AMERIKANSKE NOVICE

ČLANSTVO NARODNE JED-NOTE.

Mej drugimi določili zadnje konvencije je bilo sklenjeno tudi določilo, naj bo jednota nepristranjska, in naj ne žali ne političnega, ne verskega čuta svojih članov. To je lepa točka, ki da treznemu opazovalcu slovenskih ameriških razmer veliko misliti. Iz tega vsakdo lahko sklepa, da so se tudi tam začele ljudem odpirati oči. — Da se tega voditelji zavedajo se je posebno lepo pokazalo iz velikega strahu, katerega so imeli voditelji pred to konvencijo in iz najrazličnejših prireditev, katere so se zdele kolofejem rdečakarstva potrebne, da se priredijo, da so delegatom nasule peska v oči, da bi ne videli čisto in jasno, kako bujno cvete tam pri njih kori-tarstvo in kako strašno si nekateri polnijo svoje žepe z žulji nezaved-| nega ljudstva. Naši rdeči Ku Kluxj Klinarji znajo v resnici dobro "kli-nati" žepe svojih "državljanov rdeče autokratske države kralja Kristana."

NAŠE ŽENSTVO PROTI MOVING PICTURJEM.

Da so naši "Moving Picturje" ali "kinemo" največji pohujšavalci a-meriške mladine, to ve vsakdo in se vedno jasneje kaže od dne do dne. Brezvestni židje bogate na korupciji mladine, ko proizvajajo slike ki vzbujajo vse najnižje strasti v mladini, jih navajajo k hudobijam, jih uče umorov i. t. d." Do sedaj so katoliške ženske organizacije delovale z vso silo proti temu zlu in pošiljale na vse strani proteste. Tudi možka društva Holyy Name Societu go nastopila v več državah dosegli tako-zvani "censorship", da je vlada na-stayila poseben odbor, ki vsako igro preje pregleda, predno se sme proizvajati. Sedaj so se pa še nekatoli-ške žene dvignile. V Chicago se združili vsi ženski klubi v ta protest.

RAZGLED PO SVETU

CENE POLJSKIM STROJEM ZNIŽANE.

Dolgotrajen boj med farmarji in Harvester Co., ki izdeluje farmarske stroje, se je končal s tem, da je Harvester Co. naznanila, da je znižala cene strojem za 20 odstotkov.

POSLANIK GRUIČ SE VRNE V WASHINGTON.

Poslanik Gruič, ki je bil pred do sedaj poslanik Jugoslovanske vlade' v Washingtonu, se je te dni vrnil v Washington nazaj in bo te dni zopet sprejel svoje p^sle kot tak. Ko je odhajal, se je reklo, da mora oditi, ker ga je naša vlada odslovila ra di znane afere konzula Saviča v New Yorku. Kakor se iz tega vidi ni bilo kar so poročali listi

KATOLIŠKI YESTNIR

MEDNARODNI KONGRES TRETJEREDNIKOV.

Mednarodni kongres tretjeredni-kov Amerike se 'je končal preteklo sredo s slovesno^ Requiem sv. mašo v stolnici v Chicago, katero je imel Rt. Rev. škof Althof iz Bellville. — V torek večer so se delegati in številni tretjeredniki zbrali v stolnici k

*

takozvanemu "Transitus" — to je pobožnosti v spomin smrti sv. Frančiška. Prostrana stolnica je bila natlačeno polna in škof Schrembs iz Clevelanda je bil slavnostni govornik. Njegov govor je bil mojstersko izdelan Proslavljal je tega velikega svetnika kot največjega moža, kolikor jih pozna sv. cerkev poleg apostolov. Dal je tretjeredniškim delegatom, ki se bodo razšli na vse strani, dvojno nalogo, katere naj kot verni sinovi sv. Frančiška raznesol in krepko sami -izvršujejo. "Vi ste' stil zemlje", je rekel, "vaša dolžnost je, da solite z zdravimi nauki seda-njo zmešnjavo v pojmih in načelih."' Ti dve nalogi sta bili: socijaJna pra-' vičnost in svetost družinskega življenja Tudi o tem prekrasnem go-! voru bomo več poročal* k.o ga bom V dobili v celoti v roke.

Cel kongres je bil velikanski tri-j jumf velike misli,, katere zastopa tal veliki svetnik. Sv. Frančišek in katere nosi tel jI so člani vseh treh re-J dov sv. tranciskar 1, udeiezencf tega kongresa ste se gotovo napel-' jnili s tem duhom svetega Frančiška pri tej konvenciji prav do vrha. Ne-site ta duh v svet! Yi ste redovniki v svetu! Vaša dolžnost je, da ta duh I daste svetu! Kakor prvi pristaši Vašega očeta Frančiška tako nesite Vi njegov duh med sedanji svet. kajti tako zelo ga potrebuje," je rekel škof I Schrembs.

Vsem udeležencem pa bodo ostali ti dnevi v globokem spominu.

Slavnost je bila velika in veliko škofov in nadškofov se je tega slavja udeležilo.

Mihvauška škofija šteje danes 33S svetskih in 135 redovnih duhovnikov, 303 župnij z 280.000 verniki in 40.045 otrok v katoliških šolah.

KAKO SE DELA ZA NAROD.

Kako se da včasih ljudstvo slepi-j ti, so pokazali Klu Klux: Klani. Viden izmed glavnih odbornikov te organizacije. C. Andre^on je podal sle-j deče poročilo: Mrs. Tyler, ki je bi- ₍j_cp la sočlanica odbora za propagando z Mr. Clarkom, je sprejela od člana-j rinrr ^,100.000.00, ki je bila od vsakega člana $3^00, celih $1,050,000.00.j Od belih halj in kap, katere si je₍ vsak član moral kupiti, je dobila 'ko-j mišna' $1,750,000.00. Del čistega do

ni 1 sna

bička od glasila organizacije $700,-000.00. Toraj je v enem letu zaslužila $4,100,000.00.

Popolnoma tako, kakor delajo naši rdeči, seveda v manjši meri. Kaj je I. W. W.? Kaj so vse druge "delavske" organizacije? Sredstvo, po katerem hočejo priti nekateri do denarja. Zarukanost je pač res najdražja stvar na svetu.

ZA

ZNIŽANJE CEN ELEKTRIKI.

Chicago, 111. — Kakor s plinovo kompanijo tako je naredila Illinoiska trgovska komisija tudi s Chicaško-električno companijo The Commonwealth Electric Co. Tydi ona bo morala predložiti vse knjige in po njih

VELIK

VIHAR V PITTS-BURGHU,

30. septembra je nastal v Pitts-burghu, Pa., velik vihar in velika ne-

knjigah jim bodo znižali cene elek- vihta z močmim vetrom 60 mil na

triki.

ŽA ZNIŽANJE PLINA.

Chicagoy 111. — Illlinoiska trgovska komisija je pozvala zastopnika tukajšne plinove kompanije The Peoples Gas Light and Coke Co. in jo pozvala naj do 16. oktobra odgovori, zakaj bi se ne mogle cene plina znižati. Kompanija je poslala svoje odvetnike, ki so tožili, da ima kompanija velikanske stroške in da nikakor ne more znižati cen. Vendar komisija ni hotela poslušati, temveč so ji dali časa da naj si dobro premisli, kkjti potem bo komisija sama znižala cene.

uro. Temperatura je padla za 13 stopin. Vihar je naredil veliko škodo. Veliko streh je odnesel. Tako je bil močan, da je neko cerkev v Washington Co. dvignil in prestavil. Telefonski drogi so bili vsi na tleh po okrajih Oak^ale, Allegheny in McDonald, Washington. Več o-seb je bilo ranjenih, ko jih je zadela opeka ali kaj druzega, karje veter odtrgal od poslopij. Tako velikega viharja še ne pomnijo.

LIGA NARODOV IN BLOKADA

Pri ligi narodov se je sklenilo, da se bo z blokado prisililo narod, da se bo uklonil določilom lige. Sklenilo se je:

t. Ako kaka država prekrši določila lige ali krši krivice kaki drugi državi, ki je članica lige, to še ni do vol n uzrok za napoved vojske.

2. Prvi korak, katerega bo liga narodov storila proti državi, da jo prisili na kolena, bo blokada in od-poklicanje diplomatičnih odposlancev ostalih vlad iz te države.

3. Ako bi blokada ne pomagala, potem se bo poskusilo z "embargo," to je sprepovedjo uvoza in izvoza.

POLICIJA ŠTEJE BREZPO-SLENE.

Chicago, 111. — P.olicijaki komisar je ukazal policistom naj seštejejo in popišejo vse brezposlene. Policijski komisar se zelo boji, da bo brezposlenost pri bližajoči se zimi tisodepolna za mesto Chicago,, kajti tatvine in ropi se bodo zdatno pomnožili.

