logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

Gl ASJLO

štev. 41 — Letnik IV. PTUJ, 19, oki 1951 Cena din 5.—

Poštnina plaćana v gotovmi

(JrednlltTO lu пргата Ptof MLO П oedetropje - Telefon IteT 156 ' čekovni račuo pri Narodiu baaki Ptui ite* 643-90322-0 — Urefujt uredniški odbor — OdgoTomi urednik Vrabl Jože — Rokopisov o« vraćamo — Mesefrna naročnina od 1 maja 1951 dalje 20 db celoletna naročnina 208 din. Naročniki, ki to plaćali din 156 — ea celo l«to. dopIa6a{o din 52-—% — Tieka Mariborska tiekama

fjjudska milica bo svečano

proslavila lOdetnico obstoja

y soboto 20. oktobra t. 1. bo v Ptuju roslava 10-letnice LM, za katero ,eo Love vse priprave.

fiujska proslava bo v dvorani sindl-tjlnega doma železničarjev. Udeležili je bodo predstavniki ljudske oblasti, KpS, predstavniki delavskih svetov in uprQ'^'n^b odborov tovarn, podjetij in pbratov s področja ptujskega okraja, ^gdstavniki množičnih organizacij, pev-ïbor LM Maribor In Številni organi J^JH iz okrajđ.

program proslave Je celodnevni. Zjutraj ob 8. uri bo prihod štafet iz 3 smeri рг^ dom LM, kjer bo štafetne palice Levzel šef uprave LM, ki bo imel pfgđ zborom članov LM nagovor. Sodelovala bo tamburaška godba. Dopoldne bo tekmovanje lahkoatletikov v fjijdevanju in sestavljanju orožja. Ve-ierni spored istega dne bo obsegal 9 točk in sicer slavnostni govor, recita-fije in petje pevskega zbora ii Mari-ђпга. nastop z orožjem, rokoborba v gbrambi In napadu, igranje tamburaške jjdbe, recitacije in nazadnje uprizoritev Nušičeve »Sumljive osebe«, v kateri bodo nastopili Člani kulturne skupine LM.

Na tej svečanosti bo razdeljenih tudi nekaj podpor vdovam padlih miličnikov ter izrečenih več priznanj številnim marljivim članom LM.

Tudi na sedežih postaj LM na vaseh bodo lokalne proslave 10-ietnice obstoja I4M ob navzočnosti predstavnikov ljudske oblasti, KP in množičnih organizacij.

Proslave 10-letnice LM so se spomnili ponekod tudi krajevni funkcionarji KLO In množičnih organizacij. Upravi LM v Ptuj je poslal MLO Ormož čestitke za 10-letnico LM. Tudi organizacija ZB NOV Velika Nedelja je poslala ¿estitke. Sledijo še drugi.

V čast 10-letnlce Je bilo med postajami LM tekmovanje. Ciani LM in postaje 90 se obvezali preprečiti čimveč pojavov gospodarske Škode na družbenem premoženju, tekmovali so v ureditvi postaj LM, v dviganju čimvečjih spretnosti v ravnanju z orožjem, v spoznavanju vsebine naših zakonov in pričakujejo, da Jim bo tekmovalna komisija priznala v republiškem merilu častno mesto, v lokalnem merilu pa bodo ocenjene tn pohvaljene ali na

grajene poedine stanice, ki bodo imele najboljše uspehe.

Vsi zavedni državljani, ki imajo do organov Ljudske milice pravi odnos, jim priznavajo ob tem svečanem prazniku, da Jih cenijo kot požrtvovalne In neustrašne čuvarje ljudske Imovine In da vidijo, kako se večina organov LM Izpostavlja nevarnosti za ivoja lastna življenja, da zavaruje življenja, pravice in Interese državljanov, kar potrjuje, da so odnosi organov LM do ljudstva odraz njihove odločne volje, delati povsod za ljudstvo in biti povsod branitelj ljudskih interesov pred po-edinci, ki ponekod namenoma povzročajo nerede In škodo. Ti gredo včasih v svoji predrznosti in nečlovečnosti celo za tem, da bi se fizično obračunavali z organi LM.

Generalni major tov. Andrija Pejo-Vič je pred neslavnim dejal:

»V enotah in ustanovah Ljudske milice se vodi vztrajna borba za Izgraditev vzornega ljudskega miličnika s pomočjo Intenzivnega politično-vzgojnega in kultumo-prosvetnega dela. Ce se pa pripetijo nepravilni postopki organov Ljudske milice nasproti državljanom, tedaj stopijo v veljavo tudi strogi, zelo strogi disciplinski in drugi ukrepi. Ne dovoljujemo in ne bomo nikdar dovolili, da bi posamezni nezavedni miličniki rušili ugled organov ljudske oblasti. Na drugi strani ne moremo, niti bomo kdajkoli dovolili, da bi brezvestni ali sovražni elementi, različni škodljivci in moralni pokvarjenci idgravall «akonitost naše socialistične domovine in da ne bi vpoštevali pravic drugih državljanov...«

O poteku proslave, o nagrajenih In pohvaljenih organih LM in postajah LM glede uspehov v tekmovanju bomo objavili prihodnjič.

V. V.

Ugodnosti, ki so jih izgubili Angleži v Egiptu

Egiptski parlament je izglasoval odpoved pogodbe z Veliko Britanijo iz 1. 1936. Omenjeni zakon bo imel že takoj praktične posledice, ker bodo ukinjene vse ugodnosti, ki so Jih doslej imele britanske čete na področju Sueškega prekopa.

Celotno področje Sueškega prekopa, ki se razteza od obale Sredozemskega do Rdečega morja, je bilo od 1936. leta pod angleškim kondominijem. Tako za tujce kot Egipčane so na vsem egipt-ikem teritoriju bili obvezni egiptski za-kcni in predpisi — toda Angleži so bili i74eme. Angleži so lahko potovali v de-Mo in iz dežele brez viz In potnih li-Angleški vojaki, oficirji, funkcionarji in njihove rodbine niso spadali pod pristojnost egiptskih kazenskih in civilnih sodišč, ampak so jih v primerih prekrškov sodili po britanskih predpisih in zakonih. Egipčani niso imeli v angleški coni nobene oblasti aH nadzorstva, prejemali pa so davek. Brezplačno so uporabljali vse pristaniške naorave in ladje, brzojav, telefon in radio. Britanska pošta je uživala diplomatske privilegije. Britanske oblasti so svoje pravosodje razširile tudi v notra-nVvst dežele, tako da so morale esiptske oblasti izročati britanski policiji vse osebe, ki so prišle navzkriž 2 britanskimi silami.

Vendar bo nagla ukinitev britanskih privilegijev zadela neposredno tudi sa-И0 egiptsko prebivalstvo. Ce bodo n.

pr. ukinili preskrbovanje r vodo v Faidu, ki je sedež britanskega poveljstva za srednji Vzhod, bi to vsekakor zadelo posredno tudi samo egiptsko prebivalstvo. Velike motnje v zvezah z ostalimi deli Egipta bo povzročilo tudi blokiranje ceste med Faidom in Port Saldom, medtem ko bo bojkot britanskih pristanišč vrgel na cesto 75.000 egiptskih delavcev.

Tokio. Japonska vlada ne namerava poslati svojih čet na Korejo, ker bi to bilo — kot trdi predsednik vlade Jošida - v nasprotju z japonisko ustavo.

Dunaj Sovjetske zasedbene oblasti ^ ponovno pričele izseljevati avstrijska Podjetja iz posameznih poslopij, da bi ^anje lahko vselila podjetja sovjetsko-avstrijske mešane družbe (USIA).

London. Studenti 40 držav bodo «odelovali pri štetju glasov v volilnih ^ifrožjih ob britanskih parlamentarnih ^'olitvah, ki bodo 25. oktobra.

I^ondon. Včeraj je bil sestanek na-"^estnikov zunanjih ministrov držav Atlantskega pakta. Obravnavajo vprašanje. kako preprečiti izvoz strateškega fiiaterlala v SZ in dežele pod njenim f'adzorstvom.

New Delhi. Generalni odbôr Indijske stranke Kongresa je odobril resolucijo predsednika vlade Ne'^-uja o zunanji politiki.

„Križarska vojna" proti kriminalu

Ena najvažnejših točk dnevnega reda konferenci guvernerjev zveznih ^f^^eriških držav, ki se je te dni pri-v Gattleenbergu v ZDA. je — ^»•ba proti zločinu in zločincem V ta ^amen Je dostavil predsednik Truman *®nferenci posebno poslanico, v kateri vse vlade, da podvojijo svojo oi-bo proti organiziranim zločinom J'eznim državam je obljubil popolno ^Poro pri reševanju tega težke.ga ®^eriškega problema. j^'^^Oïan pravi v svoji poslanici, da ® i)il zaprepaščen, ko Je fital ugoto-^ Ve senatskega odbora za borbo proti ^^nalu »Vsi organi oblasU — piše ^man v poslanici med drugim — ^îiJo ukreniti vse. kar je v njihovi ^^ <3a M zločinaka delavnost zaduii

Se vedno se pri vsakem razpravljanju o novem finančnem sistemu izjavlja eno in isto vprašanje: povišanje cen. Govori se o višini plač, o povišanih stanovanjskih najemninah, povišanih prevoznih, komunalnih in obrtniških uslugah in nato zopet o tem, da bo povijanje cen nujno privedlo do povišanja cen živilom, tekstilu, obutvi in drugega potrošnega blaga.

V tem razglabljanju je logična napaka, ki izvira iz nepoznavanja ekonomskih zakonov, funkcij denarja in razvojne smeri našega gospodarstva.

Se enkrat o kupnih in blagovnih fondih

Ekonomska edinica — kot je na primer država — proizvaja nenehno gotove količine proizvodov, ki so namenjeni ali potrošnji ali ponovni reprodukciji (nadaljnji proizvodnji). Na drugi strani pa sprejemajo ljudje v tej državi gotovo količino denarja, ki je namenjen nakupu tega potrošnega blaga. Nasproti si torej stojita dve protivrednosti, ki težita k izravnanju: blago k potrošniku in denar k proizvajalcu za nadaljnjo proizvodnjo Ce se količina denarja veča, količina blaga pa ostane enaka, odpade na vsako enoto večja ko-ličjia denarja, ki je na razpolago. Cena se torej dviga, kajti sicer bi ostala gotova količina denarja neporabljena. Ce se pa količina potrošnega blaga veča in ostane količina denarja enaka, odpade na vsako enoto blaga manj razpoložljivega denarja in cena blagu pada, kajt' sicer bi blaga ne bilo mogoče prodati. Seveda nastopajo v lej zvezi še drugi momenti, kot na primer količina proizvodov ki so namenjeni reprodukciji, kjer öodo šele čez gotov čas pričeli sami proizvajati; do takrat pa predstavljajo Investicije in začasno zmanjšujejo fond razpoložljivega potrošnega blaga. Pač pa kasneje toliko bolj povečajo proizvodnjo in z mehanizacijo tud' storilnost dela (gradnja novih tovarn, elektrarn itd.) Tudi proizvodnja nepotrošnih dobrin, ki služijo v posebne namene (socialne, zdravstvene, vzgojne, obrambne Itd.), vpliva nujno na fond potrošnega blaga, ki je na razpolago kupcem Vendar je vse to normalno že upoštevano v splošni gospodarski strukturi In vpliva na odnose med blagovnimi in kupnimi fond; samo v toliko, v kolikor se znatno povečajo ali zmanjšajo.

Pot do odpravljanja administrativnega poseganja državnih organov v gospodarstvo

V Jugoslaviji smo imeli prva leta po osvoboditvi izredno stanje v gospodarstvu Revolucija Je Izročila državi v upravo skoro vse gospodarstvo — razen kmetijskega — in bilo je takrat nujno potrebno najti način, kako na eni strani sploh organizacijsko zajeti ves ta ogromni gospodarski aparat, ki se je čez noč znašel brez dotedanjih vodij Na drug: tirani pa Je bilo treba omogočiti

razširjenje gospodarske baze, to Je povečati proizvodni potencial (nove tovarne), energetske in surovinske baze (elektrarne, rudniki), osvoboditi se vpliva tujine in se postaviti na lastne noge. Vse to je ter j air ogromnih naporov, za kat rih izvedbo so bile nujne tudi posebne mere. Država je morala poseči v gospodarstvo z jadministrativ-nimi ukrepi in regulirati dobršen del gospodarskega življenja. Tako je prišlo do nesorazmerij v cenah, prisilnih odkupov, racioniranja, planske distribucije itd. V kolikor so takšni ukrepi omogočili lz\'ajanje programa gospodarske obnove in izgradnje, organizacijske konsolidacije In razčiščenja situacije, so na drugI strani kvarno vplivali zaradi naraščajoče birokracije na samoiniciativni razvoj in dvig proizvodnje tako v privatnem sektorju (kmetijsko obrt), kakor tudi v socialističnem (zadruge industrija itd.).

Značilnosti prehodne dobe

Sedaj je ta doba, ko je bilo administrativno poseganje države v gospodarstvo potrebno, za nami. S počasnim prehodom v upravljanje podjetij na same proizvajalce, postopno odprav« obveznih oddaj, racioniranja, birokratskega odrejanja itd., je neposredno poseganje državnega aparata v gospodarstvo postalo nepotrebno in ustvarjeni so bili pogoji za uvajar.je novega finančnega sistema. V nJem bo prišel zakon vrednosti bolj do Izraza in se bo gospodarstvo lahko tudi T^olj neovirano razvijalo in proizvodnja dvigala.

Eden najbistvenejših ukrepov novega finančnega sistema bodo nove plače, ki bodo v zvezi z odpravo nakaznic prinesle v naše gospodarstvo pravilna sorazmerja med poedinimi cenami storitev. izdelkov in uslug. Pri tem pa ne bodo predstavljale povečanja kupnih fondov, to je dejansko razpoložljivega denarja za nakup, ker bodo odpadli z njim vsi popusti in znižanja, ki jih Je država dosedaj flnansirala z izdajanjem živilskih in industrijskih nakaznic ter bonov.

Spremembe strukture potrošnega fonda

Nujno se bo spremenila v gotovi meri struktura potrošnega fonda. Do sedaj je n. pr. pri večini izdelkov pobirala država znatne »razlike v cenic, »tržne dobičke« in slično, na drugI strani pa dajala s potrošniškimi nakaznicami velike popuste in motnost nabave po neprimerno nizkih cenah v nekaterih drugih panogah gospodarstva. Ce je n. pr bilo do sedaj mogoče, da Je brivec obril gosta za 10 dinarjev, ]e to lahko storil tako poceni zato. ker mu je država dala k temu še vsaj dvakrat toliko v nakaznicah Tsto Je pri stanovanjskih najemninah, prevoznih In komunalnih uslugah (plin elektrika) Itd,

Toda s tem, da država v novem finančnem sistemu ne bo več dajala nakaznic. bodo ostale proste t;ste »razlike ▼ cenic tn trini dobički, dobljeni •

faktorji, po odbitju povečanih realnih proizvodnih stroškov v novih pogojih, to je z novimi plačami. Tukaj bodo morale sedaj pričeti padati cene tako dolgo, dokler se ne bodo izenačile v sorazmerju z ostalimi cenami

Pri tem se torej odnos med celotnimi blagovnimi in kupnimi fondi bistveno ne bo spremenil, spremenila se bo samo struktura potrošnega fenda, to je razmerje med posameznimi vrstami izdatkov, ki jih ima'državljan n. pr. za stanovanje, za prehrano, za razne usluge, za zabavo itd.

Namesto dviga c^n — padanje

Seveda takoj v prvem momentu ne bodo mogle cene industrijskim izdelkom toliko pasti, ker bi tak nagel prehod nujno vznemiril odnose na trgu — eaj se že sedaj, ko se samo govori o novem finančnem sistemu, občuti gotova nervoza tržišča. Toda polagoma bodo cene morale padati in se prilagoditi razpoložljivemu blagovnemu fondu, ki pa ima prav zaradi sproščenosti v gospodarjenju več izgledov ;n možnosti za povečanje, kot kdaj koli prej Zato posamezni slučaji nerednosti in težav v »družinskem« proračunu ne smojo biti povod za generaliziranje in neumestno kritiko, ker se bodo vs' pojavi nerednosti — ne navsezadnje^ z aktivno podporo tiska — čimprej uredili Dvi.i? vse proizvodnje pa bo v končni Tniji le prinesel tisto znižanje cen, ki bo odgovarjalo dvigu naših proizvodnih sil In s tem dvignilo življenjski standard çasega človeka. -ob.

Makedonija bo letos izvozila 8 milijonov kilogramov tobaka

Skoplje, 16. oktobra. LR Makedonija bo letos izvozila okoli 8 milijonov Idlogramov prvorazrednega makedonskega tobaka. Več kot dve tretjini te količine je Makedonija že odposlala kupcem v Ameriko, Francijo, Italijo, Dansko In druge države, ostali del pa b)o odposlan v prihodnjem mesecu Letošnji Izvoz makedonskega tobaka je ekoro štirikrat večji kot v preteklem letu.

LR Makedonija je naš največji izvoznik tobaka (okoli 60 odstotkov celotnega Jugoslovanskega izvoza tobaka). Tobak sam pa predstavlja v Makedoniji kar 80 odstotkov »kupnega izvoza vseh proizvodov Iz te republike

Letošnji makedonski tobak v tujini vse bolj uporabljajo za mešanje s tobakom slabše kakovosti. Zaradi svoje odlične kakovosti, predvsem pa zaradi prijetne arome je makedonski tobak na svetovnih tržiščih zelo cenjen in iskan, saj niti malo ne zaostaja za znanim turškim, grškim ali bolgarskim tobakom Najboljši tobak pridelujejo v Makedoniji v okolici Prilepa. v struml-ékem. radovinskem, djevdjelljskem, ka-vadarskem in kumanovskem okraju.

В^гат ¡e, fia kupu^efo lirciii|>ir, ni pa prav, da na%íja¡o cene

Kot v Industrijskih centrih in mestih Slovenije Je tudi v Ptuju še precej družin, Ici eo resno zaskrbljene, kako bodo prišle čimpreje do zadostnih količin krompirja in po čim zmernejših cenah, zanašajoč se bolj na trgovska podjetja, ki so Jih tudi doslej oskrbovala, kakor na svoje zveze, poznanstva in drugo.

Mnogo razpravljanja je pri teh družinah o pojavih na terenu v zvez nakupovanjem krompirja, ki kažejo na eni strani podjetnost enih podjetij, ki hočejo za vsako ceno priskrbeti svojim odjemalcem čimpreje krompir, in drugih, ki pri tem zavzemajo stališče, da je krompirja dovolj, da se bodo cene ustalile in da bodo potrošniki lahko kupili preje ali tudi pozneje krornpir po zmernih cenah. Različna mnenja o pravilnosti enega in drugega pa kažejo, da nikdo ne daje priznanja podjetjem, ki ustvarjajo na terenu škodljivo psihozo z nabavljanjem krompirja »za vsako ceno« niti državnim posestvom, zadrugam in kmetovalcem, ki navijajo cene ali pa celo čakajo, da bosta ponudba in povpraševanje ustvarila boljše prodajne pogoje kakor so sedaj.

Pod nobenim pogojem ne bi mogel priznati podjetjem s področja naše republike, ki so prišla v zadnjem času v ptujski okraj po krompir, da so z zadovoljitvijo evojih oskrbovancev napravila koristno uslugo ostalim oskrbovancem s krompirjem v LRS. Tega ne bi mogel priznati niti nakupovalcem iz eosedne republike Hrvatske, ki prihajajo z vozili in gotovino ter plačujejo krompir preko dnevnih tržnih cen. enako pa ne KDZ Sobetinci, Trniče in drugim, ki si prizadevajo doseči čimveč ji izkupiček za krompir. Tem in še drugim ne gre toliko za to, da bi na trgu enotno nastopali in z namenom, da se izkažejo napram delavstNoi z dobavami krompirja ob zmernih cenah, temveč da eo si znali najti kupce, ki Jim ni toliko do zmernosti cen kot za

svoj renome in dobiček. Zato Je ravno največ diskusije med družinami brez krompirja, ker jim taka trgovina ne zagotavlja, da bodo plačali krompir po najnižjih cenah, temveč jim preti nevarnost, da bodo plačali krompir po vedno naraščajočih cenah.

Ugotovljeno je, da je KDZ Sobetinci napravila koristno uslugo Trgovskemu podjetju »Primorka« v Reki s tem. da mii je prodala krompir na podlagi pogodbe iz letošnje spomladi, enako drugim podjetjem v Zagreb. KDZ Trniče se je izkczalo napram Trgovskemu podjetju Sadje-zelenjava v Ljubljani г dobavo nad 10.000 kg krompirja In drugim nakupovalcem, vendar jim ne moremo šteti za uslugo, tega, da so plačevali In sprejemali plačila po cenah 11,40 do 12 din ali celo več. S tem eo povzročili splošen dvig cene krompirju na ptujskem področju ali pa celo vkle-tenje krompirja, ker ponekod pričaku jejo, da bo takih kupcev iz NRH in s področja LRS vedno več in da bodo ti tako neenotno nastopali glede cen kot so dosedanji nakupovalci.

Jasno je, da poskušajo pridelovalci kromoirja doseči čimveč za svoj pridelek', vendar je na drugi strani še jasneje, da so pri nas podjetja za тзге-skrbo delovnih ljudi mest in industrij-«kih centrov v službi delavskega razreda, ki se ne strinja s tem, da bi nekatera podjetja pri ponudnikih ustvarjala psihozo, da je prav, da del nakupovalcev določa ceno, ki se .la mora potem držati ves ostali del po-tro?nikov , ,

Pričakujemo, da bodo znala v bodoč? domača odkupna podjetja prehitevati ostale nakupovalce In ustvariti enotne pogoje za odkup krompirja in za preskrbo večine delavskih družin po ~ zmernih cenah. Ta skrb bo zahtevala od zadrug pa tudi od kmetovalcev samih več razumevanja za Interese družbene preskrbe In samoodpovedi dobičkov, ki gredo na škodo življenjskega standarda delovnih ljudi.

Vsekakor bo treba odločno nastopiti proti izkoriščevalcem, ki poskušajo z lahkim sezonskim poslom čimveč zaslužiti in proti špekulantom, ki prihajajo na teren z izgovori in potrdih. da oskrbujejo razne kolektive, docim v resnici' z nakupljenim blagom špeki:li-rajo.

OdloSba Sveta za blagovni promet vlade FLRJ o prevozu žitaric, ki so jih sezonski polje 'elski delavci zaslužili na drž. kmetijskih posestvih

Beograd, 15. oktobra. Svet za blagovni promet vlade FLRJ je sporazumno s Svetom za kmetijstvo in gozdarstvo vlade FLFwJ izdal odločbo o načinu, po katerem bodo lahko sezonski poljedelski delavci prevažali žitarice, ki so jih zaslužili na državnih kmetijskih posestvih.

Po tej odločbi morajo vsi sezonf^ki poljedelski delavci, ki so dobili kot plačilo za svoje delo določeno količino belih žit ali koruze, dobiti od direktorja državnega kmetijskega posestva, na katerem so delali, potrdilo, na katerem bo navedena količina in vrsta žitaric, ki so jo zaslužili. Na osnovi te?a potrdila bodo sezonski poljedelski delavci zaslužene žitarice oddali najbližji podružnici podjetja za promet z žitaricami (državni žitofond), ki .jih bo odkupilo po odkupnih cenah, jim izplačalo vsoto v gotovini (brez bo.novi in jim izdalo potrdila, iz katerih bo razvidno, da so predane žitarice delavčev zaslužek v naravi, S tem potrdilom se bodo delavci prijavili v svoji rf^pu-bliki podružnici podjetja za promet z žitaricami, ki jim bo po istih cennh (vStevši pre'-'oz in ostale stroííte^ пт-о-dalo isto količino žita, ko+ po ßa v krriiu, v katerem so delali, oddali nodružnlci podjetja za promet z žitaricami

Spominska znamka ob 100-letnici Nienf^seve smrti

Beograd. 17 oktobra V počastitev 100-letnice .«mrti velikega *rnogor.skega pesnika P P Njegoša bo 20 novembra dana v promet spominska znamka za 15 dinarjev

Znamka je rdeče barve, v sredini na )e upodobljen lik velikega pesnika Natisnjena je v 300.000 izvodih in bo v prodaji na vseh večjih poštah Za fran-klranje bo v veljavi za nedoločen čas.

Proslava 32-letnice SKOJ-a v Ljubljani

Ljubljana, 17. oktobra Danes zvečer je bila v veliki Unionski dvorani svečana proslava 32-letn:ce SKOJ-a, kateri so prisostvovali tudi *îani vlade in CK KPS Slovenije z org sekretarjem tov Lidijo Sentjurčevo "a čelu.

Po eovoru sekretari a LMS tov Staneta Remškarja Je pevski 'bor SKUD »Tone Tomšiče iz Ljubljane izvedel krajái umetniški program.

Stran 2

»PTUJSKI TEDNIK«

Ptuj, 19. oktobra ïçsj

ODM1EV0

Svetozar Vukmanov'ć v Nišu:

Le » poieèan em proizrodnìe homo ¿Irfgftili ¿ttlfenfíiko ruten

z ixpolnitvijo plana bomo likvidirali konolialni poloiaj našega gospodarstva, dediščine s^are kapitalistične .Jugoslavije, ki je predvsem prepuščala tujim Uapitalislom svoje rude, potem pa od njih po d?fsetkrat višjih cenah kupovala izdelke i% lastnih rud. Priiv tako so nekda] domači kapitalisti ro nizkih cenah izvažali les, potem pa pu desetkrat viàjih cenah uvažali papir, celulozo in druge Ledelke iz našega lesa. Takega polkoionialnega položaja naše države niíimo mogli takoj likvidirati, čeprav smo odvzeli podjetja tujim in domačim kapitalistom. Morali smo $e nadalje izvažati rude in les in bo šele sedal z izpolnitvijo našega petletnega plana naša držnva prišla v glavnem iz takega polkoionialnega položaja, ker se gradijo nove valjame, nove železarne In jeklar-ne, nove tovarne papirja, celuloze itd. Seveda to pomeni, da bo konec vsega izvoza surovin iz naše države. Konec

bo samo izvoza tistih surovin, ki so potrebne Za predelovalne industrije, in s tem bo konec tudi uvoza raznih izdelkov iz drugih drHv, ker bomo take Izdelke izdelovaU v lastni industriji

Z izpolnitvijo petletnega plana bo naša država tudi definitivno uravnala plačilno bilanco z inozemstvom, ker bo z izv-»zom presefira surovin, ki ne '''o majhen. In z izvozom izdelkov krila svoje potrebe uvoza, tako pri materialu Za reprodukcijo .kakor tudi pri nabavah opreme, ki je ni mogoče izdelovati doma.

Z izpolnitvijo petletnega plana pa se bo v naši državi tudi znatno dvignil življenjski standard delovnih ljudi, ki se v «oclallstični državi ne more dvigniti z zmanjšanjem dobička kapitalistov, ker kapitalistov sploh nI več, temveč samo s povečanjem industrijske in kmetijske proizvodnje.

Predsedrsik pakistanske vlade ubit

K a ra б i, 16. oktobra. (Reuter). Neznana oseba je z dvema streloma iz samokresa smrtno ranila predsednika pakistanske vlade Liakat Ali Kana, ko je nameraval govoriti na zborovanju Muslimanske lige v kašmirskem mestu pod pakistansko zasedbo, v Ravalpindiu. Atentatorja je razbesnela množica takoj llnčala. Ranjenega vladnega predsednika so odpeljali v bolnico. Zdravnikom se ÍC posrečilo odstraniti obe krogli, vendar je popoldne na posledicah ran umrl.

Liakat AH Kan Je od 1. 1947 predsednik pakistanske vlade. Imel je 56 lex Vodil Je pakistanske delegacije na vseh pogajanjih z Indijo, kakor tudi na zasedanjih Generalne skupščine OZN. V zvezi z njegovo tragično smrtjo je znano, da je žef generalštaba pakistanske voj

ske nameraval nanj izvršiti že enkrat v letošnjem letu atentat, ki pa ni uspel.

Kakor poroča AUP, je washing-ton s k e politične kroge močno pretresla vest o smrti pakistanskega vladnega predsednika. Ali Kan je bil veliki prijatelj Amerike, ki je poleg svoje samostojne politike podpiral tudi prizadevanja za sklenitev japonske mirovne pogodbe. Smrt Ali Kana je odjeknila tudi v Perziji. Podpredsednik perzijske vlade Husein Fatemi je izjavil, da je Perzija z njim izgubila dobrega prijatelja in vplivnega voditelja muslimanov, ki jih Perzija smatra za svoje vojake. Ob smrti Liakat Ali Kana je indijski veleposlanik v Washingtonu ga. Pandit izrazila globoko sožalje pakistanskemu veleposlaniku.

Slovenci-demobilizirancî so odšli na mladinsko progo

Pred dnevi je odšlo iz Slovenije osem brigad I 1200 demobiliziranimi borci JA, ki 8o priskočili na pomoč graditeljem mladinske proge Dobo j-Banja Luka, ki so sklenili zgraditi mladinsko progo ie v letošnjem letu.

V Zagrebu pripravljajo mednarodno zborovanje za mir

Na zborovanju za mir in mednarodno »»delovanje, ki se bo vršilo v Zagrebu, se vršijo obsežee priprave. Med drugimi, je svoj prihod na rborovanje pri.>avilo mnogo odličnih gostov Iz Amerike.

Truman misli, da postaja vojna vedno manj verjetna

Predsednik ZDA Truman je pred kratkim govoril na nekem študentov-sl:cm zborovanju ter dejal, da postaja vojna z ustvarjanjem velikih vojnih sil v Ameriki In zahodni Evropi vedno manj verjetna. Istočasno je Izrazil mnenje, da bi ZDA in SZ lahko druga ob druidi mirno živele.

Anglo-iranski petrolejski spor pred Varnostnim svetom

Zasedanju Varnostnega sveta je prisostvoval, ko je razpravljal o anglo-iranskem petrolejskem sporu, tudi predsednik perzijske vlade dr. Mosadik. Ta .fe izjavil, da se pogajanja lahko nadaljujejo samo glede odškodnine za podržavljeno petrolejsko industrijo ter da Varnostni vsct ni upravičen razpravljati o tej stvari.

Na ladji Črna gora je nastala eksplozija

Na naši novi motorni prekooceanski ladji je daleč na Atlantiku nastala eksplozija v strojnem oddelku ter povro-čila občutno škodo. Ladjo «o hitro odvlekli v Gibraltar, kjer je posebna komisija zavarovalnih družb ugotovila, da je eksplozija nastala po krivdi ladjedelnice, katere uprava je to priznala ter izjavila, da je pripravljena ladjo popraviti ter poravnati ostalo škodo.

GrCijo in Turčijo so sprejeli v Atlantski pakt

v Londonu in Parizu so ubjavlili dokument o soglasnosti držav-članic Atlantskega paleta o sprejemu Grčije in Turčije v to organizacijo. V veljavo stopi sprejem teh držav potem, ko ga bò^ vse članice ratificirale ter ZDA pozvale omenjeni državi, naj stopita v organizacijo.

Američani bi radi potovali na luno

Doslej se je javilo že nad 25.000 Američanov, ki bi radi potovali na razne planete na nebesnem svodu. Največ interesentov je za Luno, nekaj za Mars ter manj za Venero. Urad, ki sprejema te prijave, zaenkrat še ne daje pojasnil, koliko bo stalo potovanje, kdaj bo odhod na eden ali drug planet v vsemirju.

Za Kesongom — Panmundžon

Nasprotnika v Koreji se po dolgotrajnih pogajanjih 1л prekinitvi v Ke-songu nista mogla sporazumeti, zato je bii v zadnjem času določen nov kraj pogajanj — Panmudžon. Vendar tudi v tem novem knMu ne pridejo s pogajanji nikamor naprej.

[vari Potrč:

Sinko se ni zganil, tudi za las ne, kakor da bi se ga vse skupaj, zakaj šafar tolče po mizi in zaradi česar se razburja, prav nič ne tikalo.

»Kdo jim je dovolil vdirati?» Je kričal Trinkaus.

Šinkovca ga je pogledovala in mu pokimovala, kakor da bi ga bodrila. Tudi ona je bila vsa v ihti.

»Jezus-nazarenski,« je ponavljala naprej in naprej, »pri belem dnevu so vdrli, na farovškem! Jezus-Jezus, ubogi gospod, kako jih bo žalostilo..,.«

Tako sta se oba jezila in oba pogledovala na Sinka, ali nič ni kazalo, ne na niegovem hrbtu in ne na njegovi postavi, da se bo premaknil In da bo kaj zinil.

»Konec je z goricami,« je vpil lafar, »vse bodo spili, vse bodo uničili! To imaš zdaj njihovo revolucijo! V kleti vdirajo! V farovže! A jaz sem iafar, kako naj vse to mirno gledam? Vse bodo uničili! To imaS zdaj njihovo revolucijo! V«kleti vdirajo! V farovže! Л jfiz sem ëafar, kako naj vse to mirno gleda'-П? Vse bodo uničili! Vse bodo sp'li' Z çoricami je konec ..I«

Kdo bi si lahko mislil, da ee brez Trinkau«:a tudi kol ni postavil v goricah, aLi Sinka Jafarjevo vpitje ni vrglo

iz ojnic. Počasi se je dvignil in se obrnil k šafarju Dvignil je oči in na kratko pripomnil:

»Ljudska oblast, ha!«

Zmignil je z rameni in obvlsel z brez-križnimi očmi na šafarju ali na nočem, kar je bilo za njim.

»Kakšna ljudska oblast?!« je zavpil Trinkaus. »Lakotne viničarske sirote! Vse je na glavi!«

»Sani si bil poleg — ha!« je povedal čez čas Sinko, premišljeno in očitajoče, in se zagledal v okno za Safarjem.

Kmet je imel navado, da je pri govorjenju, ko je kaj povedal in končal, pristavil svoj večni »ha«; v tem »ha« se je vsemu smehljal, hkrati pa tudi zbadal. Vedno pa se je za tem »hajem« skrival Sinko, kmet,, ki ve, kaj dela in ki ga nič pod milim nebom ne bo spravilo s kolomij, po katerih se je navadil hoditi, a ki sme imeti o vsem, kar se godi okoli njega, svojo sinkovo pamet

»Poleg"« je vpraSal šafar in se hotel razburiti, a se je premislil in zamahnil. Znižal je glas in začel bolj pametno: »Ti bi napravil red — bil si župan.«

•Zupan, ha?!«

Kmet Je dvignil pog!ed, »preletel z oí'ml Trinkausa in bolj vprašal kakor povedal:

»Ti pa — blokfirerl«

Počakal je in se zahahljal.

Trinkaus bi znova udaril po mizi, aH Sinkovo vprašanje ga je prizadelo. Na kratko in prizadeto se je nasmehnil in povesil roke. Šinkovca je vstala, zmetala od večerje po mizi razmetane žlice v skledo in odšla iz izbe. Ta prepir se nje ni več tikal, moža sta zašla na politiko.

Sinko je sedel, potisnil ročko po mizi pred Trinkausa, ne da bi se ozrl po njem ali po vrču, zatem pa povedal, počasi in ko da bi napeval:

»Mene se vsa ta reč ne tiče... Jaz sem grunt rešil... Nemci mi niso prišli do živega... Tudi z njimi, z gošarji, sem vozil... Naj se Kaj žar na glavo postavi, če se mu hoče, kaj se to mene tiče — jaz imam grunt Tako je, ha! Pij!«

Sinkova mirnost, še bolj pa posmeh In skrito pikanje, je spravilo šafarja ob potrpljenje.

»Ali jaz bom šel,« se je jel zaklinjati, »in Jih povprašal: Kaj se pravi, vlam-Ijati!«

»Pojdi,« mu je Sinko odgovoril z enako mirnostjo ko prej, »ali jaz, če že hočeš svet in ga poslušati, jaz v osinje gnezdo ne bi drezal. Prevroči časi so, tudi na Kajžarju je vroče...«

Prv& ihta je šla mimo in Vračko si je premislil. Namesto proti zidanici, se j« obrnil proti Kejacu. Bolj ko kdaj je potreboval sveta in pomoči. Potrkal je na okno in zatem, ko so mu odprli, povedal, ko da bi butnilo iz njega:

»Vdrli so!«

Stal je za vrati, kakor je stopil v Izbo in obstal z očmi na Kejacih. Kejac je potegnil pipo iz ust, potrkal po mizi, kakor je imel navado, in rekel:

»To je sama hujskarija.«

»Kdo jih je nahujskai?«, je skoroda vzkipela Kejačka in dvignila pogled izza očal. »Lačnega ni treba hujskati,« je povedala.

*No-da,« je rekel moški in obmolknil.

»Kaj pa Cene? Bo skoraj doma?« je vprašal zdaj Vračko.

Kejac je znova potrkal po mizi In zakašljal, da bi ga pogledala katera od hčera in ko da bi se pripravljal, da jim kaj zapove, ali medtem se je že Kejačka oglasila.

»Pisal je,« je rekla.

»Uh, pokaži no fotografije!« je zaklicala starejša Kejačeva od mize, dvignila likalnik in FHDgledala mlajšo. »Kam si jo spravila?«

Mlajša, ki je prišla v izbo za Vrač-kom, je planila v hiško in se vrnila s fotografijo v ozkem pravokotastem okviru. Postavila je okvir na mizo, pred materino šivanje, in vzhičeno naglasila:

»Partizan.«

Znova so vsi molčali, potem je Kejac pogrknil in vzdihnil:

»Če bi bil Cene doma ...«

Vračko je stopil po izbi in rekel:

»Kejac, obleci se!«

Viničar ga je pogledal in vprašal:

»Knm?«

»V zidanico... ! Z ljudmi bo treba

spregovoriti... Na Kajžarju bo zd* po našem, kakor bomo mi rekli.«

Kejac je pogledal po ženskah, ali nô' bena ni nič rekla, tudi žena, ki se j' mislila oglasiti, je potem obmolknil* Dvignil se je, oblekel kratko žens^ suknjo in odšel za Vračkom. Ženska ^ lahko samo še videle, kako sta zunM s skrbjo prisluhnila harmoniki in za* tem odšla.

Ta čas se je Sinko dvignil, segel P^ šturmovki m jo privil ter odšel .s P^' časnimi koraki v priklet In na pods'-''' Medla svetloba iz svetilke je na poti osvetljevala kmetova kolena, ško''' njo in predpasnik, v prikletu stopni'-^ na podstrešje, odprta podolgovata vrat* v klet in ropotijo pod stopnicami: ^^ rigs, sejak, sekire, motike in kraf^' pe ... Na podseku, pred vežnimi vr?'" je Sinko postal. S Kajžarja se le тл?-;' šala harmonika, iz teme pa s^ le V^' kazal velik volčjak, celo tele. Sinko poslušal harmoniko, precej časa, in i®' momljal:

»Godite, Se enkrat godirf»... !« ^

Glas je bil nejevoljen, očitno tega, kar se je dogajalo ni Zrl je preko psa, ki se mu jc z dobrikal, medtem pa mu je obraz P^ stajal vedno bolj trd in tak potem ostal. .

Prišla je kmetica z mlekom v g^'^ in rekla:

»Pozakleniva...«

Kmet je dvignil lu* In odše! ^.1. «■ko po podseku Pes se je obrnil krenil za njima.

Dvanajst kilometrov telefonske ž ce so vkradli z omrežia in prodajali

Cez noč je zmanjkala na telefonskem omrežju Slovenija vas—Strnišče telefonska žica, na ekonomiji v Podovi kokoši, zadružniku Sprinčniku Mirku dve debeli svinji, Vlnčar Rudolfu iz Gajev 2 odojka, 1 svinja v Račah, ena v Do-brovcih, drugod zopet kmetu z voza kolesa, v lovskem revirju zajci, fazani, erne, skratka, vse je izginjalo ponoči. >Nekdo je na delu,« so rekli ljudje z Dravskega polja, »verjetno jih je celo več«. Jim bodo že prišli na sled, so se tolažili oškodovani. Nad 1,200.000 din wednosti samo na vkradeni telefonski žici, dolžine 12 km, debelosti 3mm, ni mala škoda. Za tatove nI bila važna škoda, temveč veliko povpraševanje po žici. Našli so se dobri kupci zanjo. Lani od julija je tekla črna trgovina, ob kateri se je dalo dobro živeti.

Dreveniek Janez Iz Slkol, ki je živel pri Marjeti na Dravskem polju, je bil zanesljiv dobavitelj pijače svojim stalnim gostom na domu, pogostoma jim je postregel tudi s pečeno perutnino ali mastno svinjsko pečenko ali pa je celo delil surove kortiade. Delili so se z delom, pa tudi s plenom. Ko so hodili po svinje in perutnino, so morali imeti oboroženo stražo, ki bi streljala, če bi bilo potrebno in kogar bi zadelo, bi moral obležati. Nabojem so odrezali konico, da bi bil udar močnejši. Kmet Draškovič iz Sikol je skrbel za kupce za žico. Najboljši kupci so se mu zdeli iz Hrvatske. Dobro plačajo in če se kaj odkrije, jih nikdo ne najde. Nekaj je bilo seveda treba prodati domačinom, da ne bi bilo zamere.

Ni bil sam. Podjetje so razširili na več oseb, saj je bilo njihovo ponočno delo zelo donosno. Njihova preskrba ni bila vezana na določene obroke mesa, masti in denarja. Daljše ture so jih

utrujale, akcije pa so vseeno povsod uspevale, dokler je šlo. S koncem še niso računali, le organom notranje uprave iz Ptuja se je zelo mudilo preprečiti nadaljnjo škodo. Drevenšek je moral misliti na dneve, mesece in celo leta, kdaj je podvzemal akcije, saj si o dnevih in uspehih ni delal zapiskov. Delitev dela je razkrila osebe, ki so sodelovale. Hočeš nočeš je moral Dre-venšek razlagati, kdo je stražil, kdo je kradel in kdo nazadnje delil plen, koliko je odpadlo nanj in koliko na sodelavce. Tako se pač govori. Kako je bilo s preiskavo, se bo govorilo potem, ko bo končana. Pravijo, da sta si bila DrevenSek in gostilničar Furman iz Podloža zelo na roko, dokler ee o njihovem skupnem delu nič ni govorilo v javnosti. Zdaj je vsem sodelavcem žal, tako vsaj pravijo, da so bili delničarji črnega podjetja, ki ni pisalo niti o dobaviteljih niti o odkupovalcih.

Nekaj časa je bil Drevenšek s sodelavci gospodar položaja. Po dnevu si je ogledoval teren, zvečer pa hodil na delo, dokler se ljudstvo ni zaklelo, da bo odkrilo tudi tega lahkoživca in ga poslalo za rešetke, kjer bo razmišljal Drevenšek, kako bo poravnaval škodo, kdo mu bo pri tem pomagal in kako bo odsedel kazen.

Po končani preiskavi bo mogoče kaj več. povedati od tega, kar govori ljudstvo. Ob takih prilikah mnogi kaj radi pristavljajo: »Skoda, da imajo taki ljudje, kot je Drevenšek, dovolj prilike, da napravijo toliko škode, predno pridejo za rešetke in da mora toliko ljudi zaradi njih trpeti škodo!« Vsakodnevna praksa pa le potrjuje, da so organi ljudske oblasti takoj preprečili nadaljnjo škodo, čim jim je ljudstvo samo pomagalo odkriti zločinca in tako zavarovati tudi svoje interese.

Najraje so vlamljali

v Šardinju in Strmcu pri hišah, kjer nî moških

»Da so le te vrage polovili« so dejali mnogi iz Sardinja in Strmca, ko se je razvedelo, da so prijeti vlomilci, ki so strahovali po dnevu in ponoči z vlomi predvsem družihe brez moških, kjer ni bilo nevarnosti, da bi se morali vlomilci izpostavljati ali pobegniti pred dovTšitvijo svojih akcij. Kdo bi le to bil, so ugibali in sklepali, vendar je bilo težko trditi, da je ta aH oni vlomilec, čeravno je več stvari, ki to potrjujejo. Ljudje na vasi gledajo, kako kdo živi, kaj dela, od kod ima dohodke, kako se nosi itd. Pri tatovih in vlomilcih pač ni težko odkriti, da jih je mogoče malokdaj najti doma, da jih po dnevu ni videti pri delu, zraven tega pa je še vrsta drugih znamenj, po katerih ločijo poštenjake od ljudi problematične zaposlitve in življenja. In končno je prišlo tudi to na svetlo, kdo je ponoči maja napadel Veroneka Maksa iz Trgovišča in mu vzel denar, kdo je pil vino iz kleti Glavnik Marije iz Strmca, kdo iz kleti Hrga Ana iz Strmca ali Kukovec Matilde, žganje iz kleti Kovačec Martina iz Strmca, jedel kokoši Iz kokošnjaka Lazar Marije In odnesel denar iz omare Fillpič Jere In Se druge stvari raznim posestnikom in posestnicam. ,

Pri Rajhovih in Voršičevih iz Sardinja ter pri Kukovčevih, PintariČevIh in Fajfarjevih iz Strmca niso nič kaj radi poslušali, ko so žene tožile čez vlomilce in njihovo podlost ter lahkoživost na račun domačinov, »Kaka krivica, pomislite, naši fantje so ja vedno zvečer doma spali, ljudje pa pravijo, da so vlamljali, kradli, jedli In pili ter prodajali« sO se opravičevali, ko je prisilo tako daleč, da se je zvedelo za vlomilce. Marsikomu je odleglo, ko je v Sardinju in Strmcu zopet mimo. Kako bodo le poravnali škodo vsem prizadetim, ugibajo sedaj vsi skupaj, ko se razvija razgovor o času, ko v Sardinju In Strmcu nI bilo tatov in vlomilcev.

Škodo bodo že morali poravnati. Ker jih starši niso znali vzgojiti, da bi spoštovali tujo imovino, jih bgdo morali vzgajati v zaporu. Lakomnosti se bodo pač mogli Odvaditi, Ce bi se jim pri vlomih kdo postavil po robu, so biH pripravljeni ćelo streljati. Torej ^'elo preko trupla bi šli ^ v'no, žganje, «o-kasi, denar in drugo?

Zdaj Rajhovi, Voršičevi, KukovčevI, Pintaričevi in Fajfarjevi iz Sardinja in Strmca več ne sprašujejo sovaščanov, ;:če.Je zopft kaj pokradel, kot so preje, da'bi ne padel sum na nje; njihovi sinovi sedaj ponoči res več nikamor ne hodijo, ker so v ptujskih za-porih^ in res več ne vlamljajo in nedvomno tudi ne bi preje, če bi domača, šolska in ljudska beseda pri njih kaj zalegla.

V Ptuju še preiskujejo podrobnosti glede vlomov. Preiskava še ni končana, ljudstvo pa Je že izreklo sodbo. Leto dve bo že vsak sedel in se med tem Časom naučil resnega dela, nakar bodo v Sardinju in Strmcu vsi zopet lahko mimo spali, ne da bi jim kdo vlamljal v kleti, hiše, kokošnjake in drugam.

Avstrijci so bili z zagrebškim velesajmom zelo zadovoljni

Avstrijski trgovski in industrijski krogi so zelo zadovoljni z letošnjim zagrebškim velesejmom. Po pisanju avstrijskega tiska so imeli avstrijski raz-stavljalci na njem velik uspeh. Z jugoslovanskimi trgovskimi zastopniki so sklenili vrsto pogodb v skupni vrednosti več milijonov dolarjev. Posebno veliko zanimanje so vzbudili v Jugoslaviji avstrijski specialni stroji za predelavo lesa In kovin, pa tudi razno orodje za obrt in industrijo. Sklenjene so bile tudi številne pogodbe za dobavo merilnih instrumentov in razno galanterijsko blago kot posodo, jedilni pribor, krtače, glavnike, zaponke itd.

Ftuj so obiskali člani Slovensj kmetijske zveze iz Trsta

Na potovanju po Sloveniji so ¿u Slovenske kmeCke zveze iz Trsta s Ijj, nim modrim eO-sedežnim avtobuj. prispeli v ponedeljek, 15. oktobra t v Ptuj, kjer so se zadržali le par in si v tem času ogledali gospodarjt KDZ »Osojnik« ter kletarstvo Vin, ske zadruge v Ptuju.

Pri ogledovanju plantažnih nasa^ breskev zadruge Osojnik jim je | prikazan revolucionarni razvoj te i druge In velika gospodarska In dr\) bena preobrazba v ptujskem окгајц

Pred odpotovanjem iz Ptuja v stnj proti Ljubljani in Trstu je gosto.n Trsta govoril v kavarni Moskva v Ptu direktor zadružnega sklada za meha® zaci jo tov. Vesel Gvidon in jim рг^ lagal, naj razložijo svojim znancem prijateljem ter ljudem, ki ne pozm» nove Jugoslavije Iz prave luči, kar videli pri nas ob priliki potovanja i Sloveniji. Gostje Iz Trsta so zapeli v narodnih pesmi.

Re.snica o novi Jugo.«!laviJi prođi] vodno dalje v svet. Tekom letošnje. ,leta Je obiskalo Ptuj in -okolico na j soče gostov iz raznih držav sveta | so se prepričali, da bratrki narodi Ji goslavije ustvarjajo kljub nalvečji, težavam po načelih marksizma-lenint ma pravo socialif?tično družbo in nj potrebno gospodarstvo.

Parklje so prodali

Fijan Jakob, Kranjc Jože m Kornpii Emil so pred kratkim v mesnici št." v Ptuju prodajali meso. To se pravi, i ga je Fijan sekal, Kranjc tehtal, Коц pihl pa kasiral. Nas trenutno zanim samo tisti slučaj prodajanja mesa, fc ga ni bilo treba niti sekati, parklje namreč, ki so jih omenjeni рго<Ј1ц blatne in kosmate Klasinc Antoni/j ¡^ Ptuja. Ženska je stara, so mislili, zjajj so dobri tudi kosmati parklji ter sojii torej, kot že rečeno, junaško pro(^ Ženska pa kljub svoji ponižnosti tegj ni mogla prenesti, to se pravi, da ji parklje lahko odnesla domov, ker ш bili tako težki, da jih je pa lahko pri nesla tudi nazaj v mesnico, kjer so ji omenjeni možje ponovno »kasirali«.

No, potem še ta nesreča z organi Li Vse so hoteli zvedeti, kdo je sekal, teh tal, kasiral. Saj so vse priznali, zato b kazen nekoliko manjša.

Iz uredništva in uprave'

S 1. decembrom 1951 ali 1. januar jem 1952 sprejmemo v službo dva moška, ki ju veseli novinarski poklic Plača po uredbi, ostalo po dogovoru.

Sporočajte nam svo\i

——- —prcrdl-oge, jMroblc-^e i'

zamisli, ki bi koristile na iemu ljudstvu v gospodai ßtvu in kulturnem delu, d jih objavimo in damo ' odprto diskusijo.

Naprošamo naročnike, (i nam takoj nakažejo га ostalo naročnino ali pa j osebno poravnajo pri bla gajni naše uprave v Ptuj ob priliki ostalih opravke v mestu.

Stotine dosedanjih ogl» eov je v Ptujskem t^dnilt veliki večini oglaševale« pomagalo pri nakupu ti prodaji predmetov, pri i! kanju stanovanj, pri iska nju izgubljenih predmete« pri prodaji in nakupu posestev in drugih gospodarskih poslih.

Sprejemamo oglase vs« vrst po znižanih cenah.

Egipčani so odpovedali pogodbi z Veliko Britanijo

Egipt je pred kratkim odpovedal bi| tansko-egiptovsko pogodbo o biva-w britanskih čet v območju SueikeS prekopa iz leta 1936. Britanci so b]* vili, da bodo ostali na Sueškem kopn. če bo treba tudi s silo.

pitti, 19. oktobra 1951

-PTUJSKI TEDNIK.

Stran 3

дИ se je res treba za yiak® mafenkesS „berili"?

%do ie „nasprotnik" okrajne knj'žn'ce?

Skoraj dvomil bi človek — a vendar je tako, da je potrebno uporno prepri-je\'ati in dopovedovati še marsikomu, ¿a že šesto leto neovirano ustvarjamo tudi na kulturnem področju in da že ■¡esto leto revolucionarno pospešujemo procès kulturnega dviganja in oblikovanja delovnega človeka in da so za tako odgovorno delo potrebna tudi materialna sredstva In to mnogo izdatnejša y-ot kdaj koli prej.

V Ptuju je pač še vedno tako. Tam, jtjer so odgovorni pokazali za to več razumevanja, je e stvarjo laže, kjer tega še ni, pa je tako kot v Ptuju, pogostokrat slišimo pripombo, da je ja to ali ono etvar, ki jo želiš doseči, potrebna predhodna »borba« (v kakšni obliki, tega ne povedo — to Je pač (itvar samoiniciative posameznika, pravijo). Ne vem, kako bi Izgledala naša demokraciji, če bi se po zmagoviti ljudski revoluciji In ob njenih že pred jeti uzakonjenih pridobitvah morali »boriti« s posamezniki za vsako naj-jnanjio stvar, celo za take, ki eo dejansko že uzakonjene kot nujnosti dru-ibenega značaja ter so kot take družbi potrebne in koristne. — 2al je ponekod le tako. Tudi v Ptuju.

Ni prav, da bralci, ki redno zahajajo v okrajno knjižnico, molčijo ob dej-jtvih, ki Jih srečajo ob vsakokratnem obisku knjižnice in čitalnice — vsaj tako nekako bi se naj Imenovala ta naša okrajna kulturna ustanova. Morda molčijo zato, da bi si prizadeti ne mislili, da bralci kritizirajo oblast namesto njih, ki ne skrbijo dovolj za potrebe knjižnice. Prav bi bilo, da bi ,e kdo oglasil in. odkrito povedal, da (¿trajna knjižnica v trenutnem «tanju ie daleč ne izpolnjuje pogojev okrajne jrtjitvime ustanove, ki jo vzdržuje IJud-$ka oblast, temveč lepše urejenemu »začasnemu« skladišču knjig. Pravim ijačasnemu«, ker bi z daljšim vskladi-ičenjem v tako vlažnem prostoru knjige no mogle več služiti svojemu kulturnemu namenu. Da so prostori knjižnice in čitalnice tako vlažni, potrjujeta že dva strokovna komisijska ogleda in vsi bralci, ki se začudeno spra.šujejo, kateri ra to odgovorni forum bo pr\'l nebirokratsko legitimiral svojo kultumost in dosegel, da se knjižnica preseli v prostore, kjer knjižnice ne bo sram pred svojimi 1500 bralci. Ce ne bo skoraj resničnega razumevanja za to. bodo morali »operativni vodje« sami nositi '/so odgovornost za čez polmilijonslco .Taterialno škodo, ki bi jo utrpele k^niige. Pri tem ne računam okroe tisoč izvodov tuje literature in vsega inventarja. Ne samo materialna, nastala bi težko popravljiva kulturna škoda. Okupacija nam je uničila veliko slovenskih knjig, posebno na Štajerskem, da o Ptuju sploh ne govorimo, kjer eo nem-čurji znali neusmiljeno obračunavati e

slovensko knjigo. Po v*ej tcij nastali kultxxml škodi. Je posebej pa ob dejstvu, da so v pogojih socialistične graditve države in posameznika kulturne potre t)e sorazmerno večje, Je bilo pričakovati, da «e bodo odgovorni ljudje resnejše zavzeli za ohranitev tega, česar nam vojna in okupacija nista uničili. 2al pa ugotavljamo, da je spo-štovanje poedlnca do pisane slovenske besede le preskromno. Celo to, po malomarnosti posameznikov naj bo oškodovan še ta pred okupatorjem očuvuni knllžnl fond? Ce bi predvidevali take težave, potem bi Se v.'çpkakor pred leti (ko je bila ustanovljena okrajna knjižnica), izjavili za to, dr. dela knjivnica pod pokroviteljstvom sindikalno organizacije, ki bi brez dvoma znala drugače skrbeti za slovcn.sko knjigo

Zakaj 9o n. pr knjižnic^« v ostalih večjih slovenakih mestih (Celfu, Kranju, Jesenicah, Murski Soboti) deležne kul-turnejših odnosov v tem pogledu, da o vsoti vzdrževalnine sploh ne govorimo? 75.000 dinarjev visoka letna dotacija bi naj zadostovala za пођгзго vseh novih knjig, za plačo knjv?ničarja, najemnino, kurjavo, ennr.ilko in za kritje vseh dnevnih вtгaàko^•? Kdor trdi. da Je 3823 knjig dovolj d.^vct tisočglavo mesto v primeri s knjižnico v Bukovcih, ki je »pomladi Imela okr^g 750 knjig, ne pojmuje dejanskih T>otr?b velikega revolucionamegn razvoia. JU zajema tudi kulturno in prosvetno iwd-ročje. Ce Je nekdanja narodna kn?iž-nlca v Ptuju štela okrog 10.000 Ualig, potem bi z ozirom na povojne nara-ščaloče potrebe morala današnji knjižnica Imeti vsaj dva- ali trikrat večje število knjig.

Razumljivo je, da eo spričo investicijskih in drugih del, predvidenih po petletnem planu, sredstva ostala področja omejena, vendar me nihče ne more prepričati, da so siromašne omejitve letne vzdrževalnine, namenjene za knjižnico, definitivne in da se v okviru celotnega okrajnega proračuna ne morejo doseči izdatnejša sredstva. Ena Izmed nalog skupščine OLG, it posebej г ozirom na predvideni zakon o knjižnicah kot drža-vnih kulturnih ustanovah bi bila brez dvoma titdi ta, da ?a prihodnje proračunsko leto zagotovi to, ker ee aicer ne bomo mogli postaviti v tem pogledu v Ptuju, ki ei z o/lroîn na svoj zgodovinski RnačaJ, bogastvo »voje kulturne tradicije in predvsem г oztrom na svoj dolgoletni l>pj proti nemâkutarskim vplivom, zasluži, dfi za ohranitev tvoje sedanje poli^K-ne in gospodarske vloge dobi lepše in uglednejše knJižniCne in čital-niške prostore. -er-

Predavanje

v petek, 16. oktobra t. 1. bo ob 19. nri T sejni dvorani MLO v Ptuju (Masri-gtrat II. nadstr.) bo predaval tov. Petrovič Janrz, predsednik OLO Ptuj o novem finančnem sistema. Vabljeni

prebivalci nicjt» Ptuja.

- * ■

Svojevrstno nezanimanje v Ptuju

v Tednu Rdečega križa $o se vriile v Ptuju razne prireditve, akademije in zdravstvena predavanja, venüar je bila udeležba proti pričakovanju neznatna, Vef 80 bùi »zaposleni*, drugi pa so »porabili«. Zanimivo je. da je bilo vse večere v tem tednu vedno dovolj gle-dalcev na Minoritskem trgu, ki мо opazovali akrobatske atrakcije, katerih očividno niso pohabili obiskati in jih ni ovirala tudi »zaposlitev*.

Zanimivo zanimanje in nezonimanje. Zdi se. da je zanimanje samo za zabavo pri mnogih ljudeh močnejše od zanimanja za vii jo zdravstveno kuU t li >-o

V KRATKEM IZIDE

izbor 12 del LOUISA ADAMICA

DVEH DOMOVIN"

Založba „Obzorfa", Maribor, Prešernova 1

Delovne doižnosii morafo biti %eirane ^udi na pravice

Pred kratkim Je razpravljal delavski evet Obrtnih podjetij KLO Središče o predlogih glede izboljšanja dela. discipline in gospodarjenja podjetij pod pogoji novega finančnega sistema. Povod za te predloge je dalo sedanje stanje v podjetjih, predvsem na tagi pa tudi odnosi med zaposlenim osebjem v podjetjih.

V diskusiji Je bilo poudarjeno, da se

opaža v podjetjih nepravilen odnos nekaterih člarfbv kolektiva do ljudske imovine, do delovnih dolžnosti ter discipline. Delovna disciplina je zelo slaba, kar se vidi po zamujanju prihoda na delo in Izmikanju delu ter odgovornosti. Napram nepopravljivim poedin-cem bodo doslednejši kot do sedaj. Neuspeh dela se odraža v tem, da so včasih trije delavci na žagi opravili več kakor sedaj pet delavcev. To stanje vzbuja resno skrb, kako bo moglo podjetje gospodariti pod pogoji novega finančnega sistema.

Tudi v mizarski delavnici nI boljšo stanje. Navzočnost poedlncev v podjetju 8 ur brez efekta dela pač ne more zagotoviti celotnemu kolektivu, da bo uspešno gospodaril, najmanj pa, da bo kvalitetno in s ceno konkuriral podjetjem, ki imajo marljive sodelavce, primeren obratni kapital in mehanizacijo.

S posebno fiJcxbnostjo so pretresali odnose med učenci in pomočniki in poslovodji. Medsebojno zaupanje, pomoč in epoštljlvost vodijo do drugačnih rezultatov kot podcenjevanje pomočnikov ali učencev, Borbe za čimvlšjo strokovno Izobrazbo In prakso ter za čim-boljšo delovno organizacijo ne more nikdo smatrati za nadležnost, ki se je poskušajo poedincl otresti ob prepričanju, da So že dovolj pametni in izkušeni.

Upravnik podjetij je pojasnil članom delavskega sveta načelna vprašanja, o katerih je bilo razpravljanje na konferencah in po dnevnem časopisju glede na novi finančni sistem. Poudaril je, da Je za to vprašanje med delavstvom veliko zanimanje in pričakuje, da bo to zanimanje tudi vplivalo na uspešnejše delo.

Delavski svet je na tej seji pojasill svoje stališče glede razporeda delovnih mest in plač. Potrdil je predlog komisije.

Končno so še potrdili sklepe seje upravnega odbora, da se vsakemu delavcu, ki zamudi na delo več kot pet minut, ne prizna prva delovna ura. Na žagi bodo racionalnejše ravnali pri žaganju lesa istih dimenzij. Za mizarska dela se predpišejo norme z® vse vrste mizarskih Izdelkov.

• Nepristranski gost na tej seji bi se vprašal, kdaj bo delavski svet obravnaval o vprašanjih, ki odražajo skrb podjetja za delovni kolektiv, za njihovo politično In strokovno Izobraževanje, ko se na večini sej obravnava predvsem o dolžnostih delavcev, za razpravljanje o njihovih pravicah pa ni predvidena točka dnevnega reda.

Pz.

шт pri шмшш UËsviiii шт

шџ vd iiiiii шшт

Nekajletne izkušnje pri dosedanjih izobraževalnih tečajih so brez dvoma velike In pozitivne in pravilno je, da •Ç najpozltlvnejiih mod njimi vsestransko poslužujemo p:'i ustanavljanju in dein izobraževalnih tečajev v letoSnJi zimski sezoni. Ne t>ilo bi odveč i>onovno poudariti kulturno-vzgojno in politično vlogo izobraževalnih tečajev, zlasti вз-daj, ko ste za pravilno uveljavljanje Ijudskodemokratičnih načel" potrebni večja kulturna razgledanost in močnejša državljanska zavest posameznika. Velika volja In stremljenje naših podeželskih ljudi po lastnem napredku, posebno v Halozah In Slovenskih goricah, nas opozarjata na veliko dolžnost, katere zanemarjanje bi pomenilo nerazumevanje naše odgovornosti za vzgojo delovnega človeka, zlasti v za-ostalejšlh krajih. Velika večina našega prosvetnega kadra razume evojo družbeno vlogo in Je s svojimi dosedanjimi vzgojnimi rezultati Izrazila veliko voljo in pripravljenost sodelovati tudi pri letošnjih izobraževalnih tečajih.

Breme dela v letošnjih tečajih naj bi ne slonelo samo na Soll ozlr. Ijudeko-prosvetnl organizaciji (društvu) v kraju, temveč na vseh množičnih organizacijah, katerih naloga Je široko kul-turno-polltično vzgajati množice. Za tako sodelovanje Je potrebno načrtno koordinirano delo. V Ptuju ee zato formira odbor za izobraževalne tečaje, ki bo družil zastopnike množičnih organizacij (OP, LMS, AF2. sindikati, ZB itd.) In povezoval delo odborov za izobraževalne tečaje v krajih. Naloga olcrajnega izobraževaln^t^a odbora torej ne bo operativnega, u-mveč predvsem koordinatlvnega značaja. Programi, izbira predavateljev, vsebina in metoda dela, te naloge so stvar posameznih tečajev, ozlr. njihovih vodstev, kajti vsiljevanje kakršne koli, tudi najmanjše šablone, bi preje škodilo kakor pa koristilo uspehu dela tečajnih kolektivov. S tem pa se okrajni izobraževalni odbor nikakor ni izognil svoji odgovomcHstl za celoten uspeh tečajev v okraju. Brez dvoma pa Je ena Izmed njegovih glavnih nalog opozarjati vodstva (ne birokratsko in komandantsko!) na morebitne napake in nepravilnosti tečajev.

Vsebinska in metodska stran dela v lanskoletnih tečajih tK> brez dvoma vplivala na napore pri ustanavljanju letošnjih tečajev. Tam, kjer so se več ali manj posluževali predavatelji — »osnovnošolske« metode dela (na pr. klicanje k tabli, strogo Izpraševanje pri Izpitih), so uspehi bili manjši kot pa v tečajih, kjer so nasprotno temu znali povezovati predavanja к živahnimi In kvalitetnimi razgovori med predavatelji in tečajniki, s stavljanjem vprašanj 8 strani tečajnikov, s posredova

njem omike in pritegovanjem teCajnega kolektiva za delo v posameznih panogah ljudsko-prosvetne dejavnosti itd., skratka tam, kjer so se predavatelji zavedali, da vzgajajo odrasle ljudi, ki sc po svojem napornem kmečkem delu zbirajo v tečaju in pričakujejo to, česar jim njihova vsakdanjost ne more nuditi.

Koristno bi bilo, da poleg splošnih predmetov vodstva tečajev čim bolj ekrbijo za pouk praktičnih predmetov, kar bo med kmečkimi ljudmi dvignilo ugled tečajev. Mislim tu zlasti na kmetijstvo in gospodinjstvo, torej na praktično posredovanje pridobitev naprednega kmetijstva in gospodinjstva. Tudi skrb za vzgojo naših najmlajših naj bo predmet razgovora; dalje »poznavanje pridobitev tehnike in znanosti v naprednih državah in pri nas, za kar bi lahko prevzela ekrb organizacija Ljudske tehnike. Skratka, v delu tečajev naj se združujejo vsi elementi, ki Sirijo kulturno razgledanost in prispevajo k formiranju državljanske In socialistične zavesti posameznika. — Ne pozabimo na politično vzgojo, ki bi naj ne bila »krmljenje s suhoparnimi frazami«, temveč zopet živahen razgovor o ureditvi in ekonomiki naše države, njeni zunanji politiki, kot osnova vsemu pa naj eluil spoznavanje procesa družbenih sil, ki so vplivale na družbene spremembe pri nas. Se posebej naj bo govora o demokratizaciji upravljanja gospodarstva, naših finančnih ukrepih in o prehodu na socialistično prosto prodajo.

Ce bo na!e pojmovanje vloge izobraževalnih tečajev pravilno in če bomo pripravljeni prispevati k tečajem čim več, posebno v halošklh in slovenje-gorišklh krajih ter krajih, ki predstavljajo gospodarsko središče okolice in tudi v zadrugah, potem njihov uspeh gotovo ne bo izostal. Pričakovati je, da se bo marsikdo oglasil v našem tedniku in iz lastnih izkušenj napisal nekaj o tečajih, posebno onih, ki bodo najuspešnejši, pa tudi o takih, ki bodo po svoji notranji in zunanji problematiki ovirani pri svojem delu. BF.

Popravki tiskovnih napak ii št. 40 z dne 12. okt. 1951

V 4. odstavku članka pod naslovom »Zadružnica je rodila trojčke« je beseda botrov, mora pa biti otrok. —

»Polnočne balade« na 4. strani nI spesnil Mesarič Ludvik, temveč je le posvečena vsem kalllcem nočnega miru, med katerimi Je bil tudi Imenovani. —

Damski česalnl salon odpre Brivsko-frlzerskl salon Mestnih obrtnih delavnic Ptuj, ne pa MODA.

Blagajno sta ncsila s seboj

Vrbanič Ivan In Sket Andrej Iz Me-Ijana, KLO Pleš pri Čakovcu sta »trgovala« po Ptuju, noseč vsak svojo »trgovino<^< 2 blagom sumljivega izvora kar v velikem nahrbtniku. «Kšeft« jima je menda kar dobro uspeval, saj je bilo pri obeh skupno naideno okrog 500.000 din čiste gotovine v krasnih novih bankovcih, kakor da bi jih pravkar dvignila v Narodni banki v Beo-grau.

Nemalo začudena sta »blagajno« Izpraznila na postaji LM v Ptuju, ko ju je ta poslala v Ljubljano, v »Izhodno bazo« njune »trgovine«,

Obveščamo vse interesente, da so v nedeljo dne 21. oktobra 1951 vse naše poslovalnice odprte v času od 7.30 do 12, ure.

Izkoristite ugodno priliko în obiščite naše poslovalnice, ki vam nudijo bogato izbiro raznovrstnega blaga.

UPRAVA MESTNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA

„MANUFAKTURA - GÁLANTEHJA"

MARIBOR.

Najprej sta posvetila v hlev. Moški Je iel od živinčeta do iivlnčeta, polagal î'oke nà voie, kakor da bi jih prešteval, P'^tem Je pogladll kobilo In jo počil po evetli rjavkasti dlaki na križu. Popravil je steljo pri volih, se nakremžil, odšel med. Junci k jaslim, posvetil v ko-ttto, dregnil v nekakšne cunje v JasUh skozi zobe zamrmral: »Pastir.«

V jaslih, na zjedl, se je nekaj dvlg-•^iio. Bil Je pastir Izmotal se je Iz nekakšnih cunj. iz vse povprek prešite •uknje in skočil do pregraje, kolikor je največ dalo proč od gospodarja. •Kaj pa voli? SI bodo sami razstlall?« вз Je vprašal počasi in trdo kmet

Taka izpraševanja, to je bil način, ® katerim se Je Sinko razgovarjal s pa-'^ifjem. S takimi izpraševanji mu Je '^di zapovedoval. Pastir si je potegnil t rokavom po splezal čez pregrajo h kravam in P'^iskal v kotu železne grablje. Po-'Pravljal je steljo, ie vedno kolikor se I® največ dalo proč od gospodarja in gospodinje, ne da bi prenehal misliti svoj hrbet, za katerim sta stala ^'rîko in Šinkovca Razstlljal je In se čas oziral na steljo in na onadva 3ko je popravil steljo pod voli in jo potem popravljati ie pod ostalo J-vino. kjer je bilo po vsej priliki ie ^^zstlano, ali Sinko se je obrnil In od-.^stil. Zunaj se Je obrnil proti hlevu zapovodal: jZapahni!«

Pastir Je znotraj hleva odvrgel grab

lje in se 8 celim telesom obesil na zapah. Zunaj je Sinko položil čez vrata, bila so hra.4tova, železni zapah, In ga priklenil > veliko kovano žabico.

Zatem sta gospodar in gospodinja odšla proti svinjaku. Svinjaki so bill iidani. Sla sta od staje do staje, odpirala veke in gledala po svinjah. Pri zadnji itallnkl je Šinkovca razporinlla prasce, ki so se zrinili v korito, in Jim vlila iz gollde mleka.

Oba sta gledala prašičje lokanj« in prerivanje, njuna obraza pa sta bila eno samo zadovoljstvo. Kljub temu r. nI Izginila iz njunih obličij tista skrb, ki Jo nosi vsak kmet na obrazu zapisano, ko gleda živino, pri tem pa misli na krlie, ki Jo Ima z njo, in na prihodnje čase, o katerih pri živini nikoli ne ve, kaj mu bodo prinesli.

V ozadju itallnke se je dvignila stara svinja in prilla h koritu. Šinkovca jo je počohala po vratu, popljuvala je po svinji In po prascih In končala vražar-ski obred z besedami: »Fej ivns bodi.« Nato je spustila veko in italinko za-pabnlla.

Tudi dveri runaj je Sinko poitcno raprl. Obmll Je ključ, vrgel čez \Tata zapeh, obesil nanj žabico in §e enkrat zaklenil Šinkovca je stala ra njim in svetila Mož Je končal z zaklepanjem l.n Se enkrat preizkusil л-rata, da зе ne N vdala. Šinkovca pa je dvignila tilko, posvetila po svinjaku in bolj tdihniia kakor rekla*

•Pod Nemci smo se reíül, boe dal da bi se še zdaj... Da bi šlo po sreči...«

Sinko ni na to nlC odgovoril. Odšel Je xa kmetico In spotoma brcnil psa. ki se mu je motal pod nogami In se mu vzpenjal po hlačah. Ta brca je tako vsaj malo povedala, kako mu je bilo pri dull.

Pred prikletniml vrati se Je zakonski par ustavil in Šinkovca Je dvignila svetilko. Prisluhnila sta v temo... Noč je prinašala prešerne glasove harmonike.

Šinkovca je napravila na moč Jezen obraz in se obregnila:

»Plešejo!«

Sinko je čez čas pridjal:

»Naj plešejo!«

Ta »naj plešejo« Je povedal ko svarilo In ko grožnjo.

»Naj le počakajo, txxlo ie Se videli 1 Ni ie vseh dni konec.« Vendar pa se ni moglo z njegovega obraza nič razbrati, ne Jeze in ne očitanja.

Odšla sta v prlklet in Sinko Je z enako skrbnostjo zaklenil za sabo tudi ta vrata. Vrata so Imela dva zapaha, zgoraj in spodaj, poleg tega so Imela v sredi veliko kovano ključnv-nlco, v ključavnici sami pa Je tičal vf^lik in nenavadno dolg ključ, ki ga Je Sinko dvakrat obrnil

Zunaj je ostal pe;«, a ta Je potem ko je hilo vse pozapahnjeno in je S-nko preizkusil vrata, zalajal in zategnjeno zatulil

V veži ie kmetice pomolila Sinku ?vetiiho In na pol na glas in Šepetajoče rekla

»Oče, pijače nama prinesli«

Sinko Je vzel liter z omare v veži, odprl podolgovata ležeča vrata v klet in zginil po stopnicah. Šinkovca je odila v kuhinjo, kjer je dekla tlačila repo In krompir v kotel ter kurila. Razporinlla je Ikafe po tleh, segla po krožnik v sklednjaku in odšla v kamro. Odprla je tunko, ki je bila pravtako opremljena z železno iipko in zaklenjena, potegnila Iz zabele klobaso In jo postrgala. Položila jo je na krožnik in odrezala kos visokega velikega kruha. Ali ko je stopila na prag kamre in zagledala deklo, Je naglo segla po predpasniku In krožnik pokrila. Nato Je kamro zaklenila Odšla je mimo dekle, ves čas po strani z očmi na njej, pri vratih pa Je za trenutek postala in za-momljala:

»Kaj se le toliko obirai in tratil petrolej?«

Dekla se Je ves čas, od kmetičlnega prihoda v kuhinjo in do odhoda, sklanjala nad opravilom, ki ga je Imela s sekanjem repe. Potresala je z glavo, ko da ji nekaj nI vSeČ, a ne da bi jo (Jvignila In ne da bi kaj rekla Sr-potem, ko je kmetica zaprla vrata za sabo, se je ozrla za njo in zamomljala

V veži je Šinkovca počakala na kmeta Ta je obmll ključ v kletnih vratih, prišel po stopnicah, spustil vrata za sabo in odSel v izbo Tam sta postavila dobrote ПЕ mizo, kmet liter in kmetica krožnik, nakar rta oba vzdlh-nlla; ta vzdih je bil močno podoben tistemu vzdihu ki ga napravi člov<;k, ko konča t delom, s košnjo ali z orn-nSem.

Sinko je slekel suknjo, podvlhal rokave in sedel Poiskal je nož v miznlcl In začel rezati klobaso. Šinkovca je prinesla kozarec. V izbi je nastala tišina, zunaj pa se Je moral obrniti veter, kajti zaslišala sta harmoniko in oba sta obstala. Sinko je pogledal ženo, ona pa je stopila k oknu In ga z nevoljo zaprla.

Ko se je vse to zgodilo In se jima je zazdelo, da ju ne bo nič več motilo, sta posedla. Sinko na stol, Šinkovca pa se je zrinila na klop, ki je obdajala mizo okoli stene Začela sta jesti in piti. Sinko Je nosil velike kose in mlaskajoče jedel, Šinkovca pa si je odrezala tenek kos kruha In le od č?sa do časa segla po kosu klobase, ki ji ga Je Sinko odrezal in ga potisnil proti robu krožnika.

»Na, mama, vzemi in Jej! Mastne 80 ...«

Nato sta pila.

Med tako južlno se je Sinko spomnil na deklo In vprašal:

»Kaj pa z ono — z deklo?«

Šinkovca je vzdlhnila In odgovorila:

»Samo obira se Nobeno delo ji več ne Izda Jezus-nazarenskl, križ jff t ljudmi! Kakšni strašni časi! Se besede jI ne bom smela več reči ..«

Zdaj je tudi Sinko globoko vzdihnil.

»Eh — ja,« je rekel In zamahnil s prsti, ne da bi premaknil roko, »če nič nimaS. je križ, a če kaj ImaS. je tudi sama jeza.«

Potem je pil, tudi Šinkovca Je pila In mu pomagala vzdihovati

Nadaljevanje prihodnjič.

Stran 4

PTUJSKI TEDNIK«

Ptuj. 19 oktobra 195l

Tov. Lukman iz Središča trdi,

da je Rdeči križ luksuz

v Tednu Rdečega križa je aktiv Rde. čega križa v Središču pokazal mnogo razumevanja in požrtvovalnosti, ko je zbiral prostovoljne prispevke za to humanitarno organizacijo. Tudi članstvo Rdečega križa v Središču se je izkazale ob tej priliki, saj je darovalo po zmogljivosti, kar je moglo — niso bili to posebno veliki zneski, toda ob tem primeru drži pregovor »kdor od srca da — dvakrat da«.

So pa v Središču ljudje, ki menda ne vedo, kaj je organizacija »Rdeči križ«. Med te spada Lukman Tomaž, posestnik iz Središča. Ko se e pri njem zglasila aktivistka Rdečega križa G. M., ji je imenovani po polurni debati in raznih izjavah, kakor n. pr. da je Rdeči križ luksuz itd., s težko muko dal le 5 dinarjev. Tako si boste dragi čitatelji ob tej priliki o tov. Lukmanu svoje mnenje ustvarili sami.

Člani Rdečega križa iz Središča in če hoče tov Lukman, člani te humanitarne /organizacije celega sveta vprašamo aH

on ve kaj Je ta organizacija doprinesla za človeštvo v prvi in drugi svetovni vojni, kaj je žrtvovala in še žrtvuje v mirnem času prebivalstvu ob raznih elementarnih nezgodah na pr. potresih, poplavah, velikih požarih, zdravstveni prosveti in ob drugih prilikah. Ako bi .se tov. Lukman tega zavedal, potem ne bi trdil, da Je Rdeči križ luksuz in bi mu verjetno ne bilo žal 5 dinarčkov.

Za epilog še to: 5 dinarjev, tov. Lukman, dobite lahko s 300% obrestmi nazaj in to pri članih Rdečega križa, ki so za časa okupacije bili deležni pomoči mednarodnega Rdečega križa v internaciji, lagerjih ali v partizanskih odredih, ko ste Vi tov. Lukman na svojem posestvu v Središču v miru in zadovoljstvu uživali dobrine Vašega posestva, ko so drugi trpeli lakoto, mraz in bili hvaležni organizaciji Rdečega križa, ko eo si z njenimi obvezami obvezovali rane, ki jih je povzročilo okupatorjevo orožje.

o.

Jesenski kmečki opravki

Ing. Zoreč Egon

Živino krmimo v jesenskem času v pretežni meri, oziroma moramo stremeti za tem, da ji pokladamo čim več zelene krme, ki je je v tem času na kmetiji dovolj Na ta način prihranimo suho krmo za čas, ko zelene ni na razpolago. Cima gomolj nie, predvsem pese in korenja je prav dobro krmilo v tem času; repno cimo pa navadno posušimo. Značilno zanjo je, da predstavlja boljše krmilo za nemlečno govedo. Vendar ne smemo pokladati prevelikih količin, ker zaradi kislin, ki jih vsebuje, lahko postane škodljiva. Z obrezki vred je smemo dati po 50 kg na 1000 kg žive teže živali, brez obrezkov pa le 20 kg. Dodati pa moramo (na gornjo količino) 100 gr stolčene krede ter krmiti pomešano s senom. Cime od korenja lahko damo do 40 kg na 1000 kg teže živali.

Živinorejci premalo upoštevajo dejstvo, da vsebujejo jabolčne tropine zelo bogate hranilne snovi, posebno še, če so slabše iztisnjene. Po izkušnjah trdijo Amerikanci, da so sadne tropine izvrsl^ia krma predvsem za mlečno govedo. Kravam-mlekaricam dajemo po 10 kg tropin na dan. Treba je paziti na to, da dajemo le sveže tropine, ker «tare prevrete vsebujejo "cetno kislino ter lahko škodujejò živini Take tropine je treba pred pokladanjem prekuhati. Živini pa škodujejo tudi pre-mrznjene tropine. Ponekod tropine tudi suše ter take pokladajo živini, vendar ne kravam mlekaricam pred koncem brejosti, ker bi jim utegnilo škodovati V vseh slučajih moramo paziti na to, da tropine niso, kakorkoli pokvarjene. Imeti morajo svetlorjavo barvo ter ugoden, lahko kiselkast okus.

Grozdne tropine so dobra krma, seveda le sveže in brez pecljev. Tropin s peclji živina ne žre rada, čeprav so sicer prav tako dobra krma. Po poskusih, ki so jih delali v Franciji, je vrednost 160 kg grozdnih tropin enaka vrednosti 100 kg dobrega sena. Miekaricam dajemo največ 2,5 kg grozdnih tropin na dan, delovnemu govedu pa do 5 kg. Plesnivih In prevretih grozdnih tropin živini ne pokladamo.

Vsa ta jesenska krma Je teže prebavljiva, zato pomagamb živini pri prebavi e tem, da ji dajemo soli. Pri tem deluje kuhinjska sol naravnost kot redilno sredstvo, ker nadomešča pri prebavi porabljeno sol ter služi tvorbi solne kisline v želodčnem soku. Poleg tega pa koristi žlezam prebavil, da laže izločajo prebavi potrebne sokove. Potrebna količina soli je odvisna od krme ter zna

ša okrog 5 gr na 100 kg teže (400 kg težka krava — 20gr na dan!), ostalim pa sorazmerno po teži manj. Naj-praktičnejše je, če sol potrosimo po krmi, ali pa .polijemo krmo s slano vodo.

Krmi, ki vsebuje malo apna, torej tista, ki je zrasla na apna revni zemlji, ali na močvirnih tleh ter tudi v sušnih letih, je treba dodati klajnega apna. Kisla trava, slama, zmje, otrobi, tropine In cima gomoljnic vsebuje malo apna. Živina to pokaže, ker liže zidovje, svinje pa grizejo les (včasih tudi go\'e-•do). V takem slučaju je treba krmi dodati klajno apno. Odraslemu govedu zadostuje dnevno po 25 do 50 gr (1 do 2 polni žlici), konj rabi 15 do 20 gr, tele in žrebe 10 gr. Apno damo med navlaženo poparjeno ali kuhano krmo. Klajno apno. je nujno potrebno predvsem molznicam, brejim in mladim živalim vseh vrst. Živini ne škoduje tudi če ga zavžije več kakor ga telo rabi.

V jeseni je precej dela tudi na vrtu

Gospodinje pospravljajo zelenjavo z vrtov šele v novembru, v oktobru pa pripravljajo vse potrebno za čim boljše prezimovanje. Ce je kaj praznih gred, jih pognojijo, globoko prekopljejo, zemljo pa pustijo v kepah, da premrzne. Kompost prekopljemo, nov kup pa, ki smo ga preko poletja nanosili, uredimo. Dobro je vrt že v jeseni pognojiti. Dallje in gladijole je tressa izkopati, čim jih je posmodila slana. Posaditi je treba zimsko solato in zgodnjo čebulo. Zadnja semena poberemo, endivijo pa zvežemo ter nekaj časa pred slano spravimo na vamo.

Ne pozabimo na 6ebeie

V čebelnjaku pripravimo vse potrebno za mimo prezimovanje čebeL Izločeno satovje, ki smo ga dali v panje, da bi ga čebele osušile, odvzamemo, zložimo v shrambo in zažveplamo, , Žrela v medišču zapremo, matične mreže pokrijemo, morebitne razpoke na panjih zamažemo z ilovico. Okenca ode-nemo s slamioo ali debelejšo plastjo časopisnega papirja. Ko postane pošteno hladno, zatlačimo medišča in prostore med panji z orehovim listjem ali ota-vo. Žrela v plodišču znižamo na 6 mm, v čebelnjak pa nastavimo mišjo past. Slamnate koše je treba 5e posebej zavarovati pred mrazom, pa tudi cel čebelnjak, če je to potrebno.

Esperanto v svetu

Kakor p<-'roca »Her»^do de ii - p<^rajato« od -5. 9. t je bil zb^-rnici predložen zakonski predlog o obvezni uporabi esperanta v mednarodnih odnosih z državami, ki imajo z Brazilijo diplomatske zveze. J. D.

Ema Starčeva je 25 let gledaiisi^a igralka

članica slovenskega tržaškega gledališča Ema Starčeva je praznovala v nedeljo, dne 14. oktobra 1951, 25-lctnico igralslcega dela v slovenskih gledališčih.

Na švedskem bolničarke zapušt^ajo službo

Komisija ZN za enakopravnost žen namerava pozvati vse narode, naj čimbolj razvijejo poklic bolniških strežnic in da čimbolj skrbijo za socialno stanje bolniških sester. Na švedskem je zapustilo 800 bolniških sester službo, ker so si našle donosnejšo zaposlitev. Resno so zaskrbljeni, da se to stanje popravL

Na Madžarskem forsirajo rojstva

Na ginekološki kliniki v Budimpešti so pred kratkim izobesili napis:

»Porod je dolžnost mater — in čast za dekleta«, da bo večje število novorojenčkov In s tem število državljanov.

Moški ne smejo biti sopotniki

V Italiji je z uredbo prepov-edano Ženam, ki vozijo motorje s prikolico, jemati sopotnika moškega, ker se prečesto dogaja, da pride v takih primerih do karambolov.

Ženske rute domačega izdelka

Okusne ženske rute bodo izdelane v Združenih tovarnah svile v Mariboru iz letošnjega pridelka svile v Makedoniji, ki je bodo dobile mariborske tovarne 2000 kg.

Ženska enakopravnost z moškimi

ženska enakopravnost se često napačno tolmači. To ne pomeni, da bi bila žena mož, da bi tekmovala z možem v vsem in bi pri tem izgubljala vse to, kar ji je svojstveno, kar jo dela ženo, kar jo krasi, skratka svojo ženskost.

Ženska enakopravnost ima tam svoje korenine, kjer narava zahteva svoje pravo, kjer določa, da se mož in žena vzajemno dopolnjujeta, kjer je treba, da se neka nasprotja zbližajo in izravnajo.

Prav to vzajemno razmerje uči iz skušnje, da mož, ki ima nagnenje do ženskih poslov, poženščeni mož, ni ženi ljub. Celo sam se često Izogiblje ženi in nasprotno sufražetka, postane morda za trenotek možu všeč, drugače pa ga odbija in sicer tembolj, čimbolj mož spoznava, da je v sebi zanemarila vse, kar tvori njeno ženskost, kar vsebuje motnost, da bi postala soproga, mati in gospodinja.

Kako ocenjujejo žene učenjaki

Dva nizozemska učenjaka sta prišla v svojem študiju žene do zaključka, da je žena »vznetljiv'a, impulzivna, sočutna, taktna, nesebična In manj pohlepna po denarju, nekritična, ne častiželjna in netočna v spominu na to, kar je čitala.«

Po pulzu in dihu se da dokazati, da je pri ženi bolj razvit smisel za občutek radosti in žalosti kot pri možu. Žena manj premišlja, se vedno bolj zanaša na svoj čut In stoji torej čutno nad možem.

Pozor !

Obveščamo vse kmečke zadruge bivše mariborske oblaett da »t lahko nabavijo v našem podjetju en groe vsakovrstno ^alanterUsko blago po dostopnili cenah

Obenem obveščamo da ee vrši dne 8 novembra 1951 • Mariboru oa Glavnem trRu velib Jesenski sejfra, kjer se bodo na veeh naših stojnicah in v vseh poe^ovalnicah sprejemala naročila

Izbire Je velika, «ato pohitite t nakupom! Oglejte ai naše Mloff« v veleblagovnicah v Gosposki alici št. 18 in .v Jurčičevi ulici §t 1

Prrdbeležbe sprejema aprava podjetja Grosposka al. 18-11

Trgovsko podjetje »MANÜFAKTÜRA - GALANTERIJA« Maribor

Z lepimi in praktičnimi dobitki

10 GLAVNIH DOBITKOV IN 500 RAZNIH DOBITKOV (spalnica, fotelji, čevlji, tekstil itd.) v sledečih poslovalnicah: Poslovalnica: VELEBLAGOVNICA ŠT. 3, Ptnj, Krekova tiÜca Poslovalnica: MANUFAKTURA ST. 4, Ptuj, Srbski trg Poslovalnica: MANUFAKTURA ŠT. 29, Ptuj, Hrvatski trg Poslovalnice: MANUFAKTURA Št. 39, Ptuj, Lackova ulica

Vsak potrošnik dobi ob priliki nakupa blaga blagajniški listek s štampiljko podjetja in številko srečolova.

Žrebanje številk bo 3. januarja 1952 ob navzočnosti zastopnikov Mestnega ljudskega odbora, Poverjeništva za finance in zastopnikov Sveta potrošnikov.

Številke se bodo izdajale v gori imenovanih poslovalnicah od 1. novembra do 31. decembra 1951. ^

Vabimo potrošnike mesta Ptuja in okolice, da se poslužijo ugodne prilike!

Nudimo veliko izbiro raznega manufaktumega blaga za moške in ženske obleke, plašče, telesno in posteljno perilo, razne vrste čevljev in copat ter veliko izbiro galanterijskega in kozmetičnega blaga itd,

Vabimo Vas, da kupujete v naših poslovalnicah, ker Vam srečolov lahko prinese nepričakovani dobitek i

Uprava

Ћш 100 dm doMte I ш11|©п1

Tudi Vi lahko dobite milijon dinarjevl

Zato še danes kupite srečko Državne loterije pri Okrajnem magazinu ali pri Potrošniški zadrugi na Kvcärovem trgu.

Cela srečka din 100.-, polovična din 50.-. Zahtevajte prosi»ekt!

Zanimivosti po svetu

Cement, ki ubija bakterije

Pred devetimi leti so se v ZDA začeli poskusi s cementom, kateremu je primešan pentaklorfenol, ki ima to lastnost, da ubija bakterije.

S poskusi so dokazali, da se na takšnem cementu zadržuje 56 do 95 odstotkov manj bakterij kakor na navadnem, ter da je zaradi tega zelo pora-ben za mlekarne kuhinje, tovarne in telovadnice Pod, zgrajen v neki mlekarni v letu 1942 s takšnim cementom, je skoraj popolnoma brez bakterij

Preizl^usili so tudi, če tak cement ne škoduje ljudem. Po dveh dneh je ostala roka na katero je bila manjša količina cementa privezana, popolnoma nepoškodovana.

Evropa povezuje proizvodnjo

Zahodna Evropa je povečala proizvodnjo kmetijskih pridelkov z ozirom na leto 1948 za 30 odstotkov in za 15 odstotkov glede na predvojni nivo. Žitarice krma za živino in oljnice so glavni proizvodi, katerih produkcijo je bilo najnujneje dvigniti,

V Anqíiji 23,000.000 delavcev

ŠLevilo zaposlenih v Veliki Britaniji je naraslo v mesecu juliju za 39.000 med temi za 14 000 moških in 25.000 ženskih delovnih moči Skupno število zaposlenih judi v Veliki Britaniji je tore; пагд Ло na 23.366 000 ljudi

Borba Avstralije proti eroziji

v Avstraliji so začeli borbo proti eroziji, kateri Je v največji m^ri izpostavljena zemeljska površina v Queens-landu Zakonski predlog, ki so ga predložili parlamentu, predvideva raznovrstne ukrepe v borbi proti eroziji, med drugim tudi, da bodo morali privatni lastniki zemljišč povrniti državi stroške, ki jih bo imela vlada pri reševanju njihovega zemljišča,

DDT je uničil komarje

Zahvaljujoč DDT-ju, drobnemu belemu prašku proti insektom, izginja malarija v vseh kulturnih deželah sveta Primer, kako se je omejilo obo-levanje za malarijo v ZDA, ker se je v največji meri uporabljal DDT, ko je v letu 1950 med okrog 150 milijonov prebivalcev Obolelo za malarijo le 2000 ljudi, nam kaže, kako veliko vlogo igra ta prašek v borbi proti tej bolezni in nakazuje možnost uničenja te bolezni po vsem svetu. Tudi v naši državi smo dosegli s podobnim praškom, s pe-peinom, v borbi proti malariji velike uspehe.

Vroč plamen

v laboratoriju univerze Tempi so praktično prikazali plamen tako visoke toplote, da Je tudi v najtriem materialu pregorel ter napravil luknjo Tak plamen ima temperaturo okrog 5000 in več stopinj, za katero domnevajo da je najvišja na zemlji v laboratoriju ustvarjena temperatura Učenjaki iste univerze so napravili' baklio, v kateri izgoreva v prah zmlet aluminij s kisikom in katpre plamen prebije v dveh minutah 8 cm det>eli betonski zid.

SPORT.

Pričelo se je rokometno tekmovanje

Za prvenstvo slovenske rokometne lige tekmuje letos sedem moštev, Leto-inje tekmovanje je precej zanimivejše od lanskega, ker mesto Celja II. tekmuje letos prvo moštvo, ki je lansko leto tekmovalo v I. ligi. Tudi novi član. ljubljanski Železničar, predstavlja eno najmočnejših moštev.

Ptujski RK Petovio bo imel letos težje naloge kakor lani. Poleg tega ima še notranje težave v finančnem pogledu. Stari odbor je namreč zapustil poslovanje v precejšnji zmešnjavi, ne da bi v redu predal blagajno Iz marsikatere težave mu sedaj pomaga NK Drava, kar je vredno pohvale.

Ptujski rokmetni klub bo imel letos sledeče nasprotnike: 21. okt. Krim iz Ljubljane, 27. okt Enotnost, 28. okt. Triglav ter 4. nov Celje.

Dosedanje tekmovanje pa je poteklo takole: v prvem kolu je bil Petovio prost, v drugem pa se je srečal z Branikom. Podlegel je Braniku z rezultatom 5:15 V tej tekmi se je odlikoval od domačinov vratar Cabrijan. Naslednjo tekmo Je igral z Železničarjem, ki pa je bila le prijateljsko srečanje zaredi odsotnega delegiranesja sodnika Od domačinov so se odlikovali Sirec petimi, Viktor s štirimi Gol'^b in Herceg s po dvema goloma K. A.

5 A H

V četrtek dne 25 oktobra t 1 bo v kavami Moskva v Ptuju ledni mesećni brzotumir. Začetek ob 20 uri Za člane obvezno, ostali vabl^^^ni!

Odbor

Obvestilo

Pozivamo svojce, ki im-jjo grobove na mestnem pokopališču v Ptuju In na pokopališču v Ro?;oznici, da iste pred 1. novembrom temeljito očistijo In uredijo Nadalje opozarjamo *voJce grobov, ki jim je rok 10 let že poteke! pa želijo grobove obdržati бе v naprej, da pravico do tega obnovijo гл nadaljnjih 10 let, ker se bodo sicer grobovi prekopali in prostor oddal drugim interesentom.

MLO Ptuj, uprava pokopali.šč.

FILME, PLOSCE. FOTOPAPIR in ostali fotopribor dobite pri

Huzyan J. Stefan

fotopodjetje 0RM02

Razvijamo, kopiramo, povećavamo in naroči'a izvršujemo v treh dneh! Fotografiramo samo za prvovrstne slike v luksuzni izdelavi! Stranke sprejemamo vsak ielavnik od 8 do 12. .n od 16 do 18. ure. V nedeljo od 7 do 1 ' i:re pred-poMne! Vsak četrtek ves dan zaprto L V pomožnem lokalu v Središču poslujemo vsak četrtek in nedeljo od 13. do 17. ure!

ZA »DAN MRl ilHí 1. novembra 1.1.

lahko kupite .pri Mestni ek^momiji Ptu: VENCE IN ŠOPKE. Te napravimo tud: po naročilu. Uprava.

Vabilo

odbornikom okrajnega ljudskega odbor» Ptuj

Predsedstvo okrajnega ljudskega od' bora Ptuj sklicuje na podlagi določU 15. člena zakona o delu ljudskih odbO' rov okrajev, mest, ki so izločena !» okraja In mestnih rajonov III. redn^ zasedanje okrajnega ljudskega odbora Ptuj, ki bo v torek 23. oktobra t. 1. ob 9. uri v dvorani Titovega doma v Ptuji».

Dnevni red: 1. Otvoritev

Z. Ugotovitev navzočnosti

3. Izvolitev overovateljev zapisnik»

4. Čitanje zapisnika in pregled skl«' pov, sprejetih na zadnjem za^nedanj^ OLO

5. Poročilo izvršilnega odbora OLO o delu od zadnjega rednega üasedanja ' diskusijo

6. Razprava o novi upravno-teritor»-alni raidíííiívi okraja

7. Poročilo o delu okrajnega sođiši^* v Ptnju

8. Ra^eSitev in volitve novih sod«'' kov

^ Proíílosri in sklepi 10. P.azno.

Tajnik: Preflsfđnik:

Belšak Franc I. r. Lcskoirec Franc 1-

Kupim d?bro ohranjeno ženskn kol®

ali pa ramenjam dobro ohranjen«^ moško kole 7.Ч žensko. Vprašati ^ upravi tednika.

Preklic: Preklicujsm žalitve ki se^ jih izrehel glede Drobniča Avgust^ iz Ptuja. Zorčič Alojz. Ptuj.

ZAHTEVAJTE

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh