logo
search
full-text search
Europeana search
Email:
Pass.:
Login
 
This item is only available within the Librarys premises, due to copyright protection.

0 / 0
]3oris Euhar LJUDSKA MATERIALNA KULTURA V SKOCJANSKIH HHIBIH NA DOLENJSKETI S POSEBNIM OZIROM NA SPRED!EEMBE PO OSVOBODITVI Inavguralna disertacija Ljubljana 1965 !'18o642 '¦ ¦ ¦ U V 0 D 1» Namen študije in. raziskovalne metode Osnovni namen pričujoče študije je, podati podobo Ijudske ma-terialne kulture vasi v Skocjanskih hribih na Dolenjskenu Z njo želim prikazati razvoj za te krage najbolj zn.aciln.ih pod-ročij Ijudske materialne kulture, v zadnjih sto letih, kot tu-di vse spremembe, ki so se dogodile v ljudski gmotni kulturi ^eh krajev v drugi polovici prejšnjega in v prvih. desetletjili 2 0o stoletja. V konkretneia primeru iz Škocjanskih hribov pri-~ kazuieiUj kako se ljudska gmotna kultura v vseh svojih. oblikah. in pojavil v svojem zgodovinskem razvoju in v.prostornem raz-širjanju nenehno spreminja. To, kar je o strukturi slovenske __ ljudske kulture zapisal Vilko Novak, velja predvsem še za stanje Ijudske materialne kulture teh. kra^ev v letih po osvo-boditvi in sicer še posebej za spremenibe, ki so se dogodile v zadnjih letih in katerim posvecam v študiji še posebno pozor-nost. Te spremembe so velikey saj gre tu za svojevrsten in razmeroma izredno hiter proces izginjanja in spreminjanja ljudsko kulturnih eleinentov. Ti se spreminjajo tudi zaradi splošnega kulturnega in gospodarskega razvoja, zaradi hitre-ga razvo.ja industrije in tehnike, zaradi političnih, social-v?\i in gospodarskih sprememb, ki jih je prinesla naša ljudska revolucija. Ge €je kje veljalo pravilo, da tiste plasti družbe, ki ima.jo večja možnost gospodarskega in družbenega izpopolnjevanja, 2 napredujejo hitreje v zamenjavi starega načina z novnm, je to značilnost krajev v Škocjanskih hribih, ki so bili vse do pred nekaj leti zaradi svoje geografske lega, kot zaradi svoje - 2 - gospodarske zaostalosti in slabih prometnih zvez odmaknjem od sveta. Zaradi tega je ljudska kultura tu počasneje spre-niinjala svoje starejše prvotne oblike in jih bolj počasi, kot v ianogih drugi krajih Slovenije, tudi prilagajala nove-iilu nač.inu življenja. Civilizacija, novo se je tu pocasneje mešalo s starim in tudi v maniši nieri vplivalo nanj . Namen študije je poiskati zakonitosti, ki se pojavljajo v tem razvoju ±n dokazati, da je etnologija tudi v sodobnem zivljenju pomeinbna družbena znanost, sposobna in hkrati tu-di dolžna proučevati oblike, pojave in predmete v ljudskem življenju v preteklosti in sedanjosti. Tako kot obravnavain vsa predvojna izseljevanja prebivalstva is Škocjanskih hribov (odhajanje na delo v gozdove Bosne in Slavonije, na priložnostna sezonska kmečka dela v Ljubljani, G-rosuplju in I-jbrepolju, izseljence v Ameriko in Prancijo) in posledice tegaytako vključujem v študijo tudi vse proce-7 se, ki jih je v zadrgih desetih letih povzročilo inočno izse-Ijevanje prebivalstva iz teh krajev. To je krivo tudi za po-klicno preslajanje kmečkega prebivalstva, za deagrarizacijo, za zmanjšanje tradicionalne hišne dejavnosti in preusmeritev v izdelovanje takih predmetov, ki zahtevajo manj delovne si-le in v mehanizirane dejavnosti, ki v krajšem času prinesejo vecji zaslužek. Za svojo študijo nisem našel podcbnih del, ki bi mi lafcko služila kot vodilo za moje delo. Pri nas se etnologi pri ob-ravnavanju posameznih vprašanj raziskovalnih področij ljud- - 3 - ske kulture ozirajo sicer tudi na sedanjost, kl ,je navadno iz-hodišče vsera študijam, nimamo pa celotnih obravnav širšili o"b-raocij, ki bi zajele tako preteklost kot sedanjost, kot to ob- ravnava pričujoča študija. Doslej imamo v Sloveniji le en mo- 4 nografski prikaz celotne ljudske kulture nekega kraja. Za boljše raz"'onievanje vprašanja izseljevanja ter izkorišcanja tal in urbanizacije sem imel na vol^jo nekaj del slovenskih ge-o^rafov, ki v zadnjih letih posvečajo posebno pozornost tem r vprašanjen,^ Tud:. v ostali jugoslovanski etnološki literaturi se avtorji pri obravnavanju sodobnosti mnogo ukvarjajo z migracijami• Prav tako se pri tuji literaturi, kolikor nii je bila dostop-nar nisem mogel zgledova^i v večji meri, Dela sovjetskih av-torjev" sicer močno posegajo s svojimi raziskavami tudi v se-danji čas in se lotevajo sodobnih problemov, v glavnem pa so vsa njihova dela vezana na prikaz stanja, razvoja in živlie- 7 n;ja ljudi v okviru kolhoznega gospodarstva. To so raziskova- n.ja procesa formiranja in utrditve socialističnih oblik živ-Ijenja kolhoznikov. Posebno pozornost posvečajo celo razisko-•vanju vplivov kolektiva na vzgcgo osebnosti in raziskavan 0 Q foruiiranju Č3)oveka .koinunistične skupnosti. Podobna so dela tudi avtorjev drugih. socialističnih dežel vzhodne Evrope, ki preučujejo razvoj in sooializacijo vasi. Večkrat so te raz-prave9 ki jih sicer pišejo etnologi, za naše pojme čisto gos-podarsko-zgodovinske ali pa sociološke in psihološke študije. V zah.od.ni Evropi so te vrste še najboljša dela švicarskih znan- - 4 - stvenikov iz šole Richarda Weissa. To so največ monografske študije o posameznih krajih s teoretičnimi razglablargi o razvoju ljudske kulture, V teh zagovarjajo preucevanje seda-njosti, preucevanje razvoja, sprememb in celo preučevanje in-dustrializacije• Pri obravnavanju konkretnega gradiva o raz-voju in spremembah v ljudski kulturi na vasi danes pa so po- samezni avtorji bo2g skopi. Nekateri pa obravnavajo nekmeč- 11 ke sloje na vasi, Spet druga dela švicarskih in nenskih av- torjev obravriavajo vasi? ki jih je zajela industrializacija. Tako sem v navedeni domači in tuji literaturi lahko dobil sa-rao nekatere koristne pobude za raziskovanje in obdelavo svoje nonografske študi'je. Moj raziskovalni okoliš je povsem druge-ga značaja. To je inanjša pokrajinska enota, ki obsega 12 vasi in zaselkov, ki so še do danes ohranili svoj kmečki značarj. Zaradi velikega pomanjkanja rodovitne zemlje na kraških tleh. in prenaseljenosti si že več kot sto let iščejo prebivalci teh krajev za življenjski obstoj dodatm zaslužek v hišni de-javnosti. Ta ge vezana na les in na višek delovne sile. Tudi v vsej njihovi socialni in duhovni kulturi se odražajo opisa-ne znacilnosti te pokrajine. Za to vključujem v posamezna po-glavja razprave tudi značilnosti socialne in duhovne kulture, ki dopolnjujejo nekatere strani in probleme materialne ljudske kulture Škocjanskih hribov. Preseljevanje v mesta in industrijska središča, deagrarizaci-ja, zboljšanje prornetnih zvez, vecja gibljivost prebivalstva in dvig življenjs-ke ter njihove splošne kulturne ravn.i, vse to je povzročilo velike spremembe na vseh področjih ljudske kul- -5 - ture? predvseia pa še na področju materialne kulture. Spreniem-be se pojavljajo pri obdelovan.ju zemlje, ki je je zaradi po-man;jkanja delovne sile iz leta v leto več neobdelane in rjo počasi prerašca gnaovje in gozd. Spreminjajo se odnosi v ok-viru vaške skupnosti, razkraja se stara patriarhalna družina, Merga se tradicija, spreminja se skratka celotna vaška kultu-ra, ki dobiva povsem nove oblike in nov obseg in se vedno bolj meša 2 iiiestno kulturo. ITastajajo svojevrstni procesi. Te spren-Ijaiii ob konkretnih primerih v vaseh Skocjanskih hribov, podrob-nerje pa na primeru vasi Male Lipljene. V študi;ji želim prikazati? da imajo to spreminjanje kulture in procesi, ki pri tem nastajajo, tudi svoje zakonitosti, ki se po.javljajo tudi onstran meja Skocjanskih hribov, saj so podob-ne in karakteristične celo za velik del Dolenjske in še več, za razvoj in preoblikovanje Ijudske kulture slovenske vasi na-sploh, Zato boin v posameznih poglavjih, ob raznih področjih ljudske kulture vnesel tudi priinerjal.no gradivo in posamezne -^ pojave obdelal z vidika Dolenjske ali pa celo vse Slovenije. G-loblja analiza ljudske kulture teh krajev nain pojasni, da so spreraeabe, ki jih prinaša vpliv mestne kulture na vasi, veli-ke in podobne spremerabam, ki jih. preživljajo številne sloven-ske vasi, spreniembam ki so bile znač-ilne tudi za vas pod vpln.-vorn industrializacije v drugih evropskih deželah, le da so v teh deželah prišle mnogo prej do veliave kot pri nas. Sedanie stanje liudske kulture in spreiaembe, ki se še vedno dogajajo, pa m± tudi narekujejo, da podam hipotezo 0 razvoju ljudske niaterialne kulture Škocjanskih hribov v prihodnosti in - 6 - prikažem, v kolikšni meri se vaška kultura teh krajev stapija z mestno kulturo. Tako je študija tudi slika umirarga pristne stare ljudske kulture slovenske vasi in žal tudi fizičnega, vsesplošnega propada te vasi. Rezultati neposrednih terenskih raziskovanj, statistični podatki in današnje starge nam kaše-jo, hkrati pa so nam tudi v svarilo, da se bodo posamezne va-si v Škoc.janskih hribih vrnile tja, odkoder jih Je z veliko inuko iztrgal gozdu skoraj pred tisoč leti turjaški podložnik. Žal jih bo znova prerastel gozd. Toda tudi etnolog ne srae pa-sivno gledati na ta propad vasi in z njo tudi na vse vecii razkroj kmečke družine, s tem pa tudi na razkroj ljudske kul^..;. ture nasploh, Njegova naloga je, da razmišlja, temeljito ra-zisku^ie, predlaga in vpliva, kako "bi zavrli proces izumiranja vasi in vaške kulture, Zato na koncu svojega dela, ko govorini o razvoju ljudake materialne kulture v prihodnosti, predlagam nekaj konkretnih. rešitev ali vsaj predlogov, s katerimi "bi lah-ko vasi in zaselke, kmete v Škocjanskih hribih rešili popolne-ga propada in ohranili vsaj nekatere značilnosti pristne ljud-ske kulture teh krajev. Raziskovalne m e t o d e Za svoje raziskovanje in študijo sem moral poiskati tudi last-ne poti in pri nas ustaljenim etnološkim raziskovalniia netodam dodati dosle.j pri etnološkem raziskovalnem delu v Sloveniji še Eialo uporabljeno metodo sistematičnega, kontinuiranega zbira-nja etnološkega gradiva in neposredne observacije. Raziskovalno ozemlje obsega Škocjanske hribe pri Turjaku na _ 1 — I Dolenjskem, To je življenjski okoliš, kl ima mnogo skupnih potez« Fa tem podrociu sem kot reprezentančno vas izbral In se natančneje raziskoval in v posebnem poglaviu obdelal -Male Iipljene. To je največja vas v Škocjanskih hritih in je po svoj;. gtspodarski, zgodovinski, kulturni m socialni ka-rakteristiki znač.;.lna za vse vasi na tem področiu. V tem ž.ivljenjsken okolišu, predvsem še v vasi Fale Liplj'ere, sen opravlial razen raziskovanja celotne Ijudske kulture šs številna dopolnilna raziskovanja, s kateriini sen dopolnjeval in prinerjal že obstoječe zbrano gradivo, Za upoštevanje prist nosti zbranega gradiva sem uporabljal za okoliš priDcip vec-kratnega primerjanja podatkov, v Malih Lipljenih pa seni siste-natično raziskoval vsa gospodarstva in vse prebivalce. Za primerjavo pa sen uporabljal še gradivo iz obnočij, ki me-jijo na Škocjanske hribe; iz Šentjurja, Turjaka, Velikih Lašč in Dobrepoljske doline. Zaradi obsežnosti^raziskovalnega področja in zaradi pomanjka-nja pisanih virov, se ai je pokazala za raziskovanje najbolj ugodna metoda neposrediaega terenskega raziskovanja. Ta li.1 ,je narekovala tudi postopek neposredne observacije in avtopsije. V letih. 1962, 1963 in 1964 sem opravljal na tem terenu indivi-dualna raziskovanja. Preučeval sem vse oblike Ijudskega živ-ljenja v Skocjanskih hribih. To je bilo raziskovanje vseh pod-ročij ljudske kulture, posebno pozornost pa sen posvetil še iiiaterialni kultun. V raznih casovnih obdobjin sein na razisko- - 8 - valnem terenu preživel s presledki skupno 180 dni in sicer v različniH letnih. časih, ob raznih praznikih, ob pomembnih do-godkih, ob vseh važnejših priložnostih v življergu in delu prebivalcev Škocjanskih. hribov. Pomagal sem kmetom pri pol,j-skih delih, bil z njimi na polšjem lovu, bdel z njimi ob inr-liču in bil gost na njihovih gostijah, Preučeval sen delo krovcev, zidarjev in tesarjev, neposredno pri njihovem delu. V zimskih večerih sem z Ijudmi delal zobotrebce in poslušal njihova pripovedovanja. Tako so postali prebivalci Škocjanskih hribov do mene izredno zaupljivi in me kot svojega sprejeli v skupnost. To pa mi je omogočilo, da sem lahko z njihovim sode-lovanjein preučeval njih same in njihovo kulturo in to predvsein še z metodo neposrednega opazovanja kot še z raznimi oblikami ankete (v obliki neposrednih razgovorov, v obliki razgovorov, ki jih je zapisal magnetofonski trak, kot v obliki, da so te razgovore pisali anketiranci sami)-. Ankete sem izvedel ločeno po posameznih generacijah, starostnili skupinah prebivalcev. Najbolj pogosta oblika pri zbiranju gradiva pa je bil ustni intervju, ki sem ga v mnogih primerih zapisal tudi na magneto-fonski trak, Tak intervju sein dopolnjeval še s podatki nepo-srednega opazovanja. Tako seia lahko na najbolj neposreden način preučeval celotno življenje prebivalcev Škocjanskih hribov. - 9 -2# Viri ±n literatura Terensko gradivo Za področje Škoc janskih hribov je na voljo malo pisanih vi-rov, tako za starejše kot tudi za novejše obdobje. Zato mi je pri študiji služilo predvsem terensko gradivo. Uporabljal sem. doslej zbrano gradivo s tega področja, to je gradivo, ki so ga zbrale leta 1948 in 1964 raziskovalne ekipe Etnografskega inuzeja v Ljiibljani in gradivo, ki sem ga zbral sam na tein te-renu. Prva ekipa ffi v Ljubljani je raziskovala teren Škocjan od 26. avgusta do 16. septembra 1948. Štela je 12 članov, Raziskova-la je celotno ljudsko kuituro. Strokovno delo ekipe je vodil takratn:. ravnatelj Etnografskega muzeja, Boris Orel. Elcipa je zbrala 40 etnografskih predmetov, več kot 200 fotografij, 100 prostoročnih in tehničnih risb in 20 zvezkov zapiskov, Razen tega obsega gradivo 6 ovojev pretipkanih zapisov. Gradivo je zbrano v arhivu SEM, razen zvezkov 32 do 38, z zapisi običa-jev in ljudskega pripovedništva, ki je v arhivu Inštituta za slovensko narodopisje pri SAZU. Drug pomeiaben vir je gradivo, ki ga je zbrala 21. ekipa SEI-I, ki je preučevala Ijudsko kulturo v Škocjanskih hribih od 22. lunija do 12. julija 1964. Štela je 7 članov. Delo ekipe je vod.il ravnatelj SEM, Boris Kuhar. Ekipa je zbrala 50 etnograf-skih predmetov, izdelala 200 fotografij in tehnično posnela 15 objektov ljudske arhitekture ter zapisala 18 zvezkov terenskih zapisov. - 10 Ekipa ,je raziskovala predvsem spreiaeiiibe, ki so nastale po letu 1943 v l.judski kulturi teli krajev. Razen tega je dopolnjevala gradivo prve terenske ekipe EM iz leta 1948. G-radivo je zbrano v arliivu SEM. ITadal.jnji vir za pričujočo razpravo nii je bilo gradivo, ki seiu. ga sara zbral na raziskovalneia podrocju. To obsega 10 zvezkov zapiskov, 15 magnetofonskih trakov s tonskimi zapisi, okrog 300 fotografirj, 25 raznih dokumentov m 2 filmska zapisa. To gradivo je s celotnega področja Ijudske kulture v Skocjanskih hribih., precei gradiva pa se nanaša še posebej na spremenibe v ljjudski inaterialni kulturi v zadnjih 20 letih. G-radivo je v ar- hivu sm. ¦ ¦ Arhivski v i r i Najstarejši pisani vir za to področje je listina, ki pravi v prevodu Fr.Kosa: Leta 1 0 5 8 . je Kralj Hen-rik IV. podelil nekerau Anzonu tri kmetije " i n villis q.uorum nomina subseq_uenter, id est;Bizi? Dobel-gogesdorf, Hezogenbach et Lipnack". Ako ne bi bilo v t e h v a s e h dovolj kraljeve zemlje, naj se to?kar bi manjkalo,popolni v sosednjih b i v a -lišcih na južni strani "fluminis 3 i z i " . - 11 - Listina je v Zgodovinskem društvu v Celovcu. Bila je ponatisnje-n&i 1. v MHK IX, 1854, 21; 2. v Archiv fiir Kunde osterr.Gesch. XIV, 2 0? 3. pri Schumiju, Archiv fur Heimatk. II, 6; 4. pri Jakschu, Monumenta historica ducatus Carinthiae II, 63 in pri Fr.Kosu, Krajevna imena v starih listinah. BflK XVIII, 1908, 87 - 88. Fr.Kos je v omen j en i razpravi ugotovil, da so "Lipnack" Liplje-ne južno od Ponove vasi. Pri tem misli verjetno Velike Lipljene, ki so najbližje Ponovi vasi in tako doninevam, da se ta letnica nanaša na to vas, Največ starih virov pa je bilo v grajskem arhivu na Turjaku. Žal ta arhiv ni dostopen, ker ga je večina v Avstriji v zasebni lasti. Zadovoljiti sem se moral z izvlečki iz najvažnejših listih tega arhiva, ki jih je objavil Er.Koma-tar pod naslovom: Schlossarhiv in Auersperg, MMK,v letnikih 1905, 1906 in 1907, V izvlečkih iz uradnih grajskih spisov, in listin 0 obveznostih podložnikov ter urbarjev najdemo imena kmetov -podložnikov in imena krajev v Škocjanskih hribih in sicer že od 13. stoletja naprej. Tu je objavljen tudi podatek, da je Herberd von Auersperg ustanovil leta 1260. faro sv.Kancijaiia. Od izvirnega grajskega arhiva mi je bilo na razpolago le 5 urbar-jev Auerspergove gospoščine za leta 1501, 1504, 1509, 1510, 1585 in 1754. Ti so v DAS. Iz rgih je razvidno, da je leta 1501 spa-dala pod turjaško gospoščino tudi ena huba iz I/Ialih Lipljen. Vicedomski arliiv 1/70 a Lit.Z.Num.VI. - Zehender - 12 - des Vicedom - Amts 1737, DAS. V njem je tudi seznas desetine za vasi v Škocjanskih hribih. Terezijanski kataster- Bekantnuss Tabellen Unter Krain No 120 bis 121 iiber alle den jetzt bemelten Dorff befindliche Aecker und andere Realitaten. DAS. To je seznam po-sestnikov, velikosti posestev, navedbe o desetini in podatki o poklicu prebivalcev.v Škocjanskih hribih. Franciscejski kataster Provinz Krain, Nro 141 - Kreis Neustadtl G-emeinde Lipleir, Steuer Besirk Auersberg, DAS. Provinz Krain, ifro 11 Kreis Neustadtl Gemeinde Auersberg Steuer Bezirk Auersberg - 1823, DAS. Obe mapi vsebujeta katastrske mape z vrisanimi stavbami in zem-ljišči, opis meja katastrskih. občin Turjak in Velike Lipljene, protokol vseh zemljiških parcel v teh. občinah, dokaz o izkori-ščanju zeniljišč, imenski seznam lastnikov posestev, poročila o kasnejših spreniembah pri stavbah in pri spremembah lastništva zemljišč, od leta 1823 naprej. Nadalje je priložen protokol o zemljiščih. v letu 1881 in parcelni protokol davku podvrženih zemljišč iz leta 1869. Katastrske ciape katastrske občine Velike Lipljene v arhivu katastrskega urada G-rosuplje, Vsebujejo prikaz stavb in zeinl^išč za vasi Velike Lipljene, Male Lipljene, Rožnik, Že-leznica, Medvedioa, Staro apno, G-radež, Sloka. gora, Veliki Loč-nik, Mali Ločnik in Laporje za leto 1896, kot tudi vsa dodatna - 13 - bonitiranja in vse spremembe do današnjih dni. To je uraclni zealjiški kataster, ki je še danes v veljavi. Z u p n i 3 s k "a k r o n i k a f a r e Š k o c ,j a n p r i T u r i a k u , pisal jo je župnik Jereb od leta 1906. do 1935. Obsega 4 knjige. Kronika je izčrpen vir, zlasti še za obdobje zadnjih 60-ih let. V njej je ob zgodovini fare in župnijske cer-kve tudi miiogo drugih zgodovinskih podatkov, pa tudi precej gra-diva o Ijudski kulturi v te.j fari, predvsem o nacinu življen.^a ljudi, o ljudskera stavbarstvu, običajih, domači obrti in liud-ski umetnosti. Pisec kronike je prepisal tudi vec starejsih. po-datkov iz starih poročnih, rojstnih in nrliških knjig, in sicer? iz rojstnj-h knjig od leta 1639 iz poročnih knjig od leta 1636 Vn arliških knjig od leta 1640 dalje. Te knjige so bile :?ied drugo svetovno vojno uničene, tako da so ostali podatki iz oraenjenr-h knjig sedaj samo še v župnijski kroniki. V kroniki je tudi ne-kaj slikovnega gradiva,predvsem raznih skic s področja umetno-sti in liudskih stavb,ki jih je iadelal p.isec kronike. A r h i v ICLO S k o c j a n obsega pet' fasc.Lklov od leta 1946 do leta 1951. Ima podatke za vasis Plale Lipljene, redvedi-ca? Rožn±k9 Staro apno? Velike Lipljene m Železnico; to 1e takratni 1;CLO Škocjan. Pascikel ls odkupi, gozdarstvo, "kiaetiistvo. Fascikel 2i razni dopisi, Pascikel 3° arhiv iz leta 1949 - 1950. Jascikel 4°= skrbniški spisi, agrarna reforma, Pascikel 5s arhiv iz leta 1947 - 1948. Ta arhiv obsega predvsem statistične podatke za vsa področja gospodarstva nekdanjega IlLO Škocjan. Zlasti je še nmogo podatkov - 14 - o obveznih setvenih načrtih, o obveznih odkupih, o vzreji živi-ne? pa tudi o takratnih socialnih problemih na tem področju. Popis stanovništva po naseljima. Savezni zavod za statistiku, Beograd, 1961, KR Slovenija, zbir-ni mapi za občini G-rosuplje in Ljubl^ana-Vič. Tu so objavljeni podatki o gibanju prebivalstva in o velikosti gospodarstev in o posameznih panogah kmetijstva. Nekateri važnejši statistični po d-..-.a. t ki okraja Ljubljana. Zavod za statisti-ko i.n preučevanje gospodarstva, Ljubljana 1964. Tu je tudi zbra-n« gradivo o občinah. G-rosuplje in Ljubljana-Vič, v katere spada raziskivalni okoliš. To gradivo uporabljam zlasti še kot priiner-Jalno gradivo v študiji. Tiska'niviri; Vremenska prerokovanja in imena mesecev. Priinož Trubar, Ta slovenski koledar, Tiibingen 1557, e II. in e III. 0 svetnikih za posamezne obrtnike, živali, bolezni in stvari. Primož Irubar, Catehismus s dveima islagama, Tiibin-gen 1575? 258-286. Literaturas Valvasor je drugi na^jstarejši poročevalec iz tega področja. V knjigi II, na strani 234 omenia Fužinšico, ob kateri so po nje- govem nekoo fužine. Str. 237 iste krgige omenja ponikalnico Giobovca (Crlobočca), na str. 238 pa opisuje izvor potoka, k.i pogania mlin. Objavlja tudi sliko škocjanske cerkve, župnišča in tega mlina. Na str. 239 iste krgige opisuje potok Raši*o in ponikalnico Železnico, na strani 242 pa omenia votlino v Medvedici, ki ima zdravilno moc. Kn,jiga 8, stran 729 - 736, objavlja opis fare Škocjan in cerkva v tej fari. Knjiga 9, stran 131 - 132 opisuje Železnico, objavlja tudi sliko cerkve in graščine, ¦. -, ..3. . Leopold Podlogar, Zgodovinske drobtine iz velikolaš-kega okraja. JI^ XVIII, 1908, 1-13, 41-51. Opisuje tudi kraje in dogodke v Škocjanskili hribih, v krajih, ki so spadali pod velikolaški sodni bkraj. Stanko V u r n i k , Slovenska kmečka hiša. Kaše selo, BgdB 1929, 94-102. V tem članku uvršča dolenjsko hišo v sredrge-slovenski hišni tip in trdi, da je ta tip najbolj slovenski. I s t i Kmečka hiša Slovencev na južnovzhodnem pobočju Alp, Et IV, 1930 ~ 1931, 30-86. V te,1 svoji študiji pa omenja le belokranjsko skup?no dolenjskih hiš in te uvršča v vzhodno-slovenski tip hiše, dočim hiše v ostalih pokra.jinah Dolenjskc ne uvrsti v nobenega od njegovih. treh glavnih hišnih tipov na Slovenskem. Anton M e 1 i k , Kozolec na Slovenskem. Ig# 1931. V svoji razpravi opisuje tudi vse tipe kozolca^ ki nastopajo v Skoc-janskih hribih. 16 Is t i , Slovenija I, 1936, 530-598. Opisuje tip naselja in kmečkega doma, ki je značrlen tudi za to področje Dolenjske. Pcdrobno opisuje tudi vse tri variante hiše v tem delu Dolenj-ske ? manjšo leseno, s slamo krito hišo, več.jo hišo - zidano s čopom in pa vrhhlevno hišo. I s t i , Posavska Slovenija, Lj. 1959? 581. V tej knjigi ome-nja? da se je tu lepo ohranila stara dolenjska hiša niajhne ve-likosti, bodisi lesena ali zidana iz rezanega kamna in lepo pobeljena ali samo oinetana, s slamnato streho in običajnim čo-pom, Anton M r k u n , Narodopisno blagt iz Dobrepoljske doline Et. VII, 1934, 1-37. I s t i , Ljudska medicina v Dobrepoljski dolini. Et# X - XI, 1937 - 38, 1-10. I s t i , Lov na polhe v dobrepoljski okolici. Et. XII, 1939? 76-81. I s t i , Platnarstvo v Dobrep©ljski dolini. Et. XIII, 1940, 106-115. I s t i , Kcietsko delavstvo v Dobrepoljah in okolici. Et. XIII, 1940, 115-124. I s t i , Etnografija velikolaškega okraja. Kmetijstvo I, Do-brepolje 1943. I s t i , Obrti in trgovina velikolaškega okraja, Ljubljana, 1943. - 17 - Vsa Mrkunova dela so zgolj gradivo, ki se mu pozna, da ga ni zbiral poklicni etnolog, G-radivo se delno nanaša tudi na Škoc-janske hribe, v večji meri pa sem ga lahko uporabil kot pri-merjalno gradivo v študiji. Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937, 359-361. Tu so objavljeni razni podatki in nekaj stati-stičnega gradiva ter zgodovinskega za vse vasi Škocjanskih. hri-bov, Rajko L o ž a r , Ktnečki dom in kmečka hiša. RS I. 1944, 62-97, Obravnava tudi dolenjsko hišo, med drugim tudi hišo na zahoe.nem Dolenjskem v smeri Ljubljana - Kočevje, h kateri moramo šteti tudi hišo Škocoanskih hribov. Tone L j u b i č , Ljudska umetnost v Dobrepolah, Ljubljana 1944. Objavlja gradivo 0 ljudski unietnosti za območje, ki me-ji na Škocjanake hribe. Ti so tudi sprejemali marsikaj iz Ijudske umetnosti v Dobrepolju, Zat© to gradivo uporabl^am v študiji, I s t i , Izumrle panoge doinače obrti v okolici Turjaka. SE III - IV. 1951, 68-74. po V tem članku/opisuje dobreopljske rezbarje, krtacarje iz oko- lice Turjaka in osolnikarje z G-radeža. Janko T r 0 š t , Ribniška suha roba v lesni domači obrti, SE III - IV. 1951, 28-67. - 18 - To je obširen geografski opis ozemlja, zgodovinskega razvo^a obrti ±n pregleda panog suhe robe. Za Škoc.janske hribe onenja samo zobotr@ ^čarstvo, ne pa -tudi posamezne doinače obrti lese-nih izdelkov, ki so razsirjeni tudi v Škocjanskih hribih. Ob-javlja tudi zemljevid, geografski prikaz ribniške suhe robe na Lolenjskem, ki pa ima iste pomanjkljivosti, kot sem jih že na-vedel. - 19 - 0 p o m b" e 1. Vilko Novak, Struktura slovenske ljudske kulture. RSAZU IV. razred za filološke in literarne vede. 1958, 3« 2. Isti, n.d. 3. 3. Isti, Slovenska ljudska kultura. 1960, 5. 4. Marija Jagodic, Narodopisna podoba Mengša in okolice. Ivlen-geš, 1958. 5. V.Leban, Doseljevarge v Ljubljano. GV XVIII, 1-4, Lj . 1946, 60-93- :>¦ Cene Malovrh, Raziskovanja majhne enote hribovitega gospodar-skega prostora (okoliš Trebelno). Dolen.jska zemlja in ljudje, Novo mesto 1962, 200-223. Vladimir Klemenčič, Dnevni priliv delovne sile v industrij-ska podjetja v Ljubljani v letih. 1951 - 1961. GV XXXV, 1963, 1964, 3-13. Isti, Predhodni rezultati preučevanja najnovejših geograf-skih procesov slovenske pokrajine. GZ 2. Lj. 1964, 55-57. Študije o kmetijski izrabi tal v treh vaseh Jugoslavije, Lj. 1963. Isti, Agrarni problemi in urbanizacija. Urbanizacija okraja Ljubljana (ciklostirano gradivo za Skupščino okraja Ljublja-na 23/10-1964), 45-55. 6. Obravnavajo predvsem povojna naseljevanja posameznih pokra-jin, kot tudi dnevne migracije. ITavajam samo nekaj najvaž-nejših del srbskih in hrvaških. avtorjevs P.Vlahovic, Najnoviji doseljenici u banatskom selu Mramorku, Rad Vojvodjanskog inuzeja 2, Novi Sad, 1963. J.Trifunovski, 0 posleratnom naseljavanju srbijanskog sta-novništva u Karavukovu, Radkovu, Odžacima i Deronjama, Pos. izd. M.S., Novi Sad, 1961. B.Eusie, Beleške o najnovijim naseljenicima iz Makedonije u sedam sela vršačkog dela Banata, Pos.izd. M.S., Rovi Sad 1958, 70. - 20 - M.Filipovic, Proučavarge naseljavarga Vojvodine, Pos.izd. M.S., Novi Sad 1958, 20. S.Žuljic, 0 dnevnim kretanjima radne snage u Zagreb, G-eo-grafski glasnik, 1957, br.19, Zagreb 1958, 135-147. K.Barjaktarovid, Petrovo selo i život rgegovih stanovnika, Glasnik Etnografskog muzeja 22-23, Bgd. 1960, 123-158. 7. 0 tein poroca Slavko Kremenšek, SE 16-17, 1963-1964, 111. Od del sovjetskih avtorjev, ki so mi "bila dostopna? pa navajam najvažnejšas A.N.Terentjeva, Krestjanstvo Latviji. Moskva 1960. C.M.Abramzon, K. I.Antipina, G-.P.Vasiljeva, E.I.Mahova, D. Sulajmanov, Bjit kolhoznikov, Kirgizskih. seljenij Darhan i Čickan. Moskrva 1958. Vopros etnografiji i antropologiji Kazahstana. Slma-Ata 1962, 8. Tipičen priiner take študije je referat I.Babarova, Vli.jani-je tehničeskoga progresa v selskom hozjajstve na kulturu uzbekskovo krestjanstva. VII, MKAEN. Moskva 1964* 9. Primer take studije je P.Peševa, Popova, B.Božikova, Osnov-nije problemi bolgarskoj socialističeskoj derevni, VII, T.TXAEI Moskva 1964. 10. Paul Hugger je npr. v svoji knjigi Werdenberg, Land ioi Uli~ bruch, Basel 1964, od 193 strani posvetil le 16 strani po~ glavju o razvoju ljudske kulture danes. 11. Radolf Braun, Industnalisierung und Volksleben, Zurich., 1960. 12. Eduard Strubin, Baselbieter Volksleben, Basel, 1952. Na splošno o spremembah v ljudski kulturi govori delo Her-inana Bausingerja, Volkskultur in der technischen \YeltP Stuv-tgart 1961. 13. Eduard Strubin, n.d. 88-132. V predelu Švice, ki ga obravn*?-va omenjeno delo, so se že v 17. stol. začele v podobi va,.:.i in načinih gradnje stanovanjskih. in gospodarskih poslopij velike spremembe, ki so se končale že v 19. stol. S slano krite lesene hiše so nadomestile kamnite hiše, s strelio ir opeke.Država je s posebnim dekretom ze leta 1781. prepcve-la-la na vaseh slamnate strehe na hišah. 14. Fr.Kos, n.d. 87. - 21 - I. OPIS HAZISKOVALNEGA PODHOČJA V študiji je zajeto ozemlje, dokaj razsežen in visok svet, ki se vleče med Turjakom in Radenskim poljem ter .je med geografi 1 zarg ustaljen naziv Skocjansko podolje; med Ijudstvom pa se ,je za vasice in naselja, ki ležijo v glavnem ob cesti ali pa nad njo - ohranilo ime Škocjanski hribi. Ljudje iz doline okrog Gro-suplja ali pa iz Dobrepoljske doline govorijo, če gredo v vasi-ce, v gozdove ali na polja Škocjanskega podoljao6 g r e li o u hribe ali N a p u 1 e u škocjanskih hri-b i h . Zaradi tega imenujem svoje raziskovalno področje Škoc-janski hribi, saj je to ime ined ljudmi domače, medtem ko naziva Škocjansko podolje sploh ne poznajo. Skocjanski hribi obsegajo vasi in zaselke? Male Lipljene«, Veli-ke Lipljene, Staro apno (Škocjan), Zabukovje, Medvedica, Želez-nica, Rožnik, Veliki Ločnik, Mali Ločnik, Sloka gora, Gr^dež, Laporje, To je ozemlje nekdan.jega KLO (Krajevnega Ijudskega od-bora) Škocjan in del ozemlja KLO Turjak, ki se krije s sedanjo EJLejD.fare Škocjan. Cmenjeno področje je geografsko in gospodar-sko zaključena enota; to je skupnost več vasi z naravnim in inanj-šim gospodarskim, kulturnim in verskim središčem v Škocjanu ali Starera apnu, kjer so šola, trgovina, gostilna, cerkev. Večino krajev povezuje s središčem cesta G-rosuplje - Turjak. Železniš-ka postaja je v Predolah, od Skocjana oddaljena uro hoda. To ie dinarski svet? kjer se močno uveljavljajo kraške oblike površja, D&ioge njegove poteze so skupne s svojstvi ostale Do-lergske? bodisi glede narave ozemlja, kakor glede v gospodar-skili in naselitvenih značilnostih. Najvišji vrhovi tu soi Raški - 22 - krai nad Laporj ern (637), Sloka gora (633), Na Straži (615), G-o-~ renjasnožet (620), Pnliov hrib (573), Ostfg (528), Cerovc (592), Medvedriioa (510). Ob vzhodnejn robu poboč.ia se s terasami vzdi-gu;j-e ozka planota Jelovec (620), To hribovje tje ostanek plio- ceriskega ravnika. 7 oblikovnosti površja se tadi dobro vidi.jo učink:! prvotnega recuega toka po dnu Škocjanskega podolja9 ki je bil usnierjen od Zjobrepclja po Raščicij sedanji ponikal:'iici, proti severozL.hodna. •?/Ied Ijudstvoiii se je do de.nes cliranila pripovedka o velikerii je-zerj? ki je poplavljalo vse te kraje. To pa potrjujejo tudi ge-'Dgrafir ki trdijo, da je to jezero verjetno usahnilo šele po lederi.:- dobi. Dokazi aa jezero pa 30 vidni po tem, da ;je še da-nes v ravni.iii ponekod svet porasel z močvirako travo, plast ruse, v ka-beri raste trava? je precej tanka in spoiiiin^a na. 30-"iio, V gl.ini pa so ostanki lennih drobcev in zrnca peloda^ k;:. se .ne.bira v stcgeči vodl. Po eni izmed hipotsz je tekla Hašo.Lca od Poinkev po Skoojanskem podolju 111 ie verjetno :lmela tu še vec pr_.tokov. " Ob zakraševan.ju je poiskala podzemski odtok in ya preusraenla tudi tok. Yeč po"tcko^ & tega področna doseže 7 po-vršiijskem toku G-rosupeljsko kotlino, d:wagi pa ponikrie^o takoj, ko pri.tecejo na apneniSka tlae Podlcmšor.ca. 'ueče še danes proti severuj emako tudi Sent jursc.i ca, Dekos več.jih potokov na ts;.- c-zeiiilnii ni, Zato Ijudje govorijo 0 velike.ii pomargkaniu voce, , Le 00 riajLiižiih. delih podolja se vi^ie nekaj manjših potocko^" v nastetih zavojih, l,judje jiiri pravi,jo, da sc poo ..k a č fi e z v i t i . Večina 21 ed njlrai &o ponikalnice. Od nekaterih danes lahko sled.Lmo le strugi, po poročil-Jj iz konca prejšnjega s'."o- - 23 letja pa lahko izvemo, da so bili ti potoki takrat še živi in da je bilo v rgih celo precej rakov, ki so jih knetje lovili in morali z njimi plačevati graščaku desetino. Ti manjši po-točki se navadno stekajo v studence. Pred nekaj desetletji so še služili ljudem za pridobivarge pitne vode; danes, ko ima že vsaka hiša svoj vodrgak (štirno), pa le še redki naravni stu- denci služijo kot napajališče za živino. Na nekatere kraške po- 4 sebnosti je opozoril že Valvasor. Ta omenja v Skocjanu pri Turjaku tri ponikalne potoke. Ederi izmed njih je v neposredni bližini cerkve. Gre za izvir potokaf ki poganja mlin, nakar brž ponikne in nadaljuje neznano podzemeljsko pot. Toda poni-kalnice in mlina, ki ju je Valvasor celo upodobil, davno ni več. Tudi v ustnem izročilu nismo mogli nikjer več zaslediti spomina na to. Zato lahko danes le ugibamo, kje je privrel po-tok na površje in kje je stal mlin. Zdi se, da je sedaj tam -v kaki 100 m dolgi kraški dolinici pod cerkvijo - obrobni bru-halnik Kozlovka, ki bruha kratek Sas le po hudem deževju, nakar se njegova voda steka več deset metrov niže v nedostopne rupe. Tudi na nekatere ponikalmce na tein območju je že opozoril Val-vasor, Na območju Skocjana ^e dovolj otipljivih dokazov pre-meščanja kraških vodotokov v podzeralje. 0 njih in o številnih podzemeljskih jamali na tem področju so si Ijud.je ustvarili svo- 7 je predstave in svoj pravljicni svet in tudi svoja imena za- nje, Najvažnejše janie sos Martinca, Gorenčev hrbček, G-radelca, Kedenov kevder, Trznarjeva jama, Brezno na senožetih V krajih, jama V dulcah, Jaiaa v Cerovcu. Zdravšček je ponikalnica9 ki izvira pod šolo in iina po ljud-skem verovanju zdravilno moč. Pri farovškein koritu Zdravšček - 24 - ponikne, Do leta 1840 so "bil tu 3 bajarji, v katerih so žup-niki gojili ribe in rake. Železmška Mrzlica izvira za vasjo Zeleznica in teče v močilski bajar (ribnik). Tu nato poganja še zadnji mlin na tem področju. C-radiŠka Mrzlica teče proti Škocjanu in nikdar ne usahne, Pred leti je celo gnala mlin, toda pri mlinu je izginila v požiral-n ik ¦ Krokarica in Curek sta studenca v Medvedici, Skupai poganiata nekdanjo graščinsko žago in Borštnikov mlin ter tečeta dalje po Št.jurskih iaelinah. Locniski Zdravšček izvira izpod Ivlalega Ločnika in je nekoč poganjal Saldincev mlin. Na Malem Ločniku pa je še več manjših studencev. Železnica je imela kar tri studence, h katerim so hodili po vodo tudi prebivalci Malih Lipljen. Ti svojevirstni studenci inajo po ljudskem verovanju zdravilno moč in jih zaradi tega tudi imenu^ejo zdravščki. Skocianski hribi so tudi pomembno prehodno ozemlje. Ceznje vo-di danes cesta, ki povezuje Grosuplje s Turjakom in vodi mino Taborgke jame ali Šen-tjurja k novozgrajeni avtomobilski cesti PZočevje - Ljubljana. Od te glavne ceste se cepi več stranskih, manjših. cest. Sedaj gradijo novo cesto iz Ponikev do Škocjana. Tu so še tudi stare ceste, ki vodijo iz vasi in zaselkov v Škocjanskih hribih do glavne ceste. To so ceste z Gradeža in Sloke gore? cesta z Rožraika in Zabukovjae, Laporje? Veliki in Llali Locnik pa imajo s stranskimi cestami povezavo raeposredno z glavno avtomobilsko cesto Ljubljana - Kočevje. Čez to ozem- - 25 - l^epa je vodilo več rimskih cest, nekatere so še vse do leta 1839 služile kot gozdna ali tovorna pot. Še danes so vidni sle-dovi stare ceste s Sloke gore do Ponikev. Uporabljajo 30 kot gozdno pot in 30 Ijudje iinenujejo še vedno "rimska cesta". Izredno zgodnja naseljenost Škocjanskih hribov je v zvezi z njihovo lego. To ozemlje je bilo pomembno tudi v strateškem pogledu. Na višjih legah je bilo več rimskih utrdb in čez o-zemlje je šlo več rinskih. cest (gl.pril.zemljevid)• Tu so na-šli svoja domovanja tako pomembni graščaki, kot so bili Cuš-perški gospodje, ki so si postavili svoj prvotni grad na enem izmed priostrenih. vrhov Jelovca, na drugi strani pa so Turja-čani zgradili svojo utrdbo ob stranski grapi, kjer se Skocjan-ski hribi najsložneje vežejo z Želimeljsko dolmo, Tudi iaed ljudstvom se je ohranilo še do danes mnogo izročil 0 zgodovinskih dogodkih. Pripovedujejo 0 velikanskih gradovih na G-radišču pri Sloki gori, na Ah'cu, Limberga in Taboru, 0 zako- o panih rimskih, turških ±n francoskih zakladih, pripovedke o Trubarju, ki je bil rojak škocjanske fare in Juriju Dalmatinu, ki je bil štiri leta duhoven v tej fari ter 0 njegovi znameniti pridigi na sv. Ah'cu, s katero si je zaslužil od turjaške gro- 9 fice kobilo in z njo tudi priimek Jurij Kobila. Protestantska doba je zapustila med ljudmi mnogo sponiinov. Prav tako pa tudi velike lakote, kot n.pr. tista leta 1529, ki je obiskala škoc-Jansko faro in bila tako huda, da so Ijudje dali travnik za hleb kruha. Pa tudi o kugah in drugih podobnih nadlogah se je ohrariil spomin med ljudstvom. - 26 - . 11 Bogato je tudi izročilo o graščakih, o tlaki in desetin?"., o 12 trpj-jenju podložnih..)kmetov, pa tudi o vojnah, od turških. io francoskih vdorov v naše kraje. Jasno, ljudstvo je vsa ta ,o zgodovmska izročila po svoje prikrojilo in jih spreminjalo, dopolnjevalo in mešalo z novejšimi zgodovinskimi dogodki. Toda ce ljudska izročila prinerjamo z dejanskimi zgodoviriskiEii po-datki,lahko mnogokrat zasledimo, da nain tudi tu ljudsko izro-cilo ohranja do neke inere podo"bo pomembnejših zgodovinskih. dogajanj v Škocjanskih liribih in nam saao še potrjuje dejstvo o zgodovinski pomeiiibnosti tega ozeralja. Okrog saniega nastanka Škocjana in škocjanske fare pa je Ijud- stvo spletlo legendo, ki je po svoii vsebini podobr.a legendara 14 -o nastanku še več cerkva v Sloveni.ji. Skocjansko faro je u- stanovil še pred letom 1260 Herbert Turjaški, ki ,ie v Skocja-nu sezidal cerkev. Tako ie bila v Škocjanu ena najstarejših far na Lolenjskem. V začetku je bila tudi ena največoih far. Obsegala je še današrgo faro Turjak^ Rob? Raščico. Leta 1?39 se je razdelila v tri fares škocjansko, turjaško in robarsko, leta 1907 pa se je odcepila in postala samostojna fara še Ra- 15 ščica. Od takrat obsega fara Skocjan 15 vasi; Male Lipl.iene, Velike Lipljene, Staro apno, Zabukovje, Medvednica, Železnica in Rožnik, . Veliki Ločnik, Mali Ločniik, Sloka gora, G-rždež, Laporje, Osolnik, Javorje in Travnik. Zadnje tri vasi nisem vključil v svoje delo, ker imajo že več desetletij gospodarsko in politično središce na Turjaku in Velikih LaščaMako je bila škocjanska fara nekoč izredno velika i.n tudi znamenita. Upravno pa so spadale Male Lipljene, Velike Lipljene, Staro - 27 - a*pno, Zabukovje, Medved ,ca9 Železnica in Rožnik do leta 1945 pod županstvo Vel.Lipljene. Od takrat in do leta 1951 je te vasi vključeval krajevni ljudski odbor Škocjan, sedarj pa spa-daja pod občino G-rosuplje vasi Veliki Ločnik, Mali Ločnik, Sloka gora, G-radež9 Laporie, Osolnik¦, Javorje In Travnik pa so spadale pred drugo svetovno vojno pod županstvo Turjak, po voj~ n.i pa pod KLO Turjak? do leta 1951, sedaj pa spadajo pod oboino Ljubljana-ViS-Rudnik. Škocjan (Staro apno) je bil tudi poneinbno gospodarsko središce. Tu ,je bilo več trgovm, gostiln in obrtnikov. Tu je bi.lo tudi več apnenic, Odtod tudi ime za krai Staro apno, Tako Ijudie že 16 od nekdaj j.inenujejo ta kraj. Paro menujejo Skocjan - škcc- iansko - in večkrat velja tu iiae tudi za Staro apno. V stari škocjansk:.. fari je bil tudi ro.jstni kraj Primoža Tru-barja, Rdščica. Skoojansko faro so v dobi refonaacije 40 let upravljali protestantski duhovniki, Med njimi je bil tudi Ju-rij Lalmatin od leta 1585 do 1589 župnik škocjanske fare. Nje- gova žena (hči Primoža Trubarja) je pokopana v Škocjanu. 0 Ju- 17 riju Dalmatinu m o protestantih se je ohranilo več ustnih izročil. Skocjan je tudi že zgodaj dobil šolo. Šolsko poslopie so zgradili že leta 1850. Večina zgodovine krajev v skocjanskih hribih je na ta ali drug način povezana z zgodovi.no Turjacanov, del.no pa se z zgodovino Čušperske gosposkeo Svoje ime pa je ta kraj dob.il po farnem pa- tronu Kancijanu - slov. Kocijanu. Tega so po razlagi, k". 30 .ie 19 zap:^sal že Gregor G-lobočn:.k " in po hipotez.i, objavljeni v i'^1 - 28 - leta 1905 izbrali farnemu patronu saradi številnih kraških podvodnih pojavov na tein ozemlju. ¦ Bogata starejša zgodovina Škocianskih hribov mi je služila kot podlaga za boljše razumevarge obdobja, ki ga zajemam. v svcgi studiji. Ta je časovno oinejena na obdobje po letu 1850. Torej zajema čas približno zadnjih sto let. Toda takratraO sta-nje ljudske kulture je, sodeč po razpoložljivih pisanih virih in po ustnem izročiiu, za posainezna področja značilriO na tem od sveta odmaknjenem predelu tudi za starejša obdobja. Kljub razvoju kapitalističnega gospodarstva v drugih delih. Slovenije, je to ozenilje ostalo, tako kot skoraj vsa Dolenj-ska, agrarno, Toda kmetijstvo je na izredno primitivni stopnii, K temu je pripomogla še skopa kraška zeinlja ±n hitro narasča- 21 nje prebivalstva. • Tako so tudi ti kraji v obdobju razvoja ka- pitalizma padli v veliko revšcino. In posledica tega je bilo tudi izseljevanje v tujino? zlasti proti koncu 19. in v začet-ku 20. stoletja. Prvi izseljenec iz Škocjanskih hribov ;ie od-šel v Ameriko leta 1878. Tu je bilo leta 1913 iz teh krajev 173 izseljenoev. To leto pa jih je odšlo še petnajst. Takc je bilo od 1000 prebivalcev v tridesetih letih tega stoletja že nad 200 v Ameriki, večina v ZDA, nekaj pa jih je delalo v Fran- 22 ciji. Te stevilke nani povedo, da se je v slabih petdeaetih letih izselila ena četrtina prebivalstva. To izseljevanje .je povrzočilo velike spremembe, ki so zapustile vidne sledove v ljudski kulturi teh krajev. Kmet9 ki je bil prej samostojen gospodar na svojem posestva? je zdaj postal za krajšo dobo ir:e- 23 zdr.i delavec, proletarec. To, kar je zapisal J.lvlarentič za - 29 - slovenskega kmeta izseljenca, velja v veliki ineri tudi za lju-di, ki jih je borba za živlienjski obstoj pregnala iz Škocjan-skih hribov po svetu. Kapital jih je izžemal, vračali so se po nekaj letih domov le gospodarji, večinoma bolehni, ali pa celo 24 invalidi. V župnijski kroniki najdemo žalostne opise težkega življenja posameznih izseljencev. Nekateri so si afsvojim prid-nim trdim delom9 ki so ga fcili navajeni od doma? ustvarili v izseljeništvu eksistenco, Preceg je bilo takih primerov, da so delali v tujini le tako dolgo, da so zaslužili nekaj denarja in te.ga so pošiljali domov. In tako so živele mnogo družine od Amerike. In z dolarji so tudi zidali, Slamnato streho je nado-niestila opeka, hiša je dobila železen plug, obleka tje prišla iz Arnerike in nadonestila tradicionalno nošnjo. Na splošno in v največ primerih pa je bilo s kapitalom, ki so ga prinesli a-li pošiljali izseljenci tako, kot je prerokoval v teh krajih niočno udomacen ljudski pregorov; Amerikanski de-nar? krompir, pa pratika so sacio za e n o 1 e t o . Skopa zemlja ni mogla preživljati številnih družin v teh pasiv-nih krajih. In ce je bil kje kmet zemlje potreben, je to velja- 10 za Škocjanske hribe. 1 Tako se je moono poveoala potreba po postranskem zaslužku. Po zgledu ribniške doline so se kinetje v Skocjanskih hribiii sače- 25 11 ukvarjati z domaco obrtjo šele v 18. stoletju. Ta jin je da.jala dodatni zaslužek za preživljanje. Tako so začeli izdslo vati škafe, krtače in nato zobotrebce, Predvsem ti zadrgi so že več kot sto let značilna hišna dejavnost prebivaloev 8koc- - 30 - janskih hribov,. Konec prejšnjega in v zašetku tega stoletja so kapitalistični odnosi vsebolj začeli prodirati tudi na vasi v Škocjanskih hri-bih, K temu so prispevali še svoje, tradicionalni izkoriščeval-8ki odnosi, ki so jih izvajali nad kmeti graščaki. Vedno bolj so se večala socialna nasprotja na vaseh in njifrovi sledovi so ostali še vse do danes. V ta čas sodi tudi propad nekaterih kme-tij i.n s tem zmanjšarge kmečečkih posestev ter nastanek slo.ja vaških mogotcev, trgovcev in prekupčevalcev. Razen tega moramo omeniti številne delitve posestev. Ta proces propadan.ja nekate-rih kmetov in večjih premikov v socialnem stanju kmeta v tur-jaških. hribih se je nadal.jeval tudi med obema vojnama. Način obdelave zemlje se je le počasi izpopolnjeval. Leta 194-8 je bi-lo na -bem terenu še 16 lesenih plugov, ki so Jih uporabljali še kako leto pred tem, redki za oranje, ostali le za osipavanje, Praho so počasi opuščali ali pa je ostala zeinlja v prahi le na 4 ali več let, Delo je bilo pri malih kmetijah - in te so pred~ stavljale tu večino - vse ročno, obdelava zemlja slaba, gnoje-nje je bilo vezano le na kmečki gnoj. Poljedelski proizvodi so bili v glavnem še vedno isti kot stoletja prej; ajda, koruza, krompir, lan in krmne rastline. Za obdobje Eied obema vojnama je tudi značilno opuščanje pašniške živinoreje in s tem v zvezi o-puščanje skupnih pašnikov — komunšen. Pred začetkom druge sve-tovne vojne je kmet že bolj prehajal na vsaj malo bolj učinko-vit način obdelovanja zemlje, ki jo je izdatneje gnojil. Pora-bil je več gnoja, ki je prej ostajal na pašnikih. Zato ie za-čel gojiti živino vse bolj v hlevih, pašnike je opuščal ali pa - 31 - " jih. spremirgal v njive in travnike. Prepovedana je tudi bila gozdna paša. Druga svetovna vojna je močno spremenila podobo teh krajev, Škocjanski hribi so spadali v okvir Ljubljanske pokrajine. Med vojno se je močno zmargšalo predvseiri število moškega prebivalstva. Nekaj jih je padlo v partizanih, drugi kot pripadniki Bele garde.V Škocjanu je nam-reč bila od avgusta 1942 postojanka MVAC, nekaj mož in fantov pa je bilo v belogardistični postojanki na Turjaku. llnogo hiš in gospodarskih poslopij je bilo požganih ali pa so jih boin-bardirala nemška letala in razrušili nemški in italijanski to-povi. Ker je bilo največ poslopij lesenih, so pogorela do te-meljev. Zato je v nekaj letih po vojni, to je v letih obnove, zraslo precej novih, toda zidanih hiš, ki so v marsičem spre-menile podobo posameznih. vasi, pa tudi sam način življerga prebivalcev. ¦ - . ¦ Svojevrstne spremembe so nato ti kraji doživeli v naslednjih. letih socialistične izgradnje. Ukrepi administrativnega soci-alizma v prvih povojnih letih so zapustili svoje posledice v načinu gospodarjerga. Administrativno določanje setvenih načr-tov, obvezna reja posameznih vrst živine in obvezna oddaja, so spremenili način tradicionalnega avtark-ičnega kmetijstva. Prav v tein času so uvedli kmetje nelcatere nove poljske kulture, ki so se ohranile še do danes (sladkorna pesa, sončnice). Z obvez-no setvijo in oddajo pa so tudi ohranili pridelovanje posamez-nih rastlin, ki bi sicer zaradi naravnega razvoja že zdavnaj izginile z njiv v Škocjanskih hribih. (lan, konoplja, soja,bob). - 32 - Skoraj povsem so izginile tudi socialne razlike na vaseh v Škocjanskih hribili. K tenm je precej pripomogla tudi agrarna reforma. Nekdanjim kajžarjem in manjšim kmetorri so razdelili o-krog 100 ha zenilje nekdanjih graščakov, veleposestnikov in po-sestev, ki so jih zaplenili riarodnim izdajalcev.V letih. 1952 -1956 je cas, ko so si ti kraji gospodarsko izredno opomoglis končan je bil obvezen odkup, sprostila se je prodaja lesa in kmetje so ga v teh letili ogroano prodali. Zadružna zveza je z naraenora okrepitve kmetijstva dajala regres za gradnjo gnojnič-nih .jam in silosev. Kaetje so jih gradili, ostalo pa jim ~je še denarja za novo streho iz opeke ali za obnovo hiše. Država ie v teh letih dajala tudi regres za nakup železnih plugov. Izred-no se je razmahnilo tudi izdelovarge zobotrebcev, ki so jih. lahko zelo ugodno prodali. Zaradi izboljšanja gospodarskega stanja so izginjale crne kuhinje, slamnate strehe, izboljšala in spremenila se je notranja hišna oprema, Kinet si je kupil tu-di novo bolje, sodobneje poljedelsko orodje. Vas si je nabavila skupno mlatilnico na električni pogon. To je povzročilo opušča-nje in zaneasrjanje podov, pa tudi večje opuščanje slamnatih streh, ker ni bilo več primerne slaine za pokrivanje. Od leta 1955, ko se je močneje razvila industrija, pa beležimo močnejšo migracijo iz teh krajev, ki so sicer saini ostali brez kakršne koli industrije. 7 začetku je bila to le v največ pri-nierih dnevna migracija delovne sile v bližnja industrijska sre-dišca - predvsem v Ljubljano in v Grosuplje. Tako so ti kraji dali okrog 300 zaposlenih vecinona v industriji, obrti in trgo-vini. Od teh. se jih je polovica še vsak dan vracala doraov. Bili so pač še navezani na doinači kraj, na stanovanje v domači hiši, - 33 - kot tudi na obdelovarge zeialje. Toda že ta prva proletarizaci-ja kmečkega prebivalstva je pomenila razkroj kmečke družine in že mocno zmanjšala zanimanje za obdelavo zemlje. Z zaposlitvi-jo vec družinskih članov, v več primerih tudi gospodarjev, se je spremenila struktura dohodka za preživljanje; ta ne priha-ja več le od kmetijstva in tudi ne le od dodatnih dejavnosti doinače obrti in hišne dejavnosti, pač pa v veliki meri izvira tudi od dohodkov posameznih družinskih. članov v nekmetijskih gospodarskih dejavnostih. V naslednjih. letih pa lahko sledimo prooesu, ko se je moono zmanjšala dnevna migracija in sicer na račun stalne migracije v mesta in industrijska središča, Tako se oe iz leta v leto, vse do danes izredno zmanjšalo število delovne sile na^posameznih kmetitiah. Kot posebno zvrst moramo omeniti izseljevanje v tujino v zad-njih letilu Tjakaj, podobno kot pred prvo svetovno vojno, od~ haja predvsem moška delovna sila, v največ primerih. fantje, ki so se izučili kakšne obrti. Teh gospodarskih izseljencev ;je se-daj največ v Zahodni Nemčiji in sicer okrog 70 iz vasi v Skoc-janskih hribih. Navadno se ti po nekaj letih, ko si ustvarijo večji zaslužek, da si lahko kupijo avtoinobil, v redkih prime-rih pa tudi kmetijski stroj, vrnejo domov. Toda le malo jih o-stane na kmetiji, raje se zaposlijo v mestu. Izseljenci najnovejše dobe se po vrnitvi z dela ne vračajo do-inov, nočejo se zaposliti na zeml.ji, ki "bi.jih tako nuino potre-bovala, nočejo se več vključiti v sredino, iz katere so izšli. Zvabilo jih je mesto, večja središča, tu si ustvarijo svoj dom. S svojim kmečkim domom le še občasno, nekajkrat letno vzdržuje- - 34 - ,1 o aveze. Na vaseh ]e zato vedno .uianj niladine. V nmogih priL?.e-rih je na l:meti;iah za vse delo ostala le še nacjstare;' ša gerie-racija; navadno le oče in mati, v redkih prinierih še po en o-trok, bodači dedič linetije. Vedno več pa je tudi kmetij, ki nina.jo dedičev, ali pa se zakoniti dediči iz mesta ne vračajo več na vas. Ob smrti staršev prodajo posestvo ali ga dajo v najeia, so pa tudi priineri, ko dediči celo pustijo, da posestvo propade. - 35 - 0 p o in "b e 1. Tako imenujeta ta del grosupeljske kotline A.Melik, oloveni-Ja II, zv.3. 250 in Eoman Savnik, Nekateri problemi kraške hidrografije na Dolenjskem. Dolenjska zemlja in l.judje, ?To-vo mesto 1962, 18. 2. Anton Melik, Slovenija II, Lj , 1959, 250-252 Jelka Poženel, Zahodni del občine G-rosuplje, Ljubljana 1962, str.7. 3. 0 tem nam govorijo podatki v župnijski kroniki škocjanske f are • Knjiga I. Nekaj podatkov je tudi v terenskih zapisili -Arhiv SEM, zv.3/1964. 4. Valvasor II. 237. 5o Valvasor II. 238. • . 6. Roman Savnik, n.d. 16-17. 7. Ka Gradišcu je velik grad, tako velik, da je vzidan vrh hri-ba. Svet, kolikor se ga ^e videlo z gradu je bil last gra-ščaka. Še danes se vidijo ostanki zidov tega gradu, pod njim pa 90 še ostanki hlevov. (Pripovedoval Anton Gruden, 75 let,-Gradež.) 8. Polak, stari oče Janeza Pečnika v Stareni apnu, je večkrat videl na Hribceh ponoči čudno prikazen, kakor eno zlato te-le. Oče Janeza Severja iz Malih Lipljen in Jakob Lundery la-stnik H r i b c e v , sta se zmenila in šla tjaka.j kopat š a c . Ko nekaj časa kopljeta, prideta do kamna in ko ga odvalita, se pokaže votlina in v njej lonec, notri pepel. Okrog lonca je bilo neka,j prav velikih močnih človeških ko-sti,.. - Povedal 4/3-1909 Kondor Lunder iz Malih Lipljen. To pripovedovanje so potrdili tudi drugi. Zapisal Janez Je-reb, zapis v župnijski kroniki Škocjan pri Turjaku9 knjiga I, V jami V dulcah so pod zemljo veliki prostori, taki, da "bi lahko vanje postavil turjaški grad. Stara mati so mi pripo-vedovali, da tam prebiva kraljica, ki je bila spremenjena v kačo. Ima krono iz samih biserov, ki se svetijo tako5 da ss to vidi še iz jame i.n je vsakega strah, ki gre ponoči tam miino. - Povedal JoSever - Birt, 90 let, Male Lipljene. - 36 - Na Podlogarjevem svetu,na velikoločniških senožetih N a h r i b i h je llatevž Podlogar izkopal konec prejšn.jega stoletja iz škrli narejene truge. V njih je ležal mrlič na zobeh (ŽKŠk. I.). . V kroniki škocjanske župnije, knjiga III, smo tudi našli zapis? G-ospoščev posestnik je v Lavrici cel sod francoskih cekinov odkopal. Bil je v Trstu in je slišal, kako so se francoski ofieirji menili, da je na Lavrici pod krivo bre-zo zakopana blagajna. Pravijo, da je bil tak sod, da so ga s ketnami zvezali in z voli ven vlekli. Tisti voli so mu kmalu pokrepali in od takrat se pri hiši voli več ne rede. 9. Jurij Dalmatin Je imei enkrat pridigo pri sv.Ahcu, Turja;:5-ka grofinja lau je rekla (bila je lutranka); Daj ti pridiga-ti na gori, ce mi boš povšeči pridigo naredil, ti bom dala kobilo, sama poklekuje, ko se 30 zajaha. Jurij je šel k sv. Ahcu in prav povšeci grofinji pridigal. Č:e b i¦ /b i 1 o tukej eno veliko drevo, bi se nio-ralo mnogokrat s sekiro zamah-n i t i , d a bi to drevo podrli.Pa č e bi vsa drevesa na svetu skupaj zrasla, bi bilo to eno velikansko drevo in bi vse skire skupai se-stavil,bi bila to ena velikans-ka sekira in bi drevo sekala i n ti ga ne Eiogla posekati. Tako je Ju-rij govoril za lutrovo vero in popisoval, kako močna ,je no-va vera. Grofinji je dopala pridiga, Jurii je dobil kobilo 1 in priimek se ga je prijel; Jurij Eobila. (Zapis v ŽKŠk. I. pripovedoval Jan. Sever, Male Lipljene.) 10. Tudi leta I848oje bila velika lakotaP Krompir ,je segnil, ži-to je črv požrl. SiliO je tako liudo, da so Lipljene in Rož-nik imeli kaščo samo v Ljubljani. Povsod je bil za južino močnik iz Ijubljanske koruze. Krulia ljudje niso videli prej kot o vseh svetih. Ko bi kje krompirjeve žgance jedli, je bilo bol.j imenitno kot če bi zdai jedli meso«. ŽZŠk. I. 11. V Polči je še sedaj velika jania - peskovnik. Od tam so nosi-li tlacani pesek na Star grad - Limberg. Veliko trpljenje je bilo to. To je bila tlaka. (Zapis arhiv SEM zv.3/1964.) - 37 - 12. Na križpotju iz Škocjana v Laporje je stal svoj čas p i 1 . Postavljen je bil v 5asili9 ko so imeli turjaški sodno oblast. Pri tem znamergu je na snrt obscgeni grešnik odmolil zadnji očenaš. Potem so ga peljali na vislice, ki so jih imeli na laporskem svetu turjaški grofi. Ime Pri g a v g a h se ,je še do danes ohranilo za ondotno senožet, znamenje pa se ^e podrlo okoli 1890. leta (ŽKŠk. I.) 13. Boris Kuhar, Francozi v slovenskem Ijudskem izročilu, I-Tapole-onove Ilirske province, Li.1964, 108. Ob prihodu Francozov so se vaščani poskrili, fantje pa so zbežali v druge kraje, da.bi se izognili vojaški službi, Pri Poljaku v Zabukovju sta se skrivala dva fanta. G-ospodar ju je prenočil. Pod pretvezo? da bi bila bolj varna, ju je za-klenil v Mšo. Medtem je tekel na francosko postajo k Birtu v Malih Lipljenih ter ,iu je prijavil. Od tod so takoj šli po biriče v grad Turjak. Biriči so ubežnika zvezali in ju pri-peljali k Birtu, odtod pa naprej v grajske je.če na Turiaku. V gradu so ju močno pretepali. Sto vojakov ie udarilo kaznjen-ca, če je pod stotimi udarci zdržal, je bil prost. Zgodilo 89 je, da je nekdo te udarce prenesel. Prijezdil ie k Birtu in dejals N a j bosta prekleta dva rodo-va naprej in naj trpita lakoto zatOj ker ste izdali že t o 1 i k 0 f a n-t o v . Vaščani pripovedujei0, da so bili resnično pri Birtu v velikem pomargkargu. Šele sedanji gospodar^ei je jjekoliko opoiaogel. 14. Bilo ie v davnih časih. Turiaški grof je bil na jo\m. v škoo-janskih hribih. Takrat tu še ni bilo vasi, vsepovsod je bil samo gozd, In v ten neprehodnem gozdu, v katerem je lahko na vsakem koraku srečal volkove in medvede, ga je zalotila ncčo Ni našel poti doinov. Utrujen je legel pod visoko smreko in se zaobljubil bogu, da bo na tem inestu zgradil veliko cerkev, ce bo preživel noč in se rešil iz gozda. Komaj je izgovoril svojo zaobljubo, je priskakljal k n(jeinu zajec9 grof iru je sledil in zajec ga ,je privedel na plano v bližino Turjaka ta~ ko, da je ugledal luči turjaškega gradu. Grof je izpolnil ob--ljubo in kmalu po tein dogodku je na nestu, kjer je bil rešen«, zgradil cerkev. (Arhiv SEIl, Skocjan 1964, zv.3.) 15. ŽKŠk. IV. 38 16. Tudi že v katastrskih mapali iz leta 1823 je omenie.no za vas ime Staro apno, za cerkev pa^Cazian. 17. J u r i j a Lalmatina so Škocjanci vrgli s prižnice,vrgli so ga v e n ¦ k a j ± n ga hoteli uinoriti.Zato je dal Turjaški pobiti nekaj udole-žencev.Zato so se l^udje maščeva li in pohiteli na grad ter zažga-li grajski kozolec in skednje. (ŽKŠk. I.) 18. ŽKŠk. I. 19.Tudi zavoljo tega se inenuje ta kraj^pri sv. Canzianu)aq_uae gra-datae,ker j e tukaj polje i n vsa okolica noter do Ogleja prepreae na s potoki... kteri se v bližnje močvirje zgubljajo,- Gregor Globočnik, Nova cvetlica v duhovnem vrtu, G-orica 1871, 13. 20. V tem je ono ravnilo, da so cerkve, ki so pri takih narav-nih pojavih zidane, posvečali temu oglejskemu svetniku... V tem bo menda tudi razlog, da so postavili cerkev pri sv. Canzianu poleg Turjaka. I.33VEC 1905, 202. 21. Jelka Poženel, Zahodni del občine Grosuplje. Lj. 1962, 125-128, . 22. ŽKŠk. III. . 23. Janez MarentiS, Slovenska vas pod kapitalističnim jarmon. Lj. 1957, 108-109. 24. ŽKŠk. III, . . 25. Janko Trošt, Ribniška suha roba v lesni domaci obrti. SE . III. - IV., 1951, 53. t - 39 - II. NASELJA IN UUBSJIO STAVBARSTVO ¦ Valovit gričevnat kraški svet daje svojevrstno podobo škccjan-skim hribom. Pogled z vrha Zabukovja ali s Sloke gore na skorai ves raziskovalni okoliš nain odkriva, kako so posaaezne vasi? le^ to ime uporabljajo v teh hribih za vsa naselja, organsko poveaa, ne s pokrajino in kako je olovek tu svoja bivališča in polja prilagodil kraškeiau terenu. Zaradi poraan3kan3a rodovitne zemlie sc Ijudje svoja bivališča še vse do konca prerjšnjega stoletja postavljali na skalne nerodovitne terene. Zato je večina vasi, zgrajenih na nižjih terasah, pa tndi na širšili suonih planotah. in v razčlergeneni nepropustnen hribovju. Polja pa so rjato na rcdovitnih. položnih. slemenih ali pa v večjih in uiantiših. globa-čah v ravnini pod vasjo. Tako imata npr. vasi Male Lipljene in Staro apno njive v ravnini, ki 30 tudi imenujeio P u 1 e ( po-l.je). Obliko polju tu ne določi značai vasi? pač pa kraški te-ren, večrje ±zi manjše globače ter vrtače. Ob robu vasi so navad-uo še sadovrgaki, ki se sproščeno spajaio s sosednjim poljem. Drug pomemben element v oblikovan.ju pokrajinske podobe je gozd, Razgiban sestav meša.nih iglastih in listnatih gozdov v veliki meri prispeva k slikovitosti in mikavnosti pokrajine. Sedanja stopnja gozdnatosti lepo kaže rezultat zgodovinskega razvoja naselitve teh hribov in vključevanje clovekovega gospodarjenja v obseg naravne biocenoze. . Po svoji osnovi so vasi v Škocjanskih hribih gručaste. Skaliiat teren je nerekoval lego posameznim kmeckim domovom in celotr.o obliko r.aselja. Iuiiecke hiše so organsko zrastle iz tal, kot da. - 40/- bi bile sestavni del pokrajine. Središce večine vasi nairazu.je vaška lipa. Vas se Je iz središča širila ob glavni vaški poti ali celo ob več poteh. Zato so v novejši dobi nastali izven vaškega središča zametki cestnih naselij. Toda stavbe izven središča so v vseh znanih primerih na tem področju novejšega izvora. V primeru Medvedice pa lahko ..govorimo o tipioneri raa-tresenem zaselku, ki ga sestavljajo samotne kmetije.. Zato gre o tej vasi Ijudski glas, da ;je dolga uro hoda od prve do zadn.je hiše. Poglejnio si posamezna nasel.ja še podrobnejes Y a 1 e L i p 1 j e n e - Hiše so razporejene v koncentričr.ih krogih, na man^ši vzpetini okrog vaskega jedra, ki ga predstav-lja vaška lipa. To tie era redkih. naših okroglih vasi in edina okrogla vas na tem področju. Posebno znacilnost daiejo obliki ^asi hišd, ki so se fornirale izven vaškega jedra in sicer o"b potis ki vodi z glavne ceste Turjak-G-rosuplje v vas, Temu delu vasi pravijo N a h r i b u \ danes je ostalo še pet hiiš, dc druge vojne pa jih je bilo osem. Kaseljene so bile z bajtarji. Tu je v glavnea bival nekmački vaški elemerat, reveži, pa tudi obrtniki. To je bil poseben socialni sloj, ki ga vas ni hotela vkliuciti v svojo sredino. Ta zaselek, teh nekaj hiš isveri vasi, 1 so celo iiaenovali s posebniia imenoni Struklova vas Lanes je usoda teh hiš usmerjena v dve skrajnosti:: ali je hiša opušcana, ali pa se je razvila in opomogla do stopnrje? ki je "bli-zu ostalini vaškim hišasi. Tako se bodo te razlike in znacilr.osti dveh delov vasi v bodoce povsem zabrisale. Te hiše so bile nekoč revnejse od ostalih vaških hiš, lesenc, pokrite s siano. Poiavile - 41 - so.se šele proti koncu prejšnjega in v zaeetku tega stoletja. Vzhodno stran vasi izpopolnjujejo vaška polja, ki so sicer iz-ven naselja, toda povezana z vasjo in dajejo skupaj z nio za-ključno podobo naselju. V rimskem času in še vse do sredine prejšnjega stoletja ,je skozi vas vodila cesta na Turjak. Pro-met po njej je bil precej živah.en? tod mimo so tovorili v G-ro-suplje svojo robo Ribničani. Zato je bilo v vasi tudi vec go-stiln. Po Ijudskem izročilu je vas dobila ime po lipah, ki že od nekdaj rastejo v vasi. ' • ¦ . Vas šteje 30 hiš in ima 109 prebivalcev. V e 1 i k e . L i p 1 j e n e - ležijo na robo kraške plar.ote nad 40 m globoko kraško slepo dolino. So tipična obcestna vas. Domovi so razporejeni na obeli straneh. ceste Turjak-G-rosuplje. Že v rimskeia času je morala biti tu naselbina in je skozi vas vodila riniska cesta proti Raščici. Pri vasi so odkrili "budi 5 riraske grobove. Tudi pozi^e^e je skozi vas vodila pomeraona ce- sta s Turjaka na G-rosuplje. Polia ima vas priključena razdeljena na proge in se paroele vežejo na hiše. Vas se prvič omenja v zgodovini leta 1058. Tu-di ta vas ^ dobila ime po lipah, Prebivalcem pravijo L i p o v c i, posmehljivo pa še aparenci in to po istoinier-ski rastlini trniki (prunus spinosa), ki jo mnogo raste okrog vasi, Stevilne večje zidane hiše in tudi velika gospodarska poslopja ustvarjajo vtis na^bogatejšega kraja v škonjanskili hribih. Var~ ima 22 liiš in šte je 71 prebivalcev. - 42 - . Staro apno-je grueasta vas na razgibanem dolomitskem svetu rtad robom suhe kraške doline. Del vasi je osredotocen ob cerkvi9 nekaj Mš pa je enostransko razporejenih ob cesti Tur-jak-G-rosuplje. K vasi spada tudi zaselek Zabuko^je, ki se deli v dva dela? v spodnjega in zgornjega. Najzanimivejši je zgornji del tega zaselka. To je primer, ko se je na krčevinah sredi go-zda9 na vrhu hriba iz ene same večje domačije, ki je imela pr-votno zemlje za dva grunta, zaradi kasnejše delitve zeml^e raz-vil zaselek, ki ga sestavlja več samostojnih domov. Ti sc po-stavljeni v obliki ulice. Na eni strani so stanovanjske hiše, na drugi strani ceste pa gospodarska poslopja. V Starem apnu ali Škocjanu, obe imeni sta v veljavi, odkar po-mnijo ljudje, je središče skupnosti vasi., škocjanskih hribov. Poudarek temu središču dajejo velika cerkev z župniščem in po~ kopališčem ter šola na vrhu hriba. Tu je gostilna in trgovina. To ni le upravno (nekoč), gospodarsko in versko središče, tem-več tudi geografsko središče tega podrocja, Kraj je bil že zelo zgodaj naseljen. To lahko sodimo po najdbi hallstattskih gomil v bližini vasi in po ostankih rimske cestey ki je vodila s Sloke gore v Ponikve. Ustno izročilo trdi, da je dobila vas ime po apnenčarjih, ki jih je bilo tu veo in ki niso mogli prodati aprta. Zato so imeli staro apno in Ijudje iz sosed-njih krajev so zbadljivo rekli rgiliovernu kragu Staro apno, In to ime se je prijelo vasi. Prebivalci so A p e n c i , posneh-Ijivo pa so jimunekoč rekli tudi 'tepkovci , ker ,je bilo dosti tepk v vasi. V Škocjanu je bila verjetno že v zacetku 11» stoletja ustanovljena duhovnije, leta 1907 so našli pri podira- - 43 rargu stare cerkve kamen z letnico 10C6. Župnijo pa so ustanovi- 7 li Turjačani leta 1260. Prav gotovo pa ie bila zato tudi ze zgodaj ustanovljena naselbina okrog cerkve. Vas ima 15 fciš in šteje 43 prebivalcev. Rožnik-je stara gručasta vas na prisojni krašk^ rebri. Na n.:jenein pobociu in podnožju v kaških. glotelih iraajo vašcari svoja polja. Tudi za to vas je značilna skupina hiš izven vat-kaga središča. To so revraejše "bajt^, iupljene kaš6a; :is katariJ" so se razvile stanovanjske hiše, Te hiše so še vedno 3?e.sel;]ene in se v celotnem okolju še danes močno loči,jo od ostale vasi. Ljudje v Skocjanskih hribih iraenuje.io še sedaj Rožnik tuč.i Ho -ženpah ±n prabivalce Hoženpohouce ali tudi Roženpa^iovce, posin^-hljivcpa jim pravijo prebivalci ostalih vasi tudi c e s m i ¦ g o v. o i , po čeŠLiinu, ki so ga nekoč iunogo nabirali v tej va-sio Yse do danes se je ob slovenskem ohranilo tudi neiiško kra-3-9vno iie. Ljudsko izrocilo pa pczna pripovedko, ki oinenja, ca je dobila vas ime po svetu Bredi gozda, ki se je imenoval 3^oz^c Tu si je prvi prebivalec zgradil hišo. Rekli so inu Roze, In od tod ime Roznik. Drugo izročilo pa pravi, da je dobila ve,s :l:n.e po rožah, ki jih je bilo nekoč mnogo v vasi in okrog r.,je. Vas ima 13 hiš in 60 prebivalcev, Železnica-je mala grucasta vas. Zaselek je ne. lirib^a med dvema kraškima ponikalnicaraa. Vas se .je razvila iz me.nfjhe g:va?'" "v.p in steje komaj štiri domaa^e, :aedtem ko je ena hioa pr^. hribora.. ':" Kocilah. To je več^i ffiliru ob njem. pa ribnik ¦ Sodaj je last mlinarjaj nekoc pa sta b:.la ralin in ribnii: last t\ir;!pyke ~ 44 - . graščine. Vas omerga že Valvasor, takrat pa je bila to le manj- o ša graščina Hoff -Eisenhoff. Okrog vasi so še danes sadovrgaki. Ob cerkvi pa je še večLno o"b-rambno zidovje sredrgeveškega tabora. Tudi o današnjein imenu kraja poroča Valvasor, ki navaja slovensko ime Selezenca. To izvira od besede železo, ki so ga ljudje tod zbirali in vozili v topilnice. Na mestu nekdanje grašcine so kasneje nastale hise 9 To je razvičlno tudi iz katastrskih map iz leta 1823 ±n iz leta 1896?° V vasi je pet hiš in šteje 21 prebivalcev. Medvedica-je raztreseno naselje na robu kraške gozdne planote pod goro Ločnik ali Ahac. Sestavljajo jo samotne kmeti-je, ki so raztresene po krcevinah planote. Nekaj hiš je tudi v neposredni bližini ceste Turjak-G-rosuplje. Na severnem koncu va-si še danes obratuje žaga, ki je bila nekoč graščinska. Ob žagi je tudi drevesnica. Po ljudskem izročilu je kraj dobil ime po medvedih, ki so bili še v začetku 19. stoletja stalni prebival- ci gozdov v Škoc;janskih. hribih. Leta 1907 je na medveda v Medve- 1" dici streljal še Pinžgar, ki je bil takrat župnik v Zelimloah. Vas šteje 13 hiš in ima 48 prebivalcev. G- r a d e ž je svojevrsten primer obcestne vasi, sai leži kar ob štirih cestah, ki pa so druga od druge ločena in prece.j od-daljene. Glavni del vasi ^e v hribovitem svetu, na planoti, ki se vleče od Turjaka proti Sloki gori. Hiše in važnejša gospodar-ska poslopja so razporejena s stranskimi fasadami na obeh stra- - 45 - neh ceste5 ki vodi na Sloko goro. Imamo pa tudi primere, ko t1e hiša s čelno stranjo na eni strani ceste, gospcdarska poslop^a pa so razvrščena na drugi strani. Tri hiše ležiio ob glavni ce-sti Ljubljana-Turjak, dve ob odoepu cestevZabukovjef ena .Mša je na cesti Turjak-G-rosuplje in se veže že na vas Staro apno. Središče vasi predstavlja vaška kapelica. Polje imajo vasčani na pobočju planote in v globeli o"b cesti Škocjan-^urjak. Iiae va-si je po ljudskem izrocilu prišlo od gradišča9 ki je bilo na hribu, kjer je danes vas. Vaščanom pravijo posmeliljivo a 3 d o v c i , zaradi ajde? ki so jo nekoč imeii nmogo Y ..vasi. Skupaj šteje vas 19 hiš in ima 68 prebivalcev. Laporje~so gručasta vas • Ležijo ob položni rebri ob gozčJ-ni poti, v bližini glavne ceste Turjak-Vel.Lašče. Središče vasi je prazno, Vasi se namreč pozna, da je leta 1958 skoraj popolnoma pogorela. Vecino hiš so potem na novo sezida-li v podeželskem stavbarskem slogu, ki je začel prodirati r.a vas v zaceku 20 stoletja in je razširjen skoraj po vsej Slove-niji. To so hiše s frcado. Tudi gospodarska poslopja so novo-zgrajena in so večja,kot so bila. Tudi v primeru te vasi je po-lje vezano rta vas, največ pa ga je na položnih krajih planote in vecjih vrtačah okrog vasi. Vas šteje 15 hiš in ima 56 prebivalcev. Sloka gora- leži na slemenu istoimenske gore. Je gru-časta vasica. Kraj je moral biti naseljen že zelo zgodaj. V bli-žini so še danes vidni ostanki predrimskega gradisča, V zadnji - 46 - vojni je bila vas močno porušena, Zato je večina hiš prenovlie-nih. Po mnenju starih domačinov je vas dobila ime po sloki ob-liki gore, na kateri leži. V vasi je le 6 hiš in 31 prebivalcev. Veliki Locnik je gručasta vas. Strnjene hiše lezi.50 na severnem pobočju Ločnika. Tudi ta vas je v zadnjih. 10 lctih zaradi obnove' in dograditve hiš skoraj povsem menjaia svojo po-dobo. Od starih zgradb je ostalo le še nekaj hlevov, kozolcev in kašč. Vaško polje je v nepravilnih delcih vezano še r.a pla-noti na vas in se razteza naprej po globačah. in vrtačah proti sv.Petru. Vas ima 12 hiš in 48 prebivalcev. ¦ ,\^ M a 1 i Ločnikje gručasta vas, stoji v bregu pod Loc~ nikom. Zato je tudi tu vec vrhhlevnih hiš, ki dajejo vasi ka-rakteristični izgled. Vas leži v neposredni bližini avtomobil-ske ceste Ljubljana-Kočevje, Bve hiši sta ob tej cesti. Zeialjo iinajo vaščani v delcih pod vasjo in na planoti proti G-radežu in Sloki gori. Vseh hiš je v vasi 18, prebivalcev pa 55. - 47 - . ¦ • . S T A V 3 E rla stavbarstvo v Skocjanskih hribih so v preteklosti nočno vpli-vali zemljepisni, gospodarski in zgodovinski činitelii. V zad-njein casu pa pri nastanlcu novih stavb odločajo predvserri se gos-podarsko-socialni činitelji. Izkljucna navezanost na zenl;jo i 3 bila č?e do konca prejšnjega stoletja vzrok, da so liud;:e stav-be postavljali na nerodovitnem skalnatem terenu. Posledica to--ga sta "bili gosta naseljenost vaškega središča in naseljer.ost skalnatega, gričevnatega sveta. G-ricevsost, nagnjen teren pa je nudil priložnost za vrhhlevne in vrhkletne stavbe. V oretek-losti so na tem predelu prevladovale tovrstne hiše, Po rekon-strukcijah in iz podatkov, ki sao jih lahko dobili is kataštr-skih :aiap? smo laliko ugotovili, da ;je bilo pred 100 leti ^laba polovica vrhhlevnih ali vrlikletnih. G-radivo je bilo do sredine 19. stoletja skoraj edino les. Prva hiša rje bila sezidana leta 1815« v Malih Lipljenih. ^ V obdobju mecl 1824 in 1840. letcm, ko imamo na voljo vire v obliki katastrskih. inap? so bile tu le redke zidane, navadno iz kamna gra.jene stavbe. V Kalifc Lip-ljenih ,je bilo 7 zidanih. hiš, lesenih je bilo še 17 in 33 gO3-podarskih poslopij. V Starem apnu je bila zidana le cerkev, župnišče in kaplanija in leta 1860 še šola. V ostalih vaseli pas Kožnik od 23 stavb 9 zidanih, : Velike Lipljene od 40 stavb 18 zidanih, Gradež od 32 stavb 11 zidanih, Laporje od 28 stavb 9 zidanih, Mali Ločnik od 24 stavb 4 zidane, Veliki Ločnik od 17 stavb 9 zidanih, ¦ - 48 - ¦ Sloka gora od 14 stavb 1 zidana. » Strehe pa so bile v tem času vse krite s slamo. Proti koncu 19. stoletja, ko se je sačela večja socialna di-rerenciacija tudi v teh hribih, so gospodarski činitelji ved-no mocneje vplivaii, seveda poleg geografskih, na ljudsko stavbarstvo teh krajev, Bazvoti stavbarstva bom prikazal v dru-geni delu razprave, v konkretnem prineru vasi Nale Lipljene, toda podoben proces je bil tudi v vaeh ostalih vaseh. Največ lesenih hiš so podrli in zgradili kamnite v zadnjih letih preg-šnjega in prva leta tega stoletja. Okrog prve svetovne vojne se ,je gradnja kannitih hiš že hitreje uveljavila. Pokrivali pa so jih. še vedno s slano, ki jo je šele v času med obema vojria-Lia začela močneje izpodrivati opeka. Tud.i nainesto kamna so ta-krat za gradnjo zaceli v vecji meri uporabljati opeko. Po drugi svetovni vojni in še leta 1948 ,je bilo na tem področ-.ju 130 lesenih stavb, 42 hiš in 88 gospodarskih poslopij^ 122 jih je bilo kritili še s slamo. Vrhhlevnili hiš je bilo takrat na tem področju le še 40. Delni vzrok za hitrejše izginjarje lesenih poslopij in ffllamnatili streh je bila tudi zadnja vojna, ko je bilo nad 50 stavb požganih ali drugače poškodovanih. Dr^a-g± vsrok je požsr, ki je leta 1938 uničil vas Lapor,ie# V zadn.iih 20 letih je vsesplošen gospodarski in socialni ras-voj močno posegel v Ijudsko stavbarstvo na tem področju, Veči-no lesenih hiš so podrli. Do danes je teh ostalo le se 15, to-da rned teini je več takih, ki so le delno lesene, navadno le dve strani. Tako počasi, toda vztrajno? izginiajo stare lesene hise. Od leta 1954 naprejjje zraslo največ novih hi;-:, ko ,je po - 49 - povojnih obveznih oddajah nastopila manjša gospodarska konjunk-tura zaradi dobre prodaje lesa, posojil in regresov za gradnjo gospodarskih poslopij in naprav ter nakup kmetijskih stroiev, ki so jih takrat dajale zadružne organizacije. Takrat so z mno-gih hiš in gospodarskih. poslopij izginile slamnate strehe. Se-daj je na tem terenu ostalo s slamo kritih le 55 poslopij, Menjajo se tudi tlorisi hiš, ki se večajo in razvijajo, gospo-darska poslopja pa se manjšajo. Kako so nekatera gospodarska poslopja povsem izgubila svojo nekdanjo funkcijo, nam najbolj zgovorno priča primer vasi Laporje. Pred požarom so imele vse hiše lesene kašče, po požaru leta 1938 niso obnovili niti ene. Pogoreli nista le dve in ti sta se ohranili še do danes. Vzrok za to nam odkrijejo vaščani sami z utemeljitvijos N e p o -t.rebujemo j i h več. t.i:,, . . .. S spremenjenim načinoin gospodarjenja in pri prehodu iz čiste kmetiosfce avtarkije na delno specializirano proizvodnjo, zara-di močne preusmeritve kmetov v doraačo obrt in zaradi vse vecje selitve delovne sile iz Škocjanskih hribov, so postala posamez-na gospodarska poslopja, zlasti še kašče in podi skoraj nepo-trebna, ali pa so mergala svojo prvotno funkcijo. Izboljšan gospodarskih položaj v zadnjih letih, dober zaslužek z izdeiki domače obrti, zaslužki izseljencev, dodatni zasluzek posameznih družinskih članov, ki so se zaposlili v poklice iz-ven kinetiostva, kot tudi v.ečji zaslužek od nacrtnejše živinore-je in delno tudi od gozda, vse to je pogojilo- tudi kasnejšo predelavo in obnovo stanovanjskih hiš>. v manjši meri pa tudi - 50 - •. posameznih. gospodarskih. poslopij; Pri tem nastaja zanimiv etno-loški pojav. V preteklosti so kmetje posvečali največ skrbi os-krbovanju gospodaipskega poslopja, predvsem še hlevom, v zadnjem Sasu pa se vedno močneje ta skr"b spremirga v prid stanovanjskin hišam. Dokaz za to so številna slabo vzdrževana in mnogokrat tu~ di razpadajoša gospodarska poslopja na tem podrocju. D o m ¦ Velikega "bogastva nikoli ni bilo v teh krajih. In to se pozna na domovih, sa^ ne moremo govoriti tu o monumentalnosti posaiaez-nili stavb ali njihovih. delov, V splošnem so doinačije skrocme, v funkcionalnem pogledu skrčene na rniniraum, To nain potr.juie tudi dejstvo, da je bilo precej v navadi, da sta dva gospodarja sku-paj uporabljala eno gospodarsko poslopje, zlasti pod. To si :;io-ramo razlagati tudi z delitvijo premoženja. Danes pa takih pri-merov Ti± več. Poleg hiše spada h kmečkemu domu še š t a 1 a za živino, z listnikora za listje, p o d za mlatev s svisli-n.-.i za shranjevanje sena in slame, k a š č a za shrargevanje žita, mesa ±n maščobe, včasih tudi za shranjevanje obleke, sviniak in kozolec';v nekaterih primerih pa tudi čebelnjak, Dodati iaoramo še t e r i u n o j a m o , ki so jo imele nmoge hiše. Večina doraov iraa tudi lastno š t i r -n o . • . Razmerje in lega, kompozicija posameznih delov škocjanskega do-ina je različna. In prav ta različnost močno soustvarja celotno obliko naselja in daje vtis grucaste vasi. ¦ " - 51 -" ' ¦ . Zaradi slamnatih streh in bojazni pred ognjem so stari gospo-darji težili za tem, da bi imeli cimveč samostojno postavlje-nih poslopij in šele v poznejšem obdobju se je uveljavila tež-nja, združiti čim več gospodarskih prostorov pod isto strehc. 0 enotni razporeditvi stavb enega doma na tem terenu skoraj ne moremo govoriti. Premožnejši domovi so gručasti, hlev in pod stojita nasproti hiše, kozolec na vrtu, kašča nekje ob hiši. Več ie tudi vrhhlevnih ali vrhkletnih hiš, kjer so gospodarski prostori pod hišo. V vsaki vasi je tudi po nekaj priiaerov stegnjenega doma,vteh primerih je največkrat pod isto streho s hišo le hlev in pod9 kozolec pa je bol(j od-daljen od doma. Najmanj pa je na tem področju primerov v z p o r e d noo ; p o s t a v 1 j e n i h d o m o v , V zadrgih desetletjih se je združevanje prostorov že precei iz-vajalo, Skoraj v vsaki hiši so svinjaki, ki so bili nekoč sacio-stojno postavljeni sedaj priključeni hlevu, kašče so povsem iz-gubile prvotno funkcijo.:.in so jih doinala že odstranili. Z novi-mi ostrešji nad š t a 1 a m i , kisojih napravili ob zaine-njavi slamnate strehe z opeko, so pridobili prostor nad hlevoni za shranjevanje sena in so s tem sprostili stare listnike ob podili, Z uvedbo mlatilnih strojev se je izgubljala prvotna fun-kcija podov, ki so jih uporabljali za mlatev in sedaj velja •.. najnovejši način, da združijo pod s kozolcem -toplar-j e i , Čebelnjake so v vecini primerov opustili. V začetku te-ga stoletja moramo omeniti tudi š t i r n e , ki so jih zače-li graditi ob hišah, ob štalah in gnojiščih pa so postavljali stranišča, pred tem pa stranišč niso imeli. - 52 - Idealna zamisel postavitve doma? ki 30 knietje tudi izvajajo v zadnjih dvajsetih letih cie da postavljajo za sebe samo hišo (po&kleteno), vsa gospodarska poslopja pa so pod skupno streho, postavljena pravokotno na zadnjo stran hiše. Sirok napušč zdru-žurje vse prostore in olaj ša gibarge ter delo v teh prostorih, na bližnjem vrtu pa stoji t 0 p 1 a r . H i š a Uvodona noraino ugotoviti, da 1e dolenjska hiša slabo rasiskana. Zato niso na podlagi sedanje strokovne literature :inogoče tu več-fie primerjave hiše Škocjanskih hribov s hišaiai v ostalih podroc-,jih Dolenjske. Laže je slediti genezo te hiše. Čeprav so bile vse današnje hiše na tein področju že najinani po dvakrat, trikrat ali pa celo po veckrat predelane? so še vedno ostale v svoji os-novi enake prvotniin hlšam. Prav ta osnova nan je najboljše vodi-lo pri uvrščanju hiše iz škocjanskih hribov v enega izmed sloTen-skih hišnih tipov. Uvrstimo 30 lahko v tip dolergske hiše, oz. še bol.j določno zapadnodolenjske hiše, kot sta to storila že Melik in Ložar. Hisa tega področja icia v svoji naibolj pre-prosti in najstarejši izvedbi mnogo izvirnih oblik. PodrobneiSa raziskava "bo to vprašanje še g3.oblje usvetlila, toda že na pod-lagi dosedanjih študij, ki so nam dosle.j pokazale, da se je tu hiša v svoji naji^reprostejši obliki ohranila razmeroma dolgo, lahko izrečemo hipotezo, da predstavlja ta oblika enega sačetnili tipov hiše, ki velja za vse slovensko ozemlje. Zidan tip hiše, ki se je razvil iz stare prvotne lesene hiše in je še danes do-ma na vsem ozemlju od Šentjurja pri Grosuplju do Turiaških gora, Vel.Lašč in Roba, je značilen za vso tako imenovano osredn.jo - 53 - Sloveni.jo, kjer prevladuie osrednjeslovenski tip hise7 za ka- 15 terega ie oznako uvedel Stanko Vurnik. Stara ^.esena pritlična hiša Njert prvi op'isovalec je Valvasor. ITjegov opis je sicer skop, toda osnovo poves W e d e r Pracht,nicht s i t Steinen ausgefuhrt,sondern in Holz gebaut niit Strohgedeckt. Vurnik je v 17 svcgi razpravi ne omenja. Melik opisuje tudi to varianto ti- pa prvotne stare dolenjske hiše, ...lesena h i š a , nizka i n ma;jhna,saBio z dvema okne-m a n a k o n c n i s t r a u i i n s č o p o m . N e razlikuje se od slovenske hiše v n o "b e n i "bistveni značilnosti?toda zdi s e , ci a j e ohranjena samo s e prav malo,najvec v siromašnih d o m o v i h kočariev.Zgra.jena je ali iz p 1 o h o v ali pa iz brun, na vrtanji strani -i O neobtesanih, Podoben in nič "bblj določen ni kasnej- ] 9 si opis. V njem Melik rneni, da se je v Skoojanskih hribih le- ipo ohranila stara lepa dolen.iska hiša majhne velikosti, "bod.isi lesena ali zidana iz rezanega kamna in lepo pobeljena ali samo ometana5 s slamnato streho in obicajniia čoponi. Tako nam ta avtor podaja le zunango podobo hiše. Zanj so zna-Čilna predvsem geografska načela, s katerimi pa se etnolog ne more zadovoljiti. Tako zvemo pri tem avtorju o tlorisni zasrio- - 54 - - vi le, da je v glavnein enaka kot je opisana pri vzhodnosloven-ski hiši. Deli se v glavnem povsod na tri dele, glavno ter stransko so-b o in kuhinjo v sredi, le s to raz-liko, da j e od nje ponekod bodisi deloma, ali popolnoma oddeljena veža ali lopa.... Tak posplošen opis tlorisa za leseno pritlično varianto hiše v Škocjanskih hribih pa ne odgo-yarf1a dejanskemu stanju. Tloris stare lesene hiše ,je tu druga-čen0 Ohranil se je še pri vseh starejših hišah, sicer s posa-mezuimi inačicami, toda z isto osnovos veža z ognjiščem in s h i š o na eni strani ter keudrom na drugi strani. V innogih primerih pa je "bila hiša tudi le dvoceličnas veža in h i š a . Ta tloris pa je povsem drugačen od zgoraj opisanega tlorisa vzhodnoslovenske hiše. 2o Ložar določno ne onerjja staro leseno hišo Skocjanskih hribov, pač pa v svoji razpravi primerja pritlično hišo s pretežno le-seno stanovanjsko polovico in zidanimi pritiklinami iz Lobrepo-lja in okolice ter majhno zidano hišo s streho na čop iz območ-ja dolenjske železnice s staro leseno hišo Lolenjske« Tako je že ta avtor slutil, da bi bilo treba genezo ostalih, še danes obstoješih. hišnih tipov in njihovih variant iskati v enostavni, dvo, tri ali največ štiricelični leseni hiši s streho na čop. In ta se je v najbolj enoctavni obliki pojavila prav v Škocj.an-skih hribih. 21 V,I\Tovak je za vso osrednjo Slovenijo u^otovil tudi nizke le- fiene iz brun, hlodov zgrajene kladne hiše. Še bolj značilna pa 55 je njegova ugotovitev, da na ozemlju osredrge Slovenije in ta-ko tudi na Slovenskem naj&emo lesene in zidane hiše, ki se v celoti razlikujejo od katerega koli treh ostalih izrazitih hišnih tipov na Slovenskein, so pa tudi različne v raznih kra-jinah očrtanega ozemlja. Kot sem že zapisal je bila ta hiša v najvec primerih dvo, 02. trocelična. Na vežo z ognjiščein se veže na eni strani h i -š a , na drugi strani k e u d e r (klet). Štiricelična hiša, ki je imela oto hiši še š t i b 1 c je bila že boljša. K a m r a ob hiši pa se je kot peti prostor pojavila šele v drugi polovici 19. stoletja. Ta hiša je bila vedno pritlična, s slamnato streho na cop in brez dimnika.. Imela ie zelo inajrma okna, ki so'se zapirala na zapah. Kasneje s® ljudje ta okna zamenjali z večjimi in sicer še pri lesenih hišah. Ivlala okna so ostala tudi še kasneje, ko so zidali hiše iz kamenja. V h i š i je bil lesen strop in kahlasta peč, v veži pa je bil cdprti strop. Na tleh v veži in celo v hiši je bila tlačena zemlja, pozneje pa ještrleh. Več 0 konstrukoiji go-vorim v poglavju o naČinih gradnje. G-ospodarska poslopja so bila že pri tem tipu hiše postavljena ločeno od hiš, le v red-kih primerih, največ pri manjših kmetih je bil še hlev s ka-300 in podom pod isto streho v podaljšku hiše, (V prilogi je podrobna dokumentacija take hiše,) Časovno je težko omejiti nastanek te hiše in tudi njeno raz~ prostranjenost. To bi nam uspelo le s temeljito priinerjalno študijo obstoječega arhivskega gradiva, s pomočjo arheološke metode in pa z analizo še obstoječih starih lesenih hiš. To - 56 - • • * i pa bi preseglo okvir te študijee Sedaj lahko na podlagi ome- njenih arhivskih virov, ustnega izroSila in le še redkih to-vrstnih obstojeSili hiš ugotovimo, da je bila spredaj opisana hiša značilna za to območje že v 18, stoletju, domnevamo pa lahko, da je ta tip hiše obstajal že.prej. Dimriice za to pod-ročje niso bile ugotovljene in jih noben raziskovaleo hiše na Slovenskem za te kraje ne omenja, Ohranile pa so se v današ-nji čas stare lesene hiše le v nekaj primerih in še te so ta-ke, da so le delno ohranile lesene elemente, Le še štiri take hiše so na tem področju: po ena v Malih Lipljenih, na ^ialem Ločniku, v Medvedici in na Gradežu. Toda irudi starih lesenih hiš s črnimi vežami se ljudje še spomnijo. Na Rožniku so po-drli zadnjo tako popolnoma leseno hišo leta 1890, v Malih Lip-ljenih pa so zadnji dve taki hiši podrli leta 1937. L.judsko izročilo tudi pove, da je bilo na Rožniku 9 popolnoma lesenih hiš, v Malih Lipljeniii pa 13. Vrhhlevna lesena hiša To je nadaljrga stopnja v razvoju pritlične lesene hiše. Kmet si je v skalo pod hišo izsekal hlev« Zaradi skalnega hribovite-ga zemloišča pa lahko domnevamo, da ja vrhhlevna hiša obstaja-la že istočasno s pritlično leseno hišo. To bi lahko sodili po izredni razprostrargenosti vrhhlevnega tipa hiša. Teh hiš je bilo skoraj polovico na tem terenu, Star izvor te hiše je 1110- 22 gel slutiti že Vumik, ko ga je imenoval še najbolj slovenski t i p , ki kaže veliko vzhodnoslovenskih primesi. Vurnik nadalje ugotavlja, da je ta tip n a 3 č i -stejše zapopaden v dolenjsko - - 57 - južnoštajerskih prislonjenih h i -šah z zidanico in hlevom v pritlič-j u 1 n stanovanjem s hišo in vežo ter kamro v nadstropju, na brežni strani j e taka h i š~.a videti pritlič-na? i z doline pa nadstrepna. Ta tip nekako posreduje med vzhodom i n za-padom^ od zapada ima organizacijo prostorov, izvzemši t o , da se v njem kuh. a pred pecjo in ne na poseb-nem ognjišču, z belokranjskim ga pa veže prislonjenost in delna nadstropnost, rahla tektonika kon-strukcije, slamnata streha s čopom in oddelitev gospodarskih prosto-r o v • • In taka je vrhhlevna hiša Škocjanskih hribov. Vurnik je tej lii- 2 -ši tudi že odredil mesto med alpsko in panonsko hišo. Melik u ji oe ^al ime v r h h levna hiša injo opisal podob-no kot Vurnik. . . 24 Se obsirneje in določneje pa nam opisuje to hišo Ložar ; Svojstvene poteze kaže hiša na za~ padnem Dolenjskem v smeri Ljublja-na-Kočevje. Ta hiša sepojavlja, že na jugovzhodnih robovih Ljubljan-skega barja in sega dalje proti Laščam. Zastopana je zlasti po h r i ¦ - 58 - bovitih predelih. Zgrajena 3 e v nadst-ropje, spodaj ima hleve ter k 1 ett , v prvem nadstrpju stanovanj-ske prostore, pod streho pa navad-no tudi š e kak stanovanjski prostor ali pa kašče.Vs txa novanjske prosto-re vodijo največkrat n a dvoriščni strani stopnice, ki držijo na dolg lesen hodnik. 25 To hišo opisuje tudi Novak : P.o 1 e g pritličnih zidanih hiš 3 e v vseh krajinah o s -rednje Slovenije mnogo nadstropnih h i š , da imajo v nadstropju urejene stanovanjske prostpre, ali pa da imajo v pritličju hlev in klet,shra mbo, v nadstropju pa sobe i n kuhinjo (vrhhlevne hiše) - take hiše so doma pred-vsemnaDolenjskem, Tako nam veo avtorjev p^daja opis vrhhlevne hiše, ki je značil-na tudi za to področje. Te razlage bi morali še dopolniti s sledečimi ugotovitvamis Vrhhlevne hiše so v Škocjanskih hribih in tudi še okrog Šent-jurja in še naprej d^ Turjaka in Velikih Lašč vedno postavlje-ne v breg in to tako, da je vhod v š t a 1 0 ali k e u d e r s spodnje strani, vhod v hišo pa je mogoč s te strani po stop-nicah na g a n k in od tu v vežo, z nasprotne strani pa je s - 59 - terenom izravnan vzhod v hišo. S te strani je ta.vedno pritlič-na. Tudi prvotna vrhhlevna hiša je bila vsa zgrajena iz brun, ki so bila v vogalih vezana v križ tako, da so konci gledali preko sten. Te so ostale neometane. Streha je "bila slanmata na čop inz odnesom na vrhkletno steno, Čelo - 6 b o j strehe je bilo zaprto, zabito z deskami, navadno z eno ali z dvema linaiaa. Rletni del hiše ,je bil navadno le deloma iz le-sa, največkrat le hlev in še pri tem le ena stena, ostali del pa je bil vklesan v skalo, oz. zgrajen iz neobdelanega ali ]oa tudi rezanega kamna. Pod hišo so bili hlev, svinjak in včasih tudi klet. V zgomjein delu se hisa v bistvu ni razlikovala od lesene pri-tlične hi§e. Ohranjenega primera lesene vrhhlevne fciše danes v Skocjanskih hribih ni več, tipičen primerek te hiše pa je bil še leta 1948. ohranjen na sosednjeni področju, v Vrbičju (gl. v prilogi skico Kodeljetove hiše iz Vrbič.ja). Z i d a ii a h i š a To je nadaljevanje stare lesene hiše. Po tlorisu in strehi s čopom ji je niočno podobna. Vedno je pobeljena ali vsaj sivo ometana. Njena posebna značilnost je končna stran hiše, kjer so po pravilu tri, redkeje dva margša okna. V višini stropa ^e neznaten nazidek cez vso stran. Nad n;jiin sta vzidani še dve okenci ali vsaj večji lini, nad njima pa je čop. lTavad.no 3e tro, pa tudi večccelična. V sredini je bila veža s črnim ogn.jiščem. To je bilo ob steni v kotu v obliki nekakšnega pri-zidka, v obliki police, široko od 40 do 50 cm in okoli 70 do - 60 - 80 cel dvignjeno od tal. Dolžina ognjišča je bila različna. Pod ognjiščeia je bila jama za pepel popeunak. Ponekocl je "bil o"b ognjišču vzidan tudi svinjski kotel. Nad ognjiščem je bil velb, polkrožna streha iz ilovice in. slame. V večjih hišah, krjer je bila peč tudi v štib*lcu sta bili v veži dve ognjisei, dva velba, na vsaki celi steni po eno. Na eni strani se je prišlo iz veže v h i š o , na drugi strani navadno v k e u d e r , Hiša, ki je imela na eni strani poleg kleti se š t i b ' 1 c je bila že b o 1 ,j š a . Hiša je bila bres dim-nika, za pod je bila zbita zeinlja, pozneje pa jester-1 e h in to v veži in li i š i . Lesen strop v h i š i tje bil ponekod tudi lepo rezljan. V veži pa je bil o d p r t s t r o p kot že pri stari leseni hiši. V h i s i je bila peč delana iz vdolbenih, pozneje pa tudi plošcatih kahel. Spodaj je pec pravokotna, zgoraj pa v veliki večin.i primerov polkrožna. Stou za peč, ki je bil v stari lese--ni hiši še masiven in p o 1 n o z i d a n iz kamna, je bil v novi zidani hiši že grajen z obokonu Pod njim je nastal prostor, ki so ga imenovali m 'r z n i k ali podzapečv k, 1-fco-go peči je bilo iz opeke? obok - velb pa je bil po staren iz kamn.a. Na vsaki strani peči je ob zidu po en z a p c k ali zdeuček, pa tudi z i d e k , kamen za sedenje. Hiše iz sredine 19. stoletja so značilne tudi po malih oknih, ki so jih gradili zato, da bi ostalo več toplote v hiši. VLcd-na vrata so bila enojna, na zunanji strani so bila obita z de-ščicami tako, da so te tvorile kvadratne, pravokotne, rebra-ste ali drugačne okrasne oblike. Na nekaterih liišah pa so bi-la vrata tudi lepo rezljana. ITa stebru nad vrati je bila let- - 61 nica gradrge hiše. ...... V Škocjanskih. hribih poznamo dve varianti zidane hiše; pritlič-no irt vrhhlevnoj Zadnja je vedno postavljena tako,da so sta-novanjski prostori hiše v pritlični izvedbi, hlev in klet pa so z druge spodnje strani pod hišo. Obe varianti sta se razvi-li istočasno, na koncu 18. in v začetku 19. stoletja. v J.Talih Lipljenih. je bila prva taka hiša zidana leta 1810. Največ let-nic na starih zidanih hišah je iz začetka in sredine prejšnie-ga stoletja. Tako ima ena najbolj tipičnih in še izvirno ohra-njenih zidanih hiš na tem podrocju - Pajklova hiša v Malih Lipljenih na tramu v hiši letnico 1810, nad vhod-nimi vrati pa letnico I84O. (Počtobna tehnična dokumentacija Pajklove hiše je med prilogami.) Za staro leseno hišo - pritlično in vrhhlevno lahko rečemo, da ima v teh hribih in tudi na širšeia ozemlju med Šentourjem, Tur-jakom in Velikimi Laščami mnoge svoje značilnosti, ki so doma le na tem področju, «je pa stara lesena hiša karakteristična za razvoj kasnejše zidane hiše, ki pa je razširjena in ima enake značilnosti že na širšem ozemlju zapadne Dolenjske in v precej-šnjem delu osrednje Slovenije, saj sega čez Šmarje do Igublja-ne in njene okolice, v ljubljanski kotliiai pa tja do Kapjnika, Škof je Loke in Krarga. Melik ' je k temu tipu prištel tudi sta-re krakovske in trnovske ribiške in čolnarske hiše. Obenem je to hišo proglasil za najbolj tipično ±n danes najbol^ razšir-jeno varianto hiše v osredrgi Sloveniji, Torej prevladuje se-daj tudi med zidanimi hišami v Škocjanskih hribih hiša, ki je danes značilna za širše področje osrednje Slovenije. Izvor te - 62 - hiše pa moramo iskati v preprosti stari leseni škocjanski-veli' n v v. 28 kolaski hisi. • . : . . Radaljnja izpop-^olnltev h. iše Prvotni tloris se pri nekaterih. hišah tudi v njihoven nadal.j-njem razvoju od lesene hiše naprej ni spremenil še vse do da-nes. V pritlicju se je hiša tudi potem, ko so vedno bolj izginjale stare lesene;h.iše in sicer največ v času proti koncu 19. sto~ letja in v začetku 20. stoletja in se je vse bolj uveljavljala gradnja tudi iz kamna in zelo redko tudi iz opeke, razvijala še strogo v okviru prvotne tlorisne zasnove. V največ priinerih so novejšo zidano, nainesto stare lesene hiše, postavili na pr-votne temelje, če pa so hišo sezidali povsein znova in jo pri tem povečali, se tloris ni bistveno razlikoval od stare hiše. Uvajali so le razčlenitevo0 iz prvotne veže so pridobili dva prostora; manjšo vežo in kuhinjo, k h i š i so kvečjemu do-zidali še k a m r o , š t i b .;• 1 c so obnovili v s o b o , ponekod so isto napravili s keudrom, tako da imajo na eni strani veže dve sobi. Shrambo, ki jo imajo še miioge prede-lene hiše (vse tiste, ki nimajo več starega k e u d r a), so v največ primerih pridobili na racum zmanjšanja k a m r e a-li ene od sob na drugi strani. - Zelo viden je nesorazmeren odnos med člani družine v gospodin,j~ stva in številom stanovanjskih prostorov v starih in novili hi-šah.. V starih hišah, ki so imele po enega ali največ po dva 63 - stanovanjsks prostora, je živelo po 10 in tudi po več članov družine in ni velikost družine odločala o prostornini stano-vargske hiše. V začetku 20, stoletja pa se je začela večati tudi potreba po več stanovanjskih prostorih. In tako so zače-li širiti tudi že obstoječo stanovanjsko hišo na nacin? kot sino ga opisali, navadno pa tudi v nadstropje* Na Rožniku so prvo sobo v nadstropju sezidali pri Grezetu (Ana Jeršin). Zelo počasi so izglnjale cTne veže. Prehodna razvojna faza med črno vežo in kuhinjo s štedilnikom je bilo uva-jarije dimni-kov, v glavnem po prvi svetovni vojni. Tako so prvotno črr.o vežo spremenili v b e 1 o , kljub temu, da so še kuhali v pe-Si. (Grl. foto spodnje Rojčeve kuhinje z Rožnika med prilogarai.) Dimnike so zgradile le premožnejše hiše. Pred prvo sveto^o vojno so imele štedilnik v Malih Lipljenih le tri hiše, med vojnaina sta dobili štedilnik še dve hiši, vse druge pa so ob-držale črne veže do druge vojne. Na Rožniku so prvo črno vežo spremenili v b e 1 o kuhinjo in jo opreniili s štedilnikon šele leta 1930. : Kako hitro so izginjale Črne kuhinje, najlepše kaže primerna-va med številom črnih kuhinj leta 1948 in leta 1964 1948 1964 Male Lipljene Železnica Sloka gora Laporje Medvedica Rožnik Staro apno Velike Lipljene 18 3 2 1 ¦¦¦ 1 9" — •¦ 10 M 9 CVI It 2 - 64 - 1948 1964 Gradež 13 2 Veliki Ločnik 6 1 Mali Ločnik 14 2 S k u p a j . 105 ¦ 16 Skoraj v vseh znanih primerih so ostale črne kuhinje v hišafc socialno šibkejših slojev, predvsem še tam, kjer so ostali pri hiši le stareiši ljudje sami. Prav tako se je dolgo obdržala tudi slamnata streha. Do prve svetovne vojne so z redkimi izjemami bile vse hiše pokrite s slamo. Na Rožniku so pred prvo vojriO imele streho krito z ope-ko le tri hiše. Prva jo je dobila Bradačeva hiša po požaru le-ta 1902, V Malih Lipljenih je imela pred prvo vojno opeko na strehi sarao Kahlova hiša. Zaniinivo je, da se je oblika nekdar,je slanmate strehe bolj zaradi tradicije, ne zaradi potrebe, pre-nesla tudi na zidane hiše. Stare slamnate strehe so bile dosled-TiO delane na š 0 p . To je posnetek končnega vrha strehe in preoblikovanje v trikapno ali štirikapno streho, Taka streha je varovala pri starih hišah. končni leseni opaž, ki bi bil si-cer v celoti izpostavljen dežju. V prejšnjem stoletju so zidarji pač zidali tako, kot je kmet hotel, Največkrat so zidali postopoma; v enein letu so sezidali vežo in hišo, drugo leto si je krnet omislil, da bi hišo podal?j-šal in jo povecal še za k a m r o # Dalje je razdelil vežo ta-ko, da ie dobil dva prostoras vežo in kuhinjo. V začetku le l:o-tel imeti majhna okna, pa zato dosti oken, kasne.je jih je pre- - 65 - '"'•'' ¦' "i ¦ v ¦¦¦¦'¦¦¦¦", j. delal v večja in bilo jih je manj. Po drugi svetovni vojrii pa gradijo in predelujejo hiše v glavnem po načrtu. Te dela v Ponikvah gradbeni telmik Zgonc. V zadnjih dvajsetih letih se razvoj iiiše na tem področju odra-ža predvsem v njeni obnovi in nadaljnji izpopolnitvi. Namesto hiš, ki so bile uničene med zadrgo vojno, so zgradili nove, V 80$ primerov na starih temeljih; mnogo hiš je obnovljenih v znanem podeželskem slogLi pritlične hise s f r č a d o na strehi. V mnogih primerih so se za gradrge in obnovo liudie zgledovali po knjižici 0 b n o v a slovenske va- 29 s i, ki je izšla po osvoboditvi. In tako najdemo tudi v va- seh tega podrocja hiše, kakršne gradijo v zadnjih štiridese-tih letih po vsej Sloveniji. Največ predelav hiš je bilo izvršenih v letih 1952 do 1960. Kakšen obseg so zavzele te predelave, nam najzgovorneje pove podatek, da so na Rožniku danes predelane že vse hiše, v Ma-lih Lipljenih vse, razen ene, podobno pa je starge tudi v o-stalih vaseh. Vse spremeinbe in izboljšave so po-snemali drug od arugega. Tako feot so v prejšnjih časih gradi-li, tako so sedaj uvajali tudi spremembe. Ob pregraditvi je dobila kuhinja navadno štedilnik in trodelnA okno. Tudi ta okna vzidavajo v hiše postopoma, le redkeje so zamerajali vsa okna hkrati. V nekaj primerih so kinetje kuhinje obložili s keramičnimi ploščicami. Eo so v zadrgih dvajsetih letih slamnato streho prekrili z o-peko, so zgradili na podstrešju sobe (cimi?e)f sprva na konceh, sedaj ob nadaljnjih prezidavah pa že nad vežo. Pri tem " ••¦ ¦¦•j.Ij. ¦: '¦ k e t 1 c r.i f l. ; .:; e.. d. o .;; v :•.;:;": .. '¦:¦;-- y - 66 - so zgradili k u k e r 1 e ali ferčado za namestitev okna. Na račun veže so ponekod dobili tudi večji š t i b ¦•! c, ki danes služi za spalnico. Mnogo k e u d r o v so presidali v sobe, funkcijo nekdanjega keudra pa je prevzela š p a j ~ z a , ki so jo dobili iz dela k e u d r a , delno pa tudi druga gospodarska poslopja; deloma hlev, svinjak, pod itd, Danes je hiša z dvema sobama in shrambo poleg kuhinje ter še s sobo pod streho najpopolnejša oblika stanovanjske hiše, to-da vse je še vedno v okviru prvotne tlorisne zasnove. Hiša je dobila prostorno dobro osvetljeno vežo - kuhinjo, ki ima še kurišče za peč in štedilnik. Ob kuhinji je prostorna sh.ramba, ki je največkrat kvadratne oblike in obrnjena proti severu, Hiša je postala spet največoi in dnevni prostor. Ogre-va jo peč. V vešini primerov h i š a ne služi več za spalni-co? prostor za spanje se je preselil razen v k a ra r o in š t i b 1 c še v c i m r e na podstrešju, KJer je ugoden teren imajo pod hišo še klet in shrambo, Pri predelavi hiš v zadnjih letih je vse bolj Čutiti težnjo kmeta po posnemanju mestne arhitekture, njegovo željo po ize-načitvi stanovanjske kulture z meščanovo. To pa je v večini primerov v nasprotju s sponieniško-varstvenimi težnjami po o-hranitvi pristne kinečke hiše. G-ostilniški tip hiše Poseben tip hiše predstavljajo zgradbe, ki so bile zidane kot gostilne. Teh je bilo na tem področju 12. Vse so bile precej ' ¦ ¦ . - 67 - večje od ostalih kmečkih. hiš. Po tlorisu so si precej podobne med sebcg (gl. tlorise nekdanjih gostiln med prilogami), čez vso širino hiše je bila veža z dvema vhodoma. Na eni strani je bil k e u d e r ±n s t i b * 1 c , na drugi strani h i š a, kuhinoa in še k a m r a . To je osnovni tloris, v katerem pa so posamezni prostori imeli lahko različno funkcijo. V Ivlalih Lipljenih je bila gostilna pri Tabretu, pri Kahlu, pri Menci-nu, pri G-lažarju, pri Birtu in pri Burjevcu, Na Velikem Ločni--kus pri Hanteti, na Gradežu pred 80 leti pri Zevnikarju in pri ta Govejih, v Velikih Lipljenih pri Medvedu in pri Kraljiču, v Starem apnu pri Peterlinu, oz, Maroltu in v Laporju pri Gr.e-zetu, Večina teh hiš danes ne opravlja več vloge, za katero so bile zgrajene, nekatere od njih so že propadle, kot npr. gostilna pri Glažarju v Malih Lipljenih, ki jo je po smrti starejših gospodarjev (ostali so brez potomcev) v zadnjih 15 letih zob časa spremenil v kup kamenja. Ostale hiše - nekdanje gostilne - so v kasnejših letih predelali, tako da sedaj slu-žijo le še kot stanovanjski prostori in za razne pomožne pro-store kmetu« . • • Sedaj je na tem področju ostala le še Maroltova gostilna v Starem apnu. uostilna je bila sezidana 1887. leta in je novej-ši tip kmečke gostilne, kakršne so si postavljali vaški kapi-talisti in ki je povezana s trgovino in celo s liranilnico. Hiša je zidana iz kamenja in opeke s frčado.En trakt hiše zavzemajo gostilniški prostori s kuhinjo, drugi je delan v nadstropje in ima zgoraj stanovanje s tujsko sobo, spodaj pa klet in kaščo. V enem delu hiše v pritlicju je prostor za tr-govino in za njim prostor za skladišče. - 68 - Važen del kinečke domačije so tudi v Škocjanskih hri"bih gos-podarska poslopja. Od rgih ,je najpomeiabneoša š t a 1 a (hlev). ' ' . ^ ' ' Š t a 1 a Okrog srede prejšnjega stoletja so mogle biti le še redke le- 3o sene stale, ker se teh spominjajo samo najstarejsi domačini, Delane so bile na isti način kot hiše. Stene so bile iz pol-okroglih brun, v vogalih vezanih v križ. Streha je bila na cop in slaninata. Da bi bilo pozimi v štali bol.j toplo, so lesene stale zapažli • Ob zunanjih stenah so zabili v tla moč-ne k o u c e , ob te so naslonili deske ali pa jili prepletli z vejevjem. V vmesni prostor so zatlačili listje, ki so ga ocl tod tudi rabili za steljo živine. Ta zapaž je ostal samo čez zimo. Strop je bil v štali po starem lesen, v zidanih šta-lah pa je velban iz kamna ali pa je tudi lesen in ometan. ITad štalo je senik, ob štali pa je prostor za listje - 1 i s t -n e k . V največ primerih je bila štala postavljena samostoj-no, le redko 30 najdemo priključeno pod isto streho, v podalj-šku stanovanjske hiše. Pri vrhhlevnih hišah je bila štala na-vadno pod keudrom.V nrnogih primerih¦je bil dodan Se svinjak. Štala je imela najprej tla iz zbite zemlje, pozneje pa so polagali tudi lesene pode« Gnojišče ie bilo kar pred hlevoni ali pa le malo oddaljeno v enem delu dvorišča, G-nojnih jam niso iiaeli. . Danes so vse štale zidane. Že ined obema vojnama, v še večji meri pa po zadnji vojni? je dobila večina štal nova ostrešia, - 69 - ¦ '•«•-¦¦¦¦ krita z opeko. Ta ostteš.ja omogočajo sedaj tudi shrargevan je sena nad pritličnim prostorom štale, Strefre z opeko so namreč nmogo višje kot stare slamnate strehe. Kmetje pa še danes tr-dijo, da je bilo seno pod slamnato streho bolje shranjeno, kei te strehe b o 1 j d i h a j o i.n ni seno izpostavljeno teinperaturnim spreiaeiiibam. Slamnate strehe pa so bile nizke in je bilo pod njimi le malo prostora za seno, Hlev je v glavnem služil za govejo živino? saj so le redki kmetje imeli konje. Jasli za polaganje krme so postavljene po vsej podolžni strani hleva, za krmo pa so nad jaslimi g a u -t r e ali 1 a j t r e . Stala ima le en vhod na dvorišče. Ta služi tudi za odmetavanje gnoja. Danes imajo skoraj vse kmetije odprte betonske gnojne jame. Zgradili so jih največ v letih od 1952 do 1955. Te so postavljene sedaj s konca ob šta-li ali pa tudi na zadnji strani hleva. Zaprtih gno.jnih jam ni na tem terenu, • • ^ 4. ¦ •* V zadnjih. letih, od 1963 dalje? posvečajo kmetje zaradi ugod-- nejše cene živine večjo skrb tudi vzdrževanju hlevov, ki so jih pred tem na račun obnove stanovanjskih. hiš precej zanema-rili. a s c e Kolikor smo lahko po ljudskem izročilu in po obsto.ječih ka-ščah. relconstruirali najstarejši in najbolj pogosti tip kašče na tem področju, smo nogli ugotoviti, da L bila to stavba? ka- kršna je se danes Bradačeva kašča v Velikih Lipljenih ali pa 31 je bila Zerinova kašča v sosednjem Sentjurju. - 70 - V preteklosti je to bila ena najvažnejših gospodarskih sta^b. Bila je lesena in podkletena le, če je stala na nagnjenem te-renu. Premožnejši gospodarji so imeli kašče grajene iz hrasto-vih plohov. Revnejši paiz brunoja - poldebel niehkega lesa* .: Te so v vogalih vezali v križ,.konci so gledali preko sten. Vselej je kašča toliko dvignjena od tal, da je suha, za-to stoji navadno na kamnitih podstavkih. Na teh. ležita osnov-na trama. Vanju je vcepljen širok podolžen traia. Na tega so položena obtesana, pa tudi neobtesana polkrožna bruna. Vogal osnovnega trama in dveh spodnjih. in zgornjih brun moli iz ste-ne. Nosilca ostrepja sta dva podolžna trama, ki štrlita čez steno 80 cm. Ostrešje ima močan čop, grajeno je n a s k a r -j e in ima podobno konstrukcijo kot vsa ostala poslopja, le da je nekoliko višje, ker nad kaščo spravljajo seno, Vrata so sredi čelne strani, Podkleten del kašče je navadno sezidan iz neobdelanega kamna. Tu je klet ali pa tudi prostor za sprav-ljanje kolic in poljedelskega orodja. Večkrat pa so za izrav-navo terena položeni samo večji kamni, na katerih sloni kašča. Velikost enojne kašče je 2?5 x 4 m, višina strehe je 2 m (gl. tloris in posnetke kašče v prilogi). Čelo - 6 b.^o i kašoe je obito z deskami in iina v sredi vrat-ca, skozi katera-mečejo krmo na kaščo. 32 To pa je tip kašče, kakršno omenja že V.Novak za Dolenjsko. Zato tudi kašča Škocjanskih hribov spada k tipu najbolj pre-prostih kašc na Slovenskem. Za to se močno razlikuje od veli-ke podkletene dobroveljske kašče, kot tudi od nadstropnih kašč na Jezerskem ali visokih zidanih kašč iz okolice Logatca in je 71 - tudi nmogo nižja, kot so kasče na osrednjem Štajerskera. 7 svo-ji izvedbi in po okrasu, ki ga skoraj ne pozna, ie kašcia v "Jela hribih preprosta in dela prav zaradi te svoje preprostosti vtis svojevrstne monuinentalnosti. • V podkletene kaišče vodi.jo stopnice -štenge , go \rse/i dol-žini kašče pa je g a n k , Ima pa ta kašca sorazmerno z drugi-mi stavbami nekoliko večji napušč, tako da je g a n k pod streho. Gank je ograjen z izrezljanimi deščicaji.i. Včasib. je gank zaprt še z ene strani, tako nastane pred kaščo p r e d -k a š č .a . V kašco vodijo nizka vrata, ki imajo velike žolcz-ne ključavnice. Strop v kašči je nizek iu lesen, s prcčniTj. tra-mom, na katerem je navadno vrezana letnica. Največ ohranjenih kašč ima letnice iz sredine prejšnjega stoletja. Leta 1948 pa je "bilo še nekaj kašc z letnicaini iz 18. sto3.etja (Žnidaršice-va, Želoznica - 1754, Ančnikova, Rožnik -- 1705. Znani so tudi primeri dvojnih kašč (gl. dokrimentacijo dvojno kašče pri Bezlaju v Malih. Lipljenih). Daiies je skoraj polovica kašč dvojnih. V preteklosti sta si ob delitvi posestva postavi-la "brata tako skapno kaščo pod skupno streho. Znano je tudi, da sta uporabljala soseda dvojno kaščo v španoviji. Kasneje pa so uporabljali en del kašče za shranjevanje žita, drugi del za shranjevanje obleke ali pa tudi za prenočišče slu-žinčadi ali posameznih članov družine. Tudi te kašče so "bile navadno podkletene in z g a n k o m . Tudi v primeru, če dvotj-na kašča ni imela kleti, je lahko imela ograjen g a n k » Omeniti znoramo, da je na tem terenu tudi več primerov, ko je - 72 - kašča neposredno vezana na ostala gospodarska poslopja, naj-večkrat na pod in svisli ali pa je tudi pod skupno streho s hišo (vec takih primerov je na G-radežu) toda kašče, ki so pri-ključene hiši so navadno zidane iz kanma, Nekaj primerov pa je tudi, da je kasča neposredno v hiši, npr. pri Tončetu, IVIa-le Lipljene, Poleg žita in maščobe so ljudje nakoč shrargevali v kaščah tu-di vso boljšo obleko. Često je stal v kašči tudi lesen pograd, ki je služil sa ležišče. V kaščah so bili nepremični predali za žito, poleg teh pa na tleh še lesene deže k "b 1 i c e za mast in k o š i (pletene posode za semena), Kaščo je imela vsaka pomembnej§a domačija. V Malih Lipljenili pomnijo v vasi 12 lesenih kašč. Z nazadovanjem poljedelstva in ob preusmeritvi kmetove dejav-nosti v dodatne zaslužke, v izdelovanje izdelkov domače obrti, si je ta ustvaril dohodek z.a nakup življenjskih potrebščin, predvsem tistih, ki so na kraški zemlji v Skocjanskih liribih slabše uspeva1. i. S tem je izgubila kašča svojo osnovno vlogof. K njenemu propadu je pripomogla tudi izpopolnitev hiš in pc-hištva. V največ primerih so jo podrli in je danes le še redkost. Ker velja kašča za premičnino, imamo v zadnjem času primere, da ka-šče odkupujejo od kmetov najrevnejši bajtarji in si nato v pre-nešeni kašči uredijo stanovanja* Na Rožniku so žc trije taki primeri. Tudi Zaspančevi z Velikega Ločnika so prodali staro kaščo v Mali Ločnik, kjer sedaj služi kot stanovanjska hišac - 74 - povsem drug kraj, nekateri cclo na (Jorenjsko in si v nrjih u-redijo hišico za oddih. Tako kašče spreminjajo svo.jo prvotrio funkcijo in vedno hitreje izginjajo iz Škocjanskih hribov. V Škocjanskih hribih je bilos lcta 1350 120 kašč leta 1948 49 kašč leta 1964 19 kašč. P o d in s k e d e n j je bil eanostojna gospodarska zgradba. Služil ,je za mlatev s cepci, za otepanje in inetje žita in fižola. Pod je vedno le-sen, postavljer, na vrtu v bližini hiše. G-rajen je skoraj vcd-no iz hrastovih plohov, ki ne segajo do ostrešjas teinveo do prvih prečnih in podolžnih tramov, ki služijo za nosilce o-strešja, . - Zunanji obseg poda je še precej velik, čeprav tu pod že zda-leč ni tako velik, kot ga poznanio iz okolice Stične, kot ,je pod pri Žužemberku, V Škocjanskih hribih je pod dolg 8 do 12rn, širok 6 do 8 m. Razdelien je v tri do pet prostorov, Po svoji konstrukciji se podi ločijo od ostalih stavb predvsesi po vcli-kem podstrešku ter po nacinu polagarga tal, iasno pa lchlco pri podih sledimo še nekaterim posebnostim ljudskega stavbarstva, Zadnji del ima na mnogih podifr branasto konstrukci;jo, sprsdnji del pa je grajen iz brun, ob staneh pa je obit z deskami, Stre-ha je na čop in na mnogih podih šc vse do danes slamnata, Sprednji del strehe je spuščen precej nizko, tako da je pred podom velik podstrešek ~ a d n e s , velik tako, da lahko po- - 75 - denj kmet zapelje naložen voz sena ali žita« V sredi je p o d - prostor aa micfcev. Ta ima mošna tla ±z plohov. Tudi njegove stene so iz plohov. Ob zadrgi steni po-da je "bila pritrjena štanga prek vse širine stene, služila je za držo pri metju prosa z nogami. Na eni strani poda so r.ato svisli za shranjevarge sena, na drugi strani pa je s u p a za shranjevanje slame, danes pa največkrat služi za sliranje-vanje voz, plugov in drugega orodja. Zgornji del poda služi za shranjevanje sena, praviju mu na g 1 a 3 t i h po strešnih. nosilnih tramih. g 1 a j tih. . V veČ primerih pa je s podom zvezan tudi hlev. ITekoč ^e bil ta 1'esen, pozneje pa ga je kmet sezidal iz kamna. V nekaj pri-merih pa je pod vrhhlcven. Pod njim je živinski hlov. To pa je samo v primeru, ko je to terjal hriboviti teren. Dostop r,a pod je pritličen. Po starem so bile svisli ograjene le s treh strani, prcdnja stran je bila odprta. Stene svisli so grajcne iz desk. Danes pod zaradi uvedbe mlatilnih strojev že močno izgablja svojo prvotno funkcijo in lahko trdirao, da je na začetku pro-pada. Sedaj rabi predvsem za prehodno shranjevanje in priprav-ljarge krme za živino, zlasti za pripravo rezanice ±n za nla-tev fižola. Gospodarji, ki so star pod podrli, ker fje bil ze slabo ohranjen, ne gradijo novega kot samostoino poslopies pač pa ga vgradijo v kozolec, toplar. Pod je v tem primeru pod toplarj em samostojno postavljen. Za streho mu sluzi streha toplarja. Od tal je dvignjen okrog 50 cm. - 76 - Spodnje 1 e g e poda so položene na kamne - na temelj ijoda, Med stenami poda in kozolca je približno meter prostora, Stro-pa pod niiaa, tako lahko vanj mečejo snope kar iz š t a n t o v kozolca. To združevarge podov s kozolci so začeli kmetje uva-jati okoli leta 1930. Prvi tak priner je znan pri Birtu v Ila-lih Liploenih, kjer je kmet podrl star kozolec in star pod ter postavil nov t o p 1 a r združen s podom. Sedaj je vtej va-' si že 9 primerov, ko je pod združen s kozolcein. Danes so kmet-je brez samostojnega poda sicer že redki, toda močno načetc pode sedaj kmetjc več ne popravl^ajo. Ponekod pa podi spre-mirga^jo svojo prvotno funkcijo. V nekaj primerih služijo za drvarnico. Znan pa je tudi primer, ki pa verjetno ni osamljen, da si je kmečki sin uredil pod podom garažo za avtomobil. Svinjaki Svinjski hlevi so bili nekoč samostojna poslopja, postavljena kje ob strani hiše ali pa tudi pred hišo blizu gnojišča. Po konstrukciji so bili preprosti. Osnovna konstrukcija so bili p a n t i - vezi, ki so povezovale pokončne stebre s povpreč-nimi strešnimi tramovi, ki so bili iz rahlo ukrivljenoga lesa. Obiti z deskami so tvorili steno, ki se je v rahlem loku spu-ščala od konca strehe do vrta prednje stene. Dvokapna streha je bila na sprednji strani krajsa. Prednja vrata - bavtara (iz nem. Pallthor), se obračajo navzven in navznoter in so služila za krmljenje, zadnja vrata pa za kidarge gnoja. Pogo-sto so bili starejši svinjaki grajeni iz obtesanih brun. Lep primer takega svinjaka je pri Pajklu v Malih Lipljenih.. Nosi-li sta ga dve legij ki sta sloneli na večjih kamnih ali pa - 77 tudi na lesenih štorih, Na legah je bil pod n# Osnovo je tvo-ril brunasti aklep. Bruna so v vogalih vezana v križ. Spredaj je bilo vdelanih. dvoje vrat, ki so se dvigala. S strani pa so bila še vecja vrata za kidanje gnoja» Ostrešje je povezano z aklepom s pokončnim tramom štumplehom ttcr preonimi tramovi, korenino9 glaitnimi roka-mi in š p e r o . Obstajal je tudi tip svinjaka z branastim ogrodjem z zunanje strani, kakršna poznamo po vsej Dolenjski, Danes takih svinja-kov na tem terenu skoraj ni več. Sedaj so svirgaki navadno že zidani, ponekod se držijo živinskih hlcvov ali pa so celo v hlevih. V nekaj primerih se svinjaki sestavni del stanovanj-skega dela hiša, kot je to primer pri Hantetu na Velikem Loč-nikUj kjer je vhod v svinjak iz veže, Leta 1948 je bila še na več svinjakih narisana ali vžgana mor-eka taoa za p r e š i č e , da jih mora ne mrtvač. r Kozolec-kaziic K a z uc stoji navadno na vrtu nekoliko od gospodarskih poslo-pij. V razliko od ostalih krajev Slovenije, kjer je kozolec na-vadno precej oddaljen od doma, je na tem terenu v večini kra-jev neposredno v vasi? v bližini ostalih gospodarskih poslopij. Le v Velikih Lipljenih imaj0 nekatere kmetije svoje kozolce skupaj nad polji v začetku vasi. V 18, stoletju je bilo po ljudskem izročilu največ eno.jnih kozolcev, ki so jih imenovali a n f k a r , obstajali pa sta zarge tudi imeni cesta in glavnik,napol šalji- - 78 - vo pa so jim rekli tudi proc.esija. Večji kinetje pa so imeli že konec 18. stoletja toplarje. Bili so ož.ji od današnjih, navadno le na štiri š t a n t e . Margši kmctje so imeli tip kozolca na kozla, kozolec s padstreš-k o in ali pa kozolec na p r 1 e p k... Šele ko si je kmet gos-podarsko opomogel je kozolec na p r 1 e p k prodal laanjše-mu kmetu ali kajžarju, sam pa si je postavil toplar. P a d -strešek je bil tako velik, da je kniet lahko podenj za-peljal voz, Padstrcšek so dobili tako, da so streho kozolca podaljšali in 30 v primerni višini naslonili na lesene podpornike, Velika stran kozolca je prvotna, nanjo se naslanja mala stran kot' p adstrešek, kiseje raztegnil v naj-več priraerih na vso dolžino kozolca. Redkejsi so tu kozolci, kjer je podstrošek ali p r 1 e p k samo o"b dolocenem delu stegnjenega kozolca. (po Meliku je to kozolec z lopo). Ta kozolec ni nikdar velik, temveč obsega le dva do tri štante . Za shrambo sena ima prostor zgoraj obmcjen proti veliki strani s križevnato ograjo ali pa še vec-krat z ograjo iz desk. Pod ta kozolec shranoujejo kmetje tudi vozove, Moramo ga pojmovati kot tip zase, ne kot varianto steg- 35 njenega kozolca. Tako kot že ugotavlja Melik, ga uporabljajo siromaŠnejši kmetje, ki imajo manj žita v precejšnjem delu Do-lenjske, precej močno še v ribniški dolini, poznajo pa ga tudi Škoojanskih in Turjaški hribi ter ozemlje okrog Vel.Lašc. Tudi najbolj razviti toplar.ji na tem ozemlju po svoji velikosti in tudi monumentalnosti še zdaleč ne doseže.jo kozolcev kakršne poznamo iz dolinskili predelov Dolenjske in Štajerske. To je oač - 79 - o&raz skope kraške zeuilje, ki tudi najvecjem knetu ne rodi dovolj žita. Navadno iniaj o tu toplarji dva do tri s t a n t e na vsaki strani. Starejši toplarji so sorazmerno ožji in višji od kasnejših in današnjih. ^snovno ogrodje so štirjs nosilni stebri, ki spodaj slonijo na kaninu. Nekoč je to bil kanen, so-daj pa je ta podstavek največkrat betoniran. Širši del stebra se imcnuje g 1 a v a » V spodnjem delu povezujejo stebre 1 a -t e . PokonČni vmesni steber, ki jih loči v š t a n t e (iz nem. Stand, po Plet. je okno kozolca). G-ornji počezni tran jc r i g 1 , vmes so krvince. Cimpermani jim šaljivo pra-vijo pleceta, Nad njimi je počezna brana. Š t u m -p 1 e h je tramič navzgcr od preičnika.. Dva b r v, -n j e k a , spodnji in gorrgi, okvir.jata prostor u b r a -ni»Streišoa je deska nad glavami b r a n j e k o v . Nad branami sta dva obrobna traiaa k a p n i k a , prostor nad branami je glajt, korenina se opira ob štumpleh. , glajt držijo g 1 a j t -ne roke. Velki Traklni drže podn, ^- a 1 i traklni pa steber gruntnco (iz. nem. G-rund = temel.j). ali postebač.Ta veze naprej spodnji in zgor-nji p 1 a n k . Na tem se v novejšem času pojavljajo line z najrazlicnejšiini okrasnimi oblikami. Stari toplarji v& niso i-meli nobenih krasilnih. elementov razen svoje monumentalne bra-naste konstrukcije, Toplarji iz sredinc in konca prejšnjega sbo-letja imajo slamnato streho s čopom na konceh. Toplarji, ki so jih zgradili v zadnjih tridesetih letih, pa so kriti z opeko in iniajo ravno dvokapno streho. - 80- - Kozolec ima v teh hribih zelo važno funkcijo kot naprava za sušenje, Od žita do sena in detelje vse sušijo v kozolcu. TTo-tranji prostor je tudi tu razdeljen na tri dele« Spodnii pro-stor je niesto za vozove, brane, pluge, semkaj zapeljeio tudi voz s senom ali žitom, preden ga razložijo na kozolec. Spred-nji prostor v notranjosti u brani je obmejen z brano in služi za shranjevanje detelje. Ta del sloni na močnih prec-nih traaovih - riglnih(iz nem. Riegelbau = predalčasta zgradba). Osnova mu je oder iz desk, Ta je tudi nad njim in •tvori pod tretjemu širšemu prostoru, ki mu pripada ves prostor do strehe in mu pravijo cimpri(iz nem. po Plet. = ostreš-je)-. Tu pa shranjujejo seno. Žitne snope pa sušijo in shranja-jejo na štanti. Vse lesene stavbe razen hiše iaajo ljudje za premičnine in iih dejansko tudi prenašajo iz kraja v kraj. Stare kašče so kupova-li kajžarji in si v njih uredili stanovanje, kmetje so stare kozolce prodajali revnejšim, sami pa so si postavili nove top-larje. To je podobno kot za okolioo Mengša - poroča Marija Ja-godic in ie navada v precejšnjem delu Dolenjske. Prodajali in premikali so tudi lesene pode. Stare leaene hiŠe, ki so bi-le v največ primerih v izredno slabem stanju, pa so podirali in les pokurili. Zaradi tega tudi ni v katastrskih mapah lese-nih kašČ in kozolcev, ker so jili tudi uradno imeli za premič-nine in jih v kataster niso vpisovali in vrisali. - 81 - Vodnjak ~ Sredi prejšnjega stoletja ljudje še niso imeli vodrgakov -š t i r n . Ženske so hodile po vodo s š k a f i k razniri izvirkom in studencem, ki so navadno pod vasjo. V Malili Lip-ljenih so dobili vodo pri izviru Zaloka in v Studencu. Tu jc tudi vsa vas napajala živino, Na Rožniku je imela do leta I883 š t i r n 0 samo spodnja Rojceva hiša. Štirna ,je bila grajena iz klesanega kamna in je bila okrogla. Zgoraj je bila pokrita s kamnito plošco. Segala je do talne vode. Kainne za štirne je obdelal domač kamnosek v Velikih Lipljenih, Leta I883 pa je Bradačev gospodar postavil cementno štirno in nape-Ijal vargo kapnico s strehe poda, Postavil jo je v nagnjen te-ren nad podom, da ni pronicala v š t i r n 0 talna gnojnica iz š t a 1 e . Do prve vojne so nato postavile svoje š t i r-n e še tri hiše, Med obema vojnama še ostali. Le 6 hiš pa i-ma svoje lastne š t i r n e šele po drugi vojni, V Malih Lipljenih sta bili do prve vojne samo dve štirni v vasi, iz ostalih hiŠ pa so hodili po vodo k studencu pod Železnico, T/ škafih sojo nosili na glavah v vas. V Laporjih so prvo 3 t i r n 0 zgradili leta 1932 (pri Lenčku), ostali knetje pa so vse do druge vojne hodili po vodo s š k a f i in s posebnimi dvokolesnimi vozovi, na katerih so imeli pritr^en sod, k izviru v gozdu pod vasjo. V voz so vpregali živinoe Izjema pri uvajargu vodnjakov je bila Sloka gora, ki zaradi svoje lege ni imela izvirčnega studenca. Tam so bile š t i r-n e na kapnico že v zadrgih. desetletjih 19. stoletja. Imeli so štiri š t i r n e . - 82 - Voda je napeljana vanje največ s hišnih streh, dokler pa so bile slamnate strehe, so vodo napeljali v š t i r n e samo z gospodarskih poslopij, največkrat s podov, Voda s hišne stre he zaradi dima ni bila dobra. Žlebovi, ki so bili pritrjeni ob robu strehe, so "bili leseni, smrekovi. Za zajeiaanje vode so i-neli hrastova težka vedra, urejer.a na sistem z vzvodonu l^a po-končni steber je bil pritrjen še prečni drog p r v a g a . Takim vodnjakom so zato rekli štirna na prvago ali tudi štirne na vago. Prečni drog je bil na enem koncu navadno obtežen s kamnoin ali leseno hrastovo klado. Na drugem koncu je bilo pritrjeno hrastovo vedro. Lanes sta na Rožniku še dve taki š t i r n i , v Malih Lipljenih tri, v Laporju ena. DanaSnje štirne so cementne, globoke do 5 m, gornji o-bod je 1 m nad zemljo, vrhnjo ploščo s premerona 1,5 m ima.jo iz železnega betona, z večjo odprtino za lesen pokrov^ Tudi danes postavljajo š t i r n e na skalovitem terenu. Žlebovi pa so v glavnem že povsod pločevinasti. Za zajemanje vode rabi^o na-mesto hrastovih posod pločevinasta vedra. Ker ta niso tako težka, jih imajo pritrjena na lažjem drogu in dvigajo vodo iz š t i r n e z rokami. Na nekaterih š t i r n a h imajo ure-jene že ročne Črpalke, Posamezni gospodarji napeljujejo vodo po ceveh tudi že v hiše, kamor jo črpajo z ročnimi, in v red-kih primerih celo že z električnimi črpalkami. Voda v vodnjakih še danes ni nikjer filtrirana. Dokler so iine-li še slamnate strehe, so zašle s strehe v vodrgak razne živa-li in insekti, pa tudi umazanija. Zato so dali v vsako š t i r- • : . " - 83 - ; n o po eno ribico, navadno potošno belico, ki je unicila in-sekte. Te ribice so še sedaj v rseii vodrgakih. Š t i r n e čistijo zelo redko, na deset pa tudi na dvajset let enkrat. Pred čiščenjem odstavij o žlebove, nato povabijo še sosede, da pridejo po vodo, tako hitreje izpraznijo štirno. Betonske štirne so gradili tako, da so najprej postavili iz desk obod ±n za njega nasipali beton. Nato so na isti način zgradili naslednji meter. Štirne so gradili posebni donaci mojstri, med rgimi je znan Lahkar iz Lobrepolja. Poseben pri-mer predstavlja velika skupna štirna dveh gospodar.jev na Že-leznici« Tu so opustili dve manjši štirni in zgradili velik betonski rezervoar 5 x 5 m in globok 4 m. Zgradili so ga le-ta 1931. V rgem se po ceveh zbira voda,?ki 30 zajemajo na ,^ti-rih strehah. Ob štirni imajo posebno korito za napajarge živi-ne. Teriuna jama T e r i u n e jame pomnijo danes le še starejši domačini. Postavljene so bile navadno na vrtu, v Malih Lipljenih src-di vasi, na Velikem Ločniku pa nekoliko izven vasi. Iineli so jili le nekateri gospodarji. Bile so grajene iz neobdelanega ka-mna, Navadno so bile pravokotne oblike, le redke so bile tudi okrogle. Na kainen so bila položena hrastova bruna, na njih pa lesa iz viter. Nekatere jame so imele nato na vrhu tudi še streho. Spodaj, v zemlji je bilo kurišče v obliki odprtine, velike 40 x 50 cm. Na lesi so sušili lan. ¦¦¦'.¦.- 84 -. . . Opuščati so začeli t e r i u n e jame proti koncu prejšrge-ga stoletja, ko je začelo industrijsko blago izpodrivati do-raače platno in sukno, Več kot 30 let v teh jamah lanu več ne sušijo, pac pa so med obema vojnama sušili nateriunih. jamah sadje, To je podaljšalo njihov obstoj za nekaj desetle-tij. Danes samo še kup kamerga priča, kje je nekoč stala v vasi teriuna jama. Po teh ostankih in po ljudskem izročilu smo lahko ugotovili, da je bilo v Škocjanskih hribih v prej-šnjem stoletu 22 teriunih jam. Čebelnjaki' Teh ni bilo nikoli mnogo. Po konstrukciji je to bila pravo-kotna, iz desk zbita stavba, grajena podobno kot svirgaki. Spredaj je dolga vrsta polic za panje, zadaj ali tudi ob stra-ni pa so vrata. Sredi prejšnjega stoletja je bilo na tem tere-nu okrog 20 čebelnjakov, Panje so imeli kranjice, Le-ta 1948 je bilo tu še deset čebelnjakov, sedaj pa iraa čebel-njak v Malih Lipljenih le ena hiša, na Rožniku so štirje, to-da dva sta že opuščena, eden pa je v Laporju. Čebelnjak v La-porju ima celo primitivno naslikane panjske končnice, Danes so v čebelnjakih le-še redki panji kranjiči, večinoma imajo čebelarji že AŽ panje, . Stranišče " ¦ • Vse do konca 19. stoletja ni inela stranišča -sekreta nobena hiša. Prva lesena stranišča so začeli postavljati v za-četku tega stoletja. Razvoj gradnje stranišc še do danes ni - 85 - bistveno napredoval. Največ je v Škocjanskih hribih lesenih stranišč, postavljenih ob š t a 1 i ali pa samostojno ob gnojišču« Zbita so iz desk, Tudi najnovejše hiše, ki jih gra-dijo v zadnjem času, nimajo stranišča v hiši, pač pa jih po-stavljajo še vedno lesena, v redkih primerih pa tudi zidana, izven hiše. V Škocjanskih hribih je bilo leta 1948 133 lese-nih. stranišč in le 16 zidanih. Do danes se to starge ni mno-go spremenilo, Sedaj je le okrog 30 stranišč zidanih. Razsvetljava- Po ohranjenem Ijudskem izročilu in ostankih predmetov materi-alne kulture vemo, da so sredi prejšnjega stoletja tudi v Škocjanskih hribihsvet.iil ljudje še s trskami. Zatikali so jih v čelešnike, ki so bili navadno železni in na trinožnih stojalih. Podnje so postavili s k a f z vodo. Šele okrog leta 1880. so dobili v teh krajih petrolejke, 1 a m p c s cilindrom.Teso imeli navadno le v preinožnejših hi-šah, v revnejših pa so imeli g 1- ž e k z oljem, kozarec ali lončen lonec, v katerega so dali žirovo ali hudolesovo olje, Za t a h t so porabili kar suh stržen od neke vrste trave« Zapis v župnijski kroniki nam povez ,.• d a s o boljše hiše kupile na leto kveč- jemu dve unči olja, eno unčo pred . 37 s v. vecerom, eno pa prej v jeseni. Ta podatek pa nain potrdi, da so z oljem svetili bolj redko, Žveplenke so delale ženske kar' doma. C v e r n so požvepla-le in to hodno nit so imenovale žveplenka. Morali so jo pri- - 86 - takniti k živemu ognju, da se je zanetila, Mnogi so tudi upo-rabljali še kresilni kamen in suho gobo, da so lahko zanetili ogenj. Najboljša kresilna goba je bila bukova in orehova, G-o-bo so sušili na peči mesec dni. S sekiro so jo sosekali na koščkc« Ko je bila suha, so jo dali v p i s k a r apna,kjer je ostala 7 dni. Tako so jo mehčali in jo ustrojili. ITato so 30 znova mesec dni sušili na peči. Šele takrat je bila godna za uporabo, } Pomagali so si tudi tako, da je soseda k sosedi hodila po 0-genj. Zjutraj so gledale ženske, kje se bo najprej zakadilo iz hiše in so šte tja s trskami ali ponvico po ogonj. Sele leta I848 je v Malih'Lipljenih Pajklov gospodar prines^l pr-70 škatlico žveplenk iz Igubljane, Mnogo delj kot razsvetljevanje s trskami se je ohranilo raz-svetljava z baklami izven hiše. Bakle - cepiče iz smrekovega in borovega gozda so nacepili z bakounikom,s poseb-nim batom, ki je imel na koncu železno klino. Bakle so uporab-ljali največ za hojo k maši. Pred cerkvijo v Skocjanu so jih odložili na poseben prostor, po jutranji maši ali polnočnici pa so jih. spet prižgali na posebnem ognju za cerkvijo. Leta 1952 so bili ti kraji elektrificirani. Danes je v Škoc-janskih hribih le še nekaj hiš, ki nimajo elektriČno razsvet-ljavo in kjer še svetijo s petrolejko, Električno razsvetlja-vo imajo tudi že v večini hlevov. - 87 -NOTRANJA HIŠNA OPREMA Veža-kuhinja Dokler so imele hiše stare črne veže z g n i š č i , je bi-la notranja oprema v tem prostoru tako skromna in minimalna, da o rgej komaj lahko govorimo, Veža je služila za odlaganje ©rodja, za š t e n g e , po katerih so hodili n a i s p o, za pripravo prašičge krme iri sredi prejšnjega stoletja tudi še za spanje kokoši, Okoli leta 1890 so začeli v vežo vzida- 39 vati svirgske kotle. Najvažnejša oprema v veži je bila ti- sta, ki je bila povezana z g n i š č e nu To so bile b u r-k 1 3 e , grebla, ameu? lapdr ali pa namesto tega tudi pločevinasta veslca. Kreule so služile za čiščenje pepela iz peči. Na g n i š č u je bil v a 1 a r , na katerega so gospodirge polagale burklj e , koso po-rivale težje lonce v peč. G- n i š č e ima ž r e u v peč, ki je zaprto s pločevinastim plohom. V peči je bila železna kabilca za polaganje drv# Pod gnišcera jepe-p e u n i k, zid nad žrelom pa imenujejo istiunik, nad njim je velb, pod rgim pa š t a n g a za sušenje mesa. Ob peči je stala še lesena klop na štirih nogah in brez na-slanjača, na njej so bili leseni k e b 1 i z vodo. V neka-terih hišah so imeli v steni posebno polico za vodo - v e -d r n i k . Vodo so zajemali z lesenimi korci. Za umivanje so imeli še majhen lesen škaf k . b 1 i c k . Vsa ostala posoda Je bila lončena. Po sejmih in vaseh so 30 nosili in prodajali Ribničani. Poleg loncev so imeli še sklede, 1 a -tuce in kaze na treh nogah za peko klobas. P 0 u - n i c e , kozice za zabelo, so bile pločevinaste. V vsaki hi-ši so imeli tudi po več m o d 1 o v za peko potic, v prc-možnejših hišah pa so imeli še posebno lončeno k a z u za peko odojkov. Pri Mencinu v Malih Lipljenih so imeli stručnico za pagače#Tososi izposojale vse hiše iz Železnice, Starega apna in Malih Lipljen, kadar so pekli pogače za batrije, Ponekod so imeli v veži ob vratih za h i s o tudi sklednik in žličnik. Bolj v navadi pa je bilo, da sta ta visela v h i-š i . Kajti v veži je bilo preveč dima. V skledniku so bile kastrole in sklede. Na steni je visela p a u n i c a (ponvica), kuha-y.nce, šefle, cediu in sol-nica. V veži je bila še p i i a , v njej je bil š t b k 0 \j.- ii i k , s katerim so metli maslo. Tu so bili še leseni t a -1 a r j i za rezanje mesa. Y veži je stal p a i i č k , na katerem so sekali korenje za prašiče. Zato je služil s e k a y.. Vežno omarco z lajdrci ( ladlci) so imele sredi 19. stoletja le najbolj premožne hiše. Proti koncu stoletja se je že bolj uveljavila, vendar je v revnejših hišah nikoli niso imeli. Ocaara je služila za shranjevanje mleka, kruba in ži-vil za vsakdan.io kuho. Ob gnišču je bila pri vseh hi-šah lesena soi^nica.V hišah, ki niso imele dobre kle-ti, je v veži za vrati stala tudi kad za kislo repo in zelje. Ko so pregradili vežo in ustvarili n 0 v 0 kuhinjo s šte-dilnikom, 30 kmalu poskrbeli tudi za kuhinjsko dvodelno oma-ro. Te omare so še danes v rabi pri mnogih hišah. - 88 - . \ - 89 - Sedaj so ostale le še redke črne kuMnje in še te hitro iz-girgajo, z rgimi pa tudi ves stari kuhinjski inventar. V ve-žah je navadno le obešalnik za obleko, v kuhinjo pa je prišlo s štedilnikom tudi sodobnejše posodje in druge novejše napra-ve za kuho, Na Rožniku ima že pet hiš obložene kuhinje s kera-mičnimi ploščicami, Tridelne kuhlnjske omare, kredence so še redke. Imajo jih navadno le tam, kjer je v zadnjem de-setletju prišla ni 1 a d a k hiši. Od starega pohištva je o-stala le še m e t r g a , ki danes v več primerih. služi za kuhinjsko mizo. V mnogih hišah pa imajo že posebne mize v ku-hinji. Leseno in lončeno posodje je že povsem izpodrinila kup~ ljena keramična, emajlirana in pločevinasta posoda. Pri neka-terih hišah. so še ostale velike lončene sklede, iz katerih ie danes skupaj družina le še neka)jedilas zelje, repo, žgance, mleko, kislo mleko. Vse bolj pa se uveljavljajo krožniki in šalice. V kuhinjskih omarah je ob starem že nov inventar, ki ga kupijo v trgovini, Za primerjavo navajam kuhinjski inven- 4o tar iz hiše v Starem apnu. 6 žlic, kovinskih 5 jedilnih nožev, kovinskih 5 vilic, kovinskih 2 kuhinjska noža > 3 lesene kuhavnice 3 večje lončene sklede 1 porcelanasta skleda 3 emajlirane ponve 2 aluminijasti kozioi ¦ 2 emajlirani kozici 5 porcelanastih šalic za kavo 2 emajlirani šalici za kavo 6 porcelanastih. krožnikov 4 emajlirani krožniki - 90 - 10 steklenih kozarcev 1 1-literska steklenioa 1 steklen polič "1 lesen krožnik 1 ribežn (strgalo) 1 lesen škaf za vodo 1 lončena krugla za vodo 2 krušuici iz ržene slame 1 oedilček Posodo imajo spravljeno v kredenci v kuhiiiji. V kuhinji je vedno več industrijskega inventarja, ki ga kmet je kupujejo v trgovini v Starem apnu, na TurjakUj pa tudi v Grosupl.ju in v Ljubljani. }%nogo novega kuliinjskega inventar-ja prinesejo tudi odseljeni člani družine, ki se ob raznih priložnostih vračajo domov. • H i š a . Opreina h i š e - glavne sobe - je bila še vse do konca 19. stoletja zelo skromna, Lesene strope so mazali z govejo kr-vjo, da so dobili lepo rjavo-rdečo barvo, Enkrat na leto so strop poribali. Na tleh. je bila še sredi 19. stoletja stepta-ua zemlja, na preliodu stoletja pa so bila tla iz mešanice ap-na in peska - ješterleh. Med okni je bila v steni vzidana leeena omarica za shranjevaiije kozarcev, steklenic i"a kasneje petrolejke, Za vrati je vedno stala peč. Stare peči so bile spodac1 scela (zidan s t o u), zgoraj pa iz vdolbenih pečnic. Vrh peci :;e bil polkrožen. Konec 19. stoletja so jih začeli nadomešcati s - 91 - pečmi, ki so imele ravne podolgovate pečnice k a h 1 e , Bile so bogato ornamentirane. Nad peejo so "bile zabite v strop š t a n g e , na katerih. so sušili obleko in koruzo, Klop okoli peci je bila navadno hrastova. Ponekod so imeli na peci posebno polico za kisanje mleka pozimi - m 1 e č n -c o • V kotu nasproti peči je stala miza s klopmi* Po stareni je bila vedno javorjeva. Zgornji p 1 o h ali p 1 -: n je bil od 6 do 8 cm debel. Ogrodje mize imenujejo g r e š t (iz nem, Gerust = oder ogrodje), ki je spodaj povezan s palico, ki služi za oporo nogam pri sedenju, Predal, miznca(a~ li i a i d * c) je bil za pribor za šivarge ali za curge# Ob obeh stenah za mizo je bila navadno klop, ki je segala skoraj do konca stene. Stoli - g. e s 1 i (iz nem. Sessel = stol) so sredi prejšnjega stoletja bili še redki« Nadomeščale so jih klopi na štirih nogah brez naslonjala ali tudi š t o k e r -1 e (iz nem. Stokerl = stolček). Nad mizo je bil k o t s križem razpeloin in tablami na šajbe, Teh je bilo še Lnied vojnama precej. Danes jih ne najdemo v no-beni hiši ve5.Zadn.je je pridobil Sffl 1963.V več hišah je bil nad mizo sveti duh - lesen izrezljan ptic na vrvici, ki se je ob odpiranju in zapiranju vrat spuščal nad mizo. Pri mizi je jedla vsa družina iz skupne sklede, Pri Jakopbvih v Velikih Lipljenih so imeli nad mizo obešal-nik za obleko v obliki kače. Dolga je bila dva metra z izrez-Ijano glavo na enem in zavitim repom na drugem koncu. V gobcu je imela jezik in zobe^ Bila je tudi polikromirana, Po ustnem izročilu naj bi jo delal isti mojster, ki je gradil hišo leta . - 92 - 1843. Na to kačo - modrasa so obešali obleko vse do leta 1964» ko so hišo obnovili. Podobne obešalnike so imeli še v nekate-rih. hišah na tem področju. V vsaki hiši je bil leen spampet (iz nen; Spanbett = postelja), v katerem sta spala mož in žena. Postelja je bila zbita iz desk ali pa tudi navadno s polkrožnimi stranicami. Paišpetl (nem. Zweibett Beibett) pa je bila dvoina postelja, ki se je zapirala. Oprema postelj je bila skromnas na deskah je bila c u h a (slamnjača) iz domačega platna, napolnjena s plevami, rezanioo ali ličkanjem. Revnejši so i-meli v postelji kar slamo brez c u h e # Blazina p o j -š t e r je bil iz rdečega ali modrega blaga, napolnjen s ple-vami* Preobleka je bila v a 3 š n a (Pri Plet, vajsnica, vajkušna in vajkušnica = blazina) s kleklastimi špicami iz pa-vole, tako se je lepo videla modra ali rdeča podlaga p 0 j -š t r a skozi redko kleklano v .a 3 š n 0 , Postelje so postiljali visoko, Kot pregrinjalo oim je služila prešita odeja. Te so imeli že v drugi polovici 19. stoletja. Rjuhe so bile iz domačega lanenega platna. Otrooi so spali v 0 d r c u na kolescih in tudi v zibelkah. 0 d e r c je bil nizek, iz desk zbit predal, ki so ga podne-vi potisnili pod peč ali pod posteljo. Z i b u je bila iz češnjevega, večkrat pa tudi iz mehkega lesa, poslikana navad-no ni bila, s kredo pa so nanjo narisali ali pa vžgali iaorsko taco, da bi otroka ne tlačila mora. V odrcu inv zibki je bila navadno slama in otroci so spali kar na njej? ker r,iu-he so imeli le na postelji. - 93 - Obleko so shranjevali v skrirgah -skrinah ¦ Nekatere so "bile poslikane, druge, čcšnjeve,hruškove ali orehove pa navadno ne. Pri posameznih poslikanih, predvsem pa še pri neposlikanih skrin.jah gre za renesančni tip, ki se je ohranil do konca proj-šrgega stoletja, Sprednji del skrinje je razdeljen v 3 ali 5 pravokotnih polj. s plastičnim okvirom, Polja loci še plastični stebriček. Sti^an-ska polja so kvadratne oblike, osrednje polje je zgora;] trikot-ne oblike. V poljih so navadno naslikani šopki rož, največkrat košarice s tulpaiai. Tudi na stranskih stranicah skrinjc sta poslikana kvadrata, - Najstarejša znana poslikana skrinja s tega področja ima lctnico 1831. Ostale pa so z letnicami iz sredine in konca 19« stoletja. Po ena skrirga je navadno stala v h i s i za vrati, po ena v k a m r i , po ena v kašči, druge pa na ispi. Na ispi so bi-le še večje strešne skrinje za žito in moko. Te niso bile okra-šene. K hišnemu inventar ju moramo pristeti tudi n • č k e ali a* n -6 k e , ki so jih tako kot v ostalih pokrajinah Slovonije vse-stransko uporabljali. Še v drugi polovici 19. stoletja so me-sile v njih gospodinje kruh, služile so tudi za ležišce dojen-čkov, pa tudi za 0 p 1 a t (čiščerge žita). Okoli leta 1890 so se pojavile šele prve m e t r g e . Sestavljene so iz trch delov; pokrova, t r u g e (omenja Plet. tudi t r u g a - iz nem, die Trube = der Kasten = omara) za mesenje testa in oma-rez 1 a d *- 1 c i - predali na smuk za moko. 1,1 e t r g e - 94 - in n .--5 k e so imeli v kašci ali š t i b 1 c u. Pod pečjo v m -z n i k u v hiši je bil še možnar in hlapec ali zajec za sezuvanje čevljev. Vao notranjo hišno opremo so izdelovali domači t i š 1 a r -3 i , ti so še v prejšrgem stoletju hodili delat na dom v š t e r o • Mnogi gospodarji pa so opremo izdelali tudi kar sami# V glavnem so bili vsi predmeti notranje hišne opreme iz meh-kega lesa, razen mize ±n klopi ob peci. Ob preučevanjih leta 1948 je našla etnografska ekipa v teh krajih še vedno notranjo opremo na zelo primitivni stopnji, skromno in minimalno# Najboljši dokaz skromnosti je število postelj leta 1948. v hi-šah Škocjanskih hribov« Vsega je bilo takrat 360 postelj za 721 prebivalcev, Tako je prišla ena postelja na dva Sloveka. Najslabše je bilo stanje na Rožniku, kjer so morali povprečno skoraj 3 vaščani spati na eni postelji. Kraj Štev. prebivalcev §tev# postelj 66 8 12 29 25 26 25 50 45 Male Lipljene 112 Železnica 21 Sloka gora 25 Laporje 65 Medvedica 59 Rožnik 72 Staro apno, Zabukovje 50 Velike Lipljene 98 Gradež 76 • - 95 - : Kraj Štev. prebivalcev Štev. postelj Veliki Ločnik 60 34 Mali Ločnik BL 40 S k u p a j .721 360 V zadrgih letih se je to starge močno izboljšalo, Sedaj ima-jo v več hišah že sodobne zakonske spalnice v c i m r u , k a m r i ali tudi v h i š i . Na Rožniku imajo take spal-nice v štirih hišah., v Velikih Lipljenih v osinih Mšah, na Gradežu v sedmih hišah, v Malih Lipljenih pa v šestih hišah. Otroci spijo na kavčih in divanih, ki so navadno v k a m r i in služijo tudi kot rezervna ležišča. Danes le še po dva otro-ka spita na eni postelji, odrasli pa imajo v večini primerov vsak svoje ležišče. To stanje se ni spremenilo zaradi "boljše-ga premoženjskega stanja, pač pa moramo to iskati v dejstvu, da se je močno zmanjsalo število prebivalstva, Približno polovico pohištva je danes še starega, polovico pa je že sodobnejšega, kupljenega v mestu ali pa so ga izdelali poklicni niizarji. Obvezen rekvizit po vseh hišah je že poli-ca za radijski sprejemnik. Teli je v Škocjanskih hribih že 99. Omare so v večini primerov še dvodelne, novejše pa so trodel-ne. Ob omari se je pojavila komoda, kot omarica za spravlja-nje perila. V sobi je tudi psiha z velikim ogledalom. Ob po-steljah. stoje nočne omarice. Ob klopeh se pojavljajo stoli z naslonjali, klopi ob zidu za inizo pa so še vedno inočno v ve-ljavi. H i š a ima v večini primerov krušno pec in je še vedno glav-ni prostor za bivanje, V nekaterih primerih je to mesto pre- - 96 - vzela nova kuhirga. Spalnica je ponavadi v k a m r i ali novem cimru. Tam, kjer je pri hiši še stara genera-cija, je danes v k a m r i še om&ra in s p a m p e t za •¦ stara dva. Skrirge tam ni več, navadno je le še kje kakšna na podstrešju in služi za shrargevarge sadja, za knjige ali sta-re cunje, v več primerih pa v njih redijo zajce. Na postelji so saino še bolj redko c u h e napolnjene s sla-mo ali ličkanjem. Več jih je še v otroških posteljah. Vedno hitreje prodirajo kupljene žimnice, Na vseh posteljah so se-daj rjuhe, v večini primerov je le ena, na kateri ležijo, za pokrivanje pa služijo koutri. Pojštri (polštri) imajo bele prevleke, ki so skronrnejše, kot so bile nekoč kvač-kane vjšne* . ¦ Pri opremi stanovanja mocno vpliva mlada generacija. Tam, kjer so pri hiši še starejši prebivalci, je v več primerih. tudi o-prema še stara. Stari so navezani na tradicijo in imajo radi staro pohištvo, težko se ločijo od m e t r g in klopi, od c u h e , na kateri se po rgihovein spi bolje, kot na t r -d i h kupljenih žimnicah. Mladi gospodarji pa hočejo v sta-novanje novo pohištvo in vse niogoče pridobitvo današnjega ča-sa, V s o b i že mnogokje stoji šivalni stroj. Na oknih se pojavljajo zavese, na nočnih omaricah namizne električne sve-tilke. Pri notranji opremi današnjega oasa lahko opazimo dve značil-nosti. Ena je boj med generacioama, boj med tradicijo in c i -vilizacij o, često besedo označimo napredek, tempo, spremembe in vse značilnosti, ki jih vnaša sedanji čas v tra- ¦ - 97 - dicionalno kinetovo življerge. Od tega, koliko bo pri tem r:la-da generacija uspela, je v mnogočein odvisen tudi obstoi ir.no-gih družin in gospodarstev. Če sin v svojih stremljenjih po večjem udobju, po sodobnejši opremi v domači hiši, ne bo us-pel, ga ne "bo zadržala samo njegova tradicionalna navezanost na dom in družino. Ta je že v močnem razroiu, Druga značilnost pri razvoju in spremembah v notranji oprGnii je kmetova želja (predvsem spet želja mlajše generacije kot tudi generacije sedanjih gospodarjev) po posnemanju nieščana, po izenačitvi njegove hišne opreme z meščanovo. G-radbeni niaterial- Les, Iz dosedanje>ga opisa je razvidno, da je še do začetka 19. stoletja bil les skoraj edini gradbeni material, Najbolj-ši je bil za gradnjo hrastov les, toda tega so uporabljali le preinožnejši posestniki. Revnejši so za gradnjo lesenih. stavb rabili mehak les, ki je danes brez izjemeedini gradbeni les. Sedaj ga uporabljajo le ;še za ostrešja, tu in tam pa tudi za postavitev kozolca. Topolov les, ki je po kvaliteti boljši od mehkega lesa ±n slabši od hrastovega, je bil nekoč za gradnje precej v rabi, danes pa tega lesa na tem področju skoraj ni več. Kamen, ki je v drugi polovici 19. stoletja že močno izpodri-T^al les, se je za gradnjo stavb do prve vojne močno uvelja-vil. Največ so uporabljali apnenec, ki ga je dovolj na tem \ - 98 - terenu. Slabši kamen je š & t n i k , pešcenec, ki ie krhek in se ga pri zidavi izogibajo. Najboljši pa je k r e ra e n (rjavo-rdeč kamen), ki ne moči, toda ga je žal na tem tererra malo. Kamen za zidavo so dobivali v grapah ali na obronkih gozdov v bližini vasi. L a h k i kamen, ki ga je mogoče ob-delovati s sekiro ali žago, so nekoč rabili za robovo oken. Dobivali so ga v Močilah med Rožnikom in Malinii Lipljenanii. Tega kamna danes ni več. Prav tako ni vec ploščatega kai^ia večjega formata, ki so ga rabili za ognjišča ±n so ga dobiva-li v kamnolomu na poti iz Velikih Lipljen v Taborsko tjano. Ta kanmolom so do kraja izcrpali, ko so zidali leta 1907 sg-danjo škocjansko cerkev. Apno so nekoč dobivali iz doraačih apnenic? danes pa ga kupu-jejo v Dobrepolju. Največ aplenc je bilo v okolici Starega apna. Kraj je po njih dobil tudi/lme. Še danes so v gozdovih na Zabukovju vidni ostanki starih apnenic, a p 1 a nc. Tu se je ohranilo tudi ledinsko ine Padrta aplen-c a . G-raščak je baje postavil apnenico na kmetovi zemlji. Kmeta je to tako razhudilo, da so jo skrivaj podrli. Od tod tudi ±mem Apno so zraešano s peskom rabili za zidavo s kamnon ter za ješterleh.Le najrevnejši so pri zidavi me-šali pesek in ilovico namesto apna, Slaaa, najveČ ovsena in pšenična, je v preteklosti splošno •služila za prekrivanje streh. Daljšo, rženo slamo, so rabili za slemena in za šope, končne posnetke starih streh. Razen tega so slamo mešali tudi v m o J t e r (iaalto), to zmes so imenovali Štrajmort injo rabili za š i j e , obo- - 99 - ke nad ognjišči in za zidanje f a b o onov, profilira-nih. zaključkov končnih sten pod roboiri strehe, ki so še danes okras starim zidaniin hišam (priiner je opuščena Fajklova hiša v Malili Lipljenih, gl.fotografijo v prilogi). Zines apna, pes-ka in slame še danes rabijo za omet stropov v novo prireje-nih sobah na hišnih podstrešjih. Pesek so dobivali nekoč v jamah okoli vasi in so ga presejane-ga rabili tudi namesto mivke za končni omet« .Danes pa ga mora-jo voziti iz Lašč, Dobrepolja in Šentjurjaf Opeka, V času med obema vojnama je začela strešna opeka naglo izpodrivati slamo. Tudi namesto kamna so začeli v zadnjih tri-desetih letih uporabljati zidno opeko# Pred vojno so to kupo-vali največ v Ribnici ali na Igu, v zadrgem času pa jo kupurje-jo v opekarni Ljubljana-Vič. Tadi ves ostali gradbeni material pred gradnjo navozijo od drugod. G-radbeni delavci Apleričarji so bili v 19. stoletju domačini in so žgali apno v apnencah v dolinah pod vasmi. V vsaki vasi je bilo po nekaj gospodarjev, ki so bili vešči tega posla# Največ jih je bilo v Starem apnu, Znani apneničarji so bili Dobrepoljci, pri njih so se domačini naučili zlagati apnenice, Dobri apneničarji so bili tudi v Velikih Lipljenih. Po prvi vojni se domačini niso več radi lotevali kuhanja apna in danes ni v teh vaseh nobene-ga apneničarja več. Na Rožniku so žgali zadnjo apnenico pred - 100 -15 leti, delo pa je vodil apncničar iz Ilove gore, * Zidar.ji, V drugi polovici 19« stoletja so hodili v te kraje še zidat Italijani, ki so sloveli kot dobri zidarji. Bili so to sezonski delavci. In pri teh. so se zidanja naučili domaci-ni. Prvi, ki so začeli zidati brez tuje pomoči, so bili Rož-nicani, Ti so bili že pred prvo vojno znani zidar^i, ki so hodili zidat po "bližnjih vaseh. Po drugi vcgni je največ zi-dar.jev v Laporju, ti pa so se izučili pri mojstrih v Liublja-ni. Tam jih je sedaj tudi največ v službi. Edini kamnosek, ki je obdeloval predvsem kanme za ognjišča in za vrhnje dele starih okroglih kainnitih štirn, je bil v Veli-kih Lipljenih. Seda.j ni nobenega več na tem terenu. Od tesarjev je bil v casu pred prvo vo(jno in vse do leta 1936 daleč naokrog najbolj znan Jože Grorjup,pri Tomažu v Malih Lip~ ljenih. V začetku tega.ostoletna je hodil kot sezonski delavec na Hrvaško tesat železniSke pragove, kmalu pa se je lotil do-mačih tesarskih del. Zgledoval se je po že obstoječih lesenih stavbah in ostrešjih. Že v stari Avstriji cje dobil obrtno do-voljenje in je izučil več tesarjev, ki so delali pri njem. Inel je 6 do 10 izučenih tesarjev in še več delavcev. Dela je prevzemal po vaseh tja do Roba? Ortneka, Račne, do Smarja, Li~ poglava in Dobrepolja. Domala vse lesene stavbe v tem prsdelu, ki so bile v tem času napravljene (kozolci, podi, svinjaki) ter vsa ostrešja zidanih stavb so bila delo tega tesar.ja. Y uk k njemu je šlo najvec fantov iz Malih Lipljen. Tako so I.Ia-lolipljenci postali znani i:esar(ii, Še danes je tu več do2-iač.i.h - 101 - tesarskih mojstrov, ki so sicer kmetje, v času, ko ni večjega dela na polju, pa gredo v sosedrge vasi opravljat razna tesar-ska dela,postavljajo kozolce in nova ostrešja na hiše in hle-ve. Med te lahko štejemo Benšeta - Janeza Zabukovca, Baudka -Franca Severja in še nekaj mlajših gospodarjev v vasi. Tudi nekaj kmečkih. sinov se je v zadnjih. letih pri očetih naučilo te obrti. Ti so danes zaposleni izven vasi; nekaj iih je za-časno na delu v Zah. Nemčiji (3)? ostali pd gradbenih podjet-jih v Ljubljani in Grosuplju. 0 starejših tesarjih na tem področju je ustno izročilo zelo skopo. V največ primerih so to bili uradno neizučeni domači-ni, ki pa so gradbena dela v lesu izredno dobro opravljali. Dokaz za to so obstoječe stare lesene zgradbe. Tu in tam lah-ko te stare mojstre tudi ugotovimo, Izdajo jihiaena in inici-alke na kozolcih in podih. Tako vemo, da je najstarejši, še ohranjen toplar v Malih Lipljenih izdelal Anton Mencin, stari oče sedanje gospodinje pri Mencinu, ki je bil tudi tkalec. Na traniu r i g jl n u toplarja je vrezana rgegova inicialka A.M. ob letnici 1849. Na Gradežu je v prejšrgem stoletju gra-dil pode, kašče in toplarje neki Jančar, Njegov podpis najde-mo na starem Škindrovem podu na Gradežu. Tesarji so bili plačani n a š i h t ali pa so tudi z g 1 i hali na čez.V stari Jugoslaviji so zaslužili dnevno 20 do 25 dinarjev, sedaj pa od 2#000 do 2.500 dinarjev. Orodje so imeli vsak svoje: sekire -plenkačo, bauto, teslo, cimarako (pri Plet. tudi 6 i in r a k a, iz nem. Zimmerhache), p li n t a h o (pri Plet. p u n t a k a, iz nem, Bundhacke), razen teh pa še žago, skublo , r e g - * - - 102 - g 1 e č (oblic), v i n k 1 (iz nenu Winkel = kot), š r e k - m a s (iz nem. Schragmass = poševnik) in ž n o r o z a p ožn oran j e , kisojo namakali v razmočeno rdečo ilo- vico, Krovci za prekrivanje slamnatih streh niso bili iz domačih va-si« Le v vasi Laporje je bil krovec pri Pintarju, umrl :je leta 1956, njegov sin pa še danes prekrije tu in tam kakšno strehc. Najbolj znani so bili krovci iz Predol, eden je bil v Podloau in eden na Vrhu, Krovec iz Predol, Jože Korelc, ki je star že 65 let, je še jeseni leta 1964- kril strehe v Starem apnu in na Zabukovju. t Orodje krovca je krovna deska, grable sa š k u p a t in nožic za trte, Dopolnilne dele stavb, kot so okna in vrata ter manjši železni deli (kljuke, vezave pri pečeh in pod.) so izdelovali domači mizarji in kovači. Vsi od navedenih. gradbenih delavcev pa so se poleg zaposlitve pri gradnjfeh ukvarrjali še s poljedelstvom in živinorejo- , vendar v manjši meri# Načini gradnje Les. Vrsta lesa je dolocala njegovo obdelavo in uporabo. Ta-ko so hrastov les, ki ga je bilo na tem terenu razmeroma več kot na sosednjih območjih, dosledno rabili za spodnje vence pri lesenih hišah in za nosilce na podih, kaščaft in drugih gospodarskih stavbah, ce so bile te sicer grajene iz mehkega - 103 - lesa. Za to določen hrastov les so obtesali v trame, ki so jih v finkciji splošno imenovali 1 e g e . Doniala vsi stari podi in kašče pa so bili v celoti grajeni iz hrastovega lesa. Les za stene so pri teh. stavbah razžagali v p 1 o h e (de-"bele deske), Stavbe, ki so bile grajene iz mehkega lesa, so imele stene iz b r u n u j a , tj, iz polovičnih smrekovih ali jelovih debel. Debla za b r u n u j e ali za plohe so do prve svetovne vojne splošno žagali ročno, Revnejši so roč-no žagali še nekaj let po prvi vojni, (Žago so imenovali podolžna žaga; žagali so vselej po štirje možje? eden zgoraj, trije spodaj<) Poldebla pa tudi plohe so v ste-nah med seboj povezovali z mozniki, klini iz trdega, najraje drenovega lesa. Sestavne dele sten so v vogalih veza-li v k r i ž ; konci so pri starejših stavbah gledali prek sten, v zadnjein času postavljanja lesenih. zgradb pa so ta na-čin spremenili v toliko, da so preko sten gledali le spodnji in zgornji deli (navadno spodnja in zgornja dva ploha). Ta na~ Čin postavljanja sten je znan na vsem slovenskem ozealju; ka~ snejši način - nalaganje plohov ali hlodov v pokončne izžleb-ljene vogelne stebre - pa se na tem terenu ni uveljavil. Se~ stavne dele ostreŠij in drugih delov zgradb, ki so zahtevali medsebojno vezavo, so zažlebili - začeperili in jih med seboj povezovali z niozniki. Vse sestavne dele ostrešij tesarji še danes povežejo na tleh, Konstrukcija današnjih ostrešij pa se bistveno loči od starih; nosilci strehe so bili po starem. pokončni tramovi, postavljeni na spodnje prečne grede, imenovani štumplehi ali štumperki in tudi štolbleh. i (iz nem. stumpf : - 104 - top ali StoHbaum = opornik), narge pa so bile položene vodo-ravno ležeče grede, imenovane g 1 a j t i , Na te glajte sredi strehe in na spodnje vzporedne tramove (k a p n i k e , po novem s t r e š n e) so položene š p e r e- (iz nem. Spiere - Dachsparren) tramovi, ki se po dva in dva stikata vrhu strehe. Na špere pribijejo late, ki nosijo opeko. Nova ostrešja so delana tako, da slonijo g 1 a j t i na kon-enem zidu, f r o a d e (zid na obeh koncih stavbe, ki se tri-kotno proti vrhu zožuje) dozidajo do višine omergenih g 1 a j-t o v ¦ Pokončni tramovi štumplehi odpadejo. Opisan novi nacin postavljanja ostrešij imenujejo d e 1 a n o n a c o u g e (iz nem. Zange = klešoe). Po drugi vojni so ga uved-li gradbeni inženirji. Oba opisana načina sta splošne znana, Starejši nacin postavljanja ostrešij n a s 1 e ui e (pri tem nosijo š p e r e vrhu strehe vodoravno ležeči tram s 1 e -m e ) je bil na tem terenu poznan, toda rabljen le pri ostreš-jih, ki so bila izredno široka. Pri novejših ostrešjih (dela-nih na oouge) odpadejo še nekatere vezi (p a n t i), dalje n a š o p zaključeno ostrešje na obeh vrhnjih konoih strehe ter trioglati tramič š p e r , položen v škarje vrhu strehe, ki je nekoč služil za to, da je krovec prek njega lah-ko prepognil slamo. - Danes so vsa nova ostrešja deloma iz mehkega lesa, Za ostrešja pri podih so značilni široki o d -n e s i nad predntjo podolžno steno, kamor kmet lahko zapelje voz ali shrani drugo orodje, da je pod streho. Svcgevrstna je še gradnja kožolca, ki pa je opisana že v za-četku tega poglavja. - 105 - Krit.je slamnate strehe. Za kritje streh so najveš -uporablja-li rženo in pšenično slamo. Za rženo so menili, da je b o k s p j- š n a (bolj daleč pokrije), zato so jo uporabliali za sleme« To so pokrili tudi s pezdirjem, kot ^e obi-čaj tudi v Prekmurju. G-ospodar pripravi vse, kar je potrebno za kritje strehe. Skupnik, preklje in trto.Za pokrivanie rabijo slamo, ki je ne mlatijo, da ne bi snope zlomili, pač pa 30 otepajo. (Ta tehnika mlačve pa je v naslednjem poglav-ju podrobneje opisana.) En š k u p n i k je iz dvanajstih žitnih snopov, Od začetka strehe do slemena gre 19 š k u p -n i k 0 v . Vrsta pa je široka kolikor lahko razpneš š k u p-n i k (okrog 1 metra). • . • Streho začne krovec pokrivati od spodaj, V k a p u položi prvi škupnik, ga razveže in zravna v krov. Čez slamp dene prekljo, ki je dolga okrog dveh metrov (zanjo je vsak les dober), to preveže s svežo t r t o iz gabra ali b e -k e za strešno lato# S k u p n i k poravna z g r a b 1 a -mi za škupat, slamo, ki ostane znova poveže v škupnik.Na zgorrgi del položenega in razprostrtega škupnika položi novega, in to ponavlja do s 1 e m e-n a . Plast slame na strehi je debela od 25 do 30 cme 0b robu strehe spleta kroveo kite. Za te si pripravi posebne manjše p u š 1 č k e slame. Taka slamnata streha traja do 30 let. Po 20 letih pa 30 je treba že flikati. Takrat razkoplje krovec streho pri površnici na slemenu, pokrivati pa jo začne spet pri 106 - k a p i . Slama pri kapi pred m^ni kot zgoraj, ker je spodaj več mokrote. Dobro staro slamo pomeša krovec a novim skupom in jo tako porabi za ponovno kritje. Vča-sih so gospodarji zahtevali, da je pri flikanju na-redil krovec na strehi gospodarjeve inicialke ali pa letnico, Toda to je zamudno delo in zahteva poselono tehniko polagarga stare in nove slame. Krovci se tega zato radi izogibajo. Kamen. Po starem so kamen nakopali vsaj nekaj lesecev pred gradnjo, da se je osušil. Dosledno so iz kanina gradili g r u n t (temelje), pri lesenih hišah in pri kašSah, ki so bile podkletene. Obtesane kanmite skale so služile tudi za vogale - podlago, na katerih je slonela kašca ali pod, Starejše zidane stavbe (hiše in štale) so bile grajone v ce-loti iz kamna. Debelina zidu pri teh stavbah je od 60 do 70 cm. Hiše, ki so jih v drugi polovici 19. stoletja postavili namesto prejšnjih lesenih, so gradili tako, da so kombinira-li kamen z opeko, na zunanji strani kamen? na notranji stra-ni opeka. Debelina takih sten je od 45 do 50 crn. Samo iz c-peke zidanih hiš na tem terenu skoraj ni, le nove hiše gra-dijo sedaj iz opeke, iz kamna je zgrajena le klet. Pletenih in ometanih sten v splošnem niso gradili, izjenoma so kje opletli opaž f r č a d o nad štalo ali podom. Tudi način predalčne gradnje ni bil v navadi, G-radnja hiše je povezana tudi s posebnimi šegami in navadanii Te imajo tako, kot vse šege ki spremljajo najvažnejše trenut- - 107 - ke v človekovem življenju, žrtveni in varovalni znacaj. Pod prvi vogelni kamen vogaunik hišeso dali križ iz le-sa cvetnonedeljske butare, Kamen je gospodar tudi poškropil z blagoslovljeno vodo, nato je vrgel še nekaj denarja v jamo in pri tem rekels Ta h. iša naj n e bo nikol brez d e n a r 3 a » Nato je dal zidarjem liter žganja, ti so z njiri oblili kamen, ostanek pa izpili. Ko so sezidali prvi vogal do vrha, jim je gospodar spet moral prinesti liter žganja. Ko so "bili sezidani vsi štirje vogali je "bil za 1 i k o f ples. Sedaj so pili kolikor so mogli. Cimpermani so imeli se svoj likof koso pritrdili smrekco na zgrajeno ostreš-- - 108 - - _ ' 0 p o m b e 1« Terenski zapisi, Škocjan 1964/lH, zv.5, Štrukljevo vas so imenovali zato, ker so tam rastli orehi in so prebivalci veckrat jedli štruklje in se potem 0 tem hvalili pri osta-lih vaščanih. \ 2. V katastrskih. mapah iz leta 1823 še niso vrisane, v poprav-kih tega katastra iz let 1860 - 1870 pa najdemo že štiri le-sene hiše, leta 1905 pa že 6 hiš "Na hribu". 3. ŽKŠk. I, 4. Statistični podatki za število hiš so vzeti iz hišnega in družinskega popisa, ki ga je opravila ekipa Etnografskega muzeja v letu 1948, za število pre"bivalstva pa iz uradnega popisa prebivalstva leta 1961. 5. KLDB, 360. : 6. Fr.Kos, n.d. 87. 7. Leopold Podlogar, Zgodovinske drobtine iz velikolaškega okraja. IMK XVIII, 1908, 8. 8# Valvasor X, 131-132. ,M li gt auf einem hub-schen Ort gar nahe bei bei Pfarr-Kirchen S.Cantiani auf einer An-hohe und aufs Nechste dabey ein lustiger Wald. Gleich dabei steht auch eine feiene Kirche Unserer Lieben Prauen. Die dazu gehbrige Aecker oder gebaute Felder seyund zwar nicht in der Ebne.».Uberdas wachst hieselbst gar viel Obst. 9. Prancisoejski kataster Nro 141. Protocoll der &rund Parcel-len, DAS# 10. Katastrska mapa katastrske občine Velike Lipljene, katastr-ski urad G-rosuplje. 11. ŽKŠk. I. 12. Pranciscejski kataster, n.d# - 109 13. Melik, Slovenija II., 256. 14. R.Ložar, Kmecki dom in kmečka fciša. NS J., 78. 15. Stanko Vurnik, Slovenska kmecka hiša, n.d. 102. 16. Valvasor VI., 288. 17. Stanko Vurnik, n.d. 102. 18. Melik, Slovenija I., 581. 19. Isti, Slovenija II., 256. 20. R.Ložar, n.d., 79. 21. Vilko ITovak, Slovenska ljudska kultura. Ig, 1960, 119. 22. Stanko Vurnik, n.d, 102. Verjetno je menil, da je to pooe-ben, zelo star tip hiše na tem področju. Jasno pa je, da njegova trditev, da je to najbolj slovenski tip, ni mogla obveljati. 23. Melik, n.d., 582. 24. R.Ložar, n.d., 78-79. ' . 25. V.Novak, n.d., 120. 26. ŽKŠk. I. 27. Melik, n.d., 581. 28. Tako imenujemo staro lese.no pritlično in vrhhlevno hiso, ki je bila značilna za področje Škocjanskih hribov, Turja-ka in Vel.Lašč, 29. M.Mušič, Obrtova slovenske vasi. Celje 1947. 30. Jožef Sever, rojen 1876 iz Malih Lipljen, pomni še tri le-sene hleve v vasi. 31. V.Novak, Zapis v arhivu SEM, Šentjurij/1948. Ta kasca je bila že večkrat publicirana. V SEM je tudi njena niaketa. 32. V.Novak, Slovenska Ijudska kultura, 122. 33. Podatek za leto 1850 ni povsem točen, do rgega smo lahko prišli le na podlagi ljudskih izročil. Podatek za leto 1948 in za leto 1964 je ugotovila raziskovalna ekipa EM. 34« Anton Melik, Kozolec na Slovenskem. Lj. 1931» 19. - 110 - 35. A.Melik, n.d., 20. 36. Marija Jagodic, Narodopisna podoba Mengša in okolice. Men-geš 1958, 31. 37. ŽKŠk. I* 38. ŽKŠk, I. 39. Fanči Šarf, poročilo etnografske ekipe SEM, Škoojan/l9o4-, ITotranja hišna oprema. Rokopis v arhivu SEM, 40. Popis kuhinjske opreme pri mežnarju Alojzu Lundru, Staro apno 4, pet družinskih clanov. Arhiv SEM, Škocjan/1964, 3 . - 111 - . III. GOSPODAESTVO Z b i r n o gospodarstvo Pomanjkanje zemlje, številne družine so silile ljudi, da so vse tja do druge svetovne vojne zbirali najrazličnejše sade-že, ki jim jih je nudila narava, predvsem še gozd, ki obkro-ža vse kraje v Škocjanskih hribih. Zbirno gospodarstvo ,je bi-lo pomembno predvsem še v letih, ko je polje slabše obrodilo, v obdobjih velikih lakot, ki so bile čest pojav teh krajev. Tako nam poroča župnijska kronika o hudi lakoti leta I8l5.ko so ljudje, ki niso imeli niti ovsa za močnik, ... h o d i 1 i po grmovju, smukali in jedli glad, neke vrste kislico, Ko j e prišla pomlad so nabirali i n jedli bukovo zelenje, Nasmukali so si ga kar v ustaingajedli. Toda tudi ob normalnih letinah so nabirali prebivalci Skocjan-skih hribov številne rastline in sadeže za lastno prehrano. Eo-likor lahko sledimo ustnemu izročilu, so še pred 100 leti gozd-~ji. sadeži in rastline, ki so jih ljudje nabirali, po travnikih in v gozdu, bili pomemben vir njihove prehrane. Nabirali so najrazličnejše gozdne sadeže. Predvsem so včasifr r.abirali diuje hruške, diuja jabuka j.n d i u j e č e s n e , ki so jim pravili tudi d r o b n i-;.-. e . Teh zadnjih je bilo nekoc innogo v gozdovih okrog vasi Hožnik. Ljudje so jih sušili na peči ter imeli za prehrano po- - 112 - zimi. Diuje sadje inše nekateri gozdni sadeži, predvsem še maline in borovnice so služili tudi za pridobiva-nje žganja. Malin je bilo nekoc v teh. krajih nunogo, danes jih skoraj ni več. Eazen žganja so v začetku tega stoletja iz njih kuhali tudi malinovec. Borovnice so nabirali v kotuček, narejen iz skorje lešče ali tršlikoune. Speli so ga navadno s trnoin ali ošilje-no šibo. To je preprost prastar predinet, ki se je kot priča iznajdljivosti ohranil iz davnine pri mnogih ljudstvih in se 2 širil od ljudstva k ljudstvu. Borovnice so posušili tudi za caj, ki so ga uporabljali proti griži in diareji. Cešminov sadež, cašmilj e (berberis vulgaris) so u-porabljali za posebne vrste pijače, imenovali sojo čaš-m i 1 o e • , ... Črne maline ali tudi ostrožnice, oz. robidovje so jedli in stiskali iz njih pijačo. Rdeče jagode so bile za jedačo. Glogove jagode (crataegus oxyacantha), so imeli za Saj, pa• tudi za kuho žganja» Drnule so susili za kis in porabili za žganje, Bezgove jagode so sušili za čaj in iz njih kuhali tudi žganje. Bezgove cvetove pa so cvrli z jajci in so to jed imenovali cvrtje. - 113 - Včasih je "bilo tudi več brinja. Ljudje so nabrali mnogo bri-rgevih jagod. Iz njih. so kuhali b r i n o u c . Nabrane ja-gode so najprej posušili, da so postale raodre, nato so jih zmleli, dali za 14 drti v posodo z vodo in jih kuhali na nava-den način, kot kuhajo žganje v destilacijskem kotlu. Ta je pri dnu imel le še posebno cevko k a n g 1 i č k o . Po njej je teklo olje, ki je stalo na vrhu v kotlu. Brinjevo ol^e so rabili za zdravila pri živalih, pa tudi pri ljudeh, če jih je zavijalo. Precej so nabirali tudi lešnike. Pod grm so pogrnili rjaho, upognili so vejo ±n potresli. Lešnike so uporabljali predvsem za potico ob praznikih in slavnostih, jedli so jih tudi s kru-hom, največ otroci, Kostanj - ta pravi kostan-so pobirali pod dre-vesi, če je bil še v lupini, so ga pohodili. Nabrali so ga to-liko, da so ga spravili še v kašče cez zimo. V glavnem so .jed-li kuhanega, manj pečenega, Ljudsko izročilo pove, da je bilo v teh krajih nekoč veliko kostarga in je ta predstavljal po-memben delež v ljudski prehrani. Napeljali so ga na žico in ga pekli na prostem ali v peci, v glavnem pa so ga jedli ku-hanega. Dokaz pomembnosti kostanja za te kraje so tudi k o -stajnarji iz Škocjanskih hribov na Bunaju. Še danes prodaja kostanja na Burgringu sin starega kostajnar-j a Perhaja iz Medvedice, ki je že v prejšrgein stoletju od-šel na Dunaj peč kostanj, Tudi divji kostanj so nabirali, predvsem za krmo prašioev, v - 114 - slabih letinah pa so ga tolkli in tako pridobivali iz njega moko za peko kruha in za k a s t a 3 e v močnik.Ve-liko divjega kostanja je raslo na Virju pri Zdravščku pri Starem apnu, Farna kronika poroča, da so otroci skoraj vsako leto ves divji kostanj otresli in pokradli in župnik tega ni 4 mogel preprečiti. Ta zapis in ljudska izročila nam povedo, da so še v prejšnjem stoletju močno nabirali in uporabljali divji kostanj. Za kruh s.o uporabljali tudi m a k u n 0 o (sorbus aria). Že Valvasor omenja, da so 30 na Dolenjskem mešali s koruzo, ovsom 5 in mekinami za kruh, V teh krajih pa so mešali m a k u n c o v kruh še leta 1946. Hrastov želod so nabirali za prašiče« G-o"be so v večji nieri do prve svetovne vojne tvorile enega od važnejših prehrambenih virov prebivalstva in so bile v vseh letnih časih na mizi kot jed, Nabirali so in še danes nabira-30 le sledece gobe: jurje, lisice, parkl-n e , tačice, sivke, karžlne, mauželne in brezovce . Najbolj cenijo ta ži^ahtne, črne jurčke - a 3 doučke, ki jim pravijo tudi stauniki* Vse ostale gobe imajo za strupene. Strupene gobe ločijo od u~ žitnih že po barvi, najbolje po dnu klobuka inpo s t 0 r -ž k u ali pa tudi po tem, da počrnijo, če jih. prelomijo ali prerežejo. G-obe so nabirali otroci in odrasli. Gobo so utrgali z roko in 30 položili v k 0 r b 0 . Očistili so jih šele doma. Gobe so - 115 - jedli sveže, mnogo pa so jih tudi sušili, tako da so jih iiaeli za hrano čez vso zimo. Zrezali so jih na tanke plošči-ce in jih sušili ns deskah. na soncu ali na krušni peči, Lrug način je bil, da so zrezane gobe nabrali na nit in jih razo-"besili okrog peči. Gob;je juhe, gobe s krompirjem in druge je-di iz gob so bile često v jedilniku prebivalcev teh krajev. Od strupenih gob so nabirali le mušnice? ki so jih posušili, stolkli v prah in uporabljali za uničevarge mrčesa, predvsem muh. G-obe rastejo najraje na posekah, kjer ,je bil bukov gozd, Yča-sih so tudi v drobni bukovni inna senožetih. Ljudje menijo, da rabi goba 14 dni da zraste. Včasih so gobe na enem kraju, drugo leto na drugem. Kraje, kjer gobe rade rastejo ljudje skrivajo drug pred drugim. Spretni gobar pa dobro ve za te p 1 a c e , zato gre po gobe najraje že zgodaj zjut-raj, da je prvi v gozdu. Največ je tod gob v G-radeški hosti in v gozdovih pod Sloko goro, pa tudi v Medvedioi in na se-nožetih pod Zabukovjenu Ljudje pravijo, da sv.Primož seje gobe. Če Primož zaviha hla-če do kolen (da je dovolj moče), jih dobro seje, ženske mora-jo iti spodrecane za njimi, zato da niso o t e -p e n e - od dežja in rose, Nabirali so tudi bukovo in brezovo gobo. Rabili so jo kot kresilno gobo. To gobo so ustrojili, kot sem to že opisal spredaj. To gobo so rabili tudi na veliko soboto za ž e g -nani ogenj. - 116 Zbirali so tudi številne zdravilne rastline. Za rane so trga-li bezgovo perje, lapuh so nabirali za čaj proti tuberkulozi, sveže liste pa so pokladali na rane in otekline. Iz t a u -žentrož so kuhali Saj zoper prehlad. Rman (achillea . mille folium) so imeli za rane. Kamilico so služile za caj proti želodSnim boleznim, lipovo cvetje pa za čaj pri prehla-du. Arniko so namakali v žganju in to uporabljali za zdrav-ljenje ran pri ljudeh in živini^ G-ladež (onanis spinosa),- ki raste na travnikih in je bodeč so kuhali na vodi in to daja-li živalim, ki so bile krvomobne . Čmeriko (veratruni album) so nabirali in nato suho namočili v repnico. S tem so namazali žival, če je imela uši. To delajo še danes. Ob sušnih letinah so živini krmili tudi b u k o v o in srebotovno knno. Liste so smukali z vej z roko ali pa tudi želi mladike s srpom, To krmo so imeli za živino pred-vsem še kajžarji in mali kmetje. Nabirali so tudi razne korenir.e, predvsem s 1 a d k e k o ¦ reninice , češminove in še nekatere druge korenine, ki so jih imeli za jed, pa tudi zs. sačinibe in domača zdravila. Nabirali so tudi razne mahoveo Tresekna slamnatih strehah so rabili za zdravilo, če je koga trgalo po ušesu. Nainesto tobaka jim je služilo orehovo listje, pa tudi grozdno in repno perje. Tega so posušili in ga prepojili s tobačnini žlevčkom (tobačni eksurakt). Na skrivaj pa so tudi sadili tobak, Če razdelimo nabiralništvo Škc^ianskih hribov v tri obdobja, - 117 - je to, kar sem doslej zapisal o tej panogi Ijudske kulture, veljalo za starejše obdobje, To se časovno razteza skoraj do konca prejšnjega stoletja. Osncvna značilnost zanj je, da so prebivalci teh krajev zbirali številne rastline in sadeže v naravi, predvsem še v gozdu. In ta je tvorila pomemben del njihove prehrane, V drugem obdobju, ki sovpada z zacetkom tega stoletja, so splošni, menjalni, denarni odnosi spremenili csnovni namen nabiralnega gospodarstva. Zbiranje posameznih sadežev In ra-stlin, ki so jih prej rabili za prehrano, so opustili, vse bolj pa se j-e uveljavljalo nabiranje sadežev in rastlin za prodajo, Tako so dobili skromna, toda za mnoge družine sko-raj edina sredstva, ki so jih rabili za nakup osnovnih živ-ljenjskih potrebšoin in oblačil. Tako nam Mrkun° poroča o sadežih in rastlinah, ki so oih ljad-je tod nabirali in prodajali tik pred začetkom druge svetovne vojne. Robidovje npr. so zaSelr. v večjih množinah nabirati za prodajo šele leta 194-0. Samo v tem letu so v velikolaškem sodnem okraju dobili zanj več rilijonov dinarjev. Robidovo listje pa so začeli nabirati š.-le leta 1939 (prej so nabira-li le sadež). Nabrali so izred~ o veliko listja, sušili so ga na soncu, na podstrešju in der^-h. Proti koncu 19. stoletja pa so revni ljudje na veliko kopali in prodajali obeljene češminov-:; korenine, Mnogo so nabrali in prodali tudi suhega lubja krhlke (rhaninus frangula) in tudi tršlike (viburnom opulus). - 118 - Od gozdnih sadežev so največ nabirali za prodajo rdeče gozdrte jagode« Te in maline so nabirali zlasti otroci in dekleta in jih nosili prodajat na trg v Ljubljano ali pa k izdelovaloem malinovca. Leta 1940 so bile jagode po 10 do 12 dinarjev, ma-line pa po 6 do 8 dinarjev za kilogram* Dnevno je nabrala dru-žina (3 do 5 članov) 10 do 15 kg jagod in 20 do 30 kg malin. Tudi mnogo hrastovega žira in želoda so nabrali in dobro pro-dali. . . Nabiranje gob za prodajo se je začelo v Večji meri šele v za-četku tega stoletja, ceprav so jih že tudi v prejšnjera stolet-ju nabirali insojih potouke in jajčarioe nosile v Trst. Za prodajo nabirajo jurčke in sivke. Ostale go-be pa porabijo v domači kuhinji. G-obe za prodajo v glavnem sušijo. Cena suhiin jurčkom je bila leta 1940 36 dinar.jev za kg. Ivlnogi ljudje iz teh. krajev so z gobami zaslužili lepe de-narce« Za prodajo so nabirali tudi zdravilne rastline, predvseins kres-nice (senecio vulgaris), arniko, lapuh, lipovo in brezovo cve-tje, bezgove jagode, brezovo listje, kumino, kamilice, tavžent-rože, sladke koreninice in hrastov mah. Vse te rastline so su-šili na soncu,preden so bile zrele za prodajo, Nekaj sadežev in rastlin so ljudje, predvsem še dekleta in ze-ne, sairie nosila na trg ali pa v trgovino Sever v Ljubljanie Od-kupovale so jih tudi trgovine na Turjaku in v Velikih Lašcali. Najvec tega pa so pokupili po vaseb potujoči k u p c i . Ti so po zgledu nekdanjih jajcaric in potouk lcupo- - 119 - ¦ vali najveokrat za denar, večkrat pa so tudi razno industrij-sko blago zamergavali za rastline in sadeže. Tretje obdobje v zbirnem gospodarstvu ima spet svoje posebno-sti. To je čas po drugi svetovni vojni. V začetku je bilo tu pomargkan3e in je to ljudi prisililo, da so zbirali za svojo prehrano še številne sadeže, kot v prvem obdobju, V poznejših letih pa so to vse bolj opuščali, Posamezne sadeže (jagode, maline, borovnice, lešnike, kostarg) so zbirali le še otroci za lastno prehrano, V zadnjih. letih so znatno opustili tudi zbiranje sadežev in rastlin za prodajo. Posledica tega ,je bolj-še ekonomsko stanje prebivalstva in pa pomargkanje delovne si-le. Odtok prebivalstva je povzročil mocno nazadovanje zbirne-ga gospodarstva, tako tistega za prehrano in lastne potrebe, kot sa proda.jo. Prebivalci Škocjanskih hribov so videli večji zaslužek v hišni dejavnosti, predvsem še v izdelovanju zobo-treboev in gajbic, kot pa v nabiranju gozdnih sadežev in zdra-vilrtih rastlin. Danes so na tem področju le še redke družine, ki zbirajo za prodajo zdravilne rastline; tavžentrože, arniko, kamilice. VeS jih je ki nabirajo in sušijo gobe za prodajo, Nekateri pa nosijo tudi sveže gobe prodajat na trg v Liublja-no, Večina kmetov pa nabira gobe le še za lastno uporabo, V glavnem pa se z nabiranjem gob ukvarjajo danes otroci, Ti tu-di sveže gobe prodajajo kar na glavni avtomobilski cesti pod Malim Ločnikonu Povsem so opustili tudi nabiranje gozdnih sadežev za pridobi-varge žganja. Od zdravilnih. rastlin za lastno uporabo pa ljud-je nabirajo predvsem še lipovo cvetje na vaških lipah. Ker so - 120 - visoko drevesa, ga nabirajo tako, da odsekajo veje in cvetje oberejo na zeinlji. V manjši ineri nabirajo za čaj še kamilice in tavžentrože. Jagode in maline nabirajo otroci le zase, iz borovnic, ki jih. danes sicer se precej naberejo pa skuhajo marmelado. Zato laliko-zapišemo, da je znacilnost tega zadnjega obdobja nabiralništva, da se je to izredno zmanjšalo, tako za lastno uporabo, kot za prodaio in se omejilo le še na zbiranjo neka.j sadežev in rastlin. Te sedaj zbirajo samo še otroci irj starej še ženske, ostali so preveč zaposleni z drugimi deli. L o v . Značilni obliki IJudskega lova v teh krajih sta lov na polhe in lov na ptice. Oba sta bila še v drugi polovici prejšnjega stoletja izredno razširjena. Lov je bil tudi tu pomemben za ljudsko prehrano. Meso ptičev in polhov so pogosto .jedli pre-bivalci Škocjanskih. hribov, Ljudsko izročilo in redki pisani viri nam skupaj z ostanki orodja in naprav, ki so jih ljudje uporabljali pri lovu, potrjujejo, da so nekatereod oblik lova tu že zelo stare, Zgovomo nam pričajo o tej stari panogi člo-veške kulture, ki se Je v malo spremenjeni obliki ohranila v nekaterih primerih vse v današnji 6as. Ljudsko izročilo :je o~ hranilo spomin na zasede in čakanja na volkove, na ielene in srne, ki so jih ljudje pozimi pobijali s koli in sckiraini. Ta-ko so pred 44 leti vaščani Malih Lipljen ubili na polju pred vasjo s sekirami jelena, težkega štiri stote. Srne, pa tudi - 121 - . ' ' zajce so lovili na zanke, n a d r a t , lisice in jazbece pa na lesene in železne pasti z vzmetini. V župrtijski kroniki škocjanske fare je tudi nekaj zapisov o raubšicih, ki jih je bilo toliko, da so se jih grajski lovci - čuvaji "bali. Kadar je bila velika rj a g a poklicnih grajskih lovcev, so si tudi r a u b š i c i priskrbeli svoj delež. Znali so nastavljati zanke, ustreliti in odnesti diviačino, ne da bi to opazili okoli razpostavljeni lovci. Ves lov 1e bil v grajskih rokah, predvsem Turjačanov. G-osposka je lovila diviacl za svojo zabavo, kinet pa je to delal iz potrebe po hrani. Najbolj razširjena oblika lova in najznačilnejši lov v Skocjan-skih hribih je bil lov na ptiče« Ta je bil nekdaj tudi pomeio-ben vir prehrane, v drugi polovici prejšnjega stoletja pa eden najvažnejših virov zaslužka prebivalcev teh krajev, Za 2>Tale Lipljene, kjer ^e bil ta lov najbolj razširjen, je bil znan pregovors Še p t i č se kesa, če čez 11 a 1 e Lipljene leti !,ker so vsakega ujeli. PtiČe so lovili s pasivnimi in aktivnimi pastmi, Največ so u~ porabljali zanke, Izdelovali so jih iz žice, še več pa iz žl-me. Ponoči so hodili fantje po hlevih in so konjem skrivaj re-zali repe, da so prišli do žime« Najraje so imeli za zanko be-lo žimo, ki je bila manj opazna. V Malih Lipljenih vedo starej-ši ljudje še danes povedati, da je bilo od jeseni do snega, ko so prišli ptiči za hrano iz gozda bliže naseljem, okrog vasi vse v zankah. V spomin na ptičji lov se je še do danes ohrani-lo irne Tičnica za hribček nad cerkvijo v Škocjanu. Tam so naj-več lovili. Dobra lovišča pa so bila še v G-lobočcah in na Kra- - 122 - ljevem griču. Tu je raslo največ brirga, kjer so se rade za-drževale, predvsem brino"u.ke,pa tudi druge ptice. TTa zanke so lovili: brinouke (turdus pilaris), š n e f e (iz nemškega die Schnepfe) - kljunače. Ti so letali is severnili krajev v južne in so se za nekaj dni ustavili v teh hribih. Lovili so še velike in male kose, c i g c e (ker po-je cig-cig) - drozge, šoje, d r e š .: 1 c e (po opisu so bi-li verjetno to vinski drozgi - turdus iliacus) in prepelice. Zar.ke so nastavl,jali po drevesih, v grmovju, predvsem brino-vem, pa tudi po poteh v gozdu in na polju. Najboljši t1e bil lov na pašnikih. Tam so nastavili zanke na živinske odpadke, kjer so se predvsem radi pasli kosi, drozgi in jerebice. Po-zimi pa so nastavljali zanke na gazi, Dnevno so ticarji tudi po dvakrat na dan pobrali plen iz zank. G-impeln.e (pegame - bombycilla garrula) so lovili v posebne vocje lesene pasti, Te so nastavljali skrivaj, saj se je večkrat zgodilo, da so si drug drugemu pobirali plen iz nastavljenih pasti in zank, Za manjše ptioe - siničke, vrabce, črnoglavke (carex glauca) so imeli manjšo past, ki so ji rekli špringles (po Pleteršniku verjetno od namške der Vogelhausspriesel) • To .je kletka - past, sestavljena iz manjših šprikel iz bez-govine. Dolga je navadno 30 cm, 15 cm široka in 12 cm visoka, Spodaj je deščica kot dno, vrlrnja deščica pa je bila hkrati aa vrata, ki so podprta s klinčkoin, pod katerini sloni lahka deščica. Ta je na enera koncu privezana z motvozom, na drugeci - 123 - ¦ ' . ¦ pa jo tišči klinček, ki je zgoraj uprt v vratica, da jifr drži pokonci« V past dajo še pest koruznega zrnja, Ko prileti pti-ca na nastavljeno deščico, se ta zaradi njene teže spodmakrie in s tem pade tudi količek, ki je podpiral vrata. Ta sc zapro in ptica je ujeta. To je gotovo eden od zelo starili načinov lova na ptice. Vi^abce so najraje lovili na r e t o . Pod rešeto so nasuli za vabo žito, podložili p a 1 č k u , nanjo privezali s p a g o in ko so bili vraloci pod rešetom, so potegnili za vrv, iznak-nili palčko in jih ujeli, Rešeto so navadno zavlekli v zaprt prostor, kjer so ptiče pobili. 0 tem lovu nam poroča tudi iz o liengša M.Jagodic. Preprost način je bil lov ptičev na podih. Tu jih je bilo ved-iio dosti, ker so iskali zrnje, Ljudje so odprli vrata in zade-lali line z vrečami ali rešeti. Ko so zaprli vrata, so s tom zajeli ptiče, ki so jih natoy navadno otroci, kar z rokaiai po-lovili. • Poseben način je bil lov pticev z lepon na liraanice. L i m so kuhali iz a m e 1 a (omela), izamelinih j a g o i, rekli somu ptičji 1 i m • Posamezna drevesa, predvsem suireke, breze in gaber so oklestili, na okleščene veje so na-taknili s ptičjim limom naiaazane vejice. Na te se jc prijel ptič, ki so ga tako ujeli in spravili v kletke ali posebne za-prte koše. Z limanicami na polju pa lovijo tako, da v bližini vasi postavijo do 2 metra visok kol, Vanj navrta;jo luknjice in v te zataknejo drobne šibice, ki so namazane z limom. Ob kolu so postavili še kletko s prej uieto ptico, da bi s svojim pet- - 124 - 3'em privabila še druge, Ko je ptica priletela in se usedla na šibico, se je takoj prijela lima. Ko je hotela odleteti, je navadno spulila šibico iz kola in z rgo vred padla na tla« Za grmom skriti ptičar jo je pobral in zaprl v kletko p t i č -n i c o . Posebna zvrst lova, ki je bila med vabljergem in klicanjeia. ži-vali ter lovom z lepoin na limanice, je bil lov n a 1 i m a n-ce in klicaje.Iz vej, ki so jih zasadili v tla so na gozdni jasi pripravili kletko. Vanjo so privezali šojo, ki so 30 še dražili, da se je drla, S tem je privabila druge šo-je in te so se ujele na nastavljene limanice ali pa na zanke. Ce niso imeli že ujete šoje, se je v kletko iz vej skril pti-čar in oponašal šojin glas. Podobno so lovili tudi brinjevke. Šoje lovijo v snegu še na drug način. Pod drevesom v bližini vasi odkidajo sneg, V tla sabijorjo leskove palice do 80 cm dolge in po strani? da se vrhovi palic na vrhu stik-ijo. Na ta nacin nastane past, ki je na obeh koncih le toliko odprta, da ptica lahko zleze skozi, To odprtino pa še na obeh kortcih za-pira palica, na kateri tiči zanka iz korgske žime» V sredo po-stavijo koruzni š t 0 k , ki privabi ptico. Toda ko hoce do njega, se ujame v zanko. Ptice so lovili vsi možje in odrasli fantje. Otroci so lovili le vrabce in sinice na špringles. llkiogo ptičev so porabili za prehrano, jedli so predvsem vrabce? ščinkovce in strnade, največ v kaši, šoje pav ajmahtu (obari). Ostale ujete ptiče so prodajali, Z njinii so dobro zaslužili. ¦ '¦¦ - 125 - '' ; Samo Žmucova hiša v Malili Lipljenih je v eni zimi iztržila sa ptice 35 goldinarjev in sicer v času, ko si kravo dobil za 25 goldinarjev..In tako so.mnoge družine v Škocjanskih hribih zaslužile od zgodnje jeseni do zime od 20 do 40 goldinarjev. Prodajali so le mrtve ptice. Drozgi in jerebice so bili po kroni, š n. e k je veljal 35 soldov, senice so bile po 1 kraj-cer, c i k e c 1 groš, šoja in žolna pa po 10 soldov. Eupci-tičarji so prišli tudi po dvakrat tedensko iz Trsta po blago. Tudi p o t 6 u k e so jih vozile na prodajo v Trst. Še 1*t- 9 kun poroča, da so nekdaj vlovili vsako jesen na tisoče pti- čevj pa se njihovo stevilo ni zmargšalo. Ptičji lov je v tako velikem obsegu prenehal okrog leta 1330, ko so šli fantje in možje v vecjem številu na delo v Ameriko. V letih po prvi svetovni vojni pa je ta lov že skoraj popolno-ma zamrl, razen že omenjenega vzroka tudi zato, ker je bilo vedno nanj ptičev in ker je odpadlo najvažnejše tržišce zan,je -Trst z Italijo. Menjali so se tudi glavni nosilci lova. Prej so bili to možje in fantje v starosti nad 16 let. Pozneje pa so lovili ptiče v manjši meri le še otroci. Le lov Š03 na limance in klicaje se je ohranil dlje časa. Bil je še naprej vse do druge svetovne vojne le v rokah nož in fantov, Spremenba je bila le v motivu za lov. Ta ni bil več le skrb za prehrano in za življenjski obstoj, pač pa je vse bolj prevladoval motiv lovskega - športnega užitka in la-stne zabave, 7 zadnjih dvajsetih letih so lov na ptiče skoraj povsem opu-stili. Le tu in tam jih lovijo še otroci. Tako lovijo v Malih - 126 - Lipljenih šoje le Še pri eni hiši (pri Baldku). Na znnogi:i podstrešjih starejših hiš pa smo našli še kletke in pasti, ki so jih nekoč uporabljali za ptičji lov. Dalj se je ohranil v Škocjanskih hribih polšji lov. Ti kra;ii ležijo v enem od dveh najvažnejših področij polšjega lova na lo v Sl oven.sk em. Ta je bil že večkrat opisan. Ce te opise prisier- jamo s polKŠjira lovom, ki je doma v Škocjanskih hribih, ne bo-nio ugotovili -vecjih razlik, Toda lov v teh krajili ima vendar nekaj posebnosti; tu najdemo lovske izraze, ki so daiaa le tu. Predvsem pa bi rad v tej razpravi naglasil gospodarsko ponenb-nost tega lova, ki so ga dosedanji opisovalci navadno pustili ob strani ali ga niso dovolj upoštevali, razen Ložarja, " ki je v svoji razpravi v ITarodopisiu Slovencev ugotovil tudi gos-podarske notive tega lova? nieso za prehrano in krzno - kot ob-lačilo in kot dragocen trgovski predmet. • . Pred 200, 300 leti je moralo biti še izredno veliko število 12 teh živali. 0 tem nam poročajo ze Petrus Andreas Matthiolus, Valvasor, Hacquet, Steinberg,^ Kordeš, nez.avt., Titrkun, " in Ložar. Matthiolus navaja, da je veliko polhov po Goriškem, Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, Valvasor ome-rga, da jih pride v velikih bukovih gozdovih sacio iz ene luk-nje po več tisoc na dan in da ima posamezni lovec tudi po sto pasti, v katere ujame v eni noči od 300 do 500 polhov. Ložar pa navaja podatek, da so še po cenitvi (okrog leta 1925) v ugodnih letinah ujeli letno do 1 milijon polhov. I^rkun naiu za čas pred drugo svetovno vojno poroča za področje Dobrepolja - 127 - in okolice, da je imel posamezni polhar od 20 do 30 pasti i.n da je v vsako past ujel 10 do 20 polhov. Terenski zapisi iz tega področja dajejo podatke za zadnjih 100 let, da je posa-mezni lovec vlovil v noči od 50 dol20 polhov. Če računanOj da je iz vsake družine lovilo po vec mož in odraslih fantov, po-tem lahko tudi za obdobje zadrgih sto let ugotovimo9 da so še v teia času v Škocjanskih hribih v velikih. množinah lovili pol-lie. Od doslej znanih načinov polšjega lova, ki jih nava.jajo razni avtorji od Valvasorja do Ivlrkuna, so v Škocjanskih hribih zna-ni naslednji; 1. Duplanje. Kmetje lovijo polhe tako, da drezajo z dolgo si- bo v duplo drevesa, kot nam poroča tudi že Valva- 2o sor. Polha prepodijo iz dupla. Lovec ga ujaine ali pa ubije s pali-co, Navadno slečejo suknjič in nastavijo pred luknjo rokav, da zleze polh vanj. 2. Lov s pastai na drevesu, 0 tem lovu nam tudi poroc^staroj- ši, že omenjeni avtorji; Matthiolus, Valvasor, Steinberg, Hacquet, Valvasor omenja pasti z lokom, ki so jih 21 imeli še pred vec kot sto leti tudi v teh krajih. Megiser nam je že leta 1592 zapisal izraz samujstrel ,kot semuster ga uvaja leta 1758 Steinberg. V Škocjanskih hribih pa je že od nekdaj znan izraz samojstrna. Pozneje, ko je staro past na lok nadomestila past novejše iz-vedbe na raztegljivo vzmet, so to imenovali še p o u š n a - 128 - na f e d e r , pa tudi se vedno samojstrna ali • samojstra.Ta past ima na gorrgih. vratcih vzmet, ki polha zadavi, ko ta ponoli glavo v past in se dotakne vabe. Ima.io enojne samojstre-sanice in pa dvojne toplarje, Nastavijo jih na preklje v vejevju, kot je 22 natančno opisal ze Mrkun. ¦ 3. Lov s pastmi na zeialni« P o u s n e ali tudi š k a t 1 e, samice, toplarce in trojke so za lov v zemlji. Izdelane so podobno kot samojstre, le da so večje in imajo vzmet iz starih dežnikovih. žbic. To zadržuje b i g 1 c a ali bigeuca z vabo, ki je želod - a d r č k (jedrček). To polh. sproži in vzmet ga za-grabi. Poušne so vcasih izdelane kar iz osovnika, Teh. pasti ima^o tod najvec, saj je lov na tem kraškem svetu naj-uspešnejši ob podzemeljskih votlinah in rovih, v katerifr ima-30 polhi svoja gnezda. Tudi ta nacin lova opisuje 3\Trkun. Ka tem ozemlju pa ni znan način, da izkopljejo v zemljo veli-ko lukrgo in vanjo nastavijo skrirgo (Valvasor) ali sodec-, za-boj (Hacquet), niti n.e način, da bi polhom podkadili z žarečo slamo v duplih- dreves9 kot so delali tudi okrog Vel. Lašč« Polhe začnejo loviti od sv.Mihaela v septeinbru, lov pa traja vse dotlej, dokler na Pulu pri Škocjaim ne pade slana. To je navadno ob koncu oktobra. Prvi polhi se skoti.30 že avgusta, so resasti, rep pa imajo bolj modrikast. Dolgi so do 5 cm. Drugi se skotijo že septembra, to so otay.nčki# Ti so brez resin, Tretji pa se skotijo, če je dosti žira, šg konoc - 129 - septembra. In še en.a posebnost polšjega lova v Škocjanskih hri"bih; pol-harji imajo k o š za polhe. To je poseben margši koš, ki .je spleten iz leskovih viter, ima okvir iz javorja, na vrhu pa tudi pokrov. Služi za prenašanje pasti in polhov. Največ polhov so prebivalci Škocjanskih hribov nalovili v Pii-hovem hribu, na Jelovki, v Velikih, pod Zabukovjem, v hostah. pri Laporju in v gozdovih Ograjenka, v Kamnitkah, v Dolinah, v Zajčjem hrbtu in na Prešičevem hribu. Da so lovili polhe v Škocjanskih hribih v velikih ranožinah nain potrjujejo tudi zapisi o ljudski prehrani v tej dobi. Polhovo laeso je predstavljalo od zgodnje jeseni do konca zi-me pomembno jed, Koristno so uporabljali tudi polhovo mast za zabelo, predvsem pa še za zdravilo pri ljudeh in živalih ter za mazanje voz. Valvasor, ki je spletel okoli polhov pravo mrežo srednjeveš-kega vraževerja, nani miiaogrede že tudi poroča, da plemeni-taši lxi. meščani ne jedo teh živalic, ker se jim gabijo, Med drugim pišes Etliche wenden dieses zu einer Ursach sothanes Eckels vor, dassder Teufel diese Thiere unter-halt un. d weidet; etliche aber die-sen, dass sie den Ratzen schier gleich sehen. Der Bauersman. n aber hat destoweniger Scheu dafiir, und - 130 - e m f i n d t d a r ii b e r s o g a r k e i n G- r a u e n, dass er sie in Hafen, Fassor (oder Tonnen) sinsaltzt und den g a n t z e n W i n t e r dran z u fressen hat. An t h e i 1 s 0 r t e n w i r d m a n c h. c r B a u e r etliche tausend einsaltzen. Iz tega lahko sklepamo, da so morali "biti polhi že dolgo dobo stalna prehrana preprostili ljudi, da so bili ti na to hrano navaje- 25 ni. Kako izvrstna lirana so polhi, piše tudi Hacquets 1 e r - n e r sind die Billich. e im E e r "b s t e sehr fett und wohlschmeckend, be-sondors ira Reise gekoch t besser als gebraten, Ljudska izročila o tem so redkejša, ceprav se najstarejši Ijudje še spominjajo, da so jini njiho-vi starši pripovedovali o k b 1 i 5 i h za polhe, o p r e -k a j e n i h polhih, ki so jih tako spravljali jeseni sa zimo in. tudi o tem, da so polhe jedli vso zimo. Izrooila, ki govorijo o slabih, v teh krajih. se često ponavljajočih nestal-nih letinah, povedo, da so v teh letih bili poziini polhi edina b o 1 j š a hrana In da so jih ljudje jedli večkrat tudi po trikrat dnevn.0. Da je polh kmetu nuiogo pomenil potrjuje tudi dcjstvo, da .je ta kljub temu, ko je rnoral plačevati gosposki, lastnici gos-dov, razmeroma visoko dajatev za lovnino, lovil polhe v tako velikih množinah. Valvasor n.am o tera poročas ... e r m u s s zuvor der Herrsch. afft, vvelcher d e r W a 1 d gehort, ein Gev;isses davon be-z a, h 1 e n ° und giebt man insgemein - 131 - v o n einem g u t e n Loch 1 Cron, das ist 2 f 1 ., auch wol etwas 111 e h r oder w e n i g e r , nachdein das L o c h gut o d g r schlecht. ¦ 27 Hacquet pa piše, da je bila past v doniinikalnih gozdovih na Dolergskero. obdavčena z enim tolarjeni za noč, v pragozdu pa z enim polhom. 0 tem imamo saia en terenski zapis iz Iralih. Lipljen, ki omenja, da so morali v odškodnino za lov nositi na grad Turjak polhe in. polšje kože. Jurčiču je bil v času, ko je pisal Jesensko noč p Q raed slovenskimi polh. arji (1861) polšji lov le še romantično in poetično doživetje. Tudi "Ir- 29 kun je za svoj čas zapisal, da je polšii lov tako priljub- ljen zato ...ker daje izvrstno pečenko i n lep kožušček. Naprej poroča še za zadrgi čas, da ne liodijo na lov več zaradi pečenke ali zaradi kože ... temveč vleče ga lova sama. Torei sta nastopila v zadnjein obdobju dva nova momenta v nio- tivu za polšji lov. Eden je proda^a kož, drugi pa lovska za- 3o bava. Prvi je gotovo tudi že star, saj ga omenja že Valvasori Es dienet aber diss Thierlein ri cLt z u r S p e i s e n u r , s o n d e r n a u c h z u ia. Kleider-Schmuck. Denn die 3T e 1 1 e rr desselben werden i n weit - e n t 1 c -gen. e Lander und Konigreiche v e r -f ii li r t , . , - 132 - Haccjuet pa porooa o uporabi in iprodaji kož za oblaoilos Thirre ist v o n zweifach.ein Nutzen, erstens w e g e n des Balges, d e r ein f e i n e s leichtes V/interfutter f u r Prauenzimmerkleider i s t ... I m J a h -re 1765 konte m a 21 f u r f u n. f Dukaten e i n g a n z e 3 Unterfutter fiir e i n langesKleidhaben. Ljudsko izročilo o noši pa nain pove, da so še pred sto leti Ijudje precej nosili polhovke, pa tudi kožuhe iz polhovih kož. Več o tem v poglavju o noši.-Eože so strojili s prinitiv-nimi sredstvi kar doma, pozneje pa so jih. dali v strojenje domačiin strojarjem. Eden je "bil na Turjaku. Eape-polhovke so izdelovali v Zdenski vasi. Tu je bilo več donačili izdeloval-cev, dobrih strokovnjakov v tem poslu. Za kapo polhovko je potrebnlh od 35 do 40 polšjih kožic. Kože so sušili tako, da so jih nabili na tranovje na podstrešju ali pa so jih obesi-li na inotvoz po stenah okrog peči, ' Tako sem opisal še en poniemben motiv za polšji lov - skrb za oblačilor Ta je bil v začetku prav gotovo zelo-važen. Šele pozneje se mu je pridružil motiv trgovanja s polšjimi kožica-nii. Če upoštevamo poročanje Llrkuna in Ložarja o tem9 lali-ko sklepamo, da je ta trgovina morala biti nekoc še vec.ja in da jq večji del vse trgovine tudi na tem podrocju izviral ne-dvonmo iz trženja s polšjini kožicanii. Dobro so prodajali tu-di polš.jo Liast. - 133 - 7" kak&ni meri je bil za kmeta v Skocjanskih hribih ponicmbeii polsji lov, nam govori tudi nadnaravno poveličevanje te ži-vali, skrivni nocni gozd in tajinstven podzemski svet9 vse to jc zbujalo v preprostem kmotu živo donišljijo iri vso to je bilo vzrok, da je kmet splctel svoj fantastični pravljic-ni svet okrog polliov. Ljudsko pripovedno izročilo o polhih je tu zelo bogato i.n nara tudi s svoje strani prispeva 'k boii-šeinu razumevanju dejstva o veliki odvisnosti kmeta ocl polsio-ga 1o"v§l. Vse pripovedke o liudiču, ki pase polhe, o strahovih in pošastih, ki jih čuvajo, vse skrivnosti in strašilr- gozda ponoči pa niso lovca odvrn.ila, da si n.e bi ulovil $>eh Irorint-nih živali, ki so mu poiTienile pomemben vir prelirane in oble-ke ter tržni proizvod. Tudi nacin, kako lovec lovi pollic, ka-ko skrbno odkriva in spet zakriva bivališca teli živali, ]:ako jili skrivnostno, skoraj s posebnim obredon zaupa svo."icu..u na-sledniku - sinu, ko ga vzame prvič s seboj na lov in ga tako vpelj... v moško drusčino - vse to nas spominja na prastare lovske ±11 iniciacijske obrede, v katerih imajo prav gotovo ta ravnanja kmetov tudi svoj izvor. Obcnem nani polšji lov odkriva štcvilne l.judsko pravni; rioriiie, zakone in običaje. Posebna polš^a sodišča na tem področju si~ cer Tiiso pozraali in so lovci spors, ki so nastajali zaradi s t a u -'.polSjih. iukenj v zemlji in na drevju in zaradi kra-.ie polbov iz nastavlienih. pasti, kar sani med seboj poravna-li. Stari polhar.ji, ki so bili v gozdu d o m a , so poznali innogo s b a u ali poušin.Teso odkrivali sani ali pa so ;j±itl jih. pokazali njihovi ocetje in dedi, kot sen ze aa-pisal. Tako se je tudi oblikovalo svojevrstno lastnistvo stav; ki je tudi prehajalo iz roda v rod. Čas, kdaj sc lahko zacne polšji lov, so dolocali le starejši polharji. ITlademi lovcu so lahko odvzeli pasti, čc so odkrili, da je lovil prezgoda.j. Starejši polharji so sploh imeli določene privilegi.jo. čo :i o nlajši lovec, ki so mu rekli kar s m r k a u c , nastavil pasti, k\jer je lovil starejsi lovec, je ta imel pravico, da nu jc pasti odstrariil ali pa colo rasbil. Toda veckrat se je zgodilo? da so se tatovi s t a u , pasti in ujetiii polliov ponoči plazili za polliarjem, ki je z lučjo v roki liodil od pasti do pasti, Tako so izvedoli za s 1; a u c in tiih ob prvi priložnosti u k r a d 1 i . Zato so izkušeni polharji v "bližini mest, kjer so iiiGli nastavljene pasti, u-gasnili luč in. v temi nastavljali pasti. Ujetega tatu so kaz-novali s te3_L;sr.o kaznijo, navadno so ga pretepli s palico, Se se ni poboljšal, so ga izlocili is družabnega življenja in ga niso veo vseli v svojo lovsko p 6 y. h. a r s k o druijčino. Po drugi svetovni vojrji so tudi pocasi zamrle te staro pravna norme polšjega lova. A tudi ostali motivi lova so se spreike-nili. Že med obema vojnania so polhc lovili v glavneai le še zaradi kožuhov in to ;je bil tudi še cdini preostali gospodar-ski notiv polšjega lova, ki se 30 vse bolj 2e takrat s-premi-njal v športni motiv. Isti proces se je nadaljeval tudi v aadnjih dvajsstih letili. V teni času .je lov že zelo u^^adel in dobil skoraj povsera zabavni-športni snacaj, vSedaj lovijo polhe iz štirih motivov: zaradi mesa kot posla-stice, priboljska v prehrani, zaradi zabave in zaradi lovske-ga športnega užitka, v mnogo manjši meri pa se zaradi kož. - 135 - Spremenili so se tudi nosilci lova. Nekoč so -lovili polhe odrasli fant.ie in možje (dokler so lahko šli na lov), sedaj loviio polhe le še starejši moški in pa mlajši fantje (12 do 15 let). Občutno se je zmanjšalo lovno področje, Sedai hodijo na lov le še v gozdove v bližini vasi. že popoldne a-li proti večeru nastavijo pasti, naslednje jutro pa gredo pobirat plen. Pred drugo vojno x)a s0 hodili na lov tudi v bol.1 oddaliene gozdove Jelovca ln ostali tam cez noč. Lov posta;ia tudi vse bol.j individualen, včasih pa so hodili v skupinah od 4 do 8 ljudi. Lahko ugotovimo, da lov na polhe ni izumrl, kot je npr. lov na ptice. Tradicija.se sicer nado"-ljuje, dasi v irtočno spremunjeni obliki. Očetje so mlado gene-racijo še vpeljali v vso skrivnosti in spretnosti polšjega lova. Pokaaali so jim skrite polšne na skalnatom svetu in stara drevesa, o katorih so že generacije posameznih družin hranilc tajnost in lovile v njih pollie. Tudi š k a t 1 e in poušne so i^o^edovali mladi polharji od svcgih očo-tov. 7 letu 1964 smo lahko našteli na podstrešjih his v Skoc-janskih hribih še 309 polšjih pasti. Toda le polovico teh še uporabljajo. Zadnjič je bilo dosti polhov še leta 1952y ko je bilo Žirovo leto, sedaj pa jili je iz leta v leto manj . Idjub vsea spremembaLi je polšji lov še naprej ostal domena nioških, Zato se z vedno večjim odhajanjem mladine iz Škocjaiiskih hri-bov v mesta, zman,jšuje in počasi izumira tudi poleji lov. - 136 Poljedelstvo Poljodelstvu Škocjanskih hribov daje pecat kraško ozemlje, izredna razgibanost površja in hribovit svet, kar nam pove tudi že samo iine tega obiaočja. Dobrih. 7O^ozemlja jo hribovi-tega, Zemlja ,je slabo rodovitna, apneničasta, nekaj ;je pečce-ne, nekaj ilovnate, zato zahteva mnogo domačega In ^orGetncga gnoja ter je za obdelavo slabo pripravna. Razen tcga 30 tudi nočno susna in kamnita. Dejstvo, da je še danes 56ya vsega zcmljišča pod gozdom, nam dokazujo, da so bila tu tla nuugod-na za poljedelstvo in da so si stari p^bivalci le pocasi i:: z velikimi napori -iztrebljali gozd. Že v prejšnjem poglavju onienjeriO l.iudsko izročilo, da je bil nekdaj v škocjanskih hribih samo gozd, ki ga 3e vsak sase moral posekati, oe 3e hotel dobiti prostor za bivališče in tudi zenljo, nam pove, kako so ljudje pridobivali rodoviten svet. Z ralom ali drevt-sora kot tu inienujejo to starc orno napravo še danos, je goto-vo zelo težko preoral kanmito zemljo. Zato se je tu ob ornem nacimi obdelovanja še dolgo ohranilo tudi motično obdclovanje, Tako si ;je prebivale-c teh krajev z izrednim n.aporora skrčil lc-dino in zato je bil tudi stoletja, stare generacije pa še vso do današnjih dni, navezan na to zemljo. Zato je tudi predstav-Ijalo poljedelstvo glavno gospodarsko panogo v tej pokrajini, In to fje še danes, čeprav samo ze dolgo vrsto let ne raore preživljati prebivaloev. Škocjanski hribi so podro$3 33 kjer 1g boljše, intenzivnejše izkorisčanie kraetijskih površin in sodobno kmetijstvo nemogoče. Zato to podrooje tudi rie spada -ned tistc kraje v grosupeljski občini, za katere velja odlok - 137 - o ininiiaalnih agrotelmičnih. ukrepih, kjer je predpisana atroj- 34 na obdelava, gnojenje in so obvezne določene sorte. Na razvoj poljedelstva' Škoc janskih. hribov so močno vplivali tudi zgodovinski činitelji, predvsem še zemljiška in cerkve-na gosposka. Začetek obdobja, ki ga zarjema študija sovpada s časoni, ko se je kraet koniaj znebil tlačanstva, toda je bil šo vedno v veliki meri odvisen od svojega nekdanjega zemljiške-ga gospoda. Bogato ,je ljudsko izrooilo, ki govori o teia, kako je fevdalec gozdove obdržal zase, obdelovalno zemljo pa je oddajal kmo-torcL - podložnikom, ki so niu zato dajali desetino in opravlja-li tlako. Turjaški graščini so tlačani poravnali svoje obvez-nosti samo v obliki dajatev, največ v naturalijah. La.jali so žito in domače živali govedo, ovce? koze?in perutnino, Tako jo zemljiški gospod že s temi dajatvani predpisal knietu, kaj mora seiati in kakšne donače živali rediti. Izročilo zelo po-drobno govori o teh dajatvah. Tako zvenio, da so delali ljudje rtianjše snope za grofov del, da so mu pripeljali mršavo telico ali kozo ali pa so celo ponoči ob lunlnem svetu poželi in od-peljali žito, da ni bilo treba dati'desetine. In morda je prav ta navada pripomogla tudi k običaju, da so še9 sicer v zelo redkih prinierih, v prejšnjem stoletju želi ponoči ob luninea 35 svitu, podobno kot nam poroča Vilfan. Prav gotovo je imel ta po:jav kaj skupnega s skrivno nočno žetvijo, oziroma lahko doiunevaiao, da je ta navada ostala še potem, ko .ie bila že od-pravljena desetina. Za dobljeno zeml^išče so ljudje dajali astrg za odškodvaje. Čušperskeniu gospodu pa - 138 - so kmetje s Škocjanskih hribov opravljali samo tlako. Obde-lovali so mu polja, mu kosili, želi in.-popravljali ceste. Tako n.am ta in podobna ljudska izročila o tlaki povedo mnogo tudi o poljedelstvu tudi v drugi polovici prejšnjega stolet-ia, ki ga že obravnava študija. Na splošno pa lahko recemo za poliedelstvo v tem času, da je ohranilo tudi tu svoje tra-dicionalne oblike kot v vseh ostalih naših ekonoinsko nerazvi-tih področjih. Zaradi izrazite agrarne dejavnosti je bilo tu še bolj zaostalo kot drugod v Sloveniji« Vsak kmet je pri-deloval zase in za svojo družino vse? kar je potreboval, se-Jal in sadil je veliko število rastlin in gojil več vrst do-mačih živali, tako da ni kupil skoraj ničesar razen soli in boljše obleke. Zeraljo je obdeloval z vprežno živino in ročno s skromniia domačim orodjem. Le redki so začeli uporabljati umetna gnojila, po nekaj kilogramov kajnita za ajdo in to še-le po letu 193Oem. Hektarski pridelki so bili zaradi slabe zemlje in zaradi priinitivnega obdelovanja izredno nizki. Hek-tarski donos pšenica je za drugo polovico 18. stoletja znašal v Sloveniji 4,8 centra, kot nan poroča G-rafenauer, toda v teh. hribovskih krajih je bil po ustnem izročiln še nižji. Na enem hektaru so pridelali največ 15 mernikov pšenice. Pride-lek pšenice med obema vcgnaiaa pa se je gibal od 8 do 15 me-trskih. stotov na hsktar, krompirja pa so pridelali le 6 do 10 tisoč kilogramov na enem hektarju. To so bili razmeroma zelo nizki hektarski donosi za tisto obdob;je, posebej pa še za današnji čas, ko pridelajo na njivah v ravninskein svetu, koina^ nekaj kilometrov od Skocjanskih hribov na družbenih po-sestvih v povprečju na en hektar zemlje kar 23,36 metrskih - 139 - stotov pšenice in 18.800 kg krornpirja in sicer še ob razinero- ina slabi letini, ko je bila leta 1963, aa katero veljajo ti 39 podatki. In v takem stanju ie bilo tu kmeti;jstvo nasploh in poljedel-stvo še posebej do konca druge svetovne vojne, več.ii napredek pa ni doseglo niti še danes. Ze koncem 18. in v zagetku 19. stoletja se tudi začenja več-ja diferenciacija v oblikah lastništva zemlje, V letili 1750-1815 se v vaseh poiavijo vecje cepitve velikih vaških g r u n t o v . Te cepitve se zaključijo v Malih Lipljenih. okrog leta 1860. In. tako so ob vsaki delitvi posestva nastale ponovne arondacije zemljišča. Iz gruntarjev ali z e m -ljakov so nastali polzemljaki ali kot so jim tudi rekli polovičarj i ali tudi p o 1 g r u 11-t a r 3 i • Ti so naprej delili svojo posest še v četrt grun-ta, tako so nastali še firklčarji ali tudi m a -s.-lčarji. Podrobnejše bom delitev zemlje prikazal na primeru vasi Male Lipljene, Medtem ko je po zeinljiški obvezi prehajala dominikalna zemlja v last obdelovalcev v takem obsegu, kakršno so ga posaraezna gospodarstua dobila v preteklosti od vevdalca, je skupna vaš-ka zeniltja k a rn u n š n a se nekaj desetletij ostala v skup-ni lasti. Največ so bili to pašniki. Ma teh so prebivalci po-sameznih. vasi še naprej skupno pasli, V letih od 1870 do 1900 so to kamunšn. o razdelili. Delili so jo po katastru. Čimveč zemlje je kdo iniel, več je dobil kamunšne. - 140 - Pašna pravica na skupni zemlji - gmajni se je dedovali, lah-ko pa se je tudi prodala skupaj s hišo oz. kmetijo. P •¦ r -s t o p n k , ki se je na vasi na novo naselil, ni imel pravice do paše na vaski ginajni. Ob delitvi je le nekaj kamunšne ostalo nerazdeljene. To je navadno vaško središče, kjer raste vaška lipa ali pa je k a r.i u n s k a zemlja, kje za vasjo, kcjer :je slab rodoviten svet. JCdor r,a tej zemlji kaj vsadi (orehe, slive) ali si naredi cračii°o? si to lasti kot svojo last. Velikost kmetije, bogastvo kmeta, je v .naivečji meri odlooa-ia nnožin.a obdelovalnih površin in. Sele nato skupen obseg vsega posestva. Bili so različni pogoji, da so kmeta iir,eli za gruntarja. Merila so razlicna od vasi do vasi. Na Hožniku inora iiaeti gruntar 20 ha, polovičar 10 ha, firklčar 5 ha, k a j ž a r pa je bil tisti, ki .je iinel le malo zeiiilje ali pa je bil tudi brez rge. V Velikih Lipljenih. je moral g r u n t a r imeti že 20 do 30 ha zera-ljišča, v Laporju pa kar 60 ha, v Kalifr Lipljenih pa je zato zadostovalo že 12 L.a. To pa tudi sovpada s staro mero za po- sestvo, s h u b o , ki je omenjena tudi v starih listinah 4o turjaškega gradu. Takratna h. u b a je namreč tudi merila 41 okoli 12 ha, toliko kot je še danes v Malih Lipljenih meri- lo za g r u n t . Različni so stari l.judski pravni odnosi lastništva zemlje in raznih meril, ki jih postavlja ljudstvo ob tem. Posebnost ,je tudi navada, da sta imela dva kmeta skupaj en g r u n t . Zelo stara pravna oblika ,je tudi spolovina? če ima-ta dva kmeta skupno zemlio in ,jo vsak eno leto obdeluje in T ^KLA A li> L p[ h J i L~ e> & x> o LATL &..'©;• ii H.U leto x 61 % xUTieti jdKin Ljovrši.u v ,.. ko . jansKin hribih Oodeloval.ia jovršina «' Vslinost jooc-stva siiapna -ovrfine skupaj s^apaj orna zeir, Sadcv- 'i'rav~ Pas- Tro::- uozd- I^e- km.pov. ou&.-gov. vrtovi nj?ki niiii niki vir- ovi iod S . o r> p J ¦" 1820 . _ 304 544 :08 18 322 254 2 1012 6 do 0,0:) ha ¦ . • . 05l^ - 09 SO ha 4 4 2 2 0,51 - 1,00 ha 2 2 ¦ . 2 2 1,01 - 29OO ha ' 12 8 6 • " 2 4 2-4 2,01 - 3,00 h.? ; io 6 4 2 4 2 - 4 3,01 - 4?00 :-i5 14 ¦ ' 6 6 2 4 - - ¦ 3 4,01 " - 5,00 ha 44 .26-24 6 18 2 - 18 5,01 - 3,00 ha 143 . 82 62 "20 2 42 13 2 66 3,C1 - 10,00 ha 236 ' : 116 70 28 2 40 46 - 118 2 10,01 - 155OO h? -^45 ¦ . ¦ 226 122 " :-J4 6 62 94 - 313 2 155O1 - 20,00 ha '510 V 224 ' 156 54 4 33 68 - 236 2 20,01 in vec 234 104 30 26 .. 4 50 22 - 190 - 141 - tudi izkorišča. 7 zadnjih letih so se lastninski odnosi, pa tudi razna merila olo tem močno menjali. Danes ne sodijo kme-ta več po tem, koliko ima rgiv, travnika in gozda, pač pa ;ie s tem pojraom tesno povezano blagostanje v liisi. G-ledajo, ko-liko ima kmet denarja, kakšno ima hišo in gospodarsko poslop-,je, kako je oblečen, koliko iina strojev, pa tudi, koliko njiv obdeluje in koliko travnikov se kosi. Pomembno merilo za ve-likost posestva je tudi, koliko glav živine redi. V Škocianskih hribih prevladujejo danes posestva z 10 do 15 hektario Teli je 36, na drugem mestu so posestva od 15 hekta- rov naprej« Teh. je 23. Posestev do 1 liektara pa cje 12« lTaj-večji kmet ima 31 h.a zemlje. Od skupne kmetijske površine 182 0 ha tje le 40^ obdelovalne zemlje in le četrtina te je orne, Zanimiv je tudi odn.os orrie zeri-lje v velikosti posestev posarneznih kategorij gospodarstev. Orne zemlje imajo največ kmetije iz skupine od 10 do 15? oa, od 15 do 20 hektarov. Podrobnejši podatki za to so razvidni iz tabele A, ki prikazuje stanje po uradnein statističnem po-pisu leta 1961. Če te podatke primerjamo s tabelo B jasno vi-dimo smer razvoja gospodarstvas izrazito in hitro zraanjševa-nje obdelovalnih površin, predvsem še zinantj ševanje orne zem-lje, na drugi strani pa povečanje nerodovitne zemlje in gozd-nih povrsin. 142 TABELA 13 Kmetijske površine v Škocjanskih hribih leta 1961 in 1964 Skupna orna trav- paš- nerodovitna površina zemlja niki riiki g Z površina 1961 1820 208 332 254 1012 8 1964 1820 18? 332 250 1023 18 Kot sem zapisal že ob opisu posameznih vasi v prejšrgem po-glavju, je obdeiovalna zemlja združena okrog vasi, Drži se vasi v progah kot v primeru Velikih Lipljen, razporejena je v delcili pod vasmi ali na pobočjih vzpetin, kjer ležiio vasi. Večino zemlje okrog ene vasi pripada prebivalcem te vasi. Le redke so izjeme, da iiria tu zemljo kdo iz drugega kraja. Nekaj več je teh primerov le na Veliken Locniku, kjer so posaLiezi^e knetije v financnih krizah ned dvema vojnama v več.ji nieri razprodajale posestva. Prodali so pet celili gruntov, predvsera travniške in gozdne parcele. Te so pokupili večji kmet.je iz Črrie vasi, Škofljice, Iga, Laporja, Turjaka, Udja in Rogatca. T'j.di zeirljo, ki je bila po osvoboditvi nacionalisirana, obde-lujejo ljudje iz sosednjih. področij, od Sentjurja do Ponikev. Pri delu tujim lastnikora. domacini ne pomagajo. Toda tudi še danes je tu pravilo, da ima vsak zeml.jo le v svoji vasi. Ob hišah imajo le nale ogra^ene vrtove, kjer imajo nasajene le rože. Yse vrtne kulture pa sadijo na .zeuniku, ki je na delu kakšne njive, ki Je najbližja domu. - 143 - Zemloišče razniejuje jo z a e j n i k i , G-ozdove, travnike in košenice s kamni in naravnimi skalami, ali tudi drevesi, ki jih zaznamujejo z vklesanini križci, ki so belo ali rdeče po-barvani. ITajveokrat pa niejo predstavljajo naravni pojavi, kot so kraške globače in vrtače. Pri večjih njivah pa so za Eiejni-ke globoki g r a b n i . Včasih so bili globoki do 1 metra, danes so plitkejši, dolgi pa so od 3 do 4 metre. Vmes ^e šo 5 metrov prostora, ta je poraščen le s travo, ki jo gospodar-(ja iziaenično kosita. NajveČkrat pa predstavlja danes mejo od 10 do 50 cm širok pas poraščen s travo. Ternu pravijo tudi živa meja ali tudi rn e j i c a. Na njej so včasili postavljeni tudi kainni, Zemlja v Škocjanskih hribih je slaba, večina je spada v četrti proizvodni okoliš in so tu najslabši pogoji za kmetijstvo v grosupeljski občini. To je področje, kjer n.i mogoča intenziv-na kmetijska proizvodnja in tudi ne intenzivna mehanizirana obdelava. Večje arondacije zemljišča tu niso mogoče. Pridobivan.je plodne zenl.je« Le redki so še spomini na krčerge zemlje. Pri krčenju gozdov so kopali tudi kamenje iz zemlje, da so pridobili rodoviten svet. Krčili so tudi stelnike, po katerih je rastlo grmovje. Pri tem so se posluževali ene od oblik ostankov požigalništva. Posekali so grmovje in veje z dreves v gozdu, nato so jih zlo- 42 žili za požig v kopice, Pepel so raztrosili po krčevini, To so še plitko prekopali z inotiko. Tako so pridobili zapuščeno košenico. Naslednje leto so jo preorali v njive. Te so prido-bivali iz slabših travnikov tudi tako, da so svet prekopali s - 144 - krainpi i.n. motikami« • Sedarga starejša generacija se še dobro spominja oranrja z lesenimi plugi. Pred prvo vojno je še vešina kmetov orala z njimi. Plugu so rekli d r v u. , poznali so takega, k u j e b ' 1 u vse 1 e s e n u . Tak plug je imel g r e d 1 ali hlod z dvema ročicama in kleišče za adri-v a t , č r t a 1 u in 1 e m e š sta bila že od nekdaj železna, deska pa leser.a. Lemeš je pritrjera na a p 1 a z , ki je zvezan s kazucem na gredl, Spredaj so na g r e d 1 u tri luknje, kamor se zatakne na g r o d e 1-n i k iz trte zvita gredeunica.Tuješe a j e - š č k in na njem v a g e , Ka te so pritrjene š t r a n - 43 ge od j a r a i č k o v , Mrkun poročas D o 1 e t a 1890. nekako so rabili še po vsein okraju stari plug, k i j e bil v-js lesen, samo lemež tje bil železen. Proti koncu stoletja inše v času pred prvo svetovno vojno so kmet-j e v vedno večji ineri nadomeščali lesene dele pluga z železnimi. V 30ih, 40ih letih tega stoletja si je več knetov že kupilo so-doben S a c k 0 v plug s plužino na 1 u n 0 . Do danes pa se je ohran.il še tudi star plug na lesen g r e d e 1 in. z lesen.imi ročicami. Vsi ostali deli pluga pa so že železni. Za posamezne dele pluga pa so se ohranila stara imena z le-senega pluga. Plugu, pa čeprav je ta danes že železen ali pa ima samo še lesen g r e d e 1 , še vedno rečejo d r v u ali - 145 - - • d r v i n a ali d r v e s . Le redko slišiš v teli krajih besedo plug. -Za v strinino imaj o posebno obračalno d r v u • Leta 1948 je etnografska ekipa Etnografskega muze-ja na tem področju našla še 16 lesenih. plugov. Le v dveh ali treh. primerih so iih še uporabljali, predvsem revnejši kmet-je, za orarg e. V nekaj primerih so služili le še za osipava-nje, vsi ostali pa so bili pod kozolci ali v š u p i kot odsluženi inventar. Pluge z lesenimi g r e d 1 i in leseno d i 1 o je delal kovač v Strugah, ljudje pa so jih. kupili na sefjmu pri sv.Antonu pri Dobrepolju. Orali so največ s kravami, le redko s volmi ali s konji. Več-krat so orali tako, da so vpregali po enega vola ali korga in po eno kravo. Pri oranju so morali biti trije, predvsen še v hribovitem svetu. Poganjač je vodil živino, kleščar ,je k 1 e i š č e tiščal, da je bila polna brazda in.orač, ki so mu rekli tudi drvar, ker je držal za drvu. Včasih so tudi reklis G-remo drvart. Orali so n.a kraje, danes pa orjejo le še na plohe ali pa tudi že na široke kraje. Navadno orje-30 eno leto s k u p , tako da je rgiva v enera kraju. Drugo -leto se to razmeče in. po sredi nastane j a m 1 č , n.a vsa-ko stran pa je pol kraja. Naslednje leto vržejo spet s k u p in tako je znova cel kraj. Tako so sli kraj r a z d r t ali pa s k p v r č . Ostanku kraja rečejo 0 d m e t • k , na koncu njive pa je ledina, V starih. časih so orali v k r i ž. Kraj cje imel le štiri do šest brazd, sedaj pa so ti že an.ogo širši, okrog 20 brazd. G-lobina oranja je odvisna od sveta in se giblje med 10 in 20 centimetrov. - 146 - Grno.jen.je polja je že od nekdaj pomembno za kakovostno* izred-no slabo obdelovalno zemljo v Škocjanskih hribih, V začetku prejsrgega stoletja zemlje tu še niso gnojili, pač pa so i-meli poseben način gnojenja, ki drugod po Sloveni.ji .ni bil tako znan., Zemljo so parili. Nasekali so e i k a r (grmičevje, veje in trnje) in ga zložili v grmado. Spodai so bile sveže veje, ki niso hitro zgorele, zgoraj pa suhljad. Grmado so zakurili in goreco vlekli po njivi. Menili so, da se tako zemlja s p a r i in bolje obrodi. Način mora biti 44 ze zelo star, poznali so ga se nekateri drugi narodi. ' Y drugi polovici prejšnjega stoletja so se p a r 3 e n J a zemlje le še redko posluževali, zemljo so že vse bolj gn.oji-li s hlevskim gnojem. Nekoč so imeli kmetje nanj gnoja, ker je bila vsa živina tri-četrt leta zunaj na paši. Zato je bila tudi zemlja slabša 00-delana ±n pridelek manjši. Le pašniki so bili bolje pog.no;je-ni, če niso njivo gno.jiii, so rekli, da Je n.a njej samo to-liko gnoja, kolikor zajc pognoji. G-ncg so prido-bivali tudi na ta način, da so na dvorišSe navozili nasekane veje brinja, lešče in smrečja. To so polivali z gnojnico, ho-dili po tem ±n vozili čezenj. Kup so pustili od pomladi do zime. To so porabili za gnoi. Pravega hlevskega gnoja ^e bi-lo izredno malo, saj so le dvakrat pozimi skidali gnoj iz hle-va. Na njive ga voziio na navadnih vozovih, nanj dajo le legn. arje in dile.Z voza gnoja napravijo na n.ji-vi sedeia gomil, G-noj pa raztrosijo z gnojniini vilami. Za 0 z-si i n e (ozimino) napeljejo gnoj že jeserii, v k v a t e r -nem tednu, Spomladi pa pognojijo sredi marca. Držijo - 147 - se ljudskega pregovora, ki pravis 0 s v • G-regorju gnoj preorji. 0 s v ¦ J a k o b i j e t r e -bagnojitirepi. Zaradi pomargkanja hlevskega gnoja so gnojili tudi s pepelom. Veje so iz gozda zvozili na rgivo in. jih zažgali, s pepelom so pognojili polje ali travnik. Tako se je še dalj casa obdr- 45 žala ena od starih načinov požigalništva. Pepel kot gnojilo so knietje tu zelo cenili. Menili so, da pepel na travniku ves in a h sežge, uduši. V času,ki ga zajema študija so že uvedli kolobarjerge, ki je v veljavi še danes in ga tu imanujejo menjavaje. Nekateri kmetje so se še do prve svetovne vojne držali na tri-letnega obdelovanja. Šele pozneje, v tridesetih letih tega stoletja, so z uvedbo krmilnih in. tudi nekaterih industrij-skih rastlin prišli n.a redna m e n. j a, v a j e in sedaj v določenem zapovrstju na isti njivi sadijo in sejejo razne po~ ljedelske kulture, Sredi prejšnjega stoletja so v teh. hribih sejali največ oves in. proso. Koruza se je tu začela udomačevati razmeroina pozno. Šele okrog leta I89O so jo začeli saditi. Mnogo so sadili tu-di krompirja. Razmeroma malo pa so pridelali pšenice in rži. Na preorano ledino - pozneje pognojeno deteljišče - so zase-jali koruzo, naslednje leto spet krompir ali pa so sejali že v koruzišče v jeseni pšenico ali ječmen. Ko izkopljejo jese-ni krompir, sejejo na prazne njive ozimno pšenico, ječmen ali rž. Po požeti pšenici sejejo še repo, nekateri pa tudi ajdo. 148 - Po repišču sadijo naslednje leto krompir ali pa oves. Pazijo le, da krompir ne pride prehitro na isto mesto. Vrstni red pri menjavaju ,je v posameznih. krajih, pa tudi celo pri raznih kiaetih razlicen, kot pravilo velja le to, da na detoljišče največ sejejo koruzo. Leta 1940 je najboli pogosto uporahljen kolobar bil takles L e t o I. leto detelja II. leto koruza III. leto proso ali kroiapir IV. leto pšenica ali krorapir V, leto rž ali ječmen VI. leto detelja Način gnojanja n e gn 0 j i j 0 gnoiijo ne gnojijo gno;j:L,jo gnojijo ne gnojijo Podoben način je "bilo m e n j a v a .je z dveletnim počitkom semlje. Tak kolobar {1e bil takle s L e t o . ¦ • I. leto detelja II. leto koruza vmes fizol III. leto pšenica, drugi sad repa ali atjda IV. leto krompir viaes fižol V. leto jGČmen ali oves vmes korenje VI. leto detelja VII. leto detelja N a č i n. g n. o j e n 3 a ne gnojijo gnojijo ne gn.ojirjo gno.jijo ne gn 0 J :L j 0 gn.o.jijo ne gnojijo ne gnoji.jo Že pred drugo svetovno vojno se je med kmeti vse bolj uvclja- - 149 - vilo mnenje, da bi uvedli 6-letn.o kolobarjenje, kot so vidoli na kmetijah v ravnini. Toda držali so se ga lahko le večji pc-sestniki, ki so imeli več obdelovalne zenlje, pri ostalih pa je bilo 6-letno kolobarjenje ob tako nialo rodovitni semlji skoraj nemogoče, ker bi se zemlja premalo odpocila. Lsta 194-3 i.n še tudi danes/pri večjih kmetih v navadi sledeci način ko-lobarjenjas V f L e t o I« leto pšenica? po njej še repa II. leto krompir vmes fižol III. leto ječmen vmes korenje IV. leto koruza vmes fižol V, leto pšenica VI. leto detel.ja . 1T a č i n gnojenja - gn.03110 n.e gn 0 j i j o gnojijo gnojijo gnojijo ali pa tudi ne ne gnojijo Srednji ±n. mali kmetje pa v zadnjili letih menjajo kulture naj bolj pogosto po sledečem zaporedju: L e t 0 ; I. leto detelja II. leto krompir III, leto koruza IV. leto ozimno žito, nato spet krompir ačin gnojenia ne gncgijo gnojijo gnojijo ne gnojijo Taa? kjer je boljša zenilja, pa pride večkrat na vrsto koruza. Tako labko ugotovino, da se je sedaj najbolj uveljavilo štiri- - 150 - letno kolobarjenje. Toda sedanji kolobar je izredno raznolik, ker vpletajo-vanj še drugo orartje s pridelovanjeEi ajde, repe, korenja in podobnih. sadežev. Tako se je niočno uvel.javilo tako imenovano prosto obdelovanje kultur, ki raste.jo na eni niivi in ob istem času ter se med sebij v rasti ne ovirajo. Preden zorano njivo zasejejo, jo zbranajo .2 brano. Ta je sestavljena iz lesenega dela b r a n e z več vrstaiai šeleznih zob, spredaj je š r a u f za k e t n 0 , na vsa-ki strani je spredaj po en r i n č k , stranice povezuje k 1 a n f c a , zadaj pa sta dve rinki s š t r k 0 m. . Ljud.je se še danes spominjaj o9 da so imele brane nekoč lese-ne zobe, Izdelovali so zclo preproste lesene brane in sicer knietje kar sani. Sedaj pa imajo že železne gibljive brane -dve skupaj spete inenujejo r a c e . V brano vprcžejo navad-no le eno živiče (največkrat kravo), Branata dva, eden vodi kravo, drugi drži brano na š t r i k u « Eadar pa vprežo-30 par živine, iraajo dvojno brano. V starejših časih pa so r e h a 1 i , rahljali zemljo z rogovilastirai vejani. Zanini-vo je, da se je ta stari nacin. rahljanja zemlje ohranil tu razmeroma dolgo, saj še današnji gospodarji poinnijo, da so v njihovi mladosti r e h a 1 i , K e p e (grude) na njivi pa so vse do pred nekaj leti drobi-li z lesenimi v a 1 a r j i . Sedaj uporabljajo za to kar težko desko. Vanjo vprežejo s pomočjo verig živinoe, na des~ ko pa stopita eden ali dva. Tako drobijo grude. S e t e v je tudi tu važna in slovesno opravilo. Zito za seme izberejo že ob ialačvi, vsa,j nekoč so ga, ko so žito še - 151 - o otepali. Ko so pretresali žito, je ta lepa pšeni-c a padla naidlje in to so imeli za setev. Koruzo za seme pa so od"brali že na ličkanju. Žito v prvi sevnici sona začetku setve poškropili z blagoslovljeno vodo ±n. preden je serjalka prvič vrgla žito v brazdo, se je prekrižala in reklas Bog daj, da t> i dobro obrodilo.Tu.ie v navadi drugačna delitev dela, kot rjo poznamo iz drugih kra-jev Sloven.ije. V Škocjanskih hribih skoro vedno seje ženska. To nam potrdi tudi tu udomačen reks Kmetič orat, ženska sejat. Moški so menili, da imajo ženske za sejanje bolj rahlo roko0 In tako je ženska kot sejalka prevla-dovala po vsej grosupeljski kotlini. Še danes sejejo v največ primerih. le ženske. G-ospodinja seje iz sevnice, ki jo je sama spletla iz ržene slame. Drži pa tri četrt mernika (en mernik računajo za 25 do 30 litrov). Posamezne poljedelske kulture, ki so značilne za Škocjanske hribe? bomo obravnavali bolj podrobn.o. Proso, Pred sto leti je bilo ob ovsu proso najvažnejša polie-delska kultura. Sejejo ga po sv.Plorjanu, ko zaone hrast ze-leneti, to je zgodnje proso, drugega pa sejejo navadno ob sv, Antonu (13,julija) in mu pravijo h. i t * r c a . Pred setvijo ga zažge3o;to opravijo tako, da prižgejo š k o p -n i k in stresejo proso skozi plaraen, Tako zgori s n. e t -j e . Dvakrat je treba proso opleti. Ob veliki maši je z r ~e u , najbolj goden. za žetev pa je, če je p r -i p e t i š e may. zelen, skonca pa rumen. Proso žanjejo ženske s srpom. Devajo ga v snope in sicer štirikrat - 152 - toliko kot pšenice. Žaniica si napravi prveismo , P°~ loži n.a to proso in poveže.v snop. Snope postavljajo n a k u p (deset snopov), kupu z desetimi snopi pravijo r a -s t a v k a ali tudi s t a \j k a , ki da en mernik prosa, šest rastavk je ena kopa. Kako pomembna žitarica za kmeta v Škocianskih hribih in. vseli krajih, ki mejijo na to ozemlje, je bilo še v preišniem sto-letju proso, pa so nam v potrdilo velika metia prosa - k o -p i c e , ki so predstavljale eno najjvažnej ših kmetovih let-nih opravil. To karakteristično opravilo je bilo tudi poveza-no s posebnimi običaji, svečano pojedino in skoraj največjiLi družabri.iiri dogodkom v vasi. Požeto proso kot tudi vse ostalo žito v teh krajih odpeljeio takoj po žetvi z njive domov9 ce ni dovolj suho, ga dajo za nekaj dni v kozolec, sicer pa ga zložijo na pod. Snope prosa razporedijo po podu v kopo. Tu ga m * n. c i in m ¦¦ ¦ n c a u k e ni e j e ] o , Pravijo G-remo proso met! G-remo na kopico! Mejejo ga tu.podobno9 kot ,ie 46 zapisal že Valvasor o mencanju prosa v Mengšu. 7si se držijo za š t a n. g o , ki je vtaknjena vdveh stenah. Po dva sta na enerii snopu, navadno fant in punca, in ga vrtita z bosimi nogami. Ko je proso zmeto, zberejo zrnje in slamo -p r *¦ s e n i c o , to vežejo v otepe in jo na 1 a j t r a h nosijo v kozolec. V zadnji snop? ki so inu rekii b a b a , so skrivaj dali vča-sih štruklje in potico ali pa so nasuli vanj zrelih Češpelj, - 153 Za b a b o so se na koncu metrja menci c u k a 1 i , kdo ;; o bo dobil. Tisti, ki jo je otel, je bil deležen vseh dobrot, ki so bile skrite v rgej. Hekei je, da je b a b o dobil. Nato so ugasnili še luč in fantje so nosili dekleta na kopico. Ivled menoanjem prosa so fantje zlezli tudi pod š t a n g o i:i ščipali dekleta. Itekli so? da plevetio proso. Ze med met.jem so metce na podu lepo postregli s štruklji, poti-co in š n o p s o m. IIo so vse omeli, so šli še v hišo, k.jer so iih pogostili. Tu je bil tudi godec, tako da so pili in ple-sali do drie. Vsa vas se je zbrala na kopici, en večer pri eiie^, drug večer pri drugein kmetu. Nekateri kmetje so proso meli s korgi. Raziožili so snopje v kopico in po njej poganjali konja. To delo sta lahko opravlja-la dva, poganjac in pa tisti, ki je hodil za konjem in lovil v pone-v konjske odpadke. En r a z s t e v k je bil deset snopov in. je dal en nernik prosa. Tega so po metju sušili dva do štiri dni na soncu, na rjuhah, ki so jih razprostrli na deri ali pa kar na travniku. Nato so dali proso v predau v kašči, Proso so tudi stopali. Pri liišah so imeli nožne stope. Pri stopanju so locili 1 e š -c i n e od zrnja. Mnogo so morali pridelati prosa, ce vemo, da so ga posamezne kmetije prodale od 30 do 60 mernikov, doma za pa so ga porabili še po 2 mernikst ovseno kašo . Večji kmet je tako letno pridelal okrog 80 mernikov prosa. Včasih so ga precej vozili na prodajo v Ljubljan.o, k,jer je šel dobro v denar. Izrinil ga je riž, ki so ga v večjih množinah - 154 - začeli uporabljati v nestih. že v drugi polovici prejšnjega stoletja. V zadrgih dvajsetih letih je oves skoraj povsem izginil iz njiv, ovsena kaša pa z jedilnika prebivalstva Škocjanskih hri-bov. Leta 1948 je bilo tu še več k o p i c , leta 1964 pa je sano še 5 kmetov melo proso, toda to niso bile vec prave kopi-ce, Meli so ga le domači sami in nietje ne predstavlja več no-benega posebnega dogodka v vasi niti v družini, pač pa ie to le eno od rečto ih kmetovih opravil. Danes proso celo nlatijo ze na strojni inlatilnlci. Uporabljajo pa ga predvsem še za kaso za prehrano, za v klobase in tudi za zdravljenje živineo Oves. Sejejo ga marca, če ga sejejo aprila, je slab. Pred 50. leti je bil še najvažnejša žitarica. Sejali so ga vsi kmetje. Pod oves večkrat sadijo tudi deteljo, zato ga inorajo visoko žeti. Žanjejo in mlatijo ga kot ostala žitaf Nekoc so ga mla-tili s cepci, zdaj pa ga mlatijo z nlatilnico. Včasih so ga rabili za klejo, za ovseno kašo in predvsem za kruh a u s e -n. a k , Leta 1947 so posadili ovsa še 6 ha in 20 a9 pridelali pa so ga le okrog 6.000 kg. Leta 1964 so ga zasadili na slabeni hektaru zemljišča, pridelka pa je bilo le še okrog 800 kg. Pšenica, rž, ječmen. Še pred dobrimi 50, leti je bilo teh žit malo. Toda že v letih med prvo in drugo svetovno vojno so ta žita izrinila oves in. proso ter postale glaviE žitarice tudi v teh krajih. Ozinino sejejo jeseni na krompirišče ali kuruzišče. Za ta ži-ta njivo na novo pogn.ojijo.Za pšenico rabijo mešan gn.oj (svin.j- 155 ski, korgski, goveji). Če je prlika zemlja, sejejo kar v braz-de, nato povlečejo z brano. Tudi spomladi še žita, ce so g o~ s t a še enkrat povlece^o. Pšenica, rž9 ječmen k 1 a s i j o (delajo klas), pšenica in rž s e z r i , ko je rumena in ima trdo zrrije. Sejejo tri vrste pšenice. ITajstarejša rned njimi je r a s i n -k a (rosinka). To vrsto sejejo že n.ad 40 let, V zadn.jih 20. letih pa sejejo najvec g o 1 c o . Ima iaanj plev in lcpo be-lo moko. Zadnji čas se.jejo tudi italjanko • Ta da boljšo uioko le v valicnem ia.linu. Fajvečkrat pa se3e.n0 na eni njivi vse tri vrste skupaj. S srpom žanjejo le žeiiske, Tsaka si sama naredi p r v e i s - m 0 i.n položi nanj nabrano klasje ter poveže snop. V zadnjih letih se t1e predvsern zaradi poLianjkanja deiovne sile spreme-nil r.acir, žetve žita, seda;j ga vse več kositio, pravijo, da so ta način prinesli 3 G-oren;jske. Kosci imajo na peti kose pri-trjen del rešeta ali pa locen z vreco. Toda košrgi žita reče-i\Qi k o s c i ž a ti e j 0 . Snope pa še vedno vežejo le žen-ske. Včasih je "bila žetev bolj kolektivno delo in bolj sveca-no opravilo kot je to danes. Ljudje so si med seboj pri delu bolj pomagali in žanjice so bile skoraj pražnje oblečene. Se lei-a 1948 je bilo ob žetvi na njivi po 6 do 8 žanjic, sedaj pa jih dobi.io toliko skupaj lo še redki gospodarji, Naibolj pogo-sta slika današnje žetve j©9 da žanje na žitni njivi en kosec, navadno gospodar, ženski - žena in hci pa vežeta snope. Požeto žito zložijo v kope. Deset snopov da eno kopo. . - 156 - Pšenioo, rž, ječmen takoj po žetvi naložijo na voz z 1 u j -t r a m i in ga zapel^ejo v kozolec. Tu sušijo žito navadno 14- dni, nato ga mlatijo, ¦ Tu poznajo več načinov mlatve, oz. načinov ločitve zrna od slameo En način je tudi otepavaj e- otepanje žita, 47 ¦'Trkun ' poroča, . .. d a sedaj nikjer več ne m 1 a t i j o , pač pa s n o p j e otepavajo na k a k e m stolu ali pa se že ranogi naši kmetje poslužujejo m o to r n. e mlatiln. ice, k i j i h j e n e k a .j v n a -š e m okraju. Posebno kdor rabi pše-n i č n o ali rženo slamo za slannat e strehe, tisti raiši snopje otepa-v a, zato dase taka slama n. e poloni, kot se pri ralatvi in da 1 e p š o škopo za kritje slamnatih streh.. Ta ugotovitev, ki jo oe T'Irkun posplošil za ves nekdanji veli-kolaški sodni okraj, pa gotovo n.e drži za Škocjanske hribe. Tu so, kar še ljudje poinnijo in kolikor daleč seže Ijudsko izročilo, mlatili in otepavali žito. Oba načina sta živela drug ob drugem. Težko je reci? kateri je starejši. Toda že saino dejstvo, da so bile tu še pred dobrimi sto leti vse stre-he iz slame, nas lahko že prepriča, da se je kmet, kadar je rabil slamo za kritje strehe, odločil za otepanje. Cepci pa so v Škocjanskih. hribih. zamrli šele po letu 1950, ko so tudi. v teh krajih. dobili več motornih mlatilnic. Posamezrii kmet;je? predvsem še manjšip ki so i.meli inanj žita, pa so mlatili s - 157 cepci še vse do pred nekaj leti. Hedki kmetje pa mlatijo s cepci pšenico, rž in ječmen. še danes. Sicer pa še vsi knietje mlatijo s cepci fižol. Tudi danes otepajo žito le še toliko, kolikor rabijo slame za kritje redkih slamnatih streh, Pšenico ali pa del pšenice, ki so jo določili za streho, požanjejo v r o k e , tj, tako, da v snop denejo le dve peščici požetega žita. Ti snopi so zato majhni. Po starem so inorale ženske žeti čimbolo pri zemlji, da je bila slama daljša in trša. Danes na to ne pazijo več, Suhe snope pred otepanjem še razstavijo na sonce? naslonijo jih ob vozove, na late ali lestve. Suhe nato sproti nosijo n.a pod in jih otepajo na posebnern stolu za otepanje. Ta je približno poldi^ug meter dolg ploh., ki s.toji na eni strani poševno na dveh nogah. S koncem sriopa udarjajo klasje tako dolgo, da izpade vse zrnje. Delo navadno opravljata dva člo-veka istočasno pri enem stolu. Udarjata izmenično. Če nimajo za otepanje posebnega stola, pa otepajo ob poševno ležeša sta-ra vrata ali ob klop. Ko otepejo vse snope, žito z r e t a -juo c Na rešetu ostane r e t a j e , to je klasje, poinešano z ostanki slame? ki ga nato še posebej zmlatijo s cepcem. Ta-ko omlaten kup zrna z vilami š e k 1 a j o (pretresejo), na-to ga še enkrat zretajo, spajklajo na paj-k 1 in končno zvejejo tako, da z vevnico mečejo žito iz kota v kot. Ta lepa pšen ica,kije težja, pri tem pa-de najdlje, ta slaba jena sredi, spreda.1 pa ostanejo pleve. Prvo najboljGO pšenico shranljo za seme. Šele ko žito očistijo in naložijo v vreče, začno š k u p a t i. 158 - Otepene snope drugega za drugin razvežejo in. pretreserjo ob tla tako, da slamo drže pri vrhu, kjer je "bilo klasje. Tako odpade kratka slania in. plevel. Očiščen snop pooešejo še ob škupne g r a "b 1 e , nato gredo spahvat r i -t u i e , to je da konce bilk poravnajo tako, da snop s kon-cem potolčejo ob tla in ob steno poda. Tako ociščeno slaino zlagajo na sukano prveismo, deset očiščenih snopov povežejo skupaj v š k u p n i k . Pri mlatvi v teh krajih ni posebnih. značilnosti. Snopje nalo-žijo v dve vrsti v nasad sredi poda in jih mlatijo s cepci. Cepec je z g u i z o injermen. ci povezan z r o č -n i k o m. Mlatili so navadno po štirje mlatiči. Iz omlačenih. snopov so dobili otepe (slabšo slamo za krmljene živin.e) in pa škopo. . ¦ • Hazlika med mlatvit1o in otepanjem je bila v tem, da so eni samo otejjalij drugi sano mlatili in tretji kinetje mlatili in otepali žito. Otepali so samo rž in. pšenico, torej žitarici, katerih slamo so rabili za škop. Z zamenjavo slamn.atih streh. z opeko je izginjal tudi ta način. Danes otepaoo žito le se tisti gospodarji, ki iraaj o še slanmate strehe in sicer le to-liko žita, kolikor rabijo slame za strelio. Po običajih, ki so povezanl z mlatvijo, pa lahko sodimo, da je bila ta bolj v veljavi kot otepanje. Poseben običaj ob nilatvi je bil, da so mlatiči na visoki drog pri podu prive-zali velik p u u e 1 c svežih svetic. Ker so v vasi naen-krat mlatili pri več gospodarjih, so na vsakem podu imeli - 159 - mlatioi svoj p u š e 1 c in. so si med seboj nagajali tako? da so drug drugemu skušali zbiti neopazno p u š e 1 c z dro- ga. G-orje tistemu? ki so ga pri tem zasašili, s cepiči so pla- nili po njem. Klatici so si med seboj nagajali tudi tako, da so drug druge-mu prinesli metlo klepat.Koso šli k jedi v hišo jim je tuj mlatič skrivaj porinil brezovo metlo pod snopje, ki so ga mlatiči potem vsega premlatili in. šele na koncu, ko so snopie odstranjevali, so opazili metlo. To so imeli za ve-liko žalitsv, za hujšo, kot če jim je kdo zbil p u š e 1 c z draga, Mlatice so dobro postregli s štruklji, potico, svinjino in vi~ noia. Zvečer, ko je bilo konec mlatve pa so dobili plačo, Na-vadno so dobili pred prvo svetovno vojno za vsak dan po eno cvan cgarco, poleg tega pa še pol hleba kruha ter ne-kaj štrukljev. Z uvedbo motornih mlatilnic so izginili vsi ti običaji. Na teh mlatilnicah (pet Jim imajo vasi v Škocjanskih hribih), nlatijo sedaj vsa žitas pšenico, rž, ječmen5 pa tudi proso. Prve riilatilne stroje? sicer še redke, so uvedli po prvi svetov-ni vojni, To so bile m a š i n e z a m 1 a t „, t n. a r o -k o , kasneje na g e p 1 n e , ki jili je gonila živina. In se-le nato so.prišle električne mlatilnice. Prve šele pred 8 leti. Z uvedbo mlatilnic se je oživela stara oblika sodelovanja kmetov in. medsebojna pomoč vaške skupnosti. To je bila ponovna oživitev združevanja vasi, po že nekoč usta- 160 ljenih oblikah kolektivne poiaoči, Mlatilnico so si kupili kmetje sami, oz. vaška skupnost. Pbsamezni gospodarji so pri-spevali svoj delež. Ta je bil enak za vse. Le kagžarji niso prispeT/ali denarrja. Zato pa morafjo sedaj za vsako uporabo mla-tilnice plačati 300 do 1.000 dinarjev. Ta denar se zbira v fond za popravilo stroja. Koruza 1e žito, ki so ga raznieroma pozn.o uvedli tudi v teh kra-jih, šele proti koncu 18. stoletja. Zanjo posnajo tu le ime k a r u z a . Ta predstavlja skupaj s krompirjem sedaj že ne-kaj desetletij glavni kiaetijski pridelek za živež. V tem sta koruza in krornpir nadomestila proso in oves, !Tudi še danes je od sponladanskih kultur največ sejejo. Najraje jo segejo na n.jivo, kjer je rastla detelja. Vsejana mora biti do sv.Jurija. NajveČ sejejo rmeno karuzo.Taob ugodnih letinah v teh. hribovskih krajih razmeroma dobro uspeva in. da v povprec-ju na ha okrog 2.000 kg pridelka. Včasili so sadili tudi b e -lo karuzo, toda ta tu ni najbolje uspevala. Razen te so sadili še ta fritro k a r u z o , ki jo sejejo še dan.es, ko pokosijo rdečo deteljo. Inajo jo za krmljenje koko-ši. Sejejo tudi činkvan. tin. • Koruzo dobro pognojijo, drngače no bi bila lepa. Kmetje, ki ima j o več asmlje sejeio ko-ruzo danes z roko, margši kmetje pa jo sadijo v vrste. Toda to je novejši način, popretj pa so vsi koruzo sadili. Trikrat jo okopliejo. Pred nekaj leti so jo okopavali samo še s motikaini. Sedaj okopavajo koruzo? ki je sajena v vrsticah, z o k o p a u-n. i m d r v, e š c k o n . Le tretji okopavanje opravijo z rao-tiko, ker je koruza že velika in bi jo utegnili sicer še poško- - 161 - dovati. Svojevžten je tudi tu nacin pospravljanja koruze z njiv in se razlikuje od s.pravljarga koruze v ostalih pokraji-nah Slovenije, kjer ponekod koruzne storže potrgajo že na nji-vi. Tu pa tudi koruzo žanjejo. Za žetev je godna septerjbra, v prineru slane pa že poprej. K u r u z > n c o požargejo z mocnejšim srpom kar s š t o k i (storži) vred, G-ledaio, da jo odrežejo kolikor mogoče pri zemlji. Odpelje.jo 30 domov, kjer o b 1 0 m i j 0 štoke.Teznosijov hišno vežo, v blev ali na pod. Zvečer s t 0 k e ličkajo. Pravijo° G r e -rao ličkat! Ličkaje potrgajo. Pustijo le dva do tri liste, S temi zvežejo več š t o k o v skupaj in jih. obesijo pod a d n e s , temu rečejo rešte. Lickanie je bilo včasih pomembno kolektivno opravilo, podobno k o p i c i , toda s to ga n.e moremo enakovrediti, Na lička-nju so se zbrali le najbližji sosedje in ne vsa vas, kot npr. na Štajerskein. Po ličkari.ju je bil poveča"r.-k. Lička-rje šo postregli z vinom, kruhoin, sadjeni, š n 0 p s 0 111 . Če-jih je bilo dosti skupai, so tudi zaplesali, Dan.es ličkajo na-vadno le doinači sami. ICoruzne storže sušijo od 14 dni do 3 tedne, nato r e š t e snamejo ±n vsak večer 2 mernika n a r u ž J o (ruž* t). Ruži-jo s poscbniin orodjem, ki mu pravijo r u z .1 n č ' k . To je košcck lesa-j. ki ima spodaj zobe iz žebljev, zgoraj pa .jermer.-ček. Pa^ tudi storžu, s katerin r u ž i 0 ostale š t u k c ? rccejo r u ž ; n č k . Razen tega imajo še posebno orodje, s katerim n a c e n a j o ' r u ž ?t , To je r 0 ž e n i c a.. od vil, železen rogelj, ki je zakrivljen. malo navzdol. Tega - 162 - . -• snamejo in. nasadijo na krajši kos lesa in z njim n a č e n j a-j o r u ž " t . Trikrat potegnejo po š t o k u , nato pa r u ž i j o dalje z r u ž 3 n č k 0 m . S praznimi storži danes kurijo peči, včasih pa so jih. imeli za krrao živine. ITa drobno so jih stolkli s kladivom, dali so jih v čeber, malc posolil.i, polili z ocijanko (vodo iz svinjskega kot-la) ali pa kar navadnia. kropom. Nato so to dali gove.ji živini. Koruzo? zrnje sušijo na peči9 navadno en dan in eiPnoč, potem 30 spravijo v kašče ali v skrinje na i s p i . Zoruza ,je nekoč in vse tja do pred 10, 15 leti predstavljala poinernberj preliraraben pridelek. Ljud.je so 30 uporabljali pred-vsem za lastno prehrano, za peko kruha in za žgance ter v man.iši meri za krmljenje živine. V zadnjih letih pa .je korusa v glavnem postala krmna rastlina. Leta 1947 je "bila koruza se na drugem mestu med poJLjedelskimi kulturami, saj so 30 takrat zasefjali v vaseh nekdanjega KLO Škocjan 13,94 ha. Leta 1964 pa še samo na 9,21 ha, toda kljub temu je koruza ostala še na drugem mestu med poljedelskimi kulturami. Kroinpir - kramper.Po starem so sadili:krompir pod 210-tiko, Z motiko so izkopali jamico, vanjo vrgli krompir in ja-mico spet zagrnili. Sedaj pa sadijo krompir s plugom, z d r -v i n c 0 , s tem tudi osipajo janie. Sadijo ga teden po veli-ki n.oči. Na r e p i š č ' na koruzovje ali na ledi-n.o (deteljišSe). Menijo pa?da na repišču b o 1 J hl ¦• ž i (slabo raste), IDobro pa uspeva na ledini in. na koruzovju. N.ji-ve, kjer sadijo kroinpir, že jeseni zorjejo, spomladi pa jih - 163 - pred sajenjem samo povlečejo z brano. Nato naredijo z a r -v i n. c o g r a b n. e , ali pa z motiko jamice. Včasili so delali grabne počez, sedaj pa jih delajo podolgem. Po grab-nih namečejo krompir z roko iz c a 1 n , nato grabne zakriie-jo z drvincem. Včasib pa so krompir pokrivali z grablami . Prekopljejo gaz drvinco, nekoc so ga z motiko, po vrstah poberejo plevel. Nato a s i p a j o (osujejo), nekoč so ga z motiko, danes pa z osipalnikon, ki ima dvostranski 1 e ni e s in dve d i 1 e , Ko je krompir z r li , to je okoli male maše v septembru, ga izkopljejo. Do druge svetovne vojne so ga kopali le z motiko, sedaj pa lo ^o z d r v i n c o ali z r u v a č e m (železnin plugom za o-rat, ki mu namestijo posebno glavo r u v a č , navadno gla-vo pa mu odvzamejo). ICroinpir pobirajo v c a j n e , drugi pa tudi v vreče. V c a j n a h ga tudi vozijo domov, kjer ga preberejo in. spravijo v k e u d e r . Poznajo več vrst kron-pirja, To so; bitje, njivski blagoslov, krsni^: (to je zgodE^i krompir, ki ga že ob kresu kopljejo), k i f 1 č a r , največ pa imajo danes dunaj čana- krompir? ki je bolj podol-govate vrste. Leta 1947 so posadili samo v KLO Škocjan krompir na 19,28 h.a, to je na slabi cetrtini vsg zasejane zemlje. Lota 1964 pa samo še na 12 ha, toda kljub terau ie kronipir zaradi zman.3 šan ja or-nih površin obdržal po obsegu še naprej prvo mesto med polje-delskimi kulturaini, To je tudi edini pridelek, ki ga kmetje cb dobrih letinah prodaja^o. Ko so bile cene ugodne? so ga prodali 30 do 40,tisoč kg s tega področja. Toda prav v zadn^ih letih ga prodajajo le malenkost. Kmet s krompirjem-ne more kcn- - 164 kurirati kmetijski zadrugi, ki prideluje krompir na vslikih kompleksih. strojno. Tako je Kmetijska/zadruga G-rosupl.je poso-jala leta 1963 krompir na 350 ha. Pridelek je v ravninskem svetu znašal 20 tisoč kg n.a ha. Kmetje v Škocjanskih hribilj pa ga pridelajo največ 10 tisoč kg na ha. Zato krompir ra.ie uporabijo za krmo živine, kot da t>i ga dali pod ceno. Henijo, da se to bolj izplača. Precej krompirja oddajo tudi sorodrii-korn, družin.skim članoia, ki sedaj bivajo v mestu. Tera ga dajo zastonj. Pred drugo svetovno vojno pa so krompir vozili pro-dajat v Ljubljano. Takrat je ta predstavljal kinetu še nm.ogo večji zaslužek, kot danes. Sedaj izgublja vse bolj krompir kot neposredni tržni proizvod veljavo in postaja to le po-sredno s teia, ko ga kraetje porabijo za pitanje živine, pred-vsem prašičev, ki jih redijo za prodajo. Lan iii konople sta bila do srede prejšnjega stoletja še po-membni industrijski rastlini v teh krajih. Tako iiaamo poda-tek, da je posamezen kraet. pridelal tudi do 5 mernikov lane-nega semena. Vse do konca prejšnjega stoletja so vse kmeti-je sejale še lan, nekatere pa tudi še konoplje. Toda industrij sko blago je vedno bolj izpodrivalo doniaŠe platno in sukno in. zato cje nazadovalo tudi pridelovanje lanu. Drugi vzrok, zara-di katerega so kmetje opustili pridelovanje lanu, je bilo iz-delovanje klincsv. Teso začeli delati leta 1850. in prav zaradi tega so ninogi, predvsem manjši kmetje z velikimi družinami, opustili pridelovanje in predelovanje lariu in se raje posvetili novi hišni dsjavnosti, ki je bila bolj donos-na. Zaslužili so denar in z::ryim začeli kupovati industrij-sko blago. - 165 - Med obema vojnama je v vsaki vasi Škocjanskih hribov le še po nekaj kmetov sejalo lan, nekateri pa tudi še konoplje za vrvi, Posamezni kinetje pa so v tem času lan in konoplje gojili le še zaradi prodaje v tovar.no motvoza in. platna v bližrgem G-rosup-lju. Prva leta po drugi svetovni vojni lahko zvemo iz uradnih po-datkov/8 da so v vsem bivše. KLO škocja, zasejali le še 38 arov lanu. Približno toliko pa lahko računamo, da so ga zase-(iali še v ostalih vaseh v Skocjanskih. hribih, To pa vse skupa,j ni en hektar, Leta 1964 pa smo na vsem tem podrocju lahko vi-deli le še tri cele njive posejane z lan.om. Na šestih njivah pa smo videli posejan. lan le na nekaj kvadratnih metrih. Tega so sadili kmetje le še zaradi lanenega semena, ki ga uporab-ljajo za olje za zdravljenje živine. Lan sejejo marca. Ob tem moramo navesti posebnosti, da je bil lan rastlina, ki 30 je vedno sejal le gospodar. Senie je imel v s e vn i c i , zajemal ga je v dlan in ga razmetaval po njivi. Lan so sejali v krogu kolobarskega sistema na niivo, na kateri je bila poprej koruza. Sejali so oziirmi in spoiala-danski lan. Zadnjega so sejali .marca. Zemljo zanj so skrbno pripravili. Navadno so ^o globoko zorali, da je bila "bolj rah-la. Ko je bil lan zrel, so rekli, da z j a . Ženske so ga populi-le in. zvezale s poveismom v snop, tri peščice na križ. Nato so ga naložili na voz in ga odpeljali v kozolec. Tu so ga sušili 14 dni. Ka podu so ga fantje i.n dekleta z nogami omeli, - 166 - enako kot proso, le da to ni bila tako svečana k o p i c a kot ob metju prosa. Omet lan (stebelca) so razgrnili na trav-nik. Pustili so, da ga je tri.tedne mocila rosa, da se je z g 6 d u . Nato so ga povezali v snope s povelsmom iz ržene slame ali pa iz srobota, Tako povezan. lan so hrani-li doma v š u p i do jeseni, ko so ga trli. Detel.ja zavzema nied kulturami na ornlh površinah že dolgo po-nieinbiio mesto. Uvedli so i o namesto prah.e? ko so prišli na na-cin kolobarjenja njivskih kultur. Najbolj se je razširila ko-nec prejšnjega stoletja, ko je odšlo mnogo moške delovne si-le v izseljeništvo. Takrat so mn.oge kmetije ostale "brez za-dostne delovne sile in so n.a njivah zasadili mnogo vec detc-lje, ki n.e zahteva večiega obdelovanja in uspeva več let na njivi. To vecje pridelovanje detelje pa ie dvign.ilo živinore-30. Tako so ti kraji prosti koncu prejšnjega stoletja menja-li svojo gospodarsko strukturo in se preusmerili iz eksten-zivnega - autark-ičnega kmetijstva močneje v živinorejo, Isto se je ponovilo v zadnjih letih, ko zaradi odhajania de-lovne sile v mesto priman.jkuje delovne sile doma in tako se je izredno povečal pridelek detelje. Leta 1947 so imeli v va~ seh nekdanjega KLO Škocjan posejano z deteljo 12,71 h.a njiv, leta 1964 pa ze 24 ha in sicer na račun ostalih njivslcih kal-tur, predvsem žit# Tu sejejo domaco deteljo, ki ji pravijo tudi ta črna,teje najvec. I5an.j je n.emške m a c e r -n. 0 (lucerne) in še man.3 rdece detelje. Detelja ima tako trojui poinen. Eni jo sejejo v sklopu kolobarjenja niivskih pridelkov, da se zemlja odpočije, drugi pa zato, ker za ob-delovanje drugih kultur nlmajo delovne sile, tretji pa zaradi : ' - 167 - potrebe po boljši krini za živino, Travniki, pašniki tvorijo tri četrtine vse obdelovalne zemlJG. Pridelovanje krme za živino Je v zadnjih 30, 40 letih,odkar so prenehali s pašo, izredno pomembno za gospodarstvo v tch kra-jih. Toda travnike vzdržuiejo le redki kmetoe* Ti lih gnojijc, spomladi povlečejo z brano in očistijo. Večina kraetov pa pu~ sti, da se travniki samr pognojijo z otavo,čene opra-vijo drugo košnje. Med travniki loči.30 senožeti, ki leže naj-vec med njivami, ki dajo boljšo krmo in. košenicami, ki dajo. mantj in. slabšo krmo. PZošenice so navadno gozdne jas.e, oz. ob-ronki gozdov, travniki ki so bol,i oddaljeni od vasi; senože-ti pa so v sklopu vaškega polja. Košenice ne obdelujojo, jih nikoli n.e čistijo in gncgijo ter spadajo v 6 do 8« kvalitet-n.i zemljiški razred. Trava na njih je redka. kratka, pomešana z grmovjem in praprotjo. 'Zato ,je k r m a (seno), ki 30 pri-delajo na njih, slabe kakovosti in je resnata. Uporab-ljajo jo največ le za krmljenje volov ali pa jo mešajo s krmo s sen.ožeti. Na senožetih kosijo največ lahko le dvakrat, v za-cetku. junija mrvo in po veliki maši, konec avgusta, otavo. Na košenicah pa zraste le inrva. Velikost travnikov še danes označujejo s številom koscev. Ta-ko rečejos Senožet za 12 koiscev ali k 0 -šenica za 6 koiscev.Taje tako velika, da jo lahko pokosi 6 koscev v en.em jutru, Košn.-ja je še danes vzajemno delo, ki ga ne plačajo, pač pa vračajo kmetje pomoč drug drugemu. Košnjo in vse priprave za- - 168 - ¦ 49 rgo je podrobno opisal I.lrkun. l\e omerga pa ta avtor vseh načinov spravljanja sena po strmih košenicah. Tako ni opisal vlečen. ja n r v e , ki ga poznajo v Škocjanskih hri-bih. Taa, kjer .je trava v večjih, bolj' strinih košenicah, od~ sekajo dve veji, pograbijo travo ali pa na pol posušeno seno na veji, ga potlačijo ±n zavlečejo v dolino na dno vrtače a-li uvale. Tu ga sušijo. Tako spravijo seno skupaj, da .-je bolj prikladno za prevoz. Tehnlka košnje je podobna košnji v drugih hribovitih. krajih pri nas. Eosij'o - k a s i j u tako, da vržejo dve r e d i (vrsti) skupaj. Kosijo drug za drugim, vsak svojo red. Prvi red iraenujejo s k u š n » k , ostale pa kar redi • Nato g r a b 1 a č i c e redi razjnetavajo in a b r a Ča ,j o . Zvečer pa jih z d n o j o v kopice. Na travnlku sušijo se-no dva dni, Na pol suliega naložijo na voz z lojtrami, ga povežejo z žrdjo in. štrikom« Zadnjemu vozu, ki ga zapeljeio s travnika pravijo b a b a . Doma seno zlo-žijo v late kozolca. Tu se dokončno posuši, preden ga zmeče-jo na kozolec. S košnjo so tudi povezani razni običaji. Tako je bil tu še vse do druge svetovn.e vojno običaj, da so dekleta prinesla s fruštikom koscem tudi p u š 1 c , belo rožo z rož-znarinom. Tisti, ki ga je imelo dekle najraje, je dobil naj-l^pši p u š 1 c . Staro ljudsko izročilo pravi, da so si ne-koc dekleta prav ob košnji izbirala fante. Tako lahko domiie-vano, da pomeni p u š 1 c , ki so ga dekleta darovala koscem, tudi star običaj prinašanja daril izvoljericem ali poseben na- 169 - čin izbire življergskega tovariša. Včasih so kosci glasno :aa-znanjali vsej vasi, da so na delu. Mnogo so prepevali in vris-kali. • .. Vsen teh obicajev danes ni več. Košnja pa je še naprej ostala vzajemno delo vaščanov, čeprav so se oblike vzajenrnosti neko-liko spremenile, saj sedaj gre tu večkrat tudi že za plačila ali pa za bolj določeno recipročno vračanje dela. Ob kosnji pomagajo tudi tisti družinski članl, ki so se v zadnjili letih odseiili v mesto. Navadno si za to vzainejo v službi redni let-ni dopust. Ejer ni pri hiši ljudi za delo? pa oddajo del košo-nic in. senožeti n a spoloviuo ali n a š t a nt tistira, ki imajo man.3 zemlje. Kot povracilo za to pa jia ti pomagajo pri košnji in spravljanju sena. Trije posestniki, ki inajo mnogo travnikov, pa so si kupili leta 1964 rocne nilatilne kosilnice. Sedaj kosijo le še z n.3i-mi# Poso,jaoo jih tudi sosedom. Iz prikaza poljedelstva so razvidne velike spremembe, ki sc tudi na tem področju ljudske gmotne kulture izredno jasno vid-ne. Kaže nam jih že spreiiien,] ena struktura zenil;jišo, Vsako Ie~ to je manj ornih njivskih površin, vse veo jih spreminjaj0 v senožeti, te pa se spreminjajo v kakovostno slabše kosenice. In te zadrge vedno bolj zožuje gozd. Ta narašča na račun vseh treh omen.jen.ih kategorij zemljišča. (G-lej tabela B.) Moc.no se je spremenlla tudi razdelitev dela pri vseli poljskih 'delih, Povsem določna razdelitev posameznih opravil, ki se je uveljavila kot ostanek nerazvitih proizvodnih družbenih odno- - 170 sov v preteklosti še vse do druge vojn.e, je sedaj povsein dru-gačna ali pa o njej skoraj ne moremo veš govoriti. 5e veiao, da največ družin šteje le- tri clane in da inajo prav toliko ljudi na razpolago tudi največja posestva s 30 in. več h.a zc-li-lje, potem lahko ugotovimo, da moraio vsa dela opravljati vsi-druzinski člani° gospodar, gospodinja in otrok, ki je se ostal doma, pa tudi stari ljudje. Orje danes res največ še gospodar, toda edini pomocnik pri tem mu ni vec najstarejši sin, pač pa žena. Tako morajo danes ninoga dela, ki so jih prej opravljali le moški, delati žene, otroci in stari ljudje. Toda kljub teniu je vsako leto skoro 20fb manj obdelane zemlje. Saino njiv je bilo pred 15 leti še cnkrat toliko, kot jili je danes. Največ njiv so opustili kinet-je v bližini gozdov, Vzrok za to pa je, razen že oinenJGnega poman.jkan.ja delovne sile? tudi divjad. Divje svinje, srnjad in. v nekaj primerih tudi medvedje, so že večkrat n.a poljih ob gozdu, in teh Je na tera svetu mnogo, uničili skoro ves pride-lek. Leta 1951 je bila pšenica popolnoma uničena na njivah Pu-le, Trebež, Oplot, Prelog, Ravne in v Borštu v bližini Malili Lipljen. Razen tega je divjad to leto samo na področju nek- danjega KLO Škocjan uničila 49 arov pšenice, 273 arov koruze, 5o v 16 arov prosa in 51 arov krompirja. Skoda, ki jo dela div- jad, pa .je še iz leta v leto večja, Zato kmetje opuščajo šte-vilrie njive, predvsem pa polja, ki ležijo sredi gozdov in n.ji-ve neposredno ob gozdu. Pred divjadjo zavarujejo lahko pride-lek le tako, da postavljajo strašila na n.jivah, da kurijo po-noči kresove, da stražijo na njivah. ITa Sloki gori so si knist-je na njivah zgradili inanjše lesene kolibe - ouvajnice, v ka- - 171 -torih s psi prespijo noč in čuvajo polje pred divjadjo. Sadiarstvo V Škocjanskih hribih so zaradi slabših naravnih pogojev, kraš-kih. tal in. slabšo klime tudi slabši pogoji za sadjarstvo. Po vaseh so sicer nargši sadovrgaki okrog domov, toda to sad^ar-stvo ne predstavlja tržne proizvodnje in tucli nima večjega pomena za prehrano prebivalstva, Zaradi pogostih pozeb in sla- be oskrbe jo pridelek sadja majhen in. slabše kakovosti. Sad,iar- 51 stvo teh krajev je opisal že Mrkun. On omenja vrste sadja, opisu-je sajenje in vzgojo sadnega drevja, obiranje ir> porabo sadja. ' . Če prineriamo današnje sadjarstvo teh krajov s stan.jein. pred sto leti rnoraLio ugotoviti n.a tem področju precejšen napredek. V preteklem stoletju se ljudje niso mnogo zanimali za sa&je, najvcčkrat so bili zadovoljni že s sadežem, kakrsnega jim ga je dala narava, divjimi češnjami - d r o b n i c a n i in kruškami -lesnikami . Sadne izbire niso poznali tako kot danes. Največ jebilo jabolk. Iled njiini je bila n.ajbolj razširjena vrsta k i s e 1 c ali k i s u c (Pleteršnik pa navaja jabolku ime kiseljak ali kis elika ). Ta drevesa so bila na vsakem vrtu, kot so inenovali prostor, travnik okrog hiše in. med gospodarskimi poslopji. ICer so bila ta jabolka izredno kisla, so iih. največ porabili za sadjevec. 7 zadn,jih 30, letiii je kiselc popolnoma izginil iz sa-dovnjakov v Škocjanskih hribih. Prav tako tudi jabolka r d e c- - 172 - n i k (po Plet. r d e c u h ), ki so veljala za najboljšo vrsto. Razen teh so nekoč gojili še b e 1 o ,j a b o 1 k o , t r o f e 1 3 (verjetno iz trofeje). Razen. teg glavnifr vrst pa so poznali še jabolkas k o s m a c (po Plet. nem, der Lederapfel), m e d a k (zgodnje jabolko slatkega okusa), p i s a n. k a (rdeče jabolko), tafel, pogacar, šekljaček, (ker so v jabolku šekljale - ropotale peške). Hruške so poznali naslednje vrstes žlathnice (so bile najboljše), kravanj ce (kravajnice omenia Piet. kot ime za vrsto hrušk za Lašče), m u z e (oinenja tudi Ple-fc.), š p e h a n k e (Po Plet. špehovka inšpehov-n i c a , po neni. die Speckbirne). Razen hrušk in jabolk so gojili in gojijo še danes dolge in kratke č e č -p 1' j e , cibare ali c i m b a r e , pa tudi š t r o-boseljne (pronus insititia), Sedaj imajo vsi kmetje v glavnem cepljene jablane, Nizko stopnjo sadjarstva pa nam kaže dejstvo, da še danes ninogi sadjarji poznajo vrste jabolk le pod imeni z g o d n j a in p o z n. a . Drugi pa pravijo zgodnjim jabolkam 1 e t n i k i, med poznimi vrstami paso šlapci, pompegartji? popkarji inkovački (pri Plet. k o v a č i -k a ). Med hruškaini prav tako ločijo zgodnje in pozne. Prve so jakopovke in v o d e n k e , pozne pa k r a v a rg-c e in. tepke . Današnje sadjarstvo se močno razlikuje od tiskega pred 50. - 173 - leti. Sedaj dobivaio drevesca in sadike že iz vecjih dreves-nic. Tu in tam pa tudi še kmet cepi kak divjak v gozdu in ga pozneje presadi na doraači vrt, tako kot ga je učil oče. Raz-lika je le v tem9 da so prej najraje cepili divjake šele poz-neje, ko so jih doma posadili ali pa šele drugo pomlad po sa-ditvi, ko se je divjak že dobro ukoreninil . Sedaj to opravijo še na sadikah v gozdu. Kmetie sedai tudi berejo in poslušajo po radiu strokovne na-g.vete za sadjarstvo. Anketa nain je pokazala, da od 50 kzietov kar 32 posluša radijske strokovne nasvete, 20 jih bere te na- svete v Kmečkem glasu, 5 pa ima posebno knjižico, Priročnik za 52 sadjarstvo in vrtnarstvo, ki ga je izdala "Emečka knjiga". Zato kmetje posvečajo sadnemu drevja in napredneniu sadjarstvu danes več skrbi kot nekoč. TTekateri drevesca tudi gnoii.jo, ve-Čina kmetovalcev pa jih obrezuje i.n škropi. Močno se je menjala tudi uporaba sadja. Do konca prejšnjega stoletja je to tvorilo se pomemben vir prehrane. Zato so ga innogo sušili. Kajveč na 1 e s a h na peči. Starejši način je bil sušenje v peči. Najprej so ga dali v lonec, da se je samo 0 p e k 1 0 in le delno posušilo, nato pa so ga sušiii še na 1 e s a h. v peči. Lled prvo in drugo svetovno vojno so sadje sušili tudi v sušilnicah za lan. Danes sušijo kmetje le še manjše količine sadja, ki ga porabijo za lastno prehrano -kot priboljšek v prehrani in vzdravilne namene (suhe češplje proti zaprtju). Pred drugo svetovno vojno so precej sadja še predelali v sadni raošt, jabolčnik ali hruškovec ali pa v - 174 - mo št , če je "bila mešana. pijača iz hrušk in jabolk. Preo-stalo sadje pa so porabili za kuharge žganja. V zadniih. letih pa se je močno spet povečala uporaba surovega sadja za prehrano. Tega uporabljajo za hrano doma, z njim pa založijo tudi vse sorodnike v mestih. Nekaj tisoč kilogramov jabolk in hrušk pa tudi prodajo kmetijskim zadrugam v G-rosup-lje in Turjak, nekaj pa na ljubljanskem trgu. TI o š t stis-ka.jo le še redki kaetovalci. Le trije kmetje imajo stiskalni-ce. Ostali pridobivajo mošt tako, da jabolka tolčejo. Naiveč sadja pa sedaj skuha.jo za žganje š n a p c , če so primešane slive in c e š. p 1 i e je to c e š p 1 j e v :> c . Kufcajo ga v kupljenih običajnih pločevinastih destilacijskih kotlih. za žganje. Nekaj kmetov pa tudi redko in na pol dozorelo grozdje z brajd ob hišah, skupaj z jabolki in hruškami stisnejo v mošt. Pija-či, ki jo tako dobijo, pravijo v i n o . Pridelovanje mošta ie niočn.0 nazadovalo tudi zaradi pora.argka.rqa delovne sile. Fi več dovolj ljudi9 da bi sproti vsak dan pobirali sadje r,a vr-tu, da bi ga tolkli in stiskali. Zato so poiskali tudi tu lažji nacin predelave - žganjekuho. Nekaj sadja pa v zadnjih letih skuhajo v marmelado ali pa na sokovniku skuhajo razne sadne sokove. Tako se je menjal način uporabe sadja. Ostale pa so vse pravne norine pravic in dolžnosti med sosedi glede sadnjega drevja. Sad-je pobira še danes, tako, kot ga je nekoč, le lastnik drevesa, - 175 - tudi če pade sadje na sosedovo zeniljo. Listje pa lahko sosed pograbi. Lastnik zemlje ima po starem vaškem pravu. tudi pravi-co, da poseka previsne veje, ki rastejo s sosedovega drevesa nad njegovo zemlio. 3 sadjarstvom je ozko povezano čebelarstvo. Se danes iuiajo kmet-je z večjimi sadovrgaki tudi čebele. V prejšnjem stoletju pa je "bilo čebelarstvo ninogo bolj razširjeno. Med je služil v gospo-dinjstvu predvsem kot nadoinestek za sladkor, danes pa le še kot priboljšek in kot zdravilo. Leta 1948 je bilo na tein ozemliu še 12 čebelnjakov. Sedaj jih je le še 6 in še ti propadajo. Seda-nji čebelarji imajo le še nekaj pargev kranj ičev, v dveh. cebelnjakih so tudi še na njih panjske končnice, priniitiv-no poslikane z živalskimi in rastlinskimi motivi. V glavnem pa prevladujejo v vseh čebelnjakih Žnidaršičevi panji. Toda obsto-ječi čebelnjaki že propadajo in v nekaj letih ne bo nobenega več. To pa prav gotovo ne bo v korist razvo.iu sadjarstva na tem področju. Živinoreja Živinoreja je ob poljedelstvu glavna gospodarska panoga Skoc-ianskih. hribov. Tudi poljedelska proizvodnja je mocno usmerje-na v živinorejo. To lahko v času, ki ga zajema študija, razde-limo v tri obdobja. Staro obdobje je trajalo do konca prejšnje-ga stoletja. Njegova osnovna značilnost pa je bila številcno močnejša od današnje živinoreje s pašo in z rejo drobnice: ovc ±n koz ter z večjo rejo volov. - 176 - 53 Paso v teh krajih opisuje &kun., pa tudi ljudsko izročilo .je o tem živo, Do konca prejšnjega stoletja so pasle vse vasi. 0 organizirani skupni paši še v pre,j šrgem stoletju govori ljudsko izročilo za G-radež in Velike Lipljene. Tu so imeli svojega vaš-kega črednika. Tudi po ostalih vaseh je izredno živ spomin na skupno pašo9 na črednika, tako da lahko sklepamo, da so nekoč tudi ostale večje vasi imele svojega vaškega pastirja. Vsa vas rje riajela črednika, ki je pasel živino po vaski zemlji -kamunšni, graajni ter gozdu. Za to delo je dobil plačilo v naturaHjah in denar.ju, navad.no je dobil letno na glavo živine četrtinko žit.a in nekaj cvancgarc , za obleko in tobak, hra.no in stanovarge pa je imel izmenično vsak dan ali vsak dru-gi dan pri drugi hiše v vasi. Navadno je bil črednik starejši :nožakar. Za ogrinjalo je imel nepremočljiv dežni plašč iz lipo-vega ličja. rled ljudstvom je tudi še 0h.ran.3en spomin na tehniko izdelave tega oblacila. Crednik je irnel tudi rogy s katerim ie obvešcal vaščan.e,da naj pomolzejo krave in priženejo živino na doloceno mesto v vasi. Tu 30 je prevzel in s svojiin pomočnikom -poganjačeni odgnal na pašo. Pastir ,je bil materialno odgovoren za vso škodo? ki bi se zgodila pri živini ali ki bi nastala v zvezi s pašo na polju. Staro ljudsko izročilo pove, da je moral pastir z G-radeža nekoč vse naslednje leto delati gospodarju kateremu je zapravil kravo, ki se je zgubila ponoči in so 30 požrli volkovi. Tako so pasli v teh krajih do leta 1880, Vzrok za prenehanje paše je bil v tem, da so bili nekdanji vaški pašniki last čušperške graščine, to leto pa jih Je ta razdelila med zemljiške upravičence. In tako je postala ta zemlja iast po- - 177 - sameznib kmetov, na njej so si posamezniki uredili njive ±n travnike in niso več pustili skupne paše. Tako se je zacela paša posaraeznili knetov. Toda tudi pri tej se je ohranila neke vrste kooperacija med knieti. Saiae so pasle le tiste hiše, ki so imele za to primerno delovno silo. TTavadno so bili pastirji s t r i c i , gospodarjevi bratje9 ki so o-stali pri hiši in otroci med 10 in 15 letom. Tak pastir pa je vzel s seboj na pašo še živino soseda, ki ni imel donia primer-nega pastirja, Za plačilo je dobil pastir dve kroni za pašo krave in po 20 krajcarjev od vsake ovce in koze. Tudi ta vrsta pase se le naj.vec odvijala še na skupnem vaškem zemljišču -k a m u n š n i . Iii ko so pred 70 leti razdelili to zemljo, je tudi ta način paše prenehal. Pozneje so pasli.kmetje v nno-go manjšem obsegu, vsak le na svoji zemlji^ eni le do prve sve-tovre vojne, drugi pa še vse do leta 1947. Takrat pa je tudi oblast prepovedala pašo v gozdnih predelih. Prej so pasli le po košenicah, po senožetih pa samo po košnji. Kmet je za izbolj-šanje svoje zemlje rabil več gnoja? iinel pa tudi ni več toliko ljudi, primernili za pašo. Zemljiške parcele so bile zaradi de-litev posestev vedno manjše in je bilo potrebnih za pašo več pastirjev, da živina ni uhajala v škodo. V teh hribih so pasli od Jurjevega pa vse do vseh svetih, do snega. Ha Jurjevo so šli gospodarji in pastirji dopoldne k maši na Zeleznico, kjer je patron sv.Jurij, popoldne pa so odgnali živino na travnike. Pred tem so jo poškropili z žegnano vodo, jo okrasili z zelenjem in odgnali na pašo. Pastir 30 je poga-njal s tremi leskovimi šibami, ki so morale biti urezane v - 178 - istem grinu, da se je. potem živina vse leto pasla bolj skupaj. Na Jurjevo niso opravljali z živino nobenih del, s konji pa so delali ker pravijo, da konj nima praznika. Ka binkoštno nedeljo so pastirji tekmovali, kdo bo preje peljal na pašo, ker so verovali«, da bo tisti buli žvino meu, Zato je pastir, ki je bil na ta dan prvi z živino na paši? dobil od gospodinje p a g a č o - bel pšenični kruh. P a g a Č o pa so dobili vsi pastirji ob koncu paše, za vse svete. Nagrajeni so bili tudi za k r a v j i ž e g e n na cvetno nedel.jo, ki je imel obrambni značaj. Buteran, ki so jih zjutraj nosili k ž e g n u , so rekli navadno kar ž e g e n j . Karejene so bi-le iz leskovih palic, meduljevke (viburnum lantana) in bršlana. Na vrhu so naredili križ in. pripeli jabolko. Od žegna so hiteli otroci z buterani domov. Tu so žegenj razvezali in gos-podirga je nesla bršlan v hlev kravam, da bi bila živina bolj zdrava in friška.Z leskovo palico pa je gospodar udaril vse krave. Vejice, ki so jih zataknili za kak tram v hlevu so tu ostale vse leto za sreču pr'živin.. Za to prvo obdobje je v živinoreji pomembna tudi reja ovac in koz. En.i so redili ovce, drugi mešano ovce in koze, revnejši sloji pa samo koze. Ovac je bilo najvec. Posame"zni gospodarji so jih imeli od tri do deset. L.judsko izrocilo za G-radež pove, da so jih imeli tu še pred sto leti okrog 100. Ovce so se pasle skupaj z vaGkim govedom. Za ovce so imeli ob š t a 1 i prizidan manjši hlev o v c 1 a k . Iiiieli so ovce bele, lisaste in črne pasme. Samec je bil k a š t r u n , pa tudi oven, mlad je bil j a n č - k , - 179 - aladi ovci so rekli 3 a g e n c a . Re.ja ovac in koz ima predvsem svojo gospodarsko uteineljitev za te krarje. Te živali niso zahtevne glede prehrane. V glavnem so Jih vse leto, razer, v najhujši zimi, pasli. Rekli so 1 3 0 1 J e je da ima koza polne roge s n e g a , ' k 0 polne gare sena. Pozimi pa so pokladali ovcam sla-bo seno s košenic in pa aplevnico, plevel, ki so ga žene oplele na niivi. Koze so pozimi krmili z vejniki? posušenimi hrastovirai češuljami. Koze so tudi poziini objedale grmov,]e i.n smrecice v gozdu. Ovce so redili kmetje največ zaradi volne. Strigli so lih tri-krat na leto:; prvič v začetku maja, drugič ob sv..Jakobu (15. ju-lij ) in tretjič 0 vseh. svetih... Ovce sta strigla gospodar in gos-podinja z ovciimi škarjami. Volno so predli. Ovce so klali zara-di kožuhov in zaradi ovčjih mehov, ki so jih. strojili donači stroiarji in so služili za nošanje žita. Ovčje mesto pa je bilo tudi vir prehrane, predvsem ob večjih Hertnih slovesnostih, kadar 1e bil 1 i k 0 f na poliu v jeseni, ob žetvi, pa tudi na 0 h -c e t i h so jedli ovčetino .. Ovac niso molzli. Koze so redili predvsem revnejši kmetje zaradi mleka, pa tudi zaradi ne-sa in. mehov. Cvčjereja in .kozjereja sta zamrli skupaj s pašo goveje živine. Reio koz pa so prepovedale pred drugo svetovno vojne tudi obla-sti, ker so delale škodo v gozdu. Danes jih sploh. več ne redijo, cvac pa je sacio še 5 v teh krajih. - 180 - Proti koncu 19. stoletja se je zaradi prenehanja skupne paše in zaradi odtoka delovne sile (izseljenci) kmetijska proizvodnja preusmerila v krnme rastline. In tako se je povečal stalež ži-vine, predvsem krav, od katerifc so imeli ljudje več neposred-ne koristi, Rabili so jih za vožn^jo, dale so jim mleka in še teleta za prodajo. V casu med obema vojnama pa so spet sprene-nili način gospodarierga. S povečanjem števila prebivalstva .ie narasla tudi potreba po pridelkih za prehrano, Zato so zinanjša- li v poljedelstvu delež krmnili rastlin in tako je tudi živino- 54 reia upadla6 1'lrkun nani za čas okrog leta 1940 poroca, . . r e- dili so v e č živine kakor pa danda-n e s . V tem času so redili tudi še več koni in volov. VečHi posestniki so imeli po par korg ali par volov za vožnio, manj-ši kmetje pa le po enega konja in po enega vola. Lastniki kon;j so se ukvarjali s tovorjenjem. J1 u r a 1 i so les iz Škocjan-skih hribov v G-rosuplje? na Turjak in vse do Ljubljane. Do leta 1857 so vozili tudi še železno rudo v topilnico v Ponikvah. To rudo so zbirali in kopali ljudje po vsej škocjanski fari, na.j-več pa na Velikem in Malein Locniku in okrog Železnice. Vozili so jo s konji in volmi. Vole pa so redili tudi za prodajo. Zato so morali zanje preskrbeti še dodatne krmos otrobe in oves, za ko-nje pa deteljo in oves. Vole so kmetje pogosto menjaval^., sedaj pa jih redijo po pet do šest let. Konie vpregajo v komate. Usnjena kleštra je napolnjena z žimo? spojena pa je z zapen. cem na komat, ki je z že-lezno spono povezan s k n e b 0 in naprej z rukriLioin n a š t u c e (vago). ITa glavi ima uzdo z železnimi ž v a - - 181 - k a i i . Tudi vole še danes nrnogi kmetje vpregajo v konjske komate ali pa v j a r li i č e . Za konje niinajo posebnifc hlevov, inajo jih kar v goveji š t a -1 i , v posebnem ograjenem prostoru. G-ovedoreja je znatno napredovala, ne moremo pa na tem področju govoriti o intenzivni reji. Lo konca druge svetovne vojne 3e bila tu živina še na nizki stopnji. Kniet je redil ži-val predvserj. za delo na polju in. za vožnjo ter zaradi gnoia. Pozneje pa se .je živinoreja ved.no bolj vodila v gospodarsko sraer. E tenu je pripomoglo tudi močnejše menjalno gospodarstvo in zmanj šanrj e kmetovega avtarkicn.ega gospodar jenja proti koncu 19. štoletja, oz. še v prvih 3oili letih tega stoletja. Takrat se tie začel kniet bolj zanimati za izboljšanje živinoreje, za opleme-nitenje vrste in za kakovostno ter številčno povečanrje re,je ži-vine za trg. V tem casu so prevladovale razne pasne od pincgav-ske do siiiiodolske in mešane vrste. Šele po drugi svetovni vojni se rje tu uveljavila rodovniška živina i.n danes že skoraj vsi kmetje rediio le sivo-rjavo alpsko pasmo goveda - montafonko, kakršno go.ji skoraj vsa Dolenjska. Ni pa se tu še uveljavila večtja potreba po specializacij i živinore jske proizvodn je .Posred-ni vzrok je'porast živinoreje v zadnjih letih je tudi odliv de-lovne sile s kmetij . Zaradi opuščanja njivskih površir. in pove-čanja pridelka detelje ,je narasla krmna osnova za živin.orejo. Pri tem so bila pridazeta predvsem večja posestva9 kjer je naj-bolj primanjkovalo delovne sile. Za delo sta ostala pri hiši navadno le gospodar in gospodinja sama. Na teh. posestvih. je - 182 - število živine znatno padlo, zato pa so zaceli na račun teh kmetij9 ker so od rgih. dobili zemljo v obdelavo, v večjem šte-vilu redili živino manjši kiaetje. Tako se je stalež živine iz-ravnal in celo povečal. Narastlo ,je predvsem število govedi. Leta 1947 je "bilo v katastrski občini Velike Lipljene 184 gove-di, leta 1961 293 in tri leta kasneje 330 glav. Od teh. je bilo največ -krav. Stevilo krav se je v sedmih letih povečalo za polo-vico. Znatno se je povečalo tudi števllo telic, kar nam pove, da knietje sedaj posvečajo več skrbi vzreji plemenskih telic. ŠTEVILO ŽIVINE' v katastrski občini Velike Lipljene 1947 1961 1964 Skupno število govedi 189 293 330 voli 34 25 krave 102 121 155 teleta 122 150 drobnica 7 5 5 prašici 59 198 232 kokoši 298 konji 11 19 14 Pri vzreji živine danes kmetje predvsem gledajo na to, da imaio dobre krave molznice, nmogo pa dajo tudi na čistost pasme, ker gredo tekrave bolie v prodajo. Pred zadnjo vojno so imeli v Skocjanskih hribih dva plemenska bika na Železnici; enega sa slabše in enega za močnejše krave, po enega bika pa so imeli na G-radežu in v Skocjanu. K tem bikom so gonili krave iz vseh kra- - 183 - jev v Skocjanskih hribih, na Železnico in G-radež še tudi po vojni. Pred štirimi leti pa so tu uvedli umetno oseinenjevanje. 0 tem menijo kmetje, da ima svoje dobre in slabe lastnosti. Krave so sedaj mnogo bolj zdrave kot prej? ko je v vsaki vasi vsako le-to kakšna poginila. Po treh mesecih. lahko sedaj ugotovijo, če je krava breja, prej pa so eakali, da je bila brejost vidna. Slaba stran pa je v tem, da rejec ne inore izbirati pasme, ker to doloci že osemenjevalna postaja in da tudi ne vedoy kako dolgo bodo vzdržale krave, ker se vrsta slabša. Sedaj pride osemergevalec iz Dobrepolja ali Grosuplja h kmetu na dom. Kocko se je spremenil v zadnjih letih tudi nacin zdravl.j en.ja ži-vine. L!nogo živine imajo kmetje zavarovane in tako zagotovljeno brezplačno zdravljenje. Prej, in to vse do pred nekaj leti, pa so živinske bolezni zdravili največ sami ali pa so poznali za to posebne padarj e . V Malih Lipljenih ,je bil to Kotar-ski Kocjan, ki je znal.tudi popraviti, česije krava spahnila nogo, bil je ranocelnik in je živini puščal kri. Do današnjih dni se je tu oh.rani.lo domace, pa tudi čarobno zdrav-ljenje živine. Koliko je to še danes v veljavi, navajam v okle-paiu za vsako bolezen. Če .je žival šcipalo, so ji dali grenko sol in čebulo (to delajo še danes). Ce Je imela drisko, je dobila kamilični čaj (še da-nes). Če so bili' govedo9 prašič ali konj z a p r t i , so jim - 184 - dali polhovo mast (še danes ) ¦ Na oteklo nogo so dajali slane raokre obkladke (še danes). Ce se živali p r e ž v e k ustavi, ji dajo polhovo mast, pomešano z lanenim semenom ali pa zažgano čebulo s salom. To stlačijo živali v gobe, da začne prežvekovati (še danes). Če je žival kri procura ob prehladu ali je k r v o -t o č na, dajo živini lirastovo vodo9 ki ,jo pomešajo s slano vodo, ali pa krvomočnice (geranium pratense). Parkljevko zdravijo tako9 da obvežejo parkl.je in jih nažejo s saloiii in jodoin. Bolno svinjo zavlečejo. Uhelj Ji pre-bodejo z debelo iglo in vtaknejo vanj k o r e n c o-" d' t a zelene slepice (helleborus viridis). Ta z a v -1 e č e nese vse strupe in uheij rnocno otece. Ko splahne, je žival zdrava. Bolnemu prašiču dajejo tudi kuhani ČGsen.j. Sol-ne žrebce so zdravili s polži, tistimi, ki nimajo hiš, kopita pa so konjem zdravili tako? da so jih osem tednov po dvakrat na dan mazali s p u t r o in . V priineru, če je žival napergalo, jo je kmet p r e ¦ r u na lahotnici . Če krava ni hotela dati mleka9 so ji poka-dili okrog vimena. Česeje prežvek ustavil, so kuhali živini lan (še danes). Pri prašiču so zdraviii rdečico tako, da so ga drgnili s kisom in soljo ali so mu dali v ušesa kamenček. Iz bojazni, da ne bi prašiča tlačila mora, je kmet na svin^ak in na pod vrisal morsko taco, ali pa je v svin.jaku nad prašičeia obesil v o t u k a m e n . V zadnjih letili se je močno zman.j šala uporaba donačih zdravil- - 185 - in kmetje vse vec uporablja.j o zdravila, ki jih predpiše živi-nozdravnik. Z njegovim prihodom v živinski Tilev je izginila tudi uporaba čarobnih. obrambnih. predmetov in tudi Ijudska ča-rovna medicina. Obe sta bili v teh krajih. živi še do nedavne-ga? posamezni zastopniki stare generacije pa se jili še tu in. tam trdovratno oklepajo, mlajše gospodarji pa so jih že poza-bili. Zato smo lahko še danes priča kako stari kmet še veruje v moro. Na sedmih svinjakih v Škocjanskih hribih smo videli še pentagram, narisan ali vžgan, po letu 1960. Tudi porod krave doma ne opravi več kmet sani, temveč pokliče živinozdravnika. I-T 1 e z v 0 (prvo mleko, ki ga pomolzejo pri kravi, ki (j e povrgla) Ijudje še ved.no spečejo in radi ,je-do kot poslastico. Tele - junček (samec) ali telička (samica), ki so ga namenili za rejo srka pri kravi mleko 10 tednov, če ga prodajo rnesarju pa le 6 tednov. V zadnjem času je vse bolj pogost pojav, da kmetie tele še kasneje odstavijo. Pravijo, da tako mlaiku predaileju u mesu. Prej so ho-dili junčke rezat r e z a r j i . Bili so to potujoči p a -d a r 3 i doma z G-orenjskega. Za plačilo je lahko r e z a r vzel tudi bikova jajca in si jih spekel. Danes to v vseh pri-merih opravi le živinozdravnik. Ko sta bila junček ali telička stara 16 do 17 mesecev so ju začeli vpregati. Dobila sta imeni, največ po svorji barvi: siva, rjava, lisec, čedin (črn). Dan.es pa darjejo vse bolj rodovniška iniena. Za vprego so tu uporabljali do leta 1914 jarme v obliki stare- - 186 - ga slovanskega jaraia, po prvi svetovni vojni pa se je uvelja-vil sredozemski jarem, ki ga uporabljajo še danes. Jarem je sestavljen iz usločenega vrhnjega dela - jarina, ki je iz "brezovega lesa, na vsaki strani ima kambi za govejo glavo iz hrastovega lesa9 na jarem j e pritr.j ena z jeglico. Aije pa pritrdij o pod jarmom na pose"ben način s pomočjo j e r a m 1 -c e in. pregla* Jeram. lca je dvojna in je spletena iz surove hoje ali iz brezove šibe, pregelj, ki so ga zataknili med obema jeram •lcama pa je tudi iz surove hoje. Zgoraj je prišel pregelj pred jarmoni, zadaj za jarmoin. Za jareia poiščejo se surov naravno krivo raščen les. Bolj spret-ni kmetje so ga izdelovali saiai, Včasih so bili jarmi tudi o -štikani . Z okroglim dletoiri so nanj vrezali kak ornanent in začetni črki .imena in priimka lastnika. V zadniem casu pa so gladki. Danes vse bolj vpregajo živino le v jarmic-k. Ta pa je iz orehovega, jesenovega, hruškovega, galorovega ali bukovega lesa. Kamba je sedaj kostanjeva, javorjeva, gabrova ali pa tudi iz klane hrastovine. Jeglica na koncu kambe pa je na.jvečkrat železna. Na zgomjem delu oarmička je pritrjena prusketna , kise spne s štangketno, (z ve-rigo) na 03e. ITa vsaki strani pa so na železnih. r i n k a h pritrjene štrange iz vrvi. V .jariniček vpregajo kmetje enojno ali v paru. Enojno vpregajo za lažje prevoze in za vlačenje z "brano; v vseh ostalih. prime-rih pa vpregajo v paru. - 187 - Jarmi in. jarmički se razlikujejo med seboj le po tem, da so za krave lažji, z manjšinii kambami, za vole pa vecji in tež-ji. Y zadrgem času jih izdeluje.jo najveš le poklicni kolarji, v vsaki vasi pa je tudi še kak bolj spreten in^nadarjen kinet, ki jih. dela v prostem času in prodarja sosedom. Tako ,je krava kmetu koristno služila za delo, dajala pa mu je tudi mleko, ki mu je veliko' pomenilo. V teh hribih so krave le srednje mlekarice z letnim povpreč-jeia 2.600 litrov mleka. ITa družbenem sektorju v sosedniih. kra-jih je to povprešje kar za 1,000 litrov večje. Pri kravah, ki Jih uporabljajo za delo9 in takih ,je nagveč, pa je mlečnost še mnogo manjša. Zato mleko tu ni ponembnejši tržni proizvod. Molzejo trikrat dnevno v golido. Po zadnji yojn.i je to bilo lese.no, nato emajlirano, sedai pa molzejo ženske kar v lonce ali v pločevinasta vedra. Okrog 30^ mleka porabijo za prehra-no9 skoro 35.000 litrov pa ga letno prodaj o nilekarni v G-rosup-lju. D;Ileko prinašajo kmetje na določene kraje v vasi, kjer ga zbere kmet Pr. č k iz Malih Lipljen in ga s konjem vozi vsak dan. v G-rosuplje. Prodaja mleka je znatno narastla po. letu 1952, ko je bilo konec obvezne oddaje. Leta 194-9? v času obvezne proda- ,je, ko je imelo 70 posestnikov nekdanjega KLO Škocjan 118 krav, 55 so ti morali obvezno oddati 26.200 litrov mleka. Toda obvez- na oddaja mleka in živine je pripomogla, da se je stanie živi-ne in predelovanje mleka celo zmanjšalo. Nekaj let po koncu ob-vezne oddaje (to so ukinili leta 1952) pa sta se živinoreja in prodaja mleka znatno dvignili. V zadnjih dveh letih. je opazna - 188 - zaradi boljše cene živine in veejega življenjskega standarda kmetov, tudi večtja poraba mleka v domačem gospodinjstvu in za kriio prašičev. Emetje se vse bolj oziraio na vrednostni gos-podarski račun, ki pa 3 im po njihoven kaže bolje, če mleko 11-porabijo za krmljenje svinj, oz. telet. Izredno nalo mleka pa gre za predelavo. Le še v štirih hišah na tem področgu predelujejo doina z Alfa posnemalniki mleko v surovo niaslo. Tega prodaja danes le še en kmet, ostali pa ga predelujejo zase in sorodnike. Na mnogih podstrešjih smo še leta 1964 odkrili p i j e (pin.je za puter deiat). Sestavlje-na je iz dveh delovs k 0 v č e k a ali d n a iz šipkovega leta in palčke s kaleščkom iz bukovine? te.j pravijo tudi š č e p c a . Največ so jih delali kolarji na Robu. Da-nes jih kaet.je ne uporabljajo več, Pravijo, da ni casa in ne ljudi9 da bi predelovalo mleko. Prašičjereja S prašičjerejo se ukvarjajo vsi kmetje v Škocjanskih hribih. V pre.jšnjih časih so redili manj prašičev kot med obema vojna- ma. Vecji gospodarji so preje imeli le dve do tri debele, leta 56 1939 pa štiri, šest do osem prasičev. Seda^i po drugi svetov- ni vojni pa spet redijo razmeroma manj prašičev. V prejšniem stoletju so kraetje pasli prašiče v bukovih. in hrastovih gozdo-vih. Sedaj pa krmijo vse v svinjakih' z raznimi krmilnimi rast-linami, predvsem še s korenjem, kaolo (peso), bučami, krompir-jem in tudi mnogo s salato. V zadnjih letih porabijo za krnlje- - 189 - nje prašičev tudi več koruze in mleka. Klade prašiče - pujske so kupovali na sejniih. Ti (svinjski sejmi) so bili v G-rosuplju, Rovem mestu, Kamniku, Mengšu in v Igubljani,. Ilnogo so jih odkupili tudi od sviniskih trgovcev, ki so prašiče pripeliali v vas. Le redki, predvsem večji kmet-je, so jih zredili doma. Zato je bila v tem okolišu najvažnej-ša vzreja pujskov za zakol. Prodajali pa so tudi š p e h a r -3 e ali š p e h a c e in p r š u tn i k e ;. prve poziini, druge v jeseni. Prašiče so prodaiali mesarjem v G-rosuplje, v Vel.Lašče in v Ljubljano. Tlesarji so prišli kupovat prašiče tu-di na doni, nato pa so jih morali kmetje pripeljati na določeno mesto na v a g o . Vcasih pa je prišel mesar po prašiče z vo-zom na dom. Do prve svetovne vojne so zaklane prašiče vozili tudi v Trst. Po hišah sta jih kupovala prekupčevalca iz Ponikev in iz Samovca ter sta jih vozila v Trst. Pred 80 leti so po prašiče hodili tudi Hrvati. Na Rožniku so jih zbrali in so ^ih nato odgnali na Hrvaško. Sredn.ji kmet je prodal letno po tri prašiče, enega, navadno najslabšega, pa je imel za zakol doma. Pri tem je gledal pred-vsen, da je bil dober š p e h a č . B r e z m e s a s e prebi;je,brez masti pa n e , je menil kmet. Zanj je bilo najvažnejše, da je dobil maščobo za zabelo, meso ie pomenilo že priboljšek v kmetovi hrani. Zato niso bili red-ki primeri, ko so kmetje-od zaklanega prašica prodali mesarju nieso in so le mast ohranili zase. Ob slabih. ietinah so kmetje vse prašiče prodali? le redkokdo je klal doma? za denar? ki so ga dobili za prodanega prašiča pa so kupovali mast, kolikor - 190 - so jo rabili. V zadnjih. letih se je ta odnos močno sprenenil. Več.ji knietje redijo sedaj tri do pet prašičev, enega zakoljejo doma, osta-le prodajo. Srednji in manjši kmetje pa zredijo v največ prime-rih po dva prašiča9 enega za prodajo in enega za domači zakol. Vzrok, da se ne more danes prašič,jere.ja bolj razmahniti,kljub razmeroma dobri ceni prašičev? je spet v pomanjkanju delovne sile. Yse delo okrog prašičev so opravljale nekoc in tudi še danes, le ženske. Nakup i n prodaja živine Tudi govejo živino so kmetje kupovali in prodajali na sejLiih, V času9 ko so imeli še vec volov, so mnogo barantali z njimi. Hodili so na oddaljene sejme, celo na Stajersko. Po-prej so vole menjavali knietje skoro vsako leto, inlade .iunce so redili, stare vole so spitali in prodali. Kupili so na-vad.no le cenejšo k u in e r n o žival, jo eno leto redili iri nato spet prodali naprej . Tako je bila tiidi kupčija z volrai in z vso živino odraz slabega gospodarskega stanja kmetov v Skoc-janskih hribih.. I"led obena vojnairia so že kupčije z volmi raočno opustili. Ostalo govejo živino so .kupovali in prodajali na ži-vinskih. sejmih, ki so bili največ dve do tri ure oddaljeni od teh. krajev. Ti sejmi so bili na Turjaku, v Vel.Laščah., na Zden-ski rebri9 v Lobrepolju, pri sv.G-regorju, na Čušperku, Krki, v Strugah. in v Višnji gori. V sami fari sejma niso imeli. Pri kupčijah na sejmih in pri vseh kupčijah z živino nasploh, so se odvijali stari pravni obicaji kupcij, kakršne poznauio iz - 191 - drugih pokrajin Slovenije, Ljudsko obligacijsko pravo 1e tudi tu vsebovalo običaje pri sklepargu in prenehanju kupnih in pro-da.jnih. obvez. Kupčije z živino so sklepali in jih še tudi danes sklepajo navadno le ustno9 potrdijo pa jih s seganjem v roko. Pri kupnih pogodbah se je kot utrditev obveze, ki vsebu.ie tudi 57 funkcije skesnine uporabljala ara (tudi danes se še). Kupec, ki razveljavi kupčijo, se inora odpovedati ari. če pa to stori prodajaleCj raora vrniti dvojno aro. Poznali so tudi a r o n a k u p - predplačilo? po katerem pogodbe ni mogoče več raz-dreti. Posebna oblika ljudskega prava pri kupči.jah je ustna po-polna ali delna garancija? ki jo prodajalec da kupcu, če ta v določenem času odkrije goliufijo, lahko kupčijo razveliavi. V tem primeru pa ne veljajo določila o ari. Kupec in prodajalec se znenita, da kupcija ne bo veljala, če bo kupec našel t a d -1 e . In tega so se držali. Nasploh lahko ugotovimo innogo po-štenosti v kupčijah z živino. Nekoč so kinetje rekli in to še danes velja, da mora biti živina, ki jo kupijo ali prodajo natirlih (iz nem. naturlich), ne sme biti u r ž u -h a s t a ? ne sme inieti togote in božjasti^ skratka nobenega t a d 1 a , Yse mora biti pošteno. Če je ži-val uržuhasta io lahko vrne kupec v osmih drjeh. in pogodba se tako razdre. Kupcija se ne razdre le v prineru železne pogodbe. Tovrstne sklepajo predvsem me-sarji. Živina je ob taki pogodbi nekoliko ceneje in prodajalec r^e odgovarja za nobene ma.njke? ki bi jih kupec kasneje odkril. Ob kupčiji je dal prodajalec tudi božji denar. Tega je Lioral prodajalec nesti v cerkev na oltar sv.Antona za zdrav-je pri živini. Razen tega je dal kupec še šenkungu. - 192 - kot nagrado tistemu, ki je skrbel za zivi.no; gospodin,ii in o-trokoia. Danes tega, pa tudi božjega denarja ne dajejo več ob kupčijah. Tudi 1 i k o f po sklenjeni kupčiji postaja vse bol,j skromen. Doina kmet-proda;jalec postreže kupca z žganjem in svirgino, največkrat pa gredo likof zapit v gostil-nOo Tudi mešetarjev9 ki so imeli pri kupčijah z živino še do druge svetovne vojne veliko besedo?se sedaj ne poslužije.io več Na sejiuih. kupujejo knietje le mlado živino in mlade prašice, prodajaio pa največ plenensko živino, pitano živino in svinje za zakoi kmetijski zadrugi in neposredno mesarjem. Sege in navade za zagotovitev in zaščito pridelka ter živine Neuki, živeči v pogojih zaostalih družbenih. in gospodarskih od-nosov, so prebivalci Škocjanskih hribov skušali predvsem z naj-različnejšimi šegaini in navadami, s prerokovanji in vražever-skini zaščitnimi dejanji zavarovati borni pridelek na poliu in pri živini. V času, ko ni bilo ne zavarovalnic, ne sodobnih poliedelskih. tehničnih pripomočkov in ne živinozdravnika, so najrazličnejše šege in navade bila edina dobra zasčita za zago-tovitev pridelka in zdravja pri živini. V teh šegah in navadah. ljudi v vškocjanskih hribih pa so ohranjeni ostanki arhaičnih verskih pojmovanj in tolmacenja Ijudskega odnosa do narave, 0-menil bi le najbolj značilne zvrsti šeg in navad - prepovedi in predpise9 apotropejska caranja in prerokovanja. - - 193 - Prepovedi in predpisi so bili številni in so veljali za vsa kmetova opravila. O&rejali so tudi začetek in konec knečkih del. Ta je kmet na.ilaže zacenjal v ponedeljek. To je bil naj-bol.jši dan za začetek setve, žetve in košnje, pa tudi za kup-či.jo pri živini. Za žetev pa so menili, da petek n e j dobr zacetek.Za košn.jo je veljalo prepričarge, da jo je najbolje začeti na dan sv.Lledarda (8.junij), na dan sv. Aleša (17.julij) in sv.Jakoba (25..julij) pa je najbolje seja-ti ajdo. Ysa žita pa je najbolje sejati, ko je rn 1 a d raesec. Oves so morali sejati pred s t a r i m meseceia, od polne lu-ne do mlaja° rekli so5 da je bila zato slaina b o 1 j trda. Eižol so sadili od osme do dvanajste ure ali pa popoldne po če-trti uri. To pa zato, da bolje obrodi. Od enih do štirih. popol-dne ni nihče sadil fižola. Zelje so sadili sarao na m o š k e dneve. Kadar fj e šcip ali polna luna niso vozili g-noja^ ker so menili, da tisti gnoj n i č ne nuca.7 tednu, ko tje sv.Jernej (24.avgust) niso smeli okopavati repe, ker bi druga-če perje postalo rdeče. Na krstni dan ni dobro koruze okopava-ti, ker sicer črv vršičke poie. Na dan sv.Krstr.ika ne plevejo prosa in ne okopavajo koruze. Nekoč so rnenil^., da bi tistemu, ki bi opravljal to delo9 vse črv pojedel. Na dan velike maše se ni smelo tresti jablane, ker bi lahko tistemu padla kača z drevesa za vrat. Ne veliki četrtek in na veliki petek se ne sme na polje z motiko, pa tudi ne s plugom. Ljudsko izročilo iz Rožnika pove, da so nekoč šli orat, pa so bile brazde krvave, odtlei ne gredo nikoli več. Najbolj ,ie uveljavljen običaj, da ko nehaio zvoniti zvonovi od velikega četrtka do velike sobote ljudje ne delajo na polju. Na dan sv.Jurija in sv.llartina ne - 194 - sraeio delati z živino. TTa sv.Roka ne sekajo drv, češ, da je ta svetnik pomočnik za roke. 0 sv.Florjanu ne smejo peci kruha, ker pride drugače ogenj. Prepovedi v prehrani, ki imajo tudi daritveni znacaj za plodnost polja in živine, v osnovi pa pred-stavliaio darovan.je agrarnim duhovom, obravnavam v poglavju o prehrani. TTa tem območju je "bil znan tudi poiav stroge seksualne prohibi-cije pred oranjem in setvijo. V tem obicaju je prav gotovo o- hranjen ostanek stare šege očiščenja kot sestavnega dela polje- 58 delskega obreda darovanja. Ta običaj je pri nas redek, v Skocjanskih hribih. pa je bil v veljavi še do konca pre.jšrgega stoletja. Redki kinetje so se ga držali še do druge svetovne voj-ne. Apotrope.c]sko čararije in prerokovant-ja. Prebivalci Skocjanskih hribov so bili še v sredi prej šnjega stoletja popolnoi:ia odvis-ni od tega, kar jin je dajala skopa kraška zemlja. Ze malo več-ja suša ali pa zakasnela slana je zanje pomenilo slabo letino in z njo poman3kan3e, pa tudi lakoto. Zato so skušali ljudje še z raznimi apotropejskimi čaranji zagotoviti rodovitnost polja. Nekatera smo že omenili v poglavju 0 poljedelstvu. Predvsem so to apotropejska deianja za zavarovanje pridelkov, križ in mo-litev ob začetku setve, blagoslavljanje prve brazde, pcložitev blagoslovljenega lesapod prvo brazdo, zatikanje kusničja po njivali na dan sv,Krsnika, blagoslavl.janje polja. Tudi na koncu 113ive, na kateri so sadili fižol, so tega vsadili v obliki kri-ža. Za dobro letino je bil najboljši pomočnik ž e g n a n i 195 - 1 e s iz cvetnonedeljske butere. Tega so na cvetno in "binko-štno nedeljo zatikali po njivah. Na binkoštno nedel.jo so kro-pili vse njive z blagoslovljeno vodo. Les iz ž e g n a je pomagal tudi za nevihto. Ko se je pripravljalo k h u d i u r i , so dali v lonec žerjavico in naloiriili nanj blagoslov-liene veje ter to postavili pred hišo v upanju, da iin bo žegnani dim pregnal nevihto. Drugi so vrgli blago-slovljen les samo na ogenj v peči, pred hišo pa so poškropi-li z žegr.ano vodo. Ineli so tudi navado, da so vedno, kadar se je pripravljalo k nevihti, zvonili v cerkvi na Železnici. Ljud-3e so takrat molili rožni venec. Za zagotovitev dobre letine in da bi odvrnili vse zle sile od polja in doma, so na sveti večer dali v p r o c k o prelco, srp, motiko, koso9 verigo in še predmete, ki so predstavljali orodja za polje, za dom in živino, To so blagoslovili in posta-vili pod mizo v h i š i , Tu je ostalo do drugega dne. ITa bo-žičrii večer, na vecer starega leta in na večer pred tremi kra-lji Je gospodar z otroci kropil z žegn&no vodo okrog hise. Na žerjavico pa so vrgli žegnan les, blagoslovljene oljke in ka-dilo. To so delali za srečo doma, pri živini in na polju. Ime-li so tudi navado, da je gospodar vsako novo kuplje.no žival po-škropil z blagoslovljeno vodo, preden so jo privezali v hlev. Poseb.no zvrst apotropejskega čaranja predstavljajo obredi pre-našanja sreče in nesreče. Tako so nanosili na zelnik ]epe šopke rož in nato hodili gledat, ce bo zelje tudi tam najlepše , kjer je najlepši šopek. V I.Talih. Lipljenih so na pustni dan, na G-rade- - 196 - žu pa na pepelnico, nosili smeti na tujo zemljo, da bi "bile nji-ve p 1 e v n e pri sosedu in ne pri rgih. Podobno je čaranje z vodo. Fekatere variante tega čaranja poznamo tudi iz drugih krajev Slovenije. Tu pa so se morali na pepelnico vsi donaci temel.iito uiniti in tudi v hiši so vse pomili. Otroci se se mo-rali umiti s snegom, da bi tjih nušice ne jedle. Unazano vorlo so zlili na tuje njive, da bi domače ne bile plevne. Cunjo od po-rs.ivan.ja pa so vrgli visoko na drevo, dabi kragel (kra-gulj) piščancev poleti ne pobral. Posebnih votivnih darov niso poznali5 močno pa so častili sv. Antona kot priprošnjika za zdravje živine. V cerkev so ta dan nosili svinjsko meso. Sv.Jurij je bil patron za kon.je9 sv.Har-ko pa za vole. Močno so bili Ijudje Škocjanskih hribov navezani na prerokova-n.ja letlne in vremena in so se zato držali starih pregovorov. Imeli so .jih. za ranoge svetnike, za razne praznike in za vse let-ne čase, za vsa kmetova opravila. Navajam le tiste? ki so naj-bolj pogosti. Če je na sv.Štefana lep dan, menijo, da bo dosti pšenice. Spo-mladi prerokujejo letino tako? da gledajo v goro (Slovo goro), če na vrhu začne zeleneti raenijo, da "bo dobra prva setev, ce v sredi zeleni bo dobra druga setev, če pa na kraju, spodai, pa tretja. Dobro letino prerokujejo, če je na sv.Juri.ja luža, ob sv.Petru pa suša. Slaba ,je letina, če je na sv. večer svet-la noč. Pregovor pravi i Ce j e na sv. vecer t e ¦ m a , so polni k o z o 1 c i , drugace pa se - 197 vidi skoznoe.Po vremenu in še po drugili znakih na božični večer, to .i e čas ob prehodu v novo leto, knet.je tu ze-lo radi ugibajo letino. Tako so prerokovali dobro letirio, ce je bilo na božicni večer oblacno. I-ienili so tudi, da bo na-slednje leto zelja dovolj, če to na sv. večer v kadi vre. Vreme so prerokovali tudi po božičnem večeru° K a k r š n a sapa n a s v • v e č e r p i h. a , taka sapa potem v s e leto obvladurje.In tudi ? K a -kršnih. j e 12 dni pred božičem,ta-. ki so potea meseci v letu. Rekli so tudi d a s e v r e m e z v r e m e n o ia povračuje, ali božič zelen - velika noč b e 1 a , in Ob pustu el r a z , za veliko noč top-1 o . Tudi tu je znan pregovor; S v e t I'T ati.ja led t o p i , a 1 ' g a pa nardi . Zimo prerokuiejo tudi na svečnicos č e se n a ta dan jasp, o z d a n i , zima še dolgo trpi.Če v.-ješeni jurčki raste.jo po njivah tudi me.nijo9 da bo huda zima. Tudi če miši veliko po-jedo? bo huda zinia ali pa če so ptici hudi?če h. u d o zobljejo. lled vremenskimi pregovori je največ tistih, ki prerokujei o dež in lepo vreme. Če Je svetel mesec pravijo, da bo lepo vreme, če ima mesec š e j (šajn iz nen. Scheln = sij, ščip) pa bo dež# To prerokujejo tudi po zvezdah. Če so zvezde meglene bo dež, če so svetle bo lepo vreme. Ce je mavrica prerokujejo, da bo na-slednji dan dežsMaurica p i j e , d a d r u g i d a n 1 i j e . Tudi po živalih. napovedujejo vreme. Ce gredo - 198 kokoši zarana spet, bo lepo vreae, če ne, pa menijo, da si i- ščejo še hrano za naslednji dan, ko bo dež. Tudi,' če o"b pone- deljkih zvečer pri oblačneni vremenu sonce zahaja, bo ves te-den deževaio. Saljše napovedi za vreme pa so prerokovali ob nasledrgih dne-vihs na dan vseh. mučenikov (10.ra.arca) ? če je na ta dan "burja, to trajala 40 dni9 ce pa je dež, "bo 4-0 dni deževalo. Isto velia če dežuje na dan sv.Medarda (S.junij) in sv.Pankraca (12.man). In vseh. teh šeg in prerokovanj so se Ijudje Škocjanskih hri"bov močno držali, saj je kmet v njih videl edino zagotovilo za sa-varovanje pridelka na polju i.n za zdravje ter srečo v družii?i in pri živini. Današn.je stan,-je..V prikazanih šegah in navadah ter prerokova-113ih moramcrjgotoviti, da so se ohranili tu zelo dolgo, večina še do druge svetovne vojne. Tako kot so se tu zelo počasi spre-miniali močno zaostali drusbeni in gospodarski odnosi, tako po-Sasi so izginjale in se spreminjale stare šege in navade. K te-mu so pripomogli še nerazvite komunikacije, pasivno kmetijstvo in zaostala tehnika obdelovanja zemlje. Po drugi svetovni voj-ni se tega spominja? in v mnogočem tudi še drži, le še stara generacija, mlada generacija pa se teh šeg in navad ne drži več in jih tudi ne pozna, nekatere pa izvajajo le še v zelo skrčL-ni -ali pa tudi spremenjeni obliki. Od prepovedi za delo na polju in z živino se drži.30 le še več-jih cerkvenih praznikov, manj že nedelj. Pomarijkanje delovne - 199 - sile je vzrok, da sedaj mnoga kmečka opravila opravljajo tudi v nedoljo, predvsein še tista, ki so odvisna od vresena •; sprav-Ijanne sena in drugih pridelkov. Do današnjih dni pa so se še ohranile šege z apotropejsko vse-bino, Pri tem pa se je izvedla velika kakovostna spreineniba -šega ie ostala le še navada, Tako danes mnogi kinetje izvajajo razna apotropejska dejanja za zavarovarge pridelka, blagoslav-ljajo žito za setev, nosijo blagoslovljeni les po poliu, ga zatikajo za trarnovje v hiši in hledu. Toda anketa, ki srao jo isvedli med 50 knieti, je pokazala, da jih 4-0 to ne dela več iz prepričanja, da bo pomagalo za večjo rodovitr.ost pol.ia in za odvrnitcv nesreče, tenveč to delajo le še iz navade, zato ker je t o o b i č a j , ker so tako delali že njihovi starši. Tudi za .prerokovanja letine in vremena se .ne držijo vec starih pregovorov, čeprav vreme še danes radi ugibajo po luni, zvez-dah, pa tudi po obiakih. in diinu iz dimnika. Za setev in obde-lovanie polja se kmetje današnje generacije (35 kinetov od 50 anketiranih. primerov) ravnajo po nasvetih, ki jih zvedo prek radia ali pa jih preberejo v časopisu. Vremenski napovedi radia verjame 40 do 50 anketiranih kmotov. .- . - 200 - t G-ozdarstvo ITa lconcu 18. stolet.ia .je "bil gozd že velikega pomena za kiaeta v Skocjanskih hribih. Iz njega j^ridobil ploden svct, darjal mu ie les za gradnjo, za kurtjavo? za orodje in pohištvo, za V3e izdelke domače in hišne obrti, pa tudi steljo in številne gozdne sadeže. Oniogočil mu je polšji in ptičji lov5 mu dal pasnike? hkrati pa še les za prodajo. Sedaj je tu največ mešanih gozdov; bukev, smreka, bor5 gaber, 59 hoja in Liecesen. To? kar ie zapisal Mrkun o izrabi in ko- ristnosti gozdov za dobrepoljski okolis9 je veljalo tudi za gozdove v Skocjanskih hribih,- Tudi tu je gozd pomenil aa irmo-ge kmete glavni vir dohodkov. To je veljalo vse do leta 1958, ko je bila sečnja onejena. Fajveč podirajo les poziini in zgodaj spomladi, les za orodje pa v f]eseni, ko ni m u ž e n , da ne postane črviv. G-ozd so po-dirali n a č i s t o , ali pa tudi posamezna drevesa. Ta je zasnainoval -zacahnu š k r i b a n (iz nesi. Schribar), gozdar, ki je včasih drevesa le obsekal, včasih pa zaznaiaoval s posebno sekiro z ž i g 1 o m (žigoci). Posebriih. gozdnih. delavcev tu niso pozr.ali. Največ so krnetie podirali s pomocjo sosedov, le iz gozdov, do katerih. je bil težji dostop, so pred vojno spravljali drva Bosanci s svoji-ni konjiči. Po drugi vojni pa tudi odtod spravljajo les kmet-39 sarai. Podrtemu drevesu takoj obsekajo veje. Za drva so deb-la razžagali takoj v gozdu s povpreono žago. Razžagali so jih - 2 01 - na polena, ali p. n c :¦ 1, najpreg na cela, ki so jih klali in clobili klana polena. Nato so jih zlagali v skladenco. Pri zlaganju v gozdu so naredili na vsaki dve colarski k 1 a f t r i dva križa. Prevo podirajo tako, da ga naiprej nasekajo, nato ga žaga.jo s podolžno žago In na koncu še zabijejo v deblo zagozde. Za gradbeni les deblo razžagajo na hlode. Prvi hlod od štora je a d 2- i t e k . To je na.jboljši les. Hlod v dolžini voza je tu-di k r c e 1 j . Do ceste zavlečejo debla s konji, kar n a v a g o . V deblo zabijejo š r a yf e (nem8 Schrauf), ali pa dajo okoli debla verigo, ki je na drugem koncu pritrdijo konju n a v a g o . Drva so prodajali na klaftre, ostali les pa tudi n a š t o r , tako, da ga je kupec sam posekal ali pa n a k u b ik9 kjer ga je posekal lastnik5 ga razžagal iri sam pripeljal trgov-cu. Lesni trgovci so največkrat prevzeli drva kar v gozdu, ali pa .] ih je tudi moral kmet z vozom na lajtre odpel.iati v dolino v G-rosuplje, Vel.Lašče, pa tudi v Ljubljano« V prei-sniem stoletju so ,]ih knetje vozili prodajat celo v Trst. Vozo-vi za prevoz drv in tramov so bili težji, niočno okovani«, z ž l'a j f i -z zavoro na spredniih in zadnjih. kolesih. Podro- 6o ben opis vozov s tega področja najdemo pri I.Irkunu. Zato ga tu ne navajam (glej skice z imeni za posamezne dele voza v priiogi). Les za deske so vozili kmetje na žago v Medvedico in v G-rosuplje. Hlode so razžagali na dile,colarce, ostal ..je k r a,j-n i k e Ob zgraditvi kočevske železnice so prodali kmetje miiogo - 202 - železniških pragov. Za stavbni les in za železniške pragove so večkrat les obtesali kar v gozdu. Poklicni tesarji so ga tesa-ii vse leto. Tesali so s plankaeo in puntako Za plačilo so se s kinetom večkrat dogovorili tudi za les. Od leta 1950 dalje je izredno narasla prodaja lesa za drogove. TTajveč so tega lesa posekali in prodali v letih od 1953 do 1958. Saiiio v treh. mesecih. leta 1958 so kmetje Škocjanskih hri-"bov prodaii 3.000 m drogov; cena je bila ugodna 11.000 dinar- jev za m . V letih po drugi svetovni vojr.i se je odnos kmeta do gozda moc-no spremenil. Pred vojno je kmet vsako večjo poseko v gozdu ta-koj pogozdil. Z rovnico ie skopal 3aino9 vanjo zataknil dreves-ce, nato pa jamo zasul in zatlacil. Sedaj kmetje pustijo, da se poseke saine zarastejo. V zadrgih letih. kmet v gozdu ne vidi več pomembne3šega vira za zaslužek, zato ga ne vzdržu.je tako, kot ga je še pred dobrimi 20 leti. Drva i n stelio mi bo gozd že d a 1 , drugega ne rabim, menijo kmetje. G-ospodarski račun namreč kaže knietu, da se mu drv in lesa ne izplača vec prodajati. Davščine so previsoko, predragi so delavci in vozniki. Če pa les prodaja, ga ne seka več sam. Najame drvarja in furnana s konji. lunetov gos-podarski račun za prodajo drv za leto 1964 je znašals - 203 - *•*¦>•-• • • 3 . . ' . plača drvarj-a.....,...... 800,- din plača vozniku ............1.000,- " gozdna taksa............1, 000. - ;! pronetni davek .......... 750,- " S k u p a j 3.550,- din Drva pa1e prodai največ le po ......... 4.000,- din Torej je znašal zaslužek le........... 450,- din Tako ;i e kmetu pokasal racun, da se mu ne izplača prodajati drv. Tudi pri stavbnem lesu mu ostane pri m največ do 3.000 dinar-^ev. Ce pa poseka in pripravi les sam? to lahko opravi.jo le še redki kmetje, ki imajo pri hiši za to primerne delavce, pa sta-ne okrog 10.000 din. Tocla tudi secnja je zelo omejena. Zato po-sainezni knetje takrat, ko potrebuiejo denar za nakupo, n a č r n 0 sekajo in prodajajo les. Zanj ne placa.jo nobenih dav-ščin ±n tako se jim sečnja in prodaja izplacata. To č r n 0 s e č n j 0 opravijo knetje sami. Les iri drva prodajajo r,aj-več svojiiii zrjancem v mesta. - 204 -Domača dejavnost i n o b r t Kot ;je razvid.no že iz prejšrgih poglavij, so kraji v Skocjan-skili hribih. gospodarsko pasivni. ?1alo je rodovitne zenl.je, ve-lika je "bila naselj enost. Vse to je pogojilo potrebo po dodat-nih dejavncstih, ki bi Ijudein dale vsaj nekaj zaslužka. Tako se .je razvila precej oogata hišna de.iavnost. N3e.n0 strukturo je narekoval gozd, sredi katerega lesijo vsi kra.ji v Skocjan-skih. hribih. Zato je vsa dodatna dejavnost kmetov in domača obrt vezana na les0 ICot ima iz podobnih vzrokov ribniška doli-na svojo liudsko obrt suhs robe, tako je v teh krajih. donia iz-delovaiije k 1 i n c e v - zobotrebcev. To je bilo še vse do prek nekai leti glavni vir dodatnega zaslužka vseh družin v tch. krat1ih. V zadnjih petih letih. je to dejavnost Liočno izpod-rinilo izdelovanje g a j b i c za sadje. Razen tega je bilo nekoo tu doma tudi izclelovanrje škafov, brent, obešalnikov, 0-solnikov in krtac. Poleg poljedelstva in živinoreje so ljud.je doma sami opravljali najrazlične;] ša dela. Praktično so vse, kar so potrebovali za obleko in prehrano,kot tudi vse kmetijsko 0-rodje, izdelali kmetje sami, vsi družinski Člani. Zato moreino govoriti 0 izredni spretnosti in nadarjenosti za izdelovanie vseli mogocih. predmetov iz lesa, pa tudi za razne obrti, kot zidarstvo, tesarstvo. Lelitev dela v hišni obrti se je tu za-čela sredi prejšnjega stoletja, v veSji meri pa šele v zadnjeni času. Tako je nastal poseben sloj domačib. obrtnikov. ?Inoge od teh obrti so danes prešle v roke skoraj povsem poklicnih obrt-nikovj druge pa so že povsem izuinrle. V preteklosti, in še vse do pred r.ekaj leti, sta imeli domača dejavnost in obrt tod T/e- - 205 - lik pomen, sai lahko govorimo v teh krajih o izredno močni av-tarkiii prebivalstva. E&iet si je praktično izdelal vse sam aii pa s pomočjo sosedov. Zgrad.il si je hišo, postavil kozolec in sam izdelal večino potrebnega orodja ter raznih naprav, sami so si ljudje tudi izdelovali obleko in obutev. Pri študiji po-sameznih. panog domace dejavnosti in obrti smo lahko zasledili nekatere izredno stare oblike liudske snovne omike, od katerih so se nekatere ohranile do današnjih dni, nekatere pa že zdav-naj izginile. Od teh se je oliranil le tu in tam še kakšen dro-bec v l."judskem ustnem izrocilu. Izdelovan.je oblačil. IColikor smo lahko sledili redkim pisanim virom, predvsem pa še ustnim izročilora, ki so se ohranila v predinetih materialne kulture, kot tudi v ljudskem pripovednem isročilu, je bilo nekoč izdelovanje oblačil v tem predelu inoč-no razširjeno. Predvsem še predilstvo in tkalstvo, izdelovanje oblačil-iz volne, izdelava posteljnine, strojenie polšjih ko-žic za polhovke, ovcjili koz za kožuhe in preprosto stroierie svinjskih. in govejih. kož za obutev. Pride 1 ovan,1 e 1 anu. Lan so trli na jami. Se danes so v vseh va-seh vidni ostanki teriunih, teriških jam ali sušiunic . Navad.no je imela vas po več takih jain, ki so bile izven vasi ali na vrtu. Y nekaterih vaseh so imeli vsi več-ii kiaetje svoje jame. Z rekonstrukcij o še obstoječih razpadlih .jam lahko ugotovimo, da so bile večinoma grajene podobno, iz karjna, okrogle ali pravokotne oblike. Dolge so bile nekaj nad - 206 - 2 raetra, široke 2.5 metra, višina zidu je bila 1.30 metra v zemlji in kakih 80 cm nad njo. U s t j e , odprtina za oger.i j e bilo 2 0 cm od tal, visoko 60 in široko 50 cm. Debelina zi-du terilne jane je "bila 40 cra. Sedaj so te jame povsod že o-pusčene. Terilne jame so bile last posameznih kmetov, ki so jik dajali v na.jein tudi sosedom za dve kodelji prediva. 7 pr-vi polovici 19. stoletia pa so bile v posameznih vaseh. teril-ne janie tudi se vaška last -kamunske . Te so skupno vzdrževali vsi va^čani. Le najstarejši ljudie se še spoiiiin,ja3O? da so t e r i u n e Jane služile svojemu namenu. Nekdaj so bile sušilnice za lan, od zacetka 20. stoletja naprej pa do okrog leta 1940, pa so služile le še za sušenje sadja. V u s t j u so kurili ogenj. Na vrhu zidu so bila debelejša bruna in na njih pritrjena lesa, ponekod je bila spletena iz šibja, drugod pa so imeli čez jamo položene samo smrečne pali-ce. Na te so polagali lan in ga tako nad ognjem sušili. Vse jaiiie v Škocjanskih hribih so bile brez streh, kakršne poznamo pri terilnih. .jarriah v Beli krajini, Jamo je kuril in susil lan vedno le moški -teričnikar . Navadno so bili to vaš-ki far.tie ali pa kar gospodar sam. To je bilo odgovorno delo. Ves cas 3e moral enakomerno vzdrževati ogenj in neprestano ob-racati lan ter hkrati skrbeti, da so imele terice vedno svojo suho pest lanu za trenje. Lan so začeli treti jeseni, ob sv.Mihelu (29.septembra). Trli • - 2 07 - ¦ so ga na kolih ob .ja.ai. V zeniljo so zabili kole in jih z veri-go zvezali. Na kole so položile trlice (t ' r = 1 c a) . Tako je nastala k o "b i 1 a . Velika kobila je "bila za štiri trlice. ^avadno je trlo iiaenkrat od 4 do 8 teric. Te so trlice prinesle s seboj ali pa jih ie dal gospodar. Trlice so bile iz bukovega ali gabrovega lesa. Zgornii, premakljivi del, je "bil t u k a č, spodnji pa trlaali trlica. Delo je bilo naporno in zato so dobile terice zelo dobro hrano. Vos cas so mnogo jedle, zato se je tu tudi udomačil pregovor; Tako si fješc k o ' terice.O podobnih prego-voril nam iz drugih krajev poroca tudi B.Orel. Treti so začeli okrog polrioči. Pri sami teritvi tu ni bilo kak-šnih posebnosti. Ugotovimo lahko le, da teritev v Skocjanskih hribih ni bila tako kolektivno delo in si kmet.ie pri teni niso drug drugemu pomagali, kot v nekaterih drugih pokra.iinah Slove-niie. Kmetje so najeli terice? jili lepo postregli in placali. Posebr.ost je bila tu tudi p r v a t e r i c a , lljej so vse ostale oddajale svojo pest otrtega prediva. Tega je glavna te-rica pogladila in uredila ter od dveh teric skupaj zvila v po-vosnio. Ho so terice ves lan strle, so ga še enkrat vložile na s u -š i u n I c o 9 da se 1e pregrel in posušil. Nato so ga še en-krat pogledile in ocistile vsega pezdirja. Končno so terice po-vezale po 40 povesea v veliko butaro, ki so tji rekli k i t a , Te so nato odnesle gospodariu in s tem je bilo njihovo del o- - 208 - pravljeno. Na koncu je sledil še 1 i k o f , večkrat ,je bil povezan tudi s pl&som. Terice so bile po navadi pri enen gos-podarju od polnoči pa do mraka drugega dne. Tako kot povsod, so tudi v teh. kraj ih. terice zbi.jale šale. Tudi tu so inele ženske - terice - posebne lastnosti, iste kot so jih opisali naši raziskovalci za ostala področja Slovenije. Biie so ze-lo Nidomušne in so rade fanton zataknile za pas r e p e k prediva, ali pa so jim nasule za srajco pezdirja. Fantje so se jirn. oddolžili in so ponoci neopaženo prinesli s cunjami na-gačenega niožaka - teričnikarja iu ga blizu teric pritrdili na veje drevesa. Terice so bile ženske od domace hiše, v največ prinierili pa že-no in dekleta margših. kmetov in kajžariev, ki jim teritev ni pomenila le vesel družaberi dogodek, pač pa predvsein tudi vir zaslužka, saj so za vsako kito s t r t e g a prediva dobile navadno po dve povesmi. Fa isti naciri kot lan so trli tudi konoplio. Pre;ja. P o v e s n o , predivo, kakršno je prišlo izpod rck teric, so nato pozimi ženske na rifelnu zrifla-1 e , xj°česale. Najprej so povesmo smukale, tako dolgo, da jini je ostalo v rokah le dališe predivo, lepo izravnana in najbolj-sa vlakna. To predivo je služilo za dreto9 za čevljarja in za hodnikov c v i r n (hodni sukanec)? ki so ga rabili za živanje platnene obleke. ICrajše predivo so ženske nato rn i ¦ k a 1 g . To so opravile tako, da so na poveznjeni r e t i - 2 09 - (rešeto) z ošiljeno palico tresle predivo in s tem izločile še zadnje ostanke pezdirja. Tako iztreseno in zrahljano predivc so dale še v nečke in ga potlačile, da je dobilo od teh okrog-lo obliko, Tako je bila k o d e 1 a gotova. Iz povesma sta nastali dve kodeli prediva, pripravljenega za prejo. Ena ko-delja je bila tolikšna, da so iz nje napredli eno vreteno pre- TJK rodli so na kolovratu. Tega j e za to področrje opisal že I:Ir~ 64 kun. Ta opis bi dopolnil še s tem, da so kolovrate izdelova- li posamezni kmetje. V Velikih Lipljenih jih je pred 80. leti delal Jakobček. Največ kolovratov je bilo iz bukovega lesa (gl. kolovrat s terminologijo v prilogi). 0 preji je ohranjenih še dosti izročil. Predli so vso zimo, od božica do po".:iladi. Zen-ske so predle vse dneve, navadno vsaka zase doina, zvečer pa se ,1e vsa vas zbrala enkrat pri eni, drugič pri drugi hlši. Tako se je ob preji razvijalo družabno življenje vasi. Tehnika pre-ie na kolovratu je podobna preji v ostalih krajih Slovenije. Polno vrete.no je predica preinotala na garnprat, moto-vilo na posebnem stojalu, ki iina na vrhu dva u h a . Nanju ie položena lesena os, ki ima na vsaki strani dve š t a n g i , ki sta na koncih. zvezani s palcami. Na to navijejo spredeno nit, iz dveh vreten eno štreno, Pridna predica 1e na-predla vsak dan eno vreteno. Tako so pri posameznih hišah, k.ier sta bili po dve in tudi tri predice, v eni zimi napredli do 100 štren prejeo To so nato še belili. Ta postopek ie bil v tem, da so ženske zmetale štrene v oeber, jih poparile in požehtale z vročini kropom, v katerega so pomešale pepel. ITato so štrene o- - 210 - žele, jih z desko dodobra pretolkle, da je postalo predivo bolj volno in prožno. Te štrene so potem oprale še na potoku, jih. posušile najprei na zraku, nato pa še na g a t r i h nad peč.jo. Ko so "bile suhe, so jih. zvile v klobčiee spet na g a -r ii p t e t u . Iz vsake štrene so dobili dve klobki. Te so spravili v vreče in jih nesli k tkalcu. Dali so jih t e k a t. V vsaki vasi ,je "bil po kakšen možak, ki je t e ka 1 . V Malih 65 Lipljenih so "bili leta 1824 še trije tkalci. Nazadnje pa so morali nositi k tkalcu že na Udje, ki je tkal vse do pred ne-kaj leti. Podobno kot laneno pre.jo, so predli tudi ovčjo volno. 66 Tkanrje . je opisal ?;!rkun, Kolikor je ohranjeno še l,judGko iz- rocilo9 se tu tehnika tkanja ni razlikovala od tkarga v drugih. pokrajinah. ' Tu so "bile le statve? kot tudi s n o v a 5 a in garnprat za tekanje izdelani bolj grobo, preprosto, brez okrasov. (Oblika statev in terminologija po-sanieziiiri delov je razvidna iz skice v prilogi za statve zad-r.jegatkalca iz sosednjega Udja, kamor so še nosili Ijadje iz Skocjanskih hribov prejo prva leta po vojni. Podobne statve so inieli tudi tkalci po vaseh v Škocjanskih hribih. ) Tkalci so bili navadno manjši kmetje in jim je bilo tkanje le dodat-ni zaslužek. Tkali so riajvec platno, pa tudi sukno. Vse do pr-ve sredine polovice prejšnjega stoletja so Ijudje večino oble-ke nosili iz domačega platna in sukna. Tudi vsa posteljnina je bila iz lanenega platna, Včasih so posamezni kmetje dobili od tkalca tudi po 20 do 30 metrov platna. Po letu 1850, ko so !11 - zaceli izdelovati zobotrebce, pa je iz leta v leto nazadovala izdelava domačega platna in sukna. Ljudje so v večji meri de-lali zobotrebce, z rg imi zaslužili denar za blago in za oble-ko. Kupili so tudi platno za posteljnino in brisače. V zadnjih 60ih. letih so izdelovanrje domačega sukna povsen opustili. Eden izmed vzrokov za to je bil tudi močan padec ovčjereje. Dlje se je ohranila predelava lanu za rjuhe. Spremenil se P1e tudi način obdelave lanu, nosilci tega dela so bili drugi. Knet je še napro.j1 doma sicer sam trl s pomočjo najetih teric5 predle pa ga niso vec ženske pri vseh hišah, pac pa so ga kinetje da-li v prejo posameznim starejšim ženskam, ki so si tako služi-le denar. Tako je postala preja neke vrste domača obrt žensk manjših. kmetov i.n bajtarjev. Po prvi svetovni vojni, ko so zgradili v G-rosupIjem tovarno piatna, so kmetje lan predelo-vali še doina, kjer so ga tudi sušili in ga posušenega vozili v tovarno, kier so ga prodali ali pa zamenjali za tovarniško platno. S ten so prenehali nekateri kmetje šele pred nekaj le-ti. Tudi ovac skorajda ni več, S pregraditvijo starih Mš po vojni so v teh uničili še zadnje ostanke starih. statev. Tako je v zadnjih letih. pridelovan^.e la-nu9 pa tudi proizvodnja domačega platna že zamrla. PredejvO le še pri redkih hišah ovojo in zajčjo volno. I\a podstreš^iii hiš pa snio lahko leta 1964 evidentirali se lo kolovratov, od teh so bili le še 4 v rabi. - 212 - Izdelovanje zobotrebcev Ze večkrat smo omenili, kako 1e bil v Škocjanskih hribih zače-tek izdelovanja zobotrebcev vzrok za razne spremembe v posainez-nih. panogah gospodarstva. Izdelovanje zobotrebcev je posred:no povzročilo propad predelovanja lanu, ker so ljudje dobili s prodajo zobotrebcev denar za nakup obleke. Propadla je Ijudska noša. Spremenil se je način oblacenia. Ljudje so tudi začeli kupovati živila9 ki ,jih pojjrej niso niti poznali in tako se je sprenenil tudi nacin prehrane prebivalstva. Dober zaslužek pri izdelovanju zobotrebcev je tudi prispeval k hitrejšemu propadu starih lesenih. hiš, pa tudi k spreniembani in modernizaciji his-nega inventarja. Nov izdelek domače hišne obrti je močno spre-menil način gospodarjenja^ zmanjšal ,ne kmetovo avtarkijo in po svoje prispeval k zmanjšanju menialnega gospodarstva, ki je bi-lo dotlej tu še močno v veljavi. Začetek te hišne dejavnosti je pomenilo izboljšanje gospodarskega stanja, predvsem manjših kme-tov in bajtarjev, ki so imeli številne družine in malo obdelo-valne zemlje. Zato so se ljudje izredno poprijeli te hišne de-javnosti. Izdelovanje zobotrebcev -klincev, je postalo glavni zimski in postranski posel vseh prebivalcev Skocjanskili hribov. Ta zvrst hišne deiavnosti ,je še razmeroma mlada, poseb-rio še, če jo primerjamo z zacetki lesne domače obrti na sosed-njein podrocju od Velikih. Lašč do Ribnice. Kot zacetek izdelovanja zobotrebcev je v farni kroniki zapisa- 69 na letnica 1850. Sem se je razširila iz L.jubl^ane in barjan- skih vasi. Področje? kjer so izdelovali zobotrebce, se je v naslednjih letih vedno bolj širilo proti jugu h klasicnemu 0- - 213 - zemlju ribniške suhe robe in se tako odmikalo od Ljubljane, ka-mor pa je se vedno gospodarsko težilo. Še danes spadajo Skoc-janski hribi v najbolj intenzivno področie izdelovanja zobotreb-cev pri nas. To obsega danes že vse vasi na pobočju Kokrca, va-si v Turjaških. hribih in riaprej proti Dobrepolju, na drugi stra-ni pa zavzema ozenlje okrog G-rosuplja in proti Višrgi gori. Juž-na meja tega področja pa je cesta Rob-Dobrepol.je-Krka-Višnja go-ra. Pred dobrimi 60 leti pa so zobotrebce izdelovali še po šte-vilnih barjanskih vaseh, skorai prav do 1jubljanskega mesta. V Škocjanskih. hribih so najprei delali zobotrebce na Telikem 71 Locniku, pri Jakci in y Malem Ločniku, pri Cesarju (185O)1"1". Proti koncu 19. stoletja so zobotrebci zavzeli med suho robo poinenibno mesto in postali važeri tržni proizvod. Za veči 0 pro-izvodnjo so se zanimali predvsem trgovci. Tako imamo več pri-inerov, ko so ti pospeševali izdelovanie zobotrebcev in po svo-je prispevali k razširitA/i te doiriače dejavnosti, obenem pa tu-di k spreminjanju telmike izdelave. Kot dokaz za to bi navedel priner trgovca idofutarja iz Zagreba, ki je leta 1903 prišel v Male Lipljene ±n pridobil štiri domačine, da so odšli z njim v 72 Zagreb in se tain 3 tedne učili izdelovanja zobotrebcev. Teh- niko izdelovanja, ki so se 1e naučili pri tem trgovcu, so pre-nesli domov in ta se je hitro razšir.ila po vseh vaseh. v Skoc-janskih. hribih. v 73 74 Izdelovanje zobotrebcev podrobno opisujeta Trost in Mrkun NJihove opise moraiu dopolniti še s sledečimi ugotovitvami; Najprej so zobotrebce izdelovali - rezali - klali kar z navad- - 214 - dnimi noži n o 3 š 5 k i - kriučki.Na zelo preprost .način soklince k 1 a 1 i , obrezvali, dela-1 i ali š p i č i 1 i . Les so narezali na tri cole (8 cm) dolge panj icke aii pencličke . Teso razkla-li še na drobnejše kose« Iz enega penclička so narezali 20 do 50 zobotrebcev. Na obeh straneh so jih se lepo obrezali in ko-ničili, posušili na peci i.n povezali v butaro. V prvih Časih ie bilo v butari 100, nairnanj pa 80 zobotrebcev, kasneje so Jih vezali po 2 0 skupaj, danes pa jih mora biti v butari 25. Izdelovanje zobotrebcev se je v tem. prvem obdobju hitro razši-rilOj zato nani govori že samo dejstvO;, da so že v prvih 20ih letih izdelovanja iztrebili skoraj vse grmicevje, ki iim je da-jalo les za zobotrebce. V farmi kroniki je zapis* da so ... v zacetku delali le brinove klince in so-takrat brinove grmičke popol- 75 noma pokončali, I^Tato so izdelovali zobotrebce še iz hudalesa (cornus sanguinea), lešče (leske) in javoria, Ko ^e zmanjkalo tega lesa, so posamezni kmetje uvedli novo tehniko iz-delovanjas oblanje-ublanje klincev. Izde-lali so poseben o b 1 1 č z a k 1 i n c e o b 1 a t ali ribežn za klince ribat. Narejen je bil iz masivnega kosa lesa, dolg 12,5 cm, širine 6 cm in višine 6 cm. Ka zgornjem delu je po vsej dolžini delano 2 cn široko plošča-to železo, ki ima na enem koncu rezilo - k 1 i n o . Na drugem koncu o "b 1 '- č a je pritrjeno železo, ki .je vkrivljeno tako? da se lahko zatakne za rob mize.' S tem pripomočkom so iz-delovali zobotrebce iz topolovega in javor.jevega lesa, ko je • •' ;¦ - 215 - • ¦ . . tega zmanjkalo, pa iz jelovine in smrekovine. Oblanim zobotreb-cein so rekli tudi t a šlapasti. Tudi za oblanje zobo-trebcev so les sežagali na tri cole (8 cm) dolge p a n j i c -k e . Te so olupili in razcepili kot za špičen.je, nato so jih oblali ali abribali. Oblani zobotrebci niso šli najbolje v denar. Doinače, predvsem pa še tuje tržišče je zahte-valo lepše, kakovostno boljše izdelane zobotrebce. Tako se je po zaslugi že omenjenega trgovca iz Zagreba in ljubljanskih tr-govcev po letu 1900 počasi uveljavila nova tehnika - š p i č e -n .j e klincev z rt 0 ž ¦¦ k i krivčki ali k r -z i n 0 . Tak nož-k iina železno, malo zaokrože.no klino, ki rje zapicena v leseni ročaj. Izdelovali so jih. domaci kovači iz ro-ba starih kos.. S temi so delali ta ošpičene klin-c e . Les zanje so obdelovali na podoben način kot pri najsta-rejši tehniki izdelave z noži. Razklane pencličke so koničili sedaj z nožkoni na vogalih mize, navadno na posebnem lesenem podstavku v o g 1 u , To je 18 cm dolg kos lesa? ki je na sredi 5 cm na široko in 3?5 cm na globoko izrezan in se natak-ne aa rob mize. Nanj naslonijo naklan p a n j i č ifk ali k 1 0-j n 0 in režejo zobotrebce. Za izmero panjia^kov imajo posebno merco za klince.Toje navadno debela olupljena pa-lica, ki je na sredi globoko zarezana in odcepljena tako, da ,ie en konec okrogel, drugi pa na notranji strani ploščat. Seda.j je inera za zobotrebce okrog 7 cm. Po sušenja na peci morajo izdela-ne zobotrebce še lepo očistiti. Vse do druge svetovne vojne so bili trgovci izredno natančni in so zahtevali, da so izcleloval-ci cistili vsak zobotrebec posebeJ. Zato so tudi izdelovali več vrst zobotrebcev. Eni so bili iz drenovine in je bil vsak pose- 216 - bej ociščen, ti so bili najdražji. Poznali so tudi t a s 1 a -p a s t e (ploščate) in okrogle zobotrebce. Čistili so j ih. r» a puc papir (smirkov papir), največ po dva skupaj. Danes jih dajo 50 ali še več skupaj v ž a k" 1 z a klince pucat . Ta je navadno okrog 7 cm širok in 30 cin dolg. Vanj denejo posušene zobotrebce ter jih drgnejo na klopi, da se ob-ribajo drug ob drugem in lepo ogladijo. Danes za čiščenje zobo-trebcev niso vec tako natančni, ker tega pac trgovina tudi ne zahteva. # Zobotrebce so tja do druge svetovne vojne delali v vseli hišah. Na prehodu stoletja so 3ih eni še oblali, drugi pa že š p i -č i 1 i . V prvi svetovni vojni so jih prenehali obla.tit. • Dela-li so jih čez dan doma9 vsak zase. Zgutraj so narezali p e n -c 1 i c * k e , ti so morali biti svezi in vlažni, da so se ra-je klali. Zvečer pa je vsak vzel v leseni škatli s sebo.i nakla-ne penclič-ke in n o z ' k ter odšel k sosedu. Fa-vadno se je v dveh, treh hišah zbirala vsa vas. Ta navada je tudi še danes. Vsak si .ie izbral svoj vogal za mizo ali svoj kot ob peči. Tako so ob pripovedovanju dogodivščin in ob prirejanju tudi raznih družabnih igric delali zobotrebce vsak večer do pol-noči. Posamezni kmetie so z zobotrebci celo obogateli in si z denarjeia, ki so ga dobili zanje, zgradili nove zidane hiše, pa tudi dokupili zemljo. Znani so tudi primeri, ko ie iz kočaria po zaslugi zobotrebcev postal gruntar (Grzetovi v Laporju), Konec 19. stoletja so za sto butarc oblanih zobotrebcev dobili 20 do 25 kraicarjev, leta 1907 že 30 krajcarjev, za 100 butaro - 217 - zobotrebcev iz hudalesa pa celo 1,80 forinta. Karsikatera hiša ie z zobotrebci zaslužila na leto, v zimskem casu, 200 do 300 goldinarjev. Leta 1907 b 1 0 n zbija p 0 d n - 223 - ali d n o , drugi pa na a k v i r ¦ prebija 1 a j š t .# c e z 30 do 40 cm dolgimi žeblji. Tretji dela luknje v p 1 e h (pločevinasti trak za vogale), četrti te vezave pribije na vo-galifr. Če dela tako vsa družina? lahko v enem dnevu zbijejo tudi do sto gajbic. Te delajo vse leto, največ pozimi, v osta-lem času pa ob slabern vremenu in kadar jih ne preganja delo na polju. Vse gajbe odkupi IOaetijska zadruga G-rosuplje. Lets^ 1964 je kmet dobil za gajbo 200 dinarjev. Od tega je moral plačati f u r m a n u za prevoz v G-rosuplje od gajbe 10 di-narjev in še 8^ prometnega davka od zaslužka. Leta 1365 pa je oena gajbe že od 250 do 270 dinarjev. Leta 1960 so kmetje prodali 30.000 gajb leta 1961 - " - 50.000 gajb leta 1962 - » - 70.000 gajb leta 1963 - " - 90.000 gajb leta 1964 " nad 100.000 gajb. Tako narašca število gajb še iz leta v leto in predstavlja da-nes za mnoge kmete najvažnejšo hišno dejavnost in tudi pomen-ben vir zaslužka. Ta dejavnost pa uspeva predvsem še zato, ker zahteva v primerjavi z izdelovargem zobotrebcev inanj delovne sile. Pri izdelovanju gajb pomagajo lahko tudi družinski člani, ki se ob koncu tedna vračajo domov z dela v mestu. Ti pripravi-jo navadno les in ga razžagajo. Starejši ljuije ali pa tudi o-troci pa nato čez teden zbijajo gajbe. Zbijan.je gajb je v glav-nem moško opravilo, le v redkih primerih, kjer ni mož pri hiši, izdelujejo gajbe tudi ženske. Ostale lesne obrti - Pri obdelovanju lesa so bili tu ljudje iz~ - 224 - rečLno spretni in tudi domiselni. Eaetje so si sami izdelovali grablje, vile, ročajo za inotike in lopate, toporišče za seki-re, preprostejše nečke in drugo notrargo hišno opreno. Saui so popravljali tudi orodje in opravili vsa popravila pri hišah in 13a gospodarskih poslopjih. Tako so kinetje izdelali tudi nnoge stvari sami, vse do krste, ki so jo stesali za umrlega sosedao Se danes je na tem področju redka kmeoka hiša, ki bi ne inela skobelnika ali vsaj preprost reziunistou in nekaj najpotrebnejšega orodja. Toda vse izdelke in naprave so kmetje izdelovali v glavnem le zase, za doraačo uporabo. Orodje, r.apra-ve, pohištvo, za katerega 1e treba vec spretnosti in znanja, pa so izdelovali le posamezni kmetje. V vsaki vasi jih je bilo po nekajj ki so se o"b svojein kinečkem delu ukvarjaii še z izdelova-njem grabelj, vil, jarmov, osolnikov, lesenih plugov in bran, škafov ter raznih lesenih posod. Tega niso delali za za-logo, pač pa so to prodali in še večkrat zamenjali za drugo o-rodje ali za protiuslugo takoj, ko so jih izdelali. Za Skoojan-ske hribe ne moremo govoriti, skoraj vse do današnjih dni, o specializaciji Mšne dejavnosti in domaoe obrti, kakršna se je razvila v domači obrti ribniške doline. Tu je kmet izdeloval po več izdelkov naenkrat, mnoga orodja predvsem le zase, pa tu-di za sovaščane. Kot doinača obrt se je razvilo le izdelovanje sodovj škafov in golid, osolnikov, krtač in v zadnjem casu obe-šalnikov, Največ teh. izdelkov je bilo iz lesa, saj ta ,ie služil skoraj za vsa orodja. Zato je nastal tudi reks V s e j e leseno, samo klini so d r e n o v i . Ali pas V s e je 225 - leseno,le r L d n i k j e d r e n o u ! In tako je bilo tu še dolgo vse kmetovo oro.dje iz lesa. Plug ie "bil lesen, brana je imela lesene zobe, kuhinjska posoda Je bila lesena. Kjnetje, domači kolarji, so znali izdelati tudi popolnoiia iese-ne vozove. Za te vozove so bile p e s t i daljše, P 1 a t i -š č a (krog kolesa) so morala "biti narejena iz krivega lesa, ker so bila brez š i n e . Kolo je imelo le štiri š p i c 8 , ki so bile zabite skozi p e s t o , od platišča do platišča, Špice sose križale, zato so rekli križovatno kolo. Pozneje so izdelovali vozove šteklače , ki so i-nieli lesene in okovane osi in tudi p e s t o pri kolesu je imelo na vsakem koncu že železno p u š o • Seda.j pa so tu v navadi vozovi a k s a r j i , ker imajo železne osi in želez-ne puše v pesti. Prej so izdelovali posebno velike in močne vozove tajselne iz jesenovega lesa. Tak voz je irnel spredaj in zadaj ž 1 a i f (zavoro), Tem vozovom so rekli tudi parizarj i . Razen teh velikih vozov pa so izdelovali še k a r o 1 e (samokolnice) in k u 1 a ? vozič-ke na dveh. kolesih. 79 Obrti na tem ozemltin je opisal že Ivlrkun. Na področju Skocjan- skili hribov so se razvile le nekatere -pintarji,. sed-larji, izdelovalci krtač ±n osolnikov. Pintarji so de-lali kadi iz hrastovega lesa, pinje, golide in brente iz snre- kovega lesa. Razen tega so izdelovali posebne sode za p a t o- /iz.pem. Potaschen = pepelika) n , Vi s e 1/, Ki so ga kuhali iz pepela,predvsem na velikoiaskem o- zemlju in ga prodajali v tovarno v Ljublja.no kot dodatno sred-stvo za izdelovanje mila. Tem sodom so rekli c i 1 š. k i , - 226 - imeli so lesene obroče, Pri Zrncu na Laporiu se je do leta 1938 obdržalo staro hišno ime pri Pintarju.Koje hiša pogorela, ga niso vec uporabljali. Na G-radežu, v Malem in Velikem Ločniku so bili osolnikarji. Ti so zalagali s svo-jimi izdelki kmete tja do G-rosuplja, Lobrepolja in Sv.G-regor-ja. To obrt je podrobno opisal T.Ljubič, toda je že skora,] povsem zamrla. NJen dosledni nadaljevalec je le še Jože Žmuc, Bajde na G-radežu. Dela se fj e naučil od svojega očeta, ki je izdeloval osolnike in jih tudi prodajal po sejmih. Pred vo^no jih. rje delal iz j elšovine in breze, sedaj pa jih dela le še iz orehovega lesae Za to inora "biti orehov količek s premerom okrog 3?5 cole. Količke razžaga na 9?5 colske pencličke, ki jih obseka na štiri vogle. Pritrdi jihv virštat (sko-belnik) i.n s posebnim svedrom izvrta v p e n c !r 1 luknjo, Z rezilnikom izreže dokončno zunanjost osolnika, šest voglov, ušesa in noge, Vse to ogladi s smirkovini papirjen. Posebnost gradeškega. osolnika pa se začne šele sedaj, ko iz-delovalec s posebnim dletoro. opraska - zrezlja navadno vse strani osolnika z rastlinskim in geometričnim ornamentoni, Tehnika te krasitve je navaden površinski globoki vrez, Obi-čajno vreže izdelovalec tudi inicialki kupca in letnico izde-laveo Vsa tehnika izdelave in okrasa je taka, kakršno so upo-rabljali v prejšnjem stoletju osolnikarji v vaseh pod Ločni-kom, kjer je bila ta domača obrt močno razširjena. Pred vcgno je Bajde izdelal na leto 150 do 200 osolnikov, se-daj pa jih izdela le še kakih 50. Za več nima casa, ker je o-stal sain za delo na posestvu«, Leta 1940 je računal za 0 p r a- • - 227 - s k a ri osolnik od 6 do 12 dinarjev, odvisno od ornamenta, leta 1964 je dobil zarg 400 dinarjev. Razen njega delajo na G-radežu osolnike še pri Škindri, toda ti jih ne opraskajo, ta-ko da prodajajo le gladke. Od poljedelskega orodja pa delajo v prostem času posamezni kmetje aa prodajo največ grablje. Izdelovaleev grabelj za pro-dajo je danes še kakih 10, Izdelujejo dvoje vrst grabeli, ene za domačine, za uporabo v Skocjanskih. hribih in okolici, te imajo bolj goste zobe? to pa zaradi tega, ker je tu trava bol.j kratka. Za prodajo v Ljubljano pa delajo grablje z bolj redki-mi in daljšimi zobmi. Grabljišče je leskovo, čeljust je iz be-lega gabra, zobje so drenovi. Take grabltie so proda.jali leta 1964 po 600 dinarjev. V prej šnjem stoletju so si kmet.je saini spletli vse koše in ko-šare iz leskovih palic ali iz slame. Pozneje so to delali r.a-vadno le nargši kmetje in bajtarji. V vsaki vasi jih je bilo po nekaj. Tako je postala tovrstna hišna dejavnost področje le revnejših vaških slojev in sicer vse do današnjih dni, V zacet-ku so te svoje izdelke zamenjavali za živež. S pletenimi košarami so kmetom odplačali tudi oranje ali vož-njo lesa ali pa tudi voz sena. Po vojni pa svoje izdelke pro-dajaio le za denar. TTajveč pletejo procke in cajne. Pletejo jih iz leskovih in bekinih šib- viter ali pa srobota. Že jeseni pripravijo leskove palice -vitrnike , Iz teh k o 1 j e j o v i t r e . Te navadno še obelijo. - 2 28 - Procke so raznih velikosti in držijo en mernik, pol ali pa četrt mernika. V o c a j (ročaj) in obod sta iz debeleiše b e k i n e trte. K o u c k i so iz debelejših v i t e r • in so opleteni s srobotom ali z obeljenimi vitrami. P r o c -k e ali tudi p r o s k e rabijo predvseia za prenašarge polj-skih pridelkov. C a j n a je tu manjši košek9 v Škocjanskih hribih mu recejo tudi r i t u š a (ker ga nosi.jo nad r i t -j o ). Te so največkrat spletene iz neobeljenili viter. Uporab-l^ajo jih za nošrgo rezance,pa tudi za prenašanje raz-nih pridelkov z njiv. Leseno posodo pa so največ izdelovali na sosednjem s u li a -robarskem področju. Po hišah so 30 prodajali Ribniča-ni, deloma za denar, več pa še za zameno. Kolikor je posoda držala, toliko žita so zahtevali zanjo. Rešeta in škafe potu-joči Ribničani še danes tako prodajajo, čeprav d^ kmet seda.j že raje denar kot žito. Tako si tudi raje kupi razno orodje in posodje, vse od vil do koša, kot da bi to sam izdelal, čeprav je tega vešč. Prosti čas porabi za izdelovanje gajbic, zobotreboev ali za vzrejo živine. G-ospodarsko se mu bolj izpleča, da p r 0 c k 0 , ki bi jo sam delal dva dni, kupi za 1.000 dinarjev, v tem času pa lahko izdela vsaj 50 gajbic, za katere dobi 12,000 dinarjev, Zaradi želje po čim veoiem zaslužku izginjajo tudi posamezne hišne dejavnosti in obrti, ki so bile nekoč zelo žive. ImaLio pa tu tudi priinere, da nastajajo nove hišne dejavnosti in obr-ti, ki jih tu prej niso poznali. Za primer bi navedel že ome- - 229 - n.jeno izdelovanje gajbic in izdelovanje obešalnikov in lesenih žlic v Laporju. Tu pa so tudi znani primeri, ko zaradi teh no- vih hišnih dejavnosti in domačih obrti kmetje opuščajo o"bdelo-vanje zemlje. . ' 0 p o li b e 1. ŽKŠk. I. 2. V.Novak, n.a. 25 3. Tovariš 2, Ig . 15.1.1965, 14-15. Objavlja reportažo o Viliju Perhaju, za-stopniku že druge, danes že maloštevilne genera-cije dolenjskih kostanjarjev na Duna^ju. 0 njegovein očetu Vi-liju Perhaju iz liedvedice, ki je odšel konec prejšnjega sto-letia na Dunaj peč kostanj, pa govori zapis v ŽKŠk. I. 4. ŽZŠk. I. 5. V.Novak, n.d. 25. . '^ . - 6. Mrkun, n.d. 53-55. 7. ŽKŠk. I. 8. M.Jagodic, n.d. 61. • 9. Mrkun, nfcd. 79. 10. R.Ložar, Pridobivanje hrane ±n gospodarstva. NS I., 105. 11. Isti, n.d. 107-108. 12. Die Billichinutze, BK I, 1857, 85. Tu je omenjeno, da Petrus Andreas Ilatthiolus (1500-1577) v svojem delu Commentarii in sex libros Pedacii Dioscoridis Anazarbei de Medica materia govori tudi o polhu, ki ga je veliko po Goriškem, Kranjskem, Koroškem in Štajerskem. 13. Valvasor III. 437-440. 14. Hacquet, Abbildiing und Beschreibung der stidwest - und cstii-chen Wenden, Illyrer und Slaven. Leipzig 1801-1808, 86. 15. P.A.Steinberg, Grundliche Nachricht Von dem in dem Inner-Krain gelegenen Czirknitzer See. Lj.1758. 16»Leopold Kordeš? Der Bilchfang in ICrain. Oarn. II. 1839? 137. 17. Von den Bilchfange. JB 1840-1841, 129. - 230 - 13. A.Mrlcun, Lov na polhe v Dobrepoljski okolici. Et. XII. . 1939, 74-31. 19. R.Ložar, n.d. 107. . 2 0. Valvasor, n.rl. 439. 21k J:Iiaronyrios Me^isero, Dictionarium quatuor linguarums vi- delicet G-erinanicae, Latinae, Illyricae... Clagenfurt 1,1744-. 22. Llrlcun, n.d. 81. 23. Isti, 11.d. 79. 24. Valvasor9 n.d. 439. 25. Hacquet, n.d. 88. 26. Valvasor, n.d. 439. 2n. Hacquet, n.d. 83. 28. Josip Jurcič9 Jesenska noč nied slovenskirni polharii. Zbra-no delo I, Ig. 1946, 19T. V besedilu navedena letnica se nanaša na leto, ko je Jurčič napravil nacrt za svojo crti-co. 29. Hrkun, n.d. 74. 3 0. 7alvas or, n.d. 441. 31. Hacquet^ n.d. 38. 32. r.Irkur]? n.d. 81. 33. Loaar, n.d, 108. 34. Jelka Poženel, n.d. 42. 35. S.7ilfan, Poljedelstvo na Slovenskem v luči nekaterih deso-tinskih predpisov. SE XVI - ZYII? 1964, 395. 36. Problematika kmetijstva grosupelf]ske obcir.e. Ciklostirar.5. izdaja cbčinske skupščine G-rosuplje? 1964. 37. Zinetijstvo v občini G-rosuplje, n.d. 21. 38. Bogo G-rafenauer, Zgodovina slovenskega naroda IV. Li . 1956, 84. 39. Kiiietijstvo v občini G-rosuplie, 21 40. Pr.Komatar, n.d. 41. V. ITovak ? n. d. 37. 42. Podoben način je v zapisu B.Orla iz okolice Vel.Lašč kier so rja isti nacin iz nerodovitnih košenic pridobivali svet za pogozditev. Teren Vel.Lašče X^/II. zv.2. Arhiv SEr. 43 e I-Irkun, 11. d. 29. - 231 - 44. V svojem referatus Perehod k osedlosti i evo značenie v preobrazovanii kulturi i bita Kirgizov, na 711 M3CAEI" v Moskvi 1964, jeo istem načinu gio jenja v Kirgizi.ii poro-čal S.I.Iljasov. 0 enakem načirm gnojenja nam poroea Jan Podoiak iz gorri,1e doline Hrona na Slovaškem. Y svoji razpravi; Sposoby obra-"bania pody a se.j"by obilnin v udoli horneho Hrona. Agrikul-tiira II, Sbornik Polnohospodarskeho miizea v Nitre 1963, 9-37. Ta način obdelovanja zemlje in gnojen.ja imenu.je avtor ".žiarenie" . 45. B.G-rafenauer, n.d. 84. 45. Valvasor II, 285-286. 47. TTrkun, n.d. 40. 48. Pregled odkupa letine za leto 1947-48. KLO Skocrjan? fasc.l. Arliiv Občinske skupščine G-rosuplje. 49. Mrkun, n.d. 32-35. 50. Porocilo 0 škodi9 ki 1o je povzročila div.jad za leto 1951. Arliiv ELO Skocjan, fasc. 3? Arh.iv. Obc .skupščine G-rosuplje. 51. rirkun, n.d0 42-47 52. Andre.j Skulj, Priročnik za sad.jarstvo in vrtnarstvo, Ig.1950, 53. 1'Irkun, n.d. 57. 54. Isti 55. -i podatki so razvidni- iz seznama obvezne oddaje raleka za leto 1949. Arhiv K.L0 Škoc.jan, fasc. 2, arhiv Obč.skupščine G-rosuplje. 55. T-Irkun, n.d. 61. 57. Sergij Vilfan, Ocrt slovenskega pravnega narodopisja. ITS I, 233. 58. 2J..Eliade, Traite de 1'histoire des religior.s. Pariz 194"% 236. 59. llrkun, n.d. 48-50. 60. I\Trkun, n.d. 87-92. 61. B.Orel, Slovenski l.judski obicaji. US II, 153. 62. Slovenska ljudska obrt0 ICrtačni odtis, SELI 1961, 12 5. 63. B.Orel, n.d. 153. 64. A.Iarkun, Obrti in trgovina velikolaškega okraja. Lj. 19369 10-13. 65" Terezijanski kataster - Bekantnuss Tabellen Unter Iirain i\ 120, 121, DAS. lu najdeino med posestniki iz Llalih Liplien vpisane tudi 3 tkalce. - 232 - ob 67 63 69. 70. 71, 72. 73. 74. 75. 76. 77 i I » 7 8 79. 80. I ¦jrkun, n. d. 15-16. Slovenska ljudska obrt, n.d. 127-128. Janko Trošt, liibniška suha roba v lesni domači obrti. SE III-IV, 1951, 36. Tu je navedenih tudi nekaj podatkov iz zgodovine ritmiške suhe ro"be, med drugim tudi pose"ben pa- tent s katerim je cesar Priderik že leta 1492 dodelil vsei v ri/bniški dolini prosto trgovanje z domačimi lesnimi iz- delki. ŽKŠk. I. oT.Trost? n.cl. 53. ŽKŠk. I. J.Trošt, n.d. 53-54. I-Irkun, n.d. 40-42. ŽKŠk. I. Y SELT so trije obliči iz Škocjanskih hribov (inv.št.SM 6448, EY, 4669 in Eli 6450). ŽKŠk. I. KLDB 359. J^rkui:, n. d. Tone Ljubič, Izumrle panoge domače obrti v okolici Turja- ka. SE III-IV. 1951-, 71-73. - 233 - IV.. PREHRANA Dobro sliko o načinu življerga in gospodarskem stanju. prebival-stva Skocjanskih hribov nam daje način njihove prehrane. Ze iz dosedanjili poglavij studije je bilo razvidno, da je tu način prehrane nerekovala slabo rodovitna kraška zemlja in gosd. Ta nista nikdar nudila prebivalcem teh krajev dovolj hrane. Zato je bila ta nezadostna in izred.no skromna. Kmet ,je res pridelal doma skoraj vse za last.no prehrano, toda tega ^ie bilo premalo. Zato tie bilo tu stalno poman j kan j e vseh. osnovnih živil in je tudi vsaka že malo slabša letina povzročila stradanje in lako-to. Zapisi v farni kroniki govoriio o številnih lakotah, ki so si kar slediles "Velika lakota je bila leta 1848.. Kronpir je segnil, žito rje požrl črv. Bilo je hudo vse do leta 1358. Lip-ljene in Rožnik so imeli kašco samo v Ljubljani. Na Zmucovi nii-vi, kjer ,je bilo navadno 20 mernikov pridelka, sta zrasla sai.io 2 mernika prosa. Povsod je bil za južino močnik iz Ijubl^anske koruze. Kruha niso Ijudje videli prej, kakor ob vseh svetih. Ko bi kje krompirjeve žgance jedli, je bilo bolj imenitno kakor sedaj meso. OseiiL cvancgaic je stal 1 mernik slabe koruze, če ie bila boljša pa že tri forinte". - 234 - Ljudska izročila nara poročaio, da so Ijudje ob lakotah iskali in jedli celo ilovico. Kruh so pekli iz nakunce, iz zmletih koruznih storžev, iz zmletega divjega kostanja, iz niekin (lu-šoin oci žita) in n • r k u c n i k a . Da je bilo užitno, so nešali le z nalo koruzne noke. Toda stiska za prehrano ie bila tudi še med obena vojnama. To? kar je o prehrani prebivalstva leta 1938 porocal dr-.Ivo Pirc za sosednji občini Vel.Lasče in Dobrepolje, je v enaki iueri veljalo za Skocjanske hribe. "... Večina rnalili poscstnikov pridelajo živeža za pol leta... 420 družin z 2,000 člani ki po rnnenju župana nimajo denarja niti za sol... V obcini Dobre-polie je nad 3'0^ (2.000 ljudi) brez potrebne hrane za preživ-Ijanje. V dobrih letinah 1929 do 1930 se je uvozilo vsako loto najnanj 20 vagonov koruze za ljudsko prehrano v tei obcini." Toda ne saiao ob lakotah, vedno je bila prehrana tega prebival-stva izredno skroinna in enolicna. To", kar je za ljudsko prehra-no slovenskega kmeta v srednjem veku in v začetku novega veka ugotovil Fr.Baš, je veljalo za knieta Škocjanskih hribov vse do prvih. desetletij tega stoletja. Hrana je bila tu še napre.i sestavljena v bistvu iz močnika, iz ovsene in prosens kaše, iz oysenega,prosenega in kasneje rže^nega i.n koruznega kruba, iz fižola, zelja, repe in krompirja. Od nesa so jedli neso raznih ptičev in polh.ov in le ob redkih svečanih prinierih ovčetino in prekajeno svini.no ter sadeže? ki j im jih je dajal gozd. Selili so Jedi kar s s v . križem (nezabeljeno), največkrat pa z mlekoni, govejis lojem, redkeje z maslom, največ pa s svin, -2 35 - sko mastjo. Sladkor je bil redek. ITadomeščal ga je med9 toda le kot poslastica. Zelenjave so uživali irialo. Ocl zaoiinb so po-snali največ le čebulo in oesen. V prehrani je bilo poiriembno tucii sufro sadje, In te svorje tradicionalne posebnosti je ljud-ska prehrana oliranila skoraj do 30ih let tega stoletjia. Za ves ta čas 1g veljal ustal.-jen izrek prebivalcev teli krajevs P o s t je p r ' n a s ceilo lejto. Dole.n.jsko so doslcrj nasi raziskovalci Ijudske prehrane le redko onenjali (R.Ložar ). Zato V.Hovak ugotavlja, da nimajno šg do-volj gradiva9 da bi niogli prikazati prehrano slovenskega ljud-stva po posameznih pokrajinah. Zato je to poglav.je prva obrav-nava ljudske prehrane na ožjem področju Dolenjske. Toda na tem nestu lahko ugotovini le posamezne znacilnosti te prelirane, Dnevna prehrana prebivalcev je bila sestavljena iz treh osnov-nih obrokovs iz f r u š t k a (zajtrk), k a s i 1 a in večer-ie ali povecarka. Poleti, ko so delali na polju9 pa so imeli dopodlan še dojužn^k, popoldan pa malico ali n a 1 o i u z n o . Pozini malice skorajda niso poznali. Ti obroki so se razlikovali še po letnih časih. Polje in gozd sta da;jala ljudem prehrano le za sproti. Tako je bil tudi jedil-nik sezonski in se je spreininjal. Poleti je bil ob petih zjut-raj f r u š t i k , ob sedmih je bila z.ajužnica ali tudi dopoud>nca, opoldan pa k a s i u ali iužina, popoldan ob štirih pa m a 1 o a ali mala južina in zvečer ob tcrai večerja. Jedli so skrapaj za mizo v hisi. Vsa družina ;je zajemala največ iz skupne sklede z lesenimi in šele od prve sve- - 23<6 - tovne vojne naprej s kovinskimi žlioani. Za i r u s t i k je bil nekoc le niočnik, rekli so niu tudi n il pogled ali t a m e h k a p r a t a , pozne.je pa žganei z zel.jen ali žganci z nlekom, ali pa kronpirieTi žganoi z zabeln enia kropora ali pa tudi le cel kroiapir. Ob važ-nejših kmetovih opravilih ,je noil za zajtrk ča.j, kruh. in žganje, ali pa žganci in kava. Ob nedeljah in praznikih ,i e bila od pr-vg svetovne vojne naprej le pri vec.jih. knietih. na mizi kava z zganci. Kava se jc namreč proti konci prejšnjega stoletja tu počasi uveljavila. Prinasale so io jajčarice iz Trsta in ,j o nato z gospodinja:ni zaiiien.javale za iajca. V zacetku so ,jo pi-1č največ le ženske z a n o č . Tied obena vojnana pa so .] o pili le ob večjili praznikih in ob najvažnejših kmetovih delihs košnjic žetvi9 nlatvi. V zimskem času so jedli za za;]trk le skisano zelje ali kislo repo z žganci in mlečno kašo. Koruzni, ajdovi ali krompirjevi žganci z mlekoiii ali zeliem pa so še vse do današnjifc. dni ostali poglavitna jed za zaitrk. Mnogi knietie sedaj zjutraj jedo največ nleko, toda s krahom, žgancG bolj poredko, Pri ranogih hišah pijeio za zajtrk zjutraj žg kavo in lipov? šipkov, bezgov ali borovničev čaj in jedo do-ma p e če n ali kup1j e n kruh. Za dopoudl^dnco in rn a 1 c o popoldan so jedli kis-lo mleko - mleko s kruhom - krompir na kropu (po dolgsn zrezau in zabeljen), kuhan fižol s krhlji, ob košnji in žetvi pa %\xn-ko, klobase, kruh. in viiio. In taka je nalica ostala vse CtC da-r.asniih. dni. Y zadnjih časih pa tudi kupujejo za inalico klobasc, - 237 - s.ir in konzerve v trgovini. K a s i u je bil nekoč sestavljen le iz koruznegadiocnika s celim kroiripirjeni ali pa iz žgancev s krompirjem - pecc? kaše s krornpiricm in salate - zelja ali repe s fižolom - mešanega krompirja s kuhanirai jabolki - ričeta z zaroštani n (prazenim) kroznpirj eiii. Ta osnovna prehranas krompir, zelrie? repa, kaša, fižol, ,1e o-stala taka še naprej. V zadnjih desetiL letih. ie lc postala "bolj raznolika z novini načini v pripravljanju hrane,ki so iih prinesli iz drugih kraiev, iz mesta ali pa so se jih naučili Ijudje tudi iz kuharskih knjig in kuharskih nasvetov v casopi-siho Izboljšali so ,j o tudi z nokaterini novimi kupl.jenimi ziv-11.enjGkimi potrebščinaiai? rižeia, testeninaiai, oljem iri tudi konzervaiui tcr razniiai zacimbaLii, ki ,jih. sedaj kupujejo in so-čivjcm (paradižnik, paprika, kuinare), ki ga danes mnogo več k o t v c a s i h. up o rab 1 j a ;j o v p r e h.r a n i . Se naprej, in prav v današn.ji čas? so ostale kot glavne in r.aj-bolj običajne jedi še vedno koruzni in kronipirievi žganci, ze-l;ie, fižol in inloko. Juha tudi še danes ni vsakclanja tied, čg-prav jo tu in tam skuliajo posamezne gospodinje, toda največkrat le ta fouš zupo9 zeljnato julio, zelenjavno juho in juho iz argo kock. Mesno juho kuhajo nekateri le ob nedeljah, Favadno zakoljejo zajca in iz drobovine skuhajo ob nedeljah juho. Tako 1e kosilo danes sestavljeno iz veo jedi. Tuha je sicer iz- 238 - jeina, zato pa je ob glavni t1edi krompirju, žgancih, fižolu, to-steninah, rižu? se c u s p a j z - prikuha, razen tcga še pc-sa, salata in večkrat tudi koiapot. Osnovne prehrambene proizvc-de kuhajo na vedno več novili načinov., Iz krompiria dela.jo štr.il:-l.je, svaljke, več .je praženega krorapirja ali krompirja, kuha^c-ga skupaj s korenjeia ali pa kuh.ajo namesto krompiria s korei^Gm tudi kolerabo. Vec uporabljajo sedaj tudi jajca. Pre.j so ] ili prodajali, sedaj j ih pora"bijo doma. Opoldan jih dajejo v luiio ali v b e 1 z a r o š t a n nočnik. Za v e č e r ;i o je bil največkrat koruzni močnik s kislim zeliem ali mlekoin ali tudi s kislim mlekom ali pa koruzni, r.j -dovi, rženi žganci z zeljem - koruzna, prosena, ječnenova kasa z repo - ričet ali ješprenj s krompirjem. Pred 2 0. loti je bil ricet se pogosta jed za vecerjo. Kuhali so ga tudi sanega ali s češplTanii, pa tudi s polšjim in ptičjin laesom, Kuhali so ga v lonoenih loncih. v pečic Ko je isgiriila orna kuhinja, .je z njo izumrla ta tradicionalna jed. Seda-j le še redki kmetne kuhajo ričet s svinino in to na štedilniku, De-lež prosene kaše^pa se je zmanjšal v preh.rani9 ker so prosa vedno manj sadili. Tudi ajdovih žgancev je bilo vedno nanj,ker ajda v teh hribili ni najbolje uspevala in so nmogi knietr1e nane-sto nje sadili raje pšenico, rž in .jecmen. In tako so jedi iz teh. pridelkov zamenjale aido. Za večerjo ie sedai večkrat pri :Giarg ših kmetih kava s kruhom ali krompirjeva juha s petršiljom, paradižnikom, zabel.jena z ocvirki. Iladar dajo v kronpirievo in-ho se prežganje, jedo to kot eno r i h t o (eriOloricnico) in - 239 - tomu rečejo ta stare sorte krompirjeva ž u p a . Tudi za večerjo so posamezne .jedi začeli pripravlia-ti na več novih načinov. Tako sedaj fižol naredijo v omaki s kuinarami, paradižnikom in papriko. Strocji fižol kuha;j o skupai s krompirjem, paradižnikom, korenjem in petršiljsa. Hazen tsga ledo stročji in luščen fižol zabelrjen ali pa v salati. Precej pogost je sedaj za večerjo tudi grah, pa tudi kumaro, rsdkejc jedo buce. Poleg t(gi pa jedo danes za večer.jo tudi več jajc, trdo kuhana in spečena - c v r t j e ali pa jajca v salati z oljem in kisoin. Tako lahko ugotovimo, da je "bila celo v poletnih. mesecih hrana enolicna, v zimskem casu je bila izbira še manjša. Za kosilo in večerjo je "bila poglavitna prehrana v tem času? vse do sv.Juri-ja, le zelje, repa, kroinp.ir in mleko. Za priboljšek so imeli še ptičje in polhovo Eieso. Pozimi so jedli navad.no le trikrat. Le ob nedelt]ah je "bila nekoliko boljša hrana. Nekateri so si na ta dan privošcili kajžarško kosilo.To ime ^e prišlo odtega, ker Je bilo iaed kmeti mnenje, da kaižarji racli dobro b o 1 j po mestno jedo. Tako so tudi knetjo v nedeljo izboljšali svoj čez teden tako enoličen jedilnik in ied-li naribane kumarice z oljem in čebulo ter krompir v kosih, Yca-sih so kuhali krompirjevo ali zelnato .juho. T.Talo boljša (jed ,ie bila tudi 3 a b u k 0 v a k a š a . Le redki kiuet^e so o~o ne-deljah jedli posušeno svinsko aii ovctie rneso. Polsje in pticja meso so pripravljali na več nacinov. Ptice so jedli na.ivec v a j m a h t u (obari), polhe v rižoti, a j a a h. t u ali kuhane - 2 40 - y iufci in p o h a n e (cvrte). Ti so bili še najbolj pcgcsti. Pclhe so očistili, razrezali na dva do tri kcse? iih ponočili v tekočo zmes iz mleka, jajcain moke in jih nato scvrii v nji-hovi inasti. K'o so opustili lov na ptice in nied obema vo.jnama tudi že nočno lov na polhe, so začeli v vecii nieri rediti zaice. Ti so iim ob nedeljah in praznikih daiali neso kot priboljšek v prehrani. Ko-koši go zaklali le za božič, veliko noč in ž e g n a n j e , Eeso so kupili le redko. In tako je tudi še >danes. Kekaj več si ga privoščijo le ob praznikih, Jedi ob praznikih.. ITalo je v letu priložnosti? ko si ljudje lah-ko privoščijo dobrih. jedi in pijac. To je povezano v glavnem z razniai letnimi in družinskinii prazniki, šegami ±n verovanji, pomembne j šimi dogodk?! v življergu ljudi in z uživaniem obveznih jedi. Tu se še danes Ijudje sporanijo rekas "Le e.n dan v letu dobro jemo - na veliko noč zjutraj, na žegnanjs opoldan in na pustni torek zvečer". Pust je bil v teh krajih. poseben vaški praznik. Bil ,je povezan s starimi šegami, ki so imele značaj čaščenja prednikov in tudi vegetativnega čaranja. Pred 60. leti t1e tu še hodil f a s n i k ali k u r e n t ves ovit v slamo - naska, kakršna .ie bila ne-koč značilna še za druge kraie Slovenije in v kateri noraao ver-jetno iskati izvor skupne prvobitne maske pri nas,° Tu so pozna-li tudi pustno kamelo, pa ženitovanjski par s obvezno k o r -b a t c o , maskami, kakršne še danes poznajo v dobrepoljski do- - 241 - lini. ITa pustni torek so vlekli tudi ploh. Na pomladno rodovit-ricst so hoteli ljudje vplivati tudi s prehrano. Zato je z iz-girgargem šeg tudi ozko povezano izginianje nekoč že kar obred-nih. jedi, ki so jili pripravljali prebivalci Skocjanskiii fcribo v pustn dneh.. Pust zacnejo praznovati v prehrani že na t a d e b e 1 i če-trtek ali ria t a m a 1 p u s t (to je četrtek pred pustno ne-deljo). Na ta dan so norali obvezno skuhati prekajeno svinjsko spodnjo celjust ali s v i n j s k i r i u c v ričetu. To ,je prišlo tudi v reks D a n 's j e t a m a 1 p u s t , s e k u li a č e 1 j u s t . Na s u h i ž u p i (od čeljusti) so zakuhali rezance, kašo ali riž, zraven so jedli še pražen kron-pir in zrezano zeljno salato. Zjutraj so spekli š t u 1 o -potico iz kvašenega testa9 nadevano s kuhano kašo, znešano s sesekljanim kuhanin suhim mesom-. Leta 1964 so sicer v vsaki hi-ši še skuhali kos suhega mesa na t a m a 1 p u s t , celjust pa le še redko kje. Stulo paso pekli le še pri treh ali štirih hišah. na tern področjuo Še bolje kuhajo na pustno nedeljo. Na ta dan že cvro p o h a -j e (flancate), pa tudi kuhana svinina mora biti na mizi. Ob-vezna jed je bila tudi orehova potica. ITa pustni torek pa so gospodinje cvrle .b o b e . Cvrtje krofov (je na tein področju zna.no šele 2 0 do 30 let. ICLjub temu pa so se ti tako udomacili in sicer razmeroma hitro, da so prišli že v pregovor. Ljudje pravijos V hiši,kjer s e n a - 2.42^ - pustne dni ne cvrejo k r o f i , s e pole-ti ne b o sušilo seno. ICrofi morajo imeti lepe k r e n c e (vence), ce j ih. ni, j e to znak, da je slaba gospo-dinja. 3iti morajo veliki in debeli? da "bo jeseni debeia tudi repa. Lruga, ze Linogo stareiša obvezna jed, ki jo pripravljajo na pustni torek, je ocvirkova potica ali š p e 11 o v k a . Na to mislijo že ob kolinah, ko daiejo nekaj debelih mesnatih ocvir-kov v posebno posodo in jih hranijo do pusta. Na pustni torek že na vsezgodaj zjutraj vstanejo gospodinje in kar tekmujejo med sebo(is katera bo irnela prej pečeno špeh. ovko * Ob sedmih. i e ta navadno že v peči. G-ospodinja pri tej potici ne srne štediti, ker kakor je mastna špehovka, tako je ma-sten tudi gnoj, ki ga na ta dan obvezno zvozijo iz hleva vsi kmetje. Y zvezi s špehovko je tudi vremenski pregovor; Ce j e potica za steno9bo pa kolač z a p e c j o (lepo vreme za pustni torek, grdo za veliko noč), ITa pustni "borek obilnege in boljše jedo kot ostale dni. Prva jed na ta dan je špehovka. Sledi^o (ji dobro zabeljani koruzni žganci z ocvirki, mleko in kava. Spehovko še danes pe-ce.jo skoraj vse gospodinje. Zosilo je na ta dan že kar ustaljeno pri vseh hišahs sviniska nuha9 zakuhana, suho neso, kronpir, zeljnata salata, potica in p o h. a 1 e ter nazadnrie kot dodatek korapot iz suhih. sliv ali jabolk. Za večerjo so iedi, ki so ostale od kosila? suho meso, kruh, pohane,špehovka in na koncu kava, - 243 - ITa Rošniku in v Talih Liplj.enih pa so "bili poleg krofov in špe-hovke na pustni torek obvezni še žlikrofi iz ajdove a-li "bele moke. Testo je bilo nadevano s sesekljanin suhin nescn ali kuhano klobaso. K temu so pridali še zaruraenele drobtine ocvrtega kruha. Do druge svetovne vojne so jih delali v vsaki hiši, danes pa nikjer več. Skuhali so jih že za kosilo, jedli pa so fjili popoldne in zvečer. ?o ie bila obvezna jed tako, kot suho neso in krofi. V Llalih Lipljenih. so imeli še eno obvezno tjed na pustni torek in sicer za zajtrk žgance iz bele noke in krompir.ja. Tudi te so morali nekoč vse poiesti, da bi p i c -k e dobro valile. S pustnimi dnevi so bile navadno povezane tudi koline, ki so jim rekli tudi svinjski praznik. Pri teh ni kakšnih posebnosti in so enake, kot v drugih krajih. Zaklanemu prašiču so do prve svetovne vojne se p a 1 i 1 i ščetine z go-rečo slaivio, med obema vojnama in do leta 1948 so ga še n a u -ž a 1 i s ketnami.Solilisogas kronipom in v t r u -g i drgnili z verigami. Seda.j ga dajo iz kože in tako odpadejo tudi ocvirki iz kože v kmetovi prehrani. Večje koses h r b t i č, rebra, pleča, stegna in dolnjo čeljust nasolijo in pozneie suši-lo-prekadijo v dinnem velbu ali raufkamri • Osta- 10 meso pa zrežejo za mesne klobase. Razen teh deiajo tudi krva-vice poln.jene s krvjo, kašo, rižem, vranico in pl.juci, Delajo tudi jetrne ali bele klobase. Te so polnjene z mesom od glave, jetri, vranico, ledvicami, z nalo riža in kašo9 včasih pa so da- 11 vanrje "fcudi ričet. - 244 Po pustu se začnejo 40 dni trajajoči postni dnevi. Pred drugo svetovno vojno so jih naznanili cerkveni zvonovi na pustni to-rek ob 11. uri zvecer. Ljudje so ob te.j uri hiteli, da so po-jedli dobrote pustnih dni, predvse::i vse meso, ker to potem n± smelo 40 dni priti na mizo. G-ospodinje so zvečer celo vse po-soie, zlasti še lesene, dobro poribale, da se jih rie bi drža-la rnast, kajti odslej so vsa ledila belili, dokler je trajal post, le z inaslom, oljem ali mlekom. Se do zadrge vcgne so se posta strogo držali9 med vojno pa so na ta dan jedli le ovsem sok, ki so ga pripravili na vodi ali na mleku. Na pepelničrjo sredo so ljudje največ jedli le črn kruh in pili vodo ali pa tudi le koruzni rnočnik i.n vodo. Sedaj se držijo posta že nno-go manj, v zadnjih. letih se ,1e uveljavilo pravilo? da se sme- 10 na ta dan najesti do sitega le dvakrat. Tako prvič jedo do-poldne okrog 9. ure, drugič pa popoldne nied 4. in 5. uro. Ob-roki tega dne so skromnis kava in kruh, koruzni močnik, prežgan-ka, mlecni riž ali mlečna kasa. Ostale dni se posta sedaj ne dr-ži.jo več. Le mesa v tein času ne jedo. Veliko noč kot praznik ponladnega prebujenja, začetka kiaetovega dela na polju? so tu slovesno praznovali. To praznovan.ie se je odražalo najbolj spet v prehrani. Ta dan so bile na mizi 1edi9 ki iriiajo obredni značaj in so prišle v ustaljene navade ljudske prehrane. Že ves post, predvsem roa še v velikem tednu, so obli-kovali svojevrstno prehrano. Bila je podobna tisti ob začetku posta. Najbolj so držali post na veliki petek. Na ta dan so ^ed- 11 le mleko, mlečni riž ali kisel krompir in fižol ter obvezr.o aleluio iz suhih. repinih rezin, obredno jed v sponin na - 245 - dan, ko so Kristusu dali piti žolč. Na veliki petek so pred dobrimi 50. leti poznali za kosilo še eno obvezno jeds k c -p r i v o v o kašo. List^e kopriv so na drobno zrezali in skupa.j s psenon skuhali na mleku. Ila veliko soboto se je hrana izboljšala. ITa ta dan so jedii lah-ko že ajdove štruklje. Aidovo testo so napolnili s šunko in klo-baso ter skuhaii. Jedli so mrzle zvečer po žegnu in na veliko noč zjutraj. Tudi te štruklje so nosili k ž e g n u . Od osta-lifc. jedi pa so irneii v posebni pleteni košari še orehovo poti-oo, šunko, klobase, obarvane p i r h. e , hren iri tudi poljske pridelkes krompir, koruza, fizol. Svečano kosilo je bilo na ve-liko noč opoldan. ITa laizi je bila že od nekdai pri večjit knie-tih, danes pa je iori vseh hišah, goveja juha z rezar.ci, kuhana govedina, pražen krompir, rdeča pesa, zelena ali zei.ina salata in žolca, v zadnjili letih. pa tudi še kompot, puding, razni kek-si in drugo pecivo, kakršnega so nekoč pekli samo ob ženitova-n;jue Podobno svečano kosilo je ob ž e g n a n ,~j u . To je bil iri je še tudi danes največji praznik za liudi v Škocianskiii hribih. ITa .nedeljo, ko je žegnanje, so prišli vsi doiaači, ki so bili od donia in tudi vsi bližnji sorodniki. Zato so za ta dan pripra.vi-li številne jedi. Zaklaii so kokoš, v še vec primerih pa zajca. Na, mizi je bila svinina9 orehova potica9 pa tudi krofi in ore-hovi štruklji. V zadnjih letik je postalo ž e g n a n ,j e pred-vsem še družinski praznik. Tako se sedaj na ta dan vsai enkrat na leto zbere vsa družina? pridejo tudi tisti, ki so se za stal- - 246 - no naselili od doma. Poleg tradicionalnih jedi pripravijo se-daj še veo vrst peciva, razne kekse, kolače in tudi torte, Kalo man,] obilno in dobro hrano ima.io za božič in novo leto. Na "božieni večer daio na rriizo po večerji poseben kruh, pokrit s prtičkom -podprtnik, Tega postaviio na nizo ob posebnein obredu9 tako da stoji v enem vogalu križ, v drugega pa postavijo kruh.. Podprtnik ne sine.jo, ce so dekle-ta pri hiši, do konca pojesti. Prihranijo ga namreč za snuoa-če. Če pridejo snubači po praznikih. dajo na inizo p o d p r t ¦ n i k in zato liudje praviio; N a podprtnik b o m š e 1 ! To pomenij da bo šel snubit. I,"noge od naštetih iedi za veliko noc? pusta in žegnanje iedo le še z večjo izbiro raznovrstnih mesnih. pečenk in še vec vrst peciva na o h c e t i h. (ženitovan jih.). Na sv. treh kraljev pa so pekli še en obreden kruh p o p r t n i k , ki ie imel tudi tu podoben pomen, kot še v nekaterih drugih kraiik Slove-ni.je. Razdelili so ga vsem družinskim članom in dali tudi ži-vini. Za vse svete pa so spekli apreščce (oprešce) iz zavitega testa ajdove in bele raoke. To pogačo so dobile vse žerijice, ki so žele ajdo in proso, pa tudi vsi dor.iači. Tudi za navaden črni kruh. bi tu lahko rekli, cla je imel obred-ni znacaj, saj so ga pekli liudje le bolj na redke čase. To nam potrdi tudi pregovor? IC r ¦» h p e č e m o s a m u t •* k a i: k *? b u h s e j g a n e v a j - ob božiču in veliki noci. In še kruh, ki so ga pekli je bil vedno črn, Naj- - 247 - več so pekli š i t n i kruii iz rnešane moke raznih vrst zita: ječmena, koruze, prosa, ovsa. Do krulia so imeli veliko sposto-vanje. Je dar b o ž j i , so rekli. Ilnogokrat ie manjka- 10 kruha in tako so v letih. velikih stisk pekli kruh tudi iz gozdnih plodov, kot smo že omeniii, pa tudi iz zmletih hrurik, fižola in graha, ki so ga mešali z žitno noko. Tak kruh so i-menovali tudi m e k i n o v kruh. Za bolrjše vrste kruha ;'e tu veljal ze ajdov? rzen in jasno tudi pšenični kruli. Toda zad-nji ,je bil ved.no le ob največjih praznikih in pri večjih kme-tih. Tudi koruzni kruh je tu veljal pri mnogih kmetih. za pri-bol.jšek. Kargši kinetie in bajtarji pa so za peko kruha inešali koruzno nioko in krompir ali pa aidovo moko in krompir. Največ-krat pa so jedli kruh is prosene in ovsene moke. Kruh. so raesi- 11 prej v neckah, nato v mentrgah, pekli pa so ga na vinskem in navadr.em d r : ž i 5 c u (drožah). Najbolj viden dokaz spremenjene prehrane in dviga življenjske ravni prebivalcev okocjanskih hribov pa je viden prav pri kru-Im. Vse do druge svetovne vojne so ga ljudje stradali in sicer večina prebivalstva. Kot sem že zapisal so v glavnein rjedli le kruh iz najslabših. žit. l-noge hiše so pekle kruh le ob naiveč-j ih praznikili. V zadnjih 15 letih pa je kruh postal osnovr.a in običajna prehrana prebivalstva. Pri večini his ga pečejo naj-več iz mešane - pšenicne, ržene in ječmenove enotne moke. reka-teri kmetje peceio kruh tudi iz grobo zmlete pšenične inoke ali pa mešajo pšenico in koruzo. Ob sobotah in ob vseh cerkvenih praznikih (ne več samo ob veliki noci9 pustu in žegnargu) pa o pečeio bel kruli. Anketa, s katero snio zajeli 70 gospodinisteT, - 243 Tiani oie pokazala, da so imeli pri 30 gospodinjstvih črn, pše-ničen, ržen, koruzen kruh, ki so ga sioekli doma v krušni pe-či ali pa tudi le v pecici štedilnika, 10 gospodinjstev je imelo doma |ječen beli kruh9 10 pa kupljeni beli kruli in 15 gospodinjstev kuplieni črni kruh. In le 5 gospodinjstev ni inelo na dan? ko srno izvedli anketo, nobenega kruha. Pri istih. anketirancih. smo ugotovili, da jili 50 kupuje raesečno od 10 do 80 kg moke in le 20 jih pridela dovolj žita doma. I!e-so kupuje le 2 0 gospodinjstev, enkrat do dvakrat mesečno od pol do dva kilograma, Red.no vsak teden enkrat pa kupuje riieso 12 gospodinjstev. Sladkor kupuje do dva kg mesecno 18 gospodinjstev. Do 5 kg 33 gospodinjstev in nad 5 kg 19 gospodinjstev. Testenine in riž kupuje 65 gospodinjstev, konzerve, kavo (na-vadno) in razne začimbe kupuje 42 gospodinjstev, pravo kavo pa 2 0 gospodinjstev. Že teh nekaj številk nam dokazuje veliki napredek, velike spre-menbe v prehrani. Ugotoviti pa tudi iaoraGio, da so se skorai pov-sem zabrisale razlike v prehrani med posameznimi socialnimi slo-.ji prebivastva. G-ospodarsko šibkejša družina je pred zadn.jo vojno uživala še preprostejšo in bolj enolično hrano z razliko od večjega kneta. V zadnjili letih. so te razlike skoraj povsera izginile. Družine z nianj zemlje vec zaslužijo z doriiačo obrtjo in tako kupijo tisto, kar vecji kmet pridela ali razna dodatna živilac Tako kot veljajo danes povsem druga merila za določanje - 249 - ¦bogastva kmeta, kot nekoč," tako odločajo tudi glede Tooljše in slabše prehrane povsem druge okoliščine? zaslužek iz nekmečkih dejavnosti ±n pa Število odraslih. žensk pri hiši. 0 p o m "b e u_ o Zj-lvOA. • j- • 2. Ivo Pirc, Prehrana prebivalstva, Socialni problemi slovenske vasi I. Lj. 1938, 95. 3. Franjo Ba§? Življenski nivo kmeta, Soclalni problemi sloven-ske vasi I. Lj. 1938? 118. 4« R.Ložar, L.judska prehrana. NS I. 192-210. 5. V.Hovak, n.d. 106. 6. Slaiunato pustno masko poznamopod raznimi inieni iz Haloz in Ptujskega polja (rabolj) Breginja, Ilirske Sistrice, 3režic, Slovenjskih Konjic. 7. B.Orel, Slovenski ljudski običaji. MS II, 144. 8. Anketo smo izvedli v vaseh^ llale Lipljene, Vel.Lipljene, Sta-ro ap.no, Rožnik in G-radež? v septembru leta 1964. - 2 51 - so loili gospodarsko sicer močnejši od vecine srednjih in malih kmetov ter bajtarjev, toda izrazito velikih in "bogatih kinetov, kakršne poznaino v drugih. pokrajinah, na tem področju ni bilo. Vse to pa se je odražalo tudi v noši. Ta je bila razmeroma skromna in ob pogostih slabih časih, tudi nezadostna. Za nošo od sredine prejšnjega stoletja in do danes so se ohranila še številna ustna izročila, zapisi v župnioski kroniki, številne fotografije in zapisi Mrkuna. Ženska noša Delovna nosa - Okrog leta 1850 so se moški in ženske za delo doma in na polju oblačili še v domače nebarvano platno. Značil-no žensko oblacilo je bilo krilo z m 0 d r c e m in r o -k a v c i , ki so bili zgornje in spodnje oblacilo. Erilo so nosile tudi posebej. Sredi 19. stoletja je biio tu nrnogo žena, ki sc imele le po dve platneni k i k 1 i , eno za delavnik? drugo za praznik ±n nedeljo. To so bila platnena bela nepobar-vana krila, le bogaterjše so imele kaj bol.jšega in pa več g v a n t o v . Proti koncu 19. in v začetku 2.0. stoletja so ženske tudi ob delavnikih nosile koteninaste k i k 1 e z modrcem, rokavce , futrane (podložene) porh. anaste ^ope, bele koteninaste f i r t a h e (predpasnike) in bele naglavne rute. Posebnost delovne ženske noše ie bila, da so bile ženske za posamezna važnejša kmecka opravila lepše napravljene. Tako so bile grablj icice ob košnji in žanjioe ob žetvi v belih rokavcih in belih f i r -t a h. i li in v koteninastih rožastili k i k 1 a h z a o d r- - 252 - c e m • Pri delu so krila spodrecale s podre-c m --' pisanimi trakovi, ki so jih stkale doma. Ženske so "bile pri delu naivečkrat bose ali obute v stare c i ž in e , usnjene visoke čevlie z nizkimi širokimi petami. Za praznično žensko nošo ,je značilno9 da se ie tu, kot na osta-lem podrocju alpskega tipa noše, ohranilo v praznični noši kri-lo z modrcem. Krila so "bila v začetku iz barvastega platna, proti koncu stoletja pa pri premožnejših že iz k a n -g a r n a (kamgarna), š e n i j o t a (šifona) in kotenine. V krilu so "bili všiti r a i f i (obrOci), kovinski ali pa tudi iz pušpana. Pod krilom so ženske nosile 3 do 5 spodnjih kikel ali interfatov (poPlet. spodnje krilo, iz bavarske nemščine* Pfaid = sra.jca :• Unterpfaid = spodn.ja sraj-ca). I-Tekoč so jim rekli celo srajčniki, pri čeraer lahko sklepamo, da so v prejšn^jih časih ženske nosile s r a j -o n i k e kot poseben kos spodnjega oblacila in so šele kas-neje? v 19. stoletju, prišli v raodo interfati . Spod-nje hlače so proti koncu 19. stoletia nosile šele nekatere žen-ske in še to na skrivaj , da bi se druge ne norčevale iz njili. Rekle so, da so dovolj utrjene. Krila so bila dolga do tal. Pod m o d r c e m so nosile rokavce , rokave ali v o-š p e t 1 e , pa tudi o š p e t 1 e (po Plet. iz bavarske nemšoine«• Halspfeit = kratka do pasu segajoca sraica). Ti so iiaeli riabaudane (nafaudane) nagubane rokave, Cez to so imele kočeniajke , rjave, črne in zelene, ki so j im rekle tudi f u t r a s t e jope. Okrog vratu so nosile svile-ne rut.e. Iinele so tudi f i r t u h e (predpasnik), ki so bili - 253 - vedno iz črne ž i d e (svile) ali iz ornega muslina. Čez pred-pasnik so nosile s k 1 e p a n (sklepanec) . Bogate.jše knetice so nosile avbe, ostale pa a p t a h. e , povezane na p e t e -1 i n o v greben. Starejša žene so riosile peče brez špic? nilai-še pa s čipkanii. Ženske so imele doma izdelane pece še &o 30-ih let tega stoletja, a so jili tudi že v začetku tega stolet.ja rioc- no nadomeščale s kupljenini svilenimi in volnenimi rutani. Tako 8 ^e v župnijski kroniki zapis, da je bilo ob več.iih praznii:ili vse v š p i c a h. . ITa svatbah in pri procesijah so inele žon-ske najbolj svečane obleke. Ob tej priložnosti so tudi zavezova-le Toece čez avbe, Le nevesta in tovaršica (druži^a) sta bili brez pece. TTevesta je imela na f o r m i pripet ve-nec. Za obuvalo so imele ženske cevlje z golenicami - c i ž r.:i e ob prazničnih dneh. pa so nosile tudi stuflet- n e . ITosile so tudi škornje do kolena, tako kot je to opisal 9 in upodobil se Hacquet." Nizkiin čevljem, ki so ^ ih tudi nosile, predvsem mlajše, so rekli š o u n i . TTogavice so nosile v prej-šnjem stoletju še enobarvne, od leta 1910 pa se pojavljajo pisa-ne nogavice iz raznobarvne pavole. Pozimi so se ženske ogrinjale v velike volnene o g r n o v k e ali o g rinovke . Zložile so ;jih. na tri vogle kot naglav-no ruto? se ogrnile z njimi ter jih spredaj zapele s k n o f -lco.Ogrinavke so bile sive, rjave in tudi rožnatea Kupovale so jih še pred prvo svetovno vojno v trgovini pri Pe-terlinu v Skocjanu po 9 goldinarjev. Kožuhov ženske niso nosile. - 254 - Pcd krilom pa so pozimi nosile "b a t i r a n k e , s predivon podloženo flanelasto spodrge krilo. Na glavi so nosile poleti ž i d a n e rute stare sorte, pozimi pa volnene. Zimska naglavna ruta je "bila velika in okrogla na vogalih. Za-vezovale so jo pod tirado in na koncu zapele na vsaki strani pri ušesih s knofelcaiai. Te rute so imenovali k .*• c-k 1 . Take rute so "bile zelo redke, saj so j ih imele le tri žen-ske v tej fari. Lloška noša Za vsak dan in za delo so nosili moški hlače in srajce iz doma-čega platna. Hlace so loile proti nogan zelo ozko kroiene, nosi-li so kar bele ali pa so platno zanje tudi počrnili. Iz istega platna kot hlace so imeli tudi srajce, hodnikove srajce sojim rekli. Iz istega platna so izdelovali tu-di spodnje hlače9 toda te so imeli le redki9 sai lahko prebere-mo v farni kroniki°, ...gate pa j e v celi fari imel le šumašter. Platnene hlače so izginile že v drugi polovici 19. stoletja, h. odnaste srajce pa so o-stale delj, dokler so imeli Ijudie še kaj donacega platna na zalogi. Proti koncu prejšnjega9 predvsem pa še v začetku tega stoletja, so začeli moški tudi za delo nositi caj gaste hlače. Za delo na poliu in za opravilo v hlevu ter okrog doma so obu-vali tudi cokle. I^delovali so jili na Rožniku in v Tvlalih Lip-ljenih. Bile so zelo preproste. Čez obsekano bukovo d e 1 c o je coklar iz lubja napravil kapc o , čeznjoje dal Jermeri- 255 - ček. Za delo so nosili navadno tudi stare ponošene čevlie -š k a r p e , pa tucii zelo stare č e v 1 i e (škornie), ki so jim odrezali zgornji del in tako le spodnji del natikali na noge« Nosili so tudi opanke, ki so jih prinesli s Hrvaške-ga. rTarnesto nogavic so v čevlje obuvali le slamo ali pa f e -c o (cun1o). Proti dežju, za delo na poliu in za pašo živine so nosili plašč iz lipovega ličja. iNaredili so ga iz notran.je š k o r -j e lipeo Izdelan .je bil iz posameznih pramenov lišja, iz 1 i k ; da te niso preveč f r f r a 1 e , so jih pretaknili okrog pasu z ž n o r o ali srobotom. Fraznična moška noša je imela hlače krojene nekoliko cez kole-na in žametast 1 a j b 1 c s posrebrenimi k n o f k i -p e n c i (verietiio od Behmci). Revni pa so nosiii ^odre plat-nene 1 a j b 1 c e 9 ki so bili beli zadaj. Za vratom so bo-gatejši nosili ž i d a n o ruto, ki so io spredaj zavezovali na vozel - b e t ¦ k . Pri enih sta zavezana vogala visela kar po prsih?pri drugih pa so jih pretaknili skozi 1 a j b 1 c , da ju 38 bilo videti na vsaki strani ramen. Srajca je bila v začetku še iz domačega, nato pa že iz kuplie-nega platna in so jo nosili v hlace zataknjeno. Premožnejši so nosili j erh. aste (irhaste) hlace. Krznarji so j ih. izde-lovali po večini iz ovčjih kož. ICdor pa ,je hotel inieti lepše in trpežnejše pa Je kupil irhovino, ki je bila strojena iz jeleno-ve kože. Te hlače so prodajali na sejmih pri sv, Antonu in v - 256 - Vel • Laščah. „ Jerhaste hlače so imele rumene ž n o r c e ? pri v a r ž e t i (žepu) pa stevilke, letnico5 ko so bile nareje-ne, Ob straneh so iiaele še rumene p o r "b e , zapenjale pa so se na lavtare ali b a u t a r e (iz nem.?alltor) . Na-rarnnice -aušteržli so "bile platnene. 7 isten času, ko so premožnejši nosili irhaste hlače, pa so revnejši nosili bele platnene dolge in kratke h.lače. Te so nosili tudi premožnejši, le s to razliko, da so 3ih ti barvali modro ali črnOo Jopic je "bil kratek9 pri premožnejših iz sukna9 pri revnejših iz belega platna. Suknie pozimi so le redki nosili. !Jajvec so imeli kaaižolo,kije bila daljša od rekelca. Navadno je bila črna, pri revnih. pa spet bela. Le vec.]i knetje so si lahko kupili pri usn.jarjih. v Laščah ali v Ljiibljani kožu-he9 ki so bili na hrbtu okrašeni s cvetličnimi ornamenti. Fa glavi so inoški poziini nosili polhovke, sicer pa klobuke k r av-,j e k e • Tako so Jih. iiaenovali, ker so bili iz kravje dlake. ITavadno so bili tenmosive barve. Boljši klobuki so bili z a j -c 3 e k i iz za.jčje dlake. Zato so tudi rekli tistemu, ki se je držal posebno iLienitno: Ta se'pa drži,ker ima za.ičji klobuk. Tem klobukom so rekli tudi k a s t or-c i . Klobuki so bili z zelo širokimi k r a j c i . Bili so navadno crne barve in so jih knietje prijemali za vrh - 3 t u -1 0 s tremi prsti, da je vrh dobil podobo duhovskega b i -r e t a . Mlajši pa so nosili klobuke z ožjimi kraji in svet-lejše barve. ITa klobukih so iiiožje in fantje radi nosili p e n -z 1 n e (Čopiče). Le redki se je ponašal s pravo gamsovo bra-do, večinoina so bili ponarejeni iz konjske žirae. Za klobukom so 9tv nosili tudi krivce- ali f e d e r p u š , Če je Ml ta obrnjen s krivci naprej, tje to pCTienilo, da ;je fant klical fante n a k o r a j ž o . In Liarsikateremu pretepu med fanti so bili vzrol ti krivci. ITa svatbi in ob velikih. praznikih so bogate.jši nosili pod klo- bukozi ž i d a n e k a p e . Bile so pisane, z debelim c a - f o m . ITa glavi so iih ineli tudi pri jedi, z n.jimi pa so po-krivali tudi mrliča. I.Toški 30 obuvali škornje, dosledno so „3 im rekli č e v 1 j i • Sokolci so segali čez kolena, in so "bili spodai z b a u -d a n i - nagubani. Rekli so i im tudi in e k s ikajnar-.j i . Z irhastimi •hlačami pa so nosili 5 e v 1 ,j e z 1 e ? m i , škornje, ki so iili z jermenčki privezovali pod kolenom. Razen škornjev so nosili tudi visoke čevl.je - š tu f-1 e t n e . 2a nošo Skoe^anskih hribov sredi prejšnjega stoletja moramo ugo-toviti, da j e imela več značilnosti noše, ki je bila doina na vsea alpskem podrocju. Te skupne značilnosti so predvsem pri ženskeni. oblačilu v krilu z laodrcem in rokavci in kot pokrivalo peca in avba. Pri moški obleki so to predvsen kratke platnene bele ali barvane, suknene ali irhaste hlače, platnena srajca, telovnik in kratki suknjič. Vse to so biie tudi značilnosti 11 oblačilne kulture vse sredrje Evrope 19. stoletia. IToša v Skoc- janskih hribih je le zaosta.iala za teini vsaj za nekaj desetle-tij zaradi že OLienjer.e odmaknjenosti od sveta in splošne gosjjo- - 2 darske zaosta3_osti. Druga vecia posebnost ~i e velika uporaba doiiiačega belega platna v nioški in ženski noši in uporaba plat- _na tudi naaesto sukna. Iladalje mala uporaba domačega sukna in skromnost v obleki revneisih. sloiev prebivalstva. V funkciii - praznicLe obleke pri premožne j ših. slojih. pa morani omeniti de- - litev obleke še na vec kategorii; bolj praznična in inanj praz-c nična? nedeljska noša in noša za razne svečane priložnosti (poroka, pogreb, procesija). P:^i noških pokrivalih. pa ;ie bila tu znaoilna polhovka. . Ze iz dosedanjega opisa je razvidna tudi razlika v nosi med gospodarsko močnejšimi in revnejšimi slocji prebivalstva. Ua eni strani se je ta odražala v pomanjkanju obleke, kar nam po- 12 trdi tudi zapis v farni kronikis^ "Po dva ali trije so v ne- katerifc hišah imeli le en rekelc za k maši. Stari možakar.ii so cakali v nedelio na sv^niašo vsi bosi, inieli so platnsne dojiace hlače, brez gat. ... Otroci so hodili v cerkev vedno le bosi.". Hazlika je bila tudi v kakovosti blaga za obleko. Pri revnih se je naidl^je ohranila stara noša, obleka iz doniačega platna. 3ogate,1ši so se liitreie ravnali p o n o d i in kupovali več in bol.iše blago. Eiietice so še do prve svetovne vojne nosile avbe, ženske iz kajž pa tja do 30-ih let tega stoletja a p -t a h e . Bogate go prej hodile v š o 1 n i h (nizkih. čevljih) revnejše pa še vedno le v c i ž n i h. (visokih čevljih). 3o-gatejše so nosile tudi nabrane spodntie k i k 1 e iz kotenine, rekle so jin g a r n i r e ? ostale pa vse le interfat iz doiaačega platna. Eevnejše tudi niso nosile sklepance ali pa - 259 - uro s k e t n o . V Llalih Lipl]enih so .30 imele le tri "boga-tejše žene. Podobno ,1e "bilo s ostalim okrasom in nakito-n. T"Te-daljone za vratom so nosile le vecje kinetice. Ringelne pa je nosila vsaka, cetudi :;e bila še tako revna. Od prstancv so nosili le poročne in sicer zlate in srebrne. Verižice s kriz-ceiii in svetinjaini so .nosile revne in bogate? razlika je bila le v materialu. Raalike v nioški noši, med preniožnej šimi in revnejšini sloii pre-bivalstva, sem že naštel. Bile so vidne vse od č e v 1 ,j e v (skorn.iev), ki so bili pri revnili iz svinjskega usn~ia, pri bo-gate.iših iz gove.iega usnia, Irhaste hlače so inieli le bogate.1-ši, ostali pa kar platnene. Razlike so bile tudi v kro 1u hlac. Bogate.jši so nosiii krajše, revnejši dal.jse. Razlike so bile v kakovosti blaga za sra.ice (lajblce) in r e k 1 c e . Kožuh, so si laivio privošcili le več.ji kmetje, revnejši so nosili le suk-nie in pelerine iz do:2ačega platna in suknja. Knetje so imeli aržetne rutce, revneisi so se vsekovali kar v roko. Tndi opanke so nosili le revne.jši. Tudi pri moškem nakitu so bile razlike. Bogatejši so nosili srebrno a r ž a nt-n o uro s teškini žiaj drami (verižicami). 0 r i n -g e 1 (uhan) v enen ušesu pa so nosili tako eni kot drugi. Ve-rovali so, da iini v s e i z g 1 a v e p o t e g n e . Čeprav se je na terr, področju dolgo ohranila stara noša uoranio ugotOTiti, da se je tudi tu noša proti koncu 19. stoletja9 pred-vsen]/6a še v začetku 20. stoletia hitro spreminjala,meT]ial se je star način oblačen.ia, Zaradi poslov, prodaje živine, lesa, zo- 260 - botrebcev, je "budi škocjar.ski kinet prihajal v pogostegši stik z Liesčanoiu. To so prihajali predvseni preniožiie.j ši kmetrje, "uore^ tisti del knečkega prebivalstva, ki se ie izoblikovai pod vpli-voni socialne in gospodarske diferenciacije na vasi. In vse to Je dobilo takrat svoj viden izraz "tjudi v noši. Sloj preiTiožne,^-ših knietov in malili vaških kapitalistov se je prvi zacel obla-oiti po ii o v i i:i o d i in je začel tudi v oblačer:;ju vedno boli posnemati nieščana, I'ali kinet in bajtar sta se mu lahko v teh. stre/nl ien^ ih prikl^učila le ^ primeru, če sta šla v tu;^i-iio ±n imela tam srečo, v vseh. drugih primerih pa sta se razine-rona pozno in še vedno skromno oblačila po inodi. Ta večja obla-čilna razlika med revnej ši::ii in premožne jšimi se .je tu zacela sabrisovati šele po drugi vojni in sicer v sadn.iih 10 letih, ko so tudi izpričani razlocki le se v kakovosti blaga? ne pa ^eč v krojih. oblačil. Na to so in še socno vplivajo triie činitelji; bližina mesta Liublrjara, izselienci stare.jši in novejši, zaslu-žek iz neknetiiskih dejaviiosti prebivalcev. Že od prve svetovne vojne naprej se poskušajo ljudjs okocianskili hribov oblaciti tako, kot se oblaci ineščan v Liubljani. Po ten: J8 strenela predvseni se nladina, stare.jši je pri te:n T:iso vedno posnemali, toda ne zaradi kmečke konservativnosti, kot ja pri-:ner v drugih krajili, temveč iz razloga, ker j ih n o v a m o -d a ni zanimala in ksr niso imeli za to časa, K močnejšemu vplivu mestne noše je pripomoglo tudi de,1stvo? da ti kraji že 50 let kupujeio večino blaga za oblačer.je neposredno v Liublia-ni, čeravno imaio trgovine tudi v Laščah, Grosupljem9 Dobrepo-lju9 na Turjaku in tudi v Skocjanu. Priložnost za to pa so i.neli - 261 - tudi na bližrgih sejmili. V zadnjih letih. je tod vse češči po--, jav, da gredo Ijudje v Ljubljano samc zaradi kupovanja blaga. Hazlika v nakupovanju nekoč in danes pa je v tem, da so prej i kupovali predvsem metrsko blago, sedaj pa kupujejo irmogo kon-•; fekci;iske obleke in perila. Nova avtomobilska cesta, redne zve-i'ze, vse to približuje tudi te hribovske kraje nestu in posred-¦y no vpliva tucli na poneščanjenje v noši. ¦¦' Ze od začetku tega stoletia vplivajo na način oblačen.ia prcbi-? valci9 ki so se odselili in znova vrnili. Okrog 200 se .lil' ;je . izselilo v Ameriko, nekaj pa tudi v Prarjci,1o. Tisti5 ki so se ' po nekaj letih vrnili domov, so prinesli s seboj obleko, način ,": oblačeFija iz Amerike ali Pranci.je. ±o obleko so nosili, dokler : ie niso raztrgali in se tako po načinu oblacenja oddvajali od c ostalih. Se danes se po zunanjem videzu močno razlikuie bivši izseljenec„ Ostali prebivalci pa so se oblačili po nodi9 kakr-šna je bila pri nas? po modi v Ljubljar,i? le da so s to vedno zaostaiali za nekaj let. Poseben pojav v letih po osvoboditvi ¦v pa so tu družine, ki imajo sorodnike, izseljence v Ameriki. Ti so pošiliali in še pošiljajo najrazličnejše tekstile in tako se tudi ti družinski člani po načinu oblačenja, predvsem pa se jjo vzorcih. blaga svcnih oblačil lociio od ostalih prebivalcev. Posebnost po drugi svetovni vojni so bile ameriške moške nylon Gra(ice. Llnogo so j ih poslali izseljenci in prebivalci Skoc.jan-skih hribov so t1 ih. osvojili predvsera kot praznične srajce. In sicer v letih, ko so v Liubljani te srajce bile še redkost. ITa te sraice so se navadili in ugotovili, da so trpežne9 zato 1ih uporabljajo tudi za ddlo. Cnačilnost zadnjih let pa je, da ie - 262 - noda .jioških nylon srajc tu še vedno ostala in ~je sedarj na viš-ku., ko so v mestii iijlon srajce že prisle iz mode. ITiiOgo pre"bivalcev9 predvsorn. mlajših, se je izselilo v mesto, eni za stalno, drugi začasno in ti so se v noši niorali pribli-žati nosi okolja, v katerem delajo in živijo. Na koncu pa moram omeniti začasne gospodarske izseljence, ±z zadnjih. let, ki odhajajo na delo, predvsem v Neinčijo. Ti navad-110 prece.i zasluži;jo in se po dveh, treh letih vrnejo. Tudi te lafrko daiaes razpoznamo po njihovi noši, po načinu oblačenja. Ta je sioer po kroju noveiše zahodnoevropska noša, po materia-lu pa so najvec svetlikajoči se blagovi iz uinetnih. vlaken. Zad-nja moda ie kroi z d o p 1 t preklanimi r e k e 1 ¦ c i , 3Ma splošno so danes tako ženske kot moški oblečeni precej enot-no. V noši ni več razlik ined posameznini socialniiiii sloji pre-bivalstva. Od noše prebivalcev nesta pa se razlikuje le v tein, da kinet zaradi narave svojega dela svojo nošo še vedno deli na delovno in praznično ter se le s praznicno riOŠo približa no-ši in nacinu oblačenja mestnih prebivalcev. Locijo še vedno, tako pri ženski kot pri moški noši obleko, ki ,1 o nosi;jo sarno za največje praznike - praznični g v a n t . Obleka za navadne nedelje je nedel^ski g v & n t . To obleče.jo tudi, če gredo po opravkih v inesto ali na kak pogreb. Ta n a v a d n i g v a n t so obleke, ki so - 263 - žg nekoliko odslužile, toda še niso tako slabe, da bi ,j ±h ob-lekli za vsak dan. Te nosijo ob nedeljah ±r, praznikih doiiia. ?. a g m a j n g v a n t ali t a d e 1 o v n a o b 1 e k a, v s a k d a n i i g v a n t so odslužena oblačila, ki ,i ol: no-si^c ob delavnikil: in za delo. Isto ,1e s periiom. Ženske skoraj nikoli :ie kupujejo novega blaga za delovno obleko, za moske delov^e obleke pa kupujeio hiačevinoe Vedno bolj se sedai uve-l.javlia konfekcija in tudi svečane obieke kupujejo v trgovini. Pri ženski delovni noši ti e obvezen del f i r t a 1; (predpas-nik), ki ga nosiio za delo doma in na polju. 3 o 1 i š e g a si nadenej o,« če grsdo v trgovino ali v vas. Pri praznični ob~ leki pa inlaj ša generacija ne pozna vec predpasnika. Fosijo j ih le še stareiše žene. Te so tudi obdržale še nekatere druge se-stavine stare noše ? dolga. tenma krila - k i k 1 e , b 1 u z o z vzorceni, tenme krajše jopce in židaue rute, ki i ih zavezujejo spreda.1 pod brado. Če nosiio ruto med tednon, pa io zavezujejo zadaj, na š t u 1 c o . IJlaiše zene pa delov-ne rute aavezujeio n a m a r u š k o . Ruta je z vogli r>re-križana pod brado^ nato pa js zavezana zada^i za vratom. Danes so žeiiske obiite v š o 1 n e (nizke čevlje), stare pa tudi ?e v c i ž m e (visoke čevlje). Praznična noša cleklet se skorai r,e razlikuje več od noš njihovih sovrstnic v raestih. I^ajveč no-sijG obleke raznih modnih krojev in k a s t i :n e . Pozimi imajo stare.jše ženske kratke zimske suknje i b e r -n a k e , mlaise pa že vse m a n t 1 n e , plašče na^raslič-i]e;jših modnih krcgev. ITa glavi nosijo nekatere tudi že klobuke, - 264 - ninogo je razoglavih, ostale pa nosi.jo raznobarvne in pisane rute . Tudi žensko perilo se ,1 e sprenenilo. Sedai ie se star-3 ženske nosijo doma sešite sraipe, druge pa kupljene konibirae-že in hlače. iUdi nioska noša gre hitro za mestno raodo. Za delo uporabl^a k::iet staro oblekos hlace, srajco, 1 a j b 1 c , r e k I c , starejši nosijo c i z ia e , nlajši š o 1 n e . Predpasnika liioški +ra niso nikdar r.osili. Praznična>hoša je ista9 le da ^g obleka nova, Vedno nianj pa nosijo klobuke. Nosi;io ,] ih. navadno le ss stare1si? mlaj ši pa so razoglavi ali pa nosi(]O baretke. Pri nosnji mla.jših in staretiših so pri moških manjše razlike ko"b pri ženskah. Posebnost moške praznične nošri.je ,1e bela nylon sra;;ca, Ugotovili smo, da od 100 ;qiož in fantov kar 30 nosi ob praznični obleki nj^lon sra^ce, Teh. danes ne dobivajo več iz A.DiGrike7 ternveč ,j ili kupujejo v trgovini v mestu. Pozimi nosi-;| o možje ziniski r e k 1 c , tričetrtinski površnik, mnogi pa že tudi n o n t e 1 n e , plašce. 1-Tanesto teh pa so se precej uveljavili tudi dežni nylon plasci. Pri oblačenju stremiio prebivalci Škocjanskih hribov k te:nu9 da bi bili v noši ciinbolj enaki prebivalcem mesta. L^udje so sami prepricani, da jili po obleki ni več mogoče ločiti od pre-bivalcev Ljubljane. In v to sner gre ves razvcrj nošnie. TJf.;:oto-vimo lahko, da se prebivalci Skocjanskih hribov v noši vedno bolj izenaču.jej o z meščaiioni. Izdelovaloi obleke in obutve V ¦pre^i šii jeia stoletju, dokler so ineli Ijudje še domače platno - 265 - so krcgaci ±n flivilie hodili šivat po Iiišah, prišli so v š t e r o . Ilrkun J poroca, da so skoraj v vsaki hiši, kjer ¦'e bila družina številne. i ša, imeli za veliko noč krojača ali Siviljo. Krojac ie prinesel s seboj le šivanko, likalnik, skane in vatel. Dlie casa ie ostal -ori hiši, kier ie noral sešiti vse na roko. Prvi sivalni stroi so tu dobili šole zad- rija leta 19. stoletja. Tehniko dela kro.jačev in šivili 1e tu- 14 di podrojno opisal .;Trkun. K temu inoram.o dodati? da po tu sa- Lie gospodinie znale le malo šivati« Zato so imele šivil^e ved-no -Tinogo dela. In tako je če tudi danes, ko pravijo kmetioG, da raje delaio po hiši in na polju, za šivan;ie pa niiiiano niti veseltia, niti casa. Zato tudi raje kupujejo ze iz^otoTljen^ o"b-leke, tako za odrasle kot za otrcke. ITed obeiaa voinaina so imeli skoraj v vseli vaseh poklicre šivilic in kroiace. Sedaj pa 1 e šivilja le še na G-radežu in y Ilalih Lipljenili, i:a Velikem Ločniku pa ie krojac. Tudi oevl.je so pre.i delali vse po ineri0 Tudi čevljar-;ii so hodili v s t e r o . V zabojcku so prinesli s seboj vse potrebno orodje? sila, kladivo in kopita. Dreto, žeblje in usnje pa je dal kmet. Ti kraji so imeli svojega cevliarja na G-radešu ir, so mu nosili delo na dom, pozimi pa je hodil od ti-se do iiise ir> popravljal poriOŠene ter delal nove čevl.ie. Pri hiši se je zadržal tudi po ves teden. Ob placilu v denarju in v živilih je dobil še hrano in stanovanje. V vsaki vasi pa 1e bil še kak krnet, ki je znal za silo pokrpati čevlje ^a družino ir za sosede. Sedaj so na tem področju še tri.je čevljarji, toda - ^GO tudi ti le se krpajo stare cevlje, nove pa ljadje raje kupuie;io V .HLc S uLl • Tako v aadnrjih dvaisetih letih ne kro~ji1o več r.oše preioivalcev Skoc.ianskih hribov domaci obrtniki. 0 p o in b e 1. llarta. Lozar, Slovenska liudSrca no?a, ITS II, 158. 2O V.Fovak, n.d. 154. 3. M.I-Iakarovič, Slovenska kuiečka noša od srede 19. stoletja člo danes. Inavguralna disertaci1a? Lj-uoljana, 1964, 59. 4. M.Ložar, n.d. 193. 5. Ista, 193. 6. Fz*kun9 n.d, 16-29. 7. H.7"akarovič, n.d. 60. 8. ŽKŠk. III, 133. 9. Hacquet? n.d. 64. 10. ŽEŠk. III, 89. 11 o !:.^akarovič, n.d. 282. 12. ŽKSk. III, 89. 13. ^lrkun, n.d. 2 0. 14. Isti, n.d. 18-22. - 267 - II, M A L E LIPLJENE V drugem delu študije obravnavam. posamezne specifičnosti ljud-ske kul^ure v vasi Ivlale Lipljene. ITa j^odlagi podatkov terezi-lanskega, francisca;jskega ter današnjega katastra, vicedomske-ga arfciva, po še obstoječih in tudi razpadlih stavbah tcr ljud-skeni izročilu lahko precei natanko ugotovimo tudi razvcg vasi še sa dal;iše obdobjo, kot ga zajema ta študija. V svoiem več-stoletnem razvoju se ie vas Male Lipljene razviiala OKrog vaš-k&ga ;jedra na polici maniže kraške planote. Liudsko izrocilo govori, da se je današnja vas razvila iz devstih. kneti^j. Iz vi-cedoinskega arhiva pa izvemo, da je leta 1737 spadalo pod vicc-doinsko gospoščino devet hub, desetino pa je za to zemljo rnoralo dajati 23 kmetov. Pod Auercpergovo gosposčino je takrat spadala le eria huba z eniui kmetom. To pa nam pove, da ie že v prvi po-lovici 18. stoletja bilo v vasi 23 kmetov. 2 Terezijanski kataster ima v letu 1749 vpisanih 16 posestnikov. ?ranciscePiski kataster iz leta 1823 nam dais še popolnejšo sliko stanja vasi, ker vsebuje tudi seznam stavb posameznih. la-stnikov, soznam zeml(iišč in tudi vrsto zemljišč. V tem oasu je bilo tu že 26 lastnikov hiš, od teli 22 kmetov in 4 kajžarji. 7 naslednjih. letih prve polovice in predvsem še v drugi polovioi 19. stoletja, po ze:nltiiški odvezi, naa je podrobra raziskava razvoja posameznih. posestev pokazala nadaljnjo delitev zemlie. Skica zemljiške posesti (v prilogi) tudi dokazurje, katera od dana-šrgifr. posestev so tvorila nekoč skupno posest. Študij po-sancznih zemljiških parcel nam js pokazal, kako so se v 1.9.sto- 268 letrju delila poscstva v dva ali tudi v tri dele? nekaj zaradi prodaje posestev, ki so (i ih povzročile razne gospodarske kri-ze, nekaj pa tudi zaradi dedovanja. Iz G-orenščkove je nastalo še Pečkovo posestvo, prvotno Bezlaievo se ;1 e delilo se na Ilišč-ko/o in Tlaticovo posestvo. jlencinovo posestvo se je razdclilo še v Bradačevo, Toncetovo še v Jožlovo, iz enega posestva je nastalo Jakobovo in Opaldarjevo. ITa zomljo, kjer ie stoletja gospodaril Ahčinov rod? se je proselil Poljanc, ki ri e prišcl iz Velikih Poljan in kupil to posestvo. Iz druge polovice Ah-činovega posestva pa je .nastala današnja Baldkova kineti.ja. Z deiitviio zemlje so nastajale tudi nove hiše in nova gospo-darska poslopja. RAzvoj teh pa boin prikazal na nekaj značilnih Driinerih. Razvcg nekaterih domov Prva-hiša v Llalih Lipljenih je bila pri Birtu, rekli so ii tu- di N a k r t i n i . Ko tu še ni "bilo današnje ceste, so tod 4 mino hodili Bločani na Predloge in so tu tudi prespali. Hiša .je oila v 18. stoletju lesena in vrhh.levna, taka kot vse že 0-pisane stare lesene hiŠG na tem področju (gl. tri tlorisc, ki kažejo razvoj hiše in situacijsko skico nekdanjega ir> današnje-ga Birtovega doma v Prilogi). Ker je služila hiša tudi kot go-stilna, je imela več prostorov. Na eni strani črne veže sta bi-li h. i s a in k a m r e, na drugi strani pa š t i b (>- 1 c in listnik. Pod hišo sta bila š t a 1 a inkeuder.Cb - 269 - zadrgi strani hiše ie stal še svinjak, 30 korakov od hise so bili kozolec, pod in kašča. Hiša je ostala lesena do leta 1902o Tedaj so jo pop-ravili- sezidali iz kamna. Tlo-ris i e ostal še star in tako ,je ostala tudi črna veža irse do leta 1941o Tedaj so vežo prcgradili in dobili novo kuhinjo, nad stretio so zgradili frčado. Toda se vse do leta 1960 je bi-la kuliinia crna. To leto so podrli tudi š t i b v 1 c in listnik in na njihovem raestu zgradili štiri c i m r c . Tako ,j e sedaj pod hišo še vedno hlev, pod novimi sobami pa j g klet. Leson pod je stal kot samostoina stavba do leta 1930? leseno kaščo pa so podrli že prej. Lo tega leta so imeli le a n -f k a r , leta 1930 so ga podrli in na istem msstu postavili nov kozolec - toplar na šest š t a n t 0 v , pod so združili s topl&rjem pod isto streh.0, tako kcb sem to že navedel pri gospodarskih poslopjih v začetku razprave. Že od nekda^i so bili 3irti vec,ji kmet.jo - gruntar.ii. Skupaj so imeli 18 h.a in 63 a zenlie. Po vojni so si gospodarsko opoLiog-li z gozdom. Imajo nad 10 ha gozdov in so do leta 1953 izsoka-li in prodali ninogo lesa. 3 denar.jem od lesa so leta 1960 ponovno obnovili in moderno opremili hišo. Kuhinja je obložena s keramičnimi ploščicani, ima novo kredenco, pomivalno mizo itd. S sodobriim pohištvon so lepo opremili tri sobe. Pri hiši sta ostala le še dva dru-žinska člana, sestra ln "brat. Eden spi v h i š i , drugi v c i m r u ... V novih c i m r i h sta še dve rezervni postel.ji, ki služita le za prenočevanje sorodr,ikov? ko pridejo na obisk - 270 - ob praznikih. 5 Tudi o prvi zidani hisi v vasi je zapis v župnirjski kroniki. Zgrajena ^e bila lota 1815. To jc- bila hišta st.13.pri Ščit-niku (Tatevž Somrak), Podroben študij te friše ,je pokazal, da fje bila ta pred tem lesena. Bila je precej močna domačiia, imela ,i e pol hu"be zemlje in se je štela med največja posestva v vasi. Zato je ver.jetno tudi vzrok, da so med prvimi zgradi-li hišo iz kamna. Ta je bila zgrajena na temeljili stare lese-ne hiše, ki je bila vrhkletna in le dvocelična s kaščo pod i-sto streho. Na starih vhodnih vratih, ki so okrašena. z geo-metrijskini liki, sestavljenimi iz inanjših dešciCj je bila let-riica 1819. Prvotno je hiša iniela le črno vežo in h i š 0 , pod nio še klet. Lesena kašča je stala ob hiši. Pozne^e so do-zidali še š t a 1 c 0 za ovce, kašča je prišla pod skupno streho kot podališek hiše. V zadn,jem casu so na zadriii strani dozidali k a m r c 0 . V prejšnjem stoletju je k te.j domači-ci i spadal še lesen goveji hlev, lesen pod in kozolec, ki so stali na vrtu v bližini hiše, ki je bila krita s slamo. ILo je konec 19. stoletja rod Sčitnikov izumrl, je z njim propadlo tudi posestvo. Poznejši gospodarji, T-ratici, so bili žo brez zemlie - ka.jžar.ji. Zaradi tega so tudi popolnoma propadla vsa gospodarska poslopja. Sčitnikova kmetija je lep priner, kako sg ie veliko posestvo z močnim domom spremenilo v kajžo. Izu-mrl pa je tudi zadnji rod Katicev in sedaj je hiša, ki je bi-la še lcta 1958 zadnjič obnovljena, zapuščena že od leta 1963 (gl. dokumentacijo Maticeve hiše v prilogi). - 271 - Ob Sčitnikovi hiši pa morani zapisati ugotovitev, da tj e marsika-tera stara hiša, ki fje bila žo v prejšrgcm stoletju i:i ,je tudi še danes kajža, bila pred 100, 150 ali tudi več leti hiša grun-tar.ia, inovitega krnata. Torjj za takratni čas najbogatejši tip hiše, tako gledc notranje ureditve, kot tudi glede gradn.je. Kaiže pa so bile takrat najpreprosteje grajene lesene hiše, kot smo j ih ugotovili v poglavju o l.iudskem stavbarstvu. Grun-tar, "bogatejši kmet, 208 stoletia stanuje v Malih Lipljenih, v Skoc.janskih hribih lu tudi na širšem področju Dolenjsko v raz-vo;jno višjern tipu zidane hiše, Zaostale hiše nekdanjih gruntar-iev pa so pozneje postale domovi kajžarjev, vaškega proletari-ata. ITasproteni prizner je razvoj doina pri Žmucu (Jože Petrič). Tu se ie zaradi zaslužka od raznih riekmetijskih dejavnosti razvila ka.jža v večjo kmetijo. V .začetlcu 19. stoletja cje bila ta hiša še niala lesena kajža? pri kateri so redili le koze. CPo veži je imela na eni strani h i š o , na drugi strani š t i b * 1 c in klet. Stari oče sedanjega gospodarja je obnovil hišo in po-večal posestvo, Denar ,j e zaslužil, ko je hodil na delo v gozdo-ve na Ervaško. S 16 leti je že 5'®1. za f a n t k a gozdarjeiTi, r.ato je vec let delal kot delavec v gozdu. S prisluženim denar-;ie^n je kupil dva korga in z njimi prevažal les, največ pragove za novo kooevsko progo. S tem je zaslužil toliko, da je kupil vec zemlje. Priženil je tudi precejšno doto. S tem je dokupil novo zemljo iz razprodanega Ščitnikovega, Benšetovega in Hri-barjevega posestva. Pri hiši so tudi vedno redili tri do štiri - 272" - prašiče, toda vseso prodali. Tako je posestvo povečal na 16 ha. ITjegov sin pa ie dokupil se 1 ha orne zenlje. Pred drugo sve-tov.no vojno in po nfjei so fcišo naprej obnavliali. Leta 1906 so zgrad.ili eno sobo pod streho, leta 1937 pa še drugo, leta 1933 so zgradili diirmik in prekrili streho z opeko. Leta 1962 so hišo v celoti podrli, ostal je le zunanji zid in tako so zgradili novo (gl. tloris stare in nove Žmucove hiše v prilogi), Današnja Sčurkova kLietija je inenjala leta 1904 lastnika zara-ti odhoda starega lastnika Lundra na delo v Anieriko. Prodal je hišo in vse posestvo, odšel v tujino in se ni vec vrnil. Scur-ki, ki so se preselili s Kureščka v Male Lipljene, so kupili le h.if-'o in nekaj travnikov z Lundrovega posestva, sedariji gos-podar pa 1e dokupil še njivo z ?"aticevega posestva. J.Ialo pred drugo vo.ino so zamenjali slamnato streho z opeko. Takrat so postavili tudi nov c i ni p r in napravili na i s p i sobo. Tred vo.ino so podrli vežo in dobili belo kuhin.jo, vežo in s p aj-z 0 . Pred nekaj leti so na podstrešju zgradili še eno sobo, ki jim sedaj služi za spalnico. Tako je nastal iz kajžarja mali kinet, ki se danes ukvarja predvsem z živinorejo (gl. prvotni in danasrgi tloris Sčurkove liiše v prilogi). Zgovoren primer delitve posestva, ki je našel svoj odraz tudi v razporeditvi stanovanjskih. in gospodarskih prostorov, sta da-našnje Jakobovo (Alojz Šmuc) ±n Opaldarjevo (Alojz Škrjanc) po-sestvo. Obe hiši sta zgrajeni kot stegnjen dom pod isto streho, nasproti imata gospodarska poslop.ja. Leta 1823 ,je bilo to še skup.no Dosestvo bratov Zabukovc. Ko sta si brata delila Dosest- 4.J - 273 - vo, si je tisti, ki (je obdržal doin, izgovoril vso zeriljo oko-li hiše, tisti pa, ki je poleg domače hiše postavil svo.io (današnjo Opaldarjevo), si ie namesto zemlje okrog hiše iz-bral raje vrt x}od hišama, kjer je stal star hrast, katerega ježicje je šlo dobro v denar. Zato Opaldarjeva hiša ninia ni-ti pedi lastne zenlie ckrog hiše. Šele lani so Jakopovi, ki i-tiajo hišo skupai z Opaldarjevinii, prodali tem toliko zemlje, da so si lahko zgradili štirno tik ob hiši. Opaldarjeva hiša je bila do leta 1936 troceličnas veža, š t i b . 1 c in h i -š a . Tedaj so 1o pregradili in dvignili. Današnji tloris hi-še je veža in kuhinja, s h. i š o na eni strani in š t i -b >¦ 1 c e m ter š p a ^ z o na drugi. Na i s p i pa so še trije c i in r i . ludi Jakopova hiša, ki se drži Opaldarje-ve, je bila prvotno trocelicna? veža? h i š a in kamra. Po-daljšek veže je služil za klet, tu so bila tla nekoliko po-globljena. Se do leta 1954. je iniela hiša črno vežo9 tedaj so presidali prvotno črno vežo v vežo, klet pa v kuhinjo. Obno-vili so tudi h i š o in kamro. Na i s p i pa je c i m r že od leta 1910. Pod so imeli Opaldarjevi do leta 1880 v španoviji : Jakopovimi. Takrat so pod postavili na vrt9 ob nieni pa še ko-zolec - sauiec s podstreškom. S t a 1 o so imeli še naprej liasproti hiše ob hlevu Jakopovih. Ti pa iinajo ob starem iz kamna zidanem hlevu leseno kašco, združeno s podoni. Kašča in pod sta pokrita še s slamo in sta gotovo najstarejši gospodar-ski poslopji v vasi. Pod je verjetno iz konca 17. stoletia. Y prvi polovici 18. stolet.ja so bila to gospodarska poslopja Za- - 274 bukovčeve prvotne domacije, iz katere so z delitvijo nastali današnji Opaldar.iev in Jakopov dom in posestvo. ried fcišami, ki so najdlje obdržale svcg o prvobitno podobo«, .je bila tudi stara G-orenckova hiša (Marija Koprivec). Po ustnem izročilu in še ohranieni kašci sodec9 .j e bila hiša zgra.jena približrjo v istem casu kot kašča, ki ima letnico 1817« Hiša je bila že pol zidana, poi lesena. Crna veža je bila zidana, na eni strani je bila lesena h i š a in kamra, na drugi stra-ni sta bila zidan štib-lc in špajza.Pod tema ,je bil še k e u d e r . Streha je bila slamnata. Tako podobo ie obdržala hiša vse do leta 1940? ko so celo podrli in sezidali novo na starih temeljih in v stari tlorisni zasnovi. Le vežo so pregradili v vežo in kuhinjo. Zadnjo so modernizirali šele leta 1964? ko so vzidali tudi velika trodelna okna. Stene so obložili s keramiČnimi ploščicami in kuhin.jo opremili s tro-delno kuhirgsko omaro, z mizo9 stoli in še z drugin sodobnim pohištvom, Stara kasča je še danes v uporabio Stoji pod hišo, š t a 1 a je vzporedno s hišo, pod in toplar pa stojita na vr-tu. Eden najlepših. primerov stare zidane vrhhlevne hiše je še da-nes obstcgeča Pajklova hiša. Hiša je morala biti zgrajena ned leti 1810 in I8409kot nam povedo letnice na tramu v hiši in nad vhodnimi vrati. Hiša je ohranjena v svoji izvirni podobi, je "bipičen primer bogatejše stare zidane hiše, kakršna je do-ma na širšem področju med Šentjurjem, Dobrepoljem, Turjakom in Vel.Laščami. Tioris in način gradnje je razviden iz tehnične - 275 - dokumentacije, ki je priložena v prilogi. Stanovanjski prosto -ri hiše so s cestne strani v pritlični izvedbi, hlev, klet in svinjak pa so z druge strani pod hišo. V stanovanjskem deiu je Črna veža z ogrg iščema. Na eni strani g»e ognjišče za hišo, dru-go ognjišče na nasprotni strani je služilo za^ki r jen,ie peči v š t i b lcu. Ob štib-lcu je bila še kamra, ob niej pa š p a j z a , ki je iinela vhod iz veže. Fa zadnji stra-.ni hiše (je g a n k s straniščem v zatrepu in z ograio iz desk. V hleY in klet vodiio s t e n g e . Hlev in klet sta vsekana v živo skalo pod hišo, ob hlevu je postavljen lesen svinjak. Streria je slamnata s čopom. Nad pritličnimi okni stranskih fa-sad so fabjoni- lepo profilirani zaključki končnih sten pod roboin strehe. Nad njini sta dve okni. Podobnih. hiš je še več v vasi, le da so ostale že vse predela--ne. Y tej pa je stanoval lastnik Janez Baudek do leta 1961, ko ^e iimrla stara nati, tedanja lastnica hiše. Takrat se je novi lastnik preselil v prenovljeno očeto hišo, stara ?afjklova hiša pa ;je ostala zapuščena. V njei je bil leta 1963 še stari inven-tar in dobro ohranjen b o h k o v k o t s slikami n a š aj-b a h (slikami na steklo). V h i š i je bila še hrastova miza s steiiskimi klopmi, r.a i s p i pa več velikih poznorene-sančnih skrinj za žito. Sedaj pa hiša razpada in njen lastnik ne dcbi kupca zarijo. Pranciscejski kataster iz leta 1823 in kataster iz leta 1895$ ki je še danes v veljavi9 sta nam tudi podlaga za ugotovitev razvoja stavb v tej vasi. Ge to dopolnimo se z Ijudskiia izroči- loni, do"bimo popolno sliko razvo.ja stavbarstva lialih Lipljen. V prvi polovici 19. stolet.ja je bilo v vasi že 7 zidanih liiš (¦VTatičeva, Faiklova, Tabretova, Poljančeva, Kahlova, G-orenščko-va in Pečkova). Ob istem casu pa je stalo v vasi še 18 lesenih hiš in 33 lesenih gospodarskih poslopij', podov, hlevov in kašč. V isti mapi franciscejskega katastra so šrafirano narisane še 4 hiše, kar pomeni, da so bile te predelane ali dozidane po letu 1823. S svinčnikom pa so vnesene še 3 liiše izven vasi, ITa hribu, rTobena od teh. danes ne stoji vec. Tako se. prvič srečamo s hišami izven vaškega jedra,, ob cesti? ki vodi v vas. Preučevanja so dokazala? da so se tu nastanili v glavnem nekmečki sloii vaškega prebivalstva? ki tjih. vas ni frotela spre.jeti v svojo sredi.no. Ustno izročilo in skopi ar- 7 fcivski viri" nam pojasnijo, da so se tu Ijudje v glavnen ukvar- jali z raznimi obrtmi in so si služili kruh tudi z dr.ino prl kaetih v vasi. Bili so baitarji. V letu 1860-70 je bila postav-lriena Podlogarjeva hiša, ki še danes stoji. Leta 1904 .j e bila zgrajena 1-Tohorjeva hiša, leta 1905 pa Mežnarjeva hiša. Olo kon-cu te povsem sanostojne enote, ki se ni nikdar povsem vkliuci-la v vas, stoji še danes Krakovska kajža, edina se lesena tro-C8lic.na hiša v vasi, ki cje bila zgrajena sredi prejšniega sto-letja. Ta inia še črno kuhinjo. V njej so stanovali ucitelii5 pozneje pa neki čevljar. In vse te hiše so do druge svetovne vojne tvorile posebno samostojno enoto, ki je vedno ostala za-se. Vaščani so jim rekli hribovoi, Hribu pa tudi Struk-Ijeva vas. Ta del vasi ie bil vedno v sporu z ostalo vasjo. Otroci iz vasi in hribovci so se radi stepli med sebo,j7 - 277 - a tudi odrasli so bili vedno v medsebojnih sporih. E r i b o v-c i so ziveli svoje življenje, ki se ,je razlikovalo oC. živ-l;jenja ostalih kmetov v vasi. ITrjihova stanovan;ja so bile le skromne bajte, revščina je bila pri njih še večja kot v vasi. Za prehra.no pa so bili v mnogočem odvisni od ostale vasi. saj svoje zemlje niso imeli, od živine so redili edinole koze. S poljskim delom so se redkeje ukvarjali, zato so iskali zaslu-žek v raznih. domačih. obrteh. Prejšnji lastnik IntiliarJ eve hi-še j e zacel s kovaštvom, pri AtjzIu (Šuštarju) :]e stanoval ;.:ož, ki se je pečal s sedlarstvon, v hiši pri P r č k u Je bil čevl.jar. Pudlogarji in pozneiši lastniki Intiharjeve hiše so delali krtače ribarice , toda brez okraskov, kakršne so izdelovali v Turjaških hribih. Prebivalci Ptrukl.jeve vasi so se tudi hitro menjavali. Iz vasi so odhajali za kruhoni vo svetu, v vas so prihajali novi prebivalci iz drugih krajev za-hodne Doleujske. Vedno so bili to revnejši slo.ji, družine z innogo otrok, zato se iih. je vas branila. To je bil neke vrste vaški proletariat, ki je prinašal s seboj tudi revolucionarne ideje, ki so se izražale v raznih novotari.jah, predvsem pa vu-vedbi novih. obrti, pa tudi v uvedbi nove vere - neka sekta baptistov, Ostala vas se ,je vsega tega branila. Prebivalci Štrukljeve vasi pa so vedno streneli, da bi se ji približali' in se izenacili z ostalimi vaščani. ITjihovo središče ;ie bila Zefljeva kajža. Zefljevi so bili najbolj napredni. Bili so god-"beniki, igrali so harmoniko ±n organizirali najrazličnejše pri-reditve za vso vas^ igre, tekmovanja koscev in grabljic. Imogo so tudi brali? >n jihovo osnov.no stremlj enj e pa je bilo9 da bi - 278 - se izenačili z ostalirni vaščani ali pa celo dvignili nad nje. Yas se je novih naseliencev branila; za vsako krajo v vasi so obsodili hribovce , preganjali so jih kot div.je lovce, krivili so ;] ih. celo za nesrečo pri živini, ker so ne-kateri raed njiini znali zagovarjati. In tako stanje ,j e bilo vse do člruge svetovne vojne. Danes je vecina kajž ITa hribu že pro-padla? eno so lani obnovili, ena je že več let prazna in pro-pada, dve pa sta še nasel.jeni. Če si pogledamo še stanje gospodarskih poslopji v vasi danes, lahko "ugotovimo, da je teh iz leta v leto manj . Ta so ne nmo-go bolj kot hiše povezana z zemljo, z vsem gospodarstvorn. Od 12 lesenih. kašč9 kolikor i ih je še bilo konec pre.jšnjega sto-letja, so v vasi le še štiri (Jakopova, Bezlajeva, G-orencko-va in Tončetova - ki je vzidana v hiši). Od hlevov jih je o-stalo kot samostojna poslopja le še 9, pod hišo Jih je tudi 10, ob hiši, v podal.išku hiše 5, pod podom 1, ±n ob podu, pod isto streho s podon tudi 1. Svin.jakov je le še 9 sainostojnih, vsi drugi kme t j e irna j o svir.jakvh.levu, p od h i š o al i ob 1 is tn iku. Podi so bili tudi v Malih. Lipljenih samostoina gospodarska po~ sj_opja? toda v zadnjih letih. so skoraj povsem izgubili to svo-io funkciio, Za mlatev žita služi sedaj od 21 podov v vasi le še 1, na 10 mlati.jo samo še fižol, na 15 režejo rezanco za ži-vir.o, na 6 podih je spravl3e.n0 seno (ne samo na g 1 a .1 t i h) 3 služijo kot shramba za orodje, 2 pa za drvarnico. Sainosto^v.o postavljenih. podov je le še 12. Večinoma so ti že stari, ki že - 279 - propadajo. Od prve svetovne vojne sem pa krnetje v vasi ne gra-dijo več podov kot samosto jnih poslopi.j . V največ prinierih. združijo pod s kozolcem, kot sem že opisal. 7 Malih. Lipl.ienih pa smo ugotovili tri različne načine združevaptia, vgra^evanja poda v kozolec; 1. pod ;i e samostojno postavl.jen pod kozolec - toplar ir, iina z iijini le skupno streho (primer pri Birtu) . 2. Pod i e postavlf1en kot podaljšek toplar,1a pod streho velike stranice napušča kozolca. Pod je tudi le malo ošji od kozol-ca? prehod od kozolca do poda je inogoč le z ene strani. ;/ (Primer poda pri Kahlu.) ¦ 3. Pod s š t a n t i ob strani, To je najnove.jši prir.ier zdru-ževan;ja podov s kozolcem. Pod ima, s kozolcem skupno streho, toda š t a n t i so le ob eni strani poda. Tu je uied po-doin in štantom toliko prostora, da lahko zapeljejo poden.j voza Drugo stran pa ornejujejo stene poda. Tu so tudi vhodi na svisli, pod in v listnico. Nad podoin .je cimperza shranjevanje sena. T^ko so zaceli združevati pode in toplar-je po drugi svetovni vojni. 7 vasi so že trije taki prineri (pri TomažUj Sradaču in Miščku). 7elikost in moč posameznih gospodarstev so še do nedavnega ka-zali tudi kozolci,, Razen tistih, ki so združeni s podi, ^:e v vasi še 6 samostojnih toplarjev, 7 kozolcev s podstreškoiri in 2 anfkarja. Toplarje imajo le večji kmetie z ck:~og 15 ha in več zemlje, kozolce s podstreški pa srednji ir. mali kmetje, anfkarje pa le mali kmetje. 7 zadnjih letil:: 280 ialiko ugotovimo, da kmetje posvecajo kozolcem nekaj več skrbi, V:ar pa ;j e povezano z dvigoni živinoreje in s tem v zvezi z vec-jo skr"b,jo knieta za krzno živine. Ta skrb je tudi povzročila, da so že s vecine kozolcev izginile slamnate strehe. Spreniembe v gospodarstvu Pol.iedelstvo je do današn.jih dni ostaio v Malih. Lipljenih za 'e5i.no projivalstva glavna gospodarska panoga, toda ne več za vss prebi/alce, kot ie "bilo še pred zadnio voino. Nadrobna ra-ziskava oosanieznih gospodarstev v vasi je pokazalas da 3 e danes poliedelstvo glavna gospodarska panoga le še pri 12 gospodar-stvih, pred zadnjo vojno pa je bila pri 25 gospodarstvih. Vsa gOGpodarstva pa se ob poljedelstvu ukvar.jajo še z drugimi gos-podarslcimi vejaai; živinorejo, doi-iačo obrtjo in hišno de,iavno-stjc, >Ta tem mestu bom obravnaval samo najvažnejše spreriembe v poljedelstvu vasi zadntiih. let. Zaradi vzrokov, ki sem jih. nave-del že v začetku študije in so značilni za nazadovanje poljedel-stva na vsem področju Škocjanskih hribov, je tudi v I-Talih Lip-l.iGnib ia leta v leto obdelane maiij zemlje. Pred dobrimi sto leti" ie imela vas: 4-1 ha 48 a njiv 79 lia 34 a travnikov 1 ha 47 a pašnikov (v zasebni lasti in 10 ha pašnikov n a skup n i - k omun s k i z eml rj i) 53 ha 92 a gozdov - 281 - 9 Leta 194o pa je bilo 39 fca 32 a njiv 45 iia 20 a travnikov 3 ha 64 a vrtov 7 lia 50 a pašnikov 192 ha 70 a gozdov V sedaj veljavnem katastru pa imajo prebivalci 33 ha 55 a njiv 47 h.a 20 a travnikov 3 l'ja 64 a vrtov 8 ha 35 a pašnikov .98 ha 83 a gozdov Tako statistika, uradni popisi9 podro"bni študirj posameznih gos-podarstev 3 e pokazal povsem drugo stanie, kot je razvidno v po-sestiiih. listih.. V dokas tega navajan samo nekaj karakteristic-nih priinerov posameznih kmetij . Eirtovo posestvo ima skupai 18 ha 63 a zemlje. Od tega odpade na njive 2 ha, Od teh. pa obdela.j 0 danes le še 4 njive, torej riti pol ha, vse ostale njive so zasejali s travo in z deteljo in j ih. talzo spremenili v travnik. Od 6 ha travnikov 3 ih kosiio I3 še polovico, ostalo polovico, vse travnike, ki so ležali ob gozdu, so zapustili in .3 ih sedaj prerašca gozcl. Posestvo so za-nFoiarili pred 4 leti, ko je umrl gospodar. Že pre.j so obdelova-li zemljo s tu3 0 delovno silo5 sedaj sta ostala pri hiši za cle-lo le brat i.n sestra? ljudi za pomoč ne dobita, ker 3 ih ni v vasi in tu&i ne v sosednjih vaseh, Zato ostaja zemlja neobdela-na, Iz podobnega vzroka je obdelana le slaba polovica zenilje pri - 282 - Jožlu. Tudi to je gruntar, ki ima skupaj nad 25 ha zemlje, od tega 2 h.a 4-0 a njivo Toda tudi ta gospodar je zasejal le nekaj n.j.iv, skupaj niti ne 1 hao Yse bolj oddaljene nji^e je opustil, prav tako tudi njive, ki ležijo ob gozdu in kjer .je delala skodo divjad. Iz zapuščenih njiv so nastale košenice. Tudi od 8 ha travnikov, košenic in senožeti jih ne kosi več niti polo-vico. Zarašča jih gozd. Nima delovne siie. Leta 1948 je štela družina še 7 članov, danes pa sta ostala doma za delo le gos-podcir in gospodinja, njuni starši so že pred leti unrli, otro-ci pa so v službi v Liubljani. LCiščev grunt .je po smrti gospodarja, ki ni zapustil oporoke, bil razdeljen med otroke. Danes je le del posestva, ki je i:ne-lo 16 lia zemlje, obdelan. * ^^ Poljančevo posestvo je propadlo že po drugi vojni. 18 ha je bilo zaplen.jenih in je bilo razdeljeno agrarnim upravičencem, 5 h.a pa obdeluje sedanja lastnica, To so bili predvojni grunti, celi grunti v vasi, večiria kmetov pa ne bilo polovičarjev in nas: lčarjev. \ 10 >C - 283 Velikost loosestev hišB njive travniki vrtovi pašniki gozd. skupai v, lsis tniji , , " L>t „ n.a a ha a ha a h.a a ha a ha a Ana. Intihar MOHOR 2 -J- / 1 61 94 .4 72 4 Aiojz Petric . ¦ ŠUŠTAS 18 13 31 Alojzija Znidaršič pri PZRAEOVSKIH 8 ll 33 19 'O Iv an G-r e g or i č pri I3IRTU 1 86 2 99 26 49 12 99 18 71 7 Janez Vesel • pri KAHLU 1 73 2 71 6- 55 9 68 14 93 0 Prančiška G-orjup ¦ 83 1 16 3 88 49 6 39 9 Iranc Pirman pri TAE3ETU 12 20 1 65 98 _L' J Janez Zabukovec pri BElIcliiTU 1 82 4 85 30 1 6 6 71 14 '74 11 Ilar^eta Aijdolšek pri POLANCU 74 i_ 51 18 2 62 5 5 "! O ii Alojz Sever pri SALTKl 1 16 ]_ 53 17 40 5 88 9 14 11 Jože Sever HRI3AR 99 3 6 19 1 45 5 69 15 Laopcld Sever 2 4Q ^ g6 .. l8 3 3g ^ ? 2$ V l1.' ?oze Prijatelj 2 28 2 73 8 62 7 10 12 81 v,t± IiENCINU 13 Andon Eradao 2 19 3 10 30 40 6 33 12 82 r;T± BRAIjACJ 3 11 1 23 30 10 47 15 11 37 37 1 88 i 10 24 37 63 11 27 2 25 2 66 33 80 9 44 15 48 18 3 21 53 JL. 16 43 3 12 284 hi3. -,„„_..¦,,. njive travniki vrtovi pasniki gosd. skupa, št, "~~ ha, a ha a ha a ha a ha a ha ,,a 2 0 Jožs Petrič pri ŽliTJCJ 21 Ivana. rarolt pri TOrOETU 22 Vir.ko Adanič F: Č ' IšU 23 I-Zari.ja Jloprivec -,-.-y->-? r^L ^1 -¦''~4'T" '-.''''"TT jj X -i. ^i -^.'.;. i_LIj J.; v_".yj.i.U 24 JoSefa Fečnik pri MATICU 2 5 ?r3.nc Sourk pri ŠOURICU 26 Alojz Sr.:uc pri".TAtCQ?U 1 24 2 22 9 60 4 9 8 24 2T ^^,!krjanC' 1 88 2 2 25 35 6 19 10 69 28 Jožefa Adaaio ly8 3 3$ 2g 3g 856 1434 pri jiJii^jjAcJ u 29 il0<1s.Tfe 65 2 39 38 46 7 99 11 37 30 Alooz^aver 2 3 2 49 ' 7' 31 7 42 12 32 V ITalih Lipljenifc je nekoč veljalo pravilo, cia nora imeti grun-tar najmanj 12 h.a zeinlje. čeprav za zeir-ljo to velrja še danes, se je to pravilo v svojem bistvu močno spremenilo. Danes v vasi ni več veljave v tem, koliko iiia kdo zemlje, pač pa, kako je gospo-darsko raocan, koliko je pri hiši ljudi za delo in koliko polia - 285 - lafrko obdela, koliko glav aivine redi, koliko zasluži od po-stranske hišne dejavnosti (zobotrebci, gajbe), kakono irna hi-80 in kako opreml.jeno, kako raodernizirano, koliko živil kupu-je v trgovini in tudi še po tem, kie in kako šola otroke in kakšen poiožaj zavzemaio otroci v službi. Po teh inerilih pa nekdan;ii gruntarji zaostaiar1o za nekdanjimi polovičarj i in oe-lo za raasrlcarji. G-runtarji so ostali brez delovne sile, tisti, ki so prei posestvo obdelovali z najetini delavci, teh danes ne dobijo več, zato ostaja pri gruntu naivec zeinlje neobdela-ne in zapušcene. Zato so danes gospodarsko bol.je sto.jeci nek-danji polovičarji in sicer ne saiao gospodarsko, temveč tudi v oo eh. vaščanov. Za priiaer bi navedel nekdarajega mas'lčarrja Opaldaria. S prid-nim deloni (izdeloval je razno pol.jedelsko orodje, popravl.jal čevlie, inel ,je številno družino - 13 članov, ki je nmogo za-Sa-užila z izdelovan.jea zobotrebcev) je zaslužil denar, s kate-riiii je dokupil zemljo, tako da ,je bil že pred vojno polovičar. Yse otroke, razen najnilajsa dva, ki sta še doma, je spravil do kruha, en sin ;je celo pravnik. Obnovili in inodernizirali so hi-šo5 obdelajo v vasi razmeroma še precej svojega polja, od 2 ha njiv 1 ha, pokosiio vecino travnikov, redijo 8 glav živine (4 krave in 4- telice za proda.io)9 letno izdelajo za 300.000 dinar-jev sobotrebcev in gajbic. Zato velja danes polgruntar Opaldar za enega najnočnei šili kmetov v vasi. Podoben primer je pri Tlavru. Tudi ta ,j e po zemlji polovičar, toda z domačo obrtjo so pri te.i hiši v zadnjih. letih veliko za- - 286 - služ^i«Toliko, da so si zg.radi.li najvecjo in najlepšo hišo v v;33i. Isto velja za Kahlovo družino in še za neka,-j posestni-Irov v vasi, V teh vidi;io danes vaščani gospodarsko dobro sto-jace kmete, pa Čeprav niso iiied tistimi, ki imajo največ zemlje v vasi in oeprav jiin kmetijstvo ni več glavni vir zaslužka. ITežkD j e do natankosti ugotoviti, koliko zemlje danes kmet.je še obdeluiejo, koliko je ostalo še travnikov od tistih, ki so ^noieani v posestnih listiho To smo delno dosegli le z anketo po vseli gospodarstvih in to dopolnili še z neposrednini opazo-vanien. Stevilni travniki med obdelanimi njivami kažejo sledo-ve, da so bili pred leti še niive. 1-nogo polj je zasejanih z detelio, gozd se (ie razšil globoko med travnike in zarjel šte-vilne košenice. Vse to nam skupa.j s tistim, kar so povedali kmeteie9 daje priblizno oceno, da danes obdeluiejo v Ilalih Lip-ljer.ih in da imajo še: 23 ha n1iv ^O ha travnikov 10 ha z grniicev.i e:ii poraslih pašnikov 3 t.a. vrtov (to so sadovnjaki okrog hiš) 210 ha gozdov (v te ie vključeno tudi 30 ha nerodovitne- ga z nizkim gozdom in grmičevjeni zarasie-ga sveta). Oe pri^.er.iamo te št ^ ;.lke z zemljo v letih 1823, 1948 .in 1961, O".p?,ziiG.o ir.ed številkani v letiii 1323 in 1948 velik prirastek v gozc.ovih. Vzrok j e razdelievanje graščinskih gozdov srecii prej-^'z^ee. stoletja, velika razlika je tudi pri pašnikih, kjor je - 287 - "bila razdeljena skupna vaska komunska zemlja leta I89O med posamezne kmete. Od leta 1948 naprej pa snio priča stalnemu zinanj ševanju njivskih površin in manjšemu zmano ševan.ju trav-nikov. Njive se spreminjajo v travnike, te pa prerašča gozd. Od leta 1948 do danes so gozdovi narasli kar za 18 ha9 kar je približno za toliko, kolikor se je zmanjšalo njivskih površin, Vse to pa je tudi vzrok za spreminjanje načina obdelovanja in tehnike, za vse poljedelstvo vasi. Njive, ki so bile na slab-ših. kamenitih terenih, so opustili. Tako je odpadlo tudi mo-tično oTodelovanje polja. Sedaj vse njive orjejo, največ z že-leznimi plugi, le trije kmetje imajo še plug z lesenim gred-ljem. Plugi rečejo d r v u , če gredo orat, pas g r e m 0 d r v a r t . V tej vasi orjejo največ s kravami ali pa v pa-ru krava in vol ali krava in kon.j . Y vasi ima.jo le 1 vola in dva kori~|a? vsi ostali kmetje imajo le krave. Tehnika oranja in obdelovanja polja je ista, kot sem jo že v prejšnjern delu opisale Ugotoviti moramo le dejstvo, da tu večina kmetov nji-ve, ki j ih še obdeluje,io, bolje gnoji z donačim gnojein«, 12 knetov pa kupuje tudi od 50 do 300 kg umetnih gnojil letno. Za primer, kaj in koliko poseje in pridela še danes povpreč-ni knet v Kalih Lipljenih navajam kmeta Opaldarja. Od 2 ha rgiv jih obdela le še 1 ha. Leta 1964 je zasadil na 20 a 2 mer-nika pšenice. Setev je opravila gospodinja tako, kot je sploš-na navada v vasi. Žito za setev je doiTia gospodar pokropil z blagoslovljeno vodo. Ko ie gospodinja začela sejati? je gospo-dar podtaknil palico iz cvetnonedeljske butare pod^prvo brazdo 288 Fa koncu setve pa .je rekla sejalka? S v e t k r i ž "b o ž - ii?čast bodi "b o g u , p a sem vsjala. 11 Pridelal je 11 mernikov pšenice." Pred 15 leti pa ,je isti kniet pridelal, seveda na večji površini, 20 do 2 5 mernikov pšenics• Ta drugem mestu rned žiti ie ;iečmen. Opaldar seje le oziinnega in eicer ga ,je vsejal „3 mernike, pridelal pa ga je 10 meriii-kov. Poraoijo ga nekaj za ^ešpren, nekaj za prašice in kokoši, ostalo pa zmeljejo. Na tr&t;."jefli mestu med žiti je koruza. Opaldar jo posaai z dreveiščko m na 30 do 40 arih, pol nernika, vmes pa nasadi salato ali peso. Nekateri kmetje pa sadijo korazo .na e n k a m o u c , z roko, takc kot ostala žita, le "boirj na redko, da pade seme na vsak komolec dolžine. Opaldar pridela okrog 40 mernikov koruze, pred 15 leti pa je je pridelal dc 80 merrjikov. Koruza je edino žito, ki ga Opaldar in tudi osta-li kLietie ne kupajejo. Ko zraste koruza za nekaj pedi, jo razsadij o- razredcijo. Od vseh žit je s koruzo na.iveč dela. Zato io posamezni knetje tudi sadijo vsako leto iaanj., 'Jrodobro je z ovsom. Leta 1964 ga Opaldar in z njirri še več kme-tov v vasi niso več se.jali. Pred nekaj leti pa so ga sejali še vsi kmetje in ga rabi.li za krmo prašicev in živine. Slamo so manjši kinetje imeli za krmo, večji pa za steljo. Enako smo ugotovili za proso. V prvih. letih po drugi vojni ga je Opaldar še pridelal toliko, da ie bila kopica za 8 paro^ - 289 - (okrog 10 mernikov). Leta 1962 so ga meli samo še trije pari. Naslednje leto so ga rneli le še z živino. Kravan so ornili par-klje in j ih gonili po ovsu v krogu na podu. Eden je nosil poso- do za kravami in z njo prestregal odpadke. Leta 1944 Opaldar 2 ni več sadil prosa. V vasi sta ga le na nekaj n zasadila dva kmeta. Med okopavinami zavzena prvo mesto krompir. Ta je bil že nek-clai nag/ažnejši pridelek. Opaldar ga je nazadnje sadil na 17 arih in sicer vrste aerkur, nolander in cvetličar. Zadnjo vrsto so nanovo uvedli ±n kinetje se z njo pohvalijo, Kronipir sadiio pod drevejščko m , pred 20 leti pa so ga še vsi sadi-li z motiko. Nov način sajenja narekuje spet pomanjkanje delov-ne Gile in casa. Tako si tudi pri tem delu, kot pri vseh osta-lih, išee kmet novo, hitrejšo, preprosto tehniko obdelovanja, s katero "bi hitreje z manj delovne sile vsč obdelal. Erompir sadi-jo s drevejščkom (kot rečejo tu se vedno laanjšenru železnemu pluga) tudi zato, da ga lahko z istim plugom pozneje a s u i e j o . Sedai rabi Opaldar le dobro uro, pa je ves krom-pir osut, prej pa je to raorala delati vsa dužina ves dan, pa še ni "bilo vse delo opravljeno. Z d r e v e j š č k o a izkopava tudi krompir, tako kot vsi v vasi. Opaldar, ki ima vecjo druži-no, krompirja ne prodaja. Pridela ga za prehrano družine, za si-n&j ki .je v službi v Grosuplju in za dve hčeri v Ljubljani. V vasi so le še štirje kmetje, ki prodajajo krompir zadrugi. Pred nekaj leti pa so ga prodajali skorai vsi kaetje, saj je bil to edini poljedelski tržni prideleX. - 290- - ffižola je Opaldar včasih pridelal od 15 do 2 0 mernikov, sedaj pa le še od 8 do 10 mernikov. Od tega .je polovico fižola prodal zadrugi (leta 1964 še po 160 dinarjev za kg). Sadi t a r d eč "b o k s a r in t a b e 1 kolesar. Sadi ga o"b robu njiv, na katerih raste/:krompir, nied koruzo in na zelniku. Za krnio svinj pa sadi k a u 1 o - peso in korenje in repo. Korerga so sadili največ strnišnega, nanj prasnega, prvega sejejo v praho, strnišnega pa v ječmen ali pšenico. Ko požanjejo, populijo žitne š t e k 1 e? tako da ostane na n,ii-vi samo korenje. Na delu n,jive? ki je Tiajbliže donu, sadi o gospodinja ^el.je, salato, kolerabo, paradižnik, papriko, čebiklo, in česen ter peteršil,]. Teinu delu njive rečejo zeunik.Ta.1e sedaj iz leta v leto večji, saj na njem pridelajo vse najvažnejše, kar rabiio za prehrano. Zelenjadnega vrta ob hiši pa niiaa nihče. Podobno stanje pri sejanju, sajenju in pridelovanju poljskih pridelkov bi ugotovili lahko pri vecini srednjih in malih kme-tov, predvsem pri tistih, kjer je ostal ob starih gospodarj.ili še kdo za delo pri hisi. Žito žanje 6 kmetov le s srpi tako, kot so delali nekoč, 4 ža-njejo kombinirano s srpi in koso, vsi ostali pa le še s koso. Le redke hiše si pri žetvi med sebo,j še pomagajo. 'Navadno ne-daj žetev opravijo doinaoi sanii ali pa dobijo v pomoc še kako ženico iz vasi. V vasi so ostale le še 3 ženske, ki gredo na delo h kLietom. - 291 - Žito nlatijo vsi na motorni mlatilnici. Le en, raargši kmet ga mlati še s c e p c i , trije kmetje, ki imejo še slamnate stre-he na gospcNarskih poslopjih, pa pšenico otepajo, toda le toli-kor kolikor rabijo š k o p a , ostalo žito pa mlatijo na mla-tilnici. Klatev je še naprej, čeprav ,je že močno mehanizirana9 ostala kolektivno in svečano kmetovo opravilo. To je posebna oblika vaške kooperaciie. Prej so mlatili s c e p c i in so zato najeli niiatice . Za delo so rjih morali nagraditi, sedaj pa si sosedje pri mlatvi pomagajo med seboj tako, da iz-menjajo pomoc. Pri strojni mlatilnici je potrebnih več ljudi, Dve ženski razvezujeta snope, eden jih mece s kozolca ali voaa, drugi jih podajo naprej tistemu, ki jih vlaga v mlatilnico, dva odmetavata in odnašata slamo, eden pa žito.. Vsem pa rečejo še danes m 1 a t i c i . Pomembna gospodarska panoga je v zadnjih letih spet postala živinore("ia. Seda.j redijo v vasi 110 glav goveje živine, od te-ga 50 krav in 55 telet ter 1 vola-. . To pa je enkrat več, kot so je redili leta 1948. Živina je postala pomen"ben tržni predmet. Zato se je tudi spremenil odnos kineta do goveda, To se pozna v izgledu hlevov, ki so j ih mnogi kmetje v vaai obnovili, pa tu-di v načinu krmljenja živine. Razen z deteljo in s senom krmi-jo živino še z drugimi krmnimi rastlinamio° peso, koruzo, kore-njenij ječmenoiiij ovsem9 kupug-ejo tudi umetna krmila. . Man j s i kniet-je dobifjo krino pri gruntarjih. Ti jim dajo v najem ali v spolo-vino košenice in senožeti. Posebno skrb posvecajo tudi napaja-noju živine, saj imajo za to vedno pripravljeno boljšo in boli cisto vodo kot za lastno uporabo. 292 - Vsi kmetrje v vasi imajo le rodovniške krave montafonke. Imajo 3iti za vožnjo, za delo na polju in za mleko. To danes večino-ma porabijo za prehrano in za krmljerge svinj, od 50 do 70 litrov pa ga dnevno prodajo mle.karni v G-rosuplje. Mlado živi-no redijo v glavnera le za prodajo, 18 kmetov v vasi redi od 1 do 3 plemenske telice, Po zadnji vojni so vsi kmetje zavarovali živino. V zadnjih. le-tih. pa 1e zavarovalnica poostrila kriterije za zavarovanje, ni hotela več zavarovati stare živine, zato so posamezni knetje zavarovanje opustili. Toda večina kmetov ima živino še zavaro-vano in ob vsaki bolezni klicejo živinozdravnika. V primeru, ce krava pogine, 30 odpeljejo konjedercu v Ljubljano, če pa se sano poškoduje, 30 sami zakoljejo, razkosajo na kilske kose ine-sa in žeiaske ga prodajajo po hišah. Ce ie žival zavarovana, pa morajo zaklano odpeljati v mesnico v Ljubljano ali v Stičri0o Tako kot poljedelstvo je tudi živinoreja nazadovala pri vseh gruntariih. Ti so pred vojno redili le 2 do 4 glave živine9 da-nes pa imajo le eno do dve kravi. Srednji in mali kmetje, ki so imeli prej 1 do 2, pa redijo danes od 4 do 6 glav živine. Sodatne gospodarske de.javnosti. . G-ozdarstvo izgublja v zadnjih letih večji poiner, za kmeta. Kaet v gozdu ne vidi več pomenibnejšega vira zaslužka, Sečnja je moc-no omejena in kmetje le še malo- prodajajo les. Krnet sam nima primerne delovne sile za delo v gozdu? v vasi takih delavoav njl, • ¦ - 293 - pa tudi v drugih vaseh težko do"bi delavce za pripravo lesa in drv. Zato lahko danes uvrstimo gozdarstvo v te,j vasi med kine-tove dodatne dejavnosti, čeprav ,je gozd pred nekaj leti bil kmetu glavni vir dohodka. Kljub temu, da imajo posamezni kmet-je sorazmerao z drugimi kraji Slovenije velike povrsine goz-dov, tudi do 13 ha, večina pa okrog 8 ha, iz njih ne proda.ja-j o vec lesa ali pa ga prodajajo. v zelo OLie.jenih količinah. Tf ietu 1964 je- v vasi samo še 9 kmetov prodalo. iz gozda les, 5 kiaetov pa drva. Vsi ostali izkoriščajo gozd le za domačo u-porabo in kolikor rabijo smrekovega lesa za izdelovanie gajbic, Izdelovanie zobotrebcev daje še danes svojevrsten pečat živ-liaiiju vasi. I^ed vasmi Skocjanskih hribov so Male Lipl.jene ee-da^ glavni proizvajalec zobotrebcev. Pred zadn.io vojno so ,i ih v vasi izdelali letno do 30.000 butaric, leta 19b4- pa so jih prodali 290.000 butaric (a 5.50 din) in dobili zanje 1,595.000 dinarjev. Telmika izdelovania je ostala enaka, zobotrebce le š p i c i ,i o . Razlika ie le v času izdelave? zdai 1 ih ne de-lajo le pozinii, kot nekoč, pač pa vse leto. Pri posamesnih. kmetih smo ugotovili priinere^ da ti zanemarjaj o celo obdelova-nje polja na račun izdelovanja zobotrebcev in v zadnjih letih se zaradi gajbic. Večina kmetov pa dela zobotrebce sauio tedaj, ko ni dela na polju. ITa splošno sino pri preučevanju kmetovega delovnega dne ugotovili, da ta izkoristi sleherni prosti tre-nutek, mnogo bolj kot pred vojno, za razne dodatne dejavnosti. Kiiiet danes sebi in vsej družini ne privošči prostega časa? teiii-več ves čas, od ranega jutra do pozno v noč, čas? ki mu ostane - 294 - pri delu na polju in pri živine, izkoristi za intenzivno izde-lovanje zobotrebcev in gajbic za sadje. Zahteva po zaslužku pa ie danes povsem drugačna, kot je Toila pred voino. Pre.i so se v večji meri, predvsem revnejši sloji prebivalstva^ ukvariali z izdelovanjem zobotrebcev zaradi življenjskega obstoja, danes pa delajo kmetje zobotrebce in gajbice zato, da si še izbolj-šajo svoj življenjski nivo, da si lahko z zaslužkom modernizi-rajo stanovanje in kupijo boljšo, mederno obleko, Izdelovanje zobotrebcev je tu izgubilo veljavo kot hišna dejavnost, ki je bila močan vzrok za živahno družabno življenje vasi. Y iralih Lipljenih se je pred vojno in v prvih letih po zadnji vojni sbirala mladina ob veSerih pri P.Č. ku in delala zobotrebce. Starejši so se zbirali pri Ščurkovih, V teh. dveh hišah si lah-ko našel ob vecerih skoraj vso vas. Sedaj se zbira le še redka mladina, menjali so tudi hišo, pri P>č. kovih so vsi sinovi i.n hčerke odšli od doma, zato se mladina zbira pri Baldku, kolek-tivno dela.io zobotrebce le poziini. Vsakdo prinese s sebo,1 svoj les ±n dela zobotrebce zase. Večina pa izdeluje zobotrebce do-ma, vsak dan. Iz grafičnega prikaza v prilogi Je razvidno, da delajo danes v vasi zobotrebce še pri 21 hišah. Tudi v tej vasi je izdelovanje ga;]b za sad,je močno izpodrinilo in zmanjšalo izdelovanje zobotrebcev. Gajbe so začeli pred 6 leti delati pri r.Tohorju, danes jih dela že 14 kmetov v vasi. Delajo jih tudi tiste hiše, kjer sta le še po 1 ali 2 doma. To iiin uspe tako, da jim les za gajbe pripravijo in razžagajo so-rodniki ali odseljeni člani družine, ki prideio ob nedeljah in državnih praznikih domov in jim na motorni žagi pripravijo to- - 295 - liko lesa, da lahko nato domači iz njega dalj časa zbijajo gatj-be. Zato se izdelovanje gajb še iz leta v leto veca. Leta 1964 so izdelali v vasi 20.800 gajbic (a 250 din). Zanje so dobili 5,200.000 dinarjev ali v povprecju vsaka hiša, ki je izdelova-la ga,1be9 po 371.428 dinarjev. Leta 1965 bo to povprecje zna-šalo že okrog 500.000 dinarjev. Tako lep zaslužek pa je močno vzpodbuda za uveljavitev tega novega izdelka doniače obrti. V okviru domačfe obrti delajo sedaj v vasi še pri treh hišali grabl.je za prodajo. Izdelujejo jih še Opaldar, Zabukovc in Ha-ver. G-rabljišča delajo iz leske, čeljust iz belega gabra, zobe pa iz drena. Prodajo jih v zadrugo v G-rosuplje. Leseno posodo je pred vojno delal Kotarski (Janez Zabukovc). Delal je največ mernike, škafe in vedra za vodo. Danes pa dela za domačo uporabo in v manjši nieri tudi za sosede le še škafe e Košare - r i t o š e danes sami pletejo le še trije kmetje. Leta 1940 pa so skoraj pri vseh. hišah. še pletli košare, isto pa Je bilo tudi z izdelovanjem vil, grabelj in rocajev za lo-pate in sekire. Pred vojno jih je izdelovalo 15 kmetov v vasi, sedaj leše3.Reziuni s t o u , kot dokaz te živahne hišne dejavnosti, imajo sedaj še pri 13 hišah v vasi. Kinet si je moral izdelati vse sam, gledal pa je, da je iz lesa izdelal še kaj za^prodajo. Pred vojno so l^judje zbirali za pro-daio številne gozdne sadeže in živali9 kot sem že navedel v prejšrgih poglavjih, samo da so prišli do denarja. Danes v va-si nabirajo le še gobe; jurje, lisice in karželne. Le i-z ".7">':' .^is 296 - jih nabirajo iLn sušijo za prodajo. Od zdravilnih rastlin nabi-raio robidovo listje, kresnice, arniko, lapuh, bezgovs .iagoče, lipovo, brezovo cvetie, kamilice in taužent rože, toda vsi le še za lastno uporabo. Y letu 1964 so le še od 3 iiiš lovili polhe (pri Jakopu, Bense-tu in Ealdku). Viovili so i ih. okrog 100. V dveh priinerih so ,j il: lovili le še mlaiši fantje za zabavo. Lovili so jih. le tako? da 8 0 nastavili zvecer pasti, zjutraj pa so šli polhe pobrat. Vses kar so aajali zemlja, gozd in domača obrt, ni bilo dovol.i, za preživljanje številne družine, zato so posamezni knietje za določen oas v letu hodili na razna sezonska dela izven vasi. Do leta 1930 so hodili rnožje in fantje na delo v gozdove na Hrvaško in v ^osno. Sli so jeseni in so se maja vrnili. Podi-rali so hrast^, rezali in tesali so predvsem železniške prago-ve in d 0 g e za sode. Stanovali so v preprostih lesenih cir-varskih. kolibah, ki so si jih v gozdu sami postavili. Fo 30 mož in fantov je odšlo v eni partiji iz vškocjanskih fcribov, njiliov organizator - gospodar je bil kar 2 5 let Marolt iz I-Ta-lili Lipljen. Za loiho in prinašanje vode pa so vzeli s sebo.j f a n t k a , rulaišega fantiča. Ko se ni bilo železnice so po-tovali peš prek Novega mesta in Zagreba in se ustavljali ob vseh večjih gostilaiah. Delo v hrvaških gozdovih so orieiili ob koncu prejšnjega stoletja, ko so začeli odhajati izseljenci v 2 4 Ameriko. Prvi ,je odšel Pranc Koprivc - G-orenjšč, leta 1978. V Ameriko so odšli gospodar.ii in sinovi, od vs.ake hiše po eden ali dva. Taa so ostali 3 do 5 let. Še danes najdemo pri posaiiies - 297 - nih hisah spravljene dokumente, ki pričajo, kako so si ti Ijud-je težko služili denar in ga pošiljali domov. Z njin so največ kupovali zenljo, popravljali gospodarska poslopja, pa tudi ka^ dozidali k hišan. LSnogi izseljenci so za vedno ostali v Ameri-ki. Iz Malih Lipljen je bilo 46 Amerikancev, kot so l^udje imenovali te izseljence. Še danes ima 15 hiš v vasi sorcdnike v Anieriki. Omeniti morani še, da je nekaj fantov in nož odšlo jeseni leta 1886 na sezonsko delo v kavkaške gozdove, vrnili so se spomladi leta 1887. Za krajši čas, tudi do 5 tednov so fantje in možje iz vasi h©-dili na košnjo na večja posestva v okolico Strug in Žvirc v .Beli Krajini, pa tudi v dobrepoljsko dolino in v G-rosupl.ie, Na delo so odhajali v skupirjab. po 4 do 5 mož. Drievno so zaslužili po eno krono, Posamezni kmetje, gospodarji s sinovi^ so hodili .naikošriio na vecja posestva v Igubl.jano. K enemu gospodarju, največ so "bili to gostilnicarji in ljubljanski hotelirji, so hodili eni in isti skozi dolgo vrsto let. JDrugi so pa o~b koenji hodili v L.juTDljano, se zbirali pod lipo na živilskem trgu? kjer so si j ih izbirali 1 jubl janj?;i in gorenjski posestniki, Včasih ^e bilo zelo težko priti na vrsto in so fantje in iiiožjs tudi po Yec dni čakali zaraan za delo. Zaslužili so od 18 do 22 di-narjev dnevno, toda kositi so morali od 2 zjutraj do 10 zvečer. Košn^a je bila v Ljubljani prej kot v Škocjanskih hribih, cato so opravili košnjo v L.iubljani za zaslužek, potem pa so lakko pokosili še doma. Na ta dela so odhajali do leta 1939« Stirje kmetje iz vasi so pred vojno imeli konie in so si docat- - 293 - ni zaslužek ustvarjali s f u r o - prevozništvom. 7 glavnem so vozili hlode iz gozda k cesti, drva v Ljubljano, les na po-stajo v G-rosuplje in Dobrepolje, Pred zadnjo vojno ;je mesečno zaslužil f u r m a n 3 do 3.500 dinarjev, kar je bil za ti-ste Čase velik zaslužek. Sedai se s prevozom ukvarja le se en kmet (pk. čik). Ima konia in z rgim prevaža vsak dan raleko v G-rc-suplje, iz G-ro3uplja pa prevaža za vaščane gradbeni material, pa tudi živila. Za spravljanje in prevoz lesa in drv pa Liorajo vaščani najeti prevoznike iz drugih vasi. Dodatni zaslužki pred leti iz gozda, v zadnjih letih pa pred-vsem se od živine in dcniace obrti? pri posameznih hišah pa tu-di od zaslužkov družinskih članov, ki so zaposleni izver. vasi, vse to ^e povzročilo velike spremeaibe v načinu oblačenja in tu-di v prehrani, v vsej ljudski kulturi vaščanov. Spremembe v strukturi pre-hrane ¦" Nanje ;]e vplivalo vec činiteljevs spremenjen način kmetovega gospodarienja, opušcariie obdelovanja zemlje, močnejša specia-li.zaci;ja v pridelovanju posameznih pridelkov in omejitev šte-vila teh pridelkov in večja skrb pridelkoin, ki služijo za pre-hrano živine. Tako danes ne pridela niti en kmet v vasi več do-vol.j žita za lastno uporabo. Leta 1940 ga je še večina kmetov in sicer vkljub takratnim številnira družinain. Heks K a š c a j e d o rn a ie tu veljal zelo dolgo, za večino knetov dc le-ta 1940. Ob slabih, letinah., ko je že pozimi zmanjkalo hrane, so govorili; Kašco imamo v Ljubljani. Dar.es pa - 239 se vse boli uveljavlja rek: K a s č a j e v trgovini Poprorj, še pred zadnic vojno ss je štelo za največ.jo'sramoto, Xi-je šel kmet, predvsem še gruntar, po moko v trgovino. oel je po-noči, da ga niso videli vaščani, ker so ga takoj obsodil^9 da je slab gospodar, ker mu je že zmanjkalo kruha. Sedaj je ravno 1 O nasprotno. V veljavi/pri vašcanih tisti, ki vec kupuje, ca -f-H . stega? ki danes moke ne kupuje, pa praA^ijOo3 T- a p a s a :n o c r n i k r u h n a t e p a . Danes kupujejo inoko vse. hise v VciS IL ¦ Raz3. ika v prehrani nekoc in danes .3 e vidna že iz tega, kai so kupovali in kaj vaščani danes kupuiejo. V trgovini v G-rosupl.ju, Laščah, na -Turiaku ali v Škocjanu in v nesariji^-v Laščah ,]e kupil kmet Opaldar leta 1935 vsak mesecs Leta 1964 pa je isti kmet kupil mesecno; bela moka 2 5 kg mast le- ob koncu. • 1 - 2 kg • leta olje le spomladi 2 1 4 "j kis 1 1 riz 3 sladkor 2 kg 15 kg kvas 0.10 kg 0.20 kg cikcrija 0.50 kg 1.50 kg kavni nadomestek le50 kg prava kava kot zdra- r- ' V vilo 1 krat letno 0.10 ks' ¦ 0.30 kg meso-govejz 3, poleti 1.00 kg 2.00 kg salame 1.00 kg ob večjih delih konzerve z 1.00 kg ob ve č j ih de1ifc sol 2.00 kg 1.00 ^g ; rozine, 4 krat letno ob praznikih C50 kg 1.00 kg - 300 - poper, 1 krat letno 1 zavitek paprika cimet, 4 krat letno 1 zavitek pecilni prašek,lkrat 1 zavitek letno puding , . ,_ jedilna cokolada kakao pšenicni zdrob 1 kg testenine vino, 2 krat letno 31 in za botrije 10 1 1 zavitek 1 zavitek 1 zavitek 4 zavitke 5 zavitkov 0.25 kg 0.20 kg 1.00 kg 2.00 kg 10.00 1 ob žegnaniu Pri preučevanju današnie prehrane posameznih gospodinjstev v vasi smo ugotovili, da so se močno zabrisale razlike v prelira-.ni, ki so "bile pred vojno posledica različne gospodarske in so-cialne ravni posameznih gospodarstev. Tako 1e danes pri večini hiš hrana precej izenačena, razen v treh hišah, ki so gospodar-sko močnejše in kjer smo ugotovili predvsem večjo potrošn.jo gove.jega in telecjega uiesa ter v dveh hišah, kjer je zaradi socialnih razmer hrana znatno pod ravnijo ostalih gospodinj-stev. Lahko pa ugotovimo, da danes ni večjih razlik v hrani med nekdanjimi gruntarji in srednjirai ter maliini kmeti. Svo.j-skost v prehrani tudi nismo mogli ugotoviti pri tistih druži-nah, kjer je gospodinja prišla od drugod, pač pa smo lahko d'-gnali, da so se take gospodinje hitro prilagodile navadam v prehrani, ki so običajne v tej vasi. Za primer navajairi dar.aš- 17 nji jedilnik malega krneta Sčurka za teden dni; :. . - 301 - Zajtrk je vedno isti; kava s kruhora. TTedelia i k o s i i o i argo juha -z ribano kašo, kuhana šunka, pražen krompir in zelena salata. v e c e r 3 a° koruzni žganci, zabeljeni z ocvirki s kavo ali mlekoin. rTa željo pa ,j e tudi še kruh in šunka. Ponedel,jekg k o s i 1 o :; redek ricet s slanino ali svinino, krompir v ko- sih ali pire, zelena salata, kompot, • v e č e r j as koruzni žganci zoailekom. Toreko • k o s i 1 o : argo jufra z ribano kašo, pražerii niakaroni, aele- na salata, kompot in crna kava. ,. v e č erj a° mlečrji zdrob? kompot. reaas . ¦ • - k o s i 1 o : fižolova juha s širokimi rezanci9 zelena salata, fižol in kruh. V e č e r j a; jajčka na volovsko oko, kruh in mleko. ¦Četrtek^ k o s i 1 o ; argo juha z ribamo kašo, pražen krompir, zeler.a salata? konpot. v e č e r 1 a; mlečni zdrob. ... ;. li«'% i;-^ n^ Petekg k o s i 1 o ,° krompirjev golaž (brez niesa), makaroni, salata, koLapot. v e c e r fj a: koruzni žganci in kava. ; r;g, stajlico - . .. . ,:. ............ _i.chasejJ cA-i/ - 302 - Sobota; " koo s i 1 o i argo juha z inakaroni, pražen riž z gobami, sala- ta in gozdne jagode. v e č e r j as mleČni zdrob ali kava in kruh in gozdne jagode ali borovnice. Ta jedilnik nam pokaže pri vsakodnevni prehrani mocno enolic-nost9 toda v primerjavi s tistiin pred voj.no pomeni velikansko spremeinbo v prehrani. Spremenil se je tudi jedilnik ob prazni-kih. Navajam ga le za tri na.jvažnejše praznike v letu pri isti driižini? Pust; Na pustno nedeljo je zajtrk isti kot ostale dni9 za kosi-lo pa t1 e gove.ja zakuhana juha, pražen krompir, suho svinjsko rae-so, zelna salata in pohanje (flancati) ter kompot. Za vecerjo pa je suho svinjsko nieso, kruh, pohanje in korapot. Na pustni torek je za kosilo in večerjo svinina, navadno skuha-jo za ta'praznik polnjen svinjski želodec. Pred nekaj leti so pekli še kašnato, sedaj pa že nekaj let le ocvirkovo potico ali špehovko. Na pepelnicno sredo pa jedo zjutraj mZeko, opoldan inlecni riž, za večerjo pa spet le mleko in kruh. Vglika noč; Post držijo le še toliko, da ne jedo mesa, le na ve-liki petek ne belijo jedi s svinjsko mastjo. Na saiao veliko noč .je izbol,jšan zajtrk, ker ~jedo zjutraj ž e g e n . ICosilo 1e svečano; goveja juha z rezanci, kuhana govedina, pražen krompir, rdeča pesa, zelena salata. Popoldan jedo aa nialico spet ž e -g e n • šunko, pirhe, hren, prekajene klobase? orehovo potico in bel kruh. Za večerjo pa .je nato le ča;j z žganjem in potico. - 303 - i ¦ ~. Žegnanje; TTa ta dan, oz. dvakrat v letu je najboljši jedilnik. Zato tudi pravijo prebivalci sosedniih. vasis "Malolipljenci sc požerLLhi, ker imajo dvakrat žegnanje". Praznujejo nanireč žeg-nan^e v Skocjanu, ki je prvo nedeljo v juniju in nato še žeg-nanje prvo nedeljo po velikem šnarnu (prvo nedeljo po 15. av-gustu) na Zeleznici. Za k o s i 1 o na dan žegnanja jedo? govejo ,juho z doiziačimi rezanci, svinjsko pečenko? pražen krorapir, zeleno salata, sli-vov kompot. Popoldan jedo ocvrto teletino in piščance, šunko, "bel kruh in razna peciva^ doina izdelane kekse. Za vecerjo pa jedo spet le Čaj i.n beli kruh. ¦ . -. Podoben/^edilnik pri ostalih kmetih., le da je pri ciarsikaterein tudi ob nedeljah in prazriikih (razen žegnanja in velike noči) jsdo namesto kupljenega govejega inesa, zajcje meso. Posebnost je tudi zelna salata, ki jo pripravijo le ob praznikih. Svoi-skost te vasi je, da beli kruh obravnavajo kot eno izmed jedi, ki sestavltia kosilo ali vecerjo. Ob pustu so leta 1964 v 20 hišah v vasi cvrli krofe, špehovko ;¦ pa so spekli v 21 hišah# To pa je razen pirhov, hrena, orehove potice, ostala v današnji cas še edina oblika obredne jedi, dru-ga v Malib. Lipljenih ne pripravljajo več. Tudi prepovedi v pre-hrani &o v postnem času močno omilili. Posta se sicer držijo še vsi kmetje (razen enega), toda le na glavne postne dni. Mlajša generacit]a pa posta skoro ne uposteva več. - 304 - Tako kot so prehiana in vse gospodarstvo odvisni tudi od šte-vila družinskih članov, ki so še ostali doma, se potem ravna tudi prehrana prebivalstva. To potrdi tudi podro"bnejša anali-za današn.jega prebivalstva vasi. Ze v dosedanjih poglavjih smo večkrat ugotovili, da je vse gospodarstvo v mnogočein odv.is.no od števila prebivalstva. To ffi.ora.TiO ponovno ugotoviti pri ljudski prehrani in za vse osta-le ve^e življ©nja današnje vasi Male Lipljene. Steviio članov . posameznih družir^ ki so ostali še doiaa, tudi po svoje močno vpliva na najnovejše spremembe v ljudski kulturi te vasi. V preteklosti in vse do druge svetovne vojne ie bila vas pre-naseljeria. Prevladovale so velike družine s 6 in tudi več čla-nov. Leta 1943 so bile v vasi še štiri družirie, ki so imele ' več kot 10 družinskih članov, šest družin pa je imelo vec kot 6 članov. Toda le več.ja posestva so lahko pridelala dovolj zi-veža za prehrano vseh svojih članov. Leta 1869 je vas stela -i O . 163 prebivalcev. Nadalinje številke nam povedo, da ,.1e tu v 19 nasprotju z ostalin deloLi Kranjske prebivalstvo v nasj.edi?3ih 10 letih narastlo kar za 20^ in je ob l.judskem štet;iu leta 1820 štela vas 194 prebivalcev. Do leta 1910 se ,1 e zaradi 2"1 odhoda prvih izseljencev zaanjšala na 181 prebivalcev. J" V naslednjih letih je prebivalstvo zaradi vzrokov, kot i ih r.a- 22 ¦ vaja P.Zwitter , v večjeni številu odšlo v izsel.jeniStvo, kas- ne^e pa se preselilo v mesto, zato se je prebivalstvo vasi 23 stalno zmanj ševaln. Leta 1937 tj e štela vas 140 prebivralcev, leta 1948 112 prebivalcev, leta 1961 pa 109 prebivalcev. - 305 - Pri študiju posameznih gospodarstev smo ugotovili, da je danes v Kalih Lipljenili dejansko ostalo le še 78 prebivalstev, to pa 1e le dobra polovica predvojnega števila prebivaistva. To nam zgovorno kaže tudi g^afični prikaz stanja prebivalstva po po-sameznih gospodirnstvil: danes. Na ten lahko ugotovinio, da je od še danes stoječih hiš, 5 že brez prebivalcev, in da so te tucli le se spoiriin na propadle kinetije. Stiri hiše v vasi iiaajo le po enega prebivalca, 7 hiš, ki so večje in sredrije kmetije, pa iiiiaj o le še po 2 človeka, od teli stav petih priiaerih pri hiši ostala le člana stare generačije. In ti stari Irjudie so sami ostali tudi za vse delo na velikih kmetijah, kot ,ie Blr~ tova, Mencinova, Jožlova, Jakopova. Zato tu nastar^e vprašanje, kdo bo še cez pet ali pa najvec čez deset let obdeloval zealjo, (v treh primerih pa je to problem že danes) ko bodo sedanji gos-podarii stare generacije povsem onemogli, Takc vprašanje pa mo-ranio zastaviti že pri 12 kmetijah v vasi. Od teh 3 nimajo več pravnili naslednikov, ostale te imajo, toda so se že za stalr.0 ali pa tudi le sačasno izselili iz domace vasi. Anketa, ki sno jo izvedli med njimi, nam je pokazala? da se nobeden od njih ne namerava vrniti domov, na zemljo. Tako bcdo tudi kmetije, ki inajo sicer po vec otrok, ostale v nekaj letih brez Ijudi. V treh primerih so pri hišah ostaie od otrok doina le hčere, godne za ženitev, stare od 18 do 40 let, ki že več let išče^o ženina, ki bi riaj postal vgospodar na kmetiji, TTe more.jo .ga do-biti in so v tem na slabšem od svotjih sester^ ki so se odseli-le v mesto in se tain zlahka poročile. Pri preučevanju vzrokov za to stanje med mladino, tisto, ki t1e ostala na vasi, in tudi • -.. ¦¦ .. „'« aa .. ... . , . .. .. - 306 tisto, ki se ;je odselila., smo lahko prišli do zaključkov, ki nam pomagajo osvetliti vzrok' bega iz vasi. Eden glavnih vzrokov je splošna zaostalost gospodarstva na vasi, slabi pogoji za razvoj kmetijstva, nobene industrije, brezperspek-tivnost za zivl.ie.nje, predvsem pa še za življenjski uspeh mladega cloveka, Vsi vidijo v mestu večje možnosti za napre-dek9 predvsem pa še za nadaljnie šolanje, ki jini ga vas ni cmogočila. ^iladina, ki se je odselila z vasi? je večinoma zaposlena v Lgubl^ani; fantje v tovarnah in raznih obrteh, dekleta kot proda^alke v trgovinah in frizerke, le dve sta uradnici. Vsi pa imarjo se izred.no željo po nadaljnji izpopolnitvi, predvsem si želiio pridobiti srednjo ali pa vsaj popolno osnovnošolsko izobrazbo.'Vzrok za to moramo iskati v njihovem hoteniu po napredovanju v_. službi, po uveljavitvi v družbi, po večrjem za-služku in tudi po zmanjšanju težjega fizičnega dela. Eden od velikih vzrokov za odhod v raesto je bilo naporno kmetovo fi-zic.no delo, ki traja od ranega jutra do poznega večera. V in-dustriji, obrti ali v trgovini pa delajo le 7 ali 8 ur, vse ostalo pa je njihov prosti čas, kmet pa prostega časa nikdar nima, T^O.adi l.iudje ne vidi.jo na kmetiji nobenega zaslužka, pridelek ^ie odvisen odTaznih. činiteljev, v službi pa ^e za-got.ovljena redna plača. Vsa mladina, ki je odšla v mesto se noče več vrniti na vas, To nam zgovorno kažejo tudi rezultati ankete, v kateri se je od 30 anketirancev izjavilo 28 za to, da bi gradili hišo v mestu - 307 ali njegovi "bližini, ce bi imeli denar in le eden med njimi bi b± raie kupil poljedelske stroje in mehaniziral kmetijo, kot pa zgradil hišo. V vasi ne bi nihcegradil hiše. Gb teb pojavih pa je tudi poraeinben odnws staršev do odfcoda rala-de generacije s zemlje. Vse do pred nekaj leti so..-.starši se na-sprotovali otrokon odliod s kmetij, predvsem še tistim, ki so "bi-li določeni sa gospodarje. Toda oče ni imel več vpliva r.a sina, ta je sicer svoje starše se spoštoval, storil pa je tako, kot ;je njemu najbolje kazalc. Zato tudi zadnja leta starSi 10 na-sprotiiiejo veo odhodu svojih otrok v službe v mesto. Spriiaz-nili so se s tem stanjem in so danes mnogi med njimi že nirien..ja, da "bi "bilo od njih krivično, če "bi ctroka zadrževali rj.a kmeti-iis kjer rje težko delo in mali zaslužek in "bi mu ne pustili, da si drugod najde lažje delo in ustvari boljše življenie. Med kme-ti, ki so ostali za delo sami, se tje ustvarilo mnen;]e, dei bcdo obdelovali posestvo, dokler bodo lahko in kolikor bodo lahko, sami, za naprej pa več ne razmišljajo, Pred leti so otroci, ki so bili po službah v mestu, še pogosto priha.jali doinov in pomagali pri delu na polju. Eilc je še več fantov in mož, ki so se vsak dan vracali z dela v mestu domov i.n popoldne se delali na kmetiji, Ti so se v zadnjih letih že vsi preselili v mesto. Danes le še pri štirih hišah, kjer 30 že starši stari? pridejo ob nedeljah in praznikili domov otroci in pomagajo pri večjih. poljskih delih. Toda ti hodijo doraov le ?-e zaradi staršev, ker se jiia ti smiliio, ker mora^jo toliko in ta-ko "težko delati, ICo. staršev ne bo več5 tudi teh otrok ne bo vec 308 - na kmetijo. Pri desetih družinah pa prihajajo otroci, ki so v službab v mestu, doinov le še na obisk in ne popriraejo več zs. delo na kmetiji. Tako hitro v nekaj letih. se je mergal njihov odnos do dela na zemlji, ST^remenil pa se je tudi njihov odnos do družine, močno se je zmanjšala tudi že Tijiliova emocionalna vez z družino. 0 p o m "b e 1# Zahender des Vicedom - Amts 1737, DAS? 1/70 a Lit,7, Nuiri.VI. 2. Terezijanski kataster? Bekantnuss Tabellen unter Krairj No 120-121 (DAS). 3. Ifrancisoejski kataster, Protokol, Nro 141 (DAS). 4. ŽEŠk. I. 5. ŽKSk. I. 6. "."Pantek" ie "bil mlade.nič, ki so ga vzeli s sebo.j drvarji, da 2±m je kuhal in prinašal vodo. 7. Franciscejski kataster9 kot op.3. 8. isti. 9« Popisni listi zeinljiskih površin vasi Male Lipljene. Arhiv SEM, teren I. 10. Male Lipliene, katastrska mapa Katastrske občine Velike Lip-ljene, katastrski urad G-rosuplje. 11. To {ie razmeroma nizek hektarski donos, povprečni bektarski donos v '.zašebni. proizvodnji na področju občine Grosuplje je bil leta 1963 15.7 mtc/ha# Kinetijstvo občine Grosupl3e,ll# 12. KLI)3, 359. 13. ŽKSk. III. 14. Isti. l:[, . 15. Isti« 16. L;1935 je imel kniet Opaldar 13-člansko družino, 1.1964 6-član. 17. Pranc Ščurk, Male Lipljene, 2 5 , ima-4-člansko družino 18o Orts Repertorium des Hercogtbums Krain, 'W.l864, 47. 19» Pran Zwitter,Prebivalstvo na Slovenskem od l8.st.do današnjih 2 0. Sp. Orts Repertorium von Krain, W. 1894, 55. dni. Lj. 21. Sp. Orts Repertorium von Krain, W. 1919, 44. 1936, 53 - 309 - 22. P.Zwitter? n.d6 87. 23. EIiDB, 359. 24. Popisni listi prebivalstva vasi Male Lipljene, arhiv SEI-T, teren I. 25. Stevilo prebivalstva je vzeto po zadnjein uradneni popisu iz leta 1961. Popis stanovništva.. . otštlna G-rosuplje? Bgd«, 2 1961. 26. To so nam pokazali rezultati ankete? s katero smo anketi-rali 30 fantov in deklet med 15 in 35 letom. Z anketo smo zajeli tiste, ki so še ostali na vasi, kot tudi nekaj ti-stih, ki so se že za stal.no odselili in se le še občasno vračajo. Aiiketiranci so bili iz Malih Lipljen, Starega ap-na, G-radeža in Lapor(ja. - 310 - ZAKLcTUČEK Obravnavano gradivo o Ijudski materialni kulturi Škocianskifr hribov nam nudi tudi možnosti, da priderno do nekaterih. sploš-nih. dognanj o razvoju materialne Ijudske kulture v tem okoli-šu v zadr.jih sto letih, predvsem pa še o njenih spremembah po osvoboditvi, Osnovna ugotovitev, ki nam. jo je rakazala čtudi-ja7 ie5 da ,1 e bila ljudska lailtura, predvsem še materialna, vedno močno odvisna od gospodarsko-geografskih pogoiev.^ oci sko-pe kraške zemlje, od gozdov, odnaknjenosti od sveta^ slabih. prometnih zvez tega okoliša. Velikega pomena so bili tudi dr..iž-beno-sgodovinski vplivi, Lrjudsko kulturo je oblikovalo stolet-no gospostvo turjaških in Čusperških grofov in vicedomske gos-poske, Časovno je študija omejena od leta 1850 do današrgih dni. Zajema toreti še cas, ko se je tudi tu zakljucila osvoboditev l:i:ieta z zeinljiško odvezo, ki pa ni prinesla kmetu mnogo olaisa-nia. Lvajset let je nioral še odplačevati in s tlako odsluževati cdkupnino. Toda ob slabih letinah. ni pridelal dovolj niti za last.no uporabo. Zato spada v drugo polovico 19. stoletja tudi propad nekaterih. posestev in pojav kajžarjev v posebnih. nase-Ijili izven vaških jeder (Rožnlk, Male Lipliene). RazmeroLia poz-no5 šele proti koncu 19» stoletja, se je tu začelo izseljevanje v Ameriko, kamor se je odselila četrtina prebivalstva. Ti kra-ji so?kot vecina Dolenjske, gospodarsko niočno zaostali. In prav ta zaostalost9 odniaknjeriost od sveta, majhna možnost gospodar-skega in družbenega izpopolnjevanja je bila vzrok, da je bil bo.j med stariini? tradicionalnimi načini življenja in novim slab-ši kot drugod in tudi ljudska kultura je tu le počasi napredo- 311 - vala v zamorgavi starih načinov življenja z novimi, Zato so naiii Skoc^anski hribi tudi dober priiuer za potrditev ugotovit-ve, da so kraji v liribih, ki so odmaknjeni od komunikacij ,manj izpostavljeni pritisku raznih zunanjih vplivov in da so zato obdržali vec primarnih elementov ljudske kulture in posebnosti preišnjih oasov, kot tisti kraji, ki sc bili v bližini politič-r.ih in gospodarskih središc, ob pomembnejših cestah ali ob že-leznici. K temu moramo dodati, da je kljub temu pri vplivih na spreirin^anje Ijudske iculture imela velik pomeri nekoč šest ur hoda, danes pa koraaj pol ure vožn.je z avtobusom oddaljena Ljub- Ozemlje Skocjanskih hribov je ostalo do druge svetovne \roj!ie? tako kot skorarj vsa Dolenjska, agrarno, kmetijstvo je bilo na izred.no priniitivni stopnji, k temu pa rj^ripomogla slaba kraš-ka zemlja, fciitro narašcanje prebivalstva. .V obdobju razvoja ka-pitalizma so zato ti kraji padli v veliko revščiraO. Skopa zera-lja, zaostalo kmetijstvo ni moglo preživljati številni?: družin v teh. pasivnih kra.jih. V dobi kapitalizma so razlike v družbe-no-gospodarskih odnosih glede na ]pojav blagov.no denarnih odno-sov, postale še vse vecje, čeprav so nastopale tu postopno in raznieronia pozno. Raziskave so pokazale, da je prav to bilo vzrok, da so se močno menjali materialni pogoji5 način življe-nja in dela9 način kiaetovega obdelovanja polia, reje zivine in izkoriščanja gozdov. Nastaja vedno večia potreba po denarju, po zaslužku za nakup živeža^ ki ga slaba zeinlfja ni mogla dajati. Če vse te vzroke dobro poznamo, lahko šele sprenLLjamo in razume-mo raznovrstnost In v mnogifc. prinierih tudi svofjskost etnološkega - 312 - ambienta in etnoloških pojavov v Skoojanskih hribih. ^a r-2L^LMz. velja "tu osnovna ugotovitev, da so j ih. Ijudje posta-vili zaradi pomanikanja rodovitne zemlje na skalnatem nerodovit-nem. terenu, na slemena in na niž,~'e terase kraških. planot. V svo-;ii osnovi so vasi grucaste, razen V^likih Lipljen, ki so obcest-:na va.s in Medvedice, ki je tipičen raztresen zaselek, Pri l,jud-skeiu stav"barstvu eo se nam pri študiji pokazale sledece ugoto-vitves na stavbarstvo so v pre.jšnjih stoletjih močno vplivali predvsem naravni, zgodovinski in gospodarski činitelji, Ob več-ji socialni diferenciaciji proti koncu 19. stoletia pa so ob n&ravnih činiteljili predvsem vplivali se gospodarski vzroki. V zadniih. 20ih letih pa je vzrok propadanja starih stavb vsesplo-sen gospodarski in socialni razvoj, spremenjen načiri kmetovega gospodarjenja in raocan vpliv mesta. V Škocjanskih liribih ne moremo govoriti o nekem enotnem tipu donia. Kompozicija posameznih delov Skocjanskega doma je namreč različna .in se je tudi s časom spreminiala. V starejsem obdobju je prevladoval doia, v katerem je bilo več samostojno postavlie-nih. poslopij, v poznejšem obdobju se je uveljavilo prizadevanje, združiti čiia več gospodarskih prostorov pod isto strefco. PrenioS-nejsi douiovi so v največ primerih gručasti9 večje število 1e tu-di vrhhlevnih. in vrhkletnih hiš, v vsaki vasi ie po nekai prime-rov stegn^enega doraa, natinia.ni pa je vsporedno postavl.jenih do-ffiov. Y zadnjih 2 0ih letih pa prevladuje tip doiria, kier je hiša za sebe? vsa gospodarska poslopja pa so združena pod skupno stre-ho. - 313 - Hišo Škocjaiiskih hribov, ki iaa v svoji najbolj preprosti in najstarejši izvedbi mnogo izvirnih oblik, uvrščaao v tip zahod-110 dolergske hiše. Studij stare lesene hiše, ki se je tu razme-roraa dolgo ohranila, je pokazal, da je bila stara hiša tu le nizka, lesena iz brun grajena, krita s slamo in s streho na čop. Zaradi gospodarske strukture toh krajev je bila izredno skromna, v naivec primerih dvo do tricelična. Te skronme hiše so bile tudi "bivališča gruntarjev, v ranogih primerih vse do srede 19. stoletja, pozneje pa so te zaostale hiše postale bivališča kaj-žarjev. 0 tej preprosti hiši lahko izrečemo hipotezo, da pred-stavlja enega od začetnih. tipov hiše9 ki ,je razprostranjen še danes na širšem področju osrednje Slovenije. Nadaljnja stopnja v razvoju lesene pritlične hiše je bila vrhhlevna lesena hiša, ki je bila zaradi skalnega hribovitega zeinljišča tu močno za-stopana. Nadaljevanje stare lesene hišeje pomenila zidana hiša. Ta je leseni hiši po tlorisu, strehi s čopom močno podobna, le da je ponavadi vecja od nje, Ima še črno vežo in je brez dimri-ka. Tudi pri tej hiši poznamo dve variantio pritlicno in vrh-hlevno. Ugotovili-^sino, da sta se obe razvili istocasno? v za-četku 19. stoletja ±n sta danes razširieni na širšem ozemlju za-hodne Dolenjske i.n v precej šnjem delu osrednje Sloveniie. Stara zidana liiša se še nadalje izpopoln,juje, veca in modernizira. V posameznih vaseh so predelali že vse hiše, ninoge imaio že veli-ka trodelna okna, na strehi pa frčado. Novo zgrajene hiše oa so vse grajene v po vse.j Sloveniji lidomačenem podeželskem slog^a pritlične hiše s frčado v strehi. Pri gradnji in pri predelavi hiše .je v zadnjih. letih. vse bol,j čutiti težnjo kmeta r>o posne- - 314 - r,ia,n;iu n.estne arhitekture in po izenacitvi njegove s^aiiovannske kulture z meščanovo. Isto lahko opaziijio tudi pri opremi sta.no- vaii3 . Od gospodarskih. poslopij so "bili predvsem pomenibni hlev, kašča, pod in kozolec. Od teh zgradb je hlev v svojem poznejšen razvo-ju zidan in je ned gospodarskimi ijoslopji prvi clobil streho iz opeke. Zivinoreja je bila tu že od nekdaj pomenibna panog^, z.ato je kraet posvetil hlevu vec skrbi kot stanovar:;jski fcisi. Pri v-3-čini gospodarstev je hlev se danes dobro vzdrževan. Kašče in po-di pa so s spreminjanjem gospodarstva raočno izgubili svoj pomerj. Kašča je že v zadnjih 30ih, 40ih. letih, ko je kinet močno preus-meril svoje gospodarstvo v dodatne zaslužk$,v domačo ovrt in z izpopolriitvijo liiš ter pohištva, izgubila svoj osnovni pomen. Zato stare lesene kasče hitro izginjajo. Kašča Škocjanskih hri-bov spada k tipu najbolj preprostih kašc na Slovenskem. Ugotovi-li selo 3 tipe lesenih, iz brun zgrajenih kašč-; pritlično, pod-kletno in dvojno kašco. Tudi pod, ki je bil vse do prve svetovne vojne samostojno gos-podarsko poslopje, ,1e po uvedbi mlatilnih strojev po drugi sve-tovni voini že močno izgubil svojo prvotno funkcijo. Sanostoj-nih podov krnetje ne gradijo več, Ugotovinio lahko le nove izpo-polnitve v gradnji in funkciji dveh. gospodarskih poslopij poda in kozolca. Pod seda.j vgradijo v kozolec in tako izpopolnijo in dopolnijo funkcijo kozolca in poda. Kozolci pa so ostali še do današnjih dni odraz inoči posameznih gospodarstev, Prvotno jie bilo -največ enojnih kozolcev, kor.ec 13. 315 - stolet.ia so imeii večrji kmetje že toplarje, manjši in srednji kuiotia pa so imeli kozolec ra kozla. Tako stanje j e ostalo cio danes • Po načinu gradnje, okrasu in predvsera še monumentalno-3ti, pa so tu tadi kozolci odraz skope kraške zemlje, v največ primerih so tu toplarji le na dva do tri štante, Vse gospodarstvo Skoojanskih hribov močno označuje stalno po~ uarijkan.je dobre obdelovalne zemlje. To in velika prenasel.ieriOGt sta "bila vzrok stalnemu pomanikanju in skromnemu življen.ju pre-bivaloev. Zato je bilo tu zbirno gospodarstvo že od nekdaj po-raembno. Nabiralništvo lahko razdelimo na tri obdob.ja. Osnovna značilnost prvega obdobja, ki sega časovno do konca prejšnjega stoletja, Je, da so I;judj8 zbirali še mnoge rastline in sadeže irj. so ti tvorili poaemben del njihove prehrane. V drugem obdob-,iu, v začetku tega stoletja, se je uveljavilo nabiranje sadežcv in rastlin za prodajo. Tretje obdobje pa sega v čas po drugi svetovni vojni, ko so boljše gospodarsko stanje in vedno večji odliv delovne sile iz vasi v mesto povzročili mocno nazadovanje zbirnega gospodarstva tako za lastno porabo, kot za proda.io. Iste ugotovitve veljajo za ltiudski lov. Značiini obliki sta bi-li v Škocjanskih hribih. lov na |)tiče in lov na polhe. Oha lova sta bila še do konca prejšnjega stoletja mocno razširieria, Lov na ptice je bil še v prejšnjem stoletju izredno poraeinben za prehrano, pa tudi kot eden najvažnejših virov zaslužka prebi-valstva, ITajbolj razširrjen je bil ta lov v Malih Lipljenih. Ptice so lovili s preprostimi pasivnimi in aktivniini pastmi, Nosilci lova na ptice in tudi na polhe so bili možje ln odrasli - 316 - ' fantje. Dal.j časa se je tu ohranil polštii Tov. Od nacinov pclšjega lova so bili znanis duplarije, lov s pastiai na drevesu in lov s pastni iia zenl.ji. V razpravi pa tudi ugotavljaia, kako so se menjali mo-tivi polšjega lova. Se v 18. stoletju ;je "bil najvažnejši motiv lova :neso za prehrano preb.ivalstva, drug pomemberi motiv 1e bila skrb za ololačila; iz polhovih kož so izdelovali polhovke in tu-di kožuhe. Pozne,je se ej e pridružil še motiv trgovanja s polšji-mi kožicami. Že med obema ^ojnaina so polhe lovili v glavnera le se zaradi kožuhov in to je bil še edini zadnii preostali raotiv polsjega lova5 ki pa se je vse bolj spreminoal v sportni niotiv. Spremenili so se tudi nosiloi lova, zmanjšalo se ie 1-ovno pod-rocje? spremenile so se ljudsko pravne norme in običaji lova9 ki so se formirali v stoletjih. Lov postaja vse bolj individualen in redek in se sicer v močno spremenjeni obliki še nadaljuje v današnji čas• Polrj edelstvo je bila i.n je še glavna gospodarska panoga tega ob-mocja. Zaradi hribovitega in kraškega terena ,je tu še danes in-tenzivnejše izkorišcanje kmetijskih površin nemogoče. V poljedel-stvu je prevladovala avtarkija. Škocjanski kmet je vedno zaosta-jal za nivojem kmetijske tehnike in proizvodnje krajev v ravnini, Zato je bil tudi njegov pridelek slab, hektarski donosi rnriOgo nižji kct v ravninskih predelih današnje občine G-rosuplrje. Eil je tudi mocno odvisen od naravnih pojavov. Družbeno kulturni od-raz tega pa je mocna navezanost na poljedelske šege, običaje in varovalna dejarga, ki so se tu ohranila dolgo in s katerinii je 317 - kmet želel zavarovati svoj skopi pridelek in si zagotoviti ro-dovitnost polja. Najbol-j značilne zvrsti šeg in navad pri pol,ie~ delstvu in pri živinoreji so bile prepovedi in predpisi za vsa kinetova opravila, apotropejska čaranja in prerokovanja za zava-rovarge pridelkov in zagotovitev rodovitnosti ter napovedi vre-raena, Zemljo je kinet pridobival s krcergem gozdov, Oblike nekdarjega se požigalništva so/obdržale tu razmeroma dolgo v obliki p a r - j e n j a zenlje z gorečimi vejami in gnojenja s pepeloia. Sta-ri leseni plug se ,j e tu ohranil se do konca preišniega stoletja« Dones ima večina kmetov železen plug. Ob tem pa moramo ugotovi-ti pojav, da se je staro ime za plug - d r v u ±n za oranje -d r v a r t preneslo ria železni plug. Pred sto leti so bile najvažnejše poljedelske kulture med žiti° oves, proso, koruza in pšenica, pozneje pa še rž in ječmen, kul-turi, ki sta izpodrinili oves in proso ter postali glavni žita-rici telo. krajev. PomembriO mesto med poljedelskimi kulturami ,je tu zavzemal krompir, ki je bil v tem stoletiu edini tržni po-l.jedelski proizvodo Med poljedelskimi rastlinami, ki sta skorati že povsem izginili, pa moraino navesti lan ±n ko.noplrio. V seda-njem času pa zavzema vedno bolj pomembno mesto detelja. Uvedli so jo namesto prahe? ko so prešli na nacin kolobarjenja niiv-skih. kultur. V zadnjih. letih pa dobiva vse pomembne.i še inesto za-to9 ker ima kmet z njenim pridelovanjein najmanj dela in tudi za-radi vse večje preusmeritve kmetovega gospodarjenja v živinorejo Velike spremembe v poljedelstu nam kaže tudi struktura zemljisč. - 318 - Vsako leto je manj ornih njivskih površin. Zaradi pomargkarga delovne sile, zaradi izumiranja posestev se vse vec n.jiv spre-minja v senožeti, te pa se spreuiinjai o v kakovostno slabše ko-šenice. Nekdanje njive in travnike pa tudi vedno bolj prerašča gozd? ki se siri na racur. vseh. omergenih kategorij zeraliišč. Podroben študij vseh gospodarstev v vasi Male Lipljene nam ,je pokazal v zadnjih letih veliko nazadovanje v poljedelstvu, o-pušcanje njivskih. površin in tudi dejanski propad posaneznih kmetijj ki so ostale že brez ljudi, Sedanje stanje in študij izseljevanj v iaesta nas vodi k zaključku, da se bo zapuščanje zemlje v naslednjih letih v Ivlalih. Lipljenih in tudi v ostalih. vaseh Škocjanskih hribov še nadaljevalo in da moramo pričakova-ti, da Tdo iz leta v leto več kmetij zapušcenih, Poljedelska proizvodnja zadnjih let je tudi vedno močneje us-meriena v živiriOre.io. Ta je ob pol,j edelstvu glavna gospodarska panoga teh krajev. V zadnjih sto letih 30 moremo razdeliti v tri obdobja. V starejšem obdobju, ki je trajalo do konca prej-šniega stoletja, ,je bila znacilna niočna živinoreia, z vecjo re-jo volov irj koni ter z rejo ovc in koz ter skupno pašo. Drugo obdobje razdelimo na dva dela. V prvem, o"b koncu pret1 šnjega stoletja in v zacetku tega stoletja, se je zaradi ukinitve skup-ne paše in preusmeritve kmetijske proizvodnje v krnine rastline povecaio število živine, predvsem krav, skoraj popolnoma ,je iz-ginila re^ja ovac in koz, V drugem delu9 ki zavzema oas nied obe-iiia vojriania, pa se ^e zaradi večje potrebe po pridelkih za pre-hrano zmanjšal delež krnmih rastlin za poljedelstvo. Zato ciora-mo v tem času ugotoviti padec živinoreje. Tretje obdobje pa .3 e - 319 - cas po osvoboditvi, ko se je tu uveljavila rodovniška živina in so vsi kmetje uvedli sivo-rjavo alpsko pasuio, Pred štirimi ioti eo uvedli -onietno oeeiaen jevanje. V zadnjih letih je živina šte-vilčno znatno narastla. Povečala se je krmna osnova za živino-re.ios ki se ;je močneje usnerila v tržno proizvodnjo, Grozd. je bil nekda.j velikega pomena za krneta v Škocjanskih hri-"biii. Iz njega je pridobival plodni svet, gozd mu je darjal les za gradnjo, za orodje in pohištvo ter za prodajo. V njen .je na-biral sadeže, lovil polhe in ptice. Po drugi svetovni vojni se je kmetov odnos do gozda mocno spremenil, Do leta 1953 je gozd moono izkoriščal za prodajo lesa? v zadnjih letih. pa zaradi o-inejene sečnje v gozdu ne vidi več pomembnejšega vira zaslužka. Za delo v gozdu tudi nima več primerne delovne sile, tujo pa za to le redko dobi. G-ozd pa daje danes?še v vecji meri kot je da-jal nekoč, potreben les za izdelke domace obrti, Ze od nekdaj so ti kraji iskali postranski zaslužek za preživ-ljan.je. Zato so turjaški grof je vpeljali fužinarstvo, da bi se Ijadje laže prehranjevali. Pozneje9 do leta 1857, ko je nehala delovati topilnica za železno rudo v Ponikvah so loiudtie kopali in zbirali železno rudo po vsej fari. Lobro so zaslužili tudi s 2 prevozi rude „ Pozrieje so zaslužek dajale doinače obrtitt Nekate- re so se razvile iz hišne dejavnosti, Hazen izdelovanja oblačil so "bile ostale domače obrti in hišne dejavnosti vezane na les. Pri obdelovanju lesa so bili tu Ijudje izredno spretni in domi-selni. Kmet^e so si še v mnogih primerih v prejšrijem stoletju sami izdelovali skora.]da vse orodje od preprostega lesenega plu-ga? grabelj, vil, pa tudi liišno opremo in razne oblike košar. - 320 - V Skocjanskih hribili pa ne moremo, vse do današnjih dni, govo-riti o vec.ji specializaciji hišne derjavnosti in domace obrti, kakršna se je razvila iz podobnih vzrokov v 17. in 18. sto-letju v Neničiji, Franci~ji? Angliji in Svici,^ niti ne take kot jo poznamo v domaoi obrti ribniške doline. Tu je kmet izdeloval po več izdelkov, predvsem. le zase? pa tudi za sovaščane. Kot dornaca obrt se je tu razvilo le izdelovanje sodov, škafov in golid, oselnikov, krtač in obešalnikov, predvsem pa še izdelo-van.je zobotrebcev i.n v zadnjem casu izdelovanje gajbic. Izdelovanje zobotrebcev ,je še danes živa domača obrt, ki ie v zadnjih sto letih povzročila več spreiriemb v posameznih panogah gospodarstva. Ugotovil sem lahko, da se je začela tu. na polovi-ci prejšnjega stoletja in je hitro zajela vse vasi in vsa gos- A podarstva. Dosedanje opise izdelovanja zobotrebcev sem izpo-polnil z novimi ugotovitvami o tehnikah izdelave. Poznali so tri tehnikej izdelovanje zobotrebcev - rezanje z navadnimi nož-ki, oblanje zobotrebcev s posebnimi obliči in pa špičenje zobo-trebcev s posebnimi rezili - nožki. S prodajo zobotrebcev je kmet dobil denar? s tem si je zaoel kupovati obleko in hrano in tako rje ta obrt močno vplivala na propad predelave lanu? na pro-pad. stare ljudske noše, na način oblačenja in tudi na način pre-hrane prebivalstva. Prispevala je k hitrejšemu izginjanju starih lesenih hiš, k spremembam in modernizaciji hišnega inventarja9 zmanjšala Je kmetovo avtarkijo in njegovo menjalno gospodarstvo. Pripomogla je tudi k znanjšanju socialnih razlik na vasi. Zara-di vseii teh vzrokov se je tudi inocno razširila in zajela velik obseg«, Izdelovanje zobotrebcev je postalo glavni zimski in po- 321 - stranski posel vseh prebivalcev Skoo^anskih. hribov. Pomeiibnost te obrti za prebivalstvo izpričaio tudi šege in običaji, ki so povezani s to hišno dejavnostio. Ob tem moraino zapisati ugotG-vitev, da se lahko posamezni obicaji utrdijo zaradi močne.jšega vpliva ±n se lahko tudi v krajšem času neki etnološki fenomen -v teji primeru zobotrebci - vkljuci v že ustaljene običaje. V primeru zobotrebcev v Škocjanskih. hribih se ti novi običaji vo~ menili dopolnilo že obstoječim šegamin običajein. Z nazadovanjeai izdelovarja zobotrebcev so sli ti obicaii v pozabo. To pa nam. nakazuje hipotezo, da so ti običaji in šege izumrli zaraai naza-dovanja nekega, novega etnoloskega fenomena, v tem primeru doma-če obrti izdelovanja zobotrebcev, in da so prej izginili iz ve-ljave kot ostale šege in običaji, katerira so bili pridruženi za-to, ker so nastali razmeroina pozno in še niso bili mocneje za-koreninjeni med ljudstvom. Del.ni vzrok za nazadovanje izdelovanja zobotrebcev je nova hiš-na dejavnost - izdelovanje gajbic za sadje. Te izdeluoejo od leta 1959 naprei. Uvedba in razvoj te domače obrti je. podobna razvoju izdelovarga zobotrebcev pred sto leti. Nova hišria dejav-nost ,je postala za kmeta še bolj donosna kot izdelovanje zobo-trebcev, ki se je tu tudi ohranilo,pri posameznih kmetih. pa ce-lo narastlo. Izdelovanje gajbic in zobotrebcsv kot tudi zaslužki kmečkega prebivalstva v nekmecki dejavnosti zunaj vasi? so močno men.jali odnos prebivalcev do zeml^ej do gozda, do kmeckega dela nasploh, Do druge svetovne vojne je vse kmetovo delo in gospodarjenje i-melo močan značaj večnega boja za obstanek. Zato je kmet polje 322 - obdeloval z ljubeznijo i:n lažje ga je obdelal, ker cn> iuiel ve-liko druŽlno, dovolj delovne sile. Tudi gozd je gcgil. Prosti 5as? predvsem zimo? je izkoristil za izdelovanje izdelkov doma-ce obrti. Preucevarga so pokazala, da so imeli nekoč l.judje za-radi ijrer^sel jenosti teh kra.jev, ksr je bilo dovolj rok za delo, mnogo več prostega casa? kot ga imajo danes. Češče so se zbira-li pod vaškimi lipami, mnogo bolj *e bila razvita družabnost, pa tudi kolektivno živlieiije vaške skupnosti. V tej dobi laLko govorimo tudi o razvitih oblikah vaške kooperacije, ki ie bila izražena v skupni paši, v rnedsebojni pomoči krnotov pri vseh vec-3 ih delih (košnji, žetvi, inlatvi, gradnji). Ta dela laliko ozna-oiino za starejše obdobje kot kolektivna. Po vojni pa se knet vse bolj individualizira, le v redkih primerih. si kmetje pri de-lu uied seboi še ponagajo (pri mlatvi). Večjo pomoč nud i vaška skupnost le tistin, ki jih je doletela vecja nesreča. Kočno so se apremenili odnosi nied sosedi. Danes je še edina kmetova skrb, da ima s sosedoin priiateljski odnos, drugače pa dela in živi le vsak zase, Zaradi stanja, kakršno je pri posameznih družinafc (pomanjkanje delovne sile), si tudi ne morejo več med seboi po-inagati« Vse kmetovo delo je danes kljub napredlra v tehniki ob~ delovanja zaradi velikega pomanjkania ljudi, mnogo težie9 kot je bilo nekocv Za delo na kmetiji ie v največ primerih. ostala le še stara generacije. Zato lahko ugotovimo, da le še tradiciia v kmeta ranogih primerih/vzpodbuja, da vsaj še delno obdeluje polje in si ne išce zaslužek sa preživljan^e sano v domači obrti. V zad-njem casu so se men.jali tudi nosilci posameznih del in opravil. Tako opravl.ja ženska vsa moeka dela in inoški večino del na po-liu (žanjejo, pleve.jo, okopava.jo). V preJŠEjih časih je bil kmet 323 - v mncgočem zadovoljen z življergem, kakršnega je imel In ni i-mel večjih stremljenj pc izboljšan.ju. JDanes ni osnovni motiv kmetovega nadpovprecnega dela le želja po ohranitvi, teniveč ve-lika želja po zasluzku, po cini hitrejšen zaslužku, s katerim si "bo laliko izboljšal svoje življenje. Ta želja povzroča močar; raz-voi domače obrti, Sliko o načinu živlienja in gospodarskega stanja prebivalstva Skoojanskin hribov nara nudi njegova prehrana. Posebnost "te ,je bilo v preteklosti stalno pomanjkanje, velika skromnost in eno-ličnost. V prejšnjem obdobju so bili zanjo značilni koruzni niočnik in žganci, ovsena in prosena kaša, fižol, zelje, repa in krompir, od mesa-pa polhovo, ptičje, ovčje meso in le v manjSi meri svinina. Tudi praznične jedi so bile tu raziaeroma skromne. Yse do danes so ostale tu kot glavne jedi; koruzni i.n krompir-^jevi žganci, zelje^ fižol in mleko, od mesa pa svinina ±n zaj-čje raeso, Podroben študij prehrane vasi Male Lipljene pa naia je še pokazal, da so danes posamezni obroki sestavljeni iz vec ;je-di, da uvajajo tudi nove jedi in da tudi osnovne prehrajabene proizvode kuhajo na vedno več novili r.ačinov. Sedaj uporabljajo za domačo kuh.o vecino knietovih proizvodov, ki so 3 ih prej pro-dajali (ja.jca^ maslo). Posebno vlogo, skorai obredni znacaj v liudski prehrani tega območja, .je irnel kruh, ki 1e bil v prej-šnjih časih redkost ±n priboljšek, danes pa je redni sestavni del kmetove prehrane. Prehrana je danes mocno izenačena pri vseh slojih prebivalstva in pomerii v primerjavi s prehrano pred vo,j-no velik napredek. Za to ;ie eden r.ajboli vidnih dokazov dviga življenjske ravni prebivaloev Škocjanskih hribov po osvobcditvi. 324 Drugi dokaz sa to je damšnja r.oša^ Staro Ijudsko nošo teh kra- 5 " "~ 6 jev uvrščamo po M.Ložarjevi ,in V.Novaku v osrednjo slovensiro 7 ~ '¦ nošo, po Ivl.lvlakarovic pa v¦ alpski tip noše. ¦i.Studi.ja pa nam ie pokaaala "budi zracilnosti nose v telv kra^ih. Te so v glavnem :.:¦;-virale iz slabega gospodarskega stanja in iz nizke tehnike pre-delovanja lanu. Posebnost tje bila tu velika uporaba doaačega belega platna, tudi namesto sukna v moški in ženski noši. Pc funkciji so bile precejšnje razlike med delovno in praznicno no-šo revne;]aih in premožnej šib krnetov. Že od prve svetovne vojue se skušajo oblačiti Ijudje tako, kot se oblaci meščan. Lanašr.ja noša, toda le praznicna noša, je že skora.j popolnonia izeiiačeria z nošo prebivalcev inest. V noši vedno bolj prevladuje konfekci-tja i.n v n.jej danes ni večjih razlik med posameznimi socialnimi sloji prebivalstva. V stanovanju, prehrani in obleki so razlike nied nekdanjira in sedanjim stanjem najbolj vidne in največje. Tu smo lahko tudi neposredno opazovali, kako se je stara ljudska kultura mešala z mestno in ugotovili, da je prav na teh treh področjih bil vpliv mestne kulture najmocnejši. Toda kljub temu ne moremo tu še dol-go govoriti o popolnem pomeščanjenju ljudske kulture ali o njo-nem izumiranju. Rezultati preučevanj vseh oblik liudske kulture Škoc-janskih hribov in posebej nadrobno ljudske materialne kultu-re vasi LTale Lipliene so nam dokazali tezo o nenehnein spremi- o njanju l~udske kulture. Ugotovili smo lahko pri vseh področjih, da so se mnoge stare oblike Ijudske kulture izg^abile, druge pa so se oplajale z novimi oblikami. Menjali so se odnosi med ljud-mi, odnosi do življenja in do dela, nastajali so novi, ki pa so —325 - tudi absorbirali mnogo starega. Vse obdelano gradivo te študi.ie nam je podlaga za ugotovitev zakonitosti, da se ie Ijudska kultura, predvsen še Ijudska ma~ terialna kultura, vedno prilagajala in se še tudi danes prila-gaja živl^enjskiin. potrebam prebivalcev posameznih. področi,1, da ;ie ta kultura vedno živa in se tudi stalno spreminja. Tako ^e 2 Ijudskimi domovi, s tehniko obdelovanja zemlje, to lahko ugo-toviino pri živinoreji in posebej še pri današnji domači obrti ir.. hišni dejavnosti. Vidna je v prehrani in v obleki prebival-stva, inočno pa tudi v vseh. običajih. in psihičnih. lastnostih ljudi, v verovan^u prebivalcev. Za zadnje inorair:O ugotoviti, da se je religija tu rrmogo bolj ohranila kot v mestu, toda le pri stari generaciji. Sege i.n običaje, ki so povezani z vero, sta-ri kmet še izvaja, rnlajši pa to že opuščajo. Pri obicajih nora-hlo še ugotoviti, da njihov prvotni magični smisel ljuden že dol-go ni več zrtan in da te običaje ne izvajajo več zavestno, pac pa le še zaradi tradicije in iz navade. Zato dobivajo ti nove obli^p>novo vsebino. Iz šeg nastajajo obicaji, ti pa se spre-ininjajo v navade0 Ugotoviti Eioramo tudi močno spreinenjen pogled na svet. S poslušanjem radija in branjem časopisov si Ijudie ši-rijo svoje obzorje tudi tu, kjer je zaostalost dolgo ohranila neznanje ljudi. Še pred 30, 40 leti so ljudje močno ver.jeli v čarovnice. Spremenil se je odnos kmeta in njegovo mišljenje o naravi, povečalo se je njegovo poznavanje skrivnosti naravnih pojavov. Pri podrobni študiji vasi Male Lipljene smo ugotovili večie spremembe tudi v strukturi družine, te pa so tudi že tu raočno - 326 - 9 podobns spremembam v ostalih industrijskih dezelah Evrope. Te pomenijo razpad stare patriarhalne družine. Menja se tudi struk-tura družine, sledimo lahko razkrcgu družine od večgeneraci.iske do današnje enogeneracijske. Posledice za to pa smo že navedli. Te spremernbe ponienijo tudi nove pravice družinskih članov, nove porazdelitve pristojnosti med njimi. Žena postaja vse bol,j tudi že pri starejši generaciji enakovreden partner možu, v nmogih. primerih pa mora prevzeti tudi njegovo i-iesto, saj mora prijeti za vsako delo in nosi tudi ona veliko odgovornost za ohranitev posestva, za obsto.j družine. Tudi odnos staršev do otrok in teh do staršev dobiva povsein nove oblike. Otroci se zelo hitro, s 15- do 17. letom že gospodarsko osamosvojijo, tisti, ki so od-šli v mesta, pa so se zaposlili v takih poklicih, kjer so fcit-ro prišli do primernega zaslužka, Vse nianj so navezani na doin, njihovs vezi so vse bolj le še čustvenega značaja. Nasprotje med staro in nnnlado generacijo j e bilo večje še pred leti, ko je mladina začela odhajati v mesto, v zadnjih letih so se ta nasprotja močno zmanjšala, starši so se s tem sprijaznili in se danes v mnogih primerih celo solidarizirajo z željo otrok po ustvaritvi boljšega in lažjega živlienja v mestu. Vpliv so-cialistične izgradnje, menjanje proizvodnih odnosov in splošni materialni položaj ljudi so močno vplivali in še vplivajo na inlajso generacijo, da je ta spremenila svoj odnos do vsega, kar ie tradicionalno in staro, da se temu. laže odreče kot dar.asr.ja stara generacija. Iz mesta pa prinaša mladina na vas nova poj-movanjaj novo vedenie v družbi, v družini in v osebnem življe-nju. Za mladega človeka, ki se ie preselil iz Škocjanskih hribov - 327 - v niesto, smo ugotovili, da se odlikuie po delavnosti, izredni pridnosti in veliki želji po izobrazbi, po novih spoznanjih in da je v družbi izredno družaben, obenem pa prizadeven v svojih stremljenj ih za izbolj šanjein lastnega gospodarskega stanja. Kjegova pridnost, njegov siaisel za družalonost pa so prav gotovo tudi del zapuščine starih generacij, ki je imela svoje niaterial-ne in etnicne vrednosti. Zal moramo ugotoviti, da inladina danes postavlja pred vse predvsem le materialne vrednosti. Vse te konkretne ugotovitve stanja liudske kulture Škocjanških frribov in sama raziskovanja so nam tudi najbol^ša podlaga za te-oretione zaključke? Sodobna etnologija terja, da Ijudsko življenje na nekem geograf-sko omejenein področju, v tem primeru v Škocjanskih. hribih, za.ja-me celovito in zaokroženo, da na eni strani temeljito preučimo vse tisto, kar je niinilo, prav tako temeljito pa tudi vse, kar 2e še danes in kar ie novo. Vključiti nioranio tudi vse spremem-be? vse nove pojave in oblike v ljudski kulturi. Tudi novo lah-ko preučimo, razložimo in dokažemo z doslej uveljavljenimi et-nološkimi metodami preučevanja, saj prav vse nove oblike iahko nailaže razložimo z ugotovitvami starih oblik ljudske kulture. Eot ilustracirj o te svoje trditve navaiani le neka.j konkretnih. primerovs nova hiša, pa čeprav ima trodelna okna, ima isto funk-cijo kot stara in še več, po tlorisu? po načinu gradnie je podob-na stari; kuhinia je v njej še ostala kuhinja, čeprav je tu že štedilnik in bo kuhinja tudi se v prihodnje, ko bo tu stal e-lektrioni štedilnik;; soba9 ki ima sicer trodelna okna in v njej radio? je ohranila se knečko peč in je še vedno dnevni prostor - 328 - družine, ki mu rečejo še h. i š a . Telinika obdelovanja polja se raavija, čeprav obdelujejo polje z železnimi plugi in v enem primeru na Rožniku celo že s traktorjem, .je koledar obdelovania polja mocno podoben tisteinu pred sto leti. Menjale so se posa-rieziie poijedelske kulture, toda novim se je knet prilagodil. In končno, če pogledamo še človeka, se ta v svcgi prehrani", pred-vsem pa se v obleki vedno bol,j približu,1e nešSanu, toda kiaet ie zaradi tega še vedno kmet, clovek, ki je 'še niočno povezan z sem-Ijo in s Škocjanskimi hribi. Tudi za tistega, ki se t1e odselil iii postal ei e š c a n 9 moramo ugotoviti, da je ta " iie naprej clovek iz l(judstva"? kot je to za delavca v Porurju ugotovil 1 o ~ ^ Brepohl. Cetudi je novi m e š č a n iz Skoc.janskih hribov v Ljubljani oblečen v novo, po niodi ukr03e.no obleko, ga posa-mezne lastnosti, ki j ih je prinesel s seboj iz vasi, ki so na zurjaj komaj opazrie;, predvsem pa še njegove psihicne lastnosti, da dialekta ne omenjamo, izdajo, od kod je prišel v mesto. Ne-dvomno pa tudi ti novi meščani po drugi strani prinaša-J0 na vas mnoge vplive mesta, ki tu spet povzrocijo hitre spre-neiii.be živl;jerga, vscljudske kulture, Zato vidirn nalogo današnje etnologi;je v teni, da ob preučevanju preteklosti vkliuči tudi se-danjost z vsemi spremeiabaiai, ki jih ta vnaša v ljudsko kulturo. V posebneni poglavju 0 vasi Male Lipljene smo ugotovili? da je tu že danes vec kmetij popolnoma opuščenih in da bo v 10 do 15, največ v 20 letih ostala tod praznili dobra polovica hiš, to pa tudi pomeni, da bo ostalo zapuščenih tudi toliko posest&v. lSh slabše je stanje v Velikih Lipljenih. Na Sloki gori ima samo ena družina se potomce? toda ti že danes9 ko so koma.i dorasli za.'šo- - 329 - lo, izjavljajo, da "bodo 21 i v mesto, dve hiši (in tudi posestvi) sta lorez ljudi, opusčerii, dv^ bosta v kratkem. Tako bo v vasi cez nekaj let od nekdargih. 6 posestev ostala le še ena druzina. Podobno bo stanje na Zabukovju, kjer ina le še ena družina o-troke, na enom posestvu sta le stara žena in mož brtz nasled-nikov, To pa pomeni že v kratkem času, morda že v nckaj letih, propad te vasi, če tega skupnost ne bo preprečila. V uvodu sein zapisal, da je dolžnost etnologa, da tudi predla&a, kako "bi te kraje in kmete rešili propada in ohranili vsaj posa-ineznc s.načilnosti liudske kulture. Zato pa si je potrebno popre.i ustvariti sliko o razvoju lrjudske kulture Škocjanskih hribov ne saao v preteklosti in v sedanjem casu, temveč tudi v prihodno-sti. Ob tem nam ie .najboljše vodilo bogata stara l.iudska kiiltu-ra? ki ina v Škocjanskih. hribih. svoje dolgo zgodovino in ki kl;jub močnim vplivom mestne kulture ni izginila, tenveč se je z 1130 raešala, oplajala in iz nje narsikaj sprejela, ob^fa^-j. pa do-kazala vso svojo trdoživost in se ohranila v danaSnji čas. Zato nam je laliko taka noona podlaga za predvidevan.ja o njeriem na-daljnjeni razvoju, Ob sedanjem vedno hitrejšeia tempu življenja inorano računati s volikimi, še hitrejšiiai spremembami v ljudski kulturi, s se vec-3 im stapljanjem vaske kulture z raestno. Ob star.ju, kakrsno je danes9 ne inoreino pričakovati, da se bo stara Ijudska kultura ohranila, niti tega ne moreino ohranjati s skopimi ukrepi. Tiidi ljudska kultura Skocjanskili hribov se bo, tako kot v vseh osta-lih pokrajinah Slovenije, razvijala in tudi razkrajala še naprej Za njo bodo čez nekai let veljale že povsem nove norme? sai to, 330 - Imr ,j e bilo pred 10 leti, daiaes ni vec tako9 cez 5 let pa "bo že spet povsem drugačno, Zato se bo ljudska kultura napre.j spreminiala, posamezr,i rgeni elemerrti bodo izuinirali, dobiva-la bo nove oblike, ki se bodo inorale prilaga.jati še noveišiia, Toda kliub temu bo ostalo v vsera življenju, v ^ospodarstT/u in v navadah. ljudi še nekaj posebnosti Skocjanskih hribov. Popolncga propada se bodo lahko rešile vasi z uvedbo močnejšil] doma,čih obrti. Tudi te bodo morale ineti svojo osnovo v današ-nji, kot tudi v ze izumrlih. domačih obrteh in v risni dejav-nosti teh krajev. Vezane bodo predvsem na les. Horali bi obu-diti stare donače obrti? izdelovanje škafov9 sodov, golid, o-selnikov, izdelkov liudske umetnosti (lesena plastika, otroška igrače). Te sicer ne bi več izdelovali za kmete v Skocjanskih hribih in okolici^ pač pa za mesto. 1'lenjala bi se tudi funkci-ja uporabe. Umetniško opraskan osolnik ne bo veČ slu-žil kinetupri košnji, pač pa bo krasil kot vaza za ovetlioe me-ščanovo stanovanje, ali ga bodo prodajali kot turistični sponii-nek, po katerih. ^e iz leta v leto večja potreba. ?"enjala ss bo tudi tehnika izdelave. Llarsikaj bodo mehanizirali, Spreninjal se bo tudi sam izdelek, njegovi spremerabi bo botrovala nova funkcija, ki inu 30 bo dolocal meščan. Kljub temu ho tak pred-met obdržal še več svojih prvobitnosti in etnoloških karakte-ristik. V teh dejavnostih bi prebivalci našli večji zasiužek, tak, da bi jih priklenil na njihove domove in jim omogočil do-stojno življerge in celo višji življenjski nivo, kot jiLi ga lah-ko da služba v mestu. V poljedelstvu lahko pričakujenio v naslednjih letih še nadal;:- - 331 - n~:e nazadovanje, nadalinje opuščan.je obdelovalnih površin. Her 3e tu intsnzivnejše poljedelstvo nemogoče, je večji napredek rnogoc le v živinore:ji posaneznih kmetov, v kooperacijski pro-izvodnji z večjiini krnetirjskiirii organizacijani. Ze danes ve-č.ja k:net:L,jska posestva zahtevaio vedno širšo in tesnejšc sodelo-va,Oe s Uaetou v obliki kooperacije.1X Hogooa Pa je tudi i,-tenzivna živinoreja v ololiki večjega živinorejskega obrata, ki bi za rejo živine izkoristil vecino sedanje obdelovalne zem-ltie • Blizina Ljubljane in G-rosuplja, dveh potrošniških. središč in današnje ugodne komunikacijske zveze nudiio tem kraf1ei-i tudi laožnosti za pridelovanje povrtnin za trg in tudi za intenzivro go.jitev jagodičevja na velikih. površinah, predvsem še črnega ribeza in vrtnih. iagod. Ob intenzivni gojitvi sta obe kulturi mocno rentabilni, invosticije zanje so man.iše, tehnika obdelo- varna in gojitve ;je preprosta in hitreiša in hitrejna t"je popol- 12 na rodnost, kot pri ostalih sadnih vrstah. Obdelovan.ie zercl.ic bi morali kmetu olajšati z manjšimi stroji, prirnernini za obde-lavo hribovitih kraških. terenov. Le tako, z zmanjšanjem seda-njega težaškega kmetovega dela in z večjim zaslužkom od zeialje, bi kmeta zadržali doma. S tem pa se bo močno men.iala vsa tehni-ka obdelave. Za tako velike korenite spreinembe v gospodarstvu teh kra;jev pa bodo potrebni tudi zunanji vplivi in -intsrvcnci-je. Prepričani ^ja snio lahko, da se bo tudi takemu stanju, taki:.i sprememban prilagajala ljudska kultura in se razvi.iala napre;;, pa čeprav bodo v njej vedno bolj prevladovali materialrii čini-telji, izgubila bo sicer mnogo svojskosti in se mocno stopila - 332 - s splošno kulturo dežele. A tucii naprei "bo ohranila 5e snacil-nosti teh krajev"y bo po zakonih dialektike večno živas se "bo spreininjala in ostala tako tudi se naprej toričče dela etnolo-gov. 0 p o m b e 1. Mrkun9 n.d,9 53-54. 2. ŠKŠk, I. 3. Josif Kulišer, Splošna gospodarska zgodovina sredn^ega in novega veka II. Lj . 1959, 150-155. 4. To sta opisa J.Trošta v SE in Mrkuna v Obrti in trgovini velikolaškega okraja. 5. M.Ložar, n.d., 168 6. V.Novak, Slovenska Ijudska kultura 154. 7. M.Ilakarovio, n. d •, 59. 8. V.Novak, Struktura slo\renske ljudske kulture 3. 9« Wilheli!i Brepohl, Industrievolk im Wandel von der agraren zur industriellen Daseinsform dargestellt am Huhrego"biet. Ttibingen 19579 210. 10. Tf.Brepohl, n.d., 320. 11. Kmetiist^o obcine G-rosuplje, 1. 12. Isti, 161. K A Z A L 0 Uvod Eamen študije in raziskovalne metode 1 Viri iri literatura 9 Opis raziskovalnega področja 21 Faselja in ljudsko stavbarstvo 39 Stavbe 47 Notranja hišna oprema 87 G-radbeni material 97 G-radb eni cielavc i 99 ITacini gradnje 102 G-ospodarstvo Z"birno gospodarstvo 111 Lov 120 Poljedelstvo - 136 Sadjarstvo 171 Zivinoreja 175 Sege in navade za zagotovitev in zašcito 192 pridelka ter živine Gozdarstvo 2 00 Doinača dejavnost in obrt 2 04 Prehrana ^ 233 Noea . 2 50 Male Lipljene • 2 67 Zakljucek 310 NflRODNFI IN UNIUERZITETMfl KNJI2NICR 000130433167
 
Realization, property and rights: NUK 2005-2014    |    terms of use    |    submit your opinion    |    top