UDK 910:39
Milan Natek"^
ETNOLO�KA TOPOGRAFIJA SLOVENSKEGA ETNI�NEGA OZEMLJA
- 20. STOLETJE IN GEOGRAFIJA
Uvod
V zadnjih desetletjih si tudi slovenska etnologija s �tevil-
nimi in vsebinsko raznovrstnimi raziskavami utira nova pota.
Z novo opredelitvijo predmeta preu�evanja se vedno bolj pre-
bija v ospredje in uveljavlja prepri�anje, da je etnologija
ena izmed specializiranih zgodovinskih znanosti. Osrednji
predmet etnolo�kega preu�evanja je raziskovanje na�ina �iv-
ljenja na ravni sodobnosti tistih krajevnih, socialnih, pok-
licnih in drugih skupnosti (in ne samo kme�kih slojev, kakor
je v glavnem prevladovalo do nedavnega), ki so zna�ilne za
posami�no etni�no skupino v razli�nih (zgodovinsko-gospodar-
skih) obdobjih. Odkrivanje in spoznavanje medsebojnih zvez
in razlo�kov v vsakdanjem �ivljenju, in sicer z razli�nimi
poudarki na posami�nih obdobjih, je nelo�ljivo povezano s
slovensko etnolo�ko mislijo skoraj v njenem celotnem nepre-
trganem razvoju od razsvetljenstva do danes (Kremen�ek,
1978, 14 - 17; 1985, 227 - 228).
Z novimi opredelitvami in usmeritvami se je raz�iril tudi
predmet preu�evanj dana�nje slovenske etnologije, med drugim
tudi na �tevilna mejna in sorodna podro�ja sociologije, psi-
hologije in �e posebej socialne geografije. Razmerje, raz-
lo�ki in dopolnitve med geografijo in etnologijo pri preu�e-
vanju razli�nih pokrajinskih sestavin, ki dajejo temeljne
poteze oblikam in na�inom �ivljenja posami�nih skupnosti na
dolo�enem ozemlju, vse to je prikazano v posebnem uvodnem
prispevku (V r i � e r , 1985).
Strokovni svetnik, Geografski institut Antona Melika ZRC SAZU,
61000 Ljubljana, Novi trg 4
- 2Y -
M. Natek_ Etnolo�ka topografija . ..
- 28 -
Predmetna ozna�itev etnolo�ke topografije
Po vsebinski zasnovi in prakti�ni raziskovalni izpeljavi
predstavlja etnolo�ka topografija temeljno informacijsko
delo, ki v �irokem razponu zajema in prikazuje vse najpo-
membnej�e elementarne pojave in oblike �ivljenja posameznih
socialnih ali drugih skupin prebivalstva v dolo�enih obdob-
jih. Poleg drugih vidikov, ki so vklju�eni in zajeti v to-
pografijo, je krajevno, pokrajinsko, geografsko oziroma
prostorsko dolo�ilo med najpomembnej�imi. In prav na tem
podro�ju prihaja med geografijo in etnologijo do prepletene-
ga sti�i��a. To je tisto obmo�je, ki more ob ustrezni meto-
dolo�ko-raziskovalni usmerjenosti vsebinsko obogatiti in po-
globiti izsledke njunih skupnih preu�evanj. Razumljivo je,
da dobi vsaka prostorska ali pokrajinska oznaka svojo polno
veljavo in pomen �ele s �asovnimi kakor tudi socialnimi opre-
delitvami in dolo�ili (Kremen�ek , 1975, 1).
Pregled vsebinske zasnove etnolo�ke topografije nedvoumno
poka�e, da v njej niso v ospredje postavljene kulturne sesta-
vine, temve� ljudje in dru�bene skupnosti kot njihovi nosil-
ci, ustvarjalci in porabniki. Posami�ne kulturne prvine in
njihovo neposredno povezovanje v �ir�e kulturne komplekse
so postali le temeljno sredstvo za razkrivanje in spozna-
vanje na�ina �ivljenja ali �ivljenjskega sloga Slovencev.
Podrobno poznavanje materialne, socialne in duhovne kulture
ni cilj, temvfr� poglavitno in osnovno sredstvo za odkrivanje
in razumevanje socialnih razredov, slojev ali skupin in nji-^
hovega na�ina �ivljenja v razli�nih �asovnih obdobjih in o-
koljih (Kremen�ek , 1976, 13; B a � , 1978, 105 - 107).
Dana�njo etnologijo prvenstveno zanima "odnos med �lovekom
ali posamezno socialno skupnostjo in njegovim kulturnim in
naravnim okoljem" (Kremen�ek , 1975, 37). Potemtakem so
ljudje ali posamezne skupine prikazani in obravnavani kot
M. Natek_~_Etnolo�ka topografija ...
Dru�bena (socialna) geografija in etnolo�ka topografija
Ce pravilno razumemo za�rtano vsebinsko zasnovo oziroma pred-
metno oznako etnolo�ke topografije, ki je utemeljena na pre-
vrednotenju slovenske etnologije in na novih raziskovalnih
izku�njah, potem ugotavljamo, da nam tak�na, kakr�na je v
svoji prakti�ni izpeljavi, prihaja z odprtimi rokami naproti.
Kajti tudi dana�nja geografija, ki po vsebini raziskovalnega
dela sodi tako med naravoslovne kakor tudi med dru�boslovne
znanosti (V r i � e r , 19^5, 209), se s �tevilnimi raziskoval-
nimi usmeritvami vse bolj odpira in opira na sorodne vede
kakor tudi na razli�na druga mejna podro�ja dru�benih in
prostorskih ved. Podoba je, da moremo po vsebini raziskoval-
nih rezultatov postaviti dana�nji etnologiji nasproti raz-
li�ne smeri dru�bene geografije. Zato sem prepri�an, da lah-
ko prihaja med etnologijo, zlasti �e med njenimi topograf-
skimi raziskavami na eni strani, in vsebinsko razvejeno
dru�beno geografijo na drugi strani, do �tevilnih in naj-
razli�nej�ih medsebojnih obogatitev in dopolnitev izsledkov
njunega znanstvenega dela (prim. V r i � e r , 1986).
Podoba je, da imata etnolo�ka topografija, kakr�na se nam je
predstavila s svojo predmetno oznako, in socialna geografija
kot posebna in nova usmeritev dru�bene oziroma kulturne ge-
- 29 -
ustvarjalci in potro�niki najrazli�nej�ih materialnih in kul-
turnih dobrin. Odnos med ustvarjalci in njihovimi stvaritvami,
ustvarjanjem in porabo, pridobivanjem, sprejemanjem in odda-
janjem se ka�e v kon�nem nasledku kot na�in �ivljenjskega
sloga bodisi v okviru stanovanja in doma, bodisi v okviru
delovnega mesta, soseske, mestne �etrti, naselja, skratka
povsod tam, kjer se odvija vsakdanje in prazni�no �ivljenje
pripadnikov preu�evanih socialnih skupin (Kremen�ek ,
1976, 37).
M.Natek_Etnolo�ka topografija ■ . .
- 30 -
ografije (I 1 e � i � , 1959, 83), mnogo sti�i�� in skupnih
izhodi��, ki pa jih uresni�ujeta vsaka na svojem raziskoval-
nem podro�ju. V socialni geografiji stopajo v ospredje razi-
skovanja posami�ne oblike prostorske organizacije in prostor-
sko relevantni procesi, ki izvirajo iz osnovnih �ivljenjskih
funkcij prebivalstva oziroma iz posameznih socialnih skupin.
Zemeljsko povr�je z vsemi naravnimi in socialno-gospodarski-
mi atributi je temeljno izhodi��e spcialno-geografskih razi-
skav. Kajti osnovni vidiki preu�evanj so usmerjeni in pog-
lobljeni v odkrivanje in spoznavanje vplivov in u�inkov po-
sameznih socialnih skupin ali slojev prebivalstva kakor tudi
njihovih dejavnosti na preoblikovanje prostora in na spre-
minjanje njegovih funkcij bodisi v �ir�ih pokrajinskih, bo-
disi v o�jih krajevnih razmerjih. Iz tega sledi, da so glav-
ni cilji socialnogeografskih raziskav usmerjeni v preu�eva-
nje in poznavanje prostorsko relevantnih oblik vedenja po-
sami�nih socialnih skupin in v odkrivanje procesov in fun-
kcij v pokrajini, katerih nosilci in usmerjevalci so posa-
mezni socialni sloji prebivalcev (R u p p e r t et ali, 1981,
81).
Te�i��e socialne geografije je usmerjeno v preu�evanje "so-
cialnih skupin" kot temeljnih nosilcev pokrajinskega razvoja
(I 1 e � i � , 1959, 84). Kajti �lovek v katerem koli geograf-
skem okolju oziroma v pokrajini ne deluje in ne sodeluje kot
posameznik, temve� predvsem kot �lan dru�be oziroma dolo�e-
nih socialnih skupin (I 1 e � i � , 1959, 82). Socialne ali
dru�bene skupine so �tevil�no gibljive in spremenljive mno�i-
ce ljudi, ki imajo kak�no skupno zna�ilnost (n.pr. glede na
izobrazbo, zaposlitev, stanovanje itd.; prim. Leksikoni CZ
- Dru�boslovje, 1979, 71).
Sociologija pozna tri glavne skupine, na katere se v tak�ni
ali druga�ni obliki praviloma opirajo tudi socialnogeograf-
ske raziskave. Te izhodi��ne skupine so naslednje: a) Naravne
K.Natek_1_Etnolo�ka topografija ...
- 31 -
�ivljenjske skupnosti, ki jih sestavljajo tiste skupine pre-
bivalcev, ki izhajajo iz �ivljenja v skupnosti (n.pr. dru�i-
na, rodbina, verska ali druga skupnost itd.); h) skupine,
ki so usmerjene za uresni�evanje nekaterih posebnih in skup-
nih ciljev (n.pr. dru�bene, gospodarske, poklicne ali inte-
resne organizacije oziroma dru�tva - sindikat, zadruga, del-
ni�arska dru�ba itd.); c) intencijske ali namenske zveze
oziroma skupine, ki zdru�ujejo in povezujejo ljudi z enakimi
�eljami, potrebami in te�njami (n.pr. skupnosti po�itni�kih
naselij, vrti�karjev, strojne ali proizvodne, plan�arske
skupnosti idr. ; Ruppert, 1981, 42 - 43). Ob tem je po-
trebno opozoriti, da so za socialno geografijo pomembne pred-
vsem tiste socialne skupine, katerih delovanje je neposredno
povezano s preoblikovanjem prostora oziroma pokrajine (Rup-
pert, 1981, 43).
Socialne skupnosti v naj�ir�em pomenu besede so torej tista
temeljna izhodi��a, skozi katere projicirata, odkrivata in
razumevata tako etnologija kakor tudi socialna geografija
prenekatere osnovne pojave, procese in njihove sestavine:
prva predvsem na podro�ju oblik na�ina �ivljenja in njego-
vih spremljajo�ih pojavov materialne in duhovne kulture,
druga pa na podro�ju preoblikovanja in spreminjanja funkcij
geografskega okolja in pokrajine. V �tevilnih in najrazno-
vrstnej�ih pojavih in procesih, ki so temeljna in nepogre�-
ljiva sestavina bodisi vsakdanjega na�ina �ivljenja bodisi
pokrajine oziroma geografskega okolja (n.pr. stanovanje, dom,
naselje, kmetijski stroji in orodja, obrtne delavnice in to-
varne, kulturni, �portni in izobra�evalni objekti, prometno
omre�je itn.), se ka�ejo mo� in hotenja posami�nih socialnih
skupin pri spreminjanju obstoje�ih razmer.Kakr�ne koli spre-
membe, ki se v kon�nih nasledkih ka�ejo pri preoblikovanju
obstoje�ega stanja bodisi na podro�ju stanovanjske in biva-
njske kulture ali na podro�ju dela, oskrbe, izobra�evanja in
M. Natek_ Etnolo�ka topografija . ..
Vsebinska �lenitev etnolo�ke topografije
Etnolo�ka topografija daje �irok pregled najsplo�nej�ih et-
nolo�kih zna�ilnosti in njene ob�e problematike na dolo�enem
- obravnavanem obmo�ju, ki se na ozemlju SR Slovenije ujema
s posami�nimi ob�inami. Drugi pomembnej�i vidik, ki ga ne
moremo prezreti, je �asovna predstavitev posami�nih social-
nih slojev in njihove kulturolo�ke podobe. Ta je prikazana
v treh �asovnih presekih: stanje in zna�ilnosti v zadnjih
treh desetletjih 19. stoletja, v letih med obema vojnama in
v �asu po zadnji svetovni vojni. S tak�nimi, vsestransko in
�asovno dokaj pregledno osvetljenimi orisi kar se da celovi-
te podobe �ivljenja na�ega �loveka na ravni vsakdanjosti,
- 32 -
izrabe prostega �asa v rekreativne in v druge sprostltvene
namene, so zakoniti nasledki uveljavljanja najrazli�nej�ih
novosti, ki jih poraja, omogo�a in usmerja splo�ni socialno-
gospodarski razvoj. Ob uveljavljanju novosti ne moremo pre-
zreti trdovratnega odpora �tevilnih, v vsakdanjem proizvod-
nem procesu Cali kjerkoli drugje) uveljavljenih in zakoreni-
njenih navad, ki so postale sestavni deli �lovekovega na�ina
dela in �ivljenja. Izku�nje ka�ejo, da je pri ostarelem in
socialno manj gibljivem prebivalstvu, ki ga sestavljajo
posamezne (homogene) socialne skupine, opaziti trdnej�o
navezanost na tradicionalne in ustaljene in v vsakdanji
praksi presku�ene proizvodne in druge oblike vsakdanjega
�ivljenja, kakor pa pri tistih skupinah, ki so �e odmev
razvite industrijske ali postindustrijske dru�be. Zdi se mi
potrebno in koristno, da pri opredeljevanju in vrednotenju
razmerja med (socialno) geografijo in etnologijo, zlasti �e
na podro�ju njene topografije, ne prezremo mnogih gospodar-
sko-civilizacijskih okoli��in, v katerih se ka�ejo najsplo�-
nej�e smeri gospodarskega in socialnega napredka vsakega ob-
mo�ja posebej.
M. Natek__Etnolo�ka topografija ...
- 33 -
dobimo torej vpogled v razvojne te�nje, zna�ilnosti in v
globalne spremembe, ki se ka�ejo na etnolo�kem podro�ju v
zadnjem stoletju.
Tak�nemu razvojnemu vidiku prikazovanja na�ina �ivljenja in
njegovih spremljajo�ih kulturolo�kih sestavin, ko so poudar-
jene med drugim tudi razvojne te�nje in spremembe funkcij
posami�nih pokrajinotvornih dejavnikov, pripisujemo tudi v
geografiji pomembno vlogo. Kajti vsaka gospodarska preu�i-
tev pokrajine mora nakazati poleg splo�nih in osnovnih ge-
ografskih dolo�il tudi njihov razvoj in ovrednotiti njiho-
vo vlogo tako pri nastanku kakor tudi pri preoblikovanju
pokrajinskih struktur in funkcij v okviru njihove fiziog-
nomije (prim. tudi V r i � e r , 1985. 212).
Podoba je, da tudi etnologijo na podro�ju topografije zani-
ma prvinsko razmerje, ki se ka�e in uveljavlja med dolo�eno
socialno skupino in naravnim okoljem, prostorom oziroma nje-
govimi sestavinami. �lovekov odnos do okolja in do njegovih
podedovanih socialno-gospodarskih sestavin je utemeljen z
vsakokratnimi proizvodnimi razmerji in so�asnimi oblikami
na�ina �ivljenja v o�jem (nematerialnem) pomenu. Etnologija
i��e v pokrajini oziroma geografskem okolju predvsem tiste
materialne prvine, ki so (bile) pomembne za nastanek in
preoblikovanje posameznih socialnih skupin kakor tudi pri
uveljavitvi njihovih �ivljenjskih interesov v prostoru. Za-
to je pokrajina oziroma prostor tista materialna in proiz-
vodna dobrina (kategorija), ki ima s svojimi u�inki nenavad-
no mo�an vpliv skoraj na vse oblike vsakdanjega sloga �iv-
ljenja. Razmerja med �lovekom in oblikovanim prostorom in
vse zakonitosti, ki izvirajo iz tega, so dragocena sestavina
vsakr�nega na�rtovanja prostorsko-regionalnega razvoja
(prim. F i s t e r , I98I, 8). Pokrajina z vsemi zna�ilnostmi
in geografskimi razse�nostmi je v etnolo�ki topografiji
predstavljena kot materialni, nenehno se spreminjajo�i okvir
M. Natek_\_Etnolo�ka topografija . . .
celotnega socialno-gospodarskega razvoja. V njenih mejah,
ki so opredeljene z naravnimi in s socialnogeografskimi
vrednotami prostora, so za�rtani vsi poglavitni socialno-
gospodarski procesi, ki neposredno vplivajo tudi na spre-
minjanje oblik sloga vsakdanjega �ivljenja. Brez temeljnega
poznavanja pokrajinsko-prostorskih sestavin bi bila tudi
etnolo�ka topografija prikraj�ana za razumevanje najrazli�-
nej�ih krajevnih zna�ilnosti in razlik, ki lahko tudi nepo-
sredno vplivajo na vsakdan posameznih slojev prebivalstva.
Ozemlje obravnavane ob�ine, ki je osnovna teritorialna eno-
ta etnolo�ke topografije, je opredeljeno kot del �ir�e pok-
rajinske celote. Zato je �e uvodoma obmo�je prikazano kot
o�ji ali �ir�i predel enotnega ozemlja bodisi v geografskem,
zgodovinskem ali kulturolo�kem pogledu. Ob tem si postav-
ljam vpra�anji: Ali smo zaradi obstoje�e upravno-teritorial-
ne delitve upravi�eni razbijati posamezne pokrajinske skup-
nosti, ki jim je �lovek s svojim delom vtisnil nezbledljivo
podobo? Ali je mogo�e na tak�nih, takoreko� izlo�enih, to je
na delnih obmo�jih spoznati in ovrednotiti tiste temeljne
zna�ilnosti pojavov in procesov, ki imajo �ir�o - pokrajin-
sko veljavo? Ta pomislek se mi zdi �e toliko bolj upravi�en,
ker na� komunalni sistem, kakr�en se je za�el uveljavljati
sredi petdesetih let, �e ni na�el najustreznej�e teritori-
alno-upravne raz�lenjenosti. Na marsikaterem podro�ju ugo-
tavljamo, da je njegova pojavnost �e prekratkotrajna, zato
tudi ni vidneje zarisan v pokrajinski fiziognomiji in ne v
posameznih oblikah vsakdanjega �ivljenja. Prepri�an sem, da
zgodovinske, kulturolo�ke in tudi najbolj splo�ne geograf-
ske zna�ilnosti ostajajo �e naprej temelj, ki kljub vse bolj
izena�evalnim te�njam dana�njih nosilcev preoblikovanja pok-
rajine, ohranjajo prenekatero vrednoto iz preteklosti in
specifi�no vplivajo na spreminjanje posami�nih sestavin
vsakdanjega �ivljenja. Ob tem pa tudi ne moremo prezreti
zahteve, ki jo etnolo�ka topografija postavlja pred preu�e-
- -
M. Natek_- _Etnolo�ka topografija___
- 35 -
valca, namre�, da obravnavano ozemlje prika�e �e v lu�i raz-
li�nih vplivov iz sosednjih predelov kakor tudi njegovih
u�inkov na preobrazbo sosedstva.
Skoraj vse prvine in spremljajo�i pojavi s strukturalnimi
spremembami notranjih sestavin obmo�ja so za na�o vedo iz-
jemno dragoceni. V notranji strukturi obmo�ja
se pravzaprav ka�e celotna organizacijska shema �ivljenja
pokrajine, pa spremembe, ki so jih prinesla nova oziroma
porajajo�a socialno-ekonomska razmerja med prebivalstvenimi
skupnostmi. V 24 to�kah, ki zajemajo skoraj celotno nadgrad-
njo dru�benega (socialnega) in gospodarskega �ivljenja v
pokrajini oziroma obmo�ju, je prikazana �e posebej privla�na
mo� posami�nih krajev, ki se je oblikovala na podlagi njiho-
ve lastne gospodarske razvitosti in �e vrste drugih sredote�-
nih silnic oziroma funkcij, ki so jih posami�na naselja op-
ravljala za �ir�e zaledje. Notranja struktura obmo�ja nam
ponuja vrsto dragocenega gradiva, ki nam pomaga obnoviti
skeletno podobo nekdanje pokrajine, obenem pa nas opozarja
na �tevilne so�asne nosilce dru�benega in gospodarskega
razvoja pokrajine. Ka�e, da je prav v tem poglavju za ge-
ografijo oziroma za njeno specializirano vejo - histori�no
geografijo - mnogo ustvarjalnih spodbud, ki izzivajo h kom-
pleksnej�emu obravnavanju in poznavanju �ivljenjskega utripa
na�ih pokrajin v zadnjih sto letih.
Ob pregledovanju in vrednotenju predstavljenega gradiva o
notranjih sestavinah obmo�ja se tudi pred na�o stroko postav-
lja potreba in zahteva, da ga sku�amo ovrednotiti z geograf-
skega vidika in med njimi odkriti vodilne in najpomembnej�e,
ki so 3 svojimi pojavnimi oblikami dajali poseben pe�at po-
kra jinotvornim dejavnikom v dolo�enem obdobju. Tudi ta raz-
delek topografije nas spodbuja k zavzetej�emu delu na podro�-
ju histori�ne geografije. �eprav je docela nemogo�e rekon-
struirati celostno podobo pokrajine za katero koli obdobje
M. Natek_Etnolo�ka topografija ...
- 36 -
v preteklosti, pa je vendarle koristno in potrebno spoznati
vsaj tiste temeljne pokrajinotvorne sestavine, ki so dajale
osrednji pe�at in regionalno barvitost �ivljenju in pokra-
jinski fiziognomiji in njunim spremljajo�im pojavom in pro-
cesom.
Pri geografskem vrednotenju poglavja "Notranja struktura ob-
mo�ja" pogre�amo kartografske ponazoritve prikazanih pojavov
in njihovih razvojnih te�enj. Prepri�an sem, da je mogo�e z
ustreznim in nazornim kartografskim prikazom vsaj nekaterih
obravnavanih pojavov ne le skraj�ati opisni del besedila, in
sicer ne na ra�un predlo�ene vsebine, temve� ustvariti tako
pri raziskovalcu kakor pozneje tudi pri bralcu - uporabniku
bolj nazorno in prostorsko pregledno podobo obravnavanih po-
javov. S kartografsko risbo je mogo�e pregledno razgrniti
tudi razlike vsaj v tistih temeljnih sestavinah, ki so ne-
posredno vplivale na vsakdanje �ivljenje katere koli social-
ne skupine.
V pregledu gospodarskega razvoja obmo�ja se
nam ponujajo vse tiste tradicionalne kakor tudi nove oblike
proizvodnih smeri, ki so bile nosilke in spreminjevalke ce-
lotnega socialnega, civilizacijskega in tehnolo�kega napred-
ka v obravnavanih obdobjih. Ob tem poglavju se seznanimo z
glavnimi nosilci proizvodnih sprememb, katerih u�inki so ne-
posredno odmevali med drugim tudi v spremenjenem ritmu delov-
nega procesa..Podoba je, da je s propadom avtarkije, ki je
bila v ve�ini predelov na�ega pode�elja trdno zakoreninjena
vse do zadnje vojne, ko jo je na�ela tudi v socialnih te-
meljih razjedati nagla, pa �eprav ve�inoma le ekstenzivna
industrializacija, zgubljajo nekdanje pestre oblike primarne
kmetijske proizvodnje ves svoj pomen in mnogovrstnost. V
teh bolj ali manj shematsko nakazanih razvojnih zna�ilnostih
posami�nih vej gospodarstva pa tudi geograf spoznava prene-
katere pokrajinske razloge, ki so temeljili na so�asni in
M. Natek_-_Etnolo�ka topografija ...
�eprav je predmetna oznaka gospodarske geografije med dru-
gim prvenstveno usmerjena v predstavitev proizvodnih vej,
pa je njen kon�ni namen, da poi��e in ovrednoti vplive po-
sami�nih gospodarskih in drugih dejavnosti na spreminjajo�o
se podobo pokrajine. Ne samo globalne oznake gospodarstva
in stopnja njegove razvitosti na obmo9Ju ob�ine, temve� �e
posebej ustrezni prikazi vsebine za izbrana (vzor�na) nase-
lja nam nudijo in razkrivajo marsikatero krajevno posebnost,
V teh drobnih krajevnih zna�ilnostih, ki so ponavadi dale�
od pokrajinskega povpre�ja, lahko spoznamo pomen in vlogo
temeljnih geografskih prvin za proizvodno usmeritev in raz-
vitost gospodarskega prostora. Kajti podatki za vzor�na na-
selja, ki so praviloma izbrana v razli�nih pokrajinskih ob-
mo�jih, s konkretnimi navedbami bogatijo mozai�no pestrost
gospodarskega (pa tudi vsakr�nega drugega) ustroja obravna-
vanega predela.
V prikazu rasti �tevila prebivalstva in v
spreminjanju njegove profesionalne in
socialne strukture so zaobjeti tisti dejavniki, v ka-
terih se ka�e neposredna gospodarska in gravitacijska mo�
obmo�ja. V ve�ini primerov je demografski razvoj orisan z
najbolj splo�nimi oznakami, kar navsezadnje najbr� povsem
zadostuje namenom in potrebam etnolo�ke topografije. Tudi
na tem podro�ju dajemo v geografiji bolj poudarjeno odkriva-
nje in poznavanje prostorskih razlik med posami�nimi predeli
in naselji obravnavane regije v razli�nih obdobjih. Zdi se,
da etnologijo prvenstveno zanimajo glavni oziroma temeljni
poudarki v smereh prebivalstvenega razvoja, kar navsezadnje
u�inkuje na velikost posami�nih socialnih slojev ali skupin'
in te neposredno opredeljujejo slog vsakdanjega na�ina �iv-
ljenja.
najustreznej�i izrabi vsega razpolo�ljivega proizvodnega po-
tenciala.
- 37 -
M. Natek_Etnolo�ka topografija ...
- 38 -
Z osnovnimi razvojnimi te�njami in spremembami poklicne ali
zaposlitvene sestave prebivalstva so vsaj posredno ovredno-
teni u�inki in vplivi industrializacije in deagrarizacije,
ki neposredno vplivata na celotno prebivalstveno podobo. S
shematskim orisom dobimo be�no podobo osnovnih procesov, ki z
mnogoterimi in raznovrstnimi pojavnimi oblikami sooblikujejo
pokrajinsko fiziognomijo. Podobna ugotovitev velja tudi za
spremembe v socialni strukturi prebivalstva. Res je, da nam
etnolo�ka topografija razgrinja bolj ali manj pisano social-
no podobo obravnavanega obmo�ja na ravni sodobnosti, ne dobi-
mo pa v njej zadovoljive slike o �tevil�ni in sicer�nji go-
spodarski mo�i posami�nih prebivalstvenih slojev in skupno-
sti. Kajti s �tevil�nim obsegom populacije, ki sestavlja do-
lo�eno socialno skupino, se ponavadi odmerjata njena mo� in
vpliv na preoblikovanje pokrajine kakor najbr� tudi na prev-
ladujo�e oblike vsakdanjega �ivljenja. Pa vendarle, etnolo�-
ka topografija nas vsaj pregledno opozori na posamezne so-
cialne sloje, v katerih spoznavamo najrazli�nej�e u�inke so-
cialne in gospodarske raz�lojenosti bodisi pode�elja bodisi
pokrajine kot celote kakor tudi izbranih naselij. Tak�na o-
pozorila s konkretnimi navedbami podatkov so dragocena pri
konkretnih usmeritvah (socialno) geografskih raziskav, ker
nas vodijo k poznavanju tistih nepogre�ljivih dru�benih se-
stavin geografskega okolja, ki tehtno vplivajo na njegovo
celotno preobrazbo.
Nekoliko nazornej�o in zadovoljivej�o podobo socialne in za-
poslitvene strukture prebivalstva lahko dobimo s pozornej�o
�lenitvijo tistih odstavkov v poglavju o notranji in gospo-
darski strukturi obmo�ja, ki so namenjena orisu infrastruk-
turnih dejavnosti' in gospodarskih vej. Kajti vse oblike in
na�ini �lovekovega dela niso prina�ali v socialno in gospo-
darsko razslojeno dru�bo samo specifi�nih oblik v na�in
�ivljenja, temve� so porajali svojstvene strukture v delih
naselja in njihovem okolju kakor tudi v celotnem kmetijskem,
M. Natek_-_Etnolo�ka topografija ...
- 39 -
industrijskem ali urbanem prostoru. Prav zategadelj so ori-
si socialne in zaposlitvene sestave prebivalstva, kakr�ne
prina�a slovenska etnolo�ka topografija, pomembno napotilo
pri zasnovah in usmeritvah tistih geografskih raziskav, ki
preu�ujejo spremembe v pokrajini v posamenih �asovnih raz-
dobjih.
Tudi za ta tri poglavja naj velja �e prej zapisana ugotovi-
tev, da bi postala njihova pestra vsebina �e preglednej�a
in nazornej�a, �e bi jo upodobili z nekaterimi preprostimi
grafi�nimi ponazorili.
Nadalje nam etnolo�ka topografija odstira tudi vpogled v
uvajanje novosti in njihovo uveljavljanje v vsak-
danjih oblikah �ivljenja. Tudi za geografijo so najrazli�-
nej�e inovacije in njihove uveljavitve, zlasti �e na pod-
ro�ju kmetijske proizvodnje, upravljanja kme�kih gospodar-
stev, v nekdanjem rokodelstvu in dana�nji obrti, stavbarstvu
oziroma gradbeni�tvu, komunikacijskih sredstvih in drugod
pomemben kazalec sprememb v odnosu do posameznih sestavin
pokrajine. Podoba je, da se z ob�im gospodarskim napredkom
naglo uveljavljajo najrazli�nej�e novosti, ki z u�inki raz-
krajajo obstoje�e sestavine pokrajinotvornih dejgvnikov
kakor tudi spreminjajo razmerja med njimi. Uveljavitev ka-
kr�nih koli novosti je povezana tudi s prebivalstvenimi
spremembami, z njihovimi socialnimi, zaposlitvenimi in z
drugimi demografskimi zna�ilnostmi.
Etnolo�ka topografija nam ponuja �irok pregled uveljavljanja
in uveljavitve najrazli�nej�ih novosti, in sicer v razli�-
nih oblikah vsakdanjega �ivljenja. V tem inovacijskem proce-
su praviloma spoznavamo njegove glavne nosilce, ki pa jih
spodbujajo in usmerjajo predvsem gospodarske okoli��ine.
Uveljavitev marsikatere novosti, ki je postala sestavni del
na�ina �ivljenja, je na�la ustrezen odmev v spremembah pok-
M. Natek__Etnolo�ka topografija ...
- 40 -
rajinske fiziognomije kakor tudi v njenih posameznih sesta-
vinah. Ugotavljamo, da tudi na tem podro�ju preu�evanja, ki
je pomembno, dragoceno in neobhodno potrebno za pravilno po-
jasnjevanje vsakr�nih sprememb v pokrajini, sta si geografi-
ja in etnologija izredno blizu. Zbli�ujejo ju posamezni ob-
jekti (pojavi) preu�evanja: Pri vpeljevanju novosti sku�a
geografija dognati njihovo razmerje z naravnim okoljem in
sploh s pokrajino kot celote, medtem ko etnologija posve�a
prvenstveno pozornost poznavanju njihovega vpliva na slog
vsakdanjega �ivljenja v razli�nih socialnih slojih prebi-
valstva .
Vsako uvajanje, uveljavljanje in usmerjanje kakr�nih koli
novosti na razli�nih podro�jih dela in �ivljenja pozvro�a
na drugi strani razkroj obstoje�e (tradicionalne)
kulturne podobe pokrajine. Ker sku�a etnologija v topografi-
ji podati tudi podobo oziroma stopnjo ohranjenosti podedo-
vanih oblik dela in �ivljenja, odtenke njihovih sprememb
oziroma prilagoditev sodobnemu gospodarskemu in socialnemu
utripu, ponuja med drugim, tudi geografiji svoje izsledke
s tega podro�ja. V geografiji, v dru�beni in socialni ge-
ografiji, je ne�teto primerov, ko ugotavljamo vidno preple-
tanje najraznovrstnej�ih novosti s starimi in uveljavljeni-
mi oblikami, ki pa se mnogokrat le s te�avo umikajo razli�-
nim inovacijam. Trditi smemo, da so skoraj na vseh podro�-
jih dru�bene, socialne in zlasti �e na o�jem podro�ju gos-
podarske geografije v nenehnem spopadu inovacije s starimi
na�ini dela in �ivljenja. Podoba je, da uveljavitev novo-
sti praviloma terja od njihovih nosilcev izredne material-
ne in druge napore, s katerimi je mogo�e omajati in prema-
gati obstoje�o trdnost in marsikdaj tudi uravnote�enost med
proizvodnimi silami in njihovimi sredstvi in s sestavinami
naravnega okolja. Cim manj�a je povezovalna trdnost med pro-
izvodnimi oblikami in pokrajinotvornimi sestavinami, tem
hitreje se uveljavljajo novosti, ki pa se morajo vselej
M. Natek_^_Etnolo�ka topoRrafl.ia ...
- 41 -
prilagoditi konkretnim krajevnim (pokrajinskim) razmeram,
posebej �e tedaj, ko �elimo od njih naprednej�ih in naglih
gospodarskih u�inkov in sprememb, in sicer v tokovih, ki
uravnavajo splo�no �ivljenjsko raven.
Etnolo�ka topografija sku�a na razli�nih podro�jih dela in
�ivljenja posami�nih skupnosti prikazati uveljavljene novo-
sti, obenem pa tudi opozoriti na te�ave pri njihovem ures-
ni�evanju v praksi. Prikazuje pa tudi stopnjo ohranje-
nosti starih in uveljavljenih oblik dela in �ivljenja.
Na tem podro�ju, ki je v na�i stroki �e malo raziskano, ima
geografija �iroke mo�nosti potrditve svoje strokovne veljave
in uresni�itve svoje celovite predmetne oznake.
Skoraj v vseh pojavnih oblikah, ki so s svojimi vzro�nimi in
vzajemnimi procesi in dopolnitvami udele�ene v spreminjanju
pokrajinske fiziognomije, so razlo�no opazni �tevilni ostan-
ki preteklosti, kateri so bolj ali manj funkcionalno vklju-
�eni v sodobne tokove pokrajinskega razvoja. Mnoge pokrajin-
ske prvine iz preteklosti pa sodijo predvsem med komponentne
raziskave za histori�no geografijo (V r i � e r , 1985 a, 80).
V njih sku�amo ujeti in zaznati utrip �ivljenja v minulih
�asih, ko so prevladovale druga�ne proizvodne in gospodar-
ske zakonitosti. In na tem podro�ju nam j3 lahko v veliko
pomo� etnolo�ka topografija, ki z razvidnostjo in raz�lenje-
nostjo ohranjenih tradicionalnih kulturolo�kih prvin in dob-
rin pomaga rekonstruirati glavne nosilce in preoblikovalce
nekdanje pokrajine in utripa njenega �ivljenja. Vsi preostan-
ki preteklosti v pokrajini pa niso nezanimivi samo zaradi
fiziognomskih potez, temve� tudi zaradi njihovih notranjih
struktur, ki so skladno ali nefunkcionalno vklju�ene v da-
na�njo geografsko - pokrajinsko resni�nost (med drugimi prim.
tudi: I 1 e � i � 1964, 3; B r a � i � , 1965; M e z e , 1982)
M.Natek _Etnolo�ka topografija . . .
- 42 -
Sklep
"Etnolo�ka topografija slovenskega etni�nega ozemlja - 20.
stoletje" je sestavni del raziskovalnega na�rta "Na�in �iv-
ljenja Slovencev 20. stoletja". Vsebinska zasnova temelji
na prevrednotenju dosedanjih dose�kov in usmeritev etnolo-
�kih raziskav in na novi predmetni oznaki etnologije kot
specializirane dru�benozgodovinske znanstvene discipline
(Kremen�ek , 1985, a, 122). Njen temeljni namen je
ta, da prika�e na�in �ivljenja ali, natan�neje, zgodovino
na�ina �ivljenja slovenskega naroda. Na�in �ivljenja pomeni
razmerje vseh dru�benih skupin, ki sestavljajo narod, "do
danih kulturnih prvin kakor tudi vplive, ki jih je imelo za-
devno razmerje na �ivljenje teh dru�benih skupin (B a � ,
1968, 274; 1978, 105-106). Torej, poznavanje na�ina �ivlje-
nja na ravni vsakdanjosti posameznih krajevnih, "poklicnih
in drugih skupnosti in tipi�nih posameznikov" je osnovno me-
todolo�ko napotilo, ki usmerja dana�nja slovenska etnolo�ka
preu�evanja (Kremen�ek . 1985 a, 103). Kajti na�in
�ivljenja "vseh dru�benih skupin slovenskega etnosa v pre-
teklosti in sedanjosti" na poseben na�in prikazuje nastaja-
nje, obstoj in razkroj ter ponovno oblikovanje oziroma pre-
oblikovanje �ivljenjskega sloga posami�nih slojev prebival-
stva. Poudarek je torej na preu�evanju "vsakdanjega �ivlje-
nja, ki se ka�e v vsakodnevnem odnosu do obdajajo�ega kul-
turnega in naravnega sveta". Pri tem gre predvsem za vpra-
�anje, "kako je neka kulturna sestavina uporabljena, kaj nam
le-ta ali njih sklop mimo neposredne uporabnosti o uporab-
niku morda �e pove" (Kremen�ek , 1985 a, 130). "V sre-
di��u etnologovega zanimanja niso stvari, predmeti, pojmi,
izdelki, temve� obravnavana skupina v svojem na�inu �ivlje-
nja". Torej "�lovek kot pripadnik te ali one etni�ne skupi-
ne, te ali one profesionalne ali socialne skupine v njenem
okviru (Kremen�ek , 1985 a, 134).
M. Natek_- _Etnolo�ka topografija ...
- 43 -
Na teh na�elnih izhodi��ih temelji metodologija etnolo�ke
topografije. Njen glavni namen je, da z razli�nih vidikov
predstavi posamezne prvine kulturolo�kega zna�aja ter njiho-
ve nosilce in porabnike, pa seveda njihov vpliv in pomen na
so�asne oblike �ivljenja posameznih skupin. Z razvidom pred-
metov, izdelkov, pojmov in pojavov, z nazna�itvijo njihovih
so�asnih funkcij, s prikazom vseh temeljnih sprememb, ki so
nastale v razmerjih med socialnimi skupinami in stvarmi oko-
lja, ponuja etnolo�ka topografija dragoceno in temeljno gra-
divo �tevilnim sorodnim in mejnim strokam. Vsekakor moramo
med njimi videti tudi geografijo. Etnolo�ka topografija daje
ne�teto spodbud tudi dru�beni oziroma socialni geografiji
kakor tudi najrazli�nej�im regionalnogeografskim raziskavam,
ki v na�inih �ivljenja odkrivajo in spoznavajo osnovne pov-
zro�itelje in nosilce fiziognomskih sprememb v pokrajini.
Kakor pomenijo etnologiji posamezni kultirolo�ki pojavi bo-
disi materialnega bodisi duhovnega zna�aja samo medij za poz-
navanje in ugotavljanje na�ina �ivljenja na ravni sodobnosti,
tako so tudi v geografiji samo posredniki, ki pomagajo po-
jasniti nastanek, razvoj in namen posameznih pokrajinotvor-
nih sestavin v okviru pokrajinske fiziognomije. Zato lahko
trdimo, da imata geografija in etnologija precej skupnih po-
javov, ki pa jih osvetljujeta vsaka zase s svojega zornega
kota oziroma z vidika predmetne oznake svoje stroke.
M. Natek_ Etnolo�ka topografija .. .
- 44 -
Literatura
Ba�, A., 1968, O predmetu etnologije. (Teze za diskusijo.)
�asopis za zgodovino in narodopisje, nova vrsta, 4
(XXXIX.), str. 273-277, Maribor.
Ba�, A., 1978, O "ljudstvu" in "ljudskem" v slovenski etno-
logiji. Pogledi na etnologijo, str. 67-115, Ljubljana.
Bra�i�, V., 1965, Vinorodne Haloze. Ostanki preteklosti kot
pomemben faktor dana�njega agrarnogeografskega razvoja v
lu�i treh katastrskih ob�in. �asopis za zgodovino in na-
rodopisje, nova vrsta, 1, str. 115-138, Maribor.
Fister, P., 1981, Nekaj misli ob prvih dveh zvezkih etnolo-
�ke topografije. Obvestila �tev. 2, maj 1981, str. 8-10,
Ljubljana.
Ile�i�, S., 1964, Preostanki preteklosti v pokrajini kot
element resni�nega geografskega okolja. Geografski vest-
nik, XXXVI., str. 3-12, Ljubljana.
Ile�i�, S., 1969, Polo�aj socialne geografije v sklopu ge-
ografske znanosti. Geografski vestnik, XLI., str. 81-91,
Ljubljana.
Kremen�ek, S., 1976, Uvod. Etnolo�ka topografija slovenskega
etni�nega ozemlja, str. 1-52, Ljubljana.
Kremen�ek, S., Dru�beni temelji razvoja slovenske etnolo�ke
misli. Pogledi na etnologijo, str. 9-65, Ljubljana.
Kremen�ek, S., 1985. Stanje in razvojne perspektive sloven-
ske etnologije. Vpra�anje znanosti. Stanje in razvoj
dru�benih znanosti na Slovenskem, str. 227-236, Ljubljana.
Kremen�ek, S., 1985 a. Na�in �ivljenja - 1. Etnolo�ki razgle-
di in dileme, str. 102 - 167. Knji�nica Glasnika Sloven-
skega etnolo�kega dru�tva 13, Ljubljana.
Meze D., 1982, Nekaj o kme�ki hi�i hribovskih kmetij v Gor-
nji Savinjski dolini. Celjski zbornik 1977 - 1981, str.
425-442, Celje.
Ruppert, K., F. Schaffer, J. Maier, R. Paesler, 1981, Soci-
jalna geografija. Skolska knjiga, Zagreb.
Vri�er, I., 1985, Polo�aj, stremljenja in dose�ki slovenske
socialne geografije, Vpra�anja znanosti. Stanje in raz-
voj dru�benih znanosti na Slovenskem, str. 209-225, Ljub-
ljana .
Vri�er, I., 1985 a. Histori�na geografija: cilji, pomen in
metode. Geografski vestnik, LVII, str. 73-82, Ljubljana.
Vri�er, I., 1986, Geografija in etnologija. Tipk. 10 str.,
Ljubljana.
Leksikoni Cankarjeve zalo�be. Dru�boslovje, Ljubljana 1979.