logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

GREGi

MEHKA SVINJSKI KARE SOLATA Farme Ihan, i 1 kq postrežno, jm

r

TRAJNOST IN TRMA LITER ZA MLADOLET-DO LOGARSKE NIKA, PROSIM!

Strani 20-21 p o L E T N E Stran 10

mm«

i

1 22 NT 0179880 M RVAR NATAŠA ČASOPISNI ODDELEKNUK TURJAŠKA 1

5 1000 LJUBLJANA

RAČUNALNIŠKI TeČAJI

36 - LETO 59 - CELJE. 9.9.2004 - CENA 350 SIT - 22,5 HRK

Zlato priznanje za kakovost 2004

Najboljše iz klasja.

PRILOGA: M0S0VA PETICA

Stran 24

CELJE

Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta?

"NOVA" OKNA

Šentjur

MIK d.o.o. Celje, Gaji 4 2 b . P E Celje 0 3 4 2 5 5 0 5 0

080 12 24 www. mik-ce.si

s a I o n M a r i b o r, D u p I e š k a c e s t a 1 0

PRIJAVE: ABITURA d.o.o.. Lava 7. Celje I II Tel.: 03/428 55 3D in 03)428 55 32 |

KUR|LNO ECO OIL olje 03/4902440

izDecLSi

Mercator ©cbodOm? (MM

MERCATOR d.d., Dunajska 107, Ljubljana

-sobota 11. september2004ob 10. uri

Gledališka igra: BALADA O SINJEBRADCU - nede§a 12. september 2004 med 9. do 12. uro UŽiTKARUE - Muca copatarica

ABITURA

Podjali« zo izobraževanje

M©S

37. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM

NA OGtED EVROPA IN SVET

!.. 15. september 2004

i"0"K5TS»E DO SREDE

PRODAJALEC

(Vpis vi. in 2. letnik, PREKVALIFIKACIJA!

EKONOMSKI TEHNIK

PTI PROGRAM <po končani trgovski silil PRIČETEK BO 16. septembra 2004, ob 16. uri V P0SLQVNI STAVBI MGRAD. Lava 7. Celje

prihranek energije

IULA 00 i. 0010. ure Epe d.o.o, Tržaška 37, Maribor |

UVODNIK

Sami z bogom

Do prihodnje srede bomo v Celju spet imeli Mednarodni obrtni sejem. In medtem ko se bodo po razstavnih prostorih dan za dnem valile množice ljudi (vsaj upamo, da bo tako), bodo v dvoranah in drugih za sestanke primernih prostorih sejmišča od zgodnjih dopoldne-vov do poznih popoldanskih ur usta lokalnih in državnih uslužbencev, predvsem pa takšnih in drugačnih politikov (pred vrati so pač volitve številka

JANJA INTIHAR

J v državi) polna hvale o podpori in pomoči malim in srednjim podjetjem.

No, tu in tam se bo najbrž že slišalo kaj koristnega, tudi srečanja naših in tujih podjetnikov bodo morda obrodila kakšen zanimiv sad, vendar je resnica pred zidovi dvoran in sejemskih ograj povsem drugačna. Poglejmo samo dva primera iz naše bližnje okolice.

Hugo Bosio, ki ima podjetje v Štorah, trdi, da država zanemarja mala in srednja podjetja. Pri prodoru na tuje trge so prepuščena sama sebi. Ko se je odpravljal na sejem v Rusijo, ki je trenutno eden najbolj zanimivih in obetavnih trgov za naša podjetja, ga ministrstvo za gospodarstvo ni podprlo niti s tolarjem. Tako je lahko le z zavistjo opazoval Italijane, ki jim je država plačala ves razstavni prostor, ali Turke, ki dobivajo finančno pomoč tudi ob prijavah na projekte v tujini, da lahko potem lažje zmagajo. Bosio od države ne pričakuje veliko - vsaj simbolno vsoto, da njemu in njegovemu podjetju dvigne moralo. Država sicer ima razpise, ki naj bi pomagali malim in srednjim podjetjem, kar je spodbudno, vendar so komisije za dodeljevanje teh sredstev očitno sprte s prakso, pravi. In Hugo Bosio ni kdorsibodi. Njegovo podjetje že štirinajst let nenehno raste, izdelki, ki jih proizvajajo, pa so tehnološko v evropskem vrhu.

Drugi uspešen podjetnik, ki ob vprašanju Kako pa je kaj s podporone pove nič dobrega, je Iztok Piki iz Petrovč. Pred nekaj leti ga je lokalna oblast, ki za njegove načrte o širitvi podjetja ni pokazala prav nobenega zanimanja, praktično nagnala v Bosno in Hercegovino. Začetki v tujini niso bili rožnati, tudi danes je težko, pravi, vendar je ob vsestranski pomoči tamkajšnjih oblasti na noge postavil tovarno, kakršno si v njegovi občini lahko le želijo. Iz Bosne bo šel še v druge države, ali se bo posla lotil tudi doma, pa bo še krepko premislil.

1

Jubilej in rojstni dan

Mineva 50 let od zborovanja na Ostrožném in od rojstva Radia Celje

Muzej novejše zgodovine Celje ter Novi tednik in Radio Celje vabita na nocojšnje odprtje razstave Štajerska v borbi.

Razstava, ki sta jo družno pripravila muzej in naša medijska hiša, ima nedvomno ideološko ozadje. Toda, vseljudski zbor na Ostrožném, ki je 19. septembra 1954 zbral na enem mestu 350 tisoč ljudi, je bil mnogo več kot le podpora Titovi politiki, ki je po Informbiroju že iskala nove poti povezovanja v smeri neuvrščenih držav. In tudi ni bil le odgovor na tržaško krizo. Bil je tudi manifestacija enotnosti naroda, bil je dvodnevna zabava, bil je skratka shod, katerega 50-letnico velja zaznamovati tudi z razstavo. Tembolj, ker pomeni tudi rojstvo Radia Celje, ki je z opravljanjem svojega poslanstva enega najpomembnejših slovenskih regionalnih medijev v mnogočem presegel pomen zborovanja samega.

Na razstavi, katere avtor je mag. Tone Kregar, bodo obiskovalci videli avtentično slikovno in drugo gradivo, ki je obeležilo zborovanje, lahko bodo slišali tonski zapis govora

KRATKE-SLADKE

Kandidati v Ameriki

Kako čudno se vrti ta svet. Če si želel spoznati kandidate LDS za tokratne volitve, si moral - v Ameriko. K sreči ne v Bushevo, pač pa v priljubljeno celjsko gostišče.

nujali zgolj pivo, tudi žalski hram kulture je bil okrašen samo s hmeljem. In kolikor poznamo župana Lojzeta Posedela, bi dali skoraj roko v ogenj, da so dvorano okrasili s savinjskim goldingom, ne pa kakšno celeio.

Novo dirkališče

Odprtja Mariborske in zlasti podvoza pod železnico so se strahotno razveselili tudi še neodkriti celjski avtomobilski dirkači. »Cesta je sijajna za dirke,« nam je v nedeljo zjutraj navdušeno pripovedoval eden od dirkačev. »S stotko sem peljal po levem pasu, pa me je kot nič povsem varno prehitel nekdo po desni...« Da je odsek še gradbišče in da je hitrost omejena na 40 km/h, očitno nikogar ne zanima. Tudi policistov ne, ki so na drugih lokacijah lovili tiste, ki se niso pripeli v varnostnim pasom.

Hmeljarska občina

Občina Žalec se ravna v skladu z večkrat najglasnejšimi občani, hmeljarji. Ne le, da so na sprejemu po proslavi občinskega praznika po

Smeh od srca

Jože Robida, nekateri ga poznajo kot kirurga, drugi pa kot strašnega Jožeta, je ugotovil, da ima z ministrom Slavkom Gabrom dve skupni lastnosti: oba sta enako mlada in oba sta rastlini. Pa čeprav je minister Gaber pomenljivo ugotovil, da že v naravi gabri prerastejo robide. Kdor »v živo« pozna oba omenjena, ve, zakaj so se v Šmartnem ob Paki na glas krohotali.

MUM Novi športni klub

Po slabem finančnem izkupičku, ki so ga pridelali s premalo prodanimi vstopnicami za koncert Željka Jok-simoviča na Špici, je predsednik celjskih kajakašev Dušan Konda prišel na idejo, da bi kajakaški klub preimenovali v potapljaški klub. Preimenovanje bi bilo le začasno, saj se tudi po Joksimoviču ne gre bati, da bi celjskim kajakašem zmanjkalo zagona in novih idej.

Oaza

Da je bil med snovalci novega križišča v Medlogu vsaj navdušen ekolog, dokazuje hribček sredi križišča, ki ga krasi visoka trava. Žal je snovalec te oaze pozabil na cestno varnost. Tako lahko le čakamo, kdaj bo idilično okolje na mestu, kjer vozniki, ki v Celje zavijajo iz smeri Lev-ca, zaradi visoke trave ne vidijo drugih vozil, začela onesnaževati razbita pločevina.

Bazen

Pravkar zgrajeno novo kro-žišče, še eno od mnogih, ki so v zadnjih letih zrasla v Novi vasi, je tako veliko, da so ljubitelji plavanja že prišli na idejo, da bi vanj natočili vodo in ga začeli uporabljati kot bazen. Vendar je glede na trenutno celjsko modo bolj verjetno, da bodo skušali investitorji namesto bazena na njem raje zgraditi kakšen manjši prodajni center ...

Ko zahtevaš -dobiš

Slednjič smo razrešili misterij vprašanja, zakaj nogometni navijači v Celju na tekmah domačega moštva tako slabo navijajo. Pojasnilo enega od navijačev je dovolj zgovorno: »Takoj, ko se deremo, >Hočemo gol!<, ga dobimo ...

maršala Tita, lahko pa bodo tudi prvič videli izvirno filmsko gradivo, ki je nastalo ob tem zboru in ki ga je za razstavo posodil Filmski arhiv Republike Slovenije. Posebna soba bo na kar najbolj plastičen način predstavila tudi začetke Radia Celje, ki se je s »pozabljeno« opremo za prenos slovesnosti začel redno oglašati le nekaj dni po zborovanj u.

Razstavo bo nocoj ob 18. uri odprla ministrica za kulturo Andreja Rihter, otvoritev bo povezovala prva napovedovalka Radia Celje Nada Božič, igrala bo pihalna godba z Ljubečne, peli pa bodo seniorji moškega komornega zbora iz Celja. Po otvoritvi razstave, ki sta jo partnersko pripravila muzej novejše zgodovine in Novi tednik in Radio Celje, bodo zbrane, v duhu tovrstnih zborovanj, povabili na golaž. BRST

V eni od sob na razstavi bo na ogled tudi eden prvih studiev Radia Celje.

Ministri v Kozjanskem parku

V okviru srečanja držav članic Srednjeevropske pobude (SEP) v Mariboru so udeleženci za zaključek obiskali Kozjanski park. Posamezni ministri ter njihovi namestniki so se ustavili na sedežu parka v trgu Podsreda, na gradu Podsreda ter v Olimju pri Podčetrtku.

SEP sestavlja 17 držav, med njimi deset članic EU, skoraj vse balkanske države ter nekatere z območja nekdanje Sovjetske zveze. Temu forumu regionalnega sodelovanja, ki je med najstarejšimi, letos predseduje Slovenija in tako je prišlo do dvodnevnega srečanja kmetijskih ministrov ter njihovih namestnikov v štajerski metropoli.

Za konec razvojno naravnanega srečanja so upoštevane evropske goste povabili v Kozjanski park. Tam so se najprej ustavili v Olimju, kjer je 60-člansko delegacijo pozdravil župan Podčetrtka Marjan Drofenik ter ji predstavil občino. Približno polovica udeležencev je nadaljevala pot v središče Kozjanskega parka, v Podsredo, kjer jim je izrekel dobrodošlico direktor parka Franci Zidar. Najvišjim oziroma visokim predstavnikom kmetijskih ministrstev Bolgarije, Madžarske, Makedonije, Moldavi-je, Slovenije, Srbije in Črne gore ter Ukrajine so prikazali Kozjanski park v besedi in sliki. V angleškem

jeziku so jim predstavili œ lotno območje parka, pestro dejavnost zavoda ter še posebej projekt Kozjansko Jabolko, eno od razvojnih pri' ložnosti parka.

Udeležence sta spremlja la slovenski kmetijski minister dr. Milan Pogačnik tei generalni sekretar SEP avstrijski diplomat dr. Harald Kreid. Od kmetijskih ministrov sta prišla v Podsredo minister in podpredsednik vlade Moldavije Dimitri Todo-roglo ter ministrica iz Srbije in Črne gore dr. Ivana Du-lić-Marković. Gosti so zaključili obisk v Kozjanskem parku z ogledom »najbolj grajskega slovenskega gradu« Podsreda.

BRANE JERANKO

Barsos spet za Rimske

Ljubljanski medicinski MRC, v katerem so poleg še Posebna medresorska ko-

center Barsos se je zopet pri- zreški Unior ter vsi ostali fi- misija, ki deluje pod okri-l

javil na razpis, s katerim nančni podporniki oživitve Ijem vladne službe za re-

država išče najemnika za zdravilišča, ni presenečenje, gionalni razvoj, naj bi iz

zdravilišče v Rimskih To- Potem ko je bil že leta 2000 bor ponudb opravila krna-

plicah. Drugi ponudnik je izbran za najboljšega ponud- lu. Podjetje Barsos z druŽ-

menda Antonija Marinček nika, je namreč s partnerji v beniki izpolnjuje vse pogo-,

iz Celja, ki se je za zdravi- minulih letih pripravil že vse je, ki jih od bodočega na-

lišče zanimala že pred sed- projekte, zbral pa je tudi za- jemnika zahteva država - to

mimi leti, pred meseci pa je dosti denarja za prenovo pro- je razvojni načrt vsaj za 41

vodila kampanjo, naj se po- padajočih objektov. Kot je milijarde tolarjev naložb,

godba o najemu ne podpi- znano, je država z njim ho- sto zaposlenih in zaključek

še z zasebnikom, to je Bar- tela podpisati že glavno po- obnove v dveh letih po skle*

sosom, ampak naj zdravi- godbo o najemu, vendar se nitvi pogodbe. Tudi naje®* I

lišče ostane v lasti vseh dr- je zalomilo zaradi spreme- nina najbrž ne bi smela bi j

žavljanov Slovenije. njene zakonodaje. Barsos na- ti ovira, saj naj bi znašate I

Ponovna prijava Barsosa, mreč ni hotel pristati na vi- vsaj 375 tisoč tolarjev rU

ki sicer na tokratnem razpi- soko najemnino, ki jo je po mesec,

su nastopa v okviru podjetja novem določila država.

JI

Volilna bitka se Je začela

V teh dneh znana imena kandidatov - Še je čas za popravek volilnih imenikov

Volilna kampanja, ki se je letos neuradno začela že veliko pred zakonsko določenim 3. septembrom, se je v teh dneh še razmahnila. Ob plakatih, televizijskih, radijskih in časopisnih sporočilih ... so ena od množično uveljavljenih oblik tudi reklamna sporočila, ki jih državljani dobivajo v poštne nabiralnike. Pošta Slovenije zato uporabnike svojih storitev obvešča, da bo v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o poštnih storitvah politična propagandna sporočila v času volilne kampanje vročala tudi v hišne in izpostavljene predalčnike, ki so sicer opremljeni z nalepko za prepoved vročanja Agencije RS za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto. Nalepka torej v času volilne kampanje za politična propagandna sporočila ne velja.

V petek se je tudi uradno začela kampanja pred volitvami v državni zbor, ki bodo v nedeljo, 3. oktobra. Prav danes pristojne volilne komisije volilnih enot začenjajo s potrjevanjem kandidatur oziroma kandidatnih list, saj se je skrajni rok za vložitev list kandidatov iztekel ob polnoči. Za vsako od vloženih list bodo v volilni komisiji volilne enote do torka opravili preizkus zakonitosti in izdali odločbo o potrditvi oziroma zavrnitvi le-te. Dva dni kasneje, 16. septembra, bodo na se-dežib volilnih komisij volilnih enot izžrebali vrstni red, po katerem bodo kan-dida t ne liste zapisane na glasovnicah v posamezni volilni enoti (VE).

Za letošnje državnozborske volitve veljajo enaka pravila kot za tiste pred štirimi leti. Spremembe volilne zakonodaje (predlagana uvedba absolutnega preferenčnega glasu ter ukinitev volilnih okrajev), ki so bile lani v parlamentarni proceduri, namreč niso prepričale dovolj poslank in poslancev. Glede na leto 2000 so bile v tem mandatu z nove

lo zakona o določitvi VE za državnozborske volitve sprejete le manjše spremembe nekaterih volilnih okrajev (VO), šlo pa je za usklajevanje meja teh VO z mejami občin in upravnih enot. Kot zanimivost - eden od dveh celjskih, 2. VO 5. VE, je s skoraj 28 tisoč volivci za slovenskobistriškim drugi najštevilčnejši v državi.

Delitev Slovenije

V državni zbor volimo 90 poslancev, ob 88 še po enega predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti. Za volitve 88 poslank in poslancev se v Sloveniji oblikuje osem VE in 88 VO, v vsaki VE po 11.

Občine s Celjskega so razdeljeno med tri VE; glavnina je v 5. VE s sedežem v Celju, kjer so še območja upravnih enot Šentjur (l.VO), Celje (2. in 3. VO), Žalec (4. in 5. VO), Mozirje (6. VO) in Velenje (7. in 8. VO) - preostali trije VO pa so koroški. V 6. VE s sedežem v Novem mestu sodi Laško (8. VO), v 7. VE s sedežem v Mariboru pa Šmarje pri Jelšah (1. VO) in Slovenske Konjice (3. VO).

Liste kandidatov se določajo po VE, saj veljavna zakonodaja dopušča posamezniku kandidirati le na eni listi in samo v eni VE. Znotraj te pa je vsak od kandidatov lahko razporejen v največ dva od skupno 11 VO. To pomeni, da ima lahko politična stranka največ osem list - v vsaki VE eno, skupno pa se na njih za poslanska mesta lahko poteguje največ 88 kandidatov, po eden v vsakem VO. Stranka lahko s svojimi kandidati nastopi v vseh VO tudi, če na svoje liste uvrsti manjše število imen, vendar pa mora za vsako VE določiti najmanj po šest kandidatov, od katerih jih je pet razporejenih v dva okraja, eden pa v enega.

V prihodnji številki Novega tednika bomo objavili seznam kandidatov oziroma kandidatnih list, ki se bodo na Celjskem potegovali za izvolitev v državni zbor.

Nekoliko drugačna pravila veljajo le v primeru posameznikov, ki se za poslanski sedež potegujejo kot t.i. neodvisni kandidati. T\idi zanje velja omejitev kandidiranja zgolj

na eno VE, vendar pa lahko glasove nabirajo v vseh 11 VO.

Kako do vstopnice za parlament?

Za vstop v državni zbor je določen 4-odstotni volilni prag, kar pomeni, da morajo vsi, tako neodvisni kandidati kot politične stranke in skupine volivcev na ravni celotne države zbrati najmanj štiri odstotke veljavnih glasov, kar velja ne glede na to, ali nastopajo v eni, dveh ali več VE. Pri razdelitvi mandatov po volitvah se torej ne upošteva vseh tistih list, ki tega pogoja ne izpolnjujejo, med

ostale pa se mandati po proporcionalnem volilnem sistemu delijo na dveh ravneh, najprej na ravni VE, nato pa še na ravni države.

Izjema od tega načela so volitve poslancev italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti, ki se volita po večinskem sistemu. Za volitve poslancev narodnih skupnosti se namreč na območjih, kjer ti skupnosti živita, oblikujeta posebni volilni enoti.

Ste zapisani v volilnem imeniku?

V volilne imenike za letošnje državnozborske voli

tve je zapisanih 1.634.266 volilnih upravičencev. Spomnimo, da lahko na teh volitvah dajo svoj glas tudi slovenski državljani, ki živijo v tujini, zato bo zanje glasovanje mogoče na nekaterih veleposlaništvih in tudi po pošti.

V upravnih enotah so volilne imenike s podatki, kdo bo imel 3. oktobra pravico voliti poslance in poslanke v državni zbor, razgrnili že sredi avgusta. Volivci imajo do prihodnje sobote, 18. septembra, čas, da ustno ali pisno zahtevajo morebitne popravke.

IVANA STAMEJČIČ

Sopar ostaja kandidat

vstopu v vlado, odvzel preveč glasov. Po drugi strani se je tudi predsednik stranke odločil, da bo kandidiral v 5. VE, kjer bi mu bil prav tako resen nasprotnik. Vsekakor bom v politiki ostal, saj imam več ponudb strank, ki svojih list kandidatov še niso vložile.«

Včeraj zjutraj se je Šopar odločil in sprejel ponudbo stranke Slovenija je naša (SJN). Na listi te stranke bo nastopil v 5. VE, v 3. VO (Celje). »Zame je dogodek z Zmagom Jelinčičem preteklost, če bom izvoljen na listi SJN, pa se bom zavzemal za iste vrednote, kot sem jih že predstavil v svojem programu, zlasti pa za človeka, oropanega vsega -dostojanstva.«

BRST

Predsedstvo Slovenske nacionalne stranke (SNS) je v ponedeljek določilo kandidatno listo 58 kandidatov za parlamentarne volitve. Med njimi ni več nekdanjega novinarja TV Slovenija Janka Šoparja, ki je napovedal kandidaturo na listi SNS in tudi že začel z volilno kampanjo.

Predsednik stranke Zmago Jelinčič mu je prav to najbolj zameril, saj naj bi Šopar glede tega ravnal po svoje. Na že obešenih plakatih ni bilo gesel stranke in tudi financiranje njegove domnevno solistične kampanje naj bi bilo po mnenju vodstva SNS netransparentno.

Na očitek glede vodenja kampanje je Sopar odgovoril, da »stranka ni nič dala od sebe«. Odločitev, da stran-

Janko Šopar

kino vodstvo ni potrdilo njegove kandidature, pa komentira: »Ta poteza pove več o človeku, ki jo je potegnil, kot o meni kot kandidatu. Gre za politično kupčijo med LDS in SNS. Očitno sem bil moteč kandidat, ki bi LDS, s katero se SNS dogovarja o

VOLILNE DROBTINICE

Tekmovalnost in solidarnost

Svoj program in kandidate v LDS vidijo kot posrečeno kombinacijo lokalne in državne ravni. V 5. VE bo v 1. VO (Šentjur) njihova kandidatka vodja območne enote JSKD Anita Koleša, v 2. in 3. VO (Celje) minister za šolstvo dr. Slavko Gaber, v 4. VO (Žalec) žalski župan Lojze Posedel, v 5. VO (Žalec) upokojena medicinska sestra Boža Verdev, v 6. VO (Mozirje) ravnatelj OŠ Ljubno Rajko Pintar, v 7. VO (Velenje) sedanji poslanec Jožef Kavtičnik in v 8. VO (Velenje) Šoštanj ski župan in poslanec Milan Kopu-Šar. V 7. VE bosta barve LDS zastopala v 3. VO (Slovenske Konjice) konjiški župan Janez Jazbec in v 1. VO minister za kmetijstvo dr. Milan Pogačnik, ki je v soboto zju-'raj pripravil v Kozjem delovni zajtrk ter z njim začel svojo volilno kampanjo.V 6. VE bo v 8. VO kandidat LDS minister za obrambo dr. Anton Grizold.

Osnovna zamisel LDS za tokratne volitve je obljuba po nadaljnjem spreminjanju Slo

venije, zlasti na področju znanja in uvajanja novih tehnologij, kar naj bi državo v naslednjih štirih letih pripeljalo na sredino lestvice prve lige držav, povezanih v EU, kot se je slikovito izrazil dr. Slavko Gaber. »Slovenija mora biti prepoznavna po svoji kulturi, sposobnosti tekmovati z znanjem z drugimi narodi in s solidarnostjo do ljudi, ki jim v tej družbi ni uspelo.« Pri tem bodo zagovarjali kombinacijo lokalnih in državnih interesov, ki je prava pot do uspeha. Ponoviti želijo rezultat zadnjih držav-nozborskih volitev, ko so v 5. VE prepričali okoli 36 odstotkov volivcev, pričakujejo pa izvolitev vsaj štirih svojih kandidatov v parlament.

Za enake možnosti

Junijska lista je nadstrankarsko gibanje, ki se bori za zadovoljevanje potreb ranljivih in občutljivih delov prebivalstva, zlasti kroničnih bolnikov, onemoglih, ostarelih in invalidov. Zdaj si tudi v politiki prizadevajo za večjo socialno pomoč v družbi in zlasti za enake možnosti vseh državljanov.

Pri volilni komisiji 5. VE so vložili listo kandidatov, na kateri so v 1. VO (Šentjur) Franc Rataj, v 2. VO (Celje) Dušan Trebovc, v 3. VO (Celje) Srečko Škoberne, v 4. VO (Žalec) Anuša Juntez, v 5. VO (Žalec) Marija Kumer, v 6. VO (Mozirje) Alenka Re-panšek, v 7. VO (Velenje) Darja Boben Bar-dutzky in v 8. VO (Velenje) Tadej Korošec. V1. VO 7. VE bo kandidat Junijske liste Alojz Slavko Jazbec, ki se skupaj s Francem Ratajem danes ob 12. uri predstavlja volivcem v Šentjurju. BS

Brečko na Konjiškem

Na listi Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) bo v 3. VO 7. VE kandidiral Maks Brečko, direktor Unior Hirizma, ki se je v torek predstavil volivcem v zreškem hotelu Dobrava.

AS z novimi obrazi

Stranka Aktivna Slovenija (AS) se je s predsednikom Francijem Kekom v volilno kampanjo podala z geslom Skrajni čas je za nove obraze. S svojimi kandidati bo na

stopila v vseh 88 volilnih okrajih. V 7. VE bo v 3. VO (Slovenske Konjice) kandidat glavni tajnik stranke Tadej Slapnik, v 1. VO (Šmarje pri Jelšah) pa kandidira ministrica za regionalni razvoj mag. Zdenka Kovač. MBP

Kandidati SEG

Stranka ekoloških gibanj Slovenije (SEG) je potrdila kandidate za državnozborske volitve. V 5. VE bodo kandidirali; v 1. VO (Šentjur) Klavdij Es, v 2. in 3. VO (Celje) Manja Rajh, v 4. in 5. VO (Žalec) Samo Verstov-šek, v 6. VO (Mozirje) Zvone Jelen ter v 7. in 8. VO (Velenje) Kata Talajić in Franci Stropnik.

»Naše izhodišče je, da z lastno aktivnostjo povečamo prepoznavnost okoljske, socialne in domovinske stranke. To je obenem priložnost, da se v medijski volilni kampanji predstavimo tudi kot izrazita okoljska stranka v sedanji neprepoznavnosti in razdvojenosti zelenih opcij,« je poudaril sekretar Savinjsko Šaleškega regijskega odbora SEG Samo Ver-stovšek. US

DOGODKI

Ko bil sem še mali...

Res je bil še mali »pizdun«, ko je, otrok steklarja in učiteljice, v podružnični šoli na Donački Gori z rosnimi petimi leti in pol kar v copatih pricap-ljal v 1. razred ... Le nadstropje nad njihovim učiteljskim stanovanjem v šoli je bil in drsanje šolske klopi mu je bilo ljubše kot čakanje na uro, ko bo mati opravila obveznosti in se bo oče vrnil iz steklarne. Vse do 12. leta, do materine smrti, so živeli pod Donačko goro, nato so se preselili v novozgrajeno hišo v Rogatec. In tam se je, gledano z današnjimi očmi, vse pravzaprav začelo.

»Kot klinac sem imel zlat čas. Veliko sem bral, predvsem sem bil živa enciklopedija za vse o športu. Kot najstnik pa sem z glavo naprej padel v ta božji rokenrol ...« pripoveduje. Že v zadnjih letih osnovne šole so se bendi kar vrstili. V prvem, Kamena doba, sta bila ob njem še Jernej (Dirnbek) in tudi današnji basist Mi2 Robi, imeli so klavir, kitaro, namesto bobnov pa kar šolsko torbo. Prvi nastop je bil na valeti. Skozi kopico ben-dov se je valil v srednješolskih časih. »A vojska nas je vse razhajkala in z glasbo je bilo konec ...«

Leto študija na takratni FSPN ga ni navdušilo, še manj služenje vojaškega roka v Skopju, zato pa se je našel ob študiju zgodovine in sociologije na filozofski fakulteti. Še bolj ob absolventskem študiju v Bratislavi, kjer je pravzaprav našel svojo poklicno specialnost. Tam se je poglobil v slovaško-slovenske odnose skozi prizmo zgodovine in našel svojo razisko- Tone| valno nišo -

zgodovina, razvoj in odnosi slovanskih narodov v srednji Evropi v 19. in 20. stoletju. Iz teh tem je ma-gistriral, iz njih pripravlja zdaj tudi doktorat. Kot kustos v Muzeju novejše zgodovine Celje se sicer ukvarja z drugimi temami, a tudi čas NOB in povojne zgodovine ga zelo zanima.

Epizoda z direktorova-njem v Mladinskem centru Celje ga ni razočarala, čeprav v dveh letih ni dosegel vsega, kar je želel. Morda je preveč naivno verjel, da bo vzpostavil center vseh mladih. Vseeno je bila to dobra izkušnja in marsikaj je tudi uspelo.

Nesrečna Črtica izvirne zasedbe Mi2 pa je stvari obrnila na glavo. Jernej je

ob sebi zbral stare »frende« in Mi2 so postali rokenrol bend, ki bo imel prihodnje leto že 10-letnico obstoja. Poezije sicer nikoli ni pisal. Ubesedene zgodbe, običajno malih ljudi s socialnega roba in predvsem svoje zelo osebne izkušnje, je zapisoval že pred tem. Bolj kot pesmi za branje, so bili to teksti, ki so potrebovali glasbo. Besedila, skratka, ki so hitro našla pot do ljudi in s katerimi se ni težko poistovetiti. Gre pač za vsakdanje zgodbe iz ruralnega okolja, za pripovedi o mojem in vašem, zlasti pa njegovem odraščanju, o ljubeznih, razočaranjih, o vsem, kar je okoli nas, pa tega tako pogosto ne znamo videti. Ne piše sicer veliko, a če na leto nastane štiri do pet besedil, je to zanj dovolj in za zapisanim in zapetim stoji. Piše pač iskrene pripovedi in zgodbe, s kančkom humorja ali grenkobe, z debelo dozo lastnega jaza. »Smo vaški rokenrol bend in zato smo drugačni. Zaradi narečja, v katerem pripovedujemo svojo glasbo, predvsem pa zaradi že kar odštekane iskrenosti, ki se je pač ne da potvoriti, kar občinstvo hipno razume in sprejme. Na rokenrol sem vedno gledal s stališča, da lahko pripoveduješ le, kar si doživel, kar poznaš, kar si. Če bi pisal o globini duha v Tibetu, bi bil to pač ponaredek. Češnje sem pa kradel in se ljubil pod topoli... in še kje drugje tudi ...«

Tu je odgovor, zakaj njihovo glasbo sprejemajo tudi starejši. Skupaj jih drži, raztresene .po vsej majhni deželici, večinoma že poženjene, pospravljene v takšne in drugačne službe, prav to, da jim še vedno uspe pisati dobre komade, da jim je dobrih 40 koncertov letno nekak ventil, druženje v prijateljstvu, ob stvari, ki jih še vedno povezuje. Prav zato se nekajkrat letno dobivajo v eni od gore, povadijo, pilijo nove komade in se, »seveda, tudi dobro nalijemo. In se mamo fajn ... To je vredno izgubljenih vikendov ...«

Danes zvečer bo nervozen. Čakal bo na odziv prisotnih na razstavo Štajerska v borbi, ki si jo je zamislil in je letos največja občasna razstava Muzeja novejše zgodovine Celje. Naredil je vse, kar je lahko, zbral, kar se je dalo. In prav je, da vemo, da je avtorsko delo tistega »vaškega pankerja«, ki je v copatih v šolo hodil.

BRANKO STAMEJČIČ

Celje spet shodilo

Odprtje Mariborske ceste je pred Mednarodnim obrtnim sejmom močno izboljšalo pretočnost prometa

Od minule sobote Celje spet lažje diha. Za promet so namreč zvečer začasno, pod posebnimi pogoji, odprli obnovljeno Mariborsko cesto na odseku med vojašnico in avtobusno postajo, vključno z zgrajenim podvozom pod Savinjsko železnico.

»Predčasno odprtje Mariborske ceste je darilo gospodarstva gospodarstvu,« je ob slovesnem dogodku povedal direktor družbe CM Celje Marjan Vengust. Za to dejanje so se namreč, kljub temu, da vsa dela še niso dokončana, odločili zaradi začetka Mednarodnega obrtnega sejma. Ker se v času sejma promet v Celju močno poveča, pretočnost od severa proti jugu in obratno pa bi utegnila mesto, obremenjeno z več kot 40 tisoč vozili dnevno, spremeniti v pravi prometni zamašek, je odločitev več kot na mestu. Izvajalcem, CMC in pogodbenim partnerjem, pa seveda tudi investitorjem - Dars, Javni agenciji za železniški promet in Mestni občini Celje - veljajo vse čestitke, da so zahtevni projekt dokončali celo pred rokom.

A vendar je dolgo kazalo, da bo drugače. Med izkopi skoraj 34 tisoč kubičnih me

trov zemlje so namreč naleteli na izjemno bogato arheološko najdišče. Kar pol leta so si zato gradbeno jamo delili z arheologi. A vendar so uspeli s skrbnim načrtovanjem del opraviti vse potrebno. Največja težava je bila, ker je na tem območju izredno močan vir podtalnice, na katero so naleteli že pri dveh metrih izkopa, kopali pa so skoraj 8 metrov globoko. »Problem smo raz-

Zahtevna naložba je stala vrtoglavih 2,736.249.943 tolarjev, pri čemer je Mestna občina Celje sodelovala s 17-odstotnim deležem denarja.

rešili s kesonskim načinom gradnje,« je povedal Vengust. »Zgradili smo armiranobetonsko steno, ki zadržuje talne vode. Na 568 metrov dolgem in dobrih 30 metrov ši-

G

i

MOS

37. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM

NA OGLED EVROPA IN SVET Celje, 8.-15. september 2004

OD SREDE DO SREDE

predavanja o energetsko varčni gradnji zabavne prireditve ugodnosti za družinske obiske -igralnica z animatorko za otroke pestra gostinska ponudba

Odprto od 9. do 19. ure www.ce-sejem.si

Generalni pokrovitelj:

A Kovintrade.

O

rokem odseku smo izkopali 33.800 kubičnih metrov zemlje, zgradili 50 metrov dolg most, po katerem cesto prečka železnica, vgradili 17.000 kubičnih metrov betonov, 2.000 ton armatur in 10.500 kvadratnih metrov opažev. Takšen keson bi moral zdržati tudi poplavne vode, kakršne je Celje doživelo ob zadnjih dveh poplavah.«

Dogodka se je veselil tudi celjski župan Bojan Šrot, ki je dejal, da tako pomembna naložba v državno in tudi mestno infrastrukturo upra-1 vičuje višino vložka. Hkrati je razmišljal že tudi o nadaljevanju obnove, ki bo sodobno povezavo sever - jug pripeljala do mostu čez Savinjo, pa tudi o doslej še nepotrjenem načrtu,- da bi ob izvozu z Mariborske na avtocesto zgradili sodobno krožišče. Medtem ko je prvi del načrtov že otipljivo blizu, saj za povezavo od avtobusne postaje do mostu čez Savinjo že iščejo projektne rešitve, i pa je drugi del še bolj v oblakih.

Železniške zapornice, ki so jih kupili in namestili na začasnem obvozu ob gradbišču, bodo po zatrdilu Javne agencije za železniški promet namestili na Savinjski progi in s tem rešili eno od treh zdaj še kritičnih ni-vojskih križanj ceste in železnice.

Sodobno štiripasovnico na, obnovljenem odseku Mariborske bodo pod normalnimi pogoji spustili v reden promet, ko bo CMC v celoti zaključil dela. Odstraniti morajo še nekdanjo obvozno cesto ob gradbišču, primerno urediti okolico in opraviti tudi tehnični prevzem ceste. Vse to naj bi opravili še ta mesec, dotlej pa je cesta na tem delu še vedno gradbišče, po katerem je dovoljena vožnja s hitrostjo 40 kilometrov na uro.

BRANKO STAMEJČIČ

Foto: GREGOR KATIČ

Norda Je vaša pot namenjena prav k nam!

Izvolite našo vizitko!

Evropski izzivi za slovenske podjetnike

Mednarodni obrtni sejem v Celju letos v znamenju vstopa Slovenije v Evropsko unijo in njene povezovalne vloge

med zahodom in vzhodom

Celje je od včeraj zopet središče obrtništva in podjetništva. Na celjskem sejmišču se je pričel že 37. Mednarodni obrtni sejem, na katerem se je letos zbralo več kot 1.700 razstavljavcev štiriintridesetih držav. Sejem bo tudi tokrat trajal osem dni, vsebina vseh spremljajočih prireditev, napovedali so jih preko petdeset, pa je naravnana predvsem na pogovore o novih izzivih, ki jih slovenskemu gospodarstvu prinaša Evropska unija.

Sejem je odprl predsednik vlade Anton Rop, ki je med drugim poudaril, da je bilo v preteklem in tudi letošnjem letu veliko narejenega na področju obrti ter malih in srednjih podjetij, vendar je pred Slovenijo na področju spodbujanja razvoja podjetništva še kar nekaj

izzivov. »Ena od naših prednostnih nalog mora biti še naprej poenostavljanje administrativnih postopkov in odprava drugih podobnih ovir, ki lahko zavirajo razvoj konkurenčnega okolja,« je dejal Rop. Prepričan je, da so slovenska podjetja in podjetniki dobro pripravljeni na poslovanje v razširjeni družini, ki poleg hude konkurence prinaša tudi številne priložnosti. Pri tem bosta zlasti obrtnikom v veliko podporo tudi pred kratkim sprejeta ključna sistemska zakona - zakon o spodbujanju podjetništva in obrtni zakon.

Da bodo obrt ter mala in srednja podjetja v prihodnosti temelj slovenskega gospodarstva, tako kot so povsod po svetu in še zlasti v Evropski uniji, je včeraj poudaril tudi predsednik Obrtne zbornice Slovenije Mi

roslav Kl un. Vendar je pri tem opozoril, da takšna vloga zahteva drugačno obravnavo tega dela gospodarstva. »Čeprav sta v samostojni Sloveniji obrt in malo podjetništvo dobila pomembnejšo vlogo v gospodarstvu, pa s sedanjim položajem nismo povsem zadovoljni,« je poudaril Kl un. Število samostojnih podjetnikov se namreč zmanjšuje, število zaposlenih pa narašča samo pri tistih, ki že zaposlujejo 10 do 49 ljudi. Še zlasti se zmanjšuje število malih obrtnikov, kar kaže, na vse manjšo motivacijo za vstop v ta del gospodarstva. Kljub takšnih podatkom pa je Kl un optimist, saj meni, da gospodarska strategija Slovenije do leta 2013 ponuja tudi veliko spodbud za razvoj obrti.

JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIC

isAr

GRADBENIŠTVO d.O.O.

Petelinškova 13 3212 VOjnik

Tel: 041/643 433.643 139 Pax: 03/577 29 57

- KOMUNALNA INFRASTRUKTURA (itti.M, pihni«, kanalizacija, iračavadl)

- IZGRADNJA CEST, PLOČNIKOV, PARKIRIŠČ

- ZUNANJE UREDITVE »IVIOUAINIR OBJEKTOV

- SANACIJA PLAZOV -TLAKOVANJE S TLAKU«, [RAM,

- USLUGE Z GRADRENO MEHANIZACIJO -USLUGE PREVOZOV

VODNE STISKALNICE

IZDELKI IZ NERJAVNECA JEKLA

Žagar Bogomir

ORODJARSTVO - KLJUČAVNIČARSTVO s.p., Tovarniška cesta 7,3312 Prebold

Tel.: 031705 34 70 Fax: 03/705 34 71 Gsm: 041 681 214

• stiskalnice za "prešanje" sadja velikosti 120 in 1601.

- nagibna varianta-enostavno polnjenje in praznjenje

- kvalitetna izdelava, ugodne cene

• izdelana iz nerjavnega jekla_

■ maihstopar.lbSsiol.nat

STTZFAR

pvc okna in vrača S L 03/78D55 BO, fa, D3' 780 55 95 3230 ŠTORE, ielnanka 3

iS

HI

Imamo kar iščete, naredimo kakor želite

Vodne stiskalnice LANCMAN" od 80 do 170 litrov zt stiskanje raznega sadja in filtriranje razsluzi

Visok izkoristek stiskanja, v kratkem času____

Deluje na principu raztezanja membrane - priključek na, ,

bazeni, bazenska tehnika

[laguna par

ipavieva ulica 22, 3000 celje lelefon: 03 / 491 1090 GSM: 031 605669

www.laguna-par.com

fiVTOMEHfiNIK

popravila in servisiranje vseh vrst osebnih vozil

(AUDI - WV - RENAULT -FIAT - FORD - OPEL...) AVTOOPTIKA - MONTAŽA IN CENTRIRANJE GUM OPRAVLJAMO TUDI HITRE SERVISE

FRANC ŠOBAK s.p. Bezenškova ul. 11 3000 Celje Tel.: 03/451 56 23 GSM: 041/759 704 Delovni čas. Od ponedeljka do petka od 7-16 ure Sobota od 7 -12 ure

gozdarski vitli

mehansko ali elektro-hidravlično upravljanje od 35 kN • 80 kN 13.51- 81 ) do 30.09. nudimo nakup vitla po sistemu STARO ZA NOVO » HIDRAVLIČNI CEPILNIKI

Od 6 do 17 L pogon preko elektromotorja ali traktorja MOŽEN TUDI NAJEM CEPILNIK0V » OSTALA PONUDBA

- daljinski upravljala

- žične vrvi Ejp ■ ostala gozdarska oprema

- NOVO - AGILITY TUNELI ZA PSE Uniforest d.o.o.. Dobrna vas 14,3301 PETROVČE. tel.: 03 713 1410 m

terra mfrnk

TRGOVINA BARVE LAKI

Leveč 56, 3301 Petrovče telefon: 03/5471 718 faks: 03/5471 717 GSM: 041/612-240

Barve posredujejo informacije in vplivajo na počutje

•ME! 7 JE BARV

(vei tiiot barvnih niins)

■ za avtolake. stene, les, kovino

- mešalnice industrijskih barv (za kovinsko industrijo, mizarstvo) proizvajalca cap color

- avtoličarski material, kiti. razredčila

■ čopiči, valji, orodja, itd.

- polnjenje spreyev vseh kvalitet in nians

- strokovno svetovanje

UGODNO! LESQL LAZURA ZA l£S V REFUZI - 9 BARVNIH TONOV 990 SIT za 1 liter (od 51)

BéďMS JiVi'/il'IU.'i i-j'j^» ^

U Suc!

i

• Už«ti bojler

OBIŠČITE WAS NA MPS V CELJU V HALI H

GOSPODARSTVO

Peči iz Bosia tudi na Uralu

Po obisku sejma v Moskvi naročil za več milijonov evrov - Pri iskanju poslov v tujini so slovenska podjetja prepuščena sama sebi

Podjetje Bosio iz Štor je prejšnji mesec z livarno iz mesta Kushva na daljnem Uralu podpisalo pogodbo za izdelavo štirih peči za termično obdelavo valjev. Posel, vreden 1,5 milijona evrov, morajo končati do junija 2005. Direktor in lastnik Hugo Bosio se nadeja, da se s tem sodelovanje z Rusi še ne bo končalo. Iz tovarne valjev, kjer so se lotili obsežnih vlaganj, pričakuje namreč še drugi del naročila, tokrat za 10 do 12 peči v skupni vrednosti 4 do 5 milijonov evrov. Bosio je na pogodbo z Rusi zelo ponosen, razočaran pa je nad ministrstvom za gospodarstvo, ker jih pri iskanju poslov v tujini ni hotelo podpreti.

Sodelovanje s tovarno v Kushvi je namreč plod nastopa na sejmu, ki je bil maja letos v Moskvi. Bosio se je v Rusijo odpravil prvič, ker pa sodelovanje na sejmih ni poceni, se je prijavil na razpis gospodarskega ministrstva za

spodbujanje malih in srednjih podjetij pri prodoru na nove izvozne trge. Komisija je vlogo zavrnila, češ da ni zadosti kvalitetna(l). Na sejem so kljub temu šli, saj so ocenili, da je rusko tržišče tudi za njih zelo zanimivo. In kako prav so imeli. »V štirih dneh so naš razstavni prostor obiskali predstavniki kar 91 podjetjih iz Rusije, Ukrajine, Belorusije in Finske.«

»Rezultat pogovorov je 60 milijonov tolarjev vredna pogodba s podjetjem iz St. Pe-tersburga, ki smo jo podpisali skupaj z Gostolom iz Tolmina, osem tehnično povsem določenih zahtevkov za izdelavo ponudb, katerih posamezna vrednost znaša od 150 tisoč do 2,5 milijona evrov in, seveda, pogodba s tovarno valjev, ki nas je izbrala med šestimi ponudniki,« pravi Hugo Bosio in poudarja, da so v Rusiji željni znanja in novih tehnologij. Po njegovem bo tako še največ tri leta in slovenska podjetja, ki so za zdaj ruskim nekoliko

Hugo Bosio (levo) je z direktorjem in večinskim lastnikom niskoga podjetja KZPV Radiiem Gimaletdinovim prejšnji mesec podpisal 1,5 milijona evrov vredno pogodbo.

bližje kot zahodna, bi mora- Zato je takoj po prihodu la te razmere čim bolj izko- iz Rusije pisal ministru za gos-ristiti. Ko se bodo Rusi nau- podarstvo Mateju Lahovniku čili tujih jezikov in ko se bo in direktorju GZS Jožku Ču-začela ekspanzija Korejcev in ku ter ju opozoril, da država

Kitajcev, bo prepozno. ne podpira zadosti prodora

malih in srednjih podjetjih v tujino. Najmanj, kar bi lahko storila, je, da bi jim omogočila organiziran nastop na sejmih in jim pokrila stroške za vsaj del razstavnega prostora. »Na sejmu v Moskvi sem namreč ugotovil, da Nemci svojim podjetjem razstavni prostor sofinancirajo, Italijani pa plačajo kar vse. Pri nas lahko o čem takšnem le sanjamo,« je jezen Bosio. Minister Lahovnik mu do danes še ni odgovoril. Čuk pa ob pomoči zborničnih služb zadevo še proučuje.

S kakovostjo

nad konkurenco

V Bosiu so z uspehi, ki so jih letos dosegli na tujih trgih, zelo zadovoljni. Še pred nekaj leti so poslovah izključno z domačimi kupci, zdaj pa v tujini ustvarijo že 40 odstotkov prihodkov iz prodaje. Na trgih bivše Jugoslavije so večinoma že prisotni. V Zagrebu in Zenici imajo hče

rinsko podjetje, v Srbiji pa bodo še letos z Gostolom in obrtno delavnico Črtalič iz Novega mesta ustanovili mešano podjetje. Če bo sodelovanja uspešno, ga bodo nadaljevali tudi v Rusiji in na Bližnjem vzhodu, kjer prav tako vidijo zelo veliko pri-1 ložnosti.

Hugo Bosio pravi, da je konkurenca italijanskih,] nemških, ameriških in tudi turških proizvajalcev vse večja, vendar jim zaradi visoke | kakovosti, ki jo ponujajo, uspeva pridobivati posle. Pred kratkim so v Saudski Arabiji sklenili posel v vrednosti 280 tisoč evrov, v teh dneh začenjajo z izdelavo peči tu- ; di za portugalsko podjetje, preko avstrijskega podjetja Aichelin pa bodo zaključili izdelavo dveh peči za Daim-ler-Crysler in ene linije za Kitajsko. Konec septembra bo podjetje obiskal kupec iz Rusije, ki se zanima za nakup linije za cementacijo v vred-1 nosti 150 tisoč evrov.

JANJA INTIHAR

Brez dela vse več starejših žensk

Celjski svobodni sindikat opozarja, da se število brezposelnih zaradi odpuščanja spet povečuje

Po industrijskih velikanih, ki so v devetdesetih poslali na cesto več tisoč delavcev, so na Celjskem začeli odpuščati tudi v manjših podjetjih. Številke sicer niso velike, med brezposelnimi pa je, kot ugotavljajo v območni organizaciji svobodnega sindikata, vse več starejših žensk, za katere je malo upanja, da si bodo lahko poiskale novo zaposlitev.

Najhuje je še vedno v tekstilni industriji, kjer se je v

14 letih število zaposlenih zmanjšalo kar za 75 odstotkov, v zadnjem času pa delovna mesta krčijo tudi v podjetjih, ki s ukvarjajo s prodajo tekstila. V celjski Modi bo po prisilni poravnavi ostalo le še 25 ljudi, v Tkanini, kjer so se lastniki odločili, da bodo opustili vso trgovinsko dejavnost, kakšna bo njihova nova poslovna usmeritev, pa ne povedo, jih bodo odpustili skoraj 50. Po besedah Fořta Turka je v proizvodnji najbolj kritično v Tekstilni to

MMK.CHtŽC/ttlCC.si . «<«r.

Mariborska c. 86 3000 Celje Tel: 03/42-88-000 TURNŠEK Fax: 03/42-88-115

HITRI KABELSKI INTERNET

SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES!

(samo v Celju)

Dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o.,

tel. 42 88 119

varni Prebold, zaradi izgube kupcev pa imajo velike težave tudi v Montu, Elkro-ju in Inde Vransko.

Evropska konkurenca in dražji izvoz na jug vse bolj pretresata tudi živilsko industrijo, kjer so se, vsaj za zdaj, novih odpuščanj lotili samo v Klasju, že znane težave pa še vedno pestijo tudi gradbeništvo. Kot je povedala sekretarka območne organizacije Milica Dabanovič, so se najbolj drastičnih rezov lotili v Ljubečni, kjer so najprej večino delavcev

prestavili v invalidsko podjetje, avgusta pa so jih 32 zaposlili v novi družbi Lju-bečna Klinker, ki je menda v večinski lasti Emila Štu-klja, sicer sanatorja matične družbe Ljubečna. Preostali delavci, blizu 50 jih je, zdaj doma čakajo, kakšno usodo jim bodo namenili lastniki, oziroma vodstvo podjetja.

Pred kratkim je zaradi likvidacije podjetja izgubilo delo tudi 35 delavcev Mizarstva Rogaška Slatina, brez presežkov pa gotovo

ne bo šlo v steklarni, kjer so sicer ob polletju poslovali z dobičkom, razmere pa so še vedno prècej negotove. Tudi zaradi »mečkanja« nadzornih svetov, ki se še vedno niso lotili kadrovskih vprašanj v vrhu holdinga in matične družbe.

JANJA INTIHAR

MÏÏ

90,6 95,1 95,9 100,3

Ugodnosti ob obletnici

Banka Celje je v septembru, ko praznuje 140-let-nico poslovanja, ponudila nekaj ugodnosti pri najemu posojil.

Za hitre kredite in zlate hitre kredite je prepolovila stroške odobritve, pri najemu hitrega kredita do 140 tisoč tolarjev za dobo odplačevanja 12 mesecev pa stroškov odobritve ne bo treba plačati. Ta mesec so v banki uvedli tudi nova posojila, namenjena za plačilo dodiplomskega in podiplomskega študija. JI

centralni sesalni sistemi

ijïVmponenb 0ME&À d.o.o., Ljutomerski c. li, \

Engrotuš poslej kot koncem

Po prevzemu domžalske družbe Vele in nakupu večinskega deleža v Izbiri Laško, so se v Engrotušu odločili za koncernsko obliko organiziranosti. Direktor Aleksander Svetelšek pravi, da bodo s tem v javnosti bolj prepoznavni kot celota in tudi kot njeni posamezni deli. V koncem Tuš so povezali šest podjetij z več kot 4.000 zaposlenimi, od.tega jih je 2.170 samo v Engrotušu.

Razvejanost sistema pa, kot poudarja Svetelšek, nikakor ne vpliva na njihovo poslovanje, saj dobro obvladujejo organizacijo in tudi stroške. To dokazuje tudi izjemna rast, ki so jo zabeležili ob polletju. Celotno podjetje z vsemi svojimi dejavnostmi je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem čiste prihodke iz prodaje povečalo za 38 odstotkov, rast v maloprodaji pa je bila kar 54-odstotnà. Za letos so načrtovali 81 milijard tolarjev prihodkov iz prodaje, vendar bo številka za najmanj štiri milijarde višja.

Po prevzemu Veleja se je Engrotuš povzpel na drugo mesto med sloven-- Št. 36 - 9. september

skimi trgovci. Pridobil je več kot 40 novih prodajnih objektov na območjih, kjer ga doslej še ni bilo. Svetelšek je napovedal, da bodo v blagovno znamko Tuš vključili samo živilski program domžalske družbe, doslej so prevzeli tri poslovalnice, do januarja prihodnje leto pa jih bodo še 21. Njihov cilj na področju trgovine z živili, ki naj bi ga dosegli v dveh letih, je še vedno 25-odstotni tržni delež. Po tem bodo razmislili o kakšnih novih dejavnosti, ali pa se bodo začeli širiti preko meje.

O uvajanju diskontnih trgovin, ki naj bi po napovedih tujih trgovskih verig kmalu preplavile Slovenijo, ne razmišljajo. »Diskontarji že dolgo napovedujejo svoj prihod in počakali bomo, da bodo sploh prišli. Je pa res, da smo pri vseh, ki naj bi se razširili v Slovenijo, preverili poslovno politiko in si ogledali njihove objekte v tujini. Za diskonte v našem podjetju nimamo ne prostora ne potrebe, saj lahko v obstoječi mreži zagotovimo enako nizke cene,» pravi Svetelšek.

JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ

»Prihoda diskontnih trgovin se ne bojimo, saj lahko enako nizke cene zagotovimo tudi si mi,« pravi direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek

J,

partner / najboljšim okusom

GOSPODARSTVO

Novi direktor odpihnil izgubo

Celjska Klima po štirinajstih letih spet posluje z dobičkom - Z vstopom v EU več možnosti za posle v tujini

Na Klimo, ki je bila v osemdesetih letih eden od stebrov celjske industrije, saj je zaposlovala skoraj 800 ljudi, se je po osamosvojitvi kar pozabilo. Zaradi izgube glavnih trgov, ki jih je imela v Jugoslaviji, Iraku in ta-liratni Sovjetski zvezi, je sicer zašla v velike težave, vendar se ji je uspelo obdržati nad vodo. Največji da-so plačali delavci, saj je službo uspela obdržati le slaba četrtina. Kriza je trajala vse do lani, ko so lastniki ob polletju zaradi visoke izgube zamenjali vodstvo in na čelo podjetja postavili Aleša Zupanca, sicer sina dolgoletnega prejšnjega direktorja.

Alešu Zupancu je izgubo iz poslovanja, ki je konec junija znašala 144 milijonov tolarjev, do konca leta uspelo prepoloviti, letos pa je podjetje začelo poslovati z dobičkom. Ob polletju so ga 777 milijonov tolarjev čistih prihodkov iz prodaje pridelali za 50 milijonov tolarjev. »Številka je razveseljiva, saj smo za celo leto na-řrtovali le 20 milijonov tolarjev dobička,« pravi Zupane in pojasnjuje, da je Kli

ma po osamosvojitvi zašla v izgubo tudi zato, ker je zaradi prisilnih poravnav in stečajev morala odpisati za najmanj pol milijarde tolarjev terjatev, zlasti do propadlih gradbenih podjetij. Na vprašanje, kako mu je v tako kratkem času uspelo iz izgubaškega podjetja narediti uspešnico, pa odgovarja, da predvsem z racionalizacijo poslovanja, notranjo reorganizacijo (ustanovili so profitna centra proizvodnje in montaže, ki poslujeta ločeno), drugačnimi prijemi v trženju in s pridobivanjem novih poslov. Zmanjšali so tudi število zaposlenih v režiji, tako da zdaj v podjetju dela 160 ljudi.

V Klimi računajo, da bodo letos imeli 1,7 milijarde tolarjev prihodkov iz prodaje. Osmino denarja bodo zaslužili z izdelavo in vgradnjo tunelskih ventilatorjev. Po naročilu Darsa so jih naredili 36, vgrajeni pa so v avtocestna predora Dekani in Kaste-lec, ki ju bodo odprli predvidoma 23. septembra. »Posebnost ventilatorjev, ki so plod domačega znanja in razvoja, je, da lahko delujejo v obe smeri, v primeru požara

pa služijo tudi za odvod toplote in dima,« pojasnjuje Zupane. Ker so ventilatorji tako dobri, da celo presegajo zahteve projektantov, upa, da bodo uspeli še na razpisu za predor Trojane. Nadejajo pa se tudi naročil iz tujine, kjer trenutno ponujajo svoje izdelke za predore na Češkem ter v Srbiji in Črni gori.

V tovarnah in trgovinah

Kljub uspešnemu poslu s tunelskimi ventilatorji, v Klimi večino prihodkov ustvarijo s prezračevalnimi, ogrevalnimi in hladilnimi napravami za potrebe industrije in trgovine. Med njihovimi kupci so Cinkarna, Etol, Unior, Papirnica Količevo in drugi, opremili so tudi največje celjske nakupovalne centre T\iš, Mercator in Spar, pri katerem upajo, da bodo posel dobili tudi pri širitvi objekta.

V tujino izvozijo tretjino izdelkov. »Z vstopom Slovenije v EU je povpraševanje po naših izdelkih čedalje večje. Predvsem podjetja iz Nemčije jih želijo vključiti v svojo ponudbo, kar do letošnjega 1. maja ni bilo mogoče,

Aleš Zupane

saj z napravami iz Klime svoje opreme niso mogli deklarirati kot »narejeno v EU«,« pravi Zupane.

Klima ima 250 delničarjev. Največji, več kot 60-od-stotni delež podjetja imata Krekovi pooblaščeni družbi Zvon Ena in Zvon Dva, s skoraj 20-odstotnim deležem pa je eden pomembnejših lastnikov tudi družina Zupane.

V Klimi so lani v nove stroje vložili 30 milijonov tolarjev, letos pa načrtujejo 100 milijonov tolarjev vreden lasten laboratorij, ki naj bi jim ga sofinanciralo ministrstvo za gospodarstvo. V kratkem pričakujejo tudi potrditev certifikata kakovosti ISO 9001, kar bo gotovo dobra popotnica ob 100-letnici podjetja, ki jo bodo obeležili 14. septembra.

JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ

V Dinosu tudi

plastike in lesa

Letno zberejo in predelajo že 50.000 ton odpadnih surovin skladu z vsemi ekološkimi standardi

Proizvodnja v

Celjski Dinos je v tehnologijo predelave odpadkov in gradnjo ustrezne infrastrukture v zadnjih štirih letih vložil že milijardo tolarjev, od tega samo letos dobrih 200 milijonov tolarjev. Letošnje pridobitve so napravi za predelavo odpadne plastike in lesa, sor-tirna linija za ločevanje komunalnih in nekomunal-nih odpadkov ter skladiščni in zbirni prostor za odpadno steklo. Vse novosti so uradno predali namenu prejšnji teden.

Kot je povedal direktor Podjetja Gabrijel Omerza, pomenijo nove pridobitve pomemben korak naprej. "Celje in celotna regija sta dobila urejeno dvorišče z različnimi vrstami proizvodnje, fo deluje v skladu z vsemi Predpisi in standardi za varovanje okolja. Zdaj lahko Pripeljemo nove, še sodobnejše tehnologije, pa tudi ti-s|e, ki jih za nekatere vrste °<lpadkov še nimamo,« pravi Omerza. Ena od usmeritev celjskega Dinosa bo reci-taaža plastike, folije in podobnih materialov, ki jo bo, kot center za predelavo teh

materialov v okviru Dinos Holdinga, opravljal za vso Slovenijo. »Vsaka družba v okviru holdinga je usmerjena v tisto vrsto predelav, na katerih temeljita okoliška industrija ali trgovina. Ljubljana, na primer, ima center za re-ciklažo avtomobilov in bele tehnike, Celje pa ima zdaj center za reciklažo plastike.«

V celjskem Dinosu letno zberejo in predelajo 50.000 ton odpadkov, od tega je 40.000 ton kovinskih materialov, ostalo sta večinoma papir in plastika. Čeprav že zdaj presegajo evropsko povprečje predelanih odpadkov na zaposlenega, upajo, da bodo podjetja v regiji čim prej začela še več odpadkov vo

ziti k njim, ne pa na trajna odlagališča. »To bi za industrijo pomenilo zmanjšanje stroškov, za nas pa še več surovin, ki bi jih lahko predelali in prodali naprej,« je prepričan Omerza. Njihovi kupci so poleg domačih vse bolj tudi tuja podjetja.

JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ

Nove naprave v Dinosu so uradno odprli (z leve) direktor Gabrijel Omerza, minister za okolje Janez Kopač,

celjski župan Bojan Šrot in predsednik uprave Dinos Holdinga Ivan Tkalec. - Št. 36 - 9. september 2004

Vpliv poslovanja na borzni indeks

Pretekli teden je borzno dogajanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev zaznamovala objava polletnih rezultatov slovenskih podjetij, ki kotirajo na borzi. Objava kar solidnih rezultatov je vplivala tudi na borzni indeks SBI 20, ki je v torek zopet dosegel rekordno vrednost 4.796,55, proti koncu tedna pa se je vrednost ustalila na nivoju pod 4.800.

Glavni »krivec« za rast indeksa SBI 20 je bila ponovno delnica Krke (KRKG), s katero je bilo v minulem tednu do četrtka opravljenih za 757 milijonov SIT poslov, četrtkovo trgovanje pa je zaključila pri vrednosti 76.516,44 SIT, kar je skoraj dva odstotka višje od ponedeljkove povprečne vrednosti. V preteklem tednu je zrasla za slabe štiri odstotke. Novomeška družba je objavila spodbudne polletne rezultate, ki so izpolnili pričakovanja vlagateljev. Res pa je, da so dobri rezultati predvsem posledica boljšega poslovanja v letošnjem prvem četrtletju. Najvišji indeks rasti čistega dobička v primerjavi z lanskim obdobjem je zabeležila družba Merkur (204,6), sledile so Krka (164,4), Sava (146,0) in Intereuropa (147,6). Manj spodbudni so bili polletni rezultati Fructala in Is-trabenza. Obe podjetji sta v poročilih objavili izgubo, kar je najbolj vplivalo na delnico Istrabenza, ki je do četrtka izgubila 1,4 odstotka. Najdonosnejša vrednostna papirja v kotaciji sta bila delnica Etola (ETOG) s 3,98-odstotnim donosom, tesno za Etolom pa delnica Cometa iz Zreč (CHZG) s 3,7-odstotnim donosom.

Pregled tečajev med 31. avgustom In 6. septembrom 2004

Gorenje_

Pivovarna Laško

142,271,441 243,957,983

Na gradbenem področju je z združitvijo treh družb (Gradiš GP, Gradiš inženiring in Gradiš TEO) nastala nova družba Gradiš G. Osnovni kapital nove družbe je 1,1 milijarde SIT in je razdeljen na 111.320 navadnih delnic. Nova družba bo prevzela tudi izvedbo enega večjih poslov na področju stanovanjske izgradnje.

Indeksi med 31. avgustom In 6. septembrom 2004

3,908,97

Statistični urad RS je objavil prvo objavo »Temeljna obrestna mera za september 2004 in indeksi cen življenjskih potrebščin in cen na drobno za avgust«. Mesečni TOM ostaja v septembru 0,3%, medtem ko se je letni zvišal nazaj na 3,72%. Avgusta je bila inflacija negativna (-0,5%), kar jc posledica sezonskih razprodaj, in je vplivalo na rahel padec letne inflacije, ki zdaj znaša 3,7%.

MATIJA LIPAR, analitik matija.lipar@ilirika.si ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d.

Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev Ljubljana

AKCIJA

Prvaki s sposojeno opremo

Gasilci v Parižljah in Topovljah, tudi s pomočjo poveljnika Džonija Marovta, skrbijo za mladi rod

Ivana Marovta iz Pariželj boste težko našli, brez težav pa v kraju z bogato gasilsko tradicijo odkrijete Džonija. Po tem imenu namreč vsi krajani poznajo prizadevnega gasilca s tremi desetletji staža. 1\idi na številnih glasovnicah, ki jih pridno pošiljate v naše uredništvo, je zapisan kar kot Džoni.

Poveljnik PGD Parižlje-Topovlje se je gasilski uniformi zapisal s sedmimi leti. »To je bila pač navada na vasi, pionirčki pa smo se udeleževali različnih tekmovanj. Še posebej so mi v spominu ostala srečanja v Logarski dolini, ki jih je pripravljala tedanja žalska zveza in na katerih smo se bolje spoznali. Danes je v gasilske vrste bistveno težje privabiti mlade, sploh v krajih, kjer imajo druge možnosti. Velikokrat se dogaja, da že otroci sprašujejo, če bodo dobili sladoled ali kaj podobnega. Še težje je potem za mladince, sploh v našem društvu, kjer pol otrok hodi v šolo na Polzelo, druga polovica pa v Braslovče. Otroke moramo dobesedno iskati po hišah,« je pripovedoval Džoni, sicer zaposlen v nazarskih Hišnih aparatih.

Kljub težavam ali mogoče ravno zaradi njih so mladi gasilci iz PGD Parižlje-Topov-lje na prvenstvu v Celju postali državni prvaki in imajo veliko možnosti, da bodo Slovenijo zastopali na olimpijadi v Varaždinu, ki bo maja

NASI GASILCI

prihodnje leto. »Zaradi, recimo temu, generacijskih lukenj, imamo manj starejših članov, ob tem zelo močan podmladek. Tudi zato v društvu del denarja, predvsem pa znanje in izkušnje, namenjamo mladim. Ti delajo v okviru mladinske komisije, ki

Izbiramo »naj« desetino

Ivan Zupane st., PGD Šmarje pri Jelšah (3.741) Jože Gajšek, PGD Lokarje (3.639) Ivan Buser, PGD Ponikva (2.832) Ivan Jezernik, PGD Nova Cerkev (1.682) Mirko Lešar, PGD Lopata (828) Olga Lešar, PGD Lopata (770) Edi Doberšek, PGD Planina pri Sevnici (492) Roman Očko, PGD Rečica pri Laškem (363) Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem (349) David Krk, PGD Andraž (244) Akcija se uspešno bliža vrhuncu, ko bomo oktobra v mesecu požarne varnosti razglasili najboljših deset in pripravili zaključno prireditev. Vse podrobnosti vam bomo pravočasno sporočili, do takrat pa še lahko glasujete. Nagrajenec minulega tedna med bralci je Sebastijan Obrez s Planine.

nasi gasilci

Glasujem za:.......................................................................................|

Stanuje: ..........................................................................................................................................I

Aktiven v gasilskem društvu:....................................................................................I

................................................................................. i

Moje ime in naslov: ...................................................... I

jo vodi Natalija Dernač, mentor naše zmagovalne mladinske ekipe pa je Boris Brus. Zmagovalno desetino smo formirali po mnogih letih, zato so bili problemi z opremo, rekviziti in drugimi pripomočki, ki jih potrebujejo za izvedbo vaj. Nakupa si seveda nismo mogli privoščiti, na pomoč so nam priskočili gasilca iz Andraža in Go-milskega, kjer so naši tudi vadili. Za pomoč smo jim še sedaj hvaležni,« je poudaril Džoni ter dodal: »Ker v društvu obnavljajmo dom, smo finančno dokaj šibki. Člani smo pozimi z udarniškim delom naredili ovire in prepreke ter nakupili nekaj orodja. Šele spomladi so mladinci začeli s treningi na svojem terenu. Pa še tega smo morali prilagajati, saj smo prostor oziroma zemljo >fehtali< pri kmetih. Tako smo trenirali enkrat na enem, drugič na drugem travniku, vmes pa še v hmeljišču. Zavedamo pa se, da se naše finančne muke šele začenjajo.«

GAL ERi JCOl

OKVIR

IZDELUJEMO VSE VRSTE OKVIRJEV ZA SLIKE Stonetova 18o, Celje Telefon: 03/5 485 028

Že od nekdaj, iz časa skupne žalske gasilske zveze, so bili gasilci v polzelskem sektorju, zdaj razdeljenem med Braslovče in Polzelo, med najboljšimi - spomnimo se uspehov PGD Gomilsko in Andraž. »Za občinske meje nismo krivi. Iz proračuna dobimo, kolikor nam pripada, nato pa si moramo v sedmih društvih znotraj občine Braslovče sami odrezati kruh,« odgovarja Džoni na vprašanje o denarju. »Seveda se želimo čimbolje opremiti, saj danes gasilci ne morejo gasiti v kratkih hlačah ali kombinezonu. Dobra oprema z dihalnim aparatom velja skoraj pol milijona tolarjev, zato brez donacij ne bi šlo.«

Podobno kot druga društva, tudi 141 članov PGD Parižlje-Topovlje pomaga pri požarih in sodeluje na različnih tekmovanjih, veliko pozornosti pa namenjajo izobraževanju. S pomočjo kvi-zov začenjajo pri mladih gasilcih, brez dodatnih tečajev in šol pa v gasilskih vrstah itak ne gre. Ob tem Džoni omeni še predsednika PGD Primoža Emeršiča ter poveljnika GZ Žalec Francija Na-raksa, saj so v zvezi poskrbeli za mladinsko ligo, sestavljeno iz 4 tekmovanj, v kateri se kali mladi rod. Veliko dela namenjajo tudi obnovi gasilskega doma, ob tem pa poskrbijo tudi za druge dejavnosti, ki so po navadi v pristojnosti gasilcev.

Džoni je ne le poveljnik PGD, pogosto je tudi sodnik na tekmovanjih, tako da v resnici veliko prostega časa preživi v gasilski uniformi. »Na srečo imam podporo med domačimi, hčerki pa sta itak že članici našega društva,« je dodal Džoni, ki bo to soboto na tekmovanju v Vrbju, prihodnjo pa na Vranskem, kjer se bodo pomerile desetine znotraj GZ Žalec.

URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR

1

POZOR, HUD PES

Prihaja čas čudežev

V prejšnji, zadnji psihoav-tološki študiji, sem se posvetil avtomobilistom brez registracije in s preprosto prispodobo namignil na ljudi »brez registracije«, ki sedijo v čakalnici sedanjosti in čakajo na čudež. Sam ga konkretno še nisem doživel, me pa včasih tudi malce zanese v te, zaenkrat še vraževerne vode in odsanjarim kakšno kitico olajšanja. Toda pred vrati so volitve, ki naj bi premogle vzvode nekakšnih kvalitativnih in kvantitavnih sprememb, volitve, ki so po značaju eksplozivne, ki v sebi nosijo potencialna presenečenja, iracionalnost. Sicer tega, da bodo volitve, osebno niti nisem vedel, ker sem pač tip človeka, ki se ne udeležuje volitev, moja seznanjenost s politiko pa je nekje na gostilniškem nivoju. Toda plakati, ki so že izobešeni na reklamnih panojih, so mi več kot zgovorno dali vedeti, da volitve bodo in da prihaja obdobje retorike, zanimiv čas za prerokbe in analize vseh vrst, prihaja čas čudežev, čas čudodelcev, prerokov, modrecev, cinizma, stoičnosti, blefa, narejene skromnosti in videza odločne razumnosti. Zanimivo bo, prihaja čas, ko gladiatorske arene zavzame plebs, patriciji pa se za hip opoje z močjo svojega volilnega glasu in sanjajo, sanjajo o svoji pomembnosti.

Že od slavnega Drnovškovega volilnega plakatiranja, še iz časov Juge, se soočamo s plakatno ikonografijo in ravno ta me, kot sem že omenil, sploh spomni, da prihaja čas čudežev. Ikonografija je pravzaprav bistvo uspeha na volitvah, poleg uspešne retorike, ki pa po mojem prepričanju v kombinaciji s površnim priseganjem na dober vtis, ki ga na volivcu pusti nek politik, nima odločilne vloge pri izbiri politične opcije. Ikonografija je bolj kot ne odsev kolektivnega smisla za estetiko, ki ga neka politična stranka

MOHOR HUDEJ j

ima, je odsev estetske® okusa najvplivnejšega mej njimi. Odkar spremljam pij katiranja, ob katerem á neizmerno zabavam, zatn pa so kampanjski produ« obskurní, primitivni, reče no naravnost: vidim en saj težko prebavljiv kič. Iq sploh je kič? Definicij t ogromno, sam bi dejal, di je kič sentimentalen panra boginje lepote in častihlep nega obrtnika, smrtnika, t<j rej nekakšno polbožanstvd ki zlahka zmede nevešfl smrtnike s svojo na videzi» lepoto. Kič je lepa laž, kij je navidezno! Kič je arogari ten, upa si naslikati prihex) nje, torej si upa trditi česa se ne da, da bo nekaj v pij hodnosti gotovo in zato ji kič najprimernejša for™ izražanja za politiko, za pri hajajoče volitve. Danes bi bj lo prav fino ponovno odpreí arhive in skupaj pogledati na smejane, optimistične obraze na plakatih. Bilo bi prav fino izdelati kakšno ogroift no oglasno tablo, dimenzije 5 krat 5 km in nanj prifc-piti optimizem vseh politiij nih opcij, te smejoče se faj lange podalpskih fotomode lov. Bilo bi fino, privoščiti si to enolončnico kiča, te J krat 5 km velike površine, posejane s plakati »pasoš na smehov«, ki se bo povseq drugače nasmehnila (objektivno) v povolilni objektiVii čmobel in brez jodlarske ikonografije. Bilo bi fino, da čel nekaj let preverimo, če je č^ ni BMW iz prejšnje rubriki že registriran in bilo bi prav? ljično lepo, če bi na nasledi njem volilnem plakatu zmagovite stranke bil natisnjen črn, registriran BMW!

< Á

■ LJUDSKA

CELJE

Cankarjeva ul. 1, Celje

VPISUJEMO V NASLEDNJE PROGRAME:

Predšolska vzgoja, ekonomski tehnik, gostinski tehnik, živilec: pek/slaščičar-konditor, I kuhar, natakar, trgovec, gostinsko-turistični tehnik, turistični tehnik, trgovec-prekvalifikacija. Osnovna šola za odrasle - BREZPLAČNO '

TUJI JEZIKI: angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, španščina in ruščina. NOVO: Priprave na mednarodne certifikate iz angleščine in nemščine! OSTALI TEČAJI:

računalništvo, slovenščina za tujce, retorika, tečaji za delavce v energetiki, za voznika viličarja in upravljalce gradbene mehanizacije.

informacije

03/428 67 50, 03/428 67 59 (tuji jeziki in ostali tečaji)

Vse informacije o naših izobraževanjih na prenovljeni spletni strani: !

www.lu-celje.si

VEČ ZNANJA DANES JE VEČ USPEHA JUTRI! www.lu-celje.sl

Če te povozi čas, postaneš invalid

Začetek šolskega leta je tudi čas, ko v učilnice stopijo odrasli - Pestra izbira programov Ljudske univerze Celje

Resda se učimo od zibelke do groba, a današnji čas nam glede učenja in znanja postavlja zahteve, od katerih je še kako odvisna kakovost našega življenja v vseh starostnih obdobjih. Tisto, kar smo nekoč zamudili, je treba nadoknaditi, že znano nadgraditi, osvojiti novo in se spoprijeti z izzivi novih dognanj, tehnologij in zapovedi sodobnega časa, kjer je vse bolj v ospredju tekmovalnost, da bi si zagotovili svoj prostor v družbi. Ena od ustanov, ki omogočajo, da lahko stopamo v korak s časom, je ljudska univerza, nekoč smo ji rekli delavska.

Ljudska univerza Celje ponuja obilico programov, kjer lahko vsakdo najde kaj zase, da bi zadostil potrebam po najrazličnejših znanjih, izobraževanjih za poklice, interesnih in Irostočasnih dejavnostih in nenazadnje ak-jvnostih, ki v tretjem življenjskem obdobju agotavljajo umsko čvrstost za ohranjanje in-dektualnih in družabnih stikov. O tovrstnih zobraževalnih programih smo se pogovarjali z direktorjem Ljudske univerze Celje Alešem Štepiharjem, univ. dipl. polit.

Najbrž se število odraslih, ki se zaradi najrazličnejših ciljev in interesov želijo izobraževati, povečuje.

Res je in ta porast je več kot očiten. Za primerjavo: leta 1998 se je pri nas izobraževalo 1.443 oseb, leto za tem 1.638 in lani 1.733. V šolskem letu 2003/2004 smo v enaj-stihsplošno izobraževalnih programih in sedmih programih za pridobitev izobrazbe izvedli devetindevetdeset najrazličnejših izobraževalnih oblik oziroma oddelkov, j Število se vsako leto veča ob dejstvu, da nismo edini, ki se ukvarjamo z izobraževanjem odraslih. T\jdi na tem trgu je konkurenca vse večja, saj tovrstne programe ponuja vse več drugih izvajalcev tako v javnem kot zasebnem sektorju.

Kaj je tisto, kar danes odraslega človeka sili k dodatnim in novim oblikam izobraževanja in novim znanjem?

Že sama situacija na trgu delovne sile ljudi prisiljuje, da več vlagajo v svoje znanje, vse večji je interes za višjo in visoko stopnjo »izobraževanja. Ljudje se zanimajo za nova področja znanj, imajo nove interese, ki prav tako terjajo znanje in poznavanje, ljudje nenazadnje več potujejo po svetu, imajo potrebe po hitrejših komunikacijah, informacijskih dostopih itd.

Je na celjskem območju še vedno veliko odraslih oseb brez popolne osnovne šole in komu je namenjen program osnovne íole za odrasle, ki ga pri vas izvajate?

Še vedno in še vedno je velik interes za osnovnošolski program. Tako že nekaj let zapored organiziramo enajst do dvanajst teh oddelkov, to je okoli 240 ljudi brez popolne osemletke, večina jih pride k nam v sedmi in osmi razred. Lani smo začeli z devetletko tudi na področju izobraževanja odraslih. Program pa je namenjen vsem odraslim, mladim, brezposelnim in zaposlenim, ki iz različnih razlogov niso končali redne osemletne šole. Spričevalo o končani osnovni šoli Pa je enakovredno spričevalu rednih osnovnih šol in omogoča vpis v programe srednjega izobraževanja.

Najrazličnejši poklici, tako stari kot no-vejši, zahtevajo nova znanja, ljudi k izobraževanju silijo tudi novi tehnološki ter kornunikološki pristopi, tu pa je še nova ^akonodaja, ki je ni več mogoče obiti. Kojeno je zanimanje za najrazličnejše oblike izobraževanja in usposabljanja?

Res so minili časi, ko je bilo mogoče določen poklic opravljati brez ustrezne šole.

izobrazbe. Danes na ljudi s tovrstnim primanjkljajem pritiskajo delodajalci, ki so pod pritiskom zakonodaje, pa tudi hud konkurenčni boj na trgu zahteva vse več znanja. Nekateri delavci nimajo niti popolne osemletke in tako pri nas obiskujejo osnovnošolski program, mnogi med njimi pa se potem odločijo še za srednji oziroma poklicni program, da ne ostanejo brez dela. Podobno je s srednješolskim strokovnim izobraževanjem za pridobitev pete stopnje izobrazbe, ko se ljudje vse bolj zavedajo, da jih manjkajoča izobrazba lahko pahne v brezposelnost.

Pri vas napredovanje iz nižjega v višji letnik poteka hitreje kot na rednih izobraževalnih ustanovah, v enem semestru je mogoče opraviti en cel letnik. Ali to pomeni, da je pot do želene izobrazbe lažja, pridobljeno znanje pa šibkejše?

Takšno razmišljanje je med ljudmi še vedno prisotno in žal škodljivo ter krivično do naših udeležencev tako v poklicnih kot srednješolskih programih pete stopnje. Pri nas se večinoma izobražujejo ljudje, ki v nekem poklic» delaj o že vrsto let. To so odrasle osebe, ki imajo veliko življenjskih izkušenj pri delu, ki ga opravljajo, imajo določena predznanja, ki pa jih pri nas le še nadgrajujejo. Mogoče je takšno razmišljanje še vedno prisotno zato, ker je bilo pred deset in več leti za opravljanje nekega poklica mogoče opraviti zgolj določen izpit. Ti delavci so bili, v primerjavi s tistimi, ki so imeli ustrezne šole, v svojem okolju nekako manj vredni, četudi so bili morda odlični delavci.

Eden izmed vaših programov je tudi ma-turitetno izobraževanje. Kakšne rezultate dosegajo vaši udeleženci teh priprav na maturah oziroma zaključnih izpitih?

Da je krivično razmišljati o nižji stopnji znanja, potrjujejo tudi udeleženci, ki smo jih mi pripravljali na zaključni izpit in po

klicno maturo. Za njih ni matura nič drugačna kot za vse ostale maturante v rednem šolstvu, opravljajo jo po istih programih, z enakimi gradivi, po enakih kriterijih ocenjevanja in v istem času, skratka, vse poteka po pravilih, ki jih predpiše in nadzoruje državni izpitni center. Moram pa še povedati, da smo te ljudi zelo dobro pripravili na maturo, med njimi so tudi odličnjaki in zlati maturantje.

Nenehno je treba slediti zahtevam časa in interesom odraslih, ki si želijo več znanja in novih znanj. Kaj ste v zadnjem času storili v tem smislu?

V minulem šolskem letu smo prenovili predvsem jezikovno in računalniško usposabljanje, v programu za pridobitev izobrazbe smo uvedli dve stopnji programa Predšolska vzgoja. Novost so bili tudi študijski krožki, vse več sodelavcev izvaja učno pomoč. Svež veter je zavel tudi v središču za samostojno učenje, pripravili pa smo tudi prenovljene poslovne in komunikacijske programe, te bomo začeli izvajati že to jesen. Sposobni smo izobraževati ljudi v smislu vseživljenjskega učenja, tako v formalnih kot neformalnih oblikah učenja. In tu je še en pomemben vidik, druženje ljudi z enakimi in sorodnimi potrebami in interesi.

Omenili ste nov program predšolske vzgoje. Kdo so tisti, ki se odločijo zanj in zakaj?

Veliko je med njimi takšnih, ki že delajo v vrtcih, so odlični vzgojitelji, ki svoje delo z ljubeznijo in veseljem opravljajo, a nimajo ustrezne izobrazbe, torej nimajo dokumenta o zahtevani strokovnosti. Lani smo uvedli enoletni program, ki je namenjen udeležencem s končano peto stopnjo izobrazbe, izobražujejo pa se samo v strokovnih predmetih za potrebe predšolske vzgo

je. To je zelo zahteven in naporen tečaj, rezultati pa so bili zelo dobri, saj je bil od sedemintridesetih udeležencev le eden takšen, ki tej nalogi ni bil kos. Razveseljivo je morda tudi dejstvo, da so bili med udeleženci tega programa tudi moški. Ena od udeleženk, diplomirana ekonomistka, pa je z leti ugotovila, da je delo v banki ne veseli, veseli pa jo delo z otroki, zato se je vpisala v naš program predšolske vzgoje, ga končala, študij pa bo nadaljevala na pedagoški fakulteti.

Veščine računalništva so danes nuja, tega dejstva pa se zavedajo tudi starejši ljudje. Najbrž se porast tega zanimanja kaže tudi pri vas?

Zanimanje za to obliko izobraževanja je res veliko. Zadostiti moramo potrebam vseh poklicnih in starostnih skupin ter ljudi, ki v svet računalništva šele vstopajo, zato organiziramo tečaje za začetnike in tiste, ki želijo in morajo znati več, med drugim organiziramo tudi tečaje z računalniškimi programi, ki so namenjeni poslovni praksi. Slednje vodi strokovnjak, sodelavec na ljubljanski ekonomski fakulteti, ki novosti in spremembe, ki so v računalništvu tako rekoč vsakodnevne, sproti uvaja v te naše učne programe. V zadnjih dveh letih pa smo računalniško usposobili okoli dvesto udeležencev, upokojencev iz občin Celje, Štore, Dobrna in Vojnik. Zanje smo pripravili specifični program učenja, ki jim omogoča dostop do internetnih informacij oziroma strani ter področij, ki jih najbolj zanimajo, denimo zdravje. Naučijo se postopkov elektronskega poštnega pošiljanja, shranjevati določene podatke ipd. Veliko jim pomeni, da lahko s svojimi otroki, vnuki in ostalimi sorodniki, ki živijo drugje, komunicirajo preko elektronske pošte. V spominu imam gospo, ki je pred kratkim obiskovala ta naš tečaj, zanj pa se je odločila zato, ker ima sina, ki živi na Poljskem in tako si lahko zdaj z njim redno dopisuje, ni ji več treba pisati pisem ter čakati poštarja in pošto iz daljnega Gdanska.

Zelo pomembno orodje sodobnega človeka je tudi znanje jezikov. Še morda nekaj besed o teh vaših tečajih?

Daleč največje zanimanje pri posameznikih je za angleški jezik, na drugem mestu je nemščina in na tretjem španščina, za podjetja pa sta angleščina in nemščina prav tako na prvem in drugem mestu, na tretjem pa je italijanščina. Ta vrstni red narekujejo za naše gospodarstvo najbolj zanimiva tuja tržišča, interesi ter potrebe turizma in gostov ter potovanja. Ljudje vse več potujemo po svetu, tudi v bližnje in daljne dežele, kjer je doma španščina. Nenazadnje so ljubezen do tega jezika k nam pripeljale tudi priljubljene televizijske novele.

Premalo je prostora, da bi se dotaknili še ostalih programov, denimo vašega sodobno opremljenega in mentorsko vodenega središča za samostojno učenje, pa raznih študijskih krožkov, na primer za komunikacijo, retoriko, jogo ipd. Nenazadnje je tu še program učna pomoč, namenjen brezposelnim osebam, ki se izobražujejo ipd. Zato le še vprašanje, kateri vaši programi so brezplačni?

Brezplačni so programi našega središča za samostojno učenje, pa učna pomoč, študijski krožki, osnovna šola za odrasle in nekateri računalniški programi. Sicer pa je podrobnejše informacije o nas in naših programih mogoče najti na naši spletni strani.

MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ

mM

AKTUALNO

w

Se en liter za mladoletnika, prosim!

(Ne) upoštevanje alkoholnega zakona v celjskih trgovinah - Do opojnih substanc tudi pri šolah

Inšpekcijsko

Zakon o omejevanju porabe alkohola ali t. i. alkoholni zakon, ki je začel veljati marca lani, se je že v začetku izkazal za težko obvladljivega. Če so se v začetku še pojavljale kršitve, pa bi bilo pričakovati, da jih po več kot letu dni ne bi bilo več. Z novim šolskim letom se bo park ob petkih, dokler bo lepo vreme, vztrajno polnil, posledice teh obiskov pa Celjani dobro poznajo. Zato smo preverili, kako se spoštujejo tisti členi zakona, ki se nanašajo na mladoletnike in uporabo opojnih substanc. Povejmo le, da so mladoletniki alkohola željni, nikakor pa ne žejni.

Dve dekleti, stari 16 in 17 let, smo minuli petek napotili v trgovine v centru mesta, kjer sta kupovali vino in pivo. Le v trgovini Rio na Prešernovi ulici dekletoma prodajalka ni hotela prodati pijače, ker nista pokazali osebnih izkaznic. V drugih trgovinah teh »težav« ni bilo.

Po nakupih

Alkoholno nakupovalni pohod smo začeli v manjši trgovinici, ki zaživi predvsem ob petkih, ko se vanjo zgrinjajo množice alkohola željnih srednješolcev na poti za Savinjo ah v park. Dekleti sta izbrali poceni rdeče vino in hoteli plačati. Prodajalka ju ni niti vprašala za osebni izkaznici: »Osebnih tako ah tako verjetno nimata. Saj bosta vino kar v torbo dali, ne?« Z nasmeškom sta dali vino v torbo in zmagoslavno prišli iz trgovine.

V naslednjih trgovinah je bilo podobno. Razlika je bila le v tem, da so ju prodajalke vprašale za osebni izkaznici, ki sta jih dekleti »pozabiti« doma. In potem so jima verjele, da sta stari vsaj 18 let. Ena izmed prodajalk je še dodala: »Bom naslednji

teden preverila.« Očitno je predvidevala, da se bodo na petek spet srečale.

Pretresljiv pa je tudi primer trgovine, ki je v neposredni bližini šole. Dekleti sta si izbrali pivo in samozavestno (to je bila zadnja trgovina in po vseh izkušnjah ne bi smelo biti težav) stopili k blagajni. Brez vprašanja, brez kančka dvoma o njuni starosti so jima prodali dve steklenici alkoholne pijače.

Podobna zgodba je tudi v gostilnah. Da je »petek za metek«, se zavedajo skoraj vsi gostinci. Mladostniki ponavadi z nakupom alkoholnih pijač v gostilnah nimajo težav, res pa je, da se tako kot tudi v trgovinah znajdejo s pomočjo starejših prijateljev, ki zanje naročijo alkohol. Čeprav je treba vedeti, da tudi to po zakonu ni dovoljeno in lahko tisti, ki naroči alkohol za mladoletno osebo, odgovarja pred sodnikom za prekrške.

Za nadzor glede upoštevanja alkoholnega zakona je zadolžen tržni inšpektorat. Od tam so nam sporočili, da so v letu 2003 na celotnem celjskem območju opravili 83 inšpekcijskih pregledov ter ugotovili 47 nepravilnosti, v letošnjem letu pa je bilo opravljenih 13 pregledov in ugotovljene 4 nepravilnosti. V vseh teh 51 nepravilnostih pa so odkrili le en primer, ko naj bi bila alkoholna pijača prodana mladoletni osebi. V skoraj enem letu in pol jim je torej uspelo dobiti en tak primer, medtem ko smo jih mi v dobre pol ure dobili tri. Ob tem, da smo se osredotočili le na center Celja.

Do sedaj so s celjskega območja dobili tudi pet prijav občanov, pri čemer na inšpektoratu pravijo, da reagirajo na vsako prijavo, med

tem ko obravnavajo vsako resno prijavo občanov. »Resna« prijava je tista, ki naj bi bila resnična. Včasih namreč dobijo prijave kakšnih nevoščljivcev, prodajnih »sovražnikov« itd. Ena od teh petih celjskih prijav je zagotovo naša, saj smo lani prijavili eno od trgovin v centru mesta, ki je mladoletnikom prodajala alkoholne pijače. Ko smo poklicali na tržno inšpekcijo, je gospa, ki po glasu sodeč v svoji službi ni najbolj zadovoljna, zahtevala, da se predstavimo. Na naš odgovor, da je prijava lahko tudi anonimna, je gospa odgovorila: »Saj tako ali tako vidim, s katere telefonske številke kličete. Bom že preverila, kdo ste.« Tega ji ni bilo treba, ker smo ji vse povedali, tudi številko mobilnega telefona je dobila. Dejala je namreč, da jih skrbijo krive ovadbe, poleg tega pa tržna inšpekcija sporoči, kako napreduje preiskava in obvesti tistega, ki je podal prijavo. Do danes, od prijave je več kot eno leto, nismo dobili nobenega obvestila.

»Trgovci so dobro seznanjeni z določili zakona in ga glede nedovoljene prodaje alkoholnih pijač večinoma tudi dosledno izvajajo,« zaključujejo na tržnem inšpektoratu. Ko bi bili tako dosledni še inšpektorji. Hitro bi ugotovili, da mladoletniki dosledno vsak teden dobijo alkohol v roke. In verjetno tudi v grla. To pa je že druga

ŠPELA OSET

TRÇOVI MA

Ob Koprivnici zbrali 107 podpisov

Podpisniki peticije oziroma pripomb na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta Dolgo polje IH-sever (gre za travnik ob Koprivnici, na katerem naj bi v prihodnjih letih zgradili še nekaj stanovanjskih blokov in večji diskont), so do minulega petka, ko so z akcijo zaključili, zbrali kar 107 podpisov. To je menda največje število pripomb, ki so jih na celjski občini doslej prejeli v zvezi s predlaganimi spremembami zazidalnih načrtov.

Podpisniki peticije so pripombe na javno razgrnjeni osnutek zazidalnega načrta posredovali na Sektor za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve na Oddelku za okolje in prostor ter komunalo v Mestni občini Celje. Prvopodpi-šani Zlatko Mastnak se je še isti dan srečal z vodjem omenjenega sektorja mag. Miranom Gajškom, s katerim sta.

kot je povedal Mastnak, govorila predvsem o nadaljnjih pravno formalnih postopkih, povezanih s pripombami in predlogi krajanov. Mastnaku se, kot je povedal, zdi zanimivo predvsem, da je peticijo »podpisalo kar 30 občanov, ki so iz drugih delov Celja«. V mestnih četrtih Dečkovo naselje in Lava pa po njegovih navedbah niso prejeli niti ene pripombe.

Mastnak zdaj čaka na datum za pogovor pri županu MOC Bojanu Šrotu, v stikih pa je tudi s predstavniki odbora mestnih svetnikov za okolje in prostor. Kot je dodal, upa, da se bo z županom Šrotom lahko sestal še pred 20. septembrom, saj naj bi javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta svetniki MOC obravnavali že na prvi jesenski seji mestnega sveta, ki bo v začetku oktobra. ALMA M. SEDLAR

BI

občina polzela

Polzela 8, 3313 Polzela Tel. fax.: (03) 703-32-18, (03) 703-32-23

na podlagi 40. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS št.: 12/03 in 77/03)

javno zbiranje ponudb nepremičnin

Predmet razpisa so naslednja zemljišča:

Sklop A

Zemljišče pare. št. 477/2 pašnik v izmeri 798 m' k.o. Založe.' Izklicna vrednost nepremičnine je 25 EUR/m'. Sklop B

Zemljišče pare. št. 476/1 pašnik v izmeri 639 m', k.o. Založe. ; Izklicna vrednost nepremičnine je 25 EUR/m2. Sklop C

Zemljišče pare. št. 471/1 travnik v izmeri 692 m2 in dvorišče v i izmeri 154 m2, k.o. Založe. Izklicna vrednost nepremičnine je 25 EUR/m2. Sklop D

Zemljišče pare. št.471/2vizmeri 128 m2, gospodarsko poslopje v | izmeri 43 m2, dvorišče 646 m2, k.o. Založe. Izklicna vrednost ne-premičnine je 25 EUR/m2.

Sklop A, B, C in D

Nepremičnine se prodajajo ločeno po sklopih ali v celoti za vse sklope skupaj. Prednost pri sklenitvi pogodbe bo imel kupec, ki bo ponudil najvišjo ceno po m2.

Zemljišče je v naravovarstvenem območju, kjer je možna gradnja stanovanjskih objektov. Podrobnejše informacije se dobijo na se-1 dežu občine Polzela.

III.

Kupec mora zavarovati objekte pod sklopom »D«, da se ne bi poslabšalo obstoječe stanje ali povzročala nevarnost za ljudi in I okolico.

Kupec mora v roku treh let od podpisa kupoprodajne pogodbe pričeti z gradbenimi deli (kar pomeni, da pridobi vso potrebno J dokumentacijo za gradnjo).V primeru, da kupec z deli v navedenem roku ne prične, se pogodba razdre in vrne kupnina v nominal- ! nem znesku brez obresti, varščino pa prodajalec obdrži.

IV.

Stroške sestave pogodbe, davek na promet nepremičnin v višini 2% od vrednosti pogodbe in davek na dodano vrednost po stopnji 20%, sodno takso za zemljiškoknjižni predlog in vpis plača proda-

Varščina, ki jo morajo ponudniki poravnati naTRR Občine Polzel^ ki je navedena v prejšnjem členu, znaša 10% od izklicne vrednosŠ" ter se uspelemu ponudniku vračuna v kupnino za zemljišče, m pelim pa vrne v roku 15 dni po izvedbi razpisa, brez obresti.

VI. Ponudbe morajo biti predložene v zaprti kuverti na naslov: Občina Polzela, Polzela 8, p. Polzela, z oznako »Javni razpis« ; prodajo nepremičnin sklop »A«, »B», »C« ali »D« oz. »skupaj A. B, C, in D« označiti predmet ponudbe najkasneje do 24. 9. 2004 (upoštevan bo poštni žig 24. 9. 2004 ).

Ponudba mora vsebovati:

- naziv oz. ime in priimek ponudnika in njegov točen naslov,

- matično številko in davčno številko ponudnika,

- ponujeno ceno za predmetni sklop oz. sklope skupaj za m2

- izjavo ponudnika, da bo celotno kupnino poravnal v 8 dneh po 1 sklenitvi pogodbe,

- fotokopijo potrdila o državljanstvu Republike Slovenije za fizične osebe in izpis iz sodnega registra za pravne osebe, ki so rec rane in imajo sedež v RS,

- potrdilo o plačilu varščine,

- pisno izjavo, da ponudnik sprejme vse razpisane pogoje. Prepozno predložene, nepopolne ali nepravilno označene ponudbe, komisija ne bo upoštevala pri izbiri.

VII.

Odpiranje ponudb bo v ponedeljek, 27. 9. 2004 ob 10. uri, v sobi Občine Polzela, Polzela 8, Polzela in ne bo javno. Zapisnik o odpiranju ponudb bodo vsi ponudniki prejeli najkasneje v roku 8 dni od dneva odpiranja.

IX.

Pogodba o prodaji zemljišča mora biti sklenjena najpozneje v roku I 30 dni po pravnomočnosti sklepa o izbiri najugodnejšega ponudniki Ta rok se lahko zaradi objektivnih okoliščin, ki bi nastale po končanem javnem razpisu podaljša do odprave take okoliščine. V primeru, da se izbrani ponudnik v osmih dneh od poziva k pod- i pisu pogodbe ne odzove, se šteje, da je od pogodbe odstopil, i v korist občine Polzela.

Sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika bo prodajalec sprejel najkasneje v roku 15 dni od odpiranja ponudb. O izbiri najugodnejšega ponudnika za prodajo zemljišča bo komisija obvestila vse ponudnike najkasneje v roku 15 dni po sprejemu I sklepao izbiri.

Prodajalec si pridržuje pravico, da ne glede na izpolnjevanje razpi- ' snih pogojev ponudnikov z nikomer od ponudnikov ne sklene kupoprodajne pogodbe.

XI.

Vsi zainteresirani lahko dobijo potrebne informacije glede lege zemljišč ali informacije v zvezi s sestavo ponudbe na sedežu občine Polzela, Polzela 8,3313 Polzela pri Evi Lenko tel. 703- 32-13 ali na e-naslovu: eva.lenko@polzela.si. Možen je ogled po predhodni

Še smo za akcijo!

Kot so konec junija obljubili» so se člani akcije Hujšajmo z Novim tednikom v začetku septembra yiova dobili. Vsi z nekaj Idlogrami in težavami ®anj.

»Še nikoli nisem tako z lah-lioto, brèz stradanja izgubljala kilograme,« je navdušeno dejala Vida Kolar. »Na dopustu sem brez problemov premagovala hribe,« se je pohvalila Ljudmila Šekoranja. »To je zame doslej po vseh neuspelih dietah največji uspeh, ki sem ga v življenju dosegla,« je ponosno povedala Bojana Vozlič, ki je med poletjem izgubila še pet kilogramov in je tako od začetka akcije lažja že za 17 kilogramov.

Stroški, ki jih člani skupine sedaj imajo, je menjava garderobe. Bojana na pri

mer je iz konfekcijske številke 50 prešla na številko 44, Boris Škraber pa že kar nekaj časa za »krčenje« oblek ne krivi več žene in njenega »čudnega« pralnega praška, pač pa raje ponosno zateguje pas, da ne ostane brez hlač.

Čeprav so skorajda vsi malo »grešili« med počitnicami in si tu in tam privoščili kakšno sladico ali vrček piva, jih Jana Govc Eržen, zdravnica, ki že od začetka prostovoljno in z ogromno dobre volje vodi akcijo, ni okrega-la. »T\idi greši se sicer lahko, vendar pa majhen greh ne sme biti povod, da s svojimi dobrimi nameni odnehaš ali si celo rečeš, da se nisi sposoben spremeniti,« jih je bodrila in jih bo še naslednjih šest tednov.

ROZMARI PETEK

Za manj samomorov

Na Celjskem si vsako leto vzame življenje več kot sto ljudi

»Rešimo življenja, prebudimo upanje,« je geslo, ki ktos spremlja 10. september, svetovni dan preprečevanja samomora. V Sloveniji, še posebej na Celjskem, si ga moramo vzeti k srcu, èe želimo zmanjšati žalostno statistiko: vsako leto si v državi vzame življenje približno 550 ljudi, med njimi jih je 100 do 115 s Celjskega.

Slovenija se po številu samomorov še vedno uvršča v sam svetovni vrh, takoj za drŽavami nekdanje Sovjetske zveze in Madžarsko. Za samomor se v največjem številu odločajo moški med 20 in 44 leti. Med srhljivimi podatki, značilnimi za celjsko območje, izstopa podatek iz raziskave, ki jo je Zavod za zdravstveno varstvo Celje lani naredil med dijaki 1. letnikov srednjih šol: kar 15 odstotkov 16-letnikov je priznalo, da so si že poskušali vzeti življenje, 33 odstotkov pa, da je o tem razmišljalo.

Celjski zavod se je problema bolj organizirano lotil že pred tremi leti. V sodelovanju s strokovnjaki z različnih področij je ustanovil Regijsko skupino za preprečevanje samomora na Celjskem, ki je med drugim pripravila že vrsto seminarjev m delavnic za zdravstvene,

90.6 95,1

ÍH'11'IH'H

95,9 100.3

socialne in pedagoške delavce ter strokovne delavce v policiji in zaporih. Letos bodo v izobraževanje vključili tudi medicinske sestre ter predstavnike zavodov za zaposlovanje. Ravno ti se pri svojem delu najpogosteje srečujejo z ljudmi v hudi duševni stiski. Da bi jim tudi drugi znali pomagati, so lani izdali zgibanko Nasveti za starše mladostnikov, letos pa Kadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje. Med uspešne projekte, ki so usmerjeni v spodbujanje pozitivne samo-podobe mladostnikov, sodi tudi mladinski projekt To sem jaz. V projekt, ki deluje že četrto leto, je letos vključenih 57 osnovnih in srednjih šol s Celjskega. Delo v šolskem okolju je podprto tudi s spletnim komuniciranjem (www.tosemjaz.net). Da bi lahko še več naredili za krepitev duševnega zdravja in preprečevanje samomorilnega vedenja, si že več let prizadevajo tudi za ustanovitev svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše. »Pobudo bomo znova dali v presojo Mestni občini Celje,« pravi Nuša Konec Juričič, dr. med., ki vodi regijsko skupino.

Sicer pa je to področje, kjer lahko poleg strokovnjakov, ki so prvi poklicani, da zaznajo spremembe, ki lahko vodijo v samomor, veliko naredi vsak med nami. Večina ljudi, ki naredijo samomor, namreč pred tem opozori na svoj namen. Poslu-šajmo in pomagajmo.

MILENA B. POKLIC

Naložba v vzajemne sklade

družbe NLB Skladi vam omogoča

preprosto varčevanje z zborom med različnimi varčevalnimi načrti in visoko likvidnost naloženih sredstev. Nudimo vam strokovno pomoč pri izboru vrste naložbe glede na tveganje in pričakovano donosnost

NLB Skladi - Svetovni sklad delnic NLB Skladi - Sklad slovenskih delnic NLB Skladi - Kombinirani sklad NLB Skladi - Sklad obveznic

Najmanjše začetno vplačilo v posamezen vzajemni sklad, v primeru enkratnega vplačila zna5a 240 000.00 SIT, v primenj postopnega varčevanja prek varčevalnega načrta pa znaSa začetni polog najmanj vsoto dogovorjenih vplačil v vzajemni sklad v prvem letu varčevanja (možnost najmanjših periodičnih vožkov od 10.000.00 SIT naprej, odvisno od izbrane predv dene periode vplačevanja). K vzajemnim skladom družbe NLB Skladi lahko pristopite tudi v vseh večjih poslovaln cah Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, ki so opredeljene kot vpisna mesta.

ki va5 d<

o počiva

O

ljubljanska banka

Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana

Zaposlite svoj denar

z denarjem je treba znati

ÇP

Pomoč

ob začetku pouka

Zaradi vse večjih social, nih stisk so v Območnem združenju Rdečega križ) Celje v sodelovanju z Mest no občino Celje pripravflj šolske potrebščine za 130 osnovnošolcev, ki so jih fo larjem razdelili v prvih šol skih dneh.

Po besedah sekretarja zdru ženja Igorja Poljanška so razdelili preko 800 veliki! in 600 malih zvezkov, 13( peresnic z barvicami, svinč niki, flomastri, selotejpom radirko in šilčkom ter beleži: in šolskih torbic. V okviru ak cije Varna pot v šolo so 60( prvošolcem razdelili zloženke, pobarvanke in razgledni ce na temo prometa - Samo eno življenje imaš, pazi ka-ko z njim ravnaš. IS

Svečke v spomin

Dijaki I. gimnazije v Celju so v ponedeljek na vseh oknih učilnic prižgali svečke v spomin na tragično preminule otroke v Severni Osetiji.

S tem se niso le pridružili mednarodni akciji, ki k podobnemu dejanju preko mo( bilnih telefonov vabi vse ljudi, marveč so še posebej prizadeto izrazili, kako zelo so jih prav ob začetku šolskega leta presunili dogodki, ki so v gnusne politične igrice in v neizprosen boj med oblastmi in zatiranimi skozi gnusne oblike terorizma vpletli tudi otroke. BSj

Posluhec že osmo leto

Palček Posluhec iz istoi-1 menskega glasbenega vrt-] ca, edinega na našem območju, je dopolnil osem let. T\idi letos vabi malčke od 4. do 7. leta, da se mu pri-1 družijo in skupaj z njim odkrivajo osnove glasbe.

Enkrat tedensko bodo skupaj prepevali, se spremljali na Orffove instrumente, se igrali glasbeno-didaktičnejj igrice, spoznavali glasbene pojme ter razvijah ritmično-1 melodični posluh. Palček Posluhec jim prinese tudi blok flavtico, na katero se naučijo prve pesmice.

Palčka in glasbeni vrtec Posluhec si je zamislila glasbena pedagoginja Jolanda Ip-šek Ulrych, ki bo od začetka oktobra delala z otrokiv različnih starostnih skupinah i v osnovni šoli na Polulah,v I vrtec pa vpisuje do 25. septembra (telefon 5443-473 in 041 263-473). CT

Obljubljene in želene vode ne bo

Visoko v Košnici, pod mogočnim Homom, ostajata dve družini brez vodovoda, čeprav gradijo v

bližini javni vodovod

Celjsko podjetje VO-KA je pred kratkim pričelo graditi nov vodovod iz Košnice proti Libojam. Novica je vzradostila tudi Oprešniko-ve, ki že leta živijo visoko v hribu v Košnici in ki, podobno kot njihovi sosedje, družina Krajne, nimajo javnega vodovoda. A veselje je bilo kratko. Vodovod bo obe domačiji obšel in Stanko Oprešnik bo moral, kljub svoji bolezni, še naprej prinašati vodo do doma v bren-tah.

Na idiličnem sedlu, na 570 metrih nadmorske višine, kjer je tudi križišče planinskih poti na pol ure hoda oddaljeno Brnico, le deset minut oddaljen vrh Homa in v dolino, do Petrička, si je družina Oprešnik pred 20 leti kupila krpo zemlje. Z odrekanji, neizmerno voljo in ljubeznijo so si urejali vikend. Leta so tekla, otroci so rasli. Oprešnikova sta se odločila, da jim prepustita stanovanje v Celju in se za stalno preselita v svoj vikend. Že tri leta sta stalno prijavljena tam, kjer se na hiši sveti tudi hišna številka Košnica 73 a. S staro, večno žejno, a vzdržljivo nivo se prevažata v dolino in nazaj. S svojimi prihranki in trdim delom sta v hišo napeljala elektriko. V naravnost idiličnem okolju sta zasadila sadovnjak, cvetje, postavila brajdo ... Vsa ta leta pa sta bila brez vode. Koliko jima ta visoko nad mestom pomeni, je jasno vsakomur, ki se med svojo planinsko turo vsaj bežno ozre na lično domovanje. Povsod nadstrešnice, žlebovi, cevi, ki vodijo v klet, do treh 500-litrskih cistern ...

»Nisem zaman že 28 let v Cinkarni. Veliko znam nare

diti s svojimi rokami. Veliko sem tudi naredil. Cisterne sem povezal med seboj, montiral črpalko in kapnica, če je leto le kolikor toliko normalno, da pade vsaj kaj dežja, za skromno porabo zadostuje,« pripoveduje Stanko Oprešnik. Petnajst minut hoda v dolino, proti Petříčku, je našel vodo in si uredil skromno zajetje. Iz njega dnevno v brentah nosi v skrbno varovan sodček tudi pitno vodo. »A vse to je premalo,« razlaga, ko nam razkazuje skrbno urejeno kopalnico. »Vode je pogostoma premalo za normalno dnevno higieno. Za tuš ... Za pranje umazanega perila ... Za to, da bi kdaj lahko pri naju prenočila tudi vnučka, vajena udobja mestnih kopalnic,« je vse bolj zagrenjen Oprešnik.

Prebujeno upanje

Potem se je, zgodaj spomladi, prebudilo upanje, da bosta le dočakala javni vodovod. Krajevna skupnost je pričela akcijo zbiranja prijav za priključek na bodoči vodovod, ki bo z vodo oskrbel domačije ob cesti, ki Košnico povezujejo z Libojami. »Vsi boste dobili vodo!«, je v dneh akcije zbiranja prijav po Oprešnikovih besedah zatrjeval predsednik Krajevne skupnosti Pod gradom, Vladimir Ljubek. S sosedi, Krajn-čevimi, so bili med prvimi podpisniki. »Enake obljube, da bomo vsi dobili vodo, je pred volitvami za župana zatrjeval tudi sedanji župan Bojan Šrot. Tudi zato smo tako navijali zanj, njegove plakate obešali po drevesih ob planinski poti ...,« se priduša

Stanko Oprešnik v družbi s svojo

Oprešnik. »Zdaj pa smo izvedeli, da bomo izviseli, mi in naši sosedi Krajnci, kjer je problem še težji ...«

Krajnčevi imajo domačijo le streljaj pod Oprešniki. Ko so izvedeli, da bo prišla voda, so si v domačiji uredili kopalnico in stranišče. Oddahnili so si, med drugim tudi zato, ker je oče invalid, brez obeh nog.

»TUdi sam vse težje zmorem,« nadaljuje zgodbo Stanko Oprešnik. »Po piku klopa sem zbolel za boreliozo in pred kratkim so mi zaradi posledic te hude in še ne dovolj raziskane bolezni v mariborski bolnišnici vgradili srčni spodbujevalnik. Ne vem, kako dolgo bom še lahko delal. Vse bolj se zdi, da sem pred invalidsko upokojitvijo. Zaradi tega, pa tudi zaradi teže let, so brente s pitno vodu vse težje ... Vse bi storil, le da pridemo do pitne

ljubeznivo zlato prinašalko Belo ponosno razkazuje svojo domačijo.

Od zajetja, ki ga pravkar gradi VO-KA, je do obeh domačij dober kilometer.

vode preko javnega vodovoda,« že skoraj moleduje za razumevanje Stanko Oprešnik.

Od obljub se ne da živeti

Očitno je obljubljati lažje, kot obljube tudi izpolniti. Mag. Marko Cvikl, direktor podjetja VO-KA, je potrdil, da vode do obeh domačij ne bo mogoče pripeljati. »Zbiralnik, ki ga sedaj gradimo, je prenizko v hribu, da bi bilo mogoče nanj priključiti tudi obe domačiji pod Homom. Če bi hoteli doseči tudi to, bi morali, mnogo višje, graditi še en zbiralnik in vanj prečrpavati vodo. To pa je mnogo previsoka naložba, da bi z njo rešili le dve domačiji,« je jasen Cvikl. S sedanjo naložbo bodo na javni vodovod priključili okoli 20 domačij, Oprešnikov in Kranjcev ne.

»Kakorkoli kruto je že to za obe družini, drugače ne gre. Zakon nas zavezuje, da je občina dolžna zagotoviti vodooskrbo na območjih, kjer je najmanj 50 domačij. Za nas je naložba smiselna in tudi upravičljiva, če lahko na vodovod z eno naložbo povežemo vsaj 20 domačij. Ostali si morajo še naprej oskrbo z vodo zagotavljati sami,« pravi Cvikl.

Odločitev se zdi kruta, oprta izključno na ekonomske razloge. A tako pač je v tem našem, tudi sicer krutem.sve-tu ekonomske logike. »Vedeti je treba, da je v Mestni občini Celje še vedno 5 odstotkov prebivalstva, ki ni priključeno na sistem javne vo-dooskrbe. Sliši se malo, a za temi številkami so ljudje s po

dobnimi težavami kot Opre-šnikovi in Kranjčevi. Kot javno podjetje smo vselej pred odločitvijo, ali bomo s skromnim denarjem, ki je na voljo, rešili 20 in več ali zgolj dva primera. Z enakim vložkom, kot bi bil potreben za priključitev teh dveh domačij na vodovod, bomo na Pre-korjah rešili 20 domačij, ki še nimajo javnega vodovoda,« pove Cvikl. In v isti sapi zagotavlja, da razume težave obeh družin, da je njun problem, vsaj dolgoročno, rešljiv. Z denarjem, ki je za takšna dela na razpolago, pa je treba gospodariti čim bolj racionalno in učinkovito. To že mora biti jasno. »Nič nimamo proti, če si obe družini priključek na nov vodovod zagotovita sami. Če skoplje-jo jarke, potegnejo cevovod in si kupijo dovolj močne črpalke, da bo vodo mogoče načrpati tudi pod vrh Homa,« zaključuje Cvikl.

Oprešnik dodaja, da sta z ženo iz skromne plače in invalidnine naredila svoj novi dom. Ga opremila. Si napeljala elektriko. A tu je zgodbe konec. Vložek v samostojno rešitev oskrbe z vodo je tolikšen, da ga ne zmoreta.

Res se zdi kruto, da morajo najbolj dragoceno darilo narave - vodo - v 21. stoletju v brentah tovorih na hrib iz oddaljenega vodnjaka. A to je, na nek način, davek življenja daleč proč od civilizacije, visoko gori v hribih, v osami čudovite narave.

»Ne izsiljujem, nikogar ne obtožujem ... le vodo bi rad, da bi zaživeli normalno življenje ...,« zaključuje zgodbo Stanko Oprešnik.

BRANKO STAMEJČIČ

A

i

»EVE! TORI lé INKftSMfteVIH »EVET LET

Minuli teden je v celjskem centru Interspar vse potekalo v znamenju 9. rojstnega dne. Že prvo septembrsko popoldne je v osrednjem prostoru obiskovalce navdušila skupina BePop, pravo praznovanje pa so pripravili v sredo, ko je obiskovalce presenetilo kar 9 velikih tort - za vsako leto ena torta. A to še zdaleč ni bilo vse, kar je čakalo obiskovalce centra Interspar. Poleg torte so si lahko privoščili tudi narezek ali sladoled, se odžejali z različnimi pijačami ali pa posladkali z dišečo kavo. Ob vseh dobrotah je za vzdušje skrbel orkester Žabe, seveda pa sta otroke pozdravila tudi znani čarodej in klovnesa. Kot vsak rojstni dan se je tudi ta končal z rajanjem - zapeli so Atomic Harmonik.

Modrostniki pomagajo

Klub modrosti, ki že več let deluje na celjski Hudinji, pripravlja to soboto novo dobrodelno akcijo.

Klub, ki je v članstvo povezal zlasti starejše ljudi, pa tudi dobrotnike, se je v minulih letih izkazal z večimi dobrodelnimi akcijami. Tako so pred dvema letoma pripravili izlet v Prekmurje za gojence celjskega' Centra za varstvo in delo Golovec, la

ni pa so z 241 tisočaki pomagali družini Šket iz Sv. Eme, žrtvam tragičnega požara. Letos so se odločili pomagati Ježkovemu klubu iz Šentjurja. Gre za pomoč družinam z invalidi, akcija pa teče v sodelovanju z organizacijo Sožitje.

V klubu, ki največ svojega delovanja posveča dobrodelnosti, se že veselijo sobotnega druženja v restavraciji Fon

tana, kjer bo za dobro zabavo poskrbel ansambel Golič-nik, sodelovali pa bodo tudi trnoveljski gasilci, dijaki srednje zdravstvene šole ter igralska in plesna skupina Kluba modrosti. S pomočjo dobrotnikov in darovalcev bodo poskušali šentjurskemu Ježku zagotoviti kar največ denarja za dejavnosti, ki bogatijo življenje tudi najhuje prizadetim.

BS

Mladi planinci iz PD Celje - Matica so teden počitnic preživeli v planinskem taboru v Lokvah.

Aktivno v hribih

Mladinski odsek Planinskega društva Celje - Matica je svoje člane, stare od šest do 14 let, ki pridno sodelujejo v planinskih krožkih celjskih osnovnih šol, povabil na planinski tabor v Lokve sredi gozdnate kraške planote.

Bivali so pod šotori, zgodaj vstajali in telovadili, opraviti pa so tudi več planinskih pohodov. V planinski šoli so mladi spoznavali osnove orientacije in prve pomoči, se učili pravih planinskih vozlov ter se seznanili z ustrezno planinsko in tudi alpinistično opremo.

PETRA GREGORC, foto: A. APOTEKAR

Prostovoljci v pomoč

Center za socialno delo Celje je v Dijaškem domu vsem zainteresiranim dijakom v ponedeljek predstavil nov projekt prostovoljnega dela.

Ker se v centru vsak dan srečujejo s stiskami starejših občanov, so za starejše ob

čane Mestne občine Celje ter občin Dobrna, Vojnik in Štore, ki v centru že prejemajo razne oblike pomoči, so pa precej oddaljeni od mesta in s tem od raznih drugih pomoči in aktivnosti, pripravili novo obliko pomoči. Enkrat tedensko jih bo na do

mu obiskal prostovoljec -srednješolec, se z njimi pogovarjal, prebral dnevne novice ali druge knjige, jim pomagal pri manjših opravilih, jih spremljal do trgovine ali pokopališča, igral z njimi različne družabne igre ... Prostovoljce bodo pred začetkom dela izobrazili in skozi leto spremljali njihovo prostovoljno delo, Ob predstavitvi projekta so pred dijaškim domom pripravili še likovno delavnico, nastala dela pa so podarili Centru za socialno delo Celje.

BRST, foto: GK

Št. 36 - 9. september 2004 -j——

NUÍI

šmartno o. p. tabor polzela prebold

V Šmartnem prerezali le en trak

Hiša mladih je že zaživela - Ob prenovljeni telovadnici nujen še prizidek

Minister za šolstvo Sla\ ko Gaber je v Šmartnem o! Paki odprl prenovljeno šol sko telovadnico ter Hišo mlž dih.

V šmaijki šoli so pridobi za 200 kvadratnih metrov pc večano in na novo opremlje no telovadnico, ki je predpc goj za gradnjo prizidka, v te terem bo kuhinja in več uči nic. Prenovljena telovadnic je veljala 70 milijonov tola; jev, večino pa je poplačal šmarška občina. Tako v ot činskem proračunu nimaj denarja za gradnjo nujno pc trebnega prizidka, saj je ki hinja povsem neustrezna, v šc li pa jim manjka več učilnic Gradnje prizidka, čigar prt dračunska vrednost preseg 180 milijonov tolarjev, se bc do vsekakor morali lotiti, ver dar pa zaenkrat še ne vede kako, saj na pomoč države še ne morejo računati. Po besedah župana Alojza Podgorška so bili na razpisu ministrstva za šolstvo že drugič neuspešni, zato je ministra Gabra večkrat prosil za pomoč. 1\i-di ravnatelj šole Bojan Juras je poudaril, da so že letos do zadnjega natrpani vsi prosti kotički v šoli, prihodnje leto pa pouk brez novih učilnic ne bo več mogoč. T\idi zato v pe-

Ob pomoči ministra Gabra sta trak na Hiši mladih prerezala zlata maturantka Lidija Ažman in duša mladinskega centra Janez Dvornik.

tek niso prerezali traku, še največ navdušenja med otroki pa je požela bronasta olimpijka Urška Žolnir. Telovadnico so sicer uradno predali namenu z metom košarkarske žoge, ki jo je minister Gaber v koš spravil v drugem poskusu, pomoči pa vseeno še ni obljubil.

Drugače je pri mladinskem centru oziroma Hiši mladih, kjer so uredili več računalniških mest z dostopom do interneta, opremili apartma ter še druge prostore, ki bodo namenjeni zlasti mladim za kakovostno preživljanje prostega časa. Ureditev 41. mladinskega centra v Slove

niji je veljala 45 milijonov tolarjev. Hiša mladih se je že pred uradnim odprtjem dobro prijela, predvsem pa so mladi s svojim delom preglasili skeptike, ki so nakupu in preureditvi hiše na obrobju Šmartnega najbolj glasno nasprotovali.

URŠKA SELIŠNIK

Učenci pod Reško planino

Dve skupini po 25 preboldskih osnovnošolcev sta avgusta po štiri dni preživeli prijetne počitniške dni v domu pod Reško planino.

Učenci so se udeleževali planinskih pohodov, pripravili so jim biološko in likovno delavnico. Z astronomijo jih je seznanjal Srečko Lavbič, k sodelovanju so povabili tudi športno plezalko Metko Lukančič, lokostrelca Franca Romiha in Mladena Melanška ter gozdarja Egona Vočka. Večere so preživljali ob tabornih ognjih ter ob poslušanju pravljic. Za koordinacijo je skrbela učiteljica Tanja Hedžet, rekreativno športni in izobraževalni program pa je pripravil Karli Satler. Z otroki so vse dni preživljale učiteljice Nevenka Pader, Janja Klanč-nik, Tonča Ocvirk in Irena Ma-gajna, pomagali pa so jim tudi Damjana Hramec, Metka Le-skovšek, Jelka Lancner in Breda Tekavc. Oskrbnika planinskega doma Ivanka in Stane Pi-

Mladen Melanšek je učencem predstavljal lokostrelski šport in jih učil tudi osnov streljanja z lokom.

šek sta skrbela za okusno pripravljene jedi. Starše je tabor veljal šest tisoč tolarjev, ostalo pa je prispevala občina Prebold. Tovrstno obliko počitnikova-nja otrok organizira šola že četrto leto zapored in je ena redkih v Sloveniji, ki sama poskrbi za počitnikovanj e svojih učencev. JANEZ VEDENIK

OB ROBU

Kdaj še drugi trak?

Ob bok petkovemu dogajanju je treba omeniti, da je bilo odprtje prenovljene telovadnice in Hiše mladih v Šmartnem ob Paki za nekatere obrobnega pomena, za druge pa pravo življenjsko delo, eno zanimivejših v zadnjem času.

Ne toliko zaradi predvolilnega shoda vladajoče stranke - v Šmartnem so se namreč pokazali mnogi, za katere sicer skoraj dvomimo, da so za kraj že slišali. Še bolj posrečeno je bilo izmikanje ministra Gabra, ki so ga v vseh govorih prosili, naj se jih ministrstvo za božjo voljo usmili in jim pomaga pri gradnji prizidka, saj bodo sicer ostali'brez kuhinje ter brez nujno potrebnih učilnic. Minister Gaber pa je bo odpiranju telovadnice samo

čestital Šmarčanom ter omenil, da na tem koncu ne manjka dobrih športnikov, pri čemer Urška Žolnir ni izjema, ter dobrih trenerjev (v drugi vrsti med šmarški-mi svetniki je stal Bojan Pra-šnikar). Mimogrede je se ve-i da treba povedati, da je bila šola v Šmartnem tretja, ki jo je v petek obiskala Urška Žolnir in skupaj s tekmovalci iz Kluba Sankaku predstavljala osnove juda. Učenci so navdušeni prosili za podpis, skratka vse je bilo kot je treba, le slišalo se ni najbolje. In konec. Nič o naložbah ministrstva, nič obljub, nič o denarju ...še najmanj pa, kdaj bodo v Šmartnem le prerezali tudi otvoritveni trak za dokončanje šolske naložbe.

URŠKA SELIŠNIK

Sola na lizing

Svetniki občine Tabor so minuli teden sprejeli način financiranja izgradnje nove podružnične šole in prizidka k stari šoli. Podprli so različico, po kateri bodo kot eni prvih v Sloveniji do novega šolskega prostora prišli na lizing.

Kot so se že prej dogovorili z ministrstvom za šolstvo, naj bi šolo odplačali v treh letih. Veljala bo 320 milijonov tolarjev, od tega naj bi občina poplačala 150 milijonov, država pa 170 milijonov tolarjev. Ker gre v tem primeru za več kot dovoljeno 10-odstotno zadolževanje občine, finančno ministrstvo tega ni potrdilo in je občini predlagalo leasing. Občina Tabor bo tako šolo lahko odplačevala 20 let z letnimi plačili po skoraj 6 milijonov tolarjev. Obresti naj bi v 20 letih znašale približno 36 milijonov tolarjev.

Kljub temu pa je možno šolo odplačati že prej, zato bodo letno poplačali veliko več kot le predvidenih 6 milijonov tolarjev: »Letos naj bi plačah nekaj malega čez 70 milijonov, od tega bo polovico dala država. Naslednje leto bomo plačali krepko čez 100

milijonov tolarjev, ker bo kot plačnik vstopil leasing, tretje leto pa bo le še država dolžna plačati približno 90 milijonov tolarjev,« razlaga župan Vilko Jazbinšek. Hkrati pa dodaja, da zneski izgledajo res veliki, vendar pa se šola ne gradi pogosto, saj gre za projekt generacije.

Tovrsten način financiranja ministrstvo za finance podpira, taborski primer pa je pj lotski primer majhne občine s takšnim leasingom. Ministrstvo naj bi ta način financiranja potrdilo v tem tednu, tako da bodo z gradnjo začeli najkasneje v sredini septembra. Osnovnošolci bodo v novo šolo zakorakali že čez devet mesecev, malčki, ki obiskujejo vrtec, pa so že 1. septembra odšli na prestavljeno , lokacijo v stari šoli Loke.

Med svetniki je bilo glede ' novega načina financiranja veliko polemik. Predvsem jih skrbi dejstvo, da šole najverjetneje ne bodo odplačali v i tem mandatu. Župan je ob | tem poudaril, da bodo zaradi leasinga lahko investirali tudi v druge projekte, sicer bi prav vse šlo za izgradnjo šole.

ŠPELA OSET I

Z OBČINSKIH SVETOV

Mitja Utet, s«. Stakniti 32.2*c C t

Srebrnina, rosa trave... modni nakit ADAMAS za vsa srca...

ADAMA

Žalec, Šlandrov trg 32 Celje, Ljubljanska 10

Morana upravitelj pokopališča

POLZELA - Svetniki so soglašali s pogodbo s pogrebno službo Morana, Steb-lovnik Aleksander s.p. o začasnem upravljanju pokopališča, mrliške vežice Polzela ter izvajanju pogrebnih storitev v občini. Na razpis so pozvali oba ponudnika z območja občine, pogrebni službi Morana in Ropotar, a se slednja ni odzvala. Gre le za začasno pogodbo, čeprav je dolgoročni cilj tudi podelitev koncesije, pravi župan Ljubo Žnidar. Občani imajo še vedno možnost izbire pogrebne službe. Za storitve, ki jih bo

opravljala Morana, bo cene potrjeval občinski svet. Predpisano je, da bo 80 odstotkov grobnine namenjenih za tekoče vzdrževanje, 20 odstotkov pa za naložbe, pri čemer tudi te potrdi občinski svet. Tako po Žnidarjevih besedah pri izvajanju storitev sploh ne gre za pridobitve-no dejavnost.

Poslovna cona

POLZELA - Občina bo po odločitvi občinskega sveta zagotavljala sredstva za nakup zemljišč za Poslovno cono Ločica. V prihodnjem letu bo iz proračuna zagotovila več kot 31 milijonov tolarjev, v letu 2006 pa skoraj 25

milijonov tolarjev. »V poslovni coni je predvidena gradnja večjih industrijskih in manjših objektov, objektov za mirno obrt, skratka vse, kar si lahko investitorji zaželijo,« pravi župan Ljubo Žnidar. Tako bodo del denarja iz proračuna namenili tudi gospodarstvu, saj je bila večina dosedanjih naložb iz negospodarstva, kot na primer podružnična šola v Andražu, kamor so učenci prvič vstopili 1. septembra. Po Žnidarjevih besedah se bo občina prijavila tudi na razpis za evropske strukturne sklade.

ŠO I

NOVI TEDNIK

žalec J velenje J

15

Dosežki, ki štejejo

Praznik občine Žalec, ki ji prepoznavnost dajejo posamezniki in društva

Ponedeljek, 6. september, je bil še posebej slovesen v občini Žalec, kjer so z večerno slavnostno sejo občinskega sveta v spomin na drugi slovenski tabor v letu 1868 proslavili občinski praznik.

Na seji je župan Lojze Posedel poudaril, da so v obdobju med dvema praznikoma opravili veliko dela, nekateri dosežki pa bodo našli svoje mesto tudi v kronikah. Spregovoril je predvsem o urejenosti mesta Žalec, nadaljnjem povezovanju med občinami ter nekaterih dosežkih v gospodarstvu. Slavnostni govornik Miro Cerar je predstavil svoje poglede na športnike, šport in Slovenijo ter omenil tudi nekatere izjemne športnike s Celjskega, ki so utirali pot današnjim uspehom.

