logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
Epošta:
Geslo:
Prijava
Vaša knjižna polica je prazna.
   
 
Prešernovo mesto v politieni zgodovini slovenskega naroda
Avtor(ji): Edvard Kardelj
Vir: Novi svet, 1949, številka 2
Izvor: Narodna in univerzitetna knjižnica

0 / 0
PRE�ERNOVO MESTO V POLITI�NI ZGODOVINI SLOVENSKEGA NARODA
Edvard Kardelj
Padec Napoleona I. je sicer re�il fevdalno-absolutisti�no reakcijo v Evropi ene nevarnosti, zato pa se je takoj pojavila druga, ki je �e veliko bolj ogro�ala obstoj gnilega sistema, kakor pa ga je bonapar-tizem. Ta novi sovra�nik je bilo revolucionarno me��ansko-demokra-ti�no gibanje. Narodno osvobodilne in zedinjevalne te�nje so se zlile 8 splo�nimi demokrati�nimi tendencami, tako da so narodna gibanja kot taka postala neposredno nevarna fevdalnemu sistemu. Demokra�ti�no narodno-osvobodilno in zedinjevalno vrenje je zajelo vso Ev�ropo od Irske do �panije, od Italije in Balkana do srednje in vzhodne Evrope. Ta val je pretil zlomiti v protinapoleonskih vojnah oslabljeni in komaj re�eni sistem fevdalnega absolutizma, tem bolj, ker je skupna demokrati�na vsebina ta gibanja povezala v neko celoto in je revo�lucionarni izbruh v katerem koli koncu Evrope takoj odjeknil po vsem kontinentu.
Kot jez zoper ta revolucionarni val je bila septembra 1815. leta ustanovljena v Parizu tako imenovana >Sveta aliansa�. Njeno jedro so bile Avstrija, Rusija in Prusija, pridru�ile pa 60 se ji razen Anglije in pape�eve dr�ave vse evropske monarhije. �Sveta aliansa� je torej postala sredi��e evropske reakcije, permanentna kontrarevolucija.
Toda tudi �Sveta aliansa� ni mogla zadu�iti duhovnih tokov, ki so izhajali iz �ivih studencev novih dru�beno-gospodarskih tendenc. Vrgla jih je sicer v globoko podzemlje in zgradila policijski aparat, ki mu v dotedanji zgodovini ni bilo primera, toda zmagovitega pohoda revolucionarno-demokrati�ne in narodne misli ni mogla zaustaviti. Vse razdobje �Svete alianse�, v katerem se je zdelo, da reakcija ne�prestano zmaguje, je bilo dejansko samo predve�erje in priprava za revolucijo 1848. leta.
* Pod gornjim naslovom objavljamo odlomek iz 4. poglavja knjige E. Kar-delja-Speransa >Razvoj slovenskega narodnega vpra�anja�. Odlomek je vzet iz rokopisa predelane druge izdaje tega dela, ki se pripravlja za tisk.
s
113
Leta 1815. je nova srbska vstaja proti Turkom spro�ila splo�no aktivnost na Balkanu. Takoj za tem so nastala velika revolucionarna gibanja v �paniji, Portugalski in v ju�nih italijanskih dr�avicah. Leta 1815. je italijanska revolucionarna-demokrati�na organizacija karbo-narjev poleg splo�nih demokrati�nih gesel prevzela v svoj program tudi zahtevo po zedinjeni Italiji, ki je na�la silen odmev v Italiji in izven nje. Proti koncu dvajsetih let 19. stoletja se je razvilo �iroko demokrati�no gibanje za zedinjenje Nem�ije po vseh nem�kih de�elah, spremljano z vztrajnimi nemiri in krvavimi spopadi ter teroristi�nimi akcijami. Podobni pojavi so se kazali tudi v poljskih de�elah vseh treh dr�av (Rusije, Avstrije in Prusije) in izzivali glasen odmev v Avstriji, zlasti med Mad�ari in nem�ko liberalno bur�oazijo.
Ti nemiri so prestra�ili >Sveto alianso�, ki je zato 1819. leta skli�cala konferenco v Karlovih Varih, katere rezultat je bilo splo�no pove��anje terorja v Evropi. Zdelo se je, da je >Sveta zveza� praznovala novo zmago nad napredkom. Toda �e naslednje leto je izbruhnila revolucija v �paniji, v Portugalski, v Neaplju in na Siciliji. Vsepovsod je bila poglavitna zahteva demokrati�na ustava. To revolucionarno gibanje se je pri�elo �iriti v pape�evo dr�avo in v 6everno Italijo, kjer je bila zlasti v nevarnosti avstrijska Bene�ija.
Temu je sledil kongres >treh cesarjev� v Opavi 1820. leta, ki se je nato januarja 1821. leta nadaljeval v Ljubljani. Rezultat opavsko-Ijubljanskega kongresa je bil ta, da je bil sicer s pomo�jo avstrijske intervencije napravljen �red� v Italiji, toda �e i6to leto je nastal revo�lucionarni po�ar na Balkanu, kjer so se dvignili Romuni in Grki. V naslednjih letih je zavladalo kratkotrajno zati�je, toda �e leta 1850. ga je preru�ila pari�ka vstaja, ki je pripeljala na prestol �me��an�skega kralja� Ludvika Filipa. 1851. leta je bila ustanovljena �Mlada Italija�, ki je s svojim ilegalnim delom zlasti med avstrijskimi Ita�lijani in 6 svojimi zvezami z avstrijskim demokrati�nim gibanjem silno vznemirila avstrijsko reakcijo. S trudom upostavljeni �mir in red� �Svete alianse� je �el po vodi.                                           >
O�itno se je torej pokazalo, da se je reakciji � s pomo�jo no�tranje kontrarevolucije, ki je praznovala svojo zmago s termidorskim pu�em. � sicer posre�ilo zlomiti revolucionarno Francijo in resta-vrirati na njenih razvalinah za nekaj �asa francosko monarhijo, toda revolucionarno-demokrati�nega procesa samega, �igar zmaga je v tej ali oni obliki postajala sedaj �e neposredna dru�bena nujnost, se �Sveti zvezi� ni posre�ilo zadu�iti.
Relativno najbolj �mirna� v tem razburkanem morju je spo�etka ostala Avstrija. Metternich je spretno krmaril avstrijski brod in je ne�teta notranja nasprotja izkori��al tako, da je u�inek enega para-
114
liziral z u�inkom drugega, razred z razredom, narod z narodom. Taka politika pa je imela svoje meje in do teh meja jo je naglo gnala brezobzirnost reakcije.
Metternichov re�im se je opiral, kakor je zna�ilno za absoluti�sti�ne re�ime, na fevdalno plemstvo in na velike finan�nike. Prvo ga je podpiralo, ker ga je ta re�im edini �e mogel obraniti pred agrarno revolucijo, ki bi likvidirala njegovo fevdalno zemlji�ko po�sest, drugi pa so imeli gospodarsko korist od svojega me�etarjenja z re�imom.
Tretja opora re�ima pa je bila birokracija, ki se je v Avstriji razvila v posebno kasto, kakr�ne razen v Rusiji ni bilo nikjer v Ev�ropi. Ta birokracija je poznala samo en cilj: vdano slu�bo absolu�tizmu, od katerega je bil odvisen tudi njen polo�aj. Tako se je biro�kracija pojavila kot va�en politi�ni faktor, ki je zavzemal izredno �va�no mesto v boju proti narodnim in demokrati�nim tendencam.
�etrti faktor, na katerega se je opiral re�im, je bila cerkev. V zvezi z nara��anjem demokrati�nih revolucionarnih gibanj se je visoki kler �util prizadetega ne samo kot fevdalni element, marve� tudi zaradi polo�aja cerkve v dru�bi in poziciji visokega klera v hierar�hi�ni lestvici znotraj cerkve. Vsi materialni in duhovni privilegiji cerkve 60 bili ogro�eni, zato je bila cerkev popolnoma v slu�bi abso�lutizma.
Taka je bila razdelitev reakcionarnih sil. Na drugi strani pa so stanovitno nara��ale napredne sile.
V dvajsetih in tridesetih letih 19. stoletja so v avstrijsko produk�cijo pri�eli uvajati stroje na parni pogon, 6 �imer je bil polo�en temelj industrijski produkciji. Mo� industrijske bur�oazije je rasla, toda kapi�talisti�ni razvoj so povsod ovirale stare cehovske uredbe in omejitve. Reakcija je nezaupljivo gledala, kako bogati neplemi�ki in z absolu�tisti�nim sistemom nepovezani element. Uvajanje novih strojev je sma�trala za �kodljivo novotarjenje, zato mu je delala vsakr�ne zapreke. Reslova usoda pri nas je tipi�en primer te politike. Tako je indu�strijska bur�oazija postala poglavitni faktor opozicije proti absolutisti�nemu sistemu.
Isto�asno se je pri�el razvijati tudi proletariat. Politi�no �e ni bil samostojen, marve� pod vplivom bur�oazije in �e bolj drobno-bur�oaznega radikalizma, ki si je nadeval razne socialisti�ne podobe. Navzlic tej ideolo�ki nesamostojnosti pa se je delavstvo �e izkazalo kot izredno va�en faktor v revolucionarnem procesu. S svojim upo�rom v Sleziji in na �e�kem je leta 1844. �e napravilo nekak prole-tarski uvod v leto 1848.
8�
115
V  opozicionalnem taboru je bila drobna bur�oazija. Za�radi relativne gospodarske zaostalosti Avstrije je bila zelo �tevilna in zaradi tega politi�no izredno va�na. Kakor je gospodarsko neprestano nihala med mo�nostjo, da 6e povzpne do bur�oazije ali pa da dokon��no propade in se proletarizira, tako je tudi v politiki neprestano omahovala in vendar se je naposled vedno nagnila k bur�oaziji, kakor hitro je videla, da ona zmaguje.
K temu taboru v glavnem lahko pri�tejemo tudi kmete, dasi ni�kakor niso bili enotna mno�ica. Glavni problem je bila zemlja in na tem se je vr�ila diferenciacija na kmetih. Del premo�nej�ih kmetov, ki jim je uspelo, da so se �e za prosvetljenstva ali za francoske oku�pacije bolj ali manj osamosvojili in odkupili, se je bolj nagibal k oprezni bur�oazni politiki, medtem ko so bili manj�i kmetje � pod-lo�niki, ki so se zavedali, da odkupnina pomeni njihov propad, bolj za radikalno revolucionarno akcijo in so jo tudi izvajali v spora-di�nih uporih.
Tako eo tudi v Avstriji vztrajno dozorevale revolucionarne sile in cesar Franci, se je vsaj v pogledu Metternicha zmotil, ko je � opozorjen, da se maje jo temelji sistema � dejal: �Kakor mu drago, mene in Metternicha bo �e zdr�al.. .c
Revolucionarni dogodki 1830. leta v Parizu, ki so pripeljali na prestol �me��anskega kralja� Ludvika Filipa, so razburkali zlasti me���anstvo, kajti v nekem smislu je bila v tem me��anskem kraljestvu ustvarjena njegova �Indija Koromandija�. Zato se tudi r Avstriji zlasti po tem letu pri�ne �iva politi�na akcija bur�oazije, ki pred�stavlja uvod v avstrijsko-nem�ko revolucijo 1848. leta.
V  takem splo�nem, politi�nem in socialnem okviru se je razvijalo slovensko narodno gibanje.
Res je sicer, da je bila socialna diferenciacija pri Slovencih za�radi njihove zaostalosti zelo po�asna, toda to nikakor ne pomeni, da novi socialni tokovi pri naprednej�ih avstrijskih narodih niso bistveno vplivali tudi na politi�no �ivljenje zaostalih narodov. Prihod parnega stroja v Avstrijo je odmeval tudi v gospodarskem razvoju sloven�skega ozemlja. Ustanovljena je bila cela vrsta podjetij s strojnim delom. Dr. Mal na primer navaja v �Zgodovini slovenskega naroda� (str. 546), da so 1834. leta na�teli samo na �tajerskem (nem�kem in slovenskem) 309 tovarn in �manufaktur�, 3 menjalnice, 2 veletrgovini itd. Vsa obrtna podjetja so v tem �asu zaposlovala �e 10.557 pomo�nih delavcev, a obratni kapital je zna�al skoraj dva milijona goldinarjev. Podobno je bilo tudi na Kranjskem. Tudi gorenjske �elezarne so na�vzlic ostri konkurenci �vedskega �eleza �e vedno kazale tendenco napredovanja.
116
Ve�ina te industrije je bila v tujih rokah, vendar je nastala tudi tanka plast slovenske bur�oazije. V teh desetletjih se je na primer nabralo veliko premo�enje Kalistrov, ene prvih slovenskih kapitali�sti�nih dru�in. Po prete�ni ve�ini pa mnogo�tevilni poskusi sloven�skih bur�oaznih elementov, da bi se uveljavili na gospodarskem pod�ro�ju, niso uspeli. Gospodarski pritisk mo�nej�e nem�ke bur�oazije je bil prevelik. Zato je ve�ina takih poskusov ali propadla ali pa za�la v odvisnost od nem�kega kapitala.
Kapitalisti�ne tendence, ki so izhajale iz vrst slovenske drobne bur�oazije, so naletele potemtakem na dve oviri: na zapreke, ki jih je postavljala fevdalno-absolutisti�na reakcija kapitalisti�nim te�njam eploh, ter na nepremagljivi konkuren�ni pritisk nem�ke bur�oazije. Povsem razumljivo je, da so se v taki situaciji pojavljale vedno mo�nej�e tendence proti fevdalnemu absolutizmu in za politi�no osamo�svojitev slovenskega ljudstva. V radikalnih oblikah so se take ten�dence pojavile v prav majhnem delu nove slovenske drob�ne bur�oazije, ki je tvorila levo revolucionarno-demokrati�no krilo v na�em narodnem gibanju. Bila je seveda slaba, ker tudi ni imela gospodarskih opori�� in zato samemu narodnemu gibanju nikoli ni mogla dati 6vojega pe�ata. Eden najbolj znanih predstavnikov tega krila je bil Andrej Smole.
Tej struji se je priklju�il velik del inteligence. Ta je videla v fevdalnem absolutizmu in nem�ki birokraciji sovra�nika, ki je za�piral pot intelektualnemu �ivljenju slovenskega naroda in gospo�darsko izpodrival slovensko inteligenco. Kolikor ta nem�ka birokra�cija ni zvesto slu�ila nem�kemu fevdalno-absolutisti�nemu re�i�mu, je korakala v�tric z nem�ko bur�oazijo in podpirala njene hegemonisti�ne tendence. Tudi to birokracijo je bilo torej mogo�e zlomiti samo s strmoglavljenjem absolutizma in s politi�no osamosvo�jitvijo Slovencev. Zato so se sredi inteligence revolucionarno-demo-krati�ne te�nje najbolj jasno pokazale.
Po svojih socialnih tendencah so spadali v ta tabor tudi deli kme�kih mno�ic, ki jih je zajelo revolucionarno vrenje. Zemlja je bila geslo kme�kega gibanja. Imelo pa je pri tem istega sovra�nika kakor kapitalisti�na bur�oazija in inteligenca: fevdalno-absolutisti�no reak�cijo. Toda za nacionalni program slovenske bur�oazije bi se mogel navdu�iti kmet �ele tedaj, �e bi ta vseboval tudi zahtevo po revolu�cionarni re�itvi fevdalnih odnosov na vasi, to je, zahtevo po zemlji�ki odvezi brez od�kodnine. Kakor bomo kasneje videli, se prav to pri nas ni zgodilo, zato je kmet tudi dolgo ostal pasiven nasproti tistemu na�rodnemu gibanju, ki mu je bila na �elu bur�oazija, a njegove revolu-
117
cionarne tendence so prihajale do izraza v izoliranih sporadi�nih upo�rih lokalnega pomena.
Radikalno demokrati�ni smeri se je pridru�ilo tudi delavstvo. Ni bilo sicer �tevilno, razen tega najve� pod vplivom nem�kih revolu�cionarnih smeri, toda kot politi�ni faktor se je v teh desetletjih �e pri�elo pojavljati in bi moglo postati va�en zaveznik slovenskega na�rodnega gibanja.
Zavoljo splo�ne zaostalosti slovenskega naroda je bil revolucio-narno-demokrati�ni tabor �ibek. V politi�ni praksi ni predstavljal mo�nega gibanja, �etudi je bil ideolo�ko zelo mo�en in povezan s pro�gresivnimi ideolo�kimi tokovi tedanje Evrope. Ta tabor je dal sloven�skemu narodu Franceta Pre�erna, pri katerem so se ob�e demokra�ti�ne te�nje zlile v klasi�no umetni�ko obliko, po vsebini pa pred�stavljajo najbolj zrelo politi�no miselnost pri Slovencih v tem raz�dobju. To levo krilo je bilo edino, ki je pri Slovencih vzdr�evalo du�hovno zvezo z demokrati�nim tokom v Evropi, zato tudi najdemo pri Pre�ernu ideolo�ko vi�ino, ki je bila Bleiweisovemu krogu popolnoma nedostopna. Pre�ernova zveza z mladoheglovci je zna�ilna za sloven�sko demokrati�no smer. Ta filozofska struja je predstavljala tedaj �e skrajno levo krilo nem�kega bur�oazno-demokrati�nega revolucionar�nega gibanja. Ni slu�aj, da se je Pre�eren oklenil te miselnosti. Na drugi strani je bil povezan s slovenskim kme�kim ljudstvom, zato je v vseh njegovih nazorih prevladoval demokrati�ni moment.
Nasproti temu demokrati�nemu taboru je stala socialno konserva-tivnej�a in oportunisti�na, toda mo�nej�a skupina. Tvorila jo je pred�vsem stara, z absolutizmom in fevdalnim sistemom zvezana bur�oa-zija, ki si je pridobila ve�ja ali manj�a posestva s kme�kimi pod-lo�niki in je predstavljala prav za prav zaostali tip bur�oazije epohe prosvetljenstva. Razumljivo je, da taka bur�oazija ni imela interesa na revolucionarnem zlomu fevdalnega sistema, �e prav po�sebno pa se ni mogla ogreti za revolucionarno pot pri zemlji�ki odvezi, ki bi udarila tudi po njenih gospodarskih interesih. Ta zaostala bur-�oazna plast se je zato nagibala k legalnim reformam in h kompro�misu z absolutisti�nim sistemom ter se je najodlo�neje borila zoper vsakr�ne revolucionarne demokrati�ne tendence v slovenskem narod�nem gibanju. Najbolj izrazit predstavnik te struje je bil sam dr. Blei-weis. Vzporedno s to socialno skupino so �li ostanki slovenskega cehov�skega me��anstva, ki so se trdovratno borili za ohranitev zadnjih privilegijev, ki so �e ostali od cehovskega sistema, in proti obrtni svobodi. V nem�ki liberalni bur�oaziji, ki jih je ekonomsko uni�e�vala, so videli ti cehovski elementi glavnega sovra�nika, zato je um-ljivo, da so iskali opore pri fevdalni reakciji.
118
Tretji faktor v tem taboru je bil prete�ni del slovenske duhov���ine, ki se kot celota seveda ni mogla ogrevati za revolucionarno demokrati�ne smeri, naperjene tudi proti privilegijem cerkve, tem manj pa njeni vrhovi, ki so bili mo�no povezani s fevdalnim sistemom. Popolnoma enotna kajpak slovenska duhov��ina ni bila, toda pri red-(kih duhovnikih je demokrati�no prepri�anje popolnoma prevlado�valo nad fevdalnimi interesi cerkve. Tak primer je morda Radovlji�an Fiister iz Pre�ernovega demokrati�nega kroga, ki se je kon�no po-nem�il, ker ga je odbijala slovenska zaostalost. Po svojem socialnem polo�aju je bila duhov��ina itak najbolj povezana s tisto konserva�tivno me��ansko veleposestni�ko plastjo, ki je v svojem politi�nem delovanju te�ila h kompromisu s fevdalno-absolutisti�nim sistemom.
Tak be�en pogled na razdelitev socialnih in politi�nih sil sloven�skega naroda, ki je bila od njih grupiranja in delovanja odvisna usoda slovenskega naroda na pragu 1848. leta, je bil potreben, �e ho�emo odkriti prava izhodi��a slovenske prakti�ne politike v tem obdobju.
Po Napoleonovem zlomu in po padcu francoskih okupatorskih oblasti v Iliriji, avstrijska oblast ni mogla �rtati vsega, kar so Fran�cozi pustili, ker ni smela izzivati ljudskih mno�ic, deloma pa tudi zato, ker so nekateri francoski ukrepi prijali avstrijskim oblastnikom. Zelo oprezno je likvidirala progresivne ukrepe, ki so mogli slabiti fevdalni sistem. Kot administrativno celoto je sicer avstrijski re�im iz �isto politi�nih razlogov Ilirijo ohranil. Smatral jo je za dobro proti�ute� vplivu Rusije na Balkanu in za izhodi��e avstrijske balkanske politike. Prav tako je bilo priznanih ve� jezikovnih pravic kakor pred francosko okupacijo. Toda v splo�nem se je gospodarski polo�aj ilirskih de�el po reokupaciji poslab�al, kajti v eni to�ki je pri�la avstrijskemu fevdalno-absolutisti�nemu re�imu francoska okupacija zelo prav: uvedla je administrativni centralizem, ki ga je avstrijski re�im v celoti prevzel. Odprli so se novi viri dav�nih in drugih obvez, ki so se stalno ve�ali vzporedno s tem, kolikor je splo�na kriza fev�dalne dru�be spravljala sistem v ve�ne gospodarske te�ave. Zato je tudi vedno bolj rasel odpor ne le slovenskih kme�kih mno�ic, ampak tudi tujih me��anskih plasti na na�em ozemlju, ki je vzbudil pri nas �ivo politi�no aktivnost. Tako je avstrijska reokupacija Ilirije potis�nila Slovence v neposreden boj, kjer je vodstvo dobila Kranjska kot najbolj slovenska pokrajina in kot sredi��e biv�e francoske Ilirije.
S tem je dobilo tudi narodno gibanje ve�ji obseg. Stare ideologije: prosvetljenstvo, janzenizem, racionalizem so postale mo�na reakcio�narna ovira splo�nega dru�benega in narodnega razvoja. Knji�evno in jezikovno podro�je � na katerem se je dotlej manifestiralo slo�vensko narodno prebujanje � je postalo preozko, da bi moglo zado-
119
voljiti socialne sile, ki so delovale za strmoglavi j en je absolutizma kot sistema. Gospodarstvo, zemlji�ka odveza, dr�avni sistem itd., to so bila sedaj nova vpra�anja, ki si jih je moralo zastaviti narodno gibanje.
Tudi sose��ina je vplivala na slovenski narodni boj v smislu radi-kalizacije in raz�iritve. Boji italijanskega naroda za osvoboditev in zdru�itev so tako zelo odmevali v na�ih krajih, da sta policijski mi�nister Sedlnitzky in za njim ljubljanski gubernij ponovno opozarjala de�elo, naj se pazi �pred sploh �kodljivimi vuki in o zapelovanjem dru�be imenovane karbonarji, ktera je nekje na La�kem svojo spako po�enjala...� (Dr. J. Mal: �Zgod. slov. nar.�, str. 298). V istem smislu so vplivale tudi revolucionarne demokrati�ne tendence iz/ Nem�ije, kar smo videli pri Pre�ernu. Ti vplivi so na�li svoj odmev posebno v mestih, obenem pa so zbujali spontano vrenje kme�kih mno�ic. Poli�cijska poro�ila iz teh �asov vedo celo povedati o tajnih revolucio�narnih organizacijah na na�ih tleh.
Tudi znotraj slovenskega narodnega gibanja so se zato vedno glasneje ogla�ale revolucionarne demokrati�ne tendence, ki so o�ivele celokupno narodno buditeljsko delo. Zdelo se je, da bo demokrati�no levo krilo okrog Pre�erna prevladalo. Delovanje te skupine je bilo zami�ljeno precej �irokopotezno in se ni omejilo zgolj na literarno podro�je. Obenem s �Cbelico� bi imel iziti tudi politi�ni list �Sla-vinja� v redakciji Smoleta, ki je imel izrazit politi�ni duh. Vlada iSlavinje� ni dovolila, ker se je bala stra�ila demokratizma. Zato pa je temeljito odigrala svojo vlogo �Cbelica�. �etudi jo je du�il teror �Svete alianse�, je s svojim bojem proti duhovnemu mra�nja�tvu ab�solutizma, in s svojim ob�eslovenskim zna�ajem opravila izrazito politi�no delo. ��belica� in Pre�ernov krog sta za nekaj �asa postala sredi��e slovenskega narodnega gibanja v prvi vrsti po zaslugi Pre��ernovega genija, ki se je visoko povzpel nad slovensko zaostalost. �Duha tega pesnika � je dejal o Pre�ernu koro�ki nem�ki pesnik in publicist Rizzi 1849. leta � se cenzura ni mogla polastiti in najne-dol�nej�a pesem je protest proti nadzorovanju slovstva po policiji, sleherna pesem je izjava svobodnega duha...� (J. Apih: �Slovenci in 1848. leto�, str. 233).
Tudi pri �Cbelici� niso vsi sodelavci pripadali Pre�ernovi smeri. Narobe, Pre�eren stoji s svojim o�jim krogom mo�no osamljen v tem taboru. Toda celotna smer ��belice� je bila vendarle nasprotje ne�demokrati�nega prosvetljenstva v slovenskem narodnem gibanju in je bila zato glavni faktor njegovega napredka.
Metternichov strah pred narodnimi literaturami je imel potem�takem povsem realno osnovo. Narodna literatura, ki je duhovno po-
120
vezovala razkosane narodne dele in s tem premagovala fevdalni parti-kularizem, je kajpak odtegovala podjarmljene narode absolutisti�nemu avstrijskemu pokroviteljstvu, lomila centralizem in uvr��ala narodne tokove v splo�na demokrati�na gibanja. Ker je bila na tej razvojni stopnji narodna literatura tako va�na rezerva revolucionarne demokracije, rezerva, ki je vodila vedno nove bojne sile na boji��e zoper absolutizem, zato je naletela na tak strasten odpor absoluti�sti�ne birokracije. Zategadelj pa je bila na drugi strani vsaka naj�manj�a pridobitev v tej smeri va�en politi�ni uspeh. Odtod si mo�remo razlagati revolucionarni vpliv Pre�ernove poezije.
Pod takimi pogoji je postalo vedno bolj jasno, da se osamosvo�jitev slovenskega naroda da dose�i samo kot rezultat revolucionar�nega zloma absolutizma. To spoznanje je jasno izrazil Pre�eren v svoji �Zdravljici�, kjer zahteva
de oblast
in z njo �ast,
obilnost bodo na�a last!
Dose�i je bilo torej treba oblast, svojo politi�no samostoj�nost, �e ho�emo postati politi�ni �initelj in �e ho�emo odpreti pot lastnemu gospodarskemu razvoju. Ni �udno, da je prav to kitico cenzura zaplenila. Za razliko od meglenih panslavisti�nih iluzij ka�e Pre�eren tu na konkreten politi�ni cilj slovanskih narodov, ki je edini zares mogel zajam�iti Slovencem normalen razvoj in napredek. Sam dru�beni in politi�ni razvoj je potemtakem tiral Slovence t* naro�je bur�oazno-demokrati�ne revolucije. To se je posebno jasno pokazalo ob pari�kem bur�oaznem prevratu 1830. leta, ki je izredno mo�no u�inkoval na politi�ne razmere pri Slovencih. Spro�il je celo vrsto kme�kih nemirov ter mo�no o�ivil politi�no aktivnost v mestih. Vse to nam dokazuje, da so obstajale socialne sile, ki bi mogle postati nosilec revolucionarno demokrati�nega gibanja, na katerega bi se moral nasloniti na� boj za narodno osvoboditev in zdru�itev.
In vendar se to ni zgodilo. Slovenski narod je bil zaostal zlasti t enem pogledu: v slabosti kapitalisti�nega elementa v mestih in v prevladovanju konservativnega, cehovskega me��anstva, ki je pre�pre�evalo notranje zedinjenje slovenskega narodnega gibanja in od�piralo fronto za prodiranje raznih tujih, nedemokrati�nih, reakcio�narnih vplivov v to gibanje. Na slovenskem ozemlju ni bilo velike industrije in tudi, kar je je bilo, ni bila koncentrirana v nekaterih glavnih to�kah, ampak je bila razpr�ena po slovenskih pokrajinah. Tako se tudi ni razvil gospodarski center, ki bi postal obenem sre�di��e politi�nega boja. Pod takimi pogoji seveda najve�krat odlo�ajo
121
lokalni vplivi in faktorji, kar je bilo na Slovenskem �e zlasti nevarno, ker je bila fevdalna razkosanost tega ozemlja celo za avstrijske pri�like izredna.
Na tej bazi sta se razvijali kot nasprotje Pre�ernu dve ideologiji, ki pa sta izhajali iz istega izhodi��a: iz zaostalosti slovenskega naroda. To sta bila Bleiweisov konservatizem in ilirizem.
BIeiwei60v konservatizem je predstavljal najbolj desno krilo v slovenskem narodnem gibanju. �e zgoraj smo govorili o socialni vse�bini te smeri. Njena ideologa sta bila Luka Jeran in dr.Janez Bleivveis, pri �emer je bila seveda razlika tudi med njima. Prvi je bil zadrt katoli�ki mra�njak, a drugi konservativen prosvetljenec; toda nasproti demokrati�nim tendencam sta bila na istih pozicijah. Bistvo te politike je bilo: kompromis z absolutizmom, postopen legalen boj za posa�mezne narodne pravice. Vse, kar je bilo na kakr�en koli na�in zve�zano z revolucionarno deVnokrati�no smerjo, 6e je zdelo Jeran-Blei-weisovi politiki nevarno, ker je izpodkopavalo sistem, ki je bila nanj ta politika vezana. Zategadelj je ta skupina postala v pravem pomenu besede vladina stranka, ki si je za svojo pomo� re�imu sku�ala od �asa do �asa priboriti kake drobtinice.
Ni slu�aj, da je bila ta skupina najmo�nej�a na Kranjskem, medtem ko je na �tajerskem in Koro�kem prevladoval ilirizem. Kranjska je bila �isto slovenska de�ela in je zavoljo tega kot fevdalna kronovina do neke mere lahko branila interese zaostalega slovenskega me��anstva in veleposestnikov. Spri�o tega je umljivo, da je tudi geslo zedinjenje Slovenije ostalo za to skupino vedno le meglen cilj, ki ga je sicer od �asa do �asa ponavljala, obenem pa je bila prepri�ana, da ga ni mo�i dose�i. V agrarnem vpra�anju zemlji�ka odveza z od��kodnino, v narodnem vpra�anju legalen boj za posamezne narodne pravice in zvestoba Avstriji kot obrambi pred velenem�kim libera�lizmom, sicer pa podpora cerkvi in boj demokrati�nim tendencam � to je bil program te politi�ne smeri, ki si je priborila vodstvo v slo�venskem narodnem gibanju. To je bil program, ki je dobil obliko v geslu: >Vse za vero, dom, cesarja!�
S tem se da pojasniti tudi Bleiweisov nenadni pojav v vodstvu slovenskega narodnega gibanja, �eprav je bil popolnoma povpre�en �lovek, ki ni znal niti dobro slovensko govoriti. Caf je dejal o Blei-tveisu:
�... Dr. Bleiweis je stra�ljiv bedak � ravno prav za kme�ke no-vine...� (Dr. Fran lle�i�: Korespondenca dr. J. Mur�ca, ZSM., VII, str. 27).
Zato je bil �kof Slom�ek o njem druga�nega mnenja:
122
>... Le po malem dobra trava raste, kjer ste Vi, tam. se ni bati prekucij.� (Dr. Josip Mal: Zgod. slov. nar. str. 777).
Tako si je torej Bleiweis priboril mesto voditelja slovenskega narodnega gibanja. Znal ga je tako usmeriti, da ga je iztrgal demo�krati�nemu krilu in ga speljal v vode, kjer ni bilo nevarnosti za tiste socialne plasti, ki eo bile povezane z obstojem fevdalnega sistema
Tudi nasproti ilirizmu je bil ta krog sovra�no razpolo�en. Blei-weis je govoril o �luninem jeziku�, ki da ga ho�ejo ustvariti pan-slavisti�ni in ilirski ideologi, a Slom�ek je celo prepovedal duhov�nikom, da bi se udejstvovali v tem gibanju, ker ga je 6matral za pre-kucu�kega. Vnetega ilirca Majarja je Slom�ek celo zelo odlo�no preganjal zavoljo njegove ilirske aktivnosti. To pa konservativnih voditeljev ni oviralo, da si zlasti v razdobju politi�ne aktivizacije pred 184S. letom ne bi izposodili nekaj fraz tudi iz panslavisti�nega in ilirskega slovarja, ter da se ne bi 1848. leta, ko je bilo treba zadu�iti demokrati�no revolucijo, zna�li z ilirci na istih pozicijah.
Glavni boj Pre�ernovega kroga je bil usmerjen predvsem proti tej skupini, okoli katere so se zbrali vsi ostanki prosvetljenstva, janzenistov in mra�njakov, kajti ti so ^bjli glavna ovira razmahu ljudskega demokrati�nega narodnega gibanja. Abecedni boj je mo�no oslabil skrajno desne elemente, toda likvidirani so bili posamezni predstavniki, ne pa struja sama. Ko so pri�ele izhajati �Novice�, se je ta struja pomladila z Bleiweisom in se konstituirala kot vodilna stranka v slovenskem narodnem gibanju, medtem ko je bila demo�krati�na smer znova potisnjena ob stran.
Zaradi dru�beno-gospodarske zaostalosti se pri avstrijskih slo�vanskih narodih proces konstituiranja v narode �e ni dovr�il. Niso �e postali stabilne nacionalne skupnosti, a proces notranje centrali�zacije je bil �ele na za�etku. Vladala je izredna fevdalna razcepljenost in pravi mozaik slovanskih narodnostnih grup, ki so te�ile k nacio�nalnemu zdru�evanju. Na takih tleh so se mogle raz�iriti panslavi-sti�ne in iliristi�ne sanjarije tem bolj, ker je bila njen nosilec tenka in konservativna gornja socialna plast deloma iz vrst fevdalne aristo�kracije, deloma iz vrst oportunisti�nega me��anstva, ki ni imela ne�posrednih stikov z ljudstvom in ni razumela njegovih demokrati�nih in socialnih te�enj. Take sanjarije so bile bolj beg pred nevarnostjo hegemonije nem�ke liberalne bur�oazije, nem�kega kapitala, kakor pa rezultat demokrati�nega spoznanja o pravici naroda do samood�lo�be. Prav zaradi tega so se ideologi panslavizma in ilirizma tako cesto oprijemali kot edine realne politi�ne �opore� proti tej velenem-�ki nevarnosti � fevdalno-absolutisti�ne reakcije, kar jih je leta 1848. ve�inoma privedlo na pozicije kontrarevolucije. In najsi so ideali-
123
sti�ni panslovanski ideologi �e tako dopovedovali, da se naslanjajo samo na slovansko Rusijo, dejansko so se naslanjali na ruski fevdalni absolutizem, ki je bil glavni steber reakcije v Evropi. Panslavizem je na ta na�in v svoji vodilni in konkretni obliki hitro postal element evropske fevdalne reakcije.
To pa seveda ne velja za vse struje pri slovanskih narodih. Idejo slovanske vzajemnosti so razli�ni ideologi razli�no tolma�ili. Revolu-cionarno-demokrati�no krilo, ki je prav tako iskalo zaveznika proti agresivnosti nem�ke liberalne bur�oazije 6 hegemonisti�nimi tenden�cami, je tolma�ilo idejo panslavizma kot idejo politi�nega zavezni�tva slovanskih narodov, toda pri tem je na prvo mesto postavljalo demo�krati�ne principe in priznavanje individualnosti posameznih narodov. Tako stali��e je branil tudi Pre�eren nasproti Vrazu. 1840. leta je pisal Vrazu:
�... V ostalem ne �elim samo panslavizmu, ampak tudi panilirizmu, da bi �im najbolje uspeval; vendar pa mislim, da naj do �etve vse, kar je vzklilo, ostane, da bi gospod (to pan) ob sodnem dnevu mogel lo�iti dobro od slabega.�
Dasi je bila Pre�ernu ideja slovanske vzajemnosti kot jez proti germanskemu pritisku vedno blizka in jo je stalno nagla�al, se je vendarle upiral tendencam, da bi se panslavizem in ilirizem vpregla v voz ruske in evropske fevdalne reakcije sploh, zlasti pa �e avstrij�ske � kakor so objektivno ravnali mnogi ilirci, dokler si ni Jela�i� kon�no 1848. leta �priboril� polo�aj direktnega re�evalca avstrijske monarhije in fevdalne reakcije.
Tudi v tem vpra�anju seveda majhna in nerazvita demokrati�na skupina okrog Pre�erna v slovenskem narodnem gibanju ni mogla povsem prodreti s svojimi nazori. Vendar pa je uspela onemogo�iti iliristi�no grupo ter mo�no oslabiti reakcionarno aktivnost Bleiweisove vode�e skupine, kar je dovedlo do tega, da Jela�i� 1848. leta ni dobil mo�ne podpore na Slovenskem, a da so, nasprotno, privr�enci revo�lucije pri�li mo�no do izraza.
Ilirizem je bil prav za prav hrva�ka oblika panslavizma in je predstavljal povezovanje tendenc dela hrva�kega plemstva, ki je bra�nilo svoje fevdalne interese pred mad�arskim centralisti�nim priti�skom, z za�etki nacionalnega gibanja nerazvite hrva�ke bur�oazije. Temu sovpadanju inieresov proti pritisku iz Mad�arske je pripisati, da je vodstvo v hrva�kem ilirskem gibanju skoraj �e od vsega za�etka pripadalo fevdalnim in konservativnim bur�oaznim prosvetljenskim elementom, ki so bili v glavnem sovra�ni demokrati�nim tendencam
Na Slovenskem ilirizem ni mogel pognati globljih korenin, kajti ilirizem je odgovarjal predvsem razredni strukturi hrva�kega narod-
124
nega gibanja. Razen tega je takoj nastopil proti njemu najbolj demo�krati�ni faktor na Slovenskem � Pre�ernov krog.
�e zgoraj smo dejali, da ni slu�aj, �e je bil ilirizem mo�an na �tajerskem in Koro�kem, medtem ko je dobil na, Kranjskem manj opore. �tajerski in koro�ki Slovenci so bili pod bolj neposrednim na�cionalnim pritiskom kakor pa kranjski. Medtem ko se je kranjsko malome��anstvo skrivalo za kranjski fevdalni partikularizem, je bilo to na �tajerskem in Koro�kem nemogo�e. Razvoj kapitalizma je tu spremljala o�ivljena akcija nem�kega nacionalizma, ki je ogra�al po�zicije slovenskega naroda sploh in gospodarske interese zaostale drobne slovenske bur�oazije �e posebej. V takih pogojih se je seveda zdela usoda �ibkega me��anskega narodnega gibanja povsem brez�upna, a Kranjska, edina �isto slovenska kronovina, ni �e imela v sebi dovolj centralizirujo�e mo�i. Drobni bur�oa, ki ni zaupal revolucio�narnim energijam svojega naroda in ni videl sile, ki bi mogla te ener�gije osredoto�iti, se je zato v svoji desorientiranosti obrnil k simpa�ti�nim iluzijam o veli�ini ilirskega rodu, ki bo s svojo celotno mo�jo in oprt na ostale slovanske narode branil tudi slovenski narod pogina. Ilirizem je torej na slovenskih tleh izrazita ideologija med demo�kracijo in reakcijo omahujo�e drobne bur�oazije in inteligence, ideo�logija, ki je bila �e krepko povezana s fevdalnim ideolo�kim svetom. Ni zato slu�aj, da je imel prav med ni�jo slovensko duhov��ino svoje najmo�nej�e pozicije.
Ilirizem pri nas ni mogel postati ljudsko gibanje, ker je bil bolj ali manj sovra�no razpolo�en zlasti nasproti te�njam kme�kega ljud�stva, da se osvobodi socialnih bremen. Tak je bil ilirizem na Hrva�kem pa tudi na Slovenskem. V slovenskih de�elah so bili opora ilirizma ve�ji del malome��anski inteligenti, odtrgani od ljudskih mno�ic. Pri vsem tem pa je to gibanje imelo tudi svojo pozitivno stran, ker je znatno raz�irilo narodno misel in tako posredno v ljudstvu kr�ilo pot ideji slovenskega narodnega zedinjenja. Ta pozitivna stran je tem bolj pri�la do izraza zato, ker ilirsko gibanje ni bilo homogeno, ampak je vklju�evalo poleg izrazito reakcionarnih elementov tudi posamezne napredne in demokrati�ne ljudi.
Pre�ernov krog je zelo odlo�no nastopal proti ilirizmu. Ta odpor je izhajal iz celotne njegove demokrati�ne usmerjenosti, kajti tisti, ki je zidal vso svojo politiko na akcijo ljudskih mno�ic in za katerega so bili ideali demokrati�ne svobode in �love�nosti izhodi��e narodnega boja, tisti se ni mogel navdu�evati za ideje, ki niso koreninile v ljud�stvu, �e ve�, ki so ljudstvo demobilizirale, ker so ga krmile z la�nivimi iluzijami. Malome��anski oportunizem se je izgubil v panslavisticne in ilirske sanjarije, ker se je bal svojih lastnih mno�ic zaradi njihovih
125
socialnih zahtev. Zato je iskal pomo�i pri ruskem carju in hrva�kih fevdalcih. Demokrat pa je izhajal iz svojega ljudstva ter organiziral in mobiliziral njegove sile. Ta aktivisti�na vsebina Pre�ernovega pri�zadevanja se posebno jasno razodeva ob tehle besedah, ki jih je pisal Vrazu:
�... Bolje je zato po Homerjevih besedah biti zadnji pastir, kakor zapovedovati vsem mrtvim.�
Pre�ernov boj za slovenstvo je bil izredno oster. Stanka Vraza imenuje narobe � Katona, izdajalca slovenskih narodnih interesov. In v svojih �Zabavljicah� pravi:
��eh, Poljak in Ilir, Rus svoj 'zobraziti jezik,
njih le mogo�ni ga rod ima pravico pisat';
Beli Hrvat, Rus'njak ne, Slovak ne, s Slovenci ne drugi,
tem gre, Slave pe�am, lajati, tace lizat'.�
Nih�e ni pri nas tako jasno spoznal vsebinske nedemokrati�nosti panslavizma in ilirizma ter njunega prakti�nega oportunizma kakor Pre�eren. In odtod tudi ostrina, s katero je nastopil zoper to gibanje. Zakaj, kdor koli je hotel odpreti svojemu narodu pot v bodo�nost, je moral predvsem razbiti v lastnih vrstah vse, kar je oviralo maksimalno mobilizacijo vseh gibalnih sil naroda.
Prav zaradi tega odreja pri Pre�ernu demokrati�ni moment vselej vsebino njegove privr�enosti ideji slovanske vzajemnosti.
Trenja teh treh socialnih in politi�nih skupin so se zaradi slo�venske zaostalosti in absolutisti�nega terorja odigravala na zelo ome�jenem podro�ju, najve� v okviru knji�evnosti in jezikovnih ter splo�nih kulturnih vpra�anj. Navzlic temu pa ne more biti dvoma, da je vsebina teh trenj izrazito socialnega in politi�nega zna�aja. Ta doba je priborila slovenskemu narodu nekaj zelo va�nih uspehov. Reakcija je z vsemi silami ovirala boj za enotnost slovenskega knji�evnega jezika. V Gradcu in Celovcu so se na primer upirali, da bi �tajerski in koro�ki Slovenci uporabljali kranjske �olske knjige, zavla�evali so re�itev abecednega vpra�anja in podalj�evali �ivljenje danj�ici in me-tel�ici, da bi prepre�ili enoten �rkopis za Slovence itd. �e na ve�je te�ave je naletela zahteva, naj 6e sloven��ina vsaj deloma uvede v urade. Talfo ravnanje je za reakcijo povsem umljivo. Jezik je bil tisti zunanji izraz duhovne narodne enotnosti, ki se je prej ali slej morala manifestirati tudi v politi�nih zahtevah, na fronti odprtih politi�nih bojev, ki so slabili absolutisti�ni sistem. Postavljanje umetnih zidov med nare�ja, krepitev lokalnega elementa � to je bila taktika, ki jo je reakcija uporabljala proti slovenskemu narodnemu gibanju. Pri tem ji je bila direktna opora nem�ko-liberalno me��anstvo, ki je bilo sicer
126
prista� dr�avnega centralizma, toda nasprotnik zdru�evanja razkosanih narodov v celoto. Posredna rezerva te re�imske politike pa je bila sla�bost kapitalisti�nega razvoja pri Slovencih samih, ki je zadr�evala proces gospodarske in politi�ne osredoto�itve ter krepila tiste kon�servativne sile, ki so mogle postati opori��e vladine politike.
Leta 1845 so pri�ele izhajati �Novice�. To dejstvo je bilo vsekakor izredno va�en pojav v slovenskem narodnem gibanju. �eprav je bil �namen, cilj in konec� novega lista, kakor pravijo �Novice� same, �...poduk ino napelvanje kmetvavcev ino obertnikov ali rokodelcev si svoj stan kolikor mogo�e zbolj�ati; ne pa dobi�ka z njimi iskati, pa tudi ne kranj�ine ali kranjski jezik �istiti�, je bila njihova objektivna vloga mnogo �ir�a in predstavljajo nov korak dalje v politi�nem raz�voju slovenskega naroda. Postale so organizacijsko sredi��e vode�e oportunisti�ne in konservativne grupe v slovenskem narodnem gibanju. S Pre�ernovim krogom in njegovo ��belico� na eni strani in z �Novi�cami� na drugi strani je Ljubljana postala sredi��e slovenske politi�ne, akcije, v �emer se nedvomno zrcali proces nadaljnjega notranjega for�miranja in utrjevanja slovenskega naroda.
Slovensko narodno gibanje je na ta na�in iz�lo iz prvotnih ver�skih in ozko kulturnih okvirov in pri�elo dobivati vse bolj jasne politi�ne oblike in vsebino. Ni dvoma, da je demokrati�ni Pre�ernov krog pri tem odigral odlo�ilno vlogo.
127
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2012    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh