logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

ISSN 0040-1978

Ç------- .

Kulinarični icotičeic

RENAULT

- prodaja in servis vozil

- karoserijska dela

- optika vozil

- nadomestni deli

Terbuc Franc s.p., Dornava 116b _tel: 02/754-00-80

Jeep

AVTOSERVIS in TRGOVINA

DOMINKO

Domlnko A. s.p., Ruj, Ob studenčnici 4 Prodaja: 788-5350, Servis: 782-1021

KEDR

NOVE DIMENZIJE BIVANJA V KOPALNICI

Vošnjakova 6, Ptuj, tel.: 778 24 01

Perutnina Ptuj |

^ss^m I

TA TEDEN / TA TEDEN

Nesreiam se težko izognemo

Prepričan sem, da so redki, ki ne bi verjeli, da živimo v eni najlepših dežel na svetu. Manj pa je takih, ki se zavedajo, da je dežela na sončni strani Alp nenehno izpostavljena naravnim in drugim nesrečam.

Slaba polovica nas živi na območju, kjer so možni potresi 8. in 9. stopnje po Mercallijevi lestvici, okoli 7 odstotkov na tistih 15 odstotkih površin, ki so poplavno ogrožene, območje Haloz pa za nameček izjemno ogrožajo zemeljski plazov. Hočeš nočeš, to nas ogroža - včasih manj, drugič bolj, eni bolj, drugi manj, včasih tu in drugič tam.

Spomnimo se samo julija 1989 ali 1. novembra 1990, skoraj vsakoletnih vodnih in drugih ujm in ne nazadnje lanskega smrtonosnega plazu v Logu pod Mangartom. Davek, ki ga poberejo poletna neurja, vodne ujme, zemeljski plazovi, žled in druge naravne nesreče v povprečju presega 2 odstotka našega letnega družbenega bruto proizvoda. V posameznih letih je škoda znatno višja, poplave pred 10 leti so recimo vzele petino DBP, pri čemer je škoda od povplav v podravski regiji vedno višja kot drugod v državi.

Analize naravnih nesreč in ujm so pokazale, da bi bil s pametnejšim oziroma bolj pretehtanim poseganjem v prostor obseg škode zagotovo manjši. Pa nas to še ni izučilo. Gospodarski razvoj je ob vse večjih, na čase tudi nasilnih posegih v okolje z graditvijo velikih industrijskih, vodnih in jedrskih objektov, kemizacijo okolja in ob nenehnem naraščanju prometa prinesel Sloveniji številne nove nevarnosti civilizacijskih nesreč. Tega se moramo zavedati vsi po vrsti. Zato je prav, da se z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami ukvarjajo poleg državnih organov, občin, strokovnih in drugih institucij tudi prostovoljne formacije, kot so pripadniki civilne zaščite in gasilske organizacije. Sledanja je s svojimi 44.000 prostovoljnimi in 321 poklicnimi gasilci številčno najmočnejša javna reševalna služba, ki se skupaj s civilno zaščito, gorskimi, jamarskimi, kinološkimi in drugimi reševalnimi službami povezuje v enoten sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

V nekaterih lokalnih skupnostih se sicer enote civilne zaščite ne morejo pohvaliti z zadovoljivo strokovno usposobljenostjo, še manj opremljenostjo. Pa vendar je prav, da se danes, ob svetovnem dnevu civilne zaščite, njihove vloge še posebej zavemo, kajti naš skupni cilj je nesreče preprečiti ali pa vsaj omiliti njihove posledice. Z nesrečo pa je vedno tako, da nikoli ne počiva in da ponavadi najbolj udari takrat, kadar je dolgo ni / M/j /. in nanio ze skoraj pozabimo! / ^^^^^^

Ptuj, 1. marca 2001, letnik LIV, št. 9 - CENA 150 SIT

^ KOHKUREHČHE CEHE - HITRA POSTAVA

EKOLOŠKO

KURILNO OLJE

ECO OIL

EOCd.o.o. Tržaška 37a 9nnn marirdr

1 MOŽNOST PLAČILA NA 6 ČEKOV f

^ M

DIGITALNI fOTO-STUDIO < UOKVIRJANJS PREDMETOV S 02/78 78 600 ^

I PTUJ, Minoritski trg 2, fotografija@foto-tone-sp.si

VmRUARJU

11:' .

PTUJ / S SVETA ZDRAVSTVENEGA DOMA

Dan potem...

Foto: Jože Bracic

Odloianie o direktoriu prestavili

Na razpis za novega direktorja JZ Zdravstveni dom Ptuj se je prijavil le en kandidat, sedanji v.d. direktorja ZD Henrik Žlebnik, dr. med., specialist, ki mu vedejevstvo poteče 25. aprila letos. Na ponedeljkovi seji sveta zavoda naj bi tudi že imenovali novega direktorja, vendar ker člani sveta niso pravočasno prejeli gradiva, so to umaknili z dnevnega reda, ENAKO PA ŠE program razreševanja presežkov in reorganizacijo izvajanja službe sanitetnih prevozov. Sprejeli pa so zaključni račun za lansko leto, ki izkazuje pozitivno stanje, poslovni načrt za leto 2001 in okvirni finančni načrt za enako obdobje.

Ker se je v javnosti v zadnjem času precej govorilo o tem, da se bo na razpis za novega direktorja JZ zdravstveni dom Ptuj prijavil ptujski župan Miroslav Luci, smo se zanimali, zakaj vloge ni oddal, čeprav jo je na enem ob županskih sestankov v zadnjem času posredno napovedal. Povedal je, da župano-vanja in vodenja zdravstvenega doma ni mogoče opravljati v

ORMOŽ / ARHEOLOŠKA ZAŠČITNA IZKOPAVANJA NA HAJNDLU 1999 IN 2000

Pod cestoj

Na trasi hitre ceste so arheologi raziskali sedem rimskih za žganje aona. Foto: arhiv PMP

Deči

Jutri, v petek, 2. marca, ob 17. uri bo v avli občine Ormož župan Vili Trofenik odprl razstavo Pod cestoj, ki jo je pripravil Pokrajinski muzej Ptuj, finančno pa podprla občina Ormož. Na desetih panojih in v štirih vitrinah bodo na ogled pregled arheološkega dela in prvi rezultati, do katerih smo prišli pri zaščitnem arheološkem izkopavanju na Hajndlu.

Vodja izkopavanja je bil Ivan Žižek, kustos arheolog iz Pokrajinskega muzeja Ptuj, odgovorni vodja pa Marija Lubsina — Tusek, konservatorka z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor - enota Ptuj. Pripravljalna dela in nadzor je zagotovil SAAS (Slovenska arheologija na avtocestah Slovenije) pod vodstvom dr. Bojana Djurica.

Več o razstavi nrihodniič.

eni osebi. Oboje je zelo odgovorno, Zdravstveni dom Ptuj pa glede na zapleteno stanje potrebuje celo več kot celega človeka. Novega direktorja Zdravstvenega doma Ptuj bodo zagotovo izbrali do 25. aprila; kot kaže, bodo razpis ponovili, do drugega razpisa pa naj bi se tudi več vedelo, kako v bodoče z zdravstvenim domom. Ptujski župan si v zadnjem obdobju tudi intenzivno pridobiva podatke o tem, kako so podobne zaplete, kot jih ima ptujski zdravstvi dom, znali rešiti v drugih mestih - Mariboru, Celju in Murski Soboti, predvsem pa ga zanima organizacija nujne medicinske pomoči.

MG

PTUJ / Z OBČNEGA ZBORA MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA SLEPIH IN SLABOVIDNIH

Premalo pomoii novih obiin

Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj, ki združuje 186 slepih in slabovidnih z območja šestnajstih občin (petnajstih ptujskih in ormoške), je na petkovem programsko-volilnem občnem zboru ocenilo delo med dvema občnima zboroma, razrešilo dosedanje vodstvo in organe društva ter sprejelo program dela s finančnim načrtom za letos. Za vse oblike socialnih programov bodo v tem letu potrebovali nekaj nad 12 milijonov tolarjev; 75 odstotkov naj bi dobili iz fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij, preostalih 25 odstotkov pa iz lokalnih skupnosti, kjer pa za potrebe svojih občanov, ki so prizadeti na vidu, nimajo pravega posluha, kot tudi nasploh ne za socialne programe.

Lani so jim za njihovo delovanje prispevali le borih enajst odstotkov potrebnih sredstev ali 900 tisoč tolarjev. Posebej so na obenem zboru izpostavili občini Marko vci in Hajdina, ki sta lansko leto prispevali za delovanje medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj vsaka le po dvajset tisoč tolarjev. S podobnimi težavami pri financiranju dejavnosti se srečujejo tudi v drugih medobčinskih društvih slepih in slabovidnih; še posebej so ti izraziti tam, kjer je po zakonu o lokalni samoupravi nastalo več novih občin.

Za dosedanje uspešno delo so se zahvalili dosedanjemu predsedniku društva Antonu Žera-ku, in organom društva, ki jim je prav tako potekel mandat. Anton Žerak bo medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj vodil tudi v bodo~e, v pomo~ pa

mu bodo novi organi društva, ki so jih v petek prav tako izvolili. Za skupščino Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije pa so izvolili Andreja Peršuha iz Kidri~evega, Franca Vaupo-tica iz Ormoža in Antona Re-berni{ka iz Ptuja. Anton Žerak je tudi edini predsednik medobčinskega društva slepih in slabovidnih v Sloveniji, ki za svoje delo ne sprejema nadomestila, so še posebej poudarili na petkovem občnem zboru medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, ki so se ga udeležili tudi predstavniki medobčinskih društev iz Murske Sobote, Maribora in Celja ter predstavnica Centra za socialno delo Ptuj.

Slepi in slabovidni s Ptujskega in Ormoža pričakujejo, da bo država tudi v bodoče prisluhnila njihovim potrebam, da jim ne

bo zmanjševala pravic, kot jim z nekaterimi zakoni grozi; predvsem nova zakonodaja s področja zaposlovanja ne bo več tako prijazna do invalidov, saj naj bi "uzakonila" tudi odpust invalidnih oseb, ki so že tako težje za-posljive. Razveseljivo pa je, da bo kmalu zagledal luč zakon o integraciji invalidov, ki bo razrešil položaj tudi tistih invalidov, ki še nimajo statusa.

V okviru letošnjega programa dela ob že utečenih oblikah dela načrtujejo tudi dokončanje lani začete investicije v bivalne enote, s čimer jim bo omogočeno izvajanje različnih programov za pridobitev praktičnih znanj, ki bodo slepim in slabovidnim omogočila bolj samostojno življenje.

Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj je invalidsko-humanitarna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva, zdravstva in šolstva ter športa. Med prednostne aktivnosti v novem mandatnem obdobju uvrščajo vprašanja socialne varnosti, zaposlovanja svojih članov in sprejemanje takšne zakonodaje, ki bo ščitila interese slepih in slabovidnih v takšni meri, da se bodo lahko enakopravno vključevali v življenje in delo vsakega okolja.

MG

PTUJ / BISTRA ZA PTUJSKO KURENTOVANJE

Ptujski kurenti na Sardiniji

Znana so prizadevanja ptujskega znanstvenoraziskovalnega središča Bistra, da bi ptujsko kurentovanje nadgradili v enega največjih evropskih etnografskih festivalov. Za to pa kurentovanje potrebuje tudi mednarodne povezave. V tem okviru je bila skupina ptujskih kurentov Center gostja etnografskega karnevala v Samugheu na Sardiniji, na katerem je nastopilo 17 izvirnih italijanskih pustnih skupin, kurenti iz Ptuja pa so bili edini gostje letošnje prireditve. Prihodnje leto bo po vsej verjetnosti ena od sardinskih pustnih skupin gostja 42. ptujskega kurentovanja.

TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948.

Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o.,

Ptuj.

Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (v.d. odgovornega urednika), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanu-ša, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik).

Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raiceva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-15, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 7493412 Celoletna naročnina 7.800 tolarjev, za tujino 15.600 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280 Tisk: Delo Roto.

Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednik@amis.net nabiralnik@radio-tednik.si

"Obisk je bil večnamenski. V prvi fazi je šlo za vzpostavljanje kulturnih vezi med dvema državama. Tako kot se globalizira gospodarstvo, je to potrebno početi tudi na kulturnem nivoju. Po mojem mnenju so tovrstna srečanja lahko celo predhodniki gospodarskih povezav. Gole kapitalske povezave so v večini primerov brezosebne in so prvenstveno v službi ustvarjanja dobička. Ce pa gradimo poslovne vezi preko kulturnih povezav, se vzpostavijo veliko globlji in pristnejši medčloveški odnosi."

KULTURA - UVOD V

POVEZOVANJE

KAPITALA

"Ce se srečata dva partnerja, ki imata podobne kulturne vrednote, bosta na poslovne vezi gledala široko in ne zgolj s kapitalskega interesa. Ker si v našem zavodu prizadevamo, da bi projekt kurentovan-ja nadgradili v enega največjih evropskih etno festivalov, so srečanja s tovrstnimi tradicijami neobhodno potrebna. Ce želimo, da nas bodo tovrstni pustni liki obiskali na Ptuju, jih je potrebno animirati in

prepričati v tovrstno početje. Ne nazadnje je delo dr. Aleša Gačnika pri nas povezano z raziskovanjem tovrstnih tradicij in umeščanjem naše tradicije v mednarodne tokove," je o obisku na Sardiniji uvodoma povedal direktor ptujske Bistre dr. Štefan Celan in nadaljeval: "Odhod na Sardinijo je bil planiran že več let. V času predlanskega in lanskega ku-rentovanja so nas obiskali ljudje s Sardinije, ki se veliko ukvarjajo s tovrstno tradicijo. Ko smo jih seznanili z našimi načrti ter z vrednotami in poslanstvom našega kurenta, so bili navdušeni. Samugheo je mestece, kjer smo se na njihovem etno karnevalu srečali z glavnim pustnim likom ma-muthones, ki jih vodi siloviti surtzu. Moram priznati, da tako prisrčnega sprejema in toliko pozornosti dan in noč še nismo doživeli v nobenem kraju."

Ali to pomeni, da ste na Sardinijo potovali službeno?

Š. Celan: "Bilo bi lepo, če bi naši delodajalci razumeli pomen tovrstnih srečanj za nadaljnji razvoj Ptuja. Tokrat smo na Sardinijo potovali v lastni organizaciji. Pri tem so nam pomagala mnoga podjetja. Na poti nas je spremljala ekipa RTV Slovenije in posnela oddajo o srečanju dveh kultur. V izbor za snemanje smo prišli na podlagi strokovnih referenc, ki jih izpolnjuje naš sodelavec dr. Aleš Gačnik, ki je hkrati idejni vodja pri snovanju televizijske oddaje."

MG

ILIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA MISA / TEDENSKI KOMENTAR

v

Se naprej navzdol

Negativno gibanje tečajev delnic na Ljubljanski borzi se je preneslo tudi v ta teden. Padanje delnic se je nadaljevalo do srede, ko je indeks SBI20 dosegel najnižjo raven v zadnjih dveh mesecih. V zadnjih dveh dneh pa so se tečaji malce okrepili, tako da je v petek SBI20 zaključil pri 1793 točkah oziroma 0,565 nižje kot prejšnji teden. Še slabše se je godilo indeksu pooblaščenih investicijskih družb, ki je v ponedeljek po dolgem času zopet padel pod 1500 točk, v četrtek pa s 1467 točkami dosegel celo najnižjo vrednost od začetka decembra. V petek so se sicer tečaji malce obrnili navzgor, a je v celem tednu indeks izgubil skoraj dva odstotka vrednosti.

Večina pomembnejših delnic je izgubila na vrednosti. Pivovarna Laško je izgubila nadaljnja 2 odstotka in zaključila pri 3860 tolarjih, Krka se je po slabe začetku tedna le malce pobrala in končala le malce pod 27000 tolarji, medtem ko so delnice Dela padle za 6 odstotkov na 14000 tolarjev.

Poslovni sistem Mercator je imel lani okoli 96,5 milijarde tolarjev čistih prihodkov iz prodaje, kar je 25 odstotkov več kot predlani, čisti dobiček pa je bil s 4,17 milijarde tolarjev za 41 odstotkov večji kot leta 1999. Cena delnice se je zato zopet približala 15000 tolarjem. Konsolidirani prihodki Skupine Mercator so lani znašali 240 milijard tolarjev, kar je 37 odstotkov več kot predlani. Za enak odstotek se je povečal tudi

čisti dobiček skupine, ki je s 4,17 milijarde tolarjev enak čistemu dobičku obvladujoče družbe.

Pred dvema tednoma je začela kotirati delnica Dela Prodaje. Z delnico se je prvi dan trgovalo med 8.000 in 8.500 SIT, kar je precej več, kot je znašala cena na sivem trgu. V naslednjih dneh pa je cena strmo padla do 4500 SIT v petek, padcu pa še kar ni videti konca.

Slovenski delničarji Simobila naj bi svoje deleže avstrijskemu Mobilkomu prodali v torek. Cena za delnico bo 36 mark, kar je po včerajšnjih tečajih nekaj pod štiri tisoč tolarjev oziroma okoli deset odstotkov manj, kot so sprva napovedovali. Delnice enega večjih delničarjev Simobila Intereurope je zato padla za dobra dva odstotka na 2650 tolarjev, delnice Istrabenza pa za skoraj 4 odstotke na 2721 tolarjev

Zavarovalnica Triglav je postala 7,7-odstotna lastnica Triglava Stebra 1. Večino delnic je odkupila od Slovenske odškodninske družbe. Skupaj z Družbo za upravljanje Triglav ima tako sedaj v lasti okoli 15,7 odstotka pida in ga lahko tako povsem nadzoruje.

Zadnji dan je sicer prinesel malce vedrejše vzdušje, a nljub dobrim rezultatom podjetij se zaupanje v rast še ni vrnilo. Zato bodo lahko naslednji dnevi kritični za nadaljnjo usodo indeksov. Do konca februarja morajo podjetja objaviti nerevidirane izkaze uspeha, ki bodo verjetno vplivali na gibanje tečajev. Slabša pa se zdi situacija pri pidih, kjer po konsolidaciji lastniške strukture ni več pravega zanimanja vlagateljev.

Miha Pogacar

Kakšni bodo stroški vkljutevanja Slovenije v Evropsko unijo

Vključitev v Evropsko unijo razumemo kot povezan splet obveznosti (stroškov) in priložnosti (potencialnih koristi). Številne domače in tuje kompleksne analize so pokazale, da so ekonomske koristi vključitve Slovenije v EU večje od stroškov.

Pri izračunavanju stroškov je treba privzeti vrsto delavnih hipotez in nekatere še posebej tvegane predpostavke, kot na primer dolžino predpristopnega obdobja (leto vključitve 2002), dolžino in vsebino prehodnih obdobij po vključitvi in podobno. V grobem pa lahko te stroške ločimo na posredne in neposredne.

Med neposredne stroške vključitve lahko štejemo:

- stroške prilagajanja strukturi EU, ki jih je mogoče imenovati tudi predvključitvene stroške in se nanašajo na stroške prilagoditve celotne slovenske zakonodaje pravnemu redu EU, stroške preoblikovanja državne uprave, da bo sposobna delovati v okviru novih zahtev, in stroške izpolnjevanja konvergenč-nih meril za vstop v ekonomsko in denarno unijo. Velik del teh stroškov bo pokrila EU prek tehnične pomoči, medtem ko bo druge stroške, predvsem stroške izpolnjevanja konvergenčnih meril, morala pokriti slovenska država;

- stroške delovanja EU, pri čemer gre za prispevke članic v skupni proračun EU. Slovenija bo v ta namen morala odvajati del svojih proračunskih prihodkov od davka na dodano vrednost, vse prihodke iz naslova carin in kmetijskih prelevma-nov ter še nekaj dodatnih prispevkov, ki bodo odvisni od naše gospodarske moči. Vendar pa vse študije kažejo, da bi bila Slovenija, če bi bila članica EU, neto prejemnica proračunskih sredstev, predvsem iz naslova strukture, regionalne in kmetijske politike.

SLOvemja

Doma v Evropi.

Najpomembnejši sta dve skupini posrednih stroškov:

- oportunitetni stroški oziroma stroški izgubljenih priložnosti Slovenije zaradi vključitve v EU — gre za prenos dela nacionalne suverenosti na organe EU na področjih prava, notranjih zadev, zunanje politike, gospodarskih politik in tako naprej na skupne organe EU;

- stroške, ki bi jih morala Slovenija pokriti, tudi če se ne bi vključila v EU — gre za stroške, ki bi jih Slovenija imela v vsakem primeru, če želi postati svobodna in gospodarsko močna država; to so stroški tranzicije v razvito socialno-tržno gospodarstvo, stroški stabilizacije gospodarstva in njegove transformacije za dosego večje konkurenčne sposobnosti, stroški liberalizacije zunanje trgovine in podobno.

***

Naziv: Javni razpis za zbiranje vlog za Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost za leto 2001

Razpisnik: Ministrstvo za šolstvo in šport - Urad za standardizacijo in meroslovje

Rok prijave: Za pravočasne se bodo štele vloge, ki bodo do 21. maja do 10. ure prispele na naslov Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za standardizacijo in meroslovje, Šmartinska 140, Ljubljana.

Predmet: Z zakonom o priznanju RS za poslovno odlič

nost je to priznanje opredeljeno kot najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju kakovosti oziroma odličnosti poslovanja kot rezultat znanja in inovativnosti.

Pogoji prijave: Na razpis se lahko prijavijo slovenske gospodarske družbe v naslednjih kategorijah:

- proizvodne družbe z 250 ali manj zaposlenimi;

- proizvodne družbe z več kot 250 zaposlenimi;

- storitvene družbe z 250 ali manj zaposlenimi;

- storitvene družbe z več kot 250 zaposlenimi;

Ob izpolnjevanju pogojev pa se lahko prijavijo tudi podjetniki posamezniki.

Zainteresirani kandidati, ki izpolnjujejo pogoje iz tega razpisa, izdelajo samoocenitveno vlogo podjetja na podlagi meril za prijavo in ocenjevanje za leto 2001, ki so enaka merilom, ki se uporabljajo pri podelitvi evropske nagrade za poslovno odličnost - modelu za majhna in srednje velika podjetja. Po istih merilih bodo skupine neodvisnih slovenskih ocenjevalcev ocenile njihove vloge.

Vir: ULRS št. 11/2001 z dne 16.2.2001; stran 682; Ob -43826;

Dokumentacija : Merila za prijavo in ocenjevanje za leto 2001 ter drugo razpisno dokumentacijo dobite na Uradu RS za standardizacijo in meroslovje, in sicer pri Alenki Krebs, vsak delavnik od 9. do 14. ure, tel.: 01/478 30 69.

Dodatne informacije so vam na voljo na naši spletni strani: www.bistra.si in na telefonu 02 748-0257

Izvedeli smo

ZLOZENKA O GOSTINSKIH LOKALIH

V nakladi 2000 izvodov je Območna obrtna zbornica Ptuj izdala zloženko, na kateri se s svojo ponudbo predstavlja deset gostinskih lokalov iz Ptuja in bližnje okolice. Zloženko bodo po potrebi dopolnjevali. Že v zdajšnjem obsegu pa je glede na veliko pomanjkanje turističnih edicij na Ptujskem dobrodošla.

SPEKLI OKROG 300 TISOČ KROFOV

V Ptujskih pekarnah in slaščičarnah, kjer že po tradiciji spečejo največ krofov na Ptujskem v času pusta, bodo letos krepko presegli dosežke iz prejšnjih let, ko so v pustnem mesecu spekli 250 tisoč krofov. Glede na predhodna naročila pričakujejo, da jih bo letos blizu 300 tisoč. Tudi s ceno po krofu, ki znaša 79 tolarjev, so zelo konkurenčni. Kot je povedala direktorica Ptujskih pekarn in slaščičarn Erika Mihelač, je nižja cena krofov v pustnem času posledica poslovnih dogovorov s koncernom Mer-cator, ki v vseh svojih prodajalnah le-te prodaja po enotni ceni. Tudi zato so se ptujski peki odločili, da bodo v pustnem času krofe pekli po enotni ceni za vse svoje kupce. S prvem marcem pa se bodo cene njihovih izdelkov povišale. Že po tradiciji jih bodo uveljavili pozneje kot druga slovenska pekovska podjetja.

ŠTEVILO PRIJAV SE NI ZMANJŠALO

prijave za letošnjo 12. razstavo Dobrote slovenskih kmetij so zbirali do 20. februarja. Kljub temu da morajo letos razstavljavci po vzorcu, ki ga prijavljajo, plačati povečano kotizacijo v višini 2500 tolarjev, lani je bila tisoč tolarjev, se število prijav ni zmanjšalo. S povečano kotizacijo naj bi pokrili stroške dela posameznih ocenjevalnih komisij, ki so lani na primer znašali 2,3 milijona tolarjev, s pobrano kotizacijo pa so zbrali le milijon tolarjev. Stroški celotne razstave pa znašajo letno okrog 12 milijonov tolarjev. Pr^i podatki o številu prijavljenih (brez avstrijske Koroške) so naslednji: krušnih vzorcev je 295, mesnih 45, mlečnih 64, kisov 26, olj 10, vin 96, suhega sadja 35 in žganj 142.

TA TEDEN NA PTUJSKI TV

Četrtek: V filmskem kotičku bo ob 21. uri na sporedu fllm z naslovom "Nebeška bitja".

Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Večji del oddaje bo v znamenju pustnih prireditev na Ptuju, dogajanja na ptujskih ulicah in trgih, lokalih in ustanovah ter v karnevalski dvorani. Na programu pa sta še prispevka o zgodovini Slovencev v freskah in o avtomobilizmu.

MG

GOVORI SE ...

... DA ima mestni ^-vet v svojci sestavi tri zdravnike, pa kljub temu še ni predpisal uste-zne terapije za ptujski zdravstveni dom.

... DA so pustno razpoloženi mestni svetniki razpravljali o razširjeni reprodukciji pokopališča. Bolj produktivno bi bilo o isti temi razpravljati v zvezi s porodnišnico.

... DA je bila svetnica in poslanka ugrabljena princeska. Bo torej držalo, da politika človeka ugrabi in zasužnji?

... DA so videmski učenci izumili nov poklic mafijca, ravnateljica pa jim tega "donosnega" dela ni dovolila niti v pustni opravi.

... DA je mestni podžupan v pustnih dneh kelnaril. Sedaj ga mnogi sprašujejo, ali so novo "kelnarco" gostje kaj šla-tali.

... DA so se koranti na ptujskem tako razmnožili zaradi

tega, ker se po novem lahko v kožuh skrijejo tudi dekleta.

... DA je čas dolgih pustnih nosov mimo, mnogi dolgi nosovi pa bodo kljub temu ostali, predvsem na plačilne dneve.

... DA se mnogi davkoplačevalci predvsem včeraj aktualne davčne uprave tako bojijo zaradi dejstva, da prihaja njeno ime iz besede DA VITI.

... DA je ptujska upravna enota v torek uradovala po skupinah kar na domovih in v pisarnah strank. Tako je dobil fašenk verifikacijo državnega organa.

... DA je za morebitne uredniške napake v tej številki kriv pustni šotor v Lancovi vasi.

VIDI SE ...

... DA je bil videmski župan na domačem fašenku tudi tonski mojster, pa si glede na slišano ni zaslužil polne plače.

POROCAMO, KOMENTIRAMO

PTUJ / S 24. SEJE SVETA MESTNE OBČINE

Najj^ei o pobudah in vprašanjih

Pustnemu času primerno se je v ponedeljek pričela 24. seja sveta mestne občine Ptuj, na kateri so razpravljali o štirinajstih točkah dnevnega reda; točko volitve in imenovanja so umaknili, dodali pa dve novi, med drugim sklep o razglasitvi viničarije Mestni Vrh 90 za etnološki spomenik lokalnega pomena, ki omogoča še nadaljnje pridobivanje državnega denarja za sanacijo tega objekta.

Emila Mesarica je zanimalo, ali ima župan pooblastilo za vodenje seje, saj je oblast vsaj za pusta predal princu karnevala, Slavko Brglez pa je hudu-mušno vprašal župana, ali res ne more vzdržati brez oblasti. Župan Miroslav Luci mu je odgovoril, da bo njemu še najlažje brez oblasti.

Med svetniki je bilo kar nekaj mask: svetniška skupina LDS se je v večini odločila za gusar-sko preobleko, eden je bil viking, poslanka državnega zbora Lidija je bila ukradena princesa, opazili pa smo še preobleko plejboja, za katero se je odločil svetnik Ignac, mična gospodična s klobukom je bila Marija, bančnik je bil Boris, dolgolasec pa Slavko.

Pustni pridih pa ni skrajšal

svetniške razprave, vsaj kar zadeva točko "pobude in vprašanja": namenili so ji kar dobro uro in pol razprave. Več vprašanj in pobud je bilo v zvezi s problematiko na magistralni cesti M/3, ki je Cestno podjetje Ptuj ne rešuje, glede regionalne razvojne agencije in položaja Bistre v zvezi s tem, o plačevanju prispevka za širitev grobnih polj na novem ptujskem pokopališču, o ureditvi skating steze, o vandalizmu na ptujskem pokopališču in o oblikovanju cene za ptujski kabelski sistem ter nasploh o statusni ureditvi sistema. Brez bistvene razprave pa so svetniki sprejeli predlog pravilnika o kadrovskem štipendiranju v mestni občini Ptuj. Za te namene so v letošnjem proračunu namenili milijon tolarjev.

Ptujski svetniki na 24. seji; LDS-ovi svetniki so se odeli v gusarje. Foto: Kosi

Potrdili so osnutek o nagrajevanju športnih dosežkov v mestni občini Ptuju, še odprte dileme pa bodo skušali rešiti v širši javni razpravi, v katero želijo vključiti predvsem športno javnost, niso pa bili za podaljšanje razprave o osnutku. Po hitrem postopku pa so izglasovali sprejem pravilnika o spremembi pravilnika o plačah funkcionarjev mestne občine Ptuj, ker ni

šlo za bistveno spremembo.

Po dobri triinpolurni razpravi so na sejo mestnega sveta prišli princ karnevala Matevž Zoki, vodja etnografskega in karnevalskega dela ptujskega kuren-tovanja Milan Gabrovec in v.d. direktorice GIZ-a Poetovio vivat Minja Vučinič in svetnike povabili na zabavo v karnevalsko dvorano.

MG

MARKOVCI / TRETJI SLIKARSKI EKSTEMPORE

Letos sodelovalo 61 slikarjev

V avli OŠ Markovci je bila na pustno soboto, 24. februarja, svečanost ob odprtju razstave in zaključku 3. mednarodnega slikarskega ekstempora Fašenk 2001. Na njem je ves teden sodelovalo 61 slikarjev iz Italije, Avstrije in Slovenije, 33 izbranih del pa je do 1. aprila razstavljenih v avli večnamenske poslovne zgradbe in markovske šole.

Ravnatelj OŠ Markovci in organizator drugega največjega

ekstempora v Sloveniji profesor Jože Foltin je med drugim po-

vedal, da je letos sodelovanje v Markovcih prijavilo kar 61 slikarjev iz Italije, Avstrije in Slovenije. Med njimi je vse več vidnejših umetnkov, svoja likovna dela pa jih je oddalo 54.

Strokovna komisija, ki jo je vodila umetnostna zgodovinarka Stanka Gacnik, sodelovali pa so še likovni pedagog Boštjan Rihter ter organizatorji in sponzorji, je imela prece težko nalogo, saj so letošnja dela na temo pust po kvaliteti v glavnem boljša in izrazitejša od lanskih. Kljub temu so med prispelimi za letošnjo razstavo izbrali 33 del.

Nagrade so bile letos še posebej številne in vabljive, saj se je komisija odločila, da podeli kar tri tretje, dve drugi, eno prvo in veliko nagrado ekstempora.

Med tretjimi nagradami je nagrado Mercatorja SVS Ptuj prejel Boris Štrukelj, nagrado ptujske podružnice Nove Ljubljanske banke Gregor Sama-stur, nagrado družbe Emitt iz Stojncev pa Niko Ribic. Dve drugi nagradi sta prejela Branko Gorjup (nagrado Kmečkega mlina Zabovci) in Zoran Ogrin (nagrada občine Markovci). Prvo nagrado podjetja TK&EL iz Ljubljane je prejel profesor Jože Foltin, veliko nagrado ek-stempora 2001 podjetja ZAF center iz Markovcev pa Jože Danko.

Razstavljena likovna dela so v avli nove občinske zgradbe in osnovne šole Markovci na ogled do 1. aprila in so zagotovo vredna ogleda.

M. Ozmec

Ob odprtju razstave letošnjega Ex tempora so udeležence in zbrane v avli markovske šole nagovorili (od desne) organizator Jože Foltin, markovski župan Franc Kekec in Franc Fercic. Foto: M. Ozmec

OD TOD IN TAM

KIDRIČEVO / O ravnanju z odpadki in sežigalnici

Svetniki občine Kidričevo se bodo sestali danes, v četrtek, 1. marca, ob 17. uri na peti izredni seji. V osrednji točki naj bi se lotili problematike ravnanja z odpadki v občini Kidričevo in se dogovorili o nadaljnjih postopkih po izidu svetovalnega referenduma o umestitvi sežigalnice v njihov prostor. Sklepali naj bi tudi o povišanju cen za odvoz odpadkov ter se seznanili s predstavitvijo projekta dograditve osnovne šole Cirkovce za potrebe devetletke s poudarkom na pričetku 1. faze.

PTUJ / Sodišia o svojem delu

V ponedeljek ob 10. uri bodo v sodni zgradbi Okrožnega sodišča na Ptuju predstavili delo Okrožnega sodišča Ptuj ter Okrajnih sodišč v Ormožu in na Ptuju. O tem bodo novinarjem govorili Andrej Žmavc, predsednik okrožnega sodišča na Ptuju, ter Beno Janžekovič, predsednik Okrajnega sodišča na Ptuju, in Janko Keček, predsednik Okrajnega sodišča v Ormožu.

-OM

ercator

DOPDuûaPQSCSG

HîDOn

[U

Ormoška cesta 30, Ptuj v petek. 2.3. ob 18. uri

- OSNOVNE ŠOLE in VZGOJNO VARSTVENI ZAVODI SE PREDSTAVIJO.

KULTURA, IZOBRAŽEVANJE

PTUJ / VOLILNI OBČNI ZBOR PIHALNEGA ORKESTRA

Za kakovostno rast orkestra

V gostilni Deta centra na Ptuju je bil 23. februarja občni zbor ptujskega pihalnega orkestra, ki se ga je udeležilo 31 članov orkestra. Pregledali so lanskoletno delo, v katerem ni manjkalo težav, in izvolili novo vodstvo ter organe društva. Dosedanjega predsednika Ervina Hojkerja, ki se zbora ni udeležil, je zamenjal Janez Rožmarin, podpredsednik pa je postal Miran Malovič.

Izvolili so tudi nov upravni in nadzorni odbor ter častno razsodišče. Zavzeli so se za večjo disciplino pri udeležbi na vajah; ta je trenutno le dvajsetodstotna, boljša pa je na nastopih, ki se jih udeležuje 40 odstotkov članov. Dirigent Stefan Petek pa pričakuje kakovostno rast orkestra in več nastopov, tudi v tujini.

Za vse oblike aktivnosti bodo letos potrebovali 8,5 milijona tolarjev, od tega pričakujejo, da jim bo mestna občina dodelila

dotacijo v višini 5,3 milijona tolarjev, ob tem pa še zagotovila 1,5 milijona za nakup opreme. Preostanek potrebnih sredstev naj bi zbrali s pomočjo sponzorjev. Pri tem imajo v mislih predvsem Perutnino in Merca-tor SVS. Ptujski pihalni orkester je nastopil tudi v karnevalski povorki 41. kurentovanja.

Novi predsednik Pihalnega orkestra Ptuj Janez Rožmarin je povedal, da je že dolgo ljubitelj in simpatizer godbe na pihala. Predsednikovanje je prevzel iz

Janez Rožmarin, novi predsednik Pihalnega orkestra Ptuj. Foto: Črtomir Goznik

spoštovanja do njihovega dela, do tradicije, s katero mesto ne sme prekiniti. Trudil se bo po najboljših močeh, da bo orkes

ter dosegel zastavljene cilje in da bo mesto resnično ponosno na svojo godbo.

MG

PTUJ / OSNOVNO[OLCI IZBIRALI NAJLJUB[E KNJIGE

Moja nailiub{a knjiga 2000

Letos so slovenski osnovnošolci že tretjič izbirali knjigo za nagrado Moja najljubša knjiga. Akcijo vodi Pionirska knjižnica, enota Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani, v sodelovanju s slovenskimi splošnimi in šolskimi knjižnicami. V Mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj smo se letos akciji pridružili prvič, k sodelovanju pa pritegnili 14 šolskih knjižnic s ptujskega območja. Zbiranje glasov za "mojo najljubšo knjigo" je potekalo od novembra 2000 do začetka februarja 2001.

Poudariti je treba, da nagrade ne podeljuje strokovna žirija odraslih, ampak mlada publika sama. Nagrajena bo najljubša izvirna slovenska knjiga in najljubša v slovenščino prevedena mladinska knjiga. V izbor so prišle knjige, izšle v zadnjih petih letih.

Rezultati slovenskega izbora bodo znani v marcu, tokrat pa nekaj podatkov o letošnjem izboru osnovnošolcev s Ptujskega. V akciji je sodelovalo 1709 otrok. Svoje glasove so namenili kar 71 različnim knjigam (avtorjem), največ pa so jih prejele naslednje:

- slovenske knjige: 1. mesto: Janja Vidmar: DEBELUŠKA (Mladinska knjiga), 2. mesto:

Svetlana Makarovič: SMETIŠ-ČNI MUC (Mladinska knjiga), 3. mesto: Primož Suhodolčan: KOŠARKAR NAJ BO! (Karan

tanija), 4. mesto: Nejka Oma-hen: SILVIJA (Državna založba Slovenije), 5. mesto: Špela Ku-clar: NE BOM VEČ POBEGNILA (Karantanija);

- v sloven{~ino prevedene knjige: 1. mesto so zasedle zgodbe o HARRYJU POTTER-JU angleške pisateljice Joann Rowling (EPTA); 2. mesto: Ro-ald Dahl: MATILDA (Mladinska knjiga); 3. mesto: Margaret Clark: NA NOVI POTI — DNEVNIK OTROKA S CESTE (Mladinska knjiga), 4. mesto: Astrid Lindgren: PIKA NOGAVIČKA (Mladinska knjiga), 5. mesto: Christine Nostlinger: ZGODBE O FRANCU iz knjižne zbirke Vi-gred (Mohorjeva družba).

Za primerjavo še nekaj podatkov o lanskem slovenskem izboru. V akciji je sodelovalo 17.000 otrok, 30 splošnih in 63 šolskih knjižnic. Največ glasov so podelili naslednjim slovenskim knjigam: 1. mesto: Desa Muck: Lažniva Suzi (Mladinska knjiga), 2. mesto: Primož Suhodolčan: Košarkar naj bo!

(Karantanija), 3. mesto: Bogdan Novak: Ninina pesnika dva (Samozaložba). Med prevedenimi knjigami so se na prva tri mesta uvrstile: 1. mesto: Roald Dahl: Matilda (Mladinska knjiga), 2. mesto: Christiane Felscherinow: Mi, otroci s postaje Zoo (Mladinska knjiga), 3. mesto: Astrid Lindgren: Pika Nogavička (Mladinska knjiga).

Rezultati izbora so zanimivi za vse, ki se tako ali drugače ukvarjajo z mladimi bralci, saj kažejo, katere literarne zvrsti najbolj pritegujejo mlado publiko in kdo so avtorji, ki jih najuspešneje nagovarjajo. Posredno pa je izbor pokazatelj založeno-sti šolskih knjižnic s knjižnimi novostmi (otroci iz šol, ki nimajo denarja ali posluha za nabavo novejše mladinske literature, večinoma niso izbirali med novostmi) in bralnih navad otrok (ali berejo le knjige za obvezno domače branje ali pa segajo tudi po naslovih, ki jim jih ne nalaga šolsko delo).

Melita Zmazek

SLOVENSKA BISTRICA / OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU

Podelili letošnja Romihova priznanja

Med številnimi prireditvami ob slovenskem kulturnem prazniku sta osrednji potekali v domu Svobode v Slovenski Bistrici ob podelitvi letošnjih Romihovih priznanj za delo na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti ter na Črešnjev-cu, kjer so obudili spomin na domačina Štefana Romiha, ne moremo pa tudi mimo Prešernove proslave v Slomškovem domu v Slovenski Bistrici z izbranim kulturnim programom v režiji prof. dr. Janka Čara.

Po uvodnih taktih Zdravljice, zaigrali so jo člani Big benda DPD Svoboda Slovenska Bistrica, so Primož Pešak, Brigita Juhart in Jana Jeglič recitirali najbolj znane Prešernove pesmi, vmesni čas pa so zapolnili zvoki citer Marije Klančnik iz Keblja. Slavnostni govornik na tej osrednji občinski proslavi je bil dr. Miran Arbeiter, predsednik ZKD občine Slovenska Bistrica. Poudaril, je, da je pri Slovencih kultura, sicer vgrajena v vse pore našega življenja, močna povezovalna vez skozi

našo zgodovino. Posebno vlogo ima predvsem na podeželju ljubiteljska kultura, še posebej na slovenjebistriškem območju z dolgo in bogato tradicijo. Vsem, ki se ukvarjajo s to najbolj množično obliko kulture, je čestital, še posebej pa dobitnikom Romihovih priznanj za delo na tem področju.

Najvišje priznanje, zlato Ro-mihovo plaketo za življenjsko delo, so podelili Roziki Ozimič, upokojeni učiteljici z Zgornje Ložnice, za njeno obsežno delo

na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v tem kraju. Priznanja za nesebično in neutrudno delo v ljubiteljski kulturi so prejeli še Slavica Gracej (KUD Otonon Župančič Tin-je), Adalbert Hebar (Godba na pihala pri GD Spodnja Pol-skava), Ludvika in Franc Korošec (FS Košuta Poljčane), Jože Mohorko (DPD Svoboda Slovenska Bistrica), Franc Skledar (PD Anice Černejeve Makole) in Maks Valant (KUD Andrej Ste-fancjoza Studenice). Program na osrednji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku je sklenil mešani pevski zbor Glaska KUD Gaj Zgornja Polska-va.

Prav tako lep in pester je bil program ob slovenskem kulturnem prazniku na Črešnjevcu, kjer je mešani pevski zbor KUD Štefana Romiha pod vodstvom

Darje Belič zapel dve krstni izvedbi zborovskih pesmi. Obe je uglasbil Mitja Reichenberg; prva je bila posvečena Štefanu Romihu, besedilo zanjo je napisal Stane Gradišnik, druga pa je bila Prešernova Kam. V kulturnem delu programa so sodelovali še člani KUD Spodnja Polskava z dramatizacijo Prešernovega Povodnega moža v režiji Herte Žagar in ob spremljavi tamburašev Kavkler, na flavto je zaigral še Martin Belič, slavnostni govornik Stane Gradišnik pa je prisotnim predstavil lik Štefana Romiha.

Naslov Prešernove proslave v Slomškovem kulturnem domu v Slovenski Bistrici je bil Velikan med velikani, recitirali pa so pesmi Prešernovih evropskih sodobnikov.

Vida Topolovec

PTUJ / IMENITEN NASTOP BIV[IH UČENCEV GLASBENE [OLE KAROLA PAHORJA

Mlada saksofonista navdušila

V petek, 16. februarja, sta v dvorani glasbene šole Karola Pahorja Ptuj s svojim programom na saksofonu zelo navdušila Nina in Miha Rogina. Izvajala sta moderno in popularno saksofonsko glasbo 20. stoletja.

Nina je dijakinja 3. razreda srednje glasbene šole v Mariboru v razredu profesorice Betke Kotnik in se pripravlja na regijsko tekmovanje mladih glasbenikov 24. februarja v Mariboru, potem pa še na državno, ki bo v aprilu v Ljubljani. Brat Miha je študent 3. letnika akademije za glasbo pri profesorju Matjažu Drevenšku v Ljubljani in je v torek, 20. februarja, odpotoval v Pariz na mednarodno te-

kmovanje saksofonistov, ko pa se vrne, pa ga čaka tudi državno tekmovanje.

Ob klavirski spremljavi Petra Zoltana sta mlada umetnika vse skladbe izvedla z veliko mladostnega zanosa in poslušalce zelo navdušila. V svojem in v imenu poslušalcev želim obema veliko uspeha in tudi sreče na bližnjih tekmovanjih in pri nadaljnjem študiju.

T. Horvat

TEDNIKOVA KNJIGARNICA

Nove iebelice

Knjižnica Čebelica založbe Mladinska knjiga je knjižna zbirka s častitljivim časom izhajanja, saj je minulo leto izšla že 391. knjiga. Hkrati je založba v letu 2000 ponudila mladim bralcem tudi faksimilirano izdajo (natančen posnetek) prve knjige iz zbirke Čebelica - Rdečo kapico iz leta 1953 - ter tako počastila 50-letnico podeljevanja Levstikovih nagrad. Le-te založba namenja svojim ustvarjalcem, ki so se izkazali z ustvarjanjem izvirnega leposlovja in ilustracij ter poljudnoznanstvenega branja za otroke. Čebelice so do današnjih dni ohranile svoj prvotni namen: to so privlačno ilustrirane drobne knjige za prvo branje, nekatere so natisnjene z velikimi tiskanimi ~rkami in so take od-li~no ~tivo za razredno stopnjo osnovne šole. Likovno podobo dajejo Čebelicam priznani domači ilustratorji. Čebelice so bodisi prevedena dela odličnih tujih avtorjev, bodisi izvirna besedila domačih. Čebelice je doslej odlikovala še dostopna cena, saj so bile broširane izdaje, nove (388 do

VABILO NA PRAVLJIČNO URO

Danes je prvi četrtek v marcu, zato vabimo otroke od četrtega leta dalje v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, kjer bo ob sedemnajstih začetek PRAVLJIČNE URE. Vstopnine ni, copatki so zaželeni.

392) pa so dobile nekoliko večji format in trde platnice. Počesane ribe je naslovljena Čebelica s pesmicami Slavka Juga in ilustracijami Silvana Omerzuja. Mali medo je prijazna pravljica Polonce Kovač in priljubljene Jelke Reichman. Slikar Zvonko Čoh je duhovito ilustriral prav takšno pripoved Frana Milčinskega Razbojnik Cefizelj in občinska blagajna. Najmlajše bodo navdušile pesmice Michia Mada Čudežni žep z ilustracijami Alenke Sottler.

V letošnjem letu napoveduje založba Mladinska knjiga izid naslednjih Čebelic: koroško narodno pravljico Hvaležni medved z ilustracijami Jelke Godec Schmidt, uspešnico Prodajamo za gumbe Vide Brest z ilustacijami Marjance Jemec Božič, novost Andreja Rozmana Roze Balon velikan, ki ga je ilustriral Matjaž Schmidt ter pesmice Zvezda-ne Majhen Kam kaka sonce z ilustracijami Ane Košir. Knjižnica Čebelica pričakuje mlade bralce in njihove starše tudi v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča, Mali grad, Prešernova 33, vsak dan od osmih do devetnajstih, ob sobotah do dvanajstih.

Liljana Klemen~i~

LJUBLJANA / ANTIGONA V ŠENTJAKOBSKEM GLEDALIŠČU

Ko so ustvarjalci in gledalci tudi Ptujcani

Ni bilo prvič, da so se ptujski ljubitelji kulture organizirali in odpravili na ogled gledali{ke predstave, in tudi ni prvič, da so se Ptujčani kot ustvarjalci dokazali v slovenskem prostoru. Je pa vedno znova prijetno in lepo.

V predpustnem času, ko na Ptuju sicer vse utripa v posebnem ritmu, se je generacijsko zelo raznolika skupina zaljubljencev v gledali{ko umetnost podala v [entjakobsko gledali{-če v Ljubljani na ogled Sofokle-sove Antigone. Za ta obisk smo razen kulturnega užitka imeli še poseben razlog, saj so k uspešni uprizoritvi predstave pripomogli številni ptujski ustvarjalci. Režiserka predstave je Branka Bezeljak-Glazer, sicer tudi direktorica gledališča, scenografijo je prispeval Dušan Fišer, kos-

tumografija je delo Stanislave Vauda, gibe in koreografijo je osmislila Majda Fridl, v borilnih tehnikah je igralce izuril Boris Miočinovic, maska in frizure pa so nastale pod spretnimi rokami Andreja Gabrona. Vse ustvarjalce in igralce smo 21. februarja v polno zasedeni dvorani nagradili z burnim aplavzom tudi gledalci iz Ptuja, ki si tudi želimo, da entuziazem organizatorjev ogleda ne bi presahnil in bi nam tudi v bodoče omogočili podobne užitke.

Alenka Zenun^^ic

Foto: Langerholc

PTUJ / O PUSTNIH LIKIH IN TRADICIJI

Olgica vsa pustna

S priložnostnim kulturnim programom so 23. februarja v osnovni soli Olge Meglic na Ptuju odprli razstavo ob zaključku projekta Pustni liki na Ptujskem, ki je trajal en mesec. Vanj so se vključili šolarji, mentorji, strokovnjaki in gostje od drugod. Skupaj so naredili veliko.

Z odprtja petkove razstave »Pustni liki na Ptujskem«; odprl jo je ravnatelj Ervin Hojker. Foto: Črtomir Goznik

Prvič so se posvetili pustu na Olgici v taki obliki, je na odprtju razstave poudaril ravnatelj Ervin Hojker. Pustno je zaživela cela šola in postala eno samo razstavišče skozi pustno življenje na Ptujskem pred sto leti, o tistem, kar je danes in kar bi bilo vredno ohraniti. Kurent bo Slovenijo predstavljal na evropskem festivalu pustnih likov v Parizu kot edini pustni lik iz Slovenije, na kar smo lahko v tem okolju še posebej ponosni, je še poudaril ravnatelj Ervin Hojker.

S p roj ek tom Pustni liki na Ptujskem so v OŠ O. Meglič dokazali, da pustna tradicija ne bo zamrla; še več, vse bolj prodira med mladi rod in ga navdušuje

za šemljenje. Če bi pustne maske, ki smo jih srečali v petek na Olgici, posnemali tudi v drugih ptujskih šolah in jih skupaj pripeljali na nedeljsko karnevalsko povorko, bi število sodelujočih lahko povečali še za tisoč, 2500 aktivnih udeležencev pa je že zavidanja vredna številka.

V petek so se učenci OŠ Olge Meglič srečali tudi z nekaterimi značilnimi pustnimi liki iz Mar-kovcev (rusami, vilami, piceki), ki jih je predstavila folklorna skupina OŠ Markovci. Zatem pa so z gosti skupaj veselo zaplesali v karnevalskem šotoru. Kot kaže, bo pustno srečevanje šolarjev postala tradicija.

MG

KULTURA, IZOBRAŽEVANJE

PTUJ / MLADI ODPRLI SVOJ LOKAL

Kultni lokal mladih

V Ulici Viktorina Ptujskega so 16. februarja odprli lokal za mlade, ki je skupna naložba Kluba ptujskih {tudentov in Kultuma, d.o.o. Kot je na otvoritvi povedal predsednik Kluba ptujskih {tudentov Sandi Kraner, je njihova želja, da bi novi lokal postal kultni lokal mladih na Ptuju, poln intelektualne energije, zato so ga tudi poimenovali Kolnki{ta. Za naložbo pa so se odločili, ker se mladi na Ptuju nimajo kje sestajati, zlasti {e tisti, ki so polni intelektualnega in kulturnega naboja. Stala jih je milijon in pol tolarjev.

Primerni prostor so iskali celi dve leti, pri tem pa spoznali tudi, da ima Ptuj nešteto lepih kleti, ki čakajo na ureditev. Od

avgusta lani, ko so prostor končno le našli, pa so ga urejali. Veliko prostovoljnih ur so prispevali študenti sami, med njimi

% ■ : ■■ Î Ï rt

^ -i

Nov ptujski lokal za mlade želi biti predvsem kulturni hram mladih. Na sliki del Ptujskega noneta med nastopom.

Na otvoritvi Kolnkište se je javnosti prvič predstavil akademski pevski zbor Kluba ptujskih študentov pod vodstvom Roberta Feguša. Foto: Črtomir Goznik

največ Gorazd Ladinek, ki mu

je tudi pripadla čast, da je udeležence petkove otvoritve povabil v nov lokal, in številni ptujski obrtniki.

Za dogajanja v klubu bo skrbel programski svet, ki je že pripravil bogat program najrazličnejših dogajanj. Na petkovi otvoritvi je prvič javno zapel akademski pevski zbor kluba ptujskih študentov, ki ga vodi Robert Feguš, pod njegovem

vodstvom pa deluje v popolnoma novi sestavi tudi Ptujski nonet, ki je tudi nastopil. Predstavile pa so se tudi članice tria flavtistk Son~ek, nekoliko starejša mladenka Ana Marija Toš pa je razstavila slike kurentov.

Ps.

Ptujski mestni oblastniki so na petkovo otvoritev lokala za mlade pozabili, saj ni prišel nobeden od vabljenih.

MG

NEVENKA KORPIC / IZ ZAPUŠČINE FOTOGRAFA ŠTEFANA HOZYANA ST. (IV.)

Človek, ki je zapisal podobo Ormoža 20. stoletja

Pri izdelovanju fotografij je uporabljal tudi mokri postopek barvanja fotografij. S tem je kakovost svojih fotografij dvignil na visoko ravan. Fotografije je tudi retu{iral. Ko je izdeloval portrete, je z retu{ barvicami vna{al barve, z barvicami in tu{em pikal ter delal sence ipd. Pri fotografiranju je uporabljal različne načine fotografiranja: s pomočjo plo{č, plan-filmov, celuloidnih filmov. Ob tem je fotografsko opremo prilagajal načinom fotografiranja. Iz malih fotografij je izdeloval povečave. V Zagrebu je to zanj delal fotograf Bona.

Njegovo delo danes nadaljujeta hčerka Štefka in sin Pišta. Sin Pišta je tri leta obiskoval fotografsko šolo v Ljubljani, kjer je naredil tudi fotografski izpit,

praktični del pa je opravljal pri očetu v ateljeju. Danes se Štefan Hozyan ml. tako kot nekoč njegov oče zelo rad ozira v naravo, neizmerno ga privlači pokraji-

Okolica Ormoža: Gorice in ljudje v 40. letih 20. stol. Avtor: Š. Hozyan st.

Fotografski atelje Hozyan v Poštni ulici v Ormožu v 60. letih 20. stoletja

na. Je fotograf terena. Štefanova sestra Štefka pa dela predvsem v ateljeju, kjer fotografira, razmnožuje filme in opravlja ostala fotografska dela.

Del bogate fotografske zapuščine ormoškega fotografa Štefana Hozyana st. smo predstavili na razstavi. Njegove fotografije smo vsebinsko razdelili na več tematskih sklopov, v vitrinah pa smo razstavili tudi del njegove ohranjene fotografske opreme. Razstava je osredotočena na prikazovanje Hozyanovega ustvarjenja na fotografskem področju, jedro razstave pa tvorijo fotografije, nastale v njegovem ateljeju. Nekatere njegove fotografije idealizirajo izbrane motive, zaradi česar je razstava tudi nekoliko romantično obarvana.

Fotograf Štefan Hozyan st. je vrsto let spadal med najbolj znane Ormožane, zato je prav, da smo se nanj spomnili tudi s priložnostno razstavo.

Nevenka KORPIC

NASI KRAJI IN LJUDJE

PTUJ / IZTEKLO SE JE 41. KURENTOVANJE

1500 nastopajoiih in 45 tisoi obiskovalcev

Strašilo iz Mezgovcev ob Pesnici so prejela drugo nagrado

ANDREJA RIHTER, ČASTNA POKROVITEUlCA 41. KURENTOVANJA * MED GOSTI TUDI SLOVAKI IN NEMCI * PTUJČANIV KARNEVALSKEM DELU PONOVNO NEUSPEŠNI

Na pustno nedeljo se je na ptujskih ulicah in trgih po ocenah zbralo med 45 in 50 tiso~ obiskovalcev. V karnevalskem sprevodu se je predstavilo 23 skupin, v etnografskem delu pa 22 zna-~ilnih etnografskih skupin in ve~ kot 400 kurentov. Od tujih so letos nastopili babugerji-kukerji iz Polene v Bolgariji, krampusi iz Avstrije z lesenimi maskami in obla~ili iz ov~je kože ter munski zvon~arji, ki imajo okrog pasu ov~ji kožuh.

Za veselo razpoloženje med povorko pa so skrbele godbe na pihala iz Ptuja, s Spodnje Pol-skave, iz Dupleka in Dornave. V etnografskem delu je nastopilo tisoč udeležencev, v karnevalskem pa skupaj s tremi osnovnimi šolami (Mladika z devetletko po željah, Ljudski vrt z norimi kravami in Olgica z ruso in cepljenjem norih krav) petsto. Častna pokroviteljica 41. kurentovanja je bila ministrica za kulturo Andreja Rihter.

Ministrica se je med kratkim bivanjem na Ptuju srečala tudi z direktorji ptujskih kulturnih zavodov. Šlo je za informativni pogovor; resni pogovori sledijo, smo slišali v nedeljo. Princu karnevala Matevžu Zokiju pa je podarila spominsko darilo. Med nedeljskimi gosti so bili tudi mariborski župan Boris Sovič, bivši minister za turizem Janko Razgorsek, tokrat v vlogi ministra karnevala iz Maribora, delegacija Banske Štiavnice iz Slovaške, ki jo je vodil župan Marijan Lichner s sodelavcema, in skupina turistov iz Bur-ghausa v Nemčiji. Obe mesti se zelo zanimata za poglobitev stikov s Ptujem; Slovaki so se s Ptujčani srečali že tretjič - pred tem na svetovnih tekmovanjih Narodi v razcvetu v Arabskih emiratih in Washinghtonu. Že po tradiciji pa bile gostje ptujskega župana tudi nekatere mi-sice; letos so prišle Janja Zupan, Neda Gačnik, Miša Novak in Maša Merc. Med bivanjem v Ptuju so jih povabili še v ptujsko vinsko "podzemlje", karnevalsko dvorano, na igrišče za golf in na kavo v Bo caffe. Znanstvenoraziskovalno središče Bistra pa jim je podarilo monografije

Nove krave O[ Ljudski vrt

Robin Hood, prvonagrajena skupina iz Bukovcev. Fotogroflje: Črtomir Goznik

norčevale iz nekaterih aktualnih tem: norih krav, tožilstva, zdravnikov, gasilcev, ekologije, ilegalnih prebežnikov. Strokovna komisija, ki jo je vodila prof. Kristina [amperl Purg, je karnevalske skupine ocenjevala po izvirnosti, aktualnosti, izdelavi mask, nastopu in številčnosti. Mednje je razdelila nagrade v višini 560 tisoč tolarjev v blagovni protivrednosti. Prvo nagrado je dobila skupina Robin Hood iz Bukovcev, drugo sku-

pina iz Mezgovcev ob Pesnici, ki se je oblekla v strašila, tretjo PGD Bukovci z norimi kravami, TD Polenšak je bilo z ilegalci četrto, peto pa PGD Majšperk na temo požarne varnosti v Halozah. Čast Ptujčanov sta rešila mladca, ki sta predstavljala "partizana na kolesu"; prejela sta mobilni telefon. Komisija za ocenjevanje je v svojo oceno zapisala še nekaj tehtnih ugotovitev, ki so priporočila organizatorjem za 42. kurentovanje.

Gre za to, da je potrebno nastop skupin na Mestnem trgu izvesti pred častno tribuno, da morajo skupine častne goste pozdraviti in da mora med povorko delovati tudi dežurna komunalna skupina, ki bo sproti odstranjevala konjske iztrebke. Dežurstvo s kombijem pa so med povorko organizirale Ptujske pekarne in slaščičarne, da bi ne zmanjkalo krofov.

MG

Andreja Rihter v družbi z županom Banske Štiavnice in ptujskim županom Miroslavom Lucijem.

o kurentovanju avtorja dr. Aleša Gačnika z osebnimi posvetili.

41. ptujsko kurentovanje je po prvi oceni uspelo tudi zaradi velikega števila obiskovalcev na ptujskih ulicah in trgih ter zadnje dni v karnevalskem šotoru, sta povedala v.d. direktorice GIZ Poetovio vivat Minja Vu-~ini~ in vodja etnografskega in karnevalskeg dela kurentovanja

prof. Milan Gabrovec. Se vedno pa šepa karnevalski del nedeljske povorke, v katerem so letos Ptujčani v celoti "pogrnili" razen v šolskem delu, kjer pa tudi ni bilo, kot bi moralo biti, saj skupin iz srednjih šol ni bilo, pa tudi za ptujska podjetja, kot kaže, karnevala ni več. Karnevalske skupine, ki so prišle v glavnem od drugod, so se po-

Janja Zupan in Misa Novak med prebiranjem monografije o kurentovanju dr. Aleša Gacnika v sobi ptujskega župana.

P E R U T N I

O T I Č E K

Piščančja bedra z gobovimi klobuki

Sestavine za 4 osebe:

Piščančje bedre PP 4 kom

Mali gobji klobuki 400 g

Suho belo vino 1 del

Česen 1 strok Maslo

Paradižnikov koncentrat 2 žlici

ali olupljen paradižnik 200 g

J[ajca 4 kom

Žemlje 4 kom

Peteršilj 1 šopek

Priprava:

Meso operemo, obrišemo, malo nasolimo. Popramo in skupaj z gobami spečemo na olju, vzamemo iz soka in shranimo na toplem, dokler ne ponudimo. Soku od pečenja primešamo strt česen, narezan paradižnik ali koncentrat, prilijemo vino in pokuhamo, da dobimo srednje gosto omako. Odstavimo, dodamo za polovico oreha masla in shranimo na toplem. Žemljam odstranimo skorjico, narežemo na prst debele rezine in ocvremo na olju. Primešamo jajca, osolimo in na vrelem olju, na močnem ognju, med nenehnim mešanjem naredimo cvrtje. V segreto skledo naložimo meso in gobe, okrog ocvrte žemlje in pre ijemo z omako, na bedra pa položimo cvrtje. Pretresemo s sesekljanim peteršiljem in takoj ponudimo.

Gostilna PP, Novi trg 2, Ptuj Tel.: 02/74 90 622 www.perutnina.si

Stoletje dobrih okusov

m

Perutnina Ptuj

CIRKOVCE / OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA

v

GOSTOVALA V VARAŽDINU

Predstavili obHaje domaiih krajev

Na OŠ Cirkovce se že veliko časa posvečajo obnavljanju kulturnih obi~ajev doma~ega kraja; dokaz za to je uspe{na folklorna skupina, ki deluje pod vodstvom Marije Jurtela. Uspehi in trud vseh sodelujočih so velikokrat poplačani tudi s povabili na razne nastope doma in v tujini.

Na povabilo kulturno-ume-tniškega društva Varteks iz Varaždina se je skupina udeležila celovečerne slavnostne prireditve, ki je potekala v mestnem gledališču Varaždin. Z veseljem so se mladi plesalci pripravljali na to srečanje, saj jim je pomenilo veliko. Učenci so se srečali s svojimi prijatelji; ti so jih pred nastopom povabili k sebi domov, k svojim družinam. Imeli so si veliko povedati, kajti veliko se je zgodilo od takrat, ko so

cirkovški učenci gostili njih pri sebi doma, ko je otroška skupina iz KUD Varaždin zastopala svojo državo na mednarodnem otroškem festivalu na Ptuju.

Po obisku pri svojih prijateljih in njihovih družinah so se zbrali v mestnem gledališču v Varaždinu, kjer je potekala prireditev. Ne glede na to, da je to bila prireditev celotnega kulturno-umetniškega društva KUD- Varaždin, je cirkovška

skupina prebila veliko časa na odru. Prijeten je občutek, ko začutiš občinstvo z aplavzom, ki je večkrat prekinil nastop, in ko začutiš, da je popolnoma vseeno, od kod prihajaš, da kultura ne pozna meja. Največje zadovoljstvo pa doživiš takrat, ko zagledaš solzo veselja tudi v očeh otrok.

Prelepo prireditev so zaključili s skupno pesmijo vseh nastopajočih, ki so se naenkrat, kot da bi padli z neba, zgrnili na oder ob popolni tišini gledalcev, ki so čakali, kaj se bo zgodilo. Dočakali so pesem otrok, ki so jo skupaj z odraslimi prepevali v obeh jezikih. Ni se opazilo, kdo je kdo. Vsi so bili prijatelji in želijo si, da tako ostane.

Po prireditvi so bili povabljeni na skupno večerjo in rajanje v restavraciji Varteksa. Nastopajoči so se veselili, vsak je prispeval svoj kanček veselja. Igrale so tamburice in harmonike. Ni bilo pomembno kaj, le da je bilo veselo. Vsak takšen doživljaj se zapiše globoko v spomin. Mladi cirkovški folkloristi so bili zadovoljni, saj so za seboj pustili pot, ki čaka, da se nanjo spet vrnejo.

Ivan KOJC

PREJELI SMO

Kdaj bodo padle maske?

(Pojasnilo k članku, Tednik, 22. 2. 2001)

V proračunu občine Ormož za letošnje leto je za delovanje lokalne turistične organizacije namenjenih 5.000.000,00 SIT. Omenjena sredstva bodo zadoščala le za pokritje plač zaposlenih in materialnih stroškov. Iz tega je razvidno, da LTO nima na razpolago ustreznih sredstev za izvedbo prireditev, ampak si jih bo morala na podlagi programa pridobiti tako od občine kot tudi od članarine članic LTO in drugih zainteresiranih sponzorjev.

V LTO Ormož do današnjega dne še nismo organizacijsko in kadrovsko usposobljeni (LTO še nima zaposlenih delavcev), da bi samostojno vodili nekatere aktivnosti. Svet zavoda LTO pa se še tudi ni opredelil, katere so

tiste prireditve, ki bodo v občini potekale pod asistenco LTO in katere pod okriljem občine Ormož.

V javnosti se pojavlja zmnotno prepričanje, da je LTO tista, ki bo bodisi z direktorjem ali turističnim informatorjem delala občinske prireditve. Namreč LTO bo za prireditve, za katere se bosta odločila programski svet in svet zavoda LTO, prevzela asistenco in organizacijo, izvedba marsikatere prireditve pa bo še naprej v rokah prostovojnih društev. Do današnjega dne na naslov LTO ni prišla nobena vloga v zvezi z organizacijo pustnega karnevala bodisi v Ormožu bodisi v Središču ob Dravi. Vršilka dolžnosti direktorice LTO Ormož je svoje dosedanje delo in aktivnosti korektno vodila.

Za Svet zavoda Lokalne turistične organizacije Ormož:

Du{an Cvetko, preds. sveta

DORNAVA / LJUDSKE PEVKE IZDALE NOVO KASETO

Ljudske pevke iz Dornave. Od leve: Marija Cizerl, Marjeta Petršič, Marija Zagoršek, Marija Šešerko, Marija Cuš, Ivanka Petršič, Terezija Vesenjak, Elizabeta Mislovič in Neža Cuš.

Dopolnitev sestavka

Kot smo že poročali, so ljudske pevke iz Dornave predstavile svojo prvo kaseto. Pevke vodi Neža Cuš, delujejo pa kot sekcija turistično-etnografskega društva Lukari. Ker je bil podnapis pod fotografijo ob prvi objavi nenatančen, danes popravljamo napako.

Tekst in foto: MS

Opravi~ilo

V poročilu s proslave ob kulturnem prazniku v Ptuju (Tednik št. 7, str. 9) je bilo pod fotografijo po pomoti napačno zapisano ime dobitnice priznanja sveta ptujske območne izpostave sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Magde Damiš. Za napako se opravičujemo. Uredništvo

GRAJENA / UCENCI OBISKALI AZIL ZA ŽIVALI

Nekoč človekovi prijatelji -danes zapuščeni

Zima je.Vsi že komaj čakamo prvih snežink in se veselimo zimskih radosti. Žal pa je drugače s hi{nimi ljubljenčki. Zavrženi, izgubljeni, zapu{čeni se zbirajo v azilu. Zato so se tudi letos mladi člani Rdečega križa na osnovni {oli Grajena odzvali povabilu Dru{tva za varstvo in proti mučenju živali Maribor z akcijo zbiranja denarja za bolj{i in lep{i jutri brezdomih živali.

"Vsi imamo radi živali, da pa bi jih še bolje spoznali, smo se vživeli v njihovo vlogo in se z veseljem odzvali dopisu mariborskega azila, kajti pomagati brezdomim živalim nam je bilo v ponos. Uredili smo pano in razdelili delo po oddelčnih skupnostih. Sodelovali so učenci od 1. do 8. razreda. Pridružili so se nam tudi naši učitelji, na kar smo še posebej ponosni. Kljub temu da v naših družinah ni lahko za denar in da nas je na šoli malo, smo vendarle uspeli. S skupnimi močmi smo zbrali 28.772 tolarjev in tako tudi mi nekaj doprinesli k lepšemu življenju živali v azilu. Z denarnim prispevkom smo znova dokazali, da radi združimo svoje moči in pomagamo," sta nam povedali predsednica mladih članov RK na osnovni šoli Grajena Diana Majcen in mentorica Vanja Zajc.

Ur

... PA BREZ ZAMERE

Kriza identitete

KJE JE ČAS, KO SO KORANTI ŠE BILI KORANTI IN NE LE POCENI IZVOZNI ARTIKEL

Dilema je st^ra kot ^"oet. Prejšnje ali sedanje. St^ro ali novo. Prej ali pozneje. Preteklost ali prihodnost. Prej ali zdaj. V~eraj ali danes. Danes ali jutri. Skoraj ne mine dan, da se ne bi vsaj enkrat znašli v situaciji, ko (vsaj podzavestno) ocenjujete in primerjate situacije ali pa katere druge re~i s preteklimi. Ni pomembno, ali so te stvari bolj subjektivne ali bolj objektivne narave. Lahko gre za vaše osebno po~utje ali pa za stvari tako splošne narave, kot je, recimo, državno prvenstvo v fuzbalu. V prvem primeru pa~ situacije med sabo primerjate zgolj vi sami, in ~e niste ravno izrazito nagnjeni k dvojni osebnosti, se vam verjetno ne more zgoditi, da bi se ne vem kako sprli sami s seboj. Bolj izrazit in mnogo bolj prisoten je drugi primer, za katerega seveda ni prav ni~ nujno, da se mora nanašati ravno na fuzbal, posredi je lahko katerikoli ob~a (ali pa taka, za katero vsaj mislite, da je ob~a) stvar, o kateri ima ponavadi vsakdo kakšno svoje mnenje in o kateri se da vedno in povsod debatirati, ~e le imate željo po tovrstnih umskih vajah.

Tipični primer takšne stvari, o kateri neprenehoma poteka javna in vsesplošna debata, je, recimo temu, hm, generacijski prepad. Predvsem pa seveda vse, kar iz njega izvira. Tako lahko le z malo pozornosti vsakdo vidi, kako precejšen del starejše generacije tu in tam (odvisno pač od osebe) pravzaprav nikoli ne pozabi omeniti, kako je bilo včasih vse boljše, mladina je bila bolj vzgojena, glasba je bila boljša, pa ni bilo računalnikov, pa medčloveške vezi so bile bolj pristne, hrana je bila bolj okusna in genetsko manj zmanipulirana, šole so bile boljše, politiki so bili manj skorumpirani, več je bilo snega, nasploh so bili včasih boljši časi. Uh, stari dobri časi, ne? Takšne in podobne skupinske ali pa tudi samostojne refleksije stare dobre preteklosti so v tej ali oni obliki tako rekoč vsak dan na dnevnem redu. Stopnja in intenzivnost le-teh je odvisna predvsem od starosti in tipa osebe, ki jo daje nostalgija. Protipol temu stališču pa, pričakovano, tvorijo nazori mlajše generacije, ki nikakor ne razume, zakaj ta stari nonstop nekaj jamrajo in ner-gajo čez sedanjost, če pa že pravzaprav niti sedanjost ni več okej. Prihodnost je tista, ki nam pripada, ne? Kako so ta stari lahko sploh živeli brez računalnikov, devedejev, empetrijev, cedejev, minidiskov, uh, kako so lahko sploh dihali brez interneta. Ja, stari so smešni, ne? Oldtimerji, huh! Čudaki!

No, v glavnem se torej stvari sučejo okoli debate, ali je boljša preteklost ali pa sedanjost, se pravi, ali gredo sčasoma stvari samo na slabše. Oziroma, da se pokvarijo. Da se sčasoma spridijo. Takšnemu kritičnemu pretresu lahko (in dejansko tako tudi je) zapade prav vsaka stvar. Posamično ali pa kar vse stvari združene skupaj, kadar se, na primer, debatira o vre

dnotah in podobnih rečeh. Imamo t^-rej, grobo rečeno, dva tipa razmišljanj. Prvi je, da gre sčasoma vse na slabše, drugi pa trdi, da je neka stvar boljša že samo zato, ker je poznejša, modernejša. To sta seveda dve skrajni možnosti, ki ju na splošno ne zastopa toliko ljudi. Eden takih bi lahko bil na primer Murphy (saj veste, Murphyjev zakon). Nekoliko lažje kot za celoto se je za ali proti izreči v posameznih stvareh. Ceprav tudi te skoraj vedno niso samo črne ali samo bele.

Recimo ptujsko kurentovanje, na katerega bi (baje) morali biti vsi ponosni. Vsaj tako nam pravijo, ne? Poglejmo ga malo s "pred in po šotoru" perspektive. Pred šotorom: celotno dogajanje se je koncentriralo v starem mestnem jedru, vsak, ki je hotel s svojo lar-fo iti malce pustovat, je točno vedel, kam gre, kaj bo videl, v kateri oštariji bo srečal prijatelje, staršem za nas mulce ni bilo treba skrbeti, saj so vedeli, da smo nekje v krogu dvestotih metrov okoli Mestne hiše. Dejansko se je zdelo, da celoten Ptuj utripa s pustom cel teden ne pa zgolj tistih nekaj ur, kolikor traja nedeljska povorka. Kurenti so se še zdeli kot maska z velikim etnografskim in kulturnim pomenom, predvsem pa se je zdelo, da je bilo tudi samim kurentom še jasno, kaj pravzaprav hočejo in kdo pravzaprav so, kakšno je torej njihovo poslanstvo.

Po šotoru: dogajanje je naenkrat razcepljeno na (vsaj) dva dela, se pravi, na dogajanje pred Mestno hišo ter na dogajanje v karnevalskem šotoru, tako imenovani Deželi korantov. Nihče, razen morda najožjih organizatorjev, ne ve natančno, kje se kaj dogaja, pa tudi če se najde kdo, ki mu je to jasno, le ta nima najmanjšega pojma, ali se je znašel na vaški veselici, koncertu visoko kvalitetnih slovenskih pop zvezd (Kalamari et consortes), še najmanj pa se mu dozdeva, da se nahaja na tradicionalnem, kulturno in etnološko izredno bogatem ptujskem kurentovan-ju. Lik kurenta, nedvomno eden najlepših in najbolj privlačnih pustnih likov, kar jih poznamo, pa se vse več ljudem zdi le še krinka za zastonj pijančevanje.

Sicer se pa ne smemo preveč čuditi dimenzijam, v katere je zajadralo pustno dogajanje na Ptuju, sploh če vemo, da so za Deželo korantov namesto ptujskih okoliških vasi, od koder tudi izhaja vsa mistika ko-ranta, razglasili plastično dvorano, pred katero se diči lunapark in v kateri potekajo veselice z Vilijem Resnikom in Kalamari na čelu.

Nisem še tako star, da bi nujno moral jamrati za preteklostjo, in še zdaleč ne tako dogmatičen, da bi videl vse samo črno ali belo, vendar pa se v primeru ptujskega kurentovanja na žalost moram strinjati z Murphyjem.

Gregor Alič

VIDEM / SESTI FASENK

Ttsoi nastopajoHh

šesti fašenk na Vidmu je bil po številu udeležencev doslej najmnožičnejši - v petdesetih skupinah jih je nastopilo nad tisoč, kakih dva tisoč pa je bilo obiskovalcev, ki so se zbrali ob poti povorke, ki je šla od parkirišča ob pokopališču do občinske stavbe. Najštevilčnejša maskirana skupina so bili učenci osnovnih šol Videm in Leskovec, največ skupin pa je bilo v tradicionalnih maskah oračev, koran-tov, pokačev ...

Videli smo vse značilne maske z območja občine Videm: haloško gostijo, pobreške plesače, haloškega Jureka, lucije iz

Lancove vasi, vinogradnike in mnoge druge. Poleg njih je nastopilo nekaj gostov, med njimi zagorske maškare, telebajski iz

Podgorcev, pa skupine korantov iz raznih krajev. Obiskovalci so imeli v pisani množici različnih bolj ali manj domiselnih mask vsekakor kaj videti.

Posebna pozornost ocenjevalne komisije je veljala karnevalskim skupinam, ki so na hudomušen način predstavile probleme sodobnega časa in se potegovale za eno od treh nagrad. Med drugimi so nastopili

DORNAVA / RAZIGRAN IN DOBRO OBISKAN FASENK

Vedno vei skupin in gledalcev

Skupina indijancev iz Stojncev si je s svojo izvirnostjo in dobrim nastopom prislužila prvo mesto

Na pustni ponedeljek so člani turistično-etnografskega društva Lukari iz Dornave pripravili 6. fašenk po dornav-sko. Že prej so lepo okrasili Dornavo in Mezgovce.

V pustni povorki je sodelovalo več kot 1000 mask, med njimi pa niso manjkali tradicionalni etnografski pustni liki: orači, pokači, vile, gamele, ruse, lukarji, kmečki gostuvanjci in koranti. V karnevalskem delu pa so številne skupine prikazale, kako uničiti nore krave, več rešitev je bilo, tudi kako pomagati azilantom, zanimivi so bili mladi, ki so opozarjali, da kdor ne pleše, ni Slovenec, videli smo velike skupine indijancev, Robine Hoode, strašila in druge maske. Še posebej izvirni so bili pri maskiranju ot-

roci iz vrtca, osnovne šole in zavoda dr. Marijana Borštnarja, ki so se v velikem številu udeležili pustne povorke. To sta povezovala prof. Slavica Bratuša in Lojze Matjašič.

Tako kot prejšnja leta je tudi letos v Dornavo prišlo veliko gledalcev, okrog štiri tisoč, in vedno več jih je iz drugih krajev Slovenije. Domačini so se tudi letos izkazali kot zelo gostoljubni saj so ob svojih domovih ponujali dobro kapljico, čaj in pustne specialitete.

Komisija, v kateri so bili predsednica društva TED Lukari

Marija Belšak, prof. Slavica Bra-tuša, Jože Peteršič in mag. Tone Velikonja, je imela kar težko nalogo med vsemi maskami izbrati najboljše. Prvo mesto so dodelili indijancem iz Stojncev, drugo strašilom iz Mezgovcev, tretje skupini kmečko gostu-vanje iz Podvincev, četrto skupini Robin Hood iz Bukovcev in peto skupini Gusarjev iz Sto-jncev. Med skupine iz vrtca, šolarje in zavoda dr. Marijana Borštnarja pa so takole razdelili nagrade: strašila iz vrtca, skupina Morje iz OŠ in skupina pleskarjev iz zavoda.

Vrhunec pustnega rajanja pa je bil nato v vaško-kulturni dvorani.

MS

PTUJ / ZANIMIVI OBPUSTNI DOGODKI

Kelnarila le Hojker in Pisek

Albin Pišek in Ervin Hojker sta v pustnih dneh delala tudi kot gostinca; zaslužek sta namenila v dobrodelne namene. Foto: Črtomir Goznik

V okviru letošnjega 41. ku-rentovanja je potekalo kar nekaj novosti.

V okviru projekta javnih del so izdelovali pustne rože iz krep papirja in šivali pustna oblačila, napovedali pa so tudi, da bo občinsko vodstvo popestrilo dogajanja v ptujskih gostilnah, ki kljub izdatnejšemu dogajanju na ptujskih ulicah in trgih niso imele pretirane gneče: v nekaterih dneh naj bi namreč najvišji predstavniki oblasti stregli gostom. "Nalogo" sta na koncu vzela resno le podžupan Ervin Hojker in predsednik TD Ptuj Albin Pišek, ki sta stregla gostom v gostilni Amadeus, v Bo caffeju in ptujskih Termah. Zaslužek sta namenila v humanitarne namene.

MG

Pisana množica maškar in obiskovalcev na 6. videmskem fašenku

črni ribiči iz Tržca, Selani so predstavili sušo in kmečka opravila, Pobrežani pobreški naraščaj s potrebo po vrtcu in specialitete iz norih krav, z norimi kravami so se ukvarjali tudi člani KTD Klopotec Soviče-Dravci in tako naprej. Komisija je tretjo nagrado namenila KTD Klopotec, drugo Pobrežanom za specialitete iz norih krav in naraščaju, prvo nagrado pa črnim ribičem iz Tržca, ki so se pritožili, da jim oblast preprečuje črni ribolov, čeprav je to edina gospodarska dejavnost v njihovem kraju. Komisija je pri odločitvi o nagradah upoštevala množičnost, sporočilnost in izvirnost karnevalskih skupin.

JB

V občini Videm so odkrili bolezen norih teležjakov

MARKOVCI / 10. FASENK PRESEGEL PRIČAKOVANJA

Vei kot 1000 nastopajoHh, nad 5000 obiskovalcev

Tudi tokrat je bilo v deželi korantov luštno, fašensko in predvsem izvirno.

Domačinke so prikazale, kako nastajajo ruže in duhi. Foto: M. Ozmec

Prileteli so na "dvor^' ter zaorali in zapeli - markovski ora~i s korantom

Svojstveni etnografski liki so zagotovo Vile iz Markovcev ...

Še posebej na mastno nedeljo, 25. februarja, ko so se v organizaciji Etnografskega društva Korant v sicer nekoliko hladnem a čudovitem in sončnem vremenu vrstile etnografsko fa-šenske predstavitve ob letos že 10. fašenku skoraj ves dan. Dopoldne pred staro domačijo v Zabovcih, popoldne pa v fašen-ski povorki skozi vasi. Skupaj prek 1000 maskiranih v eno-grafskih in pustnih skupinah si je ogledalo prek 5000 obiskovalcev od blizu in daleč.

Kot po navadi so ob 10. uri dopoldne pri stari domačiji v Zabovcih prikazali etnografski del fašenka. Dogajanje pred domačijo je ob zvokih zanimive in nepogrešljive skupine Veseli Batači smiselno in šegavo komentirala Karoline Pičerko, domačini so tudi tokrat prikazali vse kar se je nekoč dogajalo v kmečkih skednjih za fašenk, udeležencem meda katerimi sta bila tokrat tudi avtobusa iz Slovenj Gradca in Kranja pa so se predstavile tudi vse etnografske in nekatere fašenske skupine.

Pod hišnim kapom je Kopjaš Markec izdeloval kopjeta in jim pritrjeval živopisane svilene trakove, izpod spretnih prstov domačink so nastajale papirnate "ruže" in "duhi", brez katerih se njega dni niso smele dogajati gostije. Prikazali so izdelovanje korantovih mask in kožuhov, pa izdelovanje palic za male pi-ceke iz Male "Nagušajnc" - Male vasi.

Po obilni domači malici, za-beljeno ajdovo kašo in kislim zeljem z meseno prilogo, so tudi v popoldanski etnografski povorki skozi vasi pred številnimi obiskovalci iz raznih krajev Slovenije in nekaterih sosednjih držav nastopili izvirni etnografski in pustni liki, pice-ki, medvedi, kopanje, Kurike, vile, ruse, Gamele, pa kopjaši, gostuvanjci pokači, orači pa seveda stari in sedanji koranti ter cigani. Prek 1000 maskiranih nastopajočih se je peš ali na 15

ter gamele in ruse z medevedi in jačarcami.

V popoldanski pustno etnografski povorki so med 15 motoriziranimi skupinami nastopili tudi "Stujnski Gusari".

motoriziranih skupinah predstavilo obiskovalcev v povorki od gostišča Ambiente v Zabov-cih do centra Markovcev, kjer je pred novo večnamensko občinsko poslovno zgradbo povorko komentirala neutrudna Natalija Plohl.

Naj dodamo, da so se v občini Markovci letos ob 10-letnem jubileju še posebej potrudili, saj je bila vsa vas okrašena z barvnimi trakovi - pantlji, ru-žami, duheci in duhi. Etnografsko društvo Korant pa je ob jubileju izdalo zanimivo barvno brošuro o prvih 10 letih fa-šenka, ki so jo skupaj z izdelki turističnega društva in društva podeželjskih žena, razglednicami in turističnimi izdelki ponujali obiskovalcem na večih stojnicah.

Ob vsem je treba ponovno poudariti, da so se fašenski in etnografski liki v markovski fari ohranili do današnjih dni predvsem po zaslugi nekaterih posameznikov, poleg Karoline Pičerko še Martina Mikše, Natalije Plohl in še koga. Vsem pa so domačini lahko še posebej hvaležni, saj so se po njihovi zaslugi fašenski liki ohranili v svojem, avtentičnem okolju. In tako je tudi prav.

M. Ozmec Domiselno in dobro izdelana je bila tudi skupina indijancev.

Izredno številni in dobro našemljeni so bili tudi markovski šolarji, s tovarišicami vred.

Med okoli 5000 obiskovalci je s svojimi fotoaparati fašenk v Markovcih budno spremljala tudi svetovna popotnica, znamenita Inge Morath.

SREDISCE OB DRAVI / ZAPLETI Z OBNOVLJENO LEKARNO

Kar je naše, je naše!

Središčani se očitno ne morejo dogovoriti, kako in kaj narediti z lekarno. Gotovo si jo vsi želijo čimprej videti odprto, vendar so pri tem nekateri krajani vseeno ravnali malo preveč na svojo pest in pri tem zavajali sebe, sokrajane in medije.

Z neznanega naslova smo namreč v naše uredništvo 17. februarja prejeli sporo~ilo za javnost z naslednjim besedilom: "Iz Krajevne skupnosti Sredi{~e ob Dravi z veseljem sporo~amo, da bomo namesto protestnega shoda po {tiriletni obnovi obrnili ključ in aktivirali eno najsodobnejših lekarn v Sloveniji. Sve~ano odprtje lekarne bo v sredo, 21. februarja 20001, ob 9. uri, v avli pa bo celodnevna razstava ro~nih del. Vsem, ki ste nam pomagali, predvsem pa sredstvom javnega obveščanja HVALA."

Podpisani so Krajani KS Središče ob Dravi, pismo pa je bilo v vednost poslano Lekarni Ormož in KS Središče ob Dravi.»Seveda se nam je zdelo

nekoliko čudno, da otvoritev organizirajo krajani, še bolj pa, da o tem obveščajo lekarno Ormož, saj je popolnoma nelogično, da bi podružnico odprl kdorkoli drug kot matična hiša. V KS Središče ob Dravi so nam na naše začudenje povedali, da z omenjenimi pripravami nimajo nobene zveze, da si pa seveda želijo, da se lekarna odpre čimprej.

V ormoški lekarni so pripravili obvestilo za krajane Središča, v katerem jih obveščajo, da so bile z njihove strani opravljene vse aktivnosti za pridobitev odločbe o verifikaciji lekarniške podružnice Središče ob Dravi. Kljub trudu, da bi bila odločba čimprej pridobljena, je ministrstvo za zdravstvo RS do današ

njega dne (20.02.) še ni izdalo. Takoj, ko jo bodo prejeli, imajo izpolnjene vse zakonske podlage za odprtje podružnice in bodo le-to tudi takoj odprli. Zapisali so tudi, da so prepričani, da krajani to obvestilo sprejemajo z razumevanjem.

Ce smo še lep čas po tihem simpatizirali in čutili s potrebami Središčanov po lekarni in s tem, da se jim končno plača politični dolg, so pa tokrat krepko brcnili v meglo. Preveč dobesedno so vzeli "svojo" lekarno. Lekarna bo namreč središka le v toliko, da bo stala v Središču. Najbrž bi bilo logično, da jo odpre lastnik in ne uporabniki. Ali pa je v Središču (ob pust ali zmeraj) narobe svet in pacienti odpirajo ordinacije in na otvoritev iz vljudnosti pov»bijo predstavnike zdravstvenega doma, otroci odpirajo šole in krajani različne urade, policijske postaje, mejne prehode???

viki klemenčič ivanuša

SREDISCE OB DRAVI / NARAVOSLOVNI DAN

O nasilju in spolni zlorabi

Nedavni naravoslovni dan na osnovni šoli Središče ob Dravi si je tim zdrave šole zamislil v obliki delavnic in gledaliških predstav. Zato so v goste povabili potujoče gledališče Pro Fortis, ki je na tem področju zelo cenjeno, saj so s svojimi predstavami obredli že več sto slovenskih šol. V Središču so bili že drugič.

Učence razredne stopnje so učiteljice poučile o zdravstveni vzgoji, člani gledališča Pro For-tis pa so jih zaposlili z delavnicami O.K. vedenje in O.K. reakcija — vrstniško nasilje. Delavnice so vsebovale kratko uvodno predavanje o izbrani temi in praktične dejavnosti v skupini, parih in individualno, ki so omogočale doživljanje in izražanje izkušenj, misli, strahov. Prav tako so nudile možnost za pridobivanje in prei-

zkušanje socialnih spretnosti — razvijanje odgovornosti, sodelovanja, empatije, sprejemanja drugačnosti. Pridobljene veščine naj bi pripomogle k razbremenitvi negotovosti ter odpravljanju predsodkov o nekaterih temah.

Učenci predmetne stopnje pa so bili razdeljeni v skupine po spolu. Deklicam so gledališčni-ki namenili predstavo Spolne zlorabe, ki je pri dekletih skušala vzbuditi občutek, da je to-

vrstne težave potrebno nekomu zaupati in se pogovoriti. Dekleta so izvedela, da same v ničemer ne morejo biti krive, če se jim je slučajno kaj takega pripetilo. Fantom so pripravili predstavo Nasilje med vrstniki - nasilniško vedenje. Sporočilo predstave je bilo, da nasilje vedno rodi še več nasilja in da je napak misliti, da se z nasiljem da reševati probleme in doseči mir. Učenci so na to temo izdelali plakate in pripravili razstavo.

Popoldne je bila še predstava za starše z enako tematiko. Njen namen je bil spodbuditi, da bi se starši in otroci lažje pogovarjali tudi o teh težkih temah. viki klemenčič ivanuša

SV. TOMAŽ

Nastop mladih glasbenikov

Minuli petek zvečer so se mladi glasbeniki osnovne šole Tomaž pri Ormožu in vrtca, ki deluje v sklopu šole, številnim obiskovalcem predstavili na koncertnem večeru.

Najprej je nastopil zborček vrtca pod vodstvom Zlatke Ko-vačič, ki je s svojo prikupnostjo in prisrčnostjo požel gromki

aplavz. Nato je nastopil otroški pevski zbor z zahtevnejšim programom in več solističnimi vložki. Največ pevskega znanja in

Utrinek s koncertnega večera šole in vrtca pri Sv. Tomažu

izkušenj pa je poslušalcem predstavil mladinski pevski zbor. Oba zbora je vodila in na klavirju spremljala Darja Horvat Žganec. Zborčke je pri nekaterih pesmih spremljala tudi Or-fova skupina, ki deluje na šoli.

Med nastopi pevcev pa se je na različnih instrumentih predstavilo kar nekaj mladih glasbenikov, ki svoje znanje pridobivajo v glasbeni šoli Ormož, nekaj pa je tudi samoukov. Skozi glasbeni večer sta poslušalce spretno vodila Jožica Hudžar in Božo Lalič. Nastop je bil popestren z videlo projekcijo.

Kot zanimivost lahko zapišemo še to, da pri Sv. Tomažu pojejo predvsem dekleta. Pa ne, da fantje ne bi imeli potrebnega posluha. Kot je povedala ravnateljica Alenka Curin Janžeko-vič, imajo na šoli zelo veliko vozačev in zato se morajo učenci pogosto odločati med več krožki, ki potekajo sočasno. Pri fantih je pač bolj priljubljen šport.

viki klemenčič ivanuša

ORMOZ / GRADNJA DOMA STAREJSIH OBČANOV

Vseljiv iez slabo leto

Na gradbišče so minuli teden pričeli dovažati gradbeni material

Izgradnja doma starejših občanov v Ormožu se je pričela v lanskem letu. Prva faza je zajemala temeljenje, ki so ga opravili do sredine decembra lani.

Zato, da bo dom lahko stal na atraktivni lokaciji nad Dravo in v neposredni bližini zdravstvenega doma, so pri temeljenju morali uporabiti tehniko pilo-tiranja zaradi nenosilnosti tal. Med temeljenjem je za kratek čas dela ustavil manjši plaz, ki so ga morali takoj sanirati, saj dela ni bilo mogoče nadaljevati.

Dom za starejše je zasnovan

kot zaokrožena celota eno-, dvo-in štiriposteljnih sob. V načrtu je tudi precej velika kuhinja, ki bo najprej namenjena za oskrbovanje varovancev, kasneje pa tudi za oskrbovanje starejših ljudi na domu. Objekt z okrog 5000 kvadrati je arhitekturno razdeljen na dva dela. V enem delu je predvidena klet, pritličje in mansarda, drugi del pa bo še nadstropje višji. V domu bo tudi manjša kapelica. Grad-

nja je standardna, zanimiva pa bo streha, ki naj bi bila ravna, je povedal Venčeslav Cajzek, manager za gradbeno operativo pri podjetju GIC Gradnje iz Rogaške Slatine.

Do 15. julija načrtujejo, da bi bil objekt pod streho, do 15. novembra pa končan. Vseljiv naj bi bil do 1. februarja 2002. Na gradbišču je trenutno okrog 20 delavcev in vsak dan jih bo več. Ko se jim pridružijo še instalaterji, pa jih bo tudi po 100. Izvajalci za ta dela še niso izbrani.

viki klemenčič ivanuša

ORMOZ / SOS TELEFON ČRIČEK

Tudi do 50 klicev na dan

Telefon za ljudi v stiski je danes ena izmed oblik pomoči tistim, ki jo potrebujejo. Od decembra lani aktivno deluje v Ormožu Društvo svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski Čriček. Delujejo skupaj z drugimi podobnimi društvi in en dan v tednu prevzamejo dežurstvo za vso Slovenijo. Delo v društvu je prostovoljno in svetovalci zanj ne prejmejo nobene nagrade. Pravijo, da so dovolj nagrajeni, če jim uspe komu pomagati v trenutku stiske.

Dežurstva trajajo po šest ur, najtežji termin pa je ponoči, ko je še posebej veliko klicev in traja dežurstvo 12 ur. Clani društva ugotavljajo, da je okrog 60 odstotkov stalnih klicalcev, ostali, ki zavrtijo številko telefona za pomoč v stiski, pa so le trenutno v krizi. Velikokrat pokličejo bolni ljudje, predvsem s kakšno psihiatrično diagnozo, ti pokličejo tudi po nekajkrat na noč. Sicer pa odgovorijo v 24 urah na okrog 50 klicev. Nekateri trajajo tudi po 20 ali več minut, odvisno od počutja kli-calca. Poleg duševne in čustvene stiske so številni tudi v socialnih, gmotnih in drugih težavah. Ljudem v stiski je še posebej pomembno, da je pri svetovanju ohranjena anonimnost, saj bi marsikakšen problem lahko rešili s pomočjo institucij v domačem kraju, vendar se prizadeti ne želijo soočiti s svojim okoljem.

Svetovalci so se za svoje delo usposobili na seminarju, v pomoč pa jim je tudi različna literatura. Vsak mesec imajo tudi nadzor. Včasih se pogovorijo tudi med seboj, saj se le s težavo otresejo samih tragičnih zgodb, ki jih poslušajo. Pravijo, da te

"prtljage" ni mogoče kar odložiti in se po dežurstvu delati, kot da te noči in teh zgodb ni bilo. Svetovalci, med njimi je največ zdravstvenih in socialnih delavcev ter upokojencev, se pri

svojem delu predstavljajo z "delovnimi" imeni, o svojem delu po morajo voditi tudi statistiko in zapiske. V letošnjem letu načrtujejo čimveč predavanj. Zaradi astronomskih stroškov predavateljev se nameravajo v ta namen obrniti predvsem na različne ormoške službe, ki jim lahko prenesejo nekaj svojega strokovnega znanja. Društvo ima 25 članov, od tega 13 aktivnih svetovalcev, svoj prostor pa imajo v prostorih pošte.

viki klemenčič ivanuša

Od tod in tam

ORMOŽ / Najvei pozornosti naimlai{im

V Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ormož so pred kratkim sprejeli na~rt dela za tekoče leto. Največ pozornosti namenjajo najmlajšim udeležencem v cestnem prometu. Pripravili bodo tečaj za voznike koles z motorjem in traktorje, kolesarski izpit, organizirali bodo občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu in se udeležili državnega, s posebnimi propagandnimi akcijami bodo skrbeli za varnost otrok med počitnicami in ob začetku šolskega leta, poskrbeli za ureditev cestnoprometne signalizacije in podobno. Seveda bodo organizirali tudi druge stalne akcije, kot so rumena rutica, kresnička, svetleče nalepke, seminarje, predavanja ter ureditev prometnih kabinetov in nabavo sredstev za izvajanje prometne vzgoje. Seveda pri tem ne pozabljajo na odrasle udeležence v prometu, za katere izvajajo različne preventivne akcije in izobraževanja, urejene pa imajo tudi oglasne omarice, za katere skrbijo delavci policije. V njih opozarjajo na nevarnosti, ki prežijo v prometu.

Svet šteje sedem članov in v njem so zastopani vsi, ki posredno ali neposredno delujejo v cestnem prometu. Za svoje aktivnosti predvidevajo, da bodo potrebovali okrog 1.300.000 tolarjev, je povedal predsednik sveta Dragan Krstič.

vki

ORMOŽ / PUST JE KLJUB VSEMU PRIŠEL

Bravo, Ormožani!

če se je zdelo, da bo pust Ormož letos zaobšel, pa se je zgodilo drugače: na pustni torek so se po pol drugi uri na Kerenčičevem trgu spontano pričeli zbrati ljudje. Nihče ni vedel, kaj se bo zgodilo, vendar je bil čar pričakovanja dovolj mikaven, da je v prijetnem vremenu na ulice zvabil okrog 500 ljudi. Nekaj je bilo tudi mask, čeprav je treba priznati, da so bili maskirani predvsem otroci. Da se pripravlja nekaj nenavadnega, so dali slutiti tudi konjeniki, ki so dirjali po mestnih ulicah in oznanjali, da v Ormožu "nekaj smrdi". Malo po drugi uri pa se je pričel napovedani pustni nastop mažoretk in godbe.

Na čelu priložnosti primerne povorke je v črno odeta maska nosila križ in glasno objokovala našo izgubo. Mažorete so v letih delovanja nekoliko odrasle in pridobile potrebno suverenost, kar je bilo videti tudi na torkovem nastopu. Sledil je ormoški pihalni orkester v pustni izvedbi. Za njimi so rajali še ko-ranti, ki jih je v Ormožu vsako

Pred pustno povorko je no žalostno priložnost opozarjal križ

leto več, in še nekaj mask. Povorka je tokrat krenila po obratni poti kot druga leta. Pričeli so pri hotelu in se mimo Kerenči-čevega trga sprehodili do Mestne grabe in nazaj. Pri občini se niso ustavili in tudi žalostinke jim niso zaigrali. Sicer pa v občinski zgradbi ni bilo nikogar več, ker so zaradi pusta (ironija pa taka) zaprli svoja vrata že ob 13. uri. Z občino pa se je tokrat poigral veter, ki je zamršil občinsko zastavo, da je mimo-hodnike tako pozdravila na pol droga. Občinstvo je pričakovalo kakšno priložnostno komemoracijo, zato so povorko spremljali po vsej njeni poti. Nekaj žalostnih tonov je bilo slišati le pri mimohodu ob fontani, ki so jo tudi koranti pozdravili sklonjenih glav. Karneval se je končal nenavadno mirno in z občutkom, da so še trenutki, ko je zelo lepo biti prebivalec tega malega zaprašenega mesta.

Najbrž Ormož že dolgo ni doživel tako dobrega fašenskega karnevala kot letos. Aplavzi in vzkliki odobravanja so bili dokaz, da v Ormožu obstaja živ interes za pustni karneval in prihodnje leto ga bomo zanesljivo doživeli. Spontani pustni zbor je dokazal, da v mestu obstaja konsenz glede pusta. Zanimivo pa je, da kljub pozornemu gledanju med množico nisem uspela opaziti nobenega ormoških politikov.

Tekst in foto:

vki

SREDIŠČE OB DRAVI / PUSTNI KARNEVAL

Ce že nimajo obiine - hoieio vsaj fontano

Zabavno in veselo je bilo na nedeljskem pustnem karnevalu v Središču ob Dravi. Številne sodelujoče skupine so dale duška svoji ustvarjalnosti in domišljiji, ni pa manjkalo niti zelo aktualnih domislic. Številni obiskovalci, med katerimi je bilo tudi veliko Ormožanov, so se lepo zabavali. Prireditev sta organizirali turistično društvo in krajevna skupnost Središče ob Dravi.

Povorko je pričela središka godba, ki je na svoj način preganjala zimo. Sledila jim je skupina ormoških korantov, nato pa različne skupine - prikupna družina majhnih in velikih te-

lebajskov, indijank, harem, klovni in dojenčki, če omenimo le nekatere. Obiskovalci so lahko videli skupino Kurdi trans - import export, ki je ponujala prevoze v Avstrijo po 1100, Ita-

Predstovile so se številne domiselne maske in skupine

FOTOZAPIS

Pika Nogavička na konju

Šetlandski poniji so dobrodušni majhni konjički. Največje veselje imajo z njimi otroci. Tudi v okolici Ptuja jih najdemo kar nekaj. Na fotografiji je Tjaša - majhna deklica, a velika ljubiteljica živali. Morda se je zato našemila v Piko Nogavičko. Zajahala je 12 let staro kobilo Lizo. Seveda pa pri živalih previdnost ni nikoli odveč, zato kobilo drži Tjašina mamica, ki je tudi pustno razpoložena. (DA)

lijo po 2000 in Nemčijo po 2500 nemških mark. Za klimo in turistične avtobuse so sicer zahtevali doplačilo, reklamacije pa menda sprejemajo na telefonski številki 113. Na središkem karnevalu so se odzvali na resen problem norih krav, ki so ga rešili tako, da so nore krave po posebnem postopku predelali v letos tako dragocen sneg. Ob tem so ustanovili še rekreacijsko-športni center "Fa-roški breg", ki deluje pod motom: Kdor ne skače, ni Slovene. Središčani in Kruci so se po-norčevali iz ormoških lokalnih dogodkov. Ponudili so zamenjavo - središke vislice za ormoško fontano in obesili Vilija Samov-šečnega. Nastopil je tudi Kekec

Zadnja novica

V ptujskem pustnem šotoru - Kurentov! deželi so v torek opolnoči izžrebali ime srečneža, ki bo prejel audi A3. To je Jani Karnekar iz Arbajterjeve 5, Ptuj.

z vsem svojim pisanim spremstvom. Seveda pa niso pozabili tudi na neodprto lekarno. Opremili so jo s kondomatom in dovozom za invalide. V njej bodo viagro prodajali na recept, kupiti pa bo mogoče tudi trofeni-kol - za ženske!

Viki Klemenčič Ivanuša

CVETKOVCI / PUSTNE NORČIJE

Tudi v

- pust

če je sprva kazalo, da bo v ormoški občini bolj malo pustnih doživetij, pa se je v zadnjem trenutku vse spremenilo. V Cvetkovcih so se krajani in okoličani spontano organizirali in pripravili pravo vaško pustno rajanje.

Posebnost njihovega karnevala je bila poleg izjemne zabave in dobre volje tudi sodelovanje cele vasi. Na skoraj vsakem hišnem pragu so spretne gospodinje ponujale sveže domače krofe in kakšno tekoče okrepčilo. Nastopajoči so zganjali svoje norčije, videli pa smo kar nekaj zabavnih mask. Predstavili so se kmečka poroka, skupina ciganov, skupina ciganskih mu-

zikantov in moderna glasbena skupina, videli smo begunce, nekaj doma narejenih vojaških vozil in pokop dragega nam pokojnika - ormoškega karnevala. Veliko strpnosti so pokazali tudi vozniki, ki se niso razburjali zaradi čakanja in plešočih mask; sicer pa je bila njihova strpnost poplačana s kakšnim krofom ali prerokovanjem cigank.

vki

Na cvetkovski fašenski povorki so žalovali za ormoškim karnevalom

SLOVENSKA BISTRICA / MNOŽIČNA UDELEŽBA NA PUSTNI POVORKI

Brez kurentov ne gre

V organizaciji razvojno-informativnega centra ter v sodelovanju z osnovnima šolama Pohorskega odreda ter Minke Namestnik—Sonje iz Slovenske Bistrice in Zavodom za kulturo Slovenska Bistrica je pustna povorka, ki postaja že tradicionalna, na pustno soboto lepo uspela. Zimo so pomagali odganjati tudi kurenti iz Bresnice pri Podgorcih, ki so zadnja leta že skoraj stalni gostje bistriških pustnih norčij.

Utrinek s sobotne pustne povorke v Slovenski Bistrici. Foto: SB

PTUJ / NOV USPEH MLADIH PLESALCEV Jernej in Daniela odhajata v Kanado

Danes odhajata mlada plesalca plesnega kluba Pingi Maribor Jernej Brenholc in Daniela Pekic v Toronto v Kanadi, kjer se bosta udeležila ene od plesnih tekem. Zanju je zelo pomembna, saj je vabilo zanjo dobilo le šest parov iz Evrope in šest iz ostalega sveta. Na tekmi kot sodnik sodeluje tudi njun trener za standardne plese Branko Bohak, njuna trenerka za latinskoameriške plese pa je njegova žena Alenka.

Kot je pred odhodom povedal Jernej, si morata z Danielo do članskega razreda nabrati čim več tekem, rezultate pa tako in tako prinese le dobro plesanje. Revialni del kanadske tekme bo trajal pet dni.

Pred kratkim sta bila uspešna tudi v danskem glavnem mestu, kjer sta si med 70 pari s celega sveta v konkurenci standardnih plesov priplesala tretje mesto. To je toliko bolj žlahtno, ker je na tekmi sodelovalo veliko parov s svetovnega prvenstva.

MG

Ob pol enajstih dopoldan je vsa pisana množica bolj ali manj posrečenih mask - od telebaj-skov do že običajnih klovnov, vmes so bili tudi drugi pustni liki - krenila izpred osnovne šole Pohorskega odreda po Partizanski cesti proti središču mesta, do Trga svobode, od tam do križišča z Ozko ulico in nato po Ozki ulici ter ponovno na Partizansko cesto in na zunanje grajsko dvorišče, kjer so najbolj domiselne maske prejele nagrade. Da je bilo resnično veselo in zabavno, so poskrbeli še člani Frajhamske godbe, KUD Gasilska godba na pihala Spodnja Polskava ter godba DPD Svobode Slovenska Bistrica, vse pa so popestrili še kurenti iz Bresnice. Tudi obiskovalcev in gledalcev pustne povorke kljub "zimskemu" vremenu ni manjkalo.

VT

VIDEM / LETNA KONFERENCA OBČINSKEGA ODBORA SDS

Nezadovoljni z vodstvom stranke

V petek, 26. januarja, so se člani SDS Slovenije - občinski odbor Videm zbrali na redni letni konferenci, ki je potekala v posebni sobi gostilne Svensek na Selih.

Predsednik odbora Stanko Simonie je v svojem poročilu izrazil nezadovoljstvo z rezultatom volitev kljub drugemu mestu, ki ga je zasedla stranka. Izvr{il-ni odbor meni, da je vzrokov za slab volilni rezultat več: videm-ska občina je imela svojega kandidata iz druge stranke, pa tudi enourna predstavitev njihovega kandidata za 11. volilni okraj g. Marjana Petka ni bila dovolj. Poudaril je tudi "neodgovor-

nost" vodstva stranke, ki v predvolilnem času ni na{lo časa, da bi obiskalo posamezne občinske odbore in tako stopilo v stik z ljudmi. Posledica, s katero se sedaj soočajo, je izguba dveh poslancev v državnem zboru; najhuje pa je, da sedaj nimajo v svoji neposredni bližini svojega poslanca.

Simonič je vse člane pozval k aktivnemu delu. Zavedajo se namreč, da bodo lahko le s tr-

dim delom in skupnimi močmi popravili slabe rezultate volitev. Prvo tako priložnost vidijo na lokalnih in predsedni{kih volitvah 2002, kar bo njihova prioritetna naloga.

Izvr{ni odbor si je zadal {e nalogo pridobivanje novega članstva in organiziranje različnih humanitarnih akcij. Z njimi želijo prina{ati v svet novo upanje in graditi lepšo Slovenijo.

Socialdemokrati ostajajo optimisti in pogumno korakajo slovenski pomladi naproti, so dejali na konferenci.

Petra Krajnc

PREJELI SMO

Dve morali

Od referenduma za sežigalnico komunalnih odpadkov na območju občine Kidričevo je preteklo ravno toliko časa, da so mogoči prvi komentarji. Brez dvoma se je potrdilo vedenje, pridobljeno že z angažiranim zbiranjem podpisov, ki ga je organizirala skupina občanov, povezanih v civilno iniciativo. Poročilo o izidu referenduma je sprejel tudi občinski svet. Napočil je trenutek radostnega zmagoslavja ter plačila računov. Čestitali smo skupini pomladnih strank in povabil tudi liberalce, da jim ponudijo roko v znak priznanja za predvolilno zmago.

Samo za to, kdo bo zmagal, ali predvsem za to, je pri tem referendumu tudi šlo.

Kako bi sicer isti pomladni protagonisti, hkrati ko so sprejemali odločitev o referendumu, sprejemali tudi sklepe v nasprotju s pričakovano in kasneje na referendumu potrjeno voljo ob-

čanov? Preklicali so vse odklonilne sklepe občinskega sveta, ki se nanašajo na konzorcialno pogodbo za izgradnjo sežigalnice. S sklepi pa so odklonili podpis take pogodbe ter celo zahtevali vložitev tožbe zoper svet konzorcija - predlagatelja pogodbe. Tako so se na široko odprla vrata (zavestno pred referendumom!), da se lahko zdaj neovirano uresničuje prav tista volja članic konzorcija (med katerimi je tudi občina Kidričevo) in investitorjev, ki so jo želeli doseči s podpisom take konzor-cialne pogodbe. To pa je dokaj cenena in neovirana pot do izgradnje sežigalnice. Bo mogoče reči: "Ne, tega pa nismo vedeli," ko že imajo eno (drugo) izkušnjo? Škodo bo utrpela vendar skupnost, v kateri živijo.

Je bilo res potrebno izkoristiti naravno - prvinsko - voljo ljudi ter splesti mrežo, da se ljudje, povezani v civilno iniciativo, ujamejo v predvolilne zanke? Je bilo res potrebno izrabiti strah pred neznanim in nejevoljo zaradi ravnanja in groženj direktorja Taluma ter prehiteti čas za premišljeno ra-

vnanje? Je bilo res pomembneje na sramotilne lističe s črno - prepoznavno barvo - zapisati imena občanov, ki so ljudem odkrito povedali, za kaj pri vsej stvari gre, in se skriti za znakom "CIPS"? Danes zmagoslavne trditve, da med ljudmi ponovno raste vpliv "pomladnih strank", in pretirano zadovoljstvo, ker je uspela predvolilna politična ukana, res odtehtajo škodo, ki je povzročena skupnosti?

Res težko sprejemava tako ravnanje. Sta za to potrebni dve morali, ena za lastne, druga za javne potrebe, ali pa je to dvojna morala?

Isti ljudje na isti način že tretje leto zapored predlagajo in odlagajo prenovo osnovne šole v Cirkovcah ter varajo sovaščane, kako da bodo danes, najpozneje jutri začeli z deli. Denar, danes že skoraj 200 mio SIT, pa čaka na leto 2002, ko bodo lokalne volitve, saj šolarji še nimajo volilne pravice. Volilno pravico imajo le njihovi starši.

Žalost, mar ne?

Marta Pinteric, Vojtek Rajher

SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI

Vsak po svoie

Prejšnji teden je Slovenija dobila novega varuha človekovih pravic. Seveda je bila to spet idealna priložnost za mnoga razmišljanja o vlogi in mestu vsakogar izmed nas v novi slovenski državi. V imenu nikogar, še tako vzvišenih ciljev, ni mogoče zanikati in teptati temeljnih pravic nikomur. Prav je, da to spet in spet ponavljamo in spoštujemo. Vendar pa bi se hkrati morali bolj zavedati, da pravice prinašajo tudi dolžnosti, da zavezujejo k takšnemu individualnemu in skupnemu življenju, ki ne bo moteče za nikogar, ki bo vselej v največji možni meri upoštevalo in spoštovalo tudi interese drugih in upoštevalo, da lastne sreče in lastne svobode ni mogoče vzpostavljati na škodo drugih. V preteklosti so kar prepogosto v imenu "skupnega" zapostavljali ali celo zatirali srečo posameznika, zdaj pa se zdi, da bi nekateri radi zaradi nekakšne "svoje popolne svobode" povsem ignorirali druge - kot da je smisel celotnega početja in življenja zgolj skrb za njihov svet, za njihovo ozko dvorišče in njihovo dobro počutje. Prepo-tentneži na cestah nam skušajo dopovedati, da je njihova neodtujljiva pravica in "svoboda" tudi nesramno (in nevarno) divjanje z avtomobili in nespoštovanje ce-stnoprometnih predpisov. Boles

tni ksenofobi javno izjavljajo, da jim ni mar nič, kar se dogaja z ljudmi in kraji zunaj Slovenije. Na ulicah vsak dan srečujemo aro-gantneže, ki jih moti vse, kar ni njihovo in po njihovem okusu. Uveljavlja pa se tudi povsem nov tip "svobodnjakov", ki prisegajo na nespoštovanje uveljavljenih pravic skupnega življenja in obnašanja, ker naj bi bilo to potrdilo popolne svobode. S tega vidika je poskrbel za neprijetno presenečenje tudi novi slovenski varuh človekovih pravic, ko je na kritiko, češ da je prišel na prisego v državni zbor neustrezno oblečen, odgovoril, da je takšno njegovo oblačenje pač njegova pravica ...

Človek, ki živi v skupnosti z drugimi ljudmi, pač ne more svoje "svobode" in svojega počutja povsem poljubno in samovoljno prilagajati zgolj svoji volji in svojim interesom. Neupoštevanje (ali celo smešenje) nekaterih skupaj dogovorjenih in skupaj sprejetih norm je težko razumeti. Te so tudi sestavni del nekega reda, ki onemogoča, da bi se "svoboda" spremenila v samovoljo in anarhijo. Morda je primer z (neustreznim) oblačenjem za marsikoga nekaj epizodnega, vendar pa kljub temu nazorno kaže, kako "svobode" ne bi smeli zlorabljati za iritiranje drugih ali celo za ne

kakšno poučevanje, da so sami premalo svobodni, ker se oblačijo tako, kot je za parlament običajno - in spoštljivo. Mnoge države s spoštljivo demokratično tradicijo (in dejansko visoko stopnjo človekove svobode) imajo celo uradno predpisano, v kakšnih oblačilih se lahko kdo pojavlja v državnih ustanovah in na državnih ceremonialih. Nikomur ne pade na misel, da je to kratenje svobode, gre zgolj za (dogovorjen) spoštljiv odnos do državnih institucij.

V teh dneh bučni posamezniki v Sloveniji v imenu "popolne svobode" in spoštovanja "človekovih pravic" zahtevajo odpravo obveznega cepljenje za otroke. Ob tem očitno pozabljajo, da je sistem obveznega cepljenja v zadnjih desetletjih učinkovito preprečil številne epidemije in poskrbel za povečano splošno zdravstveno varnost. Zaradi svojih posamičnih interesov (in predsodkov) torej zahtevajo odpravo nečesa, kar dokazano koristi ogromni večini prebivalstva in kar bi lahko proglasili tudi za splošno človekovo dobrino, potemtakem tudi za sestavni del človekovih pravic. Lahko bi rekli,da borci za "človekove pravice" v tem primeru s svojimi sebičnimi interesi v bistvu ogrožajo človekove pravice.

OD TOD IN TAM

PTUJ / Okrogla miza z J. Janšo in dr. A. Bajukom

V refektoriju minoritskega samostana na Ptuju bo v soboto, 3. marca, ob 20. uri okrogla miza o aktualnih političnih dogodkih in stališčih do dela vlade, ki jo organizira vrh stranke SDS in Nove Slovenije. Gosta bosta Janez Janša in dr. Andrej Bajuk. Vabijo člane obeh strank in simpatizerje.

MG

PTUJ / Predavanje za čebelarje

To nedeljo, 4. marca, ob 9. uri bo v prostorih Obdravskega zavoda v Ptuju predavanje, na katerem bosta čebelarska mojstra Franc Panker iz Prekmurja in Martin Čuš iz Ptuja govorila o spomladanskem razvoju čebeljih družin in drugih aktualnostih v čebelarstvu. Predavanje bo spremljano z barvnimi diapozitivi.

-OM

PTUJ / Obisk starejših občanov

Predstavniki mestne četrti Panorama so 20. in 21. februarja obiskali občane, starejše od 90 let. V tej četrti živijo štirje: Antonija Čeh, Katarina Skaza, Elizabeta Matjašič in Marija Opa-ra. Darila zanje so pripravili v prodajalni ptujske Emone-Merkurja.

MG

ŠIKOLE / Osrednja slovesnost ob dnevu civilne zaščite

Ob 1. marcu, mednarodnem dnevu civilne zaščite, pripravljata Uprava za obrambo Ptuj in Regijski štab civilne zaščite za Podravje osrednjo slovesnost v petek, 2. marca, ob 11. uri v gasilskem domu v Šikolah. Slavnostni nagovor bo imel Drago Klobučar, poveljnik regijskega štaba CZ za Podravje. Ob tem bodo ocenili svoje delo na področju organiziranja in delovanja v lanskem letu in se dogovorili o letošnjih aktivnostih, najzaslužnejšim pa podelili priznanja civilne zaščite.

-OM

MAJŠPERK / V torek seja sveta

V torek, 6. marca, ob 18. uri se bodo na 16. redni seji sestali svetniki občine Majšperk. V prvi obravnavi naj bi se lotili predloga občinskega proračuna za letošnje leto, sklepali naj bi o pravilniku o denarni pomoči za novorojence, o povišanju cen vrtca Majšperk, o povišanju najemnin za poslovne prostore, povišanju najemnim in taks za pokopališča ter povišanju cene vode za vodovod Stoperce. Sklepali naj bi tudi o spremembah odloka o komunalni taksi za investicije, ki zagotavljajo oskrbo prebivalcev s pitno vodo, o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda, o kriterijih za določanje dežurnih prodajaln, o povišanju cen odvoza smeti ter o delitveni bilanci prejšnje občine Videm.

-OM

STOJNCI / Utrinki pesnite Danice Petrovič

Mlada pesnica Danica Petrovič iz Stojncev je

OBVESTILO NSS PTUJ NEKDANJIM TAMOVIM DELAVCEM

Na Zavod po vei denarja!

Obmo~ni Svet NSS Ptuj nam je spro~il, da poziva vse bivše zaposlene v podjetju TAM Maribor, ki so izgubili delovno razmerje ob uvedbi stečaja zoper podjetje TAM Maribor in so bili prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje ter prejemali denarno nadomestilo, naj zaradi varovanja pravic do višjega denarnega nadomestila z osebnim dokumentom obiščejo Zavod za zaposlovanje, na katerem so bili prijavljeni po uvedenem ste~aju in kjer so pridobili denarno nadomestilo, da bodo podpisali predlog za obnovo postopka na Zavodu za zaposlovanje pri priznavanju denarnega nadomestila.

Ta pravica pripada vsakomur, ki je bil v zadnjih petih letih prijavljen na zavodu zaradi stečaja in je prejemal denarno nadomestilo, osnova za izračun nadomestila pa je bila zaradi 80-odstotne plače za tak odstotek nižja, zato je potrebno podati prej omenjeni predlog, ker se bo poračunala razlika za toliko mesecev, kolikor mesecev so bili nekdanji Ta-movi delavci prijavljeni na zavodu zaradi stečaja podjetja TAM Maribor.

Potrebno je torej, da nekdanji delavci čimprej obiščejo Zavod za zaposlovanje z osebnim dokumentom in podpišejo omenjeni predlog.

pred kratkim izdala svojo prvo pesniško zbirko pod naslovom Utrinki. V zbirki, ki je izšla v nakladi 500 izvodov pri tiskarni Exat design Roman Ekart Cirkovce, je objavljenih 60 različnih pesmi. Prvo javno predstavitev bodo opravili na srečanju upokojencev občine Markovci, sicer pa jo bodo predstavili še ob materinskem dnevu v Stojncih in Bukovcih ter na Markovo nedeljo v Markovcih.

-OM

OBČINA KIDRIČEVO /

Pustovanji v Kidričevem in Cirkovcah

Turistično društvo občine Kidričevo je pripravilo na pustni torek, 27. februarja, kar dve pustni prireditvi. Prva se je pričela nekaj po 13. uri v Kidričevem, kjer so pripravili pustno povorko od kopališča do trgovine. Po 15. uri pa so se udeleženci povorke preselili v Cirkovce, kjer je bila osrednja fašenska prireditev z ustoličenjem novega pustnega carja. Poleg pustnih skupin iz sedmih krajevnih odborov so nastopili tudi koranti iz Ptuja in okolice, folklorna skupina iz Lancove vasi, mažoretke iz Kidričevega in nekaj motoriziranih pustnih skupin.

-OM

KAJ SO ČLOVEKOVE PRAVICE

Sicer pa novi varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek v enem izmed svojih prvih intervjujev po izvolitvi zanimivo razmišlja o tem, kaj so človekove pravice. "Vem, da človekove pravice niso to, da lahko počneš, kar hočeš, in da so te pravice omejene z enakimi pravicami drugih ... Revščina je v evropskih dokumentih o človekovih pravicah kršenje človekovih pravic, v Sloveniji pa je po mednarodni metodologiji 11 odstotkov ljudi, ki živijo pod mejo revščine. To je torej ena najpomembnejših kršitev. Treba pa je upoštevati, da obstajajo različne ravni kršitev človekovih pravic in te ravni so zelo povezane z razvojem določenega družbenega okolja ... Pri nas v Sloveniji ne poznamo klasičnih kršitev človekovih pravic: da te lahko policija na cesti ubije, da te zaprejo, ti pa se ne moreš pritožiti, in tako naprej. Vendar to ne pomeni, da imamo manj dela. Raven kršitve človekovih pravic je bolj subtilna in je zato bolj zahtevana za reševanje. Naš problem je recimo malomarno delo državne uprave. Poznam primer, ko se štiričlanska družina stiska v garsonjeri, čeprav je že pred letom in pol kupila neko stanovanje v Polju, ki

se po urbanističnem planu lahko podaljša. Cel kup hiš so na isti lokaciji že podaljšali na enak način, ta lastnik stanovanja pa mora kljub temu poštempljati isto goro papirjev, kot če bi tam gradil celo stanovanjsko naselje. Kot rečeno, že leto in pol čaka v garsonjeri na to, da bi si izboljšal stanovanjski standard, in ne more prav nič storiti, da bi se postopki pospešili. Tudi to so kršitve človekovih pravic in povezane z reformo državne uprave ..." (Dnevnik, 24. februarja 2001)

ANGAŽIRANOST ALI DEMAGOGIJA

Delo piše, da se je Hanžek za varuha človekovih pravic predlagal sam. "Predsedniku države je poslal prijavo z dokazilom o državljanstvu. To je bilo tudi vse, kar je bilo treba storiti. Po tistem, rad poudari, ni trkal na nobena strankarska vrata, zavrnil je tudi vse ponudbe prijateljev, da bi lobirali zanj. "Hotel sem nastopiti sam, kot jaz," zatrjuje. Pač pa se je prej pogovoril z družino ... Med 23 prijavljenimi kandidati v tretjem krogu v osnovi ni imel velikih možnosti. Šele prejšnji teden, potem ko se parlamentarne stranke tudi po drugem propadlem krogu še vedno niso mogle sporazumeti o kandidatu, ki bi bil sprejemljiv za vse, je postal ne

kakšna fatalna, edina realna izbira. Zagožnova ljudska stranka mu sicer ni dala glasov, Bajuko-vi poslanci so se vzdržali. Toda Janez Janša je strankarsko nevezanega Hanžka, med drugim tudi borca za pravice kosovskih Albancev iz 80. let, podprl, dobil je precej več glasov, kot jih je potreboval ... Za zdaj še nima povsem jasnih predstav o svojem prihodnjem delu. "Prepričan sem bil - in zaenkrat sem še vedno -da lahko nekaj naredim," pravi. Puhlica z že vgrajenim pogojnikom? Zdi se, da prej upravičena previdnost, bojazen pred dajanjem velikih obljub, ki se iz mešanice subjektivno-objektivnih razlogov hitro lahko izkažejo za prazne. Hanžek poudarja, da se z višjo stopnjo demokratizacije oziroma razvoja vsebina in raven kršenja človekovih pravic spremeni. Ali bo na področje človekovih pravic res prinesel nekaj novega, pa je težko reči. Bo uveljavil nove pristope? Bo bolj učinkovit? Bo vsaj deloma ohranil svoj slog ali pa se bo etabliral, se torej popolnoma utopil v precej amorfni tranzicijski politični eliti? Sam upa, da mu bo uspelo. Pravi, da se dobro zaveda, kako tanka in krhka je meja med angažirano politiko in demagogijo

Jak Koprive

LOVRENC / VISOK JUBILEJ GASILCEV

115 let v službi ljudstva

Prosvetna dvorana v Lovrencu na Dravskem polju je bila v soboto, 17. februarja, prizori{~e 115. ob~nega zbora prostovoljnega gasilskega dru{tva Lovrenc, ki sodi med najbolje organizirana in tudi najbolje opremljena dru{tva Gasilske zveze Kidri~evo. Doma~im gasilcem, predstavnikom kraja in ob~ine Kidri~evo so se pridružili {e gasilci iz sosednjih dru{tev Apa~e, Talum, Pleterje, Jablane, Šikole, Mihovce, Dragonja vas, Ra~e, Šikole, Maj{perk in Staro-{ince.

Po uvodnem delu so se z minuto tišine spomnili na lani preminulega gasilskega veterana Franca Beraniča, zatem pa prisluhnili poro~ilu dosedanjega predsednika dru{tva Jožeta Medveda o operativnih in gospodarskih aktivnostih v minulem obdobju. Med drugim je povedal, da so se maja udeležili Florijanove maše v Kid-ri~evem, nato pa so se pri~eli pripravljati na ob~insko gasilsko tekmovanje, ki je bilo 24. junija v Starošincah. Na njem so sodelovali s šestimi ekipami in svoje vitrine obogatili z nekaj novimi pokali. Konec junija so sodelovali na dnevu gasilcev v Apa~ah, štirje ~lani društva pa so se udeležili tudi naj-ve~jega sejma zaš~ite inreševa-nja v nemškem Augsburgu. Ob dnevu državnosti in v po~asti-tev ob~inskega praznika so bili 24. in 25. junija soorganizatorji praznovanja ob~inskega praznika. Zatem so se lotili intenzivnih priprav na Lovren~evo nedeljo in v soboto, 12. avgusta, uspešno izvedli tradicionalni turnir v curkometu, dan za tem pa jim je lepo uspela tudi velika veselica, ki so jo pripravili pod šotorom. 27. avgusta so izvedli 3. tekmovanje gasilskih veterank in veteranov za memorial Franca Dolenca. Na preventivnem podro~ju so okrepili aktivnosti v mesecu požarne varnosti oktobru, lepo pa jim je

uspel tudi kostanjev piknik in prireditev ob zaključku leta.

Za potrebe društva so že v začetku leta nabavili nov računalnik, na gasilskem domu so naslikali veliko sliko sv. Florija-na, na novo so napeljali električno instalacijo za gasilsko sireno

sko taktično vajo, obiskali pa so tudi učence osnovne šole v Kidričevem in Lovrencu. Dva njihova člana sta pridobila naziv nosilec dihalnega aparata.

Za aktivnosti v lanskem letu sta se gasilcem zahvalila podžupan občine Kidričevo Zvonimir Holc in podpredsednik gasilske zveze Kidričevo Janko Celofiga. Po pozdravu predstavnikov sodelujočih gasilskih društev so se lovrenškim gasilcem zahvalili za sodelovanje predstavnica društva podeželskih žena in deklet Kidr-čevo, predsednik društva upokojencev Lovrenc in predstavnik domačega športnega društva.

Zaradi prezaposlenosti so na

Dosedanji predsednik Jože Medved (levo) v pogovoru z novim predsednikom PGD Lovrenc Antonom Leskovarjem

in jo uredili po predpisih, precej dela so namenili preureditvi in obnovi svojih prostorov, decembra pa so v domu uredili tudi centralno ogrevanje.

Poveljnik društva Brane Ivan-čič je povedal, da so na operativnem področju 8. junija sodelovali pri gašenju požara v Apačah, 25. julija v Sikolah, ob mesecu požarne varnosti pa so ob župnišču v Lovrencu izvedli večjo gasil

njuno željo razrešili dosedanjega predsednika društva Jožeta Medveda in tajnika Slavka Krajnca. Za novega predsednika so soglasno izvolili Antona Leskovarja, podpredsednik društva pa je odslej Jože Murko. Dogovorili so se o letošnjem programu dela, ko 111 gasilcev čakata kar dve pomembni nalogi: nabava nove gasilske orodne prikolice in nove motorne brizgalne. Za realizacijo letošnjih nalog načrtujejo okoli 5,5 milijona prihodkov, velik pa bo tudi prispevek članov v obliki prostovoljnega dela. Ob koncu so se zaslužnim članom oddolžili s priznanji in gasilskimi odlikovanji, v gasilske vrste so sprejeli devet novih članic in članov. Uradni del občnega zbora so sklenili s kritičnim razmišljanjem članice upravnega odbora Cvetke Medved o pomembnosti članic v gasilskih vrstah.

M. Ozmec

V spomin Vidi Rojic

Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno,

a kar ni njeno, nam ne more vzeti.

In to, kar je neskončno dragoceno,

je večno in nikdar ne more umreti.

(S. Makarovič)

V februarju 2001 se je Ptuj poslovil od Vide Rojic, zgodovinarke, pedagoginje in muzealke, ki je vse svoje življenje in svoje znanje posvetila prou~evanju novejše ptujske zgodovine.

Njena življenjska pot se je za-~ela 4. junija 1913 v Žužemberku na Dolenjskem v družini Carli-jevih. Njen o~e Anton je bil po poklicu jurist, mati pa gospodinja. Leta 1925 se je družina preselila na Ptuj ter si uredila svoj dom na Ljutomerski cesti (današnji Potr~evi). Po kon~ani me-š~anski šoli v Ptuju je Vida leta 1929 nadaljevala šolanje na mariborskem u~iteljiš~u. Kon~ala ga je leta 1934, svojo prvo zaposlitev, mesto u~iteljice v kraju Kapci pri Dolnji Lendavi, pa je dobila šele leta 1937. Tega leta se je tudi poro~ila z u~iteljem Jože-tom Rojicem. V zadnjem predvojnem letu se je skupaj z možem preselila v Markovce, kjer sta po-u~evala na ljudski šoli.

Že v ~asu šolanja na u~iteljiš-~u v Mariboru se je preko svoje sošolke Milene Vojnilovi~ seznanila z idejami komunizma in socializma, katerim je ostala zvesta vse življenje. Med šolskimi po~itnicami leta 1933 je navezala stike s ptujskimi komunisti dr. Jožetom Potr~em, Ivanom Spolenjakom, Jožetom Lackom, Dušanom Kvedrom, Ivanom Bratkom, Jožetom Kogejem in Vilmo Beblerjevo - z ljudmi, ki so se zavzemali za pravice delavcev in revnih ljudi. Za napredne ideje je navdušila tudi svojo sošolko in sostanovalko Mileno Petovar iz Ivanjkovcev pri Ormožu (okupator jo je ustrelil kot talko 2. oktobra 1942 v Mariboru).

Po prihodu okupatorja se je pred aretacijo maja 1941 umaknila k sestri~ni v Ljubljano, kamor so izgnali tudi njenega moža. Ivan Bratko jo je povezal z Osvobodilno fronto. Avgusta 1941 se je aktivno vklju~ila v narodnoosvobodilno gibanje. Naj-

prej je delala v ilegalni tiskarni Slovenskega poro~evalca, nato pa je bila zadolžena za politi~no delo med mladinci; postala je kvartna sekretarka OF za obmo-~je "Mikloši~eve ceste", nato pa rajonska sekretarka OF za rajon "Kolodvor". Aretirana in zaprta je bila 4. novembra 1942. Zaradi sodelovanja v osvobodilnem gibanju je bila najprej obsojena na smrt, nato pa pomiloš~ena na zaporno kazen. V za~etku maja 1943 je bila odpeljana v kon-finacijo v severno Italijo v vas Carate-Urio, kjer se je po kapitulaciji Italije vklju~ila v odporniško gibanje, v katerem je aktivno sodeloval tudi njen mož Jože.

Po osvoboditvi se je avgusta 1945 vrnila v Ptuj ter postala u~iteljica na osnovni šoli Breg. Zaradi bolezni je prekinila pou-~evanje. Po ozdravitvi leta 1948 je nekaj ~asa delala na mati~nem uradu v Ptuju. Januarja 1951 je nastopila službo v ptujskem Pokrajinskem muzeju. Najprej je opravljala tajniška, blagajniška in ra~unovodska dela, od leta 1959 do svoje upokojitve konec leta 1969 pa je bila kustos oddelka ljudske revolucije, poleg tega pa v letih od 1965 in 1969 tudi ravnateljica muzeja.

Na muzejskem podro~ju je pripravila ve~ tematskih razstav (spominsko sobo narodnega heroja Jožeta Lacka, spominsko zbirko na gradu Borl, borci Slo-venskogoriške ~ete, padli kurirji itd.), še posebej pa se je dokazala s postavitvijo pregledne zbirke NOB. V njej je zajela tudi predvojno življenje ptujskega okraja. Zbirka v pritli~nih prostorih severnega grajskega krila je bila na ogled vse do leta 1989.

Francu Dolencu mlajšemu so izročili plaketo zaslužnega gasilskega veterana. Foto: M. Ozmec

ZG. HAJDINA / SE O IGRIŠČU

Zbor obianov sredi marca

Kot smo že poročali, je trenutno tema številka ena v občini Hajdina gradnja športnega igrišča na Zgornji Hajdini. Čeprav je igrišče bilo prvotno vključeno v delovno gradivo proračuna za letos, ni dobilo podpore občinskih odborov, kot prednostnega pa ga niso opredelili tudi v vaškem odboru Zgornja Hajdina.

To je povzročilo negodovanje občanov Zgornje Hajdine, ki so v prid te gradnje že zbrali blizu sto podpisov. Že ob sprejemu proračuna občine Hajdine pa je bilo dogovorjeno, da se bodo o tej problematiki pogovorili na razširjeni seji vaškega odbora Zgornja Hajdina skupaj z občinskimi svetniki iz tega naselja, župnikom Marjanom Fe-slom in županom občine Hajdina Radoslavom Simoničem.

Sestanek je bil prejšnjo sredo. Na njem so se dogovorili za nekatere aktivnosti, ki vodijo v rešitev problema, ki naj bi zadovoljil tako mlade kot starejše na tem območju. Najprej bo potrebno pridobiti zemljišče, zatem pripraviti projekte in izvesti postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja, določiti upravljavca in tudi tistega, ki bo gradnjo vodil. Ker pa gre pri vsem skupaj za vrsto izkrivljanj, bo najbolje, da si bodo čistega vina nalili na zboru občanov; hajdinski župan Radoslav Simonič ga napoveduje sredi marca.

(MG)

[ugmanovi mami Zofki v spomin!

Hodil sem po sončnih tratah,

vprašal rože, kje si ti pa so glavice sklonile in so rekle, da te ni ...

Otožno je zvenela pesem, ko smo se na mariborskem poko-pališ~u 26. januarja poslavljali od Zofke Šugman. Pred dobrim mesecem, 29. decembra, je Zofka v krogu svojih otrok in vnukov praznovala 95. rojstni dan v domu Danice Vogrinec v Mariboru, kakor da bi slutila, da je to njeno slovo od njenih dragih otrok in vnukov.

Zofkina življenjska pot se je pri~ela 29. 12. 1905 v Megli~evi družini v Budini. Sledila je klicu srca in postala žena Dan~eka Šugmana iz Gorišnice. V sredi-š~u te vasi še vedno stoji lepa mogo~na doma~ija, kjer so Šug-manovi starši imeli znano pekarno in trgovino; pekarno sta

vodila o~e in mama, trgovino pa sin Dan~ek in njegova žena Zofka. Tukaj so se rodili otroci Zlatko, Rajko in Irena. Mnogi starejši ljudje našega kraja se še vedno spominjajo diše~ega kruha in zlato rumenih žemljic, ki jih je po okoliških vaseh raznašal Bindišov Joža. Šugmanova trgovina je bila znana dale~ naokoli po svoji gostoljubnosti in dobroti mame Zofke. Bilo pa je še nekaj, s ~imer se je Šugmanova družina zapisala našemu kraju in našemu ~asu - o~etu Dan~eku so rojenice položile v zibel umetniški navdih do lepe slovenske besede in pristnega humorja. V njegovem ~asu se je raven kulturnega udejstvovanja vse bolj širila med naše preproste ljudi in jih bogatila. Dan~ek je ob sebi znal zbrati ljudi, ki so na odrskih deskah ponesli sloves naših ljudi dale~ po domovini. Ob vsem velikem moževem razdaja-nju kulturi ga je podpirala ljube-

~a in razumevajo~a žena Zofka.

Časi niso vedno bili naklonjeni željenemu poklicu. Zasebne trgovine so pri~eli zapirati, tudi Šugmanovi so se odlo~ili prodati vse imetje in se 1959 preselili v Maribor. Človek je velikokrat podoben drevesu - lahko ga posekaš, ne moreš pa izruvati vseh korenin. Šugmanovi otroci se radi vra~ajo v rojstno Gorišnico in tako izkazujejo pripadnost svojemu kraju in lepim spominom na mladost. Tudi mama Zofka se je v spominih rada vra-~ala nazaj v Gorišnico, kjer je preživljala najlepša leta svojega življenja.

Ob uri slovesa so zazvonili farni zvonovi sv. Marjete mami Zofki v slovo. Lepa misel pravi: "Kdor ljubi - nikoli ni~esar ne pozabi." Zato, Zofka, ne boste pozabljeni, med nami ostajajo vaš dom in naši spomini.

Marija Klinc

Vse svoje življenje je posvetila zbiranju gradiva o delavskem gibanju med obema vojnama in prou~evanju narodnoosvobodilnega boja na ptujskem obmo~ju. Njena bibliografija je zelo bogata, napisala je ve~ kot 70 ~lankov, ki so bili objavljeni v razli~nih zbornikih, samostojnih publikacijah in ptujskem Tedniku. Ne-mogo~e je našteti vse njeno delo, omeniti pa vsekakor moramo: Uporne Slovenske gorice, Žene v ptujskem okraju v ljudski revoluciji, Aktivisti OF nekdanjega okraja Ptuj, Partizanski koledar našega okoliša - z obširnim opisom dogodkov v ptujski okolici v ~asu okupacije, Koledar osvobodilnega boja, Dijaki ptujske gimnazije v boju za socializem in nacionalno osvoboditev, Po-ro~ila nemških orožniških postaj o partizanih na ozemlju sedanje ormoške ob~ine, Dokumenti o ljudski nacionalni in socialni revoluciji ptujskega okoliša v mestnem muzeju v Ptuju, Spomini na osvobodilni boj, Spominska obeležja, Ptujski borci v španski državljanski vojni ter Iz zgodovine Strniš~a in Kidri~evega. Njeno dolgoletno raziskovalno delo je zajeto tudi v 4 knjigah. V svoji prvi knjigi "Ptuj v boju za lepše dni", ki jo je izdal ob~inski odbor ZZB NOV Ptuj ob 15. obletnici osvoboditve leta 1960, je podala kratek pregled gospodarskih, politi~nih in kulturnih razmer v ~asu stare Jugoslavije in razvoj narodnoosvobodilnega gibanja na ptujskem obmo~ju. V drugi knjigi "Jože Lacko", izšla v zbirki Narodni heroji leta 1963, je podrobno opisala življenje in revolucionarno delo slovenjego-riškega kmeta Jožeta Lacka. V tretji knjigi "Slovenskogoriška ~eta", izšla leta 1967 ob 25. obletnici oboroženega upora proti okupatorju v Slovenskih goricah, je prikazala ustanovitev, delovanje ~ete in usodo borcev. Z zadnjo knjigo, monografijo "Dušan Kveder - Tomaž" leta 1976, pa je podrobno podala oris življenja in dela narodnega heroja, ki je svoja otroška in dijaška leta preživel v Ptuju.

Poleg svojega raziskovalnega dela je vsa leta aktivno sodelovala z ob~inskim odborom ZZB NOV Ptuj pri postavljanju spominskih obeležij in kot avtorica besedil, pa tudi v komisiji za poimenovanje ulic in zavodov. Sodelovala pa je tudi pri izdaji ptujskih zbornikov. Leta 1967 je bila izvoljena za poslanko v kulturno-prosvetnem zboru slovenske republiške skupš~ine. Za svoje delo je prejela ve~ ob-~inskih priznanj. Svojo bogato življenjsko pot je zaklju~ila 15 februarja 2001.

S svojo skromnostjo in poštenostjo ter odkritostjo je bila vzor vsem nam, ki smo jo poznali in z njo sodelovali. Brez njenega natan~nega in temeljitega dela bi bil tudi zgodovinski oddelek, naslednik oddelka ljudske revolucije v ptujskem Pokrajinskem muzeju, veliko skromnejši. Pomislimo samo, koliko gradiva (fotografij, arhivskih dokumentov, izjav itd.) je ohranila in iztrgala pozabi. Brez njenega neumornega raziskovanja posameznih zgodovinskih dogajanj v Ptuju in njegovi širši okolici bi bila naša novejša zgodovina zelo nepopolna, marsikaj bi utonilo v pozabo. Tako pa je zapisano in bo ostalo kot izro~ilo in obveza mlajšim generacijam. Hvaležni smo ji za vse, kar nam je dala.

Irena Mavrič

JkProdajnî centei

Ob Dravi 3a, Ptuj, tel. 02/788 0023, oddelek papirnice: tel. 02/788 00 25 ODPIïrO OD 7.30 D019. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE

Nakupni center

Špindlerjeva ul. 3, Ptuj, tel. 02/747 00 40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE VNEDEUO OD 8.00 D012. URE

JHmercente7Hj:M:^r" J Market]

Industrijska ulica, Lenart v Slovenskih goricah Dornava 81 c, Dorna

tel. 02/720 03 01 tel. 02/755 48 31

ODPRTD OD 8.00 DO 19. URE ODPRTO OD 7.30 D019. URE

V SOBOTO OD 8.00 D019. URE V SOBOTO OD 7.30 D019. URE VNEDEUO OD8.00D012.URE

/Market]

Hordek 17a, Ormož tel. 02/740 15 38 ODPRTO OD 8. DO 17. URE V SOBOTO OD 8. DO 12. URE

Naročnik: PETUA d.o.o., Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj • Vse cene so v SIT • Ponudba velja do 10.03.2001 oz. do prodaje zalog • Za morebitne napalce v tisicu se opravičujemo

I - 7. marec 2001

RADIO PTUJ

98,2 IN 104,3 FM

Četrtek, 1. marec

slovenija 1

8.00 Odmevi

8.30 Mostovi

9.00 Risanka

9.05 Pod klobukom

9.55 Zgodbe iz školjke

10.30 Nosorog in druščina, poljudnoznanstvena serija

11.20 Razgledi slovenskih vrhov, ponovitev

11.50 Čari začimb: Žrebičkova bržola s suhimi začimbami

12.20 Gospodarski izzivi

13.00 Poročila #

13.10 Vremenska panorama

14.00 Mati, soproga, igralka, velika umetnica, ponovitev #

14.55 Zoom #

16.30 Poročila #

16.45 Pustolovščine pod vrbami, risanka

16.50 Volkovi, čarovnice in velikani, risanka

17.00 Na liniji, oddaja za mlade

17.45 Novi raziskovalci, dokumentarna serija, 9/16

18.40 Risanka

19.00 Kronika

19.30 Dnevnik #

20.00 Tednik

21.00 Prvi in drugi

21.20 Osmi dan

22.00 Odmevi

22.45 Podoba podobe

23.15 Bolezni našega časa: Spolne bolezni

23.45 Novi raziskovalci, ponovitev

slovenija 2

8.00 Simpsonovi, nanizanka

8.20 Videospotnice, ponovitev

8.45 TVprodaja

9.15 Vremenska panorama

10.00 Nash Bridges, nanizanka

10.45 Grace na udaru, nanizanka

11.05 Frasier, nanizanka

11.25 TVprodaja

11.55 Vremenska panorama

12.30 Prijateljska nogometna tekma: Slovenija : Urugvaj, posnetek

13.30 Evropska liga v namiznam tenisu:

Slovenija : Izrael (m in ž), posnetek

14.30 Svet poro~a

15.00 Zvezda iz otro{tva, ameri{ki film

16.30 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 10. epizoda

17.00 Nash Bridges, nanizanka, 19/22

18.00 Snežna past, ameriški film

19.30 Videospotnice

20.05 Suproliga v košarki: Krka Telekom : Plannja, prenos

22.15 Emily z mesečeve domačije, nadaljevanka, 8/13

23.00 Tišina, iranski film

0.15 Beck, 8. del filma

1.40 Simpsonovi, ponovitev

2.05 Videospotnice, ponovitev

pop tv

7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program

10.00 Večna ljubezen, ponovitev

11.00 Moja usoda si ti, ponovitev

11.50 Milady, ponovitev

12.40 TVprodaja

13.10 Lepo je biti milijonar, ponovitev

14.05 Otroški zdravnik, nanizanka

15.00 TVprodaja

15.30 Oprah Show, pogovorna oddaja

16.25 Milady, nadaljevanka

17.20 Moja usoda si ti, nadaljevanka

18.15 Večna ljubezen, nadaljevanka

19.15 24 ur

20.00 Romance Danielle Steel: Enkrat v življenju, amer. film

21.45 Urgenca, nanizanka

22.40 JAG, nanizanka

23.30 Taksi, humoristična nanizanka

0.00 24 ur, ponovitev

kanal a

9.00 Križarjenje, nanizanka

9.30 Miza za pet, nanizanka

10.25 Beverly Hills 90210, nanizanka

11.20 TVprodaja

11.50 Ricki Lake, ponovitev

12.45 Adrenalina, ponovitev

13.45 Mladoporočenci, ponovitev

14.15 TVprodaja

14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja

15.40 Mladenič v modrem, nanizanka

16.35 Mož pravice, akcijska nanizanka

17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka

18.00 Will in Grace, humoristična nanizanka

18.30 Pa me ustreli!, humoristična nanizanka

19.00 Simpatije, nanizanka

20.00 Devica - v živo, francosko-ameriski film

21.40 Tretji kamen od sonca, nanizanka

22.10 Seinfeld, humoristična nanizanka

22.40 Mladi fantje, ameriški film

0.30 Adrenalina

trojka

8.00 Iz domače skrinje, ponovitev

10.00 Evropski golf turnirji, ponovitev

10.30 TVprodaja

11.30 Videostrani

13.30 TVprodaja

14.30 Poslovne informacije

15.00 Iz domače skrinje, ponovitev

16.30 Motor show report

17.00 Jukebox, kontaktna oddaja

18.30 Avto šou

19.00 Razvoj avtomobilizma

19.30 Poslovne informacije

20.00 Sijaj, kontaktna oddaja

21.00 Reporter X

21.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 23.00 Poslovne informacije 23.30 Jukebox, ponovitev

htv 1

7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Otroški in mladinski spored. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Večna ljubezen, serija (129/135). 13.15 Stičišče svetovnih kultur: Indija (4/12). 14.15 Poročila. 14.20 Izobraževalni spored. 15.10 Otroški in mladinski spored. 16.00 Reka: Morje. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Fant zre v svet, serija za mlade (105/113). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Naj..., izobraževalna oddaja. 18.55 Pink Panther in sinovi, risana serija (1/13). 20.15 Jane Eyre, ameriški film. 22.25 Pol ure kulture. 22.55 Narava politike. 23.40 Odmevi dneva. 0.00 Kabaret, dokumentarna oddaja. 0.30 Policija, serija (152/300). 0.55 Chicago Hope V., serija (24/24). 1.40 Na zdravje!, humoristična serija (20/53). 2.05 Dosjeji X (7.), serija (22/22). 2.50 Željka Ogresta in gosti. 3.50 Amerika - življenje narave. 4.20 Hit depo. 6.20 Pink Panther in sinovi, risana serija (1/13).

htv 2

10.00 Ameriška vas na Pelješcu, dokumentarna oddaja. 10.30 Divja Amerika: Naše priljubljene živali, poljudnoznanstvena serija (5/10). 11.30 Globalna vas. 12.15 Navadna smrklja, serija za mlade (17/26). 12.40 Poslovni klub. 13.15 Brooklyn jug, serija (22/22). 14.00 Ekran brez okvirja. 15.00 Ekumena. 16.10 Večna ljubezen, serija (129/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Na zdravje!, humoristična serija (20/53). 19.30 Policija, serija (151/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Chicago Hope V., serija (24/24). 21.10 Polni krog. 21.30 Željka Ogresta in gosti. 22.35 Dosjeji X (7.), serija (22/22). 23.20 Filmska noč z vestrnom: Zlomljeno kopje, ameriški film. 0.55 Mojstrovine svetovnih muzejev.

htv 3

17.50 Dan revolverašev, ameriški film. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Dokumentarni film. 21.50 Šport danes. 22.00 Hit depo. 0.00 Hrvaški glasbeni program.

avstrija 1

6.05 Ferdy, risana serija, otroški program. 8.10 Princ z BelAira, serija. 8.35 Nebeška družina, serija. 9.20 Urgenca, serija. 10.05 Ukročeni trmoglavec, komedija, 1980. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Sailormoon, risana serija. 14.30 Pinky in Brain, serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelAira, serija. 17.35 Močna družina, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 MA 2412, serija. 20.45 MA 2412. 21.15 Sinan Toprak, nepodkupljivi, krimi serija. 22.05 Nova, ženska s kalibrom, serija (Doris Schretzmayer). 23.00 De Luca, serija. 23.30 Umetnine.

I.45 Faust, krimi serja. 2.45 Formula 1, VN Avstralije, trening, prenos.

avstrija 2

6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija (1223). 10.15 Dallas, serija.

II.00 Dallas. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Milijonsko kolo. 12.30 AlpežDonavažJadran, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1224). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Izviri Nila, dokumentarec. 21.05 Vera, talkshow. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euroaustria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Ellen, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Univerzum: Izviri Nila, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Milijonsko kolo.

SATELITSKA TV

sat 1

5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Jake in McCabe. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt ž pogovor. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope - Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Vsak proti vsakemu. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Klub močnih žensk. 21.15 Za vsak primer Stefanie, zdrav. serija. 22.15 Alphateam - reševalci življenj v OP 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Dekliški kamp. 0.45 Becker. 1.15 Nastajanje ž-novo v filmskih studijih. 1.45 Franklin, pon. 2.35 Peter Imhof, pon. 3.25 Britt, pon.

rtl 2

6.00 Otroški program. 7.20 Smrček. 7.45 Princ z BelAira. 8.10 Princ z BelAira, pon. 8.40 Najlepša leta, pon. 9.10 Veliki brat. 10.00 Pokličite TV. 13.00 Otroški program. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Benny Hill, kom. serija. 18.30 Polna hiša. 19.00 Princ z BelAira. 19.30 Princ z BelAira. 20.00 Poročila. 20.15 Veliki brat. 21.10 Exklusiv, reportaže: Veliki brat. 22.15 Klub. 23.15 Kriminalkna zgodba, akcijski film, 1986 (Michele Yeoh, r: David Chung ChižMan). 1.00 Veliki brat, kviz. 2.55 Zasebni preiskovalci, triler, 1987.

pro 7

6.45 Bulevarski magazin, pon. 7.20 Kdo je tu šef. 7.50 Kdo je tu šef, pon. 8.20 Roseanne. 8.45 Jesse. 9.15 Love Tric, romantična komedija, 2001. 11.00 Matlock. 12.00 Bill Cosby. 12.30 Roseanne. 13.00 Buelvarski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Jesse. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Bang, boom, bang, krimi komedija, 1999 (Oliver Korittke, r: Peter Thorwarth). 22.25 TV total, komedija. 23.25 Trigger Happy TV. 23.50 Pa me ustreli, serija. 0.15 Inšpektor Fowler - trši kot verjamejo policaji. 0.55 Bullyjeva parada. 1.15 TV total. 2.05 Trigger Happy TV, pon. 2.30 Pro7 reportaže: Naloga na Matterhornu, pon.

eurosport

8.30 Biatlon. 9.30 Golf. 10.30 Umetnostno drsanje. 12.30 Dvoranski nogomet: EP v Moskvi. 13.30 Olimpijske igre, magazin. 14.00 Atletika. 15.00 Biatlon. 16.00 Tenis. 17.45 Poročila. 18.00 Nori športi. 18.30 Dirke na ledu. 19.30 Tenis. 21.00 Mednarodni nogomet. 23.00 Poročila. 23.15 Boks. 0.15 Tenis. 1.15 Poročila.

Petek, 2. marec

slovenija 1

8.00 Odmevi

8.30 Prisluhnimo tišini

9.00 Zverinice iz Rezije, lutkovna nanizanka, 2/13

9.15 Pustolovščine pod vrbami, risanka

9.25 Volkovi, čarovnice in velikani, risanka

9.35 Na liniji, oddaja za mlade

10.05 Oddaja za otroke

10.35 Novi raziskovalci, dokumentarna serija

11.30 Slovenski magazin

12.00 Neznani vojak, drama, 1/3

13.00 Poročila #

13.10 Vremenska panorama

13.45 Prvi in drugi

14.05 Bolezni našega časa: Spolne bolezni

14.35 Osmi dan

15.05 Vsakdanjik in praznik

16.00 Mostovi

16.30 Poročila #

16.45 Zares divje živali, dokumentarna nanizanka, 14/26

17.05 Sanjska dežela

17.40 Modro

18.20 Dosežki

18.40 Risanka

19.00 Kronika

19.30 Dnevnik #

20.00 Garači, nadaljevanka, 6. del

20.55 Deteljica

21.05 TV Poper, oddaja TV Koper

22.00 Odmevi#

22.45 Gledališče Rok : Claudio Cinelli

22.50 Polnočni klub

0.00 Zoofobije: Rodentofobija - strah pred podganami in mišmi

0.05 Beg v svobodo, ponovitev filma

slovenija 2

8.00 Simpsonovi, nanizanka

8.20 Videospotnice, ponovitev

8.55 TVprodaja

9.25 Vremenska panorama

10.00 Nash Bridges, nanizanka

10.45 TVprodaja

11.15 Vremenska panorama

13.15 Nenadno izginotje, film

14.50 Vprašanje življenja in smrti, angleški film

16.30 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 11. epizoda

17.00 Nash Bridges, nanizanka, 20/22

18.00 Peggy Su, angleški film

19.30 Videospotnice

20.05 BSE: Poskus na ljudeh, dokumentarna serija, 2/2

21.05 Grof Monte Cristo, nadaljevanka, 5/8

22.00 Nihče ne bo govoril o nas, ko bomo umrle, španski film

23.40 Neprimerno delo za žensko, nadaljevanka, 7/10

0.30 Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo: Dominik Krajnčan kvartet

1.15 South park, ponovitev

1.35 Simpsonovi, ponovitev

2.00 Videospotnice, ponovitev

pop tv

7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program

10.00 Večna ljubezen, ponovitev

11.00 Moja usoda si ti, ponovitev

11.50 Milady, ponovitev

12.40 TVprodaja

13.10 Lepo je biti milijonar

14.05 Otroški zdravnik, nanizanka

15.00 TVprodaja

15.30 Oprah Show, pogovorna oddaja

16.25 Milady, nadaljevanka

17.20 Moja usoda si ti, nadaljevanka

18.15 Večna ljubezen, nadaljevanka

19.15 24 ur

20.00 Špiclji, nanizanka

21.00 Razkritje, ameriški film

23.10 Zlata krila (III.), 1. del ameriške nanizanke

0.00 F/X - umori s trikom, nanizanka

0.50 Milenium, nanizanka

1.40 24 ur, ponovitev

kanal a

9.00 Križarjenje, nanizanka

9.30 Miza za pet, nanizanka

10.25 Beverly Hills 90210, nanizanka

11.20 TVprodaja

11.50 Ricki Lake, ponovitev

12.45 Pop'n'Roll, ponovitev

13.45 Bravo, Maestro, ponovitev

14.15 TVprodaja

14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja

15.40 Mladenič v modrem, nanizanka

16.35 Mož pravice, akcijska nanizanka

17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka

18.00 Will in Grace, humoristična nanizanka

18.30 Pa me ustreli!, humoristična nanizanka

19.00 Simpatije, nanizanka

20.00 Sam doma, ameriški film

21.50 Felicity, nanizanka

22.45 Trije, akcijska nanizanka

23.40 Policisti, nanizanka

0.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev

trojka

8.00 Iz domače skrinje, ponovitev

10.00 Motor show report, ponovitev

10.30 TVprodaja

11.30 Videostrani

12.30 TVprodaja

13.30 Poslovne informacije

14.00 Iz domače skrinje, ponovitev

15.30 Spidi in Gogi show, ponovitev

16.30 Jukebox, kontaktna oddaja

18.00 Novodobna klepetanja

18.30 DP v malem nogometu, ponovitev

20.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja

21.00 Knjiga, oddaja o kulturi

21.30 Družina: izziv sodobnemu času, kontaktna oddaja

22.30 Poslovne informacije

23.00 Jukebox, ponovitev

0.30 Reporter X, ponovitev

htv 1

7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Otroški in mladinski spored. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Večna ljubezen, serija (130/135). 13.15 Stičišče svetovnih kultur: Escorial (5/12). 14.15 Poročila. 14.20 Izobraževalni spored. 15.00 Otroški in mladinski spored. 15.50 TV razstava. 16.00 Turistični magazin. 16.30 Hrvaška danes. 17.00 Televizija o Televiziji. 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Hrvaška kulturna dadiščina: Episkopalni kompleks. 18.25 Kolo sreče. 18.55 Superman, risana serija (37/41). 19.30 Dnevnik. 20.15 Baloon II, posnetek. 22.50 Odmevi dneva. 23.10 The Shooter, ameriški film. 0.40 Silhueta, ameriški TV film. 2.05 Kislo-sladko, britanski film. 3.50 Policija, serija (153/300). 4.15 Na meji mogočega, serija (18/44). 5.00 Planet Glasba. 5.30 Amerika - življenje narave. 6.00 Pravi čas. 7.40 Superman, risana serija (37/41).

htv 2

9.55 Hit depo. 11.55 Fant zre v svet, serija za mlade (105/113). 12.20 Narava politike. 13.00 Pol ure kulture. 13.30 Chicago Hope v., serija (24/24). 14.15 Željka Ogresta in gosti. 15.15 Dosjeji X (7.), serija (22/22). 16.10 Večna ljubezen, serija (130/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Zakonske vode 8., humoristična serija (164/210). 19.30 Policija, serija (152/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Pravica za vse III., serija (22/23). 21.10 Polni krog. 21.30 Latinica: Slobodan Miloševič - zločin in kazen. 23.10 Pravi čas. 0.40 Mojstrovine svetovnih muzejev.

htv 3

17.50 Zlomljeno kopje, ameriški film. 19.25 Hrvaški glasbeni program. 20.05 Tajni KGB-jevi dokumenti o NLP dokumentarna serija (1/2). 20.55 Mož s puško, ameriški film. 22.20 Šport danes. 22.30 Planet Glasba. 23.00 Antologija hrvaškega kratkega filma - Petar Krelja: Delovni teden. 23.35 Na meji mogočega, serija (18/44). 0.20 Košarka NBA pregled. 1.00 Košarka NBA liga: Indiana - Seattle, prenos.

avstrija 1

6.10 Ferdy, risana serija, otroški program. 7.55 Princ z BelAira, serija. 8.20 Sam svoj mojster, serija. 8.40 Močna družina, serija. 9.05 Vsi županovi možje, serija. 9.30 Urgenca, serija. 10.15 Formula 1, VN Avstralije, trening, posnetek. 11.00 Sinan Toprak, nepodkupljivi, serija. 11.45 Confetti tivi. 14.30 Pinky in Brain, serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.45 Trije moški in dojenček, komedija, 1987 (Tom Selleck). 17.10 Princ z BelAira, humoristična serija. 17.35 Močna družina, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Prijatelji, humoristična serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.10 Ena plavolaska preveč, komedija, 1995 (Melanie Griffith, r: Fernando Trueba). 23.05 Nezakonit vstop, triler, 1992 (Kurt Russell, r: Jonathan Kaplan). 0.50 Izredno stanje, akcijski film, 1990 (Cyntia Rothrock). 2.15 Drew Carey, serija. 2.40 Formula 1, VN Avstralije, kvalifikacijski trening, prenos.

avstrija 2

6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Moj dom je vsak dan drugje, drama, 1958 (Margit Nunke). 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera, talkshow. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1225). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Primer za dva, krimi serija. 21.20 Trenutki iz življenja, magazin. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.10 Komisarka, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Nogomet, avstrijska liga. 0.45 Ellen, serija. 1.10 Zlata dekleta, serija. 1.35 Trenutki iz življenja, magazin. 2.20 Pogledi s strani. 2.25 Modern times, magazin. 3.00 TV kuhinja. 3.25 Komi-sarka, serija.

SATELITSKA TV

sat 1

5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Jake in McCabe. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin ž tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope - Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Vsak proti vsakemu. 17.30 RR. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Dekliški kamp. 21.15 Doktor: težek dan, komična serija (Ingolf Luck, Lucia Gailova). 21.45 Hišnik Krause - Red mora biti. 22.15 Kdo tu kuka. 22.45 Nogometni magazin. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Dekliški kamp. 0.45 Becker. 1.15 Hišnik Krause - Red mora biti, pon. 1.40 Alphateam - Reševalci življenj v OFJ pon.

rtl 2

6.00 Otroški program. 7.20 Smrček. 7.45 Princ z BelAira. 8.10 Princ z BelAira, pon. 8.40 Najlepša leta. 9.10 Veliki brat. 10.00 Pokličite TV. 13.00 Otroški program. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Benny Hill, kom. serija. 18.30 Polna hiša. 19.00 Princ z BelAira. 19.30 Princ z BelAira. 20.00 Poročila. 20.15 S štirimi pestmi proti Riu, akcij. komedija, 1984. 22.15 Veliki brat. 23.15 Nevarno območje, akcijski film, 1996 (Billy Zane, r: Allan Eastman). 1.00 Veliki brat, kviz.

pro 7

5.45 Galileo. 6.57 Bulevarski magazin. 7.30 Kdo je tu šef. 8.00 Kdo je tu šef. 8.30 Roseanne. 8.55 Jesse. 9.25 Obtoženi sin, drama, 1996. 11.05 Matlock. 12.00 Bill Cosby. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Jesse. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Spusti periskop!, komedija, 1996 (Kelsey Grammar, r: David S. Ward). 22.15 Crah Dive, akcijski film, 1996 (Michael Dudikoff, r Andrew Stevens). 23.53 Proteus, zf., 1995. 1.30 Miami Shakedown, triler, 1995. 3.25 Mercenary 2 - Vojaki smrti, akcijski, 1996.

Sobota, 3. marec

8.00 8.30 9.00 9.15 10.05 11.35 12.00 13.00 13.10 13.25 14.25 14.55 16.30 16.45 17.05 17.45 18.10 18.15 18.45 19.00 19.05 19.30 20.00 22.00 22.30 22.55 23.30 0.20

8.00 8.15 8.50 9.20 10.15

11.20 12.35 14.40 15.15 16.10

17.45

19.30 20.05

slovenija 1

Odmevi

Zgodbe iz školjke

Sprehodi v naravo: Golo sadno drevje Pod klobukom

Kino Kekec: Čudna ptiča, nemški film

Lingo, TVigrica # Tednik, ponovitev Poro~ila #

Vremenska panorama Mostovi, ponovitev Pod Piramido, oddaja TV Maribor Teksaška pravda, 1. del ameriškega filma

Poro~ila # Fran~ek, risanka

Ebba in Didrik, nadaljevanka, 7/9 Na vrtu, oddaja TV Maribor Ozare

Umetnost življenja po svetu, dokum. serija, 11/13

Risanka

Danes

Utrip

Dnevnik #

Pobegla nevesta, ameriški film

Pustne šege na Štajerskem, oddaja TV Maribor, 2/4

Frasier, nanizanka, 14/24 Poro~ila #

Sopranovi, nadaljevanka, 8. del Vampirji, ameriški film

slovenija 2

Vremenska panorama Videospotnice, ponovitev TVprodaja

Jasno in glasno: Kako ujeti čas s knjigo, kontaktna oddaja

31. festival narodnozabavne glasbe Ptuj 2000,

oddaja TV Maribor

Kvitfjell: Smuk (m), prenos

Oberstdorf: SP v smu~arskih poletih, prenos

Ko{arka NBA action

TVprodaja

Prva tekma ~etrtfinala lige prvakinj v rokometu: Larvik : Krim Eta Neutro Roberts, prenos Četrtfinale lige prvakov v rokometu: Celje Pivovarna La{ko : Montpellier, prenos

Videospotnice

San Remo 2001, prenos (do 0.15)

pop tv

3.00 Formula 1, prenos treninga

4.00 Videostrani

8.00 TVprodaja

8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji, ponovitev

10.00 Power Ranger, zadnji del nanizanke

10.30 Navihanka (II.), 1. del am. mladinske nanizanke

11.00 Šolski hodniki, nanizanka

11.30 Šolska košarkarska liga

12.30 Ameriška gimnazija, nanizanka

13.00 Formula 1, posnetek treninga

14.00 TV Dober dan, ponovitev

14.50 Poroka, nadaljevanka, 3/4

15.40 Poroka, nadaljevanka, 4/4

16.30 Močno zdravilo, nanizanka

17.30 Skodrana Suzi, ameriški film

19.15 24 ur

20.00 Lepo je biti milijonar

21.10 Striptiz, ameriški film

23.20 Šerifova zvezda, ameriški film

kanal a

8.50 Kleopatra, ameriški film, 1/2

10.50 TVprodaja

11.00 Kung fu, akcijska nanizanka

12.00 Highlander: Nesmrtna, nanizanka

13.00 Komedija zmešnjav, ponovitev

13.30 Stilski izziv, ponovitev

14.00 Košarka: Evroliga: Union Olimpija : Kinder Bologna,

pon. 2. tekme četrtfinala

16.00 Evroliga, pregled kroga

16.30 Živalim na pomo~, dokumentarna oddaja

17.00 Pop'n'Roll, glasbena oddaja

18.15 Beverly Hills 90210, nadaljevanka

19.10 Prijatelji, humoristična nanizanka

19.40 Dvakrat v življenju, nanizanka

20.30 Prijatelji, humoristi~na nanizanka

21.00 Hčerin fant, ameriški film

22.40 Visoka cena ljubezni, ameriški film

0.15 Policisti, nanizanka

trojka

8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev

10.00 Kalia nasveti, ponovitev

10.30 TVprodaja

11.30 Koncert

12.30 Videostrani

13.00 TVprodaja

14.00 Poslovne informacije

14.30 Iz doma~e skrinje, ponovitev

16.00 Novodobna klepetanja, ponovitev

16.30 Sijaj, ponovitev

17.30 SQ Jam, glasbena lestvice

18.30 Spidi in Gogi show

19.30 Avtodorom

20.00 Ježek show, zabavnoglasbena oddaja

21.00 Španska nogometna liga, prenos

23.00 Avto šou, ponovitev

23.30 Evropski golf turnirji

0.00 SQ Jam, ponovitev

1.00 Poslovne informacije

htv 1

8.30 Poro~ila. 8.35 Laura, ameriški film. 10.00 Poro~ila. 10.10 Otroški in mladinski spored. 12.00 Opoldanska poro~ila. 12.30 Tamburica bend, dokumentarno-glasbena oddaja. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 13.55 Poro~ila. 14.05 Oprah Show (268). 14.55 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.30 Divja obzorja, poljudnoznanstvena serija (2/15). 16.05 Zlata dekleta, humoristi-~na serija (19/180). 16.30 Divje ma~ke, risana serija (9/13). 17.00 Turbo Limach Show (9.). 18.30 Risani film. 18.40 Vabilo, oddaja o kulturi. 19.10 Vesela novica. 19.30 Dnevnik. 20.15 007 - tedenski pregled. 21.05 Polno~na dirka, ameriški film. 22.40 Poro~ila. 22.55 Virtual Obsession, mini-serija. 1.25 Macarena, ameriški film. 3.00 Policija, serija (154/300). 3.25 Svet zabave. 3.55 Avstralija: Formula 1, prenos. 5.45 Čas je za jazz.

htv 2

9.35 Potovanja: New Orleans (8/24). 10.35 Sedmerica veli~astnih, serija (22/22). 11.20 Glasbena matineja. 12.50 Hišni ljubljen~ki. 13.35 Udari s petami, dokumentarna oddaja. 14.05 BIT: Ra~unal-ništvo na FER. 14.35 Briljanteen. 15.30 Xena, serija (1/24). 16.15

Črno-belo v barvah. 17.05 Filmi Billyja Wilderja. 19.30 Policija, serija (153/300). 20.05 Družina Soprano I., serija (22/26). 21.00 Sanremo - festival italijanske kancone. 0.00 Glamour Cafe. 0.45 Mojstrovine svetovnih muzejev.

htv 3

10.25 Policija, serija. 13.20 Tajni dokumenti KGB o NLP dokumentarna serija (1/2). 14.10 Košarka NBA liga, posnetek. 15.55 Hrvaška nogometna liga, prenos. 17.55 Rokometna Liga prvakov: Barcelona-Zagreb, prenos. 19.20 Hrvaški glasbeni program. 20.00 Mati in sin, humpristi~na serija (21/42). 20.30 Cosbyjev Show (22/26). 20.55 Španska nogometna liga: Real - Barcelona, prenos. 22.50 Šport danes. 23.05 Rock Club: Dino Dvornik. 0.05 Vse zmešano, britanski film.

avstrija 1

6.20 Otroški program. 8.00 Confetti tivi. 10.20 Formula 1, VN Avstralije, kvalifikacijski trening, posnetek. 12.40 Smu~arski skoki, prenos iz Oberstdorfa. 14.35 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 15.20 Sabrina, serija. 15.40 Simpatije. 16.25 Beverly Hills 90210, serija. 17.10 Sr~ece, show. 18.00 Nogomet, avstrijska liga. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Svetnik, akcijski film, 1996 (Val Kilmer, r: Phillip Noyce). 22.05 Nadomestni morilci, akcijski film, 1997 (Mira Sorvino, r: Antoine Fuqua). 23.25 Formula 1, VN Avstralije, ogrevanje. 0.05 V mo~virju nasilna, triler, 1995 (Jeff Wincott, r: Damian Lee). 1.30 Sr~ece, show. 2.15 Beverly Hills 90210, serija.. 3.00 Formula 1, VN Avstralije, prenos dirke.

avstrija 2

9.00 Poro~ila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Trije moški in dojen~ek, komedija, 1987. 11.05 Panamericanažsanjska cesta, dokumentarni film, 1968. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Odzveneli Dunaj, komedija, 1951 (Paul Horbiger). 14.50 Dkele v uniformi, komedija, 1958 (Romy Schneider). 16.25 Dežela in ljudje, magazin. 16.55 Religije sveta: Glas islama. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 17.35 Živalski magazin. 17.55 Bingo, igrica. 18.25 Konflikti, magazin. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Lažje življenje, dobrodelni gala show. 22.00 Čas v sliki. 22.05 Vse je komedija: usodna pustna no~, gledališka komedija (Paul Horbiger). 0.30 Zvonec, knjiga in sve~a, komedija, 1958 (James Stewart). 2.05 Pogledi s strani. 2.10 Dežela in ljudje, magazin. 2.40 Pogled v deželo.

SATELITSKA TV

sat 1

5.00 Vera opoldne. 5.50 kviz, pon. 6.20 V bliskavici, pon. 6.55 Otorški program. 14.00 Vesoljska ladja Enterprise. 15.00 Star Trek ž Voyager. 16.00 Pacific Blue - Obalna straža na kolesih, krimi serija, 1999. 17.00 Res je (Milena Preradovic). 17.30 Poro~ila. 18.00 Košarka. 18.30 Nogomet, nem. liga. 20.00 Šport. 20.15 Thelma in Louise, drama, 1991 (Geena Davis, Susan Sarandon, r: Ridley Scott). 22.50 Šaljive novice. 23.50 Šaljive novice. 0.20 Pogreb, kriminalka, 1996. 2.10 Vesoljska ladja Enterprise. 3.10 Klub mo~nih žensk, pon.

rtl

5.50 Power Rangers, pon. 6.15 Otroški program. 10.30 Formula 1 - kvalifik. trening za VN Avstralije. 12.00 Smu~arski skoki - Ober-stdorf.15.20 Divja sedemdeseta. 15.55 Felicitiy. 16.50 Providence, druž. serija, 1999. 17.56 Top of the Pops. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, vikend (Markus Lanz). 20.15 Kdo bo milijonar (Gunther Jauch). 21.15 Veliki brat - odlo~itev. 23.15 Formula 1 - pred startom za VN Avstralije. 0.00 Formula 1 - ogrevanje. 1.00 Prvi korak do zvezdništva (1/4). 3.00 Formula 1. 4.00 Start dirke za VN Avstralije v Melbourneu.

rtl 2

6.25 Dr. Quinnova. 7.10 Novo v kinu. 7.35 Prisr~na gospodinja. 8.00 Ellen. 8.25 Ellen. 8.50 Polna hiša, pon. 9.15 Princ z BelAira, pon. 10.10 Bravo TV, pon. 11.25 Alarm v vesolju, drama, 1996. 13.10 Sliders ž Paralelni svet, zf., 1995. 15.05 Štiri pesti proti Riu, akcij. komedija, pon. 17.05 Teksaški mož postave, serija. 18.05 Veliki brat, pon. 18.55 Klub, pon. 20.00 Poro~ila. 20.15 Nikita, akcij. serija, 1998. 21.10 Final Scream - Zadnji krik, triler, 1988 (Gary Busey, r: Matthew Patrick). 23.20 Eroti~ne igrice, eroti~ni, 1989. 0.55 Po službeni dolžnosti, pon. akcij. kriminalke. 2.40 Ero-ti~ne igrice, pon. 4.20 Lovec brez milosti, akcijski, 1990.

pro 7

6.40 Andreas Turck, pon. 7.30 otroški program. 11.30 Babylon 5. 12.25 Kurja koža. 12.50 Grown ups. 13.15 Prijazna družina. 14.10 Dharma & Greg. 14.40 Prijatelji. 15.05 Simpsonovi. 15.35 Sabrina. 16.05 Charmed - Čarovnice. 17.00 Roswell. 18.00 Andreas Turck: ljubezenske zgodbe. 19.00 Pogovor. 19.30 MAX - Vso življenje, magazin (Susann Atwell). 19.55 Poro~ila. 20.15 Svetnik, triler, 1997 (Val Kilmer, r: Phillip Noyce). 22.35 Nadomestni morilci, akcijski film, 1998 (Mira Sorvino, r: Antoine Fuqua). 0.10 Hardball -Lovec na glave II, akcijski, 1997. 1.45 Proteus, zf., pon. 3.25 Hardball, pon.

eurosport

8.30 Nori športi. 9.30 Biatlon, pon. 10.30 Biatlon, pon. 11.15 Alpsko smu~anje - smuk, moški. 12.45 Smu~arski skoki (Oberstdorf, 185-m). 14.45 Alpsko smu~anje, pon. smuka. 16.00 Biatlon. 17.00 Biatlon. 17.45 Športna poro~ila. 18.00 Tenis - ATP turnir v Dubaju, finale.J9.30 Biatlon. 20.15 Smu~arski skoki, pon. 22.00 Jahanje. 23.00 Športna poro~ila. 23.15 Youth Only Zone, magazin. 23.45 Nori športi. 0.15 Boks. 1.45 Športna poro~ila.

dšf

5.00 Jutranji program. 9.15 Takeshi's Castle. 10.00 Hokej na ledu. 10.30 Košarka, NBA. 11.00 Potovalni magazin, pon. 11.45 Normal, magazin. 12.15 Nogomet, pon. 13.15 Nogomet, 2. liga. 14.00 World Soccer. 14.15 Snowboard. 14.45 Šport po svetu. 15.15 Golf. 16.15 Intervju. 16.45 Formula 1 - VN Avstralije, kvalifik. trening. 17.45 Nogomet. 18.30 Košarka, pon. 19.00 Hokej na ledu, pon. 19.30 Stoke, magazin. 20.15 Košarka. 22.30 Wrestling. 0.30 Takeshi's Castle. 1.15 Reklame. 2.15 Takeshi's Castle.

Vox

6.40 Avto motor in šprot TV. 7.45 Brezobla~no, potovalni magazin. 8.40 National Geographic. 9.40 Potovalni magazin. 10.40 BBC ekskluzivno. 11.40 Možje brez živcev, serija. 12.05 Okusna trojica, serija. 12.30 F/X, serija. 13.25 In to naj bi bila nebesa?, fantazijski film, 1999. 15.10 otroški policaj, mladinski film, 1996. 16.50 Asteroid (1+2), akcijska drama, 1997 (Annabella Sciorra). 20.15 Nazaj v preteklost, uvodni film k seriji, 1989 (Scott Bakula, r: David Hemmings). 22.10 Spiegel TV, magazin: Cesarjeva flotažrazbitine v Scapa Flowu. 23.15 Vanessa - ljubezenske igre online, eroti~ni film, 1999. 0.55 Nastajanje. 1.40 Monster Truck, akcijski film, 1987. 3.15 Možje brez živcev, serija.

kabel 1

6.55 Kobra, prevzamite, serija. 7.45 Na begu, serija. 8.35 Perry Mason, serija. 9.30 Tiso~ milj prahu, serija. 10.25 High Chaparral, serija. 11.25 Shiloh ran~, serija. 12.30 Zasledovalci, vestern, 1971. 13.50 Žar nasilja, kriminalka, 1996. 15.40 Jimmyjeva smrt, drama, 1996. 17.15 Pustolovš~ina avto, magazin. 18.05 Pustolovš~ina življenje, magazin. 19.10 Za vse primere Stafanie, serija. 20.15 Kleopatra, zgodovinska drama, 1963 (Elizabeth Taylor, r: Joseph L. Mankiewicz). 23.40 Piranja 2 - Lete~i morilci, grozljivka, 1981 (Lance Henriksen). 1.20 Mala eroti~an prodajalna, eroti~ni film, 1998. 2.50 Zaj~ice s plaže, eroti~na komedija, 1992.

Nedelja, 4. narec

slovenija 1

8.00 Živ žav: Telebajski; Tabaluga; Pika Nogavi~ka;

Mikin Makin ~rkopis: Pravljica o ~rki H

9.55 Nedeljska maša, prenos

11.00 Zmenek na Arktiki, dokumentarna oddaja

11.25 Ozare, ponovitev

11.30 Obzorja duha #

12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor

13.00 Poro~ila #

13.10 Elizabeth Taylor, glasbeno slavje

14.35 Gara~i, nadaljevanka

15.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi TV Koper

16.00 Čari za~imb: Krompirjeva juha z jur~ki

16.30 Poro~ila #

16.45 Vsakdanjik in praznik

17.40 Alpe-Donava-Jadran: Podobe iz srednje Evrope

18.10 Razgledi slovenskih vrhov: Grintavci I

18.40 Risanka

18.50 Žrebanje lota

19.00 Danes #

19.05 Zrcalo tedna

19.30 Dnevnik #

20.00 Zoom

21.35 Ve~erni gost: Erica Johnson Debeljak #

22.30 Poro~ila #

22.55 Zgodbe o knjigi

23.00 Brez reza

0.00 Zizi, Je T'aime, oddaja o plesalki Zizi Jeanmaire

1.00 Ples, ~as nekega šansona, plesna oddaja

slovenija 2

8.30 Videospotnice, ponovitev

9.05 TVprodaja

9.35 Noro zaljubljena, nanizanka, 40/47

10.00 Emily z mesečeve domačije, nadaljevanka

10.50 Kvitfjell: Superveleslalom (m), prenos

11.50 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski

12.35 Oberstdorf: SP v smučarskih poletih, prenos

14.40 Košarka NBA: Seattle : Indiana, posnetek

17.55 Četrtfinale PPZ v rokometu (m):

Mobitel Prule 67 : Grosswallstadt, prenos

19.30 Videospotnice

20.05 Nove pustolovš~ine N. Hulota, dokumentarna serija, 9/13

20.50 Cik cak

21.20 So leta minila, nanizanka, 5/7

21.55 Kon~nica

22.55 Šola strasti, francoski film

0.30 Videospotnice, ponovitev

pop tv

3.30 Formula 1: Melbourne, prenos dirke za VN Avstralije

6.00 Videostrani

8.00 TVprodaja

8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji

10.00 Družina Zakaj, risanka

10.30 Navihanka, nanizanka

11.00 Šolski hodniki, nanizanka

11.30 Šolska košarkarska liga, ponovitev

12.30 Ameriška pravljica 2, risani film

14.00 Formula 1: Melbourne, ponovitev dirke za VN Avstralije

16.00 Genska terapija, dokumentarna oddaja

16.30 Prva izdaja, nanizanka

17.20 Obalna straža, zadnji del nanizanke

18.10 VIP, zadnji del nanizanke

19.15 24 ur

20.00 Lepo je biti milijonar

21.10 Tat za vedno, nanizanka

22.10 Športna scena

22.55 Majhni grehi, ameriški film

0.40 24 ur, ponovitev

kanal a

8.30 Kleopatra, film, 2/2

10.50 TVprodaja

11.00 Kung fu, akcijska nanizanka

12.00 Highlander: Nesmrtna, nanizanka

13.00 Mladoporo~enci, ponovitev

13.30 Pop'n'Roll, ponovitev

14.45 Rock v Riu, posnetek koncerta, 1/6

16.30 Divja Amerika, dokumentarna oddaja

17.25 Brata Menendez: Umor na Beverly Hillsu, nadalj., 3/4

18.15 Merlose Place, nadaljevanka

19.10 Prijatelji, humoristi~na nanizanka

19.30 Roswell, nanizanka

20.30 Prijatelji, humoristična nanizanka

21.00 Zelena karta, ameriški film

23.00 Stilski izziv

23.30 Otroška igra, ameriški film

trojka

9.00 SQ Jam, ponovitev

10.00 Spidi in Gogi show, ponovitev

11.00 Kalia nasveti

11.30 Družina - izziv sodobnemu ~asu, ponovitev

12.30 Klju~

13.00 V sedlu, ponovitev

13.30 DP v malem nogometu, reportaža

15.00 Čestitke iz doma~e skrinje

16.30 Poslovne informacije

17.00 Knjiga, ponovitev

17.30 Vse za zdravje, ponovitev

18.30 Štiri ta~ke

19.00 Reporter X

19.30 Koncert

20.30 Italijanska nogometna liga, prenos

22.30 Popotovanja z Janinom, ponovitev

23.30 Čestitke iz doma~e skrinje, ponovitev

1.00 Poslovne informacije

htv 1

7.55 Poro~ila. 8.00 Afriški ekspres, južnoafriški film za otroci. 9.35 Dvigalo, oddaja za otroke. 11.05 Pleme, serija za otroke in mlade (11/26). 12.00 Opoldanska poro~ila. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Duhovni klic. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Poro~ila. 15.10 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.45 Raziskovalec: Ukraden kamboški zaklad, poljudnoznanstvena serija (15/36). 16.45 Inšpektor Rex 2., serija (3/15). 17.35 Kako lepa vas, francoski film. 19.00 Risani film. 19.30 Dnevnik. 20.15 DORA 2001 - izbor hrvaške pesmi za Pesem Evrovizije. 23.20 Poro~ila. 23.40 Ko bi pala~e spregovorile: Le Gellert de Budapest (4/4). 0.30 V nedeljo ob dveh. 1.30 Policija, serija (155/300). 1.55 Potovanja: Filipini (9/24). 2.50 Inšpektor Rex 2., serija (3/15). 3.35 Ko bi pala~e spregovorile: Le Gellert de Budapest (3/4). 4.25 Mojstrovine svetovnih muzejev. 4.35 Raziskovalec: Ukraden kamboški zaklad, poljudnoznanstvena serija (15/36). 5.30 Hit HTV, glasbena oddaja. 6.15 Otroci Avstralije.

htv 2

8.55 007 - tedenski pregled. 9.45 AGAPE - verski kontaktni program. 10.45 Portret cerkve in kraja. 11.00 Prenos maše iz Petri

nje. 12.05 Pot v Avonlea, serija za otroke in mlade (55/78). 12.55 Vabilo, oddaja o kulturi. 13.25 Dokumentarni film. 14.20 Neznani film noir: Veliki rop, ameriški film. 15.30 Bob in Margaret, risana serija (8/13). 15.55 Ethno Ambient Live - Salona 2000. 16.25 Izobraževalna oddaja. 16.55 Opera Box. 17.30 Držite lopova, zabavna oddaja. 18.30 Hit HTV, glasbena oddaja. 19.15 Iz zakladnic hrvaških muzejev: Poznogotske tapiserije. 19.30 Policija, serija (154/300). 20.10 Potovanja: Filipini (9/24). 21.15 The Adventures Of Barry McKenzie, avstralski film. 23.10 Cafe Cinema, oddaja o filmu. 23.50 Latinskoameriški film: Latino bar, kubansko-španski film. 1.10 Mojstrovine svetovnih muzejev.

htv 3

11.35 Ve~na ljubezen, serija. 15.00 Avstralija: Formula 1, posnetek. 16.30 Košarka NBA pregled. 17.00 Nedeljski šport: Rokometni pokal EHF: Brodomerkur - Metkovi~. 19.00 Hrvaška_ nogometna liga. 20.25 Italijanska nogometna liga, prenos. 22.20 Šport danes. 22.40 TOP DJ MAG. 23.40 Hrvaški glasbeni program.

avstrija 1

6.00 Confetti tivi, otroški program. 7.10 Disneyjev festival, klasi~ne risanke. 8.55 Formula 1, VN Avstralije, posnetek. 10.15 Motoš-port magazin. 10.45 Supermotard, posnetek. 10.55 Supervelesla-lom (m), prenos iz Kvitfjella. 12.00 Šport. 12.30 Smu~arski skoki, prenos iz Oberstdorfa. 14.20 Sindbad, gospodar sedmih morij, pustolovski film, 1989 (Lou Ferrigno). 15.50 Nogomet, magazin lige prvakov. 16.20 Nogomet, avstrijska liga: Austria Memphis : Rapid, prenos. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Mož z železno masko, pustolovski film, 1998 (Leonardi DiCaprio, r: Randall Wallace). 22.20 Columbo: Koraki v senci, kriminalka, 1971 (Peter Falk, r: Norman Lloyd). 23.35 Kraj dejanja: Morilska pravljica, kriminalka (Miroslav Nemec, r: Manuel Siebenmann). 1.05 Svetnik, akcijski film, 1996. 2.55 Usodno poželenje, triler, 1992. 4.40 Simpatije, serija.

avstrija 2

6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Alpski kralj in ljudomrznež, gledališka igra (Attila Horbiger). 10.40 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija. 13.00 Poro~ila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina. 14.00 Pogledi s strani, revija. 14.15 Univerzum: Monsunski gozdovi, dokumentarec. 15.00 Heidi in Erni, serija. 15.35 Visoko na gori, domovinski film, 1957 (Gerhard Riedmann). 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše življenje, serija. 18.00 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije, magazin. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Moja najljubša viža, oddaja narodnozabavne glasbe. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Zadeva, pogovor. 23.10 Čas v sliki. 23.15 Literarni kvartet, pogovor. 0.30 resnica o Juliet, drama, 1997 (Spencer Garett). 1.45 Kulturni tednik. 2.05 Lepše življenje. 2.55 Pogledi s strani, revija.

SATELITSKA TV

sat 1

5.45 Na poti: Dunaj. 6.15 Shirley Valentine, komedija, 1989. 8.05 Weck Up, jutranji show. 9.05 Šaljive novice, pon. 10.05 Real Gho-stbusters, pon. 10.35 Bugs Bunny, pon. 11.05 Koenig. 12.05 Wolkenstein, serija. 13.05 V.I.P - Telesni stražarji. 14.05 MacGyver. 15.05 Pensacola - Zlata krila, serija. 16.00 J. A.G., akcij. serija. 17.00 Dawson's Creek - Simpatije, mlad. serija. 18.00 V bliskavici, bulev. magazin. 18.30 Poro~ila. 18.45 Nogomet. 20.15 Spirala sre~e. 22.15 Smu~arska šola. 22.45 Planetopia, znan. magazin. 23.30 News & Stories. 0.25 Sr~ni kirurg (3), zdrav. drama, 1992. 2.15 Pensacola - Zlata krila, pon. 3.00 V.I.P, pon.

rtl

5.40 Formula 1, povzetek. 7.00 Formula 1 - VN Avstralije. 8.00 Formula 1 - SP 2001. 9.00 Formula 1 - VN Avstralije, pon. 11.30 Formula 1, povzetek. 12.00 Smu~arski skoki - 1. serija, Oberstdorf. 13.45 Smu~arski skoki - 2. serija v Oberstdorfu. 14.40 Smu~arski skoki. 15.15 Veliki brat - družina in prijatelji. 17.45 Exclusiv, vikend (Frauke Ludowig). 18.45 Poro~ila. 19.10 Klic v sili, magazin. 20.15 Vulkan, akcijska drama, 1997 (T. L. Jones, r: Mick Jackson). 22.15 Spiegel TV, magazin. 23.05 No~na mora brez konca - življenje žrtev zlo~inov, reportaža. 0.05 South Park. 0.35 Prime Time. 0.55 Veliki brat - družina in prijatelji, pon. 1.55 Oliver Geissen Show. 2.45 Barbel Schafer. 3.30 Hans Meiser.

rtl 2

5.45 Novo v kinu. 6.30 Flipper. 8.05 Dih z neba. 8.55 Alarm v vesolju, pon. drame. 10.45 Vol~je sence, pust. drama, 1992. 12.50 Duh na štirih ta~kah, otroški, 1997. 14.35 Pop zvezde - to so moje sanje, pon. 15.35 Bravo TV, mlad. magazin. 17.00 Halo. 18.00 X-Factor - Nepojmljivi. 19.00 Nore stave. 20.00 Poro~ila. 20.15 Veliki brat. 21.20 Multimilijonar, kviz. 22.10 Klub. 23.15 Avtopsija - skrivnostne smrti. 0.10 Electric Blue. 1.05 Veliki brat, kviz. 3.00 Final Scream - Zadnji krik, pon. trilerja.

pro 7

6.30 Empire-Team, komedija, 1995. 7.50 Otroški program. 10.40 Dharma & Greg, pon. 11.05 CinemaxX TV. 11.50 Superman. 12.45 Na jug. 13.35 Žena mojega u~itelja, mlad. komedija, 1995. 15.10 Dinozavri - V kraljestvu velikanov. 15.25 Izgubljeni svet. 16.15 Relic Hunter - Lovka na zaklade. 17.15 Grizzly, pustolovski, 1998. 19.55 Poro~ila. 20.15 Mož z železno masko, pustolovski, 1998 (Leonardo DiCaprio, Jeremy Irons, r: Randall Wallace). 22.55 Focus TV, magazin. 23.50 Grobnica v mo~virju, triler, 1996. 1.25 Grizzly, pon. 3.00 Charmed - Čarovnice, pon. 3.50 Roswell, pon.

eurosport

8.30 AdNatura, pon. 9.30 Smu~arski teki. 10.30 Nori športi. 11.00 Alpsko smu~anje - super G, moški. 12.30 Smu~arski skoki - Oberstdorf (185-m). 14.45 Jahanje, pon. 15.00 Jahanje. 16.30 Smu-~arski teki. 17.30 Smu~arski skoki, pon. 18.45 Športna poro~ila. 19.00 Alpsko smu~anje - super G, moški, pon. 20.00 Tenis - WTA turnir v Scottsdaleu, finale. 21.30 Športna proo~ila. 21.45 Motor-sport - Nascar. 23.00 Športna por9~ila. 23.15 Eurosport special. 23.45 Smu~arski skoki, pon. 1.15 Športna poro~ila.

dSf

6.00 Jutranji program. 8.30 Potovalni magazin, pon. 9.15 Nogomet, 2. liga 11.00 Pogovor o nogometu. 13.00 Borussia. 13.45 Reportaže. 14.15 Potovalni magazin, pon. 15.00 Rokomet, liga prvakov, ~etrtfinalno povratno sre~anje: THW Kiel : Lov~en Cetinje. 16.45 Nogometni magazin. 17.15 Športna poro~ila. 17.30 Nogomet. 18.45 Golf. 19.45 Intervju. 20.15 formula 1 - VN Avstralije. 21.15 Športna poro~ila. 21.45 Nogomet. 22.45 LaOla, mednarodni nogomet. 0.00 Košarka, NBA: Minnesota Timberwolves : Seattle Super Sonics. 2.30 Lumberjack. 3.00 No~ni show.

vox

7.00 Čas za živali. 7.35 Nazaj v preteklost, pon. filma. 9.15 Premium club. 10.10 Suddeutsche TV. 11.00 Kiosk, magazin. 13.05 Hrepenenje po morju: Sanjska dežela pod vodo, dokumentarec. 13.35 Čas za živali: Lete~i psi, magazin. 14.10 Skok v neznano, drama, 1996 (Mario Lopez). 15.55 Na kolesih, magazin. 16.30 Poro~ila. 17.00 Auto motor in šport tv, magazin. 18.15 Potovalni magazin: Avstralija. 19.15 Pripravljeni na veselje, magazin za aktivne. 20.15 Pol ducata dojen~kov, melodrama, 1999 (Scott Reeves, r: Douglas Barr). 22.00 Rože zla, grozljivka, 1998 (Angie Everhart). 0.00 Prava ljubezen, eroti~ni magazin. 1.00 Vanessa - ljubezenske igre online, ponovitev eroti~nega filma. 2.40 Pol ducata dojen~kov, ponovitev melodrame. 4.10 Potovalni magazin, ponovitev.

Ponedeljek, 5. marec

8.00 8.20 8.40 9.10 9.30 9.55 10.30 11.10 11.30 11.55 12.20 13.00 13.10 13.25 14.15 15.25 16.00 16.30 16.45 16.50 17.15 17.45 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 21.00 22.00 22.50

0.55

8.00 8.20 8.55 9.25 9.55 10.40 11.35 12.05 14.30 15.30 16.00 16.30 17.00 18.00 18.30 19.30 20.05 21.00 22.00 22.25 23.00 0.25 2.00 2.20

slovenija 1

Utrip #

Zrcalo tedna #

Pod Piramido, oddaja TV Maribor Zares divje živali, dokumentarna nanizanka Sanjska dežela

Odprava Zelenega zmaja, nadaljevanka

Modro

Dosežki

Na vrtu, oddaja TV Maribor Umetnost življenja po svetu, dokumentarna serija Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi TV Koper Poročila #

Vremenska panorama

Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor

Polnočni klub

Podoba podobe

Dober dan, Koroška

Poročila #

Mikin Makin črkopis: Pravljica o črki H

Telebajski, 16. oddaja

Radovedni Taček: Snop

Recept za zdravo življenje

Žrebanje 3x3 plus 6

Risanka

Kronika

Dnevnik #

Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka, 8/13 Velika vrtna veselica, dokumentarec meseca

Odmevi

I. Cankar: Hlapci, posnetek predstave Mestnega gledališča Ljubljanskega Recept za zdravo življenje, ponovitev

slovenija 2

Simpsonovi, nanizanka Videospotnice, ponovitev TVprodaja

Vremenska panorama

Nash Bridges, nanizanka

Grof Monte Cristo, nadaljevanka

TVprodaja

Vremenska panorama

BSE: Poskus na ljudeh, dokumentarna serija Cik cak

Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski

Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 12. epizoda

Nash Bridges, nanizanka, 20/22

Tele M, oddaja TV Maribor

[tafeta mladosti

Videospotnice

Skrivnosti vojne, dokumentarna serija, 3/13 Studio City

South park, risana humoristi~na nanizanka Metropolis

Brane Ron~el izza odra Črni narcis, angleški film Simpsonovi, ponovitev Videospotnice, ponovitev

pop tv

7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program

10.00 Večna ljubezen, ponovitev

11.00 Moja usoda si ti, ponovitev

11.50 Milady, ponovitev

12.40 TVprodaja

13.10 Športna scena, ponovitev

14.05 Otroški zdravnik, nanizanka

15.00 TVprodaja

15.30 Oprah Show, pogovorna oddaja

16.25 Milady, nadaljevanka

17.20 Moja usoda si ti, nadaljevanka

18.15 Večna ljubezen, nadaljevanka

19.15 24 ur

20.00 TV Dober dan, nanizanka

20.55 Sedma nebesa, nanizanka

21.50 Možje v belem, nanizanka

22.40 JAG, nanizanka

23.30 M.A.S.H. (I.), 1. del am. humoristi~ne nanizanke

0.00 24 ur, ponovitev

kanal a

9.00 Križarjenje, nanizanka

9.30 Miza za pet, nanizanka

10.25 Beverly Hills 90210, nanizanka

11.20 TVprodaja

11.50 Ricki Lake, ponovitev

12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo

13.45 Zmenkarije, ponovitev

14.15 TVprodaja

14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja

15.40 Xena (III.), 1. del ameri{ke nanizanke

16.35 Mož pravice, akcijska nanizanka

17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka

18.00 Will in Grace, humoristična nanizanka

18.30 Pa me ustreli!, humoristična nanizanka

19.00 Simpatije, nanizanka

20.00 Helikopterska enota, nanizanka

20.55 Brez obraza, ameri{ki film

23.25 Dosjeji X, nanizanka

0.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev

trojka

Do zaključka redakcije nam TV 3 ni poslala programa.

htv 1

7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Otroški in mladinski spored. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Večna ljubezen, serija (131/135). 13.15 Stičišče svetovnih kultur: Firenca (6/12). 14.15 Poročila. 14.20 Izobraževalni spored. 15.05 Otroški in mladinski spored. 15.55 TV razstava. 16.00 Glas domovine. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Sto dobrih del Eddieja McDowda, serija za otroke in mlade (21/26). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Pod obzorjem, dokumentarna oddaja. 18.55 Grim-move pravljice (43/47). 19.30 Dnevnik. 20.15 Svetovna verstva: Kitajska vera, dokumentarna serija (4/7). 21.10 Objem, dramska serija (2/5). 22.05 TV intervju - misli 21. stoletja. 23.05 Odmevi dneva. 23.25 Evromagazin. 0.00 Policija, serija (156/300). 0.25 Zahodno krilo, serija (22/22). 1.10 Petica, evropski nogomet. 2.20 Svetovna verstva. Kitajska vera, dokumentarna serija (4/7). 3.10 Slačilnica: Đ. Adlešič in Ljerka Mintas Hodak. 4.10 Mojstrovine svetovnih muzejev. 4.20 Code 10-07, serija (1/8). 5.05 Amerika -življenje narave. 5.35 Mesečina. 6.20 Grimmove pravljice (43/47).

htv 2

6.00 Kurbam bajram, prenos. 7.30 Panorame turističnih središč Hrvaške. 10.10 Oprah Show (268). 10.55 Pravica za vse III., serija (22/23). 11.40 Latinica: Slobodan Miloševič - zločin in kazen. 13.20 Moj rodni kraj, serija za mlade (11/40). 13.50 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 14.30 Družina Soprano I., serija (22/26).

15.20 Cafe Cinema, oddaja o filmu. 16.10 Večna ljubezen, serija (131/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Mati in sin, humoristična serija (22/42). 19.30 Policija, serija (155/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Zahodno krilo, serija (22/22). 21.10 Polni krog. 21.30 Slačilnica: Đ. Adlešič in Ljerka Mintas Hodak. 22.30 Llety Piod (Magpie's Home), britanski film. 0.05 Filmska noč z vestrnom: Profesionalci, ameriški film.

htv 3

15.55 Zadnji voz, ameriški film. 18.15 Xena, serija (1/24). 19.00 Planet Internet. 19.30 Hrvaški glasbeni program. 20.10 Petica, evropski nogomet. 21.20 Code 10-07, serija (1/8). 22.05 Šport danes. 22.15 Portret sodobnega hrvaškega likovnega umetnika. 23.00 Mesečina. 23.45 Hrvaški glasbeni program.

avstrija 1

6.15 Rufus, risana serija. 6.45 Disneyjev festival, otroški program. 7.40 Princ z BelAira, serija. 8.05 sam svoj mojster, serija. 8.25 Močna družina, serija. 8.50 prijatelji, serija. 9.10 Savannah, serija. 9.55 Ena plavolaska preveč, komedija, 1995. 11.45 Confetti tivi. 13.30 Sailormoon, risana serija. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija (David Hasselhoff). 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelAira, serija. 17.35 Močna družina, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi župani možje, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.10 Robin Hood - kralj tatov, pustolovski film, 1991 (Kevin Costner, r: Kevin Reynolds). 23.25 Ogenj na Mississippiju, drama, 1988 (Gene Hackman, r: Alan Parker). 1.25 V močvirju nasilja, triler, 1995. 2.50 Tajni agent Barrett posreduje, kriminalka, 1964 (George Maharis).

avstrija 2

6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Nabrano v Avstriji. 9.30 Bogati in lepi, serija (1225). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Odzveneli Dunaj, komedija, 1951. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Julija - nenavadna ženska, serija. 21.05 Tema, nagazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja kultura, magazin. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Kaj muči Gilberta Grapea?, drama, 1993 (Johnny Depp, r: Lasse Halstrom). 2.30 Pogledi s strani. 2.35 Kraj srečanja kultura. 4.00 Dobrodošli v Avstriji.

SATELITSKA TV

sat1

5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje, potrošniški show. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope - Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Vsak proti vsakemu. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin.1 9.40 Kviz. 20.15 Dekliški kamp 21.15 SK Kolsch, krim. serija, 2001. 22.15 Chicago Hope - Bolnišnica upanja, serija. 23.15 Spiegel TV, reportaže. 23.50 24 ur. 0.20 Dekliški kamp, pon. 0.50 SK Kolsch, ponovitev. 1.40 Kviz. 2.05 Nakupovanje, ponovitev. 3.10 Vera opoldne, ponovitev.

rtl

6.00 Točno šest. 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri časi, slabi časi, ponovitev. 8.05 RTL Shop. 9.00 Točno devet. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja, serija. 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser, ponovitev. 16.00 Sam svoj mojster, serija. 17.00 Frizer. 17.30 Med nami. 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi, serija. 20.15 Kdo bo milijonar (Gunter Jauch). 21.15 Za rešetkami - ženska kaznilnica, dramska serija, 2001. 22.15 Extra, RTL magazin. 23.30 Trend, magazin (Percy Hoven). 0.00 Polnočni žurnal. 1.35 10 pred 11. 1.00 Živeti sam. 1.30 Carola. 2.00 Oliver Geissen Show.

rtl 2

5.30 Otroški program. 8.05 X-Factor - Nepojmljivi. 9.00 Veliki brat. 10.30 Multimilijonar, pon. 11.30 Divji bratje s šarmom. 12.00 Najlepša leta. 12.30 Najlepša leta, pon. 13.00 Otroški program. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Benny Hill, kom. 1989. 18.30 Polna hiša. 19.00 Princ z BelAira. 20.00 Poročila. 20.15 Veliki brat. 21.15 Stargate - Zvezdna vrata, zf. serija, 1998. 212.15 Klub. 23.15 Cyber Tracker II - Vrnitev, zf., 1995. 1.00 Veliki brat. 2.55 Cyber Tracker II - Vrnitev, pon.

pro 7

6.05 Kdo je tu šef. 6.35 Jesse. 6.55 Andreas Turck: ljubezenske zgodbe pon. 7.55 Pogovor, pon. 8.25 Dinozavri - v kraljestvu velikanov, pon. 8.35 Mož z železno masko, pon. pustolovskega filma. 11.05 Matlock. 12.00 Bill Cosby Show. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole - odločitev popoldne. 17.00 Bulevarski magazin. 17.30 Jesse. 18.00 Sabrina. 18.30 prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Dosjeji X - skrivnostni primeri FBI. 21.15 Simpsonovi. 21.45 Futurama. 22.15 TV total. 23.15 Bullyjeva parada. 23.45 Zmeda v mestu. 0.15 Seinfied. 0.45 CinemaxX TV, pon. 1.35 Futurama, pon.

eurosport

8.30 Alpsko smučanje, pon. 10.00 Smučarski teki. 11.30 Smučarski skoki, pon. 13.00 Tenis - WTA turnir v Scottsdaleu - finale, pon. 14.00 Biatlon. 15.30 Alpsko smučanje - super G, moški, pon. 17.00 Motorsport - nascar. 18.15 Športna poročila. 18.30 Eurogoals. 20.00 Eurosport special. 20.30 Alpsko smučanje -vrhunci sezone pred finalom v Areju. 21.30 Smučarski skoki. 23.00 Športna poročila. 23.15 Eurogoals. 0.45 Eurosport special, pon. 1.15 Športna poročila.

dSF

5.00 Jutranji program. 7.00 Monster Truck. 8.30 Stoke, pon. 9.15 Nogomet, pon. 10.30 Nogomet, nem. liga. 12.00 Overtime pon. 13.00 Beach Clash. 14.00 Takeshi's Castle, pon.1 4.45 Lumberjack. 15.15 Speed Zone. 15.30 FunZone. 15.45 Monster Trucks. 16.15 Beach Clash, pon. 17.15 Takeshi's Castle. 18.00 Športna poročila. 18.30 Hertha TV, nogometni magazin. 19.00 Športna poročila. 19.30 Nogomet. 22.30 LaOla, mednarodni nogomet. 23.30 Boks. 0.30 Takeshi's Castle. 2.15 Takeshi's Castle.

vox

7.45 Prodajna TV. 9.15 Policijski reševalci, serija. 10.15 Med nami, serija. 10.45 Dobri časi, slabi časi, serija. 11.15 Sam proti prihodnosti, serija. 12.10 Nash Bridges, serija. 13.05 Policijski reševalci, serija. 14.05 Med nami, serija. 14.35 Dobri časi, slabi časi, serija. 15.05 Miza za pet, serija. 16.05 Sam proti prihodnosti, serija. 17.00 Nash Bridges, serija. 17.55 Poročila. 18.20 Kuharski dvoboj. 19.20 Imaš glasbo?, kviz. 20.15 Hazarderji, krimi serija, 1997. 21.10 Psi faktor, serija. 22.10 National Geographic, magazin. 23.10 NZZ Format: Tisk (1). 0.00 Poročila. 0.10 Popolna prevara, triler, 1995 (Edward James Olmos). 1.55 Rože zla, ponovitev grozljivke. 3.40 Hazarderji, serija.

Torek, 6. marec

slovenija 1

8.00 Odmevi

8.30 Mostovi

9.00 Srebrnogrivi konjič, risanka

9.25 Radovedni Taček: Snop

9.45 Oddaja za otroke

10.50 Recept za zdravo življenje

11.40 Naokoli po Nemčiji: Bavarski gozd

12.05 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka

13.00 Poročila #

13.10 Velika vrtna veselica, ponovitev

14.00 Hlapci, posnetek predstave, ponovitev

16.05 Duhovni utrip

16.30 Poročila #

16.45 Glasbena šala (šola), 2. oddaja

17.00 Ranč pri Kraguljčkovi sedmici, nadaljevanka, 9/14

17.50 Frank Lloyd Wright, dokumentarna oddaja

18.40 Risanka

18.55 Olimpijski 123

19.00 Kronika

19.30 Dnevnik #

20.00 Vrtičkarji II, nadaljevanka, 1/12 #

20.35 Nadnaravno, angleška dokumentarna serija, 1/7

21.10 Aktualno

22.00 Odmevi

22.50 Neznani vojak, drama, 2/3

23.40 Frank Lloyd Wright, ponovitev

slovenija 2

8.00 Simpsonovi, nanizanka

8.20 Videospotnice, ponovitev

8.55 TVprodaja

9.25 Vremenska panorama

9.55 Nash Bridges, nanizanka

10.40 Skrivnosti vojne, dokumentarna serija

11.35 Nove pustolovščine N. Hulota, ponovitev

12.20 TVprodaja

12.50 Vremenska panorama

13.30 Teksaška pravda, ponovitev filma

15.00 Studio City

16.00 Metropolis

16.30 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 13. epizoda

17.00 Nash Bridges, nanizanka, 21/22

18.00 Obsedena ljubezen, ameriški film

19.30 Videospotnice

20.05 Glasbeni festivali

21.00 Piratka, francoski film

22.25 Alica, evropski dokumentarni film - Lausanne:

Zemljevid srca

22.50 Svet poroča

23.20 Simpsonovi, ponovitev

23.40 Belo sovraštvo, ponovitev filma

1.10 Videospotnice, ponovitev

pop tv

7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji

10.00 Večna ljubezen, ponovitev

11.00 Moja usoda si ti, ponovitev

11.50 Milady, ponovitev

12.40 TVprodaja

13.10 TV Dober dan, ponovitev

14.05 Otroški zdravnik, nanizanka

15.00 TVprodaja

15.30 Oprah Show, pogovorna oddaja

16.25 Milady, nadaljevanka

17.20 Moja usoda si ti, nadaljevanka

18.15 Večna ljubezen, nadaljevanka

19.15 24 ur

20.00 Vse za ples, ameriški film

21.45 Naša sodnica, nanizanka

22.40 JAG, nanizanka

23.30 M.A.S.H., humoristična nanizanka

0.00 24 ur, ponovitev

kanal a

9.00 Kalifornijske sanje (I.), 1. del mladinske nanizanke

9.30 Miza za pet, nanizanka

10.25 Beverly Hills 90210, nanizanka

11.20 TVprodaja

11.50 Ricki Lake, ponovitev

12.45 Pop'n'Roll, ponovitev

14.00 Bravo, Maestro

14.15 TVprodaja

14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja

15.40 Xena, nanizanka

16.35 Mož pravice, akcijska nanizanka

17.30 Fant zre v svet, humoristična nanizanka

18.00 Will in Grace, humoristična nanizanka

18.30 Pa me ustreli! (IV.), 1. del humoristične nanizanke

19.00 Simpatije, nanizanka

20.00 Predator, ameriški film

21.50 Tretji kamen od sonca, nanizanka

22.30 Seinfeld, humoristična nanizanka

23.00 Udarci pravice, nanizanka

0.00 Pop'n'Roll, ponovitev

trojka

Do zaključka redakcije nam TV 3 ni poslala programa. htv 1

7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poročila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Otroški in mladinski spored. 12.00 Opoldanska poročila. 12.30 Večna ljubezen, serija (132/135). 13.15 Stičišče svetovnih kultur: Atena (7/12). 14.10 Poročila. 14.15 Izobraževalni spored. 15.10 Otroški in mladinski spored. 16.00 Tamburica bend, dokumentarno-glasbena oddaja. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Fant zre v svet, (107/125). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Govorimo o zdravju. 18.25 Kolo sreče. 18.55 Čarobna rokavica, risana serija (2/13). 19.30 Dnevnik. 20.15 Skrinja: Snežak. 20.50 Forum. 22.25 Trenutek spoznanja. 23.00 Odmevi dneva. 23.20 Sklepni koncert mednarodnega tekmovanja violončelistov "Vaclav Huml". 0.20 Policija, (157/300). 0.45 Prijatelji VII., humor. serija (4/24). 1.10 Cosbyjev show (23/26). 1.35 Newyorški policaji VII., (15/22). 2.20 Zadnji Apač, ameriški film. 3.45 SKY Action Video, dokumentarna serija (2/12). 4.25 Štart, športni program. 5.05 Animavizija. 5.35 Monoplus. 6.15 Čarobna rokavica, risana serija (2/13).

htv 2

10.05 Prizma, multinacionalni magazin. 11.00 TV intervju - misli 21. stoletja. 11.55 Zgodovina religi: Kitajska vera, dokumentarna serija (4/7). 12.49 Sto dobrih del Eddieja McDowda, serija za mlade (21/26). 13.15 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 13.45 Zahodno krilo, serija (22/22). 14.30 Slačilnica: _ur_a Adlešič in Ljerka Mintas Hodak. 15.30 Evromagazin. 16.10 Večna ljubezen, serija (132/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Cosbyjev show (23/26). 19.30 Policija, serija (156/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Prijatelji VII., humoristična serija (4/24). 20.50 Polni krog. 21.10 Newyorški policaji VII., serija (15/22). 22.00 Filmska noč z vestrnom: Zadnji Apač, ameriški film. 23.25 Mojstrovine svetovnih muzejev.

htv 3

15.50 Petica, evropski nogomet. 17.00 Profesionalci, ameriški film. 18.55 Animavizija. 19.25 Hrvaški glasbeni program. 20.05 Start, športni program. 20.40 Nogometna Liga prvakov: prenosi in komentarji. 22.35 Šport danes. 22.45 SKY Action Video, dokumentarna serija (2/12). 23.25 Monoplus. 0.05 Hrvaški glasbeni program.

avstrija 1

6.20 Ferdy, risana serija, otroški program. 8.05 Princ z BelAira, serija. 8.30 Columbo: Koraki v senci, kriminalka, 1971. 9.45 smučanje, smuk (ž), prenos treninga. 10.45 Smučanje: smuk (m), prenos treninga. 12.10 Confetti tivi. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelžAira, serija. 17.35 Močna družina, serija. 18.05 Sam svoj mojster, serija. 18.30 Vsi županovi možje, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Komisarki v akciji: Gorje tistemu, ki ljubi, kriminalka, 2000 (Helen Zellweger, r: Dennis Satin). 21.50 Ozka meja, triler, 2000 (Huub Stapel, r: Erwin Keusch). 23.25 Nogomet, liga prvakov, poročilo. 0.15 Glej me!, erotična drama, 1995 (Jennifer Burton, r: Lipo Ching). 1.40 Erotični dnevniki, serija. 2.10 Komi-sarki v akciji: Gorje tistemu, ki ljubi, kriminalka, 2000. 3.40 Glej me!, erotična drama, 1995.

avstrija 2

6.10 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.20 Opojnost gora, domovinski film, 1957. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Avstrijska Železna cesta, dokumentarec. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1227). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Umbria - od razbitine do grebena, dokumentarec. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 na prizorišču, reportaža tedna. 23.05 Ženski spomin - ženske v_ koncentracijskem taborišču Ravensbruck, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Ellen, serija. 0.55 Zlata dekleta. 1.20 Univerzum: Umbri-ažod razbitine do grebena, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Tema, magazin.

SATELITSKA TV

sat1

5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope - Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Vsak proti vsakemu. 17.30 RR. 18.00 Kviz. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Skrivnost - Na sledi morilcu, policijski triler, 2001 (Barbara Rudnik, r: Jorgo Papavassiliou). 22.15 Akti 2001/10. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Dekliški kamp. 0.45 Becker. 1.15 Franklin, pon. 2.10 Nakupovanje, pon.

rtl

6.00 Točno šest. 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 RTL Shop. 9.00 Tono devet. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kliče dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser. 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Frizer. 17.30 med nami. 18.00 Dober večer RTL. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Komisarki v akciji: Prvi delovni dan, krim. serija, 2001 (Helen Zellwegwr, r: Denis Satin). 22.15 Veliki brat. 23.15 Nogomet: liga prvakov: Olympique Lyon : Bayern Muenchen, posnetek. 0.15 Polnočni žurnal. 0.30 Nogomet - liga prvakov. 1.00 Susan. 1.30 Živeti sam.

I.55 Carol. 2.20 Oliver Geissen Show.

rtl 2

5.15 Otroški program. 7.30 Il buy. 8.00 Smrček. 8.30 Polna hiša. 9.00 Veliki brat. 10.30 Princ z BelAira, pon. 11.00 Princ z BelAira.

II.30 Divji bratje s šarmom. 12.00 Najlepša leta. 12.30 Najlepša leta, pon. 13.00 Otroški program. 17.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Benny Hill. 18.30 Polna hiša. 19.00 Princ z BelAira. 19.30 Princ z BelAira. 20.00 Poročila. 20.15 Veliki brat. 21.10 Pop zvezde - to so moje sanje. 22.15 Exklusiv - reportaže: zabave v Turčiji. 23.00 Redakcija, report. magazin. 0.00 Peep - pogovor o erotiki. 1.05 Veliki brat. 3.15 Krik golobice, triler, 1993 (Helen Slater).

pro 7

6.45 Bulevarski magazin, pon. 7.20 Kdo je tu šef. 8.15 Roseanne. 8.45 Jesse, pon. 9.15 Couch - Trip, komedija, 1988. 11.05 Matlock. 12.00 Bill Cosby Show. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Buelvarski magazin. 17.30 Jesse. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna družina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo, znan. magazin. 19.55 Poročila. 20.15 Urgenca. 21.15 Klinika v središču Berlina: življenje v pripravljenosti, zdrav. serija, 2001. 22.15 TV total. 23.15 Znanstveni magazin. 23.45 Delta Team - Skrivnostno naročilo. 0.40 Dosjeji X, pon. 1.35 Urgenca, serija. 2.25 Klinika v središču Berlina, ponovitev.

eurosport

8.30 Jahanje, ponovitev. 9.30 Alpsko smučanje - smuk, ženske. 11.00 Alpsko smučanje, ponovitev. 12.00 Alpsko smučanje - trening smuka, moški. 13.30 Eurosport special. 14.00 Eurogoals. 15.15 Biatlon. 16.30 Alpsko smučanje, ponovitev. 17.15 Športna poročila. 17.30 Biatlon. 18.30 Nori športi, magazin. 19.00 Biatlon, pon. 20.30 Boks: Vladislav Antonov : Salim Medjkoun. 23.00 Športna poročila. 23.15 Motociklizem. 0.15 Biatlon. 1.15 Športna poročila.

dSf

5.00 Jutranji program. 7.00 Monster Trucks. 8.30 Borussia, ponovitev. 9.15 LaOla, medn. nogomet, pon. 10.15 Nogomet. 12.00 World Soccer, pon. 13.00 Beach Clash, pon. 14.00 Takeshi's Castle, pon. 14.45 Lumberjck, pon. 15.15 Speed Zone. 15.30 Fun Zone. 15.45 Monster Trucks. 16.15 Beach Clash, pon. 17.15 Takeshi's Castle, pon. 18.00 Športna poročila. 18.30 InTeam. 19.00 Športna poročila. 19.30 Športna borza. 20.00 Športna poročila. 20.15 Formula 1 - VN Avstralije. 21.15 Automagazin. 22.15 Športna poročila. 22.30 Košarka, NBA: Orlando Magic : Dallas Mavericks. 23.30 Borilni športi. 0.30 Takeshi's Castle. 2.15 Takeshi's Castle.

vox

7.45 Prodajna TV. 9.15 Policijski reševalci, serija. 10.15 Med nami, serija, 10.45 Dobri časi, slabi časi, serija. 11.15 Sam proti prihodnosti, serija. 12.10 Nash Bridges, serija. 13.05 Policijski reševalci, serija, 1990. 14.05 Med nami, serija. 14.30 Dobri časi, slabi časi, serija. 15.05 Miza za pet, serija. 16.05 Sam proti prihodnosti, serija. 17.00 Nash Bridges, serija. 17.55 Poročila. 18.20 Kuharski dvoboj, kuharski show. 19.20 Imaš glasbo?, kviz. 20.15 Sedma nebesa, serija. 21.10 Še enkrat z občutkom, serija. 22.10 Raztresena Ally, serija. 23.05_ Profiler, serija, 1996. 0.05 Poročila. 0.15 Psi faktor, serija. 1.05 Še enkrat z občutkom, serija. 2.00 Rocco, mož z dvema obrazoma, vestern, 1966. 3.50 Pripravljeni na veselje, magazin.

Sreda, 7. marec

slovenija 1

8.00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9.00 Babar, risanka 9.20 Ebba in Didrik, nadaljevanka 9.50 Glasbena {ala ({ola), 2. oddaja 10.10 Ran~ pri Kragulj~kovi sedmici, nadaljevanka 10.35 Lingo, TVigrica # 11.50 Vrti~karji II, nadaljevanka # 12.20 Nadnaravno, dokumentarna serija 13.00 Poro~ila # 13.15 Obzorja duha # 13.45 Čudna pti~a, ponovitev filma 15.15 Aktualno 16.00 Mostovi 16.30 Poro~ila # 16.45 Male sive celice, kviz 17.50 Nosorog in dru{~ina, pz serija, 7/13 18.40 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik #

20.00 Glavna postaja, brazilski film 22.00 Odmevi 22.55 Svetovni izzivi

23.25 Kontratenorji, glasbena dokumentarna oddaja

slovenija 2

8.00 Simpsonovi, nanizanka

8.20 Videospotnice, ponovitev

8.55 TVprodaja

9.25 Vremenska panorama

9.55 Nash Bridges, nanizanka

10.40 Lahkomiselneži, francoski film

12.20 TVprodaja

12.50 Vremenska panorama

1 3.40 So leta minila, nanizanka

14.10 Alica, evropski dokumentarni film, ponovitev

14.35 Štafeta mladosti

15.30 Umetnost violinske igre, glasbeno dokumentarna oddaja

16.30 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 14. epizoda

17.00 Nash Bridges, nanizanka, 22/22

18.00 Tartarin iz Tarascona, francoski ~bžfilm

19.25 Videospotnice

20.05 Liga prvakov v nogometu

23.30 Otroci prerije, nadaljevanka, 2/2

1.00 Berettin otok, ameri{ki film

2.30 Simpsonovi, ponovitev

2.55 Videospotnice, ponovitev

pop tv

7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program

10.00 Ve~na ljubezen, ponovitev

11.00 Moja usoda si ti, ponovitev

11.50 Milady, ponovitev

12.40 TVprodaja

13.10 Naša sodnica, ponovitev

14.05 Otro{ki zdravnik, nanizanka

15.00 TVprodaja

15.30 Oprah Show, pogovorna oddaja

16.25 Milady, ponovitev

17.20 Moja usoda si ti, nadaljevanka

18.15 Ve~na ljubezen, nadaljevanka

19.15 24 ur

20.00 Umor iz sanj, ameri{ki film

21.45 Newyorška policija, nanizanka

22.40 JAG, nanizanka

23.30 M.A.S.H., humoristi~na nanizanka

0.00 24 ur, ponovitev

kanal a

9.00 Kalifornijske sanje, nanizanka

9.30 Miza za pet, nanizanka

10.25 Beverly Hills 90210, nanizanka

11.20 TVprodaja

11.50 Ricki Lake, ponovitev

12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo

13.45 Komedija zmešnjav, ponovitev

14.15 TVprodaja

14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja

15.40 Xena, nanizanka

16.35 Mož pravice, nanizanka

17.30 Fant zre v svet, humoristi~na nanizanka

18.00 Will in Grace, humoristi~na nanizanka

18.30 Pa me ustreli!, humoristi~na nanizanka

19.00 Simpatije, nanizanka

20.00 Komedija zmešnjav

20.30 Mladoporo~enci

21.00 Spet zaljubljena, nanizanka

22.00 Tretji kamen od sonca. nanizanka

22.30 Seinfeld, humoristi~na nanizanka

23.00 Mesto greha, akcijska nanizanka

0.00 Dannyjeve zvedze, ponovitev

trojka

Do zaklju~ka redakcije nam TV 3 ni poslala programa.

htv 1

7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Poro~ila. 9.40 Izobraževalni spored. 11.05 Otroški in mladinski spored. 12.00 Opoldanska poro~ila. 12.30 Ve~na ljubezen, serija (133/135). 13.15 Sti~iš~e svetovnih kultur: Hue (8/12). 14.15 Poro~ila. 14.20 Izobraževalni spored. 15.05 Otroški in mladinski spored. 15.55 TV razstava. 16.00 Spomini na domovinsko vojno: Rde~i fi~o, dokumentarna oddaja. 16.30 Hrvaška danes. 17.05 Navadna smrklja, serija za mlade (18/26). 17.30 Hugo, TV igra. 17.55 Gaudeamus, oddaja o šolstvu. 18.55 Ninja želve, risana serija (1/13). 19.30 Dnevnik. 20.15 Great Expectations, serija (1/6). 21.05 Glasbeni mese~nik. 22.10 Poslovni klub. 22.45 Odmevi dneva. 23.05 O Krleži z razlogom. 0.05 Policija, serija (158/300). 0.30 Great Expectations, serija (1/6). 1.20 Rde~i škrat 8., humoristi~na serija (4/8). 1.50 Return To Lonsom Dove, serija (1/8). 2.35 Divja Amerika, poljudnoznanstvena serija (6/10). 3.35 Vera Cruz, ameriški film. 5.05 Carstvo divjine. 5.30 Globalna vas. 6.20 Ninja želve, risana serija (1/13)._

htv 2

10.40 Govorimo o zdravju. 11.10 Sklepni koncert mednarodnega tekmovanja violon~elistov "Vaclav Huml". 12.10 Newyorški policaji VII., serija (15/22). 12.55 Fant zre v svet, serija za mlade (107/125). 13.20 Forum. 15.00 Skrinja: Snežak. 15.30 Trenutek spoznanja. 16.10 Ve~na ljubezen, serija (133/135). 17.00 Vsakdanjik. 18.25 Panorama. 19.00 Rde~i škrat 8., humoristi~na serija (4/8). 19.30 Policija, serija (157/300). 20.10 Vprašaj, kviz. 20.25 Globalna vas. 21.15 Polni krog. 21.30 Divja Amerika, poljudnoznanstvena serija (6/10). 22.30 Return To Lonsom Dove, serija (1/8). 23.15 Filmska no~ z vestrnom: Vera Cruz, ameriški film 0.45 Mojstrovine svetovnih muzejev.

htv 3

9.25 Are: Svetovni smu~arski pokal - smuk (Ž), prenos. 11.55 Are: Svetovni smu~arski pokal - smuk M, prenos. 16.30 Zadnji Apa~, ameri{ki film. 17.55 Start, športni program. 18.35 Digitalna enciklopedija vesolja (9/11). 19.20 Hrvaški glasbeni program. 20.00

Amerika - življenje narave. 20.30 Pred nogometno tekmo. 20.40 Nogometna Liga prvakov. 22.45 Šport danes. 22.55 Hrvaški glasbeni program. 23.35 Povzetki nogometne Lige prvakov.

avstrija 1

6.15 Ferdy, risana serija, nato otroški program. 8.00 Princ z BelA-ira, serija. 8.20 Sam svoj mojster, serija. 8.40 Smu~anje, smuk (ž), prenos iz Aareja. 10.10 vsi županovi možje, serija. 10.35 Urgenca, serija. 11.20 Smu~anje, smuk (m), prenos iz Aareja. 13.00 Confetti tivi. 13.30 Sailormoon, risana serija. 14.30 Šeherezada, risana serija. 14.55 Sedma nebesa, serija. 15.40 Obalna straža, serija. 16.25 Urgenca, serija. 17.10 Princ z BelAira, serija. 17.35 Smu~ar-ski skoki, prenos iz Faluna. Nogomet, Hrvaška : Avstrija, prijateljska tekma, prenos. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, liga prvakov: Sturm : Valencia, prenos. 23.35 Umazana igra, vojni film, 1969 (Michael Caine, r: Andre de Toth). 1.30 Nash Bridges, serija. 2.15 Ognej na Mississippiju, drama, 1988. 4.15 Rancho Deluxe, vestern, 1975.

avstrija 2

6.00 Teletext. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. |0.15 Visoko na gori, domovinski film, 1957. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Report, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska postaja 1, serija. 14.05 Dr. Stefan Frank, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1223). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Mož ne odneha, triler, 1999 (Robert Atzorn, r: Gero Erhardt). 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Mednarodni report. 23.15 Skrivnost zadnjega carja, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Ellen, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Na prizoriš~u, reportaža tedna. 1.50 Pogledi s strani. 1.55 Mednarodni report. 2.40 Skrivnost zadnjih carjev, dokumentarec.

SATELITSKA TV

sat1

5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajsith. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof.1 5.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Chicago Hope - Bolnišnica upanja, serija. 17.00 Vsak proti vsakemu. 17.30 RR. 18.00 Kviz. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz (Jorg Pilawa). 20.15 Wolffov revir, krim. serija, 1999. 21.15 Debeluh: V najboljši družbi, kriminalka, 2000 (Ottfried Fischer, r: Otto Retzer). 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Dekliški kamp. 0.45 Becker. 1.15 Wolffov revir, pon. 2.05 Nakupovanje. 3.05 V najboljši družbi, pon.

rtl

6.00 To~no šest. 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 med nami. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, pon. 8.05 RTL Shop. 9.00 To~no devet. 9.30 Klic v sili. 10.00 OP kli~e dr. Brucknerja. 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geis-sen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Hans Meiser. 16.00 Sam svoj mojster. 17.00 Frizer. 17.30 Med nami. 18.00 Dober ve~er. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Nogomet: liga prvakov: Galatasaray : AC Milan, prenos. 22.30 Nogomet: liga prvakov. 22.45 Nogomet. 23.15 Na nalogi: najatraktivnejši policijski posnetki. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Živeti sam. 1.30 Carol. 2.00 Oliver Geissen Show.

rtl 2

5.15 Otroški program. 7.30 Il buy. 8.00 Smr~ek. 8.30 Polna hiša. 9.00 Veliki brat. 10.30 Princ z BelAira, pon. 11.00 Princ z BelAira, pon. 11.30 Divji bratje s šarmom. 12.00 Najlepša leta, pon. 12.30 Najlepša leta. 13.00 Otroški program. 16.40 Pokemon. 17.00 Najlepša leta. 17.30 Najlepša leta. 18.00 Benny Hill. 18.30 Polna hiša. 19.00 Princ z BelAira. 19.30 Princ z BelAira. 20.00 Poro~ila. 20.15 Veliki brat. 21.10 Stargate: Zvezdna vrata, zf. serija, 1998. 22.10 Klub. 23.10 PSI Faktor - Zgodi se vsak dan. 0.05 Exlusiv, reportaže: Nikoli ve~ sam. 0.50 Veliki brat, kviz. 2.50 Red Force - Hongkonški sindikat, akcijski, 1990.

pro 7

7.00 Bulevarski magazin. 7.30 Kdo je tu šef. 8.25 Roseanne. 8.55 Jesse, pon. 9.25 Vro~e poletje, romanca, 1992. 11.05 Matlock. 12.00 Bill Cosby Show. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole - odlo~itev popoldne. 17.00 Buelvarski magazin. 17.30 Jesse. 18.00 Sabrina. 18.30 Prijazna druina. 19.00 Simpsonovi.1 9.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Buffy - Izganjalka vampirjev, serija. 21.15 Angel - Lovec teme, serija, 1999. 22.15 TV total (Stefan Raab). 23.15 Pro7, reportaže: Nogometna vro~ica. 0.00 Seksi po~itnice, eroti-~ni, 1997. 1.35 Buffy, pon. 2.25 Angle, pon.

eurosport

8.30 Alpsko smu~anje, pon. 9.30 Alpsko smu~anje: smuk, ženske (Are). 11.00 AdNatura, pon. 12.00 Alpsko smu~anje: smuk, moški (Are). 13.30 Snowboard. 14.00 Alpsko smu~anje, pon. 15.15 Biatlon. 16.00 Biatlon. 17.00 Alpsko smu~anje, pon. 17.45 Športna poro~ila. 18.00 Smu~arski skoki. 20.00 AutoMag. 20.30 Eurosport special. 21.00 Umetnostno drsanje. 23.00Športna poro~ila. 23.15 Golf: turnir v Miamiju. 0.15 Smu~arski skoki (Falun, 115žm). 1.15 Športna poro~ila.

dsf

5.00 Jutranji program. 8.30 Borilni športi, pon. 9.30 World Soccer, pon. 10.00 Motociklizem. 11.00 Športna borza, pon. 12.00 Normal, pon. 13.00 Beach Clash, pon. 14.00 Takeshi's Castle. 14.45 Lum-berajck, magazin. 15.15 Speed Zone. 15.30 Fun Zone. 15.45 Monster Trucks. 16.15 Beach Clash. 17.15 Takeshi's Castle. 18.00 Športna poro~ila. 18.30 InTeam. 19.00 Športna poro~ila. 19.30 DSF reportaže: maratonsko plavanje. 20.00 Športna poro~ila. 20.15 Rokomet. 22.15 Športna poro~ila. 22.30 Snowboard. 23.00 DSF Reportaže: bodybuilding, ponovitev. 23.30 Normal, ponovitev. 0.00 Borilni športi, ponovitev. 0.30 Tkaeshi's Castle. 2.15 Takeshi's Castle.

Vox

7.45 Prodajna TV. 9.15 Policijski reševalci, serija. 10.15 Med nami, serija. 10.45 Dobri ~asi, slabi ~asi, serija. 11.15 Sam proti prihodnosti, serija. 12.10 Nash Bridges, serija. 13.05 Policijski reševalci, serija. 14.05 Med nami, serija. 14.35 Dobri ~asi, slabi ~asi, serija. 15.05 Miza za pet, serija. 16.05 Sam proti prihodnosti, serija. 17.00 Nash Bridges, serija. 17.55 Poro~ila. 18.20 Kuharski dvoboj, kuharski show (Britta von Lojewski). 19.20 Imaš glasbo?, kviz. 20.15 Beg iz Savdske Arabije, triler, 1998 (Treat Williams, r: Simon Wincer). 22.20 Snoops: Vohlja~i, serija. 23.15 BBC ekskluzivno: Skrivnosti medicine (4). 0.15 Poro~ila. 0.25 Raztresena Ally, serija. 1.20 Sedma nebesa, serija. 2.10 Profiler, serija. 3.00 SnoopsžVohlja~i, serija.

kabel 1

6.45 Tvegaj vse, serija. 7.30 TV prodaja. 8.35 Remington Steele, serija. 9.30 Perry Mason, serija. 10.35 Naša mala farma, serija. 11.30 Fantazijski otok, serija. 12.25 Havaji 5ž0, serija. 13.20 Kobra, prevzemite, serija. 14.20 Remington Steele, serija. 15.20 Spenser, serija. 16.15 T.J. Hooker, serija. 17.30 Naša mala farma, serija. 18.30 Tvegaj vse!, igra. 19.15 Kolo sre~e, kviz. 20.15 Diagnoza umor: kdor se zadnji smeje..., kriminalka, 1994. 22.15 Kung fu, serija. 23.10 BugsžHroš~i, serija, 1996. 0.15 Renegade, serija. 1.05 Kobra, prevzemite, serija. 2.05 Primer Jessica, serija. 2.55 Niagara in drugi primeri, serija.

1. - 7. marec 2001, radio Ptuj

98,2 in 104,3 MHz - ultrakratki val

PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)

ČETRTEK, 1. marca:

5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.35 HIT Styling. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva: Z ormoškega konca (Viki Klemenčič-Ivanuša). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj: Dobrava v Ormožu. 20.00 ORFEJČEK. 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val).

PETEK, 2. marca:

5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darka Lukman-Žunec). 21.00 GLASBA VČERAJ,DANES,JUTRI (David Breznik). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in DJ Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).

SOBOTA, 3. marca:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.45 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT. 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 Oddaja za študente. 23.00 GOLDEN FLASH BACK (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).

NEDELJA, 4. marca:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00,

15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 PO ROMARSKIH POTEH. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU, vmes 22.05 ŠPORT. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).

PONEDELJEK, 5. marca:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kaj-zovar). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).

TOREK, 6. marca:

5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva: Za ljudi odprtih src. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).

SREDA, 7. marca:

5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA: Po Slovenskih goricah (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.45 Iz Hollywooda. 15.10 Poročilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 18.00 NAŠ GOST. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).

Frekvence: 98,2 in 104,3 MHz!

3RMOŽ

EnajSTICA — lestvica slovenskih skladb

Poslušate jo lahko vsako soboto od 17.20 naprej na frekvenci 88,9 MHz. Med uspešnicami vas bosta vodila Anita in Boštjan.

Glasujem za:

2 točki : _

1 točka : _

Predlog :_

Ime in priimek: Naslov :

KUPON

Kupone pošljite na naslov: Radio Ormož, Kolodvorska 9, 2270 Ormož (do 8.3.), glasujete lahko tudi v času oddaje na telefon 74-02-802, ali po e-mailu : radio.ormoz@siol.net (nagrada čaka).

Kaseto Nike records dobi Lea Florjanič iz Strejancev.

1. Keš pičke - KLEMEN KLEMEN

2. Me že ma, da bi te

- DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV

3. Ni mi žal - NUŠA DERENDA

4. Moja ljubica - JAN PLESTENJAK

5. Tina - ROK'N'BAND

6. Daj mi 1 dim - SLAVKO IVANČIC

7. Ne misli, da umiram - MIRAN RUDAN

8. Oda gudeki - MI 2

9. Kurja lojtra - LETEČI POTEPUHI

10. Ko te ni - SOUND ATTACK

11. Reci, da si za - SEBASTIAN

m

O k

0) E

PIRAMIDA

ob ponedeljkih med 21. in 22. uro vam bo piramida odkrila svojo skrivnost

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

1

2

3

4

5

6

7

8

9

MESTA, KI OČARAJO

Svetniki,

pustovanje in še kaj Budimpešta - fam, kier bi

lahko bila doma

Rahlo neresno, no, precej veselo, šegavo in zabavno je bilo te dni na našem koncu. No, da ne bomo preveč prevzetni, tako je bilo tudi drugod, a pust je v naših krajih le nekaj posebnega. Upam, da s strinjate, moje drage bralke in bralci.

Ker so turizem pač ljudje, se seveda tudi mi ne moremo izogniti vplivu najrazličnejših svetnikov, običajev in navad, le da v tem - zdaj tudi že uradno - novem tisočletju kroji čar vsemu, da, celo svetnikom, trgovina in denar.

In smo valentinovali ... Čeprav pri nas to ni poseben ali klasičen praznik, rekla bi, da gre za rahlo nadomestni ali vrinjeni praznik, podoben 1. aprilu. Oba sta spomin na prastara živa praznovanja, le da ima prvi april pri nas precej daljšo tradicijo, a po priljubljenosti "vajeti v roke" prevzema sv. Valentin. Ljudem, ki se imajo radi, ponuja zlasti cvetje, voščilnice in drobna darila. Valentinovo, ki je predvsem praznik zaljubljencev, prijateljev in vseh, ki se imajo radi, je za današnjo rabo človeško gotovo zelo prepričljiv. Škoda, da sv. Valentin ne godu-je vsak dan; morda bi bilo življenje tako lepše.

Pustni čas pa je zgodba zase in tudi v Sloveniji ima svojega "patrona", ki kot "svetnik" nastopa v pra-tiki z nenavadno trorogljato kapo s kraguljčki in je ostanek nekdanje srednjevške norčavske kape. Ljudstvo ga je kar samega postavilo za svetnika. Sicer pa je pustu pri nas ime kurent ali korant. Kot bog razbrzdanega življenja močno spominja na grškega Dioniza. Kurent je nekoč z nitjo privezal smrt na drevo in tako tisti čas nihče ni umrl. Še danes ne vemo zagotovo, kakšen demon ali boštvo je bil slovenski Kurent. Na Slovenskem ga srečujemo v številnih pripovedkah, ki so s spre-

Foto: Črtomir Goznik

menjeno vsebino nasledile nekdanje bajke o bogovih starih Slovencev.

Prekmurci pravijo, da je bil Kurent prelep mladenič. Ženske od blizu in daleč so norele za njim, da nikol ni nikjer imel miru. Nazadnje se je umaknil v puščavo in tam prosil boga, naj mu skazi obraz. Bog ga je uslišal, zrasli so mu rogovi. Takšen se je vrnil med ljudi. Tedaj so ga ženske pustile pri miru, v spomin na zalega mladeniča pa so začele praznovati pustni torek z razposajenimi norčijami. Seveda je tisti najbolj pristen naš, doma iz Markovcev, in predstavlja najbolj znamenito slovensko pustno masko. Korant je del rodovitnosti prinašajočih obredov in izganjalcev zimskih demonov.

Želim vam prijetne popustne dni.

Moja stara mama je bila madžarskega rodu in vedno, ko začutim v žilah utrip krvi, pogledam vase in si rečem: "Ej, mlada potomka Huna Atile, biča božjega, umiri svojo živo nrav. " To pa seveda nikakor ne pomeni, da želim prezreti svoje prednike avstrijskega in seveda slovenskega porekla, pravzaprav sem zelo ponosna nanje in nikoli in nikdar ne bi hotela zatajiti svojih korenin. Kot pravi pravcati "produkt" avstro-ogrske monarhije čutim, da moram pisati o mestih in ljudeh, ki so na nek način tudi moji ali bi lahko bili moji ...

Glavno mesto Madžarske, Budimpešta, leži v osrčju Evrope - Bu-

dim na levem ali zahodnem bregu slavne modre Donave, ki pa je žal že dolgo tega izgubila svojo nežno modrino, Pešta pa na desnem ali vzhodnem bregu. Donava obeh delov ne ločuje, marveč povezuje v čedno celoto, pobarvano v zeleno-rdeče in bele odtenke zgodovine. Oba dela mesta skupaj predstavljata politično, trgovsko, industrijsko in seveda turistično središče Madžarske.

V zadnjih nekaj letih je bila Budimpešta prizorišče številnih drugih pomembnih dogodkov, ki imajo simboličen pomen za Madžare: ponovno so pokopali nekdanjega premiera Imreja Nagyja, ki je padel v nemilost, postavili so spomenik žrtvam holokavsta, odstranili rdečo zvezdo s poslopja parlamenta, poimenovali ulice s predvojnimi imeni, preoblikujejo trgovino in in

dustrijo ... Kot da bi prebirali zgodovino samostojne Slovenije.

Budimpešta je čudovito in privlačno mesto, in ko ga boste obiskali, boste kaj hitro ugotovili zakaj. Znamenitosti je veliko; ne, znamenitosti je preveč: grajski hrib, Ribiška trdnjava, parlament, Trg junakov, stadion, cerkev sv. Štefana, pozabljeni spomeniki preteklih obdobij ... Uživate lahko v pogledih čez

Turistično stran pripravlja Vlasta Klep.

Donavo, uličnih kavarnah, restavracijah - čardah in nočnih klubih; odpravite se lahko na griče Budi-ma, v mesta ob vijugah Donave, na Blatno jezero ... Našli boste številne trgovine, avenije z drevoredi, parke in muzeje - pravzaprav za vsakogar nekaj. To je darilo Budimpešte.

Budimpešta je SREČNO mesto; zanimiva za poznavalce in navadne obiskovalce, za ljubitelje in ljubljene, nekoliko odmaknjena v svoji bogati preteklosti in zlahka dotak-ljiva v preprosti sedanjosti, okrašena s prizori iz življenja kralja Matije Korvina in pisano cigansko glasbo.

Kjer sem doma ...

GASTRO - PODJETJE S TRADICIJO

Gastro, podjetje za pripravo hrane, se ukvarja z organizacijo prireditev, gala večerov, banketov, slovesnosti ob porokah in drugih priložnostih, prirpavljajo malice in kosila, vso hrano pa po želji naročnikov pripeljejo tudi na dom v posebnih posodah, ki zagotavljajo, da je hrana okusna in sveža. Njihova kuhinja je sodobno opremljena za pripravo vseh vrst hrane v neomejenih količinah. Kuharski mojstri poskrbijo, da je hrana dlično pripravljena. Sestavni del ponudbe pa je tudi jedilnica, kjer poskrbijo za sodobno in okusno pripravljene pogrinjke za družbe do 200 ljudi.

Podjetje Gastro pa vas vabi tudi v Kočice (občina Žeta-le), saj so tam uredili prijeten prostor, kjer se lahko pove-selite v veseli družbi ob dobri hrani in pijači, nudijo pa

Okrepčevalnica Gastro

Marjan Skok, s.p.

Rajšpova 16, Ptuj tel. 02/787 59 90 faks: 787 59 913 Podjetje za pripravo hrane, pripravo in organizacijo ve~jih prireditev, gala ve~erov, banketov, poro~nih slavij ter kuhanje in dostavo malic in kosil

tudi prenočišča. Iz Kočic se lahko z gorskimi kolesi ali pa peš odpravite na raziskovanje Haloz, omogočajo pa vam tudi obisk aktere od turističnih kmetij, na kateri boste spoznali haloške dobrote ter se srečali s prijaznimi ljudmi.

Svoje goste vabi podjetje Gastro tudi na tri tradicionalne prireditve: 3. soboto v maju — pohod na Donačko goro; 2. junija — ribiški piknik ob ribniku v Ptuju; 20. oktobra — kostanjev piknik v Žetalah.

Podjetje Gastro se razvija na zdravih temeljih zasebnega kapitala, strokovno izobraženih kadrih, nenehni skrbi za naravno in zelo kakovostno slovensko surovino ter v skrbi za pripravo hrane po najnovejših receptu-rah HCCP.

Gastro — podjetje z 10-letno tradicijo.

STROKOVNJAKI TOVARNE SLADKORJA ORMOŽ SVETUJEJO

Vremenske razmere lansko jesen so nam omogočile pravočasno opraviti jesensko oranje. Zaradi mile in suhe zime pa so tla slabo premrznila, za ohranjanje talne vlage je potrebno brazdo poravnati; tako da bo vznik enakomeren, pa tudi vsi drugi ukrepi oskrbe bodo lažji.

Če jeseni površin, namenjenih za setev sladkorne pese, niste uspeli preorati, spomladi ne orjite pregloboko. Pri pregloboki spomladanski brazdi so izgube vlage iz tal zaradi izhlapevanja prevelike, kar se negativno kaže predvsem v primeru spomladanske ali poletne suše.

Pri spomladanski obdelavi tal je potrebno izbrati primeren čas. Tla, predvsem težka, ne smejo biti prevlažna. Globina oranja spomladi (spomladanskega oranja se moramo pri pridelavi sladkorne pese izogibati) naj bo 20 — 25 cm. Brazdo je priporočljivo čimprej poravnati, če je potrebno, še prej poapnimo (največ 1000 kg CaO/ha). Ravnanje najbolje opravimo z vlačo ali planirno desko.

PRIPRAVA SETVENEGA SLOJA

Za dobro pripravljen setveni sloj, setev, ohranjanje vlage in vznik je pogoj, da je njiva predhodno grobo poravnana.

Primerno pripravljeno setviš-če se sestoji iz treh slojev:

- gornji krovni sloj debeline 2-3 cm, ki je mrvičast in omogoča dostop toplote in zraka

- srednji sloj oz. posteljica, debelina 0,8 cm, kamor se polaga seme

- spodnji sloj pod semenom je sklenjen (ne sme biti zbit) s potrebno kapilarnostjo za vlago in zračen, da omogoča enakomeren vznik in hiter razvoj mlade rastline. Za pripravo setvi{ča je {e posebej pomembno, da zemlje ne silimo, ampak jo s čim manj traktorskih prehodov obdelujemo, ko je godna.

Najbolj{a mehanizacija za pripravo je predsetvenik, s katerim lahko natančno naravnamo globino. To je zelo pomembno pri kalitvi, ko je seme zelo ob~ut-ljivo na su{o.

Krožnih in klinastih bran praviloma ne uporabljamo, ker zemljo rahljajo in izsu{ujejo pregloboko, posledica pa je slab{i in neenakomeren vznik.

VPLIVPREDSETVENEPRI-PRAVE TAL NA VZNIK IN PRIDELEK PESE

Glej sliko spodaj!

Gnojenje

Sladkorna pesa dobro uspeva in daje velik pridelek samo, če ima na voljo zadostno količino hranil. Zato moramo poznati osnovno založenost tal s hranili, kar nam omogoča analiza tal, ki jo moramo upo{tevati iz gospodarskih in okoljevarstvenih razlogov.

Največjo pozornost pri gnojenju sladkorne pese namenjamo du{iku in kalciju. Ob tem je nujno, da so pesi na voljo tudi druga hranila v potrebni količini in primerni obliki. Posevki na kislih tleh slabo vznikajo, zaostajajo v rasti in dajejo mnogo nižje pridelke. Čezmerno gnojenje z du{ikom zniža pridelek, vsebnost sladkorja in izkoristek v predelavi pese, poveča pa maso listja in glav. Do te napake v tehnologiji prihaja predvsem na parcelah, na katerih se v kolobarju gnoji z večjimi količinami organskih gnojil (kot sta koko{ji gnoj in gnojevka). V tem primeru moramo ustre-

Gnojilna vrednost organskih gnojil (10 t oz. 10 m3 vsebuje v kg):

Gnojilna vrednost organskih gnojil (10 t oz. 10 m3 vsebuje v kg):

Dušik

Vrsta

Skupaj

Večletni

V letu

P2O5

k2o

izkoristek

uporabe

goveji hl. gnoj, dober

50

30 — 40

20

25

60

prašičji hl. gnoj, kmečki

55

30 — 45

25

30

50

goveja gnojevka, nerazredčena

50

40

25

20

70

prašičja gnojevka, nerazredčena

(samo močna krmila)

70

55

40

50

30

prašičja gnojevka, nerazredčena

(kmečka reja)

60

45

35

40

50

goveja gnojnica

20

20

20

-

60

prašičja gnojnica

40

40

40

1

40

konjski hlevski gnoj

65

35 — 50

30

30

60

kurjeki, suhi

220

120 — 160

100

250

150

kompostirani kurjeki

200

150 — 170

100

500

230

/*M. Leskošek: GNOJENJE, ČZP Kmečki glas, Ljubjana 1993/

/*M. Leskošek: GNOJENJE, ČZP Kmečki glas, Ljubjana 1993/

zno zmanjšati odmerek dušika, ki ga nameravamo dati z mineralnimi gnojili.

Ce jeseni niste opravili osnovnega gnojenja, vam priporočamo:

- če nimate analize tal in v kolobarju redno uporabljate organska gnojila, potrosite 500 -800 kg NPK/ha, odvisno od količine organskega gnojila, ki ste ga dodali (glej tabelo). Upoštevati je treba, da se dušik iz organskih gnojil v prvem letu ne izkoristi v celoti, fosfor in kalij pa imata približno enako gnojilno delovanje kot fosfor in kalij iz mineralnih gnojil. Pred setvijo potrosite še 100 kg KAN/ha, do-gnojite z 100 - 200 kg KAN/ha;

- če organskih gnojil ne uporabljate, potrosite vsaj 1000 kg NPK/ha, pred setvijo še 100 -200 kg KAN/ha, dognojite z 200 - 250 kg KAN/ha.

Hranila iz jeseni oz. zgodaj spomladi danega NPK gnojila so za rastline takoj dostopna, hkrati pa zmanjšamo količino kemijskih soli v setvenem sloju, ki v prevelikih količinah negativno delujejo na vznikajoče rastlinice (koreninski ožig).

Na trgu je veliko različnih NPK kombinacij, pri izbiri le-teh se morate čimbolj približati potrebam sladkorne pese. Osnova pri gnojenju je razlika

PISE: BOJAN GROBOVSEK, UNIV. DIPL. ING. STR.

Prevzem in garancija ogrevalnega sistema

Radi bi obnovili ali na novo instalirali centralno kurjavo. Po izvedbi del je z izvajalcem prišlo do spora, ker ogrevalni sistem ne deluje, kot bi moral. Najpogosteje se pojavi netesnost ogrevalnega sistema. Če je vgrajena cevna instalacija v podometni izvedbi, je problem večji kot pri nadometni izvedbi. V primeru, da nam je izvajalec del po končani montaži izročil zapisnike o opravljenih tlačnih preizkusih vgrajenega ogrevalnega sistema in priložil garancijske liste opreme in ateste materialov, bomo mnogo lažje rešili nastalo situacijo.

Pri izvedbi v individualnih zgradbah je najpogosteje tako, da sploh nimamo podpisane pogodbe z izvajalcem del. Imamo samo predračun za opremo in približno ceno za montažna dela, brez klavzule o načinu prevzema ogrevalnega sistema in brez garancijskih pogojev.

Na kaj moramo biti pozorni pri prevzemu ogrevalnega sistema, bomo spoznali v tem sestavku.

Pri prevzemu ogrevalnega sistema moramo biti pozorni na pravilno delovanje celotnega sistema, predvsem pa preveriti, ali sistem ustreza naslednjim zahtevam:

- varnosti,

- varčevanju z energijo,

- okolju,

- toplotni in zvočni zaščiti.

Za vse cevne instalacije toplo-

vodnega ogrevanja je bistvenega pomena strokovno in pravilno izveden tlačni preizkus. Najprej je potrebno opraviti preizkus te-snosti v "vročem stanju". Ko se sistem ohladi, se preizkus tes-nosti sistema ponovi še v "hladnem stanju".

Po končanem tlačnem preizkusu izvedemo poskusni pogon, ki naj traja več dni. V času poskusnega pogona je potrebno preveriti:

- ali vsa grelna telesa grejejo,

- ali tesnijo vsa armatura in spojni deli,

- ali vse varnostne naprave (varnostni ventili, varnostni termostati) delujejo pravilno,

- ali merilna oprema (manometri, termometri) delujejo pravilno,

- ali je obratovalni tlak v sistemu ustrezen glede na toplot-

no moč,

- ali je gorilnik pravilno nastavljen (O2, CO2 NOX razmer-nik zraka, temperatura dimnih plinov),

- preveriti tesnost oljnih vodov v primeru kurjave na kurilno olje,

- ali je prezračevanje kotlovnice zadostno,

- ali je vlek v dimniku primeren.

Po končanem poskusnem pogonu, nam je izvajalec del dolžan predati kompletno dokumentacijo, to je:

- zapisnik o tlačnem preizkusu,

- protokol o nastavljenih parametrih gorilnika,

- pri talnem ogrevanju podatke o toplotni in zvočni zaščiti ter prikaz dilatacijskih spojev,

- zapisnik o prvem poskusnem zagonu,

- shemo - načrt kurilnice s podatki o polnjenju in praznjenju sistema in prikazom odzračeva-nja (ali samo vrisane spremembe glede na obstoječo shemo iz projektne dokumentacije),

- električno shemo (ali samo vrisane spremembe glede na obstoječo dokumentacijo)

- obratovalno navodilo,

- garancijski zapisnik.

V primeru, da imamo že izdelan projekt za izvedbo ogrevalnega sistema (strojnih in elektro instalacij), ki vključuje tudi izračun potrebne moči kotla in izračun grelnih teles, preverimo, ali je izvajalec del vsa dela opravil po projektu. Če so pri vgradnji ogrevalnega sistema nastale nekatere spremembe, je smiselno, da jih vnesemo v obstoječi projekt. Pri večjih objektih se izdela projekt izvedenih del.

ZAKLJUČEK

Moj namen je bil, opozoriti graditelje, kako pomembno je zahtevati od izvajalca, da nam ob koncu del izda potrebno dokumentacijo. Izdana dokumentacija mora biti popolna. Vsebovati mora vse potrebne priloge, zapisnike, ateste materialov, garancijske liste in navodila za obratovanje. V garancijskih pogojih preverimo še področja, za katera je odgovoren izvajalec in za katera smo odgovorni sami. Pri površnem prevzemu se nam lahko zgodi, da bomo ob morebitnem sporu na sodišču morali za nastalo škodo odgovarjati sami.

med založenostjo tal s hranili (analiza) in dejstvom, da 50 t korenov odvzame 280 kg K2O, 90 kg P2O5, 220 kg N in 100 kg CaO na hektar.

Pri računanju skupne bilance potrebnega dušika moramo upoštevati rezervo v tleh, organsko gnojenje, pa tudi kalcifi-ciranje s karbonatnim muljem. Učinek kalcificiranja s karbonatnim muljem (10 t/ha) je enak kot uporaba 40 kg čistega dušika na hektar.

V naših pridelovalnih razmerah gnojimo sladkorno peso z največ 150 kg čistega dušika na hektar.

Zaradi obilice padavin in povečini plitvih tal je pri nas potrebno odmerek dušika deliti na dva obroka.

Za uspešno pridelavo sladkorne pese je zelo pomemben hiter mladostni razvoj, brez stresov in zastojev. Ker so zgodaj spomladi tla še hladna, običajno še ni na voljo dovolj talnega dušika, zato je startno količino dušika potrebno zagotoviti z gnojenjem neposredno pred setvijo. Pri setvi v zastirko (mulč setev) je startna količina dušika še posebej pomembna, da pravočasno aktiviramo mineralizacijo organskih ostankov.

Ker z dušikom ne smemo gnojiti na zalogo in ker sladkorna pesa potrebuje največ dušika v času intenzivne rasti in razvoja (junij, julij), je potrebno

dognojevanje.

Polovico potrebne količine dušika potrosimo pred setvijo, ostalo pa vnesemo v tla z dognojevanjem. Čas dognojevanja lahko prilagajamo vremenu in stanju posevka; običajno pa do-gnojujemo, ko ima pesa 4 -6 listov, praviloma z enostavnimi dušikovimi gnojili.

Glej tabelo zgoraj!

V posevkih sladkorne pese se pogosto srečujemo s pomanjkanjem bora, kar povzroča bolezen srčno trohnobo korenov, posledica katere je manjši pridelek ter slabša kakovost korenov. Dodajanje bora je nujno, če je pesa posejana na izčrpanih tleh z nizko vsebnostjo organske snovi, če smo tla apnili oziroma na tleh, kjer je vsebnost bora nižja od 0,7 ppm ter v primeru spomladanske suše.

Na lahkih, nevtralnih oz. bazičnih tleh se pogosto pojavlja tudi pomanjkanje mangana. Da odpravimo ali vsaj ublažimo posledice pomanjkanja, svetujemo foliarno dodajanje mangana.

Strokovni nasveti o sortah, semenu, setvi, varstvu in negi posevkov bodo objavljeni sredi meseca marca oz. v reviji Sladkorna pesa.

Silva Kuharic, univ. dipl. ing. Jože Štuhec, univ. dipl. ing. Tovarna sladkorja, d.d. -Center za sladkorno peso

PTUJ / PRIDELOVANJE KUMARIC

Zajamiene odkupne cene

Tudi v letošnjem letu bo Kmetijska zadruga Ptuj organizirala pridelovanje kumaric za vlaganje. Primerno je na manjših površinah, zagotavlja pa primeren zaslužek.

Minimalna površina za pogodbeno organizirano pridelovanje kumaric je 10 arov, ta površina pa ob normalnih pridelovalnih pogojih zagotavlja 2.500 do 3.000 kilogramov pridelka prvega in drugega kakovostnega razreda. Površina, namenjena pridelovanju kumaric, naj ne bo več kot 200 metrov oddaljena od vodnega vira, primernega za namakanje. Pridelovanje bo strokovno vodeno, tako da bo zagotovljena enotna tehnologija, za zainteresirane pridelovalce pa bo zadruga organizirala tudi strokovno predavanje o tehnologiji, programu varstva pred boleznimi in škodljivci, zagotovljena bodo tudi ustrezna pisna navodila.

Kmetijska zadruga Ptuj bo odkupila vse kumarice, ki bodo ustrezale predpisani kakovosti. Prevzem bo v določenih po-

slovalnicah. Pridelovalci bodo pripeljali kumarice v ustreznih zabojnikih, ki jih bodo dobili v poslovalnicah Kmetijske zadruge, in sicer nesortirane (skupaj I., II. in III. razred). Zadruga bo pridelek odpeljala v skladišče, kjer bodo kumare strojno razvrstili v posamezne razrede. V poslovalnici bodo pridelovalci sprotno dobili obvestilo o svojem pridelku. Količine nad 200 kilogramov bodo lahko sami dostavljali v centralno skladišče.

Zagotovljena najnižja odkupna cena za organizirane pridelovalce je za prvorazredne kumarice (3 - 6 cm) 1,10 marke, za drugorazredne (6 - 9 cm) 0,65 marke in tretjerazredne (9 -12 cm) 0,15 marke za kilogram. Pridelovalne pogodbe že sklepajo.

JB

Kuharski nasveti

Pustne slaščice

Zraven okusnih krofov te dni pripravljamo se drugo ocvrto pecivo, kot so razli~ni manjši ocvrtki ali miške in flancati. Med ocvrtke uvrš~amo dve skupini majhnih ocvrtih jedi: ene pripravljamo iz kuhanega testa, druge - miške - pa pripravljamo iz kvašenega testa.

Pustnim ocvrtkom, ki so zaradi oblikovanja z žlico podobnim miškam, pogosteje pravimo miške kot ocvrtki, značilne zanje pa so temne pike od rozin in drugega sadja. Vse miške so sladke, kljub temu da testo lahko obogatimo tudi s slanimi dodatki, kot so lupinasto sadje, sir, slanina in podobno. Tako pripravljene pogosto ponudimo ob kozarcu vina. Pri nas miške pripravljamo iz kvašenega testa ali iz bogatega testa z večjo količino dodanih jajc in rumenjakov. Ce pripravljamo kvašeno testo za miške, je sestavljeno iz moke, ki je lahko mešanica ostre in mehke, kvasa, masla ali margarine, jajčnih rumenjakov, sladkorja, dišav, kot so vanili, rum, limonina in pomarančna lupina, soli in mlačnega mleka, s pomočjo katerega testo zagnete-mo. V testo lahko damo na majhne kocke narezano suho sadje, kot so marelice in rozine. Okus testa pa lahko izboljšamo, če v testo damo tudi kislo smetano ali navadni jogurt.

Testo za miške pripravimo enako kot za krofe, in ko je dovolj vzhajano, ga s pomočjo večje žlice, ki jo pomočimo v vročo maščobo, zajamemo in polagamo v vročo maščobo. Temperatura maščobe je lahko nekoliko višja kot za krofe. Ce ste testu dodali kislo smetano ali jogurt, pa je temperatura nekoliko nižja, da miške ne ostanejo v sredini surove. Ocvrte miške polagamo na papirnato servieto, da vpije odvečno maščobo, ter mlačne potresemo s sladkorjem v prahu ali jih povaljamo z njim. Ce testo za miške pripravljamo brez kvasa, vanj damo cela jajca, da jih beljak med cvrenjem rahlja.

Pripravimo si lahko tudi sirove miške iz kuhanega ali pa-ljenega testa in jih prav tako

ocvremo. Pripravimo jih tako, da 3 dl vode pristavimo, jo solimo in dodamo 10 dekagramov margarine ali masla. Ko voda zavre, s pomočjo šibe vanjo zakuhamo 15 dekagramov gladke moke. Ko se zgosti, odstavimo, nekoliko ohladimo in v testo dodamo 4 jajca, 10 dag nari-banega sira, kot je parmezan, in ščepec mlete rdeče paprike. Tako pripravljeno testo s pomočjo žlice polagamo v vročo maščobo in cvremo 4 do 5 minut, odvisno od velikosti mišk.

Te dni si pripravljamo še eno znano pustno slaščico, to so flancati. Poznamo kvašene in krhke flancate. Kvašene pripravimo iz kvašenega testa, ki je nekoliko manj bogato v primerjavo s krofi, vendar vsebuje enake sestavine. Tako kvašene flancate pripravimo iz moke, margarine, rumenjakov, celih jajc, sladkorja, ruma, soli in mlačnega mleka. V testo lahko po želji dodamo naribane lupinice limone in oranže. Iz sestavin za-gnetemo ne pretrdo kvašeno testo, ga pustimo, da vzhaja, in ga nato razvaljamo za slab prst na debelo. S pomočjo koleščka ali noža narežemo enako velike pravokotnike in jih v sredini dva- do trikrat zarežemo. Tako pripravljene pustimo, da na kuhinjskem prtiči vzhajajo še 10 do 15 minut in jih nato ocvre-mo v vroči maščobi. Še tople potresemo s sladkorjem v prahu.

Pripravimo pa si lahko tudi krhke flancate. Ti slovijo po okusnem tankem ovcrtem testu, ki se v ustih hitro stopi. Pripravimo krhko testo, katerega sestavine so moka (potrebujemo 40 dekagramov moke, ki je lahko mešanica ostre in mehke, lahko pa uporabimo samo mehko moko), dodamo še 4 dekagrame staljenega maslo ali

margarino, 3 dekagrame sladkorja (da bo testo bolj gladko, uporabimo sladkor v prahu), za boljši okus dodamo 3 do 4 žlice kisle smetane, testo odišavimo s 3 žlicami ruma, dodamo še 2 celi jajci in ščepec soli. Mleko pri krhkih flancatih zamenjamo z belim vinom in ga dodamo 2 žlici. Iz sestavin na hitro zagne-temo gladko testo in ga razdelimo na dva ali tri dele, da ga lažje razvlajamo. Razdeljeno testo pustimo, da počiva vsaj pol ure. Spočito testo razvaljamo na tanko, iz njega izrežemo tanke kvadratke, jih v sredini vsaj enkrat prerežemo in jih spuščamo v vročo maščobo tako, da trake nekoliko zavijemo. Še tople po-tresemo s sladkorjem v prahu. Iz tako pripravljenega testa lahko izrezujemo tudi obliko rožic, tako da izrežemo rožice v treh različnih velikosti, jih med sabo zlepimo, tako da damo eno na drugo od največje do najmanjše, in jih ocvremo. Pred serviranjem v sredino rožice damo žličko marmelade in jih ponudimo.

Nada Pignar

profesorica kuharstva

PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 319. NAD.

Duševno zdr^^je otrok

in mladostnikov - 31. nad.

Societalni vidiki duševnega zdravja otrok - 4. nad.

Revščina, izključevanje in psihosocialni razvoj otrok -4. nad.

Pa nadaljujmo s temo o revščini., saj so družine s številnimi problemi predvsem revne družine. Učinki mnogih in raznoterih stresnih okoliščin na posameznika in družinski sistem predstavljajo več kot seštevek nesreč in prikrajšanosti. Kombinirajo se v nove psiho-socialne negativne posledice ogromnih razsežnosti. Takšne okoliščine življenja prizadevajo psihosocialno vzdušje družine, lahko pa resno prizadenejo tudi kakovost starševstva.

Ob vsem tem pa so ljudje, ki živijo v revščini in prikrajšanosti, marsikdaj nesposobni poiskati in uporabiti socialno podporo ali pomoč, Ki bi jo lahko našli v svojem okolju, nevladnih ali vladnih organizacijah. Marsikdaj ne koristijo zagotovljenih zdravstvenih, socialnih, izobraževalnih in drugih dobrin, ki izhajajo iz univerzalnih pravic državljanov. Obenem pa se v sedanjem ekonomskem razvoju vse bolj krči-

jo pravice, ki jih zagotavlja država, vse več uslug je treba plačati, kar povečuje razslojevanje in socialno polarizacijo.

Razumljivo je, da je v revščini marsikateri otrok manj srečen, da so okoliščine njegovega odraščanja manj ugodne in manj spodbudne. V revnih družinah so nekateri za otroka manj ugodni pojavi pogostejši: nezgode, obolevnost, slabo ravnanje z otroki, spolna zloraba. Vendar je pri ocenjevanju podatkov o slabem ravnanju z otroki v družini potrebna previdnost. Medtem ko so revne družine in zlasti tiste z družinskimi disfunkcijami bolj pod nadzorom socialnih služb in drugih mehanizmov družbene kontrole, ostaja v premožnejših slojih veliko slabega ravnanja z otrokom skritega.

Pri spolni zlorabi otrok v družini govorijo o dveh tipih družin: o "urejeni - skrivajoči se družini" in o "socialni družini".

Kar zadeva telesno trpinčenje otrok raziskave kažejo, da se to poveča z brezposelnostjo staršev zlasti takrat, ko je v družini majhen otrok, ki "gre na živce".

Naslednjič pa bomo govorili o revščini kot ogrožajočem dejavniku razvoja.

Krvodajalci

7. februar: Luka Kocijan, Jezero 26, Danijel Rikanović, Pivola 9, Emir Softic, Šercerjeva 12, Velenje, Vanci Šeligo, Zg. Bistrica 154, Matija Grojzdek, Vrhulje 5, Den Kožar, Podbocje 81, Robert Novak, Glavce 28/C, Gregor Skornšek, Skor-no 33, jure Planinšek, Sela pri Dolen. Toplicah, Damjan Ostić, Sevno 14, Martin Kresal, Velika Ševnica 11, Dejan Kostajnšek, Slomškov trg 5, Celje, Boštjan Krajnc, Hajdoše 29/A, Marko Koštric, Melinci 38, Mitja Verlic, Kardeljev trg 1, Velenje, Edis Solakovic, Mlinska cesta 6, Bled.

13. februar: Franc Cucek, Viš 20, Lovrenc Debek, Podvinci 2/B, Franc Horvat, Kungota 25, Slavko Ljubec, Nova vas 73/A, Jože Tomanic, Kungota 68, Gregor Kovacic, Lešje 13, Franjo Vrbanec, Kajuhova 3, Ptuj, Milan Breg, Krčevina pri Vurbergu, Andrej Rožman, Sovjak 93, Jože Predikaka, Apace 10, Veronika Kodric, Stojnci 31, Franc Zajc, Sela 34, Alojz Karlo, Radvenci 9, Roman Karo, Dravska 6, Ptuj.

15. februar: Danilo Jelen, Prešernova 13, Ljutomer, Marta Hanžic, Obrež 125/A, Bolfenk Pokrivac, Sodinci 34, Stanko Plohl, Bratislavci 60, Matevž Verhovšek, Lancova vas 89/B, Lidija Kaisersberger, Potrceva 22, Ptuj, Anton Pintar, Župe-cja vas 31/C, Marjan Vrhovšek, Lancova vas 27, Slavko Kolar, Zavceva 9, Ptuj, Franc Hrga, Juršinci 75, Andrej Horvat, Gorišnica 95, Anton Murko, Sela 1, Franc Prelog, Markovci 52, Damir Kosi, Lancova vas 46/B, Milan Kelc, Gruško-vec 101/A, Branimir Avguštin, Stopno 14/A, Evgen Muhic, Gorišnica 46, Slavko Repec, Zg. Pristava 37, Franc Lendero, Apace 297, Darko Emeršic, Tovarniška c. 4, Kidricevo, Vojko Šohjar, Zg. Hajdina 137, Jože Vaupotic, Muretinci 39/A, Srecko Gajšek, Zg. Sveca 14, Zvonko Kolar, Apace 188, Maks Kostanjevec, Pobrežje 98/B, Stanko Jus, Ptujska Gora 2, Boris Kosi, Milcinskega 14, Maribor, Milan Jerebic, Moravci 148, Janez Bedenik, Ul.B.Kraigherja 19, Kidricevo, Janez Serdinšek, Lovrenc na Dr. polju 6, Alojz Lorber, Ul. Pohorskega batalj., Pragersko, Andrej Petek, Mariborska 10, Ptuj, Bojan Bertalanic, K brodu 27, Maribor, Danilo Gerdak, Veržej, Gozdna 7, Željko Tarodi, Arbajterjeva 8, Ptuj, Vilijem Obran, Panonska 8, Maribor.

VABILO NA PREDAVANJE

Čudeži za vse ljudi

Gibanje za razvoj zavesti vabi na predavanje z naslovom "Čudeži za vse ljudi", ki ga bodo organizirali v začetku marca v Mariboru.

Na predavanju bodo predstavili dokumentirana poročila o zelo nenavadnih, a po učinkih pozitivnih pojavih z vsega sveta. Med njimi so tudi zgodbe nekaterih svetovno znanih oseb, celo politikov (na primer južnokorejskega predsednika in nobelovca Kim Dae Junga, bivšega ruskega predsednika Mihaela Gorbačova, dolgoletnega ameriškega diplomata Wayna Petersona). Nekatere pojave, o katerih govorijo, preučuje znanost, vendar jih ne zna pojasniti; Cerkev ob njih pogosto molči; mediji poročajo v telegrafskem stilu, včasih tudi cinično.

Predavatelji bodo poskusili odgovoriti na nekatera provokativna vprašanja, ki se ob tem porajajo: Zakaj se tovrstni pojavi dogajajo in zakaj tako množično prav v zadnjih letih? Katere dileme nam skušajo približati in nakazati rešitve zanje? Kdo jih ustvarja?

Predavanje bo 7. marca ob 18. uri v veliki predavalnici Academia — As asistent, 4. nadstropje, Glavni trg 17 b, Maribor. Vstopnine ne bo.

Več informacij lahko dobite na E-naslovu info@ts-grz.org. inter-netnih straneh http://www.ts-grz.org ali po telefonu 041 204 514.

PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU

Vrt v predpomladanskem ~asu

Vrtnar v tem predpomladanskem času skrbno spremlja vremenske spremembe vremenjaka Matije: "Matija, ki led razbija, če pa ga ni, pa ga naredi," in s pravočasnimo opravili in nego vrtno rastlinje, ki je v minulih sušnih in toplih vremenskih razmerah iztekajoče se zime že vzbrstelo, za

varuje pred poškodbami zaradi morebitne pozebe.

SADNI VRT popestri videz bivalnega okolja, obdelujemo in negujemo pa ga zato, da bi v njem pridelali čimveč kakovostnega in zdravega sadja. Raven kakovosti sadja, pridelanega v domačem vrtu, si delno zagotovimo že s snovanjem in zasaditvijo, ko zbiramo takšne sadne vrste in sorte, ki bodo ustrezale naravnim danostim našega okolja ter bodo odporne na večje vremenske spremembe in številne sadne bolezni in škodljivce. Prav slednjega - sadnih bolezni in škodljivcev - pa se je v obdobju, ko v naravi ni več pravega ravnotežja, najtežje varovati, saj se ni mogoče izogniti uporabi pripravkov, ki pa bi ob neustrezni uporabi lahko imeli škodljive posledice za okolje in človeka.

Zdravstveno stanje sadnega drevja ob izteku letošnje zime ni dobro. Za razvoj bolezni na drevju v vročih in sušnih razmerah v preteklem poletju res ni bilo pogojev, so se pa ob jesenskih padavinah na šibkem letnem prirastku pojavile sekundarne okužbe nekaterih bolezni, ki so v vremenskih razmerah, kot so prevladovale minulo zimo, ugodno prezimile in bodo toliko bolj

ogrožale zdravstveno stanje sadnega drevja v letošnji sezoni. Enaka ugotovitev velja tudi za sadne škodljivce, saj bodo razen tistega mrčesa, ki so ga pozobale ptice, ob veliki prerazmnožitvi ogrožali pridelek.

Varstvo sadnega drevja pred boleznimi in škodljivci se prične in je lahko učinkovito vso vegetacijsko dobo, če smo pravočasno in temeljito opravili predpomladansko varstvo. Za varovanje sadnega drevja pred škodljivci je mogoče uporabiti mnogo načinov in različna sredstva. Razumljivo je, da moramo v domačem sadnem vrtu poznati stanje okuženosti in uporabljati tiste pripravke, ki bodo dovolj učinkovito preprečili delovanje škodljivcev, pri tem pa ne bodo ogrožali okolja. Nikoli ne izbirajmo premočnih kemičnih pripravkov, če to ni potrebno, sicer pa tudi preplah pred njihovo uporabo ni potreben, saj so izdelani in sestavljeni tako, da naglo in dobro učinkujejo, nato pa njihove sestavine razpadejo na sestavine, ki so povsem neškodljive za okolje. Pri predpomladanskem škropljenju, ko ob pravilno uporabljeni koncentraciji vsak pripravek naj

bolj učinkuje na zimska gnezdišča škodljivcev, se bo tudi tisti z najdaljšo strupenostjo - karenco povsem razpadel.

V OKRASNEM VRTU so pričele brsteti vrtnice. Koledarsko še namreč ni čas za njihovo nego in rez, vendar so letošnje vremenske in talne razmere že omogočile njihovo brstenje. Ne glede na tip vrtnic in rastišče ter način zavarovanja pred pozebo jih je potrebno obrezati, ker so v začetnem stanju brstenja brsti manj občutljivi na lomljivost ob dotiku. Grmom odraslih vrtnic najprej odstranimo mrtev ali obolel les in stare trohneče štore, ki so ostali še od prejšnjega obrezovanja, na njih pa ni krepkih enoletnih poganjkov. Odrežemo poganjke, ki rastejo v sredico grma, vse preostale enakomerno razporejene dobre poganjke pa krajšamo do 20 cm nad tlemi z navzven usmerjenim vrhnjim brstom.

Tla pod grmi skrbno oplevemo, pognojimo z mešanimi rudninskimi gnojili in okopljemo.

V ZELENJAVNEM VRTU je za setev in sajenje večine vrst vrtnin na prosto še prezgodaj, ker so tla prehladna. Talne in vremenske razmere pa so ugodne za sajenje čebulčka, česna in šalotke. Čebula je precej odporna proti mrazu, zato jo je mogoče pridelovati v višjih in hladnejših legah. Značilno za njeno rast je drugačna zahtevnost glede razmerje med toploto zraka in tal. V višji

zračni toploti od talne raste namreč predvsem listje, slabo pa se razvijajo korenine. Če pa je obratno razmerje, pa se korenine hitreje razvijajo kot listje, zato je bolje čebulček saditi zgodaj še v hladna tla, da se bolje vkorenini. Pri pozni saditvi se listje prične prehitro razvijati, preslabo pa so razvite korenine in ne morejo prehraniti čebulice, zato je tedaj pridelek pičlejši.

Čebula, česen in šalotka najbolje uspevajo na izrazito rahlih srednje težkih peščeno-glinastih ali ilovnatih tleh, ki so topla in ne prevlažna. Tla ne smejo biti na sveže gnojena s hlevskim gnojem pa tudi drugih duščnih gnojil čebulnice ne prenašajo. Zgodnje pripravljene gredice za sajenje čebulčka pognojimo s tremi kilogrami na ar mešanega gnojila NPK 6:12:24 ali 15:15:15. Enako debele čebulčke debeline od 1 do 1,5 cm sadimo tako globoko, da vršiček gleda iz tal. Če sadimo debelejši čebulček, rad požene v cvet. Čebulček sadimo v vrste, da ga ob obdelavi lažje oplevemo, in v medsebojni razdalji 15 cm, šalotko pa 20 cm.

Enaki pogoji sajenja so za česen, s tem da sadimo tiste stroke, ki smo jih izluščili iz oboda glavice, sredice pa ne. Nasad po sajenju potlačimo, da se prst tesno prilega čebulčku. Čebulnice si na isto gredo lahko slede po 4 do 5 letih, upoštevati pa moramo kolobar in sosedne posevke.

***

Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rstline, ki jih pridelujemo zaradi korenike, od 1. do 4. ter od 10. do 13. marca, zaradi lista 6. ter od 14. do 16. marca, zaradi plodov 8. in 9. marca ter zaradi cveta od 4. do 6. ter 13. in 14. marca.

Miran Glušič, ing. agr.

ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE

TOMAŽ KLINKON / JUŽNA AMERIKA (CILE, BOLIVIJA, PERU, EKVADOR, KOLUMBIJA) - 37.

Spet proti Čilu

Kot zmeraj je tudi tokrat čas opominjal na vrnitev; ne še domov, vendar v smeri proti izhodi{~ni to~ki za ta odhod. Beseda "dom" je res nekoliko ~udna, saj sem se ob nekaterih celo ekstremnih krajih počutil vsaj tako sproščeno, mirno in razbremenjeno ter živel po lastnih presojah in intuiciji kot v tistem okolju, v katerem ti je še premnogokrat rečeno, kaj je prav in kaj ne oziroma kaj je zate koristno, pa čeprav tega koristnega sploh ne zaznavaš. Takrat se mi je zdelo, da sem popolnoma sam svoj vodič. Pomen besede "dom" se mi je zdel neznan, oddaljen, hkrati pa na dosegu roke, tako blizu, da sem ga čutil, se vanj celo vselil.

Pot proti jugu je bila skoraj ista kot ona, po kateri sem se prebil na sever, pa vendar drugačna tako geografsko kot tudi fizično. Mesta Cuenca prej na

naši poti ni bilo. Tedaj pa sem ravno tam na postaji iskal avtobus, za katerega karto sem že imel, a nisem bil prepri~an, ali morda ni odpeljal že prejšnji

dan. Pri sporazumevanju sem zmeraj naletel na težave, tako da sem morda imel karto za avtobus, ki ga več ni bilo. Takrat se na srečo nisem zmotil. Na sedež zraven mene se je usedel le otrok, česar sem se kar razveselil, saj je bil avtobus eden tistih z ekstremno ozkimi in majhnimi sedeži ter brez prostora za prtljago. Moje veselje in sreča sta se kaj kmalu končala: še pred odhodom se je otroku pridružila mama. Oba sta si bila podobna: njuna širina je bila skoraj enaka višini in bi tudi za vsakega posebej sedež

Tržnica s sadjem

Takšni so Andi - puščava, pesek inmraz

bil premajhen.

Moja nejevolja se je hitro spremenila v zabavo. Kljub svoji debelosti sta oba kar naprej jedla in mi ponujala hrano. Na svoj ego, da imam kupljeno karto in da hočem svoj sedež povsem zase, sem odmislil in pozabil na prostorsko omejenost. Nisem jima bil pripravljen greniti življenja z zahodnjaškimi nazori o pravičnosti, saj sem si mislil, da sta brez denarja. Sicer pa tako ali tako vsi iščemo najugodnejši in najmanj problematični način. Ob takšnem obnašanju

se belcu, ki gre skozi stopnje prilagajanja, od vstopa na bus pa skozi številne prevožene ure, domačini nenehno nasmihajo, saj jim tvoje razburjenje pomeni veselje. Pot skozi nasade bana-novcev kot skozi gozdove je zaradi nepoznavanja okolice bila zanimiva in je usmerila pozornost z avtobusnih tegob nase.

Huaqilas je ponovno bil poln komarjev, problemov ob prehodu čez mejo pa skorajda ni bilo. Takrat sem jaz bil tisti, ki je vse protokole že imel za seboj in sem pomagal drugim potni-

kom, tako kot so oni meni že dva meseca. Težavo, na katero se nisem preveč oziral, je povzročil perujski carinik, ki mu očitno ni bilo poznano seštevanje in odštevanje dnevov, ki so mi ostali in bili zapisani na vizi. Nikakor ga nisem znal prepričati, da je 41—16=25 in ne 8. Ker sem bil le na tranzitni poti skozi Peru, me to niti ni motilo.

Na letališču v Tumbesu se nas je hitro oblikovala nova skupinica etnično in geografsko različnih. Skupaj smo si krajšali čas med triinpolurno zamudo. Sledila je že tretjič Lima, vendar tokrat le zaradi prestopa in postanka letala. Ob tem me je tam čakala še dodatna naloga, morda težavica, saj sem hotel spremeniti oz. podaljšati let in si tako prihraniti napornih 9 ur vožnje. To bi bila vožnja po zaviti in monotoni cesti iz Arequipe v Tacno, ki sem jo že poznal. Pomoč, ki sem jo dobil od drugih potnikov, mi takrat ni koristila, saj ob prihodu na letališče ni bilo predstavnice Americane (letalska družba), s katero bi lahko reševali problem, imenovan Tomo. Americana je bila letalska družba, s katero sem letel. Že spet sem se znašel v situaciji, v kateri bi mi koristilo znanje vsaj nekaj španskih besed. Kasneje se je izkazalo, da je uslužbenka Americane po imenu Paola brez povpraševanj po razlogih za to mojo željo let spremenila. Celo več, nalepila je značko, ki je kazala na že plačano obvezno letalsko takso. Nisem vedel, ali je morda ta letalska združba neprofitna organizacija ali kaj drugega. Vsekakor bi ta primer lahko bil vzor marsikateremu našemu trgovcu, ki v kupcu vidi le denar in pozablja na odnos.

SIKOLE / ZLATA POROKA PRI ZOTLARJEVIH

50 skupnih let Janeza in Terezije

V nedeljo, 4. februarja, sta na domačiji v Šikolah 23, ki ji po domače pravijo pri Zotlarjevih, proslavila 50 let skupnega življenja Terezija in Janez Brglez. Oba izvirata iz železničarske družine; zlati ženin Janez je bil rojen leta 1925, zlata nevesta Terezija pa leto poprej.

Zlatoporo~enca Terezija in Janez Brglez iz [ikol

V zakonu sta se jima rodila hčerka in sin, zlato slavje pa so jima polepšali trije vnukci.

Janez Brglez je bil dolga leta zaposlen kot strugar v Tovarni železniških vagonov Boris Kidrič v Mariboru, žena Terezija pa je pridno gospodinjila na kmetiji v Šikolah. Zlato poroko sta želela proslaviti v krogu najožjih sorodnikov, vendar so za to izvedeli vaščani Šikol. Seveda

niso ostali križem rok, ampak so jima priredili veliko mavto in gostijo po starih običajih. Bojda je bila na nogah cela vas, tudi birti in gospodinje so se jim pridružili in zlatoporočen-cema zaželeli še veliko zdravih in srečnih skupnih let.

To jima želimo tudi iz našega uredništva!

-OM

BRATONECICE / ZLATOPOROCEN-CA JANEZ IN TEREZIJA NEDELJKO

Še nikoli ni bilo tako luštno

S temi besedami je nevesta Terezija Nedeljko, rojena Anto-lič, opisala svojo ponovno poroko z možem Janezom.

Zlatoporo~enca Nedeljko. Foto Laura

Nedeljkova živita v Bratone-čicah 16 pri Sv. Tomažu. V tamkajšnji cerkvi je domači župnik Stanko Matjašec opravil poročni obred. Zelo svečano pa je bilo tudi v ormoškem gradu, kjer ju je ponovno poročil župan Vili Trofenik. Zabava, ki je sledila, je bila odlična in Nedeljkova si bosta svojo zlato poroko zapomnila.

Svojo delovno dobo je Janez

preživel pri Konstruktorju v Mariboru, Terezija pa je pri delu pomagala okoliškim kmetom. Ob zlati poroki so se z njima veselili njuni trije otroci, pet vnukinj in vnuk, pravnukinja Ajda ter številni prijatelji.

Čestitkam ob zlatem jubileju se pridružuje tudi uredništvo Tednika.

viki klemenčič ivanuša

SREDISCE OB DRAVI / ZLATA POROKA ZAKONCEV RAKOVEC

Petdeset skupnih let

V soboto, 17. februarja, sta se na lastno željo le v družbi družine in prijateljev, brez uradne civilne in cerkvene poroke, ponovno vzela Matej in Dragica Rakovec iz Šolske ulice 31 iz Središča ob Dravi.

Matej je bil rojen leta 1925, Dragica, z dekliškim priimkom Moharič, pa leta 1932. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, danes pa imate veselje tudi s sedmimi vnuki. Zlatoporočenca sta pri dobrem zdravju in živita sama, seveda pa se vedno razveselita obiska svojih najbližjih.

Zaposlena sta bila na kombinatu. V prostem času se je Matej vedno zelo rad ubadal s križankami, Dragici pa ni nikoli zmanjkalo gospodinjskih del.

Iskrenim čestitkam ob zlatem jubileju se pridružuje tudi uredništvo Tednika.

viki klemenčič ivanuša

Zlatoporo~enca Dragica in Matej Rakovec. Foto [. Hozyan

KURENTI

Kurenti preganjajo zimo. Največ kurentov se zbere na pustnem karnevalu. Tam od deklet pobirajo rob~ke in rute. Kurenti so bili pri sosedu. Pod maskami jim je bilo zelo vroče, zato so se odkrili. Pozneje so {li proti Ormožu.

Tadej Kaučič, 2. b,

OŠ Velika Nedelja

PRETEP MED RAZGRETIMI FANTI

Pretep med razgretimi fanti se začne z grdimi besedami. Nekdo vedno udari prvi. V pretepu zmeraj zmaga močnej{i in najbolj grob fant. Ne maram žaljivk in ne maram pretepa. Vedno branim tistega, ki ga kdo napade. Vedno branim tudi sebe.

Pretepanje je grdo in žaljivo. Fantom, ki se radi pretepajo, bi svetoval, da svojo moč vložijo v nek {port. Ce sedaj pretepajo svoje so{olce in prijatelje, bodo pretepali tudi svoje otroke. Nihče jih ne bo imel rad!

Ali se pretepajo tudi dekleta? Mislim, da se dekleta ne pretepajo. So bolj nežne kot fantje. Dekleta se bolj prepirajo in včasih tudi zlasajo. Takrat so užaljene. Dekleta so v redu in jim ne bi svetoval nič.

Zan Peternik, 3. b,

OŠ Breg, Ptuj

... DA SI MAJHEN KOT MRAVLJA IN VELIK KOT OCEAN

Vsi ljudje smo majhne pikice, ki povzročamo težave sebi in tudi drugim. Vsak dan vsaj enkrat pomislim, zakaj živim. Odgovorov je veliko, pa vendar ne vedno dovolj. Le zakaj živimo, če ne zato, da drug drugemu olaj{amo in olep{amo življenje. Pa vendar, kako naj to naredimo, če tega večkrat ne znamo? Kako naj preženemo bolečino, če ni besed, ki bi jih povedal prizadetemu. Tudi najbolj{i prijateljici ne znam povedati, kar čutim, kadar je žalostna. Takrat jokava skupaj in obe sva žalostni.

Vsi ljudje smo majhni. Majhni pa smo zato, ker imamo srce. Na{e srce pa je veliko, večje kot vesolje. Tako smo lahko majhni, po preživeti bolečini pa veliki. Takrat so na{a čustva ena sama žalost. Nekdo nas mora potolažiti in sonce posije v na{o majhnost. Na žalost pa nekateri ljudje nikoli ne najdejo sonca, ker njihovo srce spi. Z vojnami uničujejo majhne pikice, ki izginjajo iz statistike člove{tva. A izguba ene same majhne pikice prizadene množico ostalih in tako se mozaik podobe sveta kru{i. Izginja optimizem, volja do življenja.

Ljudje sami uničujemo drug drugega in se tega tudi zavedamo. Navadni ljudje, ki nimamo oblasti in denarja, i{čemo svetle trenutke na{ega življenja. Ko jih najdemo, najdemo tudi svoj mir.

Potem pa se zgodi ... Nesreča, aravna ali katera druga, in spet se spra{ujemo, obtožujemo, obžalujemo. Clove{tvo je že tako, da povzroča skrbi in težave. Že pri na{em rojstvu mora nekdo trpeti zaradi nas. Mogoče to ni tako očitno in se tega sploh ne zavedamo, toda tako je.

Ce sedaj strnem vsa razmi{lja-

nja, ugotovim: vsi imamo srce in vsako srce je veliko. Ce bi vsi ljudje združili svoja srca in zares živeli drug za drugega, bi mnogim v življenju sijala luč. Bili bi močnej{i od teme in svetlobe. Ampak - če bi... Nina Kralj, 8. b, OŠ Ormož

NARAVA

Narava je lepa, sonček je zlat, ko kukavca prepeva, pri{la bo pomlad.

V naravi je srna, lepa pla{na žival, rada je zrna, kožuh ima rjav.

Pomladi na drevju ptički pojo, otroci pa na travniku zvončke trgajo.

V naravi je zajček, zajček debeluh, rad je krajček,

in ima bel kožuh. Joži Ostroško, 2. a, OŠ Gorišnica

MOJA MAMICA

Opisala bom svojo mamo. Ime ji je Tatjana. Po poklicu je kmetijska diplomirana inženirka. Ima kratke črne lase, je srednje velika. Rada se oblači v hlače. Ima svetlomodre oči, malo zafrknjen nos. Rada se tudi lepo oblači. Nosi nakit. Rada pije radensko, sok, je pečene kostanje. Do mene je dobra in tudi rada me ima. Rada bere kriminalke in rada dela v službi. Tudi kuha rada in je moja dobra prijateljica. Alja Košar, 4. a, OŠ Mladika

KAJ JE SREČA?

Sreča je takrat, ko ti božiček prinese zaklad in je na vseh otro{kih obrazih

smeh in veselje.

Srečen si takrat, ko ti nekdo reče, da te ima rad in ti stisne roko v prijateljstvo.

Sreča je nekaj lepega, veselega in

včasih tudi nerazumljivega. Včasih te razočara, včasih pa okara.

Srečen je lahko vsak, tudi tisti,

ki nima nikogar za prijatelja in varuha.

Sreča je nekaj zdravega in nasmejanega, kar pritegne prav vsakega in mu da veliko smeha. Anita Medved, 4. c, OŠ Lovrenc na Dravskem polju

NARAVOSLOVNI DAN

V petek zjutraj smo se zbrali pred {olo. Po nas je pri{el avtobus. Avtobus nas je odložil pred

lekarno. Šli smo proti laboratoriju. Ko smo pri{li do tja, smo videli medicinske sestre. V laboratoriju smo si ogledali, kako se jemlje kri. Gledali smo tudi v mikroskop. Skozi mikroskop smo videli črne, bele in rdeče pike. Videli smo robota.

Iz laboratorija smo {li v lekarno. V lekarni smo delali kremo. Videli smo, da nekatere stvari morajo biti v hladilniku. Nekatera zdravila lahko kupi{ brez recepta.

Iz lekarne smo {li v toplice. Tam smo videli, kako se masira.

Mislim, da bi bilo lepo, če bi se kopali in bi ta naravoslovni dan prijetneje zaključili.

Dejan Tramšek, 3. r.,

OŠ Sela

POSTALA SEM JUNAKINJA

Junak postane{, ko stori{ nekaj dobrega. Lahko komu drugemu polep{a{ dan z majhno pozornostjo ali dejanjem. Ali pa, ko v kak{nem {portu dose-že{ dober rezultat.

Ko smo imeli {portni dan, smo se odpeljali v Slovensko Bistrico na stadion. Tam smo tekmovali v teku, skoku v daljavo in skoku v vi{ino. V teku na tristo metrov sem osvojila drugo mesto, prejela sem diplomo. Ko sem zvečer zaspala, sem sanjala, da sem na olimpijskih igrah. Tekla sem, množica pa mi je ploskala. Osvojila sem medaljo in postala junakinja. Ko sem se zjutraj prebudila, sem ugotovila, da so vse to bile le sanje. Toda {e vedno so mi ostale diploma in sanje, da bi nekoč zares postala junakinja. Sanja Cafuta, 7. a, OŠ Kidričevo

MEJČEK

Mejček je navihan fant, ves dan mamici nagaja: brca, suva, poliva in ne da ji mira. Kadar pa ga hoče umiti, ga najprej mora uloviti. Šele, ko zaspi, se Mejček umiri.

Katja Štumberger, 2. a, OŠ Markovci

POPULARNIH 10 RADIA PTUJ

1. The Call - Backstreet Boys

2. Love don't Cost a Thing - JENNIFER LOPEZ

3. What a Feeling - DJ BOBO & IRENA CARA

4. Inner Smile - TEXAS

5. Nobody Wants to be Lonely

- RICKY MARTIN & CHRISTINA AGUILERA

6. Stan - EMINEM & DIDO

7. Thank you; Here with Me - DIDO

8. La Passion - GIGI D'AGOSTINO

9. Stuck in a Moment - U2

10. Dream to me - DARIO G.

Lestvico popularnih 10 lahko poslušate vsako soboto v ve~ernem sporedu radia Ptuj

k^a^e zredila, druga polovica pa krov nema.

Če smo glih že pri kravah, vam moren povedati, da moja Seka še kar normalno zgleda, samo se mi gnes Mica nekšna čudnu zdi. Mogoče jo montra betek norih žensk, kije pre tudi zlo nevarna in nalezljiva. Tejko o fašenki in norih kravah.

Z Mico sma si že pripravla en škaf pepela, ki si ga boma na pepelnico po glovi posipala, se skesala za vse grehe in pridno delala do drugega fašenka, če se ga boma seveda včakala.

Gremo dale. Na tekmovoji za pesem Evrovizije nas bo zastopala Nuša Derenda, ki ma kar vredik glas in tudi stas. Meni se je zdelo, da je večina naših pevk boj kozala svoje obline kak pa pevske vrline. Zakaj pa ne, če publika tak želi in si pose oči. Ko jaz kaj tokšnega boj poman-kljivo oblečenega gledam na televiziji, mi Mica hitro kokšno delo najde, da ne bi prišlo do prevejkega pohujšanja v deželi Sentflorjanski.

V cajtngah sen šteja, da Ptuj-čani gledajo na televiziji nekšni seksi program oziroma porniče, ki jim jaz provim, da so "pori-niči." Kregajo se, celo občinski svetniki, je to moralno ali pa ne. Če bi mene vprošali, bi reka, naj vsoki pač gleda tisto, kaj mu paše. Rajši že gledam dobrega "poriniča" kak pa politično kriminalko iz parlamenta.

Vas lepo podavljam Lujzek

LUJZEK

Dober den vsoki den! Toto pismo vam pi{em v pondelek, 26. februara, en den predfa{en-kom in en po ptujskem koran-tovoji. Sen ~ista doj bujt, {e boj kak bujta repa. Z Mico sam ma{karila gor in doj po vesi, po Ptuji in {e drugih krajih. Toti dnevi pred fa{enkom so pa~ lepa priložnost, da človik du{o in telo malo na pa{o spisti, se maskira in koga tak na telegen-ten način zajebovle, saj žrtev pač ne ve, kdo se skrivle pod lorfo. Mija z Mico sma bla letos maskirana, to vam zaj že lehko povem, v pametno kravo in norega bika brez {trika. Meni so se zlo dopadnoli nastopajoči iz halo{kih Dravcev, ki so se na glos spitovali: »Kaj bo z nami na deželi, če ne bomo krav imeli? Tudi biki nam jokajo in žalostni stokajo, le kaj bomo zdaj počeli, če ne bomo krav imeli?« Ja, pa {e resen je, tak kak provi tudi tisti stori pregovor, da je polovico člove{tva

INFO - glasbene novice!

V Evropi plo{~e izdajajo ob ponedeljkih, medtem ko v ZDA pridejo nove plo{~e na trži{~e vsak torek, v Sloveniji pa pride plo{~a v trgovine odvisno od založnika

in od interesa za posameznega izvajalca.

***

Irska skupina WESTLIFE je v celinskem delu Evrope v za~etku februarja z albuma Coast to Coast izdala pesem I Lay my Love on you. Pri nas vedno popularnej{i kvintet si je dal du{ka v razploženjski popevki UPTOWN GIRL (*****), ki ima perfektno pop melodijo in jo je v originalu

v rockovski verziji pel Billy Joel.

***

Nem{ka televizija RTL 2 je pred ~asom v posebnih oddajah izbirala svojo glasbeno skupino. Punce so morale peti, plesati, se pogovarjati o raznih temah ... Pet zmagovalnih punc si je nadelo ime NO ANGELS in takoj pri{lo na 1. mesto nem{ke glasbene lestvice s hitro nalezljivo ter veselo popevko z naslovom DAYLIGHT IN YOUR EYES

Nem{ko skupino MODERN TALKING sestavljata Dieter Bohlan in Thomas Andres. Mojstra "{tanc" glasbe ponujata v komadu WIN THE RACE (**) zastarelo plesno nabijanje in padanje udarnega ritma.

***

Ameri{ka pevka WHITNEY HOUSTON je lani postavila v trgovine s plo{~ami album The Greatest Hits. Gre za dvojni kompilacijski album, na katerem so na prvem delu po~asnej{e uspe{nice, pod naslovom Cool Down in na drugem delu hitrej{e uspe{nice pod naslovom Throw Down. Velika diva takrat predstavlja bolj surov r & b zvok v komadu FINE (****), ki sta ga producirala priznana no-

vovalovska r & b glasbenika Raphael Sadig & 0-Tip. ***

Ameri{ka pevka MONICA je zapustila najve~ji pe~at v glasbi z uspe{nico The Boy is Mine, ki jo je zapela v duetu s pevko Brandy. Mlada pevka pa je po tej uspe{nici pri{la v ZDA {e dvakrat na vrh z uspe{nicama The First Night in Angel of Mine. Simpati~na MONICA se vra~a z novim vro-~im in razgibanim r & b komadom JUST ANOTHER GIRL (***), ki prihaja iz filma Down to Earth; v njem igra glavno vlogo Chris Rock.

***

DESTINY'S CHILD so prej{nji teden na podelitvi grammyjev prejele dve nagradi: kot najbolj{a r & b in soul skupina ter za najbolj{o r & b in soul pesem z naslovom Say My Name. Trio spet vokalno blesti v novi prepri~ljivi r & b groove skladbi SO GOOD (***), ki jo najdete na super

albumu The Writting's of the Wall.

***

Ameri{ko rap skupino RUN DMC sestavljajo Joseph Simmons - Run, Darryl Mc Daniels - S-DMC in Jason Mi-zell - Jam Master Jay. Provokativni trio združuje pionirski rap in oster zvok kitare v ekstremni pesmi ROCK SHOW

(***), ki je v osnovni ideji slaba kopija hita Walk This Way. ***

DAVID GRAY je svojo glasbeno pot za~el že leta 1995, vendar je zaslovel {ele lani s hitoma Babylon in Please Forgive me. Fantasti~ni poet in dober kitarist sedaj izvaja intimno balado z naslovom THIS YEAR'S LOVE (****), ki jo lahko sli{ite tudi na fenomenalni zgo{~enki White Ladder.

Britanski band STEREOPHONICS sodi v sam vrh indie-rock izvajalcev. Sestavljajo ga kitarist in pevec Kelly Jones, bas kitarist Richard Jones in bobnar Stuart Colde. Trio je spet v formi v skladbi MR WRITTER (****), ki jo spremlja ekstremno besedilo in grob vokal gospoda Jo-nesa.

***

Irska skupina THE CORRS je do sedaj posnela {tiri velike plo{~e z naslovi Forgiven Not Forgotten, Talk on Corners, Unplugged in In Blue. Družinski kvartet bo kmalu spet popularen z lahkotno in preprostjo pop-rock pesmijo GIVE ME A REASON (****).

David Breznik

KARMEN STAVEC

***

Aforizmi by Fredi

S sosedom sem se skregal šele,

Moja žena je dvomila, da

ko sem ugotovil, da sva našla

dimnikar prinaša srečo le,

skupni jezik le pri moji ženi.

dokler se ni dotaknila gumba

***

na njegovem razporku.

Edino mati vseh afer ima

***

to srečo, da ji vse pankrte

Bolj je uživala kačjo slino,

vzdržuje država.

večji zmaj je postajala tašča.

***

***

Moja žena si postavo oblikuje

V življenju se vse obrne.

v centru FITNESTLE.

[e spreobrnjenci.

***

***

Danes si že vsak pedofil

Eni živijo na lizing, drugi na

domišlja, da je pedagog.

lizuning.

NEBEV NE...

ITALIJANSKI DIRIGENT (ALBERTO)

OGNJENIK VZAIRU

FRANC MEŠKO

ALENKA TRATNIK

TORKOVA PRILOGA DELA

DRAGO IBLER

ALPINIST KARNIČAR

UMETNOST

ZARADI UMETNOSTI

TENIS. (LEA)

PSIHOLOGINJA KRISTANČIČ

ORANŽADA

ENAJSTA GRŠKA ČRKA

RAZOR NA NJM

COLN, IZDOLBEN IZ ENEGA DEBLA

CEZARJEV LEGAT ROKA IN NOGA

VERDIJEVA OPERA

TITAN

ALFRED NOBEL

POSEKA V GOZDU

JULKA (UUBK)

KRADUlVEC

TANTAL

LOJZE SLAK

ČASOPIS Z

OGLASI

ZAiiETKI BIVANJ

LEPOTIČJE, LIŠP

NADANUČIČ

ZLATO JABOLKO

EVAIRGL

JAPONSKA NABIRALKA BISEROV

IVO KLARiC

OCE MUPETKOV HENSEN

IRSKA SKUPINA

NAŠ PREVAJALEC ŠKERU

MARKO HOČEVAR

REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE

VODORAVNO: splet, trola, privid, Raška, AZ, piščanec, Antipodi, regulativa, kolmež, La, original, Oreada, oljen-ka, pola, net, RB, tenzor, Avon, Lima, RU, Riom, plav, Aiken, Idem, Re, Rotis, Nu-ada, Canaletto, ono, TS, os, Ivanec, RD, red.

UGANKARSKI SLOVARČEK

ABT = nemški skladatelj (Franz, 1819-1885) ASEAN = zveza držav, ki jo sestavljajo Filipini, Tajska, Indonezija, Malezija in Singapur

ASH = irska rockovska skupina

DOLABELLA = Ciceronov zet in Cezarjev legat v državljanski vojni, ki je naredil samomor

KLEMATIS = drugo ime za vzpenjavo rastlino srobot LARPURLARTIZEM =

umetnost zaradi umetnosti NIRGONGO = ognjenik v Zairu ob jezeru Kivu (3470 m)

ROSAI = italijanski slikar (Ottone, 1895-1957) TAMA = kvalitetna znamka bobnov; tudi omamica

Aforizmi by Fredi

S sosedom sem se skregal šele, ko sem ugotovil, da sva našla

skupni jezik le pri moji ženi.

***

Edino mati vseh afer ima to srečo, da ji vse pankrte

vzdržuje država.

***

Moja žena si postavo oblikuje

v centru FITNESTLE.

***

Danes si že vsak pedofil domišlja, da je pedagog.

Moja žena je dvomila, da dimnikar prinaša srečo le, dokler se ni dotaknila gumba

na njegovem razporku.

***

Bolj je uživala kačjo slino,

večji zmaj je postajala tašča.

***

V življenju se vse obrne.

[e spreobrnjenci.

***

Eni živijo na lizing, drugi na lizunine.

TEDENSKI HOROSKOP OD 1. DO 7. 3. 2001 / TEDENSKI HOROSKOP OD 1. DO 7. 3. 2001

OVEN

21. 3. do 20.4. I. DEKADA 21. 3. do 31.3.

Če ste si zamislili, da bi prenavljali svoj dom ali kotiček v domačem okolju, morate biti zelo previdni, ker vam ne bo šlo po načrtih. Dobili boste sporočilo, ki bo zelo neprijetno.

II. DEKADA 1. 4. do 10. 4.

Izredno uspešen in harmoničen teden v družinskem krogu, kjer se boste resnično lahko sprostili. Ne vpletajte se med prijateljske prepire, še najbolje bo, da se jim elegantno izognete.

III. DEKADA 11. 4. do 20. 4.

Poslovno zelo uspešen teden, v katerem boste podpisovali nove pogodbe. V ljubezni se bo še naprej nadaljevala harmonija in občutek sreče. V trenutni vezi se počutite zelo izpopolnjeno.

BIK

21. 4. do 20.5. I. DEKADA 21. 4. do 30. 4.

Veliko negotovosti, neresnic in negativnih misli se bo zavleklo v vašo ljubezensko zvezo. dnevi v tem tednu bodo bolj kot ne žalostni, na poslu pa boste izčrpani predvsem zaradi razmer doma.

II. DEKADA 1. 5. do 10. 5.

V družbi znancev boste zvedeli za novico, ki vas bo zelo presenetila in hkrati razveselila, saj ste nanjo čakali že dolgo. V domačem okolju se bodo zadeve umirile in sreča se bo vrnila.

III. DEKADA 11. 5. do 20. 5.

Negotovost, ljubosumje ter čustveni izbruhi se bodo še naprej pojavljali v vaši ljubezenski zvezi. V vas vlada negotovost in bi bilo dobro, ko bi v sebi končno sprejeli odloči-

tpu Iťplťn npnrpi

DVOJČKA 21. 5. do 20. 6. I. DEKADA 21. 5. do 31. 5.

V vaš dom se bo zopet naselila harmonija, zato ne boste več tako negativno nastrojeni proti sebi in drugim. Čeprav boste spregledali igro svojega znance, mu tega še ne povejte.

II. DEKADA 1. 6. DO 11. 6.

Če želite umiriti ozračje v domačem okolju, boste morali predvsem umiriti strasti med starši in svojim partnerjem, ker drugače bo treba uvesti novo taktiko, kar bi bilo škoda, ker se imate sicer radi.

III. DEKADA 12. 6. do 20. 6.

Izredno usklajen in miren teden. Poslovna pot se bo pozitivno iztekla. Malo nesoglasij in nesporazumov bo v vaši ljubezenski zvezi, a to ne bo pripeljalo do večjega spora s partnerjem.

RAK

21. 6. do 22. 7. I. DEKADA 21. 6. do 1. 7.

— Prizadevali si boste slediti dobremu nasvetu znancev, a boste že pri prvih težavah, na katere boste naleteli, vse skupaj preprosto pustili. ZA vas bi bilo včasih dobro, ko ne bi bili tako potrpežljivi.

II. DEKADA 2. 7. do 12. 7.

Vaš partner vas bo podpiral finančno in moralno. V tem obdobju boste spoznali vplivne ljudi, preko katerih boste dobili priložnost za nove podvige. Vajina zveza bo še naprej harmonična.

III. DEKADA 13. 7. do 22. 7.

Nič ne pomaga, morali se boste prilagajati trenutni situaciji, če se boste želeli izogniti nasprotovanjem. Vaš dom v tem obdobju ni umirjen, a kljub temu lahko s partnerjem

iiQh/arita Hnmařp uyHiiQÍp

LEV

23. 7. do 23. 8. I. DEKADA

23. 7. do 2. 8.

Na poslovnem področju se vam obetajo nove priložnosti, morda širitev v nove posle ali celo napredovanje. Sveži priliv energije vam bo vlival moči za napredovanje zato ni treba obupati.

II. DEKADA 3. 8. do 12. 8.

Poleg posla, kjer se boste odlo~ali o novih namerah, boste doživljali zelo harmonično obdobje v ljubezenskem življenju. Do manjših napetosti s partnerjem lahko pride samo proti koncu tedna.

III. DEKADA 13. 8. do 23. 8.

Nekaj težav pri komunikaciji boste imeli s partnerjem, težave bodo povezane s skupno lastnino. Bo pa to tudi odličen čas za poslovna potovanja v tujino, kjer boste tudi uspešni.

DEVICA

24. 8. do 23. 9. I. DEKADA 24. 8. do 2. 9.

Največ svoje energije boste vlagali v partnerske odnose, da bosta dosegla čim boljši odnos, saj vas bo partner v vsem podpiral, čeprav se bosta v tem obdobju s partnerjem težko pogovarjala.

II. DEKADA 3. 9. do 12. 9.

Zaradi vajinih poslovnih obveznosti in urejanja uradnih zadev s sodišči in banko bosta v tem tednu s partnerjem zelo težko uskladila prosti čas, zato je najbolje, da se s tem sprijaznita.

III. DEKADA 13. 9. do 23. 9.

Na delovnem mestu bodo odnosi še naprej nestanovitni, v poslovnih zadevah pa ne pričakujte napredovanja. V teh dneh se boste odločali za nekoliko spremenjeno življenj-

Qlín filnynfiin

TEHTNICA 24. 9. do 23. 10. I. DEKADA 24. 9. do 3. 10.

Večji del svoje energije boste v teh dneh usmerjali v delovne odnose. Najbolje se boste počutili v delovnem okolju, kjer boste s svojimi idejami naredili pomemben vtis na nadrejene.

II. DEKADA 4. 10. do 13. 10. Priložnost za nove delovne dosežke bodo prišle, a boste morali urediti mnoge ovire, ki bodo povezane z dokumentacijo. S partnerjem bosta imela trenja zaradi različnih mnenj.

III. DEKADA 14. 10. do 23. 10.

Čeprav sta s partnerjem imela v zadnjem času bolj burno obdobje, se bodo vajina čustva samo okrepila. Precej energije boste dali v nove investicije, saj bo čas zelo ugoden tudi finančno.

[KORPIJON 24. 10. do 22. 11. I. DEKADA 24. 10. do 2. 11.

Večji del energije boste usmerjali v dom, otroke in svoje ustvarjalne aktivnosti, saj se boste v domačem okolju počutili bolj harmonično kot sicer. Pričakujete lahko prijetno presenečenje.

II. DEKADA 3. 11. do 12. 11.

V tem tednu boste imeli veliko možnosti za sklepanje novih poznanstev, od katerih se bo eno razvilo v prijetno partnersko zvezo, ki bo imela vse možnosti, da se razvije v stalno zvezo.

III. DEKADA 13. 11. do 22. 11.

Na delovnem mestu se potrudite in ne bodite tako ukazovalni, saj vaši sodelavci zelo težko prenašajo vašo veliko zahtevnost. Imate veliko energije, a se premalo

7PUpHptp Hp UPQ Hnini tpŤkn Hnhpipin

STRELEC 23.11. do 21. 12. I. DEKADA 23. 11. do 2. 12.

Razdvojeni boste med delom domom in zabavo, vaša energija bo še bolj razpršena kot običajno in le težko se boste zbrali in se osredotočili le na eno področje. Doma se boste dobro počutili.

II. DEKADA 3. 12. do 12. 12.

Na delovnem področju se bodo stvari zgladile na boljše, ne boste se več počutili utesnjene. Ugodna sprememba bo povezana z napredovanjem ali s spremembo dela, ki ga boste raje opravljali.

III. DEKADA 13. 12. do 21. 12.

Še vedno se boste na delovnem mestu počutili utesnjeno in obremenjeni zaradi pretekle negativne delovne situacije. Trajalo bo kar nekaj časa, preden se boste tega znebili.

KOZOROG 22. 12. do 20. 1. I. DEKADA 22. 12.do 31. 12.

Vse več energije boste usmerjali v boljši zaslužek, zato izkoristite ugodne dneve, ki so pred vami, saj boste v tem obdobju lažje zaslužili denar. Ta vam bo pritekal tudi iz občasnih del.

II. DEKADA 1. 1. do 11. 1.

Še bodo ovire na poslovni poti, zato ne izgubljajte nepotrebne energije, ker boste morali v uspeh vložiti vse preveč truda, uspeh pa ne bo takšen, kot ga pričakujetev. Spoznali boste vplivno osebo.

III. DEKADA 12. 1. do 20. 1.

V domačem okolu ne pričakujte miru, saj bo vzdušje še naprej naelektreno, prihajalo bo do sporov. Vendar posledice ne bodo dolgotrajne. Energijo v prvi polovici tedna

VODNAR 21. 1. do 19. 2. I. DEKADA 21. 1. do 30. 1.

Vso energijo boste usmerjali predvsem na sebe in svoje načrte za boljši zaslužek. Še vedno pa boste spremenljivega razpoloženja in nepredvidljivi v reakcijah. Čas je odličen za ljubezen.

II. DEKADA 31. 1. do 9. 2.

Dnevi pred vami so odlični za začetek nove ljubezenske zveze. Na denarnem področju bodo nastale zamude. Ne glede na to se še naprej ukvarjajte svojim projektom, držite se delovnih načrtov.

III. DEKADA 10. 2. DO 19. 2.

Občutili boste svež val energije in večjo sproščenost, poročeni pa bodo še vedno nekoliko utesnjeni v domačem okolju. A bo tudi to obdobje kmalu za vami. Privoščite si nov, bolj privlačen imidž.

RIBI

20. 2. do 20. 3. I. DEKADA 20. 2.do 1. 3.

Polni boste energije in načrtov, vsaj nekaj jih boste tudi uresničili, čeprav vam pri tem ne bo šlo vse tako, kot ste si zastavili. Pri nekaterih projektih boste morali malo počakati.

II. DEKADA 2. 3. do 10. 3.

Za izboljšanje finančne situacije boste vlagali veliko truda in kaj lahko vam bo bodo uspeli vsi finančni cilji. Dobro se boste počutili tudi v svoji okolici pri stikih s sorodniki, sosedi in znanci.

III. DEKADA 11. 3. do 20. 3.

Čeprav prihaja čas, ko boste lažje zadihali, pa boste globoko v sebi še vedno čutili nekakšen nemir, ki si ga ne boste znali razložiti. V tem času se bo v vaši bližini pojavil

! + lir

I l-lnrnc^nn io coctaA/ila \/ača A/oHoŤcn/al^a MaiHa in lah^n Hnhito na toi čt nûn.dR.Ûd

PTUJ / LETNA SKUPSCINA BRODARSKEGA DRUŠTVA RANCA

Še vei akt^ivnosti na Dravi in jezeru

V ptujskem brodarskem društvu Ranca so lani uspešno izvedli spust s kajaki in kanuji po Dravi od Starš do Ptuja, tekmo za slovenski pokal v kajaku na mirnih vodah, tradicionalno rancarijo, ki je bila s 23 ekipami še posebej množična, dvodnevno državno prvenstvo za kajak in kanu na mirnih vodah, kar dva tečaja za voditelje čolna ter začetno in nadaljevalno šolo jadranja.

Kot smo slišali na letni skupščini Rance v petek, 16. februarja, v dvorani gostilne Lužnik, pa z vsem tem niso zadovoljni, zato želijo v letošnjem letu aktivnosti na jezeru in Dravi še povečati. Poleg ustaljenih tekmovanj bodo izvedli še nekaj novih, uredili in obnovili hangar ter društveno hišico s klubskimi prostori, nabaviti želijo večjo potovalno jadrnico in nekaj manjših čolnov in kanujev, obnoviti pa želijo tudi pomol ob jezeru v Budini.

Število članov med letom niha, trenutno jih je med 80 in 90, od tega je po besedah razpravljavcev resnično aktivnih le slaba polovica. Da bi aktivnosti v celoti še povečali in v društvo pritegniti več novih članov, bodo v kratkem izdali informativno-predstavitveni bilten in svojo dejavnost predstavili tudi na internetu.

Po izteku mandata so za predsednika društva ponovno izvo-

formacijo o ustanovitvi novega jadralnega kluba na Ptuju Ran-carji pozdravili, saj tega ne jemljejo kot konkurenco, ampak kot novo možnost za razvoj na-vtičnega športa.

Resno jih skrbi Ptujsko jeze-

Za predsednika Rance so ponovno izvolili Bojana Misloviča (stoji desno). Foto: M. Ozmec

lili Bojana Misloviča, tajniške posle bo še naprej vodil Mitja Krapec, blagajniške pa Mladen Milovanovič. Jadralno sekcijo še naprej vodi Drago Klobučar, veslaško Marjan Habjanič, motonavtično sekcijo pa Milan Marinič. Zanimivo je, da so in-

Ptujski tekmovalci so se letos že udeležili regate v Opatiji

ro, ki je nasičeno z muljem že skoraj do vrha, zato bi ga bilo treba čimprej temeljito očistiti. To pa mora biti skrb vseh občin ob jezeru, Dravskih elektrarn in širše ekološko osveščene skupnosti.

Sicer pa so v Ranci trdno prepričani, da jim bo letos uspelo klubsko dejavnost osvežiti in še povečati, zato za uresničitev svojih športnih, gospodarskih in drugih ciljev načrtujejo dobrih 4,6 milijona prihodkov in skoraj prav toliko odhodkov. Ce ob tem upoštevamo še dejstvo, da imajo poleg skoraj polovice aktivnih članov v društvu kar dva ptujska podžupana, Mitjo Mrgoleta in Milana Cučka, jim zastavljenih ciljev verjetno ne bo pretežko realizirati. Še naprej bodo razvijali sodelovanje z Radioklubom Ptuj in ptujsko potapljško enoto.

M. Ozmec

MALI NOGOMET

Poetovio Mila Tomaž - Puntar Tolmin 2:6 (1:3)

1. SLMN

Rezultati 14. kroga: Lesna Litija - Sevnica 2:0, Poetovio Mila Tomaž - Puntar Tolmin 2:6, Mizarstvo Širovnik - M. Meteorplast Ljutomer 3:5, TF Beton Koper - Maxi Club Celje 5:1, Naja Ljubljana - GIP Beton Zagorje 3:1.

Vrstni red: Lesna 35, Sevnica 28, GIP Beton 26, Meteorplast 26, Naja 22, Puntar 21, TF Beton 16, Poetovio Mila Tomaž 8, M. Širovnik 8, Maxi Club 5.

POETOVIO MILA TOMAŽ -PUNTAR TOLMIN 2:6 (1:3)

Strelci: 0:1 R.Uršič (6), 0:2 B.Uršič (11), 0:3 Kanalec (13), 1:3 Bohinec (19), 1:4 Zlatoper (27), 1:5 Drole (34), 1:6 B.Uršič (34), 2:6 Cvetko (40).

Poetovio Mila Tomaž: Bedrač, Magdič, Pre-sečnik, Bohinec, Gašparič, Janžekovič, Cvetko, Jurčec, Školiber, Prapotnik, Horvat. Trener: Bojan Cunk.

V Ormožu je tokrat gostovala ekipa Puntarja iz Tolmina, ki je v zadnjih treh srečanjih trikrat zmagala. Po zelo dobri predstavi so Primorci proti Tomažu nanizali še četrto zmago zapored. Veliko bolje so pričeli srečanje in zamudili nekaj krasnih priložnosti. Preko R. Ur-šiča so povedli v šesti minuti. Drugi zadetek za goste je s pomočjo Janžekoviča dosegel B.

Uršič po lepi podaji brata R. Uršiča. Trinajsta minuta je bila nesrečna za domače, saj je po lepem strelu iz obrata zadel Kanalec. Gašparič je imel priložnost iz kazenskih desetih metrov znižati rezultat, toda njegov strel je končal nad vrati gostujočega vratarja Rutarja. Minuto pred koncem je za domače zadel Bohinec. V drugem polčasu so nerazpoloženi domačini napadali, vendar so gostje vse napade brez težav ubranili in po hitrem protinapadu je Zla-toper zadel za goste še četrtič. Nato so domači zaigrali z vratajem v polju, kar so spretni gostje v eni minuti kaznovali z zadetkoma Droleta in B. Uršiča. Domačim je ob koncu srečanja uspelo znižati izid po prekrasnem zadetku Cvetka, ki pa je žal prišel veliko prepozno.

V naslednjem krogu Poetovio Mila Tomaž gostuje v Celju, kjer se bo zagotovo že odločalo o obstanku obeh ekip.

2. SLMN - VZHOD

Rezultati 13. kroga: Slovenske gorice - Mak Cola 2:16, Murska Sobota - Dolane 9:5, Do-bovec - Oplotnica 10:7, Napoli Pernica - Križevci 9:6, Vitomarci - Leskovec 4:5, Pušenci -Draža vas 5:9.

Vrstni red: Napoli 46, Dobovec 39, Mak Cola 25, Leskovec 25, Murska Sobota 25, Oplotni-ca 24, Draža vas 24, Slovenske gorice 19, Vitomarci 18, Križevci 13, Dolane 11, Pušenci 9.

išpSt^

NOGOMET / PRIJATELJSKE TEKME

BISTRICA -ALUMINIJ 0:10 /0:6/

Strelci: 0:1 Jevdjenič /10/, 0:2 Majcen /14/, 0:3 Kancler /16/, 0:4 Hojnik /25/, 0:5 Per-kovič /40/, 0:6 Majcen /45/, 0:7 Emeršič /50/, 0:8 Emeršič /70/, 0:9 Emeršič /80/, 0:10 Emeršič /90/.

BISTRICA: Hvalec, Frelih, Kolar, Fridrih, Dovnik, Mod-rič, Aurednik, Pučnik, Regor-šek, Leva, Romih. Igrali so še: Danilovič, Tkavc, Kern, Krap-ša. Trener: Marjan Gojkovič.

ALUMINIJ: Šeremet, Gojko-vič, Franci, Jevdjenič, Kancler, Sambolec, Bezjak, Perkovič, Ceh, Hojnik, Majcen. Igrali so še: Dukarič, Prapotnik, Pučko, Golob, Emeršič. Trener: Branko Horjak.

Nogometaši Bistrice, člani 1. lige MNZ Ptuj, so v prijateljskem nogometnem srečanju gostili drugoligaša iz Kidričevega. Gostje so bili veliko boljši nasprotnik ter so z dobro in kom-binatorno igro brez večjih težav visoko zmagali.

PODLEHNIK -HAJDINA 0:2 /0:1/

Strelca: 0:1 Ladinek /35/, 0:2 Tkalec /75/

PODLEHNIK: S. Grabrovec, B. Gab rovec, Drevenšek, Podgoršek, Dobaj, Gregorec, Vau-tič, Strmšek, Zajšek, Cafuta,

ajdela. Igrali so še: Koren, Mi-lošič. Trener: Ivan Dobaj.

HAJDINA: P. Brodnjak, Miha Krajnc, Crnko, Bauman, Zelko, Ladinek, Hotko, Pihler, Gaiser, Marcel Krajnc, Fridau-er. Igrali so še: M. Brodnjak, Vrabl, Metličar, Vogrinec, Tka-

la

lec, Roman Krajnc. Trener: Ivan Zajc.

Nogometaši tretjeligaša Hajdine so odigrali prijateljsko nogometno srečanje pri petoligašu Podlehniku, ki goji ambicije po napredovanju v četrto ligo. V obojestransko solidni nogometni predstavi so bili nekoliko boljši gostje, ki so z zadetkoma Ladinka in Tkalca prišli do pričakovane zmage.

GERECJA VAS UNUKŠPED -DORNAVA 4:0 /0:0/

Strelci: 1:0 M. Bezjak /60/, 2:0 Kaučevič /70/, 3:0 Korez /78/, 4:0 Korez /83/.

NK GERECJA VAS UNUKŠPED: Trop, Frangež, Slaček, Krajnc, Z. Bezjak, Habjanič, M. Bezjak, Ciglar /Kaučevič/, Ver-lak, Korez, Voglar. Trener: Karli Breznik.

DORNAVA: Arnuš, Jurič, Hrga, Viher, Žuran, Valenko,

Trener Gerečje vasi Unukšpe-da Karli Breznik

Cvetko /Cuš/, Serdinšek, Plohl, Metličar, Strgar. Trener: Alojz Gomboc.

Nogometaši domačega tretje-ligaša so se dolgo časa mučili, da so strli odpor gostov iz Dor-nave. V zadnjih tridesetih minutah pa so nogometaši Gerečje vasi zaradi nekoliko boljše telesne pripravljenosti dosegli štiri zadetke.

PTUJ ASFALTI PTUJ - FEROTERM L ENTERM RUŠE 3:1 /2:0/

Strelci: 1:0 Krepek /16/, 2:0 Vogrinec /40/, 2:1 Bloudek /50/, 3:1 Krepek /60/

NK PTUJ ASFALTI PTUJ:

Golob, M. Emeršič, B. Emer-šič, Sluga, Klinger, Zdelar, Zajc, Krepek, Jurišič, Vogrinec, Krajnc. Igrali so še: Travnikar, Bratec, Prah, Arsič, Gojkošek, Muršec, Strgar. Trener: Dragan Grbavac.

Nogometaši ptujskega tretje-ligaša so že v srečanju s celjskim prvoligašem pokazali dobro igro in jo proti drugoligašu iz Ruš ponovili. V hladnem in vetrovnem vremenu ter na dokaj slabem igrišču so bili veliko boljši nasprotni v prvem polčasu, ko so svojo premoč kronali z dvema zadetkoma. V začetku drugega polčasa je za Rušane Ingmar Bloudek znižal rezultat. V 60. minuti pa je Simon Krepek s svojim drugim zadetkom na tem srečanju postavil končni izid dinamičnega srečanja, v katerem so bili boljši domači nogometaši ter zasluženo zmagali.

Tekst in foto:

Danilo Klajnšek

ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA ORMOŽ

Holermuos tretji~ prvak

Pred več kot tednom dni se je končala zimska liga malega nogometa v Ormožu. Vodilo jo je športno društvo Pušenci, nastopalo pa je enaindvajset ekip, razdeljenih v prvo in drugo ligo.

V prvi ligi so tretjič zapored naslov osvojili ma-lonogometaši Holermuosa, tokrat pred Pušenci in RTV Kupčič. Iz prve lige sta izpadli ekipi Joker Ivanjkovci in Bar Grivec.

Zelo zanimivo je bilo v drugi ligi, kjer so prvo mesto in napredovanje v prvo ligo osvojili malo-

nogometaši ekipe Trsničarstvo Žiher pred veterani Pušincev in Kogom.

Sodniško nalogo so v tej sezoni opravljali Robert Jaušovec, Smiljan Cener in Danilo Zida-rič.

Že zdaj pa je vprašljiva naslednja izdaja zimske lige Ormoža, saj so po odločitvi ormoških svetnikov stroški telovadnice zares veliki in vprašanje je, koliko klubov bo lahko pokrilo stroške igranja skozi celo ligo.

Uroš Krstić

PTUJ / PROBLEMATIKA SOLSKEGA SPORTA V MESTNI OBČINI PTUJ

Zahtevajo vei jasnosti pri tekmovanjih

Na osnovni šola Mladika na Ptuju je potekal sestanek predstavnikov [portnega zavoda Ptuj ter ravnateljev in u~iteljev športne vzgoje v osnovnih {olah mestne ob~ine Ptuj. Pobuda zanj je prišla od ravnateljev in [portnega zavoda Ptuj.

Ravnateljica OŠ Mladika Sonja Purgaj nam je vzrokih za sestanek povedala: "Ravnatelji dobivamo razli~ne informacije, prihaja do nesporazumov in nepotrebnih težav zlasti zaradi športnih tekmovanj in kriterijev za podelitev najboljšega športnika. Ocenili smo, da smo premalo informirani in da je najboljše, da se sestanemo in o teh problemih razpravljamo.

Kot prvo smo ugotovili, da je najve~ji problem zato, ker imamo slabe pogoje za športna tekmovanja, saj lovimo proste termine v športni dvorani Mladika, tuintam pa imamo sre~o in gremo lahko v dvorano Center, sicer pa se moramo voziti v Gorišnico. Tako so v Ptuju glede tekmovanj v resnici slabše razmere kot v marsikateri zunanji šoli. Velikokrat moramo odstopiti zadnjo uro pouka v telovadnici, ravno tako ni nerazumevanja športnih klubov, ki imajo svoje termine po 16. uri. Tekmovanj je vedno ve~, saj otroci želijo vedno ve~ tekmovati, tega se zavedamo in otrokom omogo~amo, da se udeležijo tekmovanj v kar naj-ve~jem številu. Pri tekmovanjih je tudi težava, ker potem u~itelji manjkajo pri pouku. Dogovorili smo se, da se bomo sestali vsakega pol leta in prav je tako."

Sklepi s sestanka pa so: 1. šolska športna tekmovanja naj bodo po 14. uri, izjemoma ob 13. uri. Rešitve vidijo v možnosti uporabe nove gimnazijske dvorane; 2. v okviru medob~inskih tekmovanj bodo proglašeni ob~inski prvaki; 3. najboljša ŠŠD bodo v bodo~e proglašali na posebni prireditvi. Ob tej priložnosti bodo posebej spomnili na vsako doseženo 1., 2. ali 3. mesto v posamezni konkurenci na državnem nivoju; 4. Športni zavod Ptuj bo prosil MO Ptuj oziroma župana, da prevzame organizacijo proglasitve najboljšega ŠŠD MO Ptuj /že v tem letu - konec junija/; 5. Drago A~imovi~ bo sklical u~itelje športne vzgoje MO Ptuj in bodo skupaj pripravili kriterije za proglasitev najboljšega ŠŠD v MO Ptuj; 6. OŠ Mladika je v letu 2001 soorganizator proglasitve najboljšega ŠŠD v MO Ptuj; 7. Športni zavod Ptuj naj preveri možnosti tekmovanja iz atletike v Slovenski Bistrici /boljša atletska steza/; 8. v šolskem letu 2001/2002 bi lahko skupaj organizirali šolski in ob~inski športni dan v Moškanjcih; 9. v akciji S športom proti drogi so pripravljeni sodelovati, vendar morajo biti aktivno vklju~eni vsi u~enci; 10. obvestila in razpisi Športnega zavoda Ptuj bodo odslej pošiljali po elektronski pošti; 11. Športni zavod bo v bodo~e pravo~asno obvestil šole, ki bi želele biti organizatorice tekmovanj /Športni zavod mora zapisati, kaj pri~aku-je od organizatorja/; 12. podžupan Ervin Hojker bo na Tedniku posredoval, da bi imeli ve~ možnosti poro~anja o šolskih tekmovanjih.

Danilo Kla^-nšek

PLAVANJE

^^a državna rekorda Matjaža Pernata

Prejšnji konec tedna je v Kranju potekalo državno prvenstvo v plavanju za mladince in mladinke. Zbralo se je veliko število mladih plavalcev iz vse Slovenije, da bi osvojili ~im ve~ boljših uvrstitev in dobrih rezultatov. Med njimi je bil tudi Matjaž Pernat, državni reprezentant. Matjaževa najboljša dolžina v prsnem slogu je 200 metrov prsno, kjer je v mladinski konkurenci brez pravega tekmeca, medtem ko je v plavanju na 100 metrov prsno nekaj dobrih plavalcev.

Tiho in mirno je odšel na to tekmovanje, saj ima vozovnico za EP v mladinski konkurenci že v žepu in jo je dosegel še v kadetski kategoriji. Dobre priprave, ki jih je opravil, pa so

dajale upanje na osvojitev dveh prvih mest. Toda Matjaža zraven prvih mest zanimajo še rezultati. V petek je dobro startal v disciplini 200 metrov prsno ter prepri~ljivo osvojil prvo mesto, in kar je najvažnejše, izboljšal državni rekord kar za tri sekunde, saj sedaj znaša 2:16,11 /prej 2:19,09/.

V soboto je nastopil v sprin-terski disciplini prsnega plavanja - 50 metrov. S ~asom 30,03 sekunde je osvojil tretje mesto.

V nedeljo pa je prišel še posladek na tem državnem prvenstvu. Na 100 metrov prsno je osvojil prvo mesto z novim državnim rekordom, ki sedaj znaša 1:03,01 /prej 1:03,99/, ter za več kot sekundo prehitel leto dni starejšega Matjaža Markiča iz Kopra.

S temi novimi dosežki se samo potrjujejo napovedi plavalnih strokovnjakov, da se Matjaž Pernat razvija v odličnega tekmovalca, pred katerim je še lepa bodčnost. Sicer pa je Matjaž poskrbel, da so ti naslovi prišli v Pleterje na Dravskem polju in občino Kidričevo. Bilo jih je sicer že veliko v mlajših kategorijah, vendar so bolj opazni takrat, ko so v starejših starostnih kategorijah.

Tekst in foto:

Danilo Klajnšek

Matjaž Pernat na zmagovalnih stopničkah v Kranju

SPORT MLADIH

MALI NOGOMET

Ljudski vrt prepričljivo v polfinale

Osnovna šola Ljudski vrt iz Ptuja je bila organizatorica ~etrtfinalnega turnirja v malem nogometu za u~ence sedmih in osmih razredov osnovnih šol. Zraven doma~e ekipe so nastopile še ekipe OŠ Pesnica, I. OŠ Celje in OŠ Miha Pintar Toledo iz Velenja. Prvo mesto je prepri-~ljivo osvojila OŠ Ljudski vrt iz Ptuja in se skupaj z ekipo I. OŠ Celje uvrstila v polfinale tega tekmovanja. Najboljši strelec je bil Mario Serdinšek z 11 doseženimi zadetki, za najboljšega vratarja pa so proglasili Matjaža Vesenjaka, oba iz zmagovalne ptujske ekipe.

Rezultati: OŠ Ljudski vrt -OŠ Pesnica 3:1, I. OŠ Celje - OŠ Miha Pintar Toledo 4:3, OŠ Pesnica - OŠ Miha Pintar Toledo 3:5, OŠ Ljudski vrt - I. OŠ Celje 9:1, I. OŠ Celje - OŠ Pesnica 5:3, OŠ Ljudski vrt - OŠ Miha Pintar Toledo 5:0. Vrstni red: 1. OŠ Ljudski vrt Ptuj 9, 2. I. OŠ Celje 6, 3. OŠ Miha Pintar Toledo Velenje 3, 4. OŠ Pesnica 0 to~k.

Danilo Klajnšek KOŠARKA

Prvo mesto učenkam O. Meglič

Športni zavod je v sodelovanju z OŠ Gorišnica izvedel me-dob~insko prvenstvo v košarki za u~enke petih in šestih razredov osnovnih šol. Nastopile so tri ekipe. Prvo mesto je pripadlo mladim košarkaricam OŠ Olge Megli~ iz Ptuja.

Rezultati: OŠ Ljudski vrt -OŠ Olga Megli~ 10:36, OŠ Go-rišnica - OŠ Ljudski vrt 18:9,

OŠ Olga Meglic - OŠ Gorišnica 30:20. Vrstni red: 1. OŠ Olga Meglic, 2. OŠ Gorišnica, 3. OŠ Ljudski vrt.

NAMIZNI TENIS Področno prvenstvo

V športni dvorani Mladika je potekalo področno prvenstvo v namiznem tenisu za učence in učenke osnovnih šol.

Uvrstitve:

- učenci: 1.-4. razred: 1. Martin Kelenc, 2. Gregor Pešec - oba OŠ Mladika, 3. Domen Ovčar, OŠ Breg; 5.-6. razred: 1. Luka Šparl, 2. Luka Rebek - oba OŠ Ljudski vrt, 3. Lovro Rojko, OŠ Olga Meglič; 7.-8. razred: 1. Jernej Šilak, OŠ Dornava, 2. Jan Janžekovič, OŠ Olga Meglič, 3. Uroš Satler, OŠ Oplotnica;

- učenke: 7.-8. razred: 1. Vesna Terbuc, 2. Maša Samojlenko, 3. Ana Romanič - vse OŠ Olge Meglič.

V ekipnem tekmovanju je prvo mesto osvojila ekipa OŠ Olge Meglič I.

Danilo Klajnšek GIMNASTIKA Skoki s ponjave

Gimnazija Ptuj je bila v športni dvorani Center organizator državnega prvenstva v skokih z male prožne ponjave za učence in učenke osnovnih šol ter dijake in dijakinje srednjih šol. Tekmovanje je bilo dobro organizirano in je pritegnilo veliko število gledalcev.

REZULTATI:

- mlajše deklice: 1. Barbara Vidovič, OŠ Hajdina, 2. Maša Golob, OŠ Maksa Pečarja, 3. Meta Gruden, OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče; ekipno: 1. OŠ Rihard Jakopič, 2. OŠ Murska Sobota I. 3. OŠ Primož Trubar Velike Lašče;

- mlajši dečki: 1. Matic Pre-volšek, OŠ Olga Meglič Ptuj, 2. Alen Tement, OŠ Hajdina,

3. Aljaž Horvat, OŠ Dornava; ekipno: 1. OŠ Frana Albrehta Kamnik, 2. OŠ Bratov Polančič Maribor, 3. OŠ Renče;

- starejše deklice: 1. Urša Ja-kin, OŠ Ciril Kosmač Piran, 2. Maja Durakovič, OŠ Riharda Jakopiča, 3. Mateja Sivec, OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče; ekipno: 1. OŠ Maksa Pečarja, 2. OŠ Riharda Jakopiča, 3. OŠ primoža Trubarja Velike Lašče;

- starejči deški: 1. Boban Stan-kovič, 2. Dragan Cvijanovič, oba OŠ Livada, 3. Luka Novak, OŠ Bojana Ilicha Maribor; eki-pno:1. OŠ Livada, 2. OŠ Bojana Ilicha Maribor, 3. OŠ Brežice;

- mladinke: 1. Dijana Stanišič, Gimnazija Piran, 2. Tina Kukanja, SŠTG Ljubljana, 3. Brina Klemenčič, Srednja zdravstvena šola Piran; ekipno: 1. Gim-

nazija Piran, 2. Gimnazija Nova Gorica, 3. Srednja zdravstvena šola Piran;

- mladinci: 1. Enes Suljič, 2. Tomaž Jožef - oba Gimnazija Ljubljana Šiška, 3. Danijel Ga-lonač, Srednja zdravstvena šola Piran; ekipno: 1. ETRŠ Brežice, 2. Gimnazija Brežice, 3. Gimnazija Šentvid.

Danilo Klajnšek ROKOMET

Vabilo mladim rokometašem

Moški rokometni klub Drava iz Ptuja vabi k vadbi rokometa dečke od osmega leta starosti naprej. Vadba se bo pričela v ponedeljek, 5. marca, ob 17. uri v športni dvorani Mladika.

Danilo Klajnšek

KOLESARSTVO

Aldu uvodna dirka sezone

Minuli konec tedna se je pričela tekmovalna sezona tudi za mlajše kategorije kolesarjev Perutnine Ptuj. Zmaga in visoke uvrstitve so že dale prve odgovore na trenutno pripravljenost kolesarjev. [olske počitnice bodo aktivno preživeli na hrvaški obali, kjer bodo zvezke zamenjali za kolesa, učne ure pa za naporne treninge na cestah.

Starejši mladinci so imeli na sporedu 60 kilometrov krožne dirke s startom in ciljem v Zeleni laguni za nagrado Pore~a. Veliko število tekmovalcev z mednarodno udeležbo je popestrilo dirko in konkurenco.

Na za~etku dirke nekaj lagodnega tempa, nato pa prvi pobegi kolesarjev. Po prevoženem ~etr-tem krogu je Aldo Ileši~ (PP) uspel s samostojnim pobegom. Privozil si je nekaj manj kot minuto prednosti. Vsi poskusi ostalih ekip v ozadju so bili neuspešni do cilja dirke. Tako je na cilju po prevoženih dvanajstih krogih z enako prednostjo slavil Ileši~ (PP), ki je mo~no "pometel" s konkurenco. Vpisal pa se je tudi na seznam obetavnih kolesarjev, na katere bo v

tej sezoni potrebno posebej ra-~unati.

Rezultati: starejši mladinci:

1. Aldo Ileši~ (Perutnina Ptuj),

2. Janez Muhvi~ (Krka Telekom), 3. Aleš Kebelj (Krka-Telekom), 15. Anej Jablo~nik (PP), 17. Sre~ko Fer~i~ (PP).

Mlajši mladinci so vozili na enaki krožni progi, vendar krajšo razdaljo 40 kilometrov. Dirka je potekala brez ve~jih pobegov in presene~enj. Velika skupina kolesarjev je do cilja složno kolesarila skupaj, tako da je o zmagovalcu odlo~al ciljni sprint. Iz ekipe Perutnine Ptuj se je najbolje znašel Tilen Červek, ki je dirko kon~al na ~etrtem mestu in tako dodal še eno odli~no uvrstitev mladih kolesarjev.

Samo Glavnik

PREJELI SMO

Državno srednješolsko prvenstvo

V Tedniku dne 1.2.2001 je objavljen ~la-nek "Ptujski elektrikarji državni prvaki", v katerem avtor Milan Krajnc Pavlica poro-~a z državnega srednješolskega prvenstva v judu.

Glede na odmev na ta ~lanek s strani g. Janka Žnidariča želimo nekatere stvari pojasniti:

1. Gre za izjemen uspeh ptujskih srednješolcev, saj so med 55 šolami osvojili ekipno prvo in drugo mesto in to je najpomembneje!

2. Na tem srednješolskem prvenstvu v Kopru so uspešno nastopili tudi člani našega kluba. Osvojitev kolajne ali uvrstitev med prvih pet je uspela kar osmim (in ne trem).

3. Za nastop na prvenstvu in dosežen uspeh velja posebna pohvala Šolskemu centru Ptuj, ki je preko ravnateljev in učiteljev športne vzgoje organiziral nastop ekip iz Ptuja.

4. V želji, da bi bil odmeven uspeh primerno in pravočasno prezentiran tudi v ptujskem Tedniku, je naš trener, ki je bil

prisoten na DP v Kopru, poslal g. Krajncu ročno napisane rezultate o posameznih uvrstitvah in ekipnem vrstnem redu.

5. Res je, da pri tem sploh ni omenjal klubske pripadnosti posameznih tekmovalk in tekmovalcev, saj to v tem primeru, ko gre za šolsko prvenstvo, ni najpomembnejše. Gospod Krajnc je očitno nehote, ker je prišla informacija iz našega kluba, menil, da gre v celoti tudi za naše tekmovalce.

6. Naš klub ne potrebuje tovrstne "promocije", saj naši tekmovalci in naše ekipe vsako leto dosegajo izjemne rezultate v državnem in mednarodnem merilu in so ustrezno prezentirani v slovenskih tiskanih medijih, na radiu in televiziji. Prav tako smo vsako leto opazni tudi na proglasitvi najboljših športnic in športnikov MO Ptuj in Judo zveze Slovenije. Iz tega razloga se nam zdijo besede g. Žnidariča o manipuliranju in še čem netočne, preostre in nedo-bronamerne. V tem primeru gre očitno za nesporazum, ki je nastal zaradi želje po pravočasni objavi informacije.

7. Dejstvo je, da se v slovenskih medijih o dosežkih našega kluba veliko več piše, kot je to v primeru dveh drugih omenjenih klubov. To je razumljivo, saj naša članska ekipa edina nastopa v prvi državni ligi, kot edini iz te regije smo nastopali tudi v po-

kalu evropskih prvakov, ponašamo se z medaljami z evropskega prvenstva, svetovnega pokala udeležencem olimpijskih iger, številnimi državnimi prvaki idr.

Res pa je, da se je v ptujskem Tedniku veliko več in obširneje v minulih letih poročalo o dosežkih JK Gorišnica in JK Juršinci. To lahko sami preverite tako po številu in obsegu člankov kot tudi po številu objavljenih slik.

8. G. Krajnc je kot novinar to dobro opazil. V zadnjem letu smo po njegovi zaslugi enakovredno obravnavani na veliko zadovoljstvo našega kluba, ki šteje 200 članov, med katerimi je velika večina naročena ali kupuje Vaš cenjeni časopis. Pri nas torej ni bojazni, da bi nas moral na vsebino Tednika opozoriti kdo drug.

Nismo se odločili za javno polemiko, zdi pa se nam prav in potrebno, da ste seznanjeni, iz kakšnega razloga je prišlo do napačnega zapisa pod objavljeno sliko.

Ob tej priložnosti se vam zahvaljujemo za dosedanje sodelovanje, kot člani JK Drava in bralci Tednika pa upamo, da boste znali ceniti dosedanje korektno in kvalitetno opravljeno delo s strani g. Milana Krajnca Pavlice.

Tajnica JK Drava Ptuj:

Ksenija Majerhofer

ATLETIKA

Državno ilansko prvenstvo

V Šempetru pri Novi Gorici je potekalo državno dvoransko atletsko prvenstvo za ~lane in ~lanice. Od ptujskih atletov so nastopili sprinterji in skakalci v vi{i-no.

Drugo mesto je osvojil Davorin Sluga v skoku v višino z 205 centimetri. Maja Mlinaric je osvojila ~etrto mesto s 155 centimetri, osmo mesto pa je s 190 centimetri zasedel Bojan Zem-Ijaric.

V teku na 60 metrov je bila udeležba številna. Prijetno je presenetila Maja Mlakar, ki se je z osebnim rekordom 8,09 sekunde uvrstila v A - finale. Tam je tekla stotinko slabše in osvojila šesto mesto. Ostali ptujski sprinterji, ki so še vsi mladinci, so tekli zelo dobro, še posebej

^ ■ ■ J

OR C/

Davorin Sluga, Maja Mlinaric in Bojan Zemljaric

ce upoštevamo dejstvo, da so na DP nastopili skoraj vsi najboljši sprinterji. Uvrstitve ptujskih atletov v teku na 60 metrov: 15. Rok Solina /7,14 sekunde/, 21. Ga{per Malek /7,32 sekunde/,

23. Urban Vertič /7,36 sekunde - osebni rekord/, 26. Bojan Zemljarič /7,38 sek. - osebni rekord/.

Danilo Klajnšek

Ptujiani uspešni v Bratislavi

Prej{njo soboto je v slova{kem glavnem mestu Bratislavi potekal prijateljski troboj atletskih reprezentanc Slovenije, Madžarske in domače Slova{ke. Tekmovanje je potekalo v prelepi atletski dvorani Elan in verjetno so dobili na{i atleti kar skomine, saj na podobno v Sloveniji atleti {e čakajo oziroma o njej sanjajo.

V članski reprezentanci Slovenije je nastopil tudi mlad in perspektiven skakalec v višino Davorin Sluga. S celjsko atletinjo Marino Topič sta bila najmlajša slovenska reprezentanta. Po uspešno pozdravljeni poškodbi kolena odrivne noge ter preboleli gripi se forma Davorinu dviguje in z malce več sreče bi lahko preskočil 210 centimetrov. Tako pa se je moral zadovoljiti z preskočeni-mi 205 centimetrov, osvojil pa je sedmo mesto.

V Ljubljani pa je potekalo državno prvenstvo za mlajše mladinke in mladince. Ptujski atleti so

STRELJANJE

nastopili v skoku v višino in teku na 60 metrov. Osvojili so dve medalji: Maja Mlinaric je v skoku v višino s preskočenimi 168 centimetri osvojila drugo mesto, do naslova državne prvakinje sta je zmanjkala dva centimetra. Tretje mesto pa je v isti disciplini osvojil Bojan Zemljarič s presko-čenimi 185 centimetri, kar je deset centimetrov manj od njegovega osebnega rekorda. Preostale uvrstitve ptujskih atletov in atletinj: skok v višino: Ana Starkl 7. (140 cm), Bojan Horvat 9. (173 cm); tek na 60 metrov: Nina Čeh 22. (8,66 sek.), Rok Bezjak 19. (7,91 sek.).

Vzporedno je potekal tudi miting za starejše kategorije v teku na 60 metrov in 60 metrov z ovirami. Nadarjeni ptujski sprinter Rok Solina je v absolutni konkurenci osvojil tretje mesto s časom 7,11 sekunde. S tem rezultatom se je približal najboljšim, ki tečejo pod mejo sedmih sekund.

Danilo Kl^^nšek

Ponovno uspešni Kidriiani

Strelci SD Kidri~evo so bili ponovno uspe{ni. V 6. krogu 3. lige z zra~no pi{tolo so premagali SD Coal Pete{ovci. Po na-streljanih krogih je bil sicer rezultat izena~en 1670:1670, vendar je o zmagovalcu odlo~ala zadnja bolj{a serija, to pa so imeli Kidri~ani. Posami~ni izidi strelcev SD Kidri~evo: Bo{tjan Simoni~ 577, Simon Simoni~ 570, Kristjan Koro{a 533.

V 7. krogu so strelci iz Kidričevega bili uspešnejši od SD Jožeta Kerenčiča, saj so jih premagali s 1666:1617. Na dvoboju sta brata Simonič ponovno dokazala svojo vrednost.

Posamični izidi SD Kidričevo: Bo{tjan Simonič 579, Simon Simonič 576, Kristijan Koro{a 511 krogov; S D Jože Kerenčič: Miran Mihalič 561, Sandi Ciglarič 554, Toni Novak 502 kroga.

V Slovenski Bistrici je potekalo tekma v streljanju z zračno puško. Prvo mesto je po pričakovanjih osvojila ekipa SD Kidričevo s 1099 nastreljanimi krogi /Albert Frčec 367, Ale{ Ivančič 366, Gorazd Maloič 366 krogov/. Druga je bila ekipa Impola iz Slovenske Bistrice s 1086 krogi /Viljem Antolič 350, Mitja Koren 369, Karl Vidmar 367/.

V Mariboru so nastopili ve-

Ekipa SD Kidričevo (pištola, puška in veterani)

terani. Strelci SD Kidričevo so zasedli drugo mesto s 502 krogoma. Posamični izidi: Franc Novak 174, Franc Korpar 161 in Marjan Gajser 167 krogov.

Danilo Klajnšek

PETLJA ZMAGUJE

V sedmem krogu tretje državne lige v streljanju z zračno pištolo je bila SK Petlja Ptuj v gosteh pri SD Varstroj Lendava. Tekma se je končala z izidom 1566:1390 za ptujsko Petljo. Zmaga s 124 krogi naskoka je več kot prepričljiva. Posamezni zmagovalec je bil ptujski strelec Borut Sagadin z izrednimi 531 krogi, drugi je bil ptujski mladinec Simon Fras s 519 krogi, tretji strelec Rosten Kan-čal s 517 krogi, četrti pa je bil ptujski mlajši mladinec Boštjan Fras s 516 krogi.

SI

DOPOLNILO IN POPRAVEK

Ko smo prejšnji teden poročali o strelskem dvobojev ptujskih strelcev s strelci SD Jožeta Kerenčiča, smo slednje proglasili za Ormožane, v resnici pa so od Miklavža pri Ormožu. In še rezultat miklavških tekmovalcev s tega dvoboja: Miran Mi-holič 564 krogov, Anton Novak 527 krogov in mladinec Aleksander Cigolič 558 krogov -skupaj ekipno 1649 krogov.

Ur

ROKOMET

Prevent - Velika Nedelja 33:27/17:12/

1. A SRL - MO[KI

Rezultati 13. kroga: Prevent - Velika Nedelja 33:27 /17:12/, Dobova - Pivka Perutninarstvo 34:27 /18:15/, Termo - Gorenje 20:26 /8:11/, Mobitel Prule 67 - Trimo Trebnje 31:25 /12:16/, Celje Pivovarna Laško - Slovan 43:20 /21:11/, Avtomi-količ Rudar - Inles Riko 35:27 /18:11/.

1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 13 12

2. MOBITEL PRULE 67 13 10

3. PREVENT 13 10

4. GORENJE 13 9

5. AVTOMIKOLIČ RUDAR 13 8

6. VELIKA NEDELJA 13 7

7. TRIMO TREBNJE 13 5

8. TERMO 13 3

9. SLOVAN 13 3

10. OBOVA 13 1

11. INLES RIKO 13 2

12. PIVKA PERUTNINARSTVO 13 0

1 0 452:294 25

2 1 382:308 22 1 2 373:322 21

1 3 366:322 19

2 3 363:358 18 0 6 328:337 14 2 6 342:338 12

3 7

331:363

8 325:397

9 330:365

11 299:372

12 312:432

PREVENT - VELIKA NEDELJA 33:27 /17:12/

Velika Nedelja: Belšak, Mesarec 1, Trofenik 2, Cvetko 4, Potočnjak 1, Marcen 3, Bezjak 2, Šošta-rič, Kokol, Poje 7, Okreša, Podpečan, Planinc 7.

Rokometaši Preventa iz Slovenj Gradca so še drugič v tem prvenstvu premagali ekipo Velike Nedelje. V domačem taboru so ves teden napovedovali nenastopanje Simonoviča, vendar je ta zaigral, saj domači trener ni nič želel prepustiti naključju. Na začetku so domači povedli s 3:1 in nato s 4:3, torej so bili gostje blizu predvsem po zaslugi Cvetka in Pojeta. V zadnjih minutah prvega polčasa pa so si domačini priigrali pet zadetkov prednosti.

V začetku drugega polčasa so domačini povedli s sedmimi zadetki prednosti /19:12/, kar je bilo neulovljivo za goste iz Velike Nedelje. Ti pa se niso predali in so v 45. minuti ponovno znižali prednost domačih na samo štiri zadetke. Ko pa so domačini povečali vodstvo na šest zadetkov, je bilo za goste upanja konec.

To soboto bodo rokometaši Velike Nedelje v svoji športni dvorani gostili ekipo Dobove. Srečanje naj bi se pričelo ob 20. 00 uri.

1. B SRL

Rezultati 14. kroga: Mitol Pro-Mak - Goriš-nica 29:26 /12:10/, Dol TKI Hrastnik - Ormož 24:23, Šmartno - Izola 23:26 /11:14/, Cimos Koper - Chio Kranj 35:26 /16:12/, Sevnica - Nova Gorica 29:26 /13:12/; prosta ekipa Pomurka Krog

- Bakovci.

1. NOVA GORICA

14

12

0

2

24

2. SEVNICA

14

11

0

3

22

3. IZOLA

14

10

1

3

21

4. DOL TKI HRASTNIK

14

8

0

6

16

5. MITOL PRO-MAK SEŽANA

14

7

2

5

16

6. POMURKA KROG BAKOVCI

14

7

1

6

15

7. CIMOS KOPER

14

6

2

6

14

8. GORIŠNICA

9. ŠMARTNO

10. ORMOŽ

11. CHIO KRANJ

12. PREDDVOR

14 5 1 8 11

14 5 1 8 11

14 4 1 9 9

14 3 1 9 7

14 1 0 13 2

DOL TKI HRASTNIK - ORMO@ 24:23 /14:11/

ORMOŽ : Šulek, Hanželič, Horvat 2, Juršič, Pučko 3, Prapotnik 4, Grabovac 2, Ivanuša 1, Kirič 6, Kavaš 2, Rajh, Hrnjadovič 3, Dokša, Škraban.

Rokometaši Ormoža so v Hrastniku zaigrali zelo dobro in bili blizu osvojitve vsaj točke. Skoraj ves prvi polčas so imeli prednost. Pred koncem prvega polčasa pa jim je popustila koncentracija in domači rokometaši so si priigrali tri zadetke prednosti. Tudi v drugem polčasu je bila igra podobna. Domačini si niso uspeli priigrati želene prednosti, vendar so na koncu le bili srečnejši in spretnejši. Mogoče bi ob boljšem sojenju bilo lahko drugače. Ce bodo Ormožani v prihodnjih srečanjih igrali tako zavzeto, potem se ni bati, da bi njihov obstanek v 1. B ligi bil vprašljiv.

MITOL PRO-MAK -GORI[NICA 29:26 /12:10/

GORISNICA: Valenko, Tamše 5, Štorman 1, Fricelj 5, Kumer 8, I. Ivančič, D. Ivančič 3, Per-čič, Šandor, Šterbal, Cvitanič, Firbas, Kelenc, Pisar 2.

Na gostovanju v Sežani so bili rokometaši Go-rišnice poraženi, kar ni veliko presenečenje, saj imajo domačini kvalitetno igralsko zasedbo. Srečanje so bolje pričeli gostje in povedli s 4:1 ter imeli priložnost za zvišanje rezultata, vendar od 10. do 21. minute žoga enostavno ni hotela v gol -zastreljali so tri sedemmetrovke in štirikrat zadeli okvir vrat.

Zanimivo je bilo tudi v drugem polčasu, ki sta ga zaznamovala oba vratarja, pri domačih Alen-čič, pri gostih pa Valenko. Domači so ves čas vodili, vendar so se jim gostje v zadnjih dveh minutah približali na samo zadetek /26:25/, priložnost za izenačenje pa je zamudil Štorman.

PETO MESTO ZA KADETINJE @RK PTUJ

Kadetinje ženskega rokometnega kluba Ptuj so nastopile na močnem turnirju v Murski Soboti, saj so zraven njih nastopile še ekipe PUV Nivo iz Celja, kasnejše zmagovalke, in Milenium iz Vidma ob Ščavinici. Mlade rokometašice PUV Nivo Celja so z 8:5 premagale ŽRK Ptuj, Milenium pa z 10:7. V borbi za peto mesto so kadetinje ŽRK Ptuja z 9:3 premagale ekipo Bakovcev.

Danilo Klajnšek

KOŠARKA / REKREACIJSKA LIGA

Starše rekordno, Majšperk spet izgubil

V trinajstem krogu lige je vodilna ekipa Star{ dosegla {e eno zmago ve~, za name~ek pa postavila rekord v danih ko{ih — 128 (prej Cirkovce 120).

Visoko je zmagala tudi ekipa Taluma, ki je na domačem igrišču premagala Ptujsko Goro. V derbiju kroga so domačini v Cir-kovcah premagali goste iz Maj-šperka (njihov tretji zaporedni poraz), najboljši strelec lige pa je dosegel 50 košev. Ekipa Veteranov je premagala ekipo Kidričevega, ki je izgubila v gosteh tudi zaostalo tekmo z ekipo Neman. Tekma med Orači in "biki" ni bila odigrana.

Rezultati 13. kroga: KK Starše - Neman 128:79, Talum - Šd Ptujska Gora 96:38, Veterani -Šd Kidričevo 88:65, Šd Cirkovce - Šd Majšperk 91:65, Neman - Šd Kidričevo 92:76, Orači -KPŠ Breg Bulls neodigrano

Lestvica po 13. krogu:

1. KK STARŠE 13 13 0 26

2. ŠD CIRKOVCE 13 10 3 23

3. ORAČI 12 9 3 21

4. ŠD MAJŠPERK

5. TALUM

6. VETERANI

7. NEMAN

8. KPŠ BREG BULLS

9. ŠD KIDRIČEVO

13 13 13 13 12 13

5

6 6 8 9 11 13

10. ŠD PTUJSKA GORA 13

Lestvica najbolj{ih strelcev - dani ko{i: 1. Jože Kolarič (Cir-kovce) 377 košev, 2. Izudin Kan-lič (Veterani) 305, 3. Edi Hojnik (Kidričevo) 296, 4. Branko Novak (Majšperk) 260, 5. Boris Turk (Neman) 252.

Lestvica najbolj{ih strelcev -povprečje: 1. Jože Kolarič (Cirkovce) 37,7 košev (10), 2. Izu-din Kanlič (Veterani) 25,4 košev (12), 3. Edi Hojnik (Kidričevo) 22,8 košev (13), 4. Branko Novak (Majšperk ) 20 košev (13), 5. Boris Turk (Neman) 19,4 košev (13).

Radko Hojak

KEGLJANJE

Zmaga prve, poraz druge ekipe

Kegljači ptujske Drave so vodeče moštvo v 1. ligi OKZ Maribor in imajo velike možnosti za napredovanje. Da bi uresničili svoje želje in cilje, pa morajo zmagovati. Srečanja 11. kroga z ekipo Krilato kolo iz Maribora so se nekoliko bali, če že ne zaradi drugega, pa zaradi pomembnosti. Na kegljišču v Slovenski Bistrici pa so se na koncu veselili Ptujčani, saj so svoje nasprotnike premagali s 5:3 /5034:4961/. Posamični dosežki ptujskih kegljačev: Arnuš 866, Ivančič 838, Vranješ 839, Haladeja 869, Šeruga 785, Ilič 837 podrtih kegljev.

Manj uspešna je bila druga ekipa Drave, ki je gostila Konstruktor iz Maribora in izgubila z 1:7 /2315:2477/. Edino zmago za ptujsko ekipo je dosegla Marina Kramberger. Dosežki ostalih: Milan Ceh 400, Dani Kozoderc 382, Marija Kozoderc 162, Dušan Murko 188, Boris Premzl 371 in Nada Fridl 401 podrtih kegljev.

Danilo Klajnšek

2

3

0

SPORT IN POSLOVNA SPOROČILA

NAMIZNI TENIS

1. A SNTL - ŽENSKE

Rezultati 10. kroga: Petovia -Šampionka 4:6, Ilirija - Merkur 4:6, Arrigoni - Rakek 6:2, Istra-benz - Kajuh Slovan 6:4.

1. [APIONKA 10 8 1 1 17

2. LIIRIJA 10 7 2 1 16

3. STRABENZ 10 7 0 3 14

4. MRKUR 10 4 1 5 9

5. RRIGONI 10 3 2 5 8

6. AKEK 10 3 1 6 7

7. PETOVIA PTUJ 10 3 0 7 6

8. KAJUH SLOVAN 10 1 1 8 3

PETOVIA -ŠAMPIONKA 4:6

Namiznoteni{ke igralke ptujske Petovie so bile v sre~anju z drugouvr{~eno Šampionko iz Vrtojbe zelo blizu tega, da bi pripravile najve~je presene~enje tega kroga v 1. SNTL za ženske. Sre~anje so pri~ele zelo dobro, saj so dobile prva dva dvoboja. Dobro je kazalo tudi v tretjem, vendar je doma~inka Meletova morala na koncu priznati pre-mo~ Siv~eve. In tu je bil klju~ do morebitnega presene~enja. Kot je že obi~ajno, je tri dvobo

je dobila Katarina Goli~, enega pa Breda Mojsilovi~, ki je imela tudi priložnost, da z morebitno zmago v zadnjem dvoboju Ptuj-~ankam zagotovi to~ko, vendar je morala na koncu priznati pre-mo~ nasprotnice.

Posamični izidi dvoboja: Mojsilovi~eva - Baj~eva 2:0, Go-li~eva - Milostova 2:0, Mele tova - Siv~eva 2:0, Mojsilovi~eva

- Siv~eva 0:2, Meletova - Milostova 0:2, Goli~eva/Meletova -Siv~eva/Baj~eva 0:2, Goli~eva -Siv~eva 2:0, Meletova - Baj~eva 0:2, Mojsilovi~eva - Milostova 0:2.

2. SNTL - MOŠKI

Rezultati 8. kroga: Petovia -Melamin 1:6, Vesna - Ilirija 6:2, Edigs - Škofije 5:5, Branik - Logatec 0:6, Moravske Toplice II.

- Partizan Ljubljana 6:4, Edigs

- Logatec 3:6, Branik - Škofije 0:6, Moravske Toplice II. - Me-lamin 5:5, Petovia - Partizan Ljubljana 6:2.

1. ŠKOFIJE 15 14 1 0 29

2. OGATEC 15 9 3 3 21

Super ugodno!

- Računalniki

- Tisicalnilci

- CD-R, DVD

- Komponente

- Potrošni material

Nudimo kvaliteten in hiter servis

AVTO ŠOLA URŠKA

d.0.0.

Obveščamo bodoče voznike, da smo se preselili v nove prostore. Najdete nas pri avto servisu DOMINKO VW Zadružni trg 8. Tečaj CPP bo v: - ponedeljek 5.3.2001 ob 16. uri

Prijave na telefon: 02/775-31-31; 041/748-313; 031/748-313

• kolesa ' mopedi

• kosinice

• rezervni deli

• dodatna oprema

Dušan Kralj s.p. Ormoška cesta 50, PTUJ Tel.: 02/ 778 05 61

AKCIJA!

TOMOS Alpine APN6 158.965 sit AVTOiWIATiK Sprint 136.572 sit AVrOlVIATIK Targa 150.256 sit

Cene veljajo za gotovinsko plačilo.

3. MLAMIN

14

9

2

3 20

4. PETOVIA PTUJ

15

9

1

5 19

5. MOR. TOPLICE II.

15

7

4

4 18

6. D3GS

14

7

2

5 16

7. VSNIA

14

3

2

9 8

8. PARTIZAN LJ

14

2

1

11 5

9. LIIRIJA

14

1

2

11 4

10. RANIK

14

1

2

11 4

PETOVIA -MELAMIN 1:6

Namiznoteniški igralci ptujske Petovie so v soboto odigrali dve sre~anji: dopoldan so se pomerili z ekipo Melamina iz Ko~evja in sre~anje visoko izgubili (edino to~ko za Ptuj~ane je osvojil Danilo Piljak), popoldne pa so bili uspe{ni in so brez težav premagali Partizan iz Ljubljane.

Posami~ni izidi dvoboja: Dr~i~ - Vidmar 1:2, Piljak - Gra-dišar 2:0, Ov~ar - Špeli~ 0:2, Piljak - Vidmar 0:2, Dr~i~ - Špeli~ 0:2, Ov~ar - Gradišar 0:2, Pelcl/ Ov~ar — Vidmar/Špeli~ 0:2.

PETOVIA - PARTIZAN LJUBLJANA 6:2

Posami~ni izidi dvoboja: Dr~i~ - Šarlah 2:1, Piljak - Le-nar~i~ 2:0, Ov~ar - Hartman 0:2, Piljak - Šarlah 2:0, Dr~i~ - Hauptman 2:1, Ov~ar -Humali~ 2:1, Piljak/Dr~i~ -Šarlah/Hartman 1:2, Piljak -Hartman 2:1.

Danilo Klajnšek

ODBOJKA / 1.A. DOL ŽENSKE IN MOŠKI

Olimpija - Granit 2:3

1. A DOL - ŽENSKE

Rezultati 17. kroga: Kemi-plas - Elektrologistika Ptuj 3:0, Venus Frupi Šou - ZM Ljutomer 0:3, Utrip Šempeter - Ljubljana 1:3, TPV Novo mesto -HIT Nova Gorica 0:3, Formis Bell Miklavž - Nova KBM Mel-tal 1:3.

1. NOVA KBM MELTAL 17 17 0 51

2. KEMIPLAS KOPER 17 13 4 39

3. LJUBLJANA 17 14 2 38

4. HIT NOVA GORICA 17 10 7 34

5. ZM LJUTOMER 17 9 8 30

6. UTRIP ŠEMPETER 17 9 8 25

7. TPV NOVO MESTO 17 5 12 15

8. FORMIS BELL MIKLAVŽ17 5 12 12

9. VENUS FRUPI ŠOU 17 2 15 6

10. ELEKTROLOG. PTUJ 17 1 16 5

KEMIPLAS KOPER -ELEKTROLOGISTI-KA 3:0

/25:14, 25:11, 25:8/ Elektrologistika Ptuj: Mura-

usova, Horvatova, Mohorkova, Ivanovi~eva, Tašnerjeva, Čreš-narjeva, Fištrav~eva, Ornikova, Vindiševa.

V svojem predzadnjem nastopu v prvoligaški konkurenci so odbojkarice ptujske Elektrologi-

Elektro Ivančic s.p. Tel.: 041/739 197 ZAKONSKO PREDPISANE MERITVE

Elektroinštalacij in strelovodov izvajam. Montaža in servis domofonov-avdio-video.

Ob nakupu Econa vam podarimo tiskalnik!

TRON Eœno AMD 700

Duran 700 MHz / 128kB, 64 MB RAM PC 133, VGA SDFX Banshee 16 MB, trdi disk 20 GB CD-ROM 52 X, disketnik 1,44 MB, zvočna kartica stereo, miâ<a s podlogo, Upkovrrlca, zvočniki 120W Pmgramska oprwia:

-Windows ME Slo CD, Šali Fritz 4.0 OEM SLO

166.900,^1 + darilo malttik LHUARK Z12

MEDIJI " TISKAUilK

CD-R^VOOMB/SM HP DeskJet 8400

l>razni mediji za snemanje, palurara i^jji^t, ,

V Slim-Mjico............cena 120 SIT Hitrost tiska-

Skupno pakiranje 25kom 6s/rr ČB, 3s/m Barvno

....cena 2.250 SIT PrikljunteKUSBprtkIjuiek

120,I I 20.990,g'|

MONITOR lESbimworis775H_

Osnovni podatki:

ir

Resolucija: 1024x76Se85Hz lM0-70kHz V-SaUOHz

i-TrgSvobode S, tel.: 02/2523-008, mpnibeci)intn)n.sl Cella - Mariborski 86, tel.: 03/490 62 20, coecomtninji MurskaSol»ta-Sl0iii90>val7,ttl.:02/53711S0,mseiwittr0n.si MarlboHiprvn/pradala -Tiia9<a 21, tel.: 02/3003 SOO, comtn}n8comtn>n.sl

Pridižujemo si pravic» do spremembe cen in konfiguracij.

m

I 55.900,-"|

comu^on

NAPREDNA RAČUNALNIŠKA TEHNOLOGIJA

Cene vkljiH^ejo DDV in veljajo do Innca zalog ob gotovinskem plačilu.

SALON

POHIŠTVA

Spuhlja 79a, PTUJ

Telefon: 02/ 775 41 01

• regali, sedežne garniture

• spalnice, otroške sobe

• kuhinje, jedilnice

• pisarniški program

iVIožnost piačiia s piačiinimi irarticami. Do 35% popusti pri gotovinsicem piačiiu! Piačiio tudi na obroke!

stike doživele pri~akovan poraz proti ekipi Kemiplasa, ki je dru-gouvrš~eno moštvo. Doma~in-ke so sre~anje proti mladim in neizkušenim Ptuj~ankam vzele zelo resno, saj je doma~i trener skoraj vso tekmo v igri pustil svojo najboljšo šesterko. Gostje so igrale na vso mo~, vendar je sedaj razlika med tema dvema ekipama ogromna in so se morale sprijazniti s porazom. To soboto bodo igralke Elektrolo-gistike v zadnjem sre~anju v 1. A DOL gostile ekipo Venus Frupi Šou iz Ljubljane.

1. A DOL - MOŠKI

Rezultati 17. kroga: Olimpija - Granit 2:3, Pomurje - Consulting Brezovica 3:0, Maribor Stavbar IGM - SIP Šempeter 3:0, Merkur Bled - Fužinar GOK IGM 3:0, Žurbi Team Kamnik - Salonit Anhovo 3:1.

1. MERKUR BLED 17 15 2 43

2. ŽURBI TEAM KAMNIK 17 14 3 43

3. POMURJE 17 11 6 30

4. MARIBOR STAVBAR 17 10 7 30

5. FUŽINAR GOK IGM 17 9 8 29

6. SALONIT ANHOVO 17 9 8 27

7. OLIMPIJA 17 7 10 24

8. GRANIT 17 4 13 17

ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG

Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.; 02 780 67 10

Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_

ZOBNA ORDINACIJA

dr. Zdenka Antonovlča v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsalí dan po dogovoru. Vse informacije po st. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA iN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.

VEDEŽEVANJE TANJA

090-4351

T.M. S.p.

FASADE DEMIT

STYROFAX-ROFIX izolacija - stiropor -volna - pluta zaključni omet -silikat putz - edi, putz beli - barvni alu vogalniki - bele obrobe-ban/anje fasad vsa druga slikopleskarska dela IZVAJAMO HITRO, KVALITETNO IN Z GARANCIJO, Toplak s.p., Sllkopleskarsivo In fasaderstvo »041 646 067 ali 062 754 4010.

ELEKTROMEHANIKA GAJSER

ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 78-24-981

9. SIP ŠEMPETER 17 4 13 8

10. CONSUL. BREZOVICA 17 1 16 4

OLIMPIJA - GRANIT 2:3

/25:23, 25:19, 23:25, 22:25, 13:15/

Granit: Kavnik, Pušnik, Rajh, Pivko, Z. Bra~ko, M. Bra-~ko, Pipenbaher, Jurak, Lam-pret, Jesenko.

Bistriški odbojkarji ob koncu drugega dela prvenstva v 1. A DOL igrajo zelo dobro in nizajo zmage. Prava škoda, da se prvenstvo bliža koncu. V slovenski prestolnici so uspeli premagati Olimpijo, ~eprav po prvih dveh nizih ni kazalo tako. Doma~ini so prvi dve igri dobili po dobri igri, lahko pa bi bilo nasprotno. Toda vztrajnost in velika borbenost ter odli~na igra Pušnika in Z. Bra~ka so prinesle preobrat in preostale tri igre so pripadle odbojkarjem Granita. Tudi poškodba odli~nega Miša Pušnika na koncu ni bila ovira za kon-~no zmago v Ljubljani ter osvojitev dveh to~k.

Danilo Klajnšek

Roletarstvo ABA

Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štukl 26/a » 02 787 86 70 faks 02 787 86 71

izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČiLA.

AKTAL, d.o.o.

E Industrijska 14 2325 Kidričevo

— Telefon - faks: 02 796-9211 Proizvodnja PVC vrata okna zimski vrtovi senčila montaža kletna okna

novi fordmondeo

ustvarjen za zmagovalca

Ford Hvaleč trgovina servis Franc Hvaioc s Mariborska c. 68, PTUJ 02 788 54 00

GOTOVINSKA POSOJILA

Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489

(med 13. in 15. uro)

MEDIAFIN, d.o.o.. Dunajska 21, Ljubljana

REALIZACIJA TAKOJ!!

POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA

DODATNA PONUDBA V TERMAH PTUJ

Odslej dodatna terapija in masaža: taomasaža celega telesa

ali delno, refleksna masaža stopal, globoko strukturna masaža (dr. Rolfing), akupunkturna masaža (dr. Penzel), masaža meridianov, terapija na podlagi psihosomatike, terapija za revmo

(po sistemu dr. Baunscheid). Terapija je na voljo vsakih 14 dni ob petkih, sobotah in nedeljah. Termine lahko telefonske prijave na recepciji bazena Terme Ptuj.

tel. 02 782 72 11. Institut Grebenjak, ZR Nemčija

WDÛBWUe

POGOVORI v STISKI, SREČNE ŠT, SANJE

090-42-22

UUBEZEN. DELO. DENAR, POSL. ZADEVE ŠOLA. POMOČ PRI REŠEVANIU TEŽAV PARTNERSTVO, STIKI. POKLIČITE IN ZAUPAJTE IZKUŠENIM IN PRIZNANIM.

Ideal a.p._NON-STOP 185 SIT/min

DELNICE

ZLATA MONETA, INFOND, NFD, KREKOVA, KMEČKI SKLAD, ATENA, TRIGLAV, KMETIJSKI KOMBINST IN DRUGE ... OSOJNIKOVA 3, PTUJ tel.: 776 - 05 11 Azur-Papotnik, k.d.

GALA VPISUJE V i

TEČAJE RAČUNALNIŠTVA^

V petek 2.3.2001 od 16.00 do 18.00

-MS Windows -MS Word

- MS Excel

- Internet in E-mail

V ponedeljek 5.3.2001 od 16.00 do 18.00

- MS Power Point ..

- MS Project

- MS Outlook

1—i

Jadranska 18, Ptuj

(vhod izVošnjal<ove) Tel.: 749-34-12,040/212-725

demit fasade

in druge vrste izolacijskih fasad

v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napu{~ev - vsa druga slikopleskarska dela

UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR, s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204 02 766 90 91.

Mali oglasi

PREKLICUJEM zaključno spričevalo OŠ Zg. Leskovec na ime Jožefa Vidovič, Repišče 13, Zg. Leskovec.

PRODAM starejšo hišo z malo zemlje in gospodarskim poslopjem. Zraven je tudi nekaj gozda ter zvonce za kurentijo. Telefon 041 877-404.

NAJNIŽJE CENE GOSPODINJSKIH APARATOV! Candy*Miele*Blanco. V sodelovanju s Tehnounionom, d.d., Ljubljana vam trgovina Elektro-Partner Vida Pernarčič, s.p., Cankarjeva 5, Ptuj, telefon 02 779-40-51, nudi najugodnejšo prodajo gospodinjskih aparatov Candy. Akcija: Candy -vgradni pomivalni stroj A 9007, hladilnik z zamrzov. CIC 32 LE, vgradni štedilnik ter stekloker. ploščo PVD 605 X in samostojna pom. stroja CD 242, CD 353 S, hladilnik z zamrz. CFD 240, pralni stroj CI 121 XT (1200 vrtlj./min.), PS CE 1049 T (1000 vrtlj./min.) ter pralno-sušilni stroj Alise 085, 15 % popust na pralni stroj CE 650 TR tempo (600 vrtl./min.). Možnost plačila na 6 obrokov - čeke. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje. Dobrodošli v naši trgovini.

PRODAM svinjo domače reje, težko 130 kg. Telefon 780-10 63.

PRODAM suho luščeno koruzo. Telefon 031 302-698.

NESNICE, rjave, hisex, stare 15 tednov, cepljene, prodam, 500 sit, dostava na dom. Mar-čič, Starošince 39, Cirkovce, telefon 792-35-71.

PRODAM fantovsko kolo Rog, 6 prestav (20 col), z dodatno opremo. Telefon 778-48-21, popoldan.

PRODAM krompir za seme sorte dezire, lanski uvoz. Informacije na telefon 02 790-17-41 ali 041 591-110. Vlado Murko, Lovrenc na Dravskem polju 76/a.

ODKUPUJEM bučnice golice, pridem na dom. Telefon 041 667-325.

PRODAM 25 arov zemlje v Dr-betincih pri Vitomarcih, primerno za vinograd ali njivo, in dve svinji 150 in 250 kg. Štefan Ivan-čič, Trnovska vas 6, Trnovska vas.

V NAJEM oddamo gostinski lokal s točilnico, posebno sobo, kuhinjo in priročnim skladiščem v izmeri 96 m2. Telefon 02 754-01-06.

TRGOVINA PORCELANKA

* izdelki Iz stekla (f

* izdelki iz porcelana ©

* napisi - posvetila - ure

* eterična olja - tekoči vosek A

* dekorativne steklenice lir

* Izdelki za poslikave S

Rqj^ova ulica 18.2250 Ptuj ® 02/775 04 41

Razpored dežurstev zobozdravnikov

(ob sobotah od 8. do 12. ure) - 24. februarja: Zorica Kurilj, dr. stom. Drava center

Tel./fajc 782-3001, tel.: 780-5910

UGODNO PRODAMO:

APPLAUSE 1.6 X-1991 -450.000,-PEUGE0T1061.1 3V-1995-750.000,-MB 260E-1988-1.100.000,-MB 300D avtomatik -1992 -1.850.000,-THEMA 2.0 16V-1993-950.000,-GOLF 1.6 JX-1991 -550.000,-MONDEO 2.0 GHIA -1993 -1.099.000,-LADA NIVA 1.6 4x4 -1994 - 450.000,-CX 22 SV-1988-200.000,-XM 3.0 V6-1991 -600.000,-ŠKODA PICKUP 135 -1993 - 250.000,-CLIO 1.4 RT 3V-1994-750.000,-XANTIA 2.0-1993-950.000,-TIPO 1.6 scioneri 5V -1995 - 850.000,-RENAULT19 5V-1993-730.000,-HYUNDAI ACCENT 1.3L&1996 750.000,-CLIO 1.2 RN 3V-1994-720.000.-

Avto Prstec d.o.o.. Ob Dravi 3A, Ruj

Izvajamo notranje strojne omete po konkurenčnih cenah.

Tel.: 041/610-377. MILAN KAVAŠ, s.p., Trnje 149, Črenšovci.

- ravnalna miza

- varjenje alunninija

- varjenje plastike -antikorozijska zaščita

- tehnično vzdrževanje

imi«)l«>LET1IIIKs.p., Rcigoznlikac.48, RuJ 1bLtaca2 746 34 81 GSM: 041/597-419

Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi s srcu srečnih dni spomine (Dante)

ZAHVALA

Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moža, očeta in deda

Srečka Glogovcana

Z MESTNEGA VRHA 28

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in va{~anom, ki ste ga v tako velikem {tevilu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sve~e in svete ma{e, nam pa ustno ali pisno izrekli sožalje. Hvala tudi celotnemu osebju internega oddelka SB Ptuj, sodelavcem AGIS Zavore in AGIS Plastificirnica, kolektivu APOLLO in Pikapolonice ter dijakom 3. B. Srednje elektro {ole Ptuj. Hvala g. patru Francu za opravljen obred in sveto ma{o, govorniku g. Paternostu za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete pesmi in godbeniku za odigrano Ti{ino.

Hvala vsem za vse, kar ste dobrega storili za nas v teh težkih trenutkih.

Žalujoči vsi njegovi

IŠČEMO poslovodkinjo za tekstilno trgovino na Ptuju. Pisne prijave s sliko in življenjepisom na naslov Klavdija Romih, s.p., Žikerce 10, 2242 Korena.

PTUJ - zahodno primestje prodam obnovljeno in vseljivo hišo (bivšo kmečko domačijo) z 90 m2 stanovanjske površine, 360 m2 gospodarskih poslopij in parcelo v velikosti 30 arov. Telefon 031 288-021.

PRILOŽNOST za osameljene! Spoznamo vas s primerno osebo za prijateljstvo ali resno zvezo. Posredovalnica AZUR. Telefon 688-433.

NOV regal, novo peč za centralno in dodatno peč na trdo gorivo prodam. Telefon 757-37-71.

PRODAMO: hiše - na mirni lokaciji v Moškanjcih prodamo novejšo hišo z lepo parcelo; Ro-goznica z večjo parcelo; Cirkovce; Tavčarjeva, Ptuj; Bukovci starejša z večjo parcelo; Šercer-jeva, Turnišče; Draženci novejša; Placar poslovno-stanovanjska; Placar ob glavni cesti; Spuhlja; Vitomarci; Drbetinci; manjša Pristava Cirkulane; Jiršovci; Juro-vci z večjo parcelo; V. Nedelja; Tibolci; manjša Podgorci itd. Stanovanja - 2,5-sobn. pritličje Rimska pl.; 4-sobn. 5. prekomorske; 4,5-sobn. 5. prekomorske; 3- in 4-sobn. Kidričevo; nova takoj vseljiva stanovanja v Gorišni-ci. Vikendi - Strjanci; Zamušani zelo ugodno; Pristava Cirkulane; Vareja Videm pri Ptuju; Kicar itd. Parcele - Gorišnica ob glavni cesti zelo ugodno; Ptuj Rogoz-nica 1160 m2 itd. Kmetije - Gra-jenščak; Strmec pri Polenšaku; Mala Varnica, Leskovec itd. V poslovnem centru Domino prodamo 85 m2 gostinskega lokala z opremo. Sprejemamo naročila za nova stanovanja v izgradnji na lepi lokaciji v Ptuju, Ulica Avgusta Hlupiča. Kupimo poslovni prostor v Ptuju cca 150 m2 - pisarniški. Agencija Vikend, Biš 8/b, Trnovska vas, telefon 02 757-1101, Ptuj, posl. center Domino 02 748-1013, fax 02 748-1014, GSM 041 955-402. Pisarna na Ptuju odprta tudi v soboto od 8. do 12. ure.

DVOINPOLSOBNO pritlično stanovanje na Ptuju prodam. Telefon 02 78-70-801, 041 628-923.

PRODAM spalnico ter samsko posteljo. Telefon 745-71-41.

PRODAM semenski krompir, zgodnji, sorte minerva, adora, in pozni sante, eskord, frizija, lanski uvoz, cena ugodna. Telefon 02 790-72-21, Anton Pleteršek, Pleterje 24, Lovrenc na Dravskem polju.

MENJAM trisobno družbeno stanovanje za manjše dvosobno na Ptuju. Telefon 772-91-41 ali 787-06-01.

Naučila si nas preživeti vse hudo, tudi to, da tebe, draga mama, med nami več ne bo.

ZAHVALA

Ob nenadni izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, svakinje in tete

V v

Štefanije Krajnc - Sori

rojene Arnuš

IZ MESTNEGA VRHA 1

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Ptujske pekarne in slaščičarne, Perutnini Ptuj, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše, nam pa ustno in pisno izrekali sožalje. Iskrena hvala g. župniku, cerkvenim pevcem, govornikoma g. Zvonku in ga. Julčki ter osebju intenzivne nege bolnišnice Ptuj, godbeniku za odigrano Tišino ter podjetju Jančič iz Lenarta. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.

Žalujoči otroci: Stanko, Ivan, Matilda, Ida z družinami, vnuki, pravnuki ter drugi sorodstvo

Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel... Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel.

(Srečko Kosovel)

V SPOMIN Marku Klemenčiču

27. 2. 1998 - 27. 2. 2001 IZ PODGORCEV 25

Ljubezen in bolečina sta neizmerni, lebdita nad teboj in oblikujeta spomine, ki so večni.

Hvala vsem, ki našega Marka ohranjate v lepem spominu.

Njegovi domači

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega brata, svaka, nečaka in strica

Jerneja Vojska

IZ STOJNCEV 123

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem NIZKE GRADNJE PTUJ, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za ustno in pisno sožalje, za darovano cvetje, sveče in sv. mašo.

Še posebaj hvala PGD Stojnci, govornikom za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke, gospodu župniku za opravljen obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju MIR za opravljene storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.

Vsi njegovi

Nekje v tebi bol je bila, a zamahnil si z roko, češ, zmogel bom, močnejši sem, a vendar ni bilo tako. Tiho si odšel.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega moža, ateka, dedka in tasta

Branka Zupaniča

avtoprevoznika

IZ GRAJENE 31

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako mnmo-žično pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam pisno in ustno izrekli sožalje. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred ter obema župnikoma g. Janku Gašpariču in g. Martinu Gašpariču.

Hvala g. Antonu Zorcu za poslovilni govor in govorniku g. Bizjaku iz OOZ Ptuj.

Prav tako hvala pogrebnemu podjetju Maher za opravljene pogrebne storitve, pevcem za odpete pesmi

in godbeniku za odigrano Tišino.

Vsem še enkrat hvala.

Žena Slavica in hčerki z družinama

POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA

Toplak Franc s.p. SPC, Dežno 1 d, 2286 Podlehnik, tel.: 02 788 40 50

CENTRALNE KURJAVE, VODOVOD, SOLARNI SISTEMI In PLINSKE INSTALACIJE Franc ŠALAMUN s.p.

KIDRIČEVO, Tovarniška c. 22, Tel./Fax: 02/796-3301, Mob: 041/640-225

Nove kolekcije

DOMINO, PTUJ TRSTENJAKOVA 5

Helena Glažars.p

Mali oglasi

POZOR, vinogradniki! Sidra, objemke, natezalnike dobite pri Kovinarstvu Metli~ar vsak dan od 7. do 19. ure, Potr~eva 28, Ptuj, telefon 771-2861.

NESNICE, mlade, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.

POCENI PRODAM leseno prešo s poslopjem (lesenim). Telefon 761-6291.

ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo seka-nec, pesek, gramoz, telefon 745-08-51, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Trubarjeva 9, Ptuj.

PRODAM siloskombajn, trosi-lec hlevskega gnoja, obra~alnik pajek, traktor 85 KS na 4-pogon in naklada~ hlevskega gnoja. Telefon 041 417-562.

POPRAVILO tv aparatov, vide-orekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Juri~, s.p., Borovci 56/b, telefon 755-49-61, GSM 041 631-571.

DNEVNI bar zaposli prijazno in urejeno dekle s prakso, starost nad 20 let, stanovanje brez-pla~no, telefon 041 710-660.

LEPO zazidljivo parcelo 11,5 ara v urejenem okolišu na Zg. Hajdini prodamo. Telefon

778-01-51.

KUPIM razne starine, tudi starinsko pohištvo. Telefon 02

779-50-11 ali 041 897-675, NON-STOF!

AVTO-RAK, ugodno prodamo: bravo 1.4 S, l. 1998, honda civic 1.4 HB, 1999, marea 1.8 weekend, 1999, hyundai pony 1.5 LSI, 1994, polo CL, 1991, tipo 1.4 IE, 1994, nissan sunny 1.4 LX, 1993, kadet 1.4 LS, 1990, honda accord 2.0 I, 1992, tempra 1.6 IE SX, 1996, lanos 1.5, 1999, brava 1.2, 1999, audi 100 2.3, 1992, audi A6 2.8 quattro, 1994, kia sephia 1.6 GTX, 1996, ZX 1.4, 1992, WV transporter 2.4 D, 1992, cordoba 1.4 CLX, 1996, astra 1.6 I, 1992, orion 1.4 CLX, 1991 ... Ugodni krediti do 5 let, posredovanje pri odkupu vozil do 5 let starosti. Pla~ilo takoj. Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 A, Ptuj, telefon 02 78-00-550.

ČISTIMO poslovne prostore, vhode stanovanjskih blokov ter stanovanja in hiše. Telefon 041 510-945, Milan Rihtar, s.p., Cesta 8. avgusta 17, Ptuj.

PREKLICUJEM spri~evalo OŠ Mladika na ime Marjana Lukav-ski, Belšakova 69, Ptuj.

PRODAM 4 teli~ke, težke 300 kg, telefon 764-6191, zve~er.

Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.

RAZPISUJE

dela in naloge direktorja družbe

za dobo štirih let. Pogoji:

- višja ali visoka izobrazba

- pet let delovnih izkušenj Kandidati pošljejo vloge na sedež družbe

Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj (s pripisom: Razpis za direktorja), v štirinajstih dneh od objave.

NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA

.iílB€LCONT/:rir

POSLOVNA SKUPINA

Hardek 34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853

■ OKNA

■ VRATA

■ SENČILA

■ ZIMSKI VRTOVI

■ GARAŽNA VRATA

■ POLICE

Energijsko varčna okna standardno vgrajena stekla termopan s plinom, k=1,1 W/m2K Z vgraditvijo naših oken ste upravičeni do državne subvencije

DANA BESEDA OBVEZUJE

PRODAM nemško ovčarko, staro 10 mesecev. Milan Hrga, Draženci 18/D, telefon 764-4391.

NA PTUJU PRODAMO 4-sobno (83 m2) in 2,5-sobno stanovanje (54 m2). Plačilo po dogovoru. Telefon 771-84-91.

BIKCE simentalce kupim. Telefon 041 825-057.

PRODAM 11 ar vinograda na sončni legi v Repiščah pri Zg. Leskovcu. Telefon 041 932-537, popoldan.

PRODAM kombi VW transporter 2,5 L, bencin, sedeži 8+1. Informacije na GSM 031 669-525.

PREVOZI premoga iz Velenja zelo ugodno. Možnost plačila na čeke. Telefon 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik.

SALON POHIŠTVA

Ob Dravi 3a, PTUJ, tel.: 02/783 81 61

Pohištvo za Gotovinsl(i otroške sobe PJP"^^ "MALI PRINC" -25%

Samo do 16.3.2001!

ZELO UGODNO!

PRODAM IMT 533, generalno obnovljen, s kabino, in 3-brazdni plug. Adolf Pauko, Mestni Vrh 114.

OPREMLJENO sobo in kuhinjo s souporabo kopalnice oddam. Telefon 745-03-21.

PRODAM vinograd v Halozah pri Cirkulanah, cena po dogovoru, in 150 kg svinjo. Telefon 766-10-31.

AVTO ŠOLA

organizira tečaj cestnoprometnih predpisov

v petals 2.3. in ponedeljek 5.3. 2001

- ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, PTUJ,

v ponedeljek 5.3. 2001

- ob 17.00 v osnovni šoli Grajena

Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.

Vabljeni!

PRODAJA, SERVIS IN MONTAŽA

Ob Gi^*eiii 1, PTUJ - CENTER, tel.:02 / 787-0-998 Internet: www.dozapti^.com,wap.dozapt14.com

OGLASI IN OBJAVE

ZAHVALA

Ob izgubi drage mame in babice

Vide Rojic

rojene Carli

IZ PTUJA, POTRČEVA 37

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter izrekli ustna in pisna sožalja. Posebno se zahvaljujemo njenim zvestim prijateljicam, ki so jo do zadnjega vzpodbujale in obiskovale v domu in v bolnici, osebju Doma upokojencev v Ptuj, Zvezi borcev Ptuj, podjetju TEHCENTER in govorniku g. Fideršku za poslovilne besede.

Žalujoči: sin in hčerka z družinama

10 let na grobu t-vojem

sveče že gorijo in rože ti cvetijo,

tvoja pridna roka miru ni poznala,

rada vsakemu je pomagala,

vse odhaja kakor tiha reka,

le spomini zvesto spremljajo človeka.

V SPOMIN

24. februarja mineva 10 let tihe bolečine, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek

Jože Novak

IZ JURSINCEV 27/A

Hvala vsem, ki z lepo mislijo počastite njegov spomin.

Vsi njegovi

Pomlad bo na tvoj vrt pri{la in ~akala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla, zajokala se, ker tebe ni. Na tvojem grobu pa luč gori in rož nebroj cveti.

ZAHVALA

Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, babice in sestre

Jožefe Furek

rojene Hedl

IZ VIDMA PRI PTUJU 59

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Perutnine Ptuj in AGIS-a Ptuj, SB Maribor, Društvu upokojencev Videm pri Ptuju, Društvu kmetic občine Videm pri Ptuju, govorniku za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo ter podjetju MIR.

@alujo~i: vsi njeni

Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, tašče, sestre, botre in tete

Marije Papež

IZ KOČIC 44

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Zahvala tudi bolnišnici Maribor - torokalna kirurgija - dr. Antoniču in strežnemu osebju za lajšanje bolečin ob zadnjih dneh njenega življenja. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma Janku Skledarju in Jožetu Krivcu za poslovilne besede ter pogrebnemu podjetju MIR.

Posebna zahvala za pomoč Kristini Rodošek, Antonu in Janezu Golobu z družino. Še enkrat iskrena hvala vsem.

Žalujoči: otroci Karel, Janko, Marjana z družinami, sestre, brat in ostalo sorodstvo

Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas. Bolečina in samota sta pri nas.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega moža, brata, očeta in dedka

Antona Vidovica

IZ HRASTOVCA 6

se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, vsem gasilcem, lovcem in rogistom za odigrane melodije, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju MIR.

Vsi njegovi

Leto dni na grobu tvojem sveče že gorijo, v žalostnih očeh pa solze se iskrijo.

V naših srcih bolečina je skeleča,

saj v grob s teboj odšla je tudi naše sreča.

V SPOMIN

28. februarja 2001 mineva leto žalosti, odkar te ni več med nami, dragi mož, oče ter dedek

Franc Gornjec

IZ ROTMANA 56

Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjajte v lepem spominu.

Tvoji najdražji

Ljubezen, delo in trpljenje bilo vajino je življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina. Le srce in duša ve, kako boli, ko vaju več ni.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi naše drage mame in babice

Terezije Kocmut

IZ ROTMANA 40 PRI JURSINCIH

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekali sožalje. Posebej se zahvaljujemo družinam Vučak, Kelenc, Hengelman, govornikom, pevcem in g. župniku za opravljen cerkveni obred.

29. marca bo minilo leto, odkar nas je zapustil dragi oče in dedek

Stefan Kocmut

Hvala vsem, ki se ga spominjate.

Žalujoči: vsi njuni

Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame

Marije Cafuta

roj. Kmetec

IZ POBREŽJA 89

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše ter nam pisno in ustno izrekli sožalje. Iskrena hvala kolektivu Agis-Zavore.

Prav posebna hvala g. župniku za opravljene obrede, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat hvala.

Vsi njeni

Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečino in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage mame, babice in sestre

Marije Horvat

25. 2. 1921 - 20. 2. 2001 IZ BUKOVCEV 28

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem, govornicama, Društvu upokojencev Markovci, podjetju MIR ter Splošni bolnišnici Ptuj.

Žalujoči: vsi njeni, ki smo jo imeli radi

Z novim letom pride cvetje, kakor lani samo tebe

več ne bo med nami.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi našega dragega ata, dedka in strica

Franca Ribica

IZ KRČEVINE PRI PTUJU 68

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter za izrečena sožalja. Hvala sodelavcem iz d.o.o. Agis Zavore. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Iskrena hvala g. patru Janezu za opravljen obred in ga. Veri Kokol za ganljive besede slovesa. Hvala pevskemu zboru in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala Pogrebni službi Ptuj za vsa opravljena dela.

Vsem, ki ste nam stali ob strani, in vsem, ki ste ga imeli radi, še enkrat hvala.

Žalujoči: sin Milan in hčerka Ljudmila z družinama

Eno leto na grobu tvojem sveče že gorijo,

v našem srcu bolečina je boleča,

saj v grob s teboj odšla

je tudi naša sreča,

hiša brez tebe prazna zdaj sameva,

žalost zdaj z mano v njej stanuje.

SPOMIN

Tiha bolečina spremlja 28. februar, ko si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče, dedek in pradedek

Vinko Butolen

IZ ČERMOŽIS 23, ŽETALE

Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu poklanjate rože in prižigate sveče.

Tvoji najdražji

MARIBOR, PTUJ / IZOBRAŽEVANJE VINSKIH SVETOVALCEV

Znanja o vinu ni nikoli dovolj

V Mariboru bo jutri končala izobraževanje šesta generacija vinskih svetovalcev.

Boris Zajko, vodja turistične dejavnosti v ptujski vinski kleti, je bogastvo ptujskega vinskega podzemlja pred kratkim doživeto predstavil tudi nekaterim slovenskim misicam. Foto: Črtomir Goznik

Izobraževanja se je udeležilo 40 slušateljev, med njimi tudi štirje s Ptujskega: Andreja Potočnik iz podjetja Vital Kidričevo, Irena Zorec iz vinoteke Vinarstva Slovenske gorice - Haloze KK Ptuj, Boris Zajko, vodja turistične dejavnosti v ptujski vinski kleti, in Leon Furman iz gostilne Amadeus. Udeležba je pokazala, da je za delo z vinom vedno več zanimanja, to pa je tudi dobra osnova za to, da bo vinski svetovalec nekoč postal tudi poklic. Del praktičnega izobraževanja je potekal tudi v ptujski vinski kleti.

Pridobljeno znanje bodo preverjali 31. marca, diplome pa jim bodo podelili v Ljubljani 4. aprila.

MG

MARKOVCI / SLOVENSKO ZNANJE PRIHAJA IZ TUJINE

Prevajanje in svetovanje v 35 jezikih

V pritli~ju ve~namenske ob~insko-poslovne stavbe v Mar-kovcih je 1. februarja odprl svetovalno-prevajalsko pisarno Damian Pajnkiher, ki se je pred tremi leti sam vrnil iz Nem~ije in se v domovini svojih star{ev v zasebnem podjetju Konsul že tri leta ukvarja s prevajanjem in ekonomskim svetovanjem.

Damian Pajnkiher je bil rojen slovenskim staršem v Ratinge-nu v Nemčiji, kjer se je tudi izšolal, končal gimnazijo ter višjo šolo za gospodarstvo in upravljanje in še vedno študira zavarovalništvo. Starša sta zaenkrat še ostala na delu v tujini, Dami-an pa se je pred tremi leti sam vrnil v Slovenijo, ker je čutil, da lahko za svojo pravo domovino stori več.

V njegovo pisarno zahajajo ljudje, ki potrebujejo pomoč pri

prevajanju iz različnih evropskih jezikov, sodeluje pa tudi s prevajalci za arabski in kitajski jezik. Je član Društva prevajalcev Maribor, s katerim pri svojem delu uspešno sodeluje; zagotavlja, da skorajda ni jezika, za katerega ne bi našel ustreznega prevajalca ali tolmača. V sodelovanju s prevajalci iz Slovenije in Evropske unije trenutno pokriva 35 evropskih in svetovnih jezikov. Sicer v celoti obvlada uradni in poslovni nemški jezik, resno pa se po-

Napoved vremena za Slovenijo

Damian Pajnkiher pred svojo svetovalno prevajalsko pisarno v Markovcih. Foto: M. Ozmec

sveča tudi svetovanju v ekonomiji, saj s svojimi strokovnimi nasveti uspešno svetuje tako fizičnim kot pravnim osebam.

V prevajalski pisarni Konsul Damiana Pajnkiherja sodelujejo z različnimi sorodnimi agencijami v tujini, poskrbijo za najrazličnejše sodne overitve, jezikovno svetujejo, ukvarjajo se s specializiranimi jezikovnimi tečaji, za tujino pa urejajo tudi pokojnine, dediščine in druge dokumente. Do sedaj je imel svoje poslovne prostore v Gub-čevi ulici ob Mariborski cesti na Ptuju, ker pa se želi približati tudi drugim ljudem z območja severovzhodne Slovenije, je prevajalsko svetovalno pisarno odprl tudi v novi poslovni stavbi v Markovcih. Sodelovanje pričakuje tudi s podjetniki in družbami, ki bi radi uspešneje prodirali na trg Evropske unije ali pa bi od tam radi uvažali, in ker razmere v tujini dobro pozna, predvsem pa ker ima po vsej Evropi že veliko poslovnih znanstev in izkušenj, mu to zagotovo ne bo težko.

M. Ozmec

Napoved za Slovenijo

Danes bo v zahodnih krajih pretežno, drugod pa spremenljivo oblačno, v vzhodnih krajih dopoldne delno jasno. Tuintam bodo kratkotrajne plohe, v notranjosti tudi snežne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, najvišje dnevne od 2 do 7, ponekod v severovzhodnih krajih okoli 9 stopinj.

Obeti

V petek bo v zahodnih krajih pretežno oblačno, drugod sprva delno jasno. Cez dan se bo pooblačilo po vsej državi in popoldne ali zvečer bo v zahodnih in osrednjih krajih začelo deževati. Pihal bo jugozahodni veter.

Kulturni križemkražem

ptuj * Danes so otroci od četrtega leta dalje vabljeni v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, kjer bo ob sedemnajstih začetek PRAVLJIČNE URE. Vstopnine ni, copatki so zaželeni.

ORMOŽ * Pokrajinski muzej Ptuj in Občina Ormož vabita na odprtje in ogled razstave Pod cestoj jutri ob 17. uri v avli Občine Ormož. Razstava bo na ogled do 31. marca 2001. sv. tomaž * Kolpingova družina vabi v soboto, 10. marca, ob 9. uri na srečanje Kolpingo-ve mladine Slovenije, ki bo v župnijskem domu. Mag. Branko Cestnik bo predstavil temo Mladi v Cerkvi in družbi, Marjan Plohl pa Moje življenje z Bogom.

hajdina * KPD Staneta Petroviča Hajdina vabi na premie-ro burke v treh dejanjih Moža je zatajila, ki bo v soboto, 3. marca, ob 18. uri v prosvetni dvorani Hajdina. Ponovitev bo v istih prostorih v nedeljo, 4. marca, ob 18. uri. lenart * V dvorani v Lenartu bo v soboto, 3. marca, ob 19. uri gostovalo KUD Vitomar-ci z veseloigro Micki je treba moža.

sela * Gledališka skupina KD Skorba bo v nedeljo ob 14. uri v kulturni dvorani na Selih odigrala veseloigro Vdova Rošlin-ka.

vitomarci * V nedeljo, 4. marca, bo ob 15. uri v dvorani v Vitomarcih otroška predstava Sneguljčica, ki jo bo uprizorila domača otroška dramska skupina.

videm * Gledališka skupina kulturnega društva F. Prešerna iz Vidma vabi v nedeljo, 4. marca, ob 18. uri na premiero komedije Dušana Jovanoviča Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni. Režija: Marija Černila.

podvinci * V dvorani v Pod-vincih bo v nedeljo, 4. marca, ob 18. uri nastopila dramska skupina KUD Vitomarci z veseloigro Micki je treba moža. skorba * Gledališka skupina kulturno-prosvetnega društva Frančka Kozela Cirkulane bo gostovala v nedeljo, 4. marca, ob 18. uri v domu krajanov v Skorbi z narodno veseloigro v štirih dejanjih Miciki je treba moža.

kolnkišta ptuj

četrtek, 1. marca, ob 20.00: Literarni večer z Beletrino (Aleš Šteger, Mitja Cander, Aleš Car, Jurij Hudolin)

petek, 2. marca, ob 20.00: Otvoritev razstave ptujskega fotografa Stanislava Zebca sobota, 3. marca, ob 22.00 Koncert glasbene skupine Psycho-Path

torek, 6. marca, 16.00 - 18.00: GetWork - seminar Načrtovanje kariere

sreda, 7. marca, 16.00 - 18.00 GetWork - seminar Sklop veščine iskanja zaposlitve kino ptuj: Ta teden bo ob 18. uri na sporedu film Vertikala smrti, ob 20. uri pa Pljuni in jo stisni.

ZIHER'

ZIHER

DOSTAVA IN VGRADITEV

BETONOV

tel 02/744 21 50 gsm 041 331 944

CRNA KRONIKA

UKRADLI AVTO

19. februarja med 18.30 in 20.50 uro je neznani storilec s parkirnega prostora pred stanovanjskim blokom v Tomšičevi ulici v Slovenski Bistrici odpeljal neznano kam osebni avtomobil Jugo 55 Koral modre barve, reg. št. MB 87-59E, last D.M.

TRČILA V NEPREGLEDNEM OVINKU

22. februarja ob 13.50 uri se je na lokalni cesti izven naselja Naraplje zgodila prometna nesreča, ko sta voznik tovornega avtomobila J.M., star 58 let, z Destrnika in voznik osebnega avtomobila Jugo PL., star 19 let, iz Majšperka v nepreglednem ovinku na ozki cesti vozila po sredini vozišča in v ovinku zaradi nepravilnega srečevanja trčila s čelnim delom vozil. PL. se zaradi poškodb zaradi v bolnišnici Maribor, na vozilih pa je nastala materialna škoda, ki po nestrokovni oceni znaša 180.000 SIT.

ZNOVA NESREČA V LAN-COVSKEM KRIŽIŠČU

24. februarja ob 0.50 uri je J.Š., star 38 let, iz okolice Ptuja vozil osebni avtomobil Ssangyong po lokalni cesti iz smeri Sel proti Vidmu. Ko je pripeljal v križišče s prednostno cesto, ni upošteval odvzema prednosti, ampak je z vozilom zapeljal v križišče v trenutku, ko je z njegove leve po glavni cesti iz smeri DražencEV z osebnim avtomobilom Mercedes pripeljal 37-letni V.G., drž. BiH. Vozili sta trčili, med obračanjem in drsenjem pa obstali na njivi. Oba voznika in sopotnik v Mercedesu D.G, star 24 let, iz BiH so se lahko telesno poškodovali, 23-letni D.G. iz BiH, ki je sedel v Mercedesu kot potnik na zadnjem sedežu, pa je utrpel hude telesne poškodbe.

TRČILI PEŠEC, MOPED-IST IN AVTOMOBILIST

25. februarja 4.04 uri je 17-letni U.K. iz Gorišnice vozil motorno kolo znamke Yamaha po regionalni cesti izven naselja Spuhlja in prehiteval pešca G.H., starega 21 let, iz Markovcev, ki je hodil ob desnem robu vozišča v smeri vožnje voznika U.K. Zaradi tesnega prehitevanja je ta z motornim kolesom po levi bočni strani oplazil pešca, ta je padel po bankini in se poškodoval. Zaradi trčenja je voznika motornega kolesa zaneslo v levo v času, ko ga je prehiteval voznik osebnega avtomobila Fiat Pun-to B.V., star 20 let, iz Gorišnice. Med vozili je prišlo do trčenja . Pri tem pa je voznik U.K. padel in drsel v levo čez vozišče ter poškodovan obležal v obcestnem jarku. Tudi voznik osebnega avtomobila B.V. je izgubil oblast nad vozilom in prav tako zapeljal v levo v jarek ter trčil v betonski prepust, tako da sta se poškodovala voznik osebnega avtomobila in sopotnica I.V., stara 17 let, iz Ptuja.

OSEBNA KRONIKA

Rodile so: Lidija Šoštarič, Pobrežje 23, Videm - Nika, Tatjana Cipot, Zg. Sčavnica 79, Sv. Ana - Aleksa, Darja Močnik, Škofija 16, Smarje pri Jelšah - Martina, Valerija Pernek, Dobrina 31, Zetale

- dečka, Liljana Ceh, Volk-merjeva 9, Ptuj - Tineta, Ana Krajnc, Gruškovec 72, Goriš-nica - dečka, Marjeta Novak, Gibina 6, Ljutomer - Sama, Anja Brumec, Sadjarska 20, Miklavž na Dravskem polju

- Aleksa, Aleksandra Pal, Ja-nežovski Vrh 14 E, Destrnik

- dečka, Danica Letonja, Do-lena 48/a, Ptujska Gora - Gašperja, Romana Janžekovič, Muretinci 1/a, Gorišnica -Luka, Marta Venta, Juršinci 46, Juršinci - Urška, Zinka Zabavnik, Kog 49, Kog -Nives, Natalija Pavlinič, Sa-kušak 19/a, Juršinci - Evo, Valerija Sambolec, Hajdoše 64, Ptuj - Mihaelo, Zlatka Horvat, Razkrižje 16, Razkri-žje - Moniko, Milena Dober-šek, Dornava 141/a, Dornava

- Primoža, Mateja Hliš, Ki-car 146, Ptuj - Mihaelo, Nataša Ploh, Breg 5, Središče ob Dravi - Niko, Irena Plaj-nšek, Koritno 6/a, Majšperk . Teo, Marjana Korošec, Dravska 13, Ptuj - Miha, Livija Meglič-Bohak, Volkmerjeva 30, Ptuj - Jurija.

Poroke Ptuj: Damjan Vesen-jak, Korenjak 27, in Cvetka Levanic, Križanče 38, Hrvaška; Stanko Režek in Marta Korez, Cermožiše 66. Poroke Ormož: Jožef Veselko, Spodnji Ključarovci 4, in Anita Kosi, Spodnji Ključa-rovci 4.

Umrli so: Janko Podlesnik, Ptuj, Vodova ulica 20, roj. 1941, umrl 16. februarja 2001; Marija Brune, roj.Fras, Ptuj, Ul. heroja Lacka 2, roj. 1937, umrla 16. februarja 2001; Janez Vertič, Mestni Vrh 14, roj. 1944, umrl 16. februarja 2001; Frančiška Krajnc, roj. Podgorelec, Zalec, Ul. bratov Letonja 2, roj. 1923, umrla 16. februarja 2001; Jožef Merc, Strmec pri Leskovcu 51, roj. 1924, umrl 14. februarja 2001; Slavica širo-vnik, roj. Vuzem, Pobrežje 159, 1914, umrla 18. februarja 2001; Franc Ribič, Ptuj, Krčevina pri Ptuju 68, roj. 1913, umrl 19. februarja 2001; Srečko Glogovčan, Mestni Vrh 28, roj. 1947, umrl 19. februarja 2001; Marija Koser, roj. Predikaka, Ptuj, Grajska ul. 1, roj. 1921, umrla 18. februarja 2001; Terezija Lah, Mu-retinci 45, roj. 1926, umrla 20. februarja 2001.

gERCKEREi

DELNICE

po urad

tel.: 78-78-190

PC DOMINO, mtmlak«« 5,22SO Plu|

SLOVENSKI AVTO LETA 2001

FIAT PUNTO

s 25% POLOGOM IN OSEBNIM DOKUMENTOM

Obiščite nas

Avto Prstec d.O.O. www.avto-prstec.sl

Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj B^UUÙîyËW

Tel./fax.: 02/782-3001 ĚmUmWuMmm

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh