Predogled



	MIRA KALAN

	Pedago�ka dejavnost v Lo�kem muzeju leta 2000 Uvod Lo�ki muzej namenja v okviru pedago�ke dejavnosti' posebno pozornost mladim obiskovalcem muzeja. Tako smo tudi \ letu 2(KK) pripravili vrsio muzejskih pedago��kih dejavnosti, tematsko vezanih na posamezne muzejske /Mrke in na kulturno dedi��ino Nkotie Loke ter bli�nje okolice. V" dejavnostih so sodelovali tako pred�olski otroci kol tudi osnovno�olci, bodisi na razredni ali na predmetni stopnji, pa tudi sred�nje�olci, ker je muzejski pedago�ki program prilagojen starostnim stopnjam otmk o/, mladostnikov ter njihovim razvojnim zna�ilnostim m usklajen / u�nimi na�rti ju isanic/nih �ol. Muzejskih pedagi i�kih dejavnostih so se predvsem kol turisti udele�ili tudi odrasli obiskovalci muzeja. Program \ letu �OOO smo izvajali celo paleto muzejskih pedago�kih dejavnosti [vodstva, muzejske u�ne ure. muzejske delavnice), ki se med seboj razlikujejo glede na pred�stavljeno muzejsko temo (arheolo�ka, zgodovinska, kulturnozgodovinska, etnolo��ka, umetnostna in prirodoslovna zbirka; Galerija Franceta Miheli�a: staro mestno jedro �kofje Loke; Crngroh; Visoko! in starostno stopnjo otrok in mladostnikov, ki pogojuje razli�ne na�ine pedago�kega dela v muzeju. K uspe�ni realiziraciji mu�zejskega pedago�kega programa so prispevale ustrezne prostorske razmere (muzej�ska delavnica v drugem nadstropju okroglega stolpa) in usposobljeni muzejski vodi�i z znanji z razli�nih strokovnih podro�ij, ki so nam bili v pomo� pri delil l obiskovalci. Tako smo za pred�olske otroke izvajali dva razli�na programa vodenega ogleda muzejskih zbirk (Grajske zgodbe in Gal v muzeju in galeriji), razli�ne muzejske likovne delavnice (klju�i, tiskanje nitk) in jih po Skorji Loki popeljali iskat skrili zaklad. Za osnovno�olce na razredni stopnji smo poleg obi�ajnih vodenj po muzeju pripra�viti muzejske u�ne ure v zgodovinski in etnolo�ki zbirki, likovne (.klavnice (muzejski portret, muzejska razglednica, obeski /. motivom goiske pe�nice. prazni�na no�a babic in dedkov) in delavnice tradicionalnih �kofjelo�kih obrti (tkanje s tkalsko de��ico, lo�ki kruhek, umetno cvetje). Srednjeve�ko mestno jedro pa smo jim pribli�ali s programom skrili zaklad,

	285

rittKi.iuzt;ijLtii i�

Osnovno�olci na predmetni stopnji so se v letu Ji mu najve�kntl udele�ili muzej�skih u�nih ur. ki se iu\ (.'Zlijejo na u�no srim pri zgodovini (lo�ko zemlji�ko gc�po~ sivo. gradovi. iik--.ii'. 11 h i i in slovenskem jeziku > knji�evnostjo (dr Ivan Tav�ar) ter sodelovali na dcla\nicah tradicionalnih obrti. Za sedmo- in osmo�olee smo \ leni letu pripravili nov program spoznavanja kulturnozgodovinskih znamenitosti sred�njeve�kega mesta, imenovan Pisana Loka.

Srednje�olce pa smo poleg tega popeljali se v Crngrob na ogled znane romarske cerkve Marijinega oznanjenja, ki je eden najpomembnej�ih umetnostnozgodovin.skih .spomeniki n na 'slovenskem in na ogled Tav�arjeve doma�ije na Visokem v Poljan�ski dolini.

/a odrasle obiskov a lee muzeja, pove�ini izletnike, smo izvajali v t Klene oglede, najve� v stalni muzejski zbirki. Popeljali smo jih rudi po mestnem jedru, jim pred�stavili Galerijo Franceta Miheli�a Ln crngrob�ko eerkev. ob Tednu v se�tv ljenskega u�enja v nie.seeu oktobru smo zanje organizirali delavnico tradicionalnih obrti.

Obiskovalci na dejavnostih

\ letu JiIIK) sum pripravili 584. organiziranih muzejskili pedago�kih dejavnosti, ki se jih je udele�ilo 13:341 obiskovalcev muzeja. Ker pa so nekateri, predvsem osnov�no�olci in .srednje�olci, sodelovali na dveh ali Irch na�ih dejavnostih, je bilo vseh i ibiskovali ev na muzejskih pedago�kih dejav rtostih dejansko I [ ,S~S i prim. la�hek) I t, kar predstavlja -rt,"S % vseh obiskovalcev muzeja v leni letu, ko je muzej obiskalo JS.'JSI obiskovalcev. Med njimi je bilo 11).S h ('JI "..) obiskovalcev iz Slove�nije in 1.031 ^(lJ ' ") obiskovalcev iz tujine <s|. [ i

Tabela 1:

Obisk- ti a

/'<

>dagt

i�kib

dejavnostih janua.

r-de

cemb

<�/

2000

Mesei i/

Slovenije

��

iz Slovenije

tujine

vodstvo

'� iz

tu|ini

Vl)l.lstVl J

Skupaj

januar

142

piu.O

0.0

1 1-2

februar

4iul

98.6

1.1

S6-S

marec

516

97j

1 i

� -;, i

april

1 157

223

1(1.2

138)

maj

2177

? 2,2

183

7;8

23(KI

junij

1254

15�

II.J

1 il2

julij

324

79,6

s s

Ju. i

.ivgusl

250

724�

J TI

343

september

1217

9,1,(5

1II

1328

oktober

2472

i;.)-

11.3

2 mu

m ivemhff

Sil

!.=�

535

december

56,0

129

ti.n

293

Skupaj

10544

1031

11575

("ribanje �tevila obiskovalcev na pedago�kih dejavnostih iz Slovenije je izrazito se�zonsko, saj smo najve� obiska zabele�ili spomladi in jeseni, najmanj pa poleti in po�zimi (si Ji januarja je bilo na pedago�kih dejavnostih najmanj obiskovalcev, le l tJ. nato je njihovo �tevilo stalno nara��alo do maja. ko smo jih zabele�ili J. I . Po tem izrazitem vi�ku obiskovalcev se je njihovo �tevilo ponovno zmanj�evalo, dokler ni

286



	________________________________________________l-Hl).V,i >Sk. I />;_:/.-U^-:\1i,i/ Vl.tt\KE\t UlSW U-TAJVOO julija i d avgusta tlo.sL-i>ln dntgegu padca. T: i krat. v �asu poletnih po�itnic, se j muzej obiskovali predvsem �kofjelo�ki otroci, ki so se udele�evali muzejskih po�itni�kih delavnic, in pa i urne i, ki organizirano pre�ivljajo po�itnice na turisti�nih kmetijah v okolici �kofje Loke. Temu je \ septembru ponovno skalil porast sumila oliiskoval-cev, ko je i a oktobra dojene-1 primarni vi�ek. Oktobra je muzej obiskala skoraj �etr�tina vseli obiskovalcev na pedago�kih dejavnostih i/ Slovenije. 2.4⁷2. Jesenskemu vi�ku je sledilo ponovni > zmanj�anje �tevila obiskovalcev. Maja in oktobra skupaj so obiskovalci na pedago�kih dejavnostih i/. Slovenije nst\ari!i kar to.2 "�� vsega obiska na pedago�ki]: dejavnostih v letu 2000. oziroma predstavljajo li obiskovalci 17,9% vseli obiskovalcev Lo�kega muzeja v tem letu, ki jih ji' bilo 2^.981.



	Med obiskovalci i/ Slovenije na pedago�kih dejavnostih so bili najbolj zastopani listi iz doma�e, torej gorenjske regije', ki jih je bilo 3.771 (55,8%), najmanj obisko�valcev je pri�lo i/ prekmurske regije, le -tJ <piim. tabelo l> Pomembno skupino predstavljajo tudi obiskovalci iz osrednjeslovenske (ljubljanske) regije, od koder je bil 3.301 obiskovalec, iz gorenjske in osrednjeslovenske regije je skupaj obiskali) muzej 7.072 obiskovalee\. kar predstavlja d"⁷ %vseh obiskovalcem i/ Slovenije, ki so sodelovali na muzejskih pedago�kih dejavnostih. Preeej je tudi obiskovalcev i/savinj�ske (710 obiskovalcev), gori�ke (b(A obiskovalcev), dolenjske (530 obiskovalcev) in spudnjeposavske regije (S30 obiskovalcev). Najve� obiskovalcev obi��e muzej iz doma�e, torej gorenjske regije, z oddaljenostjo od �kofje Loke pa se �tevilo obtsko-

	287

J' <-A.' K.\/l,ttl>l Hi

Vstlcev mnzrja na pedago�kih dejavnostih zmanj�uje (s). 3 >. 1'ri tem naj omenimo. da �olani na obmo�ju �kofje Loke ponujamo mo�nost brezpla�nih Li�nih ur v mu�zeju i za 6. oz. 7, razred u�no uro o nastanku srednjeve�kih mesl i kot tudi mo�nost ve�kratnega obiska muzeja za ceno ene ali d\ eh vstopnin (ve� u�nih ur za i. razred, glede na tematiko: arheolo�ka, zgodovinska, o tradicionalnih �kofjelo�kih obrteh in nekdanjem na�inu �ivljenja, o pisatelju Ivanu Tav�arju, o slikarjih �uhicth).

Tabela 2:

Obisk na pedago�kih dejavnostih januar�december 2000

po regijah in starosti

Regija Pred�olski 1�i, ra/red S-H, razred Srednja �ola odrasli Skupaj


ubalnokr.i�ka	0	0	IS�	0	n	21n
�.:< riska	0	94	149	m	54	<)<!�(
m ilranjski ikra�ka	u	0	2.^2	� i	[J	263
;_m irenjska	<"]	194�	8^0	i63	2118	<�l
osrednjeslt �venska	30]	S'J"	1 U12	m	2>1	530]
zasavska	t)	n	';k	u	ii i	lis
di rtenjsku	o	0	203	](l�	162	S30
sp idnjepi isuv ska	n	0	C)	5{$	22	s/!<l
savinjska	d	-�	m	u	16.2	7J{)
koro�ka	u	-m	<ii	\1	iti	I�ll
podnivska	ii	�'	ri>	**g,***	(i	iss
pomurska	l)	0	i i	h	(>	42
SKITAI	dni	30 15	\|\|IM	18^1	"nj	105-H

/a ugotavljanje starostne sestave obiskovalcev na pedago�kih dejavnostih smo

obiskovalec razvrstili v pet skupin: pred�olske otroke, osnovno�olce na razredni

288



	'�f/M(,r,sA.l f./,Ml Vf�7 i '"^J 1/ \!l /TJ!. I1TA JtXX>



	stopnji. nsiiiHiinvilu 11.i preiInik-iEii siopnji, srednje�olce in odraste obiskovalce (prim. taheloJ). Najve�ji dele� predstavljajo Osnovno�olci na predmetni stopnji, 1 m tii�eni i 1 iN.'J iiK.sl. 11 Mod njimi so najpomembnej�a skupina u�enci sedmega razreda. \' letu 2U0T) je tako obiskalo ria� muzej 271) sedrubsoleev. najve� oktobra CJ9^ sedmo�okcv ). f.c-ieh je bilo 66,3 "�' od 1 seli osnovni t�i ik cv na predmetni .stop�nji. Na drugem mestu so osnovno�olci na razredni stopnji, 3.0 t S u�encev. Med njimi si 1 naj�iev ilncj�i �elrto�oU i. _!. 1 r> o/. <s(j, 1 ".. vseh < isnovnosolcev na razredni stop�nji S";qve� osnovno�olcev na razredni stopnji je prisio v muzej iz doma�e, tj. go�renjske regije 11,949 obiskovalcev pz. (h "�). medtem ko so med osnovn<5solci na predmetni stopnji naj�tevilnej�i u�enci iz o�rcdnjeslovenske regije 1 1. i<>_ u�enca oz. i (.2 "�), fsajvt� srednje�olci je obiskalo muzej iz spodnjeposavskc regije. WH dija�kov Najve�'odraslih obiskovalcev je obiskalo muzej tz osrednjcslnvenske (2^1 obi�skovalcev ), gorenjske i2its obiskovalcev ). dolenjske 1 162 obiskovalcev * in savinjske regije 1 162 obiskovalcev i. Pred�olski otroci ^o pri�li v muzej le iz gorenjske in osred-nje.slovenske regije (skupaj 602 otroka). Iz sestave obiskovalcev na pedago�kih dejavnostih iz Slovence lahko vidimo, ela so pred�olski otroci obiskali muzej le iz krajev. ki so blizu �kofje Loke. podobno je tudi pri osnov no�oleih na razredni stop nji. medtem ko �olarji ria predmetni stopnji prihajajo \ muzej �e iz bolj oddaljenih krajev Slovenije. �tevilo srednje�olcev iz gorenjske in osrednjeslovenske regije je v primerjavi z mlaj�imi obiskovalci manj�e, meti srednje�olci so najbolj �tevilni dija ki iz bre�i�kih srednjih sol. Ve�ina obiskovalcev iz tujine si je muzejske zbirke ogledala samostojno, brez vodi�a, /,a voden ogled muzeja pa se je \ leni kiu odlo�ilo l.(131 obiskovalcev iz tujine (prim. lahek 1 t) ^/. 36,H % vseh obiskovalcev iz tujine v letu 2unn. ki jih je bilo 2.<s'(il. �ainje je muzej organiziral vodenje v angle�kem, nem�kem in italijanskem jeziku. Opombe �/. ivra/tmi pedago�ka dejav nosi mu/oji nznaaifcjo rudi andragi �Ski1 dcjai mist. t\| i/< ibraifvanje odraslih v ...../on /..i pomot" pri iihik-hi\i staiisiifnih podatkov se zahvaljujem Poloni ' tmep ahsolvvnski geografije in itj^odovinv n.i Filozofski fakulteti i niverze \ Ljubljani 1)l-Iiil'i s i, ,\ _L1 uil na regije je pov /eo pi 1 delttv i ki jo up n.il -I i.; SuiistiCni ui.i. RS

	289

Vaše ime
Vaša e-pošta
Vsebina sporočila
	POŠLJI

	išči
napredno iskanje išči tudi po celotnem besedilu