logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

Ptuj, petek, 8. junija 2007 letnik LX • št. 44 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR (280 sit) Natisnjenih: ^ 12.000 izvodov ISSN 7704-01993

V

Štajerski

Posebej opremljeni za Slovenijo ste lahko na več načinov.

Modeli Si s prihrankom do 2.400 EUR

Modeli Si I

Dominico d.o.o., Zadrafni trg 8, 2251 Ptuj

02/788 11 62, 788 11 64, 788 11 65

Modeli Si I

Dominico d.o.o., Zadrafni trg 8, 2251 Ptuj

02/788 11 62, 788 11 64, 788 11 65

Siupnapcba. 5,0 - S.llïlûû

km. Emisije Co2: 135 - 194g/km. Število vozi je omejeno.

i\yj I

\ap/ IVA 1 /T\ .¿LC

(A)

¿.CA TT p ** 1

d.o.o. L-,

OBRTNA CONA Markovcih 103

TRGOVINA. MOKTAŽA

•vodovod

• centralna kurjava

• plinske instalacije

• kopalniška oprema

• keramične ploščice

NOVI JORK, Nova vas pri tel.: 754 00 90

Šport

Robert Furjan •

»V Dravi imamo igralce, zrele za člansko reprezentanco!«

Stran 15

A

pa J

JAtAKA TOtf

Zabavno fit s kolesom!

Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007

SE

92

DNI

www.polimaraton.si

RAR

Dobro zarie!

Ponudba velja do 19.6.2007 oz. do prodaje zalog.

Podeželski kruh

Klasje

Hrenovke Franfurter XXL

postrežno, 1 kg

redna cena € 5,39

€ 3,27

™ -700 C~i C IT

Sveže i

€ 0,7/

La

redna cena € 1,36

postrežno, 1 kg

Sveže!

redna cena € 1,65

Sarajevski čevapčiči

100% goveje meso, pakirano, 480 g

500,85 SIT I

Sveže!

€ 2,09

redna cena € 1,65

Čokolada Milka

lešniki in rozine, 100 g

redna cena € 0,90

Sladoled Piran

vanilija-čokolada, Ljubljanske mlekarne, 2 l

redna cena € 4,74

783,62 SIT

Dobrodošli v hipermarketu

PAR

0,59 2,9 O

141,39 SIT 694,96 SIT

® ORMOŽ na Opekarniški c. 2!

Po naših občinah Aktualno

Sv. Andraž • Ptuj • Svoje delo

Jabolko spora tokrat posvetil otrokom s

že sam dnevni red posebnimi potrebami Stran 2 Stran 5

Dornava • V zakuli-sju poravnave med računovodjem in šolo Stran 4

Po naših občinah Ormož • Prva žarnica je zasvetila davnega leta 1922 Stran 6

Šturmovci • Bi se

obnesel velik prost pašnik?

Stran 10

Po naših občinah Kidričevo • V

potoku namesto vode - gnojnica?!

Stran 23

Foto: Martin Ozmec v«

Po naših občinah Gerečja vas • Na

roke je šlo še kar dobro

Stran 28

Ptuj • Prevelike hitrosti in preveč alkohola ubijajo!

Stran 14

Sv. Andraž • Župan sejo prekinil, svetniki nadaljevali brez njega

Jabolko spora tokrat že sam dnevni red

TUdi na sedmi redni seji občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah, ki so jo imeli v torek, 5. junija, je bilo vroče. Tokrat se niso uspeli uskladiti niti pri dnevnem redu. Ko so prišli do obravnave dveh točk, ki so ju svetniki želeli obravnavati, župan pa ju je umaknil z dnevnega reda, je ta sejo prekinil, svetniki pa so razpravo nadaljevali brez njegove prisotnosti.

Na dnevnem redu so za torkovo sejo imeli osem točk, a je župan Franci Krepša na samem začetku predlagal, da dve točki umaknejo z dnevnega reda in ju obravnavajo naslednjič. Svetnik Marjan Gavez, ki je predlagal, da se ti dve točki uvrstita na dnevni red, in drugi svetniki se s tem niso strinjali. Peto točko, v kateri bi morali govoriti o uskladitvi statuta z zakonodajo, in šesto, kjer so nameravali obravnavati uskladitev poslovnika z zakonodajo, je namreč župan svojevoljno umaknil. Pojasnil je, da po 30. členu poslovnika ima to pravico, medtem ko so mu svetniki očitali, da si poslovnik razlaga napačno in da je njegov namen zgolj zavlačevanje. Obenem so mu očitali tudi, da je nekaj točk, ki so jih nameravali obravnavati na prejšnjih sejah, bilo umaknjenih z dnevnega reda in še do danes niso bile obravnavane. Zato so se odločili, da bodo tokrat vztrajali pri svojem.

Krepša je pojasnil, da mora župan imeti dovolj časa, da se pripravi na razpravo, saj mora podati svoje mnenje o zadevi. »Nisem imel možnosti zadeve proučiti in se o njej izjasniti, zato ti dve točki umikam,« je

Uvodnik

še povedal Krepša.

Sejo so svetniki deset minut po začetku za nekaj časa prekinili in se posvetovali. Kljub temu so po vrnitvi nadaljevali. Začeli so s prvo točko, pregledom in potrditvijo zapisnika šeste redne seje. Pri tem so svetniki zahtevali nekaj popravkov v zapisniku, obenem pa so od župana zahtevali, da jim pove, kakšne bodo sankcije zoper zapisni-karico, ki je zadnjo sejo zapustila, ker ni dobila plače. Pri tem je župan pojasnil, da bi ta lahko občino tožila in da so morebitne sankcije v pristojnosti župana.

Začasnega financiranja niso potrdili

Pred razpravo o četrtem osnutku sklepa o podaljšanju začasnega financiranja je župan pojasnil, da četudi svetniki potrdijo osnutek proračuna, tega ne morejo realizirati do 1. julija, in da je zato ta sklep tako pomemben. Osnutek sklepa je tudi tokrat pojasnila računovod-kinja Stanka Kosi. S šestimi glasovi proti in enim za sklepa tudi tokrat svetniki niso potrdili.

Na robu brezupa ali pragu priložnosti?

Ormož je mesto na robu države, na robu pameti, obupa, revščine, na robu katastrofe, na robu minulega stoletja in na robu številnih reči. Hkrati je isto mesto lahko mesto priložnosti zaslužka, možnosti razvoja, neokrnjene narave, modrega neba, mesto prijetnega žepnega formata, ki omogoča kvaliteto družinskega življenja, v centru katerega slišite žgolenje ptičkov, kjer se otroci polni otroške radosti še igrajo na ulicah. Vse je odvisno od oči tistega, ki gleda in ocenjuje.

Vendar priznam, da Ormožani vidimo največkrat le tisto žalostno plat svojega malega mesta. Vsi vidimo le zaraščeno mesto z zapuščenimi zgradbami, ki jim odpada omet ali so že napol porušene. Vidimo prašne ulice, ki opozarjajo na nemarnost in premajhno skrb meščanov za izgled in dobrobit tega mesta. Pa je naše mesto že v 30. letih prejšnjega stoletja postalo klimatski in turističen kraj, ki je bil znan daleč naokoli. Od 70. let naprej so se Ormožani ponovno zelo trudili, da bi bilo mesto lepo in urejeno, doživelo pa je tudi izjemen napredek na vseh področjih. Zgradila se je infrastruktura, tovarne, stanovanja, dvignila se je izobrazbena raven prebivalstva. Razvoj Ormoža intenzivno spremljam šele zadnje desetletje. Ne morem reči, da ni bilo veliko narejenega, a dejstvo je, da je bil razvoj drugod hitrejši. Moje mesto le s težavo lovi za rep druga okolja in se mora sprijazniti s tem, da se manjša. V zadnjih letih so se iz Ormoža izselile številne mlade družine. Pa ne le v velika mesta z najrazličnejšimi komoditetnimi prednostmi, tudi na podeželje. V zadnjih letih se je namreč končno uveljavilo tudi prepričanje, da ni sramota živeti na podeželju ali biti kmet.

Zamisliti pa bi se morali nad dejstvom, da se nekdanji meščani niso umaknili le iz mesta, umaknili so se tudi iz družbenega življenja.

Viki Klemenčič Ivanuša

Foto: Dženana Becirovic

Foto: Dženana Becirovic

Svetnik Marjan Gavez

Župan Franci Krepša

Nekoliko več kompromisa pa je bilo pri razpravi o četrtem predlogu Osnutka proračuna občine Sv. Andraž v Slov. goricah za leto 2007. Župan je pojasnil, da so pri tem upoštevali vse predloge svetnikov ter da so nekaj postavk zato dodali v proračun. Svetniki so tudi tokrat od župana zahtevali nekaj pojasnil, ki so se navezovala na prodajo občinskega premoženja.

Svetnik Darko Rojs je predlagal, da se v proračun doda postavka, s katero bi svetniki in župan imeli predvidena sredstva, ki bi jih namenili za sponzorstva in pokroviteljstva. Obenem je predlagal, da se vključijo v

proračun sredstva za razsvetljavo in ograjo na igrišču.

Tako kot na zadnji seji pa so se tudi tokrat ustavili pri povezovalni cesti z avtocesto. Župan je pri tem izpostavil, da je občina Sv. Andraž v slabi pogajalski poziciji, a da bo naredil vse, da bi cesto prekategorizirali.

V osnutek so tako dodali nekatere zahteve svetnikov in ti so četrti osnutek soglasno potrdili.

O četrti točki, ki je bila na dnevnem redu, sklep o prodaji občinskega premoženja, svetniki niso želeli razpravljati, ker niso dobili gradiva, zato so jo umaknili z dnevnega reda.

Sedem (ne)pomembnih dni

Čudež

*Sp,

uxà

Pri nas so očitno mogoča tudi prijetna presenečenja. Pravzaprav nas še zlasti predstavniki (različnih) sindikatov kar naprej poučujejo in prepričujejo, da za uspešnost delovanja niso nujna predvsem medsebojna spotika-nja in medsebojno kazanje mišic. Zlati pa, da nikakor ne kaže nikogar vnaprej proglašati za problematičnega ali dobrega, za zaveznika ali nasprotnika.

Po mnogih začetnih dilemah in tudi skonstruiranih poskusih ideoloških delitev sindikatov na Slovenskem, se je sodobno sindikalno gibanje konsolidiralo in začelo opravljati svoje temeljne funkcije. Ne glede na različne ocene njihovega dela si je zdaj brez njih težko zamisliti normalno funkcioniranje slovenske politične in gospodarske scene. Lahko bi celo rekli, da so se sindikati veliko hitreje kot druge politične strukture (predvsem) stranke, zavedli svoje nove pozicije - in novih možnosti. Pravzaprav so ravno sindikati zaslužni

Zupan je sejo zapustil

Podobno kot zadnjič so tudi tokrat proti koncu seje svetniki in župan našli skupen jezik. A ne za dolgo! Čeprav je bilo videti, da stvari gredo na bolje, se je situacija pri peti in šesti točki, ki ju je župan umaknil z dnevnega reda, svetniki pa so zahtevali, da ju obravnavajo, ponovno zapletla. Gavez je Krepšu ponovno očital, da dela svojevoljno in da ne potrebuje svetnikov. Ker svetniki niso dovolili umaknitve teh dveh točk, župan pa ju je umaknil z dnevnega reda, so se ponovno sprli. Župan je sejo

prekinil in zaključil, svetniki pa so nadaljevali brez njegove prisotnosti in prisotnosti občinske uprave.

Čeprav je Gavez zahteval, da jim občinska uprava pri nadaljevanju seje nudi strokovno pomoč, so jo ti odklonili in so v sejni sobi ostali zgolj svetniki. Župan nam je nato pojasnil, da svetniki sejo lahko nadaljujejo, a bo njihovo razpravljanje in sklepanje brezpredmetno.

»Ve se, kdo sejo skliče in kdo jo vodi, tako da so jo oni nadaljevali prosto po Prešernu,« je torkovo dogajanje komentiral Krepša.

Dženana Becirovic

za marsikatero (ne samo socialno) rešitev, ki Sloveniji ohranja obraz socialne (in kolikor toliko) pravične države za vse. Brez sindikalnega boja bi bilo slovensko politično prizorišče bistveno si-romašnejše in še bolj enostransko usmerjeno v ukvarjanje z zadevami, ki še zdaleč niso bistvenega pomena za razvoj in napredek. Ali drugače povedano - stranke se marsikdaj ukvarjajo z mnogimi abstraktnimi političnimi temami in se izgubljajo v med tem »zakonodajni dejavnosti« predvsem po principu izključevanja in bistveno manj sodelovanja. Vsaka resnejša analiza dosedanje parlamentarne prakse v Sloveniji bi pokazala (seveda ob nekdaj zaznavnih izjemah ob zares velikih nacionalnih projektih), da pravzaprav ni pripravljenosti in orientacije, da bi prihajali do skupnih najboljših rešitev, ne glede od kod prihajajo (in kakšne barve so). V glavnem deluje logika »glasovalnega stroja«, kar pomeni, da se odloča z argumentom moči in ne z močjo argumenta. Žal takšna praksa ni omejena zgolj na eno vladajočo koalicijo, ampak je

bolj ali manj izrazito značilnost vseh dosedanjih koalicij.

S tega vidika se zdi kompromis, ki so ga te dni sklenili delodajalci, sindikati in vlada v zvezi z novo delovno zakonodajo večkratno prijetno presenečenje - in glede na trenutne razmere v državi - kar nekakšen čudež. Predvsem so nas vsi trije »socialni partnerji« (podjetnik Kokalj, sindikalist Semolič in ministrica Cotmanova) presenetili z medsebojno spoštljivostjo in tolerantnostjo. Delili so si komplimente, priznavali, da pogajanja še zdaleč niso bila lahka (in mehka), kar smo lahko v zadnjih mesecih zaznali tudi v javnosti, poudarjali so, da so bili potrebni kompromisi, ki pa niso bistveno prizadeli ali nagradili zgolj ene strani. Zato mislijo, da med njimi ni poražencev in da so vsi zmagovalci. Takšne pogajalske miselnosti je pri nas preprosto premalo in zagotovo je bil tudi zato njihov nastop na televiziji pravo olajšanje. Pa tudi upanje.

Vsekakor je bilo prijetno poslušati predstavnika »bojevitih« sindikatov, ko je spoštljivo govoril o »modrosti« ministrice za delo, socialno politiko in o njeni pripravljenosti na dialog, še zlasti glede na to, da je še pred nekaj meseci njen predhodnik kazal popolnoma drugačen obraz in popolnoma drugačno nena

klonjenost. »Komplimenti«, ki so si jih izrekali »socialni partnerji« ob koncu napornih pogajanj, so bili še toliko bolj nenavadni tudi zaradi tega, ker smo zadnji čas (prek vseh televizij) zasuti predvsem s politiki (in javnimi delavci), ki o drugih govorijo predvsem slabo, ki drug drugega izključujejo, poskušajo kompromitirati in - diskvalificirati.

Seveda bi se lahko zdaj - ob koncu boja za »bolj fleksibilno in ekonomsko racionalno delovno zakonodajo« (predstavniki delodajalcev) in za »ohranjanje pridobljenih delavskih pravic« (sindikati) tudi eni in drugi medsebojno obmetavali z različnimi očitki, »neprijetnimi spomini« in še naprej ustvarjali ozračje napetosti in nerazumevanja. Namesto tega so nam skupno poskušali dopovedati, da sistem dogovarjanja funkcionira, da lahko ponuja optimalne rešitve in da lahko preprečuje hujša socialna nezadovoljstva. Kako dobro bi bilo, če bi nam kdaj tudi politiki (iz različnih strank) postregli s prepričljivejšimi dokazili, da (pre)mnogi njihovi politični boji niso predvsem v funkciji novega razdruževanja in medsebojnega nerazumevanja, celo klicanja na nekakšen nov »politični boj«.

Jak Koprive

Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (150 tolarjev) (za naročnike 0,50 EUR [150 tolarjev]), v petek 1,17 EUR [280 tolarjev]. Celoletna naročnina: 85,34 EUR [20.440 tolarjev], za tujino (samo v petek) 112,84 EUR [27.040 tolarjev]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).

Ptuj • Zeleni Slovenije in svetovni dan varstva okolja

Kvaliteta življenja pred razvojem

Ob svetovnem dnevu varstva okolja, 5. juniju, so Zeleni Slovenije na Ptuju pripravili tiskovno konferenco, na kateri so govorili o energetski politiki Slovenije in učinkoviti rabi enegije, problematiki podnebnih sprememb in svojem letaku z desetimi pravili za zmanjšanje izpusta CO2, k čemur lahko prispeva vsak posameznik. Priporočili so, naj vsak človek posadi vsaj eno drevo, zamenja navadne žarnice z varčnimi, prispevek k boljšemu zraku bo že znižanje hitrosti vožje, uporabljamo naj alternativne vire energije, pozivajo pa tudi k pešačenju in kolesarjenju.

Klimatske razmere predstavljajo veliko nevarnost, ki se ji je mogoče zopersta-viti samo s skupnim delovanjem. Potrebno je vedeti, da okoljski problemi ne poznajo meja, zato jih ni mogoče uspešno reševati samo v svojem ozkem okolju, temveč je potrebno delovati globalno, so Zeleni Slovenije na torkovi tiskovni konferenci še posebej poudarili.

Predstavili so tudi pogled Ptujčanov in Ptujčank na stanje okolja v MO občini Ptuj. Njihovo mnenje so raziskali z anketo, v kateri je sodelovalo 627 ljudi, razvili pa so tudi sporočilo Zelenih Slovenije na sedemmetrskem transparentu, kjer so zapisali: Samo eno Slovenijo imamo, 21. stoletje - priložnost za obnovo in trajnostni razvoj. Bolj kot ekonomski razvoj je za Zelene Slovenije in za vse večji krog ljudi pomembnejša kvaliteta življenja. Na tiskovni konferenci so sodelovali Vlado Čuš, predsednik Zelenih Slovenije, podpredsednica Melita Cimerman, generalna sekretarka Majda Tomšič in sodelavci Stanko Lešnik, Zdenka Šegula in Franc Kolarič.

Vlado Čuš je predstavil resolucijo Zelenih Slovenije, s katero želijo vplivati na energetsko politiko Slovenije in trajnostni razvoj države. Cilj vsake države mora biti energetska strategija, ki bo uravnotežila interese zanesljive energetske oskrbe, ekonomičnosti in varstva okolja. Slovenija za svoj gospodarski razvoj ne sme porabiti več energije. Zgled bi morala biti Danska, ki je v zadnjih desetletjih povečala svoj družbeni razvoj za 70 odstotkov, ne da bi sploh povečala porabo energije. Slovenija trenutno porabi za vsak milijon evrov nove vrednosti za okoli 350 ton nafte primarne energije, povprečje EU pa je že sedaj, vključno z novimi članicami,

Foto: Črtomir Goznik

Vlado Čuš, predsednik Zelenih Slovenije: »Slovenija za razvoj ne potrebuje več energije.«

le 200 ton nafte. Prav tako bo Slovenija morala upoštevati sklepe Evropske komisije, ki se je z Zeleno knjigo zavzela za novo evropsko energetsko politiko. V okviru večje energetske učinkovitosti bo potrebno do leta 2020 zmanjšati porabo energije za 20 odstotkov, ob tem pa tudi doseči povečanje uporabe obnovljivih virov energije. Že do leta 2015 naj bi povečali uporabo obnovljivih virov energije za 15 odstotkov, velika večina Slovencev, kar 60 odstotkov, vidi najboljšo alternativo v razvoju sončne energije. V Prekmurju, kjer se zadnje čase veliko govori o gradnji elektrarn na Muri, bi bilo mogoče resno razmisliti o rabi termalne energije, je med drugim povedal Vlado Čuš.

Slovenija za razvoj ne potrebuje več energije

Približno 40 odstotkov vse energije v Sloveniji porabimo za to, da se segrejemo, da imamo razsvetljavo in da živimo, kot smo vajeni. Približno petino te energije bi lahko privarčevali že z boljšo toplotno izolacijo. Če bi pozimi temperaturo v svojih stanovanjih znižali samo za

eno stopinjo Celzija, bi lahko prihranili kar šest odstotkov energije, potrebne za ogrevanje. Izkušnje iz evropskih držav kažejo, da se poraba energije po vgradnji delilnikov in individualnem obračunavanju po dejanski rabi zmanjša najmanj za četrtino.

Vlado Čuš poudarja, da je težko razumeti trditev slovenske vlade, da je za razvoj Slovenije potrebne več energije, energetsko učinkovita Danska ima v primerjavi s Slovenijo vsaj trikrat višji bruto domači proizvod, pri tem pa porabi enako količino energije na prebivalca kot Slovenija. Primerjave v svetu kažejo, da se aluminij konkurenčno izdeluje le tam, kjer so na voljo ustrezni vodni energetski viri. Talum Kidričevo porabi več kot dve tretjini slovenske električne energije iz jedrske elektrarne Krško. Zeleni Slovenije nasprotujejo možnosti izgradnje drugega bloka JE Krško, Slovenija sodi med države z nadpovprečno proizvodnjo jedrske elektrike, njen delež znaša okrog 40 odstotkov, povprečje 25 držav EU, brez novih članic, pa je 35 odstotkov in upada. Tudi nacionalni energetski program iz leta 2004 ne predvideva aktivnosti na jedrskem področju, opozarjajo. Zeleni tudi oporekajo trditvi evrop

t

Foto: Črtomir Goznik

Letak z desetimi pravili za zmanjšanje globalnega segrevanja, ki ga bodo Zeleni Sloveniji delili do konca leta 2007.

ske poslanke Jordane Cizelj, da je jedrska energija nujna. Nobeden od strokovnjakov, ki zagovarjajo atomsko energijo, še ni podal ustreznega odgovora, kako urediti vprašanje jedrskih odpadkov, jedrska elektrarna predstavlja stalno potencialno nevarnost. Nizko in srednje radioaktivni odpadki še 300 let po uskladiščenju oddajajo sevanje, ki je nad zakonsko določeno mejo.

Zeleni Slovenije zahtevajo, da je potrebno poskrbeti za varno skladiščenje jedrskih odpadkov in v zapiranje jedrske elektrarne vključiti tudi Hrvaško, ki je njena polovična lastnica. Skupaj z Zelenimi Hrvaške, Avstrije in Italije so septembra lani ministru za okolje in prostor Janezu Podobniku predali resolucijo o jedrskih elektrarnah in krški nuklearki. »Umik celotne Evrope iz atomske energije in v konkretnem primeru umik Slovenije iz atomske energije sta centralna energetsko-eko-loška in zdravstveno-politič-na cilja zelenih strank v Sloveniji, Hrvaški, Italiji in Avstriji, ki smo se med seboj združile v Zeleni forum Alpe Adria. Načrtovano gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško od leta 2013 dalje je treba v vsakem primeru preprečiti,« še posebej poudarja Vlado Čuš, predsednik Zelenih Slovenije, ki se je tudi podpisal pod resolucijo.

Povečati delež obnovljivih virov energije

Pričakujejo, da se bo Slovenija odločila za večja vlaganja v razvoj obnovljivih virov energije, da bo sprejela jasen nacionalni program energetske strategije v zvezi z varčevanjem in učinkovito rabo energije glede na velike

rezerve. Aktualna vlada je že pred zmago napovedovala usmeritev v trajnostni razvoj, na to jo je potrebno nenehno opozarjati.

Zeleni se zavedajo, da splošno in načelno zavzemanje za spremembe danes ni več dovolj, sami pa so tudi premalo, da bi lahko uspešneje in konkretneje delovali proti vsem, ki se še niso streznili v odnosu do ravnanja z okoljem. S preudarnejšo gradnjo novih avtocest bi lahko ublažili negativne vplive novih avtocest na vodo, zrak in bivalne razmere, saj jih sedaj gradimo na najlepših območjih naše države. Poleg tega neracionalno gospodarimo s prostorom, lahko bi rekli, da se spreminja v v eno samo veliko transportno pot

z veliko prometne gneče, zaradi katere se uničujejo zemljišča ob avtocesti. Ob vsem tem je Slovenija ponoči tudi preveč osvetljena, je v svojem prispevku med drugim opozorila Melita Cimerman, podpredsednica Zelenih Slovenije.

Naj bo naš svetovni dan okolja poslej vsak dan že v tem, ko bomo upoštevali deset pravil za zmanjšanja globalnega segrevanja. S tem bomo prispevali k osveščanju in k temu, da bo vsak posameznik naredil nekaj konkretnega za svoje okolje. Kvalitetnejši jutri je namreč v največji meri odvisen od slehernega izmed nas.

MG

Najbolj moteča smrad in onesnažen zrak

Zeleni Ptuja so novembra lani izvedli anketo med Ptujčani in Ptujčankami o stanju okolja v MO Ptuj. V njej jih je sodelovalo 627. Najbolj so zadovoljni z mostom za pešce (507), urejenostjo zelenih površin (480) in gradnjo Puhovega mostu (401), v okolju, kjer živijo, jih najbolj motita smrad in onesnažen zrak (609), neurejenost mesta in vandalizem (460), pomanjkanje kolesarskih stez (407), malomaren odnos do narave (403). Najmanj glasov pa so dali obveščenosti o dogodkih v mestu (70), plinifikaciji (82) in urejenosti prometa (97). Po njihovem mnenju so Zeleni Slovenije k ekološki osveščenosti najbolj prispevali z delitvijo humusa (572), delitvijo sadik (557), zaščito pitne vode in podtalnice (389), s čistilnimi akcijami (221), zahtevami za učinkovit inšpekcijski nadzor (191) in s sprejemom lokalnega programa varstva okolja (113).

Iz odgovorov na konkretno vprašanje so večinsko pritrdili odgovorom, da mesto potrebuje takšno strategijo razvoja, ki bo omogočila nove zaposlitve ter rešitev stanovanjskih problemov za mlade in upokojence, onesnaževalci življenjskega okolja, ki ne spoštujejo zakonskih določil, naj se kaznujejo po načelu onesnaževalec plača, mesto potrebuje učinkovitejše ukrepe za preprečitev naraščanja vandalizma, ustrezneje pa mora poskrbeti tudi za varnost pešcev in kolesarjev v cestnem prometu z izgradnjo kolesarskih poti in pločnikov.

Dornava • V zakulisju poravnave med računovodjem in šolo

Kdaj do čistih računov?

V javnosti je bilo dober mesec nazaj slišati o visokih cifrah poravnave, ki naj bi jo sklenila bivši računovodja Zvonko Mikša in OŠ Franja Žgeča Dornava oz. Ministrstvo za šolstvo in šport. Poluradna informacija je govorila o približno 58.000 evrih ali 14 milijonih tolarjev, dejansko pa je vsa zadeva s številkami precej drugačna.

Foto: SM

Kaj se dogaja okoli poravnave, ki sta jo sklenila Zvonko Mikša in OŠ Franja Žgeča v Dornavi?

Brez dvoma je neovrglji-vo dejstvo, da je poravnava med omenjenim strankami bila sklenjena s sporazumom, da se zdaj že bivšemu računovodji izplačajo vsi osebni dohodki s prispevki in davki ter ostalimi plačili, ki bi mu pripadala kot redno zaposlenemu na svojem delovnem mestu za obdobje od 16. decembra 2004 do 1. marca 2007. To pomeni, da je Mikša upravičen do izplačila vseh plač, regresov, malice itd. za omenjeno obdobje. Pa se je vse skupaj zataknilo, saj je Zvonko Mikša dobil izplačanih nekaj čez 37 tisoč evrov in še to z več kot enotedensko zamudo po zadnjem roku izplačila. Povrhu, kot je povedal Mikša sam, ob nakazilu ni prejel niti enega dokumenta, iz katerega bi lahko razbral, kaj ta znesek pravzaprav predstavlja. Po izračunih, ki so mu jih na njegovo željo pripravili v računovodskem servisu, bi namreč, glede na količnik svoje septembrske plače ter z izplačilom regresa in malic, moral dobiti nekaj čez 47.000 evrov. Seveda se z izplačanim zneskom brez potrebne dokumentacije, ki bi dokazovala in pokaza-

Nova predsednica KŠG je postala Barbara Rižnar, vodstvu pa se je priključilo še nekaj novih članov, in sicer Vladka Petek, Urška Horvat, Sabina Šegula in Janez Bezjak.

„Klub študentov Gorišnica bo v tem letu organiziral številne projekte. Prvega bomo izpeljali že ta petek, prvega junija, ob osmi uri zvečer na trgu v Gorišnici, gre pa za

la pravilnost tega izračuna, ni strinjal in njegova pravna zastopnica je na vodstvo do-rnavske OŠ naslovila zahtevo za predložitev izračuna

glasbeni večer s Tadejem Ve-senjakom in Vladom Kresli-nom. Vstop na prizorišče bo prost. Naslednji projekt bo dva dni kasneje, v nedeljo, 3. junija, ko pripravljamo že četrti binkoštni spust po Dravi. V juliju pripravljamo za naše člane in za vse željne adrenalina rafting po reki Soči, ki ga bomo organizirali skupaj s športnimi društvi iz naše ob-

za plačilo po poravnavi. Po pregledu pridobljenih listin pa je ugotovila, da je stranka (Zvonko Mikša, op. a.) bila neto oškodovana za znesek v

čine. Prav tako bomo v juliju v okviru občinskega praznika izpeljali že tretji »dan mladih«. Zadnji vikend v avgustu pa bo za naš klub najpomembnejši, saj takrat organiziramo »Zvi-renčina fest« v Gajevcih, ki je naš največji projekt. Poleg tega načrtujemo tudi pohod po Halozah, teniški turnir, družabne večere, kot so turnir v šnopsu in taroku ter večer družabnih iger, izlete po Sloveniji, manjše koncerte, različne delavnice ter še številne druge projekte," je glavne aktivnosti gorišniških študentov v letošnjem letu povzela nova predsednica Barbara Rižnar.

Sicer pa je še vedno največji cilj Kluba študentov Gorišnica pridobitev klubskih prostorov, v katerih bi se lahko mladi družili in kvalitetno preživljali svoj prosti čas. Tudi minuli občni zbor so člani KŠG izvedli v prostorih Društva upokojencev, za kar se jim, kot je povedala Rižnar-jeva, lepo zahvaljujejo.

SM

višini 10.694,65 evrov.

To ugotovitev je Mikševa odvetnica obrazložila v dopisu, ki ga je poslala na OŠ in v katerem navaja: „V skladu s sodno poravnavo ste bili dolžni izplačati moji stranki vse plače in prispevke od 16. decembra 2004 do 1. marca 2007, kot da bi delal. Iz izračuna pa izhaja, da ste obračun pripravili od polovice januarja dalje, torej ste ga prikrajšali za eno celo plačo. Nadalje iz izračuna izhaja, da ste kot bruto plačo vzeli znesek 247.026 tolarjev, če primerjam zadnjo plačo, ki jo je prejela moja stranka, ko je delala (septembrska plačilna listina), pa znaša bruto znesek 333.452,59 tolarja. V skladu z zakonom ste dolžni plačati zakonsko predpisano dohodnino, ki velja v času izplačila, zato je obračunana in plačana dohodnina napačna. V skladu z zakonom ste moji stranki tudi dolžni izstaviti obračunske liste, iz katerih bi bil razviden obračun za posamezni mesec, sedaj pa to ni mogoče. Iz priložene specifikacije zahtevka za sodno poravnavo izhaja, da je količnik za leto 2005 4,596, iz obračunske liste za mesec september (2004) pa izhaja, da je njegov količnik 6,204; že iz višine količnika je tako razvidno prikrajšanje. V dopisu navajate, da je izračun izračunan tudi s strani Ministrstva za šolstvo in šport, iz sklepa tega organa pa izhaja, da so odobrili sredstva na podlagi vašega izračuna; njihovega

izračuna nismo prejeli."

V zaključku dopisa pa Mik-ševa odvetnica še opozarja: „Vljudno vas naprošam za razjasnitev navedenih dejstev ter izplačilo zgoraj navedenega zneska skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26. marca 2007 dalje do datuma izplačila ter stroški tega izvensodnega zahtevka v višini 110,16 evra v roku osem dni, saj bom v nasprotnem primeru vložila predlog za izvršbo."

Dopis je odvetnica poslala 30. maja, prvega junija pa, kot nam je povedal Zvonko Mik-ša, ni prejel še nobenih listin oziroma zahtevanih plačilnih list za vse osebne dohodke za nazaj. Prav tako do tega datuma še ni dobil v roke svoje delavske knjižice, ki je obstala v potrjevanju v Mariboru na Spiz-u. Kot je še povedal Mikša, se z izplačano vsoto, ki je približno 30 odstotkov nižja od tiste, ki bi jo moral prejeti, nikakor ne strinja in se tudi ne bo strinjal z morebiti tako obračunano osnovo za pokojnino. Zakaj je prišlo do takšne razlike, ne ve pojasniti, saj nima v rokah nobenih dokumentov, ki bi mu to pojasnjevali, prav tako ne more pojasniti, zakaj naj bi mu bila znižana osnova za plačo.

Spor, ki naj bi bil končan s poravnavo, je tako še vedno odprt in na epilog bo potrebno še počakati. Gotovo pa je, da Zvonko Mikša od svoje zahteve po izplačilu razlike, ki mu po njegovih izračunih absolutno pripada, ne bo od

stopil, kar pomeni, da bo potrebna nova tožba oziroma, kot je napovedala njegova odvetnica, izvršba.

Da se okoli poravnave nekaj kuha, je bilo slišati sicer že tudi prej in o tem so govorili tudi na majskem sestanku sveta zavoda, kjer je bila prisotna tudi sedanja ravnateljica Marta Tuš. Ugotovljeno je bilo sicer, da naj bi bila sama izredna odpoved izvedena pravilno, poravnava pa je bila najboljša možna rešitev za šolo zaradi drugih dejavnikov, predvsem zdravniškega izvedeniškega mnenja, ki je bilo zapisano v prid Zvonku Mikši. Na vprašanje članov sveta zavoda ravnateljici, ali je pravočasno pristopila k pripravi dokumentacije in zahtevkov za izplačilo poravnave in ali je mogoče, da bi zaradi možnih zamud prišlo do dodatnih stroškov, pa je Tuševa takrat (15. maja, op. a.) odgovorila, da je bilo g. Mikši po poravnavi vse izplačano v dogovorjenem roku. V nadaljevanju, na podrobnejša vprašanja članov sveta, je bilo povedano, da je poravnalni znesek 37.000 evrov, da pa specifikacije o izplačilu g. Mikši še niso poslali, po seji pa naj bi mu bilo vse poslano. Člane sveta je, ker so videli prvi dopis Mikševe odvetnice, v katerem je zahtevala, da ji šola pošlje izračun, in prosila za uskladitev, zanimalo še, zakaj je prišlo do razlike pri izračunu, kako je lahko MŠŠ nekaj nakazalo, če niso vedeli kaj, in ali je bil Mikšu nakazan znesek iz poravnave. Tuševa je na ta vprašanja odgovorila, da znesek v poravnavi ni bil določen in da je ministrstvu šola poslala zahtevek z izračunanim zneskom, na osnovi katerega je potem MŠŠ ta znesek nakazalo.

Vprašanj ravnateljici je bilo še veliko; med drugim je člane zanimalo, kdo bo plačal Mikšu dodatek za vrtec (računovodja je namreč opravljal delo tako za OŠ kot za vrtec, op. a.) in kdo bo plačal stroške odvetnika za šolo ... Ravnateljica pa je prosila člane sveta, naj z zadevo Mikša vendarle že zaključijo, da pa dodatek za vrtec Mikši ni bil izplačan, ker je pač šlo za dodatek, Mikša pa je bil 100-od-stotno zaposlen na šoli. Kot je nato še povedala, je strošek odvetnika strošek občine, razen obisk odvetnika na sestanku sveta zavoda, ki ga bo plačala sama.

No, župan Rajko Janžeko-vič o tem, da naj bi občina poravnala stroške odvetnika, ne ve nič - povedal nam je, da od šole ni prejel nobenega dopisa v zvezi s tem in da tudi ne vidi razlogov, zakaj bi občina sploh morala poravnati račun odvetniških storitev. Prav tako je na naše vprašanje še povedal, da iz šole ni prejel nobenega zahtevka za poplačilo razlike oz. dodatka za delo računovodje v vrtcu, sicer pa je tudi res, da občina z bivšim računovodjem ni sklenila nobene poravnave ...

SM

Nova predsednica KSG je Barbara Rižnar

Foto: SM

Gorišnica • Z občnega zbora KŠG

Letos veliki „Zvirenčina fest"

Klub študentov Gorišnica je sredi maja organiziral četrti redni letni občni zbor, na katerem je bilo izvoljeno tudi novo predsedstvo in predstavljeni projekti, ki jih bo klub izpeljal v tem letu.

Ptuj • Sprejem za svetovno priznanega nevrokirurga dr. Lelanda Albrighta

Zdravnik, ki je svoje življenje in delo posvetil otrokom s posebnimi potrebami

Ptujski župan dr. Štefan Čelan je 5. junija, dan po operaciji Mojce Sagadin na kliničnem oddelku ljubljanskega kliničnega centra, sprejel svetovno znanega zdravnika, ameriškega nevrokirurga dr. Lelanda Albrighta, ki je sprejel povabilo Mojčinih staršev, da obišče Ptuj.

Ob tej priložnosti je dejal, da mu je v čast, da je lahko sprejel takega strokovnjaka. To je čast za Ptuj in Slovenijo, saj ni lahko pridobiti zaupanja tako pomembnega strokovnjaka, kot je dr. Leland Albright, tudi ni lahko priti do pomoči takšnih vrhunskih strokovnjakov. V spomin na obisk Mestne hiše, Ptuja in Slovenije, v zahvalo za vrhunsko opravljeno operacijo in humano dejanje, mu je ptujski župan izročil sliko mladega ptujskega akademskega slikarja Jerneja Forbicija z značilno ptujsko veduto s prošnjo, da še kdaj priskoči na pomoč, če bo treba. K sliki je dodal ptujsko vino s pojasnilom, da je mesto znano tudi po dobrih vinih, ima vinsko klet, v kateri hrani najstarejše vino v Sloveniji z letnico 1917.

4. junija so kirurgi prvič vstavili baklofensko črpalko pri otroku v Sloveniji. 16-letni Mojci Sagadin iz Njiverc (njeno zgodbo o redki bolezni živčevja, mitohondrijski en-cefalopatiji, smo na straneh Štajerskega tednika že opisali, za njo boleha kot edina v Sloveniji, diagnosticirali so jo šele lani v Milanu) jo je vstavil priznani ameriški nevrokirurg dr. Leland Albright, pri operaciji pa sta sodelovala še nevrokirurg dr. Roman Bošnjak in nevrolog dr. Milan Gregorič z Inštituta za rehabilitacijo RS, ki je Lelan-da Albrighta spremljal tudi med obiskom na Ptuju. Kot so pojasnili v Kliničnem centru, poškodbe ali obolenja možganov in hrbtenjače povzročijo poleg ohromelosti udov tudi povečano napetost in krče v mišicah ali spastičnost. Ker zdravilo baklofen zmanjša napetost v mišicah, je možno ohromeli del telesa lažje premikati. S pomočjo zdravila se bolnikom izboljša gibljivost, njihovo življenje postane kva-

Foto: Črtomir Goznik

Dr. Leland Albright: »Vedno rad pomagam, ko gre za mlade ljudi.«

litnejše. Črpalko z baklofe-nom vstavijo tistim bolnikom, ki se nanj dobro odzivajo. Kirurško jo vstavijo v podkožje trebuha, črpalka pa potiska zdravilo v hrbtenični kanal, kjer obliva hrbtenjačo in vpliva na zmanjšanje napetosti v mišicah. Vsake tri do štiri mesece je potrebno črpalko ponovno napolniti, preko kože jo je mogoče računalniško krmiliti, zmanjševati ali povečevati odmerek zdravila. Doslej so v Kliničnem centru v Ljubljani baklofensko črpalko vstavili že 21 odraslim osebam, prvič pa 16-letnemu dekletu. V Kliničnem centru pričakujejo, da bo ta oblika zdravljenja otrok s spastičnostjo, kakršnega doslej v Sloveniji še niso opravljali, pomagala še številnim drugim otrokom do kvalitetnejšega življenja, jim omogočila dejavnosti, za katere so bili zaradi svoje težke bolezni doslej prikrajšani. Na področju kirurškega zdravljenja povečane napetosti in krčev v mišicah Klinični center in Inštitut za rehabilitacijo sodelujeta že od leta 2001. Inštitut pa je tisti, ki opravi oceno, testiranje in izbor pacientov za kirurško vstavitev baklo-fenske črpalke.

»Za mene je veselje in čast, da sem tu, mislim, da je darilo

od boga, da lahko pomagam otrokom, posebej pa še otrokom, kot je Mojca. Zelo sem navdušen nad prizadevanjem in trudom staršev in skupnosti, da smo ji lahko zagotovili najboljše zdravljenje, ki ga poznamo. Sem le del tima, ki skrbi zanjo, njeno rehabilitacijo bo vodil dr. Milan Gregorič. Vsi pa skrbimo za otroke, ki imajo cerebralno paralizo in težave v razvoju. Razveseljivo je, da imamo boljše metode zdravljenja kot pred dvajsetimi leti. Še enkrat hvala, da sem lahko tukaj,« je med drugim v Mestni hiši na Ptuju povedal dr. Leland Albright.

Tudi nevrolog dr. Milan Gregorič se je zahvalil dr. Le-landu, da je prišel v Slovenijo in pomagal pri operaciji Mojce. Poznata se že nekaj časa, tokrat je že tretjič obiskal Slovenijo. Dr. Leland Albright je najboljši strokovnjak na svetu za zdravljenje že omenjenih bolezni, čeprav tega sam ne bo priznal, je posebej poudaril Gregorič. "To je nov in zelo pomemben korak na poti pomagati prizadetim otrokom, ki ni enostavna, ampak je zelo težavna. Hvala dr. Albrightu, hvala za lep sprejem," se je zahvalil dr. Gregorič.

Mag. Slavka Gojčič se je vsem, ki so na kakršenkoli na-

Foto: Črtomir Goznik

Mojca pred operacijo

čin pomagali, da je prišlo do Mojčine operacije, vsem, ki so že doslej in bodo tudi v bodoče bdeli nad njenim zdravjem, zahvalila v imenu družine Sagadin. Dan po operaciji so novice zelo spodbudne, Mojca se dobro počuti. Zahvalila se je tudi Mojčina zdravnica Branka Tominc in še posebej izpostavila skrb Mojčinih staršev, ki so za svojo hčer naredili izjemno veliko.

Prve novice po operacije so tudi po navedbi dr. Gego-riča zelo obetavne. Podobne posege so že prej opravljali z nevrokirurgi, tokrat pa prvič z dr. Lelandom Albrightom in na tak način. »Dr. Albright

je avtor novih izvirnih pristopov pri zdravljenju bolezni, kot jo ima Mojca. Po takšnem posegu zgodnja rehabilitacija traja nekaj tednov, nekaj časa bo mirovala, zatem pa bo pričela aktivnosti. Upamo, da bo tudi funkcionalno pridobila,« je še pojasnil dr. Gregorič.

Operacija bo morda prispevala k izboljšanju govora, gibljivosti, to bo pokazal čas, je še dodatno pojasnil dr. Albright in tudi povedal, da bo Mojčino življenje po operaciji kvalitetnejše, kot bi bilo brez nje.

Do operacije je prišlo še ob pravem času, sicer bi mišice tako zakrknile, da bi ji lahko

pomagale le ortopedske operacije. Vstavitev baklofenske črpalke je prvi predlagal Moj-čin zdravnik na Pediatrični kliniki v Ljubljani, prof. dr. Milivoj Veličkovič Perat. »Glede na dekličino osnovno obolenje, dosedanje zdravljenje ter njene sedanje telesno in duševno stanje priporočam uporabo stalne baklofenske črpalke. Ker ta način zdravljenja ni možen v Sloveniji, priporočam posvet ter vstavitev črpalke v mednarodnem priznanem centru v Pittsburgu v ZDA, kjer je vodilni nevrokirurg prof. dr. Leland Albright, ki je tudi že vstavil črpalko trem pacientom z enako boleznijo, kot jo ima Mojca. Zdravljenje v tujini priporočam zaradi dejstva, ker ima Mojca razmeroma redko bolezen, še redkejši pa so tisti, ki imajo izkušnje z zdravljenjem teh nevroloških težav pri tej bolezni z baklofensko črpalko,« je predlagal dr. Milivoj Veličkovic Perat.

Dr. Albright se je odrekel plačilu Mojčine operacije, ki bi v Ameriki stala 62.000 ameriških dolarjev. Zmeraj pomaga, ko gre za mlade ljudi, ki imajo podobne težave kot Mojca. Vsako leto operira v Keniji, pred tremi leti je bil v Iraku. V Sloveniji in na Ptuju, kjer je bila njegova gostiteljica Špedicija Goja, nadvse prijazno so ga sprejeli na ptujskem gradu, obiskal pa je tudi ptujsko klet, se je izredno dobro počutil. Iz Slovenije in Ptuja bo odnesel najboljše vtise, na Ptuj ga bo večno spominjala slika tega mesta. Navdušen je tudi nad ptujskimi vini in orehovo potico, s katero bo lahko pogostil tudi svoje domače in prijatelje v Ameriki.

Mojca je s svojo brihtnostjo in pogumom navdušila tudi dr. Albrighta, ki je vidno ganjen zapustil Slovenijo.

MG

Foto: Črtomir Goznik

Foto: Črtomir Goznik

Dr. Leland Albright s ptujskimi županom dr. Štefanom Celanom. V spomin na obisk na Ptuju mu je podaril sliko z značilno veduto najstarejšega slovenskega mesta. K sliki je dodal še ptujsko vino.

Dr. Milan Gregorič (prvi z leve) v družbi s ptujskima zdravnikoma Stankom Tomincem, ki bo poskrbel za Mojčino fizioterapijo po operaciji, in Branko Tominc, Mojčino osebno zdravnico.

Ormož • Zanimivosti iz mestne preteklosti

Prva žarnica zasvetila leta 1922

Zdenka Kresnik je Ormožanom pripravila zanimivo predavanje o preteklosti mesta z naslovom Vpliv političnih sprememb na modernizacijo Ormoža po letu 1918. Predavanje je bilo razdeljeno v dve dela - obdobje Karadordevičeve Jugoslavije (1918 do 1941) in obdobje Titove Jugoslavije (1941 pa do sredine 70. let). Poudarek predavanja je bil predvsem na tem, kako so nekoč živeli Ormožani, kaj so posedovali, kako se je z leti spreminjala kvaliteta njihovega življenja in drugi socialni momenti.

Najprej je Kresnikova podala splošen okvir, na temelju katerega so si obiskovalci predavanja lahko predstavljali, kaj je Ormož imel in kako je izgledal. Mestna občina Ormož je do leta 1934 obsegala le Ormož in Dobravo. Kasneje so priključili še Har-dek in leta 1937 še Hum, saj je zakon predvideval, da ima lahko mestna občina najmanj 3000 prebivalcev. Ob mestu je bila speljana železniška proga Pragersko-Kotoriba, vlak pa je v Ormož prvič pripeljal 1860. Skozi mesto je vodila državna cesta Ptuj-Ormož-Čakovec, od nje pa so vodile banske ceste proti Tomažu, Ljutomeru in most čez Dravo, ki je bil postavljen 1889, v Savsko banovino. Mesto je imelo dve šoli, nemško in slovensko.

Pred 85 leti je v Ormožu zasvetila prva žarnica. Precej zaslug za to gre zadružni elektrarni in Ludviku Kuha-riču, ki je na mestno županstvo naslovil prošnjo za dovoljenje za postavitev dinama moči 1000 in več luči. Dovoljenje je dobil in je kasneje dobavljal energijo električni zadrugi. Pravi zagon pa je elektrifikacije v Ormožu do

živela s priklopom na falski daljnovod leta 1926.

Leta 1935 v Ormožu 19 avtomobilov

Z elektrifikacijo so se začeli uvajati prvi radijski sprejemniki, leta 1928 je bilo v Ormožu osem sprejemnikov, ki so razveseljevali svoje lastnike. Včasih pa so jih s svojim hreščanjem spravljali tudi ob živce. Zaradi šibke jakosti se je poznala uporaba aparatov.

V teh letih se poveča tudi uvajanje avtomobilskega prometa. Zdenka Kresnik je izbrskala podatek, da je bilo leta 1935 v Ormožu 19 ponosnih lastnikov avtomobilov. To so bile povečini tatre, BMW-ji, fi-ati. Meščani so kmalu opazili, da bo potrebno naraščajoči promet nekako regulirati. Leta 1938 so izdelali prve predpise in table za omejitev hitrosti v mestu. Stražnik pa je predlagal, da se lastnike vprežne živine opozori, da živine ne morejo več prosto voditi in hraniti po cesti. Naraščajoči promet je botroval postavitvi prve bencinske črpalke leta 1937 na mestu sedanje zelenice za avtobus

O vplivu političnih sprememb na modernizacijo Ormoža je predavala direktorica Muzeja Zdenka Kresnik.

no postajo.

Ceste so bile v tistih časih v slabem stanju. Leta 1930 so razširili cesto od mestne hranilnice do lekarne in postavili oporni zid ob cerkvi, 1937 pa so položili tudi kanalizacijo in zgradili pločnike. Lastniki lokalov in hiš ob cesti so morali v skupno kanalizacijo speljati kanalizacijo iz svojih hiš. Za vrhnjo plast cest so

uporabljali dravski pesek, zato je bilo nujno potrebno ceste pršiti.

Leta 1931 je bil Ormož razglašen za klimatični, 1936 pa še za turistični kraj. Tudi zaradi tega se je začel razvijati turizem. Znano je bilo Maje-ričevo kopališče, Žigrova slaščičarna, gostilne, turisti pa so si radi ogledali tudi kakšno predstavo v kinu. Raslo je

Markovci • Posodabljanje infrastrukture

Ob kanalizaciji se vodovod in elektrika

V okviru največje letoSnje investicije na območju občine Markovci v teh dneh intenzivno gradijo kanalizacijo na območju Zabovcev; vzporedno z njo pa posodabljajo tudi vodovodni sistem in elektro omrežje.

tudi zavedanje in želja prebivalstva po lepšem videzu mesta.

Higienske razmere v tem času niso bile ravno na zavidljivem nivoju. V mestu so bila suha stranišča, greznice so lastniki praznili sami ali pa ob pomoči okoliških kmetov, ki so sodčke vozili na okoliške njive. Le redko jim je uspelo na njivo pripeljati poln sodček. Tudi zato so bile ulice onesnažene, polne nesnage in živalskih odpadkov. Leta 1937 so sprejeli prve ukrepe, s katerimi so določili, kako morajo meščani skrbeti za čistočo in lepši izgled mesta.

V Titovi Jugoslaviji po letu

1945 je najpomembnejša pridobitev izgradnja vodovodnega omrežja. Ormož ga je dobil v primerjavi z drugimi slovenskimi mesti relativno pozno. V Ljubljani so vodovod zgradili 1890, pri nas pa je voda po ceveh stekla julija 1963.

V 70. letih je v Ormožu potekala živahna gradnja gospodarskih in storitvenih objektov. Zgrajene so bile vinska klet, tovarna Jože Kerenčič in njen prizidek Optyl, TSO. Leta 1962 so odprli prvo samopostrežno trgovino na glavnem trgu, zgrajen je bil zdravstveni dom, bencinska črpalka v mestu, pošta in kopališče. Po vsej državi se je razvijala industrija, zgodila se je deagrarizacija podeželja, nastal je pojav dnevnih migrantov, polproletarcev. V mestnih središčih je bilo premalo stanovanj, zato je bilo običajno, da je bilo tudi po več gospodinjstev v enem stanovanju. V 60. in 70. letih je bilo v Ormožu zgrajenih več blokov.

Standard življenja, ki je bil neposredno po vojni nizek, se je v teh letih začel dvigati. To se je videlo skozi uporabo in nakup najrazličnejših električnih aparatov - vse pogostejši so bili električni štedilnik, pralni stroj, radio in televizija. Predvsem televizija se je v začetku gledala kolektivno v lokalih, pri posameznikih in v kulturnem domu. Po cestah je vozilo vedno več avtomobilov, med katerimi je kraljeval fičko. Po popisu iz leta 1971 je imelo 93 odstotkov vseh gospodinjstev v ormoški občini električno energijo, 24 odstotkov vodovod, 20 odstotkov lastno kopalnico in 16 odstotkov lastno stranišče. Le še tri odstotke so predstavljala skupna gospodinjstva.

Predavanje je Zdenka Kres-nik popestrila tudi z glasbenimi vložki iz tistega časa.

Viki Klemenčič Ivanuša

Kot je povedal župan občine Markovci Franc Kekec, trenutno potekajo obsežna gradbena dela v zgornjem delu vasi Zabovci, kjer se kanalizacija navezuje na Spuhljo oziroma s ptujskim centralnim kanalizacijskim sistemom proti Gajkam. Dela izvaja Cestno podjetje Ptuj,

ki je bilo izbrano na razpisu kot najugodnejši izvajalec, projektno dokumentacijo pa so izdelali v TMD Invest iz Ptuja.

Zaradi gospodarnosti in smotrnosti zemeljskih izkopov pa vzporedno z gradnjo kanalizacijskega sistema posodabljajo tudi celotno elek-

tro in vodovodno omrežje, tako da gre za kompleksno modernizacijo celotne infrastrukture na tem območju. Dokaj obsežna investicija, ki bo zajela okoli 50 lokalnih uporabnikov oziroma odjemalcev, pomeni tudi velik finančni zalogaj, saj bo veljala okoli 2,5 milijona evrov. Po

Foto: M. Ozmec

V teh dneh je v Zabovcih eno samo gradbišče, saj vzporedno z izgradnjo kanalizacije posodabljajo tudi vodovodno in elektro omrežje.

leg osrednjega investitorja - občine Markovci - kot soinvestitorja sodelujete še Komunalno podjetje Ptuj na področju posodabljanja vodovodnega sistema ter Elektro Maribor, PE Ptuj, za področje posodabljanja elektro omrežja.

Poleg tega v teh dneh v občini Markovci intenzivno pripravljajo vso potrebno dokumentacijo za posodobitev okoli 1200 m dolge povezovalne ceste Markov-ci-Borovci. Gradnja odseka ceste, ki vodi čez polje, naj bi po predračunih veljala okoli 360.000 evrov, letos pa naj bi iz proračuna zanjo namenili okoli 70.000 evrov za nakup zemljišč in projektno dokumentacijo. V občinski upravi pa pripravljajo tudi vse potrebno za izgradnjo okoli 600 m dolgega odseka ceste v zaselku Vopošnica v vasi Bukovci. Gre za novogradnjo, za katero naj bi letos odšteli okoli 40.000 evrov. Poleg tega počasi končujejo tudi zaključna dela na novem gasilskem domu v Markovcih, za katerega je občina prispevala pretežni del sredstev in naj bi ga svečano odprli 1. julija.

-OM

Ptuj • Srečanje starejših

Obujali so spomine

V restavraciji Gastro na Ptuju so se 25. maja srečali starejši od 70 let, ki živijo v MČ Ljudski vrt, največji mestni četrti MO Ptuj, kjer živi okrog 6 tisoč občanov, od tega jih je dobrih 10 odstotkov.

V imenu četrtnega sveta jih je pozdravil Valter Pliber-šek, povezovalka programa je bila Alenka Krabonja, tudi podpredsednica sveta MČ Ljudski vrt, posebej pa so bili veseli obiska ptujskega župana dr. Štefana Čelana. Srečanja na dan prijateljstva in druženja se je udeležilo okoli 200 starejših občanov,

ki so bili navdušeni nad organizacijo in vsebinskim delom srečanja, potekal je v enkratnem vzdušju. K temu so veliko prispevali tudi mladi iz OŠ Ljudski vrt, folklorna skupina in harmonikarja. Srečanja starejših v MČ Ljudski vrt so tradicija že od ustanovitve četrti.

MG

Foto: vki

Sv. Trojica • Končali praznovanje prvega občinskega praznika

Številne športne in kulturne prireditve

Od 26. maja do 3. junija so potekale prireditve ob prvem prazniku občine Sv. Trojica. V tem času se je zvrstilo več kulturnih in športnih prireditev.

V sredo, 30. maja, je v OŠ Sv. Trojica potekala krvodajalska akcija v organizaciji tamkajšnje krajevne organizacije RK. ŠD Trojica je na igrišču pri gostilni Na griču pripravilo 2. rekreativni turnir v odbojki

na mivki za pokal občine Sv. Trojica. Sodelovalo je dvanajst trojk, ki so jih sestavljali dva igralca in ena igralka. Tretje mesto je zasedla ekipa v sestavi Jasna Vračko, Sašo Duh in Grega Vračko, drugo mesto ekipa

Tatjana Kolar, Ludvik Matjašič in Drago Lipič, zmagala pa je ekipa Katja Zidar, Tilen Štefa-nec in Branko Košec.

Na kmetiji Postružnik je potekalo ribiško tekmovanje za pokal občine, na katerem se

Zupansko verigo je županu občine Sv. Trojica Darko Frasu izročil minister, pristojen za področje lokalne samouprave in regionalne politike, dr. Ivan Zagar.

Šturmovci • Drugo tradicionalno srečanje

Dobili „streho nad glavo"

„Doslej smo se Šturmovčani zbirali pod milim nebom, od danes naprej pa bo Petrova domačija naš novi, čeprav majhen dom," je na kratko uvodoma ob srečanju povedal predsednik KS Videm Andrej Rožman. Na sobotnem drugem tradicionalnem srečanju vaščanov Šturmovca so namreč tudi uradno dobili ključe domačije, ki jo bodo prenovili in namenili potrebam vaščanov.

Priložnost za nakup opustele domačije se je pojavila pred nekaj meseci in občina jo je po sprejetem pozitivnem sklepu svetnikov odkupila od lastnika Edija Forstneriča za približno pet milijonov tolarjev. Dobra dva tedna pred načrtovanim srečanjem s predajo ključev so jo domačini korenito očistili skupaj s celotnim gospodarskim poslopjem, uredili pa so tudi že del okolice.

Zbrane so na sobotnem popoldanskem srečanju najprej s pesmijo pozdravili Veseli Jožeki, potem pa se je ob lepo obloženih mizah in brbotajo-čem kotlu s pečenkami začel uradni del slavja. Župan Friderik Bračič je po pozdravu povedal: „Vesel sem vsak take

pridobitve za občino in za krajane. Z obnovo domačije skrbimo tako za ohranitev kulturnega izgleda krajine kot za potrebe občanov. To je dvojna dobra poteza, zato osebno nisem prav nič omahoval, ko mi je Andrej Rožman predstavil možnost in namen odkupa. Seveda pa se moramo vsi skupaj zavedati, da je pred nami še precej težak del primerne obnove in adaptacije domačije, kjer bomo vključili tudi stroko oz. Zavod za spomeniško varstvo, saj drugače ne bo šlo. Občina bo pripravila projekte, nato pa se bo treba prijaviti na ustrezne razpise za pridobitev sredstev. Verjamem pa, da vam in nam bo uspelo doseči cilj, ki ste si ga zadali: preurediti

je pomerilo 16 ribičev. Naslov »carja« je dosegel Jože Stiper iz Korene, saj je ujel krapa, ki je tehtal 6,82 kg. Tretje mesto je zasedel Bojan Markuš (6,06 kg), drugi je bil Ivan Rožič (6,98 kg), prvo mesto je zasedel Jože Stiper (9,56 kg).

V četrtek, 31. maja, so učenci in učitelji pripravili tradicionalno zaključno prireditev z naslovom »Šola se predstavi«.

V petek, 1. junija, je v sklopu praznovanja potekal pri gostilni Na griču turnir v tenisu za prehodni pokal občine, ob 18. uri pa se je v prostorih OŠ Sv. Trojica v organizaciji KMN Sv. Trojica pričel Lan party.

Ob 19. uri je bila kulturnem domu Sv. Trojica osrednja slovesnost z naslovom »Veseli večer«. Na njej so poskrbeli za bogat kulturni program, v katerem so nastopili: mešani pevski zbor KD Sv. Frančišek, harmonikar Sandi Fras, ljudske pevke KD Trojica, pianistka Vanja Fekonja, gasilske ljudske pevke PGD Osek, učenci OŠ Sv. Trojica, ljudski pevci DU Sv. Trojica in folklorna skupina KD Trojica. Zbranim je čestital župan Darko Fras, ki je govoril o viziji razvoja no-vonastale občine. Prireditve se je udeležil tudi minister, pristojen za področje lokalne samouprave in regionalne politike, dr. Ivan Žagar in županu

Darku Frasu izročil župansko verigo, govoril pa je tudi o pomenu pokrajin. Slovesnosti so se udeležili številni gostje, med njimi župani sosednjih občin Milan Gumzar, župan in poslanec mag. Janez Kramber-ger, Silvo Slaček, Peter Škrlec, Jože Kraner, Franci Krepša ter župan in poslanec Franc Puk-šič. Po končani slovesnosti so dobro kapljico in domače dobrote priskrbele članice društva kmečkih žena in deklet ter vinogradniki.

V soboto, 2. junija, se je praznovanje nadaljevalo s tradicionalnim srečanjem veteranov vojne za Slovenije vzhodnoštajerske pokrajine in Pomurja. Organizirali so ga člani območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Lenart. Zbrane pri lovskem domu Dobrava sta pozdravila župan Darko Fras in predsednik območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Lenart dr. Marjan Toš. Nekaj manj kot 140 veteranov vojne za Slovenijo, združenja Sever in predstavnikov Slovenske vojske se je odpravilo na tradicionalni pohod z naslovom »Po poteh generala Maistra«. Pohodniki so prehodili dobrih osem kilometrov po občini Sv. Trojica in pohod zaključili v centru Sv. Trojice.

V soboto so se pri Sv. Trojici

zbrali tudi ljubitelji starodob-nih vozil na srečanju, ki so ga organizirali člani kluba Staro-dobnik Slovenske gorice. Sledila je predstavitvena vožnja po občini. S svojimi dobrotami so se pri Sv. Trojici predstavljale tudi članice društva kmečkih žena in deklet ter člani društva vinogradnikov.

Popoldanski del praznovanja se je pričel s tradicionalnim tekmovanjem koscev v organizaciji PGD Osek. Pri ženskah do 50 let je slavila Irena Fekonja, pri veterankah pa Ivanka Bela. Pri moških je v obeh kategorijah slavil Alojz Knuplež. Po podelitvi pokalov je pri Sv. Trojici na športnem igrišču potekalo družabno srečanje ob zvokih ansambla Klopotec.

Zadnji dan praznovanja 1. občinskega praznika, v nedeljo, 3. junija, se je pričel z budnico Slovenskogoriške-ga pihalnega orkestra MOL iz Lenarta. Članice društva kmečkih žena in deklet so pripravile razstavo ročnih del, Turistično društvo Majolka pa je organiziralo kolesarjenje od Gornje Radgone do Sv. Trojice pod naslovom »Z Majolko na kolo«. Pri Sv. Trojici se je tudi tokrat zbralo veliko število romarjev od blizu in daleč.

Zmago Šalamun

V zahvalo za predajo domačije v roke Šturmovčanov je Rožman županu in direktorici podaril dve košari z željo, da bi ju uspela do vrha napolniti z evri za obnovo stavbe ...

domačijo v prostor za druženje, za delavnice in prireditve ter za muzejsko zbirko."

V znak uradne predaje domačije v upravljanje Šturmov-čanom sta župan Bračič in direktorica občinske uprave Darinka Ratajc predala Rožmanu dva velika stara ključa, kot sta se uporabljala nekoč, Rožman pa je po zahvali z opravičilom, da sam ne bo zmogel vsega, takoj poklical posebej zadolženo hišnico in hišnika za klet, Marijo Gabrovec in Janka Sla-merška, ter jima predal ključe naprej s pojasnilom, da „kdor veliko dela, mu je treba naložiti še več", in seveda s prepričanjem, da bo delo na domačiji opravljeno, kot je treba. Vodilnemu paru videmske občine (županu in direktorici) pa se je nato v imenu vseh Šturmov-čanov zahvalil z eno veliko in eno nekoliko manjšo pleteno košaro, v kakršnih so menda včasih lovili ribe po Šturmov-cu. Sicer tokrat v košari ni bilo rib, ampak steklenica domačega (za direktorico pa še šopek solzic); zakaj so se odločili za tako veliko „embalažo" (košaro), pa je Rožman pojasnil lepo čisto po domače in odkrito: „Mi bi bili najbolj veseli, če bi ju do vrha in še čez napolnili z evri za obnovo naše domačije!"

In, jasno, da je bilo potem na dvorišču Petrove domačije še dolgo zelo, zelo veselo ...

SM

Poiščite svojega Opla

v posebni akciji

Staro za novo.

Ne zamudite.

Samo med 11. in 16. junijem. Podarimo vam:

do 5.500 EUR več za rabljen avtomobil

obvezno in kasko zavarovanje za prvo leto

Med 11. in 16. junijem imate enkratno priložnost, da svoj rabljen avtomobil zamenjate za novega Opla. Čaka vas ponudba, ki je ne velja zamuditi, zato čim prej obiščite pooblaščene trgovce z vozili Opel. AVTOHIŠA HVALEC, Lovrenška cesta 3, 2325 Kidričevo, tel.: 02 796 33 33

Ponudba velja za omejeno serijo vozil pod posebnimi pogoji prodaje. Cenitev rabljenega vozila po sistemu Eurotax. Dodana vrednost rabljenega vozila se obračuna kot prihranek pri nakupu novega: pri Vectri do 5.500 EUR, pri Zafiri do

4.500 EUR, pri Astri do 3.000 EUR, pri Merivi do 2.500 EUR in pri Corsi 1.000 EUR. Ponudba ne velja za modele OPC. WWW.avtohisa-hvaleC.Si

Povprečna poraba goriva za vse modele: od 4,4 do 10,7l/100 km.Emisije CO2 za vse modele: od 119 do 250 g/km. General Motors Southeast Europe Ltd., 2040 Budaors, Szabadsag u. 117, Madžarska.

Foto: ZS

Foto: SM

Ptuj • Letna konferenca mestnega odbora N.Si Ptuj

Za večjo prepoznavnost na lokalni in državni ravni

V restavraciji Gastro je bila 31. maja letna konferenca mestnega odbora N.Si, na kateri so poleg članov stranke in simpatizerjev iz občinskih odborov s Ptujskega sodelovali še podpredsednik stranke N.Si in poslanec DZ Alojz Sok, predsednik RO Ptuj-Ormož Simon Kolmanič in regijski koordinator Memon Bernard ter predstavniki strankinega podmladka, ki ima na Ptujskem največ članov.

Predsednik MO N.Si Ptuj Janez Rožmarin je v poro

čilu o delu v letu 2006 med drugim povedal, da se mestni

odbor na Ptuju ne ukvarja z vrhunsko politiko, vendar že-

Letne konference mestnega odbora N.Si Ptuj so se poleg članov udeležili tudi predstavniki občinskih odborov iz občin na Ptujskem, predsednik RO Ptuj-Ormož Simon Kolmanič, regijski koordinator Memon Bernard in podpredsednik N.Si ter poslanec državnega zbora Alojz Sok.

Lenart • Šesta seja občinskega sveta

Sprejeli dvoletni

proračun

V četrtek, 31. maja, so se svetniki občine Lenart sestali na šesti seji.

V začetku seje je župan mag. Janez Kramberger svetnike seznanil, da je občina zaščitila blagovno znamko Ovtar - varuh Slovenskih goric, da so podpisali pogodbo o postavitvi Mobitelove antene v Zavrhu, kjer pripravljajo vse potrebno za info točko, da pripravljajo pogodbe za služnost z lastniki zemljišč za položitev optičnega kabla do Voličine itd. Nato so se seznanili z delom Policijske postaje Lenart in s trendi varnostnih pojavov na območju občine Lenart. Poročilo sta podala komandir PP Lenart Janez Lovrec in vodja policijskega okoliša Zoran Ahmeto-vič. Sledilo je poročilo o delu komunalne inšpekcije, ki ga je podal vodja mag. Štefan Oreški. Svetniki so na seji soglasno sprejeli tudi proračun občine za letošnje leto in za leto 2008. Prihodki v letošnjem proračunu znašajo 6.860.111 evrov, odhodki pa 7.474.519 evrov. V proračunu za prihodnje leto so predvideni prihodki v višini 7.594.092 evrov, odhodki pa 7.955.491 evrov.

Glavne investicije v letu 2007 so dokončanja cest, vodovoda Voličina-Zavrh-Selce,

obnova in nadaljevanje vodovoda v Hrastovcu, obnova kuhinje v vrtcu Lenart, ureditev parkirišča v Lenartu, posodobitev Polene - dodatna steza, nakup zemljišč v industrijski coni, ureditev kulturnega doma Lenart, dokončanje obnove rotovža, investicijsko vzdrževanje obeh šol itd.

Na seji je bil tudi sprejet odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Lenart, ki ga občina Lenart ustanavlja skupaj z občino Sv. Trojica. Svetniki so v prvi obravnavi sprejeli Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči za programe razvoja podeželja v občini Lenart in letni program športa. Določili so tudi cene programov storitev v javnih vrtcih na območju občine. Po novem je za otroke od enega leta starosti do šest let - do vstopa v šolo - enotna cena, in znaša 275,41 evra. Svetniki so imenovali svetnika Davida Maguša za predstavnika občine v svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Potrdili so tudi projekt izgradnje vodovoda Hrastovec. Kar precej dolgo razpravo je povzročilo poročilo o organizaciji javne zdravstvene službe

lijo s političnim delovanjem v mestnem svetu vplivati na izboljšanje političnih in gospodarskih razmer z uravnoteženimi potezami. Volilni rezultati so jih presenetili, število svetnikov v mestnem svetu se ni spremenilo, Nova Slovenija ima v ptujskem mestnem svetu še vedno le dva svetnika, trije njeni člani pa delujejo v mestnih četrtih.

Med stalnimi nalogami je pridobivanje novih članov, kot obliko dela pa želijo uveljaviti tudi sestanke ob torkih, na katerih se bodo posvečali gradivu za seje mestnega sveta. Predvsem pa si bodo prizadevali za večjo prepoznavnost stranke, naredili bodo vse, da bo Lojze Peterle novi predsednik Slovenije in da bodo imeli svoje kandidate na državnozborski volitvah v letu 2008. Tudi v MO N.Si na Ptuju si želijo iti po stopinjah ormoškega dela stranke, kjer jim je uspelo dobiti župana. V razpravah članov in gostov je bilo največ govora o lanskih

lokalnih volitvah. Strankin uspeh na Ptuju in v Sloveniji je odraz našega dela oziroma nedela, je v svoji razpravi poudaril Marjan Hrenko. Za svoj uspeh smo krivi sami, angažiranje dva meseca pred volitvami je premalo, naši kandidati niso bili prepoznavni, to je naša krivda, je še povedal.

Podpredsednik N.SI Alojz Sok je povedal, uspeh Nove Slovenije na lanskih lokalnih volitvah niti ni bil tako slab, po novem imajo župane v desetih slovenskih občinah, prej v štirih. Dotaknil se je tudi prebežnikov LDS-a v SD, za katere meni, da bi bilo edino pošteno, da vrnejo mandat. Kar pa zadeva predsedniškega kandidata Lojzeta Peterleta, je prepričan, ker ima podporo vseh pomladnih strank, da bo uspel in bo Slovenija dobila prvega predsednika države z desnega bloka. Ni potrebno nasesti medijem, ki imajo Boruta Pahorja že za zmagovalca. Glede 14 pokrajin je konsenz dosežen, v Novi Sloveniji podpirajo finančnega ministra dr. Andreja Bajuka, ki vztraja pri tem, da uvedba pokrajin ne sme prinesti večjega bremena za državo, koliko pristojnosti bo prenešenih na pokrajine, toliko mora biti prenešenih tudi virov. Če pa pokrajin ne bo, tudi ne bo katastrofa, meni Sok. V primeru slovenskih pokrajin gre za to, da bi se nanje prenesle tiste naloge, ki so za ljudi pomembne. V nobenem primeru pa se ne sme zgoditi, da bi na primer Ormožani v bodoče hodili na Ptuj urejat stvari, ki so jih doslej urejali v domači občini.

Ljudem ne znamo predstaviti naše politične usmeritve, ki

temelji na krščanskih vrednotah, zato bi bilo potrebno poiskati dve do tri zadeve, pri katerih pa je potrebno vztrajati cel mandat, da se bo povečala prepoznavnost stranke na lokalni ravni, je Ptujčanom svetoval Sok, ki je tudi prepričan, da je gonja proti predsedniku stranke dr. Andreju Bajuku in stranki nasploh načrtna. Mediji raje kot o uspešnem delu njenih štirih ministrov poročajo o negativnih stvareh, ker se to bolj bere. Tudi sami bi morali bolj poudarjati uspešno delo predsednika stranke in finančnega ministra, ki je tudi eden od zaslužnih za to, da ima Slovenija danes evro. Po Bajukovi zaslugi imajo občine v Podravju za 19 odstotkov ali za 120 tisoč evrov več denarja v občinskih proračunih. Slovenska sodišča, ki so še leta 1996 delala s 30-odstot-no zmogljivostjo, danes delajo veliko bolje, za to se zelo trudi minister za pravosodje dr. Lovro Šturm, je med drugim povedal strankin koordinator za SV Slovenijo Memon Bernard. Odbori Nove Slovenije na lokalni ravni se bodo morali pričeti bolje odzivati na dogodke na lokalnih ravneh in svoja stališča pričeti predstavljati na tiskovnih konferencah, je priporočil Bernard. Članstvo je mogoče povečati tudi s pomočjo dobre informiranosti. Z evidentiranjem kandidatov za državnozbor-ske volitve je potrebno pričeti čim prej. Kandidati naj bodo prepoznavni, ugledni, izbirati je potrebno med novimi, svežimi obrazi. Že sedaj pa je potrebno pričeti tudi iskati kandidate za pokrajinske svete.

MG

na območju Upravne enote Lenart, ki ga je podal direktor Zdravstvenega doma Lenart Jožef Kramberger. Sprejeli so tudi pravilnik o enkratni denarni pomoči za vzpodbujanje samozaposlovanja v občini Lenart, ki znaša v enkratnem znesku 500 evrov.

Ob koncu seje je župan mag. Janez Kramberger svetnikom predstavil pogodbo o poslovnem sodelovanju s podjetjem Silvo Lešnik, s. p., Telefilm iz Zg. Voličine, ki snema seje občinskega sveta. Po besedah župana mag. Janeza Kramber-gerja je bila pogodba sklenjena brez javnega razpisa za dobo 10 let z odškodninsko klavzulo 50.000 evrov, kar je po njegovem mnenju nezakonito. Predstavil je tudi pravno mnenje, ki govori, da je omenjeno pogodbo možno razveljaviti v celoti, saj je nična in ima znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih evidenc. Župan je povedal, da bo Silva Lešnika pozval, da v roku osem dni sporazumno prekineta ponudbo, v nasprotnem primeru bo razveljavitev pogodbe zahteval preko sodišča.

Zmago Šalamun

Odslej so lahko vse poti nepozabno doživetje!

S panoramsko streho, naprednimi motorji nove generacije in stikalom Sport Switch, ki avto spremeni v športnika, vam bodo zavoji in pospeševanje v še večji užitek. Poleg priljubljenega petvratnega modela in športnega kupeja GTC vas bo razveselila tudi karavanska različica z izjemnim prtljažnim prostorom, dinamičnim videzom in navdušujočimi voznimi lastnostmi. Testirajte svojo Astro pri trgovcu z vozili Opel, to je lahko vaša naslednja velika poteza.

Nova Opel Astra. Naredite svoj svet bolj vznemirljiv.

Avtohiša Hvalec, Lovrenška cesta 3, 2325 Kidričevo, 02/ 796 33 32

Cena velja za novo Opel Astro 1.4 Essentia. 1 EUR = 239,64 SIT. Povprečna poraba goriva za vse modele: od 4,8 do 9,3 l/100 km. Emisije CO2 za vse modele: od 130 do 223 g/km.

www.avtohisa-hvalec.si

Foto: MG

Sv. Ana • Kolegij županov Osrednjih Slovenskih goric

Enotno želijo v osrednjo štajersko pokrajino

V ponedeljek, 4. junija, so se župani Osrednjih Slovenskih goric (občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sv. Ana, Sv. Jurij in Sv. Trojica) v sejni sobi občine Sv. Ana sestali na rednem četrtem kolegiju županov. Z njimi je bil tudi minister brez resorja, pristojen za področje lokalne samouprave in regionalne politike, dr. Ivan Žagar in jim predstavil regijsko zakonodajo in razvojne možnosti Slovenskih goric.

Na kolegiju so župani občin Lenart, Benedikt in Sv. Ana podpisali pismo o nameri o skupni rekonstrukciji in modernizaciji lokalne ceste 203-110. Cesta v dolžini 4,5 km je za omenjene občine izjemnega pomena, saj povezuje občinske centre in v nadaljevanju vodi do Sv. Trojice.

Župani so najprej pregledali zapisnik prejšnjega kolegija in ugotovili, da so sklepi realizirani, Zavodu za urbanizem Maribor pa bodo poslali dopis, da pripravi ponudbo za prostorske akte po občinah, kot so se dogovorili. Po ugotovitvah županov je to edini nerealiziran sklep.

V nadaljevanju kolegija je dr. Ivan Žagar zbranim županom predstavil regijsko zakonodajo in javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev. Minister Žagar je v predstavitvi poudaril, da si ne zna predstavljati pokrajin brez dobrega sodelovanja. Uvedba pokrajin po njegovih besedah pomeni decentra

lizacijo države, pospešitev skladnega regionalnega razvoja ter selitev nalog navzdol skupaj s finančnimi sredstvi in administrativnimi strukturami. Povedal je tudi, da so na vladi sprejeli vsebinski paket zakonodaje, pripravljajo pa spremembo kompletne področne zakonodaje, saj je treba spremeniti preko 40 zakonov, ki zadevajo bodoče delovanje pokrajin. Glede javnega razpisa razvoj regij pa je poudaril, da se nanj lahko prijavijo občine s projekti, ki so potrjeni s strani sveta regije, in dodal, da je potem nujno sprejeti ključ za delitev sredstev v Podravju, kjer župani ne dosežejo dogovora.

Lenarški župan mag. Janez Kramberger je menil, da predloženi ključ ustreza 206 občinam, nasprotujejo le štiri, najbolj MO Ljubljana, zato je prepričan, da se ta naj reši s posebnim zakonom.

Župan občine Sv. Trojica Darko Fras je po končanem kolegiju na tiskovni konfe

renci povedal: »Lahko rečem, da smo zbrani župani enotnega mnenja, da podpiramo predlagane rešitve v zvezi s pokrajinami, predvsem kar se tiče naše pokrajine na območju osrednje štajerske pokrajine s sedežem v Mariboru, ni nobene dileme. Župani teh občin smo enotni in želimo, da območje Upravne enote Lenart spada pod osrednjo štajersko pokrajino s sedežem v Mariboru. Prav tako podpiramo pristojnosti regij in financiranje. Od pokrajin pričakujemo hitrejši in skladnejši regionalni razvoj oziroma zmanjšanje razvojnih razlik.«

Župani so razpravljali tudi o ustavni presoji zakona o financiranju občin. »Razvojna sredstva po 21. členu veljavnega Zakona o financiranju občin bodo skupaj z razvojnimi vzpodbudami za razvoj predstavljale ključni vir za razvojne projekte. Zato smo enotno izrazili podporo sedaj veljavnemu Zakonu o

financiranju občin, ki je prav te dni v presoji Ustavnega sodišča RS. Upamo, da bo zakon zdržal ustavno presojo, saj v slabše razvitih podeželskih občinah, zlasti na območju

Slovenskih goric, brez dodatnih virov ne bo mogoče financirati in izpeljati ključnih razvojnih projektov in zmanjšati razvojnih razlik,« je menil trojiški župan Darko Fras.

Foto: ZS

Župani Osrednjih Slovenskih goric so se dogovorili, da bo naslednji kolegij potekal v občini Sv. Jurij v ponedeljek, 2. julija.

Zmago Šalamun

Cerkvenjak • Sestanek o problematiki gradnje avtoceste Sp. Senarska-Cogetinci

Dosegli dogovor o povrnitvi škode

V petek, 1. junija, je župan občine Cerkvenjak Jože Kraner sklical sestanek , na katerem so govorili o problematiki izgradnje avtocestnega odseka Senarska-Cogetinci.

Pogovora, ki je potekal v prostorih občine Cerkvenjak, so se udeležili: državni sekretar Ministrstva za promet mag. Gregor Ficko, član uprave DARS-a Ab-don Peklaj, predstavnika podjetja SCT Andrej Ver-tič in Jože Meglen, predstavniki Družbe za državne ceste Anton Brodnjak in predstavniki Direkcije RS za ceste dr. Neda Kočevar in Pavle Hevka. Govorili so o zagotovitvi prometno-

varnostnih ukrepov na cesti Videm-Senarska, na območju občine Cerkvenjak, po odprtju avtocestnega odseka Ma-ribor-Lenart in avtocestnega odseka Vučja vas-Sv. Jurij ob Ščavnici. V nadaljevanju so govorili o vzdrževanju in sanaciji oz. povrnitvi v prvotno stanje vseh občinskih cest, ki bodo poškodovane zaradi uporabe pri gradnji avtoceste in o ponudbi prostora za odlaganje presežkov izkopnega materiala z vgrajevanjem na

zemljišču bodoče poslovno-obrtne cone občine Cerkve-njak.

Po sestanku je državni sekretar mag. Gregor Ficko povedal, da bo treba vse, ki sodelujejo pri gradnji avtoceste in se ne držijo pravil, odstraniti z gradbišča, in dodal: »Upoštevati je treba vsa pravila, zapisana v uredbi o lokacijskem načrtu. Povsod, kjer smo avtocestne odseke končali, so bili domačini po njihovem odprtju večinoma

Na sestanku so sodelovali (z desne): državni sekretar Ministrstva za promet mag. Gregor Ficko, župan občine Cerkvenjak Jože Kraner, član uprave DARS-a Abdon Peklaj in predstavnik Družbe za državne ceste Anton Brodnjak.

zadovoljni, saj smo povsod naredili vse, kar je bilo v naši moči. Ocenjujem, da bo tudi tukaj tako.«

"Kar zadeva varnostne ukrepe na regionalni cesti na odseku Videm-Senarska po odprtju avtocestnih odsekov Maribor-Lenart in Vučja vas-Sveti Jurij ob Ščavnici, smo dobili zagotovilo, da bo avtocesta v prvi fazi odprta le do Lenarta. Glede zagotovitve prometnovarnostnih ukrepov na odseku Videm-Se-narska zaradi naraščajočega prometa ob gradnji avtoceste in nespoštovanja dogovora z izvajalci, na kar smo opozorili z nekaj dopisi in priložili zapisnik o inšpekcijskem pregledu prometno-varnostnih razmer na območju občine Cerkvenjak, pa smo dobili odgovor, da bodo izvajalci v bodoče upoštevali dogovore in uporabljali samo obvozne ceste oziroma se bodo izogibali lokalnim in regionalnim cestam. Na pisni dogovor z izvajalci del o tekočem vzdrževanju in sanaciji oziroma povrnitvi vseh cest v prvotno stanje, saj bodo zaradi uporabe pri gradnji zelo poškodovane, smo doslej neuspešno čakali. Včeraj so nam vendarle obljubili, da bodo dogovor podpisali še v juniju, saj je naročnik izvajalcem povedal, da dokler ne bo podpisan dogovor, jim bodo pri vsaki

situaciji zadržali nekaj milijonov sredstev. Prav tako naj bi kmalu zagotovili izplačilo kot odškodnino za uničene ceste. Dosegli smo tudi, da bodo izvajalci zdaj, ko se bo pojavilo več izkopanega materiala, njegove presežke preusmerili na zemljišče bodoče poslovno-obrtne cone," je po sestanku povedal župan občine Cerkvenjak Jože Kraner.

Najbolj pereč je zagotovo

problem domačina Milana Perkoviča iz Kadrencev, ki je včeraj opozoril, da ima na hiši velike razpoke, nastale med izvajanjem del za avtocesto. Strah ga je, kaj se bo ob nadaljevanju še dogajalo. Pojasnili so mu, da so vrtine za raziskavo terena na njegovem območju že naredili in da bodo kmalu izvedli dodatne zaščitne ukrepe ter povrnili morebitno škodo.

Franc Kusi je na sestanku predlagal, da bi v Cogetincih in Brengovi ob reguliranih potokih ustvarili vodna zajetja, ki bi jih lahko uporabljali za namakanje ali za požarno varnost. Opozoril je tudi, da bi bilo dobro potoke regulirati na celotnem toku in ne samo na območju avtoceste.

Zmago Šalamun

Cerkvenjak • Seja občinskega sveta

Sprejeli zaključni račun za lansko leto

Svetniki občine Cerkvenjak so na 5. redni seji v torek, 29. maja, sprejeli statut občine, poslovnik občinskega sveta in zaključni račun za lansko leto.

Pred sprejemom zaključnega računa so se seznanili s poročiloma nadzornega odbora in notranje revizije poslovanja v lanskem letu. Podali so tudi pozitivno mnenje z dopolnitvami k državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2 x 110 kV, potrdili identifikacijski načrt za adaptacijo in dozidavo šolske stavbe in izgradnjo večnamenske dvorane ter dozidavo vrtca.

Odločili so se tudi, da bodo ob letošnjem občinskem

prazniku podeljena tri občinska priznanja. Za člana varnostnega sosveta so imenovali Vojka Gajška, seznanili pa so se tudi s trendi varnostnih pojavov na območju občine Cerkvenjak, ki sta ga podala namestnik komandirja PP Lenart Beno Matjašič in vodja policijskega okoliša Danilo Juršnik. Na seji so svetniki določili tudi ceno za vzdrževanja pokopališča in najem mrliške vežice.

Zmago Šalamun

Foto: ZS

Šturmovci • Projekt E-zavoda

Bi se obnesel velik prost pašnik?

Ena zanimivih idej, ki se oblikuje okoli nadaljnje usode (nesrečnega) Šturmovca, je morebitna uveljavitev proste ekstenzivne paše goveda, za kar v okviru E-zavoda pripravljajo študijo projekta, ki naj bi na tak način zagotavljal ekonomsko upravičen model trajnostnega upravljanja s tem območjem.

Če izpustimo strokovno izrazoslovje, gre v bistvu za to, da bi v Šturmovcu uvedli prosto (ekološko) pašo oz. vzrejo živine, vendar organizirano tako, da bi (lastnikom) prinašala dobiček. S tem bi se ubili dve muhi na en mah; upoštevali bi namreč vse okoljske zahteve in standarde, povezane z direktivami, ki veljajo za zaščitene krajinske parke, in Naturo 2000, kamor spada celotno območje Šturmovca, kmetje pa bi na ta način še nekaj zaslužili.

Projekt je sicer še „v plenicah", torej bolj na idejni ravni, kot je povedal razlagalec Saša Erlih: „Znano je, da je bil Šturmovec v preteklosti pašna pokrajina, danes pa je vidno izrazito opuščanje travnikov in pašnikov ter zaraščanje, s čimer se izgublja tudi videz te krajine. V iskanju pametne rešitve smo se v E-zavodu naslonili na primere dobrih praks v tujini in tako pripravili predlog o uvedbi trajnostnega modela upravljanja na osnovi proste paše. Predlog je prijavljen tudi na sofinanciranje iz norveškega finančnega mehanizma, v primeru uspešnosti pa se lahko pričakuje okrog 400.000 evrov sredstev."

Erlih je sicer povedal, da v Sloveniji veliki ekstenzivni pašni sistemi niso ravno zna

ni, zato je morda okrog tega precej dvomov, vsekakor pa bodo pred samo uvedbo projekta najprej preverili vse možnosti in preračunali profitabilnost takega sistema: Jasno je, da ničesar ne bomo in ne moremo uvajati brez soglasja lastnikov zemljišč, prav tako pa tudi ne, če bi se izkazalo, da lastniki od tega ne morejo živeti oziroma nimajo zaslužka."

Po prvih ocenah naj bi se za uspešnost projekta uporabilo okrog 60 hektarjev zemljišča v Šturmovcu, ki ga bo seveda treba ograditi z žičnato ograjo; predvidoma pa naj bi šlo za območje ob sotočju Dravinje in Drave, kjer je precej opuščenega državnega zemljišča. V ograjenem območju naj bi se nato nastanile avtohtone vrste goveda, za začetek naj bi šlo za manjšo čredo okoli 20 do 30 glav živine, uredila pa naj bi se napajališča in tudi zaščita oz. obori pred morebitnimi poplavami. Kot je poudaril Erlih, je pridobitev in zamejitev območja lahko izvedena le s soglasjem lastnikov tamkajšnjih parcel: „Tem lastnikom bi v primeru, da bi se v predvidenem območju nahajala njiva, ponudili zamenjavo ali odkup parcele, če pa seveda soglasja ne bi bilo, potem se lahko takšna parcela tudi posebej ogradi

in izvzame."

Nasploh je bilo v predstavitvi projekta velikokrat poudarjeno, da se brez pogovorov in soglasij v Šturmovcu ne bo izvajalo nič, zato je kakršenkoli strah lastnikov zemljišč povsem brezpredmeten, prav tako naj se strokovnjaki ne bi lotevali ničesar, če bi se izkazalo, da kmetje, ki bi se vključili v prostopašniški kompleks, ne bi imeli od tega (finančno) več, kot imajo od sedanjih parcel.

Da se ne bodo krave pasle na asfaltu ...

Predstavitve predloga v videmski dvorani pa se je na žalost udeležila le peščica interesentov, med njimi tudi videmski župan Friderik Bra-čič, ki je pozdravil vse navzoče, pa tudi samo idejo oz. predlog projekta, zanimalo pa ga je predvsem, ali bosta vključeni občini (Videm in Markovci) zaradi tega kaj finančno obremenjeni. Erlih je povedal, da je vložek občin minimalen, saj naj bi sofinancirali le pripravo dokumentacije v višini 15 odstotkov, sicer pa naj bi pridobljena sredstva (400.000 evrov) zadoščala za vso potrebno pašno infrastrukturo in nakup črede.

Zbrani na predavanju so bili v svojih pripombah in

Tako ima v Dornavi po novem prav vsak vaški odbor svoj velik praznik: Dornavča-ni imajo sloviti lukarski praznik, Polenšak se kiti s prav tako znanim praznikom žetve in kruha, Žamenci že leta

prirejajo gobarski praznik, Mezgovci pa se bodo odslej promovirali z „mlečnim" praznikom.

Ideja za tovrsten praznik se je porodila v glavi predsednika PGD Mezgovci Franca

Nova ideja, ki bo morda postala tudi pravi projekt, govori o tem, da bi v Šturmovcu uvedli prosto rejo živine na večjem ograjenem območju.

vprašanjih konkretnejši; tako je bilo slišati, da naj pazijo, ali bodo vodo za živino jemali iz domačih vodotokov, saj so tako zastrupljeni, da jim bo čreda hitro „pocrkala", prav tako je bilo slišati še eno podobno, češ da naj s tem projektom pohitijo, če že resno mislijo, sicer se bodo krave pasle po (avtocestnem) asfaltu, na kar je Erlig povedal, da bi projekt lahko začeli uvaja-

ti že v naslednjem letu, če bi vse teklo brez težav.

Nekaj vprašanj je bilo slišati tudi na temo poplav; kako in kam bi spravili živino in tudi, kako naj bi živino napojili v primeru mrzlih zim, ko vsa voda zamrzne. Odgovori predavatelja so bili dani takoj: za pašniški sistem bi itak skrbel posebej določen in zaposlen upravitelj, ki bi živino spravil na varno, saj se

poplave ne zgodijo v sekundi, morebitno zmrzovanje na vodnih napajališčih pa bi rešili z rednim dovozom vode v cisternah.

Predstavitev projekta bo v prihodnjih dneh izvedena tudi v občini Markovci, saj sta v model trajnostnega upravljanja Šturmovca enakovredno vključeni obe mejni občini.

SM

Mezgovci • Nova, že četrta občinska prireditev

Od paše do sira

Dornavčani se bodo od letošnjega junija - kot je povedal župan Rajko Janžekovič - kitili kar s štirimi tradicionalnimi občinskimi prireditvami; najnovejša prireditev je Od paše do sira, ki so jo pod svoje organizacijsko vodstvo vzeli mezgovški gasilci.

oddaja le še 26 kmetij; konkretno v Mezgovcih so ostali samo še štirje kmetje, ki oddajajo mleko. Zato, kot je še povedal Zupanič, je toliko pomembnejše, da se ohranja tradicija, povezana s prirejo in predelavo mleka.

Nov dornavski praznik je podprl in pozdravil tudi župan Janžekovič, lepo število obiskovalcev na prvem tovrstnem prazniku pa je dalo

vedeti, da se zna tudi ta prireditev v prihodnosti dobro „prijeti" med občani in tudi v širši okolici. Obiskovalci so si v okviru nedeljskega programa lahko ogledali zanimivo razstavo pripomočkov, s katerimi so si nekoč gospodinje pomagale pri predelavi mleka, seveda pa ni manjkalo niti najrazličnejših jedi iz mleka in sira, ki so jih lahko občudovali v okvi

ru razstave, nekatere pa tudi pokusili.

Praznik Od paše do sira so s svojimi nastopi kulturno obarvali pevci Dornavskega okteta, mlada harmonikarja Miha Čuš in Domen Glaser ter skupina predic s Polen-šaka, za vesele poznopopol-danske in večerne urice in sukanje peta pa je poskrbel ansambel Dori.

SM

V okviru prvega praznika je bila postavljen na ogled razstava mlečnih izdelkov in starih pripomočkov, s katerimi so gospodinje predelovale mleko v sir.

Vrabla: „Pravzaprav smo o organizaciji takšne prireditve začeli razmišljati v okviru naše skupine pastirjev, ki je že doslej prirejala vsakoletna srečanja. Zdaj smo se pa odločili, da prireditev zastavimo nekoliko širše in s tem popestrimo družabno življenje v naši občini, hkrati pa na takšen način ohranimo tudi nekaj naše preteklosti in tradicije, saj smo nekoč po dornavskih travnikih skorajda vsi pasli živino. Naš namen je seveda, da ta praznik postane tradicionalen, in ga bomo odslej prirejali vsako leto."

Kot je v uvodnem nagovoru ob začetku nedeljske prireditve povedal direktor mlekarske zadruge (in tudi član dornavskega okteta) Drago Zupanič, se paša oz. prireja mleka dandanes že skoraj izgublja. Zadruga je imela svoj čas v Dornavi kar 160 članov, danes pa mleko

Na prvem prazniku Od paše do sira se je zbralo kar veliko obiskovalcev, ki so izvedeli nekaj o zgodovini paše in predelave mleka v svoji občini.

Foto: SM

Foto : SM

Foto: SM

Ptuj • Forum o možnostih skupnega gospodarjenja z odpadki

Priložnost za regijsko reševanje problematike odpadkov

V poročni dvorani ptujske Mestne hiše je 30. maja v organizaciji ZRS Bistra Ptuj potekal forum o možnostih skupnega gospodarjenja z odpadki med Slovenijo in Hrvaško v okviru projekta Ekoplan (Interred III A), na katerem so predstavili projekt in možnosti skupnega reševanja problematike na področju odpadkov.

Foto: Črtomir Goznik

Odpadki kot sekundarna surovina ponujajo številne možnosti za razvoj gospodarstva. Po podatkih Čistega mesta Ptuj se na prebivalca letno zbere okrog 400 kg odpadkov.

Nosilec projekta je ZRS Bistra Ptuj, regija Podravje, posebej pa še območje Ptuja, je kar zadeva okoljskih tehnologij in z njimi povezanimi znanji primerjalno gledano pred drugimi slovenskimi regijami. V njem sodelujejo še Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, Čisto mesto Ptuj, Eko Les, SiVicon in javna ustanova za odlaganje komunalnod in neopasnog tehnološkog odpada SZ Hrvatske. Na temo možnosti vzpostavitve skupnega čezmejnega ravnanja z odpadki in okoljske infrastrukture so podali mnenja številni predstavniki Slovenije in Hrvaške oziroma šest regij obeh držav, ki se vključujejo v projekt Ekoplan, ki je bil sofinanciran v okviru projekta pobude Skupnosti Interreg III-A, sosedski program Slovenija-Madžarska-Hrvaška 2004-2006. Gre za regije Podravje, Pomurje, Koprivničko-križevačko žu-panijo, Krapinsko-zagorsko županijo, Medjimursko župa-nijo in Varaždinsko županijo. O pomembnosti projekta, ki se ukvarja z odpadki, ki so še vedno eden najbolj perečih problemov sedanjosti, vir onesnaževanja in ogrožanja okolja, prav tako pa tudi kot sekundarna surovina priložnost za razvoj gospodarstva na teh območjih govori podatek, da so se foruma na Ptuju udeležili tudi predstavniki pristojnih ministrstev obeh držav, pri čemer je državna sekretarka v ministrstvu za

okolje in prostor Republike Slovenije Bernarda Podlip-

nik poudarila, da je pri konkretnem projektu potrebno partnerstvo gojiti z odprtimi kartami in brez fige v žepu. Pričakuje, da bodo zaključki analize prišli tudi na ministrstvo, kjer prav sedaj pripravljajo podoben projekt. Svetovni trendi so umerjeni v spreminjanje vzorcev življenjskih navad, zmanjšali naj bi se odpadki, zlasti še kar zadeva plastiko, tudi zaradi zdravstvenih razlogov. Podrobno je projekt vzpostavitve skupnega čezmejnega ravnanja z odpadki in okolj-ske infrastrukture predstavil direktor ZRS Bistra Ptuj dr. Dušan Klinar. Ekoplan ima za cilj razvoj in nadgradnjo čezmejnega sodelovanja, da bi se izboljšalo stanje okolja, s sodobnimi organizacijskimi orodji pripravile podlage za morebitno skupno načrtovanje in izgradnjo okoljske infrastrukture ter ustvarili pogoji za razvoj novih podjetij in delovnih mest na področju obdelave in predelave odpadkov na območju šestih regij, kjer na območju skoraj 9000 km2 živi čez milijon prebivalcev in na katerem v tem trenutku na leto nastane okrog 300 tisoč ton komunalnih odpadkov, na podlagi podatkov Čistega mesta Ptuj, ki zbere letno 400 kg odpadkov na prebivalca, pa je sklepati, da dejansko na tem območju letno nastane okrog 400 tisoč ton komunalnih odpadkov. Po ocenah pa bi bilo možno

ponovno uporabiti, predelati ali reciklirati 42 odstotkov komunalnih odpadkov ali 88 tisoč ton bioloških odpadkov, 40 tisoč ton papirja in kartona, 16 tisoč ton plastike, 12 tisoč ton stekla, 8 tisoč ton kovin in 4 tisoč ton lesa. Dr. Dušan Klinar je pri predstavitvi zaključkov analize, med drugim navedel, da sta obe državi do danes zgradili nekaj objektov za ravnanje z odpadki.

Projekt ekonomskih in okoljevarstvenih prednosti

Projekt Ekoplan pa je pokazal, da bi v primeru skupnega ravnanja z opadki lahko dosegli dodatne ekonomske in okoljevarstvene prednosti. Za realizacijo skupnih ciljev bo potrebno analizirati obstoječo zakonodajo v komu-naklni dejavnosti na področju ravnanja z odpadki, vzpostaviti upravno obvezujočo povezavo med posameznimi administrativnimi enotami, vzpostaviti skupno institucijo, ki bo prevzela vodenje sistema, bolj natančno obdelati problematiko nevarnih in industrijskih odpadkov, identificirati možne skupne dejavnosti na področju termične obdelave podatkov, odlaganja in podobno. Projekt je prav tako pokazal, da bi ga bilo mogoče razširiti na druge aktivnosti, med katere sodi tudi dvig zavesti. V razpravi so razpravljavci s slovenske in hrvaške strani po vrsti po

udarjali, da je Ekoplan dobra osnova za razvoj takšnih projektov, njegovo regionalno naravnanost spodbuja tudi EU s konkretnimi finančnimi podporami. Zgled bi morali jemati po avstrijski Štajerski, ki se lahko pohvali s kar 85-odstotno počrpanostjo sredstev EU. Vilko Pešec, Eko les, d. o. o., Ptuj, je v svoji razpravi kot eden sodelavcev v tem projektu še posebej poudaril, da so se ga lotili za namenom, da bo uporaben, da ne bo ostal v predalih, da bo baza za kandidiranje na razpisih in za operacionalizacijo, za konkretno reševanje problematike na slovenski in hrvaški strani. Ena od pomembnih točk v projektu pa bi morala biti tudi edukacija javnosti, brez javnosti se projektov s področja odpadkov ni mogoče lotiti, vsak projekt s področja ravnanja z odpadki mora temeljiti na delu z javnostmi, pri čemer pa se Srečko Šorli zavzema za to, da je potrebno v zavest ljudi vcepiti, da danes nimamo več opravka z deponijami, temveč centri za predelovanje odpadkov. Dr. Viktor Simončič (SiVicon, s. p.) pa je poudaril, da je projekt Ekoplan prvi pokazatelj, da se lahko neke stvari cenejše, če se sodeluje, hkrati pa se dosegajo okoljski standardi, skladno z smernicami EU. V tem trenutku ima vso podporo regionalni vidik projekta, ker je meddržavni projekt v tem obdobju še preambicio-zen glede na stanje politike med obema sosedoma.

Od tod in tam

Kidričevo • Letni koncert mladih pevcev

Prejšnji petek sta v prostorih osnovne šole nastopila mladinski in otroški pevski zbor OŠ Kidričevo. Zborovodkinja Liljana Krošl je izbrala zelo všečen in poslušljiv program, ki je pritegnil pozornost. Mladim pevcem se je na koncertu pridružil še harmonikarski orkester GŠ Karola Pahorja Ptuj, nastopil je kvartet flavt KD Lovrenc, pogumno pa so zaigrali tudi fruličarji OŠ Kidričevo. Že v prihodnjih dneh naj bi pevci, glasbeniki in plesalci na kidričevski šoli pripravili še en večji kulturni dogodek - muzikal, za katerega obljubljajo nekaj posebnega.

TM

Salovci • Zlatoporočenca Sever

Zadnjo soboto v maju sta 50 let skupnega življenja proslavljala Terezija in Albin Sever iz Šalovcev

42. Terezija, rojena Bolaj, se je na Sevrovo domačijo v Šalovce primožila z Vitana. Z Albinom sta skrbela za kmetijo, na kateri je bilo vedno veliko dela, in postavila trdne temelje perutninarsko usmerjeni kmetiji. V zakonu sta se jima rodila dva otroka - Miran in Marinka. Miran je ostal na domačiji, Marinka pa živi v bližnjem Središču. Veliko veselja so v življenje zlatoporočencev prinesli tudi vnuk in štiri vnukinje. Zlata poroka je bila prav na isti datum kot poroka pred 50 leti, 26. maja. Zbralo seje veliko število povabljenih in vsi so se strinjali, da je bila poroka v domači cerkvi Sv. Duha na Gra-bah izjemno slovesna. K temu so pripomogli tudi pevci in poročna koračnica. Obred je opravil domači župnik Drago Avsenak. Za civilni obred se zlatoporočenca nista odločila.

Viki Klemenčič Ivanuša

Gorišnica • Prvi tržni dan

V centru Gorišnice so že lani slovesno odprli osrednji trg, namenjen raznim prireditvam, druženju in tudi trženju. Na prvo junijsko soboto dopoldne pa so organizirali prvi tržni dan, v okviru katerega naj bi se s svojimi izdelki predstavili (in seveda tudi prodajali) domači kmetje in obrtniki. Ob prehrambenih artiklih z vrtov in njiv so bili k sodelovanju povabljeni namreč tudi tisti prodajalci, brez katerih si prave tržnice skoraj ni mogoče zamisliti; gre za drobno bižuterijo. Ne glede na to, da se je vreme kar dobro „držalo", saj je med oblaki občasno pokukalo tudi sonce, pa kakšne posebne gneče na gorišniški tržnici ni bilo, ne s strani prodajalcev, ne s strani kupcev. Še največ zanimanja bolj kot ne bežnih obiskovalcev je pritegnila stojnica, kjer je bilo možno zastonj dobiti pečen krompirček in kakšen kozarček rujnega ...

SM

Foto: TM

Foto. Zalar

Foto: SM

Ptuj • Koncert baročnega tria Camerata B

Glasbeni in likovni užitek

V ciklu koncertov ob ustanavljanju zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla se je v refektoriju minoritskega samostana v nedeljo, 3. junija, predstavil baročni trio Camerata B. Po končanem koncertu so odprli tudi prodajno razstavo umetniških slik likovne umetnice Marte Jakopič Kunaver. Izkupiček je umetnica podarila srečanju Draga mladih, ki bo potekala od 6. do 8. julija na Ptuju.

Pred glasbenim delom koncerta je prisotne nagovorila Veronika Emeršič, vršilka dolžnosti ravnateljice zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla. Z veseljem je izpostavila dejstvo, da so z informativnim vpisom, ki so ga izvajali minuli mesec, zelo zadovoljni. Ob tej priložnosti se je v imenu Društva izobražencev Viktorina ptujskega Marti Jakopič Kunaver za podarjene slike zahvalila Božena Čačko-vič in na kratko predstavila avtorico in njeno delo.

Osrednji del nedeljskega druženja se je začel s koncertom tria Camerata B, ki ga sestavljajo vrhunski glasbeniki Karolina Šantl Zupan (flavta), Drago Arko (violina) in Vlasta Doležal Rus (špinet). Ansambel je doslej imel kopico koncertov na različnih koncih Slovenije, nastal pa je v želji po baročnem muzicira-nju, kar je združilo profesorje na glasbeni šoli Zavoda sv. Stanislava. Kot je izpostavila

Foto: Dženana Bečirovič

Baročni trio Camnerata B

Emeršičeva, gre za glasbeno šolo, po kateri se zgleduje ptujska zasebna glasbena šola, ki jo ustanavljajo. Nedeljski koncert Camerate B je

bil v prvi vrsti posvečen družini Bach.

Naslednji koncert iz cikla koncertov ob ustanavljanju zasebne glasbene šole bo 2.

julija ob 20. uri, predstavil pa se bo Slovenski otroški zbor 2007 pri Zavodu sv. Stanislava.

Dženana Bečirovic

Ptuj • Zadnja premiera te sezone

Igra za dve osebi

Igra za dve osebi je naslov zadnje premiere Mestnega gledališča Ptuj v sezoni 2006-2007, ki bo na ogled v petek, 8. junija, ob 20. uri v amfiteatru Gimnazije Ptuj.

V igri, ki jo je napisal Tennessee Williams, se bosta predstavila igralca Aleksandra Bal-mazovič in Aljoša Ternovšek, režiser je Rene Maurin. „Igra za dve osebi je eno temeljnih del ameriškega dramatika Ten-nesseeja Williamsa in je uprizarjano mnogo redkeje kot njegova zgodnejša dela, sploh pa prvič na slovenskih odrih. Sam avtor ga je smatral za svoje najpomembnejše in najboljše delo, saj je več kot očitno navdihnjeno z avtobiografskimi elementi. Najodločilnejši

vsebinski vzvodi tega besedila so gotovo vprašanje resničnosti, umetniškega ustvarjanja in vere v odrešitev trpljenja.

Dva potujoča igralca - brat in sestra, zapuščena od svoje gledališke skupine, v nekem propadajočem gledališču na ameriškem podeželju čakata na pričetek predstave, ki jo bosta odigrala, kljub temu da nimata niti scenografije niti ostalih gledaliških pripomočkov. Za in pred zaveso si privoščita lastno predstavo, iluzijo v iluziji, igro v igri, ki pa kar hitro zdrsne v divje in razgaljeno razčiščevanje preteklosti in najglobljih čustev ter strahov. Williams prikaže življenje svojih »antijunakov« in gledališče kot ječo, ki postavlja za svoje rešetke resnico in utvaro, med katero ostane brisani prostor zmede, psihoze, norosti, umetnosti, igre in podivjanih čustev. Resničnost in fantazija se v Igri za dve osebi divje prepletata do mere, da ju gledalec skupaj z njima ni več sposoben ločiti. Osebi in gledalec se tako znajdejo na podivjanem vrtiljaku njunih življenj, ki se razgaljajo pred nami v kalejdoskopsko razbitih pisanih fragmentih," je o predstavi povedal režiser Rene Maurin.

Predstavo bodo ponovili 9., 12., 16. in 19. junija ob 20. uri v amfiteatru Gimnazije Ptuj.

Dženana Bečirovic

Tednikova knjigarnica

Mini gre na morje in knjige tudi

Junij je mesec, ko že vse diši po počitnicah, tudi v knjižnicah. Mladi ali bolje šolajoči se obiskovalci knjižnih zakladnic, učenci, dijaki, študentje, pa tudi njihovi starši in drugi skrbniki trudoma iščejo poslednje nujno branje. Zmanjkuje strokovno čtivo, ni dovolj naslovov za domače in obvezno branje, leposlovje za bralno značko pa ima te dni status dragocenosti. Prve dopustne dni bodo pa dobile status dragocenosti tiste knjige, ki navdušujejo poletne bralce. In knjižno gradivo bo dopustovalo na vseh koncih in krajih; knjige bodo spremljale aktivne počitnikarje in poletne poležuhe, navdušene kopalce, pa tudi plezalce in pohodnike, redne bralce in tiste, ki jim čez leto ni mar za branje. No, nekateri se te dni pridušajo, da je šolsko leto pri kraju in je zato konec njihovega druženja s knjigami.

Kakorkoli že, počitnice so na pragu in današnja knjigarnica ponuja odlično predpočitniško pripoved vrhunske avstrijske avtorice Christine Nostliger, dobitnice najvišjih literarnih nagrad za mladinsko književnost, avtorice, ki s svojim humorjem mojstrsko ubeseduje vsakdanje, a tudi občutljive družinske teme. Njena literarna junakinja iz serije Mini je navdihnila tudi slovenske založnike in avtorico Deso Muck v zbirki Anica.

V novi zgodbi se družina Hermine Žep pripravlja na dopust, kot vsako leto bodo počitnice preživljali na kmetiji. Minin starejši brat Marko je nezadovoljen z družinskimi načrti, ki zopet ne vključujejo morja. Marko očita sestri, da je ona kriva neznosne resnice: Marko je star že devet let, pa še ni videl morja. Mini je namreč zelo bledopolta in rdečelasa ter bi ji sonce na vroči morski obali le škodovalo. Deklič ne more več prenašati bratovih očitkov in prosi starše, da bi vseeno šli na to tolikanj opevano morje. Obljubi, da se bo zaščitila s kilogrami kreme in če še to ne bo zaleglo, bo pač v globoki senci.

Toda novi kraj počitnic dodatno razdvoji Žepove: denarja ravno ni v izobilju pri hiši, mama bi pa šla na Portugalsko. In Marko sanja o Grčiji. In očeta mika francoska obala! Fantiču se starša zazdita skopuha, Mini le reši situacijo z odpiranjem atlasa in družina bo potovala na italijansko plažo. Hja, ampak mami ni do hotelov, raje bi najela miceno hiško v manjšem obmorskem kraju. Cela kolobocija! Ko končno najdejo kraj, rezervirajo počitniško hiško in napoči čas odhoda, tedaj se šele začne prava mora. Pakiranje prtljage v avtomobil! In domača mačka mora k babici v varstvo. Babica, ki toči solze ob slovesu, jamra:« Oh, samo da se mi vsi vrnete živi in zdravi!«

Ata Žep počasi izgublja živce, saj je prtljage odločno preveč. Minin oče je namreč razburljive sorte, a se hitro pomiri. Si predstavljate, kako se otroka na zadnjem sedežu ves čas prepirata? In zastoji na cestah so brezupni:

... Počasi kot polž se je kolona vozil pomikala naprej. Mini je pogledala na uro. Ko so se peljali mimo cestne oznake »111 km«, je bila ura tri minute čez devet. Pri oznaki »112 km« je bila ura devet minut čez devet. Mini je računala: » En kilometer prevozimo v šestih minutah. Za deset kilometrov potrebujemo šestdeset minut, torej eno uro.«

Mama se je zgrozila:« Potem bomo rabili za sto kilometrov deset ur!«

»Ne bodi tako črnogleda,« je vzdihnil oče.

In res je pri oznaki »116 km« kolona spet krenila hitreje...

Hm, Markova ušesa ne prenašajo odprtega okna, Mini pa se duši od vročine. In Marko sepodela v hlače!... Otroka se stepeta.. dokler ne oče zavpije: »Še malo, pa se mi bo zmešalo!« ...

Spoštovani bralci knjigarnice, ob tej sicer otroški knjigi, sem se od srca nasmejala - toliko popotnih resnic je v njej. Priporočam otrokom in odraslim za preganjanje potovalne mrzlice in prijeten začetek počitnic.

Mini gre na morje (prevod Danica Štumerger Novosel) je izšla pri Družbi Piano iz Ljubljane, hkrati z Mini se zaljubi, obe noviteti sta izbranki za otroke nad sedem let, z veseljem pa jima bodo prisluhnili tudi mlajši, brali starejši in odrasli, kot velja za vsa dela Christine Nostlinger (Fant za zamenjavo, Debela Nela in zavaljeni Jani, TV Karel, Požvižgamo se na kumaričnega kralja, Pes gre v širni sve-t,Tako in tako in sploh, zbirka Franceve zgodbe...)

Liljana Klemenčič

Ptuj • Letni koncert Komornega moškega zbora

Tokratni koncert razdelili na dva dela

V petek, 1. junija, je Komorni moški zbor Ptuj v Viteški dvorani ptujskega gradu pripravil letni redni koncert. Poimenovali so ga In nomine lesu, po projektu, ki ga pripravljajo za julijsko tekmovanje v Grčiji.

Letni koncert so tokrat razdelili na dva dela. V prvem so se predstavili s sakralno glasbo projekta In nomine Iesu, v drugem pa s klasičnim repertoarjem. Prvi del je bil sestavljen iz šestih, drugi pa iz devetih skladb.

S projektom In nomine Iesu predstavljajo glasbo, ki je nastajala obdobju od renesanse do 20. stoletja. „S skladbama In nomine Iesu genu flectatur in Adoramus te iz renesančnega obdobja navezujemo stik z „zlato dobo vokalne polifonije", ki od pevca

zahteva veliko poznavanja načina izvajanja tovrstne literature. Skladbe iz tega obdobja so na prvi pogled videti dokaj enostavne za izvajanje, če pa želimo od njih dobiti renesančni pridih, pa morajo pevci žrtvovati ogromno pevskega napora," je povedal dirigent in idejni vodja Ernest Kokot.

V zboru se je doslej menjalo veliko članov, zamenjali so tudi kar nekaj zborovodij, danes pa ga sestavlja 22 moških pevcev, drugo leto zapored pa jih vodi učitelj glasbe na

destrniški osnovni šoli Ernest Kokot. Koncert, ki je poslušalcem pričaral odlično vzdušje, je povezovala Nataša Petrovič, vodja Sklada za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj. Sicer pa se bo Komorni moški zbor predstavil tudi danes na gradu Borl, kjer se ob 20. uri pričel koncert, ki ga Mladi veseljaki posvečajo svojemu zborovodji Francu Lačnu, tudi prejšnjemu dirigentu Komornega moškega zbora, za 40 let zborovskega vodenja.

Dženana Bečirovič

Foto: Dženana Bečirovič

Zbor danes šteje 22 članov, vodi pa ga Ernest Kokot.

Ptuj • Koncert Jerry Ricksa Philadelphie

Legenda bluesa prvič nastopila na Ptuju

Glasbena šola Karol Pahor je v sodelovanju s hrvaškim jazz klubom in Rotary klubom Ptuj v četrtek ob 19. 30 organizirala koncert legende bluesa, pevca in kitarista Jerry Ricksa Philadelphie.

Pevec je nastopil v okviru Poslušalnic, ki jih bodo letos izvajali na Glasbeni šoli Karol Pahor. Prvo so izvedli v četrtek, nadaljevali pa bodo septembra.

Jerry v Sloveniji nastopa zelo pogosto, pred ptujsko publiko pa je tokrat nastopil prvič. Pravi, da mu je mesto neizmerno všeč in da upa, da se bo vrnil, saj si želi podrobneje ogledati grad in ostale znamenitosti. »Moja zadnja turneja se vleče že poltretje leto, ampak to ni še nič, prejšnja se je dvajset let,«

pravi ameriški temnopolti se-deminšestdesetletni veteran bluesa Jerry Ricks Philadelphia. Že več desetletij ustvarja in nastopa po Evropi, kjer je izdal trinajst plošč, medtem ko je v Ameriki, kamor se še zmeraj rad vrača, izdal le dve. Za njim je dolgoletno glasbeno potepanje, njegova tehnika pa je primerna starosti. Njegovi učitelji spadajo v prvi naraščaj glasbe, ki jo je s predsodki obremenjeno dojemanje pripisovalo ameriškim temnopoltim sužnjem. Učil se je pri največjih ustvar-

jalcih bluesa, sodi pa med redke preživele mojstre pristnega bluesa.

Blues je nekoč veljal za glasbo revnih, kot otrok ga je Jerry z vrstniki izvajal brez glasbil, le vokalno in ritmično. A je dokazal, da je najpomembnejši talent.

Pozornosti vreden glasbeni dogodek je napolnil koncertno dvorano Glasbene šole Karol Pahor, privabil pa je tako mlade kot nekoliko starejše poslušalce.

Dženana Bečirovič

Dornava • Četrti integracijski festival

Sončno, veselo in poučno z drugačnimi

Med varovanci in varovankami Zavoda za varstvo in usposabljanje dr. Marijana Borštnarja in otroci ter osnovnošolci iz različnih šol in vrtcev že četrto leto zapored potekajo t. i. integracijske aktivnosti. Konkretno to pomeni, da se otroci in mladi vse leto srečujejo in skupaj ustvarjajo ali pa uživajo v športu in rekreaciji.

„Na ta način sprejemajo in spoznavajo drug drugega ter s tem razvijajo pozitivno medsebojno komunikacijo, kar ima izjemno velik in širši družbeni pomen, saj gre v tem primeru za sprejemanje drugačnosti in s tem za spremembo stališč do oseb s posebnimi potrebami v pozitivnem smislu. Skozi vse leto pa se med udeleženci stke tudi veliko prijateljskih vezi," je o namenu tovrstnega druženja povedala vodja integracijskega programa Vesna Likovnik Gorjup.

Vsako leto pa vsi, ki so skupaj ustvarjali in se družili, pripravijo še posebno zaključno prireditev, v kateri predstavijo vse svoje aktivnosti, od plesno-glasbenih

točk do razstave številnih likovnih in drugih izdelkov. Letos, na prvi junijski dan, so si mladi ustvarjalci ob lepem vremenu svoj festival omislili kar na s soncem obsijani trati ob stavbah zavoda. Zbranim so se v pisanem programu nastopov predstavili gojenci zavoda z otroki domačega dornavske-ga vrtca, pa z otroki iz vrtca Marjetica, z učenci tretjega razreda OŠ Gorišnica, mladostniki, ki obiskujejo Center za socialno delo, z učenci iz mariborske OŠ Borcev za severno mejo, sicer pa so skupaj z varovanci likovno ustvarjali tudi domači osnovnošolci in uporabniki enote Maribor ter učenci mariborskih OŠ Maksa Durjave in OŠ

Franceta Prešerna.

Goste in nastopajoče je pozdravila Vesna Likovnik Gorjup ter pedagoški vodja Ida Jurgec, direktor zavoda Milenko Rosic pa je projekt integracije označil tako: „In-tegracijska srečanja potrebujemo vsi. Pomagajo nam, da vidimo svojo drugačnost in drugačnost drugih. Omogočajo, da se navajamo drug na drugega in se spoznavamo med seboj. S pomočjo teh srečanj se skupaj učimo in si pomagamo, predvsem pa se naučimo medsebojnega spoštovanja in veljave. Če naših srečanj ne bi bilo več, bi jih pogrešali. In jih ponovno obudili!"

SM

Na letošnjem četrtem integracijskem festivalu so varovanci zavoda in otroci iz različnih vrtcev, društev ter osnovnih šol pokazali veliko od tega, kar so ustvarjali in počeli v minulem letu skupnega druženja.

Foto: SM

Ptuj • Skrb za večjo varnost v prometu

Prevelike hitrosti in preveč alkohola!

Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Ptuj so na seji 29. maja sprejeli program varnosti v cestnem prometu na območju MO Ptuj za obdobje od leta 2007 do 2011, ugodno ocenili medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu ter projekt Ulice otrokom, opozorili pa predvsem na naraščajočo prisotnost alkohola v prometu ter na nujnost umirjanju prometa pred vrtci in šolami.

Kot je na omenjeni seji poudaril predsednik sveta za preventivo in vzgojo Franc Kozel, je program varnosti cestnega prometa v mestni občini Ptuj za obdobje 2007-2011, ki so ga naslovili Skupaj za večjo varnost, precej obsežen, saj obsega vsa področja preventivnega dela in drugih aktivnosti v naslednjih petih letih. Kljub temu so ta dokument sprejeli z dopolnitvijo oziroma predlogom, da naj si vsi, ki so v mestni občini Ptuj odgovorni za prometno varnost, pospešeno prizadevajo za čimprejšnjo izgradnjo obvozne ceste Ptuj-Ormož, saj so ugotovili, da so z odprtjem Puhovega mostu težišče prometnih zagat in zamaškov z Mariborske ceste in starega mestnega jedra prenesli na območje Budine, Spuhlje in Ormoške ceste. Ugotovili so tudi, da je po odprtju Puhovega mostu na območju desnega brega Drave v smeri proti Pobrežju pri Vidmu vse več povožene divjadi, predvsem zajcev in fazanov, kar predstavlja nevarnost predvsem za voznike dvokolesnikov, zato je na obeh straneh te dovozne ceste treba čim prej zgraditi zaščitno ograjo. Ob tem ugotavljajo tudi, da vsi kolesarji ne upoštevajo dejstva, da so na Puhovem mostu na obeh straneh dovolj široke kolesarske steze, saj se vozijo čez most kar po glavnem vozišču, ki je namenjeno le motornim vozilom. Sicer pa so ob tem sprejeli še akcijski načrt prometne varnosti na območju MO Ptuj v letu 2007 ter sklenili, da bodo oba dokumenta posredovali v obravnavo in potrditev tudi na svet MO Ptuj.

V nadaljevanju so prisluh

nili oceni medobčinskega tekmovanja osnovnih in srednjih šol iz območja upravne enote Ptuj pod naslovom Kaj veš o prometu, ki je bilo 11. maja na Hajdini, ter skupaj ugotovili, da je bilo zelo dobro pripravljeno. Trije najbolje uvrščeni učenci iz OŠ Go-rišnica, Markovci in Grajena ter dijak Kmetijske srednje šole Ptuj so se udeležili istoimenskega državnega tekmovanja, ki je bilo 26. maja v Kranju. Sicer pa so ugotovili, da so bili v teoretičnem delu osnovnošolci letos slabše pripravljeni kot pred leti, zato bodo o tem obvestili vse predsednike svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter mentorje prometne varnosti po osnovnih šolah na območju UE Ptuj in jih pozvali naj temu posvetijo več pozornosti.

Tudi nedavno vseslovensko akcijo Ulice otrokom so na območju MO Ptuj ocenili kot zelo uspešno in predvsem odmevno, sicer pa so iz poročila izvedeli, da smo imeli prav na ptujskem območju največ aktivnosti v Sloveniji. Temu primerna je bila tudi ocena tehničnega koordinatorja Bojana Oblaka iz republiškega sveta za preventivo in vzgojo v CP, ki je tedaj obiskal Ptuj. Še zmeraj pa čakajo na dokončne podatke o akciji Premlad.si, ki je potekala prek spletnih strani, in v okviru katere so lahko mladi dajali svoje predloge in pripombe za večjo varnost v prometu.

Preveč vinjenih in prehitrih voznikov

Posebno pozornost bodo člani sveta za preventivo in

Foto: M. Ozmec

Franc Kozel, predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj.

vzgojo v cestnem prometu v bodoče namenili preventivni akciji „Alkohol", kajti podatki o njegovi prisotnosti med vozniki v cestnem prometu so vse bolj zaskrbljujoči. Na območju Evropske unije je bilo leta 2005 v povprečju 7 % takih voznikov, ki so povzročili prometno nesrečo pod vplivom alkohola. Istega leta je bilo na območju Slovenije 6,4 % vinjenih povzročiteljev, lani pa je to število naraslo na 11,7 % v Sloveniji in na 10,9 % na območju MO Ptuj, kar pomeni, da smo tako v državnem kot občinskem merilu nad republiškim povprečjem. Zaradi tega je Ministrstvo za notranje zadeve policijskim enotam že dalo dodatne preventivne usmeritve, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa poziva vse voznike, da naj ne upravljajo vozil, če so pod vplivom alkohola, saj je znano, da je pri vseh hujših prometnih nesrečah koncentracija alkohola v krvi zelo visoka.

Ko so razpravljali o prometni varnosti v Ptuju, so člani sveta kritično opozorili predvsem na prehitre

Foto: M. Ozmec

Ob nedavni vseslovenski akciji Ulice otrokom so v Ptuju pripravili največ aktivnosti v Sloveniji.

voznike v samem mestu ter izpostavili predvsem tri izstopajoče primere odsekov cest, kjer je treba v najkrajšem času zagotoviti umiritev prometa. Gre za cesto pred OŠ Ljudski vrt oziroma za del Župančičeve ulice, kjer so že bile postavljene hitrostne ovire ali ležeči policaji, ker pa so bile montažne, so jih ob pluženju uničili, zato so sklenili, da morajo za ponovno postavitev hitrostnih ovir poskrbeti v MO Ptuj, saj jih k temu obvezuje 121. člen zakona o varnosti v cestnem prometu. Resen problem predstavlja tudi odsek regionalne ceste pred OŠ Grajena, kjer prihaja do zelo visokih odstopanj hitrosti voznikov, zaradi česar so ogroženi predvsem šolarji in drugi otroci na tem območju. Krajani Grajene in svet staršev na OŠ Grajena so na omenjeno problematiko že večkrat opozorili ter skle

nili, da mora MO Ptuj čim prej posredovati na Direkciji za ceste RS, naj čim prej dokonča projekt umirjanja prometa, ki je v fazi postopka. Precej pereč problem pa je tudi pri vrtcu na Bregu oziroma na Mlinski ulici, kjer se je zaradi bližnjega gradbišča pri Termah povečal promet tovornih vozil, kar predstavlja povečano nevarnost ne samo za malčke iz vrtca, ki imajo na to cesto edini izhod, ampak tudi za druge pešce ali kolesarje Zaradi tega bodo tudi na tem območju predlagali čimprejšnjo izgradnjo hitrostnih ovir s prehodom za pešce.

Problemi so tudi pri železniški postaji Hajdina, kjer krajani in člani sveta staršev OŠ Breg opozarjajo na to, da nimajo šolskega avtobusnega postajališča. Sklenili so, da bo komisija za tehnične preglede, ki deluje pri ome

njenem svetu, v kratkem opravila ogled tega območja ter o njem izdelala strokovno mnenje in z njegovimi zaključki seznanila vse odgovorne. Rok za to akcijo je izredno kratek, saj so zanj določili 10. junij. Problem pa se pojavlja tudi na semaforizira-nem prehodu za pešce na Mariborski cesti, saj otroci drugih razredov ne dosežejo tipke za semafor, zato bodo o tem obvestili MO Ptuj, ki mora prek upravljavca cest tipko prestaviti nižje, tako da bo dostopna vsem. Težave pa povzročajo tudi predrzni posamezniki, ki po prečkanju ceste na drugi strani spet pritiskajo na gumb za semafor ter tako po nepotrebnem ovirajo promet. Zato so sklenili, da bodo o tem obvestili ravnateljstvo in svet staršev, ki morata poskrbeti za večje osveščanje šolarjev.

M. Ozmec

Sto let skavtstva

Skavti v Sloveniji pred 2. svetovno vojno

Nadaljevanje iz prejšnje številke

Poljak Waldemar Haszlaki-ewicz je bil starešina ljubljanski skavtov in je pred oblastmi jamčil zanje. Medsebojno so se pričeli klicati brat in sestra. Prva skavtska skupina se je imenovala Steg skavtov in planik. Leta 1923 je bila v Ljubljani ustanovljena Župa skavtov v Sloveniji, ki se je po kraljevi diktaturi leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo. Prvi skavtski tabor na Slovenskem je bil leta 1923 v Kamniški Bistrici. Tabor je obiskal Pavel Kuna-ver, ki se je, drugače kot leta 1913, sedaj navdušil nad slovenskimi skavti. Drugi tabor je bil 1924. leta v Žirovnici, na tretjem taboru pa so prvič

izvedli sprejemanje skavtov v organizacijo s prisego. Prvi člani so se glede na svojo starost lahko razvrstili med izvidnike in planinke. Prve volčiče in čebelice so med skavte sprejeli v letih 1924 in 1925. Organizacija roverjev (popotnikov) pa je nastala nekoliko kasneje. Prvi župni starešina je postal Pavel Ku-naver. Skavtstvo se je v nekaj letih razmahnilo po vsej Sloveniji, se številčno krepilo in organizacijsko širilo. V svoje vrste je pritegnilo mlade iz mestnih okolij, med njimi tudi otroke zelo uglednih Slovencev. Na splošno pa se ni oziralo na politično prepričanje, edini pogoj je bil upoštevanje skavtskih zakonov in skavtske prisege.

Foto: arhiv ptujskih skavtov

Skavtstvo se je številčno in organizacijsko širilo. Po letu 1922 je nastal Zmajev steg skavtov Ljubljana, istega leta Steg skavtov in planink Celje (kasneje preimenovan v Mrkonicev steg skavtov in planink), 1924 je v Mariboru nastal Malgajev steg skavtov in planink (kasneje preimenovan v Kaajev steg), 1926 v Kamniku Gamsov steg skavtov in planink, leta 1934 je v v Domžalah nastal Steg skavtov Domžale, leta 1928 pa je bil v Kranju ustanovljen Triglavski steg skavtov in planink. Leta 1928 je bil ustanovljen tudi drugi skavtski steg v Ljubljani - Steg kraljice Alenčice ter leta 1937 še tretji, imenovan Zlatorogov steg skavtov. Leta 1930 je bil na Ptuju ustanov

ljen Dravski steg skavtov in planink. Skavtski stegi so nastalu še v Zidanem Mostu, Tržiču, na Prevaljah in v Črni, v Rogatcu, Slovenski Bistrici, Kranju, Litiji in Novem mestu. Proti koncu tridesetih let so nastale skavtske čete v Trbovljah, na Pragerskem, v Murski Soboti in Kočevju.

Poleg rednih skavtskih enot so bili še klubi, ki so združevali skavte, starejše od 18 let, ter študente, ki so z običajnimi oblikami skavt-skega življenja že končali. Imenovali so se roverji in sta-narice.

Leta 1932 je izšel slovenski prevod knjige Baden Powella Skavt v zelo razkošni izvedbi.

Ptujski skavti

Robert Bezjak

»Želim si dres s številko 8«

Stran 16

Rokomet

Mišo Toplak ni več trener ŽRK Ptuj!

Stran 16

Boks

V ponedeljek tehtanje v Europarku

Stran 17 Športno plezanje

Markovičeva tik pod vrhom

Stran 17

Šolski šport

Medobčinske prvakinje iz OŠ Ljudski vrt

Stran 19

Kickboks

Štirje broni za KBV Ptuj v Italiji

Stran 17

Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak

tednik

RADIOPTUJ

tta. afeletcc

www.radio-ptuj.si

E-mail: sport@radio-tednik.si

Nogomet • Robert Furjan, predsednik NK Drava Ptuj

»V Dravi imamo igralce za reprezentanco

«

Po končani sezoni 2006-07 v 1. SNL so se že začele priprave za novo, ki se bo začela avgusta. Za oceno pretekle in pripravah na novo smo zaprosili predsednika NK Drava Roberta Furjana, ki je, kot vedno, povedal veliko zanimivosti.

Kakšna je vaša ocena pretekle sezone?

R. Furjan: »Sezono bi vsekakor ocenil kot uspešno, predvsem s tega vidika, da je več mladih igralcev dobilo priložnost za dokazovanje. Več ali manj so to priložnost dobro izkoristili, tu mislim predvsem na Prejaca in Filipoviča v obrambni vrsti, dokončno sta se uveljavila Kronaveter in Bošnjak, to pa pričakujemo tudi od Kelenca. Večjo minutažo je upravičeno dobil tudi Marko Drevenšek, ki je bil v preteklosti potisnjen bolj v ozadje.«

Pred sezono ste napovedoval tudi boj za 3. mesto.

R. Furjan: »Boj za 3. mesto nam je spolzel iz roke v času, ko so fantje neodgovorno odigrali tekme z Interblockom in Belo krajino. Moje mnenje je, da se prvenstvo odloča na tekmah z nižje uvrščenimi klubi, kjer pa mi nismo imeli dobrega izkoristka.«

Katere pomanjkljivosti ste opazili v ekipi?

R. Furjan: »Pomanjkljivosti so bile predvsem v napadu, kjer je bilo Ziliču kot edinemu pravemu napadalcu zelo težko. Veliko je sicer asistiral (je med najboljšimi asistenti lige), kar kaže na to, da je postal zrel igralec. Zvezna vrsta se je velikokrat prepozno vključevala v napadalne akcije, prav tako pa je včasih preslabo zapirala prostor v fazi branjenja - ni bilo prave sproščenosti. Ko smo igrali sproščeno, smo lahko videli, da imamo individualno zelo kvalitetne igralce, tehnično dobro podkovane, kar je naša velika priložnost za naprej.«

Kako bi ocenili delo strokovnega vodstva?

Foto: Črtomir Goznik

Robert Furjan, predsednik NK Drava Ptuj: »Izkušnje z Bwinom so več ali manj dobre, vendar je problem v slovenski zakonodaji. Lahko rečem, da Bwinu v poslovanju ni »postlano z rožicami«. Za naš klub je Bwin dobra zgodba, dokler pač traja. Želimo si, da bi trajala še naprej.«

R. Furjan: »Zadovoljni smo predvsem s profesionalizmom, ki ga je uvedel trener Dražen Besek. Trenažni proces je po mojem mnenju takšen, da fantom omogoča napredovanje iz meseca v mesec.«

Marko Kmetec, Marko Grižonič ...

Kakšne nakupe igralcev načrtujete, na katerih igralnih mestih (nadomestilo za Ziliča)?

R. Furjan: »Če bo ostalo vse po starem (situacija z generalnim sponzorjem), potem se lahko precej okrepimo, predvsem v napadalni vrsti. V primeru, da pride do kakšnih koli zapletov, kar ni izključeno, pa lahko povem le, da bomo šli v popolno pomladitev (beri: po-

cenitev!) ekipe.«

Kako daleč so podpisi pogodb z igralci, ki se omenjajo kot možne okrepitve (Kmetec, Grižonič, ...)?

R. Furjan: »Z obema omenjenima smo na nek način dogovorjeni, vendar je to le del zgodbe: če bo zadeva s sponzorjem ostala vsaj na sedanji ravni, kar bo znano v kratkem času, potem bomo hitro podpisali pogodbe, v nasprotnem primeru ne.«

Kakšno je stanje s Pešter-cem?

R. Furjan: »Dalibor je trenutno v fazi rehabilitacije, pred dnevi je prvič hodil brez bergle. Bojim se, da bo obveljala moja prvotna napoved, da se bo težko vrnil na igrišča pred marcem naslednjega leta, čeprav so optimistične napovedi govorile o povratku jeseni.«

Če hočeš biti fit

Če si želiš zabaven dan

Če ti je kolo užitek

bomo poleg njega prodali le še enega igralca. Že Seada bo težko nadomestiti, saj je bil letos drugi strelec lige, imel pa je tudi veliko število asistenc. Tudi Marko Kmetec bo moral pošteno delati za ponovitev tega dosežka.«

Gledalci so se letos začeli v večjem številu prihajati na ptujski Mestni stadion.

R. Furjan: »Glede na igre in uspehe, ki so jih dosegali naši nogometaši, je bilo to še vedno premalo. Zavedamo pa se, da je gradnja pripadnosti klubu dolgotrajen proces, ki ga ni mogoče zgraditi v štirih letih.«

Kako ocenjujete osvojitev državnega prvaka Dom-žalčanov?

R. Furjan: »Tak uspeh je zares neponovljiv, vendar menim, da bodo posledica takšne hitre rasti šele vidne. Nobena hitra rast se zaenkrat še ni dobro končala. Močno upam, da so naslov gradili na trdnih finančnih osnovah.«

Lahko primerjate proračuna Domžal in Drave?

R. Furjan: »Glede na to, da

ima po navedbah v nekaterih medijih Cimerotič 500 evrov plače, potem imamo mi zagotovo večjega (smeh). Vendar vsi, ki delujemo v nogometu, vemo, da so Cimerotič, Rako-vič in še kakšen posameznik zaslužili v preteklem letu več kot vi igralci Drave skupaj.«

Drava ima sedaj pet mladih reprezentantov, poleg Kronavetra, Drevenška in Kelenca (U-21) še Bošnjaka (Hrvaška U-21) in od tega tedna Filipoviča (U-20).

R. Furjan: »Poleg teh skrajno resno predlagamo NZS še eno potezo; mlademu 18-let-nemu Nigerijcu Ogu Johnu naj ponudijo slovenski potni list, saj gre za izreden potencial, ki bo v treh letih dozorel v enega najboljših igralcev v 1. SNL. Z njim smo pred kratkim sklenili petletno pogodbo. Druga dva mlada nigerijska nogometaša - Eugene Obi Ohunta in Endurance Odiri Jonathan - se bosta morala še dokazati.«

Nadaljevanje na strani 16.

V spomladanskem delu se je okoli Drave vrtela množica menedžerjev, ki so se zanimali za ptujske igralce. Kakšno je stanje sedaj?

R. Furjan: »Zaenkrat ni prišlo še do nobenega konkretnega dogovora. Z mojega zornega kota lahko rečem, da nobenemu od teh igralcev, ki se omenjajo, ne bi škodovalo, če bi še vsaj eno leto ostal v Dravi. Če pa bo prišla konkretna in ugodna ponudba za kakšnega našega igralca, pa ga seveda ne bomo ovirali na njegovi športni poti. Žal je zaenkrat v našem okolju še tako, da brez prodaje igralcev ni mogoče preživeti, saj domačih oglaševalcev ni.«

Načrtujete prodajo enega ali več igralcev v tem prestopnem roku?

R. Furjan: »Ker Ziliča tako ali tako nismo mogli zadržati,

»Keku čim prej proste roke«

Vaš komentar stanja okoli slovenske reprezentance (pogovor je nastal pred povratno tekmo Romunija - Slovenija, op. p.).

R. Furjan: »Reprezentanca igra primerno razmeram, ki so jih ustvarili gospodje v NZS. Matjažu Keku je potrebno dati čas in predvsem končno proste roke pri izbiri reprezentance. Če se bo to zgodilo v kratkem času, lahko od njega pričakujemo pozitivne spremembe, saj si nekateri iz te reprezentance zagotovo ne zaslužijo majice z državnim grbom. Tudi v Dravi imamo zrele igralce za našo izbrano vrsto: lahko začnem v obrambi s Prejacem in nadaljujem v zvezni vrsti s Horvatom in Kronavetrom ter napadalcem Ziličem. Vsi so v pretekli sezoni pokazali veliko več, kot nekateri nosilci igre v reprezentanci. Pa še ena pomembna razlika je: vsi ti igralci bi zagotovo dali od sebe vseh 100 odstotkov svoje volje in znanja, saj si zares želijo nastopiti v majici z državnim grbom. To zagotovo ne moremo reči za vsaj polovico sedanje generacije. V Dravi smo že pred časom naredili selekcijo med tistimi, ki želijo delati in tistimi, ki tega ne zmorejo ali ne želijo - na to pot bo moral tudi Kek. Ko bo to storil, bo šla pot naše reprezentance navzgor.«

M A K^ATO f*

www.polimaraton.si

Zabavno fit s kolesom!

Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007

Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji!

Rokomet • Robert Bezjak v Ormožu

»Želim si dres s številko 8«

Nadaljevanje s strani 15.

Naše področje bo imelo sedaj dva prvoligaša - ustvarja se piramida.

R. Furjan: »Ta piramida nastaja zaradi tega, ker ljudje v Zavrču ljubijo nogomet. Tudi če pogledamo novejšo zgodovino NK Drava vidimo, da so jo močno zaznamovali Zavrčani; začel je Miran Vuk, potem se je vključil Marijan Pongrac in v končni fazi tudi jaz. Danes so ljudje iz Zavrča pripeljali klub v 2. SNL: že pred dvema letoma mi je bilo žal, da niso imeli in-frastrukturnih pogojev, sedaj pa se izjemno veselim tega njihovega uspeha. Med Dravo in Zavrčem se bo zagotovo razvilo pristno prijateljsko-partnersko sodelovanje, kjer bomo lahko skupaj naredili veliko koristnega. Če bomo znali naše odnose

Drevenšek do 82. minute

Roka Kronavetra, Marka Dre-venška in Dorisa Kelenca - tri-peresno deteljico NK Drava Ptuj je selektor mlade slovenske reprezentance U-21 Branko Zupan poklical na kvalifikacijsko tekmo za nastop na evropskem prvenstvu v nogometu leta 2009 proti Litvi. Prvi je zaradi poškodbe priprave v Mengšu zapustil že pred tekmo, medtem ko sta Doris Kelenc in Marko Drevenšek bila del slovenske mlade reprezentance do 21. let. Slednji je bil na igrišču v Domžalah v barvi s slovenskim grbom do 82. minute in je zelo pomagal Sloveniji do uvodne zmage proti Litvi z 2:1.

Mladi igralec Drave je igro Slovenije in svojo igro na tej tekmi opisal tako: »Tekmo proti Litvi smo odigrali na razmočenem igrišču, zato je bilo izredno težko kontrolirati žogo. Bili smo boljši nasprotnik, predvsem v drugem delu, zato lahko rečem, da smo zasluženo zmagali. Jaz sem s svojo igro kar zadovoljen; mislim, da sem opravil tisto, kar je od mene zahteval trener Branko Zupan.« Doris Kelenc tokrat ni dobil priložnosti za igro, vendar bo celotni trikotnik Drevenšek, Kelenc in Kronaveter z zavzetim delom zagotovo še dobil svojo priložnost v mladi reprezentanci, ki jo čaka težka pot za nastop na evropskem prvenstvu leta 2009.

Tudi Filipovič v reprezentanci

Nogometaš Drave Ivan Fili-povič si je z odličnimi igrami v dresu Drave prislužil vpoklic v slovensko reprezentanco U-20) Ta bo v sklopu pokala Mirop v sredo gostovala v Seneci pri Bratislavi na Slovaškem.

David Breznik

na osebni ravni izpred dvajsetih let nadgraditi še na poslovni ravni, potem lahko skupaj premikamo gore. V primerjavi z drugim drugoligašem z našega področja - Aluminijem - gre za povsem drugo zgodbo, saj sta v Zavrču zasebni kapital in entu-ziazem posameznikov zaslužna za ta uspeh. Posebej bi čestital mojemu prijatelju Romanu Vuku in županu Zavrča Miranu Vuku ter vsem ostalim, ki so in še sodelujejo v tej pravljici. Če iz završkega gradu pogledaš na športni objekt, se šele vidi, kaj so storili ti ljudje v domačem kraju - to lahko ponosno pokažejo vsakemu prišleku.«

Kakšni so načrti z gradnjo vadbenega centra za mlade nogometaše na Ptuju?

R. Furjan: »Prvo, kar bomo poskušali naredili v nogometnem klubu Drava, je to, da

Obupno!

Ni kaj. Slovenije definitivno ni več na nogometnem zemljevidu Evrope in sveta. To, kar so naši nogometaši pokazali na zadnjih dveh tekmah proti Romuniji, ni podobno ničemur. Sedaj bomo morali precej napeti mišice, če bomo v bodoče hoteli premagovati Andoro, San Marino in podobne reprezentance iz katerih smo se še pred kratkih brili norce, kot o največjih nogometnih »eksotih«.

Tudi povratno srečanje v Temišvar-ju je odkrilo vse slabosti naše igre. Igre? Le te že nekaj časa ni, pa čeprav selektor Kek skoraj vsako srečanje vidi določen napredek v njej. Balkanci so nas povsem nadigrali, na trenutke smo bili videti zelo nebogljeni in celo pomilovanja vredni. Edina sreča pri vsem tem je, da imamo v vratih ta hip vsaj vratarja, ki brani v izjemni formi in se mu tudi zaradi tega v prihodnji sezoni zasluženo obeta Serie A. Mutu in druščina so nam v samo 180 minutah pokazali, kaj je hiter, moderen nogomet ter kako se bori za reprezentančni dres svoje domovine. Le-to je nekaterim našim »virtuozom« španska vas. Res je, da so trenutno igralci iz domovine grofa Drakule od nas, kar se nogometa tiče oddaljeni svetlobna leta in tudi zaradi tega nihče ni pričakoval, da bomo zadnji srečanji dobili, nenazadnje so Romuni celo vodilni na lestvici, toda da bi bila prisotna vsaj borbenost ... Dres z nacionalnim grbom je enim očitno postal odveč oz. nuja, ki je potrebna, da se zagotovi v »hiši mir«. Kako si drugače razložiti dejstvo, da igralci »umirajo« na igrišči, pa ne od borbe in želje po uspehu, ampak od silnih muk, ker morajo igrati za reprezentanco! Spomnimo se: za njo so člani zlate generacije dobesedno orali zelenico. Ah, ti stari dobri časi!. Ob takem trendu (ne)igranja nogometa sedanji reprezentanci ne priporočamo igranja npr. prijateljskih tekem niti z slovenskimi nižjeligaši iz MNZ.

bomo ob prodaji kakšnega igralca poskušali investirati v izgradnjo kampa. V tem trenutku še ne vemo, na kakšen način nam bo to uspelo, vendar potrebujemo svoj kamp; veliko možnost vidimo na zemljišču pri ptujskih Termah. Avstrijska Radgona je na zemljevidu Evrope od nas oddaljena le streljaj, pa se tam zbirajo angleške, nemške in še kakšne ekipe na pripravah. Močno upam in si želim, da bo direktor ptujskih Term Andrej Klasinc - za katerega lahko rečem, da je pravi vizionar - v življenje spravil idejo, da bi ob Termah nastal park s petimi ali šestimi igrišči. To bi pomenilo, da bi na Ptuju lahko gostovale na pripravah podobne ekipe, kot bo 17. t. m. West Bromwich, s katerim bomo odigrali prijateljsko tekmo.«

Jože Mohorič

Glavno je, da selektor Kek vidi napredek, da razširja bazo igralcev in da ugodi vsem zahtevam gospodov iz Čerinove 4. Narod pa ... Leporečenje »gentlemana« Keka nas že dolgo več ne zadovoljuje, taka in drugačna retorika ter izbira besed nikogar več ne pustita ravnodušnega, kajti dokončno nimamo več iger. Kako bo pa s kruhom, pa bomo v bodoče šele videli. Selektor »forsira« ene in iste igralce, ki imajo mesto zacementirano, ne glede na to, da so trenutno v formi, kakršne bi se sramoval vsak nogometaš nižjih starostnih kategorij (Ilič, Komac, Mav-rič ...), v nacionalno vrsto kliče igralce, ki tam nimajo kaj početi (Filekovič, ...), spet drugič išče že vnaprejšnje alibije za morebiten neuspeh ... Kaj pa naše samooklicane zvezde? Obrambna linija počasna, preveč oddaljena od nasprotnika . Ah, bo že bolje, samo da se še malo uigra. Kaj pa naši vrli fantje na sredini igrišča? Ne, tokrat jim res ni šlo, ampak ponavadi igrajo superiorno, tako da bo že naslednjič veliko bolje. Napad? Kaj je to? Tako nekako bi lahko okarakterizirali in najbolj nazorno prikazali bedo naše izbrane vrste v zadnjem obdobju. Morda malce ostro, toda daleč od resnice prav gotovo nismo.

Pogled na lestvico pove vse. Zasedamo predzadnje mesto na lestvici, s samo štirimi točkami iz sedmih tekem! Jeseni pa nas že čaka super der-bi skupine. V Luksemburgu se bomo namreč pomerili s tamkajšnjo vrsto. Če se bo zadnja linija pravočasno uigrala, če bo zvezna vrsta odigrala tako kot zna, če bo napad uspešen, napadalno usmerjen bi lahko morda celo dosegli kakšen gol, po kakšnem čudežu celo remizirali. Tudi minimalni poraz še ne bi bil katastrofa, da bi le selektor Matjaž Kek videl v igri kakšen napredek. Moramo v dobrobit našega žogobrca tudi to mirno prenesti?

Tadej Podvršek

Robert Bezjak, danes 30-let-nik, je svojo rokometno pot pričel pri Veliki Nedelji in se z njo že pri sedemnajstih letih v sezoni 1993-94 uvrstil v 1. A-ligo: „Naša ekipa je takrat bila mlada ter neizkušena in sledila je takojšnja vrnitev v 1. B-ligaško druščino. Čez čas je ta ekipa dozorela in se v sezoni 1999-00 vrnila v elitno druščino, kjer je kar nekaj sezon igrala vidno vlogo," je na začetku našega pogovora obujal spomine Bezjak. Prav v dresu Velike Nedelje je Bezjak v sezoni 2002-03 postal prvi strelec slovenske rokometne scene v 1. A-ligi: "Spomnim se tistih lepih časov. Najprej sem dve sezoni na listi strelcev zasedel tretje mesto, nato pa mi je v sezoni 2002-03 uspel podvig in postal sem prvi strelec lige pred Nenadom Maksicem iz Slovenj Gradca. Brez soigralcev mi seveda ne bi uspelo. Takrat se spomnim, da so moji soigralci bili Podpečan,

V ženskem rokometnem klubu Mercator Tenzor Ptuj so se v torek razšli s trenerjem Mišom Toplakom. V klubu so bili z njegovim delom zadovoljni, saj so letos osvojili dvakrat drugo mesto; v ligaškem in pokalnem tekmovanju.

V igri za Toplakovega naslednika je nekaj imen, vendar so

Planinc, Štruc, Robi Mesarec, Potočnjak, Belec, Trofenik, Šoštarič, Kokol ...," se je spomnil tistih časov Bezjak, ki smo ga ujeli tik pred odhodom v Trebnje: "Pogodba s Trimom mi je potekla 31. maja, vendar sem še vedno na Dolenjskem in treniram zase. Konec junija odhajam na letni odmor, 23. julija pa me že najverjetneje čaka prvi zbor na treningu v Ormožu," je povedal levokrilni igralec.

Skrivnosti torej ni več, Robert Bezjak prihaja v Jeruzalem Ormož. "Lahko potrdim, da prihajam v Ormož. Zadnji dve leti in pol sem prebil v dresu Trima, zdaj pa se vračam v domač kraj in upam, da bomo v Ormožu sestavili dobro ekipo, ki bo v novi sezoni igrala vidno vlogo, kar pomeni uvrstitev v ligo za prvaka. Zelo se veselim vrnitve domov in komaj čakam na nove izzive," je še povedal Bezjak, ki je letos v vrstah Trima dosegel 80 zadetkov ali v

potrebni predhodni pogovori. Cilji ekipe ostajajo v ligaškem delu enaki, v evropskih pokalih pa Ptujčanke ne bodo nastopile. Predsednik ŽRK Mercator Tenzor Ptuj Miran Senčar je ob tem dejal naslednje: »Vsak trener želi imeti na razpolago čim boljše igralke in dosegati čim boljše rezultate. V pogovorih

povprečju okrog tri zadetke na tekmo.

Bezjak je imel tudi nekaj zanimivih ponudb iz tujine: "Res je. Predvsem so mi ponujali odhod v Švico, vendar ni vse zlato, kar se sveti, in odločil sem se, da ostanem v Sloveniji. Mislim, da se nisem napak odločil," je še dejal 183 cm visok rokometaš iz Mihovcev.

O težkih časih, ko mu je zaradi suspenza pri Veliki Nedelji bilo onemogočeno igranje rokometa, ni želel govoriti in pravi, da ko je nastala težava, ni nobena stran reagirala pravilno. Tako je Velika Nedelja izgubila odličnega rokometaša in 1. A-ligaški status, Bezjak pa je bil ob dobro leto igranja.

Novinec v vrstah Jeruzalema si je pred prihodom v Ormož še zaželel: „Veliko zdravja, športnih uspehov in številko 8." Slednja je zaenkrat še prosta in najverjetneje rezervirana za Roberta Bezjaka.

Uroš Krstič

z Mišom Toplakom tako nismo našli skupnega jezika. Bilo je tudi nekaj disciplinskih prekrškov s strani trenerja, zato smo z njim tudi prekinili sodelovanje. Do nesporazuma je prišlo na finalnem pokalnem srečanju z ekipo Krim Merca-torja, Martina Strmšek pa zato ni igrala niti v reprezentanci. Znotraj ekipe je bilo precej napeto in posledično smo sprejeli ta ukrep. O imenih bodočega trenerja zaenkrat še ne morem reči nič določenega, saj smo v pogovorih z različnimi strokovnjaki. Sicer pa ŽRK Merca-tor Tenzor Ptuj stremi k temu, da bi v skorajda enaki zasedbi dosegel podobno uvrstitev v ligaškem delu tekmovanja. Ali bo to drugo, tretje ali katero drugo mesto, pa bomo seveda videli po končanem prvenstvu. Evropski nastopi pa bodo spet aktualni po naslednji sezoni; zavedamo se, da se lahko pokrijemo le toliko, koliko veliko odejo imamo.«

Danilo Klajnšek

Foto: Črtomir Goznik

Mišo Toplak ter Ines Černe-Mlač in Miran Senčar so se znašli na različnih bregovih.

Foto: Primož Belšak

Nogometaši Zavrča so se v letošnji sezoni uvrstili v 2. SNL; k uspehu jim čestita tudi predsednik NK Drava Robert Furjan, ki se veseli sodelovanja z njimi.

Nogomet • Rep. Slovenije

Foto: Črtomir Goznik

Robert Bezjak (levo) je v pretekli sezoni igral za Tlimo Trebnje, v prihodnji pa bo nosil dres Ormoža.

Rokomet • ŽRK Mercator Tenzor Ptuj

Mišo Toplak ni več trener ptujskih rokometašic!

Boks • Pred 23 profesionalnim dvobojem Deajana Zavca

V ponedeljek tehtanje v Europarku

V mariborski dvorani Tabor so v teku zaključne priprave za torkov boksarski spektakel z uradnim imenom Pot na vrh. Na gala boksarskem večeru se bo najboljši slovenski boksar Dejan Zavec pomeril s 23-let-nim Argentincem Danielom

Pot na vrh,

dvorana Tabor Maribor, 12. 6. 2007

Poleg dvoboja Dejan Zavec - Jorge Daniel Miranda v vel-terski kategoriji, bodo gledalci v dvorani Tabor v torek lahko spremljali še šest zanimivih dvobojev.

Med drugim se bosta za lovoriko interkontinentalnega prvaka pomerila v supervelterski kategoriji Čeh Lukaš Konečny (34 zmag, 2 poraza) in Ukrajinec Doman Dzuman (23 zmag, 3 porazi).

Od drugih nastopajočih velja omeniti še naslednje nepora-žene boksarje: Nemca Oliverja Guttla (8 zmag), Čeha Rudolfa Kraja (11 zmag), Poljaka Alek-syja Kuziemskega in Čeha Ladislava Kutila (16 zmag).

Kako do vstopnice?

Vstopnice je mogoče v pred-prodaji kupiti na vseh Petrolovih servisih, v prodajalnah Big Bang, pri agenciji Kompas, v centru Barada in na blagajni dvorane Tabor. Preko spleta si lahko vstopnice rezervirate na naslovu www. eventim.si. Cene za posamezni kos se gibljejo od 15 evrov dalje, največ jih je na voljo za 20 ali 25 evrov. Organizatorji ponujajo tudi t. i. VIP karte, kjer si lahko za 2000 evrov rezervirate mizo s šestimi stoli tik ob ringu.

Foto: Črtomir Goznik

Dejan Zavec (desno) in njegov menežer Ulf Steinfortf sta pred torkovim spektaklom dobro razpoložena.

Mirando - zmagovalec bo postal prvi izzivalec svetovnega prvaka v velterski kategoriji po verziji WBO.

Dejan je seveda že v Sloveniji, kjer s trenerjem Dirkom

Dzemskim pilita še zadnje podrobnosti. »Sedaj delava samo še na natančnosti udarcev in na taktiki, tako bo ostalo vse do dvoboja. Veseli me, da tokrat nimam velikih težav s težo, saj

imam v tem trenutku le kilogram nad dovoljeno mejo. Če se samo spomnim nočne more pred dvobojem z Yeskinom na Ptuju, ko sem imel večer pred tehtanjem štiri kilograme preveč ... «

Uradno tehtanje bo na sporedu v ponedeljek in bo od 15.30 dalje potekalo v mariborskem nakupovalnem središču Europark.

JM

Športno plezanje • Prva letošnja tekma za državno prvenstvo

Markovičeva tik pod vrhom!

Za najboljše slovenske športne plezalce in plezalke se je v nedeljo, 3. junija, v Kranju začela zares domača tekmovalna sezona. Na kranjski steni ali plezališču je bila prva izmed štirih tekem za državno prvenstvo v letu 2007, na kateri je plezalo več kot osemdeset plezalcev in plezalk.

Pri članicah je bilo prijavljenih trinajst tekmovalk, med njimi vse najboljše plezalke, ki Slovenijo zastopajo tudi na tekmah za svetovni pokal. Ptujska športna plezalka Mina Marko-vič (AO PD Ptuj) je ponovno plezala zelo dobro in z drugim mesto dokazala, da sodi v slovenski plezalni vrh. Markoviče-va je v finalu zaostala le za Natalijo Gros (AO Kranj). Ti dve tekmovalki sta bili veliko bolj razpoloženi od konkurentk. Obe sta namreč že v kvalifika-

Mina Markovič je na prvi tekma za DP osvojila 2. mesto.

cijah pokazali odlično pripravljenost, ko sta prišli do vrha postavljene stene; v kvalifikacijah je to uspelo tudi Maji Vidmar (PK Škofja Loka) in Asji Gosar

(ŠD Triumf).

Naš strokovnjak za plezanje Tomo Česen je po tekmovanju podal zanimivo izjavo: »V Sloveniji imamo iz leta v leto več kva-

litetnih športnih plezalk. Poleg reprezentantk, ki so plezale dobro, so se izkazale tudi mlajše tekmovalke, in tako imamo v Sloveniji ponovno nekaj novih plezalnih talentk.'' Pri moških je v konkurenci sedemnajstih najboljših slovenskih športnih plezalcev na prvi tekmi slavil Matej Sova (ŠPO Tržič).

Najboljša športnica mestne občine Ptuj Mina Markovič bo v mesecu juniju nastopila na tekmi svetovnega pokala, zaradi študijskih obveznosti pa je odklonila povabilo na posebno plezalno tekmovanje v Španiji.

Mlada plezalka je z drugim mestom na prvi tekmi sezone za državno prvenstvo osvojila 80 točk. V tem tekmovanju bodo letos še tri tekme in sicer v Kranju, Škofji Loki in Tržiču.

David Breznik

Teniške novičke

DP U-14 • Ptujčani uspešni v dvojicah

Na igriščih TK Litija je pretekli teden potekalo državno prvenstvo v kategorijah igralcev in igralk do 14. leta starosti. Med posamezniki igralci ptujskega kluba Terme Ptuj niso dosegli vidnih uvrstitev (Nuša Lisjak in Urh Krajnc Domiter izpadla v 1. krogu; Urh se je na glavni turnir uvrstil preko kvalifikacij, kar pa ni uspelo Marini Baklan in Aleksu Mundi), zato pa so bili bolj uspešni med dvojicami. Nuša Lisjak se je skupaj z Jasmino Štor (Slovenj Gradec) uvrstila v polfinale, enak dosežek pa je uspel tudi Urhu, ki je igral v paru z Markom Juričičem (Laško). Oba sta v polfinalu izpadla s kasnejšimi zmagovalci.

Drugi finalni turnir RR U-12 •

Nina premagala vse starejše tekmice

V Kopru so na drugem finalnem Round Robin turnirju tekmovala dekleta do 12 leta starosti. V skupini A je odlično nastopala šele 10-letna (!) Nina Potočnik iz TK Terme Ptuj, ki je premagala vse svoje starejše nasprotnice in tako osvojila turnir. V finalu je bila prepričljivo boljša od 1. nosilke, Simone Rejc iz Idrije (6:2, 6:0). Še največ dela je imela Nina v četrtfinalu, kjer se je pomerila s klubsko kolegico Nejo Krajnc-Domiter (6:4, 6:1). Nina je trenutno na 8., Neja pa na 13. mestu lestvice TZS U-12.

TC Luka •

Drugi turnir Plajnšku

V soboto, 2. junija, je bil v tenis centru Luka odigran drugi turnir (v seriji štirih) v kategoriji moški nad trideset let. Zbralo se je 20 igralcev s Ptuja in ostalih krajev severovzhodnega dela Slovenije, ki so se med seboj pomerili po turnirskem sistemu. Poraženci prvega kroga so se pomerili v tolažilni skupini, kjer je v finalu Sebasti-jan Kotnik tesno, ampak zasluženo, premagal Matjaža Vrečka iz Slovenj Gradca.

V glavnem turnirju sta se v finalu srečala Matjaž Plajnšek in Matjaž Šipek (Maribor). Dvoboj je z lepo igro prepričljivo dobil Plajnšek. Omenimo še, da je na turnirju igral tudi bivši član nogometne reprezentance Slovenije Marinko Galič in se prebil vse do četrtfinala, kjer pa je moral priznati premoč kasnejšemu zmagovalcu.

Rezultati: polfinale: Sipek - Puš-nik 1:0 predaja (poškodba), Plajnšek - Hanželič 9:1. Finale: Plajnšek - Šipek 9:4.

Trenutni vrstni red: 1. Plajnšek 24, 2. Pušnik 16, 3. Hanželič 14, 4. Kreutz, Šipek, Kotnik, Šebela 10 točk ...

Naslednji turnir bo 30. junija, zaključni masters pa bo septembra.

JM

Matjaž Plajnšek in Matjaž Šipek, finalista turnirja v TC Luka

Kickboks • Svetovni pokal

Štirje broni za KBV Ptuj

V dneh od 1. do 3. junija 2007 se je v Salsomaggiore Terme (Italija) v organizaciji Yama arashi kluba iz Piacenze in svetovne kickboxing organizacije WAKO odvijal tradicionalni svetovni pokal imenovan Wako world cup »12. best fighter«.

Tekmovanje je potekalo v kickboxingu, in sicer v semi, light in full contactu, v vseh starostnih kategorijah, kot tudi v vseh zvrsteh form.

Selektorska komisija je pod vodstvom selektorja reprezentance Vladimirja Sitar ter pomočnikov Bojana Korošca in Danila Korotaja izdelala širši spisek tekmovalcev, ki naj bi zastopal KBZS na tem tekmovanju. Na tem seznamu je bilo prvotno 50 tekmovalcev, kasneje je sodelovanje zaradi različnih vzrokov odpovedalo nekaj tekmovalcev, tako da je v Sal-somaggiore Terme odpotovalo

premagal drugega finalista. Omeniti velja, da je Tilen še 20 sekund pred koncem borbe vodil za 2 točki in je predvsem zaradi neizkušenosti izgubil dvoboj, a je vseeno 3. mesto velik uspeh.

Naslednje 3. mesto je za Ptujčane v konkurenci 35 tekmovalcev v kategoriji mladincev do 63 kg osvojil Matic Be-denik. Matic je v 1. krogu premagal Davida Conte (Italija), v. 2. krogu Radoslava Radovskega (Polska), v četrtfinalu Balasza Hartmanna (Madžarska). V po-lfinalu pa je po izenačini borbi Matic izgubil proti domačinu Occhiatu Giusepeju in tako osvojil odlično 3. mesto.

Aleksander Kolednik je v kategoriji do 69 kg med člani v konkurenci 40 tekmovalcev osvojil prav tako odlično 3. mesto. Sandi je po vrsti premagal Domeni Spereta (Anglija),

Ptujska ekipa na tekmi svetovnega pokala v Italiji.

42 tekmovalcev, ki se jim je pridružilo še 12 tekmovalcev, ki so jih v dogovoru s selektorsko komisijo in KBZS prijavili klubi, in 5 spremljevalcev.

Klub borilnih veščin Ptuj je tokrat sodeloval kar z 8 tekmovalci in naredil zgodovinski uspeh, saj je v tako močni konkurenci osvojil štiri 3. mesta. Prvi kolajni sta osvojila Luka Vindiš in Tilen Abraham v kategoriji kadetov do 47 kg. Luka je premagal Petra Kon-stantinova iz Grčije in Donato Ciurlia iz Italije. V polfinalu pa je izgubil proti Matew Murder-ju iz Irske in tako osvojil odlično 3. mesto.

Tilen Abraham je po predaji nasprotnika v 1. krogu v četrtfinalu premagal Cahira McConnerja iz Irske, v polfina-lu pa je po izredno izenačeni in težki borbi šele po dveh podaljških izgubil za točko proti tekmovalcu iz Madžarske, ki je je potem v finalu brez težav

Michelangela di Beo (Italija) in Dimitria Memmos (Grčija). V polfinalu pa je Sandi izgubil proti Andreu Luccese (Italija).

Ostali tekmovalci iz Ptuja so imeli manj sreče. Filip Ja-nžekovič in Adriana Korez sta izgubila v 1. krogu. Sabina Kolednik in Nadja Šibila pa sta vsaka premagala eno nasprotnico in nato izgubile v 2. krogu.

Po izjavi organizatorja je na tokratnem tekmovanju za Svetovni pokal sodelovalo 1900 tekmovalcev iz 28 držav. Ob prisotnosti svetovnih, evropskih prvakov, zmagovalcev svetovnih pokalov in drugih mednarodnih turnirjev imajo rezultati naših tekmovalcev vsekakor določeno težo in so pokazatelj njihove forme oz. pripravljenosti.

Na tekmovanju sta sodila tudi Marjan Šibila iz Ptuja in Tončka Kaluža iz Ormoža.

Franc Slodnjak

Selektor Vladimir Sitar: »Rezultati na tej tekmi za Svetovni pokal so odlični ter toliko vrednejši, saj se je večina tekmovalcev morala prebiti kar čez nekaj krogov oz. borb, da je prišla do kroga, ki je vodil do medalje. Sicer pa o tem govori samo število prisotnih tekmovalcev, med ostalim je tokratni svetovni pokal potolkel lanski rekord prisotnih tekmovalcev (1650).

Pripomniti velja, da tu niso bili prisotni nekateri naši tekmovalci, kandidati za člane reprezentance, ki so že posegali po medaljah na tako velikih turnirjih, saj bi z njihovo pomočjo bil uspeh najbrž še večji.

Vsekakor je rezultat nekaterih kandidatov za reprezentante v kadetskih, juniorskih in članskih kategorijah razveseljiv, kajti ustvarja se jedro ekipe, državne reprezentance, ki bo nastopila na Svetovnem kadetskem in juniorskem prvenstvu v semi, light in formah, ki bo letos nastopala na Svetovnem prvenstvu WAKO organizacije jeseni na Portugalskem in Beogradu ter na mladinskem evropskem prvenstvu na Portugalskem."

Foto: FS

Atletika • Zenica in Slovenska Bistrica

Horvat na meji enajstih sekund

Miting prijateljstva v Zenici

V soboto je v Zenici v Bosni in Hercegovini potekal tradicionalni miting mladinskih reprezentanc poimenovan Miting prijateljstva, na katerem je nastopilo veliko reprezentanc: Bosna in Hercegovina, Turčija, Bolgarija, Srbija, Hrvaška in Slovenija. Barve slovenske reprezentance sta branila dva člana Atletske kluba Keor Ptuj - Mitja Horvat in Laura Paj-tler. Zelo se je izkazal Horvat, ki je v teku na 100 metrov za slabi dve desetinki sekunde izboljšal svojo najboljšo znamko. Z rezultatom 11,01 sekunde, ki je v močni konkurenci pomenilo četrto mesto, se je zelo

približal magični meji enajstih sekund teka na 100 metrov za mlajše mladince. S tem se je tudi približal normi za nastop na svetovnem prvenstvu za mlajše mladince, ki znaša 10,90 sekunde na 100 metrov. Še nekoliko več možnosti za dosego norme pa ima v teku na 200 metrov (22,40 sekunde). Pajtlerjevi se tokrat v Zenici ni vse izšlo po načrtih - zaradi utrujenosti je na 800 metrov tekla nekoliko slabše od pričakovanj. Na koncu je bila četrta z rezultatom 2 minuti in 15,91 sekunde.

Štajerski pokal v mnogoboju

Isti dan je v Slovenski Bistrici

potekalo tudi drugo tekmovanje od treh v okviru Štajerskega pokala v mnogoboju. Člani Atletske šole Mirka Vindiša so bili po številu uvrstitev med prve tri takoj za mariborskim AK Poljane. V desetih starostnih kategorijah (po pet pri fantih in dekletih) so Ptujčani usvojili enajst uvrstitev med prve tri. Pri pionirjih U-16 je v četveroboju zmagal Jure Jere-nec, tretji je bil Goran Emeršič. Pri dekletih v isti kategoriji sta drugo in tretje mesto zasedli Karin Pernat in Nuša Turk. V kategoriji U-14 sta tretji mesti zasedla Domen Vidovič in Nast-ja Klajnšek. Med letniki U-12 je bil Mark Drevenšek tokrat tretji. Obe zmagi pa sta šli na Ptuj v kategoriji U-10. Pri fantih je

Maja Bedrač, nadarjena mlada atletinja

zmagal Boštjan Nahberger,

tretji je bil Miha Kovač, pri dekletih pa je prvo mesto »rezervirano« za Majo Bedrač, ki je ponovno premočno zmagala, tretja pa je bila Živa Šuta.

UE

Nogomet m 2. SML, 2. SKL, U-14, U-16

2. SML - vzhod

Dravaši skupno peti!

Tekmovanje so v tej sezoni zaključili tudi mladinci in kadeti v 2. SML in 2. SKL - vzhod. Prvo mesto je v skupnem seštevku premočno osvojila Mura 05 iz Murske Sobote, ki se tako po letu dni igranja v drugoligaški konkurenci vrača v prvo slovensko mladinsko in kadetsko nogometno ligo. V NŠ poli Drava so si sicer želeli višje uvrstitve, vendar so v skupnem seštevku točk osvojili peto mesto (mladinci so bili četrti, kadeti pa peti), kar je bilo v tem trenutku realno stanje.

Rezultati 26. kroga: NŠ Poli Drava - Slovenj Gradec 3:0 b. b. (gostje niso prispeli na tekmo), Get Power Šampion - Nissan Ferk Jarenina 0:2, Krško - Zreče 3:0, Mura 05 - Trgovine Jager 3:0, Pohorje - Bistrica 2:2, Ljutomer - Šmartno 1928 5:0.

1. MURA 05 26 22 1 3 77:26 67

2. NAFTA 25 19 4 2 121:16 61

3. FERK JARENINA 26 18 2 6 78:28 56

4. NŠ POLI DRAVA 26 17 0 9 94:43 51

5. G. P. ŠAMPION 26 16 3 7 58:34 51

6. KRŠKO 26 14 2 10 66:37 44

7. TRGOV. JAGER 26 13 4 9 75:51 43

8. ZREČE 26 11 2 13 52:55 35

9. MALEČNIK 25 8 1 16 53:59 25

10. ŠMARTNO 26 7 4 15 37:78 25

11. POHORJE 26 6 6 14 32:68 24

12. LJUTOMER 26 6 3 17 52:84 21

13. BISTRICA 26 5 4 17 43:128 19

14. SLOV. GRADEC 26 0 2 24 12:143 2

■V- , ^ -6U

¡S 1 H

Visoka zmaga kadetov NŠ Poli Drave za zaključek sezone 2006-07

2. SKL

Rezultati 26. kroga: NŠ Poli Drava - Slovenj Gradec 9:0, Get Power Šampion - Nissan Ferk Jarenina 4:0, Krško - Zreče 3:0, Mura - Trgovine Jager 3:0, Pohorje - Bistrica 8:0, Ljutomer - Šmartno 1928 3:1.

1. MURA 05 2 6 24 2 0 105:12 74

2. G. P. ŠAMPION 26 17 5 4 67:22 56

3. FERK JARENINA 26 14 6 5 64:31 48

4. NAFTA 25 15 2 8 80:45 47

5. NŠ POLI DRAVA 26 14 5 7 55:31 47

6. LJUTOMER 26 14 5 7 58:37 47

7. POHORJE 26 12 3 11 67:37 39

8. BISTRICA 26 9 9 8 63:48 36

9. KRŠKO 26 9 4 13 41:44 31

10. MALEČNIK 25 8 6 11 47:53 30

11. TRGOV. JAGER 26 6 6 14 40:55 24

12. ZREČE 26 7 3 16 27:60 24

13. ŠMARTNO 26 3 2 21 19:82 11

14. SLOV. GRADEC 26 0 0 26 10:186 0

SKUPNA LESTVICA 2. SML IN 2. SKL

NS Poli Drava: Kocen (Cafuta), Vinkovič, Majcen, Marko Roškar (Ostroško), Marko Roškar, Ljubec, Jazbec (Simonič), Krajnc, Hauptman (Feguš), Matjašič in Pauko (Pal). Trener: Damjan Vogrinec.

Liga - U iS

Mali nogomet

PRL SLOfutsal.com Juršinci Poletna liga Sv. Tomaž

Rezultati 1. kroga: ŠD Polenšak

- KMN Vitomarci 3:0, Puch - Bar Žabica 2:3, Remos - Kuki dom 7:2, Car Max - KMN Juršinci 4:2, Bramac

- Vinogradništvo Toplak 3:2. Prost Mit mau.

Rezultati 2. kroga: KMN Juršinci

- Bramac 4:3, Kuki dom - Car Max 4:0, Bar Žabica - Remos 1:0, KMN Vitomarci - Puch 2:1, KMN Mit mau

- ŠD Polenšak 4:0. Prosto Vinogradništvo Toplak.

1. BAR ŽABICA 2 2 0 0 4:2 6

2. REMOS 2 10 1 7:3 3

3. MIT MAU 1 1 0 0 4:0 3

4. BRAMAC 2 10 1 6:6 3

5. KUKI DOM 2 10 1 6:7 3 5. KMN JURŠINCI 2 10 1 6:7 3

7. KMN VITOMARCI 2 10 1 2:3 3

8. ŠD POLENŠAK 2 10 1 3:4 3

9. CAR MAX 2 10 1 4:6 3

10. VIN.TOPLAK 10 0 1 2:3 0

11. P. SAKUŠAK 2 0 0 2 3:5 0

Rezultati 4. kroga: Bar pri križu Velika Nedelja - PGD Ključarovci 2:4, Inox ograje - Koračice 0:5, Brckova ulica Tomaž - TRS Trnovci Rucmanci Savci 6:1, Pršetinci - ŠIT Študentje iz Tomaža 6:3.

1. KORAČICE 4 4 0 0 18:3 12

2. PGD KLJUČAR. 4 3 0 1 17:13 9

3. PRŠETINCI 4 2 11 21:19 7

4. BAR PRI KRIŽU 4 112 17:13 4

5. TRS 4 112 13:18 4

6. INOX OGRAJE 4 112 18:26 4

7. BRCKOVA ULICA 4 1 0 3 13:18 3

8. ŠIT 4 10 3 12:19 3

Pari 5. kroga, 8. 6. 2007: PGD Ključarovci - Brckova ulica Tomaž (ob 19.00), ŠIT Študentje iz Tomaža

- Bar pri križu Velika Nedelja (ob 19.50), Koračice - Pršetinci (ob 20.40), TRS Trnovci Rucmanci Savci

- Inox ograje (ob 21.30).

UK

1. MURA 05

2. NAFTA

3. G. P. ŠAMPION

4. FERK JARENINA

5. NŠ POLI DRAVA

6. KRŠKO

7. LJUTOMER

8. TRGOV. JAGER

9. POHORJE

10. ZREČE

11. MALEČNIK

12. BISTRICA

13. ŠMARTNO

14. SLOV. GRADEC

S2 46 a

SG a4 6

S2 aa 8

S2 a2 8

S2 a1 S

S2 2a 6

S2 2G 8 S2 19 1G

S2 18 9

S2 18 S

SG 16 7 S2 14 1a

S2 1G 6

S2 G 2

a 182:38 141 1G 2G1:61 1G8

11 12S:S6 1G7

12 142:S9 1G4 16 149:74 98 23 1G7:81 2411G:121 2ai1S:1G6 2S 99:1GS 29 79:11S 271GG:112 2S 1G6:176 36 S6:16G SG 22:329

7S 68 67 6a S9 SS SS a6 2

NŠ Poli Drava - Slovenj Gradec 9:0 (1:0)

Strelci: 1:0 Ljubec (28), 2:0 Matjašič (47), 3:0 Krajnc (57), 4:0 Krajnc (60), 5:0 Vinkovič (63), 6:0 Pal (67), 7:0 Matjašič (69), 8:0 Matjašič (75) in 9:0 Feguš (78).

Rezultati 18. kroga: Ljudski vrt - Krka 1:12, Senožeti Vode - Skale Inter 2:7, Pomurje - Maribor 6:2, Slovenj Gradec - Livar Slovan 0:1.

1. KRKA 16 14 2 0 83:10 44

2. POMURKE 16 12 0 4 116:22 36

3. KAMEN JERIČ 16 9 2 5 47:34 29

4. SLOV. GRADEC 16 7 2 7 27:31 23

5. MARIBOR 15 7 1 7 59:51 22

6. ŠKALE INTER 16 7 1 8 40:53 22

7. LJUDSKI VRT 16 5 2 9 47:75 17

8. LIVAR SLOVAN 16 3 0 13 13:83 9

9. SENOŽETI VODE 15 1 2 12 17:90 5

Ljudski vrt - Slovenj Gradec 1:12 (1:4)

Strelka za Ljudski vrt: Martina Potrč v 20. minuti.

Ljudski vrt: Murko, Fras, Grdina, Jaušovec, Najvirt, Pukšič, Arnuš, Vrečar, Janžekovič, Nežmah in Potrč. Trener: Aleš Huzjak.

Danilo Klajnšek

Športni napovednik

Motociklizem

V nedeljo v Hajdošah motoristi

V nedeljo bo na kartodromu v Hajdošah potekala 1. dirka za državno prvenstvo s skuterji in motorji. Tekmovalci bodo nastopili v kategorijah skuter - SM-125 ccm, SM-450 in razredu open. Prva dirka bo v nedeljo na sporedu ob 12. uri, druga pa se bo pričela ob 14.30.

Golf

Matjaž Gojčič na Europe touru na Dunaju

Najboljši slovenski igralec golfa Matjaž Gojčič od četrtka, 7. junija, nastopa na najmočnejšem avstrijskem turnirju, kamor se je uvrstil z zmago na kvalifikacijskem turnirju. Na Dunaju se bo štiri dni merilo preko 150 golfistov iz vsega sveta. Matjaž Gojčič je dosegel velik uspeh že z uvrstitvijo na ta turnir, kjer pa bo poskušal vse, da bi se po dveh dneh uvrstil med 70 najboljših, ki bodo tekmovanje nadaljevali tretji in četrti dan.

Rokomet

Prijateljski turnir na Ptuju

V soboto, 9. junija, od 9. ure naprej Moški rokometni klub Drava organizira prijateljski turnir, na katerem bodo sodelovale ekipe Arcon-ta iz Radgone, Gorišnice Moškanjc in Drave iz Ptuja.

Atletika

Atletski pokal Slovenije

V soboto, 9. junija, in v nedeljo, 10. junija, bo v Celju atletsko tekmovanje za Atletski pokal Slovenije, na katerem bodo nastopili atleti in atletinje iz Atletskega kluba Keor iz Ptuja.

Košarka

Turnir trojk

Športno društvo Panorama Ptuj v soboto, 9. junija, na igrišču na Vičavi organizira rekreacijski turnir trojk v košarki. Turnir se začne ob 10. uri. Prijavnina znaša 25 evrov. Najboljše ekipe bodo prejele nagrade v vrednosti 70 %% zbrane prijavnine, najboljše tri pa čakajo tudi pokali.

Nogomet

Končnica veteranske lige MNZ Ptuj

V nedeljo, 10. 6., bo v Stojncih potekal zaključni turnir za veterane, na katerem se bodo pomerile najboljše štiri ekipe iz ligaškega dela tekmovanja: po dve najboljši iz vzhodne in zahodne skupine.

Tekma za 3. mesto (ob 15.00): Boč - Gorišnica.

Tekma za 1. mesto (ob 17.00): Stojnci - Hajdina.

Turnir v Podvincih

NK Podvinci prireja v soboto, 9. junija, s pričetkom ob 16. uri turnir v malem nogometu. Prijavnina znaša 40 evrov in se poravna na dan žreba, ki bo 8. junija ob 20. uri na igrišču NK Podvinci. Organizator je pripravil lepe denarne nagrade. Informacije: Boštjan: 031 839 814, Robi: 051 343 766.

dk, db, jm

Kolesarstvo

Generalka pred slovensko pentljo

Kolesarji Perutnine Ptuj bodo ta konec tedna nastopili na šesti dirki za veliko nagrado Triberg-Schwarzwald v Nemčiji. V treh nastopih, ki so jih zbrali v preteklih letih, so lani z zmago dosegli največ. Golčerje-vo prvo, Miholjevičevo tretje in četrto mesto Matije Kvasine bodo letos branili pred zvezdniki kot so Stefan Schumacher in Davide Rebellin (vodilni v Pro touru vse do dirke po Italiji) oba iz moštva Gerolsteiner, Steffenom Wesemannom (tretji iz letošnje dirke Pariz-Roubaix). Zraven tega bodo morali premagati še 121 drugih kolesarjev.

Za najtežjo enodnevno klasiko v Evropi (139,2 kilometra in 3222 metrov višinske razlike) vodja ptujskega moštva ni imel težkega dela pri izbiri tekmovalcev. Nastopili bodo Mitja Mahorič, Rado Rogina, Matija Kvasina, Kristjan Burasek, Andrej Omulec in Gregor Gazvoda. »Lahko bi jih nastopilo osem, a za tako težko dirko potrebujemo le tiste, ki so dobri v vožnji v klanec,« je dejal Glivar.

»Tudi letos ne razmišljamo o ničemer drugem kot o zmagi. Zagotovo bo drugače kot v preteklosti, ko nas tekmeci sploh niso jemali resno, tudi po predlanskem letu ne, ko je Mahorič prehitel Ullricha. Lani smo imeli tri med prvimi štirimi, dvignili smo ogromno prahu. Dirkali bomo brez taktike, želim videti razmerje med kolesarji, zagotovo je to generalka pred dirko po Sloveniji,« je še dodal »dirigent« perutninarjev.

Letos bo nastopilo sedemnajst moštev, od tega dve (Gerolsteiner in Unibet.com) iz najvišjega svetovnega razreda Pro tour. Izjemno močno konkurenco podobno tisti iz prejšnjih let bo sestavljalo še devet Procontinental ter šest Continental ekip.

UG

MEDNARODNA MOTOCIKUSTICNA DIRKA KARTODROM HAJDOŠE

v nedeljo, 10. junija Trening od 9.00 do 11.35 ure 1. DIRKA ob 12.00 uri 2. DIRKA ob 14.30 uri

Foto: UE

Foto: DK

Kolesarstvo • KK Bike Ek Haloze 2002

Natalija Versic državna prvakinja

Za kolesarji KK Bike Ek Haloze 2002 je spet naporen vikend v tekmovanju za Pokal Slovenije. V soboto, 2. 6. 2007, je bil na koledarju dirk kronometer v Krškem, v nedeljo, 3. 6. 2007, pa še cestna dirka na dirkališču v Logatcu, ki je štela za državno prvenstvo slovenskih kolesarjev amaterjev. Glede na pričakovane rezultate so se tekmovalci sami odločili, katere dirke se bodo udeležili. Tako so v soboto na krškem kronometru startali Andreja Bezjak, Miha Vantur, Andrej Guček, Vojko Kosič in Franc Frangež, ki so bili po koncu dirke zadovoljni z doseženim. Miha Vantur je že tretjič v sezoni zmagal, Andreja Bezjak in Andrej Guček pa sta, vsak v svoji kategoriji, dosegla drugi mesti. Po točkah za PSLO sta posegla tudi Franc Frangež in Vojko Kosič, ki s svojimi rezultati dajeta pomemben prispevek h končni razvrstitvi moštva v točkovanju za PSLO.

V nedeljo so se pomembne cestne dirke udeležili Natalija

Natlija Veršič na stopnički za zmagovalce

Foto: Marjan Veršič

Veršič, Andreja Bezjak, Miha Vantur, Iztok Robič, Branko Veršič ter Andrej Guček in Matic Robič. Dirka je potekala na moto dirkališču v Logatcu. Tekmovalci so vozili v krogih po 2,5 km. Vsak krog je imel 10 zahtevnih ovinkov, na ravninah pa se je razvijala visoka hitrost. Prav v vseh kategorijah

je bila ob koncu dirke povprečna hitrost nad 40 km/h, kar je v amaterskem kolesarjenju zavidanja vredna hitrost.

Največ veselja ob dobrem rezultatu je imela zagotovo Natalija Veršič. S tvegano vožnjo je premagala vso žensko konkurenco. Natalija je s tem rezultatom prvič v svoji karieri

Šolski šport • Rokomet

Medobčinski prvak OŠ Ljudski vrt

V organizaciji OŠ Cirkovce in ŠZ Ptuj so v tem kraju, ki ima bogato in dolgo športno tradicijo, izvedli finale medobčinskega prvenstva v rokometu za deklice petega in šestega razreda. Nastopile so ekipe OŠ Ljudski vrt, OŠ Gorišnica, OŠ Dornava in OŠ Cirkovce.

Na koncu so prepričljivo sla-

vile učenke OŠ Ljudski vrt, ki so v finalu premagale svoje so-vrstnice iz Gorišnice. Prvi dve ekipi sta se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Na tekmovanju je bil prisoten tudi predstavnik ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, kar je za nadaljnji razvoj tega športa na našem področju seveda zelo pomembno.

Tekmovanje je sicer potekalo zelo tekoče, za kar je poskrbel športni pedagog na OŠ Cirkov-ce Ljubo Gaiser, ki pa je imel dobre sodelavce v učencih in učenkah. Športna dejavnost na tej šoli je v zadnje času zelo razvejana, dobre rezultate učenci dosegajo predvsem v rokometu, atletiki in namiznem tenisu.

Zmagovalna ekipa OS Ljudski vrt

postala državna prvakinja in se oblekla v kolesarski dres državne prvakinje, ki ga podeljuje Kolesarska zveza Slovenije. S tem je bila zagotovo poplačana za ves svoj trud, saj se je vso sezono še posebej pripravljala prav na to tekmo, v kateri je lahko pričakovala najboljši rezultat v sezoni. Medaljo državnega prvenstva je s tretjim mestom prejel še Miha Vantur, ki je sicer od dirke pričakoval več, vendar se le-ta ni razpletla povsem po njegovih pričakovanjih. Z odličnimi vožnjami so bili lahko zadovoljni še Andreja Bezjak, Iztok Robič in Branko Veršič. Slednja bi lahko z malo boljšo taktiko prav tako posegla po uvrstitvah med prve tri, saj sta bila ves čas dirke med vodilnimi. Boljši mesti sta izgubila v zadnjem krogu dirke oz. v zaključnem sprin-tu tekmovalcev. Žal sta morala zaradi zdravstvenih težav odstopiti Andrej Guček in Matic Robič. V skupni razvrstitvi točkovanja za Pokal Slovenije sta Miha Vantur in Natalija Veršič, v svojih kategorijah, po šestih dirkah v sezoni 2007, še zmeraj vodilna v skupni razvrstitvi točkovanja.

Danilo Klajnšek

Rezultati:

OŠ Ljudski vrt - Dornava 12:10, Gorišnica - Cirkovce 12:6.

Za 3. mesto: OŠ Cirkovce - OŠ Dornava 9:7.

Za 1. mesto: OŠ Ljudski vrt - OŠ Gorišnica 21:11.

Postave ekip:

OS Ljudski vrt: Tina Tunpej, Mihaela Sagadin, Rebeka Vogrin, Lara Sto-ger, Maruša Reš, Klara Gaberc, Larisa Popošek, Špela Horvat, Ana Tepeš, Laura Furhman, Tjaša Bratušek, Eva Zorko, Tjaša Šalamun, Kaja Kostanje-vec. Športni pedagog: Mojca Gramc.

OS Gorišnica: Rebeka Kovačec, Katja Vincek, Sara Murkovič, Aljana Cvetko, Valentina Golob, Urška Jurič, Tjaša Ljubec, Špela Bezjak, Valentina Matjašič, Tadeja Vaupotič, Timoteja Petrovič, Anja Hribar, Sanja Krajnc in Eva Vojsk. Športni pedagog: Gorazd Šket.

OS Cirkovce: Maša Pišek, Nika Dovnik, Tjaša Draškovič, Ines Unuk, Tina Draškovič, Ana Lah, Mojca Hergan, Manuela Golob, Tjaša Čelan, Tina Težak, Anja Peršuh, Monika Gradišnik in Saša Godec. Športni pedagog: Ljubo Gaiser.

OŠ Dornava: Nuša Horvat, Evelina Ratek, Sandra Tašner, Sintia Tomanič, Brigita Jevšenak, Saška Kolar, Urša repič, Katja Grabar, Sandra Šoštarič, Valentina Maroh, Amadeja Čuš, Monika Škofič, Lucija Škofič in Danijela Kovačec. Športni pedagog: Dušan Koren.

Danilo Klajnšek

Judo • Bežigrad 2007

Dve zmagi za Urško

Ljubljana, 2. 6. 2007. Na letošnjem mednarodnem turnirju za pokal Bežigrada in Športne zveze Ljubljana je nastopilo veliko število tekmovalcev iz Srbije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Češke, Poljske in Slovenije. Za seštevek točk v slovenskem pokalu so se potegovali starejši dečki, deklice, kadetinje in mladinke. Med kadetinjami in mladinkami so prevladovale Dupleške tekmovalke, med starejšimi dečki pa Poljski ju-doisti.

Urška Urek (JK Drava

Ptuj) je osvojila maksimalno število točk za slovenski pokal

med kadetinjami in mladinkami, saj je osvojila dve 1. mesti v najtežji kategoriji. Pri kadetih je nastopal še Blaž Klajderič in izpadel v prvem krogu. Med starejšimi dečki je Tilen Vidovič tudi tokrat klonil v finalu in se moral zadovoljiti z 2. mestom. Tokrat je nastopal v višji kategoriji do 66 kg in uvo-

doma ugnal koroška borca Le-bara in Koštomaja, v finalu pa ga je ugnal Mulec iz Dupleka.

Za JK Gorišnica je pri kade-tinjah in starejših deklicah bila dvakrat bronasta Tanja Kociper do 57 kg, Anja Petek pa je bila 3. v kategoriji kadetinj do 70 kg.

Sebi Kolednik

Urška Urek (JK Drava Ptuj)

Rezultati:

Mladinke: -52 kg: 1. Tajda Ketiš , 2. Katja Senekovič, 3. Polona Lampe

- vse Duplek; +78 kg: 1. Urška Urek - Drava Ptuj.

Kadetinje: -52 kg: 2. Jasna Škofič - Duplek; -57 kg: 1. Katja Senekovič - Duplek, 2. Polona Lampe - Duplek, 3. Tanja Kociper - Gorišnica; -70 kg: 3. Anja Petek - Gorišnica; +70 kg: 1. Urška Urek - Drava Ptuj.

St. dečki: -38 kg: 3. Tilen Pulko - Impol; -42 kg: 5. Žiga Zafošnik - Im-pol; -55 kg: 5. Marcel Rak - Impol; -60 kg: 1. David Volčič - Oplotnica; -66 kg: 1. Tadej Mulec - Duplek, 2. Tilen Vidovič - Drava Ptuj; +73 kg: 1. Vito Dragič - Impol, 2. Marijo Potisk - Impol. St. deklice: -52 kg: 4. Mojca Vek - Impol; -57 kg: 3. Tanja Kociper

- Gorišnica.

Športne novičke

Veter v laseh - S športom proti drogi

ŠD Cirkovce in OŠ Cirkovce sta v domačem kraju izvedla akcijo »Veter v laseh, s športom proti drogi«. Na športnih igriščih ob OŠ Cirkovce se je zbralo preko 320 učencev in učenk iz OŠ Kidričevo, podružnične šole Lovrenc in OŠ Cirkovce, ki so se preizkušali v raznih športnih disciplinah, oz. igranju, gibanju in sproščanju, kar je tudi osnovni namen te akcije v Sloveniji. Zato gre pohvala vsem, ki so sodelovali, predvsem pa tistim, ki so to izvedli. Očitno je, da se je ta akcija v Sloveniji na osnovnem nivoju zelo dobro prijela, v prihodnosti bi jo lahko še nadgradili.

Utrinek s športnih prizorišč ob OŠ Cirkovce

Motokros • 4. dirka za DP

V Slovenj Gradcu je potekala četrta dirka za državno prvenstvo v motokrosu.

V razredu do 125 ccm sta nastopila tudi Peter in Kristjan Tadič.

V vožnji za trening je bratoma dobro kazalo, saj je bil Peter sedmi, Kristjan pa dvanajsti, kar je bil dober obet za dve dirki v konkurenci. Le malokdo pa je vedel, da sta imela oba zdravstvene težave. V prvi dirki je bil Peter Tadič na koncu sedmi, njegov brat Kristjan pa je odstopil. V drugi vožnji je Kristjan osvojil trinajsto mesto, Peter pa ni dokončal dirke.

Namizni tenis • Mladi Ptujčani spet uspešni

Minuli konec tedna je v Komendi potekalo kadetsko državno prvenstvo v namiznem tenisu. Udeležili so se ga štirje člani NTK Ptuj. Najuspešnejši je bil Luka Krušič, saj je domov prinesel bron v parih s Timom Zajcem (Melamin Kočevje).

V polfinalu sta se pomerila s kasnejšima zmagovalcema Janom Žibretom in Andražem Vovkom (oba Sobota) ter izgubila 0:3. Tudi Alen Ber je bil uspešen v paru z Andražem Veronikom (Prevent), saj sta se uvrstila v četrtfinale, kjer sta klonila proti drugouvrščenemu paru - Gorazdu Horvatu in Tomažu Pelcarju (Kema) 1:3. Mlada igralca iz Cirkovc Darko Hergan in Žan Napast sta v prvem krogu klonila proti paru Tilen Drnovšek in Dino Hankušič iz Velenja.

V konkurenci posameznikov je bil za Luka in Alena usoden Jurij Zdovc (Rakek), saj je v osmini finala najprej premagal Alena, nato pa v četrtfinalu še Luka. Žan Napast je bil v svoji predtekmovalni skupini tretji in se ni uspel uvrstiti v finalni del turnirja, medtem ko je to uspelo Darku Herganu, ki je bil v svoji predtekmovalni skupini drugi in je nato v prvem krogu izgubil z Miho Flajsom (Olimpija).

Kolesarstvo • Komperšak zmagal v Kranju

Minuli vikend je bil Kranj v znamenju kolesarstva. Zelo zadovoljni so v TBP Lenart, saj je Simon Komperšak v kategoriji dečki B zmagal za VN Kranja. Tako je ta mladi kolesar, ki je sredi maja v Komendi osvojil naslov državnega prvaka, zmagal tudi na dirki za VN Lenarta, še enkrat potrdil svojo kvaliteto, ki je povezana s talentom in trdim delom. Preostale uvrstitve mladih kolesarjev TP Lenart pa so bile v Kranju naslednje: 8. mesto Marko Pavlič (dečki A), 6. mesto Andrej Rajšp (mlajši mladinci).

Simon Komperšak (TBP Lenart)

Kolesarstvo • Loški kolesarski dan

Kolesarski klub Rogla je v nedeljo, 27. maja 2007, izvedel dve kolesarski dirki za Pokal Slovenije v enem dnevu, kar je novost v tekmovanjih amaterskih kolesarjev. V dopoldanskem delu je najprej potekal kronometer na zahtevni 10,5 km dolgi progi z višinsko razliko skoraj 100 metrov. Kronometra se je udeležilo 9 kolesarjev KK Bike Ek Haloze 2002, ki nadaljujejo z odličnimi rezultati v tej sezoni. Tokrat se je najbolj izkazal Andrej Guček, ki je zmagal v kategoriji Master A, z absolutno najboljšim časom vseh kategorij tekmovalcev. Z doseženim so zadovoljni tudi ostali tekmovalci, saj sta Andreja Bezjak in Natalija Veršič, vsaka v svoji kategoriji žensk dosegli 3. mesti, med prvih deset tekmovalcev pa so bili uvrščeni še Branko Veršič - 4. mesto, Miha Vantur - 5. mesto ter Zvonko Hasemali - 6. mesto.

Po krajšem odmoru so tekmovalci nadaljevali z ekipno tekmo v vzponu. Tekmovalci iz Ptuja so sestavili tri ekipe. Prva ekipa v sestavi Peter Strašek, Natalija Veršič, Miha Vantur in Mario Vračič je zasedla skupno odlično 3. mesto. Tekmovalci so posamezno v svojih kategorijah osvojili naslednja mesta: Peter Strašek in Natalija Veršič 1. mesti, Miha Vantur je bil v svoji konkurenci 3., Mario Vračič pa je zasedel posamično odlično 4. mesto, kar je zadoščalo za osvojeno skupno 3. mesto, kar spada med večje uspehe kluba v zadnjem obdobju. Točke v klubskem točkovanju za Pokal Slovenije je osvojila še druga postava Ptujčanov, medtem ko je bila tretja ekipa, v močni konkurenci, žal prešibka za večji uspeh.

Danilo Klajnšek

Foto: DK

Foto: DK

Foto: DK

Kmetijstvo • Še o konoplji

Neverjetna univerzalnost konoplje

V prispevku o konoplji, ki je bil objavljen pred kratkim, je bil govor o možnostih in prednostih, ki jih prinaša gojenje industrijske konoplje. Da gre za ekonomsko oz. finančno zelo zanimivo kulturo za kmete, je že jasno, prav tako tudi ni tako zelo težko urediti žetve z ustreznimi kombajni in se dogovoriti za odkup, zlasti semena.

Zanimivi pa so vzroki, zakaj je konoplja vsepovprek (tudi industrijska) padla v takšno nemilost oz. vsesplošno negativno etiketiranje kot uničevalna droga in zakaj so jo v preteklosti celo prepovedali (v ZDA).

Neupravičeno jo je izpodrinil naftni lobi

Pa poglejmo, kaj je zapisala zgodovina: med letoma 1907 in 1937 je ameriško ministrstvo za kmetijstvo vztrajno zatrjevalo, da je konoplja najperspektivnejša rastlina za njihovo kmetijstvo. Površine s konopljo so se začele bliskovito večati, v sedmih letih (od 1930 do 1937) za skoraj 20-krat. Konoplja je kazala na ogromne profite in nadomestilo za nafto ter lesno celulozo. Razvijajoča se naftna, kemična ter lesna papirna industrija pa so hitro uvidele nevarnost svojim načrtom. Za omenjeno industrijo so stale tudi najmočnejše ameriške banke. Tako se je razvil celoten klan proti konoplji s podporo tistim ameriškim politikom, ki so se borili proti konoplji v stilu, da je marihuana najnevarnejše mamilo v zgodovini človeštva. Začela se je prava kampanja proti konoplji, kjer so se izrabljala vsa možna in neverjetna sredstva, tudi to, da naj bi za 50 % krvavih dejanj bilo krivo uži-

Foto: M. Ozmec

vanje marihuane. Seveda za te trditve ni bilo nobene argumentirane osnove, saj se je večina umorov zgodila čisto zaradi drugega vpliva - alkohola, kar je potrjevala ameriška policijska statistika. Ne glede na vse se je marsikdo zavedal, za kaj pri vsej kampanji pravzaprav gre: potencialnega vsesplošnega konkurenta omenjenim močnim vejam industrije, konopljo, je bilo potrebno prepovedati, da se jim slučajno ne bi zmanjšal dobiček. Tudi policija je podpirala prepoved konoplje, ker se je v tem času končala prohibicija alkohola in ogromen policijski aparat, ki se

je ta čas razvil, je potreboval nekaj, kar lahko preganja in se tako zaposli. Vse skupaj je nato rezultiralo najprej v velikanskih obdavčitvah konoplje, kmalu zatem pa še v prepovedi. AMA - zveza ameriških zdravnikov - se je sicer zelo borila proti prepovedi konoplje in dokazovala, kako pomembno zdravilo je ta prastara rastlina za človeštvo, a brez uspeha.

Do danes je bilo narejenih že preko 10.000 študij o indijski konoplji ali marihua-ni; le kakšen ducat od teh je pokazalo negativne izsledke. Kljub tolikšnemu trudu znanstvenikov in dokazov pa

se konoplja še ni izbrisala iz črne liste mamil. Zdravniki so celo dokazali izjemne zdravilne učinke konoplje, a so v 80. letih prejšnjega stoletja trčili ob danes eno najmočnejših industrij - farmacevtsko, ki se je prestrašila konoplje kot vsestranskega zdravila; namesto tega vlaga v proizvodnjo sintetičnih derivatov konoplje, ki pa nimajo tako dobrih učinkov.

Toliko o zgodovini ...

Danes se polja z industrijsko konopljo hitro večajo v nekaterih evropskih državah. Dejstvo, da je evropski trg

Ptuj • Srečanje prve povojne generacije maturantov

Generacija, ki ji ni bilo lahko

V soboto, 2. junija, so se na Ptuju srečali maturantje prve povojne generacije, ki je gulila klopi v ptujski gimnaziji.

enostavno zelo prenasičen z živilskimi proizvodi, zlasti iz držav izven Unije, ki so tudi cenovno veliko ugodnejši za kupce, evropsko kmetijstvo prisiljuje v popolnoma drugačen koncept ekstenzivnega kmetovanja. Klasična kmetijska pridelava ima tako prihodnost pravzaprav le še v gojenju energetsko zanimivih kultur, vse ostale kulture pa bodo sčasoma imele le še bolj folklorno vlogo zapolnjevanja albuma preteklosti in morda še kakšne majčkene tržne niše.

Industrijska konoplja je v tem pogledu gotovo ena izmed najperspektivnejših kultur, tako z vidika ohranjanja obdelanih kmetijskih površin kot v izjemni raznolikosti izrabe ter nenazadnje donosa zaslužka kmetom.

Prvi Levis džins iz konoplje

Srečanje po šestdesetih letih je bilo zelo ganljivo. Današnji utrip ptujske gimnazije jim je poskušala približati ravnateljica Melani Centrih, ki je ob tej prilož-

nosti še posebej poudarila, da ji je v veliko čast, da jih je lahko pozdravila. Zavedajo se pomena vseh generacij, ki so doslej obiskovale to ptujsko srednješolsko ustanovo, ki

ima za cilj nadaljevati njeno plemenito in častivredno tradicijo. V imenu nekdanjih maturantov se je za sprejem, ki se je začel v kulturni dvorani ptujske gimnazije, kjer

so si ogledali film o njenem delu, in nadaljeval v knjižnici, zahvalil dr. Božidar Koželj. Povedal je, da jih je bilo ob maturi v razredu 28, 13 deklet in 15 fantov, starih od 18 do 23 let. Za večino fantov je bilo že dve do tri leti vojaščine, ujetništva, za nekaterimi tudi prisilnega dela. Večina deklet je doživela usodo izgnanstva, delovnih taborišč. Generacija maturantov ptujske gimnazije iz leta 1947 je dala med drugim 8 inženirjev in agronomov, 5 zdravnikov in veterinarjev, 5 profesorjev in pravnikov, 2 ekonomista, enega teologa, 3 doktorje znanosti in profesorje na univerzah v Stockholmu, Sarajevu in Ljubljani. Danes jih živi še 15, 11 pa se jih je udeležilo srečanja, na katerem so se živo spominjali svojih dijaških let, prijateljstva in druženja, ki se je ohranilo do današnjih dni.

MG

Kako vse je možno uporabiti konopljo? Iz nje je možno izdelovati papir (iz konoplji-nih vlaken iz sredike stebla), ki velja za najtrpežnejši papir, kar se sploh lahko izdela. Konopljina celuloza lahko v celoti nadomesti drugo celulozo. Primerjava celo kaže, da je iz 0,4 ha posejane konoplje možno pridobiti toliko celuloze kot na 1,66 ha gozda. Za rentabilno proizvodnjo papirja v naši državi, ki bi bila večkrat cenejša kot sedanja iz lesa, pa bi bilo potrebnih cca 10.000 ha posejane konoplje.

Druga stvar, ki se jo lahko izdeluje iz konoplje, je tekstil. Po podatkih Dejana Ren-gea bi z današnjimi sortami konoplje lahko pridelali od 2500 do 3000 kilogramov vlaken na hektar, kar znatno prekaša tako lan kot bombaž. Konopljino vlakno je sicer na dotik nekoliko bolj grobo, primerno predvsem za zgornja oblačila, delovne obleke in plašče, gotovo pa je zanimiv podatek, da je Levis svoj prvi džins naredil prav iz - konoplje ... Sicer pa je s po

sebnim postopkom možno konopljino vlakno narediti celo mehkejše od najbolj nežnega bombaža.

Visoka energetska vrednost konoplje

Nadalje se konoplja lahko odlično uporablja v kozmetične in prehrambene namene. Seme konoplje je bogat izvor beljakovin in nenasičenih maščobnih kislin. S hladnim stiskanjem lahko dobimo visoko kakovostno olje, po stiskanju pa ostanejo oljne pogače, ki se lahko zmeljejo in uporabijo v kruhu, poticah in enolončnicah. Uporabijo pa se lahko tudi za živalsko krmo. Sicer pa je konopljino seme odlično za zdravo kožo, lase in oči, čisti pa tudi arterije ter krepi imunski sistem. Nasploh pa je konopljino olje vsestransko uporabno: za oljne barve, firneže, mehke kite, offset tiskarske barve, jedilno olje, pralne praške, milo, šam-pon, balzam, parfume (ti so celo izjemno dragi), kot podlaga za eterična olja itd.

In nenazadnje, nikakor pa ne najmanj pomembno - konoplja je odlična energetska rastlina, s katero se ne povzroča nobenega onesnaževanja okolja. Iz konopljinega semena se lahko izdeluje bio-dizel, izjemno visoko kurilno vrednost pa ima tudi konop-ljina slama - med 14.000 in 15.000 kJ/kg, kar jo uvršča v isti razred kot les, šoto ali rjavi premog. V posebnih pečeh jo lahko kurimo celo ali razrezano. Izkoriščanje slame za kurjenje je ekonomsko upravičeno, če se izkoristi samo seme, sicer pa je konopljina slama dragocenejša za pridobivanje papirja, izolacijskega materiala ali vlaken.

Konoplja vsekakor vedno bolj pridobiva na pomenu, čeprav se zadnja leta šele prebija iz „temnega" ozadja. Nihče namreč ne more zanikati, da konoplja tako po samem pridelku kot po kvaliteti olja prekaša tako oljno ogrščico kot sojo, sončnice in druge oljnice, ob tem pa se lahko uporablja še steblovje kot surovina ali zgolj kot sredstvo za izboljšanje kvalitete tal pri podorjevanju.

V eU je dovoljeno pridelovati več sort konoplje, omejitveni faktor pa se nanaša na vsebnost THC; in sicer konoplja v zgornji tretjini rastline ne sme vsebovati več kot 0,3 THC, za gojenje pa je nezahtevna in enostavna.

Za prihodnost slovenskega kmetijstva je konoplja gotovo zadeva, o kateri se splača in se tudi mora resneje razmisliti. A ne samo razmisliti in besedovati ...

(Vir: Konoplja in lan, Dejan Rengeo)

SM

Ptuj • S poslancem Brankom Mariničem o novem zakonu o varstvu kulturne dediščine

Zakon uvaja takso za prenovo spomeniških območij

Novi predlog zakona o varstvu kulturne dediščine v večji meri ne posega v pravni in institucionalni sistem varstva kulturne dediščine, ki je vzpostavljen na podlagi veljavnega ZVKD. O njem bodo v kratkem pričeli razpravo tudi poslanci državnega zbora.

Foto: Črtomir Goznik

Branko Marinič, poslanec DZ: "Z novim zakonom o varstvu kulturne dediščine želimo izboljšati obstoječe ukrepe varstva in uvesti nove."

Predlog zakona predvsem dograjuje in posodablja obstoječi sistem varstva dediščine z odpravo pomanjkljivosti veljavnega ZVKD, je uvodoma o novem zakonu povedal poslanec državnega zbora Branko Marinič, "nosilec" zakona znotraj poslanske skupine SDS. Cilj zakona je vzpostavitev učinkovitega sistema varstva dediščine, ki bo omogočal celovito ohranjanje dediščine: zagotovitev nadaljnjega obstoja dediščine, njeno obogatitev, vzdrževanje, obnovo, prenovo, uporabo in oživitev. Dediščino je potrebno ohraniti za prihodnje rodove ob upoštevanju njenih vrednot, pri čemer morajo varstvene usmeritve omogočiti spremembe, ki jih zahteva vključevanje dediščine v sodobno življenje in ne preprečevati uveljavljanja razvojnega potenciala dediščine. Zakon je trenutno še v vladni proceduri, v državnem zboru bo obravnavan po nujnem oziroma skrajšanem postopku.

Št. tednik: Kaj lahko poveste o namenih novega zakona o varstvu kulturne dediščine?

B. Marinič: "Namen zakona je odpraviti ključne probleme, ki jih veljavni ZVKD ni uspel rešiti: izbolj

šanje obstoječih ukrepov varstva in uvajanje novih ukrepov, ki jih veljavni zakon ne vsebuje, še posebej glede spoštovanja dosedanjih strokovnih izkušenj in enakovrednih vlog različnih strok z okrepitvijo novih področij (upravljanje z dediščino, sodelovanje v razvojnih projektih, ohranjanje nematerialne dediščine, preventivna arheologija), racionalizacija organiziranja javne službe in drugih subjektov varstva, sistemizacija funkcionalnih področij varstva od skrbi za kakovost in določanje standardov do vodenja konservatorskih in restavratorskih projektov, določitev javne službe varstva na ravni države in lokalnih skupnosti, kar je potrebno tudi zaradi uveljavljanja regionalizacije Slovenije. Zakon je vsebinsko razdeljen na dva ločena dela. V prvem delu govori o pravnih ravnanjih z dediščino, namenjen je predvsem lastnikom in uporabnikom dediščine. Drugi del ureja organizacijo subjektov varstva dediščine in njihova pooblastila. Opravka imamo z dvema temeljnima skupinama lastnikov: lastniki in uporabniki dediščine."

Št. tednik: Kaj pa financiranje varstva dediščine?

Foto: Črtomir Goznik

Predhodne arheološke raziskave več ne bodo takšno breme.

B. Marinič: " Temeljno pravilo je, da mora spomenik varovati in ohranjati njegov lastnik na lastne stroške v sorazmerju s svojimi zmožnostmi; stroške varstva dediščine krije tisti, ki jih povzroči. Zakon bolj natančno od veljavnega določa, kdo nosi stroške v različnih situacijah varstva dediščine. K ohranjanju dediščine morata prispevati tudi država in lokalna skupnost. Zakon razširja obveznost financiranja varstva dediščine ob lastnikih, državi in lokalnih skupnostih tudi na druge subjekte, ki dediščini škodijo oziroma je ne uporabljajo na primeren način ali jo celo uničujejo."

Št. tednik: Zakon govori tudi o taksi za prenovo spomeniških območij, lahko kaj poveste tudi o tem?

B. Marinič: "Takso lahko predpišejo lokalne skupnosti s svojimi od

loki, plačujejo jo vsi gospodarski subjekti v bližini spomeniških območij, izvzeti so tisti subjekti, ki imajo svoje poslovne prostore tudi v spomeniških območjih. Gre za izvirno javno dejavnost lokalne skupnosti, pri čemer sama lokalna skupnost predpiše območja, na katerih se taksa za prenovo plačuje, skrbi za odmero in pobira takse."

Nekateri investitorji si bodo oddahnili

Št. tednik: Ptujsko območje je že eno takih območij, ki je arheološko zelo bogato, marsikaterega investitorja so doslej močno bremenili stroški plačila predhodnih arheoloških raziskav. Se novi zakon o varstvu kulturne dediščine dotika tudi tega vprašanja?

B. Marinič: "Glede obveznosti plačila predhodnih arheoloških raziskav moram povedati, da zakon odpravlja sedanjo ureditev, ko morajo investitorji v celoti kriti stroške arheoloških raziskav na zemljiščih, kjer gradijo. Zakon zagotavlja investitorju, da v primeru, ko se med posegom pokaže potreba po arheoloških raziskavah, da se bodo le-te izvedle v breme državnega proračuna, če gre za gradnjo ali drugi poseg na zemljišču, ki ni registrirano kot arheološko najdišče in če je bila pred tem opravljena predhodna raziskava območja prostorskega akta. Država tudi krije stroške arheoloških raziskav na registriranih arheoloških najdiščih, če se ta stavbna zemljišča znotraj naselij in gre za individualno stanovanjsko gradnjo za lastne potrebe investitorja ali za gradnjo socialnih stanovanj."

MG

Ljutomer • 145 iet vinogradništva

Zmeraj med prvimi

Prvi zametki organiziranega delovanja ljutomerskih vinogradnikov segajo v leto 1872. Tega leta so bila 29. julija v Gradcu potrjena pravila takratnega društva Ljutomerčanov. Nekoliko večja pozornost temu dogodku je bila namenjena pred desetimi leti, ko je mariborski župan v Ljutomeru slovesno predal vinski trs in listino potomke najstarejše trte na svetu, posajene pri zidanici v Železnih Dverih.

ko Žalar in aktualna vinska kraljica Darja Jureš podeljevala priznanja in medalje najboljšim prideloval

cem vina z letošnjega ocenjevanja vinskih vzorcev.

Niko Šoštarič

Ljutomerski vinarji so v preteklosti sodelovali na številnih razstavah in vinarskih kongresih. Ohranja se zapis iz leta 1900, ko se je nekdanje nemško društvo preoblikovalo v slovensko. Uspešno je delovalo do 1. svetovne vojne. Član društva je bil med drugimi prleški rojak dr. Karel Grossman, avtor prvega filmskega zapisa pri nas iz leta 1905.

Ponovno je društvo zaživelo leta 1928, ko je bilo v Ljutomeru organizirano prvo ocenjevanje vin z razstavo in sejmom vina. Uspešnost društva se izkazuje z drugo izvedbo kongresa vinarskih društev Slovenije v Ljutomeru leta 1930, do leta 1940 pa je društvo pripravilo 12 vi

narskih razstav in sejmov.

Po drugi svetovni vojni je na tem področju vrsto let prevladovalo zatišje. Šele leta 1974 so se na pobudo Zveze prijateljev vina Slovenije pričela ustanavljati društva. Med prvimi je bilo ustanovljeno ljutomersko - 1. februarja1974. Še ena prelomnica je značilna v delovanju vinarjev iz Ljutomera. Bili so namreč prvi v Sloveniji, ki so okronali vinsko kraljico. V sklopu martinovanja leta 1986 so skupaj s TD Ljutomer nadeli krono vinski kraljici Martini I. Po nekajletni prekinitvi se je obred z izborom vinske kraljice nadaljeval in bo letos dočakal že 13. kronanje. Leta 1995 se je vinarsko organizirano delova

nje preimenovalo v Društvo vinogradnikov in prijateljev vina, 22. marca istega leta pa je bilo izvedeno prvo strokovno ocenjevanje vina. Tudi na tem področju se tradicija ohranja z letošnjim trinajstim ocenjevanjem, kjer se je predstavilo 82 vzorcev vina. Po preselitvi društvenih prostorov iz Železnih Dveri leta 2000 društvo od leta 2002 deluje v lastnih poslovnih prostorih na Po-stružnikovi ulici v Ljutomeru.

Visoki jubilej so ljutomerski vinarji proslavili ob uspešno zaključenem projektu Pomlad v prleških goricah in z dnevom odprtih kleti. Slovesnost je bila v Razkrižju, kjer sta predsednik društva mag. Slav

Kuharski nasveti

Bučke

Bučke so ena izmed najštevilnejših skupin zelenjave. S svojo zanimivo obliko, ugodno hranilno vrednostjo in kratkim časom toplotne obdelave se same po sebi ponujajo, da jih vključujemo v pripravo in ponudbo vsakodnevnih jedi. Bučke so doma na ameriški celini in zajemajo več kot 800 sort. Za pripravo jedi so posebej dobrodošle buče s tanko lupino, ki jih imenujemo tudi poletne buče, buče, ki pa imajo trdo lupino, ki jo je potrebno pred pripravo jedi odstraniti, so zimske ali poljske buče.

Bučke z mehko lupino pobiramo še preden dozorijo, takrat jih lahko pripravljamo skupaj s semeni, dozorele poletne bučke imajo še vedno primerno lupino, vendar so koščice pri pripravi jedi že moteče. Meso bučk je tako nežno, da ga največji ljubitelji bučk uživajo kar presnega, pokapljanega ali prelitega s solatnim prelivi ali drugimi dresingi. Naj-okusnejše so mlade vrtne buče oziroma zucchini, ki so znane in cenjene po vsem svetu z dolžino 15 centimetrov.

Mlade poletne bučke se komajda razlikujejo druga od druge po okusu. Vse so prijetnega, blagega okusa in če so primerno toplotno obdelane so sočne in mehke. Pri predolgi toplotni obdelavi se razkuhajo v kašasto zmes, ki bi bila primerna za nadeva-nje testa. Mladih bučk praviloma ne lupimo, tako bučke ohranijo obliko in so tudi okusnejše. Večje bučke so zaradi svoje oblike in lupine primerne za nadevanje. V kolikor imamo večje bučke, jih lahko, preden jih nadevamo, skuhamo do polovice v slani vodi, le tako se bosta meso in lupina popolnoma zmehčala.

Manjše bučke kuhamo v vodi ali v vodni sopari, lahko pa jih samo na hitro popraži-mo na maslu in začinimo le s soljo in peteršiljem. Lahko pa tako pripravljene prelijemo z zeliščnim maslom. Bučke, narezane na kocke, lahko mešamo tudi med drugo zelenjavo in jih prav tako ponudimo kot prilogo. Primerna kombinacija so paradižnik, jajčevci, cvetača in blitva. Meso bučk pa lahko tudi naribamo. V kolikor jih naribamo, lahko iz njih pripravimo številne zanimive jedi. Tako naribane dobro odcedimo, jim dodamo gosto bešamel omako, začinimo s peteršiljem in soljo in v kolikor je zmes premeh-ka, lahko dodamo še krušne drobtine. Iz tako pripravljene mase si lahko pripravimo bučkine zrezke. Tako da oblikujemo majhne polpete, ki jih povaljamo v moki, nato v razžvrkljanih jajcih in na koncu v drobtinah. Drobtinam lahko dodamo manjšo količino parmezana. Tako pripravljene na hitro ocvremo v vroči maščobi. Iz tako pripravljene mase pa lahko pripravimo tudi bučkine ocvrtke. Osnovno maso pa lahko popestrim z na kocke narezano slanino, naribanim sirom, fino nariba-no zelenjavo, pri tem pazimo, da ne izberemo zelenjave, ki ima močno aromo in okus ter s prepreženimi gobicami.

Tačke in repki

Če se odločamo za nakup večjega kužka in ga bomo imeli zunaj na dvorišču ali vrtu, mu moramo narediti ali kupiti primerno pasjo hišo. Kvalitetne hiše za pse so dobro izolirane in dvignjene od tal in tako relativno dobro za-

Tako pripravljeno bučkino testo pa lahko uporabimo tudi kot podlago za narastke. Tako testo razdelimo na dva enaka dela, posebej pripravimo poljubni nadev, lahko pripravimo mesni nadev iz mletega mesa, tako da na manjši količini maščobe prepražimo sesekljano čebulo, ko čebula porumeni dodamo sesekljani česen in prisipamo večjo količino mletega mesa. začinimo s soljo, mleto kumino in lovorom. V koliko se nadev rahlo prijema, prilijemo malo vode. Mesni nadev dušimo do polovice, nato ga ohladimo. Polovico bučkinega testa damo v manjši in dobro pomaščeni pekač, ga enakomerno porazdelimo na testo, sipamo ves pripravljen nadev in nadev prekrijemo z drugo polovico bučkinega testa. Po vrhu prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc. Bučkin narastek pečemo pri 180 stopinj C, 20 do 30 minut, odvisno od debeline narastka. Tako pripravljen narastek ponudimo kot samostojno jed skupaj s poljubno solato ali kot prilogo zraven mesnih jedi, le da takrat ni potrebno pripraviti mesnega nadeva.

Bučke pogosto tudi polnimo. Takrat jih dobro operemo

Bivališče domačih živali (1.)

Ko se odločamo, da bomo postali lastniki kužka ali ■ ■ ■■ ■ ■ ■■ ■ ■ ■

muce, je prav, da jim najprej uredimo primerno bivališče, kjer se bo žival dobro počutila.

ščitijo psička pred mrazom, dežjem. Hiša mora stati v senci, saj le tako lahko zaščitimo psa pred nevarno poletno vročino. Seveda je potrebno vedeti, da določene kratkodlake pasme težko prenašajo nizko zimsko temperaturo in

in po dolžini vrežemo na polovico. Izdolbemo sredico, ki jo lahko uporabimo za nadev. Pri večjih in starejših bučkah sredico zavržemo. Tako pripravljen bučke do polovice skuhamo v slani vodi. Posebej pripravimo nadev. Pripravimo si lahko mesni, zelenjavni in skutni nadev. Nadev iz gob pripravimo tako, da na manjši količini maščobe pre-pražimo sesekljano čebulo in ko čebula porumeni dodamo sesekljani česen ter večjo količino na lističe narezanih gob. Gobe začinimo s soljo, majaronom in peteršiljem ter jih dušimo do polovice. Za zalivanje lahko uporabimo belo vino. Nato gobam dodamo žlico paradižnikove mezge in malo sladke tekoče smetane ter jih dušimo tako dolgo, da se zgostijo. Nadev ohladimo. V kolikor je nadev tekoč, mu dodamo drobtine. S pripravljenim nadevom napolnimo bučke, po vrhu prelijemo z bešamel omako in potresemo z naribanim sirom ter v pečici pri temperaturi 200 stopinj C zlatorjavo zapečemo. Tudi tako pripravljene ponudimo kot samostojno jed.

Nada Pignar, profesorica kuharstva

jim je potrebno urediti bivališče v hiši, garaži, skratka na toplem. Še tako izolirana pasja hiša postane pri temperaturah pod ničlo povsem prehladna in neprimerna za bivanje. Iz lastnih izkušenj vam povem, da se v mrzlih zimskih dneh kužki zelo radi grejejo pri toplem radiatorju.

Dosti ljudi se odloča za tako imenovane bokse za pse. Zakon o zaščiti živali jih sicer dovoljuje, seveda ustrezno velike. Prepovedani so majhni boksi, v katerih se kužek komaj obrne. Bodočim lastnikom psov, ki nameravajo imeti psa v boksu, svetujem, da si preberejo Zakon o zaščiti živali in se pri izdelavi boksa držijo normativov glede kvadrature, potrebne za psa. Osebno sem zelo proti boksom za pse. Boks psa poneumlja in ga ponavadi naredi nevrotičnega. Le pri zelo vestnih lastnikih, ki psa v boks zapirajo minimalno in

Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: na-biralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.

to le v primeru, da ga pustijo samega doma ali čez noč, temu ni tako. Pes je živo bitje in kot vsako živo bitje potrebuje družbo, ukvarjanje z njim, potrebuje stik z lastnikom. Če mu to onemogočimo, če ga puščamo cele dneve v boksu oz ga spustimo za par minut ali pa še to ne, se psu zaradi izrazite želje po druženju in gibanju dobesedno meša. Vzpenja se v zrak, laja, teka v krogu, polula in iztrebi se v boksu in zaradi tega dobi poseben specifičen neprijeten vonj. Ko ga končno izpustimo, ves srečen divje in moteče skače po lastniku in vseh prisotnih, saj si hoče pridobiti pozornost. Dostikrat pobegne za par ur. Zaradi takega vedenja ga lastnik vse manj izpušča in pes je na koncu zaprt cele dneve.

Nadaljevanje prihodnjič Emil Senčar, dr. vet. med.

V vrtu

Vrt v rožniku

Narava in skrbne vrtnarjeve roke, vrt in bivalno zeleno okolje meseca rožnika do-vedejo do vrhunca, česar od vrtne narave pričakujemo in kaj nam lahko nudi. Z dehtečih cvetličnih gredic se bohoti poletno cvetje, obraščene so gredice z doma pridelanimi vrtninami, s sadnega drevja se ponuja zoreče sadje, nadvse prijeten je sprehod po mehki vrtni trati ob jutranjem ptičjem žvrgole-nju in posedanje v vrtni senčici ob sončnem zahodu.

V SADNEM VRTU meseca junija, časa najbujnejše rasti in razvoja sadnega drevja, ko je potrebno opraviti še mnoga opravila pri negi, nekatere vrste drevnin in grmičevja že nudijo zgodnje vrste žlahtnega sadja. Med opravili pri negi in vzgoji drevja v tem času, ko se le to preveša v drugo polovico, je potrebno opraviti dela, ki se nanašajo na letošnjo letino, hkrati pa so že priprava sadnega drevja za naslednjo vegetacijo. Še slednjič sadnemu drevju dognojujemo za rast in razvoj pridelka do konca tega vegetacijskega leta, predvsem pa za tvorbo in rast cvetnih brstov za rodnost v prihodnjem letu, ki se pri večini vrst sadnega drevja razvija v mesecu avgustu. Za dognojevanje uporabljamo lahko topna rudninska gnojila s poudarkom na vsebnosti tistih snovi, ki jih drevesu za usklajeno rast in rodnost primanjkuje. Oceno potreb po dohranjevanju sadnega drevja opravimo v prvem poletnem mesecu, v času najbujnejše vegetacije. Drevo, ki zaostaja v rasti, je poraščeno z bledikavim listjem in slabo razvitimi plodovi, dohranjujemo z gnojili z večjo vsebnostjo dušika, vendar s slednjim odmerkom v juniju, da se v jeseni vegetacija ne zavleče v zimo, ko les slabo dozori in pozimi pozebe. Rodovitnost oziroma tvorbo cvetnih brstov vzpodbudimo z gnojili z večjo vsebnostjo fosforja. Prekomerno odpadanje plodov, slabše in neenakomerno oblikovanje plodov ter slaba tvorba sladkorja v plodovih pa so znaki pomanjkanja kalija.

V juniju se dogaja naravno redčenje plodov, ko drevo odvrže vse tisto, česar ni v stanju prehraniti. Vzrokov za junijsko redčenje je več, med najpomembnejšimi pa so prehrana, obdelava, nega, sortna značilnost in zdravstveno stanje drevesa. Pri jablanah je pogost pojav izmenična rodnost, ko eno leto močno zarodi, nato pa leto ali dve počiva, da si nabere moči za novi rod. Če preobilnega rodu ne razredči naravno trebljenje plodov, jih razredčimo še ročno tako, da enakomerno po rodni veji pustimo najbolje razvite plodove, računajoč, da je za prehrano enega plodu potrebnih najmanj 25 listov, vse ostale drobnejše in slabo razvite plodiče odstranimo, da bo drevo v stanju tvoriti novi cvetni nastavek tudi za naslednje leto.

Okrasni vrt v rožnikovem razcvetu in bujni rasti različnega rastja spremljano s pogostejšimi deževnimi osvežitvami, spremljajo polžje in ušive nadloge. Polži ob vlažnih dneh prilezejo iz globin zemlje in objedajo vse, kar jim pride slastnega pod zob, listne uši pa se silno hitro razmnožujejo na rastnih vršičkih rastlinja ter ga izčrpavajo s sajenjem rastlinskih sokov. Po minuli mili zimi se vrste rastlinskih škodljivcev niso razredčile, njih množitev v tem času pa izredno velika. Načini preprečevanja in uničevanja škodljivcev so različni od redne obdelave tal, pletve, redčenja pregostih sestojev, posajanja vrst rastlin, ki jih naravno odvračajo, pa vse do uporabe pesticidov. Bolj smo z različnimi načini zatiranja škodljivci uspešni v okrasnem vrtu, ko ni potrebna tolika previdnost pri porabi pesticidov, toliko manj se širijo na povrtnine in sadje.

V ZELENJAVNEM VRTU meseca junija, ko je vegetacija zelenjave ne vrhuncu, že pospravljamo mnoge zgodnje pridelke. Pridelke pobiramo vselej zaporedno tako, da izpraznjene dele gredic otrebimo ostankov vrtnin, po potrebi dognojimo, zemljo zrahljamo in čimprej zasadimo ali posejemo s posevki vrtnin za jesensko rabo.

Miran Glušič, ing. agr.

Ei&k&kdart & junija -14. junija

8-petek

9-sobota

10-nedelja

11-ponedeljek

12-torek

13-sreda

14-četrtek

s*

Butec in butec

Tisti, ki ste gledali film z Jimom Carryem, ste verjetno opazili, da bolj kot je bil film butast, bogatejši je postajal. Tako je tudi v podjetništvu. Če ste oseba, ki mora vedno dobro izgledati, ki mora zveneti pametno, ki nikoli ne naredi napake in vedno pozna pravi odgovor, potem ti bo morda bolj ustrezala pot zaposlenega ali samozaposlenega. Tudi sam sem na začetku svoje poti izgledal kot klovn v mestu. Če se ne bi ukvarjal z borilnimi veščinami in ne imel najboljšega sensei-ja, ki me je stalno vzpodbujal, naj se učim na napakah, naj vztrajam in jih naredim še več, bi verjetno odnehal na marsikaterem področju. Čez čas sem namesto da bi prevozil pet ali šest STOP znakov, raje ustavil, razmislil, se naučil lekcije, popravil napako in povečal svoje sposobnosti. To je le del cene, ki sem jo plačal za uspeh. Ravno takrat sem se utapljal v drugem letniku. Star sem bil 16 let, ko se me je dotaknila knjiga iz Gornjega Milanovca - Super pamčenje. Takrat sem prvič v življenju ugotovil, kakšne neizmerne zmožnosti ima naš um. Tam sem si tudi prebral nasvet, naj me vsaka prepreka utrdi in ne oslabi. In točno tako je bilo. Naučil sem se prve velike življenjske lekcije v življenju. Izkoristil sem svojo jezo in jo uporabil za nekaj izjemnega. Odselil sem se od doma!

Takrat sem se naučil, da imamo ljudje štiri osnovne vrste čustev: 1. Radost. 2. Jezo. 3. Strah in 4. Ljubezen. Naučil sem se tudi, da se da vsako čustvo uporabiti na dva načina - dobrega in slabega. Kar pa je najboljše, nisem se naučil zgolj lekcije o življenju in samem sebi, temveč tudi, kako jezo spremeniti v veselje oz. nesrečo v srečo.

To so pomembne spretnosti, ki jih je dobro imeti, preden se odpravite na potovanje iz sveta zaposlenega, sveta, kjer se napakam izogiba, v svet podjetnika, v svet, kjer se delajo napake. Preizkusiti nekaj novega, še zlasti nekaj, v kar drugi dvomijo, da bi delovalo, je bistveni del podjetništva. Podjetnik namreč stopa po neprehojeni poti. Zato je tudi večja verjetnost, da bo storil tudi napačne korake. Eksperimentiranje pomeni preizkušanje nečesa, da vidiš, ali bo delovalo. Jasno je, da vsi eksperimenti ne bodo uspešni. Včasih sprejmeš napačno odločitev. Temu se reče - preračunljivo tveganje.

Kako ravnati z napakami? Ko podjetniki naredijo napako, se ponavadi ne osredotočijo na posledice te napake. Značilno je tudi, da jih ne skrbi, kaj si bodo zaradi tega mislili drugi. Pravi podjetnik pozornost posveti temu, kaj se bo iz te napake naučil. Kako rešiti težave, ki so nastale zaradi napake? Kako se izogniti temu, da ne bi iste napake ponovil tudi v prihodnje? Kako zmanjšati negativne posledice, če se napaka v prihodnosti ponovi? Ali obstaja način, da napako spremeni v kapital in jo obrne sebi v prid?!

Mitja Petrič

Z roko v roki

Strelec (23. 11. - 21. 12.)

Jesenska pravljica in ognjevita ljubezen

Ona in dojemanje ljubezni

Spada med tiste zapeljive ženske, ki imajo v sebi neko privlačnost in točne vejo, kaj je moškim všeč in kaj ne. Seveda je splošno znana resnica, da gleda idealnega moškega kot celostno osebo in tako se lahko zaljubi v kakšno njegovo značajsko lastnost. Malo je žensk, ki bi tako zagovarjale skupne interese in vedno našle neke idealne okoliščine. Potrebuje nekaj časa, da se na ljudi naveže in od nekdaj je na prvem mestu želja po osebni svobodi. Življenje zanjo je kot igre na srečo, včasih dobiš in drugič spet izgubiš. Med njene pozitivne vrline prav gotovo sodi odkritost, neposrednost in iskrenost. Svoje srce pa vedno nosi na dlani.

Odkritosrčna dama

Od časa do časa daje občutek, da nima obstanka in želi si spoznati veliko novih situacij. Iz vsake preizkušnje, ki jo

Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:

- odgovori na konkretno vprašanje

- interpretira rojstno karto

- nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.

V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.

piše življenje, pa se nauči, da je bogatejša za marsikatero spoznanje. Seveda pa je tako, da od prve do zadnje stvari želi preizkusiti na lastni koži. Spada med odkritosrčne ženske in to ne pomeni, da bo stvari povedala naravnost in točno tako, kot bo čutila v nekem danem trenutku. Zanimivo je, da spada med impulzivne ljudi in da je od nekdaj zanimajo stvari, ki nekoliko odstopajo. Nikar ne mislite, da jo boste lahko nadzorovali.

On in dojemanje ljubezni

Njegove oči odkrivajo odkritosrčnost in tako se lahko zlahka zaljubite. V vas bo znal vzbuditi zdravo samozavest in vero vase - tako boste upravičeno menili, da ste zelo zanimiva oseba. Stare knjige učijo, da njegovo oko vidi vse ženske in da se

c7odej čin k

hotaml astrolog

(04) 515 16 Ol 966

jim rad predaja. Zaradi tega bo potrebno že na samem začetku postaviti meje, ki se jih bo le s težavo držal, toda vi ste ženska in zaradi tega sposobni veliko. Resnim razmerjem se izogiba in zaradi tega lahko pride do težav, toda vse od svojem času. Spada med odkrite moške in iskrene. Dodobra se zaveda, da je resnica vedno tista, ki osvobaja in da mora sam začrtati pot k uspehu.

Ločevanje prijateljstva in ljubezni

Prav zanimivo je, da je kot prijatelj izredno iskren, human in širokogruden. Zadeve se bodo temeljito spremenile v primeru, da se z njim zaple-tete v mrežo ljubezni. Kajti tedaj prihaja obdobje, v katerem se bo iz dneva v dan trudil, da iz vas naredi pozitivno osebo. Neko opozorilo velja, in to je dejstvo, tudi če se z njim poročite, bo globoko v sebi še vedno samski. Ima mnogo sreče in priložnosti v življenju, tudi z denarjem zna v osnovi dobro opravljati, seveda včasih tudi pretirano zapravlja. Rad potuje in je stalno v kontaktih z ljudmi.

Ob romantičen večeru

Četudi ne pokažejo, spadajo med romantične ljudi in za ljubljeno osebo so pripravljeni narediti veliko, morda celo več, kot se zdi na prvi pogled. Ne pozabite na to, da imajo radi spremembe in novosti.

Svetovanje za vas, za vse nas

Kako do dobrega počutja? 5. del

Nadaljevanje iz 40. številke

Veliko smo že pisali o dobrem počutju, veliko ste verjetno že tudi prebrali v različnih medijih. Vse, kar preberemo, vse, kar slišimo, nam nič ne pomaga, dokler tega sami ne preizkusimo, dokler vsega ne prenesemo v prakso. Saj veste, nič ne pomaga hrana, ki jo gledamo na TV ali v reviji - še vedno smo lačni, če je ne použijemo. Nič ne pomaga branje ljubezenskih romanov, toliko lepih besed, izrečenih na področju čustev, če nismo ljubezni preizkusili sami. Naše življenje je tako naravnano, da le tisto, kar preizkusimo na lasni koži, verjamemo, se prepričamo. Prav tako je z dobrim počutjem. Nekdo nam lahko pove, kaj vse je treba narediti, kaj vse je dobro za nas, da se spremenimo, vendar, če se ne bomo mi odločili in začeli vsaj nekaj tega izvajati v praksi - ne bo nobenih uspehov. Če bomo samo od daleč gledali, kako se ljudje sprehajajo, kolesarijo, tekajo, ... potem nismo naredili nič. Poglejmo recimo ljudi, ki so v naši okolici. Malo jih opazujmo in primerjajmo s tem, kaj oni govorijo in kaj dejansko storijo v svojem življenju. Če boste začeli opazovati in pri tem primerjati, boste opazili, da mnogi ogromno govorijo, bolj malo pa naredijo. Spet drugi govo-

rijo manj, pa več naredijo. Kje to opazimo? Na njihovem izgledu, na njihovem obrazu, na njihovem počutju. Opazujte ljudi, ko vas ne opazijo, takrat, ko mislijo, da jih nihče ne opazuje. Kakšne poteze izraža takrat njihov obraz, kakšne gube so na njihovem obrazu? Gube, ki se nam naredijo, so posledica tega, kako se večino časa držimo, kakšne obrazne gibe uporabljamo. Ko opazujemo ljudi opažamo, da so večino časa nagrbančeni, stiskajo čelo ali mršijo - to je izraz zaskrbljenosti, ki jih že nevede muči. Tako se držijo večidel časa, zato se njihov obraz spremeni v takšne poteze. Opazujemo lahko tudi držo ljudi. Kako hodijo - skrčeno, zgubano, se držijo v eno stran? Ali so morda pokončni, odprte drže? Vse to nam ogromno pove o načinu njihovega življenja. Kako se do nas obnašajo uslužbenci na raznih uradih? So prijazni, pripravljeni na pomoč, prijazen nasvet, ali pa svoje delo opravljalo le rutinsko, zato da jim mine tistih nekaj ur, ko morajo biti tam in da pač zaslužijo nekaj denarja za preživetje. Spet opazimo ljudi, ki bi nas najraje napodili, saj smo jim samo v breme, ker smo pač prišli tja, da jih zmotimo ali pa srečamo prijazen obraz, ki delo opravlja z veseljem in ni tam samo zato, ker pač mora biti.

Duševno zdravje

Prijateljstvo na preizkušnji

Ana obiskuje tretji letnik srednje šole. Prijateljico, s katero prijateljuje že od osnovne šole, je pred nedavnim zalotila pri jemanju droge. Zelo je bila šokirana, ker ni vedela, kako naj reagira, doslej ji še ni povedala, da ve za njeno zasvojenost. Njuno prijateljstvo je na težki preizkušnji, rada bi ji pomagala, dolgo skrivnosti ne bo mogla obdržati, saj dekle vidno propada.

Ana kot prijateljica mora biti do svoje prijateljice najprej iskrena, saj je to osnova vsakega prijateljstva. To pomeni,da ji mora povedati, da ve za njeno zasvojenost in da ji želi kot prijateljica pomagati. Seveda nima nobene pravice brez prijateljičinega soglasja o tem povedati njenim staršem, še manj profesorjem. Če bo prijateljica pristala na pogovor z njo, ji lahko svetuje, seveda, če le-ta želi pomoč, da se obrne na katerokoli institucijo, ki tako pomoč nudi. Ustrezni naslovi so na spletnih straneh. Gre za ustanove in združenja civilne sfere, zdravstvene ustanove, zasebne ambulante itd. Če prijateljica vse to odkloni, preostane Ani le, da ji prijateljsko svetuje, dokler ne bo prijateljica začela gledati nase drugače ali pa dokončno propadla, morda celo umrla zaradi prevelike doze nedovoljenih drog.

Mag. Bojan Šinko

Najbolj boste osrečili žensko, rojeno v tem znamenju, če se odpravite kam v neznano in nimate kakšnih vnaprej pripravljenih scenarijev - bolj naravno je, več bo sreče. Moški je po srcu popotnik in ljubitelj novosti, lahko mu predlagate, da se odpravite na morje ali v gore. Ljubezen bo sama tista, ki naredi čudež in popolna sreča prihaja kmalu.

Nekaj uporabnih nasvetov (za samske)

Ljudje, rojeni v tem znamenju, spadajo med zanimive in zgovorne sogovornike. Vedno se boste od njih kaj naučili in dobili motivacijo za naprej.

Prvi zmenek naj bo kje v naravi in bodite spontani, stvari naredite tako, kot jih občutite, in tako, kot se vam zdi najbolj sprejemljivo na prvi pogled. Pustolovski duh ostaja in zaradi tega se boste morali s tem sprijazniti. Zanimivo je, da boste pri njem zapisani v dobri luči v primeru izvirnosti in nenavadnosti. Darila so zanj vedno dobrodošla, ljubi pustolovske romane, kaj za v naravo, potovalno torbo ali ogrlico, ki ste jo ste izdelali sami. Od vas je odvisno, kam bo zveza peljala, kajti vaša prijateljica ali prijatelj je lahko zavedno. Mreža ljubezni bo morala biti zelo trdna!

Tadej Šink, horarni astrolog

Novost je moja internet-na stran: www.tadej-sink.si

Vse to, kar opazimo, je odvisno od njihovega načina življenja, odvisno od tega, kako srečni in zadovoljni so v svoji koži. Saj tisto srečo, ki jo doživljaš na osebnem področju, vsak dan prenašaš tudi na službo, na svoje okolje, v katerem delaš. Ali se počutimo dobro v svoji koži, v svojem telesu ali pa smo zagrenjeni, utrujeni, prenapeti, pa je spet odvisno od nas - odvisno od tega, kaj naredimo zase, za svoje telo v našem času, ki ga preživljamo na tem svetu. Vsi imamo na voljo 24 ur na dan. Kako jih bomo izkoristili, čemu bomo posvetili več časa - je naš problem, je naša volja in od te naše volje je potem spet odvisno naše počutje, od našega počutja pa naše nadaljnje življenje. Kako bomo usmerjali svoje življenje, po kateri vodi bomo pluli, kam se bomo obrnili, vse je v naših rokah. Mi imamo krmilo svojega življenja, usmerjaj-mo ga v tisto smer, ki je najboljša za nas. Usmerimo se tja, kjer je bolje za nas, pa čeprav morda na začetku situacije ne kažejo tako. Mnogokrat se težko odločamo o novih stvareh, ker ne vemo, kaj nas čaka. Največkrat je strah tisti, ki nam preprečuje, da bi zapluli v nove vode, da bi preizkusili kaj takšnega, kar drugi ne počnejo. Če malo premislimo, odstranimo tisti «če«, kaj vse bi se

lahko zgodilo? Povrnimo se recimo nazaj v naša šolska leta. Morda smo bili dobri učenci, morda odlični. Če smo bili dobri, se malo zamislimo, kaj nam je preprečevalo, da bi bili odlični? Verjetno malo vzpodbude, malo dobre volje, nekaj uric več učenja in bi bili odlični. Če smo trenirali kakšen šport, v katerem smo dosegali uspehe, kaj je bilo tisto, da nismo dosegli najboljših? Trenutek nezbranosti, premalo treninga ... in se ni uresničila naša želja. Kaj vse bi lahko bili, če . , pa nismo! Zato pa smo takšni, kot smo. Spomnimo se, kakšno postavo smo imeli npr. v osnovni šoli. Smo bili majhni, debeli, srednje postave ali veliki, suhi, morda močni? Kakšni pa smo sedaj? Poglejmo se in se kritično ocenimo. Kaj se je spremenilo - ali na bolje, ali na slabše? Spomnimo se sošolcev, kakšni so bili oni tedaj in kakšni so oni danes? Primerjajmo, kdo je več naredil za svojo postavo, kdo je več naredil za svoje dobro počutje? Kakšno izobrazbo so dosegli naši prijatelji, kaj smo naredili mi? Včasih so nam govorili, da je naša postava podedovana, prav takšno je bilo mišljenje o našem ravnanju, o naših mentalnih sposobnostih. Seveda je res, da je nekaj v naših genih, kar smo prinesli s seboj na svet. Mnogo, mnogo več pa je odvisno od tega, v kakšnem okolju smo živeli, kaj smo doživljali in kako smo se na to odzvali. Če smo se prepustili toku življenja in nismo nič naredili, da bi stvari pri sebi izboljšali, se nam je zdelo, da je takšna naša usoda, da tako pač mora biti, smo

živeli po teh načelih in zato smo danes takšni, kot pač smo, imamo toliko kg, kot jih imamo, počutimo se tako, kot se počutimo, imamo takšno izobrazbo, ki smo jo dosegli, imamo takšno službo, ki smo jo izbrali. Sprijaznimo se s tem in se ne obremenjujmo, saj danes za to, kar je bilo, ne moremo nič narediti. To, kar smo naredili v preteklosti smo naredili tako, kot smo mislili, da je najbolje za nas. Vendar, vsak dan je lahko novi začetek, vsak dan lahko naredimo nekaj več, da se bomo jutri, v prihodnosti, boljše počutili, da bomo jutri boljše izgledali, da bomo jutri imeli boljšo službo, da se bomo jutri boljše razumeli z našimi znanci, sorodniki in prijatelji. V spremembah je moč. Če delamo vedno isto, se nam ne more zgoditi nič drugačnega. Če pa želimo nekaj spremeniti, lahko to naredimo - najbolje je danes. Kaj bomo danes naredili, da se bomo jutri bolje počutili? Kaj bomo danes naredili, da bomo jutri imeli lepšo postavo, kaj bomo danes naredili, da bomo jutri bolj zdravi? Premislite, kaj ne delate pravilno in tisto naredite tako, kot mislite, da je bolje. Čisto enostavno. Če pa tega ne vidite in ne zmorete sami, smo vam na voljo, da nas obiščete in skupaj bomo naredili načrt, kaj spremeniti, da se bo vaše počutje, vaše življenje izboljšalo.

Društvo Feniks - Milena Jakopec, predsednica društva, Mariborska c. 15 Ptuj, 051413 354.

Info - Glasbene novice

Uvodnike v Info - glasbene novice v zadnjih tednih posvečam različnim koncertnim dogodkom. Ta bo tudi tokrat, saj bo v Ljubljani izredno vroče 5. julija, ko bo imela koncert razvpita in kontraverzna ameriška pevka Pink.

Ameriška diva BEYONCE je ob koncu 90. začela svojo uspešno glasbeno pot v skupini Destiny's Child. Pevki je v zadnjih letih tudi srečno zaljubljena in njen fant je prvo-ligaški rap mojster Jay - Z. Slednji tu in tam "čokoladici" pomaga z modernimi glasbenimi nasveti v okviru r&b glasbe in tako pevkin novi komad GET ME BODIED (***) zveni zelo strogo in zelo groovy v r&b polju.

JENNIFER LOPEZ nedvomno zna presenetiti in tako se je letos izkazala z zgoščenko, posneto v španskem jeziku z naslovom Como Ana Una Mujer. Za ogrevanje pa nam je že ponudila hit Que Hiciste. Produkcijsko zanimiv je njen novi potencialni pop hit ME HACES FALTA (***), saj prinaša filmsko glasbeno napetost in besedilo za to pesem je spisal pevkin mož Marc Anthony.

Se spominjate pevca JASONA DONAVANA? Ljubitelji glasbe iz konca 80. in začetka 90. se ga prav gotovo spominjate, saj je nanizal kar nekaj uspešnic, izmed katerih moram izpostaviti Nothing Can Divide Us, Especially For You (duet z Kylie Minogue), Every Day, Sealed With A Kiss in any Dream Will Do. Pevec se skoraj po desetletju vrača in po predlogem času zveni v pop štanci SHARE My WORLD (***) popolnoma enako, kot pred pavzo, le da je glasba malo bolj sodobna.

V Nemčiji so približno pred mesecem dni izbrali novega pop idola, in to je MARK MEDLOCK. Glavni pri izboru DSDS je bil ponovno bivši član dueta Modern Talking Dieter Bolan. Odkril je novo zvezdo, saj Mark dobro poje in izgleda, kar je razvidno tudi iz njegove popularnosti v Nemčiji, kjer je z limonadno pop balado NOW OR NEVER (****) na prvem mestu.

Super zvezda italijanske glasbe je nedvomno LAURA PAUSlNI, ki je mene najbolj navdušila s skladbo Incan-celabille, medtem ko je bila najpopularnejša s skladbo E Ritorno Da Te. Odlična pevka je presenetila z novim zabavni, igrivim in nagajivim poletnim pop komadom LA MIA BANDA SUONO IL ROCK (****), ki prinaša s seboj pravo pozitivno energijo.

Klubska kultura ima v vsakem obdobju svoje idole in pravi kult so si naredili KOSHEEN, ko so leta 2001 "naži-gali" hite, kot so Hide U, Catch You in Harder. Potem, ko se je trio skregal se je lani ponovno sestal in kot mozaik sestavljal tretjo veliko ploščo Damage. Njihova agresivnost je v aktualni underground plesni godbi OVERKILL (***) slišno padla, a prodornost vokala pevke Sian Evans je na vrhunskem nivoju.

Legendarna zasedba CROWDED HOUSE se v teh dneh "pospešeno" pripravlja na prvi javni nastop po skoraj petih letih, ko bodo sedmega julija glavne zvezde v Sydneyju v sklopu koncertov Live Earth. Po odmoru bo kvintet poleti izdal novi projekt Time To Earth, ki ga najavlja takoj prepoznavna zrela rock pesem DON'T STOP NOW (***), ki v ospredje ponovno postavi karizmatičnega pevca Ne-ila Finna in jo je produkcijsko opremil Steve Lillywhite.

Irska pevka SINEAD O'CONNOR se je za vedno zapisala v glasbeno zgodovino s priredbo klasike Nothing Compares 2U, ki jo je v originalu pel Prince. Njena otožnost je postavljena v ospredje v zahtevni pop-rock baladi SOMETHING BEAUTIFUL (****), ki je izšla v ZDA, medtem ko je v Evropi pevka ponudila šepetajočo in erotično balado I DON'T KNOW HOW TO LOVE HIM (***).

Mlada Britanka LUCIE SILVAS je zablestela z balado What You're Made Of. Mnogi so jo spoznali lani, ko je s skupino Reamonn posnela pesem The Only One. Odlična glasbenica mi je naježila kožo v klavirski pop baladi PLACE TO HIDE (*****), ki spremlja hrepeneče ljubezensko besedilo.

NORAH JONES je v karieri prodala več kot 30 milijonov plošč in se je v Cannesu predstavila tudi kot igralka v filmu My Blueberry Nights. Izredna pevka izvaja še eno novo tradicionalno otožno pop in jazz pesem UNTIL THE END (****) sneto z zgoščenke Not Too Late.

David Breznik

E IT TO ME - Timbaland & Nelly Furtado & Justin Timberlake 8. WHAT I'VE DONE - Linkin Park 9. YOU WANT TO MAKE A HISTORY - Bon Jovi

Glasbeni kotiček

Good Girl Gone Bad

(2007 - Universal - Multimedia)

Retorika je prisotna že v naslovu nove plate Rihanne z naslovu Good Girl Done Bad. In zares je pridna punca postala poredna, vsaj po izgledu in občasno tudi po vsebini besedil, ki niso več najstniško naivna, ampak so nekatera ženstveno raziskovalna, provokativna in seksi. Rihanna je pomešala iz glasbenega vidika marsikaj na album, ki ga težko slogovno opredelim, ampak na njem je še največ soula, r&b-ja in popa. Karibska lepotica ima čisto vokalno interpretacijo in zanimivo je, da gostuje na albumu Good Girl Gone Bad veliko manj gostov, kot na prejšnjem sila uspešnem albumu A Girl Like Me. Gledano skozi prizmo dvanajstih zelo izenačenih pesmi Rihanan ponuja na albumu moderne r&b komade, soul balade, pop pesmi in sodobno plesno godbo. Iz navedenih parametrov je strategija ali glasbena opredelitev usmerjena ponovno v glavnem v najstniško publiko in tu in tam je na albumu kakšno presenečenje tudi za zrelejše in s tem zahtevnejše poslušalce.

Trde r&b linije vas usmerijo na album Good Girl Gone Bad

v aktualnem hitu Umbrella. Uvodno rap raztezanje pripada guruju Jay - Z-ju (ta je tudi pred leti odkril Rihanno in ji pomagal tudi pri podpisu prve založniške pogodbe z založbo Roc A Feller), nato pa se pesem tako ritmično kot tudi vokalno razvija in ima zanimiv ljubezenski zaplet v besedilu ter refren gre tako:''Now That Is Raining More Than Ever, Know That We Still Have Each Other, You Can Stay Under My Umbrella.'' Groovy ali umazanega r&b-ja je na plošči preveč in pravo poživljajočo dozo predstavljajo komadi Sell Me Candy, Breakin' Dishes in Lemme Get Thru. Energično zmago s predrznim izzivalnim erotičnim besedilom ponazarja pesem Push Up On Me, ki ima pravi plesni hit in je usmerjena v elektro boogie r&b. Ob tem svežem zvoku je presenečenje plošče tudi Don't Stop The Music, saj gre za tipično klubsko house temo, ki jo bodo veseli predvsem DJ-ji. Naslednje presenečenje je Rihannina strast do avtomobilov in to izžareva agresiven pop-rock komad Shut Up And drive, ki ima tudi nekaj cool kitarskih riffov. Absolutno

Filmski kotiček

Zodiac

Vsebina: V San Franciscu mori serijski morilec, ki se s pismi in ugankami, ki jih pošilja največjim časnikom, norčuje iz policije. Čeprav gre za dile-tanta, je vseeno dovolj zvit, da mu policija ne stopi na prste. V filmu spremljamo detektive, prave in namišljene, ki se leta in leta trudijo razvozlati ta primer. Film temelji na pravem morilcu, ki se je poimenoval Zodiac, in ki ga v resnici niso nikoli ulovili.

Kadar film posname režiser David Fincher, ste lahko prepričani, da boste iz kina odšli s tistim čudnim občutkom, ko vam ne bo čisto jasno, kaj ste pravzaprav videli. Z izjemo svojega prvega filma (Osmi potnik 3) ter tudi zadnjega (Soba za paniko, ki je bil precej premočrten avtopilot) so njegovi filmi prava hrana za možgane. Kdo ne pozna zadev kot so Sedem, Igra in Klub golih pesti? Skorajda neverjetno je, da takšne izrazito avtorske filme snema oseba, ki

B AS I i' O N ^n^J 'i L^^i

Zodiac

Igrajo: Jake Gyllenhaal, Mark Ruffalo, Anthony Edwards, Robert Downey Jr. Režija: David Fincher Scenarij: James Vanderbilt, Robert Graysmith Žanr: Krimi drama Dolžina: 158 minut Leto: 2007 Država: ZDA

V kakšen filmski žandr spada film Zodiac?

Odgovor:_

Ki

NAGRADNO 1 M VPRAŠANJE

1 " O

10.

10. RUBY

■ Kaiser Chiefs

Vsa kg sredi in neddjû mgd 19-10 in 20. urû

Ime reševalca:_

Naslov:_

Davčna številka:________

Nagrajenec prejšnjega tedna je Gašper Pihler, Podvinci 23a, 2250 Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikendu v ptujskem Mestnem kinu.

Odgovore pošljite do srede 13. junija, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 (za Injb).

je zmagovalni presežek plošče soul harmonija Hate That I Love You, v kateri vokalno gostuje in tudi pripomore h komercialnemu naboju Ne Yo. Iz komercialnega vidika me je navdušila igriva in razigrana soul balada Say It, medtem ko me je razočarala zatežena balada Question Existing. Vrhunski življenjski zaplet prinaša preprosta a melodična pop-r&b skladba Rehab, ki vas omreži šele z večkratnim poslušanjem. Enako pa velja tudi za naslovno temo Good Girl Gone Bad, ki je enakomeren, vendar zelo fino ritmično pop, soul in r&b linijo in v njej je prisotno

veliko retorike.

Trendovska glasba simpatične mulatke Rihanne bo osvojila svet in ne glede nato, da album Good Girl Gone Bad ne prinaša produkcijskih novosti, bo prinesel prav gotovo odlične prodajne rezultate. Ti bodo s časom še naraščali, saj bo popularnost pevke naraščala vzporedno z izdajanjem hitov z albuma Good Gil Gone Bad, ki ima širok stilski glasbeni horizont in zadovoljuje zato velike množice poslušalce z ne preveč izrazitim ali izdelanim glasbenim okusom.

David Breznik

se je nad filmom navdušila kot del ekipe za posebne efekte pri pop-corn klasikah kot so Indiana Jones in Vojna zvezd.

Zodiac je film, v katerem se Fincher počuti kot doma, saj tudi ta film vsebuje črno temo, v kateri se komaj kaj vidi. Tokrat se Fincher ni odločil za tehnološko izživljanje s kamero, kot je to bilo vidno v Sobi za paniko, temveč se je odločil za popolnoma starinsko in statično kamero, kar je danes, v dobi, ko se režiserjem odpelje, če lahko tresejo sliko z ročno kamero, precej pohvalna poteza. Časovni prehod od konca šestdesetih do začetka devetdesetih je narejen tako odlično, da pravzaprav sploh ne bi potrebovali oznak v katerem desetletju se film dogaja.

Kot se za Fincherjev film spodobi, vsebina filma seveda sploh ni to, kar debeli dve uri gledamo na platnu. Sporočilo filma je čisto nekje drugje, a na

če predolgo gledaš v brezno, bo brezno pogledalo vate. In tako naši junaki predolgo gledajo v morilca, zato mu nezavedno dopustijo, da on pogleda vanje in jim tako uniči življenja. Le redki preživijo.

Tako je Fincher po petih letih, ko je posnel precej omled-no Sobo za paniko, zopet trdno v sedlu, čeprav, objektivno gledano, Zodiac ni ravno njegov avtorski vrhunec. A je dovolj dober indikator, ki jasno pokaže, da Fincher še ni izgubil svojega kompasa in da od njega velja pričakovati še nekaj mojstrovin.

Matej Frece

srečo sploh ni tako kriptično skrito, saj v zadnjih 20 minutah skoči v prvi plan in takrat se gledalcu začnejo rušiti žanrski okovi, v katerega ga je film ovil, in se zave, da je na nek način, ravno tako kot junaki na platnu, postal žrtev morilca. To sploh ni detektivka o lovu na serijskega morilca. Če že, potem film ne govori o njegovih klasičnih umorih, temveč posrednih umorih, kajti vsi, ki se s primerom ukvarjajo in ki primeru niso bili sposobni pravočasno obrniti hrbta, so na takšen ali drugačen način postali morilčeve žrtve. Razpadajo se zakoni, izgubljajo se službe, zapada se v alkohol. Kot je rekel Nietzsche:

CID vabi!

Koncert

Petek, 8. junija, ob 20. uri: koncert: Jure Tori in Ewald Oberleit-ner (SLO/AUT). Duet uveljavljenih glasbenih ustvarjalcev sestavljata harmonikar Jure Tori (1975) in basist ter bobnar Ewald Oberleitner (1937). Poslastica za glasbene sladokusce! Vstopnina 5 EUR, dijaki in študentje 4 EUR. Sobota, 9. junija, od 16. do 19. ure na prostoru Kinološkega društva Ptuj: 13. pomladna vetrnica. Tradicionalna pomladna prireditev DPM Ptuj in CID Ptuj za otroke in starše z množico zabavnih ustvarjalnih delavnic in gibanja, tokrat v družbi klovnov, ponovno s sladkimi brezplačnimi palačinkami! Otroci imajo prost vstop, starši plačajo 3 EUR. Razstava

Na ogled je razstava ekološkega natečaja »Moj pogled«. Letovanja, tabori

Možnosti letovanj za otroke in mlade na spletni strani www.cid.si! Za tabor Veržej, ki ga organizira Društvo Ho-pla, se ni mogoče več prijaviti! Polno! Tabor Robinzon, ki ga organizira Društvo Praha: prvi termin je že poln, za drugi termin je mogoče sprejeti še nekaj prijav! Prostovoljno delo na poletnih uličnih delavnicah

Iščemo prostovoljce, ki bodo ustvarjalno načrtovali in izvedli počitniške delavnice za otroke v mesecu juliju. Vsako ekipo bodo sestavljali 3 prostovoljci, ki bodo izvedli ustvarjalni in animacijski program v enem od julijskih tednov, od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro. Nekaj prijav že imamo, vendar je prostih mest še dovolj. Prijave zbiramo po mailu, telefonsko ali osebno do četrtka, 14. junija 2007. Za več informacij pokličite Nevenko, tel. 780 55 40 ali 041 604 778.CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid. si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si

CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.

DEL SEDLA ZA JAHANJE

INDIJSKI FIZIK, NOBELOVEC ig30

VRBA, MAČKOVEC

DOMAČA OBLIKA IMENA JANEZ

FRANCOSKI FILMSKI KOMIK (JACQUES)

ALKILNI DERIVAT AMONIAKA

PREBIVALCI RAKITNE

PREDPIS

ZAČIMBA IZ FEFERONOV

IZLOČEVANJE (V MEDICINI)

SAMOTEZNE SANI

VNETJE SKLEPOV

BASKITARIST EDWARDS

AM. BIATLO-NEC (JARED)

ONDREJ NEPELA

ZENA

NEUMNOST, NOROST

AVTOMOBILSKO TEKMOVANJE, RALLY

ZASEBEN REJEC

METEOROLOG

NAS SLIKAR (ANTON)

NASA TEKAČICA ČEPLAK

AKADEMSKI

PLESNI ORKESTER

INDIJANSKO PLEME

GRSKI BOG VETROV

VZPETINA NAD VERDOM

IZ BESEDE

LIRE

VZORNIK MALIK

DARKO ATELSEK

RIMSKI PESNIK

EVA ČEH

DOGOVORJEN ZNAK

ALENKA DOVZAN

LOJZE ČAMPA

Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: slast, tesla, vatar, Alamo, FO, Sarita, TO, smrkolin, postavka, kristalin, barvitost, Ihta, deka, antlfonar, Bonn, OR, car, Anon, VE, Avla, Losenko, zajem, LIC, Lent, taloni, Url, ona, SD, Odiseja, opij, Na, kača, ET, Mija. Ugankarski slovarček:DORER = slovenski biokemik (Mrjan, 1909 - 1995); EKLIN = ameriški biatlonec (Jared, 1981 -); FISTEL = visok moški glas brez prsne resonance; JAVORČ = vzpetina nad Verdom, visoka 605 m; KRALEVO = vinorodni predel v Bolgariji; MELORA = ime ameriške filmske igralke Hardin; NOKI = ime ameriškega rockovskega baskitarista Edwardsa; PANDEIRO = brazilski tamburin arabskega izvora.

Zanimivosti

Namestnik češkega zunanjega ministra naj bi se slikal s "talibani"

Praga (STA/dpa) - Namestnik češkega zunanjega ministra David Gladis je nedavno na spletu objavil nekaj fotografij s svojega potovanja po Pakistanu, na katerih je v družbi tamkajšnjih prebivalcev. To ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi Gladis fotografij opremil z napisom "talibanski kamp za urjenje". Zaradi incidenta je tiskovna predstavnica zunanjega ministra Karela Schwarzenberga opozorila, da bodo posledice, opozicijski politiki pa so zahtevali takojšnjo zamenjavo Gladisa. Ta je sicer pojasnil, da gre za "nesporazum" in da so ljudje na posnetkih dejansko "begunci in ne teroristi".

Papež potoval brez potnega lista

Rim (STA/dpa) - Da tudi božji namestnik potrebuje potni list, je nedavno spoznal papež Benedikt XVI. Pred odhodom na obisk v Brazilijo je namreč pozabil vzeti potni list, zato so brazilske oblasti oglobile italijansko letalsko družbo Alitalia, s katero je letel. Po poročanju italijanskih medijev, naj bi potni list pozabil tudi vatikanski državni sekretar, kardinal Tarcisio Bertone, vendar so brazilski

uradniki, potem ko so Alitalii naložili denarno kazen, obema pogledali skozi prste in ju spustili v državo.

Američan pojedel rekordno število hotdogov

Phoenix (STA/AP) - Američan Joe Chestnut je v tekmovanju v požiranju vročih hrenovk postavil nov svetovni rekord, saj je v 12 minutah pojedel 59 in pol hot dogov. Tako je za skoraj šest hot dogov potolkel prejšnji rekord Japonca Takeruja Kobajašija, ki je lani na tekmovanju v New Yorku pojedel skoraj54 hot dogov. Chestnut, ki tehta sto kilogramov, je na lanskem svetovnem prvenstvu pojedel 52 vročih hrenovk in zasedel drugo mesto. "Neverjeten je, samo melje in melje," je dejal eden izmed organizatorjev tekmovanja.

Konservativni britanski poslanec užival kokain

London (STA/AFP) - Konservativni britanski poslanec Boris Johnson je za britansko revijo GQ dejal, da je v mladih letih kadil marihuano, nekajkrat pa je poskusil tudi kokain. "Preden sem se vpisal na univerzo, sem pokadil kar precej" trave, je dejal Johnson in dodal, da je bilo "super". Nasprotno je bila njegova izkušnja s kokainom manj prijetna, saj naj ne bi imel kokain nanj nobenega učin

ka. Johnson je sicer znan po svojih nepremišljenih izjavah. Tako se je leta 2004 moral opravičiti meščanom Li-verpoola, ker jih je po usmrtitvi njihovega someščana Kena Bigleya v Iraku obtožil brezbrižnosti, septembra lani pa se je moral opravičiti Papui Novi Gvineji, ker je govoril o "kanibaliz-mu" v tej državi.

V Braziliji odkrili novo pleme

Rio de Janeiro (STA/AP) - V

Braziliji so na odročnem območju Amazonije odkrili pleme, ki doslej z zunanjim svetom ni imelo stikov. Pleme z imenom Metyktire šteje okoli 80 članov, območje, kjer živijo, pa je zelo težko najti, saj je v gostem pragozdu, daleč od kopenskih ali vodnih poti. Gre za podskupino plemena Kayapo, odkrili pa so jih, ko sta se dva člana plemena pojavila v vasi na območju plemena Kayapo. Kot je povedal predstavnik urada za Indijance, ne vedo, zakaj so se odločili za stik s svetom. Običajno se to zgodi takrat, ko drvarji s stroji krčijo pragozd in pridejo na območje, kjer živi pleme.

Dunajčani začeli popisovati ježe

Dunaj (STA/dpa) - Avstrijsko glavno mesto je v sodelovanju z organizacijo za varstvo narave začelo akcijo popisovanja ježev, s katero želi bolje zaščititi svoje male bodičaste prebi

valce. "Ljudi smo pozvali, naj preko interneta izpolnijo obrazce, v katerih navedejo, kje, kdaj in koliko ježev so videli," je povedala predstavnica okoljevarstvene organizacije Christine Puehringer. Kot je pojasnila, je obstanek ježev odvisen od njihovega življenjskega prostora, kisi ga delijo z ljudmi. Da bi se ohranili v urbanem okolju, potrebujejo široke zelene površine in varne koridorje za gibanje. Cilj programa popisovanja ježev je določiti območja v predmestjih avstrijske prestolnice, ki bodo z manjšimi popravki zanje varna.

Izkaznico malega Michaela Jacksona prodali za 9000 dolarjev

Los Angeles (STA/AFP) - Približno 40 let staro izkaznico danes 49-letne-ga Michaela Jacksona, ki ga identificira kot umetnika diskografske hiše Motown Records, so na dražbi v Las Vegasu, posvečeni kralju popa, prodali za 9000 dolarjev. Med prodanimi predmeti sta bila tudi telegram, ki ga je Jacksonuposlal Marlon Brando in je bil prodan za 1600 dolarjev, ter pevčeva beležnica, za katero je nekdo odštel 4250 dolarjev. Na dražbi je bilo skupno 1100 predmetov, ki so bili shranjeni v hangarju nekega Jackso-novega sodelavca. Potem ko je ta bankrotiral, je moral namreč stvari dati na dražbo, da bi poplačal upnike.

RADIOPTUJ

89,8° 98,2 °I04;3mhz

PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)

SOBOTA, 9. junija:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.15 Med najmlajšimi (Nataša Pogo-revc). 9.30 Otroški radijski vrtiljak (Tatjana Mohor-ko). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio, Slovenj Gradec).

NEDELJA, 10. junija:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 In 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci In pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasveti (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SNOP (Radio Triglav, Jesenice).

PONEDELJEK, 11. junija:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (iz

bor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kaj-zovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice).

TOREK, 12. junija:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škr-janec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kum, Trbovlje).

SREDA, 13. junija:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE

(še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Tatjana Mohorko in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje).

ČETRTEK, 14. junija:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA.

18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).

PETEK, 15. junija:

5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na da našnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in od govori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).

Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si

Horoskop

OVEN

Nakazano je, da boste nekoliko bolj občutljivi in da vas lahko ranijo ostro Izrečene besede. Oaza zabave, sprostitve in kraj za nabiranje energije bo dom. Spomini se bodo stopnjevali in iščete možnost za pogovore in izmenjavo mnenj. Sledijo raznorazna dokazovanja in merjenje moči!

BIK

Pogovori vam bodo doprinesli zavedanje o pravi poti In da so to lahko prav prijetna doživetja. Počasi bo čas, da se odpravite na krajši oddih in tako zberete v sebi energijo, da se lahko soočite s tistimi projekti, ki vas čakajo. Zavihali si boste rokave in se lotiti prenove stanovanja.

DVOJČKA

Pomembno vlogo bo za vas odigrala v družbi in na svoj način znate stvari Improvizirati. Notranje občutke si zapisujte in tako dobite obilico neke dinamične in spontane energije. Finančno se vam bodo stvari obrestovale. Zdi se, da potrebujete spremembo, pojdite na neko potovanje.

RAK

Čaka vas prijeten, harmoničen in romantičen čas. Dosegli boste vse tiste stvari, ki vas veselijo, In tisto, kar vam daje občutek notranje pomembnosti. Vsekakor ne bodite pretirano obremenjeni, v poslovnem svetu prihaja vaših pet minut in dobro je, da jih užijete v vsem blišču.

LEV

-î ^ Delovali boste tako, kot bi bilo na sveže zaljubljeni In se predajali celi paleti nekih užitkov. Na pravi poti in srečni boste pod pogojem, da se poslušate in da verjamete vase. Kreativni trenutki bodo nekaj, kar vas popelje v pisani svet barv. Nujno bo znati ločevati zrno od plev.

DEVICA

Zaprli se boste vase in bili nekoliko zadržani. Toda svet tišine bo čas, da razvozlate tiste uganke, ki so vam tako ali drugače nejasne. Nakazano je, da bo pred vami obdobje, v katerem se v dejanskem ali prenesenem pomenu posvetite sebi in raziščete lastno osebnost!

TEHTNICA

Dinamika bo nekaj, kar boste raziskali v sebi in stvari tako ali drugače postavili na svoje mesto. Ljudje vas bodo učili in morda se zaradi tega tudi nekoliko vznemirjati. Veljalo bo tisto staro pravilo; »vsi za enega in eden za vse«. Ljubezen bo splet romantike in prijateljstva.

ŠKORPIJON

Skrinja zaklada v sebi skriva skrivnosti in buri duhove. Tudi sami znate ustvarjate zgodbe In živeti svoje mite. Pomembno je, da se odločite in da se aktivno lotite vsega. Ne smete delati proti sebi, ampak za sebe. Postaviti si morate logične meje in se jih v osnovi tudi držati.

STRELEC

Dobra volja in želja po optimističnem razmišljanju je tista, ki vas bo prevzela In popeljala na pot uspeha. Aktivnost in lastno sodelovanje bo seveda nekaj nadvse pomembnega in dobro je, da se dogovorjenega držite. Uživate lahko v ljubezni, sončnih žarkih in misli, kako prijetno je življenje!

KOZOROG

Na delovnem mestu vas v prenesem pomenu besede čaka neka preizkušnja, toda zadevi boste kos in tako dosegli vse tisto, kar si želite ali pričakujete. Obzorje ljubezni bo nekoliko bolj valovito, če se uklonite vetru, boste prav vznemirjeno uživali. Služba: počasi in vztrajno do cilja.

VODNAR

Svoboda je nekaj, kar potrebuje vsak človek, vzeti pa si mora ob pravem času In na pravilen način. Interpretacije o uspehih so različne in vendar roko na srce, ljubljena oseba vam pomaga, kakor je v njeni moči, in to zelo uspešno. Na delovnem mestu gre prijetno s koristnim!

RIBI

Dokazali boste, da ste lahko zelo močni in da se znate intenzivno dokazati, če si tega seveda sami želite. Nihanja in valovanja ostajajo, človek pač ne more, kar tako iz svoje kože. Igra barv dokazuje, koliko lahko naredite sami k lastni ustvarjalnosti. Počasi bo čas za osebnostno spremembo.

Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog

S

Obiščite naš prenovljen spletni portal

www.tednik.si

ČLEN

TONE ISKRA

Ptuj • Tekmovanje mladih članov RK s Ptujskega

Mladi razširjajo znanja o Rdečem križu

Že po tradiciji je Območno združenje RK Ptuj v okviru letošnjega tedna Rdečega križa Ptuj pripravilo tekmovanje mladih članov Rdečega križa iz osnovnih šol na Ptujskem iz znanja o Rdečem križu. Tekmovanje je bilo 22. maja v prostorih Gasilskega doma Ptuj.

Sodelovalo je 12 ekip: OŠ Breg Ptuj, OŠ Cirkovce, Des-trnik - PŠ Trnovska vas, Dornava, Hajdina, OŠ Ljudski vrt Ptuj, Ljudski vrt - PŠ Grajena, Majšperk, Olga Meglič Ptuj, Podlehnik, Videm - PŠ Lesko-vec in Žetale. Tekmovalce je najprej pozdravila sekretarka Območnega združenja RK Ptuj Marijana Cafuta, zaželela jim je veliko uspeha pri reševanju testov. Kar najboljše rezultate jim je zaželela tudi Sonja Pučko, predsednica komisije mladih članov RK, z učenjem so pridobili številna znanja, upa, da jih bodo potrdili tudi rezultati. Ekipe letošnjega tekmovanja so pokazale zelo izenačeno znanje, saj je kar 8 ekip v pisnem delu osvojilo vseh možnih 25 točk. O zmagovalcu so odločili odgovorni na ustna vprašanja. Zmagala je ekipa OŠ Ljudski vrt. Nagrade najboljšim so prispevali sponzorji in dona-torji.

Kdaj bo RK dobil primerne skladiščne prostore?

V tednu RK so razdelili tudi prehrambene pakete

Foto: Črtomir Goznik

Tekmovalce sta pred pričetkom tekmovanja pozdravili sekretarka Območnega združenja RK Ptuj Marijana Cafuta in Sonja Pučko, predsednica komisije mladih članov RK Ptuj.

socialno najbolj ogroženim družinam, 500 so jih razdelili v MO Ptuj, 500 pa v okviru krajevnih organizacijah v drugih občinah na Ptujskem. Povpraševanje po prehrambenih paketih je veliko, kar kaže na vedno večje zaostrovanje na področju socialnega stanja na Ptujskem. Iz dneva v dan je več družin na robu preživetja. Naslednja delitev paketov iz pomoči EU bo zadnji teden v juniju. Sekretarka Območnega združenja RK Ptuj Marijana Cafuta ob tem opozarja tudi na težave, ker nimajo primernega skladišč

nega prostora, v katerem bi lahko hranili prehrambene pakete in drugo, kar potrebujejo socialno ogrožene družine na Ptujskem. Na ta problem MO Ptuj opozarjajo že dlje časa, vendar odgovora še niso prejeli. Verjetno pa se bodo odgovorno zmiga-li in našli rešitev, saj bi bilo skrajno nehumano, da bi se organizacija, ki blaži stiske ljudi, sama znašla pod mostom. Deset do dvajset paketov za nujne primere še lahko shranijo v svojem priročnem skladišču, kaj več pa ne.

MG

Ptuj • 2. medobčinskega otroškega parlamenta

Učenci osnovnih šol iz Upravne enote Ptuj so ponovno obravnavali devetletko, opredelili njene prednosti, slabosti, predstavili možnosti za izboljšanje in spregovorili o spremembah, ki se dogajajo v osnovnih šolah v tem šolskem letu. Izpostavili so tudi ugotovitve nacionalnega otroškega parlamenta.

Drugo medobčinsko zasedanje otroškega parlamenta je vodila skupina treh izvoljenih parlamentarcev, ki so predstavljali regijo na zasedanju nacionalnega otroškega parlamenta: Niko Kokot z OS Go-rišnica, Jasmina Kokol z OŠ Olge Meglič in Iris Kališnik z OŠ Breg. Sicer pa so se druge

ga medobčinskega parlamenta udeležili tudi predstavniki ostalih šol: Majšperka, Kidričevega, Cirkovc, Dornave, dr. Lju-devita Pivka, Mladike, Hajdine, Olge Meglič, Gorišnice, Brega ter mentorji, ravnatelji teh šol in Maja Ropič z MO Ptuj.

Prisotni parlamentarci so se strinjali, da si spremembe v devetletki sledijo prehitro, predvsem upoštevanje točk za vpis v srednje šole se je po njihovem mnenju spremenilo prevečkrat v nekaj letih. Menijo, da bi se za vpis v srednje šole moral upoštevati uspeh in vsa priznanja zadnjih treh let osnovne šole.

Govorili so tudi o novih vsebinah, ki so se uvrstile v

Foto: Črtomir Goznik

Na letošnjem tekmovanju mladih članov RK iz osnovnih šol na Ptujskem je nastopilo 12 ekip, ki so pokazale zelo izenačeno znanje. Po pisnem delu jih je maksimalno število točk, 25, doseglo kar osem ekip, na koncu so odločili odgovori na ustna vprašanja.

Ptuj • Podelitev priznanj ter jezikovnih diplom

Gimnazijci med najboljšimi

Dijaki Gimnazije Ptuj vedno znova dokazujejo, da so v znanju nemškega jezika med najboljšimi v državi. Tudi letos so na državnem tekmovanju iz nemščine dosegli izjemne rezultate.

Otroški parlament o devetletki

Društvo prijateljev mladine Ptuj in Center interesnih dejavnosti Ptuj (CID) sta tudi letos organizirala medobčinski otroški parlament. Drugo zasedanje je potekalo v sredo, 23. maja, v CID-u.

Foto: Dženana Becirovic

Razpravo so vodili Jasmina Kokol, Niko Kokot in Iris Kališnik.

programe, a po njihovem niso vedno primerne in utemeljene. Prisotni so podprli idejo o tem, da bi morali pouk prve pomoči izvajati eno šolsko leto proti koncu osnovne šole. Ta predmet naj ne bi bil ocenjen z oceno, ampak bi ga opravili kot tečaj, kjer učenci na koncu dobijo potrdilo o opravljenem usposabljanju. Govor je bil tudi glede uvajanja tehnike kot dodatnega predmeta v 9. razredu, pri čemer pa niso bili enotnega mnenja - nekaterim se zdi dobrodošlo, drugim ne.

Podpirajo stališče, da bi nacionalno preverjanje znanja (NPZ) pisali dvakrat, v spričevalo pa bi se vpisal boljši rezultat. Med posameznimi termini za NPZ naj bi bil dan odmora. Vprašanje končnega učnega uspeha se jim ne zdi bistveno. Nekateri podpirajo izražanje ocen v odstotkih, saj naj bi ta način objektivneje pokazal dosežen rezultat kot klasične ocene.

Tema naslednjega, 18. otroškega parlamenta, je zabava in prosti čas mladih. V povezavi s tem bodo v novem šolskem letu za starejše osnovnošolce v več slovenskih krajih organizirane zabave brez drog, ki že več let potekajo kot projekt Z glavo na zabavo. Nedavno so ga izpeljali tudi na Ptuju.

Dženana Becirovic

Državno tekmovanje za dijake 3. letnikov je potekalo 3. februarja v Ljubljani. Uvrstitve dijakov Gimnazije Ptuj so bile zelo visoke. Zlato priznanje sta prejela Gregor Križan, ki je osvojil 2. mesto v državi, ter Marko Tement. Srebrno priznanje so prejeli: Katja Šober, Lucija Tratnik in Dejan Ka-menšek. Bronasto priznanje pa je osvojila Eva Kamenšek.

Že naslednji mesec, 24. marca, so se v Ljutomeru v znanju nemščine pomerili dijaki 2. letnikov. Tudi tokrat so ptujski gimnazijci presegli vsa pričakovanja, saj je Klavdija Vegma-her osvojila 1. mesto v državi in s tem zlato priznanje. Srebrno priznanjaesta prejela Gregor Bočič in Monika Vuk, bronasto pa Benjamin Spiegl ter Nino Kovačič. Dobitniki zlatih priznaj so bili nagrajeni tudi

s knjižnimi nagradami in z enotedenskim bivanjem v Avstriji, česar so bili še posebej veseli.

Dijaki ptujske gimnazije vsako leto tudi pridno berejo nemške knjige ter se nato pomerijo v nemškem bralnem tekmovanju, ki se imenuje Pfiffikus. Letos je tekmovalo kar 25 dijakov in vsi so osvojili priznanja in pohvale. Med najuspešnejšimi so bile: Monika Šinjur, Jana Verbančič, Gloria Trančar, Mihaela Strmečki ter Kaja Kostanjevec.

Gimnazija Ptuj je prav tako ena izmed redkih slovenskih šol, na kateri imajo dijaki 4. letnikov možnost opravljati nemško jezikovno diplomo (DSD). Zanimanje med dijaki je zelo veliko, saj jim ta diploma omogoča neoviran študij v nemško govorečih deželah. Letos je nemške jezikovne diplome prejelo kar

24 dijakov. Najuspešnejša med njimi je bila Karmen Erhatič, ki je osvojila 91 % možnih točk, kar je izjemen dosežek. Prejemnike nemških jezikovnih diplom je aprila letos v Ljubljani sprejel tudi nemški veleposlanik, dr. Hans-Joachim Goetz, in jim čestital ob tako lepem uspehu.

V sredo, 23. maja, je na slavnostni podelitvi v kulturni dvorani gimnazije Ptuj dijake nagovorila tudi ravnateljica Melani Centrih ter z velikim veseljem in ponosom podelila vsa osvojena priznanja in nemške jezikovne diplome.

Ptujski gimnazijci vsako leto s svojimi rezultati dokazujejo, da je nemščina jezik, ki se ga radi učijo in pri katerem so zelo uspešni.

Brigita Podgoršek, profesorica nemščine na gimnaziji Ptuj

Foto: arhiv gimnazije

Prejemniki priznanj in jezikovnih diplom iz nemškega jezika na nedavni svečani podelitvi v ptujski gimnaziji

Ptuj • Štirinajsta specialna olimpijada

Šport in prijateljstvo z roko v roki

Sredi maja se je na Mestnem stadionu na 14. Specialni olimpijadi Slovenije za podravsko-pomursko regijo pomerilo 226 tekmovalcev.

Na igrah je sodelovalo 15 ekip iz osnovnih šol s prilagojenim programom, varstveno-delovnih centrov in zavodov. Tekmovalci so se pomerili v treh športnih disciplinah: atletiki, košarki in namiznem tenisu. Spremljalo jih je 70 trenerjev, pri izpeljavi projekta pa je pomagalo tudi 50 prostovoljcev.

Pred začetkom uradnega dela tekmovanja so ekipe z mimohodom pozdravile gledalce, nato pa so sledili še kratki pozdravni govori župana MO Ptuj dr. Štefana Čelana, v. d. ravnateljice OŠ dr. Ljudevi-ta Pivka, ki je letos igre tudi organizirala, Irene Cvetko in predstavnice pokrovitelja iger Brigite Ačimovič iz podjetja Talum. Pred tekmovanjem sta tekmovalec Nejc Grobel-šek in vodja sodnikov Stane Krajnc podala tudi svečani zaprisegi. »Pustite mi zmagati,

Foto: Dženana Bečirovič

Pred tekmovanjem so se v kratkem kulturnem programu predstavili učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka.

če pa ne morem, naj bom pogumen v svojem poskusu,« se je glasila zaprisega Nejca Gro-

Foto: Dženana Bečirovic

Tekmovalci so se pomerili v več disciplinah.

belška.

Ptujčane sta letos zastopali dve ekipi, predstavniki osnovne šole dr. Ljudevita Pivka in VDC Sožitje.

Kot je podarila Cvetkova, namen tekmovanja ni zgolj dobra uvrstitev, temveč tudi druženje, ki ima zelo pomembno vlogo. »Dobijo možnost, da se izkažejo in da dokažejo, da so kljub motnji sposobni doseči dobre rezultate. Za njih ima to tekmovanje velik pomen. Pripravljajo se skozi celo leto, olimpijada pa je potem zgolj vrhunec, kjer se sklepajo ali obnavljajo tudi prijateljstva,« je še dejala Cvetkova. Program specialne olimpijade ni na-

menjen zgolj športu, temveč združuje kopico aktivnosti, od socialnih do kulturnih. Večina držav, ki so danes članice svetovne družine specialne olim-pijade, je razvila svoj sistem treningov ter lokalnih, regijskih in državnih tekmovanj. Udeležba na svetovnih igrah je vrh celovite dejavnosti. Specialni olimpijci po celem svetu tekmujejo v 26 športih, od tega jih je v Sloveniji razvitih 12. Slovenska ekipa, ki jo bo sestavljalo 23 tekmovalcev in 11 spremljevalcev, bo na igre na Kitajsko odpotovala 27. septembra in se vrnila 12. oktobra.

Dženana Bečirovic

Stojnci • Srečanje rodbine Šmigoc

Fluharjevi so spet zapeli ...

Rodbina Šmigoc, po domače Fluharvi, katere korenine izhajajo iz vasi Stojnci, je rodbina z bogato glasbeno tradicijo - instrumentalno in vokalno. Še danes je v vsaki izmed družinskih vej tega potomstva vsaj en član, ki se profesionalno ali ljubiteljsko ukvarja s katero izmed teh zvrsti glasbe.

Kot poseben spomin na brate Šmigoc naj še omenim, da so ob muziciranju svoje

družine preživljali še vsak s svojo priučeno domačo obrtjo: Franc je čevljaril, Andrej

(Draša) je krojil in šival, Miha je butal, Janez je bil domači živinozdravnik, Alojz pa ta-

Na fotografiji sedijo na klopi najstarejši potomci rodbine Šmigoc (od leve): Terezija Šmigoc, Stanko Šmigoc, Franc Šmigoc, Hana Fištravec, Marija Kodrič, Neža Štrumf, Vlado Šmigoc, Pavel Šmigoc in Marjanca Klepac.

petnik v Celju; sestre Julijana, Marija in Terezija pa so gospodinjile in vzgajale otroke.

V soboto, 19. maja, so se člani te rodbine zbrali na rodbinskem srečanju; srce in duša srečanja je bila Mar-janca Klepac (roj. Šmigoc). V Markovcih je bila najprej maša za pokojne sorodnike rodbine Šmigoc. Na povabilo g. župnika so si lahko ogledali še nove orgle, na katere je Marjanca mojstrsko zaigrala napev znane Marijine pesmi, njenemu igranju in petju pa so se pridružili tudi mnogi zbrani.

Po maši so skupno odšli na bližnje pokopališče, kjer so se poklonili svojim pokojnim.

Srečanje so nadaljevali v gasilskem domu v Stojncih, kjer smo se v prijetnem in sproščenem popoldanskem druženju spoznavali in si marsikaj povedali.

Marija Bezjak

Od tod in tam

Lenart • Razstava učencev OŠ Lenart

Foto: ZS

V torek, 29. maja, je bila v avli Jožeta Hudalesa otvoritev razstave izdelkov učencev OŠ Lenart z oddelkov z nižjim izobrazbenim standardom in iz posebnega programa vzgoje in izobraževanja. Gre za

tradicionalno razstavo, ki jo vsako leto ob koncu šolskega leta pripravijo učenci skupaj z učitelji. Otvoritev razstave so popestrili z bogatim kulturnim programom. Učence in udeležence pa je pozdravil tudi ravnatelj OŠ Lenart Marjan Zadravec, ki je razstavo tudi odprl.

Zmago Šalamun

Hajndl • 50 skupnih let zakoncev Pintarič

Foto: Zalar

Alojzija in Ivan Pintarič s Hajndla 10 sta si 19. maja ponovno dala besedo, praznovala sta namreč zlato

poroko. Ivan Pintarič izvira iz Strmca, njegova izvoljen-ka Alojzija, rojena Vidrač, pa iz Zamušanov. Po poroki, ki je bila 11. maja 1957, sta se odločila za nakup manjše posesti na Hajndlu, kjer sta začela svoje skupno življenje. Alojzija je skrbela za kmetijo in štiri otroke, ki so jima razveseljevali vsakdan - Darka, Branka, Ivana in Jelko. Ob štirih otrocih in kmetiji zlatoporočenki Alojziji dela res ni zmanjkalo, zato ni bila zaposlena. Toliko bolj pa je bil zaposlen njen mož. V svojem poklicnem življenju se je izučil kar za štiri poklice. Odlično mu gredo od rok sodarstvo, zidarstvo, pleskarstvo, veliko pa se je ukvarjal tudi z vodovodi v Komunalnem podjetju Ormož, kjer je bil zaposlen. Zlatoporočenec Ivan je povedal, da je bila zlata poroka morda še bolj vesela kot tista prva, saj je bilo veliko več povabljenih, za veselo vzdušje pa so skrbeli mu-zikanti. Zlatoporočenca sta se veselila tudi svojih osmih vnukov in pravnuka. Civilni obredje v ormoškem gradu opravil župan Alojz Sok, cerkveno poroko pa v domači velikonedeljski cerkvi Tonček Košar.

Viki Klemenčič Ivanuša

Podlehnik • Zlatoporočenca Žuran

V soboto, 5. maja, so v krajevni dvorani v Podleh-niku opravili obred zlate poroke, ki jo je vodil župan Marko Maučič. Po petdesetih letih sta si poročne prstane ponovno izmenjala Gizela in Franc Žuran. Cerkveni obredje v cerkvi sv. Trojice opravil p. Janko Gašparič. Zlata nevesta, z dekliškim priimkom Horvat, je bila rojena 31. marca 1931 v Zg. Gruškovju. Po poroki leta 1957je gospodinjila in trdo delala na haloški kmetiji v Gruškovju. Zlati ženin je bil rojen 21. julija 1933 v Veliki Varnici. Najprej se je zaposlili na Vojni pošti, kjer so gradili magistralno cesto, nato pa po petih letih dela odšel v Cinkarno Celje, kjer je delal do leta 1995. V zakonu so se jima rodili trije otroci, sedaj pa ju razveseljujejo že trije vnuki in tri vnukinje. Še vedno delata ne kmetiji in obdelujeta vinograd, kar jima je v veliko veselje.

Zdenka Golub

Foto: ZG

Foto: laura

Hrastovec • Četrti mednarodni posvet

Duševno zdravje med javnim in zasebnim

Od 24. do 26. maja je v Zavodu Hrastovec-Trate potekal četrti mednarodni posvet z naslovom »Duševno zdravje med javnim in zasebnim«, ki so ga organizirali Zavod Hrastovec-Trate, Fakulteta za socialno delo Ljubljana in Alpe Adria - združenje za spodbujanje duševnega zdravja.

zadeve Davor Dominkuš,

ki je po ogledu zavoda in zunanjih enot o zavodu povedal: »V zadnjih letih so se v tem zavodu zgodili zelo pomembni premiki. Zavod se je odprl navzven, v svoje delo je vpeljal številne nove oblike in poskrbeli so, da se stanovalci vključujejo v manjše enote, ki so bliže skupno

sti. Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve smo zelo zadovoljni, da zavod intenzivno nadaljuje prakso, ki jo je uvedel pred leti, in želimo si, da bi se čim več zavodov zgledovalo po prijemih, konceptih, po modelih in metodah, ki jih izvajajo v Zavodu Hrastovec-Trate. Mislim, da je odziv po Sloveniji

kar dober in da bodo tudi drugi sledili novim oblikam, ki so nastale v Zavodu Hra-stovec-Trate. Lahko rečem, da so takšne tudi usmeritve, ki so zelo jasno zapisane v našem nacionalnem programu socialnega varstva, in Zavod Hrastovec-Trate opravlja tukaj pionirsko delo.«^

Zmago Šalamun

Posvet so vodili (z leve) Vito Flaker, Lorenzo Toresini in Petra Hameršak.

Zbrane je najprej pozdravil direktor Zavoda Hrastovec-Trate mag. Josip Lukač in ob predstavitvi zavoda poudaril: »V Zavodu Hrastovec-Trate skušamo iskati nove paradigme, kako vključiti to skupino ljudi v skupnost, da postanejo enakovreden dejavnik v lokalni skupnosti. Za to delo je potrebno veliko energije, veliko truda, veliko hotenj in veliko, veliko znanja.«

Zbrane je pozdravil tudi poslanec DZ RS in župan občine Lenart mag. Janez Kramberger in v nagovoru poudaril: »Nove oblike bivanja, odprtost zavoda in novi pristopi ne dvigujejo samo kvalitete življenja stanovalcem, ampak s tem bogatijo sam kraj, našo občino, celotne Slovenske gorice, in če hočete, tudi državo Sloveni

jo. Vodstvu zavoda čestitam za dosežene rezultate, vam, dragi gostje, pa želim prijetno počutje v naših krajih, in če vas pot zanese tod mimo, se le ustavite, ugotovili boste, da tod živimo pridni, marljivi in dobri ljudje.«

V imenu Združenja za vzpodbujanje duševnega zdravja - Alpe Adria je zbranim govoril Lorenzo Toresini.

Posveta so se udeležili številni domači in tuji strokovnjaki iz Anglije, Avstrije, Nemčije, Bosne in Hercegovine, Italije in Hrvaške. Na plenarnem zasedanju je dekan Fakultete za socialno delo in strokovni vodja zavoda Vito Flaker razmišljal o duševnem zdravju, ali je to skupna ali individualna - zasebna - skrb. V petek, 25. maja, se je mednarodni posvet nada

ljeval s plenarnimi zasedanji in delavnicami, na katerih so se udeleženci lotili številnih konkretnih vprašanj javnega, zasebnega in prostovoljnega sektorja in govorili o pridobivanju sredstev, dolgotrajni oskrbi, stanovanjski oskrbi, vključevanju v delovna okolja in razvoj ter nadzor kakovosti.

Posvet se je zaključil v soboto, 26. maja, s poročili z delavnic in s sklepi, v katerih so oblikovali priporočila za nadaljnji razvoj. Bili so mnenja, da mora biti pri javno-zaseb-nem partnerstvu javni sektor steber, potrebna je trans-parentnost kapitala in večji nadzor nad kvaliteto storitev. V soboto se je posveta udeležil tudi v. d. generalnega direktorja Direktorata za socialne zadeve na Ministrstvu za delo, družino in socialne

Videm pri Ptuju • Občni zbor društva upokojencev

Izvoli novo-staro vodstvo

V Vidmu so se 2. junija na rednem občnem zboru v velikem številu zbrali člani DU Videm, ki po zadnjih podatkih šteje blizu 500 članov. Zbrani so prisluhnili poročilu o delu v preteklem letu, novo-staro vodstvo pa jim je predstavilo načrte za leto 2007.

Sicer pa sta za manjši neljubi pripetljaj na srečanju članstva poskrbela dosedanji predsednik nadzornega odbora Friderik Šimenko in predsednik društva Franc Koderman, na katerega je letelo največ očitkov in ne-strinjanj s finančno platjo poslovanja društva. Odgovori so bili podani precej ostro, tako eden kot drugi pa sta na zboru povedala vsak svojo plat te zgodbe, ki naj bi po naših zadnjih informacijah dobila še epilog na sodišču. Če je bilo resnično tako hudo v finančnem poslovanju društva, bosta verjetno pokazala preiskava in čas, vendar pa velike večine članov na občnem zboru to ni zmotilo. Skoraj soglasno so z javnim glasovanjem za predsednika društva ponovno izvolili Franca Kodermana in celoten upravni in nadzorni odbor, ki

DU Videm bo tudi prihodnja štiri leta vodil Franc Koderman.

pa naj bi ga po novem vodila Katica Svenšek. Potem ko je zbrane nagovoril tudi videm-ski župan Friderik Bračič

in jih spomnil, da se morajo upokojenci še naprej boriti za svoje pravice, sta Jožica Klinc in Franc Koderman prejela posebni društveni priznanji za dolgoletno delo v društvu, pokrajinska zveza DU Spodnje

Podravje in OŠ Videm pa sta osmim upokojencem podelila priznanje v obliki potrdila za uspešno opravljen 15-urni začetni tečaj računalništva. Prejeli so jih: Franc Hliš, Jožica Klinc, Marjana Sitar, Jože Emeršič, Ivan Pernek, Friderik Černila, Friderik Šimenko in Slavko Kmetec.

TM

Gerečja vas • S košnjo trave obudili star kmečki običaj

Na roke je šlo kar dobro

V Gerečji vasi je društvo žena in deklet v sodelovanju z vaškim oborom in gasilskim društvom v nedeljo, 27. maja, izpeljalo že peto prireditev Košnja trave nekoč in danes.

sednica društva žena in deklet Gerečja vas Anica Drevenšek

je med drugim dejala, da se v kraju še kako zavedajo, da je bilo delo nekoč težko, trdo in prepojeno s človeškim znojem. A vseeno jim je bilo lepo, zato si vedno bolj želijo zavrteti čas nazaj. Prav zato iz leta v leto

obujajo stare vaške običaje in jih s tem ohranjajo za naslednike, veseli pa so, da ima za to posluh tudi župan Simonič, ki se vsako leto znova udeležili košnje v Gerečji vasi in pri tej tudi aktivno sodeluje, saj je velik zagovornik ohranjanja običajev na vasi.

T. Mohorko

Tradicionalno prireditev so začeli pred gasilskim domom, kjer je najprej zapel domači mešani pevski zbor, od tam pa so se kosci s kosami in stroji odpravili po vasi do Nemčevega travnika, kjer je tudi letos potekala košnja; med potjo jih je spremljala še cirkovška godba, na vozu s konjsko vprego pa grabljice.

Lep sončen dan je na vaški travnik, last Marjana Rozmana, ki je novi predsednik vaškega odbora Gerečja vas, privabil veliko ljudi iz vasi in tudi okoliških krajev, da pa je bilo vzdušje pravo, so z nekaj domačimi jedmi in pijačo postregle Gerečanke, ki so se letošnjega vaškega praznika posebej razveselile. Sicer pa je bila glavna atrakcija dneva ročna košnja trave, na kar so se morali kosci,

med njimi tradicionalno tudi hajdinski župan Radoslav Si-monič, dobro pripraviti. Trava je zrasla obilno in visoko, zato je bila košnja precej težka. Po uspešno opravljenem delu so kosci veselo zapeli in »zajuc-kali, domačinke pa so nato z lesenimi vilami in grabljami travo raztrosile in pograbljale v »šajbe«, kot pravijo, da je bilo sušenje lažje. V Gerečji vasi pa so košnji na roke dodali še prikaz košnje na stroj in tako prikazali, kako je potekal razvoj strojev. Prva je v travo zarezala kosilnica na konjsko vprego, tudi s starim traktorjem »poka-čem« so kosili, potem pa delo zaključili še z nekaterimi drugimi lepo ohranjenimi starimi stroji. Strojem visokih starosti so v Gerečji vasi letos prvič dodali še predstavitev košnje

in sušenja trave z najnovejšimi stroji proizvajalca sIp Šempeter, predstavitev pa je nastala v sodelovanju s kmetijstvom Polanec iz Pleterij. Ob moderni predstavitvi so se lahko tudi najstarejši krajani prepričali, da v moderni dobi delo na travniku opravi že en človek sam, in se temu seveda čudili. Pred-

Foto: Jožica Lešnik

Foto: Jožica Lešni

Najprej so kosili na roke ...

... nato pa še s konjsko vprego.

Foto: ZS

Mali oglasi

STORITVE

35 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si.

PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.

UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.

ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.

POPRAVILO TV, video- in radioapa-ratov, servisiranje PC računalnikov. servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.

A

TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.

KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si.

MS

AVTOSERVIS, avtoličarstvo, avtokleparstvo, sklepanje zavarovanj Adriatic Slovenica, dela izvajamo za vse zavarovalnice, Miroslav Slodnjak, s. p., Dornava 24, 041 755 253.

FASADE iz stiroporja, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98. tel. 041 226 204.

RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.

KMETIJSTVO

j-S^

a^žzzž

PO KONKURENČNIH cenah odkupujemo govejo živino za zakol. Polje dom, d. o. o, Zagrebška cesta 74, Ptuj, tel. 041 220 018.

TZtTSJr

PO KONKUREČNIH cenah odkupujemo večjo količino ječmena in pšenice ob žetvi. Polje dom, d. o. o. Zagrebška cesta 74, Ptuj, tel. 041 667 325.

PRODAJAMO vsak dan sveže svinjske polovice iz lastne reje, odojke ter belo in rdeče vino. Po naročilu sprejemamo tudi zaključne družbe za razna praznovanje do 60 oseb Naročila po telefonu 041 212 408 ali 031 321 708. Kmetija Požegar - Marjeta Jančič, Bišečki Vrh 30 a, 2253 Trnovska vas.

PRODAM bukova drva metrska, ka-lana, možnost dostave. Tel. 02 740 80 17 ali 041 312 621.

PRODAM drva z dostavo. Tel. 041 544 270.

NA OBROBJU Ptuja na lepem mirnem kraju ob asfaltni cesti oddamo v najem za 10 ali več let manjši kos zemljišča za vikend z vodo in elektriko. Tel. 031 424 952.

PRODAM suha bukova drva z dostavo. Tel. 041 914 263.

PRODAM svinje domače reje, težke od 130 do 150 kg. Tel. 041 579 080.

PRODAM pujske, težke cca 25 kg. Tel. 031 568 484.

PRODAM koruzo in pšenico. Tel. 041 605 502.

PRODAM telico tik pred telitvijo. Tel. 041 240 003.

PRODAM prašiče, 20, 40, 60 in 80kg. Tel. 031 713 160.

PRODAM traktor torpedo 55, letnik 88. Telefon 031 557 445.

NEPREMIČNINE

V OKOLICI Kidričevega prodam kmečko hišo in gospodarske objekte z 1,5 ha zemljišča. (travnik, njiva, vrt, ribnik). Tel. 051 262 504.

INSA^

■ 3/i *.♦ nepremičnine

EUROPARK Maribor

tel.: 02/33 05 800, 041/61 71 69, 040/66 33 00

PRODAMO samost. hišo v občini Hajdina, l. grad. 1998, povr. 181m2, zemljišče 781m2, etažnosti P+M (klet samo pod garažo), lepo urejena in vzdrževana, PRIPOROČAMO! CENA: 150.000 eur (35.946 mio sit), ID:1219

DOM IN STANOVANJE

VIR PRI ZADRU apartmaji za najem (novi), 30 m do plaže, vsi apartmaji imajo pogled na morje. Inf. 031 555 286, rezerv. 00385 9921 56072, 00385 335 63 091.

DRUŽINA išče dvoinpol- do trisobno stanovanje na Ptuju. Smo resni. Tel. 031 529 479.

NUJNO potrebujem enosobno stanovanje ali garsonjero, po možnosti opremljeno. Tel. 041 788 027.

PAG - STARA NOVALJA. Oddamo proste termine v 1,5-sobnem apartmaju, moderno opremljen, s pokrito teraso, tik ob morju, lastna plaža, v juniju, juliju avgustu in septembru. Telefon 041 556 740.

MOTORNA VOZILA

PRODAM avto Ford mondeo 2.0, letnik 1996, klima. Tel. 031 438 838.

DELO

ZA ČIŠČENJE na domu enkrat tedensko potrebujemo pomoč. Tel. 041 849 892.

NA STOJNICAH v Mariboru, Celju in Ptuju zaposlimo komunikativne, zgovorne, poštene osebe s smislom za prodajo. Zaželeno poznavanje knjig. Kličite dopoldan na tel.: 01 241 33 72. Mladinska knjiga, Založba, d. d., Slovenska 29, 1000 Ljubljana.

VOZNIKA C in E kategorije, špedicija zahodna Evropa, zaposlimo. Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 040 971 899.

RAZNO

NESNICE rjave, grahaste in črne pred nesnostjo, dobite lahko tudi kletke za nesnice. Vzreja nesnic, Tibaut, Babince 49, Ljutomer. Tel. 582 14 01.

PRODAM 100-kg svinje za zakol ali nadaljnjo rejo in odojke. Tel. 753 31 81.

KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.

PRODAM zelo dobro ohranjeno kotno sedežno garnituro z mizico in foteljem, cena je simbolična, 100 €, za prevoz poskrbite sami. Tel. 031 320 616.

PRODAM starinsko spalnico, dobro ohranjeno. Tel. 031 781 514.

KUPIM staro opeko malega formata. Tel. 031 317 508.

PRODAM čistokrvno nemško ovčarko, staro 10 tednov. Tel. 766 78 61.

www.tednik.si

m

ASFALTIRANJE

WILLIAMS d. o. o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711

E - mail: asfalti@wiiliams.si www.williams.si

■ betonski pokrovi 0 30 - 0 120 cm, po naročili do 0200 cm

■ škarpniki, robniki, pohodne plošče,..

Hliš Janez s.p. Čarmanova ul. 4a, Ptuj Tel.: 746 28 31, GSM 041 683 108

Krvodajalci

30. april - Dejan Sever, kajžar 26/a; Ivan Vidovič, Slatina 60/a; Nada Kozar, Gorenjski Vrh 45/a; Herman Prejac, Sv. Tomaž 35/b; Drago Slavinec, Mali Brebrovnik 13; Boštjan Grajfoner, Sp. Korena 33; Darko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Petra Žnida-rič, Cezanjevci 8; Ljutomer; Renata Čuček, Gubčeva 8, Lenart v Sl. Goricah; Marjan Serdinšek, Nova vas pri Ptuju 58; Marija Zelenik, Volkmerjeva ul. 11, Ptuj; Silva Žni-darič, Cezanjevci 8, Ljutomer; Anita Fajfar, Cmureška c. 32/c, Lenart v Sl. Goricah; Janja Bombek, Ulica Nikole Tesle 21, Kidričevo.

3. maj - Dejan Brodnjak, Obrtniška ul. 3, Središče ob Dravi; Igor Podplatnik, Obrež 1; Zdravko Fijačko, Pršetinci 46; David Oz-mec, Mihovci 10/a; Stanko Gorjup, Bresni-ca 67; Ivan Milešič, Zloganje 51, Sovodenj; Igor Ritonja, Sp. Polskava 202/a; Janko Janžekovič, Nova vas pri Markovcih; Milena Čuš, Dornava 91/b; Slavko Gabrovec, Meje 4; Miran Vrbančič, Prvenci 6/a; Slavko Are-klinič, Markovci 67/f; Majda Golob, Kicar

140/c; Milan Hebar, Trubarjeva 11, Ptuj; Ivo Baklan, Osojnikova 22, Ptuj; Damjan Ferš, Hajdoše 6; Ivan Habjanič, Moškanjci 100; Jasna Žabota, Mestni trg 4, Ptuj; Peter Ci-gula, Ločki Vrh 4; Alojz Kikl, Skorba 6; Janez Golob, Kicar 140/c; Miran Šic, Slatina 63; Branko Matjašič, Stojnci 51; Vldimir Simo-nič, Čagona 11; Zdravko Borovčak, Mejna c. 30, Turnišče; Ivan Auer, Pobrežje 151/a; Dušan Gavez, Korenjak 11; Dragutin Hudin, Repišče 21; Željko Tarodi, Arbajterjeva 8, Ptuj; Robert Perko, Gerečja vas 40/d. 7. maj - Bojan Cimerlajt, Sv. Tomaž 16; Irena Laura, Formin 47/a; Andrej Malovič, Osojnikova 25, Ptuj; Marija Valič, Moškanj-ci 22; Roman Šoštarič, Kukava 7; Jože Fideršek, Tržec 34/a; Dominik Antolič, Mo-škanjci 3; Janez Žerovnik, Golobova 3, Ptuj; Vida Maroh, Pobrežje 34; Stanislav Jelen, Podlehnik 12/a; Franjo Bezjak, Trajanova 12, Ptuj; Nina Voda, Mestni Vrh 43; Nataša Martinčič, Pacinje 26; Franc Majerič, Sagadinova 13, Ptuj; Maja Kelc, Turški Vrh 70/b; Jelka Voda, Mestni Vrh 43; Dragica Martinčič, Pacinje 26; Majda Vilčnik, Maj-šperk 38.

10. maj - Bernarda Selinšek, Trubarjeva 9, Ptuj; Jože Hameršak, Gubčeva 4, Ptuj; Marija Šterbal, Kukava 44; Daniel Nahberger,

. fcTARs*.

ffll

ARNUS

Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrst

Ivan Arnuš >.P.

Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ Tel.: 02 788 54 17, Fax: 02 788 54 18, GSM: 041 390 576

GMG

®

CLMONT

&

'.O. o.

GRflD߀Nfl

M€HnNizncun

€L€KTROMONTflŽn

fll€KSRND€R GRBROVCC s.p.

IZVAJAMO: - izkope vseh vrst

- preboje cestisc

- polaganje infrastrukturnih vodov

- javne razsvetljave

- manjša asfalterska dela

ter vsa dela vezana na nizke gradnje.

ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 12, 2250 PTUJ, gmgelmont@siol.net, TEL.: 02 / 748 18 90, GSM: 041648 255,031 648 255, www.gmg-elmont.si

Kopališka 14, Kidričevo, Danijel Sužnik, J i r-šovci 15; Sabina Žumer, Orešje 149; Silva Cafuta, Ptujska Gora 110/b; Irena Zajšek, Ptujska Gora 104/a; Igor Anžel, Vintarovci 21/b; Janko Majerič, Podvinci 78; Marjan Murko, Podvinci 130; Janko Zelenik, Nova vas pri Markovcih; Renata Jupič, Mestni Vrh 6/a; Ivan Božičko, Tržec 46/c; Franc Kokot, Tibolci 39; Marica Kodrič, Volkmerjeva 11, Ptuj; Marjetka Vrabič, Vičava 107; Miran Tušak, Gorišnica 106; Mitja Milkovič, Mala Varnica 4/b; Franc Bezjak, Majšperk 85; Klaudija Bela, Spuhlja 92; Slavko Cvetko, Mala vas 8/a, Markovci; Alojz Horvat, Juršinci 19/a.

14. maj - Simon Meško, Vičanci 5; Milica Jeza, Podlehnik 6/a; Zlatko Gajšek, Pod-lehnik 66/a; Anita Malovič, Sovretova pot 32, Ptuj; Franc Brmež, Sp. Velovlek 32/b; Aleksander Lovrec, Peščeni Vrh 35, Cerkve-njak; Vladimir Zagoršek, Dornava 145; Vera Sakelšek, Videm 10; Andreja Gajšek, Žetale 99; Olga Hren, Gorca 13/a; Lidija Koprek, Videm 31; Boris Knez, Rimska ploščad 23, Ptuj; Zoran Bilič, Rabelčja vas 28/b; Bojan Potočnik, Zakl 28/c; Franc Čuš, Finžgarjeva 23, Ptuj; Valerija Cep Bele, Majšperk 60/b; Marjeta Turkuš, Podlehnik 2/a; Leon Petrovič, Zakl 3; Mihael Herega, Panonska 6, Ptuj; Jelka Jurgec, Pot v toplice 7, Ptuj; Alojz Grabrovec, Podlehnik 3/e; Darko Klaneček, Skorba 19/b; Stanko Sakelšek, Gorca 61 /b; Ivan Gajšek, Podlehnik 61; Marjan Cajnko, Nova vas 100/b, Ptuj; Vlasta Krajnc, Ločič 1/a; Ferdinand Beci, Brstje 5/a; Zvonka Rozman, Hum pri Ormožu 27; Darko Kralj, Krčevina pri Vurberku; Danica Kurež, Podlehnik 3/a; Jožefa Svenšek, Podlehnik 40/e; Srečko Kosec, Rimska ploščad 15, Ptuj; Marjeta Lašič, Ptujska cesta 4, Rače; Anton Jelen, Sp. Gruškovje 18; Jože Grula, Skorba 41/c.

ZAPOSLIMO DENAR

vwfedemda* t/aa Tel.: 051 848 241

Vzajemni skladi in delnice

POSOJILA

TEL.: 02/252 77 01 GSM: 051/204 654

Gorfin d.o.o. PE Mlinska ul. 1, MARIBOR

Kranjska c. 4 Radovljica

Na podlagi Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2007 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/2007), Pravilnika o namenih in pogojih za dodeljevanje občinskih državnih pomoči namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Markovci (Uradni list RS št. 60/02) župan Občine Markovci objavlja

JAVNI RAZPIS

ZA DODELJEVANJE OBČINSKIH - DRŽAVNIH POMOČI, NAMENJENIH ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI MARKOVCI ZA LETO 2007

1. Vir: Razpoložljiva proračunska sredstva na postavki 1402101 Državne - občinske pomoči v malem gospodarstvu

- stroški plač za novo odprta delovna mesta,

- izobraževanje zaposlenih v podjetjih,

- subvencioniranje obrestne mere v gospodarstvu in

- stroški izdelave investicijskih programov in projektne dokumentacije

2.Višina razpisanih proračunskih sredstev, ki se dodeljujejo v letu 2007, na podlagi tega javnega razpisa znaša 20.865,00 EUR.

3. Upravičenci za pridobitev nepovratnih sredstev

Sredstva lahko pridobijo fizične in pravne osebe z registrirano dejavnostjo, ki bodo investirali sredstva na območju občine Markovci, imajo obratovalnico na območju Občine Markovci in sicer samostojni podjetniki in gospodarske družbe (majhna in srednje velika podjetja) kot tudi občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma pri pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in predložili vse predpisane dokumente za ustanovitev družbe, pri čemer niso opravičeni do pomoči sektorji kmetijstva, ribištva in transporta. Do teh pomoči tudi niso opravičena podjetja v težavah.

4. Rok za oddajo prijav je 1. oktober 2007 na naslov Občinska uprava Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci.

Javni razpis s potrebnimi obrazci je objavljen tudi na spletni strani

Občine Markovci

www.markovci.si.

5. Pogoji, pod katerimi se dodeljuje pomoč:

Pomoč se dodeli le, če predstavlja spodbudo za izvedbo nameravanega projekta oziroma je zanj nujno potrebna. Za odpiranje novih delovnih mest se bo dodeljevalo do 50 % stroškov plač za dveletno obdobje, za izobraževanje se bo dodelilo do 45 % upravičenih stroškov izobraževanja, za pokrivanje letne realne obrestne mere pri najetju kredita pri poslovnih bankah v višini do 5 % najetega kredita in za izdelavo investicijskih programov in projektne dokumentacije do 50 % stroškov izdelave posameznega programa oz. dokumentacije. Investicijski projekti in novo odprta delovna mesta pri začetnih investicijah morajo ostati v občini vsaj 5 let.

Prosilec mora odobrena sredstva investirati na območju občine Markovci.

Pri začetnih investicijah mora prejemnik pomoči prispevati najmanj 25 % vrednosti investicije.

Pri dodelitvi pomoči se ne sme preseči zgornja meja intenzivnosti ne glede na to, iz katerih javnih virov (sredstva občinskega proračuna, državnega proračuna ali mednarodnih virov) je pomoč dodeljena. Sredstva za razvoj se bodo prednostno dodelila prosilcem, ki poleg ostalih pogojev, navedenih v tem razpisu v največji meri izpolnjujejo še naslednje kriterije:

- opravljajo oz. bodo opravljali dejavnosti, ki v občini niso razvite,

- razširjajo in odpirajo nova delovna mesta v obstoječih proizvodnih in storitvenih dejavnostih,

- opravljajo oziroma bodo opravljali dejavnosti, ki zagotavljajo sodoben tehnološki in ekološko neoporečen delovni proces.

6.Vloga z osnovnimi podatki in dokumentacija, ki jo mora vlagatelj priložiti k prijavi:

Osnovni podatki na vlogi: navedba vlagatelja, višina zaprošenih sredstev, namen pridobivanja sredstev in višina sredstev za izvedbo celotnega projekta ter številka tekočega oziroma transakcijskega računa.

Dokumentacija: K vsem postavkam iz točke 1:

- dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti,

- bilanca uspeha za preteklo leto, iz katere je razvidno, da podjetje ni v težavah,

- izjavo prosilca, da bo odobrena sredstva investiral na območju občine Markovci,

- izjavo prosilca o višini lastnih sredstev za isti namen in

- izjavo prosilca, da za projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov.

K posameznim postavkam je potrebno priložiti še:

- za plače za novo odprta delovna mesta

• dokazilo o zaposlitvi ljudi, ki še niso bili zaposleni oziroma so ostali brez zaposlitve, za nedoločen čas, pri čemer imajo prednost prosilci, ki zaposlujejo občana občine Markovci,

• dokazilo o celoletnem povprečju zaposlenih v podjetju v letu pred odprtjem delovnega mesta (kopija napovedi za odmero davka od dohodkov za preteklo leto) in prijava-odjava (obrazec M1-M2) za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in

• dokazilo o povprečni letni plači zaposlenega na novo odprtem delovnem mestu

- za izobraževanje: dokazilo o plačilu ali predračun stroškov posebnega izobraževanja in strokovnih ekskurzij (stroški inštruktorjev in tistih, ki se usposabljajo). Za posebno izobraževanje šteje pridobitev teoretičnega in praktičnega znanja uporabljivega na sedanjem oziroma bodočem delovnem mestu zaposlenega v podjetju, ki je koristnik pomoči

- subvencioniranje obrestne mere: dokazilo o odobritvi kredita s strani izbrane poslovne banke za materialne investicije (zemljišča, zgradbe, oprema) in za nematerialne investicije (pridobitev standarda kakovosti, nakupa patenta, licence, know-how ali nepatentirane-ga tehničnega znanja), za odpiranje novih delovnih mest

- stroški izdelave investicijskih programov in projektne dokumentacije: dokazilo o plačilu ali predračun stroškov izdelave investicijskega programa oziroma projektne dokumentacije.

7. Dokumentacija oz. dokazila k vlogi morajo biti zložena v zaporednem redu, kot so navedena v točki 6.

Obravnavane bodo le popolne in pravočasno prispele vloge, nepopolne in nepravočasno prispele vloge bodo zavrnjene. Proračunska sredstva bodo odobrena vlagateljem - upravičencem, v odvisnosti od finančnih zmožnostih občinskega proračuna. Sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev, namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, bo sprejet najkasneje v roku 30 dni od poteka razpisnega roka.

Informacije: Občinska uprava Občine Markovci, tel. 788 88 80, g. Kolenko.

Franc Kekec Župan Občine Markovci

Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550

UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!

Prodaja vozil

Znamka Letnik

(€) Cena (SIT)

CITROEN XANTIA 1,8 ISXLIMUZ.

1998

3.490,00

836.344

BELA

NISSAN ALMERA 1,6 GX

1995

2.190,00

524.812

KOV. ZLATORUM.

SEAT CORDOBA VAR. 1,4 SE

1999

3.250,00

778.830

BELA

RENAULT CLIO 1,4 RT

1994

1.120,00

268.397

BELA

CHRYSLER PT CRUISER 2,0

2000

7.600,00

1.821.264

KOV. ČRNA

PEUGEOT 106 1,01

2000

2.990,00

716.524

KOV. V. RDEČA

RENAULT CLIO 1,2 RN

1999

3.200,00

766.848

KOV. ČRNA

FIAT BRAVO 1,2 16VSX

1999

3.500,00

838.740

KOV. S. MODRA

FIAT BRAVA 1,412V

1998

2.690,00

644.632

RDEČA

CITROEN XSARA BREAK 1,8

1999

3.490,00

836.344

KOV. SREBRNA

DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6

1999

3.200,00

766.848

KOV. MODRA

RENAULT CLIO 1,2 16V

2001

3.990,00

956.164

KOV. SREBRNA

RENAULCLIO 1,4 RT

1998

3.200,00

766.848

KOV. SREBRNA

SEAT CORDOBA 1,6 SE

1998

2.590,00

620.668

KOV. ZELENA

RENAULT LAGUNA 1,9 DCI LIMUZINA

2001

8.040,00

1.926.706

KOV. B. RDEČA

FIAT MAREA 1,6 16V SX WEEKEND

1998

3.540,00

848.326

KOV SIVA

SEAT IBIZA 1,4 MPI

1999

3.780,00

905.839

RDEČA

RENAULT KANGOO 1,4

1998

3.750,00

898.650

RDEČA

SEAT CORDOBA 1,4 SE

1997

2.150,00

515.226

BELA

KIA SEPHIA 1,5 IGTX

1997

1.590,00

381.028

KOV. ZLATA

RENAULT MEGANE 1,9 DTI RXT BREAK

2000

5.150,00

1.234.146

MODRA

RENAULT CLIO 1,2 RL

1998

1.800,00

431.352

BELA

ŠKODA COMBIFABIA 1,4 MPI COMFORT

2002

4.990,00

1.195.804

BELA

VOLKSWAGEN POLO 1,0

1998

2.690,00

644.632

BELA

ZNAMKA

LETNIK

EUR CENA SIT

BARVA

ALFA ROMEO GT 2,0

2004

15.990,00

3.B31.B43

KOV. ČRNA

AUDI 80 AVANT 1,9 TDI

1993

3.390,00

B12.379

KOV. MODRA

BMW 525 TDS LIMUZINA

1999

B.200,00

1.965.04B

KOV. SIVA

BMW TOURING 318 D

2002

13.400,00

3.211.176

KOV. SREBRNA

FIAT PUNTO 1,2

2002

4.500,00

1.07B.3B0

KOV. SIVA

OPEL CORSA 1,0 12V

2000

2.750,00

659.010

RUMENA

OPEL VECTRA 1,8I CD LIM.

1997

2.650,00

635.046

KOV. MODRA

PEUGEOT 206 1,4I

2002

5.600,00

1.341.9B4

KOV. SREBRNA

ŠKODA OCTAVIA 1,9 TDI

1999

6.100,00

1.461.B04

KOV. SREBRNA

VW BORA 1,9 TDI

1999

5.300,00

1.270.092

KOV. SREBRNA

VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI

1999

6.550,00

1.569.642

BELA

VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI

2003

11.B90,00

2.B49.319

KOV. SREBRNA

VW PASSAT VR5 LIM.

199B

5.490,00

1.315.623

KOV. SREBRNA

VW POLO CLASSIC

1996

1.450,00

347.47B

KOV. ZELENA

KREDITI

- mobilno bančništvo -

KREDITI

- mobilno bančništvo -

* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 let ) (tudi za OD nižji od 417 EUR oz.100.000 SIT)

* STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let)

SVETOVANJE na : 051 804 324

ELEKTROMEHANIKA GAJSER

ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov.

Zelo ugodne cene! 788-56-56

߀lCONT ET

Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 BO, www.belcont.si

Priporočamo se s svojimi izdelki in storitvami:

NAŠA IZVEDBA- VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA

priznanje za najboljše dosežke v gradbeništvu:

poslovna skupina • ZA MONTAŽO PVC l^^Sl

f okna f vrata

Ii1' garažna vrata Ii1' industrijska vrata

CENTRALNA KURJAVA VODOVOD

Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci

tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.

Šenpetrska 11,Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtozebec.com

GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!

Ponudba rabljenih vozil

ZNAMKA LETNIK

EUR

CENA sit

BARVA

AUDI A-4 AVANT 1,9 TDI

2002

11.900,00

2.851.716

T. MODRA

BMW SERIJA 3 COUPE: 318 CI XENON

2000

11.300,00

2.707.932

SIVA

CHRYSLER VOYAGER 2,5 CRD

2003

12.600,00

3.019.464

KOV. SREBRNA

FIAT PUNTO GRANDE 1,3 MULTI JET

2000

10.900,00

2.612.076

KOV. T. MODRA

HYUNDAI ACCENT 1,3

2001

1.995,00

478.082

RDEČA

JEEP GRAND CHEROKEE 3,1 TD LIMITED

2001

15.900,00

3.810.276

KOV. T. ZELENA

LANCIA ZETA 2,0 T

1996

3.200,00

766.848

KOV. B. RDEČA

MERCEDES RAZRED A 170 CDI

2003

10.995,00

2.634.842

KOV. S. ZELENA

PEUGEOT 206 1,1

2002

5.595,00

1.340.786

KOV. SREBRNA

RENAULT TWINGO 1,2

2000

2.990,00

716.524

RUMENA

SEAT LEON 1,4

2000

5.900,00

1.413.876

BELA

SEAT LEON 1,4

2001

6.595,00

1.580.426

KOV. B. RDEČA

SEAT TOLEDO 1,9 TDI

2003

9.490,00

2.274.184

KOV. SIVA

ŠKODA OCTAVIA COMBI 2,0I 4X4 ELEGANCE

2002

8.700,00

2.084.868

S. MODRA

VW TOURAN 2,0 TDI HIGHLINE

2004

13.990,00

3.352.564

KOV. SREBRNA

Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640

Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640

Avte

O/HckLavž

ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING

Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si

www.avtomiklavz.si

ZNAMKA LETNIK i

CENA i

SIT

BARVA

CITROEN C4 EXCLUSIVE

2006

15.990,00

3.831.843

KOV. B. RDEČA

CHEVROLET KALOS 1,2

2005

6.550,00

1.569.642

KOV. MODRA

CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDIEXCL.

2002

8.190,00

1.962.651

SREBRNA

FIAT PUNTO 1,2 SX

2000

3.390,00

812.379

KOV. ZLATA

FORD FOCUS 1,4 LIMUZINA

2003

7.690,00

1.842.831

SREBRNA

MAZDA 6 2,0 TDI KARAVAN

2005

14.980,00

3.589.807

KOV. SIVA

MERCEDES C 180 AVTOMATIK

1998

7.600,00

1.821.264

SREBRNA

OPEL ASTRA 2,0 DTI KARAVAN

1998

4.100,00

982.524

BELA

OPEL MERIVA 1,7 CDTI

2005

11.100,00

2.660.004

KOV. MODRA

PEUGEOT 406 1,8 I

1999

4.390,00

1.052.019

BELA

ŠKODA FABIA 1,9 TDI COMBI

2004

8.600,00

2.084.868

KOV. RDEČA

ŠKODA OCTAVIA 2,0 KARAVAN

2002

6.750,00

1.617.570

BELA

VOLVO S 60 2,4 D GEARTRONIC

2004

16.650,00

3.990.006

KOV. MODRA

VW LUPO 1,0

1999

3.190,00

764.451

KOV. ZELENA

VW PASSAT 1,9 TD KARAVAN

2001

8.990,00

2.228.652

MODRA

Na zalogi preko 40 vozil.

Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640

Ponudba rabljenih vozil

FJBT

Prstec

Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000

Znamka

Oprema

Letnik

Cena

■SIL

MERCEDES E 200E KIA PRIDE 3V

RENAULT MEGANE COUPE 1,6 E LANCIA LYBRA 2,4 JTD KAR. FIAT MAREA WEEKEND 1,8 ELX DAIHATSU FEROZA EL FIAT PUNTO 1,2 SX 3V R KANGOO EXPRESS 4X4 1,9 DC 3V FIAT PUNTO SX 3V GOLF VARIANT 1,9 CLTDI KARAVAN LANCI Y 1,2 3V FORD FIESTA 1,3 ALFA ROMEO 145 RENAULT KANGOO 1,9 DIESEL 3V RENAULT LAGUNA 1,8 ALIZE KIA PRIDE 3V

OPEL ASTRA KARAVAN 2,0 DTI

T. MODRA KOV SREBRNA MODRA T. MODRA KOV. SREBRNA T. SIVA ČRNA BELA ZLATAI

A

RNA BELA

KOV. SREBRNA

RDEČA

BELA

1990

1999

1996

2000

1997

1994

1998

1999

1995

2000 1997 2000 2000

1.100,00 1.350,00 2.150,00

00,00 11.200,00 3.990,00 2.500,00 2.462,00 2.600,00 1.490,00 3.150,00 3.000,00 1.210,00 5.600,00

263.604 323.514 15.226 7.480 575.136 596.704 934.596 2.683.968 956.164 599.100 590.000 623.064 357.064 754.866 718.920 289.964 1.318.020

SERVIS IN PRODAJA VOZIL

ugodni prepisi nakup že z 10% pologom imate avto - potrebujete denar? Dobitek do 80% vrednosti vozila najugodnejši leasing

IHiHlMiiiMiWIini

C 02/2280110

SOUS d.o.o. Razlago va 24, Maribor

KREDITI!

D0 8 LET za vse zap. ter upokojence do 50 % obremenitve doh., stare obveznosti

niso ovira. Krediti tudi na osnovi vozila, ter ieasingi. Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.

ZOBNA ORDINACIJA

dr. Zdenka Antonovlča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse Informacije po o. 0038549 372-605

SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA

dr. dent. med. Zvonko Notesberg

Trajanom 1, Pluj (ob Mariborski costi), tol.: 02 780 67 10

Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH

možnost obročnega odplačila

I

Prireditvenik

Petek, 8. junij

15.00 Ormož, računalniška učilnica Gimnazije, delavnica digitalne fotografije,

vodila jo bosta Ciril Ambrož in Klavdija Kozel 16.00 Slovenska Bistrica, gostišče Martin, Medbomočno grajsko ocenjevanje vin

18.00 Cirkovce, v športni dvorani, zaključna prireditev ob 9. prazniku vrtca Kidričevo

19.00 Maribor, SNG, balet premiera Knez Igor, VelDvo, za abonma Opera premiera in izven

19.30 Škofja Loka, na Mestnem trgu, 7. večer Slovenskih viž v narečju 20.00 Borl, na gradu, letni koncert vokalne skupine Mladi veseljaki iz Cirkulan z gosti Komornim moškim zborom s Ptuja za popestritev pa bosta poskrbela aforist Fredi in karikaturistka Aljana, koncert je posvečen njihovemu zborovodju Francu Lačnu, ki proslavlja še štiridesetletnico zborovskega vodenja

20.00 Ptuj, Amfiteater Gimnazije, premiera Igra za dve osebi, igrata Aleksandra

Balmazovic in Aljoša Trnovšek 20.00 Ptuj, CID, jazz koncert Jure Tori in Ewald Oberleitner

- Ptuj, CID, na ogled je razstava ekološkega natečaja »Moj pogled«, nagrajeni fotografski in likovni izdelki osnovnošolcev in srednješolcev

- Ptuj, CID, možnosti letovanj za otroke in mlade, prijave na CID-u

- Turnišče, dan pšenice in oljnic, vabi Kmetijska šola Ptuj

Sobota, 9. junij

5.00 Ormož, pred železniško postajo, od Areha do Slovenj Gradca po slovenski transverzali

10.00 Kog, Medobčinsko srečanje upokojencev občin Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž

11.00 Ormož, pred Avtocentrom na Hardeku 44 c, tradicionalno kolesarjenje

po ljutomersko-ormoških goricah 15.00 Ormož, računalniška učilnica Gimnazije, delavnica digitalne fotografije,

vodila jo bosta Ciril Ambrož in Klavdija Kozel 15.00 Miklavž pri Ormožu, dnevno nočni turnir v malem nogometu, za prehodni pokal KS Miklavž

15.00 Slovenja vas, 5. gasilsko tekmovanje za »pokal Slovenje vasi«

15.00 Ormož, Mladinski center, seminar o oblačenju s strokovnim svetovanjem

priznane stilistke Lee Pisani 16.00 Žetale, 7. mednarodni slikarski EX Tempora Žetale 2007, začetek ocenjevanja likovnih del

16.00 do 19.00 Ptuj, na prostoru Kinološkega društva, 13. pomladna vetrnica,

tradicionalna pomladna prireditev DPM Ptuj 19.00 Podlehnik, krajevna dvorana, kulturna prireditev ob 40. obletnici Oračev

in 30. obletnici Kopačev iz Podlehnika 19.00 Maribor, SNG, balet Knez Igor, VelDvo, za abonma Opera sobota in izven 19.00 Ptuj, atrij Hotela Mitra, Zborovski festival Ptuj 2007, v primeru slabega

vremena bo prireditev na Ptujskem Gradu 19.00 Videm, v občinski dvorani, letni koncert Tamburaškega orkestra KD

Franceta Prešerna Videm pri Ptuju z gosti mandolinskim orkestrom KUD Kolajna Zadar

19.30 Slovenska Bistrica, viteška dvorana, letni koncert Noneta Vivere

20.00 Maribor, SNG, drama Sokratov zagovor, KomOd, za izven

20.00 Ptuj, Amfiteater Gimnazije, Igra za dve osebi, igrata Aleksandra Balmazo-

vic in Aljoša Trnovšek 20.30 Ptuj, Amfiteater Term, Miss sport International 2007

Nedelja, 10. junij

11.00 Žetale, otvoritev razstave 7. mednarodnega slikarskega Ex tempora Žetale 2007

14.00 do 20.00 Ptuj, Narodni dom, dokumentarni film Fenomen Bruno Gröning

- Po sledeh »čudodelnega izcelitelja« 17.00 Maribor, SNG, balet Knez Igor, VelDvo, za abonma Opera popoldanski in izven

Ponedeljek, 11. junij

20.00 Ptuj, amfiteater OŠ Olge Meglič, predstavitev mozaika, ki je nastal kot skupen projekt pod naslovom »Mozaik znanja in prijateljstva«

Kino Ptuj

8., 9. in 10. junij, ob 17.15 Artur in minimojčki. Ob 19.00 Art program. Življenje drugih. Ob 21.15 Art program: Črna knjiga.

V

Štajerski

RAD IO PTUJ

89,8° 98,2 "lOU

www.radio-tednik.si

Kako srčno si ti želel, da še med nami bi živel. Smo vsi ob tebi se borili, da zdravje bi ti ohranili, a smrt pač tega ni hotela, te prezgodaj nam je vzela. Vse, kar storil si za nas nekdaj, v spomin bo in hvala ti za vekomaj.

ZAHVALA

ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pra-dedka

Franca Sluga

IZ POBREŽJA 19, VIDEM PRI PTUJU

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekali sožalja. Zahvaljujemo se tudi duhovniku za molitev in opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošema, govorniku za besede slovesa ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala!

Z žalostjo v srcu: tvoji najdražji

OBČINA CIRKULANE CIRKULANE 40 A 2282 CIRKULANE

Poziv k oddaji pobud k pripravi občinskega prostorskega načrta občine Cirkulane

Občina Cirkulane skladno z Zakonom o Prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, ) vodi postopek za pripravo občinskega prostorskega načrta občine.

Obveščamo vse občanke in občane Občine Cirkulane, politične stranke, društva, zavode, podjetja, združenja, gospodarske subjekte in vse zainteresirane, da imajo možnost posredovati pobude sprememb in dopolnil občinskega prostorskega načrta občine. V postopku bodo obravnavane pisne pobude, ki bodo posredovane do vključno 20. junija 2007.

Pobude lahko vsi zainteresirani v pisni obliki posredujejo na naslov: Občina Cirkulane, Cirkulane 40 a, 2282 Cirkulane, ali jih pošljejo na elektronski naslov tajništvo@cirkulane.si. Obrazec vloge za spremembo namembnosti posameznih zemljišč in dodatne informacije lahko dobite v sprejemni pisarni občine Cirkulane.

Župan Občina Cirkulane Janez Jurgec

PTUJSKA TELEVIZIJA T V

TV spored

Ptujska kronika Torek 18.00, 20.00 Sreda 10.00

Regi TV (Ormož, Gorišnica) Sreda 20.00

Ptujska kronika Petek 18.00, 20.00 Sobota 12.00

POPRAVEK

Pri zahvali za pokojno Marijo Šešerko iz Prvencev 30, ki je bila objavljena v petek, 1. junija 2007, je bilo napačno objavljeno ime vnukinje. Pravilno se glasi:

V globoki žalosti: hčerka Zofija z možem Olijem in vnukinja Nathalie Prizadetim se za storjeno napako vljudno opravičujemo.

Razpored dežurstev zobozdravnikov

petek, popoldan sobota, od 7. do 12. ure Albina Žižek Vidovič, dr. dent. med. v Zdravstven domu Ptuj

Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči.

ZAHVALA

Ob nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta, dedka, tasta, brata, botra in strica

Alojza Kristoviča

IZ ZABOVCEV 25

se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našega dragega moža in očeta v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam v težkih trenutkih stali ob strani.

Hvala vsem govornikom, vsem gasilskim društvom, društvu upokojencev Markovci, g. župniku Janezu Maučecu za ganljivo slovo, vsem pevcem in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu še enkrat hvala.

V globoki žalosti: žena Rozalija, hčerki Brigita in Darja z družino, bratje in sestri

z družinami

Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi našega očeta, dedka in tasta

Martina Lovrenka

IZ ZABOVCEV 91, MARKOVCI

15. 11. 1932 - 31. 5. 2007

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot.

Hvala za sv. maše, sveče in cvetje, ki je prekrilo njegov grob. Hvala tudi ge. Danici Tement, Nini in g. Šimenku za toplo opisano očetovo življenjsko pot, g. župniku za opravljen cerkveni obred in sv. mašo, gasilcem, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, še posebej pa vsem gasilcem, ki so ga tako lepo pospremili na njegovi zadnji poti.

Vsi tvoji, ki te pogrešamo

Tam, kjer sta vidva, ni sonca ne luči. Le vajin smeh nam v srcu še živi in nihče ne ve, kako boli, ker vaju med nami več ni.

SPOMIN

9. junija mineva leto žalosti, 24. maja pa je minilo sedem let, odkar sta nas zapustila naša draga

Mirko Kramberger

Jožefa Mohorko

IZ DRAVCEV 8

Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu, prinašate rože, prižigate sveče ter z dobro mislijo postojite ob njunem grobu.

Njuni najdražji

Že dve leti v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ni ure, dneva, ne noči, povsod si v srcu z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli.

V SPOMIN Janku Cimermanu

IZ PRVENCEV 31

Zahvaljujemo se vsem, ki mu prinašate sveče in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.

Vsi tvoji, ki te pogrešamo

Z globoko žalostjo se poslavljamo od dolgoletnega ravnatelja

Franca Kovačiča

Za seboj je pustil veliko: pustil je del sebe v mnogih generacijah učencev in sodelavcev.

Učenci in delavci Osnovne šole Juršinci

Kidričevo • Čistilna naprava v Račah povzroča težave

V potoku namesto vode - gnojnica?!

Kot smo poročali, sta na zadnji seji sveta občine Kidričevo svetnika Zoran Žunko in Milan Fideršek opozorila na resne težave, ki jih imajo krajani vasi ob potoku Prednica, saj se zaradi nedelovanja čistilne naprave v občini Rače-Fram v njem namesto vode pretaka gnojnica.

Potok Prednica teče skozi bližnjo Gorico na območju sosednje občine Rače-Fram in se čez polje vije skozi Stražgonjco, Šikole, Pongrce in Jablane na območju občine Kidričevo. A v omenjenem potoku se po besedah krajanov, ki ob njem živijo, predvsem ob koncih tedna namesto vode pretakajo skoraj neprečiščene odplake iz biološke čistilne naprave v občini Rače-Fram. Krajani, ki živijo ob potoku, na to že leto dni opozarjajo, prosijo, pišejo, kličejo in rotijo, pa se razen obljub, da bo bolje, do sedaj ni nič spremenilo. Oblastem in predvsem inšpekcijskim službam očitajo nemoč in mlahavost, zato jim je prekipelo in odločili so se, da na težave opozorijo širšo javnost, če pa kmalu ne bo bolje, so zagrozili tudi z državljansko nepokorščino.

Eden tistih, ki morajo prenašati težave zaradi ekološko uničenega potoka, saj je njegova hiša tik ob potoku, je tudi Franc Kacijan iz Stražgonjce, ki je ob našem obisku ogorčen povedal:

„To je sramota za vso državo in za inšpekcijske službe. Leto dni opozarjamo in rotimo, pa nas nihče ne posluša. Najhuje je ob koncih tedna, ko vedo, da inšpektorji ne delajo, in takrat iz čistilne spustijo sam „drek". Kako naj drugače imenujem črno, gosto in močno smrdečo snov, ki se pretaka po strugi nekdaj čistega potoka. Krajani zamerimo predvsem občini Kidričevo in ji očitamo, da si premalo ali pa vsaj neuspešno prizadeva za rešitev resnega problema svojih krajanov. Ko so bile volitve, so nam vsi obljubljali, da se bodo osebno zavzeli za ta problem, pa niso storili ničesar, vsaj učinkovito ne. Ne vem, zakaj taka nemoč države in inšpektorjev. Že pred letom dni je župan občine Rače-Fram pred TV kamerami javno obljubil, da bodo zadevo sanirali v 30 dneh, pa se ni prav nič spremenilo. Če bi se kaj takega dogajalo pri Ljubljani, bi bila na nogah vsa Slovenija, ker pa gre za majhne vasice na obrobju, nas nihče ne jemlje resno."

Pravite, da v potoku ni več življenja. Kako pa je bilo pred tem?

„Še štiri ali pet let nazaj so

otroci v času počitnic z mosti-čev lovili ribe, tudi sam sem jih rad opazoval, kako so se vile med račjo zeljo. Bile so race, bile so ptice, žabe, bilo je življenje. Zdaj pa si poglejte. Kako naj živo bitje preživi v tej smrdeči tekočini?! Vonj je res grozen, hujši od živalskih iztrebkov, saj gre za gnijoče biološke ostanke, kjer se zagotovo izločajo strupeni plini. Resno je ogrožena tudi kvaliteta življenja ljudi, ki moramo vse to prenašati. Poglejte, pse moramo imeti pripete ali zaprte, kajti če se slučajno v tejle vročini kateri vrže v potok, jih moramo doma obvezno okopa-ti, sicer preveč smrdijo."

Da je smrad ob potoku res neznosen, lahko potrdim tudi sam, saj sem se o tem lahko sam prepričal, ob vrnitvi v redakcijo pa so me kolegi novinarji spraševali, po čem neki tako smrdi. Zaradi vsega tega smo se odpravili po odgovore k najodgovornejšim, na republiški inšpektorat za okolje in prostor, v občino Rače-Fram in seveda v matično občino Kidričevo.

Kaj pravijo inšpektorji

Ker v mariborski enoti inšpektorata za okolje in prostor pristojna inšpektorica Nada Marko, ki je omenjeno zadevo spremljala, ni imela kompe-tenc za dajanje odgovorov, smo o tem, ali je bila zadeva v zvezi z nedelovanjem čistilne naprave v Račah prijavljena, kako je inšpekcija ukrepala in ali je bil za to že kdo kaznovan, povprašali republiško inšpektorico Tatjano Bernik z Inšpektorata RS za okolje in prostor v Ljubljani. In prejeli smo zelo kratko pojasnilo:

„Zaradi motenj v delovanju komunalne čistilne naprave je inšpektorica za okolje upravljavcu naprave, občini Rače-Fram, z inšpekcijsko odločbo z dne 13. septembra 2006 odredila pripraviti terminski plan ukrepov za sanacijo delovanja KČN Rače. Občina Rače je v določenem roku dostavila izdelan program ukrepov s terminskim planom. Sanacijski ukrepi so v izvajanju in bodo zaključeni do konca leta 2007. Končno rešitev problema čiš

Foto: M. Ozmec

Franc Kacijan iz Stražgonjce: „Krajani smo ogorčeni nad nemočjo oblasti in države!"

čenja komunalnih odpadnih vod v občini upravljavec vidi v priključitvi občine Rače-Fram na novo čistilno napravo v Pra-gerskem, ki naj bi bila zgrajena v okviru projekta Očistimo reko Dravinjo."

V občini Rače-Fram so že ukrepali

Po odgovore na vprašanja, kdaj in kako so v zvezi z ne-delovanjem čistilne naprave ukrepali, smo se napotili tudi na občino Rače-Fram. Ker je bil v tem tednu župan Branko Le-dinek več dni odsoten, saj naj bi bil službeno v Bruslju, smo vprašanja naslovili na občinsko upravo, od koder smo prejeli pojasnilo, pod katerim se je podpisala Irena Arcet:

„Res je, da je biološka čistilna naprava zelo obremenjena in je zadnje čase delovanje le-te nekoliko slabše in predstavlja nezadovoljstvo tako občanov kot nas upravljavcev. Da pa ne mirujemo in smo v nenehnem izvajanju ukrepov za izboljšanje, dokazujejo naslednja dejstva: V lanskem letu smo v mesecu septembru izvedli remont ČN Rače, v sklopu katerega so bili menjani vsi vitalni deli na ČN; nabavili smo novo opremo za izvajanje trenutnih analiz glede stanja odpadne vode, ki prihaja na ČN; ob pomoči strokovnjakov spremljamo delovanje ČN in na podlagi njihovih priporočil in navodil izvajamo

vse potrebno za izboljšanje učinka čiščenja odpadne vode; redno spremljamo in kontroliramo večje obremenjevalce na njihovih izhodnih jaških ter vzorčimo odpadno vodo (KPK, pH, ...); nenehno opozarjamo večje uporabnike vode na slabe rezultate oziroma na preveč obremenjeno odpadno vodo, ki prihaja na ČN in ni v skladu z dovoljenimi vrednosti.

Glede na to, da je obremenitev ČN velika, smo se odločili, da je potrebno večje onesnaževalce privesti do tega , da zvišajo procent prečiščenja pred izpustom v javno kanalizacijo ali si zgradijo svojo čistilno napravo in tako prenehajo z uporabo javne kanalizacije, kar bi v veliki meri razbremenilo ČN. Poleg tega pa bi omenila še to, da občina Rače-Fram aktivno sodeluje v projektu Očistimo reko Dravinjo, v katerem sodeluje 13 občin. V omenjenem projektu so zajete celovite rešitve tako obstoječega kot novega kanalizacijskega omrežja vključno s čistilnimi napravami."

V občini Kidričevo ostajajo nemočni

Odpravili smo se tudi v matično občino Kidričevo, kjer v času našega obiska župan Jože

Napoved vremena za Slovenijo

Ako na Medarda (8.) dežuje, štirideset dni še naletuje. 26/12

Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Predvsem sredi dneva in popoldne bodo nastale krajevne plohe in posamezne nevihte, ki se ponekod lahko zavlečejo tudi v noč. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, na Primorskem okoli 18, najvišje dnevne od 19 do 26 stopinj C.

V soboto in nedeljo bo večinoma sončno in toplo. Možnost nastanka popoldanskih neviht bo majhna.

UZANCA

d.0.0.

PE Ormoška c. 81/b, 2250 PTUJ, tel.: 02 749 20 30

Originalni nadomestni deli znamke

9 BOSCH

Tehnika za življenje

za vsa osebna in tovorna vozila (akumulatorji Silver, brisalniki Aerotwin, vžigalne in ogrevalne svečke)

S tem kuponom

15% POPUST

'VMTIfO*

Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141

- garažna in dvoriščna vrata

- daljinski pogoni

- ključavničarska dela

- manjša gradbena dela

Murko ni bil prisoten, nam pa je ukrepe v zvezi z omenjeno problematiko pojasnil komunalni nadzornik Igor Premu-žič:

„Mislim, da smo za ureditev problema onesnaženja potoka Prednica zaradi neučinkovitega delovanja čistilne naprave v občini Rače-Fram na občini Kidričevo storili že zelo veliko. Občinska uprava je že lani, takoj po tem, ko so nas krajani opozorili na močno onesnaže-

nje potoka, obvestili pristojne inšpekcijske službe v Mariboru, opozorili smo upravljavca, podjetje VGP Maribor, urgirali na Agenciji Republike Slovenije za okolje in prostor. Ker se stanje ni izboljšalo, smo dopise in opozorila poslali že po večkrat, opravili smo številne telefonske pogovore, pa se do sedaj ni nič spremenilo. Lahko povem, da smo od inšpektorjev izvedeli, da so v občini Rače-Fram že pred časom izdali odločbo, na podlagi katere bi morali čistilno napravo nemudoma sanirati. Pa tega očitno še niso storili ali pa ne dovolj kvalitetno, kajti stanje v onesnaženem potoku je še naprej nevzdržno."

Tako torej menijo najodgovornejši: vsi so ukrepali, vsi so svoje storili, po potoku Prednica pa se še naprej pretakajo ne-prečiščene, smrdljive in strupene odplake. Kako dolgo še?

M. Ozmec

ABA

PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA

ptuj

Stuki 26a

Smer Grajena

Bottjai Amii s.p. Tel.i 02 787-86-70, 041 716-25Í

ste bili POŠKODOVANI

V PROMETNI NEZGODI?

ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?

PE PTUJ, Vodnikova 2

tebÄ 080 13 14

Roman Zemljane s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05

Učinkovita raba energije:

- vgradnja toplotnih črpalk

- soproizvodnja toplote in elektrike (kogeneracija)

- zmanjšanje stroškov ogrevanja do 70% Elektrotehnika:

- instalacije - avtomatizacija

- meritve - videofoni

ODPRLI SMO SALON

NOTRANJIH VRAT

petek, 8^.2007

pogostitev ob

1S00

OTVORITVENA AKCIJA

Na dan otvoritve, v petek 8. 6. 2007 od 9.00 do 18.00 vam za izbrana notranja vrata Lip Bled:

- polna krila in podboje s furnirjem svetlega hrasta z ostrimi robovi,

- polna krila in podboje v obdelavi CPL bukev,

- polna krila in podboje v hrast dekorju priznamo izjemni OTVORITVENI POPUST.

Vsem kupcem, ki bodo v juniju kupili za več kot 2000 €, podarimo polletno naročnino na petkov Štajerski Tednik, ki jo lahko prenesete na drugo osebo.

Arnuševa 5, PTUJ (pri krožišču za Puhov most), dr. Lidija TUŠEK: 031/70-93-70, lidija.tusek@gmail.com

www. lip-bled.si

WLI<P,

projekti d.o.o.

ODPRLI SMO SALON

LESENIHOKEN IN VRAT

petek, 8.S.2007

pogostitev ob

IS00

OTVORITVENA JUNIJSKA AKCIJA

Na dan otvoritve, v petek 8. 6. 2007 od 9.00 do 18.00 vam za lesena okna in vrata priznamo izjemni OTVORITVENI POPUST.

13. in 14. 6-DNEVNI-

30%

Nadaljnjih 6 dni, 9., 10., 11., 12.

junija pa vam priznamo izjemni POPUST.

Vsem kupcem, ki bodo kupili za več kot 4000 €, podarimo polletno naročnino na petkov Štajerski Tednik, ki jo lahko prenesete na drugo osebo, ne poračunava pa se naročnina za obstoječe naročnike.

2S %

Arnuševa 5, PTUJ (pri krožišču za Puhov most), dr. Lidija TUŠEK: 031/70-93-70, lidija.tusek@gmail.com

www.ptm-markac.si

PTM Markač d.o.o.

tvlip,

projekti ¿.o.o.

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh