zaostajamo, zaostajamo pa pri izdajanju ustreznih strokovnih revij, člankov ... To pa je na nek način pričakovati in je povezano z manjšo populacijo, ki jo pokrivamo pri nas. V februarju smo bili gostje v Lodžu, kjer so pripravili strokovno konferenco in so predstavili aktivnosti v njihovih zavodih. 12. maja pa smo pripravili podobno konferenco pri nas, primerjali smo pristope, dosežke, izmenjali izkušnje. Ali lahko bolj podrobno predstavite samo konferenco? Častna gostja konference je bila gospa Zdenka Čebašek Travnik, varuhinja človekovih pravic v RS, kar nas še posebej veseli. Za strokovni del konference smo uspeli pridobiti priznane slovenske teoretike, nekaj praktikov, pisatelje, npr. poleg dr. Vlaste Zabukovec, izredne profesorice na Oddelku za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti, je v strokovnem delu sodelovala še mag. Lucija Zajc s šolskega centra Ljubljana, pisa- Projekt Comenius Regio, mednarodni program EU na področju izobraževanja in usposabljanja, že od lani uresničujemo tudi v Občini Domžale s svojimi zavodi: OŠ Rodica, Vrtcem Domžale, Knjižnico Domžale in Centrom za mlade ter partnerji s Poljske, iz mesta Lodž, njihovo lokalno skupnostjo, Gimnazijo št. 16, Regionalno pedagoško knjižnico v Lodžu in Organizacijo za otroke s posebnimi potrebami Bližje sebi. Temeljni cilji Comeniusovih projektov so prispevek k: - razvoju družbe z vrhunskim znanjem; - trajnostnemu gospodarskemu razvoju; - ustvarjanju novih kakovostnih delovnih mest; - večanju socialne kohezije; - zagotavljanju varstva okolja za prihodnje generacij. Comenius Regio podpira izmenjavo, sodelovanje in mobilnost med sistemi izobraževanja in usposabljanja v Evropi in v celoti zagotavlja sredstva za izvedbo projekta. teljica in univ. dipl. psihologinja Zvezdana Majhen, šolska knjižničarka in prof. slovenščine, Sabina Burkeljca z OŠ Rodica, dr. Klemen Lah z Waldorfske gimnazije v Ljubljani in zunanji sodelavec Filozofske fakultete, z OŠ Preser-je pri Radomljah pa mag. sodobne književnosti, Jasmina Pogačnik. Primere dobre prakse so predstavili vsi naši udeleženci v projektu, Mirjam Štih, Sabina Hribar, Lili Jazbec in Tjaša Globin. Prav tako pa so svoje izkušnje predstavili tudi partnerji s Poljske. Kje je potekala konferenca in kakšni so bili časovni okvirji? Konferenca je potekala v KD Groblje v Domžalah, v sredo, 12 maja, od 9.30 do 16 ure. Naslov konference je zanimiv, poimenovali smo jo Čudežnost besed - prepričani smo, da lahko besede preprečujejo in zdravijo. Konferenca je bila namenjena predvsem strokovnjakom, praktikom, ki se ukvarjajo s knjigami - šolskim knjižničarjem, učiteljem slovenskega jezika, bibliotekarjem v splošnih knjižnicah, pa seveda tudi bralcem in vsem, ki jim branje veliko pomeni, tudi učiteljem psihologom, vzgojiteljem. Konference se je skupaj z aktivnimi udeleženci udeležilo skoraj 90 posameznikov. Kakšni pa so bili odzivi udeležencev? Številni udeleženci so izrazili pohvale in zadovoljstvo nad uspešno izvedeno konferenco. Predavatelji so se zahvalili s posebej izbranimi besedami: »Čestitam k dobro pripravljeni konferenci! Upam, da se ne boste ustavili!«; »V prihodnosti se nameravam še bolj posvetiti temu, posebej v zvezi z branjem na osnovni šoli in sem zagotovo pripravljena sodelovati, ne samo na takih konferencah, ampak tudi drugače. Veliko uspehov še naprej.« »Taka strokovna druženja so pomemben doprinos k razumevanju številnih vlog/ namenov knjige.«; »Zahvaljujem se vam za vložen trud v organizacijo konference, ki glede na iz- Sam projekt poteka tako, da vsi udeleženci v projektu v svojih okoljih izvajajo določene aktivnosti v zvezi s knjigo - kako uporabiti knjigo, da se določene težave, pomanjkljivosti, odkrijejo in odpravijo. Skratka, kako pomagati otrokom in mladim pri premagovanju njihovih težav, tudi pri preventivi proti nasilju, in to s pomočjo knjig, s pomočjo zgodbe, ki jo na ustrezen način strokovnjaki komentirajo. jemno obiskanost prav gotovo ni bil lahek zalogaj. Hvaležen sem vam za zbornik.«; »Vaš prispevek je bil izredno kvaliteten in vidi se, da vse kar delate, delate iz srca in to je pri stvareh najbolj pomembno, še zlasti pri biblio-terapiji. Rada bi se vam zahvalila za izvrstno izpeljano konferen- Kako ocenjujete rezultate po zaključku konference oziroma kako ocenjujete samo sodelovanje z mestom Lodž? Ta konferenca je bila namenjena predstavitvi stroke, kar je o tem področju znanega, predstavitvi ljudi, ki se s tem ukvarjajo. Kar pa je za udeležence še posebej dragoceno, tudi predstavitvi uspešnih, dobrih praks. Te predstavitve omogočajo izmenjavo oziroma učiti se od tistih, ki nekaj več vedo. No, tukaj smo naredili določene pozitivne premike. Prav gotovo pa je glavni napredek izdaja strokovnega zbornika, ki predstavlja prvo zbrano strokovno gradivo s področja bibliopreventive. Sodelovanje je omogočeno s pridobitvijo EU sredstev? Ali lahko poveste, koliko sredstev je bilo pridobljenih v ta namen in za katere aktivnosti? Z EU sklada Comenius Regio smo Slovenci pridobili 21.000 €, 16.000 € za leto 2010 in preostalo v letu 2011. Namenjeni so predvsem izmenjavam, predvidene so štiri izmenjave v dveh letih, kar pomeni, da bodo naši predstavniki dvakrat obiskali Poljsko in da bodo Poljaki dvakrat prišli k nam. Poljaki so iz tega sklada pridobili podobno višino sredstev kot mi. Na konferenci so sodelovali tudi predstavniki sklada Co-menius Regio, ki so ocenjevali smotrnost/upravičenost porabljenih sredstev. Kako so oni ocenili konferenco Čudežnost besed? V času izmenjave so nas obiskali tudi omenjeni predstavniki, ki so pohvalili tako sam projekt kot smotrnost porabljenih sredstev. Našo dejavnost so ocenili kot najboljši projekt izmed vseh izbranih projektov, financiranih iz sklada Comenius Regio v Sloveniji. Izredno dobro so ocenili tudi aktivno vključenost lokalne skupnosti, ki predstavlja skoraj edinstven primer, ne samo v Sloveniji, ampak tudi Evropski unijL Bi našim bralcem radi sporočili še kaj? Mogoče, da vsak dober vzgojitelj, pedagog, intuitivno uporablja knjigo za vzgojo, ne samo za izobraževanje. Na tej konferenci pa je bilo podanih tudi nekaj strokovnih temeljev, da bo to lahko počel še bolje. Želim vam uspešno sodelovanje tudi v prihodnje. Tina Drolc PRILOŽNOST, KI SMO JO IZKORISTILI Tudi Domžalčani na zadnjem NA ZDRAVJE! MEDNARODNA KONFERENCA Čudežnost besed: Bibliopreventiva Nadaljevanje s 1. strani Na konferenci so s strokovnimi prispevki sodelovali vrhunski slovenski strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vprašanji biblioterapije/bibliopreventive: dr. Vlasta Zabukovec z Oddelka za bibliotekarstvo ljubljanske Filozofske fakultete, mag. Lucija Zajc iz Šolskega centra Ljubljana, pisateljica in psihologinja Zvezdana Majhen, Sabina Burkeljca, bibliotekarka in profesorica slovenščine na OŠ Rodica, dr. Klemen Lah z Waldorfske gimnazije ter mag. Jasmina Pogačnik, profesorica slovenščine z OŠ Preserje pri Radomljah. Konference se je udeležilo blizu 90 bibliotekarjev, učiteljev in vzgojiteljev z vseh koncev Slovenije, od Izole do Maribora, saj je polje vprašanj, kako s pomočjo knjige, njene zgodbe blažiti težave in spodbujati osebnostno rast in razvoj učencev, še precej neobdelano. V ljubljanskih Križankah je bila pred kratkim zaključna oddaja najbolj gledane razvedrilne oddaje Televizije Slovenije, ki se je letos ovenčala tudi z Viktorjem — Na zdravje!. Med osmimi povabljenimi občinami je bila tudi naša občina, ki se je predstavila v preddverju Križank s svojo bogato kulinarično ponudbo, najbolj glavne pa so bile članice in člani Društva narodnih noš Domžale, ki smo jih lahko v prvih vrstah spremljali vso oddajo. Kot ste lahko prebrali v eni od prejšnjih številk našega glasila, se je Občina Domžale s svojo predstavitvijo zgodovine slamnikarstva, pesmijo, glasbo, plesom, kulinariko in nekaterimi znamenitostmi ter zanimivostmi zelo odmevno predstavila v samostojni oddaji, katere glavna junakinja je bila kelnarica Mateja, ki je požela mnogo simpatij gledalcev in gledalk. Prav zato ji je bila dana še ena možnost, da se skupaj s svojimi prijatelji, predvsem pa domžalskimi ponudniki dobre hrane, predstavi tudi v okviru zadnje oddaje Na zdravje!, ki se je je udeležil tudi predsednik Komisije za turizem Občine Domžale Igor Kuzmič. Tudi tokrat ni šlo brez deklet iz Društva podeželskih žena, ki sta ga v Križankah s svojimi dobrotami predstavljali Julijana Černivec in Fani Rožič, na Ptuju večkrat nagrajene krofe in potice je tudi tokrat pripravila Ivanka Brodar s Hudega, Gostinčarjevi iz kmetije odprtih vrat Pr' Sold pa so tudi tokrat predstavljali svoje kvalitetne suhomesnate izdelke. Ze skoraj oblegana stojnica z dobrotami, s prijazno kelnarico Matejo in veliko informacijami o turistični in siceršnji ponudbi naše občine je bila lepa priložnost za promocijo, ki so jo vsi Domžalčani s pridom izkoristili. Zato se lahko nadejamo, da bo, tako zaradi prijazno predstavljene ponudbe, kot tudi drugih prireditev in zanimivosti, ki jih med poletjem ne bo manjkalo, v naši občini letos precej več obiskovalcem. Vsem, ki so kakorkoli prispevali k lepi promociji naše občine hvala in Na zdravje! Vera Z veseljem so zato prisluhnili tudi prispevkom praktikov — Sabine Hribar iz Vrtca Domžale, Mirjam Štih iz domžalske knjižnice in Lili Jazbec iz Centra za mlade, ki so predstavili primere dobrih praks, ko zgodbe iz knjig uporabijo za pogovore, tako zmanjšujejo stiske in spodbujajo k ustvarjalnosti. Učitelja angleščine Tjaša Grobin z OŠ Rodica in Pawel Pachnowski s 16. Gimnazije iz Lod-ža pa sta predstavila primerjavo ankete o branju, ki so jo učenci obeh šol pri pouku angleščine izmenjali s pomočjo sodobne komunikacijske tehnologije e-Twinning. K popestritvi konference so v Chopi-novem letu prispevale izvrstne učenke pianistke Glasbene šole Domžale ter člani kluba Zongler z Vira. Našim poljskim prijateljem smo predstavili tudi pestrost in lepote majhne Slovenije, poleg Arboretuma Volčji Potok so si ogledali še Piran in Postojnsko jamo. Andreja Pogačnik Jarc ČESTITAMO TU-VAL d.o.o. prejel posebno priznanje Sredi maja so na celjskem sejmišču potekali sejmi Energetika, Terotech-Vzdrževanje, Varjenje in rezanje ter Eko, ki si jih je v štirih dneh ogledalo preko 21.000 obiskovalcev. Strokovne komisije so najuspešnejšim razstavljavcem podelile različna priznanja. Posebno priznanje je prejelo tudi znano domžalsko podjetje TU-VAL — za Centralno razdelilno plinsko enoto, inovativen izdelek, ki omogoča racionalizacijo uporabljenih plinskih naprav in prostor. Sejemsko dogajanje so zaznamovale še aktualne razprave in strokovna tekmovanja, zanimiva je bila okrogla miza s pristojnim ministrom dr. Matejem Lahovnikom o zelo aktualnem predlogu Nacionalnega energetskega programa (NEP), ki ga je ministrstvo za gospodarstvo javno objavilo praktično sočasno s sejmi. Kot je ob tej priložnosti dejal minister, se je tako odprla aktualna razprava o obnovljivih virih energije, saj je slovenski nacionalni cilj doseganje najmanj četrtine deleža energije iz obnovljivih virov. Obiskovalci sejmišča so lahko med drugim obiskali še sedmi okoljski simpozij, ki je odprl aktualna vprašanja s področja ravnanja z nevar- nimi odpadki v Sloveniji, izjemno dobro je bila obiskana tudi konferenca o priložnostih in pasteh pri investicijah v sončne elektrarne, organizirana je bila sejemska svetovalnica in še bi lahko naštevali. V okviru sejemskega četverčka je organizator tradicionalno podelil še sejemska priznanja. Prijavljene izdelke in storitve so ocenile štiri strokovne komisije. Na sejmu Varjenje in rezanje ter Terotech — vzdrževanje se je s svojo bogato ponudbo rešitev s področij slepih kovic, slepih matic, industrijske pnevmatike, avtomatizacije ter seveda varjenja in rezanja predstavljalo tudi znano domžalsko podjetje TU-VAL, ki mu je strokovna komisija sejma Varjenje in rezanje podelila posebno priznanje za Centralno razdelilno plinsko enoto, ki predstavlja inovativen izdelek in omogoča racionalizacijo uporabljenih plinskih naprav in prostor. Ta naprava omogoča kakovostno pripravo poljubnih kombinacij uporabljanih plinov. S tem je zagotovljena velika univerzalnost naprave, ki bo dobrodošlo zlasti v podjetjih kjer uporabljajo pri varjenju širok nabor različnih plinov in v različnih razmerjih. Iz rok izvršne direktorice Celjskega sejma, Brede Obrez Preskar, je posebno priznanje sprejel Uroš Oven, direktor podjetja TU-VAL d.o.o. Čestitamo! Vera Občinsko združenje Rdečega križa Domžale Iskreno se zahvaljujemo vsem krvodajalcem in krvodajalkam, ki ste darovali kri v krvodajalski akciji 21. in 24. maja 2010. Iskrena hvala za opravljanje plemenitega poslanstva, s katerim pomagate reševati človeška življenja. Občinsko združenje Rdečega križa Domžale obvešča: materialna pomoč se izdaja vsako sredo, med 10 in 12. uro ter od 14. do 16. ure; skladišče z rabljenimi oblačili je za sprejem in izdajo odprto vsako sredo, med 10. in 12. uro (zimskih oblačil ne sprejemamo); vloge oz. prošnje občanov za plačilo položnice odobrava komisija enkrat mesečno; finančno pomoč, ki bo posredovana socialno šibkim družinam, skušali pa bomo tudi sofinancirati letovanja otrokom iz teh družin, ter jih kako drugače pomagati, lahko nakažete na račun, št.: 01800 000 477582 - Občinsko združenje RK Domžale. Iskrena hvala za vso pomoč! CITROEN C3 ŽE OD 9.990 € CITROEN BERLINGO ŽE OD 10.990 € www.avtomerkur.si CTTROCN priporoča TOTAL. Sliki sta simbolni. Poraba: kombinirana vožnja 4,2 - 8,2 1/100 km, emisija C02: 99-195 g/km. Akcija velja do 30. 6. 2010 oz. do razprodaje zalog. CREATIVE TECHNOLOGIE PE BTC, ŠMARTINSKA 152, HALA 3, LJUBLJANA TEL. 01 547 20 00 Jbtajl4>rkur„.„. PE SAMOVA, SAMOVA 14, LJUBLJANA TEL. 01/306 60 30 PE NOVO MESTO, LJUBLJANSKA 91, NOVO MESTO TEL. 05/373 76 60 ~r 6 društva 04. JUNIJ 20I0 KRAJEVNA ORGANIZACIJA BORCEV ZA VREDNOTE NOB VENCELJ PERKO Srečanje s partizani, borci za svobodo »Prav prisrčna dobrodošlica vsem, ki ste se udeležili današnjega srečanja partizanov in partizank — članov in članic naše organizacije za vrednote NOB,« je na prijetnem srečanju, kamor so povabili vse tiste člane in članice, ki so se med drugo svetovno vojno za svobodo borili v partizanskih enotah, pozdravil Marjan Vodnik, predsednik Krajevne organizacije za vrednote narodnoosvobodilnega boja Ven-celj Perko Domžale. Na občnem zboru so se namreč člani organizacije odločili, da se v letošnjem jubilejnem letu, v katerem še posebej poudarjajo pomen vrednot iz obdobja NOB ter skrbno uresničujejo sprejeti program, pripravijo srečanje vseh članov in članic, ki so se med vojno borili v partizanskih enotah. Na prijetno srečanje so izmed več kot 100 članov povabili 21 partizanov in partizank. Skoraj polovica se je rada odzvala njihovemu povabilu, da se skupaj spomnijo letošnjega jubilejnega leta, v katerem mineva 65 let, odkar je bila tudi ob njihovi pomoči osvobojena naša domovina. Vse tiste, ki jih na srečanje žal ni bilo, največkrat zaradi bolezni, bodo člani organizacije obiskali ter skupaj z njimi obudili spomine na dogodke v NOB. Med prisotnimi so bili člani vodstva krajevne organizacije, vabilu pa se je rad odzval tudi Toni Dragar, župan Občine Domžale. Slavnostni govornik Marjan Vodnik je v uvodnem pozdravu med drugim dejal tudi: »Čeprav je od konca druge svetovne vojne, največje morije v zgodovini človeštva, minilo že 65 let, so grozote tega dogajanja še vedno O PRAZNOVANJU DNEVA UPORA PROTI OKUPATORJU Vsi smo otroci sveta ... Ljubljanska 67 Domžale 01/721-40-06 Delovni čas: pon. - petek: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12 Te besede je med drugim izrekel že papež Janez XXIII, iz česar sklepajoč pa mirno lahko rečemo, da smo vsi Slovenci otroci istega naroda. Zato nas kakršnokoli razdvajanje zelo boli. V mnogočem drži tudi nedavna izjava gospoda Cirila Zlobca, da je sprave med Slovenci čedalje manj, ko pa naj bi vendar bilo ravno nasprotno. Bolezen našega časa je žal medsebojno nepri-znavanje, tudi v smislu nepri-znavanja drugačnosti nasploh, ne zgolj ideološke. ISKRENA HVALA Rotary klub Domžale pomagal šestčlanski družini Rotary klub Domžale največ skrbi in pozornosti namenja dobrodelni dejavnosti, s katero med drugim pomaga tudi rejencem in otrokom s posebnimi potrebami, pred kratkim pa so prisluhnili tudi problemom šestčlanske družine iz Domžal ter jim pomagali pri nakupu kuhinje. Šestčlanska družina, s štirimi šoloobveznimi otroki, ki je bila doslej podnajemnica v eni od domžalskih stanovanjskih hiš, kjer je živela v nemogočih pogojih, je namreč dobila novo stanovanje, ki ga je bilo potrebno najnujnejše opremiti. Ker je družina odvisna le od očetove plače in socialnih pomoči, jim je Rotary klub Domžale, na pobudo Občine Domžale, doniral 1.000 evrov, s čimer so lahko kupili najnujnejše kuhinjske elemente in tako zagotovili normalno življenje in delo omenjene družine. S svojo donacijo je Rotary klub Domžale pokazal velik posluh in pripravljenost za pomoč družinam v socialnih stiskah. Iskrena hvala! Vera Brezplačni avtobus ne vozi več v Kolosej Občina Domžale obvešča, da je 26. maja 2010 s strani KO-LOSEJA (podpisana je Tjaša Smrekar, vodja službe za stike z javnostmi) prejela naslednje obvestilo: »Obveščamo vas, da smo s 15. majem 2010 prekinili sodelovanja z Vojkom Cerarjem, s katerim smo pogodbeno sodelovali pri brezplačnem avtobusnem prevozu potnikov na relaciji Domžale—Kolo-sej—Domžale. POT IN KOLESARSKA STEZA OB KAMNIŠKI BISTRICI ČEDALJE BOLJ PESTRI Nov fitnes na prostem na Viru prisotne v našem spominu. Ko je slovenskemu narodu grozilo uničenje, se je ta uprl in pod vodstvom osvobodilne fronte organiziral oborožen upor. Ustanovljene so bile partizanske čete, brigade, divizije, katerih borci ste bili tudi vi. Bili so to dnevi težkih odločitev in hrabrih dejanj. Zal mnogim ni bilo dano, da bi dočakali svobodo in med njimi je bil tudi učitelj Ven-celj Perko, katerega ime nosi naša organizacija.« V nadaljevanju je vsem zaželel prijetno druženje, predvsem pa mnoga zdrava leta. V kulturnem programu so nastopili: kitaristka in pevka Urška Štepec z Osnovne šole Rodica, povezovalka Majda Breznik in recitator Herman Breznik. S skrbno izbranimi recitacijami se je tovariš Herman spomnil naših znanih partizanskih pesnikov ter s Prešernovo Zive naj vsi narodi še enkrat več spomnil vse na slovensko pot do svobode. Prisotni pa niso pozabili niti na niste, ki so darovali svoja življenja za svobodo. Spomnili so se jih z minuto molka. V prijetnem druženju so prisotni obudili spomine na obdobje med leti 1941 in 1945, niso pa pozabili niti na aktualne probleme današnje družbe. Vera Vsak, ki se kadarkoli napoti po poteh ob Kamniški Bistrici, lahko s prijetnimi občutki ugotavlja, da se ob njej vse dni v tednu, ne le ob vikendih, sprehaja čedalje več sprehajalcev in kolesarjev. Mnogi se z zanimanjem zaustavljajo na lično postavljenih krajih za počitek, obiščejo bližnje otroško igrišče, preberejo informativne table in se seznanjajo z našo zgodovino ali pa le občudujejo prijetno tekočo Kamniško Bistrico in uživajo, uživajo ... Pot ob naši reki pa bo v prihodnje še primernejša za rekreacijo in za uresničevanje poznanega reka Zdrav duh v zdravem telesu. Po slovesnem odprtju fitnesa na prostem v Domžalah smo 12. maja 2010 pripravili še prijetno slovesnost, s katero smo odprli fitnes na prostem ob koncu Šubičeve ulice (zanj je bilo zagotovljenih cca. 10.000 evrov), ki je pravzaprav dopolnitev že urejenega manjšega nogometnega igrišča ter otroškega igrišča, za katerega je že načrtovana dopolnitev. Rekreativci in ljubitelji športa in rekreacije, posebej z Vira, kjer je prav pred kratkim začelo z delom četrto društvo Šola zdravje v naši občini, imajo z novim fitnesom še eno priložnost več za rekreacijo in prijeten sprehod ob Kamniški Bistrici, s pridom pa bodo nove naprave lahko uporabljale tudi bližnje šole in vrtci — seveda pod nadzorom. Posebej pomembno pa je, da je novi športno-rekreativni kompleks, ki dopolnjuje dosedanjo športno ponudbo v KS Toma Brejca Vir, primeren prav za vse generacije. Slavnostni govornik mag. Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo, ki je skupaj z župa- nom Tonijem Dragarjem odprl novo pridobitev, je vsem prisotnim in koristnikom novih objektov zaželel veliko prijetnih trenutkov ter jih povabil, da jih v čim večji meri tudi koristijo. V kulturnem programu so sodelovali učenci in učenke 1. a in 1. b razreda Osnovne šole Rodica — oddelki Jarše, ki jih je za nastop pripravila gospa Ema Cerar, predsednica društva Šola zdravja, Zdenka Katkič pa je ob tej priložnosti županu Toniju Dragarju izročila majico rekreativ-cev tega ga povabila, naj se jim pridruži. Ta ji je v spomin na prijetno srečanje podaril domžalski slamnik. Ob koncu so člani Društva zdravje pod vodstvom dr. Nikolaja Grišyna skupaj z učenci prikazali del vsakodnevnih vaj, v prijetnem druženju pa so vsi prisotni pohvalili skrb Občine Domžale za čim več priložnosti in možnosti za rekreacijo. Vera Gospod Janez Cerar iz Domžal, poznan kot Opaškarjev Janez iz Dobo-velj, naju je s profesorjem dr. Bogdanom Dolencem povabil na proslavo v Zeje, torej prav na dan upora proti okupatorju, ki sva se je z veseljem udeležila in s tem dala vedeti, da sva proti delitvi Slovencev na ene in druge. Proslave naj bi vendar povezovale ljudi različnega mišljenja. Po proslavi smo se veliko pogovarjali z gospodom Fran-cijem Gerbcem, ki je deloval izredno konstruktivno. Proslava je bila lepa in ustvarjalna. Gospa Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja, je imela vsebinsko bogat, nespotakljiv govor, pevci so lepo peli, skratka kulturni program je bil lepo pripravljen, voditeljica je bila odlična kot vedno, godba pa je bila seveda tista, ki nas je vse razgibala. Dragi prijatelji in prijateljice, na vsakem koraku zbližujmo Slovence. Vsem nastopajočim na proslavi pa iskrene čestitke! Summa summarum: osnovna in državotvorna težnja NOB je bila, da smo mi na Slovenskem sami gospodar, zato držanje križem rok ni moglo priti v poštev. Treba je bilo ukrepati. Tudi sedaj, morda še bolj kot kdajkoli, bodimo združeni v molitvi za enotnost našega predragega slovenskega naroda, ki ga je Bog specifično hotel in ga nagovoril, da nas ne bo, ko se bodo za nami zaprla vrata časa, preveč za ušesa, kakor je imel navado reči naš rektor lemenata dr. Janez Oražem. Naj bo na tem mestu blagoslovljen njegov spomin. Ker zlasti v kasnejših letih živimo tudi ali predvsem od spominov, naj tudi spomin na NOB nikdar ne ugasne. Ivan Kepic Po pregledu števila potnikov v času prevozov smo namreč ugotovili, da število ni tolikšno, da bi še upravičevalo mesečne stroške, ki so nastajali z najemom avtobusa za brezplačne prevoze. S prijaznimi pozdravi Tjaša Smrekar« Društvo izgnancev Domžale VABILO Ob dnevu izgnancev -6. juniju vse člane in članice Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije Domžale vabimo na tradicionalno srečanje slovenskih izgnancev v nedeljo, 6. junija 2010, ob 13. uri v Mostecu. Obveščamo vas, da bosta avtobusa iz Moravč in Krašnje odpeljala 6. junija 2010, ob 11.30, ter ustavljala na vseh postajah, tudi v Mengšu, skupaj pa se bomo v Mostec z avtobusne postaje v Domžalah odpeljali ob 12. uri. Dobrodošli! ftiolcra mj Podjetje za ravnanje z odpadki zobča^aravo BIOTERA, podjetje za ravnanje z organskimi odpadki, d.o.o. na podlagi 10. člena Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/2010) in 9. člena Uredbe o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Uradni list RS, št. 70/2008) objavlja Naznanilo o načinu oddajanja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in odpadnih jedilnih olj iz gostinstva Kot registriran zbiralec biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov ter odpadnih jedilnih olj in maščob, vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov, ki jo vodi Agencija RS za okolje pod številko 434, obveščamo vse povzročitelje kuhinjskih odpadkov in odpadnih jedilnih olj iz gostinstva, da oddajanje kuhinjskih odpadkov in odpadnih jedilnih olj poteka na sledeč način: Biorazgradljive kuhinjske odpadke in odpadna jedilna olja prevzemamo od povzročiteljev oziroma imetnikov odpadkov s celotnega področja Republike Slovenije. Odpadki se oddajajo na lokaciji nastanka odpadkov v vodotesnih posodah. Pobrano polno embalažo takoj nadomestimo s prazno, očiščeno in dezinficirano. Pogostost oddajanja odpadkov poteka v dogovoru z imetnikom odpada. Odvozi se izvajajo z vozili, namenjenimi za prevoz tovrstnih odpadkov, ki ustrezajo normativom glede opremljenosti. BIOTERA, D.O.O. DRUŠTVO LIPA, UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ZAKLJUČILA PROJEKT OKUSIMO BESEDE Govorimo slovensko, angleško, nemško, italijansko, francosko, špansko, rusko ... Področje kulture, še posebej literatura je tisto, kjer naše Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje, orje ledino, hkrati pa ponuja roko sodelovanja vsem ostalim univerzam za tretje življenjsko obdobje. Njihov literarni zbornik, letos napovedujejo 12. po vrsti, njegov naslov pa bo LIPA CVETI, je postal vseslovenski zbornik, pa tudi drugi projekti so doživeli posnemanja, kar naše študente in študentke samo veseli. torica Knjižnice Domžale, Barbara Zupanc Oberwalder, predvsem pa vsi bralci in bralke za bralno značko. Prijetno slovesnost je povezovala Metka Zupanek, predsednica Društva Lipa in vseskozi ena najbolj požrtvovalnih članic krožkov, ki je prav za vse slušatelje posameznega tujega jezika našla lepe besede ter med drugim dejala, da projekt pomeni nekaj novega, novo obliko poleg že ustaljenih oblik učenja tujih ristki Dani Stražar zapeli Mamo Ju-anito, se spomnili ruščine, ki je bila učeči jezik le kraj ši čas, ampak toliko pa že, da smo razumeli pravljico o carju Saltanu ter se spomnili na pesem o Katjuši. Nekaj več so nam o svojem delu povedala dekleta iz literarnega krožka, katerega voditeljica Janka Jerman je ob tej priložnosti napisala kar pesem. Skupna ugotovitev pa je bila, da je projekt Okusimo besede na prijeten in družaben način prinesel veliko novega znanja, Prvi so bili tudi pri projektu OKUSIMO BESEDE, kjer so se dogovorili, da bodo prav vsi po vrsti, ki se učijo tujih jezikov, poskusili osvojiti eno od bralnih značk: bronasto, srebrno ali zlato, kar pomeni, da bodo brali knjige v tujih jezikih, nekateri celo večih, pa tudi v slovenskem jeziku, se pogovarjali o vsebini prebranih knjig in osvajali značke. Kar 120 jih je bilo, ki jim je to povsem uspelo, med njimi največ, 61 zlatih, 48 srebrnih ter 12 bronastih. Konec maja so se zbrali v Knjižnici Domžale, s katero so projekt izvajali z roko v roki ter bogatili drug drugega, da prejmejo zaslužena priznanja. Z njimi sta se veselila župan Občine Domžale Toni Dragar in podžupa-nja Andreja Pogačnik Jarc, pa profesorice posameznih jezikov, direk- jezikov, pa tudi, da je zrno padlo na plodna tla in, podobno kot je to v svoji pesmi Tu ostanem, zagotovila Silva Mizerit, rodilo obilno plodov, ki se še kar množijo. Nato smo prisluhnili vsem tujim jezikom, ki so najbolj blizu Pevskemu zboru Lipa, ki je pod vodstvom Lidije Aparnik zapel prav v vseh jezikih. Po prijetnem igranju flavtistke Lori Modrijan smo najprej prisluhnili legendi o Blejskem jezeru v angleškem jeziku, po angleško zapeli znani Beli cvet ter se vrnili v nemško učilnico, kjer smo prisluhnili zgodbici o najboljšem prijatelju Tokiju ter pesmi v nemškem jeziku. Italijanščino smo spoznavali v šali ter ljubki pesmici, nato je na vrsto prišla francoščina v pesmi in besedi, tudi špansko znajo govoriti in peti. Skupaj smo ob kita- druženja, prijetnih trenutkov s prijateljicami knjigami, predvsem pa veliko veselja. Ker je bilo prejemnic zlate bralne značke v slovenskem jeziku nekaj manj, je podžupanja Andreja Pogačnik podelila zlate bralne značke, pa tudi priznanja za prebrane knjige v ruskem jeziku. Čestitamo! Pa s tem osrednje slovesnosti ob zaključku letošnjega projekta Okusimo besede, prepričana sem, da jih bo še veliko, še ni bilo konec. Skupaj s pevskim zborom smo zapeli kar nekaj najbolj znanih slovenskih narodnih pesmi, nato pa skupaj prisluhnili županu Toniju Dragarju, ki ga je Metka Zupanek povabila, naj gove o aktualnih dogajanjih v občini. Zupan je naprej izrazil veliko presenečenje nad številnimi tujimi jeziki, ki dobivajo vedno nove lastnike, pohvalil in čestital vsem dobitnikom bralnih značk in vodstvu Univerze za tretje življenjsko obdobje, nato pa spregovoril o pogojih za življenje občanov in občank v jeseni življenja ter poudaril skrb občine za primerne pogoje vseh generacij ljudi v Občini Domžale. Izrazil je tudi upanje, da bo Društvo Lipa še naprej za vsakogar priložnost za sprejemanje znanj in razvijanje talentov in ustvarjalnosti, za katere morda v prejšnjih življenjskih obdobjih ni bilo časa. V imenu slušateljev se je predavateljem in vodstvu Lipe zahvalila Marija Pukl, Barbara Zupanc Oberwalder, direktorica Knjižnice Domžale, pa je čestitala vsem ter govorila o branju, ki združuje, spodbuja, druži in prinaša nova znanja, o knjigah, s katerimi odkrivamo nove svetove, o jezikih, ki nas navdušujejo, bogatijo z novo energijo, pa tudi o sodelovanju med generacijami. Povabila jih je, da tudi v prihodnje prijetno sodelujejo. Sledile so čestitke ter podelitev bralnih značk vsem ostalim slušateljem, nato pa druženje, med katerim so se vsi jeziki prepletli ter ustvarili prijetno vzdušje, ki se bo zanesljivo po posameznih oddelkih nadaljevalo tudi v prihodnjem šolskem letu. Do tedaj pa bodo slušatelji, ki se jim pri okušanju besed lahko pridružite, lepote izbranih jezikov, tudi slovenskega, spoznavali vsak zase — tudi z obiski Knjižnice Domžale, kjer so prepričani, da so izkušnje, znanje in modrost članov in članic Lipe obogatile tudi njih. Vera Vojska Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 2. julija 2010. Rok za oddajo prispevkov je sreda, 23. junija 2010, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@ gmail.com. V MENAČN'KOVI domačiji razstava ROČNIH DEL IN SLIK Delo pridnih rok Kljub nič kaj majskemu vremenu z dežjem in vetrom se je sredi maja ob Menačn'kovi domačiji v Cankarjevi ulici v Domžalah zbralo veliko ljubiteljev ročnih del, ki so si prišli ogledat razstavo ročnih del rišeljeja in kle-kljanja, ob tem pa so se njihove oči spočile tudi ob umetniških slikah Sonje Skvarča z Brda pri Ihanu. Delo pridnih rok so dekleta poimenovala razstavo ročnih del, ki so si jo obiskovalci z navdušenjem ogledovali in ob tem kar malce skrivnostno spraševali, katera od njihovih sorodnic, znank ali prijateljic je naredila posamezen prt, prtiček ali kaj drugega čudovitega, kar je bilo na razstavi. Pred njenim slovesnim odprtjem smo prisluhnili Menačn'kovi materi Olgi Pavlin, ki je na kratko predstavila gradbena dela v lanskem letu, nato pa posebej pohvalila vsa dekleta, ki so v treh skupinah pridno obiskovala delavnice rišeljeja in klekljanja. Posebej je kot gostjo pozdravila Danico Ravnikar, ki je Menačn'kovi domačiji podarila marsikaj lepega, sama pa od Pavle Cotman v zahvalo za pridno delo prejela tudi njen izdelek iz slanega testa. Medtem ko je na citre igrala Klavdija z Brda, smo mi prisluhnili obema voditeljicama ročnodelskih delavnic. S pridnimi rokami in ljubeznijo Gospa Sonja Skvarča vodi dekleta, ki se od jeseni do pomladi zbirajo v Menačn'kovi domačiji in pridno vezejo rišelje ali beli vez, ki je znan že iz časa Ludvika XIII. Njegov rojstni kraj je Francija. Danes je tovrstnih ročnih del še zelo malo, zato je bila gospa Sonja zelo presenečena, ker je združila vrsto deklet, ki pridno in prizadevno hodijo v pravi ročnodelski krožek. »Ročnega dela je bilo včasih bistveno več in bolj cenjeno je bilo,« nam je povedala ter nadaljevala: »Prtički in drugi izdelki iz rišeljeja dajejo občutek topline. Sam beli vez ter izdelki prinašajo mir, napolnijo dušo z umirjenostjo. Dekleta so v dveh skupinah zelo pridno in vestno delala, predvsem pa je pomembno, da vez ne gre v pozabo in da smo skupaj ustvarjale prijateljsko druženje, kar je tudi namen Menačn'kove hiše. V začetku oktobra nadaljujemo in vabljene vse, ki jih tovrstno ročno delo veseli.« Gospe Sonji so se njene sodelavke zahvalile s cvetjem, obiskovalci pa so si posebej ogledali tudi njena umetniška dela. Nitke se povezujejo v prtičke, nas pa v prijetno družbo Marija Rupert vodi krožek kleklja-nja, v katerega se je sprva vključilo šest deklet, ki niso znale klekljati. Gospa Marija, ki je klekljanje spoznala pred kratkim, nas je pred odprtjem razstave najprej seznanila z zgodovino klekljanja, posebej je omenila Idrijo kot center te prave ročne umetnosti, ki zahteva veliko spretnosti ter poudarila, da so se vzorci in tehnike spreminjale ter prilagajale. Skupina, ki jo vodi, se imenuje SLAM'CE in pomeni za vsa dekleta predvsem prijetno druženje. »Vse klekljarice so pokazale veliko zavzetost, veselja do dela, druga drugo smo vzpodbujale in se veselile novih spretnosti in znanj. Začele smo decembra 2008 in v maju 2009 uradno sicer zaključile, pa se vendar čez poletje družile s »punklni« druga pri drugi, da ne bi česa pozabile,« se je gospa Marija, ki rada obiskuje tudi delavnice z drugimi ročnimi deli, spomnila prvih začetkov klekljanja. »Kakor me nitke povezujemo v različne čipkarske izdelke, tako nas povezujejo v prijetno družbo, ki bo svoje delo nadaljevala, zato je vsaka nova članica, sedaj nas je 11, dobrodošla.« So pa klekljarice že naredile korak naprej. Ustanoviti nameravajo Klekljarsko društvo Slam'ce, imajo svojo spletno stran in izdelujejo različne čipkarske izdelke. Glede na veliko zanimanje in željo marsikaterega obiskovalca, da bi katerega od izdelkov kupil, razmišljajo tudi o tovrstni ponudbi, saj je čudovitih izdelkov za domačo uporabo že kar preveč. Ob klekljanju pa skrbijo tudi za izobraževanje in izpopolnjevanje članic v klekljanju, prenašajo veščine in znanja na mlajše generacije, raziskujejo in zbirajo izdelke, vzorce in pripomočke za klekljanje iz preteklosti, popularizirajo klekljanje s priložnostnimi razstavami in sodelujejo ter se družijo z enakimi ali sorodnimi društvi doma in v tujini. Če vas zanima, pišite na marija.rupert@amis.net. Tri skupine, ki se ukvarjajo z ri-šeljejem in klekljanjem, pa niso le pravcate umetnice na področju ročnih del, temveč so tudi izdelovalke čudovitih peciv in drugih dobrot, s katerimi so pogostile številne prisotne, ki kar niso mogli verjeti, kakšne umetnice so dekleta, katerih delo bo pomagalo, da rišeljeja in klekljanja v Domžalah ne bomo tako kmalu pozabili. Iskrene čestitke za čudovito razstavo! Vera ~r 8 mladi 04. JUNIJ 20I0 Delovna akcija barvanja igral na igriščih Vrtca Urša Lansko jesen nam je tovarna Jub d.o.o. iz Dola podarila barve za prenovo naših igrišč, na katerih imamo veliko lesenih, kovinskih igral, ograj, miz in klopi. Glede na to, da je naš vrtec »star« že 38 let in nam vedno primanjkuje sredstev za vzdrževanje, smo bili barv zelo veseli. Kot eko vrtec smo bili seznanjeni, da so Jubove barve okolju prijazne in brez neprijetnega vonja. Z barvanjem so vzdrževalci pričeli že v pozni jeseni, 22. maja 2010 pa smo skupaj s predsednikom sveta staršev, Goranom Vujičičem, organizirali delovno akcijo, ki je potekala v enoti Urša in enoti Čebelica. Udeležba ni bila ravno velika, so pa tisti, ki so prišli, imeli toliko več volje in delovnega elana. Staršem so pomagali tudi njihovi otroci, ki jim je šlo barvanje presenetljivo dobro od rok. Naše delovno druženje smo zaključili z malico, tako kot se za takšne priložnosti spodobi. Zahvaljujem se vsem družinam iz enote Čebelica in Urša, ki so se odzvale našemu vabilu, saj smo z njihovo pomočjo polepšali obe igrišči v veselje vseh otrok in zaposlenih. Tina Pančur S starimi starši na Šumberk Pikapolonice iz vrtca Ostržek smo na spomladanski sprehod na Šumberk povabili svoje stare starše. Vreme ni bilo prevroče, zato smo se vsi skupaj imeli krasno. V senci smo naredili nekaj požirkov osvežilne pijače, se posladkali z bomboni ter nadaljevali pot. Zadovolj- Drugi rodov izlet Vremenska napoved za soboto, 15. maja 2010, res ni bila bleščeča, saj so vremenoslovci napovedovali močan veter — burjo in obilne padavine. Kljub vsem ne ravno obetavnim napovedim, nas je 35 tabornikov iz RST dokazalo, da nismo iz »cukra«. Odpravili^ smo se na Čemšeniško planino. Ze na poti smo se zabavali in hkrati testirali, če bomo potrebovali kisikove bombe, saj je na tako visoki nadmorski višini (okoli 1.000 Rodiške športne igre Osnovna šola Rodica je v soboto, 22. maja 2010, že petič zapored priredila šolske športne igre. Iz ideje, ki je na šoli zrasla ob olimpijskih igrah v Torinu leta 2006, smo igre vsako leto uspeli organizacijsko nadgraditi in bogatiti. Letos smo se izvedbo povezali z vseslovensko akcijo Veter v laseh — s športom proti drogi, ki jo spodbujata Občina Domžale in Športna Unija Slovenije. Otvoritev 5. šolskih športnih iger je bila še posebej slavnostna. Sodelovali so trije slovenski vrhunski športniki: Mojca Rode, športna gimnastičar-ka, Miša Cigoj, plesalec, in Primož Kozmus, atlet. Z obiskom pa nas je počastilo tudi občinsko vodstvo: oni Dragar, župan, Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja, in Vinko Juhart, podžupan. Ob športnih tekmovanjih, ki so rdeča nit prireditve, smo dogajanje popestrili z mnogimi dejavnostmi. Tokrat smo postavili kar 20 različnih stojnic, na katerih so obiskovalci in učenci lahko izvedeli marsikaj zanimivega: od zdrave prehrane, nordijske hoje, plesa do varnega ravnanja v prometu. Lahko so se posladkali tudi z domačim sladoledom. Športne igre pa niso namenjene le učencem, temveč k dejavnostim povabimo tudi starše, ki se iz leta v leto jTe bolj aktivno vključujejo v program. Letos so igrali nogomet, vlekli vrv, plesali, se preizkusili v štafetnih tekih in za konec odigrali še odbojkarsko tekmo proti učiteljem (tokrat so bili boljši starši, učitelji pa že trenirajo za prihodnje leto). Mnogi med njimi prevzamejo tudi organizacijo in izvedbo programa. S šolskimi športnimi igrami na maj- sko soboto vsako leto že tradicionalno poskrbimo, da okolica šole zaživi v znamenju športa, gibanja, druženja in smeha. Zahvaljujemo se vsem, ki so nas obiskali in vsem, ki so nam pomagali, da smo igre dobro pripravili in uspešno zaključili. Zlatka Gasparič in Jure Jeromen Športna pedagoga OŠ Rodica OS PRESERJE PRI RADOMLJAH Dan športa in zabave že šestič ni smo se vrnili v vrtec, spomin na krasno medgeneracijsko druženje pa bo ostal za vedno. Sonja in Nataša Vrtec Domžale, enota Ostržek m) zrak že precej redek. Z avtobusom smo po ozki in razmočeni asfaltni cesti naredili tudi panoramski izlet do vasi Zaplanina in obrnili na dvorišču prijazne gospe — kar na gnojišču. Pot v hrib je bila naporna, vendar smo dokazali, da z dobro voljo lahko premagamo še tak klanec. Na vrhu nam je prijazna oskrbnica Helena pripravila čaj in slasten »makaronflajš«, ki smo ga kot zma-zali kot za med. Imeli smo se fajn, zato le^glej, da ne zamudiš in prespiš (a ne, Špela) naslednjega izleta. Slogan šole »Z roko v roki nisi sam« učenci, učitelji in vodstvo vedno znova uresničujejo, potrjujejo in krepijo Na letošnjem že šestem dnevu športa in zabave ali z drugo besedo — na športni soboti se je 15. maja 2010 ponovno pokazalo, da otroci, starši, učitelji in vodstvo šole hodijo drug ob drugem in ne drug za drugim, kot je, žal, dan današnji vse prevečkrat v navadi. Pestra paleta športnih ter kulturnih zanimivosti, različnih delavnic in sejemskih popestritev je še tako vremensko kislo soboto odela v živahne barve. Ziv žav na šolskih hodnikih, razigranost, pričakovanje in veselje so si podajali roke v očeh obiskovalcev — učencev, staršev, sorodnikov in prijateljev. Člani šolskega slada z neutru-dljivo predsednico Darjo Marinšek ter vodstvo šole z ravnateljico Ano Nušo Kern je ponovno združilo vse elemente, ki so potrebni, da je prireditev uspešna. Lahko bi rekla, da se je nekaj našlo za vsakega še tako zahtevnega sladokusca. Kulturno poslastico so pripravili učenci podaljšanega bivanja s svojimi učiteljicami pod taktirko Tanje Kastelic, ki je tudi avtorica pravljice Čudežni lokvanj. Sijajni kostumi, grajsko prizorišče, srednjeveška glasba ter plesi so bili prava paša za oči. V šolski knjižnici pa so učenci poslušali pesmi znanih slovenskih pesnikov tako, da so učencu, ki je bil v džuboksu, dali navodilo, katero pesem naj bere in na kakšen način. Tako smo npr. pesem Sreča slišali v jezni, zaljubljeni, veseli ali žalostni različici. Za zabavno vzdušje je poskrbel ansambel Viharniki, saj se je šola kar tresla v ritmu harmonike, tako stare in mlade pa so zasrbele pete. Zonglerja sta svoje spretnosti razkazovala kar na šolskem hodniku in tako osupnila marsikaterega mimoidočega. Med sprehajanjem po hodniku so si obiskovalci lahko ogledali fotografije Foto-kino kluba Mavrica ter eko razstavo sedmih razredov. Tekmovalnost je bilo moč zaslediti v telovadnicah in galeriji, saj so se učenci, starši in učitelji pomerili v odbojki, namiznem tenisu, v mali olimpiadi, v igri med dvema ognjema, svoje taktične poteze pa so preizkušali v šahu. Številne delavnice — frizerska, cvetličarska, oblikovanje nohtov, rez-barska — so bile polno zasedene, obiskovalcev pa ni manjkalo niti v učilnici, kjer so učenci na ogled postavili svoje mojstrovine na temo Zgradbe skozi stoletja pod mentorstvom učiteljice Blanke Čad. Na tem zabavnem in hkrati poučnem dnevu niso manjkali niti gasilci, policisti, policisti na konjih, ki so predstavljali požarno in prometno varnost, karateisti, mažoretke, ritmična gimnastika Bleščica, Plesna šola Miki, Martina Šraj idr. Okoli trinajste ure se je dogajanje počasi prevesilo v zaključno fazo in utrujeni obiskovalci so z nasmehom zapuščali šolsko stavbo. Minil je še en dan, za katerega bi se večina strinjala, da je bil popoln, nepozaben in veličasten. Prepričana sem, da jih bo pod takšno organizatorsko ekipo nastalo še mnogo. Mag. Jasmina Pogačnik Otroci v prometu Mesec maj je namenjen predvsem prometni vzgoji v vrtcu. Predšolski otroci so še posebej občutljivi udeleženci v prometu. Običajno so pešci, vendar ne redko tudi kolesarji — seveda v spremstvu odraslih oseb, ter kot sopotniki v osebnih vozilih in podobno. Pogosto se zgodi, da se na sprehod odpravimo tudi skupinsko v vrtcu. Otroci so razigrani in imajo šibko pozornost. Hitro jih pritegne mi-moidoča oseba, lahko kakšna žival, igrača ... zato so njihove reakcije nepredvidljive. Vzgojiteljice se tega zelo dobro zavedamo, zato otroke oblečemo v odsevne jopiče, če imamo na voljo dodatno odraslo osebo, otroke spremlja več oseb, opozarjamo jih na to, da se vedejo varno, so pozorni na promet in da upoštevajo pravila. Na obisku v vrtcu je bila tudi policistka, ki nam je še bolj podrobno predstavila cestnoprometna pravila in predpise. Otroci so nad tem navdušeni, vendar je vse to premalo, da BETONSKIH BLOKOV IN STRESNIKOV AVBELJ MILAN, s.p. Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47, 041 624 215 bi lahko zagotovili varnost na cesti. Tega se premalo zavedajo tudi starši, saj zelo redko hodijo z otroki na sprehode, običajno se v naglici peljejo z avtomobili. Tudi obvezna uporaba varnostnega pasu in sedeža za otroke nekaterim ne pomeni veliko. Starši bi se morali zavedati, da je prav njihov zgled najbolj pomemben pri vzgoji otroka in ima najbolj dolgoročne učinke. Zgled pa nam dajejo tudi ostali udeleženci v prometu. Zgodi se, da kolono otrok prehiti avtobus z veliko hitrostjo ali tovornjak, ki celo potrobi, kar otroke lahko prestraši. Nevarnost predstavljajo sprehajalci, ki imajo pse na predolgih povodcih ali celo brez njih, motoristi in kolesarji, ki se vozijo po pločnikih, avtomobili, ki so parkirani na pločnikih in tako naprej. Vsi si želimo, da bi bili naši in vaši otroci varni, zato skupaj poskrbimo za varnost otrok v prometu! Nina Mav Hrovat Vrtec Domžale, enota Cicidom Učilnica pripoveduje V OŠ Venclja Perka smo v soboto, 10. aprila 2010, povabili starše, upokojene učitelje naše šole ter predstavnike lokalne skupnosti na dan odprtih vrat, ki je bil posvečen 30. obletnici šolske stavbe. Obiskovalce smo najprej povabili v učilnice, kjer so potekali različni programi. Učenci so s starši in učitelji raziskovali šolo, kakršna je bila nekoč: preizkušali so se v znanju, poslušali izkušnje dedkov in babic ter staršev, se igrali družabne igre svojih staršev, peli stare pesmi . Goste smo po malici povabili na ogled razstave izdelkov otrok v jedilnici. Na razstavišču je bila predstavljena raziskava o tem, kako Domžalčani ločujemo odpadke, primerjava med ekološkimi otoki pri nas in v tujini ter posledice nadaljnjega onesnaževanja. OŠ Venclja Perka že tretje leto nosi naziv EKO šola, na kar smo zelo ponosni. Na plakatih, ki so jih izdelali učenci, podkovani na fizikalnem področju, so bili predstavljeni znanstveniki — fiziki ter njihovi izumi in eksperimenti. Seznanili smo se z drugačnim pristopom dela pri kemiji. Učenci so izdelali in razstavili modele molekul, ki so jim pomagali k boljšemu razumevanju kemijskih pojmov. H kemiji pristopajo praktično in raziskovalno. Predstavniki skupnosti učencev šole so pripravili kratek pregled dela skupnosti v tekočem šolskem letu: o uvajanju mediaci-je, o zasedanju 1. otroškega parlamenta, udeležbi na medobčinskem parlamentu in še kaj. V projekcijski dvorani je potekala predstavitev z astronomskega tabora. Mladi astro- nomi so obiskovalcem predstavili astronomski tabor in skrivnosti v vesolju ponazorili z modeli, ki so jih izdelali sami. Starši, nekoč učenci OŠ Venclja Perka, so z melanholijo prelistavali šolske časopise, ki so jih v otroštvu soustvarjali. Marsikdo se je zazrl v svoj lastni prispevek v Mladem ogledalu, Pubertetniku ali Metulju. Šolski časopis se sedaj imenuje Cegu. Izdali smo ga tudi ob 30. obletnici šolske stavbe, z utrinki iz šolskih kronik skozi zadnja tri desetletja. Obiskovalci so bili navdušeni nad majicami, izdelanimi prav za to priložnost. Motivi izražajo našo pripadnost šoli ter vrednote, ki jim sledimo. V ponudbi je bil tudi lep, ročno izdelan nakit. Izkupiček od prodaje časopisa, majic in nakita je bil v celoti namenjen šolskemu skladu. Sledila je osrednja prireditev v telovadnici, z naslovom UČILNICA PRIPOVEDUJE. Ponovno smo se vrnili za trideset let in se preko prireditve po desetletjih približevali današnjemu dnevu. Tri različno opremljene učilnice na prizorišču so predstavljale tri desetletja. Prva, naj- starejša učilnica, je predstavila obdobje od 1980 do 1990. Preko prikaza pouka, kot je potekal takrat, preko glasbe, deklamacij in telovadbe smo se spomnili cicibanov, pionirjev, Tita. V drugem desetletju, to je od 1990 do 2000, so se intenzivno začele dogajati spremembe na političnem in šolskem polju. Iz tega obdobja smo se spomnili osamosvojitve Slovenije, begunske šole, uvajanja devetletke, uspehov naših športnikov ... Zadnje desetletje, od 2000 do 2010, je zaznamovala prenova šolske stavbe, saj so se ji leta že krepko poznala. V tem času smo učilnice sodobno opremili s projektorji, interaktivnimi tablami, računalniki . Ob odhodu smo vsakega obiskovalca obdarili z magnetkom v obliki svinčnika, ki predstavlja simbol naše šole. Obiskovalci so bili nad programom in ponudbo navdušeni, učitelji in učenci pa nad množičnim obiskom. Pozitiven odziv nam je dal elan za nadaljnje načrtovanje sodelovanja s starši in lokalno skupnostjo. Karlina Strehar OŠ Venclja Perka 04- JUNIJ 20I0 varne točke 9 OBČINA DOMŽALE Ljubljanska 69, 1230 Domžale Telefon: 01 724 13 05 Telefaks: 01 724 13 05 E-pošta: druzbene.dejavnosti@domzale.si Splet: www.domzale.si CENTER ZA MLADE DOMŽALE Ljubljanska 58 (prostori Domžalskega doma),1230 Domžale Kontakt: Lili Jazbec, Mateja Absec Telefon: 01 722 66 00 E-pošta: info@czm-domzale.si Splet: www.czm-domzEile.si POMOČ v času krize Kdor je pripravljen dati, ne da bi dobil, je vreden, da dobi, četudi nima, da bi dal. (d. mrak) CENTER ZA SOCIALNO DELO DOMŽALE Ljubljanska 70, 1230 Domžale Telefon: 01 724 63 70 Telefaks: 01 721 56 80 E-pošta: gpscsd.domzale@gov.si Splet: www.csd-domzale.com URADNE URE: vložišče oddelek URADNE URE: ponedeljek: od 8. do 14. ure od 8. do 12. ure ponedeljek: od 8. do 14. ure torek: od 8. do 14. ure / torek: od 8. do 14. ure "sreda:..........................od 8."do"l2"ure in odT3"'do'l8."ure............sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 18. ure 'četrtek:......................öd 8. dö 14. ure........................../........................................četrtek: od 8. do 14. ure petok:...........................öd 8. dö 14. ure............öd S. dö" lži ure............PETEK: od 8" do 14' ure VRSTE POMOČI: • občinska enkratna denarna pomoč (sofinanciranje plačil najnujnejših položnic, šolskih kosil, šole v naravi idr.) • plačilo obveznega zavarovanja za občane, ki nimajo materialnih in drugih možnosti zavarovanja • sofinanciranje oskrbe za osebe v institucionalnem varstvu, upoštevaje socialni položaj uporabnika storitve in zavezancev • financiranje družinskega pomočnika na podlagi odločbe Centra za socialno delo • sofinanciranje pomoči na domu • plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev za programe v vrtcih, ki opravljajo javno službo • sofinanciranje delovanja humanitarnih organizacij (RK Domžale, Župnijska Karitas Domžale, Zveza prijateljev mladine Domžale idr.) in invalidskih organizacij POSTOPEK PRIDOBITVE POMOČI: Do enkratne denarne pomoči so upravičeni socialno in materialno ogroženi posamezniki s stalnim bivališčem v Občini Domžale, ki so izkoristili zakonske možnosti in izpolnjujejo pogoje, ki jih določa Pravilnik o kriterijih za ugotavljanje upravičenosti do občinske socialne pomoči. Postopek vodi Center za socialno delo Domžale, ki tudi sprejema vloge. Plačilo obveznega zavarovanja za občane, ki nimaj o drugih možnosti zavarovanja in jim socialni položaj plačila le-tega ne omogoča. Ker je plačilo vezano tudi na osebno izjavo, se vloge izpolnijo na vložišču občine ali pristojnem oddelku. Sofinanciranje institucionalnega varstva in pomoči na domu se uveljavlja z vlogo na Centru za socialno delo Domžale. Sofinanciranje razlike med ceno programa in plačilom staršev za programe v vrtcih se uveljavlja na predpisani vlogi, ki jo je izdal Minister za šolstvo in šport, ki se odda pristojnemu oddelku na Občini Domžale ah v vrtcu. VRSTE POMOČI: • svetovalna in terapevtskadejavnostnamenjenaotrokom, mladim in njihovim staršem v stiski (učne težave, nerazumevanja v družini, srečevanje z nasiljem, motnje hranjenja, težave z drogami in alkoholom ter drugimi težavami, ki se porajajo v obdobju odraščanja) • pomoč pri učenju • delavnice učinkovitega učenja • individualna in družinska obravnava po realitetni terapiji (teorija izbire) • skupina za pomoč v stiski • družinska mediacija - reševanje sporov po mirni poti • zagovorništvo otrok - Glas otroka • aktivno preživljanje prostega časa (programi ustvarjalnih delavnic, igralne urice, počitniški programi, izleti, poletni tabori itd.) POSTOPEK PRIDOBITVE POMOČI: • klic na 722 66 00 • e-pošta: info@czm-domzale.si • neposreden obisk v CZM-ju • pomoč je brezplačna KDO LAHKO DOBI POMOČ: • vsi mladi do 30. leta • starši • drugi v stiski URADNE URE: center prva socialna pomoč ponedeljek: od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure od 8. do 15. ure torek: / od 8. do 15. ure sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure četrtek: / od 8. do 15. ure od 8. do 12. ure od 8. do 12. ure VRSTE POMOČI: • enkratna socialna pomoč - vlogo oddate na CSD Domžale • denarna socialna pomoč - dodeli posamezniku ali družini za določeno obdobje • izredna denarna socialna pomoč - dodeli posamezniku ali družini v trenutni materialni stiski (lahko izplača v enkratnem znesku ali za določeno obdobje) • trajna denarna socialna pomoč - dodeli osebam, ki živijo same in so brez premoženja ter so trajno nezmožne za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; dodeli osebam starejšim od 60 let pri katerih ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja • pravico do otroškega dodatka, starševskega dodatka, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka, očetovski dopust... - skladno z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih • državne štipendije - CSD Domžale vodi postopke za dodelitev državne štipendije kadarkoli med šolskim letom. Kdor si preživetja ne more zagotoviti sam z delom ali s pravicami iz dela in zavarovanja z dohodki iz premoženja ali iz drugih virov oziroma s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ima pravico do denarne socialne pomoči. POSTOPEK PRIDOBITVE POMOČI: • Denarno socialno pomoč - z predpisanim obrazcem dvignete na CSD ali na spletni strani http://www.mddsz.gov.si- obrazci • Enkratna denarna pomoč iz občinskih sredstev - osebno na CSD Domžale v času uradnih ur • Pravico do otroškega dodatka, starševskega dodatka, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka, očetovski dopust... - vlogo podate na CSD Domžale • Državne štipendije - vlogo podate na CSD Domžale ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE Mestni trg 2, 1230 Domžale Telefon: Patronažna služba 01 724 52 19 in 01 724 52 95 Socialna delavka 01 724 51 20 URADNE URE: ponedeljek: patronažna služba - od 7. do 8 ure socialna delavka - od 13. do 14.ure torek: patronažna služba - od 7. do 8.ure socialna delavka - od 8. do 9.ure sreda: patronažna služba - od 7. do 8.ure socialna delavka - od 8. do 9.ure četrtek: patronažna služba - od 7. do 8.ure socialna delavka - od 8. do 9.ure petek: patronažna služba - od 7. do 8. ure socialna delavka - od 8. do 9. ure VRSTE POMOČI: • univ. dipl. soc. delavka Anica Tomic - nudi pomoč pri prepoznavanju težav in usmerjanju na področja ustreznih rešitev • patronažna služba - diplomirane medicinske sestre skrbijo za zdravstveno prosveto in zdravstveno nego vseh občanov (od najmlajšega do najstarejšega); le-te najbolje poznajo situacije in dogajanja v družinah, ki jih vsakodnevno obiskujejo. Njihova podpora in pomoč se tako izvaja v življenjskem okolju posameznika. • lečeči zdravniki - vsak posameznik lahko izrazi svojo stisko tudi pri svojem izbranem zdravniku, ki ga bo usmeril na/v ustrezno službo. Kontakt lahko vzpostavite tudi s patronažno sestro, ki deluje na vašem terenu (vsaka izmed njih pokriva določeno področje s cca. 2.500 -2.700 oseb). Usmerile vas bodo na pravi naslov reševanja vaših stisk OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE Ljubljanska ulica 34, p.p. 39, 1230 Domžale Kontakt: Brane Kosmač Telefon: 01 729 23 33 Telefaks: 729 23 34 E-pošta: domzale.ozrk@rks.si Splet: www.domzale.ozrk.si URADNE URE ZA IZDAJANJE POMOČI OBČANOM: ponedeljek: javna kuhinja 13. do 14. ure torek: javna kuhinja 13. do 14. ure sreda: skladišče od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure javna kuhinja 13. do 14. ure četrtek: javna kuhinja 13. do 14. ure petek: javna kuhinja 13. do 14. ure VRSTE POMOČI: • skladišče - rabljenih oblačil, obutve, posteljnine in drugo • javna kuhinja - topli obrok • materialna pomoč - prehrambni paketi, pralni prašek in hrana posameznih izdelkov Evropske skupnosti in drugo • finančna pomoč - plačilo življenjsko važnih položnic v višini do 180 eurov na leto • pomoč pri nakupu šolskih potrebščin - v mesecu juliju in avgustu • letovanje na Debelem rtiču - v mesecu juliju in avgustu • druge pomoči ob izrednih nesrečah - poplave, požar, potres itd. POSTOPEK PRIDOBITVE POMOČI: • finančna pomoč - cenzus za dodeljevanje je 300 eur na člana družine - ugotavlja komisija pri Rdečem križu Domžale (oddati morajo prošnje z dokazili in originalnimi Karitas & ŽUPNIJSKA KARITAS DOMŽALE Ljubljanska cesta 34, 1230 Domžale Telefon: 01 724 35 77 URADNE URE: torek: od 17. do 19. ure VRSTE POMOČI: • družine in posamezniki - pomoč v hrani (osnovna živila), obleki in obutvi, občasno plačila položnic za gospodinjstvo, pogovor in svetovanje • otroci - občasno plačila položnic za šolsko prehrano, pomoč pri nakupu šolskih potrebščin • brezdomci - pomoč v hrani (osnovna živila), obleki in obutvi, namestitev v sobi za brezdomce • starejši, bolni in invalidni - obiski na domovih in v domu ostarelih, materialna pomoč v hrani, obleki in občasnem plačilu položnic, srečanja • v večjih nesrečah sodelovanje v projektih in akcijah pomoči pri Škofijski karitas Ljubljana in Slovenski Karitas POSTOPEK PRIDOBITVE POMOČI: V vsaki župniji občine Domžale se lahko obrnete na voditelja župnijske Karitas ali na župnika župnije, kjer prebivate, ki vas bo napotil na voditelja ŽK. Pri voditelju ali sodelavcu ŽK, ki je dežuren v pisarni, prosilec dobi informacije, kakšno pomoč nudi ŽK in kam se lahko obrne za dodatne informacije. ~r LDS DOMŽALE Zakaj bomo glasovali ZA arbitražni sporazum? Ker bo pravično rešil problem meje s sosednjo Hrvaško in zagotovil, da bo Slovenija dobila stik z odprtim morjem. To pomeni, da se bodo odnosi med državama končno uredili. S tem pa bomo dosegli tudi dobre medsosedske odnose, saj ne bo več moč izrabljati zunanje politične teme za nabiranje političnih točk v notranji politiki in za za- a g II n e strupljanje medsebojnih odnosov. Dobri medsosedski odnosi imajo večji pomen, kot želimo priznati. Z njimi se bo povečala varnost slovenskih državljanov na Hrvaškem, ureditev lastninskih razmerij nepremičnin slovenskih državljanov in pa manj obremenjeno letovanje slovenskih turistov na Hrvaškem. Ker bo omogočil vstop Hrvaške v Evropsko Unijo, kar bo pripeljalo do boljšega gospodarskega sodelovanja med državama in premika schengenske meje na jug. Odpiranje meja po prihodu Hrvaške v EU bo omilil birokratsko vojno pri uvozu in izvozu stvari iz ali na Hrvaško, pomenilo bo omilitev zakonskih ovir pri poslovanju gospodarskih subjektov, lažje poslovanje, kar je izjemnega pomena, saj to pomeni povečanje obsega dela za slovenske delavce. Slovenski nacionalni interes ni samo pravična meja, ampak tudi premik schengenske meje čim bolj južno. S tem, ko ne bi bilo več meje med državama, pa bi se znebili tudi neprijetnega večurne-ga čakanja v koloni ob prečkanju meje s Hrvaško, ko se odpravimo poleti na morje. Ker s sporazumom ne moremo izgubiti, lahko le pridobimo. Slovenija s sporazumom ne izgubi ničesar. Se vedno ostajamo pomorska država z dostopom do mednarodnih voda, svoj del morja v Piranskem zalivu lahko samo povečamo, nikakor ga ne bomo izgubili, tudi teritorij Republike Slovenije bo ostalo nedotaknjen. S sporazumom lahko le pridobimo, saj stanje ne more biti slabše, kot že je. Pri arbitražnem sporazumu bo imela Slovenija veliko vlogo pri izbiri arbitrov. Pri arbitražnem sporazumu bo imela naša država veliko vlogo pri izbiti arbitrov, medtem ko si na sodišču sodnikov ne bi mogla izbirati, kar posledično omogoča tudi več svobode pri iskanju pravičnih in za Slovenijo koristnih rešitev. Kar še dodatno potrdi, da je arbitražni sporazum dober. Se z marsičem bi lahko utemeljevali naš ZA arbitražni sporazum, pa ne bomo, saj ste imeli, spoštovani bralci in bralke Slamnika, veliko priložnosti slišati in videti argumente za in proti. Prepričani smo, da vam bodo številne informacije pomagale pri vaši odločitvi. Morda so med temi tudi besede naše predsednice Katarine Kresal, ki z argumenti vseskozi utemeljuje svojo odločitev ZA arbitražni sporazum: »Vedno sem verjela, da bomo, takrat, ko se bo našla dobra rešitev, ki bo Sloveniji - in s tem vsem nam, prinesla veliko dobrega, skupaj stopili opozicija in koalicija ter podprli tisto, kar je dobro za vse. Slovenija izgublja ozemlja takrat, kadar ni enotna in zato pozivam našo politiko kot tudi strokovno in širšo javnost, da skupaj naredimo vse, da bomo arbitražni tribunal prepričali z močjo naših pravnih kot tudi zgodovinskih argumentov, da bo za Slovenijo določila najboljšo možno rešitev, ne glede na to, kdo je tisti, ki je rešitev našel, temveč bodo jedro rešitve le interesi vseh Slovenk in Slovencev.« Obkrožite ZA! ZA SLOVENSKO MORJE -(PROfDSPORAZUMU! Slovenci bomo drugič v zgodovini na plebiscitu odločali o svoji meji - o naši južni in morski meji, o slovenskem ozemlju in o slovenskem morju. Ta odločitev bo pomembnejša od običajnih političnih odločitev in važnejša od volitev, ki so vsake štiri leta. Nikoli več je ne bi mogli spremeniti. V preteklem stoletju so nam vzeli Koroško, Trst in Gorico, danes je ogrožena naša suverenost na morju. ITALIJANSKE VODE /iT HRVAŠKE VODE ITALIJA SLOVENSKE V >VENIJA HRVA Sedanje stanje, kot ga določata Temeljna ustavna listina in Zakon o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinental-nem pasu Republike Slovenije, Ur. list RS št. 93/05 Slovenski pisatelj Boris Pahor: »Prepričanje, da bo arbitraža Slo- veniji omogočala stik z odprtim morjem, je le pobožna želja.« Dr. Marko Pavliha: »Nezaslišano in protidržavno je, da se nekateri oglašajo v dnevnem časopisju in brez-sramno pravijo, da Slovenija nikoli ni imela celotnega Piranskega zaliva ali dostopa do odprtega morja. Če bi bili bolj brez dlake na jeziku, bi lahko rekli, da gre za veleizdajo«. Stanje po referendumu, če bo sporazum potrjen Dr. France Bučar: »Jaz tega ne bi nikoli podpisal. Toliko Slovenca pa že sem, da tega ne bi storil, saj bo to odločitev za vse več- Dr. Tine Hribar: »Nekdanji predsednik hrvaške vlade je dejal, da so nam zabili gol. Gol nam je zabil naš predsednik vlade! Dobili smo avtogol!« Dr. Miro Cerar: »Arbitražni sporazum je za Slovenijo preveliko tveganje, neprimerno večje kot za Hrvaško. Mi lahko izgubimo vse, oni lahko izgubijo nekaj.« Dr. Danilo Turk predsednik RS leta 2007: »Slovenija je primer ozemeljsko prikrajšane države.« Leta 2009: »Podpiram arbitražni sporazum.« Spoštovane občanke, spoštovani občani! V nedeljo, 6. junija 2010, skoraj 19 let po razglasitvi neodvisnosti Slovenije, bomo državljanke in državljani Slovenije odšli na referendum, kjer bomo odločali o potrditvi Arbitražnega sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Na njem ne bomo odločali o poteku meddržavne meje na kopnem in na morju, ne o označitvi meje, ki jo obe državi, kljub Temeljnima ustavnima listama že 19 let tolmačita različno. Ne, v nedeljo bomo odločali o ratifikaciji mednarodnega sporazuma, ki bo omogočil začetek arbitražnega postopka pri mednarodnem telesu, sestava katerega bo določena enakopravno po določilih in pogojih, ki smo jih po dolgih pogajanjih zapisali v tem sporazumu. Ker se državi sami v vseh teh letih nista uspeli dogovoriti, nam bo pri tem pomagala tretja oseba. S sporazumom Drnovšek-Račan smo bili blizu, a žal ga Hrvaška ni potrdila. Janševa Vlada pa ga je prehitro zavrgla in iskala rešitev s tako imenovanim blejskim sporazuma iz leta 2007, ki je pa predvideval reševanje spora na meddržavnem sodišču v Haagu. Ravno sodišče v Haagu še nikoli ni sodilo ali presodilo po načelu tako imenovane zunanje pravičnosti, ki edino lahko Sloveniji prinese stik z mednarodnimi vodami. Sedaj je ta pravičnost skupaj s posebnimi okoliščinami zapisana in opisana v sporazumu. V zadnjih dneh smo slišali marsikaj. Tudi to, da bo Luka Koper, eden od motorjev gospodarstva Slovenije, izgubila stik z odprtim morjem in bo propadla. To ni res! Temu dejstvu je oporekala Luka Koper sama, kot tudi ugledni pravnik prof. dr. Lovro Sturm, ki je v sredo, 26. maja, v oddaji Odmevi povedal sledeče: »Ne, kajti če režim plovbe določa, da ima Luka Koper neposreden teritorialen izhod po svojih vodah, in seveda tudi zračni prostor, do mednarodnih voda, potem nihče ne sme na noben način ovirati ladij, ki plujejo v Luko Koper. To je pomembno. Ne gre samo za naše ladje, niti ne gre samo za ladje držav Evropske unije. Gre za vse tuje ladje, ki imajo za cilj priti in svoj tovor v Luki Koper raztovoriti.«. Ob tem dejstvu lahko samo zapišem, da se ne pustite zmesti zavajanjem z neresnicami nasprotnikov arbitražnega sporazuma. Tudi vsa natolcevanja o Hrvaških enostranskih dogovorih so tuji diplomati odločno zanikali. Bilo so laž, manipulacija. Velja samo sporazum, ki sta ga podpisali obe strani. Prav tako vas vabimo, da si mnenja uglednih pravnikov kot tudi ostalih državljank in državljanov ogledate na spletni strani http://za-arbir-taznisporazum.si ali http:// www.za-razum.si. Seveda je, kot v vsaki kampanji, nekdo ZA in nekdo PROTI. V Zaresu smo ZA. Nekatere politične stranke so proti sporazumu, vendar bolj zaradi tega, ker jim ta nedorečen status koristi za politične namene, ne pa zaradi dobrobiti državljank in državljanov Slovenije. Spomnite se stalnih incidentov, dogovarjanj in konfliktov. Čas je za mirno reševanje, za dobrososedske odnose, gospodarsko sodelovanje in zaupanje. Pri tem nas podpirajo v Evropski uniji, ZDA in Vatikanu. ~r SjStMRTIK 04. JUNIJ 20I0 politične stranke 11 razum za arbitražni sporazum Socialni demokrati smo ZA pošteno, pravično in trajno določitev meje med Slovenijo in Hrvaško, ZA prost dostop in neposredni izhod Slovenije na odprto morje, ZA mir in sožitje med dvema sosednjima državama, ZA prihodnost in ZA razum. Vabimo vas, da v nedeljo, 6. junija 2010, na referendumu podprete podprete arbitražni sporazum! www.za-razum.si www.za-arbitraznisporazum.si Naročnik: SD, Levstikova 15,1000 Ljubljana NA REFERENDUM O ARBITRAŽNE! SPORAZUMU O MEJI S HRVAŠKO, GREMO ZATO, DA GL Ker ne daje nobenega zagotovila za ohranitev teritorialnega stika z mednarodnimi vodami! Ker ne dovolimo, da Slovenija po izgubi Trsta leta 1954 in izgubi Koroške leta 1920 znova izgubi slovensko ozemlje! Ker bomo sami odločali o usodi domovine in ne po navodilih velikih držav, ki lobirajo za Hrvaško! Ker Sloveniji grozi izguba statusa pomorske države! Ker se Slovenija NE pogaja o ozemljih, ki so nesporno njena! Ker pomeni umiranje Luke Koper na obroke in s tem slabitev celotnega slovenskega gospodarstva! Ker podpiramo vstop Hrvaške v EU, vendar ne za ceno slovenskega ozemlja in morja! L , Ijudite stnrij » » » » » » » POVABILO Spoštovane državljanke in državljani, pred nami je pomembna odločitev na referendumu o potrditvi arbitražnega sporazuma o postopku in načinu reševanja odprtih mejnih vprašanj med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, zato se podpisniki obračamo na vas z vabilom in pozivom: • da se v nedeljo, 6. junija 2010, v čim večjem številu udeležite glasovanja na glasovalnih mestih in s tem pokažete voljo in odločenost, da uveljavite svojo državljansko pravico in dolžnost soodločanja o pomembnih družbenih oziroma državnih zadevah; • odločanje vseh državljank in državljanov na referendumu je potrebno zato, ker se vodilni slovenski politiki niso znali in uspeli dogovoriti v parlamentu o enotnem pristopu za vsebino in način reševanja 19 let odprtih vprašanj določitve meje med dvema sosednima državama zato, ker so ponovno - kot že večkrat v zadnjih 20 letih -prevladali predvsem prestižni interesi nekaterih vodilnih politikov, kdo je prvi in pravi "rešitelj" temeljnih narodnih interesov; • s potrditvijo arbitražnega sporazuma bosta obe državi pooblastili neodvisno ugledno mednarodno začasno razsodišče, da poišče dokončne rešitve za odprta mejna vprašanja, pri čemer bo moralo poleg mednarodno pravnih pravil v skladu z arbitražnim sporazumom upoštevati tudi zgodovinske, geografske, gospodarske in druge razloge ter načela pravičnosti; • dosedanja zgodovina reševanja teh vprašanj dokazuje, da državi sami nista bili sposobni poiskati sporazumnih, za obe strani sprejemljivih rešitev, predvsem zaradi pritiskov političnih skupin v obeh državah, ki so vsako možno kompromisno rešitev vnaprej obsodile kot ''izdajo nacionalnih interesov''; • ureditev teh vprašanj je v enakem interesu obeh držav in njunih prebivalcev, enako tudi čimprejšnji vstop Republike Hrvaške v Evropsko unijo; • vstop Republike Hrvaške v EU bo pomenil, da bo ta država morala spoštovati vsa načela in pravila medsebojnih odnosov članic EU in so zato napovedi in celo grožnje o morebitni blokadi vstopa RH s strani Republike Slovenije v nasprotju z življenjskimi interesi tudi naše države; • potrditev arbitražnega sporazuma je zato nujna pot do doseganja končnega cilja: medsebojnega razvitega sodelovanja prebivalcev in gospodarstva obeh držav na vseh področjih kot enakovrednih članov skupne evropske hiše in premagovanja starih, podedovanih in ustvarjanja novih delitev. Prepričani smo, da pozitivna odločitev na referendumu zato v nobenem primeru ne ogroža življenjskih nacionalnih interesov slovenske države in njenih državljank in državljanov, temveč nasprotno, omogoča naš hitrejši nadaljnji razvoj kot enakovredne članice evropske skupnosti narodov in držav. Uroš Breznik, predsednik OO SD Domžale Anton Preskar, predsednik OO LDS Domžale Miha Ulčar, predsednik OO Zares Domžale Mija Pukl, predsednica OO DeSUS Domžale / f m . Košarka, hokej, rokenrol z Rok'n'bandom, lepljenje albumov ... Poln domžalski Športni park. 11. Dneva mladih sta otvorila kar dva maratona - 24 urni hokejski in košarkarski maraton. Odlično razpoloženje, navijanje za ekipe, prepotena telesa in obilo dobre volje so tudi letos glavne značilnosti največje prireditve v Domžalah. Ter seveda dobra zabava. Zanjo je v petek zvečer poskrbela skupina Rok'n'band. Prvič v Sloveniji je ob istem času štartal tako košarkarski kot tudi hokejski 24-urni maraton. Domžalski športni park je na 11. prireditvi »Dneva mladih« privabil več kot 250 športnikov, ki so se nepretrgoma 24 ur znojili in borili za čast svoje ekipe. V košarkarskem maratonu z najdaljšo neprekinjeno dobo v Sloveniji so domžalski košarkarji s 1729:1628 premagali goste iz Kamnika, Trzina, Ljubljane in Vrhnike. Za ^domače so nastopili: Topalovici, ŠHD Zorica, Duhec, Ihanska rekreacija, Mare B. in radio Hit, za goste pa: Trzin 1 in 2, picerija Tara Kamnik, ŠD Trojica Vrhnika, Smrkci Ljubljana in the Ballers. Domžale po enajstih maratonih skupno v zmagah vodijo s 7:4. Utrujenost so košarkarji pregnali z energijskimi tabletami Dextro energy, glavnim pokroviteljem košarkarskega maratona. Najboljši strelci 11. Hitovega košarkarskega maratona: 1. Nejc Cipot (Smrkci — gostje) 101 točka 2. Bine Novak (Trzin 2 - gostje) 95 3. Uroš Podgoršek (Trzin 1 — gostje) 86 4. Klemen Tavčar (Duhec - domači) 81 5. Luka Cvikel (Topaloviči — domači) 80 6. Andrej Dekleva (Mare B. — domači) 75 7. Jure Gabrovšek (ŠD Trojica — gostje) 71 Pridobitev podlage za rolanje na domžalskem drsališču je vzbudila tudi željo, da bi poleg košarkar- skega organizirali tudi 24 urni hokejski maraton. Našemu povabilu pa se je odzvala tudi ženska ekipa Jake babe z majhno podporo moških članov. Na domžalski strani so igrale ekipe RCU Prevoje, Obrtniki, Modri dirkači, Veseli tiči, Ložar in radio Hit. Za goste pa Jake babe, Vrhpolje, Trojanci, Kr eni, Tajflni in Kalcer. Na koncu so bili boljši gostje s 167:155. Sobotno dopoldne je bilo namenjeno najmlajšim košarkarjem, saj je projekt košarkarske zveze Slovenije »Igriva košarka« sprejel bodoče ase pod košem, ki so se pomerili na številnih poligonih ter se izvrstno ujeli z nepogrešljivima maskotama. Najuspešnejši so bili nagrajeni z izdelki Lumpi in Mercatorjevimi dobrotami. Zadetek v polno je bilo tudi menjavanje sličic za album svetovnega prvenstva v nogometu, saj je velika večina zbirateljev do konca zapolnila vseh 640 prostorčkov za sličice. Nasmeh in zadovoljstvo najmlajših sta bila v soboto neprecenljiva. V petek so nastopile mažoretke iz Komende, v soboto pa mladi člani plesne šole Miki. ~r 12 kulturni koledar 04. JUNIJ 20I0 Sobota, 5. junij 2010 KDAJ: ob 20. uri KJE: Grad Jablje, Loka pri Mengšu Komorni zbor Vox Camerata, ki deluje v okviru KD Svoboda Mengeš, vas vabi na 1. letni koncert. Komorni zbor VOX CAMERATA je bil v svojem prvem letu delovanja zelo dejaven, saj se je kar petkrat predstavil na RTV Slovenija v oddaji Spet doma, imel tri novoletne koncerte in nastopil na reviji pevskih zborov v Mengšu v okviru Javnega sklada za kulturne dejavnosti območne izpostave Domžale. Trenutno se zbor, ki sicer združuje tako pevce iz Mengša, Kranja, kot tudi Domžal, intenzivno pripravlja za nastop na festivalu Slovenske popevke. Gostje tokratnega večera v Jabljah pa bodo MPZ Šmartno ob Paki — zmagovalci tekmovanja v oddaji Spet doma 2009 na RTV Slovenija. Vabljeni vsi ljubitelji petja in dobre volje. Veseli bodo vašega obiska. Ponedeljek, 7. junij 2010 KDAJ: ob 17. uri KJE: Češminov park S KNJIGO V ZELENI TRAVI - branje pravljic na prostem in ustvarjalna delavnica Organizator: Knjižnica Domžale. V primeru slabega vremena bo projekt potekal v Knjižnici Domžale. Četrtek, 10. junij 2010 KDAJ: ob 17. uri KJE: Otroško igrišče v Športnem parku v Domžalah S KNJIGO V ZELENI TRAVI - branje pravljic na prostem in ustvarjalna delavnica Organizator: Knjižnica Domžale. V primeru slabega vremena bo projekt potekal v Knjižnici Domžale. Petek, 11. junij 2010 KDAJ: Ves dan KJE: Knjižnica Domžale Knjižnica Domžale in Planinsko društvo Domžale vas vljudno vabita k ogledu razstave fotografij naravne in kulturne dediščine s planinskih poti po Sloveniji na mozaiku 500 različnih razglednic z naslovom GORE IN SPOMINI OSTAJAJO, ki jo je pripravil Ciril Velkovrh iz Ljubljane. Vabljeni! Vstop prost! Sobota, 18. junij 2010 KDAJ: ob 19. uri KJE: Grad Jablje, Loka pri Mengšu Pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Svoboda Mengeš, v katerem nastopa in poje lepo število Domžalčanov in Domžalčank, vas vabijo na letni koncert z naslovom Pojemo v pletje. Gostuje Mešani pevski zbor Encijan slovenskega društva Istra iz Pule. Vstop je prost! Bralna značka na OŠ Dob Na OŠ Dob že vrsto let sodelujemo pri Bralni znački Slovenije, gibanju, ki ga razširjamo med učence in tudi med učence v predbralnem obdobju, in ki ob branju združuje otroke in starše, učiteljice in knjižničarko ter druge dejavnike v svojem okolju. Kot knjižničarka spodbujam bralno kulturo, zato z veseljem podpiram starše in učiteljice pri navduševanju učencev za brskanje po knjigah, ker se zavedam, da branje izobražuje, spreminja stanje duha, vzbuja čudenje, navdušuje in pomaga, da znamo tudi biti, ne samo imeti. Vzgoja je dobra samo, če vzgaja celega človeka, ne samo njegov materialistični del. Zato se ob tej priložnosti zahvaljujem staršem in učiteljem, ki ste brali in budili v otroku oz. učencu navdušenje in čudenje. To sta najlepši občutji otroških let, najboljša popotnica otroku, da bo znal v življenju tudi (in zlasti) biti, ne samo imeti. Besede ustvarjajo čaroben prostor, prostor, kamor je mogoče pobegniti le s svojim duhom. Vsak otrok, ki ga branje prevzame, prej ali slej doživi to srečno izkušnjo. Vsi, ki verjamemo v moč pravljice, vemo, da njeno sporočilo spremlja otroka tudi na poti odraščanja, da se tak otrok spet utiri, četudi kdaj skrene, ker ima izkušnjo o moči dobrega in pozitivnega v življenju, ker se zaveda ničnosti in blišča, ki nam ga vsiljujeta reklamna in filmska industrija. Še posebej pa se zahvaljujem učiteljicam, kajti sama ponudba za branje bralne značke ni dovolj, če učiteljice - mentorice niso pripravljene sodelovati. Le učiteljice, ki same verjamejo v pomen otrokovega druženja s knjigo in sodelovanja pri bralni znački v tem obdobju njegovega življenja, bodo znale z dovolj iskrene osebne zavzetosti prepričati o tem svoje varovance, še zlasti tiste manj navdušene. Lepo je, da na koncu opravljenega dela tudi praznujemo. Praznični za- ključek pri sodelujočih vzbudi občutek, da so svojo nalogo opravili do konca, četudi so med samim potekom tekmovanja včasih že omahovali in jim kaj ni bilo všeč. Na letošnjem praznovanju ob podelitvi bralne značke za učence od 6. do 9. razreda se nam je pridružil pesnik in igralec Andrej Rozman-Roza. Pripovedoval nam je svoje pesmi, zastavljal uganke in odgovarjal na naša vprašanja. Ne samo učenci, vsi prisotni v dvorani Močilnik, smo uživali ob recitacijah, ki nam jih je Roza pripovedoval. Najmlajši nagrajenci bralne značke, učenci od 1. do 5. razreda, si bodo ravno tako v dvorani Močilnik ogledali lutkovno predstavo učencev naše šole, Rdeča kapica in prašičja gripa. Za konec pa naslednje: koliko vsega je za nas vse na tem svetu, če le imamo oči, da to opazimo, in srce, da to vzljubimo, in roko, da to stisnemo k sebi ... (Lucy Maud Montgomery). Maja Jerič Knjižničarka na OŠ Dob Naj ne mine dan brez knjige Tokrat posezimo po knjigah Celjske Mohorjeve družbe. V njihovih predstavitvah sem našla mnogo zanimivih zapisov. Izjemno bogata dokumentarna monografija JANEZ GRADIŠNIK predstavlja s sliko in besedo pisatelja, jezikoslovca, urednika in prevajalca ob prvi obletnici njegove smrti. Avtor je pisal realistično prozo, dela za mladino ter prispevke o slovenskem jeziku. Objavil je tudi več slovarjev. Prevajal je iz mnogih tujih jezikov in bil častni član Društva slovenskih književnih prevajalcev. Hill Philip v knjigi SHIZOFRENIJA, MOJA SOPOTNICA, s podna- Katra Rupar ^ ni BRANJE PRAVIJIC slovom Popotovanje od diagnoze učnih težav skozi obdobja duševne bolezni do kariere poklicnega socialnega delavca, ponuja pričevanje o tem, kako je sredi dobe, ki poveličuje popolnost in uniformiranost, mogoče sprejeti svojo neželeno drugačnost in iz svoje krhkosti črpati življenjsko moč in pogum. Avtor nazorno, brez olepševanja, iz lastne izkušnje opiše vse stiske, s katerimi se srečujejo osebe s shizofrenijo. Spremno besedo je napisala Renata Ažman. Knjiga O SREDNJEM VEKU ZA OTROŠKA UŠESA govori o času nestrpnosti, nasilja in revščine, o času vitezov in turnirjev, o gradovih in katedralah, burkačih, trubadurjih, sejmih in romanjih. To je bil čas rojstva Evrope, njene kulturne enotnosti sredi raznolikosti njenih narodov in dežel. Delo je napisano poljudno, dostopno in doživeto, zasnovano kot niz vprašanj in odgovorov. Mirko Mahnič v delu DEVET MESECEV govori o vznemirljivem občutju, ko izve, da bo postal dedek. Knjiga je topel pogovor z nerojenim vnukom. Franc Pediček v delu RAZKLANI ČAS govori o svoji prehojeni poti. Avtor je združil dva avtobiografska zapisa: Iz vodnjaka spominov ter V močniku revolucije. V prvem govori o svojih zgodnjih spominih, v drugem o medvojnem času. SEMENIŠKA KNJIŽNICA je vodič po knjižnici, ki je edina baročna knjižnica v Sloveniji. Dr. Marijan Smolik, zaslužni profesor liturgike na teološki fakulteti v Ljubljani in dolgoletni skrbnik knjižnice, zelo izčrpno predstavi njene začetke, ustanovitelje, knjižničarje, seme-niško stavbo z znamenito baročno dvorano in dragocene knjige. Vodič krasijo številne mojstrske fotografije Marjana Smerketa. Dubrovniški komediograf Marin Držič v svoji najpomembnejši drami NUNC MAROJE, katere konec se je izgubil, predstavlja razmerja med skopim očetom in vihravim sinom. Dogajanje je polno zasukov in hu- domušnosti, vendar ne brez moralnih poudarkov. Komedija natančno prikazuje različne načine človeškega ravnanja od popolne hladnosti do bližnjega pa vse do sposobnosti vživljanja in zaljubljenosti. BRAT ROGER IZ TAIZEJA je knjižica, ki govori o ustanovitelju Taizejske skupnosti, ki je združevala različne krščanske veroizpovedi. Delo je izšlo v sodelovanju z založbo Novi svet. Avtor Ivan Ott nam v dokumentar-no-zgodovinski knjigi OTROCI, ŽRTVE VOJNE, s podnaslovom Trpljenje otrok v Jugoslaviji od 1942 do 1948, spregovori o trpljenju otrok v Jugoslaviji in o trpljenju jugoslovanskih otrok v drugih državah v časovnem obdobju 1942-1948. Knjiga je razdeljena v več delov in govori o otrocih, ki jim je bilo nasilno odvzeto življenje, otrocih, ki so ostali brez staršev in otrocih, ki so nosili pečat državnega sovražnika. Knjiga zapolnjuje dolgoletno vrzel v neraziskanem poglavju trpljenja vojnih otrok. Chretien de Troyes je osrednji avtor tipično srednjeveške literarne zvrsti viteškega romana v verzih, VITEZ Z LEVOM ALI ROMAN O YVA-INU. Po splošni sodbi literarnih zgodovinarjev je njegovo najbolj eno najbolj dovršenih besedil. To je viteški roman, ki je preveden zvesto svoji izvirni verzni obliki in ki je po dobrih osemsto letih našel pot iz srednjeveške francoščine v sodobno slovenščino. Spremna študija kot zanimiv prelet celotnega obdobja ponuja izvrstno izhodišče za branje ljubiteljem slovstva, študentom in strokovnjakom. Poslovenila Marija Javoršek, spremno študijo je napisal Boris A. Novak. POGOVORI Z ALOJZOM REBULO, s podnaslovom Ob pisateljevi petinosemdesetletnici, nam približujejo človeka in umetnika, njegov miselni svet in zanimanja, skrbi in upanja. Knjigo zaključuje razprava Tatjane Rojc Alojz Rebula v iskanju smisla. Tatjana Kokalj (IZ)BR@NO iz Knjižnice Domžale Knjige za odrasle Richard P. Feynman: GOTOVO SE ŠALITE GOSPOD FEYNMAN, KMŠ, 2010 Zbir simpatično odkritih in bistroumnih avtobiografskih anekdot znanega ameriškega fizika, nobelovca Ri-charda Feynmana (1918-1988). Iz teksta veje iskriva s humorjem vezana predanost razumu in kritični presoji ter občudovanja vredna nepopustljivost do vseh vrst neumnosti, še posebej če so te preoblečene v intelektualistični diskurz. Skozi kolaž anekdot je moč slediti avtorjevemu razmisleku, kaj pravzaprav je pravo avtentično vedenje. Učenje z razumevanjem, vztrajanje pri reševanju navidezno nerešljivih problemov in zavračanje še tako imenitnih predlogov, če ti nimajo podlage v realnem. Proza pisana z zanosom, zavzetostjo in humorjem, ki pritegne. Odlično branje za iskanje navdiha in preganjanje malodušja. Eckhart Tolle: NOVA ZEMLJA, Ganeš, 2009 S področja duhovnosti obstaja veliko knjig, vendar avtor te uspešnice najbolj podrobno opiše ego in kako vpliva na naše življenje. V svoji knjigi pravi, da karkoli zameriš in na karkoli močno reagiraš v drugem, je tudi v tebi. Ampak to ni nič več kot oblika ega, in kot taka, popolnoma neosebna. Nič nima opraviti s tem, kdo ta oseba je, niti nima nič opraviti s tem, kdo ti si. Avtor je že pred tem napisal veliko uspešnico z naslovom Zdaj! H 0»l SVTTIHA PfVtt PESTNEH NDGS- MfTÜ SMJUlC ZASTAREL l?»AJ ifi EZPTT (HHJJKA r ILM WJ HCJ1S [ V HA Witt. KKLIU Hitcvoirc kamuutra) ELASTICEJI PDUIK ZVt EHA MtAVA N( Stvi. ROZAlHDMJ E5A CIH.UA TVORBA VPA*J|| AVI OR: BICH RIHTAR □ AML AlfllUVX »«»FLINT hAt DPI F HL IN »DNCEIRHl KllEt TiK GLASBI«!rLD-DDG DAR LAN NLtUt" LAVfilC (IBA II DAvilnc KRAFAV S
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh