|
|
kulturni svet �tel v �ast, da razpolaga s tako silno potenco kot je arhitekt Ple�nik,
Od posameznih slik Ple�nikovih del opozarjam na slike Zacherlove hi�e na Dunaju, najve�jega nje�govega dela. Pogre�amo samo posebno' tu tudi na�rta, ki bi nam povedal marsikaj, kar bi nas zanimalo, �■ Opozarjam dalje na na�rte za restavracijo romarske cerkve na Trsatu. Karakteristi�no za Ple�nika je, da je izdelal te na�rte brez naro�ila, iz �istega notranjega nagiba, ker ga je zanimal problem kot tak brez ozira na to, ali mu bo to prineslo kako materialno korist ali ne. Ti na�rti so tako zanimivi in za umetni�ko kul�turo na�ih de�el tako va�ni, da bi �elel po mo�nosti izpregovoriti enkrat posebej in ob�irneje o teh in drugih podobnih Ple�nikovih na�rtih. Poudarjam tu samo najva�nej�e: kako je Ple�nik ustvaril brez uvedbe novih arhitektonskih elementov iz razmeroma precej poni�ne arhitekture monumentalno in slikovito u�inkujo�o arhitektonsko skupino, pri �emer ni po�diral starega, kot se ve�inoma dogaja, ampak samo genialno domislil naprej arhitektonsko misel, kot so jo dajale krajevne in stavbne razmere danega predmeta,
Velezanimiv je tudi na�rt za farno cerkev v bli�ini Dunaja (si, 15 in 16), kjer je za sicer prav neprikladen in neroden stavbni prostor originalno in genialno re�il nalogo postaviti cerkev, ki bi v najvi�ji meri odgo�varjala vsem prakti�nim potrebam,
Na�rti za cerkev sv. Duha na Dunaju nam ka�ejo, kako neumoren je Ple�nik v iskanju vedno novih mo��nosti re�itve, odgovarjajo�e najbolj danemu material�nemu polo�aju, ter kako zna zamisliti umetni�ko u�in�kujo�e oblike v novem materialu �elezobetona,
Mnogo zanimivega o njem in njegovem delu nam povedo tudi vse druge slike.
�elim samo, da bi ta prva ob�irna mono grafi�na publikacija o enem na�ih umetnikov ne na�la samo veliko �itateljev, ampak tudi kupcev, da doka�emo zalo�ni�tvu, da se Ple�nikova domovina zanima za njegovo delo in ga �eli bli�e spoznati posebno sedaj, ko ga ima v svoji sredi, p .
Glasba.
Kogojev koncert dne 6. novembra 1920 v »Unionu«, Leta 1916. mi je urednik »Doma in sveta« dr, Izidoir Cankar predlo�il tri Kogojeve skladbe. Prevrnil sem ovojni list, oko je obstalo na prvih taktih »Istr�skega motiva«,1 uho si je poizku�alo za o�esom ustva�riti to�en glasbeni odmev; odlo�il sem in dejal: »�lovek, ki je to napisal, mora biti glasbenik.« Ko so skladbe na instrumentu dobile to�nej�i izraz, je bila sodba le �e trdnej�a,
Pa je navzlic temu koncert u�inkoval skoro kot razodetje- Zakaj tolike globokosti, tolike sr�ne toplote, kot so jo pokazale ta ve�er, morda nih�e ni mislil, da vsebujejo Kogojeve skladbe, Neglede na to, da je moral skladatelj proti prvotni nameri sam igrati na klavir in spremljati petje, in je tako navzlic vsem velikim oviram, ki so se mu stavile na pot, koncert omogo�il. Pa dasi ni pianist po poklicu, nas je marsikatero mesto tudi v
1 Objavil ga je »D, i,, sv,« 1. 1917, v slavnostni, na�el-nostni �tevilki. Tiskarna tedaj, �al, ni imela dovolj znakov za arpegge, tako da tisk ni povsem to�en,
|
klavirskih skladbah ogrelo. Prav prisr�no in ljubko je donel Andantino cantabile, celo Skica, ki se nam je zdelo, da je bila najmanj pianistovski igrana, v.am je vzbudila vtis, da je glasbena misel le nakazana, skoro bi dejal, nalahno pred nas vr�ena, nato zopet na debelo zajeta- Sploh te�i Kogoj v prvi vrsti za �im globljim izrazom notranjega ob�utja. Kako to dose�e, 7 gosto nasi�enimi disonancami ali izrazitimi ritmi; z nekaj nizkimi basovskimi postopi, ki jih na izbran na�in pripravi, ali da nagrmadi polnih, silnih akordov; s so�nimi, v globoki barvenosti se prelivajo�imi, bo�a-jo�imi harmonijami ali z dvema, tremi toni, ki v trpkem, naravnost skele�em odporu drug ob drugega udarjajo: po tem ne vpra�uje, za to nima nobenih dolo�enih likov, ampak trenutek �ivega �uvstva da umetninam obliko, ki najbolj odgovarja notranjemu do�ivetju, � Kako je to notranje do�ivetje, kako na zunaj u�inkuje, se z besedo seveda ne da to�no izraziti. Kar se pove, je le vse alegorija, vse povedano v prilikah, prispo�dobah, ki so vzete iz drugih vrst �utnega zaznavanja; to prilikovano govorjenje nam ho�e samo to re�i, da podoben ob�ut, kakor ga dela kak predmet oiziroma dogodek na vid, okus, vonj, �ut, vzbuja tudi glasba, Zato vsaka sodba o glasbi, ki se javlja z besedo, zadeva resnico le izdaleka, le posredno, zastrto kot v uganki, Vendar pa je sodba z besedo tudi koristna. �e govorim n. pr. pri Kogoju o globokih barvah, o so�nih, bo�ajo�ih harmonijah, o skele�ih disonancah, sam glasbo bolj »doumem«, to se pravi: s pomo�jo prispodob svojega duha usposobim, da globlje �uti s skladateljem, hkrati pa tudi bravcu utiram pot do la�jega »umevanja«, t. j. spoznavanja lepote, v kolikor se javlja v glasbenih pro�izvodih, Seveda mi pa najbolj zgovorna beseda ne za�dostuje; to, kaj naj v glasbi �utim, mi pove le glasba, beseda me more pa� vsaj nekoliko ubrati, du�o po�staviti v nekak dej, jo nekako uglasiti, da za�ne ob poslu�anju glasbeni �ut v meni glasbene vtise tako vase sprejemati, kakr�ni so v resnici, in se v njem vzbudi to�en, jasen odmev. �e glasbeni ob�ut ne sprejme vtisov tako, kot so, �e se v njem ne vzbudi to�en odmev tega, kar je sprejel, mi glasba ne ugaja in najmilej�a in tudi najpravi�nej�a sodba, ki jo morem izre�i, je: te glasbe ne razumem.
Za Kogojevo glasbo je treba du�o pripraviti prvi� s tem, da se �lovek otrese misli na obliko, v kakr�ni smo bili vajeni sli�ati glasbo, zlasti pesem. Njegovi melodiki, �e jo pogledamo samo na sebi, bi bil sicer nekoliko �e Lajovic z drugimi utrl pot, da nam ne bi bila tako povsem nova, toda spremljanje in sploh vse ob�utje je pa v na�i glasbi tako novo, da je morda le najbolje, �e gre �lovek poslu�at samo z naravnim �utom za glasbo, ali da svojega glasbenega znanja ne prinese s seboj, da bi ga imel za Prokrustovo posteljo, ki bi Kogoja hotel vanjo stla�iti, zakaj gotovo bo prevelik in treba ga bo obsekatL Zato smo do�iveli, da so ljudje brez strokovne glasbene izobrazbe na�li marsikako lepoto v skladbah, do�im so jih zopet priznani glas�beniki malodane v celoti zavra�ali. Zdi se mi, kakor da se v �lici ponavlja to, kar se je v kotlu godalo z Wagnerjem,
To odklanjevalno stali��e podpirajo razli�ni raz�logi. � Ni� posebno novega da to ni, da ruski bolj�e-vi�ki skladatelji �e vse huj�e re�i ustvarjajo. � Toda res je to, da doslej nih�e izmed slovenskih skladateljev
|
|