Darila.
Unrava m^e?:?! l'^ta fe preleta fa:
ToTar??a Petra WrkonfIČa, starega bo-satr^Ve^a n^ta^a J. M eri alt a. Uradnf^tvo Lh'hljnn^ke kreditne b?inke daruje zbirko Din. 253 kot božični dar ter kliče zaslu,fnf-mu narodnernii borcu: »Na mnorala leta!«
Perpe rtf^ke aka^mlfce. Rodbina 2ura Iz Por'-erkve pnSHfa Din 12.50.
ITjoso Jcfcznfčarjevo rodbino. N. N. darule Din 5D.
Srčna hvala!
Borzna porodila.
— Curin. 23. dec. DanaSnJa predborza: Z-*Rrch 1.45. Dima! 0.0075, Pra*a 16.25, Bu-dimneSt? ".7215. MPan 27.02. Berlin 0.077'., London 2A..52. Pariz 3925, Ncwyork 5^775 Bukarcšta 3.75.
ČPN1 PAPEŽ RUSIJE. -— Berlin, 22. dec. (Izv.) Londonski »Daify MaiU priohi!uje da?j§i Clanck o značaju rusko-sovjetskepa komlsarja D^rH?m?:kcjra prvi naslovom »Čml pape? Puslje«. Londonski Hst obdo!3?uje omenjenesra komlsarja notranjih zadev, da Je dal tekom svojejra uradnetra poslovanja do dane« nmorttl 1,766.186 o*e>\ — Yr>Vnr «mo fe pred dnev! ja-vHI. |e b»1 n?erd?in«:W tfavn\ vodja pmcitf'e »Čre7vPrMVe*. Pafe ie odpoto-val v Cantrr?>d, da organizira tam sistem črezvičajke.
Najnovgjša poročili
GRSKA IN MALA ANTANTA.
— Beograd, 23. decembra. (Izv.) Na sestankih v Lausanni med dr. Nin* čičem, romuuskim zunanjim ministrom Ducom, Čehoslovaškim zunanjim mir.'u strom dr. Benešem in grškim delegatom Venezelosom se je definitivno razprav« ljalo o sprejemu Grške v malo antanto. Sprejem Grške se tekom prihodnje^a leta oficijelno izvrši.
VPRASANJE DNEVh'lC POSLASCEV.
— Beograd, 23. decembra. (Izv.) Administrativni odbor narodne skup* ščine je imel vČeraj sejo, na kateri je razpravljal vprašanje dnevnic doseda* njih narodnih poslancev za t!obo od razpusta narodne skupšćinc do novjli volitev. Finančni odbor v sporazumu s tem odborom, je določila ustave to!* mačil tako, da imajo poslanci pravico na plačilo dnevnic do volitev.
DEMOKRATJE ZA SPORAZUM S S. K. S.
— Beograd, 23. decembra. (Izv.) Na včerajnšji seji demokratskoga kiu* ha se je razmotrivaia taktika demo* kratske stranke v volilni borbi. Na cr.i strani se je priporoča'o sodelovanje demokratske stranVe z zemljoradnišVo stranko v Srbiji. Nckatcri so tuđi pri* poročali, da demokratska stranka skup* no nastopi s »Samostojno kmetijsko siranko* v Sloveniji. Definitivni sklcpi o tem še ni«o bili storjeni.
POLOŽAJ NA POLJSKEM.
— Varšavo, 23. decembra. (Izv.) Predsednik poljske republike, Voicic* chowski, je naprosil, da general Sikor* ski ne poda demisijo kabineta.
VSI UREDNIKI TR2ASKEG\ »LAVO-RATORA« — ARETIRANI.
— Trfit, 23. dec. (Izv.) Polivena oblast je včeraj odredila aretacijo vseh »Lavoratcrovih« urednikov. Ob 19. se je izvršila preiskava na stanovanju glavnesa urednika in potem v uredništvu In v tiskarnl Nato so bili aretl-rani In odvedeni v rapor vsi urednik!. Zakaj pravzaprav se je to zgodilo, nišo hoteli zastopniki oblast! povedatl.
VELIKE POVODNJ1 V ITALI.TI.
— Mllan, 22. decembra. (Izv.) Silno dezevje je pcpolnomi poplavilo okolico in mesto Spczzio. V Sarzani so vse tovarne in hise pod vodo.
PRED lELEZNlČAnSKO STAVKO V NEMCI.H.
— Berlin, 22. dec. (Izv. Vtoda pripravlja nacrt za redukcijo urednikov in uslužbencev na železnicah. Nnmernva odpustiti oko!! 20.000 oseb. Železničar-ske orp:ar!7acfje pr!pravTi?j'o za ta slučaj generalno stavko žclezničnrjev.
ARETACIJA RUSKEGA VOITUNA.
— Bern, 22. dcc. (Izv.) Na §v!car-sVo-francoski meti je bil aretirnn ru?ki vrluir Kirsc! baum. ki je v kovčejni no-sil varne vojne dokumente franeoskega vojne^a ministr^tva.
Za kiitlsami dipiomatov.
\Vilsonov tajnilv Ray S. Baker opisuje mahinacije. ki so se vršile začetkom vojne za ktšlisami evropske diploinacijc. Od pariške konfcrcncc prebaja na londonsko, ki se je vršila v aprilu 1915 in pravi, da je bila na njcj sklonjena tajna pogodba, po svojih posledicah obscžnej-ša in najbolj dalekosežna med vsemi tainimi zavezniškimi pogodbamt. Ona je bila tuđi največja ovira na mirovni kon-ferenci.
Ko je izbruhnila velika vojna, je bila Italija nevtralna In je mešetarila z obema skupinama velesil. Nudila se ji je lepa priločnost uresmčiti svoje narodne težnje. Tedan.'a Italija je bila prcp~)j:na s čutom »svetega egoizma«, kot se je izrazi! njen min. predsednik. in ta čut, je dejal on, jo mora voditi pri pogajanjih z velesilamt. Sonnino je izjavil 19. aprila svetu četvorice, da je Avstriia ponudila Italiji Adižo in otoke. Očividno pa so se zavezniki v Londonu sporazumeli za bo!j primerne pokoje kot so jih ponuiali Avstrijci in Nemci. Pri tej priliki je izia-vil angleški ministrski predsednik, da so se v času, ko je bila sklonjena pogodba z Ttalijo. Angleži in Francozi borili na Življenje in smrt na zapadni fronti. Pogodba z Italijo, za katero ni odgovorcn samo on, marveč prav tako tuđi Franci ja in Rusiia, predstavila pogpje, pod katerimi je bila Italija pripravljena pridružiti se antanti s svoio armado. Ta pogodba brezdvomrio po-meni. da bi Italija v slučaju zaveznišlce-ga uspeha zahtevala velik prirastek ozemlja. Kratkomalo ta pogodba je iz-rnčala Italijanom trža5ko in tridentsko okolico, grofijo GoriSko in Gradiško, istrsko ozemlie in mnogo otokov. Izro-Čala iim je del Tirolske, kjer je Živelo 200.000 Nemcev in je pripadal Avstriji že od 14. stolet'a. Prav tr*ko je bi7a tudl v Istri, Gorici in Gradiški većina pre-bivalstva slovanska, ne pa italijanska. Pogodba je izročala Italijanom tudl dal- i
matinsko ozcmlje z nai1ep§imi pristanl-«C'i (ražen Roke) na vzliudni obaii Adri-je, mesto \alono z ckelico v Albaniji in poskrbela je tuđi za ncvtralizacijo vsa-ga ostal'jga ozsmlja, da bi napravila iz teh voda »italijansko morjet in izročala Italiji nadzor nad vs-Jini pris.:anisči (razjn Rckc) na katera jo navezana vo-čiiia veletrgovine jusovzhodnc Evrope, Avstro-Ogrska bi morala biti s to pogodbo popolnoifi odrezana od morja in oč sto tisoč Slovanov, Kenicev, Al-bancev in Grkov bi moralo priti pod italijansko vlado. To pa šo ni bilo vse. Italijani bi morali dobiti še dodjka:ie-ško otočje v Vzlicdnjm Srcdozcmskem morju, ki ga inMJ3 Grki. in v sh^aiu razdclltvc Turčijj pravico do enakc^a dela kct Angl:5ka, Francija in Rusija v obscgu Srcdozemskcga morja, to je obširno ozcn.Ijc v Mali Aziji, kjcr žive Grki Turi:i in drugi oriient;ki naredi. Obljubljeno jim je bil'j i::dl razširjenjc nji-hovega 02cri"Jja v Afri'.a za shičaj, ćo Trancija in Apglcška razširite svoje ko-l,nijalnc države na ra'v.n Nernjiic. Po-Icg vs^Ii teh teritorijalnih obljub naj bi Italija dobila dol vojn^ odskodnine (tu se prvič oincnja vojna odšk'^dnina), oi Angleškc pa posojiio v zrtesku 50 niili-jori'-v lir. Tako io bi!a Kuplj:na za časa vn^: italijanska pomoć. Zadnji člen (">.) te po^odbs doloca: Ti pogodba se ir.ora držati v tomnsti.
Sele 20. aprila 19J0 U bila službeno proglašena in ie spleh edina tajna po-g/»I'")a. l:i je bila doseda] objavlijna. Na gj-jde ra to pa so jo pmg!as.ili 1917. leta bo!.:§jvik! in njeni sp!n§ni pog^ii so biti :^2 davno znani v Nemciji in AvstrijL, Avstrijsk! generali so jo razsirjali z ra-; menom, da bi rnzvnoli h-vvi^ko in slovensko sovraštvo proti Italijanom, da '■i Ilrviti in Slovenci, ki so upali na zdnižitsv s Srbi;o v novo državo, vi-, deli v zavezn'kih svoje prijat:l;e, sno-znnli, da se Itali'-i daje kot odškodnina
Prcf. FeTo?ev'č:
Puliiiska ekcreinija. I
»Jugoslovenski Lloyd< v Zagrebu je zal^žil drti^o izdajo prof. Bclu5eviče-»j ve kn:'gc: »Politička ekonomija (kratka upu'a u sistem).«
Smelo Iahko trdimo, da se široka publika v pre;?njih ča %\\ ni nikdar toli—j ko bavila s problemi nacijonalne eko>-nomije knkor v današnjih, v gospodar-skem oziru prežalostriih dneh. Stalni in mirni razvoj predvoinega gospodarstva tega tuđi ni za': te val. Niti si pridobitveni krogi nišo motili dragoconega Časa s proučavan;em teh problemov. Par prak-i tičnih, njibovemu pokliču direktno od-j govarjajočih naukov jim je zadosto*' valo.
Panes pa S3 vrstito gospodarske krize ena za drugo in ena polcg druge. SploSrta ncsigTirmst v gospodarskom oziru sili in rtnvaja no samo pridnbitvene, temveč tuđi najširše krnge, da raz-mislinjo o probleniih »nacijonalne cko-nnm;jo«. Ampak na knkšen na^in se vse to dola! Z eno samo gesto se skuša resiti val:itni probbm. Ali pa se na dolgo in široko razlaza in prorokuje bodis! razmah v gospodarstvu bodisi njega katastrofo. Z eno besedo: prorokuje se!
Spomnfm se izreka velikoga nem-Skcjra učen;aka Ostvvalda: »Kcine \\'is-s^nschaft taugt ehvas, die uns nicht in die Znk^nft sclien liisst . . .i Danes pa prošnja in proroku ie marsikdo. prorokuje vcjina — brez tcmcTnc znanstvene podlnjrc?, brez poznavanja t?mcljnib-princHov nacijonn^ne ekonomije.
In ravno poznavanje osnovnih na-čel na?5o ckonomite je res predragoj za presojanje n'-rf/alnili gospodarskih vpra-šanj. Hvalcžni moramo biti tccb.j vsake-mu, ki nas v tem oziru pravilno in dobro pouči. In hvalcžni tuđi g. prot Belo sovicu za njegovo delo.
Strokovno prcrmtrcnn, ne prinese krtj:ga r.ič novega. Prinese pa stare res-nice v kratki in praktični obliki. Skrbno so scstavlicni vsi pojmi in problemi go-sno;larst'-ana ITCili straneh. »Kratka u-puta« jo imenuje avtor in kot tako io je treba ocaniii. Kdor pozna z-Io obširno literaturo nacijonalne ekonomije, mora prizori, da je vrlo te/ko na 17nh stra-neh prin-sti dobro in eksnktno vse pojme te obsirne znanosti in razmotrivari v dobro razumljivi obliki. In to, laliko rečemo, se je avtorju posrećilo.
Hajtc/je fe pri pranju tokega eks-trakta držati se sr^ilnic* noti in rnztožiti vsak po im le v tr':ko (no prcobširno in n? preskromnM, da spada istovredno v format podano tvarine. V tsm oziru se mi zdi, da jo pogTnvjc: »dio 2: Pro-dukcili« nckol-ko o^Vnclovan na račun I fto^lavja: »dio 3: kolanje Uobarac, Za,
Stran 8
»S L 1) V K N S K 1 N A K i) D« dne 24 decembra 1922
Stev. 202
jasno pojmovanie današnjega gospodarskoga, posebno industrijalnega razvoja bi bilo umestno, poglavje o produkciji iirše zasnovati. PogrcŠam pri razmo-trivanju takozvanih »produkcijskih fak-torjev« (poglavja: priroda, rad, kapital) poglavje o t. zv. »t e h n ič n i ideji« kot četrtem produkcijskim faktorju. To pogiavje je nadomeSčcno s poglavjem: dioba rada (delodelitev). Ne o d g o -varja pa pojmu »t e h n i č n e Ideje«, to je tistega primernega fak-torja, ki je ustvaril predpogoje temu, kar danes imenujemo moderna industrija. Ni dobro uvrstiti skraino delodelitev kot produkcijski faktor. In ne bi se smelo pozabiti na produkcijski faktor: »tehnična ideja«. Na ta način bi se dala doseći večja jasnost in boljše razume-Tanje moderne produkcije.
V poglavju »korisne pojave diobe rada« bi bilo dobro poedine točke v kratki formi podpreti s števiikami in statistienimi podatkl.
Poglavje o »maltuzliantzmu« prina-$a !e netočno in neeksaktno kritiko »Maltusovega zakona«.
Komprimirati tako obsežno materijo v tako malo in kljtib temu pregledno in lahko razumljivo obliko res ni lah-ko. Moramo pa reci, da se je avtorju. to težko delo prav dobro posrećilo. Meni ni znana knjiga tu Je literature, ki v tako kratki formi poda tako jasno in iz-crpno sliko. PriporoČati jo je treba ne samo trgovcu, trgovskim šolam in aka-demijam, temveč tuđi najŠiršim krogom ▼ svrho rammevanja aktualnih gospodarskih vprff.šanj. H.
Repuhlilca Daljnega vzhoda.
Med na;bolj zanimive po vojni na teritoriju stare Rusije nastale države spada takoimenovana Daljno - vzhodna republika, ki se razprostira na ogrom-nem prostranstvu od Bajkala do Tihega oceana in mongolske meje proti severu čo Ledenega morja. Ta republika datira kot neodvisna država od 1920 leta. Nastala je zbog potrebe, ki jo je čutila sovjetska vlada, ko je njena vojska prodirala na vzhod in se bližala sferi japon-skega vpliva. Sovjeti so dobro vedeli, da Japonska ni Dcnikin, da je njena arma* da predobro organizirana in premoćna, zato pa so sklenili postaviti med dvema nasprotujočima si silama pregrado, ki bi onemogočala neposredni stik in eventualne konflikte med sovjetsko Rusijo in Japonsko. Ta republika je edina na ozemlju stare carske Rusije, (izvzemši poljski dtl) ki de facto ni v federaciji s sovjetsko Rusijo, vendar pa je tuđi ona orodje v rokah sovjetov, ki se ga poslu-žujejo v obrambo proti nevamosti od strani Japonske. Ona je sicer na papir-ju demokratična, v resnici pa je le fi-Jljalka komunistične Moskve.
Aktivno in pasivno volilno pravico v tej republiki ima celokupno prebival-stvo, ženske in moški, brez razlike na položaj, ki ga zavzernajo v socijalnem življenju, ki so dovršili 18 let. Faktična vlada, ki se voli za dobo dveh let potom splošnerra. enakega, neposrednega in tajnega glasovanja, je narodna skup-ŠČina, ki pa ni permanentna, temveČ voli iz svoje srede vrhovni državni svet, ki zavzema v republiki mesto preziden-ta. Ta imenuje s svoje strani ministrski svet, cbstoječ \z predsednika vrhovne-ga sveta, 11 resortnih ministrov in drž. kcntrclorja. Ministr. svet se sicer peča z administrativnim! in političnimi vpra-šanji v državnem obsegu, vendar pa ni-ma tistih funkcij kot v dru sr ih demokratičnih republikah. Teh funkcij konstitucija natačno ne določa. Vrhovni svet ka-kor tuđi ministrski svet vršita državno upravo, sklepata in razveljavljata med-nsrodne pogodbe, skrbita za obrambo teritorija, sestavljnta proračun in dolo-Čata ustave Vendar pa je ministrski nekaVo podrejen vrhovnemu svetu in je le nj?jrov izvršuječi organ tako, da so rsi sklcpi ve!javni sele tećaj, če jih 32»nkcijornra vrhovni državni svet.
V sedanjem ministrskem svetu pripada deset ministrov komunfstični, 3 pa nobeni politični stranki. Te visoke državne funkcije pa nišo preveč dobro p^nčnne. Tako prejemaio ministri 120 zlatih nuViev mesečno, njihovi zastopnt-ki pa 80 do 100. Sedez" vlade, ki je kot vfdimn, t rcsm'ci komunistična, je mesto Čita. Sestav vrnnvnega državnesra sveta t ozirom vn politične prepričanje je isti kot podrejenesra mu minfstrske-jra sveta. V prvem in dračem slučaju irraio komunisti v držpvi prvo vTocro. Glavno besecio in najveći vpliv v mtal-strskem svHn imajo Nikiforov, Janson, Pjetrov fn Ko7m!nsMj. Drupačen Je položaj v narodni skup55ini. Med 400 delegati skupine, ki Je bila gkiteana !. novembra je bilo famo okro* 70 koma-nistov. NajmočnejSo parlamentarno jrrti-po tvnrijo kmet je, ki «o Imeli y radnji ne rodni .«VupSčin! okrosr 200 d Meča tov, torej polovico vseh čtanov sVup*Čuie. S tem je seveda komunistom zapotov~ ljfTi uspeh. Vzrok. da kmetska stranka yoH v najviSje izvrševalne orfrane vlada Jtomuniste, je njihova zmarnost Jn pm* Jtoetna politika, & *$ Ksjveno tjoUkujft
od moskovske komunistične trdovratno-sti. Sibirski komunisti stoje na stališču, da bo ustvarjanje njihovega prosrama mogoče sele v bodočnosti. Zato ne pri-znavajo samo osebne posesti, marveč so njeno nedotakljivost zaSČitili tuđi potom konstitucije. Osebna last zem!je po tej konstituciji ni priznana, marveč je vsa zemlja državna last in tvori narodni zemski kapital. Zato pa je ostala v ve-Ijavi osebna posest zemlje, in popolna svoboda prodaje poljedeljskih pridel-kov, kar sledi iz priznanja pravice do izkoriščanje zemlje samo onim, ki jo faktično obdelujejo. Ta reforma je unl-Čila seveda vsa veleposestva, ni se pa dotaknila Individualnega kmetijskega gospodarstva. To pa je bila tuđi edina Želja kmetskega prebivalstva, ki je za-htevalo, naj se zemlja razdeli tako, da da bodo imeli korist od nje samo oni, ki jo obdelujejo. Z druge strani pa Je nastala med komunisti in kmetovalci te-sna družba iz čisto političnih motivov. Komunisti so bili edina stranka v Sibi-riji, ki se je konkretno borila proti raznim reakcijonarnlm vladam in carskim generalom in je odloČno nastopila proti vmeSavanju tujih držav, predvsem Ja-ponske, ki jo smatrajo kmetje za največ-jega sovražnika. V istem času pa so se borile druge stranke predvsem socijal-revolucijonarji in socijaldemokratje proti komunizmu in so dejansko podpirali Kolčaka, Semjonova, Unjrerna in druge reakcijonarne generale. V teh strankah vidi sibirski kmet pristaše one struje, ki hoče vzpostaviti stari režim. Kajti pod firmo socijaldcmokratov in socijal-revolucijonarjev je nastopalo po prevratu v Rusiji veliko število zagrizenih reakcijonarcev, ki so v resnici delovall za protfrevolucijo. Socijalistične stranke so zategadelj v narodni skupŠČini v manjšini, poleg njih, kmetske stranke in komunistov drugih strank sploh ni. V vrboN'nem ministrskem svetu pa soci-jalistične stranke sploh ne pridejo v po-štev. Svoj čas so bili komunisti združeni s socijalisti, ker pa je praktično življenje pokazalo, da je sodeiovanje med tema dvema strankama nemojroče, so socijalisti v zadnjem času izprubili vsako inicijativo in ne prihajajo kot stranka sploh več v poštev.
Ce upoštevamo §e gospodarsko stran te nove republike, ki ima velikan-sko množino rib, raznovrstnih zveri z dra^oceno kožuhovino, mnogo zlatih rudnikov, gozdov in posebno bogato po-Ijedeljstvo, je treba konstatirati, da je med vsemi sovjetskimi federacijami republika daljnega vzhoda, če rudi se ne pcpo!noma konsolidirana, vendar pa gospodarsko in politično najmočnejša. Ta fakt potrjujejo tuđi vsi ponesrečeni poskupi skoriti iz te republike bazo pro-tiboljševi5kega gibanja, ki so se vršili do zadnjejra ča«a in i?totakn tuđi neus-peh Jar>or?ke. ki je b*la korsxno prisiljena, da u?r?7ne v kislo jabolko in definitivno zapusti Vladivostok in njegovo okolico. __________
&*Mm Oberdan.
Dne 20. t. m. ie poteklo 40 let, ođkar je bil obešen v Trstu Oi'glielmo Oberdan na dvonšču voiasnice, Vatera nosi seda! po niem ime. Viliem Oberdank je bll rojen v Trstu kot nezaVon^ki *in Slovenke Oberdankove, dnma iz šempasa na OoriSkem. Bil je zelo nadarien, in ko je absoMral renlko, je Šcl Študirat tehniko na Dunai. Združeval je v sebi kreposti obeh plemen, priietno živahnost stovansko. izboli^ano z latinsko vljud-nostio. Tako pravi »Piccoio«. Po svoji zunanjosti in vedeniu ie btl videti nekako boiazliiv, kar je zelo kontrnstiralo l markantnim! in ostrimi črtami njegovega obraza, dočirn so bile njegove visnieve oči zatrte z nekako stalno melanholično meglo. Ko se je mudil nekaj ča na »neodreSe-ne pokra-ine«. Član tega društva je bil tuđi Viliem Oberdank, ki je imei na;te^-ne'še zveze z glavn'mi voditelii kenden-ti^tirne akcije. V tnkratnem političnem položaju, ko je Ttal'ia iadrala proti tro-zvezi. se je morala it«nli?an«ka vlada odlomiti, da ustavi iredentistično gibanie. Tako se Je v Ttaliii umaknilo 5irSe politično zanimanie za Trst in Trlent. rTn-tuzi''a«tičm* mladi liudie pa so toliko bolj goreli za to, da bi prišlo do odrešitve provinc, katere so smatrali fa svoje. Italijanska taina politika je prispela pod oblast centralnih držav. Kralj Umberto je šel na Dunai, prišlo je do sklepa, kl je molče odvzel Italiji pravic« do Trsta In Trienta. Avstriia je hotela to Izrabi« ra svečano manifestacijo povodom spo-mlna na Caa. ko se Je Tnrt Ie tvoj« volić podal pod Habsburžane. Peta obletnlca se ie proslavitala, 2. lulija ie umri Oari-baldt. Za proslavo, kl se i« napovedo-vala ▼ Trstu, se Je razvijala med Irre-dcntlKtl v Itallfl živahna aifitaciia. Hoteli so nekaj storiH. SledniiS Je Oberdank zbral okoll §*bp tvoje dobre tovarite tn sianc« Uar Itm govedal da te ie od-
ločil iti v Trst in storiti. kar mu veleva
srce. Dne 2. avgusta s© Je ob navzočno-sti Karla Ludvika otvorila v Trstu av-strijska razstava. Na povorko z godbo in razsvetljavo je bila vržena bomba. Veliko oseb je prišlo v zapor. Franc Jo-Žef in njegova vlada sta hotela na vsak način svečano proslaviti petstoletnico, odkar je bil Trst pod Avstrijo. Ober-dank je prišel v Ronke v Furlaniji in si tam najcl sobo za preno?i?3e. Kmalu pa ga je zasledila avstrijska žendarmerija in nenadoma se je pojavil avstrijski žen-dar v njegovi sobi. Spoprijela sta se in Oberdank je ranil žendaria z revolver-Jem. Pri preiskavl so naSH dve bombi in nekaj smodnika. Oberdank je bil areti-ran in priveden v Trst, kjer je čisto od-krito Izjavi!, da je z zaplenienimi bom-baml po nalogu komiteja trža^ke mladine hotel pozdraviti cesarja. Pred voja-§ko sodnijo je bil obsojen na smrt na vešalth. Najvišii vojaški tribunal na Du-naju je obsodbo potrdil 4. no'^emhra in 20. decembra se je izvršila. Oberdank je mirno posluša! zadnje čitanje obsodbe. Ko ie bil izročen krvniku in oproŠčen verig, je vrgel raz sebe vojaško suknjo, se postavit pred navzočimi in izrazil šc enkrat svojo zvestobo in svojo Iju-bezen do Italije. Oberdank Je sodil, da je Fran Jožef zatiratelj italiianstva in svobode tržaškega mecta. Hotel je za-deti Avstriio v srce, stoieč pod iluzijo, da samo Fran Jožef dri\ še enotnost monarhije po koncu. Sedaj iščejo za Oberdnnkom sodne spise. Nekaj policijskih aktov so dobili Italijani v Trstu v svoje roke, o sodnijskth pa menijo, da jih je odnesel znani avstrilski konzervator Cinirs, ki je službnval v Puli in je odpeljal pred prevratom zelo mnogo raznovrstnih važnih stvari v Avstrilo na ukaz z Dunala. V Trstu misliio, da se morda nahajajo sodni akti, zadevaio-Či Oberdanka. v Liubliani. Mussolini je pisat v Trst posebno pismo, v kate-rem je naročil Tržačanom. da naj časte »vefikesra mučenika«, za Trst kakor za-služi. On se mu zdi začetnik one silne spomladi italijanskega naroda, ki je sedaj v polnem razvoju. Njegova žrtev ni bila zaman, kajti Italija, kakrsno je sa-nial in kakrsno Je s svojo prostovolino žrtvijo prizna!, d^nes obstrvi.c Oberdan-ku pnstaviio v Trstu velik spomenik. Na dan obletnice Je bilo zelo mnosro Ita-lijanov na krahu kjer Je bit obešen O-berdank. Položenih je bilo tuđi mnogo vencev. Venec Je položila tuđi češko-slova?5ka delejjaciia. ki se mudt v Trstu na srosnodarski knnferend. Napis se fflasi: Če§koslova§ka mučeniku Svobode.
0 krizi na Geškoslovaškem.
(Iz govora češkoslovaškesa finančnega ministra dr. Rašina.)
Če^koslovaški finančni minister dr. Rašin ie nastopil pretečeno nedeljo v Pardubicah z obširnim in zanimivim govorom o najaktualnejših problemih današnjega gospodarskoga življenja Ce-škoslovaške republike in načrtal ono pot, po kateri mora stopati češki narod, da si pribori lepso bodočnost Glavni vzrok težkega gospodarskega položaja vidi tuđi dr. Rašin v svetovni vojni in v tem, da so nekatere države po vojni nadaljevale slabo gospodarstvo. Vojna in zanemarjeno gospodarstvo je povzro-čilo krizo v razpečavaniu, ki obstoji v tem, da za industrijske izdelke ni odgo-varjajočih tržišč. Ta kriza pa ne obsto-ja samo na Ceškem. marveč tuđi Angle-§ka, B:1gija, Amerika in druge države se nahajajo danes v položaju hiperprodukcije, ki ima dalekosežne posledice. V vojnem času so bile države prisiljene skrbeti za svoio lastno industrijo, da na-d^meste one izdelke, ki so jih prej uvažale. Anglcška ni m^gla izvažati svojih izdelkov v kolonije, ker Ji je prtmanjko-vato ladU. ki so večinoma služile v vo-jaške svrhe, zato se je razvila v Avstra-liji, Kanadi in Indiji nova industrija, ki ?c prej nt bilo. Tsto Je z Ameriko. Polcg tega-pa je važno dejstvo, da je izstopila iz Štcvila k^rtzumentov Rusiia. Turčiia in vse one države, kjer prebivalstvo zaradi slabega gospodarstva ne more kupovati toliko kot je kupovalo v normalnih rnzmerah. Zato ie nenpravičena tr-ditev, Če5 da je zviSanje kurza kronc povzročilo gospodarsko krizo. Vzroki tiče bolj globoko, so svetovnega značaja in jih ne more odstraniti nobena vlada. Oni motajo biti odstranjeni polago-ma in edino le na ta način, da se bo bogastvo narodov povečalo potom de-la in varčevanja. Mislite si, da smo kot Robinzon, ki mu Je razburjeno morie svetovne vojne razbilo ladjo in je prišel na pu«ti otok. Kaj je delal Robirzon? Moral je delati in to ne samo zato, da bi bi se najedel marveč si jo moral zgra-diti brlog, napraviti si orožja za pobijanje jveri, moral je uktl *h ukrotiti kravico, ki bi mu dafala mleko, moral ji je pripraviti na zimo seno, kratkomala, moral je delati več. kot bi mu bilo treba doma. kaiti moral je zbratf s tvojim de-lom to, kar imenujemo kapital in sredstva za produciranje. V istem £olo2aju
je danes ljudstvo celega sveta. To, kar so nakupičlli ickoni st^luij n^š! picd-nil:i in mi sami, je unič.Ia iiveto\na vojna. Ali smo danes siromašni, in to siromaštvo lahko ođpravimo eaiiio le — z d e 1 o m. V parlamentu smo ustvarjali zakon za zakonom, ker smo dolocali, kako veliko plačo mora iinei vsakdo, od okrajnega cestarja do najvišjega dr-/avnega uiadnika. ustvarili smo razno-vrstne druge zakone, tuhče pa ni skr-bel, kdo bo vse to pla!al. Karakteristično je bilo pri tem, da ni nihče sV:rbel za one, ki bodo morali to plaćati, in nihče jih ni vprašal. Posledica naše gospodarske politike je bila ta, da smo začeli več uvažati nego izvažati, da smo inozemstvu več plačevali nego ovo nam, in naša krona je morala pasti. Izdatki za izplačevanje državni administraciji ra-stejo v strašnem razrnerju. Vsakoinur je jasno, da je današnji položaj nevzdrž-Ijiv in edini izliod je ta, da naložimo visoke davke ali pa da si d^nar izposodi-mo. Recimo, da si izposoditno letno dve miljardi od prebivalstva naše republike. To bi pomenilo, da bi država vzola trgovini, industriji in obiti dve mi!;ardi. da bi prihrankc, ki jih je imelo ljudsivo. izprcmenila v svoje državne papirić. S posojilnin bi samo pooštrili sedanjo krizo. Tuđi zvišanje davkov ni mog^Čc, marveč nasprotno, na?>e gospodarsko življenje zahteva, da se davki ćelo zni-žajo. Nadalicvanje takega gospodarstva je ncvzdržliivo, pr.iv tako pa je tuđi nedopustno, da se kriči z a£itacij-skim namenom: država, znižaj davke, namesto da bi celokupno prebivalstvo enodušno zaklicalo vladi in parlamentu, da je treba v vsch državnih, zemskih in občinskih proračunih čim največ šte-diti, da morajo vsi oni, ki izscsavajo republiko in ljudstvo, ven, V ospredje naše gospodarske politike stopi v pri-hodnjih dneh tuđi vprašanje o znižanju plače državni uradnikom in javnim na-mešcencem. Po mojem mišljenju državni uradniki nimajo povoda, niti pravice do stavke ali pasivne resistence. Med njimi in delavci, ki delajo po kolektivni pogodbi, je ogromna razl!ka. O tem se labko prepriča vsakdo. ki je videl tisoče d:-'avcev brez dela. Za uradništvo skrbi država, ona skrbi tuđi za njihove rodbine. Komur zakon deloča sredstva za življenje, rima pravice posluže vati se ■ mezdnega boja. Stavka ali pasivna resi-stenca je v tem slučaju kršltev službene prisege. Pravim naravnost, da bi nič ne imel proti temu, če bi se državno urad-ništvo odlocilo za uredbo svojih dohod-kov potom kolektivne pngodbe mesto, da jih i:re:"ata zakon in pragmatika. Ker ! pa vem. da je to nemogoče je treba i^ka-ti drugi Izhcđ, kjer si morata vlada in parlament reci: Do zđaj smo skrbcli samo za cnef ki jim dajemo, sedaj pa moramo malo pogledati, kako se sodi onirn, ki morajo to plačevati. Znizanje uradni-škili plač je potreba, ki jo diktira gospodarski položaj države. Dolžnost vsako gar pa je, da po svojih močeh prispeva k gospodarskemu procvitu države.
Pri nas lit'dje mrogo govore o tem, da mora država znižati davke. Jaz pa pravim, kai naj počnem, čc ne bom iiricl denarja? Država laliko zni/a davke sele takrat, ko se bodo zni/.aii njeni izdatki. Letošnji proračun smo skrčili proii lanskrmu za 729 milijonov. To pa Še ni dovolj, marveč bo treba znižati število državnih uradnikov, kar bo sicer tc/ka stvar, vendar pa se mora izvesti. Pri tem nas mora podpirati celokupno prebivalstvo. O današnji krizi se mnogo govori in piše. nihčc pa se ne vpraša. da li ta kriza morda že ni končana. Mislim. da bo naš razvoj v bodoče mircn, čc ga ne bodo motili inozemski vplivi in komplikacije. Kdor ie opazoval mezdno gibanje našega delavstva, je moral priti do zaključka, da je ono vstraino in pametno. Naša trgovina, obrt in industrija se je prilagodila znižanim ccnma, tekom štirih mesecev smo prilagcdili notranjo nakupno silo krone njenernu zunanjemu kurzu in če prirnerjamo isti proces na Anglc^kem. k;er ie bil dosežen z cgrom-nimi stavkami delavstva. lahko trdimo, da je v na^;m narodu mnogo sil, ki jam-Čijo državi za procvit, Končno bi rad u-rcsniTil eno stvar: Hotel bi našemu pre-bivaktvu, ki je iako marljivo zhiraio 50 vinarske, 20 vinarr.ke novce in krone. dati ne!-:ak denar, ki bi bil vreden, da ga Ijudje hranijo. hotel bi da bi kovali Čcškcslovaški dukat s kraljem Vacla-vom in napisom »Ne daj poginiti nam. niti našim potomceme na cni strani in s češkim levom z napisom »Češkoslova-Ška republika« na drugi strani. Hotel bi ta zlat denar stKnitl v roko češkega na-rpda kot simbol, da smo se pribrali onemu poslednjemu dukatu, ki je bil kovan s Sv. Vaclavom in ga je zamenil av-strijski orel. V tem dukatu bi videl, da smo se približali naši dobri stari pretek-losti, kajti v tlatem denarju je končno doknz. da smo samostoina suverena dr-favji. Cekin bi rad dal v roke našemu prebivalstvu in niC bi me ne ježilo, če bi si slehrni Čeh shranil po en dukat, kajti tolika je moia vera v patrijotizem našega ljnđstva, da sem prepričan, da bi se ▼ slučaju težkih Časov in oevarnosti za dc*
Žavo ti dukati kot zlat zaklad takoj vrniii v shiarnbe, kjer so se poprej na-ha:ali. Verujem v idealizam češkeca naroda, verujem vanj, ker sem ga videl pri prvem posojilu in pri zbiranju za državni fond. Je pač škoda, da je ta ide-alizetn ubila stanovska in razredna agitacija in pehanje za mamonom, da je bil ubit tako hitro po onem velikem trenutku 2S. oktobra. Naša naloga je vzbuditi zopet ta idcalizem in vero v bodočnost Češkoga naroda.
— -1 Viseći nemški dolg. Iz Berlina: Po dekadnem Ukazu o d.narncra prometu pri državni glavni blagajni od 1. do 1U. t. m. se je viseči dj.g za l£2 na. skupno 962 milijard papirnLi maik atvi-šal. Od teli je bilo 950 milijard diskomi-ranili pri državni banki,
■*" Madžarska uoče na vsak n^čin revizijo trianonske posudbe, Kakor porocajo Če^ki listi, su je vršilo te Uni v Budiinpe-sti zelo dolgo tajno zborova-nje med raznimi poslanci in cirugimi zastopniki ljudstva, na katerem je vojni minister izjavil, da priđe prav gotovo do revizije trianonske pogodbe. Ako ne dasta konferenci v Lausanni in v Bruslju takega rezultata, bo treba prijeti za orožje in eventuelno izvršiti kak r.tipr d, da se doseže, kar hoče madžarski narod, to je revizijo trianonsko pogodbe, Zahteval je, da morajo poslanci brczpogojno odobrili ves proračunski provizorij, ki vsebuje tuđi svote za oboroževanjc. Poslanec Friedrich je naznanil, da odpotuje v Italijo, kjcr se bo posvetoval z Mussolmijcm in drugim i fašistovskimi vodite1]i, natj pa poseti Kemal - pašo, vse v ta namen, da se doseže revizija trianonske po-yodbe.
-- Trockn o rdeci armadl. Pred rdečim generahnrn štabom je Trockij govoril o nalogi boljševičke armade. Vloga rdece armade se po njegovom miSijenju podccnuije. Većina vojaSkih strokovnjakov misli, da je razlika med rdečo in carsko armado samo v imenu. To je seveda zrno ta. Rdeča armada je organizirana izrecno z namenom, po-spešiti svetovno revolueno. Dejstvo, da mnegi smatrajo. da ona izvrSujc samo nacijonalro misijo Rusije, ni naša kriv-■; da. Al'igo^i ?o slučaji, in taki so bili. da J so se krili cilii stare Rusije s cilji rdeče internacijonale. To pa so samo poediii slučaji. Naloga rdeče armade je boli obširna in odgovorna. Ona mora biti opora sovjetske vlade dotJej, doklcr ne bo naš radio oznanil prevrata v vseh ! prestolicah sveta. Za nas je važno, da ohdržimo pod vsako ceno vlado zaradi vlade, zaradi socijalne revolucije. Ni dvoma, da stopamo v epoho vojn. Evropa ne preda svojih pozicij brez boja. Vsak korak na poti k socijalni revoluciji bo treba izvojevati s poir.očjo rdeče armade.
•-• Otroci proti kntšni mnterl. »No-voje Vrcmja« poreča da je bila zaključna seja kongresa tretje intcrnacijcnalc posvećena vprašanju o kolonijah in jo predstavljala ogro^ar.je angbskih in franeoskih interesov. Tovariš Bodenga, zastopnik Severne Afrike, je izjavil, da ;e nemogota. revolte!ja v Afriki, dokler se ne začne revolucijonarno gibanje v Franciji. ZrJitcval je intenzivnejše delo-vanje komunistov v Alžiru, Tunisu in Maroku in nj'iovo dopustitcv kot posebnih delegatov v izvrševalni odbor tretje tnternacijcnale. Tovariš Roja, zastopnik komunistov Indije, je stavil pred^os o organizaciji sp!ošne vzhodnc fronte proti buržuaznim državam, ki je bil z navdušenicm sprejet. Delegata I!c?pta. Roi^ni in Arabi. sta v svojem govoru v arabskem jeziku Izjavila imanje, da bo rdeča zastava kmalu vfhrala nad pirnmidami. Turski delegat Orhan se je nritn?cval na arctaciie in prcjjan'anie turske sovjetske špiinnažo obdolžcnib komunistov. ki jih zasleduje krmalistič-na vlada. Končno je nastopil Radek in izjavil, da je vzhodni proletarijat za re-volucilnnamo gibanje boli primeren kot evropski, kar potrjujc Turčiia, kaiti nlcna revolucija je takoj podrla evropsko ravnotežje. Turske zrnate pomcniio obcnrm zmage sovjetov. S tem, da podpiramo angorsko vlado, je dcjal Ra-dek, niti za trenutek ne pozabljamo razredne borbe na vzhod u in smo pripravljeni za slučaj, da bi turski na?,a hottl prodati Turčijo bnržunznim državam za stcklenico vina. Turčiia se mora zave-dati, da so edino komunisti njeni rcsniČ-ni prijatelji.
Ssominiajfe se „DRUŠTVA SLEPIH"
_______Llublfana. Woffova 12.
— Cevlfl za zimsko Tremo, močnf, tu
lorct Itd., te dobe na glavni zalogi tovari Peter Kozina & Ko., Ljubljana. Brcg 20t Kupujte }ih, dokler Se zaloga traja.
Glavni urednik:
KASTO PUSTOSLEMŠEK Odgovorni ortdnik:
Valentin EfiPitar<
Stev. 292.
»SLOVENSKI NAROD« flne 24 decembra 1922.
f^rin. 9.
Priloga „Slouenskega naroda4'.
V sveti noči.
Pod visokirni gorami, kjer gnezdi širokokrili planinski orel, je živela lepa dcklica Danila. Ob bistrera potoku v beli hisici je bivala in se razvijala in razevitala kot dišeča junijska roža. Mladeniei iz devetih fara so se ozirali za njo in hrepeneli po njeni bliiini in lepoti.
V tihih, san javih nočeh je zado* nela vesela fantovska pesem in trkala na okna hiš in koč, da se je zdramil in zganil cvet deklet — zeleni roima* rin in rdeči nagerlin.
Izzvenela je pesem, zaorilo je vriskanje iz krepkih grl, se odbijalo ob stenah gora in se ustavljalo in izgi* njalo sredi vrtov in polja v pozdrav duklicam, ki so prisluhovale glasu in koraku. Zazvene!o je steklo; tihe, pri* tajene, sladke besede so prosile odziva in odraeva. Ponckod se je odprlo oken* ce, ponekod je ostalo nemo in zaprto, kot vrata v pa.rad.iz izgnancema.
Danilina hišica je stala na šamoti, kot breza sredi polja. Dosegala jo je fantovska pesem, našcl korak. Danila se ni zganila. ni se oglasila; spavala je v svojih sanjah, spala zdravo in trdno, kot sito in prcvito dete v zibeli.
Prihajali in odhajali so klicalci* vasovalci z vedno novo nado v srcu, s sladko besedo na jeziku. Sktišali so premotiti lepo ptičico, da bi naslonila svejo glavico na okence in zapela pe* sem o ljubezni.
Danila ni čula besed polnih hrepe* nenja, uspava! jo je večer, zbudila riata zora.
Na badnji večer ni legla k počit* ku. Čakala je, da se odpravi s smolnato plamenico k polnočnici, uro hoda od njene koče.
Oglasili so se zvono vi podružnic in oznanjali spomin betlehemske noči, ko je Krista rodila sveta Devica. ga povi!a v plenice in položila v jaslice. Zvonovi so brneli in peli v sveto noč in vabili v hi^o božjo počastiti in proslaviti rojstvo Mesijevo.
Danila se je odpravila na pot. Na temnem nebu so trepetale in migljale rvezdice, kot svečice na ogromnem boiičnem drevesu.
Pot je vodila čez potok. Sredi brvi je postala, dvignila plamenico in zrla ▼ mirno vodico. V čudežni moči svete noči je zagledala v vodi obraz mlade* niča in nenadne groze ji je srce hitreje pognalo kri po žilah.
Izginilo je lice, le žarki plamenica so odsevali na vodni gladini.
Po strmih potih, čez polja in ceste so se premikaie luči, kot kresnice v Ivanji noći. se približevale križiščn, kjer so plapolale plamenice in se zdru* ževale v en sam žar in čar zimskega kresa.
Polnočna procesija se je razvršče* vala. Gruča starčkov s palicami v rokal, s kučmami na glavi, odeta v opisane in orisane kožuhe, se je po* zdravi jala med seboj in zahvalj evala Boga za doživetje te svete noči božje. Možje so modrovali po svoje, žene po svoje, ponajveč o navadah, običa* jih in vražah v sveti noči, ki minevajo in izginjajo.
»Lejte, žene«, je povzela besedo Grgaška, kateri nikdar ni zmanjkalo besede in sape: »Ko sem dekletovala, rmo imeli dekliči prava veselja na badnji večer. Vse smo vedele, kako in kaj. Koraćila sem ob mraku na Draž* nik, kamor ni segal petelinji glas in poslušala. In glejte, od naše hiše se je razlegala muzika, harmonika in klari* net, kot da bi oba Cahevzeva najlepšo ubirala. Kot bi odrezal, muzike ni bilo več, temveč jok in stok. Zgodilo se je tako. Na Kraljevo sem imela snubače, na same svete Neže dan sem se orno« žila, na Jurjevo pa smo zakopali sta* rega ujca, Bog mu daj sveta nebesa. Rečem in pravim vam, vsaka noč ima svojo moč, sveta noč moči vseh noči!« «Bo tako, bo, ljuba botra«, se je oglasila visoka, močna ženska. »Zve* dave smo bile, zvedave, kot vse ženske na svetu. Snubcev sem imela na vsak prst deset. Kako bi dognala, kateri bo moj mož, sem si mislila in se postila k samemu svetemu Tomažu Ncverni* ku. Težko se je bila postiti na semanji dan, pri nas pa gostilna in farstov na cente, ki so vabili k mizi in prinašali sladke odpustke. Nagnil se je moj rostni dan. Ob Zdravcmariji sem šla k potoku, čez katerega nosijo mrliče in se umila. Doma sem se obrisala, Hala otirač pod zglavje in le^a k po* čitku. Predno sem zaspala, so mi bili t mislih najlepši fantje. Zjutrai sem se zasmejala. I, kako ne? Sveti Tomaž Nevernik mi je pripeljal v sanje plcša* stega, bradatega Feliksa. Kaj, ta dedec bo moj mož? Ne, nikdar, sem si pri* digovala! Na badnji večer pa sem pogoltnila tri pšenična zrna in prosila vse ljube svetnike in svetnice božje, d* mi pravega pokažejo. In lejte, zopet je bil Feliks v sanjah.
Na Štefanje je prišel k nam, po* fclical bokal yina« ni poaudil veoes
fig, srce od poprovega kruhka in me* denih kolačkov. Grizla sem v lect in razdirala figov krancelj, on pa se je smejal. Lahko se je smejaE ker mi je zavdal in naredil. Zmenila sva se in vzela, in lepa, mlada Čila je bila žena piešastega 1 igarja.«
»Znate žene in sosede«, je nada« ljevala Vojskulja, »tišti sveti večer, ko je šel stari Mačko k studencu pit in prišel baš v trenutku, ko se nataka v kupico samo zlato in srebro namesto vode, sem šla tuđi jaz. Mačko je vri* skal v svojo kolibo, jaz pa sem gledala v vodo. In lejte, prikaza! se mi je Juretov obraz tako natančno, da ga nikdar ne pozabim. Še klobuk»zajček s krivci je imel na glavi, kot k poroki. V sveti noči se gode čudesa, tako vam povem jaz, stara Vojskulja.«
Danila ;e čula to pripovedovanje in se zamislila.
Procesija je zavila čez vas k cerk* vi, kjer so čakali svojih tovarišev sta* siti fantje.
Po končani polnočnici se je raz* kropila množica na vse strani in kraje. Blagoslov svete noči je kraljeval vse* povsod, razli val svojo tajinstvenost vsenaokoli in sveti mir božji je obje« mal %'so širno prebelo naravo, lebdel nad skrivnostnimi lozami, nad poljem, nad vasmi, in se potapljal in izgubi jal v brnenje in zvonenje svetonočnih zvono v.
Danila je sama hodila in dospela zadovoljna in vesela v svoio kočo. Lučica pred jaslicami je sanjavo raz* svetijevala toplo sobo. Danila je sedla za mizo. da bi zadremala. Rano v jutro je bilo iti k svetim mašam k podruž* nici svete Maidalene.
Zazvenelo je steklo cin, cin, cin, cin. Danila se je zganila in obrnila k oknu.
»SvetonoČni romar sem. odpri. Da« nila, hišo in stan. da se odpočijem in odpočijem in ogrejem!«
»Vstopi. odpočij se in ogrej«, je velela.
Vstopil je stasit mladenič in ob* stal sredi sobe. Danilin pogled je ob* visel na njem. Stresnila se je, ko je gledala strmečih oči na podobo, ki ji je sevala iz vodne gladine.
»Ne boj se me. Danila. Leto in dan sem hrepenel po tebi, nocoj sem prišel, da ti pc^em povest svojega srca. Priscdel bom k tebi. ti pa poslu« šaj. To sveto noč božjo kraljuje mir vsepovsod, le v mojem srcu je nemir. Prišel sem k tebi, reci mi samo eno besedico in moje srce bo umirjeno in ozdravljeno. Hrepenel sem po tej noči, ko pejo zvonovi, hrepenel po tebi, hrepenim po bodočnosti s teboj. Koga si pričakovala, da nisi zaprla vrat?« Nikogar nisem pričakovala. V sveti noči se ne zapiram, da ima blagoslov svete noči prosto pot v hišo.«
»Odpri. Danila, svoje srce, da sprejme vse moje besede. mojo povest. O tvoji hiši sem sanjai, ki stoji na šamoti sredi vrta. Okence je blesčalo v mirni svctlobi, za mizo je sedela deklica srr.ehljajočih se lic. rdečih ust in temnih oči. Stal sem pred oknom, nisem si upal potrkati, odšel sem in zopet prišel. Noč za nočjo sem vaso« val pri tebi, hrepenenje je stopnjevalo in se dvigalo. Vse noči sem sanjai o beli, samotni hišici in o deklici, ki živi v njej, vse noči sem prihajal pod tvoje okence. na katerem je cvetel nagerlin in dehtel zelen rožmarin. Moja ljube? zen je objemaia tvojo hišico, tvoj vrt in tebe, hrepenenje me je vodilo pod tvoje r.kcncc. Kaj nisi čutila moje ljubezni?«
»Kaj je to Ijubezen?«
»Pogiej mi v oči. Danila, čutila jo boš v vscj toploti in lepoti!«
Danila me je pogledala v oči plam* teče in žareče in švignil je plamen v njene oči in se potopil v njeno deviško in čisto srce. Zatrepetala je in našlo* nila glavo v dlan.
Svetonoćni romar je sedel tik nje, ovil roko krog nicnega vratu in ji po* ljubil rože na licih.
»To je Ijubezen, Danila, vsa svetla in lepat ko se potaplja srce v srce, duša j v dušo. Tvoje uctnice drhtijo v tajnem j trepetu. Klic mojega srca je vzbudil tvoje srce, moja Ijubezen je poklicala tvojo v življenje in obstoj. Ljubezen je večna!«
»Bog je večen!«
»In Bog je Ijubezen! tej, Danila, razodeva se v vsaki cvetici, oglasa se v vsakem sladkem ptičjem spevu. Plodno, blagoslovljeno polje, šuma, temna loza, bistra, čista reka. žukorečt potoček, dehteča ravnina in dolina, visoka, snežna gora, zelena planina, sinje, .brezbrežno morje, tiho, sanjavo jezero, cvetoči gaji, zlato solnee, sre« brna luna, milijoni zvezdic, solnČen dan in temna noč, silen vihar, ognjeni blisk in bobneči grom, uničujoČa toča, oživljajoči dež in biserna rosa. Šarena mavrica in vsa veličast narave. nebo |n »cinija, vse svedoči a večni ljubezni,
Zasajena in vcepijena je bila hidi ▼ prvo človeško srce, ki je zatrepetalo v ognju ljubezni. Ta ogenj se je siril iz srca v srce, iz duše v dušo, iz človeka v človeka, iz roda v rod. Objemaia bo tuđi srce zadnjega bitja, a z njim ne bo umrla. Dvignila se bo k večnemu Bogu, tam bo Žarela in blestela, kot Večni sam, dokler ji ne določi novega pota in kroga.«
»Lepo govoriš, toda jaz mislim, da je Ijubezen greh.«
»Prava, čista, globoka ljubezen ni greh, Danila. Greh je izkoriščanje Iju* bezni v strast in pohoto. In to je ob* sodil sam Bog in dal zapoved; kdor se pregreši. se kaznuje sam, umrje na duši in pogubljen je.«
»Kako naj razločim pravo ljube« zen od neprave?«
»Danila, v tvojem srcu dehti bela lilija in moja ljubezen jo ovija. Meni naj dehti, čuval jo bom kot najdražji zaklad. Spoštoval in cenil bom tebe in tvoje čisto srce. VidS, to je prava Iju* bezen! Ta hodi med zvezdami, dviga se k solneu in nikdar ne pade v mo^ vir je in blato. Kaj hočeš, Danila, kaj me ljubiš?
»Lepe sanje sem sanjala, zbudil si me v sveti noči. Povej, kdo si, ne poznam te!«
»Ive sem, Iz Dragovanja, iz Mar* kove^a dvora.«
»Koliko let že služiš bodatinu, ki meri zlato in srebro n-i kepljenike?«
»NTe služim, Markov sin sem!«
»Mar — kov sin? In prišel si to sveto noč božjo k meni siroti, ki ni* kocjar nima na širnem svetii? To kočo sem si obranila z delom svojih rok, vrt in niiva je še v plačilu žuljev in znoja. Idi, Ive in Bo£ s teboj! Ne šali se z menoj, ki druqega nimam, kot svoje poštenje in delavne roke. Kako bi se O7rl sin premožnega gospodarja na ubotjo deklico?«
»Gospodar sem ja? in Markov be* li dvor je moj. Hlevi so pomi, nolne senice. polna je kašča, klet in shram« ba. Kaj nisi Čula, da smo o Mihelje* vem zakopali očeta?«
»Nisem čula! K meni nihče ne priđe, jaz nikamor ne grem. Na poti v cerkev sem sama, sama doma in na polju.«
»Tuđi jaz 6em sam, med hlapci in dekiami vedno le sam. Prišel sem k tebi. da mi poveš, ako hočeš z menoj na moi dvor.«
»Kaj bom delala na tvojem dvo* ru?wt
»Mar ne raztimcš besed. Danila?«
»Kako bi razumela revna deklica bogatina?«
»Danila« pusti bogatina na Mar* kovem dvoru, odgovori siromakti, ki je pri tebi in trka na vrata tvojega srca. Odpri jih in sprejmi mojo ljubezen, rdečo rožo k Svoji liliji. Reci, Danila: — tvoja sem, in ozdravljeno bo moje srce «
»Nocoj je objel mir božji širni svet. raj objame tuđi tvoje srce«, je dahm'la Danila, kot v sanjah.
Visoko na nebu je žarel Jupiter, na tisoče zvezd je migijalo in trepe* talo. iz stolpov podružnic, posejanih r;o hribcih in dolinah, je donelo pri^ trk« van je zvono v in vabilo v hram božji.
Ive in Danila sta stopila na pot k cerkvi sv. Majdalene, da popelje po oprr. vljenih daritvah svojo nevesto na Markov dvor na cgledovanje.
Čudila se je Danila bogastvu Mar* kovega dvora in sama sebi se je zdela neznatna in majhna. Podvomila je, da se preseli od tesnih lesenih sten v ob* sežne prostore bogatinove in pri srcu ji je bilo tesno in htid6. Zamislila se je nazaj na nežn>» otroška leta, preži* veta v večni bedi in pomanjkanju po* Tc£ svoje bedne in bolne matere. Srce se ji ie stisni!o ob spominu na mrtvo mater, na njen siromašni pokop, na
Ive je opszil roso v očeh in rekel:
»Bodi vesela in srečna Danila, kot | sem vesel in srečen jaz, da je stopila I tvoja nopa na moj dvor, kjer boš go* \ spodovala.«
»Ko ogle 'uicrn tvoje imetje, ču* tim veliko rszliko med tvojim boga* Ptvo-n in moiim siromaštvom. Vidim, da ti pristoja nevesta iz bogate hiše. Ive, po doti in bali me nisi vprašal!«
»Tvoja dota in bala je tvoja kre* post. Danila. Tega bogastva ne od* tehta zlato in srebro, ne težki tovori blaga. Glas o tvoji lepoti me je prite* zal k tvoji koči, tvoja krepost je užgala plamen ljubezni v mojem srcu. Iskal sem lepote in kreposti in našel oboje pri tebi in v tebi. Danila, ali ve5, da nima deviška lepota para na svetu? Ne podecnjuj sebe in svoje koče, ki je skrivala dragocen zaklad. Kaj nisi nikdar mislila na to bogastvo?«
»Moja misel je bila vedno pri ma« teri, od zore do mraka je objemaia njen grob, druge misli so bfle delo, delo in zopet defo. da poplaćam zadnji dolg krutemu Maklemi, ki me je zaga* njal iz koče. Vse dni sem hodila na 4nino. da se je zniial dolg, a. oeka j gn
je še vedno. Na svete tucije dan je prišel k meni in zahteval obresti. »Ko* čo ti zapalim nad glavo, ako mi ne plačas obresti«, je kričal in divjal. Pro. sila sem ga, naj počaka do košnje, da prodam krmo, toda ni se dal prepro* siti. Dala sem mu zadnji denar, kate* rega sem hranila za popravo in olcp» šavo materinega groba.«
»Kaj so res tako neusmiljeni ljud* je na svetu?« je kriknil Ive.
»Za siroto, revno in zapuščeno, nima nihče usmiljenja, niti srca. Ti ne veš, kaj je hudo in gorje. Treba je, a ni s čim, ne kod, ne kam. Sprva sem se obračala na sosede. Kmalu sem opus žila, da so dobre le na videz, saino zato, da me odpravijo od pra^a. Bolelo me je, zapirala sem se v kočo, trpela in molčala. Vsa moja mladost je ena sama težka veriga trpljenja, a sem se navadiia, da me je težila in stiskala in tuđi v svojem trpljenju, bedi, pomnnj* kanju in osamelosti sem bila zado* voljna.«
»Na mojem dvorcu boš gospodi* dinjila in pozabljaia na vse to, kar je bilo.«
»Kako bi pozabfla, Tve? Rane za* sekane in visnjene v mladosti se nikdar ne zacelijo, vedno znova krvave, ker je spomin nanje krut in trd, ncusmi* ljen in neizo£iken.a
»Danila, novo življenje boš živela pri meni in z menoj. Zakoplii spomin
JVL Z.
na prestalo gorje. Moja ljubezen bo zacc'ijevaia ruiic in izučila v^c bole* čine.« —
»In moja koča, njiva vrt in mate* rin grob?«
»Vse to bo tvoje in Markov dvor in jiz'a
Pri.šel je dan, ko je rripcljal Ive svojo lepo, rr'iiuio ženo na svoj dvor. Do!ga vrsta voz je zakriva^a belo ce* sto. Pokanjc toričev, vrištanje veselih svatov in glasovi harmonike se ;c raz* lemalo d»iicč naokoli. Xa dvoru so se sibile m!ze sedem dni in sedem noči, donele so vc le pr^nii v "oro i*"1, dan, v mrak in no* in ples je razpaijal lica in o^reval srcu.
Iz vsch strani in krajev so se na* trpali, natckli in na!.n]i prc/ači in be« raci. Starebina je vclel prinašati ostan* ke mesninc na rešetih in retah, kruh in potico v jcrb.'s-h in :^ših. dal je na* polniti čebre in kadi z vinom, da so i ili iz kozarcev. Svet rnj vc in r^mni, Uda'} in kako se je ženii bogati Ive na Markovom dvoru.
Ive in Danila s^ri ž'rcla srečno, presrečno. Imela st-A mnorjo otrok in roiomccv, ki so po'c.iovaH sr-Ino in Jušno Icpo-o in plemenitost svojih starišev. RoJ r,c je razmno/oval in siril, a izginja^ r c'ohi in Času. ko ni bilo vsako ^ckTe Drii'i in vsak mladenič Ive iz Marlvovega dvora...
Marci i avćflr/cva.
—r^
Ta prokleti razlicjnik.
Zvečer sem v kavarni gledal sliko nesrečnih grških ministrov, kako sede pred revolucijonarnim sodi??čcm, ki jih je pet poslalo v smrt. In gotovo so bili ravno tako dobri grški patrijoti, kakor njih sodniki. Morda ćelo boljši.
Pa sem §cl zaspan dorriov in po glavi mi je krožilo ime Hadžiancstis. Hadžianestis — Hadžianestis — nisem se mofcel otresti imena zrškega generala, kakor se včasih ne moreš otresti melodije ali verza, ki si ga slišal.
Stegnll sem se v postelji, zazebl > me je, potem je pa začelo postajati pri-jetno in vtrujen sem skoro začutil ono mešanje misli s fantastičnim! podobami. kl je predhodnik špan ja. Toda: Hadžianestis -------
Hadžl — kako se že zova tišti razbojnik v znani opereti »Knežna«? Tlijić sra je pel pri nas. To je bilo pred voisko. Hadži — ?
No, kako že vendar? Hadžl-------
Pusti to neumnost pa zaspi, ?em si đejal. S krčevito zatisn.ienimi očmi sem krčevito mirno Iežal in počasi globoko dihal.
Pa me je naenkrat zasrbelo na pr-sih, zdaj zopet za levim udesom, zdajci na desni meČl, kakor bi bil poln bolhn. In nisem mogel zaspati. ^rse telo ml je postalo pravcato gomezišče, kakor če bi bil na meni mednarodni vsebolšj zlet. ?ivcl.
Hadžl —?
Pr!?c:al sem Inc5, zaputi cigareta. vzel kniigo v roke. Pa med vrsticami je stalo povsod: Had?t — Hadži — Had^i. Pa sem spet luč iigasnil in m!?nl. Ure no stanovanju in b!i?nfih cerkvah so bile četrt na dve, pol dveh, tričetrt. Vedel sem že. katera bo prva bila. katera zadnja. Prav tiho se je čulo iz drujrega stanovanja uro. kl je bila za pet minut po-zneie. Na to sem posebel čakal, kdaj začne.
Hadžl —? Ta prokleti operetnl razbojnik! Kosti so me začele boleti in vsa-kih par minut sem se drugače obrni'. Včasih zleknjen, včasih eno koleno ali obe skoro ob prsih. Pri vsakem predru-gačenhi legc sem imel občutck: No. zda? ?eTe dobro Icžis". Skoro pctdcsrt !?t hnd?5 ?c spat. ra si Sole danes priscl I na to. kako se cdtno dobro in blaženo leži v postelji. Toda čez ooldrrco minuto me je kljub patentirani lcjri Že zo-net vse bolelo in prcdcjal sem se v še ! boli patentirano. Seveda z istim uspe-j hom.
| Toda stoj! Kako si mogel na to po-zabiti! Saj ime tistegn razbojnika ncVaj pomenf, in slcer »Sveti križ^. »HadzU ali »haglos«. to je »sveti«, križu se pa po grško pravi-------?
Kako že? — Skušal sem v nasknlcii zavzeti nesrečno ime, izzovariaioč je mehanično, ne da hi pri tem mM?l. A sem se vendar vselej ustavil po »Hnd?i«. Na »6s« se končava, to sem vedel. Ali je Hadžihristds? Ni! Had2U6s------------
Tristo fnidičev! In samo en zlog pred — »6s mi manjka.
Ure so bile pol treh.
Vedel sem, da leži v zabojtt pod streho moj grško - nemšk! in nemško-^r§kl besedniak. Ce bi mogel zdaile do njega, pozlmi. o poltrch zjutraj. Niti ne vem. kje imamo podstrešni ključ.
Bfez upa sicer sem vendar zlezel iz postelje, obul copate, si odel domačo haJjo in 5el v sosedno sobo brskat po omari s knjigami. Ko dobro vem. da ni tamka) ne ene gr§ke črke. In 5e lačen sem začel postajati, ker je bilo izza ve-Čeijct 2e iest In pol uro.
Čakaj no! Sai je t'.'ka1-!^ Mayerjcv mali konverzacijski leksikon, v trch k^i'T-h. Tz'*.i^r:l sem iz n-^licc eno; na usnjenem hrbtu so je bliščah številka 2, pod njo pa divni brseđi »Orabcngans-Pharaoscntersr^n«. PoiOral s^m besedo »Krevz«. Izvcdcl scm. c!a el čistim križ, ki se mu pravi Antnntjrv. drr.'r! )o An-drciev. notem je viričast alt razbojn^ki kr:Ž. srŠVi, latinski, lorarin^Vf. in so tuđi Še dri'2?.~rn, ki so od^ravl'cr? s č'kani »i. t. d.« Potcm je Še? er.krat zapisano »KreuzT in rnzlo/cno, da je to znamenje v glasb* in kaf nomenja. Prebe-dast^; to vendar vsaVdo vc
Pa še enkrat se ponavlja ta beseda ^belotiskana. Ljudie. ki prav nič^sar ne vedo, se tamkai lahko informiralo, da se n?7;.va s križem bl^store ozvezdie na južni polovici nebeške^a sVoda. »Glej tuđi p^d: Južni križ.«
Naposl?d se »Krenz-c pojavila 5e v Četrtič s pretrec1'ivo nnvico, dn ie to mestece tip. l:rr/:.Šju Berlin — Kon^s-berške in Poznanj—Stargardske Žclcz-nice.
Le o grsirem imemi k^'/a m'c! In vendar so Grki poznali križ, ko se Nemcem o kaj takem ?e sanjalo ni. 2e zaradi tetra bi jim spod^»b?n leksikon iz-kpzal spr?+ovan;? in povedal, da se križ po grško tako in tako imenuje. Pa reveda, ti Nemci! Čis^o nnvadni boŠi; Še rv- sestavi popolnoma nepolitične knji?:?.
Divje sem trcšč!l r5neh« nazaj V polico. Ker sem pa slabo merH. mi je pade! na t!a z rnpotnm, ki jo ucinkoval v masivnosti n^čne tišine kakor strel tz topa. 7a sosednjimi vrati je zastokal moj si^cek, In ker ima oslovski kašelj, je zaxeT s to boleznijo razsrajati na vso pretesre.
To j.? z^'Tdilo mamico, kl .c:a je tola-.^ila in sama začela rađeno ka^T:ati. Iz noselske sob(* se ie ^jj7as!lo kakor da-l.^n odmev kaŠVnnjo k^hance. V pred-snbi pa ic domaja mačka clvakrat krepko zaki-inila, nekam skočila in nekaj prevrnila.
Stal sem s p^fn^m Čelnm !n trepe-tajočima nojtnma. knVnr vlomilcc, ki je po nerocinosti vzbudil pozornost. Da se iznebim te muke. *cm šo#sam začel ka§-ljat!. kakor bi s kladivom razbijah
Ves t^ krnval mi Je p?. povzročfl hlnsnđejen živini šok. Na^^k-at mi je postalo res ČLsto vseeno, ka'-to se piše kak razbo;n!k. tako vseeno, da bi bil ne 5^1 niH poredat, čoprav bi vedel, da imam k;e zankarto crno na belem.
Samo lačen sem hi]. V sliramhi jo M!a nova štruca kniha. Tr.da shramba zaklonjena in kl'uč bogv'kje v varstvu izvrstne domaće gospodinje.
V kredenci sem pa našel vendarle zadni? rnerelj štruce. suh in Ia*:nk kakor »Bimsstcin«. za katercjra ?alihoff ne vem. ka!'šnn slovensko ime so mu nro-fesorn dali in če sploh žc. Če ga še nišo, nn« se pod viza jo zamašiti to sramotno luknto slovenske kulture.
Potem sem se spomnil, da je opol-dne padlo mojemu sinu na tla jaholko in je je muca znosometila pod omaro, ne da bi se bil kdo pozneje ponje po-trudll.
Stopil sem v predsobo po dežnik. leircl plošč na tla in z žvenlenko posve-til pod kredenco. Pa nisem mogel niče-sar zapaziti, samo levi palec in kazalec mi je žveplenka opekla.
Jezno sem začel z dežnikom dre-srati v temno podomarje (to je nova be-seda: vsekakor boljsa nego »čeznjice« za »Obcrschuhc«, ki sem jo našel v sod-mm aktui,
Stran 10.
»SLOVENSKI NAROD* efne ^ cecemDra 1922
atev. vtte
Odprla so se malo sobna vrata po-Icz kredence in me vdarila ob mečo. Ko sem dvignil od napora višnjevkasto H-•e, sem se srcčal s prestrašenim licem svoje žene.
»Kaj pa počenjnš, za božjovoljo?U
»Saj vidiš, da na trebuhu ležim. To bom pa vendar se smel v svojem last-tem stanovanju???«
Užaljena je zaprla vrata,
Naposlcd sem jabolko zasačfl med sadnjo nogo omare in zidom. Đil je *ambovec, malo večji od oreha.
Ko sem ga s tištim razsušenim kruhom pojedel, mi je priŠel naposled mir in spanec.
»AH danes ne pojde§ v pišamo?« To vprasanje me je vrglo o poldevetih iz svinčenega spanja. Planil sem iz tople postelje po nezakurjeni sobi k uml-valniku. pomarkiral, se oblekel, zlil kavo v grlo in se kakor pijan opotekal v urad.
Ko sem se sesede! na stol pred pi-salno mizo, sem imel prvi prijetni ob-Čutek tega jutra: da je soba lepo topla. A glava je bila butasta, srce mi je utri-palo, v vratu in pod skelečimi očmi sem čutil vreče, kakor jih ie imel Metuzalem zadnja svoja leta. Polagoma mi je pri-hajal spomin, da s spanjem nekaj ni bilo
▼ redu to noč.
»Hadži-------« Ojojjojjojmene!
Seveda, Hadži-------! Pa sedajle
moram vendar priti na to nesramno taie! Saj mi je na jeziku!
Zaman!
Stopil sem do tovariSa na drugem koncu urada. Ta mož se še dandanes rad pobaha s tem, da citira, Če je le mo-goče, kar po sto ali še več stihov iz raznih spevov Ilijade in Odiseje na pamet
»Ti, klasični filolog na razpoloŽenju, (cako se imenuje po grško križ?c
»N-ne vem.«
»Tako. S Homerjem nas znaš moriti, kadar bi raje poslušali najnovejŠe dovtipe. Take navadne stvari pa, kakor je križ, ne pozna tvoja grščina. Čemu si se je pa tako gulil? — Že vidim, ti bi najbrže niti ne vedel, kako se telefonu do grško pravi, če bi te kdo vpra§al!c
»Telefonu? Seveda bi ne vedel, saj stari Grki telefona sploh poznali nišo.«
»Magarac kateri si, seveda ga nišo poznali, toda grško so znalL TI pa najbrže misliS, da je »tele« slovensko, »fon« pa nemško. Magarac!«
Prijema! se je ravno presenečen za fastno glavo, ko sem zaloputnil njegova Trata,
Pred mo)o pišamo me je Cakal sta-rejsl Ljubljančan nemsTce narodnosti. Skromno me je poprosfl male usluge, katero sem mu mogel izkazati ali pa od-kloniti, ne da bi v kateremkoli slučaju obremenU svojo uradno vest
»Prav rad.« se mu dejal, »toda le, £e ml takoj poveste, kako je ime tistemu razbojniku v opereti »Das FOrstenkind«. Saj jo poznate; saj ste imeli gotovo ložo v bivšem nemškem glediSču in pitali so vas z vsemi operetami.«
Prestrašen me je pogleđal ta malo ođmaknil svoj stol. Kakšna naj bo zve-za med mojo prečudno željo in njegovo prošnjo? Ali se temule nemara —?
»Seveda sem to opereto vldel, tođa kako naj to vem?« Zlagal sem se, ker me je tako čudno pogledoval: »Ore za neko stavo, veste, in jaz moram ono ime še danes dopoldne izvedeti, če ne, izgubim. Sicer pa oprostite mojo ner-vozrtost; to, Česar želite, Vam seveda takoj napravim.«
Lice se mu je objasnilo.
»Hvala vam lepa, gospođ doktor. Toda, zdaj, ko vem, kako je stvar, vam »joram pa tuđi pomagati. Moja hči ima klavirski izvleček. Ime vam takoj spo-ločim.«
Mesto đa bi me pomirila, mi je ta •blhiba sele vse živce nanovo nategnfla, da ?• v meni drbtelo, kakor v zakurje-ifcm parr»em kotlu. Vendar enkrat! Pa £e ne bo kmalu, res eksplodiram.
Cez dvaiset minut je hlapec prine-sel pisemce. Skoro si ga nlsem upal od-preti: kar slabo mi je prihajalo. Zdajle, ©to z
Preber^m: Zelo obžahijem, da Je ■roja starejša hčl ki je omožena v Orad-cu, vzfla ravno ta klavirski izleček se-feoj, ko je bila ooleti tukaj.
O ti karalija vseh kanali?!
Stisni! sem roke pred lice, zobte so *H zaškleDfttali generaimarš in čakal sem smrti. Mesto nie pa je vstopfl kolera, ki me je hotel nekaj vpraSati. Obstal Je sredi sobe.
»AH si bolan?*
»Ne, samo umri bom, če ne izvem
▼ zadnjem hipu za neko Ime. Prijatelj, pnglej, bodi usmiljen! Ti si se vedno tttekal okrog našega gledišča. Povcj ml, kako je ime onemu razbojniku v opereti »Knežna«, ki ga ie Bičić pel? S Hadži — se začne.«
»Cakaj malo,« je dejal čisto mirno in se zagleda! v tla. »2e vem! tladži-ttavrta!«
•Hadžistavrds, Hadžistavrds, Hadžl-stavrčs — —« sem začel kričati in skakati po sobi, kakor bi bil godedoval ■Iiiioa dnlariinL.
Še sem skakal, ko sta đve dami. kl sta brezuspešno trkaH, pogledali v pišamo.
Kdor je imel to dopoldne še z meno] opraviti, je odšel v prepričan ju, da sploh ni boljšega Človeka pod solncem od mene. In popoldne sem vlekel ćelo svojo familijo v kinematograf, potera pa Se k Brezovšku na ljutomerčana.
2ena me ni nič vpraŠevala, kaj je bilo ponoči. »Bos že v »Narodu« brala,« sem ji dejal, uganivSi njeno radoved-nost.
»Kaj bom brala?«
»Kaj je bilo danes ponoči z menoj.«
»Tega pa vendar ne boš v liste deva], kako si v sami srajci na tleh ležal in pod omaro gledal?!«
»Bom!«
S tem je bila stvar dognana.
Ta prokleti razbojnik I
Rad. Peterlin—PetmSka:
Božič Ivana Srečnika.
Tri dni in tri noči je bil pisatelj Ivan SreČnik na delu. Mudilo se mu je tako, da ni skoraj nič jedel in nič spat Tisto jutro pred Božičem je za hip za-dremal, a takoj nato vznemirjen skočil po koncu, pogleđal na uro, zbral hitro po mizi in stolih razmetane popisane liste papirja, jih vtaknil v malho, pogleđal na speče otroke, poljubi! ženo in se po prstih splazil iz sobe.
Bila je jasna topla noč. Lahen ve-ter je pihal od Ljubljane in šepetal v golih vejah obcestnih jablan in hrušk. Iz dalje je pridrdral vlak. hušknil mirno in utihni! za gričem.
f.-»bVn ie bilo Srečniku na du§1. za-vriskal bi v noč, da bi odmevale stene Begunščice in Stola, toda v prsih mu je nekaj ticalo, kar mu ni pustilo niti svo-bodno vzdihniti. Zato je le zadovoljno zamrmral:
»Takoj ko pridem v Ljubljano, odnesem rokopis Pavliču; on mi naSteje :opo bankovcev; hitro nakupim vse posebno za dom, igrač in sladčic za otroke, okraske za božično drevesce In o-poldne se že odpeljem nazaj.«
Na postajo je prišel ravno o pra-
:m času, da si je mogel kupiti vožnji
stek in skočiti v voz. Odrinil Je Člove-
ku, ki je spal zleknjen na klopi noge in
tiho sedeL Sum hitečega vlaka ga je
•r-val v sladke sanje iz katerih ga je
zbudila sele tišina: Vlak je stal na Juž-
nem kolodvoru.
»Zgodaj je Se,« si misli Srečnik, »in uredništvo je 5e zaprto; stopim raje na stanovanje k Kotarju, da se kaj pomeni-va.«
Kotar pa je stanoval v gostilni zu-naj mesta in je vstajal zgodaj. Sreča ga na poru v kavarno: »Dobro jutro prijatelj!« »Dobro jutro! Kam greš?«
»K tebi!«
»Dobro, pojdiva raje h predlci na golaž . . . Tako nekako pusto mi je v ustih.« —
Pri litru vina sta prijatelja potožila drug drugemu svoje težave. In ni jih bilo malo! Blizu je bilo poldne, ko se SreČnik spomni na svoj opravek.
»Počakaj me tu, takoj se vrnem!«
Bežal je v uredništvo, a čez par minut je bil že zopet pri prijatelju.
»Prepozno sem priSel, vse je že zaprto« vzdihne globoko.
»Nič ne obupaj, Ivane!« sa tolaži Kotar »saj imam jaz Se par kronc. Po-tlej pa priđe tako Peter semkaj, a on je dobil trinajsto plačo in se kar po denar-ju valja.«
Priđe Peter m — vesele se do noči. Pozabljene so težave, gre jim Ie Se za ideale.
A gostflna se polnl in šumi kot ulj-nak. Trojici se pridruži še par prijateljev in vsa množica se odpravi kupovat božična darila.
Vsi so zidane volje. Ko korakalo Čez cesto, se mora ustaviti tramvaj sredi pota, tako, da skoči občinstvo v vozu preplašeno s sedežev in zre v strahu s'
Z združenimi močmi natlači Ivan vse žepe z razno drobnarijo in Se v dež-niku in pod pazduho mu tičita precejS-nja zavitka.
Kotar gre z dolgiml korak! spredaj, maha zadovoljen z rokami In poje: ho-ja, haj! Za njim stopica Ivan v varstvu dveh sladko ginjenih tovariSev, a vse skupa j pogan ja Peter s svojo debelo gorjačo.
Srečno jo m o pravem času prflo-mastijo na kolodvor. Poslove se iskreno.
»Adijo, prijatelj!« pravi Kotar hi zamahne s klobukom. »Ostani zdrav, srečno pot bi doma pozdravi vse!« doda Peter.
Sprevodnik sažVftga, stroj zapiska in vlak se umakne izpred Salostnlh oči spremljevalcev . . .
A Ivana Srečnika spremila blagoslov prijateljev na vsem njegovem potu.
KomaJ stopi v voz, mu že zadoni nasprott zadovoljen klic: »Zdravo, Srečnik! Kako se imaš, korenfoa?« m dobro gojena, debok roka seže v njegovo. «Dolgo se že nisva vlđela. Seđl k nam Ja SM s mak m smtio «rW«aW*
In Janez sede k prijatelju — cariniku in pije, pije na Žive in mrtve.
»Kaj pa imaš tukaj v tem le papir* ju? Ivan!«
»To so moji rokopisi!«
»Res? Daj mi kaj za spomin!«
»Poglej in izberi!«
In Srečnik pomoli prijatelja Klepcu neprodane rokopise.
Nežne ročice njegovih prijateljlc pa mu jih iztrgajo iz rok in jih začno rado-vedno prebirati
»Ah, to so pa lepe pesmice!« se sliSi s sladkih ustec.
»Evo ti za tele dve!« reče carinik In sune Srečniku v Žep stodinarski ban-kovec. Potem sna me klobuk z glave in gre od Človeka do Človeka, nabere za »našega velikega pisatelja« ćelo perišče papirnatih novcev in mu jih vtakne z vso pazljivostjo v žep.
Kaj se je dahe godilo ž njim, tega se je spomnil Srečnik Sele par dni po-tem.
Na postali L. ga je Klepec oddal v roke znanega vnznika, kateremu je na-ročil nai pelje hana domov In mu ie takoj odšte! na rnke zahtevano svoto. Ko se je Srečnik pripelial v vas, kjer je stanoval je ustavil kočijama pred pro-daialno, pokllcal trgovca in polnočnega spania, da mu je odnrl ter je nakupil raznega tovara za ves denar, kar ga je imel pri sebi.
Doma so seveda vsi spali. Božično đrevesce, ki ie stalo na mizi še skoraj popolnoma g^fo in pričakovalo darov iz mesta je Srcčnfk pri vhodu podrl s hru-pom na tla. ?ena je š^ oblečena skočila v strahu s postelie in z žalostjo opazo-vala dražega mo?a.
»Kaj se vlačite po tujem stanovanju?! je znkričai nanio. »Spravite se mi izpred oči! — ?ena! Kje je moja žena? Žena naj priđe!«
Nato se ie zvmfl na posteljo In trd-no zaspal. In prespal je ves Božič.
Tone Gaspari:
Božično pismo.
Sveti večer 1922. Moj sin!
Nocoj sem imel težke sanje. Kakor da so prišle v snežnem mraku preko razburjenih zametov, so bile ledene, tu je in strahotne. Zase se jih nisem ustrašil; za vas tri sem se jih zbal: zate, za Ivana in za Tončko. Branil sem se jih vso dolgo noč s šunki izrvanimi vzdi-hi, pa se jih nisem ubranih Vem, odkod so se prikradle te grozne sanje. Povem ti, ker si najstarejSi. Ne razodeni pa tega TonČki, ki je bolehnega srca in pro-zorne kože; kajti ena sama grenka kapljica ji skali mlado kupo do dna.
Veš, v kotu pri omarici, kjer Je vi-sela Še lani dragocena starinska slika, tam je letos prazno. Lani nam je bil ta kot svetišče. Saj se spominjaš! Zu-naj debele, goste kosminke kakor večen plaz, znotraj visoko, svetio okno; toplo božajoča peč je tipala po vseh omitih predmetih in naiu rahlo In smehljaioče objemala; kanarčck je vriskah midva sva molče prepletala s srebrno pajčo-lanasto vrvico božično drevesce.
Ivan in Tončka sta se tačas vozila domov.
In ko je zamižal mrak in se Je za-čul od daleč žvižg vlaka, se nama je zazdelo, da so se odprla skrivoma vrata. Nekdo je vstopil po prstih, dvignil čiste bele roke in blagoslovil drevesce. In ko je tiho odSel, so vstopile za njim Sepetaioče družice mraka, božične pravi lice in sanje, bi legle počasi pod drevesce.
Prižgala sva svečlce . * %
Kmalu nato se je razbegnfl na dvorišnu smeh. Ivan in Tončka, moj kodro-lašček in moja golobica, sta planila v sobo in se obesfla nama okrog vratu..,
Tako je bilo lani!
Nocoj so pa privrele v mrzlo, tem-no sobo strašne sanje. Raztegnile so dolge, gnusne roke po vseh kotih. Tuđi na mojo odejo so padle te roke težko in neusmiljeno; grgrajoče so mi s spačenim obrazom vsflievale misli o vas treh. Sam sem se jih zaman otepal. Ni bilo blagoslovljenega drevesca, ni bilo sme-ha mojih dragih, ni bilo kanarčkovega vriska; tuđi tvojih umerjenih in treznih oči ni bilo. Sam sem bil in nesrečenl
In te misli so me dušile za grlo, da sem jekal vaša Imena; dušile so me m popuSčale, dokler ni pozvonilo skozi globoke snegove: Tončka je bila lučka, k! pojema m ugaša v zimskem metežu; Ivan ie bil konštnmček, kl kliče prive-*an v ledeno burio; tt Cirfl, si bil okostnjak, stoječ sredi moje mrzle sobe.
Vsi trlje ste moji otrocL TI veš, Cirfl, bfl sem vam skrbni oče. Oojll sem vas kakor očesne ženice, dajal sem vam vso Uubezen do zadnje kaplje ne-Izčrpner« srca, cladll sem vale prve stepmje v svet
Nocoj Je spet svef! večer.
Tončka tedl zamišljena tn bleda
daleč od svojega očeta, le dalje od
rajnke matere. Tako Je prepolna žalosti,
da JI ne morejo solze Iz globočme. Bo-
, #m se. da se jih nabert fljmefi *^t m^
homa se bodo razlile in razrazile bodo , prozorno nichko kožico na njciiem mlađem srčecu. Povesila bo glavico . . . doma bodo tcdaj zazvonili zvonovi . . . O, moja Tončka!
Ivan je pri teti. Tetino srce je kakor vetrnica. Danes je toplo in Čustvujo-če, jutri se okrene in pozahi, in težko in hladno je v njeni blizini. Ivan je ko-štrunćek, ki ima tuđi misli naokrožcne, vesele, včasih razposajene. Nocoj je tih in z razprtimi posluša, če začuje od da-leč domaće zvonove . . . Ivan, moj najljuhši!
Ti, Cirfl, si že dorasel! Tebi za-upam svoje sanje, tebi sporočam svojo bol in revščino.
Omarice v kotu ni več. Okno je zastrto. PeČ samuje mrzla in raztrgana kakor zlodejna čarovnica, Povsod diši po prahu.
Nisem oče, ki bi pustil deco v tu-jih rokah, sam pa izpil sveti večer v dimu in opoju; ti me poznaš, Ciril. Doma sem, stisnjen v temo; niti ena lička ne brli; smrečna vejica visi osamljena nad posteljo.
Odpusti mi, CiriJ. da sem te oddal pred tremi leti tujemu velemestu. 2e takrat se mi je zdelo to mesto kot bahat prekupčevalec z mladimi, nezrelimi živ- j ljenji. Tako živlicnje je bilo tuđi tvoje. I Danes si v mislih star in po trpljenju i izku§en in bolan. Zato me razumeš! !
Nocoj je sveti večer. Ti tavaš za-vit v moto ponošeno suknjo pod brle-čimi obločnicami. da zbcži5 pred zasle-dujočimi bolestmi in pred nemočjo iz-stradanlh udov. Glej, da ne ornata tvoja noga v blatu, da ne omahne tvoja roka v zlo; zakai tvoj oče te neguje v mislih kot rešitelia družine, ki razkropljer.a bega v letošnjem božičnem nemiru.
Ciril, tebi ni treba mnego besed, ker si jih Čul in Čital mnogo, mnogo. Pa tako žalostne besede še nisi Čul, da bi ti vzela pogum in samozavest; nisi Še čital besede, ki bi ti presunila voljo. Zato shrani vaše to pismo in ga spet prelistaj v svoji duši tedaj, ko bo nam vsem že bolje.
Potopi vaše mojo In svojo bridkost. Iz nje izobliči in izvsebini le ono, kar je lepo in razveseljivo. Zataji vso bol in piši Ivanu in Tončki o velikem, lepem mestu, o bieščečih dvoranah, o razkoš-nem sijaju, o nebeskih drevescih. polnih božičnega veselja, o toplih zimskih ko žuhih in o saneh z glasnim! kraguljčki. Cetudi v solzah, priduši svoj jok, Ciril. in sporoči Ivanu in Tončki. da ti je dobro daleč od doma, daleč od svojega očeta in še dalje od rajnke matere. Ti znaš vliti v besede toplote in resnično-sti: napiši jima čudovito pravijico o zvonovih, ki poio mir ljudem na zemlil.
Meni pa izkleši na trdem papirju svoj resnični obraz, nepobeljen in ne-olepšan. da bom videl na tebi svoje težke sanje v pravi luči.
Ti nisi moj najdražji. zato te v tem pismu žrtvujem obema mlajšima.
Odpusti mi, Ciril!
Tvoj oče.
Božično-politična satira.
Osivel v izvrševanju visokih flnančnih problemov, v obupu in nervozi je iskal fi-načni miiistcr neke države, kjer je začela valuta z devizo silno padati, kljub temu. da mu je bankir Plaustbills dvignil valuto s pomočjo težko plačanih dolarjev, — novih svetovalcev in podpornikov. Zaman. V skrajnosti je finančni minister sklenil, da povpraSa za modri In tehtni svet — visoke predstavnike vseh veroizpovedanj, kl so bila v tišti državi ustavno priznana.
Nekega dne ie finančni minister pozval na posvet veleugledne In učene predstavnike treh glavnih veroizpovedanj. V sprejem-ni dvorani onega dne stali patriarh, nad-Skof in vi§j! rabinec. Hladno oficijelno so si stisnili roke, a se Ijubosumno mrko sposle-dovali. V kabinet finančnega ministra je bil najpreje pripuščen srebrnosivolasi patriarh.
Finančni minister, pojasnuioč mu svoje težave v akciji za dviganje valute, ga le sladkovljudno vpraSal za končni prcdlog.
Patriarh je dvignil roke in svečano Iz-rekel:
»Ekscelenca! V državi z zvonovi rvćnl, zvćni, zvćni, da čuje svet!«
Minister je razkačen skočil s stola ter z gromkim glasom odgnal patriarha skozi stranska vrata:
Zvonim že dve letn Vse zabadava! Ajdi ven!«
Vstopfl je katoliSkl nadškof z resno, ]e-rafltskoučeno gesto.
Finančni minister Je rezko stavil nad-ikofu vprasanje:
»Kako, prečastita vtsokost, naj dvfgne-mo valuto In devizo? Gospod Plausibilis ah da!«
NadSkof mu je po raznih dtatlh tz sve-tec» pisma svetoval:
»Vala ekselenca! Povsod v vsej drža-Ti naj se prirede za dvig valute tn devize — prvič procesije, drutfč procesije in tret-fič procesije. Ljudi« pri tem pozabijo tuđi na draginjo.«
Finančni mtaister je le bolj raz togo ten t prstom pokazal vrata rekoč:
»Prosim, tu ven! Procesije Ima mlnlster za socijalno politiko, kl pobila draginjo!«
Prihuljeno, mežlkajoč je končno vstopfl t minlstrov kabinet star a zvlt v15]i rabinec s klasično sivo In židovsko zavito brado. Skozi ktjućavnfco je preje Sklkil in je videl usodo svojih verskih kolegov. Olo-. boko se je priklonil finančnemu ministru, ki mu je stavil enako vprasanje, kakor nje-fsov|iiiA prodiUkoou^ " —
VF5ji rabinec Lević si je odvažno in
napol smthliivo pogladil brado, govoreč:
»Finančni minister! Tataljbs-u! Odlazi onamo, kuda su pošli ona dvojica...
Finanćni minister je togoten in cbenem osramoćen odkorakal iz kabineta skozi strunska vratica, a v mJnististvu je ostal — rubinec. —c
Razne stvari*
* AmcriSka zgodba. Iz Londona poro-čajo, da ic neki Harry Gardner praznoval svoj 98 letni rojstni dan in je prijateljem, ki so ga obtskali, pokazal svoje nove zobe, kl so mu zraslL Tuđi ne nosi več očal, samo ima nekoliko pon.ianjk.ijiv sluh. Zdrav-niki so Izjavili, da je Gardner popolnoma prerojen človek. Poročilo pa ne omenja, kje Ž4vi ta srečni človek in kakšnega stanu ie.
* Ženitne ponudbe Iz CariKtada poro-čajo, da lovi kemaiistićni guverner za 15 lepotic iz sultanovega harema može. Vse so stare od 17. do 35 let, po pokliču »brez-poselne« in brez premoženja. Kakor jav-Ijajo nekateri listi, je bilo dosedaj malo po-nudb.
* Naistarejs"! moi na sretn. NajstareiSi mož civiiiziranega sveta je po poroćilu parišku^a »Tempa« nekdanji Napoleonov seržant Jean Krasinsky. Kod mlad mož 32 let star se je boril pod Napoleonom pri Borotiimi in je bil od Rusov vjet. Skoraj do preobrata stoletja je služil nato »stari seržant« pri Rusih. Udeležil se je nešteto vojsk. Starčck je Se danes zdrav in čil, kot kak osemdesetletnj mož. Pri navalu na ba-stilo v Parizu je bil star 12 mesecev In ▼ biiki pri Trafalsarju, kjer je padel angleški admiral Ne'son je bil star 15 let. Njegova žena je umrla leta 1921 v visoki starosti v Rusiji. Stari veteran se bo seduj naselll v Pozn&nju, kier Poljska naseiju;e svoje koloniste in tam hoče zaključiti biianco svojega življenja.
* Zaičja smola! VČasfh pravimo pasja smola! Neki tatovi so pa dnziveli res zajč-smolo. V Rostoku v Nemćiji je bilo ukradenih iz tamošnje unlverzitetne bolnice, 17 zajcev, ki so bili v svrho preiskuSenj cep-ljeni z legarjevimi bacili. Kako so tatovom teknili, tega kronika ne pove.
* Prošnja za smrtno ohsođbo. »Prosim, obsodite me na smrt. Usmrtil sem svojo ubogo nećakinjo In želim smrti, doživijenj-ski zapor je zame neznosen«. Te besede je napisa! pismonoša Vignaron na koŠČek papirja in odda! predsedniku sodiSča v An-
: gouie v Franclji, kjer je bil obtožen umora, 1 Prošn;a mu je bila uslišana. | ♦ Velik nasprotnik žecsk. K amerlške-I nra tnženjtriu A. B. Seeju je pred kratkim prišla deputacija in ga prosila, naj prlspeva , nekaj denarja za zsradbo velike dekliške | sole. Mr. See ni d: 1 nobenega vinarja in je . ; celo drugi dan v listih objavil. da se žen-! ske v visokih Šolah ne izobrazujeio v znan-I stvih, pač pa v koketiran:u in raznih mod-! nlh neumnostih. Njegov napad je povzroCll I med dekleti sflen prah in malo Je manjkalo, ! da ni bil na cesti tepen. ! • Stroga obsodba. V Londorra se le \ pretekli teden vršila zanimtva obrav-I nava, Poročeni pekovski pomoćnik Edvard i Seymondo ;e bil obsojen na smrt. Ime! je ljubavno razmerje s hčerko s\'ojega moj-I stra, ki pa ni ostalo brez posledic. Da se odtc^neti vsemn, sta skleniln skupno umre-j tL Vrgla sta se pod brzovlak. Deklica je j bila mrtva, medtem ko je njemu odtrgalo : obe nogi. Ko je okreval. so cea prinesli pred 1 sodišče. Po anpleškem zakonu ie bil obsojen na smrt, vendai pa ie upanje, da ga pomilostijo.
* Srečen človek. Pretekli mesec se ie vrnil v Ameriko lienrv nur.^cnson, ki je
i bil pred desetimi leti dijak univerze v Hel-
! delbergu. leta 1913 je v dvoboju ustrelil
[ nekega dijaka, nakar ic b!l ob>ojen na 10
j let ječe Listi poročajo, da je sele pred ne,;
■ kaj tedni, ko je prišei iz z:»poraf izvedel, ; da se je vršila sve tovna vojna in da je i Nemčija premazana. Ćasnikarjem je izja-i vil: »liabf gar niks g*wust voam Kriegc [ če je to res, potern se Inhko Ganderson
■ šteie za srečnega človeka.
* Trpežni čcvlil. V državi Illinolsu Je pollcaj Izak Parry iznašel metodo, s po-
I močjo katere se bo dalo obrabllene pod-
plate obnoviti, da bodo zgledali kot novi.
j Cevlje ima lahko ene in iste potem za 10
; leL Niegov izum je sledeči: Kupite si malo
I žaganja in namažite podplate z lepivorn
| Pustite potem čevlje sušiti čez no^ Drugi
I dan jih lahko obujete. Ce kupite lepivo, ki
mu voda ne škoduie, lahko nosite čevlje
tudl v mokrem. Baje bo vzel na svoj izum
»patent.«
* Poroka po rađlofona. Amerika, kjer Je tudl nemogoče mogoče, je iznašla nov način poroke s pomočjo radiofona. Župnik Hobson v državi Newyork je dovclii, da lahko ženin izjavi svoj »da« in priče svoje potrdilo potom radiofona, če jim ni mogoče priti tja. kjer se nahaja nevc^ta. Civilna oblast pa je to poroko prcpovcdala, češ da zakon zahteva navzočnost poroČcncev in prlč. Temu nasproti pa je ži:pnik Izjavil, da slušna izjava, popolnoma zadostuje za veljavnost poroke, če tuđi se da s pomočjo brezzičnega brzojava. Sedaj je vprašanje, bo li zmagal napredni župnik ali civilna last.
i * Del Krezovega bogastva. 30 zlatnikov kovanih za časa Krcza v VI. stoletju pr. Kr. ie bilo pred kratkim odpeljano iz Smirne v Ameriko. Našli so jih v glavnem mestu starodavne Udije Sardes člani arheolo-gičnega društva in jih izročili ameriškemu konzulu t Smirni. Temu se je posrećilo resiti jih od požara, ki je uničll tuđi ameri-Ski konzulat. Zlatniki nosijo na eni strani levovo, na drugi pa bikovo glavo.
* Matica, kl Je dosegla svetovnJ rekord. V ameriški državi North Dakota Imajo matico, za posluževanje katere Je bilo plačano 150 dolarjev. Ta važna kraljica čebel je bila poslana nedavno po pošti v južno državico Alabama, kjer ostane čez zimo, spom-ladi pa se vrne zopet domov. To seveda ni navadna čebela, marveč njen rod izvlra iz roja, ki je lansko leto dobil Pri tekmi Izde-lovanja medu eno od treh svetovnih na-
Stev 292.
^SLOVENSKI NARO1U dne 24. decembra 1922.
stran. 11.
_________ —-*
Pravni vestnik.
SILOBRAN IN STANJE NUJNE SILE.
Po kratkem odmoru je druStvo *i ravnik« priredilo zopet predavanje o Hnčrtu kazenskesa zakonika, ki se je vršilo v soboto dne 16. t m. Predaval je rospod odvetnik dr. Krivic, to pot o si-iobranu in stanju nujne sile.
Kaj je silobran? Nacrt pravi, da je to ona bramba, ki je neob'podna. da se od sebe ali kota drutega odbije isto-časni protipravni napad. Taka obramba ni protipravna. S to formulacijo je priSel nacrt v sklad z literaturo, ki je stala na tem stališču že zdavnaj, pa tuđi z av-strijskim in češkim nacrtom, namreč da je silobran dopuščen proti napadom na vse pravne dobrlne, torej tuđi na čast. To je dobro. Zato je siiobran upravičen tuđi proti napadu, ki ima svoj izvir v prekoračenju zakonite meje pri izvrše-ranju uradne doI2no?ti. Obramba pa je dopustna le proti Istočasnema napadu. Ta izraz pa ni dovolj precizen, bolje bi bilo »neposreden«. Popolnoma zgrešeno je tuđi, ko dopušča nacrt neobhcdno o-brambo. Kje so postavljene meje »ne-obhcdni obrambi?« Motivi iz leta 1910 nam povedo, da začrtavajo to mejo jakost in trajanje napada ter zadržanjc napadalca. Ki ra treba, da bi bila obramba sorazmerna vrednosti napadene do-brine. Napadeni sme odbiti napad na tuđi nsjneznaineišo dobrino z najhujšim protinapadom. Tako rtsopravičeno o-brambo pa je označil že leta 1812 Gayer kot sankcijo morilne moralke. Zato moramo tako drločbo odklanjati, kajti motiv obrambe mora biti bramba pravnega redu ne pa egoizma. (V debati se je po-udanalo. da pomeni »ncobhoderu samo neobhodno potrebno obrambo proti napadu.)
Po nacrtu ni kazniv, kdor izvrši kako đejanje, da odvrne od sebe ali koga drugfga i«tnča*no in drugi način neod-klonjivo opasnost za življenje, telo, svo-bodo, čast imovino ali drugo dobrino, ako poškodba, učinjena s tem dejanjem, rA večia od opasnosti. Ne pušča pa nacrt nekaznivega, kdor je naravnost dolžan, izpostaviti se opasnosti. Kakor vidimo, tuđi v sili kakor pri silobranu pravne dobrine, katerim preti nevar-nost, nišo omejene. Toda tako dejanje je v sili dopustno Ie tedaj, če se narav-nost ne da odstraniti na drugi način. Dopustno je torej le subsidiarnof dalje mora biti s tem dejanjem učinjena poškodba v pravem razrrerin s pretečo opas-nostjo. V tcj formulaciji pa tiči hiba. O-pasnost se z vrednostjo uničene dobrine ne da primerjatL Primerjamo lahko le vrednosti obeh dnbrin. cgrožene in z dejanfem t sili poškodorane ali uničene. Izraziti bi se moralo to torej tako, da povzročena poškodba ni večja od vred-»osti ogrož^ne dobrine.
Tuđi določba, da ni prost kazni, kdcr ja dolžan izpostaviti se nerarnosti, če more torej nsvarnosti uteči Ie na ta B3»čin, da ursiči (poškoduje) drugo dobrino. ni redno pravična. Pomislimo le na gorskega vodnika, ki si more resiti živVenje v pteinnh le, Če prereze vrv, na kateri visi turist, ki rrru je izpodrsnilo. Če vrvi vodnik ne prereze, padeta oba v prepad, Če jo prereze, uide smrti vodnik.
Razlikovanje, da dejanje izvršeno v silobranu, ni protipravno, dočim ostane de.ianje v sili samo nekaznivo, nima praktičnoga rjomena. Tuđi sicer naj bi odpadlo, kaiti kazenski zakon naj dolo-ča le, kaj je kaznivo in kaj ni. Posebno treba še povdarfati, da nastopl sila, ko ni m^oče govoriti o pravomernem Izvršenju dejanja. Razlikovan jo med pravomernostjo silobrana in samo ne-k*zrnvostjo deranja, izvr?encga v sili bi utegnilo im*ti v teh slučajih ležke po-stedice za prizadete,
PREVARA PO NACRTU KAZENSKEGA ZAKONIKA.
Društvo Pravnik )• dne 20. t. m. •adaljevalo diskusijo • rr.nutku kaz. zako-aika. Predaval Je dr. Milan Skerlj o vp'ivih, ki bi jih imel novi kazenski zakonik na promet in prometno pri-v o. Omeril je, da razvoj aodobneja zo-spodarskeca življenja sili zakonodavca vedno čeiče odstopatl od »ačela klasične gospodarske Sole »laissez faire, laissez p?.sser«. Ih to na polja tfvilnega prava (dnločbe aeuiibnera značaja, nejčinkovi-tost pravnih pos!ov), kakor tuđi na polj'tj kazenskeca prava (popolnjevanje in mo-dcrnizovnnie kazenskih norm po potreban go^podrrskeja razvoja). Ravno na tem polju ima zakonedavec posebno težko tta-lišče. Treba je namreč zadeti pravilno mejo, da zakon Ščiti pošten;aka pred siroko-vestnim Človekom, nerodneža pred pret-kancem, da pa vendar ne ovlra potrebne podjetnostl in gospodarskeja razmaha. Naloga je tu tem težja, ker ravno glede za-ščite imovine zakonodavec v današnjem sapietenem gospndarskem življenju ne more toliko računiti s snlnšno znanim! in prf* znnnfmf etfSkfm! načelf kakor m. pr. flede lašći^e živl]en:a Ib telesne varnosti.
Fredavr»teTJ ;e na to opozoril na ne-katere neskladnosti ▼ normah o tatrin!. Pri/nal pa je kot dobro novost, da se elck-triška, parna In vsaka druga sila (energija) smatrao ▼ k?zenskem oziru za pre-mičnlno in tako uživtjo isto zaSčito kakor telesne premIČnine. Podrobno se je preda-«it«li bavU s pojmom prtvare x Montk«.
Pondarjal )•, da )• oMotek modera. ▼ ko-
likor omejuje pojem prevare na dejanski stan. po kojem kedo i samero, sebi ali drugemu pribaviti protipravno imovinsko korist koga zavede v zmoto ali vzdrži v »moti, tako da le-ta kaj stori alt ne stori, kar ima sa posledico imovinsko škodo. Orajal p* je, da je norma o prevari v podrobnosti premalo jasna, da zakon od b«$ navedenega dejanja ne loči strožje onega dejanja, s Cimer kedo na enak način drugemu proviročt imovinsko škodo, vendar pm brez namere, naperjene na imovinsko korist. Za punesrečeno je smatral predavatelj zlasti lormo, ki nabraja doloć-■o, v katerlh primerih se more prevara iz-vrSit! pri pogodbah. Zahteval je, da se pod posebno zaščito zoper prevaro postavijo ae samo državne nabave, nego tuđi nabave drugih aJi vsaj še nekaterih javnopravnih korporacij.
Pojem prevare pri zavarovanju aaj ne ostane omejeo na zavarovanje zoper po« žarno Škodo in nekatere vrste transportne škode, nego naj se razširi tuđi na druge vrste zavarovanja «oper škodo in naj se sploh bolje precizuje. Prevara * izdelova-njem ln razpečavanjem suroga tov, ki nišo označeni kot taki, ali sploh blaga, ki so se mu pridejala svojstva, katerih nima, naj se, ako je res prevara v smislu splošneca pojma, kaznuje kot taka. Sicer naj se pa z redkimi Izjemami, ki bi spadale v pojem nečedne konkurence. prepusti ureditev obrtni policiji.
V diskusiji se nišo pojavila nasprotna mnenjm. Predavanje je napravilo vtls, da posebni del našega osnutka potrebuje v marsičem ie temelite podrobne prede!n\ In morala bi se izvršiti, predno se osnutek predloži skupšSinl.
Diskusija se ima še nadaljevatl. Na vrsto pridejo v istem okviru še nečedna tekma, caščita poslovne tajnosti, ponareja-Hje prometnih listln in krida.
Kreuz und quer riurch den slawischen Suđen.
Od Maribora do Bi toli cl — Od Beo « greda do Bakra. — Kranjski dnevL Herm^a Wendet
Ne popis potovanja, marveč spo-min na prežite ure, po tem navodilu Alfreda Kerra se ravna naš dobri nem-ški znanec Herman Wendel. ko piše o naših deželah in o našem ljudstvu. Najprvo je sestavil svoje spomine od Maribora do Bitolja iz avgusta in septembra 1920, nato od Beograda do Bakra iz avgusta *n septembra 1921. Ta dva spisa sta bila kmalu razprodana. Sedaj je sestavil svoje nove spomine iz av-Stista in septembra 1922 pod naslovom »Kranjski dnevi«. Vse tri spise je izdal v Frankfurtu a/M, Societatsdruckerei G, m. b. H. Abteilung Buchverlas v lepo opremljeni knjiti pod naslovom »Kreuz und quer durch den slavischen Suđen«. Stane 6 M plus 400 % pribitka za inozemstvo.
Wendel prav! v svojem uvodu, da ne grč za čisto nepolitično knjigo. Ako se hoče, se jo po lahko smatra tuđi za povsem politično, toda samo v tem pogledu, da hoče malo poznane in pogo-stoma psovane Jutoslovene postaviti v pravlčnejšo luč. Služiti ima sporazu-mevanju med narodi. V knjigi je polno zanimivih slik iz vso Jugoslavije.
Dcla »Od Maribora do Bitolja« in »Od Beograda do Bakra «sta na??im čitateljem že znana, nov je tretji del »Kranjski dnerf«. VVendel se je •mudil ob lanskem velesejmu v Ljubljani ter Je prepotoval ob tej priliki Kranjsko.
Ljubljana.
Nad strerjami in stolpi befega me-sta Ljubljane, nad gradom, ovitim z zelen jem, se razsteza višnjeva svila čisto Italljanskega neba ... Skozi revno Av-strijo smo se peljalf v stlskah kakor pod visečo lavino. Sedaj pa imamo v veselju, kakor že marsikatero leto prej, ljubljanski grad za svojim hrbtom in gledamo na klepetajoče sejmišče Vod-nikovega trga. Ugaja mu Vodnik, kl je pred ŠtlHmi generacijami prvi uvedel zaniče\rano rovorico slovenskejfa kmeta v dvorane literarnega jezika. So-dcbnlki pripovedujejo o Vodniku, da je imel najboljši tobak, fn Pre^eren, kate-rega nekoliko nagromadeni spomenik stoji par sto korakov dalje na Jrugem bregu Ljubljanice, je Vodnikovo bit;e opisa! z dvovrstnico: »Preoblečen scin menišič bil in rad sem pel, še rajše pil...« Z zadovoljnim razmišljanjem si ogleduje Wendel Ljubljano. gleda na-okoli, stopi v ve?e in na dvoriSča, ^e-dno pa se mu obrne korak, kakor sam obsebi, proti Ljubijanici, ki se vije f.ko-zi mesto v obliki velikega vpra^anja. Od kod naj prite^e oanes denar za na-daljno delo? Kdor si ogleda hiSe na de-snem bregu Ljubljanice, razvidi iz teh hiš in iz marsikatere skrite krive ulice, kakšna je bila stara Ljubljana. Leta 1895 je priSel potres. Poglej s! za pre-izkušnjo nove Ljubljane, v kotikor se izraza v zgradbah, hotel Union ali pa velike... »Steinkatsent lovo in desno Stritarjeve ulice, o JeJ, o jej, vzbndl se ti zla želja po novem potresu...
Na severm robu tnesta Ljubljane z dolgimi prostori in malinu paviljoni je razvit ljubljanski veliki sejem. V nemški republiku dragi prijatelj, kako se izvrSi taka svečanost? V nem-š ikrepubliki potegnejo vrvi in posade tja redarje, za povabljene obiskovalce postavijo dese.t vrst stolor, natančno x
sredi prvih matematično izračunjeno se Šopirijo trije baržunasti stoli s pozlaćenim naslonjalom za to, kar se imenuje: civilni, vojaški in cerkveni dosto-janstA'eniki; zravea in zadaj se natlači vse po činovnih razredih, po službenih letih, po redovih, po gumbih, po pavo-vih peresih. Toda pri teh Jugoslovenih đihamo v resnici demokratični zrak. Vrvi, redarjev, vrst stolov in baržuna-stih stolov ni. Tuđi ni nikakega sveča-nega prihoda. VsaKdo priđe, kakor ho-Če in se postavi, kamor hoče. Mini-sterijalni ravnatelj stoji poleg kogarsi-bodi, divizijski puveljnik gleda Čez rame dveh pred njim stoječih novinar-jev, okrogli kleriški klobuk škofa Je-gliča najdemo nekje v tretji vrsti... S povdarkom deluje semenj, kazoč, da je Slovenija obrtno najrazvitejsi del ju-goslovenske države. Iz Zagreba in drugih hrvatskih mest je seveda več tova-ren poslalo na sejem svoje industrijske izdeike, tuđi že iz Dalmacije, iz Bosne, iz Vojvodine se dobe redki izstavljalci, Srbija, Makedonija in Črnagora nišo imele sejmu kot čisto agrarno ocemlje sploh ničesar povedati. Toda Gorenj-ska! Toda Dolenjska ! Toda Štajerska! Na tisoče rok se je tu zganilo, da po-kažejo, s kako vntmo se trudi jo, da bi dohitele velike strojne dežele. Upajo se že do najpredrznej>ih nalog, vlivajo zvonove, postavljajo turbine, izdehijc-jo dinamo - motorje, gradijo električne centrale, fabricira jo kavčukove pod-petnike, mešajo parfume, destilirajo eterična olja. Na naHrdnej^lh lleh pa stoji slovenska industrija, ki temelji na ta-korekoč od ssme^a Boga danih pred-pogojih domačesa Ijudsliega gospodarstva. Dve petini slovenske dežele sta pokriti s starimi gozdovi. Zato pa us-pevajo vse vrste lesnega izdelovanja, i od malega zobotrebnika preko umetni-ških parketnih desk do svctlolakiranc-ga pompoznega Koleslja se na sejmu lahko vse občuduje, karkoli je nastalo iz lesa in ravno zadruge so v tej vzor-ni deželi kooperativnega sodclovanja na tej produkciji marljivo udeležene. Sicer mora kljub vsemu temu obilno prispevati inozemstvo. Dližnji prijatelji Cehoslovaki imajo ccl svoj paviljon za- j se in ne sme se jih prezreti z vzorci njihove industrije, ki je zelo napredovala, tuđi po drugih prostorih. Kdor bi iskal zapadne anlantne dežele, ne naj-de razven Belgije, nobenega sledu o njih in tuđi Italija se pojavlja le plaho. Toliko bolj pa naletiš zopet in zopet na dunajske izdeike in dočim je stala Nem-Čija na sejmu zadnjega leta z dveina ali tremi tvrdkami čisto ponizno ob strani, se čitajo danes pri pregledova-nju razstave imena znanih tvrdk iz Berlina in LJreslave, Frankfurta in Lipske-ga, Essena in Niirnberga, Diisseldorfa in Bielcfelda, Ludwigshafna in Zittave. Led je prebit. Tuđi neka draždanska eksportna družba za Balkan je izpol-nila svoj posebni paviljon. Mali ehimbo-rasso z žico prepletenih mišnic to vzpodbuja k filezofičnemu premišijeva-nju. Poprej je prešerna oŠabnost nem-ških »Spissbiirfferjev« zaničevala nn-rode tega ©zemlja kot narode, ki tr-žijo z nii.rriicami. Sedaj ?o postale misnice nemško izvozno blago. Eiempla docent! In ako pojde tako naprej z našim obuboževanjem, ko plačujemo dinar že s 25 markami, borno mi Nemci neke-ga dne z mišnlcami, naloženimi na hr-bet, romali po slovanskem jugu, gledali na okna in po slovensko in srbo - hrvatsko klicali: »Misnice, misnice, mišo-Iovke!c
Sicer se nzdeli slovenska dežela v dve provinci, Ljubljana in Maribor, toda tuđi po tem si staro glavno iresto Kranjske vojvodine ne da odvzeti masla s kruh«. MoŽgani gospodarsko na.i-napreclnej-cga jugosiovenskcga dežel-nejra dela so tu in ker ni potreba pre-daleč iztegniti roke, da zagrnbiš po ita-lijiinski in avstrijski meji, ostene tu vedno važno nahirnliSCe trgovine. Pred-vsem pa pušča Ljubljana s svojo silno frrp7eno duševnostjo pojme province in 70.000 prebivalcev daleč za seboj. K«i-ti karkoli je pognalo in klpelo mladih sokov v ma'em, toda žilavem in po bo-do^nosti hrepenečem slovenskem plemenu, so se j'm tu razvili vršiči in krone. Samonikli pe.^mki, slikarjl in glas-beniki, uvaževani časopisi, društva in gledallšča odpirajo muzam široko pot, tuđi neka ekspresijonistična revija, »Rdeči pionir «je zažarel. Skupno s sej-mom se otvarja retrospektivna razsta-va slovenske slikarske umetnosti, ki šega daleč v 13. stoletje.
Kaj opravičuje Ljubljano za »Extra-wurst?« Pri »Kolovratuc je cviček sve-tel in golaš oster. V teh starih meščan-skih gostilnah z nepogmjenlmi leseni-mi mizami pri »Kolovratuc in »Pri be-lem volkuc in po drugih gnezdih v ob-lakih dima mnogo prijetnostl Stari LJubljančan je ponosen na to, da mesto nima barov, ki so res le prazni kraji ne veselosti, marveč »obratac, ne zabave, marveč »amusementa«. Toda zelo modri magistrat, slavno policijsko ravnateljstvo ali kdor pri vas tploh določa policijsko uro, ali je res potreba, da se |s nedolžne gostilnc meščane požene ta-
ko zgodaj v zakonsko postelj? Ako se-dimo v gosto spojenem krogu v pogovoru o umetnosti ali o franeoskem vplivu v ilirskih provincah ali o bodoenosti slo-venskega jezika, točno ob 11. se odpro vrata, par rdečih našitkov se posveti skozi tobakov dim, roka se razvije do službene knpe in razlega se gromeča beseda: »Policijska ura!« V zgodnjem jutranjem svitu pa ropota mne^o trdih pod pl a tov po ulicah, katere ho treba ?e pretlakovati. Delavci in ^lužinčad hiti k zgodnji maši pred svojini dnevnim delcm. Kajti radi neprestane^a doka-zovanja protireformacije je Ljubljnna eno izmed najbolj katoličkih mc<;t kr-ščanstva.
Gorenjska.
Herman VVendel pod a ja na to svoje ugodne vtiske o na^i čaroviti Gorenj-skl Gorenjska je velika, ogromna, pol-na groze>ga Veličastva. Pesnik 2upan-Čič primerja njeno kipečo sorovje z razhurkanimi valovi, ki so se strdili v skale v svojem vzdigovanju. Imenuje jih »Okamendi zanos domovine. Bo-hinjsko jezero, Sv. Duh, Sv. Janez, Bled, Sv. Marija, Brczje. Tržič tiči iz čisto pod maso Karavank. Tani vrtj in toJče industrija. V Kranju je narodna slavnost. Na odru se gihajo honoraci-jorf, hčere in žene notablov, ki so si nadele staro izunirlo kranjeko dežclno nošo, ogrnjegasno druStvo je postavljeno v vrsto in rdečc garibaldinske srajec Sokolov se odražajo med črnimi suk-njnmi in ?i\imi poletnimi Jaketi. Vrši se svečanost. Med govori in živio-klici ttr godbo ojmjesrascev, ki svira vse tri himne, re poKiga tcmeljri kamen zd. Narodni dom. Zvoki veselih instrumen-tov se lom;jo tuđi ob hi?-i, v kaferi je Prancc Preseren, prvi veliki lirik SIo-vencev, kot advokat tako zgodaj prc-minul. Od leta 1849 leži zunpj pod cvet-licami ra domaćem pokopališču. Ne da-leČ od njega ima Simon Jcrko svoj kameniti spomenik. Tuđi on pesnik in p^-vec one »Naprej zastava slave!«, ki zveni kot slovenska narodna himna z nebroja usten... V Selcih je sla\Tiost v proslavo dr. Janeza Kreka. On ni ni-kak kršćanski socijalec v tistem izrazi-i tem smislu kake stranke, ne, on je apostol krščanskesa socijalizma brez vsa-ke utesnitve, zsovoren bodrilec k idealizmu, neitmoren vzpodbujalec k delo-vanju, velik, svoboden, človeški, nepo-zabljivi Človek. Kmečke zadruge, dclav-ske organizacije, rokodclska dnišh'a, vse je ustanovit, preobličil in navdal s svojim duhom. V dimajskem parlamentu je naznanil zahteve slovenskega plemena jugoslovenskega naroda, da so ča poslušali k?,kor brez diha in na Sv. Joštu je vsejal miselsko setcv v duše mladih katoličkih akademikov. Oclkriva se spominska p!o§ča ob ndeležbi god-be Orlov in Orite. V e!esrantnem govora dr. Korošca se zrcalijo zasluge njega, ki je umri pred petirni leti. Slava -klici se razlegajo v Krekovo čast. Vrsti jo se govornik!. »Narod, ki nima knjig. ki noče knjig, ne spada v vrsto narodov, !fi na svetu kaj veljajo. Brez vina se lahke žr.i, toda brez knjige se posušimo.«
Do!en|ska.
Motto: Cviček, cvička, Def ZvrUscheft.
Posetil je Dolenjsko. Prijetnega cara je dolenjska pokrajina, rodovita je in vesela. Iz zelenja na obronkih se svetlijo beli zvoniki in vaši, drevje, ko-ruza, trta, rože in nageljn!, sadno drev-je, po njivah kozolci, ob cestah jrostil-ne pijmo! Tako kliče kategorični imperativ. Na Dolenjskem raste cviček, nikflk grand vin, pripravljen za izvoz, marveč poSteno laliko nekoliko kišio vino, svetio rdeče, ki oživi kri in oveseli duha. Ako ima Dolenjec hitrejše no^c, ako hodi bolj brez skrb! in živnhnejSe kakor Gorenjec in ako nima v žepu smole, na katero bi se nalepili bankovci, za to ne grc zadnja zasluga cvičkn. CviČku sploh, cvičku na drobno, našemu cvicTcu hvala in priznanje! Posetil je Rn^'co, kjer se je rocTil Primož Tru-bar, bil je v Laščah, v katerih obkrož-ju sta se rodila Franc Levstik in Josip Sfritar, v Muljavi je zri na nizki kmc3-ki hi^i na napis, da se je trm rodil pi-satelj in pesnik Josip JurČiČ, klasik slo-venskega Ijudskega pripovedovanja, graditelj slovenskega romana. Obsirnej-še omenja njegovega »Desetega brata«.
Bil je še po drugih straneh Polenjsfce* pripovedeje ćelo o vižnjegarskefll PO^-
žu.
Slovo.
PriSel je čas ločltve. MimiTI to, olt
kranjski dnevi. Hvala ti, slovanski jug, za vso dobroto, toploto in jasnost, ki si jo razsipal razkcšno n;td mano. Sedaj se vračam, podložen sili, proti se-veru, proti revni izkrvaveli domovini. proti hudi. zlo naznanjajoči zimi, pro€ brczplrdr.crnu delu r s^motežnem mA-r.u. Bil sern s:imo kaznjenec na dcpifc-stu, kajti vsak Nemec vlači danes zm. seboj ^clezno kaznilnižko krogljo. E>o-pust je pri kraju. Postanci: na Jeseni-cah. Še zadnji cviček, zadnji gola£, zadnjič še sezoni prisrJno v roke dr. Lajoviju, ki je opravljal honeurje s\foie dežele do tr.ejc, in otožno se smchljajoč stopam v vlak. Po'no je v njem Jus©-slovenov, ki se vozijo veseli, z dinarji v žcp:!i proti ozcmlju nizJol leicče valute. Se en zaniČujcČ žvL.s, kolesa po-u-rrnejo hrcsčc in v pnr ninutah nas fc požrla tema predora ^kozi Karavanke. Jchiiška vrata se h-umoče zapro za kažnjenceri...
Mcrman V/endcl vr?i veTnVo zMtto* valno de!o. Z Ijubeznijo do našega juga iudi licdi ir.cd nas in govori odkrito, kakor mu srce veleva. Odkritosrčnost visoko spošfiTJcmo. Želimo uspeha nje-ffovemu trudu in skoro naj se vrne % nam brez »kaznilniske krokije*..,
HUsuflarsdii mM mirovni kongres.
Meclnarodni mirovni kongres, ki so ga skllca'e žen?kc nretečeni tedem v Iiaa^u. so je vrŠil v Juhu prcclbožife nega rsTpoloženjr^ Na oficijelnih kon»» ferencah je govorila glava evropske javnosti, na tem kongresu na srce, ti je povedalo to, kar vt'li razum. Angl«* ške žene so poslale 36. holandske 3©, ameribke 20, nem.škc 14, fruneoske 12, o^r-kc 3. irske 1, norveške 2, poljske •4, švedske 4, bol^arsk^ 2, kanadske X* avstrijske 4, belgijske 4, ukrajinske \ češke 5 in itaujanske 1 dclej2fitko. Nemške de!er?atke so takoj začetku m* javile, da hečejo na.3tjpati v vpra5*= njih pacifizma sUuncio z delcgatkam* Če"ke narodnosti. O mirovnih pogode bah se je na kongresu raspravljalo s stulišCa vojne, miru, financ in psiholo«--gijc. Mir mora temeljiti na dobrili rr.edscbojnih odnoiaj ih in spoznavanja pesameznih narodov, na skupnih inter* esih in spoštovenju pravičnosti, ki je izraženo v pregovoru naših pradedo-r: »Proti dobremu sosedu ni treba ogr*? je.« Čeaka delegatka Plaminkov* je na^lašala, da je izhod iz današnjeg« egoizma moijoč edinole na način, ki g* preiEafjamo najpn*j sami v svoji rod* bini. Ko govorimo o neomajanosti mi* rovnih poclodb je dejala Pkimfnkov«, spomniriio set da je minilo letes 250 let. ko je na Ho*and3kem umri eden največjih pacifistov, Komensky, ki j© do konca svojeg« življenja vxtrajal ▼ veri. da bo zmag-ila ideja pravičnosti in miru med narobi, spomnimo se tud^ da je westfa!ski mir pogazil svobod« njegove^ja naroda za 300 let. Cehi ■« pričakovali svobodo 100 let, Slovaki se. dalje, Ceškc ženske ločejo delovati 3» pacifizem pod vplivom teh »pomincyv. in t odločnostjo, ki bo povzročila, da ne bo nrcteklo niti 30 let, ko bo znuu p|al duh bratstva med narodi. Kongre« je sklenil premostiti takoimenovan© počitniško pacifistično solo za prihod* nje Isto v Luhačovicc na Moravsketn.
Razne stvari.
• Clemc-nceaufcv dvoinik. Oeorges Clcmen^eau ie v AmerH! do^.ivci, dm ai več tako popularcn kot nekoč. Stari državnik je bil vedno ponnsen na svojo pr>-ijubljen.ost in rad pripnveciuje an/ Jute a sebi. Cna teh najmlađih je sledeia: CU-ircn:cau se je sprehaial po Partru ia to ie bilo kratko pred njegovim odhodoai v Amcrilco ter se pri tem živahno zanimaj za cene živilom. Vprašal je neko tria* prodaj'alk'o koliko stane zvezek špnrgelisv.] Ženska ie oJzovorila: ,S0 centiinor.« —•> »Predrago!« je rekol Clemcncea«: »tjHL' pravljen sem dati ZO*. 2enska je stareg« gospoda pogledala fn končr.o izjavila: »Dobro, Imcjte Sparslie za 50 centi:nrnr, »Ti zato, moj starček, ker ste dobremti ?io«w. sicru Clcrneiiceaiiju tako telo podobni,«
Nosile zaradi nj iboviK velil^ilii
pf ednosii
PALMA
Katićuk^oi-.plale
stran 12.
„SLOVENSKI NAROD" dne 24. decembra 1922.
Stcv. 292.
Okroglega lesa
»ogekjnesr«, ve?jo množino proda GLTN-§KA CERKVENA PODRUŽNICA. Vcč pti Vodniku, PodutiK, 11409
UanarčM
priitni haroar£it dobri pevol, se 90 oizkl ceni proda! aio.
Franjo Oaiattaa .,
Ljubljana, EMesint trg fU.
Nadučif elj v pokoju
i§£« ■lužb« ©skrbnika mi večjem po*
ftetru» pisarnillte službe ▼ industrija Akem, osir. trgoTtkem podjetju ali dnig« primern« aluib*. Ponudbo pod »T. Schulcr, Rakck 63«. 11189
Oprava m
mi gogposko sobo (Herrenffanmer) z zeleno baržunasto garnituro vred, nadalje 2 elektr. leatencm, 2 kopalni banji iu 1 kopalna peČ je n» ptodajj pri JOS. TRIBUC-U, Gline« 37. H214
Prodala polnojarmenikn.
PolnOjarmenfk rabljen a * jako dobrom stanju se, proda za*
radi nabave specijalnoga jarntenlka, 7OO mm, jc 2 hJodov*
n3ma voiovoma, franko vagon.
r ALOJZU PLAUSTEINER
A _..- '________SV. JURU OB JUŽ. ŽEU.
I PBVOVRSTNO BBIVSKO IN I
T0AL6TN0 MILO
I Inato sa koto, kolinsko vođo, toaletna la briv-
I ske potrebšč'no ter potr«b£61ne sa maskirasmo
I prlporoča PARFTJ MEMJA „ S T B M 0 LI •', WUB-
I LJAHA, Pod Trulo it L
Spetialitete: Peiofce opr&me.
Opreme za DHerajn&e.
Perilo za dame in otroke
priproste in najfinejše kakovosti izdeluje najceneje
tvornica M. Alćšovec
Ljubljana. Cankarjevo nabrežje t.
RantvntiM polio ntaa»ulogi- PtOKn a bozltea đarda.
Telefon 847. Telefon »47.
Najboljši
OVO3NI PAPIR
Konceptni, barvasti, rotacijski in pergamerrtni papir, vsakovrstne merkantilne kuverte nudi po najnižjih dnevnih cenah tvornlška zalosa
( Ljubljane fa LBHlUTCt t"*0" "■ 1a
Lisicie kože
in kože vseh vrst diviaiin kupuje
1. ROT9 krznarstvo
Liubliana, GradiSie, Stev. 7.
Isdelava, stroionio In barvanfo kotahovino.
Prvi in naistarejši strokovno tehnlčni , atelije za črkoslikarstvo —
Pristou & Bricelj
Selenburgova unca 7. Ljubljana Aleksandrova cesta 1
Speciallsta v Izvrševanju steklenlh naplsnih firm.
<— Slikanje grbov po predpisih. —
Izvršitev točna, okusna In predzna :-: v najmodernejSem žarsana k
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1923 i«H 1923
vsem tvojim cenj. odjemalcem In prijateljem
obitelj Olupova
tritvlu bi g#miniti v%* Truto. I.J«W|4ui^ Stari trg 1-2.
IstoČasno pilporoCa li tvofe mtilne pristno štajersko in đolenjsko vino, katero •e toči čef mUoo po 2 kroni eeneje xa praznike. 11321
Prosto stanovanje,
trgov. lokali, skladišta itd
takoj na razpolago kupcu velike skoraj nove stavbe. Hiša se na-haja ca. 500 korakOT od ljubljanske električne cestne železnice. Potrebni kapital samo 250.000 Din. Ponudbe pod „Selitev 10934" na upravo Slovenske ga Naroda. 10934
MARASKINO 1&IORPURCSO
Caflca l#9« ctollkattiega likeri« ie nepopisen užUek!
Prlporo^amol COONAC OALMAT1A MEOiCINAL In druge Izbrane
likeri«, fganfa, ekstrakte In sirupe. PRVA ODLIKOVANA DALMATINSKA PARNA
OeSTILACIJA
v. MORPunao, sput
Zastopnlk: Adolf Kordln, Mubljana, Oeethovnova 9.
Lepa
j osakoorstiui koSahonlna baKor:
" darila
Ime alasfea boe, ofroCIe garnlfiirice
za bo£I£!
Imam o zalogi po nalnlllili cenaa.
krznar ELIGIJ EBER krznar
Koiigresiil trg 7. LJUBLJHHH Kongresni trp ?■
JoSID SfllĐlCfl
i nnnW ^inonT JBBnT JoB ^^PanT JBHBoT ^B JHoW& ^^MoT JU ^Hii>«Ho^HHn>
lennenar in sedlar.
Velika zaloga razllCnih ooz in osebnlti sanl ter konjskih oprem
I Auto garaže Auto garaže
' LlnMlana. Slomlseiia Blica iteii. 6.
H^elečastitemu gospodu tovarnarju DRAGOTIN HR/BARJU in njegovi cenj. družini
Vesele božične praznike
in srečno novo leto
ČEŠKI NAMEŠČENCI tovarne kanditov.
\\wkwMf
[itfeMtoa v:z:i i i o. i LjublNa.JliinoiElnsBsto?
l^deiwjo in popravlja ts»an3fopmatopje za vsakovrstne napetosti In toke Zaloga
moiorjev, r-ergman-noviS CGvs in vseh e'skirotehn. potreb« žč n. Onremaelckip. central. Instalacije.
Na veliko! N« zsaici
Velika zaloga ovirnaf'h ira^ov za okm, navadn:li in dvojna^ih, plosone vrvfoa za okna (Geflocl^eiio Ro-l«chrflre\ ti^ete^e rlb'o vrvice (An^elscimOre), r?bfQ irrsže, botsh^ž'JTe yrvicj 7a
otroške postelje v vsth barvah, •?*■="•« t?š!£Q itd. nadi po nizki
ceni tvrdka
CENTRALA: Llubijanc, S^. Petra c. žt. SU
Telefon Št. 411.
nnnnn^virn Msr'bor, Vetrinjska ul. št. 20. in Gosposka ul. 3. PODRUŽNICE: KaamUi| Satna št 4. 11377
Sollđnm postrei^a!___________________Kislsc cen©S
LokomobUi, najmodornejše konstrukcije v vsch velikostih,
Garniture parnih miatilnic«
Trajnice za poljske železnice, s 600 mm kolotečae širine, z vo-
zički za prevračanje,
Trajnice za gradbene svrhe in industrijske tirnice, Plinove In vreln© c«avl vseh razsežnosti, ćrnc in pocinkovarc, Komplatno parno žago, polnoprmenik, KompCatne krožna žage, 13 m dolge, Remscheid^Ko oroefj^. Žiinikl od 10 20 do 46 120,
Stavbno-konstrukcijsko sirovo ž^tezo <^rod33j>. Crna In pocinkana plo^V«na vseh razsežnosti, razpoSilja
takoj od skladišča Maribor,
lupslnlo mM ii! i^M golji
ioL Rnii Pio, Uor
Trubarjeva ulica št 4. Telefon interurban 82.
-i-»
. • •- .-...-■ - .•-■•*■<»• '.'?'■'•'
Ogleite si nfene zahsge
Prođslalise na drobno
m « Strltaii£Dl Blld it. 5. In o bISi „Gospodarske zveze" um DimalsM ces«
Gflsuno sklad!š£s
fe d Lla&li&nl o „KRE5U1" L'agsrlcua nSIca
Steo. l. L nadsfrople.
PodrnZnlca u Somborn (Ba£ka)v Hleksanđroua nlšca šfeu. Ifl.
(Celje, Narodni dom v pritličju na oglu)
obresfnle od f.]annaria 1923 use uloga po Zlsttfo
Z 5% dneuno razpoložlltes 5s% proti 30 dneunl Ddpoiseili 6% proti 90 dnsiini Ddponcdi.
VIoge denarnih ravodov in večje stalne vloge po posebnem dogovoru višje, ter ptačuje sama rentni in invalidski davek. Obresti se računajo od vseh vlog cd dne vloge do dne dviga.
Stanle hranflniii ulog K 6^G00.0Đ0v—
Stev. 292.
.SLOVENSKI NAROD" dne 24. decembra 19*22.
s'isn 13.
■fc-?^"-> "^- * t*. \- . J^---* . -..■£*"*?'___. -- * ____ . --_. . _ . _.-_. -—^__«^. ^^^TfcJ**- * -HMia^M^lM^m^
Gumiievi podpetniki
' In
podplati
'' " x»am ohranljo obu" -■>s. to • trajno |n .^s
^ ,\ elegantno ±M
fJobi se po vseh bolj&ih trgovinnh z usnjem
ter na veliko prii
Jerson-Kaužuk d. d-, Zapeli, finim Hi a. ?,
lOvic roznošolcc
■^aW ^* er e» ^e* ■* ■■1 mkw ®« W8 U wU) B V Vj"
s»relme z novim letom
„Slovenski Narod
_______Oglasili se je v upravi.
Najlepše darilo za božič
so mladinske knjige
Verne, Moister Cahariia — Orama v zraku
„ Kaj si je Izmislil Doktor Oks Golar, Prelepa Vasiljica
kater« naroflte «
nHRooni KnjiGRRni
ULfBLJHIlJl, PrelernoM nL 7
Sprejmeta se
CNJIGOVODJA, možem Bflan* e in GOSPODIČNA, izurjena trojepiska in stenograf inja, per» ektna sloTenskega in ncm&kcga jezika za takojšen nastop. —• Od
lesre stroke imajo prednost.
"Msmene ponudbe na upravo »Slov.
Naroda« pod »Lesna industrija v
Ljubljani/11472«,
Kakršen gospod tak sluga.
Burka enodejanka iz to-jaškega življenja.
Igra se po vseh podeželnfh odrth z naivemin uspthom.
Dobiva se v
.MORODm HUiOflRKT PRESERMOn aUO. V UUtUAML
)r. me. Miroslav Rosni
>b!astveno poverjeni stavbnl iniencr la mestnl stavbenlk
iiMjaia, GrallHi fl. fl.
otavbno podjetje !n teh-ližka pisama za betort-ikc, železobetonske In vo- ( Ine zgradbe, arhitekturo »a vsakovrstne visoke stavbe.
mirtei. — PrtJtkBrM*
Kdor boce piti dobro vino,
ta nej obiŠČ0 gostilno RAZEM
NA ŽABJEKU ST. 5. Tam 9€ toči najboljii cviček U Krske
gore i rt bela iz Slov. goric. Dobra primorska kuhinja; v*mk petek polenovka in kraški itrukljU ob nede* ljah tripe, krvave in me se ne klobase
11421
•*-- Gospodjicu --
inteligentnu, ngodne vanjfftiiM» lhar* ljivu (18—24 god) koja posjeduje dobar značaj te plemenito srce, želi upoznati bolji gotpodin, inteligentan, vrlo solidan, »a dobrom ekaiatenci*
jom. — Na mira« no reflektira.
Cj. referencu na upravu »Slov. Naro*
da« pod: »11353«.
TRGOVINA
prvovrstnih dal*
matinskih vin in
olivnega olja
na drobno in d*b«lo
BUJAŠ I DRUGOVI
Vlž St 149
Prva Specijalna trgovina z rokavicami in parfumi
nudi:
za božična đarlla
vsakovrstne zimske r*-> kavlea ix ttsnja, podlo-žene % volno, s kožu-Ickom, ter volnene in
tricot rokavice.
Nadalje vsevrstne vse*
barvne zimske in flor,
svileni flor ter svilene
Baiavlo*.
HalTTitrn iristii frntnki lardil.
Najboljše vrste kolinske vode.
Em de Cologne
O- BraČkO, Ljubljana. Duntjska cesta Stev. 13
Proda se
ptici Čiste voljčje pa>me, 3 mesece stara. Naslov pove upr. SI. Narod*. 11383
viia
z ob5irnim vrtom v I jublianl, jako solidno zidana, zgrajena leta 1914, •• proda. Naslov pove uprava Slovensk. Naroda. ______________U«l
Proda se hlša
na zelo prometnem kraju za kako obrt, inven je tuđi nekoliko sadnega vrta, po nizki ceni. Poizve se v gostiinl Krž VSp. Silki._____________________1U25
Proda se
stav beni prostov, parceliran na 0 parcel, po ugodni ceni. Naslov povt uprava S»ov Naroda.____________________11432
Gostima
s pocestvom se proda v Teznn It. 38 pri Mariboru. Informacije daje g. Pod-lipnik v Tezna.__________________14424
Okraini zastopniki
se spfcjmcjo za sledeča mesta: Kranj, RadovMica, Kamnik, Kočevje, Logatec. Slov. Gradec, Brezice. Stalna plača in provizija. Ponodbe na Francosko zavi-rovalao družbo L'Union, Ljubljani. Sv. Petra cesta 33. (dvoiiSče). U430
Kletarska zadruga Maribor, r.tzo-z.
išče spretnega zastopnika za rar-
pečavanje vina lastnega priđelka
v sodih in steklenicah.
Prtporotamo
j«!i8 aniuo"
Vesel Božič!
MIHAEL PETERNEL
UUBUHHA, Sp. Sižka
Ženitna ponadba.
V rrrho takojJnje icnit^o se 1c* Boi •eznaniti z mladenko čedne runa* njosti, rrentualno tuđi vdovo do 40. leta.
Prišel aem ix Amerike, kjer sem V»flk poslovođi« manufakturne ve!«» trsjOTinc Star s«m 28 let in razpola« gam s kapitalom 300.000 dolarjcv. Nameravam ustanorviti velctrgov-:-o, zato bi se rad seznanil z dekletom, ki ima veselje do reda in dela.
Cenj. pontrdbe, oe mofoče 8 sli* ko. katera se na zahtero vnie, nod »Tajna sreča/11395« na upravo »Slov. Naroda«.
r
Slike z naSe rivijere.
Splsal Ivan PodržaJ.
Cena 3 Din.
Dobiva se v „Narodni knjl-garnl" In drusod.
ttčem mesto
kot hišnik, v slučaju obenem tuđi Vot uradni sluga samo v Ljubljani. Sem oženjen tn brez otrok. Poitenost in vc ^tnost got va Dopisi pod .Hiinik— U426- na upravo Slov. Nar. 11426
Sukno
za promenadne in športae obleke v bogati izbiri
B. g E. Shahernt ^jfg „
€lektroinženjer
zt večjo elektnrno, po možnosti \mt-ban tudl v stavbeni \n slroini »»'oki, s* \iit za datjš« name§čenje. Ponudbe pod .Elektroiadustriia 11430* na upravo SI' v. Naroda. 11480
Zenilna ponuitba!
Oostilničar, 35 let star, v blizini Ljub ljsne. želi znanja v sviho žfnitve z gospodično alt vdovo v starosti 30—50 let s pre(no£enjem. Cenjene ponudbe s sliko kl se vine in navcabo pietno/.enja pod .Božič 1922*. Ljubljana, postno leže će glavna posta. 11493
Trdno riđan* in dobro ohranjen« eno na ds tropu*
biša v Laškem,
ki ima spodaj za trgovino ali obrt
primerea lokal, akladisćc in pralnico,
v nadstropju pa 3 aobe in 2 kabineta
s pritiklinami, se proda.
Pojasnila daje notar Avguit Druktr v Laikcm, Slovenija. 11362
Za nasekanje pil in rašpel
se priporočam cenjeoim kovinarjem, da mi zaupate in r. naročili podprett mojo, hivšo »Jugoslovansko pilarno«. Naročila izvršujem kar najbojs« in po primerno nizkih cenak.
IVAN FIGARf pilarskl mojster, LJUBLJANA, Sv. Martina ceata 8.
11338
Družabnica (kompanjonka)
ta dobro vpeljano mešano trgovino v zelo prometni ulici v Ljubljani se radi obolelosti bivšega druiabnika takoj sprejme. — Stanovanje na razpolago. Potrebni kapital 20.000 dinarjv. — Našlo* pove M. ROB1DA. Rožna ulicm i/. 25, Ljubljana, II, nadstropje.
11414
Sena vsako količino,
najboljše slavonsko*brodske vrste ter pšenične, ovsene in ržene sla* me, samo na vagone, 2 vagona rdečega luka, 150 q repičnih ko* lačev za olje. — Promptna pro* daja po znižani ceni.
JAN STUDENT. Staro Petrovo selo, Slavonija. 11400
Fran Kolar,
nad sv etnik ftnančnega mfn?«ir>* Mfva v o.
PISARNA ga pravne svete in zastop* ifvo v finančno # upravnih tadevah. ZEMUN, M?rhoviće\'a ni. 2—11. Brr^iavi: KOLAR. Zctmin. 1>lcf.: 116. Zastopa ia posreduje v finančnih in r»ravnih zadevaH p" vseh ministr« stvih. uradih, oblantik i« konzulatih. kakor pri: pro§njah, pritr>?bah, npo-% nih in kazenskib carinskih radevah. davkiht monorn^tili. trožar'ni. pri^toi-binah, konceaijah. viT^mih, opcija^. državnih dobavah itd. 1137?
Preda se takoj
eprava za trgovino.
Poizve so v upravi ^Slov. Naroda«
1M!O|
m^^^Bmvto^^mKa^aM*^a^^na^B^m^*^*^*^*^^^^m^^^t^^*t*w*ia^amam+**z*>^x*^^*> |
Na stanovanje in hrana
*e spreimo d i j a k rirj'h ra^res dov srednjih Sol. —Naslov f>vc uprava »Slov. Naroda«. 11442
IŠČ8ID SDbo
v pritličju ali prvem nadstropju za
trf>ov*f-^ p/wrno.
Obvestila na "p-a^o »S^v. Naroda« pod »Trgovska pisarna'1137^«
Vpokojen oroznik
išče službe Vot pisarHš^t moć, ozir. pri kaki večji tvrdki kot
skladišnik, vratar ali slično.
Pooudbi na npr«To *S!ot. Naroda«
pol »OROZNIK '11412«.
Boljši gospod išče od 1. januar ja dalje prvovrstno do maco
hrano
proti dobremu r^čil-i
PoB-^h« pod »nOBRA HRANA
1MI3« na upravo »Slov. Nareda«.
Proda se
lepa, nova hi&a s trrmi sohami, knrii = "'o, shrambo. vrtom in dvoriščem blizu kolodvora Brezice. — Kupee ima stas novtnja ta' ■*] na razr>olago. — Ccna
li3r>00 dnaricv.
Na&lov povo uprava »Slov, Naroda«.
1147r»
Na prodaj
HIŠE> VILE, STAVOVE PAR* ĆELE, POSESTVA, GRASCINE, VODNE MOĆI, TOVAR NE itd. Pojasnia daje: FRANC SCHANTEL, konccs. poaredovalec, Mestni trg 18 I.
11474
Išce se gospodična,
samoBtojna. prva moć, vajena knjigo« »'odatrra, slovenske in nerMke ko» respondence in strojepisja. Mesto je stalno in v Ljubljani s 1 januarjem 1923 ali malo pozneje ft nastopiti. Ponudbe z navedbo ^-^edanir^a službovanja pod »►VELETKCOVTNA 11473i na upravo »Slov. Naroda«.
Dva rezalna stroja
zm glavnike (§vicar«kega iacvora), Še popolnoma dobra, z vsem po-trabnim orodjem za glavničarje,
se prodasta. Vprasa se pri g. M. TRETTLER, Slo
venjgradec. št, 62.
Oebičkanosno!
Podjetjs, industrija brez konku* rence, se da takoj v rtajem, e^en* tualno ss prodn r^di preseliH*?. Pojasnila daje anendna drv7Ki Al
Kupim
dve aTi tri kuhinjske mira, veflVo sfe. !ažo 7i\ posodo, kuhrnisko kredenco, pisarniško o^aro. stole, omare 73 oMeko in veliko r>Ttro 7a perilo. Vse
le v najboljem stunj'.i.
Ponudbe rs^ ne' *i-no JKN'KO, L; ?b*
Ijana, Gospoavetaka cesta.
11429
Urednikom in vpokojencem
se nudi dober postranslci za^luzel; z nabiranicm novih zavarovar.rc> . Prav po^ebn** us^ehe doseže io lahko oni, gospo^je in dame, ki
imajo mnop znar^tva.
Ponudbe sprriema f-anconira ravaro*
valna dr-rha L" UNION, Lj Slian«
Sv. Petra cesta 33 (dvori$če).
11477
Garantirano pcUiSVi^-ii
L0K0M8BIU
IJKOM?T.\rO SA STANiCE j
ZAGREB i LJUBLJANA W0LP — LAIfZ
H? ]
100<5 12 20 I
1912 15.25 I
1^8 17 27 I
1917 17 31 I
1918 18 35 I 19.7 20 33 I
1918 22 35 I 1912 2i 40 I 1917 26 35 I
1910 23.52 1
1911 28 45 I
1912 30 45 I
1919 31 49 I 191t5 3S/57 I
1910 35 57 I 19J0 4100 1
1911 47 72
1919 48 70 ! 1916 5V70 I
1913 5S 82
1912 70 83 i 1909 70,96 I
1914 7' 110 i W9 85 120
1913 90 125 \
1914 100 130 i 1909 10 150
19U 130 180 I
19H8 145 195
1921 170 235
19)7 260 330
1916 350 420
Popolnoma tvorničko nove 1
LOKOMOBILE j
W0LF — LANZ
HP
26/35
38 57
40 65
48 70
5 80
60/90
65 9S
70 110 100/140 170/235
VrSaći i Mmohodni lokomobill. i LokomobilkotlovL i
Jednogodišnje tvorničko jamst\*o. ,
Prvorazredno generalno poprav- }
ljeni. Savjeso iskušanL j
Loženje svakim gorivom
BRAĆA FISCHERI
D. D.
ZAGREB .-'
Pantovčak 5.
Dva dijaka (srednješolca)
liče ta stanovanje in hrano v blizini
Obrtne Sole s 1. jannarjem 1923.
Ponudbe na upravo *>S!ov. Naroda*.
pod »?:OVO LETO 11415«
Proda se
skoro nov Singerjev šivalni stroj, dve postelji in popolnoma nov damski
plašč.
Naslov povo uprava »Slov. Naroda«.
11380
z dokazom legitimacije stara tnd' po-kvarjeva dvokolesa, mot"Tii. pisalnl in iivatni strojL F. BatjeL Ljubljana, Ksr-lovgka ce^ta 4. 10r.57
cigaretni papir !n stročnice z novo ban-derolo monor>olne uprave se dobi zoptt pri glavni lalopl A. Lamprst, Lj ;b-nanfl, Krekov trg 10. Mo am jc doW
tndi konc^ptni fn ovojnf (PacW) pap r.
I Rgstfltfrnclln in Kopumh „ZUEZDft" z ulnsho hletlo
I Cenjen*mu občinstvn aainanjava, da sva ae današnjim
I d ■ a m otvorila pod restavracljskimi prostori najokusneje
I opremljeno in moderno urejeno
VINSKO KIvE^T
I To&ijo s© najbolji« Ijutomerska, savrika, sromeljsko-bizoljska
I In dolenjska vinav na razpolago so vedno mrzla jedila, topli
I prlgrizkl in dollkatosn. Dobivajo se tudl vsakovrstne slaščice
I izborne kakovosti« Otvorila sve ietočesno tuđi popolnoma na
novo urejeno kegljiftoa, — Za obilan obiek ee priporočata
? Ljubljeni, dne 28. decembre 1922
FRAN in ROZI KRAPEŽ
TRGOUSKH BBHRH d.d. LJUBLJHnH
I Delmikt glavnica:
R ootooo.ooo'-
Kczcrvni zakiadi:
okrogKfO,ocso.ooo'-
P«
BoniBti larilor, Rabi Morafet.
ŠELENBURfiOVH ULICH ŠTEV. fl.
livriuje vs« banbie posle naftoineje in »ajkulantneie.
TlUrONI it. 146. 458.
ftzOtt: TlfiliUI.
Stran 14.
»SLOVENSKI NAROD* dne 24. decembra 1922
štev. 292.
DANSKI MODNI SALON
TEODOR KUNC
LJUBLJANA, Beethovnova ulica štev. 9
se priporoia za izvrSevanje | angleš. koitumov, plaičev, bluz in rrancoskih toalet ter vseh v to stroko spadajoiih del.
firađbem pađfefle
lug. Dukfć A drug
LlDfrilina, Boaorlčeva alica at 20.
se prfpnrnCa za ■■■ a •■ wštwkm ■pa<«|*fn 4ašm.
| K 3.900#—
I Crepe de Chine obleke v vseh j barvah.
' PlaSči, volnene In svilene ob-| leke, bluze.
I Po natančnem naročita se poSJje I tuđi po pošti.
■ ■
i se- Znižane cene! ■*■
■ ■
i P. MflGDIC UUBUANA
i nasproti glavne pošte.
■
Ustanovljeno
1 ■#•
e
C J. N.
Prepplftajte 90 o oenah v mojih Izlozbahl
Prepričajte •• • oenah v mojih Izloibahl
galoše
• svit«
£ama3e
v leltariee
Veznike nahrbtnike
. * oočne srajee
eeažne ČcviJ« octeno pctfio *ovojn.gamaie damske jopice vointnc jopice ^otro^eoblekee gumbe za manjcte fcatistasto perilo oaramnice, podvtze športne potrcbičkic volitene tfScot-Mače otročje Totra - perflo moške športnc Capice Icuhinjsk] pred pisni k i volnene in svfteae Sele ćele oprenae za novocoftnee
hlače
čepiće
brisače
modrčld
dokolenke
žepnerobce
perje in puh
vezene robee
svflnite robee
kopakie plašČe
jtitranje čepiće
volnene čepiće
ovratnike,manšete
kombineže za dane
fliaclaste srajee
prtdptsnike za dame
volssne trtkot- krila
mofflce voiaene jopice ■
fine otročje vozičke
svilena spodnja krHa
velika izbira kravat
pristno Jiger-jevo perilo
predtiskarija za ročna dela
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaal
C.lHamann, Ljubljana, Mestni trg 8
L
| Objava.
! Mestna faranllnlca l|alillaiuka nazna-
j sja, da vried doroljcnja nadzorstvene obla-
) sti sprejema polcg hranilnih vlog na koji-
I žice, katere od 1. janaarja dalje obrestuje j po čistih
0
I tuđi tloge v tekočem ratvnn,
S kl |ih obrastala proti odporedl tadl
3 viile. Kakor za vloge na hraniloe knji-
l žice, |a»61 tail za rloge v tokodoai
3 radnu moato LJabljana z vsem svojim | premoženjem in vso đavčno močjo.
I Staale araBllalk vlog
1 310 ardliloaov kras
a Uaatea hraaJlalca ljaal|aiiska
9 - rratarMva «U«a U. *
Razno perilo
m tov*, fMp#i« ta 4*a#
priporoča tvrdka
U E. Stattrat JK;,
Olivm olle
gami tka no čisto brez vsake prtinesi po-ftUja proti plačilu po pošti ali žeieznici v pločevlnastth posodah Adam Pcstorić, Zaieznika (Boka Kotorska). 9848
a» *• >a stratp« izda
■ FSblIbR luirm z najmodeu
■ ■ •awt>Ji^B* ntmi str»|l in iz naj-ooljdega materijala ter dobavljam v
vsaki množio* po najnižji ceai.
L JugaslovMSka tvaraJca Bakirta
Jos. R. Puh, Ljubljana,
•racama vtUm n. Tm%*t. si
DiojaCino
n. pr. srne, zajee, fazane, jerebice, divje race, sloke ttd. v vtakem času po naj-boijSih cenah kupuje E. VAJDA, veletrgovina z divjačino in perotnino, Čakovec, Medjimurje. Brzojavni naslov Vajda Čakovec, lnterarb. tel. 59.
Malstaraiiai »^•▼•aska
plesksnka in HCarsba
delaTulca
IVAlf BRICELJ, Dunaiaka c. 19,
se priporroča. Izvršitev točna, cene zmerne. 1001
Te od- Kom, Ljubljana
Foljanska c«sta ftttw( ».
Krovec. staiaal. Malaatarflski In akrasni ktaaer lastatadia fa^aiadot.
lUprm sMintof. laafifti ia klcsitie uau.
Izdelovanje posod iz pločevine za fir-než, barvo, lak in med vsake veli kosti kakor tuđi poaod (Skatle) za konserve.
Trgovina z ždeznino
„pri Zlati lopati"
Erjavec & Turk
(pt*a>j Hammersehmirft)
Uubliana, lalvazorjev trg 7
nasproti kr!4ewnlike cerkve«
Zal#fjaMattajiU Im karMala.
Velika zaloga klobukov in slam-nikov se dobi pri
Franc Cerar
tovanar r Moa« paita Doaaiale
Prevzemajo se tuđi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Pre-
šernova ulica št. 5.
Satr*)J«iaia>ffije v srealo.
Zaloga v Celju Gosposka ul. 4
ADRIR
^Lsurfine^
SAJLAMA
steže blago
povsem zrela
dobiva se povsod
L hrt. tvornpka salame, sušenega ■esa hi awsU >
UGafrilović
slami. d. d PdriajL
VrnMiuy
Klavirje
HfltHa|a Ia papra»tji satUao Ia teina
ter grt tadi na • defelo.
rellhi Porte »m
Božična
___l darila
Pri
A. SinkOTic ml. K. Soaa
LJDBUAIIA, Maatal trg 19.
Vam prenovi in strokovno shrani
preko zime
ob malenkostni pristojbini tvrdka
1 Ml Gosposvelska cesta U
■^^^■^^^^^■■■^■BBBaaaaBBBi^B^B^B^BVBMii^BBBBaaai
nni(|D | Haiteaiie ni\ mio bogato Iz-rULUn! kini kiikikn b dpu nek mt
Modni salon
Stuthly-Maške
Ljubljana,
1 — Židovska ulica 3. —
- Popravila se sprejemajo! - i
Žalni
klobuki
vedno v
zalogi.
Kaj beliš si glavo!
kaj bi kupil svojim dragim za Božič in novo leio, prazna skrb, pojdi k:
JOSIP PETELINC-U
LJU3LJANAt Sv. Petra nasip Jtev. 7.
Tam dobiš vie, kar je koristne^a za dom in obrt. PrljubMene in p vsod zah^evanc iiwalne stroja 9tGrItZner<4 v veliki Izberi za domačo in ohf :no rabo. Vse potreb^ćine za krojače, &lviljev ževljarje in sedlanje, galan« terijskOf modno In toaletno blatio, po zmerni ceni na veliko in malo.
Največja zaloga vsakovrstnih oblek za gospode, dame in otroke
GRIČAR & NEJflČ
LJUBLJANA
flutomcbili
Kolesa Pnevmatike
Motocikli
Deli in oprema
Garaža
Prednaznanilo«
Tvrdka
otvori
d lEiraarjii palef mw*yh dasedjraini prostoran
nove prodajalne prostore
v palači
ljubljanske kreditne banke.
Božično in nouoletno durilo.
Vsakovrartne »reprooje v rsatailh vellkoetlh, kakor iaiail na metre. Bogata Izbira zastort>vf barvaatlh In bollli. — Poatoljno pe-Hlop rjaiho breac siva, gradi za zimnice in »la-xlite, nanklnaj sa pernice, fflanolasto In volnene oa1e|oT dalje »hrane adeje Iz klota, kretona, vol ne k. svile. — Raxllo*3 boH In barwa»tl naaalznl prti« kakor tud! gamltnre ia • In IX osob, platnone hl
AaaBaaftlfle BBBaB^aBaaaaAnB aKaVn
gg^gfnla aVaT«aaaejB
Raafleao sniinenOf vol ne-no In svileno blago ia damske obleke v selo bogati Izblrl, dalja) perllno blago za blnse, predpae-
Slko In dontaoo obleko.— rno In modno sukno v najnovojilh vzorolb za salonsko, promenadne In sportne obleke, povrs-nlke, pelerine in zimske suknjo. — Vsakevrsni sifoni, batistl In ceflrjl za spodnje porilov In sloer oat nsjcenejeo de najfl-nojfto vrsto. — Svileni In volnenl sali« ogrlnalke«
Perilo za dame In gospode, Izgotovljeno iz najfi-nej^ega sifona, batlsta In ceflrja. Otrosko perilo za deeke. deklloe In dejeno-ke. Predpasnlkl Iz kre-tono In klota, blnse iz svilo In etamlna. Majveo-ja Izbira Wer»«tlh volne-nlb In svilenih nogavio« dokolenlo In gamaa. Patentne nogavice vseh ve-Nkatti, vsakovrstne triko In glaoe rokavloe za damo In gospode, ovratnik! In kravato- Razno aiajioe, svlterjl, športno periio Itd.
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA« Mestni trg IO.
STCV. s\f>
»SLOVENSKI NAROD, dne 24 decembra 1922.
Stran R*.
______—-----—----------------*.
IG;i. ZflRGI
„Pri niski otni"
Bio dna trgovina
Ljubljana, Sv. Petra cesta 3.
ŠTEFI MASTNAK DRAGO ANTGLEK
ZAROČEHn ! MRHIBOR, dne 26. decembra 1922
!
Gospodična
Dođjetna in zanestjiva voditeljica trgovine, z dolgoletno praV^o, želi p;imrr-nega mesia bod si v mešani ti^ovmt, '. aiiH ?v galamu.ji, najrajc v mestu. Prevzame pa tuđi v najem ali na raćun. Ponudbe pnd .Dobra moč 11379* m upravo S'ov. Naroda. 1137y
prvrrstna tnoč se sprejme proti dobr plači in prostemu s'anovanju. Samostojn korespondenti $ znanjem sloveničine, sibohi va'čine in nemičine imajo prednost. Nastop službe po m^žno-ti kma-lu. Ponudbe ni naMov VmKO Maidč, valjčni mlin v Kranju. 11418
Vesele bežične prax-
ailse ia srečao Novo leto
ieliifi vs*sn cra'enhn gostom
Ivan in Rozi Hercog
Res^avrag^fa prlLevu Trgon&i
me** ne široke, starci§a moč, samostojen ka'kulant, dobre rc-rence, se išče xa na d"r^!o. Nps.op t*'*oj ali 1. svr,'-*«* Ćela cskba v ^.ii. hst<*am se sp^jrr.e tu'e-Va b^ljSe kmetske biše. Ponudbe .Jođfa", Ve'enje. 11396
v Marfborskem gradu se da w naj«m.
ZHo pripravna za rszstavc in trgo/ska podietja. Ponudbe na lastnika gradi M. BERDAJS, Maribor. 11908
Si % 100 tiSOČ
iinnrjev
bi rado na posoćo prvovrstno podjetje proti dobremu cbrestovanju. Vamost prve vrste. Ponudbe pod .Dobro nalo
žen kanital 11431* ni unr. Slov. Nar
kilavi' (.ijđ
„Pri rozi"
Ljubljana, Židovska nHca 6
S5 iripb iit wbBBl
&m&Vl% Scbvtdt
vei prvovTsfnih de* la^cev za žzdeJova-
rsie asnjeruh samaš.
Ponudba na „Rekord" tocht-stroja feaSne robo u Varaidfnu.
Priporoča se tvrdka
In Fuchs
gtaibtio Im galasteiijfko kleparsivo
Ljubljana, Mir|* itw. 1
Podjetje z* Izvrševinje le-nocem«itw« strthc, kritje z .Rubersif tfr lep'jenim papnem. — Nape!;«*t ttrelovodov. — Prvovrstnt Ui bltrt iivrtilcvl KoNkuren-^t ctMl U479
AUTO
ni j nove i se Trate, i dvem* Mdeicma, s^eorti nov, ftc r»rod« s« 43 060 D».
Dopise pod »AUTO/10947« na upravnistvo »Slovenskega Naroda«.
Sobo,
prazno ali meblirano, išče čez dan
oc'«otr*a gospodična. Ponudbo na: CIVHA & JESiH, Stari trg 1. 11212
Redka prilika!
Strokovnjak v «foxdarski, >e$nl in
polj leUki straki lice soudeležbe s par-sto ^oč k'onami. PojaiP'.a daje L. Va sic, trgove:, Sv. Florijam u ici 37.
Lopa stavbtna
parcela
se proda ali da v nijem, ker ie tuđi ."tpravua za sk-a^ wjj, PonudDe poa .Ugodna lega v mestu 11257* na up . -!ov. Naro^^. 11257
RAZPOSII.JAM PRISTNO
domačo ajdovo moko,
prosto postaja Doljnja Lc-iclava
od 50 kg -»»n-ej v-ako množino.
Petcr OSFERC, paromlin Beltinci
(Prekmurje). 11188
Išče se strojni inženjer
za večje industrijsko podjetje.
S prakso imajo prednost. Ponudbe pod »INOTSTRIJA 3C0« poštno ležeče Ljubljana.
11178
bukovo
T \TS*e se prodaja vsako množino. — Sr^botnjak, Kolodvorska ulica 31.
Stavbcnik
s koncesijo in dol^oletno prakso i§čc družabni^a wte stoke s ka^fta'om v svrho ustarovit^e r adben-*ga podie*»a. Ponudbe na; se prtnejo n« Evgen Će-Hgoj, graditelj, 'agreo. Prilaz 12 10272
Ribolov
Graščina Boštanj bode Iastni ribolov reke Save, desno obrežje, od Trbovelj do mosti v Radečah potom javne dr^xbe v zakup oddala. — Dražba se vrši v nede'jo dne 14. 1. 1923 ob 2. uri pop. v re^tav raciji goep. Tranct lvančič v Zidanem mostu. 11324
▼efele
božične praznike
te
srečno novo leto
Erien
■laiiliama, Kongresni trg 19
Ljubljanu.
Morntni vozovi zMi ohrtoikof
sti'no v zalomi rri Martlnu Haiti, srdlarju In HĆarj« tvtnrnobilov v Do * -?alah. Vsako prvo fn tret*o »*rdo v me-srca v Ljabljsnl na AmoroJevfm trgu fSt. Peteriki mott). Sprejemajo se no pravila in v zameno. 1(^54
Družba IP111 r I j m *« Ljubljana. Kralja Petra trg 8 Tekf. 220
Prodaja bulioulti dru
na debelo in drobaoJ zaganje drv da-»Uva ni doai _______ I0U4
Majvsčja lobira
TazličBlh plitcDiB, m iic. \m
1« r«tevU pri tvidki
B.8E. Sfeabernč ».^"JTio Zaloga pobištva
UdeUva vseh vrtt blaiin, žimnL', pere %n\ct divanov, otoman in vsa snatlijof1! taprtniika deU po najug dnrii li cenah. V zatogi imam tuđi m rs o travo. Pefer KobaV zaloga pohiitva in tapttn ška delavnica, Kranj. 10784
ItUka izblra c\ Al\H vazirkev, dvakoles In iiva.'nih stojtv počeci.
f. BiTJEi. unum, m trg 20
fokttea, »tr»Ai mid\ snai ta rizu itiij; fJTRS£itJjeA"
Tovanu d»»feoles ia o.r^Skth voiK'ov
L\n\\m* ItHifib tišti 4 ~ ^astnb ifea 1.
PozorTTrim\!
Za sestavo bllanc, urtrditfv Ugn"-\k'h Kuj £ in iiiunov ter druga podobna Jela se priroioifa perfektan knjiauvodM-blan^nik. Gre 'udi nadt'e!.». Ponudbe od .Bilajičnik 9652* na upravo S-ov. Naroda. 9o52
Ssmosloioi Irsli
trezni in sanesliivl. dobro izvežrv.ni 'tuđi t d?U te) dobij > za s'alno ptoti kavciji iazno kr-iifekcijskn cielo na dom VpraSa *•© v Linbijanl, Emonska cc-t
*l g-l v paami. 10991
Vila na »rdaj.
lm* pet sob, klet, verardo, bef^on, postransko pos!cp: r, sadn: \*rt in vrt za zalenjavo. — Krasna te«<3. — Orf ptujske gimnarijc samo pet m;iut odđatiena. Sf*n.o--*nie na t*zpr>iago.
VICA VA PRI FTLJU ST. 10. ___________________________11247
DVOKOLESA
mali motorJJ, otročj« vozički, štvalnl ttroji hi rnevmat'ka najceneje,
„THIBUHiT Lubliaoa
Karlovska oasta 4
Za prevažanje tovorov
z automobili
r»o zmernfh cenah se priooroCa Jugo* Avto, d. z o. z., Ljubljana. TeleJon 5tev. 236. 1092«
tw BONACE« —, *. BELEZIfl KOLEDAR*.
1923
se doW v vseh večjih trpovl-nah s papirjem ali direktno v tovarni
-- I. BONAĆ sin, LWB'UNfl. --Gana 15 D 8 pa4to 18 D
Ta tedensk! koledar se priporoča
občin«k'm fn dm^m uradom,
obrtnikom tn tttvj n<«om, ker
je kras vsaki *ob ali pi-
I iarrriv praktično sestavtjen f
I - in tiskan na lepem • |
>: pa pir ju. :•: ^ ^^
Proda se taKo] possstno
i novo* krasno zidano vilo,
x velikim vrtom v Ljubljani. StaMv»n{e kupcu na razpola«o.
Naslov povc uprava Slov. Naroda. 11417
uesalni salon za dame
O. Fettich - Frankheim
Ljubljana, Kongresni trg 19.
El. massage lica — Mankure Mrv8n]e i l# Ortaf IMnnc bvriMieJo m vsa latM dela
Parfumerija.___________________Parfumerija.
«xw-.w ....... !Nmm■■■■■■■ iii.iiii iiMOTnTrwii^wg^wwiTW^U:At;.^aaaW^
Priporoča slav. občinslvu vse domaće najboljše ščetarske iz-đclke na drobno in debelo. — Trgovina: Resljeva cesta 2.
C. J. Hamann, Ljubljane. 1113c
TTlii
i Wtfiio»a 12. \
rvršujtr. B|f!a*evaaja ter Qtt?>ravfla f\z- \ »♦viriet ia harmosiiev speci e!nj stroko?- ] bo, točn« in ceu*
i
tirzs&rsivo ia &&L 'afjalca
P.SemkQ, LiBfe. WmW
|e otvorila delavn;co in proda;a!r.a «
Sfavhno in nnrfp'no mizaraivo-JOSIP &B1CA,.
LJUBLJANA, Dunajska cesta,
Za Bcži^radoin t>i. 6 se priporoča za vsa v to stroko soadajoča dela. 10918
Prava turSka električno pražena in mleta I
zajnmčeno popo'norra člsm in ofiliko-tnna z z'*?to l'olajno, se dobi vsak d?»p «"'e^?! naicfnce -amo p:l t\.rdki Javo R. Jovanović, Tu/.la CBosna). Ra.--fO§ljnmo v po-tmn zavitkiii od 5 krr n.iprej p*> pcvztt-u. '-(,4-»
Izvanredno popravljen!
!L0KOi-iuBIL I
j promptno sa silnice Zagreb I i Ljubljana
VVoif HP Wo!f HP
1903 10 ">0 1914 «2 /U)
I l'^S 15^25 19?0 70 -HW
I 11*17 l?0'32 1913 S"i.i ;0
1 1912 24/^ 1912 ICO 150
' lOm 30 50 1903 13 X 150
i ^"»0 4'VSO !t)08 1^0 200
I 1921 54 75 1916 ^57 4S0
| Lanz HP» lanz II?
101? 10/20 1916 5O70
1912 15 26 l°2\ 60 90
i 917 20/30 1914 70,11 '.
( \ >\r 17'?^ 1 rog 85;l?n
I 1912 26 42 1913 1C3/13O
I !912 .'M'-N 1921 170^1.") i
j 1914 38,5/ fi 1910 260,330
! VrS.ići i sannhodii lokomobili i i.vih Mc'ičin«. — Lokomcbiiko-j 'l.vi .22, 3? cm. — Jcdnof*od:^-rje t'.'omiCko janstvo. Pi.oraz-j redno genrrn'uo popravljeni, ! savjesno is'
£| 33
staBrfC) r sa!ot|i pri H. PETRIČ, UfUOt .JA?; A, Sunsjska cesta 33. Te!. 3G5. Sk!adJ»5e „Balkan"
£t<|ewer
^C B9 RECORD
Ljublanac stre jopisačica Generalno zastupstvo
Ilica 13 TcJcfon 5 — 05
NajkoristnejSe božično darilo je mali
"ijNDBRVVOOD in BRIK^
^" PISALNI STROJ
THE RBX CO,
LjtJibljana, Gradišće St. IO. ^
Telefon žtev, 263.
HiH finiš naložite Vi pilite
pri \
li hraniti v iiora
ker jamči za vloge mesto Maribor z vsem svojim premoženjem in vso svojo davfno močjo, ker ima posojila vknjižena na prvem mestu na posestvih in hišah in ima največj© in najlepšo palačo v Mariboru.
Mestna hranilnica je pupilarno varen denami zavod, pri katerem nalagajo siroftn-ski denar sodiSča: Maribor, Gornja Radgona, Murska Sobota in Doinja Lendava. Istotako tuđi morebttne pologe okrajna glavarstva. Hranilnicn podpira s posojili zlasti kmetsko prebivalstvo in male obrtnike proti jako nizkim obrestim in si je pridobila med ljudstvom toliko zaupanja, da so hranilne vloge v času po preobratu narastle od 38 na
75,000.000 feran
Od 1. juran-ja 1923 dalje bode obrestovala hranilne vloge po 5 %, večje ia stat nejše pa po dogovora tud« višje.
Vesele božične praznike!
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
Št'astne a vesele Vanoce!
pfeje všem ct zdkaznfkum
Dvonii trg 1
Drago Schwab,
LjublJ9n3, m ti i
Stran 16.
»SLOVENSKI NAROD« dne 24. decembra 1922,
5TeV. T&Z.
Haprodaj
je eno iwjtep$h m velfktfe po»estev v Vtlfkth Lalfah na Doienjskom f vaemi
spadnjočimi pritikinami hiše: hlev, k'et, rodnjak, kopalna soba, 3 orale sadnega vita, cvetlični in zelen adnl rrt, 6 njlv, 3 travnlki, ? zeraSčenih gozdov, vs« v najbolji em stanju. Priložnost za trgovino tn gosti ino, posebno za lcsno trgovino. Za kurca takoj prosto stanovanje s 5 ■obami, 2 kuhinje !n shrambo. Ccna jiLzka, plačevalni pogojl ugodni. — Natančno pojasni in proda
Jcie Pl&nfear, Ljubljana, Dolonfika oesta 5»
N3. Reflektira se samo M rtsne kupo««
Zći božične praznike
prlporočamo nallinejfte kvalitete ruma
[opt-Ri, Citron - Rom, Orange-Rom
Kupujemo
rabljene prazne steklsnice za konjak vsake velikosti po
najvišjih ccnah.
„ALE Q" veletrgovina igauja družba z o. i. Liubl'ana, (Kollzef).
Prva joucslovauska birasilnlc* mesarskih ta prekale-
valaliik $otrebs6in
MH Omili.
Dravlie 51«
poita St. Vid nad L|abl|aae,
Sue sitrojeue
nove i rabljiene sa obradbu
drva, lima i kovina, preše, aparate za autogensko varenje
Itd. dobavila sa skladlfta ^TEHimui", Zagreb, Sadalčaa aL br. L
Benzinmotorl 6 PS
motorne kružne pile n DorifD dno motori za sirovo ulje tlBJPS
dobavila sa skladišta „TEHHIKir, Zagreb, SadnlCha nllca broi L
i^ .....—------------------------------------------------—^_
And. Černe
■■ stavbno podjetie ■
Uubliana
Uahartova ulica St. 0. St. Petra cesta štev. 23.
lavršuje vsa v to stroko spadajoča dela oajceneje in najsolidneje. Izgotavlja nacrte od najpriprostejle do najbogatejše izvrSbe.
Prospekti na raipolago. 11333
Engleski kositar,
kositar za lokanie
olovne cijevi toie za tiskat! I leli
• itd. dobavila sa skladišta
„TEHNIKU", Zagreb, SndnlCka nllca broj L
M EVESTE! I
Zaloga pohiStva - lastna tapetniška delavnica
Od navadne do najflneiše opreme- — Cene dnevne. BRATA SEVER, Uubliana, Gosposvebka c. 13 (Kolizej)
Polnojarmenik
{Vroligatter>, žagae naprive in stroj« sa obdo-lovamje lesa vsake vrste, najnovejše konstrukcije, dobavi lakoj po najnižih cenah l jugo&lo-van-kfga skladišna
— WELE£BWSIiSE9 WIZN XIIL —
Breiienseerstrasse 56. 10506
Specijalno elektrotehn. podjetie za stro-kovno gradnjo telefonskih centra!
vseh sistemov, napeljava hiinih telefonov in zvoncev. Prevzemanje vseh v to stroko spadajočih pop::vil. Zgradba elaklričnih naprav
visoke napetosti..
kaneeslI«nlr»BO elektratebnttao pod]«tie 11334
LjiMjna, Si. Petra enta tt. 30.
Najvežji davki ^m
katere plaćate Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete, zgubite denar in imate poleg tega večkrat Še sitnosti.
Poskuiite enkrat s Hustrovanfm katalo^ofi tvrdkc H. Suttnor, (mctnlk Henri Malr«)s Ljubljana
•t. 3. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, špedjalne znamke P1KO* ii lastne tvornice v Svid, kakor tuđi druge dobre žepne ure, lapestne, »vetilne In stenske ore, verižice, prstane, zapeatnice, uhane, namizno oro dje, krstna In birmska darila ter vso drugo zlatnino in srebrn ino. Pa tuđi porabne predmete kakor: ikarje, nože, britve, lasestrižne In bflvske stroja, steklorezce, doze za tobak. s val Čiče in smotke, naŽi^aCe in denar-—— ■ niče kupite dobro in certo pri tvtdkl:
N. SUTTNER« (Imetnik t%*nwl MalreK Mubljana St, 3.
TUNGSRAM
<*» Kii, pslilki! '■-
NSje podpfsena naznanjara cenj. ob?instvu, da t novim tetom otvoriv? tovtrno sa izdelovanje vseh vrst pol edelskih strojer. Tovarna je opremljena z modernim! ftroji, kakor tuđi tisposlena z izkušenimi strojnimi ključavničarji, vsled Česar sva v stanu izdelovati prvovrstne stroje po nlzkt cenl. Sprejcmava tuđi vsa najtežja popravila in druga v to stroko spadajoča dela. Zraven imava tuđi dobro vpeljano mizarsko delavnlco, opremljeno z modernim! strojl ier sprejemava vsa pobiitvena in stavb«na dela za točno in solidno postreibo, po najnižji cenl.
**■ SpRfnufa tnffi ra mĐssko - Uaibeaa de&L -m
Se vfjndno priporočava
Jakob Pučko & Košta
tovarna kmetiiskih stroiev
Budina — Ptui«
Na|bol}še
^aV ^B^P 9Jaw ^aV v^av P^H ^aV ■■ ^B ▼^'Jbv aai aBav ^^P Vflr ^a» ■■ ^^F _B ▼49
IST 10 letna pismena garancija I ~^M3 la rodbino in obrl po agodalh conab In obroklh
prtporoča tvrđka
IGN. ¥0E3
LJUBLJANA, Sodni u!. T. — HOVO^ESTO, Glavni trg.
UIIITED-BnERIKflH-L!NES-;HC
prevaža petniha % na'novei^Sm^ brzotisraikt «re?>(i: HAKBUEG ^GUTaA^rTOr^a !nCSSn30S3Qavr;^i?r TSSCj
Vozne lisike tor vsa potrebna pojasu i1 a izdaja:
zastopnik za 53ot5erti,*T?s
£043 Ljubljana, Kolodvorska ulica 26'
iJ^«rka^^a^^^^s^^^ra[^|i^tt^ld^a^cf^iAa%a^i^^Mer>ir^!-
iii¥li*l \illl ¥\\\ n 1 ;
I I
; ljubljanske okolice v LlubUani S
i i
! naznanja svojim v£aga!cem9 da >
i bo obreitovala s 1. januarjem 1923 i
I ..I ^^^ jim. ^^. --- - ■
i i
i -__ i ■
i OB f%\ i
! %# Q I
> i
I
| Vaša žena!
Vaša hčerka! ■■■• Vaša prijateljica!
i imajo vse enako željo ZA BOŽIČNO DA RILO
dobiti ~£.yjJ^JL*i..l.H..^.L^31: (žem?cr)
C. J- Hamann,
Ljubljana,
| Mestni trg št 8
— Izuanredno nfzhe cene! —
tWWWW*WtMM*HMIMIIIUUIIIIHimilMinMt**l»HmMMHMlMI>MMMW
splofina Industrijska In trgaosfea drn2ba z o. z.
LJUBLJHnH, mikloSlčeua c. 15
Z našega skladišča v Ljubljani nudimo, dokler
traja zaloga:
Podhoe za honje
^StyrlaM feaolne mllnCke
Vile, leklene, s 4 rog1)l, 12" dolge
Hladloa za gramoz CSctaofterschI9geI)
Cneke za pete, u zabollh po 50 isg
SolnCnike, znamke „Staedlsr"
nPucd44 bolesa.
===== Cenc zelo ugodne! ——.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
______________.___________________________------------------------------------------------------------------------------------------------------------^-------------■—■—-——^——^"^—^—^^.^»
Ustsnouliena 1900,
Delniška glavnica in rezervni zakladi cea K 150,000.000.—.
Čekovni račun: it
10.509.
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana.
Tel. it 261 in 413.
im v tasta« strate spatal^ta
Obrestuje vloge naj-ugodneje.
Prodala
sreike rai-
redna lote-
riie.
Podružnice:
Breiloo, Cal|ef Oorloa, Kran|f Maribor, Metković, Novi sad, PtuJ, Sara-Jtvo, Split« Trst.
Stev. 292
»SLOVENSKI NAROD« dne 24. decembra 1922.
Siran 17
Trgovina In Industrija vseh vrst iM*dlol-J»klh, klrtirglsklh In
ortopedljsklh aparatov, kanial, kakor tudl rasllema pas«v«
za dame, obvazlla In zdravstvena potrabsčlns.
Splošna popravila kakor brušenje, bakrenje, nik-janje In struženje vteh vrst kovin In oštrin.
3. BESEDNIK IN DRUG
UubUana, Preiernova ul. S.
illl POPRAVILA AVT0M0B1L0V.
Predo1o*an|o in Izdolovanfo novih karosori], lakiranje in poniklu**-
Prodala Ipedlalltet:
St«yr avtomobill, angleSKt B. S. A. motorji In bicikli, francosfce ailehalln
:,Cable" pnevmatikr, amcrik. Vaouum olje, mast. bendn In garaiiranjc
avtomobilov. Strokovno solidno delo In zmcrne ccne
Jogo-Avto d. z o. z, Ljubljana, Dunajaka cesta št. 36
I Naznonilo.
3
I Naznanim vljadno, da do preselitve v novi lokal,
1 Selenburgova ulica 1, sprejernam vsa naročita za čevlje
3 po meri in popravila vsake vrste, ako ravno čevlji nišo pri
I meni kupljeni ali izdelani, v provizoričnih prostorih, to je
1 P0LJ4NSK1 NASIP 40 II. pad«tr. (stara onkrarna),
I kjer se nahajam z delavnico in zalogo čevljev,
Franc Szantner
Ljtiiljasa,
ivadlalist za •rtopt-
Hlaa ta •MtoallM
obvnla a trammc
s lm«.
]
jj Uvozna in izvozna trgovina
i PETRA JIIIIITItl • SKOPLJE
J Karodjordjeva ulica 54. - Telefon Jt 12.
i Haivečja In najstarejla trgovina s kofantl
i v Južni Srbiji, uvaia in IzvaZa vse vrste
1 surovih govejlh, ovčjih, kozjih, |an
i kozliievlh kož.
1 Kupuje In prodaja tuđi vse vrste zverln-
] skih koZ.
i Kupule In prodaja za svoj ratu« vse vrste
] domaćih pridelkov kakor: žita, opija, ma-
] kovega semena, sozama In volne-
1
! NEMA PROVALNIKA, KOJI BI PC08K) I VIDAK0V1ĆEV CDJCNI K4PAK,NIT1 1 WA 5UNCA, KOJt BJ PfcODgLO KgOZi I VIDAKOVIĆEVE 1T J
|3P0CJiAlNC ZA5T0RCUl
jl aaac
LJJk *y pqva
J Jm JU6051AVENSKA ! E2^^ TVORNICA ZAlUZtJA,]
■*^^fcLCTA.DQV»»H I ĆEliČNtM j KAPAKA t SUNĆANlti ZASTOgAi
5RACA VlDAKOVlC I
ZAGREB \
k TELCCM*
1 POSLOVNICA «-M
Jk TVOBMlCA Z>1%
\ o»«»wm* I
» U&9 000L I
I NAZNANILO.
' Tvrdka
PETER K0Z1HA & U
tovarna čevljev - Tržič, Gorenjsko
je otvorila 20. i m. svojo drago lastno pro-daialno
dataiO na
niEKSflNDROm CESTI ŠT. 1
Do 1 janiiaria sa prodaji po dosadaojib coaablll
Bojio hrana
m BPe cvcnt. brer vcčerje. Ponađbe r>od „K. P. 11381" na upravo Sloven. Naroda. 11381
Mlad gospod
drž. vridnik išče poznatija s itarej$o gospodično ali vdovo vsled konverzacije v piostem času v Italija načini. Ponudbe pod .Zimski večeri 11316" na upravo Slov. Naroda. 11316
Makovo seme
za potiče nu 'i po nizkih cenah
SEVER & KOMP, Ljubljana, _______Wolfova ulica 12. 1U9I
RrolaJKl pcmoinik
Želi mesta. Najraje kam na Dolenjsko. Gre pa tuđi drugim Ponudbe s pogoji na upravo Slov. Naroda pod „T. T.— 11337" na upravo Slov. Nar. 11387
Ha]hno posestvo.
Hi5a z 1 In pol johov (njiva In aadni vrt ) na drž. cesti na prometnem kraju se proda za 250 dol. Dopisi na upravo Slov. Naroda le do 1. jan. 1923 pod „Priložnost 11386". 11386
Malima hiiloa
i dobro vpetjano trgovino i meSantm blagom, pripravna za samca, v industri)-skem kraju na Stajerskem, je naprodaj. Zraven se proda le ena parcela za zidanje. Cena po dogovoru. Naslov rove uprava Slov. Naroda. 11394
Prvovrstni delavci
*m galanterijska dela $e iščejo.
Natančne ponudbe a spričevali,
zahtevo plače in navcdbo rcfcrcnc
na »PELLIS«, Split, Dalmacija.
Vžigalno vrvico
(ZOndaohniir)
zajamčeno sigurno, znamke »Btckford*, nudi najcene e J. Razborlakt Šmartno pri Litiji. lstotam na prodaj 5 vagonov lepo suhih bukovih drv.
LOVCI POZOR!
Kupujemo po naJTiijih dnevnih cenah:
KOŽE LISIC. KUN, DTHURJEV.
JAZBECARJEV, VIDER Ili
DIVJIH ZAJCEV.
Franc $malc9 Ljubljana,
MARIJIN TRG 1. 111»
FORO Avto
22 HP i •••ktrlta* raiivtt-\\*vm la samop«f9B#iB ▼ to-brem atanla eeno proda
JUOO-AVTO d. x o- z. L|«bllaaa._____________11254
Vsled razpustitve oddelka se pro* dajo— do kler traja zaloga
moški navadni čevlji po K 500-, ženski visoki čevlji po K 450.- in 160.-. Razni luksuzni čevlji po lastni ceni.
H. KENDA. LJUBLJANA. Mesrt. ni trg it. 17. 11036
Sprejme se kompanjon
s kapitalom od 150.000 Din za eksploatacijo brezkonkurenčnega rudnika, vzame se tuđi po soji lo proti gotovim odstotkom na podjetnem dobičku eventualno se tuđi proda ćelo polje rude. Ponudbe na upravništvo Slov. Naroda pod „Ruda 11388".
Hi P*|:
Turbina (Spiral) do 75 1 ?ode v sekundi, z artomatitoim regulatorjem, fina, popol-noma non, i?k. fabrikat.
CcyI 100 m9 ielezoe (Flosseiseo) S mm X 180 mm premera«
Stmžilnik za let 280 mm ?tiioef no?, žclczeo, oa pogon.
Velika centralna peč, pripra?na tuđi za Tečjc to?arae ali sa-silnice.
Ponudbe na: 4Mftp kHMip
Redci ob PakL 11233
Gaaa aa prate
lovski m »Ptifor"
5 mesecev $Ur, pri A. Podlesnik, Sv. Pcter, Savinjska dolina. 11318
Prodalalko
za trgovino z mešanim blagom sprej-mem takoj ali pozneje. Ponudbe rod .1. D. 11348' na upr. SI. Nar. 11348
Velike prazne zaboje
v vsaki množini kupuje tvrdka EMIL LAJOVIC & DRUG. d. d Ljubl;pna*Moste. 11173
Naprodaj
imam tračnice za ozkotirno že*
leznico. NaaloT pove uprava »SloTenskega
____________Naroda«. 11172
y PRODA SE
▼eĆjf množina želcznih obroćov
po ugodni ceni. Poizve ae v to var ni
MILARNE IN SVECARNE d. d. NA GLINCAH. 11042
~PROOAJALKA,
izvežbana v manufakturni in fipe* cerijski stroki, s štiriletno prakso, ve&ča alovenskega in nemškega jezika. iŠče službe v večji trgovini. Gre tuđi na deželo. Vstop takoj. Ponudba na upravo »Slov. Naroda« pod »M. O./1U28«.________
Trgovskega vajenca,
14 let starcga, z najmanj dobro dovršeno ljudsko Solo in
pjsamiškepa praktikanta,
absolventa trgovske Sole, steno« grafa, sprejme
L. FURSAGER, RADOVLJICA.
_____________________________11053
Kupim hišo
v LfoMfanl, ne veliko, najraje enodra-žimko, Čc mogoce z vrtom. Stanovanje mi mora biti tako} na razpolago. Po-sredovald izktjučenl. Ponudbe s ceno na poiioi ptedal 159, Ljabljana. 11365
PRODA SE
200 delnic
Slovenske trgovske d. d. 50 delnic Trgovske banke d.d. 15 delnic
Hrvat, eskomptne banke
Ponudbe na upravo SI. Naroda pod „ROF11O32".
KAREL C!fxL^"ll
■ mafV ul !■■■ Baa "a*^ M \tJd msa -Jzaa Sa LI
SP. SISKA, CELOVSKt\ CESTA ST. 72
PRODAJA drv in premoga na drobno in dsbelo.
Uandiifi p^iIP^ ^
UgUUIIU g»>j dtSii^ •
Ker sem preobložen s posfi osobito radi nameravanj gradbe večje elektrarne prodam prav dobro vpeljane podružnice (trgovine z rae anim blagom) na Bledu, v Goričah (z 2 hišama) in v Senčurju.
Reflektantl naj slavijo pistnenc ali ustmene poimate natavnost na moj naslov
EDVARD DOLENC.
Im etnik tvrdka Franc Doienc Kranj.
Nailepia zabava v ficmsčem kroon za
božične praznike |e
ki Vam jo preskrbi dober gramofon z lepimi izbranimi pio-ščami prvovrstnih orkestrov, solistov in pevskih zborov.
Vse to imate v največji zalogi Rramofonov, p'o§č in vseh delov:
F. DEBELJAK, LJUBLJANA, Sođna ni 5
Akcijonarsko društt/o za saobraćajne in železniške potreba
luinđ ziim LjflHiaoa, MMi m\i 39/1 ^tica. mm
TratalM zt normalne in poljske železnice, za opekarne, gozdne
industrije in druge vrste industrije.
Transportni ▼ozot! za les, zemljo, premog in prekucni vozički> Ogibalnloe in okretmlntoe.
Lokomotivo za normalne in poljske železnice. ,
Okoiesie za poljsko železnico. :
Vse promptno iz skladišča po najnižjlh cenah. *
- —-■* i
ŽARNICE,
kupuje In vporaNja
Zahtevajte
„MEDICINAL KONJAK"
z znamko
„ALKO — modri križec"
in najffinejSe krem liker je! „ALKO", LJUBLJANA, KOLIZEJ.
---------------^^-^^-^------- —_____________^_
Jadranska banka - Beograd.
D» ilnuia: Oii 60,110.- Bnenra: Dio 30,000.030.-
Podruinice:
Hoif Cavtat, Colfo, DvkroTnik, Horoofnovl, .folsa, Josonioo, Korčula, Hotor, EranL I4«M|aul Marikor. Motko^ic, Provalio, Sarajovo, SpUt, Šibenik,
Triio, Zagrob.
AlM#rllcanslcl odd^tofc. Naslov za brzojave: Jadranska.
Afiliirani zavodi:
Jatraaska vaakai Trst, Opatija, Wien, Zadar. rraak lakaor f tato Bank, Cortlandt Street 82, New-York City. lanko TnjOilavO 40 ChiU, Valparaiso, Antefogasta, Punta Arenas, Puerio Natales,
Porvenir.
Stran 13.
»SLOVENSKI N A" RG u*. *■*• decembra 1922.
Stcv. T)2.
^3
LIVJUvVJI 1 I IMIV ^/VV
Laittnina ia titk »Narodoe Uskarae«.