LASTNIKI PREMOGOVNIKOV TOŽIJO UNIJO.

Indianapolis, Ind. — Tožbo proti United Mine Workers of America in njenim glavnim odbornikom in članstvu je vložila organizacija lastnikov, Border Land Coal Corporacija in še 62 drugih lastnikov promogov-nikov. S to tožbo hočejo lastniki doseči, da unija ne bo mogla neTha-cker, Williamson in Mingo Co. v W. Va* in ne v Pike, Ky.

Kako se ti lastniki motijo, ako mislijo, da b^do a ta način rešili delavsko vprašanje!

Kaj res nima^;o ni kake pameti več?

ZLATOMAŠNIŠKI JUBILEJ NADŠKOFA MESMERJA.

V Milwaukee se je vršila pretekli torek, na god sv. Frančiška, posebna slavnost, ko je obhajal svojo zlato mašo, ali petdesetletni jubilej nadškof Mesmer iz Milwaukee, Wis. Nadškof se je ravno kar vrnil z svojega potovanja v Evropi, kjer je o-biskal svojo rodno vas in tudi Rim, kjer je podal poročilo o napredku svoje škofije.

KOLEDAR AVE MARIA za leto 1922.

Je krasna knjiga, obsegajoča 224 strani. Poučni članki, povesti in poročila i iz raznih naselbin kakor tudi številne slike krasijo delo. Koledar Ave Maria stane s poštnino samo 60c, za v stari kraj 75c.

Koledar dobite pri lokalnemu zastopniku ali pa pišite na:

"Edinost,"

1849 W. 22 Street, Chicago, 111.

VELIKO NEMIROV V ITALIJI.

Milan. — Milan- je središče rdeče progapande za Italijo. Tukaj je prišlo že velikokrat do spopadov med rdečmi in vojaki. Sedaj so nastali resni nemiri in spopadi med fašisti in' socijalisti. Dva fašista sta bila mrtva. — Poslanec Modena Vicini je bil ranjen pri Modeni in bo baje umrl.

POLJSKA.

Na generala Pilsudskega, predsednika Poljske republike, je nekdo trikrat ustrelil pretekli pondelek. Ravno je stopal v avtomobil, da bi šel na banket, katerega so pripravili njem v čast, ko so padli streli. General mi bil ranjen. Pač pa je krogla zadela njegovega spremljevalca.

"t***************************

SEDAJ JE ČAS!

+ + + * * + + * + + + + +

..Da, sedaj je čas, da se spomnimo svojih sorodnikov v domovini in jim pošljemo kak dar, kajti jugoslovanske krone se tako nizko padle, da je vredno_sedaj se poslužiti te prilike in poslati domov denar sedaj I

Poslužite se pa pri tem samo svojega delavskega podjetja "Edinost", in pošljite po tem podjetju, ld je popolnoma varno in zanesljivo. Vsak, kedor je poslal po tem podjetju, vsak je bil zadovoljen.

Zastopniki svetujte vsakemu naše podjetje in jim pomagajte pri pošiljanju denarja na naše podjetjel

Delavci, podpirajmo svoje delavsko podjetje!

Cene se ravnajo po najnižjem dnevnem kurzu.

Za jugoslovanske krone: _ Za italijanske lire: 500 kron ............$ ₃.₇o _So lir ........... .$ ₂.6o

1,000 kron

5,000 kron..........

10.000 kron ...........

Pisma naslovljajte:

5.00 100 lir ............. 5.10

24-50 5°o lir ............. 33.00

48.001,000 lir............ 46.00

* * *

4»

4» *

* * *

EDINOST 1849 W. 22nd Street CHICAGO ILL.

w

L

• Tfc eC bc<t m e d i um to r e a c h the best customer«.—

1 "EDINOST" i

E -

g 1849 W. aa St. =

H =

Telephone: Canal 98.

P Chicago, III 1

I š

i = I ZA RESNICO §

j IN PRAVICO, j

I MU 1 imwiimu

IIxfca)a drakrat

Valja za celo fcto $3.«o

I «C*E

Prttiaked aemy weekly.

lafracription >3.00

yearly.

GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.

ENTSRED AS SECOND CLASS MATTES OCTOm^i^ AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL, UNDER THE ACT OF MARCH *rd 1870

—---------—---- . —----jr.... -—---—-----— -----— ----------♦JPaBWOWWMcaM—#

ŠTEV. (No.) 79.__CHICAGO, ILL., PETEK, 7. OKTOBRA, 1921. LE^O (VOL.) VIL

UrtMikii —4 iieUihrtei »oder »—* (Ma. »—) i-hnaa* bf mm Afi OiiahT + i»iy, e» flW at the F»et Office af Ckica«a. HL — By tfcc Or4mx mi the Fr.rtlni A. S. Burled Poetmaeter Oenerai

res, kar so poročali listi.

To nas veseli, kajti žalostno bi bilo. ako bi taki možje, kakor je Zotti, ki je oškodoval svoje rojake za 6,-700.000 dol., imel kak vpljiv kje v Ameriki. Proti takemu človeku bi moral nastopiti vsak pošten Hrvat.

ORGANIZACIJA NIGROV.

Amerikanska federacija se je zavzela za črne železniške delavce južnih držav, ki še niso bili organizirani in jim je ukazala, da se morajo takoj organizirati, uri bodo nastopili skupno in solidarno z drugimi delavci raznih železnic, za ureditev delavskih razmer.

VSE ŽELEZNICE NAJ SE ZDRUŽIJO.

Washington, D. C. — Medržavna trgovska komisija je izdala načrte, po katerih se bodo vse številne železniške komisije kompanije združile v devetnajst železniških ziste-mov in bodo obratovale skupno kot ena kompanija. Na ta način se bodo obratni stroški zdatno. zmanjšali, kar bo omogočilo, da bodo železnice vozne cene lahko znatno znižale. Železnice ki so razprežene po i-stem okrožju naj bodo v prihodnje ena železnica.

i PENNSYLVANSKA ŽELEZNI-__f CA PROTI DELAVSTVU.

_:l Penn sylvan ska železnica se je u-. prla »Zeležniškemu delavskemu od-. boru Združenih držav in je sklenila . se bojevati proti delavskim unijam I ter uvesti "open shop" to je, da bo ! zaposljevala tudi neunijske delavce ! v svojih delavnicah. Pred kratkim j je ta odbor ukazal železnici, da",se ; mora pogajati o delavskih zahtevah i s zastopniki delavstva, toda ž^lez-! niča to ni hotela, češ da se hoče po-I gajati samo z vsakim posameznim j delavcem.

i __' - K ... ■

•

DEBS POMILOŠČEN?

I Soeijalistiški kandidat Debs, ki ?e

• j

¹ zaprt v državni kaznilnici radi ščit-! i vanja proti vladi med časom vojske, bo najbrže pomiloščen in sicer | bo to "krizmes prezent" predsednika Hardinga socijalistom.

- i

ZA BREZPOSLENE.

V Washingtonu se je začela konferenca, ki naj poskrbi, da bo ame-j riško delavstvo dobilo dela. Predsednik Harding je nagovoril zboro-' valce.

Vendar je veliko vprašanje, kaj naj mala skupina zborovalcev naredi, da bi odpomogla tej svetovni bolezni ? Radovedni smo, kaj bodo sklenili. ,

PROTI GRDI NOŠI SEDANJEGA ŽENSTVA.

Po več cerkvah so že odrekli sv. obhajilo ženskam, ki so prišli k svetemu obhajilu z zelo kratkimi krili in golim vratom in golimi rokami. — Tako je prav, ker kakor se oblačijo nekatera dekleta, presega že res vse meje.

VELIKANSKE POVODNJI NA KITAJSKEM.

• Shanghai. — Velikanska nezgoda in sicer že tretja letos je zadela Kitajsko. \ Anhwei provinciji so na-

_; stale velikanske povodnji pri kateri j se sodi, da je najmanj 80 milijonov škode, in kjer je nad tisoč ljudi potonilo. Ta pokrajine leži med Tsi-j entsinem in Shantumgom, in je niz-: ka rodovitna planjava. Zadnja velikanska povodenj je obiskala ta kraj leta 1916 in rudeči križ je hotel začeti velika dela, po katerih bi se te povodnji zabranile. Toda kitajska vlada ni hotela, ker se je bala tujega vpliva v deželi.

KRVAVI SPOPADI MED MA-

—ČEHI . ,-,_ri

Berlin. — Med Čehi in Mažari je

prišlo na m^jah do krvavih spopadov. Mažari so napadli češke obmejne straže.

BDLlNOS'J

EDINOST.

GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI

I z jaha dvakrat na teden.

Slovenian Franciscan Press«

i »49 W. sand St. Telephone Canal 98. Chicag*, I1L

ADVERTISING RATFS ON APPLICATION.

Published Semi-Weekly by

SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. St., CHICAGO, ILL

--_-M---------

Entered as »econd-clas* matter Oc i 11, 1919, at the poet office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, /879.

Iz slovenskih naselbin.

Posledice vojne.

CHICAŠKE NOVICE.

Zaključek naše 40urne pobožnosti in slovenske proslave jubileja, 700 letnice tretjega reda pretekli ponde-lek večer, je bilo nekaj krasnega! Rev. John Plaznik, slovenski župnik iz So. Chicago', 111. je pričel pobož-nost z dobro zamišljenim govorom. — Slavnostni govornik je ^bil Rev. John Oman, slovenski župnik iz Člevelanda, Ohio, župnije sv. Lovrenca. Slovesno procesijo je vodil Very Rev. Frančišek Manel O. F. M., komisar poljskega komisar i jata iz Pulaski, Wis. ob azi-stenci Rev. Johna in Jožefa Rond-zik slovaških župnikov, bratov iz Chicago. Slavnosti so še udeležili poleg domačega gospoda župnika in Rev. Benvenuta W inkler O. F. M.

stvar mnogo manj vredna. In ta negotovost pa istraši izdelovatelje čakajo z mirnimi rokami obljubljene normalnosti.

Pri temu čakanju pa trpe delavske mase. Delavec ki je oče družine, katera je odvisna od njega, pa ima v takih slučajih precej hudo preizkušnjo. Dela ni, a živeti je treba. Zato pa je sveta dolžnost vlade vsake države, da bi skrbela, da abi povratek normalnosti se završil na način, da bi ne ogrožal ljudskih mas, na način kakor jih pravkar ogroža.

Posebno je pri povraačanju normalnosti prizadeta Evropa. V Nemčiji zasluži delavec danes, če primerjamo po sedajni vrednosti nemške marke, z ono vrednostjo, ki jo je nemška marka imela pred vojno, komaj zasluži eno petino kar je zaslužil pred vojno. Sedaj pa poglejmo še ku povalno moč marke, ki je pa veliko manjša od one pred vojno, vidimo tla je nemški delavec za celih dobrih 60 proc. na slabšem stališču kot pred vojno. Kje pa je stališče delavcev v nemški Avstriji. Poljski, Jugogla-viii in drugod?

Če proučimo stališče v katerem se zvija evropsko delavstvo, pronaj-demo da smo delavci v Ameriki še gospodje napram evropskim. Seveda,! stem pa še ni rečeno, da se ameriški delavci nahaj mo v nebesih. Za dosego povoljnih razmer bo treba še mnogo boja. Za dosego zmage pa bo treba delavgke solidarnosti. Vse to bomo pa dosegli če se delavci združujemo pod svojo zastavo, pod zastavo, ki bo reprezentirala pravico in resnico, ki bo Ščitila delavca trpina, kot bogatina.

f meram in

■ wwl

m ,1

liJtrn

' >

sbaV :.<«Y..-. .•' .

"-•= 'S'^;

' La Salle, 111. — Cenjeno uredništvo: — Prosim da mi dovolite nekoliko prestora v nam preljubljene-l mu listu Edinosti. Za poročati sicer nimam nič veselega. Delavske raz-! mere set bolj slabe, večina ljudi je brez dela in še bolj slabo se nam o-j beta.

Sporočim naj Vam še to žalolstno novico, da je 11. septembra šel zdrav .in vesel rojak John Jež obiskat s voljo izvolenko. ki stanuje pri svoji sestri omoženi Radej. Nazaj se ni vrnil več. bil je napaden in pobit na tla. Dobil je štiri smrtne rane na Iglavo. radi katerih je podlegel smr-|ti, čez dva dni v St. Mary's bolni.-.,

Išnici.

Bojujočega s smrtjo so našli na j tleh v krvi. neki farmarji, ki so sej 'vračali iz mesta blizu pokopališča.] j Ti so obvestili policijo, ki je takoj dospela na lice mesta, oclkjer se je potem umirajočega rojaka Ježa odvedlo v bolnišnico. Pri ležečemu rojaku Ježu se je nahajal pes. katerega je morala policija s strelom odstraniti. Zločinca pa je izdal njegov pes, ki se je nahajal pri umirajočemu. Policija se je potrudila in 'dobila morilca v osebi Joseph Ra-deja. Morilec je pod poroštvom.

John Jež je bil doma iz Cerklje na Gorenjskem. Bival je v Združenih Državah u. let. Iz stare domovine je prišel k svoji sestri o-mozeni Savnik. Bil je član SNP[., katere dr. ga je spremilo k zadnjemu počitku. Pokoini zaoušrn pnn

Pošiljateljem denarja!

Predno pošljete svoj denar v staro domovino, premislite dobro, komu

boste izročili svoj težko zasluženi denar, da ga Vam odpošlje. Zadnje

case je prišlo mnogo rojakov v naš urad iskati pomoči. Poslali so svoj

denar v staro domovino po nepoznanih tvrdkah in denarja še danes ni v

stari kraj in ga mogoče, tudi nikoli ne bo. Zato Vas svarimo, kot Vaši

prijatelji, bodite previdni in poslužujte se našega podjetja, ki Vam vsake

po sil jate v jamči in Vam. nudi tudi vedno najcenejše cene evropskemu denarju.

BANČNI ODDELEK EDINOSTI, 1849 West 22nd Street,

rhiraan T11<nn!c

vu korist Sami sebi. i Za j pa naj Oper v in ge glasi n met prekmurska Lustvu. Dragi moji bratje in sestre Eti Vam pupisen Ednu lejpu pri j liku za vasu Lasnu dubro-tu Eti vu naserii F. Stavbinskem j društvi Ali Banfaraji Bo prišla 53. Serija Vo Oct. 4 Dneva Vu Cerkve-noj Dvurani Ob 8 Vori Vecser Dragi Prekmurec Nepuzabi prijti Doli vu D vu ranu na ete Vecser Za tvoje Lasznu Dobru £si Indri Nemres Napraviti nikaj si prigparati Eti Szi j Prisparau Tak Ka niti Nebos Znau j Dragi Prekfhurec Tu mas prijliku Zaj Zacsnosti szi Sparati in tak Bus Lejku Priseu Du Szvoje Laszne Du-, movine Tuje Prijlika Z_a Szakuga I Prijdi Du Szvoje Laszne Dumuvi-1 ne Kak Tudi Jaszan Csinebi Poznau j Etuga Društva nebi Mou Szvojega Doma Dragi Prekmurec Etu je ne-| kaj Taksega Kaj i Malu nasi Sloven-cof Zna Kaj pomejni Slovenski! Fgtavbinsku Društvu Slovenski Dom Ali Fprasajte tiste Steri Zse Slijsimu vu Etu Društvu in Steri Zse Mamu Szvoje Dumovine in Kak Szmo Prišli Du Szvoje Domovine Nikak inaesi nej kak Raanu Szkosz nad Etoga Ocgora emenivanuga Društva Slovenski Dom Tusze Zac-snes Nositi pu Dolari na Tjeden in Bus Du Szvoje Laszne Dumovine Ali Zacgni Telku Pak Pre Vupas iKUrej Djati na Tjeden Na Prijliku I Szi Kupi 10 Delnic Vu Etum Društvi toje 10 Kvadrof Na tjeden Krej Denes $2.50 in Sžten Malim Zacset-

. i UPORNA ZNAMENJA. j

Felček: — Ali Skazotove Edinosti j še ni konec ?

Zajček: — Ves preplašen, MMM-I Miiisssstttteeerrr ŽZZaaavvrrr . . ., kakor razvidno še ne. In zadnje ča-j se Edinost izpodkopuje našim pri-₍ stašem zaupanje do nas; Bojim se da se bojo radi Edinosti odprle oči našemu ljudstvu.

Felček: — Kaj Edinosti in Skaze še ni konec!? Kaj pa delate ali spi-¹ te? Takoj se mi vsedi Zajček in na-] piši članek, da edino s socijalizmom se bo odrešil svet.

Zajček: — M M M.. . ZZZavr.. .E-dinost je že več kot petdesekrat dokazala da socijalizem je nesreča za] človeško družbo. j

Felček: — Tiho! Ali se hočeš že tudi ti odtegniti mojim naukom? j Zajček: — VVVaši nauki so brez j podlage, zato jih ljudstvo ne spre-

1 jem a.

Felček: — Ves razjarjen. Vse me zapušča, lastni učenci se norčujejo iz jnene. Narod dviga pesti proti meni. Kaj naj storim, kaj naj storim ? Zajček takoj sedi in piši!

Zajček: — Se usmili svojega gospoda in piše narekovanje Zavr».. ki se glasi: "Socijalizem bo osrečil u-' boge, bo vstvaril nebesa na zemlji itd. (Zajček lepo piše in z globoko nevero do socijalizma se smeje.)

(Zastor pade.)

OBJAVA.

Generalni Konzulat Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Chicagi s tem; naznanja vsem tistim, ki se jih tiče, da^ je zakon o taksah od 27. junuarja stopil J v veljavo s 1. t. m. Konzulat se bo od I. okt. t. 1. naprej ravnal po odredbah tega zakona. Takse bodo odslej sledeče:

Za prošnje ..................., .40c.

Za izdajanje, podaljšanje^-ali obnovitev potnega lista: za šest mesecev .......................$2.00

Za leto ......................... 4 00

..Za vidiranje potnega lista ........6oc

..Za tiskovino potnega lista ......$1.00

Opozorilo. — Pri izdajanju ali obnavljanju potnega lista se mora taksa pia-čati tudi za čas v katerem je bilo plačevanje opuščeno ker dotična stranka ni dala obnoviti potnej-i lista, ali ga sploh prej ni vzela.

Vsled tega: Drža.-ljani prejšnje kraljevine Srbije morajo plačati za vsakih šest mesecev odkar so prišli v Ameriko pa do danes po $2 in $3 za tekočih šest mesecev. Prostovoljccii se računa taksa od tistega dne. ko so se povrnili v Ameriko.

Kdor torej želi imeti potni list, mora plačati po vrsti vse takse, tako za izdajanje, obnavljanje in podaljšanje potne-J g a lista, kakor je to zgoraj označeno, kakor tudi takse za prošnjo, vidiranje inl tiskovino (knjižico) potnega lista. Tako morajo n, pr. vsi oni državljani sedanje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki prej niso bili podaniki nekdanje kraljevine Srbije, kadar vzamejo potni list plačati: takso za potni list $12, takso za prošnjo 40c, takso za viso 6oc, in takso za knjižico potnega lista $1, vsega skupaj $14. Tak potni list bi imel veljavo do konca tega leta. Kdor bi želi imeti potni list. pa ne misli še takoj odpotovati, tistemu ni treba plačati takse za vizo 6oc.

Generalni Konzulat naznanja vse to tistim, ki so zainteresirani, da bodo vedeli, kako se jim je treba ravnati.

Iz urada Gen. Konzulata Kraljestva Srbov Hrvatov in Slovenčev v Chicagi. — Ste v. 8593.

in Rev. Blanko Kavčiča O. F. M. še Rev. Joe Judnič iz Fast Chicago, Rev. John Miklačič iz Člevelanda od ¹ Sv. Vida, Rev. John Plaznik, Rev. Luka Teržič O. F. M. iz So. Chicago in Rev. Venceslav Vukoniča O. F. M. iz Chicago, 111., hrvatska župnika. Otročiči so šli tako lepo v redu in tako lepo, da še nikdar tako. ■ Posebno je bilo ginljivo, ko so majhne deklice v belih oblekicah potre-sale rožice pred sv. Rešnjim Telesom in glasno molile "Hvaljeoo in češčeno naj vedno bo Presvete Reš-nje Telo!" Tako da je imel marsikdo solzne oči. Govor Fathra Omana je bil jako primeren sedanjim razmeram in bo gotovo obrodil veliko dobrega sadu pri vseh, ki so <^a culi. — Zupljani so gotovo hvaležni gospodu Omanu za njegove krasne 111 navdušene besede, kakor tudi vsem drugim gospodom, ki so prišli ob tej priliki.

I

!

Chicago, 111.—Cenjeni guskod U-I rednik Edinosti- Vu začetki mojgaj pisma Vas naj oper vin Pozdravin. Zataen Vac; pa Spet Prosin Malu Prustora vu Edinosti Etoga Našega našega Lejpoga Lista že Dugu Nej sam se Glasu Nič in Vas Badri-vau Zatupa vas prosin za Zdaj kadar nam malu pri j like se Spet Uglasiti vu emenu nasi bratuf Prekmur-cut. Naj Oprvin prosin guspod L'-j rednik najmi Žložijn Lepou Ete Moj I dopis vu Edinogt glij taku kakur ga>; jas tie zapisen fprekmurskom jeziku za korist Nasai prekmurcof in našega Slovensku stavbinskoga Društva Zakaj me Veselij Zbuditi nase prek-J murce se Ždrtižiti vu Etu Društvu |

Odkar obstoja svet nam priča zgodovina, da še vsaka vojska je rodila grenke-sadove. Ne samo, da je vojska povod brezmejnih krivic in grozodejstev, ki dosežejo le lokalne kraje, kjer divja strašni vihar vojske, ampak vojska in to vsaka, rodi zle posledice, ki dosežejo s svojimi tipalkami tako meščane, kakor kmete in niti zadnji gorski koči ni prizanešeno.

Tudi zadnja vojna je mati neštetih krivic, da mnogo hujših in straš-nejših, kakor kdaj katera prej v zgodovini. Ni naš namen ogreti spomine na vsa gorja, ki jih je vojska zadala narodom tekom svojega divja-L^nja, ampak ljudstvu bi jo pokazali radi, kot mater razmer v katerih se nahajamo. Splošno brezdelje razne krize in druge težave,, ki pravkar tlačijo človeško družbo, niso nič drugega, kakor izrodki zadnje vojne.

Po vsaki vojni so še ogrožale svet razne krize. Tako tudi sedaj, vsakovrstne krize ogrožaje svet. Brezdelje se širi po svetu kljub temu, da ! je dela za rešitev v obilici. Samo v Evropi, ako bi se hotelo popraviti to kar so razdejale vojne vihre tekom vojne, bi vzelo po proračunu raznih strokovnjakov, najmanj pet let. Kje so pa,druge potrebščine, ki se jih potrebuje dnevno v družbi. Če se pomisli na vse to. se človeku zdi uganka. kako je to mogoče da se brezdelje širi in ne krči. Temu vzrok je lavno zadnja vojna. Ža časa vojne £e razni gradilni materijal potrebuje, se ga mora imeti, če ne, ni mogoče voditi vojne. In tu ta. "se ga mora imeti" pa dviga cene materijalu. Tako tudi zadnja vojna je navila cene do svojega vrhunca. Ko pa je minila vojna, se je svet ogrel za mir in normalnost. Ta pa se med družbo vrača tako počasi, kakor se človeku vrača zdravje po dolgi hudi bolezni.

Da danes ni delal je vzrok ta. ker vse čaka na povratek tiste normalnosti, ki bo stalna, na katero se bo družba lahko zanesla. Danes ko se a rača normalnost nazaj, padajo cene vsemu materijalu in vračanje normalnosti. pa straši tako izdelovatelje, kakor kupovalce. Kajti resnica je,j da kdor ie kupil pred letom dni. bodisi že to ali ono stvar, je danes tista; stvar mnogo manj vredna. In ta negotovost pa istraši izdelovatelje, da¹

kom Bos Dubiu Vu š^szti Leti in 3 Mesece Ednu Jezeru Dollarof Kam Pa Lepše Zselejs Kakje tou Dragi Prekmurec prijdi Doli Vu Dvoranu Steri Ste Tork Večer Csiperle Bose je Za tebe in Za Nasz Csibi S«e Sto Rat Kaj Znau Vu Tom Naj Sze Zglaszi pri meni ali po telefoni ali pa prijde dumou kmeti jemi serca rat razlozsitn telefon Cana 5889.

Andrew Glavach.

CLEVELANDSKE NOVICE.

Delavske razmere pravijo da se prično zboljšavati. Tako se kroži govorica. Znamenja da bi se pričele izboljša vati pa le še ni na obzorju tu-kajšne industrije. V jeklarnah je pričelo sicer delati nekaj mož več kakor poleti, toda to ne bo še rešilo položaja, ki ga je rodila brezposelnost v tukaj snem industrijskem okrožju. Seveda, razume se da ne moremo kar čez noč pregtopiti ovir, ki leže na potu k normalnosti, vendar pa je jasno da denarni mogotci igrajo glavno ulogo pri sedajnih slabih razmerah. Zato pa je treba da se delavstvo organizira in uvrsti v poštenih delavskih organizacijah, ako hoče doseči svojo pravico, pravico do poštenega življenja.

Večno zvestobo sta si obljubila Mr. Mike Uršič in Miss Amalija Ta-mažič. Kot priče sta bila Mr. Louis Balant in njegova goproga. Novo-poročencema obilo sreče!

Danes so aretirali nekega moškega, ki je baje na sumu. da je izvabil v četrtek par mladih deklic v bližini Quincy ave. in 8j ulice v Ambler Park, kjer jih je potem napadel. Ker deklic le ni bilo domov, so stariši naznalili policiji, ki je nesra-mneža aretirala in spravila na var-

: tn T^r^w i t k T-

I sestro tukaj v La Salle, in enega I brata pa v stari domovini.

Naročnik.

Eveleth, Minn. — Nesreča za ne-I srečo tukaj na Evelethu. Poročal ¹ sem Vam zadnjič skoraj o samih ne* i srečah i danes moram pričeti z ena-i kim predmetom. Sin tukaj snega rojaka in farmerja Josip Blatnik, je bijl v nedeljo, dne 25. septembra ob drugi uri zjutraj nevarno poškodo-I van naglavi. Tukajšni bivši vojak 1 Ray Kill bride, se je spri z nekaterimi j tovariši in bila je nevarnost da pride do hudega boja. Da bi pa boj preprečila, skočila sta imenovani Josip Blatnik in Charles Stringari med razjarjene fante. V tem trenutku pa je sunil Ray Killbride Josipa Blatnika, tako nevarno v spodnjo čeljust, da se je Blatnik prevrnil in priletel z glavo na tlak. V trenutku je obležal nezavesten in še le čez nekaj častf je prišel do zavesti, pri ka-i teri pa ni bil dolgo in zopet je padel v nezavest, in je ležal potem v nezavesti par dni v Moore bolnišnici. Zdravniki so poklicali zdravnika izvedenca v takih poškodbah iz Dulu-tha, ki je Blatnika operiral. In pomagalo je, Blatnik je prišel k zavesti in je na potu polnega okrevanja. Kaj je bilo vzrok prepira, se ne zna, a gotovo je bilo poleg tudi preveliko uživanje "suhe pijače" in pa posirovelost dandanašnje mladine, ki pohaja cele noči brezbrzdano o-! krog.

Tukajšni Oliver klub b-» imel pri-I hY-dnjo soboto, dne 8. oktobra veliko plesno zabavo v Auditorium. I-tneli bodo izvrstno godbo, pa tudi za grla se bo dobila kaj sladkega.

Zadnji petek pa je imel tukajšni . Commercial club svojo plesno zabavo. Vodstvo kluba, je izgubilo jed-, nega uradnika namreč S. E. HelpSa, ki je par mescev nazaj umrl. Na _| njegovo mesto je bil izvoljen tukaj i dobro znani Mr. Timotej Shra.

Na zadnji seji mestnih možev se je prebral proračun za leto 1922, ki ; znaša $67.754.00. Prva volitev za župane in mestne može se bo vršila dne 31. oktobra, glavna volitev pa dne 8. novembra. Ker je-Mr. Wil-j son odstopil od kandidature za županski stol, se je priglasil novi kan-j didat v osebi Mr. T. C. Hartness.

Imamo torej tri kandidate za žu-1 pana namreč, sedajni župan Victor j E. Essling, j. C. Hartness in naš rojak Josip J. Brine. Za službo mestnih svetovalcev se pa potegujejo Robert E. Meyers, Frank Muhič naš rojak, Martin Welsh William Murray, Andrew Anderson. P. E. Sho-lund in Mike Longdon. Slovenci ne pozabite svojih rojakov! _c

\ tukajšni bolnišnici se nahajata I poleg Josip Blatnika tudi G. Finley, I ki si je zlomil kost v peti noge, ko i je padel iz lestvice, nakateri se je i nahajal ko je slikal neki prestor ; in pa Zoretič rodom Hrvat, ki si je tudi zlomil kost v nogi. Oba upata da bojo nogi kmalu zopet dobri. Tu-j kajšna mestna čitalnica je bila letos i prav dobro obiskana. Nič manj kot j 75 tisoč knjig se je tekom leta izpo-sodilo. Veliko novih knjig \_z vseh strok se je nakupilo. Vreme je tukaj i se vedno toplo in prijetno.

Poročevalec.

Collinwood, O. — Collinwoodski Slovenci smo vstanovili dne 4. m. m. slovensko čitalnico. Čitalnica se bo nahajala v dvorani Slov. Doma. To

► zopet priča o novem napredku naše naselbine, nakar je lahko vsak col-

> I m woods k i Slovenec ponosen.

~ mi t v««.«- - - ^ -- ________*

Novice iz Jugoslavije.

v zvezi z vernimi Hrvati in Srbi in naslanjajoč se na svetovno mednn-rodne krščanske ideje tudi v Jugoslaviji povzdignejo do popolne veljave svobodo krščanske šole in krščanske vzgoje.

ii. Učiteljstvu "Slomškove Zveze" izražamo zahvalo in popolno zaupanje slovenskega katoliškega ljudstva.

Iz Amerike' izgnani konzul Vlaj-ko Stajič, (ki ga je amerikanska vlada radi (njegovega nečuvenega postopanja odstavila) je imenovan za konzula na Dunaju in za konzula v Pragi pa Dr. Budisavljevič.

Puškama v Kranju. Po izpraznitvi Koroške je bila prisiljena tudi cvetoča puš^arska industrija v Bo-r vljah izseliti se iz dotedanjega bivališča. Svoje novo zavetišče je našla v Kranju na Gorenjskem.

Komunistične vezi. Meseca septembra je Belgrajska policija odgna-1 i preko meje 8 kubanskih kozakov, r.:ed njimi več častnikov, za ktere je : >gnano, da so širili komunistično i "ejo. Tudi kozaki niso več zanes-Ijivi.

Osebni tajnik Trockega v Jugoslaviji aretiran. Somborska policija je ] -ipeljala 8. sept, v Belgrad Nikola Mitrofana, osebnega tajnika Trocke-; a, kje prišel kot Emisar Trockega, da prouči delo in moč komunistične ^iranke v Jugoslaviji.

Na katoliških shodih v Sloveniji, k^; so sijajno uspeli, so bile v šolskem iseku soglasno sprejete in z vihar-n:m navdušenjem spremljevane sledeče resolucije:

1. Upoštevajoč velike plemenske, rrske, gospodarske in kulturne raz-

l:ke zahtevamo slovensko pokrajinsko šolsko avtonomijo.

2. Otroci krščanskih staršev naj hajajo le v šole, ki imajo za podil i^o Kristusova načela.

3. Učence katoliških staršev sme-i poučevati in pouk nadzorovati le

.toliško misleči in živeči učitelji in :: iidzorn iki obeh spolov.

4. Zastopniki staršev morajo imeti odločilno besedo v vseh šolskih "k rporacijah.

5. Pouk v svetnih predmetih naj se

rr.zviia v smislu krščanskega svetov-f . . :~ega nazora. Xa istem temelju morajo biti sestavljena vsa šolska be-7 ki in vse druge učne knjige.

6. Naslanjajoč se na dokazano dejstvo, da je le dober kristjan zvest dr- | žavljan, naj ne dela državna oblast r.obenih ovir ustanavljanju verskih k> »ngregacij in drugih krščansko svetovno naziranje utrjujočih društev med šolsko mladino.

7. Brez dobrega učitelja ni dobre ile. zato nujno zahtevamo skorajšnji ustanovitev velikega katoliškega učiteljišča.

8. Odločno protestiramo proti ofi-cielni uvedbi sokolske telovadbe in sokolske protiverske in militaristične vzgoje po naših slovenskih šolah in zahtevamo, da sokolska propaganda ined šolsko mladino takoj preneha.

9. Država naj posvečuje vso pažnjo kmetijskim, obrtnim in drugim strokovnim šolam in društvom. Vendar . . naj poučujejo na teh šolah učitelji, ^K P^nnc1P današnjega A. S.

ki ne bodo podirali tega, kar zida družina in 'Cerkev. Boljše nobene, kot ljudski časni in večni blagor iz-podkopavajoča učilnica. •

10. Poživljamo naše voditelje, da

NEKDAJ IN SEDAJ.

Kimoglavec: — Gospod ali bi i-meli nekoliko usmiljenja do lačnega človeka. Že tri dni nisem nič jedel.

Trebušnik: — Tu imate petdese-tico in dobite si kaj za pod zob.

Kimoglavec: — Vejo gospod, nekoč sem bil tudi jaz nekaj drugega, kakor sem danes. Vozaril sem se žc v kočiji.

Trebušnik : — Da. tedaj ko so te mati vozarili po cesti.

POJASNILO.

Strahopetnež v brivnici: — Zakaj neki \ i vedno pripovedujete ljudem o strahovih ?

Brivec: — To ne delam sicer rad, toda te povesti veliko koristijo mo- ker hoče njegov sin "Jože" prevze-jemu poslu. Ko človeku razlagam o ti posestvo, katerega je dal v na-strahu. mu sleherna kocina stoji po jem. Ako se ne oglasi do Augusta koncu. Tedaj pa mi ie dana prilika 1922., ga bo njegov sin JOŽE preda ga lepo obrijem. vzel, ker posestvo silno škodo trpi

v tujih rokah.

j Lahko se oglasi naravnost domov, ali pa najstarejši hčeri, Mariji, se-

"EDLNOST*

ŽENSKA OBČUTLJIVOST.

Ženski želodec je večkrat tako občutljiv, da itn a neredkokrat kemist silno težko delo, ako hoče sestaviti taka zdravila in na tak način, da bi jih lahko uporabljala vsaka ženska. Če se mu pa to posreči, poteVn gotovo ne najdete nobenega človeka,

ki mu ne bi hotel priznati njegovega uspeha. Trinerjevo grenko vino je sredstvo te vrste. Učinkuje gotovo, ošiščuje želodec in odstranjuje vse strupene snovi iz d robo vjp, pri tem pa ga prenese vsak, naj bo še tako občutliv ženski želodec. To je vzrok, zakaj ženske že od nekdaj tako visoko čislajo Trinerjevo grenko vino. Tako nam je n. pr. pisala Mrs. Louige Goratovvska dne 7. avg. 1921 : "Pawtucket, R. I.—Trinerjevo grenko vino mr znatno pomaga. Nobeno drugo zdravilo mi ni toliko koristilo v moji bolezni. Od celega srca se Vam iskreno zahvaljujem." — Po-iskusi tudi Trinerjev Liniment, ki je v tej dneh jesenskih napadov rev-matizma, neuralgije in luinbaga zares prav blagoslav. Vaš družist ali prodajalec zdravil vam zamore po-streči z vsemi Trinerjevimi zdravili.

■

KJE SE NAHAJA Jožef Kova-

čič, rojen v Drami pri Šent Jerneju štev. 6. na Dolenjskem v Jugoslaviji. Stem se prosi, da se oglasi s pismom ali na kak drug način zato,

PAVLE ZGAGA

ZRNA RESNICE.

Odgovor 'A. S." na naše trditve je tako niče ven. da sleherna besedica govori o nedoslednosti "A. S."

Sveti "jaz" in zopet ^<kjaz_t* slo ljudi pri krmilu A. S.

je ge-

Ta sveti "jaz", je prepodil iz vaših src naiulušenje za skupno stvar. Nesrečni egoizem. Vas še danes drži v svojih krempljih, kakor zver svojo žrtev.

daj šolska sestra Simforozi, v Celju na Štajerskem 3X EDINOST, 1849 West 22nd Street, Chicago, 111.

Sami ne delate, lahko rečemo prav nič — tu mislimo sedajno delo A. S. Ce pa pride, kdo drugi z na-

udušenjem. za skupno sveto stvar, kateremu ni za osebnost nič, ampak samo za skupno KATOLIŠKO stvar, ki potrebuje sodelovanja v sedaj nih časih bolj, kakor kdaj v zgodovini, po takem z loparjem! To

Zato Vaš odgovor ki ste ga namerili na nas. velja Vam samim. Pripnite si ga na svoja prsa! Zakaj egoizem Vas je obsedel in "Oče naj Vam odpusti, keT v resnici ne veste, ^! kaj delate."

NAZNANILO.

Vsem onim naročnikom, ki so naročili naše liste tudi za svoje sorodnike ali prijatelje za v staro domovino, naznanjamo, da je večini potekla naročnina. Ako žele, da bi njihovi sorodniki ali znanci še nadalje prejemali naše liste, naj blagovolijo naročnino ponoviti.. Kdor bi sedaj ne mogel ponoviti naročnine, ter želi, da bi še naprej pošiljali naše liste v stari kraj, naj nam to naznani, zakar ga bomo z veseljem počakali.

Vejo kaj, gaspus mistr editar, taku jem pavajm, de tak« se pa spet ne šika, de b vani taka strašanska rejč pačel inu mu-je prjatle taku strašansk v škoda nasil kukr s narjedli z mujmu prjatlam Gar-jančkam iz Zau Ceikage. Jest sem jim že unkart dau muj warning, de nej se pabulšaje. Vejo. pa se mjan zdi, de se neh neč ne prime, kukr bob ne stejme. Vse je zastojn.

Jest in Garjanček sva strašank prjatla de nekol tejga. Taku sva pa pekont, de jest nejinam več taku dobrga frenda na svejt. kukr je muj prjatu Garjanček. Vejo pasebno k večkrat k nem grem keder sem šejn. Vejo, muj prjatu Mister Gar-jejnček ima strašank dobr srce kukr sam vusk, in taku je galant in beštrga srca, de tnislem, da ga nej več Vamerik takga. Zatu ga pa jest stj-ašnu šternain inu laj-kam.

Vejo. sem pa šu unbart, kje blu mal bel vreče spet v Cekag, sma spet šle skez rep vad tistga kameta. ki pravje. de pa nebesih burna, sem pa biu. strašank ženj. Sem pa djau: Vejš kaj, Pavle, kar na trejn. pa v Sau Cekaga! Tam s blii lej-ka v Gorjančkovem kevdre. se pa tudi dabi kaka kuhana rejč. k je kuhana, pa je prov za ta velka žej. Se mpa šu.

Jest grem pa Juving evni k Gorjančkovem hauzi pa tam zagledam k se je strašilu nebu žarilu. Taka strašna rdečica je obsevala nebu. de sem se kar zareje vstrašu "Za Petrovo Zgagotovo volo! Kaj pa naj tu parne pamejni? Strašank vagen mora to bet!" Pa tu se me je čud*, no zdeilu. de nej nabenga fajerverja ne-kjer. Pa nikjer anebene inže nejsem vidu. Pa tak strašansk šajn nad Garjenčko-vem hauzi. Ti ubogi Garjanček, sem ✓djau. pa t ja nej kdu gavs zažgav? Letim. Letim, kukr sa me nage nesle, pete sa me kumej dahajale in pridem pred havs pa vse tih. Sajnalu se je pa vadzadej. Pred havzam nej blu nkogar. Letim na jard od koder je šajn prha ju. Rihtek!

"Za božje vole. lub moj prjatu. kaj pa t je." sem ga hitru uprašu.

"Kaj mi je? Ti me še vP^rašeš? Kaj ne

SLOVENKA DOBI SLUŽBO

za hišno delo pri

S. STAINBURG, 3436 ouglas Boulevard, Chicago, 111. Plača bode do*bra.

biu taku strašansk rdeč, de je vad nega ve rdeče farbce tak šajn perhaju. Kdo je tam. mirnu sedu, muj prjatu Garjanček. Pa taku strašnu se je rdeče farb-ca z negavga vabraza šajnala, de me je kar vid jemalu. In zdej sem še le vidu, kega je blu. Muj prjatu Garjanček je. vidiš, kaku strašansk sem rdeč ratu?"

"Rdeč? Kaku je tu," sem ga jest vpra-šu, "k se mi je kar rejvež že smilu."

"Rdeč! rdeč? Al me ne videš? Pa ti se mi kar preč sprav, ti nejmaš per mjen nič več za vapravt. Preč! preč!" Pa me je pehnou vad porče.

Jest sem pa dja! Veje e meneč! Veje e meneč! Zan, taku na lahk me pa ne boš fajrou. Jest nejsm pršu taka dale, de b ti mjene taku le kar abšafu brez vsega."

"Kar preč! Kar preč! Jest sem rdeč! Jest rdeč! Jcs nejsem več čern, kukr si ti, pa tist tuj mister editar, k ti z nem deržiš in ga padpiraš na velik špot nas vseh tvojeh prjalu."

"Kaku pa je tu? prjatu, de s na an-krat tak hedu rdeč ratu?"

"Kaku je tu? Kar tistga tujga editarl ja vprašaj, pa ti bo pavejdu. Kaj nej sem biu jest že ober ferboltar ajs bakse tam na Juving evni, kaj nej sem mu jest pa-povna frajest, de sem hodu v farovški kevder kader sem tu? Pa zdej? Viš, kam. je pršlu? Pa še ti vprašeš, vad kod muje rdeča farbca?

Al ne vejš de sem biu jest za oberfaj-maštra in ober cekmaštra, se nejsem nabenga bau, k se mi je vsak mogu pa-klont? Al ne vjš, de je adan clu pred .mana kleču in mene, voberce kmaštra, za vadpušajne prosu? Pa dons? Viš, še pakazat se ne smejm. Pa ti še vprašaš vad kud moja farbca? Vejš, Pavle, hedu, hedu sem biu jest ankat čern, dons pa pravm, živia rdeče farbca! Rdeči papirji, tu. tu je še nekaj, kar je za take, k sma mi!

Zatu če sem jest dons rdeč kar pavej tistmu tojmo prijatlu tam v Cekag de ie samu van uržeh muje rdeče farbce in de bom jest vad zdej naprej zmirej rdeč. Zdej se mi pa kar preč sprav, de te ne lopim, de boš vse mjsce vidu!"

Sem pa djau: "Vejš kaj, prjatu Garjanček. če me pa taku lopiš, de b reja mejsc vidu, pa me kar dej, bom saj mun-šajn vida. Ker pa vejm. de ti glih nekaj tacga kuhaš, k se zdej Vamerik še imen-vat n esmej, zakaj muj nus mi pavej, de more bet nekja strašansk fajnga, vejš kaj. pa kar pejva v kevder, pa ga bova na vsa ta jeza anga ruknla! Viš, ti se 'mjen strašank smileš in jest bom že tistmu mujmu prjatle v Cejkag pavejdu, pa ga vašpotu, de bo imu dost. Ti pa kar ; neč ne maraj. pa pejva v kevder, bom še jest ta rdeča farbca dabiu."

Sva pa šla. Baj je blu pa tam, vam pa ne povejm. Samo tako vem, da sem strašank sladku zaspav, drug dan pa, de me je strašank pa glav targal.

Tek zdej sem jem na pršu pavejdat, dt nej se pabuljšaje. Ce se boja pa-bolšal, mi je Garjanček vablubu, da bo še neh pavabu. de ga boma skep ruknli, takrat k bo van spet dabiu oberinšabah« tarška služba nad ajsbaksa tam Juving evni. če bo kej not, de ne bo zmeraj prazna, kukr je zdej.

Tek so long Pavle Zgaga.

J KOSMACH

1804 W. 22nd St., .Chicago, 111.

Rojakom se priporočam pri nakupu raznih

BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA. KLJUČAVNIC IN STEKLA.

Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka!

Istotako prosimo tudi vse naše naročnike, da v slučaju preselitve, nam naznanijo poleg novega, tudi svoj stari naslov. S tem nam prihranijo mnogo nepotrebnega dela.

UPRAVA AVE MARIA IN EDINOSTI.

NAZNANILO IN PRIPOROČILO

Rojakom Slovencem v Indianapolis. dVžavi Indiana, v Clevelandu in državi Ohio, naznanjamo da jih bo te dni obiskal naš zastopnik Mr. Leo Mladich, kateri je poblasčen pobirati naročnino za naše liste Ave Maria, Edinost in Glasnik Presv. Srca Jezusovega in sploh vse. kakor oglase in drugo, kar je z zvezi z našimi listi.

Našim cenjenim naročnikom in dobrotnikom ga najtopleje priporočamo, ter* jih obenem prosimo da mu gre jo na roko v vseh ozirih.

Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J.

Hiše in farme.

+ + + * +

FRANK TOMAŽICH

SLOVENSKI GROCERIST

Priporočam svojo dobro urejeno grocerijo Slovencem in H rvatom. V zalogi imam vedno najboljše salatno olje, doma narejeno kislo zelje in pravo kranjsko ajdovo moko. 1858 W. 22nd Street, Chicago, 111.

Phone: Canal 2910.

+ * * * * *

FRANK SEDLAK'S SONS

Izrriujemo VSA ZIDARSKA DELA.

Kadar mislite graditi svoje domove ali kako drugo poslopje, obrnit« •e na nas, da Vam damo svoj nasret.

2448 South Lawndale Ah, CHICAGO, ILL. Phone: Lawndale 250. > -

Prodajava hiše v različnih krajih mesta in fari^e v Illinois, Ind., Michigan, in Wisconsin. Zavarujeva hiše, pohištva in avtomobile. Izdelujeva notarska dela za tukaj in za stari kraj. Pošiljava denar v staro domovino. Pregledujeva abstrakte in druga te vrste dela. Prodajava bon de in mortgage.

MLADICH & VERDERBAR, 1334 West 18th Street, Chicago, 111.

FIDELITY ELECTRIC COMPANY

Frank Schonta, lastnik. Vaši domovi bojo postali moderni, ako izročite nam v iste napeljavo električne razsvetljave. Mi jamčimo dobro delo za nizko ce-♦no. Obiščite našo trgovino in oglejte razne stanovanjske opreme. Prodajamo tudi pralne stroje, gladilnike, štedilnike, itd. Vsakemu, ki nas priporoči svojemu znancu za napeljavo električne razsvetljave da-$5.00 nagrade. Plačuje se v gotovini ali pa na lahke obroke. ⁴

2049 West 22nd Street, Phone: Canal 5190.

mo

+ + * * ♦ * *

ANTON BAN1CH

FANCY GROCERY 2050 W. 22nd Street, Chicago, 111.

Se priporočam slovenskim gospodinjam za naklonjenost. V zalogi imam vsako vrstno grocerijsko blago. Posebno pa: salatno olje, "sweet oil'' katerega drugje ne dobite. Dobro blago za najnižjo ceno je moje geslo.

Vsem se uljudno priporočam.

I

DR. J. E. URSICH

SLOVENSKI ZDRAVNIK IN KIRURG,

1858 W. 22nd Street, in na vogal u Lincoln St., Chicago, 111.

Phone Canal 4918. Ordinira vsaki dan v svojem zdravniškem uradu.

Od 9 do 10 ure dopoludne, od 2 do 4 ure popoludne,

od 7 do 8 ure zvečer. Ob nedeljah od 10 do 12 dopoludne.

'Sta

=

Tako so se nalašč delale nevedne.

"Zgovorjeni smo," je kratko odgovarjala mati./'Je pa seveda vse v božjih rokah."

"Ah ti." je povzela soseda, "takole so se menile žene, nikar mi ne zameri, da ti razodenem, takole, ko smo šle od maše: 'Preveč zasluži Janez. Prevzel se bo, zakaj če pojde tako naprej, v nekaj letih si kupi graščino, ne pa Mokarjeve kajže. Potem bo pogledal po taki, ki kaj ima. Mar mu bo kajžarska.' Glej, zato sem ti povedala, ker bi mi bilo žal Ančke."

Mati se je hipoma prestrašila, pomislila in rekla: "Ne verjamem. Janez bo mož-beseda."

Pa se je zasmejala druga soseda in rekla:

"Mož-beseda! Le kdo je še dandanes mož-beseda? Saj si poznala Pavleta. Pet let me je vodil in mi prisegal. Ko mu je umrla teta in je nenadoma obogatel, je na vse pozabil in je vzel tisto našopirjeno Mano. Takile so."

**Saj se mu dobro otepa," je popravila prva soseda.

"Naj se mu le, Bog je pravičen."

Mati se ni vmešala v pogovor in je bila vsa žalostna. Tedaj je nenadoma vstopila Ančka. Sosede so obmolknile.

žila okrog, v lice so se ji zarezale bolestne brazdice, ogibala se je vsakega in če je morala govoriti, je govorila prisiljeno in trudno. Dekle so si namiga vale, češ, spet jo je obsedla žalost po Amerikancu. Toda nobena ji ni rekla Žale besede. Tudi Mo-karica jo je opazovala in poskusila začeti vesel pogovor. Ali vselej se je Ančka izgovorila, da ima nujno delo kjerkoli, samo da je ušla mami izpred oči. Kadarkoli pa je bila zvečer sama v kamrici, je ležala dolge ure oblečana na postelji in tiho jokala, da je bilo vzglavje vse mokro od solz. Ker je bila obledela od prečutih noči, jo je Mokarica izpra-ševala, če je bolna, ali če jo je kdo razžalil. Toda Ančka se je ogibala odgovoru in trdovratno ponavljala, da ni vredno, da bi se menili o tej stvari. Samo da jo jezi, ker so ljudje tako obrekljivi in so ženske rekle materi, da je Janez ne bo vzel ker bo prebogat.

V petek večer jo je poslala Mokarica k f&ri v trgovino. Tega je Ančka čakala. Ko se je šla preoblačit. se je mama šalila: *Seveda, ne-vestica, če gre le v drugo vas, mora biti vsa zala; ej, ta ničemurnost.' In se ji je smehljala, ko je napol praznično oblečena nataknila locenj caj-nice na roko in poslušala naročitev za trgovino. V

Ančka je naglo šla skoz vas. Dekle so pri koritu natakale vodo in jo ogovorile. Ančka se ni nič ustavila. Komaj jim je odgovorila na vprašanje in hitela dalje. Vse so se ozrle za njo in jo obsodile: "Vižjo, na-

Ančka pa je drobila sneženo pot, ki ji je škripala pod hitrimi koraki. Mračilo se je hipoma in -nizko se je vlegla megla. Cim bolj se je Ančka bližala fari, tem bolj so ji zastajali koraki. Nikogar ni srečala. Krogin-krog bela, mrtva tihota. Ančka je potegnila iz žepa robec in si ga pritisnila na oči. Korak ji je čezdalje bt>lj zastajal, dokler ni obtičala sre-<Ti gazi in glasno zaihtela. Kraguljci prihajajočih sani so jo zdramili. O-trla si je objokane oči in se napotila dalje.

Ko je v trgovini postavila cajnico in naročala, si je pomaknila ruto na oči, segla po beli predpasnik in si brisala lice.

"Megla je, da se kar ivje obeša na oči," je rekla in odšla, češ, da i-ma še opravka in se kmalu vrne.

Od prodajalnice je kremila po vasi. Skoz okna so se že svetile medle luči, iz hlevov so se čuli glasovi hlapcev in dekel, ki so vrdevali in molzli. Ančka je bila komaj še sto korakov od župnišča. Srce ji je tako bilo, da je trdo tiščala ruto-ogri-njalko na prsi. Noge so ji bile kakor svinčene, meglilo se ji je pred očmi in vsak hip je trčila s čižmi ob sneženo grudo. Napol onemogla je prišla vštric župnišča. Ko je hotela prijeti za kljuko, ji je bila roka ka-

kor mrtvoudna in vsa topa se je napotila naprej in obstala na cerkvenem pragu. Globoka je vzdihnila in se plašno ozrla. Iz zvonika je bilo čuti težko tiktakanje ure. Kakor bi pribežala v zavetje, ji je odleglo.

(Dalje prihodnjič.)

SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"

Slov. k*t. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik;. Anton Gr-dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Mata« Holmar, 1109 Norwood Rd. — Tajnik: Ignacij Zupančič. *303 Carl Ave. — Blagajnik: Frank Mat-jašič, 65a6 Schaifer ave. — Kolekfor John Stele, 0713 Edna A-re.

fevske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 nri zvečer.

Seje vsak prvi torek v mesecu v stari soli sv. Vida.

Pozor!

puha polaio! Pravil reč tiste kroni-:

jce, ki jih pošilja Janez. Milijonarka' .^J¹ :*^da# ~io

j*-pk 1 v ..„ J 1 • , 1 • , , *^rr# ▼ meaecu v Knanacv

Dober, večer, mati! {vendarle ni, da bi se takole napiho- Woraw. cor- St. Cleir Are. and "Nocoj bom d°ma. ker grem jutri vala." Str. N. K. v mesto." I ■ ........UraudaiM sa leto 1*9».

"Spet ženinov denar, jeli?" io je ! ***^+ + ♦ «4»Predsednik, Anton Grdina 1053 East

j 62nd Street., tajnik, Joseph Russ *«IT

osmuknila soseda.

"Od Janeza, da. In tef pot. mati, je spet več poslal/'

"Pretrgal se ti bo od dela; le čemu ti bo shirani mož?"

Ančka je pogledala sosedo čez ramo in vprašala :

"Ali so oče v hiši?" "\ hiši," je odgovorila kratko mati.

Ančka ni rekla niti 'lehko noč' za-vidnicam, odprla je vrata in šla k očetu v sobo. Sosede so se poizgu-bile iz veže. mati se je zamislila pred ognjiščem, in strmela v plapolajoči ogenj.

Tisti teden, ko se je Ančka vrnila iz mesta, kamor je nesla v hranilnico Janezov prihranek, je bila za-čudo potrta. Kakor senca se je pla-

HARMONIKE!

Izdelujem in popravljam vsakovrstne harmonike, bodisi kranjskega ali nemškega tipa. Vsa dela izvršujem zanesljivo in točno, po najnižjih cenah«

I sto tako izvršujem tudi krasne ol-tarčke za v sobe, ki se jih lahko 1 električno svetljavo razsvetlji.

Se priporočam rojakom ši rom Amerike.

ANTON BOHTE, 3626 £. 82nd SU Cleveland. O.

Telefon: Canal 6319.

M A. T H KREM55SC

m

Priporoča Slovencem in Hrva. torn mojo dobro in okusno mesnico. Vsaki dsn s vaš« me* o. k* kor

tudi

— prave kranjske klobase_

doma de!cne v*><Jno na razpo-

IUIW.IWSI, d^, 111

t>enna Atc N. E-; zastopnik. Jose*!

Dktm 1051 Atidifren R4- W.; Druiew ravnik Dr J. II. SelUkar na 6127 S' *ir AvcniM-

Novi člani s«. «»rcjem*jo ▼ dnsštv« >d i6-*m l«ta d« leta starosti i*

e zavarujejo za posmrtni no $i«oo 900-0« ili 250.00 noš« društvo plačuje $6.0» te teo*ke bol. potpore-

Naie društvo sprejme tudi otroke * t< ladinairi oddelek od 1 do 1* lota store-i m e zavarujejo $10000: Otroci po «t> ste starosti prestopijo k aktivnim tU in se zavarujejo od o.ao do $sooi. "ločevanje društvenih ase*- pri aejak o< 1 ure dop. in do S ure pop.

Novi člani in članice morojo biti pre »kani od zdravnika naj kasneje do «3 Ine vsaeesa ntosoon.

Tm vse wuUUna »ajasolla s« otoni

— Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droce, raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še d*nes po naš cenik!

A. M. KAPSA

(General Hardwe store)

2000 - 2004 Blu Island Ave Cor. 20th St. CHICAGO, ILL.

Povabljeni ste

DR. JAMES W. MALLY.

SLOVENSKI—ZOBOZDRAVNIK

^{6127 St}- ^Clair Cleveland, Ohio.

Uradne ure: Phones:

Od 9:00 do 12:00 in 1 :oo do 5:00; zvečer od 6:00 do 8:00. V nedeljo od 10:00 do 12:00.

Randolf 37ii—Office Princt. 1274 L—Office Randolf 1807 W—Res

SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno.

Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na:

JAMES A. JAN DOS, 2042 W. 22nd St, near Hoyne Ave., Chicago* IE

TeL: Canal 4108

da pridete v našo trgovino in si ogledate naše nove vzorce oblek za jesensko in zimsko sezono.

Moške in fantovske o-bleke v najnovejših "sty-lih" po novih znižanih cenah. Fantovske in moške obleke z dvojnimi hlačami prodajamo sedaj po:

$30.00,

$35oo,

$40.00 in višje.

Posebna vrednost pa je v moških površnih suknjah za jesensko in zimsko sezono, v najnovejšem "double breasted style" katere dobite sedaj za : $15 00, $20.00, $25.00, $30.-00 in višje.

Pridite k nam in izberite si iz dobrih oblek najboljšo obleko.

Naša trgovina^ je od prta vsak torek, četrtek in soboto zvečer.

NAŠA TRGOVINA JE ODPRTA VSAKO NEDELJO DOPOLDNE.

JELINEK & MAJER

Corner Blue Island Ave. and 18th Street.

Imperfect in Oriainal

DEKLA ANCKA.

(»•lje.) Napisal F. S. Finzgar.

AMERIŠKI SLOVENCI PODPl, RAJTE SVOJE PODJETJE j KATERO EDINO SE BORI ZA VAŠE INTERESE?

Dnaštvo Sv. Cirila in Metoda itev S. D. Z. v Člevelanda. O.

V društvo »e »prejemajo člani od 16 do 55. leta. Za srartnino »e lahko za varuje za $150, $300, $500, $1000, $150* in za $2000: Rojaki ne odlašajte, ampak pristopite k društvu se danes. Kaše društvo Vam nudi najlepšo priliko, da se zavarujete za slučaj nesreče.

Za vsa pojasnila se obrnite na društvene uradnike.

Predsednik Rudcll Cerkven i k, jk>4, predsednik Jožef Zakrajšek, tajnik Jok* Vidervol (1153 Eaat 61 »t Street, Cleveland, Ohio), zapisnikar Jos. B. Zaver še k, blagajnik Anton Bašča; nadzorniki Anton Strnila, Jos. Zakrajiek. Viktor Kompare.

Društveni zdravnik: Dr. J. M. Seliš-kar.

Zastavonoša: John Jerman.

Društvo zboruje vsako drago nedelja v mesen v šolski dvorani.

▼ vir ▼ W ~ 1

D1V8TTO «▼. TBA

STXT. St

K.I.K.X.

Prepričajte se!

Da mi resnično izdeluje-mon a j krasne j »e ž eni to van j -tke slike.

Da imamo na razpolago sa slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah.

Vsem »e priporočam.

Nem^ceK

4 FOTOGRAFIST

1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago,' IU.

^ ' *

PHONE: CANAL 2534. ,