JEZIK IN

SLOVSTVO

letnik XX - leto 1974/75 - �t. 7

Jezik in slovstvo

Letnik XX. �tevilka 7
Ljubljana, april 1974/75

�asopis izhaja mese�no od oktobra do maja (8 �tevilk)

Izdaja ga Slavisti�no dru�tvo Slovenije ^ Ljubljani

Glavni in odgovorni urednik Matja� Kme :, Ljubljana, A�ker�eva 12

Uredni�ki odbor; Berta Golob (metodika), Sreda Pogorelec (jezikoslovje), Matja� Kmecl

in Jo�e Koruza (slovstvena zgodovina)

Tehni�ni urednik Ivo Graul

Tiska Aero, kemi�na, grafi�na in papirna i:idustrija Celje
Opremila in�. arh. Dora Vodopivec

Naro�ila sprejema uredni�tvo JiS, Ljubljar i, A�ker�eva 12
Teko�i ra�un pri SDK 50100-678-45015

Letna naro�nina 48.� din, polletna 24.� din, posamezna �tevilka 6.� din
Za dijake in �tudente, ki dobivajo revijo pri poverjeniku, 24.� din
Za tujino celoletna naro�nina 100.� din

Rokopise po�iljajte na naslov: Uredni�tvo JiS, Ljubljana, A�ker�eva 12

Po mnenju Republi�kega sekretariata za kulturo in prosveto, Ljubljana, �t. 421-1/72 z dne
10. 1. 1973, je revija Jezik in slovstvo opro��ena prometnega davka

Revijo gmotno podpira Kulturna skupnost SRS, razliko med polno in zni�ano ceno za
dijake in �tudente pa krije Republi�ka izobra�evalna skupnost SRS

Vsebina sedme �tevilke

Razprave in �lanki

177 Milan Dolgan Jezik v u�beniku in priro�niku U�imo se matematike

181 Janez ño�ar Socialno-psiholo�ka ozadja nekaterih fenomenov tradicionalne pravljice

191 Dobroslava Bergov� Sre�ko Kosovel in Jifi Wolker

202 France Novak Arhaizacija v Viso�ki kroniki

207 Bo�ena Oro�en Pou�ni izlet v obmo�je Bo�a in Dona�ke gore

V spomin

214 Bruno Hartman Janko Glazer (1893�1975)

Zapiski, ocene in poro�ila

217 Marijan Tav�ar Prispevek k pisavi in izgovarjavi sodobnih gr�kih lastnih imen

219 Jo�e Koruza Monografija o elegiji v slovenski literaturi

225 Mar�a Silvester Prikaz rastlinskih imen v SSKJ I.

228 Franc Jakopin Norve�ka �tudija o zgodovini ruskega knji�nega jezika

231 Jajj Zoltan Pisma Bohu�a Vybirala Francetu Bevku

233 Kazimierz Wotniak Nova sinteza o poljskih dialektih

235 Olga Gnamu� Modeli v sintaksi otrokovega govora

237 Marija Stanonik Po sledeh za�etkov slovanske pismenosti

240 Marija Stanonik Slovenistika v Gottingenu

6/3 V oceno smo prejeli

6/4 Uredni�ko sporo�ilo

Milan Dolgan

Pedago�ka akademija v Ljubljani

JEZIK V U�BENIKU IN PRIRO�NIKU
U�IMO SE MATEMATIKE I*

Operacija se�tevanja, Pojem mno�ice

Kadar pred dolo�nim imenom, ki je termin, nastopa splo�no ime, najdemo dolo�-
no ime v rodilniku, npr.: »ra�unski operaciji se�tevanja in od�tevanja« (P, str. 8).
Bolj kultivirano in bolj pregledno bi bilo uporabljati imenovalnik, saj gre za
termin in jezik je strokoven. Torej: ra�unski operaciji se�tevanje in od�tevanje.

Na naslednji strani (9) je stav�ni primer: »Otroci naj se seznanijo s pojmom
mno�ice na osnovi konkretnih primerov iz svojega nazornega okolja.« Druga�e:
s pojmom mno�ica. Na isti strani je �e en primer rodilnika, a tudi dva primera
imenovalnika.

Zanimiv primer na strani 41: »Za poglobitev pojma enakosti bomo hkrati vpeljali
tudi nasproten pojem � neenakost.« Vidimo dva razli�na na�ina izra�anja v enem
stavku. »Enakost« ni manj vredna kot »neenakost« in je enako potrebna po-
udarka. V vseh primerih je dolo�eno ime poudarjeno oziroma mora biti poudar-
jeno.

Opazovanje obravnavanega pojava ka�e, da sta splo�no ime in dolo�no ime v
strokovnem jeziku pogosto razli�nega spola, razli�nih oblik, npr.: pojem enakost,
operacija se�tevanje, pojem mno�ica, revija Sodobnost, gostilna Krim, pohi�tvo
Jana. Ce je dolo�no ime lastno, konkretno, ni omahovanja v rabi � rodilnik ni
mogo�, npr.: Dobiva se pred gostilno Krim. Ce je spol (oblika) razli�en, ni pri-
merno sklanjati obeh imen, kot je to mogo�e, �e je spol (oblika) enak, npr.: V re-
stavraciji Ur�ki... Navadni, ob�evalni jezik te�i k odpravi splo�nega imena,
dolo�no ime postane sklonljivo: Dobiva se pred Krimom. Primerjaj �e: V roma-
nu Deseti brat: V romanu Desetem bratu: V Desetem bratu.

Primer enakega sklona in sklanjanja obeh imen v Priro�niku: »Prehod... k ra-
�unski operaciji subtrakciji« (str. 65). Po drugi strani se pojavlja »operacija
od�tevanja«.

Dolo�no ime je v imenovalniku in je poudarjeno z narekovajem: »Prehod od
operacije z mno�icami »zdru�evanje mno�ic« (unija) k ra�unski operaciji »se-
�tevanje naravnih �tevil« predstavlja za otroke precej�njo abstrakcijo.« (str. 60).

Tudi v primeru enake oblike obeh imen dajem prednost nesklanjanju dolo�-
nega imena, torej: prehod k operaciji subtrakcija, v restavraciji Ur�ka. Treba
pa je sklepati oboje v primerih tipa: Nimamo gum je�evk, vrtnic spenjalk.

V jeziku deluje zapleten vpliv oblikoslovne asimilacije in disimilacije, razli�en
od spola in tudi od sklona. Priro�nik, stran 9; »Zaradi teh pomislekov so se v
aksiomati�nem nauku o mno�icah odpovedali definiciji pojma mno�ica.« Na

� Odlomek iz razprave.

177

strani 12 pa je vendarle: »Nikakor ne sme u�itelj obremeniti u�enca 1. razreda I
s kakr�no koli razlago pojma mno�ice.«

Razli�no je »operacija se�tevanja« (glej zgoraj) in »naloga se�tevanja« (P, str.

64, 73, 74). Prvo je mogo�e in priporo�ljivo postaviti v imenovalnik (operacija \

se�tevanje), drugo pa ne, saj »naloga« v razmerju do »se�tevanje« ni ena�ba, <

ni v razmerju splo�no � dolo�no; pojavlja se tudi mno�ina: naloge se�tevanja, i

Imenovalnik in rodilnik dolo�nega imena imata skupno lastnost, da sta nesklon- i
Ijiva, npr.; z operacijo se�tevanje, pri operaciji se�tevanje � z operacijo se�te- '
vanja, pri operaciji se�tevanja.

Posebej se ustavimo ob primeru »pojem mno�ice«. Opazujemo vezavo zelo
splo�ne besede »pojem«. »Pojem« prakti�no pomeni slede�e: termin, ime, beseda,
pomen, izraz. V zvezi s »pojem« se zdi normalen rodilnik, v zvezi s pribli�nimi
sinonimi pa je jasen imenovalnik, npr.: otroci se seznanijo s pomenom besede
mno�ica. Rodilni�ka vezava besede »pojem« verjetno pomeni, da je razumeva-
nje te besede oslabelo, da je postalo po nepotrebnem abstraktno. Ge v primeru
»V romanu Deseti brat« vpliva lastno ime v smeri imenovalnika, pa naj v pri- ;
meru »pojem mno�ice« v isti smeri vpliva izrazito splo�no ime »pojem«, ki ]
nujno napoveduje, da se bo pojavilo dolo�no ime ali termin.

Mno�ica

Osnovni, najva�nej�i termin je »mno�ica«. 2.e od prve strani dalje nastopa tudi
v Za�etnici. Ni nobenega dvoma, da ga morajo u�enci �imprej uporabljati. (P,
str. 12) »Posebno pozornost moramo posve�ati pravilnemu izra�anju, npr.; to je i
mno�ica de�kih kapic, to je mno�ica pla��ev.« (P, str. 17) U�enci se torej pri \
matematiki u�ijo dolo�enega, umetnega izra�anja. Izra�anje naj bi se avtoma- ;
tiziralo. Vendar velja to najbolj za »mno�ico«, sicer sku�a biti matemati�no izra- [
zanje u�encev prvega razreda naravno.

Izraz »mno�ica« izhaja iz matemati�ne teorije mno�ic in je zato bojda nepogre�- =
Ijiv. V sami teoriji mno�ic pa brzda jezikovno izra�anje ni tako bistveno, kot je ]
za ta del v za�etni ra�unici.

Mno�ica de�kov, De�ki

Samo nakazana, ne uvedena je mo�nost, da bi namesto »mno�ica« uporabljali
kar samostalnike v mno�ini oziroma skupna imena (otroci, igra�e; pohi�tvo, sad-
je). Nakazana je v primerih, ko gre za tako imenovano »osnovno mno�ico«, �e� j
da je na za�etku ta termin za u�ence prete�ek (P, str. 11, 12, 16, 17). V Za�etnici;
stoji: »To so otroci na�ega razreda« proti: »To je mno�ica de�kov« (str. 2). Se- ;
veda bi tudi drugi stavek zado��al potrebi, �e bi se glasil: To so de�ki. Ali; \
namesto »To je mno�ica otrok, ki imajo �rne �evelj�ke« (str. 3) � To so otroci, i
ki imajo ...

Element, Delna mno�ica, Mno�ica

Termin »element« se uporablja v zvezi z mno�ico, npr. element mno�ice. »Matja�
ni element mno�ice deklet.« P (str. 13) na za�etku svetuje, naj se namesto ele-1
ment re�e »pripada oziroma ne pripada« (str. 13), malo naprej pa pravi, da je

178

u�ence »treba slej ko prej navaditi na izraz »element«« (str. 16), �e� da se v teo-
riji mno�ic splo�no uporablja. V Za�etnici se uporablja �e od strani 9 naprej.
Priro�nik svetuje, naj se na za�etku uporablja tudi izraz »�lan mno�ice ... �lan
tabornikov...« »Mno�ici pa lahko pripadajo tudi druge re�i, ki niso osebe in
zato ne morejo biti njeni �lani. Ker take re�i tudi pripadajo mno�ici... smo zato
rekli element mno�ice...« (str. 16).

Tako pedago�ko in jezikovno izpeljevanje oziroma uvajanje termina element je
kar prepri�ljivo, �e ne pomislimo, da potemtakem za sloven��ino tudi izraz
»mno�ica« ni primeren, saj se rabi predvsem za osebe, tako kot »�lan«. Nem�ki
izraz »Menge« je bolj splo�en izraz koli�ine in manj vezan na osebe, kot je slo-
venska mno�ica; pedagogika se torej v nem��ini neprimerno la�je priklju�i ma-
tematiki. V primeru izraza mno�ica nova matematika izkori��a dejstvo, da se
izraz mno�ica uporablja v splo�nem jeziku. (Primerjaj: Stanko Ur�i�, Ra�unamo
do 20, za�etne strani.) V primeru izraza element/�lan pa nova matematika spre-
jema izraz, ki nima nobene zveze z splo�nim jezikom; raba v splo�nem jeziku
ji predstavlja oviro. Prenos teorije mno�ic v pedagogiko ni prepri�ljiv.

Mogo�e je predlagati, kateri izrazi bi �e pri�li v po�tev. Namesto element �
enota. Ce bi uporabljali imenski niz: skupina � skupinica � enota ali celota �
� del � enota, si ne bi dosti pomagali.

Uporaba besede mno�ica se zaplete, ko je treba uporabljati besedne zveze:
osnovna mno�ica, delna mno�ica. Tisto, kar je na za�etku Za�etnice »mno�ica«,
preide kasneje v »delno mno�ico«, medtem ko »osnovna mno�ica« lahko postane
»mno�ica«. Npr. Z, str. 21: »To je mno�ica trikotnikov« proti: »To je delna mno-
�ica velikih trikotnikov.« Gib�nost in neformalnost se ka�e v tem, da je »mno-
�ica« neredko oboje � delna in osnovna. P, str. 35: »mno�ica otrok z dvignje-
nimi rokami«, »mno�ica vseh otrok v razredu«.

Nedoslednosti v rabi navedenih terminov so �e druga�ne. Za�etnica uporablja
na strani 5 termin »skupina«: »Nari�i vrv okrog skupine otrok s �rnimi �evelj�-
ki in skupine otrok, ki dr�e roke kvi�ku!« Medtem ko Z ve�inoma uporablja
»delna mno�ica«, P zelo pogosto uporablja sestavljenko »podmno�ica«. Redkeje
se pojavlja sestavljenka »nadmno�ica« (P, str. 24, 25, 35). Namesto »osnovna
mno�ica« uporablja Priro�nik tudi »izhodi��na mno�ica« (str. 31, 32, 38), »izhod-
na mno�ica« (str. 40) in »dana mno�ica« (str. 33, 40).

Mno�ica de�kov, Mno�ica de�ki

Izraz »mno�ica« se ve�e z rodilnikom (mno�ica deklic); s tem odvzema mo�
stvarnemu imenu. Nastaja vpra�anje, ali ne bi bilo bolje vezati mno�ico z ime-
novalnikom, npr. namesto To je mno�ica avtomobilov � To je mno�ica avto-
mobili.

V nestrokovnem jeziku besedo »mno�ica« lahko dopolnjuje samostalnik v rodil-
niku. Tu, v matematiki, pa se rabi kot ponavljajo�a se, splo�na, napovedovalna,
samo matemati�na beseda. Velika razlika je npr. med izrazom pet jabolk (jerbas
jabolk) in med izrazom mno�ica jabolk (oziroma mno�ica jabolka), kar nastopa
samo v matematiki. Primerjaj �e: skleda fi�ola � mno�ica fi�ol(a).

179

»Mno�ica otrok« pa nastopa tako v splo�nem kot v matemati�nem jeziku. Mo�no
je ustvariti razliko: mno�ica otrok (splo�no) � mno�ica otroci (matemati�no).

Imenovalnik pove�uje razumevanje specifi�nega matemati�nega jezika. �istost
matemati�nega izra�anja bi se z imenovalnikom pove�ala. Ne bi bilo ve� me-
�anja s splo�nim jezikom, ne bi bilo ve� dvoumnosti, tako kot je ni v izrazu
»element«. V primeru »mno�ice« ne bi beseda, ampak njena sintakti�na vezava
omogo�ila terminologizacijo.

V izrazili pet jabolk ali pa gajbica jabolk sta besedi pet in gajbica koli�inski
besedi, ki izra�ata koli�ino samostalnika v rodilniku. Nasprotno pa v izrazu
mno�ica jabolk(a) beseda mno�ica nima dolo�nega koli�inskega pomena. Zato
sintakti�na vezava npr. besede pet in gajbica ni treba da je vzor za vezavo
besede mno�ica. Slu�ajno ima »mno�ica jabolka« enako vezavo kot »�tiri ja-
bolka«.

V matematiki besedi mno�ica sledi terminolo�ko pojmovano ime. To je zato
podoben primer kot �e obravnavana »operacija se�tevanja« ali pa »pojem mno-
�ica«. »Mno�ica« ima v matematiki funkcijo napovedovanja dolo�nega imena,
torej podobno funkcijo, kot jo ima beseda »pojem«. Za�etnica in Priro�nik po-
sve�ata veliko pozornost imenovanju mno�ic (npr. Z, str. 10). Ce Za�etnica uka-
�e: Imenuj mno�ico!, je bolj primerno odgovoriti z imenovalnikom kot z rodil-
nikom. Npr.: To je mno�ica male plo��ice. Da bi beseda »mno�ica« lahko odpadla,
smo �e govorili (npr.: to so male plo��ice).

V obeh knjigah prevladuje rodilnik, vendar najdemo tudi primere z imenovalni-
kom. Tako se izraz »osnovna mno�ica«, �e ni v stavku, ve�e z dvopi�jem in
imenovalnikom; npr.: »Osnovna mno�ica: obla�ila« (Z, str. 10). Glej vrsto pri-
merov v Priro�niku, str. 10, 11, 33. V Priro�niku, str. 33, najdemo takle primer:
»mno�ica »modro pisalno orodje««, torej imenovalnik, pa �e narekovaj, da je
ime razvidno.

Raba rodilnika v funkciji, da ne pomeni imena, ampak celotno koli�ino (osnovno
mno�ico), postane zaradi prevlade prve rabe prav problemati�na. Glej v Pri-
ro�niku, str. 27: »delna mno�ica malih plo��ic«. Tu imamo naravno rabo rodil-
nika � partitivni genetiv; mi�ljeno je: delna mno�ica mno�ice malih plo��ic, ne
pa: delna mno�ica male plo��ice. Zaradi prevladovanja imenovalnega rodilnika
si mora pomagati Za�etnica takole, nerodno: »To so na�e male modre plo��ice.
Te tvorijo delno mno�ico vseh malih plo��ic« (str. 21).

Navajam stav�ne primere imenovalnega rodilnika v Priro�niku: »V osnovni mno-
�ici plo��ic npr. lahko sestavimo mno�ico kvadratov in mno�ico rde�ih plo��ic«
(str. 29). Nasvetovana pretvorba: V osnovni mno�ici plo��ice npr. lahko sesta-
vimo mno�ico kvadrati in mno�ico rde�e plo��ice. Stran 32; »Za�nimo ... z mno-
�ico otrok z modrim puloverjem in mno�ico otrok s �rnimi �evlji.« Pretvorba:
... z mno�ico otroci z modrim puloverjem in mno�ico otroci s �rnimi �evlji. Str.
51: »Ker ostaneta dve jabolki, ima mno�ica jabolk dva elementa ve� kot mno�ica
otrok.« Pretvorba: mno�ica jabolka, mno�ica otroci.

Zanimivi so primeri s �tevniki. Imenovalnik je namre� zanimiv tudi zaradi te�nje
�tevnikov k nesklonljivosti. Stran 8: »mno�ica petih malih plo��ic«. Stevnik

180

pretvorimo v imenovalnik: mno�ica pet malih plo��ic. Str. 55; »mno�ica 9 man-
darin« � lahko berem devetih ali devet. Str. 64: » ... zdru�ili mno�ico 7 kro�cev
z mno�ico dveh kro�cev.«

»Mno�ica« ima dobrodo�lo jezikovno funkcijo, da prevzema ustrezen sklon in
da omogo�a slede�i imenovalnik (rodilnik), ki bi se brez »mno�ice« moral pod-
rediti stavku. S prevladovanjem imenovalnega rodilnika namesto imenovalnika
se najbr� ka�e prevladovanje pisnega jezika nad govornim jezikom.

Dolo�ilna lastnost, Dolo�ilne lastnosti

Da je rodilnik besede mno�ica imenovalen, dokazuje tudi tale formulacija:
»Te�ko je le dobiti za to mno�ico pravo ime, t. j. dolo�ilno lastnost.« (P. str. 33)

V tej formulaciji je izraz ime enakega pomena kot dolo�ilna lastnost. Primerjaj
�e: »»Moder pisalni pribor« je dolo�ilna lastnost ene mno�ice, »svin�nik« druge;
»moder svin�nik« pa dolo�ilna lastnost prese�ne mno�ice«« (P, str. 32). Za�etnica
uporablja samo »ime« oziroma »imenovati«.

V Priro�niku se (celo na isti strani) ta stvar imenuje razli�no. Poleg »dolo�ilna
lastnost« se pojavlja: karakteristi�na lastnost, zna�ilnost, lastnost. Npr.: »Plo-
��ice se od leve proti desni razlikujejo po dveh zna�ilnostih, v navpi�ni smeri
pa po eni zna�ilnosti« (P, str. 24). Tu opazujemo tudi razpad enotnega pojma
dolo�ilna lastnost (ime) na ve� lastnosti (ne pa na ve� imen). Ta razpad ne po-
gojuje rabe razli�nega termina, le besede »ime« ni mogo�e rabiti v mno�ini.

Razlaga: Vsaka mno�ica ima ime. Ime (mno�ica) ima eno ali ve� dolo�ilnih last-
nosti. Ce je dolo�ilna lastnost samo ena (npr. mno�ica trikotniki), je dolo�ilna
lastnost kar ime. Ce je dolo�ilnih lastnosti ve� (npr. tri dolo�ilne lastnosti: mno-
�ica rde�i tanki trikotniki), vse skupaj tvorijo ime.

Janez Rotar

Pedago�ka akademija v Ljubljani

SOCIALNO-PSIHOLO�KA OZADJA
NEKATERIH FENOMENOV
TRADICIONALNE PRAVLJICE

Ob obravnavi pravljic in pripovedk se raz�lenjevalec pogosto znajde pred fe-
nomeni, ki se glede te slovstvene vrste zdijo nezadovoljivo pojasnjeni oziroma
£6 pri nas niso pojavljali kot predmet celovitej�e obravnave. Tak�en fenomen
je npr. nasploh negativna podoba in vloga ma�ehe, ki zanjo ne v pripovedni
pesmi (baladi) ne v ljudski prozi skoraj ni izjeme. V okviru pravljice ali pripo-
vedke je podobno glede fenomena �arovnice v polo�ajih razli�nih �ivljenjskih
likov.

181

Nekateri raz�lenjevalci ljudskega slovstva in mladinske knji�evnosti mimo od-
govora na vpra�anje ob omenjenih fenomenih opozarjajo na romanti�ne obliko-
valne prvine, na apriorizem, na polarizacijsko razvr��anje likov in dejanj v
ljudskem slovstvu, posebno v pripovedni�tvu. Radi tudi ugotavljajo, pri katerih
izvirnih novej�ih pravlji�arjih, ki so oblikovali in ustvarjali na izro�ilu ljudske
pravljice, dobivajo ti fenomeni dmga�no vsebino, ma�ehe niso ve� tako nega-
tivne in »�arovnice« niso ve� prave �arovnice. Take misli sre�ujemo najve�krat
ob Andersenu, npr. ob V�igalniku, Pal�i�i in ob drugih besedilih.

Ce si sku�amo pojasniti pravlji�ne fenomene, kot so ma�eha, pastorka, mati, ne-
vesta in druge, v dve nasprotni si skupini razvr��ene like tradicionalnega pri-
povedni�tva, like, ki sodijo v najo�jo socialno celico, v dru�ino, bi se veljalo
usmeriti na tisto obmo�je, ki izhaja �e iz soo�enja sveta ljudskega pripovedni-
�tva z resni�nim dru�benim svetom oziroma ljudskega pripovedni�tva in moder-
nej�ega ter dana�njega umetnega pripovedovalca na podro�ju tradicionalnih
knji�evnih vrst.

Da Andersen ni negativno in mra�no prikazoval �arovnic in ma�eh, tedaj si naj-
la�e razlagamo to z mislijo, da pisatelj ali pripovedovalec za kaj takega ni imel
v sebi ne izkustvene potrebe in ne psiholo�ke motivacije kot pobude. Za Ander-
sena smemo to �e posebej trditi, ko vemo, da je svoje sicer�nje mladostne in
kasnej�e resentimente zelo rad in na razli�ne na�ine, nasploh pa sila posre�eno
in izvirno vna�al v svoj pripovedni medij. In �e bi temu preprostemu sklepanju
sku�ali oporekati, �e�, saj je veliki danski pripovedovalec trpka do�ivetja, svoje
neizbrisne resentimente vendar marsikdaj povedal v docela obrnjeni zgodbi (kar
se da posebno nazorno in prepri�ljivo razlagati npr. iz usode tako zelo poeti�-
nega lika, kot je Mala morska deklica, bolj povednega, kakor pa je preprosta,
dasi tudi poeti�na in poetizirana »neobrnjena« prilika o grdem ra�ku!), bi ob
odsotnosti tako »ma�ehe« kot ma�ehe in ob pojavnosti zgolj matere pri gornji
predpostavki vendarle mogli vztrajati.

Pri drugih pravlji�kih besedilih pa se smemo vpra�ati po notranjih nagibih pri-
povedovalca do pripovednega upodabljanja tistih fenomenov, ki v tipolo�kem
pogledu izstopajo predvsem po pravlji�ki negativnosti. Da je za pravlji�ko ne-
gativnost lika treba iskati psiholo�ke motive prav pri posameznem pripovedo-
valcu, se da sklepati iz primerjave posameznih zgodb in usod, v katerih so za-
jeti isti oziroma identi�ni posamezniki, v na�em primeru konkretni �leni najo�je
socialne skupine � dru�ine. Primerjava bo nazornej�a tedaj, ko bosta v primer-
jalnih predlogah pravlji�ka dobrotnost in hudobija porazdeljeni razli�nim nosil-
cem omenjenega temeljnega kroga. Da bi primerjava bila bolj neposredna in
upravi�ena, vzemimo deli, ki sta iz identi�nega ustvarjalnega in �ivljenjskega
obdobja, ki sta oprti na ljudsko izro�ilo, kot liki v ospredju pa obakrat nasto-
pajo: mati, sin in snaha (nevesta, kakor se glasi v nekaterih slovenskih nare�jih
in v srbskohrvatskem jeziku sinonim za snaho). Besedili sta: �uma Striborova*,
ki jo je zvesto po ljudskem izro�ilu napisala hrva�ka pravlji�arka tradicionalne
pripovedne vrste Ivana Brli�-Ma�urani� (1874�1938), drugo besedilo pa je prav
tako v duhu ljudskega izro�ila, pravljica Mlada Breda in Deveti kralja, napisal
Fran Mil�inski (1867�1932).

� Ivana Brli�-Ma�urani�: Pri�e iz davnine. MH Zagreb 1916, 77�85.
' Fran Mil�insici: Pravljice. Ljubljana 1911, 81�87.

182

Razlika glede polo�ajev temeljnih treh likov v zgodbeni pripovedni plasti je
med besediloma le ta, da je Brli�-Ma�urani�eva pomaknila nastopajo�o trojico,
mater, sina in snaho, docela v ospredje in je pripoved izraziteje osredoto�ila
nanje. Pri Mil�inskem pa je v zgodbeni pripovedni plasti znaten dele� posve�en
nevestinim star�em, grajskemu gospodu in gospej. Ta raz�iritev v nosilni plasti
besedila je tudi izrazitej�a glede tipolo�ke zna�ilnosti; pri Mil�inskem se na tej
osnovni plasti koherentno razra��ata elegi�no poudarjena usodnost in predvsem
�e izrazita eti�na star�evska prizadetost. Pri Brli�-Ma�urani�evi tak�ne raz�iritve
o�je fabulativno pripovedne plasti pravzaprav ni, ker so Hi�ni docela podrejeni
razre�evanju razmerja med materjo in snaho, in sicer brez poudarjene usod-
nosti, eti�no razse�nost pa le neznatno poglablja fenomen siroma�ne in dobrotne
deklice. Spri�o tega je razmerje med tremi temeljnimi liki pri hrva�ki pravlji-
�arki neposrednej�e in je izraziteje izostreno. To je posebej o�itno, ker se obli-
kuje apriorno, brez usodnostnega pravlji�kega uvajanja in torej brez pravlji�ko
pogojene psiholo�ke dispozicije.

Materino apriorno nasprotovanje snahi izhaja pri Brli�-Ma�urani�evi iz tega, da
v njej takoj prepozna ka�o, kakor hitro jo sin privede v hi�o. Namesto usodnosti
pa se pojavljata sinova nerazsodnost in nerazumnost, ko se ne ume upreti zape-
ljivo lepi gozdni deklici; »Sad da je on bio siguran i dosjetljiv momak, pak da
je br�e mahnuo u�icom od sjekire na nju i da je viknuo: Ni�am ba� ja mislio,
da se sa �umskim �udom vjen�am, postala bi djevojka opet gujom, utekla bi u
panj i nikom nista.«'

Toda to so razlike z vidika objektivnega pripovedovalca in njegovega umevanja
osnovnega dogajanja in sobesedila, eti�nega podteksta in zgodbenih vzpored-
nosti, ki vsaki pripovedi kot celoti dajejo ve�jo mo�, ve�jo iluzijo �ivljenjskosti
in popolnosti, tudi v okviru pravlji�ke pripovedne vrste.

Med �umo Stribovo in Mlado Bredo in Devetim kraljem pa je pomembnej�a raz-
lika glede prisojanja pravlji�ke dobrotnosti in hudobije posameznim likom, za-
radi �esar deli sploh raz�lenjevalno primerjamo.

V trikotu mati � sin � snaha je dobrotnost prisojana ali materi ali pa nevesti,
snahi; prav tako seveda tudi hudobija. V besedilu Brli�-Ma�urani�eve je mati
v vsem dobra, kot mati iz znane francoske pravljice, ki jih sin, nevesti na ljubo,
iz �ivega telesa izkoplje srce, da ga ponese svoji dragi.* Kakor sicer �e na za-
�etku izstopa materino spoznanje ob prvem sre�anju, da »imade snaha u ustima«
ka�ji jezik in da je »nazlobna, po�drljiva i goropadna«,^ pa materina dobrotnost
mo�no izstopa in se prepri�ljivo ka�e predvsem v njenem samo�rtvovanju, pa
tudi v pomo�i neznani mali deklici s trskami, kar se ji nato popla�a s Hi�nimi;
dalje se ka�e v njenem prikrivanju sinove nezvestobe in nehvale�nosti ter nje-
gove slepe predanosti nevesti. S tem se oblikuje in izra�a materina eti�na mo�,
ki dose�e vrh tedaj, ko ji Stribor nudi mo�nost vrnitve v njeno lastno mladost
in v rodni kraj, ko ji nudi pravlji�no mo�nost ubega sedanjim te�avam z vrnit-
vijo v mladost in mo�nost pote�itve domoto�ja, ki se naravno porodi v materini

' Suma, C. d. 77.

* Motiv je v slovenski knji�evnosti uporabil Rado Murnik za noveleto Materino srce, LZ 1895, kasneje pa je
motiv Jeana Richepina upesnil Sre�ko Kosovel v pesna Richepinov motiv, LZ 1929.
' Suma, C. d. 78.

183

nesre�i in se s hudim �e stopnjuje. Vendar se mati odpove ponovni mladosti in
domu, in sicer zato, ker bi tedaj morala izgubiti sina. Prav s to svojo najve�jo
odpovedjo pa povzro�i, da se ji ni treba dokon�no odpovedati sinu, ker se ta
sedaj sploh vrne k materi, saj ga s svojo odpovedjo mladosti in rojstnemu
kraju odre�i uklete predanosti snahi, njo pa pre�ene nazaj v podobo ka�e.
Skratka, ni� ne more materi odtehtati tistega, kar ji je lastni sin, ne pomladitev in
ne vrnitev v rojstni kraj. Ta vidik razre�evanja trikota je torej dosledno izve-
den v prid matere.

Eti�no razse�nost v zgodbeni pripovedni plasti Sume Striborove smo sku�ali
posebej pazljivo izlu��iti, da bi tako nekako dosegli oziroma pod�rtali ravno-
te�je materinemu odklonilnemu apriorizmu in hkrati �ivljenjsko izklju�eval-
nemu odnosu do snahe, ker ji je prevzela ljubljenega, edinega sina. Ta feno-
menolo�ki apriorizem je v pravljici navzo� od za�etka do konca; je pa neko-
liko odbijajo� po psiholo�ki strani tudi zaradi materinega oziroma �e bolj Tinti-
lini�evega zarotni�tva zoper snaho, oprtega sicer na brezupni materin boj za
sina; a z eti�nega vidika in predvsem �e zaradi korelacije z resni�nim �ivljenjem
tak�no ravnanje vendarle ob�utno vpliva na bralcev odnos do celotnega mate-
rinega polo�aja in ravnanja.

Ravno zavoljo tega je kriti�nemu bralcu o�itno, da pripovedovalec gradi na iz-
klju�ujo�em razmerju mati � snaha, da je sin le objekt in bolj ali manj pasiven
�lan trikota, pozitivni subjekt je samo mati, in sicer preprosto zavoljo tega,
ker je prapripovedovalec motiva s tak�no razre�itvijo o�itno bila mati, kot bi
po vsem ugotovljenem mogli predvidevati. Pripoved je psiholo�ko motivirana
in glede na korelacijo s �tevilnimi socialnimi izkustvi ponavljana z vidika ma-
tere. Totalnost snahine hudobije in njena negativnost sta tak�ni in tolik�ni, da
na koncu pravljice izgine spet kot ka�a, brez kanca pravlji�ke mo�nosti, da bi
sploh kdaj bila in da kdaj bo kaj drugega kot ka�a. Tudi Striboru ne pride
niti na misel, da bi jo odre�il za�aranosti, dasi bi s svojimi �arovnimi lastnostmi
mogel.

Sin pa, ki je snahina igra�a, dokler je bila pri hi�i, ni subjekt, prej slab kot do-
ber, saj celo mish, da mu je mati �arovnica »i odmah zamrzi na majku«;* ne
poslu�a je, ko mu s Tintilini�evo zarotni�ko pomo�jo dokazuje, da je snaha
vendar ka�a. A ta sin se sedaj spremeni, »pade pred majku na koljena, ljubi
joj skute i rukave, a onda je podi�e na svoje ruke i nosi ku�i. .. Moli sin Boga
i majku, da mu oproste. Bog mu oprosti, a majka mu nije ni zamjerila bila.«^

Skratka, pri kriti�nem bralcu se med pravljico oblikuje rahla opozicija. Bralec
i��e eti�no ravnote�je med materinim ravnanjem in med njeno �rtvijo. Ta bral-
�eva zadr�anost se za silo umakne �ele na koncu pravljice, a tudi tu ne docela.
Ostaja namre� ob vpra�anju, ali je totalna izklju�itev snahe, totalna materina
nepomiritev s snaho, ki jo je sin po svoji »zablodi« privedel v hi�o, naravna
in v korelaciji z �ivljenjem. V tej zadr�anosti bralca podpira celo sam pripo-
vedovalec oziroma avtorica z lastnim dvomom v upravi�enost totalne izklju-
�itve, ki ga izra�a prilepljena mo�nost s siroma�no deklico: »Momak se poslije

� Suma, 78�79.
' Prav tam 85.

184 i

vjen�ao s onim ubogim i milim djevoj�etom, �to im bija�e donjela Doma�e u
ku�u. Jo� i sad sretno �ive svi zajedno.«^ A to deklico je k hi�i privedla mati,
snaho ka�o pa nerazumni sin sam od sebe! Torej je tudi tu dosledno izveden
domnevani materini prapripovedovalni vidik.

Kako pa je z Mlado Bredo in Devetim kraljem?

V ospredju je isti temeljni trikot: sin �� mati �- nevesta oz. neveste. �e skle-
pamo analogno �umi Striborovi, je tu prapripovedovalec domnevno bila nevesta,
snaha (oziroma snahina mati ali celo babica). Pripoved je namre� izrazito narav-
nana na snahino socialno izku�njo in je vzpostavljiva korelativna zveza z �iv-
ljenjsko resni�nostjo. Subjekta v Mladi Bredi sta predvsem nevesta mlada Breda
(usodno povezana z Devetim kraljestvom zaradi zadol�itve njenih star�ev, od
katere ne pomaga ne odkup ne zvija�a), in pa Deveta kraljica, ki je sinu �e
devet �ena umorila. Deveti kralj se ne sprevr�e v kreaturo, ker je izraziteje
baladno zasnovan in ker je tragi�en objekt, pasivna �rtev Devete kraljice. Nje-
gov lik bralec �ustveno druga�e sprejema kot lik sina v Sumi Striborovi in tako
se oblikuje neka �ir�a eti�na osnova, ki se navezuje na Bredino usodo in na
elegi�no eti�no naravnanost uvodnih odstavkov, ko nastopata nesre�na Bredina
star�a s svojo izrazito tragi�no usodo. Do negativne Devete kraljice je Breda
po dobroti, preudarnosti, pogumu in kajpak tudi po lepoti popolno, izrazito pozi-
tivno nasprotje. In seveda je tudi izid pravljice tak. Breda je zmagovalka nad
Deveto kraljico � �arovnico.' To slednje tudi njen sin, Bredin �enin, spozna
�ele kasneje, po zaslugi pogumne mlade Brede.

Kot se da �e glede elegi�ne usodnosti in v njej zajete eti�ne razse�nosti ugoto-
viti, da je umel pripovedovalec v zgodbeni pripovedni plasti okrepiti polnost
pripovedi, tako se ka�e, da je znal tudi v tipolo�kem pogledu fenomene zasno-
vati in razvrstiti tako, da delujejo dosledno po pravlji�ki zakonitosti in hkrati
v naravni postopnosti. Bral�evo �ustvovanje je na strani mlade Brede, tragi�-
nega nosilca usodnih dejanj njenih dobrotnih star�ev. Ne popusti pred usod-
nostjo niti ob sre�anju z Devetim kraljem, izvr�evalcem njene usode in prav
tako tragi�nim junakom. �ustva bralcev se zato strmo usmerjajo proti Deveti
kraljici in jo na koncu sprejmejo kot resni�no �arovnico. Skratka, zakonitost
pravlji�ke razvistitve dobrotnosti in hudobije deluje pravlji�ko induktivno, tudi
zaradi raz�irjene zgodbene pripovedne plasti, a v celoti fenomenolo�ko vendarle
totalno, in sicer z vidika prapripovedovalca neveste.

Tu se sama po sebi ponuja primerjava, ki je zaradi snovne vzporednosti in pri-
povedno eti�nih razse�nosti, glede na razli�ne ocene ravnanja Mil�inskega, pa
tudi glede na korelacijo z �ivljenjsko resni�nostjo, upravi�ena. In sicer primer-
java z ljudsko �ensko balado. Seveda v tem primerjalnem �lenu zakonitost in
fenomenologija pravljice nista tako o�itni. Vzemimo znamenito muslimansko
balado Smrt Omera i Merime. Po zgo��enosti, dramati�nosti izraza in vsebine,
po notranji ubranosti, skladnosti med dogajanjem in �ustvovanjem pa izrazom,
po �ivljenjski resni�nosti likov in po njihovi elegi�ni baladni naravnanosti je ta

® Prav tam.

� Tak�en konec je dosleden literarnim zakonitostim pravljice, zato je ravnanje Mil�inskega, ko je spreme-
nil tragi�ni konec balade v optimisti�ni konec pravljice in je Bredi dodal pravlji�no mo�, skladna; ni
pisal balade v prozi, marve� pravljico. � Druga�e ocenjujejo ta pravlji�arjev poseg nekateri literarni
zgodovinarji in kritiki, npr. Ivan Pregelj, Jo�a Mahni�, Franc Zadravec.

185

umetnina tako edinstvena, kakr�nih je le �e nekaj v tem in v drugih jezikih. In,
kot lahko iz Mil�inskega Pravljic razberemo, avtorju Mlade Brede ali Omerja
in Omerke ta knji�evna vrsta ni bila neznana in ne tuja. Druga�na pa je v tej
baladi odsotnost »pravlji�nega« v zgodbi in prav tako v fenomenologi j i likov.*"
Zato tudi ni mogo�e preprosto predpostavljati, kdo je prapripovedovalec �enske
balade. Tragi�na junakinja ne �rti Fatime ne neusojene ta��e, ne poveli�uje
Omerja, ki ne deluje kot junak. Prapripovedovalca ni preprosto mogo�e ugoto-
viti tudi zavoljo tega, ker rapsodova pragmati�na namera ni tak�na, kot je
namera pravlji�arja. Socialna izku�nja »prilike« ni tako razberljiva in ni izra-
ziteje v ospredju ne po fenomenolo�ki plati in ne, kar zadeva razmerja med liki.
Podobno je tudi pri drugih �enskih baladah z izrazitej�o socialno izku�njo tipi�-
nega okolja.

Pravljica, kot vidimo iz te fragmentarne primerjave, pa posplo�uje socialno iz-
kustvo in ga tipizira s pomo�jo svojih fenomenolo�kih prvin. Baladna pesem
res opeva konkreten zgodovinski in socialno pogojeni dogodek, a dosledneje
vztraja pri njegovi individualnosti ter v manj�i meri te�i v direktni pragmatizem
na osnovi konkretnega socialnega izkustva. Sem pa pravljica s svojo fenome-
nologijo likov in s svojo tipiko zgodbenih pripovednih plasti, prehajajo�ih v
priliko, skoraj vselej in o�itno te�i.*' Balada ostaja pri resni�ni notranji raz-
vrstitvi in se ne podreja pravlji�nemu fenomenolo�kemu izhodi��u glede eti�nih
komponent in likov, glede �esar vztraja pri konkretnem dogodku, pri indivi-
dualnem dogodku in ga �ir�e ne posplo�uje.

Ob tem dodatnem soo�anju pa se oblikuje �e neko vpra�anje. Kot nam ka�e
balada Smrt Omera i Merime, ni potrebno v razlagalne namene povpra�evati
po eti�ni sprejemljivosti ali ravnote�ju, po apriorni polarizaciji, ker gre za vi�jo,
individualnej�o stopnjo oblikovanja, kakor pa je pravljica s svojo motivno tipo-
logijo in s svojimi posplo�enimi fenomeni.

K takemu eti�nemu soo�anju in povpra�evanju po prapripovedoval�evemu vidiku
in nedvomni socialni izku�nji sporo�ila pa smo prisiljeni ob marsikateri prav-
ljici. Med take sodita tudi Suma Striborova in Mlada Breda. A �e je pri posa-
meznih pripovedih mogo�e tako nedvoumno govoriti o socialno izkustveni dolo�-
Ijivosti njihovega ozadja, se ob takih pravljicah v razglabljanju odraslih ne mo-
remo ve� izmikati v nekak�no romanti�no zanosno, zgolj poeti�no pojmovanje
pravlji�kega.

O�itno je, da je poglavitno v obravnavanih pripovedih pa� problem odraslih.
Ko otroci sprejemajo ti pravljici, se navadno ne poglabljajo v socialne razse�-

1" Razlika med ljudsko �ensko balado in pravljico je tudi v marsikaterem drugem pogledu velika, a pred-
vsem po poeti�no-formnih lastnostih ju je te�ko primerjati. Ob Mil�inskem ugotavlja F. Zadravec, da .]e
»Mladi Bredi, ljudski baladi, odvzel dramati�nost, br� ko je junakinji dal �arodejno mo�. Namesto tragi�-
nega konca si je dovolil bled in optimisti�en zaklju�ek« (F. Zadravec; Zgodovina slovenskega slovstva V,
1970, 312.) Dramati�nost pravljice in dramati�nost balade je te�ko primerjati, ker so predvsem tudi izrazna
sredstva razli�na. V Grimmovi pravljici Zvezdni tolarji je vsa omejena na nekaj sporo�evalnih, izbrano
oblikovanih odstavkov, a notranje strmo naravnana in po zgodbeni pripovedni plati enostransko osredo-
to�ena na zgodbo brez opaznej�ega pripovedoval�evega polo�aja do zgodbene pripovedne plasti. Ka�e se
zgolj v absolutni redukciji vseh dramati�nost pove�ujo�ih sredstev: in prav s tem postopkom dose�e dra-
mati�nost te preproste pravljice izjemno stopnjo. Zgolj pripovedovanje, ki prehaja v izrazito priliko, pa
za to dramati�nost �e ni bila zadostna, potrebna je bila tudi �arodejna mo� kot temeljni pogoj.
" Br�kone prav tu korenini razlika v izhodi��ih za vrednotenje in razlago Mil�inskega pravljice Mlada
Breda in Deveti kralj. Tudi Jo�a Mahni� namre� pi�e; »Med �ibke stvari namre� spada Mlada Breda in
Deveti kralj, katere predelava s samovoljnim optimisti�nim zaklju�kom je fabulativno in emocionalno mno-
go revnej�a od ljudske predloge« (Jo�a Mahni�; Zgodovina slovenskega slovstva V. Obdobje moderne.
Ur. L. Legi�a, 1964, 327).

186

nosti ene ali druge pripovedi, ker jim je zgodbena plast s svojimi predvsem
�ustvenimi razse�nostmi samozadostna, in to prav zaradi pravlji�kih prvin be-
sedila in pa zaradi odsotnosti potrebnega lastnega socialnega izkustva. Ce bi
otrok zaradi lastne socialne izku�nje iskal globlje v pripoved in v pripovedo-
val�evo razmerje do nje, se �e premikamo na podro�je eti�ne ko�ljivosti celote
ali pa posameznih fenomenov, in sicer ravno z vidika socialno-psiholo�ke moti-
vacije posameznega otro�kega bralca. Ta ga lahko vodi k razmi�ljanju in dalje
k soo�anju z lastno situacijo ali s situacijo v njegovem najo�jem socialnem
okolju. Pri tem se sicer lahko zavedamo oz. upo�tevamo, da je mladi bralec
histori�no in socialno nekriti�en ali nezadostno kriti�en in da mu zavoljo tega
manjka tak primerjalni �len glede na lastno socialno izku�njo. Se bolj pa bi se
bilo treba zavedati, da je otrok �ustveno toliko bolj dojemljiv in da zmore mimo
histori�no kriti�nega primerjanja neposredno povezovati svoj konkretni �ustveni
odnos v najo�jem okolju z odnosom, ki se mu oblikuje v �ustvenem pogledu do
fenomenov te ali one pravljice.^^

Odrasli bralec pa, ki sta mu obravnavani deli v svoji prvotni, nekdanji obliki
predvsem namenjeni, bo razvijal svoj kriti�ni odnos predvsem do fenomenov in
do pripovedoval�evega polo�aja nasproti zgodbeni pripovedni plasti. Seveda
moremo tudi odrasle (kriti�ne) bralce zavra�ati glede socialnega izkustva v tiste,
ki nagibajo k stali��u enega ali pa drugega domnevnega prapripovedovalca,
matere ali neveste (oziroma njene matere ali celo babice). Vsakdo ima svojo
lastno socialno izku�njo in svojo resnico, gotovo pa je kriterij socialne, zgodo-
vinske kriti�nosti, eti�nega ravnote�ja in estetskega skladja, ki je rezultanta
zgodbene pripovedne plasti in pripovedoval�evega polo�aja v odnosu do nje,
odlo�ilno v ospredju. In po tej poti bi mogli priti tudi do tistega modusa, ki bi
se zdel objektivnej�i od pravlji�ke resnice oziroma njenega odsvita �ivljenja.
Torej bi se mogli in smeli opreti na na�elo �ivljenjskosti, na tisti vidik, ki �iv-
ljenje ohranja in ki ga podalj�uje.

�ivljenjsko realna je torej materina odpoved sinu, materino neizklju�evanje
snahe. Ker kompromisnih re�itev pravljica ne pozna, je izklju�evanje sinove
matere z vidika neveste, torej iz materi nasprotnega, �ivljenje ohranjujo�ega
modusa, prav tako totalno; usoda sinovih devet �ena iz Mlade Brede to res kate-
gori�no potrjuje.13 Ne le zavoljo tega, iz zgodbene pripovedne plasti in pripo-
vedoval�evega razmerja do nje, marve� bolj zaradi �ivljenjskega instinkta bra-
lec zgodbe z nevestinega vidika ni v eti�nih dvomih. K opredelitvi ga sili tudi

To je �e izraziteje vpra�anje psiholo�kega obmo�ja mladega bralstva in ga v tem prispevku sicer ne
moremo obravnavati, zadeva pa vpra�anje eti�ne sprejemljivosti oziroma nesprejemljivosti posameznih
pravljic. Vpra�anje je �ivo �e od bratov Grimmov sem, vendar je danes vsebinsko v mnogo�em druga�no.
Razmere se spreminjajo in socialna izku�enost otrok je dandanes glede osnovne socialne skupnosti � dru-
�ine znatno druga�na, kot pa je bila pri otroku pred sto in ve� leti.

Glede otrokovega �ustvenega in psiholo�kega odzivanja so danes problemati�ne predvsem tiste ljudske
pravljice in pripovedi na tej tradiciji, ki na�enjajo vpra�anje razpadle dru�ine, ali pa so zasidrane v ne-
skladja in razkole v okviru dru�ine kot socialne celice. Danes otroku najbr� skoraj ni potrebno odtegovati
pravljic o volkodlakih, povodnem mo�u, zmajih in podobnih nakazah, ker jih celo �e pred pravljico videva
v animiranem filmu, pa� pa pravljice, v katerih bi otrok dobil neugodno psiholo�ko motivacijo za razmi�-
ljanje o svojem lastnem polo�aju, �e je iz nepopolne ali razdvojene dru�ine. Posebno bi utegnilo biti to
ko�ljivo tedaj, ko je v pravljici izraziteje negativno prikazovan ta ali oni od star�ev, kar je sploh precej
pogosto tako v pravljici kot v baladni pesmi. Najbr� ni brez mo�nosti za ko�ljiva in subjektivno pogojena
vpra�anja u�encev npr. sicer �udovita balada o Hasanaginici; a ta »�alostna pjesanca plemenite Asan-
aginice«, ki je bila prvi� tiskana ravno pred dvesto leti, ni samo znak »okrutnosti nekdanjih tur�kih �asov
in razmer«, ampak bi utegnila z usodo tega lika ali z zna�ajem drugih oseb spodbuditi prenekaterega,
v tem pogledu izraziteje motiviranega otroka k razmi�ljanju in k travmam. Pri nas pa Hasanaginico prav
radi uvr��amo �e kar v osnovno�olska berila.

187

junakinjina pasivnost (predanost usodi), svojevrsten pravlji�arjev postopek, ki
odlo�ilno vpliva na odnos bralca ali poslu�alca do tega lika. Bralec �ume Stri-
borove, zgodbe z materinega vidika, pa v takih dvomih ostaja zaradi
ve� razlogov; zaradi totalnosti zgodbe in izklju�ene mo�nosti, da bi dekle
ka�a bila odkleta; dalje zaradi poudarjene materine aktivnosti, vseskozi opazno
enosmerno naravnane (nasproti pasivnosti mlade Brede); ne nazadnje pa tudi
zaradi pripovedoval�eve (avtori�ine) negotovosti, ki se ka�e v tem, da na koncu
pravljice z zdru�itvijo sina in dobrotne drobne deklice vendarle priznava po-
trebo po druga�nem modusu, po takem, ki �ivljenje ohranja in ga podalj�uje.

Seveda je zdaj umestno vpra�anje, �e je v okviru tega temeljnega trikota mo-
go�a �e kaka druga�na razvrstitev pravlji�ne dobrotnosti in hudobije, kot sta
gornji. �tudentke in �tudentje v seminarju za mladinsko knji�evnost pogosto
spra�ujejo, ali sin ne bi mogel biti subjekt, ali v domnevnem prapripovedovalcu
ne bi mogel biti zajet njegov vidik.

V ljudskem pripovedni�tvu najbr� ni kaj veliko takih pripovedi, pa� pa sre�u-
jemo podobne trikote v umetni knji�evnosti, anti�ni in novej�i. Le da se v takih
primerih navadno namesto matere pojavlja o�e, in sicer v tem smislu, da se o�e
in sin v isti misli usmerjata k �enski, k tretjemu liku. �olski primer takega
trikota je lahko Schillerjev Don Carlos. A v njem zajeta socialna izku�nja je iz
drugega dru�benega obmo�ja, kot jih je �rpalo ljudsko slovstvo." In tako v
ljudskem pripovedni�tvu ne sre�ujemo tega tipa razre�evanja trikotne situacije,
kajti pripoved Ro�lin in Verjanko ali Brat in ljubi (v Jur�i�evem zapisu) nista
identi�ni z obravnavanima primeroma.

Pa� pa je v ljudskem pripovedni�tvu zelo pogosten tako imenovani klasi�ni tri-
kotni tip kot mogo�e praozadje nekemu dolo�nemu fenomenu pravljice. Tudi ta
fenomen je izrazito socialno dolo�ljiv in obrazlo�ljiv, ker ima dolo�ljive soci-
alno-psiholo�ke osnove. To je temeljni trikot; mo� � �ena � vsiljivka (gre za
tehni�ni termin in ne za �ustveno obarvan izraz, vsebinsko pa naj bi pomenil
»druga �enska oseba«).

Odgovoriti je treba na vpra�anje, zakaj je lik ma�ehe v ljudskem pripovedni�tvu
in tudi v baladni pesmi tako dosledno in trdovratno negativen, dasi ni mogo�e
trditi, da ima s tem pravlji�ar zadostno korelacijo z �ivljenjsko resni�nostjo.
Razlaga, da so te pripovedi poveli�evanja materine dobrotnosti in nenadomest-
ljivosti oziroma da je sirota dvakratno nesre�na, ker nima matere in ker ima
hudo ma�eho, vendarle ni zadovoljiva.

'3 Mil�inski se je instinktivno, kot vitalist, zavedal pozitivnega pragmatizma pravljice kot knji�evne vrste,
zavedal pa se je tudi modusa, ki �ivljenje ohranja. Zato bi te�ko sprejeli sodbo, da je »pisatelj roman-
ti�ni ljudski snovi dodajal racionalisti�no vzgojno misel, ki je bila lastna njegovi naravi«; J. Mahni�, c. d.
327�328. Ce sprejmemo predpostavko, da je prapripovedovalca besedila mogo�e konkretno tako imenovati,
kakor smo ga tu sku�ali, le-ta �e sam po sebi izklju�uje pojem »romanti�na ljudska snov«. Zna�ilna in za
'la�o predpostavko o prapripovedovalcu pomembna je misel F. Zadravca, ki jo dodaja Pregljevemu o�itku,
�e� da Mil�inski ni lo�il »med naivno grotesko mita in romanti�nim misticizmom srednjeve�ke balade«,
namre�; »Romantiko je prenesel v obliko pranaivnosti«j F. Zadravec, c. d. 312. Mogo�e �e bolje; onkraj
viiOsU;

Ne smejo nas motiti pojmi Deveti kralj, Deveta kraljica, gospod, gospa pri Mil�inskem. Na� pravlji�ar
je, kot neko� �e Perrault, pripoved pomaknil v vi�ji socialni sloj, ne zaradi ve�je pedago�ke neposred-
nosti, kot je napravil francoski pravlji�ar, marve� zaradi pove�anja pravlji�nosti, �eprav zajema {Deset-
nicaj tisto socialno okoli��ino iz fevdalnih razmer, ki je pestila ljudstvo, ne pa gospode: desetina, dajatve,
Desetnica.

188

Mo�nosti za pojasnitev tega fenomena so dane tako z upo�tevanjem domnevnega
prapripovedovalca kot s pritegovanjem umetne knji�evnosti, bodisi tiste, ki je
namenjena odraslim, kakor te, ki je napisana za otroke. Slednja mo�nost oziroma
osnova je za razlago tem bolj primerna, ker so znotraj tega trikota zmeraj zajeti
tudi nedorasli otroci. Ali druga�e povedano: Psiholo�ka motivacija pripovedo-
valcu za oblikovanje pripovedi ali rapsodu za vezenje stihov o ma�ehi in pastor-
ki so bili vselej prav otroci, njihova usoda, njihov socialni polo�aj, medtem ko
v trikotnih primerih, ki smo jih sku�ali ponazoriti z Mlado Bredo in s Sumo
Striborovo, nedorasli otroci niso v ospredju pripovedoval�eve zavesti, pa tudi
ne v psiholo�ki motivaciji njegovega oblikovanja pripovedi.

In �e sku�amo fenomen popolnoma negativne ma�ehe v ljudskem slovstvu po-
jasniti s socialnimi in psiholo�kimi okoli��inami, tedaj bo najprimerneje, �e se
tudi tu opremo na pripovedoval�eve socialno-psiholo�ko motivacijo in �e sku-
�amo tudi tu domnevnega prapripovedovalca konkretno imenovati. Ce je v nje-
govi zavesti ob oblikovanju zgodbe tega tipa izrazito navzo� otrok in �e je ta
otrok pastorka, Pepelka, sirota Jerica, pridna deklica itd. itn., vsekakor torej
otrok iz pozitivnega polarizacijskega obmo�ja pravlji�ko oblikovanih likov, po-
tem je zelo verjetno, �e ne �e docela razumljivo, da je prapripovedovalec zgodb
o hudobni ma�ehi najpogosteje bila otrokova mati, lahko pa tudi otrokova ba-
bica, bodisi pred smrtjo otrokove matere ali po njej. Smeli bi sklepati, da je
babica mati sirotine oz. pastorkine matere, lahko pa je bila o�etova mati (sve-
krva), ki so ji pri srcu otroci iz prvega zakona, kar je naravno in kar v �ivljenju
sre�ujemo vselej znova in znova, tudi dandanes.

O�itno je, da je ozadje fenomena hudobne ma�ehe vpra�anje trdnosti in spre-
menljivosti socialne celice, v kateri se ta trikot pojavlja, torej dru�ine. Tudi v
dana�njem �ivljenju je tako, dasi se vpra�anje trdnosti in spremenljivosti dru-
�ine in zakona da sedaj druga�e re�evati, kot se je neko�; �eravno dandanes
pogosto morda celo bolj mimo otrok, torej bolj mimo subjekta, ki ga v psiholo�ki
motivaciji tradicionalnega pravlji�arstva predstavljajo otroci. Ce danes ne na-
stajajo pravljice o hudobnih ma�ehah, ni to samo posledica ve�je razsvetlje-
nosti, ampak tudi manj�e socialno-psiholo�ke prizadetosti soudele�enih, ko po-
stanejo otroci vse bolj objekt jurisdikcije ... Da pa v modernem, sedanjem �asu
razmere same vendarle niso bistveno druga�ne in da �e vedno nastajajo v knji-
�evnosti za otroke trikotni tipi z vsiljivko, ki ima zna�ilnosti �arovnice (po
�ustveni in psiholo�ki odzivnosti mladih bralcev!), potrjuje vsaj lik gospodi�ne
Gerlach iz znane mikavne Kostnerjeve povesti Dvoj�ici.

V nekdanjem �ivljenju, v stoletjih, ko so nastajale in intenzivno �ivele pravljice
ravno zaradi socialne in psiholo�ke vloge, �esar se danes vse bolj zavedamo, je
bilo mogo�e tak trikot, kot ga imamo tu v obravnavi, razre�evati na manj sklad-
ne in manj sporazumne na�ine. Zakonite mo�nosti v evropski civilizaciji prav-
zaprav ni bilo, edina zakonita mo�nost, vsaj na videz naravna, je bila � smrt.
�ena in mati se je morala vsiljivki umakniti totalno, morala je preiti v nebivanje.
Morda je izbirala, morda ji je bilo celo zavdano, morda je bila bolehna in ne-
ozdravljivo bolna in jo je umorilo ali te�ko delo ali �tevini porodi ali pa oboje.
Morda se je vsiljivka pojavljala �e, ko je bila �ena in mati �e zdrava in je torej
bila po sredi izrazita mo�eva labilnost (kot v Hasanaginici!). Ce pa je bila bo-
lehna, se je �e bolj zavedala, da bo na njeno mesto kmalu pri�la vsiljivka. Torej

189

sinemo predpostavljati dvoje vrst psiholo�ke motivacije za oblikovanje feno-
menai okrutne ma�ehe:

1. boj proti vsiljivki in razvijanje samoobrambnih in samoohranitvenih (v pose-
bej nenaravnih primerih!) instinktov in obrambnih mo�nosti �ene matere zoper
ravnanje labilnega mo�a,

2. boj proti naslednici in razvijanje obrambnih (a �al tudi drugih, sovra�nih)
instinktov otrok sirot do bodo�e kru�ne, »pisane« matere (prim. Grimmovo Pe-
pelko; pesem Sirota Jerica in celo vrsto drugih; tudi zamol�evanje ma�ehe v
materinem poslavljanju pri nekaterih besedilih je psiholo�ko lahko zelo zgo-
vorno!).

V enem in drugem primeru je torej fenomen popolnoma negativne ma�ehe eti�-
no opravi�ljiv 2 vidika pripovedovalke � ogro�ene �ene in matere. Ni pa te
opravi�ljivosti, �e je pripovedovalka bila babica (punica ali svekrva), potem ko
so sirote �e imele novo, kru�no mater. Dopu��ati smemo vendarle, da so bili
tudi tak�ni primeri. A mogo�e je domnevati, da je motiv pisane matere oziroma
okrutne ma�ehe vendarle najpogosteje bil � kot marsikateri drug vsebinski
tip pripovedi � v prvi vrsti in predvsem prilika, torej socialno-psiholo�ki
instrument, prilika v opomin labilnemu mo�kemu, opozorilo ali celo psiholo�ki
pritisk nanj, da bi se odpovedal trenutnim nagibom v dobro dru�ini, otrokom
in tudi materi lastnih otrok. Prilika torej kot zgodbena prispodoba.

Tako smemo sklepati zaradi nekaterih zna�ilnih in stalnih lastnosti, ki sprem-
ljajo ta motivni trikot:

1. skoraj vedno je v pripovedi ena sama sirota;

2. o�e je v pravljicah in pripovedkah z motivom ma�ehe navadno popustljiv,
kot �lovek objekt ma�ehin, pa vendarle zatirani siroti poka�e svojo potla�eno
dobrotnost. Simboli�na vejica v Grimmovi Pepelki in o�etova usodna in po-
novljena slutnja o Pepelki kot lepi plesalki gotovo imata tak pomen. Podobno
je tudi pri drugih pravljicah;

3. v obmo�je socialne motivacije je treba pri�teti tudi ma�ehine lastne otroke,
ko ote�ujejo so�itje, prikraj�ujejo otroke iz prvega zakona, so pa tudi obreme-
nilna socialna okoli��ina nove dru�ine v gmotnem pogledu, kar je pomembno
v vsakem zgodovinskem obdobju;

4. kon�no tudi tista skrajna totalizacija ma�ehine negativnosti in po drugi stra-
ni odprtost vsega dobrotnega, �ivali in ljudi, preganjani in zatirani pastorki,
tudi to podpira gornjo tezo.

Vse navedeno torej daje osnovo za domnevo, da so pripovedi o hudobnih ma-
�ehah v svojem viru, v »pranaivnosti«, �e uporabimo posre�eni Zadrav�ev izraz,
najbr� imele pomen prilike. Dodati bi bilo mogo�e, da gre predvsem za socialno
pogojeno pragmati�no funkcijo tega vsebinskega tipa pravlji�ke pripovedi.

Povzeti bi bilo mogo�e, da imajo nekateri apriorni in negativni fenomenolo�ki
stereotipi v pravljici izrazito socialno-psiholo�ko ozadje in po navadi hkrati
tudi eti�no utemeljitev ali opravi�ilo. Kot smo videli, je materin polo�aj lahko

190

diferenciran; druga�en je v �umi Striborovi in druga�en v Mladi Bredi; docela
na drugih osnovah pa je v istem temeljnem �love�kem in socialnem okolju tedaj,
ko je mati hraniteljica nedoraslih otrok.

Ob tradicionalnih ljudskih in na njihovem izro�ilu nastalih slovstvenih delih
je mogo�e povzeti tudi �ir�o posplo�itev: Ce so ta dela knji�evnost in s tem tudi
umetnost, je sicer njihova nacionalna obarvanost v teh primerih precej postran-
skega pomena, pomembnej�a pa je ob�a fenomenologija, in sicer v tem smislu,
kaj je besedilom razli�nega geneti�nega izvira skupno. Pravljica je v tem po-
gledu s svojo »priliko« prav gotovo v ospredju, podobno pa tudi baladna pesem,
ali �e bolj basen. Metodologija obravnave je torej tistemu, kar je knji�evnost
in s tem umetnost, skupna, naj gre za dela v kateremkoli jeziku. Nacionalno
obarvano enciklopedi�no naravnano genealo�ko obravnavanje pa je cokla mo-
dernej�emu pristopu. Modernej�i pristop naj bi namre� pomenil bolj odprto mo�-
nost vstopu tistih metodolo�kih prijemov, ki ustrezneje upo�tevajo specifi�ne
lastnosti tradicionalnega in mladinskega slovstva.

Slovenska razmi�ljanja in razpravljanja o tradicionalni pravljici so bila nasploh
pod vplivom okoli��ine, da smo imeli razmeroma enosmeren stik s pravljico,
in sicer predvsem prek tipa pravljice nem�kih romanti�nih zapisovalcev in obli-
kovalcev Jakoba in Wilhelma Grimma ter njunih posnemovalcev. S predroman-
ti�no pravljico Perraultovega tipa smo se sre�ali v resnici �ele po drugi svetovni
vojni, prej pa nam nasploh ni bila v zavesti. Tudi dandanes �e merimo in ocenju-
jemo tradicionalno pravljico bolj kot produkt romantizma in ob idealu Grim-
move in njej sorodne romati�no preoblikovane pravljice ali pa ob izrazito fol-
klorni fragmentarni pravljici. Tak je vsaj vtis ob razmeroma skromni literaturi
o tradicionalni pravljici. Tuji pa so nam ostali razni metodolo�ki poskusi, ki
sku�ajo osvetliti pravljico v njenih predromanti�nih zna�ilnostih, v njihovem,
bolj jasno naravnanem pragmatizmu, navadno zajetem ravno v psiholo�ki moti-
vaciji domnevnega prapripovedovalca.

Dobroslava Bergov�
Olomouc

SRE�KO KOSOVEL IN JlRl WOLKER

i

Primerjati pesnike in njihovo ustvarjanje je precej problemati�no, ker se prav
v umetnosti bolj ko kjerkoli poka�e, kako neponovljivo in enkratno je �iv-
ljenje �loveka in njegovo delo. Umetniki se tega popolnoma zavedajo. Kosovel
je namre� � da ostanemo pri dveh pesnikih, ki sta predmet te razprave � pre-
jel za �ivljenja malo priznanja in slave ter se pri tem tako dobro zavedal svoje
»druga�nosti«, da je zapisaP: Jaz bi rad hodil/ v majhnem pla��u/besed./ /Ali
pod tem naj se skriva / topel, svetal svet./ /Kaj je bogastvo?/ Kaj je razko�je?/
Zame je eno: majhen pla�� imam/ in ta pla�� ni nobenemu/ podoben. � In

191

Wolker je �e v �olski nalogi z naslovom �lovek in cvetica izrazil misel, ki bi
lahko bila motto tega �lanka: Na svetu ni dveh enakih bitij in cvetic, �eprav so
si mnogi ljudje in mnoge cvetice v marsi�em podobni^.

Podobnost �ivljenjskih usod J. Wolkerja in S. Kosovela vodi k razmi�ljanju o
tem, kako sta se njuni usodi odra�ali v oblikovanju svetovnega nazora obeh
pesnikov, v njunem umetni�kem ustvarjanju in v njuni domi�ljiji.

Oba sta �ivela v pribli�no istih letih � Kosovel se je rodil �tiri leta pred Wol-
kerjem in umrl dve leti za njim. Po brezuspe�nem zdravljenju je 24-letnega
Wolkerja in 22-letnega Kosovela premagalo tuberkulozno vnetje mo�ganskih
mren in oba sta vstopila skozi »bela vrata«', ki so ju iz neizpolnjenega �ivljenja
popeljala v smrt.

Oba sta prinesla s pode�elja v mesto, kamor sta od�la �tudirat, do�ivetja sre�-
nega otro�tva in mladosti, ki sta ju pre�ivela v izobra�eni in kulturni dru�ini,
a tudi grenke izku�nje vojnih let. Oba sta bila silno vdana materi. Wolkerjeva
mati je bila izobra�ena gospa, »dama«, kot ji je pesnik neko� ne�no poo�ital,
ker zaradi svoje nedostopnosti in preve� slovesnih oblek ni sodila v dru�bo
njegovih pra�kih prijateljev* Toda ta dama iz premo�ne m.e��anske dru�ine je
znala razumeti, zakaj je njen sin postajal »bolj�evik«, in mu dajati poguma za
pot, ki si jo je izbral. Pomagala je razvijati njegov pesni�ki talent, vila mu je
vir dru�inske topline in doma�nosti ter mu dala zanj tako zna�ilno veselje do
�ivljenja in optimizma.

Kosovelova mati, �ena provincialnega u�itelja, ki jo je te�ila skrb za �tevilno
dru�ino, je bila preprostej�a, toda globoko �ute�a in razumevajo�a �ena. Bila je
podobna Kosovelovim mol�e�im in zgaranim �enam rodnega Krasa. V svojem
zgodnjem ustvarjanju ji je posvetil ve� pesmi. Pozneje, ko se mu je priljubil
lakoni�ni na�in izra�anja, njegov »mali pla�� besed«, se svetlika mati v njegovih
verzih o prezgodnjem dozorevanju otrok v vojni kot �lovek, ki ga je u�il lju-
bezni do narave, so�utja, pa tudi gledanja v globo�ine in zavesti, da se ne sme
umikati pred nesre�o, trpljenjem in gnusom: � Kdo pa je bil,/ ki nam dal je
prezgodaj spoznati?/ Glej, kako �alostno gleda ta konj!/ Mati, mati, o mati! �■'*

Kosovel in Wolker sta z doma prinesla ljubezen do glasbe in dovzetnost za
druge umetnosti, spo�tovanje do ljudske kulture in hrepenenje po visoki omiki
in uveljavitvi v literarnem in javnem �ivljenju. Oba sta na univerzi �tudirala
ve�, kot je bilo potrebno: Wolker pravo zaradi star�ev ter literaturo, muziko-
logijo in filozofijo iz lastnega veselja; Kosovel romanistiko, slavistiko, umet-
nostno zgodovino, filozofijo in primerjalno knji�evnost. Zaradi neurejenega
gmotnega polo�aja sta v prvih povojnih letih pre�ivljala hude �ase pri �tudiju:
Kosovel najprej na realki v Ljubljani in potem na univerzi. Zlasti Kosovel je
dobival od doma nezadostno podporo in se je otepal z denarnimi te�avami.
V njegovih verzih se pojavlja huda ogor�enost nad krivicami, ki mu jih je
povzro�ala dru�ba, in sicer ne le z nepriznavanjem njegovega talenta, temve�
tudi z brezbri�nostjo do njegovega te�kega materialnega polo�aja.

Wolkerjev polo�aj je bil nekoliko bolj�i, toda znano je, da so mu v prvih po-
vojnih letih po�iljali kruh v Prago, hodil je v raztrganih �evljih in prezebal v
nezakurjenih podnajemni�kih sobah. Bil je sin ban�nega uradnika in iz njego-

192

vega vedenja lahko razberemo, da se je namerno odrekel konfortu in se solida-
riziral z revnimi �tudenti, s �imer se je hotel priklju�iti novemu, bolj demo-
krati�nemu okolju.'

Wolker je pri�el v Prago iz manj�ega mesta, ki pa je imelo staro delavsko tradi-
cijo in je bilo politi�no razgibano sredi��e.' Njegova pot do komunizma je bila
hitra, kajti utrta mu je bila �e na doma�ih tleh, izpopolnila pa se je v pra�ki
dija�ki dru�bi Z. Nejedlega in S. K. Neumanna. Wolker se je razmeroma hitro
osvobodil vpliva me��anske vzgoje. Znal se je odre�i starim »ljubeznim«, kot
sokolstvu in skavtstvu, izstopil je iz cerkve in se zaradi svojega novega poli-
ti�nega prepri�anja nekompromisno raz�el tudi z literarnimi skupinami, znanci
in svojimi prijatelji, ki mu niso ve� ustrezali.

Kosovelova pot k levici je bila precej te�ja, saj je pesnik �ivel v mnogo te�jih
pogojih kot Wolker. Te�ko �ivljenje ljudi v rodni de�eli in v zadnjih letih tudi
pritisk italijanskih fa�istov sta iz�istila njegov pogled na dru�bena in narod-
nostna vpra�anja. V �tudentskih kro�kih, kjer se je formirala mlada slovenska
inteligenca, se je tedaj gore�e diskutiralo o umetnosti in socialnih problemih.
Kosovel sam je ustanavljal take kro�ke in jih vodil. Privr�enec socialni revo-
luciji je postal kako leto pred smrtjo, ko je spoznal, da je �ivljenje boj in ne
brezskrben brezciljni sprehod skozi gozd.^ V svoj dnevnik je tedaj zapisal: Delo,
to je na�a etika, umetnost je na�a religija: religija najve�jih �love�kih lepot,
gledana s perspektive du�e, a na� cilj je socializem. �' V tem �asu priznava
tudi v pismu pesnici Fanici Obidovi-Mirjam, da se je po velikih borbah in skepsi,
ki ga, kot dodaja, �e vedno preganja, odlo�il preiti od absolutne negacije in
nihilizma k levici. Ob�aluje, da preprosto ne more priznati nobene diktature,
no�e pa se od resni�nega prikazovanja dobe zatekati k teoriji. Ta doba namre�
terja, da se fronta razdeli in se poka�e, na kateri strani je kdo. Torej je pristopil
k levici, �eprav teoreti�no �e naprej ni sogla�al z njenim programom.'"

Za razliko od Wolkerja, ki je sprejel socializem in marksizem za karbonarsko
vero svojega �ivljenja, Kosovel, ki je bil v svojem bednem �ivotarjenju resni�en
proletarec, ohranja distanco do proletarske revolucije. Nedvomno so tu poleg
njegovih duhovnih zmo�nosti igrale odlo�no vlogo doma�e razmere. Celotno
�e�ko povojno kulturno gibanje je nastajalo in raslo pod vplivom marksisti�no-
leninisti�ne teorije. Na Slovenskem je bila situacija druga�na, kajti delavsko
gibanje je bilo tu �ibkej�e in je bilo postavljeno pred druga�ne naloge kot na
�e�kem. V programu slovenske levice je bila namre� na prvem mestu zahteva
po zdru�enju Slovencev in �ele nato njihova socialna osvoboditev. Tako je Ko-
sovel v o�eh povr�nega opazovalca tem la�je postal »separatist, federalist, avto-
nomist in anarhist � in je bil bolj anarhist kot resni�en prista� socialne revo-
lucije. Ni se dokopal do materialisti�nega sprejemanja revolucije.

Svoje blodnje, omahovanja in idejna iskanja je hotel povedati v usodi glavnega
junaka utopi�nega romana z naslovom An Arch. Na�rt za ta roman je izdelal
med po�itnicami 1. 1925, ki so pomenile va�en mejnik v njegovem �ivljenju in
ustvarjanju. Usmerjenost k levici ga je namre� kot pesnika isto�asno vodila
h konstrukvitisti�nemu na�inu ustvarjanja. Konec Kosovelovega �ivljenja pa se
je prehitro pribli�al � pesnik je umrl slabo leto zatem � in tako se te spre-
membe v njegovem pesni�kem razvoju na zunaj niso mogle uresni�iti. Le iz

193

zapu��ine je mogo�e razbrati, da je bilo njegovo ustvarjanje, dotlej predvsem
impresionisti�no in simbolisti�no, od polovice 1. 1925 pa do smrti v znamenju
konstruktivizma.

V idejnem razvoju Kosovel ni dospel do maksizma kot Wolker, toda trudil se
je izvesti revolucionarne spremembe v pesni�tvu. Wolker se je kot marksist in
komunist hotel pribli�ati preprostemu bralcu in nanj revolucionarno vplivati,
se pravi krepiti njegovo razredno zavest, kazati mo� kolektivnosti in ga napol-
njevati z revolucionarnim optimizmom. Hotel je, da bi poezija imela kar naj�ir�i
dru�beni vpliv. Zato se je oprl na tradicijo s trdno formo ter umetni�ko disci-
plino in k novemu realizmu. Iz za�etkov 1923. leta je njegova znana trditev, da
je Erben bli�ji njegovim pogledom na proletarsko umetnost in moderno umetnost
sploh kakor vsi enodnevni�ki mladi Francozi, ki so po njegovem le zakrknjeni
subjektivisti, salonski duhovite�i, rafinirano in sentimentalno nerazumljivi.
Za novi svet dru�bene pravi�nosti se je Wolker boril s poezijo, ki je bila (v
najbolj�em pomenu besede) ljudska, razumljiva, slikovita, konkretna in nazorna.
Ni zavra�al pomo�i tradicije, a se je tudi ni kr�evito oklepal, avantgardne smeri
v poeziji pa je odklanjal. To ni bila ljubezen do starih �asov, ampak na�elnost.
Wolker je priznaval nujnost umetni�kega razvoja, sam pa se je prebijal skozenj
z ustvarjalnimi krizami, ki so spreminjale njegov na�in pisanja. Po izidu Te�ke
ure leta 1922 ozna�uje njegov notranji nemir in nezadovoljnost novo ustvarjalno
obdobje, ki ga je na �alost pretrgala smrt. Toda na�elnega preobrata kot pri
Kosovelu pri njem ne zasledimo. Wolker ni hotel spremeniti, ampak le izpo-
polniti svojo poetiko, jo kar najbolj pribli�ati programskemu vzorcu, ki ga je
s Teigem zasnoval v predavanju-manifestu Proletarska umetnost.*' Mu�ila ga je
misel, da se ne bo mogel znebiti vseh nepotrebnosti »lepega«, pateti�nega pe-
sni�kega jezika." Ko so se v Umetni�ki zvezi Dev�tsil, katere �lan je bil, za�ele
pojavljati tendence po odmiku od proletarske literature k »poetizmu«, v katerem
je najmlaj�a �e�ka generacija, Wolkerjevi vrstniki, manifestirala novo, manj
ortodoksno pojmovanje revolucije in delavstva ter si izdelala novo poetiko, je
Wolker iz zveze izstopil.

Kosovelov umetni�ki razvoj je bil v primerjavi z Wolkerjevim naglej�i, manj
premo�rten in tedanjemu opazovalcu manj dostopen. Mladi pesnik je v razme-
roma kratkem �asu prehodil pot od izhodi��nega impresionizma k eskpresio-
nizmu, slovenski varianti futurizma in surrealizma vse do konstruktivizma. V
tem Wolkerju niti malo ni podoben. Najbli�ja sta si bila oba pesnika v svojih
impresionisti�no-ekspresionisti�nih za�etkih. Oba sta pre�ivljala svojo »te�ko
uro«, ko sta dozorevala, in sta nanjo podobno reagirala. Podobnost z Wolker-
jevim Hostom do domu lahko najdemo v Kosovelovi zbirki Zlati �oln, ki jo je
mladi pesnik pripravil za tisk 1. 1925. Zbirka ni iz�la, o�itno zaradi pomanjkanja
zalo�ni�kih finan�nih sredstev, in se je izgubila, toda o njeni naravi lahko
sodimo po ohranjenem predgovoru. V njej se avtor, ki izdaja svoj prvenec, opra-
vi�uje za mehke, �ametne besede, privrele iz njegovega sve�ega, mladega srca,
ki se je drznilo govoriti preprosto, odprto in ne�no nasproti hrumenju transmisij
v tovarnah svetovnega kapitalizma. Bole�i proces preroda se je �e kon�al. � A
meni ni te�ko sedaj, � pi�e pesnik*' � ko se pravkar poslavljam od sentimen-
talnega mladeni�a, mu podarjam roko in �elim, da postane mo�. Se drhti njegova
roka v moji, �e se izmika, da bi se izmaknila svetu, a ne more se. In tega mla-

194

deni�a bo povozilo in strlo kolo �ivljenja. � Tako govori tudi Wolker v svoji
dozorevajo�i liriki prav v sklepnem zloslutnem stavku. Introvertirani, k pesi-
mizmu nagnjeni Kosovel je svojo zrelo dobo �e na za�etku zaznamoval s slutnjo
svojega prezgodnjega konca.

V �tudentskih kro�kih, v redakcijah �asopisov in na delavskih zborovanjih pa
so poznali tudi druga�nega Kosovela: �egavega �tudenta in pesnika, o katerem
je malokdo slutil, da ima »na licih lahkoten smeh, v srcu globoko �alost«'*. Ni
hotel biti le sanja�, ampak tudi mo� dejanja. Ni se zapiral pred �ivljenjem in
njegovimi problemi, kot pri�ajo njegovi bojeviti eseji o odnosu med umetnostjo
in dru�bo. Njegovo predavanje Proletarec in umetnost, ki ga je imel februarja
1926 na delavskem shodu in je posmrtno iz�lo v levi�arski reviji Mladina",
spominja s svojim naslovom in nekaterimi mislimi na slove�e Wolkerjevo preda-
vanj e-manifest Proletarska umetnost. Wolker in Kosovel ideolo�ko nista bila na
istih pozicijah, ujemala pa sta se v mnenju, da se je treba varovati proletkul-
tovskih odklonov v razumevanju proletarske umetnosti. Boj za brezrazredno
dru�bo, ki ga skupaj z delavci bijejo tudi umetniki, jima je bil boj za osvobo-
ditev �loveka. Proletarsko umetnost sta videla v prihodnosti, po propadu dru�-
benih razredov, razraslo v umetnost nove, socialisti�ne dru�be.

Njuno delo je zaradi njune prezgodnje smrti ostalo fragmentarno. Toda ti frag-
menti so v razvoju �e�kega in slovenskega pesni�tva nepogre�ljivi. Nedvomno
je bil Kosovel v dosti slab�em polo�aju kot Wolker, kajti do�akal ni niti ene
svoje zbirke in tako ni mogel docela uveljaviti svojih umetni�kih namenov.
Tudi v posmrtnih izdajah njegove poezije je pesnikova podoba nekako zakrita
ali vsaj nepopolna. Njegovi verzi, tiskani za �asa njegovega �ivljenja v �aso-
pisih, predvsem pa bogata pesni�ka dedi��ina, so bili igra naklju�ij in razmer,
morda tudi zato, ker so bili prijatelji, ki so jih dobili, zdaj brezmo�ni, spet drugi�
pa premalo ob�utljivi, pozorni in dovzetni. Kako si je mogo�e druga�e razlagati
dejstvo, da je njegova zadnja zbirka z Integrali, ki je sicer nedokon�ana, toda
polna novih, po konstruktivisti�ni metodi napisanih pesmi, iz�la �ele 1. 1967?
Tu se spet ponuja primerjava z Wolkerjem. Tudi njegovo delo je bilo v�asih
izkrivljeno razlagano. Znano je, da je bil pesnik po izidu Hosta do domu 1. 1921
razo�aran nad ve�ino kritik in recenzij, kajti biblijske prvine tega prvenca, za-
upanje do ljudi in atmosfero otro�kega razumevanja je ve�ina kritikov razumela
kot mladost in fran�i�kansko pohlevnost, nikakor pa ne kot sredstvo pesni�ke
prispodobe, ki naj bi zve�ala emocionalno obarvanost pesmi. Po pesnikovi smrti
je bilo o Wolkerju nekaj polemik, kar je sicer obi�ajno za razgibano literarno
sredino. Mati in njegovi najbli�ji prijatelji so s pieteto varovali njegovo pe-
sni�ko oporoko. Wolker je �ivel v ugodnej�ih kulturnih in gmotnih razmerah,
kot Kosovel in je znal iti v korak s potrebami svojega �asa, zato je �e za �iv-
ljenja postal slaven in priljubljen pesnik mladih. Ti so ga recitirali v javnosti
in diskutirali o njem. K Wolkerju so se hote ali nehote vra�ale tudi naslednje
generacije, z njim je rasla in padala �e�ka proletarska poezija. Silno je vplival
tudi na slova�ko literaturo. V�asih se je umaknil iz literature in se spet vra�al
k njej, imel je svoje stroge kritike in zveste bralce, ki jim je ostal ljub. Prite-
goval jih s svojim prodorom v miselni in �ustveni svet proletarca, s svojim hu-
manizmom, eti�nostjo, mladostnim zaupanjem, ki je bilo njegovo bistvo, �esar
se je sam zavedaP^, pa tudi z mo�ato odlo�nostjo, s katero je branil osnovne

195

�love�ke pravice tla�enih in izkori��anih. S. K. Neumann Je v nekrologu janu-
arja 1924 o njem zapisal, da je bil revolucionaren pesnik, vendar ne pretrd,
sre�en pesnik, ki je svojim sadovom dopustil, da so dozoreli do prave mere. Ko
Wolker govori o najve�ji skrbi svojega �ivljenja, o bolezni, ki mu je zaslanjala
svetlobo in za katero je slutil, da ga bo kmalu iztrgala iz objema ljubljenega
dekleta in iz dru�inskega kroga, kroga prijateljev in znancev, je mo�ato vzrav-
nan in miren. Harmonija in veselost, na�rpana iz besed Z. Nejedlega, ter dejstvo,
da izhaja iz dobrega in dragega mu okolja, mu zadostujeta tudi v najte�jih tre-
nutkih �ivljenja.

Nasprotno temu je bil Kosovel nepomirjen, ironi�en, uporen, pa spet mehak in
ne�en in v �asu depresije do bolesti slaboten in introvertiran. Bil je samotar in
mislec, silil se je k stoi�nemu miru, bil zelo ob�utljiv za spremembe v naravnem
dogajanju ter za pristnost in resni�nost �love�kega �ivljenja, prodiral s svojim
skepti�nim razumom in intuicijo pod maske ljudi, k bistvu pojavov in stvari.
Trpel je, ker je vedel, da njegovega ustvarjalnega dela ne razumejo prav; za to
je dol�il svojo �ezmerno zaprtost in nedostopnost. Njegovo du�evno stisko sta
stopnjevali �e bolezen in gmotna skrb. Obzorje njegovega duhovnega obstajanja
je bilo spremenljivo, toda v zadnjem obdobju omejeno najve� na jesen. Jesenski
de�, sivo nebo, jesenska ti�ina, septembrski jesenski hlad, odpadlo listje najbolj
ustrezajo njegovim du�evnim stanjem. Beseda »jesen« je v Integralih tako po-
gosta, da bi jo psihoanalitik lahko imel za klju�no besedo v �tudiji o Kosovelu.
Pomlad se v njegovem besednjaku pojavi le malokrat in �e tedaj jo sprejema
z nezaupanjem. Pomladni veter ne uspava pesnikove bole�ine in razcvetela glo-
gova vejica ga spominja na sneg.

Wolkerjeva narava, humanizirana in personificirana ter s tem re�ena brez�ut-
nosti in neprisotnosti v �love�kih usodah, je narava pomladnega in poletnega
�asa. Ce se pojavi zima, ni izra�ena tradicionalno kot. .. starec v ko�uhu, z
lesenim ko�em, narobe: to je polnaga deklica,/ ki si v �estem nadstropju pre-
mo�ene �evelj�ke su�i nad modrikastim srcem.'" Wolkerju je skozi �ivljenje pla-
polal rumenkast gradi� nad bogato hana�ko ravnino,^" Kosovelu pa bor, mogo�-
nik tovari� njegove kra�ke samote. V �alostni, osamljeni pokrajini so doma
mol�e�i, zgarani kmetje njegovih pesmi in njihove �ene, v�asih je tu �e pode-
�elska �elezni�ka postaja, kamor pripeljejo �tirje vlaki na dan. Pozneje, ko je
Kosovel pre�el k refleksivnemu pesni�tvu, postaja ta pokrajina � skupaj z
negostoljubnim sivim mestom, v�asih pa tudi kot njegovo nasprotje � pokrajina
njegove du�e. V zadnjem, konstruktivisti�nem obdobju, ko so nastajali njegovi
nedokon�ani Integrali, se naravna pokrajina, pokrajina njegove du�e, slovenski
svet, Evropa, svet in kozmos spopadajo v tesnem obro�u njegove fantazije in se
preobrazijo v nenavadno kondenzirane podobe, izra�ene z »gesli« in skrajno
gospodarnim jezikom, ki no�e biti melodi�no prigovarjajo�, temve� kr�evit, su-
rov, disonanten, pretrgan, poln premolkov, nedore�enosti, antitez, ironije in para-
doksov. Kosovel izra�a z njimi svoje najbolj intimne sku�nje in do�ivetja, stanja
obupa in poguma, hrepenenje po �ivljenju in soncu in slutnjo bli�nje smrti, vro-
�i�ne zagnanosti in hladna razmi�ljanja o �lovekovem dele�u in o usodi ljudi.
Konstruktivizem je razumel kot sredstvo za sprostitev ustvarjalnih sil, s po-
mo�jo katerih bi bilo �ivljenje energija energije, visoka napetost, ki iz�areva
ustvarjalno voljo. Konstruktivizem mu je pomenil odpoved preteklosti, novo

196

pojmovanje �ivljenja, aktivizem in ne nazadnje tudi novo verzno tehniko. Nova
metaforika, nenavadne povezave poezije in matematike, narave in tehnike, filo-
zofije in politike, osamosvajanje besed, eksperimentiranje z vstavljenimi geome-
tri�nimi obrazci in z raznimi kombinacijami pisave, domiselna grafi�na oblika
nekaterih pesmi, uporaba matemati�nih in kemi�nih simbolov itd. ustrezajo Ko-
sovelovemu novemu videnju sveta in so izraz njegovega pogleda na nove oblike
izra�anja.

Svet, ki ga je »sentimentalni mladeni�« kljub vsem socialnim, narodnostnim in
drugim razpokam doslej videl kot harmoni�no celoto, se mu je zdaj razdrobil
v zbir disonantnih pojavov. Niti �lovek ni ohranil svoje celotnosti v zmehani-
ziranem kapitalisti�nem svetu. Kosovel ho�e iz ubitega �loveka, ki mu kapita-
listi�na ureditev ne daje dovolj mo�nosti za celovit du�evni in telesni razvoj in
za sre�no �ivljenje, napraviti integralnega �loveka. Zato mu ne imponira bom-
basti�no poveli�evanje tehnike in velemesta, ki ga je ponujal futurizem. Prole-
tarska, oziroma kot se je v�asih imenovala, socialna poezija, mu je bila o�itno
preve� enostranska, ker je ve�inoma zanemarjala individualno psihologijo in
intimno liriko ter ni imela kaj dosti smisla za iskateljstvo na podro�ju umetni�ke
oblike. Da je Kosovel sprejel konstruktivizem, je v nemajhni meri odlo�ilo tudi
njegovo sre�anje s Cernigojem.

V svojem manifestu konstruktivizma iz julija leta 1925, naslovljenem Mehani-
kom!, je Kosovel pozval, naj bi se odstranilo vse, kar iz �loveka dela stroj, pa
naj je to taylorizem, ne�love�ki delovni pogoji ali pa gigantska mesta in naselja,
v katerih je �ivljenje enoli�no in uokvirjeno. � Ne bodimo mehani�ni, ampak
bodimo elektri�ni � pi�e^*, in v svojem pesni�kem konstruktu Kons-^ se sklicuje
na Capkove robote, da bi dokazal, kako �lovek ni avtomat.

Ko bi bolje poznal �e�ko literaturo, bi lahko na�el sorodno du�o zlasti v Tiegu
in drugih poetistih, kajti konstruktivizem je bil poleg poezije, ki je bila zaobse-
�ena tudi v njegovih intimno liri�nih izpovedih, osnovni steber, na katerem je
njihov -izem stal. Tudi oni so hoteli spremeniti stil dela in stil zabave, skratka
bur�oazni stil �ivljenja. Tudi oni so izdelali novo poetiko, ki ima s Kosovelovo
precej skupnega, za�en�i s politematskostjo, asociativnostjo, asonancami itd. in
kon�av�i z vlo�enimi skicami. Vendar je njihova poezija zorela v ugodnej�em
okolju. Komaj si lahko predstavljamo, da bi se Kosovel zadovoljil le s poeti�no
igrivostjo in hedonizmom. To bi preve� nasprotovalo socialni resni�nosti, v ka-
kr�ni je �ivel in ki je oblikovala njegovo du�evnost.

Mnogi Kosovelovi verzi v Integralih, �e so sploh bili pisani za drugega bralca
kot za pisatelja samega, so bili namenjeni bralcu, ki je seznanjen s postopkom
moderne poezije in je zmo�en du�evnega napora, ki ga zahteva de�ifriranje pre-
molkov, napovedi, kratkih stikov med besedami, ironije, preskakovanja s teme
na temo, asociativnosti. Razlika med Wolkerjevim in Kosovelovim pesni�kim
postopkom se najmarkantneje ka�e na tem podro�ju. Wolkerjevi verzi so pre-
prosti in jasni ter so pisani bolj za uho kot za oko, kot je ugotavljal Salda^', kar
je bila ne le posledica Wolkerjevega pesni�kega tipa, temve� izhaja tudi iz nje-
govega ideala kolektivnosti, prijateljstva in bratstva in iz zahtev �asa. Iz pri-
merjave podob, ki jih dosegajo analogni motivi pri Wolkerju npr. v pesmi
Gorje^"* in Kosovelu v pesmi Kons 4^^ je razvidno, da ni razlike v izboru tema-

197

tike niti v mo�i do�ivljanja in globini prepri�anja, iz katerega sta iz�li, marve�
v tem, da je Kosovelova pesem komorna, medtem ko Wolkerjeva pesem kot
ustvarjena za recitacije na javnih shodih.

GORJE (dobeseden prevod)

Ko bi bil dekle � tako v kotu izbice
bi glavo v roke polo�il in jokal.
Spijo na oknih poto�nice okrog meseca.
Jok srce olaj�a, � jo�i, dekle, le jo�i,
pol gorja solza bo odnesla,
pol odplavil sen.

Moja bole�ina je trda in zato ni mogo�e mi
jo v solzah utopiti in kakor iz kopeli vstati.
Tako je pou�iti treba bol kot kruh s sajami
in v krvi spremeniti v novi, silnej�i glad.
Svoje srce, razgaljeno in dano za poobedek
med zobe stisni, � naj otrpne v rde�i no�.
Edino je zdravilo, s katerim ozdravi se mo�:
� �as.

KONS 4

Boston obsoja Einsteina.
Einstein je prepovedan.
Relativiteta nevarna?
V Berlinu zapirajo
kitajske �tudente,
itd.. . .

Hej, ljubica, ti bi jokala?
A jaz ne morem jokati.
Trd sem kot jeklo,
ki mora srce prebosti.

Tu se nam ka�e za Wolkerja zna�ilen na�in pisanja: melodi�en, raztegnjen verz,
ki kar vabi k deklamaciji; in Kosovelova kratkost in nabitost verza. Z na�inom,
zna�ilnim za Wolkerja, razvija pesnik v svoji monotematski pesmi osnovno
temo v dveh kiticah, v paralelni konfrontaciji, ki dobiva zna�aj kontrasta: v
prvi tise, kako se ka�e dekletova zrelost, v drugi kitici pa na�in mo�kega prema-
govanja bole�ine.

Zgo��enost in kratkost Kosovelovih verzov sta posledica odpora pesnika Inte-
gralov do poplave besed, izvirata pa tudi iz dejstva, da je njegova pesem poli-
tematska. V njej ni upesnjeno gorje kot tak�no ali pa izliv �alosti pri dekletu
in fantu, ampak povsem konkretna �alost pesnika nad docela konkretno situacijo
v Evropi: obsojanje Einsteina v Bostonu, zapiranje kitajskih �tudentov v Ber-
linu, spremembe vlade v kraljevini SHS, v Franciji, �paniji in Maroku itd. pa do
teroriziranja preprostih ljudi, s katerimi se avtor solidarizira. Objektivizacija
in tipizacija, ki sta osnovni potezi V/olkerjeve poetike, sta se Kosovelu priljubili
le v nekaterih filozofskih stavkih, aksiomatih, gnomi�nih dvosti�jih in trosti�jih
ter izjemoma tudi v celih kiticah, v katerih izra�a splo�ne resnice, npr.: Vsi pro-
blemi so problemi �loveka (s. 187); �iveti, �iveti je smisel �loveka! (s. 140); Ne
boj se je�e./ Ce ho�e� biti sre�en,/ ne i��i sre�e. (s. 290); Veliki ljudje �ivijo/
po svoje du�e zakonih./ Majhni po paragrafih, (s. 152); Nova doba prihaja,/ ko
bo vsak delavec �lovek,/ ko bo vsak �lovek delavec (s. 187) itd. Nekateri verzi
in cele kitice zvene kot postava: Resnica je pri nas, in ako/ ji pomagamo do
vstajenja,/ je s tem �e re�en problem/ �ivljenja. �ivimo resni�no/ �ivljenje (s.
154). Kosovel je v bistvu lirik in ti objektivizirani stavki, pogosto mo�no sproza-
izirani in s tem �ivljenjsko avtenti�nej�i, so v njegovih politematskih pesmih
sestavni del kontrapunktirane zgradbe, za katero se je namerno prizadeval ne le
na pomenski in zvo�ni ravni, temve� tudi pri barvni upodobitvi sveta. Wolker-
jeve kompozicije temeljijo na razmi�ljanju v metaforah, na lo�itvi si�eja in na
sklepu. Wolker je te�il k epiki, ker mu je bila lirika stanje, epika dejanje^', pa
tudi razumevanje �loveka in sveta ga je vodilo k temu, da bi se objektiviziral,
da ne bi tvoril sveta iz sebe, temve� kot pravi^': . . . potem bi bil jaz in svet.

198

Zlijem se s svetom in potem bo samo svet. � Podobni objektivizirani stavki so
pri njem v soglasju s celotno zgradbo in neredko sklep pesmi ter u�inkovita
poanta, kot npr. v navedeni pesmi Gorje; � Edini je lek, s katerim ozdravi se
mo�:/ � �as; ali v slavni Baladi o kurja�evih o�eh verzi, ki so postali prave
krilatice: � Delavec umre, delo �ivi; v pesmi Morje: . . . svet so le ti, ki �ivijo,
da bi bili �ivi,/ morje smo mi, delavci valovitih mi�ic, tuji in doma�i/ mi, resni�-
nost edina, najresni�nej�a resni�nost! itd.

Pesem Rime^^^ Kosovelova »ars poetica«, dokazuje, da s starim na�inom ni bilo
mogo�e izraziti nove vsebine. Besede in cele pesmi morajo biti za to, da bi
navdu�evale �love�ka srca, »navzkri�je bolesti« in »navzkri�je besed«. Tako
izra�a avtor, katerega mnoge metafore in primere navdihujejo fizikalni pojavi
(.Taz sem zlomljen lok/ nekega kroga .. . Jaz sem sila, ki jo/ je razklala ostrina.
Jaz sem rde�a raketa, v�igam/ se in gorim in uga�am itd.), deloma svoje dina-
mi�no in bolestno razmerje do sveta, deloma pa vlogo besed v svojih verzih,
kjer se stikajo izrazi visokega in nizkega stila: beli labod � pesnikova draga ali
svilena pomlad � in gnoj, latrine in pisoarji sveta v tistih trenutkih, ko se
pesnik zave prekletstva zlata in ko ga svet spominja na ma�karado.

V Integralih pa niso le nove pesmi, niti niso pisane vse po novem umetni�kem
postopku. Odpira se vpra�anje, kakor se zastavlja samo od sebe pri vseh nedo-
kon�anih in posmrtno izdanih pesni�kih zbirkah, kako bi jo bil avtor sam uredil,
�e bi �ivel, kaj bi pustil v njej in kaj bi izlo�il. Morda bi bile pesmi, ki nosijo
izrazite znake Kosovelovega predhodni�tva, ne le v melodiki verza, temve� tudi
v izrazju (npr. pogoste besede kot: paj�olan, dehte�, nevihten, mavri�en), in ki
tvorijo nasprotje njegovi novi, kr�eviti in kakofoni�ni stilizaciji, polni premol-
kov in antitez, �e ena od opornih to�k njegove na nasprotjih grajene poezije.

Bralec pozablja na sicer redke same sebi namenjene in malo komunikativne
verze, prevzet od surove, mestoma sprozaizirane poezije, ki zavra�a melodi�nost
in ritmi�nost v obi�ajnem pomenu besede, tudi rime, ki so po Kosovelovem
mnenju izgubile vrednost. Notranja, te�ko dosegljiva melodija verza temelji na
asonancah, ponavljanju stav�nih struktur in posameznih besed, na besednih
igrah (Srce � trsje bolno/. Zato je Trst lep. � s. 169), premolkih, nedore�enosti
(Henrika!/ Policaj./ Kaj?/ Zmaj./ Sonce srebrno,/ admiral./ Sko�i kralj s presto-
la/ .. . Ti nisi kralj. s. 174), na zvo�ni podobnosti besed (Mese�ina nad polji/ je
kakor okamenela bolest.../ Tvoje telo Mesti v mese�ini, s. 170; Ve�er pe�e kot
ogenj. s. 186; Rde�a zastava/ ustavlja vlak.,' V kvadratu vrat / �lovek, s. 178;),
na zvo�ni igri soglasnikov z izpraznjeno logi�nostjo, kot je malone otro�ki, a
pomensko poln monolog dimnika, ki izra�a �alost nad nemirnim svetom: � Rde�i
dimnik poje./ Tu, tu, tu./ Lu, lu, lu./ Ni miru. s. 159.

V primerjavi z zvo�no organizacijo Wolkerjevih pesmi, ki temelji na melodi�-
nosti in nepretrganem toku stavkov, Kosovel eksponira nekatere besede in be-
sedne zveze ter v ve�ji meri kot Wolker uporablja ponavljanje besed, zlasti
anafore, pri poudarjanju misli in �ustva v pesmi. Skupna jima je bila ljubezen
do asonanc, kajti tudi Wolker ni maral »done�ih« rim.

Kar Kosovela �e posebej lo�uje od Wolkerja, je njegovo barvno videnje sveta,
ki pri�a o prirojeni nadarjenosti, o afiniteti do modernih slikarskih smeri in o

19.9

teoreti�nem razvijanju problema, kako napraviti pesem bizarno in ne banalno.
Barve so sestavni del njegove konstruktivisti�ne poetike, ki temelji na nasprot-
jih, in ostanek simbolisti�nega obdobja pesnikovega razvoja tam, kjer so nosilke
pomena. Gre torej deloma za originalno videnje zunanje resni�nosti, kot npr.
v verzih: � Trava je v soncu vsa rde�a (s. 295); ... ki si od�la/ kot bel labod/
preko rde�ih voda (s. 219) itd., deloma za simboliko barv, ki najpogosteje ozna-
�uje abstraktne pojme in notranjo, duhovno resni�nost, »pokrajino pesnikove
du�e«. Ponekod oboje sovpade.

Tudi kar se barv ti�e, pesnik pogosto vidi svet v ostrih kontrastih: � �rni konji
na belem snegu ... (s. 159); Nad �rnimi gozdovi / uga�a mrzel dan./ Sredi sne�-
nega polja / stojim. . . (s. 259); Nad srebrnim mesecem / �rn oblak./ O, to so
njene svetle o�i,/ ki na temna polja strmijo (s. 233) itd.

Nekatere barve so pri tem zlasti pogoste: siva barva je barva depresije, utru-
jenosti, �alosti, odtujenosti �loveka, izgubljenega med kamnitimi stenami me-
��anskih hi�: � Sivo od ulic,/ sivo od kamna/ je moje srce (s. 156); Sivo zrcalo,/
sivi �lovek,/ sivo je vse (s. 198); ... in vem, kaj se pravi �iveti/ sredi sivih cest,/
v praznem srcu bolest... (s. 296) itd.

Rde�a barva je barva vro�ice, barva revolucije, razdivjanega kaosa. V pesmi
Rde�a raketa*^ sovpadajo v tem pojmu pesnikova zavratna bolezen, revolucio-
narnost dobe in revolucionarnost lastnega poslanstva.

Potuhnjeni tipi'', Kosovelova pesem razrednega sovra�tva do gospode »v zlatih
ko�uhih«, je podobna Wolkerjevi Obraz za steklom, le da ni zgrajena na dogod-
ku kot pri Wolkerju, marve� je cela zgrajena na simboliki barv: na sivi, ki je
barva dolgo�asnega sveta bogata�ev; na zlati, ki jo je imel Kosovel silno rad
in je z njo obi�ajno izra�al vse vzvi�eno, krasno, ble��e�e, naj so to bili zlati
lasje dekleta, poseka, zlata od sonca, zlata okna v temi, zlato brezno no�i itd.;
v tem primeru pa barva obdr�i svoj prvotni etimolo�ki pomen barve kovine, ki
jo je Kosovel v svojem originalnem protikapitalisti�nem Kons 5'^ poistovetil z
gnojem: � Gnoj je zlato / in zlato je gnoj ... Tretja barva, ki vstopa v igro,
je rde�a. »Rde�a zastava«, ki ovija pesnika, simbolizira njegovo revolucionarno
prepri�anje, bedo in pogubni plamen bolezni.

Kosovelova najlep�a barva je zelena. Ta ozna�uje vse, kar je dobro, razumno,
zdravo, sre�no, zdru�eno z naravo: � Tako blagodejno zelena/ in dobra je tvoja
ljubav/ kot zeleni odsevi vode (s. 161); Zeleni slap �ivljenja/ (medtem ko smrt
so bela vrata) � (s. 290); Sonce na travi, kako je zeleno!/ Kako je dober �lovek
v naravi (s. 140). »Zelena roka«, ki daje znamenja drugim ljudem in jim pomaga
v wolkerjevsko ubrani pesmi Svetilka ob cesti'", je kot zelena, najlep�a lu� se-
maforja in vsem odpira pot.

Tematski obseg Kosovelove poezije se ne razlikuje od Wolkerjevega. To je raz-
redno sovra�tvo, izkori��anje delavcev, visoko vrednotenje �love�kega dela,
prerodna mo� ljubezni in �love�kega kolektiva ter �alost zaradi slutene pre-
zgodnje smrti. Toda Kosovelove pesmi so politematske in subjektivne, nikakor
ne objektivizirani in tipizirani baladni dogodki in podobe kot pri Wolkerju. Zato
je v njih �ir�i �ustveni in miselni register kot pri �e�kem pesniku. V njih je vse,
kar se je kdaj dotaknilo �iv�no razrvanega, nemirnega in ob�utljivega �loveka,

200

ki je bil sam zelo nesre�en. To je gnus nad politi�nimi razmerami po prvi sve-
tovni vojni, nesoglasje s poni�ujo�im polo�ajem delavcev na Slovenskem, v
kraljevini SHS in drugod v kapitalisti�nih dr�avah, o�itek ljudem, ker so dopu-
stili nacionalizem in antisemitizem in se tako izneverili svojemu poslanstvu, ka- |
terega simbol je zlasti �oln. Naslednja izrazito politi�na tema je usoda Sloven- ;
cev, naroda, ki ga ogro�ajo italijanski fa�isti, ne�love�nost dr�avne sile v kapi-
talizmu, ki obra�unava s posamezniki in jim obenem hinavsko pridiga o huma-
nisti�nih idealih, neumnost in surovost �etnikov, kot izvr�evalcev ukazov njiho-
vih gospodarjev. Naslednji krog tvorijo socialno filozofske pesmi: pesnik se
zaveda, da so vsi problemi problemi �loveka in da bo na svetu �ivljenje znosno
�ele tedaj, ko bo vsak delavec �lovek in vsak �lovek delavec. Zadnji tematski
krog so intimne pesmi, v katerih so eroti�ni elementi za razliko od Wolkerja
znatno pridu�eni. V njih je upesnjena dekli�ka lepota, a tudi te�avno navezo- :
vanje stika z �enskim svetom. \

Neenak boj, ki ga je bojeval s smrtjo ta mladi pesnik, ljubitelj �ivljenja m sonca i
(to je �astil skoraj tako kot ljudje starih kultur svoje sonce-bo�anstvo), je v i
pesmih izoblikovan v valovih upanja in brezupa, ki so izmenoma zadevali ob ;
njegovo du�o. Od te�ko dose�ene pomiritve in zagrenjene obvladanosti se pesnik
�e ob pogledu na »svileno« pomladno nebo pogreza v naj�rnej�i obup. Rani ga
�e neob�utljivost narave, ki ne deli njegove usode, dra�ijo ga polna lica zdravih
ljudi in izzivajo v njem ob�utek zavisti, ki ga ne zna prikriti. Nikoli pa Kosovel
ne zapade v pomilovanje samega sebe, v sentimentalno ganljivost in solzavo
svetobolje. To je duh, ki ne prosi (� Moja du�a ne bo prosila. �'').

Kosovel ni postal klasik kot Wolker, marve� je z nekaterimi ob�utji, ki jih
Wolker v svojem sre�nem pode�elanstvu ni poznal, �eprav je imel izostren �ut
za vse, kar razobli�uje �love�ko �ivljenje in je tudi sam omahnil pod njegovo
te�o, bli�ji dana�njemu �loveku. To je Kosovelov ob�utek raz�love�enja in osam-
ljenosti �loveka in obupen poskus, da bi ta ob�utek premagal; ko se je zavedal
nezadr�nega minevanja �asa, neprestanih sprememb in neizbe�nega konca vsega,
kar obstaja. To so ponavljajo�i se dvomi v smisel �love�kega �ivljenja in zavest,
da miru ni mogo�e dose�i. To je ob�udovanje tehnike in strah pred njo ter beg
k naravi kot edini odre�iteljici �loveka. In kon�no je to tudi ob�utek kozmi�nega
prostora in kozmi�nih dalj, ki ni le metafizi�na slutnja bli�nje smrti, temve� je
v osebno zna�ilnih stilnih podobah torpednega �olna in rde�e rakete, izstreljene
v no�, vizija, ki jo dana�nji �lovek �e uresni�uje.

Kljub podobnosti �ivljenjskih usod torej Wolkerjeva in Kosovelova ustvarjalna
usoda nimata kaj dosti skupnega, kajti v slednji odlo�ajo notranje konstante.
Po teh pa se oba pesnika mo�no lo�ita. Skupna jima je bila visoka eti�nost, lju-
bezen do resnice, pravi�nost in odgovornost do sebe in drugih. Toda Kosovel
je bil bolj filozofsko ob�utljiv kot Wolker, bil je individualist, introvertiranec
in lirik z artisti�nimi nagnjenji. Wolker pa se je nagibal k epiki, kolektivnosti ;
in neezoteri�nosti pesni�ke izpovedi ter je s svojimi pesmimi la�je vzpostavljal
kontakt z ljudmi.

Opombe:

' KosoveJ, S.: pesem Majhen pla��, Integrali, Ljubljana 1967, s. 211; 'citirano po Nikolski, S. V.: Mvi-
lenka a obraz ve Wolkiovè poezii z let 1920�21. � Rozpravy CSAV Rada spolecenskych ved, letnik 78,
zv. 2, Praga 1968, s. 46; 'Kosovel, S.: pesem Skozi bela vrata, Integrali, s. 290�291; 'Wolkerovà, Z.: Jiri

201

Wolker ve vzpominkàch sv� matky, Praga 1951, s. 185; 'Kosovel, S.: pesem Starci, Integrali, s. 271| °Wol-
kprov�, Z.: Op. cit. s. 166; 'Prostejev, Wolkerjevo rodno mesto, rehabilitira kot naprednja�ko, delavsko
mesto F. Sold�n v svoji knjigi: Jiri Wolker, Praga 1964 s. 25; »Ocvirk, A.: Sre�ko Kosovel in konstruk-
tivizem, uvodna �tudija k cit. Integralom, s. 64; »Kosovel, S.: Izbrane pesmi. Uredil in uvod napisal Anton
Ocvirk, Ljubljana 1931, s. 41; '"Ocvirk, A.: predgovor k Integralom, s. 65; "ibid., s, 41; "Wolkerjevo pismo
A. M. Pi�ovi, 21/2/1923, Wolker, J.: Vybor z dila, Praga 1950, s. 228; "predavanje Prolet�fkse um�ni.
13/3/1922 potem natisnjeno v Varu 1022; "Wolkerjevo pismo A. M. Pi�ovi, 15/8/1922, Wolker, J,: cit. Vybor
2 dila, s. 223; '^Kosovel, S.: Izbrane pesmi, s. 21�22; "parafraza besed K. H. Macha; "Zgodovina sloven-
skega slovstva, VI, Ljubljana 1969, s. 198; "pismo A. M. Pi�ovi, 1/7/1921, Wolker, J,: cit. Vybor z dud,
s. 219; "Wolker, J.; pesem Zima, cit. Vybor z dila, s. 285; ^"grad na Kope�ku v Olomoucu. V tej vasi ]e
Wolker pre�ivljal po�itnice pri materinih star�ih; "Kosovel, S.: Integrali, op. cit. s. 102; "ibid. s. 145;
"Salda, F. X.: Vitezslav Nezval, Jifi Wolker; Deset let, Ostrava 1964, s. 229; "Wolker, J.: cit. Vybor z dila,
s, 369; "Kosovel, S.: Integrali, s. 152; ^«Wolkerjevo pismo A. M. Pi�ovi, 17/5/1921; Wolker J., cit. Vybor
z dila, s. 219; "ibid., s. 218, pismo A. M, Pi�ovi 17/5/1921; ^'pesem Rime, cit. Integrali, s. 115; »pesem
Sivo, cit. Integrali, s. 156; ^"cit. pesem Rime; ="cit. Integrali, predgovor, s. 54�55; " cit. Integrali, s. 243;
"ibid., s. 172; "ibid., s. 130; »ibid., s. 176; ^ijbid,, s. 266;
"ibid., s. 290, pesem Skozi bela vrata.

Prevedla E. K r � i � n i k

France Novak

SAZU v Ljubljani

ARHAIZACIJA V VISO�KI KRONIKI*

Zgodba Viso�ke kronike se dogaja v drugi polovici 17. in v za�etku 18. stoletja.
Fiktivni pripovedovalec Izidor, eden od udele�encev dogajanja, naj bi kroniko
napisal v letih 1707 do 1710. Tav�ar jo je napisal na koncu svoje pisateljske
poti in jo objavil v Ljubljanskem zvonu 1919. Pisatelj se ni odlo�il za rekon-
strukcijo jezika iz za�etka 18. stoletja, kakor je npr. napravil Bratko Kreft v
Krajnskih komedijantih (1941 oz. 1946), ko je uporabil jezik Linhartovega �asa,
temve� je delo napisal v jeziku svojih prej�njih del. Da pa bi besedilu dal sta-
rinsko obele�je in da bi to napravilo na bralca vtis, kot da bere delo iz 17. ozi-
roma iz za�etka 18. stoletja, je izmed mo�nih izbral tudi nekaj tak�nih izraznih
sredstev, ki so se �e vsaj nekoliko umaknila iz redne rabe in zaradi tega u�in-
kovala na bralca starinsko.

Tav�ar uporablja arhaizacijo tudi v drugih zgodovinskih delih, vendar v manj
dovr�eni obliki. Najbolj podobna tej je arhaizacija v Grajskem pisarju.

Starinske izrazne prvine, ki jih je Tav�ar uporabil v Viso�ki kroniki, bi lahko
razdelili v tri skupine: prvi�, pisne in druge navade 17. stoletja, drugi�, jezi-
kovna sredstva, ki so starinska, in tretji�, jezikovna sredstva, ki skupaj s starimi
navadami in starinskimi izrazi u�inkujejo na bralca starinsko.

V referatu bom posku�al zbrati in razlo�iti te izrazne prvine.

1

Najprej preglejmo skupino pisnih in drugih navad, ki ka�ejo na 17. stoletje ozi-
roma na davno preteklost.

� Referat, ki je bil v nekoliko dalj�i obliki prebran na posvetovanju o Ivanu Tav�arju v Skofji Loki
27. septembra 1973.

202

Na prvi pogled opazna posebnost so opombe na robu. Teh je 32. Opozarjajo na
letnice in va�nej�e dogodke. Ta na�in orientacije v besedilu so svoj �as upo-
rabljala rokopisna besedila in tudi tiskane knjige.

Vtis stare kronike dela tudi sedem pojasnil pod �rto, ki naj bi jih dodal izda-
jatelj, t. j. Tav�ar, da bi z njimi pojasnil nekaj mest v knjigi, npr. Sedanji
»Ajdovski britoS« v Videmskem Kotu {334)\ Ta pro�nja je bila usli�ana (648).

Na arhivske listine, torej na stare �ase spominja tudi starinska pisava imen;
Polikarp Khallan, tudi Khallain; Barbara KhaUain, tudi Khallainin (3), Schwaifi-
strigkh (13), �koi Chroen (270), £yrjshouen (304), Wohlgemuet.

Na starino ka�ejo tudi �e sama osebna imena Polikarp, Jeremija. Druga osebna
imena, kot so Volk, Marks, Margareta, ka�ejo na delno nem�ko naselitev krajev,
kamor je dogajanje kronike postavljeno.

Na navade oslavljanja v 17. stoletju spominjajo naslovi pomembnej�ih ljudi.
Ti so v Viso�ki kroniki posejani na gosto tudi v opisih, ne samo v neposrednem
stiku. Kot primer naj navedem visokorojenemu, najsvitlej�emu in premogo�-
nemu gospodu Janezu Fran�i�ku (16). Najpogostnej�i naslov je gospod. Uporaba
naslovov v opisu bi bila danes ironi�na, v tistem �asu je bila znak spo�tovanja
in pokor��ine.

Pogostna prvina, ki pomaga postarati besedilo, so datumi, zlasti tisti, pri katerih
uporablja pisatelj cerkveni koledar. V teh dolo�a �as z letnico in svetnikovim
dnevom ali s kakim praznikom, npr. Rodil sem se v Gospodovem letu 1664. na
dan sv. Izidorja (3); Umrl je na pepelni�no sredo (334); na dan sv. Filipa in Dam-
jana (395). Ko pove pri datiranju tudi mesec, uporabi staro ime, npr. Bilo je
to zjutraj na dan sv. Korbinijana, ki ga praznujemo ob koncu meseca listopada
(332), to je »novembra«. Tak na�in datiranja se uporablja v cerkvenem jeziku �e
danes; tudi v kme�kem okolju je �e dokaj mo�an. Razmeroma malo je datacij
brez svetni�kih imen ali praznikov in z modernimi imeni mesecev, npr. Ko sem
se vra�al, je bila spomlad tu (659); Tako se je sodilo v Budi dne 8. aprila 1687
(391); Dne 29. avgusta 1707 je naju poro�il �upnik gospod Janez Krstnik (662).
En tak datum je �e v pripisu. Nadalje je enkrat uporabljen v dataciji tudi latinski
izraz; Anno 1693 (451). Datacije z meseci in �tevilkami dnevov se dajo razlo�iti
kot nekak�ne posebnosti v Izidorjevem pripovedovanju.

Izredno pomembna izrazna sestavina Viso�ke kronike so religiozne prvine. Ne
gre samo za jezikovne stvari, ampak tudi za vsebinske, kot so ostanki verskih
bojev, izredna verska ob�utljivost Izidorja, razlaga dogodkov z bo�jo voljo
itd. Med besedilom so pogosto vpleteni stavki, ki govore o Bogu, svetnikih in
drugih verskih stvareh, npr. Bog-sodnik ga je poslal, da bi udaril gre�nika v
lastnem otroku (6); Ce je bilo re�eno (namre� �ivljenje Agate Sch-vvarzkobler^),
ni bila moja zasluga, � biJa je le predvsem zasluga Jezusa Kristusa, ki ne pri-
voli, da bi se nedol�ni in pravi�ni poteptali (16); Tako iBog vse prav naredi (18).
Verski element je pisatelj uporabil zato, da je la�je prikazal 17. stoletje, v ka-
terem je imela vera izreden pomen, in �lovekovo du�evnost v njem. Ne smemo
pozabiti, da je to �as katoli�ke verske obnove.

1 �tevilke v oklepajih pomenijo stran v Ljubljanskem zvonu 1919, �e ni druga�e ozna�eno.
* Opomba pisca �lanka.

203

Precejkrat slu�ijo za prikaz 17. stoletja latinske oblike imen, latinske besede
in citati. Latin��ina je imela v 17. stoletju poleg sloven��ine in nem��ine dokaj
pomembno vlogo v na�em javnem �ivljenju. Viso�ka kronika uporablja latinske
zapise imen: �kol Conradus (16) poleg doma�e pisne oblike Konrad, Gustavus
Adolphus (69), Leopoldus (390), Joannes Franciscus (522) poleg Janez Fran�i�ek,
Eugenius (655), Geoigius Postumus (662).

Poleg zapisov imen je uporabljenih nekaj latinskih izrazov: actionem (12), vivat
(197), Victoria (197, 661).

Kon�no je Tav�ar uporabil v Viso�ki kroniki tudi dva latinska nagrobna napisa,
ki ju v besedilu tudi sam pojasni: Margaretha coelo elemente fruitur«, kar se
menda pravi: Margareta je �isto gotovo dele�na popolnega nebe�kega kralje-
stva (662) in »Parva domus � magna quies«, kar se pravi po na�e: Majhna hi-
�ica � velik po�itek (663).

Poslovni (uradovalni) jezik pri nas je od srednjega veka sem poleg latin��ine
�edalje bolj nem��ina in ob njej sloven��ina. Zato je tudi nem��ino Tav�ar ne-
kajkrat uporabil za prikaz 17. stoletja, in sicer z izrazi paar pezalt (393); to je
pripomba v pratiki in pomeni »pla�ano v gotovini«; Weisbot v stavku: Pri�el je
kot ka�ipot sodni je (Weisbot) in prinesel meni in Juriju pe�ate (530); Nadelprobe
»poku�nja z iglo« v stavku: »Nadelprob', Nadelprob',« je zatulil parkrat ta
ostudni starec (587). Vsi trije nem�izmi so iz starega poslovnega jezika.

Poleg tega so uporabljali nem��ino tudi nem�ki priseljenci v Poljanski dolini.
Na to ka�e pesem, ki jo poje stara mati: Ach Jesu! lass mich sehen Dich (140).

Kar se da realisti�no sliko 17. stoletja ho�e prikazati tudi z uporabo nem�kih
priimkov (Wulffing) poleg osebnih imen, ki ka�ejo na te priseljence.

Ena najpomembnej�ih izraznih prvin, s katero Tav�ar ustvarja vtis 17. stoletja,
so besede za predmete, zna�ilne za obravnavani �as, kot so kirasir (7) »jezdec v
oklepu«, kornet (8) »�astnik eskadrona, ki je nosil prapor«, gvardija (12) »stra�a,
stra�niki«, galera (41) »vojna ali trgovska ladja na vesla«, pala� (69) »dolg konje-
ni�ki bojni me�«, star (139) »votla mera«, mu�keta (195) »pu�ka, ki se polni
spredaj s posebno palico«, kontribucija (263) »prisilna vojna dajatev«, prolos
(343) »voja�ki jetni�ar«, kiras (325) »kovinski oklep«, �tibra (351) »davek«,
tran�a »obokana je�a pod grajskim stolpom«, imena raznih denarnih enot, npr.
bene�ki cekin, mu�ilne naprave, npr. �panski konj itd.

Pomembna prvina, ki pomaga vzbuditi vtis 17. stoletja, je biblijski stil, ki ga
uporabljata zlasti dve osebi, in sicer stara mati (135, 136), npr. »Glej, pri�el je
dan, ko govorim: ,Sre�ni so jalovi in sre�na telesa, ki niso rodila, in prsi, ki niso
dojile! Posu�ena trava sem na strehi, in posu�ila sem se prej, kot sem bila izru-
vana ...<.< (136), in Valentin (264, 269), npr. »... Celega �asa, kar je �ivel Adam,
je bilo devetstotrideset let, in umrl je! Set je �ivel devetstodvanajst let, in umrl
je...« (264), pa tudi Izidor, ki kroniko pi�e, v opisih. Poleg tega je citirano
mesto iz Dalmatinove Biblije iz leta 1584 (334).

Ena najva�nej�ih starinskih izraznih prvin, ki je podana z jezikovnimi sredstvi,
je posebna struktura besedila, ki odseva miselnost ljudi, kot si jo zami�ljamo
za 17. stoletje, pa naj gre za govore oseb ali pa za Izidorjevo pripovedovanje.

204

Ker pisatelj ni izbral jezika 17. stoletja, je razumljivo, da je v Viso�ki kroniki
�istih arhaizmov le malo, omejeni so na besedni zaklad. Take so besede, ki so
bile v starem �asu v rabi, v Tav�arjevem �asu pa ne ali pa manj v rabi in imajo
ob sebi splo�no znan sinonim, npr. prekupci (5, 643) poleg prekup�evalci, kastel
(16) »trdnjava, grad«, batalja (18) »boj, bitka«, zapovednik (198) »poveljnik«, za-
povedovati (325) »poveljevati«, brez dvojbe (73) »brez dvoma«, postaven »za-
konski« v zvezi v postavnem redu (140), baga�a (202) »prtljaga, oprema«, lakot
(325)» lakota«, nem�ko olje (388) »pivo«, tabakira (393) »toba�nica«, lazaret (659)
»bolnica«.

3

V skupino izraznih sredstev, ki skupaj s starinskimi besedami u�inkujejo na
bralca starinsko, gredo: r,,

1) pasiv, npr.: Naenkrat se mi je polo�ila voljna roka na �elo in nekdo je vpra�al
(9); Tudi so se pripovedovale neverjetne re�i o sobanah (12); ali ni se vedelo
povedati, da bi se bil kdo pri tem kdaj ponesre�il (12); kjer se mi je odkazala spal-
nica (387); taka raba pasiva bi zaradi svoje nenavadnosti kazala, da ima kore-
nine v starem poslovnem jeziku; ta je bil nabit s podobnimi zgledi, zlasti v za-
�etku, ko je bil pod mo�nim tujim vplivom;

2) dele�nik na -v�i, npr. pobegniv�i iz hi�e (7), opaziv�i mojo prepla�enost (9);
dospev�i tja (202);

3) zaimek kateri v odvisnih stavkih na mestih, kjer se je �e ob nastanku Viso-
�ke kronike rabil ki (Breznik, Slovenska slovnica, 1921, 108�109); v Viso�ki kro-
niki ga nahajamo v vseh spolih, vseh �tevilih in v vseh sklonih, razen v imeno-
valniku mo�kega spola, kjer je vedno ki, npr. o�eta, ki ti daje jesti in piti (6);
toda je pograbil furlansko ostro sekirico, katero je bil nekdo pozabil na stolu
(7); ljudstvo, katero se je iz nem�kih de�el naselilo med nami (11); Zaklel je v
tujem jeziku, katerega nisem umel (69);

4) besedni red tipa ponosni moj o�e (10), ogromna ta stavba (12), po rjavkasti
njegovi ko�i (80), ki je zna�ilen po tem, da ima zaimensko pridevni�ko besedo na
drugem mestu, za normalni vrstni red moj ponosni o�e, ki ga pisec tudi upo-
rablja, npr. ta ostudni starec (587), kar samo �e poudarja stilno vrednost obrnje-
nega besednega reda;

5) besedni red tipa le�al je za dana�nje je le�al, npr. ko sem se zjutraj prebudil,
le�al je na moji odeji samokres (10); Enkrat na praznik popoludne igrali so nam
ginljivo »actionem« (12); Ko sta Marsk in Othinrih dosti pozneje vstala, bilo je
�e vse opravljeno (136);

6) desni pridevnik, npr. Iz govorice je�arjeve se �e spominjam na to-le (16); Tvo-
ja mati je bila sestra Jeremijeva (71); Zemlja doma�a � ni prazna beseda...
(660), prvina, ki je redkej�a kot prej�nji dve, zato bi jo lahko imeli za izrazi-
tej�o; deluje v glavnem na melodijo stavka, ki ji je Tav�ar posve�al veliko po-
zornost; ve�krat ima tudi pomen slovesnosti;

7) nenavadni prislovi, zaimki, predlogi, npr. ondoten (3), vsled (3), prejkotne (5),
ondi (7), vsikdai (12), vzlic (12), zatorej (13), zategadelj (16), nikdo (17), radi

205

(18), prejkotslej (17), ravnoisto leto (68), dasi (74), ohtano (74), br�kottie (141),
onokmt (142), istotako (195), zopef (324), obilokrat (325);

8) posnetki izraznih vzorcev iz starega poslovnega jezika, kot so zveze v varstvo j
vzeii »za��ititi«, npr. �udno je bilo, da ni vzel prav ni� v varstvo druge svoje \
�ene, ki je pred hrupom svojih polsinov kar skupaj lezla (139); od svoje strani \
pa pripominjam, da kosimo na Visokem bolj�o in lep�o otavo (137) ali vzeti v i
vednost iz stavka kjer je o�e Polikarp prav rad vzel v vednost Jeremija Wulf- \
Hnga odgovor (143).

Ta izrazna sredstva uporablja Tav�ar tudi v drugih delih in delujejo tu starinsko \
predvsem zaradi starinske usmerjenosti celotnega besedila ali pa zaradi prenosa '
iz drugih zvrsti.

4

Nastane vpra�anje, kje je Tav�ar dobil pobudo ali celo zglede za kronikalni
slog. Doma�e leposlovje do takrat �e ni imelo vzorov. Nekateri raziskovalci
navajajo, da se je naslonil na nem�ko kronikalno literaturo (M. Jamar, M. Kram-
berger, Janko Kos). Za na�e razpravljanje naj bo to opozorilo dovolj in posku- i
�ajmo najti doma�e izvore teh izraznih prvin. '

V srednjem veku so bila v sloven��ini pisana v glavnem verska in poslovna '.
(uradovalna) besedila. V �asu, ko je pisal Tav�ar, se je v obeh zvrsteh nabralo ■
�e precej prvin, ki so bile za sodobnike starinske. Da je na jezik Viso�ke kronike j
vplival jezik protestantov, zlasti Dalmatinove Biblije iz leta 1584, bi kazalo \
poleg biblijskega stila in citata iz nje tudi to, da je v romanu omenjen njen |
naslov (333). Najbr� je v Bibliji dobil Tav�ar tudi kako drugo pobudo za j
arhaizacijo; M. Jamar (Kondor 12, str. 217) meni, da po zgledu protestantov upo- '
rablja vulgarizme; to bi bile nekak�ne ekspresivne besede, ki jih je v Viso�ki ^
kroniki veliko. Mogo�e je jezik protestantov vplival na uporabo zaimka kateri \
in na riekatere posebnosti besednega reda. Izrazje za spore med katoliki in pro- '
testanti pa je verjetno �rpal tudi iz druge verske literature.

Kot pravnik je Tav�ar lahko poznal tudi za�etke na�ega poslovnega jezika, po- ■
leg tega se je z njim sre�eval, ko je prebiral akte pri zbiranju gradiva za zgodo- i
vinska dela. Izrazna sredstva prvotnega poslovnega jezika so bila v Tav�arje- '
vem �asu zastarela iz ve� razlogov: prvi�, poslovni jezik je bil sprva naslonjen :
na nem�ke vzorce, zato je imel precej kalkov; drugi�, s �asom se je razvijal in ;
�edalje bolj naslanjal na �ivi jezik in tako so prej�nje oblike zastarevale. Vplivi j
poslovnega jezika bi se dali slutiti v pisavi imen, pasivu, nazivih srednjeve�kih !
predstavnikov vi�jih slojev, verjetno pa tudi v izrazih tipa v varstvo vzeti. ■

Pogostnost starinskih izraznih prvin v Viso�ki kroniki kljub njihovi �tevilnosti |
ni tako velika, da bi bralca motila. Redkokdaj se kopi�ijo. Zato jih bralec bolj !
ob�uti, kot opazi. Zelo malo pa je stavkov, ki bi bili povsem navadni. O�itno si i
je Tav�ar ne samo v tem, ampak tudi v drugih delih prizadeval, da bi dal vsa-
kemu stavku nekak�no monumentalnost. To pa je dosegal s smiselno uporabo
raznih stilemov.

Starinske izrazne prvine u�inkujejo �ele v sklopu z drugimi izraznimi sredstvi,
zlasti snovnimi, npr. zgodovinskimi dejstvi, kot so posledice tridesetletne vojne,

206

vra�jeverstvo. �ele vsa izrazna sredstva kot celota u�inkujejo na bralca in �ele
v tej celovitosti so tudi starinske izrazne prvine dovr�eno izrazilo pripovedi,
ki se sestoji iz ljubezni do doma�e zemlje, dalje iz usode, vpra�anja �lovekove
osebne svobode, vpra�anja odpovedi in drugih bolj ali manj �e opredeljenih
prvin.

Uporabljena literatura:

Anton Breznik: Izdaje na�ili pripovednikov, 2. Tav�ar DS 1934, 384�8; Jezik na�ih pripovednikov, 3. Tav-
�ar DS 1934, 271-6; Slovenska slovnica, 1921, 1934;
Janko Kos: Pregled slovenskega slovstva, Ljubljana 1974, 192�193;

Marijan Kramberger: Viso�ka kronika. Literarnozgodovinska interpretacija, Ljubljana 1964. zlasti str. 33�47;
Jo�e Poga�nik: Zgodovina slovenskega slovstva 4. Realizem, Maribor 1970, 236�250;

Anton Slodnjak: Zgodovina slovenskega slovstva IV. Nova struja (1895�1900) in nadaljne oblike realizma
in naturalizma, Ljubljana 1963;

Ivan Tav�ar: Povesti L, Ljubljana 1896; Viso�ka kronika. Ljubljanski zvon 1919; Viso�ka kronika. Prire-
dila Marija Jamar, Ljubljana 1957, Kondor 12; Zbrano delo 6. Uredila in z opombami opremila Marja Bor�-
nik, Ljubljana 1956; Zbrani spisi VI. Uredil Ivan Prijatelj, Ljubljana 1921;
Josip Vidmar: Dve zgodovinski povesti (1925), Literarne kritike, Ljubljana 1951, 80�86.

Bo�ena Oro�en

Gimnazija v Celju

POU�NI IZLET V OBMO�JE BOCA
IN DONACKE GORE*

To obmo�je je literarno in sploh kulturnozgodovinsko bolj obrobnega zna�aja,
zato za samostojno slavisti�no ekskurzijo ni posebno primerno. Itinerarij pa sku-
�a opozoriti na tiste kulturne zanimivosti, ki bi jih bilo �koda prezreti tudi na bolj
turisti�nem izletu, usmerjenem morda proti �tatenbergu ali Roga�ki Slatini.

Po odcepu od ceste Celje�Maribor se vozimo skozi Tmovlje, na pol va�ko, na
pol predmestno naselje. Tam, kjer se od ceste lo�i druga, ki pelje skozi raztre-
seno vas Zadobrovo, je komaj streljaj od kri�i��a (tik na meji med Trnov
Ijami in Zadobrovo) rojstna hi�a pisatelja in dramatika Antona Nova�ana
(1887�1951). Tu se spomnimo pesmi Moj o�e (LZ 1924). V njej prihaja na dan
razen misli na mrtvega o�eta, »starega volka«, �e pisateljeva vitalnost, nihanje
med kontrasti, razli�nost od mno�ice, ki ga zato napada, naj dela tako ali dru-
ga�e, in spoznanje »Grenko razumem, roditelj, tvoje poslednje besede:/ Greh je
le tisto, kar si sam odpustiti ne more�.« Predstavljajmo si �e, da je v Trnovljah
in Zadobrovi Nova�an pa� na�el svojevrstne ljudi in usode, ki jih je upodobil
v zbirki Na�a vas (1912, 1913) in v naturalisti�ni drami Veleja (1921).

V vas Ljube�no se je med prvo svetovno vojno umaknil s Primorskega
France Bevk. V hi�o svojega o�eta ga je povabila znana u�iteljica. Tukaj je
napisal avtobiografsko povest Tatic. Od svoje gostiteljice je zvedel za njenega

� Naslov ni povsem ustrezen, saj sega v obmo�je Bo�a in Dona�ke gore le del poti, gre pa� za eno od
variant izletov po osrednji �tajerski.

207

jeti�nega zaro�enca in to mu je bila osnova za kasneje napisano novelo Julijan
Sever (Bevk, Moja mladost 1969, str. 213�214).

Med obema vojnama, vse do okupacije, je bil v Ljube�ni �olski upravitelj Ernest
Tiran (1899�1960), pedago�ki in mladinski pisatelj (npr. igra o neko� znanem
in zloglasnem razbojniku Guzeju).

Cesta je speljana po rahlo valovitem svetu. Kak kilometer pred �elezni�ko progo
pri Ponikvi se v Hotunju odcepi na levo va�ka cesta proti spomeniku geo-
grafa Bla�a Kocena (1821�1871). Postavljen je na mestu, kjer je stala njegova
rojstna hi�a. Ko je Kocen slu�boval v Olomoucu na Moravskem, se je narodno
ozavestil. Pisal je geografske u�benike, ki so veljali za najbolj�e v celotni
Avstriji, in sestavljal zemljevide. Na zemljevidu alpskih de�el (1863) je ozna�il
slovensko narodnostno mejo in dodal seznam slovenskih imen. Velja za za�et-
nika modernega pouka geografije.

Prihajamo v obmo�je Ponikve, ki hrani ve� spominov na Pre�ernovega sodob-
nika, nekaj �asa tudi so�olca, kasnej�ega �kofa Antona Martina Slom�ka (1800�
1862). Ob prehodu �ez �elezni�ko progo se odcepi na desno cesta na Slom,
oddaljen od tod le slab kilometer. Po Slomu je Slom�kov rod dobil priimek, po-
prej so se pisali Novak. Domislimo se dveh Pre�ernovih epigramov � Slom�ku,
Tempora mutantur �, v katerih pesnik v hudomu�ni besedni igri bere za�etni
s kot z in zato vidi v priimku pomanj�evalnico od zlomek (zlomek-hudi�, zlom-
�ek-hudi�ek). Mogo�na Slom�kova rojstna hi�a je dobro vidna tudi z vlaka malo
pred �elezni�ko postajo Ponikva, saj stoji tik nad �eleznico. Hi�a, gospodarska
poslopja in sadovnjaki so last kmetijskega posestva v �entjurju, v rokah Slom-
�kovih sorodnikov niso ve� od leta 1904. Na hi�i je plo��a, v hi�i pa skromna
spominska soba. To je pa� tisti prostor, iz katerega se je Slom�ek v kasnej�ih
letih najbolj spominjal kri�a v kotu in leskovke na tramu.

Na gri�ku nad Slomom je cerkvica sv. O � b o 11 a intimno povezana s Slom-
�kovim otro�tvom in mladostjo. Okoli nje je pasel, z zunanjih stopnic je �e kot
otrok »pridigal« drugim pastirjem, tu se je vadil v govorni�tvu �e kasneje kot
semeni��nik. V notranjosti, nad vrati v zakristijo, je 1914. leta slikar Brello
naslikal razen Cirila in Metoda �e Slom�kov portret in dva prizora iz njegovega
otro�tva: Slom�ka pastirja pri cerkvici in izpit pod orehom pred cerkvijo na
Ponikvi.

Ponikva le�i na sosednji, nekoliko ni�ji vzpetini. Ob desnem cerkvenem vo-
galu je ostanek oreha, ki je poprej stal na kri�i��u, pa so ga morali podreti. Pod
njim se je 12-letni Slom�ek pri javnem spra�evanju prvi� odlikoval. O tem
govori plo��a na cerkvenem zidu. � Mogo�na cerkev s kupolasto ladjo ima
slikovito razgibano baro�no pri�nico, delo kiparja Janeza Jurija Mersija. Levo
od glavnega oltarja je Slom�kova slika, pod njo pa slavilni heksameter: »Slaven
jim vsikdar spomin ostani na zemlji slovenski.« � Na stari �oli za cesto je velika
plo��a v Slom�kov spomin, druga pa se spominja Bla�a Kocena.

Na Ponikvi je �upnikoval Davorin Trstenjak (1817�1890), mlaj�i Vrazov in Mi-
klo�i�ev rojak, urednik mariborske Zore in celov�kega Kresa, pisec �tevilnih
zgodovinskih in etimolo�kih �lankov, zanimivih, a znanstveno ne vselej neopo-
re�nih (zagovarja npr. avtohtonost Slovanov). Pri tem »naj po�tene j �em rodo-

208

ljubu, kar jih je rodila slovenska zemlja,« kot ga imenuje Josip Vo�njak v
Spominih, so se pogosto ogla�ali slovenski pisatelji. Po Trstenjakovi zaslugi
je bila vzidana plo��a na Slom�kovi rojstni hi�i.

S Ponikve se cesta spusti po ovinkih v dolino re�ice Dravinje. Nekoliko zahod-
neje so Lo�e. Tu �ivi kmet-pesnik Jo�e Marinko, rojen sicer na Dobrovi pri
Ljubljani (189.3). Leta 1971 je izdal pesni�ko zbirko z na videz idili�nim naslovom
Pisano spominsko cvetje. Upesnil je nekatere dogodke iz vojnih let, �e ve� pa
je bridkih obto�b dru�be, ki je kmeta domala uni�ila. Pesmi so torej izraz bole-
�ine in ogor�enja, zato so pogosto nabite z bridko ironijo: »Zdaj umira kmet
sre�neje, / doma! � po na�rtu planskem, / v �ast slovenske domovine � / kot
je shiral na Kozjanskem.« Pojavljajo se celo paralele s kme�kimi puntarji:
Res, �asi novi vse so spremenili, / srce prekriva kmetu te�ka bol � / pravice
so med sabo razdelili � / a kmetu dali � Gub�ev so prestol.« � »Pro� z bi�em!
Naj pravica / vsem enako se prizna � to zdaj kli�e stara pravda, / ki teptana
je do dna.«

V Lo�ah je bil �upnik Matej Slekovec, ki je napisal zgodovino bli�nje �i�ke
kartuzije (1901).

Pred nami se dviga zaobljeni z gozdom porasli B o �. Po mnenju jezikoslovca
in polihistorja �ige Popovi�a, ki pi�e o Bo�u v knjigi Untersuchungen vom Meere
(1750), je prav oblika dala hribu ime (obel, bo�iti se �■ Bo�). � Z Bo�em je po-
vezanih nekaj pripovedk. Neko� so tu prebivale rojenice, pa jih je pregnalo
pokanje pastirjev z bi�i in ropotanje dekel pri svinjskih koritih. � Kot pod
Konji�ko goro tudi pod Bo�em spi zmaj. V notranjosti Bo�a je jezero, po njem
pa plavajo labodi. � Domnevno naj bi bil Bo� z okolico pritegnil v pesnitev
o Parcivalu nem�ki srednjeve�ki pesnik iz za�etka 13. stol. Wolfram von Eschen-
bach: Na Bo�u, ki naj bi se skrival za imenom Monsalwatsch, naj bi bil Gralov
hram, v njem pa naj bi vitezi varovali Odre�enikovo kri. � Cez Bo� je vodila
srednjeve�ka tovorna pot, ob njej pa so pre�ali roparji. Tako pripoveduje v
svojem itinerariju Paolo Santonino, ki je 1487 leta spremljal po teh krajih cer-
kvenega vizitatorja. Tudi ljudsko izro�ilo govori o dvanajstih roparjih iz 18. sto-
letja in njihovi poglavarki Spelki. V votlini Balunja�i (severno pod vrhom) so
imeli zakopano naropano blago. Tu so se potem tudi skrivali, dokler jih niso
odkrili in poglavarke obglavili. � Gozdovi in jame na Bo�u so dajali zavetje
skriva�em.

V Polj�anah je nekaj �asa u�il Dolenjec Janko Polak, prijatelj Josipa Mur-
na. Pod njegovim vplivom je pisal pesmi tudi sam, kasneje pa je pisal �olske
knjige.

V Polj�anah se je rodila pisateljica ve�erni�kih povesti Julija Bra�i� (1913).
Rahlo zgodovinsko-socialno obarvano povest Gra��inski stradarji (1950) � do-
gaja se ob koncu 19. stol. � je lokalizirala v gri�evnat svet med Polj�anami in
Slovensko Bistrico. Fabulativno jedro o neusojenih ljubeznih prepletajo kaj �ive
�anrske slike dela in obi�ajev tukaj�njih ko�arjev in kmetov (okopavanje vino-

209

gradov; ko�nja mo�virske trave plaj�evke, iz katere so spletali vrvi; svatbeni
obi�aji).

Studenice se stiskajo pod pobo�je Bo�a. Taka odmaknjenost je bila primer-
na za samostan dominikank, ki ga je v 13. stol. ustanovila Zofija Roga�ka. (Na
hrib�ku nad �upni��em se �e vidijo razvaline njenega gradu, studenec na pobo�-
ju se imenuje Zofijin studenec.) Nune so bile ve�inoma plemi�ke h�ere iz Hrva�-
kega Zagorja. Kako mogo�en je bil samostanski kompleks, ka�e bakrorez v
knjigi Valvasorjevega sodobnika G. M. Vischerja Topographia ducatis Stiriae
(Glej reproducirano izdajo 1971). V 17. stoletju je samostansko poslopje, v ka-
tero je bila vklju�ena tudi cerkev, nadomestilo novej�e. Jo�ef II. je samostan
razpustil, v drugi polovici 19. stol. so se v poslopje naselile redovnice magda-
lenke. Zdaj poslopje propada. Cerkev pa je �e ohranila nekatere elemente prvot-
ne stavbe iz romansko-gotskega obdobja. Tak je predvsem glavni vhod s stebri
in reliefom v timpanonu, ki spominjajo na portal v �pitali�u pri Zi�kem samo-
stanu. V cerkvi so bogati baro�ni oltarji (pri vsaki zanimivosti je tablica z opi-
som). Na jasi pred cerkvijo je ve� mo�nih zajezenih kra�kih izvirov (Santonino
jih imenuje »izviri milosti«). Ti studenci so kraju dali ime (Melik). Z njimi in
z izvotljenostjo kra�kih tal je v zvezi pripovedka; Na jasi Formili na Bo�u je
kmet oral na praznik. Doletela ga je bo�ja kazen, vprega se je vdrla v tla. Cez
�as so v Studenicah v izvirih na�li volovski jarem. � V A�ker�evi rokopisni
zapu��ini je ostala pesem �tudentske nune. Ko je Josip Wester v LZ 1927 objavil
pesmi iz A�ker�evih rokopisov, je razen dveh drugih izpustil tudi to, »ker bi
spri�o blasfemi�ne vsebine A�kercu ne delala posebne �asti«. Pesem se namre�
roga prikriti ]ahko�ivo,sti nun in menihov. Pripoveduje o tla�anih, ki sta morala
nesti iz Studenic v Zi�ki samostan skrinjo s sveto podobo, namesto nje pa je
bila v njej mlada nuna.

V M a k o 1 a h je bil dolga leta duhovnik Mihael Landov�ek (1844�1920), izda-
jatelj Slom�kovih spisov. V kraju je bil tudi gospodarski delavec, saj je usta-
novil posojilnico in kmetijsko zadrugo.

Ob vhodu v grad Statenberg jev spomin na kme�ke upore vzidana plo��a
z A�ker�evimi besedami: »Gradu v gori �rnemu nad selom tiso� pesti zapreti.«

V 16. stoletju, ko so se tudi tukaj, na posestvu Tahijev, kmetje upirali, sedanji
grad �e ni stal. Njegov prednik, »�rni grad na gori«, je bil v hribovju jugo-
vzhodno od Makol. Za Tahiji so postali njegovi lastniki Tattenbachi, nato pa
Attemsi. Ti pa so v 18. stol. zgradili sedanji baro�ni grad in ga dali tudi poslikati.
Kljub temu se tu domislimo sedmih A�ker�evih pesmi iz cikla Tahi na Staten-
bergu (Pesnitve. Peti zbornik 1910), ki je po umetni�ki vrednosti le medla kari-
katura Stare pravde« (Marja Bor�nik). V pesmih ob samosilnikih in razuzdancih
Tahi jih � o�etu in sinu � nastopa kmet Lovrenc Kopriva. Privezanega za konja
ga �ene mlaj�i Tahi skozi Makole, a mo� se re�i vezi, kmetje obetajo ma��evanje.
Lovrenc stopi na �elo kmetov, ti zavzamejo grad. A kaj pomaga, ko je za kmeta
le »hudi�eva pravica«. Komisarji iz Gradca zahtevajo od njih, naj prise�ejo Ta-
hiju zvestobo, �e� da je dober gra��ak.

V Statenbergu �e vrsto let prirejajo sre�anja pisateljev in kritikov. Vsako leto
je na sporedu posebna tema.

210

v Maj�perku zavije cesta proti jugu skozi skrajni zahodni del Haloz. Ta !
del ni vinoroden, pobo�ja so porasla z grmi�evjem in drevjem, le malo je videti j
obdelane zemlje. Smo v obmo�ju, kjer je bila in je �e doma rev��ina. To je '
za�utiti �e iz opisa v Santoninovem itinerariju: Gra��akinja v Maj�perku je za
�kofa vizitatorja in njegovo spremstvo priredila sijajen sprejem z grajskim nor-
cem, plesom in toaletami, ki jih je ve�krat menjala, ter z bogato pogostitvijo
na prostem. Goste je silila, naj kar najve� pojedo, da ne bo kaj ostalo Halo-
�anom, ki so ob strani opazovali gostijo. Tako v 15. stoletju! Vtisi, kakr�ne je o i
dana�njih zahodnih Halozah dobila skupina kulturnih delavcev, pa so zbrani j
v knjigi Siti in la�ni Slovenci (1969). V teh zapiskih je najte�je spoznanje, da
rev��ina ni le gmotna, ampak tudi duhovna, da je v ljudeh le pasivnost: »Tako
je, tako je bilo, tako bo ostalo, ni� se ne da premakniti. Delati mora�, dokler
ne pade� ko snop« (str. 172).

Na tej poti proti jugu se poka�ejo trije obrazi Dona�ke gore. Prvi, ki ga i
vidimo le kraj�i �as blizu Stoperc, sredi��a tega dela Haloz, je neizrazit-�irok, ;
z drevjem porasel hrbet. Ko se cesta �e spusti proti Rogatcu, se na vzhodu po- ;
novno odkrije, tokrat kot oster sto�ec, ki je prav v skladu s starej�im imenom j
Roga�ka gora (ime Dona�ka gora se je pri�elo uporabljati �ele v 19. stol. po \
cerkvici sv. Donata). �e malo bli�e Rogatcu pa gora poka�e ju�no stran z nagu- j
banim vrhom in cerkvico sv. Donata na pobo�ju. Zaradi upadljive oblike je ta ;
gora v ljudski domi�ljiji postala nekak �tajerski Klek. Tu so se shajale �arov- ■
ni�e, ki so delale to�o, s hudi�em. Ta jih je gostil in napajal (Fr. Kova�i�, Slo- :
venska �tajerska in Prekmurje 1926). � Zna�ilne so besede, ki jih je ob sre�anju I
z rev��ino pod Dona�ko goro o njej zapisal Juro Kislinger: »Odslej je vrh j
Dona�ke gore zame klicaj, opozorilo na tisto, kar je neposredno pod njim in za ;
njim. Veliki ve�ini pa je �e vedno samo imenitno lepa pokrajinska kulisa za
Roga�ko Slatino« (Siti in la�ni Slovenci str. 190).

Do ceste segajo posamezne raztresene hi�e vasi Tlake. Tu se je rodil pesnik ;
Jo�e �mit (1925; ob njegovi s slamo kriti rojstni hi�i levo nad cesto slaba dva I
kilometra pred Rogatcem je zraslo �e novo poslopje). Njegova doma�ija in oko- i
lica �ivita v nekaterih pesmih. Pesem dveh grenadirjev (Liri�na postila 1965)
vsebuje misel na resni�nega ali umi�ljenega davnega prednika, ki je kot vojak.
pri�el v vas in tu ostal, �eljan miru in stalnosti, zna�ilnih za prej�nje generacije:
»Ni� blodenj, mir samo / in zemlja, plug in vol«. Pesem Zemlja 1962 (Liri�na :
postila) ohranja spomin na te�ko doma�o grudo in izpoveduje povezanost z njo: :
»Stresel sem te z gle�njev, / ko sem odhajal, / ti pa hodi� z menoj / suha, pra�- j
na, / mokra, lepljiva na gle�njih in v srcu, / ko davno prekletstvo in sen«. Med :
potjo lahko tu in tam opazimo debelo mo�virsko travo� po pesnikovih besedah j
ji pravijo cedilika � iz katere so otroci neko� delali ko�ije. Ta je dala naslov j
in simboliko pesnitvi Koleselj iz cedilike (1968). V njej je �mit upesnil usodo
�tajerskih fantov � nem�kih vojakov �, ki so v Franciji dezertirali in pri�li kot
partizani v Peto prekomorsko brigado. (»To je povest od Jo�eka, pjeba �tajer-
skega.«) Pesem spremlja »Jo�eka«, ki na'poti proti doma�i vasi, kamor romajo
njegove misli, oble�i nekje v Liki: Neko� so otroci v svojih ko�ijah iz cedilike
v sanjah potovali dale� po svetu, Jo�kov koleselj iz cedilike ne bo nikoli ve�
dosegel doma . . .

2ir.

Rogatec je trg �e izza 13. stoletja. Lastniki gradu, ki je zdaj �e v razvalinah,
so bili nekaj �asa Lichtensteini, med njimi Ulrich Lichtensteinski, vite�ki pesnik,
ki je v svojo nem�ko pesnitev vklju�il pozdravne besede koro�kega vojvode:
»Buge was primi, gralva Venus.«

V Cestah pri Rogatcu sta se rodila dva kulturna delavca, brata Mihael (1844�
1920) in Josip Lendov�ek (1854�1895). Prvega smo sre�ali �e kot dolgoletnega
duhovnika v Makolah. Josip pa je bil profesor v Beljaku. Ukvarjal se je z meto-
diko slovenskega pouka in zbiral okrog sebe koro�ke rodoljube, zlasti kmete,
in jih vnemal za narodno delo.

Prav iz Rogatca sta bila doma Lendov�kova ne�aka Sanda. Starej�i Janko Sanda
(1870�1927) je v Rogatcu tudi kasneje �ivel. Pisal je literarne ocene in spevo-
igro Rozamunda. Mlaj�i, dr. Dragan Sanda (1881�1963), romanist po stroki, je
bil pesnik in dramatik (tragedija Lepa Vida, v rokopisu pentalogija o Celjskih
grofih). Kot profesor v Ljubljani je bil mentor literarnega kro�ka, v katerem je
bil tudi Sre�ko Kosovel.

Po prvi svetovni vojni, ko so Primorsko zasedli Italijani, je pri�el v Rogatec za
notarja pisatelj Ivo Sorli. Ostal je tu tri leta, do odhoda v �marje pri Jel�ah
(o tem pi�e v avtobiografskem Mojem romanu 1940, v poglavju Rogatec in pre-
lepa soseda.)

V Rogatcu se je rodil sodobni pesnik, pisatelj in dramatik Branko Hofman (1929).

Na poti proti Celju so domislimo, da je br�kone tod proti Rogatcu jahal �e ome-
njeni nem�ki pesnik Wolfram von Eschenbach ali njegov junak Parcival.

Pred Roga�ko Slatino, nedale� od cerkve sv. Kri�a, je na Kne�cu hi�a literarnega
zgodovinarja Franceta Kidri�a. Na njej je spominska plo��a njemu in sinu Bo-
risu. Slednji ima v hi�i tudi spominsko sobo.

Blizu Sv. Trojice na hrib�ku ju�no od zdravili��a se je rodil Anton Kos-Cestnikov
(1837�1900). Z narodopisnimi �lanki je sodelaval v Novicah, Jur�i� pa ga je
pritegnil za podlistkarja k Slovenskemu narodu. Velik del �ivljenja je pre�ivel
na Hrva�kem.

Zdravili��u Roga�ka Slatina je najizrazitej�i stavbni pe�at vtisnil klasi-
cizem ki ga danes zastopata predvsem pivnica Tempel in Zdravili�ki dom. Tega
pe�ata tudi kasnej�e zgradbe niso zabrisale. V dvorani Zdravili�kega doma pri-
kazujejo oljne slike (delo gra�kega slikarja Alfreda Schrotterja) dva nekdanja
»slavna« pacienta, znanega Petra Zrinjskega iz 17. stoletja in nadvojvodo Ivana,
ki je v za�etku prej�njega stoletja delal reklamo za zdravili��e. V prednici
dana�njega Zdravili�kega doma � stavba je pogorela � je koncertiral �e Franz
Liszt. Med gosti tega neko� mondenega zdravili��a, kamor so zahajali bogati
ljudje iz vse Evrope, sre�amo tudi to ali ono osebnost iz kulturnih krogov. V
sedanjem Strossmayerjevem domu je bil ve� kot 40 let gost hrva�ki mecen in
preroditelj �kof Josip Juraj Strossmayer. V prvi polovici prej�njega stoletja
sre�amo med gosti ilirca Stanka Vraza. Spomin na njegovo bivanje v Roga�ki
Slatini je ohranila h�erka Pre�ernovega �efa Crobatha � Luiza Pesjakova v

212

avtobiografskem spisu Iz mojega detinstva (LZ 1886). Tu govori o treh mo�eh,
ki so vplivali nanjo v zgodnji mladosti, o Pre�ernu, Korytku in Vrazu. Slednjega
je spoznala prav tu kot dora��ajo�a deklica in je bila pri�a pogovorom o domo-
ljubju in pesni�tvu med Vrazom in svojim o�etom. V tem spisu je naslikala tudi
podobo obiskovalcev zdravili��a v prvi polovici preteklega stoletja (morda za
spoznanje ironi�no pripominja, da je med gosti zdravja iskal le redkokateri):
»V mno�ici se je prikazala in o�itno odlikovala ,surka' � to je bila suknja od
jako fine tkanine, ob�ite z ognjeno rde�im robom in enakimi vrvcami � nosila
jo je hrva�ka gospoda, mo�ki in �enske. Tur�ki fes in narodnje no�nje Jugoslo-
vanov so se videle poleg najelegantnej�ih obla�il z Dunaja in iz Pariza. Mo�no
zastopan je bil orientalski tip in kolikokrat na dan so se krasne �idinje pre-
obla�ile in nove in dragocene toalete razstavljale na ogled!« (citirano po knjigi
Starej�e pesnice in pisateljice 1926 str. 98). � Zdravili�ki gost je bil nekdanji
Murnov sostanovalec, sopotnik na�e moderne, Alojzij Merhar � Silvin Sarden-
ko. V knji�ico Roga�ka Slatina. Po vtisih in spominih slatinskega gosta (1931)
je vpletel med opise kraja in izletov nekaj preprostih prilo�nostnih pesmi, pre-
�etih s premehko �ustvenostjo. � V zgornjem koncu zdravili��a je starej�a
vila � Stritarjev dom s spominsko plo��o. Tu je pre�ivel zaton �ivljenja Josip
Stritar (od januarja do novembra 1923). Na Dunaju je po kon�ani vojni vladalo
pomanjkanje. V domovini sta se zato za Stritarja zavzela njegova znanca dr.
Fran Ster, ravnatelj zdravili��a, in duhovnik Fran Segu�a. Tako ga je ljubljanska
vlada povabila in mu dala na razpolago vilo. Nekdanji svetovljan, bleste�i kritik
je bil zdaj »slaboten, telesno in du�evno mo�no iz�rpan starec s sivo bradico,«
kot si ga je zapomnil Bo�idar Borko, ki ga je med drugimi pozdravil na mari-
borski �elezni�ki postaji, ko je z �eno Nemko prihajal z Dunaja. V spominu na
to sre�anje Borko �e dostavlja: »Ko sem pogledal Stritarju v kalne, slabovidne
o�i, se mi je zdelo, da sem pogledal v du�o neki dobi, ki je �e dolgo ni ve� in
ki je vendar bila potrebna stopnja v razvoju vsega nadaljnjega, lep�ega in boga-
tej�ega« (Sre�anja 1971). Dr. Steru je Stritar narekoval �e zadnje, mo�no nebog-
ljene verze. V Roga�ki Slatini je umrl, pokopali pa so ga v Ljubljani.

Roga�ka Slatina je prizori��e romana Iva Sorlija Zadnji val (1924). Godi se po
prvi svetovni vojni. Napisan je v obliki zapiskov upokojenega pravnika. Na
svojem posestvu na Cvetli�nem vrhu (ime ni izmi�ljeno) do�ivi zadnjo ljube-
zensko vznemirjenje. Z okoljem niso povezani le liri�ni opisi pokrajine, ampak
tudi omemba nacionalne mla�nosti pred prvo svetovno vojno. Sorli je verjetno
tak odnos do naroda tembolj ob�util, ker je pri�el iz narodnostno mo�no prebu-
jene Primorske. Mla�nost ljudi je povezal z zna�ajem pokrajine, ki ne pozna
ostrih kontrastov, »ko se noben vrh ne upa pognati do neba, kakor noben zna�aj
povzpeli do odlo�nosti.«

V Ratanski vasi blizu restavracije Bellevue stoji propadajo�a rojstna hi�a
literarnega zgodovinarja Franceta Kidri�a.

(Kulturnozgodovinske zanimivosti na poti proti Celju od Mestinja dalje so opi-
sane v spisu Slavisti�ni pou�ni izlet na Kozjansko, Jezik in slovstvo 1969/70.)

213

v spomin

JANKOGLAZER

(1893 � 1975)

Slab teden pied leto�njim Pre�ernovim praznikom je v dvainosemdesetem letu
umrl Pre�ernov nagrajenec za pesni�tvo, esejistiko in literarnozgodovinsko delo
Janko Glazer. �ivljenje je sklenil tam, kjer mu je steklo � v vasi Ru�e pod
Pohorjem, katerega pesnik je bil � tako slove oznaka, ki ji je lagodna raba
po nemarnem vzela nekaj leska.

Besede, ki jih bom zapisal o Janku Glazerju, so vezane na �e pre�iv spomin
nanj, ko je bival, delal in modroval med nami, in so vezane na dol�no spo�to-
vanje ob slovesu. A treba je �e zdaj povedati, da bo slovenska literarna zgodo-
vina morala o Janku Glazerju, o njegovem pesni�tvu, o njegovem literarno-
zgodovinskem in esejisti�nem delu spregovoriti �e ob�irneje in �e bolj poglob-
ljeno, da bodo preiskane in o�itno razlo�ene vse vrednote, ki so v njih sprav-
ljene.

Ko je Janko Glazer leta 1929 izdal svojo drugo pesni�ko zbirko Cas-kova�, sta
dva ugledna kritika o njej na�la skorajda same odklonilne besede, tudi take, ki
jih je pesnik �util kot zadetek v �loveka. Oton �upan�i� je po Veroniki Dese-
ni�ki kot dramatik utihnil, Janko Glazer je po Casu-kova�u skorajda umolknil.
Kritiku pa je odgovoril, trezno, brezstrastno, �eprav je pod besedami mogo�e
slutiti morje bole�ine. Ob koncu odgovora je zapisal, da bo �as-kova� tisti, ki bo
prav razsodil o njegovih pesmih. In �as je dal prav Glazerju.

Jaro Dolar je knjigi Pesmi in napisi, v Icaferi je objavil izbor Glazerjevih pesmi ob
njegovi �estdesetletnici (1953), napisal tudi pogovor in v njem prepri�ljivo obraz-
lo�il, zakaj je Glazer jevo pesni�tvo toliko �asa �ivelo v senci drugih. Prva zbirka
Pohorske poti (1919) je iz�la v �asu �upan�i�evega pesni�kega prvenstva, druga
Cas-kova� (1929) v razburkanem obdobju slogovnih premen, tretja. Ob jesen-
skem ekvinokciju (1946), med spodbudnim pesni�tvom �asa neposredno po mi-
nuli vojski. Glazer-pesnik je bil vsaki� prikraj�an za neposredno in odkrito pri-
znanje. Njegovi mirni, navznoter obrnjeni poeziji je za�ela rasti cena �ele ob
velikem zaokretu k intimisti�nemu pesni�tvu v na�ih petdesetih letih. Navse-
zadnje so neke globlje povezave v tem, da so v letu izida Glazerjevih Pesmi
in napisov iz�ie tudi Pesmi �tirih. Tako je bil sklenjen lok iz za�etkov stoletja
v njegovo sredino, sklenjeni pa tudi �leni generacij. Tedaj je za�ela literarna
zgodovina druga�e vrednotiti Janka Glazerja. Opustila je oznake kakor »skrom-
ni, a prizadevni pevec doma�e �tajerske zemlje« in se s skrbnimi analizami pri-
kopala do prevrednotenja Glazerjeve poezije. Marja Bor�nikova v �tudijah in
fragmentih, 1962, Boris Paternu v Slovenski knji�evnosti 1945�J965, 1967, in
Franc Zadravec v Zgodovini slovenskega slovstva V. in VII. v izdaji Obzorij
1970 in 1972 so iz raznorodnih plasti, ki so se nalegle v slovensko slovstvo, od-
krili nemalo vrednost Glazerjeve poezije, ki bodo nenehno in �ivo prisotne v
slovenski knji�evnosti. Povzdignili so pesem Cipro� v »estetske vrhove sloven-
ske lirike« (Franc Zadravec); izpovedana da je »z umerjeno, jasno, do kraja pre-

214

�i��eno in zanesljivo pesni�ko besedo« (Boris Paternu), Marja Bor�nikova pa jo
imenuje »bolestno pesem, kakr�ni ni primere v na�i poeziji«.

Ob svoji petinsedemdesetletnici je Janko Glazer sam uredil izbor svojih pesmi
in mu dal pomenljiv naslov Pohorje. Skrbno je odbiral, da je pod temeljni pojem
zajel vse, kar je imel v �ivljenju izpovedati najlep�ega in najtehtnej�ega. Po-
horje je zanj dom, narava in njene najgloblje skrivnosti, je velika metafora
�ivljenja. Skrivnosti narave so Glazerja venomer pritezalc; �elel jih je razkriti
in si jih spraviti v razviden red. �udno, bibliotekar in bibliofil, knji�evnik in
ravnatelj, pa tolik�na navezanost na zemljo in njena �uda. Pa presene�eni pre-
beremo v Glazerjevem pismu sinu Matiji (18. novembra 1936), ki je �tudiral na
zagreb�ki univerzi: »... botanika je ravno eden najlep�ih in najzanimivej�ih
predmetov. Jaz od ni�esar na univerzi nimam tako lepih spominov, kakor iz
botani�nega instituta, kjer sem skoraj dva semestra mikroskopiral.«

Pa se nam vsaj nekam zjasni: bukve, jelovje, borovje, frate in planje, cipro�,
arnika in �ota, vse to je Glazer hkrati ob�util, razumel in ljubil. Zato so frate,
vsekane v gozdove, mogle v njem zbuditi podobo rane, cipro� je mogel zakrva-
veti. Posekan gozd ga je kot podoba rane spremljal vse �ivljenje: prvi� ga je
do mozga zdramil ob bole�ini, prizadeti o�etu (Doma v planini^; �ele ta mu je
razodela, kaj pravzaprav pesem sploh je; posekan gozd-frata, zarasla s cipro�em,
je trpka bole�iim ob mrtvem sinu (Cipro�j. Ti bole�ini pa sta tudi vez med ro-
dovi, ki se vrstijo �ez svet � od deda na o�eta, od o�eta na sina. Toda Glazer
je moder poznavalec narave: ne prisoja ji zgolj bole�ine; iz razdejanega mrav-
lji��a na planji, kamor �ge sonce, vre novo �ivljenje. �ude� narave in �loveka
v njem je Glazerju izvir pesnjenja. Sre�a mu je dala, da se je z naravo ujel v
spokojno soglasje, katerega �ista liri�na podoba je sklepna pesem v zbirki
Ubranost. Tak�en pogled na Glazerjevo Pohorje pa� »izklju�uje kakr�nokoli na-
ivno mo�nost doma�ijske idilike« (Boris Paternu). Glazerjeva pokrajina stoji od-
slej v zavesti slovenskega �loveka v dveh svojih vrednostih.

Glazerjeva zagledanost v red sveta, v urejenost �ivega, v medsebojne zveze, je
posredno vplivala tudi na njegove nazore o pesni�tvu. Zatorej se je pa� mogel
otresti blagozvo�nosti igrivosti, in igra�kanja, kombinatorike in nabuhlosti, raz-
trganosti in bu�nosti sodobnih modernisti�nih literarnih smeri. Zato je o na�i
moderni mirno zapisal, da je »njena umetnost mnogo premalo neposredna in
predmetna, premalo z realnim �ivljenjem povezana«; zato je bil vesel, da se je
»na�e pripovedni�tvo preusmerilo k stvarnosti... k doma�i grudi, k doma�i po-
krajini, z vsemi njenimi posebnostmi in podrobnostmi« (O na�i ljudski povesti,
1939).

�eprav se ugotovitvi nana�ata na pripovedni�tvo, ni mogo�e zanikati, da je
Glazer ob�util zadovoljstvo, ker so se novi umetnostni nazori pribli�ali njego-
vim. Zbli�anje umetnosti z �ivljenjem se mora izraziti v umetnini, pesmi sami. O
njej pa je Glazer sodil takole:

»V umetnini ima enako kakor v �ivljenju vse do zadnje potankosti svoj smisel
in svoj pomen in kakor �ivljenje v prirodi ne pozna nadomestkov, tako jih tudi
ne pozna umetnost. Brezpogojna pristnost je za umetnikovo delo prav tako ne-
izbe�na, kakor je neizbe�no, da slu�i resnici. V tem je njegovo poslanstvo.«

Temu poslanstvu je bil pesnik Janko Glazer do kraja zvest.

215

Janko Glazer je bil tudi slovenist, literarni zgodovinar in estet. Se kot dijak na
mariborski gimnaziji je pazljivo in na�rtno prebiral starej�o in skrbno spremljal
sodobno slovensko knji�evnost. S sijajnim spominom jo je imel pregledno in v
potankostih pred o�mi do svoje smrti. S �irokimi razgledi je leta 1913 stopil v
gra�ki slavisti�ni seminar dr. Matije Murka in �e kar v prvem letniku raz�lenil
Pre�ernovo pesem Pevcu. Profesor je bil presene�en; po seminarski uri se ni
mogel umirit: »Danes je pesnik razlagal pesnika.«

Glazerjevo slovenisti�no delo je dostikrat raslo iz tega, da je bil pesnik, pesnik
s svojo poetiko. Zato imajo njegove literarnoestetske in literarnozgodovinske
objave, ki zadevajo pesni�tvo, zmeraj zna�ilne poteze Glazerjevih pogledov
nanj; ob njih pa ni pozabljal poudarjati, da so njegovi pogledi subjektivni in
zato neobvezni.

S posebnim �arom in spo�tljivostjo se je loteval Zupan�i�eve poezije (njej jc
posvetil �e kar prvo objavo Pismo o ribici v LZ 1914). V Klasju 1948 in Kondorju
1963 je izdal �upan�i�eve Izbrane pesmi s skrbnim uvodom ter analizami in inter-
pretacijami pesmi. Z ve� objavami je tehtal �upan�i�evo drugo literarno dejav-
nost (prevod Schillerjeve Marije Stiiart, Vidmarjev izbor Zupan�i�eve proze,
zbirko Sto ugankj, odkrival njeno pesni�ko in pomensko skladnost. V oceni v
Novih obzorjih 1953 Lirike v �asu moderne, ki sta jo izbrala Lino Legi�a in Lili
Novy, je menil, da bi bilo treba raziskati �upan�i�ev vpliv, »kako je na�a lirika
temu vplivu podlegla, pa tudi, kako se je proti temu vplivu borila in se sku�ala
hrome�emu narkotiku njegovega �ara odtegniti«. Misli, ki zna�ilno karakteri-
zirajo pesnika, razgla�enega �upan�i�evega slednika.

Tenko je prisluhnil tudi Pre�ernovi, A�ker�evi, Kajuhovi, Maistrovi ali pa, de-
nimo, Volkrnerjevi pesmi, ki jo je, v nasprotju z ocenjevalcem, povzdignil glede
na vlogo, ki jo je na �tajerskem odigrala v svoji dobi. Volkmerjev primer pa
je �e tudi primer Glazerjevega slovenisti�nega in kulturnozgodovinskega ga-
ra�tva: ukvarjati se mu je zdelo potrebno z mnogimi manj pomembnimi pisci,
javnimi in kulturnimi delavci s �tajerskega, bodisi da jih je natanko popisoval
v Slovenskem biografskem leksikonu bodisi da je opis njihovega dela strnjeval
v ve�je enote. Najve�krat je bilo to dolgotrajno, drobnjakarsko delo, zbiranje
drobnih, raztrganih podatkov. A delo je bilo potrebno, da so se iz drobcev poka-
zali ve�ji pregledi, ki so z literarnozgodovinskega podro�ja segali �e na kul-
turno in tudi politi�nozgodovinsko obmo�je. Z njimi je jasnil znanje o slovenski
literarni preteklosti na �tajerskem in v Mariboru. Tak�ne razprave so Doneski
k zgodovini knjigotr�tva v Mariboru fCZAf 1926), Zgodovina mariborskih tiskarn
(Slovenski tisk 1930), Prvi mariborski �asopisi (Mariborski koledar 1931), Pregled
mariborskega �asopisja po prevratu (Mariborski koledar 1935). Z njimi si je
Glazer dobil trdna izhodi��a za delo, ki ga je najdlje in vzdr�ema opravljal �■
da je kot knji�ni�ar in ravnatelj mariborske �tudijske knji�nice ustvaril ugledno
in potrebno splo�noznanstveno in domoznansko ustanovo. Tako je, po besedah
Branka Rudolfa, tudi znanstveno delo Janka Glazarja »di�alo po zemlji«.

Ob vsem tem te�a�kem delu je Janko Glazer zmogel urediti �e nekaj antologij
(Slovenska narodna lirika. Jaz in ti. Pesmi za otrokej, Pre�ernove nem�ke poezije
s prevodi Otona �upan�i�a, dobro desetletje je sourejal �asopis za zgodovino in
narodopisje, po vojski pa revijo Nova obzorja. In �e ga �e omenjamo kot ured-

216

nika, moramo zapisati, da je bil zanesljiv mentor mladim piscem, kakor je bil
izvrsten profesor na mariborski klasi�ni gimnaziji. Po prvi vojski je poti v lite-
raturo odkrival »utrin�arju« Bratku Kreltu, po drugi pa, med drugimi, Zdravku
Slamniku, se pravi Pavletu Zidarju, in Branku Hoimanu.

�ivljenje Janka Glazerja je trdno temeljilo na besedi. Ni bil njen �arovnik, saj
jo je preve� spo�toval. Spo�toval jo je v njeni nezlaganosti in jasnini. Taki je
tudi slu�il in je slu�ila njemu.

Bruno Hartman

Visoko�olska in �tudijska knji�nicrt v Mariboru

Zapiski, ocene in poro�ila

PRISPEVEK K PISAVI IN IZGOVARJAVI
SODOBNIH GR�KIH LASTNIH IMEN

Podobno, kakor je v pisavi anti�nih gr�kih
imen �e precej nedoslednosti, je ta zmeda
glede sodobnih gr�kih lastnih imen v na-
�em �asopisju in RTV-Ljubljana seveda �e
ve�ja. Ta jezikoslovna vpra�anja pa so ko�-
ljiva in pere�a zlasti v zvezi s spremem-
bami v dana�nji Gr�iji in s krizo na Cipru,
kakor tudi z zadevnim poro�anjem na�ih
sredstev javnega obve��anja. Zato kar
vpijejo po bli�nji obravnavi. Pravilno torej
ugotavlja na�a univerzitetna strokovnja-
kinja, predvsem za srednjeve�ko gr��ino,
dr. Erika Mihevc-Gabrovec v reviji Jezik
in slovstvo (X, 1965, str. 29�30): ». .. Pre-
�rkovanje teh imen samo je manj�i pro-
blem, �eprav nas gr��ina s svojo tujo pi-
savo spravlja v zadrego in ote�uje odlo�i-
tev. Pre�rkovanje in pregibanje imata
skupno veliko te�avo, da je prakti�no ne-
mogo�e biti dosleden. Skoraj pri vsakem
pravilu, ki ga postavimo, je treba takoj
ugotoviti celo vrsto izjem: te je pa� raba
�e uzakonila, niso pa zadosti �tevilne, da bi
prevladovale pri oblikovanju pravila.«

Nekaj jasnosti sicer vna�a v to zmedo ve-
ljavni slovenski pravopis iz leta 1962, ki to
snov obdeluje prvi� iz�rpneje, vendar �al
�e vedno pomanjkljivo in deloma napa�no.
Na� najve�ji klasi�ni filolog doslej pok.
profesor Sovre s svojimi sodelavci postav-
lja v uvodu le-tega na strani 53, to�. 2 te-
melje za pre�rkovanje novogr�kih �rk in
glasov. Precej pou�en je v tem tudi slovar-
ski del priro�nika. � Slovar slovenskega
jezika I se v ta vpra�anja ne spu��a. Tudi
slovarski del ne, ker imen ve�idel sploh
ne navaja. � Slovenska slovnica Bajca,
Kolari�a in Rupla (popr. izdaja iz 1. 1964

na str. 69, o pre�rkovanju novogr�kih gla-
sov) zgoraj navedeni uvod kar v celoti pre-
pisuje. � Malo druga�e in tehtneje u�be-
nik Slovenski knji�ni jezik I, 1965 Jo�eta
Topori�i�a, str. 165, vendarle prete�no o
pisavi starogr�kih imen. �

Kaj predpisuje torej glede pre�rkovanja
(pisave in izgovarjave) teh imen uvod v
Slovenski pravopis? Ta pravila navajam
ponovno, saj jih pred uporabo �al le redki
pi�o�i upo�tevajo. Ker pa so, kot napisano,
nepopolna in deloma napa�na, jim bom pri-
dal svoja stali��a, ki izvirajo iz dolgoletne
prakse: SP 62, odst. 58, to�ka 2: »Novo-
gr�ki fi (= beta, izg. vita, op. MT) pi�emo
in izgovarjamo kot v; Bagfiaoa izg. var-
vara; za glas b si novogr��ina pomaga s
soglasni�ko skupino nn: Mnskio; izg. be-
kios.« K temu �e znani primer Zormpas
(pre�rkovano) izg. zorbas.

Samostojnih si�nikov in �umnikov novo-
gr��ina nima, �umnikov sploh ne. Podobno
na�emu glasu c izgovarjajo �rkovno skupi-
no ts (v�asih jo izgovarjajo tudi kot �). Pri
slovenjenju bi predlagal pisavo ts, �etudi
po tujih vozrcih, ker se je sicer bati, da bi
pisano C kdo bral kot k, zato Ritsos (pe-
snik), izg. ricos, da ga ne bi kdo bral "ri-
kos.

Ker se tudi gr�ki d (delta) izgovarja kot
spirant (podobno kot angle�ki zvene�i th)
je dr. Mihevc-Gabrovec predlagala, da bi
kazalo uvesti enotno pisavo in pisati d ozi-
roma ( � ali pa po dogovoru nemara tudi
dh oziroma th, samo da bo enkrat pisava
enotna. Sam po svojih izku�njah in da ne

217

bi zadeve s to te�avno pisavo le preve�
zapletali � citirana sprememba je �al prak-
ti�no neizvedljiva � predlagam, da osta-
nimo kar pri starem, utrjenem; da torej slo-
venimo delto �e kar naprej z d, zgled Dra-
ganes izg. draganis.

Kot na� glas d izgovarjajo Grki soglasni-
�ko skupino nt (v�asih jo izgovarjajo tudi
nd). To skupino pi�ejo ve�idel v tujkah
in prevzetih lastnih imenih, npr. Ntinos izg.
dinos, okraj�ava za Kostandinos (pi�ejo z
nd), Panteles izg. pandelis, Antonis izg. an-
donis ali adonis. Nemci praviloma pi�ejo
to skupino z nd, za slovensko pravopisno
normo pa bi predlagal, da pi�imo in izgo-
varjajmo skupino nt na za�etku imen kot
d, na sredi pa nd ali tudi d. Seveda se ne
bo svet podrl, �e bomo na sredi besede a!i
na koncu pisali nt: Antonios izg. andonios
(= Anton).

Kratki gr�ki e (epsilon) se izgovarja kot
na� e: Karies (na Athosu) izg. karies, Kio-
kees (pri Sparti) izg. kiokees. � Tudi sku-
pina ai se izgovarja kot e: AHolia izg. eto-
lija (po na�e Etolija). Izjema je le zname-
nje dveh pik na �rki i, opozorilo, da je tre- �
ba izgovarjati oba samoglasnika lo�eno.

Kot �e SP 62 slovenimo �rko li s i in ne s
ph: Kabales izg. kavafis.

V podobnih te�avah kot pri izgovoru in
slovenjenju delte smo pri izgovoru in pi-
savi game (g). Ta se izgovarja kot mehki
g, pred prednjimi samoglasniki (e in i) pa
skoraj kot j, zato ga na primer Nemci tudi
pre�rkujejo z ;. Za sloven��ino predlagam,
naj kar ostane pisava g: Digenis izg. di-
genis, prav tako Grjvas izg. grivas, pa tudi
Aggelos izg. angelos; tudi g v skupini gi
pre�rkujemo in izgovarjamo kot gi: Geor-
gios izg. georgios. Kot g izgovarjajo Grki
dvo�rkje gk, ki ga izgovarjamo in pi�emo
kot ng: Gkovostes � Govosfis, Gkatsales
izg. gatsalis, toda Gidgkos izg. jangos, �e
�e ne zapi�emo preprosteje kar po na�e
Janko. V za�etku besede bi bilo to skupino
prav sloveniti z g, sredi besede pa z ng,
podobno smo predlagali z dvo�rkjem tudi
pri nt.

Crko tli izgovarjajo Grki kot h, vendar ma-
lo tr�e kot mi. Poudariti pa moram, da je
ne gre sloveniti s c/i (kot delajo Nemci),
torej pi�emo in izgovarjamo samo Niarhos
[ne -ch-), Hios izg. hios (otok), Arahdba izg.
aratiova (mesto, slov. Orehovica). � Gr�ki
dolgi e (strgr. eta, novogr�ko ita) izgovar-
jajo kot i: Demetrios izg. Dimitrios, Kleri-
des izg. kliridis (zato bi kazalo v sloven-

��ini tako tudi pisati: Kliridis); posebna
pozornost naj bi veljala kon�nici -es, ki bi
jo kazalo dosledno pisati -is. � Tu ka�e
spomniti na posebnost novogr��ine, da ima
kar �est (!) razli�nih i-jev. Vse te ka�e izgo-
varjati in tudi sloveniti z i: razen ife se
tako izgovarja �e jota, �psilon (zamolkli
i, y), K�rkyra izg. kerkira (navadno po do-
ma�e Krf), dvo�rkje �psilon jota (yj), onii-
kron jota (oi) in epsilon jota (oi). Med sa-
mimi Grki je v tej zvezi veliko zgodbic in
zadreg!

Za glas / novogr��ina samostojne �rke ne
pozna. Kot glas ; izgovarjamo �rko i pred
samoglasnikom in na za�etku besede; loa-
n�d�s izg. joanidis; pa tudi dvo�rkje gi
pred samoglasnikom (po ve�ini): Gidnnes
izg. janis (slov. Janez), Bougiakl�k� izg.
vujaklaki (filmska igralka), Blahogi�nnes
izg. vlahojanis (knji�evnik). Naj omenim
�e gr�ko pisavo in izgovarjavo imena na�e
dr�ave: Giougkoslabia izg. jugoslavia.

Crko kapa {k) izgovarjajo kot k, vendar
pred e in i nekoliko mehkeje kot mi; te
mehke izgovarjave ni potrebno ozna�evati
pri slovenjenju, zato Karamanles izg. kara-
manlis, K�a izg. kea (otok, pi�ejo tudi Tzi�
izg. tzija), Prebel�k�s izg. prevelakis.

Kot slovenski glas o izgovarjamo in pi�e-
mo gr�ka kratki o (omikron) in dolgi o
(ornega); Ahe���s izg. afiel�os.

Crko sigma (s) izgovarjamo navadno kol
na� glas s (redko tudi kot na� �), zato ga
pi�emo zmeraj z na�im s in tako tudi do-
sledno izgovarjamo; On�ses izg. onasis
(pisava z dvema s pri tem priimku je po-
sneta po tujih jezikih, kjer sku�ajo s tem
nazna�iti izgovor s-a, sloven��ina ima dru-
ga�na pravila izreke in je dvojni s pri slo-
venjenju zoper normo slovenskega je:zika
in odve�), Ros�d�s izg. rosidis, (Hj�n�s�s
(zdru�enje, zdru�itev), izg. enosis in ne
enozis, kakor to pri nas po nem��ini napak
izgovarjajo in pi�ejo.

Crka tlieta (izg. thita) zaznamuje nezvene�i
pripornik th, ki ga izgovarjamo podobno
kot angle�ki nezvene�i tti, tudi pi�emo ga
po tradiciji s tli: Theodor�kes izg. theodo-
rakis, Athos izg. athos.

Malo te�ji sta tudi soglasni�ki skupini (z
[tai �ita) In dz (de//a zifa). Tz slovenimo
kot tz, pri izgovoru pa deluje pravilo asi-
milacije, zato dz: Mpo�rtzi izg. burtzi, Ka-
zantz�k�s izg. kazandzakis; skupino dz pa
izgovarjamo in pi�emo kot dz ali d�: Hadzi-

218

dàkes izg. had�idakis (d� v tej besedi tudi
zaradi naslonitve na tur�ki had�i).

Z na�im u (v pisavi in izgovarjavi) slove-
nimo gr�ko dvo�rkje ou (omikron ipsilon):
Mpoùm� izg. burni (ime pesnice); ime zna-
ne pevke Merkoùr� izg. merkuri, kakor bi
kazalo zapisati, in ne Mercouri, kakor pri
nas nekateri prepisujejo iz tujih zapisov.

Bolj zapleten je izgovor dvoglasnih aa
{alla ipsilon) in eu (epsilon ipsilon), prav
tako tudi pisava. Dvoglasnika namre� nista
kar preprosto au in eu, kakor to predpisuje
uvod v SP 62, ampak av ali at in ev ali c/.
Pred samoglasniki in pred zvene�imi so-
glasniki izgovarjamo in pi�emo au kot av,
torej Aualites izg. avalitis, Auge izg. avgi,
Mauros izg. mavros, Stauios izg. sfavros,
Eua izg. eva, Eùr� izg. evri. To pomanjklji-
vost SP 62 omenja v navedenem �lanku �e
dr. E. Mihevc-Gabrovec: »Tudi pisava au
in eu v SP za novogr�ka dittonga au in eu
ni posre�ena. Grki namre� teh diftongov
nikoli ne izgovarjajo tako . ..« In: »Pred
nezvene�imi konzonanti pi�emo in izgovar-
jamo au in eu kot af in ef: Glaukos Glal-

kos, kar za �udo pri nas tudi pravilno pi-
�ejo! Leuteris Lelteris.

Crko ziia (starogr�ki zeta) pi�emo in izgo-
varjamo kot na� z ali tudi �; Benezes izg.
venezis.

Prav tako izgovarjamo in slovenimo tudi s
pred zvene�imi soglasniki (tudi zvo�niki)
kot z; Kosmds izg. itozmas.

Brez posebnosti je tudi izgovor in sloven-
ska pisava �rk ksi in psi: Ksenos, Lipsos.
Se pripomba k 2. to�ki 58. �lena uvoda v
SP 62; Pridihov in naglasov ne pi�emo, saj
prvih, ostrih, zdaj niti ne izgovarjajo ve�.

Za konec pa: dvojne samoglasnike pi�emo
enojno (kot v starogr��ini) in jih tako izgo-
varjamo: Pappd izg. papa, Brettdkos izg.
vretakos.

Pripomba: ozna�ba izg. je dogovorna, nalcazuje naj
izgovor in, kjer ni druga�e ozna�eno, tudi na�o pi-
savo. Seveda je treba pri zapisu imen upo�tevali
pravila pisanja imen v sloven��ini (velika za�etnica,'.

Marijan Tav�ar
Skofja Loka

MONOGRAFIJA O ELEGIJI V SLOVENSKI LITERATURI

Nem�ki slavist in slovenist Peter Scherber,
ki je �tudiral na frankfurtski univerzi in
zdaj deluje na univerzi v Gottingenu, je
pred nedavnim izdal monografsko razpra-
vo o stoletnem razvoju elegijskega pesni-
�tva pri Slovencih.' Kakor je razvidno iz
kratkega predgovora, je delal na temi ve�
let in delo zaklju�il do leta 1970, ko je
zanj prejel 5. decembra nagrado Siidosteu-
ropa-Gesellschaft v Munchnu. Seznam upo-
rabljene literature na koncu knjige ka�e,
da pozneje razprave ni ve� dopolnjeval.^
Ta �tiriletni razpon med nastankom in izi-
dom sicer nikakor ne more vplivati na
tehtnost Scherberjeve knjige in zaneslji-
vost rezultatov njenih raziskav, je pa ne-
koliko v �kodo njeni aktualnosti v sloveni-
sti�ni znanstveni publicistiki. Se vedno po-
meni Scherber j eva razprava tako po izboru
teme kakor po svoji metodologiji posnema-
nja vredno novost v slovenski literarni ve-
di, vendar ne ve� v tolik�ni meri, kakor bi
jo v �asu svojega nastanka.

Slovenska literarna zgodovina v zadnjih
letih namre� ni ve� tako hudo oddaljena
od imanentno literarnih aspektov razisko-
valnega postopka in vrednotenja dejstev,
kakor se je �e kazala Scherberju ob pisa-

nju enega izmed uvodnih poglavij, in tudi
teoreti�no-zgodovinska obravnava posa-
meznih literarnih zvrsti, vrst in �anrov ji
ni ve� povsem tuja. Pravzaprav so bile to-
vrstne tendence �e pred petimi leti bolj �i-
ve, kakor jih je mogel opaziti Scherber v
svojem »bolj reprezentativnem kot popol-
nem« (str. 5) pregledu slovenskih literar-
no-zgodovinskih in teoreti�nih del. Njegov
izbor slovenisti�ne literature mu je kazal
»stali��e, povsem dolo�eno z literaturi ima-
nentno metodo« (str. 4), le v Topori�i�ivi
monografiji o pripovedni�tvu F. S. Fin�gar-
ja, opozorilo na potrebo po »povijesti knji-
�evnih rodova« (str. 3) pa je opazil samo v
prispevku istega avtorja v zborniku Uvod
u knji�evnost (Zgb. 1961 in 1969). Scherber
seveda ni mogel vedeti, da so �e pred To-
pori�i�evim opozorilom nastajale posamez-
ne �tudije iz slovenske zgodovine literar-
nih vrst (npr. balada) in stalnih metri�nih

' Peter SCHERBER: Die slovenische Elegie. Studien
zur Gescliichte der Gattung 1779�1879. Wiesbaden,
Franz Steiner Verlag GMBH 1974. X + 133 str, 8'.
(Osteuropastudien der Hochschulen des Landes Hes-
sen, Reihe III: Franklurter Abhandlungen zur Sla-
vistik. Band 18.)

2 Najmlaj�a bibliografska enota: Janko Kos, Pre�e-
ren in evropska romantika, Lj, 1970.

219

oblik (npr. sonet) v komparativisti�nem se-
minarju prof. Antona Ocvirka, ker so �al
ostajale kot tipkopisni unikati v arhivu od-
delka za svetovno knji�evnost in literarno
teorijo na ljubljanski filozofski fakulteti,
pa �e vsa zainteresirana strokovna javnost
ni bila obve��ena o njihovem obstoju. Po-
dobno je bilo s posameznimi sorodnimi na-
logami v slovenisti�nih literarnozgodovin-
skih seminarjih na isti fakulteti. Vendar so
mlaj�i sodelavci oddelka za slovanske jezi-
ke in knji�evnosti �e takrat za�eli kazati
tendence po preu�evanju slovenske litera-
ture po zvrsteh in vrstah in ni bil Jo�e To-
pori�i� osamljen med njimi. Boris Paternu
je �e 195? podal prerez slovenskega pripo-
vedni�tva v 19. stoletju,^ nekoliko kasneje
pa je iz�la kolektivna knjiga teoreti�nih
napotkov in interpretacij iz novej�e slo-
venske literature po zvrsteh.Ta prizade-
vanja so pogojila razdelitev dela pri pre-
tresu najnovej�e slovenske literature, ki so
se ga lotili prete�no isti literarni zgodovi-
narji.^ V tem �asu je bil objavljen tudi po-
skus zgodovinske opredelitve literarnega
�anra.^ V zadnjih letih se je tem prizade-
vanjem pridru�ila �e obse�na monografija
o slovenski dramatiki, delo zdaj �e pokoj-
nega literarnega zgodovinarja in gledali-
�kega kritika starej�e generacije Franceta
Koblarja.^ Na podro�ju pripovedne proze
pa je svoje teoreti�no-zgodovinske raziska-
ve nadaljeval Matja� Kmecl.^

Kljub na�tetim in podobnim delom in raz-
iskavam, ki jih je bilo v tej zvezi potreb-
no omeniti, saj ka�ejo na dokaj izrazite
tendence v najnovej�i slovenski literarni
zgodovini, pa je treba poudariti inovativen
zgled, ki ga pomeni Scherberjeva knjiga o
stoletnem razvoju slovenske elegije za slo-
venistiko. Tu gre predvsem za nov meto-
dolo�ki prijem, ki po eni strani gradi na
vsestranskih analizah tipi�nih primerov vr-
ste, po drugi pa povzema sinteti�ne za-
klju�ke po statisti�no obdelanih rezultatih
analiz, kar prina�a preverljivo zanesljive
rezultate. Pomemben pa je tudi poskus teo-
reti�ne osmislitve tak�nega raziskovalnega
postopka. Scherber vidi vrednost teoreti�-
no-zgodovinskega preu�evanja posameznih
literarnih vrst predvsem v tem, da njegovi
rezultati ustvarjajo zanesljive temelje za
imanentno literarnozgodovinsko periodiza-
cijo slovenske literature. »K novemu raz-
mi�ljanju o bolj literaturi lastni razdelitvi
slovenske literature, ki bi izhajala iz same
literature bolj od dosedanjih, lahko raziska-
ve vrst gotovo prispevajo znaten dele�.
Omogo�ajo tudi ugotoviti odseve nadna-
rodnih tokov in stilnih usmerjenosti ter nji-

hov izpreplet, v katerem se tudi manj�a na-
rodna literatura izka�e za bolj ali manj
harmoni�no enoto recepcije in produkcije.«
(Str. 5.)

Uvod Scherberjeve knjige obsega tri raz-
delke. V prvem avtor utemeljuje �asovno
zamejitev svojih raziskav. Za�etno letnico
1779 si je izbral zaradi izida prvega zvezka
pesni�kega zbornika Pisanice, »s katerim se
za�enja posvetna lepoznanska Iteratura v
slovenskem jeziku« (str. 1). Zaklju�ni mej-
nik v letu 1879 so mu narekovale zadnje
Stritarjeve elegije in ga je utemeljil pred-
vsem z ne docela prepri�ljivo trditvijo, »da
ni elegija kot literarna vrsta po Stritarju
prejela ve� nobenega bistveno novega im-
pulza ali spremembe« (str. 2). Mimogrede
omenja, da so v dana�nji Sloveniji �e dav-
no pred Pisanicami nastajale elegije, in si-
cer v latinskem jeziku. Nem�kim elegijam,
ki so na Slovenskem nastajale so�asno s
slovenskimi zlasti v prvi polovici 19. sto-
letja, pa se iz metodolo�kih ozirov odreka
v tej knjigi, hkrati pa poudarja potrebo po
posebni obravnavi. V drugem oddelku uvo-
da pretresa Scherber odnos slovenske lite-
rarne zgodovine do zgodovine literarnih
vrst, kar smo v bistvenih to�kah registri-
rali �e v prej�njih odstavkih pri�ujo�ega
zapisa, v tretjem oddelku pa utemeljuje
svoja teoreti�na izhodi��a. V teoreti�na
vpra�anja elegije se podrobneje ne spu��a
in se po be�ni ob�i zgodovinski skici pri
opredeljevanju vrste nasloni predvsem na
monografijo Friedricha Beissnerja o nem-
�ki elegiji.^ Va�nej�a od trdne definicije so
za Scherberja prakti�na metodolo�ka izho-
di��a, zato posku�a raz�iriti ozke zamejitve
starej�ih teoretikov z naslonitvijo na her-
meneuti�ne kriterije razlo�evanja literar-

3 Boris Paternu, Slovenska proza do moderne, �tu-
dije, Koper 1957, 2. izd.: 1C65.

' Helga Clu�t�, Matja� Kmecl, Sa�a Skaza, Franc
Zadravec, Lirika, epika, dramatika, �tudije iz novej-
�e slovenske knji�evnosti, Murska Sobota 1965. 2.
izd.: 1971.

5 Boris Paternu idr., Slovenska knji�evnost 1943 �
1965, MI, Lj. 1967.

" Janez Rotar, »Slika« kao oblik realisti�ke novele u
slovenskoj knji�evnosti, Rodovi F. F., V, Zadar 196-;,
str. 177�201.

' Francfe Koblar, Slovenska dramatika, I-II, Lj. 1972,
1973.

Matja� Kmecl, Uvod v razlago sodobne slovenske
novele, Obdobje prednovelisti�ne pripovedne oblike
1945�1951, Lj. 1970 (cikl, razmn. disertacija). Isli,
Novela v literarni teoriji, Mrb. 1975. Js(i, Od pridi-
ge do kriminalke, O me��anskih za�etkih slovenske
pripovedne proze, Lj. 1975.

^ Friedrich Beissner, Geschichte der deutschen Ele-
gie, Berlin 1941 (Grundri� der germanischen Philo-
logie 14). 2. izd.: 1961.

220

nih vrst pri nekaterih sodobnih literarnih
teoretikih, Karlu Vietorju, Janu Mukarov-
skem in �tefaniji SkwarczYnski. Tako Beis-
snerjev temeljni kriterij za elegijo kot vr-
sto, namre� »refleksivni moment, t. j. ele-
gi�ni pogled v neko idealnej�o, lep�o pre-
teklost«, za slovenske razmere raz�iri tudi
na kr��ansko hrepenenje v enostransko
prihodnost, ki ga nem�ki teoretiki izlo�ajo
in z njim »elegi�ne« pesmi v srednjem ve-
ku in baro�ni dobi.'" S tak�nim postopkom
je pri�el Scherber do teoreti�no ne povsem
doslednih, a prakti�no primernih kriterijev
za izbor ustreznih slovenskih pesmi, na ka-
terih je gradil svojo razpravo:

a) elegij ska oblika (elegi�ni distih ali alek-
sandrinec, v kolikor nista uporabljena v
epigramu),

b) elegijska snov, kakor se je poslu�ujejo
razli�ni tipi pesmi: epicedij, nagrobna pe-
sem, to�ba nad svetom (o ni�evosti, o min-
ljivosti), ljubezenske to�be (zapu��enost,
bol ob lo�itvi), to�be zaradi izgube mlado-
sti, to�be zaradi preziranja, ki ga trpi do-
movina, pesem ob slovesu, melanholi�na
refleksija itd.,

c) elegi�no »barvanje«, ki ga upo�teva le,
�e sta izpolnjena prva dva kriterija (tako
ne upo�teva elegi�nih sonetov ipd.),

�) naslov »elegija«, »mila pesem«, »�alost-
nica«, »�aluvanje«, »slovo«, ki pri�a o av-
torjevi zavestni uporabi vrste,

d) ozna�evanje posameznih pesmi kot ele-
gij pri sodobnikih ali v literaturi, pri �e-
mer ne gre za povsem zanesljiv kriterij.

Tudi prvo poglavje �e ne posega nepo-
sredno v predmet razprave. Najprej se tu
Scherber ustavlja ob poetiki in teoriji ele-
gije v Sloveniji, pri �emer zelo pazljivo
pretresa na�e najstarej�e poetike, zlasti
malo znano Kumerdejevo, �eprav �e ni� ne
govore posebej o elegiji. Prve definicije
vrste zasledi Scherber �ele pri Macunu in
Jane�i�u." Pomembno pa je, da je Scher-
ber pritegnil v ta pretres tudi Zoisova pi-
sma Vodniku in �opova pisma Savlu. Po-
sku�al je tudi dolo�iti vplive tujih poetik,
vendar tu ni mogel biti dovolj iz�rpen, ker
ni potrebne literature, na katero bi se mo-
gel opreti.

Zgodovinskemu pregledu teoreti�ne ozave-
��enosti oziroma neozave��enosti sloven-
ske kulturne javnosti sledi dokaj obse�no
razpravljanje o »latinskih predhodnikih«,
Scherber utemeljuje ta poseg v nekak�no
predzgodovino slovenske elegije po eni
strani z mo�nostjo vplivov doma�e tujeje-
zi�ne tvornosti na prve elegije v sloven-

skem jeziku in citira tudi postavko Jo�eta
Poga�nika, da jezik ni odlo�ilni kriterij za
dolo�anje nacionalne pripadnosti starej�e
slovenske knji�evnosti, po drugi strani pa
poudarja po Friedrichu Beissnerju izreden
pomen novolatinskega pesni�tva za elegij-
sko vrsto: »Skoraj vsi novolatinski pesniki
so bili tudi elegiki.« (Str. 23.) Seveda gre
pri tem za naslonitev na anti�no pojmova-
nje in vzorce vrste, predvsem pa tudi za
formalni kriterij njenega dolo�anja po ele-
gi�nem distihu. To poglavje je tako v
Scherberjevi knjigi nedvomno organsko
povezano z osrednjim razpravljanjem, hkra-
ti pa tudi samo po sebi izredno pomembno,
saj se slovenska literarnozgodovinska dela
vsaj v praksi in razen redkih izjem (pa �e
te niso dosledne) izogibajo tujejezi�ni lite-
rarni produkciji Slovencev in na Sloven-
skem (tradicionalna izjema je tu predvsem
Valvasor s svojo polihistorsko monografijo
o Vojvodini Kranjski). Zal pa je zaradi po-
manjkanja oziroma odsotnosti temeljnih
del na tem podro�ju moral ostati ta pre-
gled v Scherberjevi knjigi na stopnji sicer
skrbno pripravljene, a mo�no pomanjkljive
skice. Temeljna bibliografija, kakr�no je o
slovenskih piscih, ki so izdajali knjige v
latin��ini, pripravil Primo� Simoniti,'^ je iz-
�la �ele v �asu, ko je Scherberjeva razpra-
va �akala na tisk. Tako njegov pregled ni
mogel biti sistemati�en in njegovi zaklju�-
ki trdni. Najve� prostora je Scherber po-
svetil humanisti�nim pesnikom, s katerimi
se novolatinsko pesni�tvo za�enja. Podrob-
neje je analiziral elegije Toma�a Hrena,
nekaj �asa v Ljubljani delujo�ega Nemca
Nikodema Frischlina, zlasti pa �tiri elegije
ob Trubarjevi smrti, ki jih je slovenskemu
prevodu Andrejevega nagrobnega govora
priklju�il zgodaj umrli Vipavec Matija
Trost; s podrobno analizo Trostovih latin-
skih distihov je Scherber pri�el do zaklju�-
ka, da »lahko Trosta uvrstimo med pred-
stavnike vprav tistega evropskega literar-
nega toka, ki je iztekajo�e se 16. stoletje
temeljito prekoval, namre� manirizma« (str.
27). V nasprotju s tem dokaj obse�nim hu-
manisti�nim opusom pa je Scherber od 17.
do 19. stoletja na�el le nekaj primerkov la-

Prim. Julius Wiegand, Elegie, Reallexilcon der
deutschen Literaturgeschichte, 2. izd., I (A-K), Ber-
lin 1958, Str. 332�334.

" Ivan Macun, Cvetje slovenskiga pesni�tva. Trst
1850, str. 14�15. (Ne upo�teva pa prevedenega in ne-
koliko prikrojenega teksta oznake v J. Macun, Krat-
ko krasoslovje o pesni�tvu, Zgb. 1852, str. 9.) Anton
Jane�i�, Cvet slovenske poezije, Clc. 1861, str. 28.
1* Primo� Simonin, Sloveniae scriptores latini recen-
tioris aetatis. Opera scriptorum latinorum Sloveniae
usque ad annum MDCCCXLVIII typis edita, Biblio-
graphiae fundamenta, Zgb.-Lj. 1972.

221

tinskih elegij na Slovenskem in tako pri�el
do preuranjenega zaklju�ka: »Kakor je bi-
lo omenjeno �e na drugem mestu, nimamo
tu ve� opraviti s pravo kontinuiteto vrste.
Posamezno se pojavljajo�e, deloma povsem
slu�ajno ohranjene latinske elegije ozna�u-
jejo �as do konca 18. stoletja, v katerem
lahko zaznamujemo tudi vob�e malo lite-
rature v slovenskem jeziku.« (Str. 28.)

Seveda se nam ob pazljivej�em pretresu
stvari poka�ejo v dokaj druga�ni lu�i. Naj-
starej�i pisec novolatinskih verzov s Slo-
venskega je po Simonitijevi bibliografiji
Avgu�tin TYfernus, ki je prispeval nekaj
slavilnih pesmi v razli�ne publikacije prvi
dve desetletji 16. stoletja. Proti sredini in
zlasti v drugi polovici 16. stoletja je tak�-
nih prilo�nostnih novolatinskih pesnikov
pri nas �e ve�. Va�no je zlasti dejstvo, da
je bil najbolj znan tak�en verzifikator v
�estdesetih letih 16. stoletja Ga�per �itnik
(Sitnick), prav tisti ujec bodo�ega ljubljan-
skega �kofa Toma�a Hrena, ki je poskrbel
za ne�akovo katoli�ko vzgojo; tako lahko
domnevamo, da precej obse�na Hrenova
latinska pesemska produkcija ni bila zgolj
produkt �olskih pobud in vaj, ampak da je
pri njej soodlo�al tudi uj�ev zgled in ugled.
Nadalje je zanimivo, da med novolatinski-
mi verzifikatorji najdemo od slovenskih
protestantskih piscev razen Trosta �e Jan-
�a Znojil�ka. Seveda pa bi bilo med to
dokaj �tevilno pesemsko produkcijo, ki bi
jo rokopisni viri verjetno �e znatno pomno-
�ili, treba razbrati, tako kot je to storil
Scherber pri Hrenu, koliko so verzifikator-
ji uporabljali eligi�ni distih in sodijo nji-
hove pesmi med elegije po oblikovnem kri-
teriju, in koliko sodijo tudi po vsebini v
elegijsko vrsto. Vsekakor pa je bilo huma-
nisti�no novolatinsko pesnjenje tudi na
Slovenskem bolj �ivo in gotovo tudi elegija
v njem bolj zastopana, kakor je razvidno
iz Scherberjeve razprave. Se bolj pa to ve-
lja za naslednji dve stoletji, za kateri ni-
kakor ne more veljati oznaka slu�ajnosti
in breztradicionalnosti. Tradicijo novola-
tinskega pesni�tva so namre� tudi na slo-
venskih tleh v sklopu svojega srednjega
�olstva sistemati�no gojili jezuiti in jo celo
dokaj trdovratno vzdr�evali tudi v �asu tik
pred ukinitvijo reda, ko bi po dr�avnih od-
lokih morali posodobiti svoje izobra�eval-
ne postopke in tudi jezikovno-literamo
vzgojo nasloniti na �ive jezike. Iz tiskane-
ga poro�ila ljubljanske gimnazije leta 1766
je npr. razvidno, da je bila elegijska vrsta
pesni�tva v verzifikatorskih poskusih jezu-
itskih dijakov izrazito zastopana: od 23 li-
terarnih produktov, ki so jih dijaki obeh

humanitetnih razredov (retorike in poetike)
pripravili v �olskem letu 1765/66 za javno
reproduciranje, jih je kar 8 (34,78%) ozna-
�enih za elegije, torej spesnjenih v elegi�-
nem distihu, pa �e 4 (17,39%) z oznakami
za ustaljene tipe (epicedium, propemticon)
elegijskega pesni�tva, vsega skupaj torej
dobra polovica.'^ Dasi iz starej�e dobe ni-
mamo tak�nih poro�il, lahko sklepamo na
temelju jezuitske �olske teorije in u�beni-
kov, da je bilo novolatinsko verzificiranje
v njihovem �olskem programu vedno znat-
no zastopano in da je v njem tudi elegij-
ska vrsta imela viden dele�. Tu so bile
o�itno tudi dane pobude in zgledi za vse
tisto prilo�nostno verzificiranje, ki je bilo
javno publicirano in katerega drobec je za-
bele�il tudi Scherber. V o�je problemsko
obmo�je bi sodila publikacija Sapientia co-
r�nala versu elegiaco (Graz 1652), ki jo je
napisal jezuit Jurij Florijan�i� (1613�1654),
prav tako Elegiae Marianae (Graz 1719), de-
lo jezuita 2ige Liechtenberga (1688�1765);
�al sta obe publikaciji znani le iz literatu-
re. Ve� pa je drugih drobnih publikacij, ki
bi jih bilo treba glede na vrstno in �anrsko
pripadnost vsebuj o�ih pesmi �e preveriti.
Razen jezuitov so se v novolatinskem pes-
ni�tvu intenzivneje posku�ali tudi nekateri
svetni duhovniki in laiki. Tudi njihove knji-
ge pesmi so nam doslej znane le po ime-
nih in zato ne vemo, koliko lahko v njih
i��emo sledov elegijskega pesni�tva. Jurij
2iga Hallerstein (1612�1686) je v letih
1680 in 1682 v Celovcu tiskal dve knjigi
pesmi, vendar iz tega, kar je njegovih ver-
zov ponatisnil Valvasor (Die Ehre des
Herzogtums Krain VI, 361�362), lahko
sklepamo, da so bili njegova domena iz-
klju�no epigrami in anagrami. Povsem ne-
mogo�e pa je sklepati o vsebini pesemskih
knjig ali rokopisov �lanov akademije de-
lavnih Jurija Andreja Gallenfelsa (1651�■
1699) Selectorum poematum fasciculus,
Janeza Krstnika Pre�erna (1656�1704)
Selectiora poemata in Janeza Rudolfa
Coraduzzija (1663�1717) Poemata selectio-
ra ad amicos (iz 1708); vendar za zadnjega
vemo, da je druga�e pesnil predvsem epi-
grame in emblemati�ne verze. Odsotnosti
vsega tega v Scherberjevi knjigi sicer ne
moremo ocenjevati kot bistveno pomanjk-
ljivost, ker se ni mogel opreti na nikakr�-
no literaturo o predmetu, �udi pa, da ne
omenja elegi�nih distihov v slavilnih pes-
mih k Valvasorjevi veliki knjigi o Kranj-

13 Nomina in arena literaria victorum, qui insigni
munificentia inclytorum ducatus Carnioliae statuum
in aula acad�mica Collegii Soc. Jesu Labaci
proemiis donati sunt aut his proxime accesserunt,
Lj. 1766.

222

ski,''' saj je v isti publikaciji na�el ponatis
Frischlinove elegije Cerkni�kemu jezeru
(str. 26, op. 72), pa tudi vseskozi v starej-
�em pesni�tvu upo�teval oblikovni kriterij
elegi�nega distiha.

V zadnjem oddelku prvega poglavja opo-
zarja Scherber na ljudsko pesem, ki pa�
predstavlja starej�o zakladnico pesni�tva v
ljudskem jeziku. Na�elno si je vpra�anje
zastavil, ali ljudska pesem »ka�e z elegijo
skupne zna�ilnosti oziroma ali je na ka-
kr�enkoli na�in vplivala na elegij sko vr-
sto pesni�tva« (str. 29). Izhodi��e razmi�lja-
nja mu je nudila oznaka skupine pesmi v
petem zvezku Korytkove zbirke Slovenskih
pesmi krajnskiga naroda (Lj. 1844): Legen-
de, elegije in druge take pesmi. Razbral je,
katere izmed tistih pesmi bi kolikortoliko
ustrezale oznaki elegije. Ugotavlja, da gre
za pesmi, ki se pojejo prilo�nostno ob smr-
tih in pogrebih, in da prete�ni del teh pe-
smi »to�bo nad izgubljeno idealno pretek-
lostjo in nad sedanjostjo, ki prav tako ne
ustreza temu idealu, neposredno povezuje
s hrepenenjem po prihodnosti, ki bo, pa �e-
prav v onostranstvu, temu idealu spet u-
strezala« (str. 29�30). V tem pa Scherber
vidi prav tisto tematiko, ki se mu zdi tako
zna�ilna za slovensko elegijo, da je, kot
smo �e zgoraj poudarili, prav zaradi nje
raz�iril definicijo elegije kot literarne vr-
ste. Z naslonitvijo na Merharjevo mono-
grafsko �tudijo o slovenski ljudski pesmi''
je na�el elegijske zna�ilnosti v dveh vrstah
lirskega ljudskega pesni�tva, v »pesmih
obsmrtnicah« in v »slovesih«, in pri�el do
naslednjega zaklju�ka: »Obe te vrsti ljud-
ske pesmi sta prav gotovo vplivali na �e
obstoje�o vrsto elegije v umetnem pesni-
�tvu. Njun vpliv lahko najo�itneje opazimo
v motiviki, v podobah, pri prenekaterih av-
torjih tudi v verzu in leksiki. Zelo zgodaj
lahko ugotovimo tudi �e spojitev vrstnih
oznak 'slovo', 'elegija', '�alostinka' ipd., pri
�emer postane 'slovo' v dvojnem pomenu
slovesa pri lo�itvi in ob smrti kar sinonim
za elegijo.« (Str. 31.)

Ta to�na opa�anja in dragocena opozorila
pa imajo to slabost, da Scherber brez po-
mislekov sprejema na�elno in v znanstveni
publicistiki ustaljeno mehani�no lo�evanje
med »umetno« in »ljudsko« pesmijo. V zgo-
dovinskem kontekstu se nam tako postav-
ljena problematika nekoliko diferencira in
poka�e v bolj zapleteni podobi. Scherber
opozarja na prisotnost toposov'^ v tak�nih
ljudskih pesmih, posebej tistega »vsi mora-
jo umreti«, in z njimi utemeljuje misel o
medsebojnem vplivanju umetne in ljudske

pesmi. Toda ali naj bi ta vpliv pri�el od
mlaj�e slovenske umetne elegije, ki je o-
srednji predmet Scherberjeve razprave, ali
morda od prilo�nostne latinske verzifikaci-
je, nemara od tujejezi�nega sorodnega pes-
ni�tva? Teh vpra�anj pa si Scherber ne za-
stavlja ve�. Prav zato pa v prvem po-
glavju Scherberjeve knjige pogre�amo raz-
delek, ki bi govoril o slovenski cerkveni
in sploh nabo�ni verzifikaciji starej�ih ob-
dobij. V zvezi s predmetom Scherberjevih
raziskav je zlasti tista skupina duhovnih
pesmi, ki obravnava eshatolo�ko tematiko,
torej pesmi o »�tirih �lovekovih poslednjih
re�eh«, pesmi o ni�evosti in minljivosti
sveta in sploh pesmi, ki naj odvra�ajo ver-
nika od posvetnih u�itkov, ga spodbujajo
k pokori in k sistemati�nim pripravam za
sre�no �ivljenje v onostranstvu. V tak�-
nih pesmih najdemo ne le vse tiste top�se,
ki jih je Scherber zasledil v ljudskih pes-
mih in ki so zna�ilni tudi za umetno slo-
vensko elegijo zlasti v dobi predromantike
(ali sentimentalizma, kakor se zdi Scher-
berju primerneje), ampak tudi pristno ele-
gi�no »barvanje«.

Vzemimo za prvi primer topos »vsi morajo
umreti«, ki ga posebej omenja Scherber v
zgoraj parafraziranem stavku. V dokaz mi-
sli »vsi morajo umreti« navajajo anti�ni
pesniki, npr. Horac, mitolo�ke in zgodovin-
ske osebe, srednjeve�ki kr��anski pesniki
pa se sklicujejo na svetopisemske o�ake."

" Pavel fii��er. Carmina: Jo�ef Sisentschelh, Appla.i-
sus . . . (svobodna vzporednica slov. pesmi) ; Pavel
Ritter, Ad opus descriptionis Ducatus Carnioiiae . . .
Croatia (vzporednica hrv. pesmi) i Pavel Ritter, Ad
authorem hujus operis . . . Dalmalia (vzporednica
hrv. pesmi) ; Janez Gregor Bolni�ar, AUusio ... :
Janez Krstnik Petermann, AUusio panegyrica . . .

Boris Mejhar, Ljudska pesem. Zgodovina sloven-
skega slovstva 1, Lj. 1956, str. 31�114.

Termin je povzet po gr�ki retoriki (topos = kraj,
mesto) in pomeni konstantne re�enice, misli in sta-
li��a, ki se jih poslu�uje govornik zlasti v za�etkih
in zaklju�kih govorov. V sodobni literarni znanosti
je pojem ponovno uveljavil Ernst Robert Curfius
(Europ�ische Literatur und lateinisches Mittelalter,
2. izd., Bern 1954, zlasti str. 89�115) in z njim uvo-
de! novo panogo znanstvenega raziskovanja litera-
tuie (Topik, Toposforschung). Po njem je nem�ki
literarni teoretik Wolfgang Kayser takole povzel de-
finicijo pojma: »Topoi so *trdni kli�eji ali miselne
in izrazne sheme', ki izvirajo iz anti�ne literature
in segajo preko srednjelatinske literature v srednje-
ve�ke literature v narodnih jezikih in dalje v lite-
raturo renesanse in baroka.« (Das sprachliche Kunst-
werk, 4. izd., Bern 1956, str. 72.) V slovni�ni upo-
rabi pojma ne sledim Hrvatom, ki v prevodu Curtiu-
sove knjige (Evropska knji�evnost i latinsko sred-
njovjekovlje, Zgb. 1971) po nem�kem zgledu uporab-
ljajo nepregibno gr�ko edninsko (topos) in mno�in-
sko (topoi) obliko, marve� sklanjam besedo po na-
vodilih SP za novej�e izposojenke iz gr��ine.
" E. R. Curtius, o. C, str. 90sl.

223

Ta topos se v zelo poenostavljeni obliki pr-
vi� pojavi v slovenski cerkveni verzifikaciji
v 16. kitici pesmi o smrti iz tako imenovane-
ga kalob�kega rokopisa (sredina 17. stol.).
Kitica vsebuje misel, da se smrt slednjemu
primeri, da vzame tako stare kakor mlade
in da tudi kralje izena�i s prebivalci po-
de�elja:

Kor se slednim nameri,
stare, mlade uzame,
kralje s stola si pahne
nu stori de�elane.'^

Pomembne raz�iritve pa dose�e ta topos v
pesmih Paglov�eve rokopisne pesmarice, ki
je nastajala okoli leta 1733. V pesmi o
minljivosti in ni�evosti vsega posvetnega,
ki nima naslova, sta s tega stali��a zani-
mivi 14. in 15. kitica:

o grozna, stra�na smrt, Pape� inu cesar

nam vsim je treba umret, nu vsak mogo�ni krai

svoj lok napet der�i, prez vse �asti le�e

nobeden mu na ube�i. nu v zemli trohne.'*

Druga�e in v skrajne dimenzije pa je to-
pos raz�irjen v pesmi De morte (O smrti),
ki poprej�nji v rokopisu neposredno sledi.
Tu je nujnost smrti ilustrirana z vrsto pri-
merov zgodovinskih osebnosti, tako »mo�-
nih« kakor »u�enih«, ki so razen pozno
srednjeve�kega italijanskega profesorja
prava Baldusa zajeti iz anti�nega pogan-
skega sveta. To nizanje individualnih usod,
ki ga sprepleta vseskozi misel o minljivo-
sti z moralno pou�no tendenco, obsega kar
devet kitic (8.�16.):

Vse tedaj more umreti
kar je �iviga na sveti
�lovik nu vsaka stvar.
De bi lih bila narlep�i,
kumstni�i nu mogo�ni�i
smert premaga vse te.

Mo�ni nu u�eni,
od vsih ludi �e�eni
menijo de so Mo�je.
Vse te je smert premogla,
s svojo strelo prebodla,
da konca ranila.

Aulius ta pervi cesar
ta je bil Rim pretrucal,
de je �ez to gospud bil;
smert mu je krono uzela
s trona mi ga je vergla
na dnu tiga pekla.

Aleksander ta veliki
us svet je bil premogi!
s svojo mo�no vojsko,
smert mu je vojsko

dobila,
s krajlestva pahnila
v ve�nu pogubleuje.

Cicero ta govorni
velike pravde peial,
vsakimu je dobil;
smertjo je pravdo zgubil
sam sebe je pogubil
v to ve�nu terplenje.

Aristoteles ta vu�eni
od vsih natur je pisal,
od smertne pozabil;
kaj mu letu pomaga,
vse nature rezlaga,
od smertne pak mol�i.

Galenus ta je menil,
de bode vselej �ivil
s svojmi arcnijami;
velku jih je ozravil,
sam sebe je pozabil
na svoj posledni �as.

Baldus modri jurista
pravico v bukve pisal,
v serci je ni imel;
kaj mu letu pomaga
de svet ga tukaj hvali,
tamkej ve�nu gori.

Craesus kraji ta bogati
velike �ace zbiral,
menil, da ne bo umeri;
zdej njega mo�nu griva,
kir je �ace vkup spravlal,
te ve�ne zaigral.

Iz te pesmi pa je tudi o�itno, da je verzi-
fikator izbiral med takimi primeri splo�no
znanih in po njihovih delih cenjenih oseb-
nosti, ki so se kljub svojemu delovanju ali
prav zaradi njega pregre�ili zoper »edino
zveli�avne versko moralne norme« in si
tako prislu�ili ve�no pogubljenje v peklu.
To je �e bolj jasno, �e citirane kitice pri-
merjamo z �e nekoliko znano dialo�ko pes-
mijo iz Paglov�eve rokopisne zbirke, ki
ima naslov Cantus alius de vanitate mundi
(Druga pesem o ni�evosti sveta; oznaka
»druga« se nana�a na �e citirano pesem
brez naslova);^' v tej pesmi nastopajo de-
loma iste, deloma druge podobne osebno-
sti iz anti�nega poganskega sveta (izmed
bli�njih predhodnikov namesto pravnika
Baldusa renesan�ni pisatelj Niccolò Machi-
avelli), ki se v kratkih monologih, obsega-
jo�ih po eno �tirivrsti�no kitico, sklicujejo
na svoje zasluge in ho�ejo priti v nebesa,
iz anti�ne mitologije prevzeta Astraea kot
simbolna personifikacija bo�je pravi�nosti
pa jih po vrsti zavra�a. Tako vidimo, da je
pri Paglovcu topos »vsi morajo umreti« po
eni plati zanimivo razvejan, po drugi pa
ozko namensko izkori��en za kr��ansko
svarilo pred ve�nim pogubljenjem; s tem
pa je rahel elegi�ni ton prozorno podrejen
kateheti�ni pou�nosti.

Nekoliko bolj v korist elegi�nosti je to
razmerje vsebovano v drugem, v tovrstnem
duhovnem pesni�tvu prav tako pogosto
uporabljanem toposu, �e lahko pojem raz-
�irimo tudi na stalno uporabljana mesta iz
biblije. Gre za prispodobo �loveka s cve-
tom, ki kmalu uvene, ki jo je Scherber za-
sledil �e v prvih slovenskih umetnih ele-
gijah in o njenem izvoru sodil po knjigi
nem�ke slavistke Mahlerjeve o ruskih na-
rekih: »V elegiji je �e postala topos bib-
li�na primerjava �loveka s cvetico ali z
drevesom, ki jo moremo ugotoviti �e v
ljudski pesmi in ki pride prav vedno ta-
krat, kadar naj se predstavi minljivost vse-
ga zemeljskega.« (Str. 49.) Prispodobo vse-
buje �e kratka verzifikacija, ki jo je 1643

Lino Legi�a, Liber cantionum carniolicarum, Kalob-
�ki rokopis. Dela SAZU II. razr. 27, Lj. 1973, str.
132�133.

" Franc Mihael Paglavec, Cantilenae variae . . . ,
rkp. v NUK, sign. R 75813, str. 181�134.
" Ibid., str. 184�192.

" Ibid., str. 193�196. Natis v N XX (1862), str. 43 �
44, od tod ponatis v J. Marn, Jezi�nik XXII, Lj.
1884, str. 9�10. France Kidri� pesem ozna�uje za
»slovenski dialog v verzih o minljivosti sveta, ki ga
je tudi mogo�e �teti med prve znane poskuse po-
svetne umetne verzifikacije« (Zgodovina slovenskega
slovstva od za�etkov do Zoisove smrti, Lj. 1929--
1938, str. 111�112).

224

(so�asno s kalob�kim rokopisom) zapisal
kra�enjski vikar Mihael Terceli v krstno
knjigo �upnije Dob:

Ro�a zjutraj cvete,

z njo lipoto vse rezveseli,

zve�er doli jemle,

�ez nu� se cilu posu�i;

taku vas tudi svejt slipi

nu njega vesele.«

Podobno moralisti�no uporabljeno najdemo
to prispodobo v mnogih duhovnih pesmih
naslednjega poldrugega stoletja. Pri Re-
deskiniju, ki je izdal svojo cerkveno pes-
marico v �asu, ko so �e nastajale prve slo-
venske umetne pesmi, objavljene nekaj let
pozneje v zborniku Pisanice, jo najdemo v
tretji kitici pesmi z naslovom Se ena dru-
ga od smerte v tak�ni obliki:

O, kam je lepota zginla,
k'tir' se je ta svejt �udil!
Koker ro�a je vsehnila,
nje lep' cir je ves zbledil;
narbel cveste je �elela,
meriva v tr�ge �e le�i;
ta smert je njo prehitela,
zdej vsak' od nje pre� bej�i."

V senci bolj ali manj izrazito poudarjene
verske moralne pou�nosti pa mestoma v
tak�nih pesmih zazvenijo tudi bolj pristni
elegi�ni toni zunaj podedovanih toposov.
Eno najbolj zna�ilnih tak�nih mest vsebuje
Paglov�eva pesem De morte, iz katere smo
�e zgoraj navedli ve� kitic za zgled raz�i-
ritve toposa »vsi morajo umreti«. Predmet
�tirih kitic iz zaklju�nega dela pesmi (23.�
26.) je namre� slovo umirajo�ega od prija-
teljev in narave:

Od vas jest slovu vzamem

perjateli nu znanci,

molite vsi zame

inu mi odpustite,

kir sim vas jest re�alil

velik nu dostikrat.

O ti rumenu sonce,
od tebe slovu vzamem,
te na bom vidil ve�;
moje o�i jest zaprem,
ve� jih gori na odprem
ampak na sodni dan.

Tebe, luna, zapustim
inu vse svetle zvezde,
drugim svetite zdej;
jest morem dergam raj�al,
kamer va�a svetloba
nigdar na zaide kje.

Jest gredem v �erno zemlo,
od kod je per�lu telu,
zupet je �erna perst;
tam ni vetra nu sonca,
svetlobe ali dneva,
ampak �ervje nu smrad.-'

Elegi�nost navedenih kitic podkrepljuje
dejstvo, da je iz njih povsem izginila svet-
la perspektiva onostranskega �ivljenja, ki
sicer kot tiho upanje preveva celotno pe-
sem; tu je kontrastirana lu� dneva (sonce)
in razsvetljevalke no�i (luna, zvezde) s po-
polno temo groba. Da je v teh kiticah pri-
sotna res samo brezupno temna perspekti-
va groba, ka�e dolo�no zadnja vrstica �e-
trte citirane kitice, kjer je z baro�nim »na-
turalizmom« povedano, da gre umirajo�i
tja, kjer kraljujejo �rvi in vlada smrad; tu-
di sam poudarjeni kontrast med svetlobo
in temo je baro�na poteza.

(Se bo nadaljevalo)
Jo�e Koruza
Filozofska fakulteta v Ljubljani

PRIKAZ RASTLINSKIH IMEN V SSKJ I.

Pomemben del besedi��a Slovarja sloven-
skega knji�nega jezika I. (Ljubljana, 1970)
zavzema terminologija; v okvir te pa spa-
dajo tudi rastlinska imena.

I. Izbira in kvalificiranje

V slovarju je rastlinskih imen razmeroma
veliko. Obsegajo �tiri kategorije. V prvi
so poimenovanja rastlin, ki so enaka v
vsakdanjem in strokovnem jeziku, v drugi
se njihovo poimenovanje razlikuje od stro-
kovnega, v tretji so strokovna rastlinska
imena in v �etrti poimenovanja, ki jih stro-
kovnjaki ne priznavajo.

V prvo kategorijo spadajo imena za rastli-
ne, ki jih �irok krog ljudi pozna iz vsakda-

njega �ivljenja, iz svojega okolja, jih goji,
uporablja sade�e, sadove.

V drugi so rastlinska imena, katerih raba
je �iroka, poljudna, ne pa strokovna.

Tretjo kategorijo tvorijo strokovna rastlin-
ska imena. Poleg strokovnjakov jih pozna
in uporablja tisti krog ljudi, ki rastline sam
goji, ali pa se kot ljubitelj sre�uje z njimi
v poljudno-znanstveni literaturi, revijah,
�asopisju.

^- Fr. L.fevec), Knji�en drobec iz protestantske dobe,
LZ VIII (1888), str. 320.

(Maksimiljan Redcskini:) Osem inu �estdeset sve-
teh pesm . . . , Lj. 1775, str. 175.
" F. M. PagJovec, o. c, str. 184�192.

225

Poglejmo, kako so v SSKJ I. prikazane te
kategorije rastlinskih imen.

1. Splo�no znana in od strokovnjakov pri-
znana rastlinska imena v slovarju niso po-
sebej ozna�ena, so brez tako imenovanega
kvalifikatorja bot. ali vrtn. Imajo le razla-
go. Npr. begonija: vrtna ali sobna rastlina
z velikimi listi in raznobarvnimi cveti

�ebula: za�imbna rastlina s cevastimi listi
ali njeni omeseneli podzemeljski deli.

2. Rastlinska imena, rabljena v vsakda-
njem, ne pa v strokovnem jeziku, imajo
kvalifikator poljud. (= poljudno). Njihovi
razlagi sledi kvalifikator stiok. (=strokov-
no) in strokovni izraz. Npr.:

asparagus: poljud. sobna rastlina z dolgimi
vise�imi stebelci in iglicam podobnimi ve-
jicami, strok. Sprengerjev belu�.

3. Strokovna rastlinska imena so ozna�ena
s kvalifikator jem bot. (= botanika) ali
vrtn. (= vrtnarstvo). Njihovim razlagam
sledi latinsko ime za vejico ali nadrejen
slovenski sinonim za podpi�jem:

badelj: bot. visoka trnata primorska rast-
lina, Silybum marianum; breskvica: vrtn.
vrtna rastlina z rde�kastimi cveti j balza-
minka

Sade�i nekaterih rastlin imajo kvalifikator
agr. Npr.: beli�nik: 2. agr. belkasto poletno
jabolko.

4. Imena rastlin, vzeta iz nare�ja, imajo
kvalifikator nar. (= nare�no), razlagi pa je
za podpi�jem dodan nadrejen, bolj rabljen
in od strokovnjakov priznan slovenski si-
nonim. Npr.: burja; nar. alpska grmi�asta
ras'tlina z rde�imi cveti; dlakavi sle�
gore�ka: nar. zatiodno lon�ena rastlina z
navadno rde�imi cveti v velikih kobulih;
pelargonija.

II. Prikaz sistematike

Rastlinska imena lahko predstavljajo vrsto,
rod, dru�ino ali vi�jo sistematsko enoto.
Tu smo se v slovarju v glavnem dr�ali
rastlinskega sistema, kot ga uporabljajo
strokovnjaki. Pri besedah s kvalifikatorjem
bol. ali vr(n. sta razlaga in latinski oziroma
slovenski nadrejeni sinonim v ednini, �e
gre za vrsto ali rod; zna�ilne vrste rodu pa
so, �e je nujno, navedene v zgledu. Npr.:
bro��: bol., navadno v zvezi barvilni bro��
rastlina z rde�im barvilom v koreniki, Ru-
bia tinctorum

bekica; bo(. travi podobna rastlina, ki raste
po gozdovih ali travnikih, Luzula: gozdna,
poljska bekica.

Ce gre za dru�ino, sta razlaga in latinsko
ime v mno�ini oz. nadrejeni slovenski si-
nonim v ednini. Vi�ja sistematska enota je
v slovarju obravnavana kot dru�ina. Tu
pa se s strokovnimi opredelitvami razha-
jamo. Ker se nekatera rastlinska imena, ki
predstavljajo dru�ino ali vi�jo sistematsko
enoto, rabijo tudi v edninski obliki, smo se
odlo�ili, da bo pred strokovnim kvalifika-
torjem stal slovni�ni nav. mn. (= navadno
v mno�ini) in ne mn. (= v mno�ini). Npr.:

bu�nica; X nav. mn., bol. rastline s poleg-
lim ali plezajo�im steblom in zvezdastimi
cveti, Cucurbitaceae

Pri mno�inskih dvo�lenskih imenih stoji
razlaga v mno�ini in odpade slovni�ni kva-
lifikator nav. mn. Npr.:

goba: X bol. beti�aste gobe ki imajo
kijasto ali grmi�asto obliko
nadzemnega dela, Clavaria-
c e a e

Nekatera z bot. in vrtn. ozna�ena rastlin-
ska imena, ki so �ir�i pojmi in jih ozna�uje
kaka tipi�na lastnost, imajo razlago v ed-
nini, tej pa ne sledi latinsko ime. Npr.:

cvetnica: nav. mn., bot. rastlina, ki razvije
cvete in semena

dvokali�nica: nav. mn., bot. rastlina, ki ima
v kal�ku dva klicna lista.

III. Razlaganje

Rastlinska imena razlagamo praviloma z
opisom, le besede s strokovnim kvalifika-
torjem dopolnjujejo latinska imena.

Pri rastlinskih imenih je osnova in najpo-
gosteje rabljena nosilna razlagalna beseda
rastlina, zato smo ji posvetili najve� pozor-
nosti. Pri nekaterih imenih je namesto nje
navedena pomensko o�ja, vendar predstav-
no izrazitej�a poljudna nosilna razlagalna
beseda, v kateri pa je posredno prisotna
tudi prva. Taka nosilna razlagalna beseda
je npr. pri hrastu drevo, pri brinu grm, pri
navadnem blju��u ovijalka, pri grahorju
plevel itd.

Poleg glavne nosilne razlagalne besede
smo v razlagah navedli �e tiste diferencial-
ne ali razlo�evalne elemente, ki rastline
to�neje opredeljujejo, in sicer glede na me-

226

sto, tla ali okolje, v katerem rastejo, glede
na zna�ilno obliko rastline ali dela rastli-
ne, kot so cveti, listi in steblo, ter glede
na uporabnost, u�itnost ali neu�itnost rast-
line.

Pri mnogih rastlinskih imenih je kot razlo-
�evalni element navedeno tipi�no mesfo
ali tla, na katerih rastlina raste, ali geo-
grafsko okolje, ki je zanjo zna�ilno. Rastli-
na je npr. mo�virska (grezovka), travni�ka
(navadni de�en), vodna (bobovnik), rasto�a
na blatnih (blatnica), pe��enih (gosja tra-
va) ali vla�nih tleh (enoperka), po gorskih
travnikih (�epljec), v stoje�ih ali po�asi
teko�ih vodah (bi�ek). Je alpska (burja) ali
gorska (brusnica), obmorska (morska gor-
ju�a), primorska (badelj), tropska (agava)
ali sredozemska (belu�), rasto�a po obre�-
jih (barbica) itd.

Po obliki je rastlina lahko grmi�asta (bo-
rovnica) ali grmi�asto razrasla (�rnilec) ali
pa npr. podobna liliji (gladiola). Razlo�e-
valni elementi, kot sta npr. nizek, visok, so
v razlagah redko rabljeni, ker niso dovolj
povedni.

Med najva�nej�e razlo�evalne elemente pa
spadajo cveti, listi in steblo rastline.

Cveti so po barvi beli, rumeni, rde�i (aza-
leja), rumeno zeleni (grezovka), rde�kasti
(breskvica), �krlatni (dobra misel), ro�nati
(baldrijan), raznobarvni (begonija) itd. Po
obliki so metuljasti (grahovec), progasti
(dvocvetna vijolica), trobentasti (amarilis),
zvezdasti (bu�nica), zvon�asti (bunika).
Cveti so lahko posamezni ali pa so zdru�e-
ni npr. v socvetje (hijacinta) oz. socvetja
(gren�ica), kot so; grozdi (dragu�a), klasi
(�rnilec), kobuli (grenik), ko�ki (brdovka).
Nekateri cveti so di�e�i (di�e�i vol�in),
ostrega vonja (brdnja).

Ljs(j rastline pa so drobni (materina du�i-
ca), tanki (�rvinka), debeli, mesnati (aloja)
ali usnjati (gornik^). Glede na listni rob
so celorobi (glavinec), narezljani (�rnika),
trnato nazob�ani (glava�) itd. Po obliki list-
ne ploskve pa so bodi�asti (akant), cevasti
(drobnjak), elipsasti (bobovec), jaj�asti
(gabez), lijakasti (svinjska du�ica), lihoper-
nati (esparzeta), lopati�asti (blatnica), ne-
deljeni (gri�evec), ovalni (rde�a detelja),
pernati (gladi�nik), razcepljeni (filoden-
dron), prstasto razdeljeni (aralija), sr�asti
(enoperka), suli�asti (�uber), troj nati (de-
telja) itd.

Za opis nekaterih rastlin je med drugim
zelo zna�ilno tudi steblo. Tako ima bambus
kolen�asto, fi�ol ovijajo�e se, bu�a plaze�e
se, bu�nica poleglo ali plezajo�e steblo.

Pomemben je tudi podatek o uporabnosti
rastline oz. u�itnosti ali neu�itnosti rastlin-
skih delov, kot so npr. sladki gomolji (ba-
tata), u�itne ali strupene jagode (borovni-
ca, grenkoslad), korenika (hren), �rni plo-
dovi (rde�i dren), mesnati poganjek (be-
lu�), sladki ali peko�i sad (dinja, feferon),
seme (ajda), omesenelo socvetje (cveta�a),
omeseneli cvet (arti�oka) itd.

V razlagah je uporabnost rastline poudar-
jena tudi z oznako kulturna (bob), krmna
(detelja), za�imbna (drobnjak), zdravilna
rastlina (arnika). Rastlina je lahko tudi stru-
pena( �merika) ali kako druga�e �kodljiva
(hi�na goba je npr. rastlina zajedavka).
Rastline, ki se gojijo za okras, pa so na-
vadno razlo�ene kot lon�ne (amarilis), sob-
ne (aspidistra), vrtne (floks) in okrasne
rastline (hijacinta).

�ivljenjska doba rastline se v razlagi ma-
lokdaj omenja. Tako je npr. la�ki fi�ol eno-
letna rastlina in funkija trajnica.

Pri redkih rastlinskih imenih so v razlagah
navedene �e nekatere zna�ilnosti rastlin,
npr. da je dlakava (boraga) ali trnata (bo-
di�evje), lesnata (drevodavec) ali zelnata
(bro��nica), za��itena (ro�no rde�i de�en),
zimzelena (azaleja).

Razlage rastlinskih imen vsebujejo torej
tiste elemente, ki so za pojasnitev rastline
najbolj potrebni. Naj navedemo �e nekaj
primerov:

arti�oka: sredozemska kulturna rastlina ali
njen u�itni omeseneli cvet

homulica: bot. rastlina z mesnatimi listi in
drobnimi zvezdastimi cveti, Sedum

glavinec: bot. rastlina s celorobnimi ali
pernatimi listi in rde�imi, modrimi ali ru-
menimi cveti v ko�kih, Centaurea

To je_pojasnilo, ki seveda ne more biti po-
vsem popolno, saj se primeri nana�ajo le na
prvo knjigo Slovarja slovenskega knji�ne-
ga jezika. Njegov namen je pokazati, kaj
vse sporo�ajo razlage, uvr��ene v slovar
slovenskega knji�nega jezika.

Marta Silvester
SAZU v Ljubljani

227

NORVE�KA �TUDIJA

O ZGODOVINI RUSKEGA KNJI�NEGA JEZIKA*

Pri�ujo�o knjigo mlaj�ega norve�kega sla-
vista Alfa Grannesa, ki je �e znan po svo-
jih bolgaristi�nih in rusisti�nih razpravah',
lahko uvrstimo med va�nej�a neruska dela
o novej�i zgodovini ruskega jezika^; po
utrjeni metodi, ki jo poznamo iz knjig in
razprav njegovih u�iteljev Chr. Stanga^ in
A. Gallisa je zbral in analiziral ni�jepogo-
vorne (rus. pros(ore�nye, angl. low colloqui-
ai) nare�ne prvine v jeziku ruske komedije
in komi�ne opere v drugi polovici 18. sto-
letja, vendar se je pri tem omejil samo na
foneti�ne in morfolo�ke pojave. Korpus 40
del zajema �as od komedije A. P. Sumaro-
kova Ssota u muza s �enoj (1750) do kome-
dije v verzih V. V. Kapnista Jabeda (1798);
pri izboru se avtor ni oziral na literarno-
umetni�ko vrednost posameznih del, �lo mu
je predvsem za kontinuiteto po desetletjih,
zato sre�amo med komediografi tudi ime-
na, ki jih zaradi neizvirnosti ruska literar-
na zgodovina sploh ne omenja. To dejstvo
seveda ne zmanj�uje tem komedijam vred-
nosti, kadar jih obravnavamo kot jezikovni
vir, saj v njih marsikdaj prav zaradi ne-
znatnih umetni�kih ambicij in neupo�teva-
nja Iterarnih norm in tradicije celo bolj
plast'cno za�ivi takratna jeziKovna resni�-
nost. Za analizo je avtor uporabljal bese-
dila iz zanesljivih kriti�nih izdaj ali v iz-
daji iz 18. stoletja (Rossijskij featr ili Pol-
noe sobranie vseh rossijskih featral'nyh
so�inenij, SPb., 1786-94).

Komedija je bila po nauku Lomonosova o
treh stilih (ki je bil seveda v skladu s
so�asno povsod nagla�eno, sicer pa �e iz
antike izvirajo�o teorijo o literarnih zvr-
steh) »najni�ja« literarna zvrst, zato so
imeli pisci (tudi �e bi se res dr�ali lomo-
nosovskih na�el) v njej najve� jezikovne
svobode; za oznako oseb in ustvarjanje
sme�nih polo�ajev so �rpali iz vseh jezi-
kovnih plasti � od »visoke« cerkvenoslo-
van��ine do »frivolne« franco��ine, naju�in-
koviteje pa so se poigravali z ni�jepogo-
vornimi in nare�nimi ruskimi prvinami
(prim, odlomek iz Matinskega komedije
»Sankt-Peterburgskij gostinyj dvor« (1781):
Volno tabe menja vsklepac'. Vot poslu�aj-
te cosnye os'poda, kak èto dzelo bylo.
Ehal ja uli�ej s obozom. Milost' tvoja cerez
uli�u �el, itd.). Prav tak�ne prvine, njihova
mno�i�nost in �asovna distribucija, poma-
gajo pri natan�nej�i rekonstrukciji celot-
nega jezikovnega stanja.

Najte�jo nalogo je moral avtor razprave
re�iti �e na samem za�etku, ko se je odlo-
�al za izbor in oceno imenovanih prvin;
medtem ko je termin »dialektnoe« sicer ja-
sen, je vendar podoba ruske nare�ne raz-
�lenjenosti v 18. stol. �e dokaj meglena,
tako da avtor posameznih pojavov ni mo-
gel natan�neje lokalizirati; te�e je z vse-
bino termina »prostore�noe«, ki ga �e naj-
bolje prevedemo z ni�jepogovorno*; v 18.
stoletju se je v glavnem povezoval z govo-
rom nepismenega »prostoljudina« ne glede
na nare�ni izvor, tako da bi pri nas ustre-
zal tudi ohlapni izraz ljudsko. Avtor se je
pri ocenjevanju posameznih pojavov opi-
ral na vsa va�nej�a slovni�na dela tiste
dobe, najzanesljivej�i vodnik pa mu je bila
slovnica Lomonosova (1755); pomagal si je
tudi s slovnicami Adodurova, Groeninga,
Schlotzerja in Barsova ter s prvim akadem.-
skim slovarjem (v 2. izdaji, 1�6, 1806-22);
v splo�ni orientaciji o jezikovnih razmerah
dobe se je avtor naslanjal na ugotovitve
V. V. Vinogradova in G. O. Vinokura''.
Kljub prizadevanjem je ve�inoma opu��al
lo�evanje m.ed ni�jepogovornimi in nare�-
nimi prvinami, saj so meje komajda ugo-
tovljive. Pri tem in onem pojavu, ki ga
avtor uvr��a v ti dve plasti, je tudi dvom-
ljivo, ali res spada samo sem, in ali ni bil
enako raz�irjen v vi�jih pogovornih pla-
steh, npr. rod. na -u in mestnik na -li v ed-
nini sam. m. sp., otrditev s v glagolskem
morfemu -s', -sja, ipd.

Da se avtor ni lotil tudi leksikalnih prvin,
ki izvirajo iz teh dveh plasti, je razumlji-
vo; za rusko besedi��e 18. stol. obstaja �e

* Alf Grannes, Prostorecnye i dialektnye èlementy
v jazyke msskoj komedii XVUI veka. Universitcls-
vorlaget, Bergen�Oslo�Tromso, 1974, 283 str.

1 Etudes sur les turcismes en bulgare. Oslo 1971 j gì.
Scandoslavica XV, XVI, XIX.

' Prim. A. Martel, Michel Lomonosov et la langue
litt�raire russe. Bibliothèque de l'Institut Fran�ais
de Leningrad, XIII, Pariz 1933; B. G. Unbegaun, La
langue russe au XVIe siècle (1500�1550) I. Pariz
1935; F. Cocron, La langue russe dans la seconde
moiti� du XV//e siècle (Morphologie). Bibl. russe de
l'Institut d'Etudes slaves XXXV, Pariz 1962.
' La langue du livre U�enie i hitrost' ratnago strop-
ni ja pehotnyh Ijudej (1647). Oslo 1952; idr.

* Prim, rabo tega termina v Slovarju slovenskega
knji�nega jezika I. Ljubljana 1970.

* v. v. Vinogradov O�erki po istori! russkogo li-
teraturnogo jazyka XVU�XIX vv. Leyden 1949; G.
O. Vinokur, Russkij literaturnyj jazyk v pervoj po-
lovine XVIII veka; isti, R. lit. jaz. vo vtoroj polo-
vine XVIII veka � v knjigi: Izbrannye raboty po
russkomu jazyku. Moskva 1959.

228

precej delnih obravnav", v pripravi pa je
iz�rpen slovar v redakciji znanega leksiko-
loga Sorokina^. Bolj upravi�eno bi pri�ako-
vali, da bo razen morfolo�kih vklju�il tudi
sintakti�ne pogovorne in nare�ne prvine
tega �asa, toda najbr� bi bil poskus preve�
tvegan, ker je zgodovinska sintaksa v ru-
��ini zaenkrat �e komaj na�eto podro�je.

V poglavju o foneti�nih dialektizmih ob-
ravnava avtor 15 pojavov, ki po izrazitosti
in raz�irjenosti niso enakovredni. V prvih
dveh to�kah gre za ozna�evanje akanja v
pisavi, kar ni bilo v skladu s pravopisnimi
normami (kar�va, gaspa�a, pad�maj, itd.),
�eprav je bilo akanje moskovskega tipa
priznano za knji�no govorno normo �e v
slovnici Lomonosova. Z vna�anjem akanja
v pisavo je hotel pisec komedije samo po-
udariti, da oseba pretirano »aka«, kar po-
meni, da izhaja iz ju�noruskih oz. belorus-
kih obmo�ij in ne obvlada »zmernega« aka-
nja, ki je zna�ilno za moskovski govor. V
zvezi z redukcijo nenagla�enih vokalov in
akanjem je tudi me�anje znakov o, a in y
(s�dyr', za sudar', bola za byi�, dy za da,
ipd.).

Bolj opazno kot akanje je bilo ¡kanje
(ijevski izgovor srednjih in nizkih nena-
gla�enih samoglasnikov za meh�animi so-
glasniki), ki je veljalo takrat �e za mo�no
vulgarno govorno potezo, po dvesto letih
pa je postalo knji�na pravore�na norma.
Na neknji�nost ikanja je opozoril �e Tred-
jakovskij v svojem spisu Razgovor o orto-
graiii (1749). Kako si je ikanje �ele v naj-
novej�em �asu utrlo pot do norme, nam
zgovorno poka�e primerjava del o ruski fo-
netiki v zadnjih 60 letih, odKo�uti�a (1919),
��erbe, Avanesova, Isa�enka do Panova
(1697)*. Ikanje se je v komedijah uveljav-
ljalo v vseh besednih vrstah, zlasti pogosto
pa je bilo v glagolski spregatvi, kjer sta se
zlivala ijevska in ejevska fleksija, npr.
znal� za znae�, budit za budet, podumaim za
podumaem, razdultsja za razduetsja, itd. V
primeru segodni za segodnja ni mogo�e re-
�i, ali gre za ikanje ali za rodilnik edn. na
-j (den' � dni). Ikanju nasproten pojav je
ju�norusko jakanje (jamu nam. em�), na
katerega neknji�nost je opozarjal �e Lo-
monosov, sicer pa je v besedilih komedij
neprimerno manj zastopano od ikanja.

Pri obravnavi okanja ne gre za severno-
rusko okanje, ker to pomeni le normalno
razlikovanje med o in a v nenagla�enih po-
lo�ajih, temve� gre za zamenjavo etimolo�-
kega a in e z o, npr. okojanna nam. oka-
janna, robotaj nam. rabotaj, robenok nam.

rebenok, toper' nam. teper'. V okajo�ih go-
vorih je znano tudi jokanje, tj. izgovor ne-
nagla�enega e kot o na koncu ali pred tr-
dim soglasnikom, npr. �g� nam. eg�, pobe-
r�g�jsja, J�r'�v den', m�nj�, ipd. V tej
zvezi bi bilo zanimivo zvedeti tudi o tem,
kako se je izgovarjal e v nagla�enem polo-
�aju pred trdim soglasnikom; znano je
namre�, da je �e v Pu�kinovi dobi bilo ne-
primerno manj ojevskega izgovora^, kol
ga je danes, a ni dvoma, da je moral biti
ojevski izgovor raz�irjen prav v komedij-
ski literaturi, ki je ni obvezovalo cksl. pra-
vore�no izro�ilo.

Med najzna�ilnej�e poteze, s katerimi so
pisci karakterizirali komedijske junake, je
gotovo severnorusko (in deloma belorus-
ko cokanje, izena�evanje � in c, oz. v pi-
savi njuna zamenjava (�e izhajamo od c
se imenuje pojav tudi �akanje). Prvi ruski
komediograf, ki je uporabil za ozna�evanje
svojih oseb tudi cokanje, je bil Fonvizin,
npr. vse pJacy� (nam. placet) ... A otcevo?
Nikto ne vedaet pritciny {ot �ego . .. pri�i-
ny). Avtor je na�el cokanje v petih kome-
dijah, raba pa je bila vsakokrat o�itno
funkcionalna.

Za belorusko potezo je veljalo dzekanje in
cekanje (izgovor d'z' nam. d', c' nam. t');
vendar so novej�e foneti�ne raziskave po-
kazale'", da je ta pojav raz�irjen tudi na
ruskem jezikovnem obmo�ju; trdijo celo,
da velja dzekanje danes kot vzporeden iz-
govor meh�anim zapornikom d' in f. Ne-
kaj primerov: rodzimyj, podac', bacen'ka,
dzelal, prosilca. Vendar avtor zadnjega pri-
mera ne bi smel uvrstiti sem, ker v njem
ne gre za cekanje ampak za foneti�ni zapis
povr. glagola prositsja.

Mo�nej�a nare�na poteza je tudi izguba
medvokalnega / in kontrakcija samoglas-
nikov (�itae� -> �ita�, rabotaem -» rabo-

" Prim. G, H�ttl-Wortli, Die Bereictiemng des rus-
sischen Wortschatzes im XVIII. Jh. Dunaj 1956. (A.
Grannes citira avtorico napa�no, kot Wortii. G. H.j;
v. v. Veselitskij, OivJe�ennaja /efisika v russliom
literaturnom jazyke XVIII � na�ala XIX v. Moskva
1972; E. E. Bir�akova idr., O�erfii po istori�eskoi
leksikologii russkogo ¡azyka XVIII v. Leningrad
1972.

' Ju. S. Sorokin, O Slovare russkogo ¡azyka XVIII

veka. Materialy i issledovanija po leksike russkogo

jazyka XVIII veka, M.�L. 1965, str. 4�42.

� M. V. Panov, Russkaja lonetika. Moskva 1967.

' G. O. Vinokur, Nasiedsfvo XV/;/ veka v siiko-

tvornom jazyke Pu�kina. Izbrannye trudy po rus-

skomu jazyku, Moskva 1959, str. 359-64.

Prim. A. M. Kuznecova, Neskol'ko zame�anij po
povodu assibiljacii soglasnyh t', d' v slavjanskih
jazykah. Sbornik v �est' �estidesjatiletija prof. S.
B. Bern�tejna, Moskva 1971.

229

tam, beluju �y bela, ipd.). Podoben pojav
je tudi izguba medvokalnega v, npr. deu�-
ka za devu�ka, ne�a za ne�ego (g = v), �i-
iyeic za �eioveic, mavo za maego (majevo).
Skraj�anje oblik menja, mne, tebja, tebe,
sebja, sebe v mja, me, tja, te, sja, se je de-
loma foneti�en deloma morfolo�ki pojav,
na�el pa ga je avtor v petini pregledanih
tekstov.

Ker mnogi ruski govori ne poznajo fone-
ma /, ga v novih izposojenih besedah sub-
stituirajo z najbli�jim svojim fonemom, ki
je v tem primeru b oz. dvoglasnik liv, npr.
hran�uskie za irancuzskie, arihmetika za
arilmetika, ipd. Zadnji med pomembnej�imi
foneti�nimi pojavi je regresivna asimilaci-
ja v skupini -�sja v -ssja pri povratnih gla-
golih v 2. osebi edn., npr. pe�alissja pe.
�aliSsja, ostanessja ^ ostane�sja, itd. Pred
zaklju�kom poglavja o foneti�nih dialek-
tizmih v jeziku ruske komedije 2. polovice
18. stol. navede avtor �e nekaj manj�ih,
posami�nih pojavov, ki ne sodijo v nobeno
od na�tetih skupin.

V dalj�em poglavju se avtor ukvarja z
morfolo�kimi vpra�anji; obravnava 23 po-
javov, ki imajo razli�ne nare�ne razse�no-
sti in razli�no usodo v nadaljnjem razvoju
jezika. Ti pojavi zadevajo samostalnik, za-
imek in glagol; najve� posebnosti (8) je
avtor zbral pri samostalniku in njegovi
sklanjatvi. Med pojave, ki so dosegli ve�-
je razse�nosti in ki imajo svoje mesto tudi
v dana�njem ruskem knji�nem jeziku, spa-
da pri samostalniku nedvomno rod. na
-u pri samostalnikih mo�kega spola edn.
Ker je bilo to vpra�anje za nekatera ob-
dobja in za razli�ne plasti jezika �e obrav-
navano, je najzanimivej�a primerjava re-
zultatov, tako glede koli�ine in tipa samo-
stalnikov, ki to kon�nico biv�ih ujevskih
samostalnikov sprejemajo, kakor tudi gle-
de njihovega pomena in funkcije. Ni mo-
go�e popolnoma sogla�ati z avtorjem, da
sodi ta pojav v ni�jepogovorno ali celo v
nare�no sfero, �eprav so seveda slovni�arji
(Lomonosov), postavljali kot edino normo
pri sam. m. spola rodilnik edn. na -a, kakor
ga izkazuje cksl. Toda �ivi severnoslovan-
ski jeziki brez izjeme ka�ejo veliko zasto-
panost te kon�nice v rodilniku ednine in
se ujevska kon�nica koli�insko stopnjuje
od ru��ine preko beloru��ine do polj��ine
in �e��ine. Dana�nje rusko stanje je ome-
jilo to kon�nico na partitivno vlogo pri
snovnih in koli�inskih imenih, vendar v
zadnjih desetletjih kon�nica -u izgublja v
tekmi s kon�nico -a. Avtor je zbral precej-
�nje �tevilo samostalnikov (175), ki ve�krat

ali prete�no nastopajo z rodilniki na -U; v
primerjavi z Unbegaunovimi ugotovitvami
za prvo polovico 16. stoletja" jih je nekaj
manj, na drugi strani pa jih je precej ve�
kot pri Cocronu, ki preiskuje pojav za dru-
go polovico 17. stoletja; v teh razlikah ne
smemo videti posebne razvojne tendence
jezika, saj so razlike predvsem odvisne od
mno�ine upo�tevanih besedil in od njihove
vsebinske narave. Glavna zna�ilnost teh
samostalnikov je, da razen �tirih nimajo
kon�nega nagla�anja v ednini, da so ve�i-
noma kratki, in da so v glavnem vsem slo-
vanskim jezikom znani samostalniki, ki po-
menijo ne�ive stvari; v Grannesovi zbirki
je nekaj deset francoskih izposojenk, kar
ka�e na precej�njo �ivost tega sklanjatve-
nega vzorca v govorjenem jeziku 18. sto-
letja. Ob posameznih samostalnikih so na-
vedeni �e drugi avtorji, ki so problem
obravnavali (Sorensen, Garbuzova idr.)'^.
Utemeljena in zanimiva je avtorjeva pri-
pomba, da je ujevskih kon�nic pozneje ve�
v spisih Gogolja, Lermontova in Dostojev-
skega, manj pa v delih Pu�kina in Tur-
genjeva.

V nasprotju z redukcijo rabe rodilni�ke
kon�nice -u v ruskem knji�nem jeziku 19.
stol. se je raz�irila in utrdila nagla�ena
kon�nica -u v mestniku ednine. Pojav je
v �ivem ruskem jeziku znan �e iz prej�njih
stoletij'^; njegovo stilisti�no vrednost je
obravnaval Lomonosov, opazil pa ga je �e
Ludolf v svoji ruski slovnici (1696). Gran-
nes je zbral iz komedijskih besedil 47 sa-
mostalnikov z mestnikom na -u (ve�inoma
so enozlo�ni), od katerih so najbolj pogost-
ni sad, polk, �as in dom.

Manj sledov se je v dana�njem ruskem
knji�nem jeziku ohranilo od kon�nic .y/-j
v imenovalniku mn. in -ovi-ev v rodilniku
mn. sam. sr .spola, ki jih avtor odkriva v
ve�jem �tvevilu za 18. stol.; podobno kot
so se poenotili drugi mno�inski skloni (ka-
tegorija spola se je v mno�ini izgubila) se
je v nare�jih in ni�ji pogovorni plasti po-
jav raz�iril tudi v imen. in rod. �e bolj
opazna je kon�nica -ovI-ev pri samost. �en.
spola, npr. monetov, ceremoniev, ki se je

" Gl. op. 2.

" H. Chr. Sorensen, Zum lussischen Genitiv aul -a
una -u im 17. Jh. Scandoslavica IV (1958); E. P.
Garbuzova, iz istorii iormy loditeVnogo pade�a
edinstv. �. na -u v rus. jaz. (XV�XVII v.). UZ
LGPI, 144, Leningrad 1958. (Na str. 132 (spodaj) jo
avtor citira napa�no, v mo�kem spolu!)
" Prim cit. dela B. O. Unbegauna in S. Cocrona; gl.
tudi: E. Z. Garbuzova, /z istorii iorm predio�nogo
pade�a edinstv. �. na -u v rus. jaz. (XV�XV// v.J.
UZ LGPI, 164, 4, Leningrad 1958, str. 43�70.

230

popolnoma utrdila v sodobnem beloruskem
jeziku.

V moskovskem pogovornem jeziku 18. stol.
so bili raz�irjeni pridevni�ki komparativi
na -aj, -jae, -jaj, -jaja (za knji�. -�e), npr.
�ar�aj, prelestnjae, miljae, miljaj, miljaja
za iai�e, prelestnee, milee. Vendar je spri-
�o obilnega gradiva avtor lahko ugotovil
izrazito padanje �tevila tak�nih oblik v
petih desetletjih, tako da dose�ejo pri Su-
marokovu (Moskov�an!) okrog 80 "/o, v
zadnjem desetletju pa komaj �e 1 %, (v pri-
merjavi z oblikami na -ee). Z jakanjem je
treba povezovati pripono -eja {trusliveja
nam. truslivee), ki pa je veliko redkej�a od
prej na�tetih.

Zaradi zlivanja e- in i-jevske spregatve
(ikanje!) se je v pogovorni plasti uvelja-
vila tudi v 3. os. mn. enotna kon�nica -ut/
jut (der�ut, nosjut nam. der�at, nosjat), ki
je pred nedavnim veljala celo za pravo-

re�no normo knji�nega jezika'''. Med gla-
golskimi posebnostmi velja omeniti �e pri-
slovne dele�nike na -u�i, -ju�i; drugi poja-
vi, ki jih avtor obravnava, so bolj obrobni,
zato jih tudi v besedilih redkeje sre�uje"".

Avtor je v svoji knjigi zajel mno�ico »ne-
knji�nih« pojavov, ki so bili udoma�eni v
komedijskih besedilih druge polovice 13.
stoletja; ta dejstva je ocenil glede na pred-
hodna stanja ruskega jezika in glede na
njihovo vlogo v so�asni ruski knji�evnosti;
posebna vrednost dela pa je v tem, da je
spremljal usodo teh pojavov vse do da-
na�njega �asa in jim opredelil mesto, ki ga
imajo v sodobnem ruskem knji�nem jeziku.
Knjiga bo va�en vir in pripomo�ek za no-
vo zgodovino ruskega knji�nega jezika in
zgodovinsko slovnico, predvsem pa bo za-
nesljivo dopolnilo podobe ruskega jezika v
predpu�kinski Rusiji.

Franc Jakopin
Filozofska fakulteta v Ljubljani

PISMA BOHUSA VYBiRALA FRANCETU BEVKU?

V zapu��ini Franceta Bevka se je ohranilo
osemindvajset pisem Bohu�a Vybirala', ki
jih je v Gori�kem letniku^ objavil Marijan
Brecelj. Zal se do sedaj �e niso na�li
Bevkovi odgovori, tako da nam je zaenkrat
dostopna le ena stran te zanimive kore-
spondence. Marijan Brecelj je prikazal
osnovne poteze korespondence ter o�rtal
lik �e�kega kulturnega delavca', nato za-
poredil izvirne tekste z opisom enot*
in nadvse natan�ne faktografske dopolni-
tve.^ Na koncu je dodal �e prevod �e�kih
pisem. Pri urejanju korespondence so upo-
�tevana vsa uveljavljena na�ela tak�nih
publikacij, posebno vrednost pa dobiva ob-
java zaradi �e omenjene natan�nosti in za-
nesljivosti dopolnitev, ki nam ka�ejo Ma-
rijana Brecelja kot meritornega poznaval-
ca Bevkovega dela, razmer na Gori�kem,
pa tudi njegovo razgledanost po �e�kem
kulturnem prostoru.

Posamenze enote so v glavnem kraj�a spo-
ro�ila", vendar vsebujejo dovolj zanimivih
podatkov. Lok dopisovanja se vzpenja od
22. januarja 1923 do 21. februarja 1935 in
dose�e kvantitetni vrh �tiriindvajsetega in
petindvajsetega leta, ko sta oba dopisnika
izmenjala veliko gradiva. Kasneje se po-
javljajo ve�ji �asovni premori, deloma za-
radi Vyb�ralove bolezni, verjetno pa so
vplivale tudi Bevkove te�ave med najhuj-
�im fa�isti�nim terorjem'. Zal se po vojni

niso obnovili stiki, ki bi bili lahko zaradi
Bevkovega polo�aja zelo plodni. Poleg zu-
nanjih okoli��in (npr. politi�ni odnosi med
dr�avama) je temu verjetno botrovala Bev-
kova preobremenjenost z delom, pa tudi
znanstvo se je z leti polagoma ohladilo.
Ohranjena pisma dopu��ajo sklep, da sta
se Bevk in Vybiral spoznala ob nekem o-

" Prim. D. N. U�akov, Rasskaja orfoèpija i ee ca-
daci. Russkaja re�', nova serija, 3, Leningrad 1926
str. 5�27.

" Prim. tudi S. P. Obnorskij, O�erfci po morfoJogii
russkogo glagola. Moskva 1953; isti: fmennoe sklo-
nenie v sovremennom russkom jazyke I, II. Lenin-
grad 1927, 1931.

' Bohu� Vybiral (1887�1951). Znan �e�ki kulturni
delavec, publicist in prevajalec. Prevedel vrsto slo-
venskih leposlovnih del. Dolgoletni ravnatelj �tu-
dijske oziroma univerzitetne knji�nice v Oloumou-
cu, univerzitetni u�itelj za jugoslovanske knji�evno-
sti, lektor sloven��ine. ^
' Gori�ki letnik 1974, Zbornik Gori�kega muzeja. No-
va Gorica 1974, str. 113�132. Naslov publikacije je
povzet po Zakraj�kovem »Gori�kem letniku za �ita-
telje vsacega stanu«, ki je �al ostal le pri enkrat-
nem izidu 1864. leta. Ta periodikum je prvi izmed
dolge vrste podobnih publikacij na Gori�kem, ki so
imele znanstvene ambicije pri obravnavi lokalnih
problemov.
' Str. 113�116.
' Str. 116�125.
' Opombe 18�65.

� Korespondenca obsega 16 dopisnic oziroma raz-
glednic, 7 vo��il, 5 pisem.

^ Enota �t. 10 je pisana v skrivnostnem tonu in vse-
buje vrsto namigovanj. Lahko predvidevamo, da je
Bevk prosil Vybirala za diskretnost pri dopisovanju.

231

sebnem sre�anju, dopisovanje pa je steklo
�e pred najstarej�im objavljenim pismom'.
Vendar se komentarju ne more pritrditi, da
je nadaljevanje korespondence v glavnem
ohranjeno^. O�itna je praznina vsaj med
pismi pred Vybiralovim po�itni�kim poto-
vanjem po Jugoslaviji in Italiji, saj ni ver-
jetno, da bi �e�ki pisatelj napovedal svoj
obisk zgolj z dopisnico iz Maribora, oziro-
ma z omembo mo�nosti tega sre�anj a'*". Sli-
ka obeh dopisnikov v Olomoucu iz 1939."
leta pri�a, da se je dopisovanje nadaljeva-
lo tudi �e po zadnji enoti.

Ce zanemarimo malenkostne prakti�ne raz-
loge'^, lahko i��emo vzroke sodelovanja
predvsem v dveh smereh: Bevk je pritegnil
pozornost �e�kega publicista kot kulturni
delavec z obmo�ja, ki je zbujalo precej�-
njo pozornost mednarodne javnosti med
re�evanjem sporov o jugoslovanski zahod-
ni meji. Zaradi svojega polo�aja v gori�kih
kulturnih krogih je bil Bevk naravnost
idealen informator o razmerah tistega dela
Slovencev, ki je bil odtrgan od mati�nega
naroda. Seveda pa ne gre zanemarjati tudi
�isto osebnih komponent: Vybiral je bil
vojak na So�ki fronti, predvsem pa je po-
trebno upo�tevati, kolik�en del svojih mo�i
je posvetil popularizaciji tujih literatur v
�e�kem kulturnem prostoru. Seveda pa ga
je Bevk zanimal tudi kot pisatelj, saj ga
je prvi� prevajal �e 1916.'^^, torej dolgo
pred osebnim sre�anjem. V korespondenci
so vidni tudi na�rti, da bi prevedel kak
ve�ji Bevkov tekst, do �esar pa �al ni pri-
�lo iz neznanih razlogov. Zanimivo pa je,
da se je Vybiral spomnil Bevka �e pri kra-
ju dopisovanja s ponudbo, da bi v �e��ini
objavil mladinsko delo.

Objavljena pisma so pravzaprav zanimi-
vej�a za �e�ko literarno zgodovino, ker
razkrivajo predvsem ozadje pomembnega
delovnega podro�ja �e�kega prevajalca in
publicista. Vrednotenje korespondence bo
vsekakor zanesljivo �ele, ko se bo moglo
opreti na ugotovitve �e�kega literarnega
zgodovinarja, posebno, ker ka�e, da je de-
lo Vybirala �e zelo slabo raziskano'^. Iz
dokumentov je namre� razvidno, kako na-
tan�no je Vybiral poznal razmere zamej-
skih Slovencev, predvsem na Gori�kem.
Posebno ploden je moral biti njegov obisk
pri Bevku med po�itni�kim potovanjem
1924. leta. Gostitelj ga je seznanil z gori-
�kimi kulturnimi delavci, ki se jih je kas-
neje pogosto spominjal s pozdravi'''. Ver-
jetno ga je Bevk uvedel tudi v krog tr�a-
�ke Edinosti, saj Vybiral do takrat �e ni
bil v Trstu, dopisnica iz Benetk pa sporo�a

Bevku, da se bosta na�la v prostorih Edi-
nosti'^. O globini teh vtisov lahko sklepa-
mo iz kasnej�ih dopisov, posebno pa iz
pro�nje, da bi pisatelj razkazal skupini �e-
�kih turistov Gori�ko in spomenik So�ke
fronte � Oslavijo'^.

V pismih najdemo tudi mnogo drugih po-
datkov o Vybiralovem sistemati�nem za-
sledovanju �ivljenja zamejskih Slovencev,
saj izvemo, da je vsaj nekaj let prejemal
Gori�ko stra�o. Mladiko, Jadranski alma-
nah. �uka, Na� glas, ve�ino koledarjev itd.
Bevk mu je v tem �asu po�iljal ve�ino
knjig, ki so iz�le v tej sredini, kot je raz-
vidno iz omenjanja po�iljk Gori�ke mohor-
ke. Gori�ke matice ... Mo�na je tudi na-
tan�na datacija Vybiralovega zanimanja za
italijan��ino in prvih neposrednih stikov s
to kulturo'^. Posebno pomembna pa je ko-
respondenca za prou�evanje Vybiralovih
metod popularizatorskega dela in njegove-
ga prizadevanja za obogatitev olomou�ke
knji�nice. V enem izmed pisem izvemo ce-
lo, da se ni lotil prevajanja drame, �e ni
na�el mo�nosti za njeno uprizoritev. Po-
zornost bi veljalo usmeriti tudi na pomen
VybiraIovega seznanjanja �e�ke javnosti s
takratnim polo�ajem zamejskih Slovencev.
Poleg tega pa so ta pisma tudi vir za pro-
u�evanje Vybiralovih stikov z ostalim slo-
venskim prostorom. Ve�krat se npr. ome-
nja Res, sre�amo podatek, kdo je bil nje-
gov gostitelj v Mariboru, izvemo, da je do-
ma izkazal gostoljubje Nova�anu itd.'*

�al korespondenca ne prina�a bistveno no-
vih osvetlitev slovenskega pisatelja. Vir
teh podatkov bi na�li v Bevkovih pismih
in �e sodimo po Vybiralovih odzivih, ni-
kakor niso nepomembni. V objavljenih
enotah so zanimiva pri�evanja o Vybiralo-
vih po�iljkah �e�kih prevodov in periodi-
ke, v kateri so izhajali �lanki o slovenski

" str. 113.
* str. 113.

Prim. enote �t, 3, 4, 51
" Str. 113.

" Bevk mu je posredoval znamke, pomagal pri na-
kupu nekaj drobnarij, bil je njegov gostitelj 1924.
leta, ko mu je celo posodil nekaj denarja. Prim.
enote �t. 3, 7 8, 9, 10 . . .

"a Prvi prevod Bevka je iz�el v �e��ini 4. III, 1916
v Besedy Selskych Listu,
" Str. 114.

" Ve�krat je omenjen dr. Janko Kralj (1898�1944),

dr. Josip Bite�nik (1891�1960), Veno Pilon . . .

" Prim. enote �t. 3 in 6!

" Prim. enote �t. 16 in 91

" Prim. enote �t. 14 in 151

" Prim. enote �t. 16 in 171

232

knji�evnosti. Pogosto Bevk ni prejemal le
separatnih odtisov, pa� pa celotne �tevilke
revij. Tako je imel vsaj ob�asno neposre-
den stik s �e�kim kulturnim �ivljenjem,
kajti Vybiral je objavljal v vrsti revij, med
drugim tudi v Archi, Evi, Umeleckem listu,
Selskych Listu . . . Nekateri teh izvodov so
se celo ohranili v Bevkovi zapu��ini. Za-
nesljivo je na�el ta tisk ustrezen prostor v
publicistiki gori�kih Slovencev in samo po
sebi je razumljivo, kolik�na je bila odmev-
nost tak�nih poro�il med publiko. S tem pa
dobiva sodelovanje med obema dopisniko-
ma dodaten, neprimerno ve�ji pomen.

Zna�ilni in tudi upo�tevanja vredni so po-
datki o vlogi Bevka kot posrednika pri na-
stajanju marsikaterega prevoda, npr. Erjav-
�evih Slovencev. Bevk je tudi posredoval
kontakte s Pregljem, Kraigherjem, Pilonom
in drugimi. Podrobnost o posredovanju ita-
lijanskih katalogov in celo knjig nam po-
nazarja pomembno stran Bevkovega zna-
�aja. Pisatelj kljub ogor�enemu boju za
pravice zamejskih Slovencev ni za�el v na-
cionalisti�no ozkost, saj je vedno znal pra-

vilno ceniti tudi umetni�ke dose�ke sosed-
njega naroda.

Korespondenca nam torej osvetljuje tudi
nekatere zna�ajske komponente primorske-
ga pisatelja: nesebi�no pomo� stanovskim
kolegom pri njihovem uveljavljanju v tu-
jini, gostoljubnost, predvsem pa zavzetost
pri seznanjanju mednarodne javnosti o po-
lo�aju takratnih zamejskih Slovencev. Pri
tem svojem delu ni zanemarjal niti naj-
manj�e mo�nosti.

Vybiralova pisma so torej zanimiva pred-
vsem za tistega, ki prou�uje �e�kega pub-
licista in prevajalca, toda pomembna so tu-
di za poznavalce Bevkovega dela ter za
tiste, ki jih zanimajo stiki med Slovenci in
Cehi. Korespondenca nam namre� dopol-
njuje mozai�no sliko bogatega in plodnega
podro�ja medsebojnih kontaktov dveh kul-
turnih podro�ij z novo dimenzijo. Vseka-
kor lahko upamo, da bo spodbudila razis-
kovalce k novemu razre�evanju proble-
mov, ki jih ti dokumenti odpirajo.

Jan Zoltan

Filozofska fakulteta v Zadru

NOVA SINTEZA O POLJSKIH DIALEKTIH

Vsak slavisti�ni kongres predstavlja razen
mo�nosti za neposredno konfrontacijo do-
se�kov posameznih znanstvenikov ter �ol
vedno tudi pomemben zalo�ni�ki dogodek.
Tudi var�avsko sre�anje je prineslo vrsto
zanimivih izdaj, med katerimi je nedvom-
no na vidnem mestu delo Karola Dejne
Dia/ek/y polskie (Poljski dialekti)'.

Knjiga, ki je zasnovana kot univerzitetni
priro�nik, ni monografski prikaz sodobnih
poljskih govorov, temve�, kot navaja avtor,
»obravnava predvsem vpra�anja nastanka,
�irjenja ter dokon�ne ustalitve obmo�ij po-
sameznih dialekti�nih inovacij, sku�a koli-
kor mogo�e enostavno in hkrati iz�rpno de-
finirati bistvo opisane inovacije, dolo�iti
�as in vzroke njenega nastanka, navesti
natan�nej�e podatke o �asu, ko se je poja-
vila v pismenstvu, ter ugotoviti, kako in v
kolik�ni meri je ustalitev kake dialektne
zna�ilnosti vplivala na spremembe v fono-
lo�kem sistemu govorov, ki jim je skupna.<.2
Tako formuliranje naloge in sama zasnova
dela so avtorju narekovale tudi ustrezno
metodologijo, katere osnovna na�ela so
prikazana v razdelku I: Osnovni pojmi let
termini dialektologije in dialektogralije.
Kot je razvidno �e iz navedenega naslova,

deli Dejna tradicionalno dialektologijo,
obravnavano doslej kot jezikovno vejo, ki
prou�uje govorno diferenciacijo kakega
terena ter raziskuje vzroke in procese, ki
so to diferenciacijo povzro�ili, na dva dela:
dialektografijo in dialektologijo. Ker je to
nedvomno novost, �e �e ne vsebinska, pa
vsaj terminolo�ka, ka�e povedati nekaj be-
sed o posameznih delih.

Dialektografija naj bi po mnenju Dejne bi-
la »uvodna faza nare�nih raziskav; nare�no
stanje v dolo�enem �asu na dolo�enem je-
zikovnem ozemlju naj bi predstavila sin-
hroni�no opisno, kartografsko oziroma s
klasificiranimi zbirkami gradiva, ne da bi
pri tem upo�tevala genezo in evolucijo je-
zikovne �lenitve, z eno besedo � dialek-
tografija je opisna vsota vedenja o foneti�-
nih, slovni�nih in slovarskih zna�ilnostih
posameznih govorov, je sistematizirana
zbirka podatkov o koncentriranju in obse-

' K. Dejna, Dialektr polskie. Warszawa 1973, s. 283
+ 70 zemljevidov. Razen tega imajo Poljaki �e dva
univerzitetna dialektolo�ka priro�nika: K. Nitsch,
Dialekty j?zyka polskiego 1915, zadnja 1957, in S.
Urbanczyk, Zarys dialektologii polskiej. Warszawa
1959.

' K. Dejna, n. d., str. 9.

233

gu diferenciacij danega jezikovnega ob-
mo�ja.«^

Z dialeklografijo so tesno povezani pojmi:
dialekti�na zna�ilnost, skupna ve�jemu �te-
vilu govorov, in zna�ilnost posameznega
govora (kar razumemo kot jezikovni neo-
logizem oziroma arhaizem), govor in na-
re�je.

Dialektografski sinhroni opis govora ali
nare�ja je izhodi��e dialektolo�kim raz-
iskavam, ki sku�ajo »pojasniti potek dife-
renciacije jezikovnih zna�ilnosti, dolo�iti
vzroke za te procese in pogoje, v katerih
potekajo, skratka � ugotavlja njihovo ge-
nezo, razvojna na�ela in formulira na osno-
vi teh raziskav sintezne posplo�itve in za-
klju�ke. Dialektografija obravnava dialekt-
na jezikovna dejstva diahroni�no, v �a-
sovnem prerezu, pri �emer uporablja pri-
merjalno metodo.«*

Dialektografija operira s pojmoma dialekt-
na zna�ilnost ter dialekt. Termina dialekt
ne uporablja kot sinonim za nare�je, tem-
ve� ozna�uje z njim tip jezika, katerega
zna�ilnosti dolo�amo s specifi�nimi diahro-
ni�nimi metodami: s filolo�ko, notranjo re-
konstrukcijo in zgodovinsko primerjalno
metodo. Teritorialno naj bi dialekt ustrezal
obmo�ju plemenske skupine.

Po avtorjevem mnenju sta dialektografija
in dialektologija med seboj v enakem raz-
merju kot leksikografija in leksikologija,
petrografija in petrologija.

Ob doslednem upo�tevanju navedenih dia-
lektolo�kih na�el je Dejna podal novo sin-
tezo poljskih dialektov z diahroni�nega
stali��a (X. poglavje � 100 paragrafov).
Med uvodnimi poglavji (I�IX) jih �est
(IV�IX) obravnava indoevropsko, balto-
slovansko in praslovansko dedi��ino. Pre-
cej�njo pozornost je posvetil avtor etno-
genezi Slovanov in inovacijam lehitske je-
zikovne skupine.

Poglavje XI {Poljski dialekti] je nekak�en
povzetek, ki vsebuje natan�en popis dia-
lektnih zna�ilnosti v osnovnih petih polj-
skih dialektih; ka�ubskem, mazoveckem,
velikopoljskem, malopoljskem in �lezij-
skem.

Osrednje mesto pripada poglavju X (PoJ;-
ske dialektne zna�ilnosti). Vsebuje fono-
lo�ko in sistemsko interpretacijo skoraj
�eststotih inovacij, ki �lenijo poljsko jezi-
kovno ozemlje v pet velikih dialektnih
kompleksov. V izboru obravnavanih dia-

lektnih zna�ilnosti prevladujejo tiste z zna-
�ajem sistemskih pojavov, ki se v nekih
pogojih pojavljajo regularno in imajo v
danem dialektu veljavo jezikovne norme.
Spisek dialektnih zna�ilnosti obsega pred-
vsem foneti�no � fonolo�ke spremembe
(par. 1�67), izbrana morfolo�ka vpra�anja
(par. 68�79) ter fleksijsko-skladenjske
probleme (par. 80�100).

Nesorazmerje med foneti�no-fonolo�kimi
ter ostalimi inovacijami je nastalo, ker se
je avtor v te�nji, podati sistemsko razlago
dialektnih sprememb, moral opreti na na-
tan�en dialektografski opis dialektnih zna-
�ilnosti, znano pa je, da sta bili domena
tradicionalne dialektologije predvsem fo-
netika in deloma leksika, ki pa ni katego-
rialni sistem.'' Zato pa je v obravnavanem
delu tudi tako malo prostora posve�enega
besedotvornim in morfolo�ko-skladenjskim
problemom. Leksika kljub svoji nedvomni
vlogi pri dialektni �lenitvi sploh ni obrav-
navana.

Med foneti�no-fonolo�kimi inovacijami so
Je zlasti zanimive in novatorske interpre-
tacije vokalnih sprememb. Dejna izhaja iz
splo�ne predpostavke, da diferenciacija vo-
kalizma v poljskih dialektih (po izgubi
kvantitete) temelji na fonologizaciji hori-
zontalnega giba jezika (pomik naprej || po-
mik nazaj) ob hkratni redundanci drugega
artikulacijskega faktorja (polo�aj ustnic;
zaokro�itev || splo��itev) na nekaterih ob-
mo�jih poljskih dialektov, oziroma obratno
na drugih obmo�jih (fonologizacija lege
ustnic ob redundanci giba jezika). Pred de-
fonologizacijo kvantitete (do XVI. stoletja),
ki je bila razen polnosti glasu (Klangf�lle)
odlo�ujo�a fonolo�ka zna�ilnost poljskega
vokalizma, so imeli prej omenjeni artiku-
lacijski faktorji redundantno vrednost.^

Neenaka fonolo�ka vrednost jezikovnega
giba in oblikovanosti ustnic je razbila polj-
sko jezikovno ozemlje na dve veliki dia-
lektni obmo�ji: medtem ko je na severnem
in vzhodnem ozemlju (Ka�ubi, Mazov�e) fo-
nolo�ka zna�ilnost razen stopnje odprtosti
ustne votline �e horizontalni jezikovni gib,
drugotna, redundantna pa oblikovanost
ustnic, je na ostalih podro�jih (Velikopolj-

' K. Dejna, n. d. str. 12.
� K. Dejna, n. d., str. 13.

' Prim.; Z. Golgb, A. Heinz, K. Polartski, Sloiviiik
terminologu jQzykoznawczej. Warszawa 1968, 559.
' Prim.: K. Dejna, O niekt6rych procesach ro�nico-
wania siQ wokalizmu. Rozprawy Komisji JQzykowej
LTN. XIV, 1968. SU. 181�208.

234

ska, Malopoljska, Slezija) stanje ravno
obratno.

Tak�na sistemska fonolo�ka razlaga je
avtorju omogo�ila, da se je izognil uteme-
ljevanju dialektnih pojavov z vplivi sosed-
njih dialektov, kar se je tako pogosto do-
gajalo pri starej�ih interpretatorjih. Na�ela
kategorialnih razlag se dr�i avtor tudi pri
konzonantnih inovacijah.

Po obravnavi sprememb, ki so povzro�ile
fonolo�ke premike v vokalnem in konzo-
nantnem sistemu, je dosledno prikazal tudi
grafi�no novi sistem, nastal po realizaciji
obravnavane spremembe.

Ob razlagi posameznih pojavov je ve�krat
uporabljeno primerjalno gradivo s podro�-
ja sosednjih polabskih, lu�i�kih, �e�kih in
slova�kih dialektov ter s tem prekora�uje
zgodovinske meje poljskih dialektov.

Kljub o�ji zasnovi svojega dela (priro�nik)
avtor pogosto izkoristi prilo�nost za pole-
mi�en pregled dosedanjih mnenj o nekate-
rih dialektnih spremembah.

Vse v delu obravnavane dialektne zna�il-
nosti so ponazorjene na 70 zemljevidih ob
koncu knjige (skupno je v delu 86 zemlje-
vidov, 16 jih je ume��enih med besedilom).
Zal pogre�amo zemljevid z natan�nej�o
razdelitvijo poljskih dialektov (prim. zem-
ljevid �t. 3 v: Zarys dialektologii polskiej
S. Urbanczyka), saj je zemljevid �t. XVI
brez navedenih krajevnih imen premalo
pregleden. Drugi pomislek se nana�a na
leksiko, ki v delu ni upo�tevana. �eprav
bi lahko to opravi�ili s te�njo po natan�-
nem kategorialnem prikazu dialektnih po-
javov, bi vendar pri�akovali, da dosedanje
obravnave besedja v poljskih govorih omo-
go�ajo dialektolo�ko obravnavo vsaj zani-
mivej�ih leksikalnih enot.

Pri�ujo�e poro�ilo ne �eli le opozoriti na
dose�ek poljskega jezikoslovja, temve�
sku�a prikazati �tudentom slavistike po-
vsem sodobno, sintezno obravnavo govo-
rov enega slovanskih jezikov, obravnavo,
ki bo nedvomno koristila vsakomur tudi
nri �tudiju primerjalnega slovanskega jezi-
koslovja.

Kazimierz W o � nia k
Filozofska fakulteta v Ljubljani

MODELI V SINTAKSI OTROKOVEGA GOVORA

Sodobno teoreti�no jezikoslovje se v no-
vej�em �asu vse bolj odmika od struktu-
ralno-taksonomi�nega metodolo�kega pri-
jema. V sredi��u njegovega zanimanja ni
ve� jezik kot sistem znakov, ampak jezik
kot kon�en sistem pravil, ki omogo�ajo
tvorjenje neomejenega �tevila stavkov.
Omenjeni metodolo�ki premik, katerega
glavni nosilci so raziskovalci pretvorbene
(generativne in transformacijske) slovnice,
raziskovalci, ki so delali z metodo pretvor-
bene (generativno-transformacijske) slov-
nice, pa vodi tudi v vse tesnej�o poveza-
nost jezikoslovja z psihologijo. Medtem ko
jezikoslovci snujejo teoreti�no hipoteti�ne
vzorce (modele) o naravi jezikovnega zna-
nja in o procesih osvajanja le-tega, psiho-
lingvisti prou�ujejo, ali ti modeli ustrezajo
stvarnosti, to je resni�nim jezikovnim pro-
cesom. Tako prvi ne morejo brez drugih in
obratno: psiholingvisti si pomagajo s teo-
reti�nimi izhodi��i lingvistike, ki jim slu�i-
jo kot delovne hipoteze pri empiri�nem
raziskovanju, a jezikoslovci z zanimanjem
spremljajo spoznanja psiholingvisti�nih
raziskav in ob njihovih rezultatih prever-
jajo pravilnost svojih predpostavk. Zato je
otrokov govor � dolgo �asa zanemarjeno

in podcenjevano podro�je jezikoslovnih
�tudij � �e dobro desetletje v sredi��u za-
nimanja obeh omenjenih ved. Seveda tudi
pedagogika bolj kot kdajkoli poprej z za-
nimanjem spremlja nova spoznanja jeziko-
slovja in psihologije; nadvse jo zanima
pravo bistvo jezikovnega znanja, zlasti �e
zaporedje pojavljanja jezikovnih struktur
v otrokovem govoru, saj bo �ele na osnovi
tovrstnega vedenja mogo�e zares u�inkovi-
to na�rtovati jezikovno vzgojo.

Z veseljem moremo ugotoviti, da je ome-
njeno so�itje jezikoslovja in psihologije
povzro�ilo ponovno o�ivitev �e na prelo-
mu prej�njega in na�ega stoletja raz�irjene
znanstvene panoge, psiholingvistike, tudi v
jugoslovansliem prostoru. Prvo javno potr-
ditev so do�ivela tovrstna prizadevanja na
simpoziju o otrokovem govoru 1971 v Beo-
gradu. Ze takrat smo mogli ugotoviti, da
sta posebej �ivahni sredi��i Beograd in na
vseh podro�jih dinami�ni Novi Sad, da pa
v Sloveniji zanimanje za otrokov govor �e
ni prodrlo; za to je razlog v pomanjkanju
usposobljenih strokovnjakov, saj je pe��i-
ca tistih, ki delajo v slovenisti�nih raziska-
vah, preoblo�ena z uresni�evanjem zastav-

235

Ijenih nalog; ni namre� mogo�e pri�ako-
vati, bilo bi tudi nesmotrno, da bi z vsakim
pojavom novega opustili staro nedodelano.
Dokler ne bo primernih ljudi, bo seveda
prav, �e bomo ta napredek spremljali.

V okviru zgornjega razmi�ljanja z vese-
ljem sprejemamo novo delo Modeli u sin-
taksi de�jeg govora, ki ga je izdal in�titut
za lingvistiko v Novem Sadu, priredili pa
sta ga njegovi sodelavki Mirjana Joci� in
Svenka Savi�.

In�titut za lingvistiko v Novem Sadu je
1971 za�el z delom na raziskovalnem pro-
jektu z naslovom Sintakti�na raziskovanja
otrokovega govora 1�3. V zvezi s tem de-
lom je junija 1973 organiziral mednarodni
posvet z naslovom Modeli u sintaksi otro-
kovega govora. Posveta so se udele�ili
strokovnjaki iz Jugoslavije in tujine, ki se
neposredno ukvarjajo s preu�evanjem o-
trokovega govora, da bi posredovali me-
todolo�ka izkustva in prikazali jezikoslov-
ne modele, ki jih uporabljajo pri analizi
otrokovega govora. Zdru�evanje razisko-
valnih projektov z razli�nimi oblikami iz-
menjave teoreti�nih in empiri�nih izkustev
o raziskovanem predmetu se je namre� po-
kazalo kakor drugod tudi tukaj kot nepo-
gre�ljivo metodolo�ko dopolnilo sodobnega
raziskovalnega dela.

Knjiga Modeli u sintaksi de�jeg govora
vsebuje sedem referatov s posveta. V njih
so v glavnem prikazani projekti o prou�e-
vanju otrokovega govora v ZDA, Jugosla-
viji, Poljski, Mad�arski in na �vedskem.
Na koncu je dodana bibliografija vseh del,
ki so citirana v knjigi, in indeks uporab-
ljenih terminov.

Posebej velja opozoriti na uvodni referat
Svenke Savi� O nekim m.odelima sticanja
jezika, v katerem avtorica prikazuje ob-
stoje�e modele v okviru generativne gra-
matike po kronolo�kem zaporedju njihove-
ga nastajanja. Prispevek se odlikuje po si-
stemati�nem in iz�rpnem prikazu proble-
matike in po seznanjenosti z najnovej�o li-
teraturo o predmetu poro�anja.

Dr. Slobin, profesor psihologije na berke-
leyski univerzi v Kaliforniji, je v referatu
Berkeleyski projekt o razvoju jezika v raz-
li�nih jezikovnih okoljih predstavil zasno-
vo raziskave, ki preverja hipotezo o obsta-
janju ob�ih procesov pri osvajanju jezi-
kovnega znanja materin��ine. V raziskavo
so vklju�ene skupine angle�ko, hrvatsko-
srbsko, tur�ko in italijansko govore�ih

otrok, torej jeziki, ki predstavljajo kon-
trast med tur�kim, neindoevropskim tipom
aglutinacijskega jezika in jeziki indoevrop-
sice skupine. Med indoevropskimi so iz-
brani trije tipi; srbohrvatski, z razvitim in
svobodnim besednim redom, angle�ki jezik,
analiti�en in s polo�ajsko vezanim besed-
nim redom, ter italijanski jezik, ki je glede
na besedni red in fleksijo nekje na sredini
med obema. Iz referata so razvidni naj-
splo�nej�i obrisi raziskave, ne pa tudi teo-
reti�ne in metodolo�ke nadrobnosti.

Problemsko dopolnilo referata sta diskusiji
Svenke Savi� in G. Shugarjeve.

G. Shugar s psiholo�kega in�tituta var�av-
ske univerze, ki se tudi ukvarja s prou�e-
vanjem osvajanja materinskega jezika, je
v referatu Otrokova aktivnost kot kontekst
za prou�evanje otrokovega govornega raz-
voja opozorila na enega najpomembnej�ih
metodolo�kih problemov. Jezikoslovje je po
njenem sku�alo opisati jezikovne struktu-
re, izlo�ene iz otrokovega celovitega raz-
voja, vendar otrokovega jezikovnega raz-
voja ne moremo prou�evati zunaj notra-
njega (psiholo�kega) in zunanjega (social-
nega) konteksta, ki dolo�a uporabo jezi-
kovnih struktur.

Dr. R. Soderbergh, docentka na in�titutu za
skandinavske jezike pri univerzi v Stock-
holmu in nosilka raziskave Sintaksa otro-
kovega govora, je v referatu O �vedski
raziskavi: otrokova govorica predstavila
stanje, cilje in metodologijo raziskave. Av-
torica poudarja, da so u�itelji pokazali ve-
liko zanimanje za to delo, posebej tisti, ki
delajo s pred�olskimi in zaostalimi otroki.
Upajo, da bodo mogli spoznanja raziskave
uporabiti neposredno v praksi. Za�etne re-
zultate so tudi �e prakti�no uporabili za iz-
delavo pripomo�kov za branje, namenjenih
otrokom, ki so �ele za�eli govoriti.

Dr. Melanija Mike� je v svojem referatu
spregovorila o uporabi in vrednotenju teo-
reti�nih predpostavk v raziskovanju novo-
sadskega in�tituta za lingvistiko Sintakti�-
ne raziskave otrokove govorice.

Delo Modeli v sintaksi otrokove govorice
prikazuje obstoje�e lingvisti�ne modele, ka-
kor so jih uporabili v dosedanjih raziska-
vah o otrokovem govoru, in metodologijo
nekaterih obstoje�ih raziskav otrokovega
govora v razli�nih de�elah. Seveda pa je v
na�inu simpozij skega dela vzrok, da avtor-
ji mnoge probleme le nakazujejo, ne uteg-

236

nejo pa se jim iz�rpneje posvetiti. Tako
more knjiga slu�iti bolj kot orientacijski
okvir za poglobljen �tudij najsodobnej�e
literature na podro�ju prou�evanja otroko-
vega govora. Slovence pa opozarja, da je

vendarle �e �as, da posvetimo tudi pri nas
razvoju otrokovega govora ve� pozornosti.

Olga G n a m u �
Pedago�ki in�titut pri Univer?!
v Ljubljani

PO SLEDEH ZA�ETKOV SLOVANSKE PISMENOSTI

V drugi polovici avgusta 1. 1974 so ria Ohri-
du odprli stalno razstavo Slovenska (= slo-
vanska) pismenost. Pripravila sta jo Zavod
za za�tita na spomenicite na kulturata in
Naroden muzej v Ohridu pod vodstvom
prof. dr. Vladimira Mo�ina. To je bila po-
membna prireditev za jezikoslovce (med
njimi tudi �tevilne udele�ence sedmega
seminarja za makedonski jezik, literaturo
in kulturo, ki je prav tiste dni potekal v
tem starodavnem kulturnem �ari��u Make-
donije), ki se ukvarjajo z zgodovino posa-
meznih slovanskih jezikov ali njihovo pri-
merjavo. Razstava predstavlja najpomemb-
nej�e in najzna�ilnej�e spomenike slovan-
ske pismenosti od za�etkov do 18. stol. iz
vseh tistih predelov slovanskega sveta, ki
so v pisavi sprejeli in ohranili starocerkve-
noslovansko tradicijo, tj. glagolico in ciri-
lico. Tu je mogo�e videti npr. starocerkve-
noslovanske glagolske rokopise: Kijevske
listke, Zografski evangelij, Asemanijev
evangelij, Clozianov zbornik, odlitek zna-
menite ba��anske plo��e � najstarej�i spo-
menik v glagolici zapisanega hrvatskega
jezika z otoka Krka, ju�noslovanske ciril-
ske rokopise iz 10.�11. stol. (Savina knji-
ga, Supraselski rokopis), najstarej�e ruske
zapise iz 10.�U. stol., srbska besedila iz
12.�13. stol., makedonske in bolgarske ro-
kopise iz 13.�14. stol., bosanske srednje-
ve�ke tekste itd. Razstava ni omejena le
na rokopisno gradivo, ampak prina�a tudi
predmete materialne kulture, ki so kakor
koli povezani z zgodnjim srednjim vekom,
v katerem se je porajala slovanska pisme-
nost. �e posebno jo o�ivljajo rokopisne
iluminacije � okraski inicialk (za�etnih
�rk) v rokopisih, ki izkazujejo bizantinski
geometrij sko-rastlinski stil (npr. v Supra-
selskem rokopisu in Savini knjigi), in ko-
pije fresk za�etnikov in nadaljevalcev slo-
vanskega pismenstva.

Nepou�enemu opazovalcu se utegne vzbu-
diti misel, zakaj v temo »slovanska pisme-
nost« ne sodijo tudi tisti slovanski spome-
niki, ki niso bili zapisani v glagolici ali ci-
rilici, npr. slovenski Bri�inski spomeniki v
latinici. Ka�e, da se pri tem sre�uje, prav-
zaprav kri�a dvoje izhodi��: 1. izhodi��e

(slovanske) pisave, ki so jo sprejeli neka-
teri slovanski narodi in je na razstavi ure-
sni�eno; 2. drugo izhodi��e je nacionalna
pripadnost kot taka, ki mediju pisave ne
prisoja posebne narodnostno-razlo�evalne
lastnosti, in mogo�e bi smeli dodati, niti
svetosti. Saj v kulturni sferi, ki jo pisno
obvladuje latinica, na srednjeve�kih fres-
kah zlepa ni motiva, ki bi tako poveli�e-
val raz�irjevalce pismenosti (ki so to delali
iz kakr�nega �e koli vzroka), kot je to naj-
ti v izredno bogatih in prefinjenih freskah
in ikonah v prostoru, ki ga danes ozna�uje
cirilska pisna kultura. Prav v Ohridu se
vrstijo motivi slovanskih prosvetiteljev
bratov sv. Konstantina � Cirila in Metoda,
njunih naslednikov sv. Klimenta in sv.
Nauma s knjigo ali raznimi zapisi iz svetih
knjig skoraj od cerkve do cerkve.

Ce se �e gibljemo na �ir�em podro�ju, kjer
se je rojevala slovanska pismenost, si ne
moremo kaj, da bi ne obnovili, kako se je
to dogajalo: prelomnico v kulturi in zgodo-
vinskem razvoju slovanskih narodov po-
meni prizadevanje bizantinskih misijonar-
jev solunskih bratov Konstantina � Cirila
in Metoda, ki sta izna�la slovansko pisavo,
uvedla slovanski knji�ni jezik in prevedla
potrebne bogoslu�ne knjige iz bizantinske-
ga v slovenski jezik in ga vpeljala v bogo-
slu�je. Svoje zgodovinsko poslanstvo sta
za�ela v daljni Moravski in Panoniji, na
ozemlju dana�nje �e�koslova�ke (H. Pole-
nakovi�, Vo mugrite na slovenskata pisme-
nost, Misla, Skopje, 1973, str. 9).

Zanimanje slavistov zanju traja prav od za-
�etka slavistike, ko je njen ustanovitelj
Jo�ef Dobrovsky (1753�1829, njegov grob
je na velikem pokopali��u v Brnu) poudar-
jal, da je pri filolo�kem prou�evanju slo-
vanskih jezikov potrebno posebno pozor-
nost posvetiti starocerkvenoslovan��ini.
Bibliografija razprav, ki se ukvarjajo v
glavnem z njuno slovansko � moravsko
misijo, obsega okrog 10 000 enot. Glavni
vir za raziskovanje njunega �ivljenja in
dela so t. im. Panonske legende (�itja Ci-
rila in Metoda), pisane v starocerkveno-
slovan��ini, ki so tudi sicer prijetno branje

237

2 vrsto literarnih kvalitet in �tevilnih ha-
giografskih vlo�kov, brez katerih ni bilo
nobeno delo v tistem �asu. Sklepajo, da so
nastala takoj po njuni smrti z nalogo, da
se ohrani spomin na zaslu�na za�etnika
slovanske prosvete in bogoslu�ja in vzpod-
buda za njun nadaljnji razvoj. Pripisujeio
jih njunemu najbli�jemu sodelavcu Klimen-
tu Ohridskemu. Obstajajo tudi drugi viri,
pisani v starocerkvenoslovan��ini, gr��ini
in latin��ini.

Konstantin in Metod sta kot otroka bogate
dru�ine v Solunu, enem od sredi�� bizan-
tinskega imperija, imela nekatere predno-
sti v izobra�evanju. Metod je postal uprav-
nik neke slovanske kne�evine, morda v
bli�ini reke Bregalnice in se tedaj dobro
spoznal z jezikom (ki ga je znal �e od do-
ma kot vsi prebivalci Soluna), �ivljenjem
in navadami slovanskih naseljencev. Ni
znano, zakaj je to mesto zapustil in se po-
meni�il. Zitja ve� pripovedujejo o Kon-
stantinov! mladosti. 2e zgodaj se je odlo-
�il za modrost � filozofijo in znanost �
in zavrnil dekle ali bogastvo. Carjev na-
mestnik ga je poslal v Carigrad na �olo, ki
je ustrezala dana�nji stopnji univerze, kjer
se je poleg drugega spoznal z filozofijami,
gr�ko klasi�no knji�evnostjo in drugimi
umetnostmi. Postal je bibliotekar v patri-
arhovi biblioteki v Carigradu, nato se je
po nekaterih obveznostih, ki mu jih je do-
lo�al carigrajski dvor, pridru�il bratu Me-
todu na Olimpu v Mali Aziji (ne v Gr�iji!!.

V slavistiki se najbolj zanimamo za mo-
ravsko misijo, za katero je po Panonskih
legendah dal pobudo moravski knez Ra-
stislav (846�870). Ko je utrdil dr�avno ob-
last, se je posvetil vpra�anju cerkvene or-
ganizacije. Latinsko-nem�ka duhov��ina, ki
je imela cerkveno upravo v svojih rokah,
je pomenila nevarnost za samostojno mo-
ravsko dr�avo. Zato je 1. 862 poslal v Ca-
rigrad odposlance s pro�njo za misijonarje,
da bi organizirali cerkev na Moravskem in
uvedli v bogoslu�ju razumljiv slovanski
jezik. V njegovi pro�nji ne le za u�itelja,
ampak tudi za �kofa, ki bi organiziral mo-
ravsko cerkev, da bi postala samostojna v
odnosu do Rima, se ka�e tudi politi�no
ozadje moravske misije. Car Mihael je do-
lo�il zanjo Konstantina in Metoda. Ze prej
sta opravila dve misiji in znala sta slovan-
ski jezik iz okolice Soluna. Konstantin, ki
je znal ve� jezikov, je na osnovi slovan-
skega nare�ja, ki ga je poznal, sestavil pr-
vo slovansko abecedo � glagolico, �eprav
nekateri sklepajo, da bi to bila cirilica.
Trditve, da je glagolica nastala prej, se

naslanjajo na Klimentovo �itje, ki ga je
napisal njegov naslednik iz Ohrida v gr-
��ini, kjer pravi, da je Kliment izna�el no-
vo, prakti�nej�o abecedo in jo v �ast svo-
jemu u�itelju imenoval cirilica.

Prav tako je v slavistiki dolgo vladala ne-
gotovost glede vpra�anja, kateri jezik (na-
re�je) je uporabil Konstantin za upisme-
njenje. V razpravah o tem so slovenski
slavisti �ivo sodelovali, saj je znano pre-
pri�anje J. Kopitarja in F. Miklo�i�a, da
je bila starocerkvenoslovan��ina prednica
sloven��ine in sta jo zato imenovala staro-
sloven��ina, kar je za njim povzel tudi
Levstik in v svoji vnemi v�asih delal silo
�ivi sloven��ini. Njuno zmoto je �astno
popravil drug slovenski slavist, mnogo obe-
tajo�i, a prezgodaj umrli Vatroslav Oblak,
ki je prou�eval nare�ja v ju�ni in severo-
zahodni Makedoniji, in ugotovil, da je iz-
vor starocerkvenoslovan��ine na ozemlju
severno od Soluna, kjer danes prebivajo
Makedonci (V. Oblak, Macedonische Stu-
dien. Die slavischen Dialecte des s�dlichen
und nordwestlichen Mac�doniens, Wien,
1896). Posebno intenzivno se je s problemi
starocerkvenoslovan��ine ukvarjal univ.
prof. Rajko Nahtigal (nekaj predmetnih
razprav: Doneski k vpra�anju o postanku
glagolice, Razprave ZDHV, 1923, 135�178;
Starocerkvenoslovanske �tudije, Lj. 1936;
Euchologium Sinaiticum, Lj. 1941; Nekaj
pripomb k pretresu Hrabrovega spisa o az-
buki Konstantina Cirila, SR 1�2, 1948; 5�
18; Slovanski jeziki, Lj. 1938, 1952"), za
njim pa Franc Grivec.

V najstarej�ih besedilih, ki so ohranjena iz
tistega �asa (nobeno izpod peresa Konstan-
tina in Metoda ali njunih u�encev Klimen-
ta, Nauma, Kirila Bregalni�kega, ki so nju-
ni edini znani u�enci), se jezik, ki ga je
Konstantin prenesel v knjige, imenuje slo-
vanski. Vanj so bile pred odhodom na Mo-
ravsko prevedene nujne bogoslu�ne knji-
ge. Ta jezik so lahko razumeli tudi morav-
ski Slovani, ker so bile razlike med slo-
vanskimi jeziki �e nepomembne, zve�ale
so se �ele pozneje po notranjem razvoju
posameznih jezikov. Po avtorju Panonskih
legend so bile prve besede, zapisane v slo-
vanski pisavi: V za�etku je bila Beseda ...
iz evangelija sv. Janeza.

Na Moravskem sta bila prva slovanska
u�itelja s svojimi spremljevalci lepo spre-
jeta. Dobila sta moravske u�ence, ki sta jih
uvajala v bogoslu�na opravila, prevajala
Biblijo in pravila o odnosih znotraj cerkve.
Vendar je bilo njuno sodelovanje precej

238

odvisno od politi�nega polo�aja v de�eli.
Nagajali so jima latinsko-nem�ki duhovni-
ki, ker je ljudstvo zapu��alo njihove cer-
kve. Ko se je 1. 864 Rastislav podredil nem-
�ko-bolgarski zvezi, je tudi ta duhov��ina
znova osvojila izgubljene pola�aje in ni
hotela posve�ati njunih u�encev. Sku�ala
sta dobiti pomo� iz Carigrada, a ko sta na-
meravala tja, ju je v Panoniji zadr�al knez
Kocelj, ki je tudi �elel slovenske prosvete
in bogoslu�ja, in ju prosil za petdeset u�en-
cev, ki to obvladajo. Po postanku v Benet-
kah, kjer je Konstantin diskutiral z bene�-
kimi duhovniki, da niso sveti samo hebrej-
ski, gr�ki in latinski jezik, ampak tudi dru-
gi (armenski, perzijski, arabski, itd.) in je
nesmiselno opravljati bogoslu�je v jeziku,
ki ga ljudstvo ne razume, sta odpotovala
v Rim, kamor ju je povabil pape�. Tam sta
bila sve�ano sprejeta, ker sta prinesla s se-
boj relikvije pregnanega pape�a Klimenta
I, pa tudi zaradi politi�nih na�rtov. Pape�ki
prestol je hotel preko njiju dose�i, da se
tudi balkanski Slovani pridobe za rimsko
cerkev. Njun slovanski jezik je pape� pri-
znal tako, da ju je povabil, naj v njem
opravita bogoslu�je v nekaterih rimskih
cerkvah. Konstantin je stopil v strog me-
ni�ki red in dobil ime Ciril, a je umrl v tem
mestu 1. 869. Metod je bil posve�en v du-
hovnika, nato v �kofa in odposlan kot pa-
pe�ev zastopnik, da �iri kr��anstvo pri Slo-
vanih. Ko se je vrnil na Moravsko, je na�el
te�ke razmere. Nem�ki duhovniki so podi-
rali njegovo delo, oslepili Rastislava,
njegov vnuk Svetopolk je postal njihovo
voljno orodje. Metoda so vrgli v je�o, iz
katere se je re�il �ele s pape�evim posre-
dovanjem po ve� ko dveh letih. Za nekaj
�asa je od�el h Koclju v Panonijo, po nje-
govi smrti se je vrnil na Moravsko. Tu je
ponovno organiziral slovansko cerkev, pre-
vajal bogoslu�na dela, zaradi obto�evanja
-om�kih duhovnikov se je �el zagovarja
v Rim, enkrat v mirnem �asu je �el poro�at
o svojem delu tudi v Carigrad, kjer je do-
bil vse priznanje. Nekaj pred svojo smrtjo
1. 885 je dolo�il za svojega naslednika
Moravana � Gorazda. Tudi njega latinsko-
nem�ki duhovniki niso priznali in skoraj
vsi u�enci solunskih u�iteljev so bili pre-
gnani z Moravske. Angelarij, Naum in Kli-
ment so zbe�ali na jug, v Bolgarijo. Prvi je
umrl, druga dva sta pri�la v Makedonijo.

O �ivljenju najslavnej�ega Metodovega
u�enca Klimenta ne vemo mnogo. Njegov
�ivljenjepis rekonstruirajo iz ob�irnega
Klimentovega �itja, ki ga je napisal v gr-
��ini njegov ohridski naslednik �kof Teofi-
lakt v zadnjih letih 11. stol. Iz njega sta

dokazani letnica in kraj smrti: 1. 916,
Ohrid. Doslej je znanih petnajst del, ki so
zanesljivo njegova, za okrog 40�50 pa
sklepajo, da jim je on avtor na osnovi nji-
hovih stilnih in jezikovnih posebnosti. Kli-
ment Ohridki se �teje za prvega izvirnega
in nadarjenega slovanskega pisatelja, ki je
pomemben za vse slovanske literature in
narode. Njegov �ivljenjepisec pi�e, da je
napisal pridige za vse praznike, njemu pri-
pisujejo �e omenjene Panonske legende
in hvalnico v �ast slovenskemu u�itelju
Cirilu Filozofu. Pri opevanju njegovih za-
slug se opira na bizantinsko poetiko, sicer
sta za njegova dela zna�ilni jasnost in eno-
stavnost. V zvezi z njegovo literarno dejav-
nostjo je treba omeniti, da je vsaj po ne-
katerih predvidevanjih Kliment Ohridski
povezan tudi s slovenskim pismenstvom.
Sklepajo, da je katero njegovih del vpli-
valo na drugi Bri�inski spomenik, ali da je
vsaj vir za ta spomenik in Klimentovo pri-
digo v spomin apostolu ali mu�encu sku-
pen. Njegova tradicija je izpri�ana tudi v
srbskih, bolgarskih in ruskih rokopisih.

Klimentovi u�enci in nasledniki na �kofov-
skem prestolu ga opisujejo kot velikega
borca proti zaostalosti in neutrudnega u�i-
telja. Pod njegovim vodstvom se je �olalo
okrog 3500 u�encev v t. im. ohridski �oli
in del od njih se je posvetil tudi literarne-
mu prizadevanju, ne le posvetnemu in bo-
goslu�nemu. �tevilne ikone in freske od naj-
starej�e do najnovej�e dobe pri�ajo, da se
njegova priljubljenost skozi stoletja ni
zmanj�ala. Ohridski �kofje so si �teli v �ast,
�e so bili naslikani skupaj z njim. Poro-
�ila navajajo, da ni kultiviral le ljudi, am-
pak tudi pokrajino. Divje, negojeno drevje
si je v svoji �kofiji, katere meje �e niso
dokon�no ugotovljene (omenjena naselja v
njej so Glavinica, Devol, Ohrid), prizade-
val zamenjati s sadnim drevjem, ki ga je
dobil iz Gr�ije.

O Klimentovem sodelavcu sv. Naumu je
�e manj podatkov. Po obstoje�ih biografi-
jah sode� ni bil tako vsestransko aktiven
kot Kliment. Po prihodu v Makedonijo je
sedem let pou�eval, nato je od�el v samo-
stan, kjer je umrl 1. 910 in je pokopan v
cerkvi, ki nosi danes njegovo ime.

To bi bilo v najskromnej�ih potezah �ivlje-
nje in delo prvih slovanskih prosvetiteljev.
Pri obravnavi njune problematike so teht-
no in odlo�ilno sodelovali tudi slovenski
slavisti.

Tradicija slovanske pismenosti je mo�no
uzave��ena v ju�nem delu na�e domovine.

239

o njej pri�ajo �udovite freske in ikone po
oliridskifi in drugili cerkvah (sv. Kliment,
sv. Sofija, ostanki nekdanje Klimentove
cerkve, sv. Nauma, grobova sv. Klimenta
in sv. Nauma), ljudsko izro�ilo in ne na-
zadnje tudi pri�ujo�a ohridska razstava.

Zgodovina je dovolila paradoks, da je de-
�ela, kjer je tekla zibelka slovanske pi-
smenosti, dobila zadnja svoje narodnostne
pravice in pravno uzakonjen literarni je-
zik. Vendar je tudi dedi��ina Cirila in Me-
toda, njunih naslednikov Klimenta, Nauma
in drugih vplivala, da je ta jezik postal
hitro vsestransko funkcionalen in bogat, o

�emer nas prepri�uje znanstveno in umet-
ni�ko delo ne le velikega Makedonca Bla-
�e Koneskega, ampak tudi njegovih na-
slednikov na obeh podro�jih.

Uporabljena literatura:

1. Haralampie Polenakovi�, Vo mugrite na slove.n-
skata pismenost, Misla, Skopje, 1973. 2. Prospekt
z ve�krat omenjene razstave. 3. Radmila Ugrinova-
Skalovska, Srednovekovni kni�evni �koli vo Make-
donija, VII. seminar za makedonski jazik, literatura
i kultura, 1974. 4. Jo�e Topori�i�, SKJ I, Maribor,
1968. 5. France Tom�i�, Zapiski v slovenskem jezi-
ku ZSSI, Lj. 1956, str. 170�184. 6. Lovett F.
Edwards, Macedonia, London,- letnice izdaje ni.

Marija Stanonik
SAZU v Ljubljani

SLOVENISTIKA V GOTTINGENU

Lektorat sloven��ine na oddelku za slavi-
stiko pri Univerzi v Gottingenu vodi od 1.
1970 dr. Peter Scherber, ki je hkrati asi-
stent na rusistiki.

S sloven��ino se je prvi� seznanil v zim-
skem semestru 1. 1961 v Frankfurtu, ko je
tam predaval pol leta kot gost prof. dr.
Bratko Kreft. Nato je tri leta poslu�al prof.
dr. Antona Slodnjaka, pri katerem je dobil
temo svoje doktorske disertacije z naslo-
vom: Die slovenische Elegie, Studien zur
Geschichte der Gattung 1779�1879. Vendar
jo je zagovarjal pri nem�kem slavistu, prof.
dr. Alfredu Rammelmeyer ju, ker prof. Slod-
njaka ni bilo ve� v Frankfurtu. Delo je iz-
�lo pri zalo�bi Franz Steiner, v Wiesbadnu
1. 1974. (Gl. podrobno oceno � avtor J.
Koruza � v tej in prihodnji �tevilki!)

Scherber tudi sicer sodeluje pri populari-
zaciji slovenske literature. Za Kindler Li-
teratur Lexikon, ki je izhajal od 1. 1964�
1974, je napisal okrog dvajset prispevkov o
slovenski literaturi. Se kot �tudent je pre-
vedel v nem��ino Kreftovo Veliko punta-
rijo, pozneje pa Hiengovo Cortesovo vrni-
tev in Zupanov Upor �rvov, ki so ju uvr-
stili tudi v nem�ki radijski program in je
posebno prva bila lepo sprejeta. RTV Ljub-
ljana je na mednarodnem tednu radijske
igre v Ohridu 1. 1972 uporabila njegov
nem�ki prevod radijske igre Likvidacija D.
Zajca in 1. 1973 Ali naj te z listjem posu-
jem R. �eliga. V zvezi s svojimi prevajal-
skimi na�rti je povedal, da je treba imeti
zveze z zalo�bami in jih negovati. Ce bi
zalo�ba predlagala kak�en prevod, bi se
dela lotil, sicer trenutno nima �asa.

Zanimanje dr. Petra Scherberja za sloven-
sko literaturo je dokaj �iroko, saj ga ne

pritegujejo le starej�a obdobja, ki so zaje-
ta v njegovi disertaciji, ampak tudi najno-
vej�a slovenska literarna dogajanja. Od
prozaistov najbolj ceni R. �eliga. Tretje
podro�je, ki ga zelo mika, je pesni�ka po-
doba S. Kosovela in nekaterih njegovih so-
dobnikov. Trenutno pripravlja za ra�unal-
ni�ko obdelavo poezijo F. Pre�erna. Rad bi
ugotovil konkordanco (soodnosnost) besed-
ja, pozneje pa podobo naglasov in rim.
Razmi�lja, da bi bilo pri interpretaciji Pre-
�ernovega dela treba upo�tevati termin bi-
dermayer, o �emer smo sicer nekaj �e sli-
�ali na predavanjih prof. dr. B. Paternuja.

�eprav ima tudi za delo pri slovenistiki
lepe na�rte in �elje, jih mora vsaj za�asno
pu��ati ob strani, ker ima svoje strokovne
obveznosti na rusistiki. Tako je ukvarjanje
s slovensko literaturo po njegovih besedah
lahko le znanstveni konji�ek, pri �emer
mu veliko pomenijo osebne zveze s Sloven-
ci.

Na vpra�anje, katere u�benike rabi pri slo-
venskem lektoratu in kako ga organizira,
je dr. P. Scherber povedal, da se naslanja
na knjigo prof. J. Topori�i�a Zakaj ne po
slovensko? s plo��ami vred, kar je iz�lo 1.
1969 pri Slovenski izseljenski matici v
Ljubljani. Pripomnil je, da to sicer ni naj-
bolj primeren pripomo�ek, saj je namenjen
angle�ko govore�im slovenskim izseljen-
cem. Poleg tega ima vse preve� tiskovnih
napak, ki bi jih bilo treba v ponovni izdaji
nujno odpraviti. Prav tako uporablja tudi
plo��e istega avtorja, ki so iz�le 1. 1961 v
Zagrebu z naslovom Slovena�ki jezik na
plo�ama; izgovor i intonacija s recitacija-
ma. Zadnji �as si pomaga �e s knjigo in
kasetami Te�aja slovenskega jezika, kate-

240

rega avtorji so E. Andolj�ek, L. Jev�enak
in T. Koro�ec, iz�el pa je 1. 1973 pri delav-
ski univerzi Boris Kidri� v Ljubljani. Nje-
gova pomanjkljivost je, da nima naglasov
in tudi sicer ni primeren za tujca z zelo
druga�no strukturo jezika. Iz navedenih
del dr. P. Scherber sestavlja te�aj za za-
�etnike in nadaljevalni te�aj. Zelo pogre�a
primerno delo za u�enje sloven��ine, ki bi
bilo res namenjeno tujcem, saj so na�teti
u�beniki ve�inoma neustrezni.

Zelo redko imajo lahko vaje branja (Lek-
t�r�bungen), na katerih prebirajo dela slo-
venskih avtorjev. Navadno so izbrana
sporazumno s �tudenti. Pred leti so brau
npr. Kosma�evo Balado o trobenti in obla-
ku, ki je vsem zelo ugajala. Letos so za-
�eli s pravljico o povodnem mo�u, nato je
motiv navedel na branje in obravnavo Pre-
�ernove balade z enakim naslovom. Zani-
mivo je, da se za lektorat priglasijo vedno
po trije udele�enci. Od leto�njih sta dr.
Ines K�hler, ki je sicer v Hamburgu dok-
torirala z bolgaristi�no temo in Ulrike Je-
kutsch �e bili na seminarju slov. jezika, li-
terature in kulture v Ljubljani. Ulrike Je-
kutsch je povedala, da si je izbrala za svo-
jo seminarsko nalogo Tav�arjevo delo 4000.
Zaman je iskala slovensko strokovno lite-
raturo o znanstveno fantasti�ni pripovedi,
zato si je pomagala z rusko in nem�ko.

Glede splo�nega polo�aja slavistike v Za-
hodni Nem�iji je dr. P. Scherber poudaril,
da je brez ru��ine slavistika tam nemogo-
�a. Tri �etrtine �tudentov na slavistiki v
G�ttingenu ima vpisano �isto rusistiko. Od
ostale ene �etrtine imajo skoraj vsi za
glavni predmet ru��ino in zraven najve�
polj��ino. Ni deset �tudentov, ki bi imeli

ju�noslovansko skupino za glavni predmet.
Sloven��ina je vedno le na tretjem mestu.
Tako je predvsem zaradi te�av z zaposlit-
vijo po dokon�anem �tudiju, ker za te pred-
mete ni mogo�e dobiti mest na �olah. Kot
motivacijo, zakaj se kljub temu nekateri
odlo�ajo za ta �tudij, je navedel njihova
potovanja v Jugoslavijo (in Bolgarijo) in
poletne seminarje ju�noslovanskih jezikov.

Pri ogledu slavisti�ne knji�nice je opaziti
dokaj bogato starej�o in sodobno sloveni-
sti�no literaturo, tako strokovno kot lepo-
slovno. Na vpra�anje, kako je organizirana
nabava teh knjig, je dr. P. Scherber pove-
dal, da redno dobivajo Slavisti�no revijo.
Jezik in slovstvo ter Sodobnost. Nekaj sta-
rej�ih knjig so nakupili po antikvariatih v
Ljubljani, nekaj so jih dobili s posredova-
njem R. Trofenika v Miinchnu, njemu na�i
antikvariati po�iljajo svoje ponudbe in on
jih posreduje dalje. Za teko�e izide knjig
je prvi in glavni informator Knjiga, glasilo
slovenskih zalo�b. Knjige, ki po njegovi
presoji pridejo v po�tev za njihovo knji�-
nico, naro�a preko uvoznih podjetij v
Miinchnu. Z veseljem lahko ugotovimo, da
Knjiga opravlja svoje koristno poslanstvo
ne le doma, ampak tudi v inozemstvu. Ne-
kaj knjig dobijo tudi z zamenjavo z ustrez-
nimi slovenskimi ustanovami (Univerza,
SAZU).

Nedvomno je dr. Peter Scherber v Gottin-
genu eden tistih dragocenih ambasadorjev
slovenske kulture, hkrati pa tudi njenih
vsega upo�tevanja vrednih raziskovalcev,
kakr�nim gre vsa na�a pozornost in podpo-
ra.

Marija S t a n o n I k
SAZU v Ljubljani

V OCENO SMO PREJELI

Od zalo�be Obzorja v Mariboru
Strni�a, Gregor: Severnica, 1974; 210 str.
Hace, Matev�: Zadnja rokolovka in druge
zgodbe, 1974; 144 str.

Hergold, Ivanka: Vse ima� od mene, 1974;
140 str.

Gaj�ek, Vladimir: Beli listi, 1974; 120. str.
Mi�kot, Rudi: Ju�ni kri�, 1974; 59 str.
Per�olja, Aleksander: Nad poljem mrak,
1974; 44 str.

Jenko, Simon: Pesmi 1865, Janko Kos: Si-
mon Jenko ali pesni�tvo med romantiko in

realizmom. Iz slovenske kulturne zaklad-
nice 16, 1974; 206 str.

Grafenauer, Niko: Kritika in poetika. Zna-
menja 48, 1974; 163 str.

Pibernik, France: September, 1974; 69 str.

Kaj�, Milan: �koljke, 1974; 147 str.

Kralj, Toma�: Son�ni pol�, pol� sonca, 1974;
53 str.

�asopis za zgodovino in narodopisje. Nova
vrsta X/1974, 1. zv.; 214 str.

Od Slovenske matice

Koblar, France: Slovenska dramatika II,
1973; 290 str.

Zidar, Pavle; Legenda, 1974; 105 str.

Od Mestnega gledali��a ljubljanskega
�ivo gledali��e I, II, Knji�nica MGL 63, 04,
ur. Du�an Tom�e, 1975.

Od SKAD Gorica

20 let SKAD, 1975; 35 + 9 nepaginiranib
str.

Od Mladike v Trstu

Pertot, Bruna Marija; Bodi pesem, 1975; 55
str.

Od Hrvatskega iilolo�kega dru�tva v Za-
grebu

Umjetnost rije�i. �asopis za nauku o knji-
�evnosti, XVII/1973, 1, 2.

Od Ceskoslovenske akademie ved, Vstav
pro jazyk cesky

Starocesky slovnik 6, 1974; 753�912 str.

UREDNI�KO SPORO�ILO

�lanek .laneza Gradi�nika o jezikovni normi v peti �tevilki je uredni�tvo objavilo
z namenom, da spodbudi teoreti�no razpravljanje v zvezi z nastajanjem novega
SP; �al je pozabilo pripisati ustrezno izrecno opozorilo. � V zvezi z objavo pa
so uredniki dele�ni razli�nih poljavnih in zasebnih ustnih kritik. K tem kritikam
naj zato pripi�emo:

1. Kot uredniki strokovne revije, ki �eli in tudi mora biti odprta razli�nim
pogledom na strokovna vpra�anja (navsezadnje si Slovenci ne moremo privo��iti
kopice skupinsko-interesnih strokovnih �asopisov), se �utimo dol�ni objavljati tudi
tak�ne prispevke, ki se docela ne ujemajo z »oficialno« stroko in se morda niti
uredni�tvo ne more docela strinjati z njimi � �e so le dovolj aktualni in �e ustre-
zajo programskim zasnovam JiS. Idealno bi kajpada bilo, imeti natan�neje in o�je
profilirane, zato tudi �tevilnej�e slavisti�ne �asopise, pri na�em kulturnem zaledju
pa tak�en strokoven �asopis, kot je JiS, ne more biti drugega kakor kar se da
funkcionalna neskupinska mo�nost za javno izmenjavanje strokovnih mnenj; tudi
�e so druga�na. � Da je tak�na usmeritev, ki jo je revija kajpada ubirala tudi
�e prej (zlasti pod prej�njim uredni�tvom), pravilna, pri�ajo vse bolj mno�e�i se
sodelavci (trenutno je v uredni�tvu gradiva za 5�6 �tevilk, kar se v zgodovini
�asopisa verjetoo �e ni zgodilo) in tudi vse �tevilnej�i naro�niki (trenutno okoli
2500, kolikor jih prav tako verjetno �e ni imel noben slovenski slavisti�ni �asopis,
pa tudi kak�no drugo strokovno glasilo br�kone ne).

2. Ker je vabilo k teoreti�ni razpravi v zvezi z nastajajo�im SP zadnji� odpadlo,
naj ga zapi�emo zdaj: vsak tak, kajpada ustrezno strokovno utemeljen prispevek
je dobrodo�el � saj gre za vpra�anja, ki so spri�o �ivosti jezika zmeraj na neki
na�in odprta in pomembna (objaviti pa ga bo kajpada mogo�e �ele z jesenjo
1975/76, ker je teko�i letnik prakti�no zaklju�en).

Uredni�tvo JiS