logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 
Novi tednik NT&RC (25.02.1999, letnik 53, številka 8)
Vir: Novi tednik NT in RC
Izvor: Osrednja knjižnica Celje
(Digitalizirano v okviru projekta Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si (EEA SI0014))

0 / 0

NOVI TEDNIK

Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič

Urednica NT Milena Brečko Poklic

ŠT. 8 - LETO 54 - CELJE, 25. 2.1999 - CENA 280 SIT

PREHLAJENA VSA SLOVENIJA

l\ia celjskem je obolelo prek 5 tisoč ljudi; posledice so že terjale

smrtne žrtve. Stran 2.

informator

SDS je znan

stranka je prišla do tajnih podatkov po uradni poti. Stran 3.

POLITIKA, KRIŽ IN NOTE

Kronika s Celjskega na strani 48.

v Celje prihaja princ

Pred rokometnim srečanjem pivovarjev z Barcelono. Stran 19.

Bospa Mirni iz prejšnjega stoletja

K Najstarejša veienjčanka, Marija Lipovsek, na stoti rojstni dan. Stran 15.

VESEUE S SNEGOM

Fotoreportaža na strani 16.

ALI IHASAJI BEREJO NOVI TEDNIK?

Med živinorejci in bojevniki z negotovo prihodnostjo. Reportaža na strani 33.

2

DOGODKI

Prehlajena vsa Slovenija

Gripa le v nekaj primerih - Za kronične bolnike so prehladi lahko smrtno nevarni - Bolnik sodi v posteljo

v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje ocenjujejo, da tako hude epidemije prehladnih obolenj ni bilo že nekaj let. Samo v februarju je na novo zbolelo 3200 ljudi, vseh zbolelih od januarja do sedaj pa je več kot pet tisoč. Zaskrbljujoče je, da «e val prehladnih bolezni ne umirja, iz ljubljanske infekcijske klinike pa so sporočili, da je zaradi pljučnice umrlo trinajst ljudi.

Povišane telesne temperature, kašlja, bolečega grla in drugih simptomov, ki so značilni za gripo in gripi podobna obolenja, ne gre podcenjevati. Zdravniki opozarjajo, da tudi takšna, na videz nenevarna obolenja lahko povzročijo resne težave, zlasti pri starejših ljudeh. Previdnost pa je po

trebna pri vseh, saj je prehlad zajel vso Slovenijo in vse starostne skupine prebivalcev. Predstojnica epidemiološke službe v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo mag. Alenka Maligoj-Skaza, dr. med., pravi, da med bolnimi prevladujejo otroci do sedmega leta starosti in odrasli od 20. do 59. leta. Klinične slike obolenj niso pri vseh enake, rezultati opravljenih preiskav pa kažejo, da še vedno ne prevladuje virus gripe, ampak kroži več virusnih in bakterijskih povzročiteljev. Virus inf-luence so v Celju ugotovili le pri dvanajstih ljudeh.

Zato še vedno lahko govorimo le o akutnih prehladnih boleznih, ki pa so na Celjskem položile v posteljo že toliko ljudi, da epidemija, ki so jo razglasih 11. februarja, še nekaj časa ne bo preklicana. Dr.

Maligojeva ugotavlja, da se glede na trenutne razmere število obolelih ne bo tako kmalu pričelo zmanjševati in da se prehladna obolenja lahko nadaljujejo tudi ves naslednji mesec.

Zaradi težav, ki jih lahko prehlad povzroči tistim, ki imajo kronične bolezni, zdravniki opozarjajo, da že oboleli nikakor ne smejo v bližino ljudi z boleznimi srca, pljuč in ledvic, enako velja tudi za bolnike, ki so imunsko oslabljeni, izogibajo pa naj se tudi nosečnic in tistih, ki čakajo na operacije.

Dr. Alenka Maligoj-Skaza poudarja, da sodi bolnik v posteljo, saj se v nasprotnem bolezen zelo rada ponovi. Potreben je zlasti počitek, uživati je treba čim več tekočine in hrano, bogato z vitamini, proti povišani temperaturi bodo pomagali hladni obkladki ali pa panadon pri otrocih in aspirin pri odraslih, uživati je treba tudi C vitamin, dobrodošli pa bodo tudi andol, neoangin ali kakšno drugo zdravilo, ki ga je mogoče kupiti brez recepta. Za brisanje nosu so primerni le

papirnati robci, ki jih je takoj po uporabi (enkratni) treba vreči v smeti. Akutna prehladna obolenja običajno trajajo tri do pet dni. Zdravniki priporočajo, naj se oboleli prve dni zdravijo sami. Če se stanje poslabša, je treba k zdravniku.

Zaradi epidemije prehladnih obolenj so v Splošni bolnišnici Celje kot prvi v Sloveniji najprej omejili, nato pa 12. februarja prepovedali vse obiske. Prepoved bo najverjetneje veljala še nekaj časa.

Ker se povzročitelji prehladnih obolenj prenašajo po zraku in s predmeti, v zavodu za zdravstveno varstvo opozarjajo ljudi, naj se ne zadržujejo v zaprtih prostorih, kjer pa to ni mogoče, kar velja zlasti za vrtce, šole in druge ustanove, naj čim bolj pogosto zračijo prostor. Potrebno je redno umivanje rok, dobro se je tudi izogibati sicer podzavestnim gibom rok po obrazu, saj se povzročitelji infekcije prenašajo tudi po dobro prekrvav-Ijeni očesni veznici.

JANJA INTIHAR

Bolniki bodo ocenjevali zdravnike

Kljub izgubi v celjski bolnišnici letos za 350 milijovo tolarjev naložb

v celjski bolnišnici, ki je leto 1998 zaključila s 134 milijoni tolarjev izgube, napovedujejo negativno poslovanje tudi za letos. Zaradi kategorizacije slovenskih bolnišnic bodo v Celju najmanj ob 250 milijonov tolarjev, če pogajanja z republiškim zavodom za zdravstveno zavarovanje ne bodo uspešna, pa lahko letošnja izguba znaša celo 380 milijonov tolarjev.

Kljub izgubi naj bi v bolnišnici letos tekoče poravnavali vse obveznosti do dobaviteljev, plače bodo še naprej v skladu s kolektivno pogodbo, izpeljati pa nameravajo tudi vse načrtovane naložbe v vrednosti 350 milijonov tolarjev, o katerih so pred dnevi seznanili tudi svet javnega zavoda. Za nakup nujne medicinske opreme bodo v celjski bolnišnici dali bhzu 200 milijonov tolarjev. Kupili bodo nov žilni rentgen in rentgen za

slikanje pljuč in kosti, porodno posteljo in ultrazvočni aparat za pregled srca. Okrog 40 milijonov tolarjev bodo vložili v ureditev novega dializnega centra. Letos bodo morali nujno obnoviti toplarno, kar jih bo stalo 20 milijonov tolarjev, asfaltirali bodo okolico bolnišnice, posodobiti pa belijo tudi računalniško opremo.

Direktor bolnišnice Samo Fakin, dr. med., je napovedal, da bodo letos osrednjo pozornost namenili izboljšanju kakovosti dela in določili standarde zdravstvene nege, uved-h pa bodo tudi nov sistem za pritožbe bolnikov. Vsakemu bodo ponudih anketo v obhki zloženke, v kateri bd ocenjeval delo medicinskega osebja in ponudbo v bolnišnici. Na osnovi odgovorov bodo preverjali kakovost dela na oddelkih in tudi ugotavljali, kako so bolniki zadovoljni z zdravniki in medicinskim osebjem.

JI

rečeno (ne)st^™

Gripa, gripa ali zdravje ni vse...

Smo v mesecu, ko ponavadi razsaja epidemija gripe. Smrkavi kašljamo in se, kot da je konec sveta, cagavi plazimo naokoli. Nekaj čaja, C vitamina, kakšen aspirinček in zadeva se obrne na bolje. Če nas je na začetku prehlada ali gripe še zanimal osebni zdravnik, smo po koncu te »strašne« bolezni z mislimi že zopet čisto drugje, se pravi nekje sredi svojih vsakodnevnih problemov.

Toda, ko človek prične lesti v srednja leta, se počasi začne zanimati tudi za svoj zdravstveni položaj - v celoti. Tako je, ob vremenski napovedi, to njegov vedno bolj pereč problem. Na vreme kaj veliko ne more vplivati, z zdravjem pa je nekoliko drugače. Ali pa se tako vsaj zdi. V zvezi s tem je dobro vedeti, kaj lahko narediš sam in kaj bodo s teboj naredili drugi, če boš njihove pomoči potreben. Večina ljudi ve več o motorjih ali o računalnikih, kot pa o svojem telesu, a se kljub temu obnaša, kot da je obvladovanje svojega telesa

'in zdravja v njem, sanio sebi umevna zadeva. Afoi tako tudi je, dokler pai zbolimo. Pravijo, da zdravje in bolezen ve^ med seboj kot noč in dan, | luč in senca. Za ljudi, /c^ zaposleni v zdravstvu, bih dovolj, ko bi se spoznali zdravje, bolezni pa prepn^ doktorjem medicine in me cinskim sestram. A člo^ prebere zdravstveni leksik in že si predstavlja, da ii za sabo vsaj letnik ali d medicinske fakultete. Pott je tu še razširjenost novic tem, kako ga je kdaj in | polomil kakšen doktor. \ navadnega človeka ni p membnih tistih nekaj des tisoč, ki so prišli iz bolnišnic '■zdravi, temveč nekaj tisu ki zaradi morebitnih napi osebja bolnišnice niso ozdfi veli. Ob tem in ob kakii podobni novici s televizije, je v zadnjem času imela k nekaj povedati na račun rt ličnih bolnišnic po naši dri vi, postane navaden smm kar nekoliko skeptičen, I prične prihajati v leta, za k tera smo dejali, da so fs glede zdravja, vse bolj krii^ na. Nekoliko si oddahneš^ le potem, ko ugotoviš, di\] ti pravzaprav prav ti razvj. medicinci čisto v redu pt dravili ženo ali bolnega oi ta.

Pravijo, da je človek včas želel umreti star, danes] želi umreti zdrav. Woody h len je dejal, da bi bilo, ' umreš, najbolje, da te ne bilo zraven; ker pa je to nek liko težko izvedljivo, je m da bolj verjetna Schopenl uerjeva misel, ki pravi, i zdravje ni vse, toda br zdravja ni nič.

ZORAN PEV

Priznanja za dosežke Celjanov

Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade bodo celjski mestni svetniki v torek odločali o podelitvi letošnjih najvišjih občinskih priznanj. V presojo jim komisija ponuja predlog za podelitev naziva častnega meščana Celja, dveh Zlatih celjskih grbov, treh Srebrnih celjskih grbov in štirih Bronastih celjskih grbov.

Komisija je presojala med 25 predlogi, po poglobljeni razpravi in temeljiti presoji pa so se nekaterim odločili spremeniti stopnjo oziroma vrsto priznanja. Svetnikom v presojo bodo tako ponudih 10 predlogov, podelitev najvišjih občinskih priznanj pa bo na osrednji slovesnosti ob celjskem občinskem prazniku 11. aprilu. Po Ludviku Rebeušku v letu 1993 in Stanku Lorger-ju v letu 1997 naj bi naziv častnega meščana Celja letos podelili dr. Janku Lešničar-ju, dr. med., za izjemen pris

pevek pri večanju ugleda in razvoju zdravstva. Za dobitnike Zlatih celjskih grbov sta predlagani I. Gimnazija v Celju ob 190-letnici obstoja ter Komorni moški zbor Celje ob 50-letnici delovanja.

Za Srebrne celjske grbe so predlagani Edvard Goršič za uspehe v svojem glasbeno-publicističnem delu, Ana Junger za dolgoletno strokovno in humano delo, zadnja leta kot direktorica in strokovni vodja Centra za varstvo in delo Golovec, ter Muzej no

vejše zgodovine Celje za posamezne dosežke in dolgoletno uspešno delo.

Za Bronaste celjske gr.be so predlagani Nataša Gerkeš Lednik, novinarka in urednica Radia Celje za izredno in požrtvovalno delo v času lanske poplave, Miroslav Ter-bovc za delo, ki ga je opravil v času poplav leta 1990 in 1998, Matjaž Brežnik za uspešno dirigentsko delo in mag. Maja Krajnc za dolgoletno uspešno delo v šolstvu.

I. STAMEJČIČ

Padlim borcem pod Osreškimi pečmi

Minulo soboto je krajevna borčevska organizacija v Ravnah nad Šoštanjem pripravila P| Osreškimi pečmi prireditev v spomin na borce XIV. divizije, ki so padli 22. februarja Ij Štirinajst borcev je tam pokopanih. Proslave pri obnovljenem spomeniku se je udeležilo ve^ nekdanjih borcev z družinskimi člani, celo s pravnuki.. Prišla je najmlajša udeleženka poh^ XIV. divizije Zofka Pačnik iz Ljubljane, ki je bila med preboji stara komaj 15 let. Bila sta • Vinko Žužek in najstarejši še živeči borec te divizije Nace Tratar, ki dobro prenaša svojih 92, Ob tej priložnosti sta spregovorila šoštanjski župan dr. Bogdan Menih in Lojze Dolničar, tudi^ udeleženec pohoda. LOJZE OSJTEK^

3. seja Mestnega sveta Mestne občine Celje

župan Mestne občine Celje Bojan Šrot sklicuje za v torek, 2. marca ob 8. uri, v veliki dvorani Narodnega doma, 3. sejo Mestnega sveta Mestne občine Celje.

Na seji bodo svetniki obravnavali naslednja gradiva: pod točko 3-poročilo o realizaciji sklepov Mestnega sveta Mestne občine Celje od 2. 2. 1999 do 19. 2. 1999 in potrditev zapisnika 2. seje mestnega sveta z dne 2. 2. 2999; pod 4-predlogi komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade - a) predlog za podelitev priznanj Mestne občine Celje za leto 1999 in b) imenovanje začasne komisije za kmetijstvo; pod 5-imenovanje članov upravnega odbora Razvojnega centra orodjarstva Slovenije - TECOS; pod 6-imenovanje članov v sosvet načelnika Upravne enote Celje; pod 7-imenovanje članov Upravnega odbora Stanovanjskega sklada občine Celje; pod 8-spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Celje, prva obravnava; pod 9-spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Celje, prva obravnava; pod 10-a) pravilnik o delu plače članov mestnega sveta in podžupanov ter nagradah zunanjih članov delovnih teles mestnega sveta in članov Nadzornega odbora Mestne občine Celje, b) sklep o financiranju političnih strank in list volivcev ter skupin svetnikov; pod 11-Odlok o ustanovitvi in delovanju Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Mestni občini Celje, prva obravnava; pod 12-Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Celje, prva obravnava; pod 13-Odlok o občinskih cestah - prva obravnava; pod 14-Odlok o ureditvi prometa v Mestni občini Celje, prva obravnava; pod 15-Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnem nadzoru v Mestni občini Celje - prva obravnava; pod 16-povečanje cene zemeljskega plina za tarifni odjem; pod 17-Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Industrija - JUG - poslovni center »STC VZHOD«, druga obravnava; pod 18-sklep o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi v k. o. Spodnja Hudinja in pod 19-a) odgovori na vprašanja, pobude in predloge ter b) vprašanja, pobude in predlogi.

DOGODKI

3

Informator SDS |e znan

jlgstna občina Celje trenutno nima Občinske volilne komisije - »Stari« je mandat potekel, »nova« še ni imenovana

r podatke o tem, kateri čla-. 5ps so za novembrske "Vglne volitve dali pisno gdporo kandidatom Ne-Vankarske liste Celja ozi-Lma drugih list, je MO jpS Celje posredoval na-jpiestnik tajnika Občinske l^glilne komisije Mestne ,občine Celje Bojan Rebec. podatke sem posredoval nevede, vsekakor pa ne zlonamerno. Če bi vedel, kakšne bodo posledice, jih vse-l;akor ne bi,« se Rebec za-rjeda svoje napake.

[Posledica njegovega deja-[,ja je namreč pritožba, ki jo je Dušan Selšek s Teharij 7. februarja naslovil na Občinsko ■volilno komisijo Mestne občine Celje, v njej pa zahteval pojasnilo, kako je MO SDS Celje med drugim dobil podatke o tem, kateri njihovi člani so pred lokalnimi volitvami dali pisno podporo kandidatom na neodvisnih listah. Vse tiste člane so namreč po soglasnem sklepu toov Predsedstva MO SDS Celje v prvi polovici letošnjega januarja skladno s strankinim Statutom črtali iz svojih vrst, Selšek je s svojo pritožbo,v kateri od Občinske volil-ne k^omisije Mestne občine Ce//e zahteva odkritje storilca M v prepričanju, da je bilo brjeno kaznivo dejanje iz-[daje uradne tajnosti po 266.

členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije zahteva kazensko ovadbo, seznanil tudi medije.

Trenutno brez komisije

Vse doslej Selškove pritožbe ni obravnaval še nihče, ■ razlog pa je zelo preprost -Mestna občina Celje namreč trenutno nima občinske volilne komisije.

Staremu sestavu je mandat potekel z zaključkom volilnih opravil zadnjih lokalnih volitev konec leta 1998, postopek imenovanja novega sestava pa je še v teku. Če so se v telesih Mestnega sveta Mestne občine Celje predvčerajšnjim uskladili o posameznih predlogih, potem naj bi s predlogom za razširitev dnevnega reda 3. redne seje skušali nov sestav občinske volilne komisije imenovati že v torek, 2. marca, sicer pa bo imenovanje prišlo na klopi mestnih svetnikov 30. marca.

Do podatkov brez težav

Odgovor, kako so celjski socialdemokrati prišli do podatkov, ki veljajo za uradno tajnost, smo tako dobili kar pri predsednici MO SDS Celje Frančiški Vodopivec.

»Za nobeno skrivnost ne gre. V strankinem statutu

imamo med drugim opredeljeno, da naši člani ne morejo in ne smejo kandidirati na listah drugih strank ali neodvisnih listah, prav tako pa je v neskladju s statutom tudi dajanje pisne podpore kandidatom na drugih listah. V MO SDS smo zato zadolžili našo članico prof. Jožico Dolenšek, da se za podatke o morebitnih kršitvah statuta obrne na namestnika tajnika Občinske volilne komisije Mestne občine Celje Bojana Rebca. Podatke je dobila, na njihovi osnovi pa smo na januarski seji predsedstva sprejeli tudi soglasni sklep o črtanju posameznikov iz strankinega članstva,« pojasnjuje Vodo-pivčeva in dodaja, da so pri tem ravnali povsem skladno s pravili, ki jih morajo vsi člani stranke dobro poznati. »Člani predsedstva so sprejeli načelen sklep, da se iz članstva črtajo vsi tisti, ki so ali kandidirali ali dajali pisno podporo kandidatom na drugih listah, pri tem pa nismo govorili o konkretnih imenih. Sklepe o črtanju iz članstva smo posameznikom kasneje posredovali z osebnimi obvestili,« utemeljuje ravnanje MO SDS Celje Vodopivčeva in pri tem pojasnjuje, da so za pridobitev podatkov ubrali povsem uradno pot.

Kljub temu, da je bila prof. Dolenškova članica Občinske volilne komisije Mestne občine Celje in je imela vpogled v vse podatke, v stranki torej niso »uporabili« svojega vira, ampak so za želene podatke

uradno zaprosili. In jih tudi dobili.

Zgolj nevede

Namestnik tajnika Občinske volilne komisije Mestne občine Celje Bojan Rebec, ki je - kot sam pravi - nehote in nevede sprožil plaz, zdaj pravi, da podatkov vsekakor ni posredoval zlonamerno.

»Podatki oziroma seznami so tajnost. Če bi vedel, kakšne posledice bodo, jih zagotovo ne bi posredoval. Menil sem, da jih socialdemokrati potrebujejo zgolj za kakšno analizo volilne uspešnosti znotraj odbora, denimo,« Rebec obžaluje svoje dejanje - razpleta zgodbe pa v tem trenutku ne zna napovedati.

Kdo bo poskrbel za epilog

»Ker Mestna občina Celje trenutno nima občinske volilne komisije, ne vem, kdo bi Selškovo pritožbo lahko obravnaval,« pravi Rebec, ki je sicer tajnik Mestnega sveta Mestne občine Celje.

S pritožbo »stari« sestav volilne komisije, ki mu je potekel mandat, ni seznanjen, novega sestava pa mestni svetniki še niso imenovali. Se je bodo lotili člani novoimeno-vane Občinske volilne komisije Mestne občine Celje, ali pa bodo v trenutni »prazni prostor« kar pritožbe tiče morda posegli kar mestni svetniki ob imenovanju novega sestava? Na odgovor bo treba počakati.

m^m IVANA STAMEJČIČ

S cvetjem diši po pomladi

Na razstaviščih Celjskega sejma so v organizaciji pod-Nja Cespo danes dopoldne "(Iprli 4. specializirani sejem ^ vrtnarstvo, cvetličarstvo 'n krajinarstvo. Sejem Flora na skupno 7.500 kvadrat-'•'h metrih sejmišča v dvora-C, D, C1 ih E na ogled od ■ftrtka do nedelje, vsak dan 9. in 19. uro. primerjavi z lansko Flo-letošnji sejem za deseti-večji, predstavlja se 192 ^zstavljavcev, od tega 136 'fPosrednih in 56 preko svo-zastopstev, ki v Celje pri-iz 15 držav,« pravi vod-j^Projekta Breda Obrez Pre-Stane Terlep iz GHM, /Jžbe za prirejanje obrtniš-sejmov iz Munchena, ki je ^^Paj s Celjskim sejmom in ^Hno zbornico Slovenije štirimi leti ustanovila l^^^ano podjetje Cespo, pa je ^J^Prifan, da bo Flora iz '^fednjega slovenskega sej-^^ vrtnarstva, cvetličarstva l^^^rajinarstva kmalu prera-^ največji tovrstni sejem ^^dela Evrope. . . ^ ^lemski razstavni pro-jj^*^ sloni na paleti kako-izdelkov, opreme in za vrtnarstvo, cvetli-in krajinarstvo, v pro-obsejemskih strokov-P^ireditev pa bodo za obi

skovalce zanimiva predavanja in svetovanja s področja hortikulture in sadjarstva, zlasti pa vsakodnevni prikazi aranžiranja daril in rezanega cvetja. V nedeljo, zadnji sejemski dan, se bo prikaz aranžiranja po 16.30 uri zaključil s tekmovanjem najboljših domačih in tujih flori-stov, sodelovali pa bodo lahko tudi obiskovalci.

IS

Za nova stanovanja v Vojniku

v Občini Vojnik nameravajo na Celjski cesti 19 zgraditi 13 novih stanovanj, od katerih naj bi bila 4 socialna, 9 pa neprofitnih.

Po besedah Mojce Bombek, tajnice Občine Vojnik, imajo v občini okoli 50 informativnih vlog za stanovanja, zaradi česar so se skupaj s Stanovanjskim skladom Občine Celje prijavili na razpis za posojilo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, od koder naj bi dobili posojilo v vrednosti 60% celotne investicije, ostala sredstva pa bodo zagotovili sami. Stanovanja nameravajo« začeti graditi takoj, ko bodo pridobiH posojilo, gradnja pa naj bi bila zaključena do pomladi prihodnjega leta.

N.-M.S.

Od gostiln do proračuna

žalski svetniki so se sestali minuli četrtek v gasilskem domu v Pernovem. Na začetku je delo Upravne enote Žalec predstavil načelnik Marjan Žohar, svetniki pa so v sopet načelnika imenovali župana Lojzeta Posedela.

V nadaljevanju so sprejeli merila za izdajanje mnenj o obratovalnem času gostinskih obratov v občini Žalec. Po teh je občina razdeljena v štiri območja. Območje A zajema staro mestno jedro in je opredeljeno kot trgovsko-po-slovno-stanovanjsko območje, kjer je določena III. stopnja varstva pred hrupom. V primeru izpolnjevanja pogojev so gostinski lokali lahko od

prti zelo različno in pozno v noč. V drugih treh območjih pa je obratovalni čas od 6. do 22. ure. Za podaljšan delovni čas si mora gostinec pridobiti mnenje lokalne skupnosti, in sicer soglasje lastnika objekta in soglasje lastnikov stanovanj, ki mejijo na gostinski lokal v premeru 100 metrov.

Vladislav Majer kot predsednik ter Martin Pernovšek in Ivan Potočnik kot člana sestavljajo začasni odbor na območju dosedanje Krajevne skupnosti Galicija. Odbor bo delo opravljal do naslednjih volitev, kot enega največjih izzivov pa so si zastavili izgradnjo šole v Trju. Sicer si v odboru, po besedah Vladisla-

va Majerja, želijo, da bi postali legalen in legitimen predstavnik krajanov, saj člani odbora niso bili voljeni, temveč imenovani. Hkrati je Majer pozval krajane, naj bodo strpni in naj zaupajo novemu odboru. Za ustanovitev KS Leveč so svetniki imenovali pripravljalni odbor v sestavi Jože Kuder, Marjan Knez in Marjan Zadel.

Hkrati so svetniki prvič na kratko spregovorili tudi o proračunu, ki znaša 1,3 milijarde tolarjev. Odločili so se za javno razpravo, ki bo trajala do 5. marca, proračun pa naj bi sprejemali konec marca.

URŠKA SELIŠNIK

posvetu

Ocalanujet, Kurdi besni

Turčiji je uspelo to, za kar si je prizadevala že kar nekaj časa. V zaporu na otoku Imrali ima priprtega državnega sovražnika številka ena, vodjo Kurdske delavske stranke Abdulaha Ocalana.

Ta je od 2. novembra lani, ko so ga aretirali v Italiji, pa vse do 16. januarja letos, ko je skrivaj zapustil Rim, polnil prve strani časopisov. Od takrat se je za njim izgubila vsaka sled. Zdaj je jasno, da je najprej odletel v St. Petersburg, od tam pa v Grčijo in nato v Kenijo, kjer se je zatekel pod okrilje grškegat veleposlaništva. Kako so ga tam našli Turki ni povsem jasno in obstaja več različic o tem. Najbolj verjetna govori o tem, da so ga v Nairobiju ugrabili turški komandosi. Ocalana naj bi menda pod pretvezo, da je na Nizozemskem dobil zatočišče, kenijski voznik namesto na letališče odpeljal v past. Tudi ameriška verzija potrjuje ta scenarij. Pa ne samo to. Kot pišeta dva ugledna časopisa, The New York Times in Los Angeles Times, ki se sklicujeta na vladne uradnike, naj bi ZDA celo pomagale Turčiji pri aretaciji Ocalana. Tako naj bi zadnje štiri mesece spremljale njegovo gibanje, ob tem pa diplomatsko pritiskale na države, ki bi mu morda celo nudile zatočišče. Tlidi v Keniji naj bi ga »izbrskali« ameriški obveščevalci, ki tam še vedno raziskujejo okoliščine bombnega napada na njihovo veleposlaništvo avgusta lani. Ocalanova aretacija je spravila na noge Kurde po vsej Evropi. Zasedali so grška veleposlaništva po evropskih prestolnicah in prirejali številne demonstracije. Najhuje je bilo v Berlinu, kjer je izraelska varnostna služba streljala na Kurde, ki so skušali vdreti na veleposlaništvo in pri tem tri ubila. Do hujših neredov lahko spet pride, ko bodo Ocalanu začeli soditi; To naj bi se zgodilo v začetku aprila, sodbo pa naj bi mu izrekli mesec dni kasneje. Ni izključeno, da ga ne bo doletela smrtna kazen. Čeprav je v državi niso izvedli že 15 let, se kaj lahko zgodi prav to - tudi turški premier Ecevit v intervjuju ni izključil te možnosti. Za zdaj je znano, da je Turčija zavrnila možnost, da bi sojenje lahko spremljali mednarodni opazovalci. Njegovi odvetniki pa so zahtevali, da se mu sodi pred mednarodnim sodiščem, ker turško sodstvo ne bo zagotovilo poštenega procesa. Za oblikovanje mednarodnega sodišča za sojenje Ocalanu se je zavzelo tudi 17 kurdskih strank in zahodne države pozvalo, naj se po vzoru konference o Kosovu v Rambouille-tu, skliče mednarodna konferenca o kurdskem vprašanju.

Kdo je Abdulah Ocalan?

Abdulah Ocalan se je rodil leta 1949 in je v svojih zgodnjih letih imel klasično vzgojo. Njegova velika želja je bila, da bi postal oficir turške vojske.

vendar je padel na sprejemnih izpitih za vojaško akademijo. Zato je leta 71 začel obiskovati fakulteto za politične vede, kjer se je tudi pridružil gibanjem, ki so hotela zrušiti turški parlamentarni sistem. Kmalu so ga vrgli s fakultete zaradi neopravičenih izostankov in ilegalnega delovanja. Ustanovil je teroristično skupino (Apocu's-Ocalanovi privrženci) predhodnico Kurdske delavske stranke (PKK), ki je bila znana po izvajanju ekstremnega nasilja. Tako so denimo svojim nasprotnikom rezali nosove. Konec 70. let je začel tesno sodelovati s Sovjetsko zvezo in Sirijo, kamor se je tudi presehl in organiziral kampe za urjenje teroristov. Leta 1984 je začel napadati turške policijske postaje in podobne tarče ob meji s Sirijo in Irakom. Turčija je sčasoma postala najhujša sovražnica PKK; ta je v petnajstih letih vojne z Ankaro ubila na tisoče ljudi, zato je Ocalan za Hirke terorist in morilec.

Srbi in Albanci vztrajajo

v soboto se je iztekel prvi rok za sklenitev sporazuma, ki so ga postavili Srbom in kosovskim Albancem, ki sodelujejo na mednarodni konferenci o Kosovu v Ram-bouilletu.

Ker do tega ni prišlo, so rok podaljšali še za nekaj dni, ob tem pa vnovič zagrozili z napadi zveze Nato. Vendar pa je ameriška zunanja ministrica Albrightova opozorila, da letalskih napadov na ZRJ ne bo, če nobena stran ne bo podprla sporazuma, ki ga je predlagala kontaktna skupina. Problem je namreč, da niti Srbi niti Albanci niso zadovoljni z njim. Srbi se ne strinjajo z vojaškim delom sporazuma, ki predvideva namestitev mednarodnih mirovnih sil pod poveljstvom zveze Nato na Kosovu, temveč bi kvečjemu pristali na patronat Združenih narodov. Poleg tega so proti namestitivi težke oborožitve, pristali pa bi na večje število neoboroženih opazovalcev OVSE. Kosovski Albanci pa hočejo prav sile pod poveljstvom Nata, je pa zanje še bolj sporen politični del dogovora. Vztrajajo namreč pri razpisu referenduma o neodvisnosti Kosova po triletnem prehodnem obdobju. Beograd to vztrajno zanika. Zanj bi bilo sicer bolje, da sporazum sprejme, saj predlog kontaktne skupine v bistvu ohranja pokrajino v okviru meja ZRJ. Izredno težka pogajanja, ki zdaj trajajo že tretji teden, so precej omajala avtoriteto velesil, združenih v kontaktno skupino, ki so sporazum tudi pripravile.

Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv

DOGODKI

Izkopanine ob domu

»Na zemljišču, kjer bo center starejših občanov, ni bilo rimske nekropole ali drugih izkopanin,« je župan Občine Vojnik Beno Podergajs odgovoril na govorice, da na zemljišču, ki ga je za dom starejših občanov podaril Franc Špes, zaradi rimskih arheoloških ostankov, ki naj bi bili še vedno pod zemljo, tega doma ne bodo mogli graditi.

Kot je povedal Podergajs, so rimske izkopanine že na začetku osemdesetih našli na območju okoli zemljišča, namenjenega gradnji doma starejših občanov. Ko je hotel občan, ki mu je bila zemlja podarjena, začeti graditi hišo, je ugotovil, da je zemljišče Oužno od zemlje, namenjene gradnji doma starejših občanov) zaradi arheoloških najdb zaščiteno. V Občini Vojnik so že naročili preiskavo celotnega območja, ki jo bodo takoj, ko bo skopnel sneg, izvedli strokovnjaki Oddelka za arheologijo s Filozofske fakultete v Ljubljani.

Na razpis za pridobitev koncesije za gradnjo doma starejših občanov v občini Vojnik sta se prijavila dva investitorja, o tem, kateremu bodo koncesijo podelili, pa bodo odločali pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kjer so koncesijo razpisali. N.-M. SEDLAR

Juhartovo slovo

Minulo soboto so se v Slovenskih Konjicah zbrali člani Slovenske ljudske stranke iz podružnic Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje na rednem občnem zboru. Kot gostje so se zbora udeležili Anton Bergauer, minister za promet in zveze, Janez Jazbec, župan Slovenskih Konjic, in Jože Košir, župan Zreč.

Zbora se je udeležilo 150 članov iz vseh treh podružnic. Izvolili so nova vodstva svojih podružnic: predsednik za Slovenske Konjice je Dušan Arbajter, za Zreče Branko Flis, v Vitanju pa so ponovno

izvolili dosedanjega predsednika podružnice, Antona Kuzmana.

Anton Juhart je ocenil, da je po desetih letih predsed-nikovanja stranki prav, da delo prevzame še kdo drug. Zadovoljen je s prehojeno potjo, čeprav posebno na začetku ni bilo najlažje. »Bili smo prva stranka, ki se je organizirano začela pojavljati na širšem konjiškem območju. Pridobiti je bilo treba zaupanje ljudi in vzpostaviti mehanizme delovanja,« je povedal. V stranki bo Juhart še naprej deloval pri drugih nalogah. (A.M.K.)

Svetniki za šolo v Taboru

Svetniki v občini Tabor so se na seji v ponedeljek odločili, da v kraju želijo popolno 9-letno šolo.

Zato se bo županja Vida Slakan skupaj z vranskim županom Francem Sušnikom in ravnateljico OŠ Vransko Valerijo Pukl v petek odpravila na ministrstvo za šolstvo in šport, kjer se bodo dogovorili o izvedbi tega projekta. Na seji so dom krajanov in igrišče ob njem razglasili za športna objekta splošnega pomena, v občini pa naj bi kmalu pričeli izdajati mesečnik, v katerem bodo občane obveščali o delu občine, sveta, raznih prireditvah in podobno. Svetniki so bili neusklajeni pri sprejemanju statuta občine, saj se jih del zavzema za ustanovitev vaških odborov, drugi pa menijo, da je v občini s 1500 prebivalci to brez pomena. . US

na kratko

Vse manj Zgornjesavinjcanov

MOZIRJE - Na območju upravne enote je bilo lani rojenih 169 otrok, umrlo pa je 189 oseb, kar pomeni že drugo leto negativen naravni prirast. Sicer je bilo konec leta na območju Zgornje Savinjske doline v register vpisanih 16.676 prebivalcev, ki so imeh 7.271 različnih vozil. Na območju UE je registriranih 132 samostojnih podjetnikov avtoprevoznikov, za katere ocenjujejo, da imajo v lasti več kot tisoč vozil. Stopnja brezposelnosti v vseh šestih občinah je 15-odstotna.

Od jabolk do zvezdic

MOZIRJE - Po pravilniku o merilih in načinih kategorizacije nastanitvenih obratov in marin je bilo do konca leta v Zgornji Savinjski dolini vloženih 30 zahtevkov za kategorizacijo, izdanih pa 11 odločb. Po neuradni evidenci je na območju UE 43 nastanitvenih obratov. Do minulega četrtka iz Hotela Plesnik v Logarski dolini in iz Hotela Štorman na Venišah niso prejeli zahtevka za kategorizacijo.

Enotna Galicija

ŽALEC - Kakor kaže, bodo v občini na novo ustanovili samo eno krajevno skupnost, in sicer v Levcu. Župan Lojze Posedel je namreč povedal, da ne razmišlja več o delitvi KS Galicija na dve krajevni skupnosti. Jutri naj bi se po napovedih župana sestali predstavniki kamnoloma, cestnega podjetja, KS in občine ter se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju. (US)

Delitvena bilanca podpisana

Nekdanja občina Slovenske Konjice dokončno mrtva

Po dobrih štirih letih so župani občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje v svojem drugem mandatu podpisali sporazum o premoženjsko delitveni bilanci nekdanje skupne občine.

Župani Janez Jazbec, Jože Košir in Slavko Krajnc so sporazum podpisah 10. februarja, na sejah občinskih svetov pa naj bi ga svetniki še potrdili. Zrečani so dokument v ponedeljek brez posebne razprave že potrdili, Konjičani bodo o njem razpravljali v četrtek, Vitanjčani prihodnji teden.

Župani so se dogovorili, da se nepremično premoženje nekdanje občine deli načeloma po teritorialnem principu, premično po kriteriju prebivalstva, ustanoviteljske pravice pa po posebnih kriterijih. Izhodišče za pripravo sporazuma o delitvi premoženja je bila premoženjska bilanca nekdanje občine Slovenske Konjice po stanju 31.12.1994.

Poleg sporazuma o delitvi premoženja so župani podpisali še dogovor, da bodo občine sodelovale pri skupnih projektih, na področju komunale in gospodarskih dejavnosti.

Stavbna in kmetijska zemljišča ter gozdovi bodo razdeljeni med nove občine po teritorialnem principu, kar pomeni, da pridobi zemljišča občina, na katerem območju zemljišče leži. Prav tako so razdeljeni objekti komunalne infrastrukture, stanovanja, garaže, ceste in prometna infrastruktura, zaklonišča, kuhur-ni spomeniki, poslovni in športni objekti. Občine si bodo tudi razdelile terjatve za

stanovanja, prodana na obročno odplačevanje.

Premično premoženje, kot so na primer računalniki, pisarniško pohištvo, osebna vozila, zaloga materiala, sredstva civilne zaščite in umetniška dela, so večinoma že razde-liU.

Sporazum opredeljuje tudi delitev sredstev Sklada stavbnih zemljišč. Po teritorialnem principu so med občine razdeljena zemljišča, gradbeni objekti, terjatve in obveznosti. Preostanek denarnih sredstev tega sklada je bil razdeljen ob upoštevanju zbiranja namenskih sredstev za urejanje stavbnih zemljišč med občinama Konjice (milijon šeststo tisoč tolarjev) in Zreče (mih-jon osemsto tisoč).

Po teritorialnem principu je razdeljeno tudi premoženje krajevnih skupnosti.

Poslovni prostori Javnega zavoda zdravstveni dom so razdeljeni po teritorialnem principu, pri upravljanju zavoda v tistem delu, kjer opravlja dejavnosti za vse tri občine, pa bodo sodelovali predstavniki vseh treh.

Občine si bodo po tretinj-skih deležih razdelile naložbe v domače vrednostne papirje in delnice bank (Banka Celje, Ljubljanska banka). Prav tako si bodo občine razdelile denarna sredstva, ki so se zbirala na posebnem računu. Še naprej bodo ostala združena sredstva namenjena razvoju malega gospodarstva pri konjiški Območni obrtni zbornici, sredstva nekdanjega sklada za razvoj drobnega gospodarstva, ki so bila podeljena s krediti, pa bodo skušali najprej izterjati, nato pa si jih

razdeliti po kriteriju števila prebivalstva.

Meje med občinami se ne rešujejo s sporazumom o delitveni bilanci. »To vprašanje bo

rešeno v skladu z Zakonom o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij ter z medsebojnimi dogovori o spornih mejah,« piše v sporazumu. Župani so tudi podpisali, da

bodo, v kolikor dogovor ne bo možen, rešitev iskali na ustreznih državnih nivojih.

Dogovorili so sodelovanje pri raziskavah in uresničevanju projektov za oskrbo prebivalcev vseh treh občin z zadostnimi količinami zdrave pitne vode, ne glede na njen izvor. Prav tako bodo občine sodelovale pri gospodarskih projektih s poudarkom na razvoju turizma.

V.M.

Ustanoviteljske pravice v Konjiškem komunalnem podjetju prevzema občina Slovenske Konjice. Župani 80 podpisali tudi poseben sporazum, s katerim so se dogovorili za sodelovanje občin pri odvozu smeti in odpadkov ter koriščenju deponije komunalnih odpadkov. V sporazumu piše, da uporabljajo občine deponijo pod enakimi pogoji, pri tem pa prevzemajo tudi vse obveznosti iz tega naslova.

Nove občine prevzemajo ustanoviteljstvo -osnovnih šol in vrtcev na svojih območjih, postale pa so soustanoviteljice Glasbene šole in šole V parku. Prav tako so si občine razdelile ustanoviteljske pravice Celjskih lekarn in Svetovalno izobraževalnega centra Konjice. Ustanoviteljstvo konjiškega Zavoda za šport je ostalo v domeni nove občine Slovenske Konjice. Kapitalsko upravljavski deleži konjiške Veterinarske postaje pa so si občine razdelile po tretjinah.

V živi delavski verigi

Slovenski sindikati so za danes, v četrtek, ob 11. uri, pred Državnim zborom RS sklicali protestni shod, na katerem naj bi protestniki, sklenjeni v »živo delavsko verigo«, poslance opozorili na enotna sindikalna stališča glede pokojninske reforme.

Sindikati - protestni shod so skupaj pripravili v Konfederaciji novih sindikatov Slovenije Neodvisnost, Neodvisnih sindikatih Slovenije, Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Sindikatu pridobivanja energetskih surovin Slovenije, Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederaciji sindikatov Slovenije Per-gam. Policijskem sindikatu Slovenije, Sindikatu vzgoje, izobraževanja in znanosti ter Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije - pozivajo poslance, naj zavrnejo obravnavo predloga pokojninske reforme, ki ni usklajen s socialnimi partnerji in

ga vrnejo v obravnavo Ekonomskemu in socialnemu svetu. V državnem zboru pa naj ga obravnavaj^ šele, ko bo usklajen med socialnimi partnerji. IS

z občinskih svetov

Želja po gimnaziji

ŽALEC - Med pobudami, ki jih je bilo slišati na zadnji seji občinskega sveta, je tudi želja Žalčanov po srednješolski ustanovi. Najbolj bi v poštev prišla gimnazija, s čimer bi zagotovili, da bi mladi ostali v svoji občini in ne bi odhajali drugam. (US)

Sprejeli proračun

ZREČE - Svetniki so na ponedeljkovi seji združili prvo in drugo obravnavo proračuna in potrdili predlog. Letos pričakujejo 511 milijonov tolarjev prihodkov, porabili pa bi naj 506 milijonov. Največji projekt, ki ga na novo začenjajo z letošnjim proračunom, bo izgradnja večnamenskega objekta na Gorenju. (VM)

Novi stari svetnik

ZREČE - Borisa Podvršnika, ki je zaposlen v konjiški upravni enoti in zaradi tega ne more opravljati funkcije člana občinskega sveta, je v svetu nadomestil Anton Manfred Hren (SDS) iz Crešnove. Svetnik je bil že v prejšnjem mandatu. (VM)

po držam

Spornih Šest kilometrov

UUBIJANA,'17. februar (Delo) - Čeprav sta slovensjjj in hrvaški zunanji ministe, dr. Boris Frlec in dr. Mat^ Granič pogovore o mejni črtj med državama ocenila uspe, šne, ostaja še vedno spornij; približno šest kilometrov najjužnejše kopenske mej^ in razmejitev v Piranskem zalivuPredlog za preostal del kopenske meje je izde! lan, tudi meja na Muri.

Intervencijski odkup

LJUBLJANA, 18. februar-ja (Delo) - Zaradi krize v prašičereji bo vlada, ki jf sicer že sprejela uredbo i ukrepi, ki naj bi pomagali ublažiti težave slovenskih rejcev, sprejela sklep o intervencijskem odkupu 13 tisoč pitancev slovenskega porekla. Povprečna odkupna cena bo 196 tolarjev za kilogram živega prašiča. Tako naj bi bilo rejcem zagotovljeno 85-odstotno pokrivanje stroškov.

Popravek | pokojnin

UUBUANA, 18. februar ja (Večer) - Zavod za pokojninsko zavarovanje je skle-i nil, da bodo pokojnine, ' bodo izplačane v za februar višje za 4,8 odstotka. Skupi] s tem povišanjem so se pokojnine letos dvignile že za 8,9 odstotka.

Obnova postopka

UUBUANA, 18. februar ja (Delo) - Gozdno gospodarstvo Nazarje je na ustav-1 no sodišče vložilo predlog za' obnovo postopka, v katerem je izpodbijalo odločbo ustavnega sodišča, sprejeto Vi prid Ljubljanske nadškofije z denacionalizacijo 8270 hektarov državnih gozdov v Zgornji Savinjski dolini. S sporno odločbo je po mnenju GG Nazarje kršeno načelo demokratične ureditve države in delitve oblasti.

Volilni sistem

UUBLJANA, 19. februar ja (Delo) - Državni zbor je predlog skupine poslancev, po katerem naj bi ustavnoi sodišče obnovilo postopek \ zvezi z domnevno sporno odločitvijo, da je na referendumu o volilnih sistemih le; ta 1996 zmagal dvokrožiri) sistem, poslalo naprej v mi' tično delovno telo.

Zamenjave V vlodi

UUBLJANA, 22. februar ja (Delo) - Predsednik vlad« Janez Drnovšek naj bi hkr-J!^ z ministrom za gospodarstV Metodom Dragonjo, ki bi odšel za generalnega di' rektorja Leka, in ministrovi za notranje zadeve Mirkoi" Bandljem zamenjal tudi nistra z^ pravosodje Toinaž^, Marušiča. Drnovšek naj Marjanu Podobniku kot pf^ merno kandidatko za ta P"", ložaj že predlagal sedan)'; vrhovno državno tožili'''^ Barbaro Brezigar.

DOGODKI

5

Ko voda postane problem

Črpališče v Rojah rešuje težave z vodo - O tem in aktivnostih v Žalcu župan Posedel na novinarski konferenci

[ gtatut, javni red in mir, ' oblemi z vodo in številne JJiige aktivnosti v občini so ; jle teme, o katerih je spregovoril žalski župan Lojze posedel v ponedeljek na novinarski konferenci.

^posedel je sklical novinarsko konferenco tudi zato, da bi predstavil predlagane podžupane: Ferda Halerja, jjnka Kosa in Gregorja Vovka- Petrovskega, podobne novinarske konferen-Icepa bo poslej sklicevali en-l^rat mesečno. Župan je med drugim poudaril, da na naslednji seji občinskega sve-

ki bo 4. marca v KS Go-tovlje, pričakuje sprejem statuta občine, hkrati po jrazrešitvi problema z obra-'tovalnim časom gostinskih lokalov pa tudi boljše sodelovanje z Upravno enoto Žalec. Do seje v aprilu naj bi pripravili odlok o javnem redu'in miru, s pomočjo katerega nameravajo urediti mirujoči promet, parkirišča, odhajanja iz gostinskih lokalov... skratka težave, ki trenutno Žalčane najbolj pestijo.

V Žalcu bodo kmalu vzpo-5favili štab za civilno zašči

to in se pogovorili s predstavniki krajevnih skupnosti, da bi tako lažje reševali sprotne probleme, ki nastajajo v vsakdanjem življenju krajanov - kot je bil primer zadnjih obilnejših snežnih padavin in s tem povezanega pluženja. Glede težav s pitno vodo v občini, s katerimi se srečujejo od prejšnjega tedna, je župan Posedel povedal, da se težave umirjajo in urejajo. Do težav je prišlo zaradi poškodbe črpališča v Vrbju, ki je nastala zaradi izlitja Struge. Ker je tudi črpališče sredi Vrbenskega

polja okuženo z organskimi snovmi, bodo v Žalcu usposobili novo črpališče v Rojah, kjer so že naredili poskusno vrtino in ki je bilo prej predvideno kot rezervna lokacija. Tako bodo rešili težave z vodo, po besedah župana pa ne bodo raziskovali, zakaj je bilo črpališče okuženo, ker je preveč možnih krivcev. V ponedeljek je bila še najbolj kritična preskrba z vodo na območju Škafarjevega hriba, ki je najvišje ležeče naselje brez podpore z višje ležečimi rezervoarji.

Župan je še povedal, da se s SKB in Vegradom pogovarjajo o odkupu zemljišč na območju Arnovskega gozda, kjer bo nastala obrtna cona. Če ne bodo uspeli z odkupom, bodo v občini zahtevali, da preko izgradnje komunalne infrastrukture postanejo solastniki. Kakor kaže, se bo tudi le.tos vseh šest spodnjesavinjskih občin sredi marca predstavilo na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani, vsaka občina naj bi imela svoj predstavitveni dan.

URŠKA SELIŠNIK

Delo za Zgornjesavinjcane

Na novinarski konferenci, ki jo je minuli četrtek sklical načelnik Upravne enote Mozirje Darko Repenšek, so predstavili delo UE v minulem letu.

Statistično so delo predstavile vodje posameznih oddelkov Nada Fužir, Terezija Plaznik in Stanislava Ro-senstein-Žnidar, oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve pa vodi Vida Juvan. Velja ocena, da so v UE Mozirje na delo vplivali novo sprejeti zakoni

in zakonodajno referendumske pobude, lokalne volitve ter priprave na referendum - v primerjavi s predlani se je v Mozirju število zadev povečalo za 15 odstotkov. Skupno so jih rešili skoraj 97 odstotkov. Na izdane upravne akte je bilo^ 21 pritožb. Kot prvi v Sloveniji so vložili kompentenčni spor med UE in ministrstvom za kulturo, saj so menili, da niso pristojni za odločanje o denacionalizacijskih zadevah. Vlada je njihovo mnenje potrdila.

Kot UE so prvi v slovenskem prostoru izdali knjigo Naravni in kulturni spomeniki Zgornje Savinjske doline. Ocenjujejo tudi, da je sodelovanje z občinami dobro. Hkrati so se precej trudili za potrditev izgradnje večnamenskega upravno-poslovnega objekta v Mozirju ter za razširitev mreže tehnično preglednih baz za motorna vozila v RS, kamor je uvrščeno tudi območje mozir-

ske UE. Zasebnik Anton Mi-klavc je namreč prejel pred-soglasje za izgradnjo in zagon centra v Nizki, ki bo začel z delom pomladi.

»Delo UE Mozirje je bilo zavzeto in korektno. Ves čas se trudimo biti državljanom pri

jazna in odprta državna uprava,« je poudaril načelnik Repenšek, kot negativno pa je izpostavil za petino manjša sredstva, ki bodo v državnem proračunu namenjena za delo upravnih enot.

URŠKA SELIŠNIK

Med najzahtevnejšimi opravili v upravnih organih je izvajanje Zakona o denacionalizaciji. V UE Mozirje so prejeli 222 zahtevkov, od katerih je ostalo še 51 nerešenih. Največji med temi je zahtevek Ljubljanske škohje, ki zahteva vračilo 10.566 hektarjev kmetijskih in stavbnih zemljišče ter gozdov.

Sindikalisti na sicupšcini

Pretekli četrtek so se na tretji skupščini v Žalcu zbrali člani sindikata komunalnega in stanovanjskega gospodarstva.

Skupščina je za predsednika sindikata ponovno izvolila Alojza Terbuca iz Celja, za sekretarja pa Miloša Mikuliča, Po pregledu dela v zadnjih štirih letih je približno 120 udeležencev sprejelo spremembe statuta in programske usmeritve sindikata za prihodnje mandatno obdobje. Sklenili so, da se sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, ki združuje 6400 članov v 130 komunalnih in stanovanjskih podjetjih, ki se ukvarjajo s komunalno dejavnostjo, poslovanjem z nepremičninami in zasebnim varovanjem, preimenuje v Sindikat komunalcev, varnostnikov in nepremičnincev. Nova kratica sindikata bo KVN Slovenije, spremembo pa je narekovala zakonodaja in mednarodna Wasifikacija dejavnosti. - US

V desetletju do kakovostnega življenja

v prostorih občine Slovenske Konjice so se pred dnevi sestali predstavniki koordinacijske skupine za Lokalno Agendo 21. Sklenili so, da bo Lokalna agenda v Konjicah prihodnje delovala kot društvo. Njena prizadevanja, načrte in cilje pa bodo predstavili tudi konjiškemu občinskemu svetu na seji v mesecu marcu.

Skupina za Lokalno agendo 21 je na podlagi_ pogovorov z občani in analize stanja pripravila vizijo trajnostnega razvoja. Z uresničevanjem skrbno izbranih ciljev si bodo prizadevali za napredek na treh področjih: pri ravnanju z odpadki, za zboljšanje kakovosti naravnega okolja ter za napredek na gospodarsko-socialnem področju.

Na vseh omenjenih področjih naj bi dpsegli načrtovane cilje do leta 2010. Tako načrtujejo na področju ravnanja z odpadki povečanje deleža ločeno zbranih odpadkov na 30 odstotkov in povečanje deleža gospodinjstev v organiziranem odvozu odpadkov na sto odstotkov. Na področju kakovosti naravnega okolja želijo zboljšati kakovost pitne vode, tako da bo vsem gospodinjstvom zagotovljena trajna preskrba s čisto, neoporečno in kakovostno pitno vodo, ter da se bo kakovost Dravinje vrnila v 2. kakovostni razred. Gospodarsko-socialno področje pa se nanaša na okolju prijazen razvoj z odpiranjem novih kakovostnih delovnih mest, povečanje realne povprečne neto plače in stopnje zaposlenosti. B.P.

O možnostih žensk na Celjskem

Zaposlenost in brezposelnost žensk ter možnosti njihovega zaposlovanja, izobraževanja in delovne kariere na širšem celjskem območju so bile teme torkovega strokovnega srečanja, ki so ga v okviru projekta Dekleta in šola pripravili v Muzeju novejše zgodovine Celje.

Projekt je zrasel iz razstave, ki so jo o možnostih izobraževanja deklet skozi zgodovino pripravili v Zgodovinskem arhivu Ptuj, do konca meseca pa gostuje v Celju, kjer so jo dopolnili še s podatki, značilnimi za širše celjsko območje. O položaju žensk na Celjskem sta v pogovoru, ki ga je vodila Brigita Ačimovič, sicer članica uprave družbe Talum Kidričevo, spregovorili mag. Alenka Rumbak iz celjske območne enote Zavoda RS za

zaposlovanje ter Renata Oj-steršek iz zreškega Uniorja, ki je predstavila položaj žensk v tem sicer pretežno moškem kolektivu.

Trenutni podatki kažejo, da v zaposlenosti oziroma brezposelnosti na Celjskem ženske ne odstopajo, res pa je tudi, da je bil najprej večji upad zaposlenosti med moškimi in je glede na gospodarske razmere zapiranje ženskih delovnih mest še mogoče pričakovati. Ženske na Celjskem so po zbranih podatkih v primerjavi z moškimi bolj pripravljene za dodatno izobraževanje in usposabljanje.

Sinoči so v okviru projekta Dekleta in šola pripravili še predstavitev knjige Zbrana dela Angele Vode: Spol in upor, pogovor s sourednico knjige Karmen Klavžar pa je vodila Anita Koleša. IS

Seminar o hmeljarstvu

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec je v sodelova-z ministrstvom, Upravo RS za pospeševanje kmetijstva ^ l^metijsko svetovalno službo v začetku tedna pripravil 37. ^minar o hmeljarstvu.

dvodnevnem seminarju v Žalcu so predavatelji govorili o ^fspektivnosti slovenskega hmeljarstva v mednarodnem pro-'oru, o tehnikah pridelave hmelja in možnih racionalizacijah, problematiki oblikovanja sortne politike ter o varstvu hme-in karantenskih boleznih v hmeljiščih. US

Konec hmelja v Savinjski?

Uprava žalskega Kmetijstva je v ponedeljek seznanila delavce in predstavnike sindikata v podjetju, da je zaradi neugodnih finančnih razmer edina rešitev za to družbo stečaj.

Predstavniki vlade in bank, ki so največje upnice, namreč doslej nikakor niso mogli doseči sporazuma o tem, kako

sanirati težke razmere v Kmetijstvu. Banke, ki jim podjetje dolguje 560 milijonov tolarjev, so pripravljene odpisati le 10 odstotkov svojih terjatev, program sanacije, ki so ga pripravili v ministrstvih za gospodarstvo in za kmetijstvo, pa predvideva 50-odstotni odpis, s tem da bi za preostanek dolgov jamčila država.

Stečaj bo predlagala uprava podjetja, saj se delničarji s takšno rešitvijo ne strinjajo. Predsednik republiškega odbora sindikata kmetijske in živilske industrije Srečko Ča-ter, ki je v Kmetijstvu vodja pitališč, pravi, da bodo sicer poskušali pridobiti vse tiste, ki imajo vpliv in možnost, da ohranijo 183 delovnih mest in v Savinjski dolini rešijo kmetijsko proizvodnjo in hmelj, vendar bodo zadnjo besedo imele banke. Te so se, dodaja Čater, na vse dosedanje prošnje odzva4e dokaj nestrpno in niso bile pripravljene sodelovati pri iskanju boljše rešitve. JI

!'• osnovna šola Celje Liubljanska 46 3000 Celje 401 712

^skladu s 44. členonn Zakona o osnovni šoli (Ur. list 12/96 in 33/97) objavljamo

OBVESTILO ZA VPIS V 1. RAZRED 9-LETNE OSNOVNE ŠOLE v šolskem letu 1999/2000.

JJPisujemo otroke roiene v letu 1993 iz šolskega okoliša II. osnovne šole Celie. ^Pis bo 25. in 26. februarja (četrtek in petek), od 7.30 do 16. ure, v prostorih šole Majda Petan).

Vodstvo šole

GOSPODARSTVO

Kristalne golide Mlekarne Celeia

Lani so v Arji vasi predelali za 13 odstotkov vec mleka kot leta 1997 - Prihodnji mesec

nova vrsta sira

Mlekarna Celeia je v torek v restavraciji Jezero v Velenju pripravila tradicionalno srečanje pridelovalcev mleka in najboljšim v letu 1998 podelila posebna priznanja - kristalne golide. V mlekarni so lani odkupili in predelali nekaj manj kot 54,5 milijona litrov mleka, kar je za 13 odstotkov več kot predlani.

Od 1900 kmetov so preko dvaindvajset kmetijskih zadrug na širšem celjskem območju odkupili in predelali 49,583.278 litrov kakovostnega surovega mleka, kar je za desetino več kot leta 1997, na ptujskem območju pa so dokupili še 4,849.000 litrov mleka. Lani je mlekarna, ki kot redka v mlekarski industriji polni tudi

kozje mleko in izdeluje poltrdi kozji sir, zabeležila tudi 5-od-stotno rast pri odkupu kozjega mleka. Lani so odkupili 70 odstotkov mleka ekstra kakovosti, kar je poleg nove aseptične polnilne linije omogočilo podaljšanje roka trajnosti fer-mentiranih izdelkov na 21 dni brez konzervansov.

Mlekarna, ki od lani trži svoje izdelke pod posodobljeno skupno blagovno znamko Zelene doline, kar dve tretjini mleka predela v sire, preostanek pa v različne fermetirane izdelke. Njihovi siri imajo najvišji možni znak slovenske kakovosti, nekateri fermentirani izdelki pa zaradi nizke vsebnosti mlečne maščobe nosijo oznako varovalnega živila.

Zaradi hude domače in tuje konkurence v Mlekarni Celeia

vse bolj iščejo nove poti do kupcev. Lani so izdelali nov probiotični jogurt, letos pa bodo z nakupom novega stroja za razrez in pakiranje ponudili sire v 180, 280 in 580 gramski embalaži. Povečali bodo tudi izbiro sirov. S prvo novostjo se bodo predstavili 23. marca na sejmu kulinarike v Ljubljani.

Največji proizvajalci mleka in dobitniki kristalnih golid za leto 1998 so med kmetijskimi zadrugami KZ Šaleška dolina, od katere je mlekarna odkupila 8,136.236 litrov mleka, druga je KZ Šmarje s 6,483.275 litri odkupljenega mleka, tretja pa KZ Šentjur s 6,188.400 litri. Med zasebnimi proizvajalci kravjega mleka je na prvem mestu kmetija Kotnik iz Raven pri Šoštanju s 382.222 litri, druga je kmetija Napotnik iz Topolšice, od katere je mlekarna odkupila 353.583 litrov mleka, tretji največji proizvajalec pa je s 302.249 litri Marjan Rek iz Stražišča pri Prevaljah. Prvi trije proizvajalci kozjega mleka v letu 1998 so Franc Videč iz Vodruža pri Šentjurju z 28.606 litri, Slavica Trkmič iz Šentvida pri Grobelnem z 28.583 litri in Marija Kapel iz Svetlega Dola pri Štorah z 22.480 litri odkupljenega mleka.

. - JANJA INTIHAR

Ekologi spet opozarjajo

Slovensko ekološko gibanje vztraja pri trditvah, da je čistilna napravo v Zlatarni Ce|

zastarela in iztrošena

Slovensko ekološko gibanje, ki sicer podpira nakup Zlatarne Celje v stečaju in nadaljevanje proizvodnje v njej, je v obvestilu za javnost, ki ga je naslovilo tudi na ministrstvo za okolje in na novega lastnika zlatarne zasebno podjetje AL Inženiring iz Ljubljane, zopet opozorilo, naj pristojni čim prej poskrbijo za gradnjo sodobne čistilne naprave v proizvodnji in predelavi zlata.

Glavni tajnik Slovenskega ekološkega gibanja (SEG) Karel Lipič tudi predlaga, naj skupina ali posamezni neodvisni strokovnjaki iz fakultete za kemijo ali Kemijskega inštituta v Ljubljani izdelajo strokovno oceno o obstoječi čistilni napravi. Njihovo prvo sporočilo za javnost, v katerem je SEG med drugim opozorila, da odpadne snovi povzročajo poklicne bolezni in so rakotvorne, je namreč stečajni upravi-tMj zlatarne Zlatko Hohnjec označil kot nepreverjeno, neresno in tendenciozno. V SEG menijo, da so njihova opozorila zelo resna, to pa utemeljujejo predvsem z dejstvom, da je Zlatarna Celje leta 1996 pri kandidaturi za znak slovenske kakovosti, ki ga podeljuje kranjski sejem, v obrazložitveni obrazec zapisala, da proizvodnja ni ekološko neoporečna.

Aktivisti SEG so kot člani komisije za podelitev znaka

slovenske kakovosti obiskali vodstvo zlatarne ter si ogledali proizvodnjo in čistilno napravo znotraj proizvodnega kompleksa. Ugotovili so, da je naprava tako po tehnologiji kot po opremi in objektih zastarela in popolnoma iztrošena. Karel Lipič je zato prepričan, da je delovanje celotnega sistema čistilne naprave vprašljivo glede varnosti in da je vprašljivo tudi to, ali naprava lahko zagotovi takšno stopnjo čiščenja, kot to zahteva zakonodaja.

Lipič se tudi sprašuje, ^ kaj se je na prvo opozoril javnosti odzval tudi direkt^ hčerinskega podjetja Aur; dent Andrej Cimerman, da so z uvedbo stečaja Zlatarni Celje na novo pridj bili vsa obratovalna dovojjj nja. »Če gre za isto čistiin, napravo, nas čudi stroko^ nost pristojnih inšpektorje^ ki so izdali obratovalno do voljenje za zagon proizvod nje v Aurodentu,« meni Ka rel Lipič.

JANJA INTIHai

Bo Comet poskusil znova?

v zreškem Cometu še ne vedo, ali bodo ponovno dali ponudbo za prevzem mariborskega podjetja TUB Swaty. Generalni direktor Marjan Lorger je povedal, da bodo odločitev o tem sprejeli večinski lastniki.

Razveljavitev odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev, da Cometov prevzem Swatya ni uspel, so v Zrečah sprejeli z velikim zadovoljstvom, saj se je pokazalo, pravi Marjan Lorger, da so ravnali pravilno in da niso, kot so jim očitali, prekoračili zakonskih določil. Agencija in vlada se bosta pred ponovnim odločanjem morali uskladiti, v Cometu pa pravijo, da ne bodo ničesar delali »na silo«, čeprav so še vedno prepričani, da hi prevzem Swatya obema družbama prinesel veliko pozitivnih koristi, predvsem pa bi utrdil njun položaj na svetovnem trgu. JI

Nadpovprečni šaleški mlekarji

Minulo nedeljo je bilo v Velenju zborovanje rejcev govedi rjave pasme iz vse Slovenije, ki so se ga udeležili tudi strokovnjaki s področja kmetijstva in veterine. V Šaleški dolini so rejci govedi dosegli pri oddaji mleka dobre rezultate. Lani je namreč 147 kmetov oddalo kar 20 milijonov litrov mleka.

Dr. Jože Verbič iz Kmetijskega inštituta Slovenije je predstavil najnovejše dosežke na področju pridelave mleka in poudaril, da sta acidoza in ketoza bolezni, ki najpogosteje zmanjšujeta kakovost in količino mleka, hkrati pa vplivata na rodnost, zdravje govedi ter plemenitost črede. Razpravljali so tudi o oddaji in predelavi mleka, pri tem pa je direktor Mlekarne Celeia iz Arje vasi Zdravko Počivalšek priporočal pridelovalcem mleka, naj bi vplivali na razdrobljene mlekarje, da bi pravočasno uvideli potrebo po združevanju, saj evropski trg in domači uvozni trg po letu 2000 ne bo dopuščal obstoja prevelikemu številu neracionalno razporejenih mlekarjev v Sloveniji.

JOŽE MIKLAVC

Certifikat za livarje

Podjetje Kovis iz Jesenic na Dolenjskem je prejšnji teden proslavilo kar tri pomembne dogodke. Štorska livarna, ki je že dobri dve leti last tega podjetja, je pridobila certifikat kakovosti ISO 9002, Kovi-su so nemške železnice podelile uporabno dovoljenje za vgradnjo zavornih diskov, lastnik obeh podjetij Anton Pangrčič pa je obeležil 20-letnico podjetništva.

Livarna Kovis, v katero je Anton Pangrčič doslej vložil že blizu 400 milijonov tolarjev, si je v preteklih dveh letih na trgu pridobila ugled z visoko kakovostjo izdelkov in zanesljivostjo pri dobavnih rokih. Na račun kakovosti je

letna proizvodnja manjša ko bi lahko bila glede zmogljivo sti. Tako na mesec izdelajo If 150 ton ulitkov iz sive in mo dularne litine, mesečna reali' zacija pa znaša 400 tisoč mark. Lani je livarna prvič poslovala z dobičkom, ven^ dar so ga v celoti vložili i obnovo proizvodnje. Lastnik, podjetja načrtuje, da bo letos bolj izkoristil proizvod ne zmogljivosti, število zapo slenih pa s sedanjih 51 pove čal na 120. Livarna Kovis izvo zi 70 odstotkov celotne proi zvodnje, s proizvodnjo zavoi nih diskov, za katere vlivaji sestavne dele v Štorah, znaS^ izvoz kar 90 odstotkov.

JI, Foto: GJ

Certifikat kakovosti ISO 9002 je direktorju livarne Kol Janku Jazbecu (desno) predal predstavnik certifikatske m TUV Božidar Danilovič.

Lumar odprl tovarno v Nemčiji

Podjetje Lumar hiše z Gomilskega je v začetku leta zagnalo proizvodnjo v lastni tovarni v nemškem mestu An-klam. Naložba je Sila vredna 12,7 milijona mark.

Več kot pet milijonov mark ali kar 44 odstotkov celotne naložbe je kot nepovratna sredstva prispevala nemška vlada, milijon in pol mark je vložilo podjetje Lumar hiše, ki je tudi stoodstotni lastnik tovarne, preostalo pa so zagotovili z ugodnim posojilom Deutsche Bank.

O razlogih za ustanovitev podjetja Lumar Haus Anklam GmbH in o načrtih, ki jih imajo na nemškem tržišču in doma, so predstavniki podjetja Lumar obširneje spregovorili na včerajšnji novinarski konferenci, ki so jo pripravili v okviru sejma Alpe Adria - Dom. Direktor Lumar hiše Milan Lukič je povedal, da so se za gradnjo tovarne odločili predvsem zato.

ker so razmere na nemškem trgu, kamor na leto prodajo kar 90 odstotkov vseh svojih hiš, postajale iz leta v leto vse težje. Ker so imeli težave s pridobivanjem delovnih dovoljenj za slovenske monterje, so njihove objekte montirali nemški delavci, zaradi česar so se povečali stroški montaže, pa tudi reklamacij na slabo opravljeno delo je bilo vse več. Z ustanovitvijo lastnega podjetja so rešili težave in postali enakovreden tekmec nemškim izdelovalcem hiš. Pomembno je tudi, da bodo postali člani nemškega združenja izdelovalcev hiš. Tako bodo lažje sodelovali z bankami, ki so pomembne pri dajanju posojil njihovim kupcem. V Nemčiji je namreč eno od meril za pridobitev posojila, da kupec kupuje hišo pri nemškem podjetju.

Podjetje Lumar Haus Anklam namerava na leto izdelati od 200 do 250 montažnih

hiš, s čimer bi na nemškem trgu dosegi' okoli enoodstotni delež. Montažne hiše W še naprej izdeloval tudi Lumar na Gomf skem, ki je lani v Sloveniji postavil 22 hi^ Letos želijo prodajo na domačem trgu ^

povečati, kar naj bi jim uspelo z razni''^ reklamnimi akcijami, s katerimi bodo P*^ skušali kupce prepričati, da gre za kako^"' sten proizvod, ki ga poleg Nemčije usp^ šno prodajajo tudi v Avstriji in Švici. ,

Podjetje Lumar hiše, ki je bilo ust^ novljeno leta 1993, je doslej zgradi" več sto individualnih hiš ter stanovanf ski naselji Ladeburg pri Berlinu f Freital, hotela Nussbaumhof Leuchtfeuer ter Golf klub v Volčje" potoku. Gradijo tudi nov hotel v T^' mah Zreče. >

GOSPODARSTVO

D

O finančnih zadevah na štiri oči

Poslovalnica Banke Celje na Prešernovi je med prvimi pri nas v celoti prilagojena potrebam varčevalcev - Samopostrežni del 24 ur na dan

po nekajmesečni prenovi ganka Celje v začetku fe-u^n^ v središču mesta od-novo enoto, ki je tako po Ljedu kot vsebini podobna pslovalnicam v državah ^opske unije. Urejena je anireč po vzoru nemške jaiiilnice Sparkasse Mainz, liatero banka že vrsto let glo dobro sodeluje. Novost oslovalnice sta 24-urno sa-lopostrežno bančno poslo-anje t®'" posebej urejeni del, omenjen najemanju posojil J finančnemu svetovanju.

Hicrati s prenovo so se v ;jnki Celje lotili tudi drugačnega pristopa do organiziranosti ekspozitur in agencij. V ;elju so v samostojno poslovno enoto združili ekspoziture Prešernova, Vodnikova in frunčeva ter agencije Hudinja, iterspar, Nova vas. Otok in fojnik. Nova enota ni le veli-a, ampak je glede na finanč-le rezultate tudi izjemno po-nembna. »V enoti je skupaj z istimi, ki delajo v oddelkih lezorja, posojil, zbiranja sredstev in podpore poslovanja, zaposlenih 95 ljudi, kar je skoraj tretjina celotnega Sektorja poslovanja s prebivalstvom,« je povedala vodja Poslovne eMeCelje Tanja Planko, »Po ft^nja ob koncu leta 1998 zna-1 delež poslovne enote v ob-eznostih banke do prebivals-ra 30 odstotkov oziroma 14,6 ijarde tolarjev, imamo 18,4 ailijarde tolarjev sredstev pre-ivalstva, kar pomeni 65-od-totnfdelež v celotni banki, pri lasje preko 73.000 partij pre-'ivalstva na pasivnih in skoraj 14.000 partij prebivalstva na iktivnih poslih, izdali smo že ireko 6.400 plačilnih kartic letiva Eurocard Mastercard, "lamo tudi 21 bankomatov. 'se te številke nam nalagajo 'flike obveznosti, saj poslov

nih rezultatov ne želimo le obdržati, ampak jih tudi povečati, hkrati pa varčevalcem ponuditi še večjo kakovost storitev.«

Po petih letih kvantitativne rasti si je Banka Celje za moto izbrala dvig kakovosti storitev in bolj celovit pristop do strank. Drugačna organiziranost banke v Celfu je verjetno le začetek organizacijske prenove.

Do konca leta 1999 želimo v poslovne enote združiti tudi ekspoziture in agencije v drugih celjskih regijah. Klienti bodo lahko prav vse bančne posle opravili v svoji regiji, svoj servis pa bo dobilo tudi gospodarstvo. Poslovne enote bodo za območje Rogaške Slatine, Šmarja in Šentjurja, Slovenskih Konjic, Laškega in Savinjske doline.

Ogledalo novega pristopa Banke Celje do klientov je bržkone prenovljena poslovalnica Prešernova. Čeprav je odprta manj kot en mesec, ste gotovo že ugotovili, kaj o novostih menijo varčevalci;

Klienti «so organiziranost poslovalnice na Prešernovi ulici v Celju zelo dobro sprejeli, nekoliko jih moti le to, da vrata enote zapremo med 12. in 14. uro. Prepričana sem, da bodo kmalu doumeli, da lahko veliko bančnih poslov opravijo tudi brez asistence naših uslužbencev. To jim namreč omogoča samopostrežni del, v katerem sta dva ban-komata, nabiralnik za bančna pisma, poseben predalč-nik za oddajo čekov ter dnevno-nočni trezor. Eden od bankomatov ima tudi de-pozitno enoto za oddajanje položnic in za polaganje denarja na tekoči račun. Posamezniki lahko v samopostrežni del vstopijo s svojo bančno kartico, podjetjem

pa so na voljo posebne identifikacijske kartice. Najem predalčnika za oddajo čekov in potrdil o nakupu s plačilnimi karticami Activa Eurocard ter dnevno-nočne-ga trezorja je brezplačen. Upamo, da bomo prav z oddajo čekov v posebne predalčke zmanjšali gnečo pred bančnimi okenci, ki je bila velika zlasti v dopoldanskem času. Pri nas namreč ljudje še vedno zelo radi uporabljajo čeke kot plačilno sredstvo.

Glede na to, da je samopostrežni del odprt tudi ponoči, se gotovo marsikdo sprašuje, kako je poskrbljeno za varovanje.

Samopostrežni del je od ostalih prostorov poslovalnice ločen z neprebojno stekleno steno, ves čas je varovan s kamero, 24 ur pa je v njem tudi receptor. Varnost je zares popolna.

V poslovalnici Prešernova ste velik del poslovnih prostorov namenili osebnemu pristopu do klientov.

Zasebnost v bančnem poslovanju postaja vse bolj pomembna tudi pri nas. Ljudje potrebujejo najrazhčnejše nasvete, o katerih pa ne želijo govoriti pred bančnimi okenci. Ljudje so občutljivi, kadar gre za denar, pa tudi odločitve je nemogoče sprejeti v nekaj minutah. Prav zato imamo na Prešernovi posebej urejene prostore za finančno svetovanje in za najemanje posojil. Vsak, ki to želi, se lahko v separeju nemoteno pogovarja z bančnim uslužbencem o svojih željah za najem posojila in o zahtevnejših finančnih zadevah. Pri štirih kreditnih referentih je mogoče urediti vse potrebno za najem posojila. Čakalnih vrst, vsaj za sedaj, ni. Referenti med drugim svetujejo, kako vrniti staro posojilo in kako najeti novo. Naša banka nudi celo vrsto različnih posojil, zato nasvet, kateri je v določenem trenutku najbolj primeren, gotovo ni odveč. Pri naših svetovalcih je mogoče tudi . izvedeti, kaj storiti v primeru, ko nekdo nujno rabi denar, ki ga ima v banki vlože

nega kot depozit. Po novem imamo kreditnega referenta tudi v agenciji Interspar, kjer se ljudje najbolj zanimajo za najem potrošniškega posojila, zlasti za nakup avtomobilov, še letos pa bomo svetovanje za najemanje posojil uvedli tudi v agenciji Vojnik, ki ne bo namenjeno le obča

nom, ampak tudi samostojnim podjetnikom.

Tako kot o najemanju posojil se je pri bančnem okencu težko pogovarjati tudi o finančnih zadevah, na primer o naložbah tolarskih in deviznih sredstev.

Našim klientom so na voljo trije finančni svetovalci, s katerimi se lahko pogovorijo o vseh oblikah vezav. Svetujejo jim, katera oblika je v trenutku, ko potrebujejo nasvet, najbolj ugodna. Zanimivo je, da se ljudje še vedno držijo mark in jih je težko prepričati, da je varčevanje v tolarjih bolj donosno. Svetujemo tudi o vseh oblikah rentnega varčevanja.

Bančna okenca torej vse bolj služijo le še za vplačila in izplačila.

Z uporabo, najrazličnejših bančnih avtomatov so se vrste pred okenci že močno skrajšale, bi pa bila gneča še manjša, če ne bi bilo mnogih nejevernežev, ki še vedno ne verjamejo, da so transakcije z bankomati popolnoma varne, saj za stroji stoji posebna komisija, ki skrbi, da je vse urejeno tako, kot mora biti. Če bi, na primer, nekdo želel

položiti na svoj račun milijon tolarjev, lahko to naredi popolnoma varno. Nezaupanje do aparatov je neupravičeno, vendar se zavedamo, da bo potrebno še nekaj časa, preden bomo ljudi v to prepričali. V vrstah še vedno stoji tudi večina starejših, ki jih je težko prepričati o prednostih poslovanja s tekočim računom, ter vsi tisti, ki dobivajo nadomestila za čas brezposelnosti.

Vse novosti, ki ste jih v Banki Celje vpeljali lani in letos, pomenijo kar precejšnjo spremembo v strategiji banke.

Zaupanje ljudi do banke se gradi na individualnem pristopu. Želje in potrebe ljudi so različne, mi pa se skušamo temu čim bolj prilagoditi. Poslovalnica Prešernova je med prvimi v Sloveniji, ki je urejena tako, da lahko čim bolj ustreže potrebam ljudi. Takšno organizacijo poslovanja bomo razvijali naprej, vse v dobro varčevalca, da mu ponudimo kakovost in zasebnost. Potrebno bo sicer nekaj časa, saj ljudi ni mogoče kar čez noč navaditi na novosti.

JANJA INTIHAR Foto: GREGOR^KATIČ

Vodja poslovne enote Celje Tanja Planko.

^ V Jeklu niso vedeli

Sindikati iz Evropske unije so Sindikat kovinske in •'ektroindustrije Slovenije obvestili o zaključni fazi pro-Jekla Štore nemški družbi Aicher. Prodaja naj bi bila '"nčana do 31. marca, v pogodbi pa naj bi bila zagotovlje-tudi predkupna pravica za Metal Ravne, ki naj bi ga ucher že ponujal v nadaljnjo prodajo. Predsednik sindikata Albert Vodovnik je zato v posebnem poročilu za javnost pozval vse odgovorne, naj se takoj ''^Ijučijo v odkrivanje ljudi, ki pod krinko iskanja strateških '^rtnerjev razprodajajo državno premoženje ter sklepajo vodljive pogodbe s tujci, ki imajo slab poslovni sloves v '^■"opi. Na prvi seji izvršilnega odbora bo Skei, da bi zaščitil ■^^erese delavcev in države, pripravil poseben načrt za "^^Prečevanje takšnih dejavnosti in za razkrinkavanje akter-

umazanih igrah. ^ ^torah, kjer že ves čas, odkar trajajo pogajanja o nakupu odkrito navijajo za drugega ponudnika, to je švedsko ftno lnexa, so o Vodovnikoveirr sporočilu izvedeli šele od ®^'narjev. Predsednik sindikata Skei v jeklarni Anton Motoh je , ^dal, da je skušal takoj stopiti v stik z Vodovnikom in dobiti ^^^Ina pojasnila, vendar je bil Vodovnik nedosegljiv. »Obvesti-. ^^ropskih sindikatov je najverjetneje resnično, vendar me-da vse skupaj ni dokončno,« pravi Motoh. »Naša stališča so dolgo znana. Podpiramo firmo Inexa, ker menimo, da je bolj ^^sljiv partner, saj so nam njeni predstavniki zagotovili, da ohranili vsa delovna mesta,, jeklarni pa prinesli nove .^rame, ki bodo zagotavjjali ekološko neoporečno proizvod-. Kljub takšnemu mnenju pa Motoh meni, da mora tuj J^^^r, pa naj bo kdorkoli, čimprej priti v Štore, sicer se bo •zvodnja v Jeklu ustavila. Škoda je le, da o tako pomembnih ^^ah odloča politika in ne stroka. JI

Dva nova Petrolova servisa

Naftna družba Petrol je minuli petek odprla na celjskem območju kar dva nova bencinska servisa - v Štorah in ob avtocestnem počivališču na Lopati. Naložba je vredna 480 milijonov tolarjev in pomeni začetek velikih letošnjih vlaganj Petrola v izgradnjo novih ter v posodobitev oljstoječih servisov v Sloveniji.

V Štorah, kjer doslej niso imeli lastnega bencinskega servisa, je mogoče sedaj dobiti gorivo med 7. in 19. uro, na voljo pa je tudi večja samopostrežna trgovina. Ob servisu je nova avtomatska avtopralnica, ki bo do konca februarja nudila storitve po polovični ceni, v okvir celovite ponudbe pa sodi tudi prodaja plina v jeklenkah.

Bencinski servis na avtocestnem križu Lopata Sever, ki stoji nasproti objekta OMV Istraben-za, je prvi od servisov, ki jih bo Petrol zgradil na trinajstih lokacijah ob avtocesti Ljubljana-Ma-ribor. Gre za pravo obcestno postajališče z večjim parkiriščem za tovornjake, na katerem so uporabnikom 24 ur na dan

na voljo vse vrste goriva, v samopostrežni trgovini, ki meri 145 kvadratnih metrov, pa je

gostom na voljo tudi hitro pripravljena hrana. Na Lopati je

predvidena tudi gradnja gostinskega objekta, vendar v Petrolu ne želijo govoriti o tem, ali bodo restavracijo res predali v upravljanje znanemu gostilničarju Zvonetu Štormanu. Članica nadzornega sveta družbe Mari-ča Lah je povedala le, da trenutno skupaj z Darsom pripravljajo lokacijsko dokumentacijo, restavracijo z vrhunsko ponudbo pa naj bi pričeli graditi jeseni.

JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ

Predstavniki Petrola so v petek predali dva tradicionalna »Petrolova čeka prijaznosti« v višini 300 tisoč tolarjev. Prvega je dobila osnovna šola iz Štor, drugega pa celjska podružnica združenja multi-ple skleroze.

V Petrolu načrtujejo za letos kar za 12 milijard tolarjev naložb, od tega bodo polovico denarja vložili v izgradnjo novih ter v obnovo že obstoječih bencinskih servisov.

Bencinski servis na Lopati so odprli celjski župan Bojan Šrot. članica uprave Petrola Mariča

Lah in predsednik uprave Janez Lotrič.

KULTURA

Vesel človek je kot sonce!

V SLG Celje končani osmi Dnevi komedije - Pozdrav devetim

Da so Dnevi komedije v Slovenskem ljudskem gledališču Celje postali resen festival, so znova dokazali tako organizatorji, ki so jih letos pripravili osmič in na nedeljski zaključni prireditvi najavili devete dneve smeha, kot gledališča, ki so bila izbrana za tekmovalne nastope ali v spremljevalni program. Ta je prav tako uspel.

Oblikovalec programa Dne-vov komedije, sicer umetniški vodja gledališča, Matija Logar, je imel letos pri izboru še posebej srečno roko, čeprav si je po drugi strani nakopal tudi kakšno zamero s strani gledališč, ki so bodisi zamudila rok za prijavo, ali pa jih ni uvrstil v boj za tekmovalna odličja. Vendar, kot pravi, stoji za svojimi odločitvami in festivalskimi propozicija-mi, ki niso več tako ohlapne kot pred leti. Zato nastopi in nagrade v Celju vse več štejejo, dobivajo pravo težo in veljavo, ki se, nenazadnje, pozna tudi na bančnem računu nagrajencev in zlasti v afirmiranosti posameznikov in gledališč.

Celje je tudi letos okinčalo z zlatom iz Aurodenta, čekom Ljubljanske banke za 100 tisoč tolarjev in bogatimi cvetličnimi šopki cvetličarne Helene Novak tri žlahtne, občinstvo pa je odlič-je priploskalo celjski predstavi Vaja zbora, komediji Vinka Moderndorferja v režiji Francija Križaja, ki je bila izbrana za najboljši tekst na prvem javnem anonimnem natečaju SLG in Mestne občine Celje. Z Limonado Slovenico in 800 tisoč tolarjev v žep pa je Vinko med 26 poslanimi teksti zmagal tudi letos in postal drugič »žlahtno komedijsko pero.« Na podelitvi v nedeljo zvečer ni skrival očitnega zadovoljstva, da je bil njegov tekst, satira o politikih današnjega časa, pisana na »hrbet« -celjskega ansambla, ponovno zmagovalni tekst. Dr. Matjaž Kmecl, predsednik žirije, ki je ocenjevala tekste, je dejal, da razen v eni komediji od poslanih. Limonada Slovenica pravzaprav ni imela konkurence. Razlog za slavje več!

Žlahtni igralski odličji sta odšli v Ljubljano in Maribor. Žlahtna komedijantka je postala Irena Varga z vlogo čis\ilke Mare v komediji Maister ir^ Marjeta, v izvedbi SNG Maribo^r. Predsednik žirije Miran Hefzog je v obrazložitvi prebral: »'^rena Varga uspe iz bežne miniature s prisrčno inventivnostjo \n nepopustljivo igralsko disciplino ustvariti figuro, ki odseva energično hudomušnost, s katero predstavi uravna hrbtenico.«

Bojan Emeršič je postal žlahtni komedijant že drugič. Letos za vlogo Yvana v uprizoritvi »ART« v izvedbi Drame SNG Ljubljana. V obrazložitvi komisija (Miran Herzog, Iva Zupančič in Primož Jesenko) zapiše:

»Emeršičev naravni smisel za humorno in dramatično, ki gradi z izbranimi in nadzorovanimi sredstvi; svojemu lastniku ne dovoli, da bi izgubil igralski občutek za mero, hkrati pa mu omogoči vzpostavitev neposrednega stika z gledalcem. Njegovi enkratnosti se približa redkoka-teri umetnik.«

Žlahtni režiser je postal Jaša Jamnik za režijo enodejank Petra Barnesa pod skupnim naslovom Ni tako slabo kot zgleda, v izvedbi PDG Nova Gorica. »Režija Jaše Jamnika je na nevpadljiv in nevsiljiv način, v luči maksimalno humanega posluha do uprizorjenih drugačnosti, predvsem pa smotrno povedla soustvarjalce v vode skupnega gledališkega izraza. Ta se v tem primeru imenuje harmonična ubranost.«

Nagrajenci so sijali od zadovoljstva, upravnik gledališča Borut Alujevič je v svojem »najkrajšem govoru v zgodovini človeštva« na zaključni slovesnosti dejal: »Hvala vsem!« Mislil je na

umetnike, pokrovitelje, dobrotnike, ki so tako ali drugače podprli Dneve komedije in zlasti na občinstvo, ki je polnilo dvorano gledališča od 29. januarja do 21. februarja. Nagrajence in občinstvo je s svojim kratkim, prisrčnim nagovorom ogrel tudi celjski župan Bojan Šrot. Za misel, ki naj nadaljuje festival tudi v novo tisočletje, je izbral ljudsko modrost: »Vesel človek je kakor sonce. Vedho se smeje!«

Aplavz v dvorani se je v nedeljo zvečer po podelitvi nagrad polegel šele po zadnji predstavi iz spremljevalnega programa, ko je v monokomediji Bužec on, bušca jaz, v produkciji Poletnega primorskega festivala Koper, s primorščino navdušila Saša Pavček v vlogi prevarane žene.

Sicer pa v gloriji nagrad in slavnostnega večera ne smemo prezreti zadnje tekmovalne predstave letošnjih Dnevov komedije, ki je bila minulo soboto. V Celju je prvič gostoval Caffe teater, ki ga vodi Vita Mavrič. Zaigrali so komedijo Katastrofe,

v kateri nastopajo: Ivo Godnič. Marinka Štern in Janez Škof, ki je postal tudi komedijant večera. Občinstvo pa je predstavo ocenilo s 4.3.

Dan poprej, v petek zvečer torej, pa bi moralo v boj za festivalska odličja že drugič na letošnjem festivalu vstopiti spet domače gledališče, ki je imelo »v ognju« še uspešnico Zorana Hočevarja, v režiji Francija Križaja, Mož za Zofijo. Komediji pa jo je zagodla njena manj priljubljena sestra, tragedija, oziroma smola. Na gostovanju ansambla z Vajo zbora v Šmarju pri Jelšah, večer pred tekmovalnim nastopom na festivalu, si je tik pred predstavo igralec Miro Podjed (Mož za Zofijo) na poledenelem cestišču zlomil gleženj, kljub temu odigral predstavo, potem pa obležal v celjski bolnišnici, kjer se zdravi. Zato bo komedija Mož za Zofijo tudi nekaj časa počivala, se je odločilo vodstvo gledališča in naredilo tudi prezasedbo za predstavo Roberta Bolta, Človek za vse čase, katere študij se je že začel. Namesto Mira Podjeda bo vlogo vojvode Norfolškega igral Drago Kastelic. V Vaji zbora bo namesto Mira Podjeda vskočil v lik Žike Črnogorca igralec Renato Jenček. »Komedija ima pač dva obraza,« komentira zadnje dogodke v gledališču, kjer se mora delo odvijati naprej, Borut Alujevič.

Vsekakor pa je treba reči, da so Dnevi komedije, vpeti v čas med kulturnim praznikom in pustom, razgibali in nasmejali mesto ob Savinji. llljjjjM MATEJA PODJED ■■■■■i Foto: SHERPA

Predsednik žirije Miran Herzog in za čekom Ljubljanske banke hudomušni žlahtni komedijant Bojan Emeršič.

Slovesnost ob odprtju in zaključku Dnevov komedije je pripravila igralka Anica Kumer s

plesalci Plesnega teatra Igen.

Žlahtni na kupu: Janez Bermež, Joki iz najboljše predstave po mnenju občinstva. Vaje zftom Bojan Emeršič, Irena Varga, Jaša Jamnik in Vinko Moderndorfer. Nasmešek za komedijo.

zapisovanja

Prilika o izgubljenem sini

Najbrž ni bitja, ki bi ne prebiral zamaščenih in zaprašenih knjig, ki so jih podpisali Levstik, Kersnik, Cankar... Še posebej, če gre za bitje, ki u zadnjem žepu, levem in malce že natrganem žepu suknjiča, v torbici skupaj z drugimi dokumenti in kakšno šminko, ponosno skriva slovenski potni list.

Ja, slovenske klasike smo brali vsi. Več ali manj vsi. Kot obvezno čtivo. Za zabavo. Morda za splošno razgledanost. Morda smo si z njimi pomagali razložiti kakšen lokalni in nacionalni fenomen.

Klasiki pridejo zmerom prav. In, da se ne lovimo pri malenkostih, da ne naštevamo del, vsi ti slovenski klasiki so opisovali biblijski motiv izgubljenega sina. Jurčičev Domen, denimo. Se pravi tistega sina, ki se po dolgih letih vrne domov, razočaran, ker ni uspel izven domače vasi, ker je namesto v delovni sobi s knjigo v roki čepel za šankom s steklenico pred sabo. Oče ga kajpak sprejme. Še več. Kljub temu. da je ta izgubljeni sin družino skorajda spravil v bankrot, posekal kakšno smreko, bukev in les pretopil v novce za omamne substance, je v očeh očeta bolj čislan kot pa tisti sin, ki je ostal doma, vstajal ob štirih ali petih zjutraj, ves dan delal, garal na polju, in zvečer legal sam in povsem trezen že zgodaj spat. Ja, za izgubljenega sina je treba poskrbeti. Bolj kot za tistega, ki je že itak tvoj. Ki ni izgubljen.

Se spominjate Grumove Mane, ki se vrne v domače mesto? Stari grehi pridejo znova na dan. Obračun z njimi zna biti krut. Za vse tiste, ki niso bili izgubljeni, ki so ostali doma. pa je prihod Bane v domače mesto en sam velik dogodek. Biblijski motiv, kaj hočemo. In biblijsko načelo, ki veleva, da je treba poskrbeti za tistega, ki še ni čisto prepričan, daje tvoj. Ki ga je treba prepričati, da je izključno tvoj in od nikogar drugega.

In tudi govori nadškofa dr. Franca Rodeta so zelo biblijski. So kot bi ponovno prebirali slovenske klasike. So male Grumove mojstrovine. Nadškof se, tudi v drugem delu škofovskega pisma, obrača na tiste, ki so neverni. Na ateiste.

Verne zapostavlja. Namem In s ciljem. Ker so tako in tat že njegovi. Ker njih ni tisr prepričevati. Za njih mn\ treba skrbeti. Njegova skrb' neverni. So tisti, ki so zazni movani z grehom. So tisti, niso povsem prepričani, da', verni. So tisti, ki so del slove: skega občestva, ki so tukaj n jeni, ne po svoji krivdi. M da. toda neverni. Ki jih je treh ponovno sprai^iti pod okril cerkve. Prepričati, da je ta i njih edini pravi dom. ZeloU čansko. ni kaj. Tudi odpusti so zraven.

Toda, dragi moji. cerkev Ji ma domovinske pravice. Vei nima domovinske pravice, ft če je nekdo Slovenec, to še t pomeni, daje nujno kristp'

In zakaj potem ne-kristija^' potiskati pod streho, pod kdit ro se tako in tako že drenja najrazličnejši primerki žiV' bitij? Preprosto zato, ker je ba vero nacionalizirati. Nan priseči. Se ji zaobljubiti, da ne bo pomote, tli stvar po^ tičnega. marveč izkljd^ cerkvenega. Biblijskega. ' motijo se vsi tisti, ki nadško zaradi tovrstnih govorov in} snih ciljev obtožujejo vmešao nja v politične sfere. Ne. ' niso politične poteze. Politi^^ je v tem primera zgolj rav^' nje politikov, ki nadškofo " zumejo kot politika. Ki si gove besede prevajajo v ni besednjak. In ravno tipo^^ ki - za razliko od nadškofi skušajo cerkev približati df^ vi. Jo vpletati v državne ve. Nadškof opravlja le poslanstvo, ki ga narekuje ^^ dicija. Ki ga narekuje biblij'^^ enciklika iz leta 1963. Nad^^ pravzaprav nima nikakršn^ greha. Greh nosijo le tisti, mu pustijo prepričati. Ki nenehno nasedajo. Ker ■ ^ vsezadnje - ateiste in neve^ »cerkveno pravo« v ničern^^ obvezuje.

Piše: TADEJ ČATER

KULTURA

Polet na knjižno tržnico

Med 1. in 6. marcem v Centru Interspar 3. knjižni teden v Celju

1»4a približno 100 kvadratnih metrih prostora bo v Interspar v Celju v ponedeljek oživel 3. knjižni [^den. V podjetju Fit inedia, lii je organizator letošnjega srečanja in predstavitve domače založniške dejavnosti, so se za postavitev knjižne tržnice v nakupovalnem središču, ki ga tedensko obišče okoli 60 tisoč kupcev, odlomili zato, ker želijo knjige kar najbolj približati ljudem.

Zato tudi ne preseneča, da so za letošnji knjižni teden izbrali slogan »Človek brez knjige je kakor ptica brez peruti«, v knjižni uhci, ki jo bo v nakupovalnem središču postavilo 18 slovenskih založb, ; pa bodo obiskovalcem ponu-^jali knjige po dostopnih, akcijskih cenah. »Za letošnji poskus smo se odločili tudi zato, ker so bili založniki lani tako v Celjskem domu kot tudi v ljubljanskem Cankarjevem domu zelo razočarani nad skromnim obiskom, posledično pa seveda tudi nad svojo prodajno uspešnostjo,« pravi direktor Fit medie Jože Vol-fand.

Pri pripravi 3. knjižnega ledaav Celju so našli partner-/j5/7<7sluhom v Centru Inters-pdr, saj so po besedah vodje

Centrov Interspar v Sloveniji Marka Prešerna v družbi še kako zainteresirani, da v svoje prostore privabijo čim več kulture. Za knjižno ulico oziroma tržnico so brezplačno odstopili svoj prostor, kot pravi Prešeren, pa s tem nadaljujejo lani zastavljene kulturne predstavitve v nakupovalnem središču.

Knjižni teden bodo spremljale tudi številne prireditve in srečanja - že v ponedeljek pripravljajo, predvidoma v prostorih šolskega centra Celje, strokovno razpravo o knjigi, namenjeno zlasti mladim in pedagogom, knjižničarjem

ter slavistom. Pogovor o pomenu knjige bo z dr. Alešem Debeljakom, Tonetom Partljičem, Darko Podmenik, dr. Janezom Dularjem in Jankom

Germadnikom vodil prof. Anton Šepetavc. V torek bo v Celjskem domu srečanje z avtorji znamenite pesniške zbirke Pesmi štirih Tonetom Pavčkom, Cirilom Zlobcem, Jane

zom Menartom in Kajetanom Kovičem. Knjižno tržnico v Centru Interspar pa bosta ves teden spremljala mini bralni klub in otroški kotiček, v ka

terih bodo lahko obiskovalci v miru prelistali knjige, posamezne založbe pa bodo pripravile tudi srečanja z avtorji slovenskih knjižnih uspešnic.

IVANA STAMEJČIČ

Udeležbo na 3. knjižnem sejmu v Celju so med drugim že potrdili v Cankarjevi založbi. Založbi Obzorja, Prešernovi družbi. Mladinski knjigi, DZS, Znanstveno raziskovalnem centru SAZU, Mohorjevi družbi, založbah Družina, Antika, Mavrica, Epsi, ČZD Kmečki glas. Učila ter Vale-Novak in Centru za tehnološko usposabljanje.

Zaključek meseca kulture

V Zgornji Savinjski dolini se zaključuje mesec kulture, ki sta ga s številnimi prireditvami obogatila Slad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in medobčinska zveza kulturnih društev.

Kulturno društvo Ljubno bo s šolsko gledališko predstavo Mojca Pokrajculja danes, v četrtek, gostovalo v kulturnem domu v Gornjem Gradu, jutri, v petek, pa v Lučah. Mozirjani bodo v petek ob 18. uri v galeriji lahko prisluhnili koncertu glasbene delavnice Osminka, v kuhurnem domu v Mozirju pa

bodo v soboto ob 17. uri pre-mierno predstavili igro Ugrabili so papeža. Predstavo bodo ponovili še v nedeljo ob 16. uri. V Kulturnem domu Nova Štifta bodo člani domačega kulturnega društva premierno uprizorili igro Cecilija ali šola za očete. Predstava bo v soboto ob 19. in v nedeljo ob 15. uri. V gostišču Firšt v Logarski dolini bodo v soboto ob 17. uri pripravili srečanje društva Slap, v nazarskem kulturnem domu pa bo prav tako v soboto ob 19. uri koncert Zgornjesavinjske godbe na pihala.

V Šmihelu bodo v nedeljo ob 15. uri gostovali člani Kulturnega društva Lepa Njiva s predstavo Poročil se bom s svojo ženo, že dopoldne pa bo v Solčavi gostovalo Kulturno društvo Šmihel s predstavo Našli so se. US

Predstavitev pesniških zbirk

v letošnjem februarju se lahko celjslci literarni ustvarjalci pohvalijo z bogato bero ustvarjalnosti, saj dva mlada celjska literata predstavljata svoji pesniški zbirki.

Matej Krajnc je svojo novo pesniško zbirko z naslovom Razpoloženja predstavil v če-'ftek, 11. februarja, danes pa svoj pesniški prvenec ob 18. uri v Levstikovi sobi Osrednje l^jižnice na Muzejskem trgu predstavlja Metka Marolt.

Matej Krajnc je študent ■nemščine s književnostjo v Ma-■^'boru, s pesnikovanjem pa je pričel že v osnovni šoli, kjer je ^vojo ustvarjalnost uveljavil v •^oševih dnevih. Dve pesniški zbirki je izdal že kot osnovnošolec. Sledile so zbirke: Žon-^'ram s sabo (1990), kot dijak gimnazije v Celju je s pomočil šole izdal zbirko Stopinje

zadnjih let, Trenutki življenja je izšla 1997 in letos, kot njegova šesta zbirka Razpoloženja. Tako kot prejšnjo, sta mu tudi to pomagala predstaviti Zveza kulturnih društev in Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti v Celju, skupaj z Osrednjo knjižnico Celje.

V pričujoči zbirki je tudi nekaj pesmi, ki so uglasbene, saj se Matej Krajnc z glasbo ukvarja že dolgo časa. Do danes je nastalo že več kot 500 njegovih skladb, ki pa vse funkcionirajo tudi kot poezija. Tako je na predstavitvi Matej Krajnc občinstvu pesmi predstavil ne samo v recitalni obliki, ampak jih je tudi zapel. V programu mu je pomagal prijatelj Goran Radič-Gec.

Prav danes pa bo mlada celjska avtorica Metka Marolt,

prav tako študentka, študira flavto na ljubljanski Akademiji za glasbo in komunikolo-gijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, ob 18. uri v Levstikovi sobi Osrednje knjižnice v Celju, s pomočjo knjižnice. Zveze kulturnih društev in Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območne izpostave Celje, predstavila svoj pesniški prvenec Na belem oblaku, zbirko osebno izpovednih, liričnih pesmi, ki je izšla koncem leta v 500 izvodih pri Študentskem klubu v Žalcu. Predstavitev v besedi, glasbi in projekciji bo Metka Marolt danes pripravila ob lastni spremljavi s flavto ter ob pomoči prijateljev Minike Manojlovič, Aleksandre Konradi ter Roka Drnovška.

ŽIVKO BEŠKOVNIK

Nova Cerkev dobi almanah

^ova Cerkev je edina kra-l^vna skupnost v Občini Voj-'K, ki šp nima izdane publi-^cije o življenju v svojem J^^ju. Zato so se v Občini ®)nik v sodelovanju z Žup-J^iskim uradom ter KS Nova rkev lotili priprave Alma-'^"a Nova Cerkev. •"' pripravi sodelujejo ne-znani strokovnjaki, ki 2najo zgodovino Nove in običaje tega kraja, v Vojnik pa so tudi mla

dim raziskovalcem iz šole predlagali pripravo raziskovalnih nalog, ki jih bodo lahko uporabili pri pripravi almanaha. »V almanahu bo predstavljena zgodovina in življenje Nove Cerkve skozi stoletja, cerkvena zgodovina do časa Marije Terezije, gospodarska in posvetna zgodovina, društvena dejavnost, razvoj šolstva, predstavljeni bodo zaselki in vasi, ljudske šege in običaji, v njem pa bodo

zajete tudi basni in legende o Novi Cerkvi, ki danes živijo predvsem v ustnem izročilu,« je povedal Beno Podergajs. Pri pripravi almanaha, ki bo izšel ob prazniku Občine Vojnik leta 2000, sodelujejo Branko Goropevšek, Mateja Oprč-kal, dekan Alojz Vicman, predsednik KS Nova Cerkev Savko Jezernik, gospodar Sorževega mlina Oton Samec ter župan Občine Vojnik Beno Podergajs.

N.-M. SEDLAR

Baročni zvoki v orgelski dvorani

v nedeljo zvečer je Komorni orkester Carnium pod vodstvom dirigenta Petra Škr-janca s solistoma Brankom Brezavščkom in Andrejo Go-lež iz razreda dr. R. Scholza uprizoril nepozaben večer baročne glasbe. Poslušalcem v polni orgelski dvorani so med drugim zaigrali Albino-nijev Adagio za violino, orgle in orkester, Bachovo Tokato in Vivaldijeve letne čase. Odlična solista, violinist in or-glarka, sta navdušila občinstvo. JOŽE MIKLAVC

prireditve

GLEDALIŠČE

SLG Celje - Oderpododrom

26. in 27. ob 20. Bližje, za abonma in izven.

Kulturni center Laško 26. ob 19.30 komedija Dan norosti.

Kulturni dom Šentjur 26.

ob 20. Trije snubci. Teater Balantin iz Ljubljane.

Dom kulture Velenje 25. ob 18. in 27. ob 19.30 Ženska, ženske, ženski, plesni teater IN Velenje.

Dom II. slovenskega tabora Žalec 25. ob 17. Rdeča kapica. Moje gledališče iz Most.

Kulturni dom Šmarje pri Jelšah 26. ob 18. premierna avtorska predstava Ona, v štirih zgodbah, MAG center pozornosti KUD Anton Aškerc Šmarje pri Jelšah.

KONCERTI

Dvorana Glasbene šole Velenje 27. ob 18. koncert učiteljev Glasbene šole.

Dom II. slovenskega tabora Žalec 1. 3. ob 19. dobrodelni koncert dekanijske Ka-ritas Petrovče »Dobrota je ljubezen«.

RAZSTAVE

Slomškova rojstna hiša na Ponikvi razstava likovne delavnice na temo Slomšek, do 31. 3.

Avla Mestne občine Velenje Heda Vidmar, od 26. 2.

Likovni salon Branko Do-bravc-Laki, do 27. 2.

Kulturni center Laško Božidar Ščurek, do 28. 2.

Savinov likovni salon Alojz Zavolovšek, do 28. 2.

Levstikova soba Osrednje knjižnice Janez Puch, do31. 3.

Otroški muzej - Hermanov brlog »Hitreje, višje, močneje«, do 7. 3.

Galerija Zavoda za zdravstveno varstvo Celje France Slana, do 28. 2.

Razstavišče Barbara Velenje Rudi Skočir, do 12. 3.

Galerija Velenp Todorče Atanasov, do 28. 2.

Banka Velenje, ekspozitura Šoštanj Konrad Marinček, do 31. 3.

Mestna galerija Šoštanj Jure Cekuta, do 28. 2.

Avla Splošne bolnišnice Celje pustne maske, do 28. 2.; Galerija Volk Anton Rep-nik. Jure Godec, do 15. 3.; gostišče Miliec Vlado Ger-šak, do 27. 2.; Etol Rajko Mli-narič, do 27. 2.; Glavna pošta Alica Javšnik, do 27. 2.; jedilnica Cinkarne fotografije »poletje 98«, do 14. 3.; kavarna Celjskega doma Maša Krajnc, do 16. 3.; hotel Merx Štefan Vrbanič, do 27. 2.

OSTALO

Pokrajinski muzej Celje -

počitniške delavnice od 15.30 do 17.30 Dobri prijatelji s celega sveta - 25. spoznajmo posebnosti Azijcev in Indijcev in 26. spoznajmo posebnosti Eskimov, 3. 3. izdelava papirnatih rož iz krep papirja.

Levstikova soba Osrednje knjižnice 25. ob 18. predstavitev pesniške zbirke Metke Marolt »Na belem oblaku«.

Gostilna Berger 25. ob 19.

predavanje z diapozitivi »Pot po Južnoafriški Republiki« Danice Ilič.

Knjižnica Velenje 25. ob 18. kulturni večer »Vloga staršev v obdobju mladost-ništva«. 26. ob 19. kulturni večer z Ivanom Sivcem »Vsak klas je zlat«.

Likovniki iudi v humanitarne namene

Člani društva šaleških likovnikov so se na rednem letnem občnem zboru, sestali so se prejšnji teden v Mayerjevi vili v Šoštanju, ki je njihova šola in galerija, dogovorili o ietošnjih dejavnostih in ovrednotili lansko delo ter odprli pregledno razstavo likovnih del.

Pomembno poslanstvo tega društva je tudi humanitarno, saj so z lastnim delom priskočili na pomoč več ustanovam. Njihov član in učitelj, akademski slikar Lojze Zavolovšek, je lani obeležil sedemdeseto obletnico in ob tem izdal tudi monografijo ob pomoči velenjskega kulturnega centra. V Šaleški dolini so lani ustanovili Zvezo likovnih skupin Slovenije, odmevna pa je bila tudi bienalna likovna prireditev Paški Kozjak 1998. JOŽE MIKLAVC

V Mayerjevi vili v Šoštanju so odprli pregledno razstavo del članov Društva šaleških

likovnikov.

NASI KRAJI IN UUDJE

Zelor že četrtič tralctor leta

v Kotljah so minuli petek razglasili traktor leta po izboru bralcev strokbvne kmetijske revije Kmetovalec.

Največ glasov je okrog tisoč bralcev namenilo traktorju Zetor 7341, ki je tudi dobitnik zlate medalje na lanskem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Zetorjevi traktorji so tudi sicer najbolje prodajani v Sloveniji, saj jih je bilo lani na novo registriranih 343. Predstavnik češke tovarne traktorjev Zetor, ki se je udeležil slovesnosti v Kotljah, takšen uspeh pripisuje tudi odličnemu sodelovanju z Gorenjem Trgovina, ki je generalni zastopnik Zetorja za Slovenijo.

Priznanje za traktor leta je direktorju programa kmetijske mehanizacije Gorenje Trgovina Romanu Malenšku (desno) izročil urednik revije Kmetovalec Andrej Golob. HJ

Letališče Imeno bo oživelo

Jutri začetek prve šole za pilote in padalce - Veliki načrti obsoteljskega aerokluba

v Imenem pri Podčetrtku bo jutri informativni dan za tiste, ki želijo postati piloti ali padalci. Gre za uresničevanje dolgoletnih načrtov za začetek delovanja letališča na Imenskem polju, ki segajo celo v čas druge svetovne vojne.

Najprej je želela imeti tam vojaško letališče nemška vojska, vendat so načrti zaradi konca vojne propadli. Pred več kot desetletjem, v času turističnega razcveta Rogaške Slatine, so letališki načrti oživeli. Med predlaganimi lokacijami v okolici Rogaške Slatine, na Pristavškem ter Imenskem polju, so se odločili za slednjo. Pripravili so idejne

projekte za 1,5 kilometra dolgo letališko stezo, vendar je potem vse skupaj potihnilo. Po zadnji vojni, odkar sta na Imenskem polju dve neodvisni državi, so ugotovili, da je lahko steza s šolskim krogom dolga le 750 metrov.

Zamisel za športne polete je dozorela lani, ko so bili med pobudniki radovljiško podjetje Sokolje gnezdo (v lasti Silva Orožima) ter nekateri člani celjskega aerokluba. Na travnati stezi pod imensko železniško postajo želijo vzgajati letalce, padalce, opravljati želijo turistične panoramske polete za goste Atomskih toplic in Rogaške Slatine.

V prvi polovici decembra so pripravili ustanovni občni zbor obsoteljskega aerokluba

»Imeno«, ki mu predseduje Stane Jekuš iz Celja, med pobudniki pa so prav tako Silvo Orožim, Igor Petovar, Marjan Plohi, Peter Turk in Tone Vrbančič. Aeroklub namerava tesno sodelovati z radovljiškim Sokoljim gnezdom, ki ima sedež na letališču Lesce pri Bledu ter v lasti pet športnih letal.

Tisti, ki jih zanima informativni dan, se bodo zbrali jutri, v petek 26. februarja v gasilskem domu Imeno (ob 17. uri). V aeroklubu so povedali, ^a bodo vsem zainteresiranim predstavili šolanje, delovanje kluba ter vpisovali morebitne nove člane. Obenem naj bi že delno začeli s teoretičnim poukom ter z njim nadaljevali naslednji dan, v soboto. Po

100 urah teoretičnega dela, posabljanja bi začeli s pral^j nim delom marca ali aprj odvisno od vremenskih poj je v.

Med vpisnimi pogoji ; predvsem kandidat^

zdravstvena sposobnost | starost nad 14 let (s privolij. jo staršev). Za tečaj bo tre| odšteti 35 tisoč tolarjev, zal; nudijo teoretično izobražev nje ter dva poleta oziromai skoke s padalom. Tisti, kib do opravili približno štirim sečno šolanje, bodo prej( spričevala za jadralnega ; motornega pilota oziroma p dalca. O podrobnostih se mogoče pozanimati v Tiu stično-informacijskem centi v Podčetrtku (TIC).

: . BRANE JERANK

Jez povzroča jezo

Med napovedanimi točkami, ki naj bi jih sinoči obravnavali mozirski svetniki, je tudi precej ostro pismo, ki so napisali krajani Spodnje Rečice.

Gre za prebivalce ob potoku Rečica, ki se v naselju Spodnja Rečica izliva v Savinjo. Torej v tistem naselju, kjer nastaja oziroma je skoraj dograjen Spod-njerečiški oziroma Graščinski jez, ki ga je odneslo v poplavi pred osmimi leti in ki so ga mnogi težko pričakovali. Vendar je po mnenju krajanov Spodnje Rečice jez zgrajen višje kot je bil prejšnji! Višina jezu, nereguliran potok Rečica

in neurejen izliv potoka v Savinjo pa so tisti dejavniki, ki po mnenju krajanov najbolj ogrožajo njihove domove. V Spodnji Rečici pravijo, da je sedaj nevarnost zaradi poplave večja, kot je bila pred osmimi leti oziroma da so bolj pogosto poplavljeni kot nekdaj.

Na Podjetju za urejanje voda zanikajo, da bi bil jez višji in zagotavljajo, da omogoča za petino večjo pretočnost kot prejšnji. Sicer v podjetju načrtujejo regulacijo potoka Rečice, vendar je vse odvisno od tega, kdaj bo država zagotovila potreben denar.

US, Foto: J. MIKLAVC

Osem let pričakovan jez še pred uradnim odprtjem buri duhove.

planinski kotiček

Izleti V marcu

Planinsko društvo Celje vabi to nedeljo na Kožico, v marcu pa na Peco, Arihovo peč in na Snežnik,

To nedeljo se boste s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji odpeljali ob 8. uri zjutraj. Izstop bo na postaji ob glavni cesti kmalu za Ločico pri Vranskem, od tam pa se boste povzpeli na najvišjo grbo Kožice.

6. marca bo ob 6. uri s parkirišča na Glaziji odhod na zimski pohod na Peco. V nedeljo, 7. marca, se bodo ob 6. uri z Glazije odpravili proti Avstriji, na pohod na Arihovo peč.

13. marca ob 5. uri zjutraj bo s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji odhod na 25. zimski vzpon na Snežnik.

Na Arihovo pec

Planinska sekcija Društva upokojencev Dolgo polje vabi planince na 21. spominski planinski pohod na Arihovo peč v Avstriji, ki bo 7. marca.

Pohod v spomin na februar leta 1945, ko so padli koroški partizani, organizirajo Slovensko Planinsko društvo Celovec, Slovenska športna zveza Celovec in Prosvetno, druš

tvo Rož iz Jakoba v Rožu. Odhod iz Celja bo 7. marca ob 7. uri.

Prijave sprejemajo v klobu-čarstvu Tomažin na Glavnem trgu.

V Visoke in Nizke

Tatre

Planinska sekcija Društva upokojencev Dolgo polje vabi tudi na planinski izlet na Slovaško.

Izlet bo od 30. julija do 7. avgusta, prijave pa zbirajo že zdaj po telefonu 38-855. Tudi podrobnejše informacije dobite na isti številki, lahko pa tudi pišete na naslov Nušičeva 2 b, Celje.

Letna konferenca in pohod na Hom

Planinsko društvo Zabu-kovica vabi jutri, v petek ob 17. uri, na letno konferenco, 7. marca pa na Hom.

Konferenca bo v veliki dvorani Doma upokojencev Griže.

V nedeljo, 7. marca, pa vabijo na 12. pohod žena na Hom. Poleg kulturnega programa in podelitve priznanj bodo pripravili tudi srečelov. Ve?^ prihodek bo «amenj en za planinsko in vzgojno dejavnost društva. _

Na Peco

Planinski društvi Polzela in Zabukovica vabita v soboto, 6. marca, na 11. zimski pohod na Peco.

Odhod bo ob 6. uri s posebnim avtobusom s Polzele in ob 6.15 iz Griž. Prijave zbirata Zoran Štok, telefon 701-992 in Franci Ježovnik, telefon 717-078.

Občni zbor PD Vojnik

Planinsko društvo Vojnik bo imelo občni zbor to soboto ob 18. uri v Osnovni šoli Vojnik.

Po uradnem delu bo družabno srečanje s plesom in sreče-lovom, igral bo ansambel Po-gladič. Vabljeni!

MOJCA MAROT

Z aiccijo »Nikoli sami« na letovanje

• Svojevrstno preživljanje zimskih počitnic so tudi le^ omogočili nekaterim otrokom s Celjskega. V okviru akci Rdečega križa Slovenije »Nikoli sami«so jih preživeli I Debelem rtiču.

Na enotedensko letovanje je odpotovalo 72 otrok, ki so jiti pomočjo Krajevnih organizacij Rdečega križa in šol ter dogovoru s starši oziroma njihovimi skrbniki, predlaga Območna združenja Rdečega križa celjske regije.

Prednost pri izboru za letovanje so tudi tokrat imeli otroci socialno šibkejših družin in otroci z določenimi zdravstveni' težavami, zlasti obolenji dihal. Med njimi je vedno tudi n^'' otrok, ki so morje prav s pomočjo akcije »Nikoli sami«, v katf vsako leto sredstva prispevajo ljudje iz vse Slovenije, viilj prvič. VLADO MAP

Otroci, ki so se v soboto srečni in polni novih doživetij vrnili z letovanja na Debelem rtiču.

NAŠI KRAJI IN UUDJE

11

Svetovni prvak iz Celja

Qd 29. januarja do 7. februarja se je v italijanskem mestu Pescari odvijala 47. vetovna razstava okrasnih otic. Srečanja so se udeležili Judi slovenski gojitelji, ki so bili zelo uspešni.

Razstavljenih je bilo preko 16 tisoč ptic. Vzporedno so se predstavljali tudi proizvajalci hrane, opreme in tehničnih dodatkov. 'Med pticami so prevladovale velike, srednje in male papige, kanarčki vseh vrst, prepelice in druge manj znane vrste. V okviru razstave se je odvijalo tudi svetovno tekmovanje za izbor najlepše ptice in posebej tekmovanje v najlepšem petju. Tekmovanja so se odvijala za vsako vrsto posebej, prva tri mesta so bila nagrajena z zlatimi, srebrnimi in bronastimi odličji. Ocenjevanje je zaradi ogromnega števila primerkov zahtevno in včasih tudi relativno. Ptica je lahko prav v trenutku »nastopa« razstavno neraz-položena, morda utrujena zaradi dolge poti. Mednarodni sodniki smejo na dan oceniti samo določeno število primerkov.

Pogoj za sodelovanje na svetovnem prvenstvu so predhodna društvena in državno tekmo

vanje. Letošnje slovensko državno prvenstvo je gostila Gornja Radgona. Prijetno je presenetil Ivo Matoša, član celjskega društva za vzgojo ptic, s kar 16 odličji, od tega 9 zlatimi, 5 srebrnimi in 2 bronastima. Svetovnega prvenstva se žal ni udeležil. Celj

sko društvo po številu ne združuje veliko članov, vendar pa so znani po kvalitetnih jatah. Olga Dolenc je to tudi potrdila z osvojitvijo zlate medalje v kategoriji standard papige. Gospa Dolenc je znana rejka tudi izven naših meja, čeprav za njeno dejavnost

in odličja ve poleg njenih »ptičar-skih« prijateljev le malo someščanov. S ponosom smo postali ob kletki slovenskega »prvaka«. Kot bi slutil pomembnost dogodka, je njegova drža delovala še posebej vzravnano.

MIRA SLATINEK

Olga Dolenc iz Celja s svojim prvakom.

Graščina Socka v najem

Graščina Socka, za katero je bil vložen denaciona-

podržavljena, Občina Vojnik pa je podpisala pogodbo o upravljanju.

Zdaj bodo objavili razpis za oddajo v najem te graščine, v njej pa naj bi nastal center za predelavo kmetijskih proizvodov, v katerem bodo vinska klet, žganjeku-ha, sušilnica sadja in zelenjave ter restavratorska delavnica. Graščina Socka naj bi bila v prihodnosti namenjena tudi turističnim obiskom, bodoči najemnik pa jo bo moral najprej obnoviti. N.-M. S.

Bisernica ima 40 let

Gobarska družina Bisernica iz Celja pripravlja jutri, v petek, redno letno skupščino. v soboto bodo nekateri ^lani opravljali izpit iz poz-l^avanja prostorastočih gliv pridobili naziv izvedenca za samoniklo glivo.

Društvo združuje od 100 do 120 članov in skrbi za izobraževanje ljudi o vrstah, načinu "obiranja, uporabe in shranjevanja ter zaščiti gobjih vrst in pzdov. Uspešno deluje že 40 in ga že drugi mandat vodi Jožo Kelavič-Joco, ki ima izpit ^^ poznavalca 400 vrst prosto-r^stočih gliv, pripravlja pa se preizkus poznavanja 600 Moti ga predvsem nepravilen odnos nabiralcev gob, ki ^^ kaže v brcanju, mečkanju in v onesnaževanju gozdov z odpadki. Če bi bolje poz-J^li življenje gliv, ne bi bilo ®)3zni za njihovo izginjanje

in tudi ne potrebe po omejitvi pri nabiranju, meni. V društvu še niso imeli primera zastrupitve z gobami, kar kaže, da so člani dobri poznavalci gliv. Bisernica združuje vse, od krat-kohlačnikov do častnih članov častitljive starosti.

Tudi letos se bodo predstavili na obrtnem sejmu in skušali s turističnim in drugimi društvi pripraviti piknik. Radi bi dobili svoj prostor in v društvo pritegnili čim več ljudi, ki imajo radi naravo in njene darove. TC

Predsednik Bisernice Jožo Kelavič na eni od razstav društva.

S smučmi po Logarski

Podjetje Logarska dolina vabi na 13. smučarski tek po Logarski dolini, ki bo v nedeljo, 28. februarja, z začetkom ob 11. uri. Za tek je razpisanih več kategorij v dolžini 9 ali 30 kilometrov, še posebej pa so na tek vabljeni imetniki olimpijske kartice.

Jubilej svinjske glave

Sindikat delavcev Zavoda za gozdove in Savinjsko gozdarsko društvo sta na Golteh pod pokroviteljstvom GG Nazarje, Leskoma Nazarje in celjske enote Adriatica pripravila že 20. veleslalom za kmete in uporabnike lesa.

Dvajset let je dolga doba in nekateri takratni mladeniči danes tekmujejo med veterani, današnji mlajši tekmovalci pa se takrat še rodili niso. Zagnanost in športni duh enih in drugih sta garancija za nadaljnji uspeh tekmovanja. V veleslalomu se je pomerilo 106 tekmovalcev.

Med ženskami v prvem starostnem razredu je bila najboljša Pija Golob, v drugem pa Nada Grofelnik. Med moškimi je v prvem starostnem razredu slavil Bojan^Mazej, v drugem Jože Funtek' med veterani pa Rafko Krznar. Že tretjič zapored je prvo mesto med ekipami zasedla Krajevna enota Lu-če in tako prejela prehodni pokal v trajno last. Jubilejnega

veleslaloma so se v večjem številu udeležili tudi kmetje in uporabniki lesa iz Šaleške doline oziroma Krajevne enote Šoštanj.

US, Foto: CIRIL SEM

Tekmovalci so se pomerili tudi za trofejo »svinjska glava«. Predzadnje mesto, kar je pogoj za trofejo, sta osvojila Mojca Praznik in Peter Dešman.

V bucnicah se skriva priložnost

Ne vem, zakaj vi hodite na tržnico, ampak jaz grem tja zaradi bučnic. Sadje, zelenjavo in rože lahko konec koncev kupim še marsikje drugje, prave, s soljo pečene bučnice dobim pa samo na tržnici.

Kadar v soboto zjutraj sredi poznega zajtrka poskočim z vzklikom »Joj, na trg je treba!« moji domači že vedo, kateri stekleni kozarec je prazen. In nimajo nikoli nič proti, ker smo z bučnicami vsi po malem zasvojeni. In če na trgu srečam koga od žlahte, tudi ve, po kaj sem prišla. Dokler sem živela zahodno od Celja, kjer teh dobrot ne poznajo, je bila namreč vsaka najava za obisk pospremljena s prošnjo: »Pa bučnice prinesi s seboj!«

Od kod ta iskrena ljubezen do luščenja in do obvezno raz-pokanih ustnic, ki jih povzročijo prevelike doze, mi ni bilo nikoli jasno, čeprav imam na sumu neke stare običaje, povezane z ličkanjem koruze, ki se je vedno končalo s polnimi žepi sveže pečenih bučnih semen. Ampak saj razlog za ljubezen ni važen. Dejstvo je, da je takih zasvojencev kar precej. In dejstvo je, da so se

^-l-^lili Ujcr bužnic

noben domačin zares ne pozna. In dejstvo je tudi, da - saj ne boste verjeli - ne na ljubljanski, ne na koprski tržnici teh slasti ne boste našli. In grozno, ampak resnično je, da tudi nočni pohodi na bencinske črpalke, kjer zdaj dobite že skoraj vse, ne bodo potešili želje po slanih luščinah.

Zato me resnično čudi, kako da se v teh podjetnih časih ni še nihče spomnil, da bi iz bučnic naredil velik posel, ki pravzaprav ne bi zahteval velikih naložb. V povezavi s kmečkimi gospodinjami, ki dobro obvladajo peko bučnic in jih znajo zdaj speči že v navadni pečici, če je treba, bi lahko osvojil odlično tržno nišo s kar zajetnim številom potencialnih kupcev. Poskusna sobotna prodaja na ljubljanski tržnici bi prepričljivo nadomestila raziskavo trga, saj bi se tam živečim Štajercem zagotovo milo storilo ob pogledu

na slane otroške spomine in bi bučnice ne le pokupili, temveč tudi z veseljem povedali, zakaj jih kupujejo. Sobotni uspeh bi bil dobra osnova za širjenje ponudbe - lahko bi ponujal običajne srednje slane, močneje zapečene malo in ekstra slane, mešane z lušči-nami in brez njih, pa še same golice za dodatek domačemu kruhu in pecivu ali za tiste, ki se še niso naučili, kako se bučnice spretno spravi iz luš-čine z mojstrsko uporabo vrha jezika in rež med sprednjimi zobmi.

Ni vrag, da ne bi take pestrosti ponudbe v ustrezni embalaži in s pravim imenom vzeli na svoje police tudi v kakšnih trgovinah, kjer bi bilo mogoče bučnice kupovati tudi popoldne, ko je tržnica zaprta in kjer bi slane slasti ugledal tudi kdo, ki na tržnico sploh ne zahaja ali pa se tam na bučnice ne spomni. Res pa je, da ima nakup na tržnici eno bistveno prednost - bučnice lahko poizkusiš, preden jih kupiš. Pa ta prednost ni ovira, če bi bila kakovost stalna in zagotovljena. Natančna recep-tura za peko bi morda pokvarila sedanjo osebno noto gospe, ki da vselej še peščico za dobro mero, bi pa zato omogočila mnogo večjo »proizvodnjo«. In kdo ve, če ne bi komu prinesla tudi možnosti za zaposlitev...

P.S.: Že res, da bučnice niso samo celjska posebnost, bi pa to lahko postale. In bi poleg višnjevih tortic končno imeli še nekaj, po čemer bi nas lahko poznali vsaj tisti s štajerskim poreklom, pa tisti, pri katerih se poznavanje sveta meri z želodcem. Ni jih malo!

Piše: PIKA KUKERL

12

TEMA TEDNA

Kdaj imajo mosici otroke?

Osebna potrditev moških se ne izkazuje le na delovnem mestu, ampak tudi ob zibelki

Lik nasmejanega moškega, ki pere, kuha, lika, lošči tla, se igra z otrokom, ga kopa, oblači, uspava, potrpežljivo vzgaja in poučuje, ob vsem tem je polno zaposlen in uspešen, pozoren in ljubezniv do svoje drage, za nameček še pameten in lep, je lik prikupnih besed. V resničnem življenju bi bila očarljiva že njegova bleda senca. Starša sta po navadi dva, a praviloma prebije največ časa z otrokom v njegovi najnežnejši dobi predvsem mama. Kdaj pa imajo otroke moški in koliko očetov izkoristi pravico do porodniškega dopusta?

V Sloveniji je bilo leta 1982 na porodniškem dopustu 60 očetov. Leta 1997 je bilo na. porodniški 16.793 mater in 112 očetov, lani 16.289 mater in 129 očetov. Za porodniški dopust se torej odloči približno 0,8 odstotka očetov. V celjski regiji je ta čas v porodniški več kot 2.100 mamic in 10 očetov.

Po fantovsko

v porodniški se ne zgodi nič hudega. Ravno nasprotno, očetje menijo, da jim podarijo pleničniki vznemirljivo izkušnjo in bližino, čeprav je z njimi ogromno dela.

Teo Bizjak je ob Anji od njenega tretjega meseca. Z ženo Marjanco sta vzela vsak štiri ure porodniške, da ne bi nihče od njiju izgubil stika s službo. Ona je lastnica frizerskega salona, on je profesor filozofije in primerjalne književnosti, sicer direktor in solastnik celjskega računalniškega podjetja, ki zaposluje 30 ljudi. Oče je postal že tretjič, a je bilo ravno tako vznemirljivo kot prvikrat. Mala je popestrila družinski vsakdan, čeprav je prejšnje življenje obrnila na glavo. Stara je sedem mesecev in že bolj predvidljiva, saj starša zdaj lažje razumeta njene želje in jim ugodita. Varstvo sta organizirala tako, da Anja kljub deljeni po-rodfiiški ni prikrajšana za dojenje. »Dojenčki so silno prijazni, zato skrb zanje niti ni naporna, pravzaprav je z njimi zelo prijetno,« pravi Teo Bizjak, ki tudi meni, da je podoba ženske, ki mora biti nenehno ob otroku, docela zastarela in neživljenjska.

»Na očetovo odločitev za odhod v porodniško verjetno vpliva predvsem delovno okolje,

obenem pa pri nas še ni v navadi, da bi bili očetje ob dojenčkih. Pomembna je tudi pripravljenost moškega, da prevzame del skrbi za otroka,« je dejal Dejan Lovšin, elektrotehnik po poklicu in lastnik videoteke ter videostudia v Celju. Sin Matija je bil star štiri mesece, ko se je njegova mamica Barbara vrnila na delo v videoteko. »Kot majhen dojenček je potreboval predvsem nego, hrano in dovolj spanja. Tudi ko je Barbara že delala, ni prenehala z dojenjem. Matija je zdaj star sedem mesecev in pol in postaja iz dneva v dan bolj družaben in dojemljiv za dogajanje okoli sebe,« pravi Lovšin. Mladi družini, ki ima veliko dela in obveznosti, saj Barbara zaključuje tudi študij germanistike na peda

goški fakulteti, priskočita včasih na pomoč tudi babici.

Pri Božnikovih iz Socke imajo dve deklici, triletno Lucijo in Katjo, ki bo kmalu praznovala prvi rojstni dan. Njun očka Marko Božnik, po poklicu je zidar, zaposlen kot skladiščnik, je bil v porodniški že dvakrat. Žena Cecilija je morala v službo predčasno in tako je prevzel skrb za dojenčka. Dobro so se znašli. Zadnji dan porodniške, ko je Katja že poskušala svoje prve korake, je zanj pomenil konec prijetnega obdobja. »Otrok prinese veliko skrbi, a pri hiši je vedno več smeha kot solz,« je dejal Marko. Medtem ko je Katji oblačil žabice, je ugotovil, da mu gre vse bolj počasi od rok in morda malo manj natančno kot mamici, otrok pa je na koncu prav tako oblečen, sit in zadovoljen.

Kaj pa mamice?

Zakaj je v porodniški tako malo moških? Razjasniti bi morali tudi dilemo, v kolikšni meri smo ženske dejansko pripravljene prepustiti moškemu del odgovornosti in skrbi za zelo majhnega otroka.

Mame, ki so zaradi delovnih in drugih obveznosti veliko odsotne zdoma, se največkrat počutijo krive, čeprav vedo, da je doma otrokov oče, ki bo za malčka enako dobro poskr

bel. Pa bo res? »Ali nisem nenadomestljiva kot mati?« se je zamislila psihologinja Vibeke Goetszche v enem izmed t_a-kih trenutkov, ko je ni bilo ob otroku in je zanj skrbel mož.

/ - - - - u /

kdo naj bi kaj naredil in kdo je največ naredil, sem čutila še nekaj drugega. Ko sva se pogovarjala o tem, kdo bo ostal doma z otroki, ko so bili bolni, se nisva pogovarjala samo o tem. Govorila sem tudi iz skrivne motivacije, ker sem hotela biti zraven, če bi se z otrokom kaj posebnega zgodilo. Hotela sem to vedeti in sama izkusiti. Hotela sem biti blizu z otroki. Hotela sem biti nenadomestljiva - od časa do časa, kadar mi je to ustrezalo.«

Očetje nočejo ali ne smejo biti ob zibelki?

Smo dovolj odprti za drugačno miselnost ali še zmeraj preobremenjeni s stoletja gojenimi vrednotami in predstavami o vlogi matere in očeta? »Beseda mati prikliče pred oči podobo nemočne, žrtvujoče se osamljene žene z vrhniškega klanca. Beseda oče zagrozi z zapovedmi in s trdo roko, zbudi strah in govori o moči. Ta polarizacija je močno toga in nestvarna,« pravi v knjigj Klic po očetu dr. Martina Žmuc Tomori. Zapostavljenost očeta je očitna celo v umetnosti. Le redke slike, na katerih umetniki poveličujejo mater, prikazujejo tudi očeta, a še na teh je kje v ozadju: »Z ženo in detetom v njenem naročju ga povezuje kvečjemu ponosen nasmešek na obrazu. V leposlovju je oče bolj prisoten kakor v likovni umetnosti, vendar še zdaleč ne uživa take pozornosti, kakršno pesniki in pisatelji posvečajo materi. Včasih prav leposlovna dela kažejo, kako.dopušča očetov lik več kritike in očitkov kakor nedotakljiva, po nekem tihem dogovoru zavarovana materina podoba, na katero se navezuje cela mavrica zvečine naklonjenih čustev in občutij.

Vloga matere je deležna dovolj pozornosti, dovolj strokovnih besed in umetniških posvetitev, a premalo treznosti.« Ne ostane prav veliko prostora za predstavo o tem. kaj vse lahko daje otroku oče. Zgrešeno je vrednotenje, kdo daje otroku več, saj sta zanj oba, vsak po svoje, nenadomestljiva. Odlfl-čitev, ali si bosta starša razdelila porodniški dopust, pa ni le očetova, ampak družinska.

So Skandinavci drugačni?

v skandinavskih državah so se pogoji materinstva v zadnjih dveh desetletjih bistveno spremenili. Leta 1978 je imela Švedska najdaljši starševski dopust med takratnimi kapitalističnimi državami, dolg je bil devet mesecev, nadomestilo zaslužka pa je bilo 90-odstotno. Kljub popolnoma novemu življenjskemu stilu žensk se moški v glavnem niso spremenili, zato je leta 1983 švedska vlada ustanovila skupino »Think tank«, ki naj bi moške pripravljala na enakopravno družbo. Sledil je še niz strategij, ki so spodbujale moške pri vključevanju v družinsko življenje. Danes gredo skoraj vsi švedski očetje na dvo--if^Ttgi-dJČe"-pa V/.dliitf tudi nekaj starševskega dopusta. Danski sociolog Soeren Carlsen ugotavlja, da očetje v javnih službah vzamejo starševski dopust pogosteje kot tisti v zasebnih, ravno tako so pogosteje ob otrocih srednje ali visoko izobraženi možje; tudi če so žene visoko izobražene, stalno zaposlene in imajo visoke prihodke, gredo njihovi možje pogosteje na starševski dopust. Na

Danskem približno vsak dr. oče izkoristi pravico do clvo! denskega očetovskega dopu? medtem ko samo trije odstm očetov izkoristijo del star^ skega dopusta. Študija o ra^i^ gih, zakaj očetje ne jeitilj^, starševskega dopusta, je poj^. zala, da je glavni razlog denj, dolžina dopusta (mame hofe celoten dopust zase med dn gim zaradi dojenja) in tudi dej; tvo, da v 20 odstotkih družin, tem vprašanju še sploh nis; govorili. Ugotovili so tudi, (j. moški v delovnem okolju, \ katerem je prisotno neposred, no tekmovanje, manj izkorišfj jo pravico do dopusta. Mgj moškimi, ki so jih zajeli v raa, skavo, izstopata dve skupinj, moški z močno izraženo moj: kostjo (strong masculinityi imajo jasno predstavo o svoji vlogi pri delu in o svoji vlog; očeta, predvsem pa za svojo potrditev ne potrebujejo same uspeha v profesionalnem življe-nju. Ti moški najpogosteje vzamejo starševski dopust. Moškis šibko izraženo moškostjo (weak masculinity) so negotovi glede svoje vloge v družini le jim osebno potrditev skoraj iz-ključno zagotavlja delo.

Moških v porodniški je še vedno presenetljivo malo. Kljub vsemu samo statistični podatki o pogostnosti jemanja starševskega dopusta ne morejo biti merilo o tem, kako in koliko se moški želijo vključevati v skrb za otroke, še poudarja danski sociolog, in opozarja, da se to priročno merile pogosto uporablja v razpravak

n n' jcv^crij^U-i. C. - J - •.—J uL"

nostih moških, da dobijo skrbništvo nad otroki po ločitvi.

Tudi Slovencem se bržčas obeta novost - očetovski dopust, ki je neprenosljiv in naj bi trajal 45 dni. To bi bili , očetovi dnevi z otrokom, ki jih mama ne more izkoristiti. Bodo očetje potemtakem večkrat samostojno izkusili plenične more in radosti?

KSENIJA LEKIČ

Trenutki v troje, kijih ima mali Matija najraje. Mlada starša. Dejan Lovšin in Barbara Lapuh, sta si porodniško razdelila. Mamica je že v službi in poleg vsega še študira.

Teo in Anja Bizjak se v porodniški odlično znajdeta.

Marko Božnik je izkoristil pravico do dela porodniške tak° pri Luciji kot pri Katji.

Unikatna porodniška

v Sloveniji je starševski dopust izjemno dobro urejen. Nobena druga evropska država namreč ne pozna tako dolge porodniške s 100-odstotnim nadomestilom plače za celotno obdobje. Marsikje imajo po materinskem dopustu na voljo še starševski dopust, ki pa ni plačan (Anglija, Španija, Portugalska, Grčija, Irska) ali je plačan deloma (Belgija, Francija, Finska, Italija). Starševski dopust v Sloveniji, ki trenutno traja 365 dni, naj bi se po novem predlogu zakona o starševstvu in družinskih prejemkih, ki ga parlament še ni obravnaval, v prihodnjih treh letih postopoma podaljševal in bi leta 2001 znašal 455 dni: 105 dni porodniški dopust, 305 dni dopust za nego in varstvo otroka in 45 dni očetovski dopust.

NASI KRAJI IN UUDJE

13

Upepeljene sanje v Konjskem Vrhu

Požar je pri Škrubejevih uničil gospodarsko poslopje z vsemi stroji in kaščo

Rjavčeva, Jože in Marija Škrubej iz Konjskega Vrha 18, sta se vse življenje spoprijemala s trdim delom na zemlji- Njuna kmetija, v večini prislonjena v strme re-je majhna; življenje v (ežko dostopnem Konjskem Vrlju, nekje na sredini med Ljubnim in Lučami, pa tudi terja svojo ceno.

Toda, kdor ima rad domač l<raj in mu ni z rožami postlano kje drugje, se oklepa doma in načina preživljanja, kakor ve in zna. Prav tako se je godilo zakoncema, ki sta se od rojstva ene izmed dveh hčera, Jožice, trudila z gluhonemim otrokom, ki je varovanka posebnega zavoda v Ljubljani. Marinka, njena sestra, je na delu v Elkroju.

Ko je tisto oddaljeno sredo pred 14 dnevi nasulo snega do pasu in še čez, Marinka ni mogla v službo z avtomobi

lom. Njen oče je želel pomagati, zato je naslednje jutro sklenil, da bo poskusil s traktorjem zorati cestni odsek, do nekaj sto metrov oddaljene, že za silo zorane ceste. Do tja bi po potrebi potegnil tudf hčerkin osebni avtomobil. Ura je bila nekaj čez osmo zjutraj, ko je Jože Škrubej, Rjave po domače, ugotovil, da je traktorski akumulator brez električne napetosti. Priključil je polnilec in stopil za nekaj mi-'nut v stanovanjsko hišo. In ko se je vrnil, je bil traktor v dimu in hkrati že v plamenih.

Ko se je približal, da bi kaj storil, je odjeknila eksplozija in požar se je s traktorja, očitnega vira požara, silovito hitro razširil na celotno gospodarsko poslopje, še preden je gospodar uspel priklicati pomoč. S sosedi so z veliko težavo iz gorečega hleva izvlekli devet glav govedi; vso strojno opre-nio, gozdarske pripomočke in orodja pa je objel uničujoči ogenj.

Plamen je dosegel kakšnih petnajst metrov oddaljeno leseno, približno 250 let staro kaščo, polno pridelkov in živil. Sosedje in nato še gasilci so z lopatami snega obmeta

vali še tretji leseni objekt, ki je bil na dosegu plamenov. Na srečo je stanovanjska hiša dovolj oddaljena od skednja in ni bila izpostavljena uničujočim zubljem. Gasilci z Radmirja, Luč in Ljubnega, ki so pririnili v Konjski Vrh z gasilskimi cisternami, so lahko ugotovili, da sta na pogorišču ostala le pepel in železo od traktorja,

nakladalke za seno, dveh traktorskih prikolic, žage veneci-janke, dveh kosilnic, dveh obračalnikov za seno, dveh motornih žag, vsega gozdarskega orodja ter drugih pripomočkov za delo na kmetiji. Sosedje so odpeljali živino v svoje hleve, saj ni ostalo niti ped krme, uničena je bila vodovodna napeljava, privezi za govedo...

Pri Ljubljanski banki, enoti Luče, so za vse tiste, ki bi radi pomagali Škrubejevim, odprli žiro račun s številko: 52800-620-37-374-82710-32310/03 z navedbo »za Rjav-čeve iz Konjskega Vrha 18«.

Po hudi uri, ko so ostali na požarišču le še domači gasilci z Luč (Konjski Vrh je na meji med občinama Ljubno in Luče, vendar spada v lučko občino, od glavne ceste pa je oddaljen približno 4 kilometre), se je začelo trpljenje Rjavčevih.

Sosedje, ki so priskočili na pomoč, so pomagali še naslednje dni in tako bo ostalo tudi v prihodnje, dokler ne bodo pomagali zgraditi novega gospodarskega poslopja na Škrube-jevi domačiji.

Upravna enota Mozirje, Kmetijska zadruga Zgornje Savinjske doline, občina Luče ob Savinji, Območna organizacija Rdečega križa-krajevni odbor Luče in mnogi posamezniki so že storili najnujnejše korake za pomoč. Gradbeni odbor, ki ga vodita soseda Peter Šolar in Janko Bru-net, bo, kot so dejali nekateri, zagotovo opravil svojo solidarnostno vlogo. Prav bi bilo, če bi ob nesreči pomagali vsi, ki

lahko. Potem se gospodarju Jožetu, ki je razrahljanega zdravja, hčerkama Jožici, ki je v zavodu v Ljubljani, ter Marinki in mami Mariji ne bo potrebno več tako zelo bati za prihodnost njihove kmetije.

Pogled z dvorišča je zelo lep, le od pogorišča se je potrebno obrniti stran. A šele ko bo tam stalo novo gospodarsko poslopje in ko bodo ponovno zaropotali kmetijski stroji, bo postalo tudi pri Rjavčevih toplo in sončno. Sploh ko bo pozabljeno gorje, ki so ga naklonili usoda, tehnična pomanjkljivost in mogoče v naglici neprevidno ravnanje človeka.

JOŽE MIKLAVC

Jože Škrubej

Pri Rjavčevih je zgorelo vse, kar bi i; prihajajočih pomladnih dneh najbolj potrebovali.

Mladi o kmetijstvu

V obsoteljsko-kozjan-skih občinah se v teh dneh pripravljajo na tekmovanje Mladi in kmetijstvo, ki bo prihodnji teden.

Na tekmovanju, ki bo v Rogatcu, bodo tričlanske ekipe mladih odgovarjale na vprašanja o programu reforme slovenske kmetijske politike do leta 2000, o mladem gozdu, zdravju drobnice, vinogradništvu in vinarstvu ter vinu. Pomerile se bodo ekipe iz Bistrice ob Sotli, Kozjega, Rogaške Slatine, Rogatca, Sladke Gore, Šmarja pri Jelšah in Zibike. Najboljša ekipa bo nato sodelovala na regijskem tekmovanju, ki bo konec marca v Bistrici ob Sotli, saj je lani pokazala največ znanja ekipa iz tega kraja. ' BJ

Zakaj ne na kmetijo?

Združenje turističnih kmetij pripravlja zanimiva kataloga

Večina slovenskih turističnih kmetij z nastanitvenimi zmogljivostmi je v celjski regiji, na Zreškem Pohorju ter v Zgornji Savinjski dolini. Zato so za sedež pred dobrim letom ustanovljenega Združenja turističnih kmetij Slovenije izbrali Celje.

Glavna naloga združenja je povezovanje turističnih kmetij ter njihova predstavitev na domačem in tujem trgu. Pobuda za povezovanje je prišla iz naših krajev, saj je zadružna turistična agencija Vas, ki je orala ledino, morala v stečajni postopek. Po tistem je nastala praznina, zato je prišlo do povezave po odličnem avstrijskem zgledu.

V združenje, ki ima sedež v prostorih zavoda za živinorejo

v Trnovljah, je povezanih 200 kmetij. Gre za vse pomembnejše, ki sprejemajo goste že dlje časa (v Sloveniji jih je sicer prijavljenih vsega skupaj štiristo). V združenju, ki ga vodi Vilma Topolšek s turistične kmetije Urška pri Stranicah, si prizadevajo za čim večjo kakovost, zasedenost zmogljivosti, povečanje neposredne prodaje izdelkov na kmetijah ter za poudarjanje mnogih prednosti, ki jih nudijo za preživljanje prostega časa. Strokovno pomoč jim nudi oddelek za kmetijsko svetovanje Celje.

Največji dosežek združenja je katalog ponudbe turističnih kmetij, ki so ga izdali maja lani ter je septembra pošel. Katalog, ki je izšel z denarno pomočjo ministrstev za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra

no ter za malo gospodarstvo in turizem, so izdali v 24 tisoč izvodih in to v petih jezikih. Na kmetije, kjer še vedno prevladujejo domači gosti, želijo seveda privabiti več tujcev. Trenutno pripravljajo katalog za leto 1999, ki bo izšel predvidoma maja.

Še pred tem bo izšel posebni katalog Počitnice brez meja, ki opozarja na možnosti preživljanja prostega časa na 30 slovenskih ter 40 kmetijah na avstrijskem Koroškem ter v Furlaniji-Julijski krajini. Med najprivlačnejšimi slovenskimi kmetijami jih bo zelo veliko iz celjske regije, z Zreškega Pohorja ter Zgornje Savinjske dolne. Javna predstavitev kataloga bo v Vidmu v Italiji, ko bo hkrati predstavitev kartice Počitnic brez meja.

BRANIJERANKO

Turizem v Brasiovcah

Na letnem občnem zboru so se zbrali člani Tlirističnega društva Braslovče. Med gosti sta bila tudi predsednik nadzornega odbora Ttiristične zveze Slovenije Marjan Ašič in predsednik Turistične zveze Spodnje Savinjske doline Darko Naraglav.

Predsednik TD Braslovče Tone Ramšak je med vrsto prireditev, ki so jih pripravili minulo leto, izpostavil 26. dan hmeljarjev, ki bo tudi v prihodnje njihova glavna prireditev. Omeniti velja tudi salamiado, obujanje starih običajev, kot je martinovanje in drugo. Da so dobro delali, je dokaz tudi priznanje, ki so ga prejeli v Novi Gorici za sodelovanje v akciji Moja dežela, lepa, urejena in čista. Dobro je obiskana tudi njihova brunarica pri Braslovškem jezeru.

Na zboru so izvolili nov upravni odbor društva ter sprejeli' program dela, Marjan Ašič pa je podelil zaslužnim turističnim delavcem priznanja TZ Slovenije, ki so jih prejeli: Andrej Korošec, Dušan Goričar, Anton Fonda, Nevenka Cokan in Ciril Pšakar (na sliki). T. TAVČAR

Ljubezen v pesmi

v Modri dvorani Celjskega sejma bo v ponedeljek, 15. marca ob 19. uri, tradicionalna prireditev Ljubezen je ena sama pesem, ki jo celjsko podjetje Fit media med dnevom žena in materinskim dnevom namenja vsem ženskam, materam, ženam in dekletom širšega celjskega območja.

Gostitelj letošnje, že četrte zapovrstne prireditve bo Ma-rio Galunič, glasbeni gostje pa Lado Leskovar, Moj mir Sepe, Tinkara Kovač in Marta Zore. V programu bodo nastopili otroci iz celjskih vrtcev ter plesalci Plesnega foruma Celje pod vodstvom Goge Ste-fanovič Erjavec. Poseben gost tokratne prireditve Ljubezen je ena sama pesem pa bo Oli-ver Dragojevič s skupino Delfini.

Izkupiček bodo organizatorji tudi letos namenili v dobrodelne namene, ker bo rdeča nit prireditve tokrat prikazovala ljubezen med materjo in otokom, pa so v sodelova

nju s Centrom za socialno delo Celje izbrali družino, ki ji bo takšna pomoč še kako prav prišla. V prvem delu prireditve, ki bo v celoti barvan z materinsko in otroško ljubeznijo, bodo predstavili mater s šestimi otroki s Celjskega, na velikem monitorju pa bodo prikazali tudi kratek film, posnet v tej družini.

Letošnjo Ljubezen je ena sama pesem so podprli številni sponzorji, ob naši novinarski hiši NT&RC, ki je že četrto leto glavni pokrovitelj, še Aero, Cetis, Vecronia, Weishaupt, celjska območna enota Zavarovalnice Triglav, Modiana, Klub podjetnikov Zlatorog, Avtohiša Škorjanec, 300 tolarjev shop. Center Interspar, Celjske lekarne in Celjski sejem. Vstopnice za prireditev so po 1.500 tolarjev v predpro-daji v prostorih Fit medie na Bežigrajski, v Centru Interspar in v poslovalnici Kompa-*sa, pred začetkom prireditve pa bodo na voljo tudi v recepciji Celjanke. IS

14

NAŠI KRAJI IN UUDJE

S čebelami je mogoče preživeti

Silvo PosI iz Čače vasi pod Bočem pridobi v čebelnjakih do tri tone medu - Od leta 1991

se preživlja izključno s čebelarjenjem

Pred koncem osnovne šole mu je soseda podarila prvi panj, danes jih ima dvesto. Silvo Posl iz Čače vasi pri Rogaški Slatini se dandanašnji kljub težavnim razmeram preživlja izključno s čebelarjenjem. HHMHHHHHHHHHMHHMMRHBHMMHHHHM^

Pri Poslovih niso imeh družinske čebelarske tradicije. Pod Donačko goro, kjer je odraščal, mu je sosedov Jožek pogosto prinašal kruh z medom, kar je v malem Silvu prebudilo vse večje zanimanje za čebele. Potem, ko mu je soseda podarila panj, jih je sčasoma pridobil še več. Nekaj jih je razmnožil sam, nekaj dokupil.

Najprej se je izšolal za kovinostrugarja. Pred letom 1991, ko se je povsem posvetil čebelarstvu, je Silvo Posl 17 let delal v železarni Štore. »V Štorah nisem več videl .prihodnosti, zato sem se lotil novega, zanimivejšega izziva,« pravi ugledni čebelar. Štiri leta je bil kooperant ljubljanskega podjetja Medex ter je na izobraževanjih pridobil veliko čebelarskega znanja. Postal je poklicni čebelar s statusom samostojnega podjetnika. Njegovo podjetje Vita med se ukvarja izključno s čebelarjenjem, proizvodnjo medu, cvetnega prahu, propolisa in matičnega mlečka.

Ostane za naložbe

Letno pridela od dve in pol do tri tone medu. En čebelnjak ima doma, v Čači vasi pod Bočem, drugega v Spodnjem Mestinju pri Zibiki, lani je kupil še nov čebelnjak v Kostrivnici.

Približno tretjino medu predela v izdelke Apis narava, dve tretjini proda na drobno. Nekaj njegovega medu je v mariborskih bio lekarnah, nekaj na stojnici na celjski mestni tržnici, kjer ga osebno prodaja ob sredah, petkih in sobotah. »Največje zanimanje je za ovetlični med, ki je najcenejši ter vsestransko uporaben. Sledi kostanjev med, ki je dober za ožilje in živčevje, nato najdražji" in najbolj kakovostni gozdni med za astmatike. Tudi za akacijev med, koristen za srčne bolnike, je precejšnje zanimanje.«

Silvu Poslu veliko pomaga žena Danica, v prostem času pa tudi sinova Robert in Tadej. Starejši je že v službi, mlajši obiskuje poklicno šolo.

Dohodek? »Ne smeš pričakovati preveč. Stroški se pokrijejo, nekaj ostane za naložbe v čebelarstvo.«

Kaj je onicraj meje?

Za lansko pašo pravi, da je bila srednje dobra. Bilo je nekaj cvetličnega in kostanjevega ter manj akacijevega medu, v drugi polovici leta pa sta zame-dili smreka in hoja. »Težave so bile zaradi daljših hladnih obdobij, zato je bilo manj medu. Prav tako je čebelarjem nagajala varoa, kar je spet vplivalo na nekoliko manjši pridelek.«

Okuženost z varoo je precejšnja, posebej v tem delu Slovenije in na Dolenjskem. Zato bo potrebno posvetiti zdravljenju čebel veliko pozornost, zlasti v krajih ob slovensko-hrvaški meji, kjer živi in dela. »Mislim, da je prišlo po razpadu Jugoslavije pri obravnavanju te problematike do zastoja. Prej smo bili večkrat seznanjeni z zdravljenjem varoe in hude gnilobe onkraj meje. Danes ne poznamo tamkajšnjega stanja niti v zvezi celjske regije niti v Čebelarski zvezi Slovenije. Čebele pa, kot vemo, mejnih predpisov ne poznajo.« Silvo Posl zato meni, da se bo morala Čebelarska zveza Slovenije aktivneje vključiti v reševanje tega problema.

Posl je član izvršnega odbora regijske čebelarske zveze. V tej zvezi, ki povezuje 12 dru

žin, je bilo nekaj časa mrtvilo, zdaj želijo pritegniti še druge in oblikovati močno regijsko zvezo, ki bo čebelarje usmerjala k boljši in večji proizvodnji čebeljih pridelkov ter pomagala pri zdravljenju čebel. Pri tem jim bo pomagal s posebni veterinarski pospeševalec za čebelarstvo. Drago Go-ručan.

V Čebelarski družini Rogaška Slatina, ki ji predseduje Silvo Posl, je vključenih 34 članov, ki imajo 700 panjev. »Tako kot povsod se pojavljajo težave z neorganiziranimi čebelarji, ki svojih čebel ne zdravijo po splošnih merilih. Tako povzročajo organiziranim čebelarjem še večje težave.«

DrŽava se je poboljšala

še ena grda navada se je razpasla med čebelarji. Neredko pripeljejo čebele na pašo brez predhodnega obvesti

la pristojnim, ki razporejajo pasišča. Tako se zgodi, da je na enem mestu preveč čebel, zato lahko med njimi, če ni paše, pride do medsebojnega ropanja. Druga plat takšnega početja je spet nevarnost širjenja kužnih bolezni. Tako so znane posame'zne pritožbe iz Zgornje Savinjske doline, pa iz Prekmurja ter še od kod.

Glede odnosa države do čebelarstva Silvo Posl opaža, da je boljši koi v preteklosti. »Država je poskrbela, da je v sedmih slovenskih regijah po en čebelarski pospeševalec-vete-rinar, ki ima na skrbi zdravstveno preventivo. Država prav tako za približno 15 odstotkov regresira ceno sladkorja. Toda, če bomo hoteli biti cenovno konkurenčni medu iz vzhodnoevropskih držav, se bo morala zavzeti še bolj.« "

Število čebelarjev v Sloveniji upada, njihova povprečna starost pa je vse višja. Žal je tako, čeprav ima slovensko čebelarstvo izjemno tradicijo v svetovnem merilu. In veliko znanja. Čebelar Posl ga je pridobil na predavanjih v Rogaški Slatini in v Celju ter na vsakoletnih seminarjih. O čebelarstvu je redno pisal v lokalni časopis, v slatinski osnovni šoli v Ratanski vasi je vodil čebelarski krožek. O njegovem znanju pričajo tudi nagrade. Decembra je dobil jubilejno priznanje ob 125-letnici slovenskega organiziranega čebelarstva, prejel je društveno priznanje Antona Janše IIL stopnje, na jesenskem radgonskem sejmu Sadje zlato medaljo za akacijev med, bronasto za cvetlični ter priznanje za kostanjev med.

™ BRANE JERANKO

Silvo Posl iz Čače vasi pod Bočem. Njegovi čebelnjaki so v Čači vasi. Spodnjem Mestinju in Kostrivnici.

Miss bodvbuildinga na fitnes večeru

V fitnes studiu Kardio fitnes v Novem Celju pripravljajo danes, v četrtek, ob 18.00, prvi fitnes večer, katerega gostja bo Eva Pogačnik, večkratna miss bodybuldinga Slovenije in Evrope ter osebna trenerka fitnes vadbe.

Eva Pogačnik se že enajst let ukvarja s tekmovalnim bodybuildingom, redno sodeluje na nastopih in tekmovanjih doma in v tujini, je avtorica več člankov o treningu in prehrani, ljubiteljsko pa se ukvarja tudi z umetnostno fotografijo. Pogovoru z gostjo, ki ga bo vodil profesor športne vzgoje in inštruktor fitnesa Jaro Vybihal, bo sledil prikaz vadbe na fitnes napravah ter družabno srečanje. N.-M.S.

Enajst let predsednik

V občini Prebold so te dni vrstijo občni zbori prostovoljnih gasilskih društev.

Skupaj jih je sedem, v soboto pa so imeli občni zbor gasilci PGD Groblje. Enajst let je bil predsednik društva Vinko Debelak (na posnetku), zaradi izvolitve za župana pa je odstopil. Za novega predsednika je bil izvoljen Franci Debelak. Po sprejemu programa dela so se gasilci PGD Groblje med drugim odločili, da se vključijo v novo Gasilsko zvezo Prebold, katere ustanovni občni zbor bo predvidoma 13. marca. T. TAVČAR

DESKANJE PO SPLETU

Gremo v kino

Priznam, ena izmed bolj dolgočasnih dejavnosti, ki se jih človek lahko loti v mešani družbi, je pogovor o filmih. Že večkrat se mi je namreč primerilo, da smo se kdaj za kakšim sicer povsem veselim in razpoloženim omizjem našli trije, štirje ljubitelji tega ali onega filma in z debato popolnoma zamorili vse ostale. Še najhujši so bili faktografi, poznavalci s pretanjenim smislom za podrobnosti. Saj veste: kdo je igral v stranski vlogi, kako je filmu šlo na tistem festivalu, kaj je rekel ta igralec in kaj mu je odbrusila ona igralka. Grozno, skratka.

Takšen faktograf ima kljub neznosnosti poslušanja vedno nekakšno auro posvečenega poznavalca. Češ, saj ve pa veliko. Spremlja, bere knjige. No ja-, je imel auro, do pojava Interneta, namreč. Dandanes lahko vrsto podatkov o filmih izbrskamo kar na spletu. Eden izmed bolj znanih naslovov je Internetna filmska baza podatkov - Internet Movie Data-base (www.imdb.com), kjer boste našli res obilo podatkov. Filme lahko iščete po zvrsteh ali po naslovu, po imenih us-tvarjacev, lahko pa samo pogledate novice iz filmskega sveta ali pa pogledate najbolj zanimive podatke dneva. Sem sodijo rojstni dnevi igralcev in ostalih znamenitih osebnosti, citat dneva, uporabnikovo vprašanje dneva, film dneva, urednikov dnevni komentar ter še nekaj zanimivih posebnosti. Za ljubitelje filma pravi peskovnik, torej.

Baza podatkov je zelo dobro organizirana, hiperpovezave vam pomagajo spoznavati ozadje dejstev in kljub holy-woodski naravnanosti boste v njej našli veliko filmov iz ostalih delov sveta. Da, niste se zmotili, tudi Na svoji zemlji je tam. Če iščete po seznamih, je izbira ogromna. Ne samo, da lahko iščete, kaj se je v filmskem svetu zgodilo tega in

tega dne, lahko se osredotočite na nagrajence, na žanrsko razdelitev, pogledate pa si lahko tudi seznam stotice najslabše ocenjenih filmov. Uh, i bi se lahko uprli slednji kate- j goriji? Res je, da ne gre za kritiške ocene, temveč za ocene obiskovalcev IMDB, kar pa nemara daje vsej stvari poseben čar. Tu boste našli Policijsko akademijo 5 in 6 pa Robo-cop 3, prav tako ni ušel drugi del Kosca, sicer pa prevladujejo ž-razredne grozljivke in znanstvena fantastika. Poslastica za privoščljive, vam rečem.

Za resno iskanje imate na voljo tedenske blagajniške izkupičke z bogatim arhivom, tako v Združenih državah, kot v mednarodnem prostoru. Končno se v zabavnjaškem poslu vse začne in konča pri denarju. O tem smo v naših medijih v zadnjih letih že toliko prebrali, da bi bilo opravičevanje zgornje trditve povsem nepotrebno delo. Za povsem resno iskanje pa se je treba brezplačno registrirati, kar nam omogoča dostop do vseh storitev.

No, IMDB pokriva tudi manj resno, a zanimivo plat filmske industrije. Tako si lahko preberemo nore napise v odjavni špici Gole pištole in ostalih odštekanih filmov, izvemo, da je režiser Terry Gil-liam v filmu Dvanajst opic glavnemu igralcu Bruceu Wil-lisu dal pred snemanjem seznam Willisovih »igralskih kli-šejev«, ki se jih je moral izogibati, ali pa preberemo o scenskem anahronizmu iz drugega dela Botra. V sceni, ki se dogaja v letu 1917, se na ameriški zastavi bohoti 50 zvezd, čeprav bi jih moralo biti le 48. Ja, koga vendar to zanima, boste vprašali? Povem vam, tiste tečnobe, ki tako rade pokvarijo prijeten družabni Večer, tiste, o katerih sem pisal na začetku.

Vasja Ocvirk vasja@eurocom.si

Sekcija cvetličarjev in vrtnarjev

Območna obrtna zbornica Slovenske Konjice je v ponedeljek dobila sekcijo cvetličarjev in vrtnarjev. Na ustanovnem zboru so že izbrali vodstvo: predsednica sekcije je Darja Srebot, podpredsednik pa Peter Polegek. V programu dela je prva naloga nove sekcije sodelovanje pri organizaciji Cvetličnega plesa, ki bo 5. marca v Konjičanki. B.P.

NASI KRAJI IN UUDJE

15

Gospa Mirni iz prejšnjega stoletja

Rojstni dan najstarejše Velenjčanke je priklical spomine na sto let dolgo življenje

Marija Lipovšek je na stoti rojstni dan v jebi spokojno premlevala spomine na Iju-di, ki jih je imela rada, na kraje, v katerih jg Živela, na dogodke, ki so bili balzam za Jijeno vedro dušo. Vselej je rada poklepetala ob skodelici dišeče kave in čila gospa pokončne drže si še prav vsak dan privošči Kozarec belega vina. Sliši slabše, bere pa Je zmeraj brez očal. »Dajte vsakemu dne-priložnost, da bo najlepši v vašem življenju,« so na torto v obliki dvojnega jrca dali zapisati krajani.

Dan pred njenim praznikom so ji pripravili sprejem v krajevni skupnosti, na družinskem praznovanju pa se je zbralo več kot sedemdeset sorodnikov in prijateljev, ki so bili skupaj pozno v noč. Gospa Mimi bi rada ostala še dlje.

Njeno življenje je bilo povezano z rudniki in rudarjenjem. Rodila se je 19. februarja 1899 v nemškem Essnu, v rudarski družini Jožefa in Ane Dremelj. Po vrnitvi iz Nemčije in Francije, bila je še majhna deklica, so v Velikem Širju nad Zidanim Mostom kupili dokaj veliko posestvo in se ustalili. Kasneje je otrokom rada prippvedovala, kako je s sestrama Karolino in Ano tekmovala, katera bo prva opravila z delom na domači kmetiji, da bi lahko odšla v tavrh. Dekleta so namreč pomagala drugim kmetom predvsem pri žetvi, nakar so gospodinje pridnim mladim iatijicam postregle z malico. Bilo ji je triindvajset let, ko iespoznala Jakoba Lipovška, /anta iz sosednje vasi, se z njim poročila in naslednje leto povila prvega sina Franca. Mlada družina je naložila malo premoženje v kovčke in šla v Francijo, v rudarsko kolonijo Jeanne d'Arc v Al-zacijo. Tam se je rodila še hči Ana, nakar je Mimi vzela najnujnejše in se z majhnima otrokoma vrnila na posestvo, ker jo je skrbelo, kako je doma. Ostala je pet let, a že pred začetkom druge svetov

ne vojne je bila družina Lipovšek znova skupaj na francoskih tleh. Dobili so novega družinskega člana, sina Jakoba. »Zelo dobro smo takrat živeli,« je povedala gospa Mimi. »Imeli smo vsega dovolj, polovico hiše in celo svoj vrt.« V tej rudarski koloniji je bilo največ Slovencev, tako da so imeli rudarji poleg francoskih patrov za svoj dušni blagor tudi slovenskega duhovnika, slovenske prireditve in slovenski klub. Mimi se je v teh krajih dobro počutila tudi zato, ker sta bili ob njej obe sestri, Ana in Karolina, z družinama.

Vojna je dosegla tudi rudarje in večino družin, tudi Lipovškovo, so izselili. Še preden so jih pripeljali v južno Francijo, jim je ostalo le tisto, kar so imeh na sebi, saj so jim vse imetje pokradli. Po letu dni so prišli nazaj v svojo hišo, pa je bila povsem izropana in opustošena. »Celo v tistih časih, ko je bilo povsod veliko pomanjkanje, nas je znala razveseliti. Vsako nedeljo se je znašel na mizi priboljšek. Še danes ne vem, od kod in kako ga je pričarala,« je pripovedovala njena hči Ana. Spominja se, kako je mati otroke in neča

ke presenetila na miklavže-vo. Če ni šlo drugače, je za darila prodala telico.

Nov začetek je Mariji prinesla vrnitev v domovino. Vračala se je z deljenimi občutki. Tistikrat so jo domov vlekla tudi prijazna pisma sester, saj so bile že več kot leto dni ločene. Družina je šla za rudnikom in se po dvajsetih letih življenja v Franciji naposled ustalila v Trbovljah. Jakob Lipovšek si je s težkim in nezdravim delom pod zemljo nakopal hudo pljučno bolezen, »okame-nela pljuča« so jo imenovali rudarji. Ni mu ostalo več veliko časa in leta 1952 je umrl. Gospa Mimi, ki je bila na moža zelo navezana, je posestvo v Velikem Širju, s katerim je imela velike načrte, prodala. Leta so minevala in njeni trije otroci so zgradili družinsko hišo v Velenju. Marija Lipovšek živi v njej zadnjih trideset let. Imela je vrt, ki ga je skrbno negovala še pri devetdesetih. Bila je družabna in rada je poklepetala ob kavi s sosedami in igrala karte. Vselej dokaj trdnega zdravja je bila sama svoja zdravnica za vse manjše bolezni. Mikala so jo potovanja in nepozabno do

živetje zanjo so bile olimpijske igre v Miinchnu. Velikokrat se je odpravila s sinom do Nemčije, sedla v vlak in se odpeljala v Francijo.

Ožja družina se je sčasoma znova sestavila okoli nje. Sin Jakob in hči Ana skrbita zanjo, najstarejšega sina Franca

pa je mati preživela. Obkroža jo šest pravnukov in vnukov. Med njimi je najpogosteje Anja. Svetlolase glavice se babičina roka najraje dotakne in prime mlado življenje, ki ima še vse pred seboj. ^ ^ KSENIJA LEKIČ S^t^lFoto: L. OJSTERŠEK

Marija pri triindvajsetih, ko je spoznala Jakoba Lipovška, se poročila in odšla z družino v francosko rudarsko kolonijo.

Spokojen in lep obraz prababice, ki je preživela stoletje.

^mmšmsmrsmmKSk

Pogled na Celje

V založbi podjetja Fit media je konec lanskega leta izšel komplet desetih razglednic s fotografskimi motivi Joca Žnidaršiča, rdeča nit serije razglednic pa je pogled na mesto Celje oziroma posamezne kotičke v njem.

Serija razglednic, ki so jih po besedah direktorja Fit medie Jožeta Volfanda zaenkrat izdali v nakladi tisoč kompletov, sodi v njihov založniški projekt, ki je programsko zaznamovan z identifikacijo me-Celja. Za komplete razglednic, ki jih je oblikoval '^afko Počivašek, stiskala pa tiskarna Koštomaj, lahko v podjetjih naročijo dopolnilni 'lotisk svojega logotipa in jih Uporabljajo tudi za svojo pro-iiocijo.

V okviru tega založniškega Projekta pripravljajo za letos

izdajo monografije o Celju. ' redvidoma junija naj bi izšla ^^jiga Branka Goropevška Stoletje v Celju, ki bo osvetlila Življenje v mest.; ob Savinji •^ed leti 1900 in 999. IS

Celje - pogled na Gosposko ulico.

16

ZIMA

Veselje s

snegom

Po svetu že dolgo poznajo skulpture iz snega. Tudi pri nas se oblikovanja iz tega minljivega gradbenega materiala loteva vedno več ljudi. Savinjčani ne bi bili Savinjčani, če se temu ne bi pridružili. Kot lahko vidite na posnetkih, jim pri tem ni manjkalo ne domišljije ne spretnosti. Škoda le, da sta sonce in topel veter tako hitro uničila umetnine, za katere je bilo potrebnega toliko truda.

Jože Marovt iz Braslovč pa si je omislil kar celo družino. Na domačem dvorišču je postavil ata snežaka, mamo snežko in sinka snežka. Je vnet planinec in ljubitelj narave, ta družina pa mu je vzela dva dni časa (Foto:T. TAVČAR).

Germadnikovi na Polzeli so postavili skoraj 5 m visokega snežaka. Kot je povedal glavni mojster Janez, to letos ni bilo težko, saj je snega bilo v izobilju (Foto:T. TAVČAR).

Krajani Podvrha pa so želeli biti izvirni - postavili so kapelo (Foto:T. TAVČAR).

Jakec in velikan

Jakobovi iz Zadobrove so se kar z bagrom lotili izdelave snežaka velikana. Dobre štiri metre visokega možaka sploh ni bilo lahko okronati s klubukom in mu privezati šala okrog mogočnega vratu. Potrudili so se in je šlo - v največje veselje vnuka Jake in vseh, ki jih pripelje tam mimo. Foto: GREGOR KATIČ

Snežak za odjugo

v Mozirju že vse od zadnjega sneženja stoji visok snežak, ki so ga postav-Ijah pravi Mozirjani in drugi, ki še nimajo mozirskih trških pravic.

Postavitev snežaka je bila najbolj idealna rešitev za ogromno količino snega, s katerim se niso ubadali samo v Mozirju, mozirski »otroci« pa so zagotavljali, da bi postavili še višjega, če jim ne bi zmanjkalo potrebnih sestavin. In kdo so tisti, ki so najbolj zaslužni za postavitev budnega čuvaja na mozirskem trgu? Z leve so se pred fotoaparat postavili Brane Oblak, nekdanji žogobrcar številka 1 v Sloveniji, sedaj pa priženjen Mozir-

jan; sedi Metod Tratnik, bol znan kot avtoprevoznik Todi: lastnik MVM Vinko Matjaž, k se tudi ob drugačnih priložnostih trudi za živahnejši utc' Mozirja; bridko sabljo vife, Dane Grudnik, sicer najemniV, gostišča Zaje v Velenju in pra\ tako priženjeni Mozirjan; za lačne želodce in potrebno okrepčilo po napornem delu pa je poskrbel »priseljenec« Franjo Bartolac, eden vodilnih v SDS in hkrati lastnik mesnice v-. Mozirju. Torej se ve, s kakšnimi dobrotami so se krepčali Mozirjani, ki so tudi upali, da bo snežak preživel vse takšne in drugačne od-juge.

US, Foto: CIRIL SEM

Še 170 savinjskih smučarjev

Med zimskimi počitnicami je bilo več tečajev smučanja. Tako je SK Gozdnik pripravil za šolarje tečaj na Rogli. ^ Libojah in na Polzeli ga je pripravil TVD Partizan, v Preboldu pa SK Prebold. Vsi tečaji so bili dobro obiskani, udeležene' pa so se naučili osnov smučanja.

V Preboldu se je tečaja udeležilo več kot 40 otrok, vodili pa so ga Marjan Plevčak, Iztok Rogelj, Lidija Selič, Tad^l Rovšnik in Gašper Veber (na posnetku). T. TAVČAl^

REPORTAŽA

17

Gospa Seiko iz Canicarjeve ulice

Iz živ-žava Tokia in olimpijskega Sappora v mesto ob Savinji

Seiko Araki je ena od bli-tridesetih Japonk in Ja-piicev, ki živijo ali delajo Sloveniji. Na sončno tran Alp je prišla zaradi nfoke s Celjanom Toma-Lm Gerlom, s katerim sta srečala v olimpijskem l^pporu. Diplomirani in-enir gozdarstva je bil tam ^ daljšem seminarju o Icoljevarstveni problematiki-

V celjskem mestnem sre-iišču, kjer živi mlada družica, sva se pogovarjala o zanimivi deželi vzhajajočega son-■a. z gospo, ki je odraščala na lelikem otoku Honshu, na podeželju. Tisti kraj je za japonske predstave majhen, (■endar z več prebivalci kot jih premore Celje. Po končanem šolanju se je zaposlila v računalniškem podjetju v Tokiu. »Tam sem sprva zelo rada živela. V mestu je izredno bogata kulturna ponudba, nikoli ni dolgčas.« Ko je dozorela, jo je začelo motiti, ker i ni na vsej poti od doma do delovnega mesta videla niti pedi zemlje. Povsod asfalt, beton.

je živela in delala v Sjpporu, na severnem otoku

F^-^Ucaido, kjer je prevajala odila za računalnike iz an

gleškega jezika v japonščino. V mestu, kjer je srečala bodočega moža.

Razlike in podobnost

Večina Japoncev niti ne ve za Slovenijo. Ko jo je iskala na zemljevidu, je ni našla, saj je bil zemljevid starejšega datuma. Zdaj jo nekateri zaskrbljeno vprašujejo, ali je to blizu Bosne, pri čemer jih potolaži z bližino Avstrije in Italije.

»Rada imam Slovenijo. Tako majhna dežela je in tako raznolika. V Piranu je morje, okoli Bleda so A]pe, videla sem kraške jame, panonski Ptuj.« Najbolj všeč ji je bilo v jeruzalemskih goricah, med slikovitimi vinogradi. Slovenija je majhna kot ena od številnih japonskih prefektur. Tam so značilne podobe riževa polja, lepe gore ter velemesta, ki so praviloma ob morski obali.

Za Slovence je predvidevala, da so podobno kot drugi zahodnjaki, zelo odprti. Tako kot, na primer, Američani. Pri nas skrivamo, ko bi morah koga zavrniti ali mu povedati, kar mu ni po volji. V tem smo si z uglajenimi Japonci precej podobni. Spoznala je, da se Slovenci, za razliko od Japoncev, vseeno bolj obiskujejo.

Japonci pridejo v tuj dom izjemoma ter se srečujejo v restavraciji. Tudi krajši čas ostanejo skupaj. Zelo dobre prijatelje povabijo celo v hišo, vendar se zabava konča zgodaj zvečer. Slovenci se seveda veselijo bistveno dlje. Med drugim je spoznala tudi to, da so ženske v Sloveniji enakopravnejše kot v jzjemno razviti Japonski.

Na splošno med Slovenci in Japonci ne opaža velike razlike. V naših trgovinah je izbira med oblačili ter hrano v primerjavi z Japonsko še vedno precej skopa, primerna slovenski kupni moči. In kaj gospo Seiko med Slovenci moti? Naši trgovci so pogosto premalo vljudni, gre jim le za posel, je kmalu ugotovila. Tudi uslužbenci javne uprave so velikokrat brez nasmeška, neprijazni.

Po japonskih meriUh seveda, saj so tamkajšnji ljudje med najprijaznejšimi in najbolj olikanimi na svetu.

Predanost delu

Kako praznujejo Japonci? Gospa Seiko je za novo leto v Sloveniji oblekla kimono. »Novo leto je za nas velik, zelo pomemben dogodek,« govori o čutenju, ki je prevevalo ljudstvo pred dvema mesecema. Tam je tih družinski praznik, brez petard, plesanja in podobnega.

Kljub temu, da je od praznovanja minilo nekaj tednov, je način praznovanja največjega japonskega praznika za tujca zanimiv vse leto. Imajo posebne novoletne obredne jedi, za vse tri dni praznovanja. Na zadnji večer leta je v dnevni sobi zbrana vsa družina, ki pričakuje veliki dogodek. Vsi so tiho, zato da slišijo zvon iz templja.

Po polnoči se oglasi zvon 108-krat, saj je v budizmu rečeno, da je v človeku prav toliko zlih čustev. Zvonje-nje pomeni notranje očiščenje vsega slabega iz preteklega leta. Po njem uživajo posebno jed toshikoshi soba (beseda soba pomeni testenine), s koščki piščančjega mesa. Pri japonskih testeninah je nasploh zanimivo, da jih uživajo vselej v vodi v kateri jih kuhajo, okus pa obogatijo na primer s sojino omako. Po jedi molijo, nato odidejo zgodaj zjutraj v svetišče in po možnosti občudujejo prvi sončni vzhod v letu. »V vsaki pokrajini imajo še različna druga prazno

vanja, toda novo leto je nekaj posebnega.«

Drugi najpomembnejši japonski praznik je prav tako družinski, tridnevni 0-bon, ki spominja na naš dan spomina na mrtve. To je avgusta, ko obiščejo pokopališče, okrasijo grobove, prižigajo sveče ter molijo za prednike. V navadi je, da jim položijo tudi skodelico vode ali sake (japonsko žganje) ter nekaj hrane.

Sicer pa imajo delu predani Japonci precej manj časa za oddih kot Slovenci. Ob sobotah in nedeljah odhajajo na krajše sprehode v bližnje parke. Z otroki odidejo tudi na različne prireditve. In kako preživljajo dopust? »Večina odhaja na dopust za novo leto, 0-bon ter zlati teden, ki zdru-.žuje tri praznike.« V zlatem tednu, od konca aprila in v

začetku maja, so na dopustu za teden dni ali več, za novo leto prav toliko ter za 0-bon pet dni. Ker sta.O-bon in novo leto družinska praznika, potuje večina v zlatem tednu. Takrat se radi odpravijo v tujino, v druge azijske dežele ter na druge celine.

Čeprav si bogati Japonci vzamejo za dopust razmeroma malo časa, pa marsikateri poslovnež meni, da je to zadosti.

Z dvema imenoma

Gospa Seiko Araki pripravi občasno v celjskem domu sloviti japonski sushi. Najrajši norimaki, posebno jed sushija. Gre za riž, ovit v liste alge, kjer uporabi za dodatek, na primer, ume. To so vložene slane slive, drob-nejše od naših. Razlika med slovensko in japonsko kuhinjo je očhna, kajti Japonci dajejo prednost rižu in ribam. Ribe pripravljajo drugače, pečene na odprtem ognju, nezačinjene.

Ljubki sinko, ki je sad ljubezni Seiko in Tomaža, začenja tako spoznavati dve zanimivi kulturi. Prvi dan februarja je bil star 8 mesecev ter ima dve imeni. Po slovensko se imenuje Jošt, po japonsko Voshinaka, kar pomeni pogum in čut za dolžnost. Tudi mladi oče, ki opravlja magisterij iz varstva kulturne dediščine, se je naučil osnov japonskega jezika. Tomaž je zaposlen v Nazarjah, delavnik Seiko pa je v znamenju velike skrbi za Jošta. Vsak dan se odpravi z vozičkom na promenado ob Savinji, ob koncih tedna gredo vsi skupaj.

Zaradi Jošta se je odpovedala nepraktičnemu kimonu. Nadela ga je le za novo leto. Tudi na Japonskem ga nosijo le še v času čajnega obreda ter na poročnem slavju. Tisti, ki se ukvarjajo z ikebano ali tradicionalnimi glasbenimi instrumenti, pa tudi starejši ljudje, ga oblečejo pogosteje.

BRANE JERANKO

Družina Seiko Araki in Tomaža Gerla. Ljubki Jošt-Voshinaka, ki je sad ljubezni Japonke in ' Slovenca, začenja spoznavati dve zanimivi kulturi.

18

NASr KRAJI IN UUDJE

Lepo |e ljubili življenje

Zlatoporočenca Rezi in Jože Čuvan tako ljubita Celje, da ne bi moglo živeti v nobenem drugem mestu no svetu

Rezi in Jože Čuvan zadnjih nekaj deset let živita v velikem stanovanju na Krekovem trgu v Celju, tik nad slaščičarno Mignon. Poročila sta se daljnega leta 1949, nekaj let po vojni, ki jo je vsak od njiju preživel na svoj, težak način.

Jože o spominih na vojno noče govoriti, Tereziji pa je med bolečimi ostalo tudi nekaj lepih spominov. Na čas, na primer, ko je sedla na vlak in se odpeljala v nemško taborišče, kjer so bili zaprti otroei njenih tedanjih delodajalcev. »V taborišču bi lahko zadržali tudi njo, pa ji kaj takšnega ni padlo niti na kraj pameti,« ljubeče pove njen mož Jože, ki je tedanjo nevesto spoznal v frizerskem salonu, kjer je pomagal kot frizerski pomočnik. »Ko sem izstopila z vlaka in se z raznimi tovornjaki pripeljala do prave postaje, sem že od daleč zagledala veliko polje, omejeno z bodečo žico, za katero so se igrali otroci. Šefu taborišča sem povedala, koga sem prišla obiskat. Povabil me je v svojo pisarno in mi potem, ko sem mu povedala, od kod prihajam, dejal, da je zelo lepo od mene, ker sem prišla in da od tako daleč še ni bilo nikogar. Potem je poklical otroke, ki sem jim hotela podariti pa

ket peciva, ki pa se je med potjo popolnoma razdrobilo,« se spominja Rezi in obnavlja dialoge v nemščini, ki se jih spominja, kot da bi se zgodili včeraj. Pa je od takrat minilo že petdeset let; vmes je bila Rezi zaprta v Starem piskru, kjer jo je gestapovec tako udaril po licu, da od takrat na eno uho skorajda sploh ne sliši.

Ampak vojna je minila in živelo se je naprej. Tako tudi Jože in Rezi, ki sta se jima rodila dva otroka. Sin Vlado in hči Majda imata prav tako po dva otroka. »Vsi hodijo v srednjo šolo ah študirajo,« pono

sno pove dedi Jože in doda, da ju otroci redno obiskujejo. »Ne ravno vsak dan, ampak vsekakor prihajajo tako redno, da se nikoli ne počutiva osamljena.« Sicer pa je Jože v življenju počel marsikaj. Poklic frizerja je združeval s pe-dikerstvom in spominja se, da se je v njihov frizerski salon Krajnc hodil lepšat marsikateri znan Celjan. »Najbolj se spominjam mojstra Pelikana, ki se je redno strigel pri nas,« pravi Jože, ki se spomni tudi gospoda, ki mu je, mlademu frizerskemu pomočniku, podaril prve oljne barve.

Jože jih je uporabil in se vanje skorajda zaljubil. Olje in slikarsko platno sta postala njegova zvesta spremljevalca naslednjih nekaj deset let, motiv pa, ki ga je ves ta čas privlačil, je narava. Reke, gore, planine, drevesa in gozdovi... Neizčrpen vir navdiha, iz katerega so nastale shke, ki razen stanovanja Čuvanovih zlato-poročencev krasijo stanovanje marsikaterega Celjana. »S slikami nisem nikoli hotel za

služiti, ponavadi pa sem gledal, da se mi je povrnil vsaj denar, ki sem ga porabil za barve,« pravi Jože Čuvan, ki zadnjih nekaj let, odkar je doživel prvi infarkt, ne slika več. »Za to moraš imeti zdrav organizem in glavo; znati se moraš koncentrirati in ostati zbran,« pravi. Vseeno pa zna na izust imena nekaterih hindujskih mest; tudi tistih, za katere večina Slovencev verjetno še ni niti slišala. »Veste, ko sem bil mlad, sem želel postati učitelj geografije,« še potrdi vtis, da se v njem skriva marsikatera skrivnost in nadarjenost umetnika, delavca in človeka.

Predvsem pa se v njiju obeh, v Terezi in Jožetu Čuvan, skriva medsebojna ljubezen, ki njuno zvezo sklepa že dobrih pet desetletij. Ob tej ostaja v njiju trdno zakoreninjena ljubezen do življenja ter do vnukov in otrok. In do Celja. »Tako ga ljubim, da ne bi mogel nikoli živeti v nobenem drugem mestu,« ponosno pove Jože Čuvan, stari Celjan, žena Rezi pa mu pritrdi. Ljubita ulice starega mesta, po katerih hodita že pet desetletij. Ljubita eden drugega, čeprav jima je bilo včasih težko. In ljubita vsak nov dan, v katerega se po petih desetletjih še vedno prebujata skupaj.

NINA M. SEDLAR

Čebelarji o nakladnih panjih

Čebelarsko društvo Apis je v Velenju pripravilo posvetovanje o nakladnih panjih, njihovem zgodovinskem razvoju in standardizaciji.

Udeleženci, med njimi so bih Stane Sajevec, Pavle Zdešar, dr. Janez Poklukar, dr. Jože Rihar, Matjaž Vehovec, Anton Roznian, Milan Meglič in Ivan Jurkovič, so biU mnenja, da bo že prvo desetletje novega tisočletja prelomno za slovensko čebelarstvo. Nakladno čebelarjenje pri nas še ni zelo razširjeno, zato so odprte vse možnosti, da zastavimo njegov razvoj in še pravočasno poenotimo tudi nakladni panjski sistem. S. RIŽNAR

Lovci skrbijo za divjad

Ob besedi lovec nas večina pomisli na oboroženega moža, ki nekje na preži čaka divjad, da jo bo ustrelil. Toda, to je le ena plat medalje. O drugi, bolj privlačni, pa razmišljamo poredko. Lovci namreč za divjad tudi skrbijo, posebno takrat, ko debela snežna odeja pokrije gore in doline, s tem pa divjad obsodi na stradanje. Lovci jim pomagajo tako, da polnijo krmišča. Lovska družina Braslovče ima na svojem okrog 3800 hektarjev velikem revirju številna krmišča, ki so jih v prejšnjem tednu z velikim naporom napolnili s hrano, največ s koruzo. T. TAVČAR

Čuvaj revirja Marko Kos in Janez Dernač pri pokladanju koruze.

Iščejo par za pohorsico ohcet

Člani zreškega turističnega društva že pripravljajo horsko ohcet, ki bo v mesecu maju, kandidati za ženiij^ nevesto pa se morajo prijaviti do konca februarja.

Poroka, ko nevesta in ženin vstopita v zakon po pohorj običajih, v pohorskih oblačilih in s svatovsko družbo, i katero so tudi obiskovalci in turisti, je nekaj posebni drugačnega in predvsem zanimivega. V Zrečah želijo, ^ postala tradicionalna.

Pred dnevi so že razpisali natečaj za vse mlade kandi(jj ki želijo na ta način skleniti zakonsko zvezo. Izbrali bodo^ par, ki bo najbolj ustrezal pogojem: kandidata morata pi sklepati zakonsko zvezo, ne smeta biti starejža od 30 j eden od kandidatov pa mora imeti stalno prebivališč^ občini Zreče. g;

Prednost cestam in mostu

v krajevni skupnosti Konjiška vas, ki ji predseduje Mladen Bezenšek, so že določili cilje, ki jih bodo skušali najprej doseči.

Sem sodijo redno letno in zimsko vzdrževanje krajevnih cest in krajevnega doma, prednost pa bodo dali tudi izgradnji mostu čez Dravi-njo v naselju Prežigal, preko katerega poteka cesta Te-panjski Vrh-Tolsti Vrh-Kam-na Gora-Frankolovo. Načrtujejo tudi obnovo in asfaltiranje ceste v naselju Zgornji Breg ter obnovo drugih lokalnih cest v skupni dolžini pet kilometrov. Potrebna bo izgradnja trafo postaje v naselju Nova vas. Radi pa bi tudi v čim krajšem času organizirali prevoz otrok v šo

lo s kombijem iz kra Spodnja Pristava, Nova v Prežigal in Breg, od koder možna povezava z avtol som.

Največji problem, ki ti krajevno skupnost, pa jej ponija odpadkov, kamor i važajo odpadke iz konjišl zreške in vitanjske občin Deponija postaja za okoli vse bolj zaskrbljujoča, poj bej še za tiste, ki žive v nep sredni bližini. Krajane pcii izpiranja in odtekanja škodi vih snovi skrbijo tudi mrh« narji, ki raznašajo odpadi tudi v širšo okolico. Preprii ni so, da deponija tja ne si ne nazadnje tudi zaradi bi: ne Slovenskih Konjic in s^ ga izgleda.

b,

ŠPORT

19

Deja-vu?

eloni naj bi se v reprizi polfinala LP izpred dveh let tokrat v Golovcu godilo precej drugače

ij,otni obračun večina lačuj^ za slovenski in |nski rokometni praz-f Ali so evropski prvaki (jliko uspehih sploh mo-za nov naskok na ■pski tron? Ali bodo v Lpi skušali zaceliti rane domačih tekmovanj ozi-

iiabodo igrali le za čast in , svojega kluba? Ne-nčno vprašanj si zastav-D v celjskem klubu in z ni vsa domača športna jost. Cilj - finale Lige pr-ov - je navidez na dosegu

ojda tako slabe Barcelone dolgo ni bilo na parketih in je bila kdaj premagljiva, em je to zdaj. V celjski ^as z »ostarelo« Barcelono ' vsekakor treba na nož. omini na polfinale izpred eh sezon so tako sveži, da kateri »preživeli« posledice tijo še danes. Takrat so ru-eni dresi in zelene uniforme nemočno opazovali kot ^ prodirajoče Katalonce, S so prav s protinapadi Celja-m odčitali pravo rokomet-10 lekcijo. Preveč spoštova-i\ia,\oi3t»rumeni« so izkušnje ^sjnabrali. Trener Sead Ha-mtendič je jasen: »Ni kal-ukij ali izgovorov. Tekmo ■ramo dobiti, potlej bomo prevanše v naši igri še lahko t izboljšali. Imeli smo pre

več zdravstvenih težav, kljub vsemu pa smo priprave opravili dobro.« Igralci so si nasprotnika lahko dodobra ogledali. Nekaj posnetkov je priskrbel še Škrbič, svež material pa je prispel iz Veszprema. »Barca« svojega načina igranja v letih evropskega kraljevanja ni kaj dosti spreminjala, pivo-varji pač. Povrhu Španci svoje domislice izvajajo za odtenek

počasneje, kar bi z gibljivim in formacijsko prožnim obrambnim zidom Celjani lahko povsem izničili. Hasa-nefendič o postavitvah in taktiki ne govori kaj dosti, a v torkovi »zadnji vaji« v DP s Trebnjim je bilo razvidno, da bo Pajovič, ki se mu forma močno vzpenja, v napadu prevzel velik del bremena. Za edini poraz v DP so se Celjani Trebanjcem oddolžili - dvignjena morala ob spoznanju, da bo potrebno aktivirati tudi rezervne potenciale. Hasane-fendič je Puca in Jelčida prihranil za soboto, Lapajnetu v

vratih privoščil cel polčas, vidno oslabelega Manaskova pa znova privajal na stik z

žogo. Roman Pungartnik se je lahko do mile volje nastreljal in ob nedoraslih delilcih pravice hkrati napovedal novo vrhunsko predstavo. Ko je tehnični vodja ekipe Pavel Petru sodnika Juratovca opomnil na zamenjavo okulističnega pripomočka, ga je ta poslal med rekordnih tisoč gledalcev.

Morda bo Celjane v totalno mobilizacijo prisilila prav španska igra »ose« s silakom Šepkinom v sredini. Sploh pa je tedanja Zovkova postavitev pre

pozno ugotovila ranljivost »sanjske ekipe«. Zdaj s tovrstnimi dognanji bojda ni težav. Prvi celjski krožni napadalec ima »Barco« v malem prstu: »Velikokrat sem že igral proti njim. Kaznujejo vsako najmanjše popuščanje v igri, visok ritem pa jim zagotavlja plejada izvrstnih

posameznikov. Uspeli bomo le z najboljšo igro v naši zgodovini!« Prvaki iz Španije so po mnenju celjskega stratega najbolje izkoristili razpad SFRJ in SZ ter padec francoskega Eoko-meta. Fenomena torej ni, Vladimir Jelčič in predsednik UO CPL Andrej Šušterič pa imata podobno mnenje, po katerem je vsaka prednost iz prve tekme manjše breme na drugi. Torej bodo 3 ali 4 zadetki zadostno jamstvo? »Težko bo, toda izplača se!« dodaja Jelčič, direktor kluba Vlado Privšek pa: »Mi lahko veliko dobimo, oni še več izgubijo. Tehtnica je na naši strani!«

^■HMlIlMillil PRIMOŽ ŠKERL

2880 vstopnic je v ponedeljek pošlo v slabi uri, cene vstopnic na črno pa so isti dan dosegle že blizu 10 tisočakov. Skupaj z »VIP-ovci« se bo v Golovec strnilo preko 3 tisoč navijačev. Vrata bodo odprli ob 14.50, sledil bo nastop skupine Power dancers in ob polčasu še Pidži.

Odprava iz Barcelone bo v petek ob 18.45 prispela na brniško letališče, domov pa se bodo odpravili takoj po tekmi.

Polfinale si bo ogledalo ožje vodstvo naše države s predsednikom Milanom Kučanom na čelu.

Vse za rokomet

^^olfgang Preuss sodi med najzvestejše navijače celjske-•^okometnega kluba, zagotovo pa je ima mesto v deseterici ^JVečjih zaljubljencev v to igro.

^^uss prihaja iz Bergheima pri Kolnu in kot sam pravi, sta •Najbolj pri srcu prav Celje Pivovarna Laško in Barcelona, ^ ° Zagotovo ne bo manjkal na spektaklu sezone. Nemalokrat , ^ avtomobilom pripelje (v obe smeri v povprečju prevozi ^ kilometrov) na evropske tekme Celjanov - bodisi v rano Golovec, kjer si je npr. ogledal tekme z Badlom Smehom, Ademarjem Leonom, Goteborgom in Portlandom Antoniem ali na gostovanja, kjer smo ga letos opazili v ^.'^Ploni, naslednji dan pa si je ogledal še srečanje Barcelona-J^terthur. Vselej rad pokramlja z nekom iz kluba, sicer pa je v kraju zaposlen v tovarni. PŠ, Foto: GK

Preuss - markantnega Nemca boste na tribunah Golovca zlahka opazili.

Je Barceloni pošla sapa?

športno društvo Barcelona obstaja zgolj v pogovornem jeziku, ^cer pa so t.i. sekcije (košarka, rokomet, vaterpolo idr.) združene pod streho katalonskega in španskega nogometnega velikana FC Barcelone.

Tekme rokometašev so v vseh domačih in evropskih tekmovanjih zgledno obiskane, a tribune se ne šibijo pod težo rokometnih »fanatikov«, temveč zgolj privržencev športa (zelo podobno je s košarko in drugimi sekcijami). Igralci jih le redkokdaj razočarajo. Četudi so v tej sezoni manj suvereni, so njihovi načrti nespremenjeni, predvsem pa »podrejeni matici«. FC Barcelona praznuje 100 letnico obstoja.

Rokometna »podružnica« je najuspešnejša, seznam njenih dosežkov pa kar impozanten. V tem desetletju je Barcelona šestkrat slavila v evropskih tekmovanjih, zato jo strokovnjaki upravičeno imenujejo »rokometna ekipa desetletja«. Na evropski tron so se igralci v bordo-modrih dresih prvič povzpeli v sezoni 1990/91, zadnja tri leta pa naslova niso izpustili. K temu so dodali še 5 kron v Pokalu pokalnih zmagovalcev (1983/84, 1984/85, 1985/86, 1993/94 in 1994/ 95). Prvaki svoje države so bili 16-krat. Prvič leta 1953 -takrat še v velikem rokometu. Primat držijo vse od sezone 1995/96, zelo podobno pa je v Kraljevskem pokalu, ki je Ka-taloncem pripadel 12-krat in španskem Superpokalu, katerega 8 globusov krasi njihove vitrine. Za nameček so v zadnjih dveh sezonah odnesli še evropski Superpokal.

V slabo voljo je igralce Barcelone spravil prav drugi pol-finalist LP in nasprotnik Celjanov v skupini D Portland

San Antonio. Potem, ko mu je v prvenstvu za las ušla zmaga, se je »vsemogočni« Barceloni oddolžil v kraljevem pokalu in jo v finalu porazil z 31:30, pred tem pa je »Barca« morala predati tudi ligaški pokal, tokrat Ademarju iz Leona (32:29). Prav iz lanskega nasprotnika CPL v če-trtfinalu LP so Katalonci v svoje vrste pridobili Deme-tria Lozana (desni zunanji), večkratnega najboljšega igralca in strelca španskega prvenstva. Vratarja sta Šved Tomas Svensson (142 repr.) in David Barrufet Bofill (42 repr.). Krila so španska repre-zentanta Rafael Guijosa Ca-stillo in Antonio Ortega ter hrvaški univerzalec Patrik Čavar, ki se po potrebni lahko pomakne na položaja krožnega napadalca ali organizatorja. Zmedo na črti povzroča robustni 205 cm visoki in kar 124 kg težki španski Rus Valerij Šepkin (151 repr. SZ, 10 Špa). Eden ključnih igralcev te sezone je levi zunanji Enri-co Masip (130 repr.), njegova in Lozanova zamenjava pa so Xavier 0'Callaghan, Joaquim Soler Teruel, Mateo Garralda in princ Inaki Urdangarin. V rezervi izmenoma čakajo zunanji igralci Roger Martinez, David Cardona in Belaustegi Ruano, krožni Alexandre Dedu, Carlos Prieto Marcos in Jose Espar Moya, vratar Jože Manuel Mendez in krilo Bernard Ribaš. Kdaj, koliko in kdo bo igral, odloča oboleli Valero Rivera Lopez s pomočnikom Antoniem Rubiello Rebollom. Za telesno pripravo skrbi Francesco Espar Mo-ya, za zdravje Jose Antonio Gutierrez Rincon in za razbo-lele mišice maser Sebasti Sa-las. Tehnični vodja ekipe je Joan Marin Ripolles.

PRIMOŽ ŠKERL

inaki pod krono

Zakonski s(t)an rokome-taša Inakia Urdangarina in španske princese Christine Federice Victorie de Borbo y Grecie traja že skoraj dve leti.

To pa seveda še ne pomeni, da bi v njunem zakonu bilo karkoli narobe, čeprav španski tisk (podobno kot v vseh

monarhijah) išče »poperčke« in nemalokdaj javnosti servi-ra tudi izmišljene podatke, saj je kraljeva družina vselej hvaležna »pisarska« tema. Inaki in Christina sta se seznanila na Olimpijskih igrah v Atlanti. Hči kralja Juana Car-losa je bila članica olimpijske jadralne ekipe, modrooki baskovsko-belgijski postav-

než pa je z reprezentanco tam »pririnil« do brona. Njun večni »da« so Španci označili za športno poroko stoletja. Spremljalo jo je 40 evropskih kraljevskih rodbin, v katedralo pa se je nagnetlo kar 1500 povabljencev. Zaradi groženj baskovskih separatistov je dogodek varovalo preko 4 tisoč policistov in varnostnikov, nebo nad katedra

lo pa je v roju helikopterjev močno spominjalo na desant. Tisto leto je Barcelona izgubila le tekmo s Celjani, junak pa je bil prav Inaki, ko je njegov strel iz obupa končal v mreži, kar je pomenilo evropsko slovo fantov izpod Golovca. 29-letni Urdangarin sicer napoveduje konec svoje športne poti po 10 v Sydneyu. Morda ima svojih varnostnikov že vrh glave, čeprav mu

ves direndaj ni pokvaril rokometnih načrtov. V njegovo uteho se na več tekem odpravi tudi princesa, po poklicu sicer politologinja in sociologinja, ki se ravno ne more ponašati z astronomskimi dohodki (njena plača dosega le

okoli 200 tisoč pezet oz. dobrih 210 tisoč tolarjev), zagotovo pa ne sodi v kategorijo slabo preskrbljenih. Kraljeve družine imajo stvari z denarjem urejene bistveno drugače, zato je princesina plača zgolj pisemska znamka na evro-panoju.

PRIMOŽ ŠKERL

Do zaključka redakcije še ni znano, ali se bo v Celju pojavil tudi kdo od članov španske kraljeve družine.

Dosedanji tekmi letošnjih polfinalnih nasprotnikov -Celje (16.3.1997): CPL-Bar-celona 24:29 (11:14), Barcelona (23.3.1997): Barcelona-CPL 22:26 (14:10).

Obe tekmi bosta prenašali slovenska TV in španska TV 3, za pravice se dogovarjajo še s francoskim AB Sports. Za finale pred finalom se močno zanima še vrsta drugih evropskih TV postaj in hiš.

Tekmo v Golovcu bosta sodila Norvežana Bjorn Hog-snes in Svein Olav Oie, delegat je Belorus Butzcek Gerd.

20

ŠPORT

Korak za korakom v EL

Pivovarna Laško se je po uspehu v Choletu skupaj s četrtfinalnim nasprotnikom grškim Arisom znašla v družbi Valencie, Juventuda, Bu-dučnosti, Tofaša, Benettona in Partizana, kjer smo nekdaj videvali le najbolj zveneča evropska košarkarska imena.

Slednji se bodo pač morali navaditi na Laščane, zlasti pa upoštevati dejstvo, da jim bodo načrte odslej velikokrat pomešali »manjši klubi evropskega košarkarskega podeželja«. Francozi so se močno opekli, a klubov z opeklinami je bilo že v rednem delu tekmovanja dovolj, da bi se iz tega dalo kaj »izvleči«. Cholet pač ni resno računal na možnost, da bi ga na tej stopnji tekmovanja lahko izločila ekipa, ki je v domačem prvenstvu med prvoligaši šele zadnjih nekaj sezon. Mnenja niso spremenili niti po de-baklu v Laškem, ko jim tudi izdatna naklonjenost arbitrov ni pomagala do ugodnejšega izhodišča pred revanšo. Navsezadnje pa so v svoji zaverovanosti in ugodnim statističnim pokazateljem o nepremaglji

vosti v domači dvorani najbrž pričakovali nekaj težji trening pred četrtfinalom.

Aleš Pipan je svoje varovance skozi tekmo in vsa spremljajoča dogajanja vodil zares mojstrsko. Iztirila ga ni niti »vojaška« namestitev 15 km od dvora

ne, še manj nešportna poteza Francozov, ki so pohiteli z napovedmi obračuna z Grki, najmanj pa visoko vodstvo Chole-ta (16 točk) v prvem polčasu. Čakal je svoj trenutek: »Provo-kacij smo vajeni. Verjel sem, da smo boljši in Cholet je bil.zrel tudi za večji skupni poraz. Američana Hayes in Howel sta skupaj dosegla le 31 točk,« je pojasnil vselej mirni profesor poslovne matematike.

Eden najbogatejših francoskih klubov Cholet Basket je zdaj že zgodovina, oči Lašča-nov pa so uprte v Solun. Aris ima v domačem DP 13 zmag in 6 porazov in si s starimi znanci pivovarjev, ekipo AEK, trenutno deli 4. mesto. V zadnjem krogu je v gosteh grdo (84:69) izgubil z nižjeuvrščenim Spor-tingom. Značilnost Soluncev je predvsem ta, da v domačih tekmovanjih nastopa povsem druga ekipa, kot na evropskih parketih. S petimi Američani so krepko presegli kvoto tujcev, zato bosta Pipanovi četi nasproti stala le dva ob še dveh domačih reprezentantih.

Uspeh igralcev iz Treh lilij je Sloveniji praktično že zagotovil drugi sedež na vlaku elitne Evropske lige (čeprav se FIBA močo trudi, da bi bilo drugače), ki se bo pričela prihodnjo sezono in jo bodo Laščani vsekakor igrali, saj stroški niso bistveno večji, iztržek pač. Največje evropsko klubsko tekmovanje si močno želi okusiti kapetan Mileta Lisica: »Po ogledu po

snetka smo videli naše napake. Aris bo nosil izkušnjo AEK, ki je pri nas že padel!« Po mnenju Miljana Goljoviča je grški nasprotnik slabši od Bennetona ali Partizana: »Če se lahko kosamo z Unionom Olimpijo in AEK, se lahko tudi z Arisom. V DP upam na 2. mesto, ki nam zagotavlja nastop v Evropski ligi!«. Ta je seveda velik zalogaj - finančno in organizacijsko. Utegnilo bi se zaplesti pri dvorani, ki pa so si jo predstavniki FIBE že ogledali in bojda niso imeli večjih pripomb. »Mogoče se stvari prehitro odvijajo,« je bil ob filmsko odvijajo-čih se dogodkih nekoliko skeptičen Saša Dončič. Zelo pomembno pa je, da so njegovi še dodatno okrepili samozavest, zatorej je strah pred uglednimi nasprotniki izustopil iz laškega brzovlaka. Za popotnico v nove evropske dogodivščine si bodo Laščani razdelili približno 3 milijone tolarjev - iz naslova minulega dela in dosežkov.

PRIMOŽ ŠKERL . Foto: GREGOR KATIČ

Aleš Pipan zna svoje fante pravočasno umiriti.

na kratko

Izola: Gripa je kegljavkam Miroteksa onemogočila nastop v 13. krogu DP proti ekipi Mehano. Miroteks II. pa je v drugoligaški konkurenci na gostovanju ugnal Krško s 6:2 (Ratajc 444, Koštomaj 420, Razlag 413). Pri moških se je CP Celje z izvrstnim dosežkom 5529 kegljev (Vodeb 966, Peperko 935) in zmagi nad Hidrom Medvodami s 7:1 utrdil v sredini lestvice.

Celje: Večino tekem ŠKL so minuli teden morali preložiti. V osmino finala sta se že uvrstili osnovni šole Polzela in Pod goro Slovenske Konjice, med srednješolskimi ekipami pa vsa prvouvrščena moštva (med njimi 1. Gimna^ja Celje), ki so v šestnajstini finala počivala ter Srednja Ekonomska šola in Srednja Trgovska šola (obe Celje).

Velenje: Najboljšo uvrstitev na DP smučarjev skakalcev do 8 let je z 8. mestom dosegel Rok Pečovnik (Žiga

Omladič 16, Klemen Omladič 24, vsi SSK Velenje).

Kranj: SSK Yelenje (Kokolj, Urlep, Čutuk, Žižek) je na pokalu MIP dečkov do 12 let osvojil 8. mesto, druga ekipa (Hrgota, Berlot, Brežnik, D. Omladič) pa 12. Med posamezniki se je najvišje (15. mesto) zavihtel Urlep.

Linz: Člani SK Rudolf Cvetko Velenje so nastopili na mednarodnem sabljaškem kadetskem turnirju. Tine Čas je zasedel 24., Renato Knez pa 28. mesto.

Rogla: Bernard Vajdič (SD Unior Celje) je v močno zasedenem FIS slalomu z zaostankom 2,12. končal na 3. mestu takoj za favoritoma Valenčičem in Vrhovnikom, ki ju je ločila le stotinka.

Pariz: Na svetovnem plavalnem pokalu je Urška Roš (Marines Neptun) na 800 prosto odplavala 8:54,73, kar je zadostovalo za 12. mesto. Z 8:00,26 je v tej disciplini slavila Kitajka Chen.

Celjanom naklonjen ii^

Košarkarji Celja so s 14 zmagami in 4 porazi 2 redni del prvenstva v 2.SKL vzhod. Prvo mest^ razdelili z ljubljanskim Vurijem Plavo Laguno, J pojdeta v kvalifikacije. j

Vanje sta se iz zahodnega dela lige uvrstila še Beži najboljšim izkupičkom) in Koper mladi, tako da bo v 6 krogih mini lige določila novega člana l.B SKL, drJ čeni pa se bo s predzadnjim B-ligašem potegoval za p lo prosto mesto. Trener Celjanov Marko Trobiš je i Ijen s ponedeljkovim žrebom, saj bo KK Celje v prvej najprej gostoval pri najmočnejši ekipi Bežigradu, nato gostil YPL in potoval še v Koper. Vrstni red tekem v vanju omogoča boljše izhodišče.

PRIMOŽ š

Z Jezico v novi dvorani

Košarkarice celjskega Ingrada bodo otvoritveno srj v novi dvorani Gimnazije Center vsekakor odigrale s kom Imosom Ježico.

Dopuščajo možnost, da bi se to zgodilo že 6. ali Z nia( bodo Ljubljančanke v Celju gostovale še v rednem prvenstva. Ker pa dvorana dotlej najbrž še ne bo pj nared (ta teden postavljajo semafor in tribune) in vej pravočasno ne bodo uspeli opraviti tehničnega pregljj prevzema, bodo za prvo uradno srečanje določili kaj gostovanje Ježičank v play-offu.

Cicibani za pokal Hervi!

Veleslalom cicibanov za pokal novega pokrovitelja športne hiše Hervis nadaljuje tradicijo 23. cicibančko-vih veleslalomov v organizaciji ljubljanskega timinga in Maximarketa. Na njem so nastopala najbolj znana slovenska smučarska imena.

Nataša Bokal, Mateja Svet, Urška Hrovat, Tomaž Čižman, Rok Petrovič, Andrej Miklavc, Jure Košir in Matjaž Vrhovnik je le nekaj imen iz dolgega seznama reprezentantov, ki so do uspehov v svetovnih arenah odsmučali skozi cici-bančkove veleslalome. Tekmovanje bodo priredili v nedeljo, 7. marca (10.) na smučišču Podles v Kranjski Gori. Na VSL nastopajo cicibani in cici-banke letnikov 1991-93 ter t.i. kategorizirani tekmovalci s kodo SZS. Najmlajši se na tekmovanje lahko prijavijo do 3.

marca v Hervisovih proi nah v Celju, Ljubljani, | in Murski Soboti (prija 1000 SIT). V primeru! snežnih razmer bo prei nja pomaknjena na ugac termin.

Nejc Lovec zopet znTagal

Nejc Lovec, mladi smučar SK Gozdnik Žalec, je minuli konec tedna zmagal na državni tekmi za Pokal Radenska na Sorici. Mitja Rančigaj je osvojil 15 mesto. Enaka tekma je bila tudi v Kranjski Gori, kjer je Lovec osvojil četrto mesto, Luka Koren 11. in Aljaž Ramšak 26. mesto. Mlajši dečki so se tudi udeležili dveh državnih tekem in osvojili naslednja mesta -Golte: Tomaž Velečič 26. (7 v letniku) in Matic Volavšek 34. (11 v letniku); Črna: Tomaž Velečič 24. mesto (7 v letniku), Amadej Božičnik 34. (15 v letniku). Med cicibani je na tekmi vzhodne regije v super veleslalomu v Mežici Milan Mastnak osvojil 8. mesto.

Vebrov memorial

Smučarski klub Gozdnik Žalec po nekajletnem premoru spet organizira odprto prvenstvo v veleslalomu za memorial Vlada Vebra, pionirja organiziranega smučanja v žalski občini. Tekmovanje bo v soboto na smučišču v Libojah, s startom ob 10. uri. Prijave sprejemajo v poslovalnici Agencije NT&RC v Žalcu ter v prostorih kluba. Prijave niso omejene, smučarji pa bodo razdeljeni v več starostnih skupin. Danes pa bo klub v Libojah organiziral osnovnošolsko prvenstvo občine Žalec v veleslalomu. Na to tekmovanje so povabili tudi osnovne šole iz občin, ki so prej bile v Občini Žalec.

športni

koleda|

SOBOTA, 27.2.

Košarka

. l.B SKL, 20. krog - Zi Rogla Atras-llirija, Šen Kemoplast-Banex (19), štanj: Elektra-Radei

(17,30).

Kvalifikacije za l.B SH krog - Ljubljana: Bežig Celje.

l.SKL (Ž), II. del, 8. fc Ljubljana: ADD llirija-In;i Celje (17).

Rokomet

Liga prvakov, polfinale va tekma) - Celje: Celje J varna Laško-Barcel

(16,30).

l.A DRL, 16. krog: Vele Gorenje-Radeče.

l.DRL (Ž), 13. krog nje: Vegrad-Juteks.

Odbojka

1.DOL, 16. krog - Šošj Šoštanj Topolšica-Fuž GOK IGEM.

2.DOL, 18. krog - SlO; ska Bistrica: Granit-SlP" peter.

2.D0L (Ž), 18. krog-M« je: Zgornja Savinjska-i^' Šoštanj, Prevalje: Par''' Prevalje-B&L Utrip Šemp'

^ NEDEUA, 28.^ ,

Nogomet

l.SNL, 17. krog - PreV^ Korotan-Publikum, Mi" Sobota: Mura-Rudar (V) i ob 15h).

TOREK, 2.3. I

Košarka

Pokal Saporta, četrtfij (prva tekma) - Solun: ^ Pivovarna Laško (17).

KOMA -- Foto sTudio

Ljubljanska 16, 3000 Celje Tel./fax: 063/481-430

• klasična studijska fotografija

• razvijanje vseh vrst filmov

• digitalna fotografija

• arhiviranje fotografij ali diapozitivov na CD rome

• priprava dia pozitivov za predavanja

• izdelava TV telopov za kinematografe

• fotografiranje za reklamne kataloge

• izdelava ČB in barvnih povečav fotografij

TeL&Fax: 063/481-430,

0609/635-256, 041/708-937

ŠPORT

21

Norme SP ne bi bilo

Acman razočaran, nova Cankarjeva osmica in kopica odličij v Kopru

^ av so napovedovali, da bosta šprinter in skakalka Anja Valant na ined-'"^eneni mitingu v Celju naskakovala normi "p^se je izkazalo, da ti ne bi bili priznani.

'2 namreč ni bil prijavljem v zimskem jLju AZS. O usodi Cankarja in Valantove jločala Mednarodna atletska zveza.

^ tekmovanju je nastopilo blizu 40 atletov iz liane, Novega mesta, Ptuja, Slovenske Bistri-nolenjskih Toplic in Celja. Najboljši rezultat pjegla Alenka Bikar (Olimpija), ki je na 60 m s . izenačila državni rekord Jerneje Pere, ven-' dosežek ne bo priznan, saj je štartala v skem teku, kar seveda ni dovoljeno. Urban nan je na isti progi dosegel 6,77, kar je 7 ink za normo SP in 2 stotinki nad njegovim avnim rekordom. »Zame je dosežek vsekakor o^aranje in konec upov za Mibashi,« je razlo-i\cman. Anja Valant se je inočno hudovala nad liini nastopom, čeprav ji je s 13,95 v troskoku ,el četrti dosežek kariere. Na hitri celjski [anski stezi je pričakovala večjo daljavo, toda = preveč podarja pred odskočno desko. Alen polovčan (15,88) je isti disciplini moral prizna-ireiBOČ Boštjana Šimuniča (16,06). Rezultati atletinje - 60 ovi-f 1. Katka Jankovič (Krka) [47 60 m: Alenka Bikar tpija) 7,23, 2. Ksenja Pretaka (ŽAK) 7,63, 3. Katka pkovič (Krka) 7,77. Troskok:

Arija Valant (Kladivar) 3^95, 2. Hedvika Korošak [^urt 12.50, 3. Ana Marine Kladivar) 11,24. Atleti - 60 m: v^tra- isno^iilTn ? ufliiirrsi »Stjan Fridrich (SI. Bistrica) ),%. Tioskok: 1. Boštjan Širnih/6,06, 2. Alen Topolov-0/5,88, 3. Janez Valant (oba Idivar) 12,50.

Gregor Cankar je na mitin-vGentu na Nizozemskem ovič premagal osemmeter-) znamko (801 cm) in kon-I na 3. mestu. Zmagal je banec Pedroso (826) pred leričanom Walderjem V Lievenu je Gregor lel manj sreče. Trikrat je fstopil, njegovi neveljavni 'Skusi pa so krepko presega

li 8 m, zato trener Srdjan Djor-djevič ni bil pretirano zaskrbljen. Tudi Pedroso je imel težave z odskokom. V edinem veljavnem skoku je zmogel zmagovalnih 837 cm. Najbolj--ši slovenski skakalec bo nastopil še na finalu dvoranskega Grand prixa v Stockholmu.

Robert Teršek in Miro Meri cf [5' V'-^ ^^ l^o rila pru. Teršek je v tretji seriji vrgel kopje 72,01 m daleč in za dobra dva metra ugnal Mariborčana Emberšiča. Obilo sreče je pri krogli imel Medič. Njegov sunek 17,37 m je bil le centimeter daljši od Vodovni-kovega (SB). Dražnikova je v disku (36,25) in krogli (12,49) končala na 2. mestu, kar med mlajšimi mladinkami velja tudi za Podergajsovo (disk 31,89, krogla 12,61). Uspeh sta v isti kategoriji dopolnili še Jazbinškova (kladivo 31,40, 2. mesto) in Majcnova (disk

30,16, 3. mesto), medtem ko si je Velenjčan Mraz v krogli (14,61) priboril srebro.

Atletska zveza Slovenije je določila potnike za dvoransko SP v Mibashiju na Japonskem (5.-7. marec). To so Brigita Bukovec, Alenka Bikar, Saša Pro-kofjev, Boštjan Horvat ^ (vsi Olimpija), Matija Šestak (ŽAK) in Helena Javornik (MB). Anja V ' ' Cankar bosta

Japonsko videla le v pmut-iu,

da ju potrdi lAAF (prihodnji teden), kar je odvisno od njune uvrstitve na letošnji svetovni lestvici. Cankar je na podlagi letošnjih izidov že uvrščen med dvanajsterico. vT.fS,^ PRIMOŽ ŠKERL, JOŽE KUZMA Foto: GREGOR KATIČ

Anja Valant se jezi na svoj odskok.

Bistveno več točk

Trenerja Publikumo in Rudarja Nikola llievski in Brane Oblak o nadaljevanju

prvenstva

V nedeljo se pričenja pomladanski nogometni ples! Potem, ko so nogometni zanesenjaki minule tri mesece lahko spremljali le zanimiva tuja prvenstva, se bodo spet lahko »aklimatizirali« na skromnejšo domačo sceno, ki pa se počasi, a vztrajno dviga na kakovostni lestvici. In kakšen bo vzpon obeh pr-voligašev s Celjskega na prvenstveni lestvici?

V taboru Publikuma o padcu proti dnu niti ne razmišljajo. Jeseni so doživeli najslabšo polsezono v novejši zgodovini, ob tem jih je onemogočila še poplava, v novo leto pa so krenili odločeni popraviti vtis. Makedonski strateg Nikola llievski je slovenski nogomet vzel precej bolj resno, kot nekdaj Stanko Poklepovič, zato je javnost upravičeno bolj optimistična. »Ogledal sem si posnetke nekaterih tekem, v živo sem spremljal pripravljalna srečanja naših nasprotnikov in si ustvaril mnenje o posameznih moštvih, čeprav z zadnjih tekem prave slike in realnih zaključkov zavoljo ne-inogoi^ih pogojev na igriščih ni moč potegniti,« je del svoje priprave na prvenstvo orisal llievski, ki računa na 20 nogometašev. Med njimi sta tudi rojaka Boškovski in Angelov-ski, predvsem prvi pa je že pokazal, da je odlično tehnično podkovan in da gre nedvomno za vrhunskega igralca, kar pa bo seveda moral potrdi

ti na najtežjih tekmah, v katerih ne bo manjkalo ostrine, llievski je zadovoljen z opravljenim v pripravljalnem obdobju in čeprav bi bilo za obstanek verjetno dovolj že med 18 in 20 točk, celjski strateg meri malce višje: »Osvojiti bi morali med 23 in 26 točk za miren zaključek prvenstva. Vem, da je številka visoka, da tudi konkurenti potrebujejo pomik po lestvici navzgor, da nam nobena zmaga ali remi ne bosta podarjena, toda pridno bomo morali nabirati točke in verjamem, da jih tudi bomo.« Trenutno v Publikumu boleha dvojec Kačičnik-G. Blatnik, obležal je še direktor Florjanič, Štancar in Križnik sta imela manjšo prometno nesrečo, nekateri so lažje poškodovani, tako da vzdušje ni najboljše. Ob tem še ni povsem jasno ali bodo Celjani igrali domače tekme na Skalni kleti, čeprav se zdi, da bodo rumeno-modri vzrajali doma, kar bi bilo tudi najbolje, vsaj kar zadeva rezultate.

V velenjskem Rudarju nimajo težav z igralnimi površinami, prav nasprotno - imajo enega najlepših objektov pri nas, razsvetljava nedvomno privablja več gledalcev, ki jih v Velenju sicer primanjkuje. A to seveda ni težava trenerja Braneta Oblaka, ki je odločen iz kolektiva iztisniti maksimum: »Tu se pojavlja težava, kajti igralci po mojem mnenju niso primerno plačani. Če dajo vse od sebe, si "zaslužijo kakšen tolar več, žal pa me še ni bilo

Ob jezeru, ko so moji varovanci podpisovali pogodbe,« vnovič preseneča Oblak, ki ga skrbijo zasnežena in zaledenela igrišča. »Nedvomno so težke razmere na nogometnih travnikih zaveznik slabših moštev, katerih tehnične kvalitete niso vrhunske, njihov osnovni cilj pa je ohraniti mrežo nedotaknjeno. Mi igramo napadalno in lepo, igralski kader je zelo soliden, zato bodo naši tekmeci v rahli prednosti. V zadnjih tednih smo imeli kar nekaj težav zaradi slabih pogojev dela, umakniU smo se na obalo, vendar menim, da je moštvo slabše pripravljeno, kot je bilo pred tremi ali štirimi tedni,« meni Oblak, ki je trdno prepričan o Rudarjevem skoku po lestvici navzgor: »Prepričan sem, da bomo osvojili več točk kot v jesenskem delu. Pomlad, ki sledi, bi lahko bila naša, seveda pa to ne pomeni, da bomo storili kaj senzacionalnega, saj za vodilnimi preveč zaostajamo. Zaupam igralcem in svoji filozofiji, ki priznava izključno napadalno igro. Že v prvem krogu bomo odločno napadli Muro, nadaljevanje bo zelo podobno. Rezervna klop je >dol-ga<, igralski kader eden boljših v ligi,« je prepričan velenjski strateg. Torej tudi več kot 30 točk na Rudarjevem računu ne bi bilo presenečenje. Vodstvo kluba tokrat, zavedajoč se jesenskega primanjkljaja, ni zastavljalo visokih pomladnih ciljev. V novi sezoni pa bo najbrž že bistveno drugače.

TOMAŽ LUKAČ

NOGOM^ET

Prijateljska tekma

Esotech Šmartno-Publikum 0:1 (0:1) Hodžar 14.

KOŠARKA

Pokal Saporta

Osmina finala (povratna tekma): Cholet-Pivovarna Laško 86:82 (47:37) Goljovič 18, Lisica 16, Bečirovič 13, Jurak 12, Dončič 11, Kune 7, Dragšič 5.

Liga Kolinska od 1. do 6. mesta

II. del, 3. kfog: Pivovarna Laško-Loka kava 96:82 (56:35) Hafnar 21, Dončič 15, Kune 11, Čop 10, Lisica, Dragšič in Jurak 8, Bečirovič 7, Goljovič in Miletič 4. Savinjski Hopsi-ZM Lumar 84:85 (50:43) Jagodnik 29, Čmer 15, Rituper 12, Stevič in Kobale 10, Nikitovič 6, Trifunovič 2. Vrstni red: Union Olimpija 49, Pivovarna Laško 48, Krka 44, Savinjski Hopsi 40, ZM Lumar 36, Loka kava 35.

1.B SKL

19. krog: Zagorje-Rogla Atras 68:65 (36:32) Herman 14, Zinr^h in Temnik 11, Ravnikar 8, Srot 7, Benič 6, Pučnik in Sedminek 4. Ilirija-Kemo-plast 103:87 (38:32) Jovanovič

30, Kočar 15, Lapornik 11, Su-šin in Josipovič 10, Košak 6, Martinovič 2. GD Hrastnik-Elektra 76:72 (36:38) Rizman

24, Božič 22, Brinovšek 8, Zupane 7, Tajnik 6, Maličevič 5. Banex-Radovljica 83:82 (44:44) Novak 19, Ritonja 18, Ravnihar 15, Sivka 11, Keblič in Lušenc 6, Jesenek 5, Marin-šek 2, Železnikar 1. Vrstni red: Zagorje 35, Rogla Atras 32, Banex 30, Kemoplast 29, Union Olimpija ml. in Ilirija 28, Krško in GD Hrastnik 27, Radenska (-1), Elektra in Nova Gorica (-1) 26, Gradbinec Radovljica 25.

2.SKI vzhod

18. krog: ŽKK Maribor-Ce-Ije 61:66 (29:31). Končni vrstni red po rednem delu: Celje in Yurij Plava Laguna 32, Mal-gaj Rudar 29, Bistrica 28, Ekipa Janče 27, Litija in ŽKK Maribor 26, Ruše 25, Črnomelj

25, BP Kamnik 14 (izstop).

I.SKL (Ž) od l.do 6.

mesta

II. del, 7. krog: Ingrad Celje-SKB Ježica ml. 94:66 (40:28) Grobelnik 30, Vasič 25, A. Vodopivec 9, Ramšak in Petrinač 8, Vebre 6, Obrovnik 4, Mitro-vič in Jurše 2. Vrstni red: Ingrad Celje 40, Imos Ježica (-1) 39, ADD Ilirija 32, ŽKK Maribor 30, Odeja Marmor 28, SKB Ježica ml. (-1) 27.

_ _ JROKOj/m\ _ 1.ADRL

15. krog: Krško-Gorenje 17:37 (6:16) Bedekovič 19, Krejan 5, Oštir in Rožič 4, Tamše 3, Khimtchenko in Fri-celj 1. Radeče-Izola 27:24 (15:8) Šantl 9, Privšek 6, Žvi-žej 5, Ivančič, Plazar in Cvijič 2, Kozomara 1. AFP Dobova-Celje Pivovarna Laško (preloženo). 16. krog: Pivovarna Laško-Trebnje 30:25 (16:13) Pungertnik 7, Manaskov 5, Pajovič in Stefanovič 4, Šafarič m Tomšič 3, Vogrinec 2, Šerbec in Škrbič 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 28, Pre-vent 23, Trebnje (-f-1) 22, Gorenje 20, Prule 67 18, AFP Dobova (-1) 17, Radeče 15, Termo 12, Slovan 11, Izola 7, Andor 4, Krško 3.

^ ODBOJKA

1.D0L

15. krog: Krka-Šoštanj To-polšica 2:3 (15:10, 15:11, 11:15, 5:15, 11:15). Vrstni red: Pomgrad 24, Salonit (-1) in Fužinar GOK IGEM (-1) 22, Elvo Bled 20, Stavbar 18, Olimpija in Titan Kamnik 16, Žužemberk 6, Šoštanj Topol-šica 4, Krka 0.

2.D0L

17. krog: SIP Šempeter-IGM Hoče 3:0 (15:13, 15:13, 15:10). Vrstni red: Astec Triglav 30,

Brezovica 28, Granit 26, SIP Šempeter in IGM Hoče 22, Kovinar Kočevje, GLŠ Črnuče in Termo Lubnik 16, Hoteli Simonov Zaliv 10, Ljutomer, VC Portorož in Vuzenica 6.

2.D0L (Ž)

17. krog: Kajuh Šoštanj-Be-nedikt 2:3 (9:15, 15:10, 16:14, 7:15, 15:17). Frupi ŠOU K2 Sport-Zgornja Savinjska in B&L Utrip Šempeter-Asics Tabor preloženo. Vrstni red: Bell Rogoza (-1) 32, Asics Tabor (-2) in Frupi ŠOU K2 Šport (-1) 28, Infond Branik 18, Zgornja Savinjska (-1) in Ke-miplas Koper II. 16, Solkan (-1) 14, B&L Utrip Šempeter (-1) in Benedikt 12, Kajuh Šoštanj (-2) 10, Ruše 8, Partizan Pre-valje (-1) 0.

22

ZA RAZVEDRILO

PISMA BRAICEV

pDMEVI

pritožbe iz Pristave

.K,vek, ^ se leta trudi za d kraja in boljše življenje iaiiov, se sprašuje, ali je ph smiselno odgovarjati na 5110 grdo pisanje. Ne da bi diiištvo prosili za naslov, veda je avtorica pritožbe gos-ielka Hotko. Da se ni podpi-I je že dokaz, kakšno je io mišljenje, kajti pri njej je 3V0 prisoten strah, da bodo Ije, ki jo poznajo, rekli: »To lisanje ženske, ki v življenju laredila nič, a zdaj z novim tnerjem koristi žulje svojega ,fega očeta in bivšega mo-«Tudi telefonske grožnje, da Jo že prijatelji fizično obra-lali z menoj, povedo, kakšen akter ima.

^Tji krajani in tudi drugi, ki emljajo delo sveta KS in me-l(Ot predsednika, vedo, da

0 zadnja leta ena najuspešnej-

1 krajevnih skupnosti. Dokaz 10 je v osmih letih zgrajenih kiTi asfaltiranih cest, 3 km Knikov, eno najbolje ureje-1 pokopališč, ureditev javne svetljave, zgraditev 4 mostov, maju dokončana gradnja več-menskega prizidka in še veli-)drugih stvari. V osmih letih je Idvakrat izglasovan samopris-pk,saj so ljudje spoznali, da lessiedstvi gospodarno razpolaga, toiem pa se zavedajo, da jfmole na takšen način naredili tisto, kar je treba. Tudi podpo-a svetnika in predsednika KS I dobil zaradi rezultatov, dola dela in verjetno tudi zaradi ralnih kvalitet, ki jih gospa Iko oporeka. Imain urejeno ižino, dom, uspehe v podjet-delujem v društvih, že leta pa lešno tudi v občini in KS. Vse pa gospa Hotko zase ne more iti.

«to Cmereška Gorca-Tin-I smo v plan uvrstili že leta kljub nezmožnosti kraja-'^'za sofinanciranje. Ker niso ^dostavljena soglasja lastni-^ zemljišč, sem lani sam pribil soglasja, kakor tudi za "injo telefonskega omrežja. ^ smo pričeli s pripravljal-deli po planu KS Pristava, želja, da to postane vinska Žal smo zaradi nemogo-j zahtev gospe Hotko morali ustaviti. Prav avtorica pri-je kriva, da je cesta slaba, '^pluženje slabše. Pravzara-bodo krajani prišli kasne-10 lepe ceste, saj bo potrebno ^^šiti zahteve in jih uskladiti ®3lnimi možnostmi. Tudi tr-o izjavah tajnika občine ^četrtek, g.Petovarja, je ne-'^^na. Resnica je, da je zah-® postavljala za svojo korist, za korist vseh vaščanov, 'slidovali starejših, na katere ^•^icuje ob pisanju. Na žalost '^povsod nekaj takšnih Iju-^bi hoteli imeti vse najbolj-zraven bi kritizirali in V našem kraju imamo .ljudi iz cele Slovenije, ki svojo zemljo in viken-^ ^cina od njih pomaga pri ' gospa pa je ena tistih, za J bi bilo boljše, da bi ostali kjer ni grdih cest, kjer ^bleniov s snegom, kjer so . ^rgovine in kozmetični Tako bi pomagala sebi, ^^di nam in vaščanom.

saj ne bi vnašala nemira in nezadovoljstva med njih.

Veliko smo postorili v zadnjih letih, veliko je še za postoriti, kar pa bomo s trudom, dobro voljo, s pomočjo občine in države še uredili, če le ne bo veliko hudobnežev, ki bodo to na svoj način zavirali. Na koncu bi dejal, da je kritika zdrava, a le če jo dajejo ljudje, ki so se z delom dokazali ali so strokovno podkovani. Avtorici svetujem, da se več posveti družini in moralnim kvalitetam življenja, pa bo mir in veselje v hiši in drugod. Mene in našo KS pa pusti, da v miru nadaljujemo uspešno delo kot smo ga doslej.

SREČKO GOBEC, predsednik sveta KS Pristava

Odkod informacija SDS? II.

Gospa J. N. se pritožuje nad tem, da jo je predsedstvo MO SDS Celje črtalo s seznama članstva. Trdi, da je delni odgovor pridobila iz članka z istim naslovom, ki ga je NT objavil 11. 2. letos. Ne vemo, zakaj je čakala na izid te številke NT, ko pa bi vse informacije lahko dobila tudi pri nas, če ji naše osebno obvestilo ni bilo dovolj jasno.

Gospo J. N. bi bilo treba spomniti, da je večina predvolilnih postopkov jasna. Javno je bilo na primer žrebanje vrstnega reda strank in list, ki je potekalo pred občinsko volilno komisijo. Komisija je namreč pred vsakim žrebom opravila identifikacijo posameznega predstavnika ali liste ob navzočnosti predstavnikov vseh ostalih strank in list. Nihče od takrat prisotnih zastopnikov svojega dejanja ne more tajiti. Zastopanje stranke ali liste je državljanska in človeška pravica in tega dejanja ne moremo in nimamo namena ni-koinur očitati. Bralcem pa bo najbrž težko razumeti, da bi nekdo hotel sodelovati pri dveh programih, ki sta temeljno različna. In če se nekdo opredeli za drugo usmeritev in javno zastopanje pri uradnem žrebanju, je pač zapravil možnost sodelovanja pri programu, ki ga zastopa naša stranka.

Gospa nekoliko precenjuje svojo pomembnost, ko se pritožuje, da ji predsednik ni osebno odgovoril. Kot bivša članica zanesljivo dobro ve, da je za tovrstne primere pristojna nadzorna komisija, ki bo njeno eventuelno pritožbo zanesljivo zelo vestno obravnavala, o njej odločala in jo tudi obvestila. Da pozna naš statut, je nakazala v prispevku, zato ji ne bo težko ubrati poti, ki ji je na razpolago. Seveda pa bo v tem postopku potrebno dokaj natančno opisati, kaj se je zgodilo, in se spomniti dogodkov, ki morda ne govorijo v prid pritožbi, zlasti, če so bili-opravljeni javno in pred pričami.

Predsedstvo MO SDS Celje

SREJEU

SMO

Temen dan Rimsicih Toplic

Dne 11. 2. je bil v Rimskih Toplicah izreden zbor krajanov. Kar precej ljudi se je zbralo v upaiiju, da jim predstavniki Pivovarne Laško povedo resnico o

delu, ki so ga brez vednosti krajanov začeli izvajati na vodnih virih pod Lurdom. Čeprav je bila dvorana brez električne razsvetljave, so krajani vztrajali pri tem, da sestanek bo. Vendar se je zapletlo že takoj na začetku, ko je nekdo prinesel plinsko svetilko in jo hotel postaviti na mizo tako, da bi malo osvetljevala celo dvorano, a so bili vsi na odru sedeči možje odločno proti temu. Zahtevali so, da se da svetilka pod mizo, da je osvetljevala samo krajane, dočim so gospodje iz Laškega bili v temi.

Potein se je iz te teme zaslišalo tiho govorjenje, ki ga ni slišalo pol dvorane, šele na vztrajne pripombe krajanov so glasovi iz teme postali inalo glasnejši, da so ljudje v dvorani vsaj malo razumeli, kaj govorijo temni predstavniki pivovarne z županom vred. Že ta njihova poteza jasno kaže na njihove nepoštene namene proti krajanom Rimskih Toplic, nimajo niti toliko poguma ali olike, da bi sedeli na osvetljenem prostoru in Rimščanom povedali resnico, da Pivovarna Laško nujno potrebuje »lurško vodo« za dobro kvaliteto laškega piva.

Na vprašatije krajanov, zakaj tako vztrajajo pri tej vodi, so priznali, da je »lurška voda« za njihovo pivo najprimernejša. Na vprašanje krajanov, kaj misli pivovarna dati Rimskim Toplicam za to kakovostno vodo, pa žal ni bilo odgovora. Bilo je še veliko vprašanj, a lahko napišem le to, da ni bilo nobenega jasnega odgovora. Vsi odgovori so bili zaviti v temo, kot so bili temni obrazi gospodov iz Laškega. Enkrat so rekli, da ne rabijo »lurške vode«, drugič, da bodo povečali izčrpavanje vode, tretjič so celo rekli, da je »lurška voda« oporečna. Skratka, njihovo obnašanje do krajanov Rimskih Toplic je bilo skrajno žaljivo in nepošteno.

Tak aroganten nastop do krajanov Rimskih Toplic nisem pričakovala, mislila sem, da so laški gospodje bolj pošteni in da bodo Rimščanom končno natočili »čistega vina«, kot je čista voda izpod Lurda. Pa žal ni bilo tako.

Pa še nekaj. V Novem tedniku sem prebrala, kolikšen je proračun Občine Laško za leto 1999. Pisalo je, da je »težak« 1,2 milijarde tolarjev, od tega bodo za razvoj namenili 400 milijonov tolarjev. Vendar bo skoraj ves denar porabljen v Laškem. Za Rimske Toplice niso namenili niti tolarja. S tako delitvijo proračuna se spet lahko ugotovi, kakšen odnos imajo laški gospodje (zaslužijo si sicer drugačno ime) do laajanov Rimskih Toplic. Prejšnji župan g. Hrastelj je samo obljubljal, sedanji pa še to ne. Tako so krajani Rimskih Toplic prišli z dežja pod kap, ki še bolj »tolče« po glavah naivnih ljudi, ki so na jesenskih volitvah dali svoj glas gospodu Rajhu. Prav in pošteno bi bilo, da g. Rajh, če je župan cele občine Laško, to pojasni. Zakaj niso namenili Rimskim Toplicam, niti tolarja? Prosim gospoda župana, da javno odgovori na moje vprašanje.

ANTONUA KRAŠOVEC, Šmiklavž

Zahteva po opravičilu

Dne 15. 2. 1999 sem sprejel pismo od odvetnika Radmila Jeciča, s katerim me obvešča o zahtevi Grobelnika in Križana, da se jima opravičim glede pisanja v 3. št. Novega tednika, z dne 21. 1. 1999.

Razčlemba vsake izjave posebej: »sta pa Grobelnik in Križan skregana s krajani« -seveda sta skregana saj sta ovirala javne razprave o uporabi finančnih in materialnih sredstev, ovirala javno razpravo o širitvi kamnoloma. Zahteve so bile podane z obvestilom odbora krajanov iz ogroženih območij. Kar v treh terminih od 22. 8. 1998 je odbor vabil CP v Celju in predsednika sveta KS Galicija k sodelovanju, toda gospodje se niso odzivali.

»Njuna oblastniška pozicija se zmanjšuje« - jasno, saj je kot protiutež bil organiziran odbor, ki so ga izvolili nezadovoljni krajani in prevzeli nekatere zahteve za obravnavo v svoje roke, poleg tega pa sta bila razrešena funkcij v KS Galicija, kar je bilo pričakovano.

»Križan in Grobelnik se po mojem sumu hočeta maščevati volivcem« - kako naj si razlagam po mojem sumu njuno zahtevo po razdružitvi KS Galicija na dve manjši KS? Ali sta se odločila za drugačno razmerje sil? Prav se mi zdi, da se gospod župan ni odločil za razdružitev KS. Zdrahe oz. nesoglasje so nastali predvsem zaradi nedemokratičnega obnašanja vodstva v KS.

»Gospoda Križana in Grobelnika bremeni vrsta nepravilnosti« - izjava se nanaša na poslovanje s finančnimi, materialnimi ter strojno transportnimi sredstvi. Bila sta delodajalca brez razpisa, delojemalca in plačnika storitev v isti osebi. Za leti 1996 in 1997 so bila opravljena komunalna dela brez nadzora. 100 milijonov tolarjev je bilo po mojem sumu nenamensko porabljenih mimo KS, ni pa znano, kje so bili porabljeni, celo svetniki o tem niso bili seznanjeni.

Glede na to, da so proti omenjenima gospodoma podane zahteve po odgovornosti glede zakonitosti poslovanja, nimam nikakršnega razloga za zahtevano opravičilo. Opravičujem se samo toliko, v kolikor nisem bolj jedrnato obrazložil vso zadev.

VINKO ŠTEFANČIČ, Velika Pirešica

Delovanje »Sončka«

Društvo za cerebralno paralizo Sonček Celje deluje na področju celotne celjske regije in združuje osebe s cerebralno paralizo in njihove starše, strokovne delavce in vse, ki se ukvarjajo z osebami s posebnimi potrebami, zlasti otroci in mladostniki.

Lani so izvedli nekaj zelo pomembnih in zahtevnih oblik dela s cerebralno prizadetimi. Udeležili so se tradicionalnega srečanja društev ce-rebralne paralize Slovenije v Božičih. Na tem srečanju je sodeloval tudi 4. razred OŠ Hudinja s projektom »Korak k Sončku«, za kar so si zaslužili posebno pohvalo. Organizirali so desetdnevno fizio-terapevtsko kolonijo s šolo za starše v Ankaranu. Najbolj pomemben dogodek je bila obnova prostorov društva in Centra Sonček. Za varovance so organizirali osnovni računalniški tečaj s posebnim pri

lagojenim programom, nudili so pomoč družini pri izgradnji zunanjega dvigala za invalidno osebo ter sofinancirali varstvo v popoldanskem času za otroke s posebnimi potrebami. Poleg tega so obdarili najmlajše člane in organizirali prevoze s kombi-jem.

Za vso navedeno dejavnost so poleg 281 ur prostovoljnega dela namenili več kot 3 milijone tolarjev, ki so jih zbrali s pomočjo občin, Ro-tary kluba, sponzorjev in podpornih članov društva ter članarine. Izvršni odbor društva se vsem navedenim iskreno zahvaljuje.

V letošnjem letu pri »Sončku« načrtujejo številne aktivnosti. Največji problem imajo mladoletniki, ki zaključujejo izobraževalni program delovnega usposabljanja in ostanejo brez možnosti za zaposlitev. Delno jim pomagajo v Centru Sonček v Celju, kjer je trenutno zaposlenih šest invalidnih oseb, z obnovo in pridobljenimi dodatnimi prostori pa bodo lahko zaposlili štirinajst oseb. Nekaj starejših članov bi nujno potrebovalo bivalno skupnost, torej prostor, prilagojen posebnim potrebam, seveda brez arhitektonskih ovir. Čeprav jih podpira Zveza Sonček Slovenije in Rotary klub Celje, bo celjskemu društvu za cerebralno paralizo za uresničitev programa za leto 1999 verjetno zmanjkovalo ustreznih finančnih sredstev. Upajo, da se bo še našel kakšen pokrovitelj, ki jim bo olajšal delo. Pri vodenju društva imajo največ zaslug predsednik društva Zlatko Matešič, podpredsednik Jože Povalej ter tajnica jn blagaj-ničarka Majda Tratnik, za kar so jim svojci bolnikov s cerebralno paralizo iskreno hvaležni.

MILAN GOMBAČ, Celje

Ekološka sanacija Zlatarne Celje

Združenje Slovensko ekološko gibanje - SEG je v okviru akcije Ekološka patrulja v letu 1997 obiskala takratno vodstvo Zlatarne Celje in opozorilo na večji ekološki problem, katere posledica je onesnaževanje reke Savinje z nevarnimi kemikalijami oz. težkimi kovinami.

Zlatarna Celje ima tehnično zastarelo in mehansko neuporabno čistilno napravo. Cianidi in druge težke kovine z gostoto nad 4,5 g/cm^ pa so doslej kot stranski produkt proizvodnje v obliki površinskih in talnih vod iz čistilne naprave odtekle po kanalu v reko Savinjo. Te odpadne vode lahko uvrščamo tudi med rakotvorne in povzročitelje poklicnih bolezni v delovnem okolju.

V SEG pozdravljamo nadaljevanje proizvodnje zlatarne s strani podjetja Al Inženiring, obenem pa zahtevamo, da se v proizvodnji in predelavi zlata čimprej uvede in izgradi sodobnejša tehnološka industrijska čistilna naprava.

KAREL LIPIČ, za 10 SEG

ZAHVALE-POHVALE

Hvala v imenu sosedov

Ob hudi naravni katastrofi, ko nas je prizadela poplava, se v imenu vseh sosedov želimo iskreno zahvaliti domu sv. Jožefa nad Skalno kletjo, saj so nam nudili tople obroke hrane. Iskrena hvala za izkazano dobroto.

Družina FILIPČIČ, Cesta na grad

izpolnjena želja

Zahvaljujem se vsem, ki so mi izpolnili skrito željo v oddaji Šumijo gozdovi domači in rubriki Šepet na uho. Največ zaslug za uresničeno željo ima Marija Vodišek. Skupaj s TVC so me presenetili in mi omogočili vožnjo avtobusa. Pri tem ima veliko zaslug tudi inštruktor Tone Friihvirth, ki mi je pomagal pri vožnji. V oddaji sem prejela tudi priznanje. Zame je bil to enkraten in nepozaben dogodek, zato se iz srca zahvaljujem že omenjenima, gospe Vodišek iz Laškega in gospodu Friihvirthu iz ZŠAM Celje ter celi ekipi TVC z Darkom Žvižejein na čelu.

TEREZIJA DERNAČ, Laško

Prijazna Bolnišnica Celje

v začetku februarja sem z močnirni bolečinami prišla k dežurnemu zdravniku na ginekološki oddelek bolnišnice Celje, kjer je takrat bila dežurna dr. Peternelova in me je tudi sprejela v bolnišnico na zdravljenje.

Tako lepo me je sprejela s prijaznostjo in nasmehom. Njen prijazen nasmeh mi je za polovico omilil bolečine. In zakaj se želim zahvaliti in pohvaliti? Zato, ker so v Bolnišnici Celje na ginekološkem oddelku tako prijazni, ljubeznivi, da se to ne da opisati. Kot pravi star pregovor - dober glas seže v deveto vas. Vse zdravnike želim pohvaliti, posebej pa dr. Peternelovo in dr. Simonitija. Prav tako se želim zahvaliti in pohvaliti vse medicinske sestre in strežnice. Želim, da ostanete takšni kot do sedaj in vam želim veliko uspeha.

RADOJKA URATNIK, Polzela

Pomoč v sili

Krajani iz zaselka Leše iz Velikih Grahovš se prisrčno zahva^ ljujemo gospodu Stanku Seli-ču, predsedniku krajevne skupnosti Vrh nad Laškim. V težkem položaju, ki je nastal zaradi ogromne količine snega, ponekod ga je zapadlo tudi do 150 cm, smo bili odrezani od prometne ceste. Ker je sam uvidel, da je potrebna pomoč, je poslal gospoda Slavka Štormana s težkim strojem ter očistil poti do vsake hiše. Še enkrat hvala.

Krajani

24

INFORMACIJE - ROMAN

v celjski porodnišnici so rodile:

15.2.: Marta NOVAK iz Šentjurja - deklico, Angelika URBANO iz Mozirja - dečka in Anica TIČER iz Loke pri Žu-smu - deklico;

16.2.: Nataša SKALE z Dobrne - deklico, Polonca TER-ŠEK iz Laškega - dečka, Darja KOŠTOMAJ iz Šentjurja - dečka in Sonja SINKOVIČ iz Buč -deklico;

172: Aleksandra MUHO-VEC iz Petrovč - dečka, Olga ZAPUŠEK iz Griž - dečka, Dževada TURKANOVIČ iz Celja - deklico, Marjeta MARIN-SEK iz Slovenskih Konjic -dečka, Darja IRŠIČ iz Celja -

ROJSTVA

dečka, Dragana ŽABIČ iz Celja - dečka in Alenka BREZOV-NIK iz Mozirja - dečka;

18. 2.: Ana KUGONIČ iz Šoštanja - dečka.

POROKE ■

Celje

Poročila sta se Drago DA-KOVIČ iz Celja in Ljubica IVANKOVIČ z Raven na Koroškem.

Šentjur pri Celju

Poročila sta se Janez BELINA in Ana ŠAFRAN, oba iz Kalobja.

Velenje

Poročila sta se Zoran IRŠIČ in Milena BEŠKOVNIK, oba iz Velenja.

Zlato poroko sta sklenila

Mihael in Ema VIDEMŠEK iz Florjana.

SMRTI

Celje

Umrli so: Janez MLAKAR iz Velenja, 61 let, Zofija KO-ŽEU iz Medloga, 85 let, Frančišek PRAH iz Sp. Laž, 84 let. Danijela KLEMENC iz Vitanja, 77 let, Milan SKALAR iz Celja, 66 let, Ana GROBELŠEK iz Celja, 89 let, Anton BUKOVNIK iz Loč pri Poljčanah, 83 let, Jakob HERCOG iz Celja, 67 let, Franc PODGORŠEK iz Gorice pri Šmartnem, 68

let. Frančiška ŽUPNEK iz Šentjurja, 66 let, Marija KOREN iz Zbelovske Gore, 55 let, Justina PODGRAJŠEK iz Planine na Pohorju, 84 let, Marija GOLOB iz Laškega, 77 let, Gustav SKORNŠEK iz Skornega pri Šoštanju, 58 let, Ema NAGLIČ iz Skoma-rij, 82 let, Neža LORBER iz Tlak, 79 let, Boštjan MENIH iz Lokovice, 23 let, Jožica HMELAK iz Frankolovega, 37 let, Antonija REČNIK iz Zbelovske Gore, 69 let, Marija UMEK iz Celja, 84 let, Matija TERNAR iz Žižka, 77 let, Olga REBEVŠEK iz Celja, 69 let, Jožef Avguštin DEKLEVA iz Celja, 70 let, Marija VERDEV iz Ložnice pri Žalcu, 75 let, Janez VODLAN iz Celja, 73 let, Pavla KARNIČNIK iz Brod, 71 let, Anton MARČEN iz Teharij, 92 let, Gabrijela KOVAČ iz Kompol, 72 let, Irena GRADIŠNIK iz Celja, 69 let, Frančiška ŠTANTE iz Ljubečne, 93 let, Justina MAVC iz Vitanja, 90 let, Olga KLANČNIK iz Gotovelj. 68 let, Ljudmila PAJ iz Soc-ke, 69 let. Draga POTOČNIK, 75 let, Vinko PODERGAJS iz Gabrovca pri Dram-Ijah, 69 let, Rudolf UTEC iz Mozirja, 62 let. Antonija KRAJNC iz Celja, 68 let. Marija KUMAR iz Sv. Florjana, 65 let in Vida ODLAZEK iz Celja, 78 let.

Šentjur pri Celju

Umrli so: Neža PUŠNIK iz Planine pri Sevnici, 53 let, Alojzij GRAČNAR iz Brezja pri Dobju, 88 let, Terezija MULEJ iz Vodul, 77 let in

Anton POLŠAK iz Krivice. 78 let.

Šmarje pri Jelšah

Umrli so: Jožefa BOŽIČNIK iz Podsrede, 96 let, Jožefa OSOJNIK iz Križan Vrha, 92 let. Anton BOVHA iz Ortnice, 70 let, Neža ZAGAJŠEK iz Predence, 73 let in Marija KRAU iz Rogaške Slatine, 90 let .

Žalec

Umrli so: Blaž ARLIČ iz Prelske, 80 let, Leopold KLANČNIK iz Petrovč, 70 let, Julijana ŽILNIK iz Vranskega, 64 let, Marija PANIČ iz Prebolda, 85 let. Anton CVIKL iz Prelske, 66 let in Leopoldina PLASKAN iz Andraža nad Polzelo, 72 let.

Velenje

Umrli so: Jožefa VORNE-KAR iz Topolšice, 68 let, Flo-rijana KLANČNIK iz Slovenskih Konjic, 70 let, Jožefa TAJNIK iz Raven, 84 let, Is-majl BERIŠA iz Velenja, 64 let, Valentin URH iz Sv. Primoža na Pohorju, 72 let, Milan KITEK iz Paške vasi, 73 let, Cecilija NAVERŠNIK iz Plešiv-ca. 73 let, Frančišek REDNJAK iz Pake pri Velenju, 66 let, Martin LEMPL iz Šaleka pri Velenju, Danijela TURNŠEK iz Celja, 63 let, Feliks GOSNIK iz Skornega, 77 let, Marija TAJNIK iz Raven, 76 let, Marija KOK iz Topolja, 85 let, Zdrav-ko GOLOB iz Šmiklavža, 33 let, Elizabeta UGOVŠEK iz Radmirja, 76 let, Franc SMOLE iz Brezja pri Lejmarju, 85 let, Marija HROVAT iz Velenja, 86 let, Štefan PETELINŠEK iz Tomaža nad Vojnikom, 79 let in Neža GOLEJ iz Prekorij, 61 let.

trznig

Cene na celjski trS februarja 1999

prosta delovna mesta

Območna enota Celje

Celje: pomožni delavec (2), čistilec vozil, mizar, stavbni klepar, avtomehanik, šivilja, frizer, zidar, voznik avtomehanik, prodajalec tekstilnih-usnjenih artiklov, strojni tehnik, kozmetični tehnik, ekonomski tehnik (2), inženir elektrotehnike, zdravstveni terapevt, diplomirani inženir strojništva, profesor za angleški jezik in profesor kemije.

Laško: kuharski pomočnik, inženir strojništva, inženir gradbeništva, inženir arhitekture, diplomirani inženir farmacije in diplomirani inženir gradbeništva (vs).

Slovenske Konjice: pomožni delavec, cvetličar, kamnosek, voznik avtomehanik (3), prodajalec živilskih in prehramb. artiklov ter dipl. ekonomist za analize in planiranje.

Šentjur pri Celju: stavbni klepar, monter ogrevalnih naprav, elektromonter, strojnik gradbene mehanizacije, ekonomski tehnik, komercialist in ekonomist za komercialno dejavnost.

Šmarje pri Jelšah: keramijski delavec, gradbeni delavec, zidar za zidanje in ometavanje, zidar (3), kuhar, natakar, administrator in kmetijski tehnik za vrtnarstvo (2).

Žalec: gradbeni delavec, pomožni delavec 2), pleskar, strugar (2), varilec (5), strojni mehanik (2), prodajalec živilskih-prahramb. artiklov (2). administrator, računalniški tehnik, ekonomist za analize in planiranje (2), ekonomist za komercialno dejavnost in diplomirani pravnik.

Podrobnejše informacije po telefonu, številka 442-630.

Območna enota Velenje

Ključavničar (2), varilec (2), avtomehanik, prodajalec, natakar, strojni tehnik, elektrotehnik, ekonomski tehnik, ekonomist, diplomirani inženir strojništva, diplomirani inženir elektrotehnike.

Podrobnejše informacije po telefonu, številka 855-421.

Hitro so naredili prostor na veliki gostilniški mizi in dva močna moška sta nanjo položila mlahavo Poldetovo telo.

»Bojim se, da je zanj vsaka pomoč prepozna!« je s tesnobo spregovoril eden od obeh mož, otipavajoč Poldetovo srčno žilo, ki je v resnici za vselej nehala utripati. Smrt, ki je v tem vstajenskem jutru tako nepričakovano in okrutno stopila med ljudi v gostilni, je otopela njihove misli in ohromila njih kretnje, da so nekaj časa tiho in nejeverno bolščah proti mizi, na kateri je ležal ubit fant in le počasi dojemali, kaj se je v resnici zgodilo.

»Po župnika in po žandarje naj kdo stopi, da še oni opravijo svoje delo!« se je prvi zamolklo oglasil gostilničar in s svojimi besedami prebudil ljudi iz njihove otopelosti.

Nedolgo za tem so gnali žandarji uklenjenega Janeza po trgu. Vse njegovo vpitje, da je bila samo nesreča, je bilo zaman.

»Tvoja nesreča je samo v tem, da si zgrešil glavo, katero si' želel razčesniti in treščil po oni, ki je bila že dolgo potrebna takšnega plačila! Visel boš pa tako ali tako!« se je grobo zarežal stražnik in s surovo kretnjo potisnil na smrt prestrašenega fanta v plesnivo klet, ki je služila za zapor vaških falotov.

Župnik je medtem opravljal molitve nad umrlim. Hitro je opravil in odhajajoč, obtožujoče pogledal po ljudeh.

»Če bi se držali mojih in božjih naiiJ<^ov, nam danes ne bi bilo treba objokovati te nesmiselne smrti, ki je omadeževala slavo vstajenja!«

Težko in obtožujoče so padle župnikove besede med ljudi, da so s sklonjenimi glavami zapuščali gostilno in si tiho govorili, kako hitro pride nesreča in božja kazen nad tiste, ki izzivajo nesrečo ali celo samo smrt.

Peter še nikoli ni bil tako blizu trenutka, ko neusmiljena smrt premaga življenje. Ves pretresen od novega spoznanja, je stopal sam po poti proti domu.

»Le malo je manjkalo, pa bi bil jaz na Poldetovem mestu!« je zgrožen pomislil. »Še nikoli nisem pomislil na svojo smrt, saj imam vendar še vse življenje pred seboj!« ga je spreletelo ob novem spoznanju, kako tanka je stena, ki loči naše življenje od večnosti. Vse bolj se je plazila vanj temna slutnja nesreče in vse bolj je spoznaval, da ga je danes smrtni udarec le po naključju zgrešil.

»Zaznamovan sem in v srcu čutim, da me ne čaka nič dobrega na tem svetu!« ga je obsedla zoprna misel, ki ji ni mogel ubežati, čeprav je že skoraj tekel zadnje metre proti domu.

»Kdo te je pa gonil preko hriba, da si ves razgret in zasopel?« ga je začudeno vprašal oče Marko, ko je zagledal sina, vsega prebledelega in potnega v obraz.

»Mislim, da me preganja moja smrt!« je blodeče odgovoril Peter in se sesedel na klop pred hišo.

»O, sveta Marija, kaj se godi s Petrom?« je zdaj pogledala iz hiše mati. »Ne vem še,« je odgovoril oče, a nekaj hudega je moral doživeti, da je ves iz sebe.

Počasi, opiraje se na očeta in mater, je prišel Peter do postelje v hiši. Brez moči je, kot pokošen padel vznak na posteljo in v kratkih, težko razumljivih besedah dopovedal očetu in materi, kaj se je zgodilo, potem pa padel v spanec, poln blodnih sanj in nezavednih, kričavih besed.

Oče in mati sta ves ta čas stala ob sinovi postelji, še vedno neverujoča v resničnost strašne novice, ki sta jo razbrala iz zmedenih sinovih besed.

»Moralo je biti zelo hudo, da ga je tako razburilo in prizadelo!« je po dolgem molku spregovoril Marko ženi. Peter se je zdaj že umiril, iz materinih prsi pa se je izvil boleč vzdih: »O, Kristus, zakaj me tako preizkušaš!«

»Kaj pa imaš ti pri vsem tem?!« je začudeno pogledal Marko Franckin prebledeli obraz.

Vsa pretresena mu je povedala, kaj se je godilo z njo pri zgodnji maši in po poti domov.

»Lepo sem hotela dopovedati Anki, naj ne misli na našega Petra, a se mi vse bolj dozdeva, da me ni razumela in mi je najbrž močno zamerila zaradi mojih svarilnih besed. Zdaj pa zares ne vem, kaj naj storim?«

»Nikoli si nisem mislil, da si tako neumna!« je trdo odgovoril oče Marko, da se je Peter ob njegovih glasnih besedah prebudil iz spanca. Zanimalo ga je, čemu se oče in mati prepirata, zato je z mižečimi očmi z zanimanjem poslušal očetove besede.

»Le kaj neki manjka Osojnikovi Anki? Pridna je, dobrega srca in kot praviš, rada ima Petra. Vedi, da to več pomeni kot še takšen denar, ki bi ga katera prinesla v hišo s svojo doto! Zapomni si, da je čez denar še vedno hudič gospodar!«

Petru se je vrnila bistra misel, a vseeno se je v želji, da še več izve iz njunega razgovora, delal, da še vedno spi v globokem snu.

»Mislim, da mi je bilo dano dovolj jasno božje znamenje!« je odgovorila mati. »Zato jaz ne bom več branila Petru in Anki

njune ljubezni. Če že tiščita v skupni jarem, bosta pač ra sama voziti v klanec in zdole, ki ju čakajo na poti!«

»Tako je prav! In vedi, da sem jaz prav vesel, da bo >mlada< iz soseščine. Še bolj si bomo lahko pomagali medi pri delu in več bo veljala naša skupna beseda na vasi!«

»Naj bo, kakor je božja volja!« je odvrnila mati in z občul poraza zapustila sobo.

Takoj, ko je ostala sama, ji je znova prišepetaval sam zlo dušo svojo pogubonosno, sebično misel.

»Kmalu izgubiš sina! Vso ljubezen bo namenil Anki, ostaneš sama, oropana vsega, s svojo bolečino v svi kotu! Bolje bi bilo, da bi danes, tisti Janez, zadel Pet glavo!«

»Ne, ne in tisočkrat ne!« se je mati obupno borila neusmiljeni, uročni misli in se pokrižala, zroč v Trpeče] križu. »Rekla sem, naj se zgodi tvoja volja, zato me ne izl več v moji šibkosti!« je boleče zavzdihnila in začutila v olajšanje, kot bi temne sile izgubile svojo moč nad njo.

V Petra se je hitro povrnila moč in nič več se mu ni poležavati v postelji pri belem dnevu. Nekaj časa je še raz Ijal o očetovih in materinih besedah, kmalu pa je odločno' iz postelje.

»Kdo ve, kaj vse je morala poslušati Anka, ko jo je vzi precep moja mati?!« se je zaskrbljeno spraševal. »Vedn mislil, da bo oče tisti, ki bo ob moji ženitvi bolj gledal na in takšne stvari, zato zdaj kar težko verjamem, da sem s prav, kako je s svojimi pametnimi besedami hitro preprif spametoval mamo. Le kaj je z mamo narobe, da ne razum^ srčnega glasu, ki me tako neustavljivo vleče k moji Anki?«' zamislil sam pri sebi. »Toliko že poznam svojo mamo, dail' vem, kako ji ni toliko-do denarja in imetja. Zagotovo in^ druge razloge, zaradi katerih se boji najine ljubezni.«

Bolj kot je razmišljal, bolj se mu je odkrivala prava p"" materinih skrbi in bojazni.

»Preveč rada me ima, zato se boji zame, da me izgub' mano tudi mojo ljubezen, zdaj, ko si podariva z Anko večno zaobljubo. V svojem materinskem strahu se posta^ bran, ne zavedajoč se, da moram jaz zaživeti svoje življert končno za vselej pretrgati popkovino, ki me še vedno nanjo, pa čeprav bo ob tem bolečina še tako huda!«

»Peter, kosilo je na mizi. Boš lahko prišel jest k mizi?« '* zdramile iz razmišljanja skrbne mamine besede.

»Seveda, zdaj mi je že odleglo in popustila najhujša raz^ nost,« je mirno odgovoril in ji sledil v kuhinjo, kjer je na dišalo praznično kosilo.

Pri mizi je bilo tiho, nihče ni našel besed, s katerimi bi lj pot iz tega mučnega molka, ki je legal mednje. Ko so poti^ še žlice, ki so prej žvenketale ob porcelanaste krožnih postala tišina prav nevzdržno težka.

MALI OGLASI - INFORMACIJE

25

26

MALI OGUSI - INFORMACIJE

MALI OGUSI - INFORMACIJE

27

28

MALI OGLASI - INFORMACIJE

INFORMACIJE

29

30

KRONIKA

Krivolovci na

očeh kriminalistov

Kriminalisti urada kriminalistične službe UNZ Celje se te dni ukvarjajo z razčiščevanjem kaznivega dejanja nezakonitega lova, ko bodo zbrali vse potrebne informacije, pa se bodo odločili, koga od domnevnih storilcev bodo ovadili okrožnemu državnemu tožilstvu.

Za zdaj so nezakonitega lova osumili štiri osebe: R.B. iz okolice Zreč, Š.M. iz okolice Slovenske Bistrice, N.A. iz Maribora in K.V. iz Ljubljane. Zbiranje obvestil je še v teku, opravili pa so že hišne preiskave, v katerih so našli osem ptičev dveh redkih in zaščitenih vrst sokola, ugotovili pa so še, da so nekatere ptiče, ki so jih osumljenci ulovili, že prodali, nekaj pa jih je pobegnilo. Ker si je eden izmed osumljencev prisvojil ranjenega sokola, vloge ostalih pa še niso povsem razčiščene, se bodo kriminaUsti o kazenskih ovadbah odločih po končani preiskavi. Za lov zaščitenih vrst ptic je po naši kazenski zakonodaji zagrožena zaporna kazen do dveh let. M.A.

Janša očital, Mohorko odgovori

Poslanec rušil ministra in obtoževal vodstvo UNZ Celje - Od kod Janši informacije, v celjski upravi ne vedo |

Na seji državnega zbora, ko si je opozicija prizadevala z interpelacijo odstraniti notranjega ministra Mirka Bandlja, je nastop Janeza Janše, prvaka SDS, vrgel senco tudi na Upravo za notranje zadeve Celje. Navedel je tri primere domnevnih nepravilnosti, to pa je v celjski upravi sprožilo močno reakcijo in odziv, ki so ga naslovili na javnost.

Janša je v svojem nastopu opozoril na primer neukrepa-nja, ko naj bi bil komandir policijske postaje Šmarje pri Jelšah s službenim vozilom udeležen v prometni nesreči z materialno škodo, vodstvo pa naj bi ga »nagradilo« s premestitvijo na višje delovno mesto.

Na ta očitek v UNZ Celje odgovarjajo z navedbami, da so zoper šmarskega komandirja podali predlog sodniku za prekrške in zoper njega uvedli disciplinski postopek. V disciplinskem postopku mu je načelnik uprave izrekel disciplinski ukrep, s 1. septem

brom lani pa je bil isti komandir premeščen v OKC na delovno mesto vodje izmene. Očitana prometna nesreča se je zgodila 29. decembra leta 1995, disciplinski postopek zoper njega je bil končan 23. februarja 1996, na delovno mesto vodje izmene pa je bil premeščen šele pred dobrimi petimi meseci. V UNZ Celje trdijo, da premestitev komandirja policijske postaje na mesto vodje izmene v operativ-no-komunikacijskem centru uprave ni napredovanje, sploh pa ta premestitev nima nobene povezave s prometno nesrečo s službenim vozilom.

V drugem primeru je Janša navrgel očitek, da delavci UNZ Celje zoper nekatere dr-žavljane-kršitelje ne ukrepajo. To naj bi se zgodilo takrat, ko so policisti ugotovili, da je direktor Cestnega podjetja Celje vozil v prometu v vinjenem stanju, nekdo pa naj bi kasneje ukrepanje zoper kršitelja preprečil. Za to »uslugo« naj bi se v Cestnem podjetju oddolžili tako, da so za vodilne v UNZ Celje organizirali ekskurzijo v Švico.

Za javnost so v posebnem sporočilu UNZ Celje navedli, da se delavci UNZ Celje ali policijskih postaj s tega območja niso nikoli udeleževali ekskurzij, ki naj bi jih organiziralo Cestno podjetje Celje. »Res pa je, da so se že nekaj let (enkrat letno) posamezni starešine s policijskih postaj in uprave, ki so odgovorni za področje prometa, pridružili strokovnim ekskurzijam, ki jih je za svoje delavce organiziralo Podjetje za varstvo in obnovo cest Celje. Zavračamo vsakršno namigovanje, da zaradi teh ekskurzij nismo ukre-pah zoper delavce v tem podjetju,« so obrazložili v sporočilu za javnost, na naše dodatno vprašanje pa so zatrdili, da direktor Cestnega podjetja Celje ni bil še nikoli v policijskem postopku zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali zaradi kakšnega drugega hujšega prekrška.

Kot tretji primer domnevnih nepravilnosti v UNZ Celje je Janša navedel dogodek iz leta 1997, ko naj bi bil komandir policijske postaje iz Žalca storil hud prekršek z elementi

nasilja in nadlegovanja v postopku s skupino mladih občanov, domnevnih kršiteljev javnega reda in miru. Namesto da bi komandirja primerno kaznovali, so ga premestili na odgovornejše delovno mesto, je bil Janšin očitek odgovornim delavcem v celjski upravi.

V sporočilu za javnost, pod katerega se je podpisal načelnik UNZ Celje Dušan Mohorko, zatrjujejo, da so Janšine navedbe netočne in zavajajoče. Res je, da so 9. julija 1997 zabeležili telefonsko pritožbo občanke o nedostojnem vedenju komandirja, že naslednji dan pa je načelnik uprave imenoval komisijo, ki je primer raziskala. Načelnik je nemudoma pooblastil drugega delavca za vodenje žalske policijske postaje. V nadaljevanju pa v sporočilu za javnost navajajo, da so (na osnovi ugotovitev komisije) zoper komandirja podali predlog za uvedbo postopka o prekršku zoper javni red in mir, obenem pa so ga razrešili komandirske funkcije in ga s policijske postaje premestili na manj odgovorno delovno mesto v upravi. »Ko

misija pri preverjanju,} tovila nobenega suiria' komandir storil kaznivJi nje,« so zapisali in »V UNZ Celje torej arg^j rano zavračamo očitkej krepanju. V vsakem p, posebej smo ukrenili ^ trebno, da smo lahko u§ dejansko stanje in ukret veljavni zakonodaji.«

Na naše posebno vprji od kod poslancu Janši, informacije oziroma ofj jih je na račun odgovo, UNZ Celje navedel nas( žavnega zbora ob inted zoper (zdaj že odstavijo ministra Bandlja, smol odgovor, da tega ne vedo izvora informacij niso jali.

mini krimiči

Vlomil v klet

V času od 12. do 16. februarja je neznani storilec prišel v kletne prostore stanovanjskega bloka v Šaleku, kjer je odstranil obešanko na kletnih vratih Boštjana L., iz notranjosti pa odnesel več kosov različnega orodja in vrtalni stroj Black&Decker v skupni vrednosti okoli 30 tisoč tolarjev.

Razočaranje

v sredo, 17. februarja dopoldne, je nekdo, v čakalnici zdravstvenega doma na Gregorčičevi ulici v Celju, z obešalnika ukradel moško torbo, last Stanka G. Ko je kasneje pregledal notranjost, je bil gotovo razočaran, saj je našel dve prazni denarnici, osebno izkaznico in šop ključev.

Ustrelil v okno

v sredo, 17. februarja nekaj pred 21. uro, je neznani storilec stal na parkirnem prostoru pri samopostrežni trgovini na Dobrni in od tam ustrelil v okno ene izmed sob Nočnega kluba Dobrna. V tem času je bila v sobi ena izmed klubskih plesalk, ki pa na srečo ni bila ranjena.

Okradeni pub

v noči na 18. februar je neznani storilec vlomil v gostinski lokal Columbus Pub na Gosposki ulici v Celju. Po temeljitem ogledu notranjosti lokala je odpeljal dva 500-wattna zvočnika pioneer, mešalni pult, registrsko blagajno, 3 ročne'ure seiko in naf-naf, 60 zavojčkov cigaret Marlboro in več kot 50 tisoč tolarjev gotovine. Lastnik Zvone S. je oškodovan za približno 700 tisoč tolarjev.

Gasilec bo

Kaže, da bo v spodnjem delu Savinjske doline nekdo ustanovil svoje gasilsko društvo. V tem mesecu si je že nabavil nekaj najnujnejše gasilske opreme, ko je na Hmezadovi farmi v Zalogu ukradel 5 gasilskih cevi in ročnik v skupni vrednosti okoli 40 tisoč tolarjev.

Podtaknil požar

v petek, 19. februarja nekaj minut pred četrto, je na Cesti talcev v Šoštanju zagorel tovorni avtomobil Fiat ducato maxi, last Janeza D., uporabljal pa ga je Bojan L. iz Šoštanja. Vse kaže, da je bil požar podtaknjen, z gasilnim aparatom pa ga je pogasil nek občan, ki je bil takrat v bližini. Na vozilu je škode za okoli 200 tisoč tolarjev, požigalca pa še iščejo.

Po Žago v prtljažnik

Prejšnji četrtek je nekdo ukradel motorno žago Hus-quarna. To je storil tako, da je segel na prtljažnik osebnega avtomobila, ki je bil parkiran na Kolodvorski ulici v Šmarju pri Jelšah. Maks K. je oškodovan za približno 50 tisoč tolarjev.

Vse štiri pokrove

v noči na 19. februar je nekdo osiromašil kolesa na osebnem avtomobilu Renault clio, parkiranem na Razlagovi ulici v Celju. Odstranil in odnesel je vse štiri okrasne pokrove, s tem pa Dejana Š. oškodoval za 24 tisoč tolarjev.

V čakalnici

v petek, 19. februarja dopoldne, je neznani storilec

kradel v čakalnici žalskega zdravstvenega doma. Najprej je z otroškega vozička pobral žensko denarnico, nato pa segel v žep tuje jakne. S tem je oškodoval Branislavo B. iz Žalca in Valentino Š. iz Šempetra, vsako za okoli 10 tisoč tolarjev.

Če stanovanje ni zaklenjeno

Minuli četrtek zvečer je nekdo vstopil v odklenjeno stanovanje na Efenkovi cesti v Velenju. Iz predprostora je ukradel rdečo moško bundo Elan in denarnico z osebnimi dokumenti ter nekaj denarja. S tatvino je Marjan K. oškodovan za okoli 30 tisoč tolarjev.

obvestil policijo

v četrtek ponoči je 36-letni Vili K. brez vprašanja vstopil v nenaseljeno in nezaklenjeno stanovanjsko hišo Staneta B. v Vrbju. V času, ko je nočni obiskovalec izbiral razna rabljena oblačila, je lastnik o tem obvestil žalske policiste, ki so Vilija prijeli v neposredni bližini hiše, kjer je kradel in mu oblačila zasegli.

Luci s strehe

v noči na soboto, 20. februarja, je neznani storilec stopil na streho tovornjaka, parkiranega na Primorski cesti v Šoštanju. Na vozilu je demontiral in ukradel dve rumeni rotacijski svetilki, Antona R. pa oškodoval za 36 tisoč tolarjev.

Okradel Angelo

v soboto dopoldne je nekdo na Savinjski cesti v Mozirju okradel Angelo U. Iz usnjene torbice ji je pobral denar in hranilno knjižico ter je s tem oškodoval za okoli 50 tisoč tolarjev.

Punto z lepotno napako

v noči na 20. februar se je neznani storilec lotil osebnega avtomobila Fiat punto, parkiranega v stanovanjski soseski Pod gabri v Celju. Z ostrim predmetom ga je vsega porisal, lastnico Sašo K. pa oškodoval za približno 150 tisoč tolarjev.

Vabljive diskoteke

Diskoteke so kot nalašč za nepridiprave, ki znajo s pridom izkoristiti nepazljivost oziroma odsotnost obiskovalcev. To je storil tudi nekdo, ki je v diskoteki Lady D v Lesič-nem segel v zunanji žep odložene jakne Martina O. in mu ukradel 70 tisoč tolarjev gotovine.

Mesokradec

v času od 5. do 20. februarja se je neznani storilec zadrževal v leseni uti za sušenje mesa v Skornem pri Šoštanju. Na tak način se je založil s tremi kosi »plečeta« in desetimi salamami. Klemen M. je oškodovan za 22 tisoč tolarjev. -

Ukradel laguno

Prejšnjo soboto ponoči je izpred gostinskega lokala Skal-ca na Šmarški cesti v Velenju neznano kam izginilo osebno vozilo Renault laguna 1,8 RT break. Ukradena laguna je kovinsko zelene barve, z reg. oznako CE 68-61 A. Lastnik Aleksander K. iz Velenja je oškodovan za okoli 2 milijona 300 tisoč tolarjev.

Okradel šivilje

Policisti PP Celje so bili obveščeni, da je nekdo, v času od 24. novembra lani do 21. februarja, vlomil v šiviljsko delavnico na Celjski cesti v Vojniku. Ukradel je veliko

količino različnega metrskega blaga, sukanca, okrasnih trakov in gumic. Lastnica delavnice Zdenka K. je oškodovana za okoli 2 milijona tolarjev.

Traktor po delih

v noči na 22. februar je neznani storilec stopil pod gospodarsko poslopje na Vodovodno cesto v Zrečah in se tam lotil kmetijskega traktorja. S traktorja Univerzal je demontiral pokrov motorja, sprednji žaromet, alternator, akumulator, kombinirani filter za zrak in sprednja pogonska kolesa. Potem je z bližnje krožne žage ukradel še elektromotor, lastnika Alojza H. pa oškodoval za okoli 400 tisoč tolarjev.

Prepir in bes

v novi vasi v Celju sta se 22. februarja popoldne sprla in nato stepla Gorazd P. in Alen R. Po končanem obračunu pa se je Gorazda polastila tako huda jeza, da je vzel v roke žepni nož in z njim prerezal vse štiri pnevmatike na Alenovem avtomobilu ter mi s tem povzročil za okoli 60 tisoč tolarjev gmotne škode. Zaradi pretepa se bosta udeleženca zagovarjala pri sodniku za prekrške, Gorazd pa bo moral še na sodišče zaradi suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari.

Izsiljevalci

v ponedeljek, 22. februarja zvečer, so bili na Rudarski cesti v Velenju na delu štirje izsiljevalci. Mladi nasilniki so od mladoletnega Primoža zahtevali in dobili 350 tolarjev in 3 bloke za malico, od mladoletnega Minela pa so izsilili 1.200 tolarjev. Velenjski policisti nasilneže še iščejo. M.A.

Podjetje NT&RC d.o.ol

direktor: Jože Cerovš^ poslovni sekretar: Suzanal Podjetje opravlja časopS založniško, radijsko in agenc tržno dejavnost. Naslov: Pre| va 19, 3000 Celje, telefon (i 422-50, fax: 441-032^ Novi tednik izhaja vsak čet Cena izvoda je 280 tolaiji Naročnine: Majda Kl^ Mesečna naročnina je 930\^ Za tujino je letna naročninal tolarjev. Številka žiro rač^ 50700-601-106900. NenaroJ rokopisov in fotografij ne vral Tisk: Delo, Tisk časopisov ini d.d., Ljubljana. Dunajskas direktor: Alojz Zibelnik Na podlagi mnenja Ministrsn informiranje z dne 23.6.1992 časopis Novi tednik med proi: informativnega ziiačaja, za kai plačuje 5% davek od pron« proizvodov.

mm

Odgovorni urednik

Branko Stamejčič. Urednica Novega tedniki Milena B. PokliČ. Urednica Petice: Tatjana Cvi Uredništvo: Marjeb Agrež, J* Intihar, Brane Jeranko, Ksenflal' Gregor Katič, Urška Selišnik. 1«

Stamejčič, ŽeljkoZule. Tajnica uredništva: Mojca Mi Tehnični urednik Franjo Bo? Računalniški prdom: Roli^i

Kojterer, Igor Šarlah. Oblikovanje: Minja Bajagit E-mail: tednik@NT-RC.si

rTTITTTIt

Odgovorna urednica: Nataša Gericeš-Lednik:; Uredništvo: Simona BrgleZ' Lejič, Sergeja Mitič, Mateja P Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Šp Vodja tehnike: Bojan tt^ Telefon studia (za oddaje vi 4900-880,4900-881 E-mail: Radio@NTRCi

IHM

Opravlja trženje oglasnega pr® Novem tedniku in Radiu 0 ter nudi ostale agencijske sti?*

Vodja Agencije: Franček I^paganda: Valter Leben. ^ Grabar, Zlatko Bobinac, C^

Koprivica, Vesna Koordinator trženja: Mitja Telefon: 063/422-50 fax: 441-032,443-511 E-mail: Agencija@NT-R'^

KRONIKA

31

KOčne

cvetke

^ torek, 16. februarja po-, gp poklicali iz bolnišnice, 'o imeli opravka z razgra-in alkoholno pregretim [rjanom Božidarjem K., ki ■| take volje, da bi se kar el z osebjem. Ker Božo ni ujni medicinski primer, so j^licisti odstranili s prizo-^jp s tem pravim bolnikom Jjtovili nočni mir in počitek, fjeka gospa se je v sredo pgtih zjutraj pritoževala hrupom, ki naj bi se širil nočnega kluba Mustang policisti tam niso zaznali f nobenega nemira, ki bi P^l javni red in mir.

V stanovanju na Milčin-1 je bil v sredo popoldne

'ep. Dva sta se spravila na ga, žalostno pa je, da sta se [lastnega očeta spravila si-3 Boštjan in Marko.

V sredo zvečer je bila na-) situacija na parkirišču j gostiščem Bolero v Ko-j. Tam sta se srečala sprta o H. in Jurij P., zadeva pa erazvila tako, da se je Silvo adil v Jurija.

Vpetek ponoči je po bloku ulici Bratov Vošnjakov od-vala glasba, ki je Ivan Z. ni j času primerno ukrotiti, icisti so prišli, napisali po-nico, kalilec nočnega miru bo plačal.

V soboto dopoldne je tem-lamentna Marija G. z Voj-)\'e lastnoročno napadla Dfto^fra L.

[ F/iedeljo ob štirih je sta-pce v bloku na Čopovi 17 udil neznosni hrup, ki je eval po hodniku. To je bil ni Mitja K., sosed iz iste :e, ki je glasno bentil in si po vratih. M.A.

Vzrok smrti je bila utopitev

Celjski kriminalisti so pred kratkim obravnavali primer smrti zaradi utopitve, ki so mu, zaradi nekaterih okoliščin, posvetili posebno pozornost.

Policisti so bili 9. februarja obveščeni, da v hišnem vodnjaku v Škalah leži mrtva Ivana Š. (65) in da jo je tam našel njen nečak.

Na kraju dogodka so kriminalisti ugotovili, da je v tri metre globokem vodnjaku

Ivana Š. ležala približno dvanajst ur. Takoj so poklicali krajevno dežurno zdravnico, ki je odredila sanitarno obdukcijo, le-ta pa je pokazala, da pri pokojni ni šlo za nasilno smrt, ampak za smrt zaradi utopitve. O teh ugotovitvah in ostalih preiskovalnih opravilih so kriminalisti poslali poročilo na celjsko okrožno državno tožilstvo.

S tem primerom so se policisti in kriminalisti podrobne

je ukvarjali zaradi precej nenavadnih okoliščin, saj se je pred njih postavljalo glavno vprašanje, kako je ženska sploh mogla pasti v vodnjak v neposredni bližini hiše, ki je bil delno prekrit z betonsko ploščo, zaradi česar je bila odprtina precej majhna. Akcija zbiranja obvestil je bila podrobna in široka, sum o hudem kaznivem dejanju pa je dokončno ovrgla obdukcija. Ženska je v vodnjaku umrla zaradi utopitve, zakaj oziroma kako je do te nesreče prišlo, pa je še vedno odprto vprašanje, ki pa ni več v domeni poHcije. M.A.

Povozil ga je vlak

Potniški vlak, ki je 17. februarja zvečer vozil na relaciji Brežice - Zidani Most, je ob 19.35 uri pri tovorni postaji v Zidanem Mostu zbil pešca.

Nesreča se je zgodila, ko je pešec, 52-letni Venčeslav L. iz Obrežja pri Zidanem Mostu, prečkal železniške tire in ob sebi potiskal kolo. Takrat je pripeljal omenjeni potniški vlak, ki je pešca zbil, trčenje pa je bilo tako močno, da je Venčeslav L. umrl na kraju nesreče. M.A.

Našli mrtvo

Na dvorišču stanovanjske hiše v Zbelovem so 17. februarja dopoldne našli mrtvo Marijo B. (53).

Vse kaže, da je pokojna prejšnji dan ponoči nameravala v vinsko klet po pijačo, na poledenelem dvorišču pa je padla in tam umrla zaradi podhladitve. Natančnejši vzrok smrti bo pokazala obdukcija. M.A.

Radarji bodo

• v petek, 26. februarja dopoldne na območju Laškega in Žalca, popoldne pa na območju Mozirja in Celja; ,

• v soboto popoldne na območju Žalca in Slovenskih Konjic;

• v nedeljo, 28. februarja popoldne na območju Šmarja pri Jelšah in Celja;

• v ponedeljek, 1. marca dopoldne na območju Velenja in Mozirja, v popoldanskem času pa na območju Žalca in Slovenskih Konjic;

• v torek, 2. marca (ves dan) bo po celotnem območju UNZ Celje prehitre »lovil« laserski merilnik hitrosti;

• v sredo, 3. marca dopoldne bodo radarske kontrole na območju Celja in Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Laškega in Velenja ter

• v četrtek, 4. marca dopoldne na območju Žalca in Slovenskih Konjic, popoldne pa na območju Šentjurja pri Celju in Rogaške Slatine.

Laserski merilnih hitrosti bo do 4. marca pogosteje »obratoval« na območju Šentjurja pri Celju in Rogaške Slatine.

Tatvine iz vozil

V sredo, 17. februarja zvečer, je neznani storilec vstopil v osebno vozilo Ford escort, parkirano v podzemni garaži na Kardeljevem trgu v Velenju. Iz vozila je ukradel mobilni telefon GSM Ericsson, s tem pa Gorana J. oškodoval za okoli 30 tisoč tolarjev.

V četrtek, 18. februarja popoldne, je nekdo vlomil v osebni avtomobil tujca Ahme-ta A., ki je bil parkiran pri centru Interšpar v Celju. Iz vozila je storilec ukradel denarnico in dve vrečki pralnega praška. Denarnica je bila, na njegovo bridko razočaranje, prazna. M.A.

Urni gasilci

' torek, 17. februarja fog poldneva, je zagorelo stanovanjski hiši Jožeta »Bregu pri Zrečah.

'olicisti so na kraju požara tovili, da so se vnele saje v ®iku, pri tem pa so se sta-■ aluminijasta vratca na ^iku. Vratca so padla na v kuhinji in tam zanetila ^r- Pri požaru je bil poško-dimnik, zraven pa še del kritine. Ogenj so "O lokalizirah in pogasih gasilci, s tem pa je bila škoda na objektu ''^na. M.A.

Stare table dajejo prostor novim

Neprometna signalizacija bo odslej v mestu ob Savinji bolj urejena, poenotena, lepša na izgled in tudi učinkovitejša. Gre za neustrezne usmerjevalne table in znake, ki jih je treba odstraniti in postaviti nove.

To nalogo je Mestna občina Celje (s koncesijsko pogodbo) zaupala podjetju Metropolis Media d.o.o. iz Ljubljane. Po pogodbi in v sodelovanju z inšpekcijskimi službami se je akcija, v kateri bodo postopoma na novo uredili sistem neprometne signalizacije, pričela v ponedeljek, ko so odstranili prve neustrezne in neugledne usmerjevalne table in njih nosilce.To se je zgodilo v križišču med Savinjskim nabrežjem in Ulico XIV. divizije, v nadaljevanju tega projekta pa bodo, predvidoma do poletja, odstranili vse ostale neustrezne usmerjevalne table in znake ter s tem neprometno signalizacijo na novo uredili in jo posodobili. M.A., Foto: GREGOR KATIČ

32

ZANIMIVOSTI

Najtežje Celjane bolijo glave

Enega od najtežjih Celjanov, pa ne po teži, ampak po pomembnosti njegovega položaja, močno boli glava, saj ga skušajo te dni odžagati. In to kar iz samega slovenskega vrha.

Vse skupaj se je začelo s tem, da bi se vladni šef dr. Janez Drnovšek rad odkrižal ministra Metoda Dragonje. Ta mu je že najmanj petkrat obljubil, da bo sam odšel z ministrskega položaja, pa se je vedno in zadnjih hip premisli. Zdaj pa se je, tako izgleda, odločil in bi rad odšel na svoj nekdanji dobro plačani položaj generalnega direktorja tovarne zdravil Lek v Ljubljani, ki pa ga trenutno zaseda dr. Andro Ocvirk. Temu se s položaja ne mudi, kljub temu, da ima nekje v tujini obljubljeno dobro plačano službo, toda vladni pritisk je iz dneva v dan močnejši. Pa ne, da bi gospoda Ocvirka podih iz Leka, sam ve, da dve tako močni osebnosti, kot sta on in še vedno minister Dragonja, v isti ekipi enostavno ne moreta sodelovati. Pri vsem tem pa ima Metod Dragonja v rokavu močnejši adut; takrat, ko je odhajal na ministrski položaj, so mu obljubih (tudi pisno), da se bo lahko vrnil na svoj nekdanji položaj. In tako je zdaj samo še vprašanje dni, ko bo najmočnejši ljubljanski Celjan moral spakirati kovčke, kajti nekakšen svetnik ali pa pomočnik Metoda Dragonje noče biti.

Toda Andro Ocvirk ni edini Celjan, ki ga te dni v slovenski prestolnici boh glava. Tudi aspirin, ki mu ga pridno nosi žena Mojca, nič ne pomaga drugemu močnemu Celjanu, načelniku generalštaba slovenske vojske brigadirju mag. Iztoku Podbregarju. Bilo je v času, ko je Ljubljano zamedlo več kot pol metra snega in promet je skoraj

ohromel. Pa se je znašla ljubljanska županja Vika Potočnik v strahu, da bo promet popolnoma ohromel, da bo sneg, ki ga ni bilo toliko že vse od slovitega leta 1952 (takrat so v Ljubljani, pa tudi v drugih slovenskih mestih kopali rove, po katerih so se lahko ljudje prebijah v službo ah otroci v šolo), podrl kakšno streho ali kaj podobnega in je ročno zavrtela telefonsko število Slovenske vojske in jo zaprosila za pomoč. Da bi mladi fantje, sicer pomehkuženi kot pač so, prijeli v roke lopate ah pa kaj podobnega in pomagali.

»Ne v Sloveniji, še manj pa v Ljubljani, ni izrednih razmer zaradi snega,« je bil odgovor in seveda fantov ni dobila. Toda glej, kar ni dobila mestna županja, je dobil lastnik zasebnega teniškega kluba Ko-nex, ki ima ob cesti na Brdo, to je v nekdanji občini Vič v nekdanjih tovarniških halah svoja igrišča. Pa ne samo za tenis, tudi za squash. Tam je kar dobro obiskan gostinski lokal z dobrimi picami, v njem pa se rade zbiraj tudi dobre mačke. Morda zaradi pijače, vzdušja ali pa preprosto zato, ker vedo, da tja zahaja ljubljanska elita, med njimi visoki častniki slovenske vojske. Tudi Stane Valant, Slovenec z največ direktorskimi funkcijami (natolcujejo, da je sedem

kratni direktor ali pa vsaj zelo pomemben član kakšne uprave ali nadzornega sveta), je tam reden gost, večkrat pa so v popolni teniški bojni opremi videli financ ministra Mitjo Gasparija. Eden od lastnikov Konexa, pravijo namreč, da sta lastnika dva, se je zbal za pokrito igrišče in zaprosil je prijatelje iz Slovenske vojske, naj mu posodijo nekaj fantov, da bodo očistili sneg s strehe balona. In tako je 35 vojakov iz vojašnice Moste pridno čistilo in očistilo streho. Lastnik Konexa je ostal brez snega, trije visoki častniki pa trenutno brez službe, saj so jih morali suspendirati, dokler se celotna snežna zadeva ne razčisti.

Morda pa je nehala boleti glava velenjskega svata Lada Ambrožiča, enega od najbolj močnih mjjž slovenske nacionalne televizije. Izgleda, da se je Lado naveličal urednikova-ti informativnemu programu, ah pa se je navehčal nenehno dopovedovati, da ni ne bel in ne črn, ne levi in ne desni, ampak samo novinar-ured-nik, ki pošteno opravlja svoje delo, zato se je prijavil na razpis za mesto direktorja televizijskih programov. No, rezultat glasovanja v Svetu RTV je znan, ponovno je bil izbran mariborski Ljubljančan Janez Lombergar.

........... ^JJ^^ J_ KAVRAN

Andro Ocvirk

Iztok Podbregar

vitezi belega mesta

tračnice

Od kod luknje v proračunu?

»Par let, vsaj 2 ali tri leta, nisem vedel, zakaj se pri proračunu gre, pa še tudi danes mi ni čisto jasno,« je izjavil eden izmed žalskih svetnikov. Če ne gre, pač ne gre, dodajamo mi.

Kazen mora biti vzgojna L

Po odločitvi žalskega župana Lojzeta Posedela žalski svetniki ne bodo prejemali sejnin, dokler ne bodo sprejeli statuta. Lep primer vzgojne kazni, ki bo, predvidevamo, hitro zalegla.

Kazen mora biti vzgojna 11.

še primerček »vzgojne kazni« po žalsko: direktor zdravstvenega doma je na avdienco pri županu čakal pol ure. Tako je na lastni koži skusil, kako se počutijo njegovi pacienti.

(Ocl)kloni

Po malem zime že zmanjkuje, in ministra Bandlja nič več ni, gripa še ne pojenjuje, tako se v krogu svet vrti.

Na Kosovu se čas odšteva, a vprašanje je zdaj, komu, sistem volilni nas preveva, dilema to je v našem domu.

POPEVKAR

Občasna svetovalka?

Ogromna očala, ki si jih je celjski župan Bojan Šrot minuli torek nataknil na nos, so po nji izjavi namenjena temu, da lažje vidi ogromno proračunsko luknjo v občinski blagajni. ' Kako jo zapolniti, je seveda drugo vprašanje! Nanj bi morda lahko pomagala iskati odm tudi prikupna sova, ki pa je - kot smo neuradno izvedeli - žal knežjemu mestu pripravljenam modrost ponuditi le enkrat letno. Na pusta! F

nasmeh, prosim!

Lidija Makuc iz Celja je tokrat izbrana za nagrajenko z izletom šaljivcev.

Obletnica poroke

žena: »Poslušaj, jutri bo deset let, odkar sva se poročila. Ali ne bi ubila tistega debelega purana?«

Mož: »Purana bi ubila? Kaj pa je on kriv, če sem jaz tebe vzel?«

Je tO na Arktiki?

Ta posnetek pa je zares tak, kot bi bil z daljnega sevef^ ni! Posneh smo ga v Preboldu, kjer je lastnik pasje drij Darko Naraglav za svoje ljubljence skopal v snegu rov. bolj zabavnega si za samojede skoraj ni mogoče izmislif'j

T. TAV

REPORTAŽA

33

Ali Masaji berejo Novi tednik?

Živinorejci in bojevniki - Njihova prihodnost je negotova

že kot osnovnošolca me je jnimal širni svet z vsemi ojimi posebnostmi. Pri pku zemljepisa so bili mo-radarji (beri ušesa) usmer-Bi v pravo smer, kar se pri jvenščini ni dogajalo. Ko bilo govora o južnoame-Jih Indijancih, Tibetan-i ali afriških Masajih, mi srce vedno hitreje bilo. Pri dijancih so mi bili Inki jdako najbližji zaradi vi-ike civilizacijske ravni, ^j posebnega so se mi ideli skrivnostni Tibetanci, )nU?sajih pa sem občudo-valajihovo odločnost, nepo-hjifnost in velik ponos. Ker |n prvi dve deželi obiskal pred leti, je bil čas, da Sčem še Masaje.

Ko sva se z Binetom Javerni-m vračala iz Mt Kenye (naj-Sjivrh Kenije), sva se odloči-da greva v samo osrčje žele Masajev - Masai Maro. ) tem čudovitem parku žive Jsaji v precejšnjem številu. )iskali so kamp, v katerem 10 prebivali in nas povabili masajsko pot, ki se je vila

na bližnji hrib. Nekateri popotniki so raje ostali pri varnih šotorih, nekaj pa nas je bilo takšnih, ki smo sledili neustrašnim Masajem, da bi spoznali njihovo življenje v savani. Opazovati živali iz avta je povsem nekaj drugega kot zunaj njega. Levi, te velike mačke, se običajno ne pustijo božati. Pred kratkim se je takšno »božanje« slabo končalo za hrabrega Japonca. Našli so ga razmesarjenega.

Na poti so nam Masaji pokazali, kako se hranijo s plodovi savane in kako v nekaj minutah prižgejo ogenj z drgnjenjem lesa ob les. Živijo z naravo in jo znajo ceniti.

Naslednji dan smo obiskaU masajsko vas, ki je nekaj posebnega. Hiše so napravljene iz blata. So preproste, v notranjosti je le en prostor z manjšim separejem, kjer imajo spravljene kakšne drobnarije. Čez dan gori ogenj, ki je zelo pomemben v njihovem življenju. Hiše so postavljene v krogu, vas pa ščiti bodikavo grmičevje. Običajno je tako, da imajo v centru vasi še ograjen prostor

za živali. Ker se ukvarjajo predvsem z živinorejo, so tu doma muhe in to v velikem številu. Pri ženskah, občasno tudi pri ponosnih moških, je opaziti veliko radovednost. Vse se jim zdi zanimivo. Sprašujejo te, od kod si, kje je tvoja dežela, radi pogledajo v časopis, kaj je novega.

Ljubili so meč in pomilovali plug

Masaji so nilo-hamitsko pleme. Njihovi predniki so Niloti - ljudstvo s sudanskega gornjega toka Nila. To pleme je do 20. stoletja z vojaško močjo obvladovalo velik del vzhodne Afrike od Viktoriji-nega jezera do Indijskega oceana. Najvplivnejši voditelj Masajev je bil Mbatin. Združil je različna plemena v masajsko skupnost, ki je zavzemala 207.000 km^ ozemlja. Ta voditelj, ki je bil obenem tudi vrač, je napovedal nekaj katastrof (epidemije, vojne in druge nesreče), ki so se potem tudi zgodile.

Masajev je od 300 do 400 tisoč, živijo v Keniji (180.000) in Tanzaniji nomadsko življenje v savani. Ukvarjajo se z živinorejo, ki je po njihovem mišljenju edini člo

veka vreden način življenja. Zato so obrtnike in poljedelce pomilovali in obenem prezirali. Prehranjujejo se z mlekom, maslom, krvjo in občasno z mesom. Zaničevali so stalno naselitev in mirno življenje. Ljubih so meč in pomilovali plug. Za Masaje je bogastvo govedo, veliko žena in otroci. Denarja do pred kratkim skoraj niso poznali. Cene so bile postavljene s številom goved, drobnice ali pa so pla-čevah s školjkami in koralami.

Moški - morani imajo osebno svobodo, kajti lahko spijo s katerokoli žensko, tudi poročeno, le da se držijo tabujev, ki prepovedujejo potomce v sorodstvenih vezeh. Zanimivo je tudi, da poleg ponosa in borbenosti ni krvnega maščevanja. Ne poznajo usmrtitve in telesne kazni. Moški se glede na starost delijo v več skupin.

Dojenčki so v posvečenem stanju in v zvezi z bogom. Ko shodijo, se priključijo varo-valcem čred ovac in telet.

Obdobje fantovstva se običajno konča v starosti med 13. in 17. letom. Z bolečim zrelostnim obredom ob sončnem vzhodu je fant obrezan. Po tem obredu postane vojak -

moran. Pokazati mora hrabrost in vztrajnost.

Več fantov skupaj oblikuje vojaško skupnost, imenovano manyatto, ki mora ščititi skupnost pred napadalci in divjimi živalmi. Fantje živijo v bratovskem odnosu in ne smejo zapustiti skupine ali spati sami, da ne bi prizadeli občutka skupinske pripadnosti.

Moški postane starejši vojak po obredu eunutu. Od takrat naprej je v središču pozornosti in lahko upravlja z živino, se vključuje v obrambo svoje dežele ter sodeluje v upravnih zadevah skupnosti. Ko dopolni trideseto leto, se upokoji kot vojak in si ustvari družino.

Na čelu je duhovni vodja, ki je obenem tudi vrač. Ta odloča o vojnah (nekoč), pomaga z nasveti moranom in poizkuša vplivati na naravo, da bi bila radodarna in da bi jih obvaro

vala pred boleznimi ter sušami.

Preminule običajno zvleče-jo v grmovje, da jih raztrgajo hijene, le duhovnega vodjo pokopljejo v kamnito gomilo.

Prihodnost Masajev je precej negotova. Kljub trdovrat-nosti in upornosti se dogajajo spremembe v njihovem načinu življenja. Največji vpliv ima država. Državni zakoni so tako »oblikovani, da duhovni vodja oziroma svet starcev nima več takšne moči. Prepovedano je nositi nekatere vrste orožja. Še pred kratkem se Masaji niso želeli fotografirati, sedaj pa to s pridom izkoriščajo. Nekateri občasno zamenjajo masajska oblačila in obuvala s kavbojkami in tenis copati. Upam le, da ne bodo prekmalu izgubili svojega ponosa in se začeli utapljati v omamah naše civilizacije (tobak, alkohol in mamila).

F. HORVAT

Bine Javemik med skupino Masajev.

34

NASVETI

kozmetičarka svetuje

Nega normalne kože

Vsa nega normalne kože ima en sam cilj: ohraniti ta dragoceni naravni dar čim dlje. Izogibajte se torej vsega, kar vašo kožo po nepotrebnem utruja in ji odvzema maščobo in vlago. Na primer: nespametno sončenje, preveč višinskega sonca, premočne alkoholne vode za obraz...

Jutranja nega je preprosta: osvežite se z mlačno vodo. Če je preveč trda, raje uporabljajte tonik, ki naj ne vsebuje več kot 15 odstotkov alkohola. Nato si utrite v obraz vlažno ali polmastno kremo.

Zvečer se temeljito očistite s čistilnim mlekom ali čistilno kremo (če ste bile naličene, svetujem, da postopek še enkrat ponovite). Sledi obrazna voda in na koncu še lahka hranilna krema.

Enkrat na teden prija vaši koži obloga. Pretlačite banano in ji dodajte malo medu in kisle smetane. Koža bo prožnejša, gladkejša; obloga je zelo hranilna. Njen učinek lahko podvojimo, če si predhodno privoščimo kopel v kadi. Ker je zrak v kopalnici izredno vlažen, se s tem pospešuje vpijanje hranilne obloge.

v zrelih letih

V zrelejših letih potrebuje ta koža posebno pozorno in temeljito nego. V tem času bo precej vidno, koliko je oseba poskrbela za svoj ten v preteklosti oziroma mladosti. Zelo se bo poznala razlika med negovanimi in nenegovanimi gubami, katerih robovi bodo bolj globoki in vidni. Tudi dolgoletno kajenje pusti sledove na koži. Le-ta bo bolj siva in pusta; pri tem tudi najboljše kreme ne bodo dosti zalegle. Spet velja pravilo: izogibajte se vsega, kar ji jemlje še kako potrebno vla

go in maščobo. Obnavljanje celic je upočasnjeno. Pretirano pogosta uporaba peelinga ni priporočljiva, saj je koža bistveno tanjša in je možno, da se pojavijo žilice. Zato svetujem predvsem strokovno masažo ali limfno drenažo pri kozmetičarki, uporabo biološko aktivnejših preparatov kot so ampule, močnejše maske, različni serumi, ceramidi, AHA kisline. Toda, pozor! Kadar so preparati močnejši, je vedno možen nasprotni učinek. Ta se lahko kaže v obliki alergij, srbečice, koprivnice, pretiranega luščenja...

Vsekakor je potrebno te preparate postopoma upo

rabljati, najbolje v obliki kur in nikoli vse naenkrat! Naša koža potrebuje čas za presnovo in počitek, to pa pomeni, da jo je potrebno negovati postopoma in po posvetu s kozmetičarko.

Nikar v tem času ne pozabite na sprehode v naravi, pravilno prehrano (zlasti sadje in žitarice) ter uživanje navadne vode do 2 1 dnevno. Ponoči pa si privoščite dovolj spanca in ne pijte prevelikih količin kave ter alkohola. Skratka, živite ozaveščeno in imejte se rade!

Kozmetičarka VESNA

Čudež oljčnega olja

Kozmetični in zdravstveni strokovjaki že nekaj časa priporočajo pitje olivnega olja na tešče. »Tekoče zlato« naj bi varovalo pred artritisom, povečanim holesterolom, sladkorno boleznijo, srčnim infarktom, rakom na dojki, prispevalo k urejeni prebavi in k izboljšanju funkcije slabo delujočega žolčnika. Pomagalo naj bi tudi pri uravnavanju telesne teže. Pred kratkim je izšla knjiga Čudež oljčnega olja avtorja Jeana Barille, ki jo je izdala založba Aurea Press. Knjiga veliko pove o čudežu olivnega olja, o boleznih in prehrani, ki naj bi jo uživali, da preprečimo mnoge težave. Naročite jo lahko v Studiu Kahne v Ljubljani (tel. (061) 301-972 in 1331-161), kjer ponujajo tudi olivno olje kozmetične hiše Kahne.

partnerski odnosi

Psihični vampirji

Dejstvo je, da smo ljudje energetska bitja, sprejemamo in oddajamo določeno energijo, včasih več, drugič manj. Način, kako delujemo na druge s svojo energijo, je lahko zelo različen, pravimo, da pozitivno ali negativno vplivamo na partnerja, sočloveka in celo na živali v naši bližini.

Včasih sočloveku nekaj svoje energije dajemo, lahko pa tudi črpamo njegovo energijo, kar sogovornika utrudi ali celo izčrpa, deluje nanj moreče ali depresivno. Včasih določeni ljudje kar prekipevajo od optimizma in mi čutimo, da imajo veliko energije. Ljudje to običajno začutimo in smo raje v bhžini oseb, ki oddajajo pozitivno energijo, ki so polni energije. Po drugi strani pa od energetsko izpraznjenih ljudi kar bežimo, se jih izogibamo kot hudič križa.

Vendar človek nima ves čas enakega energetskega naboja: energija in s tem povezana volja in dejavnost lahko že tekom dneva zelo nihajo, še bolj je to očitno v različnih obdobjih leta. Pravimo, da imamo dobra in slaba obdobja; čas, ko vse opravimo z lahkoto in čas, ko se nam zdi že živeti muka.

Črpanje psihične energije

Poznamo tipološko različne ljudi, ki se drugače odzivajo na osnovne danosti življenja. Ljudje, ki so po značaju nagnjeni k melanholiji in depresijam, potrebujejo več dodatne energije od zunaj, od drugih ljudi, in tako polnijo

svoj »akumulator«. Obstoja introuertiran tip ljudi, ki so bolj usmerjeni navznoter, v dušo in globine svojega sveta in ekstravertimne ljudi, ki so običajno bolj aktivni in usmerjeni v komunikacijo z drugimi. Že od Hipokrata naprej pa poznamo delitev na štiri osnovne tipe karakterja: kolerike, melanholike, sang-vinike in flegmatike. Seveda pa v praktičnem življenju najdemo zelo malo »čistih« tipov, ki se vselej simptomatič-no odzivajo glede na svoj značaj.

Astrologi bi rekh, da človeku jemljejo energijo slabo postavljeni planeti v njegovem horoskopu; sploh negativen aspekt med Soncem in Marsom, pa tudi slabo postavljena Saturn in Uran nam lahko jemljeta veliko energije. Seveda so vzroki za občutek emocionalne in energetske izpraz-njenosti lahko različni; meta-bolizem telesa recimo, bolezensko počutje in stresi od zunaj, ki jih sprejmemo za vzrok svojega nezadovoljstva in izvor vsega zla.

V takih primerih začne človek izgubljati energijo in jo mora nujno nadomestiti z energijo drugega. Človek je poleg tega, da je fizično, zavestno bitje, tudi kozmično in simbohčno bitje. V različnih obdobjih leta smo različno energetsko nabiti; zanimivo je, da spomladi rojeni ljudje tudi kasneje to obdobje leta doživljajo kot uspešno, polno, energetsko nabito in aktivno - ne marajo pa recimo zime. Dokazali so, da je s počutjem podobno tudi glede na ure dneva. Običajno smo ob urah, ko smo rojeni, kasneje v življenju zelo aktivni, bioritem je na višku - volja in aktivnost nam pa upadeta v uri rojstva nasprotni uri.

Globalno lahko to prenesemo na daljša življenjska obdobja. V sebi imamo vgrajeno neko kozmično uro, ki pa jo doživljamo bolj nezavedno. Psihofizična kondicija in en-tuziazem pri človeku torej zelo nihata.

Dajanje energije

Sploh ženske večkrat tožijo in tarnajo svojim prijateljicam, kako njihov partner ali mož visi na njih, je nesamostojen in jim s tem črpa psihično energijo, kot bi jim pil kri - obnaša se kot nekakšen psihični vampir! Da morajo poleg materinstva podpirati še vse štiri vogale pri hiši.... Moški pa so egoistični fleg-matiki, ki se jim za vse fo ponavadi j... .

Tudi ženske, ki so nesamostojne in negotove vase, slonijo na partnerju in črpajo njegovo energijo; na ta način se spravljajo v duševno odvisnost od njega, praviloma pa tudi v čustveno, materialno in še kakšno odvisnost. Veliko (nezrelih) moških si na tak način podredi žensko ah ženo, če pa je zraven še po-sesivnost in ljubosumje, začne taka zveza partnerju hitro

presedati. Tako se moški, bolj »trudi«, da izostaja doma, izmišljuje si izgoy. in beži v prijateljstva inv^ Vse pa ravno zato, ker takšno črpanje psihične en gije spravlja v obup in s t, beži pred realnostjo, o (, bi imel veliko povedati j Rugelj (sic).

Takšna partnerska zvj temelji na povsem zgrešej stvareh in se tudi hitro zruj na žalost pa izkrivi in pon še marsikaj drugega. Gret) za sado-mazo odnos, koti drugega. Ljudje se bojijo, tati sami, potrebujejo vsajj koga, da ga lahko mufij Končno jim nato ostane le| da mučijo sami sebe.

Povsem drugačen pa pretok energije med člove^ ma, ki se dejansko spoštuj in drugemu priznavata \ različnost, enkratnost in av nomijo. Tedaj je dajanje sprejemanje energije nuj prepletenost, da lahko sku] postaneta celota - dvoje biti eno dušo, jin in jang, koti polna združitev. Tedaj sej panje energije spremeni vp zitivno energijo, ki jo parta ja izžarevata, čeprav znatai veti tudi neodvisno drug« drugega. Odvisnost se p meni v čustveno zrele k I mer je.

S pravo nesebično Ijubea jo lahko partnerja drug di gemu »polnita baterije«, si( jeta moč in voljo in tako pretok energije za oba ko sten.

JAN ZORI

bio koledas

NASVETI

35

pripomočki v kuhinji

Palicni mešalnilc

Lični mešalnik je kori-gospodinjski pripomo-V večini trgovin z gos-Jjnjskimi aparati je po-paličnih mešalnikov ^tra. Cene so odvisne od ali je nastavek za se-'jnje kovinski ali plasti-1 od števila nastavkov, ki jogočajo različne načine idelave hrane, od prilože-^ skodelic in seveda tudi jame blagovne znamke.

[enejši mešalniki so že jQg 5 tisoč tolarjev, naj-j2ji pa okrog 10 tisoč. Proi-3jajo jih v različnih barvah oblikah, dodajajo jim na-ivke z različnimi funkcija-ponujajo plastične ali ko-jske nastavke za nože, jim lajajo skodelice v katerih j bi potekala obdelava hra-, razpolagajo z zidnimi drli ali so'brez njih. Priporoč-^oje torej, da pred odločijo o nakupu natančno predamo, kaj nam posamezni oizvajalec za določeno ce-) ponuja. Nekateri mešalni

ki imajo poleg držala z nožem tudi kovinsko metlico za stepanje in nastavek za sekljanje. Tako lahko mešalnik v hipu spremenimo v sekljal-nik. Nastavek za sekljanje ima zelo ostro rezilo in prilegajoče se predelovalno posodo. Seklja meso, ribe, sir, čebulo, zelišča, zelenjavo, sadje, lešnike ali orehe." S kovinsko metlico za hitro stepanje mešalnik spremenimo v ste- . palnik. Uporabljamo ga za različne namene, kot so na primer priprava testa za palačinke in biskvitnega peciva, mešanje juh in omak. Z njim lahko naredimo čvrst sneg, penasto sladko smetano, gladek puding ali kremo. Starejši mešalniki običajno niso imeli priložene posode za obdelavo živil. Specializirane trgovine ali servisni centri so svojo ponudbo razširili na prodajo mešalnih posod.

Glavni sestavni deli palične-ga mešalnika so motor s stikalom za vklop in varnostnim stikalom ter morebitnim obe-šalom. Na motor je lahko nož

fiksiran ali pa je nastavljiv in ga lahko zamenjamo z drugimi priključki. Preden mešalnik vklopimo, ga v hrano najprej potopimo. Vklopimo ga različno. Pri nekaterih je potrebno najprej vklopiti varnostno stikalo, nato stikalo za vklop. Mešalnik med delovanjem pomikamo navzgor in navzdol. Uporabljamo ga pri pripravi kremnih juh, hladnih omak, koktejlov, raznih namazov in podobno.

Pri čiščenju moramo biti pozorni na navodila proizvajalca. Pri nekaterih lahko vse dele pomivamo v pomivalnem stroju. To velja za tiste, ki imajo zamenljive nastavke in jih lahko ločimo od motorja. Pri drugih lahko nož čistimo samo pod tekočo vodo -velja za tiste, ki so na motor fiksirani. Grobih čistil ne smemo uporabljati. Po čiščenju postavimo mešalnik z nožem navzdol, da odteče voda, ki je ostala v njem. Motor pa obrišemo z vlažno krpo.

SUZANA SUHOLEŽNIK

Omlete in narastki s skuto

Omletna potica

teftujemo: 4 do 5 dl mle-■3, sol, 1/2 pecilnega praška, mino lupinico, 30 dag mo-\l jajci, maščobo za peče-i;2 dl kisle smetane; 1/2 kg ite, 1 jajce, 6 dag rozin, miljin sladkor, 10 dag slad-irja.

Priprava: polovico mleka iimo, dodamo pecilni pra-k, naribano Hmonino lupi-co, presejano moko, rume-Jke in dobro razmešamo. «0 dolijemo ostalo mleko, sto gladko stepemo in rahlo •mešamo trd sneg iz belja-'V. Spečemo tanke omlete, pomaščeno kožico položiti omleto, jo namažemo z devom, vložimo drugo ^eto in ponavljamo, dokler porabimo omlet in nade-■ Nazadnje prelijemo z 1 dl "''e smetane in na hitro spe-

IDO.

^ nadev primešamo ostali '®tani pretlačeno skuto, jaj-' očiščene rozine, vaniljin Jkor in sladkor.

švicarski skutini kolači

■otrebujemo: 1 dl mleka, 1 jl^o sladkorja, 5 dag moke, kvasa; 1/4 kg moke, 5

dag surovega masla, 20 dag skute, 6 dag sladkorja, 11/2 dl mleka, 2 rumenjaka, sol, 1 dl kisle smetane, 6 dag rozin, maščobo za pekač.

Priprava: v toplo mleko damo sladkor, moko in zdrobljen kvas; vse to dobro premešamo in postavimo na toplo, da dobro vzhaja. Nato dodamo ostalo moko, stopljeno surovo maslo, pretlačeno skuto, sladkor, v mleku razžvrkljana rumenjaka in sol. Z rokami ugnetemo gladko testo, ki naj vzhaja. Na pomokani deski ga razvalja-mo za 1 cm na debelo, namažemo s smetano, potresemo z rozinami, zvijemo, razrežemo na male štruklje^, in jih polagamo v pomaščen pekač. Ko dobro vzhajajo, jih spečemo. Ponudimo s čajem ah sadnim sokom.

Mandljev narastek s skuto

Potrebujemo: 4 dag surovega masla ah margarine, 18 dag sladkorja, 4 jajca, 20 dag drobtin, 12 dag mandljev, lu-piijico 1/2 Hmone, ščep cimeta, 20 dag skute, 3 dl mleka, maščobo za pekač.

Priprava: surovo maslo ali margarino, polovico sladkorja in rumenjake penasto vmešamo, dodamo drobti-ne, zmlete mandlje, naribano limonino lupinico, cimet, pretlačeno skuto in mleko. Nato rahlo primešamo trd sneg iz beljakov, v katerega smo vtepli ostali sladkor, in vlijemo testo v pomaščen pekač za dva prsta visoko. Pečemo v zmerno toph pečici.

MAJDA KLANŠEK

rekreacija

Tvegane mirovanje

če vas po napornem delovnem dnevu, ki ste ga preživeli sede za pisalno mizo, boli vrat, se poskusite sprostiti s pomočjo ^naslednjih vaj. Je že res, da sedenje za pisalno mizo ni tako nevarno kot gašenje požarov. Toda oba poklica sta za vaše zdravje lahko zelo tvegana. Statično delo zelo slabo vpliva na vratne mišice.

1. Vdihnite in medtem počasi dvigujte ramena proti ušesom. Nato izdihnite, ramena p6tisnite nazaj in navzdol. Vajo ponovite šestkrat.

2. Roke odročite, pokrčite v komolcih, tako da so dlani pred telesom. Vdihnite in tako pokrčene roke potisnite nazaj in se (za telesom) poizkušajte s komolcem desne

roke dotakniti levega komolca. Z izdihom roke vrnite v prvotni položaj. Vajo ponovite petkrat.

3. Med izdihom glavo obrnite skrajno desno. V položaju vztrajajte 15 sekund, nato glavo obrnite še v levo. Z levo roko se za telesom pri-mite za desno zapestje in desnico potegnite v levo. Hkrati nagnite v levo tudi glavo, tako da se vratne mišice pre-tegnejo. Vztrajajte 15 sekund. Vrnite se v prvotni položaj, za trenutek počijte in vajo ponovite.

zdravilne rastline

Praproti

Praproti so najvišje organizirana skupina neseme-novk. Delimo jih na šest razredov, od katerih so pri nas lisičjakovci, presličevke in praproti. Današnji predstavniki tega razreda imajo prav znatno vrsto prednikov, ki jih lahko zasledujemo tja v devon. Večina starih skupin praproti je sicer že davno izumrla, kljub temu pa so tudi danes dobro zastopane. Poznamo približno 9000 vrst.

Tudi navadna praprot spada v družino glistovničevk, ki je razširjena po vsej Zemlji. Nekaj rodov raste tudi pri nas. V zemlji ima kratko, bolj ali manj pokonci rastočo ko-reniko, ki jo na gosto pokrivajo široke luske. Iz nje poganjajo vlaknaste koreninice in šop listov - mahal. Mahala so brez dlačic, so dvakrat pernato deljena in pogosto še bolj na drobno razdeljena. Pre-predajo jih bogato razpredene žilice. V začetku so njihove konice polžasto zvite. Na spodnji strani krpic starejših mahal so v dveh redih okrogla trosišča s trosovniki in trosi. TrosP zorijo od junija do avgusta. Ko zrel tros pade na zemljo, se iz njega razvije zelena srčasto ploščata predkal, ki nosi na spodnji strani koreninske kosmati-ne in plodila - anteri-dije in arhegonije. Po oploditvi se razvije iz tega ena sama nova rastlina.

Prava domovina navadne praproti so vlažni, senčnati kraji po gozdovih in med grmovjem, povsod tam, kjer je poleg sence tudi dovolj vlage.

V jeseni izkopavamo korenike, jim odstranimo nitaste koreninice in luske, dobro očistimo zemlje in razrežemo na manjše koščke. Te hitro posušimo na topli peči ah v sušilniku. Spomladi pa nabiramo mlada, še nekoliko zvita praprotna mahala. Poleti do jeseni nabiramo tudi razvita mahala.

Korenika, ki je na prerezu zelenkasta, vsebuje spojine fluoroglicina in maslene kisline in to so filimaron, filicin, floraspin, albaspidin, aspidi-nol. Poleg tega pa še eterično olje, grenke snovi, sluzi, škrob, maščobe itd.

Filimaron in filicin sta strup za mišice in živce. Povzročata ohromitev mišičevja črevesnih zajedavcev, posebno tra-kulje. Zato so navadno praprot uporabljali že antični zdravniki proti glistam. Tudi naše ljudsko zdravilstvo že dolgo uporablja navadno praprot v ta namen in o tem priča tudi njeno ime - ghstovnica.

Pri težavah s trakuljo in glistami je ljudsko zdravilstvo priporočalo čaj ali izvleček. Čaj skuhamo tako, da vzame-m6 10 do 20 ploščic narezane korenike in jih prelijemo z

enim litrom mrzle vode. Počasi segrejemo do vrenja, kuhamo 5 minut, nato odstavimo in pustimo, da se čaj popolnoma ohladi. Nato precedimo in ta čaj pijemo po eno skodelico zjutraj in eno zvečer. Samo enkrat na tri tedne! V tem prevretku lahko kopamo boleče roke in noge. Potem jih hitro obrišemo s fro-tirko in namažemo s šentjan-ževim oljem.

Namesto tega lahko vzamemo suho koreniko in jo zdrobimo v prah. 30 g tega prahu pomešamo z enako kohčino medu in razdelimo na dva enaka dela. To vzamemo dvakrat v razmaku pol ure s črno kavo. Pol ure po tem je potrebno sčistiti črevesje z grenko soljo. Pri tem je potrebno pregledati blato, da ugotovimo, če se je izločila glava trakulje. Postopek lahko ponovimo šele čez tri do štiri tedne. Včasih se je v lekarni dobil pravilno narejen izvleček iz praprotne korenike, ki ga je predpisal zdravnik. Nepravilno pripravljen izvleček ali kakšen drugi pripravek pa povzroča zastrupitev, ki se kaže z vrtoglavico, vzburjenjem in motnjami v

vidu. Težave spremlja bruhanje, krvava driska in če je količina zaužite korenike prevelika, pride do hude okvare centralnega živčnega sistema. Pojavijo se hudi krči, nezavest, srčna slabost in odpoved ledvic in jeter. Smrt nastopi v nekaj urah po zaužitju zaradi ohromitve centra za dihanje. Ker se učinkovine iz korenike zelo počasi razkrajajo, lahko trajajo posledice lažje zastrupitve nekaj tednov. Zato pripravkov iz korenike navadne praproti ne uporabljamo več, ker imamo proti glistam bolj varna in koristna zdravila.

Ljudsko zdravilstvo pa uporablja sveža mahala kot domače zdravilo zoper rev-mo, išijas in druge mišične bolečine. V ta namen natrgamo velike količine zelenih pahljač in z njimi napolnimo spalno vrečo. Bolnik naj se nag uleže v vrečo in ta naj se dobro zapre. Ko se bolnik prične potiti, se zdravljenje prične in bolečine se kmalu zmanjšajo in prenehajo. Potem naj se bolnik okopa v čim bolj topli kopeli in leže v pogreto posteljo. Ponekod pripravljajo blazine in posteljne prevleke tako, da jih napolnijo s posušenimi praprotnimi pahljačami.

Dve veliki prgišči mladih poganjkov lahko prekuhamo v enem litru vrele vode, nekoliko ohladimo in v tem prevretku kopamo boleče in pekoče noge. Iz tega lahko pripravimo tudi tople obkladke, ki zmanjšajo bolečine pri krč-nih žilah in po poškodbah, ki jih spremljajo modrice.

Piše: BORIS JAGODIČ

Moj zdravnik 99

Revija Viva letos že tretjič zapored skupaj z lokalnimi radijskimi postajami iz vse Slovenije izbira najbolj cenjenega zdravnika splošne prakse pri nas. Tej akciji, ki bo trajala tri mesece, se pridružujemo tudi mi, saj menimo, da je tudi na našem območju dovolj zdravnikov, ki bi si zaslužili ta laskavi naziv. Na glasovnico napišite, koga predlagate, in nam jo pošljite na Novi tednik Prešernova 19, 3000 Celje.

36

GUSBA

Mlade frajle s koncerti do kasete

Mlade frajle so prvič javno zaigrale na binkoštno nedeljo pred dvema letoma na srečanju ansamblov glasbenikov amaterjev na Celjski koči. Mnogi so opazili njihov talent in začela so se vrstiti vabila za mnoge nastope po Sloveniji.

Strokovno z Mladimi fraj lami največ dela Brane Klaužar, sicer pa je njihov organizacijski vodja Marjan Hercog. Letos so se Mlade frajle odločile, da bodo izdale prvo kaseto, saj se brez nje ne morejo več dovolj uspešno predstavljati med vsemi, ki jih želijo poslušati. Ker je težko priti do denarja, so se odločile, da bodo pripravile štiri koncerte v krajih, od koder so posamezne članice v glasbeni skupini. Tako so prvi kon-, cert pripravile v Kulturnem centru Laško (tu je doma Sonja Hercog), drugega pa v nedeljo, 21. februarja, v Sevnici, kjer domuje Tadeja Abram. Naslednja dva koncerta bosta v Šoštanju ali v neposredni bližini (Nataša Skornšek) in v Poljčanah (Kornelija Žolger).

V Sevnici je bila dvorana povsem polna, saj so ljubitelji domače zabavne glasbe napolnili tudi stojišča. Kot gostje so se tokrat predstavili ansambli Savinja iz Levca (pripravljajo se za nastop na 3. festivalu Šentjanž 99, ki bo 7. marca). Labirint iz Senovega, Brodniki, Vesna in Vlasta (v petek, 19. februarja, sta imeli imenitno promocijo prve kasete v domačih Poljčanah!) ter humorista Hon-

za in Fonza. Kot presenečenje so nastopili Mačkoni iz Brusnic pri Novem mestu. Mačkoni nastopajo leto dni, vsi so sošolci in stari 10 let. V skupini igrajo Gašper Mrak, Mateja Brkopec, Dejan Hudokhn in Grega Kralj, za njih pa skrbi Roman Hudo-klin. Mačkoni že imajo tri posnetke, ki so jih napravili v studiu pri Petru Finku, med drugim pa so nastopili v Zrečah, Domžalah in na domačih proslavah. Njihov največji nastop doslej je bil pri Lojzetu Slaku na prireditvi Kaj dela Dolenc'.

Mlade frajle se ob koncertih pripravljajo na nastop na 8. festivalu Vurberk 99, ki bo 19. junija, pridno pa tudi snemajo v studiu Zlati zvoki. Dekleta

izredno veliko nastopajo, pred dnevi pa. so imele prav »noro« turnejo: v soboto popoldne so igrale na 50-letnici Vestnika v Murski Soboti, nato so se odpeljale v Cerkno na Primor

sko, kjer so igrale od 22. do 3. zjutraj, se vrnile domov in brez pravega spanja odpeljale v Vuhred, isti dan zvečer pa so bile še na trboveljski televiziji!

T.VRABL

Mačkoni so bili presenečenje na koncertu Mladih frajl.

Nimam cajta

člani ansambla Šaleški fantje bodo v petek«26. februarja, pripravili v večnamenski dvorani v Vinski Gori promocijo zadnje kasete in CD Nimam cajta. Koncert se bo začel ob 19.30. uri, kot vedno pa bo tudi tokrat sodelovalo veliko gostov, starih prijateljev Šaleških fantov.

V programu se bodo predstavili Ptujskih 5 z novo pevko, Vesele Štajerke, Duo Pri-mavera, Natalija Verboten, Hajdi, Podkrajski fantje,; Rudarski oktet in humorista Klo-basekov Pepi in Podhomski Joža.

Na novem glasbenem izdelku Šaleških fantov, šestem po vrsti, so štiri zabavne in sedem narodno zabavnih skladb. Svojevrstnost skladb je v raznolikosti: po tematiki in po načinu izvajanja. Tako so v eni skladbi dodali fagot, kar je neobičajno za narodno zabavno glasbo. Morda bo izstopala priredba narodne pesmi Pri farni cerkvici v rock'n'roll izvedbi. Prvo skladbo je napisal pevec Boštjan Dermol z naslovom Boštjan v avtošoh. Avtor vseh ostalih skladb je vodja Franc Žerdoner, priredb pa David Sredenšek. Tekste so prispe-vah: največ Vera Soline, po enega pa Marinka Lesjak, Ivo Kolar, Ivan Malavašič in Marko Lesjak. TV

Prvi album Barni banda

Aleš Baroš - Barni je s svojo skupino Barni band posnel svoj prvi CD in kaseto. Snemali so v studiu BON-TON v Rogatcu. Producent je bil Zvonko Tepeš.

V času snemanja skupina še ni obstajala v celoti, tako da so snemali Barni - vokal, Boštjan Brantuša - bas, Goran Koražija - kitare, Blaž Tepeš -bobni, Zvonko^ Tepeš - klaviature in spremljajoči vokali: Ju-ci, Partizan, Gorč in Barni. Fantje so se v studio zaprli pozimi 1997/98.

Na albumu je devet avtorskih pesmi, od katerih sta dve, ki jih je Barni napisal že pred desetimi leti. Fantje so

se odločili, da bodo igrali ročk, čeprav ne čisto klasične oblike, saj je v njihovi glasbi zaznati tudi druge zvrsti, še posebej kar nekaj »prijemov« ruske glasbe, ki jo ima avtor še posebej rad. Ljubezenska besedila spremlja nekako no-stalgično, melanholično vzdušje.

Barni je kot avtor besedil in glasbe za prvi CD in kaseto naredil zelo kitarsko glasbo, pri čemer je še posebej do izraza prišel odličen Goran Koražija - Gorč, s katerim je Barni že prej nastopal v due-tu. Gorč uspešno nastopa tudi kot frontman skupine Plat-fuzz. Po končanem snemanju

sta se Barniju in Gorču pridružila še Boštjan Tramšek -Partizan kot basist in Bojan Mesarič - Bojč kot bobnar, ki je pred desetimi leti že igral z Barnijem. V skupino naj bi to leto sprejeli še klaviaturista. Vsi člani skupine Barni band so iz Rogaške Slatine.

Skupino je na več kot dvajsetih samostojnih koncertih občinstvo zelo dobro sprejelo. Barni band je ena redkih skupin, ki na koncertih igra samo svoje skladbe. CD-ji in kasete so že na policah glasbenih trgovin. Fantje pripravljajo promocijski koncert marca v Rogaški Slatini.

S.B.

Jutri izbor popevke za EMO

Jutri, v petek, 26. februarja, bo izbor slovenske predstj niče za Pesem Evrovizije - EMA 99. Prenos iz stu, televizije Slovenija se bo začel ob 20.15 uri.

Na prireditvi bodo nastopili: Mitja, Tatjana Mihelj, Monj Tratnik, Californija, Kantor, Victory> Sanja, Damjana in Ir^, Lara Baruca, Sound Attack, Darja Švajger, Avia band, m. Derenda, kot trinajsti se bodo predstavili Celjani - Nudej njimi pa še Babilon, Tinkara Kovač, Gianni Rijavec in Vlj mir Čadež ter Jan Plestenjak.

Letos so se, namesto za zgolj telefonsko glasovanje O minuli dve leti, odločih za kombinacijo telefonskega glaso| nja in strokovne žirije. cj

Danijela v Taranteli

Hrvaška estrada še vedno buri duhove slovenskim glasb nikom. Koncerti te scene so večinoma zelo uspešni, saj množično obiskani in dostikrat tudi razprodani. Tako bilo tudi v petek, 18. februarja, v diskoteki Tarantela Slovenskih Konjicah, kjer smo lahko prisluhnili Danijeli

Poznamo jo iz skupine Magazin, ki pa jo je že pred nel časa zapustila, začela s samostojno kariero ter posnela i albuma Zovem te ja in To malo ljubavi. Danijela je poslušali ogrela s svojimi hiti z obeh albumov ter z nekaj »ponarodc mi« skladbami, med katerimi je bil tudi venček slovehsi narodnih. Da pa se je lahko vse odvijalo v živo, jo je spremlja skupina Replay. Koncert je bil v sklopu treh njenih nastopov, so se zvrstili po Sloveniji, v katero se vedno rada vrača.

Organizatorji so bili s koncertom zelo zadovoljni. Nek problemov je bilo le s parkirišči in z garderobo. Nasledi teden bo koncert reagge skupine Sunny Orchestra, kjer vst| nine ne bo. B.

GUSBA

37

glasbeni ex-press

Skupina BIG FOOT MAMA v studiu Melopoja v Slovenj Cradcu snema skladbe za svoj tretji album, sicer pa prvi, ki ga bo založil ljubljanski KifKif. Gonilna sila slednjega je znameniti Žarko Pak, ki bo skupaj z Zmagom Šmonom, lastnikom itudia Melopoja, poskrbel za »evropsko« produkcijo.

Na turnejo se skupaj odpravljata dve veliki ameriški fock zasedbi - glamerji MARVLIN MANSON in alter-nativci HOLE. Šefa bendov, odbiti gospod Manson in slavna vdova Courtney Love, nameravata s turnejo, ki bo pod zgovornim imenom »Beauti-tul Monsters« zaobjela 32 koncertov, pospešiti prodajo

svojih septembra objavljenih albumov, »Mechanical Ani-mals« in »Celebrity Skin«.

Popularni raperski navezi BLACKSTREET se je pri snemanju video spota za prvi single z njihovega tretjega albuma »Finally« pridužila R&B diva Janet Jackson. Video bo premierno uprizoritev doživel konec tega mese

ca, kje drugje kot na proslu-lem MTV-ju, kjer so prejšnji teden tudi prvič prikazali novo mojstrovino režiserja Jo-hana Rencka - video za četrto MMIN^JO uspešnico

»Nothing Really Matters« z njenega lanskega albuma »Ray Of Light«.

Ljubljanska založba Nika je domače trgovine z nosilci zvoka »obogatila« z novim albumom DAMJANE GOLAVŠEK. Njen »Nasmeh« je spet splet arhaičnega sredinskega popa z ljubezensko tematiko, za kar je poleg Damjane, ki je napisala tudi nekaj besedil, in četice veteranov domače glasbene scene, najbolj »zaslužen« njen življenjski spremljevalec Karel Novak, ki se je pod večino skladb podpisal kot avtor in aranžer. V koprodukciji z TV Slovenijo je pod taktirko Vena Jemeršiča za prvi single »Nasmeh« nastal tudi videospot.

DAVID BOWIE se kljub častitljivi starosti (8. aprila jih bo štel 52) še vedno trudi biti prvi med prvimi. Kar nekaj pop zvezdnikov je namreč že lani napovedalo, da bodo prvi kon-certirali v novem tisočletju, vse pa je spet prehitel neuničljivi pop kameleon - Bowie bo svoj prvi koncert v prihodnjem letu odigral le minuto po polnoči v mestu Gisborne na vzhodni obali Nove Zelandije, ki se ponaša kot mesto, kjer prvi usedajo vzhajajoče sonce. Poleg

Davida, ki bo posebej za to priložnost napisal pesem, bo v tej daljni deželi koncertiral tudi posebej za to priložnost zbrani leta 1983 razpadel kultni novozelandski bend Split Enz.

James Jewel Osterburg alias IGGY POP pod producentsko taktirko Dona Wasa v studio tehno maga Mobyja v New Yorku skupaj z jazz triom (?) pripravlja material za album, ki ga bo založba Virgin objavila v začetku poletja.

LENNY KRAVrrZ je že enajsti izvajalec, ki se mu je uspelo v zadnjih enajstih tednih zavihteli na vrh britanske lestvice najbolje prodajanih single plošč. 35-letnemu new-yorškemu mešancu židovskega očeta in bahamske matere je ta podvig uspel s skladbo »Fly Away«, ki prihaja z njegovega aktualnega albuma »5« in je tudi prva No.l uspešnica -v njegovi več kot deset let dolgi glasbeni karieri. Pred njim so vrh najprestižnejše evropske lestvice za en sam teden krojili bendi in solisti vseh barv in glasbenih usmeritev (Spice Girls, B*Witched, Chef, Steps, Fatboy Slim, 911, Arman Van Helden, Blondie in Offspring), kar je svojevrsten rekord, saj je večina uspešnic v preteklosti na vrhu zdržala vsaj dva tedna.

49-letni Londončan PHILL COLLINS je za najnovejši Di-sneyev celovečerni risani film »Tarzan« napisal štiri skladbe in jih zapel kar v petih jezikih (angleškem, nemškem, francoskem, italijanskem in španskem).

Ena izmed trenutno najbolj vročih ameriških koncertnih klubskih atrakcij, trio JON SPENCER BLUES EXPLO-SION, bo svoje vedno številčnejše podanike v začetku prihodnjega meseca razveselil s single ploščo »Talk About The Blues« in video spotom, v katerem bo moč videti tudi nekaj znanih imen iz sveta filma - Winono Ryder, Giovanija Ri-bisija...

Legendarna art ročk zasedba STEELV DAN prav te dni zaključuje s pripravo materiala za nov album, prvi po leta 1980 objavljenem LP-ju »Gaucho«. Abrahamovca Do-nald Fagen in Walter Becker sta poleg nekaterih starih prijateljev in sodelavcev k nastajanju tega zares dolgo pričakovanega albuma povabila tudi nekaj nadarjenih in obetavnih mladcev.

Ob trideseti obletnici smrti nekoč izjemno popularne ameriške pevke JUDV GAR-LAND bo izšel dvojni album s pred nedavnim odkritimi skladbami, ki jih je Judy na višku slave zapela v duetih s soborci - Frankom Sinatro, Deanom Martinom, Tonyem Bennettom, Leno Horne, Barbaro Streisand....

Končno smo v Sloveniji le dobih »resen« bend, ki bo, po dosedanjem delu članov so

deč - Iztok Turk (Videosex, Laibach...), Jani Hace (najboljši slovenski studijski basist), Mario Maroh (Miladoj-ka Vouneed), DJ Bizzy in DJ DoJaja - lahko sledila sodobnim trendom klubske glasbene kulture, ki imajo osnovo v house ritmih. Gre za zasedbo," ki si je nedela ime ROTOR, pod okriljem založbe Menart pa bo v začetku pomladi objavila tudi svoj LP prvenec, izid tega pa že nekaj tednov najav-Ija kreacija »Rothosphere 09«.

Agencija Geržina Videoton letos spet vabi na ogled največjega glasbenega sejma na svetu MUSIKMESSE v nemški Frankfurt na Maini. Dvodnevni ogled sejma, avtobusni prevoz, vstopnica, katalog, strokovno vodstvo in nočitev z zajtrkom vas bo stalo 29.500 SIT Informacije: (062) 300 1240.

V soboto, 27. februarja, bodo v celjskem klubu Kljub razgrajali celjski rockerji NOXIRE. Blash, Roby in Marcel bodo poleg »uspešnic« s predlanskega albuma »Inter Genious« odropotali tudi ducat novih štiklov, ki naj bi se v bližnji prihodnosti znašli na LP-ju, ki ga bo menda založila ena izmed ameriških neodvisnih založb.

STANE ŠPEGEL

Bruce Dickinson se je po osmih letih spet vrnil v zasedbo IRON MAIDEN. Nekoč najpopularnejša otoška heavy-metal zasedba (na glasbeni sceni je prisotna že več kot dvajset let, na višku slave v osemdesetih pa je prodala kar 50 milijonov plošč) se bo v novi stari zasedbi v bližnji prihodnosti podala na veliko svetovno turnejo, tej pa bo sledil tudi izid studijskega LP-ja.

Opravičilo

v prejšnji številki smo pomotoma objavili stari lestvici 20 vročih RC in Vrtiljak polk in valčkov, za kar se bralcem opravičujemo.

20 vročih rc

vrhuakpolkin

valčkov

časovni stroj

38

RADIO - TELEVIZIJA

Radijski spored v TV vodiču

Radio Celje v znamenju pusta in Dnevov komedije

Nemalokrat v zadnjem času je v našem uredništvu zazvonil telefon, poslušalci pa so spraševali, zakaj v Novem tedniku ni več objavljen radijski spored. Pa smo staknili glave in našli prostor zanj v TV vodiču. Že v tej številki Novega tednika boste radijski spored po dnevih našli v omenjeni prilogi in tako upamo, da smo ugodili še eni od vaših pobud. Odslej radijskega sporeda od tam ne bomo več umikali. Obljubimo.

Celjski pust 99

Teden, ki je za nami, je minil predvsem v znamenju dveh prireditev. V torek smo po celjskih ulicah noreli na Celjskem pustu 99. Trije klovni, sultan in čarovnica smo skušaU Celjanom in Celjan-kam pričarati nasmeh na ustnice, četudi je bilo zunaj zelo hladno. Uspelo nam je zopet napolniti mestno jedro, v sodelovanju s soorganizatorji, kjer na prvem mestu velja omeniti Mestno občino Celje. Mask, ki so sodelovale v pustnem sprevodu, je bilo letos nekoliko manj kot lani. Tudi precej pomanjkljivosti smo pri izvedbi prireditve samokritično ugotovili v zakulisju, si jih zapisaU, do drugega leta pa jih bomo skušali odpraviti.

Ali ima pust sredi Celja smisel ali ne? Glede na to, da se ta dan reka ljudi zgrne v mesto, je odgovor gotovo pritrdilen. Očitno ljudje pričakujejo, da se bo za pusta sredi Celja kaj dogajalo. Zato tistih, ki nad njim vihajo nos, ne bomo upoštevali, za zgled pa si ne bomo jemali dolgočasne Ljubljane, kjer na ta dan maškar takore-koč niso videli. Četudi se morda komu zdi, da pust ni »in«, smo na Radiu Celje prepričani, da je treba Celje vsaj nekajkrat na leto razgibati. In pust je gotovo dan, na katerega je primerno pripraviti rajanje. Res je, da je morda Celje edinstveno v tem smislu, da drži vse niti v zvezi s to prireditvijo v rokah kabinet župana in da verjetno tudi v okviru Mestne občine Celje obstajajo institucije, ki bi bile primernejše za prevzem organizacije. A bojim se, glede na praktične izkušnje, da zadeve ne bi tako »šti-male«, saj je pri organizaciji kup podrobnosti, ki jih je treba urediti, da se lahko prireditev sploh prične. Seveda je pustni odbor odprt za vse nove pobude, predvsem pa že četrto leto zaman čaka, da se mu pridružijo tisti, ki imajo ideje in voljo pri praktični izvedbi. Morda je problem Celja tudi ta, da je veliko tistih, ki imajo veliko idej in nasvetov, ki jih ljubosumno skrivajo zase, projektov, ki finančno ne prinašajo zaslužka nikomur, razen nastopajočemu ansamblu, pa se neradi lotevajo. Tistim, ki mi

slijo, da bi bilo Celje potrebno »razmigati« drugače, zato predlagamo, da Celjanom to končno tudi pokažejo.

Radijski studio na Dnevih komedije smo zaprli

Morda ste opazili, ali pa tudi ne, da je Radio Celje minuli mesec vsak petek in soboto spremljal največjo gledališko festivalsko prireditev v Celju, Dneve komedije. Vsak večer smo predstavili gledališke igralce iz različnih slovenskih gledaliških hiš. Dnevi komedije so edini festival, ki imajo tudi svoj radio, rad poudari upravnik SLG Celje Borut Alujevič vsako leto. Bojan Emeršič, Vinko Moderndorfer, Irena Varga, Vlado Novak, Janez Starina, Ivo Barišič, Gregor Bakovič, Maša Derganc, Marko Mandič, Janez Bermež, Anica Kumer, Lotos Vincenc Šparovec so samo nekateri, ki so se zvrstili pred radijskim mikrofonom ob petkih in sobotah po tekmovalnih predstavah na Dnevih komedi

je. Tudi razglasitve komedijantov večera smo na Radiu Celje vsak večer prenašali iz SLG Celje in tako že osmič zapovrstjo ostali zvesti spremljevalci Dnevov komedije.

Ne preslišite!

v tednu, ki je pred nami, bi vas rada opozorila še na nekaj radijskih oddaj. Že jutri, v petek, prisluhnite po 10. uri javljanjem Mateje Podjed iz vinske kleti v Imenem. Prav tako v petek, ob 20.uri, pa vabimo k poslušanju tiste, ki vas zanima, kdo bodo letošnje potnice na izletu 100 knlečkih žensk na morje. Žrebanje bo ob 18. uri na kmečkem turizmu Fatur v Slatini pri Ponikvi, imena iz-žrebank pa bomo objavili na Radiu Celje'ob 20.uri.V soboto po 10. uri boste lahko poslušali reportažni prispevek Simone Brglez z izbora slovenske popevke za nastop na Evroviziji. Na Nedeljski zmenek po deseti uri bomo to nedeljo povabili Mira Terbovca, pred 1. marcem, svetovnim dnevom civilne zaščite. Z njim se bom

pogovarjala Nataša Gerkeš Lednik. Kot zanimivost morda še to, da bo Miro Terbovc gost v našem studiu tudi zato, ker dobi celjska Uprava za zaščito in reševanje v ponedeljek v Ljubljani republiško priznanje ob svetovnem dnevu civilne zaščite za delo v poplavah, nagrado dobi tudi Radio Celje, pa celjski gasilci in še kdo. Žal nam do zaključka redakcije natančnega seznama ni uspelo dobiti, zato bomo o tem poročali prihodnji teden. V ponedeljek vas vabimo, da nas še posebej pozorno poslušate po 12. uri, ko se bo Mateja Podjed z mikrofonom podala na celjski knjižni sejem.

NATAŠA GERKEŠ LED'NIK Foto: GREGOR KATIČ

Nas prepoznate? Bojan Pišek, Nataša Gerkeš Lednik. Mitja Tatarevič, Mateja Podjed in\ ozadju še Tone Vrabl alias Antonio Grozota na Celjskem pustu 99. |

v družbi s kanalom a

Mej film

V rubriki Moj film z osvežujočo nagrado boste v četrtek, 25. februarja, ob 20.uri spet izbirali dva filma. Ponujajo vam dve komediji, ljubezenski in glasbeni film.

Tomažek je ameriška komedija, režija: Peter Segal, igrajo: Chris Farley, David Spade, Bo Derek, Brian De-nehy. Rob Lowe, Dan Ay-kroyd.

V komediji Midva nisva nobena angela vas bosta v režiji Neila Jordana zabavala Robert De Niro in Sean Penn v družbi z Demi Moore.

Z glavo skozi zid bosta hotela Jeff Bridges in Rachel Ward, Prevrti naprej pa je najboljši plesni musical osemdesetih let.

Pirati

Ameriški akcijski film Pirati bo na sporedu v soboto, 27. februarja, ob 22. uri. Režija: John Cardos, igrajo: Gary Busey, Ray Sharkey, Belinda Baue.

Ted Andrews se znajde na robu svojega obstoja. Ne le da je propadel njegov zakon, grozi mu izguba nepremičnin in ostalega premoženja. Edino, kar mu še ostane, je njegova vehka jahta Barakuda, toda zaradi pomanjkanja denarja mora tudi to prodati. Pri tem mu pomaga njegovo novo dekle Laura Wagner. Kupec je avstralski denarni veljak, ki ob tem zahteva, da ladjo prepeljejo s Floride v Sydney.

Prevarana

v nedeljo, 28. februarja, bo ob 20. uri na sporedu ameriški triler Prevarana. Režija: Damian Harris, igrajo: Goldi Havvn, John Heard, Damon Redfern.

V tem psihološkem trilerju glavno vlogo odigra očarljiva Oskarjeva nagrajenka Goldie Hawn in sicer kot naivna žrtev, ki se je ujela v mrežo prevar in nevarnosti. Adrienne Saunders živi v prepričanju, da je njeno življenje popolno - ima strastnega in ljubečega moža, čudovito hčerko in uspešno kariero. Ko Adriennin mož umre v nenavadni nesreči, se njen idealni svet v trenutku poruši.

Filmske uspešnice: Jack

Ameriška komedija Jack bo na sporedu v sredo, 3. marca, ob 20.uri, v njej pa bomo gledali komika Robina Williamsa v vlogi Jacka, desetletnega dečka, katerega telo se stara štirikrat

hitreje kot pri ostalih ljudeh. Živi v otroškem svetu, videti pa je kot štiridesetletni moški. Želi si iti v šolo in se družiti z vrstniki. To zanj postane velika preizkušnja, saj se otroci iz njega norčujejo, mati njegovega najboljšega prijatelja pa ga skuša zapeljati. Film je režiral Francis Ford Coppola.

Tretji kamen od sonca

Nezemljani so med nami, velja za humoristično nanizanko Tretji kamen od sonca ob petkih ob 19. uri. Igrajo: John Lithgovv, Kristen John-ston, French Stevvart, Joseph Gordon-Levitt, Jane Curtin.

Prizor iz sredinega filma Jack.

• Svet RTV-ja, najvišji organ upravljanja »nacionalke«, je izvolil programskega direktorja Televizije Slovenija. Proti pričakovanjem (številnih) je to postal Janez Lombergar, dosedanji direktor, ki je v prvem krogu izločil kandidata z najmanj možnosti, Sandija Čolnika. V drugem krogu je izpadel ambiciozni Lado Am-brožič, ki je takoj po volitvah odšel na zaslužen dopust, ki 'ga bo podaljšal v 10-mesečni študijski dopust. Na izobraževanje, ki bo trajalo do konca njegovega mandata urednika informativnega programa, naj bi Ambrožič odšel v Berlin. V tretjem krogu pa je presenetljivo izpadel rdeči kandidat, znan kot ideološki preganjalec Laibachov v poznih osemdesetih letih. Jure Pengov, za katerega se je verjelo, da ima v levo usmerjenem svetu RTV:

ja največjo podporo. Tudi na Televiziji Slovenija so na delu tako imenovane sile kontinuitete. Lombergar je namreč pred izvohtvijo obljubljal, da bo nadaljeval v minulih letih začeto delo. Ubogi gledalci!

• Za izvolitev direktorja je bil še kako pomemben vsak glas. Na vprašanje, komu je svojega dala Rosvita Pesek, se ambiciozna novinarka in članica sveta RTV-ja le skrivnostno nasmehne. Po RTV-ju se šuš-Ija, da bo za glas, ki ga je dala Lombiju, Rosvita dobila mesto odgovorne urednice informativnega programa, ki konec leta poteče Ladu Ambrožiču.

• O Ambrožiču bo imel zagotovo veliko povedati upokojeni voditelj TV Dnevnika in priložnostno pisec knjig Janez Čuček, ki ga je odgovorni urednik informativnega programa na višku slave nič kaj

slavno in korektno odžagi Redakcija Skrite kamere je vedela, da eden najpopui nejših televizijskih voditelj ki se je rodil pred mnogi desetletji v Celju, priprav novo knjigo, v kateri bo ( pod drobnogled zakulisno d gajanje in odnose na televij v zadnjih letih. Tako med di gim od bivšega dolgoletne televizijskega novinarja Ton ta Smolnikarja, zdajšnje župana občine Kamnik, sku pridobiti pisni ukaz, s kateii je Ambrožič mimo vseh p vilnikov Smolnikarja letos p leti hotel odstraniti z delovi ga mesta. Ker narod naš doi ze hrani, se Ambrožiču o® ne obeta nič prijetnega. • Če je uredniku Ambrožih v osemletni vladavini uspe razsuti informativni prograi pa je urednici Miši Molk ni' razvedrilni program uspe narediti bolj privlačen, k potrjujejo tako kritiki kot P datki o gledanosti. Jem Kuntner, voditelj popular" ga ŠOU bo šel, pravi, da dokler bomo Slovenci takš kakršni pač smo, ne zmanjkalo tem, iz katerih^ lahko ponorčuje. Urednik^ Dnevnika Vlado Krejač in' di tihi kandidat za izprazrf no Ambrožičevo mesto odp vornega urednika je zato,' bi zadržal visoko gledan^ osrednje informativne of^" je, predlagal nov koncept-'^ z drugimi besedami po^^ še več smešnic iz slovenski parlamentarnega in politi^f ga življ'enja. Glede na to,; počnejo naši ljubi izvol)^ predstavniki ljudstva, Krejaču tem ne bo zmai^)' lo. Vprašanje je le, če mii bodo varuhi demokracija volili objavljati.

Jure Pengov

Lado Ambrožič

TV VODIČ

39

40

TV VODIČ

TV VODIC

41

42

TV VODIČ

FILM

43

V Boga verujemo, ostalo nadzorujemo

jkcijski triler Državni sovražnik obravnava spletke ameriških obveščevalnih služb

iržavni sovražnik je triki pripoveduje o naporih flvega državnega agenta, t,i odstranil nedolžnega ^eka, ki ima informacije jgjn, kako je omenjeni vpleten v umor po-^jibnega kongresnika.

^^Idjučno srečanje s starim ,[,cem uniči vse bolj uspe-, kariero in mirno družin-,Življenje odvetnil^a Rober-Claytona Deana (Will jth), ki ga pokvarjeni ob-jčevalec Thomas Brian Rey-l(j< (Jon Voight) vplete v !or. Deanovo edino upanje, dokaže svojo nedolžnost, ikrivnostni mož iz podzem-, nekdanji prisluškovalec in [veščevalec - operativec, ki ni še nikoli videl in ve le za ;govo ime. Ime mu je Brili ae Hackman). Producenta Jerry Bruck-imer in Don Simpson sta [a 1991 pričela misliti na Snzaradi ideje o človeku, ki m ukradejo elektronsko lentiteto in postane predmet mnifiulacije. Prosila sta mla-fejty/)isatelja Davida Marco-da razvije scenarij in oje nastala še bolj obširna rfloga o tem filmu. V glavni gi se pojavlja Will Smith, in tudi kot dober pevec in er, ki je skupaj z Jamesom sseterjem osnoval produ-itsko hišo, s pomočjo kate-t)o snemal filme in plošče, lati je tudi dober igralec; ravni komik, ki je najbolj Islovel v filmu Možje v čr-k ki se je uvrstil med 10 'jbolj gledanih vseh časov, idile so vloge v filmih Dan Jdvisnosti, Slabi fantje... W Hackman (Brili) je Nej igral v številnih odličnih

filmih in dobil oskarja za vlogi v Francoski zvezi in filmu Neo-proščeno, igral pa je v uspešnicah kot so Bonnie in Clyde, Za vsako ceno. Kdo bo koga. Hitri in mrtvi. Firma in drugih.

Jon Voight je zaslovel zlasti z vlogo v Polnočnem kavboju in se uvrstil med nominirance za nagrado Akademije. Sledile so uspešnice Kavelj 22, Odrešitev...

Tony Scott, ki je film režiral film Državni sovražnik, je posebej znan po tem, da se v uspešnico spremeni vse, kar posname. Študiral je slikarstvo, potem pa se je začel zanimati za filmsko fotografijo. S filmom Loving me-mory si je prislužil doktorat iz lepih umetnosti. Leta 1983 je pričel filmsko kariero z modernim vampirskim filmom Lakota, ki so ji sledile uspešnice kot so Policaji z Beverly Hillsa II, Maščevanje, Dnevi grmenja. Resnična romanca in številne druge.

NMS

Will Smith v Državnem sovražniku.

Uspehi filma Ekspres, ekspres se vrstijo

Film Ekspes, ekspres Igorja Šterka je znova uspešen na mednarodnih filmskih festivalih. Minule dni je film prejel tri nagrade na dveh filmskih festivalih, poroča Filmski sklad Republike Slovenije.

- Najprej se je udeležil mednarodnega filmskega festivala v Tromsoju na skrajnem severu Norvešl^. Žirija pod vodstvom Jana Erika Holsta, direktorja norveškega Filmskega inštituta, je med tridesetimi filmi nagradila film Ekspres, ekspres z drugo nagrado. V obrazložitvi je žirija dejala, da je očarljiva atmosfera v filmu tako navdušila, da se je odločila, da ji podeh posebno nagrado žirije, za katero je

Igor Šterk prejel litografijo norveškega slikarja Stiga An-dersna. Žirija je dodala, da če bi imela možnost podeliti več nagrad, bi podelila tudi nagrado Gregorju Bakoviču za najboljšo moško vlogo.

Film je imel velik uspeh tudi pri občinstvu, saj sta bili zadnji dve projekciji filma razprodani, publika pa ga je v konkurenci za nagrado občinstva uvrstila na drugo mesto. Zaradi velikega zanimanja bo Ekspres, ekspres po festivalu doživel še dve dodatni projekciji v norveški Kinoteki v Os

lu. Prvo nagrado za najboljši film festivala je prejel ruski film režiserke Lidije Bobrove V tej deželi.

Nekaj dni po tem dogodku je film Ekspres, ekspres sodeloval na mednarodnem filmskem festivalu celovečernih prvencev iz vsega sveta v An-nonayu v Franciji in prejel dve nagradi: nagrado študentske žirije za najboljši film in posebno nagrado uradne žirije v skupni vrednosti 12. tisoč francoskih frankov.

Grand prix za najboljši film festivala je dobil iranski prve

nec Parviza Shahbazija Popotnik z juga, po scenariju znanega iranskega režiserja Abbasa Kiarostamija. Popotnik z juga je bil nedavno predvajan tudi na filmskem festivalu v Tokiu, kjer je prejel prvo nagrado v višini kar >60 tisoč dolarjev.

Konec februarja se bo film Ekspres, ekspres udeležil mednarodnega filmskega festivala ljubezenskih filmov v Monsu v Belgiji, kamor sta povabljena tudi oba glavna igralca filma Barbara Cerar in Gregor Bakovič.

S. B.

Gremo v kino!

^^itno je bilo zadnje nagradno vprašanje težje, vsaj za gledalce, saj smo dobili le tri odgovore in vsi trije so ''sli, da je v filmu Ptičar iz Alcatraza igral glavno vlogo Burt ncaster.

%ajenci so: Marko Petrovič, Miklošičeva 3, 3000 Celje, Jej Frece, Prešernova 20, 3230 Šentjur in Julijana Sajko, ^nica 25j, 3000 Celje. Prejeli bodo vstopnico Celjskih 'ematografov.

''^krat z odgovori ne bi smeli imeti težav. Napišite, kako se ^nuje komična TV serija, v kateri igra Will Smith. lovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 '®.do ponedeljka, 1. marca. Izžrebali bomo tri nagrajence, odo prejeli vstopnico za kino predstavo.

KINO

Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.

Union: 25. 2. do 3. 3. ob 16., 18.30 in 21. akcijski triler Državni sovražnik.

Mali Union: 25. do 28. 2. ob 16.15 in 18. družinski Babe: pujsek v mestu, ob 20.30 triler-drama Rane; od 1. do 3. 3. ob 17. družinski film Babe: pujsek v mestu in ob 20. triler-drama Rane.

Metropol: 25. do 28. 2. ob 16.30 risani film Življenje žuželk, ob 19. triler-drama Rane in ob 21.15 akcijska kriminalka Ronin, 27. 2. ob 10 Življenje žuželk, ob 23.30 akcijski triler Državni sovražnik. Od 1. do 3. 3. ob 1630 Življenje žuželk, ob 18.30 triler drama Rane in ob 20.30 akcijska kriminalka Ronin.

Žalec 26., 27. in 28. 2. ob 20. ljubezenski film Temni angeli usode, 27. ob 18. in 28. 2. ob 16. in 18. celovečerna animirana risanka Življenje žuželk.

Viktorfi

Do prvega tedna v marcu bomo skupaj z revijo Stop objavljali kupone, s katerimi lahko sodelujete v izboru za najpopularnejše medijske osebnosti minulega leta. Podelitev nagrad bo konec marca v Cankarjevem domu.

44

ZA AVTOMOBILISTE

Ford focus že pri nas

Ford focus, povsem novi avtomobil Forda, ki je osvojil tudi pomembni naslov Evropski avtomobil leta 1999, je končno tudi na slovenskem trgu.

Po prvotnih napovedih Summit motorsa, ki pri nas uradno predstavlja omenjeno ameriško avtomobilsko kor-poracijo, naj bi prodaja focu-sa stekla konec aprila oziroma v začetku maja. Zgodilo se je drugače, kar pomeni, da je v teh dneh focus že naprodaj pri prodajalcih forda. Focus je po oblikovni plati rezultat oblikovalske smeri, ki jo pri Fordu poznajo pod imenom New Edge Design. Tako se osnovna karoserijska linija focusa zelo »približuje« tistemu, kar poznamo pri ka, pa cougarju in pumi. Oblika focusa je torej dokaj nenavadna, za marsikoga tudi že preveč drzna. Ford ta hip ponuja tri oziroma štiri karoserij ske izvedenke: tri oziroma petvratno kombi limuzino, karavana in limuzino. Bistvenih razlik med vsemi tremi karoserijskimi izvedenkami - če izvzamemo različno zunanjo dolžino - pač ni.

Slovenski kupci bodo lahko za začetek izbirali med tremi bencinskimi in enim turbodi-zelskim motorjem. Pri bencinskih agregatih je osnovni 1,4-litrski motor z močjo 75 KM pri 5000 vrtljajih v minuti. Sledi 1,6-litrski agregat, ki

premore 100 KM; za sedaj pa je najmočnejši 1,8-litrski motor z močjo 115 KM. Turbodi-zelski motor iz serije endura DI zmore pri gibni prostornini

1.8 litra 90 KM; pri Fordu imajo ob tem na voljo tudi 2,0-litrski motor z močjo 136 KM, ki pa bo v focusu na voljo nekaj kasneje. Poleg tega pri Fordu razmišljajo tudi o nekaterih drugih različicah, pri čemer naj bi najprej luč dneva ugledal majhen enoprostorec, kasneje pa morda še kabrio-let. Slovenski kupec lahko izbira med dvema vrstama opreme (ambiente in ghia), serijsko pa so vse izvedenke opremljene z dvema zračnima varnostnima blazinama, vo-lanskim servoojačevalnikom, električno pomičnimi prednjimi stekli, radijskim sprejemnikom ipd. Samo 1,4-litrski focus nima protiblokirne-ga zavornega sistema ABS, pri vseh drugih motornih izvedenkah pa je ta prav tako sestavni del opreme. Pri Summit motorsu imajo s focusom kar obsežne načrte, saj so si za letos zagotovili nekako 1200 avtomobilov, če bo kupcev več, pa menda ne bo problemov.

In cene? Osnovna različica (1,4) je tako na voljo za 2,47 milijona tolarjev, za 1,6-litrsko varianto bo treba odšteti 2,7, za 1,8-litrsko pa 3,1 milijona tolarjev. Focus z dizelskim pogonskim agregatom je na voljo za

2.9 milijona tolarjev.

Ford focus

Šteti dnevi prvemu čioveicu BMW

že precej časa se govori, da so Berndu Pietschetsrieder-ju, prvemu človeku nemškega BMW, šteti dnevi.

BMW je bil sicer lani izjemno uspešen, saj je po lastnem zatrjevanju dosegel najboljši rezultat v svoji dolgotrajni zgodovini. Drugače pa je tedaj, ko gre za skupino, ki jo sestavljata BMW in britanski Rover. Kot je znano, je BMW pred nekaj leti postal večinski lastnik te britanske avtomobilske znamke. Tedaj oziroma ob nakupu je bilo rečeno, da je BMW naredil zgodovinski posel, kasneje pa se je izkaza

lo, da Rover vsaj še do leta 2003 (ali nekaj podobnega) ne bo prinašal dobička.

Lanski rezultati Roverja so bili porazni in zaradi tega je BMW predlagal skrajšani delovni teden in radikalne varčevalne ukrepe, s čimer pa se ni strinjal tedanji direktor Hasselkuss in je zato odstopil. Vse pa kaže, da bo Rover razlog tudi za odstavitev Pietschetsriederja, pa čeprav, kot že rečeno, dosega BMW zelo dobre rezultate. Vprašanje pa je tudi, kaj se bo zgodilo s samim Rover-jem.

Rover 400

Japonska Toyota in Evropa

Japonska Toyota, tretja avtomobilska tovarna na svetu, je bila lani v podobnem položaju kot večina japonskih avtomobilskih tovarn. To pomeni, da ji je šlo doma dokaj slabo, medtem ko je na drugih trgih večinoma obdržala svoj položaj.

Za letos načrtujejo, da bodo predvsem iia evropskih trgih prodali kar za 20 odstotkov več kot lani, čeprav so napovedi o splošni prodaji na stari celini dokaj pesimistične. Tako naj bi Toyota prodala 600 tisoč avtomobilov. Toda očitno je, da niso povsem trdno prepričani o svojem uspehu; kljub temu, da so se pred časom že odločih, da bodo na francosko-nemški meji postavili nov obrat, so sedaj v dvomih. Zanimivo in ilustrativno pri tem pa vendarle je, da je največja japonska avtomobilsfe tovarna v nekaj zadnjih letih obseg svoje prodaje na evropskih trgih povečala celo za 40 odstotkov, vendar pa je njen tržni delež približno triodstoten.

V ženevi tudi opei speedster

Letošnji ženevski salon, ki se začne v drugem tednu marca, bo prinesel številne noi pa seveda postavil na ogled avtomobile, ki verjetno nikoli ne bodo ugledali luči dneva

Morda se drugačna usoda piše Oplovemu speedsterju. To je dvosedežni roadster zanimive if razburljive oblike. Zasnova je bolj ali manj pričakovana: motor je nameščen takoj za sedežema pripomore k boljši stabilnosti vozila, poganja pa zadnji kolesni par. Za pogon bosta skrbeli motorja z gibno prostornino 1,8 in 2,2 litra, pri čemer bo zmogljivejši ponujal 147 KM. A^ skupno delo Oplovega raziskovalnega centra v Russelsheimu in britanskega Lotusa, ki je si Protonovih rokah. Tovarna napoveduje, da bo speedster v najboljši motorni varianti za nekako 220 km/h in do 100 km/h pospešil v manj kot šestih sekundah. Kdaj naj bi novi C avtomobil tudi v resnici pripeljal na cesto, še ni znano. Na sliki: opel speedster.

borza cen

ZA AVTOMOBILISTE

45

Audi obnovil A4

Audi je že konec ij^ega leta napovedal ob-ljtev svojega audija A4. jg storil sedaj, tik pred ^ini začetkom avtomo-j^e pomladi (ki se zače-^marčevskim salonom v ^rski Ženevi). il,novljeni audi A4 se od jšnje izvedenke navzven ve-ine razlikuje oziroma so te imembe komaj opazne, če-fpri tovarni pravijo, da je ih ali drugačnih vsaj 100 )v. Tako so novi odbijači, lanja stranska ogledala, me-ike, luči so pokrite z novim [ladkim steklom, drugačne zadnje luči... Tudi notra-itje nekoliko spremenjena, posebej sredinski del, nova itikala, na novo so oblikova-zadnje sedeže. Pomembno da je A4 »napredoval« pri sivni varnosti, saj sedaj za iplaSlo ponujajo t.i. side-Bi forej zračno blazino, ki [i®eščena v rob strehe in p)red udarci v glavo. I sami mehaniki oziroma povi ni pomembnejših

sprememb: pogon je bodisi na prednji kolesi ali 4^4 (quat-tro), podvozje pa malenkost dopolnjeno. Na voljo sta dva menjalnika (ročni petstopenjski ali petstopenjska avtomatika s tiptronicom), prav tako dve karoserijski izvedenki (limuzina in avant oziroma karavan). Motorjev je osem, vsi pa dovolj znani, saj poganjajo že druge audije, volkswagne, seate in škode. Osnovni je 1,6-litrski bencinski motor z močjo 101 KM, sledita dva 1,8-htrska motorja z močjo 125 in 150 KM, nato pa 2,4 in 2,8-litrska šestvaljnika (165 in 193 KM) ter na koncu trije turbodizelski motorji TDI, ki ponujajo bodisi 90, bodisi 110 ah celo 150 KM. Obnovljeni A4, ki je na slovenskem trgu zmerno uspešen, bodo na voljo čez nekaj tednov, zanj pa bodo hoteli od 3,9 do 5,9 milijona tolarjev. Na sliki: obnovljeni audi A4.

Renault avantime za bližnjo prihodnost?

Francoski Renault je med drugim znan po številnih avtomobilskih študijah, ki jih večinoma pokaže na nekaterih najpomembnejših avtomobilskih prireditvah. Njihova usoda je - to je splošno znano - različna: nekateri gredo v serijsko izdelavo, pri drugih tovarna uporabi samo posamezne elemente oblike ali tehnike, tretji pa so namenjeni zgolj muzeju.

Avantime je tako ena zadnjih Renultovih oblikovalskih in siceršnjih študij, ki jo bodo postavili na ogled na že

tolikokrat omenjenem salonu v Ženevi. Je kombinacija enoprostorskega avtomobila (s temi ima Renault veliko izkušenj in tudi veliko uspeha) in kupeja, kar morda pomeni, da si hoče Renault najti novo tržno nišo. Pri snovanju tega vozila, ki se dokazuje z dokaj pogumnimi karoserij-skimi linijami, je sodelovala tudi Matra; omenjena avtomobilska hiša z Renaultom že dolgo in dobro sodeluje, saj v Matri med drugim izdelujejo tudi renault espace. Kljub temu, da je torej avantime nekakšna mešanica, pa se

z notranjo prostornostjo ne bo pretirano postavljal, kajti pri Renaultu ga med drugim označujejo z 2-1-2, kar pomeni, da gre za prostorsko skromno notranjost.

Zanimivo je, da je avto dokaj dolg (4,6 metra), v nosu pa je prečno nameščen bencinski V6 z gibno prostornino 3,0 litra ter močjo 250 KM. Avtomobilu ob tem dodajajo šest-stopenjski menjalnik, kolesa so 20-palčna in velikih dimenzij (245 mm). In jasno - niti besede o tem, kakšna naj bi bila avantimeova prihodnost. Na sliki: renault avantime.

Ugodna prodaja molociklov

v zadnjih letih se opazno dviguje tudi prodaja motoci-klov različnih vrst, kar med drugim pomeni, da se nekako zgleduje po prodaji osebnih avtomobilov. Lani so na slovenskem trgu tako prodali 1743 motociklov.

Zanimivo pri tem je, da je prodaja motociklov izrazito sezonska, kajti po sedanjih podatkih so lani skoraj 90 odstotkov vsega posla opravili do konca julija, preostalih deset odstotkov novih motociklov pa so nato prodali do konca leta. Vse kaže, da naj bi v nekaj prihodnjih letih pri nas prodali več kot 2000 motociklov, kar je, fiaj zapišemo tako, nekakšna sanjska številka trgovcev z motocikli. Največ motociklov je lani na slovenskem trgu prodala Vamaha (605), precej zadaj oziroma na dragem mestu je bila Honda (326), na tretje mesto pa se je uvrstil Kawasa-ki. Med pomembnejše oziroma uspešnejše prodajalce motociklov so se nato uvrstili še Suzuki, pa BMW, Aprilia, KTM in Moto Guzi.

Zanimiv pa je tisti del statistike, ki kaže, kolikšna je bila lanska »delitev« po spolu. Tako so 69 odstotkov vseh motociklov pokupili moški, preostalo pa ženske. Logično je, da je bilo največ žensk navdušenih nad yamahami (ker so jih tudi prodali največ); dobrih 75 odstotkov motociklov so lani prodali zasebnikom, preostdo pa podjetjem.

laponska še npref v krizi

^ponska avtomobilska iustrija se še vedno uk-rja z velikimi težavami, so, kar je splošno znali predvsem posledica ve-^ ter dolgotrajne krize v

S^ski proizvodni rezulta-svtomobilskih tovarn so • zelo skromni oziroma islabši v dosedanji 50-let-zgodovini. Na Japonskem sicer naredili nekaj več ^ deset milijonov vozil, ■idar je bilo to za 8,4 odlika manj kot leta 1997. To največji padec po letu Najbolj se je zmanjša-Proizvodnja in s tem pro-^ gospodarskih vozil, in za 20 odstotkov, kar je '^va posledica krize v Azi-^oizvodnja osebnih avto-^ilov se je lani zmanjšala odstotka, avtobusov ^^ 8,5 odstotka. Tudi to je da japonske avtomo-tovarne še naprej sta-® predvsem na Evropo in ''^'"no Ameriko.

Honda in njen S 2000

Honda je izjemno dobro izkoristila znano dejstvo, da je bila pred leti zelo uspešna v dirkah za formulo 1, saj je s pomočjo moštva McLaren tudi osvojila prvo mesto. Številne tehnične posebnosti, uporabljene v motorjih za Fl, je potem tovarna prenesla tudi v serijsko proizvodnjo, zato honde še vedno veljajo za avtomobile s športnim predznakom.

To vsekakor velja tudi za povsem novi roadster S 2000. Ta mali avtomobil klasične zasnove (motor spredaj, pogon zadaj) naj bi konkuriral vsem uspešnim malim roadsterjem (denimo mazdi MX 5, pa BMW Z 3 ipd.), na trg pa bo pripeljal konec letošnjega in v začetku prihodnjega leta. Posebnost je med drugim tudi zelo močan motor, kajti 2,0-litrski štirivaljnik razvije kar 240 KM oziroma 120 KM na liter gibne prostornine. Za sedaj druge podrobnosti o tem avtomobilu še. nisCT znane. Na sliki: honda S 2000.

46

ZA MOTOCIKLISTE

Ženske in motocikii

Je svet motoriziranega dvokolesništva namenjen izključno moški populaciji? 23 odstotkov od vseh motociklov in skuterjev ali mopedov v Nemčiji je v lasti žensk. Italijanke so se v zapovedano moškem hobiju najbolje znašle. Vsak tretji skuter vozi ženska. Lani je naredilo izpit za motorno kolo 143 Slovenk. Uradnega podatka, koliko se jih vozi po slovenskih cestah, ni.

Zakaj tolikšen razkorak, če vemo, da je pri nas več kot 10.000 registriranih motociklov z delovno prostornino večjo od 50 ccm? Kdaj in zakaj se na motocikel usede Italijanka ali Slovenka, pove veliko o uporabnosti in uporabljanju dvokolesni-ka pri nas ali v Italiji. Sosedam pomeni skuter ali • motocikel najcenejše in najhitrejše prevozno sredstvo v mestni gneči. Slovencem, kaj šele Slovenkam, pa še na misel ne pride, da bi za vožnjo v službo ali za nakupe v središču mesta pustile avto v garaži. Milejše podnebje v Italiji ne more biti najpomembnejši razlog za množičnost žensk-motoristk v prometu. Motoristke najdemo v Nemčiji, Angliji, celo v hladni Skandinaviji.

Na naših cestah lahko opazite največ motociklov za konec tedna ali med poletiiimi dopusti. Jeklenim konjičkom ne preostane drugega, kot da so hobi v domeni močnejšega spola in da igrajo vlogo glasnika njihovega ega. Taka in drugačna premikajoča tehnika je in bo privlačila moške. Pri vsem tem uporabnost ali gospodarnost moškim ne pomeni veliko ali pa vsaj ni eden od dejavnikov, ki odločajo pri nakupu.

Ta dva dejavnika pa privabljata ženske. Najpomembnejši adut v.ženskem rokavu je samostojnost. Nanjo igrajo dekleta, ko hočejo prepričati

starše, da je nakup skuterja nujno družinsko zlo. Hočejo v šolo, k prijateljici ali pa na uro brskanja po butikih brez nadležnega prevažanja z mamo v

avtu. Do njihovega 18. leta starosti je 125 kubični motocikel ali skuter edino vozilo na motorni pogon, s katerim se smejo voziti.

Industrija motornih koles se je nemoškim kupcem izredno hitro prilagodila. Moderni skuterji so postali zelo preprosti za vožnjo. Potrebno je le dodajanje plina in zaviranje. Ostalo opravi avtomatika. Nekatere tovarne so začele obliko, barve in materiale prilagajati ženskemu okusu. V reklamnih prospektih izdelovalcev dvokoles je vedno več manekenk ob skuterjih ali moto-ciklih. Nekatere tovarne so prestopile rubikon in ponujajo motocikel samo zanjo. Evropejka je odločitev za ustvarjanje družine pomaknila proti tridesetim, kar je samo mlin na veter motoindustrije, ki hoče žensko navdušenje do dvokolesnikov ohranjati tudi v njeni polnoletnosti.

Kaj imajo ženske najraje? Večina se odloča za umirjene in udobju naklonjene dvoko-lesnike. Brezmejna moč in zadnji tehnični triki je ne ganejo toliko kot modna oblika in občutek varnosti. So zelo občutljive na višino sedeža. Če pri mirujočem motociklu ne sežejo z obema stopaloma do ta^ nakupa ne bo. V njihovem ožjem izboru so čoperji do 750 ccm in klasični cestniki do 600 ccm.

Največ težav jim povzroča urejena pričeska in uporaba čelade. Motoindustrija išče odgovor v avtoskuterjih, ki imajo vgrajen zaščitni lok in

streho iiad glavo. Na njih ne bo potrebno nositi čelade na glavi.

Ne smemo pozabiti, da ženska kot sopotnica vašega motocikla zahteva več kot samo od prijatelja sposojeno čelado. Pomembnejši izdelovalci zaščitne opreme ponujajo ženske kroje kombinezonov, škornjev ali rokavic. Ženska kot voznica ali sopot

nica na motociklu ni i zgolj črna ovca v mošk svetu. Mi, nekronani ki jeklenih konjičkov, se boi morali navaditi na dolgei se, ki vihrajo izpod čelj Jezični kolegi pa ne pozab pripomniti, da brez žea motoristk ali sopotnic uel bilo izdelovalcev moto/itf nih kovčkov.

TEODORE

S pojavom skuterjev postajajo ženske enakopraven del v svetu motociklov.

Bo padel še en zakoreninjeno moški hobi? Motoristično m privlači ženske kot sopotnice ali kot motoristke.

V Sloveniji je med 2 do 3 odstotke motoristk. Največkrat se odločajo za čoperje in klasične

cestnike.

BMW F 650 ST reklamirajo kot motocikel samo zanjo.

v MODNEM VRTINCU

47

Modni blues za bele bluzo

(jtroštva me vežejo nanjo \ 20prni spomini. Ali sem prvih poskusih likanja Lgala« ali sem tik pred loponi s harmonikarskim '^jrom z zapestjem roka-^jgla kljuko in rrsssk... ali ^ je na čajanki zaletel sošolec s skodelico šip-gga čaja v roki. Pravza-^ sem že ob pogledu na |y^obljeno, slovesno belo slutila kakšno katastro-je po možnosti sprožila liihitanje 'navzočih. Zato p jo kot osnovnošolska fr-1 iskreno sovražila.

W

ar Častitljivo število listov jioledarju se je moralo obr-in nešteto modnih preo-^b doživeti to priljubljeno ,jl(0 oblačilo, da se je jeza ,j ohladila, celo spremenila impatijo.

fendar, vaši spomini na ta avni del »pionirske unifor-so gotovo prijaznejši. Zato iatnem, da je tudi klasična asrajčna bluza ne glede na [eotipne definicije o tem, kaj Bodno in kaj ne, stalna gost-faše garderobne omare. No, zdaj še najnovejša trendov-j novica: v spomladansko Ddo med metalno-volneno-csojno-cvetočo, asimetrično iidvajočo in po »military« iiivajočo družbo modnih tii^ znova vstopa skozi glaii vrata - bela bluza. Zakaj p M prelomu tisočletja? iirda zato, ker se je moda, ppraznjena od ekshibicio-Ifnih izletov skozi retro fu-Stične vizije prihodnosti, !va vrnila v preteklost. K ti, dobri beli bluzi. Takšni, ki zaželena v sleherni družbi, kateremkoli času. Čez dan zvečer. Vendar, čisto običaj-bela bluza, ki jo od moške ice ločijo le v drugo smer Siti gumbi, pa tole spet ni.

Kot čedna dekleta iz črno belih filmov

s svojim videzom nam prebuja nostalgijo na črno-bele filme in njihove sramežljive, romantično zasanjane junakinje, vse čedne in čiste. Ali bi s prikupno okroglimi totkimi rokavčki spominjala na bluzico Alice iz Čudežne dežele, če ji kreatorji ne bi dodali namesto cvetličnih gumbkov kovinsko zadrgo? Letošnji model bluze boste spoznali tudi po oprijetem kroju, spodnji rob je zatlačen v krilo ali hlače, ki ju nosimo na bokih.

...ali kot Bettine Grazioni 1999 - z drznim dekoltejem

Modo je prevzela tudi linija, ki jo je v petdesetih letih lansiral slavni kreator Givenchy, bluza pa je dobila ime po njegovi takrami manekenski muzi, Bettini Graziani. Le originalne našite naborke na rokavih ji je letos odvzela in pustila le širok odpet ovratnik oziroma fazono. No, ta ovratnik ni le odpet, včasih se sprednji del bluze suvereno podaljša v drzen dekolte, sem ter tja celo pozabi na gumbe. Nadomešča jih sistem zapenjanja oblačil »marsovcev«. Le da podolgovate gumbe, imenovane olive, ki so zataknjene v zanke iz usnja, ob tej priložnosti zamenjajo diskretni kovinski kaveljčki.

Pa klasično ukrojene bele bluze z ravno vstavljenimi rokavi in koničastimi ovratniki

Nostalgija na stare čmo-bele filme: nežni naborki, romantični čipkasti všitki in do vratu zapeta pomirjajoča belina.

Pravljična Alica ali futuristična spogledljivka?

Biserna belina in drzni dekolte.

moda v laseh

Pričeska za maturantski ples

Maturantski ples je gala Ifeditev in k temu sodi tu-''strezen zunanji videz, ki povezujemo z visoko mo-• Zelo pomembno je, da je ■^ko usklajeno vse od čev-obleke, nakita, do ma-■^Pa in pričeske, ^nie kot frizerja je zelo po-'•^bno, da se z maturanti pogovorim ravno o teh detajlih, saj ne smem da pričeska diktira •Ce ni stilske usklajenosti ^llov, potem je rezultat kič. ^ekakor je potrebno stri-in barvanje opraviti dan pred maturant-plesom, na dan dogod-stilirati pričesko.

Če se pogovarjamo o visoki modi, ki naj bi bila trendna, so to za dolgolase gospodične vsekakor speti lasje. Pri tem je

potrebno upoštevati, da v primeru dekoltirane obleke dolgi lasje naj ne bi nikakor padali na golo kožo. Pri spetih laseh lahko trenutno frizerji uporabljamo vso svojo kreativnost, kajti dovoljeno je skoraj vse, od čistih linij do trendnih raz-mršenih, štrlečih delov.

Za fante ravno tako priporočam dobro striženje in tudi barvanje, za sam maturantski ples pa bolj bleščečo, glamu-rozno oblikovano pričesko.

KRISTJAN PETEK

ter vezeninami, ki spominjajo na bleščečo modo slovite kreatorke Elze Schiaparelli iz tridesetih let, tudi ne kaže spregledati, ko se odpravljate kupovati novo bluzo.

Skratka, ob tej nevsiljivi, počasni, vendar zanesljivi vrnitvi bele bluze kot samostojnega oblačila v modno oblačenje, se kar samodejno prebuja asociacija na tisti počasen ples v 4/4 taktu -blues. Nobenega evforične-ga divjanja, pa vendarle veliko prefinjene elegance in globoke senzualnosti... Uživajte!

svetovalni kotiček

»Res sem vitka, ampak tako majhna!«

Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK

Saj poznate tisti rek, ki pravi, da se najhujši strupi skrivajo v majhnih stekleničkah. No, to pa zna biti včasih slaba tolažba za tiste gospe in gospodične, ki nadvse ljubijo modno oblačenje. Moda namreč dandanašnji ljubi kot deževen ponedeljek dolge suhice.

Kot da na svetu ne bi bilo tudi nizkih postav, prilagaja večino svojih najnovejših pogruntavščin prav visokoraslim predstavnicam nežnega spola. Vendar, izmed njene ponudbe se vselej lahko izlušči marsikaj uporabnega tudi za tiste, pri katerih narava ni bila radodarna s centimetri v višino.

In, da ne bomo le svetovali, kaj obleči, da bodo »žepne Venere« vizualno pridobile kakšen centimeter ali dva, odsvetujmo najprej, česa nikakor ni modro navleči nase.

Ljudje se učimo na svojih, še raje pa (kako egoistično, kajne?) na napakah drugih. Zato nam morda dami s fotografij ne bi prehudo zamerih, če bi izvedeh, da smo ju upo-rabih kot učno snov pri estetiki oblačenja s predznakom

»hudo narobe«. Sicer pa sta že tako vajeni, saj ju valjajo po opravljivih časopisnih straneh kot tipičen primer neokusnega oblačenja. Mi bomo bolj diskretni in zamolčali njuni imeni. Naj povemo le, da je njun materin jezik angleščina in francoščina, imata pa sicer znani in bogati gospe nekaj skupnega - 159 centimetrov telesne višine!

Torej bi bilo pričakovati, da se ne bosta oblekli v oblačila, pa naj bo to za prosti čas ali večerno slovesnost, ki še poudarijo njuno, pogojno rečeno pomanjkljivost. Dolga črna obleka, ki z odkritimi rameni in visokimi rokavicami tvori vodoravno linijo, zgornji del postave optično »preseka« in jo potisne še bolj k tlom. Gospa bi to nerodnost lahko rešila s svilenim šalom ali štolo, ogr-njeno preko ramen, rokavice pa pustila doma...

Čipka je bila takrat, ko so posneli to fotografijo in še danes, nadvse moden material. Tudi kot nagajiv in izviren podaljšek odrezanim jeans hlačam. Vendar ne na prekratkih nogah, ki jih s tem vizualno še skrajša. Vse s prekratkimi nogami oziroma predolgim životom - pozabite tudi na letos modne capri in pastirske hlače (pod koleni oziroma nad gležnji) ter kroj hlač, ki je spuščen na boke!

Mladostno in duhovito - vendar ne na postavi s prekratkimi nogami!

Nikar ostrih vodoravnih linij, ki majhno postavo optično še »potisnejo« k tlom!

Nagradno vprašanje

KAKO JE IME SESTRI POKOJNEGA ITALIJANSKEGA MODNEGA KREATORJA GIANNIJA VERSACEJA ?

a) Guilia

b) Donatella

c) Linda

48

KRONIKA S CEUSKEGA

Politika, križ in note

Rogatcani, ki so pripravili Slovence, da si požvižgavajo - Dva predsednika vlade na pet kilometrov - Oce predsednika slovenske vlade je bil telesni stražar cesarja Franca Jožefa - Njen dežnik je lahko balon - Zlata zrna prvega mesarja Slovenije

v Rogatcu korenini toliko zanimivih in pomembnih ljudi kot malokje. Iz obsoteljskega kraja sta prišla tako nekdanji predsednik slovenske vlade kot eden najre-snejših kandidatov za sedanjega slovenskega metropo-lita. Kdo vse še?

Iz rogaške okolice je veliko izjemnih slikarjev, pesnikov, pisateljev ter drugih zanimivih ljudi. V petek je bil povabljen v televizijsko oddajo Petka ansambel Mi 2, ki smo ga lahko v zadnjem mesecu in pol gledali v oddajah Zoom, Pomp, Brez zapor in drugih. Občinstvo je ponorelo zaradi njihove skladbe Moja teta Es-tera, ki kraljuje na vrhu lestvic že nekaj tednov. Ansambel, v katerem so štirje od petih članov iz Rogatca, je priljubljen tudi zaradi skladb Brigita iz ulice maršala Tita ter Warum ist die Banane krumm?.

Kdo so fantje iz Mi 2? Njihov vokalist Tone Kregar živi v Celju in je kustos v muzeju novejše zgodovine (sin učitelja rogaške šole), basist Robert Novak je profesor glasbe na srednji šoU v Mariboru (sin dolgoletnega vodje rogaških tamburašev, ki nastopa z več kot osmimi križi), vokalist Jernej Dirnbek je absolvent ljubljanske ekonomske fakultete (sin nekdanjega župana velike občine Šmarje pri Jelšah, podjetnika, ki izdeluje elektromotorje v lastnem podjetju Elkostroj), kitarist Egon Herman končuje ljubljansko visoko prometno šolo ter je na Brniku carinik (sin znanega rogaškega ljubiteljskega gledališčnika), peti član, bobnar Matjaž Sabo-lek, pa prihaja iz Ruš pri Mariboru. Oboževalke je treba potolažiti, da je večina fantov iz Mi 2 zaenkrat brez resnih obveznosti, z izjemo Egona, očeta dveletne Eve ter življenjskega sopotnika Mojce (hčerke -najbolj znanega slatinskega frizerja Tončija Kramperška). Tudi brez politike ne gre, saj so Jernejev in Tonetov oče ter Egonov brat v Rogatcu občinski svetniki LDS oziroma De-SUS.

Če se Slovenci ne moremo sporazumeti o glasbi, to še manj velja za politiko. Na razdalji med Rogatcem in Rogaško Slatino so imeli doslej kar dva predsednika slovenske vlade, Slatinčana Borisa Kidriča in Rogatčana Andreja Marinca. Marinčeva družina je najprej živela na Dunaju, kjer je bil Andrejev oče na dvoru deset let telesni stražar cesarja Franca Jožefa. Na Dunaju so imeli trgovino, po raz

padu Avstro-Ogrske so nekaj let živeli v Matkah pri Preboldu, nakar so 1. 1924 kupih v Rogatcu hišo s pekarno, gostilno ter manjšim posestvom. V tej ugledni hiši je bilo pet otrok, med njimi danes 68-letni Andrej.

Bodoči predsednik vlade, po izobrazbi diplomirani agronom, je bil najprej v službi v šmarski kmetijski zadrugi, nato je opravljal visoke politične funkcije v šmarski in celjski občini ter na republiški ravni, ko je na mestu predsednika slovenske vlade nadomestil Staneta Kavčiča. Krajši čas je bil tudi podpredsednik takratne zvezne jugoslovanske vlade, zdaj pa živi v Ljubljani ter je pogosto v Mozirju, kjer ima počitniško hišico. Tam je poročen eden od njegovih obeh sinov.

Andrejev starejši brat Ivo Marine živi v Celju, kjer je bil do upokojitve urednik slovenske strokovne revije Tekstilec, ki jo je izdajalo združenje slovenske tekstilne industrije ter republiška zveza inženirjev in tehnikov. Ivo Marine je avtor učbenika za poklicne šole o tehnologiji tekstila, priročnika o organizaciji sistema dela v tekstilnih tovarnah, redke knjige o sodobnem ročnem tkanju ter drugih publikacij. Je član stalnega sobotnega prijateljskega omizja v gostilni

Belaj-Koštomaj, takoimeno-vanega Viski kluba. Brez popivanja seveda: ime izvira iz časa, ko je bila škotska pijača redkost ter je nekdo z njo počastil zbrano družbo za rojstni dan.

Andrejeva in Ivova sestra, učiteljica Marica Marine, je imela med bivanjem v Rogatcu nadarjenega učenca. Preden je postal slovenski metro-polit dr. France Rode (nekoč duhovnik v celjski cerkvi Sv. Jožefa), se je poleg njega med kandidati največkrat omenjalo prof, dr. Antona Stresa. Stres, ki prihaja v domači Rogatec zelo pogosto, opravlja vrsto visokih cerkvenih funkcij: je predsednik komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, podpredsednik evropskih komisij Pravičnost in mir ter svetovalec papeške istoimenske komisije v Rimu, ki ima v programu opozarjanje na človekove pravice.

I^zarist Stres je v Sloveniji tudi predsednik pogajalske komisije slovenskih škofov za ureditev odnosov z državo, sicer pa predava na teološki fakulteti filozofijo (enega od obeh doktoratov je opravil na slovitem inštitutu v Parizu). Izhaja iz kmečke družine iz vasi pod Donačko goro, tudi njegovi sestri sta si izbrali kmečki stan. Nižjo gimnazijo je obiskoval v Rogaški Slatini ter je vsak dan pešačil tri kilometre daleč na postajo v Rogatcu. Anton Stres je bil velik prijatelj pokojnega slovenskega književnika Branka Hofmana, rojenega v Rogatcu. Hofmanov oče je pribežal v Rogatec po koroškem plebiscitu.

Danes je Rogatec turistični cilj, ki je najbolj znan po muzeju na prostem. Osrednja točka muzeja je iz bližnjih Tlak prenesena rojstna hiša pesnika Jožeta Šmita, v kateri je eden največjih slovenskih pesnikov preživljal težko mladost. Pesniti je začel pri sedmih letih, ko je prejel tudi prvi honorar. V ljubljanski klasični gimnaziji je bil sošolec Franceta Kosmača, Franceta Balantiča, Uroša Kreka in drugih velikih imen slovenske kulture, v gimnazijskem kulturnem društvu pa je deloval skupaj z Janezom Stanovni-kom, poznejšim predsednikom Slovenije. Potem je bil približno dve leti zaposlen na občini Rogatec, od koder se med drugim spominja takratnega pasjega davka. Tistim, ki niso plačali dvanajst dinarjev, so morali psa vzeti. Šmit živi v družinski počitniški hišici v Črnem vrhu nad Idrijo ter se rad spominja svojih nečakov iz Rogatca, Karlija in Lojzeta Šmita.

Hofman in Šmit nista edini veliki imeni slovenske; književnosti, ki sta povezani z Rogatcem. Otroška pisateljica Ela Peroci, ki se je rodila v

Rogaški Slatini, je obiskovala 1. razred osnovne šole v Rogatcu ter se je po dolgih desetletjih veselila odprtja tamkajšnje novogradnje. Oče je bil orožnik, zato je pozneje obiskovala šoli v Šentvidu pri Grobelnem in Šmarju pri Jelšah ter meščansko šolo in gimnazijo v Celju. Pozneje je bila učiteljica v rojstni Rogaški Slatini, od koder se s posebnim veseljem spominja učiteljskih kolegov Pinke in Stanka Lorgerja ter Božene Čop-Bofulin.

Ko smo pri kulturi, moramo vsekakor omeniti najstarejšega organista in zborovodjo v Sloveniji. Andrej Polajžer iz Dobovca pri Rogatcu, ki je v 89. letu starosti, skrbi za glasbo v cerkvici Sv. Roka več kot 66 let. Ko je začel igrati, je v svojem zboru spoznal bodočo ženo, zdaj pojejo v njem trije

od njegovih petih otrok snaha. Za predanost glasi prejel visoko občinsko škofijsko priznanje.

Rogatec je torej kraj bj kulture, kjer je delovala i ta srednjeveška kiparski lavnica mojstrov Mersijl je opremila najlepše sld ske cerkve, med njimi Slj Goro. To je seveda tudi bogate podjetniške tradi Danes je največji rogaški j jetnik Franci Žerak, las in direktor Mesnin Žerai je po prodaji iz progi zdrave prehrane z zm Zlato zrno prvi v Slov« Družinsko podjetje, ki je jelo upoštevana priza ima 6 lastnih mesnic od§ j a pri Jelšah do Ptujske Goi Rogatcu, kjer je sedež, proizvodnjo mesnih izdel Žerakovi, ki imajo nadfa poslenih, so se posebej tili oskrbovanju vrtcev, te šnic in zdravilišč Rogaška tina. Atomske toplice in polšica. Ponosni so na si družinsko tradicijo, saj so slavili 70-letnico obstoja.

Kako se je začelo? L. 192 prejel Franci j ev dedek J Žerak od mariborskega ži na obrtno dovoljenje, v Ž lah je nadaljeval njegovo! Anton, ki je širil dejavnfl Podlehnik. Pred blizu dvi desetletjema je očeta nas Franci Žerak, ki se je prese Rogatec. Seveda ne po ključju, saj je v teh ki spoznal bodočo ženo Son' BRANE JERA^

Ela Peroci

Jože Šmit

Ivo Marine

Andrej Marine

Vsi najboljši fantje še niso poročeni. Skupina Mi 2 J obnorela Slovenijo s skladbo Moja teta Estera. j

V okolici Rogatca je veliko zanimivega. Andrej Polajžer, ki je v 89. letu, je najstarejši organist v Sloveniji.

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh