logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

Natisov 15.000.

izhaja vsaki
datiran z dnevom
slednje nedelje.
jfnina velja za Av-
): za celo lelo
one, za pol in četrt
ki razmerno; za Ogr-
ib4K50 vin. začelo
kb; za Nemčijo stane
Bcelo leio 5 kron, za
taeriko pa 6 kron;
Bdru^o inozemstvo se
učni naročnino z ozi-
1 na visokost post-
it Naročnino je pla-
pinprej. Posamezne
|T.stprodajajopo6v.

biitvo in nprav-
pn se nahajata v
p. gledališko po-
Islopje štev. 3.

Dopisi dobrodošli in se
sprejemajo zastonj, ali
rokopise se ne vrača.
Uredniški zaključek je
vsak torek zvečer.

Za oznanila uredništvo
ni odgovorno. Cena
oznanil (inseratov) je
za celo stran K 64, za
Vi strani K 32, za ">/,
strani K 16, za •/,
strani K 8, za l/i«
strani K 4, za '/,,
strani K 2, za "/,,
strani KI. — Pri več-
kratnem oznanilu se
cena primerno zniža.

Blato mečejo . . .

V slovenski javnosti so udomačili izvestni

ikastri zadnjih desetletij nečuveno surovost.

jar čita prvaško časopisje ali posluša prvaške

jmike, ta mora kar strmeti nad rovtarskimi

i, ki se tu širijo kakor plevel na polju ...

najumazanejšo laž postavili so si prvaki

strank na tron. In z gnusnim smehom

Biejo blato na vse, kar je svitlega in čistega

naši domovini.

I Zato se vršijo pri nas tudi vsake volitve v
I bjtj osebnega boja in 'osebnega psovanja.
ne vprašajo ti političarji, kakšno je po-
tt mnenje nasprotnikovo; ne, oni brskajo
v njegovih osebnostih, v njegovem in nje-
družine privatnem življenju. Zato pač ni
da so v volilni borbi liberalci klerikalnim
pidatom uboj in požig, klerikalci pa liberal-
kandidatom greševanje z nedoletnimi otrocmi
tacivali. Ves boj se je vršil ravno za osebe.
rte danes ne bodemo pečali no s Plojevo
pjevo vejico ne z Roškarjevim revolverjem.
|rico do tega bi pač imeli, kajti proti naši
prodni stranki so metali sovražniki največ
a. Ni je skoraj laži na svetu, ki bi jo ne
kak prvaški listič o temu ali onemu na-
njaku. Ali mi se ne bodemo teh osebnih
branili. Poštenje naprednjakov
previsoka stvar, da bi jo z a m 0-
doseči bevs kanje pouličnih
{kov.

Stvarnega pa nimajo prvaki ničesar pove-
Gospodarsko delo, ki ga izvršujemo v prid
■emu ljudstvu, so blišči tako svitlo, da ga ne
bre očrniti niti najpodlejše obrekovanje. Zato
vljajo prvaki vedno le zarjavelo in ob-
koljeno frazo, da smo mi „n em čur j i".
I jNemčurji" ! Nerazumljiva in bedasta je ta
^da. Mi nismo še nikogar prekrstili in pre-
jnredili. Kdor je Slovenec, ta je in ostane lahko
|Sovenec tudi v naši stranki. To pričajo lahko
Ifeočeri naši kmetski pristaši. Kje so torej „nem-
faji"?A1 i je morda slovenski kmet,
ki zahteva, dase njegov otrok
lemšč i n e p r i u č i, z a t o „n e m č u r" ali
|janičar"? J a vraga, potem so vsi prvaški
|iiiditelji od Pepčka do Tončka sami pristni
jjHOČnrjr', kajti vsi pustijo svojo deco nemške
jble obiskovati. Kaj bi bili ,,narodni dohtarji in
|Uerikalni duhovniki brez znanja nemščine ? . . .
t tega vzroka tedaj ne moremo biti „nemčurji".
|fnaki morajo imeti torej druge vzroke, da nam
luečejo to neumno psovko pred noge. Ali smo
jnorda zato „nemčurji::, ker zahtevamo in že-
limo v političnem življenju zveze z nem-
ukimi sosedi? Ako smo zato „nemčurjii',
potem nosimo radi in s ponosom ta naslov.
j Kajti mi smo prepričanja -- in zadnji dogodki
"jejo naše mnenje, — da je obstoj
■ d a š e države, avstro-ogrske monarhije, mo-
| goč edino v trdni zvezi z jŠ e m č i j o.
Ma države, in Nemčija sta srce Evrope. Nepre-
magljivi sta, dokler ne raztrgati .svoje zveze.
[ifi nisrao stali šele pred kratkem v vojni ne-
| urnosti V In kdo so bili naši s Q v rag i? Bal-
onske
slovanske države — in s 1 o-

vanska Rusija! Šele v tistem hipu je voj-
na nevarnost odnehala, ko je nemški cesar na-
šemu vladarju dejal: „Zapovejte in nemški
vojaki marširajo I" . . . Mi smo torej zvesti
prijatelji nemške zveze in Bog jo naj
ohrani v prid miru Evrope. V tej zvestobi nas
pač ne bodejo omajili tisti prvaški voditelji, ki
potujejo v krvavo Rusijo in iščejo na veleizda-
jalski način pri carjevih rabeljnih prijateljstva.

Sicer pa tudi prvaki niso vodno nasprot-
niki zvez z Nemci. Tako n. pr. je ravno sedaj
odkril ljubljanski ,,Slovenec" natančno zvezo
Hribarjevih »narodnjakov" z Nemci. Ta pogodba
nosi tudi podpis župana Hribarja samega. Ali
je šel pane Hribar tudi med ,,nemčurje" ? In
naprej: „narodna stranka" na Štajerskem se jo
v teh deželnozborskih volitvah zvezala z nem-
škimi socialisti. Istotako se je pri zadnjih vo-
litvah v koroški deželni zbor zvezala Brejc-Pod-
gorčeva slovensko-klerikalna stranka s strastnimi
krščansko-socialnimi Nemci. Torej so štajerski
^narodnjaki" in korož&Ž slovenski klerikalci
pravzaprav tudi ,,nemčurji"! Pa še mnogo, mnogo
takih dokazov imamo. Ali ni podnačelnik šta-
jerske ,.narodne stranke" dr. Božič v maren-
berškem okraju prosjačil pri trdih Nemcih gla-
sove? Da, znal je celo nakrat tako dobro nem-
ško, da je prirejal nemške shode, na katerih ni
zinil niti besedice o svojem vseslovanskem pro-
gramu. Klerikalni poslanec dr. Verstovšck je
istotako poskušal nemške shode prirejati, čeprav
se mu to ni posrečilo. Ali sta Božič in Verstov-
šek tudi „nemčurja" ? Kdo potem na Štajerskem
in Koroškem pravzaprav ni „nemčur" ? To po-
litično godlo naj razume kdorkoli jo more . . .

Mislimo, da smo dovolj jasno dokazali brez-
miselnost in otročjo površnost psovke „nemčur".
Tako žalostno pogoreli hofrat Ploj je sicer šele
pred par dnevi v državni zbornici milo jokal,
češ da delajo ,,nemčurji" nato, da se slovenske
uradnike v nemške pokrajine prestavlja. Ali tudi
ta greh .,nemčurstva" vzamemo na-se. Kajti po-
nižno mislimo, da je to le v korist dotičnim
slovenskim uradnikom. Kajti ko bi n. pr. hofrat
Ploj svojo mladost ne preživel v nemških po-
krajinah, ne napravil bi nikdar svojo „karijero";
mož bi gotovo ne bil danes c. kr. dvorni svet-
nik . . . Torej tudi s tem naukom se ne more
hudobnim „nemčurjem" do živega!

Ali povejmo odkrito, Icaj je „nemčurstvo" !
S to grdo psovko pouličnih capinov hoče se
označiti edino željo po skupnem na-
predno-gospodarskem delu Slo-
vencev in Nemcev. Zadnje volitve so do-
kazale. da so spodnještajerska mesta in trgi
nemški, medtem ko je dežela slovenska. Nemški
od kmeta in 'kmet od njih; meščani in
tržani so odvisni kmet prodaja svoje
pridelke nemškemu kupcu in nemški trgovec ali
obrtnik prodaja svoje blago slovenskemu kmetu.
Eden imata od druzega dobiček! Vsi gospo-
darski interesi Slovencev in Nem-
cev na Štajerskem ter Koroškem
s o s k u p n i, so e d n a k i! To je nepobitna
resnica in proti tej resnici se borijo naši
nasprotniki s prazno frazo „nemčurstvu" . . .

„Nemčurji'„ — dobro, pa bodimo „nem-

čurji"! Ali naj nas imenujejo kakor hočejo, —
Avstrijci ostanemo in ne pustimo se
zapeljati od plačanih srbskih ter ruskih agentov
v veleizdajalstvo, — Štajerci in Korošci
smo in ostanemo ter ne bodemo nikdar
pripustili, da bi se te lepi deželi raztrgali in
združili s Kranjsko, — nemščino zahte-
vamo za naše otroke, ker vemo, da se bodejo
z njo boljši kos kruha priborili, — Slovenci
bodemo in naprej od Nemcev in Nemci
od Slovencev kupovali, — vedno in
povsod i vkljub vsemu surovemu psovanju pr-
vakov dvigali bodemo zeleno kmetsko za-
stavo, ki nosi napis: Skupno slovensko-nemško
gospodarsko delo!

In zdaj, gospodje, ki nas obmetavate z bla-
tom, lučajte naprej . . . Vaše psovke nas ne za-
denejo, vaše blato omaže le vam samim roke ...
Mi pa gremo korak za korakom naprej!

Politični pregled.

Štajerske deželnozborske volitve so torej
popolnoma končane. Novi deželni zbor ni glede
sestave od starega dosti spremenjen. Obsegal
bode: 27 nemško-naprednih zastopnikov mest
in trgov, 6 poslancev trgovskih in obrtnih zbornic
(nemško napredni), rektor univerze (nemško na-
predni), 3 nemško-naprednih kmetskih poslan-
cev, nadalje 18 nemških klerikalcev z dvema
škofoma, 12 slovenskih klerikalcev in 1 sloven-
skega liberalca ter 5 socialnih demokratov. Nem-
ški naprednjaki imeli bodejo torej tudi v bodoče
večino v deželnem zboru. Oni štejejo namreč
skupno 49 poslancev. Vsi drugi (klerikalci, slo-
venski poslanci in socialisti) pa štejejo samo 38
poslancev. Ta izid volitev je zagotovilo, da se
bode tudi zanaprej v štajerskem deželnem zboru
gospodarsko politiko izvrševalo. Upamo, da se
bode zbornica tudi zanaprej ozirala na velike
potrebe spodnjo Štajerske.

Vojaški dopust za časa žetve se je že lani
dovolil. Zdaj so izšle še posebne določbe, ki se
glasijo: S tem dopustom se hoče v prvi vrsti
kmetom in poljskim delavcem pomagati. Kakor
dopusti to vojaška služba, dovoli se lahko take
„urlaube" začasa žetve žitja, koruze, mrve, za
vinsko trgatev, za obdelovanje vinogradov in za
posebna dela pri sviloprejkah. Taki „urlaubia bi
znašali redoma tri tedne. Vsak vojak ima za
„urlaub" pri raportu prositi. Kadar grejo od-
puščeni zopet nazaj v vojaško službo, potrditi
jim mora občinski predstojnik, da so res kmet-
sko delo izvrševali. „Urlanb" dovoli vojaški ko-
mandant in je odvisen od službenih razmer ter
konduite vojaka. Odpuščeni vojaki morajo v ci-
vilni obleki oditi. Na železnici imajo ti »urlau-
berji" pravico do onega znižanja cene, kakor
aktivni vojaki sploh.

Za nadomestne rezerviste. Cesar je izdal
21. t. m. povelje, glasom katerega se morajo
vsi izjemoma v vojaški službi obdržani nado-
mestni rezervisti zopet odpustiti. Potemtakem
bodejo ti rezervisti že te dni zopet domu prišli.
Vsled te aktivne službe se tem rezervistom prvo
orožno vajo 1. 1909 kot storjeno odpusti.

2 —

Vojaški izdatki naraščajo v vseh državah
z grozovito hitrostjo. Od 1. 1891 do 1. 1907 so
se zvišali izdatki za vojaštvo za:

na Nemškem.....550 milijonev frankov

„ Angleškem .... 760

„ Avstro-Ogrskem . . 100 „             

„ Italijanskem .... 60                      

„ Ruskem.....550 „             

„ Francoskem .... 160 „             

Ako pregledamo za daljši čas razmerje dr-
žavnih dolgov evropskih držav in izdatke ter
obrestovanje dolgov vojaških izdatkov, dobimo
to-le sliko:

1866 1870 1887 1906
Državni dolgovi po
             v milijonih frankov

nominalni svoti          66 75 117 148

dolgovih                        24 3-— 53 6 —

vojaških izdatkih         3 — 35        45        6"7

Od 1. 1887 se je nominalna svota državnega
dolga evropskih držav za 31 milijonev zvišala.
Vojaške izdatke pa so v istem časa za 75%, to
je za 2.200 milijonev zvišali. Grozno!

Dopisi.

Potplat. Kmetijska podružnica Rogaška Sla-
tina nas je v nedeljo 9. maja zopet s svojim obi-
skom počastila. Ob 2. ure popoldan zbralo . se r
naš4jeM'epa'množica vkmetov 'ki smo prisSti radi
na kmetijsko predavanje. Dnevni red je bil
povsem zanimiv. Naš okrajni načelnik g. Josef
Simony je kot predsednik podružnice nas zbrane
prisrčno pozdravil in v lepem nemškem in slo-
venskem govoru se spominjal prav zasluženega
kmeta in občinskega predstojnika gospoda Mar-
tina Debelak od Sv. Mohorja, končno ma je iz-
ročil častno diplomu in bronasto medaljo kme-
tijske družbe kot javno priznanje njegovih zaslug,
obljubil pa mu je gospod predsednik, da se ima
nadejati še višje odlike. Gospod Debelak se je
na to z ganljivimi besedami zahvalili in obljubil
v gospodarskem delu napredovati. Jako zanimiv
je bil njegov govor o teku lastnega življenja,
tako je ta mož šele z 48 leti začel peške sejati
iz katerih si je drevesca gojil, in dočakal ni
samo sad od tega drevja, dočakal je celo da se
je njegovo sadje na nemški razstavi sadja v
Diisseldorfu z častno diplomo odlikovalo. Na
odlikovanca, kakor tudi na gospoda Josefa Si-
mony je spregovorilo še več kmetov in končno
se je z „Živio!"-klici ta sijajna točka končala.
K gospodarskemu razgovoru spregovori podna-
čelnik Drofenig o travništvu s posebnim ozirom
na po podjedih poškodovane travnike. Ko je še
gospod načelnik Simony govoril o živalskih
škodljivcih posebno o kebru (Maikilfer) o raz-
ličnih gosencih in dragih merčesih, kakor tudi
kaj je nasproti za storiti, se je med 15 po pod-
jedih poškodovanih kmetov razdelilo precej trav-
nega semena brezplačno. Dalje časa smo še ostali
udje kmet. podružnice z odlikovanem g. Debe-
lakom v veseli družbi. Bog ga živi vše mnogo
let! Mož' je vsega spoštovanja že .zategadelj'''
vreden, ker ve politiko ločiti od gospodarskega
dela.

Dobje pri Planini. Sprejmi, dragi „Štajerc"
nekatere novice od nas. Nakopičila se nam je
že cela vrsta novosti, pa za danes le nekatere :
V nedeljo dne 16. maja govoril je župnik Vur-
kelc v cerkvi iz prižnice izključno o deželno-
zborskih volitvah; hujskal je na vse načine
ljudstvo, nagovarjal naj voli klerikalne kandi-
date. Ali to mu pač ni v glavo padlo, da bi
povedal sv. evangelje. Vurkelca je politika že
tako daleč zapeljala, da je celo branje in razla-
ganje sv. evangelja opustil. Ako to ni resnica,
Vurkelc, tožite nas! Radovedni smo, kaj pore-
čejo prevzvišeni gospod knezoškof na to?! Pa
še nekaj imamo o Vurkelcu povedati. Pred letom
dni je nekdo po časnikih razglasil novico, da
sta Vurkelc in Malika (Greter) v pozni noči
špacirala in svitle zvezde preštevala. Vurkelcu
pa je to težko djalo, tožiti si ni upal. Šel je
do sosednega župnika k sv. Vidu pri Planini
prosit, naj on dotičnega kmeta, kateri je to vi-
dil, nagovori, da stvar kot neresnično prekliče.
Da bi sosedni župnik napake našega župnika
pokril, je res dotičnega kmeta ob priliki oprav-
ljanja spovedi opozoril, naj govorico o Vurkelcu
in Maliki kot neresnično prekliče. Pošten kmet
je župniku takoj odgovoril, da to ni mogoče
preklicati, ker je resnica in ker je že to stvar

tudi pri sodniji izpovedal. Oj ljudstvo! Premisli
in sodi torej, kaj uganjajo dandanes črnuhi; še
na svetih mestih v spovednicah nagovarjajo ljudi,
resnico zaničevati in laž za pravo trditi. Kje
peša vera? Na to pač lahko vsak le malo pa-
metni človek odgovori. 9
            Resnicoljub.

Iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici. Mislili smo
večkrat že, da se bode naš g. župnik Janez
Sušnik vendar poboljšal, ako ga pustimo dalj časa
v miru. Ali mi smo se motili! Motili so se tudi
č. gospodje pri škotijstvu, kateri so tudi mislili,
da je na Crešnjevcu nastopil mir, ako dalj časa
v časnikih ničesar iz Črešnjevca čitali niso. G.
župnik Sušnik pa je bil in ostane, kakor „ko-
leriš" konj, kateri postane zmiraj hudobnejši, če
nima zmiraj gajžle pred očmi. Predzadnjo nedeljo
je naše učitelje iz prižnice psoval kod ,brez-
verce" ter dejal, naj jih ljudstvo iz šole vrže
itd. Besno je tudi rohnel po poštenih možeh,
zakaj ne pridejo k njemu k spovedi; tulil je da
bode tiste vedno neprenehoma preganjal. Gospo-
dek se jezi, da se ljudstvo njegove spovednice
izogiblje ter se k kaplanovi tlači. Ljudstvo pa
išče pri spovednici pouka in duševne hrane, ne
pa politične šuntarije in neumnosti. G. župnik,
prašamo Vas odločno, ali je mogoče, da bi slepec
slepca vodil ? Ali ste se že očistili smrtnih gre-

tecum ste natepli Vašo 80 let staro; mater, ■ ka-
tera je branila in zasledovala Vašo postopanje
z neko osebo ?! Ali ste že poravnali Vaše ne-
sramne laži in obrekovanje, s katerimi neprene-
homa poštene može blatite ter tistim kjerkoli
mogoče škodujete? G. župnik, položite roko na
srce ter odgovorite, ali ni ravno eden tistih
mož, katerega najhujše sovražite, Vas rešil veli-
kanske pogube in sodnijske kazni s tem, da je
odgovoril Vašo mater, ko je pribežala k njemu
krvava ter ga jokaje prosila, naj jo k sodniji
pelje, da sina župnika toži, odsvetoval tudi še
sosedu, da tudi tisti materni mili prošnji ni
ustregel ?! Kdor Vam je storil kedaj večjo do-
broto? — Gotovo poznate zmisel § 153 k. z.,
kateri predpisuje v tem sin čaj n kazen od 1 do

5  let! Kolikor britkih solz pa je stara mati v
drugih slučajih pretočili Vam je dobro znano, ■
zakaj Vam povemo kedaj treba vsak čas na
drugem mestu. Kdor Vam je odpustil te in druge
grehe? Ti dogodki se ne dajo z nobeno lažjo
ali zvijačo predrugačiti, in gotovo niste resnice
gr. knezoškofijstvu povedali. In s takimi grehi
preobloženi se še predrznete nas celo iz svetega
mesta napadati; kaj neki mislite? Mi Vas ne
napadamo zaušno kakor Vi nas, prosimo Vas pa
za odgovor brez ovinkov. „Štajerc" bode sprejel
od Vas vsak popravek. Gn. čst. knezoškofijstvo
pa najuljudnejše vprašamo, kako je to vendar
mogoče, da za take značaje ni svarila ?! Edina
bramba zoper te so časniki; — seveda gosp.
župnik Sušnik trdijo, da služi tistemu duhovnu,
katerega časniki napadajo, to v čast, — toraj
vsa čast in hvala, g. župnik Janez Sušnik, in

"Veliko ponosu, na tako. čast.! —, O.lgp.vor^pgipj-,,.
simo!
                                               Več iaranov.

Ceste pri Rogatcu. Le redko kedaj dobiš,
dragi naš „Štajerc" iz žuljevih štancarskih rok
kak dopis, tembolj važen je tedaj dogodek, ka-
teri nas prisili, da Ti potožimo. Mi smo tako
srečni, da imamo v bližini mrzlega mesarja ali
šintarja, seveda to samo ob sebi ni nič hudega,
če je tam vse v redu; ni nam pa vse eno če
se tam napravi pod patronanco oblasti glavna
zaloga svinj in iste čakajo potem cele tedne na
komisijon. Tako je crknil na svinjski kugi okrajni
marjasec menda tam v Rajnkovcu dne 14. ali
15. maja, danes 24. maja, ko se Vam poroča,
še leži ta kadaver v šinterski bajti, v tovaršiji

6   drugih crknjenih sester. Seveda si boste, g.
urednik in Vi cenjeni bralci mislili, da je to vse .
v ledenici shranjeno; pa se varate: vsi ti ži-
vinski kadavri ho v slabi že na pol razpadli
bajti shranjeni, (prijeten duh v okolici si lahko
mislite). V smislu postave o kužnih boleznih
sta občina kakor tudi konjederec svojo dolžnost
storila in stvar pravočasno c. kr. okr. glavarstvu
naznanila, dotični gospod pri okr. glav. pa je
menda na § 18. dotične postave že čisto po-
zabil. Ce se nas skuša na eni strani prepričati
na nalezljivost kužne bolezni, nam vlada s ta-
kim počenjanjem naravnost slab zgled da in nas
še bolj v našem mnenja potrdi, da ni noben
greh, če crknjeno svinjo dovolj globoko doma

zakopamo. Čemu se na eni strani tako i
proti nam kmetom postopa, medtem ko
cani gospodje pri okr. glavarstvu stvar §■
lahko vzamejo?! Seveda se bo odgovorilo, c. L
okr. živinozdravnik ne more v 24 urah celo ok-1
širno glavarstvo obletati, ker še nima ..Luftbil
Ion", kakor grof Zeppelin; temu pa more*!
mi tumasti štancarji z vprašanjem zavrniti:«
kaj pa ima kovač klešče, zakaj pa je poten
deželni živinozdravnik v Rogatcu, ali
nima dovolj šola, da bi znal mrtvo žival
gledati; tako postopanje dotičnega poroče
pri c. kr. okr. glavarstva je sposobno
panje spodkopati. Ce bi res na Štajerski
„Kmečka zveza" živela, kakor se je po i:
zadnjih deželnozborskih volitvah trdilo, bi;
take naravnost rusovske razmere ne bile J
gače. Kje ste torej vi razni voditelji ljudi
ste res slepi, kraljevi in gluhonemi, vi ki \
bili ob času volitev še tako zdravi?

Svičina. Od raznih krajev dobiš, ljubi
jerc" žalostne novice, pa od nas dobiš zdaj
dopis, ki pa ni žalosten, pač pa vesel.
Bogu, hudiču pa figo, nam ni treba tožiti
slabih časov. V vinogradih je še precej lepo,
lili smo pa tudi tako pametno, da nas ni
bitj sram pred svetom. Zdaj pa še aekaj
lega'., Veš,,.naš.-gospod .župnik že,, nemško..;
riti ?na. Zadnje nedelje je v cerkvi po evan
po nemško zmirjal, zato pa zdaj vemo,
skoraj začel še nemško pridigovati. Kakor i
ljudje božji, je zmiraj boljši na svetu!

Iz Verhloga pri Slov. iBistrici. Naš črešnje
„master župnik" Janez Sušnik poprašal je <
po volitvi za izid volitve na Verhlogu ob
Ko je dobil odgovor, da so večinoma Kn
volili, je župnik razsrdjen zažugal: No me j
dete že potrebovali, vas btnn že zapomnil!
Verložani pa "Sušniku odgovorimo: da
potrebujemo! Za šuntat in laži trosit je
dober, če ravno slabši; ako pa noče prideti I
račit, bodo pa dobili občinski ubogi več podpoj
V slučaju pa če nam bode uradno kljub
kakor ima že navado, bodemo mu pa že ]
pod koren. Bodemo mu dokazali, da je]
tukaj, da izpolnuje svoje dolžnosti, ne«
da ga vzdržujemo in za njega plačujemo,)
tem pa bi nas sekiral. Janez, le po'
vso 'čast in spoštovanje pred vrlimi duhov

Verhlo

Neverjetna nesramnost.

Izpod Donata pri Rogatca smo i
jeli sledeči dopis: Znano je, da se je le
pomlad pojavila oziroma zelo močno razširila [
St. florijanski občini svinjska kuga. Kakor se
živinozdravniško uradno in sodnijsko
pričela se je kuga pri nekom Prahu in Plevčak« I
v Brezovcu, občina Sv. Florijah. Prah, ki je |
občinski živino- in mesogleda, je dobro
da sp svinje bolane, zakonito bi moral bol«
,in fkjaoje za sjlo ..Jafcpj. občini, jiaznanifi. Jej'
znano je, da klerikalec, posebno Pral
libra, ne pozna postav in zakonov, jih ne fl
polnuje, tudi če so mu slednji znani. Saj a
njega.nimajo po rimskem pravu veljave. Xj
komandant je rimski župnik in kakoršnih
in nazorov je pop, tako postopati mora nj
cekmošter. Vsled nenavadno nagle razsujHfl
svinjske kuge zaukazalo se je županstvam
Florijan zakonitim potom preklicati in odrediti, I
da se vsako izvažanje prašičev in vsako trženje
v svrho omejitve te za na3 kmete tako nevaiiB
kuga prepove. Uradni živinozdravnik W. lira
iz Ptuja in rogaški deželni živinozdravnik RJ
Hinterlechner prepovedala sta pri vsakem koiq
sijonalnem pohodu izvoz prašičev, da v
meznih krajih celo trženje 8 svinjami v obfiH
sami. Vendar človek obrača, pop pa obrne! Pri
sv. Florijanu je starodavna božja pot Mariji!
Loržno. Navada je, da ob posebnih prilikah,-1
kakor velikonočni, binkoštni pondelek, na Telom
itd. verne duše darujejo mlade prašičke. Verniku
jih prineso v zakristijo in po službi bož;
na javni dražbi prodajata g. mežnar in g.
nik. Odkod so te živali, ali so zdrave, sa
ali celo bolane, se ne vpraša. Tudi se
odpadkov ne osnaži. Ta navada nasprotaje i
primitivnejšem nazorom živinozdravstvene policij«. I
Dočim mora imeti na sejmu vsak posestni'
svojega praseta natančno izdan potni list,

>re-
injo
PO
' jo j

ilo,
ilea
bil

:lel,
zen

<NU
ka-

iz-

za
%ov
isli ■
jov
tve
Sv.
liti,
nje
vne
rran

H.
>mi-
>sa-
Jini
Pri
rija
:ah,

[JjspaAc občutni denarni kazni, se pri Mariji
Ločni natepe od vsih ortov prašičev, kateri na-
ravno, ako so iz okuženih dvorcev in krajev,
samo razširjanje kuge pospešujejo.

Kakor omenjeno je občina Sv. Florijan za
vsak izvoz zaprta. Letos na velikonočni pone-
deljek prignali oziroma darovali so ljudje 5 pra-
fi&v. Mežnar, kateremu so bile uradne živino-
idravniške odredbe znane, vprašal je navzoča
jgospoda orožnika iz Rogatca, če se sme teh pet
prašičev licitirati. Gospoda orožnika (sicer v
šlažbi) sta se izgovarjala, da nista dobila nobe-
ne prepovedi. Tu pa nastopi gosp. župnik, ki je
|bil takrat že malo fajhten, med ljudi in zapove:
,Na mojo odgovornost, prašiči se bodo licitirali,
naj jih kupi kdor hoče, odgovornost prevzamem
jaz, komur se bo kaj zgodilo, naj pride k meni.
jaz plačam vse stroške."

Na to se je vršilo v navzočnosti orožnikov
licitiranje. Dve svinji ste prišle tudi v Rogatec.
katere je rogaški živinozdravnik takoj kOritu-
maeiral.

Kje so druge 3 svinje in od kod so bile
prignane, še ni dognano.

Kmalu po tem dogodku se je pa pojavila
svinjska kuga v celi občini Donačka gora, ka-
Iteri je vsled tega uradno za izvoz prašičev zaprta.
Kaj pomeni to za nas kmete, kateri imamo
jfe mladiče, stari futer je že pošel, novi šeni
srasel, ve le tisti, ki to poskusi. Prodali Wr'adi1
jUago za lepe novce, pa ne smemo. Kaj naj
|ačnemo ? Kako težko smo čakali, da bodo pra-
Bki godni, da jih Italijan pokupi, da poplačamo
pjpotrebnejše in kaj Še bode. če se bolezen
še bolj razširi?

Prav uljudno vprašamo, ali ni morda iz
jFlorijanske občine k nam kuga zanesena? Nisem
jacer živinozdravnik, ali zdrava pamet mi veleva,
je to sledne najbrže žalostna istina.
Vprašanje: Kako morata gg. orožnika svoj
jiastop zagovarjati ? Ali Vama ni bilo znano, da
|e vsako trženje in izvoz prašičev iz florijanske
iobčine radi svinjske kuge prepovedan ? Zakaj
jr.ism takoj uradno nastopila in svinje kontuma-
"orala? Ali mislita gospoda, da dežela figurante
jphtčnje, ali sta se morda vzlic orožja, ki ga no-
Jpta; uradovanja bala. ali se pa mogoče nista
itela g. župniku zameriti?!

Mežnar je glasno in odločno vprašal: tukaj
prašiči, ali se smejo prodati in odpeljati! Ali
lie spala vi dva g. župniku na ljubo ?

Dalje vprašamo g. uradnega živinozdravnika
t Ptuju, ali mu je ta dogodek znan in g. H.
pinterlechnerju v Rogatcu ? Radovedni smo na
lijegovo nepristranost, ali hoče v slučaju pove-
[ntve v tej komisiji strogo objektivno in natančno
e vršiti. Ali hoče biti g. Hinterlechner
!pri teh poizvedbah tudi napram svojemu prija-
ju Davorinu Roškarju, župniku pri Sv. Klori-
ra, tako vesten in strogo uraden, kakor je bil
pr. v občini Cermožišč, kjer je vsacega kme-
jliča do zadnje kapljice izpovedal? Pričakujemo
pa v prodmotu brezobzirne strogosti.
ker ta bo imel opraviti ■/. študiranim gosptfcltJm :
ae z neukim kmetom. Ako kmet greši proti
ikužnemu zakonu, kaznuje se ga brez pardona.
iZopniku in c. kr. orožnikom pa je vse dovoljeno!
Kaj pa zasluži župnik, ki ne pozna, kaj je
božjega in kaj je cesarjevega ? Da, ničesar sani6
narfio svojo mkuar sito ! Ni rekel zastonj: kaj
jbom pa naredil z petimi prašiči, če jih ljudje
|»e pokupijo ?

Ali je slavnemu c. kr. okrajnemu glavarstva

j(a dogodek znan in c. kr. namestniji v Gradcu?

Iffi hoče orožniko na odgovor klicati ? Ali hočejo

i v te gnilo razmere enkrat posvetiti ?'Ali

4) državni denarji samo za to, da se bo večno

£ širila in da bodo ljudje vedno pri sodniji?

kr. namestniji priporočamo, da opisani slučaj

jnatinčno preišče,' ne glede na desno ali levo.

H koncu pa še vprašamo gosp. državnega
prarnika, ali ne vidi v župnik Roškarjevem delu
Iprostopek hujskanja proti obstoječim cesarskim
Jaredbam ?!

______________-

Novice.

Binkošti.

ravi, spomladanski prazniki so to, —

ihce je že dobilo svoje moči in pričelo vabiti

in mlade v lepo prosto nature Vse je v

|m:ju, vse duhti in spomlad, pozdravljena, težko

pričakovana spomlad nam kaže najprijaznejše
svoje lice.

Natura je pač najmogočnejši božji dom!
Tu vidiš polja, zelena in sveža, živo upanje, da
se bode ustreglo ponižni prošnji: daj nam naš
vsakdanji kruh ... In njive in paše in trav-
niki, polni nežnih cvetljic, od katerih je vsaka
za-se božanski umotvor. Iz gričov nas pozdrav-
ljajo mogočni vinogradi, sadno drevje pa je okin-
čano s tisočerimi cveti . . . Stopi v gozd: pri-
jazna hladna atmosfera te obdaja, vse je tiho,
le semtertja začuješ molitveno pesen nežne ptice
in lahko šumenje zelenega listja . . .

Oj Bog, ti večna tajnost in večna uganka,
■— daj, da se vrne tudi v naše duše blaženi
mir! Daj i našim srcem spomladno krasoto, da
vživamo tvoje večno vstvarstvo . . . Roža, žitje,
grmovje in drevje, vse je ednako človeku, vse
živi, diha, cveti, nosi plodove v večno proslavo
božanske volje. In vse bode enkrat propadlo in
umrlo . . .

Spomladi sledi poletje in jesen! Ne poza-
bimo v solnčnatem veselju spomladanskem mrzle
zime . . .

Pozdravljeni, binkoštni prazniki!
*
*
         *

Našega urednika g. Linharta imajo prvaki
zelo radi. Ko bi to šlo. bi ga iz same ljubezni
sncdli: Ali Linhart noče;riaTi'Oberi tlačih zadoščati
apetitii prvakov. Tudi Umreti noče naš urednik.
Zadnjič šele so prvaški listi z veseljem pisali,
da je Linhart težko obolel; ne vemo, je-li so
klerikalne jungfrave tudi rožne vence v ta namen
molile. Na vsak način pa lahko konstatiramo,
da Linhart tudi umreti noče. Nasprotno, on
pravi, da živimo na najboljšem vseh svetov in
da je čisto prijetno, živeti in dihati. Da bi uredni-
ka Linharta uničili, pričeli so ga prvaški mo-
drijani tožariti. Tekom 3 let so naperili že kak-
šnih 20 tožb proti Linhartu, ki so seveda ve-
činoma po vodi splavale. Ravno zdaj ima Lin-
hart tri tožbe. Prvič ga toži celovški dr. Brejc
zaradi žaljenja časti in se bode ta vesela tožba
pri porotniškem zasedanju junija meseca v Ma-
riboru končala. Drugič toži Linharta debeli mi-
noritski župnik Vavpotičpo raznih paragrafih.
Tretjič pa se je tema dvema pridružil še ptujski
dr. Brumen. Vse tri tožbe so zelo zabavne in
bodemo svoj čas o njih natanko poročali.

„Narodna stranka", — lepo ime, kaj? Žal,
da je le ime lepo! Zadnje deželnozborske volitve
so „narodno stranko" na spodnjem Štajerskem
tako rekoč pokopale. Kar čez noč je izginila ta
stranka in zato je treba par besed o nje izpre-
govoriti. Povsod, kjer vlada klerikalizem bolj ali
manj neomejeno, pojavi se enkrat politični od-
por. Na eni strani postaja izobraženost hvala Bogu
vedno večja, ljudje pričenjajo misliti; na drugi
strani pa sili vedno večja revščina ljudstvo do
premišljevanja svojega lastnega položaja. Ta dva
razloga ustanovljata povsod protiklerikalne
struje in stranke. Zal, da se v slovenskih po-
krajinah razven »Btajerčeve" stranke še' ni uo-i
»javrro nobeno'pravo, resnično' napredno gmanje.
Na Koroškem so ustanovili zakotni listič »Ko-
rošec",' ki ni imel nobene veljave in ni nobeni
stranke ustanoviti zamogel. Na Kranjskem, so
»liberalci" zašli popolnoma v tabor protiavstrij-
ske gonje Hribarjeve gospode. Ljudstvo ^pa ima
v svojem srca vedno trdno avstrijsko prepričanje.
Zato je obrnilo kranjskim liberalcem hrbet in
pokopani so. Istotako je z »narodno stranko"
na Štajerskem. Ustanovljena je bila pred par
leti na papirju. Ustanovil jo je neki mladi go-
spod Spindler s pomočjo cele gruče prvaških
doktorjev. Ta „narodna stranka" je bila že kav
naprej mrtvo rojeno dete. Kajti dve napaki je
prinesla že seboj nasvet: prvič to, da ni hotela
stike z ljudstvom, da ni hotela temu ljudstvu
samemu pripustiti odločilno besodo, da je zahte-
vala le to, da bi se nadomestila nadvlada poli-
tikujoče duhovščine z nadvlado prvaških doktor-
jev; — druga napaka te »narodne stranke" pa
je bila, da je pričela divjo gonjo proti nemštvu,
da se je torej zavzemala ednako klerikalcem za
narodno hujskanje. Naše štajersko ljndstvo noče
in ne bode nikdar hotelo boja z nemškimi so-
deželani, boja proti potrebnemu znanju nemške-
ga jezika. In našo ljudstvo se tudi po svoji' ve-
čini noče več od nobenega druzega stanu ko-
mahdirati pustiti. Zato, ker je imela »narodna
stranka" že v začetku te dve napaki, ni imela

nobene bodočnosti. V zadnjih državnozbor skin
volitvah si je sicer s pomočjo naših volilcev pri-
dobila dva mandata. Ali to je bil pač le slučaj-
ni uspeh, to je bil slamnati ogenj. Kaj je „na-
rodna stranka" doslej storila? Za kmetovo go-
spodarstvo pač ničesar. Kadar je bilo par sodni-
kov ali drugih uradnikov imenovanih, takrat so
pisarili narodni časopisi dolge članke, takrat je
prirejala ta stranka shode, takrat je komandirala
svoja dva poslanca, da sta v zbornici interpeli-
rala. To je bilo vse! Edino narodnjaško gonjo
je vprizarjala »narodna stranka" in ona je tudi
povzročila septemberske izgrede lanskega leta.
Taka gonja pa ljudstvu ne zadostuje. Ljudstvo
na Štajerskem ne bode nikdar priznalo progra-
ma ,,narodne stranke", kajti ta program obsega
kot glavne točke: proč s podučevanjem nemščine,
na stran z gospodarskim delom, etrgajmo zeleno
Štajersko, združimo se z zadolženimi Kranjci,
razbijmo Avstrijo, združimo se s Srbi itd. To so
cilji »narodne stranke". In za te veleizdajalske
cilje se štajersko in tudi drugo slovensko ljudstvo
nikdar pridobilo ne bode. Dokaz temu je že
dejstvo, da je »narodna stranka" pri teh dežel-
nozborskih volitvah popolnoma podlegla. Ta
mlada strančica je danes že tako rekoč mrtva
in kmalu bode tudi v denarnem oziru pričelo v
nje pokati. »Narodne stranke" na Šta-
jerskem ni v«č. Ali z »narodno stranko"
ni"'izumrlo' pravo napredno gibanje. »Stajerčeva"
stranka je pri teh kakor pri prejšnih volitvah
dokazala, da ima v vsaki pomembnejši občini
vsaj svojih par zaupnikov, s katerimi lahko ra-
čuna in na katere se lahko zanaša. »Stajerčeva"
stranka je dokazala, da polagoma a sigurno na-
preduje. In tako si je bodejo polagoma vsi res
napredno misleči kmetje, obrtniki in delavci pri-
klopih. Njen program pa ostane: živo go-
spodarsko delo sporazumno zNem-
c i. Na temelju tega programa ostanemo mi pravi
naprednjaki tudi vedno Štajerci in vedno Avstrijci.
In zmagovali bodemo sigurno. Naprej v delu za
ljudstvo!

Bitka pri Aspernu. Pretekli t.pden jo bilo
100 let, odkar se je zgodila svetovno-pomembna
bitka pri Aspernu na Nižjeavstrijskem. Kakor
znano, prišel je takrat francoski cesar Napoleon I.
že do Dunaja. In korakal je vedno naprej z
zmagonosno svojo armado. Pri mali vasi Aspern
je prišlo končno do velikega boja z avstrijsko
armado, ki je stala pod poveljstvom nadvojvode
Karla. Z velikanskim pogumom so se borili
avstrijski vojaki s hrabrim svojim poveljnikom.
Tako jim je prišla tudi zmaga. Ta zmaga je že
zaradi tega velevažnega pomena, ker je bila prva
zmaga nad Napoleonom. Prvič se je moral ta
lev umakniti. Stoletnica se je praznovala po celi
državi z velikim navdušenjem.

Ali SO veleizdajalci ali ne? Kakor poročamo
na drugem mestu, praznovala se je pretekli te-
den po celi državi stoletnica velevažne bitke pri
Aspernu. Vojaštvo je priredilo tudi v Ljubljani,

večer vprizorila je cela garnizija veliko bakljado.
Pred vojaško godbo so nesli transparent z na-
pisom »Hoch Aspern"! Pri deželnemu predsedniku
in pri divizijonerju je igrala godba in so vojaki
zaklicali cesarju »hoch". In zdaj se je zgodilo
nekaj, kar kaže ^rav Jasrjp yes Z9$fy />/7jfe>7,
Tolpa te Hribarjeve bande je napadala navzoče
Nemce, in tulila »živio" in pela veleizdajalske
pesni. Pri poslopju deželne vlade so pustili
oficirji več oseb aretirati, ki so psovale cesarja.
Poleg tega so neznani zlikovci zažgali neko ce-
sarsko zastavo ... To so tisti prvaki, ki se de-
lajo tako miroljubne in patriotične \ In s temi
veleizdajalci naj bi koroški in štajerski Slovenci
potegnili ? Ne, nikdar ne!

Na Rusko! Zadnji obisk nemškega cesarja
na Dunaju je bil mogočni dokaz zveze Avstro-
Ograko in Nemčije. Ta dokaz je seveda zlasti
Rusijo kot najhujšo našo nasprotnico hudo raz-
buril. Z Rusijo vred pa so se razburili tudi tisti
avstrijski veleizdajalci, ki ribarijo vedno v kal-
nem. Ti ljudje poskušajo zdaj zopet v Peters-
burgu panslavistične načrte kovati. Baje hočejo
prirediti vseslovansko raz3tavo in ustanoviti vse-
slovansko banko. Glavni namen tega sestanka
pa je seveda ruvanje proti Avstriji. Seveda se
tudi češki »bratci" tega sestanka udeležijo. Da
osramotč tudi Slovence, odpotoval je i ljubljan-
ski župan Hribar v Petersburg. Torej : Hribar

— 4 —

med sovražniki Avstrije! S Hribarjem pa grejo
tudi štajerski ter koroški prvaški poslanci skozi
drn in strn. Na Rusko, — to je cilj tej gospo-
di. Mi bi vsem prvakom prav iz srca želeli, da
bi morali res na Ruskem živeti. Bogve, kako
bi se Hribar in veleizdajalski njegovi prijatelji
recimo v Sibiriji počutili . . .

Iz Spodnje-Štajerskega.

Ornifl izvoljen! Pretekli pondelek volila so
mesta in trgi svoje poslance za deželni zbor.
Mesta in trgi Ptuj, Ormož, Rogatec, Slatina,
Ljutomer, Št. Lenart in Breg pri Ptuju imeli so
enega poslanca izvoliti. Kandidirali so napred-
njaki ptujskega župana in okrajnega načelnika
Jos. Orniga, prvaki pa celjskega doktorja Ser-
neca. Samoumevno je, da je bil Orni g z
velikansko večino izvoljen. Medtem
ko je dobil prvaški dr. Sernec v vseh krajih
samo 92 glasov (torej niti 100!), izvoljen
je bil župan Ornig s skupno 510
glasov. Ornig je dobil torej 5'/» krat toliko
glasov kakor dr. Sernec. V posameznih krajih
sta dobila kandidata sledeče število glasov: 1.
Ptuj: Ornig 203, dr. Sernec 30. — 2. Breg
pri Ptuju : Ornig 52, dr. Sernec nič (torej Ornig
ednoglasno izvoljen; v tej občini je 56 volilcev;
52 jih je prišlo in volilo Orniga; 4 so bolani).

—  3. Ormož: Ornig 58, dr. Sernec 19. —

4.    Ljutomer: Ornig 63, dr. Sernec 31. —

5.  Rogaška Slatina: Ornig 44, dr. Sernec
nič (torej Ornig ednoglasno izvoljen). — 6. Ro-
gatec: Ornig 58, dr. Sernec 6. — 7. Sv.
Lenart: Ornig 32, dr. Sernec 6, dr. Rosina
4. — To je pač krasni uspeh! Prvaki imajo
zdaj pač javni dokaz, da so mesta in trgi na
spodnjem Štajerskem napredna. Čestitamo volil-
cem, ki so ohranili deželnemu zboru tako de-
lavno in raznmno moč, kakor je to Ornig. če-
stitamo pa tudi Ornigu samemu, kateremu so
dali volilci s to volitvijo tako lepi dokaz svojega
zaupanja! — Ko se je v Ptuju uspeh volitve
izvedel, zavladalo je splošno veselje. Hipoma se
je okoli 9. ure zvečer zbralo mnogo ljudstva
pred mestnim rotovžem. Vrla deška kapela je
tudi prikorakala in zaigrala par lepih komadov.
Iz balkona rotovža je naznanil podžupan gosp,
Steudte izid volitve, katerega so zbrani z velikim
navdušenjem sprejeli. Potem je g. Ornig spre-
govoril par lepih besed. Omenil je tudi, da bode
vkljub temu, da je bil izvoljen od Nemcev, vedno
tudi za Slovence pravičen. Burno ga je prebi-
valstvo pozdravilo.

Hofrat dr. Ploj adio! Iskrena želja vseh
pravih naprednjakov na spodnjem Štajerskem se
je torej izpolnila : Duša narodnjaške gonje, oče
vsega narodnjaškega prepira, hofrat dr. Ploj je
propadel. Nikdar več ne bodejo videli tega moža
v štajerskem deželnem zboru. Zaprta so mu
vrata za vedno. Odkritosrčno povemo, da se tega
izida iz polne duše veselimo. Kajti kdor zna
gledati in poslušati, ta bode tudi vedel, da je
stala prvaška politika zadnjih let v znamenju
Ploja. Kar se je v zadnjih letih ljudstvu škod-
ljivega storilo, od navadnih narodnostnih prepirov
pa do septemberskih nemirov lanskega leta, vse
to je bilo večidel Plojevo delo. Zdaj je kmetska
glasovnica proti dr. Ploju odločila. Vkljub vsej
agitaciji je ljudstvo proti Ploju volilo in vrglo
na ta način tega gospoda iz deželnega zbora.
Izid te volitve mora biti dr. Ploju dokaz, da ga
ljudstvo ne mara in da tudi ne mara njegove
hujskajoče politike. Zato pa bi moral Ploj tudi
položiti svoj državnozborski mandat. Ako bi ne
bil tako vsiljiv, ako bi mu ne manjkalo to, kar
imenujemo politični takt, politična dostojnost,

—   šel bi dr. Ploj sam v politični penzijon.
Upati je, da bode to tudi storil ... Za slovo
se moramo pa še enkrat s tem značilnim nad-
prvakom dr. Ploj popečati. čisto na kratko naj
omenimo še enkrat njegovo preteklost. V mla-
dosti je bil dr. Ploj »Nemec" in še danes govori
zelo slabo slovensko. Kot študent je bil celo
član nemških društev in bil deležen gotovih
nemških podpor. Potem je postal nakrat zagrizen
Slovenec. In čudom čnda, napravil je vsled mi-
lostne vlade izredno lepo kariero in postal že
kot mlad človek „c. kr. dvorni svetnik". Ali ho-
tel je še več postati; cilj mu je bil ministerski
frak. Zato se je štulil najprve med klerikalce,
ki so ga tudi s procesijami v državni zbor
spravili. Medtem pa je Ploj nakrat preskočil in

zapustil klerikalce. Zato so ti pričeli boj proti
njemu in res — padel je. Za štajersko politično
življenje je Ploj zdaj mrtev. In kakor rečeno :
napredni kmetje so s tem zadovoljni. Kakšna
je bila Plojeva politika ? Kmetska nikdar ne!
Nikdar ni imel Ploj cilja in želje, pomagati
kmetskemu ljudstvu. To željo in ta cilj bi niti
ne smel imeti. Kajti kot c. k. hofrat je bil po-
polnoma od vlade odvisen. On je moral tako
plesati, kakor je vlada Žvižgala. Sicer je pa dr.
Ploj vedno v neki gotovi smeri delal. Vsa nje-
gova politika ni imela druzega namena nego
tega, da bi on minister postal. Vse drugo, kar
se besedeči in pisari o Plojevih zaslugah, je le
pesek v oči neumnemu ljudstvu. Dolgo je tra-
jalo, da je ljudstvo Ploja izpoznalo. Ali zdaj je
obračunalo z njim. Ploj je poslan v politični
pokoj. Tam naj počiva mirno in naj se spominja
tistih zanj tako lepih časov, ko se je vozil kot
poslanec okoli in bahasto nastopal ter hujskal
za prvaške vzore. Torej — adio, adio, hofrat Ploj!

Dr. Ploj kot oseba. Pravijo, da se mora o
mrtvih le dobro govoriti. Hofrat Ploj je tudi
politično mrtev, a dobrega pač ne moremo ni-
česar o njemu povedati. Politično je bil kakor
netopir, pol miši in pol tiča i enkrat Nemec,
enkrat Slovenec, danes klerikalec, jutri liberalec.
Osebno pa žalibože tudi ni bil posebno priden.
V njegove družinske razmere se ne bodemo vtikali,
čeprav blati njegova ljubljanska cunja vsakega
naprednjaka na naravnost falotski način. Mi pa
ne bodemo javnosti razlagali, zakaj se je Ploj
od svoje žene ločil, zakaj nosi priimek ,,viteza
brinjevke" itd. To stvar bode dr. Ploj že s svojo
vestjo opravil. Ali dvoje stvari treba še v slovo
omeniti. Ploj je začasa razdelitve podpore po
lanski suši prizadetim spravil laž v svet, da hoče
ptujski okrajni zastop podporne denarje za
zgradbo palač porabiti. To laž je sprožil Ploj!
Ko ga je okrajni zastop za ušesa prijel, je mož
sicer svojo laž preklical. Ali njegovi privrženci
so jo naprej nosili in je torej Ploj za to ne-
sramnost odgovoren. Celo kopico laži pa je zno-
sil Ploj glede septemberskih dogodkov v neki
interpelaciji. Med drugim je mož tudi trdil, da
so bili romarji v Ptuju napadeni in da se plju-
valo na križ. Nemško društvo za Ptuj in Roga-
tec je vsled te nesramnosti dr. Ploju javno laž
in obrekovanje očitalo. Na to očitanje mož do
danes še ni odgovoril. Torej vzame seboj v po-
litični peozijon madež laži in obrekovanja. Tak-
šen je bil Ploj kot oseba! Mislimo, da se ne
bode noben poštenjak za njim jokal!

Dr. Jurtela — dr. Ploj t- Obenem z Plojem
zletel je iz štajerskega deželnega zbora tudi dr.
Jurtela. Ta prvaški odvetnik je bil vedno tisti,
ki je na tihem ruval. Zlasti proti ptujskemu
okrajnemu nastopu je hujskal in hotel je na
vsak način udomačiti zopet Brenčičevo gospo-
darstvo. Posrečilo se mu ni, kakor se tudi ni
ne njemu ne Ploju posrečilo, priti zopet v de-
želni zbor. Obadva možakarja sta „abgetan".

Računi. Naš prijatelj Tobničmar nam piše :
Veš kaj, dragi „Štajerc", ti se prav na debelo
smejiš, da sta Ploj in Jurtela lopnila iz dežel-
nega zbora v vodo. Ali ti ne veš, koliko je ta
volitev koštala! To niso mačkine solze, to so
denarci, denarci, lepi, svitli denarci! Zadnjič
sem sedel v ptujskem „narodnem domu" za mizo
in si ogledaval ravno krčmarjevo hčerko, ki zna
tako korajžno prisegati. Pri sosedni mizi pa sta
sedela sam gospod hofrat Škrnicelj, ne pardon,
pardon, gospod hofrat Ploj in njegov poli-
tični „jerof dr. Jurtela. Pred sabo sta imela
limonado, da jima hladi razgreto kri, nadalje
papir in peresa. In računala sta, praskala se za
ušesi, računala in računala. Natanko nisem mo-
gel slišati. Ali nekaj točk tega dolgega računa
sem pa le slišal. Ploj je mrmral in Jurtela je
pisal: Za kmetski „lajbč", ki ga je nosil Ploj
pri agitaciji, 10 kron ... Za polomljeno kolo
Jurzove kočije, s katero se je Ploj po Halozah
vozil, 7 kron ... Za 17 „špricerjev", ki sta jih
spila profesor Zelenik in Babic v sv. Urbanu
pri agitaciji 360 kron ... Za troje podplatov,
kijih je znucal penzijonirani šomašter in nepotr-
jeni krčmar Supančič tudi pri agitaciji, 9 kron ...
Nadalje 13 kron, 4 zekserjev, 7 grošov in 99
vinarjev, ki jih je Ploj od svojih dijet med
ljudstvo razdelil ... Za pušelce iz brinja vsem
Plojevim agitatorjem 1 krona ... Za 14 golažev
in 28 „ta kratkih" cigar 9 kron, kajti eden je

4 kruhov snedel . . . Možnarje, ki so »
za zmago, kupila bosta Meško in Ozmec
jud . . . Končno še 110 šnajctihelcev
vrste za vse Plojeve priganjače,
mogli jokati . . . Toliko, dragi „
slišal. Več pa ne morem povedati. To lil
denar, kaj?! Joj, joj . . .

Le proč, proč! čujemo, da govori
okoli, da bode vsled izida deželnozborskih
tev tudi svoj državnozborski mandat odložil.]
pravimo|: le proč, le proč! Kajti ako ima j
Ploj res še kaj politične dostojnosti v sebi,'
tem ne more biti več tistim volilcem dri
poslanec, kateri so ga iz deželnega zbora |
in mu s tem nezaupnico 'izkazali. Le pn
proč! Sicer pa mora Ploj svoj mandat
žavni poslanec tudi iz previdnosti odložiti.
pri prihodnjih volitvah bode itak propai
metni človek gre raje sam iz krčme,
čakal, da ga drugi vun vržejo. Torej še
le proč, le proč!

Komu je bil Ploj poslanec? „Nar. dne
se togoti nad razne prvake ptujske okolice,
so ti proti Ploju in za klerikalna kandidata]
lali. Tako napada juršinskega poštarja Kos
češ da je Ploj temu človeku dva sinova
hu spravil. Nadalje je mlinar Brenčič v
svoj čas milo Ploja prosil, da naj nato
da se mu odpusti večmesečno kazen zaradi j
nega nasilja. Zdaj pa je tudi Brenčič proti I
deloval. Ja, ja, klerikalci so pač
Sicer pa zdaj vemo, zakaj in za koga;
Ploj poslanec. Ne za kmete in gospodars
lo, marveč za protežiranje poštarjev in
stavi kaznovanih surovež . . .

Galerija „naših" poslancev. Slovenci i
v novem deželnem zboru skupaj 13 po
Pravi se, da je številka „13" nesrečna. ]
način pa so izvoljeni prvaši poslanci pre
srečno izbrani. Vzemimo le par teh tičkov j
luč! Tu imamo enkrat Terglava. Mož je i
največ glasov od vseh kandidatov. ,,Nar. list"
daje dobilTerglav zato največ glasov, ker ■
bolj neumen. Na vsak način je Terglav ana!
ki zna komaj svoje ime podpisati. Potem ima
Benkoviča, kateremu je „štajerc" žeopetova
tal, da računa kmetom preveč. Njegove hudo
širnemu svetu itak tudi znane. Svoj čas [
da lahko „vse postane, samo klerikalec
zdaj je pa ravno klerikalec. Nadalje ima
Verstovseka, ki je bil svoj čas strastni lib
ki se je pa spremenil v hudega klerikalca;
že ve zakaj. In ednaki so tudi ostali
poslanci. Največja dika je seveda načelniki
kmetske zveze Ivan Roškar. Kakor znano, je i
mož svoj čas svojo gospodinjo ustrelil.
pa tudi Terglav na shodih pravil, da se maj
očitalo požig in si za to očitanje ni iskal
doščenja. Vodja te gospode je kaplan dr.
šec, ki je bil že opetovano obsojen in se;
vsled cesarjeve milosti rešil večmesečne kal
To so klerikalni slovenski poslanci. Libauj
imajo samo enega poslanca in to je nai
zavožene „narodne stranke" dr. Vekoslav
vec. V zadnjem hipu pred volitvijo
Kukovec klerikalcem vse preje omenjene j
Slučaj pa je hotel, da je bil isti dan Kalni
sam zaradi častikraje na 200 K globe alij
dni zapora obsojen ... Pa naj eden reče, J
nimamo fejst poslancev!

V volilnem okraju Celje-Brežice sta t
voliti dva poslanca. Napredni volilci so
dirali posl. Stallnerja in šoštanjskega župani
Hans Woschnagga. Prvaki so postavili evqjej
„durchfallskandidata" dr. Guido Serneca in m
riborskega dohtarja Rosino. Delali so prvaki j
vse kriplje in napenjali so se kakor žabe. S
veda so se tudi naprej bahali, da bodejo bogi
koliko glasov dobili. Ali volilni dan jim je |
nesel grozovito presenečenje. Naprednjaka Sta
ner in Woschnagg sta bila v velikansko vefid
izvoljena. Dobila sta namreč v celem volilml
okraju 566, odnosno 563 glasov. Dr. Serneel
dobil 196, dr. Rosina pa 183 glasov. V|
meznih trgih in mestih je bilo razmerje
sledeče: 1. Celje: Stallner 399, Wosi
338, dr. Sernec 90, dr. Rosina 89, — 2.
stanj: Stallner 44, Woschnagg 43, dr. Sera«!
15, dr. Rosina 10. — 3. Brežice: i
62, Woschnagg 62, dr. Sernec 27, dr.
24, dr. Veretovšek 2. — 4. Sevnica:!
17, Woschnagg 17. dr, Sernec 28, dr.

M

- 5 -

pili

pa
bše
lejo
iem
šta

'loj

oli-
Mi
dr.
po-
vni
rgli
le
dr-
ijti
Pa-
bi
at:

ik"
ker
de-
rja,
ru-
cih

bil
de-
po-

ajo
ev.
3ak
ne-

iod
>bil
rdi,
iaj-
jet,
dr.
Dči-

SO

?;

dr.
lec,
on
dje

iži-
ta
je

za-

r, dolgojezični prvaki ?

le
sni.
dci
nik
ko-

ihe.

vec
20
da

iz-
ldi-
jna
ega
na-
na
Se-
gve
pri-
all-
ino
eni

1
>sa-
sov

agg
5o-
nec
ner
lina
ner
lina

- 5. Laški trg: Stallner 38, Wosch-

87, dr. Sernec 14, dr. Rosina 12. — 6.

to j nik: Stallner 28, Woschnagg 28, dr. Ser-

■ 11, dr. Rosina 9. — 7. Velenje: Stall-

pr 21. Woschnagg 22. dr. Sernec 11, dr. Ro-

iaall. — 8. Vi tan j: Stallner 14, Wosch-

14. — Iz tega uspeha je torej razvidno,

Jiudi v teh trgih in mestih prvaki nobene

nimajo in nobenih davkov ne plačujejo.

arena moč spodnještajerskih mest in trgov so

naprednjaki in Nemci!

fililni okraj Slov. Gradec-Marenberg je

dokazal, da so največji davkoplačevalci

tprednjaki in da tvorijo ti večino. Izvoljen je

v tem okraju napredni kandidat Anton

[inger. Dobil je skupno 318 glasov. Prvaški

imi kandidat dr. Sernec je dobil v celem

raju samo 43 glasov, torej niti sedmi del

danih glasov. V posameznih okrajih je bilo

[aimere glasov sledeče : 1. Konjice: Langer

dr. Sernec 7. — 2. M a r e n b e r g : Langer

(ednoglasno). — 3. Na M u t i:

ger25 (ednoglasno). — 4. Vuzenica:

ter 18, dr. Sernec 6. — 5. S1 o v. B i-

Brica: Langer 60, dr. Sernec 22. — G.

(Slov. Gradec: Langer 53, dr. Sernec 4. —

J5v. Lovrenc: Langer 29, dr. Sernec 4.

Pač zanimive številke ! Radovedni smo, kaj

lejo prvaški časopisi o izidu teh volitev po-

ali. Gotovo bodejo molčali, ker so se s svo-

ai kandidaturami tako grozovito osmešili!

Mesto Maribor izvoliti je imelo 2 poslanca.

Jjprcdni nemški volilci so kandidirali gg. Franc

eger in H. Was ti an. Ta dva sta bila

izvoljena in sicer sta dobila: Reger 965,

ian pa 984 glasov. Prvaška kandidata sta

la nekaj okoli 80 (!) glasov, socialistična pa

glasov. Pozdravljamo uspeh mariborskih

lilcev iz srca!

V slov. trgih je bil dr. Vek. Kukovec izvo-

{fen. Protikandidat mu je bil »liberalni" du-

iiraik dr. Medved, katerega so farovži podpi-

ii. V volilnem boju sta se ta dva gospoda le

ala, kdo zna bolje govoriti. Oj ti duševno

feomaštvo, koliko te je na Slovenskem!

Kje je vaša moč, prvaki ? V prvaških časo-

čitaino vedno članke, v katerih se prvaki
ihujejo, kakor da bi imeli res že vsa spodnje-
mesta in trge v svojem žepu. Ta vo-
v je seveda vse drugo dokazala. Dokazala je,
prvaki v teh mestih in trgih sploh nimajo
ivice. besedico izpregovoriti. Kranjski lističi

pisarijo karkoli hočejo. Ali res je, da je
ialo v Ptuju le 30 prvakov svoje glasove, v
ložo. le 19, v Ljutomeru le 31, v sv. Lenartu
i, v Rogatcu istotako le 6, v Rogaški Slatini
na Bregu sploh nobeden. In ti ljudje naj bi
zapovedovali? Kje pa ste, kje je vaša

Dr. Sernec v Celju je bil v teh volitvah
Opferlamm". Povsod so ga kandidirali in
je dobil po 2, 4, 6 glasov. Vbožec! Mi
le verujemo, da se mu sline cedijo po posla-
«8kema mandatu. Ali ne gre, gospod doktor,
K gre! Prvaki so Vašo osebo presneto blamirali
:i dobro bi bilo, ako bi se jim primerno zahva-
Pa še nekaj je pri tej ponesrečeni kandi-
feturi zanimivo. Dr. Sernec je tisti junak, ki
svoj čas klerikalnega poslanca dr. Benkoviča
iv pošteno s pasjim bičem preklofutal. Kleri-
kalci so bluvali tedaj ogenj in žveplo nanj. Zdaj
;a tudi klerikalci volili. Čudno se svet
«kaca.

Dr. Vekoslav Kukovec obsojen. Da, načelnik

in edini deželni poslanec „narodne stranke", pri-
kidnji advokat dr. Vekoslav Kukovec je bil ob-
Z ozirom na septemberske dogodke na-
je ta junak in poštenjak okroglo 50 laž-
firih in obrekovalnih kazenskih ovadb. Mož je
Imel menda kar fabriko za krive ovadbe in je
lar navprek vse naznanjeval, kar mu je prišlo
M um Bilo je res tako, kakor da bi ta fanta-
stični vodja narodnjakov trpel na »Verfolgungs-
fahnu*. Nekaj po krivem naznanjenih oseb pa
r.i razumelo to Kukovčevo bolezen. Zato so ga
It-ti gospodje poklicali na odgovor k sodniji. Zdaj
ja hrabremu načelniku „narodne stranke" padlo
nee v hlačice. K sodnijski razpravi se sploh ni
upal priti in se je obravnavalo torej in contu-
maciam. Kako hudobno je znal Kukovec lagati,
sledi iz sledečega: Dr. Ambroschitschu je po
Irkem očital, da je porabil 500 K za vprizar-

jenje demonstracij. Nadalje je lagal, da so celjski
policaji množico hujskali, da zdravniki nekega
težko ranjenega čevljarja niso hoteli zdraviti, da
se je dotičnega čevljarja menda umorilo itd.
Vse laži, nesramne laži! Za vse to je bil obre-
kovalni Kukovec na 200 K globe odnosno 20
dni zapora obsojen. Proti prenizki kazni se je
vložil priziv. In zdaj vprašamo: Kakšna mora
biti „narodna stranka", katere načelnik zna
tako grdo in podlo lagati ter obrekovati?! Mi-
slimo, da kakoršen je načelnik, taka je tudi
stranka. Najboljše ime za „narodno stranko" bi
bil torej „ stranka lažnikov in obrekovalcev".

Poslanec Terglav obsojen. Dični klerikaln

poslanec Terglav, katerega imenujejo njegovi
prijatelji Terdoglava, sicer ne zna pisati. Pač
pa zna: prav po klerikalno psovati. V neki
gostilni v Polzeli je opsoval dva gospoda z niz-
kimi besedami kakor „ušivi pobi" itd. Mislil je
menda, da je klerikalnemu „poslancu", čeprav
pisati ne zna, vse dovoljeno. Ali — zmotil se
je, kajti dotična gospoda sta šla tožiti. Pri
okrajni sodniji na Vranskem bil je dični posla-
nec Terglav zato obsojen na 50 kron
globe odnosno 5 dni zapora. To je sitno, kaj,
gospodine poslanec ? !

Volilna tajnost je sicer po postavi določena.
Ali postava menda ne velja za tiste politikujoče
duhovnike, kateri uredujejo mariborski listič
»Stražo". Kajti ta list je imel predrzno čelo, da
je naznanil, da bode vse neklerikalne volilce
imenoma navedel ... Tu se pa že vse neha!
Ja kaj pa mislijo ti zbesneli derviši v Mariboru ?
Ali mislijo res, da je postava le za kmeta?
Upamo, da se bode par teh hujskačev, ki na-
govarjajo svoje petoliznike h kršenju postave,
za ušesa k sodniji privedlo. Takšno nasilstvo
pa mora že najmirnejšem človeku kri zavreti.
0j te jungfrave! Klerikalni list „Straža" poro-
čal je o volilnem boju iz Št. Ilja v si. g. Med dru-
gim piše tudi ta list, da so se v volilni borbi
posebno odlikovala dekleta deviške zveze in da
bi Slovenija povsem drugače izgledala, ako bi
bile mladenke v agitaciji povsod tako pridne ...
Hmhm! Fino so morale izgledati te šentiljske
jungfrave, ko so agitirale! Volilne pravice sicer
dekleta na Avstrijskem nimajo, k večjem tiste,
da si vsaka svojega fanta izvoli, ako jo mara.
Ali fejst so pa le morale biti, te ženske agita-
torice! • Samo to ne vemo, kaj da so volilcem
obljubile, ko so jih na klerikalno plat nagovar-
jale; bogve, bogve, — kako neki so poplačale
vbogljive volilce, te čedne, pobožne, pridne šen-
tiljske amaconke . . .

Pozor, dopisniki! Prosimo, da se nam iz
posameznih občin naznani natančni izid volitev
dne 7. in dne 17. maja. Hvala naprej!

Iz SV. Elizabete se nam piše: Pri volitvi
dne 7. maja dobil je dr. Korošec 32, Ornig pa
2 glasova. Dne 17. maja oddanih je bilo za
Ozmeca 7, za Meško 7, za Orniga 2 in za Ploja
2 glasova.

Iz Št. Janža dr. p. sprejeli smo daljši dopis,
katerega prinesemo v prihodnji številki. Za da-
nes omenimo le to, da se tiče dopis grde gonje,
ki sta jo priredila tamošnja duhovnika proti
požarni brambi. Raz prižnice se je napadalo in
psovalo potrebno požarno brambo. To je pač
sramotno!

V Št. Janžu dr. p. vršil se je preteklo ne-
deljo okrajni dan požarnih bramb. Pripeljajo se
je tudi mnogo tujih požarnikov. Med drugim so
prišli tudi požarniki iz Ptuja, Ormoža, Velike
Nedelje, Dornave, Cirkovc itd. Domača bramba
je vaje pri orodju prav izborno izvršila. Tudi
taktična vaja se je prav lepo obnesla, tako da
gre št. janžkemo hauptmanu kakor vsem možem
vsa čast. Po zborovanja se je vršila vesela za-
bava z lepim nagovorom okrajnega načelnika g.
Steudte iz Ptuja. Vse je bilo zadovoljno in ve-
selo. Požarniškl pozdrav!

..Narodni dnevnik" bode zdaj menda tudi
zaspal. Iz popolnoma zanesljivega vira namreč
vemo, da ima ta prevzetni listič političnih otro-
čajev ogromno dolgov. V teh volitvah za deželni
zbor je »narodna stranka" bila tako rekoč ubita.
»Dnevnik" je torej list brez stranke in brez
odjemalcev. Glavne podpore je dobival od goto-
vih prvaških posojilnic. Ali te posojilnice se
stojijo same vedno slabše. Tako smo n. pr. že
poročali, da je pet šostanjskih prvakov napravilo
tekom par let en milijon kron dolga. Od tega

bosta prvaška posojilnica v Šoštanju in prvaška
posojilnica v Celju 500.000 K trpeli. Ta dva
zavoda torej ne stojita posebno dobro in ne bo-
deta mogla dalje podpore narodnjaškemu časo-
pisja dajati. Pričakovati je torej, da bode »Na-
rodni dnevnik" kmalu zaspal. Je pač žalostno,
kaj, pane Spindler?

Poetovio, to je starorimsko ime Ptuja. Na
njivah gospe Leskoscheg na Bregu pri Ptuja
našli so zdaj okroglo 50 skeletov. Poleg teh
okostij so ležali razni predmeti, kakor orožje,
kinč, denar itd. Ti mrliči so bili tam v 4. sto-
letju, torej pred 1.600 leti pokopani in je le
čudno, da so še tako dobro ohranjeni. Upati je,
da se bode še mnogo zanimivega našlo, kar nam
bode dokaz, kako močno in veliko je bilo nek-
danjo rimsko mesto Poetovio.

Dr. vitez Carneri f- 22. t. m. je umrl v
Mariboru veliki učenjak in pisatelj dr. vitez
Carneri. Bil je svoj čas tudi eden najboljših na-
prednih poslancev Štajerske. Njegovo ime se sveti
med najboljšimi imeni naše domovine. Zadnja
leta je bil pokojnik popolnoma slep. Bodi veli-
kemu možu štajerska zemlja lahka!

Kolo ukradel je v Mariboru učencu pl. Drau-
bergu neznani tat. Nekemu Petscharja pa je
ukradel hlapec Žavnik kolo.

Obesil se je na vrtu Savecove gostilne y
Karčovini pri Ptuju neki občinski revež.

Ustrelil se je v gostilni »Burgmaierhof" v
Mariboru sodnijski sluga Matej Juritič. Vzrok
samomora ni znan.

Iz Koroškega.

Zakaj vera peša? Iz Diirnsteina se poroča
»G. T.": »Naš župnik Fiebinger v sv. Štefanu
naznanil je svojim faranom novi odlok, ki je
prišel menda naravnost iz nebes. Ta odlok se
glasi: Molitev vsacega katoličana je brez vred-
nosti, ako ne pripada dotičnik klerikalni stranki".
— Cela zadeva je naravnost otročja in smešna.
Kdor se torej ne pokori recimo Ražunu ali Pod-
gorcu, tega molitev nima po nauku klerikalnih
velikašev nobene vrednosti. Ako je to res, potem
pride največji lump v nebesa, samo da le voli
orglarja Grafenauerja. Res, mi bi se pač ne
čudili, ko bi pričela vera res pešati, ko jo raz-
širjajo taki „duhovniki" . . .

Iz občine Leifling smo dobili zelo zanimivi
dopis o novem fajmoštru. Zaradi pomanjkanja
prostora objavimo ta dopis prihodnjič. Opozarjamo
pa že danes nanj!

Iz občine Lippitzbach smo sprejeli sledeče
vrstice, ki jih radovoljno objavimo: — „Vsled
Vaše pridige zadnjo nedeljo dne 23. t. m. ter
vsled Vaših tozadevnih izjav v privatnem obče-
vanju, čutim se, gospod Volaučnik, neprijetno
primoran, da glede zadnjega članka v lista
„Bauernzeitang", ki sicer ni prišel iz mojega
peresa, kakor se je to od Vaše strani napačno
trdilo, celo zadevo v pravo luč postavim. Pri-
znati hočem, zlasti ker otroci zdaj tudi deloma
„ne" pravijo, da niste večkrat omenjeno psovko
v šoli rabili. Ali prav čudno se mi zdi, iz ka-
tere, stare naravoslovne knjige si je dotični 6
letni deček zarjavelo žival „Biiffel" za-se kot
psovko poiskal, posebno ker se tega izraza tukaj
v splošnem ne rabi. Tudi bi bilo za Vas, gospod
župnik, veliko bolj častno, ako bi dotične otroke
predpreteklo nedeljo ne klicali v župnišče, da
potrdijo svojo izpovedanje in ko bi temu sledeči
pondelek ne v samo Vaši navzočnosti v šoli
generalno skušnjo napravili. Vi, gospod župnik,
imate sploh ta „trik", da „povabite" ljudi v
raznih zadevah k sebi. Ko bi mene tudi enkrat
tako „povabili", Vam zanesljivo ne pridem in
Vam pokažem fige. Vsled Vaše sedanje agitacije
prinesete tako rekoč sicer pridne in poštene tu-
kajšne otroke, h katerih dobri vzgoji se mora
starišem le čestitati, v neko veliko bolj krivo
lnč, nego to menite in Vam je to ljubo. Zato
se čutim primoran, da se zavzemam za male,
ki se ne morejo braniti, brez da bi se sicer
Vaše časti dotaknil. — AloisKoch, šolo-
vodja v Lippitzbachu.

Ogenj. V Maria -Gailu pogorelo je poleg
cerkve troje večjih poslopij. Svit ognja je bil
tudi v Beljaku opaziti. Požarne brambe so hitro
došle, ali vsled pomanjkanja vode niso mogle
dosti opraviti.

Iz strehe padel je v Labuda radenski po-
sestnik Andrej Sidej. Padel je 7 metrov globoko,

8

— 6 —

ali k sreči na travo. Zlomil si je levo roko in
pridobil menda tudi notranje poškodbe.

Iz kolesa padel je labudski orožnik Pe-
tutechnig in si roko težko poškodoval. Vzrok
padca je, da se mu je zakadil neki pes v kolo.

Slabo žetev pričakovati je — kakor se nam
iz Labuda poroča — tudi letos. Edino upanje
težko prizadetih kmetov je bila dobava prve
krme. Goveda je grozno izstradana in videti je
samo še kosti. Ali travniki in paše so vsled
suše popolnoma sežgani; kar nago zemljo ka-
žejo. Splošno tožijo že po lanski suši tako hu-
do prizadeti kmetje. K temu pridejo še vedno
večji davki. Marsikateri kmet stoji torej narav-
nost pred beraško culico. Ako ne pride kmalu
izdatni dež, bode tudi žitna žetev uničena.
Razven hrušk tudi sadje ne bode mnogo obro-
dilo. Pomagaj Bog!

Iz proge skočil je v Beljaku tovorni vlak
i. s. mašina, tender ter G vozov. K sreči ni bil
nikdo poškodovan.

Vlak je povozil pri St. Vidu na Glini kmet-
ski voz, ki se je peljal čez tir. Hlapec je težko
ranjen in bode bržkone umrl.

Strela udarila je v Sp. Dravogradu v veliko
lipo pred župnišCem. Iz lipe je strela skočila v
neko kočo, kjer je bila stara ženica. Vboga žena
je oslepila.

Zabodel se je baje v dušni zmedenosti po-
sestnik Gat«l v ŠtV. Mohorju. Z (lrugim|rfhKim,
si je predrl srce. Nesrečnež zapušča večjo dru-
žino.

Samomor? Pogrešajo ženo knjigotržca
Schatza. Nekaj njenih stvari so našli na poti
čez Ljubelj. Vzrok samomora je neznan.

Grozni čili. V Podgorju je ustrelila naduči-
teljeva žena Samounig svojega v postelji spečega
moža. Potem je obrnila orodje proti sebi in se
je težko ranila. Vzrok groznega čina leži v sla-
bih družinskih razmerah. Nesrečna zakonska
zapuščata štiri nepreskrbljenih otrok.

Po svetu.

Duhovnik morilec. V Orehavici v Bozni
je mohamedanski duhovnik Orič umoril trgovca
Pavkoviča. Zapeljal je trgovca na samotni kraj,
ga tam s sekiro umoril in oropal. Zaprli so
ga že.

„Maffia", znana roparska dražba umorila
je v provinci Palermo (Italija) graščaka Puggio,
njegovo ženo in sestro ter par služabnikov.
Vzrok umora je roparsko maščevanje. Tudi sta-
riši graščaka so bili pred letini umorjeni.

Strah trinogov. Mati ruskega carja naha-
jala se je te dni v Benetkah. Zdaj je zapustila
mesto^ kakor da bi bežala. Pravijo,, da so jo
hoteli uporniki umoriti.

Loterijske številke.

Zelo dobro idoča 328

gostilna

z enonadstropno hišo in do-
volj prostora, čisto v ravnini
ležečo polje z okoli 90mecnov
ali mernikov setve, okoli 30
johov gozda, lepimi gospodar-
skimi poslopji s sadnim vcr-
tom, dobra voda, se po ceni
proda pod lahkimi pogoji. Več
pove uredništvo „Štajercau.

Pekovski učenec

se takoj sprejme pri g. Johan
Tnrtschitsch, pekovskem moj-
stru, Gratwein pri Gradcu.
'___________
             318

1 sedlarski učenec

iz boljše hiSc, nemškega in
slovenskega jezika zmožen,
i dobro Šolsko izobrazbo, se
takoj sprejme. Vpraša se pri
%. Le« Knlnik. sedlarski in ta-
petniški mojster v Ptuju, L'n-
tere Draugasse št. 2. 315

Delavsko perilo,

hlače iz cajga, hlače iz štofa,
rekeljci, obleke, najboljše kako-
vosti in dobro šivani, se dobi
pri Adolf Wessiak Maribor,
Draugasse.
           298

Predpasniki

(firtahi), bluze, šosi, spodnje

kiklje, perilo lastnega izdelka,

tudi po meri se dobi pri Ma-

* riji Wessiak, Maribor, Draii-

S ,            gasse,              299

Gradec, dne 15. maja:
Trst, dne 22. maja:

84, 6P, 68, 26, 50.
31, 77, 8, 85, 6.

Fotodom .birme razpošilja svetoznana tvrdkii-vur 4tak)U,
Bib*»l«:iii »Dunaj«, \\\f Maf*ai'etl(of1gtr»**ll.'"«?,23' novMfcenik
birmskih ur, „zlatnin<! in srebrnim* po najnižjih fabriških cenah.
Dober glas in sedemdesetletni obstanek tvrdke jamčijo za izvrstno,
reelno postrežbo. Naši cenjeni čitatelji dobijo na naročilo taki cenik
z nad 6000 podobama zastonj in franko.
                                    273

Št, 3397"

Razglas.

Oznani se, da bo v pondeljek 14. junija t. 1. ob
8 uri zjutraj na mestnem živinskem sejmišču v Ptuji
ogledovanje in pretniranje plemenskih bikov ptujskega
okraja.

Po deželni postavi dne 17. aprila 1896 št. 44 sme
sicer vsak živinorejec brneti bika za svojo -živino, za pri-
puščanje tuje živine pa smejo se uporabljati samo biki,
kateri imajo dopustnico. Dopustnica se. dobi samo za
take bike, kateri so zdravi, močni, dobro zrašeni, najmanj
poldrugo leto Stari in katere ogledna komisija za pleme
sposobne spozna.

Zato se bodo take dopustnice za bike ob enem
pa tudi premije delile.

Kdor bi bika skakati pustil, kateri nima dopust-
nice, zapade v globo od 2—50 kron.

Biki, kateri so bili lansko leto licencirani, letos ni
treba prignati, razun če okrožni predstojnik za potrebno
spozna.

Okrajni odbor v Ptuji,

dne 26. maja 1909.

Proda

se

krasno ležeče posestvo z iz-
zidano vodno močjo; zadnjo
se daje tudi v najem. Vpraša
se pod nSai!!italu Celje, poste
restante.
             314

Proda se v prijaznem trgu ob
Savi

WtT gostilna

z koncesijo in vso pripravo.
Posebno pripravno za kakega
penzijonista ali rokodelca. Ce-
na 8000 kron; več se izve pri
F. SeskoSek, Log, pošta Kadna
pri Sevnici.
          323'

Lepo gospodarstvo

se proda. Zidana hiša z opeko
krita, gospodarsko poslopje v
dobrem stanu. Vsega skupaj
je 15 oralov, lepi go/.d, lep vi-
nograd z novim nasadom,
travniki in njive in lep sado-
nosnik. Gospodarstvo je na
lepi legi 10 minut od- lame
cerkve sv. Petra Medvolovo
selo. Cena se izve pri posestniku
Rudolf Korcin št. i, Kistanvrh,
Pristova.
            324

„Paruč"

s 4 sedeži, pol kriti, ki se po-
polnoma zapre, zelo dobro
. ohranjen, se po c<>ni proda.
Poizve so pri g. Jos. Winkler
v Slov Gradcu. 325

Lepo kmetijo

z mlinom in žago, 34 johov
lesa, travnikov, njiv, vinograda
in sadnega vrta proda skupaj

uVv psv oumo hin«V\io xavoVjo

družinskih razmer pray po
ceni Anton Poseharnig v St.
Jurju ob Pesnici nad Mari-
borom.
                '-S2'.)

Dobra              326

kovačija

z ali brez orodja v velikem
trgu na Sp. Štajerskem se za-
radi bolezni odda takoj r na-
jem. Vprašanja od l/do 16.
junija naj se blagovolijo vpo-:
slati naJiirija Fermevc kovača
v Konjicah (Gonobitz.)

Fabrika kmetskih in vinogradniških
mašin

k Haul's nasiti t

priporoča najnovejše vitale mlatilne stroje, stroje
ta rezanje krme, šrot-ruline, za rezanje repe, te-
Mer za koruzo, sesalnice za gnojnico, trijerje,
•troje za mah, grablje za mrvo, ročne grabitje
(Handschlepp- und Pferdeheurechen) za mrvo obračati.
■troj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske
sauUe mline v kamenitih valčkih zacinane, hidravlične

S reže, preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck
ifferenzial Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo
sajveč tekočine, se dobijo le pri meni Angleške nože
(WH»st*hJ), rezervne dele, prodaja mašin na čas in
•Pt&BPM0, i—»CfiBJlc, zastonj in .franke

------------------------------------------------------------------------.. ■■ —-------------

Agenti!!!

Potniki in zastopniki kakor tudi vse osebe, ki hočejo to
postati in nimajo znanje s privatnimi strankami, sprej-
mejo se takoj povsod v vseh krajih, mestih in okra-
jih za prodajo artikla, ki se v vsaki družini lahko odda,
proti visoki proviziji in po rabi tudi proti gotovi-
plači. Ponudbe pod šifro „Guter Nebenerworb
1909" na g. Rudolf Moase. Praga. 335

Iščem

333

334

Načelnik:

Ornig m. p.

liferanta jajc

za I. blago, neto-kasa. Ponudbe na J ah an j
SlMlkOWBtZ, .špecerijska in delikatesna trgovina,

Untermais, Meran.

Redka prilika! 331

Da se v najem ali pa pod', jako ugodnimi pogoji proda:

OST" Malo posestvo

z novo grajeno hišo in gospodarskim poslopjem, vse zanesljivo in
v najboljšem slanu, pripravna za vsacega obrtnika (rokodelci), v
pokoju stoječe in razne obrti, je v prometnem kraju med trgom
ia kolodvorom v lavinski dolini. Pojasnila daje P. li. K. S.
St. 48—24 poste restante Braslovče. Za odgovor naj se priloži znamka.

Oženj eni

hišniki

(Hausmeister),

ki se da porabiti v kmetijskem in drugem
se sprejme. Vpraša se pri

F. C. Schwab S

m

Ptuj, Hauptplatz.

i 2 lepi vili se proda,

novo in dobro puvani, 12 let hišnih davkov oproščeni, za vsak^
obrtnika ali penzijonista pripravni. Vsaka vila ima h> sobe, 3 ts-
hinje, klet, perilna kuhinja, hlevi, drvarnice, lepi vrt in vorfnjikJ
Ys$siik glavne ceste, V„ ure od cerkve in mesta Maribor v lepen,)
muftpm. . zdravem okraju, v ravnim. Cena za vsako vilo jt)
6.yfl0 kron; pri kupnini potrebna svota K 4.000 Več pove Lisici
Franc Podlipnik, Thesen 37, Maribor.

Najnovejša ura na nihalo z godbo ia
bilom, budilnica in godba,

v krasnem okvirju iz prlstnaga orehove,«
lesa, 75 cm visoka, bije cele in polovične
ure, budi in svira najlepše komade v kateri
koli uri in se zavežem uro tekom S dneh,
ako ni poškodovana, franko nazaj vzeli to
vpošljem tudi celi znesek nazaj.

Komad po K 14. Brez godbe K 10.

3 letna pismena garancija, pošilja se
poštnem povzetju.

Prva in največja zaloga ur

Max Bohnel, Dunaj

IV. Margaretenstrasse 27/27.

nRSSkifpf" ura iz nikflna K 3-—. Srebrna K 7'—. „0mega'
K 18-—. Zlate ure K IS—. Zlate verižice K 30-— Zlati pt'
Itani K S-— Ura na nihalo K 7—. Dudilnica K B-—. ^
Zahtevajte moj veliki cenik z nad 5000 podobami, ki se vsa-
kemu na zahtevan,e vpoSlje zastonj in franko. U

lanca
pištoli

Največji dobitek Naznanilo

event.
600,000 markov. SPece.

Vabilo k udeležbi na

šansah za dobitke

od države Hamburg garantirane velike denarne loterije, v kateri
se mora dobiti gotovo

9 milijonov, 841.476 markov.

Največji dobitek v srečnejšem slučaju:

, Z3^.ar3s:oT7- OOO.OOO

•i

Glavni dobitki a

Markov 300.000

200.000

„■ 100.000

60.000

so.ooo

45.000 I

40.000

30.000

20.000

15.000

10.000

i. t. d.
V splošnem obsega loterija, ki obstoji iz 7 razred«,
100.000 srečk z 48.405 dobiUtami in 8. premijami, tako
mora skoraj

polovica srečk gotovo dobiti.

Dobitki rastejo od razreda do razreda in sicer znaša naj.
večji dobitek 1. razreda cv. M. 50 000, oni7. razrcdaev. M. 600009^
.-■ i Uradna cena srečk 1. razreda znaša za eno

odnosno:
Markov 580.000
550.000
540.000
530.000
520.000
„ 515.000
510.000
305.000
303.000
302.000

na
no
ces

-;

sh:
za
Hi
da
mi
sel
Ve

Celo srečko
M. 6 (K 7)

I Polovično srečko j
| M. 3 (K 3-50)

Četrtinko srečke
M. 1-50 (K 175)

Uradni, z državnim znakom opremljeni načrt srečki*
nja, iz katerega se razvidi vloge za nasledoe razrede ter natančni
zapisnik dobitkov, pošljem na željo v naprej ir. to gratb ii
franko.

Vsak udeležencev dobi uradno listo sreokovanja takoj po
izvršeni loteriji.

Dobitki se pod garancijo države takoj izplačajo. Karočh
prosim takoj, najkasneje do

4. Junija.

Samuel Heckscher sen. Bankgeschaft, Hamburg 36

........................................ ■- Tukaj izrezali ............... ■

Naročilno pismo za g. Samuel Heckscher sen.,
Hamburg Hti.

celo         srečko a M. ■«■—"(K T^i

Pošljite mi . { polovično „ „ „ S— („ 3'50)
četrtinko „ „ „ 1-50 (B l'"5l

Naslov:

Svoto dobite vloženo po poštni nakaznici 1 Kar ni primemll
dvignile jo po povzetju, j naj so črta,

grof

Korušs
temi
inska
;i-'n,-,«

iobeni.

na S])
državi
dva li
zraven
grada
proda
V

s

170

Katera lena ali dekle?

loče lepo blaga zafobieko in

nove sorte terpeči SVilni TObBO ku-
piti, naj gre v novo veliko trgovino

Johann Koss,

!

Oženjem

majerski ljudje

ki znajo dobro molziti, proti 80 K plače in de-

putat za gospodarstvo z mlekom se iščejo. Vpraša

se pri graščinskem oskrbništvu „Burgmeierhof"'

pri Mariboru.

Priporočam

za spomladansko sezijo -»■

izgotovljenih oblek

za gospode, dame, dečke, deklice in
otroke

v najmodernejših vzorcih in kroju, po zmerno nizkih
cenah
                                169

e.

-                                                                                                                                                                                                                                  '.lian                                                  I l)V

Slid fedne na poiskllšnjo        Johann Koss, Celje

pster od K 26-—, flcbert-puške od K 8-50,
i od K 2, samokresi od 5-—. Popravljanje
po ceni.
Cenik s slikami franko.

[F. Dušek, Opočuo

st. <04 a. d. Staatsbahn, Bohman.

in ogled razpošiljam svoj«
kolesa (bicikle) proti pov-
zetju. Deli koles čudovit«
ceno in dobro. Cenik g bK-
kami franko!
Franz DUŠEK, tovarna koles, Opočno Nr. 103

a. d Staatsbahn, Bohmen.                             H,

Pooblaščen in zapriieien civilni geomstor

na kolodvorskem prostora na voglu hotela (Stadt
Wien).

Varstvena marka ,.ArLseru

Liniment Caspici comp. 11

nadomestilo za

■nuo kot odpeijajoae, Izvrstno In bolečin* odstranjajofo

nttopri ■rahlajeiiju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h,

I in K 2*—. Pri nakupu tega priljubljenega domaČega

■tra naj se pasi na originalne steklenice v žfcatljah z

inrstvano znamko „Ankeru, potem se dobi pristno

to sredstvo.

Dr. RIcM«Mm apoteka „zlatl lw"

V Pragi, Elisabetstr. at. 5 nov.
Razpošilja se vsak dan. 690

_¥JLARI BORU, Tegettnoffovajjejta^.

se priporoča za vsa dela, ki spadaja
v stroko merjenja zemljišč kakor so:
delitve zemljišč, omejitve, do-
ločitve mej, združitev zemljišč,
zravnjanje zemljišč, meritev zemljišč
za železnice, ceste, mostove.
Zmeri tudi manjša posestva, kakor
cele občine, lovska okolišča,
dela načrte stavb in drugih pred-

1YI <"■•**.

Original „Johnston" amerikanske

mašine za žetev

■asine za travo,
žitje in vezanje,

za obračanje
mrve, grablje za
mi'vii. mašine za
pripravo krme,
gepeljni, vinske
preše, sadne pre-
še, grozdni mlini,
grozili reblerji
in vse i^wge,lcm9tijskesrna5ine4zd^Uijejo,jn oddajajo, v znapp,
' prvo-razrednt konstrukciji specialne fabrike

Franz MELIGHAR, Rudolf BflCHER

'          Dunaj 1112, Lovvengasse 37.

Natančni ceniki zastonj in franko.

180

Išče se solidne zastopnike in naprej-prodajslce.

to manufakturno
trgovino

Gumi

za zeleno cepljenje (Rebengummi zur grunen
Veredlung) najizvrstnejši prima vrste, garan-
tirano blago, priporočata cenjenim odjemalcem
Jrata SLAWITSCH v Ptuju. 309

na kolodvorskem prostoru
na voglu (Stadt Wien)

— priporočamo zaradi njene solidnosti in nizkih cen najtoplejše.

\r

[samem stoječa, enonadstropna, skoraj
ta in zelo dobro zidana, ob zelo prometni

Jesti y Brežicah na Savi z 10 sobami,

[kuhinjami, 2 kletima, velikim dvorom, 2

,ma za drva, studencem, lepim vrtom

i zelenjavo ki lahko tudi služi kot stavišče.

1 je za vsako obrt sposobna ali za pro-

jfelnico, tudi zapenzijoniste; samo petnajst

put do železniške postaje. Proda se radi

pikre pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji.

i se izve pri g. Neuhold, hotelirju- v Slov.
rnnn nt, l          ,»• i ■ ■ ",,"~ nJ' *

Bistrici.                                   274

Gilit, revmatizean
-------in astma
,, ;,i

se uspešno zdravijo z rabo mojega že leta
sem znanegaEocalyptns-oljn (avstralsko, naturni

frodukt). Cena originalne steklenice 1 K 50 i.
opis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in
poštnine prosto. Eucalyptus-milo najboljše sred-
Btvo proti pegami, vimerli, jeternimi znaki in
drugimi nečistostmi obraza. Eucalyptus-boaboni
nedoseino zdravilni proti kašlju, oslovskemu
? „ >
            . •                                kaliju, astmi itd.

■ Pred ponarejenjem                                 »                                 , .

naj se varuje s tem, EmSt HeSS,  KlingSiltiial 1. S.

da se ozira na to D w       lU(Ji y piuju ?96

varnostno marko.                                             „ „ „ „

apoteka „zum   Mohren" H. Molitor.

Mehanska

m

Gostilna

i flenkel rudniškem ^prometne m kraju L i eša-Pre valje na

B, obstoječa iz 5 sob, 1 kuhinjo, 1 klet, 1 strešno sobo;

ipada Se l kravji hlev s svinjskim hlevom in 1 maga-

Em ter veliki vrt za zelenjavo; proda se z nekaterim go-

jbn orodjem za 8.000 kron zaradi družinskih razmer. Bremen

gfa. Vpraša se pri g. Loop. Klemene, gostilničar, Lieša na

Koroškem.                                       317

Veliko posestvo ia

nem Štajerji en četrt ure od mesta Celja ob
f cesti na Spodnji Hudinji, obsegajoče lepo hišo,

phleva, dva kozolca. Kakor njive in velik travnik
1 poslopja prihajoči postor za stavbe, en oral vino-
I in gostilna. Blizu polovice kupa je vknjiženega ;
k se prostovoljno. Kupci naj se obrnejo do gospoda

I Valentin Kovač, veleposestnik v Lipi, Štore.

parna

Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuj«

zraven klalnice in plinarske hiše postavljena j*

nova parna žaga vsakemu v porabo.

Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj ras-

žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in

spahati i. t. d.

Zasv.birmo

Vam priporočamo lepe novosti blaga. — Potru-
dite se v našo trgovino, našli boste lepe, frišne

reči za male in velike.
Za obleko, posebno za belo, imamo veliko za
izbrati; tako tudi za fante. — Nadalje lepe

kranceljne, svilne panteljne in špice.

Stem se Vam priporočamo

L; F. Slawitsehm Heller

trgovci v Ptuju (na Ferschovem)

m

il HI (G

za kron 12' —

, - 14-

r . 16-
i . 18-

• » 20"~
in še finejše vsake vrste v novi veliki

trgovini

Johann Koss, Celje

na kolodvorskem prostoru. ibs

V spomladi in poleti

je najlepša in najboljša prilika, da se
nakupi realitete ali da se jih proda.

Vidi se zmožnost zemljišč in travnikov
in kupi se lahko posestvo v polnem
obratu. — Kdor želi torej kupiti ali pro-
dati posestvo, naj si bode potem kmetij-
sko ali gostilna itd., ta naj se obrne na

knncesionirani realitetni prometni
bird K. MAGNET w Velikovcu na

Koroškem.                         289

Produkt naše firme je edini, ki je v uradni zapisnik farmakopeej italjanskega kraljestva sprejet.

ISIRUP PAGLIANO

firme prof. ERNESTO PAGLIANO, NEAPEL =

(lastna hiša) — Calata S. Marco 4 —
jt lajboljse ia najbolj osvežujoče sredstvo za čiščenje krvi.
binf PAGLIANO se prodaja v prvih apotekah s postavnim dovoljenjem.
Illigiial'WPeptih pokojnega prof. Pagliano, ki so v naši lasti, vestno izdelano.

£A               •■rf^» ^' °PozarJamo tedaj, da nimamo absolutno ničesar z drugimi ednako imenovanimi firmami za

1^'v«»**A"» opraviti in tudi nočemo imeti ničesar opravili; svarimo svoje p. t. kupce pred gotovimi
škodljivimi posnembami, katere se skuša z vsemi mogočimi sredstvi in z dvomljivo reklamo v trgovino spraviti.

Da se dobi z možno gotovostjo našo edino pravo marko, ki nima absolutno nič z drugimi podobnimi produkti
opraviti, svetujemo, da se obrnete direktno na naSo firmo v Neapel ali pa na

Real-apoteko SOCRATE BRACCHETTI - ALA ~9g

(južni Tirol).                                                              6&

Brata Slawitsch

v Ptuju

priporočata izvrstne

10S

šivalne
stroje (Nžthmaschinen) po sle-
deči ceni:
Singer A . . 70 K — h
Singer Medium 90 „ — ,
Singer Titanial 20 » — ,

Eingschifchen ........140 „ — f

EingBchifchen za krojače . , . . 180 , — ,

Minerva A..........100 , — ,

Minerva C za krojače in čevljarje 160 , — ,
Howe C za krojače in čevljarje . 90 , — ,
Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 — ,
Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine
cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi
plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brez-
plačno.

XXX5pOOCXXXXXXXXXXXXX

Čudež industrije!

Vsled velikega sklepa oddajam po smešno niiki
ceni samo
                          313.

K 4-60

eno krasno, tanko amerikansko zlato-dublc Švicar-
sko žepno uro, ki se ne da razločiti od pravega
14 karatnega zlata, s H6 urnim antimagneticnem
anker-kolesjem, s sekundnim kazalcem 3 letno garancijo s fino po-

1 kom. K 460 2,aCer,° vorižico ,red 3 kom. K 1290

Natanko ista v nikelnu ali gloria srebru lepo gravirano pokrove

1 kom. K 345 s PostebreVCTižic0 2 kom. K 650

Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Pošilja se po
povzetju aH naprej-plačilu svote. II. ceniki zastonj in franko.

E. HOLZER, Krakova, Stradom 1826.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX

I

Zrfateri xt?/tyo xivbro, po ceni in
txt^nesl/ivo-potovali' na/se obrnejo

v J£yuJ>//aJii Jčblvdvorške iUic«20.
^S&ikvvrsfiuttPvjasiuta tkybseireyi/u&w.

Poeor!             Citaj!              Pozor!

Pakraške želodčne

ce.

•^KS2&*t kaplji

»^-                S^ ^^ Staro slovito, izvrstno

delujoče sredstvo pri
boleznih v želodcu in
I črevih, — osobito se
' priporočajo — pri za-
' prtju in nerednem od-
vajanju — pehanju, —
kongestiji — pomanj-
kanju teka, krčih itd.
Nedoseženo sredstvo za
vzdržanje dobrega prebavanja.
Delovanje izvrstno, vspeh signren. Cena je za
12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsa-
ko pošto po povzetju ali če se pošlje denar na-
prej.
Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da
te naroča naravnost od:
             n i ■ i

lekarnarja v Pakracu it. 200 iSlavonija.

90

Tozički za otroke

(Kinder Sitz- und Liegewagen), v ka-
terih lahko otrok sedi, pa tudi take
za ležati, imata vedno v zalogi in
priporočata po 12, 16, 20, 24, 30,

35, 40—50 K.
Cene so nizke, vozički so lično in
močno izdelani. Pismenim naročilom
se hitro, pošteno in točno ustreže.

Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju.

IIIIIIBS






e










Jakob Matzun

v Ptufu

priporoča

svoje najboljše pridelke: opeka
za stene, gladka strešna opeka,
štrangfalc,
prešana falc-opeka.
votla opeka ža first, dren-cevi
po
najnižjih cenah. Istotako apno
in portland-cement. Obenem se
naznanja, da se proda stara ču-
vajeva hišica štev. 13 v Ptuju,

kakor leži in stoji, za porabo ma-
terijala. Kupec mora hišico v do-
ločenem času na lastne troške po-
dreti in materijal odpeljati. Vpraša
se pri

Jakobu Matzun

V PtUjU. 305

Hill lil

■ -■■■■■11

9

Prodaja naturnih vin

1908 I. temino krepko rdeče vino..........Ki

1908 „ vino BSchilferM zrelo za točenje . .
1908 '„ belo namizno vino Silvancc-ribola ,

1908 „ namizno vino rizling.............■

stara, fina namizna vina po.............»j

1908 L Lissa rdeče, medicinalno, krvno vino.....

pri 100 litrih proda iz vinske kleti v poslopju velike

Otto KUSTER, Celje.

Pozor, gospodje in mladeniči!

V svoji lekarniški praksi, ki jo iz-
vršujem že več nego 30 let, se
mi je posrečilo iznajti najboljše
sredstvo za rast brk, brade in
proti izpadanju brk in las
in to je KAPILOR Št 1. On
deluje, da lasje in brke posta- ,
nejo gosti in dolgi, odstra-
njuje praljaj in vsako drugo
kožno bolezen glave. Naroči
naj si vsaka družina. Imam mnogo priznalic in zahvtl
nio. Stane franko na vsako poŠto 1 lonček 3 K 60k
2 lončka 5 K.
Naročajte samo pri meni pod naslovom

Peter Jurišic

lekarnar v Pakracu štev. 200 v Slavoiiji.

K

Čevlje!

Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih obuval, kakor
moških, ženskih in otročjih čevelj domačega in
tovarniškega dela po vsakovrstni ceni. Vse to se dobi \n
kupi pri gospodu luail Berna, Gospodska ulica št.* 6

v Celju.                                 32i

Za letošno birmo

priporoča svojo bogato zalogo : slamnikov,

srajc za fante in kravat; nadalje de-
kliške nogavice, bele rokavice, vence za
glave, svilnate trake, iakaste, rumene in
črne čevlje vsake velikosti po najnižjih
cenah. Prodajanje je ročno in solidno,
pošlje se tndi po poštnem povzetju.

= FRANZ HOINIG =

V Ptuju (nasproti gledališča). m

Hranilno in posojilno društvo v Celju

reg. zadr. z neom. zav.

"fSJ

J

v velikem poslopju nemške šparkase nasproti kolodvoru

prevzame >+,<***,.„.*■.

hranilne vloge proti

dnevno obrestovanje (od dneva vložbe do dneva dvignenja). Rentni davek plača zavod.

Dovoli kredit i. S.: hipotekami kredit po 5V»7«, kredit z jamstvom proti

menici ali dolžemu listu po 6%, kontokorent-kredit po 6'/«.
38                                                                                      Predstojništvo.

322

Ozdravi pijančevanje,

predno krši pijanec postavo.

Reši ga, predno je alkohol njegovo zdravje, veselje do dela, in pn
uničil ali pa predno da napravi smrt rešitev nemogočo.

Coom je surogat za alkohol in napravi, da zaničuje pijanec l
home pijače.

Coom je popolnoma neškodljiv in vpliva tako intenzivno,
ozdravijo tudi močno navajeni pijanci.

Coom je najnovejše, kar je znanost v tem oziru napravila in
je to sredstvo že tisočere ljudi iz bede, revščine in propada.

Coom je preparat, ki se lako raztopi, katerega torej n. p. go!
lahko svojemu možu v jutranji pijači da, brez da bi kaj opazil. \
slučajih dotičnik sploh ne ve, zakaj nakrat špirit ne more vživati,
misli, da je preobilo vživanje istega vzrok, kakor se mnogokrat o
več jedila, katerega se je preveč vživalo.

Coom naj bi dal vsak oče svojemu sinu dijaku, predno ta U
kušnji propade: čeprav ni pijači preveč udan, oslabi alkohol vendar j
gove možgane Sploh naj bi vsakdo, ki nima dovolj volje, da
vživanja opojnih pijač, vzel dozo „Cooma". Le-to je popolnoma
ljivo. Dotičnik konzervira s tem svoje zdravje in prihrani mnogo (
katerega bi drugače za pivo, vino, žganje ali liker porabil.

Coom-preparat košta 10 kron in se pošlje po povzetju ali naprej-plačilu Samo po:

Coom Institut Copenhagen 321 F, Dansko.

Pisma se frankira s 25 vin., poštne karte z 10 vin.

Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart.

Tiskat: W. Blankc v Ptuju,

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh