Slovni�ke in pravopisne drobtine

kdo ima prav?;

V Slovenski slovnici 1956 (str. 29) so enakozvo�nice ali homonimi opredeljeni j
kot »besede ali govorne celote z enako izgovarjavo, a z razli�nim pomenom, izvo- i
rom in v�asih tudi pisavo«. To je pojasnjeno v stavkih, iz katerih je ta besedna igra�a s
jasno razvidna. Vzemimo dva: Vtaloii prst v prst. Tu prst na roki nima nobene zveze i
s prstjo na njivi, in vendar sta kljub popolnoma razli�nemu izvoru besedi danes v J
tej obliki glasovno popolnoma enaki. Ali si kos spraviti cel kos v cev? Tudi tu nimata ;
prvi in drugi kos ni� skupnega, �e o�itneje pa ne cel in cev; in vendar sta para po i
glasovih danes popolnoma ensika. Tako torej slovnica. <

V pravkar iz�li Besedni umetnosti pa beremo (str. 16): »Enakozvo�nice ali ;
homonimi se imenujejo besede z ve� pomeni.« Za zgled navaja: »List na veji, list '
papirja, list za �asopis, list za pismo. Zob v ustih, zob pri grabljah, pasji zob, Babji \
zob, zob �asa.« Naprej navaja �e homonime, ki so se pomensko raz�li po razli�nem i
poudarku, kakor: dra�iti � dra�iti, precej � precej, glavica � glavica itd. Torej i
nekaj �isto drugega kakor v slovnici.

Obe knjigi sta v rokah istih dijakov. Komu naj verjamejo? Razsodba seveda
ni te�ka, saj te pou�i vsak leksikon. Nem�ki, francoski in angle�ki govore za slov- '
nico, le italijanski so blizu Besedni umetnosti. V italijan��ini namre� omdnimo po- j
meni enakoimenski, istoimenski. Verjetno je to nagnilo avtorico do take opredelitve. ,
Toda ali je to upravi�eno, �e je �e skoraj 20 let pojem enakozvo�nic ali homonimov j
v sloven��ini opredeljen po zgledu francoskih slovnic, saj je franco��ina prava do-
movina teh jezikovnih posebnosti. Kar vzemite sang, sans, cent, sent, s'en, vse se '
enako izgovarja (san); tudi sain, saint, sein, cinq, ceint, seing se enako izgovarja (sen). ;
To so prave enakozvo�nice. Kar navaja Besedna umetnost, je metafori�en pomenski |
razvoj iste besede; njen pomen se zaradi kakr�ne koli podobnosti ali zveze prena�a i
na druge predmete. To ni enakozvo�nost, marve� istoimenost; ljudje z istim imenom j
so v italijan��ini omonimi, po na�e soimenjaki. Ce �e torej jemlje knjiga italijansko i
opredelitev, bi jo morala v sloven��ini imenovati s pravim imenom. Zato razsodba '
v tej pravdi ni te�ka. /. R. ',

i

zategadelj!

v ljubljanski drami mi je z odra nekajkrat (na primer v Modrovem prevodu i
Ano Karenine) udarila na u�esa beseda »zategadelj«. Zdela se mi je nekam izumet- \
ni�ena in vpra�ala sem se, zakaj je bilo treba zamenjati z njo vsakemu jasni »zato« j
ali »zavoljo tega«. Imela sem ob�utek, da jo je tudi igralec nekako posiljeno izgovoril, i
in morda je. bil tudi med poslu�alci poleg mene �e kdo, ki ga je to zmotilo.

126

Nastane vpra�anje, kako je pravzaprav s temi re�mi v na�em jeziku? Ali si
lahko vsak, ki slovensko pi�e, privo��i kaj takega na ra�un lepega jezika? Lepega
pravim zato, ker je � vsaj po mojem estetskem kriteriju � lepo, kar je �imbolj na-
ravno, pristno in nespa�eno in, kar za jezik �e prav posebej velja, vsakemu razum-
ljivo. Zlasti pa bi bilo treba paziti na to pri tekstih, ki si jih morajo osvojiti igralci
in jih posredovati poslu�alcem. Zdi se mi, da se tako dela sila njim, ki besedilo
govore, in tistim, ki ga poslu�ajo. � Pa to le na�elno. Poglejmo, kako je z besedo
zategadelj v zgodovini na�ega jezika in kako je z njeno sedanjo �ivo rabo.

Pleter�nikov slovar izkazuje: pod delj: za-delj, wegen; za tega delj (zategadelj),
deswegen; prim. stsl. delja; pod z�delj: = zaradi, Jan; (zadel, Cig.); zadelj, Slom.
� Jan. (Slovn.); zadelj, Majar (Pesmi) � Mik.; pod zategadelj: za tega delj, deswegen.

V osrednjih slovenskih govorih, kolikor mi je znano, beseda v tej obliki ni
v rabi. Dolenjci bi rekli: za moj tal, za ta tal, kar je brez dvoma iz nem��ine: f�r
mein teil, f�r seinen teil, meines teils, seinesteils (prim. Heyne, Deutsches W�rter-
buch, III/951). V koro�kih govorih (po podatkih iz okolice Slovenjega Gradca) pravijo
n. pr.: zadeli �atga, kar pomeni zavoljo tega, zato. Sli�ala sem tudi obliko zadalj, ki
se najde, kot vem iz druge roke, menda �e kje na Gorenjskem. Prepri�ana sem pa,
da besede zategadelj, z vrinjenim »tega«, z e-jem ter kon�nim -j ne bi na�li nikjer
v �e nesprijeni ljudski govorici.

Protestanti (Trubar, Krelj, Dalmatin) pi�ejo najve�krat: zavoljo, za na�ih
grehov voljo, za tiga voljo, za voljo tega. Zategadelj nisem na�la nikjer (iskala sem
po najla�e dosegljivih virih). Tudi v besednjakih (Megiser: Thesaurus, Alasia,
Hipolit, Kastelec, Pohlin) se vrstijo v glavnem le: za tega voljo, obtorej, zatu, zatiga,
�ele v Gutsmannovem besednjaku (1879) sem na�la: za tega delu, za delu, za �asti
delu (ehrenhalben), za nja diel (seines theils). Miklo�i� navaja v »Lexicon palaeo-
slovenico-graeco-latinum« (1865) za stsl. delia � propter kot nsl.: za na�e delo, za
tega deli (res. = Gutsmann: Christianske Resnice, Klagenfurt, 1770) in za tega deli,
dela, venet. To ka�e, da je oblika koro�ka ali obrobno dialekti�na in je kot taka
pri�la tudi v Gutsmannov besednjak, od koder je na�la pot v Murkov slovar (1833):
za tega delo (deswegen), za kogar delo (dessenthalben) in v Jane�i�ev besednjak (1867),
kjer se prvi� prika�e v obliki za tega delj. Oblike z »delo, delu« si razlagam kot na-
slonitev na Substantiv delo, »tega« pa je morda zapisal Gutsmann iz pogostne zveze
»za tega voljo«. Oblika »deli« v »za tega deli«, ki jo citira Miklo�i� iz Gutsmannovih
»Resnic«, je bila najbr� v koro�kih govorih tedaj �iva, kakor je, kot re�eno, tam
v rabi �e danes.

�eprav so ti podatki nepopolni, le lahko spoznamo iz njih, da beseda v tej
obliki ni stara in da torej v omenjenem primeru ne gre za to, da bi po�ivili jezik
z �lahtno starino. Ker beseda, kot vidimo, tudi ni ljudska, res ne vem, zakaj je treba
siliti poslu�alce z njo. Sicer je pa sploh vpra�anje, kdaj je vna�anje dialekti�nih in
arhai�nih oblik ali besed v kak tekst primerno. Vsaka beseda se v vsakem okolju ne
more po�utiti dobro. �eleti bi bilo, da bi bil jezik v vsakem delu enoten, ugla�en;
zdi se mi pa, da na�i prevajalci premalo pazijo na harmonijo v jeziku. Ne morem
pozabiti, da sem pri sicer klasi�nem prevodu Sokratovega zagovora, ob katerem sem
resni�no u�ivala, iz »Sokratovih« ust sli�ala besedo »en bloc«, kmalu zatem pa
ve�krat izrazito ljudsko prispodobo »vra�ati �ilo za ognjilo«. Na take re�i mislim
z besedo harmonija, kajti tudi to je ena izmed potez, ki ustvarjajo jeziku lepo podobo.-

Jo�a Ueze

pripomba k obliki vikanja

F. Jesenovec je v JiS (IV, 30�31) zavrnil tako imenovano logi�no vezanje pri
vikanju kot neslovensko. Sam sem v ti re�i bolj popustljiv, zato sem jih pa moral
dostikrat sli�ati, �e� da je to grdo in da tudi ni slovensko. Prvi o�itek izvira iz ob-
�utka nerodnosti in skoraj sramu in strahu, ki ga imamo Slovenci tako radi pred
realisti�no besedo in obliko, kadar jo vidimo zapisano, kakor da bi morala biti
zmerom malo privzdignjena. Drugi me ne prepri�a do kraja, ker stvari niso tako
preproste. Ali je recimo onikanje slovenskega rodu? In vendar ga ni, ki bi ga pre-
ganjal._ Res je, da zginja in se po�ivlja samo �e za ironi�no in humoristi�no rabo.
Bolj se" dr�i �e marsikje onikanje, ki se je razvilo kot slovenska posebnost, ko namre�
�loveka ne ogovarjajo, ampak govorijo o njem, �e ga res spo�tujejo, v tretji mno�ine.
Tu ne gre samo za gospodo, ampak tudi za star�e in v tem �uti� ganljiv etos, ki ga

127

pozna �lovek z de�ele. Onikanje spri�o �loveka se je zdelo meni in �e marsikateremu
Primorcu tuje in nedemokrati�no. Nismo bili vajeni takega �e��enja drugih in poni-
�evanja sebe. Ali pred nekaj leti sem prav obstal, ker me je onikal star mo�ak
v Cerovljah, v na�i sosedni vasi � in to ni dale� od narodne meje. Se pred �tiri-
desetimi leti so poznali to obliko spo�tljivega ogovora tudi v na�ih krajih, pa jo je
prej kakor drugje popolnoma zamenjalo vikanje. Od kdaj pa je to v rabi in od kod
je piri�lo? Na�i la�ki sosedje se zdaj ogovarjajo v takem primeru z lei, to je s tretjo
ednine, dosti dosti prej pa so vikali in to v taki vezavi, kakor nam je to povedal
Jesenovec. Kakor je videti, tega na�ina ne poznajo samo Primorci, ampak je zelo
raz�irjen tudi drugje. Skoraj �udno bi bilo, da bi �lo samo za pohuj�anje, ki se je
zalezlo tako na �iroko s Primorskega. Ali ni bila ta sprememba �e psiholo�ko pri-
pravljena prav spri�o dana�njega bolj demokrati�nega in bolj realisti�nega duha,
ki zmanj�uje razdaljo med ljudmi in mu je tako ogovarjanje bolj doma�e in bolj
realno, ker zravnava vsaj v glagolskem dele�niku in v pridevniku �loveka s �love-
kom. Sicer pa to nagnjenje najbr� ni tako mlado, ker ga sre�amo celo v Trdini, ki
je vendar pravi Kranjec. V Pripovedki od �olnirja, ki jo je dal v Ljubljanski �asnik
1850, lahko bere�: No! ker ste �e tako dober, si pa zvolim � za imenitnosti ne maram
� kaj prav �olnirskega... Se bolj�i! pravi Ga�per, zlo mi boste pervi� vstregel, �e mi
boste take kvarte dal, s katerimi zamorem vsaciga pod ko� djati in osu�iti... Drugi�,
re�e ta dalje, mi boste zlo v�e� storil, �e mi podelite pipo, ki bo brez nabasanja
vedno kadila ... V tretje, pravi on, bi pa �e nar raj�i imel, ko mi vi boben dal
kamor bo, ko vanj telebnem, vse noter iti moglo, kar bom mislil in hotel. � Zato
te oblike ne bi kratko in malo postavil pred vrata. V realisti�nem govoru bi lahko
imela kaj pravice. L. Legij«

Opomba uredni�tva. Primitivci so tikali. Z nara��anjem civilizacije, pa tudi
socialne odvisnosti, so se razvile nove oblike spo�tljivega ob�evanja. Angle� je tako
dosledno izpeljal vikanje, da mu je danes »ti« le �e arhaizem, ohranjen na primer
v o�ena�u. Francoz v konvenciji vika, tikanje si je prihranil za zelo preprosto ali
intimno govorico. Nemec onika, v preteklosti pa je imel zna�ilno onikanje uradnega
sloga in govorice z vi�ka. Spanec onika, �eprav se ne zaveda ve�, da govori z »va�o
milostjo« (usted � vuestra merced). Tako dela tudi Poljak v zvezi z gospodom (co
pan robi?). V Italiji so fa�isti s silo obnavljali nekdanje vikanje, �e� da je onikanje
zapu��ina �panskega gospostva. Vendar niso uspeli, ker je bilo vikanje nekako pri-
hranjeno za ob�evanje s podrejenimi.

Slovenci tikamo in vikamo (ostanke onikanja je dobro ozna�il pisec). Kaj
pa naj pore�emo k obratu: Kaj ste rekel, gospod? Tudi �eh pravi: »Pro� jste smuten?«
S piscem vred prav ni� ne verjamem na zadevni italijanski ali nem�ki vpliv. Zavest,
da govorim samo z eno osebo, lahko vsak �as neodvisno pripelje do edninske rabe.
Vendar se vpra�ujem, kako se le-ta prilega slovenskemu u�esu. Meni na primer
zveni �isto naravno, a z diskom po vsakdanjem, robatem, neizobra�enem. Za ozna�e-
vanje take govorice se �e danes uporablja v konverzacijski komediji in mislim, da
se je s tem obogatil na� slog. 4. B.

O napa�ni rabi prirednega veznika in

»V�asih malo postaneva in gledava nazaj v dolino.« Take in podobne stavke
z dvema povedkoma, zvezanima s prirednim veznikom in, v katerih pa je prvi
glagol perfektiven, berem pogosto, neredko zlasti v prevodih.

Zdrav jezikovni �ut nam pravi, da so takile stavki napa�ni: Sedel je za mizo
in jedel. Stopil je na oder in govoril.

In, pa, ter so priredni vezniki, stav�ni in besedni, ve�ejo sorodne stavke in
prav tako sorodne stav�ne �lene. Razlo�ek med perfektivnimi in imperfektivnimi
glagoli pa je tolik, da jim v smislu, za katerega gre tu, ne moremo prisoditi tolikega
sorodstva, da bi jih mogli kot stav�ne �lene priredno med seboj vezati z veznikom in.
Zato moramo v takih primerih, v katerih gre tudi za �asovni odnos, izraziti ali
z dvema prirejenima stavkoma ali pa s podredjem. Navedeni stavki bi se morali
pravilno glasiti: V�asih malo postaneva, potem gledava v dolino. Sedel je za mizo,
nato je jedel. Stopil je na oder, zatem je govoril. Planil je v sobo, potem je govoril.
Seveda je vezava samih dovr�nih ali nedovr�nih glagolov pravilna: V�asih malo
postaneva in pogledava v dolino. Sedel je za mizo in za�el jesti. Stopil je na oder
in spregovoriL Ivan Tomintc

128