Na seji so podelili tudi občinska priznanja. Z značko Občine Žalec, ki jo podeljujejo za

izjemne dosežke, so počastili rojakinje, judoistke Petro Na-reks, Lucijo Polavder in bronasto olimpijkó Urško Žolnir, ter njihovega trenerja Marjana Fabjana. Plaketo Občine Žalec so ob jubilejih podelili prostovoljnima gasilskima društvoma Drešinja vas in Zabukovica. Ostali prejemniki plaket so godba na pihala Edennbeig iz Gradca za sodelovanje z žalskimi društvi ter Danijel Jelen iz Podkra-ja in Vladislav Majer s Pemo-vega za delo v kraj evnih KS Ponikva oziroma Galicija. Grbe Občine Žalec so prejeli domače filatelistično društvo. Sip Šempeter, Jože Meh za delo v KS Vrbje, Celjanka Danijela Puncer za delo na področju šolstva in društva prijateljev mladine ter Preboldčan Adi Vid-majer za delo na področju šolstva in športa. Kulturni program je oblikoval Savinjski trobilni kvintet.

Prireditve ob občinskem prazniku in 40-letnici mesta Žalec se bodo vrstile vse do konca meseca. Že danes, v četrtek, bodo v Savinovem likovnem salonu ob 19. uri odprli razstavo del Emila Thomasa, jutri, v petek, pa vabijo ob 18. uri v telovadnico I. OŠ, ker bo koncert B.B.T. V soboto bodo pred Domom II. slovenskega tabora ob 16. uri pripravili tradicionalno etnološko prireditev Hmeljarski likof, uro kasneje pa proslavili 90-letnico PGD Drešinja vas. Nedeljski promenádní koncert v mestnem parku, tokrat se bo predstavil pihalni orkester glasbene šole, postaja že septembrska stalnica, sklop prireditev pa bodo nadaljevali s sredinim osnovnošolskim turnirjem v nogometu ter četrtkovim srečanjem upokojencev in invalidov.

URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR

Uspeh občine in njeno prepoznavnost oblikujejo posamezniki in društva, ki so si prislužili priznanja Občine Žalec.

Ob spremstvu številnih praporov so položili venec k spomeniku ranjencev na Graški Gori, Šaleška konjenica pa je venec odnesla k spomeniku na Grmado na Plešivcu.

Gora jurišev še živi

Minulo soboto je bilo na Graški Gori srečanje borcev NOB in planincev z območja Koroške, Savinjske in Šaleške doline. Več kot tisoč se jih je zbralo na spominskem shodu, ki je bil letos še posebej slovesen, saj so obeležili 60-letnico bojev na »gori jurišev«.

Predsednik velenjske borčevske organizacije Bojan Kontič je spregovoril o še vedno živih slikah iz narodnoosvobodilnega boja ter vrednotah, ki izhajajo iz trpljenja in žrtev za osvoboditev našega na

roda. Shod ni bila politična manifestacija, govorniki so se spominjali dogodkov v 2. svetovni vojni ter vojni za Slovenijo. Slišati je bilo tudi polemične tone o tem, da nekateri ljudje še vedno nočejo razumeti, da brez narodnoosvobodilnega boja ne bi bilo ne svobodne ne varne Slovenije. Kljub težavam, s katerimi se srečujemo na naši razvojni poti, je Slovenija na pravi poti demokracije in razvoja v družbi uglednih držav Evrope. Predstavnik planin-

SERVISERJA DVIGAL IN POMIČNIH STOPNIC

za območje Celja in okolice

Delo je terensko. Pogoji:

- IV. ali V. stopnja izobrazbe elektro smeri

- pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika

- vozniški izpit B-kategorije

- smisel za delo s strankami

Poleg naštetih pogojev od kandidatov pričakujemo samoiniciativnost, organiziranost, komunikativnost in željo po izpopolnjevanju.

Ponujamo stimulativne razmere za delo. Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izobrazbi nam pošljite najkasneje v desetih dneh na naslov: SCHINDLER SLOVENIJA d. Šmartinska c. 140,1000 Ljubljana, s pripisom »Za raz

Spektakel brez pravega odziva

Kaj reči o dobrodelnem spektaklu v Velenju? Zgodil se je ob brezhibni organizaciji, tako da je vsem, ki niso bih v soboto ali nedeljo na velenjskem štadionu, lahko žal. In teh, ki jih ni bilo tam, je veliko. Preveč.

V Velenju se je med dvodnevnim festivalom veliko dogajalo. Resda v sobotnem večeru ni bilo vseh napovedanih imen, vseeno pa so nastopila mnoga znana imena slovenske in bivše jugo scene. V četrtur-nih nastopih je bilo slišati ogromno hitov, fascinantni trojni oder na štadionu je kar žarel. Na odru so se predstavili vitezi dobre volje z Milanom Kučanom na čelu, vrstili so se donatorji, ki so VDC Ježek ter

otroškima oddelkoma bolnišnic v Celju in Slovenj Gradcu izročali čeke z bolj ah manj visokimi vsotami, mnogi pa ne bodo nikoh pozabili izjemnega scenskega dogajanja ob nastopu legendarne skupine Ave. Člani so se zbrali po 30 letih, med izvedbo prirejenih Dylanovih »nebeških vrat« pa so jih spremljali Pihalni orkester velenjskega premogovnika, Mešani pevski zbor ŠC Velenje, plesalci Spina ter tudi slovenski pevci. Nepozabno dogajanje, ki pa ga je doživela kvečjemu dvatisočgla-va množica.

Podobno število obiskovalcev je bilo tudi na nedeljskem koncertu narodnozabavnih viž, ki so jih izvajala eminentna imena slovenske scene. Popoldne

so oblikovali mnogi lepi dogodki, ki bodo občinstvu zagotovo ostali v spominu, za viteza dobre volje pa so razglasih Lojzeta Slaka.

»Škoda,« je v torek omenil Rajko Djordjevič, pobudnik in duša koncerta, ki še v tem tednu prejema zahvale in priznanja s strani glasbenikov. V dvodnevnem dogajanju so poleg neposrednih nakazil že omenjenim ustanovam zbrali preko 28 milijonov tolarjev, kar zadošča za pokritje stroškov, ki znašajo skoraj 25 milijonov tolarjev. Hidi zato bodo računi za zbiranje donacij odprti še do konca meseca, ko bodo organizatorji dokončno potegnili črto pod dogajanjem v Velenju.

Skupina Ave z Rajkom Djordjevičem (na sliki z vnukinjo) naj bi med URŠKA SELIŠNIK drugim nastopila tudi na srečanju guvernerjev lions klubov na Bledu.

cev Jože Melanšek je poudaril pomen sodelovanja, gor-ništva kot rekreacije in planinske dejavnosti za ohranjanje naših planin in okolja.

Srečanja so se udeležili še živeči borke in borci, ki so se z legendarno »štirinajsto« prebijali s Kozjanskega do Zgornje Savinjske doline. Množica prisotnih je navdušena pozdravila bivšega predsednika Slovenije Milana Kučana ter prisluhnila bogatemu kulturnemu programu.

JOŽE MIKLAVC

BTCbo v Velenju gradil vodno mesto

Včeraj sta predsednik uprave BTC Jože Mermal in direktor velenjskega premogovnika Evgen Dervarič podpisala pismo o nameri za izgradnjo Vodnega mesta Velenje na območju TRC Jezero.

Vodno mesto, zasnovano kot vodni park s ponudbo sveta doživetij in dežele savn, naj bi BTC zgradil v 18 mesecih od pridobitve gradbenega dovoljenja. Obe strani si od projekta obetata veliko, predvsem pa ga ocenjujeta kot osrednji turistični produkt, ki bo vplival na razvoj turističnih in drugih dejavnosti v Šaleški dolini in širši regiji.

BTC postaja z izgradnjo Vodnega mesta Atlantis v Ljubljani eden večjih ponudnikov turističnih storitev. Premogovnik Velenje pa je zaradi prestrukturiranja dejavnosti med drugim zainteresiran za razvoj turistične infrastrukture v regiji. BTC s pismom o nameri nastopa kot samostojni investitor projekta, premogovnik pa kot prodajalec potrebnih zemljišč ob Velenjskem jezeru. US

16

šentjur i laško | radeče |

NOVI TEDNIKI

Jadranje z »divjim vetrom«

Jadralni klub Wild Wind iz Šmarja skrbi tudi za podmladek

»Jadranje si je moč predstavljati kot poskus sožitja z mnogo močnejšo naravo, katere mogočno moč poskušaš čimbolj izkoristiti, ko slišiš le šumenje vetra in valov; s svojo barko pa skoraj neslišno režeš valove in se pustiš božati vetru,« je slogan Jadralnega kluba Wild Wind iz Šmarja pri Jelšah, ki je poleg velenjskega edini na Celjskem, ki ima pod svojim okriljem tudi šolo jadranja za najmlajše.

V klub je včlanjenih več kot 50 ljubiteljev jadranja, ki so se lani odločili svoje znanje prenesti tudi na mlade. Njihov domicil je na Slivniškem jezeru, v načrtu pa imajo razširitev tudi na Šmartinsko jezero.

»Začetki segajo v leto 1999, ko smo organizirah prvi dve »turi« spomladanskega jadranja. Vsi povabljeni so bili navdušeni, vedno pogosteje smo se družili in kaj kmalu smo se odločili, da ustanovimo svoj jadralni klub. Od začetkov in vse do danes je pod našo zastavo, ki nosi jadrnico v spremstvu galeba, jadralo že veliko prijateljev, znancev, ljubiteljev morja in jader. Starost in spol nista pomembna, naši člani so iz cele Slovenije pa tudi iz sosednje Hrvaške,« je začetke društva opisal predsednik Stanko Užmah, drugače tudi sam velik morjeplo-vec in ljubitelj jadranja. Po štirih letih je nastopil čas, ko so se v društvu odločili za de

lo z mladimi. V ta namen so ustanovili šolo jadranja, prav tako imenovano Wild Wind. Začetne težave s financami, potrebno je bilo kupiti jadrnice za otroke, jim je uspelo rešiti s pomočjo sponzorja Nivo Celje. »To, kar danes počnemo, počnemo po ISAF standardu, ki ni predpisan samo v Sloveniji, temveč po celem svetu. Da smo lahko zadostili tem standardom, je bilo poleg nakupa jadrnic potrebno usposobiti tudi trenerski kader, vso infrastrukturo in zagotovit varnost. Lansko leto, ko smo začeli s šolo, se je vanjo vpisalo 11 otrok, v letošnjem letu pa smo floto povečali in kupili še tri jadrnice. Hidi pogoje smo bistveno izboljšali,« nadaljuje Užmah.

Namesto pred televizor na jadrnico!

V svojo šolo seveda želijo privabiti čim več otrok, vpišejo se lahko vsi od 7. do 14. leta starosti. Program se izvaja v dveh stopnjah, ena je začetna in druga nadaljevalna.

Učiti skušajo po skupinah, inštruktor dela s petimi do šestimi otroki naenkrat. Ko imajo zadostno število prijavljenih, jih združijo v skupine in tako začnejo delati. Tečaj traja približno 30 ur -otroke je potrebno naučiti osnov, spoznati morajo vetrove, pridobiti občutek, da plo

Šmarski jadralci imajo domicil na Slivniškem jezeru, radi pa bi se razširili še na Šmartinskega.

NAKRATKO

Radečani praznujejo

RADEČE - Čeprav je bila slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj že sinoči, se bodo številne športne in kulturne prireditve ob občinskem prazniku nadaljevale še ves prihodnji teden. Tako si bo mogoče ogledati razstave starih ur, rož, maket letal in ladij ali se udeležiti športnih aktiynosti: tenisa, turnirja v malem nogometu, streljanja z zračno puško, balinanja, odbojke in šaha. V soboto bodo na Vrhovem odprli obnovljeni prosvetni dom, v nedeljo pa bodo odkrili ploščo na Nebeški gori, najvišjem vrhu občine.

Aktivni upokojenci in invalidi

LAŠKO - V soboto so upokojenci in invalidi iz občine sklenili vrsto rekreativnih prireditev in tekmovanj. Zveza društev upokojencev in društvo invalidov vsako leto konec avgusta pripravita Teden upokojencev in invalidov. Teden je bil za vse aktivnosti skoraj prekratek, so se pa udeleženci toliko bolj zabavali. Prvi dan druženja jih je sprejel župan Jože Rajh, sledilo je tekmovanje v streljanju, nato pa še tekmovanje v balinanju in ruskem kegljanju. Odpravili so se tudi v Brestanico na športni ribolov, kegljali so v Hrastniku, povzpeli so se na Kopitnik, za piko na i pa prisluhnili še predstavitvi Ramovševe knjige v laški knjižnici. Ob koncu druženja so se udeleženci zbrali na turistični kmetiji v Trob-nem Dolu in si obljubili, da se prihodnje leto spet srečajo.

Priznanje za Pivo in cvetje

LAŠKO - Domače turistično društvo se vsako leto dokaže z odlično organizacijo zahtevne in brezhibno izpeljane prireditve Pivo in cvetje. Slednje so opazili tudi v TZS, zato so za letošnjo 40. prireditve Pivo in cvetje društvu podelili posebno priznanje z zlatim znakom. Predsednik TZS Marjan Rožič je dejal, da si je turistično društvo visoko priznanje prislužilo z vztrajnostjo, ki so jo izkazovali skozi vseh 40 let. BA

vilo poznajo, in se seveda naučiti, kako jadrnico sami pripraviti in jo upravljati. Nadaljevalni tečaj je stopnja višje. Tam je še več jadranja, več priprav na jadranje v različnih smereh vetra, v močnejših vetrovih otroci pridobivajo znanje, naučijo se prevrniti jadrnico in jo tudi postaviti nazaj. Cilj vsega je dvigovati kulturo jadranja, mlade potegniti z ulice, izpred televizorjev ter računalnikov in jim približati šport, ki sicer ni tako priljubljen kot nogomet ali rokomet, seveda pa zato ni nič manj atraktiven. Uspešnejši tečajniki se lahko po končanih tečajih pridružijo tekmovalni ekipi, v kateri kasneje intenzivno trenirajo jadranje in se udeležujejo regat.

Letošnjo tekmovalno ekipo sestavlja šest mladih jadralcev: Maks Mijailovič, Tadej Strašek, Jaka Kožar,

Maruša Habot, Tim Mijailovič in Nadja Strašek. Vsi

mladi jadralci so skupaj s Stankom Užmahom in ostalimi sodelavci promotorji mladinskega tekmovalnega jadranja v svojem klubu. Zadaj na vrata že trka nova generacija jadralcev, tako da se za prihodnost tekmovalnega jadranja ni potrebno bati. Seveda pa so pred njimi znova novi izzivi in obveznosti.

Lani še doma, letos že spopad s konkurenco

V celjski regiji se s šolo jadranja za mlade ukvarjajo samo še v Velenju, ostali jadralni klubi so v Mariboru, na Ptuju in Primorskem. Tekmovanja se začnejo aprila, prvi ciklus traja do začetka julija.

nato pa se znova začnejo v sredini avgusta in trajajo do konca septembra. Mladinske in otroške regate trajajo do konca oktobra. Na tekmovanju morajo imeti otroci enake jadrnice. V Sloveniji je približno od 25 do 30 regat, tako kot pri ostalih športih pa obstajajo tudi državno prvenstvo in izbirne tekme, ki vodijo v reprezentanco, od tam naprej pa na evropska ter svetovna prvenstva.

Za Slivniško jezero, kjer je šola jadranja, pravijo, da so dobri pogoji. Zgradili so lasten pomol, imajo tudi svojo čolnarno, najpomembnejše pa je, da so jih tudi ostali uporabniki jezera sprejeli za svoje. Z otroki hodijo tudi na druga jezera, tuje pa jim ni niti jadranje na morju. Vizija društva je povečati floto za najmlajše vsaj še za enkrat. V celjskem prostoru je interes za jadranje velik, na ža-

Na dnevu odprtih vrat, ko so se otroci lahko preizkusili v jadranju, so jih na jezero popeljali kar tisti najmlajši, ki v klubu trenirajo.

lost pa ta šport premalo poznajo. Ena od akcij za večjo prepoznavnost je bil tudi dan odprtih vrat na jezeru. »Vsem otrokom, ki prerastejo osnovno >klaso Optimist<, želimo zagotoviti pogoje za dober trening tudi za naprej. To pomeni razširitev strokovnega kadra, nova večja plovila, zagotovitev finančnih sredstev ter pomoč sponzorjev. I Prepričan sem, da nam bo to v naslednjih petih letih uspelo, kar pomeni, da lahko pridemo v sam vrh slovenskega jadranja. Eden od načrtov je tudi delo razširiti na Šmartinsko jezero,« je optimistično končal šmarski predsednik Stanko Užmah.

JASMINA ŽOHAR

Konec oktobra pod streho?

V Loki pri Žusmu so v petek vzidali temeljni kamen šolske telovadnice, ki je v kraju še nimajo. Vzidala sta ga državni sekretar ministrstva za šolstvo, znanost in šport Herman Primožič ter župan Občine Šentjur Štefan Tisel.

Državni sekretar je poudaril, da bo s telovadnico loška šola zaokrožila prostor, ki ga potrebuje za devetletko. Župan . je povedal, daje včasih kakšen temeljni kamen obležal za nekaj let, v tem primeru pa je pogodba z izvajalcem že sklenjena. Kot so zapisali v listini, ki so jo položili v temeljni kamen, bo telovadnica merila 340 kvadratnih metrov ter bo prizidek obstoječe podružnične šole. Investitor 135 milijonov tolarjev vredne naložbe je Občina Šentjur, doslej pa je 5 milijonov že zagotovila država. Kot je zbranim povedal eden od govornikov, ravnatelj centralne slivniš-ke šole Rudi Mestinšek, naj

Med slovesno vgraditvijo temeljnega kamna je nastopil šolski otroški zborček centralne šole, ki ga vodi učiteljica Metka Bevc.

bi bila telovadnica konec oktobra pod streho, prihodnje leto pa bi jo odprli.

Telovadnica bo služila tudi za druge krajevne potrebe Št. 36 - 9. september 2004 -

Loke pri Žusmu. Sicer pa se gradnja loške telovadnice, kot je bilo povedano v uradnem delu, vleče že tri desetletja. Po potresu so jo namesto v

Loki, ki ji je bila namenjena, zgradili v Gorici pri Slivnici, kjer je zaradi posledic poletnega neurja trenutno zaprta.

BRANE JERANKO

KOZJI I ROGATEC | PODČETRTEK

Oblegani Kozjanski sejem

V Kozjem je bil v soboto in nedeljo že petič Kozjanski sejem. »Z najboljšim obiskom doslej, čeprav smo bili zadovoljni že lani,« je povedal predsednik občinskega odbora za gospodarstvo Andrej Kolar. V obeh se-jemskih dneh so našteli skupno tri tisoč obiskoval-

;v.

Na sejmu, ki ga je pripravila občina, je bilo letos posebno živahno. Tako na sejemskem prostoru ter stojnicah kot zaradi številnih popestritev, ki so pritegnile obiskovalce s Kozjanskega in Ob-sotelja, iz drugih krajev celjske regije, bližnjega Posavja ter celo iz mariborskega območja. Razstavljavci so se predstavili v gasilskem domu, velikem šotoru ter na stojnicah na prostem. Temeljni namen Kozjanskega sejma je predstavitev gospodarstva ter tudi trženje. Letos je bila poudarjena ekološka pridelava hrane, od poljščin do ekološkega vina. Predstavilo se je 35 razstavljavcev, največ iz občine Kozje, nato iz Posavja ter drugih območij. Kmetijski minister dr. Milan Pogačnik, ki je odprl sejem, je dejal, da vidi bodočnost Kozjanskega med drugim v ekološki pridelavi hrane ter drobni obrti.

Gospodarsko šibka občina Kozje ima kar nekaj zanimivih podjetij, med njimi ste-

Kozjanski sejem so pripravili v gi prispevalo, d

klarje iz Rogaške Dekorja ter njihove imenitne unikatne izdelke iz Studia Gry, izdelovalca embalaže Estet ter še marsikoga. Predstavili so se tudi ročni izdelovalec papirja Okolus, podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov KIP-Vizija, GraviArt Tanje Valenčak, ekološka kmetija z Veternika, Muzejsko društvo Kozje, otroški vrtec Zmajček in drugi. Konfekcija Mont pa se na sejmu ni predstavila. Med razstavljavci iz drugih krajev je bila celo Melodija Mengeš s svojimi harmonikami.

alikem šotoru ter na stojnicah na prostem. Lepo vreme je i so se obiskovalci ustavili za dalj časa in posedeli.

stilo gostišče Šempeter iz Bi-

Posebna komisija je odločila, da je med podjetji najboljši razstavljavec Pekarna Resnik Kozje, sledila pa sta na 2. mestu umetni kovač Resnik iz Vojskega nad Podsredo ter na 3. mestu rezbar Marko Kostanjšek iz Podsrede. Pri odločitvi je upoštevala splošni vtis, izvirnost produkta ter njegovo tržnost. Posebna zanimivost sejma je bilo tekmovanje v kuhi izvirne kozjanske enolončnice »rihte«. Pri tem je zmagala izletniška kmetija Pirš iz Zdol nad Kozjem (z riče-tom), na 2. mesto se je uvr-

Bramacovi strešniki imajo odslej novo originalno 5-kratno zaščito Protector®. Prenesejo vse - ne da bi se to poznalo na njihovi površini, in tako zagotavljajo čistočo za vrsto let. Zaradi njihove vzdržljivosti, zaradi vaše varnosti. Pet prednosti Protector® površine: O boljša odpornost proti spremenljivim vremenskim vplivom. Q boljša odpornost proti ekstremnim temperaturnim razlikam. 0 boljša odpornost proti bledenju zaradi UV-žarkov. Q boljša zaščita pred nastankom mahu in alg, O boljša zaščita pred oprijemom umazanije. Brezplačna telefonska številka: 080 20 30. www.br

RECI STREHI PREPROSTO a=irr±W*^

Ohcet z Divačo

Osrednja prireditev letošnjega praznika občine Podčetrtek bo v soboto, 11. septembra, v Polju ob Sotli. Ob tej priložnosti bodo slovesno podpisali sporazum o sodelovanju s primorsko občino Divača, ki bo utrdil dosedanje, večletno sodelovanje.

Sporazum bosta podpisala župana Podčetrtka Marjan Drofenik ter Divače Rajko Vojtkovszky, znan tudi kot novi direktor Kobilarne Lipica. Za osrednjo prireditev v Polju ob Sotli so se v občinski stavbi odločili zato, ker praznuje tamkajšnje gasilsko društvo letos 80-letnico ustanovitve. Prizadevno PGD Polje ob Sotli-Sedlarjevo je tako tudi prejemnik letošnje občinske denarne nagrade, priznanje občine pa bo prejela Konfekcija Marja iz Sel.

Na osrednjem praznovanju v gasilskem domu bo župan Marjan Drofenik predstavil delovanje občine v času od prejšnjega občinskega praznika ter opozoril na nekatere pomembne pridobitve. Med njimi je Podčetrtek po dolgih letih pridobil novo knjižnico, delno so prenovili tamkajšnjo šolo, celovito obnovili čistilno napravo, zaključujejo pa tudi z gradnjo vodovodnega rezervoarja, ki bo rešil težave z vodooskrbo na jugu občine, še posebej v Viršta-nju ter Veračah. V prihodnjih tednih bodo zaključili še modernizacijo treh cest v okviru projekta Šmarsko vir-štanjske vinsko turistične ceste (v Roginski Gorci, Peclju ter Gostinci). BRANE JERANKO

Praznik brez občinskih

strice ob Sotli (z zelenjavno juho) ter na 3. mesto domačija Brglez iz Kozjega (fi-žolOV golaž/podreber).

Za dodatni sejemski vrvež so poskrbele spremljevalne prireditve kot VIP turnir teniških dvojic, občinski pokal v malem nogometu, košarkarski turnir trojk ter druge športne prireditve, rock koncert, otroške karaoke ter nenazadnje tudi slovesna seja sveta KS, saj so Kozjani obenem praznovali krajevni praznik.

BRANE JERANKO

plaket

V občini Rogatec so praznovali občinski praznik v znamenju prireditev ter novih pridobitev. Osrednja prireditev je bila v soboto, še pred tem se je zvrstilo več drugih, med njimi tudi slovesni otvoritvi dveh pomembnih cest.

V petek so namenu predali preplaščeni odsek državne ceste Rogatec-Žetale, v vrednosti 99 milijonov tolarjev. Lani so na tej cesti pre-plastili dva kilometra, letos spet blizu dva kilometra, pri čemer naj bi etapno sanacijo zaključili v letu 2006. Pred tem je bila otvoritev vinsko turistične ceste do Trških Gore, v vrednosti 11 milijonov tolarjev. Ta cesta sodi v sklop projekta Šmarsko vir-štanjske vinsko turistične ceste petih obsoteljskih občin.

Občinski svet Rogatca se pred občinskim praznikom na vroči izredni seji o prejemnikih letošnjih priznanj ni mogel zediniti glede predlaganih priznanj za ravnatelja rogaške šole Viljema Prevolška ter za domačo zdravnico Anico Lončar. Ravnatelju so nekateri znova očitali, da z občino ustanoviteljico ne sodeluje, zdravnici pa slabo organizacijo dela ter dolgo čakanje (o čemer so govorili že na rednih sejah). Svetniki so tako izglasovali, da predlagani občinski plaketi letos nista bili podeljeni.

(MR)

Med pridobitve ob občinskem prazniku Rogatca sodi tudi slovesna predaja novega gasilskega orodnega vozila za potrebe Donačke Gore, ki ga je kupila občina. Med

praznovanjem je bilo prav tako živahno na kulturnem področju. Tako so odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši pesnika Jožeta Šmita, ki je jedro rogaškega Muzeja na prostem. Sledilo je odprtje razstav v gradu Strmol, kjer so se na likovni razstavi predstavih člani Društva likovnikov Rogatec ter na kulinarični Društvo žena občine Rogatec.

Na sobotnem, osrednjem slavju, je župan Martin Mi-količ predstavil utrip in napredek občine od lanskega občinskega praznika ter podelil letošnja priznanja. Priznanji občine so podelili slatinski slikarki in zbirateljici Erni Ferjanič (za stalno likovno zbirko v gradu Strmol) ter patronažni sestri Zlatki Polajžer, denarni nagradi gasilcem iz Donačke Gore ter foklorni skupini KD Anton Stefanciosa. Med udeleženci osrednje prireditve je bil kmetijski minister dr. Milan Pogačnik, ki je med čestitko občanom omenil možnost koriščenja finančnih virov iz evropskih kmetijskih skladov, kar v Sloveniji premalo izkoriščamo. Upravičence naj bi o tem dodatno seznanjale občine.

BRANE JERANKO

sl. konjice vojnik

(j"]

Katastrofa tudi uradno

Država bo pomagala z denarjem - Prednost šolam in vrtcem - Program pomoči v kmetijstvu do novembra

Neurje s točo, ki je 9. avgusta prizadelo predvsem konjiško in del zreške občine, je povzročilo tako veliko škodo, da bodo po sklepu Vlade RS tem območjem v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč pomagali tudi s sredstvi državnega proračuna.

Na širšem območju Slovenskih Konjic je bilo na stanovanjskih in drugih objektih ter na infrastrukturi ocenjene škode za skoraj 1,4 milijarde, sedaj pa je že očitno, da bo škode še več. »Neposredno škodo na šolah in vrtcih so na primer ocenili na 283 milijonov tolarjev, dejansko pa bo presegla 400 milijonov,« ugotavlja župan Janez Jazbec. Pri tem je največji delež Osnovne šole Ob Dravinji, kjer je škoda s 47 narasla že na 181 milijonov tolarjev. Šele sedaj se je namreč pokazalo, da je voda

pustila nepopravljive posledice na delu zunanjih sten, fasadah in podih. Šola je z novo streho in opravljenimi najnujnejšimi deli sicer učence sprejela v ponedeljek, s popravili v večjem obsegu pa bodo nadaljevali med jesenskimi počitnicami. Stroški za popravila so veliki, zato v konjiški občini pričakujejo, da bo prav

Vlada Republike Slovenije je na seji prejšnji četrtek naložila kmetijskemu ministrstvu, da najkasneje do novembra pripravi končni program odprave posledic škode, ki so jo v kmetijski proizvodnji letos povzročila neurja s točo. Med 87 prizadetimi občinami, ki čakajo na pomoč, sta tudi konjiška s 500 in zreška s 40,6 milijona tolarjev ocenjene škode.

šolsko ministrstvo prvo, ki bo od besed prešlo k dejanjem in jim pomagalo plačati račune. Sicer pa je tudi vlada naložila ministrstvoma za okolje in za šolstvo, da pri pripravi programa odprave posledic neurja prednostno obravnavata vzgoj-no-varstvene objekte.

Denar za gasilce

Za pokritje nujnih stroškov, ki so jih pri reševanju in odpravi posledic neurja imeli gasilci in drugi reševalci, je vlada že odobrila republiški upravi za zaščito in reševanje 36 milijonov tolarjev iz tekoče proračunske rezerve. Občina Slovenske Konjice naj bi od tega dobila do 20 milijonov tolarjev, s katerimi bi pokrila tudi stroške gasilcem s širšega območja, do 3 milijone tolarjev pa naj bi pripadlo občini Zreče. Preostali denar bo uprava

za zaščito in reševanje uporabila za pokritje stroškov cenilcev.

Bloke popravljalo

Neurje je v Slovenskih Konjicah močno poškodovalo tudi 14 stanovanjskih blokov. Enemu so že zamenjali kritino, pri petih bodo dela v kratkem zaključena, ta teden so pričeli tudi s sanacijo streh pri večini ostalih. Za zamenjavo kritin na teh blokih bo potrebnih 75 milijonov tolarjev. Zavarovalnice bodo izplačale 23 milijonov, občina Slovenske Konjice preko stanovanjskega sklada 6,4 milijona, preostalo pa bodo zagotovili etažni lastniki. Kot ugotavljajo v občini, pri tem ni prihajalo do zapletov. Še lažje bo pri objektih, ki potrebujejo zgolj popravila streh. Ocenili so, da bodo zanje porabili 12 milijo

nov tolarjev, od katerih bo občina prispevala malo več kot polovico.

Strehe in denar

Za vse tiste, ki sami ne morejo odpraviti posledic neurja, so v Slovenskih Konjicah oblikovali poseben fond pomoči. Doslej so z njegovo pomočjo zagotovili nove kritine 21 prosilcem. Skupna vrednost kritin in v nekaterih primerih tudi dela že presega 6 milijonov tolarjev.

Pri pomoči socialno ogroženim je pomembno vlogo odigral tudi center za socialno delo. Enkratne denarne pomoči v skupnem znesku 2,6 milijona tolarjev je že izplačal 21 prosilcem, ta teden pa bo 3,6 milijona tolarjev dobilo naslednjih 27 prosilcev. V začetku tedna so imeli na centru še 4 nerešene vloge. Denar zagotavlja ministrstvo za delo

Poslanca SDS Rudolf P* tan in Jožef Jerovšek ter po. slanka NSi Ana Marija Ti sovic so v torek z novinar ske konference v Slovenski) Konjicah javno pozvali slo vensko vlado, da nemudo ma izplača denar za odpr* vo škode, ki jo je povzročile avgustovsko neurje. Bojij« se namreč, da bi se s to po močjo dogajalo podobno, kot se z denarjem za sanacijo lanskoletne suše. Vlado so po. zvali, da nemudoma določi kriterije za nadomestila, odo bri sredstva in jih tudi takoj izplača prizadetim. To je nujno tudi zaradi velikih socialnih stisk na prizadetem območju, so še poudarili.

in družino. V občini ocenjujejo, da bo v ta namen prispe^ valo približno 7 milijonov tolarjev.

MILENA B. POKLIC

Poslovni center Kračun je spremenil zunanjo podobo Loc.

Nova podoba Loč

V Ločah so v petek slovesno odprli, razširjen poslovni center Kračun, ki predstavlja novo središče kraja.

Kot poudarja direktor podjetja Alojz Kračun, je v novem centru samo tisto, kar so Loče nujno potrebovale. To pa je že v petek odprta poslovalnica Banke Celje, prostori za lekarno, ki jo bodo Celjske lekarne že v kratkem uredile, ter prostori za novo zdravstveno postajo. Z njimi se odpira tudi možnost, da Loče z okolico, kjer živi preko 4.900 ljudi, dobijo še drugega zdravnika. Kdaj se bo to zgodilo, je odvisno od konjiškega zdravstvenega doma, vse pa kaže, da še pred novembrom.

Podjetje Kračun je v petek ob že obstoječi trgovini, bencinskem servisu in avtopralnici odprlo še Salon lepote Lucije ter penzion z restavracijo, picerijo in sodobno opremljenimi prenočitvenimi zmogljivosti. Osem sob in apartma sodijo v kategorijo, ki jo krasijo štiri zvezdice.

V podjetju pričakujejo, da bodo gostje prihajali v njihov center tudi zaradi ponudbe izbranih jedi. Jedilnik za restavracijo jim je namreč pomagal sestaviti strokovnjak dr. Boris Kuhar, na njem pa so predvsem značilne štajerske je-' di.

Seveda pa nove pridobitve, ki se raztezajo na 2700

kvadratnih metrih uporabnih površin, pomenijo tudi nova delovna mesta. V Centru Kračun so avgusta zaposlili 12 ljudi, tako da jih je sedaj skupno že 34. Tudi to je bil razlog za veliko slavje, ki se je iz zgodnjega petkovega popoldneva potegnilo daleč v noč, ter seveda številne čestitke uglednih gostov.

MBP

venske Konjice in Osnovna šola Pod goro imata novo dvigalo, namenjeno invalidom.

Odprtje so v petek pospremili s kulturnim programom učenci obeh šol, zbranim pa so spregovorili konjiški župan Janez Jazbec ter ravnatelja Olga Zbičajnik in Bojan Hrovat. Dvigalo je s prerezom traku odprl invalid Izidor Rožanc. Pridobitev je pomembna tako za osnovno kot za glasbeno šolanje gibalno oviranih otrok iz širšega konjiškega območja, omogoča pa tudi obisk koncertov in drugih prireditev v dvorani glasbene šole. Potrebnih 7,5 milijona tolarjev je za dvigalo prispevala občina Slovenske Konjice.

MBP

Izidorju Rožancu sta pri prerezu traku pomagala Janez Jazbec in Olga Zbičajnik.

Na treh lokacijah brez težav

CMCelje

Gradimo za vas

V osnovni šoli Vojnik poteka pouk proti pričakovanjem tudi v novem šolskem letu na treh lokacijah. V Vojniku sicer obiskujejo učenci od 1. septembra pouk v velikem novem prizidku, vendar so prikrajšani za najstarejše jedro šole, ki so ga morali poletí nepričakovano podreti.

To so morali storiti zaradi težav s statiko, kar ni zagotavljalo zadostne varnosti za učence in zaposlene. Nado

mestna gradnja, ki bo merila do 1.300 kvadratnih metrov, naj bi bila dokončana najpozneje do prihodnjega šolskega leta, pri čemer občina trenutno pridobiva dokumentacijo za gradbeno dovoljenje. Ko bo nadomestni objekt zgrajen, naj bi osnovnošolski pouk v Vojniku končno potekal na eni sami lokaciji.

V velikem šolskem prizidku, ki so ga končali avgusta, pa je šola bogatejša za 11 no

vih učilnic in kabinetov, za prostore za kuhinjo, jedilnico, knjižnico ter garderobe. V njem so začasno tudi pisarne, posebna pridobitev pa je dvigalo za učence s posebnimi potrebami. Nov prizidek (ki meri 1.280 kvadratnih metrov) je stal v celoti, skupaj z opremo, 450 milijonov tolarjev. Od tega je 60 odstotkov prispevala občina Vojnik, preostanek država. Uradna otvoritev novega prizidka bo 17. septembra.

V novem šolskem letu je tako pouk vnaprej tudi v ta-koimenovani »spodnji šoli« ter zgornji etaži občinske stavbe, kjer sta dve učilnici. Svetovalka za investicij® in šolstvo v občinski stavbi Vesna Poteko pravi, da z izvajanjem pouka ni posebnih težav. Učenci in starši so se na to dejstvo deloma navadili, obenem pa se zavedajo, da gre za začasno rešitev.

BRANE JERANKO

Soli, odprti za vse

Slike, ki vzburjajo

Slikarsko-kiparska Mozaikova kolonija za sejemsko mesto

Devet akademskih umetnikov, zbranih z vseh koncev Slovenije, se je minuli teden za nekaj dni zateklo • Male Braslovče, kjer so v izobilju neokrnjene narave in v spokoju, ki ga vasica na obronku gozda ob Pre-serskem jezeru ponuja, ustvarjali na slikarsko-kipar-ski kolpniji galerije Mozaik.

Ideja o slikarsko-kiparski Koloniji je v galeriji vznik-nila že pred dvanajstimi leti, saj je Celje kot sejemsko mesto pogrešalo kraj, ki bi obiskovalcem ponujal tudi umetnost, pripoveduje vodja galerije Mozaik Gojmir Klinar. Nič pa se ne zdi, da bi takšen kraj pogrešali obiskovalci, saj galerijo med sejmom ne obišče dosti več ljudi kot sicer, prizna Klinar, a puške kljub temu ne namerava vreči v koruzo. In tudi umetniki ne, saj se na kolonijo vsako leto radi vračajo. Nekateri so tu že stalni gostje, v dvanajstih letih pa naj bi se jih zamenjalo že preko šestdeset.

Razstavo ustvarjenih del bodo v galeriji Mozaik odprli danes ob 18. uri.

»Osnovni namen kolonije je druženje, spoznavanje drugih umetnikov, njihov način razmišljanja... Res seje luštilo takole dobiti vsako leto,« 'pripoveduje kiparka Milena Iraniselj, ki na koloniji so-

Narcis Kantardžič in Simon Kajtna sta si vzela malo premora med ustvarjanjem.

deluje že od samega začetka. Letos je umetnikom pri ustvarjanju nekoliko ponaga-jalo vreme, a so kljub temu ustvarili čudovita dela. Narcisa Kantardžiča je sicer malce motilo, ker so mu ostali med delom gledali pod prste, saj najraje ustvarja »skrit pred ljudmi, v miru«. Za razliko od kiparke Alenke Vidrgar in Milene Brani-selj, ki sta se pri svojem ustvarjanju dopolnjevali: »Milena je naredila hmeljarja, jaz pa žensko, ki mu prinaša hrano,« je povedala in dodala, da so pogoji dela, zlasti za kiparje, na takšnih delavnicah profesionalno sicer slabši kot v ateljeju, a glavno je, da se imajo vsi skupaj lepo ter da se dobro razumejo. »Vsi likovni ustvarjalci se med sa

bo odlično razumemo, saj govorimo skupni likovni jezik,« nekako skrivnostno pove Bogdan Čobal, ki ima za sabo lepo število tovrstnih kolonij, tudi mednarodnih. »Gre namreč za to, kako neki predmet vidimo in doživljamo, pri čemer ni pomembno, kako je ta stvar poimenovana,« malce filozofsko razloži zadevo o skupnem likovnem jeziku. Simon Kajtna le vsake toliko časa prikima z glavo, češ da je res, kar govori Čobal, ter s kotičkom desnega očesa opazuje zbirko ustvarjenih slik. Z rumeno pobarvano platno je njegovo delo, kaj slika predstavlja, pa je stvar vsakega posameznika. »S slikami ničesar ne izražam. Moj cilj je le aktivno zapolniti povr

šino ter na ta način vzburiti ljudi.«

Narcis Kantardžič in Bogdan Čobal sta medtem že odšla namakat ribiške palice v bližnje jezero, tudi to namreč sodi h koloniji, kasneje se jima je pridružil še Kajtna. Igor Rehar pa je takrat šele prispel v Male Braslovče. Ko se je malce raz-gledal naokoli, ni mogel skriti navdušenja: »Super je tukaj. Res mi je žal, da nisem prišel že prej.« Poleg Zorana Ogrinca, ki je imel rahle težave z iskanjem ustreznega modela, sta na sli-karsko-kiparski koloniji us tvarjala še Viktor Šest in Sta ne Žerko, ki pa sta se zara di drugih obveznosti poslovila že pred našim obiskom.

BOJANA AVGUŠTINČIČ

Ruski umetniki na Starem gradu

Med grajskimi zidovi, kjer so svojčas prebivali Celjski grofje, so v petek odprli razstave mladih ruskih umetnikov. V Galeriji likovnih del mladih so na ogled dela Anastasije Zaharove, grafike otrok Umetniškega Studia Čebelji panj ter fotografije avtorjev do 20 let

mednarodnega razpisa Hiše miru.

17-letna Anastasija Zaha-rova je prišla na celjski Stari grad iz majhne vasice sredi sibirske tajge. Svojo likovno nadarjenost je odkrila že zelo zgodaj ter začela ruske vasi in bajke prenašati na papir. S pomočjo revije Likovni svet

iz Celja, katere urednik je Mi-hailo Lišanin, je svoje ustvarjanje približala domala celemu svetu. Za svoja dela je bila nagrajena v številnih državah. Tokrat se predstavlja z akvareli in gvašem, slikami, ki so nastajale od njenega 14. leta dalje.

Studio Čebelji panj se v Galeriji likovnih del mladih predstavlja z grafikami v tehniki linoreza avtorjev od 5 do 11 let. Čebelji panj že 25 let deluje kot ustano va, ki vzgaja mlade rodove likovnih ustvarjalcev, katerih dela so bila nagrajena po vsem svetu.

Tudi razstava nagrajenih fotografij avtorjev do 20 let

mednarodnega razpisa Hiše miru je vredna ogleda. Hiša miru je bila ustanovljena kot pomoč mladim likovnim ustvarjalcem, je pa tudi organizatorka mednarodnih razpisov ter likovnih kolonij za mlade. Od aprila letos ji pri slednjem kot partnerica pomaga tudi Galerija likovnih del mladih Stari grad Celje.

Odprtja razstave so se udeležili predstavniki vseh omenjenih ustanov in ruska veleposlanica, za pester kulturni program pa so poskrbele plesalke Plesnega foruma Celje, učenci OŠ Tabor ter recita-torki Mateja Ajdnik Korošec in Anica Milanovič.

BOJANA AVGUŠTINČIČ

Mihailo Lišanin je navdušen nad umetninami mlade Anastasije Zaharove.

Cinkarna v rož'cah

V Cinkarni Celje so podelili nagrade, diplome in priznanja fotografom, ki so se najbolje odrezali na 2. fotografskem natečaju Humovit 2004.

Na natečaj se je letos prijavilo 82 fotografov iz vse Slovenije. Med njimi je komisija izbrala tri najboljše in jim podelila denarne nagrade. Prvo nagrado je prejel Iztok Mrz-ljak, drugo Oton Naglost, tretjo pa Janko Jelnikar. Med prispelimi fotografijami na temo Roža kot cvet in Roža kot okras jih bo 14 krasilo stenske koledarje, ki jih bo Cinkarna izdala za prihodnje leto. »Pri nekaterih delih je pretirano prevladal realizem fotografije ob lepi kompoziciji in elegantni perspektivi. Zato je žirija nagradila tisto novo, sveže in tisto še ne videno,« je povedal član žirije Humovit Bogomir Čerin.

Vse nagrajene fotografije so razstavljene v avli Planeta Tuš. BA

Droga na knjižni polici

Police celjskih knjigarn in knjižnic so bogatejše za drobno knjižico, v kateri so skrbno zbrane satirične zgodbe, črtice in pesmi, ki so prišle izpod peresa Zore Hudales, znane tudi po svoji igralski in novinarski plati.

Odstiranja je naslov njene prve knjige za odrasle. V njej vodi bralca skozi življenje preprostih, a plemenitih ljudi, ki so zanimivi bodisi zaradi svojih pomanjkljivosti, značaja, prisrčnosti ali zgolj zaradi spleta naključij, ki so jih privedla do nezavidljivih pripetljajev. Vsa zbrana besedila so že bila objavljena v raznih revijah in časopisih, nekatera so šla tudi skozi sito kritikov. Ugodne so bile tudi ocene bralcev, zato ne preseneča izjemno povpraševanje po knjižici z dragoceno prvino literarnega ustvarjanja - satiro. »Ni literarne zvrsti, ki bi lahko kot satira na najelegantnej-ši način dregnila v prav vse anomalije našega življenja,« pravi Zora Hudales in dodaja, da se ji začne satira kar sama po sebi vpletati v zgodbo: »Včasih se moram pri pisanju dobesedno ustaviti in paziti, da ne zaidem v sarkazem.«

Hudalesova je s svojim pisanjem pred leti razveselila tudi najmlajše. Takrat je veliko obiskovala učence po raznih osnovnih šolah, kar ji je vlilo voljo za nadaljnje soočanje z otroško literaturo. S

Dvojno preverjanje

V Galeriji sodobne umetnosti Celje jesenski program začenjajo z mednarodno razstavo Dvojno preverjanje - Ponovno upodabljanje prostora v fotografiji, ki jo bo ministrica za kulturo Andreja Rihter odprla nocoj ob 19.30 uri.

Razstava gledalce sooča z različnimi umetniškimi prizorišči znotraj politično in miselno spremenljivih geografij globalnega sveta. »Vzpon globalnega trga elektronsko podprtih medijev in ustvarjanja podob je vodil k poenotenim načinom interakcije, ki jo umetniki reflektirajo s prikazom svojih strategij protidelovanja. V tem pogledu je fotografija znova pridobila pomembnost kot umetniško sredstvo, ki nasprotuje prevladovanju konstruiranih svetov in njihovemu preprostemu zlivanju realnih in domišljijskih vsebin,« je zapisala višja kustodinja Alenka Domjan.

Dvojno preverjanje analizira odnose umetnosti, vidnosti, delovanja in tehnologije v polju umetniške predstavitve, pri čemer raziskuje in znova upodablja druge prostore produkcije in neprodukcije v polju fotografije. BA

Zora Hudales se najraje loti satire.

Odstiranja so izšla pri založbi Grafoma d. o. o. v nakladi 200 izvodov. Knjižica s 122 stranmi je razdeljena na tri poglavja, med katerimi je zadnje poglavje namenjeno pesmim, ki pa »daleč zaostajajo za prozo in so tudi veliko bolj šokant-

pisateljevanjem pa se-je začela spogledovati že v gimnazijskih letih. Svoj besedni zaklad je bogatila ob prebiranju izbrane literature, čeprav se je bilo včasih težko dokopati do nje, prizna. V vseh teh letih sta jo vonj po črnilu in šelest papirja tako prevzela, da se svojemu konjičku ne bi mogla več upreti, kajti »pisanje je podobno uživanju droge. Vedno več bi je človek zaužil in vedno težje se ji je odreči«, ponazori v prispodobi. Kljub temu nikoli ne bi pisala zaradi pisanja samega, saj v vsaki, še tako kratki impresiji ali črtici stremi za sporočilnostjo. Njene misli pa so že prepojene z utrinki in zgodbami, ki naj bi v obliki satiričnega romana izšle v prihodnjih mesecih.

BOJANA AVGUŠTINČIČ

UBILA BOM BILLA 2

136 min., (Kill Bill: Vol. 2),

akcijski triler Režija: Quentin Tarantino Igrajo: Uma Thurman, David Carradine, Michael Madsen, Daryl Hannah, Chia Hui Liu, Michael Parks

Pohod Celje-Logarska do zmagovalec pa 53. n

Jubilej obeležila rekordna udeležba

»Pionir« pohoda Franc Smodiš držal obljubo in zmogel vseh 1.500 kilomety Stanko Barber iz Velenja bos skozi cilj kot osmi

dejal, da pred j gar. Slutil sem,, bro končalo, sa dovolj moči. V j sem si pritekel j uspešno zadrži čil s tihim glas« Stane Ferfila. Al nati, da drugas cev pravzaprav] srečal.

53-letni zmagovalec dolgotrajne preizkušnje Stane Ferfila tik pred ciljem. Drobcen, navidez morda celo krhek, a sila vztrajen in vzdržljiv.

Devet dni pred pohodom sta se na 75-kilometrsko progo podala vodilna moža Društva pohodnikov in maratoncev Celje Odon Si-monič in Ivan Žaberl. Tekla sta po dežju in v dobrih devetih urah premagala ul-tramaratonsko razdaljo. Energijo sta kasneje usmerila v organizacijsko delo, lepo vreme pa prihranila za 812 tekačev in pohodnikov. Prijav je bilo prvič preko tisoč, kar 1.047.

Že ob pol treh zjutraj je deveterica krenila iz Celja, 71 -letnega Franca Smodiša pa je spremljala tudi naša novinarka.

Presenetljivi zmagovalec

Pri ženskah sta bili najboljši Nemki Heike Grob (6 ur in 24 minut) in Brigitte Ro-denbeck (6:53) pred Frido Benetek (7:10) iz Vinskega Vrha pri Slivnici. Pri moških je slavil Cerkničan Stane Ferfila. Progo je pretekel v 5 urah in 37 minutah. Drugi je bil Nemec Jorg Schreiber (5:40), tretji Velenjčan Miran Centrih (5:45), 8. Stanko Barber, 9. Milan Birsa

iz Rogaške Slatine, 15. Peter Kapel iz Štor, 16. in 17. Celjana Andrej Kramer in Milan Pilih, 19. Branko Vanček s Teharij, 22. Janko Zupane iz Velenja, 23. in 24. Miha Vrečar in Poldi Oblak iz Griž...

Stanetu Ferfili smo čestitah za zmago in za rojstni dan, ki ga je praznoval prav 4. septembra. Pritekel si je najlepše darilo, kar precej nepričakovano. »Resnično sem prijetno presenečen, čeprav sem z ozirom na moje dosežke na 42 in 21 kilometrov pričakoval doseženi čas. A 75-kilo-metrska razdalja je spoštovanja vredna. Marsikaj te lahko preseneti na tako dolgi progi, zato je na njej pottebno teči s spoštovanjem. Teden dni nazaj sem začutil močno bolečino v kolenu. Bal sem se, da se bo spet pojavila, zato sem do tekme le miroval. Seveda sem izjemno zadovoljen, saj sem se na ultramaratonu preizkusil prvič. Trikrat sem tekel od Ljubnega do Logarske doline in osvojil vsa tri možna mesta na stopničkah.« Ferfila je bil poklicni pripadnik Slovenske vojske in ima v pokoju precej časa za vad

bo. »Pri treningih se moram krotiti. Vadim manj intenzivno od tekmecev. Spoznal sem, da je izjemno pomemben občutek, da pri maratonih igra glavno vlogo >glava<. Če ne bom poškodovan, pridem tudi naslednje leto, saj je maraton do Logarske doline v mojem železnem repertoarju.« Pa vendar uvodnega dela proge, ki ne pelje po cesti, ni poznal. »Nemalo sem bil presenečen, krivda pa je bila povsem moja, saj se sploh nisem pozanimal, kako je speljana trasa iz Celja. Moram pa priznati, da mi je travnata steza zelo ustrezala. Dve tretjini proge sta hitro minili, napori niso puščali posledic.« Ferfilo je s kolesom spremljala hči in mu nudila napitke, medtem ko podatkov o vodilnih seveda ni imela. »Zaplet in še posebej razplet sta bila zame zelo presenetljiva. Kot ponavadi sem začel razmeroma počasi. Šele pri Mozirju sem ujel skupino, ki naj bi bila vodilna. V njej je bil tudi Barber, kar me je začudilo. Potegnil sem naprej, sledil pa mi je le on. Kasneje sem ujel pripadnika Slovenske vojske. Nekaj časa sva tekla skupaj, potem pa mi je

Barber

Med Lučamiii se zaustavil pj Barberjem, ki j| »Tam, kjer sera mil tekmece in ke, sem jo dana cilj pred hoteloi pripešačil bos: ^ me gledali v hra nali zmage, toty takole simbolií poraz!« Spet ga spremljala žena] rila.dasijezasa teči v šestih uralj uvrstitev. 47-lq bil le za minuto;

Med tistimi, j v Mozirju (401 so bili najhitreji (3:42), Ada Zon jeta Furman ter)

Vztrajnost in trma do Logarske

S Smodišem na pot -

Prvega maratona od Celja do Logarske doline pred dvajsetimi leti se je v četverici pohodnikov udeležil tudi Franc Smodiš. Od takrat se je maratona udeležil prav vsakič, letos torej dvajsetič. Tako zagotovo sodi med zmagovalce sobotnega jubilejnega maratona. Med najboljše ali vsaj najbolj vztrajne pa se je zapisal tudi najstarejši udeleženec Ivan Kregar, ki je pot prehodil osemnajstič. Ker je tudi naša ekipa želela preizkusiti svojo vztrajnost, smo spremljali Smodiša na njegovi jubilejni poti in skušali svoje noge prepričati, naj držijo hiter korak z zelo vitalnim 71-letnikom.

S Smodišem, Kregarjem in še sedmimi pohodniki smo se na pot odpravili že ob 2.30. Start pred občino in potem hitra hoja Logarski dolini naproti. In ker je bila sobota zjutraj, je bilo na cesti še vedno veliko petkovih zabavlja-čev. Mlad fant je skušal ustaviti skupinico: »Kam greste? V Logarsko? Peš?!« Ja, nekateri se kljub svojim mladim letom niti v sanjah ne morejo primerjati z utrjenim Smodišem. Ta hodi izjemno hitro. Poleg tega pa so njegovi koraki dolgi, tako da sem morala kar nekajkrat teči, da sem lahko bila ob njem.

Sobotno jutro je bilo zelo megleno. Nismo šli po

običajni poti ob Savinji, saj je tam pot dokaj slaba in bi bila še bolj nevarna zaradi teme. Hodili smo torej po cesti in čeprav smo imeli nekaj svetilk, je bila vidljivost slaba. In na to so nas opozorili tudi možje postave. V gosjem redu smo hiteli za Smodišem, ki ga je že prehitel Ivan Hrovat. Hrovat je slep, a ga to ne ovira, da ne bi tekel do Logarske. Imel je spremljevalca, ki je tekel pred njim, povezana pa sta bila s Hrovatovo belo palico, ki jo je vsak držal na svojem koncu. Tokrat je bila ta dolga 1,75 metra. »Še lani sva imela krajšo palico in večkrat sem spremljevalca sezul. Zdaj težav nisva imela,« je bil na cilju vesel Ivan.

Makaroni -

zajtrk zmagovalcev

Prvotna ideja za maraton je bila pot od Celja do Ljubljane, vendar so si premislili. Ideja je bila tudi pohod od Zidanega Mostu do izvira Savinje, vendar pot od izliva Savinje v Savo do Celja ni primerna. Ostalo je torej pri 75 kilometrih od Celja po Savinjski dolini do Logarske. Na prvi pohod so odšli le štirje.

Smodiš se udeležuje tudi ostalih maratonov po Evro

pi. Na teh »gostovanjih« je videl, kako poteka organizacija, kako je poskrbljeno za tekmovalce na poti, tako da so lahko izboljšali pogoje na maratonu Celje-Logarska. Tako so na primer uvedli vmesne postojanke s pijačo in manjšimi okrepčili. Preveč jesti med maratonom namreč ni dobro. Smodiš se spominja, da so si na prvem pohodu vmes privoščili obilen zajtrk in so komaj prišli do konca.

Kregar še dvakrat na 75 kilometrov

Pol dneva do Logarske

Smodiš pravi, da je v začetku poti treba izkoristiti spočitost in hlad. Zato je hodil resnično hitro. Zjutraj je napovedal, da bo v Logarsko prišel okoli 14. ure, bilo pa je uro kasneje, torej je za pot potreboval približno 12 ur in pol. Pravi, da se je pač pojavila utrujenost, z njó pa človek izgubi ritem. Kljub vsemu pa je rezultat fantastičen. In recept za tako vitalnost pri 71 letih? »Človek se mora dnevno gibati in imeti tudi težje napore. Jaz imam dnevno telovadbo,« pojasnjuje Smodiš, ki vsako jutro naredi 25 počepov, 30 sklec, hodi na Celjsko kočo, obiskuje pa tudi druge maratone. »Biel v Švici je zelo prijeten maraton, ki je sicer 100-kilome-trski,« razlaga Smodiš, ki je omenjeni maraton prehodil že desetkrat. Dodaja pa še: »Zelo lep je tudi Eisenach maraton, ki pa je dokaj naporen, saj so trije kar lepi hribi vmes.« Osemkrat se je Smodiš udeležil tudi 100-kilome-trskega maratona Mnišek na Češkem.

Glede na to, da moje nožice še niso okusile toliko kilometrov, da je bila priprava zelo skromna in da smo se le nekaj ur pred odhodom v Logarsko še v dvorani pod Golovcem poslavljali od Matja-

ii - >Y ^ v.-..,' -sj

!

^HHHflHNHHHHraH

Med junake pohoda se je za večno zapisal trdoživi Franc Smodiš, ki ga je spremljala naša novinarka Špela Oset.

Med junake pohoda se je za večno zapisal trdoživi Franc Smodiš, ki ga je spremljala naša novinarka Špela Oset.

Smodiš si je za svoj dvajseti pohod pred odhodom skuhal makarone z malo mesa in veliko parmezana. Testenine pa si je pred 75-kilometrsko potjo privoščil tudi najstarejši udeleženec Ivan Kregar. 78-letnik je tokrat že osemnajstič prehodil pot, namerava pa osvojiti še vsaj dva maratona: »Da jih bo dvajset. Prvi dve leti nisem vedel za pohod. In ko so mi končno povedali, sem se ga prav vsako leto udeležil.«

4

a.

ža Tovornika, je moj del p< hoda še kar dobro uspel. Sicer pa je dober recept za ohranjanje kondicije dal Ivan Kre gar: »Vitalnost vzdržujem z delom, za hojo pa je potreb na predvsem vztrajnost.* Hkrati pa je povedal, da je zraven tudi malo trme ...

Franc Smodiš je svojo ob ljubo držal: »Na desetem ma ratonu sem obljubil, da se vidimo na dvajsetem.« Pravi, da se bo pohoda še udeleže val, če mu bo le zdravje do-1 puščalo. Maraton je vsako le-1 to bolje obiskan in organizH ran, k čemur veliko pripo-i1 more tudi Slovenska vojska. Ta namreč posodi šotore, prhe za prepotene maratonce, nudi masaže za utrujene ude; poleg tega pa posodi tudi svojo kuhinjo, kjer se za vse udeležence kuha slasten golaž.

Maraton se je zaključil s slavnostno razglasitvijo rezultatov, ki pa se je začela Šele, ko je Smodiš pritekel skozi cilj. Legendo je pač treba počakati. Po razglasitvi pa le še kratka zabava in vožnja proti domu. Ker je bilo letos toliko udeležencev, se vsi splob niso mogli spraviti na prvi av: tobus. Na poti domov smo srečevali nekatere, ki so še osvajali Logarsko. Pa saj se tudi počasi daleč pride. Vsak, ki pride na cilj, je nedvomno zmagovalec in že piše zgodovino.

ŠPELA OSET

na slavil 20-, tni dan

jtrejši Cerkničan Stane Ferfila, osemkratni zmagovalec

> že pred ciljem sezul copate in lu priznal, da mu je tokrat ■moči za vodilna mesta.

Zmagovalec 25-kilometrske proge Milan Zupane (z brado) ni potreboval pomoči iz sanitetnega vozila.

^ftci starta v Lučab je bil tudi Stane Rozman (v ospredju), podžupan Mestne občine Celje, ki je leta 1992 zmagal od Celja do Logarske doline.

Ko iz kuhinje zadiši po domače

Skrbno smo zbrali 507 receptov jedi, ki jih s posebno ljubeznijo pripravljajo slovenske gospodinje. Dodali smo še drobne zvijače, koristne nasvete, domače mere, kuharske izraze, nasvete za urejanje domačega zeliščnega vrta, nekaj domačih zdravil...

Nastale so

J(.u,harile lulwe ifoi/eniLL cjoipolinj

pravi vodič skozi kuharsko umetelnost, spretnost, znanje in kulinarično domišljijo iz slovenskih domov. V prednaročilu stane knjiga 1.900 tolarjev (plus poštnina), v redni prodaji bo stala 2.700 tolarjev.

Naročila: NT&RC. Prešernova 19, 3000 Celje

Kuharske bukve slovenskih gospodinj je založilo podjetje NT&RC, recepte je več let v radijskih oddajah zbirala Ivica Burnik, revizijo pa je opravila

profesorica Jožica Štruk, ki je v knjigo dodala tudi nekaj svojih prav posebnih in izvirnih receptov.

poltretji uri zjutraj je nekaj pohodnikov štartalo z našim dovoljenjem, nekaj pa brez njega, tako da bomo na to odslej bolj pozorni. Ob šesti uri je točno 200 tekmovalcev zapustilo Celje. Iz Mozirja jih je krenilo 77, iz Ljubnega 58, iz Luč pa kar 477. Okrepče-valnih postaj je bilo 15. Na nekaterih je zmanjkalo določenih okrepčil, kar smo zabeležili in bomo v prihodnje popravili. T\idi spominskih majic nismo imeli dovolj, a jih bomo razposlali po pošti. Zdravstvena služba je bila brezhibna. Pohodnico, katere telo se je preveč ogrelo, so nemudoma prepeljali v celjsko bolnišnico, posledic pa ni imela. Kljub ogromnemu številu sodelujočih je vojska skuhala dovolj golaža. Čeprav dokončne analize še sledijo, smo se že odločili, da dva dni pred pohodom prijav ne bomo več sprejemali, kasneje le še na sam dan prireditve, saj bomo le tako lahko ocenili, koliko potrebščin moramo zbrati. V celoti smo zelo zadovoljni. Nasvi-denje prvo soboto meseca septembra v letu 2005!«

DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ

5ÍÍ (2:53), Milan Kirn in An-jiei Cvikl (Celje). 25-kilo-petrsko progo od Ljubnega c najhitreje pretekli 61-let-pa Lojzka Felicijan iz Velenja (2:25), Marija Orešnik Ljubno) in Mojca Zorko ter Kilan Župane (1:45), Du-in Krašovec (Šentrupert) in lorazd Renčelj (Celje). Na ajkrajši progi iz Luč (15 km) ia so bili najboljši Nataša farman (1:15), Petra Pun-iršek (Šentjur) in Jelka Čuk Celje) ter Peter Sajovic 0:59), Franci Kravcar in Maruš Stollenmaier.

»Gledali smo v nebo«

Predsednik Društva mara-incev in pohodnikov Celje Jdon Simonič skupaj z Iva-lom Žaberlom in ostalimi levilnimi sodelavci še ana-rira dogodke, tudi kritično: Malce nas je bilo strah, kaj-ultramaraton, ki šteje tudi a evropski pokal, je krona ašega celoletnega dela. In eveda nam ni bilo vseeno, iako bo izpeljan jubilejni. Še osebej pa smo gledali v ne-o, kajti od vremena je seve-i odvisno precej stvari. Na rečo nam je šlo na roko. Ob

Županja uuuiiib ljuuiiu nima na-

kun se je od doma do prizorišča podelitve priznanj pripeljala s kolesom.

Jurkovič, Sašo Govc, Primož Brezec, Slavko Kotnik, Rašo Nesterovič, Mihovil Nakić, Dino Rađa, Predrag Bogosavljev, Miško Marić, Mario Kraljevič in Spasoje Todorovič. V sprednji vrsti so Danko Cvjetičanin, Branimir Potisk, Petar Popović, Matjaž Tovornik, Nebojša Zorkić, Darko Mirt, Srečko Jarič, Jure Zdovc, Peter Vilfan in Mario Primorac.

Veličastno slovo

Osebna napaka Petra Popoviča nad Tovornikom, veljaven zadeteki uspešen dodatni prosti met - mojstrsko tudi pri 44 letih!

• Matjaža Tovornika so zaradi priimka, ki ga je imel tudi znani filmski in gledališki igralec Arnold Tovornik, sol gralci dolgo klicali Arni. A prvotnega nadimka še do da nes ni izgubil: »Oče me je klical Matigl. Mlajši brat tega d zmogel izgovoriti in mi je pravil Digl ...«

• Jugoslovanske legende je vodil Mile Čepin, ki. je s hu dinjske Pikapolonice pripeljal Tovornika v KK Celje: »Nan me je opozoril prav tako eden najbolj talentiranih celj skih košarkarjev Bori Zupančič. Matjaž je kasneje odšel i Švico. Če bi igral v Italiji ali Franciji, bi ga morda opazil morda celo skavti iz NBA. Vsi ga vidimo kot učinkovitegl strelca. A imel je tudi odličen skok, še posebej ponavlja jočega, izjemno pomembnega v košarki. Zabil je lahki stokrat zapored.«

• Legendarni in sila simpatični Srečko Jarič: »Naj podpiše, da bo resnično nehal igrati. Ne verjemite mu. SI veste, kakšen je. Pri njem nikoli ne veste, če misli resnoM

• 56-letni Pavle Polanec: »Tri leta smo v Celju s Pipanom Golcem, Hauptmanom in Tovornikom igrali vrhunsko kal šarko in le za las nam je vedno ušla uvrstitev v prvo jugai slovansko ligo. Matjaž mi je kot mladinec pravil ata, pji čeprav sem imel 29 let. Anekdota? Trener Zmago Sagadil nas je na priprave peljal v planine. Tekli smo po travniku suhljatemu fantu, ki ga dotlej nisem poznal, pa je spodi snilo na kravjaku. Preklel je vse živo. Tedaj sem ga šell opazil. Kasneje se je razvil v odličnega košarkarja.« i

• Nebojša Zorkič na napis v Sportskih novostih »Tovarni! natovario Partizan!«: »Spomin na poraz v Beogradu z Olim pijo je še povsem živ. Igral sem na tej tekmi. Tovorniki nismo poznali, on pa je na tej tekmi dobesedno eksplodi ral in nam nasul skoraj 50 točk. Prav tedaj se je popolnoi ma uveljavil kot izvenserijski strelec.«

DEAN ŠUSTB

NAKRATKO

Tokrat predzadnji

Ehingen: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so se s Schli kerjevega pokala, kjer so bili lani zadnji, vrnili z osvojen 5. mestom. Brez Edija Kokšarova so v skupini izgubili špansko Alteo s 16:21 in nemškim Kielom z 18:26. V zadi tekmi so ugnali Montpellier s 36:34. Sergej Rutenka je evrfl skim prvakom iz leta 2003 zabil kar 11 zadetkov. S 26 g" je bil najboljši strelec turnirja. »Na Sleckerjevem poki smo že večkrat nastopili in vedno se počutimo zelo dobi ker je turnir odlično organiziran. Fantje so pred turnirje opravili le en skupni trening, kar se je poznalo tudi na n< igri. Proti Altei smo odigrali najslabšo tekmo, proti Kie pa smo že bili boljši. Proti Francozom pa smo odigrali Z0 dobro,« je turnir v Nemčiji opisal tehnični vodja Rado P" tru. V prihodnjih dneh bo trener Miro Požun največ & namenil uigravanju ekipe. V soboto se bo celjsko moštvo Radečah pomerilo z Zagrebom, v torek in sredo pa še Fotexom v Veszpremu.

Končno znan potek

V Celju je bil opravljen žreb tekmovanja v 1. A slovenski košarkarski ligi, kjer so minuli teden le določili tekmovalni sistem.

Ta bo razdeljen v štiri dele. V prvem bo 10 moštev igralo dvokrožno. V drugem delu se bosta prvim štirim ekipam priključila Slovan in Helios, odigranih pa bo 10 krogov. Preostalih šest klu

bov bo rezultate preneslo s seboj in znova zaigralo po dvokrožnem sistemu. Zadnji ekipi bosta izpadli iz lige. V tretjem delu sezone lige za prvaka se bosta najboljšim štirim moštvom pridružila Union Olimpija in Pivovarna Laško. Po 10 krogih bo znana najboljša četverica za play - off. V polfinalu končnice se bo igralo

na dve zmagi, v finalu pa na tri. Srečanj za tretje mesto ne bo, zanimivo pa je, da se bodo v Jadransko ligo uvrstile najbolje uvrščene ekipe zadnjega dela ligaškega sistema in ne končnice. Kakorkoli že, sistem, ki ga je pripravilo združenje'prvoligašev in gaje potrdil tudi IO KZS, prinaša dovolj tekem vsem klubom, ni pa še jasno, ali bo ta

sistem obveljal tudi v naslednjih sezonah. Vse je namreč odvisno od Jadranske lige. Želja zveze je, da se do sezone 2006/07 prva A liga zmanjša na 12 klubov, vštevši »Jadranske« ligaše. 16. oktobra bo Rogla gostila Krko, Alpos Kemoplast Kraškega zidarju, Elektra pa bo odpotovala v Koper.

JANEZ TERBOVC

velikega strelca

V zadnjem dejanju deset točk, trije skoki, asistenca in blokada

Poslovilna tekma Matjaža Tovornika-Digla, ki je svojo igralsko pot po 29 letih igranja zaključil tam, kjer jo je začel, v Celju, je bila pravi spektakel, kakršnega si je ta sijajni strelec tudi zaslužil. Skoraj tri tisoč gledalcev je prišlo v novo celjsko dvorano, da z velikim aplavzom pozdravi Digla, ki je za svojo poslovilno tekmo v Celje pripeljal svoje številne nekdanje klubske in reprezentančne soigralce, pa tudi tekmece.

Čeprav nekateri niso mogli priti, pa je košarkarska prireditev odlično uspela. Igralci, ki so že dodobra v letih, so namreč pokazali veliko košarkarskega znanja in predvsem romantike, ki je krasila takratno obdobje igre pod koši. Bilo je namreč pomembno doseči koš več in to čim bolj atraktivno. Del tega smo videli tudi v petek. Čeprav seveda rezultat ni bil v ospredju, dodajmo, da so jugoslovanske legende zmagale proti slovenskim s 105:104. Seveda je bil v ospredju Digl, ki se je poslovil po devetih minutah in devetih sekundah igre, v skladu s številko devet, ki jo je nosil v številnih

»Digl mi je rekel, samo slike mi ne prinesi, a tu je Barbara Celjska, ki je popotovala tako kot on!« je dejal celjski župan Bojan Šrot. Levo sta Sašo Govc in Borut Besedic, desno pa povezovalec Tomaž Lukač s Televizije Celje, ki je odlično organizirala prireditev.

pan Mestne občine Celje Bojan Šrot, že mnogo prej pa je Tovornik dobil tudi občinsko priznanje, na kar je, kot je poudaril, še kako ponosen. Po uspešni igralski poti je že dodobra presedlal na trenersko klop. Kako bo uspešen, t pokazal čas, vendar je po prvih dveh letih dela že

klubih. Prav režisersko je Digl tik pred tem zadel trojko, ki je bila sinonim njegove igre, potem ko je bila uvedena pri spremembi pravil. Ob slovesu je Tovornik, ki sicer redko kaže čustva, komaj zadrževal solze. Dobil je številna darila za slovo od igranja. Med drugimi ga je obdaril tudi žu-

jasno, da ne bo zaostajal za igralsko potjo, ki je bila polna vrhuncev, zabave in veselja. In prav to je tisto, kar je krasilo dolgo igralsko kariero Matjaža Tovornika in prav zaradi tega mu velja velika hvala.

JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ

Sloveniji dirigiral Celjan

Olimpijske igre v Atenah še niso končale. Pravza-av se prihodnji petek še-začenjajo. Govorimo se-gda o paraolimpijskih ifah, na katerih tekmuje-I invalidi in so vedno na 0ti takoj za bolj znanimi ■tnimi igrami. Slovenska reprezentanca je jos številčnejša kot kdajko-saj šteje kar 29 tekmoval-ev, iz 140 držav pa bo na pa-lolimpijskih igrah sodelo-lo preko 4 tisoč športnic športnikov. Slovenci homed 17. in 28. septem-bm nastopili v sedmih pa-fcah, atletiki, golbalu, kolarstvu, plavanju, namizni tenisu, sedeči odbojki strelstvu. S Celjskega bo-Atene odpotovali pla-lec Danijel Pavlinec, re-ezentantka v sedeči odboj-Nadja Ovčjak in Janez ludej, ki bo tekmoval v su-unju krogle in metu diska.

it ene po Atenah

Slovenska reprezentanca na paraolimpijskih igrah najštevilčnejša doslej -S Celjskega trije tekmovalci

Janez Hudej

Celjan Danijel Pavlinec je že olimpijski maček, saj bodo letošnje igre zanj že pete po vrsti. Z dveh se je vrnil s štirimi medaljami, srebrno in tremi bronastimi (mimogrede, isto število medalj enake žlahtnosti so v Atenah osvojili tudi naši poletni olim-pijci). Tokrat bo plaval na 50,

Nadja Ovčjak

100 in 400 metrov prosto, pričakuje pa, da se bo uvrstil v finale in izboljšal svoje osebne rekorde. Njegova telesna pripravljenost je dobra kot še nikoli, saj trenira tudi do šti-rinajstkrat na teden. »Včasih sem kar precej utrujen, zadnje čase pa me tudi že kaj boli, ker sem že malce starej-

Martin Stepišnik

ši,« potoži 37-letni plavalec, na katerega veliko stavi tudi njegov trener Bruno Toplak. »Če bo prišel v ožji izbor, se bo boril tudi za medalje. Vem, da je izvrstno pripravljen.«

Za Velenjčana Janeza Hu-deja bodo Atene četrte parao-limpijske igre, z nobenih se še ni vrnil s kolajno, mu je pa

Bruno Toplak (levo]

bronasta za las ušla v Atlanti pred osmimi led. Ker olimpijske medalje še nima, so pričakovanja tokrat toliko večja. »Želim si osvojiti medaljo v suvanju krogle,« pove, zavedajoč se, da bo konkurenca zelo huda ter da tudi izvrstna pripravljenost ni zagotovilo, da mu bo uspelo poseči po najvišjih mestih. V grško prestolnico ga bo spremljal njegov trener Martin Stepišnik, ki je prepričan, da bi

i in Danijel Pavlinec

morah po Hudej evi zaslugi slišati celo slovensko himno.

Od blizu pa bo paraolim-pijski ogenj letos prvič videla tudi 24-letna Šoštanjčan-ka Nadja Ovčjak, reprezentantka v sedeči odbojki. Lani je na evropskem prvenstvu na Finskem kot članica ekipe osvojila 2. mesto, želi pa si, da bi se s svojimi soigralkami iz Aten vrnila z eno od medalj.

BOJANA AVGUŠTINČIČ

Odlična predstava Simona Sešlaria - V nedelio v Celiu Maribor

Krst celjskega nogometna štadiona v boju za toč-e je slovenska članska no-pmetna reprezentanca pravila skoraj sanjsko. Na pri tekmi kvalifikacij za «tovno prvenstvo je Mol-bvijo odpravila s 3:0. Iz-fcklo se je idealno, kajti ostje so imeli nekaj zelo irelih priložnosti za zade-ek, po drugi strani pa je po-rebno dodati, da so tudi va-Dvanci Braneta Oblaka, še tsebej mladi Zlatko Dedič, spravili precej možnosti za ivišjo zmago. Sinoči je Slovenija gosto-ula na Škotskem, celjski šta-Son pa bo že v nedeljo zno-iprizorišče zanimivega do-ijanja, ko bo na njem odi-an štajerski derbi (19.00). a njem bo manjkal kazno-•ani Sešlar, pogovori vods-ra celjskega kluba z Draga-om Čadikovskim pa bodo )et stekli jutri. Če bodo useli, že lahko zaigra proti »vi-iličastim«.

Dve zmagi na Celjskem

Slovenska reprezentanca do 21 let je z zmago začela kvalifikacije za evropsko prvenstvo. V Slovenskih Konjicah je z 1:0 premagala moldavské vrstnike. Igrala je četverica iz CMC Publikuma Damir Hadžič, Dejan Ur-banč. Dare Vršič in Jaka Štromajer, v torek pa še Dejan Kelhar, ko je izbrancem Branka Zupana v 2. krogu uspel remi na Škotskem (1:1).

V Glasgowu pa so starejši nogometaši nastopili sinoči. V soboto so kvalifikacijski ciklus začeli izjemno vzpodbudno. Pred 4 tisoč gledalci so na Hudinji s hat-trickom Mileta Ači-moviča gladko odpravili tekmece. Zelo opazno vlogo je naš selektor namenil 30-letnemu Celjanu Simonu Sešlarju. Sproščeno je začenjal slovenske akcije povsem iz ozadja in tudi natančno podajal v globino. Že v 6. minuti mu je uspela

Rezultati 6. kroga 2. SNL: Aluminij - Dravinja 0:1 (0:0), Livar - Dravograd 4:0 (1:0), Izola-Argeta - Nafta 1:2, Svoboda - Krško 2:1. Neodigrano Rudar - Factor in Triglav -Šmartno. Vrstni red: Nafta 13, Factor, Dravinja, Svoboda 10, Livar, Dravograd 8, Aluminij, Krško 7, Rudar 7, Triglav 6, Izola, Šmartno 1.

Rezultati 4. kroga 3. SNL - vzhod: Šoštanj - Kovinar Štore 1:2, Tišina - Šmarje pri Jelšah 3:4, Železničar - Stojnci 0:4, Križevci - Paloma 2:0, Črenšovci - Pohorje 1:0, Zavrč - Veržej 3:2, Ormož - Bistrica 1:1. Vrstni red: Zavrč 10, Veržej 9, Križevci, Paloma, Pohorje, Šoštanj, Črenšovci 7, Stojnci 6, Ormož 5, Šmarje, Kovinar 4, Tišina 3, Bistrica 2, Železničar 0.

Rezultati 4. kroga Štajerske lige: Zreče - Središče ob Dravi 9:0, Mons Claudius - Boč 2:2, Šentilj - Jarenina 4:3, Pesnica - Rogaška Crystal 1:0, Malečnik - Brunšvik 8:1, Kunguta - Šentjur 1:4, Oplotnica - Gerečja vas 3:0. Vrstni red: Oplotnica 12, Malečnik, Mons Claudius 10, Zreče 8, Šentjur 8, Pesnica 7, Šentilj 6, Gerečja vas 4, Kovinar, Rogaška, Boč, Brunšvik 3, Središče 1, Kungota 0.

Rezultati 2. kroga Medobčinske članske lige Celje: Ljubno - Mali šampion 2:3, Vojnik - Kozje 0:2, Vransko -Laško 1:7. Vrstni red: Laško, Mali šampion 6, Kozje 3, Ljubno 1, Vojnik 0, Vransko -2.

NAKRATKO

Konec v drugem krogu

New York: Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik in Grkinja Eleni Daniilidou sta na odprtem prvenstvu ZDA v konkurenci dvojic premagali ameriško navezo Neha/Shik-ha Uberoi s 6:4 in 6:1. V drugem krogu pa sta se Slovenka in Grkinja poslovili od nadaljnjega tekmovanja, saj sta bili od njiju s 5:7, 6:2 in 6:4 boljši šestopostavljeni Slovakinja Ja-nette Husarova in Španka Conchita Martinez.

Boljša od večine moških

Innsbruck: Helena Javorník je zmagala na teku okrog jezera Achensee in s časom 1:28,52 za 8 minut popravila rekord 23,2 km dolge in težke proge. Javomikova je bila v absolutni konkurenci z moškimi deseta, nastopilo pa je 1.600 tekačev.

Joli zadnja

Bruselj: Bronasta olimpijka na 800 m Jolanda Čeplak je na predzadnjem letošnjem mitingu zlate lige v teku na 1500 m zasedla zadnje, 16. mesto s časom 4:15,09. Čeplakova je nastopila zato, da bi ostala v tekmovalni formi tudi za zaključek sezone. (JŽ)

»filigransko« natančna asistenca, ko je našel Ačimoviča, ta pa je spremo načel mrežo gostov. Brane Oblak je sprva hvalil predvsem strelca in Nastjo Čeha, v nedeljo pa je komplimente že namenjal Sešlarju, saj so bile njegove zasluge za zmago kar preveč očime. Pred tekmo je napovedal, da bi Moldavce zagotovo premagal v Ljubljani. Zato je sledilo logično vprašanje enega izmed novinarjev (iz Maribora), če resnično ni verjel v celjski štadion. Oblak je bil takoj užaljen, pa čeprav ni omenjal dobrega vzdušja na celjskem štadionu, kar si je izmislil tiskovni predstavnik NZS. 9. oktobra, ko bo v Celju že dokončana zahodna tribuna, pa bo štadion predvidoma poln do zadnjega kotička za ogled reprezentance Italije.

JASMINA ŽOHAR DEAN ŠUSTER, foto:GK

2:0 v Celju, ko je zadel Ačimovič s pomočjo moldavskega branilca.

Robnikovo domačijo so ognjeni zublji že dvakrat udarili.

Pred leti so po požaru nov objekt zgradile očetove roke, zdaj je vse odvisno od sina Slavka.

V desetih letih že drugo pogorišče

V ponedeljkovem požaru pri Robnikovih v Krnici za 20 milijonov tolarjev škode

Še v torek dopoldne je bilo izza hriba opaziti dim, ki se je vil iz Robnikove domačije v Krnici nad Lučami. Dan prej so jim ognjeni zublji popolnoma uničili gospodarsko poslopje. V nekaj minutah bi lahko družina Robnik, daleč znana po svoji biokmetiji, ostala še brez stanovanjske hiše in brez vse živine.

Marija Robnik je ob našem prihodu na pogorišče stala pri vhodnih vratih stanovanjske hiše in jokala. Pogled na uničeno delo njene družine je zarezal globoke rane. Požar je namreč njihovo domačijo v zadnjem desetletju zajel že dvakrat! »Z možem sva včeraj zjutraj poskrbela za govedo, pomolz-la, nato pa odšla v hišo. Ker nisva več tako pri zdravju kot včasih, vsak dan malo leževa k počitku. Ko sem opazila, da gori objekt, nisem mogla verjeti svojim očem! Nisem mogla verjeti, da je spet zagorelo,« nam je v joku govorila Robnikova, ki je pred Časom doživela tudi srčni in

farkt. Kot nam je še dejala, ni vedela kaj naj stori, saj je bila šokirana: »Bosa sem zbežala proti gozdu in v strahu iskala štiriletnega vnuka. Nikjer ga ni bilo. Kasneje sem ga opazila na travniku in odšla k sosedom, kjer sem bila stoodstotno prepričana, da je ogenj zajel še našo hišo. Nisem upala domov ...«

Ogenj so opazili sosedje na drugem hribu, ki so poklicali gasilce, medtem je Alojz Robnik s sinom Slavkom tekel ven in skušal rešiti, kar se je rešiti dalo. A je bil ogenj premočan. »V gospodarskem poslopju velikosti 24 x 10 metrov so popolnoma uničeni vsi prostori, stroji za obdelavo lesa, tovorni avtomobil, starejši osebni avtomobil, večja količina lesa ter okoli 30 nakla-dalk sena,« so povedali na celjski policijski upravi.

Robnikovi, ki so pogoreli zaradi napake na električni napeljavi že decembra 1994, so objekt v teh letih popolnoma obnovili. »Takrat smo imeli lesen objekt in koliko

krat je mož pri gradnji novega dejal, da bomo zgradili takšnega, da nam ogenj ne bo mogel več do živega. Pa kako je mogoče, da nas je požar prizadel v desetih letih kar dvakrat ...« je jokaje pripovedovala Marija. Domačijo in tudi dopolnilno dejavnost obdelave lesa je zdaj prevzel sin Slavko. »V spodnjih prostorih je bila žaga, zgoraj pa stroji za fino obdelavo. Zdaj je vse uničeno,« nam je povedal in se nemočno zazrl v tla. Poslopje namreč ni bilo zavarovano. »Pred kratkim smo še kredit jemali, pa so nas opozorili na zavarovanje, a zaradi finančnega stanja to zdaj nismo zmogli ...« razlaga Slavko. Toda nesreča udari ravno takrat, ko je že najhuje.

Vstop v pogorelo poslopje je v torek dopoldne še vedno onemogočal policijski trak, saj kriminalisti še vedno niso končali z delom. Natančen vzrok požara še vedno ni znan. V zgornjem delu objekta, ki je s cesto na bližnji hrib povezan z

betonskim mostom, je bilo videti popolnoma uničen in zoglenel tovornjak in starejše osebno vozilo ter ostanke strojev. Na travniku pa kup zgorelih stvari. »Zgorelo je tudi meso. Več kot 60 kilogramov savinjskega želodca smo imeli v teh prostorih...« z bolečino razlaga Robnikova in dodaja: »Hvala bogu, da je bila vsaj živina takrat na paši.« Okrog 20 glav živine se je tako izognilo poginu, »telice in svinje pa smo pravočasno rešili,« dodaja Slavko.

Družina se zaveda, da je bila goreča nevarnost le nekaj metrov stran in da bi lahko ostali brez vsega. Tudi gasilci so to vedeli, saj so pred ognjem zavarovali hišo. Zaradi nenadnega vetra so plameni švigali naravnost proti njej. Robnikovi so zaradi biokmetovanja znani daleč naokoli. »Ravno minuli vikend sem imela več kot 40 gostov, te dni bi morali priti gostje iz Italije, v nedeljo pa iz Španije, pa poglejte, kam bodo prišli. Spet bo treba vse postavljati na novo. Ne morem verje

ti, kako je to mogoče ...« pravi M rija Robnik, ki se s kmečkim tun mom ukvarja že več kot 20 let. jI Med prvimi je v ponedeljek v H nico prišel poveljnik PGD LuJ Vinko Moličnik. »Požar je gasili okrog 60 gasilcev iz šestih gasi skih društev Zgornje Savinjskedo line. Sreča v nesreči je, da je gon lo podnevi. Tako smo lahko va| hišo zavarovali pred katastrofoji Gorelo naj bi izredno hitro. Sami nekaj minut je bilo potrebnih, d| je nastala tako ogromna škoda. M< čilnik se na tem območju, raza pred kratkim na Venišah, ne spj minja tako velikega požara na ol jektu. Robnikovim pa so na pi moč priskočili tudi sosedje. »Tj liko humanosti in dobrote je bi čutiti s strani gasilcev in sosedo Tega človek ne more nikoli popil čati,« nam je povedala Marija Rol nik in pogledala proti pogorišči »Treba bo postavljati vse na nov Spet.«

SIMONA ŠOLINÍ

Uničeno je popolnoma novo gospodarsko poslopje.

-- Št. 36 - 9. september 2004

Od tovornjaka ni ostalo skorajda nič.

nožem v srce »nassekir«.

partnerico z železno palico

prepira med najstniki, ki se je končal s smrtjo 18-letnega Denisa Tiganja iz Zreč, naj bi prišlo zaradi preveč pokajene marihuane

rj minuli četrtek razpi-glavna obravnava zo-19-letnega Nika Hrova-obdolženega, da naj bi anuarja letos v kleti sta-anjskega bloka v Zre-do smrti zabodel 18-let-t Denisa Tiganja, je bifl predlog Hrovatovega Dvornika Dušana Tan-irestavljena, dokler iz-•nec psihiatrične stroke igotovi, ali je Hrovat spo-en prištevno spremljati nje.

[ot je še pred začetkom ne obravnave sodnemu atu pojasnil Tanko, obdol-j, ki je od 26. januarja v toru, dvakrat na dan jem-nočna zdravila, verjetno omiritev, zaradi česar go-vedno bolj nepovezano »jenja ne bi bil sposoben tevno spremljati. Prednik senata sodnik Mirko inik je odločil, da bo ta-poiskal sodnega izveden-isihiatrične stroke, ki bo Sal izvedensko mnenje o ali je Hrovat sposoben tevno spremljati sojenje, je, kot je obrazložil Bri-ovni pogoj za zako-Kt sojenja. Kot je še po-

Na razpisano obravnavo so prišli številni svojci pokojnega Denisa Tiganja (na sliki). Za varovanje ob-dolženega Nika Hrovata je skrbela skupina policistov, še vedno močno prizadeti Denisovi sorodniki, ki so Hrovatu namenili kar nekaj glasnih očitkov, pa so predsedniku senata (ta namerava novo obravnavo razpisati v najkrajšem možnem času) dejali: »Če mu ne boste sodili vi, bomo to storili

vedal predsednik senata, bo izvedenca za mnenje zaprosil že v prihodnjem tednu, ta

ko da naj bi bil ponovni začetek sojenja znova razpisan najpozneje v naslednjih štirinajstih dneh.

Kot je zapisano v obtožnici, naj bi Niko Hrovat Denisu Tiganju vzel življenje tako, da ga je 26. januarja okoli 21. ure v kletnih prostorih stanovanjskega bloka, v katerem je živel Tiganj, dvakrat zabodel z nožem in mu poškodoval desno krilo pljuč ter osrčnik, pljučno veno ter levo krilo pljuč, zaradi česar je Denis Tiganj zaradi notranje in zunanje iz-krvavitve na kralju dejanja umrl. Po ugotovitvah v obtožnici naj bi se omenjenega dne Hrovat skupaj še z dvema prijateljema s Tiganjem, od katerega naj bi kupovali marihuano, dogovoril za srečanje pred trgovino Era v Zre-čah. Skupaj naj bi odšli v kletne prostore bloka, v katerem je stanoval Tiganj in tam zvili dva džointa. Prvega so pokadili v celoti, drugega pa približno do polovice, ko naj bi Tiganj pristopil do enega od obeh prijateljev in od njega zahteval, da sname verižico, ki jo je imel

Ka novinarski konferenci ijega sodišča v Celju, ki torek sklical pred-Inik sodišča Franc Duse je slednji odzval na ministrice RS za pra-lodje Zdenke Cerar, ki je novinarski konferenci iulijskem obisku celj-sodišč izrekla nekaj Irih kritik na račun ajnega, okrožnega in ega sodišča v Celju, đtem ko sta predsedni-okrajnega in okrožne-sodišča novinarjem že rat pojasnila razlog za iko število sodnih zao-ikov, Franc Dušej, kot ■ojasnil, na novinarsko erenco sploh ni bil polen.

ušej je povedal, da se je lo zaostankov oziroma šenih zadev v lanskem res močno povečalo, ar gre to pripisati pred-odsotnosti dveh sodni-Sodišče je imelo od mapi sicer zasedena vsa si-|atizirana sodniška meto je 12 sodnikov, pred-" ka ter štiri strokovne soke, vendar je bil eden inikov v bolniškem sta-sodnica pa na porod-tn dopustu, zaradi če

sar je višje sodišče v Celju celo leto delalo z dvema sodnikoma manj. »O tem je bila ministrica Cerarjeva obveščena, zato me čudi, da je javnosti posredovala neobjektivne podatke. S tem je padla slaba luč na sodnike, ki se trudijo delati po svojih najboljših močeh,« je povedal Franc Dušej in dodal: »Višje sodišče v Celju je bilo leta 2002 prvo po številu rešenih zadev v Slovenji, zelo smo zmanjšali tudi število zaostankov. V letu 2003 pa se je pripad povečal za 5,7 odstotka in sicer iz 2.798 v letu 2002 na 2.958.« Kot je pojasnil Dušej, je sodišče v lanskem letu rešilo 2.509 zadev, kar je za 668 zadev manj kot leta 2002, znižanje uspešnosti pa predstavlja 21 odstotkov. Tudi čas reševanja kazensko in civilno pravnih zadev se je v primerjavi z letom prej podaljšal, število nerešenih zadev pa se je z 1.109 v letu 2002 povečalo na 1.558, kar pomeni, da se je povečalo kar za 40,6 odstotka.

»Statistični podatki, ki jih je navedla ministrica, so sicer resnični, vendar iz meni neznanih razlogov ni navedla dejanskega stanja. Ob tem

obešeno okoli vratu. Ker mu ta verižice ni hotel izročiti, naj bi ga Tiganj nekajkrat udaril v čeljust. Hrovat naj bi se ob tem ustrašil za prijatelja, zato je potegnil nož in Tiganja zabodel. Eden od prijateljev je Hrovata potegnil stran, Tiganj pa je padel po tleh. Na tleh ležečega je Hrovat še enkrat brcnil v čelo, nato pa izpustil nož in skupaj s prijateljema odšel iz kleti. Hrovat naj bi odšel domov spat, pri čemer se je, kot je izpovedal policistom, zaradi marihuane počutil nekoliko omotičnega, storjeno dejanje pa obžaluje, je povedal.

Zaradi ponovitvene nevarnosti in dejstva, da je v času, odkar je v priporu, fizično napadel že dva sopripornika, je okrožni državni tožilec Ivan Žaberl predlagal, naj Hrovat do konca glavne obravnave ostane v priporu.

ALMA M. SEDLAR

V torek naj bi se na Okrožnem sodišču v Celju začelo sojenje 58-letnemu Ivanu Verhovniku iz Strmce pri Laškem, obtoženemu, da naj bi skušal 12. aprila letos vzeti življenje svoji izvenzakonski partnerici, 38-letni Jožici Guzej. Sodnik Miran Jazbinšek pa je moral glavno obravnavo prestaviti, saj ni znano, ali bo Guzejeva, ki se zaradi hudih telesnih poškodb že od 12. aprila zdravi v bolnišnici, sploh sposobna spremljati sojenje.

Verhovniku, očetu sedmih otrok (dva dni, preden je napadel Jožico, naj bi z vilami in sekiro napadel tudi svojega 19-letnega sina Aleša, ki v procesu nastopa kot priča), ki je vse od napada v priporu, obtožnica očita, da naj bi omenjenega dne Guzejevo od zadaj udaril po glavi, zaradi česar je padla in obležala na tleh. Nato naj bi jo zvlekel v garažo in jo posadil na stol, kjer naj bi jo s kovinsko palico še dvakrat udaril po obraznem delu glave. Ko je žrtev popolnoma obmirovala, naj bi garažo zapustil in jo zaklenil. Guzejevi, ki je zaradi udarcev utrpela hude poškodbe glave in je bila v kritičnem stanju, pa je le pravočasna pomoč preprečila, da bi zaradi poškodb umrla.

Sojenje se bo nadaljevalo, ko bo sodišče od celjske bolnišnice dobilo izvid, s katerega bo razvidno, ali bo oškodovanka sploh sposobna spremljati sojenje, kot je povedal sodnik Miran Jazbinšek, pa je glavna obravnava prestavljena približno za mesec dni. AMS

Vnovič teden mobilnosti

Neobjektivna ministrica?

Franc Dušej, predsednik Višjega sodišča v Celju, je odgovoril na očitke, ki jih je konec julija izrekla pravosodna ministrica Zdenka Cerar

V državah Evropske unije pripravljajo med 16. in 22. septembrom teden mobilnosti. Že četrto leto zapored se v akcijo vključuje tudi Mestna občina Celje, ki bo evropski teden mobilnosti obeležila v družbi 1.300 evropskih mest, v Sloveniji pa bo sodelovalo 19 mest.

Celjani so se na teden mobilností dobro pripravili, saj bo sedem dni zapolnjenih z najrazličnejšimi dejavnostmi. Prihodnji četrtek bo tako v znamenju javnega prevoza, ko bodo vnovič uvedli tako imenovano na

kupovalno linijo. Z avtobusi javnega prevoza bodo prevažali Celjane do celjskih nakupovalnih centrov, poseben avtobus pa bo od 16. do 22. septembra vozil od Čopove ulice preko vseh primestnih naselij šestkrat dnevno.

V tednu mobilnosti pripravljajo Celjani še dan živih ulic, dan gibanja in zdravja, dan zelenih poti, dan kolesarjenja, dan varnosti in v sredo, 22. septembra, tudi dan brez avtomobila.

morajo sodišča ministrstvu za pravosodje vsakih 6 mesecev poslati poročilo o delu, kar redno počnemo. Na ministrstvu so bili torej seznanjeni z razmerami, v katerih smo delali v lanskem letu in če bi želeli, bi se lahko že zdavnaj pozanimali, kje so vzroki za povečano število zaostankov in ali morda potrebujemo še kakšnega sodnika,« je povedal Dušej, ki je izjavo Cerarjeve, da bi »morala višja sodišča več soditi in manj razveljavljati«, pri čemer je ministrica izpostavila predvsem zadevo Tekačevo, označil kot »poskus vplivanja na delo sodišča«. Kot je še povedal Franc Dušej, ki je poudaril, da se število nerešenih zadev letos že zmanjšuje, se z ministrico Zdenko Cerar (ki si je delo celjskih sodišč ogledala v času sodnih počitnic) po njenem obisku še nista pogovarjala. O njenih izjavah ter povečanem številu nerešenih zadev v lanskem letu naj bi se pogovorila jutri, v petek, ko naj bi se z ministrico v Ljubljani srečah predsedniki vseh štirih slovenskih višjih sodišč.

ALMA M. SEDLAR

Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.

POZOR, tudi letnik 2004 s prilogo TV-OKNO!

Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega sp zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.

usasg"

Ime in priimek:_

NAROCILNICA

Kraj:

Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev

podpis:

OTJtC

Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo.

UREDNIŠTVO

PREJELI SMO

Kulturne kravje dirke ...

Deseti člen Svetovne deklaracije o pravicah živali, ki je bila sprejeta 27. januarja 1978 v Bruslju v okviru OZN (Unesco Pariz) se glasi: »Nobeno žival človek ne sme uporabljati za zabavo in razne predstave, v katerih nastopajo živali, ki niso v skladu z živalskim ponosom.« Kulturno turistično društvo tega noče vedeti, saj v Gaberkah (pri Šoštanju) še vedno vsako leto avgusta uprizarjajo kravje dirke za zadovoljevanje svojih nizkotnih čustev, to je norčevanje iz živali. Kulturološko društvo Kulturnica sem na to nizkotno početje opozorila vsako leto preko medijev, tako z etičnega kot s pravnega vidika. Zaprepaščena sem znova, da veterinarski inšpektor izda dovoljenje za uporabo živali v neetične namene; mar ne pozna Zakona o zaščiti živali Slovenije? Mar ni šel študirat veterino iz ljubezni do živali? In policija - ali samo tiho opazuje ta spektakel z živalmi, ki nam dajejo mleko in druge stranske produkte? Vse obsodbe vredno je tudi stališče ministrstva za kmetijstvo, ki podpira take neokusne in preživete spektakle z živalmi, kar je že leta 2002 ožigosal tisk, npr. Mladina, Mag, Dnevnik itd. Škan

dalozno je dejstvo, da so pri organizaciji dirk s kravami sodelovali ugledni možje in državni uslužbenci: direktor mlekarne Celeia, sekretar ministrstva za kmetijstvo, ki je delil nagrade za norčevanje iz živali, pa šoštanjski župan, ki je celo zajahal žival itd. Potemtakem se javnost, najbolj pa animalisti, sprašujemo, kako je mogoče, da je odnos Slovencev do živali tako krut in brezobziren.

LEA EVA MULLER, Ljubljana

Začela se Je šola v naravi

Celje, 1. septembra 2004. Izbruhnil je prvi šolski dan. Ura je osem in deset minut. Šolski pouk se je že začel.

Pod Splavarskim mostom na Savinjskem obrežju modruje enajst rosno mladih dijakinj in dijakov, trdnih stebrov slovenske prihodnosti. Sredi te gruče je razstavljeno dvanajst načetih steklenic vina. Čez nekaj trenutkov se jim pridruži še pet vrstnic in vrstnikov, obloženih z enako embalažo ter vsebino. Začela se je šola v naravi.

Starši in minister Gaber pa še naprej nič.

MIRO GRADIČ, Celje

ZAHVALE -POHVALE

Zahvala

Izrekam javno zahvalo Splošni bolnišnici Celje, posebno pa oddelku za intenzivno - interno medicino s predstojnikom prim. doc. dr. Gorazdom Voga. Posebej se zahvaljujem za požrtvovalno in nesebično podporo zdravniškega kadra, ki so mi jo nudili: dr. prim. mag. Nikša Še-gota, dr. Roman Parežnik, dr. Lučka Gaberšček, dr. Bojan Krivec, dr. Ivan Žuran, višja medicinska sestra Mira Za-gradišnik in ostalo osebje. Pri njihovem nadaljnjem delu jim želim še veliko uspeha.

HELENA PRAH, Celje

M EGA fac/ory O U TLET

Zaposlimo:

PRODAJALCA

Pogoji:

* najmanj 3 leta delovnih izkušenj,

* najmanj IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri,

* starost od 25 do 35 let.

Pisne ponudbe z življenjepisom in opisom delovnih izkušenj pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:

MEGA LET d.o.o.

Bežigrajska 16 3000 CEUE

Hvaležna krajanka

Lepo se zahvaljujem vsem, ki ste mi omogočili, da sem lahko šla v toplice v Podčetrtek. Iskrena hvala tudi za pozornost, ki ste mi jo ves čas izkazovali in hvala vsej družbi ter vsakomur posebej za prijetno počutje. Zahvaljujem se tudi našemu šoferju za varno in prijetno vožnjo.

CILKA KLADNIK, Slivnica

PRITOŽNA KNJIGA

Brez pietete

V sredo, 30. junija 2004 smo se na pokopališču v Celju v krogu družinskih članov in številnih prijateljev poslovili od Ivana Kregarja.

Za organizacijo pogreba sem angažirala pogrebno podjetje Veking d.o.o. iz Celja. Dva dni prej smo se povsem korektno dogovorili o poteku obreda, s čimer sem bila zadovoljna, zato sem brez ugovarjanja poravnala račun ter uredila vse potrebno, kar so mi v omenjenem podjetju naročili. V najboljši veri, da bo zadnja pot mojega moža potekala brez zapletov, sem jim zaupala. A na dan pogreba je prišlo do številnih zapletov, zaradi česar sem se tudi odločila napisati to pritožbo.

Povsem nekorektno in brez pietete do pokojnega in njegovih svojcev so v Vekingu naredili številne »nerodnosti«: s hčerkama, Ivanovim očetom in bratom smo se, že itak strti od bolečine, pripravili, da bodo moža, očeta in sina pripeljali ob dvanajsti uri, a šofer ga je pripeljal tri četrt ure prej, namesto spodobnega obnašanja in opravičila, pa nam je odrezavo zabrusil, da mu je itak vseeno, kdaj pripelje žaro. Čeprav pokojnikovih najbližjih še ni bilo v mrliški vežici, je šofer odložil žaro in brez pojasnila odšel.

Še večjo zadrego pa so nam povzročili kasneje, ker niso pripravili posode in vejice za kropljenje in tako veliko ljudi, ki so se udeležili pogre-.

ba, ni vedelo, s čim naj kropijo. Povsem nedopustno pa je bilo, da si v podjetju Veking niso vzeli niti toliko časa, da bi iz osebne izkaznice na piramido pravilno prepisali priimek pokojnega. Namesto Kregar je pisalo Kre-ger. To se mogoče komu zdi drobna napaka, toda najbližjim sorodnikom in tudi mnogim prijateljem, ki so mojega moža spremljali na zadnji poti, pa se je to zdela velika šlamparija.

Za te nepravilnosti ne pričakujem nobenega opravičila pogrebnega podjetja, ostalim pa dajem v premislek: v najtežjih trenutkih v življenju človek pričakuje predvsem profesionalno in korektno delo podjetja, ki navsezadnje z umrlimi kuje dobiček. Morda pa se bodo odločili za kakšno drugo podjetje, ki bo pokazalo malce več človečnosti.

DUŠANKA KREGAR, Prekorje

Razočaran nad street racingom

Razočaran sem nad organizacijo street racinga, ki se je odvijal v nedeljo, 29. avgusta v Celju, in nad odnosom prirediteljev ter ostalih sodelujočih (npr. prodajalk vstopnic) na tej prireditvi.

Za zadnjo uro prireditve smo jaz in ostali iz moje družbe plačali polno ceno karte, ker so nam obljubili, da bo dogajanje trajalo še tri ure, smo se s tem strinjali. Ko pa smo prišli na mesto, kjer so se odvijale dirke, smo bili šokirani: dirka je bila prekinjena, ker so ljudje dobesedno stali na cesti in od tam spremljali dirko. Začeli smo iskati prostor, kjer bi lahko gledali dogajanje, a ga nismo našli (ne morem nekoga gledati v hrbet in biti poln navdušenja). Po pol ure smo odšli s prizorišča in zahtevali povračilo vstopnine, naleteli pa smo na nesramen in neprofesionalen odnos. Na naše pripombe nismo dobili zadovoljivega pojasnila, kaj šele, da bi nam vrnili (preveč) plačano vstopnino. In verjemite mi, nismo bili edi-

GREGOR HERMAN, Dolenja vas

V SPOMIN Janez Vrhovec

Prvega septembra smo se na mestnem pokopališču v Celju poslovili od upokojenega kolega, nekdanjega predstojnika očesnega oddelka celjske bolnišnice mag. sc. Janeza Vrhovca, dr. med., specialista oftal-

Svoj boj z boleznijo je izgubil 29. avgusta zvečer, skoraj istočasno sko je v Atenah ugasnil olimpijski ogenj. Na zadnjo pot ga je pospremilo veliko sorodnikov, prijateljev, bivših sodelavcev in pacientov, kar je dokaz, kako cenjen je bil naš spoštovani kolega.

Rojen je bil leta 1928 v trdni kmečki družini v vasi Žažar pri Vrhniki kot prvi od desetih otrok. Že v zgodnji mladosti je bil navajen dela, saj je moral na kmetiji pomagati ves čas šolanja v srednji šoli in še kasneje, ko je obiskoval fakulteto. Medicinsko fakulteto y Ljubljani je končal leta 1956. Po služenju vojaškega roka je opravil pripravništvo v Celju. Preden je dobil specializacijo iz oftalmologije, je do leta 1960 delal kot splošni zdravnik v zdravstvenih postajah Šoštanj in Kozje, kjer se ga starejši še danes spominjajo kot vestnega zdravnika, ki je znal prisluhniti njihovim težavam.

Službo na očesnem oddelku celjske bolnišnice je nastopil oktobra 1960, specializacijo iz oftalmologije pa je opravil junija 1963. V vsej svoji poklicni karieri je imel zelo širok krog pacientov, ki so se ob težavah stalno vračali k njemu. Še posebej sega spominjajo njegovi mali slabovidni pacienti, saj je za njih leta 1980 ustanovil posebno ambulanto, v kateri je delal vse do svoje upokojitve leta 1995. Leta 1981 je v Zagrebu naredil magisterij z naslovom »Prirojene očesne napake pri novorojenčkih«. V tistem času je bil v Jugoslaviji eden vodilnih strokovnjakov pri raziskavah tega področja. Leta 1986 je

prevzel vodenje oddelka ga vodil vse do upokojit V tem času je uvedel veči vih terapevtskih metod. 1 ta 1988 je uspel nabavi laser, ki je nepogrešljiv p zdravljenju patologije mrežnici zaradi sladI bolezni in še nekaterih, gih bolezni. Istega leta j oddelek razvil tehniko op racije sive mrene z fsřúí tvijo umetne leče s klasI no metodo, leta 1992 pa ultrazvočno metodo. Ta sta operacije je danes na dejavnost našega rativnega dela. Ves čas denja oddelka je znal sluhniti same mlajših kolegov in nas, piral, da smo se dot' izobraževali. Do sodelai cev je bil vedno korektel v njem nismo videli le i fa, ampak tudi prijatelji

Ko se je leta 1995 v sli rosti 67 let upokojil, je j še poln življenjske eneti je. Ker je bil že iz mlados zelo povezan z zemljo, l neizmerno užival pri di na svojem vikendu, kit je praktično naredil sta Zelo veliko časa pa jem menil svojima vnukomaA sta ga dobesedno oboža la. Našel je tudi čas za 6 časne obiske svojega ode ka in vedno je bil dobra šel.

Svojo bolezen, ki se je p javila februarja letos, je p našal z veliko mero o[ mizma, čeprav je kot zdra nik dobro poznal njen [ tek. V našem spominu za vedno zapisan kot i ber strokovnjak in sodé vec, predvsem pa kot d ber človek.

V svojo sredino vabimo:

1. avtomehanik -sprejemnik

2. avtoklepar

Nudimo: urejeno delovno okolje, stimulativni OD. Pričakujemo osebe z ustrez-o ali višjo izobrazbo, samostojnost, 2 leti delovnih izkušenj.

Pod 1. znanje angleščine in dela z računalnikom. Pisne vloge: Avto Škorjanec, Mariborska 115, Celje.

HHHHHHHHI

I OKNA, VRATA, PODBOJI cenejši do 11% + količinsfci MONTAŽNE HIŠE - še po starih c SUHA PRENOVA OKEN cenejša do 14% P°Pusti

LenM industrija, d.d. Kidričeva 58 4220 Škol), lak. Ifl.rM/Sl 13 000 «-mail: info®jflovita.»i prodajna mesta:

ŠKOFJA LOKA (04) 511 34 18.511 34 19, f: (04) 513 27 61. CELJE (03) 541 30 50, RAVNE NA KOROŠKEM (02) 822 01 75, MARIBOR (02) 420 27 31,f.:(02)420 27 32. MURSKA SOBOTA (02) 52219 21, N0V0 MESTO (07) 332 34 44, BREŽICE (07) 496 29 pogodbena predstavništva:

KOPER (05) 631 10 60, NOVA GORICA (05) 302 73 05, GRAHOVO pri Cerknici (01) 709 69 86. VRHNIKA (01)755 33 40, TRZIN (01) 56 ZAGORJE (03) 566 44 65. TREBNJE (07) 304 56 40, SLOVENJ GRADEC (02) 884 13 74, SLOVENSKE KONJICE (03) 759 03 33

JELOVICA

www.novilednik.com

Imamo prenovljeno internetno stran

Članica skupine HVB Group www.ba-ca.si

Nova enota

na vpogled!

Celje je bogatejše za novo poslovno enoto Bank Austria Creditanstalt, ki smo jo odprli na Aškerčevi 15. Vsem novim komitentom naše banke nudimo do 30.09.2004 ob otvoritvi transakcijskega raíuna v poslovni enoti Celje izredno ugodne pogoje pri vseh vrstah potrošniških kreditov!

BankVVustria LluWiana' Creditanstalt

OD TEMELJEV DO STREHE

(žrebanje 18.12. 2004)

Poiščite eno od kart zmagovite kombinacije pokra tedna! Skrito kombinacijo bomo iskali vsak teden na Radiu Celje, srečneže, ki bodo kombinacijo odkrili, pa čakajo lepe nagrade!

PRIHODNJI TEDEN POKER V DESETKAH

Izpolnite kuponček Faraonovi zakladi in ga pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje. Sodelujte v radijski igri vsak torek ob 14.15 uri!

Nagrajenci: Sonja Kroflič iz Vojnika,,Katarina Planine z Vranskega, Boštjan Dobovičnikiz Dobrne in Štefanija Pobirk izFřankolovega.

lahko neovirano gibali mimo blagajne.

KTVna

sodišču

Franc Očko iz Rogatca vprašuje, kako je s kazensko ovadbo, ki je bila pred dvema letoma vložena zaradi prodaje sistema za kabelsko televizijo v naselju Rogatec.

Predsednik Okrožnega sodišča Celje Andrej Pavlina odgovarja, da je skupina občanov 29. marca 2002 res vložila kazensko ovadbo. Policija je nato zbirala potrebne podatke ter zatem predložila ovadbo okrožnemu državnemu tožilstvu. Tožilstvo je 4. aprila 2003 zahtevalo pri Okrožnem.sodišču v Celju opravo preiskave zoper dve odgovorni osebi in to zaradi suma kaznivega dejanja zatajitve po 4. in 1. odstavku 215.

člena kazenskega zakonika. Do aprila letos je zadeva čakala na vrstni red za obravnavanje, nakar je bilo zaprošeno za zaslišanje enega od obdolžencev pri okrožnem sodišču na Ptuju (glede na kraj njegovega prebivališča). Zatem je bilo dogovorjeno, da se obdolženca kljub temu zasliši pri celjskem sodišču, kar bo opravljeno predvidoma do konca tega leta. Nato bo preiskovalni sodnik odločil o uvedbi preiskave.

BRANE JERANKO

Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.

Krvodajalske akcije

Rdeči križ Slovenije v septembru vabi, da se udeležite ene izmed krvodajalskih akcij: 16. v Vitanju, 22. in 23. v Slovenskih Konjicah v dvorani Konjičanka, 23. v Rogaški Slatini v Guterju, 24. v Zrečah v večnamenski dvorani, 26. v Lučah in 30. septembra na Polzeli v domu kulture.

V Celju lahko darujete kri vsak ponedeljek, torek in sredo na transfuzijskem oddelku SB Celje, Oblakova 5, od 7.30 do 10.30 ure.

PLANINSKI KOTIČEK

Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 18. septembra na Viš (2666m), odhod v soboto ob 5. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji, ter 19. septembra na Loško - Zbe-lovsko planinsko pot. Odhod v nedeljo ob 6. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 13. septembra na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669.

VELIKA NAGRADNA IGRA NOVEGA TEDNIKA, RADIA CELJE IN CASINOJA CELJE

VELIKA NAGRADA

FARAONA/I ZAKLADI

CITROEN PLURIEL

JE LAHKO TUDI VAŠ

V času MOS-a smo za vas pripravili posebno ponudbo -izbrani izdelki po zanesljivo najnižjih cenah. Ponudba : velja v Merkurjevih trgovskih centrih na Hudinji, v Levcu in KVeljenju.

^ZANESLJIVO NAJNIŽJE CENE!

Ě Posebna ponudba po zanesljivo najnižjih cenah! Sv. Podrobnejie informacije dobite na prodajnem mestu, fe našem razstavnem prostoru Mednarodnega obrtnega sejma boste našli vse kar potrebujete za gradnjo in obnovo - od temeljev ; d® strehe. Obiščite nas v hali L

MERKUR

Ustvarjamo zadovoljstvo

vedala: »V družbi Celjski sejem smo poskrbeli tudi za parkirišča za invalide, in sicer bodo invalide na parkirna mesta usmerjali redarji. Invalidi na vozičkih, slepi in slabovidni bodo imeli brezplačen vstop na sejem, njihovi spremljevalci pa bodo morali plačati polno ceno. Sicer pa bo invalidom na vozičku omogočen dostop v vse dvorane in nadstropja, z izjemo dvorane A1.«

Invalidi po nakupih

V megamarketu Inters-par Celje je ena blaga j na namenjena tudi invalidom na invalidskih vozičkih. Bralec (podatki so v uredništvu) ne verjame, da je prehod dovolj širok za invalide na vozičkih.

Vodja Interspara Celje Stane Lesjak pravi, da je izhod mimo blagajne 7 dovolj širok tako za invalida na vozičku kot tudi za nakupovalni voziček ter da so celo odstranili senzorsko anteno za varovanje, da bi se invalidi

95,9 100,3

100%

Vsak 100-ti kupon skriva 100% popust Prav vsak nakup pa vam . prinaSa vsaj 5 % popust.

IZBERI SVOJ POPUST!

Kje? V MERKURJU na Hudinji. Kdaj? 10. in 13. septembra.

Akcija velja od 8. do 15. septembra 2004 oz. do prodaje zalog.

Polni

smetnjaki

Stanislav iz Celja je opa-I, da na obrežju Savinje več tednov niso izpraz-j košev za smeti, jože Smodila iz Oddelka okolje, prostor in komu-p pravi, čia je v Celju več 500 košev za smeti, ki praznijo na deset dni. V i času se lahko zgodi, da jnetnjaki napolnijo, ni mu znano, da jih ne bi spraz-več tednov.

B. AVGUŠTINČIČ

Poskrbljeno tudi za invalide

ralec bi rad vedel, kako v času celjskega sejma skrbljeno za parkirišča invalide ter ali bodo imeli ilidi kakšne olajšave pri upnini, glede na to, da řbodo mogli ogledati vse-

edstavnica za stike z jav-stmi pri družbi Celjski se-D Nataša Vodušek je po

TEDENSKI SPORED RADIA CELJE

ČETRTEK, 9. septembra

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Poletne norosti, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano - servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije

PETEK, 10. septembra

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih RC, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije

SOBOTA, 11. septembra

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije

P O L E T H E —

mm&fi

20 VROČIH RADIA CELIl

TUJA LESTVICA

1. OBVIOSUSLY-McFLY

2. ON MY KNEES-411

D-MAROONS

5. OPEN ROAD-BRYAN ADAMS

6. LOIA'STHEME - SHAPESHIFIER

7. MAIS LA NUIT...II DORT! -1NGRQ

8. TAJ MAHAL- BOB SINCLAIR FEAT

NEDELJA. 12. septembra

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije

PONEDELJEK, 13. septembra

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije

1... .«!<!■

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Faraonovi zakladi (nagradna igra), 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Skrivalnice, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije

Za rezkalnim strojem in pod budnim očesom tehnologa Dušana Rajha, rezkalca Jerneja Čuješa in oblikovalke Zdenke Samec iz Zlatarne Celje. Na skrajni desni Petra Vovk iz NT&RC in sklonjena nad strojem Simona Šolinič, rezkalka za kratek čas.

Zlate poletne norosti

Poleti se je ekipa Radia Celje že sukala okoli denarja, minuli četrtek pa okrog zlata, saj smo se skrili v Zlatarni Celje. Lokacijo so poslušalci ugotovili kmalu, a so več dela imeli z ugotavljanjem, kaj smo tam počeli.

To smo tudi pričakovali, saj so bile nagrade lepe, za kar pa se je treba malo potruditi, zato smo že pred oddajo komisijsko staknili glave skupaj in se odločili, da bomo zahtevali zelo natančen odgovor. Srebrno (pleteno) ovratnico s srebrno hobotnico je dobila za nagrado poslušalka, ki nas je »našla«. Srebrno zapestnico pa bo nosila poslušalka z Goričke-ga, ki je pravilno ugotovila, da rezkamo poročni prstan. Obe nagradi je poslušalkam podarila Zlatarna Celje.

Zahtevno opravilo nam je predstavil tehnolog Dušan Rajh, ki nam je opisal ves po-

9. POLNA LUNA -

M NOVA PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:

GIRLS-PRODIGY DONTGETMESTARTED-JESS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: PRI FILOZOFIJI - ANAVRIN MED NAMI-HRIBAR ANDRAŽ

Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo || podarja ZKPRTVS. na oglasnem | oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko po petek ob 20. uri.

vrtiljak polk i valčkov

CELJSKIH 5 plus

1. LEDENE SOLZE -MODRIJANI

2. ZVEZDE VJEZERU-ANS. MARJANA DR0FENIKA

3. POLKA VEDNO IN POVSOD -ANS. PLAZNIK

4. SOSEDJE-ANS.LIPOVŠEK

5. STARA ZIBELKA -ANS. SIMON GAJŠEK

^GLU^IZASLOČLOVEKA-SL0VENSKIH5plus

1. NEMIR - POGUM

2. MOJA MALA RIBICA -PRIMORSKI FANTJE

3. POJDI Z MENOJ DOMOV-EKART

4. NAŠČAS-R0K0VJAČI

5. KUKAVCA-STRICI Predlog za lestvico: VESEU DOLENJCI - ANS. CEGLAA

Modna srebrna zapestnica, glavna nagrada za pravilno ugotovitev, kaj delamo, je šla tokrat na Goričko.

Srečko Doler, Zavrti pri Galiciji, Žá Uroš Žlaus, Loče 11, Šmartno v Rožni dolini

stopek dela, od računalniške zasnove do strojne obdelave prstana. Pri vsem tem seveda upoštevajo želje strank. Pri rezkanju poročnega prstana smo se preizkusih tudi sami

SREDA, 15. septembra

5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in črna pika, 13.30 Mali O, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.10. Večerni program, 19.15 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slove-

KUPON

vmrnm

Ime in priimek: Naslov:_

Kam se bo ekipa Radia Celje skrila in kaj bo tam počela?

Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, do 15. septembra.

in presenečeno ugotovili (kot vsi prisotni), da nam je šlo kar dobro od rok. Ni treba posebej poudarjati, da so naše delo ocenili tudi tokrat s čisto petico. Kot zanimivost naj zapišemo, da smo rezkali tak prstan, kot sta si ga na poročni dan nataknila tudi pevca Dua Platin. Ravno zato so v Zlatarni Celje prstan poimenovali Forever.

Sicer pa Zlatarna Celje letos praznuje 160-letnico svojega delovanja. Prav zlatarna je Celju dodala naziv zlatarskega mesta, celjski mojstri pa pomenijo v zlatarstvu velika imena. Zlatarna Celje je znana po lastnem oblikovanju in po tem, da skrbno sledi modnim smernicam, zato je njen nakit cenjen po vsem svetu.

Namig za naslednje Poletne norosti: okras.

SIMONA ŠOLINIČ Foto: GREGOR KATIČ

oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko i ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko

50 let Radia Celje bo radijska ekipa praznovala s celodnevnim programom v središču mesta »na zvezdi«, kjer bodo od 5. ure do poznih večernih ur radij-ci iz priložnostnega studia v živo vodili program. Obiskovalci si bodo lahko ogledali, kako nastajajo nekatere najbolj popularne oddaje na Radiu Celje, predstavila pa se bo tudi celotna radijska ekipa.

Na dnevu odprtega radia bodo nastopili tudi številni slovenski glasbeniki in skupine.

10.00

MODRIJANI

18.15

WERNER

11.05

PLATIN

18.20

SIMONA WEISS

12.00

HELENA BLAGNE

18.30

POLONA

12.30

ALENKA GODEC

18.45

IVANA BRKIĆ

14.00

MONIKA PUČELJ

19.00

PETER JANUŠ

15.15

ANŽEJ DEŽAN

19.15

BEPOP

15.30

MAJA SLATINŠEK

19.30

NATALIJA VERBOTEN

16.00

PIKA BOŽIČ

20.00

BOHEM

16.30

ROK KOSMAČ

20.30

MIRAN RUDAN

17.30

VILI RESNIK

20.40

ZMELKOOW

17.40

REBEKA DREMEU

21.00

NUDE

17.45

NAVIHANKE

21.20

MAKE UP 2

18.00

SAŠA LENDERO IN

21.30

ANDRAŽ HRIBAR

MIHA HERCOG

21.45

NUŠA DERENDA

NASVETI

OD KOD PRAZNIKI?

Dan križa

Križi, majhni in veliki, nas spremljajo na poti življenja. Mnogi kristjani nosijo podobico križa okoli vratu. V vsaki krščanski hiši visi križ na pomembnem mestu. Znamenja križa srečujemo ob poteh in na vrhu kakšnega hribčka. Kadar se po križamo, počastimo sv. križ. Včasih slišimo tudi ženičke, kako pravijo: »Sveti križ božji!«, kadar izvejo kakšno žalostno ali šokantno novico.

Cerkev med vsemi svetimi podobami najbolj časti podobo križa. Še posebej pa časti relikvijo pravega Kristusovega križa. Prav slednji je posvečen praznik povišanja sv. križa, ki ga obhajamo 14. septembra. Seveda pa se čast, ki jo izkazujemo relikviji sv. križa ne ustavi pri njej, ampak preko nje častimo tistega, ki je na njej visel.

Uvedba praznika povišanja sv. križa se nanaša na ostanke pravega Kristusovega križa. Te naj bi po nekaterih poročilih našla sv. Helena, mati cesarja Konstantina. Tristo let po Jezusovi odrešilni smrti sta bila njegov grob in sveti križ zakopana globoko v zemlji. Ko je cesar Konstantin v znameniti bitki pri Milvijskem mostu leta 312 premagal Mak-censija in dal kristjanom svobodo, je cesarjeva mati sklenila, da bo počastila svete kraje, kjer je Jezus trpel. In res. Odpravila se je v Jeruzalem, kraji, ki jih je iskala, pa so bili oskrunjeni in polni poganskih podob. Helena je naročila kopati tam, kjer so predvidevali, da sta božji grob in križ. Res naj bi na Kalvariji razkrili grob in našli pravi božji križ. Kon-

OfTIKA.

^jiUoltlr

PE CELJE, Stanetova ulical3, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI

Podjetje za proizvodnjo In trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Teleton: 03/428 55 80, fax: 03/428 55 83

UPI

LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC

ioéa/wifcuv/ii ýfudi

m JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE:

• TEČAJI ZA PREDŠOLSKE OTROKE (ang., nem,)

• TEČAJI ZA ŠOLSKE OTROKE IN DIJAKE (ang.. nem., fran.)

• PRIPRAVA NA SREDNJO ŠOLO IN MATURO (ang., nem., franc.)

• TEČAJI ZA ODRASLE (ang . nem.. ital.. fran., španščina, ruščina)

• 0SVEŽITVENI TEČAJI, TEČAJI POSLOVNEGA JEZIKA. KONVERZACIJA

• NON-STOP-FIT / BERIMO V ANGLEŠČINI / PROFICIENCY IN ENGLISH

• PRIPRAVE NA VERIFICIRANE IZPITE IZ TUJIH JEZIKOV ZA ODRASLE IN IZPITI

• SLOVENŠČINA ZA TUJCE (tečaj, priprave na izpite, izpiti)

DRUGO SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE

• RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE

• ŠOLA ZA ECDL IN IZPITI

• TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNA

• TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG

• RETORIKA

• KREATIVNE DELAVNICE

• PLESNA ŠOLA ZA OTROKE. MLADINO IN ODRASLE

• PLESNA SKUPINA UPI'S (avdicija 21.9. OB 18. uri)

• AEROBIKA IN JOGA

• POMLADITE SE. ŽIVITE DUE - NOVOSTI

• GLASBENA ŠOLA ZA ODRASLE - NOVOSTI

NA VOLJO VAM JE TUDI SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE IN BREZPLAČNA UČNA POMOČ! ROK ZA PRIJAVE: 24.9.2004. VPIS IN INFORMACIJE: TAJNIŠTVO/REFERAT VSAK DELAVNIK OD 8. DO 16. URE; TEL: 03/713 35 50:03/7133587;

■še srednješolske izobraževalne programe!

informacije ali obiščite

90,6 95,1

mw

stantin je nad grobom dal sezidati veličastno cerkev Sv. križa, ki jo bolj poznamo pod imenom cerkev Božjega groba. To cerkev so posvetili 13. septembra leta 335, naslednji dan pa so relikvijo sv. križa prvič izpostavili v slovesno čaščenje. Od tedaj naprej so v Jeruzalemu vsako leto na ta dan praznovali »povišanje sv. križa«. Množice vernikov so se na ta dan iz vseh koncev in dežel zgrinjale v Jeruzalem, da se poklonijo sveti relikviji. Pos-večenje cerkve Sv. križa in izpostavitev ostankov Jezusovega križa sta dala povod za najstarejši praznik v čast sv. križu. V tej cerkvi pa so častili samo del relikvije sv. križa. Delčke križa so namreč podarili imenitnim cerkvam in posameznim osebam, kot je zapisal sv. Ciril

Piše: PAVLA KLINER

Jeruzalemski. Velik kos križa naj bi že takoj po najdbi prišel v Carigrad, delčke pa so prinesli tudi v Rim in so shranjeni v baziliki Sv. križa.

Praznik povišanja sv. križa je v rimsko bogoslužje v 7. stoletju uvedel Gregor Veliki. Praznik so najprej imenovah »dies cruris« oz. »dan križa«, znani izraz pa se je ustalil kasneje.

Vendar za čaščenje sv. križa ni nujno potrebna prava relikvija oz. njeni delčki. Moči sv. križa tudi v naših lesenih ah kovinskih križih ne manjka.

95,9 100,3

TEDENSK ASTROLOŠI NAPOVED

Četrtek, 9. september: Luna v Raku bo povzročala večjo občutljivost, prepuščanje liniji najmanjšega napora. Razpoloženje bo izredno spremenljivo, vsaka najmanjša malenkost nas lahko vrže iz tira. Na površje se priplazijo nezavedni spomini, ob katerih smo lahko romantično in sentimentalno razpoloženi.

Petek, 10. september: Luna preide v Leva, zato bo ognjeno, energično obarvan dan. Napet aspekt s Saturnom nas bo silil, da sprejemamo odgovornosti za svoja dejanja zelo resno. Ugoden aspekt z Venero pa omogočal, da bomo tudi ljubezni in čustvom namenili veliko pozornosti. Ugoden dan za sklepanje poslov.

Sobota, 11. september: Merkur ponovno vstopi v Devico, v tem znamenju je bil že meseca julija. Ugoden čas bo, da razrešimo vse zadeve, ki so povezane s preteklim obdobjem. Zamude in ovire, ki so nas obremenjevale v zadnjih dveh mesecih, bodo kot po čudežu odstranjene. Še posebno to velja za sodne zadeve.

Nedelja, 12. september: Luna bo v Devici. Povzročala bo kar velike notranje napetosti, ki bodo odraz nezavednega delovanja. Nedeljo lahko preživite tako, da se lotite jesenskega čiščenja. Priporočljivo je tudi, da se zadržujete v naravi. Pojavijo se lahko prebavne težave, lahko tudi glavoboli.

Ponedeljek, 13. september: Začetek tedna se bo začel z velikimi akcijami, nemir in potreba po velikih spremembah bosta dan naredila drugačen. Ugodni aspekti so za potovanja, za debate, tudi za urejevanje uradnih in sodnih zadev. Ukvarjali se bomo z več stvarmi hkrati, paziti se moramo, da ne bomo preveč zaletavi.

Torek, 14. september: Dopoldanski čas bomo preživeli kar umirjeno, v popoldanskih urah pa nastopi mlaj. Zaradi močnega vpliva Device bomo nemirni, lahko tudi razdražljivi. Razjočemo se lahko zaradi drobnih malenkosti, samozavest ne bo na najvišji stopnji. Zadevo bo še poslabšal napet aspekt Lune in Marsa, zato res velja previdnost.

Sreda, 15. september: Ta dan bo zaradi močnega vpliva Tehtnice prišla na površje predvsem želja po uskladitvi in ravnotežju. Zelo ugoden dan za reševanje spornih zadev, za sodne zadeve in medsebojne osebne spore. Lahko se zgodijo velike, drastične spremembe na finančnem področju. Energija bo velika tudi v popoldanskih in večernih urah.

Astrologinja GORDANA

ASTROLOGINJA GORDANA

Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna-naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265

HOROSKOP

Ona: Še vedno gojite upe, da se vam bo potrpljenje obrestovalo, a nikar ne čakajte predolgo, ker boste zamudili izjemno priložnost. Za katero možnost se boste odločili, je odvisno predvsem od vas!

On: Najprej vam vsa stvar ne bo preveč dišala, a se boste kaj kmalu privadili in postalo vam bo celo všeč. Še vedno se ne boste sprijaznili z izgubljeno priložnostjo, kar se vam lahko še maščuje.

Ona: Prihodnost je prepolna mamljivih obetov, zato se vam ne bo težko odreči sivi preteklosti. Srečali boste nekoga, ki vas bo presenetljivo hitro navezal nase, česar se sploh ne boste branili.

On: Pot do uspeha ne bo povsem enostavna, vendar vam bo pri tem precej pomagal prijatelj, ki vas doslej še ni pustil na cedilu. Razrešitev trenutne situacije vas bo najprej začudila, nato pa boste zelo zadovoljni.

Ona: Če že imate možnost izbire, je še najbolje, da izberete najprej prvo, nato pa še drugo alternativo. In nikar se ne zmenite za hudobne govorice. Ljudje so polni zavisti, še posebej, če je nekdo srečen.

On: Dela se boste lotili s prav dobro voljo in zaradi tega vam bo šlo vse kot po maslu. Konec tedna boste pošteno utrujeni, vendar vam bo le ostalo še dovolj moči za uresničitev še enega cilja. In to v ljubezni.

Ona: Prijatelj vas že dalj časa pozorno opazuje, a ste preveč zaverovani v vaše delo, da bi to spoznali. Stopite mu vsaj korak nasproti in mu olajšajte delo. Odkrili boste nekaj novega in nepričakovanega.

On: S pregovorno očarljivostjo boste premamili srce lepe neznanke, ki bo vstopila i> vaše življenje. Vse se bo razvijalo povsem po vaših načrtih, ki pa imajo v sebi tudi nekaj nagajivega.

Ona: Odidite malo v naravo, saj bo to koristilo tako vašemu zdravju, kot tudi drugače. Privoščite si miren in udoben teden brez nepotrebnih zapletov in se dobro spočijte. Nato pa s polno paro naprej!

Orv Zakaj bi si belili glavo z nepotrebnimi skrbmi, ko je lahko vse tako enostavno. Naredite odločilen korak v razmerju s partnerko in videli boste, da se bo vse uredilo celo bolje, kot ste pričakovali.

Ona: Vsaka izkušnja je dobrodošla. V to se boste kmalu prepričali, zato se ne jezite ob morebitnem začasnem neuspehu. To bo le prehoden korak, ki bo služil kot opozorilo, da tudi vam ni i»se dovoljeno!

On: Sprejeli boste spogledovanje z neznanko, ki si že dalj časa prizadeva, da bi prišla v vašo bližino. Spoznali boste, da je več kot zanimiva oseba, ki bi jo bilo na vsak način dobro malo bolje spoznati.

Ona: Razložite ljudem, i sploh hočete, da vas bodo j zumeli, drugače iz paj ne bo nič in ves vaš d, danji trud bo zaman, i jasni in odkriti, drugače i» delo ne bo obrodilo sadov! i On: Na delovnem mestu | bodo dobesedno zasipava delom, a boste začuda v kos. Kar prekipevali bostel nenadne energije in še tako J pletene naloge se vam bodojj le prava otročarija.

ŠKORPIJON <*

Ona: Storite toliko, koli lahko. Le tako si ne boste n gli očitati, da niste naredili t ga, kar bi lahko. Nekdo vt bo rade volje priskočil na j moč, saj je bil nekoč tudi sam v podobni situaciji.

On: Nikar se ne obirajte, a pak se odločite kaj in kako i prej. Še vedno se vam potu precej obetavnih alternativ, trudite se in po dolgem razveselite partnerko, da sei bo čutila zapostavljeno. J

Ona: Znašli se boste v pn netljivi situaciji, ko enostax ne boste vedeli, kaj nared Na pomoč vam bo priskočil s prijatelj in skupaj bosta ra\ šila ta gordijski vozel, Na k cu bo prav prijetno.

On: Nova prijateljica vam bo pustila mirnega spanca^ boste ves čas mislili le na godke preteklih dni. Za u| telefonski klic boste prepriča da kliče ona, a jo boste na k cu poklicali vi.

KOZOROG it

Ona: Namesto, da si temalodušju, rajepoprim delo in hitro boste opazili so bile težave le plod vaše m tivnosti. Prijeten pomeneki kavi vam bo razkril tudi tt stvari, ki so bile doslej si On: Vaše glavno zanim bo namenjeno prijetni nez ki, ki se bo kar naenkrat pi vila v vašem življenju in si l takoj zagotovila mesto v vaše srcu. Zaljubili se boste in a zabili na vse pretekle neusi

Ona: Delali si boste nepotři ne skrbi glede partnerja, va dar se boste na koncu i>sefcatí prepričali v njegovo z^estoM Poskusite se mu kar najboljem dolžiti in ga povabite na rottm tično večerjo.

On: Doživeli boste več kot d jetno presenečenje s strani ptm nerke, ki se bo tokrat resni&l pošteno potrudila in rta nek w čin uresničila vaše skrite žeu Predajte se ji in predvsem ifl

vajte.

Ona: Razveselili se bostep jateljeve pozornosti, vendarl ste pozneje pričakovali veti več, kot vam je pripravljen i ti Da bi si pridobUi naklot nost sodelavcev, vam ni tn razmetavati denarja.

On: Ne popustite prehiti ker imate še vse možnosti, t dosežete, kar bi radi. Prijd vam bo dal dober nasvet, ga upoštevajte in videli bos da se vam bo bogato obresti val, v ljubezni in tudi drugje.

NASVETI

Ole modnih matadorjev

is zanima, kje so bili lena počitnicah slavni )odni kreatorji, kot so John jlliano, Donatella Versa-Sergio Tacchini, pa Do-enico Dolce in Stefano ibbana?'

ah ko, da so bili tudi kje igje, zagotovo pa so kak-dan ali teden preživeli v aniji. Si ogledali njihovo amenito bikoborbo, si našli oči na postavnih mata-ijih in ... jasno! Kaj bi us-irjalec mode drugega gle-kot oblačila in pri tem ril nove ideje? Pri tovrstni idicionalni opravi seveda ijbolj bode v oči kratek jo-E, ki ga že od njegadni ime-ijemo bolero. Ali pa je odne kreatorje morda pre-amila nostalgija za Bondo-Ursulo Anders, ki je v film-h šestdesetih letih z boleli in izzivalno kipečimi bal-nčki pod njim, dvignila logo več prahu, kot ga lahen sam bik...

f

Vsekakor je dejstvo, da se osnovni kroj bolera, nadgrajen v domiselne modne izpeljanke, samovšečno sprehaja po letošnji jesensko-zim-ski modni areni; kot pravi mali trendovski kraljevič. Če še kolebate, ali naj to oblačilce povabite tudi v vašo garderobno omaro, naj dodam, da je bolero z letnico 2004/05 resnično vsestranski. Lahko se pojavi kot twin-set varianta z volneno bluzo za v službo, lahko se kot usnjen ali iz re-brastega žameta druži z izrazito športno opravo za prosti čas. Čisto nekaj novega pa je bolero, ukrojen iz čipke, ki je pravzaprav videti kot ogromen ovratnik.

Ljubek in topel je plišast bolero, ki se zaradi podaljšane obrobe že očitno spogleduje z bluzonom, kakršne je oboževala moda sedemdesetih let. Glamurozen je bolero, spleten iz svileno bleščečih nitk ali krzna, ki

Pripravila: VLASTA C AH ŽEROVNIK

dela družbo slovesnejšim oblekam. Lahko je z dolgimi rokavi, odrezanimi pri komolcih, kratkimi rokavč-ki ali brez njih. Ovratnik ali gumbi so ali pa niso .. kor vam je ljubše in v kakšnem kontekstu boste bolero nosile.

In, saj res - kaj pa, če bi vaša stara, morda demodira-na jopica ali suknjič postala letos bolero? Potreben je le hraber »preboj« s škarjami po oblačilu nekaj centimetrov nad pasom, pa bo! Ole!

Rešitev nagradne križanke iz št. 34

Izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 26. avgusta. Prispelo je 986 rešitev.

Vodoravno: AGRIKOLA, SRAKOPER, OTOK, MSTA, JEZERO, NOTARIAT, ITALIJAN, KARL, RA, INDOL, GRAD, OONA, TURIZEM, BAGATELA, ABA, INAH, TIMOR, DL, OSIPANJE, TJ, IAN, IZTOK MLAKAR, ČR, CESTARINA, EGIST, I LA, BENČ, SPARTA, KOV, ENA-KITI, EVI, ATO, LA, AMON, NOS.

Geslo: Tisoča obletnica prve pisne omembe Bleda.

Izid žrebanja:

1. nagrado: 2 vstopnici za savno v Termah Rogaška prej-

90,6 95,1

Bii

me: Toni Drakšič, Griže 110, 3302 Griže

2. nagrado: 2 vstopnici za celodnevni obisk bazena v Termah Rogaška prejme: Miran Roje, Pot v Konjsko 8, 3212 Vojnik

3. nagrado: 3-krat po eno vstopnico za 3 urno kopanje v Termah Rogaška prej

mejo: Bojan Novak, Pod-vin 112, 3310 Žalec, Zdenka Stubičar, Škapinova 4, 3000 Celje in Marica Zev-nik, Kulturniška 35, 3000 Celje.

Vsem izžrebanim iskreno čestitamo!

Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti.

95,9 100,3

Slc\\9tch

Teden odprtih vrat v Top-Fitu od 13. do 17. septembra!

Za dober in lažji začetek •ezone rekreacije v dvoranah vam Top-Fit, center za jdravje in rekreacijo na Ipavčevi 22 v Celju, organizira brezplačen preizkus azličnih vadb in testira-e vašega trenutnega sta-ia in sposobnosti. Fitnes studio na 300 kvantnih metrih ima 45 postaj Milnega svetovnega proizvaja Technogym in klimatsko Prezračevalni sistem. Fitnes 'udio sestavljata dvorana s tre-"ažerji in manjša dvorana za ?revanje, raztezne vaj e in sku-'ttisko vadbo po urniku. Ima-Hjo štirinajst kardio trenažer-R šest koles, po dva steper-veslača in tekača ter isoc-M) in rotex. Fitnes je odprt ^ dan med 8. in 23. uro, v

soboto in nedeljo pa od 9. do 13. ter od 17. do 22. ure.

Med tednom odprtih vrat bo v fitnes u vseskozi prisoten inštruktor, ki bo na voljo obiskovalcem z vsemi informacijami in nasveti. Brezplačno vam bomo izmerili kožno gubo, izračunali sestavo telesa in testirali fizično pripravljenost.

Skupinska vadba - aerobika se bo v tednu med 13. in 17. septembrom odvijala po urniku, prikazanem na strani http://www.top-fit.si.

Izbirali boste lahko med klasično aerobiko, step aerobiko, krožnim treningom, body attackom ali body pumpom, pilatesom, TNZ... Vstop je prost na vse ure po urniku (le za body

Z otvoritve nove dvorane

pump je potrebna predhodna rezervacija).

Vabljeni v Top-Fit, z veseljem pričakuji

kjer vas emo.

4T" «i

V RAZKPŠjU ČASŮ

Slowatch Celje, CELEIAPARK

- ure: Omega, Rado, Longines, Gucci, Edox, Sector, Breil, R. Cavalli, D&G, Guess, S. Oliver, Benetton, Citizen, Casio.

- nakit: Zlatarna Celje, Morellato, Breil, velika izbira srebrnega nakita

Eksotika

PLAČA EDEN POTUJETA DVA ELAFITSKI OTOKI ŠIPAN

HOTEL ŠIPAN, 19.9. / LETALO - BUS

79.900 ZA 2 OSEBI

ZAKLJUČEK POLETJA V JUŽNI DALMACIJI - SUPER ŽUR

26.9. ZA 4,5 AU 8 DNI 4 DNI 69.900 VSE VKLJUČENO 5 DNI 79.900 V«N0! 8 DNI 105.900

»TKANJE OLIV V JUŽNI DALMACIJI -SUPER ŽUR

10..15.10./LETALO-LADJA

42.900 -

DOBER DAN TURIZEM d.o.o CELJE, tel.: 42 60100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 VRHNIKA 01 75 06170_

z vonjem limone

.SONČEK ]

- poročni dan v Zdravilišču laško

Usodni "da" lahko izrečete v Zlati dvorani

s čarobnimi poslikavaml, v Idiličnem okolju Zdraviliškega parka, na mostičku zunanjega bazena, ob fontani življenja... In to vse dni v letu.

Poleg protokolarnega poročnega obreda s pestro dodatno ponudbo poskrbimo, da ostanejo prvi koraki na skupni poti nepozabni. Na poročno slavje vabljeni v prijetno okolje Bidermajer salona.

Inf. - rez. 03-7345-260 zdravilišče www.zdravilisce-lasko.si

laško e-pošta: gostinstvo@zdravilisce-lasko.sl

»Hey, Johnny!« me ogovori nasmejana starka na trajektu za malezijski otok Penang. »Težko boš našel prenočišče na otoku v času velikega praznovanja,« me dobrohotno posvari. In res, ko sem samozavestno odganjal rikšaše, se mi je zdelo nemogoče, da v dokaj velikem mestu ne bi našel vsaj majhne sobice. »Full, full, full - polno ...« je pisalo na večini vrat najcenejših hotelov.

Sem in tja sem se s težkim nahrbtnikom uspel prebiti celo do recepcije, kjer pa sèm že z naveličanega obraza re-ceptorja razbral, da je ves trud žal zaman. Šele ob prvem mraku mi je na vrhu razmajanih stopnic starega kolonialnega hotela le uspelo zavzeti poslednjo sobo.

Največje in pravzaprav edino mesto na otoku je Georgetown, pomembno pristanišče, ki se lahko ponaša z bogato in razgibano preteklostjo. Posebno privlačen je stari kolonialni del mesta z zanimivo mešanico Kitajcev, Malajcev in Indijcev, ki dajejo mestu prav poseben čar.

Nevsiljivo se prepletajo tako različne kulture, vere in običaji. Največ obiskovalcev pritegne kačji tempelj na obrobju mesta, ki s svojo zunanjostjo ne obeta prav nič posebnega. Toda, ko prestopiš leseni prag, se srečaš s kačami, ki se lenobno plazijo po umetelno izrezljanih stenah in zanje namenjenih stojalih. Za trume radovednežev ne kažejo kakega posebnega zanimanja, saj so videti precej omamljene zaradi dima palčk, ki neprestano tlijo na vseh koncih malega templja. Tisti najpogumnej-ši in željni dobre fotografije si kače celo obešajo okoli vratu, čeprav so strupene. Njihov strup običajno sicer ni smrtonosen, saj se lahko primerja »le« s strupenostjo našega gada.

Zaradi mešanice tako različnih kultur je tudi hrana po mestu tako kot v celi Maleziji na moč raznovrstna. Za razvajene evropske želodčke je morda na začetku malce preveč začinjena, toda ko se enkrat nanjo navadiš, resnično uživaš v raznovrstnih pekočih specialitetah. Cene so

smolder s

Gosposka ulica 7.3000 Celje A^ntizae/^/Bs)

tel.: 03 490 03 36 .

«vww.zniders.com w I

ATRAKTIVNO POTOVANJE V PERU, VIDEU IN OBČUDOVALI BOSTE |

LEPOTE POKRAJIN IN OSTANKOV STARIH CIVILIZACIJ. MOŽNOST 1

OBROČNEGA ODPLAČEVANJA. POKLIČITE NAS IN POTUJTE Z NAMI. |

Del. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure |

sem spoznal Filipa, debelušnega Francoza z mušketir-sko bradico in brki. Pravzaprav sva se srečala že pred nekaj tedni na Tajskem otoku Koh Tarutao. Prav nenavadno, kako lahko na daljšem potovanju po deželah jugovzhodne Azije večkrat naletiš na iste ljudi. Za popotnike je ta konec sveta eden najprijetnejših, saj je tukaj celo leto prijetno toplo, cene so sprejemljive, domačini bolj ali manj prijazni, po-

GRŮJA. Krf z ladjo

Sončkov klub. 3* Sirena (doplačilo za klub 13.900 SIT) 11.9/7-10D/NZ 24.500 BAVARSKI GRADOVI

avtobus, vključene vstopnine v tri gradove in ladjica

9.1072D/POL 29.900 MURTER, Tisno

3* Borovnik, na otoku so izredno lipe plaže, brezplačno do 12 let

11.9/7D/POL 24.900 POREČ

2* hotel Delfin. Zelena laguna (dodatni dan samo 4.990 SIT) do 25.9./5D/POL 24.950 RIM, NEAPEU, POMPEJI avtobus, odlično slovensko vodenje, nepozabno doživetje 23.9V40/P0L 40.900 GRČIJA, Krata C kat Ruleta hotel, polet iz U brezplačno parkiranje na Brniku

11.9/7D/POL 68.500 TURČIJA. Antalija

3* Orange Fun World, polet iz L), brezplačno parkiranje na Brniku

12.9/7D/AI 69.900 GRČIJA, Rodos

C kat. Ruleta hotel, polet iz U (14D samo 106.900 SFT)

12.977D/NZ 78.900

zmerne, če se seveda ne nameniš v katerega izmed boljših hotelov. Že za nekaj dolarjev se lahko naješ v kateri izmed restavracij pod vedrim nebom. Če le nimaš kakšnih posebnih pomislekov do tako pripravljene hrane, je to obenem tudi lepa priložnost za spoznavanje domačinov. Takšne restavracije predstavlja le ducat malih mizic z razmajanimi stoli, ki jih lastniki postavijo okoli plinskega gorilnika z veliko črno posodo, v kateri se neprestano nekaj evre. Podjetni kuharji so specializirani le za nekaj vrst jedi. Toda nič ne de, saj se na pločnikih vrstijo eden za drugim, tako da je ponudba celo raznovrstnejša kot v marsikateri zaresni gostilni.

Počitnice s socialno podporo

V indijski restavraciji s pretežno vegetarijansko hrano

tovanja tudi v odročnejše kraje pa dokaj enostavna. Filip je bil le eden izmed Evropejcev, ki s podporo za brezposelne lagodno uživajo v brezdelju pod toplim tropskim soncem, pa čeprav si ne morejo privoščiti najboljših hotelov, dragih restavracij in večjih nakupov.

Za spremembo sem se na celodnevni potep podal s kolesom in kmalu nejevoljno ugotovil, da so plaže na otoku za ta konec sveta pravo

razočaranje, čeprav ni prospekti nikakor ne parijo s hvalo. Zato tranjost otoka z tacijo toliko

kem koraku bohotijo taže in sadjem,

moč upreti. Tudi roden turist pa tranjosti naleti na navadne kuščarje pisane metulje...

IGOR

PEUGEOT 307 MONOSPACE 2,0 Diesel 2003 4 290.000_

PRODAJA RABLJENIH VOZIL lei.: 491 16 00, Bežigrajsko twin!_

M&lslflHml

SBiilsB®

Slomškov trg 1, Celje www.zdrazenje-zsain-ce.si

gmajn

Tel.: 03 42 54 660

Nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) voznik/voznica. ZŠAM Celje, Slomškov trg 1, ali na tel: 4254-660,041 674-338.

PONUDBA RABLJENIH AVTOMOBILOV NA CiUSKEM

Iščemo mlade, nadarjene in motivirane sodelavce za delo v hitro rastoči dejavnosti. Nudimo stimulativno plačo, možnost napredovanja in kreativnega usposabljanja. Zaželena velika samostojnost in vztrajnost.

St. 36 - 9. september 2004 -——

MM

Nova octavia v Sloveniji

Leta 1996 je češka Skoki je že 13 let pri kon-rnu Volkswagen in v nje-100-odstotni lasti, ledstavila octavio. Najprej imuzinski, kasneje tudi combi varianti. Vse doslej iz tovarne pripeljalo več milijon octavij, kar po-;ni, da gre za uspešen av-mobil.

Pred nedavnim je tovarna stavila na ogled prenovljeni novo octavio, ki se zdaj na slovenski trg. Octa-je po novem za 65 mili-rov daljša, medosna raz-) je narasla za 66 mili-tov, v višino je avtomo-za 29 milimetrov več, v no pa za 47 milimetrov, 'zven spremembe niso Iv izjemne, a je mogoče ločiti med novo in sta-:tavio; prodaja nove oc-

rudi golf

tavie se bo začela 17. oziroma 18. septembra, in sicer samo v limuzinski varianti, medtem ko se v izvedenki combi k nam pripelje v začetku naslednjega leta.

Na voljo bo s tremi vrstami opreme (classic, ambiente in elegance) in s šestimi motorji, od tega štirimi bencinskimi in dvema dizelskima. Med motorji kaže še posebej omeniti 2,0-litrskega FSI z neposrednim vbrizgom goriva, ki pa bo v novi octavii na voljo v začetku leta 2005. Osnovni bencinski motor ima gibno prostornino 1,4 litra in 75 KM, najzmogljivejši bo 2,0-litrski TDI s 130 KM. Menjalniki bodo štirje (dva ročna s petimi ali šestimi prestavami ter samodejni tiptro-nic in DSG z dvojno sklopko).

Upajo, da bodo letos prodali kakšnih 160 do 170 novih octavij, pri čemer bo najcenejša izvedenka (1,3 classic) na prodaj za malce manj kot tri milijone tolarjev. Zanimivo je, da imajo na zalogi še kakšnih 150 dosedanjih octavij, ki naj bi bile v primerjavi s cenami za novo octavio za približno 10 odstotkov cenejše. Poleg tega se je Škoda odločila, da bo »staro« octavio pod imenom oziroma oznako tour izdelovala vse do leta 2006; na voljo bo tako v limuzinski kot tudi combi varianti, seveda pa cenovno ugodnejša. Naročanje tou-ra se bo začelo čez nekaj tednov, mogoča bo samo ena oprema, bo pa seznam opreme za doplačilo razmeroma obsežen.

Letos je koncem Volks-igen poslal na trg nove-golfa, že peto generaci-

> tem, kako gre avto v pro-t, smo že veliko pisali; dr-da je po začetnih težavah skla in zdaj se utegne zgo-a, da bo golf znova (kot dol-leta prej) najbolje prodano vozilo na evropskih trli. Ob tem je VW dokončno !zvil izvedenko GTI, ki je bivše doslej nekakšna dirkaška Tianta tega avtomobila. Za "gon so mu namenili 2,0->ski bencinski motor FSI, ponuja kombinacijo turbin-*ega polnilnika in neposred-!ga vbrizga goriva in razvije T 200 KM ter ima 280 Nm ivora v območju od 1.800 f 5.000 vrtljajev. Po tovar-®úh podatkih zmore mo-'pognati avto do največ 235 to/h, pospešek do 100 km/ Ie sedem sekund. Enak mo-*Poganja tudi novega audi-A3 sportback. Golf GTI bo ^dno predstavitev doživel • bližnjem pariškem avtorskem salonu, o cenah "je Še prezgodaj pisati.

Najbolj strupen je VTS

Citroën C2 pri nas ni avto, ki bi ga prav pogosto videvali na cestah.

Tovarna zdaj predstavlja nekaj bolj strupeno izvedenko z oznako VTS (na sliki). Poganja jo 1,6-litrski bencinski motor s po štirimi ventili na valj in največ 125 KM, kar je za tako majhen avtomobil kar precej; to moč doseže pri 7.200 vrtljajih v minuti, kar je nedvomno visoka številka. Po tovarniških podatkih bo zmogel največ 202 km/h in bo do 100 km/h pospešil v 8,3 sekunde. Navzven se različica od bolj pohlevnih C2 razlikuje tudi po zadnjem spojlerju, litih platiščih, kromirani izpušni cevi ...

rs.

»motu neměli'

\J

Mariborska 86, Celje tel.: (03) 428-62-70 www.ovfotlelifegnemef.ii

Alfe in lancie na

pregled

Italijanski koncem Fiat oziroma tovarni Alfa Romeo in Lancia kličeta na izredni pregled alfe ro-meo 147 in 156, ki so jih naredili v času od leta 2000 do oktobra 2003; na izredni pregled kličejo tudi lancie lybre. Kot pravijo, bodo na omenjenih avtomobilih pregledali zapiralo motornega pokrova.

Dobra ocena varnosti

Renault modus je novi mali enoprostorec, ki naj bi po sedanjih napovedih na trge zapeljal prav kmalu oziroma še to jesen.

Prvič je bil kot študija predstavljen na ženevskem avtomobilskem salonu. Še preden so avto poslali v trgovine, so pri francoski avtomobilski hiši opravili tudi preskus varnosti (Euro NCAP). Mali renault se je dobro izkazal, saj je dobil najvišjo oceno (pet zvezdic) in 32 točk od 37 možnih. Dobro se je izkazal tudi pri zagotavljanju varnosti otrok (štiri zvezdice), precej slabše pa pri varnosti do pešcev.

RO+SO 0

SERVIS IN PRODAJA VOZIL d.o.o. Skolelovo 13 (Hudin jo), 3000 Celje. Tel: 425-40-80 Fo»: 425-40-88

USODNI IBEĐIT1PKKO POKCHf IffiHHT BI LEASM6!

MALI OGLASI - INFORMACIJE

Male oglase lahko oddate le osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati.

<ÍSM 03120-50-60

ifflM

PREGLEDI V ŽALCU

MOTORNA VOZILA

PRODAM

HONDO civic, 1.90, dobro ohranjeno, prodam po delih. Telelon 070 218-456.

5779

GOLF dizel, 1.90, rdeč, vlečno kljuka, rodio, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 656-078. 5808

KADET 1.4 - solzita, letnik 1990, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 778-010-popoldan 572^ 421. Ž 489

OPEL ostro, 1,6, letnik 93, prodam po delih.

Telefon 041 595-112. 5838 FORD fiesta 1.3, letnik 96, dobro ohranjen, registriran do 1.3.2005, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 879-430.

Ž 491

RENAULT laguno, letnik 94, bole barve,

prodam za 700.000 SIT. Telefon 031 295-459. 5881

PASSAT d, letnik 89, dobro ohran jen, ugodno prodam. Telefon 051 357-190.

DAIHATSU charade, dizel, letnik 90, reg. do

2/2005, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041836-228. Š629 FORD fiesta dizel 1,8 letnik 92, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 588-205.

Š632

OPEL astra 1.4,92, prodam za 270.000

SIT, R51.4,96, prodam za 275.000 SIT. Telefon 041 707-748. Š638 FORD fiesta 1.8 d, let. 93, prodam ali menjam za traktor. Telefon 041 588-205. Š638

YUG0 koral 45, registriran, prodam. Telefon 031 449-708, po 16. uri. 5942 R 19,1.1994, reg. do septembra 2005, prodam. Informacije po telefonu 041 756-838. ž 504

STROJI

PRODAM

SIL0K0MBAJN sip sk 40, novejši, prodam.

Telefon 031 693-004. Ž485 SIL0K0MBA1N Kemper, enoredni, zgrab-Ijalnik 300 sip in šrotar za storže in koruzo, prodam. Telefon 041 649414.

Š624

MUN za sadje, nov z motorjem ali brez, prodam. Telefon (03) 5718-282, 041 818-899-popoldan. 5840

STISKALNICO za sadje, 801, hidravlično, skoraj novo, prodam. Telefon 041 711-333. 5888

SAM0NAKIADALK0 za seno sip, 17 m3, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5778-648 ali 041292-345.5897

SILOKOMBAJNsk 80 s, malo rabljen, prodam. Pahole Stanka, Kocbekova c 50, 3202 Ljubečno. Telefon 5461-148.

SADNI mlin z motorjem za mletje jabolk,

prodam. Telefon 5724-909. 250i

KUPIM

TRAKTORSKO škropilnico, tračni obračalnik in kosilnico traktorsko IMT 535, kupim. Telelon 040 977-504. 5770 KMETIJSKI stroj, lahko v okvari, kupim.

Telefon 031 848-922. ssos PLUG, dvobrazdni, 12 col, imt. Telefon 5822-328. 5875

POSEST

PRODAM

HIŠO na Ostrožném, prodam. Možnost menjave za večje stanovanje ali bivalni vikend. Nujno. Telefon 041628474.

5678

POSLOVNOitanovonjske prostore v centru

Celja, 240 m1, prodam. Telefon 4254-660. 5784

ŠENTJUR - polovico starejše hiše, ck na plin, telefon, garaža, vit, prodam za 9 milijo-novSIT.Telefon051 351-568. Š623 DVE gradbeni parceli, primerni za gradnjo hiše ah vikenda, v izmeri 1000 ali 2000 m', prodam. Telefon 031620479.

Ž488

V 0K0UCI mesta Celja, prodam 2623 m'

sadovnjak, vinograd, njiva in gozd. Telefon 5485-602. 5831

HIŠO, dvojček v Celju, Dečkovo naselji, vsemi priključki, takoj vseljivo, stavbi 195 m, dvorišče 262 m, po dogovoru. Telefon (03) 4270-130.

Cena

V DRAMLJAH prodam nov, opremljen, zidan

vikend 5«7 m, pritličje + mansardo. Telefon 041 380-661. 5887 DREŠINJA vas, prodam novo, nedokončano pritlično hišo. Velikost parcele 700 m7. Telefon 041 389-238. 5946 ZEMLJIŠČE - 1456 m? z manjšim vinogradom, kletjo na celjskem starem gradu -Zvodno. prodam. Cena 7.000.000. Telefon 5483005,040 538-963. 5895 SREDNJE veliko posestvo prodam, ali menjam za hišo z vrtom. V poštev pride tudi bivanje in skrb za bolna starejša zakonca z možnostjo dedovanja. Telefon 5777-414. ž 495

POLZELA, Založe, stanovanjsko hišo, staro 12 let, prodamo za 18 mio SIT. Expert Nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628. 5952

POLZELA, zazidl jivo parcelo v izmeri 912 m2, v bližini Savinje in železniške postaje, prodorno za 5.200.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. 5948

GOMILSKO, brunarico, prodamo za 3.500.000 SIT. Expert Nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 04140S628.

5952

RIMSKE Toplke, parcelo 10.000 m2, delno zazidalno, prodamo za 8.700.000 SIT. Expert Nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628. 5952 CEUE, Prekorje, zazidalno parcelo 2000 m7, prodamo za 6.500.000 SIT. Expert Nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628. 5952

UBOJE, zidan vikend, 30 m2, zemljišča 3000 m2, prodamo za 6.500.000 SIT. Expert Nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628. 5952 30 LET staro hišo, vel. cca 140 m2, slon. površ., na parceli 364 m2 v Šercerjevi ulici, prodamo za 25 mio. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 5957

30 LE staro hišo, vel. cca 200 m2, na parceli 724 m2 na Lavi v Celju, prodamo za 32 mio. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 5957 NOVEJŠO hišo na Škafarjevem hribu pri Žalcu na parceli 810 m2, prodamo za 43 mio. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 5957 VIKEND smer Celje Lopata iz smeri Žalec Galicija, prodam. Cena 8.000.000 SIT. Telefon 041 945-589. 5961

PARCELO v izmeri 20035 m2, je nezazidlji-va, na lepi lokociji v Dramljah, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 786-626. 5866

HIŠO v 4. gradbeni fazi (12 m-10 m) na parceli 813 m2 v Gorici pri Slivnici prodamo za 18 mio. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.pri-jaznost.com, telefon 041 727-301, 5482-002. 5957

JESENSKI KREDIT

Tudi za tiste, ki nimajo odprtega osebnega raiuiia pri skb banki.

Podrobnejše informacije in informativne izračune lahko dobite v vseh poslovalnici SKB banke ali na spletnem naslovu

5,3 mio. Prijaznost nepremičnine, Koce-fon 041 727-301,5482-002. 5957

STANOVANJE

PRODAM

CEUE, Pohorska. Dvoinpolsobno stanovanje, prodam. Telefon 031 607-256.

5739

NOVO stanovanje, 84 m2 na Glaziji v Celju, prodamo. Telefon (03) 7132-617, Martin d.0.0., Hmeljarska 1,3310 Žalec, n

TRISOBNO obnovljeno stanovanje na Foito-vi v Velenju, prodamo. Telefon 031 807-009. Martin d.0.0., Hmeljarska 1,3310 Žalec n

NOV apartma na Mariborskem Pohorju -Bolfengu, prodamo. Telefon (03) 7132-617, Martin d.0.0., Hmeljarska 1,3310 Žalec n

TRISOBNO stanovanje, 80 m2, v naselju Gorica-Velenje, prodamo. Telelon (03) 7132-617, Martin d.0.0.. Hmeljarska 1, 3310 Žalec.

CEUE, Delavska, prodam takoj vseljivo dvosobno stanovanje 76 m2, ck. Cena 6.900.000 SIT. Telefon 041531-281.

5852

V CEUU prodom trisobno starejše vzdrževano stanovanje 86 m2 z vsemi priključki. Ceno 12.000.000 SIT. Telefon 031 870-

KUPIM

ZAZIDLJIVO parcelo v Celju, kupim. Gotovina takoj. Telefon 041 644-600. 5941 NEIZDELANO podstrešje v Celju, kupim. Gotovina takoj. Telefon 041 644-600.5941 HIŠO ali vikend v okolici Dobrne, Vojnika, Frankolovego, kupim. Andrej. Telefon (03) 7812-140. p

ODDAM

V NAJEM oddamo poslovne prostore v velikosti 77 m2 (proizvodna ali storitvena dejavnost) in poslovne prostore, ločene, v skupni velikosti 207 m2, podjetja Sevs d. 0.0., na lokaciji Bežigrajska cesta 2, Celje (nasproti Interspara). Prostori so na voljo takoj. Vse informacije po telefonu 041693416, g. Germek. n ŠENTJUR, v najem oddamo velik suh prostor (10-25-2). Telefon 5741-810. Š636 ZGRADBO v Celju, ao 100 m2, ob glavni cesti, z večjim parkirnim prostorom, oddamov na jem. Telefon 041 515-223. 5925 CEUE, v neposredni bližini novega športnega parka, na Jamovi ulki, damo v najem 55 m2 velik poslovni prostor, za mimo dejavnost. Najemnina 95.000 Sil mesečno + tekoâ stroški. Telefon 041 708-198. Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. 5948 - Št. 36 -9,

imi

031-342118, 42-63-122 PROMET Z NEPREMIČNINAMI NAKUP, PRODAJA. NAJEM, CENITVE

UWA-PUCOVA, 52.35 m', (neto 41.94). novo radnja, cena: 10.600.000 SIT (44.205 EUR NOVA VAS - Šaranovičova. 71.60 m' (bruti 10,59 m1). 3. nadslr/4,1.1955. cena: 11 500.000

NOVA VAS - Dečkova, v hiii. 54.00 m1, triiličje. 1.1955. souporaba đvoriića. ce i.000 000 SIT

3LAZUA - 3. nadstr. 84,28 m', cena: >3.000.000 SIT (96.000 eur). NOVOGRAC

0 stanovanje, 26 m2, v centru

Celja, prodam. Telefon 041 786-464.

5905

NA Pohorski uhu v Celju, ugodno prodamo

dvoinpolsobno stanovanje. Stanovanje je klimatizirano in vseljivo takoj. Informacije po telefonu 041 910-401 ali 031 609-417. 5928,5929

DVOSOBNO stanovanje v Celju na Otoku -Trubarjeva ulica 52,1. nadstropje, 53 m2, vsi priključki, vseljivo takoj, prodamo za 10,9 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje. Telefon (03) 4900-090 ali 031 541-592. 5941 CEUE, Mariborska, 54 m2, dvoinpolsobno stanovanje, vsi priključki, popolnoma obnovljeno, prodam za 12,8 mio SIT. Telefon 041 978-068,041 71M77.

5938

ENOSOBNO stanovanje v pritličju, velik balkon z ložo, vsi priključki, 40 m2, blizu centra Celja, prodam. Cena 8,6 mio SIT. Telefon 041 220-107 ali 031 738-762.

5945

UBOJE, enosobno stanovanje, 2. nadstropje, 43 m2, prodamo zo 6.000.000 SIT. Expert Nepremičnine, Gosposka 7, Celje, telefon 041 405-628. 5952

CEUE, Otok. Dvosobno stanovanje, 51,09 m2, IV. nadstropje, prenovljeno 1997, prodorno za 11.200.000 SIT. Telelon 041 708-198. Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. 5948

CEUE, Nova vas, 2,5 sobno stanovanje, 72 m2, VI. nadstropje, zgrajeno 1980, z balkonom, prodamo za 13.200.000 SIT. Možnost nakupa ludi garaže za 1.750.000 SIT (lahko ločeno). Telefon 041 708-198. Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorka pri Šmartnem 57/c, Celje. 5948

CEUE, Hudinjo, enosobno stanovanje 37 m2, prodam za 7.500.00 SIT. Expert Nepremičnine, Gosposko 7, Celje, telefon 041405-628. 5952

DVOSOBNO stanovanje, 64 m2, na ljubljanski c., 8. nadstropje, balkon, 1.1972, prodamo za 12 mio. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 5957

DVOSOBNO stanovanje; 53 m2, L1971, Nuši-čeva ul., 2. nadstropje, prodamo za 9,9 mio. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002. 5957 DVOINPOLSOBNO stanovanje, 73 m2, Milanskega, 1.1984,1. nadstropje, prodorno za 13,5 mio. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,5482-002.5957 DVOSOBNO slanovonje v Celju, Pohorska, prodam. Velikost 62 m2, četrto nadstropje, vsi priključki. Cena 10 mio SIT. Možnost odkupa pohištva in opreme. Vselji-vovl mesecu. Telefon 031 253-055, po

19. Uri. 5961

KUPIM

STANOVANJE v Celju (Otok, Dolgo polje), veliko do 45 m2, kupim. Telelon 041 634-419. 5602

ENOSOBNO oz. dvosobno stanovanje v Celju

kupim. Gotovina takoj. Telefon 041644-

V DALMACIJI, Sukošan pri Zadru, oddamo

turistične sobe, 50 m od moija, 100 m od glavne plaže, ugodno, nočitev z zajtrkom, večerja po dogovoru. Informacije in rezervacije po telefonu 00385 9153-19064,00385233-93129. 2360 APARTMA v Termah Banovci oddam v nojem. Telefon (03) 7001-611,041 476-104. n

APARTMA na Rogli oddam v najem. Telefon (03)7001-611,041 476-104. n ŽENSKI srednjih let oddam garsonjero v centru Celja. Telefon 041614499.

SOBO oddam samskemu dekletu ali študentki. Telefon (03) 5417-395. 5791 STANOVANJE, 76 m2, v Novi vasi v Celju, delno opremljeno, oddam. Najemnina 60.000 SIT. Telefon 031 331-553.

5836

V CENTRU Celja oddam opremljeno sobo študentu ali zaposleni osebi. Možna souporabo kopalnice in kuhinje. Telefon (03)5452-887,041 765-951. 5900

V NOVI vasi oddam prenovljeno opremljeno

garsonjero, velikosti 30 m2. Telefon 041 781-166, po 17. uri. 587i

SOBO oddam samski ženski v priv souporabo kuhinje in kopalnice. Tata 041 733-277.

DVOINPOLSOBNO stanovanje na Zg dinji, 500 m od avto ceste, o Telefon 051 356-149.

V Celju oddam sobo dijakinji. M telefonu 5414-760-Anka.

CEUE, ce dam. Najemnina 3Í samske ženske). E: Gosposko 7, Celje, t 5952

OPREMUENO enosobno ter neopreml

trisobno stanovanje no Hudinji, «| mo. Prijaznost nepremičnine, Kocti 4, Celje, www.prijaznosl.com, ItM 041 727-301,5482-002. d

DELNO opremljeno dvoinpolsobno sM| nje 68 m2 v Novi vasi, oddamo, nost nepremičnine, Kocenova 4, U www.prijaznost.com, telefon 041 fl 301,5482-002.

NAJAMEM

M1A1ŠI upokojenec išče sobo s svn larijami ali manjšo garsonjero. Pn be pošljite na Novi tednik pod i SAMOSTOJNO. sel

STANOVANJE ali stanovanjsko hišo v Ca|| okolki najamem. Telefon 041 727-31

GARSONJERO v Celju najamem, (do 2S

SIT). Telefon 031 603-949.

CEUE, Žalec, najamem enosobno sli

nje ali garsonjero. Expert Nepremii Gosposka 7, Celje, telefon 041 40Sfl

STANOVANJE, ali stanovanjsko hišo' ali okolki nojamem. Telelon 041 301.

OPREMA

PRODAM

OMARO zamrzovalnik 1er hladilnik proi po simbolični ceni. Prodam tudi SS za itisone, parkete itd. na poro, z i kom na paro. Telelon (03) 5821-61

ZAMRZOVALNO omaro, 2101., staro to

RABLJENO belo tehniko, kupim. Telefoal 490-189.

MALI OGLASI - INFORMACIJE

Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o., Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan zí četrtek je ponedeljek do 17. ure.

»8

oglasi, označeni s to ikono

w.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.

PRODAM

Indijski pod, bruna, deske, kamen t prodam. Telefon 031 678-351.

4975

llnličino silikatne opeke in 5 oken p>90) ter lokno (100-91), proda-Jelefon 041-326-424. 58i9 Iđilnih notranjih vrat, prodam. Tele-041 817-927. 5842

I brikete za vse vrste peti, ugodno udom. Možnost dostave. Telefon 051 1-590. Š640

več klafter, prodam. Telefon 629-158. 5949

ŽIVALI

PRODAM

KUPIM

. brejo 6-8 mesecev, ku-Telefon 041 595-112. 5838

KRAVE za zakol odkupujemo po najvišjih cenah. Lešer, Lopata 20 d, Celje, telefon (03) 5471-244,041 763-800. 3418 BIKCE in teličke, stare 3 ledne do 6 mesecev, kupim. Telefon 031 783-636. 5950

ODDAM

PSIČKA mešančka, starega 2 meseca - črno

bel, podarimo. Telefon 5720-667.

5821

DVA psička oddam za simbolično ceno. Telefon 5792-002. Š625 IŠČEMO dom prijaznemu mucku, staremu 2 leti. Je bele barve. Kličite 57704)21.

5839

PSIČKA mešanca, starega 2 meseca, podarim. Telefon 5720667. 5909 MLADE mucke podarim dobrim ljudem. Telefon 031 219-420 ali 041 637-875.

UČKE za nadaljnjo rejo ali zakol, idno prodamo. Telefon (03) 5774-1,041 827-426. šei9

1270 kg težko, prodamo. Cena po Telefon 031494-336.Š621 a bikca, težka po 200 kg, dam. Telefon 031 351-060. 5768 [E, težke od 20 do 150 kg, prodam, ftn prevoz. Telefon (03) 5823-229, 656-078. 5808

ll kozlička, starega 4 mesece, pro-. Telefon 041 935-595. Ž487 ta rejo in zakol, prodam. Telefon W-554. 5822

t Madžarski toplokrvni, starega 4 primernega za šport, rekreacijo, om. Informacije po telefonu (03) W66,041 594-997. 5827 B za zakol - očiščene, krmljene z faačo hrano, prodom. Telefon 051 1-140. 5863

'mlado in telico osemenjeno, pro-i. Telefon 031 642-504. 5860 simentalke, breje in telico, brejo, «lam. Telefon (03) 5720-761. 5861 BA kozla, starega dve leti in pol, proda-Jelefon 031.819-153. ž 493 smaste pasme, dobro mlekarico, pdno prodam. Telefon 041 523-968.

5885

t mesnate pasme, težke cca 60 kg, lom. Telefon 031 840-078. š63i limentalce in čb, od 100-140 kg, idom. Telefon 041 472-532. Š628 RVNE nemške ovčarje, brez papirjev, •čnih staršev, prodamo. Telefon 22-533,031 646-273. Š635 ETA za zakol ali nadaljnjo rejo, proti. Telefon 041759-681. Š633 (0 simentalko, staro 10 dni (b. š.), «lam. Telefon 031 532-444. Š634 primernega za pleme ali zakol pro-« ali menjam za gradbeni material stovi, tervol, ladijski pod, vhodna "ta). Telefon 031 474-353. ž 502 K koze z rodovnikom, 2 kom., pro-».Telefon 5740-566, po 20. uri.

Iftnentalki in telico, težko 150 kg, «dam. Telefon 041794-301. 5943 ft, težke cca 110 kg, prodam, telefon 1629-158. 5949

PRODAM

OGRAJE IN DVORIŠČNA VRATA

H

Koćevar

F*ol^elei. Ločica 65d Tel : 03/ 5701 221 ,

041 754 865 Fax: 03/ 5701 447"

Prijateljsko posredujemo za

NAJHITREJŠI KREDIT

Boljša boniteta: nepremičnina, plačilna kartica, osebno vozilo, osebni dohodek. Vaš AMIO posreduje posojila za vas od 9. do 17. i PE MikloSiřeva 1, Celje.

49-22-963

KMETIJSKI PRIDELKI

PRODAM

SILAZNO koruzo 1.2 ha, v Zadobrovi, prodam. Telefon 041510-933. 5695 LANSKI jobolčnik, prodam. Telefon (03) 5793-371. 5780

KROMPIR za ozimnico, beli, neškropljen, prodam. Kličite zvečer na telefon 5845-449. p

JEDILNI krompir bel, rdeč, za ozimnico z dostava, prodam. Naročila na telefon 041753-542. 5807

KORUZO, 55 a zo silažo ali zmje, v Trnov-Ijah, prodam. Telefon 5419-776. 5924 50 AROV silažne koruze, prodam. Telefon 5772-288, Grobelnik Franc, Novo Cerkev.

DOMAČO slivovko, prodam. Telefon 041 943-816. Š637

KROMPIR za ozimnico, bel in rdeč, ugodno prodam. Telefon (03) 5708-831.5937 VINO, sortno, mešano belo in mešano juiko s šmamico, ugodno prodam. Telefon 041 3204)70. 5940

KORUZO, luščeno, domačo, v vrečah, prodam. Telefon 051318-590. Š640 SILAŽNO koruzo v Škofji vasi, prodam. Telefon 031 274-679 ali 031 783-636.

5950

SVEŽ fižol v stročju, prodajamo. Telefon 041 946-827

JABOLKA za jabalčnik, po ugodni ceni, prodam. Zrela sedaj. Telefon (03) 5793-239. 5958

VINO belo, dobro, naravno, prodam po 150 SfT/l. Prodam ugodno tudi jabolka obrana - carjeviče in za prešanje ter slive. Telefon 031 575-514. 5956 KRMNI krompir, prodam. Cena za kg 20 SIT. Telefon 031 621-116. 5963

0UNI gorilec - dolgi plamen, garažna vrata - krilo, prodam ali menjam za deske ali mlin za grozdje. Telefon 040 642-153.

57812

GOLF dizel, letnik 1991, traktor imt 540, škropilnico Agromehanika Kranj in na-kladalko sip 16, prodam. Telefon 041 983-800. ž 626

CISTERNO za vino, 300 I, rabljeno eno sezono, prodam za 30 tisoč SIT. Telefon 5484-880. 5862

ELEKTRIČNI skuter, kotna brusilko in betonski mešalec, prodam. Telefon 041 972-553. Š627

TRANSPORTER za silažo in koruzo in pomivalni stroj Gorenje, rabljen eno leto, prodam. Telefon 5794-235.

à 630

DVE kozi z mladiči, prodam ter vrtno garnituro Telefon 031 840078. Š631 MEŠANA diva in očiščene domače zajce -sprejemam naročila, piodam. Telefon 031 727-971. 5907

za brejo. Prodam tudi slivovko in hruše-vo žganje. Telefon 5771-107, Šentjanž

ček. Je lepo ohranjen. Telefon 5461-433.

KOMPLET opremo za prešanje grozdja in

sadja z inox sodi ter družino kuncev za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 040 500-796. 5662

HRASTOVE sode, 501., 1101., 1701., 1301., poceni prodam. Telefon 041 724-409.

HIDRAVLIČNO stiskalnico 1001 in mlin za grozdje prodam za 100.000 SIT. Prodam tudi štiri rabljene zimske gume 185-65-14 col, za 15.000 SIT. Telefon 041 653-341. 5788

DIREKTOR, 50 let, osamljen, urejen, želi spoznati žensko od 30 do 45 let. Rad potuje. Telefon 090 7442, kličite z navadnim telefonom. Alan, Žarko Prezelj, s.p., Kraigherjeva 11,3000 Celje. 5886 PRIVATNIK, 54 letni, iz okolice Celja, želi spoznoti žensko do 54 let. Resno. Telefon 090 7442, kličite z navadnim telefonom. Alan, Žarko Prezelj, s.p., Kraigherjeva 11,3000 Celje. 5886

posreduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi, ki ste osamljeni, pokličite

CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 |R....j.i ..m.r)

TEL.: 03/ 42 74 378

■■■■H NOVO: ■■■■■ LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA!

041/591-222

Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno. Posredovalnica SRČEK. Jazbec Milana sp . Bistrica ob Sotli 13. Bistrica ob Sotli.

PREGLED VIDA

ZDRAVNIK - OKULIST

TEL.: 492-34-10

toltnik nov, krompir kifeijtek bio, slivovo

poslovo Ceno vseh |b 30.000 SIT. Tele-(on 04) 866-ĆI1. 5917

MUN zo grozdje, prešo 301, kod pvt 3001 in bonski mošnlot, prodom, tololon 041 041-73S. 58»

JABOLČNI kis, svinjsko mnsl, ovnn, primer-nogn a pripnsl oli .okol, prodom. Tolifon 5773-302. SMi

STISKALNICO 601,2 kom. nerjavečo sodo - 50 I, kod pvc, mlin 1. sodjo oli grozdje, mizo za namizni tenis s kovinskim ogrodjem na kolesih, vse rabljeno, prodam. Telefon 031 474-203.

5932

5933

HRASTOV sod 100 in 801, prodam. Cena

5.000 SIT. Telefon 5702-338, zvečer. ALUMINIJASTI sod 12001, kletke za kokoši, žago za les, prodam 7002-090. ž 498 LESEN sod in stiskalnico 80 I., prodam.

Telefon 7342-801. L838

TEUCE frizijke in suhe borove plohe, prodam. Telefon 031747-454. 5959

GARAŽO v garažni hiši v Vojkovi ulici, oddam. Telefon 031 621-977. 5798

"" "POTRIBUJËM

ČE ima kdo za oddati - podariti kakšno kuhinjo, omaro, čevlje ženske in moške št. 40-42, naj pokliče na telefon 031 593-887. 5870

354ENA mamica si želi prijatelja do 46 let

za resno vezo. Telefon 090 7442, kličite z navadnim telefonom. Alan, Žarko Prezelj, s.p., Kraigherjeva 11,3000 Celje.

SIMPATIČEN moški, star 61 let, želi spoznati

žensko da 61 let za skupno življenje, ki bi imela stanovanje ali hišo, da bi se preselil k njej. Kličite dopoldne na telefon 040 228-274. 5848

40-LETNI Slovenec, izobražen, želi spoznati žensko od 30 do 40 let za prijateljstvo. Telefon 041 248-647. 5886

ZAPOSLITEV

NA stojnici MKZ v Intersparu v Celju dobi

delo prijazna oseba, ki ji delo z ljudmi in pisana beseda nista tuja. Telefon 041 717-303. MKZ d. d., Slovenska 29, Ljubljana. n REDNO zaposlitev dobi dekle v bistroju. Za hrano in stanovanje je poskrbljeno. Informacije na telefon 041 613-070 ali (03) 8971-850. Trgovina in bistra pri Ciglerju, Fanika Vrtačnik, Ravne 103. Soštanf. n

Celje: 031 508326

NUMERO UNO

Kli iščete

UGODEN KREDIT?

Gotovinski, avtomobilski, hipotekami ter stanovanjski do 15 let, po ugodni obrestni meri, za zaposlene ter upokojence.

Tudi pod šifro 09. Možnost obremenitve dohodka do 50% ter po-placita dolgov. Star kredit ni ovira. Po želji pridemo tudi na dom. teL: 02/252 48 26 041 750-560

Iščemo

samostojne prevoznike

na področju Celja in Velenja.

Ponudbe pošljite na naslov: Yellogistics,

Meljska c. 84.2000 Maribor,

tel.: 02/23 80 529

V NAŠI enoti v Celju nudimo pošteno delo za

pošteno plačilo. Informacije po telefonu 041 769-563,041 570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje. n

NATAKARICO ali študentko za delo v strežbi

pijače in hrane, zaposlimo. Gostilna Jug Jožico, s.p., Ul. skladateljev Ipovcev 18, Šentjur. Telefon (03) 7492-310. Š604

PONUJAMO dobro plačilo za kuharja-pico-peka. Informacije po telefonu 031714-990. Pizzerija Taurus, Miran Kajtna, s.p., Leveč 40,3301 Petrovče. 5693 VOZNIKA c in e kategorije, zaposlimo. Izobrazbeni pogoji po zakonu o prevozih. Vilkograd, Zlateče 8 a, 3230 Šentjur. Telefon (03) 7461-221. Š622 IŠČEM delo za pomoč v gospodinjstvu ali varstvo otrok- okolica Celja. Telefon 041 813-715. ž 490

034925956. 031862140 i

NK delavca, zaposlim. Delovni čas 8 ur. Možna trajna zaposlitev. OD 130.000 neto, starost 20 do 30 let. Telefon 040 754-025, Roberto Šket s.p., Vrhe 33, 3221 Teharje. 5771

IŠČEMO zanesljivo žensko za strežbo pijač. Dobro plačilo. Telefon 031 569-595, 041 208-960, Kvaliteta, Javornik Aleksander, s.p., Savinjska cesta 11,3310 Žalec. ž 492

NUDIMO informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Telefon 041 747-121, Infokomerc, Radovan Malešev, Šercerje-va 20,3320 Velenje. n

Zaposlimo

natakarja ali natakarico

tel 041 577 678, 031 227 444.

BOSIO d.o.o.

razpisujemo prosto delovno mesto:

PROJEKTANT - KONSTRUKTOR

Pogoji zaposlitve:

- VI. ali VII. stopnja izobrazbe strojne smeri

- konstruiranje strojne opreme

- poznavanje konstrukcijskih metod

- delo z računalnikom ACAD, MS Office, projektno vodenje

- znanje angleščine, zaželene delovne izkušnje

t

i__

iZDBPi-Si

Izberi.si ■ Vseslovenski portal malih oglasov

Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slove časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli ni bilo tako udobno

SODELUJEJO:

DELO KFTim

I™mi ar*6 VESTNIK

V življenju bil si naša sreča.

zdaj pa rana si skeleča. Če bi kUc in solza te zbudila, ne bi krila te gomila.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, dedija, tasta, svaka, brata in strica

KARLA MACKA

iz Hrastnika (28.9.1952-3.9. 2004)

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, sogovornikoma Lidiji in Stanku, moškemu pevskemu zboru Laško in rudarski godbi Hrastnik. Še posebej hvala bratu Stanku Vidicu ter nečakoma Bernardi Košenina in Srečku Vidicu za denarno pomoč.

Žalujoči: žena Angela, hčerka Ana z Boštjanom, vnuka Tjaša in Gašper, brata in sestri z družinami.

_L 845

Marsikatere oči zrejo, kje si. Karli, ti? Minilo je leto dni, odkar te med nami več ni.

Neizmerno te pogrešamo vsi.

V SPOMIN

4. septembra je preteklo žalostno leto dni, kar nas je zapustil dragi mož, ata, ded in tast

KAREL PUŠNIK

iz Spodnje Rečice pri Laškem

Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga ohranjate v lepem spominu.

Baletta d.o.o.

Ob Dolenjski železnici 12. Ljubljana zaposli v

PIZZERIJI STELLA Arclin 72. Vojnik

natakarico in kuharja

(gostinska izobrazba, delovne izkušnje) Informacije: 041/657 505

ZAPOSLIM natakarjoico. Starost do 35 let. Telefon 041 748-905, Zaleznik Jono, s.p., Križevec 1,3106 Stranke. p

RAZNO

IZPOSOJAMO raznovrstne stroje in naprave

za gradbeništvo in druge dejavnosti. Izposojevalnica Sam s.p., Bratov Dobro tinškov 13, Hudinja, Celje. Telefon 041 629-644,5414-311. n

HITRI krediti. Telefon (03) 5410-118,041

578-556. Share d. o. o., Mariborska 7, Celje. n

e, klime, Ariston, ilitetno, g, Petrovce. Telelon 7140-116, 041 767-862, 041 632-660,031 632-660. 5512

nah izdelujemo strojne omete, tlake in fasade. Telefon 041 623-000. Dušan Tržan s. p., Ledina 40, Sevnica

5572,5573

KRČME ŽILE?

Tel.: 05 640 02 33

I_dr. J. Zimmerman. Koper_

IZVAJAMO vse vrste gradbenih del, hitro, kvalitetno, strokovno in ugodno. Novogradnje, sanacije, adaptacije, fasader-ska dela in krovna dela. Inter-invest svetovalno storitvena družba, d.o.o., Cankarjeva 8,3000 Celje. Telefon (03) 4900-090 ali 041 600-012. 5941

Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je.

ZAHVALA

V 85. letu nas je zapustila naša draga mama in stara mama

JOŽEFA PFEIFER

iz Tevč 1 pri Laškem (15.2.1920-27.8.2004)

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše, izrekali sožalja in jo v tako

velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Prav tako iskrena hvala kolektivu Pivovarne Laško, Mizarstvu Peter Hrastelj s. p., Centru za socialno delo Laško, osebju Zdravstvenega doma Laško, gospodu kaplanu, pevskima zboroma, gospodu Brečku za poslovilne besede in za odigrano Tišftio.

Žalujoči: hčerka Jožica, sinova Franc in Drago z družinami.

Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič)

V SPOMIN

ROBIJU DOBRAJCU

Hvala vsem, ki ga nosite v srcu. Vsi njegovi.

ko gledamo naokrog, povsod so sledovi tvojih pridnih rok.

V SPOMIN

Mineva žalostno leto, kar si nas za vedno zapustil, dragi ati, dedi, tast in brat

OSKAR JELENKO

iz Landeka pri Novi Cerkvi (17.9.1946-9.9.2003)

Hvala vsem, ki za hip postojite ob njegovem grobu, se ga spominjate in mu prižigate sveče. Žalujoči tvoji najdražji.

Servis štedilnikov, priklop na zemeljski plin, servis sesalnikov SPEEDY in UV.

Rado STRNAD s.p.. Tremerje 6. Celje. Tel.: 03/548 82 14. gsm: 041/558 370

CELOTNE adaptacije kopalnic, popravilo

centralnih in vodovodnih instalacij, menjava radiatorjev. Kopalnice Štelcer, Malgajeva 20, Celje. Telefon 041 826-594. 5745

BAGAT servis, prodaja šivalnih strojev Pfaff, Elna, Brother, likalnikov. Sejemski popust v septembru. Tratnik Darko, Savinjska 1.108, Žalec. Telefon 7103-144.

Ž 486

POMOČ pri pobiranju sliv in drugih kmečkih opravilih, potrebujem. Telefon 5461-

jedilnice, ugodno. Svetujem in montiram na domu. Telefon 040 746-831, Brigita Rep, Drapšinova 17, Celje.

MODI dimniki - sanacija dimnikov 1 vstavitvijo nerjavečih cevi. Korent Branko s.p., Pongrac 3, Griže. Telefon (03) 5718-080,041 736-160. Ž497

-"vedeževanje 24 4

.09044171

zidov, strojni okopi Joslss d.n.o., Javorje-va 4, Celje. Telefon 041 644-931. 5947 IKAM vse vrste perila na svojem ali vašem domu Telefon 040 596-044. Razgoršek Jožica, Pod smrekami 17, Šempeter.

Ž 496

HUJSANJE

8 - 12 kg mesečno Dr. PIR IMAT

>2/25232 55,01/51935 54

ZAHVALA

Po dolgi bolezni nas je zap stila draga mama, babica j prababica

IVANKA OŽIR

Zahvaljujeva se vsem sorodnikom in znancem, kj ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali sveto mašo in sveče. Zahvala tudi g. župniku in pevcem sv. Duha za petje pri sveti maši. Žalujoča: sin Ladislav in hčerka Hedvika z družinama.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage mame in ome

ANICE DIMEC

zOstrožnega

se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem,] sosedom in znancem, ki ste jo težko bolno obiskovali na domu in jo razveseljevali z drobnimi pozorj nostmi.

Posebno se zahvaljujemo dr. Lipovšku za nudeno p< moč pri lajšanju bolezni in tudi patronažni službi ZL Celje. Hvala tudi varuški Danici za skrbno nego. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše ter' izrazili ustno in pisno sožalje. Posebno se zahvalju-! jemo gospe Marini za ganljive poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred.

Prižiga se luč spomina, v srcu ostaja tiha bolečina, ko gledamo naokrog, povsod so sledovi tvojih pridnih rok.

j

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta in strica

IVANA NOVAKA

iz Vodic pri Kalobju (20.5.1926-22.8.2004)

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,! prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane^

sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za opravljen obred, kolektivu Alpos Šentjur, Komunalnemu podjetju Laško ter kolektivu Bolnišnice Celje SPV. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na zadnji poti in ga skupaj z nami ohranili v najlepšem spominu.

Žalujoči: žena Marija ter sine družinami.

n hčerke z

Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant)

ANTONU KUCICU

v slovo Vsi, ki smo ga imeli radi.

Srce tvoje več ne bije. bolečin več ne trpiš. Ni več tvojega nasmeha, utihnil je tvoj glas. bolečina in samota sta pri mu

ZAHVALA

V bolečini sporočamo, da nas je zapustil naš dragi

VLADIMIR MIRKO TAJNŠEK

iz Celja (S. Z 1929-30.8.2004)

.d dragega pokojnika smo se na njegovo željo poslovili v družinskem krogu. Na zadnje počivalište smo ga pospremili v petek, 3. septembra 2004 na celjskem pokopališču, njegovem slovesu se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za izražena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče, ki bodo še dolgo gorele v njegov spomin, prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih dneh so-[ustvovali z nami. nam stali ob strani in se poklonili njegovemu spominu.

Zahvaljujemo se KO ZZB NOB Tončke Čeč iz MČ Nova vas rganizacijo pogrebne slovesnosti in govorniku gospodu Francu Gajšku za sočutne besede slovesa. je pa hvala prijaznemu zdravstvenemu osebju SB Maribor -oddelek za abdominalno in splošno kirurgijo in gastro oddelku SB Celje za vse. kar ste mu dobrega storili. Zelo hvaležni smo tudi osebju patronažne službe ZD Celje za pomoč in nego na domu. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Danica, sin Lacko in hčerka Ditka z družinama ter brata Vinko in Edi z družinama. Celje, Velenje, Trbovlje. 9. septembra 2004

Ohrani svojo milost njim,

ki te častijo, in svojo pravičnost njim, ki so pravega srca. (Psalm 36-11)

ZAHVALA

Ob izgubi naše najdražje žene, mamice, ome in prababice

SILVE CENTRIH

iz Štor (1.10.1927-22.8.2004)

se v globoki žalosti zahvaljujemo vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče in svete maše. Najlepša hvala župnikoma g. Ivanu Korenu in g. Vinku Čonču za opravljen obred in sveto mašo, pevski skupini Idila g. Jožetu Kraglju za ganljive besede slovesa.

Za njo neizmerno žalujemo: mož Jože, hčerki Silva in Vida z možema, vnukinje Nataša, Maja in Nina z možmi, vnuk Luka in pravnuki Stela, Vitan in Ela.

Imel sem vas neskončno rad, zato se nisem mogel posloviti, odšel se zato, da bi nelial ttpeti.

ZAHVALA

Z bolečino v srcu se še vedno poslavljamo od dragega moža, očeta in dedka

AVGUSTA VODIŠKA

iz Šentvida (11.8.1919-28.8.2004)

Iskreno se zahvaljujemo za vso pomoč v težkih trenutkih vsem sosedom, pevcem, govorcem, godbi, gospodu župniku, vsem sorodnikom in znancem, docentu celjske bolnišnice dr. Komadini, Zdravstvenemu domu Šmarje, dr. Smoletovi, dr. Čakševi

in patronažni sestri Marjetki Pesko, »e posebej hvala družini Lakner, Grobin-Golavšek,

Poválej in Govedič. Zahvala iz srca snahi Danici za nego in pomoč od prvega dne bolezni do zadnjega slovesa.

Izgubili smo najdražje, kar smo imeli, žalujoči: žena Štefka ter sinova Edi in Brane z družinama.

in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič)

ZAHVALA

Ob boleči in prezgodnji izgubi ljubega moža, atija, tasta in dedija

EMILA STERNADA

(30.9.1941-27.8.2004)

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožaije, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste kakor koli sočustvovali z nami v teh težkih trenutkih.

Še posebej se zahvaljujemo dr. Pavli Rode-Zalokar za nesebično pomoč, dr. Boštjanu Birsi, sestri Anici, Onkološkemu inštitutu Ljubljana, Vrtnarstvu Celje, pogrebni službi Ropo-tar in dekanu Leopoldu Selčanu za opravljen cerkveni obred. Vsem iskrena hvala. Vsi njegovi.

Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela. Zdaj med nami več te ni, a v srcih in kot vzor, nam boš ostal vse dni. V domu našem nastala velika je praznina, v srcih pa skeleča bolečina.

ZAHVALA

Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi, brat in dober prijatelj

KAREL KOLŠEK

iz Laškega

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu z obiski lajšali bolečino neozdravljive bolezni, ga pospremili na zadnji poti, zanj molih, darovali za maše, cvetje, izrekli sožaije in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči vsi njegovi.

Iščem te i/ travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, kisijejoname. (M. Kačič)

V SPOMIN

ALOJZIJI DOBROTINŠEK

Njena hči in vnuk.

ZAHVALA

Mirno in tiho nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica

AGATA ARTICEK

roj. Mihalič, iz Šmarjete pri Celju nazadnje je stanovala pri hčerki v Škapinovi ulici 18 v Celju

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem, ki so jo 17. avgusta 2004 pospremili na njeni zadnji poti na mestno pokopališče Čakovec. Hvala tudi'pogrebni službi Veking.

Žalujoči vsi njeni.

Zaman je bil tvoj boj, nan vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.

ZAHVALA

Ob izgubi naše drage sestre ir tete

IVANE ROŽIC

roj. Reberšak iz Velenja (24.6.1938-27.8.2004)

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so jo pospremili k njenemu zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče in svete maše in izrazili

pisna ali ustna sožalja. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in medicinskemu osebju na Intenzivni kirurgiji Bolnišnice Slovenj Gradec, ki so se borili za njeno življenje in ji lajšali bolečine. Hvala g. župniku cerkve sv. Duha, pogrebnima službama Ropotar in Veking ter pevcem za odpete pesmi.

Vsi njeni.

rojstva

V celjski porodnišnici so rodile:

26.8.: Irma SMAJIČ iz Celja - dečka, Mihelca KLINAR iz Laškega - dečka, Nada TOPOVŠEK z Gomilskega -deklico, Marjetka OPARE-NOVIČ iz Celja - deklico, Mateja LEPEJ iz Celja - dečka, Vesna TEVŽ iz Gornjega Grada - dečka

V celjski porodnišnici so rodile:

27. 8.: Saša ŠRIBAR iz Prebolda - deklico, Magda PUNCER iz Griž - deklico. Irena MLAKAR iz Loč - deklico, Sabina BOHTE iz Pe-trovč - dečka, Zdenka GRADIŠNIK iz Velenja - dečka.

28. 8.: Nataša BREZNIK iz Loč - deklico, Alenka ZA-GRUŠOVCEM iz Dobrne - dečka, Klara GOJZNIK iz Prebolda - dečka, Branka ŠNEK iz Gorice pri Slivnici - dečka, Darja ROMIH iz Gorice pri Slivnici - dečka, Stanka PETELINŠEK iz Nove Cerkve - dečka, Anica IRMAN-ČNIK iz Šmartnega ob Dreti - dečka.

29.8.: Zlatka NAVERŠNIK iz Vojnika - dečka Vida LJUBEJ z Grobelnega - deklico, Vesna GERŠAK iz Bistrice ob Sotli - dečka.

poroke

Celje

Poročili so se: Matjaž ŠTEINER in Sabina OCVIRK, oba iz Celja, Zlatan ALAGIĆ iz Celja in Nataša JOŠT iz Štor, Damijan PINTER iz Frankolovega in Polonca ARH iz Pernovega, Damijan LEBER iz Želč in Mateja OVTER iz Ivence.

Žalec

Poročila sta se: Gregor OŽIR iz Andraža nad Polzelo in Nina KOLENC iz Podloga v Savinjski dolini.

Petdeset let skupnega življenja sta ponovno potrdila zakonca Franc in Alojzija FLORJAN iz Kaple.

Šentjur pri Celju

Poročili so se: Primož RAUTER in Laura LAJH, oba iz Šentjurja, Jože BRATUŠA iz Gradišča in Bojana SALOBIR iz Suhega, Miran KOPRIVC in Ines OCEPEK,

oba iz Košnice, Zlatko PASAR1Ć in Romana SNOJ, oba iz Ljubljane.

Laško

Poročili so se: Jožef OVČAR iz Maribora in Mak-sida RIBIČ iz Tuzle, Ivan BUBNJAR in Mojca POŽEK, oba iz Celja, Hubert MAČEK in Kristina ŠIPEK, oba iz Zgornje Rečice pri Laškem, Aleš KLOVAR iz Podvina pri Žalcu in Mateja JAKOB iz Kasaz, Rajko MESEC iz Jagnjenice in Stanka ROGELJ iz Hote-meža pri Radečah, Dušan CENTRIH iz Šentruperta nad Laškim in Sonja MRAZ iz Osredka pri Šentjurju, Gregor BOLE iz Šmartnega ob Paki.in Andreja MEŽNAR iz Celja, Miran KOSTANJEVEC iz Gačnika pri Pesnici in Tatjana VOLAVŠEK iz Celja, Roman VODOP1VEC iz Srednjega Pijavškega pri Krškem in Andreja KLAVS iz Sevnice.

Šmarje pri Jelšah

Poročila sta se: Sebastijan ROUDI iz Maribora in Mar-janca ČERNOGOJ iz Spodnje Kostrivnice.

■ smrti

Celje

Umrli so: Jožefa ČERNIČ iz Celja, 84 let, Marija JEVŠ1NEK iz Celja, 67 let, Ivan KOŠIR iz Pongraca, 61 let, Franc OMLA-DIČ iz Šmartnega ob Paki, 77 let, Izidor ŠPORIN iz Rovt pod Mcnino, 69 let, Vladimir TAJNŠEK iz Celja, 75 let, Franc URŠIČ iz Šmarja pri Jelšah, 73 let, Janez VRHOVEC iz Celja, 76 let, Jožefa ORAČ iz Celja, 91 let, Safija RAMIČ iz Lju-bečne, 81 let, Karel KOLŠEK iz Laškega, 66 let, Jožefa PFEIFER iz Tevč, 84 let, Ana ČEPIN iz Klak, 88 let, Edvard PILIH iz Trnovelj pri Celju, 74 let, Jurij V1ŠNAR iz Resnika, 81 let.

Žalec

Umrli so: Ivan BAŠIČ s Polzele, 53 let, Franc DIVJAK iz Prebolda, 80 let, Marija PAR-FANT iz Grajske vasi, 85 let, Emil STERNAD iz Pondor-ja, 62 let, Terezija VINDER iz Gotovelj, 80 let.

Šentjur pri Celju

Umrli so: Ivan NOVAK iz Vodic pri Kalobju, 78 let, Ernest BOLKA iz Ljubljane, 93 let, Ivan MARKL iz Rakitov-ca, 83 let.

weishaupt

vas partner 365 dni v letu

Weishaupt d.o.o., Teharje 1, 3000 Celje Telefon: 03/425 72 50 Telefax: 03/425 72 80

Za reševalce križanke smo pripravili šest lepih nagrad:

1. nagrada - bunda Weishaupt

2. nagrada - delovnih kombinezon Weishaupt

3. nagrada - kapa, majica, torba Weishaupt 4., 5. in 6. nagrada - termometer Weishaupt

Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova

Kupon

Ime in priimek: Naslov:_

-weishaupt

Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.

Kralj Arthui

12.30. 15.20,18.00.20.40.23.20

Fahrenheit 9/11

13J2ÍL 15.50.18.20. 20.50.23.40

Ubila bom Billa 2

14.30. 17.40. 20.30,23.30

Stepfordske ženske

14.00. 16.30. 18.40, 21.00.23.00

Kravja farma

11.30.13.40.15.30.17.20. 19.10 Kito se boji Jerrya Springerja 21.10.23.10 Hellboy

16.00, 20.10.22.40 Shrek 2

11.00.13.00.15.10. 17.30. 19.30 Dekleti zgoraj brez 2 21.30 Garfield

12.00. 15.00. 17.00 Moja mala navihanka

19.00. 2120. 23.50

Fahrenheit 9/11

J14Q. 15.50 (torek), 16.20.19.00 (razen toi

ka). 21.40.00.30

Stadion

18.30 (torek dvorane 1.2.51 Kravja farma

16.50.18.30 (razen torka). 20.10

Terminal

21.50

Stepfordske ženske

13.20. 15.20.17.20. 19.20 Hellboy 21.20. 00.00 Za vedno Ulja 14.10. 16.30, 18.50 Kralj Arthur 21.10.23.50 Ubila bom Billa 2

13.00.15.40 (torek) 15.50, 18.40 (razen toi

ka). 21.30, 00.20

LEGENDA:

predstave so v petek m soboto

iiieiro|H»l

ČETRTEK in NEDELJA 20.00 Kandahar

PETEK in SOBOTA 18.00 Kandahar 20.00 Troja SREDA

20.00 Kako sam ubil svojega očeta

PETEK in NEDELJA 1.00 Garfield 21.00 Helenca na preizkušnji

SOBOTA 19.00 Helenca na preizkušnji 21.00 Garfield

ČETRTEK 18.00 Očetje v plenicah 20.30 Kralj Arthur

PETEK 18.00 Očetje v plenicah 20.15 Kralj Arthur 22.45 - glasno predvajanje Kra| Arthur

19.00 Hazarderji 21.00 Očetje v plenicah

SOBOTA B.00 in 20.30 Kralj Arthur 23.00 Oíetje v plenicah

mala dvorana Spirit - Dhdi CT Hazarderji

Očetje v plenicah Kralj Arthur

Zaljubljeni v film: Sijaj v očeh TOREK

i 20.30 Terminal

KOLOSEJ

Dvojno preverjanje

odprtje razstave

13.30 Elektro Celje

Ljubiteljski slikarji in umetniki

odprtje razstave

19.30 SLG Celje

D. Auburn: Dokaz

izven abonmaja

Debru

18.00 Telovadnica I. OŠ Žalec

Dvojna likovna razstava avtorice Anite Šefer

odprtje razstav Pravljične slike (za najmlajše) ter Slovenske pokrajine (zanimiveza starejše obiskovalce)

BBT

koncert

18.00 Škofce

F. S. Finžgar: Veriga

igra na prostem

17.00 Galerija sodobne umetnosti Celje

19.00 Dom sv. Jožefa, Celje Domoljubni večer

predavanje, gost večera Anton Kuntner

Dvojno preverjanje

okrogla miza z umetniki in ku-

18.00 Galerija Mozaik

Družabno srečanje z ansamblom Dori

XII. Mozaikova slikarsko-ki-parska kolonija MOS 2004

odprtje razstave

18.00 MNZ Celje

16.00 Pred Domom II. slovenskega

Štajerska v borbi - Ostrožno 1954

odprtje razstave

Hmeljarski likof

etnološka prireditev

19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje

6.00 POŠ Lažiše

Proslava ob 100-letnici KD Miklavž

vaška): Aleluja hribu, 1995-2004

18.00 Škofce

Svojeglavček

igra na prostem

19.00 Savinov likovni salon Žalec

Likovna dela Emila Tomaša-Thomasa

odprtje razstave

19.00 Grad Podsreda

Skupina Ira Roma

koncert ruskih šansonov

19.30 Galerija sodobne umetnosti Celje

20.00 Pod kozolcem v Škofcah

KD Miklavž

20.00 Kud KLjUB_

Muškat Hamburg, dr. Zero

punk'n 'roll končen

Promenádní koncert

14.00 Dedni Vrh pri Vojniku Lumparije

19.30 SLG Celje

19.30 Kulturni dom Zreče

I Zaljubljeni v film: Sijaj v očeh SREDA

i pred slovenskim startom Cukrček

Razstave

Galerija Volk: dela Vi. Poletne likovne kolonije Mravljica, z naslovom Lepote Šmartinskega jezera ter Šmartnega v Rožni dolini, do 30. 9.

Etol Škofja vas in Špesov dom Vojnik: olja in akrili na platno Eme Ferjanič-Fric, do 30.9.

Galerija Borovo Celje: dela Slavice Tesovnik, do 12. 10.

Gorenje - razstavišče: dela Zdenka Huzjana.

KD Slovenske Konjice: Iskanja 2003 KD Svoboda osvaja.

Občina Slovenske Konjice: dela Edija Kanduta in Slovenke Bošnjak.

Osrednja knjižnica Celje: filmski plakat iz domoznanske zbirke knjižnice, avtorja Marijana Pušavca, do sredine septembra.

Likovni salon Celje: razstava Blisk/ Flash, do 23. 9.

Pokrajinski muzej Celje: Kuhar-ca, avtorja mag. Vladimirja Šlibar-ja, do 31. 10.; Odsevi davnine, do maja 2005.

Zavod za zdravstveno varstvo Celje: dela Jožeta Svetine.

NLB Slovenske Konjice: dela Ar-pada Šalamona.

Poročna dvorana Slovenske Konjice: dela Vojka Kumra.

ZD Slovenske Konjice: dela Milana Lamovca-Didija.

Fotografski atelje Josipa Pelikana: Poletne impresije, do 30.12.

Salon pohištva Slovenske Konjice: slikarska dela članov društva konjiških likovnikov.

MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: razstava s Hermanom na etno potep, do 30.12.

Stalne razstave

Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka.

Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.

Stari pisker: stalna postavitev.

Atelje Josipa Pelikana: Josip Pelikan v planinah.

Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Al-mi M. Karlin, numizmatična razsta-

Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah.

Klub g* Smeh S?

Stalnice

delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita (ponedeljek od 13.00 do 15.00)

gledališke delavnice (sreda ob 13.45)

pomoč pri učenju (četrtek) Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj)

Petek in sobota ob 21.30 Klubski večer Sobota ob 14.00 Lan party_

Stalnice ŠKMŠ

vadba tenzegritete (četrtek ob 19.00 vP2)

Zavod za kulturne prireditve Celje

Od 1. septembra vpisuje v likovne delavnice - začetne in nadaljevalne, pod vodstvom akademskega slikarja Djemala Djokoviča. Informacije na tel. 42 65 156.

20.00 Kud KLjUB_

Muškat Hamburg, dr. Zero

punk'n 'roll končen

Promenádní koncert

14.00 Dedni Vrh pri Vojniku Lumparije

kulinarična razstava, predstavitev društva kmetic, ljudska pesem in glasba, humor Tri dni direktor

Demonstracija obrtnika: krojač

19.30 SLG Celje

19.30 Kulturni dom Zreče

Zares čuden par

komedija

10.00 Galerija sodobne umetnosti

Celje_

Začetek vpisa abonmajev

koncertnega, abonmaja GM oder in abonmaja Arianove serenade 17.00 Mestna občina Velenje Razstava Antona Ajnika odprtje fotografske razstave

19.00 Dom sv. Jožefa, Celje _

Zeliščna kmetija Kalan predavanje o zdravilnih zeliščih

mladinski center celie

V soboto ob 21.00 v atriju MCC koncert nemške skupine Planlos iz po-a Grevenbroich.

k iriTERriET KWffRW STfíflE ' STfMETOW llfí. CELJE

Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Internet kavarna Stane Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Delavnica za 3D-animacijo Blender pod vodstvom Matije Abrama/Kiber-pipa. Delavnice bodo od 17. do 19. 9., od 16.30 do 20.30, v Internet kavarni Stane. Prijave v kavarni do 10. 9. ali na tel: 031 32 44 00. Razstava: Blisk & Flash, PC instalacija in plakati, v sodelovanju z Likovnim salonom Celje, avtorica: Linda Kovačević (Zagreb, Hrvaška)

Za september zbiramo prijave za: fotografsko delavnico: osnove klasične in digitalne fotografije, rdeča nit bo modna fotografija, zaključek pa foto session z modeli - 23., 24. in 25. 9.

Za oktober zbiramo prijave za: jezikovne delavnice: kitajščine, španščine, italijanščine, francoščine, nemščine, angleščine, ruščine; izvedba je odvisna od števila prijavljenih. io delavnico trebušnega ple-

Ta teden sta v MCC tečaj francošči-ne in photoshop delavnica._

Dvojni koncert v Šmocl-u, v petek ob 21.00, laška rock skupina Marvin in Ormoški pridigarji (ključen slovenski ska bend). Mlarlipyke delavnice: torek ob 16.00 poslikava kuhinjskih kozarcev

sreda ob 17.00 rolanje po parku

sobota ob 16.00 uvodni sestanek

ženskega pevskega zbora Korina.

Nove pevke zaželene!

Sreda ob 17.30 nadaljevalni tečaj

italijanskega jezika.

KINO: četrtek ob 20.30 - lahki film

sobota ob 21.00 - stimulativni film

Patriot Slovenske Konjice

Rekreacija:

vsak petek v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji: badminton: od 18.00 do 19.00, odbojka: od 19.00 do 20.00, košarka: od 20.00 do 21.00, vsak petek na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom, keg-ljanje: od 19.30 do 21.00.

Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-

založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 14.131 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.

NOVI TEDNIK

Odgovorna urednica:

Tatjana Cvirn Urednik fotografije:

Gregor Katič Tehnični urednile Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si

RADIO CEUE

Odgovorna urednica:

Nataša Leskovšek

Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si

E-mail v studiu: info@radiocelje.com

EMK1

Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, _ Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl

AGENCIJA

Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zla tko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si

KRIZNI CENTER ZA MLADE

Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA

Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA

DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami

Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOĆ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827

Med 110 prijavljenimi ekipami je naša ekipa priveslala do potfinala, v divjem finišu je bila na koncu druga od zadaj, gotovo pa bi bili boljši, če bi obvladali obrate, kjer so izgubili dragocene metre. Pa je šlo finale dobesedno po vodi! Da je veslanje garaški šport, dokazuje izraz na obrazu Jerneja Krofliča, Tomaž Mirnik je imel vmes še čas mežikati lepotici v sosednjem čolnu, Petra Vovk pa je prevzele komando in vzpodbujala Natašo Leskovšek: »Potisni, še malo, še malo, hop, hop!«

Borba z vesli

ljala Kremenčkove. Ekipa Vikend magazina se je preoblekla v Ninje, kar pa jim ni prineslo nagrade. Na regati so podelili tudi gonge popularnosti radijskim in televizijskim voditeljem. V kategoriji televizijskega informativnega programa je gong dobil Jože Možina (TV Slovenija), v televizijskem razvedrilnem programu je glasovalce najbolj navdušil Boštjan Romih s POP TV. Med radijci je že petič zapored gong dobil Jure Sešek z Radia Ognjišče.

V soboto je bila na Bledu tradicionalna Víkendová veslaška regata popularnih, kjer so se pomerile ekipe iz radijskih, časopisnih in televizijskih hiš, iz sveta glasbe, filma, oglaševalci in oglaševalske agencije. Seveda ni manjkala ekipa naše medijske hiše. Na pot smo se spočitih mišic odpeljali s peugeotom 407, ki so nam ga posodili v Avtu Celje.

Zmagala je ekipa oglaševalske agencije BeBe s poslovnežem Jurijem Schollmayer-jem. Za najboljšo celostno podobo je bila nagrajena ekipa Volksbank, ki je predstav-

NL, foto: SŠ

■■■

Pot ekipe se je začela s poziranjem zagretih veslačev v sestavi Jernej Kroflič, Petra Vovk, Nataša Leskovšek, Tomaž Mirnik in Jasmina Žohar pred jeklenim lepotcem. Na sliki manjka Simona Šolinič, ki je v tem času še vneto vadila veslanje, da so jo potem tako bolele mišice, da je predala boj, ne da bi sploh sedla v čoln.

'IčtfJnuHp&mih M

Slovenska košarica

Ko babica speče potico, tudi običajen dan postahe praznik. Praznično pa se boste počutili tudi, ko boste nakupovali izdelke priznanih slovenskih proizvajalcev, ki smo jih posebej za vas zbrali v Slovenski košarici.

Poiščite novo ponudbo izdelkov Slovenske košarice v Mercatorjevih prodajalnah. Ponudba velja od 1.9. do 31. 12. 2004.

Bajaga ima rad nogomet

Še sreča, da sta Mercatorjev center in nogometni štadion tako blizu skupaj, sicer znani jugoslovanski roker Bajaga ne bi mogel takoj po nastopu ob jubileju najboljše soseda preseliti na bližnje tribune, kjer je z zanimanjem spremljal spopad Moldavije Slovenije. Za koga je navijal, pove fotografija, posebej zadovoljen pa je bil, ker »njihov« Ačimovič zabil kar tri gole.

Foto: NATAŠA MULIJ

mmimm

Z oprsjem ni nič narobe

Z vsemi žavbami namazani Tomaž Domicelj je na sobotnem večeru koncerta 50 zvezd za otroke takole precizno preverjal oprsje v prekrasno belo toaleto napravljene Helene Blagne, ki mu je kot za šalo dokazala, da je vse tako, kot mora biti. Tomažev strah, da se ji ne bi med poskakovanjem na odru pripetila zgodba Natalije Ver-boten, je bil torej povsem odveč.

Zaskrbljen Vinko

Legendarni Vinko j mek, ki vse, ki ga ne pok čejo več, okara za svinje, bil pred velenjskim konce tom videti zelo zaskrbljei saj je bil najeti štadion i zgodnjih urah skorajda pi zen. Nič čudnega, da mu spomin odvandral v čai ko je brez pomoči petde tih zvezd na svojih nast pih uspel zbrati veliko vi ljudi. Hvala Bogu, da se število obiskovalcev kasne povečalo, saj smo se usti šili, da bo stari dobri Jal Šraufciger padel v depre jo in za vedno zapustil n šo sceno.

Tof osvajal lisičko

Neuničljivi humorist Tone Fornezzi Tof, ki se stara bolje od Sophie Loren, je tik pred velenjskim nastopom osvajal mlado Tanjo, vodilno članico pred kratkim znova delujoče skupine Foxy Teens, ki je prebirala njegove nasvete za čimboljši odziv občinstva. Kaj je pisalo pod točko šest, vam seveda ne bomo izdali, lahko pa vam prišepne- g mo, da je Tanja potem na | odru upoštevala vse razen S točke šest.

IZTOK GARTNER

Moja poroka na straneh Novega tednika

Želite, da bi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležili na straneh Novega tednika? Morda pa bi priče, sorodniki ali prijatelji radi na ta način presenetili mladi par? Pokličite nas ali nam pišite! Naš naslov: Prešernova 19, Celje, e-mail: tednik@nt-rc.si ali telefon 4225-100.

041 /651 056 » 03/490 OMS

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh