logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
išči tudi po Europeani
Epošta:
Geslo:
Prijava
 

0 / 0

61 informatica ^

J?» '..^«'"•t

ii«®»

'TT^ )

'M

4:'

„P"

'v ^

■4 ri-, -b;.

v v.' i. t :

s 'Iv

IC u'^h^fŠ i .s- .-i'f.«

V 'i-^IJ

RISALNIK ISKRADATA 80

Risalnik ISKRADATA 80 je računalnik, ki ga uporabljamo za pripravo besedila. Nadomešča nam pisalni stroj v pisarnah in drugje, ima pa številne prednosti pred navadnim pisalnim strojem. Z njim dosežemo ne samo večjo produktivnost, temveč tudi boljšo vsebinsko kvaliteto besedila in lično obliko izdelka. Risalnik ISKRADATA 80 je tako majhen, da ga lahko postavimo na navadno pisalno mizo, vendar Imamo lahko shranjena v njem številna besedila, ki jih s pritiskom na tipko lahko takoj prikličemo na zaslon, popravljamo, sestavljamo in odtisnemo na papir. Osnovno vodilo pri izdelavi pisalnika ISKRADATA 80 je bilo, da je delo z njim preprosto in ne zahteva nobenega posebnega računalniškega ali programerskega znanja. Vsakdo se v nekaj urah lahko nauči dela s pisalnikom in tako doseže v krajšem času z manj napora boljši rezultat — vsi popravki se opravijo namreč kar na zaslonu in ko je besedilo dokončno, ga računalnik izpiše sam, brez napake. Skratka: delo s pisalnikom je pravi užitek! Stroj opravlja vsa tista opravila, ki so zamudna, naporna in utrujajoča, človek pa se lahko posveti vsebini besedila, ki ga zdaj tako na lahek način sestavlja in spreminja.

ISKRA, Industrija za telekorTi»jntkacije elektroniko in elektromehanike Kranj TOZD

n.ićtjnalniki, 6-1000 Krcini .. PF I/jbljana 61000 L|ubl|ana. Gruberjevo nabrevjp 6 Otqa-nizac)|Ske onore Zagreb (04 ' . 4 i 1-4Q4 Beograd fOl1j 326-205. Skopje i09l) 'j88 -I ili'-'ie Ljubljana, BeogrnO. /aqreb Saraje-'-^kr.ijjc Ri|e;kn SdIiI. MrmlHir Sad I Pii5-if:r; Ban,;-l.i.ka N-j,

l7r)i>la Iskra Compie-cc - ■ 7 O/D M^rk o|inn _ FVavice do spremenil) prui.'^m,.-- . Tisk I fSkatna Ljubljana. Ljubliana OP 80

KAKO DELAMO S RISALNIKOM?

VNOS BESEDILA

se opravlja preko tastature, kjer so črke razporejene enako kot na pisalnem stroju, le da se vpisano besedilo prikazuje na zaslonu in ne na papirju. Ker pisalnik samodejno premakne besedilo v novo vrstico, ni treba paziti na poravnalni rob. S tem je prihranjenega precej časa, zlasti pri daljših besedilih.

POPRAVLJANJE

je preprosto in hitro. Ni nam več potrebno prepisati celotne strani, če želimo popraviti eno samo besedo. S pisalnikom besedilo popravljamo sproti, že ob vpisu,

ali pa kasneje. S pritiskom na funkcijske tipke lahko prikličemo na zaslon katerikoli del besedila. Potem lahko brišemo, zamenjamo ali vnesemo na kateremkoli mestu znak, besedilo ali ves odstavek. Na zaslonu sproti vidimo novo, popravljeno besedilo.

OBLIKOVANJE

besedila dokončamo šele neposredno pred izpisom. S pritiskom na posebno tipko vpisano besedilo oblikujemo v poljubno obliko, ki jo tiskalnik reproducira. Z lahkoto lahko preizkusimo razne formate, od A4 stoječega, ležečega, do A3

mm.

dvokolonskega formata za pomanjšano reprodukcijo, s štetjem strani, centriranjem naslovov, prostorom za slike in še marsikaj. Ta značilnost pisalnika je pomembna zlasti pri pripravi dokumentacije, kjer je oblikovanje z navadnim pisalnim strojem dokaj zamudno.

HRANJENJE

je največja prednost pisalnika. Besedilo je shranjeno na disketah in gaje mogoče vselej priklicati na zaslon. Na eno disketo lahko shranimo ca. 45 strani formata A4 tipkanega besedila. Istočasno imamo v napravi 2 disketi. Če potrebujemo več disket, jih lahko zamenjamo. Lahko si pripravimo kar knjižnico besedil, ki jih po potrebi vstavljamo v pisalnik.

IZPIS

besedila je brezhiben. Vse napake so bile odpravljene že na zaslonu, pisalniku smo dali navodila za obliko izpisa. Poleg tega uporablja pisalnik poseben tiskalnik s krožno glavo, ki omogoča kakovost odtisa kot pri najboljših pisalnih strojih. Zato so odtisi primerni za dopise in za nadaljnje razmnoževanje. Izpis lahko ponavljamo, kolikokrat hočemo — vselej bo enak.

UPORABA

pisalnika ISKRADATA 80 je priporočljiva povsod, kjer pomeni priprava besedil ozko grlo. Kadar potrebujemo hitro izdelana dolga besedila ali večje število kratkih besedil, kjer lahko uporabimo neke standardne elemente, se pisalnik posebej obnese. Tako je na primer primeren za krožna pisma, ponudbe, pogodbe, pravilnike, sporazume. Prednosti pisalnika se pokažejo tudi pri dolgih besedilih, ki jih večkrat popravljamo, npr. zapisniki, tehnična dokumentacija, znanstvena dela. Vselej imamo kot rezultat dela; brezhiben izpis in večjo produktivnost.

IskraÄsi

t mm li ìHiHi «m 0 ttkliiKsiii''^-^-

T T V ,

4- .T -e .

ifes' ^t te

ih. K

112 3

TEHNIČNI PODATKI

Risalnik ISKRADATA 80 temelji na mikroprocesorju Z 80. Zaslon s tastaturo: zaslon 1920 znakov, standardna strojepisna tastatura z numeričnimi in funkcijskimi tipkami. Zunanji pomnilnik: dvojna disketna enota, kapaciteta 2 x 256KB. Tiskalnik: D 50 s krožno glavo, izpis v obe smeri, hitrost izpisa 47 znakov v sekundi. Krožna pisalna glava s 96 znaki.

informatica

r;is<>i)i.s iztliijii Slovensko ctru.štvo INI^ORMATIKA , 61ÜOO IJubljnna, Carmova 41, Jugoslavija

limCDNl.SKl üüüüfi:

ri ai I i : r. Aleksit':, Ueocjrnd, D. Uilrokov, Skopje, P. Dra-((ujli)vić, Hiji.;k;i, S. Ilodiar, Ljubljana, B. H.orv;it, M,->ri-Ijor, A. Maridzir, Siirajovo, S. Mihalić, Varaždin, S. 'l'iii k, /uijrelJ.

fihivni ili tKlyovorni urednik; Antoni'. Železiiikar

TiaiNlČNI OliUOfi: Urixliilki [iodročij:

V. Dataijolj, U. Vitas - programiranje

I . Hrnlko - u mot na inteligenca

I). Cijt'i.'/.-Kocniaiiovió - Informacijski sjstonii

M. lixül - operacijski sistemi

A . Jernian-lilažic - novice zaloZništvn

B. Džonov.i-Jornian-Dlažič - literatura in srečanja

L. Lonart - procesna informatika

D. Novak - niikro računalniki

Neda Fapić - pomočnik glavnega urednika

L. Pipan - toimindlotjija

li.' Popović - novico in zanimivosti

V . Rajković - vK^oja in izobraževanje

M. ŠtH>jol, M. Vukobratovir - robotika

J'. Tancit) - računalništvo v humanističnih in

di iižijonih vedah S. 'fiirk - inut(»rialna oprema A . Our up - urednik v SOZ1Ì Gorenje Tolinični urednik: Hudi Murn

ZALOŽNIŠKI SVET

T. öanovtK:, Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, Ljubljana A . Jertnan-lllažič, Hepubllški komite za družbeno

planiranje in informacijski sistem, Ljubljana

11, Klonifinčič, Iskra, Elektromehanika, Kranj S. Saksida, Institut za sociologijo pri Univerzi v

l.jubljani,Ljubljana J. Virant, Fakulteta za eliiktrateliniko. Univerza v Ljubijfini, Ljubljana

Uri.'dniStvo in uprava: Informatica, Parmova 41, 61Ü0Ü Ljubljana, telefon (ü61) 312-988, teleks; 31366 YU DIGITA

Listna naročnina za delovne organizacije je 500,00 din, za redno člane 200,00 din, za študente 100,00/50,00 din, [losamezne številke 100,00 din Žiro račun št.; ri0101-678-r).lfi41

Stališfo urmlniStva so laliko razlikuje ott mnc-nja avtorjev,

Pl i linanciranju revije sodeluje tudi Raziskovalna skujjnost Slovenijo,

Na pntlaijj mnenja KopuhliSkega sekretariata za prosveto in kulturo št. 12IO-.l'l/7'J /. dne 1.2.1979, jo Časopis opi oščen teiiie|jne<|a davka od proini?la proizvodov.

Tisk; Tiskarna KUlvSI.IA, Ljubljana

liralifnaoprema: lia.slo Kiin

ČASOPIS ZA TEHNOLOGIJO RAČUNALNIŠTVA

IN PROBLEME INFORMATIKE

ČASOPIS ZA RAČUNARSKU TEHNOLOGIJU

I PROBLEME INFORMATIKE

SPISAN IE ZA TEHNOLOGIJA NA SMETAN JETO

I PFiOBLEMI OD OBLASTA NA IN FORMATI KATA

A . p. Zeleznikar n. Novak

P. Batista M. Kraiglier

A . P. Železnikar

YU ISSN 0350-5596

LETNIK 5, 1981 - št. 1

VSEBINA

4 Možnosti ra/.voja mikro-ročunalniska tehnologije v SFRJ

12 Paralelno prcK'esiranje '

lUM-SNA računalniški mre-

B. Kuštrin J. Barle

M . V . Jefić

V. Mabnič ß. Vilfan

B. Mihovilović J. Šile P, Kolbezn

N. Ivančif B. Krtolica E. Zakrajsek

lì. èvab

16 Jezik PL/1 in mikroračunalniki 11

28 Elementi paralelnega procesiranja v operacijskem sistemu računalnika IBM 8100

34 Otkrivanje i popravljanje grešaka u računskim memorijama (KCC)

42 Program za oblikovanje besedil

47 Mehurčni pomnilniki 111

56 CroiTiemro CS-3 mikroračunalo

61 Mikroračunalniško krmiljenje avtomobilskega motorja

67 Statut Slovenskega društva informatika

72 Novico in zanimivosti

7B Sriičatija

Published by INFOUMATIKA , Slovene Society for Informatics, 61000 Ljubljana, Parinova41, Yugoslavia

EDITORIAL ÜOARD:

'f. Alekiiif., Ufioyrad, D. Bitrnkov, Skopje, P. Dra-Qojlovit , liijc'ka, S. Hoctžar, Ljubljana, B. Horvat, Maribor, A. Mandžić, Sarajevo, S. Miiialić, Varaždin, S. Turk-, Zagreb,

EDITOK-lN-CllIEF:

Atiton P. Železnikar

TECHNICAL DKl'ARTMENTS EDITORS:

V. Batayeij, D. Vitas - Programming

1. liratko - Artificial Intelligence

D. Ćećez-Kecmanović - Information Systems

M . Kxel - Ofxjrating Systems

A . Jerman-Blažič - Publishers News

li. IJžoiiova-JL'rrnan-Blažič - Literature and Meetings

L. Loiiart - Prncuss Informatics

D'. Novak - Microcomputers

Neda Papić - Editor's Assistant

L. Pi|jLUi - Torniiiiology

13, Püjjovic - News

V . Raj kovic - Education

M.'Siegel, M. Vukobratović - Robotics

P. Tancig - Computing in Humanities and Social

Scicnces S. Turk - Hardware A . O or up - Editor in SO Z D Gorenje EXECUTIVE EDITOR;

Rudi Murn PUULISHING COUNCIL

T. lianovec, Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, Ljubljana

A . Jerman-BlaJ.ič , Republiški komite za družbeno

planiranje in informacijski sistem, Ljubljana

H. Klomenčič, ISKRA, Elektromehanika, Kranj S. Saksida, Insitut Ka sociologijo pri Univerzi v Ljubljani

J. Virant, Fakulteta zn elektrotehniko, Univerza v Ljubljani

Hoadguarters ; informatica, Parmova 41,

61000 Ljubljana, Phone: (Oćl) 312-988, Telex: 31366

Delta

Annual subscription rale for abroad is US H 22 for' companies, and US 5! 7,r> for individuals.

Opinions oxjirf'ssod in the contributions are not necessarily shai i'tl by the Editorial Board.

Printed by: Tiskarna KHESUA , Ljubljana

DESIGN: Rasto Kirn

JOURNAL OF COMPUTING AND INFORMATICS

YU ISSN 0350 - 5596

VOLUME 5, 1981 - No. 1

CONTENTS

4 Possibilities of Microcomputer TecVinology Development in Yugoslavia

12 Parallel Processing in an

Hi M-SN A Computer iNotwork

16 PL/I Language and Microcomputers H

28 Elements of Parallel Processing in the Operating System of IBM 8100 Computer

34 Error Detection and Correction in Computer Memory (ECC)

42 A PrcKjrEim for Text Proc easing

47 Magnetic Bubble HemM-ies

56 Cromemco CS-3 Microcomputer

61 Microcomputer Engine Control

67 Informatika, Slovene Society ' s Statute

72 News

78 Meeting

A . p. Železnikar D. Novak

P. Batista M . Kraigher

A. P. Železnikar

B. Kuštrin J. Barle

M. V. Jefić

V . Mahnić B. Vilfan

B. Mihovilović J . Šile P. Kol be zen

N. Ivančić B. Krtolica E. Zakrajšek

B. Švab

inforriìatica

INFORMATICA 1/1981

KRONIKA IN PERSPEKTIVE

UDK; 681.3-181.4

I'reteklD izdajateljsko leto (1980/81) lahkg oznnčimo kot leto poskusov, da bi se v okviru SB Slovenije dogovorili 7.a enoten računalniški proizvodni progran:!. Dogovori so potek.ili n.i dveh ravninah; upravljavski tir tehnološki. Laliko trdimo, da so tehnologi dogovarjajočih bliže svojemu cilju: identifikaciji, klasifikaciji in ovrednotenju ofjstoječiti in prihodnjih računalniških proizvodov Iskre, Gorenja ter Delte in njenili kooperantov.

Slovensko druStvo Informatika je ustanovilo komisijo 7.a vi.soko.šolski študij, katere prvenstvena iialocjn je, da v sodelovanju z ustrezno komisijo UNESCO-IPIP pripravi predlog in stiindard visokoSoIsfcega usmerjciKjtja izobia-žovanja za področje računalništva in informatike, upoštevaje na-še rciymert- in možnosti. Ta predloo in njoijove prihodnje variacije bodo dane v širšo razpravo skupnostim strokovnih delavcev v proizvodnih, ujiorabniških, visokošolskih, raziskovalnih in družbenih organizacijah. Pri tem naj bi se posebej upoštevali dve dixlatni izhodišči: podrobna izdelava vsebinskega dela laboratorijskih vaj predintitnika ter študijska smer rnčiiiialniške proizvodnjo (to dvoje ni zajeto v predlogu komisije UNESCO-IRIP). K tunm bi morali dodati Se izhodišča za oblikovanje učbenikov v skladu s študijskimi programi.

Slovensko druStvo Informatika je organizator simpozija Informatica 'Kl ter sinjpozija. in razstave računalniške tehnologije Informatica '82 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (skupaj z ÜB in Elektrotehniško zvezo Slovenije) . Informatica '81 je prehodni simpozij (ob sejmu Sodobna elektronika '81), dočim je Informatica '82 sodobna povezava proizvodnega, uporabniškega, razvojnega in raziskovalni?cja dela računalniške tehnologije v mednarodnem prostoru. Informatica '82 je sodoben koncept povezave proizvodnje in znanja, industrije in stroke, dela in razvoja, računalniške tehnologije in njene uporabe.

Slovensko društvo Informatika siri svojo bazo: veilno vec je prostovoljnega strokovnega in organizacijskega dela, vse manj dohodkovnih odnosov posameznikov z društvom .'Ureja se poslovanje društva, dopolnjujejo se zbirke podatkov o udeležencih simpozijev, o članstvu, o naročnikih časopisa Informatica.

Kaj si strokovni delavci na področju računalništva in informatike še želimo? Več svobodnega, samoupravnega dogovarjanja, postavitev prave, regularne računalniške proizvodnje, manj posegov administrativnih kadrov, ki sklepajo in odločajo pragmatično, utesnjeno, nestrokovno, brez delovnih izkušenj in praktičnega znanja. Tu vidimo vzroke težav pri dogovarjanju in organiziranju tehnološko zahtevne proizvodnje, tu vidimo vzroke stagniranja kvalitete pri izobraževanju strokovnih kadrov. Administrativno izdelujemo gore neuporabne filozofije in sporna gradiva uporabljamo za usmerjanje razvoja in izobraževanja pa tudi za zaviranje prodora kakovostnih strokovnih dejavnikov. Traktati, spisi, publikacije, elaborati, Studije in psevdoznanstvena dela se neselektivno financirajo, čeprav kažejo vidno stopnjo strokovne neprizadevnosti in nesposobnosti.

Kljub navideznim in dejanskim oviram nastaja v SFRJ nova industrijska panoga, za katero je značilno kopičenje sposobnosti v razvoju, proizvodnji, prodaji, inženiringu in strategiji poslovanja; to je tudi mikroračunalniška industrija, ki bo dovolj domača in samonikla, z minimalnim uvozom, tako da bo moč govoriti o nedevizni mikro-računalnlSki proizvodnji. S primernim združevanjem, usmerjanjem, produktivnostjo in ustvarjalnostjo novih kadrov bo moč doseči samostojno in neodvisno akumulacijo sredstev za nujen na'daljni razvoj mikroraf unalniške industrije.

V naslednjih treh letih bo domača računalniška industrija nudila domačemu in predvsem tujemu tržišču navadne in inteligentne terminale, male poslovne sisteme, podsisteme velikih računalnikov ter šolske, lahoratorijake in ■ pisarniške sisteme. Sami bomo izdelovali tudi določene segmente računalniške periferije, preklopne usmernike ter zadovoljiv as orli m a kakovostne uporabniške in sistemske programske opreme.

Prihajajoče leto nI samo us tal it veno, je tudi tehnološko in oorpanizacijsko napredujoče na področju domače računalniške proizvodnje,njenega utrjevanja in njene organizacijske strokovnosti. Tudi časopis Informatica je glasnik novih naporov In tribuna strokovnih delavcev pri uvajanju novih tehnologij, novega razvoja in raziskav ter kadrovskega izpopolnjevanja .'Časopis Informatica se aktivno vključuje v nove tokove tehnološkega in proizvodnega razvaja s pomočjo vaših prispevkov, vaše zavzetosti, ustvarjalnosti in strokovnosti.

Anton P. Železnikar

INFORMATICA 1/1981

M02N0STIRAZVOJA MIKRORACUNALNIŠKE TEHNOLOGIJE V SFRJ

ANTON P. ZELEZNIKAR, DRAGO NOVAK

SOZD ELEKTROTEHNA, DO DELTA

UDK: 681.3-181.4 (497.1)

Članek opisuje razvoj mikroračunalniške tehnologije predvsem s stališča proizvodnje in njenih možnosti v SFRJ. Opisuje razmerja med mikro In minlračunalniško tehnologijo, kjer nakazuje možnosti prevzema funkcij današnjih minisistemov s pomočjo novih mikroprocesorjev. Kratko je prikazano stanje mikroračunalniške tehnologije v svetu s stališča sistemsko arhitekture in novih operacijskih sistemov. Nakazana so izhodišča dosedanjega razvoja domačo mikroračunalniške proizvodnje s preglednim proizvodnim spektrom {komponente, centralne enote, periferne enote, terminali, programska oprema). Izčrpneje je analizirana programsko oprema in njeni standardi za mikroračunalnike ter zmogljivost sodobnih mikroprocesorjev v primerjavi z obstoječimi 16- in 32-bitnimi miniračunalniki. Na koncu članka so opisane možnosti domače mikroračunalniške proizvodnje s kritičnim pogledom na obstoječe stanje.

Possibilities of Microcomputer Technology Development in Yugoslavia

This article describes a microcomputer technology development from the standpoint of production and its possibilities in Yugoslavia. Some differences existing between micro and minicomputer technology are pointed out where microcomputers are taking over the market and applications from minicomputers. Briefly, the state-of-rthe-art of microcomputer technology is shown from the standpoint of system architecture and new operating systems. Some starting-points of domestic microcomputer production are discussed showing the wide spectrum ol products (integrated components, main frames, peripherals, terminals and software) . Further, an analysis of the future software and its standards for microcomputers and a comparislon of coming microprocessors with existing 16- and 32-bil microcomputers is given. At the end of the article new possibilities ol production and organization of domestic microcomputer industry are discussed and a critical view to this subject is given.

I. Uvod

Mikroračunnlniška tehnologija nudi možnosti za samostojno računalniško proizvodnjo in uporabo tudi deželam v razvoju, še zlasti pa srednjerazvitim. Na tem področju so pričakovanja za samostojno rast,za sodelovanje s tujimi partnerji predvsem na področju trženja in s tem ■M pokrivanje ali celo preseganje razmerja izvoz/uvoz uresničljiva in vstop domače industrije na to področje proizvodnje in uporabe ne samo gospodarstvo upravičen, marveč tudi razvojno nujen.

Računalniško proiavodnjo lahko osvajamo z različnimi strategijami, npr. začenši od čiste iicenčne, prek koncepta proizvodnje izvirnih naprav (PIN = OEM) do samostojno razvitih in proizvedenih sistemov. To je industrijski (organizacijski) del koncepta. Drugo vprašanje je vsebina proizvodnje oziroma njen asortima in to vprašanje se lahko postavlja s stališča srednjerazvite družbe, njenih veljavnih odnosov, zakonitosti in možnosti.

Hačunalniški sistemi imajo med tehničnimi sistemi najvišjo stopnjo kompleksnosti In ta kompleksnost se odraža tudi na ztumje, razvoj, proizvodnjo In trženje. Osvajanje dejanske računalniške proizvodnje je zato lahko le postopno, od manjše kompleksnosti k večji, od mikro-računalniških sistemov naprej. Tak koncept bi se tudi dobro ujemal z uporabo malih sistemov v vrsti dejavnosti gospodarstva, administracije", konstruktorstva in razvoja, kjer veliki in srednji sistemi največkrat niso gospodarni.

Druga smer, ki prihaja iz mikroračunalniškefia (procesorskega) področja, je tehnološka in njeno sporočilo je, da bodo nov! mikroprocesorji prevzeli sčasoma funkcije današnjih minisistemov (PDP, VAX) in poslovnih sistemov (IBM). Tehnološke zijiogljivosti novih mikroprocesorjev hodo presegle zmogljivosti današnjih mini in poslovnih sistemov in z novimi perifernimi napravami (diski tipa Winchester, mehurčni pomnilniki Itn.) bo moč oblikovati prave megasisteme z več centralnimi in perifernimi procesorji.

To telinološko S[>oročilo nalaga, da se lotevamo načrtovanja proizvodnje mikroračunalnišklh sistemov z resnostjo in pozornostjo, saj je to |30dročjo v naših razma -rah in pogojih dela uresničljivo in gospodarsko upravičeno. Kot žil napisano, |>;> predstavlja tudi pc'rspektivne možnosti za naprej, če se dovolj hitro vključujemo v domače in tujo tržišči;.

Iz napisanega izhaja, da so možnosti razvoja rtiikro-računalniške tehnologije ter z njo povezane infrastrukture flovolj vzpodbudne, da se lotevamo resneje kot doslej raa-vijanja teh tehnoloških dejavnosti s pripadajočo proizvodnjo, razvojem, znanjem in prodajo.

2. Razmer fa mlkro in mlniračunalniške tehnologi je

Še pred leti je bila klasifikacija računalnikov v mikro, mini in velike računalnike dokaj Jasna. Velilci ra-. čunalniki so pomenili paketno obdelavo; s problemi smo ' priliajali v računske centre, kjer so se ti računalniki na. hajali. Miniračunalriiki so obvladovali vodenje procesov in manjše poslovne aplikacije. Reševali so torej probleme na licu mesta. Vedeli smo, da sodijo računalniki podjetij IBM, Borroughs, CDC itd. k velikim, računalniki podjetij DEC, Hewlett Packard, Data General itd. pa v razred miniračunalnikov. Objektivno merilo za klasifikacijo pa . je bila procesna moč. Prvi mikroračunalniki so po tem kriteriju precej zaostajali za obema skupinama. Svoje ■ področje uporabe so našli v zamenjavi in izboljšavi ožičene logike, v posameznih avtomatskit) napravah in pri vodenju zelo enostavnih procesov. Odprli so tudi novo dimenzijo uporabe računalnikov, kot zasebni računalniki in računalniki za hobi. Od miniračunalnikov so se razlikovali po precej nižji ceni, manjših dimenzijah in nižji zmogljivosti. Ena od glavnih zaprek za uspešno konkurenco miniračunalnikom je bila visoka cena perifernih naprair. Šele pojav cenenih perifernih naprav, kot so pogoni za gibke diske. Wineliester diski, ceneni tiskalniki itd., je omogočil mikroračunalnikom konkurenčno razmerje cena - zmogljivost.

16-bitni mikroračunalniki, ki so svoje ime ohranili zaradi.svojih 8-bitnih prednikov in ker so se rodili v podjetjih, ki jih že kar identificiramo z mikroproi.esorjl (Intel, Motorola, Zilog), so izpolnili prej obstoječo vrzel med mini in mikroračunalniki. S svojo zmogljivostjo dosegajo in celo presegajo miniračunalnike. Meje postajajo manj ostre. Mikroračunalniki bolj in bolj Ì2pc|drivajo miniračunalnike iz področja vodenja procesov. Ze|o jasen dokaz zato so.napovedi, da bo stekel prvi 'prevajalnik m programirni Jezik ADA na mikroračunalniku. Smisel delitve računalnikov na mikro in mini bo postal še bolj vprašljiv v bližji prihodnosti ( 1983), ko naj bi se pojavili na trgu 32-bitni mikroprocesorji, ko bo mogoče za nekaj tisoč dolarjev kupiti namizni TRS 370/135. Ustanovljena je tudi že mikroprocesorska interesna skupina "Skupina 380", ki pripravlja mikroprocesorske nrpdukte za podjetja intel, Motöfola in "IBM. Bodoči mikroračunatnikl bodo torej programsko kompatibilnf s serijama 370 in 380 (veliki računalniki podjetja fBM). V kratkem bomo doživeli, da nam računalniška industrija ne bo več proi^a-jala mikro, mini in velike računalnike, temveč rešitve na osnovi visoke tehnologije, ki na trenutni stopnji razvoja še nosi ime mikroračunalniška tehnologija.

3. Stanje mlkroračunalniske tehnologije v svetu

Poglejmo si nekaj osnovnih potèz razvoja mlkroračunalniske tehnologije v"zadnjem letu. Opazna je cepitev pri arhitekturi centralnega - procesorskega oz. računalniškega integriranega vezja. En poganjek gre v smer vedno zmogljivejšega procesorja, drugi pa v smer Inte-^ gracije procesorja, pomnilnika in vhodno-izhodn i h kanalov v eno samo integrirano vezje (single chip computer). Na pddročju mikròracunalniskih sistemov prihaja do standardizacije na materialnem (vodilo) in programskem nivoju (operacijski sistemi, ki temeljijo na UNIXu). Po-mnilniška integrirana vezja postajajo vse zmogljivejša. Pri dinamičnih pomnilnikih je poleg težnje po čim večjih

obsegih opaziti še težnjo po poenostavitvi osveževanjsi (psevdostatični pomnilniki). Na trgu so se pojavili tudi mehurčni pomnilniki, po katerih je žejno vpila vrsta aplikacij na področju telekomunikacij in vojaških sistemov.

l6-bitni mikroprocesorji, ki so bili najavljeni v letu 1978, so že dobavljivi. Stari, 8-bitni računalniki že imajo svojo domeno uporabe in nove uporabe so v polnem razmahu. Poglejmo na kratko 16-bitne procesorje. Mednje spadajo; Intel 8086, Zilòg Z8000, Texas Instruments 9900, Texas Instruments 9940, Fairchild 9440, Motorola ' 68000, Ferratiti FlOOL, Data General mN602, National 16016, J^dvanced Micro Devices 29116. Od teh so najpopularnejši 8086,Z8000in M68000, ki so realizirani v MOS tehnologiji in jih lahko štejemo med "prave" procesorje. , V MOS tehnologiji sta realizirana tudi DG mN602 in National 16016. Procesorji P 100-L, AMD 29116.in F9440 pa bazirajo na bipolarni tehnologiji. TI9900 spada tudi še med prave procesorje, medtem ko njegov sorodnik T[9940 vsebuje 128 zlogov BAM pomnilnika in 2K zlogov ROM pomnilnika in spada v skupino mikroračunalnikov v enem integriranem vezju,

16-bitni mikroprocesorji imajo razširjeno podatkovno in naslovno vodilo. Že samo ime nam pove, da obsega podatkovno vodilo 16 bitov. V splošnem so ukazi definirani nad naslednjimi osnovnimi podatkovnimi tipi: bit, pol-zlog, zlog, beseda, dvojna beseda, Z razširitvijo naslovnega vodila se je povečal obseg neposredno naslovljivega pomnilnika nad standardnih 64 K zlogov. Pri 8086 je ta obseg IM zlogov, pri Z8001 in M6e000 pa 8M zlogov. Poleg razširitve sistemskih vodil prina.šajo 16-bitni mikroprocesorji še celo vrsto novosti: segmentiranje, dva načina izvajanja (uporabniško, sistemsko ali nadzorno), ukaae, ki omogočajo sinhronizacijo v multiprocesorskem okolju itd. Pri nekaterih procesorjih so na voljo ukazi, namenjeni za razvoj visokih jezikov. Splošen sklep je naslednji: Ì6-bitni procesorji predstavljajo novo stopnjo v razvoju mikroprocesorske tehnologije, po zmogljivosti prekašajo 8~bitne procesorje (hitrost, obseg direktno naslovljivega pomnilnika, dolžina besede), Poleg tega prinašajo kvalitetne novosti, ki bodo omogočale enostavnejšo in hitrejšo realizacijo operacijskih sistemov in prevajalnikov ter enostavnejše združevanje v zmogljive več-procesorske sisteme.

Lani smo lahko zabeležili tudi pri pomnilnikih novo pridobitev - integrirano vezje s pomnilniško kapaciteto 6.4 K bitov. Nekaj mesecev pred tem so se pojavila na trgu enonapetostna 16 K-bitna integrirana vezja. Po napo vedih naj bi šel razvoj po enakih stopinjah naprej. V triletnih Intervalih naj bi se pojavila 256 K bitna in IM bitna pomnilniška integrirana vezja. Pomnilniška vezja dobavlja na trg več proizvajalcev. Med seboj se ta vezja funkcijsko ne razlikujejo. Razlika je le v velikosti in izvedbi (maska) silicijeve ploščice. Zaradi izjemno visoke integracije postajajo pomnilniki občutljivejši na alfa delce, ki se pojavljajo pri radioaktivnem razpadu onesnaženj v materialu. Sistemski razvijalci se morajo zavedati mož-■ nosti takih napak (soft bit errors) .

Že prej smo poudarili težnjo proti poenostavitvi os-veževanja. Letos naj bi se na trgu pojavila vezja 4iCx8 bitov in 8Kx8 bitov z notranjim osveževanjem.

Meliurčni pomnilniki se odlikujejo po tem , da trajno hranijo informacijo in da ne vsebujejo gibljivih mehanskih delov kot nekatere druge naprave. To jim daje v mnogih uporabah prednost pred cenejšimi diskovnimi in tračnimi enotami. Trenutno je največja kapaciteta ene enote IM bit. Čas dostop;i se giblje med JO-40 ihs za različne proizvajalce. Glavni proizvajalci mehurčnih pomnilnikov so podjetja Texas Instruments, Rockwell International, Intel Magnetics, Fujitsu in National Semiconductor. Poleg sa-mih mehurčnih pomnilnikov so potrebna za pogon pomnil-niäkih enot še periferna integrirana vezja in krmilnik, 'ih ciodntna vezja oblikujejo pravilne časovne poleke tokov in omogoPajo odčitavanje vsebine. Krmilnik olajšuje dostop do posameznih naslovljivih blokov.

4. Dosednnji razvoj domače mikroračunglniške proigvcidnje

Čeprav je mikroračunalniška proizvodnja bržkone edina računalniška proizvodnja pri nas, ki jo je v tem trenutku mogoče postaviti na čisti dinarski uvoz, se zaenkrat ni uveljavila kot redna industrijska dejavnost. Pod čistim dinarskim uvozom razumemo nedevizni uvoz tistih sestavnih delov, ki se v Jugoslaviji ne proizvajajo in katere lahko uvažamo preko maloobmejne izmenjave ter za klirinSka sredstva. Na tej osnovi bi bilo danes mogoče proizvajati tudi zahtevnejše mikrosisteme, ki bi v funkcionalnih zmogljivostih dosegali standardne uvožene mi- . krosisteme (Cromenico, Altos, Tandy, Apple itn.),

V Sloveniji smo imeli poskuse proizvodnje domačih mikrosistemov, ki so bili v celoti razviti doma, vendar v razvoju nismo šli dosledno do konca zlasti na področju sistemske programske opreme, dočim Je proizvodnja zastala zaradi meglenih in nejasnih poslovnih odločitev. To, kar se je občasno pojavljalo na tržišču, so bili laboratorijski primerki, izdelani kot industrijsko blago.

Seveda pa to ne pomeni, da v Sloveniji ne tečejo priprave za pravo proizvodnjo mikrosistemov in da ne smemo v skorajšnji prihodnosti pričakovati konkurenčen plasma več proizvodov iti več proizvajalcev.

Pod domačo mikroračunalniško proizvodnjo moramo razumeti predvsem tisti tip proizvodnje, ki temelji na domačem razvoju, kjer je pretežni del proizvedene vrednosti dinarski, dočim veljajo licenčni odnosi le za tiste dele sistema, ki pogojujejo povezljivost z obstoječim mednarodnim tržiščem in s tem konkurenčnost. Nakup avtorskih pravic (licenčnina) na področju sistemske programske opreme je skorajda nujen iz dveh razlogov:

1) v primeru samostojnega razvoja bi morali razviti na določen način z nekim ananim operacijskim sistemom (OS) združljivi sistem, kar bi bilo povsem mogoče in ne bi bistveno vplivalo na ceno proizvoda;

2) kljub samostojnemu razvoju ustreznega OS izdelek ne bi imel t.i. reference, ki daje večje možnosti za plasma , primerljivost izdelka, predvsem pa za enakovredno navajanje njegove prilagodljivosti na različne sisternske in uporabniške programske pakete.

Spremenjene poslovne razmere v Jugoslaviji bodo povzročile drugačen pristop k mikroračunalniški proizvodnji in organizaciji, 1'redvsem se mora ta proizvodnja oblikovati po nnvzgornjem načelu, izhajajoč iz tržišča In povezovanja več proizvodnih sektorjev, vključno z zasebnim. Ta nova proizvodnja se mora osposobiti tudi za ustrezno sooblikovanje tržišča z načelom, da bodo le dovolj racionalni in ceneni iedelkl tisti, ki se bodo proizvajali v večjih količinah. Svoj delež bi naj dodala tudi državna administracija s podporo domači proizvodnji in vzpodbujanju.lastnega razvoja, kjer bi restrikcije vplivale kvalitetno, ne pa zavirajoče. Ob tem bi morali nujno omejiti uvoz podobnih izdelkov z visoko carinsko stofMijo ter preusmerjati devizne kupce na domače izdelke.

5. Zgradba mikroračunalnišklh sistemov

Namen tega poglavja je prikaz kompleksnosti mikro-računalniških sistemov navedbo in kratko analizo komponent, kritorijev in pogojev za proizvodnjo. V gospodarskih, političnih, upravljalskih, odločitvenih in administrativnih skupinah in organih največkrat ni prisotno znanje o mikroračunalniškem kompleksu, ki bi pripeljalo do ustreznih odločitev. Med temi podatki manjkajo zlasti analitični, k) kažejo stopnjo rusli, proizvo<lnje in porazdelitve posameznih dejavnosti oziroma komponent sistema .

V obračunskem letu 1979 (konec junija 1980) so nekatera ameriška podjetja za proizvodnjo mikroračunalnikov pridelala največje povečanje proizvodnje glede na prejšnje leto, in sicer V^pple 650 Commodore 150 % in Tandy 131 Razdelitev dohodka med posameznimi komponentami ameriške računalniške industrije pa je bila tale: centralne enote 16*, miniručunalniki 10%, periferija in terminali 45 %, usluge in programska oprema 25 % ter ostalo 4 Ta razmerja so zanimiva predvsem zaradi tega, ker Je moč potegniti določene vzporednice za nastajajočo mikroračunalniško industrijo,

Mikroračunalniška tehnologija c4isega proizvodnjo tehle komponent in podsistemov:

1. Komponente

- centralni mikroprocesorji

- pomožni centralni krmilniki

- procesor za upravljanje pomnilnika

- razširitve centralnega procesorja

- periferni krmilniki

- za diske, trakove

- za komunikacijske kanale

- za kriptiranje itd.

- pomnilniška vezja RAM, ROM, PROM,

mehurčna itn.

- povezovalna integrirana vezja za vodila, V/I

itn.

2. Centralne naprave

- enota s centralnim procesorjem

- pomnilniški moduli

- periferni moduli

- usmerniki

, Periferne enote

- gibki diski

- diski tipa Winchester (trdni diski)

- tračne enote

- tiskalniki

- teleprinterji itn.

4. Terminali

- tastature

- navadni terminali

- inteligenčni terminali itn.

5. Programska oprema

- operacijski sistemi

- prevajalniki

- sistemi za varnost podatkov

- diagnostični programi

- uporabniški programi itn.

Kot vidimo, je asortima podsistemov v mtkrosis-temu prav tako bogat, kot ga imajo veliki sistemi ali minisistemi, le da so mikrosistemi manjši, čeprav lahko pride v posameznih primerih do slikanja (v kompleksnosti obdelave ter v z mogi j ivostt konfiguracij) z minisiste-ml. V klasifikaciji materialnih konfiguracij računalniških sistemov ločimo tri (kompleksnostne, zmogljivostne) ravnine, ki jih poimenujemo z

megaračunalnlki (MR),

miniračunalniki (mR) in

mikroračunalniki

Na področju ^R mora domača Industrija težiti h

cilju, da postopno osvoji proizvodnjo centralnili naprav, perifernih enot (gibkih, trdnih diskov m tiskalnikov), terminalov (navadnih in inteligenčnih) ter programske opreme, predvsem uporabniške. Na sedanji stopnji razvoja ter usmerjenosti mednarodnega, zlasti razvitega tržišča, pa bo težje ah kar nemogoče osvojiti proizvodnjo konkurenčnih integriranih komponent (mikroprocesorji, periferni pomnilniki) in sistemske programske opreme, alasti za tehnološko najnovejše računalniške (procesorske ) sisteme. Procesorji in pripadajoča sistemska programska oprema določajo vnaprej (pred nami in našo ponudbo) določeno tržno usmerjenost, naravnanost in namembnost računalniških proizvodov, zato bi se domači procesorji in lastna sistemska programska oprema le težko vključevali v mednarodno tržišče, tudi če bi bili proizvodi tehnološko boljši od drugih.

6. Programska oprema za mikroračunalnike in njeni standardi

Tako kot so visoki programirni jeziki standarjzira-ni, se postopoma standarizirajo tudi operacijski sistemi za mikroračunalnike. Standardni operacijski sistemi so določeni za

8-, 16- in 32-bitne

mikroprocesorje. K temu pa Je potrebno dodati še mikroprocesorske tipe, ki oblikujejo npr. družine (8080A, 8085, Z80) (68000), (Z8000) itn.

Standardni ojjeracijski sistemi so v bistvu preme-stljivi 'računalniški kodi, zaradi tega je mikroprocesorski tip bistven podatek. Ti standardi torej niso te vrste, da bi jih bilo moč uporabiti kar povprek na vseh vrstah mikroprocesorjev. Npr. standard za družino (8OB0A, 8Ü85, ZBO) ni uporabljiv za druaino (6800), pa tudi standard za družino (Z80) vobče ne bi bil uporabljiv za družino (8080A, 8085) .

Standarizacija na osnovi operacijskega sistema ima zelo široke možnosti za proizvodnjo nove sistemske in uporabniške programske opreme in s tem za njeno uveljavitev in možnosti masovne prodaje.

Vzemimo kot primer mikroračunalniški OS z imenom CP/M (Control Program/Microcomputers), ki se prodaja za procesorske družine (SOBOA, 80B5, Z80), (8086) in (Z8000) . Dejansko imamo v tem primeru tri različne oferacijske sisteme, ki bi jih lahko kratko označili z

CP/MBOBO, C P/M 8086 in CP/MZ8000

Za te operacijske sisteme obstaja nadaljna sistemska (prevajalniki, diagnostika) in aplikativna programska oprema (procesorji teksta, mali poslovni sistemi), ki bi Jo lahko ustrezno označili z -

S8Ü80, S8086, SZ80D0 in AB080, AB086, AZ8000 itn. .'

Na ta način dobimo operacijske / sistemske/ aplikativne programske pakete, ki bi jih označili z (CP/M, S, A) BOHO, (CP/M, S, A) 8086, (CIVM, S, ft) ZBOOO

itn. Vobče bi tako veljalo

^programski iviket) :: = «ojieracijski sistem^ ^dodatna sistemska programska oprema^ ^raznovrstiva aplik. programska oprema > ) ^tip mikropr<x:esorja^

Z razvojem in proizvodnjo nove programske opreme narašča zmogljivost oziroma moč mikroračunalniš-kih sistemov. Dve napovedi s področja mikroračunalni-ške programske opreme sta izredno aktualni:

(1) Podjetje Intel bo vpeljalo jezik za sistemsko ■ programiranje (ADA) v svoj novi 32-bitni mikroprocesor 432 In :

(2) podjetje Microsoft je pripravilo različico operacijskega sistema UNIX (standard za 16-bitne procesorje, ki je bil razvit v Bellovit) laboratorijih) .

ADA (Ada je ime prve ženske, ki je .programirala ) jo jezik, ki združuje lastnosti vrste prejšnjih jezikov. Jezik PL/1 je imel podoben cilj, ima danes številne privržence, nima pa se take priljubljenosti, kot jo je pričakovalo podjetje IBM. Jezik ADA so razvijali 5 let ter ima tele cilje:

1) ADA naj omogoča modularno in strukturirano programiranje ter navzdoljnl razvoj, ki je znan že iz PASCALa. Uvajanje strukturiranih zbirnih jezikov ter strukturiranih različic jezikov BASIC in PASCAL potrjuje jo priljubljenost teh metod.

2) ADA je mogoče uporabiti za obdelavo poslovnih podatkov ter za programiranje v profcesih in v realnem času. To privede do zado.9tnosti enega samega programir-nega jezika, kar olajšuje šolanje, vodenje programirnih projektov, vzdrževanje in dokumentacijo.

3) ADA je kombinacija splošnega, uporabniškega

in sistemskega programirnega jezika. Takšen jezik orno- ■ goča pisanje uporabnostnih programov, operacijskih sistemov, prevajalnikov, komunikacijskih paketov ter interaktivnih sistemov.

4) ADA omogoča programiranje v realnem času, v interaktivnih sistemih in v paralelnih procesih.

5) ADA omogoča nekatere postopke, kot so odpravljanje napak, preizkušanje, dokumentiranje in vzdrževanje programov. Jezik naj bi imel lastnosti, ki pospešujejo in podpirajo razvoj zanesljivih in spremenljivih programov ter lahkotnost odkrivanja napak, preizkušanja in dokumentiranja.

6) Jezik mora biti popolno «i nedvoumno opredeljen, tako da rabi kot standard pri njegovi implementaciji na različnih strojih,

7) Jezik naj omogoča posebne metode, ki so nujne na velikih sistemih, kot je posamično prevajanje modulov ali celotnega pfjdsistema, kot so ravnine dostopa, ki omogočajo velikim skupinam istočasno delo brez motenj in kot so pripomočki za avtomatičen razvoj programske opreme.

8) Jezik naj omogoča učinkovito pr<^dstavljanje podatkovnih struktur ter ofieracij nad strukturami brez zahtevnih okornosti in velikih profjr.jmirnih naporov. Prevajalnik naj prevzame obdelavo podrobnosti.

9) Jezik naj omogoči vpeljavo več okolij za različne uporabniške ravnine, kol so sistemsko in aplikativno programiratije, razvoj paketov, dolo končnih uporabnikov, glavnih operaterjev, o<ktaljenih uporabnikov, učiteljev in študentov, l'rogrami in podatki določenega okolja naj bodo delno ali polno zaščiteni [jretl uporabniki Iz drugih okolij,

10) Jezik naj zmore opis posebnih primerov, kot je posebna oblika V/l, vključitev rutin v drugih jezikih, izjem v splošnih pravilih itn.

Doseganji! naStellh ciljev seveda til brez težav, saj jo potrebno upoštevati lahkotnost uporabe, učinkovitost prevedenega (objektnega) programa, dovolj majhen obseg, prenosljivost, lahkotno realizacijo prevajalnika ter

tudi združljivost s prejšnjimi jeziki na določenih področ-Jlii uporabe. Prav zaradi tega je težko pričakovati, da bo jezik ADA predstavljal dokončno rešitev program imi h zahtev in problemov.

UNIX je operacijski sistem (z delitvijo procesorskega časa), izdelan v Bellovih laboratorijih. Ta OS je bil razvit üa PDP-11 pred desetimi leti. UNIX je neke vrste PASCAL na področju operacijskih sistemov, ima veliko število uporabnikov kljub majhni podpori proizvajalcev. UNIX je tako postal obredni sistem, zlasti v akademskih in razvojnih okoljih.

Podjetje Microsoft se je zaradi tega resno lotilo raa-voja sistema UNIX, ki ga je poimenovalo XENIX. Ta OS naj bi se že letos prodajal za sisteme s PDP-lt, Z3000, 6BOOO In 8086. Ta OS pomeni

(1) razvoj popolnoma novega OS

(2) dodatno programsko opremo in pripomočke za programerja in prevajalnik - prevajalnik (YACC)

(3) odpravljanje napak v novem OS

(4) uvedbo programirnih jezikov tipa C za sistemski razvoj

Nekaj drugih razvojnih smeri sistemskega razvoja

pa je:

(1) razširitev sistema CP/M na 16-bitne procesorje (8086) .

(2) novi standardni zbirni jezik za mikroprocesorje

(3) izdelavo novih OS realnega časa ter za več (istočasnih) nalog v mikroračunalnikih.

Seveda pn se bo mikroračunalniška tehnologija soočala z vrsto prevzetih nevšečnosti:

(1) Proizvajalci mikroračunalnikov so prevzeli jezike, operacijske sisteme in drugo programsko opremo od veliki^h računalniških sistemov. Tehnološki napredek je mogoč le z lastnim razvojem, vključevanjem univerz ter z združevanjem dela s proizvajalci miniračunalnikov (tak primer je tudi združitev Intel-.Xerox-DEC za področje mrež).

(2) Mikroračunalniški razvojni sistenil izkazujejo še vedno prenizke zmogljivosti, predvsem ž neustrezno programsko opremo. Na razpolago je premalo visokih progranurnih jezikov, ni standarizacije na področju program ir nlh pripomočkov, kot so odkrivanje napak, dokumentacija in vzdrževanje.

(3) Ravnine strokovnega znanja pri proizvajalcih so različne. Nekateri proizvajalci govorijo o obdelavi več-procesnih nalog, istočasnosti, paralélnostl, hierarhiji dostopa, zaščiti pomnilnika, drugi se še vedno ukvarjajo z makrozbirniki, z malimi kodlrnimi'problemi in spremembami ukaznih zalog. Med proizvajalci so tako velike rasllke v kvaliteti znanja in proizvodov.

7. Zmogljivost sodobnih mikroprocesorjev

Sodobni mikroprocesorji uspešno tekmujejo s standardnimi l6-bltnimi procesnimi račun^ilnikl. Po svoji zgradbi se med seboj precej razlikujejo. Poglejmo si za začetek strukturo registrov pri posameznih mikroprocesorjih in jo primerjajmo s strukturo registrov mini računalnika PDP-i:/70, Dostopni časi za registre v procesorju samem so približno petkrat krajši od dostopnih časov za pomnilnik. Zato pomeni število registrov in način uporabe važen faktor zmogljivosti.

Procesor'8086'ima štiri 16-bitne registre, ki jih "je ' mogoče uporabljati v aritmetičnih in logičnih operacijah. Lahko jih uporabljamo kot 16-bitne ali kot par 8-bitnih registrov. Ostale Štiri 16-bitne registre lahko uporabljamo samo pri 16-bitnih operacijah in kot naslovne registre.

Z8001 vsebuje štirinajst 16-bitnih registrov. Osem jih lahko sodeluje v 8-bitnih operacijah. Po dva sosednja registra je mogoče združiti v največ štiri 32-bitne registre. Pri 32-bttnem deljenju in množenju pa združimo )» 4 zaporedne registre v dva 64-bitna registra. Poleg omenjenih ima procesor Z8001 še dva kazalca v sklad in programski števec.

68000 ima po osem 32-bitnih podatkovnih in naslovnih registrov, dva 32-bitna kazalca v sklad in 32-bilni programski števec.

LSI 11/23 vsebuje devet 16-bitnih registrov, od katerih je Sest popolnoma identičnih in lahko služijo kot podatkovni ali naslovni registri.

PDP 11/70 ima šestnajst 16-bitnih registrov, ki so podobno, kot pri LSI 11/23 univerzalni. Poleg tega tmn šo tri kazalce v sklad in programski števec.

Na sliki 1 so zbrane strukture registrov v posameznih proč es or j i h.

Procesor 8086 ima najrevnejšo registrsko alruktiiro. Z8001 lahko uporabi za shranjevanje podatkov skoraj dvakrat toliko registrov kot MC6800Ü, zato ga prekaša v hitrosti. Po drugi strani pa ima MC68000 prave 32-bilne registre in je hitrejši od vseh ostalih procesorjev pri operacijah z 32-bitninii besedami.

Poleg bogatejše registrske strukture se moderni mikroprocesorji razlikujejo od prejšnje generacije še po bogatejšem naboru ukazov. Za aplikacije z več procesorji so važni semaforski ukazi, ki lahko v iieprekinljivem ciklu testirajo vrednost spremenljivke in ji nato dodelijo vrednost, Takšne ukaze zasledimo pri procesorjih 8086 in MC68000. Pri Z8001, LSIll/23 in PDPIV70 pa je potrebno dodatno vezje za blokiranje vodila. Ukazni nnbor modernih procesorjev je prilagojen višjim programirnim jezikom. Procesorja 8086 in MCĆ8000 imata v svojem naboru ukazov zančne ukaze, Konec zanke je mogoče defi -nirati z logičnimi pogoji ali z iztekom števca. ZBOOl, LSI 11/23 in PDPll/70 omogočajo le števČnl pogoj, MC68000 ima ukaze, ki pri subrutinskem pozivu zasedejo del pomnilnika v skladu in ga pri vrnitvi spet sprostijo (uporabno za lokalne spremenljivke).

Način naslavljanja izvora

ZSOOO {4MHz)

PDP 11/15 z « K

registrski

0,75

0,90

indirektni, registrski

1,75

1,88

direktni

2,25

2,78

indeksni

2,50

2,78

takojšnji

1,00

1,88

Tabela 1. Izvajalni časi za ukaz LDB R, src v mikrosekundoh.

Doslej smo ugotovili, da Imajo moderni mikroprocesorji dokaj bogato registrsko strukturo in da imajo v svojem naboru ukaze, ki olajšujejo m uiti proč es Iran je in podpirajo višje programske jezike. Za konec pa si poglejmo še kako Je s hitrostjo. '

Za tipičen moderen mikroprocesor vzemimo ZSOOO in ga primerjajmo s standardnim minlračunalnikom PDP 11/45. V tabeli 1 je podana primerjava hitrosti iz-

»_M

ga

11

HS

v

Ali

it

«

iS

0

u or malm'

SP

---

---

StlUnisk' __

S »7

AU

AL

AX

DH

OL

ax

CH

CL

c<

PH

DL

ox

SP ßp $1 Dl

K

R«[jistri procesorja BOBć

U If 17

PC

Registri procesorja ZBOOl

16 SI

4S n_■

RO

KI Ri Ki «»t

OB ti Dl Dl D^ OS D( 07

A9 AI AZ AI f^h Ai AC

ms

IL

fts

« IS

45

O iS

I Upor. S.P 1 ] 5P | j SP ]<><*,

«S O

3

<t>5

M

I U|>ar-obnaH I ap I

Ä«

I Wo<i^tti-wi I

SP

PC

Registri PDP 11/70

M

PC

Registri procesorja MC68000

« I 1

RO »1

in» im

RS

Slikal.

■ Struktura registrov v procesorjili 8086,

MCÈttm), LSI u/as, if,80ül in PDP U/23.

• r. SP

i*dr«>

PC

Rtìtjislri procesorja LSI 11/23

Ukaz

Tip podatka

Z8000 <4 MHz)

PDP 11/45

Ukazi Zlogi

Cikli

^ec

Ukazi

Zlogi

^ec

zlog

1

4

9

2,25

1

4

. 2.78

LD R, DA

beseda

1

4

9

2,25

1-

4

2,78

dvojna beseda

1

4

12

3,00

2

8

5,56

zlog

1

4

9

2,25

2

6

3,68

ADD R, DA

beseda

1

4

9

2,25

1

4

2,78

dvojna beseda

1

4

15

3,75

3

10

6,46

zlog

3

B

87

21,75

2

6

6,61

MULT H,DA

beseda

1

4

70

17,50

1

. 4

5,56

dvojna beseda

1

4

»350

«88-

17

42

33,94

Tabela 2. Izvajalni lasi za ukaze LD, ADD In MULT (DA - direktno naslavljanje).

vajanja ukaza LDB R, src pri različnih načinih naslavljanja. Vidimo, da je Z8000 v vseh primerih hitrejši.

Primerjajmo še nekaj ukazov pri direktnem načinu naslavljanja. Izberimo ukaze ea nalaganje, seštevanje in množenje. Podatki so zbrani v tabeli 2 , PDP 11/45 prekaša Z8000 pri množenju. Iz teh primerjav lahko ugotovimo, da med m ikro in mini procesorji ni več prepada, ampak, da se po zmogljivosti že prekrivajo.

8. Možnosti mikroračunalni.ške proizvodnje v Jugoslaviji

Nekatere dosežke, možnosti in stanja v nastajajoči domači mikroračunalnlškl proizvodnji smo že opisali. Vprašanje o nadaljnem razvoju te proizvodnje postavimo na analizo prehojene poti in analizo novih možnosti, ki doslej niso bile upoštevane.

Preteklost je pokazala, da upravno-nestrokovni pristopi, ki so bili tipično navzdolnji (od upravnih teles k tržišču), niso bili uspešni; ugotovimo lahko celo, da so povzročili določeno

materialno in razvojno izgubo.

Ta domaČa računalniška izkušnja nas uči, da je potrebno z vso resnostjo upoštevati navzgornji strokovni pristop -- od tržišča k poslovnim odločitvam na področju prihodnje mikroračunalniške proizvodnje. Nakup patentov In avtorskih pravic (licenc) se očitno ne more rojevati v strcdtovno in tržno odmaknjenih, nekakšnih amaterskih in robustnih navdušenjih dovolj visokih vodstev, njihovih povezav in brezčasovnega taktiziranja, marveč mora Izhajati iz tržne analize In inženirske ustvarjalnosti na nižjih, toda operativnih in strokovnih ravninah.

Naslednje, bistveno izhodišče prihodnje mikrora-čunalniške proizvodnje Je ugotovitev, dn obvladamo problemski prostor domače mikroračunalniške proizvodnje, in sicer:

- z lastnim razvojem

- s konkurenčnim izdelkom

- z upoštevanjem zahtev tržišča in

- z organizacijo proizvodnje

Več ali manj je tudi jnano, da lahko gradimo Izvoz

- na osnovi pridobljenih izkušenj domače proizvodnje

- s kooperacijo ustreainega tujega partnerja

- s tržnimi uslugami ,na tujih tržiščih

Prvi in najbližji cilj je organizacija prave, regularne, dovolj kvalitetne In masovne proizvodnje mikroračunalnikov, Izkušnje nas uče, da morn biti ta pot grajena z ustreznimi koraki, od ničte proizvodnje, prek maloserijske do vse večje in rentabllnejše. Izkušnje kažejo, da je določeno prestrukturiranje izgubnih podobnih dejavnosti neučinkovito in nepriporočljivo zaradi

- nejasnih ciljev

- že oblikovanega oportunizma in

- nesposobnosti obstoječih struktur

Nova proizvodnja zahteva nove vire, materialne in kadrovske. Kot že zapisano, jih lahko oblikujemo korakoma, z manjšim tveganjem ter z večjim posluhom za tržišče in organizacijo. Nova proizvodnja mikroračunalnikov mora upoštevati svojo lastno stabilizacijo, ustrezno mora razporejati uvozne vire ter jih po možnosti reducirati na dinarske (nedevizne). Takšna organizacija proizvodnje pa zahteva:

- trdno povezavo med domačimi partnerji ter

- zanesljive odnose s tujimi partnerji na področju izmenjave proizvodov in kliringn

Določena družbena podpora nove mikroračunalniSke proizvodnje bi bilo dobrodošla, saj se z njo oblikujejo večje in privlačnejše možnosti za prihodnost. Racionalna In živa proizvodnja pa bi lahko v regularnem (neinterven-cijskem) samoupravnem poslovnem prostoru uspevala tudi brez take podpore, s postopno rastjo kvalitete in obsega proizvodnje. Praviloma naj bi novo, lastno in samostojno mlkroračunalnišho proizvodnjo vzpodbujali ter ji ne odvzemali poslovnih in razvojnih možnosti z restrikci-jami, tj. s spreminjanjem poslovnih pravil in a ukinjanjem normalnih delovnih pogojev. V tem naj bi bilo težišče družbene podpore, ki bi tako postain neinvesticijska, toda razvojno selektivna.

MikroraČunalniška proizvodnja temelji na

mikroračunalniški tehnologiji,

ki sodi s sociološkega vidika med 1.1, trnnsformativne tehnologijo (tehnologijo, ki bistveno spreminjajo naČin človekovoga dola, razmišljanja in življenja). Uvajanje tovrstne ttóhnologlje zaliteva določeno poc|ojo xjì tehnološki prodor, ki iie zajema lo kopičenje materialnih, razvojnih in proizvodnih sredstev, marveč tudi kopičenje sposobnosti, tj, zajemanje, usmerjanje, produktivnost in

ustvarjalnost kadrov, od strokovnih do upravljalskih. Šole v taki mikroklimi, ki vse bolj prerašča v makrokli-mo, lahko računamo na vzpodbudne uspehe nove tehnologije in njene proizvodnje.

9. Sklep

Domača mikroračunalniška proizvodnja je sele v stanju svojega nastajanja, ni še niti maloserijska, nima še potrebnih tržnih analiz in izkušenj, o izvozu pa lahko ziienkrat le razmišlja. V Sloveniji obstajajo zarodki prihodnjo mikroračunalniške industrije, ki se bo v naslednjih treh letih bistveno razvila na področju proizvodnje

~ navadnih CUT terminalov

- inteligentnih CRT terminalov

- malih poslovnih sistemov

- enoslavnejših perilernih enot

- šolskih sistemov

- podsistemov velikih računalnikov

- laboratorijskih sistemov

- pisarniških sistemov

- ohišij in montažnih enot

- navadnih in preklopnih usmernikov

- itn.

O razvoju mikroračunalniške proizvnsdnje v naslednjih letih ne bodo bistveno odločali nekateri nakopičeni po-• tenciali, ki so tradicionalno obremenjeni z neproduktiv-nostjo, nestrokovnim vodenjem ter z utrjeno nesposobnostjo; do novih pristopov in do bistvenega prodom bo moč priti le z racionalnimi odločitvami in strokovnim organizacijskim delom: oboje pa bodo lahko nosili le dovolj sposobni in z neuspehi neobremenjeni kadri, ki bodo izpeljali razvoj, trženje in proizvodnjo po novih tirnicah.

Nova mikroračunalniška proizvochja bo v naslednjih letih razvila tudi svoje standarde, in sicer

- materialne računalniške module

- operacijske sisteme

- uporabniške pakete

Hazvoj bo Se) v smer izpopotnjov;tiija siHteinov z R-bitnimi pro(-ftsorji, začel pa se je razvuj sistemov s 16- in 32-l)itnimi jirocesorji ter sistem z več mikroprocesorji. Prav zadnje usmeritve zagotavlja jo, da bomo v nekaj le-tiii osiJOKobljeni za izvoz ter Ijonio lulikt) znatno dviynili tudi obsmj proizvodnje.

Literatura

[ij A . P. Železnikar, Bačunalniška industrija: njetia struktura in perspektive. Zbornik radova JLIliliMA 7ri, str. 91, Zagreb 1975 .

12] A. P. Železnikar, Razvoj računulrii.ških sistemov. Informatika 4 (1<>80), št. 1, 4 - 12 .

A . P. Železnikar, Sodobni tokovi razvoja računalništva, Delta informator^ (IWO), St. 6 - 11.

[4] 1, LeMair, Microprocessors and Microcomputers, Digital Design 10 (1980), No. 12, 30.

[5] L, A. Leventhal, Mie roc oni putirai Software, Pigital Desitjri _10 (1980), No. 12, 6r>.

[fi] D. Ii. McGlynn: Modern Microprocessor System Design, Jolui Wiley Sons, New York 19H0.

£7] R. Männer, B. Deluigi: ló-Bit-i'rocessoren im Vergleich, Elektronik 30, 1981, Nr. 5, 77 - 83.

[e] P. Snigier: Minicomputers, Digital Design J^ (19H0) No. 12, 26 - 2H.

MOS RAM: Statf Report National Semiconductor,

Digital Design 12(1980), No, 12, :)5 - 36.

intorrnatica o

rt

Call tnr Püpeis

VDbilo k äCKlclovanlu

Sinipozif In seminarji Inlonnatlca '82

Ljutiliana, 10,—H, nvajd !9aL'

Simpozij

IG. jugosiovanslfi rTiedn<iro[]n^ i^iriipoz^j zu riićiin<)lniSko tühiK>lo{Jijo in piobicme iiiloiiiialike Ljubljana. 10,-14, maja 1982

Seminarji

i;braiiit poglavja računalniških zi^anusti Ljubljana, 10.-14. nujja

Razstava

(«l^zsIìwli laćvirialiiigku lohriiMoijijo iii

liluiatuiu .

Ljubljiina. nia|a lüß?

Roki

1. iivijuin 1981 iiittiji lok ia apii-iuiii lurmuliiija s piijiivo

in 'A i^vüdüy rn^Sirjtìnoya püviütkii 1 uktübür Wat |>oSil|anju rä'ulmiov rcceitziid in

avtorskecja k(Kiiptm.-i 1 lübiuiir 1982 zailnjirak ^a sprciwii KftiićiMia lökslii prispevka

Synaposliun and Seminars Intormatica *82

Ljubljiina. May 10—14, 19ß2

Sympoelum

Vugusljv liilurnaliun£il SytripUbiuni uii CtunjjutBf Tuchiiülog^ and Prohkjnis o1 Infonnatics Ljubljana, May IO-M, 190£

Seminars

Süluclert Topics if> Compulär Si:ÌL'nco Ljubljana, May 10-14, 1982

Exhibition

tiiieiiiülional EKhilHlion of Compuiei Tecluiulogy iuid Lilüfaluiu

Ljubljana. May 10-14. 1382 Deadlines

Auijus! 1, lUBI ::ubniissii5n ul «itr [ii)pliciiln.Ki luriii iuiU 2

cüjjiub ol Itiu DKlendüd suminaiy Ocrüt)äf I, hIHI rniiiliiiij tiui oMIiü sunHiiury (uvicwä rMid HultKir kils,

Fiibtuaiy 1. lÜH^ subii iiüüion iil Itiü lull lünlol

iMlInbuliüM

INFORMATICA 1/1981

PARALELNO PROCESIRANJE V IBM- SNA RAČUNALNIŠKI MREZi

BATISTA PAVEL, KRAIGHER MARKO

RSNZ SRS

UDK: 681.3.008

eianek obravnava nekatere vidike paralelnega ^TQcesiranja v IBM-ovem SNA ' raSuna In jiketn Gtoreiju. Obravnavane ■ koipponerile so DOS/VSE, CICS/VS, ACF/VTAM la računalnike razreda 370 in fiCIVNCP za čelni računalnik 3V05. Paralelno procesiranje v tati računalniški mreži obravnava s uporabnika in s s i jfteuske?^ stališča.

Some aspects of parallel processing in an IBM-SNA computer network are considered. An over-wiev of DOS/VSE, CICS/VS, ACF/VTAM for Id« system 370 and ACF/NCP for IBH 3705 Communi cat i on Controller and reUtionships between thew is given. F'aratlel pracescing In the network is presented from the user's and frooi the system's point of view.

kot skupine koordinirano delujočih

procesov.nadalje Je v članku opisan princip komuniciranja in s Inhroniz Iranja delovanja med posameznimi programskimi komponentami (npr.: relacija CICS/VS ACF/VTAhK posameine komponente in sodelovanje wed njiiai so opisan« s sistemskega gledISiis. S stalii^ča uporabnika je opisano sodelovanje uporabnikovih praqramou, ki delujejo pod operacijskiMi sistemi CICiVVS na različnih računalnikih razreda 370.

V članku je podan tudi kratek slovarček uporabljenih pojoiov in kratic.

2.ICIH-0V KONCEPT ARHITEKTURE RAč.MREiE - SNA

1.UVOD

čefkvaA/' se ne ujema s strogo definicijo laultl-proce's iiicanj« lahko računalniško owreìje obravnavamo tudi kot neke .vrste multiprocesorski sistem. S stališča uporabnika v takem multi-procesorskem sistemu posamezni procesi ne sodelujejo med seboj zato, da bi se pospešilo delovanja posameznega procesa, ampak predvsem zaradi izmenjave informaci j.članek obravnava računalniško omrežje predvsem s staliSča paralelnega procesiranja. Pcid pojmo« paralelno proces i ranje v tem Članku razumemo tako multi-programiranje kot muLti proces iranje. Paralelno procesiranje je obravnavano s stalifiča uporabnika in s sistemskega stališča, članek je omejen na prikaz soft«are™a, hardware je opisan le toliko kolikor je to nujno potrebno za razumevanje. Obravnavava rai: una In i £ko omrežje, ki se vkLap I ja v IBM-ov SNA koncept- V članku je obravnavano računa In i ifiko omreüje, ki ga sestavljajo trije razredi IBM-ovih

računalnikov: sistew 370 kot razred sploänonamenskih računalnikov sr«dnje (rtočI, čelni računalnik tipa 3705, ki kontrolira računa In i ifko mreiÉo In sp loÈen tip Inteligentnega termina la(npr3270,3790 ali 8100).

V članku najprej opisujeva posamezne programske komponente tega omrežja: DOS/VSE, ACF/VTAM, CICS/VS za sistem 370 in •ACF/NCP za 3705. Seveda to ie zdaleč niso vse programske komponente, ki jih je (iioilno povezati v SNA koncept, opisane komponente lahko smatramo samo la tipične predstavnike programske opreme, ki naj ponazorijo kompleksnost pojiaa paralelnega procesiranja v računa Inljtlfem oareiju in railičnost konceptov realizacije paralelnega procesiranja pri posameznih programskih komponentah. Posamezne programske komponpnte v članku opažujeMO kot sauostojne procese oziroma

SNA (Systems Network Architecture) je IBM-ov koncept arhitekture računa Ini iSke mreìe. SNA Je strukturirana v tri sloje:

- aplikacijski sloj (API ~ Application Program Interface): obdela uporabnikove zahteve

- sloj za funkcijsko upravljanje (Function Hanagement Layer) : posreduje Informacije od enega ap 11kacIjskega sloja do drugega

- sloj prenosnega podsistema (TSC - Transmit i on Subsystem Component) skrbi za prenos podatkov

Vsak glavni računalnik (fizična enota tip S) ima svojo kontrolno točko (SSCP - Systein Services Control Point), kateri pripadajo določene loglifne enote v mreii. Domeno enega g lavnega glavnega računalnika sestavljajo kontrolna točka In pripadajoče logične enote. Glavni Ihi-ijskl protokol v SNA je SDLC (Synchronous Data Link Control) , pozna pa tudi protokole BSC (Binary Synchronous Control) in asinhrone (start-stop) protokole. V SNA je fizična enota vsak računalnik In vsak nadzornik terminalov v računalniški «reil.SNA definira pet tipov f11ICnih enot :

tip 0:ne-SNA fiilCne enote (asinhroni, BSC In lokalni ne-SNA terminali) .

11 p-1 : nelntel igentn i terdilnali (ftarejSi) npr.: 3375 J

teritina L i -nadzorni ii I

.t ip-2: inteligentni npr.:3274,327A,3790j

t ip-4:nadiornll< i raif und lni£l<e mrele npr.-37&5j

t lp-5:spla£no natnenffk I glavni raCunalnifci npr. 370/3031.

Loqiütie enote so protratti v fizičnih enotah .KoMunic iranje se ^ uporabni l(ov«><)4 EtaliJfCa vr^i nted logiCnimI enotainl, povezanimi v sejah (feirf Ion). pri Cfetner loglCne enote pri tem ne zainajo poti povezave. Način itoumni" clranJa se doluti ob vsaki vzpostavitvi seje. pojrebeJ odvisno od zahtev in imoinosti l09le"nih enot. Nekatere seje med Lo9lCniui enotami ^o S!e standardizirane s tipi I09itnI h-enot.

nekaj tipov logičnih «not:

tip~0: nestandardizirani tipij

tip-<: 3270 printerji, ki delajo z SNA tofcoM podatkov

.1iP-2:3270 terwinall, ki delajo z SNA tol<ou podatkov

tip~3: 3270 tiskalniki, ki delajo / 3270 tokom podatkov

:tlp-6: aplikacijski programi v glavne» rat:lina hii ku* 2. preko dela pomnilnika, ki Je za vrtanje in pisanje dostopen vsem DOS/VSE! taskom.

proienje DOS/VSE podtaskov Je odsogoSeno samo glavnemu DOS/VSE t ask u v par tiči ji.

DOS/VSE nadzira tudi delovanje kanalov. Kan«iLi so samcii-toJni V/I procesorji, ki delujejo asinhrono s CPE, Komuniciranje med CPE in kanali poteka preko V/I strojnih inStrukcij, v obratni smeri pa s pomočjo V/I prekinitev.

Procesor se dodeljuje DCIS/VJ^t; tflsi<u za čias med dvema zaporednima prekinitvama na osnovi fiksno ali dinaiitifno dolotenih prioritet taskov. Operacijski sistem ob vsaki prekinitvi dodeli procesor tasku z najviäjo prioriteto, ki ne £aka na izvrSitev neke V/l operacije.

Xz prej navedenih dejstev sledi da je paralelno procesiranje, ki ga podpira DÜi'/VSE operacijski sistem vsaj za sedaj i^e precej omejeno - naJveC 1 (S paralelnih procesov (to pa 2e režuje nuva verzija, ki dopuSča 256 sočasnih taskov), woinost projienja podtaskov samo do prvega nivoja, particije fiksne velikosti, proienje ylav-neqa DD^^/VSE taska samo na klaslifen način preko kri'i'Lnih ukazov aperac i Jskewij sistemu). F'oman-kljivosti izvirajo verjetno iz tega, ker je bil operacijski sistem zasnovan za paketni viatin izvajanja poslov na računalniku. Na prvi pagled bi Iz tega lahko sklepali, da tak operacijski sistem ni primeren za vk I juiSevanJe v računa In iSko ftireio, za zadovoIjevanje 'on lina' zahtev uporabnikov.

4.ACF/VTAM

3.OPERACIJSKI SISTEM - DOS/VSE

»fJ-V/viT. (Disk Operating System/Virtual Storage Extended) je operacijah! sistem ,za manjäe računalnike razreda 370 oziroma 43x!c.' OmogótV pairilelno izvajanje do Šestnajst DOS/VSE taskov < sekvenčni procesi, katerih delovanje nadzira ;DOS/VSt- operati J ski sistem). DOS/VSE taski se Izvajajo v največ dvanajstih particijah fiksne velikosti in lokacije v navideznem pomnilniku. Pri I)[IS/VSE operaci j skew sistemu tvovi naslovni prostor do 16M zlogov velik naii-idezni pomnilnik ( učinkovito delovanje navideznega pomnilnika omtigtiea DAT (Dynamic Address, Translation) -hardverski dodatek računalnikom razreda 370 in '13i(k, ki prevaja naslove v navidezne» pomnilniku . v naslove v realnem pomn(Iniku).Par tici ja :je kontinuiran del navideznega pomnilnika ~ naslovnega prostora, ki je :.za čitanje in pisanje dostopen samo DOS/VSE taskom, ki se izvajajo v tej part lei ji, ostali» DOS/VSIE taskow je dostopen sawo za čI tanje. ,,Par t ici jo kontrolira glavni DOS/VSE task, katerega je sproili sam operacijski sistem na uporabnikovo .zahtevo. Glavni DOS/VSE task v particlji lahko sproii POS/VSE podtaske, ki se potew izvajajo v Isti particlji. hed DOS/VSE taski znotraj ene particije ni nikakrJne zaičite integritete pomnilnika. S inhron1 rac I ja delovanja med DOS/VSE taski znotraj ene particije In uporaba skupnega dela painnilnlka poteka s pomočjo operacijskega sistema. Komuniciranje z operacijskim sistemoiii poteka preko posebnega tipa prekinitev (SVC supervisor call strojna InstrukciJa).DOS/VSE taski v različnih partici-j ah med seboj komunicirajo na dva načina:

J n u„,uii I 1_ I t 4 J W lia UVi*

s pomočjo prekinitev preko operacijskega ima,

t.

s i s tema

ACF/VTAM (Advanced CcKiKiiun i cat i on

Function/Virtual Telecommunications Access Method) Je SNA pristopna metoda ja komuniciranje v računalniški mrei I . To je program, ki se izvaja pod raznimi operacijskimi sistemi npr.: pod DÜS/VSE kot task v eni od particij. Realiziran i«a svoj lasten multitasking, neodvisen od multitaskings operacijskega sistema. ACf/VTAM Je sestavljen iz naslednjih komponent:

povezava med ap I i kac i i-sk iui programi In ostalim delom ACF/VTAM-a (API):

v ta del ACfVVTAM-a pride aplikacijski program direktno z instrukcijo vejanja, torej se izvaja y tem primeru ACF/VTAM kot del uporabnikovega taska iz druge particije.Ta del ACF/VTAM-a analizira zahteve aplikacijskega programa in preko prekinitve preda kontrolo VTAH-oveuiu upravljalcu s procesi, obenem mu posreduje naslove kontrolnih blokov, kjer je specificirana zahteva apL ikaciJskega prograwa. Prekinitev je potrebna zato,da se od tu dalje koda v ACF/VTAM-ovi particlji izvaja kot poseben DOS/VSE task paralelno z DO.S/VSE tasko« aplikacijskega programa. DQS/VSE task v ACF/VTAH-ovi particlji mora Imeti viSJo prioriteto kot katerikoli DGS/VSE task, ki uporablja VTAM. pristopno metodo, (da dobi prvi kontrolo ob prekinitvi , k.I jo spro!ti API).

- upravUalBC (dispečer) ACF/VTAM-ovi h procesov (PSS - Frocess Scheduling Services): VTAH-ov proces Je zaporedje operacij, ki so potrebne za zadostitev neke zahteve.Naslovi procedur, ki izvršujejo konkretne operacije so la posamezen VTArt-ov proces shranjeni v posebnem vektorju (del navideznega pomnilnika), ki določa potek VTAH-ovega procesa.Uprav I ja tee VTAM-ovih procesov lahko proii VTAM~ov proces all uporabnikov extt(program v DOS/VSE tasku, ki uporablja

ACF/VTAM pristopno «etodo). Uprav U J 4 Lee z VTAM-ovi(ai procesi doloCđ katerettu procesu bo predal kontrolo na ojcnov I dlnaMiCne prioritete procesov: najvISje so procesi, ki so bili prekinjeni zaradi izvržitva neke V/I zahteve, pa je bi U ta zahteva izvrSena, nato VTAM-ovi procesij ki £akajo na izvajanje, nazadnje pa so uporabnikovi ex i t i.

kontrolni sloj (Control Layer)-- sauio pri ne-SNA enotah = pregleda zahtevo,dob Ueno od API, ustrezno format i z ira podatke in tvori kanalni program ter preda kontrolo komuni hac. i Jskemu pods i Kteinu. i<adar dobi kontrolo od komunikacijskega pods i Steina, dobi jene podatke ustrezno obdela. iüe aplikacijski program dobljenih podatkov ni proj zahteval. Jih shrani do ustrezne zahteve.

- upravljalec z vozlijSCI v urei^i (Network Manager) - za ne SNA enote : je vmesni sloj med API in TPIOS, ki fluüi za povezavo «ed aplikacijskimi prograiAi in terminali

- komunikaci Jsfci podsiste« (iPIOi" - TeLecowuu-nication Process InputOutput Services)- za ne S'NA enote : VTAM-ov proces (kontrolni sloj) zahteva komuniciranje z neko fIziCno enoto preko komunikacijskega podsisteua. Ta zahtevo obdela. Jo shrani v vrsto in po vrsti preda TSC ju - prenosni pods istemCrJC)i je vmesnik med operacijskiM sisteuoia (DDi/VSE) in ACF/VTAM, za SNA enote pa vräi tudi funkcije TPIOS, upravljalca z vozlisei in kontrolnega sloja.

S.CICS/VS

CIC5;/VS (Customer Inforinat i on Control System) je transakcijsko orientiran kontrolni program, ki deluje kot aplikacijski program v eni partici J i DDS/VSE operacijskega sistema, za SNA računalniško wreio Je CICS/VS lo^iCna enota-aplikacljski program pod ACF/VTAH pristopno metodo.Ker je transakcijsko orientiran CICS/VS skuSa hraniti Ciuvee podatkov potrebnih za delovanje sisteiaa v tabelah v navideznem pou-nilniku, te tabele pa so dostopna vsoh procese«, ki se izvajajo ' pod CICS/VS kontrolni« programom. Da bi Lahko CICS/VS v zeLo kratkem času izvrSil veliko iftevilo poslov (transakcij) uporablja svojo lastno obliko paralelnega procesiranJa.CICS/VS task i so procesi, ki Jih tvori in nadzira CICS/VS kontrolni program. Kontrolni program tvori CICS/VS taske in zanje vodi celotno upravljanje s podatkovnimi bazami, dodeljevanje pomni Inika,komuniciranje z drugimi loqlCiiimi enot aw i, sinhronizira delo med CICS/VS task I in dodeljuje procesor CICS/VS taskodi ob klicih kontrolnega programa (navidezne prek initve).»OS/VSE operacijski sistem paralelnega procesiranja pod CICS/VS ou ne laana.zanj so vsi CICS/VS task I en sa» OOS/VSE task. CICS/VS taski se pro*i jo na zahtevo drugih logii^nlh enot v SNA Mreü I (terminali, aplikacijski programi). Vsak CICS/VS task se izvaja kjerkoli v CICS/VS partici ji in ne tvori kakega lot enega dela naslovnoga prostora v particiJI (vsak CICS/VS task Ima dostop za £ I tanje In pisanje do celotne CICS/VS par t lei Je torej tudi do CICS/VS kontrolnih blokov In programov - to Je verjetno ena od bistvenih pomankIjIvo*ti CICS/VS kontrolnega programa (nestabilnost sistema na račun izbolJitanih zmogljivosti - vsak task lahko podre celotni sistem). ■

CICS/VS na zahtevo zdruge logiCne enote ali na zahtevo CICS/VS taska proži drugI CICS/VS task, tako da najprej, Ce ustreznega prograwa äe nI v navideznem pomnilniku preskrbi programu ustrezen prostor v potoni Iniku, ga vlolÉI iz knjiinice programov v pomnilnik, preskrbi programu potreben dinamični pomnilnik za podatkovne strukture, tvori za CICS/VS task ustrezne kontrolne bloke in preda tako pripravljenemu programu kontrolo.Uporabni kov i programi pod CICS/VS-OM morajo biti 'ponovno uporabljivi', to pomeni da sa Lahko koda programa spreminja samo med dvema zaporednima klicema CICS/VS kontrolnega programa. To omogot^a da se Lahko Ista koda uporablja v voć CICS/VS task ih paralelno, pa tudi to, da programa, ki Je v navideznem pomnilniku ni potrebno veC vlagati iz knjiinice v pomnilnik.

CICS/VS taski morajo obvezno uporabljati CICS/VS upravljanje s podatkovnimi bazami in CICS/VS upravljanje S pomnilnikom, vendar CICS/VS kontrolni program ne more zaznati uporabe DOS/VSE funkcij v te namene (ker CICS/VS ne upravlja z dejanskimi prekinitvami).

CICS/VS upravljanje z navideznim pomnilnikom dodeljuje pownilnlk v kontinuiranih delih npr . :programu,dinamii:nBmu pomnilniku, kontrolnim blokom,... . Pomnilnik dodeljuje na osnovi metode najboljšega prilagajanja (dodeli najmanji 1 prosti kontinui.ran del navideznega pomnilnika, ki Se zadovoljuje zahtevo. Tak način dodeljevanja pomnilnika je pri transakcijsko or lent Iranern operacijskem sistemu uporaben, ker transakcije po pravilu potrebujejo le majhen del pomni Inika in to le za kratek čas.

CICS/VS dodeljuje CICS/VS taskom procesor na osnovi prioritet posameznih CICS/VS

taskov,priori tet posameznih logičnih enot, ki so sproiile zahtevo in prioritet operaterja-prograua na Logični enot 1.Procesor se dodeljuje za čas med dvema zaporednima navideznima prekinitvama (vmes Je lahko poljubno Število dejanskih prekinitev ).Število paralelno delujočih CICS/VS taskov nI omejeno, doloSeno je pri startu CICS/VS kontrolnega programa, lahko se to število dinamično spreminja med izvajanjem CICS/VS-a,

CICS/VS taski med «eboj lahko sodelujejo. Vsak task Lahko proii drug CICS/VS task in svoje .delovanje z nJim tudi s inhriniiira.

Ä.ACF/NCP

ACF/NCP (Advanced Communication

Functions/Network Control program) Je kontrolni program, ki teče v Čelnem računalniku tipa 3705. Upravlja SNA ratunalniiko mreio. V to nrelto se vklaplJa kot fizlCna enota tip 4. Deluje v povezavi i glavnim računa Ini koia in VTAM pristopno metodo, čelni računalnik je z glavnim povezan kanalsko aLi preko drugega čelnega raCunalnlka. čelni računalnik 3705 sestavljajo: glavni procesor, kanalski priključek (na kanal glavnega računalnika), pomnilnik In pregledovaLee linij. Vse tri ostale komponente Imajo pristop do istega pomnilnika. ^

od aplikacijskega progVama ' VTAH prevzame zahtevo in podatke za prenos do neke logične enote. Te podatke preoblikovane shrani v svoje V/I vmesnike in s prekinitvijo signalizira DüS/VSE kontrolnemu programu zahtevo za prenos podatkov ACF/NCP-Ju. DQS/VSE asinhrono Ätart* ustrezen kanalski program. Kanalski program s prekinitvijo signalizira ACF/NCP procesu zaCetek prenosa nakar kanal glavnega računalnika In kanalski priključek 3705

preneseta podatke Iz ACF/VTAM-ovil> vmesnikov (pomnilnik glavnega raCunaInikđ) v fiCF/NCP-jeve vmesni ke (pontini Ln i k 3705). Prenos se vrSi asinhrono tako nspraw glavnemu računalniku (kanal vrSl prenos) kakor napram 3705 (kanalski priključek vr£i prenos). Prenos podatkov v obratni ürncr i vedno lačiie glavni računalnik s postavitvijo zahteve, preiiojsr se lahito zaCne po vsake«) prenosu iz glavnega raCfunalnika v 370S ali tako, da iüelni računalnik preko kanala sporóCì, 'da ina na voljo podatke za prenos. ACF/NCP komunicira z drugo fiziifno enoto v računalniški Mreiži preko preg Ledova Ica linij. Preg ledova ItL'c linij stalno kouunicira z fiiii^ninti enotaMi na linijah in ob tem prenaia v èni in drugi smeri podatke, ki Jih najde v svojih registrih in s preklnityjjp signalizira izvršitev. prenosa podatkov NCP-ju,

flrocvn ■-.oip

cv kunC«. i»rM\- 1 n je tPrAill J

4t free«- ]

hI Jd n»vClAiVOl u« TI;)«', dvniMB 1

li* -IR«' 1

1 I 1 ì

I mt it o>j4uvor 1

.| fCkK«!««« I* iprerlii

I crni -I« t*ii ijuc i« 'T»iV' 1 {«'fii« « #roc*r'r«nj»'«

EKEC CICi hCIRIEiVE

Hi-otwlirJAi» 'tftl" lU PfiiQVI 4u«li»nth «fo44tkoir

R&iuititf «hrtnl n« ' kolu'rni pMPii in»k V vrda 'naire' .rxcc CICS JtAKT TFMNfioiTrtrTErsnnxTi butiiei'fiquf'»,..

•TRY' nadai^u^* t proc«Jir4ni«i» .

■ 1 1

: pn<|rivpn D««awer

Tr*Mf4hciJt -TM-fcqnC«

I Profi CfHJ ) ithtav« f p* 1 4r4nii4ticii«

PrwU «e CJrtl'» kl prul I lrinf«keO>» ' n* ItruHMl 11

'CSnl* et («dlJuCi

TriAi^txi i»

kbrtti )Pi IpfOftl

ìmiminéi fi CICS/VS ^raVI n« T1 tr«n«4ii<IJe 'TR7'

7. CICS ISC - KOMPONENTA ClCS/VS-a ZA KOhUNI-

exCC CtCt ftctkieve JNTOiPWd.pDtfi-DCjpJ CUCUEt'Nftll£'i .44 exlt cxcf kcad9 »

(•IIIUIJ KUUt'

'I,rollìi' ntf^Cvur

CICS I^C (Inter System Communications) je komponenta ClCS/V^-a. ki omogoča komuniciranje z ap t ikac t jsk io) programom na drugem raCunalniku is ClCS/\tS~Qia aLi IMS/VS-om). UmogoCa tako paralelno' procesiranje ene zahteve na dveh ali več računalnikih v mreii i , da posamezen aplikacijski protraili pod CICS/VS-o« ne ve, na katerem ratfunalniku se izvajajo task i (proci^si) s katerimi sodeluje.OmogodA tudi pristop do distribuiranih podatkovnih baz na z uporabnikovega glediJSfa popolnoma enak nailin, kot te te baze podatkov sploh ne bi bile d istribuirane-uporabnikov aplikacijski program sploh ne ve^ da neka podatkovna baza ni na njegovem računalniku, ampak nekje drugje v mrelt i . To Je lep prikaz dejstva, da je računalniška mrelfa tudi neka posebna vrsta multiprocesorskega sistema.

Pr i mer i ;

^■rtifcf. gn d i 11 r , t « d .'i,, d,,, pod.tfcü,

■■ ' »H'i.i-s^hii fibuiiki I K

-------- 1 ......................1.......-

I t

.f-1 tk.F ■ ikh ( prDvr.H I 1

[>rc cici pitf.B ui ii.-,ic i j

iMUtiin int LiK'i,.. 1 rroii 1.1,.1. Cjni, l I iifiMrt:-

j ---------------fc» i »rs.[ml fk.ni.lcfhl^

i [ r E. 'hLAO IjfUArE' t.hIcvD

I utIvni'Mr I

«rrd.i* «4uDvor. I I ' J ^-----------------j

"">"•- } 1 I. Min. .r..,., c.l. «.<1,1

J i «#0 imhiBVa

(ue.cKs ficuKiit I i

MiMKii-lm: i ■frtuiJiiE- i

! Tr.". '"'"-------^ * ii-e.lr«!»« ^«Mtd« kCWKtrE

I 'htiufiltt' aufuvar t

iprojtt |ruvMlA«ü r <.....------.......[

prvdii hDnlroiu é^i. I rbritivwn odgovor <

- j .................>• J ►.rufli .........

Ii «iijb«ki I i« et olpflr« auMlJwiitt ri'fMll«!«' in t<uli füi ^.itilfeivtf lti> #r I PliJ^He u 'KQUC

uunutt'hUUE'>

exkx cic; KcrufiN

Tr*ns*)<cUA 'IRZ' kauf« in. skrtifll

6. ZAKl-JUCEK

< 1 lAfciittCi i)(.ir*nr<

t Su^t^m b

I

1 ]

J I

I I

1

IHK

t#iBin*4» It

ckrc ciL^r riiihi hrh^iiBt ' 1X7' >

Kl|.knl(ir i I > i

I l J J 1 i J

1 l->i>ij <>c«(m> I jo«,tim> t I ihT-

1 rvuli C5ni, tt iK^tii* ^ prarai)^« IRI

l MÜ^uvur n«

---------------------- 1 prlpr^v« 1*4 'DCLtreti'

■MELCIi:«' léhlev« 'DCLtliU' »«««ver

i Ì 1

Opisani primer paralelnega procesiranja v raitlunalniSki mre!£i ponazarja trditev, da je raifuna IniSkd mreia v bistvu wreäini stroj mul-tiprocesorshi sistem. Ta oblika paralelnega procesiranja se hitro razvija, spreminja in dograjuje. Zato pomeni opisani primer te trenutno stanje na tem podrofju pri IBM.

9. SLOVARCiEK

CtCS/VS - TP monitor

CICS-tSC - dodatek CICiVVS, ki omo^oiia

povezavo z drugim CICS/VS ACF/VTAM - mrežna prKtopna metoda SKA IBM koncept arhitekture raCunalnifke mreie OaS/VSE - operacijski sistem

ACi^VNCP - kontrolni program za Čelni računalnik JDl^C.BJC - linijski protokoli task - sekveniìni proces

transakcija - CICS/VS task z vsem potrebni»

sodelovanjem operaterja na terminalu kanal - V/I procesor CCU - ukaz kanalu

~ dispeCer VTAH procesov API - povezava aplikacijski propra« - VTAM T5C - prenosni podsistem pri VTAM SMS - upravljalec pomnilnik« pri VTAM logiCna enota - naslovljiv program v

raCunalnitkl mrel1 PIU - paket podatitov, ki se prenaSa po mreiil

]*hl«v« |»b I litftfbill-/«cl M • i*dnl« t4t>*, I

Cfnl itvvdw 'PCi.ertQ', • i-rn« 11 povpjiivu In sm kotiC«

P DJ i I Mvuvur

JEZIK PL/I IN MIKRORAČUNALNIKI U

INFORMATICA 1/1981 ANTON P. 2ELEZNIKAR

SOZD ELEKTROTEHNA. DO DELTA

UDK; 681.3.06 PI 1:181.4

Članek opisuje v svojem drugem delu nadaljrie lastnosti programirnega jezika PL/I-ao, in sicer predvsem V/I sistem prevajalnika, prinaša pa tudi vrsto primerov, ki kažejo učinke uporabe raznovrstnih prevajalntških stikal pri generiranju zbirk in njihovih oblik. Ti primeri tudi najbolje prikazujejo nekatere lastnosti prevajalnika. Glede na vrsto eanimivih primerov PL/1 programov s področja poslovnih in znanstvenih obdelav, bodo nadaijni primeri prikazani še v tretjem delu članka.

PL/I Language and Microcomputers II. This article (second part) describes some

further properties of PL/1-80 dealing with I/O system of the language (and compiler) and with several examples showing the effects of various compiler switches usage . when different file shapes are generated. In some way, these examples illustrate the main characteristics of the compiler . According to a large set of interestig examples of PL/1 programming in the area of commercial and scientific application, further examples will be demonstrated in the third part (to appear) of the article.

5. Delovanje prevajalnega sistema

V prejšnjem delu članka smo opisali le nekatere sestavine jezika PL/I, zato bomo v nadaljevanju poskusili v primerih uporabiti tudi nekatere manjkajoče stavke.

Prevajalnik za Jezik PL/I-6O je obsežen paket in ga sestavljajo tile moduli :

Pil .COM začetni del prevajalnika

PLI0-OVL prvi prekrivni del

PLIl .OVL drugi prekrivni del

PL2.0VL tretji prekrivni del

LINK .COMP povezovalni urejevalnik

PLILIB.IRL knjižnica s premestljiviml rutinami

L1B.COM knjižničar

RMAC premeščevalni nn^krozblmlk

Pomen posameznih pripon pa je tale:

COM

ukazna zbirka sistema CP/M

OVL

prekrit Je prevajalnika Jezika PL/I-80

(glej spredaj)

IHt

Indeksno premestljlvl kod

PLl

Izvirni programi v Jeziku PL/I-80

PRN

tiskalniška zbirka na disku (Uste za

tiskalnik na disku)

REL

premestljivi objektni kod

DAT

podatkovna zbirka

Prevajalnik za PL/I-80 potrebuje vsaj 48 k CP/M sistem ter je troprehoden. Če imamo npr. izvirni program (zbirko) IKE.PLI, ga prevedemo z direktivo

PLl IKE.PLI

Tedaj se pojavi zbirka (prevod) IKE.RBL

ki vsebuje premesti j ivi strojni kod programa IKE, Ta kod še ni izvršljiv in zbirke tipa BEL je treba še povedali s subrutinsko knjižnico, ko uporabimo direktivo

LINK IKE.BEL

Pri tenn generira program LINK-BO zbirko tipa COM, torei izvršljivo zbirko

1KE.COM

na disketi, ki jo lahko uporabimo.

Prevajalnik PL/I-80 poženemo tako z ukazom

PLl ime_programa ? si .. .s7

kjer je ime_programa ime zbirke za prevajanje, si ... a7 pa je seznam z največ sedmimi stikali, ki vključujejo prevajalniške opcije. Za Izvedbo tega ukaza (direktive PLl) mora disketa vsebovati module PLI.COM, PL10.OVL, PLIl.OVL in PL12.0VL.

Prevajalniške opcije (stikala) pa so;

B; pokaže subrutine knjižnice, ki so klicane iz uporabniškega programa; D: pošlje tiskalniško zbirko na disk (namesto na konzolo) ;

1 : v tret.jem prehodu se lista zaporedje strojnih kodov, ki pripadajo ustreznemu PL/I stavku; stikalo I avtomatično vključi stikalo L; K; ukine listanje parametrov in INCLUDE stavkov v prvem prehodu ; vključi listanje izvirnega programa; N; oblikuje prikaz vgnezdenja posameznih blokov v prvern prehodu; ukine qeneriranje objektne zbirke ime programa. .HEL;

omogoči tiskanje na napravah za listanje; t^likuje se simbolni sesaiam s pridevki v prvem prehodu.

Preme.ščevalni urejevalnik poveže premestljlve zbirke, ki sta iih generirala prevajalnik ali modul fiMAC ter vključi subrutine iz zbirke PLILIB.IHL. Navadna oblika tega ukaza je

LINK ìmo_^progrQma

ki poveže zbirko ime_programa ^REL, dobljeno s prevajalnikom s subrutinami iz PLIUB.IRL ter generira zbirko ime_progrania.COM, ki je Izvršljivi strojni kod procesorja SOaOA . če imamo več ločeno prevedenih modulov M0, Ml, Mn tipa REL, jih povežemo z ukazom

LJNK M^), Ml, ... , Mn

ko se oblikuje nova zbirka Ma.COM, Podoben učinek ima ukaz

LINK M M0, Ml, ... , Mn

ko se oblikujo zbirka M.COM, Stikala ukaza LINK sledijo f.birćiiini imenom, so zaprta v oglate oklepaje in ločena z vejicami. Teh stikat je 15.

Pri diineni uporabniškem programu

ime_progrfima.PLI

se todaj z zaporedno uporabo ukazov PLt in LINK ter a izbiro stikal oblikujejo še nadaljne zbirke, in sicer:

(1) ime_programa.REL z ukazom PLl;

(2) ime_programa.PRN, če je bilo izbrano stikalo DvukazuPLI;

(3) ime_programa.SyM, če je bilo Izbrano stikalo S v ukazu PJJ ;

<4) ime_programa.COM po uporabi ukaza LINK.

V nadaijnem si bomo ogledali nekaj značilnih primerov programov v jeziku PL/I-80 ter generirane zbirke prevajalnika.

OPEN stavek uporabimo s prosto izbiro, vendar se pojavi avtomatično pri dostopu v zbirko v GET, PUT, read in WRITE stavku, ko se sam OPEN stavek ni posebet pojavil. Oblika OPEN stavka je tale:

6. V/I sistem za PL/l-BO prevajalnik^

Že v članku (la) smo pregledno opisali možnosti vhoda/izhoda (V/l) v jeziku PL/l-80. V/l je osnovnega pomena za oblikovanje in uporaba zbirk na diskih ter za komuniciranje z ostalo periferijo (konzola, tiskalniki, teleprinterji itn.), zato si oglejmo njegove možnosti nekoliko bolj podrobno.

Sistem PL/I-80 omogoča glede na fizične enote neodvisen V/l, ki povezuje programe s CP/M zbirčnim sistemom. Para/netrl za takšno povezavo se določijo v OPEN stavku ter z mehanizmi GET, PUT, HEAD in WRITE stavkov.

L:

O;

P: S:

OPEN FILE (z)

STREAM RECORD PRINT

INPUT OUTPUT UPDATE SEQUENTIAL DIRECT KEYED

■ ENV (B (i) ) ENV (F(i)) ENV (F(i)), B (j)) LINESIZE (i) PAGESIZE (i) . TITLE (c);

kjer se pridevki lahko upbrabijo v poljubnem ziiiporedju. Vrednost z označuje zbirčno konstanto ali spremenljivko, ki ima v OPEN stavku določeno ime. Vsi drugi pridevki so izbirni, vrednosti i in j pa označujeta izraze tipa FIXED BINARY. Vrednost c je znakovni |zraz. Pridevki v isti vrsti so v nasprotju in če jih ne uporabimo, velja prvi. Zadnji štirje pridevki dobijo pri nevkijučitvi avtomatično tele vrednosti:

ENV(B(.128)) LINESIZE (80) PAGESIZE (60) TITLE Cf.DAT')

STREAM zbirka vsebuje ASCII podatke spremenljive dolžine, medtem ko ima RECORD zbirka vobče čiste binarne podatke. Vrstice ASCII zbirke so določene z zaporedji parov pomik valja - pomik vrstice. PRINT pridevek se nanaša samo na STREAM zbirke.

INPUT zbirke pričakujemo v točki OPEN stavka, do-čim se OUTPUT zbirke zbrišejo (če obstajajo) in oblikujejo pri OPEN stavku. UPDATE ^irka ne more imeti STREAM pridevka, lahko pa je pisana in brana. UPDATE' zbirka se oblikuje, če ne obstaja.

SEQUENTIAL zbirke se berejo ali pišejo od začetka do konca,v DIRECT zbirke pa lahko vstopamo naključno. DIRECT zbirka dobi avtomatično RECORD pridevek.

Dostop v KEYED zbirke je omogočen z uporabo ključev in RECORD pridevek se priredi avtomatično. KEYED zbirka je enostavno zbirka zapisov, ki imajo fiksno dolžino. Ključ je relativni položaj zapisa.

ENV pridevek določa zbirke z zapisi fiksne in spremenljive dolžine. Oblika ENV (B(i)) povzroči, da V/l sistem rezervira i zlogov pomnilnika, kjer se I zaokroži na naslednji mnogokratnik 12B zlogov. V tem primeru ima zbirka zapise spremenljivih dolžin In tako ne more imeti KEYED pridevka.

; ENV (F(i)) oblika določa zbirko z zapisi fiksne dol. žtne,.t.j. z i zlogi v vsakem zapisu, kjer se i zaokroži na naslednji mnogokratnik 128 zlogov. V tem primeru uix>rabimo KEYED pridevek,

ENV (Fd), B (j)) določa zbirko, ki vsebuje zapise fiksne dolžine i zlogov (i je zaokrožen navzgor). Uporabi ae KEYED pridevek.

Pri uporabi KEYED pridevka se mora navesti dolžina zapisa in sicer z ENV (F(l)) ali z ENV (F(i), B (j)). Vse UPDATE zbirke morajo biti določene z DIRECT pridevkom, tako da je mogoče locirati posamesina.zapise. Imamo tole shemo pridevkov:

SEQUENTIAL

RECORD RECORD DIRECT RECORD

fENV (F(i)) ali ■*UnV (P(i),B(j))

RECORD •KEVED—1 fENV {F<1)) ali

^lENV (F(l), B (j)) -*■ STREAM

PRINT

OUTPUT

Kot vidimo, se RECORD pridevek doda k SEQUENTIAL, UPDATE in KEYED zbirkam, dočim se STREAM pridevek doda k PRINT zbirkam. PUINT zbirkam se avtomatično doda OUTPUT pridevek. KEYED pridevek se doda DIRECT zbirkam, doda pa se še RECORD pridevek.

LINESIZE pridevek se nanaša samo na STREAM aibirke in določa največjo dolžino vhodne ali izhodne vrstice. HA CESI ZE pridevek je povezan s STREAM OUTPUT žbirka-mt In določa dolžino strani.

TITLE (c) pridevek omogoča programsko povezavo med notranjim imenom zbirke in zunanjo napravo ali CP/M zbirko. Če ne navedemo imena zunanje zbirke, se priredi vrednost navedbe zbirke tipa DAT. Sicer pa se znakovni niz c izračuna v neko ime naprave: JK^ON (konzola), 3LST (naprava za listanje), 2RDR (naprava za branje) ali JSPUN (naprava za luknjanje) ali v ime zbirke na disku:

d ; X . y

UPDATE

KEYED

DIRECT •

Tu sta X in y lahko tudi $1 ali $2. Pri 21 se vstavi prvo tekoče iirie iz ukazne vrstice na naslovno (TITLE) pozicijo, pri pa drugo tekače ime na ustrezno pozicijo. Ime zbirke x ne more biti prazno, x, y in d pa ne smejo vsebovati znaka '?'. Fizične V/I naprave, kot so 3CON, SfHDR, ?PUN in ?LST, se lahko odprejo kot STREAM zbirke, kjer ima ?RDR pridevek INPUT, JSPUN in 2LST pa imata pridevek OUTPUT.

6.2. CLOSE stavek

kovni seznam. PUT stavek avtomatično odpre SYSPR1NT zbirko, če zbirka ni bila določena, in sicer implicitno z

OPEN FILE CSYSPRINT) PRINT ENV (B (128)) TllXE ('3CON');

Podatkovni seznam d v LIST opciji ima splošno obliko

LIST (dl. d2.....dn)

kjer je di konstanta, skalami izraz ali iterativna skupina; ta skupina je

(el. e2....... DO iteraci ja)

kjer soeJ.....em konstante, sknlarnl izrazi aH iterativne skupine. T.i. "Iteracija" ima obliko ftlavo DO - skupine ter krmili ponavljanje zadevne skupine. Ekvivalent DO iteracije je tedaj

DO iteracija;

PUT LIST (el, e2, ....em); END;

6.4. GET LIST stavek

PUT stavku je podoben GET stavek, ko imamo GET

FILE (f) SKIP (i) LIST (d);

kjer so FILE, SKIP in LIST opcije, ki zadoščajo pogojem PUT stavka. GET stavek se uporablja za branje STREAM zbirk. Če FILE pridevek ni vključen, imamo avtomatičen OPEN stavek in je

OPEN FILE (SYSIN)

STREAM ENV {b{l28)) TITLE C^CON');

Pri konzolnem vstopu skozi GET stavek čaka V/l sistem na vhod iz konzole in uporabnik lahko vtipka do 80 znakov pred znakom za pomik valja. Podatkovni kosi (celote) so ločeni s presledkom ali vejico.

Zaprtje zbirke dosežemo s stavkom CLOSE.FILE (f);

kjer je f zbirčna spremenljivka ali konstanta. Vse odprte zbirke se avtomatično zaprejo na koncu programa ali pri izvedbi STOP stavka.

Zbirke, ki so bile odprte s STREAM pridevkom, so dostopne prek GET in PUT stavka, dočim so zbirke z RECORD pridevkom dostopne prek READ in WRITE stavka.

6.3 J__PU T st nrek

PUT LIST stavek imn obliko

PUT FILE (f)

SKIP (i) PAGE LIST (d);

I

kjer so elementi izbirni, toda vsaj eden mora biti naveden. Vrstni red pridevkov je poljuboj», toda LIST pridevek mora biti zitdnji. Tu je i celoStevilski izraz in d poilat-^ ._S J__PU T EDIT_st^ek_

PUT EDrr stavek je podoben PUT LIST stavku in imamo

PUT

FILE (f) PAGE SKIP (i) EDIT (d) (n);

kjer je fl formalni seznam. Vsak element podatkovnega seznama d ima v fl ustrezni formntni del, ki določa format podatkovnega elementa. Formatni elementi v fl so lahko tile:

A Izpiše se alfanumerlČno polje znakovnega

podatka (njegove dolžine).

A (n) Podobno A formatu, vendar z dolžino polja n, z zapolnitvijo presledkov na desni strani,

B Izpiše se bitni niz, dolžina Je določena z na

tančnostjo podatka,

11 (n) Podobno 13 formatu, z dolžino polja n, z zapolnitvijo presledkov na desni strani.

BI E:kvìvalentno B formatu.

BI (n) Ekvivalentno B (n) formatu.

82 Ekvivalentno B formatu, le da se številke pišejo s štlriško bazo {O, 1. 2, 3).

52 (n) Ekvivalentno B (n) formatu, le da je baza štiriška.

' B3 Ekvivalentno B formatu, vendar z osmiško

bazo {številke od O do 7) .

B3 (n) Ekvivalentno B (n) formatu, le da se tiskajo osmiška števila.

B4 Ekvivalentno B formatu, vendar z bazo 16

(številke O, 1, F),

B4 (n) Ekvivalentno B (n) formatu, z bazo 16.

COLUMN (n) Pomik na položaj stolpca n.

E (n) Znanstvena notacija v polju n znakov (n > 6).

E (n,m) Zapiše podatek v polje n znakov, z natančnostjo m decimalnih mest. Notacija je znanstvena.

. F (n) Zapise n številk brez ulomljenega dela, z zaokrožitvijo.

F (n,m) Zapiše n številk z m ulomljenimi številkami, z zaokrožitvijo.

LINE (n) Pomik na vrstico n.

PAGE Izda stran.

H ,(fmt) Določa oddaljeni format, R format je edini format v fl.

SKIP Pomik v naslednjo vrstico.

SKIP(n) Pomik za n vrstic.

TAB (n) Pomik na n-ti tab položaj, kjer so tab 8-stolpni mnogokratniki.

X (n) Vstavitev n presledkov.

Ker PUT EDIT stavka večkrat ne moremo izpisati v eni vrstici, ga lahko delimo, kot kaže tale primer t

PUT FILE (f) EDIT ('naslednji..', vrednost) (a,f (4) ) ; PUT EDIT ((a(i) DO i = q To r) ) (PAGE,40(3e(l0,2) ,x(3)) ) ;

PUT EDIT (n, v, w) (r(fmt2));

6.6. GET EDIT stavek

GET EDIT stavek je podoben GET LIST stavku, podatki pa se berejo iz določenih polj vhodnega toka. GET LIST stavek je primeren za konzolni vhod, GET EDIT stavek pa za branje podatkov, ki so bili zapisani z drugim programom , Oblika GET EDIT stavka je

GET

FII.E (f) SKII' (1) EDIT (d) (fl);

Formatni seznam H lahko vsebuje tele elemente:

A Čitaj alfanumeriČno.polje do pomika valja,

pomika vrstice ali do konca zbirke (ni PL/1 standard).

A (n) Včitaj naslednjUi n znakov.

fl (n) Včitaj naaUKlnjih n znakov v obliki bitnecja

BI (n) Pomen je enak kot pri U (n) .

82 (n) Podobno kot pri BI (n), le da je baza štiriška (O, 1, 2, 3).

B3 (n) Podobno kot pri BI (n), le da je baza osmiška {O, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7).

B4 (n) Podobno kot pH B.I (n) , le da je baza šest-najstiška (O, f, .. . i P) ■

COLUMN(n) Pomik na stolpec n z;) vhod.

E (n) Včitaj naslednja n polja kot numerlčno vrednost (konstanta, celo število, število z ulom-Ijenim delom in v znanstveni notaciji) .

E (n,m) Ekvivalentno E (n), kjer se faktor m pri vhodu ne upošteva.

F (n) Ekvivalentno E (n).

F {n,m) Ekvivalentno E (n), toda z decimalno vejico,.

ki je aa m mest pomaknjena v levo od najvišjega mesta, če v polju ni decimalne vejice.

LINE (n) Pomik na vrstico n pred branjem,

R (fmt) Določa daljinski format.

SKIP Zbriše trenutno vhodno vrstico pred branjem nadaljnih podatkovnih delov.

SKIP(n) Zbriše trenutno vhodno vrstico ter opravi pomik za n-1 vrstic pred branjem.

Pomik valja in vrstice (CR, LF) se ne upoštevata v formatih A (n) , B (n), BI (n), B2 (n). B3 (n), E (n), E (n, m), F (n) in F (n, m): včita se nasletlnja vrstica, kot ostanek znakov podatkovnega polja.

6.7. FORMAT stavek

Format stavek omogoča, da se seznam formatnih delov uporablja med različnimi GET EDIT in PUT Ei:)lT stavki. Imamo formatno_ime:

FORMAT (fi);

kjer fl označuje seznam formatnih delov. Seznani formatnih delov se potem navaja z uporabo R formata v okviru formatnih seznamov GET in PUT stavka. Npr. :

formi:

FORMAT(5(X(3),4(B1{2),X(1),F(4)), SKIP), SKIP (2));

GET KILE (uslužbenec) (ure, os_dohodek) (K (formi)) i

6.8. WHITE stavek

WRITE stavek ae u|>orablja predvsem za prenos podatkov med pomnilnikom in zunanjo zbirko brez konverzije znakovnih oblik, imamo

WHITE FILE (f)

FROM (x);

kjer morata hiti prisotna pridevka FILE in FROM, f je navedba zbirke in x je skalar ait povozan pcxiatkovni tip. Zbirka f se pri tem otlpre avtomatično z

OPEN FILE Cf) OUTPUT SEQUENTIAL

TITLE Cf.DATM ENV (B(128));

Ce ie zbirka že odprta, se morajo pridevki ujemati s prejšnjim odprtjem. Tako je KEYED abirka dovoljena (zapisi fiksne dolžine), DIRECT pia ne.

Druga oblika WRITE stavka je

WRITE FILE (f) IfROM (x) KEYFROM (k) ;

kjer je vrstni red elementov PILE, FROM in KEYFROM poljuben. Če zbirka f še ni odprta, se odpre implicitno s stavkom

OPEN FILE (f) OUTPUT DIRECT ENV {F(t28));

pred vstopom v zbirko f. DIRECT pridevek povzroči KEYED zbirko (in ta še RECORD zbirko).

KEYED pridevek povzroči dostop do zapisa s ključem k, kjer je k FIXED izraz in njegova vrednost je relativen naslov zapisa,

Posebna oblika WRITE stavka rabi za obdelavo STREAM podatkov spremenljive dolžine, če so omejeni s CB/LF zaporedjem. Pri dani zbirki f s pridevkoma STREAM in OUTPUT ter s spremenljivim znakovnim nizom "v" zapiše stavek

WIUTE FROM (v) ;

nI ano vrednost v na izhodno napravo, kot da imamo

WRITE FILE (SYSPRINT) FROM (v);

Kontrolni ASCII znaki v okviru nizne konstante so sestavljeni iz dveh znakov: in ustrezne črke {CR je ""m"), dbčim imamo za znak """ zaporedje .

Naj bo f zbirka, x skalar ali povezano sestavljen podatek, v spremenljivi znakovni niz in k izraz tipa FIXED BINARY. Imamo tele različne primere s pridevki:

WHITE FILE (f) PHOM (x) ;

SEQUENT) A L OUTPUT KEYED RECORD

WHITE FILE (f) FROM (x) KEYFROM (k); DIRECT OUTPUT DIRECT UPDATE

WRITE FILE (f) FROM (v); STKEA M OUTPUT

WHITE K1ÌOM (v); "i

STREAM OUTPUT (avtomatično SYSPRINT)

__A D stavek

read stavek se uporablja za branje zapisov (RECORD) fiksne ali spremenljive dolžine brez znakovne pretvorbe. Podatki se prenašajo iz zunanje zbirke v podatkovne elemente pomnilnika, kjer ima zunanja zbirka binarne po-flatke. Imamo

READ FILE (f) INTOCx);

kjer Je x skalar ali povezan agregat (npr. struktura, polje ali enostavna spremenljivka). FILE in INTO pridevek morata biti prisotna. Če zbirka "('■ še ni bila odprla, se odpre avtomatično, kot da velja

OPEN FILE (f) INPUT SEQUENTIAL

TITLE Cl.DAT') ENV (0(128));

Če je zbirka že bilo odprta, se morajo prejšnji pridevki ujemati s pridevki v poslednjem stavku.

Kadar jo bila zbirka odprta s KEYED pridevkom, imajo zapisi fiksno dolžino, kot določa ENV (P(i)) pridevek. Sicer je zapisna dolžina spremenljiva In odvisna od podatka x v INTO delu. Kadar je zsipisna dolžina i večja od dolžine elementa se preostali zlogi zapisa ne upoštevajo (ne vpišejo v x). Če pa je zapisna dolžina n manjša od dolžine elementa x, se samo n zlogov včita v X. To velja seveda le za KEYED zbirke. Kadar zbirka ni tipa KEYED, sta dolžini zapisa in x enaki.

Ključi določene zbirke se lahko izvlečejo, ko se zbirka bere zaporedno, in sicer z oliliko

READ FILE (f) INTO (x) KEVTO (k);

Učinek tega stavka je podoben onemu prejšnjega READ stavka, le da se vrednost ključa za zapis shrani v spremenljivko k s pridevkoma FIXED in BINARY. Seveda mora imeti zbirka tip KEYED. Avtomatičen OPEN stavek, ki ustreza tej obliki HEAD stavka, je

OPEN FILE (f) INPUT KEYED

TITLE ('f.DAT') ENV (F(12a))j

Pridevek KEYED mora biti vsebovan, DIRECT pa ne, ker KEYTO izvleče ključ, toda ne povzroči branje zapis.) s tem ključem. Ta oblika READ stavka se navadno uporabi, ko se zbirka prvič bere zaporedno z namenom, da se določijo ključi za kasnejši direktni dostop pri branju, čitanju ali popravljanju (UPDATE) zapisov v zbirki.

Tretja oblika READ stavka določa branje zapisa, ki ima določen ključ in sicer:

READ FILE (f) INTO (x) KEY Ck);

Pripadajoči, avtomatični OPEN stavek je (če zbirka še ni odprta) :

OPEN FILE (f) INPUT DIRECT

ENV (F{128)) TITLE Cf.DAT');

Pri odprti zbirki se morajo prvotni pridevki ujemati s pridevki v zadnjem stavku, Izjeme so tlopustnc le pri odprtju z UPDATE pridevkom. DIRECT pridevek predposinvljn zbirko tljja KEYED.

Učinek tega READ stavka je neposreden dostop do zapisa, ki Ima vrednost ključa k. Ker je zbirka tipa KEYED, je dolžina zapisa fiksna, kotdoloča ENV (F(i)) pridevek,

S posebno obliko READ stavka lahko obdelamo zbirke spremenljive dolžine tipa STREAM INPUT, ko uporabimo

READ FILE (f) INTO (v) ;

in

READ INTO (v);

kjer Je "v" spremenljivi znakovni niz in f zbirka ali znakovna naprava. Če se ne uporabi FILE (f), imamo zbirko SYSIN. Če zbirka f ni odprta, se odpre avtomatično, kot da imamo stavek

OPEN FILE (f) PRINT

TITLE ('f.DAT') ENV (0(I2H));

Učinek tega READ stavka je branje Iz zbirke f, dokler ni dosežena dolžina elementa "v" ali ko se vČIta LF znak. Pri SYS1N se včita maksimalno 80 znakov, preden se avtomatično izda CR In U^ znak.

Če je f ime zbirke, x skalar ali navedba sestavljenega podatka, v spremenljivi znakovni niz in k fiksni binarli ključ, imamo tele oblike s pripadajočimi pridevki;

READ FILE (f) [NTO (x);

SEQUENTIAL INRUT KEYED- RECORD

READ FILE (f) INTO (x) KEYTO (k); SEQU ENTI A L INPUT KEYED REC ORD

READFILE (f) INTO (x) KEV(k); DIRECT INPUT DIRECT UPDATE

HEAD FILE (f). INTO (v); STREA M INPUT

READ INTO (v);

STREAM INPUT (avtomatično SYSIN)

V nadnljni obravnavi si oglejmo nekaj primerov.

■ PLI .REL .PRN

7. Preizkus delovanja prevajalnika

V tein pocjlavju si bomo na kratko ogledali delovanje prevajalnika z uporabo ukazov

PLI in LINK

ter PLI stikal (opcij)

13, D, 1, K, L, N, O, P in S

Pri tej uporabi se bodo pojavile zbirke naslednjih tipov:

izvirna zbirka

relativna, s PLI prevedena zbirka

zbirka za tiskalnik na disku, v kateri bo upoštevana uporaba PLI stikal .COM prevedena ukazna zbirka za procesor fiOSOA, z začetkom na lokaciji lOOH (začetek t.im. prehodnega programskega območja oz. uporabniškega prostora) ,SYM zbirka s simbolno tabelo sistemskih identifikatorjev (pri uporabi stikala S v PLI io LINK ukazu )

Vzemimo za preizkus delovanje prevajalnika pri dovolj eiiOMlavnem PLI programu ter si oglejmo vsebine dobljenih (generiranih) zbirk. Zbirke .PLI ne bomo pisali v ■posehsù listi, ker so pojavi tudi v zbirki tipa .PRN^ kjer jo lahko v odvisnosti uporabe stikal še dodatno opremljena (npr. prika/. vgnezdenja, posameznih programskih blokov). V listnh 1,2, '1 in 'I si oglejmo tako i^birke tipov .PRN, .COM in .SYM pri izhodiščni zbirki DFACV.PLI.

Kot kaže Usta 1, imamo PLI program za izračun fak-toriala pri uporabi rekurzivne procedure FACT (vrstica lOb liste l). Na začetku liste 1 imamo spisek uporabljenih stikal (B, D, I, N, S), torej smo imeli ukaz

PLI DFACT.PLl 2BD1NS

ki nam je iz zbirke DFACT.PLl generiral zbirki DFACT. .PRN in DPACT.REL.

Stikalo B omogoči proizvodnjo programske liste (druge liste v listi l) , v katero so vpisane vgrajene (sistemske) subrutine,.tat<;0,da imamo pregled nad obliko genoriranega programa. Iz listu 1 je razvidno, da se v uporabniški program vključujejo sistemske subruti-ne

?STAHT, ?SYSPR, 7SKP0P, ?SLCT'S, 7PNCOP,

?QiCOP, 7PNVOP, 7QDC.0P, 7QIOOP,

7SVBLK, 7DLDOP, ?RSBL1<, ?QU5D, 7DMUOP

ter rekurzivna (uporabniškaisubrutina FACT. S primerjavo Us^e 1 in liste 2 dobimo korespondenco med sistemskimi subrutinatri« (s prefiksi "?"), ta korespondenca pa je razvidna tudi iz liste 4.

Uporaba stikala D (glej začetek liste 1) povzroči oblikovanje ziiirke .PRN na disketi.

Stikalo I povzroči mešani tekst tip;i PLI in zbirnega jezika (procesorja 8080A)., kar je rzavidno iz druge podli-ste (vrstice 1 do 21, naslovi O do (>A5H) v listi 1.

I

Stikalo N opremi vrstične številke 1 do 21 s črkami a,b,c v odvisnosti od vgnezdenja posameznih blokov, stikalo S pa povzroči generiranje simbolne zbirke.

V listi 3 imamo zbirni program, ki ustreza sisteriiski subrulini 7QDCOP. Ta Usta kaze možnost identifikacije določene vgrajene subrutine.

Končno imamo v listi 4 prikazano še vsebino zbirke DFACT .SYM, ki se dopolni z uporabo stikala S v LINK ukazu , ko imamo

LINK DFACT [S]

V listi 4 so navedeni sistemski identifikatorji, vstopne in . izstopne točke ter subrutine, tudi tiste, ki so vgnezdene v klicanih sistemskih subrutinah v Usti 1.

Pri preizkusu prevajalnika navedimo se nekatere lastnosti LINK ukaza oziroma LINK programa. Kot že opisano, poveže LINK ukaz uporabniške module, poveže pa tudi sistemske subrutine ter sistemske vstopne in izstop-

oiao

r iBAO

TFPBMX

19F7

7 START

0278

7SYSPR

(I3E6

7SKP0P

1351

7SLCTS

Ol AB

?PNCOP

n ID

7QIC0P

OICF

7PMV0P

ISSI

?aĐCOP

1*73

701 OOP

13E9

7SVBLK

1185

»DLDOP

1423

7RSBLK

12E7

70CRET

103E

7011 SD

IIF3

7DMU0P

IBAF

7FILAT

1SB8

7FPB

01A5

7PMB0P

04S5

?PNCPR

13CB

7IS2SM

OSSO

7S100P

0877

7SYSIN

oasE

TSIOPR

IBE6

?FPBST

IBF9

SYS IN

ICIE

SYSPRI

056B

70100P

072F

7FPBI0

OSSA

701 DPR

1306

7BSL16

1612

?SIGNA

B3EF

7SKPPH

0794

roNCpR

QC75

7WRflYT

055D

■»PAG OP

13QC

7NST0P

I37A

7SMVCM

1317

7SJSVM

1364

Tsscrs

1026

7QB08I

0B52

70PflFl

1C46

7FMTS

19C7

7FPB0U

197F

7FPBIM

ĐC6S

7BDBYT

0C9B

7fiDBLtF

OCBE

?wiiBiir

DDA7

7CL0SE

OĐoa

7aETKY

ODFÉ

75ETKY

0D8B

?PATH

0005

?BDOS

oosc

70FCBO

006C

7DFCB1

ooat

»DBUFF

I4BE

7ALL0P

1554

7FRE0P

IA85

7ADD10

IA9C

7SUBI0

19PD

7WRCHR

0Fe3

7RFSIZ

flF75

7RRFCB

0F7A

?RWFCB

I0S9

7QB16X

ia3A

701070

I39Đ

71D22

I3C3

TIN80N

IlDC

TCNOOP

J 203

7D0VER

1300

7BSL08

1319

TStISCM

I33B

7SJSTS

134F

7SLVTS

137E

7SMCCM

13D2

TZEROD

13C3

71N20

I3CB

7IS22

1E57

7RECLS

1C4E

-»COHSP

U54

7REC0V

149E

7QFCQP

iBsa

?ERMSa

1ES5

VBÈQIN

IC6F

70NC0D

1602

7SI60P

1B40

7ST0PX

IE;4F

■»STACK

1937

70NCPG

189A

7ĐHC0P

18EF

7REV0P

1C72

TĆNCOU

lESA

7MEMRY

IE69

7DFDRV

0000

7B00T

Lista 4. TaTtsta prikazuje seznam sistemskih identifikatorjev za sistemske subrutine, v njih vgnezdene subrutine, vstopne in Izstopne točke. Za naslovom je pripisan pripadajoči identifikator. Npr. subrutini 7QDCOP iz liste 3 prii>adB naslov lÓBlH Itn.

A_TVPE B_BFACT.PRN

F1./r-80 VI.3 compilfttio« of: dfftct

B: Built-In Subroutine Trace

D! Pisk Print

IJ Interi ist Source and Code

K; Mestine Level DispLau

S: S>fnbDl Table List

» 2. 2.

1

8

f:

2

b

proc options(nain)I

3

b

del

4

b

i fiKedf

5

c

do i = 0 repeat(i+l);

6

c

Put skip listC'FactorÌ8l('fi»')='»f3ct<i>>t

7

c

ends

8

b

stopr

9

b

10

b

feet:

11

c

proc Ci)

12

c

return6<fixed dec(15r0)> recursive S

13

c

del

14

e

i fixed!

15

c

del

16

c

f fined dec(15p0)i

17

c

if i = 0 then

IB

c

return (Di

19

c

return (decimaKiil5) * fsct(i-l))f

20

c

end factf

21

b

end fS

SYMBOLSS

BLOCK AT LIME Ir AUTO STORAGE 0 BYTES

B 0000 DECIHAL BUILTIN CONSTANT

a 0000 F ENTRY PARAMETERS(0> EXTERNAL CONSTANT

BLOCK AT LINE 3. AUTO STORAGE 2 BYTES

c 0000 I FIXED BINARY(15.0) AUTOMATIC

C 0000 FACT FUNCTION PARAMETERS<1> RECURSIVE CONSTANT

c 0000 .* FIXED DECIMAL(15,0) RETURNED

c 0008 .« FIXED BINARY(15.0> PARAMETER

BLOCK AT LIME 13» AUTO STORAGE 12 BYTESr PARAMETERS I

e 0000 I FIXED EINARY<15,0) PARAMETER

e 0002 I FIXED BINARY<15rO) AUTOMATIC

« 0004 F FIXED DECIMALdS.O) AUTOMATIC

NO ERROR(S) IN PASS 1

0006

LXI

HTOOOO

0009

SHLD

I A(0014)

6

i C

; OOOC

put skip liste

OOOC

LXI

Df02S2

OOOF

LXI

Er0000

0012

CALL

?SYSPR

OOlS

MVI

AfOl

0017

CALL

?SKPOP

OOIA

LXI

Hf* S(0000)

OOID

KUI

AtOA

001F

CALL

TSLCTS

0022

GALL- -TF'NCOP

0025

LHLD

I A(0014)

0028

MVI

Af09

0Ö2A

CALL

?tlICOP

002D

CALL

TPNVOP

0030

LXI

S(OOOA)

0033

MVI

A,02

0035

CALL

TSLCTS

003B

CALL

TPWCOP

003B

LXI

Ml* A(0016)

003E

CALL

0000

0041

MVI

A,12

0043

MVI

BfOO

0045

CALL

TQDCOP

0048

CALL

?PNVOP

004B

CALL

TOIOOP

0010

= = = =

004E

004E

LHLD

I A(0014)

0051

INX

H

0052

SHLD

I A(0öl4>

0055

JMP

OOOC

7

C

0058

end>

8

e

0058

stopf

9

e

OOS8

10

c

0058

fact:

*

11

c

OOSB

proc (i)

12

c

00S8

returns<fix

13

e

0058

del

0058

LXI

BfOOlO

005B

LXI

D.OOIQ

005E

CALL

?SVBL(<

0061

MOV

E.M

0062

INX

H

0063

MOV

DfM

0064

XCHG

0065

SHLD

I A(0018)

0068

LHLD

1 ACOOIS)

006B

MOV

E.M

006C

INX

H

006D

MOV

D.M

006E

XCHG

006F

SHLD

I A<001A)

14

e

0072

i fixedS

15

e

0072

del

16

e

0072

f fixed dec

17

e

0072

if i = 0 th.

0072

LXI

Hfl A(OOIA)

"0075

MOV

A.M

0076

IKX

H

'»if')='rf3et<i))J

NO ERROR(S> IN PASS 2

LXI B,0200 CALL ?START proc optiDns<iii5in) $ del

i fiKedr

do i = 0 repeat<i+1)t

PL/I-BO VI,3 COMPILATION OF: DFACT

1 a

0000 f: 0000 0003 0006 000& OOOä OOOà

b v

•D

C —

«14-

TD C 01

S

(NNNrvfvcDOOoor - '

oobböööoooooS

ooooooooooooo

m a>

01 o-

o M -fl O' UU. M lOirt

o o o o ooo o o o o o o oo o oo

Ü a

+>

(j »

«

m

0

01 •o

£G

3 O V O

01 o

(. v

(A

o « o

o a cui£i~

o lO 0_l ÜJ

^ « a; wu

a a ^

J n en -( u -I (J u u

« « u « M r - < a a

«N • Mi~i_j_ia. u

ax x>«<ia:«

Q-)

■ MIN

Lista 1. (Na<l;Uieviinje s prejšnje strani)

0100

LXI

B.02D0

015B

LXI

Dj1C8C

0103

CAUL

19F7

OISE

CALL

13E9

0106

LXI

H.OOOO

0161

HOV

£<M

0109

SHLD

ICS8

016S

INX

H

otoc

LXI

Do 0252

0163

MOV

D^M

DIOF

LXI

B.014E

0164

XCKQ

01)2

CALL

OSTB

0165

$HLD

1C6C

0I1&

HVI

A.ei

0169

LHLD

IC6C

0U7

CALL

03E6

(II6B

MOV

E^H

OiiA

LXI

H<IC74

0I6C

INX

H ,

OllD

KV(

AiOA

016D

MOV

D*H

OUF

CALL

1351

I16E

XCHG

01S2

CALL

Ol AB

016F

5HLD

IC8E

0I2S

LHLD

IC68

0172

LXI

H> ICSE

OISB

M VI

A<a9

ai7s

MOV

A'H

01 SA

CALL

niD

0176

INX

H

012D

CALL

OlCF

0177

OHA

H

0130

LXI

H<1C7E

0178

JNZ

01B9

0193

MVI

A.oe

017B

LXI

H^ICSO

0135

CALL

1351

0Ì7E

HVI

A/OF

0I3S

CALL

Dl AB

0180

CALL

11B5

013B

LXI

H.1C8A

0183

CALL

1483

OtSE

CALL

0 1 58

0)86

JHP

12ET

0141

MVI

A*|2

0189

LHLD

ICSE

0143

MVI

S<DO

otsc

DCX

H

014S

CALL

1081

0I8D

5HLD

1C9A

0148

CALL

tJCF

0I»0

LXI

H«1C98

SJ48

CALL

1973

0193

CALL

0150

«14E

LHLD

icaa

0196

LKLĐ

1C8E

OISI

INX

H

0199

CALL

103E

OISS

5HLD

IC88

0I9C

CALL

ltF3

0155

JHP

OIOC

0I9F

CALL

1423

0158

LXI

B^OOiO

0)A2

JHP

t2ET

Usta 2. Zbirni kod Ka PL/J program Iz liste 1, ki Je bil dolitjen z uporabo obratnega zbirnika iz strojnega koda, tjenerlruneqa Iz REL zbirke z ukazom LINK. Začetek programa je na lokaciji lOOH tn kot vidimo, se ta program ujema z onim iz liste 1. Določljiva je tudi korespondenca med sistemskimi subrutinami (?START, ?SYSPR, ...) in njitiovimi absolutnimi naslovi v dokončno prevedenemu programu.

lOSI

MOV

C.A

IODI)

INX

H

1082

LXI

H.OOOO

IODI

CALL

1103

1085

DAD

SP

I0D4

JHZ

10C4

1086

LXI

DfFFEE

10D7

LXI

HJOOOA

1089

XCHQ

lOĐA

DAD

SP

108A

DAD

D

lODB

MVI

£>11

108B

SPHL

lOĐĐ

MOV

A<M

108C

PUSH

B

lODE

CPI

2E

lOSD

MVI

BJOA

IGEO

JNZ

I0E9

i DSF

L DAX

D

lOES

DCX

H

1090

MOV

M^A

tOE4

MVI

M^30

1091

INX

D

10E6

JMP

I0F5

1092

INX

H

I0E9

CPI

30

1093

DCR

B

lOEB

JNZ

10F5

1094

JNZ

108F

lOEE

MVI

.M«20

1097

POP

B

lOFO

INX

H

1098

MVI

MJSO

lOFl

DCR

'E

I09A

INX

H

10F2

JN£

10 DD

1098

MVI

M,3i

lOFS

DCX

H

109D

LXI

H<0DD9

10F6

MOV

M< D

lOAO

DAĐ

SP

10F7

MVI

A«1C

lOAl

MOV

A<M .

lOF»

SUB

C

10A2

MVI

0^20

lOFA

MOV

L<A

1DA4

ORA

A

10F8

MVI

H* 00

10A5

JP

lOBE

lOFD

DAD

SP

10A8

MVI

DJOS

lOFE

POP

D

lOAA

LXI

H<D002

lOFF

MOV

A. C

lOAD

DAD

SP

1100

SPHL

lOAE

STC

1101

XCHG

IQAF

«VI

1102

PCHL

lOBl

CMC

11Q3

PUSH

H

10B2

SBB

M

1104

PUSH

PSW

10B3

ADI

00

nos

MVI

A< 11

lOBS

DAA

1107

ADD

E

10B6

MOV

H«A

1108

MOV

L^A

10B7

INX

K

1109

MVI

»#00

lOBS

DCR

D

1 108

DAD

SP

1 0B9

JNZ

lOAF

1 toc

POP

PSV

lOBC

HVI

D>2D

IIOD

ANI

OF

lOBE

LXI

H<0002

IIOF

ADI

30

lOCI

DAD

SP

1111

MOV

M<A

10C2

MVI

EflO

1112

DCX

H

10C4

MOV

AJM

1113

DCR

B

10C5

CALL

1103

1114

JNZ

lllA

UCS

J2.

1007

1117

DCR

E

lOCB

MOV

A* M

1118

HVI

lOCC

RAR

IIIA

POP

H

lOCD

RAR

IIIB

DCR

E

lOCE

RAR

1 lic

RET

lOCF

RAR

Lista 3. Zbirni program (dobljen z obratnim zbirnikom) sistemske subrutine 7QDCOP iz liste 1 (relativni naslov 0045H, absolutni naslov 014511) kažo, knko iü tn'o-goče identificirati vstavljene sistemske subrutine. Subrutine z vprašajem v Usti 1 predstavljajo v dokončno prevedenem programu večino dobljenega strojnega koda.

ne točke z uporabniškim programom. V program tudi namesti kode posameznih subrutin in oblikujo enoten strojni program, ki je pripravljen za izvajanj«;. LINK tako vgradi obstoječe sistemske subrutine v uporabniški priigram. Posamezne opcijo LINK ukaza, ki se vpišejo na koncu 1,INK ukaza v oglate oklepaje ter ločijo z vejicami, 3o tele :

A Pomnilniško slikalo A povzroči skrčenje vmesniš-kega prostora, začasni podatki pa se pišejo na disk. Slikalo A se uporabi tedaj, ko se je pojavilo l»4EMORY OVERPLOW.

Dhhhl) Stikalo podatkovnega začetka D nastavi začetek pomnilnika skupnega in podatkovnega območja na vrednost h hhh.

Gn Stikalo G nastavi »ačetni naslov programa na n, kjer je n zunanje ime z največ šestimi znaki.

pl/i-80 vi.3 compilation of! acktst

Bi Built-Io Subroutine Trace DJ Disk Print

l: Interi ist Source and Code Nt N«6tin9 Level Display s: SwiKbol Tsble List

1

s

ack:

2

b

procedure optionsCiii3infstack<2000) ) i

3

b

del

4

b

(Brn) fixedi

5

fa

(baxArnaxn) fixed?

6

b

ncalls decÌB3l(6)f

7 b

(curstackf stacks!ze) fixed.

B

b

stksiz entra returnstfixed)f

9

b

10

b

put

skip liste'Tupe nia>! mni '>t

11

b

äet

listCnaxoiTiBaxn) r

12

C

do B = 0 to naKiiif

13

d

do n « 0 to asKnr

14

d

ncalls e Of

15

d

curstack =01

16

d

stacksize s Ot

17

d

^ut edit

le

d

< 'Ackt 'rOf't'fnj' ) = ' rsckerffiarinCnijn) t

19

d

ncBllsf' Csllsf'rsteckeisei' Stack Pates')

20

d

<6kip.S.2(fC2)fS}rf(6)rfC7)>«ffC4>f3)t

21

d

endf

22

c

end t

23

b

sto»»»

24

b

25

b

«ckerasnnt

26

C

procedure Ccrtn) returns (fixed) recursive?

27

C

del

28

c

<inin) fiwedf

29

C

ncalls " ncalls -4-11

30

C

curst»ck " stksizO;

31

C

If curstack > stackeize then

32

C

stacksize b curstack(

33

C

if ■ ~ 0 then

34

C

*

return<n+l>J

35

C

if n » 0 then

36

C

returnCackermannC«-!»1))t

37

C

r»turnCeck.erBiann(Bi-l(eckerBisnnCttiin-l)))f

38

C

®nd »ckeriiennt

39

b

•nd

eckt

symbols;

BLOCK AT LINE AUTO STORAGE 2B BYTES

a 0000 ACK ENTRY PARAMETERS CO) EXTERNAL CONSTANT

block at lime 3i auto storage 16 bytes

e 0000 H FIXED BINARY(l5fO> AUTOMATIC

C 0002 N FIXED BINARY(15f0) AUTOMATIC

c 0004 MAXH FIXED BINARY(ISrO) AUTOMATIC

c 0004 MAXN FIXED BINARYClSfOJ AUTOMATIC

C 0008 NCALLS FIXED DECIMAL(Ć.O) AUTOMATIC.

C OOOC CURSTACK FIXED BINARYdS.O) AUTOHATIC

c OOOE STACKSIZE FIXED BINARY<15.0) AUTOMATIC

c 0000 STKSIZ FUNCTION PARAMETEf(S<0) EXTERNAL CONSTANT

c 0000 .» FIXED BINARY(15rO) RETURNED c 0000 * FORMAT STATIC

c OOOO ACKERMANN FUNCTION PARAMETERS(2> RECURSIVE CONSTANT c 0000 .« FIXED BINARYtlSrO) RETURNED c 0002 FIXED BINARY(15»0) PARAMETER c 0004 .* FIXED BINARY*15f0> PARAMETER

BLOCK AT LINE 27. AUTO STORAGE B BYTES. PARAMETERS M, N e 0000 M FIXED BINARY(15,0> PARAMETER e 0004 M FIXED BINARY(15.0) AUTOMATIC e 0002 N FIXED BINARY CI 5,0> PARAMETER e 0006 N FIXED BINARY C15iO> AUTOMATIC NO ERROR CS> IN PASS 1

NO ERROR(S> IN PASS 2

t M

» ? CJ

« = 3

3 g- £

U1 —

£= J? tf. — 1 ili

lil

■ o o

' to I

PL/I-80 U1.3 COMPILATION OFt ACKTST

1

e

0000

scki

0000

LXI

B.07D0

0003

CALL

7START

2

a

0006

procedure optionsCmainrstack(2000

3

c

0006

del

4

c

0006

(Itn

fn) fi>!edf

5

c

0006

(inaxRiiinaKn) fi>:edf

6

c

0006

ncalls deciinal(6) t

7

c

0006

<curstackr stacksize) fixed.

8

c

0006

stksiz entra returnsCfixed)f

9

c

0006

10

c

0006

put skip liste'T«pe max mm: ');

0006

LXI

D.0252

0009

LXI

B.OOOO

OOOC

CALL

?syspr

OOOF

MVI

ArOl

0011

CALL

?SKPOP

0014

LXI

H.» SCOOIC)

0017

MUI

A.OE

0019

CALL

?SLCTS

OOIC

CALL

?PNCOP

OOIF

CALL

?qioop

OOOA

Kpze

0022

11

c

0022

äet listCmaKRirmaxn) f

0022

LXI

D,0290

0025

LXI

bioooo

0028

CALL

?SYSIN

002B

CALL

TCJNVOP

Ö02E

JP

0000

0031

CALL

?ßCIQP

0034

shld

HAXM A(0050)

002F

0037

0037

call

'gnvop

003A

jp

0.000

003B

call

?0ci0p

0040

shld

HAXN A(0052)

003E

0043

0043

call

?qioop

0026

jeesc

0046

12

c

0046

do

m = 0 to oia>!n>f

0046

lxi

K.OOOO

0049

SHLD

H A(004C)

004C

LHLD

MAXM A(005ö>

004F

SHLĐ « A(005C)

0052

LHLD * ACOOSC)

0035

XCHG

OOSć

LHLD

« A<004C>

0059

CALL

TIS22N

005C

JH

0000

13

C 005F

bo n =. 0 to

msxn

005F

LXI

Hr0000

0062

SHLD

H A(004E)

0065

LHLD

HAXN A(00S2>

0068

SHLD

* A(005E>

OOiB

• -LHLD

-» A<005E)

006E

■ XCHG

OOóF

LHLG

N A(Đ04E)

0072

CALL ?IS22N

0075

JM

0000

-

14

C 0078

ncalls -. =

OS

007B

LXi

Ht» S<Ö02A)

007B

MVI

AfOé

007D

CALL

TDLDOP

0080

LXI

HrNCALLS A<0OS4)

0083

MVI

Ar06

0085

CALL

?DSTOP

15

C 0088

curstsck =

0>

0088

LXI

Hr0000

OOBB

SHLD

CURSTACK A(0058)

16

C 008E

Etscksire =

ö>

ooeE

SHLD

STACKSIZE A(Ö05A)

17

C 0091

»>ut edit

0091

LXI

D.0252

0094

LXI

»fOOOO

0097

CALL

?SVSPR

009A

LXI

Hf* S(OOOO)

009D

CALL

7EDITF

OOAO

LXI

Hf« S(002E)

00A3

Myi

A>04

00A5

CALL

7SLCTS

OOA8

CALL

?EIiTOV

OOAB

LHLD

M A<004C)

OOAE

MVI

A.09

OOBO

CALL

TQICOF'

00BI3

CALL

?EHTOy

OOB6

LXI

H.» S(0032)

00B9

HVI

ATOI

OOBB

CALL

rsLCTS

006C

CALL

7EDT0V

Ö0C1

LHLIi

N A(004£>

00C4

wyi

At09

0ÖC6

CALL

?QICOF' .

00C9

CALL

'EDTOV

OOCC

LXI

Ht» S(0033>

OOCF

MVI

Af02

ooni

CALL

TSLCTS

O0Đ4

CALL

TEIiTOV

»OB?

LXI

Ht* A(OOÓO}

OODA

CALL

0000

OODD

MVI

A »09

OODF

CALL

70ICOF-

00E2

CALL

7EDT0U

0öe5

lxi

hfncalls a(0054>

ooEe

Myi

af06

ooea

call

7dld0p

ooed

mvi

at09

ooef

mwi

b.oo

oofl

call

todcop

00f4

call

?edtov

00f7

lxi

ht» sc0035>

oofa

mvi

a.07

oofc

call

tslcts

ooff

call

tedtov

0102

lhlb

stacksize a<005a>

olos

mvi

ar09

0107

call

?qicop

oioa

call

tedtov

ol od

lxi

hf« s(003c>

0110

mvi

atoc

0112

call

tslcts

0115

call

?edtov

0118

call

?dióop

0095

bscs

ollb

olib

lhld

h a!004e>

ohe

inx

h

olif

shld

n a(004e)

0122

jmp

006b

0076

===-

0125

0125

lhld

h a{004c)

0128

inx

M

0129

shld

« a(004c)

012c

jmp

0052

005d

====

012f

( 'Acl!.< ' fi»» ' I ' rnr ' > = ' t3Ckeri»snn(!nrr<) f

ncallsf' Calls»'rstseksizBr' Stack Bytes') <skiptaf2(f<2>»s)ff(6)»t<7).3ff(4>.3)f

return5(fix»d) recursìvet

■0

z

T

■ ra

S.

<—

t

'Jiy

<

2.

71

rä'

5

in

end» end; stopì

CtìLL TSTOPX

ackernonn:

FTOcedureCnifn) del

LXl B.0020 LXI .Df0064 CALL ?SyBLK L-XI tirH A(0064 > HVI C»04 Moy A.H ■ INX H

ST AX II .

INX D DCR C ■ JWZ 0140 , LHLIi H A (0064) «OU E.M INX H MOy ti p M ycHri

SHLLi M A(0068) LHLD N A<00;i6>

Oi2F Ö12F Ö12F Ö12F 012F 012F 012F 0132 0132 0132 0132 0132 0135 ■0Ì38 Q13B Ö13E Ö140

0141

0142

0143

0144

0145 0148 014B 014C 014D 014E 014F Ò152

18

19

20 21 22

23

24

25

26 27 e

hOV E.M INX H HOV DfH

XCHQ

SHL0 N A<006A)

(turn) fi Kerf J ncsils s: nral Is + 1 ) LXI HfNCALLS .A<00?i4) Ai06 TULDOP Hr* S(004Q> A>06 CALL 7DLII0P CALL TĐADOF-

HfNCALLÌ3 A(00S4> ArOA CALL ?DSTOP

curstack stksisfX CALL STKSIZ SHLD CURSTACK ACOOS»)

if curfitack > Bt,Bc;ksi::e thtsiì LHLD 8TACKSIZE A<005A) XCH6

LHl.D CURSTACK A<00S8) 7is2;;N 0000

stacksize = cursstspfc.» LHLD CURSTACK A<0058) SHLD STACKSIZE A(OOSA) = = = 0190

m " 0 then HrM A(00A8) ArM H H

0000 réturri<n+n I LHLD N A<OOi?iA) H

7RSBLK

«

I NX CALL RET

==== OlAl

if fi = O theri LXI HfN A(OOÄA) HOV ArH INX H ORA H JN2 0000

return<8ckeritiann(ti-ltl) ) i LHLD M A(00<48) OCX H

SHLB » A<00701 LXI H.OOOl SHLn * A(007?) LXI H'« A(006C> CALL ACKERHANN CALL THSBLK RET

«=««« OICI

rBturn( ackertiiann(ni-l r«ckevtiann< LHLD H A<00éa>

DCX SHLß LHLD SHLD

3S 39

CDDF SIZE ° OIFB DATA AREA " 0004 FREE RYMS = 0150 END CUm'Il.A110N

A(007B) A(OOAfl) A<007E)

LHLD N A<OOAA> DCX H

SHLO « A(OOaO) LX1 H)« A<007A) CALL ACKERMANN SHLD « A10082> LXI Hi* A(0074) CALL ACKFRHAMN CALL ?fi;Sl<LK RET

end sckermafin» end acki

01S5 01 SA OiT.7 01?,H 0159 015C 01 sr, 015C 015F OlÄl OlA'^ 0167 01Ä9 OlAC Ol AF 0172 0174 30 e 0177 0177 017A 01711 017D 0180 0181 0164

0187 018A OIRA 018D

0188 OIVO «190

0193

0194

0195

0196 0199 0199 019C 019D OlAO

0197 35 e OlAl

OlAl OlM 01A5 OlAi 01A7 OtAA OlAA oiAn OlAE OlEll 01H4 01E7 OlBA OlBb OICO 01A8 37 e Old OlCl 01C4 01C5 OICB OICB 01 CE OIDI 01D2

oiris

01D8 OiriB OlllF 01 El 01E4 OlE? OlEB OICH

2ß 29

HUI CALL LXI HVI

LXI HVI

31 e

CALL JP

32 e

if LXI HOV INX ORA JNZ-

e

34 e

LhKhli Stik,')lo L aa n:il;i<taltiì iiiisUiv Hpiüiiutni obirujiii na-l;i'j;ilni iinslov moflul.i n,i vr oduo.sl lililth.

NL Stikiilo NL pcopreči Ustiinje siiiilKjliie tiilit^io ti;.i kan»ol(.

NR Stikalo NR prepreči geti(;!i ir;)iijii .siiiibolno t;ihole v obliki zbirko.

OC To stiknlo naroči pri |*ivi?zov.itiiik« (I,INK) proizvodnjo COM zbirke (to volja tu<ti oijičajiio).

FiiliKh Stikalo proijramskcrju i^aiictka siirctneni oliirajtii prorjrntnekl /.ačetok ii.i Musilov lilihh.

Q Stikalo y,u isitnbot«, ki z;(t[Mij;ijo š vpraša [(■-•m, povzroči listanje teh simbolov, ki so riornuilno clt<l Fiyi knjižnice.

S Iskalno stikalo S povzroPi, dij so pi-cnJIioUtiii /Ijir-ka 0bravni)vii kol pro<jraiii-ska kiijižiiicii.

A.ACKTST

TYPE

MAX H<N|

4<6

ACKC

Q>B

1

1

CALLS^

4

STACK

BYTES

ACK(

1)"

1

CALLS<

4

STACK

BYTES

ACKC

0/

2)-

3

1

CALLS.

4

STACK

BYTES

ACKt

0.

3)»

4

1

CALLS'

4

STACK

BYTES

ACKC

Ü,

5

1

CALLS*

4

STACK

BYTES

ACK(

a*

5)a

6

1

CALLS'

4

STACK

BYTES

ACK(

o>

6) =

7

1

CALLS'

4

STACK

BYTES

ACKC

D)»

2

S

CALLS'

6

STACK

BYTES

ACKC

D-

3

4

CALLS'

ä

STACK

BYTES

ACKC

1.

4

6

CALLS'

10

STACK

BYTES

ACKC

i>

3>-

5

6

CALLS'

12

STACK

BYTES

ACKC

i.

4>a

6

tO

CALLS'

14

STACK

BYTES

ACKC

1 J

5J-

7

12

CALLS'

16

STACK

BYTES

ACKC

i.

6) =

8

14

CALLS'

18

STACK

BYTES

ACKC

2.

0>-

3

S

CALLS'

ID

STACK

bYTES

ACKC

13 =

5

14

CALLS'

14

STACK

BYTES

ACKC

2t

2)o

7

27

CALLS'

18

STACK

BYTES

ACK<

Zt

3)s

9

44

CALLS'

22

STACK

BYTES

ACKC

2/

4>-

11

6S

CALLS'

26

STACK

BYTES

ACKC

a>

SJ-

13

90

CALLS'

30

STACK

BYTES

ACKC

i.

6)»

15

119

CALLS'

34

STACK

BYTES

ACKC

0)-

5

15

CALLS'

16

STACK

BYTES

ACKC

3/

l) =

13

106

CALLS'

32

STACK

BYTES

ACKC

3<

2>a

29

341

CALLS'

64

STMI>K

BVTES

ACKC

3/

3)-

61

2432

CALLS'

12S

STACK

BYTES

ACKC

3<

4>-

125

10307

CALLS'

2S6

STACK

BYTES

ACKC

3<

5> =

253

42438

CALLS'

512

STACK

BYTES

ACKC

3<

ć}«

509

172233

CALLS'1024

STACK

BYTES

ACKC

B) =

13

107

CALLS'

34

STACK

BYTES

ACKC

D-

ttnn-1 > n < Lista 6. Ta lista ka?.o rezultate i/.vajnnja

profirama ACKTST, ki smo ga vioklicali /. diakoviicijM |x)-rjona h. Profiriim izpiše ri,')jprf?j zahtKVo z;) vUodna podiil-kn (TYFE MAX M,N: ), nakar prok konzoli- vtipkaoio vrednosti 4,6 in Ctt, ['rograni začno potoni izpisov.!ti sproti izračunane rozultato za posninezi.ie kombinaciji-i argtim<?ntnili vrednosti. Pri AC K (3,6) imamo v reninosi funkcijo !i09, za is-.racun te vrednosti fw jo bito izvudotiih 1722.13 rekurzivaili pozivov subrutiiio Al.'KKftMAWN (yliij listo 5), pri čenier je znašala mak.sira.iln.i '/.isodHno-st skladi) 1024 zlogov. Programa ACKiST uianio kimriili (zadnja izračunani) vrednost je bila ArK(4,()) Ki), ker bi izračunavanje do konc« vhodne zahti^vc, (j. do At;K(4,6), trajalo [jretloloo (verjetno bi tudi prekorači- ■ li rezurvlrnno območje sklada 20Ü0 zUxjov). l'o izračuni vrednosti A("H(4,0) smo lzvi)janje proijrnm;) piekinili. A vtonii)tična prekinitev izvajanja proc|raina pri določeni prekoračil vi je prikaüana v lisli 7 (izvajanju pr^jrama DPAC T pri prekoračitvi inaksimalno dopustne fiksno vrednosti rezultata).

I.i.sla r>, Nadaljevanje s (ii ejsiijif strani

V naslednjem primeru si oglejmo prograin zn izračun Ackerrnantlove funkcije, ki je rekurzivna. Subrutina za Ackoi mannovo funkcijo mora razpolagati z cluvolj obsežnim skladom, kamor se nalagnjo subrutinski vinitvoni naslovi ter začasni (vmesni) rezultati. AckccniMiiiiova fiiiikcija A(tTi,n) ima tole rekuraivno opredolil&v;

A (m,n) =

ČE m = 0 POTEM n + 1 SICI5R Čli n = 0 POTEM ACm-1,1) SiCl';H A( m-1, A(m,n-1))

Kot vidimo je Ackermannova funkcija lep primer večkratne rekurzije in obseg sklada je lahko presežen pri večjih vrednostih argumentov m in n. Program na listi 5 predstavlja Ackerrnannovo funkcijo it> včita najprej maksimalni vrednosti argumentov za m in n, za kateri bo funkcija še izračun.ma. Ta program bo v listi izpisal še število pozivov (ncalls, ' Calls,' ) in število zlogov (stacksize, ' Slack Bytes' ), tako da bomo imeli pregled nad številom rekurzlvnih pozivov in zasedenostjo sklada. Interakcija (izvajanje) tega programa je prikazana na listi 6.

V našem primeru smo v vrstici 2 liste 5 uporabili STACK opcijo In smo s tem povečali obseg dodeljenega pomnilnika za sklad v času izvajanja. STACK opcija velja samo skupaj z MAIN opcijo in povečuje sklad iz običajnih 512 zlogov na 2000. Vrednost STACK opcije se večkrat določi s poskusom , ker rekurzijske globine s prevajalnikom ni moć vnaprej določiti. Sporočilo "Free Space Overwrite" se pojavi pri prekoračitvi sklada med rekurzijo

in program se konča zaradi premajhnega pomnilnega prostora za sklad.

Na listi T) je prikazan tudi generirani zbirni kod za ustrezni HLl stavek. K temu kodu se dodajo v končni obliki (s pove zuva in ikom) še vgrajene subrutine (tis te, ki začenjajo z znakom "?").

Lista 6 nastane pri Izvajanju programa ACKTST.COM. Ker je bila izpisana z navadnim ASCII teleprinterjem, so vse črke velike (v PLI programu liste 5 se zapisane tudi male črke, npr. v vrstici 10 itn.) .

Na listi 7 je prikazana interakcija programa DFACT iz liste 1, tako da imamo popolno sliko o delovanju programov DPACT in ACKTST.

C_DFACT

H. Sklep k drugemu delu

V drugem delu članka smo si ocjledali V/I sistem prevajalnika, na dveh primerih pa smo pokazali zmogljivost . prevajalnika PL/1-80. V nadaljevanju članka (tretji del) bomo obravnavali nekaj primerov, ki bodo povezani z ii-porabo, oblikovanjem in spreminjanjem zbirk. Ti primeri bodo prikazovali možnost uporabe jezika Pt/l-SO pri reševanju poslovnih nalog.

Ž uvedbo jezika PL/I-80 v letu l'J80 so za mikroraču-nalniške uporabnike (z operacijskim sistemom CP/M) na voljo vsi bistveni programirni jeziki velikih sistemov. Kot že zapisano, združuje jezik PL/I-RO strukturo jezika Pascal z enostavnostjo jezikov Pascal in Uasic ter zmore zapletene operacije na različnih perifornili napravali.

PL/I-BO latiko rabi tudi za razvoj sistemskih programov; je torej jezik, ki ga uporabljajo sistemski proizvajalci in sestavljavcl za razvoj nove programske opreme.

Vzroki za manjši interes uporabe jezika l'L/t-80 pri končnih uporabnikih tičijo v veliki izbiri različnili stavkov in njihovih kombinacij. Za priučitev jezika PL/1-80 je potrebna določena, daljša doba, pe se želi razumeti zapletena jezikovna specifika. Večina programerjev uporablja le določeno pocimnožico stavkov jezika PL/I-Bo in tako ne izkoristi jezikovne moči in premoči nad drugimi programirnimi jeziki.

Dodatna literatura

(18) PL/1 Priručnik, Intertrnde, IBM šolski center,

Ljubljana, 1971 (287 strani, pripravljeno za vpe-tje, tipkano).

Priročnik opisuje dovolj široko podmnožico jezika PL/I, iz katere so'izvzete asinhrono ojieracije in pristopi v programsko logiko med izvajanjem programa . Delo je pisano kot priročnik za programerja. Prvi del opisuje osnovne jezikovne iJojme, drugi del pa se ukvarja s sintaksniini pravili jezika.

(.19) PL/1-OS Podsetnik, Interlrade, Šolski center za ob-j delavo podatkov na IBM sistemih, Ljubljana, 1972 (približno 200 strani, pripravljeno za v|)etje, tip' kano).

factori al( factorial c factorial c factorlalt factdriah factorial«

factorial« factdrial« factorial« factorial« factorial« factorial« factorial« factorial«

factorial«

factorial« factorial« factorial« factorial« fixed overflow «l> tracebacki 0007 019f bod of executiam

Lista 7. Ta lista kaže roKultate izvajanja protjrama DPACT iz listtj 1, ki smo ga poklicali z diskovnega [«jgona C. Kot vidimo, je pri FACTORlAL(ia) nastopila projkoračilev območja rezultata, ki je KIXKD 1 JliC( 15,fl) (glej vrstico 12 listo I, kjer je definiran fn, niat rezultatne vröinosti rc^kmzivne funkcije PACI'), Vrstica THACBUACK kaže kot najnižjo vrednost lokacije v Skj.idu 0M1II, kar ustreza stavku glavnega programa v listi 1, pri katoiem jo nastala najiaka. Iz liste 2 je razvidno, da začenja krxl i>rograma Dl^^ACT na lokaciji 10011, razlika je M l-lüO-llll in to je relativna lokacija napake. Druga poillista lisle I kaže, da pi iii;ida ta lokacija vrstici f> glavnega programa, ko >t,- izračunava FACT(i).

0

> =

1

1

1

2

) =

Z

3

}<•

6

A

24

5

180

6

720

7

)■

5040

S

)-

40380

9

)>

362880

10

) =

3628800

U

>-

39916800

12

>>

479001600

13

62270S0800

14

>3

87178291200

15

>-

1307674368000

16

20928769888000

17

3S5687428096000

IS

Ta priročnik se nanaša na PL/I(P) prevajalnik. Opisano je še delovanje povezovalnega urejevalnika, povezovalnega nalagnlnika in predprocesorja.

DOlS ooao t 2809 6874 0355 0141

INFORMATICA T/198t

ELEMENTI PARALELNEGA PROCESIRANJA V OPERACIJSKEM SISTEMU RAČUNALNIKA IBM 8100

J02E BARLE, BORUT KUSTRIN

RSNZ SRS, LJUBLJANA

UDK: 681.3.D63

V čLariku bomo obravnavait nekatere elemente paralelnega procesiranja na raSunalT niku IBU öloo. 3 tega staliä£a boao podrobneje opisali PFPX/Base kontrolni program In kot konkreten primer podali opia dela v Data Base and Transaction Management okolju (D^CllIS). Prikazali bomo tudi enega od možnih načinov povezave z računalnikom S/37o in sicer interaktivno poveaavo aplikacije' v DTMS okolju na eia temu 8loo e CICS aplikacijo na S/37o.

elements op parallel PROCESSING IN THE OPERATING SYSTEM OP IBK 8I00 COMPÜl'EH. The article gives an overview of eorae elements of parallel processing in IBM 8I00 computer. Prom thia point of vie» DPPX/Baae control program ia described and ae examples there are given a description of work in DTMS enviroment and a description of Interactive connection of ĐTUS application at IBM Sloo computer with application at S/370.

SI STEH ZA DISTRIBUIRANO PROCE-

1. OPERACIJSKI SIKANJE - »PPX

OM »Lit

jm roptxsiìC ~frMut. n^njtt

DPPX. (DI jFtr ibuted Processing Progratiim i ng Executive) je nov komunikacijsko usmerjen (oultl-proqramski operacijski ststeifi, zasnovan la SP IciSnonainefvisk i mini raiSuna Ln 11< IBM B100. Podpira interaktivno, sprotno in paketno procesiranje ter nudi veC wo i no.^ t i za vključevanje v SNA (Systems Network Architecture) računalniško nireìo.

KonpentivT/i ui

M

rfrCMKTfirjJ« ££ic

« ^

s 1

f-

rMM/ncOMi

«I

t

TMVS^/lCiJSS

Slika 1 Primer konfiguracije DPPX Blatema

pppx iMa hterarhlCno nlvojsko strukturo. Posamezne fuiikcUe niso dupllcirane. Ce en nivo vsebuje daloiiene imoiÉnosti, jih po potrebi uporabljajo tuUi dr U9 I' " " vo'j i • Elementi sistema so torej v hierarhičnem «ledseliiDjnem odnosu, zasnovani pa so neodvisno drug od drugeya.

DPPX je sestavljen iz voCjega itevi la komponent, kl lahko tefejo vsaka v svojBi« okolju, delo celotneija sistema pa upravlja in nadi Ira osnovna kouponenta, Imenovana I)PPX/BasH. Na sliki 1 je podan primer konfiguracije sistema i nekaterimi inaCllniui homponentaiiii .

2. DPPX/BASE KOMPONENTA DPPX OPERACIJSKEGA SISTEMA

DPPX/Basfä komponenta je osnovni del DPPXa. Njena naloga je upravljanje in nadior celotnega sistema. Za opis načina dela DPPX/ßase krmilnega programa se bomo spustili na elementarni programski nivo, pri Ceiaer bomo posebej pov-dartll njegova Lastnosti, ki umogui^ajo uCinkctvIto MU It IprogramI ranje.

2.1. Preklnitvenl nivoji:

Procesor 8100 lua osem strojnih prek initvenih nivojev. Vsakemu programu lahko doloCImo na katere« od teh prek initvenih nivojev se bo li-vajal, naJvlJSJI nivo pa Je rezerviran za sisteMsko uporabo. Izvajanje programa sé lahko prekine na osnovi V/I, programske ali strojne prekinitvene zahteve. Ce ob nastopu preklnit-vene zahteve procesor dela na vUjem prekinitvene« nivoju od prek I nItvenega nivoja, pridruženega tej preklnitvenl zahtevi, materialni del shrani prek initveno zahtevo dokler nI njej pridruženi preklnitvenl nivo naJvlJIJI. Ce pa nastopi prekinitev na Isteu prekinitvene» nivoju, procesor obdala prehinltvena zahtevo predno zapusti ta nivo.

Dejanski prenos kontrole i nivoja na nivo opravlja materialni del,. Uporaba prekinltvanlh nivojev omogoCa dodelitev viJ^Je prioritet« doloCenIni PrograMom. Na priuer, programi za sprotno procesiranje litajo vijtjo prior lt«to kot progranl za paketno obdelavo, ki sa navadna li-vajajo na najnlljem prioritetnem nivoju.

aCromemco

System

Y Three

i i Computer

i A

>

Mikro-kompjutor za profesionalnu upotrebu

HDD

'hisèjJKcnim System

11 ili 22 Megabyte Winchester Hard disk

ICI Crom« meo

\

yyyi .

v

^ffsiffnčM snsteiM vns(n)Ike rresdDkid

ss sra

ifölitanJiM^

SsgifisÈ», (H. Ä^iflS® W, PJ?, g ® päiiiB i-------- -----

M»««»»« :(««> fc,! ■

2.2. Primarni in sekundarni PSV (programski r-tafusni vektor): ■ .

niwti-nA r*ttU

iUD

Vf

ilk

ì>€f;un<iQrni PSV

Pri mar mi PS/

C

u IX fH

f<E

KriTiilni

pfogfatn

ApUkQ-

cijski

progr.

(zahteva po sis, t ems k i sen-isni rutini)

im

104K

Slika 3. Erevalalna. tabela as pretvorbo logičnih v realne naslove

Slika 2 Sprememba načina dela

CAS

Prmtni nasi proitor 1

Glairni

nail.

prostor

i

Uporab-rtiski «asi, prostor

CAS

Prirctini hasi prostor Z.

CAS

Priratm nasi prostor i.

DPPX dopufda na vsdkem prek inItveneM nivoju dva načina dela - nadzorni (supervisor) in ap L i hac i jfk i . VsaheMU nai^inu je pridružen fSV, ki vfebuje podä-the o ndsl.ovu naslednje Instrukcije' programa in o množici registrov, pridruSienih programu. Vsakemu PSV Je ■ pridruSian ACV (naslovni krmi Ini vektor - Adress Control Vector), ki vsebuje laCetni naslov in dolSilno naslovnega prostora okolja, v katerem se program livaja. V splairnem lahko rečemo, da se-rtadiorni programi livajajo pod kontrolo priwair-nega PSV, vsi ostali programi, hodi»! aplikacijski ali sistemski pa pod koiitrolo sekundarnega PS V. , Prehud i nadiornega naCina deta na aplikacijski Via« In, owogo(?.a CALL PSV Instrukcijai Tako krmilni program i uporabo te Instrukcije preda kontrolo ap1 ikacIJskemu programu, k| teče pod sekundarnlin fSV, aplikacijski program pa preda kontrolo nadzornem programu i uporabo (nakro instrukcije, kl vsebuje CftLL PSV Instrukcijo.

Slika 4, logl6ni spomin - razdelitev

LogiCni pomniInik:

DPPX OMogofa s istentsk («i in aplikacijskim pro-grainoM naslavljanje logiCnega naslovnega prostora. Loglìrii naslovni prostor dopufča naslavljanje do 4H zlogov, maksimalna velikost realnega pomnilnika pa Jo IM z'logov, Haterlatni mehanizem skrbi za prevajanje logiCnih naslovov v realne, pri Cener uporablja prevajalno tabelo, ki vsebuje po en vpis z'a vsak 2K zloüni, blok logtCnega pounilnika. Prikaz tega stanja je na sliki 3.

,7isteiiiU Je dostopen celoten logiüni naslovni prostor, ki ga Inenujemo glavni naslovni prostor (Master Adress Space), Kot vidimo na sliki 4, je veCJI del glavnega naslovnega prostora «porabniSkt naslovni prostor, ki «e dalje deli na lojene ali skupne uporabnitl<e naslovne prostore. Vsak naslovni prostor vsebuje det, ki Je skupen vse« nas lovni m prostorom. To skupno naslovno podrofje (CoMMon Adreis iCtorage) otnogoA« dostop do ene saite koplje podatkov ali programa li veC uporabnikovih naslovnih prostorov. Uporabnikov naslovni prostor vsebuje tudi zasebni naslovni prostor, ki Je dostopen sauo temu uporabniku.

2.4. Okolja (Envlronttcnts):

Vsak uporabnik ßPPX uporablja neko določeno množico raüunalniiSk Ih vtrov (procesor, pomnilnik, V/I enote Itd.), ki jo iMenujeMO okolje. Okolja so lahko vnaprej definirana ali Pđ jih definiramo dinawltno med delo« sistema. Okolje kreira sistemski operater s $TART ukazom (vsa neinterakt i vna okolja zatlneuo na ta na£in) ali pa Jih vzpostavijo uporabniki z LOCON ukazom s terMinala (vsak uporabnik lua na razpolago doloCeno okolje).

Ko Je okolje vzpostavljeno, ima na.razpolago doloCeno anotico raCuna InlSk Itt virov, ki jih bodisi deli z druglnl okolji aH pa Jih In« v zasebni uporabi. Okolja lahko rizdeliwo na veC podokolij.

2.5. Proces-.

V DPPX slsteMskI literaturi je proces definiran kot IzvrSljIvi prograMi nalolen v glavni pomi I" nI k in je pod kontrolo sekundarnega P^V-Ja.

Proces je Lahko;

- ak-tiven <run) : proces se Izvaja (dodeljen mu je CPE),

- pripravljen na izvajanje (ready): Caka, da se «u dodeli CPE, Izpolnjeni pa so vsi pogoji za njegpvo izvajanje,

blokiran .<wai+): čaka, da se iipolnijo doloeerti pogoj) za njegovo izvajanje,

2.6. Sesiaviieni proces:

Razen procesa je v sisteuskl literaturi definiran tudi pojeij) nit<thread> kot doloffeno zaporedja izvajanja procesov pod kontrolo sekundarnega fSV, Ker gre za akcije, ki so v Časovnem smislu zaporedne, lahko rečemo, da Je nit tudi proces, saj popolnoma ustreza definiciji procesa pri Dijkstri (3). Pri nadaljnjem opisu bomo za nit uporabljali Izraz sestavljeni proces.

2.7. Medsebojni odnosi nted prek initvenim I nivoji, procesi In sestav I Jen Imi procesi:

Sestavljeni procesi, ki tečejo na razUCnih prekInltvenih nivojIh, si delijo CPE Cas na podlagi prednosti nivojev (nivo O - naJviSja prednost, nivo 7 - najnižja prednost), sestavljeni. procesi na Isteu nivoju pa na podlagi prednosti sestavljenih procesov. Proces se vedno izvaja samo na enem nivoju in v samo enem naslovnem prostoru, lahko pa se veže na drug proces na drugem nivoju in/ali v drugem naslovnemu prostoru-

30

Za vsak sestavljeni proces se formira krmilni blok (Thread Control Block ~ TCB), ki vsebuje informacije o teu sestavljeneu procesu In kazalec, ki kaie na akt I vat IjskI sklad procesov (AS) . v tem sestavljenem procesu. Elementi AS vsebujejo informacije o procesih v sestavljene«! procesu. Akt i vac i jski sklad Je LIFO sklad. Primer medsebojnih odnosov nivojev, procesov in sestavljenih procesov Je podan na sliki 5.

lecTL

/

^iCi

B

C

T/vtad

B

C

Thread

p^it

B

0

\

' L\tiK

\ EKir

/Vw2

Thnad fi

e-JTir

Nim 3 Thread A

trolo na naslednji proces (XCTL), lahko pa se tUdI prekine (proces c) in veife (LINK) na kakšen drug proces (proces d>. Ko proSženi proces (proces d) konča z delom (EXIT), dobi spet kontrolo proces, ki ga je sproill (proces C), če seveda nI kakSnega drugega sestav Ijenega procesa z viäjo prednostjo (npr. na nivoju H). Ko konča z delom zadnji proces (proces c) v sestavljene« procesu, se- zaključi tudi sestavljeni proces (sestavljeni proces D). Kontrolo dpbl spet sestavljeni proces A, te seveda ne čaka na Izvajanje kak sestavljeni proces na viSjem nivoju. Sestavljeni proces (setavljeni proces A) lahko pripravi za izvajanje (KEAüY) drug sestavljeni proces (sestavljeni proces C). Identifikatorji vsakega tekočega procesa v sestav Ijeneia procesu se nalagajo na vrh aktiva-cijskega sklada. Ko prac.efr konča z delom, se vrh sklada briäe in zamenja z identifikatorji naslednjega procesa v sestavljenem procesu. Na sliki 5 je podan tudi priwer a k t i vac ijskega sklada la sestavljeni proces B.

Na sliki 6 je prikazana povezava krinilnega bloka (TCB) in akt ivaciJskega sklada (AS) za sestavljeni proces. Vsak sestavljeni proces je vezan na določeno okolje. V enem okolju lahko teče več sestavljenih procesov (primer za to je DTHS okolje), ki so lahko neodvisni drug od drugega aLi P a komunicirajo med seboj (wu Iti task Ing oz. multithreading). Proces v sestavljenem procesu lahko proìi sest.jvtjeni proces, ki je prldruien nekemu drugemu okolju.

Thread Conifol Biock (TCß)

Prioriteta W okorel TCB ID kazalci na pre dhodui, naslednji TCB, na tekoii Ase , informacije o fi^aWh ìf&L

Aeìiyaiìotì _ Eniry fAiBÌ

Pnki rittet »i niro, iialusrtt mtormaci/e protesa, kaza-Ite na miledftji h%E aH nii, Ipd

\

TW A

fnxti A

("o^MrfiWlK;

\

B

C

0 C

C

'y

Slika 6. Povezava med kontrolnim blokom (TCB) sest, prooeaa in aktivacijakim aklađom

Nivo 4

AS

od lot. pmcaa ß

sinhronizac i ja med

2.6. Komunikacija In sestav 1 jeni mi procesi:

Slika 5. Medsebojni odnosi med procesi In BaataviJenimi procesi, aktivaoijBki sklad

Sestavljeni proces na nekem nivoju (sestavljeni proces A na nivoju 1) se lahko prekine (suspendira) medtem, ko dobi kontrolo sestavljeni proces na drugem, vISjem prednostnem nivoju (sestavljeni proces B na nivoju 3), Proces (proces t») v sestavljenem procesu (sestavljeni proces B) lahko, ko koviÈia z delo«, prenese kon

Komuniciranje med sestaviJenirni procesi omogoča Queue Management (QM) komponenta krmilnega programa, ki skrbi tUdI za s Inftronizac I jo med njimi. Pri tem se uporabljajo informacije, k I jih procesi dodajajo aH jemljejo iz vrste (4ueue). Vrsta je tipa FIFO, kar pomeni, da se dodaja zmeraj na konec vrste, jemlje pa Iz začetka vrste. Obstajata dva tipa vrst:

- enouporab.niifka vrsta (Single Server Uueue) je v smislu J«Hanja Informacij iz vrste pridrui^ena samo enemu sestavljenemu procesu in eneoiu okolju, informacije pa lahko dodaja v vrsto več sestavljenih procesov, ki Lahko tečejo v raiUCnih okoljih, če je vrsta prazna, . lahko festavLjeni proces Caka določeno Inf orriiac i jo, ki naj bi Jo ijodal v vrsto drugi üestavlieni proces ( koopEprac i Ja uted sestav L J en i m i procesi). Na £liki 7 Je primer enouporabnii>ke vrstt?, - vrsta tipa poStnI nabiralnik («lailbo* ^ueue) Je pridruiena samo okolju. Katerikoli sestavljeni proces lahko jemlje informacije ii te vrste, seveda pri pogoju, da se Izvaja v okolju, ki MU je vr:Fta prIdruStena. NI motnosti, da bi sestavljeni proces Čakal na Informacijo, £e je vrsta prazna. Za dodajanje Informacij v vrsta ni nobenih omejitev katerikoli sestavljeni proces v kateremkoli okolju lahka vpisuje v vrsto.

Za Jeuanjo In dodajanje Inforttaclj v vrsto procesi uporabljajo funkcije Queue Managetnenta, ki predstavljajo krltiCn» dele procesov. Ko proces pok 11 Ce kakšno od teh funkcij, Je onemogočena uporaba teh funkcij offtaliM procesom (procesa ni itoiino prekiniti, dokler ne Izvede te funkcije da konca).

Glavne funkcije QM so CREATEQ, A^nCNQ, DELETEQ, SHUTDUNQ, ENQ. DE«- Delovanje enouporatinižkega (Single ferver)' monitorja botno nekoliko poenostavljeno opisali v opisnem jeilku, podobnem Modul I.

si nale-server: MONITORj

TYPE icb=ftECGRD COMMENT kontrolni blok vrstej

identifikator sest. procesa identIfIkator okolja pointer pointer

ostale Informacije

thread id env. I d : kazg la k^zrep: osta lo : EN»;

TYPE .tcb=RECÜI^D COMMENT kontrolni blok

sest. procesa stanja: (pripravljen, blokiran) prejinji/naslednjI teb: pointer pr ior i teta ; <1 :pma* > okolje: identifikator ostalo: ostale informacije o sest. procesu

END)

VAR m : sporoC iloi VAti (iiastm: booleant

VAR shirli, dela, create, assgni: boolean« VAR enable, nonempty: condì t ioni VAR q, : vrsta i

PRQCCDUftE en-i (r«: sporoCilo); »EGINi

ir mastii) THEN enable.wait; iiiastm :

If" shtdi OR de U THEN vrni povratno kodo;

EI.se: append (m,^))

mastm^öfalsej ßnable.sIgnaIJ nonempty,s I gnal i END I

PROCEDURE de<i < m : sporod I lo) , dECIN)

IF wastm THEN enab le.wa 11 i' , uiastm: -truei

IF kazglan^nll AND kazrep^^ni iT.

THEN IF sbtdi THEN vrni povratno kodoj

ELSE nonempty.waI t J ELIE remove (m,i.>i '

maftm:=faIssj enable.sIgnaI) END I

PROCEDUf«e createci BECINi

COMMENT InicialI zaci Ja <icbi IF mastm THEN enable.Mal tj idastifl:='truei kazgla :»n i I « kaa:rep:=nl Ij crBat^:=truej mastru: ««fa Isej ■ enable.signaIj END«

PROCEDURE assignii BECINi

COMMENT pridruülttto vrsto i (single server) sestavljenemu procesu ( inic la L Iz Iramo thread Id v -ir-b)! IF «astro THEN enable.waltj mastm:=truej assgna:"true; mastm:"=fa Isb; enable.signal) END j

PROCEDURE shutdmn; BECIN)

t;OMMENT vrsto zabloklramo v smislu dodajaiuai IF mastm THEN enable.waltr mastm:=truej shtdi;=truei mastm:=false( enab le.signa1) END,

PROCEDURE delati; tiECIN;

ir mastm THEN enable.waltj mastm:=truej de K:=tr uei assgna:=faIse; creata:=faIse; mastm:«faIsei enable.s igna li END)

COMMENT intelai i zaci ja moni tor ja i creati : ="fa Isei assqna:=faIsei shtdi:Isef «astm:«false i END;

V zgornjem opisu imajo funkcije append in remove običajni pomen dada j an j.i, Danroina jemanja iz vrste. Podobno deluje tuill monitor vrste tipa poStni nabiralnik (mailbox luaue), s tem da odpade monitorska procedura ASaitNfJ, ker ta vrsta ni prldvuJena samo enemu sestav Ut;viet,ni procesu, Monitorska procedura DECI -ne luare Čakati na izpolnitev posoja nonempty, v CREAlhCl pa se specificira, da are za vrsto tipa pcistni nabiralnik. Ostale procedure monitorja so eriake kot pri enouporabniäke« monitorju.

/

/

Slika 7. Vrata in procesi

z uporabo vrste tipa postni nabiralnik lahko centraliziramo komunikacija med sestavljenimi procesi. Uporabimo jo lahko na primer za medsebojno obve^^anJe sestavljenih procesov o tem kdaj je prost kakšen raCunalni^tkl vir. En sestavljeni proces Iđhko w vrsto -lipa ■ r'oä+ni nablriìLnik vstđvl sporo£)la, d«i potri^buje kakien vir in Cakđ v svoji enouporabniäki vriti sporočilo o tem, da je tđ vir sproSiSen. Ko drugi s&stavljeni proces sprosti ta vir, pogleda v vrjrto tipa poStni nabiralnik (PE;15>, fce kđUSen proces čaka «a ta vir (n poSlje CENQ) w njegovo pridruieno enouporabniäfco vrsto sporočilo D tem, da je ta vir prost.

3. primer: I?-ARALE;LNIH procesov z updrapnikoveuft STALIŠČA:

V DTM^ okolju tečeta DTH^/TPM (Transaction Processing Manager) in DTMS/DBM <Data Base Hanager). V CTMS okolju je vgTieidenih veC podo-kolij (Transaction 5ubenvIronments 7 T^E), v katerih se izvajajo transakcije. Navadno imajo ta pođokolja raiUCne naslovne prostore l(Ot ĐTHS in tudi raztiCne dru^o od drugega. S ten so podol<oUa med seboj I ioli rana in pred nedovol jenitii dostopom so laSiiiteiu tudi DTHJ kontrolni bloki (n DTMJ vmesn11 . 2d kontrolo dela v podokoljih skrbi kontrolni program, hi teiie v vsakem od teh podokolij. Od DTM.^a dobiva navodila, kateri ap 1 i kac ij sk i program naj izvaja. Ta prograM nato polni v pomni Lnik in MU preda kontroLOi kontrolo spet prevzame, ko program konCa 1 delou in sporoCli ÖTMi'u, da je podokolje prosto.

Ko DTK:!» sprejme zahtevo za izvajanje transakcije, poskusa najti prosto podokolje. te ga najde, preda zahtevo kontrolnemu programu v teu PDdokolJu, te pa ed zasedena vsa podokolja, vpiiSe zahtevo v SakaJoCo vrsto. Iz Čakajoče vrste jemlje zahteve na podLaqf relativne prednosti., ki jo določimo pri definiciji transakcije- Ta prednost seveda n® vpliva na transakc i Jo, ki i£e izvaja v podokolju. Transakcija se Izvaja do konca, deprav ima nI i jo relativno prednost kot čakajoCa transakcija. Za primer <slika B) si oglejmo transakcijo v obliki segment ir allega dvogovora, k t tete v eneu podokolju in proži drugo transakci jo. ki se izvaja asinhrono v neheiii drugem podokolju. Pri tem uporabljamo naslednje DTMJ rutine (ki jih lahko kLifetno tudi Iz prograua, napisanega v viJ^jem program i rneM jeziku):

- MSGSAVe za pošiljanje sporof i I na terminal,

NXTRAN^ za predajo kontrole nasLednjemu seg-wentu,

- TSPJTAVE za predajanje podatkov naslednjemu segmentu

- CREATX za proienje asinhrone transakcije. Oglejmo si ie cn /animiv primer naCina dela v DTHi' okolju In sicer Interaktivno povezavo DTH^ aplikacije na sistemu 6400 s CICS/Vjk (Customer Information Control Cysten) / Virtual storage) aplikacijo na sistemu i/370 (slika 9>. Taksno povezavo omogoča HTF (Host Transaction Facility), hi je del DPPX/Base komponente operacijskega sistewa DPP)(.

HTF upravlja in nadzira povezavo s CICS/VS operacijskim sistemom na gost i tel jaketu raäunainihu, teCe pa kot transakcija v enem ali veC DIMS podokoljih, ki swo jih definirali za povezavo s C1CS/\IS sistemom. Uporabnikova transakcija, ki zahteva povezavo z gostitelj-skim sistemom, kliC« MTF ApU ca t Ion Program Interface (API) 1.(1 MU preda transakcijsko kodo ter vhodne podatke za CICS/V^ tr.ansakc t jo. API nastopa kot det uporabnikove transakcije in s CREATX postavi zahtevo za izvajanje HTF transakcije. HTF nato uporabi hps (Host Presentation Services) komponento DPPX/Base, ki opravlja in nadzoruje dejanski prenos podatkov. Ko HPS sprejme odgovor, ga preda HTF transakciji, ta pa «a posreduje uporabnikovi transakciji, doloCenl za sprejem odgovora. Vsaka transakcija v DTMS okolju je v bistvu sestavljeni proces. DTMS okolje lahko vsebuje pet podokoUj, od katerih sta dve definirani za

Slika 8. Primer segmentirenega dvogovora v DTCaS okolju

OTMS

povezavo s CICS/VS sistem««. V takem DTMS okolju lahko simultano teCe pet sestavljenih procesov, vsak v svojem podokolju. Ti sestavljeni procesi lahko komunIci rajo drug z drugim, dva pa lahko kowunici rata tudi s procesi v gostltelJske» sistemu. DTI1J okolje je torej tipICno muttIprogramsko okolje.

HIP

TlAVSi

ckeATt

^COMMIT

Slika 9. Potek HW transakcije

4. SKLEP

V eia<iku ..smo obdelali le nekatere elemente paralelnega procesiranja na sistenu 8100. Kljub -tenu Je ratvidna nova lasnova tega operacijskega siste«a v primerjavi s sistemi serije 306/376- DPPX je nanreC Je v osnovi izrazito na«enje«i za sprotno procesiranje, medte« ko so sistetni serije 340/370 orientirani za pal<etno obdelavo. ZnaCilnostl, Iti otnogoCajo uC i iil<ov i to paralelno procesiranje, sinhroni zac i jo in Itontu-niltacijo med procasi so realizirane 3(e na strojne« (osa» «trojnih prek in Itventh nivojev) Jn elementarne« programske« nivoju (mehanizmi razdeljevanja, loCeni uporabniSI<i naslovni prostori, Mehanizmi za sinhronizacijo in komunikacij« «ed procesi ltđ^> 5. JTLOVSTVÜ

(1) S.C. Klely: An Operating System for Dis-trltJUted Processing - BPPX, IBM Systems Jour. 18 <1979>, Nr.4, 5S7-535.

ta) C.A.R. Hoare: Monitors: An Operating System Structuring Concept, CACM.Vol. i7,n. IO,October 1974.

E. H.:Cooperating Sequential Programming languages, ed. Genuys, Academic Press 1968. (4> Distributed Processing Programming Executive BaseCDPPX/Bafe) Programming: Guide to System Services, sistemska literatura, Mr. SC27-e405.

(3> Hijkstra processes. In

OTKRIVANJE I POPRAVLJANJE GREŠAKA U RAČUNARSKIM MEMORIJAMA (ECC)

INFORMATICA 1/1981 MILOVAN V. JEFIC

SOZD ELEKTROTEHNA DO DELTA, UUBUANA

Pouzdan menorijski sistem se može napraviti ako upotrebimo elemente visoke sigurnosti. Pri tome moramo uzeti u obzir prisustvo 3tatistčne vjerovatnoće za pojavljivanje kvara sa obzirom na pouzdanost elemenata. To dode posebno do izraza pri velikim memorijama koje sadrže veliki broj elemenata. Da bi mogli odkriti koji od elemenata je pokvaren dodajetao sistemu posebne informacijske bitove. Kod sistema gdje se iz ekonomskih razloga zahtijevatnini"™alno zaustavljanje ili ako se mora obezbi Juditi duži period rada bez greške se primjeni u sistemu metod otkrivanja i popravljanja greške (EICC). U članku su obrađena oba navedena načina, povećanju sigurnosti memorijskog sistema.

Reliable raenwry systems can be designed with highly reliable burned in components, but with any electronic oonponent there Is a statistical probability of its failing, regardless of its reliability. As larger memory systems became economical the statistical probability that there would be a failure of one the thousands of components within the (iie-mory system became significant. A coianon hardware approach to monitor the failure of the component was to add one extra data bit to the system. This "parity" could detect a sirigle. bit failure (or the failure of ann odd number of bits) and would halt the system. On large systems where the cost per hour requires minimal dovmtime or where long periods of error-free operation be considered. This article describes both codes.

UDK: 681.3.001.4

UVOD

Svi elementi sistema nisu jednako osjetljivi i važni za osnovno djelovanje sistema. Memorija Je Jedan od djelo-va za kojeg je Jako važno sigurno djelovanje. Ovdje su pregledane različite metode, a posebno ECC (Error Correa ction Codes) za povećavanje pouzdanosti memorijskog si-., stema.

SISTEMSKA POUZDANOST

Pouzdanost pojedinih elemenata Je osnova pouzdanosti memorijskog sistema, koja je dana kao srednje vrijeme između dva kvara (MTBF),

•MTBF je funkcija broja elemenata i broja kvarova na njima, za pojedini element Je: 1

T

(1)

gdje je Tg = MTÌBF za element, a X = broj kvarova na elementu ( ). Odatle Je MT^'zà. sistem;

=

E (2)

gdje je Tg = MTBF sistema i E broj elemenaf^a u sistemu.

Iz jednačine se može zaključiti da ako je broj elemenata veći sistemska pouzdanost pada što prikazuje takode i diagram nw slici 1.

SI. 1, Pouzdanost sistema Je odvisna od broja elemenata.

Za ilustraciju uzmimo meraorijaki aistem kapacitete IM rijeifi sa dužinom riJeS 132 bita. Sistem je realiziran 3a meniorijskitn elementima 16K X 1.

Broj potrebnih elemenata Je:

E = 1,Ota,576 X 32 ^ jo^e I6,38i)

Predpostavljena greška u toni sistemu desit će se poslije 2000 aatl rada prema diagramu sa si. 1. ili poslije 2668 aatl prema jednačlnl C2).

Za povećanje sigurnosti sistema je razvijena tehnika otkrivanja 1 popravljanja grešaka.

SI.2. Greške na elementima u odvisnosti od vremena

KRDUNDANDNE KOÜE

Redundandno kodiranje, odnosno dodatni bitovi su upotre-bljenl za ustanovljavanje da li se Je dogodila greška. Riječ dužine N Iraa M podatkovnih bitova 1 K kodnih. Izgled takve zakodirane rijeci je:

1111--I n CEIliD

'--m-1 <—

Iz jednaSlne (H) ustanovimo da ako maksitniziramo efikasnost S, u slučaju S=1 ne možemo detektirati greške. Analizirajmo Jednu dvo bitnu riječ. Ta može imati 2 =1 rooguda stanja;

00 ■ 01 . 10 11

SI.li. Stanja dvo bitne riječi

Sva stanja su upotrebijena kao podatci, tako da nije . moguÄä detekcija nikakve p'eške. Ako sada dodamo Jedan K bit na dvo bitnu rljeć Je moguće otkrivanje greške. Vrijednost K bita Je takva da ima tako formirana riječ neparan broj "Jedinica". U koliko se sada dogodi greška broj Jedinica sadržanih u rijeci se promjeni u paran broj.

Dvobitna rljeć sa dodanim K bitom ima izgled:

00 01 10 11

SI.5. Stanje zakodirane dvo bitne riječi

Moguće jednobitne greške au;

A

B

C

D

Zakodlrano atanje

001

010

100

111

000

000

000

oil

Pogrešno stanje

011

011

101

101

101

110

110

Ilo

SI.6. Sve moguće Jednostruke greške

SI.3. Izgled zakodirane riječi

ili zapisano

N= M * K

S =

(3)

Jedna od ocjena da li je kodiranje dobro Izabrano Je efikasnost S, koja se izražava kao;

M K H

M

Deeimiilno predstavljene greške au;

Odgovarajuće atanje

1

2

k

7

Ü--------

n

3

3

3

Pogrešno stanje

5

5

5

6

6

6

SI.7. Decimalno predstavljene greške

Podatci su sadržani u M bitovima, a preostalih K Bitova Je za kontrolu greške.

Ako analizlranio tabelu na al.6. ustanovimo da se svako nepravilno stanje razlikuje od pravilnoga^ jedan bit.

.a dva nepraviinìi stanja 3e razlikuju za dva bita," Pog-t. ledajmo dva stanja sa slike 6 označena sa B i D;

0

1

0

J

1

M K

Ta dva stanja se razlikuju za dva bita i tu razliku nazivamo distanca. Prema tome je definicija distance; • to je broj bitova za koje se razlikuju dvije riječi. Za-kodirana rlJeČ ima minimalnu distancu dva. Duža aakodirana riječ isioie imati veću distancu od dva ali nikada manju' u koliko želimo otkrivati grešku.

PflfiNQST

Parnostni bit se generile kao rezultat logične funkcije fexkluziv-OH avih bitova u riječi i predstavljen Ja kao kodni bit K u riječi. Ako riječ ima M infornacijskih bitova Je parnostni bit C:

C ^ bj @ bj © ...... ©b^ C5)

gdje je b vrijednost bita na određenom mjestu u riječi.

Parnostni bit se kojnbinira sa originalnim podatkovnim bitovima i tako formiraju zakodlranu rijeS, Kada primimo tako formiranu riječ, parnostni bit se izdvoji iz riječi i zapamti. Novi parnostni bit se gene-riše i'A M' pročitanih bitova te se uporeduje sa zapamćenim pri pisanju i tako ustanovimo da 11 se je dogodila Jednobitna greške.

POPRAVKA GRESKE

U klasičnim tekstovima o korekciji greške nađemo da je [flinimalna distanca između zakodiranih riječi tri u koliko želimo popravljati grešku, [l, 2] . ■

Osnovni članak Iz toga područja je objavi o R. W. Hamming, tako Je po njemu i dobila Ime Hamming-ova koda. Upotrebljavajući jednaku tehniku ksio.što je parnostna Hmmlng-ova koda Rßnerira K kodnih bitova koje dodajemo ka M podatkovnim bitov iira. U memoriji se pohrani N bitna riječ;

□ k

n«'

□ aindrom

SI.9. Cereriaanje sindroma

Rezultat komparacije se oaziva sindromska riječ, koja sadrži informaciju da li se je dogodila preške na ko-jera bitu.

Ona je dakle dugačka K bitova i ima ^ različitih vrijednosti izmertu 0 i 2^-1. Jedna izniedu tih vrijednosti obično nula, se upotrebi za indikaciju pravilnog stanja, a preostalih stanja određuje koji između N bitova je poRrešan.

Područje u kojera se mora nalaziti vrijednost K je slite* daće

N

H = M + K

M + K (6)

Jednačlna (6) daje broj k bitova potrebnih za popravku jednostrukih fg-ešaka u riječi koja sadrži M bitova za podatke.

Za različite vrijednosti K izračunato područje H-a daje tabela:

Jednobitna korekcija Dvobitna detekcija

Jednobitna detekcija i korekcija

K

M

M

11

1 3

5

12

26

U 10

6

27

57

11

7

52

120

20 56

8

121

2i)5

57 119

SI. 10. Područje vrednosti M-a za korekciju jednobi-tne i detekciju dvobitne greške

Iz tabele si. 10. se vidi, da za korekciju jednobitne greške u riječi sa 16 bitova treba/no pet dodatnih bitova Sto formira riječ sa 21 bitom.

Efikasnost u tom slućnju kao funkcija podatkovnih bitova izgleda kao na si.11.

H

SI.8. Izprled zakodlrane riječi

Kada ae riječ pročita iz memoriJe ae novi komplet kodnih bitova (K') ^eneriHR iz (M') podatkovnih bitova i uporedi sa ranije dobljenim K kodnim bitovima. Komparacija ae napravi sa exkluziv-OR tehnikom:

RAZVIJANJE KODE

Sadržaj sitidromake riječi je informacija potrebna za određivanje koji bit Je pogrešan. Uz potrebno dekodiranje te infonnacije pogrešan bit korigujemo tako da ga invertiramo.

Potrebno Je napomenuti da su svi bitovi uključujući i kontrolni bit identificirani aa pozicijom u riječi.

SI.11. Efikasnost kode u zavisnosti od. podatkovnih bitova

/■•'mKnl lü cfui.ltifi 111 detekcija dvojne napakfe

■il)IUl2Hlt

TJ

SI. 13.

pozicljako

OrganizaoiOu bitova u fJ bitni riječi prikazuje si. 12. Primjer na al. 13 je prikHKijna 16 bitna riječ. To znači ZEi 16 Informacijskih bitova M = 16 je K = 5 i N = 21. N.-i toj Silini Je riječ prikazana kao binarni ekvivalent pozicije, a gdje su looir::nl M i K bitovi još nije određeno.

X X XXXXXX XX XX XX XX

X XXX XXXX

XXXXXXXX

SI. 1<J. Odnos informacijskih i kontrolnih bitova

Svaki kontrolni bit može biti na bilo kojetn injesti), koji sadrži znak "X" u vrsti kao što prikazuje slika 11. Pet pozioija bitova 1 to l.S.IJ.fl 1 16 imaju santo po jedan znak "X" u koloni. Odgovarajuće kontrolne bitove po stavimo upravo na ta mjesta, tako da imamo Cl,C2,CiJ,C8 i C16.

Ako imamo aada jedan pogrešan kontrolni bit aindrdmska riječ će sadržavati samo Jednu "1", a za slučaj da Je po datkovni bit pogrešan sindromska riječ ima dvije ili više jedinica.

Podatkovni bitovi su postavljani u polja izrnedu'kontrolnih bitova tako da Je bit aa najmanjisii vrijednosti (LSB)-lociran na poziciji 3. f

SI.15 prikazuje pozicije podatkovnih i kontrolnih bitova za riječ sa 16 bitova. Svaki kontrolni, bit je dobijen z exkluziv-OR operacijom između podatkovnih bitova označe-' flih z "X» na 3l. IH.

Cl = Ml ® M2 • H5 ® M7 ® M9 • Mil ® M12 ® M14 • MI6 C2 = Ml « M3 9 n't « M6 • H7 • MIO ® Mil • MI3 » Mll4 C4 - M2 » M3 9 M4 • M8 • M9 • MIO .o Mil <» M15 a MI6 ce = M5 » M6 ® M7 • na • M9 • MIO » Mil C)

Clßr M12 « MI3 » m4 • M15 « H16

Cl X X X C2 XX

C3 X X CI4

C5 X X X X X X

Bit 21 20 19 18 17 16 15 IM 13 ]2 n 10 9 8 7 6 5 « 3 2 1

N

Bjjžijgžgjaaagaaaag.aa

< 0 I «I»)»!»! tO)IOO||»>ll«»|tt»,|o

■ looooMiiotssiiiiaoft ................. . . . .

f la V )' 1>

^ MSI

E

B

1)

1)

Ji

V

1

I

6

I

...

4

>

t

1

CIt

II

"i"

Či

t!

0

QEais

jT

77

T/

17

"i?

"TT

"lir

T

1

*

«

J

1

SI.13. Binarna vrljednoat za poziciju bita

riječ Je razlika iz.edu kontrolnih bitova do -bijenih pri piaanju (primanju) i regeneriranih kontra Inih bitova pri čitanju (predaji). Pogre.^an bit se ide-

^Ij ilJečV"™ ".ijednostipoacije bita u sindro-

^sindro.^a riječ na.tane s ex.luzlv-OR operacijo. ^ l^nedu Kontrolnih bitova. Sve razlike između novih i .tarih kontrolnih bitova postave -un „

kfiii ''ita 3 ima sindrc..

to binarna'vrijednost pozicije

.bitova, OMono umjaato Jedinica piée^ .nak "X", a nule ne pišemo, rezultat če^a je tabela na ..1. iK.

Sl. 15. Pozicije podatkovnih i kontrolnih bitova ,

Kako Hamming-ov kod popravlja greške je najbolje objasniti na primjeru. Uzmimo 16 bitnu riječ;

,0101 0000 0011 1001 (8)

. Kontrolni bitovi se «eneriäu aapregledosriJeSi za poda-,,

tke u Hamnlngovooi diagramu na al. 16 i računanjem parnog (odd) broja znakova "X"

Jednostavan mehanizam računanja kontrolnih bitova Je objašnjen na al. 17.

: ■-i Informacijske riječi su raspoređene u diafja^amu, a kolonei

u kojima se nalaze jedinice su zaokružene. Kontrolni bitovi su rezultat računanja nepernoga broja Jedinica u vr sti. ■

X XXX XX X

XX XX XX XX

X.XXX XXXX X XXXXXXX

16 15 14 13 12 Cl6 11 10 9 8.7 6 5 C8 H 3 2 C4 1 C2 Cl

X C1

C2 CM C8

XXX X X

X X

X X X X X

SI. 16. Hanuiing-ov diagram

Drugi problem se javi u koliko au pogrešna dva bita tada se Javlja jedan ispravan bit kao da je on pogrešan. Ha primjer ako su kontrolni bitovi Cl i C2 pogrešni informacijski bit 1 će signalizirati da Je pogrešan. Zbog toga se više upotrebljava kod za popravi jati je f;re-ške (ECC) poznat pod nazivom "modificiran" Hatrmlngov kod, koji detektira ave dvostruke greške, a popravlja greške na jednome bitu.

21

31

II

11 I«

1)

14

II

ti

1)

|]

tj 114

11

10

>

t

t

X

X

X

X

X

X

^

X

\

X

X

X

X

X

X

H

X

x'

X

X

X

X

X

JI

X

X

X

X

0

i

0

1

0

<1

0

0

a

0

_

a

1

«

1

0 1

s

0

e

0

o

X

X

X

*

X

X

K

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

X

\

X

X

X

31.

17.

Generisanje

t > 1 t ] CI 4 1

x

Tako na primjer za Cl, vrsta u koJoJ se on nalazi ima zaokružena tri znaka "X" i da ostane neparan broj Jedini ca Cl mora imati vrijednost 0.

Ako iato napravimo za ostale kontrone bitovedobijemo za-kodiranu riječ sa 21 bitom.

CU C2 Cl 1 1 1 0 (9)

C16 C8 I

0101 0 1 000 0011 1 100

Sada napravimo grešku na bitu sa pozicijom 7 odnosno informacijskom bitu >4:

C16 cai Cl) " C2 Cl

0101 0 1 000 011 1 000 11.10 (10)

Novi kontrolni bitovi generlaani ia riječi raspoređene na drugom dijelu si. 17 su:

(11)

(12)

ei6 ca CM C2 Cl 110 0 1

Ako napravimo sada exkluziv-0R operaciju Između starih i novih kontrolnih bitova dobijemo sindran^ riječ:

CI 6

ca

CM

C2

CI

1

1

0

0

1

novi

© 1

1

1

1

0

-Stari

0

0

l

1 -

1

Iz rezultata 00111 ustanovitnci da Je bit sa pozicijom 7 odnosno informacijski bit t pogrešan. Kao sto vidimo • Hammirg-ov kod nije komplloiran, a realizacij ; [»-ineae nešto problema.

Prvo broj bitova povezanih sa exklupiv-Ofi operacijom varira između 5 i 10 tako da Je prel^ano vrijeme signala različito. Sistem čeka uvjek najduži prelazni period što ga usporava.

» s

X

X X

X X

)

4

1

I

1

1

C4

1

Ci

CJ

X

?

CI

d

X

a

1

X

C4

f

et

1

CI*

1

»

1

0

1

?

1

D

X

X

CI

1

X

CI

0

X

Ci

»

et

1

CH

1

KOREKCIJA JEDNE GREŠKE I DETEKCIJA DVOSTRUKE GBESKE

Može se dokazati da za korekciju greške na jednom bitu i detekciju dvobitne greške je potrebna minimalna distanca četiri između dvije zakodirane riječi [l,2]. Kao rezultat toga se pojavljuje zaštita svakog podatkovnog bita sa tri kontrolna tako da ima sindromska riječ uvijek neparnu vrijednost.

Sindromska riječ poprimi parno vrijednost sajito u slučaju da su dva kontrolna bita pogrešna.

Broj potrebnih kontrolnih bitova za korekciju jedne Rreške i detekciju dvojne daje relacija;

N

.Sindromska rieječ za popravku.jedne i detekciju dvije greške je izvedena Iz originalnogHaraning-ovog koda sa tim da ne pokazuje direktno poziciju bita. Pri- tom određivanju mogu se uootrejrbititakode i empirične metode.

Sva moguia stanja kontrolnih bitova s« ispišu u obliku tabele izuzimajući sva ona sa parnim brojem Jedinica si. 18.

Dalje se jednako kao pri Hanmingovcni kodu stanja koja i'flaju samo po jednu jedinicu ujvitri jeü^a kontrolne bitove. Za riječ sa 16 bitova potrebno je 6 dodatnih bitova, sindromska riječ može zauzeti stanja kao na si. 18.

Na al. 18. je prikazanih samo dvadeset sindromskih riječi, jer su zbog pojednostavljivanja realizacije izosta- , vijene riječi sa pet jedinica. Pri tome je svaki podatkovni bit zaštićen sa po tri kontrolna bita. U slučaju da imamo riječ dužine 20 moramo upotrebitl sva stanja ta kode i ona sa širinom 6 (5 jedinica). Izbor optimalne skupine sindranskih riječi mora biti takav da pojednostavljuje realizaciju, tako pri bayt-no orijentiranim sistemima niži sindroraski bitovi pokazuju koji bit Je pogrešan, a viši koji bayt.

C6

C5 ,

cu

C3

C2

Cl

1

1

0

0

0

1 '

0

1

0

0

1

0

0

1

0

1

0

0

0

1

0

1

1

0

0

0

1

0

1

0

0

1

0

0

1

0

0

1

1

0

0

0

1

0

1

0

0

0

1

1

0

1

1

0

0

0

1

0

1

0

0

1

p

0

1

0

0

1

1

0

0

0

1

0

1

0

0

0

1

1

0

0

1

1

1

0

0

0

1

1

0

1

0

0

1

0

1

1

0

0

0

1

1

1

0

0

0

0

0

1

0

0

0

0

1

0

0

0

0

1

0

0

0

0

1

0

0

0

0

i

0

0

0

0

1

0

0

0

0

0

Povezani .kupa kao što prikazuje .1.20 ti elementi ..st. vijaju bazični sistem.

Neki sistemi infor^ciju o otkrivenoj greški zapamte u posebnoj menoriji i iskoriste Je poslije u toku odr«-vanJé identifiteciju pokvarenog elementa. Moguće sin-dmnske riječi bee označenih nula prikazuje si. 19.

Cl C2 C3 cu

C5 C6

1 1 U 1 11 111 1 X 1 1 1 1 11 11 1 1 11 1 11 11 1 1 111 111 111 Uli llliu

iiinuui

SI. 19. Moguće aindromake riječi sa tri kontrolna bita

Vidimo da tabela aadrži 20 mogućih sindromskih riječi tako da svaka vrsta ima deset "1", a kolona tri "1". Pošto je potrebno samo l6 sindroroskih riječi eliminiramo četiri kolone tako da svaka vrsta ima osam "1". Na takav naSin smo definirali ulaze, u (743?80) parnostni genertor na čijem Izlazu dobijemo kontrolni bit C^^. Ako eleminirarao po dvije kolone na početku i w kraju tabele dobijemo kao što smo prije rekli 16 kolona tako da ima svaka vrsta osam "1".

SI, 18. Moguće sindromske riječi

REALIZACIJA ECC ZA 16 BITNU RIJEČ (DELTA 21)0, W, 1780)

Memorija sa ECC pored normalne konfiguracije ima Još pet dodatnih hioVowa:

1. Generator kontrolnih bitova pri pisanju

2. Generator kontrolnih bitora pri čitanju

3. Sindroniski generator 1. Sindromski (tekoder

5. Korekcija pogrešnog bita

Tu je potrebno napcmienuti da se generlsanje kontrolnih bitova pri pisanju i čitanju vrsi na isti način. Detekcj Ja dvostruke greške se izvrši generisanjem paritete , (exkluziv-OR) sa sinđromskim bitovima, U koliko isključimo sindromsku riječ 000000, nema pogreške, paran broj "1" u sindroniakoj riječi detektuje dvije greške. Realizacija kooipletnog EOC-a je prikatana na -si, 22. '

•v.

^ iimoonitowtki

korektor

• BI»

ie

dekoder

bus

s,

ie

awte

VHÒDHIWMTWMHI

"mqqii

BttUdE GENSfV isani kontno BllOVi

izhj)qoatki

.

StNDROM

oenerator .

memoru«»

VRS MMEBtSA-

e

komtroi-Nl e*tovi

\

C(*)

IZHÖb

ox)

SI, 20, Blok diagrama za ECC sistem

CJ

s

3

S

c\j

IB

S

ir\i 55

X

X X X X XXX XXX XXX

X X

2 (\l s

PO

s

S3

SG

o (\l Jlt ca !«!

■s ®

ro

rnd, liiiiiiiq

.'iiiiiuii;

Ž LO

'äääia

0=533

="553

X X

Danas možemo dobiti navedenu äemu ECC-a realiziranu u jedncm čipg što pojednostavi realizaciju kompletnog iiie-morljskog sistema.

e BITHl POOATKOWI BUS

BITHl I

Ì

32eiTNA

/ M

ECC

MEMOTIJA

SI. 23. Realizacija ECC sa Jednim Sipom

Neki od čipava koji ae moRU dobiti trenutno na svjetskom tržištu au navedeni u tabeli na slioi 24.

Z

Proizvođač

Cip

Prelazno vrijeme

Texas

Instruments

SN 74LS630 SN 7tLS631

ttO ns

AMD

Ara 2960

50 ns

National Semiconduotor

DP 6100

30 ns

Motorola

MC èmQ

SI. 2i(. Pregled čipova

informa

•I.« M «M

(Simpozij In seminarji Informatica >82

LjuUiana, 10,—14. maja 19fiS

Simpozij

16. jugoslovanski mednarodni slmpozli za računalniško tehiwiogijo in probleme intorrr^tike Ljubljana, 10.-14. maja 1982

Seminarji

izbrana pogtavja računalniških znanosti Ljubljana, 10,—14. maja 1982

Razstava

mednarodna razslava računalniške sehnolc^ije in literature

Ljubljana. 10,—14. maja 1982 Roki

1. avgust 1981 zadnji njk is sprejen formularja s prijaw

irt 2 izvodov razširjenega povzetka 1. oktober 19B1 pošiljanja rezultatov recmzije in

avtorskega kompleta 1. lebruar 1982 zadnji rok za sprejem končnega leksta • prispevka

Svi ti ECC čipovi Imaju 16 bitnu (neki i 8 bitnu) organizaciju^ ako -. imamo 32 bitnu i dužu riječ vežemo dva ili vile ECC čipova u seriju.

ZAKLJUCfiK

Memorija bez zaštite ima MTBF koji je približno Jednak MTBF-u elementa dijeljenog sa brojeits elemenata. Za zaštita memorije upotrebljavamo redundandne kodove kao što Je parnostni za detekciju greške i "modificiran" Hanmingov kod sa popravku jedne greške i detekciju dvojne greške.

Na takav način možemo dosta poboljšati MTBF sistema.

Literatura:

Symposium and Seminars infomiatiea '82

Ljubljana. May 10—14.1932

Symposium

16lh Yugoslav International Symposwrn on Computer Tecfinology and Problems of Informatics Ljubljana. May 10—14.1982

Seminars

Selected To(ics in Computer Science Ljubljana. May 10-14.1982

Exhibition

International Exhibition of Computer Technology and ' Literature

Ljubljana. May 10—14. 1982 Deadlines

August 1. 1981 submission of (he application lorm and 2

copies of the extended summary. October 1.1981 mailing out of the summary reviews and author kits,

l=ebnjary 1,1982 Submission of the full text of coniribulior

1. W.N, Peterson, Error - Correcting Codes, H. I.T. Press, 1972

H,W. Hamming, Error Detecting and Error Correctir® Codes, Bell System Tehnioal. Journal, Vol. 26, 1950, pp Ilt7-160

A Texsas Instruménts Application Report, Bulletin CA-201

Wffl, Am 2960 Error Detection and Correction [Jhit National Semiconduotor, Expandable, Advanced information, august 1980.

tica S2 intornia

INFORMATICA 1/1981

PROGRAM ZA OBLIKOVANJE BESEDIL

V. MAHNIC, B. VILFAN

INSTITUT JOŽEF STEFAN, ODSEK ZA UPORABNO MATEMATIKO

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO

U DK: 681.39

F'OyzeìEKS Oti-issn jt» (»rosraitn H oitioSorta oh likovanje besedil v nsravneiti JosiKu. Proäraüi po^krsi za l»vo in desno r-oravnanor.t besedi lai taki) ds bodisi avtomatsko deli bs-jeda» ki prsse.asi dolJ.i-no vrsticff ali P3 v vrstico vrine potrebno Število presledi^.ov» ftì čemor 'i ro-.tTt'i-nm rsiso-ritmom doJoČai med katere bwsiede v vr*jtic.L noJ bo r-i oslodek vstavi jon. foloa teaj l.;h:'.o ur o-r-KbiJik s fomattJo dokitJ obseÄneäs nabora prcabl ikcvslnih ukssov dodatno sre^i f ir?i va evoJo iolJo •itlEcie oblikt) irhodneaa besedila <ri,pr. vßlike/msle Srket PodSrtovan Jo irt contri raiiJo dolov tf-kst£i» ra-trnjkiiJt^no PiKanJö» afremlnJanJe mecIvrstiCness rartmaksr isris ksiala ltd.>. Prooblito-v«fi tokf->L lahko iiF-iSemo na vrstiCnem . tiskalnil'-'j» elektriCnem Pisalnem stroju cla fc na rrin-twr/plotterJu Versatee 1200A>

abstract: Ut" describe a teft fonujittinf^ r-Tođram whose cscabilitie® insluda thi? left and riahl Justification of te>!t besed uü .■r.utniiiit,ic word division and/or thff insertion of the proper rfjm-her of blanksi the latter task beina accomr-liEhed ba a special aläorithni that dst«>imini?s the wards tifctween 'which blanks ha\'tv ii:» in? Inserted. Additional Ihi the user esn sr-ocifw the form of the- Oüti'-ijt te:!t (lower/upper case letters' centering or unrierlinin=lr inter lina spacin=tt prin-tinfj the table of contento etc, > bw <i auite powerfull set of formattina instructions. Ttie foi-(nattüd t^Kt may be printed on 3 line Printen an electric twpeuriter or the Morsstcc 130ÌA pcin ter/plot trt ('.

1. uvon

F-Tü^äraaif oblikovanje bi'öedlli ki Je oPi-üLin V teiti sestBvkur Je sestavni del raCunal-niektì-aa proijramskeäs psketa za avtomatizacijo proJektiran-js» ki äa ss potrebe DO ISKRA Avtomat i ka I TOZD Projektiranje in đradnJa (i. istt-'mov razvijata Od-stfk sa uporabno matematiko 1r.¥,titut^i Jo?ef Stefan in Fakulteta za t?lF't: trotehniko v LJublJani Omenjeni

prikft se trenutno upoiablJa an projektiranje ; rivi»ravanJa cestno-Stflesni6k ih prehodov in Jf; ciristal s namenoBi» da bi projektanta Cim UolJ rajbnemenili rutinskih postopkov v zvezi s Projektiranjem in izdelavo projektne dnkwBiBntaci Je,

Sestavni del projektne dokumentacije Je <po-loiä iiatrtbv in specifikacije strofikov) todi be&edni ofis vseh nsf-rsvt ki Jih Je potrebno v>ji'dditii skupaJ z navodili za varadnJo in [31-ibom delovanja. y zvezi z isdelavo teas dela projektne dokumentacije Je bilo zato treba Poiskati tako reSitov» ki hi oHiOBočala avtomatska oblikovanje ustre;:neaa besedila in nJeuov izpis na izhodni napravi p ki po rivoJi kvaliteti ne bi zaostajala ra pisalniii4 t.trgjesp.- V sk.ladu s. temi zahtevaiii Jo nastal prosrauif ki Je predmet teda sestavka. Bt^vt^drf pa je proarn«« popolnoma sploSenp tako rj.5 Jf) uporaben za oblikovanje kakršnegakoli tek Sil, a.

Prosram zlasti olaJSa delo v sluCaJiht ko Je treba posamezne dele besedila spremeniti t Jih Crtati ali na novo dodati» saJ v vseh teh .primerih ni trehs na novo tipkati celotnega besedila» tetiiveC vneseeio le popravke in neurejeno besedilo ponovno obdelamo a preoblikovalnim proarairiom.

Celottjn proa ram Je napisan v prosramskem Jeziku PftSCftL /3/ za ratunalnik CnC Cabert prav sedaj pa Je v teku prilaaoditev teaa proarsma za računalnik DELTA.

nf lS VHDtiNE IiAiaTEKE

Vhodna datoteka za preoblikovalni program vsebuje besedilo» ki da ielino oblikovati» skupaJ z ukazi» ki dolotaJo natin oblikovanja. Seznam ukaaov Je podan v dodatku V* te-ititj eiankij. Besedilo v vhodni kodi Je znakovno zaporedje brea kakršnekoli strukture» k.ir ustreza n.pr. datoteki tips TtXT v smi-slij prodramsKeaa Jesiko PASCAL ali pa COMPILE: datoteki UPDATE proarama oziroma fortran-ak i ktJdirani datoteki.

Kar raSunalnik CIC Cuber» za kateređa Je (-roärtini rc-fìliziran» ponazarja znake s A-bit-iifi display kodo» (iii pa smo »elali izpisovati veCJi nnbCK- znakov (velike in «pale Crke)i siiici vri'lJalit " uk3;:š L.C O.ciwt^r case) in UC tupF-er cs'se) >

s katerim;, ciof i nI rsuio obliko Crkf in - Poseben kontrolni znak zs n<9P0ve'J0v3riJi; velikil) oziroma malih ftrk.

ie velJ.T uka;-^ LCj se i::hodni t6;k=jt ispifie s Kislimi Crkairiir proEirsrt« pa sam poskrbi velike; Eseetnjc-t? ns začetku stsvkciv. Ce pa velJa .Jksz UQ» «« tekstr ki sledi temg uka-::p.i> isPiSe velikimi Črkami, Obliko Crk

l.jhkij z uporabc) teh dveh ukazov iiied vhodnim hi'isedilom pcilJubno sprem in JsisiOi

Medtem ko ukaza LC in UC veljat«» za ves tekst.t ki Jitiia sledi (dokler paC ne naletimo nč! ncjv uk^z UC oziroma LO» se kontrolrii ?.ni}k Ka napovedovanje velikih oziroma mslih Crk nanaäa sawio ha Crkoi ki sto Ji ncFOE ri?..lno nJim. y primerur kci velJa ukflK LCr po ■ sitine ta Črka veliksi Ce velJa ukaz UD» pa o.<itla. Standardna vrednost kontralneäiS znaka Ziii napovedovanj® velikih oziroma malih Crk Je asterisk (zvezdica)i lahko pa Jo poljubno FreininJafliO:,

P(:ile.'.3 teäa Kontrolnega znaka razpoznava r-ra • ärsm Se en kontrolni znek» ki sluSi za napovedovanje prtfcihl ikovalnih ukaEOv. l.e-ti do--loCaJoi kaka naJ se tpkst oblikuje» in oo lahko poiT.eJani kJurkoli inect vhodnim besedilom. Vsak ukaz ima isploSno obliko

kXX.....

kjer Je k koritroIni znak za napovedovanje u -k,r.;;o'v (standardno Je to procent )i XX Je oz-r.tik fj preoblikovalneSs ukaza CäleJ,.dodatek) i nsito Pü sledi (morebiti prazno) zaporedJo parametrov, Parametri so tako med s®bo kot tijdi od oznake ukaza loCeni z ve Ji co.

:5. OBLIKOVANJE MSEDILA

UF>ot',übntk definira obliko strani s pomoCJo ukazov sa levi» desni p slornJi in sPodnJi rot.i. Proära«) ►"'Oakrbi za pravilno portivna-iKlst vrstic z besedilom takor da ali vstavi (■■'otrebno gtevilo (»realedkov ali pa da avtomatsko deli besedo, ki bi (vrekoraCila dolži-r<t) vcstioe, Od Števila presledkov» ki Jih Je? poterbno vriniti p Je odvisno» katero izmed omenjenih variant program izbere. če Je to število manJSe od 4» pi>oslrai(i izvrSi vri-vanJe presledkov» v nasprotnem primeru pa dtjli besedo. Za del Jen Je besed inosio trenutno razvita dva släorltma: prvi'omoäoCa delJenJ«' besed v slovenskeoip druai pa v sr-bolirvatskeoj Jeziku. UrivanJe presledkov poteka PO posebnem aläoritmut ki skrbi, da se presledki vstavijo med delJSe besede in ha tisitih Hjeatih. kJer nastopsJo loKilat tako da so Cim bolJ enakomerno razporejeni ro vr--fitici in Je videz: ishòdneda besedila Cim lepSl.

.ätevilCenJa strani poteka avtoiilatiCno. F'o-lerj teda lahko uporabnik def ini ra- äe nas lov ■ in Podnaslov« ki naJ se IzpiBeta v. alavi , vsiäke strani. * '

Ui»orabrÉÌku Je dana tudi moSnosti da med oh-delftvo 'izklJuCi' delovanje preoblikovalnega r-'ro;ärama. y tem prlflieru preoblikovalni pro ■ aram prepisuje vhodno besedilo na izhodno datoteko. ne da bi Sa spreminjal. PaC p» preoblikovalni protSram Se/vedno razpoznava

I

kontrolrii znak zs napoveiiov.5nJe velikih in liLslih Srk.f. . medtetfi ko mrara sa krmilJenJe iz-skrbeti uporabnik Evafin tako ds v zaCet-ku vs:(ke vrstice vhodneaa besedila ssPiSe u-trezen krmilni znak ('i'. 'O'. ' ' ali '+'). Ti snaki sluSiJo preoblikovalnumu. prosSraaiu za krmilJE?nJe iz^ir.s in se v ishod-nt-m teka tu ne poJavlJaJo. Ta način dolov®" nJa p rt.'obl i kovalnega prosrait«» Je zlesti usoden Z3 obdelava vnaprej pripravljenih tabel in smo SS pri poatopku avtomatizsclJe pro JektiranJa uporabili za izpis specifikacij e.troSkov OP reme in montaže.

Preostali ukazi omotìoCaJo uporabniku prosärs -iiia. da specificira dodatritJ SolJo diede oblike? izhodneSs besedila. Tako lahka' n.pr. prjdčrta. izpiSe ceritrirano ali razmaknjeno fs presledki med Črkami) del bEfttedila. pre-i teCi deljenje posameznih becsed »li dele teksta. doloCa in spreminJa medvrsilKrii razmak. zahteva presk.ok dolof.eoB^is äteviia vr-sitic. puSCanJe praznesa prostora (za naknadno vstavljanje slik)» izpis v zahtevani ko ioni itd.

S ponioCJü ijkaza SC (special character) lahko uporabnik zahteva, da preoblikovalni prodram pusti pr,3zen prostor sa naknaden vpis (ali letrasetiranJe) posebnih znakov» kot so ns primer sirSke Jrke. razni matematični simboli (intearal. sume> itd., k.i Ji^' lepopisna izhodna naprava ne more izpisati. V tem primeru dobi uporabnik polea oblikovanega te-katšt tudi iKpls seznama posebnih znakov, k.i pDve. na kateri strani in v kateri vrstici izhodneäa dokumenta Je potrebno vpisati kak poseben znak.

Posebna odlika preoblikovalneSs prosrsma pa Je avtoniatsko aeneriranJe kazala. Za razliko od podobnih proi^rsmov /4-6/ nudi naä preoblikovalni program moSriost» da se kazalo izpiSe kjerkoli» tudi med besedilom» in ne mamo na Ksftetku isli na koncu. Pri tem pro-üram sam poskrbi. da se Številčenje strani Pravilno nadalJuJe iz teksta pred kazalom preko kazale v tekst, ki sledi kazalu. Ka-3Mla Je toreJ v celoti sestavni del izhodnega besedila In ni oStevilCeno ločeno od nJe-sti(. kot pri ostalih preoblikovalnih pioara^ Hii.h (v kolikor le-ti sploh nudiJo možnost izdelave kasala).

Oblikovano besedi stiCnem tiskalniku stroJu (IJS. odde na printer/plotte Izpis na vrstičnem niku predvsem kot ganJe morebitnih pa se izpiSe no en (pisalni stroj. Ue

4. IZfia QBLIKOyiäiNEGA fiESECULA

lo lahko Izpišemo na vr-na električnem pisalnem lek za elektroniko) ali pa Ju yersatec 1200A (FACG).

'tiskalniku sluäi uporab-osnova za kontrolo in vna-popravkovf končni izdelek i izmed lepopisnih naprav rsatec >. '

Za potrebe izpisa n» Versatecu Je bil.izdelan poseben program, ki izhod iz preoblikovalnega proÉrania zapiSe kot zaporedJe EtìCMC kod za .posafliesr4e Efi»ke. razdeli to zaporedje 'na laäiCne zapise in doda ustrezno kontrolno inforiuaciJot kot to zahteva Versatecov vektorski procesor.

DRUGIMI fftEOBtlKOyALWIMI

Ws^ proEirstii tj'omn trinierjali s pocSobniiiia pro-üirsoioma /Ar5/r fe.i sta bila razvita pri nsst ter B FTQärami PROSE /6/, RUMOFF /7/ in SCRIPT /8/» ki so bili razviti v tuJini. PrQSrait« za ureJanJe te(i.stav v narevrien Jeziku /4/> praärama PftEF'IS ir. PROSE ter naS proiSranj so iitipletiienti rani ria raCgnslnikih firme CDCi proäram RUNOFF Je na razpolaso na rečunalnikih PHP oziroiüa DELTAi prođrarea SCRIPT fa pri nas äe nismo zasledilii- vendar đs omenjamo satüf ker Je äotovo eden izmed naJniDÜneJSih proäramDv te vrate.

Usi prođraiTfi za obi ikovariJe besBdil eo si nedvomno sorodni v temt da razpolassJo najmanj z osnovnim naborom ukazovt s pomotJo katerih lahko uporabnik specificira obliko stPEtni v izhodnem besedilu (levir desnif aornJl in spodnJi rob oziroma Število znakov v vrstici in Število vrstic na eni strani). RSÄ^likuJeJo pa se po naCinut kako izvaJaJo poravnavanje besedila v vrstici (ali saiho s v rivanjem presledkov ali tudi z avtomatskim deljenjem besed) in pa po obseau dodatnih funkciJf ki so na raspolađo uporabnik'j (velike/male Crkei avtomatska izdelava Kazalar i-.delava imensketia kat>iislar maSnost izpisa na razlifinih lepopisnih napravah itd.).

PRIMERJAVA F'ROGRAMI

Pri nJeaovem razvoju so bile uporabljene nekatere orisinalne reSitve (tu mislimo predvsem na postopek izdelave kazala)f ki Jih v podobnih protìramih doslej Se nismo zasledi-' li. Obenem pa so v teku nsidaljnje izbolJSa"-ve» ki bodo omodotile avtomatsko izdelavo i-menskeaa kazala (indeksa) in izpisovanje o-ponib na koncu vsake strani, Prav tako Je v tfjk'j fTilaäoditev tesa proärama za raCunal-ni k EfELTA» tako da äa bo moSno uporabljati tudi na raCunalniklh te vrste.

dOOATEKi SEZNAM PREOBLIKOVALNIH UKAZOV

Brtfiij - bottoRi meraint spodnJi rob

Nastavljanje «podnJessa roba. Spodr.Ji rob Je v vrstici iif kJer Jo i decimalna cifra Bied O in 9.

CA» -■ conciitenatianr konkatenaciJa

Predhodna in naslednja beseda se stak-netni kar pomeni» ds se odpravi nißdbe-sedni presledek.

Za primerjavo ttied preJ navedenimi prostrami smo zato izbrali naslednje kriterije!

CCrifZi - control character» Kontrolni snak

zmoSnost avtomatafceas del Jen Ja besed» smoSnost izpisa z vellk.iwii in malimi (Irka mi »

zjiioSnost avtomatske Izdelave Kazala» zaoSndst iKdelsvB imenakeaa kazala (indeksa) in EmoSnost

izpisa oblikovaneaa besedila na

Kontrolni znak i (i Je 1 ali 2) dobi vrednost z. Kontrolni znak 1 napoveduje velllf.e/male Črke» kontrolni znak 2 pa napoveduje ukaze. F'rimert Po ukazu 2CC»l»S» napovedujemo velike oziroma male Crke s znakom S.

različnih lePOPisnih napravah.

ZdioSnast avtomatskega delJenJa besed zasledimo samo pri proäramih /4/> RUNOFF.» SCRIPT In pri naSem proSramu. Proäram PROSE lahko deli besedo le ns mestih» ki Jih uporabnik vniJpreJ oznafii .

Izpisovanje izhodneaa besedila z velikimi in malimi črkami Je možno pri naSem proaramu in pri vseh v tuJini razvitih proSramih.

■Zdiolnost avtomatske izdelave kaEala nudita samo naü prošaram in prodraa SCRIPT.

Rezultati (»rimerJsve teko kaSejo» da na« prodram prekaSa oba pri nas preJ razvita proärama» Je približno enakovreden proSramo-nia ftUNOFF in PROSE» zaostaja pa (tako kot voi ostali) za proäramom SCRIPT.

6. ZAKLJUtEK

Ik vseđa teda Je rasvidno» da imanö na voljo dokaJ močan sistem Ka oblikovanje besedil.

Avtomatsko izdelavo imenskesa kazala zasledimo pri proäramih PROBE» RUHOFF in SCRIPT» pri naSetii prođramu pa Je v teku implementacija "jetreane reSitve.

Oblikovano besedilo se lahko izPiSe na različnih lepopisnih napravah pri proaramih PROSE» RUNOFF» SCRIPT in pa pri naäem programu .

CM» - contents listina» isfls kaaala

OünaCuJe mesto» kJer naJ se izpiSe kazalo.

CT» - centered text» centrirano besedilo

ZaPoreciJe %CT».../£CT» povzrofti» da se

besedilo» ki sa predstavljajo pike»

izpifie na sredi vrstice» enako oddaljeno od obeh robov.

DV» ~ word division» delJenJe besede

Na tem mestu se obvezno deli beseda. TekoCa vrstica se zaklJuCi in izvrSi se skok v novo vrstico.

XEIi» + » povzroCi» da preoblikovalni proäram deluJe normalno» XEU»-» pa ia-klJuCi delovanje preciblikovalnika. V tem primeru preoblikovalni proaram le prepisuje vhodno besedilo na izhodno datoteko» ne spreniinJa pa nJeaove oblike (upoSteva le kontrolni znak za velike/male črke in znake sa krmilJenJe izpiaa).

FN» - footnoh.e» oPomba na dnu strani

Besedilo med ukazoma XFN»...XFM» pred-

EP»i» - editor on/off» vklop/izk.lop preoblikovanja

tavlJa OF-omboi ki r.sJ se isiF-iSe ri3 koncu strani (iflif-lementaciJa tesa uks-sa J© v teku)t

HItf - headinsj naslov

y 23F-oredJij XHIIiin , .ZHfif. , .XHDf preci-stavlJBJo rike nsslovt ki nsJ se iEr-i-Se v ka^slu ssiijaknJen s3 i mest. Prve tri Pike predstavljajo Številko naslova» naslednje tri pa tekst naslova.

lEf - inde;: entra» äeslo

1

Beseda T ki sledi temu ukasur Je äeslo v iitiensKem kaaalu ( imr-lementsci Js teSa ukaze Je v teku >.

ILii» - inter-line sracinäj medvrstiCni r-re-sledek

Parameter i dolota razmak med vrsticami izhodnega besedila.

TT. ~ indivisible text» nedeljivo besedilo

%ITt...XITf pomeni» da besede oziroma besedila, ki äa Predstavljajo fiker ne siueno deliti.

LC» - lower case, male Črke

, Besedilo. ki sledi temu ukaau. se iz-Pi£e z malimi Črkami, U tem primeru kontrolni snak 1 napoveduje velike KrKe. Po vsaki Piki. klicaJu. vpraäaJu in dvopiilJu se avtomatsko ispifie velika Črka.

LM.ii. - left margin, levi rob.

Levi rob zavzema i i mest (i Je med O in 9).

MS. - mossaae. sporoCilo

ZaporedJe X«S..,.,XMS. pov^roti. da se na novi strani izpiSe besedilo

nakar se pisalni stroj ustavi. Ta o-

ksz uporabljamo v primeru, ko Je treba dati kako navodilo operaterju pri le-

popisni izhodni napravi (n.pr. zamenjava formata papirJa ipd.).

NL. ~ new line. nova vrstica

S tem ukazom zahtevamo. da se tekota ■vrstica zaklJuCi in se izvrSi skok v novo vrstico.

RMfiif - riäht marairif desni rob

Desni rob Je na mestu i i (i Je «led O ■ in 9).

RCfCrii» - repeat chsracterp ponovi znak

y izhodnem besedilu iiipiäe znak c ii-krat.

SCpcctiif - speci»! chsracterr posebni znak

V oblikovanem besedilu pusti i i .presledkov z® naknadni vpis posebneda znaka cc.

SKriii - skipt presi«,ok

PovzroCi Preskok ii vrstic. Ce na te-koCi strani ni dovolj prostora» izvrSi skok na novo stran,

SP. - spaced te«tt razmaknjeno f^issnJe

Besedilo «led ukazonia ZSPf.i.XSP» ee izpiSe razmaknjeno.

ST.z2,..zi - tiijbtitle. podnaslov

Tekst zH.t.z predstavlja podnaslov. Ki .se izpiSe v alavi vsake strani.

TB.ii. - tab. tabulator,

Pomik v ii-to kolono (i Je med O in 9),

TM.iif - top maräin. SornJi rob

GornJi rob Je v ii-ti vrstici (i Je med O in 9).

TT.zz.i.z. - title, naslov

Znakovno zaporedje predstavlja

naslov. ki se izpiäe v Siavi vsake strani.

UC. - upper case, velike Crke

Velike Crke so standardne, kontrolni znak 1 napoveduje male Crke,

UN.,~ underline, podtrtano

Znakovno zaporedJe KUN.. povzro-

ti. da se hefsedilo. ki 3a predstavljajo Pike. izpiSe podtrtano.

PG. - new pase. nova stran

ZaklJijfii tekoòo vrstico in Povzroči skok na novo stran.

PR

i'

. - parasvaph. nov odstavek

2aklJuei tekoCo vrstico in izvrSi skok v nov odstavek (jiied odstavkona pusti ©no vrstico prazno. obütaja možnost spreminjanja zamika prve vrstice v novem odstavku).

t-, •i.

Ul.ii. - windou. okno

V oblikovanem besedilu pusti (ne diede na medvrstiCni raziiok) ii vrstic praznega prostora £a naknadno vstävlJanJc slike. te na tekoCi strani ni dovolJ prostora, nadaljuje z obdelavo besedila in izpusti zahtevan prostor ob prvem skoku na novo stran.

1. E. Uilferi. R. Kolar» Hahniei M.

MafuSiòf M. Toni; Prosramski psK.et 23 avtoiti3tiK3ciJd projektiranja» XIV. simpozij Infonmaticai BlKdr oktober 1979

literatura:

4. M. HartinecF I. LaJovicJ Proaram zu ureJevanJo tekstov v naravnem Jeziku» IX. simpozij Informatica» Bled» oktober 1974

5.

Vitekt PREPlSr ftC FAGGf Ljubljana

B, • Vilfarn J. Iiarlef R. Kolan y.< MahniCf MBnjSiCr ToniJ Projek

tiranje i iaradB projektne dokumentaciJE s pomoCu raCunskođ stroJar hosan-

skoherceđovstki sinif»QEiJ Ì3 Informatiker Jahorina 1980

K. Jen5er4r N. Uirth! PASCAL User Ha-nusl and Report» Sprinöer yerlaä 197S

2.

3,

6. J.P. straits PROSE Instruction Manual» Università of Minnesota» 1978

7. RUNOFF Proäram Version MOl» Revision Hate 1 Jula 77

8. SCRIPT User's Guide» Università of Ken-tuck«» tiecember ÌP78

intorriiaticaö

••• ti

PRUAVA REFERATA/KRATKEGA REFERATA/ STROKOVNEGA POROČILA

P(i{avo izpolnite s pisalnim stroiem

1. Naslov tsterata.........................................................

2. Raz$iiienp(»/zetek(pribliino 1000 besed) priložite prijavi

3. Programsko področje referata (obkrožite ustrezno toiko)

1. programska optma

2. malenalna oprema

а. teorelii^i aspekti obravnavanja podatkov

4. sistemi za upravljanje in acbninistracijo

5. upravljanje procesov

б. razno aplikacije v znanosti in tehniki 7. vzgoja in aplikadje v liumanisliki

4. Razvrstitev referata (obkrožite usbrezno toCkoj

1. referat — pomembnejše delo

2. kratki refarat

3. strokovno poročik)

5. Značaj referata (obkrožite ustrezno točko) 1. originalno teoretiEno delo

Z. opis konkretnega praMIčnega dela

3. pregledni referat

4. ponovitev že znanega rezultata z novimi metodami

5. kritična analiza

6. opis rovih hardwarskih in softwarsltih proizvodov

6. Avtor, in soavtorji:.

PAPER/SHORT PAPER/TECHNICAL REPORT REOISTRATION

This application shouk) be typewritten

1. Title of the Paper.........................................................

2. Extended summary (approximately 1000 words) shoukl be enctosed

3. Program Category of the Paper (cifdo appropriate chok»)

1. computer software

2. computer hardware

3. theoretical aspects of Informatkm processing

4. system lor management and administration

5. process control

6. miscellaneous sdenfific and engineering appllcatkms

7. education and appJrcatkns )n humanities

4. ClassificBtkin ol the Paper (drde appropriate chok»)

1. Paper

2. Short paper

а. Technkal report

5. Character ol the Paper (circle appropriate choice)

1. original theoretkal work

2. descriptwn of practk»l experience

3. survey paper

4. achievement of a known result by new methods

5. critical analysis

б. descriptìon.ol new hardware and software products

7.................................................................................

6. Author and Co-authors .

Dek»na organizacija .

Ulka

Organization..

Street............

Postal Code .. Country.........

, City.

Poäfna äfevilka....................Mesto .

Dežela

Date................................Signature.

Datum.........................Podpis.

Prijavntea, skupaj z dvama kofSjama razširjenega povzetka" mora prispeli najleasneje do 1 .avgust 1981 na naslov: htomiatica '82 Parmova 41,61000 Ljubljana,

This apptkation form together with two copes of extended summary must wach the foDowIng address before or on August 1,1981 : "ntormatica '82 Parmova 41.61000 Ljubljana, Yugoslavia

INFORMATICA 1/1981

MEHUR C NI POMNILNIKI Ifl

B. MIHOVILOVIC, J. SILC, P. KOLBEZEN

INSTITUT „JOŽEF STEFAN"

UDK: 681.327.6

V članVtu so opisane nekatere organizacije magnetnih .mehurčnih pomnilnikov kot so: dolgi preinikalni register, mijor/irii- ■ nor zanke, koincldenčna izbira podatkovnega bloka, dekoderji in dinamično urejeni podatkovni bloki; njihov rapivoj in primerjave med njimi. Čeprav je danes najčešče uporabljena major/minor zančna organizacija, niso ostale organizacije nič manj pomembne, saj vsebujejo mnoge dobre lastnosti. Tako recimo organizacija s koincidenćno izbiro podatkovnegii bloka vnaša modularnost, skrajša čase dostopa, kakor tudi Knianjšuje dovzetnost do napak. Organizacija z dekoder-ji inia nekatere prednoati v primerjavi z major/minor zančno organizacijo, saj nudi možnost zbiranja pomiiilniskih lokacij z adroiüra-njem znotraj samega pomnilniškega elementa. Najkrajše čase dostopa in cikla pa doseže organizacija z dinamično urejenimi podatkovnimi bloki.

MAGNEITIC BUBBLE MEMORIES - PART 3. I" this paper the concepts oP several bubble memory organizations sucli a;;: long .-ihift register, major/minor loops, coincidence selection, decoders and dynamically - ordered shift registers have been reviewed; and their efficacies in achieving economy and improving performance have been compared. BotVi the conceptual and hardware developments fot? these memory organizations will be updated. Wlille most of the hardware development is concentrated on the major/minor loops, it should be noted that the other three schemes are by no means less important. The coincident selection scheme provides array modularity, limits vulnerability to .defects, and reduces acce;;s time for large - capacity chips, [tecoders are more versatile than the major/minor loops since they offer address selection cćipa-bility on the bubble chip. The dynamic ordering greatly reduces the access and cycle tines.

1. UVOD

Današnji razvoj mehurčnih pomnilnikov poteka v več sme--

reh;

- fizikalno-tehnološki razvoj stremi k izpopolnitvi sedanjih in Uvajanju novih tehnologij, v želji za izboljšanjem osnovnih lastnosti magnetnih mehurčnih ponuiilnii^ kov, kot 30 večanje gostote, višanje propagacijske frekvence, poenostavljanje tehnologije izdelave čipa, uvajanju novih materialov,...

7 razvoj v smeri' načrtovanja in optimizacija organizacijskih struktur magnetnih mehurčnih pomnilnikov, ki poiz-' kuša mlniraizlrati čas dostopa, čas branja, čas bralno-pisalnega dikla,...

- sočasno poteka tudi razvoj'-v naortovarijü'univerzalnejše in bolj integrirane pdporne opreme (LSI krmilniki), kar bi omogočilo večjo kompatibilnost mehurčnih pomnil-r niških sistemov.

Preden spregovorimo o organizaciji raagnetnega mehurčnega

pomnilnika preglejmo kako se odražajo osnovne funkcije

pomnilnika v magnetnem metiurčnem poirmilniku [9, 10 ;

- pomnjenje; logični vrednosti 1 in O na določeni bitni-lokaciji, sta predstavljeni s prisotnostjo oz. od.notno-stjo magnetnega mehurčka na dani lokaciji,

- propagacija, dostop in organizacija; magnetni mehurček je mogoča širiti (propagirati) s pomočjo "gibljivih ma-gnetkov", ki Jih ustvarjajo z rotirajočim magnetnim poljem magneten! permalojni vzorci, katerih razporeditev določa način dostopa in organizacijo magnetnega mehurčnega pomnilnika,

- branje: za branje še izkorišča magnetoreziatenčni efekt, to Je spreminjanje upornosti permalojnega vzorca, ko je le-ta pod vplivom magnetnega polja, ki je posledica prehoda magnetnega mehurčka pod njim,

- brisanje; informacijo, ki Je predstavljena z trjagnetnlm mehurčkom, je mogoče zbrisati tako, da mehurček uničimo ali odstranimo z dane bitne lokacije,

- vpis; informacijo, ki Je predstavljena z magnetnim mehurčkom, je mogoče vpisati taJ(o, da generiramo nov tna-

gnetni mehurček. 2. ORGANIZACIJA MAGNETNEGA MEHURCNBGA POMNILIJIKA

Pri vseh pomnilnikih želimo organizirati shranjevanje podatkov tako, da optimiziraoio število prenosnih linij, število povezav med pomniiniškim elementom in potrebno podporno opremo, kakor tudi čas dostopa in čas cikla.

V nasprotju s koincidenčnimi pomnilniki (feritna Jedra, polprevodniki, supra-prevodniki,.,.), kjer je osnovni mehanizem shranjevanje tokovna ali napetostna preklopna pragovna lastnost, je osnovni mehanizem uporabljen pri večini mehurčnih pomnilniških organizacij v sposobnosti voditi magnetene mehurčke od ene projaganjske sledi do 'druge 3 poitiočjo ustrezno oblikovanih in (nagnetenih perdalo jnih vzorcev (prenosna vrata - transfer gate).

Vsekakor je razvoj organizacijskih struktur mehurčnih pomnilnikov rodil različne načine organizacij. Prve generacije komercialnih mehurčnih pomnilnikov (npr. 1 Kbitni liitachijev Sip, lOO Kbitni Rookwellov cip,...) so bile organizirane v obliki dolgega premikalne^ registra (long shift register). Zelo kmalu pa so se pojavile zahteve po večji kapaciteti pomnilnikov, ki pa bi bili v tej organizaciji sila počasni (veliki časi dostopa in cikla). Tudi dekompozicija dolge zanke v množico med seboj ločenih krajših iank {seimrate short shift registers) ni dala aaželjenih rezultatov, dokler niso bile razvite učinkovitejše organizacijske strukture kot so: major/tninor zanke (major/Minor loops), dekoderji (decoders), koinei-denčna izbira podatkovnega bloka (coincidente seiection of data block) in dinamično urejeni podatkovni bloki (dy-tiamically ordered shift registera)^^

Oglejmo 3i nekoliko podrobneje posamezne organizacijske strukture, _ .

48

slika 3.

slika 2.

O-

a)

b)

Dolgi premikaIni regiaterfll ■ Takšna oblika organizacije niehurčnega pomnilnika se danes ne uporablja več, vendar jo omenjamo zato, ker vsebuje elemente, ki se pojavljajo v vseh danes uporabljenih organizacijah. Osnovna shema te organizacije je prikazana na sliki 1. Dolgo Eaiiko oblikujejo na garnetno osnovo (nosilec mehurčkov) iva-neseni permalojni propagacijski vzorci, ki v interakciji z rotirajočim magnetnim poljem povzročijo, da mehurčki neprestano krožijo v tej zanki. Spreminjanje smeri širjenja magnetnih mehurčkov je Izvedeno s posebno oblikovanl-

JU

D

©

C

C

• N

t

O.

fT^

(D—

SliMoZ

ID )

slika 1.

d)

1)

slika iJ.

Naštete organizacijske strukture se uporabljajo pri te-htiologljčih 3 permalojnlmi vzorci (perirraHoy bar technology),docira se pri tehnologiji urejene irafeže liiehurčkov (bubble letice file) uporablja drugačna organizacija.

M

ml in nameščenimi propagacijskiml vzorci. 90 -stó apre-meraba ameri je prikazana na sliki 2, 180° pil n;i sJ.i.-r ki 3. Nedestruktivno branje informacij, ki se nahajajo v tej zanki, je mogoče s pomočjo enoamernih prenoKnili dvojitvenih vraf (slika iJ) in detektorja.

Prenos meliurčka iz zanke k detektorju csnogočajo pennaloj-ni vzorci specifične oblike in pod njimi nameščena tokovnn zanka. Zahteva zn branje in formaci Je pomeni ptiaotnost tokovnega Impulza Ip (slika M b) v tokovni zrmki, ki ma-: gnetni mehurček podvoji, "original" se vrne v"zanko, "kopijo" pa sprejme detektor. Vpis nove informacije pa je mogoč preko generatorja.

Kot rečeno, ta,način organizacije pomnilnika ni mogel slediti ZEihtcvum po vse večjih kapacitetah zaradi soraz-![ierno dolgih časov dostopa t^, ki so proporcionalni kapaciteti pixmilnika C in aicer:

(1)

t - ^ T

% - 3 \

( s-i

... IAHHE

sUka 5.

kjer je perioda rotirajočega magnetnega polja Hj^.Kot primer vzemimo kapaciteto mehurčnega pomnilnika 92 Kbltov in propagacijako frekvenco 100 KHz. V tem primaru bi bil čas dostopa kar o,5 sek. Seveda so takšni časi mnogo predolgi zato se takšna organizacija danes ne uporablja več.

Kijor/minor zanke. Pri današnjih magnetnih mahurčnih pomnilnikih najčešće zasledimo major/minor zančnp organizacijo (Blika 5). Informacija je shranjena v številnih paralelnih zaprtozančnih premikalnih registrih, ki jih imenujemo minor zanke (minor loop). Pod vplivom rotirajočega iiiagnetnegEi i»lja magnetni mehurčki (nosilci informacije) sinhrono krožijo v teh zankah. Njihov položaj je v danem trenutku vaelej točno določen, saj 3e magnetni mehurčki ob vsakem zasuku polija fl^ za poln , kot, pr^einakne-jo za periodo propagaciJakih vzorcev p. Ta osnovni premik imenujemo korak. Operaciji vpia in branje Je mogoče izvesti preko skvjpneKa premVkalnega rcKistrn, imenovaneija niii-jor zanka (major loop), na katero niso vezane le vae minor zanke, temveč tudi generator (vpis inforttaclje) in detektor (branje Informacije)'. Povezavi detektor - major-zanka in generator - msijor zanka sta povsem enako izvedeni kot pri organizaciji v obliki dolgega preiriikalrjega registra (slika M), dočim ao povezave minor - major zanka Izvedene s pomočjo dvoiituerriih prenosnih vr'at brez podvajanja (slika 6), [io]

®

U

slika 6.

Posebnost takšnih vrat je specifičen $-sko oblikovan per-malojtii vzorec, dodatno pa vodimo pod ttajor zanko splrala-sto oblikovano prevodno plast, preko katere je mogoče s ponjočjo tokovnega impulza Izvršiti hkraten prenos iz ali v minor zanke. Opišimo najprej prenos iz major v minor zanko. Časovni potek toka i, ki Je potreben za tn prenos

9 i

t - ,i - t - 1 - t

©©©©©(D©®®

alika 7. ~

je prikazan na sliki 7 a. V času, ko Je 1 = O, se magnetni mehurček pod vplivom rotirajočega polja premika v major zanki. Predpo-itavimo, da se magnetni mehurček nahaja na poziciji O (slika 6) in se zaradi zasuka TT^ za poln kot: premakne na pozicijo torej naredi en korak. Ob zasuku Hp-aa mcialjnih l8o° bi mehurček prešel pod naslednji T vzorec, kar pa mu z usitrezno dolgira < "Tj^S) in velikim (25 m A) tokovnim impulzoin, ki ga pošljeitio preko apirai-nega vodnika, preprečisno in tako preide inahurČek v pozicijo 6. Pri mdaljnl rotaciji polja (i - O) prevzame mehurček minor Vifinka. Prenos iz eno od minor zank v major zan-' ko poteka povyem analogno kot v prejšnjem primeru, le da

je tu časovni potek toka i drugačen. Tokovni impulz katerega amplituda je nekoliko večja (50 mft), dolžina pa enaka, omogoči, da mehurček ob zasuku za 180° preide iz pozicije

(3) V©

in ne na nasprotno stran minor zanke, kot bi bilo v primeru, če tokovnega impulza nebi bilo.

Opiširno potek osnovnih operacij in sicer: branja, brisanja in vpis informacije. Mesta magnetnih mehurčkov, ki se nahajajo na istih horizontalnih pozicijah v minerskih zankah tvorijo blok podatkov ali drugače povedano, vsak bit bloka se nahaja v drugi minor zanki. Pri branju izbranega bloka se ustrezni biti s pomočjo rotirajočega magnetnega polja sinhrono premikajo tako, da pridejo tik ob major zanko (pozicija na sliki 6). Paralelni prenos vseh bitov v major zanko se izvede s potnočjo dvosmernih prenosnih vrat, tako, da v minor zankah ostanejo dotična mesta nezasedena. Bite, ki sestavljajo blok sedaj serijsko premikamo toliko časa tako, da po določenem številu korakov prvi bit bloka dosefe enosmerna prenosno-podvojitvena vrata. Blok je sedaj mogoče destruktivno ali nedestruktivno brati ali pa brisati. Ce želimo destruktivno branje ali brisanje, vrata magnetnih raehurčkov ne podvajajo temveč Jih preko detektorja (pri brisanju detektor ni aktiviran) pošljemo v "prazno". Pri nedestruk-tivnem, branju pa s pomočjo aktiviranih enosmernih prenos-, no-podvojitvenih vrat magnetne mehurčke podvojimo tnko, da dobimo natančno kopijo bloka. Original, tako kot v prejšnjem primeru vodimo preko aktivnega detektorja, kopijo pa preko major zanke in dvosmernih prenosnih vrat vrnemo na prej izpraznjena mesta v minor zankah.

Ce želimo vpisati novo infortnacijo v nezasedene lokacije v minorskih zankah, aktiviramo generator s pomočjo katerega pošljemo magnetne mehurčke v prazno major zanko. Nov blok podatkov se nato preko prenosnih vrat paralelno prenese v ustrezne lokacije minorskih zank.

so

^a = ^ ^R ^ ^ ^ 'd

oziroma :

ta = K - ^o

kjer je T^ perioda propagacijske frekvence, to je čas v katerem mehurček naredi en korak. Kot je razvidno ia enačbe (t).večje število krajših minor zank zmanjšuje čas dostopa. Npr. 9? Kbitni (TI 0103) pomnilnik, ki ga ses^ tavlja 157 minor zank, ki hranijo vsaka po 611 bitov, ki deluje 3 100 KHa propa^cijsko frekvenco in vsebuje 68 korakov od dvoseinrnih prenosnih vrat do podvojitvenih vrat in 86 korakov v detektorju, ima čas dostopa v najneugodnejšem primeru t„ r (6i(l + 68 + 86) 10"^ = 8 ms. a

To pa je kar 60-kratno skrajšanje časa dostopa glede na organizacijo v obliki dolgega preinikalnega registra.

(3)

(M)

Cas potreben za branje bloka tp, vsebuje poleg časa dostopa tg^ še čas, ki je potreben za to, da se major Banka izprazni (kopija bloka se mora vrniti v minor zanke) in se glasi:

t,

(5)

Ce t„ minimiziramo glede na n, dobimo konfiguracijo pom-

ti -- —

nilnika, ki jo sestavlja n zTjc/2 minor zank v katerih je po s = ^ßc't)itov, tako, da dobimo minimalni čas potreben za branje bloka:

(6)

Sam pomnilnik pa ima dimenzijo 2x1 (an x ^

Cas bralno-vpisovalnega cikla tp^ Je enak zakasnitvi v minor zanki in zakasnitvama, ki Ju vnašata branje in pisanje, ter je enak:

Tüdi pri Hiajor/minor zančni organizaciji je tako kot pri vseh ostalih organizacijah zelo pomembno, da so časi dostopa in cikla čim krajši. Za organizacijo potmilnika, ki Je shematično prikazana na sliki 5 analizirajmo čase in pogljemo v kolikšni meri nam Jih je uspelo skrajšati [&]. Pomnilnik kapacitete C sestavlja n minornih zank, katerih vsaka lahko hrani s bitov informacije in pri tem velja zveza;

^ I

(2)

= ns

£' = 2 n

V najneugodnejšem primeru, torej tedaj, ko je bit izbranega bloka v trenutku ko smo želeli ta blok prebrati, prešel ravno mimo dvosmernih prenosnih vrat 'in mora zato'obkrožiti celotno minor zanko (s korakov^,je čas dostopa, ki ga sestavljajo zakasnitev v minor zanki, zakasnitev med prvim prenosom in podvojitvijo (t^) in zakasnitev de-tekt i ran ja ( t^j ), ena k :

(7)

ali

(8)

S produktom lin T^ aproksimiramo čas potreben, da magnetni mehurček obide major zanko. Ce t^^ minimiziramo glede na n, dobimo konfiguracijo pomnilnika, ki jo .sestavlja n = minor zank v katerih Je po 3 = S^Č" bitov, ta

ko, da dobiito minimalni čas bralno-vpisovalnega cikla:

(9)

'^RWmin

sam pomnilnik pa ima dimenzijo 1 x I (2n x | : l/c x |[Č).

Vidiino, da v tej organizaciji (ena major zanka) naletimo na konflikt, saj sočasno ni možno minimizirati t^^ in tjj^.

zato so proizvajalci pristopili k različnim inaoitam os-novpe major/minor organizacije [i]. Nekatere od njih so prikazane na sliki 8. Slika Ö a ps-ikazuje izvedbo kjer so uporabljene dvosmerne minor zanke, - kar omogoča, da' se

f__4

b)

fr

e)

slika 8,

oit Izbranega bloka približa prenosnim vratom (major zanKi) po krajši poti, tako, da preide enaÓba (ij) v obliko; "^a ^ ^R '■o' Podoben efekt laHko dobimo tudi z organizacijo prikazano na sliki 8 b, saj smo ločenim shranjevanjem lihih in sodih bitov bloka ustvarili dve podatkovni strukturi (katerih kapaciteta Je C/2), ki sta vsüka . : zase organizirani tako kot prikazuje slika 5, le da sta ■ : povezani'preko skupnega prenosa. Orisanizacijam na slikah-' ■8 C, a, e je skupno to, da -namesto zaključenih major ■ zank uporabljamo odprte zanke - imenovane major trakovi in naraesto dvosnernih prenosnih vrat (Urez podvajanja), fenosnerna oziroma dvosmerna prenosno.ppdvojitvena vrata in.jih imenujemo organizacija s podvajanjem bloka. .

, Ob izdelavi poinnilniškega čipa so zaradi samega tehnološkega postopka vnesene določene napake (tipično 10 napak na <3n ). Pomnilniški. element je kljub temu mogoče upo-i-abljati, oe so.napake takšega tipa, da ^so poškodovane le nekatere minor zanke, saj so že v naprej vnesene dodatne redundančne (minor) zanke, ki nadomestijo poškodovane.

aj

C"

Odkrivanje in nadomeščanje slabih minor zank z redundai»-■čnlmi, ki Je avtomatsko, je izvedeno s pomočjo specifičnih organizacij; to so v bistvu konvencionalne major/minor organizacije katerim ao dodane dodatne eanke. Eno od takšnih izvedb prikazuje slika 9 in vsebujejo; s-bitno major zanko, n s-bitnih minor zank, (m - n) s-bitnih re-(iundančnih (minor) zank, (s -f 2)-bitno kontrolno zanko (control loop), s-bitni vrstični marke (row marker loop) in (s + 2)-bitni stolpieni marker (column marker loop). Dodatne zanke (kontrolna, vrstični in stoipièni marker) vršijo naslednji funkciji: odkrivanje defektnih minor >zank in nadomeščanje le-teh z dobrimi redundančnirai ter hranjenje informacije o defektnosti minor zank, s tem pa krmiljeno branje in pisanje (kontrolna zanka); ter časovni nadzor nad branjem in pisanjem (vrstični in stolpiòni marker).

D'pi^ - detektor vrstičnega marker ja ^CM ~ stolpič nega cnarkerja

'T - prenos major/minor in obratno G spontani generator B - brisanje

Tj,^ - prenos major/kontrolna zanka ''CL " kontrolne zanke

- detektor kontrolne zanke D - detektor /

- . Slika 9 . : '

Pri začetnem testiranju poinniiniškega elementa vpišemo v vaako minor zanko na k-to mesto magnetni snehurček. Da bi si zagotovili zanesljiv vpi.=i, po s korakih vpis ponovimo^ tako, da ponovno vpišemo magnetni mehurček na- k-to mesto v vsako minor i'asiko. Pu ponovni "zavr-titvi" ridnur. Ä.'ink prenesemo testni bi ole v major zanko. Vsaka morebitna fiEi paka v minor zanki, zadrži, magnetni mehurček, tako, da na u.'i-tre7.ne[n itiestu v teatneni bloku ni prisoten magnetni (iiehur-čok. Testni biok, ki vsebuje infornaci jo o üobrih (inedur'-ček prisoten) in slabih (mehurček odsoten) minor nankah, preneseitio v kontrolno zanko, kjer ga shranimo. (Ker Je major zanka dolga s + 2 bitov, sta dve pozlaiji nezasedeni).

Pri vpisovanju infoniiaoije v minor zanke se vsiik blok preko rajor -^nnke sukcesivno prenaša v minor zanke in sicer v časovnih intervalih tj^ = 3 T^, t^ - + 2) T^^, t^ = (33 + 1)) Tj^,.... katerih dolžina je (s + 2) T^. Podrobneje si oglejmo dogajanje v časovnem intervalu (0,tj^). V tem čaau generiramo n-bitni blok, n<s, j-ti bit tega. blok£i naj hi se vpisal v i-to minor zanko, za katero Je, tako kot '/.il vse ostale, v kijntrolni zanki informacija o tem ali je zanka dobra aH ne. Predpostavimo, da i-ta minor zanka ni dobra, torej na i-tem mestu v kontrolni zariki ni mehurčka. Ker istočasno z generacijo j-te(5a bita bloka detektiramo i-ti bit kontrolne zanke, nam odsotnost i-tega mehurčka v kontrolni zanki povzroči, da se V3Ì predhodnu generirani biti 1, 2,.,., j-1 in tudi J pretreaknejo, tako, da bo prišel J-ti bit v i+l minor zanko (j-1 v,i+2, itd.in prvi bit v n+1, to Je prvo redundančno Kunko). Ce je Hlnba /.golj i-ta minor zanka, bodo biti J+1, j+2,'..., n prišli v prej natnenjene minor zanke. V tr-onutku t^ se bo n-bitni blok paralelno prenesel v minor zanke 1,2,..,, i-1, i+l,..., n+1. V času od t^ do t^^+^Tj^ (Ji) se kontrolna zanka zavrti za dva koraka in ponovno pride v 'Začetno stanje, a tem je vpisovanje prvega bloka končano, vse n^adaijne bloke pa vpisujejtio na povsem enak način. Tiran je poteka na podoben način, le da kontrolna zanka "krmili" detektor.

Vrstični in stolpični [narker vsebujeta le po dva mehurčka, ki ae nahajata na sosednjih lokacijah. V vrstičnem marker ju obideta niehurčka zanko v času sTj^ (to Je čas, ki Je potreben za vpi.-ä - branje enega bloka), dočim Je ta obhod v atolpičnem markerju daljši za (to je čas, ki Je potreben kontrolni zanki, da se postavi v začetno stanje). S pomočjo obeh rtiarkerjev ugotavljamo začetne pozi-Gije vsake minor zanke in mesto bitov znotraj vsakega. Kontrolna zanka nam a pomočjo dodatnega generatorja G^,^ omogoča apreminjanje dolžine bloka 1 , 1 4 n. To storimo tako, da v kontrolno zanko vnesemo 1 magnetnih tnehurčkov.

Koinoidenčna izbira podatkovneaa bloka (coincidence selection of data block). Klasiqrla major/minor zančna organi-,., zaoija bi pri velikih kapacitetah zahtevala zelo dolge minor zanke in s tem dolge čase dostopa. Z r.-izbitJem pomnilnika nfi več manjših enot, ki so tudi major/minor '«in-čno organizirane 3 krajšimi minor sankami, smo skrajšali case dostopa, mrtve čase in zmanjšali možnost pojava defektnih minor Kink . PoiiinilnišKe enote razvrstimo v

matrično obliko, tako, da so v;;l ciuinenti v stolpcu povezani o funkcijo prenoa (tranafer), elementi v vratici pa s. funkcijitmi; branje, brisanje in vpl;j (:àlika Iii), /.a vpis (branje, oz. brisanje) Je S(»;iobn.-) le pomnilniška enota, ki Je v presečišču aktivirane prenotino In vpiso-

slika 10.

valne(bralne oziroma brisalne) linijo, vse ostale poiiuiil-niške enote pa niao aktivne, 'fóksa-j organlKaoijiì je nekoliko neugodna, zavoljo relativno velikega števila povezav itied pomnilnikom in okolico ter bogatejše podporne opreme, kar pa vseeno ne omejuje njene uporabnosti. Zfimislimo si 268 H-bitni mehurčni {»mnilnik. Če bi bil organiziran kot enovita major/minor zančna struktura in bi vseboval npr. 163811 minor zank s po I638M biti bi bil pri propfigacijski frekvenci 100 KHz, čas dostopa približno I60 ms, potrebnih bi bilo 6 povezav in 1 podporna vezja. Prj. organizaciji s koincidenčno izbiro podatkovnega bloka, kjer razdelimo pomnilnik na matriko 16x16, ki vsebuje 256 poitinil-nišklh enot od katerih ima vsaka enota 102il minor zank s po 102'1 biti; bi bil čas dostopa le 10 ms, potrebnih bi bilo 81 povezav in podpornih vezij.

DekoderJi (decoders). Tudi pri tej;organizaciji je infor-i macija shranjena v trinožici premikalnih registrov - potmil niških zank, dodana pa Je še potrebna struktura iinenova-na dekoder (prav tako kot poitiiiiiniška zanka izvedena m pomočjo periiBlojnih vzoi'cev in s fotolitogi'ufskitui postopki nanešenimi prevodnimi zankami), ki Je tej organizacl-. Ji dala ime (slika 11) [n, 5j .

Blok informacijo je shranjen v eni od s-bitnih poinnilniŠ-kih iiank, ki Jo izberemo s pomočjo 2 ""logj, t? tih adre.s-hih linij. Pomni Ini i ke zanke oinogočajo nedeatruktivno bfanja, fiaj vsebujejo elemente, ki nagnetne mehurčke podvajajo.

Če ai pobliže ogledamo sfiiu dekoder, katerega sliematičnl prikaz in pravilnostno tabelo podaja slika 12, vidimo, dt. ga sestavlja n dvojnih propagaciJakih poti. prva (zgornja) pot vodi mehurčke preko ""if^gj skiipni3 J ""logp i?)

stikal in Jih v primeru, da 30 v.ia stikala sklenjer« pr-i-[«] je od generatorja k pajiniJniški z^inki (vpis) ali od

slika 11.

|Ximnilniške zanke k detektorju (branje). Druga (spodnja) pot, pa služi kot ponor mehurčkov v primeru, da zgornja propagacijska pot ni sklenjena. Stikala so izvedena tako kot prikazuje slika 12 c. Tokovni impulz (' v zanki, ki se nahaja v zgornji propagacijski poti povzroči, da magnetni inetiurček preide v spodnjo propagacijsko pot kjer "izgine".

podporno opremo in veliko število priključkov.

Pinamično urejeni podatkovni bloki. Za to organizacijo je značilno, da se vrstni red podatkovnih blokov, ki jih sestavlja m podatkovnih in n adresnih bitov in, ki so raz-, porejeni vzdolž (m' + n) posebno oblikovanih premikaInih registrov neprestano spreminja (slika 13). Do podatkovnih blokov, ki kot rečeno, nosijo «vojo adreso, pridemo po naslednjem algoritmu [sj :

1. Adreso žaljenega (»datkovnega bloka (referenčna adresa) pripeljemo na primerjalnik.

2. Vse preinikalne registre, tako podatkovne kot adresne premikamo v desno dokler ni izpolnjen pogoj A^ = A' za vaak i = l,2,...n (referenčna adresa enaka adr'esl na I/o poziciji). Istočasno poseben števec beleži število premikov x.

3. Izbrani blok zadržimo na I/o pozicijah; in ga lahko preberemo ali prepišeiao, vse ostale bloke pa premikamo m X korakov v levo.

PODATJU AOAeiE

nr

m

iri

nr

B, h. h.

AOfteswt UNI je-

i ^ —^-^—o*-a—

p o-

HJO

0-

-0*0-

h-,

I O-

-0<

"il_3

©-

L?

I/o TKjvqUA

s 20-

-ot

srof

FfiJnSUJALHIK

PhBWK

3o-

-03

À! fln

R£F£II£HČHA AMEiA

VHOP

AoAesHS UNue

3

S

A

X

0

0

i

0

1

1

0

i

i

0

Ž

!

0

0

i

3

i

0

1

0

Tpll.

1

O

t>)

alika 13.

Izvajanje algoritma za primer 5 bitnega registra je prikazan na sliki It. Začetno stanje ABCD preide po izbranih bitih Ü in B v stanje BDACE. Prümikalni registri so izvedeni tako kot pri ostalih organizacijah j magnetni mehurček pa je mogoče ujeti m I/o po:'.iaiJl bodisi s posebno oblikovanimi permaiojniml vaoroi in spreminjanjem siiferi rotirajočega magnetnega polja H^ (slika 15 a); ali

it

Q)

aiika 12.

(10)

R

Prednost opisane organizacije je ta, da je čas dostopa ki J6 enak:

t^ = (| + 2 'log n^) T,

mnogo krajši kot pri vseh do Beda J opisanih orgjiniiiaoi-jahi kot alabo stran pa navajEuao razmeroma kompleksno

54

s prav tako posebno oblikovanimi pernialojnimi vzorci in tokovnimi zankami (smer polja "H^ Je konstantna) (slika 15 b).

Z ustrezno strukturo te organizacije, to je velikim številom kratkih premikalnih registrov se dosežejo povprečni ' čaai dostopa, ki so enaki:

(11)

kar bi pomenilo pri propagacijski frekvenci 100 KHz povprečni čas dostopa 0,01 mS.

"J

—J

'^Vl-//---'

m'

/i a

i. razmišljanje

Načrtovalca računalniških sistemov. Mehurčni pomnilniki kot masovni pomnilniki, gledano na nivoju pomilniŠkega

elementa in njegove organizacijske strukture, so primerljivi z diskovnimi sistemi, vendar nudijo mnogo krajše čase dostopa do podatkov, to pa že vnaša kvalitativne posega v načrtovanju celotnega računalniškega sistema. Ce je mehurčni pomnilnik pridružen ostalim,od njega počasnejšim perifernim pomnilnikom, že sama razlika v časih dostopa vnaša v sistemu dodatne enote, potrebne hitre kanale, kompleksne algoritme, s tem pa Je postavljena pod vprašaj prenosna'funkcija sistema. Spričo tega Je toliko bolj opravičljiva uporaba mehurčnih pomnilnikov in zamenjava diskovnih in ostalih počasnejših perifernih pomnilnikov z njimi; in sicer v:

- Sistemih z dodeljevanjem časa in multiprocesorskih sistemih.

Ce je centralni pomnilnik organiziran z dinamično urejenimi podatkovnimi bloki lahko hrani sistemske programe kot so; prevajalniki, zbirniki, nalagaIniki in uporabniški podatki. Dodeljevanje opravil je bistveno poenostavljeno, če se opravila dodeljujejo procesorjem v centralnem pomnilniku, t^njkrat pride do konfliktov med procesorji, operacijski sistem je enostavnejši, večja Je izoliranost in manjša možnost nastopa napak v podatkih.

- 'Samostojnih miniracunalniskih sistemih z velikim pomnilnikom.

V to skupino sodijo tako imenovani poslovni računalniki, ki ni nujno, da so hitri, pač pa zriožni izvajati veliko število programov.

- V sistemih z vmesnimi pomnilniki, virtualnim! pofnnil-niki in pomnilniki za shranjevanje datotek. Mehurčni pomnilnik Je dovolj hiter (obenem pa lahko hrani veliko količino podatkov), da ga uporabimo kot vmesni pomnilnik med računalnikom in počasnejšo perife,-rijo. Pri mul t i-programirani h računalnikih pa imaaio opravka z dinamičnim dodeljevanjem pomnilnika in s "tem se kaže potreba po načrtovanju virtualnega pomnilnika. Mehurčni pomnilniki v tej aplikaciji uspešno zadostijo potrebnim zahtevam. Kapaciteta virtualnega dela poiraiil-nika je lahko dovolj velika pri čemer pa so časi dostopa tako kratki, da poteka preslikava množice virtualnih adres v množico fizikalnih adres kar najhitreje. Možnost oblikovanja strukture znotraj samega pomnilniške-ga elementa predstavlja važno postavko pri načrtovanju arhitekture virtualnega pomnilnika, saj bistveno skrajša tabelo strani (page table) in poenostvi paginlranje, Poäebno velike hitrosti dostopa pa dosežemo, če so v mehurčnih pomnilniških elementih shranjene se majhne ali srednje velike datoteke.

fečrtovalca programske opreme. V običajnih aplikacijah tretirajo načrtovalci programske opreme mehurčne ponmil-hike enako kot diskovne in tračne enote. To je tudi razU'^ mljivo, saj je možno potegniti paralelo med shranjevanjein podatkov pri major/minor zančni organizaciji in shranjevanjem podatkov na diskih; kakor tudi pri organizaciji z

ss

dolgim premikalnim registrom in magnetnimi trakovi. Vendar pa sama organizacijska struktura mehurčrih pomnilnikov nudi mnogo več, saj omogoča programirano časovno krmiljenje pomnilniškega sistema. Tako se pojavijo dodatne kvalitete, kot so; dvo ali več hitrostno delovanje pomnilnika, trenutni start-stop in dvosmerni dostop do podatkov, ki nam odpirajo možnosti snovanja specifičnih algoritmov In programov.

- Dvo (ali več)., hitrostno delovanje pomnilnika (dual speed memory).

Programirano krmiljenje hitrosti delovanja pomnilnika je kvaliteta, ki jo lahko s pridom uporabimo pri snovanju algoritmov za hitro FourierjevD in Hadamardovo transformacijo, sortiranje podatkov, transponiranje matrik, itd.

- Trenutni start-stop (instantaneous start-stop loemory). Trenutni start-stop je kvaliteta mehurčnega pomnilnika, ki onmgoča simulacijo delovanja magnetnih trakov in s tem uporabe algoritmov, ki so specifični za magnetne trakove. Takšen je npr. Pavkovičev algoritem za reševanje velikih sistemov linearnih enačb. Seveda pa je izvajanje algoritmov mnogo hitrejše, l^koimenovan ciklični start-stop pomnilnik je izveden v obliki velikega števila neodvisnih premikalnih registrov (ločeni časovni nadzori) in omogoča konstruiranje zelo učinkovitih algoritmov.

- Dvosmerni dostop do podatkov.(bidirectional memory). Sner pretoka podatkov v mehurčnem pomnilniku spremenimo tako, da obrnemo smer vrtenja magnetnega polja Tt^. Dvosmerni start-stop mehurčni pomnilniki predstavljajo po^ imnilniške sklade kot so: odlagalni sklad, FIFO in FILO sklad.

n. ZAKLJUČEK

Pričujoči članek je poizkušal predstaviti nekatere osnovne organizacijske strukture magnetnih mehurčnih pomnilnikov in njihov nadaljni razvoj. Razvoj organizacijskih struktur širi tudi spekter njihovih aplikacij, tako da le-ti niso uporabljivi le kot enostavni masovni pomnilniki, temveč se je področje uporabe razširilo; npr. na področje upravljalnih sistemov podatkovne baze (data base management systems), kjer mehurčni pomnilniki služijo kot nosilci podatkovne osnove (intelligent magnetic bubble memories) [7,3] .

5. LITERATURA

Fl] D.C.MARKHAM: Electronic Engineering, pp. 85-99, June 1979

[s] H.CHANG: Transaction on rfeg., pp. 56H-5É9, September 1972 (1972 IMTERMAG Conference, Kyto, Japan)

[3] P.I.BOHYHARD, T.J.NELSON: Itie Bell System Tech. Jour.

Vol.52, No.3, pp. 307-317, March 1973

[4] H.CHANG, J.FOX, D.LD, L.L.ROSIER; IEEE Trans, on Mag.

Voi. MAG-8, Ho.2, pp. 214-322, June 1972

[5] T.T.CHEK, T.R. OEFFINGER, I.S.GERGIS: IEEE Trans, on

Vol. MAC-12, No.6, pp. 630-632, Nov,

1976

[e] H.CHAMG: "^tignetic-Bubble Memory Technology", Electrical Engineering and Electronics/6, Marcel Dekker, inc., New York - Basel, 1978

[7] H.CHANG, A.NIGAH: IEEE Trans, on rteg., Voi. MAG-IH, No.6, pp. 1123-1128, November 1978

[el J.W.S.LIU, H.JINO: IEEE Trans, on Computers, Vol.C-28", No.12, ppl888-906, December 1979

[9] J.älLC, B.MIHOVILOVIC, P.KOLBEZEK; Informatica, letnik t, 1980 - št. 4

lo] A.H.BOBECK, E.DELLA TORE: "Magnetic Bubble", North-Holland Publishing Company- Amsterdam, 1975

.[u] C.K.HONG,P.C.YUE: IBM J. Res- Dev. 2o, pp. 576-581, Nov. I97&

informatica ì:ì2

Simpozli in seminarji Intomuitca '82

Ljubljana, 10.—14, mala 1982

Slmpozlf

16. jugoslovanski mednarodni simpozij la raSunalniäko tehnologijo in probleme informatike Ljubljana, 10,-14. maja ig8£

Seminarji

izbrana poglavja računalniških znanosti Ljubljana, 10.—14. maja 19!B2

Razstava

mednarodna razstava računalniške tehnologije In literature

Ljubljana, 10,-14. maja 1982 Roki

1, avgust 1881 ladnji rok za sprejem fomnularja s prijavo

in 2 rzvodov razširjenega povzetka 1. oktob«r 1981 pošiljanje rezultatov recenzije in

avtorskega kompleta 1. leljnjar 1982 zadnji rok za sprejem končnega teksta pfi$pevha

SympoaJum and Seminars lntonnatica '82

Ljubljana. May 10-14,1982

Symposium

16th Vugoslav Intemalkxial Symposium on Computer Tedinokjgy and Problems of infomiatics Ljubljana, May 10-14.1982

Seminars

Selected Topks In Computer Science Ljubljana, May 10-14,1982

ExhlWtlon

international Exhibition o1 Computer Technoiogy and Literature

Ljubljana. May 10-14, 1982 Deadtinea

August 1,1981 submisskjn of the application tonm and 2

copies ol tlie extended summary. October 1,1961 mailing out of the summary reviews and author kits,

Febmarv 1,1982 sutxnlssion of the full text of contribution

INFORMATICA 1/1981

CROMEMCO CS-3 MIKRORAČUNALO

NIKOLAJ IVANČIĆ, BORIS KRTOLICA, EGON ZAKRAJSEK

GRADJEVINSKI INSTITUT, ZAGREB GRADJEVINSKI INSTITUT, ZAGREB FAKULTET ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO, UUBLJANA

Članak predstavlja prikaz suvremenog mikcoracunala {Cromemco CS-3) sa dva važna aspekta -kao elektronički sklop 1 kao programsku podršku,

CROMEMCO CS-3 MICROCOMPUTER. This article is a review of a modern mictocoinputer (CroniL-mco CS-3), regarding both hardware and software properties.

UDK: 681.3-181.4 (497.1)

1. UVOD

U okviru ovog teksta željeli smo ukratko prikazati svojstva jednog suvremenog inikrokompjutera i njegove mogućnosti. Zbog vise razloga izbor je pao na Cromemco System Three. Prije svega to je računalo vise puta uzastopno izabrano kao najbolje u USA {od nekoliko nezavisnih stručnih publikacija kao i udruženja korisnika računala). Uz to autori su imali priliku đa više od dvije godine koriste taj sl6tem u veoma raznovrsnim aplikacijama. Konačno, značajan je faktori činjenica da u Zagrebu postoji generalni ' zastupnik Cromemca, kojem bismo se ovom prilikom željeli zahvaliti na susretljivosti,

2. OPIS SISTEMA

Cromemco CS-3 računalo je smješteno u kvadratlćnu kutiju obojenu u dva tona ugodne svijetlo smedje boje koja sadrži svu sistemsku elektroniku i jedan ili dvđ dvostruka pogona disketa. Kućište je namjenjeno za montiranje sa strane stola ili u 19' standardnu kutiju.

Četiri vertikalna otvora na desnoj strani sistema narojenjena su za prihvat disketa od B*.

Ispod svakog otvora nalazi se taster za električno izbacivanje disketa. Taster sadrži i žaruljicu koja gori kada je u toku operacija na datom disku.

Na prednjoj stranici nalazi se jos samo jedna komanda -preklopnik s bravicom za uključivanje 1 isključivanje sistema i resetlranje mašine. Preklopnik se takodje može postaviti i u "lock" položaj, kada su sve ručne komande na prednjoj stranici onemogućene.

Pristup elektronici olakšan je time da se prednja ploča otvara kao vrata, otkrivajući tako unutrašnjost pogona za diskete i sabirnicu sa sistemskim karticama. Sabirnica je montirana u kućištu na kliznim šinama i sadrži mjesto za 21 karticu,

Jasno je da je prvenstveni cilj konstruktora CS-3 računala bio visoka performansa sistema, a ona se može postići samo s brzim komponentama. Adekvatno tome procesor je sagradjen s B bitnim Z-80 mikroprocesorom koji radi s taktom od 4 MHz, Uz njega u standardni sistem ugradjena je memorijska kartica s 64 K dinamičke memorije a nezavisnim osvježavanjem, s vremenom pristupa od 200 nsek.

tako da procesor može raditi punom brzinom bez ciklusa čekanja. Jedno od važnih svojstava memorijskih moduia je "bank ewitching" koji omogućava adresiranje do S12 K memorije. Visokoj performansi sistema svakako doprinosi i PerSci 299B pogon za diskete kojega karakterizira velika brzina dosega na trag (nekoliko puta brži od pogona ostalih proizvodjača) . Pogoni disketa vezani su na sistem preko lePDC kontrolera koji omogućava eapis na obe strane diskete s dvostrukom gustoćom zapisa dajući tako 1,2 Kbyte kapaciteta po disketi. Uz sistem u standardnoj konfiguraciji nalazi se i medjusklop za priključak pisaća.

Da bi se kompletirao sistem potrebno je samo priključiti terminal 1 pisač. Korisniku stoji na raspolaganju inteligentni ekranski terminal (modificirani Beehive DH-20) i tri pisaća"! Dva su Centronics matrični pisači s brzinom od 60 znakova/sek i 180 znakova/sek, te NEC-ov Splnwrlter "daisy wheel" s brzinom od 55 znakova/sek,

uz standardni sistem postoji niz opcija koje omogućavaju korisniku da izabere lionf igurac i ju za optimalno korištenje u željenoj primjeni (od Inteligentnih podsistema,

I ■

razvojnih sistema do sistema za poslovnu namjenu).

3. DODATNA OPREMA

Cromemco je poznat kao firma koja nudi veliki izbor dodatne opreme uz standardne sisteme, od periferija pa do dodatnih modula za posebne namjene. Svakako treba naglasiti da popis dodatne opreme brzo zastaruje, budući da se stalno javljaju novi moduli i to prvenstveno zahvaljujući snažnom i brojnom razvojnom timu ( preko 200 ljudi ) , sto takodje omogućava Cromemcu da prati u stopu tehnološka dostignuća, -a ne rijetko biva 1 nosilac toga razvoja.

Ukratko ćemo opisati neke od modula koji su zanimljivi radi svoje upotrebne vrijednosti i kao tehnološka rješenja.

Kolor grafički modul (SDI) je familija S-100 kartica koje se mogli smjestiti u bilo koji Cromemco kompjuter, a izlaz je na RGB TV monitor visoke rezolucije. SOI se bazno sastoji od dvije kartice. Na jednoj je logika za očitavanje memorije pomoću DMA prijenosa, a na drugoj kartici se nalazi logika za generiranje sinhro impulsa te D/A konvertori za kontroliranje boje pojedinih elemenata slike. S ovim modulom mogu se generirati 1 prikazivati slike s rezolucijom do 754 x 482 točke i to u 16 boja iz palete od uKupno 4096 boja. Da bi se maksimalno iskoristile prednosti SDI modula u odnosu na zajedničko korištenje memorije s procesorom ( s običnom memorijom procesor je blokiran od strane DMA 45% do 95% vremena ) razvijena je dinamička memorija kapaciteta 48 K s dvoja vrata te je tako zauzetost procesora smanjena na maksimalno 25% ovisno o vrsti programa koji koristi grafiku. Na ovakav način Cromemco je omogućio korisnicima svojih kompjutera da relativno jevtino dobiju kolor grafiku visoke kvalitete. Kao dokaz visokog tehnološkog potencijala Cromemca može poslužiti i cinjenica da je za SDI modul dobio patent.

Jedno od vrlo zanimljivih rješenja je 1 Cromeracov ulazno izlazni procesor. To je u biti mikrokompjuter na jednoj pločici koji se sastoji od Z-80A mikroprocesora, 16 K memorije ( RAM ) te 16 K PROM memorije. Prema centralnom procesoru on se ponaša kao dvoja standardna ulazno Izlazna vrata a za komuniciranje s periferijama ima tzv. C-bus koji se sastoji od Z-80 signala, i nekoliko dodatnih linija za razmjenu statusa. Na C-bus se mogu priključiti razni moduli a trenutno je na raspolaganju QUADART modul s četiri sinhrona/asinhrona serijska kanala, univerzalnost tOP 1 QDADART modula očituje se u tome da se samo promjenom programa u lOP modulu moze načiniti niz periferijskih kontrolera ( za pogon trake, komunikacije itd. ) i na taj način dobiti "inteligentnu* perifernu jedinicu i ujedno rasteretiti centralni procesor. Jasno je da na sistemsku sabirnicu može biti Istovremeno priključeno nekoliko ovakovih satelitskih procesora.

Mocano ovdje spomenuti i kontroler za pogon disketa koji omogućava zapis na dvostrane diskete s dvostrukom gustoćom, a ujedno se na tom modulu nalazi 1 jedan serijski asinhroni kanal te monitorski program u ROH-u s ugrađjenom sistemskom dijagnostikom. Pažnje je vrijedno rješenje PLL separatora podataka s diskete,

Meraorljaka pločica, pod imenom 64KZ je dinamička cnemorija kapaciteta 64 K. Na njoj se nalazi 1 logika za selektiranje banaka, te logika za osvježavanje memorije, za izvedbu

V

osvjezavanja memorije Cromemco je dobio patent. Treba naglasiti da je vrijeme pristupa ovoj inemoriji 200 nsek te procesor radi s njom punom brzinom bez ciklusa čekanja.

4. PROGRAMSKA PODRŠKA

Osnovnu programsku podršku sistema CS-3 pretstavljaju operaclonl sistemi CDOS 1 CROMIX,

CDOS je operaclonl sistem izveden Iz široko poznatog operacionog sistema CP/M (Digital Research). U suštini, to je bas CP/M operaclonl sistem sa malenim proširenjima. Od perifernih jedinica taj sistem podrìéava diskete od 5 i a inča, jednostrane ill dvostrane, jednostruke ili dvostruke gustoće zapisa. Kapacitet jedne jednostrane diskete od 5 inča sa jednostrukom gustoćom zapisa Iznosi 91 Kbyte, dok je kapacitet dvostrane diskete od B inča sa dvostrukom gustoćom zapisa 1224 Kbyte.

CDOS podržava 1 Winchester diskove (neizmjenjivi) sa kapacitetom od 11 Hbyte. Naravno, uz to Ide i standardni asortiman perifernih jedinica kao što su terminali,, printerl, čitači papirnate trake, 1 tako dalje.

O samoj organizaciji CDOS-a ne treba mnogo govoriti, jer je identična organizaciji CP/H-a.

CROMIX je originalan Crometncov operaclonl sistem, koji je razvijen po uzoru na UNIX (operaclonl sistem na PDP-11, napravljen u Bell Laboratories Inc.). Kako je taj operaclonl sistem veoma moderno koncipiran, a pretpostavljamo, da UNIX nije opće poznat, željeli bismo o CROMIX-u reći nešto više.

CROHIX je po svom karakteru "multi user -multi tasking" operaclonl sistem i danas je gotovo jedini takve vrste implementiran na mikro računalima. Drugim riječima, CROMIX omogućuje istovremeni priključak više terminala (najviše šest) odnosno omogućuje paralelno izvodjenje više poslova s jednog terminala. Naravno, u ovakovlm uvjetima treba imati znatno veću memoriju (po korisniku, odnosno po poslu 64 Kbyte), i treba voditi računa o tome, da je u sistemu ipak samo jedan procesor (2-80), koji treba obaviti sav posao.

Datoteke na disketama (ili na diskovima) su organizirane u obliku drveta. To postaje naročito pogodno kod disketa većih kapaciteta jer se može Informacija logički podijeliti u grane u drvu. To olakšava i zaštitu datoteka od neautoriziranog koristenja što je od posebnog značaja u multiprogramsklta uvjetima.

CROHIX sadrži značajan broj pomoćnih programa za svakojake manipulacije sa datotekama (kopiranje, provjera konzistencije), za prenos datoteka CDOS -CROHIX, komunikacije Izmedju pojedinih korisnika, štampanje datoteka i tako dalje. Specijalno treba istaknuti jednostavnu mogućnost "programiranja* na nivou

intorrnaticaiii

w I :i

Mednarodna razstava računalniške in informacijske t elmo log i.j o

Gospodarsko razstavišče Ljubljana 10. do 14. maj 1982

Informatica '82 bo skupna sejemsko-strokovna manifestacija raziskovalnih, proizvajalnili in zastopniških delovnih organizacij, uporabnikov in strokovnih društev s področja računalništva in inlormatike.

Razstava Informatica je namenjena

- proizvajalcem računalniških naprav in sistemov

- uporabnikom informacijskih sistemov in

- vsem, ki uvajajo automatizacijo z uporabo računalniških sistemov.

RA7.STAYN1 »"TiOCRAM

1. Klementi naprav za obdelavo podatkov

- m ikroprocesorji

- periferni procesorji

- integrirana vezja in drugi aktivni elementi

- konektorji, kabli, podnožja

- pasivni elementi

2. Enote sistemov za obdelavo podatkov

- Centralne enote

- pomnilniške enote (dinamične, statične, mehanične)

- vhodno/izhodno kontrolne enote

- druge podsistem ske enote

- usmerniki

3. Periferne naprave in terminali

- enote za čitanje luknjanih kartic

- enote za čitanje in luknjanje traku

- magnelnotračne enote

- enote za pogon magnetnili kaset

- diskovne enote

- pogoni ZA gibke diske

- optični čitalniki znakov

- čitalniki rokopisov

- znakovni, vrstični in bločni tiskalniki

- video terminali

4, Sistemi za obdelavo podatkov

- sistemi za splošno obdelavo podatkov

- pisarniški sistemi

- razvojni sistemi

- poslovni sistemi

- laboratorijski sistemi

- procesni sislfini

- vojni sistemi

- osebni in doninči sistemi

- sistemi zn zajom.Tnje pociniliov

5. IVoqi nmskn oprema

- osnovna in sistoniska programska oprema

- apornbnfška programska oprema /n poslovne sistomc

- uporabniška programska oprema za vodfnje procosov

- koniunikacijska programska oprema

- uporabniška programska oprema tehnične in znanstvene namene

6. Aplikacije računalniških sistemov

- telekomunikacijski sistemi

- vodenje elektroenergetskih sistemov

- zajemanje podatkov

- računalniška grafika

- robotika

- vodenje tehnoloških procesov

- bančni sistemi

7. Naprave za zbiranje in prenos pod;itkov

- modemi za prenos podatkov

- multiplekserji

- kontrolne in merilne napravo

- naprave za komutacijo 8„ C>]ir''t[i'T y.!i prnij'.vodiiJo rnnuinlnikov

- knznii in nieriitn' in.str\iir;i'i'! i

- elektroTi.ski merilni insti unicali

- logični atializ'itofji

- sistemi y.-ì načrtovanje vo/ij

- sistemi ^a iziif^invo tiskanih ve/.ij

- sistemi /;n testiranje tiskajuii vi /.Lj

- sistemi za proi::^vodn:Q integriranih vei'ij

9. Mftli ji /.a zapis podatkov

- magnetni trakovi

- magnetni diski, gibki diJiki

- magnetne kasete

- for iiiutarji n.i neskončnem trnku

- papirni trak

10. Strokovna literatura

- knjige

- revije ill časopisi

- uporabniška dokumentac-ija

Simpozij INFORMATICA 82 je mednarodni simpozij za računalniško tehnologijo in probleme.informatike, ki ho v organizaciji Slovenskega dru.štva Informatika, Klektrotehniške zveze Slovenije in Gospodar s k efja razstavišča v dneh od 10. do 14. maja 1982, obravnaval pere<'e problematike s področja računalniških znanosti, tehnologije in uporabe. Sodelovanje z mednarodnimi strokovnimi organizacijami bo zagotovilo visoko kakovost referaJov in posvetov, kjer bocio sodelovali ugledni mednarodni in domatU izvedenci.

Tako bosta razstava in -simpoiilj (nforinatica '82 srečanje strokovnjakov, proizvajalcev, upQinhiuko\ in drugiti interesentov z računalniške informacijske panoge.

(

INl'()liM .\C l.ll.: j\ i'lil.lA \ K: Gosptwiar.sko la^.. la\ e S |ul>liana 61000 i.iiit>l j.'ina, fToštni pr<'d.il ] 13, I itova 30 lelefoti (Ohl) IM 1-022, tUÌ-'ClO, ( 11-2:12 ai 127 rjr vu

pozivanja programa (kao JCL na IBM računalima, CCL na CDC računalima ili BSG na UNIVAC-u).

CHOHIX dozvoljava tzv. 'I/O redirection" tako, da sve ulazno ialazne jedinice tretira ekvivalentno, odakle proizlazi mogućnost, da se na primjer rezultati jednog posla, koji se nocioalno prikazuju na ekranu, usmjere "na ulaz" nekog drugog posla.

Kao veoma značajnu komponentu CBOHlx-a treba spomenuti CDOS eiraulatot. Taj omogućuje, da se programi, koji su napisani za CDOS operacioni sistem, koriste pod CROMIX-ora. Budući je CDOS kompatibilan sa ČP/M operacionim sistemom, a postoji izuzetno velik broj programa, razvijenih za CP/H, sva ta oprema ■postaje dostupna ne samo CDOS-u već i CROMIX-u,

Od te programske opreme spominjemo samo najznačajnije primjere. Djelomično su razvijeni kod Cromemco Inc., a djelomično kod drugih softverskih kuća pa ih je Cromemco otkupio ili su to pak programi, razvijeni potpuno nezavisno od Cromemca.

Osnovna grupa tih programa su editori, programi za unošenje programa ili drugih tekstova u kompjuter. Cromemco raspolaže sa veoma sposobnim SCREEN editorom (koji je usput koristen prilikom pripremanja ovog teksta), Od ostalih editora treba spomenuti možda najjači postojeći -word Star firme MicroPro, koji je istovremeno i veoma sposoban, tekst procesor. Od Iste firme postoji i program Data Star, veoma prikladan sistem za unošenje podataka na osnovu unapređ sastavljenog formulata (Data Entry)'.

Efikasan makro asembler, Hacro Assembler, može se koristiti za pisanje programa na nivou Z-ao procesora. Pored tòga postoji niz prevodioca za sve moguće više programske .jezike. .

Tu treba prije svega spomenuti veoma

potpun FORTBAM IV, COBOL i PASCAL. Svi su ti prevodioci veoma pristojno dokumentirani. COBOL izmedju ostalog sadrŽl i module koji omogućavaju jednostavno pisanje programa za unošenje podataka.

Najznačajniji produkt ove vrste je prevodilac za^jezik C (Vidi B.VJ.Kernighan, D.M.Ritchie, The C Programming Language, prentice Hall, 197B), C je bio na početku razvijen u Bell Laboratories pod UNIX-om, taćnije, UNIX je napisan u C-u (???). To je jezik, veoma pogodan za pisanje sistemskog softvera, a naravno, njegova se primjena nikako ne ograničava na to područje. Izraz'ajnu snagu jezika najbolje potvrdjuje činjenica, da je i CROMIX u velikom djelu napisan u C-u. Po svojoj strukturi jezik jos naj.vise liči na PASCAL, ali nema toliko strogo provjeravanje tipova sto uveliko olakšava baš pisanje sistemskog softvera^ a s druge strane olakšava i pogreške kod programiranja. U jeziku postoji niz konstrukcija koje se po svojoj prirodi dadu vrlo efikasno prevesti u mašinski kod. Posljedica je efikasno prevodjen je u smislu, da je prevod kratak i efikasan. (Samo prevodjenje je dosta sporo, ali to je djelimično i posljedica dozvoljenih konstrukcija u jezikix., koje ne dozvoljavaju prevodjenje u jednom prolazu,)

Od ostalih prevodioca možemo spomenuti još 32K Structured Basic, 16K Extended Basic, RPG II i UCSD Pascal sistem, UCSD Pascal je sistem sam za sebe, ima svoj operacioni sistem, svoju organizaciju datoteka i svoj editor. To mu donekle smanjuje upotrebljivost ali je to vanredno sredstvo za učenje programiranja. Zatvorenost od okoline vanredno pojednostavljuje učenje.

Značajan program u toj kategoriji je overlay Linker. Kao Linker to je program neophodan za slaganje programa nakon sto su prevedeni asemblerom ili prevodiocem, a kao Overlay Linker omogućava jednostavno pisanje programa, za koje ne bi očekivali, da ih se moze implementirati na mikro kompjuteru, primjer takvog programa je STRESS (Structural Engineering System Solver), namjenjen gradjevinakira inženjerima za proračun statičkih konstrukcija (veličina programa je 125 Kbyte).

Od drugih produkata valja spomenuti Text

vr

Formatter, program, koji je koristen za formatiziranje ovog teksta u pristojan oblik, veoma sposoban sisteni za diagnosticiranje grešaka u kompjuteru, programi za sortiranje i drugi.

Uz to treba jos jednom napomenuti gotovo neiscrpivu zalihu produkata koji stoje na razpolaganju korisnicima CF/H. operacionog

V I.

sistema i gdje se može pronaći niz veoma korisnih programa po svačijem ukusu.

Sve u svemu, programska podrška ovog mikro komputera ne treba da se srami pred programskom podrškom "ozbiljnog" komputera od "milijun dolara'', zapravo sa istom se ozbiljnošću može ustvrditi da takav zaključak vrijedi globalno,

V

uzevši u obzir svojstva računala kao elektroničkog sklopa i programske podrške. Naravno, takva se tvrdnja treba zasniva na odnosu performansa / cijena.

60

intormaticaö

M II

probleme informatike

Mednarodni simpozij zn računrjlnisko tcjhnplogtjo in Sixteenth fntcrniìlionof SymposiLin on Cotn^>ijic.M

Technology and problems of inromioiics

mednarodna razstav^ računalniške tehnotogije Intemnlional Exhibition of Computer Technology

Ljubljaiin, 10.--M m^nja Gospodar&ko /"«izstav/sce L|iJbij<nn;ì

Ljubljana, Mny to—14 at Ljublj^ina Fair

.rve;;a Slove

r^ri-i.-jin:,! 'B? |G sri.Gi:ri|r' licOv uijornljnikcj'j in ilijrim Sranskciii ixuskirii

^iriiijni okricij; ko • sine hoiülsko 2niüqi|ivDr.ii

O

iritormatica o

MIKRORACUNALNISKO KRMILJENJE AVTOMOBILSKEGA MOTORJA

INFORMATICA 1/1981 B. SVAB

ISKRA TEA, KRANJ

UDK: 681.3-181.4:621.432.3

Od »TtofflobilBkesa motorja se zahteva'majhna poraba ed^ì"»» i» čim manjSe onesnaževanje okolja. Ti dve zahtevi sta si nasprotni, zato je mogoSa zadovoljiva rešitev le ot) natančnem krmiljenju motorja. Avtomobilski proievajaloi danes v ta namen vse bolj uporabljajo mikroračunalnike. Ta aianefc opisuje nekatera probleme in rešitve v zvezi e tem.

HICHOCOMFUTER ENGINE CONTROL: The demands for car motor are good fuel economy and small pollution. They are contrary each other so good solution is possible only with precise engine control. Avto-makere are mora and more using microcomputers for this purpose. This article describes some problems and solutions from this area.

uvod 1. uvod

Uporaba polprevodnikov v avtomobilih ni popolnoma nov pojav, že pred dvajsetimi leti bo uporabljali diskretne tranzistorje v avtoradi-jih, nadaljevalo se jo z usmerniki aa alternator je, elektronskimi regulatorji, napravami za vžig, krmilniki brisalcev itd. Danes pa uporaba elektronike, predvsem mikroprocesorjev in LSI vezij zaradi velike integracije funkcij na

80

— 2 u? A

1990

100V.-63-1D®t 10DV.= 45D'1D 100% M?'O® | lOD ■

S tO

\ (nstruheniacim NJ

V eiekirohsk; />

NA /

^s^hoseriji .

vlig

\ kuhiuenje

\ MClOŠJ*

rako

_1_:-

1370

mo

Slika 1: Porazdelitev tipa elektronskih sistemov v avtomobilu

hnem prostoru, zanesljivosti, cenenosti in ne-zahtevnosti vzdrževanja skokovito narašSa, saj z njimi avtomobilski proizvajalci rešujejo probleme v zvezi z onesnaževanjem zraka in porabo goriva in iaboljSujejo mnoge druge lastnosti. Elektronika se danes intenzivno uporablja na naslednjih področjih:

- krmiljenje motorja,

- informacijski center,

- naprave za komuniciranje,

- krmiljenje prenosa,

- naprave proti blokiranju koles,

- klimatske naprave,

- varnostni sistemi,

- testiranje in identifikacija okvar.

Delež posameznih elektronskih sistemov v celotni avtomobilski elektroniki prikazuje slika 1.

2. Škodljive smovi in pohaba goriva

Avtomobilski motor krmilijo, da znižajo ko-liSino Škodljivih snovi v izpušnem plinu in zmanjšajo porabo goriva. Pri manj&ih motorjih tem zahtevam zadostijo z raznimi mehanskimi reSitvami, pri večjih motorjih pa je to skoraj nemogoče, zato se množično uporabljajo razni dodatni sistemi, ki jih krmili elektronika.

škodljive snovi v izpušnemiplinu aò dušikovi oksidi (NO^), ogljikovodiki (hc) ta ogljikov monoksid (co). Omejit*« aa leto 1981 v zda so o,*H g HC/miljo, g 00/mlljo in 1 g HO^' miljo. KoliÄina teh snovi je odvisna od razmer-ja zraka in goriva v zmesi, ki vstopa v .taotor (alika 2). HajugiodneđSe Je visoko razmerje, toda ker je tedaj poraba goriva veSJa, ee isbe-re kompromisna reSltev.

HAJVECJA HOC

SIOIHIOMErtlCNQ RAZMERJE NAJVEČJA EKtlllOHlCNOSt

300 d

Ico

ZOD

d j,.

-I—

6

4 u

j!

1

0

B 10 12 U IE ie io

Rüzmerje zrak/gorivo

aHka 2: Količina škodljivih snovi v izpušnem plinu

Težava pri odpravljanju Škodljivih anovi Je v tem, da postopki, ki odpravijo HC in CO,poveäa-Jc koliöino NO^, ki se tvori pri visokih temperaturah (nad 35oo®C). Najpooemljnejše eo naslednje metode:

- katalitiòni pretvornik,

- uporaba revne «mesi,

- nastavitev prostega teka,

- BHkasnitev iskre,

- recirkulacija izpuSnih plinov,

- dodajanje zraka produktom izgorevanja. Najbolj užinkovit Je katalitiini pretvornik (Three way cathalitic convertor). V posebni komori se s pomožjo katalizatorjev (rodiJ, platina) oksidirajo CO in HO ter reducirajo Postopek Je najbolj uSinkovit tedaj, ko Je razmerje zraka in goriva I?!1 (stolhiometrično razmerje). Poraba goriva se poveSa ea okrog 5%, koliSlna Škodljivih snovi pa se zmanjfia do predpisane meje.

Porabo goriva zmanjšajo s vbrizgavanjem goriva, z optimalnim krmiljenjem posameznih reilmov delovanja motorja in s krmiljenjem prenosnega razmerja.

Za krmiljenje vseh teh procesov ao v preteklosti uporabljali analogne elektrifine aisteme. Vedno fltroiji predpisi so zahtevali natanfinejàe krmiljenje, zato 80 uvedli mikroračunalnike, ki ao dovolj hitri, natanäni in prilagodljivi na različne razmere (drugi motorji, gorivo). Vaak režim delovanja motorja Ima svoje lastnosti in zahteva specifičen pristop p;>i krmiljenju. Na sliki 5 Je diagram poteka delovanja motorja, ki se upoSteva pri elektronskem krmiljenju.

62

-fliri^ ^ moidu pauje i i

^mTIh ir. obbatd^aoosinöT)

POHOiHO STAHtE

STAMJE ZAVlitANJA

È—

jwih VENIIl Ih PLjN lAPRT ~

ZASILNO 5iakje

sianje

PR0SIE6A rEKAn^ ItfHlll ZA PlJovSEH

iS

HORMAINI IIACtN DELOVANJA (ODVISHO (D CflLDiAJA VEHTILA ZA PLIN

S'lnka 5: DiaRrarn (»otoka delovanja avtomobila k ora tnotoi'jn

Ma osnovi treh vhodnih signalov (vključenost motorja, število obratov motorja, pozicija pedala za plin) se doloČi eno od Šestih možnih stanj motorja, za katero se privzame ustrezna programska procedura,

5. Tir MIKHOHAĆUNALNIKA

Ker ae mikroračunalniki na avtomobilskem področju uporabljajo razmeroma kratko obdobje in zahteve če niso točno definirane, se še ni pojavil standardni mikroračunalnik. Ni 5e jasno, ali so primernejše obstoječe komponente, ali pa posebej za to področje razvite. Hnogo problemov se lahko reSi z obstoječimi mikroračunalniki, na drugi strani pa krmiljenje motorja zahteve rutine množenja in deljenja In tu flp boljši posebni mlkroraj^unalniki. Oba pristopa sta prikazana na sliki f.

Klasični bus orientirani mikroračunalnik dopušča več pristopov krmiljenja, posebni avtomobilski mikroračunalnik pa predstavlja optimalno rešitev glede lastnosti in cene. Glavne avtomobilske firme so v različnih fazah razvoja mikroračunalniškega krmiljenja. Nekatere uporabljajo standardne komponente, druge pa posebej za avtomobilsko področje razvite. Razvoj gre v smeri zadnjih. Za avtomobilsko industrijo razviti mikroračunalniki naj bi se uporabljali skozi daljše obdobje z eventualnimi epre-nembami programov v eponlnu. Računajo, da bo množična proizvodnja teh elementov opravičila v razvoj vložene stroške.

V prvi fazi uporaba mikroračunalnikov sta se uporabljala dva ali en sas procesor kot centralna procesna enota, ki Je bila z linijami povezana z množico senzorjev in aktuatorjev. Danes, v drugi fazi gre razvoj proti porazdeljenemu procesiranju. Centralni del sicer vodi

SI AHJl ČAKANJA

MIKRDRAtUNALNIX (PR0CES01).PR06RAN)

,—Časovna d baza

HAU spomin

L tASOVNA ^ BAZA

A

programski

V

spomih

A

prevajalnik vhodnega

vhodni

V

sienaia

signali

16 linij

izhodna informacija

vh3dna infdrnacija

vmesnik vhodnih signaldv

krmilnik AKrUAFOKJEV

vhodni signali

prevajalnik

/

n LINIJ

.Slika 4a: Avtomobilski mikroračunalnik

več po avtomobilu raaporejetilh polavtonomnih satelitskih procesorjev, ki pa ao sposobni opravljati določene funkcije samostodno. Ha ta način ee zmanjža oži6enJe in poveča zanesljivost, saj sistem deluje tudi, če Je centralni del v okvari. Centralizirana arhitektura Je enostavnejša in cenejša, porazdeljena pa zane-Bljivejža, -hitrejša a tudi dražja.

i*, kohcsept krmilnika motorja

Zahteve za. krmilnik Se niso toSno definirane, zato se teži k prilagodljivosti aiatema na različne zahteve. Avtomobilska in elektronska industrija iöfieta naJbolJäo rešitev s tehničnega in ekonomskega stališča. Zaradi netočnih zahtev BO sistemske rešitve težke. Pri množični proizvodnji, kjer mora biti vsaka komponenta zanesljiva, preprosta in cenena, se je težko odločiti, kateri krmilnik naj ee uporabi. Ha sliki 5 Je prikazan konceptualni pristop k izvedbi krmilnika. Pričakujejo, da se bo v prihodnosti uveljavil ne samo na avtomobilskem ampak tudi na drugih področjih.

Naloge, ki Jih opravlja, 60 časovna nastavitev iskre, doziranje plinske zmesi in krmiljenje raznih postopkov, ki znižajo količino škodljivih snovi v izpužnem plinu. Stanje motorja določa lo vhodnih signalov v obliki napetosti ali frekvence. Signali so izpostavljeni raznim motnjam, zato so linije oklopljene, signali pa ee tudi filtrirajo.

Krmilnik sestavljajo:

- vhodno pri lago Jeva Ino vezje,

- izhodna tokovna signala,

- povezovalnik,

.- mikroračunalnik,

- napajanje in časovno vezje.

ilika 4h: Kluaični mikroračunalnik

Elektromehanske aktuatorje krmilijo izhodna tokovna stikala, grupirana v skupine po štiri z vgrajeno zaščito proti motnjam in posebnim zapornim vezjem, ki avtomatično preklaplja izhodne aktuatorje ob posebnih stanjih (vključitev napajanja. Izpad mikroračunalnika). Signali se delno obdelajo v povezovalniku (periferno povezovalno vezje). Njegova osnovna naloga Je povezava med analognim realnim in digitalnim mikroračunalniškim svetom, poleg tega pa krmili osnovne funkcije motorja v primeru izpada mikroračunalnika. Vezje Je v primerjavi z mikroračunalnikom mnogo bolj enostavno in eventualne spremembe tega vezja ne bi predstavljale velike ekonomske ovire. Po drugi strani pa naj bi bilo vezje univerzalno in prilagodljivo na množico obstoječih in bodočih senzorjev. Periferni povezovalnik sestavljajo naslednje enote i

- vezje za prireditev I/O signala,

- A/D pretvornik, .

- vezje za povezavo z mikroračunalnikom,

- vezje za nadziranje izhodnih signalov. Vezje povezovalnika Je izdelano v digitalni in analogni tehniki. Najboljše lastnosti zagotavlja nizko impedančna bipolarna polprevodnlška tehnologija.

Mikroračunalnik ima procesor s poudarkom na tistih lastnostih, ki so pomembne za krmilje-

izhodno

ih

stanob* vezje

u liku

T

IZHODNI SI6KAU

izhodi

ÌTIRI

TOKOVNA

SUKALA

ZEMLJA

'4-

Stiri

tokovna

STIKALA

RESTART

_serim ttopt serial dafa

RC

ose.

sqhda la

SPREMEMBO

IHSIRUKCIJ

TOVARNIŠKA KRMILNA

somiia

Slika 5: Primer krmilnika

nje avtomobilskega motorja. Informacija Je 8 bitna. Inatrukcijski oikel traja ott o,5 do 1,5

Z dopustno toleranco 5%) zato pe za uro uporablja enostavni ßO oscilator. Napajalna napetost je v obmoSju od 5,5V do 5,25V e srednjo vrednostjo pri Predvidena poraba mikrora-

dunalnika Je 55mA, za regulacijo napetosti se uporablja Zener dioda. Če ima; tudi povezovalnik svojo napajalno napetost, Je regulacija dvostopenjska, stopnji pa flta vezani serijsko tako, da padec napetosti najprej aapna povezovalnik in aignalizira mikroračunalniku, da ust%vi iz-vrgevanje programa na predpisan naöin. Zunanji signali pridejo na mikroračunalnik preko povezovalnika. Če Je taka konfiguracija prepočasna, se nekatere signale preko dodatnega vezja poveže direktno na mikroračunalnik. Med mikroračunalnikom in poveaovalnikom poteka;

- restart mikroračunalnika,

- izbira in prenos vhodnih podatkov,

- izbira in prenos izhodnih podatkov, '

- povezava a tovarniškim testirnim aistemom,

- prenos instrukciJakega programa v spomin, -več prekinitvenih signalov.

V spominu sta dve vrsti programa. V času izdelovanja in sestavljanja krmilnika Je v nJem testni program, v času montage na določeno vozilo pa ae v spomin vpiše instrulcoijski program. Program se vpisuje preko linije s pomoF.Jo dveh krmilnih signalov na sondah.

SIGHAll S SENZORJEV

&/0

PRETVORBA „BACKUP TIHING"

ih vv-rf:

ZAPCRA

STlRi^ IZHODI

64

Opisano mikroračunalntško vezje zahteva 12 priključkov, po dva za napajanje, lokalni oscilator in reprogramiranje in šest za izmenjavo podatkov.

aanesljivost delovanja krmilnika se poveča na tri načine:

- z rezervnimi elementi,

- s self test elementi,

- s self test programom.

Metoda z rezervnimi elementi Je bajdraäja in Je namenjena za kritične motorske funkcije (vžig, vbrizg goriva). Pri drugi metodi gre za odkrivanje napak v normalnem poteku programa. V programsko krmilno zanko se vstavi self teat instrukcija. V primeru, da se program ne izvaja ■pravilno, se self test instrukcija ne izvrši in posebno vezje generira napako. Izhodi krmilne zanke se postavijo na nominalne nivoje, prograas se postavi na začetek. Če napaka ni prehodnega značaja, se uporabijo rezervni elementi. Po metodi self test programa se v primeru izpada določene komponente npr, senzorja programsko nadomesti dejanska vrednost s povprečno. Npr. če senzor hladilne tekočine odpove, temperaturo motorja določi mikroračunalnik, hkrati pa se napake signalizira na armaturni ploSči. Za testiranje se lahko uporabi tudi posebna testna oprema, v bistvu računalnik, ki se ga. ob testiranju priključi na mikroračunalnik v avtomobilu.

Besen problem v razvoju avtomobilskih sistemov predstavlja pomanjkanje kvalitetnih in cenenih senzorjev. Podobni senzorji se uporabljajo v letalstvu in industriji toda za množično proizvodnjo v avtomobilski industriji so predragi. Obstaja mnenje, da se do cenenih senzorjev lah-■ ko pride le preko tesnejšega povezovanja med polprevodniSko in avtomobilsko industrijo, ker ima prva dobro razvito tehnologijo množične in poceni proizvodnje elektronskih delov. V avto-■mobilu se uporabljajo naslednji senzorji t

- temperaturni senzorji,

- pozicijski senzorji,

- senzorji pritiska,

- pretočni senzorji,

- senzorji sestave snovi,

5. PREGLED KimiLMIKOV

Prvi veliki proizvajalec, ki Jo množično uporabil elektronski krmilnik. Je bil General Motore,Skoraj pet milijonov vozil na bencin z letnikom 1981 bo imelo krailnit CGC (Computer Command Control), ki ga je razvila firma Delco.

SPQHINSXA ENOTA

PROSRAMSKI

1 1

SPOMIN

RAH

1 1

i/o

(RDM)

1 1 1

KDMSIAHIE KRHIIHEGA SI S JEHA

IPfiOH >

DtSKREIMI

SIGÜAH

SISIEMA

M IKRO PROCES DRSIM EKOIA I C P U !

A/D EMOTA 1/0

KRMILNA ENOIA HBTQRJA

DISKRETNI __

SIGNALI ""-V SISTEMA

KSHiLWE — FUNKCIJE

I/O XQNIROLER

A/O PREIVORNIk

IMPULZNI IN FREKVENČNI SENZORJI

AHALOENI SEtIZOHJl

REF. Vcc

Vstandby UHA

RESET

t

Napajanje --

HAPAJAINO CASDVNA ENOTA f"

1 JACXüP*

1

Slika 6: Sistem ÜMCH

Jedro .Bisteina je 8 bitni procesor Motorola 68o2 z različnim inetrukcijslcliii programom v KOM aa različne apllkflcije. Za leto 1982 so razvili ziEiogl,-JivedSi sistem GHCM (General Motors Custom Microcomputer). GMCM Je sestavljen iz petih bus kompatibilnih LSI vezij (slika 6). To ao mikroprocesor, krmilnei logika, spomin, A/D pretvornik in napajalno čaoovna enota. Mikroprocesor Je riotorola 68o2 modificiran aa opravila v Bveai a krmiljenjem motorja. Ima lo inatruk-cij več kot obifiajni M6aoo. To ao med drugim 8 bitno množenja, 16 bitno BeStevanje in odštevanje ter akumulatorske instrukcije. Poleg tega ja izvrlilni čas 52 izbranih inatrukcij reduciran. Hlkroprogramirani kontroler delno obdela vhodne signale in razbremeni mikroproceaor Spomin ima t^ kbyt fiOK in 120 byt BAM (od tega

byt nonvolatile) ter 8 programabilnih I/O vrat. A/U pretvornik v CM03 je v pinskem ohišju, ima 16 kanalov in Sae pretvorbe Joo^us. Napajalno časovna enota je v TTL, ECL in I^L tehnologiji. Vsebuje sistemsko uro, regulacijo moBi, "Backup" vezja in raset timing. Deluje v temperaturnem območju od do B5°C in pri

5V porabi 2,5W.

Raziskave pri Fordu ao se začele leta i960 in so ee osredotočile najprej na analogno, potem pa na digitalno elektroniko. PriSli so do zaključka, da lahko dosežejo optimalno krmiljenje samo z interaktivnim krmilnim sistemom, ki simultano krmili več prooeaov. Prvi Fordov dißi-talni elektronski krmilni sistem (1970) Öe KEGl (Electronic Engine GontfoX) in je krmilil

vžig in recirkulacijo iapuSnih plinov. Ob odličnih lastnostih motorja so zadostili takratnim zahtevam glede onesnaževanja in porabe. Drugi sistem (1978) je bil ECU-A (Electronic Control Unit). Krmilil je razmerja zrak/gorivo in to odprto in zaprtozančno. Zaprtozančno krmiljenje poteka na osnovi odtipavanja količine kisika v izpufinem plinu, tako da je učinek pretvornika, -, kjer se nevtralizirajo Škodljive snovi, maksima--len. Sistem EKG2 je sinteza omenjenih sistemov ob sodelovanju Toshibe, Texas Instruments in Fordovega razvojnega inätituta. Sistem sestavlja 1? bitni inikToprocanor firmo Toshiba, seat LiJI vezij in 120 diskretnih komponent ter je nposobnejSi, enostavnejäi in cenejši od predhodnikov. V letu 19B0 sa jo pojavila izboljšana vorzija I5EXJ2-EEG5. Tokrut je v krmilniku uporabljen Motorolin mikroprocesor f>7002 in a t i ri I,ai vezju. liistöKi ima 11 vhodov in 10 izhodov, a kbyt spomina in Je hitroj si od predhodnika. Za manj zahtevne aplikacije je Ford izpopolnil i:ClI-A, Novi aiatoai ima mikroračunalnik Intol 80^(8. iia ntvalodnje obdobje razvijnjo EECv a Entolov.im 16 bitnim mikroračunalnikom 8061, (Uii-yalor uporablja CM03 rnikroprocasor CObMAC 1H02 firmo RCA. Od vaoh sistemov v /.DA je naj-onoatavnojni in rnlativno najconajäi, krmili pa vžiR, znprtozančni. vplinjač in recirkulaciJo izpušnih plinov, V bodoče bodo uporabili hitrejši in r.iiiop;! jivfi iSi mikroprocesor IBO^i, BMW jo v iiodolovanju a firmo HOfiOlC raavil digi-t;K]iii t)lokl;i'im:iki ni üi10111 Motronic za krmiljenje vrMf":!! in vtu'i^f?;;! r.'orivn. Jedro aiattüiia jt-i ini-kroračunalnik,,.ki ga sestavlja'mikroprocesor COSMAC 1802 firme RCA, podatkovni In programski spoain ter I/O vezje. Sanaorji zbirajo informataci ^ s o obratih motorja, poziciji roöiSae gredi, hitrosti in temperaturi dotekajočega zraka, temperaturi motorja in poziciji pedala za plin. Podatki o poziciji pedala aa plin in odgovarja-.joSih obratih so shranjeni v spominu in na nji-iovi osnovi mikroračunalnik izraSuna pravil tre-lutek za vžig, vbrizg goriva in koliSino vbrizganega goriva ter ustrezno krmili te funkcije. Sistem Motronic prihrani gorivo, izboljša Štart ■f hladnem vremenu in poskrbi za mimo delovanje rotorja.

issan uporablja aa svoje 6 valjne motorje kr-■lilnik ECGS (Electronic Concentrated Engine ■Jontrol System), ki ima mikroprocesor 6802, dva 4 kbyt ROM, 128 byt SAM, I/O vezje (PIA), 10 in 3 bitni A/D pretvornik in 8 bitni ranožilnik, od .firme Hitachi.

ZAKLJUČEK

PoIpravodniška in avtomobilska industrija v preteklosti nista imeli mnogo skupnega, toda v zadnjem obdobju so ju skupni'interesi zbližali. Kljub vse boljšemu sodelovanju obstajajo določani problemi. Razvojni ciklus v polprevodniški industriji je približno eno leto, v avtomobilski pa od treh do pet let, tako da se investicija, ki'se vloži v razvoj polprevodniäkega elementa, vrne razmeroma počasi. Povpraševanje^ ^o elektronskih elementih s strani avtomobilske industrije presega ponudbo v razmerju 1,4:1, zato polprevodniške industrija veliko vlaga v r'azširitev kapacitet, kljub temu da je lata 1974 prišlo do hiperprodukcije. Cene elementov "30 danes še visoke, vendar bodo v bodoSe ob večjih koliSinah padla. Ka sliki 7 je prikazan trend razvoja elektronskih elementov za avtomobilsko industrijo.

10QV, = 63-10®| 100V, = M()'10®t 1DOV.= 1,MO

tao

80

;o ..

KOS INTEGRIRANA

VEIJA

v BIPOLARNA^""--.^

\ IHTE5R!RAHA

\VHJA

DISKRETNE

NAPRAVE

1

1970

1975

1990

1985

1990^

Slika 7! Tipi eléitronsltih vezij ea avtomobilsko industrijo

Viri:

-Gil Basaak, Microelectronic takes to the road in a big way: a special report (Electronics, 20.11.1980, str. 113-122) -J. Gosch, Electronic system optimizes ignition and fuel injection (Electronics, 2.8.1979, Btr. 69-70)

-C.H. Keinen, B.W. Beokam, Balancing clean air againet good mileage (IEEE Spectrum, Kovember 1977, str. i^7-50) -G. Puckett, J. Marley, J. Gragg, Automotive electronics lis The microprocessor is in (IEEE Spectrum, November 1977, str. 57r'^5) -J.G. Hivard, Hicrocomputers hit the road (IEEE Spectrum, Kovember 1980, str. AA-47)

S:

4 =-

informatica i:i2

intormaticaök:

inf ormatica ì:ì2

informatica i:i2

INFORMATICA 1/1981

STATUT SLOVENSKEGA DRUŠTVA INFORMATIKA

UDK: 061.28.013 (497.121:681.3

I. SPLOŠNE DOLOČBE

Čl. I

Ime društva je "Slovensko društvo INFORMATIKA" (v nadaljnem besedilu: društvo). Sedež društva je v Ljubljani, Gospodarsko razstavišče, Titova 50.

Čl. 2

Društvo je prostovoljno združenje vseh, ki so zainteresirani za razvoj in uporabo računalništva in informatike v naši deželi in jih združuje, vključuje in povezuje na profesionalni podlagi.

Čl. 3

Društvo deluje na območju SH Slovenije.

Čl. 4

Društvo je pravna oseba.

Čl. 5

Društvo ima svoj znak in pečat. Znak društva je oblikovan napis INFORMATIKA. Pečat društva je krog s premerom 3 cm, v sredini katerega je znak društva, ob robu pa napis "Slovensko društvo, Ljubljana".

Čl. 6

Društvo se včlanjuje v zvezo jugoslovanskih društev za informatiko in jugoslovansko zvezo za ETAN njihovi ustanovitvi.

Društvo se lahko včlani tudi v druge sorodne organi zacije v SFRJ, katerih namen je pospeševanje in razvoj računalništva in informatike.

Čl. 6a

Društvo iahko ustanovi območne skupine društva zaradi učinkovitejšega delovanja povsod, kjer je za to izkazan interes članov.

• Čl. 7

Društvo se lahko včlani v sorodno tujo ali medna -rodno društveno organizacijo s podobnimi nameni in cilji, predpisanimi s temi pravili pod pogojem, da dejavnost te organizacije ni v nasprotju z interesi SFRJ.

Čl. 8

Dejavnost društva je zasnovana nn ustavnih načelih, idejnopolitičnih izhodiščih samoupravneon socializma ter programski usmeritvi SZDL Slovenije. Društvo sooča v SZDL svoje interese z interesi drugih družbenih dejavnikov, ter se sporazumeva in dogovarja za družbene akcije, sodeluje pri sprejemanju političnih smernic, stališč in sklepov. Na lastno pobudo ali na pobudo organizacij SZDL se dogovarja o vseh aktualnih vprašanjih, še posebej o lastni programski zasnovi, kadrovski politiki, mednarodnem sodelovanju, založniški dejavnosti, politiki financiranja in drugem.

Čl. 9

Društvo v okviru svoje dejaV[iosti skrbi za uresničevanje družbene samozaščite v skladu z ustavo in z delovanjem vseh organizirali!h socialističnih sil, za zavarovanje naše socialistične samoupravne družbe pred vsemi vrstami in oblikami dejavnosti, ki spodkopavajo, ovirajo in ogrožajo njen razvoj. Pri tem se zavzema za potlružab-Ijanje in uresničevanje zasnove ljudske obrambe ter družbene samozaščite, krepitev in razvoj, varnostne kulture pri svojih članih, kar zlasti dosega s;

- preprečevanjem vsakršne dejavnosti y druStvu, ki meri na spodkopavanje temf^ljev socialistične samoupravne demokratične, z ustavo določene ureditve ali na drugačno protiustavno spremembo družbenopolitične in ekonomske ureditve v SFBJ;

- preprečevanjem vsakršne dejavnosti v društvu, ki meri na razbijanje bratstva in enotnosti ali enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, na spodkopavanje svoboščin in pravic človeka in občana, zajamčenih z ustavo ali na razpihovanje nacionalnega, rasnega ali verskega sovraštva ali nestrpnosti;

- preprečevanjem vsakršne dejavnosti v društvu, ki bi bila naperjena zoper neodvisnost in ozemeljsko neokrnjenost države ter obrambo socialistične ureditve ;

- razvijanjem socialističnega partriotizma in varnostne kulture, s pravočasnim seznanjanjem z vsebino, metodami in oblikami javnega in podtalnega delovanja sovražnih sil, ki imajo namen spod spodkopavati družbeno ureditev in zavirati riaš samoupravni socialistični razvoj.

Čl. 10

Društvo obvešča o svojem delovanju Šl^-šo in ožjo javnost.

1. Ožjo javnost obvertča:

- z razpo.šiljunjnin vabil in zapisnikov občnega zbora članpm društva,

- z občasnimi obvestili društva,

- s tem, da so zapisniki vseh organov društva dostopni na vpotjUwl članom društva;

2. Širšo javnost obvešča :

- s tem, da so seje vseli organov društva javne in da se nanje vabijo osebe, ki Izkažejo tak interes,

- z izdajo vabil, strokovnih publikacij in obvestil ter preko drugih sredstev javnega obveščanja.

Za zagotovitev javnosti dela je odeovoren predsednik izvršnega odbora.

Čl. 11

Kot strokovno-družbena organizacija ima društvo naslednje namene in cilje;

- da pomaga in pospešuje razvoj tehnolog t j« in znanosti na področju računalništva in Informatike

- da spremlja, proučuje in pomaga pri razvoju, vpe-Ijaviinju in uporabi računalniške tehnike in informatike

- da skrbi za popularizacijo in pospeševa/ije stro-kovnegii usposabljanja kadrov na svojem področju na vseh nivojih

- da povezuje delo svojega članstva z delom ostalih strok

- da omogoča svojemu članstvu in Javnosti seznanjanje z najnovejšimi dosežki iz svojega področja doma in v tujini

- da sodeluje s podobnimi tujimi in mednarodnimi društvenimi organizacijami pri uveljavljanju In razvoju i-ačunalništva in informatike

- da sodeluje z organi oblasti, družbeno političnimi in gospodarskimi organizacijami in ostalimi institucijami pri vprašanjih računalništva in informatike

- da sodeluje pri izdelavi zakonskih predpisov in standardov, ki se nanašajo na razvoj in uporabo računalniške tetmike in informatike v gospodarstvi in družbenih dejavnostih

- da pri svojih članih razvija in vzpodbuja profesionalno etiko, ki je v skladu s socialističnimi načeli naše družbe.

Čl. 12

Društvo uresničuje svoje namene In cilje z naslednjimi dejavnostmi:

- s prirejanjem strokovno - znanstvenih sestankov, simpozijev, seminarjev, tečajev, razstav, tekmovanj

- z izdajanjem zbornikov referatov in člankov, strokovnega Časopisa, internega glasila, posebnih obvestil in strokovne literature

~ s posredovanjem podatkov o aktualnih problemih in najnovejših dosežkih na področju Informatike doma in v svetu javnosti preko javneqa obveščanja

- s povezovanjem in vključevanjem v podobne domače, tuje in mednarodne društvene organizacije v skladu z družbenimi dogovori

- s članstvom v zvezi jugoslovanskih društev za informatiko.

Čl. 12a

Društvo uresničuje svoje dejavnosti v okviru naslednjih sekcij:

- razvoj informacijske tehnologije

- družbeni pomen informatike

- Izobraževanje in informacijska kultura

Po potrebi laiiko driištvo ustanovi nove sekcije.

Po potrebi se lahko v okviru posameznih ^sekcij formirajo komisije za specifične dejavnosti. Komisije vodijo člani, ki Jih pooblasti izvršni odbor.

II. ČLANSTVO

Čl. 13

Član društva lahko postane vsak državljan SFIiJ, ki je zainteresiran za razvoj In'uporabo računalništva in informatike v naši deželi ali dela na tem področju, sprejme ta statut, se ravna po njem ter izrazi željo postati član društva in v ta namen predloži izpolnjeno prijavnico.

Član društva lahko postane tudi tujec, če je njegovo delovanje v skladu z načeli naše družbe in nameni društva, navedenih v tem statutu.

Čl. 14

Pravice članov društva so:

- da volijo in so Izvoljeni v organe društva

- da sodelujejo pri delu organov društva

- da dajejo predloge In sugestije organom društva o delu in reševanju nalog

- da imajo vpogled v delo organov društva in dajejo o njem pripombe.

Čl. 15

Dolžnosti članov društva so:

- da volijo in so voljeni v organe društva

- da sodelujejo pri delu organov društvn

- da spoštujejo ta statut ter sklepe organov društva

- da z osebnim prizadevanjem in vzorom pripomorejo k uresničitvi delovnega programa društva

- da redno plačujejo članarino

- da na svojem področju dela uveljavljajo družbeno samozaščito.

Člani društva in organov društva so osebno odgovorni občnemu uboru za vestno opravljanje sprejetih raloß in funkcij.

Čl. 16

Častni Član društva lahko postane oseba, ki se je' posebno uveljavila z delom pri razvoju področja dejavnosti društva in sprejema to priznanje.

Častne člane imenuje občni zbor na predlog lasvrš-nega odbora društva.

Čl. I6a

Društvo lahko izvoli častnega predsednika, izmed članov, ki so se posebno uveljavili pri razvoju društva In njenih dejavnosti. Častni predsednik je vabljen na seje organov društva, lahko pa mu občni zbor ali izvršilni odbor poveri tudi konkretne zadolžitve.

Čl. 17

Pravice in dolžnosti članov v organih društva so častne. Za svoje delo v organih društva člani praviloma ne prejmejo plačila. Izjema so operatlvno-administrativ-ne funkcije, za katere se prizna honorar po pogodbi o delu.

Čl. la

članstvo v društvu prenehat

- z izstopom

- s črtanjem

- z izključitvijo na podlagi odložbe disciplinskega odbora društva

- s smrtjo

Čl. 19

Član izstopi iz društva prostovoljno, kadar poda Izvcšnemu odboru društva pismeno izjavo o izstopu.

Čt. 20

Član se črta iz društva, ne plačuje članarine v dobi zadnjih treh let.

Čl. 21

Član se Izključi iz društva, Če grobo krši pravice in dolžnosti, naštete v 14. in 15. členu statuta, če zavestno ravna proti interesom in ciljem društva in če je pred disciplinskim odborom obsojen za nečastno dejanje.

HI. ORGANIZACIJA DRUŠTVA

Čl. 22

Organi društva so:

- občni zbor

- Izvršni odbor

- nadzorni odbor

- disciplinski odbor

Mandat vseh organov društva traja 2 leti.

Občni zbor

Čl.. 23

Občni zbor je nalvišji organ društva (n voli drugo njegove organe. Sestavljajo ga vsi člani društva.

Čl. 24

Občni zbor je lahko reden ali izreden. Redni občni zbor sklicuje izvršni odbor enkrat na; leto. Izredni občni zbor se skliče po potrebi. Skliče ga lahko izvršni odbor na svojo pobudo, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo 1/4 članov. Izredni občni zbor sklepia santo o stvari za katero je sklican.

izvršni odbor je dolžan sklicati izredni občni zbor najkasneje v roku enega meseca po tenp, ko je prejel tako zahtevo. V nasprotnem primeru lahko skliče izredni občni zbor 1/3 članov društva. ;

Sklicanje občnega zbora z dnevnim redom mora biti objavljeno najmanj 10 dni pred dnevom, za katerega Je sklican. ; v

' Čl. 25 :

Občni zbor sprejema svoje sklepe z večino glasov navzočih članov. Način glasovanja določi občni zbor. Ko se glasuje o ra zreš nie i organov društva, ne morejo o tem glasovati člani organov društva.

Volitve organov so tajne, vkolikor občni zbor na samem zasedanju drugače ne odloči.

Čl. 26

Občni zbor je sklepčen, če je ob predvidenem začetku navzočih več kot polovica članov.

Če ob predvidenem začetku občni zbor ni sklepčen, se začetek odloži za 1 uro, nakar občni zbor veljavno sklepa, če je prisotnih vsaj 10 članov.

Čl. 27

Občni zbor odpre predsednik društva in ga vodi, dokler občni ^or ne izvoli delovnega predsedstva. Poleg tega, občni zbor izvoli še zapisnikarja in dva overovate-Ija zapisnika, po potrebi pa tudi volilno komisijo, kandidacijsko komisijo, in druge delovne organe.

Čl. 28

Občni zbor:

- sklepa o dnevnem redu

- razpravlja o delu in poročilih izvršnega in nadzornega

■ odbora ter sklepa o njem

- sprejema delovni program društva

- odloča o pritožbah proti sklepom izvršnega odbora ali odločbam disciplinskega odbora

- sklepa o finančnem načrtu za prihodnje leto ter potrjuje zaključni rnčun za minulo leto

- sprejema, spreminja ter dopolnjuje statut ter druge splošne akte društva

- z glasovanjem neposredno voli predsednika, podpred- , sednika in sekretarja društva ter člane izvršnega, nadzornega in disciplinskega odbora

- odloča o prenehanju in včlanjevanju društva v druge organizacije doma ali v tujini

- imenuje delegate in delegacije, ki zastopajo društvo pri drugih organizacijah

- odloča o višini članarine ter o olajšavah, ki se priznajo članom društva ob uporabi uslug društva

- Imenuje častne Člane društva na predlog izvršnega odbora.

Čl. 29

O delu občnega zbora se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva in oba overovate-

Ija zapisnika.

izvršni odbor

Čl. 30.

Izvršni odbor opravlja organizacijske, upravne, administrativne in strokovno tehnične zadeve, . •

Je izvršilni organ občnega zbora in opravlja zadeve, ki mu jih naloži obČni zbor ter zadeve, ki po naravi apa-" dajo v njegovo delovno področje.

■ Čl. 31

Izvršni odbor predstavlja društvo pri vključevanju društva v samoupravni socialistični sistem in v ta namen, v imenu društva sodeluje z republiško konfereiijco SZDL

in listroKnimi sjinoiipraviiimi interesnimi skupnostmi na način, kakor je to določeno s pravnimi predpisi In z drvt-glmi splošnimi akti navedenih organizacij.

Funkcijo delegacije žlanov druStva opravljajo v pre<i-njih primerih člani izvršnega odbora.

Čl. 32

Izvršni odbor Je za svoje delo odgovoren Občnemu zboru društva.

Čl. 33

Izvršni odbor sestavljajo: predsednik, podpredsednik in sekretar društva ter 4 Izvoljeni člani odbora. Predsednik društva Je Istočasno predsednik izvršnega odbora.

Čl. 34

Društvo imn predsednika In 3 podpredsednike. Predsednik (v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti pa jiodpredsednik) društva posamič zastopa društvo pred državnimi organi ter drugimi organizacijami aH tretjimi osebami po navodilih izvršnega odbora. Podpredsedniki vodijo sekcije Iz IZ a člena tega statuta; eden od njih pa po dogovoru nadomešča predsednika.

Čl. 35

Izvršni odbor upravlja društvo v času med dvema občnima zboroma po sklepih in programu, sprejetih na občnem zboru.

Sestaja se praviloma štirikrat na leto, po potrebi tudi bolj pogosto.

Soje Izvršnega odbora sklicuje predsednik druStva. Sklic soje mora biti objavljen najmanj 7 dni pred dnevom, 2a katerega je seja sklicana.

Čl. 36

Člane izvršnega odbora voli občni zbor za dve leti In so lahko dvakrat sporedoma izvoljeni.

Izvršni odbor imenuje tudi predsednika in člana organizacijskih in programskih odborov posameznih strokovno znanstvenih sestankov oziroma Člane uredniških odborov posameznih publikacij ali glasil društva.

Čl. 37

V okviru svojega delovnega področja Iz 30. člena

statuta, opravlja IzvrSni odbor tele zadeve:

- sklicuje občni zbor In pripravlja poročila o delu ter predloge za občni zbor

- pripravlja predloge za splošne akte društva

- priprnvljn in sestavlja predlog za finančni načrt in zaključni račun

- vodi posle, ki zadevalo evidenco članov

- Imenuje Iz vrst članstva komisije, organizacijske in programske odbore ter uredništva

- skrbi za materlalno-Hnančno poslovanje in sredstva društvo

- neposredno skrbi za uresničevanje ciljev in naloq, ki Jih

določajo lo., 11. in 12. čion tega statuta

- koordinira delo sekcij, organizapijsklh In programskih

odborov tor u redni Sto v - sklepa pogodbe o delu z osebami, ki opravljajo tehnično- administrativne posle društva ter usmerja in nadzoruje njihovo dalo.

Čl. 38

Izvrsni odbor sprejema filclepei če seji prisostvuje večina članov. Sldepi so sprejeti, če zanje (glasuje večina navzočih članov.

Čl. 39

V primeru Izpraznjenih mest lahko izvršni odbor kooptira v svoj sestav največ dva člana.

Nadzorni odbor

Čl. 40

Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov, ki jih izvoli občni zbor za dobo enega leta.

Nadzorni odbor izvoli iz svoje srede predsednika. Občni zbor izvoli tudi dva namestnika članov nadzornega odbora.

Čl. 4t

Naloga nadzornega odbora je, da spremlja delo izvršnega odbora med dvema občnima zboroma in da opravlja stalni nadzor nad finančnim poslovanjem društva. Nadzorni odbor je odgovoren občnemu zboru In mu mora pismeno poročati ob koncu leta.

Čl. 42

Nadzorni odbor sprejema veljavne sklepe, če so prisotni trije člani in če zanje glasujeta vsaj dva člana.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani izvršnega odbora, vendar se praviloma vabijo na vse seje Izvršnega odbora brez pravice odločanja.

Disciplinski odbor

Čl. 43

Disciplinski odbor sestavljajo trije člani, ki Jih Izvoli občni zbor za dobo enega leta.

Disciplinski odbor izvoli iz svoja srede predsednika. Disciplinski odbor vodi disciplinski postopek in Izreka kazni po disciplinskem pravilniku.

Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru društva.

IV. MA TE BI A LNO -Fl NA NČNO POSLOVA NJ E DRUSTVA

Čl. 44

Dohodki društva so:

- člfinarinn

- dohodki Dci prijavnin za strokovno znanstvena srečanja in prodaje publikacij

- dotacije Iti subvencije

- darila (n volila

- drug t dohodki

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v mejah

odobrenega finančnega načrta.

Čl. 45

Premoženje društva predstavljajo vse premičnine in nepremičnine, ki so last društva In so kot take, vpisane v inventarno knjigo. S premoženjem društva upravlja izvršni odbor.

Premičnine se lahko odstopijo ali odtujijo tretjim osebam le na podlagi sklepa seje Izvršnega odbora. O nakupu in odtujitvi nepremičnin odloča občni zbor društva.

Čl. 46

Materialno In finančno poslovanje mora biti v skladu z načeli, ki veljajo za društva ter z veljavnimi predpisi.

Materialna In finančna evidenca ae opravlja po načetih blagajniškega in materialnega poslovanja.

Čl. 47

Finančno poslovanje se odvija prek tekočega računa pri SDK.

Blagajnik vodi finančno poslovanje društva po pravilniku o'materialno-finančnem poslovanju.

Denarna sredstva društva vodi blagajnik v blagaj -niški knjigi. Blagajnik poroča o finančnem poslovanju Izvršnemu odboru.

Čl. 48

Finančne In materialne listine podpisuje predsednik alt sekretar društva.

Odredbodajalec Je predsednik društva ,v njegovi odsotnosti pa podjjredsednlk.

Čl. 52

Določbe tega statuta lahko spremeni ali dopolni samo <^čni zbor, če za to glasuje več kot dve tretjini prisotnih članov. Sklep o spremembi aH dopolnitvi statuta stopi v veljavo, ko ga overi pristojni upravni organ za notranje zadeve.

Čl. 53

V skladu s tem statutom Ima društvo naslednje splošne akte:

- disciplinski pravilnik

- pravilnik o materlalno-finančnem poslovanju

- pravilnik o članarini in olajšavah za člane

- pravilnik o poslovanju komisij, organizacijskih, programskih in uredniških odborov.

Splošni akti Iz prednjega odstavka morajo biti sprejeti na prvem občnem zboru po ustanovitvi društva. Pravilnike sprejema obČnI zbor, pripravlja pa izvršni odbor društva.

Čl. 54

Ta statili je sprejel občni zbor društva na svojem občnem zboru, dne 19.03,1981 v Ljubljani in stopi v veljavo, ko ga overi pristojni organ za notranja zadeve. S tem dnem preneha veljati statut, sprejet na ustanovnem cJičnem zboru, dne 8.07,1976.

Sekretar društva s Predsednik društva:

Katarina Sar šen, dipl. ing. mag. MIlan Mekinda ,dlpl. ing.

Čl. 49

Delo blagajnika je javno. Vsak član društva lahko . zahteva vpogled v finančno in materialno poslovanje društva .

V. KONČNE DOLOČBE

Čl. 50

Društva preneha obstajati;

- s sklepom občnega zbora, če zanj glasuje dvotretjinska večina navzočih članov

- z odločbo pristojnega upravnega organa o prepovedi <iala

- če pade število članov pod 10

Čl. 51

V primeru prenelianja društva pripadejo njegova sredstva ustrezni organizaciji ljudske tehnfke SRS, ki se določi ob prenehanju ali organizaciji, ki nadaljuje dejavnost društva v Sit Sloveniji.

NOVICE IN ZANIMIVOSTI

Operacijski sistemi za mikroračunalnike

Mikrosistemi dobivajo čedalje bolj' izpopolnjene operacijske sisteme, ki počasi skupaj z materialno opremo uspešno zamenjujejo glavne enote velikih računalniških sistemov. Sistemska programska oprema, ki jo sestavljajo

- operacijski sistem in

- uslužnostni programi

je najbolj osnovna oprema vsakega računalniškega sistema. Ta oprema nadzira delovanje in protokole vseh vhodnih in izhodnih naprav, pomnilnika« posebne materialne c^reme, kot je ura realnega časa in druge sestavne enote, ki Zahtevajo programsko krmiljenje. Ta oprema zagotavlja tudi nadvse pomembno povezavo med računalni.škini sistemom in človeškim uporabnikom , ko omogoča dostop do diskovnih zbirk, odmev znakov na zaslonu v polnodup-leksnem prenosu itn.

Uporabniška povezava s sistemom je bila že doslej .„temeljito raziskana in bila je napisana vrsta operacijskih ' sistemov, ki to povezavo optimizirajo. Pri gradnji sistemov oz; njihovem dopolnjevanju se namesto zbirnih jezikov čedalje bolj uporabljajo visoki programirni jeziki. Druga bistvena lastnost je prenosljivost programske opreme, katere cilj je npr., da bi bilo mogoče enak operacijski sistem uporabiti na vsakem računalniku.

V zadnjih letih so se na tržišču pojavili trije bistveni operacijski sistemi za mikroračunalnike, ki se približujejo gornjim zahtevam in ki predstavljajo medsetiojno konkurenčne proizvode. Z njimi bo v naslednjih nekaj letih obvladan pretežni del tržišča mikroračunalniških operacijskih sistemov. Tj operacijski sistemi so

- UNIX,

- CP/M in

- OASIS

Operacijski sistem UNIX. UNIX je označitev druži-\ ne operacijskih sistemov, ki so bili razviti v Bellovih laboratorijih. Prvotni UNIX je bil razvit z enim samim ciljem; oblikovati programirno okolico, ki bo ob največji prožnosti uporabniško prijazna. Tako je bil razvit operacijski sistem, ki je neobičajno lahek za priučitev ter ima učinkovite pripomočke za razvoj programov.

Uporabniška povezava s sistemom UNIX se imenuje "lupina" in deluje kot interpret ukazne vrstice, ko sprejema uporabnikove ukaze za vzdrževanje zbirk in izvajanje programov. Lupina vsebuje tudi lastnost za izmenjavo podatkov med programi, v čemer je njena najizrazitejša moč.

Že od samega začetka je bil UNIX večuporabniški operacijski sistem In takšen je ostal tudi pri uporabi na mikroračunalniških sisteniih. Je^^^^ve lastnosti in lito: ralizaetjà'^ltOt'é fičeiične politike bodo povzročile, da bo UNIX postal odločilen proizvod področju računalniških, operacijskih sistemov v osemdesetih letih.

Operacijski sistem CP/M. Lahko ugotovimo, da ae CP/M nahaja v drugem delu spektra oj^eriicijskih sistemov, Saj je dejansko postal standard Zij mikroračunaliii-ške sisteme s procesorjem 80e0A . Čeprav CP/M no omogoča oblikovanj» tako zapletenih struktur, kot jih najdomo v večjih operacijskih sistemih, zagotavlja uporabniku poln dostop do gibkih In trdnih diskov tur vso tiste dodatne usluge, ki so značilne za 8- in I6-bitne sisteme. CP/M je bil razvit v podjetju Digital Research in ustanovitelj toga podjetja Gary Klldall pravi, da Je todaj občutit na tržišču hudo pomanjkanje diskovnih operacijskih sistemov zn mikroračunalnike. Popularnost sistema CP/M je zelo narasla, tako da obstaja danos zanj več jezikov in aplikativnih programov kot za katerikoli drugi operacijski sistem. Čeprav nudi UNIX vrsto naprednih programskih krmilnih mehanizmov, kot so vilice (fork) in cevi (pipe), pa ima tudi CP/M vse, kar je potrebno za uporabo 8-l)ilnih sistemov. CP/M se tudi ustrezno vključuje v omejeni mikro-računalniški pomnilnik, saj v osnovni konfiguraciji zasodti le 7 do 12 k zlogov.

Seveda pa obstaja tudi večuporabniška oblika sistema CP/M, ki se imenuje MP/M. Ta sistem razširi lastnosti sistema CP/M na več uporabnikov hkrati in omogoča dostop k zelo velikim diskovnim «birkam na trdnih diskih. Sistema CP/M in MP/M se prodajata na licenčni osnovi za procesorja »080A in 8086. Programe za CP/M 808ÜA je mogoče prevesti v kod procesorja 8086, tako da jih je moč izvajati tudi na CP/M sistemu procesorja 8086.

Najnovejši tip operacijskega sistema tipa CP/M je tudi CP/NET, ki omogoča več uporabnikom, da si delijo drage vire, kot so trdni diski in tračne enote. Sistem CP/NET je moč realizirati v obliki različnih konfiguracij, kot so krožne in zvezdne zanke, kjer je MP/M sistem mojster in CP/M sistem vajenec, z več sistemi v obliki široko razpredene mreže računalnikov. V tem primeru ima vsak uporabnik svojo lastno procesno onoto za izvajanje svojih programov, ima pa tudi dostop do skupnih /birk in do velikih zbirk na velikih pomnilnih napravah. Ta lastnost sistema CP/NET bo uporabna v vrsti okolic, kot so npr. pisarniški informacijski centri, nadzor nad inventar^ jem, zalogami ter obdelava besedil.

Operacijski sistem OASIS. Primer novega več uporabniškega operacijskega sistema za mikxoracunalnike je OASIS. Ta sistem je razvilo podjetje Phase One Systems (Oakland, CA) ter se uporablja v računalnikih s procesorjem Z80. OASIS vsebuje vrsto ukazov, ki jih najdemo v velikih sistemih. Tako ima obdelavo več nalog (multitasking) , uporablja gibke in trdne diske, vhode realnega časa s prekinitvami ter ima vgrajen tudi integralni tiskalniški navijalnik (spooler). Vsebuje tudi pomagalne funkcije za vse svoje ukaze, tako da se lahko uporabnik priuči delovanja sistema preko ziislona.

0J\S1S ima učinkovite pripomočke «a obdelavo zbirk in urejanje besedil. Urejevalnik je skorajda že procesor teksta in aplikativni program SCRIFF to tudi je. SCUIPT vsebuje pripomočke za izdelavo priročnikov, dokumentacije, pisem itd. V SCRIPT je vključen močnejši, splošni urejevalnik teksta, ki ima lastnosti, kot so globalne spremembe, povezovanje vrstic. Iskanje teksta, makroukazi, pomikanje teksta v zunanje zbirke in druge ukaze sistema OASiS. Urejevalnik vsiibuje tudi pripomočke za tiskanje In oblikovanje, kot so poravnava vrstic, oštevilčenje in dpis strani v odvisnosti od sodih in lihih strani, naslavljanje poglavij in ofiombe, centriranje, avtomatično sMtav-Ijanje vsebinske tabele, voč vrst znakovnih oblik, olobalni; spremenljivke, dostop do sistemskega datuma in časa tar urejevanje ix) ImeiiDi in naslovih. Do šestnajst uporabnikov lahko uporablja hkrati ta rutine.

OASIS omogoča razvoj programov v zbirnem jt^ziku ter v Jezikih HASIC in COUOL. Jezik COtlOL Jo standarden

(ANSI 3.23) 2 nekaj dopolnili in raaširitvami. BAS:C vsebuje sistem za raavoj programov z urejevalnikom, interpretom in Iskalnikom napak. Je tudi povezan z operacijskim sistemom pri upravljanju zbirk, spreminjiinju programskih vmesnikov za pogon periferije ter pritiskanju (navijalnik).

fiazvojni sistem za zbirni jezik ima več pripomoć -kov, med njimi iskalnik napak v zbirnih programih in povezovalni urejevalnik. Ta urejevalnik omogoča povezavo več objektnih (prevedenih) programov, .prikazuje naložit-veno (pomnilniško) preslikavo ter omogoča oblikovanje absolutnega pograma iz premestijivega.

Za sistem OASIS obstaja tudi vrsta aplikativnih programov. Poslovni paketi imajo programe za splošno glavno (poslovno) knjigo, plačljive in došle račune, poštni seznam, vstop naročil, razporejanje in spremljanje zalog, obdelavo besedil itd. Obstajajo pa tudi paketi za medicinsko obračunavanje, upravljanje zobarske pisarne, razporejanje časa, analizo cen itn. Zanimivi so tudi nekateri komunikacijski prfjgrami za emulacijo IBMovih bi-sinhronih protokolov, generiranje porobi, upravljanje ^atkovnih baz v mrežah ter za splošno sistemsko obračunavanje.

OASIS se pojavlja v istih tržnih segmentih kot MP/M ui XENIX (variante UNIXa podjetja Microsoft). Čas bo pokazal, kateri od treh sistemov je najboljši.

A , P. Žftleznikar

Ropanje programske opre

laia Z7T «P^-^^t^tvo) programska opreme postaj« äedalje veSjl problem na podro6ju komercialnega in osebnega računalništva, Pirat jo v tem pr.m.ru označen kot neupravičen ponatiokovalec proEra..ke opreme, kot kriitelj .vtorske in lozn.ske pravice, kot plagiato., ki ai neupravi-Jeno prihaja.re.ul,tate raziskovalnega in razvojnega dela avtorja. Piratstvo na podroSju programske opre.e ni samo nezakonito. Ldi v pod-

krxn.nala (kraja) ter je z vidika ve^av. nih moralnih norm tudi nenravno (neetično).

na varujajo svojo programsko oprejo

zaš.tf i" tehnološko. Tehnoloäka

zasaita Je v tem. da programa nI moS kopirati

'aoorl T "IJ« Bk.perta, ki obide

zaporo ter kopira določen program neomejeno

-ogokrat. industrija .e 1 ahko aä č i t i pred pi-

ponidL ;; kompleksnejše in popolnejL

ponudbe ima prednost pred piratom) ali p« piratu navidezno onemogoči kopiranje. Prednosti rau C^i Jih Je teže kopl-

in^lil fn dodatne

Informacije za uporabnika.

no ^ašCiten tudi prav

no, 5e je uveljavil svojo avtorsko pravico

.IZllT T modifikacije

določenih uspeänlh programskih paketov, lahko

iTil LlL"'"" postopek prever

Janja določene programske opreme. Avtoraka za-

äälta programske opreme je podobna zaščiti avtorskih tekstov (knjig, priročnikov), Če npr. pisatelj prepisuje odstavke različnih avtorjev ter Jih zlaga s svojimi odstavki v nov roman, predstavljajo prepisani odstavki plagiate, ki e stalläca avtorskih pravic niso dopustni. Prodaja in razpečavanje takega dela se na osnovi dokazov prepove,, sporni avtor (plagiator) pa mora poravnati tudi odäkodnlneke zahtevke. Podobna situacija lahko nastopi v primerih prisvajanja in prodaje programskih paketov, ko se primerjajo sporni programi glede na ukazna zaporedja avtoriziranih programov (dolžina enakih zaporedij v avtorskem piratskem paketu ne sme biti večja od določenega Števila).

A. P. Železnikar

Največji na področju računalništva ____v tem desetletju

Do konca tega desetletja je predvideno se dodatna letno povečanje proizvodnje računalniških izdelkov, ki bo znašala 50 milijard dolarjev (k obstoječim 50 milijardam). Skupen proizvod 100 milijard dolarjev na leto naj bi si v glavnem razdelila le .Štiri podjetja; napovedi govorijo, da so to IBM, DEC, Xerox in AT&T, V , letu 1990 naj bi DEC zaradi svoje hitre rasti dosegel velikost podjetja IBM, Vzrokov za. počasnejšo rast podjetja IBM je več. Največji po-,

dohodka se pričakuje na področju sistemov za pisarniško avtomatizacijo. IBM naj bi se prelevil v cenenega proizvajalca s transformacijo svoje računalniške proizvodnje v Informacijsko.

Prejšnja IBMova taktika je teneljila na t.l. dežniku cen ter .na poudarjenem napadalnem trženju, kar je pripeljalo do stanja, ko podjetja - kupci nisu mogla več izpolnjevati IBM--ovih zahtev. Tako je IBM sam preusmeril prej, zanj donosno poslovanje v naročje konkurence, Zaradi tega bo IBM prisiljen povečati obseg proizvodnje in znižati cene. Že v letih 197S do 1960 je IBM štirikrat povečal svoje proizvodne površine. Največja rast IBMa naj bi bila na pod-liočju malih in pisarniških sistemov, toda z nižjo stopnjo dobička in večjim obsegom plasmaja.

Največji IBMovi konkurenti bodo japonska podjetja, ki bodo ponujala popolno zbirko sistemov, vključno pisarniške, z lastno programsko opremo in vzdrževanjem. Ti pripomočki bodo vedno bolj inteligentni s poudarkom na znižanju osebnih izdatkov,

Xerox naj bi postal vodilno podjètje aa sisteme pisarniBke avtomatizacije, s tem, da bo sam proizvajal vse komponente sistemov ter bo odločilno vplival na tržišče. Podjetje AT4T ima svojo perspektivo, saj celotna informacijska industrija postaja čedalje bolj komunikacijsko usmerjena. DEC raste hitreje kot IBM; čeprav Je njegova strategija v tem trenutku iluzljska,. bodo DECovi mali sistemi zagotavljali njegovo' stabilno rast.

A, P. Železnikar

Kaj je AFIPS ?

AFIPS (American Federation of Information Processing Societies) Je organizator nacionalnih računalniških konferenc (NCC) in prasnuje letos že ZO. obletnico ustanovitve. AFIPS podpira vrsto aktivnosti, sestavlja pa ga 13 strokovnih združenj: ameriSko združenje za informacijsko znanost, ameriško atatistiSno združenje, združenje za računalniško lingvistike, sdru^e-nje aa raEunalnlSko strojniätvo, združenje za izobraževalne podatkovne sisteme, združenje za upravljanje obdelave podatkov, ameriäko združenje za instrumentacijo, združenje za industrijsko in uporabno matematiko, združenje za računalniško simulacijo, IE E E ' računalniSko združenje, združenje za prikaz podatkov, institut Charles Babbage ter mednarodna federacija za obdelavo podatkov (IFIP). .

AFIPS skrbi za izmenjavo informacij med svojimi članicami ter za odnose z javnostjo, posreduje med vlado ZDA ter svojimi članicami. Razpolaga z dvema knjižnicama (v Washingtonu, Ü.C. in Arlingtonu, VA). AFIPS prispeva letno 3 50.000 sa zgodovino in kronologijo obdelave podatkov; ta naloga se opravlja v institutu Charles Babbage. Najve«Je dohodke ustvarja AFIPS z organizacijo NCC,

A. P. Železnikar

32 - bitni mikroprocesorji ; novi podatki

Na razstavi v okviru NCC v Chicagu (4.5. - 7.5.81) je podJet.iG Intel razstavilo svoj novi sistem z 32-bitnim mikroprocesorjem IAPX432 {integrirano vezja 43201. 43202 in 43203). Pri tem so bili objavljeni tudi porirob-nej-ši podtTlki za to procesorsko družino, Intef je pri svojem novem procesorju dokončno opustil prejšnjo arhitekturo in ukazno zalogo, tako ni programske združljivosti z mikroprocesorjem 8086 (16-bitni) in 8085 (8-bitnl). Vsnkood treh integriranih vezij IAPX432 ima štiri vrstice s po nožicnmi (skupno 64 nožic) . Dve vezji sestavljata splo.šrii procesor, tretje vezje V/l procesor. Procesor ÌAPX432 se lahko poveže s procesorjem 8086 ter s perifernimi procesorji In pomnilnimi vezji. Intel zagotavlja zmogljivost 2 MUNS (milijon ukazov na sekundo).

Razvoj procesorja ÌAPC432 je trajal pet tet in podjetje Intel je prispevalo (le) 25 milijonov dolarjev za ta projekt , V prvom letu proizvodnje bo Intel prodal 10 000 kompletov, proizvodnja pa bo stekla v letu l<>a2. /.aČetna cena kompleta bo 1500 dolarjev (znižanje na polovico glede na prejšnje napovedi). Intel je začel dobavljati ocenjevalne komplete v februarju 1981, ocenjevalna plošča pa ima ceno 4230 dolarjev.

Intel zatrjuje, da ima vsako od treh integri ran ili vezij procesorja ÌAPC432 približno 200 000 tranzistorjev (skupaj približno 600 000 tranalstorjev). Dve vezji delujeta kot znporodui linijski (piiieline) par ! 4;*20l ima ukazni dekodirnik, 43202 pa vsebuje mikroizvajalno enoto. Kol že omenjeno, je 4:120:1 V/i j^ocesor, ki povezuje V/l podsistem z dostopnoKaščitno okolico centralnega sistemi. Vsak V/I podsistem uporablja 8- ali IĆ-bitni mikroprocesor za neodvisno krmiljenje V/f od centralnega sistema. Procesor razpolaga z več kot 4 G zložnim naslovnim prostorom (4.10E9 zlogov) ter z virtualnim pomnilnonaslov-nim prostorom IT zlogov (10 E 12 zlogov) .

Poseben zaščitni mehanizem omejuje dostop h programom. Plrocesor ÌAPX432 ima vgrajene aritmetične operacije s pomično vejico za 32, 64 in ftO bitna števila. Materialne napake se lahko ugotovijo s povezavo identičnih procesorjev ÌAPX432 v avtomatično preizkuševalno napravo.

Sistem uporablja prevedeni ADA kod kot računalniški (strojni) jezik. Jezikovni interpret je vsebovan v 64 k zložnem ROMu.

Intel je dal V prodajo tudi križni prevajalnik jezika ADA za procesor ÌAPX432. Ta prevajalnik se izvaja na sistemu DEC VAX-11/780 (Delta 3780) ter na IBM 370, njegova cena je 30.000 dolarjev. Navzdolnja materialna povezava za prevedeni kod na Intelovo ocenjevalno ploščo ima ceno 50.000 dolarjev.

Pri proizvodnji procesorja ÌAPX432 ima Intel dvoletno prednost pred konkurenco. Hewlett-Packard (HP) je namreč objavil razvoj svojega 32-bitnega procesorja, ki je že zgrajen in preizkušen, integriran pa bo v eneiis samem vezju s 450 000 tranzistorji (kar je nekaj manj, kot ima lutei v svojili treh vezjih) . Ta procesor deluje s taktno frekvenco 18 MHz ter je mikroprogramiran z 9 K besedami s po 38 biti v posebnem ROMu. HP bo imel še štiri dodatna vezja; V/I krmilnik, pomnilniški krmilnik, 128 K-bitni progratriirljlvi pomnilnik in S12 k-bitni, ROM. Procesor je še v razvoju, začetek proizvodnje še ni bil določen.

Podjetje Texas Instruments (TI) je najavilo za začetek prihodnjega leta procesor z oznako 99000. Ti še ni objavil podrobnosti, vendar kaže, da gre za procesor z 32 naslovnimi biti brez 32~bitne obdelave,

IEEE (Instituted Electrical and Electronics lìngineers) Ima delovno skupino, ki razvija standarde za vodila mikroprocesorjev (od 8 do 32 bitov), Standard bo imel 32-bilno multiplekslrano naslovno in podalkovt)o vodilo, ki bo združljivo z 32-, J6- in 8-bitnimi mikroračunalniki. Vodilo bo omogočalo uporabo do 32 mojstrskih in vücposel-nih (serijske medprocesorske povezave, presoja prekinitev) signalov. Predvidena taktna frekvenca bo lahko več kot 10 MHz.

A . P, Želoznikar

SODELOVANJE VTŠ MAEÜDOR IN DO DELTA

Znanstveno tehnološka revolucija je tesno povezana z uvajanjem računalniške tehnologije, In/ormaclje dobivajo iz dneva v dan vse večjo vlogo v procesu odločanja na vseh ravneh zdruzanega dela.

Za osnovne tehniške usmeritve znanstveno tehnološke revolucije se običajno smatrajo naslednja glavna področja:

- novi viri energije

- kemizacija proizvotlnje

- biolotjlzacija proizvodnje

- osvajanje vesoljskega prostora

- avtomaUzaciJa in računalniška tehnika.

Središče! novili proiKva.jalnih sil, kl revolucionira vso proissvodrku dojavniku, Je kibernetski sistem kot priprava optimalne izbirö prenašanju Intormucij it» :£nan-stvwiocja upravljanj«.

Ilačunulniška CülmolotjiJa je torej ključna tehnologija znanstveno tehnološke revolucije in aato ni čudno, tla spada med tohnolotjijc, ki uživajo jx)St;bno nacionalno ix>ii,ornost v vseh državah razvitega sveta.

Naša drJ.ava so je v. ozirom na situacijo v svetu na področju računalništva anašla v podobnem )x)lo£aju kot Evrui«! koncom Šestdesetih let napram ZDA. Že 19Ć7 jo Jean J actiues Ser van - Schreiber aapisal, da pri bodoče m raKvoju ne bodo (»memnbni niti nafta, niti tone jekla, niti dolarji, |3a tudi ne sodobni stroji, temveč izključno ananje ter kreativna in organi šatorska spo-aoiniast. Od šestdesetih let dalje je v evropskem go-sfKxlarstvu elektronika dobila prvo mesto na |KKlročju /.nanstvenega i-aziskovanja ter razvoja.

liazvoj elektronske industrijo pomeni razvoj produktiv-noütl. liaCunalnik pa v nobenem primeru ne smemo obravnavati izključno kot elektronsko aparaturo. Na IJoclročju oloktionskcga hardwara bomo v naši državi vixino zaostajali za ras« vi ti m svetom. Vendar naš cilj naj ric bi bil konkurenčnost na področju liardwara, čeprav jo jx)tretJno v celoti podpirati razvoj domače tehnologijo.

Za nas ostaja bistveno, da na področju programske opremo (softwara) kot najznačajnejšo komponente raču-nalriiSke sU-alogijc, najdemo stik z razvitim svetom. K vali una informacijskih sistemov pa je v veliki meri otJvi.sna jirav od tohnologije oz, koncepta obdelave podatkov. KakSen koncejDt obcJelave (lodatkov bomo v danem trenutku lahko realizirali, je odvisno predvsem od Mix>sobnosti raz|iolo?,ljive opremo. V SI'IÌJ je več kot 75 % instalirane opreme starejše od 5 let, ki omagoča le paketno obdelavo podatkov. S takšno obdelavo iwlatkov ne moremo zagotoviti informacij, ki so potrebno za upravljanje proizvodnjo pravočasno in na mostu, kjer so nam potrebne. Če želimo, da se bodo računajhiki dejansko vključevali v gosfiodarstvo kot orofljo v rokah uiTornbnikov za obdelavo poslovnih in telmi.škili informai:!j, jiotem je ua proizvodne OZÜ sprejemljiva edino s|irotna obdelava (xxlatkov v realnem času, pri kateri lahko ne|X)srodni uporabnik interaktivno upravlja s programi in podatki.

VTŠ kot visokošolska pedagoška Institucija s svojimi raziskovalnimi instituti želi na vsak način slediti sodobnim tokovom na r>odročju računalništva, pri čemer smo oblikovali dva osnovna cilja:

1. vzgoja kadrov za iKJtrebe OZD in sicer v rednem jxKlago.skem procesu in s funkcionalnim izobraže-viuijom v obliki seminarjev in tečajev,

2, gosjxxlarstvu nuditi pomoč na področju programske opreme in projektiranja računalniško jiodprtih informacijskih sistemov,

IVi tem sn»o ae f»vezuli z obema slovenskima proizvajalcema aparaturno opreme tj. a ISKKO in ELHICl-RO-TO INO. Na VTO strojništvo smo v okviru instituta za strojništvo formirali dva centra z različno usmerjenostjo: 1, Centesr CETES, ki dela z Iskrino a|>araturno ojiremo In sicer z osnovnim sistemom ISKKA DATA Ci8-20, Je usmerjen v razvoj račurialniškegu pirojektiranja in konstruiranja. 1'rl tem smo se (lovezali še » Univerzo Imjiorial College iz Londona. Kazen vrste progin mo v za metode računalniškega projoklirirnja smo

akujmo liizvili tudi laston grafični zaslon, v razvoju pa Ju prototip ravninskega risalnika A .

2. Laboratorij /.a projektiranje itifomiacijskih sistemov, ki dela z ajiaraturno opremo OO DELIA ELIiKTUOllill-NE ■/. osnovnim sistemom Dt!!.,'lA 340/10, je uainorjen v obdelavo informacij na področju plimiranja in ai)rä~ mijanja proizvodnjo ter game teSmoioijije.

S tema dvema centroma podpiramo tudi osnovni izobraževalni smeri strojništva, to jei

- konstruklersko smer

- tehnološko smer.

I'ri svojem razvoju tesno sodelujemo tako K ISKllO in DO DliLTA, kot tudi z vrsto gosiiodarskih organizacij.

Cilji sodelovanja z OZD so naslednji:

1. iiazvoj sprotno oljdelave podatkov v realnem času, ki vključuje terminalski sistem dola z enotnim konceptom baze |.xxiatkov

2. Upravljanje s programi in skrb aa vsebino jjodatkov mora preiti Iz računskih centrov k ne|x3srt*lnim u|io-rabnikom informacij. Treba se Je namreč zavedati, da je contralna figura celotnega informacijskega sistema U|)oriibnik in da mora biti celoten sistem ti^mu tudi podrojcn. S jxidatki in programi mora upravljati ne-posrolni ujjorabjiik s pomočjo terminala s svojega duioviiega mosta.

3. Ufjorabnik n>ora dobivati selektivne informacije.

4. Vzgoja kadrov za jx)trebe OZD

5. Izdelava programske opremo in njena ujjoraba.

ZAKAJ PODPIHAMO NA VTŠ 1'HOGBAM DO DELTA:

i

1. Smatramo, da je lahko edino nelicenčni koncept razvoja in proizvodnjo računalniških sistemov za našo družbo dolgoročno sprejemljiv.

Program DO DBLTA v celoti ustreza osnovnim temeljem pltina razvoja naše družbe.

2. DELTA računalniški sistemi so primerni za tohnilke in poslovne informacije. Kot visokošolsko in raziskovalno institucijo toliniške smeri nas zanima pretl-vsem uporabnost sistemov na tehniškem podiočju.

DELTA sistemi so uporatmi na naslednjih področjili:

- avtomatizacija in procesna obdelava v energetiki, metalurgiji, petrokemiji, Kemijski industriji, industriji cementa in v prometu

- za vodenje' proizvodnje na področju stroJegr;uhije, obdelave kovin, tekstilne, lesne in farmacevtske industrije

- za poslovno aplikacije v proizvodnih in neproizvodnih OZD

' - za raziskovalno dejavnost in šolstvo.

3. DO DELTA razpolaga z bogatim izborom programske opremo vključno s lOTAL aistertiom za upravljanje baz jxxiatkov, ki je najbolj raaširjen tudi na raču-nalnlškiJi sistemih drugih (tujih) proizvajalcev (lUM, CDC, NCH itd.).

Zaradi obojestranske željo po sodeloviinju smo že leta 197H podjiisali samoupravni s[)0razum o sodelovanju za obdobje 1978 - 1982, s čimer smo opredelili skupne naloge na raziskovalnem, strokovno-teluilčnem in izobraževalnem področju. Najvažnejši cilji tega sporazuma so;

- skupno izvajanje razvoja in raziskav

- medsebojno informiranje o [X>trcbnih osnovnih raziskavah

- sku[>no razvijanje aplikativnega softwara za potrebe U[iorabnikov

- »Iruževojije finančnih sredstev za razvoj aparaturne

in programske opreme in s tem racionalna uporaba osnovnih sredstev

- skupna uporaba tehniško iiiformacljake dokumentacija

- skupno načrtovano Izobraževanje kadrov

- opravljanje staša ctelasfcev ene podpisnice pri drugi

- vključevanje strokovnjakov DO DELTA v študijski proces rednega in dopolnilnega izobraževanja.

Rezultat takšnega dogovora je bila instalacija računalniškega sistema DELTA 340/40 s pomnilnikom 256 Kbyte v prostorih VTŠ 1979, leta pod izredno ugodnimi finančnimi pogoji, ki nam jih je omogožila DO DELTA, S tetn je bila dana osnova za sodelovanje. Ob strokovni pomoči DO DELTA je bil sistem v najkrajšem možnem Času vključen v potrebe pedagoškega procesa, raziskovalnega dela ter nalog za OZD. S tem je začel razvoj našega laboratorija za projektiranje informacijskih sistemov,

V drugi polovici leta 1979 in v letu 1980 smo razvijali aplikativno programsko opremo za področje planiranja in spremljanja proizvodnje. Tozadevno so bili sklenjeni sporazumi z delovnimi organizacijami; AGIS Ptuj, STROJNA Maribor in Tovarno stikalnih naprav Maribor.

Izvršene so bile aplikacije z uporabo TOTAL sistema za upravljanje baz podatkov, In sicer za:

- .tehnološke postopke

- kosovnice

- izpis proizvodne dokumentacije

- obremenitev strojev

- planiranje materiala

- obračun proizvodnih stroškov

- spremljanje naročil

- spremljanje zalog.

Hsizvita aplikativna programska oprema je verificirana v OZD.^ Na raniskovalnem področju je bil DELTA sistem vključen na področju mehanske obdelave z NC stroji, tehnoloških meritev, krmilja in regulacij in tudi na področju metod računalniškega projeküranja. Na osnovni sistem je danes na VTŠ vezanih 11 terminalov, razen tega sta tarminalsko povezani s sistemom še Strojna ter TSN. V samem centru je trenutno zapòslenlh 6. rednih sodelavcev, ki so delno tudi v deljenem rednem delovnem razmerju z DO DELTA. Poleg teh so v samo delo vključeni se zunanji sodelavci.

Dosedanji uspehi z računalniškim centrom DELTA so potrdili, da je bila naša odločitev pravilna, saj smo dobili izredno Široko U[x>rabGn sistem, katerega uporabnost smo z vrsto programskih primerov tudi aplikativno verificirali. Pri tem je potrebno poudariti, da nam je DO DELTA nudila vso pomoč pri organiziranju in financiranju dejavnosti centra.

Zelo široka uporabnost tega računalniškega sistema je hitro privedla do tega, da so sistemske kapacitete ter prostorske težave postale omejitev nä^aljnjega razvoja. Pri tem nam je DO DELTA ponovno pripravljena pomagati. Skletyen je bil sporazum o adaptaciji prostora za ureditev prostorskih problemov centra. Celotno Captaci jo s prostorsko opremo v vrednosü 2.500.000 din je financirala DO DELTA na osnovi samoupravnega sporazuma o medsebojnem sodelovanju. S tem je DO DELTA ponovno pokazala, da je pripravljena izpolniti obveznosti po samoupravnem sporazumu in neposredno podpreti tudi izvajanje razvojno-raziskovalnega ter izobraževalnega programa VTŠ.

Dogovorili smo se pravlako ža^stalacljo drugega"ra-~ čunalniškega sistema DELTA, katerega pričakujemo v kratkem. Rezultate, sodelovanj a z DO DELTA lahko ocenimo kot primer uspešnega sodelovanja z 02D, ki slo-hi na medsebojnem zaupanju in skupnih interesih.

Ob tej priložnosti v nobenem primeru ne smemo pozabiti na osnovo pri perspektivnem uvajanju računalništva v našo prakso, to je na kadre. Kadrovska problematika je predvsem v mariborskem področju izredno velika. Skupaj z DO DELTA smatramo, da je potrebno računalništvo kot predmet uvesti tudi v srednješolska programe, pri čemer je ob sedanjem uvajanju usmerjenega izobraževanja to Se toliko bolj pomembno. DO DELTA in VTO strojništvo ugotavljata, da je Gimnazija Miloša Zidan-ška v svojem dosedanjem delu pokazala izredne kvalitete pri izobraževanju naravoslovno matematičnih predmetov in jo smatrata kot najbolj primemo za poučevanje računalništva. Ker je ta gimnazija z ozirom na formirano mrežo šol dobila nsravoslovno-matematično usmeritev, je izbor v celoti pravilen. V smereh izobraževanja matematični tehnik, fizikalni tehnik ter biološko-kemijski tehnik je s fondom 243 ur (za matematičnega tehnika) oz. 70 ur vključeno tudi računalništvo. Pri tem bomo na DELTA računalniškem sistemu na VTŠ dijakom omogočili naslednje:

- uporabo ter minai ske učilnice

- delo na sistemu DELTA enkrat tedensko v popoldanskem času ob pedagoškem strokovnem vodstvu.

DO DELTA bo zainteresiranim predavateljem GMZ omogočila brezplačno šolanje v okviru izobraževalnega programa DELTA ter najkasneje v treh letih na GMZ uredila učilnico Z3 pouk računalništva. Vidimo, da gre ponovno za veliko podporo DO DELTA.

PREDSTOJNIK VTO STROJNIŠTVO doc. dr. Alojz KRIŽMAN

UVAJANJE PROGRA MIRNE TEHNIKE

Programiranje je v večini pri mero v dobro uporabljena _ množica, domiselnih prijemov in no enotna metoda. JVi malo obsežnejši programski opremi, sistemih ali projektih ij'a se pokažejo pomankljivosti: slaba dokumentacija, nepoznavanje programov, spremembe se izvajajo predoi^o, so drage, nezanesljive, nekvalitetne, testiranje se teško izvaja, ni več usklajenosti z zahtevam in programska oprema začne hitro umirati (še predno je dobro zaživela).

Mnogo informacij, ki so bistvene za ocenjevanje projokta, merjenje učinkovitosti programerjev in razumevanje živ-Ijenskaga cikla programske opreme, se običajno izgubi, npr. : zakaj je uporabljena določena odločitev, koliko časa je posamezni razvijalec porabil na različnih fazah projekta, koliko sprememb je izvedenih na vsakem modulu sistema, kako so moduli organizirani v Celotni strukturi programske opreme, opis množice tesbiih podatkov tekom razvoja, posebne karakteristike posameznih modulov, katerim zahtevam ust^ozajo moduli. Kvaliteta naj bi bila izražena z za-nüsljivosljo, inožnosl.jo preizkušanja, učinkovitostjo, ružu ml ji v ostjo in j)rlla(jodljivostjo.

/,alo jt! v inli.Tesu razvijalskih teamov in uporabnikov, da so tini pi'ijJ jiiibUžaino rošilvi poliii problumov; določitvi /.iidovoljiviti zahtov, izJjoijšaeiju načina določevanji) cent), doseganju poniombneeja fxivisanja produktivnosti, izdelavi [xjdjjoro za obvladovanje in doseganje preglednosll razvoja profjramake opreme in izdelavi popolne razvojne in uporabniško dokun)ciitacije prooramske opreme.

V razvojnih OZD naj bi izdelali metodologijo [irogramirne tohnike, prilagojeno njiliovinn posebnostim, i'ri tom je trt— ba upoštevati karakteristične faktorje: aplikacija, ki jih ra/.viiajo, tipićon obseg teh aplikacij, ki vključuje tudi število razvijalcev in celotni čas razvoja, Stovilo verzij aplikacij in prodyideno življe usko dobo, iskušetiost in spretnost 1'azvijalcev.

Toinomben kuncopt poenotenja v tehniki (inženiringu) prog gramsk« opremt; jo jjrav gotovo življenski cikel programsko oprtjnii:, ki opisuju zaporedja faz razvoja programske opre me in njeno ovolucijo . Oblikovanje metodologije inženiringa programsku opreme vključuje uporavljalske prijx>močke, uvajiinjo organizacijske strukture in izbor tehnik, ki povezujejo fazo življonsKega cikla programske opreme, Hazvite KO žo številno metode in pripomočki za obravnavo različnih aspoktov razvoja in evolucije programske opreme. Le malo pa jih jo , ki pokrivajo vse faze življenskega cikla od začet-noija koncepta sistema do modifikacij.

Motoiiologlju naj i

- jiokriva celotni življenski cikel- naj pomaga razvijalcu v vsaki ti)zi

- onogoča lakek prehod med fazami

~ o)nogoča prog led )iad napredovanjem projekta v številnih

vmesnih (očkah ~ so nanaša na voč tipov projektov

- so lahko osvaja .

- ima Jieko avtomatizirano podporo.

Nalančnejšo razčlenjevanje pa zahteva oblikovanje ix»drob-nih metod za razumljivo, /.anosljivo in pregledno Izdelavo naslednjih dokumentov^

- opis problema

- dcflnicijn zahtev (preiprla s poročili analize)

;

- specifikacija programske opreme;

- struktura programske opreme

- pretok in S|iociflkncija podatkov

- opiii programa (v nokerti opisnem i>rogrà)7iskem joKiku)

- kodiranje |:)rofjramo (mogoče vuč variant)

- opis aktivnosti; za izpis, prevujniijc, izvajanju...

- testiranje in testni pogoji

-■ dokumentacija za ujiorabniko (postopki vstavljanjih- • • )

- poročilo o napakali ali težavah in zal)tevo za spremembe ^

Na učinkovito in kvalitetnejše dolo razvijalcev in teamov vpliva tudi okolje programske opreme^ ki se uvaja paralelno z razumevanjem in uveljavljanjem procesov v zvozi z programsko opremo. Okolje vključuje tetuiične metode, u-jiravljalske procese, računalniško opremo in način uporabe, avtomatizirano pripomočke za razvoj j:irofjraniske opreme in delov)lo okolje. Kor jo to ru/.ÌHkovul)u) področje še zelo ml;i(lo, jeriyoxozna definicija tvegana. Okolje mora biti zasnova)io tako, da ima določeno širino za uresničevanje raznih ciljev, da je dovolj fleksibiltio zaradi jirilugajanja uporabniku, da je omogočeno tesno povezovanje zmogljivosti in uporabo centralnega sklada infut niucij. Poslojiek kreiranja okolja je zelo težaven ker je enakovredetj dojemanju (razu)tievaiuu) osnovnih procesov programirao telinike.

Na osnovi diPScHlanjih iskušenj pri posa)i)<!Zt)ih fazah življe)i-skega cikla in že izdelanih metod za jjosamezne faze, se naj celotna meto<lologija, vključno z razvoje)n okolja definira v okviru petletnega i>lana razvoja.

Neda I'M'IĆ

IHM 3081 je le računalniški pritlikavec v primerjavi z no vi m i s istem i K U J l'fSU -JUMBO

S pravim pomnllniškim velikanom so jH esenetili Japonci računalniške strokovnjake, ko so napovedali dva nova sujierračunalnika. Večji model M-382 ima kar 128M zložni i»mnilnik, ki je štirikrat večji od ixjmtiilnika kompleksa IBM 3081, napovedanega v jeseni 1980. Manjši model M-3B0 ima glavni pomnilnik obsega 64M zlogov, s 64 V^l kanali ter kanalski pretok 96M zlogov v sekundi. Glede na doslej največji model M-20Ò ima M-3«0 -zmogljivost, ki je za faktor 2,5 večja, pri M-3B2 pa za faktor 4,5, Oba sistema sta zračno hlajena, uporabljata pa ofseracijski sistem Tacom OSI V/F4.

FUJITSU bo začel dobavljati nove sisteme v letu 1982, in sicer najprej tia japonsko tržišče, kasneje pa tudi v Avstralijo in l?vropo. Največja konkurenca med IHM in l'UJII'SU se kaže v Avstraliji, kjer je prodaj« lUMovih sistemov bistveno nazadovala zaradi ugodnejšega razmerja cena/zmogljivost in servisnih uslug podjetja rUJITSU.

A .P.Železnikar

Informacije: J. I>enis, MIT Laboratory for Computer Science, 545 Technology Sq., Cambridge, MA 02139

NOVEMBER 1981

SEPTEMBER 1981

1.-4. september, Brighton, England

European Conference on Electronic Design Automation ■ (IEEE at all)

Organizator: IEEE Conference Department, Savoy Place, London, WC 2ROBC, England

8. - 11. September, Copenhagen, Danska

T*'^ European Conference on Optical Communication

Informacije: M. Danielsen, Electromagnetic Inst. Technical University of Denmark, DK-2800 Lyngby Denmark

23. - 25. september, Firence, Italija Computers in Cardiology

Informacije: Local Secretariat, OIC, Via G. Modena 19, 50121 Florence, Italy, tel. (055) 53-962

OKTOBER 1981 5. oktober, Ljubljana

ISEMEC 81 - VII. Seminar o uporabi mikroprocesorjev v merilni tehniki

5.-6. oktober, Ljubljana

INFORMATICA 81 - XV. Jugoslovanski mednarodni simpozij za računalniško tehnologijo in probleme informatike

6. in 7. oktober, Ljubljana

YUTEL 81 - XV. Jugoslovanski simpozij o telekomunikacijah

7. in 8. oktober, Ljubljana

VAES 81 - 11. Jugoslovanski simpozij: Vodenje in avtomatizacija elektroenergetskih sistemov

8. in 9. oktober, Ljubljana

SD BI - XVn. Jugoslovanski simpozij o elektronskih sestavnih delih in materialih

1.-4. november, Washington, USA

5 Annual Symposium on Computer Application in Medical Care

Informacije; Jan Edridge, Office of Continuing Medical Education, G. Washington Universty Medical Center, 2300 K St N.W., Washington, DC 20037

9.-1. november, Las Angeles, California ACM 1981 Annual Conference

Informacije; ACM, 1133 Avenue of the Americas, New York, NY 10036

MAREC 1982

9, - 11, marec, Zürich, Švica

International Zürich Seminar on Digital Communfcations Informacije; Miss M. Frey, EAE, Siemens - Albis, A6 POB, C H 8047 ZÜrich^Switzerland

30. marec - 1. april, Metropole, Sussex, UK CAD 82

Informacije: Alan Pipes, IPC, Science and Technology Press, PO BOX 63, Westbury House, Bury st., Guildford GU2 5BH, UK

RAZSTAVE 1981

29. - 31. julij, London, UK Microcomputer Show

26. - 29. avgust, Coliseum, New York Annual National Small Computer Show

5.-9. oktober, Ljubljana Sodobna elektronika

3. - 13. november, Beijing, LR Kitajska J st yg Telecommunications exhibition In China

.8. in 9. oktober, Ljubljana

EP 81 - III. Jugoslovanski simpozij o elektroniki v prometu

Vse dodatne informacije dobite v pisarni Elektrotehniške zveze Slovenije

61000 Ljubljana,. Titova 50, tel.: (06l) 316-886 7.-9. oktober, Niča, Francija

T^'hnternational Conference on Very Large Data Bases Informacije: Dr. M. Edelberg, Sperry Research Centre, ' 100 North Road, Sudbury, MA 01776, USA

18. -22. oktober, Ports m outh, New Hampshire ACM/MIT Conference on Functional Programming Languages and Computer Architecture

infomp tica i:i2

Slmpozl] In seminarji Informatica '82

Ljubllana, to.—14. maja 1982

Simpót]

16. iugosiovanski mednarodni simpozij za računalniško tehnologijo in probleme mfonnatike gubljana, 10.—14. maja 1982

Pororilo o letni evropski konferenci ACM, London

Glavni cilj simpoKija je bil poročanje o trenutnem stanju in ii-.itieii java idej med ziifinstveniki, iriženerji in vodilnimi dolavci o problemih tehnik in teže[ij v arhitekturi sistemov. Pov.ibljeni predavatelji so bili znani strokovnjaki na določenih področjih. Od 160 prispelih referatov je bito.izbranih in predstavljenih 60. Razdeljeni so bil! poteh področjih:

1. Distribuirana in odprta arhitektura

2. iviultiprocesorji in mjkroprograniiranje

3. Komunikacije

4. Specifikacije sistemov in i'.ahtevo

5 . Metode in. upravljanje

6 . Zgradba podatkovnih ha?,

7. Sistemi, neobčutljivi na napake

8. Analiza in konslruiranje velikih sistemov Vmesnik Človek - stroj

10. Programska oprem.) in arhitektura sistemov

11. Načrtovanje jezikov

12. Arhitektura pretoka podatkov

13. Upravljanje z informacijam in sistemi.

(.'eprav je bila to formalna razdelitev, je bilo mogoče skoraj vse objavljene referate razvrstiti v dve ali tri navedene skupine. Časi začetka posameznih predavanj so bili v v-seh treh dvoranah enaki in bil je mogoč prehod iz skupine v skupino.

Splošnega pomena za vse prisotne so bila predavanja povabljenih predavateljev, posebno W. Turškega in P. Na ur a. Predavatelji ao bili večinoma vodilni strokovnjaki na področju (irogramske opi-eme in slušatelji so bili seznanjeni predvsem s trenutnim stanjem na tem področju v Evropi, Očitno je stopnja razvoja programske opreme dosegla nivo, ko so postali primarni taki problemi,ki nastajajo zaradi vse večjega nagibanja raziskovalnih institucij in univerz k uporabnikom. Pojavlja se človek kot uporabnik, naročnik in človek kot načrtovalec sistema. Ta dva uporabljata različno strokovno terminologijo, imata pa enak končni cilj - da inštaliran sistem sistem na karseda optimalen način zadovolji zahteve uporabnika. Omenjeni so problemi enega in drugega, posebna pozornost pa Je posvečena raz-: voju in ovrednotenju metod za lažje komuniciranje med načrtovalci in uporabniki pri določevanju karakteristik sistema.

To je bila tudi tema panel nega pogovora "Formalne specifikacija, da ali ne?"

Velik poudarek je bil tudi na muUiprocesorskih in distribuiranih sistemili in na predlaganih rešitvah za nekaj problemov, ki se na tem področju pojavljajo.

O stabilnosti programske opreme je govoril W. Turski v svojem referatu. On se ne strinja s sploSno uporabljenim izrazom "maintenance" za vzdrževanje programske opreme, ker pravi, da je to vse prevečkrat popravi janje,dodajanje in nadgradnjo obstoječih programov, ne pa samo vzdrževanje in varovanje pred napakami, taravi problem je stabilnost procesa spreminjanja in razširitve programov In stabilnost dinamičnega procesa. Hazprava je temeljila na shemi specifikacija, program, realni model.

Faktor, ki vpliva na stabilnost razvoja programske opreme, je strukturna povezava mod specifikacijo in modelom programa. Iz vsega se lahko [»vzamejo nekatera priporočila, ki prispevajo k stabilnosti razvoja programske opreme-.

- uporaba formalne s|)ecifikacije, ki jo je moč verificirati

- formalno oblikovana, zadovoljiva jmvezava med programi in specifikacijami

- prepoved sprememb programa brez predhodne spremembe formalne specifikacije, ki ostaja ohranjena

- faktorizacija yirogramov, ki ustreza eksplicitni razgradnji sf)ecifikacije.

Za uporabnika je predlagana izdelava kataloga mogočih sprememb s|iecifikacij, ki se implementirajo relativno poceni. Predlagano je tudi domiselno oblikovanje inetapodpo-rnega sistema (meta-run-timo-on line-support system--MRTOLSS) z jezikom za spremembe specifikacij in prevajalnikom, kjer uporabnik vtipka želeno spremembo specifikacije in če jo MRTOLSS spozna kot spremembcjj za katero obstaja alogritemska transformacija programskega teksta, bo spremenTba sprejta in nova verzija je tako generirana brez posredovanja človeka.

Na področju razvoja programske opreme je v članku "O intraktivnem stopenjskem razvoju programske opreme" B, Kränierja prikazan tudi nov pristop. Uporabljena je metoda z predik.-itivno aktivnimi mrežami.

V referatu o "Zanesljivem programiranju sinhronizacije nalog" za sisteme v realnem času je predložena rešitev

z uporabo specifikacije, zasnovane na Pctrijevih mrežah. Opisani sta dve tehniki: distribuirana in centralizirana.

Na področju analize sistemov bi omenila referat P. Naura "Empirički pristop k analizi in zgradbi programov". Kot primer je uporabljen program iz numerične analize, dolor čanje najboljše aproksimacije z najmanj.šo napako katerekoli zvezne funkcije. Študija poudarja pomembnost intuitivno ocenjenih razlogov za določen pristop in opisov, ki Imajo lahko več oblik, se pa izbirajo v odvisnosti od programa. Kot primer je prikazan izvleček programa, t. im. skelet.

Na tem področju sta sodelovala še dva zanimiva avtorja, in sicer M. Lehman iz Londona in C. Floyd iz Kerlina.

Posebnega zanimanja vseh udeležencev je bila deležna Skupina za načrtovanje jezikov. Jasno, govorili so o Adi. Za te prispevke je mogoče zanimiv utrinek, ki ga je bilo pogosto sU.šati :"... Trenutno vas prosimo, da tega jezika ne poskušate implementirati na vašem sistemuV .

Omembe vredno je tudi to, da so vsi predavatelji, ne glede na pomembnost teme imeti točno odmerjen čas za predavanje in so se tega tudi držali (vključno 10 min za raz-pravo)j Posebno zanimivi so bili pogovori med polurnimi odmori kjer so se oblikovale interesne skupine in izmenjavale svoja mnenja.

V avli je bila organizirana razstava knjig Založbe Prentice Hali, ki bodo I asi e v letu 1981. Naslovi se precej ponavljajo, je pa nekaj takih, ki so v celoti zanimive. Seveda je bila tudi tukaj posebna ix>zornost namenjena jeziku Ada.

Omenim naj .še zbornik, ki je lepo opremljen, v katerem so objavljeni vsi referati, razen referatov nekaterih povabljenih predavateljev.

Neda PAPiĆ

bekkoviö j., kobhhmjseb A,, RajltoyiS St. 3/ßtr. 25

Prlmer;Jalna analiza pouka raSunalništva na srednji stopnji iaobraževanja

BOGUHOVIĆ N., Maric I., ät. l/str. 18

Jedna metoda emulacije memorije mikroračunala s miniračunalom

BRATKO I-, Mulec P., 5t. Vstr. 18

Poßkus z avtomatskim učenjem diagnoa-tiCnih pravil

BRATKO I., Game H., št. Vstr. if-o

Prolog! osnove in principi struktu-iranJa podatkov

BREZNIK G., Gerkeš M., Družovec M., Žumer V., St, 5/atr. 48

Osnutek bipolarnega mikroprocesorja

DEKLEVA S., St. l/str, 56

Tretja smer raSunalniikega izobraževanja

DŽONOVA B,, Jerman-Blažie, Irinajstić N. St. 2/str.

Kemijski informacijski sistem II. Algoritmi za obravnavo in obdelavo kemijsko - strukturnih informacij

GAMBERGER d., St. J/str. 59

Slijed toka programa 2a mala računala

HADJINA N., St. 2/str. 8

Uvodjenje paralelizma u obradi programa za multi-mikroprocesorske sisteme

KASTELIC B., Novak D., St. 2/8tr. 18

Deljenje slovenskih besed v procesorjih teksta

KNOP J., Wosnitza L., St. f/etr. 11 Protokoli za virtualne terminale

MAEUŠIČ M., Vilfan B., Toni H., St. l/str. 36 '

Podatkovna baza programskega pakete za avtomatsko projektiranje

MIHOVILOVIĆ B., Kolbeaen P., Reinhardt P., St. l/str.

Kontrola mikroraSunalniSkega napajalnika

MIHOVIIOVIĆ B., Sile J,, Kolbea^n P., St. 3/ßtr, 71

Mehurfni pomnilniki - I. dol

VSEBINA LETNIKA 1980

MILOSAVIJEVIĆ Č., St. S/str. 55,

Ußlovi stabilnosti kliznog režima sistema drugog reda sa promenljivom strukturom, diskretnom obradom informacije i diskretnom povratnom spregom

HILJAM D,»3t. Vstr. 29,

Projektiranje z integriranimi mikroračunalniki

MUHN R., St. 2/str. 13,

Postopki za poveSanje zanesljivosti digitalnih sistemov

NOVAK D., Exel M., Kovačevič M,, Kastelic B. St. 2/str. 3

Jedro za podporo implementacije sprotnih sistemov

NOVAK D., žt. 5/str. 3,

Sistemi z več procesorji

NOVAK P., št. «-/str. 56,

MikroračunolniSka vodila

POPOVSKI D.E., gt. l/str.

O jednom algoritmu za nalaženje nula funkcija

POPOVSKI D.B.,, št. 5/str. 25,

O jednom potprogramu za nalaženje korena

POPOVSKI D-B., št. Vstr. 26,

Jedno proširenje Čebiševljeve iteraci je

PRAPROTNIK A., št. J/str. 52,

Mikroprocesorski in paralelni aietemi

PREŠEHN S., Ozimek I., Špegel M., St. 3/str. 63

Razvoj digitalnega tipala in mikroraču-nalniikega kontrolnega sistema za obločno varjenja

REINHARDT R., Martinec M., 5t. 1/atr, 62,

Četrto republiSko tekmovanje srednješolcev s področja računalništva

EIBAHIĆ S., St. 5/3tr. 16,

Arhitektura računara za obrade dvodimenzionalnih slika

EUŽIĆ F., fit. 2/fltr. 25,

'Uloga mikrokompjutora u razvoju distribuirana obrade informacije

SMILJAirić G., St. J/str.

Novosti koje mikroračunala unoea u upravljanj« i nadzor procesa

I NFORMATICA 1/1981

SMOLEJ 7., Miloš T., St, Vstr. 36,

O podatkovnih gramatikah in sintaktičnih analiaatorđili

STEBLOVNIK K., št. l/str. 29,

Multlprogramiranje in multiprocesiranje na velikih računalniških sistemih Burroughs

èiLC J., Kolbezen P., št. 3/str. 67, Testno usmerjen Jeaik TBSTOL

ŠIIC J., Hihovilovlc B,, Kolbeaen P., gt. Vstr. 47,

MehurSni pomnilniki - II. del

ŠTEA" Žume:

ITEAVS F., Družovec M., Gerkeš M., r V., 5t. 2/str. 2o,

Univerzalni programator za pro, mirenje bipolarnih PEOH-ov in

ÜEAmiKJ., ät. l/str. 53,

16 bitni mikroprocesor Motorola MC 68000

VELAŠEVIĆ D.M., gt. l/str. 22,

Oenerisanje koda s leva u desno sa aritmetiSke izraze

mAS D., št. 3/str. 54,

Generisanje imeničkih oblika u erpskohrvatskom jeziku •

ŽAGAH n., št. l/str. 42,

Primjena EPHOM memorija u prikupljanju i obradi podataka dobivenih iz procesa

ŽAGAH M., Eendl6 N., it. 2/str. 43,

Programska podrSke za mikroprocesorski upravljanu jedinicu magnetskih kazeta

jŽELEZNIKAR A.P., St. l/str.4,

Hazvoj računalniških sistemov

ZELEZNIKAE A.P., št. 2/str. 32,

Univerzitetni pouk računalništva

ŽELEZNIKAfi A.P., št. 3/etr. 76,

Univerzitetni pouk računalništva II.

ŽELEZNIKAfi A P., št. 4/8tr. 3,

Jezik PVI in mikroračunalniki I.

-jev

pruava referata/kratkega referata/ strokovnega poročila

Prijavo izpolnAe s pisalnim strojem

1. Naslot; referata.............',...........................................

Z. Razširjen powwiek Ö>iibliino IDQO besed) priloiile prijavi

3. Programslio podroije referata (nl*rožilB ustrezno toeiio)

1. programslia oprema

2. materialna oprerria

3. leorelKni aspekti otiravnavanja podailtov

4. sistemi a upravljanie in administracijo

5. upravljanje pnKesov

6. razne apliliacije v znanosti in teiinlld

7. vzgoja in apliiuaje v tiumanisiitd

4. Razvrstitev referata (obkroiile ustrezno toälio)

1. referat — pomemljneiäe delo

2. icratki réferat

3. strokovno poročilo

5. Značaj referata (obitiožKe ustrezno toćkol

1. originalno teoretično delo

2. opis i<onl(retnega praiftičnega dela

3. pregledni referat

4. ponovitev ie znanega reiultaia z novimi metodami

5. iirltiena analiza

•6. opis novih liaKJwarsklh in soflwarskih pnsizvodov

7................................................................................

6. Avlor in soavtorp:.......

Delovna organizacija. Uliea..........................

Poštna Številka....................ivieslo .

Dežela ..............................................

Datum.........................Podpis .

Prijavnica, skupaj z dvema kopijama razširjenega povzetka" mora prispeti najkasneje do 1. avgust 1981 na naslov: Infomiatca SZ Parmova 41, 61000 Ljubljana,

informatica ö:^:

Mednarodni sinipozjj za ra probleme informatike

mednarodna razstava raču

SiKlecnth International Symposium on Computer T€!Ctinology ano Probicms of informnlics

lernalional Eichibilion of Computer T^^ctmoiog^

Ljubljana. 10.—14, maja Gospodarsko razstavišč

Ljubljana, M&y 10—34 at Ljubljana Fair

Milovan V. Jefio (1919) je diplomiral na Fakulteti za slektrotehnikcj na univerzi v Ljubljani, s tematiko iz področja računalništva.

Najprej je bil zaposlen na Zavodu za avtomatizacijo v LJubljani, kjer Je delal na problemih sinteze frekvence na osnovi PLL in telemehanskih sistemih. Od leta 1976 je zaposlen v DO Delta, kjer se ukvarja z razvojem elementov za DELTA računalnike.

AVTORJI IN SODELAVCI

Božidar Blatnik (1953) je diplomiral 1976. leta na Fakulteti za elektrotehniko Univerze E. Kardelja v Ljubljani, smer za računalništvo in informatiko. V diplomskem delu obravnava učinkovite algoritme za probleme -pretokov v grafih. Magistrira! je 1978. leta na isti fakulteti z delom Problematika prenosa podatkov med računalniki v sklopu računalniške mreže. Po diplomi se je zaposlil na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani, na odseku za avtomatiko in bio-kibernetiko. Ukvarjal se je z razvojem sistemske aplikativne programske opreme za mini in mikro računalnike. Sodeloval je pri razvoju merilnih Instrumentov, ki jih podpirajo mikro računalniki. Bil je nosilec in sonosilec več raziskovalnih nalog, ki uvajajo mikro računalnike v procese vodenja tehnoloških procesov. Leta 1981 se je zaposlil v DO Delta v Ljubljani, kjer sodeluje pri razvoju inteligentnega terminala.

Vil3an Mahnič Je diplomiral na Fakulteti aa elektrotehniko Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Tu s® de tudi zaposlil kot stažist raziskovalec in bil leta 1980 habilitiram za asistenta za področje računalništva in informatike. Od marca 1981 je saposlen. na Institutu Jožef Stefan, Odsek za nporabno matematiko, kjer je 51an skupine, ki se ukvarja z avtomatizacijo projektiranja s pomočjo računalnika. J® soavtor več referatov, ki . obravnavajo omenjeno problematiko in bo bili predstavljeni na raznih znanstvenih srečanjih v Jugoslaviji.

KATARINA SEEŽEN. Diplomirala Je leta 1979 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani; smer računalništvo in Informatika, z nalogo: Statistična analiza slovenskega časopisnega besedila. Zaposlena Je v Centru SRS za družbeni sistem informiranja in informatiko. Sodeluje pri razvoju informacijskih sistemov s področja družbenega sistema informiranja ter strokovno dela pri ir.pder-nizaciji informacijskih sistemov državne uprave in administrativnega poslovanja. V Slovenskem društvu Informatika je tajnik društva in sodeluje pri vseh akcijah društva.

NAVODILO ČLANKA

ZA PRIPRAVO

Avtorje prosimo, da pošljejo uredništvu naslov in kratek povzetek članka ter navedejo približen obseg članka (število strani A 4 formata) . Uredništvo bo nato poslalo avtorjem ustrezno število formularjev z navodilom.

Članek tipkajte na priložene dvokolonske formularje. Če potrebujete dodatne formularje, lahko uporabite bel papir istih dimenzij. Pri tem pa se morate držati predpisanega formata, vendar pa ga ne vrišite na papir.

Bodite natančni pri tipkanju In temeljiti pri korigiranju. Vaš članek bo s foto postopkom pomanjšan in pripravljen za tisk brez kakršnihkoli dodatnik korektur.

Uporabljajte kvaliteten pisalni stroj. Če le tekst dopušča Uporabljajte enojni presledek. Črni trak je obvezen.

Članek tipkajte v prostor obrobljen z modrimi črtami. Tipkajte do črt - ne preko njih. Odstavek ločite z dvojnim presledkom i n brez zamikanja prve vrstice novega odstavka.

Prva stran članka :

a) v sredino zgornjega okvira na prvi strani napišite naslov Članka z velikimi crif»mi;

b) v sredino pod naslov članka napišite imena avtorjev, ime podjetja, mesto, državo;

c) na označenem mestu čez oba stolpca napišite povzetek članka v Jeziku, v katerem Je napisan članek. Povzetek naj ne bo daljši od 10 vrst .

d) če članek ni v angleščini, ampak v katerem od jugoslovanskih Jezikov izpustite 2 cm in napišite povzetek tudi v angleščini. Pred povzetkom napišite angleški naslov članka z velikimi črkami. Povzetek naj ne bo daljši od 10 vrst. Če Je članek v tujem Jeziku napišite povzetek tudi v enem od Jugoslovanskih jezikov

e) izpustite 2 cm in pričnite v levo kolono pisati članefe'tl

■ vSÌÌK''

Druga in naslednje strani članka :

Kot je označeno na formularju začnite tipkati tekst druge in naslednjih strani v zgornjem levem kotu,

Naslovi poglavij:'

naslove ločuje od ostalega tekata dvojni presledek.

Če nekaterih znakov ne morete vpisati s strojem Jih čitljivo vpišite s črnim črnilom ali svinčnikom. Ne uporabljajte modrega črnila, ker se z njim napisani znaki ne bodo preslikali.

Ilustracije morajo biti ostre, Jasne in črno bele. Če jih vključite v tekst, se morajo skladati s predpisanim formatom. Lahko pa Jili vstavite tudi na konec članka, vendar morajo v tem primeru ostati v mejah skupnega dvo-kolonskega formata. Vse ilustracije morate ( nalepiti) vstaviti sami na ustrezno mesto.

Napake pri tipkanju se lahko popravljajo s korekcijsko folijo ali belim tušem. Napačne besede, stavke ali odstavke pa lahko ponovno natipkate na neprozoren papir in ga pazljivo nalepite na mesto napake.

V zgornjem desnem kotu Izven modro označenega roba oštevilčite strani članka s svinčnikom, tako da jih je mogoče zbrisati.

Časopis INFORMATICA,

Uredništvo, Parmova 41, 61000 Ljubijana

Naročam se na časopis INFORMATICA. Predplačilo bom izvršil po prejemu vaše položnice.

Cenik: letna naročnina za delovne organizacije 500,00 din, za posameznika 200,00/100,00/50,00 din

Časopis mi pošiljajte na naslov stanovanja [ ] delovne organizacije.

Priimek,...........................................

Ime................................................

Naslov stanovanja

Ulica..............................................

Poštna številka_Kraj........................

Naslov delovne organizacije Delovna organizacija................................

Ulica..............................................

Poštna številka_Kraj.......................

Datum...................... Podpis:

Authors are invited to send in the address and short summary of their articles and indicate the opproxiinate size of tlieir contributions ( in terms of A 4 pi>per ). Subsequently they will receive the outer's kits.

Type your manuscript on the enclosed two-column-format manuscript paper. If you require additional manuscript paper you can use similar-size white paper and keep the proposed format but in that case please do not draw the format limits on the paper.

Be accurate in your typing and through In your proof reading. This manuscript will be photographically reduced for reproduction without any proof reading or corrections before printing.

. INFORMA TiC A, Journal Headguarters Parmova 41, 61000 Ljubljana, Yugoslavia

Please enter my subscription to INFORMATICA and send me the bill.

Annual subscription price: companies US Si 22, individuals US ? 7,5.

Send journal to myQ home address Q company's address..

Surname..................................

Name.,,,,.,..............................

Home address

Street....................................

Postal code_City................

Company address

Company..................................

Street....................................

Postal code ___Cily................

Date.......................... Signature

INSTRUCTIONS FOR PREPARATION OF A MANUSCRIPT

Uso a good typewriter. 11 tlie text allows it, uso sinyle spacing. Use a blact; ribbon only.

Keep your copy witliin the blue margin lines on tiie paper, typing to the lines, but not beyond them. Ooublo space between paragraphs.

First page manuscript:

a) Give title of the paper in the upper box on the first page. Use block letters.

b) Under the title give author's names, company naino, city and state - all centered.

c) As.it is marked, begin the abstract of the p;)per. Tyj^e over both the columns. The abstract sliould be written in the language of the paper and should not excesed

10 lines.

d) If the paper Is not in English, drop 2 cm afl(>r having written the abstract in the language of the pa por and write tlie abstract in English as well. In front of the abstract put the English title of the pii|x;r. Use block

. letters for the title. The lenght of the abstrnct should not be greater than 10 lines,

e) Drop 2 cm and begin the text of the pa[jer in the loft column.

Second and succeeding pages of tlie manuscript:

As it is marked on the pajiei; begin the text of the second

and succeeding pages in the left upper corner.

Format of the subject lieadings:

Headings are separated from text by double spacing.

If some characters are not available on your tyjwriler write them legibly in black inl< or with a pencil. Do not use blue ink, because it shows poorly.

Illustrations must be black and white, sharp and clear. If you incorporate your illustrations into the text keep the proposed format. Illustration can also be placed at the end of all text material provided, however, that they are kept within the margin lines of the full size two-column format. All vllustrations must be placed

into appropriate positons in the text by the author.

Typing errors may be corrected by using white correction paint or by retyping the word, sentence or paragraph on a piece of ftpaque , white paper and pasting it nearly ovei . errors

Use pencil to number each page on the upper-clght-hand corner of the manuscript, outside the blue margin lines 80 that the numbers may be erased.

CENIK OGLASOV

Ovitek - notranju stran (aa letnik 1981)

2 stran--------------------------- 28.000 din

3 stran--------------------------- 21.000 din

Vmosne stritni {za letnik 1981)

1/1 stran------------------------- 13.000 din

1/2 Klraili------------------------ 9.000 din

Vmesne strani za posamezno številko

1/1 strfin------------------------- 5.000 din

1/2 sirani----------------------- 3.300 din

Of)l£isl a potreb;ih po kadrih (za posamezno Številko)

2.000 din

ADVERTIZING BATES

Cover page (for all issues of l"}»!)

2nd page —...................... 1300 $

3rd paga------------------------ 1000 jS

Inside pages (for alt issues of 1981)

1/1 page ----------------------- 790 $

1/2 page ----------------------- 520 g

Inside pages (individual issues)

1/1 page....................... 260

1/2 page ----------------------- 200 g

Rates for classified advertizing:

each ati ----------------------- 66 ß

fiaaeii ogiasov v klasični obliki so »aželjene tudi krajše poslovne, strokovne in propagandne informacije in Članki. Cerio oJijave tovrstnega materiala se bodo določale sporazumno.

In addition to advertisment, we welcome short tmsinoss or product news, notes atul articles. The related chnrgos are negotiable.

• •■•i. • r ■■ .. ,

t ' '<■» • StìstìjliB' .

's t "

J. /

•V.», V/

-a s ;

• - i

/ m.

; '

Delavci DO DELTA proizvajamo najpopolnejšo jugoslovansko družino računalnikov, katera obsega celotno območje od mikro računalnikov do največjih 32-bitnih sistemov.

Poseben pomen dajemo aplikacijski programski opremi. Ob izbiri segmentov je bila naša skrb posvečena povečanju produktivnosti in čimvečjemu prihranku energije ter surovin. Programski moduli za področja procesne kontrole, planiranja in upravljanja proizvodnje, ter finančnega poslovanja, predstavljajo integralen pristop v Izgradnji informatizirane proizvodne delovne organizacije. Naši računalniki so narejeni tako, da niso element prestiža delovnih organizacij, ki jih kupujejo, temveč so orodje razvojnega inženirja, projektanta, delavca v skladišču in drugih. S takim načinom dela vstopa DELTA skupaj s svojimi uporabniki v informatizirano družbo prihodnosti...

če želite več informacij o DELTI, piäite na naslov: ELEKTROTEHNA — DO DELTA, Služba za komunioiianje s ItliSčem, Parmova 41, 61000 Ljubljana.

 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2014    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh