logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

Ptuj, torek, 28. avgusta 2007

letnik LX • št. 67 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR

Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993

V

Štajerski

<3\

Posebej opremljeni za Slovenijo

ste lahko na več načinov. Modeli Si s prihrankom do 2.400 EUR

m £V

Modeli Si tfflj

Domini» d.o.o., Zadniini trg 8, 2251 Ptuj

02/788 11 62, 788 11 64, 788 11 65

Skupna poraba: 5,0 - 8,1l/100 km. Emisije Co2: 135 - 194g/km Število vozil je omejeno.

Šport

Nogomet • Grbec prinesel Dravi tri točke

Stran 15

Po trinajstih letih se je festivaldomače zabavne stana, kjer so ga leta 1969 tudi začeli. »Vrnil kiparja Viktorja Gojkoviča,letos so podelilidva zlata vrnila tudiFestivalska noč.

uspešno vrnilna dvorišče minoritskega samo-

pa se tudi orfej, simbol festivala, delo

Kolesarstvo •

Niko Vogrinec najboljši Slovenec na Dirki po Štajerski

Stran 17

i -i I

palJ

Zabavno fit s kolesom!

Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007

SE

11

DNI

www.polimaraton.si

Foto: Črtomir Goznik

Aktualno Po mestni občini Kronika Reportaže Po mestni občini

Kidričevo • Železnica Ptuj • Mladi kažejo pot Rače • Bo moral Gla- Ptuj • Najboljši Spev, Ptuj • Na vodi in ob

pričenja graditi zapornice poletnemu festivalu var državo tožiti? Juhej in Novi spomini vodi je lepo

Stran 3 Stran 4 Stran 5 Stran 6 Stran 7

Svečana

otvoritev hotela in avarne

29. avgusta 2007 ob 13. uri

ark hotel Ptuj

V objemu stoletne zgodovine, umetnosti in hotelskega udobja

Slovenija • Od ponedeljka zbiranje podpisov podpore za predsedniške kandidate

V igri je 13 predsedniških kandidatov

Volivke in volivci imajo od minulega ponedeljka (20.avgusta), ko so začeli teči roki za volilna opravila za oktobrske predsedniške volitve, priložnost izraziti podporo posameznim kandidatom, in sicer s podpisom posebnih obrazcev na upravnih enotah. Večina predsedniških kandidatov je namreč napovedala, da se bo v bitko za predsedniški stolček podala s podporo volivcev, svoje kandidature pa morajo, skupaj s 5000 podpisi, vložiti najpozneje 26. septembra. To velja tudi za strankarske kandidate, ki pa morajo svoje kandidature podpreti s tremi podpisi poslancev ali 3000 podpisi volivcev.

Med dvanajstimi doslej napovedanimi kandidati jih bo namreč kar osem kandidiralo s podporo volivk in volivcev. Ti lahko od ponedeljka na upravnih enotah, ki vodijo evidenco volilne pravice, ne glede na kraj stalnega prebivališča, oddajajo svoje podpise za posamezne kandidate. Vsak volivec lahko da podporo s svojim podpisom le enkrat. Ko bodo posamezni kandidati zbrali potrebnih 5000 podpisov podpore, morajo kandidaturo do 26. septembra vložiti na Državno volilno komisijo. Kandidaturo s podporo volivk in volivcev so doslej napovedali evropski poslanec Lojze Peterle, ki ga ob tem podpira trojček pomladnih strank SDS, NSi in SLS, nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari (podpora LDS), nekdanji slovenski veleposlanik pri ZN Danilo Tuerk (podpora SD, DeSUS in Zares), samostojni kulturni delavec Artur Štern, podjetnika Marjan Beranič in Jože Andrejaš, upokojenec Pavel Premrl, študent Matej Sedmak ter Jožef Horvat.

V bitki za predsedniški stol

Uvodnik

ček se bodo pomerili tudi trije strankarski kandidati. Predsednik SNS Zmago Jelinčič bo kandidiral s podporo treh poslancev nacionalne stranke, predsednika zunajparlamen-tarnih strank Darko Krajnc (Stranka mladih Slovenije) in Monika Piberl (Glas žensk Slovenije) pa bosta za vložitev kandidature potrebovala 3000 podpisov volivk in volivcev. Tudi predsednica YHD - Društva za teorijo in kulturo hendikepa Elena Pečarič bo morala zbrati 3000 podpisov, ki jih bodo pomagali zbrati zunajparlamentarna stranka Akacije.

Skrajni rok za vložitev kandidatur je torej 26. september. Kandidati morajo ob tem Državni volilni komisiji priložiti pisno soglasje in podpise podpore na predpisanih obrazcih. Volilna komisija nato preizkusi zakonitost vloženih kandidatur, s čimer bodo predsedniški kandidati postali tudi uradni kandidati. Ti lahko svoje soglasje še vedno umaknejo, in sicer najpozneje do 1. oktobra. Volilna komisija bo nato določila seznam kandidatur za predsednika republike z imeni kandidatov in

Diši po novem poletnem festivalu?

Potem ko so organizatorji in izvajalci poletnih dogajanj v mestnemjedru v veliki večini izčrpali svoj repertoar, vstopajo na sceno mladi Ptuja, društvo Povod in Klub ptujskih študentov, ki bodo poznopoletne dogajanje v najstarejšem slovenskem mestu dodatno obogatili. Združili so dogajanje dveh festivalov: Ptuj - odprto mesto in Mladost v prastarem mestu pod eno streho, pri čemer so imeni festivalov ohranili.

Od 29. avgusta do 8. septembra se bo v mestnem jedru zvrstilo kar 55 dogodkov. Nekateri med njimi bodo še posebej izstopajoči, kot palestinska plesna skupina in izraelsko gledališče, čeprav naj bi bili vsi dogodki festivalov mladih nekaj posebnega. Slovo festivalov 8. septembra pa bi lahko bilo hkrati napoved začetka ptujskega poletnega festivala 2008. Septembrska dogajanja bi morala biti dovolj močan vir, da bi na noge postavili festival, ki ima že korenine v najrazličnejšem dogajanju iz preteklosti in sedanjosti, le povezujočo nitko potrebuje in skupno "streho", ki bo zagotovila tudi financiranje. Organizatorji dogajanj pravijo, da je na potezi lokalna skupnost, njej pripada vezno tkivo.

Poletje na Ptuju 2008 bi moralo biti resnično nekaj posebnega, ker so nekateri, med njimi je bil prvi Pokrajinski muzej, že napovedali prireditve, kakršnih v slovenskem prostoru še ni bilo. Samo Rimski dnevi naj bi maja na Ptuj privabili 20 tisoč obiskovalcev, v letu 2012, ko bo Ptuj živel kot partnersko mesto v okviru Evropske kulturne prestolnice, pa naj bi jih bilo kar 100 tisoč. Tudi predsednikovanje Slovenije EUse mora odraziti v najstarejšem in za nekatere najlepšem slovenskem mestu.

Čeprav se ptujske poletne prireditve v tem trenutku ne oglašujejo kot festivalske, se lahko merijo s poletnim dogajanjem v širšem prostoru. V pomanjkanju skupne promocije pa zelo redko najdejo mesto v osrednjih medijih, pa naj bodo še tako izstopajoče. Tudi zato se mora roditi festival Poetovio, da bo Ptuj tudi na nacionalni ravni začel prevzemati mesto, ki mu pripada, da bo s prepletom izjemne kulturne in turistične ponudbe postal eden od petih slovenskih simbolov.

Majda Goznik

Foto: Črtomir Goznik

imeni predlagateljev, seznam kandidatur pa objavila najpozneje 6. oktobra.

Kandidati bodo po novem hkrati z vložitvijo kandidatur dolžni sporočiti tudi ime organizatorja volilne kampanje. Organizatorji kampanje, ki bodo morali sami skrbeti za njeno zakonitost, mora najpozneje do 6. septembra odpreti poseben transakcijski račun, na katerem mora zbrati vsa sredstva, namenjena za financiranje kampanje. Ta račun je organizator dolžan

zapreti najpozneje v štirih mesecih.

Kampanja letos po novih pravilih

Volilna kampanja, ki se je začela 21. septembra, bo namreč tokrat prvič potekala po novih pravilih, saj je maja začel veljati zakon o volilni in referendumski kampanji. Za volilno kampanjo se sicer štejejo zlasti propaganda v večjih medijih, plakatiranje in javni shodi. Volilne kampa

nje ni dovoljeno financirati s proračunskimi sredstvi ter s sredstvi gospodarskih družb, v katerih ima država več kot 25-odstotni delež.

Stroški volilne kampanje za volitve predsednika republike pa ne smejo preseči 0,25 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. Če pride do ponovitve glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata, ki na tem glasovanju kandidirata, lahko povečajo še za 0,15 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. Organizatorji volilne kampanje, za katerih kandidate je glasovalo najmanj deset odstotkov volilnih upravičencev, ki so glasovali, so upravičeni do delnega povračila stroškov. Za vsak dobljeni glas se jim povrnejo stroški v višini 0,12 evra. Ponedeljek, 20. avgust, sicer v skladu z odlokom, ki ga je julija podpisal predsednik državnega zbora France Cukjati, šteje za dan razpisa letošnjih volitev in obenem dan začetka volilnih opravil. Dan razpisa volitev omogoča,

da se do volitev opravijo vse strokovne naloge, potrebne za potek volilnih postopkov.

Zakon o volitvah predsednika republike sicer določa, da se ta voli na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem. Pravico voliti in biti voljen za predsednika republike ima državljan Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Predsednik republike se voli za pet let in je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljen na ta položaj.

Za predsednika republike bo izvoljen kandidat, ki bo dobil večino veljavnih glasov. Če noben kandidat na volitvah 21. oktobra ne bo dobil večine glasov, se glasovanje ponovi med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Ponovno glasovanje se opravi najpozneje 21 dni po prvem glasovanju, kar pomeni, da je lahko drugi krog najpozneje v nedeljo, 11. novembra.

STA (pripravlja: SM)

Slovenski (ne)politični zemljevid • Državne tarče in tarčice

Letos najmanj parlamentarnih strankarskih kandidatov?

Foto: internet

Za Drnovškovo predsedniško funkcijo se poteguje 13 kandidatov.

Vse od prvih demokratičnih predsedniških volitev leta 1992 se zmanjšuje število kandidatov, ki bi jih za predsednika predlagale parlamentarne stranke.

Takrat je nastopilo sedem takih kandidatov, leta 1997 so bili trije, leta 2002 so bili sicer štirje, medtem ko za letošnje volitve zaenkrat kaže, da se bo v tekmi za stolček v predsedniški palači potegoval le en takšen kandidat. Ostali naj bi kandidirali kot neodvisni, nekateri s podporo zunajparlamentarnih strank.

Volitve leta 2002

Na zadnjih predsedniških volitvah, ki so potekale novembra leta 2002, se je želelo v boj za mesto predsednika republike

podati 16 možnih kandidatov. Od teh potencialnih kandidatov jih je bilo 12 neodvisnih (dva izmed njih so sicer podprle različne politične stranke), štirje pa so bili kandidati parlamentarnih strank. Na volitvah so volivci in volivke lahko izbirali med devetimi kandidati, ki so izpolnjevali pogoje za kandidiranje.

Izmed teh kandidatov so štirje nastopili kot kandidati parlamentarnih političnih strank - Janez Drnovšek (LDS), Lev Kreft (ZLSD; sedaj SD), Zmago Jelinčič (SNS) in Anton Bebler (DeSUS), eden pa kot kandidat zunajparlamen-tarne stranke NOVA (Gorazd Drevenšek). Neodvisna kandidatka Barbara Brezigar je kandidirala s podporo SDS in NSi, neodvisni kandidat Franc Arhar s podporo SLS, France Bučar pa s podporo SMS. Kot izključno neodvisni kandidat je kandidiral Jure Cekuta. Da je Slovenija leta 2002 dobila novega predsednika, sta bila potrebna dva kroga. Končni zmagovalec je bil Janez Drnovšek. V drugi krog, ki je bil potreben prvič od osamosvojitve, se je uvrstila tudi sedanja vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar.

Volitve leta 1997

Na predsedniških volitvah leta 1997 je pogoje za kandidiranje izpolnilo osem kandidatov, čeprav je kandidaturo napovedovalo 17 morebitnih kandidatov. Od osmih, ki so nastopili na volitvah, so trije kandidirali kot kandidati

parlamentarnih strank. In sicer Janez Podobnik (SLS), Bogomir Kovač (LDS) in Jože Bernik kot kandidat nekdanjih Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) ter SDS. Tone Peršak je kandidiral kot kandidat zunajparla-mentarne Demokratske stranke Slovenije (DS), Marjan Poljšak in Franc Miklavčič sta kandidirala ob podpori treh poslancev državnega zbora, Marjan Cerar in Milan Kučan pa sta na volitvah nastopila kot neodvisna in nestrankarska kandidata. Tako kot leta 1992 je že v prvem krogu zmagal Milan Kučan.

Volitve leta 1992

Volitve predsednika republike 1992 so bile prve volitve predsednika v samostojni Sloveniji. Na teh volitvah so volivci in volivke sicer izbirali med osmimi kandidati. Za svoje kandidate so se odločile skoraj vse večje stranke, skupnega kandidata več strank ni bilo. Edini neodvisni kandidat je bil Milan Kučan.

Poleg Kučana so se za mesto prvega predsednika republike potegovali še Ivan Bizjak (SKD), Jelko Kacin (DS), Stanislav Buser (SLS), Darja Lavtižar Bebler iz takratne Socialistične stranke Slovenije (SSS), Alenka Žagar Slana iz Slovenskih narodnih demokratov (SND), Ljubo Sirc (LDS) in Franc Tomšič iz Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS). Pred volitvami se je napovedovalo še več kandidatur, med drugim kandidatura Ivana

Krambergerja, ki je bil poznan kot "dobri človek iz Negove", leta 1992 pa je postal žrtev atentata. Vitomir Gros iz Liberalne stranke (LS) je svojo kandidaturo umaknil.

Volitve leta 2007

Kandidature je do sedaj napovedalo 13 kandidatov. Trenutno kaže, da bo le Zmago Jelinčič nastopil kot kandidat parlamentarne politične stranke, in sicer SNS. Kot kandidata zunajparla-mentarnih strank naj bi nastopila predsednica stranke Glas žensk Slovenije Monika Piberl in predsednik Stranke mladih Slovenije Darko Krajnc.

Ostali naj bi bili neodvisni kandidati, nekateri s podporo parlamentarnih strank. Poslanca v Evropskem parlamentu Lojzeta Peterleta tako podpirajo pomladne stranke SDS, NSi in SLS, nekdanjega slovenskega veleposlanika pri ZN Danila Turka podpira SD, nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Mitjo Gasparija pa LDS.

Kot popolni nestrankarski kandidati so kandidaturo napovedali predsednica YHD - Društva za teorijo in kulturo hendikepa Elena Pečarič, podjetnik Marjan Beranič in Jože Andrejaš, samostojni kulturni delavec Artur Štern, študent Matej Sedmak, upokojenec Pavel Premrl ter borec za okolje Jožef Horvat, zaposlen na koprski enoti Gospodarske zbornice Slovenije.

STA (pripravila: SM)

Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).

Kidričevo • Izredna seja sveta

Železnica obljubila pricetek gradnje zapornic

Sejna dvorana občine Kidričevo je bila v četrtek, 23. avgusta, nabita do zadnjega kotička, saj so se razprave o problematiki železniških prehodov na 2. izredni seji poleg članov občinskega sveta udeležili tudi predstavniki Agencije za železniški promet ter številni novinarji, ki so imeli kaj slišati.

Potem ko so z minuto molka počastili spomin na tragično umrle na tirih v Cirkovcah, je župan občine Kidričevo Jože Murko spomnil na dogodke, ki so na tirih v Cirkov-cah terjali mnogo preveč človeških življenj, na ukrepe in sestanke, ki so jih sprejeli po tem, izpostavil pa predvsem nevzdržno prometno obremenitev v občini. Na okoli 12 kilometrov železniških tirov, ki vodijo skozi občino Kidričevo imajo namreč kar 14 železniških prehodov. Od tega je le eden urejen z izven-nivojskim križanjem, trije so opremljeni s polzapornicami, eden označen s svetlobnimi znaki, na ostale pa opozarjajo le prometni znaki, tako imenovani andrejevi križi.

Po tragični smrti treh mladih ljudi v letu 2003 so organizirali prvi resnejši setanek o tej problematiki in se pričeli dogovarjati o ukrepih za varnejšo ureditev prehodov. Ogroženost krajanov se je stopnjevala po lanskih dveh novih smrtnih žrtvah na tirih v bližnjih Pongrcah, višek pa dosegla v začetku letošnjega leta, ko sta konec januarja in v začetku februarja v tednu dni na nezavarovanem prehodu v Cirkovcah ugasnili še dve človeški življenji. Zato so v začetku februarja o tej problematiki pripravili poseben problemski sestanek, kmalu zatem pa so o tem razpravljali tudi na seji sveta občine Kidričevo, kjer so ustanovili

tudi posebno komisijo za ureditev nezavarovanih železniških prehodov v občini ter vanjo imenovali Antona Habjaniča, Bogdana Škafarja in Andreja Napasta. Ta je predlagala začasni ukrep, da bi zaradi varnosti na najbolj črnem železniškem prehodu v Cirkovcah prepovedali promet za osebna vozila ter ga preusmerili nekaj sto metrov naprej, čez železniški prehod pri železniški postaji Cirkov-ce, ki je zavarovan z zapornicami.

Župan in večina svetnikov zavračajo očitke

Župan Jože Murko je zavrnil očitke, ki so bili v minulih dneh uperjeni proti lokalni skupnosti, češ da ta ni storila dovolj za razreševanje omenjene problematike. Ni se strinjal s posamezniki, ki so dajali neodgovorne in ne-argumentirane izjave, češ da so za zadnje tri žrtve prejšnjo nedeljo krivi tudi na občini, ampak je menil, da je to posledica neusklajenega dela na resornem ministrstvu, ki je obljubilo, da bodo zapornice zgrajene do 4. avgusta, pa se to ni zgodilo.

Prvak SDS Anton Lesko-var je izrazil obžalovanje za vsakim življenjem, ki je ugasnilo na tirih, ter menil, da župan in občina vendarle nista storila vsega, kar bi

Foto: M. Ozmec

Milan Burg (desno) in ob njem Dejan Jurkovič sta svetnike seznanila, da bodo pričeli gradbena dela dva dni po seji.

lahko, saj naj bi po njegovem mnenju že sredi julija vedeli, da bo prišlo do zamude pri začetku gradbenih del, pa niso ukrepali, kot bi lahko. Opozoril je tudi na nezavarovani železniški prehod v Njivercah, čez katerega naj bi vozil celo šolski avtobus in je v minulih letih zahteval že nekaj življenj, med drugim pa ugotovil, da problematiko in tragične nesreče nekateri želijo izkoristiti za politično

Ptuj • Monika Piberl za predsednico

Zbiranje podpisov se nadaljuje

Glasove podpore volivk in volivcev je na Ptuju zbirala tudi Monika Piberl, ustanoviteljica stranke Glas žensk Slovenije, ki dela v korist vseh, ne samo za določene elite.

Za predsednico države kandidira, ker meni, da je čas za nove obraze, za nove ljudi, ki so neobremenjeni s politiko. Kot predsednica države želi skrbeti za blaginjo vseh

ljudi. Prednost daje poštenosti, pridnosti, znanju in humanosti na vseh področjih. Po njenem mnenju je danes v politiki za malega človeka malo posluha. Predvsem pa

se želi zavzemati za starejše, ki živijo na robu preživetja, za mlade, ki nimajo služb, za mamice, ki živijo same z otroki, za mlade družine in invalide.

MG

obračunavanje.

Tudi prvi mož LDS Zoran Žunko je bil ogorčen nad posamezniki, ki so v javnosti dajali neodgovorne izjave, češ da so za nove žrtve na najbolj nevarnem železniškem prehodu v Cirkovcah krivi na občini, žogico odgovornosti pa je uperil proti civilni iniciativi ter posameznikom iz Cirkovc, ki so bili proti predlagani začasni preusmeritvi prometa na sosednji prehod, ki je zavarovan z zapornicami. S tako trditvijo se ni strinjal Andrej Napast iz SMS, ki je izrazil prepričanje da bi preusmeritev prometa povzročila številne druge probleme. Podžupan Jože Medved je menil, da je lokalna skupnost storila vse, kar je bilo v njenih močeh, ter opozoril na njihovo nemoč, saj sta škarje in platno za razrešitev problematike le v Ljubljani. Ob tem je dejal, da ni časa za iskanje krivcev, ampak za iskanje čim krajše poti in ukrepov, da bi pospešili postavitev zapornic in s tem preprečili morebitne nove žrtve.

Da je po toči zvoniti prepozno in da je treba usmeriti vse sile v iskanje ustrezne rešitve, ki bi zagotovila varnost občanov, je menila tudi Silvestra Klemenčič ter pozvala vlado in ministrstvo, da nameni več sredstev za preventivo na tem področju. Tudi ona se ni strinjala s tem, da bi posamezniki tragedijo izrabljali v politične namene. Milan Fideršek je ministrstvu in agenciji za železniški promet očital zavajanje krajanov in javnosti ter postregel s konkretnimi podatki; med drugim, da je bil izvajalec za izgradnjo zapornic izbran že 5. julija. Po njegovem so lagali tudi v državnem zboru. Še konkretnejši je bil Anton Habjanič, ki je pojasnil, da je

bil kot član tričlanske občinske komisije za razreševanje problematike predlagatelj sklepa, da bi zloglasni železniški prehod v Cirkovcah zaprli za osebni promet in ga preusmerili, pa so raje prisluhnili domačinom in civilni iniciativi, ki je bila proti temu. Obljube so po njegovem pohodili trije ključni najodgovornejši: direktor AŽP Rajko Satler, minister Janez Božič in Jelka Šinkovec Fundok, ki so aprila javno zagotovili, da bodo zapornice zgrajene v štirih mesecih, pa se to ni zgodilo. Odgovornosti občine pri tem ni videl, ampak le odgovornost omenjenih v držav, ter izrazil dvom, da želi minister Božič z odstavitvijo Satlerja zadevo enostavno pomesti pod preprogo in si s tem umiti roke, zato je menil, da je čas, da na mesto treh najodgovornejših pridejo novi, odgovornejši.

Svetnice in svetniki so opozorili še na nekatere druge nezavarovane železniške prehode v občini, ki bi jih bilo treba opremiti z zapornicami, Janko Baštevc je spomnil, da se s to problematiko ubadajo že od leta 1992, ko naj bi jim železnica ponudila roko, pa niso pristali na ponujeno. Ugotovil je tudi, da je danes zadeva bistveno dražja, saj naj bi ene zapornice veljale okoli 200.000 evrov. In ker je do sedaj v občini na tirih umrlo okoli 20 ljudi, pomeni, da naj bi bilo človeško življenje vredno 10.000 evrov, zato je predlagal, da sejnino od te izredne seje solidarnostno podarijo v humanitarne namene oziroma za gradnjo zapornic.

Slovenske železnice so ukrepale

Po razpravi svetnikov so se oglasili tudi predstavniki železnice. Vodja projekta za vo

denje investicij v javno železniško infrastrukturo Milan Burg je med drugim pojasnil, da so se po vseh tragičnih dogodkih odločili za takojšnje ukrepanje, saj bodo železniški prehod v Cirkovcah pričel urejati v soboto, 25. avgusta ob 9. uri. Zaradi gradbenih del pri postavitvi zapornic, ki jih bo en mesec dvigoval čuvaj, so občino zaprosili za popolno zaporo ceste čez ta prehod do 20. septembra, ko naj bi bile po njihovem terminskem planu zapornice že nameščene. Dokončno pa naj bi tega in vse druge nezavarovane železniške prehode v občini uredili čez dve leti. Pred odprtjem ceste bo glede na spremenjeni prometni režim potrebno urediti tudi novo cestno signalizacijo in talne oznake, za kar pa je zadolžen upravljalec ceste, to je občina Kidričevo.

Dejan Jurkovič iz AŽP je dodatno pojasnil, da je končni cilj modernizacije proge na tej relaciji, da prehodov, ki so označeni le z andrejevim križem, ne bo več, za prehod v Njivercah pa je dodal, da je za njegovo ureditev že podpisana pogodba.

V krajšem odmoru so sklenili, da dajo soglasje za omenjeno zaporo ceste od 25. avgusta do 20. septembra, da se v času zapore prepove tovorni promet za tovornjake nad 3,5 tone čez prehod pri železniški postaji Cirkovce, od agencije za železniški promet pa zahtevajo, da se v najkrajšem možnem času uredi tudi nezavarovani železniški prehod v Njivercah. Po končani točki je v dvorano vstopil tudi predsednik civilne iniciative Damjan Medved, ki je želel nekaj povedati, a mu na prigovarjanje nekaterih svetnikov niso dali besede.

M. Ozmec

Ptuj • Festivala Mladost v prastarem mestu in Ptuj odprto mesto - prvič skupaj

Mladi kažejo pot poletnemu festivalu

Klub ptujskih študentov in Društvo Povod sta letos prvič združila moči in povezala festivala Mladost v prastarem mestu in Ptuj - odprto mesto, tako da bosta potekala hkrati in se prepletala, sta povedala predsednik organizacijskega odbora festivala Ptuj - odprto mesto Robert Križanič iz društva Povod in Saša Ljubec, vodja organizacijskega odbora festivala Mladost v prastarem mestu pri Klubu ptujskih študentov. S tem ne bodo pridobili samo organizatorji, temveč tudi vsi obiskovalci prireditev od blizu in daleč. Ogledali si bomo lahko kar 55 najrazličnejših prireditev, ki se bodo začele 29. avgusta in bodo trajale do 8. septembra. Projekt skupnega festivala je vreden 45 tisoč evrov.

Foto: Črtomir Goznik

Robert Križanič, vodja organizacijskega odbora festivala Ptuj - odprto mesto: »Združeni ponujamo mestu kar 55 najrazličnejših dogodkov s poudarkom na pouličnem dogajanju, ki se bodo pričeli 29. avgusta in zaključili 8. septembra.«

Foto: Črtomir Goznik

Ves glasbeni program, ki je sestavni del festivala Mladost v prastarem mestu, je prevzel Klub ptujskih študentov, poulični del festivala (ulične in plesne predstave, ulične delavnice in drugo ulično dogajanje) pa je v rokah društva Povod. Festivala sta ohranila svoji dosedanji imeni, ker sta organizatorja mnenja, da gre za enakovredna partnerja, ki sta ob programskem trudu vložila tudi približno enaka sredstva. Združitev festivalov je pomembna tudi zaradi dogajanja, ki bo trajalo kar enajst dni, od 29. avgusta do 8. septembra. Gre za kar 55 dogodkov, ki bodo vsak zase paša za oči.

Letos bodo prvič organizirali živo galerijo na prostem (GripArt v Grajski ulici) z umetniki iz Ptuja in okolice, ob peš mostu na reki Dravi bomo priče instalaciji letališče (na Ptuju bodo v času festivala zgradili mednarodno letališče), vse dni festivala bodo na terasi Ribiča nastopali akademski glasbeniki, v Ljudskem vrtu bo potekala joga, na dvorišču pri Stari steklarski delavnice s plesom, veliko bo tudi žonglerskega dogajanja, žonglerski dan s

Oratorij je namenjen druženju otrok od 5. do 15. leta starosti. Oratorij na Ptuju je le eden od številnih, ki jih vsako leto pripravljajo po Sloveniji. Ime za tovrstna srečanja mladih izhaja iz Italije, kjer je pred sto leti don Bosko vzgajal otroke, ki so bili prepuščeni ulici in samemu sebi. Svoje dvorišče, kjer so se fantje zabavali, igrali, učili in molili, je poimenoval oratorij, v Sloveniji pa ga imenujemo Velika igralnica življenja. Oratorij je zdaj veliko 'dvorišče' počitniškega življenja, ki združuje igro, ročne spretnosti, koristno preživljanje prostega časa, druženje z vrstniki in molitev. Vse to se dogaja po vnaprej izdelanem programu in pod vodstvom animatorjev. Proti koncu poletnih počitnic si nekateri otroci že zaželijo družbe vrstnikov, ta projekt pa je v pomoč tudi vsem staršem, ki v tem času nimajo dopustov.

cirkuškimi delavnicami bo 5. september. Posebnosti letošnjega programa sta plesna kupina iz Palestine in gledališka skupina iz Izraela. »To bo edinstven primer, morda bomo tudi s to pozornostjo nekaj prispevali k pomiritvi situacije na Bližnjem vzhodu,« je med drugim povedal Robert Križanič iz društva Povod, ki tudi sicer poudarja, da so vsi letošnji dogodki skupnega festivala nekaj posebnega. Sredstva je Povod za festivala zagotovil iz razpisov,

»Zjutraj se zberemo med osmo in deveto uro. Potem sledi igra, ki je vsako leto vezana na drugo temo. Prepletajo se svetopisemska, domovinska in svetniška tematika. Za cerkvijo sv. Jurija imamo postavljeno kolišče, kjer vsako jutro animatorji odigrajo del igre, v katerem je vsak dan izpostavljena ena vrednota, ki se jo poglobljeno razložimo kasneje pri katehezi. Ob deseti uri imamo skupno molitev v cerkvi, veliko pa tudi pojemo. Molitvi sledijo delavnice, ki so razdeljene v več sklopov: ustvarjalne, potujoče in športne, so pa vsako leto drugačne. Letos so otroci razdeljeni v tri sklope delavnic: Premeteni, Ostrorogi in Udarni. V teh delavnicah lahko ribarijo, igrajo golf, nogomet, košarko, namizni tenis, plešejo folkloro, se učijo pritrkovanja, žongliranja in veščin na diabolu, izdelujejo dežnike, splave ter še in še.

slovenskih in mednarodnih, nekaj pa je tudi sponzorskih, Klub ptujskih študentov pa iz vira financiranja študentske dejavnosti, nekaj malega so dodali sponzorji, kapljica v morje pa je prispevek MO Ptuj za Filmski kompas.

Saša Ljubec, vodja organizacijskega odbora Mladost v prastarem mestu, je pred začetkom prvega skupnega festivala povedal, da je njihov del festivala že tradicionalni glasbeni festival, ki so mu letos dodali tudi platno in

Ob 12. uri sledi skupno kosilo na dvorišču župnišča, nakar so na vrsti družabne igre, ki se odvijajo na dvorišču mino-ritskega samostana sv. Petra in Pavla, ob slabem vremenu pa v športni dvorani Mladika. Zaključimo ob pol štirih, ko starši pridejo po otroke,« je dan v oratoriju predstavila Mirjam Danilovič, ki je zraven Metoda Emeršiča vodila ta projekt. Ves čas oratorija pa so otroci spremljali življenje mostiščarja Ostrorogega jelena, junaka iz knjige Janeza Jal-na Bobri, ki je preklopil sanje na dejanje.

»Zgodba je prestavljena 4000 let nazaj na sedanje območje ljubljanskega barja. Pripoveduje o Ostrorogem jelenu, ki mu je oče spremenil ime. Njegovo razpoznavno znamenje so rogovi, pri njegovem delu, postavljanju kolišč, mu pomagajo njegovi zelo dobri prijatelji bobri. Med njimi

Saša Ljubec, vodja organizacij prastarem mestu: »Mladi s pr mo, da smo pripravljeni mestu

gledališki del. Oba festivala v enem pa sta tudi dokaz, da so mladi pripravljeni mestu dajati, ne pa samo jemati. »Do sedaj se je naš projekt odvijal v Kolnkišti, letos tega prostora nimamo več, Filmski kompas pa bo na dvorišču dominikanskega samostana, v primeru dežja pa v Mestnem kinu. Dogajanje na ptujskih ulicah pa bo spremljalo več ljudi, povezani skupaj lahko naredimo več, boljše in tudi bolj vpadljivo,« je še dodal Ljubec, ki se tudi zavzema za skupno ptujsko poletno dogajanje,

ga odbora festivala Mladost v skupnim festivalom dokazuje-iti, ne samo jemati.«

vendar mora biti jasno, kdo bo glavni financer. »Če bo to občina, mora s kompetentno osebo poskrbeti tudi za upravni del festivala. Na Ptuju se srečujemo z veliko nepovezanostjo, veliko je organizacij, veliko je tudi nevoščljivosti, veliko pesimizma. Med mladini, upam si trditi, da razen Povoda in nas skoraj nihče ne skrbi za poletna dogajanja v mestu, ali pa jaz ne poznam stvari. Ptuj je povečini mrtvo mesto, še posebej ob koncu tedna,« še pravi Saša Ljubec, ki v zgledovanju po festivalih

je tudi beli bober, ki prinaša srečo. Sceno za igro smo postavili na kolišča, da je bila otrokom čimbolj zanimiva,« je o zgodbi povedala Lucija Tikvič, ki je bila zadolžena za vodenje dramske skupine.

Popoldanske družabne igre pa so pripravili za vse otroke. »V skupine smo jih razdelili po njihovi starosti. Igre so bile različne, večinoma smo si jih izmislili animatorji sami, idejo

v Mariboru in Ljubljani ne vidi nič slabega.

Glede ptujskega poletnega festivala pod eno streho so mladi letos s tem, ko so združili moči, na nek način že trasirali pot, po kateri bi morali iti skupaj vsi ptujski organizatorji. Robert Križa-nič je povedal, da bi se morali povezati vsi, ki nekaj počnejo v tem mestu, vključno z lokalno skupnostjo. Tako bi lažje prišli do denarja, programa in kvalitetne promocije. Pobuda za to pa bi morala priti iz lokalne skupnosti. Vsi dogodki oziroma prireditve, ki so jih že doslej organizirali, so namenjeni temu, da se na Ptuju nekaj dogaja, da jih vidijo Ptujčani in obiskovalci. S tem, ko nekaj naredimo dobro, gre promocija tudi navzven, na ta način pridobimo vsi, je še poudaril.

55 dogodkov letošnjega skupnega festivala mladih Ptuja si bo mogoče ogledati brezplačno, plačati bo potrebno le vstopnico za ogled koncerta beloruskega zbora Anima Una 30. avgusta ob 20. uri na dvorišču minoritskega samostana. Koncert je del zborovskega festivala Orfest.

MG

še za kakšno igro pa smo dobili v animatorski knjigi, kjer so zanje razložena pravila,« pravi animator Tine Gašperič.

Skupaj so se odpravili tudi na izlet, en dan pa preživeli v Termah Ptuj. Oratorij so zaključili v soboto. Nekateri izmed letošnjih udeležencev pa se bodo že prihodnje leto na oratoriju preizkusili kot ani-matorji.

mat

Ptuj • Minuli teden eden največjih oratorijev v Sloveniji

»Preklopi sanje na dejanje!«

Letošnjega oratorija, ki so ga minuli teden že šesto leto zapored pripravile vse tri ptujske župnije, se je udeležilo blizu 250 otrok in 90 animatorjev. Kot rdeča nit jih je skozi dneve spremlja zgodba o življenju mostiščarja Ostrorogega jelena. Cilj oratorija pa je bil, da otroci spoznajo, da lahko svoje sanje tudi uresničijo.

Gornja Radgona • Vrata odprl 45. mednarodni kmetijsko-živilski sejem

Sejejo seme svojega uspeha

V soboto je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc v Gornji Radgoni odprl 45. mednarodni kmetijsko-živilski sejem, na katerem se bo do petka, 31. avgusta, predstavljalo 1560 razstavljavcev iz 28 držav.

Portugalski kmetijski minister Jaime Silva (na levi), direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec in minister za kmetijstvo Iztok Jarc na 45. kmetijsko-živilskem sejmu

Otvoritvene slovesnosti so se poleg slovenskega kmetijskega ministra udeležili tudi predsednik Državnega sveta Janez Sušnik, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk, portugalski kmetijski minister Jaime Silva ter številni domači in tuji politiki in gospodarstveniki. V uvodu je navzočim spregovoril direktor družbe Pomurski sejem Janez Erjavec, ki je dejal: »Sejalci uspehov je slogan Pomurskega sejma, kar pomeni, da ponujamo tako razstavljavcem kot tudi vsem drugim udeležencem prostor, na katerem lahko posejejo semena svojega uspeha. Ob jubileju smo to naredili tudi na simbolni

ravni s skulpturo sejalca, ki je narejena iz približno 300 let starega hrasta. V njem je torej skrita zgodovina. V optimističnem zamahu z roko, ki seje žito, pa je skrito upanje, da bo letina dobra, da bo narava, s katero je kmet usodno povezan, prijazna. In tako kot nam ta lik sejalca vliva upanje v lepo prihodnost, nam vlivate upanje vsi razstavljavci in častni gostje, ki ste danes prišli v Gornjo Radgono posadit zrno uspeha.«

»Slovenija v zadnjem obdobju, predvsem od vstopa v Evropsko unijo, beleži relativno ugodno gospodarsko rast. Ta je spodbudna predvsem s tujim povpraševanjem ter investicijami, spremlja pa jo

letno obdobje ter uvedeno reformo neposrednih plačil v Evropski uniji Slovenija postavila predvidljiv in stabilen finančni in programski okvir za obdobje do leta 2013. »Slovensko kmetijstvo in živilstvo si zaslužita še večji ugled med potrošniki. Skozi promocijske kampanje za področja ekološkega in integriranega kmetijstva, shem kakovosti ter mleka in mesa ga bomo poskušali utrditi. Slovenija prideluje, primerjalno gledano, vrhunsko, kvalitetno, varno in konec koncev okusno hrano. To nam potrjujejo tudi izpolnjene ankete tujih turistov, ki prav kulinariko postavljajo v vrh slovenske turistične ponudbe,« je dodal Jarc in svoj nagovor končal s stavkom: »Naj živi slovensko kmetijstvo ter živilskopride-lovalna industrija!«

Portugalski minister za kmetijstvo - Portugalska trenutno predseduje Evropski uniji - Jaime Silva pa je v svojem nagovoru izpostavil, da mora skupna evropska kmetijska politika delovati združeno in biti pozorna na klimatske spremembe. Hkrati mora lajšati življenje kmetov ter prepričati potrošnika, da se kmetje pri pridelavi trudijo veliko bolj kot nekoč, pri čemer sta v ospredju tako zdrava hrana kot zaščita okolja.

45. mednarodni kmetijsko-živilski sejem pod motom »Dobro obdelano, odlično postreženo« dostojno napoveduje predsedovanje Slovenije Evropski uniji v prvi polovici prihodnjega leta. Do petka, 3l. avgusta, prinaša stičišče štirih držav v Gornjo Radgono veliko in kakovost

no mednarodno predstavitev kmetijsko-živilskega gospodarstva ob nepogrešljivem poslovnem, strokovnem, stanovskem in prijateljskem povezovanju tako aktivnih udeležencev kot množičnih obiskovalcev sejma.

Na letošnjem sejmu se na 59.500 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavlja 1560 razstavljavcev iz 28 držav, svojo povezovalno vlogo pri varnejši pridelavi, kakovostni predelavi in uspešnem trženju bodo predstavljale najvidnejše slovenske institucije, kot so Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko-gozdar-ska zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Kmetijski inštitut Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije ter številna interesna gospodarska združenja.

Najpomembnejši stalni strokovni del sejma so razstave živali in vzorčni nasadi rastlinske proizvodnje, v okviru sejma pa bodo podeljena številna odlikovanja najboljšim pridelovalcem mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, sadnih sokov in brezalkoholnih pijač ter vinskih vzorcev.

Niko Šoštarič

tudi ugodna mednarodna gospodarska klima. Tudi na področju kmetijstva in deloma živilskopredelovalne industrije opažamo znake pozitivnih trendov. Razveseljivo je, da se je po vstopu Slovenije v EU ekonomski rezultat v kmetijstvu ustalil na ugodnejši ravni kot v predpristopnem obdobju. Z izvajanjem ustrezne vladne in skupne kmetijske politike nam je uspelo ohraniti dokaj stabilen ekonomski položaj kmetijstva,« je med drugim v svojem nagovoru povedal slovenski kmetijski minister Iztok Jarc ter poudaril, da je z novim in pred kratkim potrjenim programom razvoja podeželja za sedem-

Utrinek s sejma

Foto: NS

Foto: NS

Rače • Zadevi Glavar še ni videti konca (drugič)

Bo moral Glavar tožiti državo?

Aprila letos je tožilstvo zaradi pomanjkanja dokazov odstopilo od pregona Marjana Glavarja, nekdanjega vodja državnega tožilstva na Ptuju, v zadevi domnevnega podkupovanja. Junija lani pa je bil, kot smo že večkrat poročali, na ljutomerskem okrajnem sodišču obsojen na pogojno kazen treh mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta zaradi dveh kaznivih dejanja ponarejanja uradne knjige.

To sodbo, na katero se je pritožil, ker je vseskozi zatrjeval, da vabila na glavno obravnavo ni prejel, je Višje sodišče v Mariboru junija letos razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču. Pokazalo se je namreč, da Glavar vabila res ni prejel. Višje sodišče pa zadeve ni predalo v roke drugega sodnika, zato bo na ponovnem sojenju zahteval njegovo izločitev, ker po njegovem mnenju sodnik Berce ni nepristranski. Povrhu so podobno kot v še nekaj drugih primerih, ki ga zadevajo, mediji dva meseca prej, kot je sodbo sam prejel, že poročali o njej, kar je ljutomerski sodnik lani za Štajerski tednik

obrazložil, da so sodbe javne. Tudi to je po Glavarjevem sestavni del pritiska in gonje, ki se zoper njega izvaja že od spektakularne aretacije 23. januarja 2001. Zaradi vsega, kar sta morala on in njegova družina preživeti, je 9. maja letos na državno pravobranilstvo naslovil zahtevek za odškodnino v višini 250 tisoč evrov, kar je malo v primerjavi s tem, kar je moral preživeti v času od aretacije do danes. Odgovora o tem, ali bo država brez tožbe priznala zahtevek, še ni prejel, čeprav se je 90-dnevni rok že iztekel 9. avgusta. Izgovori, ki jih te dni dobiva, zakaj še nima odgovora, so po njegovem za lase privlečeni: državna pra-

vobranilka, ki njegov zahtevek obravnava, naj bi bila na dopustu. Kot da je zahtevek naslovil šele v času dopusta! Njega dopusti ne brigajo;

tudi tokrat poudarja, da bi bila zadeva lahko končana že v enem mesecu po aretaciji, če bi tožilstvo takrat zbralo dovolj poguma. Preiskava je

T" ■■ »

Foto: Črtomir Goznik

Marjan Glavar

bila namreč končana v enem mesecu, v tem času so bile zaslišane vse ključne priče. Potem pa je moralo miniti šest let in tri mesece, da se je zadeva v fazi preiskave ustavila. Zdaj naj bi imeli odgovorni vsaj toliko obraza, da bi mu odgovorili, kar je v prvi vrsti njihova dolžnost. V vseh letih ni nikogar brigalo, kaj se dogaja z njim in družino.

Kot kaže, bo potrebna tožba, čeprav je ne Glavar in ne njegov odvetnik Viktor Osim nista želela. Ko je tožilstvo odstopilo od pregona zaradi jemanja podkupnine, s čimer sta postala aretacija in pripor neupravičena, je terjal še izplačilo razlike v plači, ker je po aretaciji bil suspendiran

kot vodja državnega tožilstva na Ptuju in je zato prejemal zmanjšano plačo. Za razliko sta se Glavar in država zunaj-sodno poravnala. Iz tega naslova mu bo država izplačala več kot 21.500 evrov na račun polovice osebnega dohodka, v katerega pa niso zajete zamudne obresti. Po določbah poravnave naj bi jih prejel do konca avgusta.

Četudi mu niso nič dokazali (tudi ne morejo, ker ni nič naredil, trdi Glavar), bo za tožbo moral najprej državo »napojiti« z dva tisoč evri, vendar pa se dolgo več ne bodo mogli izmotavati, kot tudi ne Zdenka Cerar, ki ga je še ne tako dolgo žalila na televiziji.

MG

Ptuj • 38. festival spet tam, kamor najbolj sodi

Najboljši Spev, Juhej in Novi spomini

Po več letih neuspelih poskusov iskanja novega prizorišča in selitvah zaradi slabega vremena je letošnji 38. festival domače zabavne glasbe Slovenije spet potekal v čudovitem ambientu arkadnega dvorišča minoritskega samostana na Ptuju. Narodno-zabavna glasbena scena je bogatejša za 20 novih polk in valčkov, najbolje pa so se odrezali ansambli Spev, Juhej in Novi spomini.

Ta najstarejša in zagotovo najuglednejša tovrstna festivalska prireditev v Sloveniji je v zadovoljstvo organizatorjev, družbe Radio-Tednik Ptuj ter agencije Geržina Videoton, uspela v vseh pogledih, po mnenju številnih obiskovalcev pa je najpomembnejše, da so prireditev spet vrnili tja, kamor najbolj sodi, v čudovito in akustično arkadno dvorišče minoritskega samostana. Ko so natanko ob 20. uri zadoneli prvi takti letošnjega festivala, je iz grozeče temnega neba sicer padlo nekaj kapljic dežja, a so ljubitelji polk in valčkov vendarle spet prišli na svoj račun, saj smo vsi skupaj doživeli (če odmislimo soparno vreme) zares prijeten festivalski večer.

S po dvema skladbama so se občinstvu na arkadnem dvorišču, gledalcem ob televizijskih in poslušalcem ob radijskih sprejemnikih predstavili ansambli: Meh in smeh iz Podgorja, ansambel Cvet iz Radeč, Podkrajski fantje iz Velenja, Ansambel bratov Gašperič iz Ptuja, Zreška pomlad iz Zreč, Novi spomini iz Mokronoga, ansambel Prepih iz Podgorcev, Veseli Gorenjci iz Preddvora pri Kranju, Spev iz Velenja ter Juhej iz Slovenj Gradca.

Strokovna komisija organizatorjev v sestavi Franc Lačen, Urška Čop Šmajgert, Štefan Petek, Ivo Umek in Damijan Kolarič je za najboljšega med klasičnimi kvinteti izbrala ansambel Juhej iz Slovenj Gradca, ki si je s tem prislužil tudi prestižno festivalsko nagrado zlatega orfeja - delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča - ter denarno nagrado 850 evrov. Za najboljši ansambel med ostalimi zasedbami je strokovna komisija izbrala ansambel Novi spomini iz Mokronoga, ki je prav tako prejel zlatega orfeja in denarno nagrado 850 evrov. Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo je letos prejel ansambel Spev iz Velenja. Strokovna komisija za besedila v sestavi Jože Šmigoc, Liljana Klemenčič in Bernard Miklavc je prvo nagrado prisodila avtorici Majdi Rebernik za besedilo

Voditelja Natalija Škrlec in Peter Kirič v prleški noši

pesmi Dan in noč v izvedbi ansambla Juhej. Občinstvo na prireditvenem prostoru je z glasovanjem prek glasovnic izbralo za najbolj všečen ansambel Prepih iz Podgorcev, ki je prejel tudi denarno nagrado 850 evrov. Televizijski in radijski poslušalci pa so z glasovanjem prek telefonov ali televotingom največ glasov in denarno nagrado 1000 evrov namenili skladbi Ne moreš imeti vse avtorjev Marjana Kregarja, Branka Zu-panca in Avgusta Skaze ter v izvedbi ansambla Spev iz Velenja.

Letošnjo festivalsko prireditev sta po scenariju, ki ga je pripravil direktor družbe Radio-Tednik Jože Bračič, v prleških narodnih nošah povezovala voditelja Radia Ptuj Natalija Škrlec in Peter Kirič, v času med glasovanjem pa je za popestritev dogajanja nastopil priznani ansambel Ekart, ki je lani slavil svoj jubilej, ponaša pa se tudi z največ nagradami s

.' v*

• „

► .:

' 3t C ■»v

Foto: M. Ozmec

Foto: M. Ozmec

Ansambel Juhej iz Slovenj Gradca, najboljši med klasičnimi kvinteti, si je prislužil zlatega orfeja.

Foto: M. Ozmec

Foto: M. Ozmec

Nagrado za najboljšo besedilo je prejela Majda Rebernik.

ptujskega festivala. Odrska scena je bila tudi tokrat delo Jožeta Napotnika in njegove ekipe, za produkcijo letošnjega festivala ter za radijske in televizijske prenose pa je poskrbela ekipa regionalnega RTV centra RTV Slovenije iz Maribora. Letošnji, 38. praznik narodno-zabavne glasbe je potekal pod generalnim pokroviteljstvom skupine Perutnina Ptuj in sopokro-viteljstvom Mestne občine Ptuj, na dan prireditve pa je pri založbi kaset in plošč RTV Slovenija izšla tudi festivalska zgoščenka z enajstimi novimi vižami. Letošnji ptujski festival so neposredno prenašali Televizija Slovenija in TV Maribor ter Radio Maribor in Radio Ptuj.

38. festival domače zabavne glasbe Slovenije je torej uspel, kar je potrdil tudi direktor družbe Radio-Tednik Jože Bračič: "Če odmislim tistih par kapljic na začetku, je festival vsekakor uspel, pravzaprav nam je bilo vsem skupaj ves večer lepo in prijetno. Kakovost ansamblov je občinstvo očitno navdušila, saj smo prek telefonskega glasovanja prejeli okoli 20.000 glasov, prek televizijskega prenosa si je priredite ogledalo okoli 400.000 gledalcev, spremljalo pa ga je tudi več tisoč radijskih poslušalcev. Veseli me tudi, da je bilo dvorišče minoritskega samostana, ki nudi najprimernejši ambient in akustiko za naš festival, tudi tokrat polno. To pomeni, da ima festival še vedno zelo velik krog poslušalcev in

Foto: M. Ozmec

Najboljši med ostalimi zasedbami je bil letos ansambel Novi spomini iz Mokronoga.

oboževalcev. Glede na števil- ^ M ne čestitke, ki sem jih prejel po zaključku festivala, smo vsekakor dosegli svoj namen. Letošnji festival je vsekakor lepo uspel in že sedaj vabim ljubitelje polk in valčkov na 39. festival!"

Predsednik strokovne komisije Franc Lačen pa festivalsko prireditev takole ocenil: "Letošnji festival je bil, kar se vsebine tiče, bolj ali manj povprečen, saj po mnenju strokovne komisije ni bilo melodije, pa tudi ne ansambla, ki bi posebej izstopal. Sicer moram reči, da so bili vsi nastopi ansamblov, ki so sodelovali, zelo korektni, kar smo pričakovali tudi po predhodnem izboru in avdiciji. Na splošno pa lahko rečem, da je bil letošnji festival vendarle nekaj posebnega, saj je s preselitvijo nazaj na dvorišče minoritskega samostana spet pridobil svoj nekdanji čar, Slovenija pa je

bogatejša za 20 novih narod- Foto: M 0zmec

no-zabavnih melodij." Občinstvo na prireditvenem prostoru je za najbolj všečnega izbra-

M. Ozmec lo ansambel Prepih iz Podgorcev.

Foto: M. Ozmec

Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo so si pripeli člani ansambla Spev iz Velenja.

Ormož • Pred pričetkom novega šolskega leta

Že pričakujejo učence

Prihodnji teden se bo ponovno pričel pouk in v novem šolskem letu bo osnovne šole v občini Ormož obiskovalo okrog 1150 osnovnošolcev. V občini po delitvi delujejo štiri osnovne šole - Ormož, Ivanjkovci, Velika Nedelja in Miklavž, v okviru zadnjih dveh pa sta še podružnični šoli Podgorci in Kog, kjer bodo letos prvič imeli tudi petošolce. Na šolah se že veselijo srečanja z učenci, saj že kar malo pogrešajo veselje in življenje, ki ga vnašajo v šolski prostor.

Ravnatelj mag. Bojan Burgar: "Naloga učitelja je, da vsakega učenca pripeljejo do 9. razreda, ker so nam ga za to starši tudi zaupali."

Foto: vki

Z ravnateljem največje šole OŠ Ormož mag. Bojanom Burgarjem sva se pogovarjala o minulem šolskem letu, ki ga je ravnatelj ocenil kot zelo uspešnega. „Glede na izkušnje hospitacijske dejavnosti sem zadovoljen s premikom učno-vzgojnega procesa na šoli od frontalnih oblik dela proti neformalnim, z novimi didaktičnimi sistemi, predvsem sodelovalnega dela, v katerem učenec dobiva vedno večjo vrednost v učno-vzgojnem procesu, lahko se potrdi in se mu dviga samozavest in samopodoba, kar je zelo pomembno za nadaljnjo delo vsakega učenca. To sta kvaliteti, ki v življenju otroku omogočata ciljno delo. Učitelj dobi vlogo kreatorja procesa.

Naloga učitelja je, da vsakega učenca pripeljejo do 9. razreda, ker so nam ga za to starši tudi zaupali. Naša

dolžnost je, da naredimo vse, da bo ta otrok zadovoljen in uspešen ter dobil vrednote, ki ga bodo pozitivno usmerjale v življenjske cilje. Približujemo se usklajenemu razmerju med odnosi in delom. Za kvalitetno delo se namreč mora vzpostaviti kvaliteten odnos, ki je vreden ciljnosti dela šole. OŠ mora imeti postavljene tudi meje, do kod je poklicana, da vstopa v vzgojno komponento, ker je ta vprašanje družine. Starši postajajo vedno boljši sodelavci, vzpostavljamo dejavnike kvalitetnih odnosov, vedno večja je lojalnost staršev do šole, aktivno izražajo zadovoljstvo ali nezadovoljstvo z našim delom, vendar do meje, ko se ne stopa v strokovnost dela šole, ker smo v njej strokovno usposobljeni ljudje.

Pri otrocih in starših iščemo partnerski odnos, ki lahko rodi nove vrednosti, pa

ne le v učnih učinkih, ampak tudi v osebnostnih. Posebej zadovoljen sem, da učitelji s strokovnega vidika obvladujejo učno-vzgoji proces, kot tudi odnose med učenci, učenci in učitelji, kar ustvarja znotraj šole varno vzdušje za otroke. To je velik prispevek učiteljev in šole, zato nam starši lahko zaupajo."

V novem šolskem letu bo v 1. razrede prišlo 39 otrok, 54 pa jih je ob zaključku minulega šolskega leta odšlo. OŠ Ormož se tako pridružuje splošnemu trendu v občini, da se število učencev še zmanjšuje, vendar se bo tudi letos število učencev gibalo okrog 420. Na šoli bo 19 oddelkov, eden manj kot lani, podaljšanega bivanja pa bodo 4 oddelki. „Ob reviziji programov smo izgubili 0,8 oddelka podaljšanega bivanja, zato se bodo otroci po 15. uri združevali v en oddelek.

Vozačev je na šoli okrog 180. Prizadevamo si, da bi prevoze približali potrebam, zato smo ponovno v program zapisali prevoze otrok z zahodne strani Huma proti Pušencem, kjer ga doslej ni bilo, tam pa stanuje okrog 20 otrok."

Na vprašanje, ali so se v počitnicah kaj posodobili, je ravnatelj povedal, da so na šoli presegli čase, ko so bile počitnice čas, ko se je šola materialno bogatila. „Šolo je treba materialno bogatiti, ko se pokaže potreba. Treba je najti vse vire, da se potrebi zadosti. Doslej smo uspevali slediti tehnološkim trendom, vsega sicer nimamo, vendar se bo tudi to nekoč uredilo. Letos smo uredili telovadnico, pobrusili parket in opravili generalno čiščenje, zato deluje zelo sveže. Obnovili smo tudi parket v učilnicah stare šolske zgradbe. V tem koledarskem letu smo zaklju-

čili tudi ureditev kotlovnice."

Šola nadaljuje z vsemi lanskimi projekti, vstopili pa so tudi v projekt zavoda za šolstvo Razrednik v očeh učencev, v 8. razredih pa

bodo izvajali delno zunanjo diferenciacijo v heterogenih skupinah. V ostale občine na Ormoškem pa bomo pogledali v petek. Viki Klemenčič Ivanuša

Ptuj • Druga ribiška noč na Dravi

Na vodi in ob vodi je vedno lepo

Zadnji petek in soboto v avgustu je ptujska večerna zabava potekala v znamenju dveh noči, festivalske in ribiške noči.

Na Mestni trg se je v petek po dolgih letih uspešno vrnila Festivalska noč, v soboto pa je ob Dravi, na Dravi in na mostu za pešce potekala 2. ribiška

noč na Dravi, ki so jo lansko leto zasnovali kot prireditev za večjo povezavo z Dravo. Letos jo je organiziralo Ribič gostinstvo, d. o. o., s pomočjo

PP Gostinstva, pri prvi je bilo več organizatorjev, tistih, ki si prizadevajo, da bi lahko reka polno zaživela. Bolj ali manj pa so ohranili vsebino lanske noči, od dogajanja na Dravi in ob Dravi, jadralno regato so v pomanjkanju vetra morali bolj kot ne improvizirati, nekateri so se vozili s kočijo ob

Dravi, drugi z Rancarko. Že lani ob prvi noči so si Ptujča-ni in drugi zaželeli, da bi bilo voženj z ladjo po Dravi več, da bi imela vsaj enkrat tedensko izplutje, vendar se to še ni zgodilo. Zagotovo pa je več turistične plovbe po Dravi pričakovati po izgradnji pomola Ranca in dveh vstopno-

izstopnih mest, v Zabovcih in pri Termah Ptuj. Za zdaj pa se še ne ve, kdo bo kupec turistične ladje. V glavnem so na 2. ribiški noči jedli ribe in tuno velikanko. Zabava je trajala dolgo v noč. Nekateri pa so kljub vsemu pogrešali izbor za ribiško kraljico, ki so ga na prvi ribiški noči uspeš-

no izvedli. Za letošnjo zabavo so skrbeli dvojni tamburaši, tambruraši iz Krapine in tamburaši iz Cirkulan, skupina Atomik Harmonik ter mladi ptujski pevki Ela in Maya, letošnji uspešni udeleženki 30. festivala Melodije morja in sonca v Portorožu.

MG

Foto: Črtomir Goznik

Foto: Črtomir Goznik

V ponudbi tudi letos ni manjkala tuna, kuhinjo so na 2. ribiški noči še dodatno okrepili.

Jadralno regato je bilo potrebno improvizirati, saj je manjkal veter ... Emil Mesarič, predsednik BD Ranca Ptuj, je zmogel tudi to. V soboto pa je vabil tudi na že 15. tradicionalno rancarijo, ki je še zadnja prireditev iz programa letošnjega praznika MO Ptuj. Izvedli jo bodo v soboto, 1. septembra.

Komaj dovolj prostora za vse nagrade...

Ptuj • Grozljiv prizor na nekaterih ekoloških otokih

Bodo v mestu odstranili ekološke otoke?

Kljub temu da globa za nepravilno odlaganje smeti na zbirališčih ločenih frakcij oziroma ekoloških otokih znaša 400 evrov, to nekaterih posameznikov ne ustavi, da na njih ne bi odlagali vseh mogočih odpadkov. Prizori na nekaterih zbirališčih so grozljivi, največji problem pa so pokrita zbirališč, zaradi česar so jih na Ptuju nekaj morali celo odstraniti in jim poiskati nadomestno lokacijo.

Na Zadružnem trgu, kjer je bilo eno najbolj obremenjenih zbirališč, so odstranili pokrito zbiralnico ločenih frakcij. »To smo storili zato, da bi zajezili odlaganje komunalnih odpadkov povzročiteljev iz drugih občin, ki niso odlagali ločenih frakcij na svojih zbiralnicah. Odpadke so odlagali tudi nekateri, ki so na tem parkirišču parkirali,« je dejala komunalna inšpektorica MO Ptuj Majda Murko. Nadomestna zbiralnica bo te dni postavljena na Bregu pri gostišču Tone.

Za neprimerno lokacijo se je izkazala tudi pokrita zbiralnica ločenih frakcij na Slovenjegoriški cesti v Ro-goznici. Tudi za to že iščejo nadomestno lokacijo, ki pa bo premeščena tako, da bo gospodinjstvom iz Rogozni-ce še vedno zagotovljeno odlaganje ločenih frakcij.

Najbolj kritične so pokrite zbiralnice ločenih frakcij, v katerih nekateri posamezni odlagajo vse mogoče odpadke, od pohištva do koles in starih tehničnih aparatov. »To se dogaja večinoma le na pokritih zbiralnicah, redko oziroma izjemoma pa na zbiralnicah, kjer so postavljene namenske posode,« je pojasnila Murkova.

Smeti tudi v stari zapuščeni hiši

Problem se pojavi, ker niti sprememba lokacije ne reši zadev, saj si posamezniki, ki so smeti prej odlagali smeti na zbirališčih ločenih frakcij, najdejo nadomestno mesto za odlaganje le-teh. Tako je zapuščena stara hiša, ki stoji tik

iči^MB __

Foto: Dženana Bečirovič

Takšen je prizor v zapuščeni stari hiši, potem ko so na Zadružnem trgu odstranili zbiralnico ločenih frakcij.

ob parkirišču na Zadružnem trgu, postala nadomestno odlagališče smeti.

»Smeti, ki so bile odložene v bližini zbiralnice ločenih frakcij na Zadružnem trgu, je že oz. v primeru ponovne ugotovitve odloženih odpadkov bo na inšpekcijsko odredbo odstranilo Čisto mesto Ptuj in postavljena bo tabla s prepovedjo odlaganja vseh komunalnih odpadkov,« je poudarila Murkova, ki kljub trudu, da zajezi nepravilno odlaganje smeti na ekoloških otokih, prave rešitve ne najde.

Precej učinkovit je sicer bil video nadzor, ki pa je bil postavljen le določen čas. Zanj

so namreč poskrbeli nepridipravi, ki so kamero uničili. »Vzdrževanje poškodovane video naprave pa je povezano s precejšnjimi stroški, zaradi česar je več nismo postavili,« je pojasnila Murkova.

Bodo odstranili zbiralnice ločenih frakcij?

Sprememba lokacij zbiralnic po besedah Murkove ne pomeni, da bodo te odstranjevali. »Zbiralnic ločenih frakcij v Mestni občini Ptuj ne bomo odstranjevali, temveč jih bomo dodajali in standard izboljševali. Mestna občina Ptuj zagotavlja

Foto: Dženana Bečirovic

Ločevanje odpadkov je za mnoge še vedno neznanka.

visok standard pokritosti gospodinjstev z zbiralnicami ločenih frakcij. Postavljeno imamo kar 201 zbiralnico, kar za MO Ptuj predstavlja na 100 prebivalcev ena frakcija. Standard predpisuje na 500 prebivalcev eno zbirališče,« je še dodala komunalna inšpektorica.

Zbiralnic ločenih frakcij je torej več kot dovolj, problem je le v miselnosti nekaterih posameznikov.

Nepravilno odlaganje odpadkov komunalna inšpektorica kaznuje z globo 400 ev-rov. Za tovrstne prekrške so v letošnjem polletju skupaj izdali 30 odločb o prekršku z globo in opominom, štiri plačilne naloge in 20 pisnih opozoril. Redno poteka tudi večerni nadzor, ki ga komunalna inšpektorica opravlja na zbiralnicah, saj se je izkazalo, da se največ smeti na ekološke otoke pripelje ravno ponoči.

»Želim pohvaliti ljudi, ki vestno ločujejo odpadke, občanom, ki prijavljajo in opozarjajo na neprimerno situacijo okrog ZLF, izvajalcu - delavcem Čistega mesta Ptuj in Policijski postaji Ptuj za sodelovanje, ki v skladu z ZIN pomagajo pri delu inšpekcijskega nadzora. Ker je pa kršitev še vedno veliko, si in bomo tudi v bodoče v enaki meri oziroma intenzivneje prizadevali ustvarjati red na tem področju,« je zaključila komunalna inšpektorica Majda Murko.

Dženana Bečirovic

Pa brez zamere

Neznosna lahkost ignorance

Nek prehod nekje v Sloveniji

Ob nedavni ponovni tragediji na železniškem prehodu v Cirkovcah se čutim poklicanega, da tudi sam zapišem in tja v megleno jutro, ki obdaja prestolnico ter tiste, ki ta narod vodijo, namenim par misli. V imenu vseh ljudi, ki živijo v teh krajih, pa tudi v vseh drugih krajih po Sloveniji, ki so nič krivi oddaljeni od "centralne" Slovenije in nimajo te geopolitične sreče, da bi bili navkljub oddaljenosti od prestolnice precej dobro razviti in/ali veliki.

Ko spremljam reakcije in dogodke s strani vladne in uradniške birokracije, ki sledijo nedavni tragediji v Cirkovcah, mi gre na bruhanje. Vsi po vrsti, od najvišjega do najnižjega, od vlade do uradnikov v njenem stroju, ki so zadolženi za ureditev in preprečitev takšnih dogodkov, pred kamero kategorično izjavljajo, kako se ne čutijo odgovorne za to, kar se je zgodilo (nato pa se morda spomnijo dodati še, da pa vse skupaj obžalujejo). Nekateri (večina!) to celo počne s popolnoma ravnodušnim obrazom, tisti najbolj ogabni gredo celo tako daleč, da se pri pojasnjevanju, kako v svoji preprostosti nič ne razumemo in kako niso odgovorni, celo pokroviteljsko smehljajo. Kako, prosim? Ali prav slišim? Ali prav vidim? Kdo pa je odgovoren, če ne vi? Vaščani Cirkovc in okoliški prebivalci, ki že leta vpijejo in moledujejo za postavitev zapornic na tem nesrečnem prehodu? Ali pa vsaj za zmanjšanje hitrosti na tem območju? Je odgovorno morda vreme? Ali pa trojanski krofi, na katerih ste se ustavili vsakokrat, ko ste hoteli priti v to periferno vas pogledati razmere? Kdo, za boga, je odgovoren, če ne vi?!?! Nekakšna imaginarna tvorba, ki ji za vsakodnevne potrebe včasih nadenete ime država, drugič sistem, tretjič pravni red in tako dalje, ter se zaradi svoje ignorance in nesposobnosti sklicujete nanjo, češ da ne morete nič???? Ne, odgovorni, da, celo krivi ste vi, dragi voditelji te države, pristojni sekretarji, podsekretarji in vladni uradniki, saj ste v veliki meri prav vi ta država, sistem in pravni red!

Razrešeni direktor Javne agencije za železniški promet (vladni uradnik!) Rajko Satler se ne čuti krivega, saj meni, da so s sodelavci naredili vse, da bi čimprej zavarovali prehod. Ah da, seveda so, ampak kaj, ko so več pozornosti namenjali vedno manj donosnim in vedno bolj zadolženim železnicam samim (torej predvsem kapitalu!), za reševanja človeških življenj in preprečevanje nadaljnjih tragedij pa je tako nekako zmanjkalo časa. In zraven poznavalsko dodaja, da so bili projektni roki nekoliko preopti-mistični. Preoptimistični? Ah seveda, najprej je bilo treba reševati železnice in ne tistih, ki jih le-ta ogroža oziroma ubija. In če smo že pri razrešitvi Satlerja, bi moral gladko leteti tudi minister Janez Božič. Seveda bo (tudi on) vsakršno odgovornost zanikal, a kot ve vsak bruc na Fakulteti za družbene vede, zraven osebne (subjektivne) odgovornosti poznamo tudi objektivno odgovornost, tej pa se Božič ne more izogniti.

Naredimo majhen miselni eksperiment in postavimo, ali bi se dogodki in procedure z nesrečnim cirkovškim prehodom odvijali enako, če bi recimo na tem prehodu umirali sorodniki vlade in pristojnih služb ter uradnikov, zaposlenih v njih, ki se zdaj vsi po vrsti ne čutijo odgovorne za to najnovejšo tragedijo. Odgovor mi sicer prav nič ni všeč, a skoraj zagotovo si upam trditi, da bi se v tem primeru zapornice na prehodu pojavile neprimerno prej, kar seveda pomeni, da bi vsaj tri življenja še vedno bila med nami. Podoben rezultat bi verjetno tudi dobili, če bi ta prehod stal v Prestolnici ali kateri geopolitično pomembnejši regiji, ne pa (s stališča centra Slovenije) nekje bogu za hrbtom. Odgovorni, ki se ne počutijo odgovorne, bodo seveda rekli, da ima ta država svoje zakone, predpise in procedure, ki v veliki meri vplivajo na tempo reševanja takih vprašanj. A vprašajmo se, kje so meje teh zakonov? Kaj tem zakonom sploh daje legitimnost? Naloga države je postavljati zakone v dobro svojih državljanov, a kaj se zgodi, ko prav ti zakoni začno delovati proti državljanom, še več, ko so državljani, ki bi jih naj ti zakoni ščitili in varovali, zaradi teh zakonov celo ogroženi, v najhujšem primeru pa celo izgubijo življenje? Komu dati prednost, zakonom ali človeškemu življenju? Odgovor na to vprašanje je morda nejasen in zapleten, če nanj gledamo s teoretskega vidika, a postane kristalno jasen, če pomislimo, čemu bi dali prednost, če bi ti zakoni ogrožali naša življenja ali življenja naših bližnjih. Tudi vlada in njeni uradniki bi to storili, saj neko mero človeškosti menda še imajo. A kaj, ko v nekih Cirkovcah niso umirali njihovi bližnji in je zato dilema "spoštovanje zakonov ali življenje" za njih spet dobila povsem teoretsko-pragmatični značaj.

Ključni problem, ki ga preveva to žalostno zgodbo o cirkov-škem železniškem prehodu, je ignoranca vodilnih in njihovih postreščkov do skoraj vsega, kar ne diši po centralni Sloveniji in kjer ne vidijo kakšnih koristi. Briga jih za neke periferne Cirkov-ce in pozabijo jih kaj kmalu, ko se ugasnejo televizijske kamere in mikrofoni. Vlada sicer z velikim pompom obiskuje vse regije po Sloveniji, a če te do neke občinske zgradbe pripelje mercedes S600, se tam srečaš z lokalnimi veljaki in te nato isti mercedes odpelje še do kake tovarne, te tam raztovori, si ogledaš tovarno in se nato zbašeš nazaj v mercedes ter odbrziš proti ljubljeni Ljubljani, vidiš bore malo ali nič in je to masten pljunek direktno v obraz vsem tistim, ki sijih s svojim obiskom prišel razumeti in jim "pomagati". A pomembno je, da si prišel, da so te posneli in da si lahko tam, v neki tovarni, kjer ljudje tlačanijo za mizerno plačo, in katere imena se komaj spomniš, v kamere povedal, kako svetla prihodnost obstaja za ljudi v teh krajih.

Medtem pa inflacija raste in življenja ugašajo. Američani, ti mojstri ignorance bi rekli: Just another day in the office. Še en povprečen (dolgočasen) dan v (ljubljanski)pisarni.

Gregor Alič

Gorca • Še en haloški velikan

Kopačev šestperesni klopotec

Da so podlehniški ljudski pevci Kopači daleč naokrog znani po uglašenem petju, je znano. Da imajo v svojih vrstah tudi mojstra za izdelavo klopotcev, pa verjetno marsikdo ne ve. „Živi" dokaz za to je klopotec, ki so ga fantje večinoma s petjem, malo pa tudi z rokami, postavili ob nekdanjem gostišču Gorca.

Priznati je treba, da so ga „postavljali" rekordno dolgo časa; neuradno, kot so povedali, skoraj dva dni. Prvi dan jim je namreč hudo nagajalo vreme in ker nikakor ni in ni nehalo deževati, čeprav so poskušali pršeče oblake neutrudno preganjati s prepevanjem, celo globoko v noč, so na koncu vseeno morali počakati na bolj prijazno vreme. Potem jim je pa uspelo lesenega velikana postaviti v dobrih dveh urah ...

Pravi šestperesni haloški klopotec (slovenskogoriški so štiriperesni) je izdelal član Kopačev Merc Franc: „Klo-potce izdelujem za hobi, v glavnem za prijatelje, so pa različno veliki, kakršne pač želijo. Večinoma jih delam v meri sedla od 20 do 100 centimetrov, večjih pa ne več. Za tegale, ki smo ga postavili na Gorci, sem porabil približno dva tedna, vsak dan po nekaj ur. Spada pa med večje, saj ima mero sedla 60 centimetrov. Najboljši les za izdelavo stola je hrastov, bukov ali jesenov, za desko pa je najbolje uporabiti javor, češnjo ali kostanj. Vetrnice pa so najboljše iz smrekovega lesa, topolovi-ne in vrbe."

Kopači, ki so postavitev klopotca na Gorci pospremili z znanimi ljudskimi, med drugim tudi s tisto, Kolko kapljic tolko let, so enotnega mnenja, da je bil že skrajni čas, da se klopotec po skoraj 20 letih tišine mora ponovno oglasiti z nekoč eminentne in še danes slovite Gorce, sicer pa je bila to tudi želja sedanjega lastnika: Jeseni brez klopotcev si Haložani ne zna-

Ptuj • Šahisti obiskali otroški oddelek

Za krajši čas v bolnišnici

V prizadevanjih za popularizacijo šahovske igre so nekateri udeleženci letošnjega drugega mednarodnega odprtega šahovskega turnirja Ptuj Open 2007 obiskali otroški oddelek ptujske bolnišnice.

Čas za male bolnike so si vzeli mednarodni šahovski mojster Igor Jelen, eden od štirih mednarodnih mojstrov na ptujskem turnirju, brata Filip in Klemen Janžeko-vič, mlada upa ŠD Ptuj Veplas Velenje, Ksenija Novak, FM-mojstrica, in Anita Ličina, mednarodna mojstrica, prva ptujska šahistka, ki se je udeležila šahovske olimpiade v Manili daljnjega leta 1992, a na turnirju letos zardi zdravstvenih razlogov ni sodelovala.

Šahisti, ki doslej niso obiskovali bolnih otrok v bolnišnici, so povedali, da bodo ob podobnih priložnostih ponovno prišli. Tudi šah je lahko igra, ki pomaga prebiti čas v bolnišnici.

Klopotec na Gorci je delo pevca skupine podlehniških ljudskih pevcev Kopačev Franca Merca, ostali člani, ki so pomagali predvsem s petjem, pa so še: Stanko Sakelšek, Peter Feguš, Janez Feguš - Hanza, Bojan Jelen, Mirko Milošič in Janez Trafela.

mo predstavljati. Vinogradniki pri nas navadno postavijo klopotce na Lovrenčevo, 10. avgusta, ko se začnejo mehčati jagode, da pred trgatvijo preganjajo ptiče in druge škodljivce. Te stare tradicije smo se želeli držati tudi Kopači, zato smo se v soboto, 11. avgusta, zbrali na eni najlepših lokacij Gorce, pri bivši Ornikovi vili, vendar smo zaradi slabega vremena postavitev nato morali prestaviti za nekaj dni."

Kopačev klopotec na Gor-ci se zdaj oglaša že kar precej dni, spada pa med večje, saj je premer peres kar 2,8 metra, dolžina stola pa 60 centimetrov. Slišite in vidite ga lahko, če vas bo pot zanesla skozi Gorco, malo več težav pa boste imeli, če boste hoteli v prihodnje slišati Kopače. Kot pravijo, so namreč septembra najbolj zasedeni, saj bodo gostovali od Maribora (na Lentu) do dolenjskih Cerkelj, pa še kje drugje jih bo slišati.

Sedem fantov Kopačev se namreč poleg slovesa odličnih ljudskih pevcev in pravih veseljakov, ki znajo popestriti vsako prireditev, ponaša tudi kar s 30-letno tradicijo, kar je svojevrsten rekord, ki so ga obeležili letos. V današnji sestavi pojejo tri leta, sicer pa so trije pevci tudi „ustanovni" člani Kopačev izpred polnih treh desetletij: Janez Trafela, Janez Feguš in Stanko Sakel-šek.

SM

Foto: SM

Na knjižni polici

ZABLODA

Richard Dawkins Bog kot zabloda

Ljubljana, Modrijan, 2007

TBBnnr.fBM Dawkins je zaslovel s

Sebičnim genom, s katerim smo se na knjižni Ricnara polici že srečali. S svoji-

DawleinS mi pogledi na evolucijo,

vero in boga, evolucijski biolog iz Oxforda buri duhove. Rodil se je v Keniji, otroštvo preživel v Malaviju, na oxfordski univerzi je študiral zo-ologijo, bil nekaj let na univerzi v Berkeleyju, od leta 1970 pa je zvest Oxfordu, kjer je predstojnik katedre za javno razumevanje znanosti. Čeprav zoolog, je njegovo področje že vrsto let evolucija, predvsem njeni teoretični vidiki in popularizacija znanosti. Nekateri mu očitajo, da ga v zagovoru darvinizma kdaj preveč zanese, v prvih bojnih vrstah pa je tudi, ko je treba nastopiti proti praznoverju in lažnim znanostim. Ne samo, da je svetovno srenjo razburil s pogledi na evolucijo, pretresel jo je tudi s pogledi na vero in boga. Med stotimi najuglednejšimi razumniki je na lestvici britanskega mesečnika Prospekt leta 2004 zasedel prvo mesto, naslednje leto sta ga prehitela Noam Chomski in Umberto Eco. Ne glede na tovrstne uvrstitve pa ni dvoma, da sodi Dawkins med najvplivnejše razumnike našega časa.

Dawkins piše neposredno in se vprašanje boga loteva apolitično, neusmiljeno, sistematično in temeljito, morda celo nestrpno. Neposrednost pri dokazovanju bo marsikoga odvrnila od branja, nobenega vernika pa tudi ne bo spreobrnila. Vendar obravnava pri razkrinkanju teološke dokaze in dokazuje, zakaj so zablode, ki so zmotno prepričanje. Posebej opozarja na fundamentaliste različnih veroizpovedi. Petero dokazov, kijih je v 13. stoletju navedel Tomaž Akvinski, ne dokazuje ničesar, nerad prizna, da so votli. Einstein je bil globoko veren nevernik. Ena njegovih izjav se glasi: »Znanost brez vere je šepava, vera brez znanosti slepa.« Ideja osebnega boga je piscu docela tuja in dozdeva se mu celo naivna. Einstein je besedo bog uporabljal v metaforičnem, poetičnem smislu. Sagan je lepo rekel: »Če z bogom razumemo sistem fizikalnih zakonitosti, ki urejajo vesolje, tak bog seveda obstaja. Vendar nas tak bog čustveno ne zadovoljuje.« Adams meni, da v osrčju religij tiči nekaj idej, ki jim pravimo svete, o tujih ne smeš reči nič slabega, kratko in malo ne smeš. To, čemur smo priča v Iraku, je versko čiščenje. Enako je bilo v Jugoslaviji. Moč religije je kot talisman. Hujskaško in zlonamerno so bile na Danskem izrabljene karikature in ponaredki, tri najbolj žaljive se na Danskem sploh niso pojavile. Nekaj ni v redu, da je bog stare zaveze ljubosumen, zamerljiv, nepravičen, krvoločen, pobija lastne sinove. Troedinemu bogu se pridruži še Marija, ki je po številu molitev bogu tesno za petami. Paradoks je, da so ZDA, ki temeljijo na sekularnosti, danes najbolj pobožnjakarska država krščanskega sveta, medtem ko je Velika Britanija z uradno cerkvijo najmanj obremenjena z religijo. Vera v ZDA se je sprevrgla v svobodno podjetništvo. Ogromna večina znanstvenikov Kraljeve družbe je ateistov, tako kot ogromna večina ameriških akademikov. Judje in evangeličani sta dva največja lobija v ZDA. Obstoj boga je znanstvena hipoteza kot katerakoli druga. Martin Rees, ugledni astronom iz Cambridgea začenja svojo knjigo Naš kozmični habitat z dvema vprašanjema: »Največja med skrivnostmi je vprašanje, zakaj karkoli sploh obstaja. Kaj vdihuje življenje enačbam, da se uresničijo v dejanskem vesolju? Vendar taka vprašanja ležijo onstran dosega znanosti: to je področje filozofov in teologov.« Dawkins ga dopolnjuje, da če ležijo onstran znanosti, ležijo tudi onstran področja teologije. Mogoče bodo nekatera pomembna vprašanja ostala na veke zunaj dosega znanosti, vendar če znanost ne pozna odgovorov, kako lahko kdo sploh razmišlja, da ga pozna teologija. Kakšno strokovno znanje pa imajo teologi, da bi lahko odgovorili na vprašanja, prezapletena za znanost? Koliko zagovornikov biblije jo je pozorno prebralo, da bi se zavedali, da predpisuje smrtno kazen tako za prešuštnike, kakor za tiste, ki na sabat nabirajo trske, in za jezikave otroke. Alice je, preden je padla v čudežno deželo, zastavila vprašanje: »Za kaj pa je sploh dober bog, ki ne dela čudežev in ki se ne odziva na molitve?« Bogovi se od bogov zunajzemljanov ne razlikujejo po svojih lastnostih, temveč po nastanku. Bitja, ki so tako kompleksna, da so inteligentna, so produkt evolucijskih procesov! Ko so evangelisti dolga leta po Jezusovi smrti pisali evangelije, nihče ni vedel, kje je bil Jezus res rojen. Celo Pavlova pisma pred njimi ne omenjajo tako rekoč domnevnih dogodkov Jezusovega življenja. Roman Da Vincijeva šifra in film sta v cerkvenih krogih povzročila veliko hrupa. V resnici gre za ponaredek, izmišljotino. V tem oziru je Da Vincijeva šifra taka kot evangeliji. Da Vincijeva šifra je sodobna fikcija, evangeliji pa so starodavna. Bog nas postavlja pred neskončno regresijo, iz katere nam ne more pomagati ven. Kdo je ustvaril boga? Dawkinsa navdušuje dejstvo, da živi v času, ko človeštvo prestopa meje spoznanja.

Vladimir Kajzovar

Nogomet

Aluminij z golom Veselica do novih točk Stran 12

Padalstvo

Balta še kandidat za nastop na EP

Stran 12

Kolesarstvo

Odločitev o zmagovalcu padla ob koncu

Stran 13

Rokomet

Na Ptuju prvo mesto Avstrijcem

Stran 13

Nogomet

Podvinci in Gerečja vas uspešni

Stran 14

Pokal Hervis

Bukovci z Malečnikom, Stojnci z Dravinjo

Stran 14

Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak

Nogomet • 1. SNL

Samo še štiri dni do konca prestopnega roka

S spretno (beri: srečno) zmago proti Gorici so se nogometaši Drave po šestih krogih priključili ekipam v sredini lestvice, kar je pred nadaljevanjem prvenstva velik faktor za boljšo motivacijo ekipe Primoža Glihe. Gostitelji so sicer v tem krogu dosegli enako število točk kot gostje (7).

Med delna presenečenja tega kroga lahko štejemo prvi poraz ekipe Celja; spet pa so bili od njih boljši nogometaši Kopra, ki so jim že v lanskem pokalnem tekmovanju v polfinalu prizadejali dva boleča poraza. Junak tekme je bil vratar Kopra Ermin Hasič, ki je svojo mrežo celo tekmo ohranil nedotaknjeno. Celjani so s tem porazom izgubili stik z Domžalami in dovolili Koprčanom, da se spet zavih-tijo na drugo mesto.

Debi na klopi Maribora je v Lendavi doživel Milko Du-rovski, ki se je pred tekmo srečal z nekdanjim soigralcem pri beograjskem Partizanu Nebojšo Vučičevičem, sicer pa njegovim naslednikom na klopi Nafte. Če bodo igralci Nafte odslej preigravali v stilu Vučičeviča, potem se njihovim tekmecem obetajo težke tekme.

Livar je tudi po gostovanju v Ljubljani še brez osvojene točke, čeprav so se svojim gostiteljem tudi tokrat uspešno upirali več kot uro igre. Takrat je obrambni zid Livarja prebil Aleksander Rodič. Dario Zahora je bil z dvema doseženima zadetkoma glavni režiser nove zmage Domžal, ki se počasi oddaljujejo od svojih tekmecev na prvenstveni lestvici. Kljub odsotnosti nekaterih nogometašev iz začetne enajsterice, ima Slaviša Stojanovič še vedno na razpolago dovolj kvalitetnih nogometašev, ki lahko zakrpajo vse luknje v moštvu.

Pred nami pa je zadnji teden prestopnega roka (traja do 31. 8.), kjer lahko pričakujemo še nekaj atraktivnih prestopov. V prvi vrsti čakamo na novico, povezano z Rokom Kronavetrom, saj je še vedno zelo aktualen njegov odhod v tujino. Na Ptuju si sicer želijo pridobiti v svoje vrste še kakšnega obrambnega igralca. V zadnjih dneh se veliko prahu dviga tudi okrog imena Zlatana Ljubijankiča, ki bi naj odšel v Španijo. To bi bil že tretji transfer igralca Domžal na Iberski polotok (po Stevanoviču v Real Sociedad in Iliču v Be-tis), kar kaže na dobro delo domžalske marketinške službe.

tednik

E-mail: sport@radio-tednik.si

Prva liga Telekom Slovenije - 6. krog:

Interblock - Livar 5:1 (0:0); strelci: Rodič 61., Jolic 70., 81., Rakovič 84., 89.; Prudič 90.

Nafta - Maribor 1:1 (0:0); strelca: Sebok 61.; Makriev 72. MIK CM Celje - Koper 0:1 (0:1); strelec: Gorinšek 16./ag. Primorje - Domžale 0:2 (0:0); strelec: Zahora 63., 74./11-m; R. K.: Krstič 74./Primorje

1. SNL

Rezultati 6. kroga: Drava - HIT Gorica 1:0 (0:0), Nafta - Maribor 1:1 (0:0),

1. SNL

Rezultati 6. kroga: Drava - HIT Gorica 1:0 (0:0), Nafta - Maribor 1:1 (0:0),

CM MIK Celje -

Koper 0:1(0:1), Interblock

Livar 5:1 (0:0), Primorje - Domžale

0:2 (0:0).

1. DOMŽALE

6

4

2

0

14:1

14

2. KOPER

6

3

2

1

6:4

11

3. MARIBOR

6

3

1

2

10:11

10

4. MIK CM CELJE 6

2

3

1

9:3

9

5. PRIMORJE

6

3

0

3

10:6

9

6. INTERBLOCK

6

2

2

2

8:6

8

7. HIT GORICA

6

2

2

2

4:4

8

8. DRAVA

6

2

1

3

7:13

7

9. NAFTA

6

1

3

2

6:11

6

10. LIVAR

6

0

0

6

4:19

0

Lista najboljših strelcev:

5 zadetkov: Dimitar Ivanov Makriev (Maribor); 4 zadetki: Andraž Kirm (Domžale), David Bunderla (Primorje), Ermin Rakovič (Interblock), Dario Zahora (Domžale); 3 zadetki: Rene Mihelič (Maribor), Viktor Trenevski (Nafta); 2 zadetka: Darko Kremenovič (Livar), Ivan Jolič (Interblock), Jozsef Sebok (Nafta), Nejc Pečnik (MIK CM Celje).

Nogomet • 1. SNL, PrvaLiga Telekom Slovenije, 6. krog

Grbec Dravi prinesel tri točke!

Drava Ptuj -Hit Gorica 1:0 (0:0)

Strelec: 1:0 Grbec (93.). Drava: Germič, Emeršič, Šterbal, Prejac, Ohunta (od 68. Drevenšek), Bošnjak (od 63. Grbec), Horvat, Grižonič, Kelenc (od 56. Soska), Kmetec in Zilič. Trener: Primož Gliha.

Sreča je sestavni del športa, v nedeljo so imeli veliko sreče nogometaši Drave, da v devetdesetih minutah tekme proti Gorici niso prejeli zadetka. Junak je tako z golom globoko v sodniškem podaljšku postal Javier Antonio Grbec. Po treh težko priigranih točkah se bo v ptujski ekipi dobesedno lažje dihalo, a bo novi trener Primož Gliha moral igro svojih igralcev dvigniti na višji nivo. Predvsem bo treba popraviti realizacijo, pospešiti ritem igre in izboljšati sodelovanje med igralci.

Tempo tekme med Dravo in Hitom Gorico ni bil prehud, sta pa obe ekipi zapravili kar nekaj lepih priložnosti. Gostje so aktivneje začeli srečanje, vendar so domačini dobro zapirali prostor in tako vse do 22. minute nismo videli kakšne izrazitejše priložnosti. Kelenc je takrat iz stranskega outa vrgel žogo v kazenski prostor Go-ričanov, kjer je na njo naletel Prejac, a je njegov strel obranil vratar Simčič. Gostje so preko Rexhaja, Komela in Demiro-viča v prvem delu poizkušali premagati vratarja Drave Ger-miča, ki pa je bil skozi celo tekmo zelo zbran. Po pol ure igre je Drava pokazala malo več živahnosti, a je po kombinaciji Kelenca, Ziliča in Kmetca slednji zadel »le« vratnico.

Obe ekipi sta odločneje stopili v drugi del, posledica je bilo večje število priložno-

Foto: Črtomir Goznik

Eugene Obi Ohunta (NK Drava, modri dres) je v nedeljo odlično ustavljal najboljšega igralca Gorice Enesa Demiroviča.

sti na obeh straneh - žal zapravljenih. Ptujčani so imeli ponovno dobro vzpodbudo Modrih kurentov, ki so med drugim zahtevali zmago in so jo čisto ob koncu srečanja tudi dočakali. Mladi argentinski napadalec v dresu Drave Grbec je takoj po vstopu v igro precej poživil igro modrih in je takoj pripravil stoodstotno priložnost Kmetcu, ki se je znašel v situaciji ena na ena s Simčičem,

Lista najboljših strelcev:

5 zadetkov: Dimitar Ivanov Makriev (Maribor); 4 zadetki: Andraž Kirm (Domžale), David Bunderla (Primorje), Ermin Rakovič (Interblock), Dario Zahora (Domžale); 3 zadetki: Rene Mihelič (Maribor), Viktor Trenevski (Nafta); 2 zadetka: Darko Kremenovič (Livar), Ivan Jolič (Interblock), Jozsef Sebok (Nafta), Nejc Pečnik (MIK CM Celje).

vendar je slednji dobro pokril dolgi kot in žogo obranil v stranski kot. Takoj zatem je Gr-bec asistiral še enkrat, tokrat Ziliču, vendar je slednji s petih metrov z glavo streljal mimo gola. Goričani so skozi celotno tekmo igrali bolj organizirano in kombinatorno ter potiskali domačine proti koncu tekme vedno bolj v obrambo. V nizu so štiri izredne priložnosti za goste zgrešili Velikonja, Djukič, Jogan ter še enkrat Djukič in to se jim je na koncu maščevalo s prejetim zadetkom globoko v sodnikovem podaljšku. Zilič je takrat po desni strani lepo prodrl in žogo podal v sredino

do Drevenška, ki je nemudoma streljal, a zadel Horvata. Odbito žogo je Grbec v drugem poskusu le uspel spraviti med nogami vratarja Simčiča v gol. Sledilo je veliko veselje med igralci in navijači, prav tako pa si je lahko malo oddahnil novi trener Primož Gliha. Pred njim je še veliko dela, da najde pravo formulo za izboljšanje igre Drave. Z vsakim dnem Gliha bolje spoznava igralce, ki bodo morali med tekmami v prihodnosti narediti manj napak in pokazati še več borbenosti. Le tako bodo lahko računali na nadaljnje pozitivne rezultate.

David Breznik

Foto: Črtomir Goznik

Marko Kmetec (Drava, modri dres) je imel v nedeljo kar nekaj zrelih priložnosti za dosego zadetka, a mu sreča tokrat ni bila naklonjena. Kljub temu se je na koncu veselil zmage svojega moštva.

»Lahko bi bilo tudi drugače«

Darko Milanič (trener Hita Gorice): »Čestitam Dravi za zmago, čeprav bi lahko bilo tudi drugače. Skozi tekmo smo naredili veliko napak in zgrešili preveč lepih priložnosti. Glede na prikazano bi si zaslužili več, po mojem mnenju vsaj točko. To smo izgubili v zadnjih sekundah tekme, česar si moja ekipa vsekakor ne bi smela privoščiti.«

Primož Gliha (trener Drave): »Na tekmi smo imeli veliko priložnosti, a imamo velike težave pri realizaciji. Situacija se je po tej zmagi v naši slačilnici spremenila in ta zmaga bo za nas velika vzpodbuda. Je pa tekma pokazala, da v nogometu ne obstajajo pravila: mi smo na prejšnji tekmi proti Nafti izpustili veliko priložnosti in remizirali, medtem ko se nam je tokrat vse vrnilo z zmago v zadnjih sekundah. V nogometu se vse izravna in tokrat smo tudi z malo sreče zmagali.«

Nogomet • 2. SNL

Točka velika kot Triglav, dragocen gol Veseliča

Foto: Črtomir Goznik

Uroš Veselič (Aluminij, rdeči dres) je zadel deset minut po vstopu v igro in s tem prinesel svoji ekipi nove tri dragocene točke. V ozadju je Andraž Bajlec (Zavrč, beli dres), ki se je s soigralci lahko veselil prve osvojene točke v 2. SNL. Posnetek je s tekme Zavrč - Aluminij.

Zavrč - Triglav 0:0

Zavrč: Sraga, Petek (od 28. Murko), Bajlec, Gabrovec, Murat, Satler (od 68. Buzeti), Kokot, Letonja, Golob, S. Čeh (od 46. Korez) in Šnajder. Trener: Miran Emeršič.

V tretjem krogu drugoli-gaškega tekmovanja je Zavrč proti favoriziranemu Triglavu iz Kranja osvojil prvo točko. Točko, ki ima vsekakor veliko vrednost, saj je potrebno poudariti, da so bili gostje boljši večino srečanja, poleg vseh priigranih priložnosti pa so v prvem delu kar trikrat zadeli okvir vrat. Svoje priložnosti so na drugi strani imeli tudi domačini in ni veliko manjkalo, da bi obveljalo tisto znano nepisano nogometno pravilo, kdor ne da, dobi, vendar lahko številni privrženci domače ekipe objokujejo predvsem Mura-tovo akcijo, ko je bil sam pred gostujočimi vrati, a je za malo zgrešil.

Gostje so začeli silovito, ven

Balta še

Ne glede na odsotnost četverice najboljših slovenskih padalcev v skokih na cilj - Roman Karun, Uroš Ban, Senad Salkič in Domen Vodišek se pripravljajo na evropsko prvenstvo v Osijeku - je slovenska odprava v avstrijskem Zell am Seeju na Solnograškem na peti tekmi padalcev v skokih na cilj za točke svetovnega pokala svoje delo opravila odlično. Ekipi Elan (Borut Erjavec, Matej Be-čan, Irena Avbelj, Jurij Kozjek in Maja Sajovic) in Ptuj (Peter Balta, Boris Janžekovič, Milan Jurič, Aleksander Čuš in Petra Jurič) sta bili izenačeni na petem mestu, stopničke pa tokrat za slovenski moštvi niso bile dosegljive.

Tokrat so bili razred zase padalci iz Češke, ki so že zdaj našli pravo formo za evropsko prvenstvo in konkurenco pustili daleč za seboj. Kljub posameznim napakam Slovenci niso ostali brez zmagovalnega odra, na katerega sta se tokrat zavihteli Irena Avbelj za drugo letošnjo zmago in Maja Sajovic za že četrte stopničke letos med dekleti (bila je tretja). Na visoko 8. mesto se je zavihtela Ptujčanka Petra Jurič. V moški posamični konkurenci sta najboljši uvrstitvi dosegla Ptujča-na Milan Jurič in Peter Balta, ki sta bila uvrščena na sedmo

dar svoje tekaške razigranosti na srečo Zavrča niso spremenili v kakšen zadetek. Priložnosti so se pred domačimi vrati kar vrstile, Burgar, Plastovski in Robnik pa so celo zadeli okvir vrat. Sredi polčasa je tempo igre nekoliko padel, kljub temu pa je bila rahla terenska iniciativa še vedno na gostujoči strani. Ko je v igro pri Zavrču vstopil Murko, pa so lažje zadihali tudi fantje v belih dresih. Najlepšo priložnost za domače je v prvem delu zapravil kapetan Kokot, ko je po kotu in zmedi v kazenskem prostoru Kranjčanov streljal za las mimo desne vratnice.

Drugi polčas je bil manj razburljiv, kljub vsemu pa smo še naprej spremljali borbeno (a nikakor ne grobo) tekmo, z veliko tempa na obeh straneh. Tudi v tem delu so imeli rahlo pobudo Gorenjci: po čudoviti akciji gorenjske ekipe je v 60. minuti Marčeta streljal

mesto.

Tekmovanje je bilo pomembno predvsem za Balto, ki si je s tem nastopom morda priskakal mesto v slovenski ekipi za evropsko prvenstvo. »S skoki sem kar zadovoljen, kajti to je bila, glede na razmere, letos najtežja tekma, zato sta obe uvrstitvi, ekipno in posamezno, med deseterico odlični. Boril pa sem se tudi za mesto v reprezentanci in upam, da mi

J RM * VVft

f /

malenkost mimo vrat Roberta Srage. Najlepšo priložnost na srečanju je za domače zapravil obetavni Murat, toda težek položaj in nekaj milimetrov sta preprečila veselje v domačem taboru. Siloviti naleti Triglava v zadnjih minutah srečanja, še posebej po drugem rumenem kartonu Sebastjana Goloba, gostom niso prinesli želenega zadetka. Najtežje je bilo Zavrča-nom po treh zaporednih kotih gostov in zmedi v kazenskem prostoru, vendar na njihovo srečo predvsem Robnik tokrat resnično ni imel svojega dne.

Domači so si z nepopustlji-vostjo in borbenostjo tako priigrali prvo drugoligaško točko, sebi in svojim navijačem pa do-

bo uspelo potovati v Osijek,« je bil zadovoljen po tekmovanju Peter Balta. Odlično razpoložena po tekmovanju je bila tudi Irena Avbelj, ki je bila na začetku sezone nekoliko manj motivirana, očitno pa ji bližajoče se prvenstvo stare celine dviguje apetite. »Razmere dejansko niso bile optimalne, a sem kljub temu vesela, da mi je uspelo zmagati," je dejala Avbljeva.

kazali, da ne bodo lahek zalogaj za nobeno ekipo. Samo upamo lahko, da bodo točkovni saldo v prihodnje tudi na račun prvih zmag večali. Nedvomno bo lažje, saj prihajajo vsaj na papirju malce »lažji« nasprotniki.

Tadej Podvršek

Zagorje - Aluminij

0:1 (0:0)

Strelec: 0:1 Veselič (67). Aluminij: Bratušek, Gašparič, To-plovec, Bingo, Krajcer, Vračko (od 57. Veselič), Dugolin, Purišič, K. Medved (od 57. Šimenko), Težački in Bakovič. Trener: Bojan Špehonja.

Nogometaši Aluminija so si v Zagorju priigrali še tretjo zaporedno zmago, kar jih ohranja

Ker se evropsko prvenstvo pričenja že 4. septembra, bo prihajajoči teden namenjen intenzivni pripravi na prvenstvo stare celine. Treningi bodo najbolj pomembni za Boruta Erjavca, Mateja Bečana in Petra Balto, ki se potegujejo za še zadnje prosto mesto v slovenski reprezentanci, po rezultatih v letošnji sezoni pa ima največ možnosti za pot na Hrvaško Balta.

Sta, jm

na prvem mestu prvenstvene razpredelnice v 2. slovenski nogometni ligi; so še edina ekipa z maksimalnim številom točk. Po zmagi je seveda veselje v ekipi zmagovalcev veliko, vendar med tednom zaradi poškodb (Težački, Medved) in kartonov (Marinič, Stojnič) ni bilo vse tako rožnato, saj je bilo veliko igralcev vprašljivih za nastop.

V Zagorju je bilo gostom vedno težko igrati. Tokrat so Zagorjani pričakali Kidričane z bolj zaprto varianto ter iskali svoje priložnosti v nasprotnih napadih, kjer je bil nevaren predvsem Ibrahimovič. V prvem polčasu so bili gostje sicer boljši tekmec, vendar si

Boks

Dejan Zavec se še naprej pripravlja za naslednji dvoboj, vmes pa je dosegel eno zmago na zasebnem področju; iz-voljenko Natašo je namreč v

World Boxing Organization (WBO), avgust 2007, velter (66,8 kg)

Prvak: PAUL WILLIAMS ZDA

1. Antonio Margarito MEH

2. Michael Jennings VB

3. Joshua Clottey GANA

4. Dejan Zavec SLO

5. Shamone Alvarez (NABO) ZDA

6. Luciano Abis ITA

7. Luis Collazo PORTORIKO

8. David Estrada ZDA

9.ZabJudah ZDA

10. Miguel Rodriguez MEH

11. Jesus Soto Karaas MEH

12. Vitaliy Demyanenko (Asia-Pacific)

KAZ

13. Oscar R. Medina (Latino-Interino)

A RG

Prvaki ostalih organizacij:

WBA: MIGUEL COTTO (PORTORIKO) IBF: KERMIT CINTRON (PORTORIKO) WBC: FLOYD MAYWEATHER (ZDA)

pravih priložnosti niso priigrali.

Podobna slika se je na igrišču ponovila tudi v drugem polčasu s to razliko, da so tokrat bili Kidričani konkretnejši v zaključku akcij in so si tako ustvarili več izrazitih priložnosti. Trener Špehonja je v 57. minuti storil dobro potezo, ko je na igrišče poslal Veseliča in Šimenka, saj je prvi deset minut kasneje dosegel edini zadetek na tekmi. Nenad Dakovič je takrat podal do Uroša Veseliča, ki se je nahajal pred kazenskim prostorom domačih. Le-ta je močno udaril po žogi, ki je najprej zadela desni vratnik, od njega pa se je odbila v gol. V zadnjih desetih minutah so domačini poizkušali z dolgimi podajami pred vrata Aluminija, vendar pa so bili igralci Aluminija v obrambi dovolj pazljivi, da so vzdržali vse napade in se na koncu zasluženo veselili novih treh točk.

Tik pred koncem tekme je bil zaradi drugega rumenega kartona izključen Dejan Puri-šič, kar je že tretja izključitev igralcev Aluminija v treh tekmah - nobene tekme v tej sezoni še niso končali z enajstimi igralci.

Danilo Klajnšek

Bojan Špehonja - trener Aluminija: »V Zagorju je bilo težko zmagati, saj je domačin na svoje priložnosti prežal le iz nasprotnih napadov, sicer se je organizirano branili. Med tednom smo imeli precej težav s sestavo moštva, vendar je to ob zmagi hitro pozabi. Mnenja pa sem, da smo zasluženo zmagali.«

soboto popeljal pred oltar in tako skočil v zakonski stan. Čestitke!

Na njegovem športnem področju pa je že pred tem srečnim dogodkom prišlo do nekaterih sprememb, ki so vezane na naslednji dvoboj. Predvideni nasprotnik, Argen-tinec Jorge Daniel Miranda, je namreč pred kratkim izgubil dvoboj z rojakom Oscarjem Robertom Medino, ki mu je tako odvzel naslov prvaka Latinske Amerike v velterski kategoriji po verziji WBO. S to zmago in osvojeno titulo je Medina (18 dvobojev: 13 zmag, 3 porazi, 2 neodločena) v trenutku postal najverjetnejši naslednji nasprotnik Dejana, okvirno pa je tudi že določen datum dvoboja: to je 13. oktober.

Ker se v boksu velikokrat zgodijo hitre spremembe, kot so se v zgornjem primeru Mirande, so tudi te novice zaenkrat seveda neuradne. Tudi tokrat se med možnimi mesti dvoboja omenja Maribor, druga varianta pa je Magdeburg.

JM

2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA

Rezultati 3. kroga: Zagorje - Aluminij 0:1 (0.0), Zavrč - Triglav Gorenjska 0:0, Bonifika - Krka 2:0 (1:0), Krško - Mura 05 0:0, Rudar Velenje - Bela krajina 1:2 (1:2).

1. ALUMINIJ 3 3 0 0 6:1 9

2. BONIFIKA 3 2 0 1 6:2 6

3. BELA KRAJINA 3 2 0 1 5:4 6

4. TRIGLAV GORENJSKA 3 1 2 0 3:2 5

5. KRŠKO 3 1 2 0 3:2 5

6. MURA 05 3 1 1 1 2:2 4

7. RUDAR VELENJE 3 1 0 2 8:5 3

8. ZAGORJE 3 1 0 2 6:6 3

9. ZAVRČ 3 0 1 2 2:4 1

10. KRKA 3 0 0 3 1:14 0 Lista strelcev 2. SNL:

4 zadetki: Alen Mujanovič (Rudar Velenje); 3 zadetki: Niki Finkšt (Bonifika); 2 zadetka: Matej Murat (Zavrč), Saša Kostic (Krško), Dejan Purišič (Aluminij), Damjan Trifkovic (Rudar Velenje).

Padalstvo • Tekma svetovnega pokala

kandidat za nastop na EP

Ptujčani so v Avstriji na tekmi svetovnega pokala dosegli ekipno 5. mesto.

Zavec v ring najverjetneje 13. oktobra

Kolesarstvo • Dirka po Štajerski

Odločitev o zmagovalcu padla ob koncu

Včeraj se je s tretjo etapo s startom in ciljem na Ptuju končala šesta dirka po Štajerski za mladince. 304,5 kilometra dolga dirka je prvič pripadla tujemu kolesarju, zmagal je Belgijec Pieter Cordeel. Drugo mesto je osvojil Srb Gabor Kasa tretje pa Avstrijec Lawrence Gruen. Pravzaprav je tekmovanje minilo povsem v prevladi tujcev, še najboljši Slovenec je bil ob koncu Niko Vogrinec (Perutnina Ptuj) na sedmem mestu.

Belgijsko moštvo je imelo v svojih vrstah dva odlična ko

lesarja, Cordeela in Roberta, ki sta bila najboljša v uvodnih dveh etapah. Obe sta se končala s sprintom glavnine. Bilo je precej poskusov pobegov, a prvi pravi se je zgodil šele zadnji dan. Na 30. kilometru se je uspelo iz glavnine odlepiti trinajstim kolesarjem, ki so si kaj hitro prikolesarili veliko prednost skoraj treh minut. Med vodilnimi je bil od Slovencev zgolj Vogrinec. Glavnina v začetku ni kazala interesa za lov ubežnikov, v zadnjem izmed treh krogov od Ptuja preko

Foto: Marjan Keiner

Niko Vogrinec (KK Perutnina Ptuj) je dosegel najboljšo slovensko uvrstitev na Dirki po Štajerski.

Rokomet • Turnir MRK Drave

Vitomarcev in Destrnika spet nazaj na Ptuj pa si je vsak kolesar hotel odrezati »svoj kos pogače«. Karte na čelu dirke so se pomešale, tako da so v ospredju ciljno črto prečkali najboljši. Zmagal je Ljubljančan Blaž Žun, med vodilno trinajsterico, ki je imela slabo minuto prednosti, pa je prikolesaril tudi Vogrinec, ki se je v skupnem seštevku povzpel za trideset mest. Rumeno majico je ponovno oblekel Cordeel, Robert je ostal zgolj v modri (najboljši po točkah), v pikčasto majico najboljšega v točkovanju gorskih ciljev se je odel Avstrijec Matthias Brandle, na letečih ciljih pa je bil najboljši še en Belgijec Jens Debusschere. Izmed 26 moštev je bila v skupnem seštevku najboljša avstrijska reprezentanca, od Slovencev je bila najvišje Perutnina Ptuj na petem mestu. »Vogrinec je po dolgem pobegu na cilj prišel na smrt utrujen. To je bila res prava dirka, zelo sem zadovoljen. Cilj, uvrstitev v deseterico, smo uresničili, morda je manjkala zgolj tista pika na i, visoka uvrstitev v posameznih etapah. Pozna se, da so fantje šele prvo leto mladinci, zato od njih še boljše rezultate pričakujemo prihodnje leto. Konkurenca letos je bila res vrhunska, rezultatov iz prejšnjih let ne moremo enačiti z letošnjimi, a s tem se ne obremenjujemo,« je dejal ptujski trener Boštjan Arnuš.

V šesti izvedbi je dirka ponovno dobila visoko oceno s strani delegata Mednarodne kolesarske zveze. »Na startu smo imeli 26 moštev in 127 kolesarjev iz enajstih držav. Med njimi je bilo šest nacionalnih. Dirka je za nas, štajerski »pool«,

Prvo mesto Avstrijcem

Ciljni sprint v zadnji etapi na Ptuju; v ospredju je bil Blaž Žun.

Foto: Črtomir Goznik

predstavljala velik organizacijski zalogaj. Naslednje leto si želimo dirko za svetovni pokal. Če nam jo bo uspelo pridobiti,

bo znano na kongresu UCI v času svetovnega prvenstva v Nemčiji ob koncu septembra. Če ne, bo drugo leto dirka še

vedno nosila oznako prve kategorije,« je dejal vodja organizacijskega odbora Samo Glavnik.

UG

6. Dirka po Štajerski, 24. - 26. avgust

Petek, 1. etapa: Lenart-Lenart, 105 km

1. Pieter Cordeel (Kon Balen BC) 2:39.04

2. Frederique Robert (Kon Balen BC) +0.01

3. Gabor Kasa (Srbija)

17. Tomaž Bauman (Perutnina Ptuj), oba enaki čas

Sobota, 2. etapa: Maribor-Maribor, 95.5 km

1. Frederique Robert (Kon Balen BC) 2:16.15

2. Peter Klajderič (Hit Nova Gorica)

3. Jan Sokol (LRV - Karnten)

Nedelja., 3. etapa: Ptuj-Ptuj, 104 km

1. Blaž Žun (Radenska Powerbar) 2:19.42

2. Gabor Kasa (Srbija)

3. Lawrence Gruen (Avstrija)

13. Niko Vogrinec (Perutnina Ptuj), vsi enaki čas 17. Igor Črnila (Perutnina Ptuj) +0.49

Generalno:

1. Pieter Cordeel (Kon Balen BC) 2:39.04

2. Gabor Kasa (Srbija)

3. Lawrence Gruen (Avstrija)

7. Niko Vogrinec (Perutnina Ptuj) 29. Tomaž Bauman 8Perutnina Ptuj) +1.01 44. Igor Črnila (Perutnina Ptuj) +1.45 50. Primož Obal (Perutnina Ptuj), enaki čas

Rokomet • Turnir v Ivancu

Ptujčanke druge

MRK Drava iz Ptuja je bil organizator moškega rokometnega turnirja, na katerem so ob domači ekipi sodelovale še ekipe Moškanjci-Gorišnice, Arcont Radgone in avstrijskega drugoligaša iz predmestja Gra-za, ki ga vodi nekdanji odlični strelec Peter Mahne. Turnir je

trenerjem služil za pregled trenutne pripravljenosti igralcev. Prvenstvo se bo namreč za te ligaše pričelo v drugi polovici septembra oziroma v začetku oktobra.

V prvem srečanju turnirja so ptujski rokometaši z dobro igro brez težav premagali ro-

kometaše iz Gornje Radgone, v drugem pa so gostje iz Avstrije malce nepričakovano gladko odpravili ekipo 1. B-ligaša iz Gorišnice. V srečanju za tretje mesto so Gorišničani visoko premagali Arcont Radgono, v finalnem srečanju pa so varovanci trenerja Petra Mahneta

ugnali rokometaše ptujske Drave, ki pa se je Avstrijcem dobro upirala. Mogoče bi domačini lahko storili še kaj več, vendar so v napadu naredili nekaj nepotrebnih napak, kar so izkoristili njihovi nasprotniki in prišli do odločilne prednosti.

Rezultati:

Polfinale: MRK Drava Ptuj - Arcont Radgona 29:16, Moškanjci-Gorišnica - Saiersberg Grazhoppers 22:28.

Za 3. mesto: Moškanjci-Gorišnica - Arcont Radgona 37:20 (17:10)

Moškanjci-Gorišnica: Žuran, Golob 2, Petek 1, Grizold, Ivančič, Lozin-šek 3, Marušič, I. Petek 7, Poje, Pre-jac 3, Suljič, B. Šoštarič, M. Šoštarič 3, Špindler, Štotman 1, M. Valenko 7, T. Valenko, Vincek 3 in Zorli 7.

Arcont Radgona: Petrač 3, Sukič 3, Varga 1, Vereš, Žinkovič 6, Žunič, Belec 1, Klemenčič, Ivanek 3, G. Kotnik 3, L. Kotnik in Majcen.

Za 1. mesto: Saiersberg Grazhoppers - MRK Drava Ptuj: 24:20 (11:13)

Saiersberg Grazhopers: Oberman, Komatz, Jeličič, Herrgesell 6, Luswig 3, Taucher 1, Gassner 6, Gasperov 2, Hobler 2, Kaufmann 1, Schalk 1, Maier, Wede in Pajičič 1. Trener: Peter Mahne.

Drava Ptuj: Dokša, Balent, Kelenc 1, Mesarec 10, Halilovič 1, Luskovič, Bračič 2, Predikaka, Kafel 1, Mesarič, Ferk, Ovčar, Pislak, Žunec 1, Klemenčič 2, Bedrač 1 in Kokol 1. Trener: Marjan Valenko.

Danilo Klajnšek

V hrvaškem Ivancu je potekal ženski rokometni turnir, na katerem sta ob domači ekipi nastopili še Trešnjevka iz Zagreba in ptujski Mercator Ten-zor Ptuj. Ptujčanke so nastopile v kompletni sestavi; razen prve reprezentančne vratarke Miše Marinček so zaigrale vse preostale rokometašice. Dekleta Mercator Tenzor Ptuj so na koncu osvojile drugo mesto. V prvem srečanju so Ptujčanke izgubile z 19:30 proti Trešnjev-ki iz Zagreba. Po prvem polčasu so bile še zelo blizu Zagreb-čankam, saj so zaostajale samo za samo zadetek. Na začetku drugega polčasa pa so Zagreb-

Golfisti Golf kluba Ptuj nadaljujejo z odličnimi predstavami - ta konec tedna so z rezultati zopet izstopali njihovi tekmovalci iz lenarškega, ptujskega in mariborskega področja.

Sabina Markoli (GK Ptuj) je med ženskami zmagala na turnirju v Arboretumu, Marija Toplak iz istega kluba pa je na Ptuju slavila zmago na turnirju

čanke naredile delni izid 11:0 in srečanje je bilo praktično odločeno. Strateg Nikola Bist-rovič je na turnirju poizkušal z raznimi variantami obrambe in v tem lahko najdemo delno opravičilo za slab drugi polčas proti Trešnjevki. V drugem srečanju so Ptujčanke premagale domači Ivanec z rezultatom 16:7. Po zmagi Trešnjevke nad domačo ekipo so igralke iz Ptuja osvojile drugo mesto.

ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: Kelenc, Puš, Majcen, Prapotnik, Ciora, Obrežan, Kikanovič, Volarevič, Mihič, Strmšek in Štumberger.

Danilo Klajnšek

Maribor Open. Na omenjenem turnirju sta prvo in tretje mesto v svoji kategoriji zasedla tudi Lenartčana Vlado Kara-žinec in Matjaž Jazbec (oba GK Ptuj).

»Hole in one« (z enim udarcem z odbijališča v luknjo) je na tem turnirju dosegel Albin Laufer, ki je zadel luknjo na razdalji 140 metrov. (UR)

Golf • GK Ptuj

Štiri odlične uvrstitve

Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj

Podvinci in Gerečja vas uspešni

Igralci Gerečje vasi (na fotografiji) so v drugem krogu Štajerske lige dosegli pet zadetkov.

3. SNL - vzhod

Črenšovci premočni za Stojnčane

Rezultati 3. kroga: Črenšovci

- Stojnci 3:2, Tehnostroj Veržej

- Odranci 1:2, Pohorje - Koroška Dravograd 0:3, MU Šentjur - Trgovine Jager Šmarje pri Jelšah 1:1, Malečnik - Dravinja 3:3, Paloma

- Šmartno 1928 2:3, Roma - Kovinar Štore 3:3.

1. ODRANCI 3 3 0 0 7:2 6

2. MU ŠENTJUR 3 2 1 0 5:1 7

3. TRGOV. JAGER 3 2 1 0 4:1 7

4. ŠMARTNO 1928 3 2 0 1 5:5 6

5. DRAVINJA 3 111 8:5 4

6. MALEČNIK 3 111 7:6 4

7. PALOMA 3 111 5:5 4

8. DRAVOGRAD 2 1 0 1 3:1 3

9. STOJNCI 3 1 0 2 4:5 3

10. ČRENŠOVCI 2 1 0 1 3:4 3

11. TEH. VERŽEJ 3 1 0 2 2:3 3

12. KOV. ŠTORE 3 0 2 1 6:8 2

13. ROMA 3 0 1 2 3:7 1

14. POHORJE 3 0 0 3 0:9 0

Tretji krog tekmovanja v 3. SNL - vzhod je pokazal, da papirnati favoriti (Tehnostroj Veržej, Kovinar Štore in Dravinja) še niso v pravi formi. So pa zato svojo moč pokazali nogometaši iz Odrancev, ki so slavili v po-mursko-prekmurskem derbiju v Veržeju. Domačinom tudi znani trener Drago Posavec še ni prinesel tistega pričakovanega zagona. Dokaj visoko je tudi Šentjur, ki ima v svojih vrstah nekaj izkušenih nogometašev, omenimo le nekdaj odličnega strelca iz prvoligaških sredin Oskarja Drobneta. Lanskoletni drugoligaš Dravinja iz Slovenskih Konjic je tokrat samo re-miziral v Malečniku, točka pa je vsekakor manj od pričakovanega. Presenetljivo zaenkrat Kovinar iz Štor v treh krogih še ni prišel do zmage.

V tem krogu pa so bili neuspešni tudi nogometaši Stojn-cev, ki so gostovali v Črenšov-cih. Končni rezultat je sicer tesen, vendar so se Stojnčani

približali domačinom šele pet minut pred koncem tekme.

Črenšovci - Stojnci 3:2 (3:1)

Strelci: 1:0 Virag (11), 2:0 Geren-čer (17), 2:1 Rižnar (28), 3:1 Geren-čer (41) in 3:2 Kuserbanj (85. z 11 m).

Stojnci: Starčič, Janžekovič, Ru-mež, Fruk, Kuserbanj, Topolovec, Ne-žmah (od 81. Belšak), Milošič (od 86. Mulej), Rižnar, Žnidarič in Novak (od 80. Gaiser). Trener: Miran Klajderič.

Štajerska liga

Podvinčani uspešni tudi drugič

Rezultati 3. kroga: Gerečja vas Unukšped - Zreče 5:1, GIC Gradnje Rogaška -Železničar 5:0, Peca - AHA EMMI Bistrica 2:0, Simer Šampion - Holermuos Ormož 2:0, Šentilj-Jarenina - Partizan Fram 2:0, Mons Claudius - Šoštanj 0:0, Podvinci - Oplotnica 2:1.

1. G. G. ROGAŠKA 2 2 0 0 6:0 6

2. SIMER ŠAMPION2 2 0 0 4:0 6

3. PODVINCI 2 2 0 0 4:2 6

4. ŠOŠTANJ 2 110 3:0 4

5. MONS CLAUD. 2 110 3:1 4

6. GEREČJA VAS U. 2 10 1 7:5 3

7. PECA 2 1 0 1 2:1 3

8. A. E. BISTRICA 2 10 1 4:4 3

9. HOLER. ORMOŽ 2 10 1 4:5 3

10. ŠENTIU-JAR. 2 10 1 2:3 3

11. OPLOTNICA 2 0 0 2 1:3 3

12. PARTIZ. FRAM 2 0 0 2 0:4 0

13. ZREČE 2 0 0 2 2:7 0

14. ŽELEZNIČAR 2 0 0 2 1:8 0

Po dveh odigranih krogih so v Štajerski ligi le še tri ekipe s popolnim izkupičkom, poleg Rogaške in Šampiona (lani Get power Šampion) je najprijetnej-še presenečenje začetka prvenstva - ekipa Podvincev. Novinci v tej konkurenci so s tesno zmago proti Oplotnici doma prišli do svoje druge zmage, ki jim bosta pred nadaljevanjem zelo veliko pomenili.

Visoko zmago so tokrat slavili tudi nogometaši iz Gereč-je vasi, ki so svojo jezo zaradi

Pokal Hervis 2007-08

V 2. krogu z Dravinjo in Malečnikom

Rezultati 1. kroga:

Vzhodna skupina: Malečnik - Čarda 4:0 (2:0), Krško - Peca 9:1 (4:0), Bukovci - Tehnostroj Veržej 2:1 (1:1), Stojnci - Slivnica 4:2 (1:1), Dravinja - Črenšovci 4:2 po pod. (2:2, 0:1). Odranci - prosti.

Zahodna skupina: Tolmin - Ankaran Hrvatini 10:11 po 11-m (2:2, 0:1), Triglav Gorenjska - Zagorje 5:0 (2:0), MNK Izola - Tinex Šenčur 4:1 (2:0), Olimpija Bežigrad - Adria Miren 5:2 (2:1).

Pari 2. kroga (sreda, 6. september): Stojnci - Dravinja, Bukovci - Malečnik, Krško - Odranci, Ankaran - Olimpija Bežigrad, Triglav Gorenjska - Izola. Vse tekme se bodo pričele ob 16. uri.

jm

uvodnega poraza znesli nad Zrečami. Manj uspešni pa so bili ormoški gradbeniki, ki so izgubili proti Simer Šampio-nu, in Bistričani, ki so klonili v Črni na Koroškem.

Gerečja vas Unukšped -Zreče 5:1 (1:0)

Strelci: 1:0 Vtič (5), 2:0 Filipovič (55), 3:0 Vtič (62), 4:0 Vtič (72), 4:1 Alenc (80) in 5:1 Kaisesberger (88. z 11 m)

Gerečja vas Unukšped: Klemen-čič, Kokot, Slaček (od 71. Ficko), Horvat, Kaisesberger, J. Sagadin, R. Sagadin, Filipovič (od 77. Petek), Vtič (od 88. Poštrak), Gerečnik in Marinič.

Podvinci - Oplotnica 2:1 (0:1)

Strelci: 0:1 Perbil (11), 1:1 Petrovič (73) in 2:1 Markovič (86. - avto-gol).

Podvinci: Šeruga, Plohl, Hren, Petek (od 70. Kuserbanj), Bratec, S. Kupčič, Strgar (od 55. B. Kupčič), Benko, D. Petrovič, R. Petrovič in Toplak.

Peca - AHA EMMI Bistrica 2:0 (1:0)

Strelca: 1:0 Brdnik (18) in 2:0 Grešovnik (47).

AHA EMMI Bistrica: Danilovič, Colnarič (od 60. Mlinar), Peterca (od 46. Simončič), Robar, Modrič, Rago-lič, Obrovnik, Pipenbaher, Jelenko, A. Stegne (od 80. J. Stegne) in Divjak.

Simer šampion - Holermuos Ormož 2:0 (1:0)

Strelca: 1:0 Kožar (26), 2:0 Po-dergaj (76).

Holermuos Ormož: Šnajder, Je-rebič (od 87. Borko), Novak, Zidarič, Mihalič (od 60. Zadravec), Mlinarič, Fijavž (od 46. Zadravec I.), Jurčec, Jerebič, Prapotnik in Kolarič.

Foto: Črtomir Goznik

1. LIGA MNZ PTUJ

Povprečno več kot pet zadetkov na tekmo

Rezultati 1. kroga: Dornava

- Središče 2:3, Rogoznica - Videm 4:4, Zgornja Polskava - Cirkulane 3:2, Skorba Saš - Boč 1:1, Gorišnica

- Hajdina 2:3, Bukovci - Apače 3:3.

Rogoznica - Videm 4:4 (2:2)

Strelci: 0:1 Šopek (1), 0:2 Pečnik (4. z 11m), 1:2 Štulec (40), 2:2 Sta-net (45), 2:3 Pečnik (51), 3:3 Leben (70), 3:4 Pečnik (73) in 4:4 Štulec (85).

Zgornja Polskava -Cirkulane 3:2 (1:0)

Strelci: 1:0 U. Klajderič (41), 1:1, Kokol (51. z 11 m), 2:1 M. Klajderič (76), 3:1 Mesiček (79) in 3:2 Žumbar (80).

Skorba - Boč 1:1 (1:1)

Strelca: 1:0 Halužan (4) in 1:1 Pinter (9).

Gorišnica - Hajdina 2:3 (0:2)

Strelci: 0:1 Pacher (26), 0:2 Pac-her (29), 1:2 Bihinec (58), 2:2 Bez-jak (70) in 2:3 Krajnc (89).

Dornava - Središče 2:3 (2:1)

Strelci: 1:0 Serdinšek (22. z 11m), 2:0 Serdinšek (28), 2:1 Lesjak (45), 2:2 Kolenc (64. z 11 m) in 2:3 Prapotnik (88).

Bukovci - Apače 3:3 (3:2)

Strelci: 0:1 Predikaka (12), 0:2 Vidovič (18), 1:2 Herga (19), 2:2 Meznarič (34), 3:2 Zemljarič (41) in 3:3 Brunčič (50).

Danilo Klajnšek

Odbojka na mivki

Novo igrišče v Radomerju

Športni napovednik

Nogomet

Štajerska liga

PARI 1. KROGA (sreda, 29. 8., ob 17. uri): Oplotnica - Železnicar Maribor, GIC Gradnje Rogaška - Zreče, Podvinci - AHA-EMMI Bistrica, Gerečja vas Unukšped - Holermuos Ormož, Peca - Partizan Fram, SIMER Šampion - Šoštanj. Tekma Šentilj-Jarenina - Mons Claudius je prestavljena na 3. 10.

V Kidričevem veliki mednarodni turnir ekip U-8 in U-10

V športnem parku v Kidričevem bo pod okriljem NK Aluminij potekal v soboto, 1. 9. 2007, veliki mednarodni nogometni turnir ekip, v katerih igrajo igralci do 10. leta starosti (U-8 in U-10).

Turnir bo potekal v dveh delih, in sicer:

- od 9. ure do 14. ure - turnir U-8 od 14. ure do 19. ure - turnir U-10

V vsaki starostni skupini bo sodelovalo 20 ekip, ki prihajajo iz vseh koncev Slovenije, mednarodno udeležbo pa tvorijo ekipe s Hrvaške in Madžarske. Svojo prisotnost so že potrdili naslednji nogometni klubi: Maribor, Celje, Domžale, Hit Gorica, Poli Drava Ptuj, Interblock Ljubljana, Primorje Ajdovščina, Olimpija Bežigrad, Dravograd, Železničar Maribor, Zlatoličje, Veržej, Rudar Trbovlje, Ormož, Stojnci, Gerečja vas, Varteks (HR), Fotex (HR), Kaposvar (M).

Omeniti velja tudi vzporedna dogajanja, saj bodo med turnirjem potekala tekmovanja v različnih spretnostih z žogo, organiziran bo sreče-lov, vsem obiskovalcem pa bo na voljo pestra gostinska ponudba.

Sodelujočim ekipam ni potrebno plačati prijavnine, kljub temu pa bo organizator igralcem zagotovil malico in pijačo. Za najboljše ekipe in posameznike so pripravljeni pokali in diplome.

Vabljeni v športni park NK Aluminij v Kidričevo, kjer lahko v družbi najmlajših igralcev preživite lep in zanimiv športno obarvan dan.

Vpis v NŠ Poli Drava Ptuj

ŠD Nogometna šola Poli Drava Ptuj vpisuje nove člane v nogometno šolo, in sicer vsako sredo in petek od 16. do 18. ure na Mestnem stadionu Ptuj.

Dodatne informacije dobite na telefonski številki 02 771 15 00, na e-naslovu info@ns-drava.com ali na internetni strani www.ns-drava. com.

Vpis deklet v NK Dornava

Nogometni klub Dornava organizira vpis za dekleta, starejša od 16 let. Če imate voljo, čas in obenem obožujete najpomembnejšo postransko stvar na svetu te priložnosti nikakor ne smete izpustiti iz rok. Spoznavni sestanek bo v četrtek, 30. 8., ob 18. uri na igrišču v Dornavi. Dodatne informacije: Mihaela - 031 695 758.

Izpopolnjevalni seminar za nogometne trenerje

Zveza nogometnih trenerjev Slovenije organizira brezplačen izpo-polnjevalni seminar, ki bo v ponedeljek, 10. 9. 2007, ob 15. uri na stadionu Slovana v Ljubljani.

Vodja seminarja bo Milovan Dorič, vodja šolanja strokovnih kadrov Srbije in bivši igralec Crvene zvezde iz Beograda. Teme:

1. Individualna in skupinska taktična priprava za consko obrambo

2. Dvigovanje (pospeševanje) hitrosti in hitrostne vzdržljivosti Prijave sprejema DNT Ptuj na tel. št. 041 394 876, po faksu 78 77

631 ali e-pošti: sportni.zavod.ptuj@amis.net do 1. 9. 2007. Za udeležence bo organiziran skupni prevoz!

Rokomet

V sredo, 29. 8., ob 18.30 uri bodo rokometašice ŽRK Ptuja odigrale v ŠD Center prijateljsko rokometno tekmo s Koko iz Varaždina.

16. Ptujski maraton

Člani tekaškega kluba Maraton že šestnajstič organizirajo Ptujski maraton, ki bo tokrat v nedeljo, 2. septembra 2007. Skupaj s ptujskimi termami vas vabijo, da se jim aktivno pridružite na razdalji malega maratona, 21 km, ali na rekreacijskem teku na 7 km. Start obeh tekov bo ob 10. uri v Termah Ptuj. Otroci bodo tekli na petih različnih razdaljah, to leto prvič že ob 9.30. Po premaganih razdaljah boste lahko druženje nadaljevali v bazenih ptujskih Term.

Vse, ki razmišljate o prijavi na 16. Ptujski maraton, vabijo, da to storite čim prej. Startnina v predprijavi (www.gimptuj.net/maraton/) je do petka, 31. 8., le 10 evrov. Prijavite pa se lahko tudi na dan maratona od 7.30 do 9.00, a ob polovico višji startnini. Startnine za otroške teke ni.

V sklopu izgradnje športno-rekre-acijskega centra v Radomerju (ob

čina Ljutomer), je za marljive člane ŠD Stari hrast zaključen prvi ciklus.

Prejšnjo soboto so namreč svojemu namenu predali igrišče za odbojko na mivki, zgrajeno po pravilih Evropske odbojkarske zveze. V naslednjem letu se predvideva še ureditev igrišča za ulično košarko in balinišče, z ustrezno razsvetljavo in garderob-

Utrinek s tekme vinskih kraljic in članic gasilskega društva Radomerje.

nimi prostori. Ob otvoritvi igrišča sta najprej bili odigrani atraktivni tekmi med vinskimi kraljicami in članicami domačega gasilskega društva (na posnetku), potem pa še med igralci lokalnega radia Maxi in članom občinskega sveta. Turnirskega dela se je udeležilo šest dvojic, ki so tekmovali v dveh skupinah.

Rezultati končnice:

tekma za 3. mesto: Marko Bojino-vič/Klemen Hrastovec - Martin Am-brožič/Miha Bežek (vsi Astec Triglav, Kranj) 1:1 (15:8, 13:15),

tekma za 1. mesto: Vid Jakopin/ Andrej Zupan Štembergar (Astec Triglav) - Bogdan Marič/Andrej Grut (ŠD Stari hrast) 1:1 (15:6, 11:15).

Vrstni red: 1. Jakopin/Zupan Štembergar, 2. Marič/Grut, 3. Bojino-vič/Hrastovec, 4. Ambrožič/Bežek.

Niko Šoštarič

Foto: NS

Rekreativno kolesarjenje

Maraton Tri srca

Po uspešno izvedenem 12. rekreativnem kolesarjenju po Prlekiji v kopališču Bioterme Mala Nedelja je kolesarska sekcija ŠD Radenci pripravila še 27. maraton Tri srca z udeležbo 1301 kolesarja. Na progah po občinah Radenci, Sv. Jurij in Gornja Radgona v dolžinah 27, 54 in 70 kilometrov je najštevil

nejša sodelujoča ekipa Arcont iz Gornje Radgone sodelovala z 98 kolesarji, pred Tondac-hom Boreci (67) in Triglavom Predanovci (29). Najstarejši udeleženec Drago Smodiš iz Ljubljane je štel 80 let, najstarejša kolesarka Milica Paldauf iz Radencev pa 76 let.

Utrinek z maratona

Fit na kolesu

Ultra maratonski intervju z zmagovalcem Raama Juretom Robičem

Tokrat smo se pogovarjali s profesionalnim ultramaratonsklm kolesarjem Juretom Robičem. Poklicni vojak, ki za hobije nima časa, je svojo dušo in telo posvetil kolesarstvu, premagovanju strmin in kilometrin ter si s svojim športnim duhom upravičeno prikolesaril status vrhunskega športnika na kvadrat, ki brezkompromisno sledi vrhunskim ciljem. Junak Ramma, najtežje neetapne dirke na svetu, in njen skupni zmagovalec leta 2004 in 2005 je zmagal tudi letos. Njegovi izjemni dosežki so mu že leta 2004, ko je s prevoženimi 4761 km v osmih dneh in 51 minutah postavil tudi nov svetovni rekord, prinesli tudi naziv športnika leta in vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. Sam pravi, da z vsakim kilometrom, ki ga prekolesari, sebi dokaže, da zmore kljubovati težkim naporom, časovnim preprekam in prostorskim razdaljam.

Mnogi kolesarjenje vidijo kot enega od najbolj pomembnih načinov rekreiranja, zdravega načina življenja in preživljanja prostega časa. Kaj je vas pritegnilo, da ste

Zanesljiv in za žep neboleč recept!

V šolo se vozim z vlakom!

Privlačna ponudba Slovenskih železnic: abonentske vozovnice, ki pomenijo vsekakor najcenejši način prevoza.

Dodatne informacije o nakupu abonentskih vozovnic dobite na večjih železniških postajah, spletni strani www.slo-zeleznice.si in e-poiti potnik.info@slo-zeleznice.si

Slovenske železnice

avgust 2007

temu vse bolj priljubljenemu športu namenili tako rekoč vse življenje?

Že kot otrok sem bil zaljubljen v različne športe, še posebej pa tiste, ki so bolj vzdržljivostne narave. Začel sem s tekom, najprej predvsem za sebe, potem pa sem se odločil, da bom kolesar. To je postalo moj način življenja, navada. Kot npr. nekdo, ki kadi, ne zdrži brez cigarete, jaz ne zdržim brez fizičnega napora. Na nek način je to droga, v pozitivnem smislu seveda, ko si ne predstavljaš dneva brez gibanja. Šele zdaj, ko mi je zdravnik zaradi bolezni predpisal enomesečno mirovanje brez treninga, sem po dolgem času sploh prvič začutil, da telo potrebuje tudi počitek. Praktično se večji del mojega življenja, tudi mojega prostega časa, vrti okoli kolesarstva.

Glede na to, da je na dirkah, na katerih tekmujete, še posebej na Raamu, potrebna konstantna bitka s samim seboj, vztrajnostjo in cestiščem, bi lahko rekli, da se dobro znajdete v ekstremnih situacijah. Kako premagujete vse te napore?

V nekaj stavkih je to težko opisati. Gre za dolgotrajen proces, ki ga treniraš celo življenje. Da lahko enkrat uspešno nastopiš na Raamu, potrebuješ ogromno izkušenj z ultrav-zdržljivostnih dirk. Vsak kolesarski novinec, ki gre prvič na Raam, ima velike probleme, da dirko konča. Tudi jaz sem jih prvič imel, a mi jo je uspelo končati na drugem mestu, kar je bilo takrat izreden uspeh. Vse napore in travme sem s pridom izkoristil in te izkušnje uporabil na naslednjih dirkah, na katerih sem kasneje zmagoval. Vsak ultrama-ratonski kolesar mora na začetku svoje kolesarke poti sam s seboj razčistiti, zakaj to počne in ali je to smiselno, ker v končni fazi ni. Na koncu namreč ne dobiš velikega izkupička, ki bi bil enakovreden trudu, ki si ga ves čas vlagal. Obstaja izrek, ki velja v ultra kolesarstvu, zakaj ravno Raam. Raam je težji kot življenje in če ga enkrat »osvojiš« oz. premostiš, si izpolnil vse svoje sanje.

Vi ste torej s tem, ko ste »premagali« vse napore RAAMA, dosegli sanje, za katerimi stremijo praktično vsi profesionalni ultra kolesarji?

Zase lahko rečem, da sem jih. Ko sem prvič zmagal oz. ko sem prvič šel čez to dirko, je bila to potrditev vseh mojih upanj, da sem v življenju nekaj sposoben narediti. Potem pa to postane navada. Lance Armstrong me je nekoč vprašal, zakaj se znova in znova vračam na Raam, če sem že enkrat dokazal, da sem zmagal. A tudi Lance je, ko je šel enkrat na Tour, nato zmagal kar sedemkrat, pa bi ga verjetno še osmič in devetič, če bi hotel, če bi imel motiv. Tukaj je vprašanje motivacije. Jaz motivacijo zaenkrat še imam, za drugo leto. Prav v teh dneh sem se odločil, da se bom najverjetneje še enkrat podal v Ameriko in startal na četrto rekordno zmago. Je pa vse spet odvisno od financ in mnogih drugih dejavnikov, ki na to vplivajo, od privatnega življenja do službe.

Raam in ostale ultramaratonske dirke potemtakem niso samo muhe enodnevnice, enkrat zmagati, premostiti ovire in napore, potešiti ra

dovednost in se nato umakniti?

Ne, prav za Raam fantje, ki so ga prevozili tudi večkrat kot jaz, pravijo, da ga lahko pelješ petnajstkrat, dvajsetkrat in ko boš nanj šel že ena-indvajsetič, te bo vedno zmeraj nekaj presenetilo. Nikoli ne moreš do konca preučiti, kaj vse te tam čaka. Stvari so na Raamu zelo nepredvidljive, sama dirka pa je tako dolga in ogromna. Veliko je dejavnikov, ki lahko vplivajo na rezultat. Vsakič posebej pa ti predstavlja izziv. Raam ni dirka, ki bi se je naveličal, če imaš voljo in pogoje za trening. Mimogrede ti zleze pod kožo in želiš si jo vedno znova prevoziti.

Je vaš cilj na Rammu in podobnih dirkah vedno zmaga, ali vam je dovolj, da jih samo prevozite in si dokažete, da zmorete?

Meni je vedno cilj zmaga, še posebej, če grem na dirko, kot je Raam. Tudi sicer v življenju, če kaj počnem - trenutno je to kolesarstvo - to vedno počnem 100-odstotno. Tudi ko ne bom več kolesaril in bom počel kaj drugega, bom tudi v tisti stvari hotel biti dober, če ne že najboljši. Tak pač sem.

Šport in rekreacija sta danes vse bolj povezana z zdravim načinom življenja in prehranjevanja. Kakšne so vaše prehrambene navade, glede na to, da morate kot športnik nadoknaditi izgubljeno energijo?

Zdrav način življenja je pri kolesarjenju izredno pomemben, mora ti priti pod kožo. Kolesarstvo, sploh ultrakolesarstvo, je namreč šport, ki ga preprosto živiš, ne le takrat, ko treniraš, ampak vseh 24r ur na dan, celo leto, celo življenje - vsaj jaz sem tak. Če hočeš biti v stvari, ki je zelo težka, dober in uspešen, ne gre drugače, kot da temu posvetiš večji del svojega časa, svoj stil življenja. To pa seveda vključuje tudi zdrav način življenja in prehranjevanja, Jaz se 100-odstotno lotevam tudi prehranjevanja in nadomeščanje manjkajočih vnosov v telo. Ko se namreč pripravljaš na tako velike dirke, že pri tre

ningu pokuriš od 12.000 do 15.000 kalorij, zato moraš še posebej paziti, kdaj, kako in kaj ješ, da lahko hkrati nadomestiš beljakovine, ogljikove hidrate, antioksidante in ostale telesu esencialne sestavine.

8. septembra se bo na Ptuju zgodil že 5. Poli maraton, največji rekreacijski kolesarski dogodek v Sloveniji. Glede na to, da na dirkah prevozite tudi do 600 km na dan, bi maxi Poli proga bila za vas prekratka?

Ker to ni dirka, ampak maraton, namenjen širši populaciji in ne profesionalcem, in njegova ambicija ni tekmovanje ali dokazovanje, ampak predvsem druženje, kilometri sploh niso pomembni. Super se mi zdi, da je v Sloveniji kar nekaj takšnih prireditev, da lahko tudi tisti, ki niso poklicno vpleteni v šport, začutijo zalet kolesarstva, ko se pelješ v skupini in te potegne zavetrje sotekmovalca. Ta užitek je v kolesarstvu fantastičen. Poudarek maratonov je predvsem v čim večjem število ljudi, druženju in zabavi. Drugačen občutek je, ko kolesariš v skupni, kot pa če kolesariš sam.

Kakšen bi bil vaš nasvet za kolesarske navdušence, ki bodo 8. septembra pridno poganjali kolesa na 5. Poli maratonu?

Na dirko naj gredo pripravljeni, tako fizično kot psihično. Naj vzamejo kolesarjenje na maratonu resno in naj pazijo na vse tiste, ki bodo kolesarili ob njihovi strani. Ni prijetno, če v tako veliki skupini pride do padca ali poškodbe. Če si dovzeten za ostale tekmovalce, če imaš motivacijo in zlahka premagaš fizični napor, je lahko super. Enkratno doživetje je videti tako veliko skupino ljudi, ki so na enem mestu iz pozitivih razlogov, za rekreacijo, druženje in užitek. Moj nasvet pa še je, ne pozabijo na tekočino, predvsem pa, naj čim bolj uživajo v druženju.

Maša Vodušek Dialog Company

»Kolesarski izlet tedna«

Tokrat smo za kolesarski izlet tedna izbrali kolesarsko pot PO ROBU HALOZ, ki jo je predlagal Martin Prelog iz Majšperka. Veliko kolesarskih užitkov ob preizkušanju nove poti vam želimo! Naj bo zabavno fit na kolesu!

Ime kolesarske ture: PO ROBU HALOZ Predlagatel: Martin Prelog Približna dolžina: 41 km Zahtevnost: za rekreativne kolesarje

Kažipot: Pot začnemo v Majšperku ter se peljemo v smeri Lešje do kraja Pečke, kjer zavijemo desno. Peljemo se skozi Mostečno proti Ložnici in naprej mimo železniške postaje Sl. Bistrica. Po slabem kilometru zavijemo desno za Črešnjevec, v krožnem prometu pa za Vrhlogo ter naprej skozi Sestrže, Medvedce, Podlože, kjer zavijemo desno proti Ptujski Gori in naprej do Majšperka, kjer tudi zaključimo našo prijetno kolesarsko pot.

Nagrada (kolesarski števec), ki jo poklanja Kolesarski center Bike Ek s Ptuja, bo nagrajenec prejel po pošti.

P. S. - Kolesarski izlet »PO ROBU HALOZ« in še več predlogov za kolesarjenje najdete tudi na www.polimaraton.si.

Če hočeš biti fit

Če si želiš zabaven dan

Če ti je kolo užitek

www.polimaraton.si

bavno fit s kolesom!

MAf^A TO tf

Letališče Moškanjci pri Ptuju 8. september 2007

NS

Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji!

\

i" - > — w

•■v»---

I

J 7T

EUROPARK

Privoščite si potovanje med 117 prodajalnami in lokali, izbirajte med blagovnimi znamkami New Yorker, Swarovski, Hugo Boss, Furla, Lacoste in mnogimi drugimi, družite se ob kavi, čaju, dobrem kosilu, sladkajte se ob čokoladi ali zavijte med nakupi še na banko. Uživajte in razvajajte se.

svet v malem

www.europark.si

J&a-'-' tV

povečan in prenovljen

od 23. avgusta naprej

Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (22)

Kdo so mojstri modrosti?

Po starodavni legendi z Vzhoda v skritem kraju, imenovanem Shangri-la, v osrčju Azije živi bratovščina mož s čudežnimi sposobnostmi, ki delujejo kot »skrivna vlada sveta« in načrtujejo evolucijo človeštva. Znani so kot Mojstri modrosti, Bela bratovščina in Duhovna hierarhija.

Dele te legende so na Zahod v srednjem veku prinesli križarji, v 16. stol. so jo ponovno oživeli rozenkroj-cerji, v 19. stol. je o Mojstrih modrosti javno spregovorila Helena P. Blavatsky, ustanoviteljica Teozofskega društva, v 20. stol. pa je vednost o njih razširil in dopolnil škotski umetnik Benjamin Creme, ki velja za sodobnega Janeza Krstnika. Creme pravi: »Zaradi klica milijonov ljudi po pomoči Mojstri modrosti danes sestopajo z duhovne ravni v materialni svet zato, da bi z lučjo svoje ljubezni obogatili življenja ljudi, da bi nam pokazali pot v boljši svet, v svet večje pravičnosti, bratske delitve dobrin, pomoči sočloveku v stiski in pravilni odnos do narave. Dogaja se nekaj izjemnega, čudež vseh čudežev! Simbolično bi lahko rekli, da se nebeško kraljestvo spušča na zemljo.«

Kdo so mojstri modrosti?

Mojstri modrosti so tisti posamezniki, ki so že davno presegli običajno stopnjo človeškega razvoja in v sebi realizirali tiste kvalitete, ki jih imamo za božanske in težko dosegljive. Predstavljajo živo luč in so kot svetilniki za vse tiste, ki še hodijo v temi neznanja in si želijo iz nje.

Ti redki ljudje so znani kot velike duše ali mahatme. So budni, ker so se prebudili iz sanj minljivega materialnega sveta v brezmejno budnost duha, v večno življenje. So popolnoma svobodni, ker so se osvobodili vezanosti na materijo in so premagali svojo nižjo animalno naravo. So mojstri modrosti, ker so

spoznali vir večne modrosti. Prišli so do konca človeške evolucije. Spoznali so, kdo so in kaj je njihovo poslanstvo.

Mojstri modrosti so izvrstni poznavalci življenja, saj so sami izkusili vse njegove radosti, pa tudi bedo in žalost. Njihova zavest je na ravni univerzalne zavesti in se bistveno razlikuje od egocen-trične zavesti povprečnega Zemljana. So božji posredniki, namestniki kozmične inteligence, ki obvladuje celotno vesolje, so kraljevi regenti, namestniki Gospoda sveta. Na Zemlji živijo od samih začetkov človeške civilizacije. Bivajo na višjih duhovnih ravneh, za navadne ljudi sicer nevidnih in nespoznavnih, zaradi omejenosti naših fizičnih čutil, vendar zaradi tega nič manj resničnih oblikah obstoja. Od tam bedijo nad koraki človeštva in usmerjajo evolucijski načrt k višjemu razvoju. V skladu z zakonom cikličnosti prihajajo med ljudi, da jim prinesejo »novo« resnico« in razodenejo »nov« nauk ter dajo nova pravila za novo dobo.

Duhovni nadljudje

Vsaka civilizacija pozna enega ali več izjemnih posameznikov, ki so prišli in v določenem trenutku prinesli s seboj iz sveta duha del modrosti, ki so jo ljudje potrebovali. Njihov nauk se je običajno še dolgo ohranil, za več sto ali tisoč let. Pri tem velja omeniti, da niso vsi duhovni učitelji, guruji, svamiji in svetniki že mojstri modrosti. Najpogosteje gre za njihove učence, vendar zato njihova vloga in pomen nista nič manjši. V preteklosti od mojstrov mod

rosti izstopajo Krišna, Buda, Konfucij in Kristus.

Krišna je živel približno 5000 let pr. n. š. Bil je avatar, utelešenje čiste ljubezni. Njegov nauk je podan v Bhaga-vad giti ali Gospodovi pesmi. Učil je o dharmi, življenski nalogi in o nenavezanosti v življenju. Buda, ki je živel v 6. stol.pr. n. š., slovi kot utelešenje modrosti in luči. V svojem znamenitem nauku o štirih plemenitih resnicah je razodel, kje so vzroki trp-

ljenja in kako se jih osvobodimo. Priporočal je srednjo pot, ki je znana tudi kot pot pravilne pozornosti. V istem času kot Buda je na Kitajskem živel Konfucij. Postavil je sistem moralnih vrednot, ki poudarja spoštljivost, človečnost in ljubezen do bližnjega, posebej do staršev, starejših in otrok. Uči odgovornosti, netekmovalnosti in srčno kulturo.

Prihodnjič: Kje je prava Mona Lisa?

Iskrice

Kadar preveč odpuščamo tistemu, kije pogrešil, delamo krivico tistemu, ki ni pogrešil. -k-k-k

Slon se pusti božati, bolha nikoli. •k-k-k

Nevernost ima svoje navdušence kot tudi praznovernost. -k-k-k

Praznoverje je, da se bomo izognili prazni veri. -k-k-k

Življenje sestavljajo iluzije. Med temi iluzijami nekatere uspejo. Te so stvarnost. -k-k-k

Mnogo je ver, a samo ena morala. -k-k-k

Lenoba je zavetje slabotnih duhov. -k-k-k

Lenoba je nujnost. Treba jo je mešati z življenjem, da se zavemo življenja. -k-k-k

Kje se konča lenoba in začne poglabljanje v svoj notranji svet? -k-k-k

Zlato se preizkuša z ognjem, ženska z zlatom, moški pa z žensko.

Kaj bomo danes jedli

TOREK

lignji na žaru, krompir s peteršiljem

Foto: Martin Ozmec

SREDA

grahova kremna juha, narastek z bučkami*, zelena solata ČETRTEK

testenine v porovi omaki**, kumarična solata PETEK

gobova juha, slivovi cmoki z drobtinami, kompot SOBOTA

krompirjev golaž, hrenovke NEDELJA

porova juha, pečena svinjska rebra, pečen krompir, kumarič-

na solata

PONEDELJEK

rižota z mesom, paradižnik in paprika v solati

***RECEPTI***

*Narastek z bučkami

2 žlici olja, 2 žlici sesekljane čebule, 60 dag na kocke narezanih bučk, 2 žlici kisa, sol, Preliv: 3 jajca, 2 dl mleka, 1 dl kisle smetane, 1 žlica moke, sesekljan česen, malo vegete, poper, peteršilj.

Na olju zarumenimo čebulo, dodamo bučke, ki jih pokapamo s kisom, ter dušimo 20 minut. Potem jih stresemo v namazan in pomokan pekač in polijemo s prelivom, ki smo ga predhodno dobro raz-mešali. Pečemo pri 200° 20 minut.

**Testenine v porovi omaki

3 stebla pora, žlica masla, lonček kisle smetane, sol, poper, testenine.

Por očistimo in ga narežemo na kolobarje. V ponvi raztalimo maslo, dodamo narezan por, poso-limo, lahko dodamo tudi 1 žličko vegete. Por počasi dušimo 5 minut. Ko se voda pokuha, dolijemo nekoliko vode in kuhamo do mehkega. Na koncu dodamo kislo smetano, premešamo in čisto malo pokuhamo. Odstavimo in prelijemo čez testenine. Po vrhu lahko potresemo poljuben sir.

Alenka Šmigoc

Na valovih časa

Torek, 28. avgust

Danes goduje Avguštin.

430 je umrl filozof, teolog in svetnik Avrelij Avguštin (sveti Avguštin).

1749 se je rodil nemški pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in teoretik Johann Wolfgang Goethe. 1899 se je rodil francoski igralec Charles Boyer. 1920 so dobile ženske v ZDA volilno pravico. 1945 so se po japonski vdaji in s tem koncem 2. svetovne vojne na Japonskem izkrcale ameriške čete. 1963 se je pod vodstvom borca za črnske pravice Martina Lut-hra Kinga udeležilo pohoda na Washington čez 200.000 Američanov.

1973 je bilo v hudem potresu v Mehiki po ocenah 500 mrtvih.

Sreda, 29. avgust

Danes goduje Janez.

1521 so Turki so zavzeli Beograd.

1526 je bila pri madžarskem obdonavskem mestecu Mohacs odločilna bitka med madžarsko in turško vojsko, ki je s popolnim porazom Madžarov povzročila zaton madžarskega kraljestva.

1917 se je rodila švedska filmska i igralka Ingrid Bergman. 1885 je nemški iznajditelj Gottlieb Daimler prijavil na patentnem uradu prvi motocikel kot »motorizirano jahalno vozilo na dveh kolesih«.

1929 je zrakoplov Graf Zeppelin končal pot okoli sveta. 1949 je Sovjetska zveza izvedla prvo eksplozijo atomske bombe.

1995je prišlo do neuspelega atentata na gruzinskega predsednika Ševardnadzeja.

2005 je orkan Katrina začel pustošiti po državah ZDA v Mehiškem zalivu. Četrtek, 30. avgust Danes goduje Roza.

1800 se je zbralo na prvem velikem uporu v bližini Richmonda v ZDA čez tisoč sužnjev.

1811 se je rodil francoski pesnik, pisatelj in literarni zgodovinar Theophile Gautier, predhodnik in vzornik parnasovcev, predstavnik francoskega larpurlartizma.

1848 so italijanski poslanci v dunajskem parlamentu zahtevali, da celotno Istro prizna za italijansko. 1871 se je rodil britanski fizik Ernest Rutherford. 1881 so Clementu Adlerju v Nemčiji priznali patent za izboljšave telefonske opreme za gledališča.

1918 je Eserovka Kaplanova v Moskvi streljala na Lenina in ga hudo ranila.

1945 so ustanovili v Berlinu nadzorni svet, ki je prevzel upravo in poveljstvo nad zasedeno deželo.

1993 je maroški kralj Hassan II. v Casablanci odprl veliko mo-šejo, ki lahko sprejme 100.000 vernikov. Za mošejo v Meki je druga največja na svetu. Petek, 31. avgust

Danes goduje Rajko.

1821 se je rodil prirodoslovec Herman von Helmholtz.

1840 se je rodil italijanski pisatelj Giovanni Verga.

1897 se je končal v Baslu prvi kongres cionistov, ki se je sešel na

povabilo judovskega časnikarja Theodorja Herzla.

1908 se je rodil ameriški pripovednik William Saroyan.

1919 so ustanovili komunistično partijo ZDA.

1935 je podpisal predsednik Združenih držav Amerike Franklin

Delano Roosevelt prvi zakon o nevtralnosti.

1943 so odkrili nemški agenti v Bruslju skupino vohunov, ki jih

je pripeljala na sled Rdečemu orkestru.

1957 so Britanci priznali Malaji neodvisnost.

1960 je DR Nemčija je zaprla mejo z Zahodnim Berlinom. Sobota, 1. september

Danes goduje Tilen.

1854 se je rodil nemški skladatelj Engelbert Humperdinck. 1923 je potres zravnal z zemljo japonsko prestolnico Tokio. 1939 so Nemci brez vojne napovedi napadli Poljsko.

1961 se je začela v Beogradu prva konferenca voditeljev držav in vlad neuvrščenih držav.

1969 je skupina mladih častnikov strmoglavila monarhijo v Libiji.

Nedelja, 2. september

Danes goduje Štefan.

1819 se je v Lomeh pri Trnovskem gozdu rodil slovenski pravnik in jezikoslovec Matej Cigale.

1848 je ministrski odlok določil, da je treba v ljudskih šolah v bodoče poučevati v materinščini.

1920 se je začela v okviru revolucionarnega gibanja v Julijski krajini splošna stavka, ki so jo spremljali spopadi stavkajočih s fašisti.

1931 je ing. Dušan Sernec odstopil kot minister za gradnje. 1991 so predsedniki jugoslovanskih republik ter predsednika predsedstva SFR Jugoslavije in Zveznega izvršnega sveta v Beogradu podpisali sporazum o premirju, o razširitvi dejavnosti opazovalcev Evropske skupnosti na Hrvaško in o začetku mirovne konference o Jugoslaviji v Haagu. Ponedeljek, 3. september

Danes goduje Dora.

1609 je priplul Anglež Henry Hudson, vodja holandske odprave, v velik zaliv Severne Amerike, kjer je danes newyorško pristanišče.

1783 so podpisali versajski mir, s katerim je bila uradno potrjena osamosvojitev Združenih držav Amerike. 1856 se je rodil ameriški arhitekt Louis Henry Sullivan, zastopnik strogega funkcionalizma.

1914 je postal kardinal Giacomo Marchese della Chiesa papež Benedikt XV.

1939 sta, potem ko je Nemčija pred dvema dnevoma napadla Poljsko, Velika Britanija in Francija napovedali vojno Nemčiji. 1943 so se začele v Italiji izkrcavati zavezniške sile. 1967 so začeli Svedi voziti po desni strani cest.

AvtoD£OM

Nissan tiida nadomešča almero

Nissan v svoji prodajni paleti pravzaprav nima več avtomobila, ki bi bil všeč tradicionalistom ali privržencem klasično oblikovanih vozil. In če slednji tega ne najdejo pri eni znamki, gredo pač k drugi. S tiido bodo pri Nissanu skušali omenjeno popraviti in svojim kupcem ponuditi nov model z že znano vsebino, ki se pod imenom versa že tri leta uspešno prodaja na trgih zunaj Evrope. Z odločitvijo, da štiri in petvratni model začnejo tržiti tudi na starem kontinentu, so Japonci celostno zaokrožili svojo ponudbo osebnih vozil.

Tiida nadomešča zastarelo almero, s tem da je narejena na enaki platformi kot nissan note ali renault clio, ima daljšo medosno razdaljo, v dolžino pa meri 4,30 metra (limuzinska tiida je še za 17 cm daljša). Njene poteze so zadržane in manj drzne kot recimo pri italijanski konkurenci, a kupcem tiide se verjetno zdi pomembnejši velik prtljažnik. Dimenzijski prirastki se odražajo tudi v notranjosti, kjer pri Nissanu obljubljajo najbolj prostorno zadnjo klop v svojem razredu in v štirivratni različici 467-litrski prtljažnik. Pri kombilimuzinski različici lahko zadnjo klop vzdolžno pomikamo za 24 centimetrov ali jo delno oziroma v celoti prevrnemo naprej.

Resda bo marsikdo zmajeval z glavo ob pogledu na novi Nissanov izdelek, vendar kot sami pravijo - še vedno ostaja kar nekaj kupcev, ki so jim avtomo-

bili klasične zunanjosti všeč in tiida je takšna namenoma. Seveda bi lahko bila tudi drugače ukrojena. Na njej najdemo nekaj oblikovnih posebnosti hišnih modelov note ter qashqai, podobnosti z Renaultovo limuzino megane pa tudi niso naključne, saj proizvajalca sodita v skupni koncern Renault - Nissan.

Pri motorjih ni ravno veliko izbire

- dva sta bencinska, eden je turbodizel. Bencinski agregati so plod znanja Nis-sanovih strokovnjakov: 1,6-litrski je že poznan iz manjšega nota (110 KM), 1,8-litrski je povsem nov (126 KM), oba pa odlikujejo zmanjšano trenje, po zaslugi zmanjšanih toleranc natančnejša izdelava, dodelana sesalni in izpušni sistem ter izboljšan sistem vbrizga. Dizel je po drugi strani Renaultov, prav tako znan iz nekaterih modelov „družine" Renault

- Nissan, sicer pa se ponaša z neposrednim vbrizgom goriva prek skupnega voda, 106 konji največje motorne moči in ekonomičnostjo.

Varnostni dodatki so odvisni od stopnje opreme in zmeraj vključujejo zavorni dodatek ABS z elektronsko porazdelitvijo in ojačitvijo zavorne sile. Prednja potnika sta zaščitena z varnostnima pasovoma, z zategovalniki in omejevalniki zatezne sile ter s čelnima in stranskima varnostnima mehovoma.

Tiida v osnovi nima apetitov po doseganju takšnih prodajnih številk, kot jih je dosegla almera, saj ne bo naprodaj na vseh evropskih trgih. Sploh je precej nenavaden avtomobil, ki skuša konkurirati toyoti auris, opel astri, morda tudi hondi civic - če izvzamemo obliko zunanjosti in notranjosti. Tiida se za potrebe evropskih kupcev izdeluje v Nissanovi tovarni v Mehiki, kjer naj bi bila zaradi davčnih olajšav proizvodnja cenejša kot recimo na Japonskem.

Tovarna v Sunderlandu v Veliki Britaniji je namreč popolnoma zasedena z notom in qashqaiem, na katerega je tako ali tako potrebno stati v vrsti. Za novi Nissanov avtomobil vsaj na začetku prodaje ne bo čakalne dobe, v Sloveniji pa se boste s tiido lahko vozili od septembra naprej, seveda če bo na vašem bančnem računu vsaj 15.000 evrov.

Porsche predstavlja omejeno serijo cayman

Porsche bo novembra ponudil omejeno serijo cayman S, ki obuja spomine na 35 let delovanja centra za industrijsko oblikovanje, ki je po izdelavi slavne ure chronograph 1, postal priznan studio za raznovrstne oblikovalske posege. Športni kupe s sredinsko nameščenim motorjem in skoraj 300 konjskimi močmi poudarja poteze, ki so značilne za Porsche-jeve modele. Izdelali jih bodo natanko 777, prav vsi caymani iz omejene serije pa imajo za centimeter znižano aktivno podvozje in 19 palčna kolesa - po vzoru modela 911 turbo. Dodatno so razširili še koloteke in serijsko vgradili aktivno nadzorovano vzmetenje. Kombinacija črne barve in izbranih materialov si z zunanjostjo deli predvsem športno usmeritev, ob tem pa avto deluje elegantno in prestižno. Notranjost je seveda odeta v črno usnje, po stropu, volanu in mestih, kjer je potreben dober oprijem, pa so namestili črno alkantaro. Na znamenite Porschejeve kronografe spominjajo še merilniki s posebnimi številčnicami. Vseh 777 kupcev bo ob nakupu vozila prejelo še kolekcijo Porschejevih izdelkov, kot so kronograf, nož, par sončnih očal, nalivnik in obesek za ključe. Seveda vse v črni barvi. V vsak cayman iz omejene serije bodo Porschejevi inženirji namestili oštevilčeno ploščico na sovozni-kovem predalu. Morda prestižna serija caymana S prihaja zaradi skromnejšega zanimanja za ta model, zagotovo pa jih bo večina končala v zbirateljskih rokah.

Danilo Majcen

Zdravstveni nasveti

Osteoporoza (1. del)

Osteoporoza je kronična bolezen, katere glavna značilnost je zmanjšana kostna masa. Kosti, ki so bile nekoč močne, postanejo krhke in lomljive. Že preprosti gibi, ki so se nam zdeli nekaj povsem običajnega, lahko pri bolnikih z osteoporozo povzročijo zlome.

Osteoporoza je predvsem bolezen žensk po 50. letu. Osteoporoza prizadene tretjino žensk in 5 % moške populacije. Večina ljudi ne ve, da ima osteoporozo, dokler se kost ne zlomi. Takrat je bolezen že zelo napredovala in je potrebno takojšnje zdravljenje. Zdravila za zdravljenje že razvite osteoporoze delujejo kot pospeševalci tvorbe nove kosti ali kot zaviralci njene razgradnje. Zdravljenje osteoporoze poteka izključno pod zdravniškim nadzorom. Med zaviralce razgradnje kosti spadajo estrogeni, kalcitonin, bisfos-fonati ter kalcij in vitamin

D.

Zdravila za zdravljenje osteoporoze se praviloma predpisujejo in izdajajo v breme zavarovanja, vendar za večino teh zdravil veljajo omejitve predpisovanja. Te se nanašajo na starost pacientov ali na izmerjeno mineralno gostoto kosti.

Estrogeni

Hormonska terapija z estrogeni se je izkazala kot zelo uspešna pri zdravljenju osteoporoze. Ob uporabi teh zdravil se zmanjša nevarnost zloma vretenc, kolka in drugih nevretenčnih zlomov. Žal se zlasti pri dolgotrajnem zdravljenju z estrogeni pogosto pojavijo neželeni učinki, zato se pred uvedbo terapije pacient in zdravnik podrobno pogovorita o možnih dejavnikih tveganja.

Kalcitonin

Kalcitonin zavira resorp-cijo kosti. Zmanjšuje ne-

Foto: Črtomir Goznik

Nataša Kirbiš Sitar, mag. farm.

varnost zlomov vretenc, ni pa podatkov o zmanjšanju tveganja za vse druge zlome. Najpogosteje se uporablja v obliki nosnega pršila. Zdravilo je učinkovito le pri 70 % pacientk. Med uporabo nosnega pršila so stranski učinki redki. Lajša tudi bolečine po osteoporoznem zlomu.

Bifosfonati

Bisfosfonati so nehormon-ska zdravila, ki delujejo le na kost. Vežejo se na njeno

površino in zavirajo delovanje celic, ki kost razgrajujejo. Preprečujejo resorpcijo mineralov, zvečajo mineralno gostoto kosti in tako preprečujejo možne zlome vretenc.

Stranski učinki so redki in zanemarljivi, če se zdravila jemlje natančno po navodilih.

Osteoporozo lahko preprečimo tako, da že od otroštva naprej skrbimo za uravnoteženo prehrano z dovolj kalcija in vitamina D. S tem pripomoremo k razvoju močnejših kosti. Pozneje je treba kostno maso vzdrževati in upočasniti njeno zmanjševanje v zrelih letih.

Poleg ustrezne prehrane je izrednega pomena tudi zdrav način življenja brez kajenja in prekomernega pitja alkoholnih pijač ter redna telesna aktivnost kot npr. tek, hoja, ples, fitnes, vaje z utežmi. V zrelejših letih moramo zagotoviti pravočasno meritev kostne gostote in začeti jemati zdravila, če je to potrebno.

Nadaljevanje prihodnjič Nataša Kirbiš Sitar, mag. farm.

Lekarne Ptuj

Moje cvetje

Počitnic je konec

Zadnji avgustovski dnevi so bili lepi, september pa nas bo, kot vse kaže, pričakal s pravim jesenskim, deževnim in hladnejšim vremenom. Še eno poletje je za nami. Mislim, da se kljub rekordnim temperaturam ne moremo pritoževati. Cvetlice so bolj ali manj prekrasne, na vrtovih imamo veliko paradižnika, pa tudi s solato večjih težav ni bilo. Seveda pa je potrebno pričeti razmišljati o jesenskih opravilih in jesenskih zasaditvah na okrasnih gredicah in na balkonih.

SOBNE RASTLINE

Mnogi ste se že navadili na cvetenje amarilisov ali vitezovih zvezd v času božiča. Sama sem sicer bolj pristaš tega, da cvetijo bolj proti koncu zime, ko prenehajo naša stanovanja krasiti božične rastline, a okusi so seveda različni. Če želimo cvetenje te rastline v zimskem času, potem jih moramo sedaj izpuliti, kolikor je možno očistiti zemlje in z listjem vred dobro osušiti. Liste odrežemo šele, ko se povsem posuši. Čebulico lahko nato damo še za kakšen teden v hladilnik, nato pa jo v začetku oktobra posadimo. Če je dovolj velika, bi jo s temi ukrepi morali prisiliti k temu, da bi cvetne popke pognala dovolj zgodaj, da bi nam polepšali zimske praznike.

Še vedno opozarjam, da je sedaj čas, da se znebimo vseh škodljivcev na sobnih rastlinah. Zato jih redno pregledujemo, da škodljivce opazimo pravočasno.

GREDICE IN BALKONSKO CVETJE

Na okrasnih gredicah je sedaj vse bujno cvetoče. Tudi balkonska korita so prekrasna. Enoletnice, tako na gredicah kot v koritih in posodah, redno dognojujemo. Zelo hvaležne nam bodo ob prihodu jeseni tudi za pripravke na osnovi alg in aminokislin.

Balkoni so bujni, vendar nekatere rastline že preraščajo druge. Tako so nasilni sladki krompir, okrasne koprive, surfinije, včasih tudi milijon zvončkov in še nekatere druge rastline. Zato se ne bojte vzeti v roke škarij in rastline redno obrezovati. Moram sicer priznati, da sama tega ne počnem, saj so mi zasaditve lepe take, kot so, naravne. A mnogi si želijo, da bi bila korita taka, kot jih vidijo na slikah v revijah. Sprašujejo se, zakaj so njihova korita drugačna, čeprav so posajene enake rastline. Vrtnarji so nam končno razkrili, da vse poletje skoraj redno uporabljajo škarje, da zasaditve tudi oblikujejo. Posebej pomembno je, da imajo okrasne trave, ki so sedaj najlepše, dovolj sonca in svetlobe, zato jim tam, kjer niso take, kot si jih želite, pomagajte s škarjami.

Trajnice, okrasno trato in grmovnice pa po potrebi še zadnjič dognojimo. Jesensko dognojevanje lahko povzroči ponovno rast rastlin, te pa potem ne bodo dovolj zgodaj pričele s pripravo na zimo. Posebej lesnate rastline imajo potem lahko težave s prezimovanjem.

Foto: Miša Pušenjak

Tisti, ki imajo težave s cvetenjem rododendronov, pa naj jih zdaj poškropijo s pripravki, ki uničujejo hroščke. Med naravnimi pripravki lahko uporabimo pripravke iz vratiča, rabarbare ali hrena.

PELIN

To grenko zelišče je lahko tudi odlična pomoč na vrtu. Pogosto ne vemo, kaj bi z njim, saj zraste v zelo velike rastline. Zaradi značilne sive barve je lahko tudi popestritev gredic z okrasnimi rastlinami, obenem pa ga koristno uporabimo na vrtu. Sam zelo privlači uši, zato so potem manj sovražne do fižola in ostalih vrtnin. Kot zastirka deluje proti polžem.

Iz pelina lahko pripravimo prevrelko, brozgo ali čaj. Uporabimo 300-500 gr svežih rastlinskih delov ali 30 g posušenih rastlin in 10 l vode. Čaj skuhamo tako, kot smo navajeni za sebe, prevrelka pomeni, da rastline ostanejo namočene tako dolgo, da se tekočina preneha peniti. Pri tem jih večkrat premešamo. Brozga pa je pri nas najbolj poznana, saj koprivno brozgo poznamo vsi. Sveže dele rastlin namakamo v vodi 24 ur, nato pa vse skupaj za pol ure prevremo na zelo rahlem ognju. Ohladimo in precedimo. Taka brozga je lahko zelo koncentrirana in jo moramo za uporabo na rastlinah pogosto še razredčiti.

Nerazredčeno prevrelko uporabimo za predspomladan-ska škropljenja, deluje proti ušem, pršicam in rji. Poleti uporabljamo čaj, razredčen v razmerju 1:3, deluje pa tudi na gosenice, uši in mravlje.

Odcejenih rastlinskih delov ne dajemo na kompost, saj prežene deževnike.

Miša Pušenjak

torek • 28. avgusta 2007

Zanimivosti, mladi pišejo

ŠtajerskiTEBKlK 1S

Tabor ptujskih skavtov

»

Skavt kafe

«

Skavti in skavtinje si tu in tam si natočimo in spijemo skodelico našega skavtskega »kafeja«. Tega ne mislim dobesedno, ampak mislim na skavtske dejavnosti, ki v nas zbudijo skavtskega duha. To se navadno zgodi na večdnevnih aktivnostih, kjer živimo kot skupnost - kot bratje in sestre.

Z našim skupnim taborom »Ostani bud'n!« smo želeli doseči prav to in tako povezati našo različnost starostnih vej. Želeli smo opozoriti na vlogo skavta, ki pomaga drugemu, tudi šibkejšemu. Tako smo tudi obljubili: »Pri svoji časti obljubljam, da si bom z Božjo pomočjo prizadeval služiti Bogu in domovini, pomagati bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone.«

Vsak skavt se je udeležil prvega

Foto: arhiv skavto'

Volčiča: 'Kaj če bi midva danes ponoči stražila zastavo?'

Za skavta ni ovir - potrebno se je znajti!

Klanovci postavljajo piramido pred svojimi bivaki.

Foto: arhiv skavtov

dela tabora, ki ga je imela njegova veja, nato pa smo nadaljevali skupni del od 12. julija v Lokah pri Mozirju. Skupaj smo spoznavali ustanovitelja Roberta Baden-Powella in si preko njegovih zamisli o skavtstvu popestrili štiri dni. Vsaka veja se je pripravila na tabor tako, da je spoznavala del B. P.-jevega življenja in ga predstavila prvi večer na skupnem taboru. Najmlajši volčiči so spoznavali nje-

Foto: arhiv skavtov

Foto: arhiv skavtov

Foto: arhiv skavtov

V akciji med veliko igro!

govo otroštvo, izvidniki začetek skavtstva in najstarejša veja popotnikov njegovo vojaško kariero.

Na začetku si nisem mogel predstavljati, kako bo starostna razlika (od 8 do 25 let) vplivala na nas. Skupno življenje na tem taboru pa lahko opišem samo s tema besedama: velika družina. V spominu mi je ostalo veliko lepih dogodkov in aktivnostih, kot so: postavljanje tabornega prostora, velika igra 'Bitka pri Mafekingu', izziv in proga preživetja, »mlatenje« obrokov, čustveni prehodi med vejami, večerni gost (eden od začetnikov skavtov na Ptuju) Zlatko Pintar, nogomet in še bi lahko našteval. Vtisnili pa so se mi tudi nasmehi skavtov, navdušenje, veselje, igrivost ...

Kot odgovorni za tabor se zahvaljujem vsem udeležencem stega Ptuj 1 ter ostalim, da ste mi pomagali spiti velik požirek skavtskega »kafeja«. Zaključil bom z isto mislijo kot na taboru, ki naj bo tudi naše poslanstvo: »Ostani budn in ščiti šibkejšega!« Tadej Pintar, Iznajdljivi lev

Volčičja zgodba

Zjutraj, 10. julija, smo se zbrali na železniški postaji Ptuj ter se z vlakom odpeljali v Celje. Tam smo prestopili na avtobus do Mozirja, kjer je naslednja dva dni potekal naš tabor. Ko smo prispeli na travnik, nam je »B. P.« povedal pravila v tabornem prostoru. Ker je deževalo, nismo mogli postaviti šotorov, zato smo nekaj časa kartali v členarju. Ko je dež ponehal, so nam izvidniki postavili šotore. Za kosilo smo imeli makarone in omako. Nato smo se razdelili v gruče in imeli različne delavnice. Po večerji smo imeli večer ob ognju.

Naslednji dan smo imeli jutranjo telovadbo in zajtrk. Igrali smo roverčka, nato pa se šli 'umit' v potok. Po kosilu smo šli na izlet in se po poti oglasili pri sestrah klarisah v Nazarjah. Tam smo dobili tudi večerjo. Zvečer v taboru smo imeli s četo skupni večer ob ognju. Tako se je naš volčji tabor končal.

Nuša Kolenko in Katja Rašl

Izvidniški pogled

Izvidniki in vodnice stega Ptuj 1 smo se 7. julija 2007 zbrali na lepem in velikem skavtskem prostoru, blizu reke Savinje, natančneje v Lokah pri Mozirju. Bilo nas je približno dvajset. Kmalu smo začeli postavljati šotore (dva za dekliška voda, dva za fantovska voda in dva za voditelje). V prihodnjih dneh smo postavili tudi členarja in ostale zgradbe. Vsako jutro smo imeli kvadrat in ocenjevanje šotorov. Seveda pa nismo pozabili na zabavo. Imeli smo športni popoldan, novinci so imeli tudi blatni krst, pri katerem smo se lahko vsi nasmejali, in seveda samostojni potep, ki smo ga imeli v Šmihelu nad Mozirjem. Pot je bila dolga in kar naporna, vendar so bili ljudje zelo prijazni.

10. julija so se nam na tabornem prostoru pridružili volčiči, ki smo postavili šotore; na dan, ko so se nam pridružili popotniki, pa se je začel skupni tabor Ostani budn. Takrat smo se razdelili v skupine in preuredili zgradbe. Naslednji dan smo imeli veliko igro z vodnimi baloni, odšli pa smo tudi na iz

ziv. Hodili smo dolgo, vendar smo se s poti vsi vrnili živi in zdravi. Po kosilu smo dobili še sladoled, ki nas je prijetno ohladil. Zadnji večer smo imeli prehode, ob katerih smo potočili tudi nekaj solz.

Tabor smo zaključili s sveto mašo in veliko »pojedino«, ki so jo prispevali naši starši. To je bil eden od najboljših taborov in verjamem, da bo vsem ostal v lepem spominu.

Sara Šešerko, Vzorna lastovka

Popotniški korak

Mi smo začeli s potovalnim taborom v Florijanu kot dve (s strani voditeljev) 'nasilno' ločeni skupini. Klan smo se odpravili naprej, mali 'noviciatarji' (veja med izvidniki in popotniki) pa so nam v želji po združitvi pridno in hitro sledili. Preko Belih vod smo se v neznosni vročini odpravili na kočo na Smrekovcu. Če nas je po poti še spremljala vročina, se je tu, na 1500 m, že pripravljalo k dežju. In preden smo uspeli postaviti bivake, se je ulilo kot iz škafa.

Potem so voditelji pripravili večerjo, klanovci pa smo s kratkim kvizom v svoje vrste sprejeli sedem (sedaj že bivših) članov no-viciata. Po maši v topli koči smo se odpravili spat v naši dve mojstrovini. Voditelji so se nekoliko egoistično odpravili spat v boljši bivak, ki pa ni opravičil svojega naziva, zato jih je ponoči zalil dež. Zaradi mraza pa nismo spali ne eni in ne drugi.

V deževno jutro smo se prebujali komaj ob devetih, bili smo obsojeni na dejavnosti v koči, slabo pa nam je kazalo tudi za nadaljnjo pot. Vendar so se, kot vedno, po duhovno obarvanem dopoldnevu in maši oblaki razkadili na vse strani in posijalo je sonce.

Tokrat je bila pot občutno lažja, še lepši pa je bil njen konec. Ta dan je bil kot blagoslov iz nebes od samega Boga. Ko smo prišli preko hriba, se je pred nami odprl pogled na pašnik s kravami mle-karicami in ukročenimi konji in kočo, iz katere dimnika se je valil dim. Spraševali smo se: kako lepo mora biti tu šele poleti? V kaminu smo spekli hrenovke, v idilični koči na travniku smo skuhali čaj, gospodar pa (ki je bil zaradi nesporazuma z ženo tam čisto naključno) nam je dovolil, da prespimo pod streho na toplem.

Zjutraj so nas voditelji zbudili že ob sedmih in na pot smo odšli hitro, ker so nas spet preganjali sivi oblaki. 200 metrov v dolino in 200 metrov v hrib . mala malica za najboljši klan na svetu. Tako smo sredo prebili pri koči na Loki. Dan smo porabili za kuhanje kosila, mašo, pisanje misli sotrpinom v klanu, ostalo pa nam je tudi prostega časa. Spali smo na omejenem prostoru bivaka, obračali smo se skoraj na ukaz, zeblo pa je še bolj kot prvi večer.

Na tem taboru je spanje za nas postalo muka, zbujanje pa edino veselje. Tudi naše noge so občutile težo nahrbtnikov, vendar je bilo trpljenje za noge poplačano, ko smo zagledali floto z voznim parkom ptujskih voditeljev. Do skupnega tabora smo tako prispeli elegantno. Sprejem pa niti ni bil preveč veličasten, saj smo morali hiteti postavljat nove bivake .

Slavica Gašparič, Družabna prepelica

Zanimivosti

Najmlajša študentka v Hongkongu

Hongkong, 24. avgusta (STA) - Ho Hoi Lam, 14-letnica iz Hongkonga, kije dobila na nedavnih izpitih osem najvišjih ocen, bo prihodnji mesec postala najmlajša študentka Kitajske univerze v Hongkongu. Najstnica je namreč sprejela ponudbo univerze, ki ji bo omogočila, da preskoči pet let rednega šolanja. Če bo uspešno opravila izpite za prvi letnik, bo septembra 2008 začela redno obiskovati študij medicine na medicinski fakulteti, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

Dekan medicinske fakultete Fok Tai Fai je dejal, da so njeni rezultati briljantni in da bo verjetno postala tudi najmlajša študentka na tej fakulteti. Dodal je, da ji bodo dodelili mentorja, ki bo spremljal njen razvoj. Živela pa bo v domu, da se bo lahko prilagodila življenju na univerzi. Ho pa se ne boji za svojo prihodnost in pravi, da ima pred sabo končni cilj, kar jo veseli, dodaja dpa.

V Avstriji se je skotil mladič pande

Dunaj, 23. avgusta (STA) - V živalskem vrtu na Dunaju se je danes skotil mladič pande. Skrbniki živali so novega člana družine opazili na varnostnih kamerah, ko so iz prostora, kamor seje umaknila samica Yang Yang, slišali zvoke, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Mladič se je skotil 127 dni po paritvi Yang Yang s samcem Long Huijem, so sporočili iz živalskega vrta. Obe pandi sta v Avstriji izposojeni iz Kitajske.

Živalski vrt je že objavil fotografijo, na kateri novopečena mati drži mladiča v ustih in se z glavo nagiba proti kameri.

Pande so sicer zelo redke, po navedbah živalskega vrta pa naj bi jih po svetu živelo le še okoli 1000.

V Avstraliji odkrili najstarejše diamante

Sydney, 23. avgusta (STA) - Znanstveniki so v Avstraliji odkrili diamante, za katere menijo, da so najstarejši diamanti, ki so jih doslej odkrili. Diamanti naj bi bili stari skoraj štiri milijarde let, kar je skoraj toliko kot je star naš planet, ki šteje 4,5 milijarde let, so v poročilu v znanstveni reviji Nature zapisali avstralski in nemški raziskovalci. Najdba bi lahko povzročila velike spremembe v teoriji nastajanja našega planeta, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Še vedno smo v šoku, to je bilo zadnje, kar smo pričakovali," je za AFP dejal geolog Alexander Nemchin s Curtinove univerze za tehnologijo iz zvezne države Zahodna Avstralija. Diamante so našli ujete znotraj kristalov cirkonijevega silikata na odročnem severu Zahodne Avstralije. Vseh 50 diamantov je zelo majhnih, največji meri le 70 tisočink milimetra, kar je približno debelina človeškega lasu. Nemchin je povedal, da bi najdba lahko imela velik vpliv na znanstvenike, ki skušajo razvozlati geološka dogajanja v najzgodnejših obdobjih Zemlje, saj naj bi se diamanti oblikovali okoli milijardo let pred najstarejšimi doslej odkritimi diamanti.

Kot je pojasnil Nemchin, je za oblikovanje diamantov potreben visok pritisk tektonskih plošč, znanstveniki pa so doslej verjeli, da so bile plošče v tako zgodnjem obdobju Zemljine zgodovine pretanke, saj je bil planet takrat le staljena krogla.

"To pomeni, da je možno, da je postala Zemlja podobna sodobni Zemlji mnogo prej kot smo predvidevali," je dejal.

Dramatičarka napisala knjigo o Sarkozyju

Pariz, 23. avgusta (STA) - Težko pričakovana knjiga o francoskem predsedniku Nicolasu Sarkozyju ene najbolj znanih francoskih dramatičark Yasmine Reza bo v petek prišla na knjižne police. Čeprav v njej ne bo nobenih vznemirljivih dejstev, knjiga razkriva pisateljičino mnenje o novem francoskem predsedniku in njegovi predsedniški kampanji, ki bo pritegnilo bralce, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Reza je Sarkozyja celo leto spremljala med njegovo predsedniško kampanjo vse do majskih volitev. Beležila je njegova razmišljanja o moči in politiki, moških in ženskah v njegovi ekipi ter življenju na splošno. V knjigi z naslovom "Zora, večer ali noč" (L'aube le soir ou la nuit), ki obsega 185 strani, Sarkozyja opisuje kot intenzivnega človeka, "ki je vedno aktiven."

V nekem odlomku Reza opisuje, kako Sarkozy opazuje zadnji televizijski nastop svojega predhodnika Jacquesa Chi-raca in komentira, kako bled je, na koncu pa izjavi: "Ta govor je bil tako zastarel in čisto nič posebnega. Nobene vizije ni izrazil. Jaz bi na njegovem mestu rekel vsaj nekaj takega kot "Služil sem vam dvanajst let, sedaj pa se začenja novo obdobje." Čez nekaj minut pa je dodal: "Mislil sem, da bo stari lev še pokazal kaj moči."

Sarkozy ima precej hladen odnos do Chiraca, kije bil nekoč njegov mentor in se mu je zameril, ko je na volitvah leta 1995podprl nasprotnega kandidata. Reza je v intervjuju za francoski tednik Nouvel Observateur izjavila, da je Sarkozy naredil velik vtis nanjo in da ima izvrstno intuicijo in velik vpliv. "Sarkozy je na vsakogar, ki seje znašel v njegovi bližini, naredil močan vtis."

Reza v knjigi govori le malo o Sarkozyjevi skrivnostni ženi Cecilii, ki pri kampanji svojega moža ni bila prisotna, le nekaj besed pa je namenila tudi njegovi socialistični nasprotnici Segolene Royale. Izobražena dramatičarka in igralka Yasmina Reza je najbolj znana po komediji "Art", ki govori o treh prijateljih, ki se prepirajo o neki modernistični sliki, in je bila prevedena v več kot 30 jezikov.

LJUDSKA UNIVERZA SLOVENSKA BISTRICA

Partizanska ulica 22,2310 Slov. Bistrica

02 043 0730,041 002 500, www.lu-sb.si, info@lu-sb.si

VABIMO VAS K VPISU V PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE:

OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE TRGOVEC

EKONOMSKI TEHNIK STROJNI TEHNIK

Generacija udeležencev izobraževanja, ki je uspešno zaključila izobraževanje v spomladanskem roko.

Vabimo vas, da se tujih jezikov, računalništva, slepega tipkaoja BREZPLAČNO,

samostojno učite v Središču za samostojno učenja.

Vpisujemo v tečaje tujih jezikov za otroke in odrasle, računalniške tečaje,

plesno šolo za odrasle in otroke, univerzo za tretje življenjsko obdobje,

ustvarjalne delavnice, šolo retorika in UŽU programe.

Povzpnhe se do znanja skozi naša vrata!

Vrazova ulica 12,2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500 fax: (02) 74 15 505 www.lu-ormoz.si univerza.ormoz@siol.net

Samo z vseživljenjskim učenjem obdržite delovno mesto ali se ponovno zaposlite!

Programe za poklic (kuhar, natakar, prodajalec, ekonomski tehnik,

elektrotehnik);

Jezikovne programe za odrasle (angleščina, italijanščina, nemščina);

Priprave za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije;

Brezplačno dokončanje osnovne Sole za odrasle;

Brezplačno računalniško opismenjevanje za odrasle;

Brezplačna uporaba središča za samostojno učenje, e- in info točke.

Vključitev v programe za pridobitev poklica je možna tudi med izobraževalnim letom!

LJUDSKA UNIVERZA ORMOŽ

NEZGODNA ZAVAROVANJA OTROK IN MLADINE ZA ŠOLSKO LETO 2007/08 lahko sklenete tudi prek spleta na www.triglav.si/skleni.

VAREN NAJ BO VSAK KORAK

triglav

Nezgodno zavarovanje otrok, šolske mladine in študentov

/adriatic-slovenica.si NAGRAJUJE! 2007/2008

Smeh ni greh

bom vrgel pod kokoš!" je rekel črv svoji izvoljenki.

363 zanimivih nagrad

Nezgodno zavarovanje

študentov 2007/2008

Več informacij na vseh poslovnih enotah Adriatlca Slovenice, na www.adriatic-slovenica.si in modrem telefonu 08011 10.

Pivo

V parku na klopci je vsako noč spal klošar. Nekega večera je k njemu pristopil homoseksualec in se potešil, ne da bi se klošar prebudil. V žep mu je dal bankovec za tisočaka in odšel.

Zjutraj, ko seje klošar prebudil, je našel bankovec za tisočaka in takoj zavil v gostilno in naročil pivo. Naslednjo noč se je zgodilo enako. Tudi drugo jutro je takoj odšel v gostilno na pivo. Tako je trajalo teden dni, nekega jutra pa je klošar prišel v gostilno in na točilnem pultu ga je že čakalo pivo.

"Ne, danes pa ne bom piva!"

je rekel klošar. "Po pivu meje že začela boleti zadnjica!"

Martinček

"Kaj je martinček?" "Krokodilov nezakonski sin, kije v reji na Gorenjskem."

RADIOPTUJ

89,8° 98,2 °I04Í3

www.radio-tednik.si

Krivec

"Si že kdaj govoril pred večjo

množico ljudi?"

"Sem!"

"In kaj si jim povedal?" "Da nisem kriv!"

Sin

"Moj sin je tako nepredvidljiv. Sploh ne vem, kam bi ga poslal na študij!" "Pošlji ga študirat meteorologijo!"

Srečnež

"Ali vidiš tisto brhkoplavola-sko? Nocoj je tolkla po mojih vratih!"

"Srečnež! Pa si jo spustil noter?"

"Ah, ne ... Nisem je pustil ven."

Kartica

Pacient leži na operacijski mizi zasebne klinike. Vse osebje je zbrano okoli njega, le glavnega kirurga ni. Končno se prikaže: "Kreditna kartica ima kritje. Lahko začnemo!"

Vici

Peter sreča znanca policista in mu pove, da zna povedati tri nove vice na račun policistov.

Policist jih ne mara slišati in pravi: "Saj veš, da sem policist."

"Nič hudega, ti jih bom pa dvakrat povedal."

Očka

"Moj očka je policaj! Kaj dela pa tvoj očka?" "Tisto, kar mu reče mamica!"

Oblaki

"Kaj imajo skupnega moški in oblaki?"

"Če se preselijo drugam, bo še lep dan."

Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: spora, trsek, rele, Katena, možicelj, SS, Spazzapan, Njegov dom, konvejer, Aravalli, Artaud, Kidd, Merkatz, forsiranje, ata, Nae, sin, če, divina, RR, Orisa, Kielar, natače, vijeglavka, kromomer, ananas, Oss, AS, Skoke. Ugankarski slovarček: AGRI = reka v italijanski pokrajini Lukaniji; AKERMANIT = tetragonalni mineral melilitove skupine; ARBAKOV = ruski šahovski velemojster (Valentin, 1952 - ); AVIONAL = lahka kovina za letalske dele; BAČ = gručasta vas v Zgornji Pivki; KSANT = atnično mesto v Likiji; RODOTORU-LA = glive kvasovke; SUNUF = razred, vrsta; TRIVA = hrvaški pianist (Arsen, 1922 - ).

Slon

Direktor živalskega vrta je na policijski postaji prijavil, da jim je ušel slon. "Ima kakšne posebne znake, po katerih bi ga lahko prepoznali?" je vprašal policist.

Indijanci

"Otroci, ali se lahko z vami igram Indijance?" "Ne, dedek, ne moreš! Ti si že skalpiran!"

Govori se...

... da je zelo dobro, da je novi kmetijski minister obiskal Haloze, preden so v Bruslju odločali o novem vinskem zakonu. Ob nedavnem odprtju kmetijskega sejma se je lahko njegov portugalski kolega tudi sam lastnoročno prepričal, da ni lagal, ko je hvalil odličnost naših vin; in bojda sta se po tretjem kozarcu oba samo še veselo smejala.

... da so se v eni vodilnih ptujskih političnih strank prepozno zbudili, da bi pravočasno ukrepali, tako da bo odlok o komunalnem prispevku, ki naj bi kmalu stopil v veljavo, na veselje predlagateljev sprejet brez njihovega žegna.

... da bomo v najstarejšem in najlepšem slovenskem mestu kmalu bogatejši za dva nova večzvezdična hotela, ljudje pa se sprašujejo, kako se bomo lahko šli uspešnega turizma, ko pa smo (uradno) še vedno brez javne hiše.

... da tudi ljudski pregovori niso več, kar so bili, saj je ob

letošnjem ptujskem festivalu padlo le 21 kapljic dežja.

. da se je nad brhko pevko zmagovalnega ansambla ptujskega festivala spravil sam Orfej. Ko ga je prejela v roko, okoli 7 kg težkega bronastega orfeja namreč, ji je skoraj šla noga v maloro.

... da je bila tuna velikanka na nedavni ribiški noči bolj pritlikave pasme, saj so jo po izjavah lačnih gostov nenavadno hitro snedli. ... da bo najboljši slovenski

boksar po sobotnem skoku v zakonski jarem svoje športne sposobnosti kmalu obogatil še s kuharskimi.

. da imajo včasih tudi plavi malo sreče. Tokrat se jim je nasmehnila v zadnji sekundi.

Vidi se ...

. da je vodenje festivalske prireditve grozno resna stvar, posebej v zaodrju in še posebej, če je do konca le še nekaj sekund.

Za ostre oči • Najdi razlike

Foto: Tajno društvo PGC

Foto tedna • Bralci fotografirajo

Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 31. avgusta, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD.

Nagrajenka iz prejšnje številke: Janja Tramšek, Barislovci 16, 2324 Lovrenc na Dravskem polju.

Pa veliko zabave!

Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslal Marko Vidovič iz Stojncev, ki je 23. julija zvečer posnel s svojim fotoaparatom Canon eos 350Digital rebel oblake nad Ptujem.

Foto: MV

Sudoku • Sudoku • Sudoku

Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.

7

2

3

9

2

7

8

5

6

9

4

4

5

9

8

1

7

4

5

2

8

1

6

9

2

8

1

9

8

5

7

2

7

9

4

Anekdote slavnih

Ameriški pisatelj in novinar L. Frank Baum je avtor dela Čarovnik iz Oza, po katerem je bil pozneje posnet znameniti film. Začelo se je tako, da ga je skupinica štirih otrok, med katerimi je bil tudi njegov sin, prosila, naj jim pove pravljico. Lotil se je pripovedovanja o kmečki deklici Dorothy iz Kansasa in začel napletati njene dogodivščine. Ko ga je eden od otrok vprašal, v katero deželo je priletela Dorothy, se je Baum v iskanju navdiha ozrl okrog sebe. Najprej ga je zbodel v oči napis na fasciklu, postavljenem na polici: O-Z. In je vzkliknil: »V deželo Oz!«

»Kakšno ženo naj si izberem?« je nekdo vprašal filozofa Aristipa. Ta mu je razložil: »Lepa te bo varala, grda ti ne bo všeč, revna te bo uničila, bogata pa ti bo gospodovala.«

Egiptovski poslovnež Mohamed Al Fayed, oče Dodija Al Fayeda, ki se je smrtno ponesrečil s princeso Diano, zaposluje na tisoče britanskih državljanov, vendar sam tega državljanstva ne more dobiti. V zvezi s tem je julija 1999 rekel: "Zadovoljen sem s svojim egiptovskim potnim listom. Ko ste vi še nosili živalske kože in se bojevali s palicami, smo mi gradili piramide."

Sirakuški tiran Dionizij je vprašal filozofa Aristipa, kako to, da se filozofi dobrikajo vladarjem, ne pa vladarji filozofom. »To je zato,« je odgovoril Aristip »ker filozofi vedo, kaj potrebujejo, vladarji pa ne.«

Od torka do torka

Tadejev znakoskop

Ljubezen

Poseí

Denar

Zdravje

Oven

¥

©©

€€

0

Bik

¥¥

©©©

€€€

00

Dvojčka

¥¥¥

©©

©

Rak

¥¥¥

©

000

Lev

¥¥

©©

€€€

0

Devica

¥¥¥

©

€€

000

Tehtnica

¥

©©©

€€€

0

Škorpijon

¥¥

©

€€€

00

Strelec

¥¥¥

©©

000

Kozorog

¥¥

©

€€

00

Vodnar

¥

©©

€€€

0

Ribi

¥¥¥

©©©

0

Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog

Velja za teden od 28. avgusta do 3. septembra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično

Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog

Velja za teden od 28. avgusta do 3. septembra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično

Trnovska vas • Spomin na pokojne lovce

c=-pr

Prejeli smo

Pred gledališko stavbo bo stal spomenik J. Lacku (2)

Sestavek pod tem naslovom in izpod peresa Stanka Lepeja ni neznan razmislek, ker se podoben pojavlja vsako leto ob istem času.

Spomin na ljudi, Franca Krambergerja, Vinka in Kostjo Reša, Alojza Zavca in Karla Stojka, ki so v zadnjem boju Slovenskogoriške čete 8. avgusta 1942 dali življenje za svobodo domovine, bi moral ostati dostojanstven in pristno človeški. Enako zajema spomin še mnoge druge žrtve iz istega časa. Te vrednote bi morali negovati in jih prenašati na mlajše rodove.

Kot predsednik Skupščine Občine Ptuj (v mandatu 19901994) še vedno nosim odgovornost za njene odločitve. Ne more jih nositi ne »politika« in ne »stroka«. Slike iz prestavitve spomenika J. Lacku, ki jim je dodana misel iz aktualne politične scene, so žaljive za žive in mrtve.

SpomenikJ. Lacku ni bilpre-stavljen na »staro mestno pokopališče« ampak v spominski park. Žal Ptuj v štirih mandatih ni zmogel nadaljevati projekta in park dostojno urediti. Spominski park je dragocena kulturna dediščina, v kateri je zapisana večstoletna zgodovina mesta in Ptuj, kot bodoča kulturna prestolnica Evrope mora dati pomembnim po-mnikompotrebno veličino.

Vojteh Rajher Kidričevo, 19. avgust 2007

Poslušajte nas na svetovnem spletu

RADIOPTUJ

na ifoietcc www.radio-ptuj.si

EVROSISTEM

Na podlagi Zakona o priložnostnih kovancih (Uradni Ust RS, št 53/07) in v zvezi s Sklepom Vlade Republike Slovenije, z dne 20.6.2007, o izdaji priložnostnih kovancev v letu 2008, razpisuje Banka Slovenije

JAVNI ANONIMNI NATEČAJ za oblikovalce idejnih osnutkov priložnostnih kovancev

V letu 2008 bodo izdani priložnostni kovanci ob naslednjih dogodkih:

• 500-letnica rojstva Primoža Trubarja (dogodek 1);

• predsedovanje Evropski uniji (dogodek 2);

• 250-letnica rojstva Valentina Vodnika (dogodek 3).

Rok za oddajo idejnih osnutkov za priložnostne kovance za vse tri dogodke je petek, 14. september 2007. Za idejne osnutke, oddane po pošti, velja datum poštnega žiga.

Udeleženci dobijo natečajno gradivo na naslovu: Banka Slovenije, Gotovinsko poslovanje, Slovenska 35,1505 Ljubljana, oziroma informacije nae-naslovu: zdenka.plesko@bsi.si ali po telefonu 01/47 19 139.

Idejne osnutke pošljejo udeleženci natečaja na naslov: Banka Slovenije, Gotovinsko poslovanje, Slovenska 35, 1505 Ljubljana, v zaprti kuverti, označeni le s šifro avtorja in s pripisom »Natečaj: Priložnostni kovanci - dogodek 1«, »Natečaj: Priložnostni kovanci - dogodek 2« oziroma »Natečaj: Priložnostni kovanci - dogodek 3«.

Prejete idejne osnutke bo pregledala strokovna komisija (sestav je naveden v natečaj-nem gradivu), ki bo izbrala najustreznejše osnutke oblikovnih rešitev za kovanje priložnostnih kovancev v 15 dneh po zaključku natečajnega roka. Določila bo največ tri odkupe za vsak dogodek v višini: 1. odkup - 3.000 EUR, 2. odkup - 1.500 EUR in 3. odkup - 1.000 EUR. O rezultatih natečaja bodo udeleženci pisno obveščeni v 15 dneh po izbiri.

A*

ODPIRAMO CENTER ZDRAVO

Visoko kvalitetne fitnes naprave Spinning

Nove skupinske vadbe Nova linija nege telesa Rehabilitacija, fizioterapija Telesna analiza

Od septembra naprej... ZDRAVO, ENOSTAVNO AKTIVNO

www.center-zdravo.si

1MGÄ00 [Ml

Hubertova maša

V nedeljo, 12. avgusta, so se člani lovske družine Trnovska vas v čast sv. Huberta in v spomin na pokojne lovce zbrali pri tako imenovani Hubertovi maši, saj je sv. Hubert zaščitnik lovcev in goduje 3. novembra.

Pri nedeljski maši so sodelovali lovci lovske družine Trnovska vas in številni predstavniki sosednjih lovskih družin. Med mašo so zaigrali rogisti Lovske zveze Ptuj-Ormož. Sv. mašo v čast sv. Huberta je daroval farni župnik in član domače lovske družine Jožef Rajnar. Zraven njega se je po maši vsem zahvalil tudi starešina lovske družine Trnovska vas Alojz Benko, predvsem vsem lastnikom gozdov in drugih zemljišč za dobro sodelovanje in razumevanje, ki jim omogoča izvajanje gojitvenih posegov, in dejal, da si tudi v bodoče želi takšnega dobrega sodelovanja. Po končani maši so se lovci na družabnem srečanju srečali s krajani in jih pogostili z golažem.

Zmago Šalamun

'üEmuBgliM'üEm^

DOS \MMM s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor, Triglav in Adriatic Slovenka, ter registracijo. Izvajali se bodo po naslednjem razporedu:

DAN

DATUM

URA

(od-do

KRAJ - LOKACIJA

ponedeljek 3.9.2007 8.00-9.00 Cvetkovci - pri Dominkovih

9.30-10.30 Gajevci - trgovina Vrtnica 11.00-12.00 Moškanjci - bencinski servis Žiher 13.00-14.00 Markovci - deponija _14.30-15.30_Stojnci - Gasilski dom_

torek

4.9.2007 8.00-9.00 Žetale - bar Pod lipo

9.30-10.30 Podlehnik - Kmetijska zadruga 11.00-12.00 Jurovci - Avtoelektrika Bračič 13.00-14.00 Zg. Hajdina - Gasilski dom _14.30-15.30_Apače - Gasilski dom_

sreda

Lovci LD Trnovska vas skupaj s farnim župnikom, tudi lovcem Jo-žetom Rajnarjem.

5.9.2007 8.00-9.00 Dornava - Kmetijska zadruga 9.30-10.30 Polenšak - gostilna Šegula 11.00-12.00 Lasigovci - kmetija Kukovec 13.00-14.00 Zamušani - Guma bar _14.30-15.30_Grajena - Gasilski dom_

četrtek 6.9.2007 8.00-9.00 Stoperce - gostilna Litož

9.30-10.30 Majšperk - gostilna Dolinca

11.00-12.00 Lovrenc na d.p. - društvo upokojencev

13.00-14.00 Mihovce - Avtoservis Dobič

_14.30-15.30_Jablane - kmečki turizem Medved_

petek 7.9.2007 8.00-9.00 Placar - kmetija Markež

9.30-10.30 Vitomarci - kmetijska zadruga

11.00-12.00 Zagorci - Gasilski dom Grabšinski breg

13.00-14.00 Gabernik - trgovina Hrga

_14.30-15.30_Pacinje - Gasilski dom_

ponedeljek 10.9.2007 8.00-9.00 Gerečja vas - Gasilski dom

9.30-10.30 Videm - market Žerak

11.00-12.00 Leskovec - pri pokopališču

13.00-14.00 Cirkulane - bar Marinka

14.30-15.30 Drstelja - kmečki turizem Lacko

Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem in registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije.

Informacije na telefon: 02 / 788 11 68. Se priporočamo!

Dominko d.o.o. TEHNIČNI PREGLEDI, Zadružni trg 8, 2251 PTUJ, TEL.: 02 / 788 11 7

Pričetek šole golfa v soboto 15.9.2007, ob 9:00 uri.

Prijave se zbirajo na recepciji igrišča.

nif

iuj

2251 Ptuj, Mlinska 13, tel.: +386(2)788 91 10, fax: +386(2)788 91 11, E-mail: golf@golf invest-ptuj .si

Prireditvenik

Torek, 28. avgust

19.GG

Cirkulane, zbiranje pred večnamensko dvorano, lunin pohod, ki ga organizira sekcija gospodinj Cirkulane

Sreda, 29. avgust

9.00 do 12.00 Ormož, v Mladinskem centru, Velike počitniške karaoke 20.00 Ptuj, dominikanski samostan, film »Vse je šlo k vragu«, v okviru

projekta Ptuj - odprto mesto 22.00 Ptuj, dominikanski samostan, film »Bazen«, v okviru projekta Ptuj - odprto mesto

Četrtek, 30. avgust

16.00 Ptuj, Novi trg, ulični glasbeni šov s skupino Lokomotiv, v okviru

projekta Ptuj - odprto mesto 17.00 Ptuj, Mestni trg, ulični glasbeni šov s skupino Lokomotiv, v okviru

projekta Ptuj - odprto mesto 20.00 Ptuj, minoritski samostan, KUD Musica + Beloruski pevski zbor

Anima Una, v okviru projekta Ptuj - odprto mesto 21.00 Ptuj, dominikanski samostan, film »Prijetno potovanje« v okviru projekta Ptuj - odprto mesto

Kolosej Maribor

Torek, 28. avgust, 16.10, 18.40 in 21.10 Lak za lase. Ob 17.15, 19.40 in 22.10 Smrtno varen. Ob 15.10, 16.20, 17.40, 18.40, 20.10 in 21.00 Ratatouille. Ob 15.20, 18.20 in 21.20 Transofmerji. Ob 22.00 Čez mejo. Ob 15.50 in 17.50 Divji valovi. Ob 19.45 in 22.05 Zlom. Ob 19.50 Moškoženske zadeve. Ob 16.20, 19.00 in 21.40 Napumpana. Ob 16.30, 19.10 in 21.50 Umri pokončno 4. Ob 18.00 in 20.00 Simpsonovi - podnapisi. Ob 16.00 Simpso-novi - sinhronizacija. Ob 17.00 Harry Potter in Feniksov red. Ob 21.55 Kako se poročiti in ostati samski. Ob 16.20, 18.40 in 21.00 Tatatouille.

Sreda, 29. avgust, 20,00 Vsemogočni Evan. Ob 16.10, 18.40 in 21.10 Lak za lase. Ob 17.15, 19.40 in 22.10 Smrtno varen. Ob 15.00, 16.20, 17.30, 18.40 in 21.00 Rataouille. Ob 15.20, 18.20 in 21.20 Trans-formerji. Ob 22.00 Čez mejo. Ob 15.50 in 17.50 Divji valovi. Ob 19.45 in 22.05 Zlom. Ob 19.05 Moškoženske zadeve. Ob 16.20, 19.00 in 21.40 Napumpana. Ob 16.30, 19.10 in 21.50 Umri pokončno 4. Ob 18.00 in 20.00 Simpsonovi - podnapisi. Ob 16.00 Simpsonovi - sinhronizacija. Ob 17.00 Harry Potter in Feniksov red. Ob 21.55 Kako se poročiti in ostati samski. Ob 16.20, 18.40 in 21.00 Ratatouille.

Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza

Maistrova ulica 5, Maribor, www.azm-lu.si

Telefon: 02 23411 11,02 234 11 13

Vabljeni v srednješolske

programe:

* EKONOMSKI TEHNIK

* PROMETNI TEHNIK

* GOSTINSKI TEHNIK

* PREDSOLSKA VZGOJA

* TURISTIČNI TEHNIK

* TRGOVEC

* G D - KUHAR, NATAKAR

OBČINA HAJDINA Zg. Hajdina 44/a 2288 HAJDINA

OBVESTILO

Občina Hajdina obvešča, da so se na območju naselij Draženci in Zgornje Hajdine pričela pripravljalna dela na avtocestnem odseku Draženci-Slivnica.

Obvozi in zapore cest, ter nadaljnje aktivnosti bodo objavljene v sredstvih javnega obveščanja v skladu z dinamiko del.

Občinska uprava

Mali oglasi

STORITVE

SERVIS ZAMRZOVALNIKOV, montaža klimatskih naprav, šan-ki, ledomati, hlajenja kleti. Bojan Čeh, s. p., Biš 55, Trnovska vas, tel. 031 230 379.

KMETIJSTVO

NESNICE, mlade, rjave, pred nesno-stjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.

PRODAM bukova drva z dostavo. Inf. na tel. 041 723 957.

2000 kg grozdja laškega rizlinga prodam, cena po dogovoru. Tel. 02 757 36 71.

PRODAM 300 kg gemaja na braj-dah. Tel. 041 668 289 ali 768 07 41.

PRODAJTE grozdje za trgatev na brajdah, sorta jurka in šmarnica. Telefon 745 98 51.

UGODNO PRODAM trgatev šmar-nice in jurke v Kicarju. Sp. Velovlek 46, tel. 755 65 11. ali 040 369 593.

KUPIM tekoči trak 6 m dolg za koruzne storže in tračni obračalnik 220 sip. Telefon 041 261 676.

PRODAM 2,5 hektarja koruze za si-lažo. Telefon 051 35 68 75.

UGODNO prodam drva z dostavo. Telefon 041 544 270.

PRODAM grozdje renski rizling od 1300 do 1400 kg. Telefon 02 758 63 41 ali 031 523 410.

PRODAM odojke od 20-30-kg. Borovci 9, Telefon 051 42 32 60.

PRODAM hidravlično stiskalnico 165-l za 600 evrov in nerjaveče sode 100-l za 65 evrov. Zg. Hajdina 133, telefon 041 251 488.

PRODAM električne sušilnice za sušenje bučnega semena jabolk in orehov. Cena 380 evrov. Informacije na telefon 041 839 384.

PRODAM krompir za ozimnico. Dostava na dom. Telefon 041 363 947.

NEPREMIČNINE

PRODAMO 2,5-sobno stanovanje v izmeri 70 m2 na Ptuju. Inf. na tel. 041 791 058.

V RABELČJI vasi prodam gradbeno parcelo 7,4 are. Tel. 041 789 527.

ODDAM v najem skladiščne prostore. Informacije na telefon: 031 317 931.

POSKOČNIH

1. ZAPELJIVKE - Kdo je koga zapeljal

2. MLADI PETELINI - Pridi v brege dčva

3. Ans. PRIMOŽA KELENCA- Otroški dnevi

4. Ans. HLAPCI - Na sodišču sreče

5. Ans. BUM - Še vedno me ljubiš

6. Ans. 0RI0N-Abraham

7. Ans. CEGLAR - Mreža dveh ljubezni

A

t

POP 7 TOP

1. WERNER & KLAPA NEVERA - Ne gane me

2. MANCA ŠPIK-Baila, Baila, Baila

3. ELA-Nima smisla

4. KOŠTRUNI - Glej jo glej

5. PETRA SLAPAR - Naj ljubezen vrne se

6. MAMBO KINGS - Hauba party

7. PLATIN-V dobrem in zlu

ŠOPEK POSKOČNIH

POP 7 TOP

Ime in priimek: Tel. številka:

Glasovnice poiljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina

ï OrfejČkove

5M5 glasbene želje:

< 041/818-666

i

Nagrado prejme: i EMERŠIČ VESNA Mezgovci ob Pesnici 3 c_ ] 2252 Doroava

PARCELE: PTUJ (Orešje), 1 gosp. objekta, stavbno zemljišče 7 ar, kmetijsko 34 ar, blizu osnovna komunalna oprema, asfalt, mirna lega, 50.000 EUR. HIŠE: PTUJSKA GORA (Doklece), K+P, 250 m2, zemljišče 13 ar, 112.500 EUR; PTUJ (blizu toplic in golfišča), K+P+N, 270 m2, ločen večnamenski poslovni objekt K+P, zemljišče 12 ar, 230.000 EUR - dodatno še gosp. objekt z delno stavbnim zemljiščem 9831 m2 za 400.000 EUR; PTUJ (Orešje), reprezentančna hiša, DK+P+M, 350 m2, zemljišče 77 ar, 450.000 EUR; HAJDINA, K+P+N, 230 m2, zemljišče 7 ar, 146.000 EUR; PTUJ (blizu bolnišnice), K+P+N, 260 m2, zemljišče 5 ar, 150.000 EUR. KMETIJA: VIDEM PRI PTUJU (Šturmovci), starejša hiša, gosp. poslopja, nezazidana stavbna parcela in kmetijsko zemljišče (njiva in gozd) skupaj 1.2 ha, za 100.000 EUR. Ločeno večje kmetijsko zemljišče (večinoma kvalitetna njiva) skupaj 7.8 ha m2, za 41.600 EUR. POSLOVNI OBJEKTI IN PROSTORI: DESTRNIK (Jiršovci), nova večnamenska delavnica, K+P, 330 m2, nedokončana stanovanjska hiša (le klet), zazidano stavbno zemljišče 700 m2 z instalacijami, kmetijska zemljišča (njive, travniki) 2 ha in gozd 3 ha, 375.000 EUR; TRNOVSKA VAS (center), sodobno gostišče, 890 m2, celovita ponudba, zimski vrt, terase, sobe za 24 postelj, kapaciteta 220 sedežev, 1.000.000 EUR; TRNOVSKA VAS (center), novejši trgovski objekt, 760 m2, živila in tehnika, sodobna in estetska paviljonska pritlična izvedba, 800.000 EUR. Agencija Grad biro, d. o. o., Klepova 12, Ptuj, tel. 02 74 81 403, 041 72 39 45, www.gradbiro.si, gradbiro@siol. net.

DOM STANOVANJE

DRUŽINA išče bivalni vikend ali starejšo HIŠO v najem na relaciji Ptuj-Maribor, okolica Ptuja, z možnostjo kasnejšega odkupa. Telefon 031 529 479 po 19. uri.

DELO

POTREBUJEMO ljudi za trganje jabolk, Sadjarstvo,Vinko Medved, Žikarce 74, Zgornja Korena, telefon 682 67 81.

TAKOJ ZAPOSLIMO mesarja sekača - prodajalca za nedoločen čas. Potrebne so delovne izkušnje iz prodaje in razseka mesa. Delovno mesto je na Ptuju. Nudimo dobro plačilo. Mesarstvo Sirc, Podgorci 24, tel. 041 380 189.

Takoj zaposlim mizarje in pomočnike v mizarski delavnici. Nudim lep OD. Dodatne informacije na tel.: 040 239 282.

RAZNO

VSAK CÊÏRÏHK OS 20,00 URI

PRODAM Pianino Belorus, cena 850 evrov. Telefon 031 530 185.

PRODAM dobro ohranjeno spalnico, regal pa podarim. Telefon 031 406 005.

PRODAM jadrnico dolžine 8,35 metra z jamborom in jadri (rolflock) ter zunanjim motorjem. Ima 5 ležišč, kuhinjo in WC. Informacije (Pula, Hrvaška): 00 385 98 255 562.

- mobilno bančništvo -

• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 let) (Tudi za prihodke manjše od 417 €)

STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let)

SVETOVANJE no : 051 804 324

INOVATIVA, MIlana Prapotnlks.p, PIvKova ulica 19ia, 2260 PTTJJ

RADIOPTUJ

89,8-98,2-lO^

OBJAVLJAMO PROSTA DELOVNA MESTA

- KV Strojnik lahke in težke gradbene mehanizacije

- KV voznik C-, E-kategorije

- PK gradbeni delavci

Od kandidatov se pričakuje, da imajo ustrezno izobrazbo. Zaželene so delovne izkušnje.

S kandidati bomo sklenili pogodbo za nedoločen čas s predhodnim trimesečnim poskusnim delom. Nudimo stimulativen osebni dohodek.

Kandidati naj vlogo s kratkim življenjepisom pošljejo na naslov: Nizke gradnje, d. d., Puhova ulica 6, 2250 Ptuj.

Dolgi so dnevi, še daljše noči, odkar odšla si ti. Solze grob pojijo, tvojega srca več ne zbudijo.

SPOMIN

27. avgusta sta minili dve leti, odkar na je zapustila draga žena, mamica in babica

Zdenka Ogrizek

Z ZGORNJE HAJDINE 52

Hvala vsem, ki prižgete svečko in postojite ob njenem grobu.

Mož Marjan

Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini vedno spremljajo človeka!

V SPOMIN

21. avgusta 2007 so minila 3 leta, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča in babica

Ana Stramič

IZ ZG. PRISTAVE 4

Hvala vsem, ki se ustavljate pri njenem grobu in jo obujate v lepem spominu ter ji prižigate sveče!

Njeni najdražji

Čas hiti in celi rane, a zaceli jih nikdar, v prsih skrita bolečina srce razjeda dan na dan. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je ...

SPOMIN Franc Domjan

V sredo, 29. avgusta, mineva 30 let, odkar si nas tragično zapustil.

Zelo te pogrešamo.

Hvala vsem, ki mu prižgete sveče in z lepo mislijo postojite ob mnogo, mnogo preranem grobu.

Z ljubeznijo in bolečino: tvoji najdražji

Kako srčno si ti želel,

da še med nami bi živel.

Smo vsi se borili, da zdravje bi ti ohranili,

Smrt je hotela, te prezgodaj nam je vzela,

Vse, kar storil si za nas nekdaj, v spominu

bo in hvala ti vekomaj.

Rad si imel ljudi okrog sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznal.

Toda ni besed več tvojih in stiska rok ostal je le spomin nate in v spominu trpek jok.

V torek, 28. 8,. sta minili 2 leti žalosti, odkar ti je ugasnila luč življenja in se prižgala luč spomina nate, dragi Gustek in mož

Avguštin Meško

MLINSKA CESTA 5

Žalujoči: vsi tvoji

Žabjak • Nesreča na cesti Rogoznica-Lenart

Prometna nesreča še dodatno razburila krajane

V četrtek, 23. avgusta, nekaj minut pred 21. uro se je na regionalni cesti Rogoznica-Lenart izven naselja Žabjak zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba dobila hude, ena pa lahke telesne poškodbe.

27-letni voznik tovornega vozila Man je zapeljal na nasprotno smerno vozišče v trenutku, ko mu je iz nasprotne smeri po svojem vozišču pripeljal 19-letni voznik osebnega avtomobila Škoda felicia. Kljub zaviranju je voznik tovornega vozila, hrvaški državljan, s prednjim levim delom trčil v prednjo stran osebnega avtomobila, da ga je po trčenju odbilo v varnostno ograjo ob vozišču. Tovorno vozilo je potiskalo osebni avtomobil 29 metrov pred sabo, nato je voznik tovornega vozila zapeljal izven vozišča in trčil v drog električne napeljave. Voznik osebnega avtomobila iz okolice Maribora je v nesreči utrpel hude telesne poškodbe, sopotnica pa lažje. Oba sta bila z reševalnim vozilom odpeljana v Splošno bolnico Ptuj, kjer so ju obdržali na zdravljenju.

Vzrok prometne nesreče je bila nepravilna stran vožnje voznika tovornega vozila. Policisti so zoper voznika tovornega vozila podali kazensko ovadbo zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Po nestrokovni oceni je na vozilih nastala materialna škoda v višini 7.000 evrov in 1.000 evrov na objektih. Zaradi prometne nesreče je bila cesta zaprta od 20.54 do 1.15.

Voznik tovornega vozila z registrsko tablico Zagreb vozi gramoz za potrebe izgradnje avtoceste. Prometno nesrečo so si ogledali tudi predstavniki Civilne pobude Trnovska vas, ki od pričetka gradnje avtoceste opozarjajo na bistveno poslabšano prometno varnost na cesti Rogoznica-Lenart zaradi zelo povečanega tovornega prometa. Tudi bližnji krajani, ki so prihiteli na kraj nesreče, so povedali kar precej pikrih na račun obnašanja voznikov tovornih vozil, ki vozijo gra

moz na gradbišče avtoceste.

Predsednik Civilne pobude Trnovska vas Danilo Muršec pa je dogodek komentiral: »Predstavniki Civilne pobude Trnovska vas smo si prizorišče nesreče ogledali, in ne da ima človek kakršnekoli strokovne reference, lahko ugotovi, da je v naši občini vsaj deset podobnih lokacij, na katerih bi lahko prišlo do podobnih nesreč. Samo sreča je, da se kaj takega ni zgodilo na območju naše občine. Prav to so stvari, na katere opozarjamo, na katere opozarja tudi naša lokalna skupnost občina Trnovska vas in jih je nujno reševati kratkoročno in seveda po tem predvidenem povečanju prometa tudi dolgoročno. Mi srčno upamo, da do tega ne bo prišlo, da se tudi na tej cesti ne bo v neki meri ponovil železniški prehod Cirkovce.

Nesreča v Novi vasi kaže na to, da se tu vsak dan, vsa

ko uro lahko zgodi kaj podobnega in res upamo, da se to ne bo zgodilo. Prepričan sem, da bodo vsi odgovorni hitreje reagirali kot v nekih drugih primerih in kratkoročne rešitve poiskali takoj, dolgoročne pa zastavili tako, da bo ta cesta prometno varna, predvsem varna za vse udeležence v prometu, tudi za pešce in kolesarje.«

Začetek del prihodnje leto

Župan občine Trnovska vas Alojz Benko in podžupan Drago Pukšič sta se minuli

četrtek sestala s predstavniki DARS-a, DDC-ja, SCT-ja in DRSC-ja na delovnem sestanku, na katerem je bil govor o problematiki prometne varnosti in sanaciji nastale škode na cesti Rogoznica-Senarska na območju občine Trnovska vas. Po predvidevanjih Benka naj bi rekonstrukcijo omenjene ceste začeli prihodnje

Napoved vremena za Slovenijo

Če se avgusta po gorah kadi, 23/17 / kupi si kožuh za zimske noči. C, , j

Danes bo dopoldne še večinoma sončno, popoldne pa spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, najvišje dnevne od 22 do 26, na Primorskem do 30 stopinj C.

V sredo bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, deloma kot plohami in nevihtami. V četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, predvsem v severni Sloveniji bodo plohe in nevihte. Pihal bo jugozahodni veter.

Foto: Martin Ozmec

leto.

Kot je dejal Alojz Benko, so na sestanku sprejeli dogovor, da začnejo tako izvajalci kot občina Trnovska vas nemudoma izvajati dogovorjene ukrepe za zagotovitev varnosti motornega in peš prometa občanov. Obenem so sprejeli sklep, da se natančno ovrednotita obseg in teža poškodb na lokalnih cestah ter da se namesto sanacije izvede rekonstrukcija ceste na način sofinanciranja v obsegu nastale škode.

»Obenem moramo že pripravljene projekte za rekonstrukcijo ceste skozi Trnovsko vas finančno ovrednotiti in pripraviti možno finančno konstrukcijo ter pripraviti oceno potrebnih sredstev in investicijo umestiti v osnutek rebalansa državnega proračuna v naslednjih letih,« je dejal župan občine Trnovska vas Alojz Benko. Natančna vrednosti investicije zaenkrat ni znana, župan pa pričakuje, da bodo rekonstrukcijo pričeli prihodnje leto. »Vse je odvisno od tega, kako bodo potekala dela na avtocesti,« je še dejal Benko.

Z dogovori, ki jih je Benko dosegel v pogajanjih z DARS-om in Direkcijo RS za ceste, so zadovoljni tudi v Civilni pobudi Trnovska vas. »Ugotavljamo, da so vsi vpleteni resno in odgovorno pristopili k razrešitvi problema in da je iz dogovorjenega mogoče razbrati pripravljenost vseh, da najdejo optimalne rešitve. Vse aktivnosti bomo spremljali, saj na področju prometne varnosti ukrepe

Črna kronika

Zasegli ukraden BMW

Na mejni prehod Gruškov-je se je 23. avgusta ob 8.51 z osebnim avtomobilom znamke BMW X5 pripeljal 24-letni državljan Češke. V postopku mejne kontrole so policisti ugotovili, da je bilo vozilo leta 2006 ukradeno v Nemčiji, ter ga zasegli.

Z avtomobilom v kolesarja

22. avgusta ob 19.55 se je na regionalni cesti izven naselja Lancova vas zgodila prometna nesreča, v kateri je 37-letni kolesar dobil hude, 19-letni voznik osebnega avtomobila pa lahke telesne poškodbe. Voznik osebnega avtomobila je v križišču dohitel kolesarja, ki je zavijal levo, in trčil vanj. Poškodovani kolesar je bil z reševalnim vozilom odpeljan v SB Ptuj.

Padel z lestve

22. avgusta ob 13.45 je v kraju Pragersko prišlo do delovne nesreče, v kateri je hude telesne poškodbe dobil 55-letni moški, ki se mu je med pleskanjem fasade na stanovanjskem objektu zložila lestev. Moški je zdrsnil po zidu navzdol, udaril v balkonsko ograjo, nato pa obležal na tlakovanih tleh. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v UKC Maribor.

Nesreča pri delu

21. avgusta ob 8.42 je prišlo do nesreče pri delu v Hidroelektrarni Zlatoličje. Na 49-letnega moškega je med postavljanjem podpornega stebra ta padel nanj. Zaradi hudih telesnih poškodb je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor.

Ujeli predrznega vlomilca

Policisti PP Lenart so 19. avgusta odvzeli prostost 21-letne-mu moškemu, ki je osumljen, da je v zadnjih dveh mesecih izvršil več premoženjskih kaznivih dejanj. Vsa dejanja so bila storjena na območju pP Lenart. Osumljenec je oškodovancem povzročil premoženjsko škodo v vrednosti približno 11.000 evrov. Večina ukradenih predmetov je bila v fazi preiskave kaznivih dejanj najdena in vrnjena oškodovancem. Za kazniva dejanja je bila značilna velika predrznost osumljenca, saj je dejanja pogosto izvrševal v času, ko so se oškodovanci nahajali v svojih prostorih.

s strani občine in izvajalcev pričakujemo takoj, hkrati pa zahtevamo takojšen pristop k aktivnostim, ki bodo v prihodnje pomenile varnost za vse udeležence v prometu. V smislu dolgoročnih rešitev, ki so odvisne od umestitve projektov v rebalans ali državni proračun, pričakujemo sodelovanje in angažiranje poslancev z našega območja, saj je za nas projekt rekonstrukcije ceste enako pomemben kot drugi projekti po Slovenskih goricah, kjer je državni denar že zagotovljen. V primeru, da aktivnosti ne bodo tekle v smislu dogovorjenega, bomo posegli po vseh sredstvih civilnega delovanja in se v svojih aktivnostih ne bomo omejili le na območje občine Trnovska vas,« je dejal predsednik Civilne iniciative Trnovska vas Danilo Muršec.

Zmago Šalamun, Dženana Bečirovic

Osebna kronika

Rodile so: Urška Vučak, Klepo-va ul. 10, Ptuj - Nino; Andreja Haberman, Sp. Prebukovje 41, Šmartno na Pohorju - Miha; Jožica Bedrač, Janški Vrh 40, Ptujska Gora - Taro; Helena Podhra-ški, Trg 5, Rogatec - Žana; Katja Simonič, Desnjak 15, Ljutomer

- Jullermo; Dušanka Lukman, Obrež 32, Središče ob Dravi -Emo; Natalija Čeh Ranfl, Tibolci 4/a, Gorišnica - Niko; Andreja Alič, Panonska ul. 5, Ptuj - Matjaža; Simona Zamuda, Sodinci 90, Velika Nedelja - Žano; Mojca Kodrič, Mihovci 82, Velika Nedelja - Matevža; Danica Lovrenčič, Zidanškova ul. 17, Pragersko

- Saro; Sabina Mihelač, Pobrež-je 73, Videm pri Ptuju - Luka; Anita Kolednik, Brezula 44, Rače Fram - Kajo; Darja Smolar, Bodkovci 35/c, Juršinci - Marcela. Helena Bezjak, Markovci 66

- Katarino; Mojca Erlač, Zg.Pri-stava 4/a, Ptujska Gora - Žiga; Karmen Tomažič, Jurovska c. 9, Lenart - Nino; Petra Grobelšek, Vrtna ulica 7, Poljčane - Urško; Andrejka Vidovič, Strajna 31, Podlehnik - Vaneso; Irena Trs, Brunšvik 6, Rače - Anušo; Lidija Vidovič, Mezgovci 51/a, Dornava - Nino; Darija Kozic, Lahonci 43, Ivanjkovci - Jana; Dunja Zavec, Maistrova ul. 10, Ptuj - Maja; Mateja Rozman Škorjanec, Ljutomerska 23, Ormož - Roka; Marinka Vnuk, Obrtniška ul. 5, Ptuj - Miha; Tea Horvat, Tibolci 55, Gorišnica

- Tiana; Petra Simonič, Hrasto-vec 22/a, Zavrč - Taia; Aleša Kovač, Ul. 5. Prekomorske 9, Ptuj

- Tevža; Petra Drča, Visole 157, Slovenska Bistrica - Emo; Petra Golob, Brstje 29/b, Ptuj - dečka; Jolanda Zelenko Arnuš, Gomilci 8, Destrnik - Lana; Jadranka Laura, Nova vas 71, Ptuj - dečka; Valerija Kovše, Gorica pri Oplot-nici 19, Oplotnica - Nika; Petra Lah, Pavlovski vrh 50, Ivanjkovci

- Aljaža; Zdenka Zavernik, Sela 9/a, Lovrenc na Dravskem polju

- Mitja; Lidija Tement, Sobetinci 30/a, Markovci - Nino.

Umrli so: Ana Černenšek, rojena Vidovič, Podlože 16, rojena 1924 - umrla 15. avgusta 2007; Jožef Bračko, Ul. 25. maja 12, Ptuj, rojen 1942 - umrl 12. avgusta 2007; Katarina Čeh, rojena Rižnar, Zagorci 28, rojena 1924 - umrla 14. avgusta 2007; Rudolf Kuzminski, Stojnci 143, rojen 1932 - umrl 15. avgusta 2007; Alojzija Letonja, Žetale 44, rojena 1924 - umrla 16. avgusta 2007; Franc Paveo, Gerečja vas 8, rojen 1924 - umrl 16. avgusta 2007; Franc Zidarič, Pušenci 22, rojen 1925 - umrl 19. avgusta 2007; Jožef Slodnjak, Gajzerjeva ul. 23, Ptuj, rojen 1942 - umrl 16. avgusta 2007; Danica Vnuk, rojena Črešnik, Arbajterjeva ul. 4, Ptuj, rojena 1964 - umrla 16. avgusta 2007; Alojz Polič, Gomilci 1, rojen1962 - umrl 16. avgusta 2007; Terezija Sterniša, rojena Čuš, Polenšak 23, rojena 1929 -umrla 16. avgusta 2007; Avgust Kolmančič, Veliki Brebrovnik 114, rojen1939 - umrl 21. avgusta 2007; Ana Štumberger, Gru-škovec 44, rojena 1932 - umrla 15. avgusta 2007; Marija Čeh, rojena Benko, Ločič 18, rojena 1926 - umrla 18. avgusta 2007. Poroke - Ptuj: Dejan Zavec, Ormoška c. 1, Ptuj, in Nataša Erman, Gabrnik 13. Ivan Toš in Valerija Ilešič, Novinci 41; Samo Vrabič, Proletarska 4, Njiverce, in Anita Ličina, Ul. Borisa Kraigherja 16, Kidričevo; Robert Menoni, Žabjak 4/b, Ptuj, in Jasmina Rutnik, Planina na Pohorju 46; Franci Benko in Klaudija Arnuš, Trnovska vas 26; Robert Arnuš, Destrnik 38/a, in Irena Grašič, Koračice 78; Andrej Geč, Zamušani 29/a, in Maja Kolen-ko, Zamušani 52; Igor Grujič, Betnavska c. 11, Maribor, in Erin Maureen Mitchell, Kanada.

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh