logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

7L Ptuj, torek, 9. decembra 2008

® letnik LXI • št. 97 ^ odgovorni urednik:

' Jože Šmigoc j? cena: 0,63 EUR

Natisnjenih:

-t> 12.000 izvodov

^ ISSN 7704-01993 o\

RADIOPTUJ

89,8° 98,2 °I04;3

oddajamo že

45 let

Štajerski

TEDNIK

in

hiSa

(•J DARIL

▼ ^ • • • • •

nagrajujeta obstoječe naročnike.

Več na oglasnih straneh.

Šport Nogomet •

Končali v stilu celotne jeseni

O Stran 11

Po naših občinah

Podgorci •

Premagali še en strmi klanec

O Stran 3

Po mestni občini Ptuj • Prihodnost ZD ogrožajo različni interesi

O Stran 9

Po naših občinah Njiverce • Brez vsega, a ne brez dobrih sosedov

O Stran 24

Štajerski TED

Ptuj • Miklavž že obdaril otroke

Čas obdarovanj in dobrih želja

5. decembra zvečer je bilo tradicionalno ptujsko miklavževanje. Po vsej verjetnosti sta večerna ura in slabo vreme marsikaterega otroka zadržala doma. Zato pa so tisti, ki so prišli, uživali v priložnostnem programu, ki je pospremil prihod prvega od decembrskih prijaznih možakov, ki razveseljujejo zlasti otroke.

Letošnje miklavževanje je v sodelovanju z Mestno občino Ptuj pripravila župnija sv. Jurija. Po krajši igrici je otroke in njihove starše pozdravil Miklavž, spremljali so ga parklji in angelčki. Dela niso imeli, ker se je srečal s pridnimi otroci in jih je tudi obdaril. Zbrane je nagovoril tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan in nato simbolično prižgal mestno praznično okrasje.

Že 15. decembra pa se bodo v MO Ptuj pričele prireditve za predšolske otroke v četrtnih skupnosti, ki jih že tradicionalno izvaja Vrtec Ptuj. Pripravili so več lutkovnih predstav.

Praznični dnevi pa niso namenjeni samo otrokom, temveč tudi odraslim. Čeprav je na vsakem koraku že čutiti grožnjo krize, si lahko brez velikih vsot denarja in napihovanja drug drugemu podelimo največ - ljubezen in srčnost, za Miklavža in ob prihodu še dveh decembrskih prijaznih možakov.

MG

Foto: Črtomir Goznik

Ormož • Tiskovna konferenca M Ptuj • Obnavljajo ograje okrog vrtcev

Rokomet •

18 zadetkov Nastje Prapotnik

O Stran 12

Dobra zapuščina nove vlade

Potem ko je Nova Slovenija na nedavnih volitvah doživela neuspeh in se ni uvrstila v parlament, so njeni člani sklenili, da bodo delo nove vlade budno spremljali in se nanj odzivali. Med redne dejavnosti naj bi tako spadali terenski ogledi in srečanja z volivci, preko katerih bodo poskušali ugotoviti, kje kot stranka so in kaj se je s temi volitvami spremenilo.

Komu bi bile ograje napoti?

Pri kar sedmih enotah Vrtca Ptuj so ograje že tako dotrajale, da bi jih morali že pred leti zamenjati, a vse doslej za te namene ni bilo denarja. Zdaj, ko so jih začeli zamenjevati oziroma vzpostavljati prvotno stanje, pa so se ob nerazumnih administrativnih ovirah pričele pojavljati čisto človeške: ker nekateri ne bodo mogli več uporabljati bližnjic čez zemljišče vrtcev, so začeli ograjam odkrito nasprotovati.

Še ne tako dolgo so bile tudi s strani staršev postavljene odločne zahteve, da se vrtci, kjer so ograje podrte zaradi takšnih ali drugačni vzrokov,

ponovno ogradijo predvsem zaradi varnosti otrok in zagotavljanja varnosti obstoječe opreme na igrišču, ki je bila pogosto tarča vandalske

V soboto so se v Ormožu srečali štirje nekdanji poslanci N.Si: Jože Horvat, nekdanji vodja poslanske skupine N.Si

v državnem zboru in sedanji podpredsednik stranke, Drago Koren, predsednik odbora za notranjo politiko, ki zajema ministrstva za javno upravo, notranje zadeve in pravosodje, v minulem sklicu, in Tone Kokalj, predsednik bivšega odbora za evropske zadeve v DZ, in aktualni podpredsednik stranke ter gostitelj, ormoški župan Alojz Sok, ki je bil v preteklosti podpredsednik stranke N.Si in je vodil odbor za kmetijstvo v DZ.

O Stran 4

objestnosti. Na otroških igriščih so se pogosto zadrževali tudi odrasli otroci. Gre za to, navaja ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž, da želijo ta območja ponovno narediti varna za uporabo, da jih ne bo strah, kaj vse bodo po koncu tedna našli na vrte-ških območjih, saj so zlasti v peskovnikih našli igle, steklovino in še marsikaj drugega, neodgovorni lastniki hišnih ljubljenčkov pa so jih uporabljali tudi za toaleto svojih živali. Dosedanje ograje na vseh dvoriščih vrteških enot varnosti niso zagotavljale; visoke so bile od 1,2 do 1,5 metra, vsak jih je lahko z lahkoto premagal in poškodoval.

O Stran 5

Slovenija • Nova ministrica, stare težave

Patriini oklepniki nekvalitetni, posel se kljub temu nadaljuje

Ministrstvo za obrambo je javnosti predstavilo podatke, ki zadevajo notranjo strukturo naročila oklepnikov 8x8. Ob tem je ministrica Ljubica Jelušič dejala, da so bili ti podatki doslej internega značaja. Dodala je, da bodo nadaljevali z opremljanjem oklepnikov, vendar bodo skušali doseči spremembo določil pogodbe.

Jelušičeva je pojasnila, da so se za razkritje podatkov odločili zato, ker se je v javnosti pojavilo »veliko zavajanj in ugibanj, ki so škodljiva«. Dodala je, da bodo deli pogodbe, ki zadevajo poslovno skrivnost, še vedno zaupni in ne bodo dostopni javnosti. Odločitev o razkritju nekaterih podatkov so sporočili tudi pogodbenim partnerjem, je zatrdila. Ministrica je

Uvodnik

Praznične dileme

poudarila, da zaradi »odstopanj na točki bojne moči in bojnega delovanja« ne bodo mogli izpolniti ciljev, ki so jih obljubili Natu glede oblikovanja bataljonske bojne skupine. Zato bodo po njenem potrebne spremembe pogodbe. Povedala je tudi, da se uradno še niso pogovarjali s pogodbenimi partnerji, ali so »razpoloženi za spremembo notranje strukture naro-

Čeprav sodim med tiste, ki na praznične dni nekaj dajo, me to, kar se dogaja v veselem decembru, ob občutku radosti spravlja v neprijeten položaj, poln dilem. Ne le zaradi zoprne nakupovalne mrzlice, ki nas vsrkava, odvisno od debeline naše denarnice, želja in potreb; bolj zaradi treh decembrskih dobrih mož, ki sicer niso nič krivi - pa vendar, saj vsak zahteva svoje.

Včasih smo poznali le Miklavža in dedka Mraza, ki sta veliko bolj skromno obdarovala vse otroke po vrsti. Po osamosvojitvi in izbruhu kapitalizma pa smo poleg drugih razvad prek luže dobili še tretjega dobrotnika, Božička. Pametni trgovci so priložnost izrabili in tako imamo v najbolj norem mesecu sedaj kar tri dobrotnike. Ubogi starši, babice in dedki pa smo pred dilemo, kako otrokom razložiti, kateri od teh treh je tisti pravi, pa tudi, kateremu naj naročimo darila. Tisti, ki se ne želijo izpostavljati, raje naročijo kakšno darilce kar pri vseh, da bo volk sit in koza cela.

V vernih družinah je sicer bolj doma Miklavž, ki običajno otroke obdaruje, če mu dokažejo, da znajo moliti, sicer ga odnesejo parklji. V manj vernih družinah pa je še zmeraj glavni stari dobri dedek Mraz, ki obdaruje vse »pridne« otroke (porednim samo govori), le kakšno pesmico o sivi kučmi rad sliši. In potem je tu še Božiček, ki je za nekatere del božičnega praznovanja, za nekatere pa nekaj vmesnega, ker se pač dogaja; in če že drugi tedaj nekaj dobijo, zakaj naj bi bil njihov otrok za to prikrajšan. Da o darilih ne govorimo, včasih smo bili otroci zadovoljni, če smo dobili prgišče suhega sadja, piškotov in morda kakšno pomarančo, danes pa so družbene norme praznična obdarovanja postavila v mnogo višji cenovni razred, dogajajo se celo prestižna dokazovanja in pretiravanja.

Kako me mika, da bi, kot včasih, staremu dobremu dedku Mrazu napisal pismo, naj mi pošlje kak evro več, da bom lahko zadovoljil svoje želje in potrebe, naj poskrbi, da se ne bodo dogajale krivice in vedno večje razlike med bogatimi in revnimi, da bodo obdarovani vsi otroci, da bomo imeli pametne in preudarne politike, brez lažnivcev in takih, ki se obračajo po vetru ter opravljajo poslanstvo bolj v svojo kot narodovo korist. Mnogi pa bi bili zadovoljni že, če bi jim v grozečih kriznih časih zagotovil vsaj delovno mesto, da bodo lahko preživeli.

In tako se dogaja, da so praznične vrednote kljub prijetnim občutkom radosti za mnoge razdvojene ter polne dilem, saj se ne morejo odločiti, kateremu od treh dobrotnikov bi dali prednost, kateri je zanje res tisti pravi, ki bi lahko izpolnil njihove želje. Zal se vse to odraža tudi v našem okolju in tudi v politiki. Zato je toliko prerekanja in očitanja. Še sreča, da se otroci s tem (še) ne obremenjujejo in z veseljem sprejmejo darilo od tega ali onega, samo da je lepo in praznično.

Martin Ozmec

čila«. Ob tem je opozorila, da ne smemo »hitro sklepati, da je bil nakup 135 oklepnikov zgrešena investicija«.

Glede dejstva, da Slovenija do leta 2012 ne bo mogla zgraditi bojne bataljonske skupine, ki bi temeljila na oklepnikih 8x8, je poudarila, da bodo morali svetovni javnosti in Natu reči, »da ne zmoremo«. Kot je dodala, »bomo morali imeti dovolj poguma, da rečemo, da načrti niso bili realni in da ne zmoremo«. Pri tem je opozorila, da Slovenija ne bo mogla odstopiti od zaveze Natu o oblikovanju bataljonske bojne skupine.

Ministrica je povedala, da se o tej zadevi še ni pogovarjala z nekdanjim obrambnim ministrom Karlom Erjavcem. Dodala pa je, da se bodo morali z Erjavcem »pogovoriti o marsičem«.

»Se pravi, moja in naloge moje ekipe je, da si pošteno pogledamo v oči in ugotovimo, kateri delovni procesi z vidika strokovnosti so bili v tem ministrstvu prekršeni v preteklosti in so vodili v situacijo, ki danes mogoče povzročajo tudi materialno, moralno in kadrovsko škoda,« je pojasnila.

Ob tem je opozorila, da morajo ugotovitve iskati v objektivnem ugotavljanju odgovornosti, »ki mora potekati znotraj našega sistema in izven«. Kot je dejala, sami ne zmorejo tistega, kar zmoreta računsko sodišče in državno tožilstvo. »Zato bodo nekateri procesi morali potekati tudi z njihovo pomočjo,« je poudarila in dodala, »da se bomo postavljali v njihove vloge in ne bomo nikogar obsojali vnaprej«.

Državni sekretar Uroš Krek je dejal, da je bila leta 2004 sprejeta vizija razvoja do leta 2015 »in ambicija je bila, da bi bila Slovenija do tega obdobja sposobna izvajati operacije na ravni bataljonske bojne skupine«. Ogrodje te bojne skupine, tako Krek, bi bili trije motorizirani bataljoni. Po njegovih besedah so bili cilji spremenjeni leta 2006 in letos, »kjer se predvideva oblikovanje srednje bojne skupine do 2012«. »S kupljeno strukturo vozil niso bili realizirani vsi cilji iz načrtovanih dokumentov,« je ocenil

in dodal, da je bila to posledica »vztrajanja pri finančnem limitu nakupa in nespremenjeni količini vozil na račun bojne moči bataljonske skupine«. Po njegovih besedah ti nakupi ne zagotavljajo celotnega razvoja oblikovanja srednje bojne skupine do leta 2012. »Na to temo bomo imeli februarja z Natom temeljito razpravo,« je poudaril.

Generalni direktor direkto-rata za logistiko Igor Nered je glede izvedbe kakovostnega prevzema oklepnikov pojasnil, da je komisija za kakovost 24. in 27. novembra zavrnila kakovostni prevzem devetih oklepnikov. Kot je dodal, bodo kakovostni prevzem nadaljevali, ko bodo odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti. Pri tem je Nered omenil, da so ugotovili nepopolno dokumentacijo, luščenje barve, napake pri zapiranju zadnjih vrat pri naklonu in napake pri tesnenju ter podvomili glede starosti oborožitvenih postaj in ter-mokamer. Ministrica pa je dodala, da »smo v začetni fazi prevzema vozil, ki so ponavadi polni pozitivnih in negativ

nih ugotovitev«. Po njenem mnenju je pomembno, da se sedaj odpravijo vse pomanjkljivosti, tudi majhne. Glede protikorupcijske klavzule v pogodbi o nakupu oklepnikov je ministrica pojasnila, da se bo v primeru ugotovljenih nepravilnosti ravnala v skladu s klavzulo. Na vprašanje, kako bi uporaba klavzule vplivala na oblikovanje bataljonske bojne skupine, pa je odgovorila, da bomo v primeru uporabe klavzule »v velikih težavah«.

SLS: Vlada naj odstopi od pogodbe s Patrio!

V SLS vztrajajo pri zahtevi, da vlada odstopi od pogodbe s finskim podjetjem Patria. Ne pritrjujejo ocenam ministrice za obrambo Ljubice Je-lušič in njenim besedam, »da ne smemo hitro sklepati, da je bil nakup 135 oklepnikov zgrešena investicija«, so sporočili iz stranke.

V SLS vztrajajo pri zahtevi, da vlada zaradi »nesmotrnosti in pomanjkljivosti v izpolnitvi pogodbe s strani Patrie

takoj odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev morebitne že izplačane kupnine«. Namestnik vodje poslanske skupine SLS Franc Bogovič ob tem predlaga, da bi polovico teh sredstev namesto za nakup oklepnikov finske družbe Patria raje namenili za varčevalne ukrepe države in sanacijo pomembnih strateško gospodarskih podjetij v Sloveniji. Drugo polovico sredstev pa naj bi po Bogo-vičevem predlogu namenili za slovenske enote iz sistema zaščite in reševanja, v katerih sodelujejo tudi prostovoljci. »Prostovoljci in enote sistema zaščite in reševanja bodo zagotovo tudi v prihodnje reševali več slovenskih življenj kot pa finski oklepniki,« meni poslanec. SLS je tudi na osnovi zadnjih informacij glede posla prepričana, da gre za »zgrešeno investicijo in da le morebitna sprememba dela pogodbe s Patrio, kot jo je kot možnost napovedala ministrica, ni dovolj smiselna«. Po mnenju SLS je danes veliko bolj smiselna in potrebna investicija v slovenske enote za zaščito in reševanje.

STA (pripravlja: SM)

Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).

Foto: arhiv

Podgorci • Odprli novo cesto

Premagali še en klanec

Dela na posodabljanju cest so se zaradi hladnega letnega časa končala, zato pa so marsikje v teh dneh našli čas, da odprejo cestne odseke, ki so bili zgrajeni jeseni. Takšna priložnost je bila tudi v soboto v Podgorcih.

Na otvoritvi so se ob novoasfaltiranem klancu zbrali dobro razpoloženi Podgorčani. Najprej je zbranim spregovoril predsednik te krajevne skupnosti Martin Kuko-vec, ki je spomnil, da je v njihovih krajih minilo mnogo let od zadnjega podobnega dogodka. V KS Podgorci upravljajo preko 30 kilometrov javnih poti, od tega je preko 25 kilometrov asfaltnih, ostalo pa makadamskih. Kljub temu, da je situacija na prvi pogled zadovoljiva, je Martin Kukovec potarnal, da je med temi asfaltiranimi cestami novejšega datuma le 3 kilometre, ostale ceste pa je že bolj ali manj potrebne preplastitve ali sanacije. Letos je to že tretji odsek, ki so ga uredili v KS Podgorci.

Sicer pa je bila pot do asfalta na tem klancu dolga. »Že od leta 1923 je bila tu kolovozna

pot, oziroma javno dobro. Z urejanjem drugih poti se je ta nekoliko zapustila, a krajani, živeči ob klancu, so bili odločeni, da se cesta usposobi za vožnjo z današnjimi prevoznimi sredstvi. Tako se je pred 15 leti izdelal projekt za modernizacijo tega cestišča.

Ob tej priložnosti je izročil najvišje priznanje, ki ga župan lahko podeli, pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija, dolgoletnemu prostovoljcu Marjanu Štolfi, ki je za svoje delo z ljudmi sprejel že več priznanj, med njimi tudi priznanje Slovenske filantropi-je, naj prostovoljec 2007. Za kulturne utrinke je poskrbel mladi harmonikar Nejc Krajnčič iz Glasbene šole Ka-rola Pahorja Ptuj, mentorice Marjete Babič.

Zbrane prostovoljce je ptujski župan nagovoril v svojem

imenu in v imenu MO Ptuj. S sprejemom se jim je tudi MO Ptuj zahvalila za vsa plemenita dejanja, ki jih opravljajo v svojem prostem času za skupino ljudi, za katere tako na državni kot lokalni ravni niso uspeli poskrbeti z nekimi sistemskimi ukrepi. Po njegovem prepričanju nobeno bogastvo, noben denar in noben prestiž ne morejo zadržati neke družbe v harmoniji in celoti, če ne znamo poskrbeti za socialno kohezijo. Na področju vzpostavljanja pristne socialne kohezije zagotovo

Cesto so odprli župan Alojz Sok, direktorica Komunalnega podjetja Pavla Majcen in predsednik KS Martin Kukovec.

Pred otvoritvijo je potekal krajši kulturni program; sestavek o novi cesti je prebrala osemletna Ana Hanželič.

Nekaj let je preteklo, da so se uredile mejne in lastniške zadeve, pred petimi leti pa so ta del nekoliko uredili in utrdili, da je bil prevozen vsaj v lepem vremenu. Žal je bil po vsakem neurju klanec neprevozen in potreben obnove. Ko je v občini zavela nova mi-

Ptuj • Župan sprejel prostovoljce ob prazniku

Zahvala za plemenito delo

V poročni dvorani na Ptuju je ptujski župan dr. Štefan Čelan 5. decembra pripravil sprejem za prostovoljce iz humanitarnih organizacij.

selnost, so svetniki ugodno klimo izkoristili in predlagali občinski upravi, da se cesta asfaltira. Cesta ni pomembna le za nekaj živečih ob klancu, ampak za vse Strjance, z vrha je čudovit pogled na nižinski del KS Podgorci.

Mislim, da bi tudi v bodoče morali nadaljevati z istim tempom urejanja cest, saj so ceste tiste, ki nas povezujejo, zbližujejo in v današnjem tempu življenja omogočajo večjo varnost,« je zgodovino in prihodnost povezal Martin Kukovec.

Župan Alojz Sok, ki je skupaj s Pavlo Majcen in Marti-

nom Kukovcem cesto tudi odprl, je na slovesnost s seboj pripeljal tudi dva bivša poslanska kolega - Jožeta Horvata in Draga Korena. Ob tej priložnosti je povedal, da bodo budno spremljali, kako bo v novih razmerah poskrbljeno za podeželski prostor, in če bo sedanja vlada tako prijazna do občin, kot je bila prejšnja, si upa obljubiti, da bodo nadaljevali z istim tempom gradnje cest kot doslej. Povedal je, da so za asfaltiranje ostali večinoma klanci, ob katerih živi le malo ljudi, so pa te ceste pomembne, ker povezujejo hrib in doli-

no. Po njegovem mnenju je bilo v preteklosti v ormoški občini premalo vlaganj v ceste in sedaj je prišel čas, da se to popravi. Tako je naravnan tudi proračun za prihodnje leto in župan Sok verjame, da ga bodo svetniki podprli.

Ob tej priložnosti so krajani pripravili krajši program, v katerem so zapeli Ljudski pevci iz Podgorcev, zaigrali so mladi muzikanti, Ana Han-želič pa je prebrala svoj sestavek. Družno so se sprehodili po novem asfaltu, nato pa druženje nadaljevali v domu krajanov. Viki Klemenčič Ivanuša

zelo pomembno vlogo igrajo vsi tisti, ki so na takšen ali drugačen način povezani s solidarnostjo, solidarno pomočjo tistim ljudem, ki so te pomoči najbolj potrebni. Na dan prostovoljstva, 5. decembra, se je ptujski župan na sprejemu v poročni dvorani Mestne hiše zahvalil vsem, ki v MO Ptuj delajo iz srca za druge. Poslanstvo prostovoljcev poskuša po najboljših močeh podpirati kot Štefan Čelan in kot župan MO Ptuj.

MG

Ptuj • Mestna organizacija Rdečega križa

Ljudem primanjkuje hrane

Mestna organizacija RK Ptuj je bila ustanovljena januarja leta 2006. Skupaj s 15-članskim upravnim odborom šteje 107 članov. Predsednikuje ji Rozika Ojster-šek. Kot humanitarna organizacija želijo po najboljših močeh pomagati pomoči potrebnim.

Foto: Črtomir Goznik

Ptujski župan dr. Štefan Celan je Marjanu Stolfi za njegovo dolgoletno prostovoljno delo izročil priznanje pečat Ptuja z likom sv. Jurija.

Pri svojem delu se osredo-točajo predvsem na socialno ogrožene starejše ljudi. V sodelovanju s šolsko svetovalno in socialno službo pa pomagajo tudi pri letovanju otrok v Punatu. Za stroške zdravstvenega dela poskrbi zavarovalnica, pri prispevku staršev, ki znaša 120 evrov, pa pomagajo vsem tistim staršem, ki tega prispevka ne morejo plačati. Pri tem si pomagajo z donacijami.

Socialna slika razmer je tudi v MO Ptuj iz dneva v dan slabša. Če so v začetku pomagali s petimi prehrambenimi paketi, jih bodo v letošnjem letu razdelili skupaj že 105. Nekateri so v začetku delovanja MO RK Ptuj celo menili, da na Ptuju prehrambenih paketov sploh ne bo treba deliti, ker razmere niso kritične. V Območnem združenju RK Ptuj bodo letos razdelili že 6010 prehrambenih paketov. Potreb pa je še veliko več.

Za največji uspeh MO RK Ptuj pa Rozika Ojsteršek šteje vzpostavitev evidence krvodajalcev za območje MO Ptuj, to jim je uspelo po 32 letih prizadevanj. Po novem imajo krvodajalci iz MO Ptuj tudi

poseben termin za odvzeme krvi.

Lani je MO RK Ptuj oziroma njen 15-članski odbor opravil 2169 ur prostovoljnega dela, na ravni Območnega združenja RK Ptuj pa je 334 prostovoljcev opravilo 14367 ur prostovoljnega dela. Ob 5. decembru, dnevu prostovoljcev, so se v številnih okoljih poklonili prostovoljnemu delu. Univerzalna deklaracija o prostovoljstvu je bila sprejeta na 16. svetovni konferenci v Amsterdamu leta 2001. Deklarira ga kot enega temeljnih kamnov civilne

družbe, ki oživlja najpleme-nitejša stremljenja človeštva, prizadevanje za mir, svobodo, priložnost, varnost in pravičnost za vse ljudi.

Tudi v MO RK Ptuj podpirajo idejo o ustanavljanju trgovin za socialno ogrožene in nezaposlene, ki so jo predstavili člani pokrajinskega ekonomsko-socialnega sveta spodnjega Podravja na svoji seji prejšnji teden. Glede na krizo, ki se bo še poglabljala, bodo takšne trgovine, kot jih tujina že dolgo pozna, več kot potrebne.

MG

Foto: Črtomir Goznik

Rozika Ojsteršek, predsednica MO RK Ptuj: »Socialna stiska ljudi je iz dneva v dan večja, tudi v MO Ptuj.«

Foto: vki

Foto: vki

Ptuj • Spodnjepodravske koncesijske zagate

Kdo koga zavaja?

O podeljevanju koncesij na Ptujskem je bilo v letih, odkar jih zakonodaja omogoča, napisanega že veliko, saj to območje izstopa v slovenskem prostoru po podeljevanju koncesij.

Potem ko so koncesije pričele ogrožati obstoj Zdravstvenega doma Ptuj, se je podeljevanje - tudi na pritisk sindikalistov - začasno ustavilo, vsaj kar zadeva MO Ptuj. So pa zunanje občine mimo sklepov in usmeritev kolegija županov v zadnjih letih podelile kar nekaj koncesij in to prakso nadaljujejo; župani so prepričani, da jim to pripada, češ da nikomur nič ne jemljejo, pri tem pa dokazujejo, da zaradi tega ni ogroženo delovanje ptujskega zdravstvenega doma.

MO Ptuj je v zvezi z reševanjem dilem nadaljnjega razvoja primarnega zdravstvenega varstva v MO Ptuj sprejela nekatera stališča, sedaj pa se jih za razliko od drugih občin drži kot pijan plota. Na seji 28. junija 2004 je mestni svet sklenil, da Zdravstveni dom Ptuj ostane osrednji izvajalec osnovne zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstve

ne službe, kar je v interesu MO Ptuj pri oblikovanju regije Spodnje Podravje. MO Ptuj ne nasprotuje drugačnim oblikam organiziranosti primarnega zdravstvenega varstva, če se uskladijo interesi med javnim zavodom in kandidati za zasebno koncesijo, da bi se zagotovil kvalitetnejši razvoj zdravstvene dejavnosti. Zdravstvenemu domu Ptuj pa je bilo naloženo, da mora koordinirati dejavnost zdravstva v javnem in zasebnem zdravstvu tako, da se bodo storitve in odnos zdravnikov koncesionarjev in zdravnikov Zdravstvenega doma Ptuj do pacientov ne glede na obliko organiziranosti zdravstvenega varstva nenehno izboljševali. Mestni svet je takrat tudi podprl sklep kolegija županov Spodnjega Podravja, da do nadaljnjega nobena občina ne bo podeljevala koncesij za področje primarnega zdravstvenega varstva.

Zdravstvenemu domu Ptuj so takrat tudi naložili, da pri

pravi strokovna izhodišča za uveljavljanje širitve javne zdravstvene mreže, ki jih bodo nato posredovali Ministrstvu za zdravje. Mestni svet je tudi pozval Zdravstve

ni dom Ptuj in kandidate za koncesije k nadaljnjemu konstruktivnemu dialogu.

Od sklepa mestnega sveta v zvezi z vprašanji in dilemami nadaljnjega razvoja primarnega zdravstva v MO Ptuj in v Spodnjem Podravju so minila štiri leta, zato bi bil že skrajni čas za neke vrste inventuro glede nespoštovanja sklepa kolegija s strani nekaterih županov v tem prostoru in glede na nove vloge za podelitev koncesij, za katere je največji interes na področju zobozdravstva za odrasle. V MO Ptuj še vedno spoštujejo sklep iz junija 2004, zato

novim vlogam niso ugodili, pri tem pa še vedno zapisujejo, da je mestni svet MO Ptuj sprejel sklep, s katerim je odločil, da do nadaljnjega nobena občina na območju Spodnjega Podravja ne bo podeljevala koncesij za področje primarnega zdravstvenega varstva.

Župani občin soustanoviteljic JZ ZD Ptuj so v tem času podelili več koncesij, letos v Markovcih in Dornavi. MO Ptuj za zdaj odlaga razpravo o nadaljnjem podeljevanju koncesij do novih usmeritev Ministrstva za zdravje na tem področju, čeprav so v vmes

Foto: Črtomir Goznik

Zobozdravniki za odrasle ptujskega ZD so podali vloge za koncesije, pa jim MO Ptuj ni ugodila.

nem obdobju lokalne skupnosti prejele usmeritve glede podeljevanja koncesij na primarni ravni. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je v nekem pogovoru z zainteresiranimi kandidati za koncesije dejal, da bo tudi on podpisal vloge za koncesije, če sklepa iz leta 2004 ne bodo spoštovali župani drugih občin na Ptujskem. To se je zgodilo, v MO Ptuj pa še vedno čakajo neke bolj otipljive informacije okrog koncesij, ker v taki obliki, kot so sedaj, po njihovem prepričanju niso sprejemljive. Slišati je tudi, da proti koncesijam ni niti direktorica JZ ZD Ptuj, a ob tem pravi, da bo to politična odločitev. Novi minister za zdravje RS Borut Miklavčič pa je že povedal, da je za ohranitev doseženega obsega pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in za razvoj javnih zdravstvenih domov, ki morajo biti skupaj s koncesionarji steber osnovnega zdravstva.

Splošna razprava o koncesijah je v tem trenutku lahko le izgovor, ker bi medtem že morali konkretno odgovoriti na vseh sedem alinej sklepa o prihodnosti primarnega zdravstvenega varstva na Ptujskem iz leta 2004, saj so tudi razlage o tem, kaj je boljše, javno ali zasebno, bolj ali manj jalove, štejejo edino rezultati o zdravju ljudi oziroma dostopnost do zdravstvenih storitev.

MG

Ormož • Tiskovna konferenca nekdanjih poslancev

Nova vlada našla dobro zapuščino

Potem ko je Nova Slovenija na nedavnih volitvah doživela neuspeh in se ni uvrstila v parlament, so njeni člani sklenili, da bodo delo nove vlade budno spremljali in se nanj odzivali. Med redne dejavnosti naj bi tako spadali tudi terenski ogledi in srečanja z volivci, preko katerih bodo poskušali ugotoviti, kje kot stranka so in kaj se je s temi volitvami spremenilo.

Zato so se v soboto v Ormožu srečali štirje nekdanji poslanci N.Si: Jože Horvat, nekdanji vodja poslanske skupine N.Si v državnem zboru in sedanji podpredsednik stranke, Drago Koren, predsednik odbora za notranjo politiko, ki zajema ministrstva za javno upravo, notranje zadeve in pravosodje, v minulem sklicu, in Tone Kokalj, predsednik bivšega odbora za evropske zadeve v DZ, in aktualni podpredsednik stranke ter gostitelj, ormoški župan Alojz Sok, ki je bil v preteklosti podpredsednik stranke N.Si in je vodil odbor za kmetijstvo v DZ.

V uvodu je Alojz Sok povedal, da še vedno analizirajo dogodke ob volitvah in da ugotavljajo, da je N.Si v preteklem mandatu pokrivala izredno težka ministrstva. Bistven razlog za neuspeh na volitvah vidijo v tem, da se desna politična opcija ni postavila kot desni blok. Zato je dobršen del volivcev šel na volitve z željo, da zagotovi mandatarja desne opcije, preslišali pa so opozorila, da če N.Si ne bo prišla v parlament, ne bo desne vlade. In to se je uresničilo, je analiziral Alojz Sok, ki je pregledal tudi, kakš

no politiko namerava sedanja vlada uresničevati na področju kmetijstva. Bil je mnenja, da je dobro zastavljena in da odraža večletna prizadevanja N.Si na tem področju: hitrejše izplačevanje subvencij, premik na začetek leta, težnja k večji samopreskrbi Slovenije s hrano in varovanje kmetijskih zemljišč. Glede lokalne samouprave pa se mu zdijo stvari nedodelane, omenja pa se tudi sprememba financiranja občin. Alojz Sok upa, da

ne v smeri, kot jo napoveduje župan Jankovič, ker sicer se bodo začeli projekti v podeželskih občinah ustavljati.

Nova vlada je ultracentralistična

Jože Horvat je poudaril, da N.Si ni neparlamentarna stranka, saj so zastopani s kar dvema poslancema v evropskem parlamentu. Na domačem prizorišču pa bodo budno spremljali, če bo nova vlada nadgrajevala to, kar je

prejšnja začela. "Gotovo so določeni projekti, ki presegajo projekt ene vlade," je prepričan Horvat. Kljub temu bodo vladi privoščili 100 dni gentlemenskega spremljanja njihovega dela. V N.Si se zavedajo, da prihajamo v obdobje negotovosti, da se bo treba drugače obnašati. Pri analizi koalicijskega sporazuma so bili presenečeni, da gre za sporazum in ne pogodbo, ki bi podpisnike zavezovala. Čeprav bo ponekod v tej krizi

potrebno bliskovito reagirati. Pogrešajo večjo aktivnost te vlade, da bi preko finančnih injekcij zaščitila realni sektor pred udarom krize. Preseneča jih izjava, da se ta vlada ne bo več veliko ukvarjala z gospodarskimi subjekti, ki imajo že leta težave. Horvat, kot nekdanji delavec Mure, je izrazil skrb za svoje nekdanje podjetje. Prav tako so ga presenetile vesti te dni, da ne bo širitve pomurske avtoceste. "Lani decembra sem

dal predlog za razširitev pomurske avtoceste, ki nima odstavnih pasov, ožji pa so tudi vozni pasovi. Iz ministrstva so menda sporočili, da s tem ne bo nič, čeprav so bili sprejeti zavezujoči sklepi in naročeni projekti," je razočaran Horvat, ki vzrok vidi tudi v tem, da v ministrski ekipi ni nikogar iz SV Slovenije. "Vse vlade so bile bolj ali manj centralistične, ampak ta je pa ultracentralistična, neka ljub-ljansko-primorska naveza," si je dal duška Horvat.

Drago Koren je prepričan, da ima sedanja vlada dobro podstat, na kateri lahko gradi. Želi si, da bi se čim prej končala zadeva Patria, ki je odigrala negativno vlogo tudi pri volitvah, sicer pa ima veliko zaupanje v novo ministrico.

Tone Kokalj je poudaril, da je prišel čas, ko bodo lahko s polnimi pljuči izvajali svojo politiko, saj niso več vezani na nikogar. Osvobodili se bodo tudi dela sodelavcev, ki so se jim pridružili, ko so bili na vladi in ta proces vidijo kot zdravo čiščenje zdravega jedra. Člani N.Si bodo budno spremljali, kako se politika odraža v vsakdanjem življenju, poskušali bodo prisluhniti ljudem na terenu in biti njihov advokat. Viki Klemenčič Ivanuša

Ptuj • Obnavljajo ograje okrog vrtcev

Komu bi bile ograje napoti?

Območja vrtcev morajo biti ograjena. Pri kar sedmih enotah Vrtca Ptuj so ograje že tako dotrajale, da bi jih morali že pred leti zamenjati, a vse doslej za te namene ni bilo denarja. Zdaj, ko so jih začeli zamenjevati oziroma vzpostavljati prvotno stanje, pa so se ob nerazumnih administrativnih ovirah pričele pojavljati čisto človeške: ker nekateri ne bodo mogli več uporabljati bližnjic čez zemljišče vrtcev, so jim začeli odkrito nasprotovati.

Še ne tako dolgo so bile tudi s strani staršev postavljene odločne zahteve, da se vrtci, kjer so ograje podrte zaradi takšnih ali drugačni vzrokov, ponovno ogradijo predvsem zaradi varnosti otrok in zagotavljanja varnosti obstoječe opreme na igrišču, ki je bila pogosto tarča vandalske objestnosti. Na otroških igriščih so se pogosto zadrževali tudi odrasli otroci. Gre za to, navaja ravnateljica Vrtca Ptuj Bo-žena Bratuž, da želijo ta območja ponovno narediti varna za uporabo, da jih ne bo strah, kaj vse bodo po koncu tedna našli na vrteških območjih, saj so zlasti v peskovnikih našli igle, steklovino in še marsikaj drugega, neodgovorni lastniki hišnih ljubljenčkov pa so jih uporabljali tudi za toaleto svojih živali. Dosedanje ograje na vseh dvoriščih vrteških enot varnosti niso zagotavljale; visoke so bile od 1,2 do 1,5 metra, vsak jih je lahko z lahkoto premagal in poškodoval.

"Sedaj smo resno pristopili k sanaciji ograj. Kljub temu da so že obstajale, je nastala cela vrsta predvsem birokratskih ovir. Potrebujemo nič koliko soglasij, čeprav ničesar ne spreminjamo, ampak samo zamenjujemo dotrajane in uničene ograje, zato je povsem nelogično in nerazumljivo, da je tolikšen odpor do teh ograj in toliko problemov, kajti nismo jih pričakovali. Še bolj pa je to nerazumljivo, ker smo bili več kot deset let tarča očitkov zaradi slabih ograj, slabih igrišč in uničenih igral, ko pa smo se lotili dela, pa je naenkrat milijon pomislekov. Odločila sem se, da bomo vztrajali do konca. Območje, ki je namenjeno dejavnosti predšolskih otrok, je potrebno tako zaščiti, da bodo otroci na teh območjih v prvi vrsti varni

Foto: Črtomir Goznik

Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj: »Za ponovno namestitev dotrajanih vrteških ograj si prizadevamo že desetletja. Zdaj, ko smo pričeli delati, pa se pojavljajo problemi.«

in da bo oprema, ki ni male vrednosti, vzdržala vsaj nekaj časa. Naša igrišča, ki smo jih leta in leta opremljali, so bila pogosto tarča vandalov, marsikatero igralo so izkopali in vrgli v Grajeno ali pa smo jih našli kje drugje, na primer v garažnih hišah po Ptuju; nazadnje smo eno našo klop našli pri trgovini Spar. Mislim, da je tudi to, če igrišče opremiš in ni ustrezno zavarovano, posredno zapravljanje premoženja," je o začetku sanacije pri sedmih enotah Vrtca Ptuj povedala ravnateljica Božena Bratuž.

Ne burijo samo ograje ...

Čisto vse površine, kjer bi se in kjer se igrajo otroci, bodo zavarovali tako, da bodo lahko brezskrbni v igri in da bo zaščitena tudi vsa oprema. Vse premoženje in ograje bodo pod video nadzorom. Ugotovili so namreč, da sama ograja ne zagotavlja varnosti. Odločili so se za take ograje, kakršne ima večina vrtcev v Sloveniji. Predpis, ki odloča, da je ograja lahko visoka 1,2 metra, v nobenem primeru

ne zaščiti območja pred van-dalizmom. Odločili so se za višje ograje; ker so tudi nekatere tovarne in odlagališče za odpadke ograjeni z ograjami, ki so višje od 2,5 metra. Vrte-ške bodo visoke dva metra, zato ne vidijo, zakaj bi te sedaj burile duhove, če so potrebne. V bistvu pa itak samo nadomeščajo dotrajale in poškodovane. Kljub ograjam bodo območja vrtcev še vedno zelo odprta in ne bodo omejevala njihove uporabe.

Sicer pa se vprašanje zaščite vrteških območij zastavlja že skoraj tri desetletja, toliko časa namreč ravnateljica izpostavlja to problematiko. Gre namreč za precejšnja sredstva. Do letos tega denarja ni bilo, zdaj, ko imajo, pa se dogaja, da se mora javni interes skorajda umikati pred zasebnim.

Celotna investicija v ograje vseh sedmih vrtcev je vredna 250 tisoč evrov. V tem trenutku ograjujejo dva vrtca, med drugim si za te posege pridobivajo tudi mnenje mestnega arhitekta. Če bo vreme ugodno, naj bi že do konca januarja 2009 pri vseh sedmih enotah namestili nove ograje.

Ptujski mestni svetniki pa

bodo te dni odločali tudi o prodaji nekaterih vrteških zemljišč. Gre za zemljišča, na katerih so vrtec ob Potrčevi 9/ a, centralna kuhinja, pralnica, na nek način srce Vrtca Ptuj. S tem bo MO Ptuj realizirala že nekaj let star sklep o prodaji teh zemljišč za potrebe širitve Doma upokojencev Ptuj. Čeprav gre za načrtovano prodajo, ta (spet) povzroča precej razburjenja. Ptujski župan umirja žogico, ko pravi, da bo pogodba tako zapisana, da bo zavarovala vrteške interese oziroma interese predšolske vzgoje. V nobenem primeru vrteške dejavnosti na tem območju ne bo mogoče ukiniti, dokler ne bo zgrajen nov vrtec. MO Ptuj si bo s prodajo teh zemljišč zagotovila denar, da bo lahko začela gradnjo velikega vrtca ob Osojnikovi cesti v letu 2010. Ta bo imel enake zmogljivosti, vendar bo zgrajen že po novih standardih in normativih, naredili pa bodo vse, da bi do gradnje prišlo že v letu 2009. Dogovor o tem je star že nekaj let, iz njega pa izhaja, da bo v novem vrtcu ob Osojnikovi cesti imela svoje prostore tudi uprava. Kot je povedala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž, jih ta prodaja skrbi, ker na drugi strani še ni zgrajen novi vrtec. Pričakovali so, da bo do prodaje prišlo, ko bo novi vrtec že zgrajen, tako se je vsaj ves čas govorilo.

Zgodba vrteških ograj je podobna zgodbi o obnovljenem otroškem igrišču v Mestnem parku. Ko se dogaja, je na Ptuju potrebno postavljati ovire ne glede na posledice, čeprav gre predvsem za pozitivne premike - in za naše največje bogastvo, otroke, ki naj bi odraščali v kvalitetnem in vzpodbudnem okolju.

MG

Foto: Črtomir Goznik

V tem trenutku urejajo ograje pri dveh vrteških enotah; na fotografiji je vrtec Med vrti.

Od tod in tam

Gorišnica • Adventni venec velikan

-' -j... .^./-v.

V Gorišnici prepričano trdijo, da imajo največjega - adventni venec namreč. Verjetno jim bo treba kar pritrditi, saj njihov adventni ponos zelo suvereno kraljuje na občinski tržnici; namestili so ga na poseben drog, ki bo na koncu adventnega časa, ko bodo venec sneli, služil za postavitev novoletne jelke. Gorišniški adventni venec sta po naročilu občinskega vodstva izdelala Stanko Arnejčič in Jožef Meško. Po podatkih naj bi imel kar dobrih šest metrov premera, obseg pa naj bi pokazal polnih 18 metrov, medtem ko naj bi se širina smrečnatega oboda ustavila pri 70 centimetrih. "Adventni venec je zunanje znamenje, da želimo ta čas preživeti bolj duhovno, v dobrih delih in iskanju sprave z drugimi ter s samimi seboj. Zelene vejice v vencu predstavljajo upanje, neprekinjeni krog pa neskončnost in večnost. Štiri svečke ali lučke pa so označbe za štiri ad-ventne nedelje," je o pomenu adventnega venca povedal njegov izdelovalec Stanko Arnejčič.

SM

Ljutomer • Srečanje starejših krajanov

Foto: NS

Krajevna skupnost (KS) in Krajevna organizacija Rdečega križa (KO RK) Ljutomer sta pripravila tradicionalno družabno srečanje krajanov v starosti 70 in več let. V prostorih restavracije ljutomerskega hotela se jih je zbralo okoli 180, nagovorili pa so jih podžupan občine Ljutomer Franc Slokan, predsednik KS Ljutomer Franc Makoter, predsednica OO RK Ljutomer Vera Bogdan in predsednica KO RK Mira Azzeh. V kulturnem programu so nastopili učenci osnovne šole Ivana Cankarja in pevke ljutomerskega društva upokojencev.

Ljutomer • Deveti Miklavžev pohod

Foto: NS

Odbor za šport in rekreacijo pri Območni obrt-no-podjetniški zbornici Ljutomer je pripravil tradicionalni, že 9. Miklavžev pohod. Tokratnih udeležencev - obrtnikov in podjetnikov, zaposlenih delavcev in družinskih članov -je bilo 59, pot pa je vodila od Kri-ževcev skozi Iljaševce, Staro Novo vas, Bunčane, Veržej in Banovce, do štartnega mesta pri gostinskem obratu Irene Slavič v Križevcih. Relacijo v dolžini 12 kilometrov so brez težav obvladali vsi sodelujoči, še zlasti zaradi vmesnega počivališča z okrepčilom na kmetiji Anice in Jožeta Osterca v Bunčanih, kjer je udeležence nagovoril tudi župan občine Veržej Slavko Petovar.

Ptuj • Žveglin sejem ljubiteljskih kulturnikov

Da se na žvegle ne pozabi

Peti Žveglin sejem, ki je prejšnji teden potekal v prostorih Stare steklarske delavnice, je bil letos še bolj pisan kot sicer. 14 razstavljavcem, ki so se predstavljali z različnimi umetniškimi izdelki, so se pridružili tudi glasbeniki in gledališčniki, obiskovalci pa so lahko sodelovali v različnih delavnicah in zaigrali tudi na pravo haloško žveglo.

Prvi Žveglin sejem je bil izpeljan leta 2003 z namenom, da se kulturno dogajanje predstavi v obliki sejma in na ta način privabi tudi tiste po

sameznike, ki sicer niso ljubitelji kulturnih prireditev. »Živimo v času, ko se vse prodaja, in zato smo se odločili, da tudi kulturnikom ponudimo

možnost, da na ta zanimiv in hkrati vesel način tržijo svoje izdelke. Bolj ali manj imajo ljudje možnost videti samo tisto, kar se dogaja na odru, s

Letos je bilo 14 razstavljavcev.

sejmom pa smo jim približali tudi dogajanje za odrom, jim omogočili druženje z ustvarjalci glasbe, gledaliških iger, pisatelji in ostalimi umetniki ter jim tako omogočili stik z nečim, kar se sicer na odru samem ponavadi ne vidi. To je tudi posebnost Žveglinega sejma, ki ima letos zastopana vsa področja kulture,« je pojasnila Nataša Petrovič, vodja Javnega sklada za kulturne dejavnosti OI Ptuj, ki je skupaj z Zvezo kulturnih društev organizator omenjenega dogodka.

14 razstavljavcem, ki so se udeležili letošnjega sejma, so dogajanje pomagali popestriti še KUD Vitomarci s simpatično gledališko igro Pav-lihova radovednost, vokalna skupina Musica, premierno pa se je občinstvu predstavila tudi instrumentalna skupina Musung. Novost, ki so jo vpeljali v letošnji program, so delavnice. Prva je bila povezana s prazničnim decembrom, na njej pa so obiskovalci z men-

Jože Vidovič je predstavil izdelovanje žvegle.

torico Nežko Belca barvali pirhe in ustvarjali novoletne okrase. Druga je bila neposredno povezana s samim sejmom in prvič v petih letih Žveglinega sejma so obiskovalci lahko zaigrali tudi na glasbilo, po katerem je sejem poimenovan: pravo haloško žveglo. Edini izdelovalec žvegl v naših krajih Jože Vi-dovič je predstavil postopek načina izdelave tega instrumenta. Na zanimivo glasbilo, ki se uporablja vse redkeje, pa so obiskovalci lahko tudi zaigrali.

Vidovič je začel izdelovati žvegle pred štirimi leti z namenom, da oživi ta čudoviti instrument. »Na Radiu Ptuj sem poslušal oddajo o žvegli, in ker sem slišal, da jih v Halozah nihče več ne izdeluje, sem se odločil, da poskusim sam. Ko sem jih začel izdelovati, sem vzljubil to delo.

Sam sem mizar, tako da sem vajen dela z lesom, a izdelava takega instrumenta zahteva resnično veliko natančnosti. Plast je zelo tanka, na najde-belejšem mestu meri okrog dva milimetra, zato hitro poči. Posebej pazljiv moraš biti pri struženju in ko delaš luknjice. Teh je šest majhnih, ki so za prste, in ena velika - ustna. Žvegle izdelujem ljubiteljsko, nisem jih še nikoli prodajal. Izdelujem jih zato, da obdržimo tradicijo, da se na žvegle ne pozabi,« je povedal Vidovič. Sicer pa je kot zanimivost predstavil podatek, kako pomembno vlogo pri žvegli ima navaden plutast za-mašek, ki določi ton piskanja. Ta in pravilno izdelane luknjice pomembno vplivajo na to, kako žvegla zveni, da pa je tudi navzven popolna, mora biti izdelana iz lesa slive, ki ji da pravo barvo in videz.

Dženana Bečirovič

Hum • Miklavževanje za malo večje

Ptuj • Jožica pri predsedniku države

Veselo druženje ob delu

Člani Prosvetnega društva Antona Trstenjaka s Huma imajo celo leto polne roke dela. S svojo pesmijo in delavnicami iz najrazličnejših naravnih materialov ohranjajo našo kulturno dediščino in jo prenašajo na mladi rod.

Tudi v decembru so imeli in še bodo imeli kar nekaj delavnic in predstavitev. Anica Ratek je povedala, da je bila odmevna delavnica na OŠ Ormož, kjer so z učenci višjih razredov izdelovali smrekovo vejico s storži, svečami in okraski iz krep papirja v kombinaciji z drugimi naravnimi

materiali. Podobna delavnica jih te dni čaka tudi na OŠ Velika Nedelja. V Dražencih pa jih poznajo po izdelkih iz koruznega ličja. Tam so gospodinjam že prikazale tehniko izdelovanja predpražnikov, podstavkov in različnih figuric, v naslednjih dneh pa bodo odprli tudi razstavo

nastalih izdelkov, ki jo bodo člani popestrili s pesmijo.

Zelo delovna je bila tudi članica društva Anica Jaušo-vec s Huma, ki je iz krep papirja izdelala celotne jaslice z vsemi pripadajočimi figurami. Razstavili so jih v sklopu Slovenske razstave jaslic, ki je vse do januarja na ogled v

Ob prijetnem druženju so nastali parklji, miklavži in drugi domiselni izdelki iz medenega testa, ki so razveselili otroke in odrasle na miklavžev večer.

Veržeju.

Vsako leto okoli miklavževega pa si člani Prosvetnega društva Antona Trstenjaka privoščijo tudi kakšen večer popolnoma zase kot zaključek celoletnega dela. Letos pa tudi na zaključku niso imeli miru. Ta večer so to izkoristili za peko parkljev. 14 članic in člana društva se je zbralo na kmetiji Marte Gre-gorec v Cerovcu, kjer so se jim pridružile še pridne predice in iz medenega testa so spekli parklje za vso mladež. Nastale so zelo zanimive figure, ki so jih domiselne in nagajive ženske opremile z vsem, kar parkelj pri svojem delu pač potrebuje. Ob tem so spekle še kaj za pod zob, odlične Martine kvasenice v krušni peči so vsem dobro teknile, poplaknili pa so jih z znamenitim Pehtinim čajem.

Tako so skupaj preživeli nepozaben večer. V društvu pa se že pripravljajo tudi na božično stojnico v Ormožu in lepo navado, ki jo negujejo vsako leto. Na božični večer namreč člani društva v humski cerkvi na klopi pripravijo svoje izdelke za vse obiskovalce polnočnice, ki si domov odnesejo njihovo prijazno pozornost.

Viki Klemenčič Ivanuša

Starost ni žalost

73-letna Jožica Štumberger se s pisanjem ukvarja od svojega 16. leta naprej. Doslej je izdala že osem knjig, zadnja Starost ni žalost je izšla pred nekaj meseci, ravno zaradi te pa jo je k sebi povabil celo predsednik države dr. Danilo Türk.

Čeprav je Štumbergerjeva začela pisati pesmi pred skoraj 60 leti, je od izdaje njene prve pesniške zbirke minilo natanko desetletje. Pisanje je bilo zmeraj njena ljubezen, a so njena dela večinoma ostala skrita in pozabljena. Ob vseh obveznostih, ki jih je imela, je njena ljubezen do poezije ostala prezrta. Z leti in starostjo pa je v njej vedno bolj gorela želja, da svoje pesmi pokaže tudi javnosti. Takoj po odhodu v pokoj je Štumbergerjeva dojela, da ji bo odtlej čas bolj naklonjen in ravno takrat se je zanjo začelo najplodnejše pisateljsko obdobje. Ustvarjala je leta in leta in v samozaložbi objavila kar osem pesniških zbirk. S svojimi deli se je predstavila pred nekaj meseci tudi v Celju, kjer je gostoval predsednik države dr. Danilo Türk. Ob tej priložnosti mu je Štumbergerjeva podarila svojo zadnjo knjigo, nekaj tednov zatem pa mu je poslala tudi pismo, v katerem ga je prosila za njegovo mnenje o njenih pesmih. Samo tri dni potem je pisateljica dobila povabilo iz Urada predsednika vlade. Pred natanko mesecem se je na vabilo tudi odzvala in predsedniku ob

Pfiií f

n r^ffi

Mr \a

Foto: DB

Jožico Štumberger je sprejel predsednik države.

tej priložnosti podarila vseh osem knjig.

»Bila sem presenečena in vesela, da me je sprejel. Je zelo prijazen in simpatičen človek. Pogovarjala sva se o mojem delu, pojasnila sem mu, da sem slepa na desno oko, a da me to ne ustavi in da kljub vsemu zelo rada pišem. Dejala sem, da enostavno ne morem nehati, da je poezija moja ljubezen, on pa mi je izrekel nekaj spodbudnih besed,« se spominja Štumbergerjeva. Čeprav je njena osma knjiga izšla šele letos, pa gre že deveta v kratkem v tisk, njen naslov bo Pesem, moja ljubezen.

Dženana Bečirovič

Foto: Lazar

Markovci • Na 16. seji prvič z računalniki

V proračunu bo dobrih 5 milijonov evrov

Svetniki občine Markovci so obsežno gradivo za 16. redno sejo prvič prejeli po elektronski pošti, zato so na seji prvič uporabljali osebne računalnike, ki so jih prejeli na prejšnji seji. Sicer pa so sprejeli občinski program varnosti, ki uvaja redarsko službo, ter proračun za prihodnje leto z dobrimi 5 milijoni prihodkov, soglašali pa so tudi s 3,2-odstotnim povišanjem cen nekaterih storitev.

Foto: M. Ozmec

Markovski svetniki so prvič obsežno sejno gradivo sprejeli po elektronski pošti, zato so med obravnavo prvič uporabljali nove osebne računalnike.

Kot je pojasnil Branko Osterc, vodja občinske re-darske službe pri Skupni občinski upravi, so občinski program varnosti pripravili v sodelovanju s policijsko postajo in drugimi subjekti, ki so zadolženi za varnost občanov. Ena bistvenih novosti, ki jih prinaša ta dokument, je uvedba redarske službe, katere pooblastila in pristojnosti so v skladu z zakonom določena v tem programu. Uvedba redarske službe nalaga občini, da zagotovi 50 odstotkov potrebnih sredstev za njeno izvedbo, kar naj bi v prihodnjem letu za občino Markovci pomenilo okoli 2.766 evrov dajatev, preostalih 50 odstotkov naj bi zagotovili iz državnih virov. Za sedaj je predvideno, da naj bi redarsko službo v vseh občinah Spodnjega Podravja izvajali trije redarji.

Ko so razpravljali o vsebini občinskega programa varnosti, je Konrada Janžekovi-ča zanimalo, kako bo lahko občinski redar ukrepal glede uživalcev in prekupčevalcev mamil, ki jih je zadnje čase vse več, predvsem ob jezu v Markovcih ter ob učni poti

v Šturmovcih, kajti policija se po njegovem prepričanju tega izogiba. Dogajanje je toliko bolj zaskrbljujoče, ker je zadnje mesece na omenjenih mestih mogoče zaslediti tudi sledove uživalcev trde droge, namreč injekcijske igle. Osterc je pojasnil, da bodo imeli redarji pooblastilo, da v takih primerih lahko kršitelja zadržijo do prihoda policistov, vendar največ eno uro, zato pričakujejo tesnejše sodelovanje s policijo.

Stanislav Toplak je sicer pozdravil program varnosti, skeptičen pa je bil zaradi domnevnega podvajanja vlog, saj naj bi se po njegovem delo redarjev v nekaterih segmentih poistovetilo z delom policije. Osterc mu je pojasnil, da obstaja še naprej razlika, saj so pristojnosti redarjev drugačne od pristojnosti policistov, razlika pa je tudi v tem, da denar, zbran od glob policistov, roma v državni proračun, denar, ki ga bodo zbrali z globami redarjev, pa ostaja v občinskem proračunu.

Janez Liponik je menil, da bodo morali redarji bdeti tudi nad nevestnimi občani, ki zadnje čase vse pogosteje

v naravi sežigajo razne okolju nevarne odpadke, od plastike in gum do raznih embalaž, kar povzroča onesnaženje okolja in neznosen smrad.

Sicer pa se je v razpravi pokazalo, da svetnice in svetniki vsebino občinskega programa varnosti v veliki večini podpirajo, proti sprejetju je namreč bil le en glas.

V proračunu dobrih 5 milijonov evrov

Brez bistvenih pripomb so z nekaterimi dopolnitvami in usklajenimi popravki v drugi obravnavi dokončno sprejeli občinski proračun za prihodnje leto, ki predvideva, da bo v občinsko blagajno priteklo 5.119.406 evrov prihodkov in da bodo imeli za 6.238.535 evrov odhodkov; razlika v višini 1.119.128 pa pomeni prenos sredstev iz leta 2008. Župan Franc Ke-kec je ob tem pojasnil bistvene spremembe posameznih proračunskih postavk, ki so jih vnesli na predlog posameznih predlagateljev, sicer pa je proračun v celoti usklajen in ne predvideva nobenih novih zadolžitev.

nja, širši javnosti pa je znan kot aforist.

Vojo Veličkovič, ki je znan po svojih intarzijah, je tokrat

Med prihodkih naj bi poleg tekočih prilivov in davčnih prihodkov okoli 1,1 milijona evrov pridobili s prodajo kmetijskih zemljišč v obrtni coni Novi Jork, iz državnega proračuna in Evropske unije pa naj bi pridobili okoli 562.988 evrov, pri čemer naj bi za komasacijo Mar-

predstavil intarzije v razglednicah - devet miniatur, razglednic Ptuja.

Predstavitev razvoja optike oziroma očalarstva je spremljala tudi projekcija, tako da je večer pridobil še dodatno izobraževalno noto, marsikaj pa se je dalo videti tudi na manjši priložnostni razstavi; pripravil jo je Matjaž Živec, ki se z optiko ukvarja že skoraj 17 let.

Veliko zdravih in otipljivih misli je preželo že sedmi upokojenski večer v Park hotelu. V zelo poljubnem pogovoru pa je znani ptujski oftalmolog Josip Čačkovič položil na srce vseh, da naj skrbijo za svoje oči.

Za prijetne kulturne trenutke sta tokrat poskrbela Damir Ovčar (akustična kitara) in Damjan Šegula (električna kitara), glasbenika, ki sta že kar nekaj časa na glasbeni sceni, instrumentalista, ki tudi kom-ponirata in še nadgrajujeta svoje glasbeno znanje.

MG

kovci - jug za drugi zahtevek prejeli 191.00 evrov, za prvi zahtevek pa 81.666 evrov, za rekonstrukcijo lokalne ceste Markovci-Borovci okoli 44.000 evrov, za sekundarno kanalizacijo in čistilno napravo v Markovcih okoli 109.179 evrov ter za sekundarno kanalizacijo Markovci-Zabovci okoli 137.038 evrov. Med odhodki naj bi okoli 1,2 milijona evrov namenili za tekoče transferje, okoli 3,3 milijone evrov pa naj bi namenili za občinske investicije, med katerimi bo tudi v prihodnjem letu ena največjih izgradnja kanalizacijskega sistema.

V razpravi je župan Franc Kekec kot neutemeljena zavrnil predloga za povečanje sredstev za gasilski dom v Markovcih ter predlog za povišanje stroškov in honorarjev za občinsko glasilo List iz Markovcev. Po kritični razpravi in očitkih, češ da List iz Markovcev ne izhaja redno -letos so izšle le štiri številke, zato naj bi bile informacije v glavnem že zastarele, precej kritičnih besed na račun vsebine in nerednega izdajanja sta imela Milan Gabrovec in Zvonko Črešnik, pa so sklenili, da bodo o problematiki Markovskega lista v kratkem razpravljali člani odbora za družbene dejavnosti.

Svetnik Slavko Rožmarin je menil, da bi morali več sredstev nameniti za opremo gasilskih društev, ki pogrešajo predvsem dihalne aparate. Ivanu Obranu pa se je zdelo neprimerno, da za dejavnost športnih društev namenjajo čez milijon evrov, ter pričakuje, da bodo prihodnje leto sredstva razporedili bolj smotrno.

Sicer pa je za sprejetje dopolnjenega in usklajenega proračuna v drugi obravnavi glasovalo 11 svetnikov, proti je bil le eden.

V nadaljevanju so zaradi

dviga življenjskih stroškov soglašali s 3,2-odstotnim povišanjem cen za vrednost točke izračuna nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, za priključitev na kabelski televizijski sitem Markovci, za prav toliko so povišali višino točke za izračun komunalne takse, najemnine za grobove, plačila zastavonoše in govornika ter najemnine za uporabo mrliške vežice. Soglašali so tudi s sklenitvijo pogodbe o stavbni pravici na nepremičninah v katastrski občini Bukovci in Prvenci, s prodajo nepremičnine v Stojncih, s sklenitvijo pogodbe za nepremičnine v Borovcih ter s ponovitvijo javnega razpisa za prodajo nepremičnine v Borovcih. Potrdili so tudi 3. fazo investicijskega programa za izgradnjo čistilne naprave s kanalizacijo v Markovcih, ki bo veljala okoli 800.000 evrov. V teh dneh naj bi vanjo že vgrajevali notranjo opremo, še pred novim letom pa naj pri pričeli testiranje parametrov za poskusno obratovanje naprave; to se no pričelo spomladi.

Po nekaj pobudah in vprašanjih je župan svetnike seznanil, da so ustanovili odbor za izgradnjo hitre ceste Ptuj-Ormož, v katerem so vsi župani s tega območja razen MO Ptuj in Ormož, poleg tega pa še poslanca Branko Marinič in Dejan Levanič, ki naj bi si s skupnimi močmi prizadevali da vlada izdela novo neodvisno študijo o trasi hitre ceste, ki ne sme biti pristranska, pri čemer so se zavzeli za izgradnjo južne variante. Ker pa je bila to zadnja seja v letošnjem letu, se je župan Kekec vsem svetnicam, svetnikom in občinski upravi zahvalil za korektno sodelovanje, jim voščil ob bližajočih praznikih ter jih povabil na krajši pred-novoletni sprejem.

M. Ozmec

Ptuj • Sedmi upokojenski četrtek v Park hotelu

Optik, očesni zdravnik in umetnik, vsak s svojo zgodbo

27. novembra so se ptujski upokojenci, ki dramijo ptujsko družabno življenje, skupaj s svojimi gosti družili in zabavali v Park hotelu.

Gostitelj večera Vojo Velič- tjaža Živca. Za omizjem se jim

kovič je tokrat gostil Josipa je pridružil tudi Rudi Ringba-Čačkoviča, starosto ptujskih uer, ki bo gostitelj decembr-

oftalmologov, in optika Ma- skega upokojenskega druže-

Foto: Črtomir Goznik

V Park hotelu so tokrat za omizjem sedeli (od desne) optik Matjaž Živec, Vojo Veličkovič, Josip Čačkovič, starosta ptujskih oftalmologov, in Rudi Ringbauer, ki bo gostitelj upokojenskega druženja v decembru.

New Delhi • Grožnje z napadi ugrabljenih letal

V Indiji opozorilo pred terorističnimi napadi na vsa letališča

Indija je konec minulega tedna za vsa večja letališča v državi razglasila stanje visoke pripravljenosti, potem ko so oblasti prejele opozorilo pred morebitnimi napadi z ugrabljenimi letali, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Opozorilo velja za večja letališča, med drugim v mestih New Delhi, Bangalore, Bombaj (Mumbai) in Kalkuta.

Pristojne oblasti so opozorilo objavile, potem ko je indijski obrambni minister A. K. Antony oboroženim silam odredil pripravljenost pred morebitnimi napadi iz zraka. »To smo storili na podlagi opozorila vlade in smo pripravljeni kot običajno,« je izjavil poveljnik indijskih zračnih sil Fali Major. Zadnje opozorilo so v Indiji objavili teden dni potem, ko so skrajneži, po mnenju Indije naj bi prišli iz sosednjega Pakistana, izvedli več usklajenih napadov v indijski finančni prestolnici Bombaj. Napadi so po zadnjih podatkih zahtevali skoraj 200 smrtnih žrtev. Kot domnevajo v New Delhiju, naj bi tridnevno obleganje Bombaja vodila visoka člana pakistanske prepovedane skrajne islamske skupine Laškar-e-Taiba. Gre za Zaki-ur-Rehmana Lahvija in Jusufa Muzamila, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Po besedah neimenovanega indijskega vira naj bi oba osumljenca živela v Pakistanu. Medtem ko naj bi bil Lahvi vodja operacij omenjene skupine, naj bi Muzamil vodil operacije na območjih Kašmirja in drugih delov Indije.

Edini preživeli izmed storilcev je povedal policiji, da ga je za operacijo pridobil Lahvi. Razkril naj bi še, da so s sostorilci, potem ko so na poti v Bombaj ugrabili indijsko ladjo, s pomočjo satelitskega telefona poklicali Muzamila. Med napadi pa so uporabljali mobilne telefone, ki so jih odvzeli hotelskim gostom, za klice v pakistansko mesto Lahore. Zaradi napadov v Bombaju je v petek dokončno odstopil prvi minister indijske zvezne države Maharashtra Vilasrao Deshmukh. (sta)

Bruselj • 50,7 milijona evrov za študije za progo Trst-Divača

Sloveniji 28,7 milijona evrov za dokumentacijo

Evropski komisar za promet Antonio Tajani je v petek v Veroni podpisal odločbo o sofinanciranju študij in projektne dokumentacije za novo železniško progo Trst-Divača v višini 50,7 milijona evrov in jo izročil državnemu sekretarju na ministrstvu za promet Igorju Jakominu, so sporočili z ministrstva.

Odločba Evropske komisije po pojasnilih ministrstva predstavlja uspešen zaključek postopka zagotavljanja sredstev za izdelavo študij in projektne dokumentacije na omenjenem odseku. Višina z odločbo odobrenih sredstev s strani Evropske komisije znaša 50,7 milijona evrov; od tega Sloveniji pripade 56,6 odstotka oz. 28,7 milijona evrov, ostalo, 22 milijonov evrov oz. 43,6 odstotka pa Italiji. S temi sredstvi in s sredstvi iz proračuna bo Slovenija pristopila k izdelavi prostorske dokumentacije, strokovnih podlag za državni prostorski načrt, sprejetju uredbe o državnem prostorskem načrtu, izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja ter k izdelavi projektne dokumentacije za izvedbo gradnje nove proge. Skladno z odločbo se izvedba navedenih aktivnosti načrtuje v obdobju od decembra letos do decembra 2013. Kot je znano, gre za čezmejni železniški projekt, kjer sodelujeta Slovenija in Italija in katerega osnovna izhodišča je določil memorandum o soglasju med ministrstvoma obeh držav o izvedbi čezmejne železniške povezave Trst-Diva-ča kot sestavnega dela šestega prednostnega projekta vsee-vropskega prometnega omrežja TEN-T Lyon - Trst - Divača/Koper - Divača - Ljubljana - Budimpešta - Ukrajina.

Projekt proge Trst-Divača je eden od enajstih projektov v

skupni višini več kot 1,7 milijarde evrov, za katere je Tajani danes podpisal odločbe o financiranju. Odločbe se nanašajo na pomembna dela v železniškem sektorju v Italiji, Avstriji, Franciji, Nemčiji, Sloveniji in na Madžarskem, so sporočili v Bruslju. Med drugim gre za projekte na železniški progi Lyon-Torino, baznem predoru Brenner in južnem dostopu do njega ter železniškem vozlišču Genova. (sta)

Moskva • Ob smrti ruskega patriarha

Aleksej II. naj bi umrl zaradi težav s srcem

Foto: internet

Patriarh ruske pravoslavne cerkve Aleksej II. je po prvih navedbah umrl zaradi težav s srcem. Po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass je 79-letni patriarh umrl v svoji rezidenci v kraju Peredelkino, jugozahodno od Moskve, po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA pa je umrl v neki kliniki v Munchnu.

Ob tem Itar-Tass še poroča, da je imel patriarh ruske pravoslavne cerkve več kroničnih bolezni. Po vsej Moskvi so danes v skladu z običaju ruske pravoslavne cerkve zazvonili zvonovi, ki so obelodanili njegovo smrt. Aleksej II. bi moral še ta mesec obiskati Dunaj, kjer naj bi posvetil prenovljeno pravoslavno katedralo in se sestal z avstrijskim predsednikom Heinzem Fischerjem, poroča APA. Patriarh ruske pravoslavne cerkve Aleksej II. je bil osebnost, ki mu je po več desetletjih represije nekdanje Sovjetske zveze uspelo ponovno vzpostaviti avtoriteto ruske pravoslavne cerkve. Aleksej II. je svojo cerkveno kariero zgradil še v času, ko so rusko cerkev nadzirale sovjetske oblasti, nato pa je sklenil zavezništvo z novo rusko drža

vo pod vodstvom Borisa Jelci-na in Vladimirja Putina. Veljal je za osebo s karizmo, ki ga je odlikovalo prijazno izražanje in moralna avtoriteta med milijoni ruskih vernikov, njegova osebnost pa je bila vedno ujeta v globoko hierarhično naravo njegove vloge, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Stališča Alekseja II. glede zunanjepolitičnih vprašanj so bila večinoma na liniji s Kremljem; kritiziral je napade zveze Nato na Jugoslavijo, vojno v Iraku pod vodstvom ZDA in zagovarjal pravice Rusov v nekdanji Sovjetski zvezi. Njegovo vlogo v mednarodni areni pa je zaznamoval predvsem hladen odnos do katoličanov. Vedno znova je zavračal, da bi se srečal s papežem Janezom Pavlom II. in njegovim naslednikom Benediktom XVI. (sta)

Havana • Fidel Castro napoveduje:

Kuba pripravljena na pogovore z Obamo

Nekdanji kubanski predsednik Fidel Castro, ki je februarja uradno prepustil vodenje države svojemu bratu Raulu, je dejal, da je njegova država pripravljena na pogovore z novoizvoljenim predsednikom ZDA Ba-rackom Obamo. Vendar pa se mora ta zavedati, da pri Kubancih ne more uporabljati tehnike »korenčka in palice«, je poudaril.

»Z Obamo se lahko lahko pogovarjamo, kjerkoli hoče, saj nismo zagovorniki nasilja in vojne,« je Castro v četrtek zapisal v članku, objavljenem na spletu. Vendar pa se morajo ZDA ob tem zavedati, da je »naša domovina lahko spremenjena v prah, suverene pravice Kubancev pa niso stvar pogajanj«, je po poročanju francoska tiskovne agencije AFP poudaril 82-letni Castro. Sicer je tudi Raul Castro, ki je na čelu Kube formalno nasledil brata Fidela, v nedavnem pogovoru z ameriškim filmskim igralcem Seanom Pennom dejal, da se je pripravljen srečati z Obamo. Pri tem je dejal, da bi bilo najbolje, da se sestaneta »na pol poti«, v Guantanamu, kjer imajo ZDA

svoje oporišče. Med predvolilno kampanjo je sicer tudi Obama izrazil pripravljenost na pogovore s Havano, do katere je odhajajoči predsednik George Bush imel ostro stališče. (sta)

Strasbourg •

Sodišče je odločilo:

Izključitev iz francoske šole zaradi naglavne rute upravičena

Foto: internet

Muslimanki, ki sta na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu vložili tožbo zaradi francoske zakonske prepovedi no-šnje naglavnih rut v šolah, nista uspeli. Sodišče je namreč v sodbi zapisalo, da je bila njuna izključitev iz šole, ker nista hoteli med poukom sneti rut, »primeren ukrep«.

Danes 19- in 20-letni dekleti sta bili pred devetimi leti izključeni iz šole v francoski Normandiji, ker zaradi verskih razlogov nista hoteli sneti rute niti med športnim poukom. Ker se dekleti nista hoteli pokoriti šolskim pravilom glede svobode veroizpovedi, sta nato izobraževanje nadaljevali prek dopisnega šolanja, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kot je zapisano v današnji obrazložitvi sodbe, se svoboda veroizpovedi deklet konča tam, kjer začne veljati načelo svobode veroizpovedi na šoli. Francija torej s tem ukrepom ni kršila niti svobode mišljenja niti svobode veroizpovedi, še ugotavlja sodišče v Strasbourgu. V Franciji sicer od leta 2004 velja zakon, ki prepoveduje nošnjo izrazitih verskih simbolov, kot so muslimanske naglavne rute, veliki krščanski križi in judovska pokrivala, na šolah. Kot piše dpa, je zakon že ob sprejemu sprožil burno razpravo in ponekod izzval ogorčenje. Danes ga večina Francozov spoštuje, čeprav so naglavne rute v določeni meri tudi tolerirane. (sta)

Bruselj • ECB znižala obrestno mero za 0,75 odstotne točke

Bo sledilo še znižanje na 1,5 odstotka?

Evropska centralna banka (ECB) je na rednem mesečnem zasedanju Sveta ECB znižala ključno obrestno mero za območje evra s 3,25 na 2,5 odstotka. Današnje znižanje je že tretje v dveh mesecih in obenem največje v desetletni zgodovini osrednje monetarne institucije evrskega območja.

Tudi preostali dve ključni obrestni meri ECB - za mejno posojanje in za deponiranje presežne likvidnosti - se bosta znižali za 0,75 odstotne točke. Obrestna mera za mejno posojanje bo tako po novem tri odstotke, banke pa bodo lahko presežno likvidnost pri ECB preko noči deponirale po obrestni meri dveh odstotkov. Vse tri odločitve monetarne politike bodo začele veljati 10. decembra. ECB je doslej veljala za izjemno previdno pri ukrepih monetarne politike, vendar pa so gospodarske razmere vrhovni organ monetarne politike območja evra prisilile v drzno znižanje obrestnih mer. Nekateri analitiki so sicer upali celo na znižanje ključne obrestne mere za celo odstotno točko. Območje evra je namreč prvič v svoji zgodovini zašlo v recesijo, napovedi za leto 2009 govorijo o krčenju gospodarstva, povečuje se brezposelnost, zmanjšuje zaupanje, močno pa je padla tudi inflacija. Letna stopnja inflacije v območju evra je novembra znašala le še 2,1 odstotka, potem ko je bila oktobra še pri 3,2 odstotka. To je že četrti mesec zapored, ko inflacija v državah z evrom pada, potem ko je julija na letni ravni dosegla rekordne štiri odstotke. Inflacija v evrskem območju se je tako dejansko že približala srednjeročnemu cilju cenovne stabilnosti ECB, ki je blizu vendar pod dvema odstotkoma, čeprav je ECB pričakovala, da bo inflacija šele v teku prihodnjega leta dosegla raven v skladu s cenovno stabilnostjo.

Strokovnjaki sicer pričakujejo, da se bo inflacija v evrskem območju prihodnje leto upočasnila na 1,2 odstotka, kar naj bi ECB omogočilo, da obrestno mero zniža celo na 1,5 odstotka. To bi bila tudi najnižja vrednost v zgodovini institucije. (sta)

CHICAGO - Novoizvoljeni predsednik ZDA Barack Obama je v sredo v Chicagu na položaj ministra za trgovino predlagal guvernerja Nove Mehike Billa Richardsona. Richardson je bil sicer nekaj časa tudi v igri za državnega sekretarja, vendar je Obama ta položaj ponudil senatorki iz New Yorka Hillary Clinton.

LUXEMBOURG - Obseg trgovine na drobno se je v območju z evrom oktobra v primerjavi s septembrom zmanjšal za 0,8 odstotka, v celotni EU pa za 0,3 odstotka, je v sredo v prvi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat. V Sloveniji se je obseg trgovine na drobno na mesečni ravni zmanjšal celo za dva odstotka.

FRANKFURT - Nadzorni svet nemškega letalskega prevoznika Lufthansa je v sredo potrdil prevzem avstrijske družbe Austrian Airlines. Lufthansa bo najprej kupila 41,56-odstotni državni delež, cilj pa je prevzeti celotno družbo. Za 100-odsto-tni delež so pripravljeni odšteti največ 377,4 milijona evrov, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

NEW YORK - Nafte se je v sredo ponovno pocenila. Cena zahodnoteksaške lahke nafte za dobavo v januarju se je na borzi v New Yorku znižala na 46,26 dolarja za 159-litrski sod, cena severnomorske nafte brent, ki bo dobavljena v januarju, pa v Londonu na 44,87 dolarja. Obe vrsti nafte sta omenjeno ceno nazadnje zabeležili februarja leta 2005.

STOCKHOLM - Švedska vlada je pripravljena pomagati avtomobilskima proizvajalcema Volvo in Saab, ki sta v lasti ameriških proizvajalcev Ford in General Motors (GM), vendar pa ju, če bosta naprodaj, ne bo prevzela, je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP dejala švedska ministrica za gospodarstvo in energijo Maud Olofsson. Ford je v ponedeljek sporočil, da razmišlja o prodaji Volva. Podobno so v GM potrdili, da nameravajo Saab prodati ali pa celo zapreti. Oba ameriška koncerna sta skupaj s Chryslerjem sicer v Washingtonu zaprosila za 34 milijard dolarjev državne pomoči.

MÜNCHEN - Nemški proizvajalec polprevodnikov Infineon je v zadnjem četrtletju poslovnega leta ustvaril 763 milijonov evrov izgube in tako že sedmo četrtletje zapored poslovala negativno. V enakem obdobju lani je izguba znašala 280 milijonov evrov. Na letni ravni je družba sicer ustvarila 3,1 milijarde evrov izgube.

MADRID - Španski letalski prevoznik Iberia načrtuje ukinitev 1000 delovnih mest v obdobju od leta 2009 do 2011. Po načrtu, ki ga bo družba objavila v prihodnjih dneh, naj bi odpuščanja prizadela okoli deset odstotkov od okoli 9000 zaposlenih v enoti za letališke storitve.

RIM - Nova Alitalia, ki je nastala s združitvijo zdravih delov propadlega italijanskega letalskega prevoznika ter zasebne letalske družbe Air One, bo s prepolovljenimi zmogljivostmi začela leteti po božičnih praznikih. Nova letalska družba bo ponujala 600 letov dnevno, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA.

MILANO - Italijanska telekomunikacijska skupina Telecom Italia bo v obdobju od leta 2009 do 2011 v Italiji ukinila dodatnih 4000 delovnih mest. Gre za nov ukrep v okviru prestrukturiranja, s katerim želi družba izboljšati svoje poslovanje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

BEOGRAD - Srbski dinar je v sredo v primerjavi z evrom zdrsnil na najnižjo raven doslej. Spustil se je na psihološko mejo 90 dinarjev za evro. Tako je bilo treba za en evro odšteti 90,59 dinarja, medtem ko je bil ta v torek vreden 89,75 dinarja, je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug.

PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je predstavil paket ukrepov, s katerim naj bi oživili konjunkturo. Z blizu 26 milijard evrov vrednimi ukrepi naj bi pomagali predvsem domači avtomobilski industriji, gradbeništvu ter socialno ogroženim, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

ZAGREB - Potem ko se je vlada nekaj tednov neuspešno poskusila dogovoriti s sindikati glede zamrznitve plač v prihodnjem letu, sta podpredsednica vlade Jadranka Kosor in finančni minister Ivan Šuker dejala, da bosta na vladi predlagala upoštevanje sporazuma o zvišanju plač za 240.000 zaposlenih v državnih in javnih službah za šest odstotkov.

ZÜRICH - Švicarska banka Credit Suisse je v četrtem četrtletju poslovnega leta, med septembrom in novembrom, po prvih izračunih ustvarila približno tri milijarde švicarskih frankov (1,9 milijarde evrov) čiste izgube. V banki bodo ukinili 5300 delovnih mest, to je več kot desetina vseh zaposlenih, je poročala nemška tiskovna agencija.

TOKIO - Zaradi hitrega upadanja povpraševanja po nafti kot posledice globalne gospodarske krize se v japonski industriji napoveduje velika združitev. Največja rafinerija nafte v državi Nippon Oil Corp in šesta največja Nippon Mining Holdings se nameravata leta 2009 združiti, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

HELSINKI - Največji proizvajalec mobilnih telefonskih aparatov na svetu, finska Nokia, je zaradi globalnega ohlajanja gospodarstva še znižal napovedi, ki jih je popravil navzdol komaj pred tremi tedni. V koncernu zdaj ne pričakujejo več, da bodo proizvajalci mobilnikov v zadnjem letošnjem četrtletju lahko prodali 330 milijonov aparatov.

TOKIO - Japonski proizvajalec elektronike Panasonic je po poročanju medijev za 8,3 odstotka zvišal svojo ponudbo za prevzem konkurenčne domače družbe Sanyo. Panasonic je zvišal ponujeno ceno za delnico za deset na 130 jenov (1,11 evra), poroča na spletnih straneh Wall Street Journal, ki se sklicuje na zanesljive vire.

RIM - Italijanski organ za varstvo konkurence in trga je odobril združitev dveh največjih italijanskih letalskih prevoznikov, družb Alitalia in Air One, pod pogojem, da bo nova Alitalia pri vsakem poletu zagotovila vsaj 10 odstotkov nizkocenovnih sedežev, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Ptuj • Nove pridobitve zdravstvenega doma

Prihodnost ogrožajo različni interesi

V prostorih javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj je bila 4. decembra krajša slovesnost, na kateri so tudi uradno odprli nekatere nove pridobitve: dvigalo, ki povezuje prostore zobozdravstvenega trakta s kletnimi prostori, kjer je rentgen, nova parkirišča, tri nove avtomobile za potrebe patronažne službe in zobozdravstvene preventive ter obnovljeno ostrešje zobozdravstvenega trakta in objekta zobotehnike. Gre za naložbe v skupni vrednosti blizu 300 tisoč evrov.

Ker je zaradi izgradnje 20 prepotrebnih parkirišč padlo nekaj dreves, so enega že nadomestili. Odločili so se namreč, da bo vsako novo pridobitev poslej spremljala zasaditev najmanj enega drevesa. Priložnost za nove zasaditve bo v kratkem, saj tudi v letu 2009 načrtujejo nove po-soditve oziroma izboljšave, ker želijo kvaliteto storitev le še nadgrajevati. K temu so zavezani tudi zaradi sistema kakovosti, ki ga uvajajo; 26. in 27. novembra letos so uspešno opravili prvo presojo.

Direktorica Metka Petek Uhan je dala vedeti, da bo uspešno delo zdravstvenega doma v veliki meri odvisno od tega, koliko bo soglasja, da zdravstveni dom še naprej ostane koordinator zdravstvenih storitev na primarni ravni. Zdaj ga ogrožajo inte-

resi posameznikov, ki svoje interese postavljajo pred skupne. Kot je znano, si kar nekaj zdravnikov v ptujskem ZD želi iti med zasebnike; za koncesije je zlasti interes med zobozdravniki.

Zaposlenim v Zdravstvenem domu Ptuj je ob novih pridobitvah čestital tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki ga veseli, da se gredo evolucije, ne pa revolucije. Prepričan je, da bo v teh štirih letih nove vlade potrebno krepko premisliti, kako reorganizirati zdravstvo. Njega osebno bo težko prepričati, da je zdajšnji sistem podeljevanja koncesij dober in pravičen, ko se iz ene vreče napaja tako javno zdravstvo kot tudi zasebniki. V vseh petih letih svojega žu-panovanja si je prizadeval in si bo tudi v bodoče, da se bo javni zavod ohranil, saj več

Foto: Črtomir Goznik

Zaradi izgradnje prepotrebnih novih parkirišč, pridobili so jih 20, so podrli nekaj dreves, a so prvega že nadomestili, še več pa jih nameravajo posaditi v bližnji prihodnosti.

glav več ve, pa tudi več ljudi na enem mestu lahko zagotovi večji napredek kot posameznik. S tem je dal vedeti, da v MO Ptuj koncesij na primarni ravni ne bodo podeljevali, ne glede na zanimanje nekate-

rih, ker je takšen politični interes.

S kulturnim programom so zbrane razveselili otroci iz enote Spominčica Vrtca Ptuj.

MG

Foto: Črtomir Goznik

Med tistimi, ki so prejšnji četrtek preizkušali novo dvigalo, so bili tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan in vodja OE Zobozdravstvo Tatjana Tantegel. Sicer pa so se vozili tudi drugi, ker so že prvi dan želeli ugotoviti, ali dela brezhibno.

Foto: Črtomir Goznik

Za potrebe patronažne službe in zobozdravstvene preventive so kupili še tri nove avtomobile, zaposlene v patronažni službi pa so se predstavile z novimi oblačili za zimski čas.

Ptuj • Slovesnost ob 40-letnici Teritorialne obrambe občine Ptuj

Čvrsta in zgledna organizacija

V poročni dvorani ptujske Mestne hiše je 4. decemba potekala slovesnost ob 40. obletnici ustanovitve Teritorialne obrambe občine Ptuj.

Ob tej priložnosti sta zbrane iz vrst 37. vojškega teritorialnega poveljstva, pripadnike TO občine Ptuj, Slovenske vojske, Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, Območnega združenja častnikov Ptuj, predstavnike policije, Uprave za obrambo Maribor - izpostave Ptuj, pripadnike civilne zaščite in nekatere druge, pozdravila poveljnik 37. vojaškega teritorialnega poveljstva podpolkovnik Miran Fišer in župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, v imenu prejemnikov odlikovanj Slovenske vojske pa se je zahvalil major Jože Perko.

V kulturnem programu sta ob tej priložnosti zaigrali mladi saksofonistki iz Glasbene šole Karol Pahor Ptuj Tjaša Vidovič in Šošana Frank - Li-čina; njuna mentorica je Nina Rogina.

Ptujski župan dr. Štefan Če-

lan je čestital vsem tistim, ki so rodili idejo, da smo v TO imeli svojo narodovo vojsko. Izjemno pomembno je, je povedal podpolkovnik Miran Fi-šer, da je Teritorialna obramba nastala med ljudmi in postala del hotenja in vsakodnevnih obveznosti ljudi v tistem času. Pripadniki TO Ptuj so bili v severovzhodni Sloveniji na nek način zgled. Leto 1991 je bil čas velike preizkušnje, TO občine Ptuj je bila čvrsta in zgledna vojaška organizacija.

Major Jože Perko se je zahvalil v imenu prejemnikov odlikovanj, obenem pa spomnil na skromne začetke TO Ptuj, ki je sčasoma postala opremljena, dobro oborožena in pripravljena za naloge, ki jih nekoč nismo pričakovali in ki so jih pripadniki slovenske oborožene komponente dobro in kvalitetno opravili.

Na slovesnosti ob 40. oble-

tnici ustanovitve TO občine Ptuj so izročili tudi odlikovanja Slovenske vojske. Major Jože Perko je prejel plaketo 37. vojaškega teritorialnega poveljstva, zlati znak VTP so prejeli major Jože Ekart, stotnik Ivan Kolar, stotnik Branko Skrt, stotnik Boris Jazbec, major Tomislav Bašica, stotnik Dušan Parazajda in major Karl Krivec. Bronasti znak 37. VTP so prejeli pripadniki stalne sestave OŠTO občine Ptuj: Miran Slana, Janko Svenšek, Jelka Mlinarič, Stane Žitnik in Alojz Satler. Za sodelovanje s Slovensko vojsko je listino za sodelovanje prejel Milan Čuš. Podelili pa so tudi nekaj priznanj Ministrstva za obrambo Republike Slovenije: znak za dolgoletno delo je prejel Branko Skrt, znak vojašnice 91 je prejel Ivan Kolar, znak enote za posebne namene Janez Rakuš, župan MO Ptuj pa

je plaketo 37. VTP podelil podpolkovniku Miranu Fišerju.

MG

Pa brez zamere

Trio fantastikus, 1. del

Kvalifikacije za prvo mesto

Dobrodošli v veseli december. Bodite veseli ter zapravite še tisto, kar vam je ostalo. Ali pa najemite še kak kredit, da boste lahko zapravili še več. Tako nekako bi se lahko glasila vesela sporočila, s katerimi nas bombardirajo izpostave masovnega zapravljanja in čredobežništva, če bi bila oblikovana pod vplivom seruma resnice. Pa seveda niso. A december je tudi mesec, ko ne razgrajajo naokoli samo propagandna sporočila, ampak tudi trio fantastikus - trije možaki, ki naj bi v tem času naokoli trosili darila in še kaj. Ta tris dobrodelnih junakov si je sicer v marsičem podoben, a hkrati obstajajo med njimi nekatere razlike. Enim je tako najbolj pri srcu ta, drugim drugi, tretjim spet tretji. In ker med njimi obstajajo razlike, to v skladu s splošno znano človeško nagnjenostjo do delanja "top" lestvic tudi pomeni, da je eden izmed trojice zagotovo boljši od ostalih dveh; od teh, ki ostaneta, pa prav tako eden boljši od preostalega. Pa na kratko poglejmo, kakšne kvalifikacije za prvo mesto ima vsak član tega tria.

Najprej je tu (oziroma že za nami) Miklavž, kije po vsem sodeč dober mož. Tudi moder; kajti ne prinaša samo daril, ampak porednim prinese tudi šibo ali dve. Torej je pravičen

- dobri dobijo nagrado, slabi kazen. A kaj zagotavlja, da se Miklavž tu in tam ne zmoti? Najbrž to, da je moder. A kako smo lahko prepričani, da je moder? Preprosto - zato, ker je mrtev. Krščanski škof sv. Nikolaj, po domače Miklavž, je namreč pod rušo že debelih 1700 let. In ker svetniki potem, ko zapustijo ta svet, bojda gredo gor k svojemu stvarniku (kot svetniki si menda to zaslužijo), je najbrž tja odpotoval tudi sv. Nikolaj oziroma Miklavž, ki je torej po vsem sodeč zdaj tamle gor pri svojem stvarniku, s katerim se verjetno tudi precej dobro razume. Ta stvarnik pa naj bi bil vsemogočen in vseveden, tako da ni hudič, da Miklavžu, preden se le-ta odpravi na svojo salomonsko delitev pravice, ne zaupa vse svoje baze podatkov o pridnih in porednih ustvarjencih.

Vendar, ko govorimo o Miklavžu, ne moremo mimo kreatur, kijih zraven tovori Miklavž - parkljev. Ti pravzaprav zganjajo samo kraval in nebodigatreba, tako da je vprašanje, zakaj ima Miklavž s seboj te peklenščke, zelo na mestu. Najbolj pogost odgovor na to se glasi, da parklji izvršujejo kazni nad porednimi pamži. Kar se zdi precej verjetno, saj lahko s precejšnjo mero gotovosti domnevamo, da poredni pamži večinoma nimajo sado-mazohističnih teženj, da bi se sami šibali s šibami, ki jim jih dostavi Miklavž. In če zanemarimo podvprašanje, zakaj potem Miklavž porednim pamžem sploh dostavlja šibe, če pa itak ve, da jih kot poredni pamži ne bodo uporabili v namen, za katerega jim jih je dostavil, se zdi vzrok za parklje pojasnjen.

A pojavi se nov problem bolj konceptualne narave - par-klji zagotovo ne morejo priti od tam, od koder naj bi prišel Miklavž. Parklji menda pridejo bolj "od spodaj", s kraja, kamor naj bi šli vsi poredni ljudje. Tako se pojavi vprašanje, kako je možno, da se produktivno (z)družita nebeško in peklensko? Saj to ja ne gre skupaj. Ali eno ali drugo, ali ne? A pri tem vprašanju pozabljamo, da se to sinergično sodelovanje dogaja na Zemlji in ne tam zgoraj ali tam spodaj -tukaj pa nam že vsakdanja življenjska izkušnja kaže, da se okoli nas nebeško in peklensko mešata brez kakršnegakoli problema. Tako da lahko sklenemo, da smo premostili tudi to, navidez nepremostljivo globel, in da je torej Miklavž kar kul tip. Edina res velika pomanjkljivost tega možaka je, da je v bistvu že 1700 let pod rušo. Kar nikakor ni zanemarljiv in obstranski podatek, saj je to, da si pod rušo, lahko resna ovira pri delitvi daril in šib.

Miklavž ima torej kljub vsem dobrim stranem resen problem, ki ga morda lahko ovira v tekmi za prvo mesto. A po-čakajmo še na presojo drugih dveh članov tria fantastikus

- kajti tudi ta dva nista povsem neproblematična. A o tem več prihodnji teden.

Gregor Alič

Skupna fotografija prejemnikov priznanj

Ptuj • Razstava intarzij Voja Veličkoviča

Ko v intarzijo vneseš dušo

Eden največjih slovenskih umetnikov intarzij, Ptujčan Vojo Veličkovič, je v sklopu praznovanja dneva kulture prejšnjo sredo v prostorih Pokrajinskega muzeja Ptuj pripravil razstavo z naslovom Občinske značilnosti in grbi. Kot je dejal, je to njegov novorojenec, saj je razstava nastajala natanko devet mesecev.

Razstava je nastala kot plod avtorjeve želje po predstavitvi občin Spodnjega Podravja v tehniki intarzije, razstavljena dela pa prikazujejo občinske značilnosti in grbe. Predstavljenih je 19 občin, ki so nastale iz nekdaj dveh velikih, Ptuja in Ormoža. Veličkovič je za vsako izmed teh - Cir-kulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Marko-vci, Ormož, Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi, Sveti Andraž, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale - v tehniki intarzije upodobil grb in izbrano občinsko značilnost.

„Ideja razstave je bila prikazati območje dela Spodnjega Podravja in vseh 19 občin, sočasno pa sem želel poudariti pomen delovanja vseh teh

občin kot celote, združene v bodočo regijo. Po lastni presoji in v sodelovanju z župani vseh teh občin sem izbral po eno značilnost posamezne občine; ob vsem tem ogledovanju sem ugotovil, koliko lepot dejansko imamo. Neverjetno je, kako pestro je naše okolje, kako čudovite kraje imamo, kako duhovno in pokrajinsko smo bogati. Moj namen je bil vse te lepote združiti, jih postaviti na eno mesto in ljudem omogočiti, da vse to vidijo. Mogoče bomo tudi na ta način vzpostavili stik, ki se je začel zgubljati takrat, ko so se občine razbile. Združeni lahko naredimo več, na vseh področjih, od turizma in gostinstva do poljedeljstva," je o razstavi povedal avtor Vojo Veličkovič.

Občinske značilnosti in

grbi je 19. razstava intarzij Veličkoviča, zanjo pa je porabil okrog 1100 ur dela in je, kot pravi, njegov »novorojenec«, saj je nastajala natanko 9 mesecev. Vsako občino je Veličkovič večkrat obiskal, in čeprav jih je že prej dobro poznal, je v zadnjih mesecih o vsaki zvedel kaj novega in našel kak kotiček, na katerega je začel gledati z drugačnimi očmi. »Resnično občudujem te naše kraje. Srečeval sem se z ljudmi, se pogovarjal, saj menim, da samo na ta način lahko v intarzijo vneseš dušo. Lahko bi rekel, da so me dejansko fascinirali ti naši kraji, vsak po svoje. Najbolj sta se mi v spomin vtisnila Podleh-nik z Gorce, ki je majhen in velik istočasno, in Gorišnica, ki je pri izdelavi intarzije zahtevala največ časa in truda,« je

še dejal Veličkovič.

K celotni podobi čudovite razstave so veliko prispevale tudi barve, ki so v veliki meri zemeljske. Prevladuje rjava barva, kajti njen ton je odvisen od izbranega lesa, zato je vsak detajl premišljeno in načrtno izdelan. Največ je oreha, Veličkovič pa se poigrava tudi z eksotičnim lesom, s katerim prav tako dobiva na barvitosti in pestrosti intarzij.

»Sam sem se poigral s kompozicijo in barvami, kako dobro mi je to uspelo, pa bodo ocenjevali ljudje,« je o razstavi, ki bo v Romanskem palaciju na ptujskem gradu na ogled do 29. decembra, povedal avtor. In če je soditi po prvih vtisih ob otvoritvi, bodo ljudje z Veličkovičevo razstavo več kot zadovoljni.

Dženana Bečirovič

Foto: DB

Vojo predstavlja 19 grbov in natanko toliko intarzij z občinskimi značilnostmi.

Ormož • Razstava slik Bojana Oberčkala

Slikar prleške pokrajine

Muzej Ormož je ob 70-letnici slikarja Bojana Oberčkala pripravil razstavo njegovih slik, ki je na ogled v drugem nadstropju gradu Ormož. Avtorici razstave sta Simona Menoni in Nina Mertik.

Kot je povedala Simona Menoni iz Muzeja Ormož, sodi umetnost Bojana Oberčkala nedvomno med najprepoznavnejše pojave v širšem okolju prleških goric. „Čeprav umetnik ne sledi umetnostnim trendom in njegove ustvarjalnosti ne bi mogli označiti za izrazito moderne, mu je v desetletja dol-

gem delovanju uspelo razviti obravnavo slikovnega polja, ki omogoča značilno, ob tem pa dovolj izvirno govorico slike," je v lepo urejen katalog zapisala Simona Menoni.

Iz kataloga, ki ga je uredila in s fotografijami opremila Nina Mertik, izvemo, da je bil Bojan Oberčkal rojen leta 1938 v Mariboru. Po opravlje-

Razstava je na ogled v drugem nadstropju ormoškega gradu, te dni pa so si jo pod vodstvom Simone Menoni ogledali petošolci.

ni nižji gimnaziji in nato grafični šoli v Ljubljani ga je želja po nadaljnjem izobraževanju popeljala na učiteljišče. Leta 1968 je na Pedagoški akademiji Maribor diplomiral. Ker je v času študija prejemal štipendijo, jo je moral „odslu-žiti", in tako ga je življenjska pot pripeljala v Prlekijo, med gorice, v osnovno šolo na Runču. Že njegov prvi stik s Prlekijo ga je očaral za vedno, dokončno pa ga je v naše kraje pritegnila odločitev srca, našel je življenjsko sopotnico in ostal. S svojo veliko ustvarjalno energijo in pedagoškim delom je na Ormoškem tako med mladimi kot tudi odraslimi poskušal obuditi likovno življenje. Bil je idejni vodja in promotor likovnega srečanja slikarjev in kiparjev, ki ga je poimenoval Grajska likovna kolonija, nekaj let kasneje pa je organizacijo likovnih kolonij nadaljeval na Kogu. Tudi sam se je udeleževal številnih

kolonij in ekstemporov. Leta 2001 je v Ormožu prejel plaketo Ksavra Meška za življenjsko delo na področju likovne umetnosti.

Z veliko naklonjenosti je v katalogu umetnika orisala Nadica Granduč s poskusom besednega portreta. V njem je veliko spominov na čas, preživet na mariborskem učiteljišču, in kasnejše prijateljevanje v Ormožu. Največji poklon umetniku pa so nedvomno dali Ormožani sami. Ormožani so sicer kulturnim prireditvam, sploh pa likovnim razstavam, bolj nenaklonjeni. Tokrat so presenetili organizatorje - udeležili so se je namreč v izjemno velikem številu. Krepko čez 100 obiskovalcev je s svojo prisotnostjo dalo Bojanu Oberčkalu priznanje za njegovo dolgoletno prizadevanje za oživitev likovnega in kulturnega dogajanja v Ormožu.

Viki Klemenčič Ivanuša

Foto: vki

Na knjižni polici

Osebnosti

Veliki slovenski biografski leksikon

Ljubljana. Mladinska knjiga, 2008

V nakladi 4500 izvodov in v dveh zvezkih je izšel Veliki slovenski biografski leksikon Osebnosti, ki sta ga uredila Tončka Stano-nik in Lan Brenk, pri pripravi in dokončnem oblikovanju pa je bila v veliko pomoč množica sodelavcev. Akademik dr. Matjaž Kmecl je ob njem zapisal, da je »nekakšen slovenski personalni dosje, priročnik za hitro in zanesljivo življenjepisno informacijo« ...

Že Janez Vajkard Valvasor je v dodatku k Slavi vojvodine Kranjske (1689) predstavil 56 kranjskih avtorjev. Opise avtorjev po strokah so nadaljevali Gregor Dolničar, Jožef Kalasanc Eberg, Marko Pohlin. Najpomembnejše tovrstno delo smo dobili s Slovenskim biografskim leksikonom (1925-1991), ki predstavlja okrog 5000 oseb. Primorski slovenski biografski leksikon (1974-1994) vsebuje 4500 življenjepisov s Primorske. Zelo zanimiv, lahko dostopen in dobrodošel je Koroški biografski leksikon v elektronski obliki, ker se lahko nenehno dopolnjuje. Veliko biografskih podatkov je zbranih v Enciklopediji Slovenije (1987-2002) in drugih leksikonih.

Osnovo leksikona Osebnosti sestavljajo biografska gesla iz Enciklopedije Slovenije z nujnimi dopolnili z danes živečimi izobraženci in ustvarjalci. Tako zajema leksikon Osebnosti okrog 14.000 imen z več kot šestdesetih različnih področij človekovega delovanja tako Slovencev iz domovine kot iz tujine. Poglavitni kriteriji za uvrstitev v leksikon so bili: zastopanost v dosedanji enciklopedijski in leksikonski literaturi, dosežena akademska izobrazba, nagrade in priznanja za umetniške, inovativne, znanstvene, športne in druge dosežke, članstvo v domačih in tujih umetnostnih in znanstvenih akademijah in podobno. Če vzamemo za kriterij samo izvor osebe, rojstne podatke za Ptuj in bližnjo okolico, ki jo danes poimenujemo na Ptujskem, sledimo osebnostim v prvem zvezku leksikona od A do L :

novinar Rado Cilenšek, pesnik in pisatelj Ivan Cimer-man, umetnostna zgodovinarka Štefka Cobelj iz Oblakov pri Juršincih, stomatologinja Erika Cvetko, mlekarski strokovnjak Ivan Benko iz Desencev, filolog in glasbenik Davorin Beranič iz Cirkovc, matematik France Bezjak iz Rotmana, šolnik in jezikoslovec Janko Bezjak z Gorce, politik Otto Blanke, geograf Vladimir Bračič iz Cirkulan, kemik Jurij Brenčič iz Ptuja, veterinarka Ivanka Brglez iz Vidma, veterinar Janez Brglez iz Vidma, klarinetist Darko Brlek, gospodarstvenik Stanislav Brodnjak, narodni buditelj Franc Cvetko iz Dornave, literarna zgodovinarka Jožica Čeh, strojnik Franc Čuš, novinarka Nevenka Dobljekar iz Ptuja, nevrokirurg Vinko Dolenc iz Sestrž, misijonar Jožef Drevenšek iz Lovrenca, pisatelj, prevajalec in bibliotekar Jakob Emeršič, plesalec in koreograf Matjaž Farič, skladatelj in dirigent Maksimiljan Feguš, filmski snemalec Vilko Filač, slikar Dušan Fišer, režiserka, urednica in prevajalka Djurdja Flere, mikrobiolog Franc Forstnerič, pesnik, pripovednik in novinar France Forstnerič iz Pobrežja, ekonomist Vladimir Frankovič, igralec Maks Furijan, igralec Gregor Geč, fizik Ivan Ger-lič iz Cirkulan, gospodarstvenik Roman Glaser, strojnik Srečko Glodež, kipar in restavrator Viktor Gojkovič, jezi-koslovka Marija Golden, pesnik in pisatelj Jakob Gomil-šak iz Biša, slikar Viktor Goričan iz Leskovca, zborovodja Jože Gregorc, pisatelj Pankracij Gregorc iz Vidma pri Ptuju, politik in časnikar Lavoslav Gregorec z Destrnika, fizi-čarka Danica Hanžel Burg iz Tržca, rentgenolog Stanko Hernja, podjetnik Darko Horvat, ortoped Martin Horvat izMuretincev, etnomuzikolog in skladateljRadoslav Hro-vatin, gospodarstvenik Franc Hvalec, geograf, založnik in športnik Borut Ingolič, veterinar Franc Irgl izJanežovcev, pedagoginja Milena Ivanuš Grmek iz Moškanjcev, biolog Franc Janžekovič, teolog in filozof Janez Janžekovič iz Zagojičev, političarka Silva Jereb s Hajdine, publicist Franc Jeza, agronom in genetik Marjan Jošt, čebelar Ivan Jurančič iz Vitomarcev, učitelj in politik Jože Jurančič iz Drbetincev, šolnik Andraž Jurtela iz Hvaletincev, pravnik in politik Franc Jurtela iz Hvaletincev, družina likovnikov Kasimir, likovnik Luigi Kasimir, jezikoslovka Majda Kaučič Baša, fotograf Stojan Kerbler, književnik Zdenko Kodrič, statistik Franta Komel, pediatrinja Zora Konja-jev, pisatelj Ignac Koprivec iz Drbetincev, pesnik Vojin Kovačič (Chubby), teolog Slavko Krajnc, glasbenik Lojze Krajnčan, zgodovinar Samo Kristen, književnik Jože Krivec iz Vareje, igralka in performerka Barbara Kukovec, šolnica Eliza Kukovec, politični aktivist Jože Lacko, bri-gadni general Otmar Langerholc, fotograf Branko Lenart, agronom Mario Lešnik, ekonomist Mirko Lindič iz Maj-šperka, novinarka Kristina Lovrenčič, slikar Albin Luga-rič, dramaturg, pesnik in publicist Blaž Lukan.

Vladimir Kajzovar

Rokomet

18 zadetkov Nastje Prapotnik

Strani 12 Športno plezanje

Mina Markovič zaostala le za Majo Vidmar

Strani 12

Odbojka

Kamnik ostaja neosvojena trdnjava

Strani 13

Atletika

Komel našel izziv na 3000 m z zaprekami

Strani 13

Strelstvo

Boštjan Simonič znova v finalu

Strani 14

Bowling

Klarič in Kotnikova najboljša posameznika Strani 15

Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak

tednik k™

E-mail: sport@radio-tednik.si

Nogomet • 1. SNL

Samo, da je konec ...

... jesenskega dela prvenstva v 1. SNL namreč. To niso želje vseh klubov, saj so nekateri v zadnjem obdobju držali visok nivo igre, zagotovo pa so se premora najbolj razveselili na Ptuju. Ekipa Labod Drava je v zadnjih desetih krogih od možnih 30 točk osvojila le 2 (remija s Primorjem in Domžalami)! Čeprav so bili alarmi prižgani že na začetku te negativne serije, se stanje ni izboljšalo niti za kanček. Potezo, ki bi jo prej pričakovali od koga drugega, je na koncu potegnil predsednik kluba Robert Furjan in podal nepreklicni odstop, obenem pa nase prevzel vso odgovornost za slabe rezultate. Viteška poteza ali resno razmišljanje? Predsednik kluba je imel resda odločilno besedo pri vseh nakupih igralcev, vendar za ustvarjanje »kemije« med igralci ni zadolžen on, ampak drugi ljudje v klubu, prvenstveno trener. Ker je bila klima v zmagovitem obdobju od 3. do 10. kroga dobra, zares ni jasno, kaj se je zgodilo potem (po tekmi z Mariborom). Zakaj so lahko nezadovoljneži preglasili tiste, ki so takrat igrali dobro in dosegali dobre rezultate?

Zadnji jesenski krog je več uspeha prinesel gostujočim moštvom, ki so zmagala kar trikrat. Med njimi sta tudi Maribor in MIK CM Celje, ki poleg Nafte tvorita vodilni trojček. Vijoličasti so v Velenju od 25. minute igrali z igralcem manj, a so kljub temu zmagali in tako na najboljši možni način potrdili naslov jesenskega prvaka. Zasluženo, saj so igrali najbolj konstantno in borbeno, kar je bil poleg največje podpore navijačev v tej izenačeni ligi jeziček na tehtnici v njihovo prid.

Zanimiva tekma je bila odigrana še v Domžalah, kjer so domačini odlično pričeli tekmo in zgodaj povedli, ob tem pa imeli še nekaj odličnih priložnosti za povečanje vodstva, ki pa jih niso izkoristili. Kazen je prišla ob koncu polčasa, ko so gostje preobrnili rezultat po dveh napakah obramben vrste. Za ravnotežje je poskrbel Ošlaj, ki je z avtogolom rezultat izenačil.

Pravi evrogol je v Ajdovščini dosegel Zeljkovič, ki je s »škarjicami« premagal domačega vratarja. Obenem je v gostujoči ekipi spet blestel Rozman, ki je Ajdovcem vsaj trikrat preprečil veselje.

Dno lestvice tvori trojček Drava, Koper in Primorje in prav to so ekipe, ki so v jesenskem delu prikazale najmanj. V Kopru in Primorju so trenerja že menjali, saj sta Badžima in Pinnija menjala Okčič in Lokica, pričakovanega dviga forme in rezultatov pa ni bilo. Na Ptuju so letos ravnali drugače kot lani, ko so se trenerji menjavali kot po tekočem traku, učinek pa je bil podoben lanskemu. Kdo je še lahko pameten po teh ugotovitvah?!?

Jože Mohorič

PrvaLiga Telekom Slovenije, 20. krog:

Domžale - Nafta 2:2 (1:2); strelci: Klrm 4., Ošlaj 74./ag.; Bunc 41., Lo Duca 44. R. K.: Zatkovič 84./Domžale

Primorje - Interblock 0:3 (0:1); strelci: Zeljkovič 24., Džuzdanovič 55./ag., Berič 76. R. K.: Zeljkovič 82./Interblock

Rudar Velenje - Maribor 1:2 (0:1); strelci: Omladič 75.; Džinič 12., Tavares 48. R. K.: Mejač 25./Maribor

Luka Koper - HiT Gorica 3:1 (2:0); strelci: Vitagliano 33., Ipavec 34., 67.; Velikonja 74.

1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA

REZULTATI 20. KROGA: Domžale - Nafta 2:2 (1:2), Primorje - Interblock

0:3 (0:1), Labod Drava

MIK CM Celje 0:2 (0:0), Luka

Koper

HIT Gorica 3:1

(2:0), Rudar - Maribor 1:2 (0:1).

1. MARIBOR

20

11

7

2

41:24

40

2. MIK CM CELJE

20

10

6

4

32:20

36

3. NAFTA

20

9

6

5

25:21

33

4. HIT GORICA

20

9

2

9

32:34

29

5. INTERBLOCK

20

7

6

7

27:28

27

6. DOMŽALE

20

6

8

6

25:23

26

7. RUDAR

20

7

4

9

27:24

25

8. LABOD DRAVA

20

5

4

11

17:27

19

9. PRIMORJE

20

3

9

8

21:31

18

10. LUKA KOPER

20

4

6

10

22:36

18

Najboljši strelci: 13 zadetkov: Edin Junuzovič (Rudar); 12 zadetkov: Dario Zahora (Interblock); 11 zadetkov: Tavares (Maribor); 10 zadetkov: Etien Velikonja (HIT Gorica); 8 zadetkov: Nedzbedin Selimi (Primorje); 7 zadetkov: Jože Benko (Domžale), Darijo Biščan (MIK CM Celje); 6 zadetkov: Dalibor Volaš (Maribor); 5 zadetkov: Sacripanti (MIK CM Celje), Nebojša Kovačevic (Hit Gorica); 4 zadetki: Marko Drevenšek (Labod Drava), Andraž Kirm, Mitja Zatkovič (oba Domžale), Elvedin Džinič, Dragan Jelič, Zoran Pavlovič (vsi Maribor), Mladen Kovačevič (Hit Gorica), Konstantin Vassiljev (Nafta Lendava), Uroš Korun (MIK CM Celje).

Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 20. krog

Končali v stilu celotne jeseni

Labod Drava - MIK CM Celje 0:2 (0:0)

Strelca: 0:1 Biščan (56), 0:2 Korun (58, z 11-m)

Labod Drava: Germič, Fili-povič, Fernandes, Andelkovič, Prejac, Halilovič, Drevenšek (od 62. Kronaveter), Horvat, Semler (od 74. Radetič), Ke-lenc, Zilič (od 65. Grbec). Trener: Ljubinko Drulovič.

MIK CM Celje: Šeliga, Andelkovič, Biščan (ob 79. Puš), Kelhar, Kačičnik, Travner, Gobec, Sacripanti (od 90. Kulja-nac), Chacana, Korun, Štraus (od 86. Močič). Trener: Slaviša Stojanovič

Rumeni kartoni: Germič (58), Prejac (76); Kačičnik (62) Rdeči karton: Fernandes (90)

S precejšnjim strahom smo pričakovali srečanje 20. kroga med Labodom Dravo in MIK CM Celjem, saj so prvi že dalj časa v veliki krizi, drugi pa so v zadnjih krogih nizali dobre rezultate in so se vodilnemu Mariboru približali na zgolj 4 točke zaostanka. Dodaten vzrok za zaskrbljenost je bil izostanek treh nogometašev Drave, ki so v prejšnjem krogu prejeli kartone: Ogu Johna, Bošnjaka in Murka.

Slednjega je v vratih zamenjal Dejan Germič, ki pa v prve pol ure nedeljske tekme ni imel težkega dela, saj so domačini dobro začeli srečanje in vrstili napad za napadom proti vratom Celjanov. V 9. minuti so si priigrali prvo lepo priložnost: Halilovič je v zaključku akcije močno streljal, vendar preveč po sredini gola. V 17. minuti je Semler streljal z roba kazenskega prostora, žoga pa je zletela mimo gola. Že tri minute kasneje sta Semler in Horvat izpeljala lepo dvojno podajo, vendar so gostujoči obrambni

Foto: Črtomir Goznik

Mario Lucas Horvat (Labod Drava, modri dres) je bil v nedeljo najboljši posameznik svoje ekipe.

igralci v zadnjem trenutku žogo izbili v kot. Gostujoči napadalec Biščan je poskusil s strelom od daleč v 23. minuti, Germič pa se je izkazal z lepo obrambo. V drugem delu prvega polčasa so domačini imeli še naprej več od igre, najlepšo akcijo in priložnost prvega dela pa je po samostojnem prodoru zapravil najboljši posameznik tekme Horvat, ki mu je Šeliga strel lepo ubranil. Pred tem je odlično priložnost za vodstvo zamudil še Zilič, saj mu je gostujoči golman lepo zaprl kot. Slednji je bil tudi najbolj zaslužen za to, da domačini po prvem polčasu niso vodili, saj je ustavil vsaj pet dobrih poskusov domačih igralcev.

Tudi drugi polčas so doma

Manjka nam kvalitete

Ljubinko Drulovič je na vprašanje, kaj bo storil sedaj (sedanja uprava je rekla, da bo moral sam podati svoje mnenje), ko je jesenski del končan, odgovoril: „Skupščina kluba je napovedana za 18. december, do takrat bomo analizirali stanje in razmislili o prihodnosti. Če bom ostal tukaj, bo ekipa zagotovo doživela spremembe, saj nam manjka vsaj en kvaliteten igralec v vsaki liniji. Predvsem pa igralcem manjka pravi karakter in profesionalizem, ki v tem trenutki nista na pravem nivoju. Vsaka ekipa, ki bi iz toliko priložnosti zabila samo 17 zadetkov, bi se nahajala v podobni situaciji, kjer smo sedaj mi."

Kakšna pa bi bila ocena jesenskega dela?

Ljubinko Drulovič: „Prvi del je bil zares dober, do druge tekme s Celjani smo bili celo na 4. mestu. Potem so nastali problemi v slačil nici, po tekmi z Mariborom pa je voz začel drseti navzdol. V ekipi je bilo preveč negativizma, da bi lahko zaustavili ta padec. Imel sem občutek, da so bili nekateri igralci bolj zadovoljni, če smo izgubili, kot takrat, ko smo zmagovali."

čini začeli obetavno, saj se je v lepi priložnosti znašel Filipo-vič, a se je žoga po njegovem strelu z glavo odkotalila mimo gola. Kot se v nogometu pogosto dogaja, se je zgodilo tudi v nedeljo: Celjani so iz prve prave priložnosti v drugem polčasu povedli. Andelkovič, Prejac, Halilovič in Fernandes so na sredini brez potrebe kombinirali na malem prostoru in izgubili žogo, Dario Biščan pa je darilo znal izkoristiti in je rutinirano premagal Germiča - 0:1. Dve minuti kasneje se je zgodba ponovila še enkrat: domača obramba na čelu z Germičem in Halilovičem je še enkrat neodločno posredovala, do žoge je prišel Štraus, nad njim pa je domači vratar storil prekršek za najstrožjo kazen. Le to je Korun suvereno pretvoril v vodstvo 0:2. Po teh

šokantnih minutah domači nogometaši v nadaljevanju niso več uspeli povezati igre, akcije so potekale prepočasi, tako da so Celjani z lahkoto nadzirali potek tekme. Domači trener Drulovič je s tremi menjavami poskušal spremeniti ritem, vendar tudi igralci s klopi niso bili razpoloženi za igro, tako da do spremembe rezultata ni prišlo. Edini, ki je s posamičnimi potezami ogrel domače gledalce na tribuni (približno 700), je bil Lucas Horvat, ki je pokazal svojo najboljšo igro v jesenskem delu prvenstva. Tokrat to ni bilo dovolj vsaj za točko. V zadnji minuti je sodnik Habjanič Fernandesu pokazal še rdeči karton, saj je kot zadnji igralec s prekrškom ustavil Sac-ripantija.

Jože Mohorič

Drava je bila boljši nasprotnik

Ljubinko Drulovič, trener Laboda Drave: „V prvem polčasu smo imeli vsaj tri prave priložnosti, ki jih nismo uspeli realizirati. Spet se je pokazalo, da je neučinkovitost naš kronični problem celotnega jesenskega dela. V drugem polčasu smo po katastrofalnih napakah Celjanom praktično podarili dva gola. Ekipa bi v takšnih trenutkih morala pokazati več želje in pozitivnega karakterja, a tega spet ni zmogla in poraz je bil neizbežen."

Slaviša Stojanovič, trener MIK CM Celje: „Pred tekmo smo imeli velike težave s sestavo moštva, kar se je poznalo v prvem polčasu, ko so bili domačini veliko boljši in konkretnejši nasprotnik. Zaradi tega je bilo očitno, da z isto filozofijo ne moremo začeti drugega polčasa, ampak bo potrebno igrati bolj agresivno in odločno. To je na koncu zadostovalo za zmago, saj smo dosegli dva zadetka iz praktično edinih priložnosti na tekmi."

Rokomet • 1. A SRL (ž)

18 zadetkov Nastje Prapotnik

Mercator Tenzor Ptuj - Škofja Loka KSI 51:35 (27:17)

MERCATOR TENZOR PTUJ: Mate-ša 5, Majcen 6, Korotaj 2, Prapotnik 18, Ciora 4 (3), Frešer 9, Ozmec 1, Bolcar, Pikl, Gregorec, Erhatič, Bru-men 2, Raškovič 2, Levstik 2. Trener: Nikola Bistrovič.

SEDEMMETROVKE: Mercator Tenzor Ptuj 3 (4), Škofja Loka KSI 2 (2)

IZKLJUČITVE: Mercator Tenzor Ptuj 12, Škofja Loka KSI 4 minute

Po dolgem času so na parket znova stopila dekleta, ki igrajo v 1. A slovenski ženski rokometni ligi. Razlog odmora je bil nastop slovenske ženske rokometne reprezentance na predkvalifikacijskem turnirju v Črni gori za nastop na SP na Kitajskem leta 2010. Žal Slovenke niso bile uspešne in so osvojile tretje mesto.

REZULTATI 11. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Škofja Loka KSI 51:35 (27:17), Krka - Zagorje Istrabenz Gorenje 28:31 (17:14), Celeia Žalec

- Brežice 34:22 (16:10), Celjske mesnine - Sava Kranj 45:21 (21 :11), Kočevje Evro Casino - Olimpi-ja 22:33 (13:14), Piran vrtovi Istre

- Velenje 31:20 (13:8).

1. OLIMPIJA 11 11 0 0 22

2. CELJSKE MESNINE 10 8 0 2 18

3. CELEIA ŽALEC 10 7 0 3 14

4. ZAGORJE GORENJE 9 7 0 2 14

5. MERC. TENZOR PTUJ10 6 0 4 12

6. KRKA 11 6 0 5 12

7. KOČEVJE CASINO 9 4 0 5 8

8. SAVA KRANJ 11 4 0 7 8

9. BREŽICE 10 3 0 7 6

10. PIRAN VRT. ISTRE 10 2 0 8 4

11. VELENJE 11 2 0 9 4

12. ŠKOFJA LOKA KSI 10 10 9 2

Foto: Stanko Kozel

Nastja Prapotnik (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, rdeči dres) je Škofjeločankam nasula kar 18 zadetkov.

V tem srečanju so rokometa-šice obeh ekip dosegle kar 86 zadetkov, kar pomeni, da je bil tempo igre visok, igralo pa se je praktično brez obramb. Ker so igralke Škofje Loke letos najslabše moštvo lige, je bilo pričakovati zmago Ptujčank, vprašanje pa je bilo, s kakšno razliko lahko domačinke zmagajo. Slednjim igra v prvem polčasu ni stekla tako, kot so si želele, saj so se gostje dobro upirale vse do rezultata 8:8. V drugem delu polčasa so domače roko-metašice prišle do občutne prednosti, ki je ob polčasu znašala 10 zadetkov.

V drugem polčasu je prišla

do izraza kvaliteta domačih in prednost je še naraščala. Škof-jeločanke so sicer dosegle kar 35 zadetkov, kar je posledica slabe obrambe domačih, vendar zmaga ptujskih rokome-tašic ni bila nikoli ogrožena. Strelsko je bila na tem srečanju izjemno razpoložena edina ptujska reprezentantka Nastja Praprotnik, ki je dosegla osemnajst zadetkov, vse iz igre.

Nastja Praprotnik - igralka Mercatorja Tenzor j a Ptuja: "Težko je igrati motivirano proti ekipi, ko že naprej veš, da boš zmagal. Res je, da smo naredile preveč napak v obrambi, vendar se nam to ni maščevalo. O

mojih zadetkih pa lahko rečem samo to, da sem dobila veliko uporabnih žog, ki sem jih uspela pospraviti na pravo mesto."

Danilo Klajnšek

Nikola Bistrovič, trener MT Ptuj: "Začeli smo slabo, saj smo kljub izkušenim igralkam igrali slabo v obrambi. Mnogo manjšim tekmicam smo dovolili preveč lahkih zadetkov. V drugem delu sem predvsem zadovoljen z mlajšimi igralkami, ki so se razigrale in pokazale svojo pravo vrednost. Obenem so dokazale, da zna vsaka doseči zadetek."

Športno plezanje • Državno prvenstvo - 4. tekma

Maja Vidmar pred Mino Markovič

Slovenska športna plezalca Maja Vidmar in Klemen Be-

čan sta zmagovalca sklepne, finalne tekme državnega prvenstva v športnem plezanju, ki je v soboto potekala v dvorani Poden v Škofji Loki. V težavnosti sta z zmago nova državna prvaka le kronala uspešno sezono ter vzela tudi zmago v skupnem seštevku tekem državnega prvenstva.

V dvorani na Podnu v Škofji Loki so se v zaključku letošnje tekmovalne sezone športnih plezalcev pomerili najboljši slovenski plezalci v vseh starostnih kategorijah. Postavljavci smeri so v zadnjem tednu pripravili

Rezultati 4. tekme DP v športnem plezanju (članice):

1. Maja Vidmar

2. Mina Markovič

3. Ana Ogrinc

4. Leja Kos

5. Patricija Levstek

Skupno:

1. Maja Vidmar

2. Mina Markovič

3. Asja Gosar

4. Ana Ogrinc

5. Leja Kos

6. Natalija Gros

300 260 175 163 161 160

Foto: Črtomir Goznik

Mina Markovič je na finalni tekmi državnega prvenstva zaostala le za Majo Vidmar; isti vrstni red je bil tudi v končnem seštevku štirih tekem.

atraktivne linije, v katerih so se preizkusili tudi nekateri izmed najboljših tekmovalcev na svetu. V članskem finalu je bilo tako mogoče občudovati vrhunske predstave druge in tretje v letošnjem svetovnem pokalu skupno - Maje Vidmar in Mine Markovič - ter zmagovalca zadnje tekme za svetovni pokal v Kranju Klemna Bečana.

Vse skupaj je popestril tudi poseben sistem tekmovanja, ki je zagotavljal več napetosti, saj so tudi v finalu dekleta in fantje steno napadali sočasno, a z zamikom polovice smeri.

Favorita sta vsekakor upravičila svoja naslova. Klemen Be-čan je imel skupno zmago že zagotovljeno, Maja Vidmar pa je tokrat prekosila Ptujčanko

Mino Markovič, na tretje mesto pa se je zavihtela Ana Ogrinc. Skupno pa je med članicami prva Vidmarjeva pred Marko-vičevo, na tretjem mestu pa je Asja Gosar. Markovičeva je sicer v skupnem seštevku zbrala več točk kot Vidmarjeva, vendar se štejejo le trije najboljši rezultati (najslabši se briše).

sta, jm

Rokomet • MIK liga

Pred Ormozani pomemben teden

Pred tremi tedni, natančneje 19. novembra, so rokometaši Jeruzalema proti Cimosu odigrali svojo zadnjo prvenstveno tekmo. Po dolgem premoru zdaj Vinarje v tem tednu čakata dve zelo pomembni tekmi proti Merkurju in Rudarju, ki v veliki meri odločata o uvrstitvi v Ligo za prvaka. Tekma proti Merkurju v Škofji Loki je na sporedu v sredo, 10. decembra, ob 20. uri, v soboto, 13. decembra, ob 19. uri na Hardeku gostujejo Trboveljča-ni. Prav slednji so v zadnjem krogu presenetili Merkur v Škofji Loki. Prav to presenečenje rudarjev mora dati še večje upanje rokometašem iz Ormoža, da so se sposobni z Gorenjske vrniti neporaženi. Prava mera borbenosti in taktično izpolnjevanje vseh trenerjevih nalog bi Ormožanom morali prinesti želen rezultat. V prvi vrsti bo potrebno zaustaviti odličnega mladega levorokega napadalca Jureta Dolenca, ki je kljub svojim dvajsetim letom že vrsto let najboljši strelec nekoč Terma, danes pa Merkurja. Brez sreče, ki je Vinarji letos še niso imeli, na poti do uspeha

1. A SRL - moški

REZULTATI 11. KROGA: Slovan - Gorenje 25:32 (14:5), Merkur -Rudar EVJ Trbovlje 27:30 (14;13), Ci-mos Koper - Prevent 34:29 (16:14), Trimo Trebnje - Krka 33:24 (15:11), Ribnica Riko hiše - Celje Pivovarna Laško 23:31 (15:16). V tem krogu je bila prosta ekipa Jeruzalem Ormož.

1. CIMOS KOPER 10 9 1 0 19

2. GORENJE 10 9 0 1 18

3. CELJE PIVO. LAŠKO 10 7 0 3 14

4. PREVENT 10 5 2 3 12

5. TRIMO TREBNJE 10 5 0 5 10

6. JERUZALEM ORMOŽ10 3 3 4 9

7. RIBNICA RIKO HIŠE 10 4 15 9

8. SLOVAN 10 3 3 4 9

9. MERKUR 10 1 2 7 4

10. RUDAR TRBOVLJE 10 2 0 8 4

11. KRKA 10 1 0 9 2

enostavno ne bo šlo. V vrstah Jeruzalema se še najraje spominjajo 18. maja 2005, ko so v športni dvorani Poden v tekmi, ki je odločala o tretjem mestu v državi, premagali Škofjeločane s kar 36:25. Pred Ormožani je tako pester teden in že v soboto po tekmi z Rudarjem bo znano, kako kotirajo delnice Jeruzalema za uvrstitev v Ligo za prvaka.

UK

Foto: Stanko Kozel

Rokometaši Jeruzalem Ormoža imajo pred sabo v tem tednu dve pomembni tekmi.

Rokomet • 1. B SRL

Slab dan Gorišničanov

Moškanjci Goriš-nica - Grosuplje 33:38 (14:20)

MOŠKANJCI GORIŠNICA: Petek 7 (1), Zorli 1, Šoštarič 4, Arnuš, Prejac 2, Lozinšek 1, Golob, Šterbal, Štuhec 7, Marin, Dimec 2, Peček 4 (1), Horvat 1, Majcenovič, Cvetko 4 (3), Žuran.

SEDEMETROVKE: Moška njci-Go-rišnica 5(9), Grosuplje 5(5)

IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišni-ca 4, Grosuplje 6 minut

Od srečanja proti Grosupljem so si rokometaši iz Goriš-nice veliko obetali, saj bi se z morebitno zmago lahko točkovno občutneje oddaljili od ekip iz samega dna prvenstvene razpredelnice. Toda to je bil račun brez krčmarja, saj domačinom igra ni in ni stekla, predvsem v obrambi. Ob tem so imeli še smolo z vratarji, saj sta oba nastopila poškodovana.

Domačini so še držali korak z gosti do petnajste minute, ko so zaostajali dva zadetka (8:10), vendar so si igralci iz Grosupljega z višanjem tempa priigrali do konca prvega polčasa kar zajetno prednost šestih zadetkov. V drugem delu se ni veliko

1. B SRL - moški

REZULTATI 10. KROGA: Moškanj-ci Gorišnica - Grosuplje 33:38, Sviš Pekarne Grosuplje - Ajdovščina 34 :29, Alples Železniki - Istrabenz plini Izola 25:25, Šmartno 99 - Mitol Sežana 36:29, Grča Kočevje - Klima Petek Maribor 29:36, Krško - Radeče MIK Celje 34:21.

1. K. PETEK MARIBOR 10 10 0 0 20

2. KRŠKO 10 8 1 1 17

3. ŠMARTNO 99 10 6 3 1 15

4. GROSUPLJE 10 6 0 4 12

5. SVIŠ P. GROSUPLJE 10 5 1 4 11

6. GRČA KOČEVJE 10 5 1 4 11

7. ALPLES ŽELEZNIKI 10 5 1 4 11

8. AJDOVŠČINA 10 3 0 7 6

9. RADEČE MIK CELJE 10 2 2 6 6

10. MOŠKANJCI-GOR. 10 3 0 7 6

11. ISTRABENZ IZOLA 10 12 7 4

12. MITOL SEŽANA 10 0 1 9 1

spremenilo, saj so domačini še naprej igrali slabo v obrambi. Ne moremo reči, da se niso borili in želeli najboljše, vendar tokrat res ni bil njihov srečen dan. Trikrat so se uspeli približati na štiri zadetke zaostanka, kaj več pa tokrat ni šlo. Ob vsej smoli so zastreljali še štiri sedemmetrovke in poraz je bil neizbežen.

Danilo Klajnšek

1. A SRL - ženske

Rokomet • 2. SRL (m)

Dravasi ze v naslednjem krogu

Arcont Radgona -Drava 28:43 (14:22)

DRAVA: Dokša, Mesarec 10, Hali-lovič 10, Sabo 1, Luskovič 2, Bračič 2, Predikaka 2, Mesarič 1, Oder 7, Bezjak, Ivančič 4, Pisar 3, Pučko, Čeh, Valenko. Trener: Ivan Hrupič.

Že pred srečanjem je bilo ptujskim rokometašem jasno, da so se uvrstili v nadaljnji krog tekmovanja. Zaradi tega je bilo pričakovati malo bolj lagodno igro, vendar ni bilo tako, saj so gostje igrali zelo zavzeto. Takoj na začetku so povedli 0:5 in

Ivan Hrupič - trener Drave:

"Zadovoljen sem s pristopom fantov, ki so zaigrali tako, kot smo se dogovorili. Visok tempo so zadržali skoraj vso tekmo."

2. SRL vzhod

- moški

REZULTATI 9. KROGA: Velika Ne

delja - Zlatorog Celje 26:35, Arcont

Radgona - Drava 28:34. V tem kro

gu je bila prosta ekipa Pomurja.

1. ZLATOROG CELJE

7 7

0

0

14

2. DRAVA

7 5

0

2

10

3. VELIKA NEDELJA

8 3

1

4

7

4. ARCONTRADGONA

7 1

2

4

4

5. POMURJE

7 0

1

6

1

dali domačinom vedeti, da so prišli po novi dve točki. Svojo prednost so do konca prvega dela igre povečali na osem zadetkov (14:22).

Podobno igro so nadaljevali tudi v drugem polčasu in njihova prednost se je skoraj podvojila. Dobrih deset minut pred koncem so priložnost pri Dravi dobili še mlajši rokometaši, ki niso popuščali in so obdržali visoko vodstvo. Gostje so v tem srečanju prvič letos nastopili brez izkušenega Aleša Belšaka, ki je staknil poškodbo na tekmi z Veliko Nedeljo in bo po vsej verjetnosti dalj časa odsoten z igrišč.

Danilo Klajnšek

Foto: Črtomir Goznik

Rokometaši Drave so v Radgoni dosegli peto zmago v tem prvenstvu.

Namizni tenis • 1. SNTL (m)

Brez presenečenj

V osmem krogu 1. moške namiznoteniške lige so vsi favoriti za visoka mesta zmagali. Vodeči Maribor je gladko odpravil kočevski Melamin, Kema Puconci pa je bila uspešna na Ptuju, kjer domačini niso nudili pravega odpora, osvojili so samo štiri nize.

REZULTATI 8. KROGA: Ptuj

- Kema Puconci 0:5, Finea Maribor

- Melamin Kočevje 5:0, Tempo Velenje - Krka 3:5, Sobota - Petrol Olim-pija 5:1, Radlje - Edigs Mengeš

1. FINEA MARIBOR

2. KEMA PUCONCI

8 8 0 16 8 7 1 14

3. KRKA 8 7 1 14

4. SOBOTA 8 6 2 12

5. MELAMIN KOČEVJE 8 4 4 8

6. PTUJ 8 3 5 6

7. PETROL OLIMPIJA 8 2 6 4

8. EDIGS MENGEŠ 8 2 6 4

9. RADLJE 8 17 2

10. TEMPO VELENJE 8 0 8 0

Ptuj - Kema Puconci 0:5

Ovčar - Plohl 0:3, Piljak - Škra-ban 2:3, Pavič - Horvat 1:3, Piljak - Plohl 1:3, Ovčar - Ropoša 0:3.

Danilo Klajnšek

Foto: Črtomir Goznik

Danilo Piljak, NTK Ptuj

Odbojka • 1. DOL (ž)

Kamnik ostaja neosvojena trdnjava

AC Prstec Ptuj -Calcit Kamnik 1:3 (-25, 22, 14, 13)

AC Prstec Ptuj: Sitar, McNamee, Cvirn, Šušlek, Draškovič, Zidarič, Vo-dopivec, Zupanič, Pintarič, Vidovič, Golob, Liponik

V devetem krogu državnega prvenstva so Ptujčanke v športni dvorani gimnazije gostile moštvo Kamnika. Po porazu na prvi prvenstveni tekmi in dveh pokalnih so bile tudi tokrat

1. DOL

PARI 9. KROGA: AC Prstec - Calcit Kamnik 1:3, Luka Koper - MZG Grosuplje. Srečanji Benedikt - Alian-sa in Sloving Vital - TPV Novo mesto bosta odigrani kasneje.

1. SLOVING VITAL 8 8 0 22

2. CALCIT KAMNIK 8 6 2 18

3. ALIANSA 8 6 2 17

4. LUKA KOPER 9 4 5 14

5. AC PRSTEC PTUJ 8 2 6 7

6. MZG GROSUPLJE 9 2 7 6

7. BENEDIKT 7 2 5 6

8. TPV NOVO MESTO 5 14 3

3. DOL - VZHOD (ž)

REZULTATI 9. KROGA: DŠR Murska Sobota II. - Kurent SK Company 3:0, DŠR Murska Sobota - Suha Gradnja 3:0, Nova KBM Branik II. -Ecom Tabor 3:0, Galeja - Ruše 3:1

1. KEMA PUCONCI 8 7 1 22

2. DŠR MURSKA SOBOTA 8 7 1 21

3. NOVA KBM BRANIK II. 8 7 1 20

4. SUHA GRADNJA 8 4 4 13

5. ECOM TABOR 8 4 4 10

6. GALEJA 8 3 5 9

7. RUŠE 8 3 5 8

8. DŠR MURSKA SOBOTA II. 8 17 4

9. KURENT SK COMPANY 8 0 8 0

Foto: Črtomir Goznik

Odbojkarice AC Prstec Ptuj so proti Kamničankam izgubile še četrtič letos.

boljše gostje, ki še naprej ostajajo neosvojena trdnjava.

Ptujčanke so bile v soboto precej oddaljene od zmage. Večino možnosti so si zapravile že z začetnim udarcem, pri katerem so storile skupno kar 19 napak. V tesnem podaljšku so osvojile le prvi niz. Vendar na začetku ni kazalo na uspeh domačink, Kamničanke so namreč povedle z enajstimi točkami razlike (5:16). Nato so popolnoma odpovedale, Ptujčanke pa se ponujeni priložnosti niso odrekle. Tudi v nadaljevanju je bila pobuda na strani gostujočega moštva, ki je imelo prednost v celotnem drugem nizu. V končnici so se domačinke povsem približale (21:23), vendar jim je za pono-

ven preobrat zmanjkalo koncentracije. To je bilo tudi vse, kar so pokazale. Po izenačenju rezultata na 1:1 v nizih so igrale le še Kamničanke, ki so ob številnih napakah nasprotnic točke nizale tudi z uspešnimi zabijanji in blokadami. Do konca tekme so Ptujčanke zbrale le še 27 točk, zmaga pa je v manj kot treh tednih še drugič odšla v Kamnik. Tokrat v paketu s tremi točkami.

Od predvidenih štirih tekem se je v soboto odigrala le še ena, v Kopru so na parket zraven domačink stopile Gro-supeljčanke. Po pričakovanjih so bile boljše gostiteljice, ki so zmagale z enakim rezultatom kot Kamničanke (3:1 v nizih). A je bila tekma vse prej kot

Atletika • Veterani AK Cestno podjetje Ptuj

Komel naSel izziv na 3000 metrov z zaprekami

Vsestranski ptujski športnik Branimir Komel se je v letošnji sezoni v celoti predal atletiki, zato je svojo prvo ljubezen v zadnjih letih, triatlon, postavil za nekaj časa na stranski tir. Njegove discipline v kraljici športa so teki na srednje proge, specializiral pa se je za tek na 3000 metrov z zaprekami. Ob tem je treba povedati, da gre za eno najbolj zahtevnih

atletskih disciplin, saj je potrebno trenirati hitrostno vzdržljivost in tehnični prehod zaprek. Tega se 46-letni profesor športne vzgoje dobro zaveda, saj je pripravil zahteven načrt vadbe, da bi v prihodnje še izboljšal svoj rezultat. Ta pa že sedaj znaša zavidljivih 10 minut in 29,88 sekunde, kar je obenem tudi državni rekord za veterane v kategoriji od 45

do 50 let. Omenjeni rezultat je Komel dosegel letos na balkanskem veteranskem prvenstvu oktobra v črnogorskem Baru, kjer je zmagal, na evropskem prvenstvu v Ljubljani pred tem pa je bil peti. V tem obdobju je popravil svoj rezultat za skoraj dvajset sekund.

Za naslednjo sezono si je Ko-mel postavil smel, a uresničljiv cilj, saj želi na svetovnih vete-

Branimir Komel cilja na kolajno na svetovnih veteranskih igrah.

bitka »Davida proti Goljatu«, rezultat v osvojenih točkah je bil namreč povsem izenačen (97 :97). Benedikt bo šempetrsko Alianso gostil jutri, ljubljanski Sloving Vital se bo z TPV Novo mesto pomeril šele ob koncu januarja. Na prvenstveni razpredelnici ni prišlo do večjih spremembe. Še vedno vodi Sloving, Kamnik se je prebil na drugo mesto, Aliansa zdaj s točko zaostanka zaseda tretje mesto. Prepad med zgornjim in spodnjim delom se še povečuje. Peto mesto še vedno zasedajo »avtomobilistke«, Grosuplje in Benedikt ne zaostajata veliko (le eno točko), brez možnosti za obstanek pa ni niti Novo mesto.

Uroš Gramc

ranskih igrah naslednje leto v Sydneyu osvojiti eno izmed kolajn. Za tak podvig bo po njegovem mnenju potrebno najboljšo osebno znamko še dodatno izboljšati za okoli dvajset sekund, na okoli 10 minut in 10 sekund, največ rezerve pa ima pri tehniki prehoda zapreke. Mimogrede, vsak stadionski krog ima 5 zaprek, od tega eno vodno, kar pomeni, da mora v celotnem teku prečkati 37 zaprek. Naslednje sezone, ki bo imela vrhunec v Avstraliji (tja bodo potovali tudi ostali ptujski atletski veterani), se že veseli, motivov in volje mu ne manjka, prav tako pa je že začel z obsežnimi bazičnimi pripravami.

Ob koncu sezone so svojo bilanco naredili tudi ptujski veterani, člani veteranske sekcije Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj. O njihovih številnih uspehih smo že poročali, na tem mestu naj omenimo lestvico najboljših rezultatov po prirejenih točkovalnih tablicah, ki upoštevajo tudi starostni koeficient. Po teh kriterijih je bil največ vreden rezultat Mikija Prstca na 60 metrov (989 točk za rezultat 7,8 sekunde), pred Komelom z zgoraj omenjenim rezultatom na 3000 metrov z zaprekami (945 točk), sledita pa še Koren v metu kopja (898 točk za met 44,92 metra) in Dokl v suvanju krogle (837 točk za met 15,29 metra).

Uroš Esih

Strelstvo • MT Trofej Mladosti Zagreb

Boštjan Simonič znova v finalu

V soboto in nedeljo je v Zagrebu potekal mednarodni turnir v streljanju s standardno zračno puško in pištolo, doslej najmočnejši 32. Trofej Mladosti, na katerem je tekmovalo 236 strelcev iz sedmih držav (BIH, Hrvaške, Srbije, Italije, Slovaške, Madžarske in Slovenije). Sočasno s pokalom mladosti pa je potekal tudi mednarodni troboj med 24-članskimi reprezentancami Slovenije, Hrvaške in Srbije, na katerem so v seštevku krogov vseh kategorij obeh disciplin zmago slavili srbski strelci, ki so premagali svoje hrvaške kolege za vsega 6 krogov (11472:11466), slovenski strelci pa so predvsem zaradi nekonkurenčnega nastopa strelcev s pištolo s 11379 krogi osvojili 3. mesto.

Med člani s pištolo se je med Slovenci kot edini v finale uvrstil kidričevski strelec Boštjan Simonič, ki je s 571 krogi v kvalifikacijah osvojil 8. mesto, ki ga je obdržal tudi po dodatnih desetih strelih finala s 96,3 kroga. Zmagal je srbski strelec Damir Mikec s 581 krogi in finalom 101,9 kroga. Boštjan se je nahajal v podobnem položaju kot lansko leto, ko je pripravil prvovrstno redko videno presenečenje in z 8. mesta napredoval na stopničke za zmagovalce, tokrat pa realno gledano presenečenja ni bilo pričakovati, saj so bile razlike med finalisti večje, tekmovalci pa še manj dovzetni za napake. Od slovenskih strelcev, ki so bili v reprezentanci članov s pištolo, je Simon Simonič ml. s 569 krogi osvojil 12. mesto, Peter Tkalec in Cvetko Ljubič pa sta s 566 in 565 krogi osvojila 17. in 18. mesto.

Rezultati: moški pištola:

Foto: Simeon Gönc

Slovenski strelci s pištolo na 32. Trofeju Mladosti v Zagrebu

Med ženskami s pištolo je bila najvišje uvrščena slovenska strelka Ptujčanka Majda Raušl, ki je s 369 krogi osvojila 14. mesto, finale pa izgubila predvsem zaradi slabe zadnje serije z 89 krogi. Med finalistkami so bile po tri hrvaške in srbske strelke ter Madžarka Renata Sike (2. mesto), na koncu pa je najbolj zasluženo zmaga pripadla Brankici Zarič iz Srbije, ki je najboljšim kvalifikacijam s 380 krogi dodala še najboljše finale s 100,4 kroga. Žal smo tudi tokrat več pričakovali od najboljše balkanske strelke Jasne Šekarič, ki je s 378 krogi in finalom 98,4 kroga osvojila le 4. mesto. Druga slovenska članica Romana Prelec je s 368 krogi osvojila 15. mesto, Martina Šumrada

pa je s 353 krogi pristala šele na 33. mestu. Z oceno odlično pa bil lahko ocenili nastope naših mlajših slovenskih strelk mladink s pištolo, ki so s 1098 krogi dosegle edino slovensko zmago s pištolo v troboju reprezentanc! V skupnem seštevku vseh je tako Staša Simonič s 367 krogi osvojila 17. mesto, Mojca Kolman je bila s 366 krogi 19., Simona Molan pa je s 365 krogi osvojila 21. mesto. Slovenski mladinci s pištolo so tokrat ostali brez vidnejših uvrstitev, najboljši med njimi pa je bil Aleksander Hadžidaov s 551 krogi na 43. mestu.

Pri članih s puško so se med slovenskimi strelci v finale uvrstili Izidor Hreščak(594 in finale 97,6), Rajmond De-bevec in Robert Blažke (oba

Boštjan Simonič: »V kvalifikacijah bi lahko boljše odstre-Ijal predvsem prve štiri serije (95, 95, 95, 94, 98, 94), zato s tem delom nisem zadovoljen. Zadnjo slabšo serijo pa bi lahko opravičil s tem, da sem imel v predzadnji seriji bistveno višji rezultat, kar se potem običajno vedno pozna pri naslednji. Finale nisem streljal zbrano, vendar rezultat vseeno ni bil tako slab. V bodoče bom na treningih moral več pozornosti posvečati tudi treniranju play offa, ki mi v zadnjih nekaj tekmah ne uspeva tako kot bi si sam želel.«

1. Damir Mikec, SRB

581 + 101,9

= 682,9

2. Pavol Kopp, SVK

582 + 98,9 =

680,9

3. Vasilije Groza, SRB

578 + 99,4 =

677,4

4. Andrija Zlatič, SRB

581 + 96,3 =

677,3

5. Dimitrije Grgič, SRB

577 + 100,1

= 677, 1

6. Vlado Cindrič, HRV

571 + 98,9 =

669,9

7. Bruno Francesco, ITA

574 + 95,5 =

669,5

8. Boštjan Simonič, SLO

571 + 96,3 =

667,3

12. Simon Simonič ml., SLO

569 krogov

18. Peter Tkalec, SLO

566

19. Cvetko Ljubič, SLO

565

27. Simon Simonič, SLO

562

31. Ludvik Pšajd, SLO

559

40. Mirko Moleh, SLO

552

41. Matija Potočnik, SLO

551

49. Simeon Gonc, SLO

544

Ženske pištola:

1. Brankica Zarič, SRB

380 + 100.4

= 480.4

2. Renata Sike, MADŽ

379 + 99.9 =

478.9

3. Vlatka Pervan, HRV

379 + 99.2 =

478.2

4. Jasna Šekarič, SRB

378 + 98.4 =

476.4

5. Aleksandra Ristovič, SRB

377 + 99.2 =

476.2

6. Zorana Arunovič, SRB

377 + 96.5 =

473.5

7. Marija Marovič, HRV

374 + 97.6 =

471.6

8. Snježana Matanovič, HRV

374 + 90.6 =

464.6

14. Majda Raušl, SLO

369 krogov

15. Romana Prelec, SLO

368

17. Staša Simonič, SLO

367

19. Mojca Kolman, SLO

366

21. Simona Molan, SLO

365

33. Martina Šumrada, SLO

353

po 591 in finale 99,7 ter 98,1 kroga) ter osvojili 5., 7. in 8. mesto, pri ženskah s puško pa se je najvišje plasirala Zdenka Stern s 394 krogi in finalom

102.1 na 4. mestu. Ponovno pa se je odlično izkazala mlada Ljubljančanka Živa Dvoršak, ki se je ravno tako uvrstila v finale s 393 krogi in z dodatnimi

100.2 kroga osvojila odlično 7. mesto, med mladinkami pa pristala na visokem 2. mestu!

Naslednji mednarodni turnir (še močnejši!) bo potekal že prihodnji vikend, ko nas bo na 33. veliki nagradi Beograda med drugim čakal še drugi zanimiv troboj reprezentanc Slovenije, Hrvaške in Srbije.

Simeon Gonc

Tenis • Zimska liga

Neptun in Skorba maksimalno

Edino presenečenje v 3. krogu 1. zimske teniške lige so pripravili igralci Kellersportsa, sicer novinci v 1. ligi, ki so tesno premagali ekipo Trgovine Jager. O zmagovalcu je odločala igra dvojic, kjer sta bila igralca Kellersportsa Kolarič in Šebela boljša od dvojice Zavrnik/Križe. Vodeči Neptun in drugouvršče-na Skorba sta gladko zmagala in očitno je, da bo prav med njima potekal boj za zmagovalca letošnje lige, čeprav lahko katero moštvo še preseneti iz ozadja.

1. LIGA

REZULTATI 3. KROGA:

HIŠA KAGER - TK NEPTUN

0:3 (Šabeder - Korošec 5:9, Kreševič - Drobnič 4:9, Šebe-der/Škrinjar - Drobnič/Ma-zera 5:7); KELLERSPORTS

- TRGOVINE JAGER 2:1 (Majcenovič - Križe 9:3, Go-stan - Jagarinec 4:9, Kolarič/ Šebela - Zavrnik/Križe 9:6); TK SKORBA - TC LUKA 3:0 (Glodež - Pušnik 3:0, Plajnšek

- Kocjan 9:4, Žitnik/Plajnšek

- Merc/Kocjan 9:8) VRSTNI RED: TK Neptun 8,

TK Skorba 7, TC Luka 4, Kellersports in Trgovine Jager 3, Hiša Kager 2 točki.

Danilo Klajnšek

Šah • DP v Murski Soboti

Šahisti ŠD Tehcenter takoj prevzeli vodstvo

Po dveh krogih ekipnega državnega prvenstva za najboljših deset slovenskih šahovskih ekip so vodstvo prevzeli šahisti Šahovskega društva Tehcenter Ptuj. V prvem krogu so s 4:2 premagali vedno neugodnega tekmeca, ekipo ŠD dr. Milana Vidmarja iz Ljubljane. Točke so osvojili velemojstri Beljavski, Pavasovič, Mihalčišin in Maksi-menko, izgubila sta VM Voloki-tin in FM Roškar.

Še višjo zmago so Ptujčani dosegli v drugem krogu proti ekipi ŠD Krka Novo mesto, kjer sta Beljavski in Volokitin remi-zirala, popoln izkupiček pa so dosegli Pavasovič, Mihalčišin,

Maksimenko in Podkrižnik.

Ptujčani tako vodijo z dvema zmagama in 9 točkami, dve zmagi so dosegli tudi šahisti ŠK Branik Maribor (8,5 točk) ter največji konkurenti za prvo mesto, šahisti ŽŠK LANcom Maribor (8 točk).

Redni krogi se igrajo vsak dan od 15. ure dalje v hotelu Diana Murska Sobota, partije pa si je mogoče ogledati tudi v živo na spletni strani Šahovske zveze Slovenije. Prvenstvo se bo zaključilo v nedeljo, 12. decembra 2008, z devetim krogom, katerega pričetek pa bo ob 10. uri.

Silva Razlag

Športni napovednik

Rokomet

1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA

PARI 12. KROGA - SREDA: Merkur - Jeruzalem Ormož, Celje Pivovarna Laško - Rudar EVJ Trbovlje, Cimos Koper - Gorenje, Slovan - Krka, Trimo Trebnje - Ribnica Riko hiše.

1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA

10. KROG: Mercator Tenzor Ptuj - Celeia Žalec (sreda, ob 19.00 v športni dvorani Center)

Danilo Klajnšek

Mali nogomet

Na vrhu Poetovio

V nedeljo se je nadaljevalo prvenstvo v obeh zimskih ligah malega nogometa, ki jih vodi MNZ Ptuj. V prvi ligi je na vrhu prvenstvene razpredelnice Poetovio, ki ima stoodstotni izkupiček, v tem krogu pa so premagali ekipo iz Bukovcev. Bar Saš je »samo« remiziral z nogometaši Rima in ima na drugem mestu dve točki zaostanka za vodečim moštvom. Majolka je še drugič izgubila, tokrat proti nogometašem Hobit Puba iz Apač. Slednji so dobro sta rta l i v novo prvenstvo, saj si ne želijo ponoviti lanske zgodbe, ko so izpadli, nato pa se v ligo uvrstili le zaradi tega, ker so nekatere ekipe odpovedale nastop v tem rangu tekmovanja. Brez točk po treh krogih je le še ekipa Jure MTS Hajdina.

1. LIGA MNZ PTUJ

REZULTATI 3. KROGA: Bar Saš -

ŠD Rim 1:1, Hobit Pub Apače - KMN Majolka 2:1, Poetovio Ptuj - Bukovci bar Gloria 4:2, ŠD Vitomarci - Mark 69 1:1, Jure MTS Hajdina - Bar Kor-

ONL VIDEM

ČLANI

Rezultati 2. kroga: Bar DESETKA B - ŠD Pobrežje mladi 2:3, Gostišče pri Tonetu ŠD Selan - ŠD Majski Vrh 4:3, KMN Majolka - Lancova vas 6:4, ŠD Pobrežje - NK Videm člani 6:4, Bar Avguštin Zg. Pristava - Bar OSMICA 6:2. Prosta je ekipa AS.

1. ŠD POBREŽJE 2 2 0 0 13:5 6

2. KMN MAJOLKA 2 2 0 0 14:8 6 10 9:8 4 0 1 14:6 3 0 0 11:4 3 0 0 6:2 3 0 1 7:13 3

9:11 1

že 2:4, KMN Mitmau Remos -

Oki

Team 8:3.

1. POETOVIO PTUJ 3

3

0

0

11:4

9

2. BAR SAŠ 3

2

1

0

9:4

7

3. MITMAU REMOS 3

2

0

1

14:9

6

4. BAR KORŽE 3

2

0

1

9:5

6

5. OKI TEAM 3

2

0

1

12:8

6

6. ŠD RIM 3

1

2

0

6:4

5

7. HOBIT APAČE 3

1

2

0

5:4

5

8. MARK 69 3

0

2

1

2:6

2

9. BUKOVCI GLOR. 3

0

1

2

6:10

1

10. KMN MAJOLKA 3

0

1

2

2:6

1

11. ŠD VITOMARCI 3

0

1

2

2:12

1

12. JURE HAJDINA 3

0

0

3

6:12

0

2. LIGA

REZULTATI 2. KROGA: SD As

- Klub ptujskih študentov 3:2, Mogg

- Eleaplanet&CO MSM International 2:0, Draženci - Klub 13 1:5, ŠD Ptujska Gora - Inox ograje Majcen 2:6, Apolon 11 - O Sole Mio 3:3, ŠD Po-lenšak - ŠD Destrnik Virtuozi 4:6.

1. CLUB 13 2 2 0 0 9:2 6

2. ŠD AS 2 2 0 0 5:2 6

3. OGR. MAJCEN 2 110 6:2 4

4. O SOLE MIO 2 110 7:4 4

5. DESTERNIK V. 2 110 11:9 4

6. ŠD POLENŠAK 2 10 1 6:6 3

7. MOGG 2 1 0 1 3:4 3

8. APOLON 11 2 0 11 2:3 1

9. KPŠ 2 0 11 2:3 1

10. ELEAPLANET 2 0 0 2 0:4 0

11. DRAŽENCI 2 0 0 2 1:7 0

12. PTUJ. GORA 2 0 0 2 3:10 0

Danilo Klajnšek

3. PRI TONETU 2

4. ŠD MAJSKI VRH 2

5. AS 1

6. ZG. PRISTAVA 1

7. POBREŽJE ML. 2

8. LANCOVA VAS 2 0 11

9. NK VIDEM ČL. 2 0 0 2 8:14 0

10. BAR OSMICA 2 0 0 2 3:13 0 10. BAR DESETKA 2 0 0 2 4:14 0

VETERANI

Rezultati 2. kroga: Zg. Pristava - ŠD Pobrežje 11:5, Leskovec - Lan-cova vas 5:5, Tržec - AS 6:3. Prosta je bila ekipa NK Videm.

1. TRŽEC 2 2 0 0 12:4 6

2. ZG. PRISTAVA 110 0 11:5 3

3. NK VIDEM 1 1 0 0 6:1 3

4. AS 2 10 1 9:9 3

5. LESKOVEC 2 0 11 8:11 1

6. LANCOVA VAS 2 0 11 6:11 1

7. ŠD POBREŽJE 2 0 0 2 6:17 0

Darko Lah

DMN LENART

SUPER A1-liga

Tekme 8. kroga so bile odigrane v nedeljo, 7. decembra, v Voličini. Rezultati: KMN Remos Gradb. An-žel - ZGD Slik. B. Goričan 3:0 (1:0), KMN Mobicom - ŠD Trnovska vas 8:7 (5:7), ŠD Zavrh - KMN Sv. Ana ml. 3:3 (2:1), Orfej - ŠD Selce 2:7 (0:3), KMN Torpedo 05 - KMN Sv. Trojica Legija 5:4 (4:3).

1. MOBICOM 8 6 0 2 58:39 18

2. ŠD SELCE 8 5 2 1 42:32 17

3. SLIK. GORIČAN 8 5 1 2 49:22 16

4. TORPEDO 05 8 5 1 2 42:35 16

5. REMOS ANŽEL 8 5 0 3 37:36 15

6. SV. ANA ml. 8 3 1 4 39:43 10

7. ŠD ZAVRH 8 2 2 4 27:33 8

8. SV. TROJICA L. 8 2 2 4 31:42 8

9. TRNOVSKA VAS 8 2 0 6 31:44 6

10. ORFEJ 8 0 1 7 22:52 1

Zmago Šalamun

Kasaštvo

La Luna Reneja Hanžekoviča tretja v Avstriji

Na avstrijskem hipodromu Krieau sta bila med udeleženci mednarodnih kasaških dirk tudi člana KK Ljutomer Jože Sagaj mlajši in Rene Hanžekovič. Sagaj je nastopil s triletnim žrebcem Ull Expressom in osvojil 2. mesto, z 12-letnim Le-sterjem pa je bil četrti. Šestletna La Luna (lastnik Hanžekovič, voznik domačin Wilhelm Loderer) je na 1760 metrov dolgi stezi osvojila odlično 3. mesto (1:18,2).

Judo • 1. SJL - končnica

Olimpija ponovno prvak, Impol šele tretji

Slovenska Bistrica, 6. 12. 2008. V dvorani Bistrica v Slovenski Bistrici so se za naslov državnega prvaka v finalu 1. SJL pomerile najboljše štiri ekipe iz rednega dela: JK Impol, JK Branik Broker, JK Du-plek in JK Olimpija.

Polfinalni pari so bili določeni z uvrstitvijo ekip v rednem delu in oba dvoboja sta se končala s presenečenjem, saj sta v njih zmagali in nato v finalu nastopili tretje- in četrtouvrščena ekipa rednega dela.

JK Impol - JK Olimpija 2:4 (20:28)

Dvoboj med JK Impol, prvo-uvrščeno ekipo rednega dela, in četrto uvrščeno JK Olimpija je po pričakovanju bolje začela Olimpija, ki je z zmagami Filipa Mihaliča (do 60 kg), Andraža Jereba (presenetljivo proti Danijelu Rusu v kategoriji do 66 kg) in Saša Jereba povedla s 3:0. Dvoboj sta nato dokončno odločila Jesenko Četič, ki se je z Aljažem Sedejem v kategoriji do 81 kg razšel z neodločenim izidom, Marko Petrič pa je z zmago proti Denisu Imamovi-ču v kategoriji do 90 kg svoji ekipi dokončno zagotovil neulovljivo prednost 4:0. Primož Ferjan (do 100 kg) in Matjaž Ceraj (nad 100 kg) sta rezultat samo znižala.

JK Branik Broker -JK Duplek 3:4 (27:40)

Drugi polfinalni dvoboj med drugouvrščeno ekipo rednega dela JK Branik Broker in tretje-uvrščeno ekipo JK Duplek se je začel podobno kot v dvoboju med tema dvema ekipama v rednem delu, s tremi hitrimi zmagami judoistov Dupleka (Dorijana Jamniška, Simona Mohoroviča in Tadeja Čeha). Dvoboj bi lahko bil odločen že v kategoriji do 81 kg, saj je Uroš Tajhman manj kot minuto pred koncem vodil z yuko proti

Končni vrstni red:

1. JK Olimpija

2. JK Duplek

3. JK Impol

4. JK Branik Broker

Samu Sagadinju, vendar je Uroš naredil veliko napako in Saga-dinj je z davljenjem zmagal v zadnjih sekundah dvoboja. Po zmagah Petra Bevca in Igorja Spasojeviča je ekipa JK Branik Broker izenačila na 3:3. Dvoboj je v korist JK Duplek odločil Darko Petelinšek v kategoriji nad 100 kg z zmago z ipponom proti Matiji Erjavcu.

Za 3. mesto: JK Impol - JK Branik Broker 6:1 (57:10)

Za 1. mesto: JK Olimpija - JK Duplek 4:3 (35:30)

Finalni dvoboj je bil tudi tokrat zelo napet vse do zadnje borbe. V kategoriji do 60 kg je Dorijan Jamnišek izgubil proti Andražu Jerebu z 10:0 in Olim-pija je povedla z 1:0. Rezultat je izenačil Simon Mohorovič z zmago 10:0 v kategoriji do 66 kg proti Filipu Mihaliču. V kategoriji do 73 kg sta se srečala Tadej Čeh in Sašo Jereb, prvi pa je že v uvodnih sekundah z davljenjem prisilil renomira-nega nasprotnika k predaji. V kategoriji do 81 kg je v izredno napetem in do konca zanimivem dvoboju Jesenko Četič premagal Uroša Tajhmana s 5:0 in izenačil na 2:2. V kategoriji do 90 kg je nato Marko Petrič (JK Olimpija) premagal Aljaža Petriča z ipponom in tako že odločil dvoboj v prid JK Olimpija, saj JK Duplek ni imel predstavnika v kategoriji nad 100 kg (Darko Petelinšek je z zmago v kategoriji do 100 kg nad Juretom Šimicem samo znižal rezultat).

Sebi Kolednik

Nogomet • Liga prvakov

Skupina A:

Skupina E:

1. ROMA 5 3 0 2 10:6 9

2. CHELSEA 5 2 2 1 7:4 8

3. BORDEAUX 5 2 1 2 5:9 7

4. CLUJ 5 113 4:7 4

Torek, 9. 12.: Chelsea - CFR Cluj, Roma - Bordeaux

1. MANCHESTER U.5 2 3 0 7:1 9

2. VILLARREAL 5 2 3 0 9:5 9

3. AALBORG BK 5 1 2 2 7:12 5

4. CELTIC 5 0 2 3 2:7 2

Sreda, 10. 12.: Manchester United - Aarlborg, Celtic - Villarreal

Skupina B:

Skupina F:

1. INTER MILANO 5 2 2 1 7:5 8

2. PANATHINAIKOS 5 2 1 2 7:7 7

3. ANORTHOSIS 5 13 1 8:7 6

4. WERDER B. 5 0 4 1 5:8 4

Torek, 9. 12.: Panathlnaikos -Anorthosis, Bremen - Inter

9:2 11 12:7 11 4:8 3 3:11 1 Fiorenti-

Skupina C:

1. BARCELONA 5 4 10 16:5 13

2. SPORTING L. 5 3 0 2 7:8 9

3. ŠAHTJOR D. 5 2 0 3 8:5 6

4. BASEL 5 0 1 4 2:15 1

Torek, 9. 12.: Basel - Sporting Lizbona, Barcelona - Šahtjor Doneck

Skupina D:

1. ATLETICO M. 5 3 2 0 9:4 11

2. LIVERPOOL 5 3 2 0 8:4 11

3. MARSEILLE 5 1 0 4 5:7 3

4. PSV EINDHOVEN 5 1 0 4 4:11 3

Torek, 9. 12.: PSV - Liverpool, Marseille - Atletico Madrid

1. BAYERN M. 5 3 2 0

2. OLYMP. LYON 5 3 2 0

3. FIORENTINA 5 0 3 2

4. STEAUA BUKAR. 5 0 1 4

Sreda, 10. 12.: Steaua na, Lyon - Bayern

Skupina G:

1. ARSENAL 5 3 2 0

2. PORTO 5 3 0 2

3. DINAMO KIJEV 5 12 2

4. FENERBAHČE 5 0 2 3

Sreda, 10. 12.: Porto Dynamo Kyiv - Fenerbahge

Skupina H:

1 JUVENTUS 5 3 2 0 7:3 11

2. REAL MADRID 5 3 0 2 6:5 9

3. ZENIT ST. P. 5 1 2 2 4:4 5

4. BATE BORISOV 5 0 2 3 3:8 2

Sreda, 10. 12.: Juventus - BATE, Real Madrid - Zenit

11:3 11 7:8 9 3:4 5 4:10 2 Arsenal,

Šport invalidov • Mednarodni turnir v kegljanju

Marjanu Zalarju dve zlati medalji v Kranju

V počastitev mednarodnega dneva invalidov, 3. decembra, je Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih (MDSS) Kranj izvedlo že 4. Mednarodni turnir za slepe in slabovidne keg-ljače. Na njem je sodelovalo 22 tekmovalk in 41 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Slovaške. Med njimi so bili štirje aktualni evropski prvaki po kategorijah ter po en nosilec srebrne in bronaste medalje z zadnjega EP.

Odlično so nastopili tudi trije člani MDSS Ptuj, ki so med 19 ekipami osvojili odlično 9. mesto. Posebej se je izkazal Marjan Žalar, ki je z najboljšim rezultatom dneva, 729 podrtih kegljev, osvojil 1. mesto posamezno v kategoriji B3 ter prav tako 1. mesto v absolutni moški konkurenci. Njegov mlajši brat Mitja je s 684 podrtimi keglji dodal 3. mesto v kate

goriji B3 ter 5. mesto absolutno. Tretji član ptujskega MDSS Jožek Cestar je s 598 podrtimi keglji v kategoriji B4 sicer osvojil 3. mesto, vendar se za to kategorijo niso posebej podeljevale medalje, ampak skupno kategorija B3 in B4, kjer je Jo-žek osvojil 16. mesto, v absolutni moški konkurenci pa 31.

Z dvema zlatima in eno bronasto medaljo je bilo MDSS Ptuj med najuspešnejšimi glede na število udeležencev. To je vsekakor dober obet za delo v naprej, posebej še ob začetku priprav na 11. evropsko prvenstvo, ki bo maja prihodnje leto na Poljskem. Ptujski slepi in slabovidni pa si želijo, da bi se v treninge vključili novi člani, zato jih vabijo ob torkih od 15. do 17. ure, da se jim pridružijo na kegljišču Drava Ptuj.

Silva Razlag

. *

Foto: Črtomir Goznik

Marjan Zalar

Bowling • Ptujska podjetniška liga

Klarič in Vajdova najboljša posameznika

S finalom najboljših posameznic in posameznikov se je končala jesenska podjetniška liga v bowlingu. Na finalni tekmi je nastopilo 9 žensk in 17 moških, naslov pa sta branila Mojca Kotnik in Aleš Korošec, ki sta bila najboljša na spomladanskem finalu.

Branilca naslova tokrat nista posegla po najvišjih mestih, kljub temu pa je Mojca (SAR) zasedla visoko 3. mesto. Prehiteli sta jo Danica Šegula (Tames) na drugem in Simona Vajda (DaMoSS) na 1. mestu. Slednja se je zelo približala meji 700 podrtih kegljev, preseči pa je tokrat ni uspela.

V moški konkurenci so se rezultati dvignili krepko višje, saj je osem tekmovalcev doseglo mejo 700, dva izmed teh pa sta uspela preseči tudi magično mejo 800 podrtih kegljev. Največ zbranosti in tehnične dovršenosti je tokrat pokazal Bojan Klarič (SAR), ki je imel na koncu povprečje 209 podrtih kegljev na igro. Za 2. mesto sta se do konca borila Sebastjan Kotnik (Inplan) in Črtomir Goznik (Radio-Tednik), prvi pa je s serijo strikov v zadnji igri tehtnico nagnil na svojo stran. V rednem delu lige so sicer omenjeni igralci zasedli prvo (Črtomir Goznik), tretje (Bojan Klarič) in dvanajsto mesto (Seba Kotnik). Velika gneča je bila na mestih 4 do 8, saj je bila razlika med igralci na teh mestih le 11 kegljev.

JM

Foto: Črtomir Goznik

Prejemniki priznanj za najboljše ekipe v letošnji podjetniški bowling ligi (od leve): VGP Drava (2. mesto), Tames (4. mesto), Intera (1. mesto) in SAR avtomatizacija (3. mesto).

Foto: Črtomir Goznik

Prejemniki priznanj za najboljše posameznike na zaključnem turnirju (od leve): v prvi vrsti so Danica Šegula (2.), Simona Vajda (1.) in Mojca Kotnik (3.), v drugi pa Črtomir Goznik (3.), Bojan Klarič (1.) in Sebastjan Kotnik (2.) - med Kotnikovima je njuna hčerka.

Rezultati zaključnega turnirja, posameznice:

3. Črtomir Goznik

Radio - Tednik Ptuj

761

4. Tomi Držaj

db Transport

721

1. Simona Vajda

DaMoSS

695

5. Matej Rifelj

Intera

718

2. Danica Šegula

Tames

642

6. D. Kostanjevec

Avtoprevoz. Novak

714

3. Mojca Kotnik

SAR avtomatizacija

637

7. Aleš Korošec

Saš bar

714

4. Zdenka Bratec

Avtoprevozništvo Novak

610

8. Branko Kelenc

VGP Drava

710

5. Andreja Pihler

Bowling center Ptuj

584

9. Vito Golob

Projekta ing.

675

6. Monika Kolarič

Radio-Tednik Ptuj

552

10. Silvo Straus

DaMoSS

671

7. Lea Mohorič

MP Ptuj

548

11. Luka Šmigoc

Garant-zavarovanje

661

8. Valerija Napast

VGP Drava

465

12. Marko Drobnič

Talum

661

9. Marija Šmigoc

Garant-zavarovanje d. o. o.

434

13. Marjan Varvoda

MO Ptuj

645

Posamezniki:

14. Tadej Starčič

15. Mirko Krajnčič

Bowling center Ptuj MP Ptuj

605 575

1. Bojan Klarič

SAR avtomatizacija

836

16. Simon Bračko

Modmed

516

2. Sebastijan Kotnik

Projektis d.o.o.

809

17. Peter Mlakar

Hip-hop

515

Urad za delo Ormož

DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE, ZDRAVNIK - SPECIALIST - M/Ž; ZDRAVNIK

- SPECIALIST, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje

- osnovno. ZDRAVSTVENI DOM ORMOŽ, ULICA DR. HROVATA 4, 2270 ORMOŽ.

Urad za delo Ptuj

DOKTOR MEDICINE SPECIALIST INTERNE MEDICINE, DOKTOR MEDICINE, ZDRAVNIK SPECIALIST INTERNE MEDICINE ALI ZDRAVNIK SPECIALIZANT INTERNE MEDICINE - M/Ž; DIAGNOSTICIRANJE, PREPREČEVANJE ZDRAVLJENJE IN REHABILITACIJA BOLNIKOV NA SPECIALISTIČNI RAVNI, nedoločen čas, polni delovni čas, španski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. JOŽETA POTRČA

Nedavno so iz Nemčije, ki velja za motor evropskega gospodarstva, uradno sporočili, da se je bruto domači proizvod (BDP) v tretjem četrtletju letošnjega leta skrčil za 0,5 %, četrtletje pred tem pa za 0,4 %. Nemško gospodarstvo je tako prvič po petih letih ponovno zašlo v recesijo. Posledično je v recesijo padlo tudi celotno evropsko gospodarstvo, saj se je BDP v tretjem četrtletju letošnjega leta skrčil za 0,2 %, kar je že druga zaporedna četrtletna negativna rast evropskega gospodarstva. Zraven Nemčije je uradno v gospodarsko recesijo zašlo tudi italijansko gospodarstvo, medtem ko se je francosko gospodarstvo, na presenečenje vseh, uspelo recesiji zaenkrat izogniti. Organizacija OECD je tako že znižala gospodarske napovedi za evro območje, ZDA in Japonsko ter najavila, da bo večina članic OECD čutila posledice finančne krize in gospodarske recesije.

Britanski funt popustil proti evru

Po tem ko je britanski funt v oktobru dvakrat občutneje

PTUJ, POTRČEVA CESTA 23, 2250 PTUJ.

EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK, GIMNAZIJSKI MATURANT, ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE PTUJA - M/Ž; TRŽENJE ZAVAROVALNIH STORITEV, nedoločen čas, polni delovni čas, deljen delovni čas, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-ka-tegorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.O.O., PARTIZANSKA ULICA 19, 1000 LJUBLJANA, MA-TAJIČ MIROSLAV, 01/540 10 06, primaz@siol.net. ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTROINŠTALA-TER, ELEKTROMONTER - M/Ž; MONTAŽA IN DEMON-TAŽA ELEKTROINSTALACIJ IN OPREME, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, vozniški izpit B-ka-tegorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje zelo dobro. JERNEJŠEK ZDRAVKO S.P. ELEKTROINSTALATERSTVO IN ELEKTROMEHANIKA, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO, JERNEJ-ŠEK ZDRAVKO, 041 692-040, jernejsek.zdravko@siol.net.

ELEKTROTEHNIK ENERGETIK, ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTRI-

popustil in proti evru presegel nivo 0,8 funta za evro, se je tečaj EURGBP v začetku novembra pričel opazneje krepiti. Če se je tečaj EUR-GBP v začetku novembra gibal pri 0,7930 funta za evro, se je sredi novembra občutneje okrepil in dosegel vrh pri 0,8660 funta za evro, s čimer je britanski funt proti evru padel na dvanajst letno dno in pol.

Gospodarske razmere v Veliki Britaniji (VB) ostajajo še naprej negotove. Analitiki so mnenja, da bi lahko bila gospodarska recesija v VB globlja in daljša kot v evro območju. Posledično je angleška centralna banka (BoE) v začetku novembra občutneje znižala ključno obrestno mero za britansko gospodarstvo, in sicer za kar 150 bazičnih točk na 3 %. S tem je ključna obrestna mera za britansko gospodarstvo prvič od uvedbe evra padla pod raven ključne obrestne mere za evro območje. Gospodarstvo VB je presenetil tudi podatek o oktobrski de-flaciji v višini -0,2 %, kar je vplivalo tudi na občutnejši padec letne stopnje inflacije. Zaradi ugodnih inflacijskih gibanj naj bi BoE nadaljevala z nižanjem ključne obrestne mere. Po mnenju nekaterih ekonomistov naj bi BoE že

ČAR - M/Ž; ELEKTROINŠTA-LACIJSKA DELA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategori-je. ELEKTRO - KA ELEKTRIKA, ELEKTROMEHANIKA, INŠTALACIJE D.O.O., ŽNI-DARIČEVO NABREŽJE 11, 2250 PTUJ, RUGANI DUŠAN, 02/7467170, d.rugani@elek-tro-ka.si.

ELEKTROTEHNIK, MONTER EL. NAPRAV - M/Ž; ELE-KTRO MONTAŽNA DELA, DELO NA TERENU, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategori-je. ELEKTROTEHNIKA A&B, INDUSTRIJSKA MONTAŽA D.O.O., PREŠERNOVA ULICA 11, 2250 PTUJ, JANJA, 051 399-368.

FRIZER, VSA DELA, KI SODIJO V FRIZERSKI SALON

- M/Ž; VSA DELA, KI SODIJO V FRIZERSKI SALON, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-ka-tegorije. ZUPANIČ ANA S.P.

- FRIZERSTVO ANICA, PLE-TERJE 42, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU. GRADBENI DELAVEC, DELAVEC BREZ POKLICA, POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOČ PRI GRADBENIH DELIH-NIZKE GRADNJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna

na decembrskem zasedanju le-to znižala za najmanj 50 bazičnih točk, nekateri med njimi pa omenjajo nižanje za dodatnih 150 bazičnih točk, kar pa je zaradi velikega pritiska na britanski funt malo verjetno.

Kriza v avtomobilski industriji

Zraven bank in zavarovalnic je finančna kriza in gospodarska recesija najhuje prizadela avtomobilsko industrijo. V Evropi se z največjimi težavami sooča nemški proizvajalec avtomobilov Opel, ki je nemško vlado že zaprosil za finančno pomoč v višini dveh milijard evrov, vendar je slednjo vlada že odklonila. Glavni lastnik Opla, General Motors, pa je ob tem zatrdil, da sam teh sredstev ne bo uspel zagotoviti, saj se tudi sam sooča z velikimi izgubami. Zraven nemškega Opla se v Evropi s težavami ukvarja tudi francoski Renault, v ZDA pa se s težavami soočajo Ford Motors, General Motors ter Chrysler, ki so že zaprosili za državno pomoč v višini 25 milijard ameriških dolarjev. Posledice gospodarske recesije pa bo čutila tudi slovenska avtomobilska industrija.

Mitja Petek, univ. dipl. ekon.

doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠO-VAR TOMAŽ, 040 521 006, suka.jevsovar@email.si. INŽENIR STROJNIŠTVA, DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS), VODJA KAKOVOSTI - M/Ž; ODGOVARJA ZA KAKOVOST PROIZVODA V POSLOVNI ENOTI

V SKLADU S PLANI OBVLADOVANJA IN Z UPOŠTEVANJEM KAKOVOSTNIH ZAHTEV, IZDELUJE TEDENSKA IN MESEČNA POROČILA O KAKOVOSTI, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, nemški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. AGIS PLUS TOVARNA AVTOMOBILSKE OPREME D.O.O., RAJŠPOVA ULICA 16, 2250 PTUJ, KUKMAN BRU-DAR ANITA, 07/3918-606, a.kukman-brudar@tpv.si. KLJUČAVNIČAR, ELEK-TROMONTER, MONTAŽA KOVINSKE KONSTRUKCIJE - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKE KONSTRUKCIJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca. EKOTEK, DARJA JAUŠOVEC

5.P., STORITVE, SPODNJI GAJ PRI PRAGERSKEM 30 , 2331 PRAGERSKO.

KLJUČAVNIČAR - M/Ž; DE-

MONTAŽA IN MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKO-LE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠOVAR TOMAŽ, 040 521

006, suka.jevsovar@email.si. KUHAR, KUHAR/ICA -M/Ž; PRIPRAVA IN KUHANJE HRANE, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, dvo - ali večizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije. TUNING DRUŽBA ZA TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., KRAIGHERJEVA ULICA 19 A, 2230 LENART

V SLOVENSKIH GORICAH, SERDINŠEK PETRA, 02 782 00 54.

KUHAR, KV KUHARICA/ KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA HRANE, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo - ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. GOSTINSTVO IN TURIZEM BARBARA LU-ŽNIK s.p., ORMOŠKA CESTA 18, 2250 PTUJ.

KUHAR, NATAKAR, KUHAR/NATAKAR - M/Ž;

STREŽBA-PRIPRAVA HLADNIH IN TOPLIH, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategori-je. KIRBIŠ JANKO S.P. - GOSTILNA SLOVENSKI HRAM, SLOVENJA VAS 51 A, 2288 HAJDINA, KIRBIŠ JANKO, 02 783-03-71.

KUHAR, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KU-HAR/ICA - M/Ž; RAZNOLIKO DELO V KUHINJI, ZAJTRK, MENUJI, ALA-CARTE, HRANA ZA VEČJE SKUPINE, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo - ali večizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-katego-rije. ROŠKAR RADOSLAVA s.p. HOTEL ROŠKAR, HAJ-DOŠE 43 C, 2288 HAJDINA,

ROŠKAR KAROLINA, 041 853-955.

NATAKAR, KV NATAKARICA - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo - ali večizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje zadovoljivo, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. GOSTINSTVO IN TURIZEM BARBARA LUŽNIK s.p., ORMOŠKA CESTA 18, 2250 PTUJ, LUŽNIK BARBARA, 040 367-781. NATAKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, STREŽBA PIZZ IN PIJAČE - M/Ž; STREŽBA PIZZ IN PIJAČE, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo - ali večiz-mensko delo, poskusna doba 2 meseca. FERČEC VLADIMIR S.P. -GOSTINSTVO MARAKU-JA, VOŠNJAKOVA ULICA 8, 2250 PTUJ, FERČEC VLADO, 041 603-928.

OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POM. NATAKARICA - M/Ž; POM. NATAKARICA, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo - ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. POTRČ IVICA S.P. - OKREPČEVALNICA ZELENI GAJ, ŽABJAK 65, 2250 PTUJ.

PEK, ŽIVILSKI DELAVEC V PEKARSTVU, PEK KRUHA IN PECIVA - M/Ž; IZDELAVA IN PEKA PEKOVSKIH IZDELKOV, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. AJDAREN, PROIZVODNJA, TRGOVINA, GOSTINSTVO D.O.O., ZAGREBŠKA CESTA 17 , 2250 PTUJ, BRANDA FRANCI, 040 163-106. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, CNC-OPERATOR - M/Ž; DELO NA CNC STROJU, DELO S PROGRAMOM MASTERCAM, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo - ali večizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. VUČKOVIC ALEKSANDER S.P. - SPLOŠNA MEHANIČNA DELA, OB ŽELEZNICI 11 B, 2250 PTUJ, KOLENKO DANIELA, 031 262 740.

SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; REMONT, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠOVAR TOMAŽ, 040 521 006, suka.je-vsovar@email.si. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA GOSTOV S TOPLIMI IN HLADNIMI NAPITKI IN OSTALIM BLAGOM V LOKALU TER VSA OSTALA DELA, KI SO POVEZANA Z DEJAVNOSTJO, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. GABROVEC OLGA S.P. - BAR GABROVEC, POTRČEVA CESTA 11, 2250 PTUJ, GABRO-VEC OLGA, 02 775-40-51; 031 306-610.

SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOL-

SKA IZOBRAZBA, STREŽBA - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo - ali večiz-mensko delo, poskusna doba 1 mesec, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno. STARS POSREDNIŠTVO IN HIŠNI SERVIS, DAMJAN BRLEK S.P., GORENJSKI VRH 7 A, 2283 ZAVRČ, BRLEK DAMJAN, 041 538 404.

SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, REZKALEC ZA HORIZONTALNI OBDELOVALNI STROJ (BOLWERK) - M/Ž; REZKALEC ZA HORIZONTALNI OBDELOVALNI STROJ (BOLWERK), določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo - ali večizmensko delo, poskusna doba. VUČKOVIC ALEKSANDER S.P. - SPLOŠNA MEHANIČNA DELA, OB ŽELEZNICI 11 B, 2250 PTUJ, KOLENKO DANIELA, 031 262 740.

SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, POMOČNIK RAČUNOVODJA - M/Ž; POMOŽNA DELA V RAČUNOVODSTVU, nedoločen čas, skrajšan delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno. AVTO-CENTER PRSTEC TRGOVINA, STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ. STRUGAR - M/Ž; STRUŽENJE, določen čas, polni delovni čas, dvo - ali večizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. VUČKOVIC ALEKSANDER

5.P. - SPLOŠNA MEHANIČNA DELA, OB ŽELEZNICI 11 B, 2250 PTUJ, KOLENKO DANIELA, 031 262 740. VARILEC, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA - M/Ž; določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo - ali ve-čizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. VUČKOVIC ALEKSANDER S.P. - SPLOŠNA MEHANIČNA DELA, OB ŽELEZNICI 11 B, 2250 PTUJ, KOLENKO DANIELA, 031 262 740.

VARILEC - M/Ž; VARJENJE KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠOVAR TOMAŽ, 040 521 006, suka.jevso-var@email.si.

VOZNIK, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, VOZNIK BREZ POKLICA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM TRANSPORTU, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit C-, E-katego-rije. NOVAK BOŽIDAR S.P. -AVTOPREVOZNIŠTVO, ŠPIN-DLERJEVA ULICA 19, 2250 PTUJ, NOVAK BOŽIDAR, 041/621-067, trans.novak@ amis.net.

ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA DE-LA-NIZKE GRADNJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKO-LE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠOVAR TOMAŽ, 040 521

006, suka.jevsovar@email.si.

Evropa • Gospodarska recesija zajela Evropo

Nemčija, Velika Britanija in Italija uradno v recesiji

Gospodarska recesija je dokončno zajela tudi Evropo. Po tem ko je recesija v Evropi kot prvo zajela Veliko Britanijo, je bilo vprašanje časa, kdaj se bodo učinki recesije prenesli tudi na ostala gospodarstva Evropske unije.

Piše: Silvester Vogrinec • Borilne veščine (23)

Kobudo

Kobudo je borilna veščina uporabe hladnega orožja. Naziv pomeni »stara bojevniška pot«. Oblikovali so jo kmetje na Okinawi, da bi se obvarovali pred razbojniki in potepuškimi samuraji, ronini. Kmetje so v ta namen začeli uporabljati poljedelska orodja kot orožja. Tako so nastala orožja: sai (noži), nunchaki (mlat), tonfa (ročka), kama (srp), bo (dolga palica), jo (kratka palica), eku (veslo) idr.

Nastanek in razvoj

V obdobju japonskega vladarja šoguna lease Toku-gawe je leta 1609 klan samurajev Satsuma okupiral arlii-pelag oziroma verigo otokov Ryukyu, med katerimi je bil največji in najpomembnejši otok Okinawa. Shimatsu Satsuma je prepovedal izdelavo orožja in vadbo borilnih veščin. Okinawskikarateisti so šli v ilegalo in trenirali na skrivaj, ponoči, s posebnim poudarkom na krepitvi udarnih površin tako, da so lahko z golimi rokami ubili samuraja v oklepu.

Položaj na Okinawi je bil na začetku 17. stoletja naravnost grozljiv. Po gozdovih in gorah je mrgolelo razbojnikov, ki so ropali in požigali vasi. Razmere pa so se še poslabšale s prihodom roninov, potepuških samurajev, ki so zaradi mirne vladavine dinastije Tokugawa ostali brez gospodarjev in so se pridružili razbojnikom. Zaradi prepovedi nošenja orožja so kmetje začeli za samozaščito uporabljati poljedelska orodja. Tehnike rokovanja so v prvi vrsti prispevali okinawski karate-isti in kitajski kung fu borci. Na kobudo pa so vplivali tudi borilni sistemi iz Indonezije, Malezije in Tajske.

V 18. in 19. stoletju je ko-budo dosegel svoj razcvet. Takrat se je imenoval ryukyu kobujutsu. V obdobju Tais-ho pa je veščina začela zamirati. Mojster Yabiku Moden je vložil veliko truda, da bi ohranil kobujutsu. Na začetku 20. stoletja je mojster Taira Shinken iz šole ryukyu kobudo hozon shinkokai

Okinawski kmetje so v samoobrambne namene začeli uporabljati poljedelsko orodje kot orožje.

prepotoval Ryukyu z namenom, da zbere kate, tehnične forme, ki so izumirale. Sistematiziral je 42 obstoječih kat za osem različnih orožij.

V obdobju pred in med drugo svetovno vojno so kobudo razvijali in ohranjali mojstri Chogi Kisha-ba (šola ryukyu bujutsu kenkyu doyukai), Kenwa Mabuni (šola karateja shi-to-ryu),Toshihiro Oshiro in Motokatsu Inoue. Pomembno so na kobudo vplivali še mojstri karateja Cho-toku Kyan, Shigeru Naka-mura, Kanga Sakukawa in Shinko Matayoshi. V kobu-du se čuti vpliv karateja, kar ne preseneča, saj sta se ti dve veščini razvijali vzporedno in vplivali druga na drugo. Mojstri karateja so orožja iz kobu-da vključevali v svoj program ter kate dograjevali in izpopolnjevali. Danes je najvišja zveza za veščino RKKR (Ryu Kyu Kobudo Renmei).

Orožja kobuda

SAI so noži z viličastimi braniki. Ker je bilo nož možno tudi vreči v nasprotnika, so ponavadi uporabljali dva noža v paru. Danes je najbolj znani mojster tega orožja karateist Fumio Demura iz šole shito-ryu. Noži sai so zasloveli predvsem zaradi filmske junakinje Elektre, ki jo je igrala Jennifer Garner.

NUNCHAKU sta dve palici, povezani z verigo ali vrvico. Prvotno je bil to mlat ali cepin. Poznali so ga že v samostanu Shaolin, kjer so uporabljali tudi tro-delne nunchake, imenovane sansetsukon. Nunchaki so postali znani zaradi filmov legendarnega Bruce Leeja, saj so predstavljali njegov zaščitni znak.

TONFA je bila ročka za mletje. Z njo je možno blokirati in zadajati udarce. Najprej jo je namesto gumijevk zamenjala policija v Los Angele-su, ko se je morala v 70. letih prejšnjega stoletja spopadati z uličnimi tolpami. Danes jo uporablja večina policijskih sil na zahodu, tudi naša.

KAMA je srp, ki se je izkazal za zelo učinkovito orožje. Prvič se je pojavil na velikem platnu v filmu Octagon, ko se je Chuck Norris boril proti ninji, prijatelju iz otroštva, ki je uporabljal to orožje.

BO je dolga palica, ki so

jo uporabljali popotniki in se je izkazala kot koristno orožje zoper divje živali in razbojnike. Znana je tudi na zahodu, kjer se pojavlja v zgodbah o Robinu Hoodu.

JO je kratka palica, ki je služila za udarce in prijeme s pomočjo vzvodov. Veščina, ki temelji samo na kratki palici, se imenuje hambo-jutsu.

TEKKO je posebna vrsta boksarja, ki so ga vzeli v dlan, da so lahko izvedli močnejši udarec. Zgoraj in spodaj ima bunko, s katero je moč udariti v živčno točko. Uporabljala ga je strip junakinja Modesty Blaise.

TINBE-ROCHIN je ščit in kratko kopje. Gre za način bojevanja, ki so ga poznali že stari Grki in afriška plemena.

SURUJIN je veriga, ki ima na obeh koncih majhno utež. Koristi se dolga in kratka veriga.

EKU je veslo, ki so ga uporabljali ribiči za samoobrambo. V zadnjih 20. letih je postal zelo priljubljeno orožje kobuda.

KUWA je motika, znana v vseh agrarnih kulturah. V sili lahko postane učinkovito orožje.

nUnTI je podoben kopju. Gre za dolgo palico, na koncu katere so noži sai. V filmu Karate Kid 2 je z njo nasprotnik napadel mojstra Miyagija.

Foto: arhiv

Foto: arhiv

Morda niste vedeli ...

Kdaj govorimo o recesiji?

V zadnjih nekaj tednih lahko v medijih zasledimo, da na veliko poročajo o svetovni finančni krizi ter gospodarskih težavah posameznih držav. Ob tem pogosto slišimo za gospodarsko recesijo, ki pa jo mediji pogosto napačno interpretirajo. Poglejmo, kaj recesija dejansko pomeni.

Recesijo omenja večina vseh najpomembnejših ekonomskih virov, v katerih najdemo vrsto definicij in opredelitev. Ena najbolj priznanih teorij recesije je opisana v knjigi Ekonomija, avtorjev Samuelsona in Nord-hausa, ki velja za ekonomsko biblijo sodobne ekonomije. Omenjena avtorja govorita o recesiji v okviru gospodarskih oz. poslovnih ciklov. Poslovni cikel pomeni

nihanje celotnega narodnega proizvoda, dohodka in zaposlenosti, ki običajno traja od dveh do deset let. Cikel ima dve pomembni fazi, in sicer gospodarski razcvet (ekspanzijo) ter krčenje gospodarstva (recesijo). Ob tem cikel sestavljata še dve točki obrata, to sta gospodarski vrh in dno.

Pot navzdol v ciklu se imenuje recesija, ki jo Sa-muelson in Nordhaus de-

finirata kot padanje bruto domačega proizvoda (BDP) v nekem gospodarskem območju (običajno gre za državo), ki traja vsaj dva zaporedna kvartala (četrtletja) ali celo dlje. Za gospodarske recesije je običajno značilno sledeče: upad potrošnje prebivalstva, povečanje stopnje brezposelnosti, manjša rast BDP, upočasnitev inflacije ter upad poslovnih prihodkov podjetij.

Ob tem marsikdo ne loči recesije od stagnacije gospodarstva. Za razliko od recesije o stagnaciji govorimo takrat, ko se BDP ne zmanjšuje (torej rast ni negativna), temveč raste po istih ali nižjih stopnjah kot v predhodnih četrtletjih. To torej pomeni, da gospodarstvo raste počasi oz. ohranja enako stopnjo gospodarske rasti kot v predhodnih kvartalih. Mitja Petek, univ. dipl. ekon.

Na valovih časa

Torek, 9. december

Danes goduje Valerija.

1608 se je rodil John Milton, največji angleški pesnik po Shakespearu.

1824 je revolucionarna vojska v bitki pri Ayacuchu premagala špansko kraljevo armado in tako zagotovila dokončno samostojnost Peruja. 1931 so razglasili v Španiji novo ustavo, s katero je postala Španija parlamentarna republika.

1945 so pri mestu Nag Hamadi v Egiptu odkrili knjižnico gnostičnih rokopisov.

Sreda, 10. december Danes goduje Smiljan.

1520 je nemški reformator Martin Luther v Wittenbergu javno sežgal bulo, s katero mu je papež zagrozil z izobčenjem.

1845 je inženir R. W. Thompson v Londonu patentiral z zrakom napolnjene pnevmatike. 1896 je umrl je Alfred Bernhard Nobel, švedski kemik, ki je odkril dinamit.

1902 so dogradili prvi asuanski jez v Egiptu.

1903 sta dobila Pierre in Marie Curie Nobelovo nagrado za fiziko.

1926 je umrl je srbski politik Nikola Pašic, voditelj Radikalne stranke in dolgoletni predsednik jugoslovanske vlade.

1936 je zaradi ljubezni odstopil angleški kralj Edvard VIII.

Četrtek, 11. december

Danes goduje Danijel.

1803 se je rodil francoski skladatelj Hector Berlioz, oče modernega orkestra.

1843 se je rodil nemški zdravnik Robert Koch. 1905 je francoska vlada objavila zakon o ločitvi cerkve od države.

1918 se je rodil ruski pisatelj Aleksander Solženicin.

1946 je bila ustanovljena mednarodna organizacija za pomoč otrokom Unicef.

Petek, 12. december Danes goduje Aljoša.

64 p. n. š. je postal Cezar pontifex maximus, to je prvi med duhovniki.

1126 je umrl v Marakešu v Maroku vodilni arabski filozof Averroes.

1452 so v cerkvi Hagia Sofia v Konstantinoplu uradno razglasili ponovno zvezo med Katoliško in Pravoslavno cerkvijo.

1821 se je rodil francoski književnik Gustave Flaubert.

1901 je italijanski fizik Guglielmo Marconi opravil prvi

radijski prenos čez Atlantik.

1915 se je rodil ameriški pevec zabavne glasbe in

filmski igralec Frank Sinatra.

1929 se je rodil angleški dramatik John Osborne.

Sobota, 13. december

Danes goduje Lucija.

1457 se je rodila v Bruslju vojvodinja Marija Burgundska, dedinja Karla Drznega in Izabele Bourbonske. 1466 je umrl veliki italijanski zgodnjerenesančni kipar Donatello.

1553 se je rodil Henrik IV. Navarski, prvi francoski kralj

iz družine Bourbonov, kasnejši vodja hugenotov.

1797 se je rodil v Dusseldorfu najvidnejši lirik nemške

romantike, pesnik Heinrich Heine.

1816 se je rodil nemški izumitelj in podjetnik Werner

von Siemens, inženir in eden od utemeljiteljev

elektrotehnike.

Nedelja, 14. december

Danes goduje Dušan.

1546 se je rodil danski astronom Tycho Brahe.

1913 je prišel otok Kreta pod Grčijo.

1935 je zaradi starosti odstopil predsednik

Češkoslovaške republike Tomaš Masaryk.

1945 je Generalna skupščina OZN določila New York za

svoje središče.

1959 so izvolili na Cipru nadškofa Makariosa za prvega ciprskega predsednika.

1970 so se začele v Gdansku velike demonstracije,

zaradi katerih je moral odstopiti vodja poljske partije

Vladislav Gomulka.

Ponedeljek, 15. december

Danes goduje Kristina.

37 se je rodil rimski cesar Neron.

1025 je umrl bizantinski cesar Vasilij II.

1640 je po ljudski vstaji prevzela oblast na

Portugalskem domača dinastija Braganza.

1832 se je rodil francoski inženir Alexandre Gustave

Eiffel.

1852 se je rodil francoski fizik Antoine Henri Becquerel. 1859 se je rodil iznajditelj esperanta Ludwik Lazarus Zamenhof.

AvtoD£OM

Pomlajena octavia prispela še pred koncem leta

Octavia je po nekaj letih doživela prenovo. Z njo so pri Škodi zaokrožili celostno podobo svojih avtomobilov v enoten in prepoznaven slog, ki se je prvič predstavil z nenavadnim roomsterjem. S spremenjenim sprednjim delom z markantnimi žarometi, večjima zunanjima ogledaloma in jasno strukturiranim zadkom z novimi zadnjimi lučmi, ki zaokrožajo podobo zunanjosti, je torej prevzela aktualni oblikovalski jezik modelske družine Škoda.

Zraven spremenjene zunanjosti sta nova še bencinski 1,4-litrski motor TSI (122 KM) ter sedemstopenjski menjalnik DSG. Ostale tehnične inovacije so namenjene dražjim avtomobilom v koncernu Volkswagen, Škoda pa v tej hierarhiji streže konzervativnejšim in praviloma manj zahtevnim kupcem, ki so pozornejši na ceno vozila. Čeprav so pri slovenskem uvozniku načrtovali začetek prodaje šele v začetku prihodnjega leta, je prodaja že stekla.

Octavia ima v Škodinem programu prav posebno mesto, in to ne samo zato, ker globalno gledano predstavlja polovico vseh izdelanih in prodanih škod, ampak tudi zato, ker je s prvo generacijo zapeljala v sodobno evropsko avtomobilsko prihodnost. V dvanajstih letih so jih prodali čez dva milijona (nekaj je k temu prispeval tudi domač trg), zato lahko rečem, da je octavia kljub ugodnejši fabii in roomsterju najpomembnejši ter prodajno najuspešnejši avto češke Škode in sodi v sredino ponudbe. Z njo so si pred leti povrnili nekaj ugleda te stare in nekoč spoštovane znamke. Prva in druga generacija veljata (pod okriljem Volkswagna) za zgodbo o uspehu in tako naj bi ostalo

Zdravstveni nasveti

Antibiotiki (2.)

tudi v prihodnje, pomlajeno octavio pa že lahko občudujete v prodajnih salonih in na naših cestah.

Posodobitve so potekale po uveljavljenem "receptu" s karoserijskimi popravki, a brez poseganja v prepoznavno zasnovo. In če velja verjeti Škodinim inženirjem, so spremenili skoraj vse karoserijske dele! Octavia je tudi po prenovi na voljo v kom-bilimuzinski in karavanski karoserijski različici, še največ novega je na prednjem delu avtomobila, kjer imajo drugačni oblikovalski prijemi tudi največji učinek. Vsaj navidezno je nova škoda s svojim videzom prestopila v premijski del srednjega avtomobilskega razreda, na kar nakazujejo kro-mirano obrobljena maska hladilnika z 19 rebri, razpotegnjena žarometa in ogromni meglenki. Nov je tudi pokrov motorj a z bolj poudarjenimi gubami, v vzvratnih ogledalih pa najdemo integrirana LED smernika. Octavia je tako dobila nasmejan in hkrati žlahten, že skoraj posloven obraz. Zadaj je sprememb precej manj, saj je drugačna v glavnem le grafika zadnjih luči.

Notranjost tudi na otip deluje bolj kakovostno, še zlasti z žlahtnim paketom opreme laurin & klement, ki lahko zadovolji tudi zahtevnejše kupce z novim multimedijskim centrom z na dotik občutljivim zaslonom in učinkovito navigacijo. Škodini oblikovalci so spremenili tudi volanski obroč s štirimi prečkami in kromirano letvico, na novo je oblikovana sredinska konzola, tudi gumbi samodejne klimatske naprave so bolj ergonomsko oblikovani, za najbolj vidno spremembo pa velja brezbarvna osvetlitev ter lažje berljiva grafika merilnikov. Čehi so dodali nekaj srebrnih obrob, zato vse skupaj spominja na sredinske konzole precej dražjih avtomobilov z Volkswagnovo ali Audijevo značko na nosu. Trije paketi opreme (clas-

Moje cvetje

sic, ambiente, elegance) so opremljene z najnovejšimi tekstilnimi sedežnimi prevlekami, novi so tudi nekateri dekorativni elementi v vratih in na sredinski konzoli. Kot že omenjeno, v prenovljeno octavio vgrajujejo novi multimedijski sistem, njegove glavne lastnosti so 6,5-palčni in na dotik občutljiv zaslon, 30 GB velik trdi disk in povezava z MP3 predvajalnikom, ki ne sme manjkati v sodobnih vozilih. Po želji si potniki lahko ogledajo tudi kakšen film na DVD-ju, najdemo pa tudi režo za pomnilniške kartice SD.

K aktivni varnosti pomembno prispevajo ksenonske luči s funkcijo dinamičnih smerno prilagodljivih žarometov, pasivno varnost pa zvišujeta vzglavnika woks, ki sta serijsko vgrajena na sprednjih sedežih.

Pod motornim pokrovom izstopata dve glavni novosti; resda sta obe povzeti iz Volkswagnove zaloge tehnologij, a sta vendarle dobrodošli: 1,4-litrski TSI s 122 KM in sedemstopenjski avtomatiziran menjalnik DSG z dvojno sklopko. Slednjega si kupci lahko omislijo tudi v kombinaciji s posodobljenim 1,8-litrskim TSI motorjem s 160 KM. Motorno paleto tako po novem sestavlja kar pet bencinskih motorjev (od 80 do 200 KM) in trije dizelski motorji: stara 1.9 in 2.0 TDI ter novi 2.0 TDI z dovodom goriva po skupnem vodu in 170 KM.

Pri tehniki velja omeniti še, da so vse octavie dobile zadnjo generacijo zavornega sistema ABS, octavie s štirikolesnim pogonom pa četrto generacijo sredinske haldex sklopke, ki je zdaj odzivnejša in učinkovitejša.

Octavia resda ni povsem nova, je (le) prenovljena, oblikovno in vsebinsko osvežena, a vendar je za Škodo pomembna kot še nikoli doslej. Vsaka druga izdelana škoda, ki pride s tekočih trakov, je namreč octavia, pa tudi v Sloveniji njen delež dosega v povprečju 40 odstotkov prodaje ene najstarejših avtomobilskih znamk na svetu. In zakaj je tako pomembna za Škodo? Ker želijo s tokratno prenovo utrditi položaj znamke na trgu in doseči tudi tiste dele avtomobilske ponudbe in kupce, ki jih doslej niso uspeli.

Danilo Majcen

Ko enkrat zbolimo, si seveda želimo čim prej ozdrave-ti. Pri tem bo v pomoč nekaj nasvetov o pravilni uporabi antibiotikov.

Natančno upoštevajte režim jemanja zdravila. Pri antibiotikih je ta običajno definiran na ure, (npr. na 8 ur, na 24 ur). S tem je zagotovljena ves čas dovolj visoka koncentracija zdravila v telesu in njegovo prodiranje na mesto vnetja.

Zdravilo je potrebno uporabljati predpisan čas,

najpogosteje kar do zanje tabletke ali kapsule. Kljub temu da nastopi izboljšanje že po enem do dveh dnevih, je potrebno antibiotik uporabljati predpisano število dni. V nasprotnem primeru so lahko bolezen ponovi, in to v težji obliki, in tudi zdravilo ne bo več enako učinkovito. Če je predpisan čas zdravljenja definiran na število dni in vam nekaj odmerkov zdravila ostane, ga nikar ne hranite za naslednjič (pozor, zdravila so posebni odpadki!).

Upoštevajte tudi ostala navodila, povezana z jemanjem zdravil, kot so npr. pred ali po hrani, uživanje veliko tekočine, ne uživati mleka skupaj z določenimi antibiotiki ipd. Zdravilo praviloma vzamemo z vodo. Ob jemanju antibiotikov se izogibajte alkohola. Sočasno uživanje zdravil in alkohola bo zmanjšalo učinek antibiotika, v nekaterih primerih pa lahko privede do resnih neželenih učinkov.

Manjši otroci dobijo antibiotik v obliki sirupa. V lekarni starše opozorimo, ali je potrebno sirup hraniti v hladilniku (opremimo z nalepko »hraniti na hladnem«). Vedno pa je potrebno sirup neposredno pred odmerjanjem pretresti. Sirupi so namreč suspenzije in praškasti delci se posedejo na dno. S stresanjem pa jih ponovno enakomerno razporedimo.

Čeprav v zelo majhni meri, se lahko tudi pri uporabi antibiotikov pojavijo neželeni učinki. Med najpogostejšimi

Foto: Črtomir Goznik

Darja Potočnik Benčič, mag. farm.

težavami so prebavne motnje, npr. slabost in driska. Te lahko do neke mere lajšate z ustreznim načinom jemanja zdravila, npr. takoj po hrani. Ne prekinite jemanja antibiotika brez predhodnega posveta z zdravnikom! Druga, manj pogosta, a zelo resna težava, je preobčutljivost na antibiotik. Ta se lahko pojav kot hud alergijski odziv v obliki izpuščaja, lahko tudi otekanja obraza in grla. V tem primeru je potrebno takoj prekiniti uporabo antibiotika in poiskati zdravniško pomoč. Pri uporabi antibiotikov se lahko poruši ravnotežje mikroorganizmov, ki so naravno prisotni v našem

organizmu. Najpogosteje se na ta račun razrastejo glivice, kar povzroči glivična vnetja v ustih, nožnici ali črevesju. V tem primeru pomaga uporaba antimikot-ka (zdravilo za zdravljenje glivičnih obolenj) v ustrezni zdravilni obliki.

Vemo, da je danes učinkovitost antibiotikov manjša, kot je bila pred leti. Zaradi zlorabe antibiotikov ali njihove nepravilne uporabe so določeni sevi bakterij razvili odpornosti na določene antibiotike. Da bomo zadržali učinkovitost te pomembne skupine zdravil, je potrebno upoštevati načela racionalnega predpisovanja antibiotikov ter ustreznega svetovanja o njihovi pravilni, varni in učinkoviti uporabi. Velik del odgovornosti nosimo tudi vsi potencialni uporabniki. Z doslednim upoštevanjem navodil bomo uspešno pozdravili bolezen in hkrati zagotovili, da bodo antibiotiki tudi v bodoče ostali učinkoviti pri zdravljenju bolezni, ki jih povzročajo bakterije. Prehlad in gripo pa bomo zagotovo uspešno premagali brez antibiotikov.

Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.

Lekarne Ptuj

Na pol poti do božiča

Prižgali smo že drugo svečko, svečko miru. Ob tem si vsi želimo, da bi ta svečka mir svetu tudi resnično prinesla. Žal pa živimo v takem svetu, da v tako upanje ne verjame skoraj nihče več.

Doživeli smo tudi prve snežinke, predvsem pa veliko dežja. Zemlja je namočena in napita. Tako z delom na prostem v letošnjem letu verjetno ne bo več nič. Za vse, ki pa še želite posaditi drevo, grm ali čebulice, lahko vseeno povem, da še vedno ni prepozno. Če gledamo na dobrobit zemlje, seveda, še vedno velja, da mokre zemlje ne premikamo, ne hodimo po njej ali je ne obdelujemo. Če so rastline že nabavljene in so to grmovnice ali drevesca z golimi koreninami, potem jih raje začasno zakopljite v zemljo kar leže, pokrijte s slamo, koruznico ali smrečjem in s sajenjem počakate do pomladi. Rastline v loncih postavimo v zavetnejše kotičke vrta, zalijemo in tam bodo povsem brez težav počakale na pomlad. Sama bi sicer lonec ovila s kakšnim izolirnim materialom, zelo vesela sem videla, da ga lahko v nekaterih vrtnih centrih celo kupimo. Drugače pa ga shranimo ob nabavi različnih kuhinjskih naprav ali pa vzamemo kar navaden karton, ki je nekaj večji od lonca, med lonec in karton pa natlačimo še nekaj listja, mogoče pa bo zdaj prišel bolj v poštev zmečkan časopisni papir. Čebulice se lahko sadijo še v januarju, le v hladnem in ne preveč suhem prostoru jih moramo imeti.

Božični kaktus

Zadnjič smo govorili o dveh tipičnih prazničnih rastlinah, božični zvezdi in božičnem žitu. Precej daljšo tradicijo, kakor je božična zvezda, ima v naši domovini božični kaktus. Za razliko od božične zvezde najbolje uspeva v hladnih prostorih, kjer pa mora imeti dovolj svetlobe. V pretoplih prostorih s suhim zrakom rad odvrže cvetne popke ali prav gotovo pa je čas njegovega cvetenja veliko krajši. Vendar ga je še težje prepričati k cvetenju ravno v času božiča. Gre za to, da tistih čisto ta pravih božičnih kaktusov pri nas skoraj ni, razen če ga še dobimo pri kakšni dobri sosedi. Ti v trgovinah so k cvetenju prisiljeni v tem času in kasneje zelo radi zacvetijo prej. Res pa je, da radi pocvitajo, tako da se kakšnega cveta lahko veselimo tudi okoli božiča.

Foto: Miša Pušenjak

Da bomo imeli s to rastlino več veselja, je dobro vedeti nekaj stvari. Zelo občutljiv je na izsuševanje zemlje, posebej v času, ko že ima nastavljene popke. Zato mora biti zemlja ves čas navlažena. Vendar ne sme biti zelo mokra, izsušiti pa se ne sme. Občutljiv je tudi na prepih in direktno sonce. Zato je potrebno paziti, da ob pospravljanju stanovanja ne zapiha po naših rastlinah, ki že imajo popke, hladen zrak.

Zelo radi ga napadejo različni sesajoči škodljivci, predvsem kapar in kapar ščitkar ali vatasti kapar. Posebej pozorni moramo biti, če ga imamo poleti na prostem, pozimi pa v ogrevanih, toplih prostorih s suhim zrakom. Na srečo pa v trgovinah že dobimo ustrezne biološke pripravke. Vendar je potrebno vedeti nekaj. Če nam ti škodljivci napadejo rastline, jih je potrebno takoj ločiti od ostalih. Kolikor zmoremo, škodljivca najprej odstranimo, nato pa poškropimo z ustreznim pripravkom celo rastlino tako, da jo skoraj umijemo. Z istim pripravkom tudi dobro za-lijemo rastlino, saj imajo te zlobe jajčeca in ličinke tudi na koreninah. Tretma po enem tednu ponovimo. Kasneje smo zelo pozorni, kakor hitro se na rastlinah pojavijo mastni, svetleči madeži, jih takoj operemo z mlačno vodo, ko pa škodljivca opazimo, ponovimo postopek.

Tudi božični kaktus nastavlja cvetne popke v odvisnosti od dolžine dneva. Zato je stare rastline, če še nimajo nastavljenih popkov, treba v začetku oktobra za 14 ur postaviti v popolno temo vse do takrat, ko je dan sam po sebi kratek le 10 ur. Ko nastavi popke, ga pričnemo dognojevati, a le v polovičnih odmerkih gnojil za cvetoče rastline enkrat tedensko. Po koncu cvetenja prenehajte zalivati, pustite, da se zemlja kar dobro izsuši, nato pa samo še rahlo zalivajte. Božični kaktus presajamo samo vsake tri do štiri leta. Presajamo spomladi. Razmnožujemo pa ga z lahkoto s potaknjenci.

Miša Pušenjak

S svetovne ¿Mene scene

Ugledni britanski glasbeni magazin Q je predstavil svojo letošnjo listo desetih najboljših albumov v letu 2008. Na samem vrhu so pristali ameriški rokerji Kings of Leon in njihov album Only By The Night -album, ki se je že takoj po izdaji povzpel na prvo mesto uradne britanske glasbene lestvice. Na albumu sta tudi dve veliki uspešnici Sex On Fire in Use Somebody. Bralci in novinarji tega časopisa so na drugo mesto uvrstili debitantski album ameriške indie folk zasedbe Fleet Foxes. Komaj na tretjem mestu pa najdemo favorizirane Coldplay z albumom Viva La Vida or Death And All His Friends. Vampire Weekend in Glasvegas s svojim istoimenskim albumom zaključujejo lestvico petih najboljših v letu 2008. Q 2008 Top 10:

1. Kings of Leon: Only By The Night

2. Fleet Foxes: Fleet Foxes

3. Coldplay: Viva La Vida

4. Vampire Weekend: Vampire Weekend

5. Glasvegas: Glasvegas

6. Duffy: Rockferry

7. TV On The Radio: Dear Science

8. Elbow: The Seldom Seen Kid

9. The Raconteurs: Consolers of The Lonely

10. Nick Cave and The Bad Seeds: Dig!!! Lazarus, Dig!!!

Justin Timberlake je na svoji MySpace strani predstavil svojo novo skladbo. Pesem pod imenom Follow My Lead lahko na tej strani eksluzivno poslušate in jo snamete, celoten prihodek pa bo Justin prispeval v humanitarne namene. Skladba je posneta v živo na nedavnem koncertu Justin Timberlake and Friends, na katerem so zbirali denar za brezplačne otroške klinike (Shriners

Hospital for Children).

®®®

Ameriška rock skupina No Doubt je na odmoru že vse od leta 2003, ko so izdali svoje zadnje delo - kolekcijo svojih največjih hitov, ki so nastali v obdobju od leta 1992 do leta 2003. Pevka skupine Gwen Stefani je takrat začela svojo zelo uspešno solistično kariero. Kot pa vse kaže, so se člani odločili, da bodo nadaljevali delo v skupini in za naslednje leto napovedujejo veliko vrnitveno turnejo, po sedmih letih pa tudi izdajo novega albuma. Njihov zadnji studijski album Rock Steady je namreč

izšel leta 2001.

®®®

Mark Ronson in Amy Wi-

OH

¡T /Üm

1em

* ^ /

JHV

wRFJf -Ä

To je to

Justin Timberlake

nehouse napovedujeta novo glasbeno sodelovanje. Eden izmed najzanimivejših glasbenih parov zadnjega obdobja je ponovno v studiu, kjer snema skladbo za album v čast slavnega ameriškega glasbenika, skladatelja, pro-ducenta in aranžerja Quin-cyja Jonesa. Ronson in Amy sta se tako pridružila številnim glasbenikom, ki bodo s tem albumom počastili tega legendarnega glasbenika, ki je na sceni že skoraj 60 let. Mark Ronson in Amy Wine-house bosta k omenjenemu albumu prispevala skladbo z naslovom You Don't Own Me, ki jo je Quincy leta 1964 naredil za Lesley Gore. Omenjeni par je nazadnje sodeloval v pesmi za novi film o James Bondu Quantum Of Solace, snemanje pa se zaradi znanih Amyjinih težav ni končalo.

®@®

Slavni ameriškiproducent Timbaland je potrdil, da bo v začetku naslednjega leta izdal svoj novi album z naslovom Shock Value: Volume 2, ki bo nasledil lanskoletni super uspešen album Shock Value. Na albumu bodo sodelovali številni zelo znani pevci, kot so Akon, Beyonce, Gwen Stefani, Jay-Z, Jonas Brothers, Jordin Sparks, Linkin Park, Madonna, Rihan-na, T. I. in T-Pain. Prvi singl bo najverjetneje skladba Talk That, v kateri ob T-Pa-

inu gostuje še Missy Elliott.

®®®

V obilici raznoraznih izborov so pred kratkim izbirali tudi najlepše balade vseh ča

sov. To prestižno nagrado je prejela skladba (Everything I do) I Do it For You, ki jo je zapel kanadski roker Brian Adams. Na drugo mesto se je uvrstil Bon Jovi s svojo uspešnico Always. Whitney Huston in njena nepozabna I Will Always Love You seje uvrstila na tretje mesto. Prvih pet najboljših zaokrožajo Aerosmith s skladbo I Don't Wanna Miss A Thing na četrtem in na petem mestu Celine Dion s skladbo My

Heart Will Go On.

®®®

Pevka skupine The Cardigans je najavila nov album svojega drugega glasbenega projekta, skupine A Camp. Švedska glasbenica Nina Persson je končala snemanje drugega studijskega albuma te skupine s kolegom Ni-clasom Friskom iz skupine Atomic Swing. Album, ki bo nosil naslov Colonia, načrtujejo na evropskem tržišču objaviti 2. februarja. Za prvi singl je izbrana pesem pod nazivom Stronger Than Jesus.

®®®

Frontman zasedbe Cold-play, Chris Martin namiguje, da naj bi se skupina do konca leta 2009 razšla. Številni britanski mediji so objavili izjavo Chrisa Martina, v kateri pravi: "V tem trenutku imam 31 let in mislim, da člani bandov ne bi smeli nadaljevati kariere v skupini preko 33. leta starosti..." Povedal pa je še, da nameravajo ustvarjati s polno paro do konca prihodnjega leta.

Janko Bezjak

1. HOT N COLD - KATY PERRY

2. IF I WERE A BOY - BEYONCE

3. GIRLS - SUGABABES

4. THE PROMISE - GIRLS ALOUD

5. SO WHAT - PINK

6. HERO - THE X FACTOR FINALIST

7. WO

8. GOT

9. RIG

10. SEX

11. TH DIXON

ANIZER - BRITNEY SPEARS

BE SOMEBODY - NICKEL NOW - AKON N FIRE - KINGS OF LEO

OY DOES NOTHING - AL

CK

Jaz, Zemlja in mi

Tu in tam pridejo trenutki, ko se zamislim nad seboj in nasploh nad nami. Nad človeštvom. Zamislim se nad našimi dejanji, našim stilom in načinom življenja. Kakšne grozote dopuščamo in počnemo. Pobijamo in morimo vse, kar nam ni všeč ali pa se da izkoristiti. Verjetno lahko svoja dobra dela kar zanemarimo, če pričnemo razmišljati, kaj vse počnemo slabega. Mislimo, da smo utelešeni bogovi, da lahko počnemo, kar se nam zljubi, in brez posledic ubijemo vse, kar je živega. Pa ne bi smeli. Kazni za takšne ljudi, ki brezglavo škodijo naravi, bi morale biti mnogo višje, kakor so. Konec koncev posledično ubijamo sami sebe. Mar nas še ni izučilo, da še je sleherno dejanje imelo posledice in vsaka stvar se na m je pomnožena vrnila? Kakorkoli, če gozd krčimo, bi ga morali tudi zasajevati, vsaki ubiti živali pa bi se morali, kakor se Indijanci, zahvaliti za to, da nas bo nahranila.

Ta naš odnos do matere Zemlje, ki skrbi za nas in nam omogoča vso blaginjo, se je skozi stoletja, tisočletja zelo spreminjal. Nekoč so jo častili, se ji zahvalili za vse, kar so iz nje vzeli, ter ji prirejali slovesnosti, dandanes pa se nanjo le redko spomnimo, vse, kar nam omogoča, pa se nam sploh zdi samoumevno. Če se morda še najde kdo, ki ohranja stare rituale, ga družba takoj označi za norca in mu podeli časten naziv - čudak... Kako smo nepremišljeni ... Pa čeprav morda sami ne delamo grozno velike škode, bi kdaj lahko premislili, preden kaj storimo. Zakaj menimo, da se lahko znašamo nad kačami, pajki in drugimi živalmi, ob katerih se ne počutimo najbolj prijetno? Mar so njihova življenja kaj manj vredna kakor naša, mi pa jih lahko morimo s strahom kot izgovorom? Če je že katero življenje manj vredno, je to naše. Mnogo človeških življenj sploh nima smisla, medtem ko na primer kača lovi miši. To sploh ni življenje, pač pa životarjenje v vsem svojem pomenu. Takšnih malenkosti je še veliko. Verjetno se nimamo z nobeno pravico znašati nad podjetji, kako onesnažujejo okolje. Saj imajo za ta dejanja dober razlog - nas, potrošnike. Saj bi se vrata teh tovarn hitro zaprla, če nihče ne bi kupoval njihovih proizvodov. Podobno je tudi s pitno vodo. Te je na svetu relativno malo, pa še s to ne znamo ravnati. Pustimo jo teči med umivanjem zob, vsakič, ko gremo na stranišče, je spustimo dvanajst litrov v kanalizacijo... Poleg tega pa na tem našem planetu obstajajo tudi stranišča, ki ne potrebujejo niti kapljice vode.

Nasprotje te čiste tekočine pa je umazana, strupena nafta. Zanjo se bijejo, kakor da je to vse. Pa ni. Bijejo se za nekaj, kar počasi ubija nas in vse, kar nas obdaja. Je vredno? Ravno zdaj se v svetu poraja polemika, kaj bi bilo bolje: dopustiti vrtanje nafte na Antarktiki ali ohraniti neokrnjeno divjino. Osebno močno navijam za slednje. Vse te milijarde, ki bi jih vložili v projekt, bi bilo verjetno veliko bolje investirati v kakšno okolju prijazno tehnologijo. V avte na vodikov pogon, na primer, katerih edini stranski produkt je ... voda. Vendar se vprašam, kaj morem storiti v zvezi s tem. Saj še svobodne volje skorajda več ni. O skoraj vsem odločajo tisti, ki imajo denar. Odločajo o tem, kakšno hrano bomo jedli, s čim se bomo vozili, kakšne hiše bomo imeli . Vendar to je politika. Stvari in dejanj, na katere bi lahko kot posamezniki bili pozorni, je veliko. Med drugim tudi ločeno zbiranje odpadkov. Kar nekaj ljudi to že počne, mnogo pa še ne. Zdi se jim nepomembno in brezpredmetno. Pa ni! Kam bi pa prišli, če bi sleherni tako razmišljal. Morda bi se ljudje bolj zavzeli za to, če bi se zavedali, da recikliranje tudi zanje pomeni cenejši material. Cenejša plastika, steklenice, kovine in vse, kar se reciklirati da. Je res tako težko stopiti nekaj korakov do ekološkega otoka? Ni, sploh če narediš nekaj dobrega za naravo in zase! Pri takšnih dejanjih se spomnim tudi na drevesa. Koliko čistejši zrak bi dihali, če bi vsak Slovenec na leto zasadil samo eno drevo. Nič več, samo eno. Pa še senco bi nam nudila v poletnih dneh.

Matic Hriberšek

fsako sredo na Radiu Ptuj

Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak

BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)

1. LIVE YOUR LIFE - T.I. Featuring Rihanna

2. SINGLE LADIES (PUT A RING ON IT) -BEYONCE

3. IF I WERE A BOY - BEYONCE

UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)

1. GREATEST DAY - TAKE THAT

2. IF I WERE A BOY - BEYONCE

3. LIVE YOUR LIFE - T.I. Featuring Rihanna

NEMČIJA

1. ALLEIN ALLEIN - POLARKREIS 18

2. HOT'N COLD - KATY PERRY

3. SO WHAT - PINK

Smeh ni greh

Kaj bomo danes jedli

V

TOREK

krvavice, kisla repa SREDA

krompirjeva musaka, solata

ČETRTEK

pizza, solata

PETEK

zelenjavni narastek, radič SOBOTA

ričet s prekajenim mesom NEDELJA

goveja juha z ribano kašo, nadevan pečen piščanec*, pečen krompir, zeljna solata s papriko in paradižnikom** PONEDELJEK

govedina v solati, črn kruh

*Nadevan pečen piščanec

1 piščanec, težak približno 1,5 kg, sol, vejica timijana, 2 dag masla, 7 dag na kockice narezane kruhove sredice, 2 žlici na-sekljane šunke, sesekljan peteršilj, 1 jajce, 3 žlice kisle smetane.

Piščanca očistimo, splaknemo, osušimo in znotraj osolimo. V trebušno votlino damo timijan in maslo. Od vratu proti prsni strani

privzdigujemo kožo, dokler gre, in odprtino napolnimo z nadevom, ki ga pripravimo tako, da kruh damo v skledo, potresemo s šunko in peteršiljem ter prelijemo z mešanico jajca in smetane. Vrat nato zašijemo ali zašpilimo. Preostali nadev damo v trebušno votlino. Piščanca premažemo z maslom, nato ga položimo v pekač na hrbtno stran in damo v pečico, razgreto na 200 0C. Čez 10 minut prilijemo v pekač zajemalko kropa, pekač potresemo in piščanca polijemo s sokom. Na tak način piščanca med peko večkrat polijemo. Ko začne piščanec ru-meneti, znižamo temperaturo na 180 0C. Piščanca med peko obrnemo in pri tem pazimo, da ne poškodujemo kože pri nadevu. Pečemo ga eno uro in pol, potem ga pustimo pokritega na toplem, da ga laže režemo. Nadev, ki se je ob rezanju ločil, damo zraven k posameznim porcijam piščanca.

**Zeljna solata s papriko in paradižnikom

1 majhna glavica (50 dag) zelja, 3 rdeče paprike, 4 paradižniki, sol, poper, olje, kis ali limonin sok.

Zelje tanko narežemo ali naribamo. Paprike operemo, očistimo in narežemo na trakove. Paradižnike operemo in narežemo na osmine. Zmešamo nekaj žlic olja in kisa ter prelijemo zelenjavo. Solimo, popramo in dobro zmešamo. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko

Iskrice

E

V ljubezni je toliko bolečine, kolikor je v morju školjk.

-k-k-k

Uboga je ljubezen, če je ne spremlja fantazija.

•k-k-k

Ljubimo se, ker imamo iste slabosti.

-k-k-k

Za zaljubljence imajo drugi ljudje toliko pomena kot osebe na sten-skipreprogi.

-k-k-k

Če nas nihče ne ljubi, potem tudi sami sebe ne ljubimo več.

-k-k-k

V ljubezni je mogoče marsikaj oprostiti, ne pa tudi pozabiti.

-k-k-k

Kdor pomišlja zaradi ljubezni, ne ljubi več.

-k-k-k

Ljubezen je kot vožnja z avtomobilom: startaš naglo, voziš prehitro, zaviraš pa, ko je že prepozno.

-k-k-k

Razdalja je kamen preizkušnje za resnična čustva.

-k-k-k

Ljubezen ima dve spremljevalki: dobroto in potrpežljivost.

-k-k-k

Ljubezen - to je nekdo, brez katerega ni moči živeti.

Na neko dolenjsko občino pride novinar. Rad bi si ogledal zapisnik seje občinskega sveta, vendar ga tajnica pod nobeno črko kartoteke ne najde. Išče in se čudi: "Pod S

- seja skupščine, ga ni. Pod O

- občina, ga ni. Pod Z - zapisniki, ga tudi ni..."

Mimo pride župan, nekaj časa posluša tajnico, potem pa reče: "Zapisnik je pod črko U, saj je bila seja vendar 'ubpol treh'!"

Kje so časi, ko si mi pripovedoval, da sem tvoja kraljica, princesa, vladarica ."

"Ja, ja, časi se spreminjajo. Sedaj sem pri demokratih."

Domišljav funkcionar pride v jedilnico večjega hotela. Ko vstopi, se edini gost dvigne izza mize .

Funkcionar: "Sedi, ni ti treba vstajati ."

Gost: "Ali ne smem vzeti so-lnice s sosednje mize?"

Politik pelje psa na spre

SESTAVIL

EDI KLASINC

ZGORNJI

DEL PLANICE

PREBIVALKA PRIMORSKE

CESKA ZNAMKA PIVA

GRŠKI OTOK V SPORADIH

VZDEVEK GLASBENIKA ALESA KERSNIKA

SPORTNA NAPOVED

NAS EKONOMIST (RISTO)

LOCEN PROSTOR

TONE CEVC

DOTIK ŽOGICE NA MREŽI

MANJSI RT

JUDEŽEV SIN

MORSKA RIBA

TRAVA DRUGE KOSNJE

ROMBICNI MINERAL

RENIJ

NASA IGRALKA RINA

KANADSKI PEVEC (PAUL)

AVSTRIJSKI POLITIK (JULIUS)

PRENASALEC MISLI NA DALJAVO

SLEPAR, GOLJUF (PREKM.)

GRENAK APERITIV

IZ

BESEDE OMARA

PETER OBLAK

ZDRAVNIK ZA NOTRANJE BOLEZNI

CENT

ŽILA DOVODNICA

LAHKO MOTORNO KOLO

APARAT ZA PRIPRAVO EMULZIJE

PIRH

GRŠKI LIRSKI

PESNIK, ANAKREON

HOTEL V RABCU

IGRALEC HUNTER

SRBSKA ZALOŽBA V BEOGRADU

OLGA MEGLIČ

PRISTAS REALIZMA

HOKEJIST HAFNER

DRŽAVNI USLUŽBENEC NA CARINI

DRAŽILO ZA KOŽO

EKONOMIST (BELA)

BUDISTICNI DUH. UMRLIH

IT. GIBANJE ARHITEKTOV

KANADSKA GLASBENA SKUPINA

RAZŽIRALKA ŽELEZA

IVAN TAVČAR

GRAFICNI OBRAT

SARAJEVSKI PESNIK

(JOSIP)

KITAJSKA DINASTIJA

RUDI TROJNER

TONE ROP

hod. Sreča znanca, ki ga vpraša: "Kam pa pelješ tega osla?"

Politik: "Saj ni osel, to je vendar pes!"

Znanec: "Kdo pa je tebe kaj vprašal?"

Tri mlade mamice se pogovarjajo, kaj bodo njihovi otroci, ko odrastejo.

Prva: "Moj bo natakar. Nikoli ne pride, kadar ga pokličem."

Druga: "Moj bo pevec. Že sedaj tako vrešči, da mi gre skozi ušesa."

Tretja: "Moj bo pa politik. Že sedaj me gleda naravnost v oči in kaka."

Starejši ženski spodrsne na poledeneli cesti. Ko pade po tleh, priskoči občinski politik in ji pomaga vstati.

Ženska: "Najlepša hvala. Kako naj se oddolžim?"

Politik: "Enostavno. Na volitvah glasujte zame."

Ženska: "Oprostite, padla sem na rit, ne na glavo."

Jaka pride po kolenih do oltarja in poljubi Jezusu noge. Ko to vidi lokalni politik, vpraša: "Ali bi tudi našemu predsedniku poljubil noge?"

Jaka: "Seveda bi, če bi bil tudi on pribit na križ."

"Zakaj so nam komunisti gradili gradove v oblakih?"

"Zato, ker so sebi gradili vile na tleh."

Kitajski general obstane pred skupino uniformiranih moških in jih nagovori: "Mornarji, najlepše pozdravljeni..."

Spremljevalec se nagne k njemu in mu šepne na uho: "Tovariš general, to niso mornarji. Mornarji imajo na uniformah vodoravne in ne navpične črte ."

"Zakaj ne greš obiskat v bolnico bolnega prijatelja?"

"Bojim se, da bi se me kaj prijelo."

"Brez skrbi, saj si bil zadnjič v knjižnici in se te ni prav nič prijelo!"

Ko zagleda obiskovalec razstave neki portret, vzklikne: "Le kako ste mogli narisati tako grd portret!"

"To je portret moje sestre," mu pojasni slikar.

"Oprostite, nisem opazil podobnosti!"

Ugankarski slovarček: ČALAR = slepar, goljur (prekm); GAKI = budistični duhovi umrlih, tudi prete; GANGOTRI = ledenik v Himalaji; IDIOTIP = vsota dedenih zasnov organizma; IRITANT = dražilo za kožo; KER = bosanski ekonomist (Bela, 1912-1979); MIAR = italijansko gibanje arhitektov, ustanovljeno 1930; MIMOSA = hrvaški hotel v Rabcu; RADEGAST = češka znamka piva.

■jueim 'qeey '09U '3i '^UUBO 'e^uv 'ejedes 'ep '1!U!1U9|BA 'U|A0 'BSOOljlAl 'BABJO '0}01 '!>1B9 '}0}S '0|}J '0|V '}S|UJ9} -U| 'SOJ^S '}S||B9J 'Od '}SBitepBy 'J0}B§|I1W9 'B^JOlUUd 'Uiojpodju '^9J9lu 'pede"| 'BUOU13 'JBLUBi :ouabjopoa :a>jUBZ!J>j Aa}|say

íPoíHulajtz naí na iuslouritm íp.tztu!

RADIOPTUJ

na ¿filetee

www.radio-ptuj.si

Foto: ASV

Govori se ...

... da baje niti najbolj obveščeni na občini poetovionski ne vedo, za katero od predvidenih variant hitre ceste proti Holer-musu je njen prvi mož; baje je včasih za severno, včasih pa za južno varianto. Trenutno je za ... (psssssssssst, ne povedati...)

... da ob nedavnem trilateral-nem posvetu v Ptuju neusklajenosti ni zamočil poetovionski, ampak državni protokol. Mestni protokol je lahko šlampa-rijo samo opazoval.

... da so na nedavni državni proslavi v Poetovioni imeli svoje varnostnike predsednik države, predsednik vlade in predsednik državnega zbora, zlobneži pa trdijo, da si je minister za visoko šolstvo privoščil kar varnostnico ptujskega porekla. Ki je letala za njim na vsakem koraku. V novi jakni.

... da naj bi v hajdinski občini vsi, ki so utrpeli škodo po neurju, prejeli celo po 100 evrov pomoči. Baje naj bi za to, da bodo lahko preverjali, ali jih bodo oškodovanci porabili namensko ali pa kar tako zafrč-

kali, morali zaposliti še enega sodelavca občinske uprave.

... da je hajdinska fontana postala že prava turistična atrakcija, saj naj bi se pred njo želelo slikati že vseh 5 turistov. Odgovorno delo usklajevanja terminskih foto planov za obiskovanje fontane pa bi baje lahko naložili obema podžupanoma, da bi tako imela vsaj kaj delati.

. da.so si modri ptujski žo-gobrcarji na eni zadnjih tekem najbolj želeli čimprej oditi na odmor. Pa si glede na lestvico odmora niso najbolj zaslužili!

Vidi se ...

. da v eni od ekološko zelo obremenjenih občin močno sumijo, da njihova divja odlagališča polnijo vrteški otroci. Kako si sicer razlagati dejstvo, da se je ob tako velikem opozorilnem napisu o prepovedi odlaganje na nekem divjem odlagališču našlo toliko odpadkov. Odrasli vendar znajo brati Opozicija naj bi baje že reagirala in bo zahtevala ostrejše ukrepe. Pred besedo »prepovedano« bodo dodali še besedica STROGO.

Za ostre oči • Najdi razlike

Foto: Tajno društvo PGC

Foto tedna • Bralci fotografirajo

Foto: Andrejka & Marko

Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat sta fotografijo poslala Marko in Andrejka, na njej pa so njuni nečaki Deja, Daša in Anej, ki so zabavali goste na rojstnodnevni zabavi: »Poimenovala sva jih Mini band Pokapolonica. Misliva, da ne bi smeli manjkati na nobeni dobri zabavi, ker res zažigajo!«

Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 12. decembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenka iz prejšnje številke je: Milena Zupančič, Krčevina pri Vurberku 2/h, 2250 PTUJ.

Anekdote slavnih

Nemški "železni kancler" Otto Bismarck je sovražil, če so ga oblegali z vprašanji. Zaradi tega je nadrl celo svojega zdravnika. Zdravnik ga je poslušal, nato pa odgovoril: "Rad sem vam na uslugo, toda če ne želite, da bi vas spraševal tako, kot to počenja zdravnik s svojim pacientom, vam priporočam, da pokličete živinozdravnika. On se namreč ukvarja s pacienti, ki nimajo daru govora."

***

Nekoč se je prijatelj francoskemu književniku Jeanu de San-teulu pritoževal zaradi ženine nezvestobe. Santeul ga je potolaži z besedami: »Verjemi, da gre za namišljeno bolezen, ki sploh ni nevarna. Za njo jih zelo malo umre, zelo veliko pa jih živi, četudi jo imajo.

Pomagaj otrokom

Pokliči stacionarno številko 090 93 30 90 in lahko ti uspe priti med naključne izbrance. ^^š

Sudoku • Sudoku • Sudoku

Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.

2

1

3

5

7

3

9

5

6

4

9

9

7

4

3

6

6

1

5

8

5

9

2

2

Od torka do torka

Tadejevznakoskop

Ljubezen

Posel

Denar

Zdravje

Oven

VV

©©©

0

Bik.

V

©©

€€€

000

Dvojčka

¥»¥

©

€€

0

Rak

VV

©©©

€€€

0

Lev

VVV

©

000

Devica

V

©©©

€€

00

Tehtnica

VV

©©

000

Škorpijon

V

©©©

€€

000

Strelec

VVV

©©

0

Kozorog

V

©©©

€€

000

Vodnar

VVV

©

€€€

00

Ribi

VV

©

€€

000

Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog

Velja za teden od 9. decembra do 16. decembra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično

Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog

Velja za teden od 9. decembra do 16. decembra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično

18. decembra bomo skupaj sedli k Dobrodelnemu Božičnemu kosilu...

Nuša Derenda, Zmago Jelinčič, Nina Osenar, Ivana Šundov, Jernej Kuntner, Darja Zgonc, Martin Strel, Špela Močnik, Barbara Žgajner Tavš, Miro Cerar, Katja Jevšek, Aleksander Čeferin, Katarina Kresal, Werner, Urška Drofenik, Jure Robič, Helena Blagne, Aljaž Pegan, Janez Pergar, Sašo Hribar, Boštjan Romih in drugi

Se nam želiš pridružiti?

www.pomagamdoma.si

Brezplačna objava

VASA NOVA

BANKA JE MOMA BLIŽJE, KOT SI MISLITE.

V UniCredit Bank se vam želimo čim bolj približati. Zato smo za vas odprli novo poslovno enoto v Slovenski Bistrici in pripravili posebno otvoritveno ponudbo. Obiščite nas med delavnikom med 8.30 in 16.30 uro na Trgu svobode 21. Veseli vas bomo.

Osvobodimo se dvomov: www.unicreditbank.si/preizkusitenas

UniCredit Bank

TV

RiEßpÄ! lülSS« Í jiíflfl FJ®gJí,íííS®W

SPORED ODDAJ

TOREK 9.12.

8.00 Oddaja Občine Destrnik 18.00 VIDE0 TOP 10 odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Kronika Občine Destrnik

SREDA 10.12.

8.00 Kronika Občine Hajdina 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Štajerska frajtonarlca l.del

ČETRTEK 11.12.

8.00 Dobrodelni koncert Karltas 2008 9.00 Oddaje Iz preteklosti - Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 VIDE0 TOP 10 odd. 20.00 Dornava - Miklavžev koncert

PETEK 12.12.

8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja

Poslušajte nas na svetovnem spletu

RADIOPTUJ

tut ¿filetee www.radio-ptuj.si

VSAK ČETRTEK OS 20.00 URI

J%

iS

t

MESEČNI ZMAGOVALCI 2008

ŠOPEK POSKOČNIH

FEBRUAR: IGOR IN ZLATI ZVOKI - En, dva, tri in štir...

MAREC: Ans. NAGELJ - Nagelj nikoli ne ovene

APRIL Ans. BRANETA KLAVŽARJA - La kdaj bo zadnji sneg skopnei

MAJ: MODRIJANI - Pusti mi pesmi

JUNIJ: MITJA KVINTET - Uspavanka

JULIJ: VRT-Klopotec

AVGUST: Ans. SVETLIN - Brez lojtrce

SEPTEMBER: Ans. NOVI SPOMINI - Pet minut

OKTOBER: Ans. CVET - Potek jo - in trinajsti

NOVEMBER: Ans. ROSA - Vse dni si pojem

POP 7 TOP

FEBRUAR: LANGA in CMU - Za svobodo divjega srca

MAREC: REBEKA DREMEU - Vrag naj vzame

APRIL: DOMEN KUMER-Meteor

MAJ: NATALIJA VERBOTEN - Ko te zagrabi

JUNIJ: KATRCA- Ni dovolj

JULU: MANCA ŠPIK - Ooo sera sera

AVGUST: ELA- Som in tja

SEPTEMBER: NATALIJA KOLŠEK - Vince rumeno

OKTOBER: MAJA KAMPL - Ujeto v sanje

NOVEMBER: TURBO ANGELS - Riba. ribi grize rep

Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666

.¿g.-* yr.-a yr.-a yr.-s

fPffffffff'

VCLIhfl BOŽIČNO-NOVOLCTNR PRIR€DIT€V

Zfl Mfll6 IN VCLIKC

v soboto, 27. decembra, ob 16. uri v športni dvorani Center

SPIDI z MINI SUPER ZVEZDAMI in DEDEK MRAZ

Nastopili bodo še:

- plesna skupina OŠ Gorišnica

- skupina Skovik

- Melita Golob

- čarovnik Augustino

Ustvarjalne delavnice: -DPM Videm

- Pikapolonica

- Perutnina Ptuj d

Voditeljica: Natalija Škrlec Organizator: Družba Radio-Tednik Ptuj

Pokrovitelja:

Podarite si vesolje veselja!

Trio že za 30 EUR

^-

INTERNET • TV • TELEFON

/ Paket Trio / med drugim prinaša:

Mh

\ < v,." -V

mmm

FOX

Šport TV \ Varnostni paket

\ igre

\ Vy

Ji

LCD televizor 37LG5000

FULL HD • 94 cm diagonale

SiOL

Vesolje veselja

www.siol.net 080 8000

*Število mesečnih obrokov je 24. Ponudba velja od 17. 11. 2008 do 31. 1. 2009 ob sklenitvi novega naročniškega razmerja na širokopasovne storitve SiOL. Količine so omejene. Cena 30 EUR velja za paket Trio s SiOL TV z osnovno programsko shemo. Dodatni programski paketi so na voljo za doplačilo. Več informacij o ponudbi na www.siol.net in 080 8000.

Prireditvenik

Torek, 9. december

16.00 do 21.00 Slovenska Bistrica, pod praznično okrašeno grajsko lipo na zunanjem dvorišču gradu Praznično grajsko mesto, danes in jutri

19.30 Maribor, SNG, balet, Hrestač, VelDdvo, za abonma Opera in

Balet torek in izven - Ptuj, Romanski palacij na gradu, razstava intarzij Občinske

značilnosti in grbi, razstava je na ogled do 29. decembra

Sreda, 10. december

16.00 Ormož, knjižnica F. K. Meška, ustvarjalne delavnice 19.30 Maribor, SNG, balet, La Traviata, VelDvo, za abonma Opera in Balet in izven

- Ptuj, Ormoška cesta 28, dvorana KGZ, predavanje na temo,

Spremembe pri varstvu rastlin in obdelavi tal, spremembe pri gnojenju, kolobarju ...

Četrtek, 11. december

9.00 Ptuj, Ormoška cesta 28, dvorana GGZ Ptuj, predavanje na teme: predstavitev ukrepa ozelenitev njivskih površin, strniščni dosevki kot energetske rastline in rastline za ozelenitev .

16.00 Kidričevo, dom za starejše občane, koncert Adventnih

pesmi, nastopil bo Mešani pevski zbor sv. Miklavža iz Maj-šperka

www.radio-tednik.si

Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921

www.avtocenter-brezje.si

ODKUPUJEMO OD IOCE POŠKODOVANA VOZILA,

OPVOZ IN PREPIS NA NAŽE STROŠKE!

PONUDBA RABLJENIH VOZIL

ZNAMKA

LETNIK

CENA«,

OPREMA

BARVA

BMW SERIJA 7:740 IL

2001

11.700,00

DVOJ. KLIMA

KOV. MODRA

CHRYSLER VOYAGER 2.5CRD

2003

9.900,00

KUMA

KOV.SREDRNA

CITROEN C41,6 HDI

2006

12.900,00

KUMA

KOV. ČRNA

CITROEN XANT1A 2.016VISX

1990

2.490,00

KUMA

KOV. T. ZELENA

DDDGE NITRD 2,8TH AUR.

2007

23.490,00

KUMA

ČRNA

MERCEDES CL RAZ. 000

2000

19.000,00

RENC.* LPG PLIN

KOV. D. RDEČA

RENAULT MEGANE SCENIC 1,0 DCI

2000

5.200,00

AVT. KLIMA

KOV. SREBRNA

VW PASSAT 1,0 IDI

2001

7.990,00

KUMA

KOV. MODRA

VW PASSAT 1,9 IDI HIGHUNE

2005

18.400,00

AVT. KLIMA

KOV. ČRNA

VW PASSAT VARIANT 1,9 TDICOMF.

2006

14.900,00

AVT. KLIMA

KOV.SREBBNA

OPEL ASTRA KARAVAN 2,0

2001

5.290,00

KUMA

BELA

AUDI AG 3,0 TDI WIATR0

2004

20.990,00

KUMA

KOV. ČRNA

AUDI A83,7 Q

2003

23.900,00

AVT. KLIMA

KOV.SREDRNA

AUDI ALLROAD 3,0 TDI Q

2007

55.900,00

AVT. KLIMA

KOV. ČRNA

BMW SERIJA 3 TOURING: 318 D

2003

11.590,00

AVT. KLIMA

SREDRNA

<Ü->oi[uiajts, na± na iuztounsM ijiiztu!

RADIOPTUJ

KO. ¿fileta

/.radîo-ptuj.si y

Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950

E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor

Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin na te...

SPOMIN

Boleč je spomin na 9. december 1988, ko nas je za vedno zapustil naš dragi

Franci Zelenik

Z JANEŽOVSKEGA VRHA 14 A, DESTRNIK

Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo in prižigate svečke.

Vsi tvoji, ki te vedno bolj pogrešamo

Kam le čas beži... Že leto je tega, odkar te z nami ni. Že leto je solza, praznine in gorja, saj smo tebe izgubili in s tabo del srca. Že leto je tega, a srce ne preboli, kakor tisti dan rana še skeli. Ni moči, ki spomine mogla bi vzeti, brez misli nate ne moremo živeti.

SPOMIN

8. decembra je minilo leto, odkar nam je kruta usoda za vedno vzela dragega sina, brata, strica in svaka

Borisa Kara

IZ JANEŽOVCEV 14

V naših srcih je ostala praznina, ki se ne da več zapolniti, ostala je bolečina, ki se ne da več preboleti, a lepih spominov nate, dragi naš Boris, nam nihče ne more vzeti. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate sveče.

Njegovi najdražji

Mali oglasi

MOTORNA VOZILA

DO 40 % znižanje avtoplaščev, ponudba velja do odprodaje zalog. Nudi Vulkanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 02 629 62 77.

PRODAM traktor Stajer, letnik 1957, ter balirko Fanagra za kockaste bale. Tel. 041 216 449.

PRODAM les za ostrešje deske, late po ugodni ceni, menjam tudi za koruzo ali prašiče. Tel. 031 712 374.

DOM - STANOVANJE

PRODAM enosobno stanovanje na Rimski ploščadi na Ptuju. Informacije na tel. 051 697 900.

RADIOPTUJ

www.radio-ptuj.si

Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je.

SPOMIN

Danes, 9. decembra 2008, mineva 10 let, odkar si odšel, dragi mož, atek in dedek

Vinko Slodnjak

IZ SAKUŠAKA 23

Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu poklonite lepo misel ali svečko.

Vsi tvoji najdražji

Skrb, delo, potrpljenje, tvoje je bilo življenje. Zdaj solza kane nam iz očesa,

odšel si tiho, brez slovesa. Pred nami je še vedno tvoj obraz, a ti mirno spiš in čakaš nas. Bolelo in skelelo bo, dokler se med zvezdami ne srečamo.

V SPOMIN

Boleč in žalosten je spomin na 8. december 2007, ko nas je tragično zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat

Ivan Mušič

S POBREŽJA 161

R. 30. 9. 1966 t 8. 12. 2007

Za nami je leto praznine, iskanja in spominov. Dom brez tebe je prazen, pogrešamo te, Ivan, na vsakem koraku. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, se ga spominjate z lepimi mislimi in mu prižigate sveče.

Tvoji najdražji

KMETIJSTVO

Bvinski in HIPOTEKARNII

mmm

UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,

RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.

NESNICE, rjave, stare 13 tednov, pro-dajmo po 3 €, dostava na dom. Mar-čič, Starošince 39, tel. 792 35 71.

PRODAM traktor Torpedo 48, Adria-tik, letnik 90, registriran, avtomatska kljuka, kabina, hidravlični volan, lepo ohranjen. Cena 4200 evrov. Telefon 041 282 110.

PRODAM bukova drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356.

NJIVE vzamem v najem na območju bivše KS Cirkovce. Tel. 041 758 020.

PRODAM prašiče težke od 130 do 150 kg. Tel. 031 422 067.

PRODAM drva z dostavo. Tel. 041 544 270.

Ko je bolečina srca prevelika, se tudi solza posuši. Le kdo uči iz spomina izbrisati nekdanje dni? Oh, kako prehitro so nebesa drugi dom vama dala ... V živ spomin na vaju nam ostala je huda bolečina, na dnu srca pa skrita rana.

SPOMIN

Boleč je spomin na 8. december 2007, ko je kruta usoda posegla v dve družini in nam vzela

dragega sina, brata, strica in svaka

Borisa Kara

IZ JANEŽOVCEV

ter dragega moža, očeta, sina, brata, zeta in svaka

Ivana Mušiča

S POBREŽJA

Hvala vsem, ki se ju z lepo mislijo spominjate in jima prižigate sveče na njunem preranem grobu.

Družini Karo in Mušič

Naročite

v

Štajerski

Vsak naročnik dobi:

- 20% popust pri malih oglasih

- brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)

- poštna dostava na dom.

z brezplačno prilogo

Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti

iz sveta zabave in glasbe!

_________.

NAROČILNICA ZA

V

Štajerski

Ime in priimek:

Naslov:_

Pošta:

i Davčna številka: I Telefon: _

Datum naročila: Podpis:_

RADIO TEDNIK Ptuj d.».«. Raičeva 6 2250 Ptuj

Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.

v

Štajerski

TEDNIK

in

hiSa

feJDARIL

nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika

Bon v vrednosti 20

v HlSA^DARIL prej

Ivanka Meznarič, Bresnica 48, 2273 Podgorci

Marija Pal,

Zlatoličje 96,2205 Starše

Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.

Njiverce • Kuhinjski požar upepelil celo etažo

Brez vsega, a ne brez dobrih sosedov

V petek, 5. decembra, nekaj po 13. uri je izbruhnil požar v stanovanjski hiši Bombekovih v Ulici Nikole Tesle 21 v Njivercah pri Kidričevem. Kljub hitremu posredovanju gasilcev je ogenj v nekaj minutah uničil celo prvo etažo s pohištvom, opremo in oblačili vred, tako da je petčlanska družina ostala brez vsega. Neuradno je škode za 50.000 evrov.

Kot je včeraj ves potrt povedal gospodar Janez Bom-bek, je žena Dragica pripravljala kosilo, ko je zazvonil telefon: »Poklical je avtoelek-tričar iz Lovrenca in sporočil, da lahko prideva po popravljen avtomobil. Zgodilo se je v naglici; oba sva sicer mislila, da sva olje na plinskem štedilniku izklopila, a tega očitno nisva storila. Ko sva se z ženinim avtomobilom pripeljala do avtoelektričarja, se je ona takoj vrnila domov, jaz pa sem čakal na prevzem avtomobila in na račun. Ko se je žena pripeljala domov, sprva ni bilo videti, da je kaj narobe, ko pa je odprla vhodna vrata, sta vanjo butnila gost dim in vročina. Ker ni mogla najti gasilnega aparata, je takoj poklicala gasilce, ki

Foto: M. Ozmec

Foto: M. Ozmec

Gospodar Janez Bombek (v sredini) v pogovoru s policisti, levo obupana hčerka Janja in žena Dragica.

Gasilci so iz ognjenih zubljev zadnji trenutek rešili plinsko jeklenko, na kateri se je že vnela barva.

so prihiteli v nekaj minutah, vendar se je plamen medtem bliskovito razširil iz kuhinje po celi prvi etaži.

Zgorelo je vse, kar je bilo

Foto: M. Ozmec

V gašenju je sodelovalo 26 gasilcev iz PGD Talum, Lovrenc in Apače.

v prvi etaži - vse kuhinjsko in drugo pohištvo, ves lesen ladijski pod in lesene obloge. Gasilci iz PGD Talum Kidričevo, Lovrenc in Apače, vseh je bilo 26, so s pomočjo petih vozil in treh cistern požar sicer uspeli pogasiti, pravi čas so rešili tudi plinsko jeklenko, ki je predstavljala največjo nevarnost, saj se je na njej že vnela barvna obloga. Zgorela so vsa vrata in vsa okna, pa vso pohištvo z oblačili in obutvijo, v nekaj trenutkih smo ostali brez vsega, tako da smo morali čez noč prespati pri ženini mami v Kidričevem.«

V V ■ v

nesreči spoznaš prijatelje ...

»Hvala bogu imamo dobre sosede, saj so takoj po odhodu gasilcev priskočili na pomoč, tako ali drugače. Za

zbran denar se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga darovali, še posebej Antonu Kokolu in Maksu Vogrincu, ki sta prispevke zbirala po hišah, ter vsem sosedom, še posebej Kovačičevim, Turkovim in gospodu Milošiču. V nedeljo nas je obiskal tudi kidričevski svetnik Anton Habjanič, ki je že navezal stike z županom Jožetom Murkom; ta naj bi bil zaradi bolezni odsoten, slišati pa je, da naj bi nam tudi občina po svojih močeh nekako pomagala.

Žal nismo imeli nič zavarovano. Zaradi slabih izkušenj oziroma nekajletnega pravnega spora z mojo zavarovalnico hiše nismo zavarovali, prav tako nič, kar je v njej, tako da smo po požaru ostali dejansko brez vsega, le sosedje, sokrajani in bližnji sorodniki so nam priskočili na pomoč, obljublja pa jo tudi

občina.«

Da je situacija še hujša, smo v pogovoru izvedeli, da je gospodar Janez Bombek že dve leti brez zaposlitve, ženi Dragici, ki je zaposlena za določen čas v mariborskem podjetju Cimos, pa se pogodba izteče 31. januarja prihodnje leto.

»Letošnje leto je za našo družino zelo slabo. Februarja je hudo zbolela hčerka Janja, ki je v bolnišnici preživela skoraj dva meseca, komaj so jo spravili k sebi, pred mesecem dni se je hudo poškodovala starejša hčerka Leonida, ki ji je med delom v Talumu viličar zdrobil nogo, sedaj nam je pogorela hiša ... Kaj se nam lahko še pripeti?! Edini veseli dogodek smo doživeli sredi prejšnjega meseca, ko je srednja hčerka Daniela rodila zdravega sinka.«

M. Ozmec

Kidričevo • Prva slikarska kolonija v domu Park

Upokojenci slikali za upokojence

V prostorih novega doma starejših Park v Kidričevem je bila v teh dneh slikarska kolonija, na kateri je 15 članov likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj ustvarjalo likovna dela, ki bodo odslej krasila zidove doma v Kidričevem.

Kot je povedal predsednik likovne sekcije pri društvu upokojencev Ptuj Franc Simonič, so se slikarske kolonije udeležili na povabilo direktorice Doma upokojencev Ptuj mag. Kristine Dokl. Od srede, 3., do ponedeljka, 8. decembra, je v

novem domu starejših Park v Kidričevem, ki je prejel prve stanovalce 24. novembra, ustvarjalo 15 likovnikov, pridružili pa so se jim tudi člani likovne sekcije DPD Svoboda Majšperk in stanovalci Doma upokojencev Ptuj. Dela, ki so jih ustvarjali - v glavnem

so slikali na platno v akrilni tehniki, Franc Simonič in Bogomir Jurtela pa sta krajinske motive slikala na steno doma - bodo po zaključku kolonije v teh dneh najprej razstavili v prostorih doma Park, nato pa jim jih bodo podarili v trajno last, da bodo lahko krasila nji-

hove zidove.

V likovni sekciji Društva upokojencev Ptuj, ki deluje že 12 let, letos aktivno ustvarja 24 slikarjev-amaterjev. Svoja dela vsako leto razstavljajo na skupinskih in samostojnih likovnih razstavah. Ker nimajo svojega razstavnega prostora,

pripravljajo razstave svojih likovnih del predvsem v gostinskih lokalih Pri stari pošti in pri Lužniku ter na stopnišču Mercatorjeve blagovnice na Ptuju, kjer prav v teh dneh razstavlja svoja likovna dela njihov član Branko Gorjup.

-OM

Napoved vremena

Danes bo pretežno jasno, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla. Čez dan bo zapihal jugozahodni'veter, naPrimorskemse bo pooblačilo. Najn ižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske do -10, najvišje dnevne od 1 do 6, na Primorskem do 10 stopinj, V sredo bo oblačno, padavine bodo že zjutraj zajele zahode kraje in se do večera razširile nad večji del Slovenije, Po nižinah bo večinoma deževalo. Ob morju bo pihal jugo. V četrtek bo oblačno s padavinami, Meja sneženja bo v severni Sloveniji med 700 in 900 metrov, v južni pa nad 1000 metrov.

Osebna kronika

Rodile so: Suzana Trunk, Cunkovci 8/a, Go-rišnica - Jaka; Simona Irgolič, Sodinci 20, Velika Nedelja - Lana; Suzana Malenčic, Lancova vas 15, Videm pri Ptuju - Tio Marijo; Valentina Brojaj, Mladinska ulica 4, Maribor - Jasmina; Jožica Ozvatič, Zagrebška c. 19, Ptuj - Nino; Jožica Kor-že, Grdina 29, Stoperce -Amadejo; Leja Cimerman, Prvenci 31, Markovci -Jaka in Pijo; Maja Štrucl, Zagrebška c. 23, Ptuj -Evo; Mihaela Belšak, Ra-kovci 37, Sveti Tomaž - Jakoba; Mojca Senegačnik, Kacova ul. 15, Pragersko - Tilna; Nataša Kalinic, Rošnja 18/d, Starše - Aljo; Karmen Bombek, Hajndl 21, Velika Nedelja - Jano; Lea Cafuta, Veliki Okič 20, Zgornji Leskovec - Ama-dejo; Urška Zajec, Kraigherjeva 26, Ptuj - Rebe-ko; Jasmina Hasanovic, Stritarjeva ul. 2, Rogaška Slatina - Mitja; Breda Munda, Stanovno 36, Ivanjkovci - Nika.

Umrli so: Ivan Repič, Peršonova ul. 5, Ptuj, rojen 1925 - umrl 24. novembra 2008; Hedvika Repič, rojena Repič, Cesta na Haj-dino 28, Njiverce, rojena 1919 - umrla 28. novembra 2008; Tomaž Cafuta, Sitež 38, rojen 1920 -umrl 28. novembra 2008; Kristina Šimenko, Spuhlja 55, rojena 1932 - umrla 26. novembra 2008; Štefan Zorec, Rabelčja vas 23/c, Ptuj, rojen 1925 -umrl 27. novembra 2008; Veronika Voda, rojena Kramberger, Mestni Vrh 95, rojena 1924 - umrla 30. novembra 2008.

Foto: M. Ozmec

Predsednik likovne sekcije Franc Simonič (na posnetku) in Bogomir Jurtela sta s svojimi deli olepšala dve osrednji steni doma.

Črna kronika

Vlomi, tatvine

Neznanec je v noči na 26. november vlomil v prostore fi-tnes studia v Slovenski Bistrici in odtujil merilec srčnega tlaka, energijske napitke in energijsko hrano. Skupna škoda znaša okoli 1700 evrov.

Na Gubčevi ulici v Lenartu je neznanec 2. decembra vlomil v stanovanje in odtujil za okoli 2000 evrov zlatnine.

Neznani storilec je v noči na 1. december z gradbišča v okolici Ptuja z gradbenih strojev odtujil dele strojev v vrednosti 5000 evrov.

Neznanec je v noči na 28. november vlomil v prostore hladilnice s sadjem v okolici Ptuja. Odtujil ni ničesar, je pa z dieselskim gorivom polil okoli 10 ton jabolk. Policisti za storilcem poizvedujejo.

Neznani storilec je 27. novembra skozi okno vlomil v hišo v Slovenski Bistrici in odtujil zlatnino in prenosni računalnik. Materialna škoda znaša okoli 4000 evrov.

Zagorelo v hiši

V okoli Slovenske Bistrice je 29. novembra okoli 18. ure zagorelo na stanovanjski hiši. Požar so pogasili gasilci, zgorel pa so leseni opaž ob dimniku, tramovi in del ostrešja. Po nestrokovni oceni znaša materialna škoda znaša okoli 15.000 evrov. Domnevni vzrok požara je poškodba na notranji cevi dimnika, ki je iz nerjaveče pločevine.

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh