|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Sedma razstava v umetni�kem paviljonu R. Jako�pi�a se je otvorila pro�li mesec. Razstavilo je pet mladih umetnikov, tako da nam nudi ta razstava mnogo �isto no�vega. Zlasti plastika iznenadi po svoji ir.no�ini. Razstavlje�nega je preve�, nekoliko manj bi bilo bolje. �tefic Anton, ki se je v Zagrebu u�il pri Valdecu in Frange�u, je razstavil, kar sedemin�tirideset predmetov, menda vse, kar je ustvaril v svoji �olski dobi. Cela vrsta bolj�ih in slab�ih aktov nam ka�e u�enca �tefica. Umetnik �tefic ti bil razstavil samo par stvari. Sicer se pa mora priznati �teficu vsaj velika pridnost. Plastika sta na razstavi �e Lojze Dolinar in stavbni tehnik Anton Sever. Dva slikarja po�ivljata z barvami razstavo: Marko Ra�ica je razstavil zopet novih slik iz Dalmacije in Pavel Gustin�i� kra�ke pokrajine.
Corrige! V oceni Iv. Grafenauerjeve Slovstvene zgodo�vine je ostalo v 9. �tevilki Dom in Sveta nekaj tiskovnih napak: Str. 360 �itaj: �naj so oni duhovniki bili res tako nevedni", mesto: nevarni; ibid. �itaj: �take pikre opazke" m. hitre; str. 362 �itaj; �ako bo g. pis. obrusil vse" mesto odvrnil.
|
Rima, kakr�en je bil ob �asu cesarja Konstantina Velikega, ko je zunanji blesk dosegel vrhunec pred propadom. Relief je izdelan v dol�ini 11 m in �irini 6 m, v razmerju 1 : 400. Na levi polovici pade oko najprej na elipsasto zgradbo
|
|
|
|
|
|
|
|
VLADIMIR NIK. KOKOVCOV naslednik Stolgpina
Koloseja, podolgasta zgradba nad njim je Circus Maximus. Tedaj je bil Rim silno bogat javnih poslopij: 7 velikih cir-kov, 13 amfiteatrov in gledali��, 18 bazilik, 11 term, 36 slavo�lokov iz marmorja, 13 obeliskov, 423 templjev, 2 kolosalna kipa (Avgustov in Neronov), 22 spomenikov na konjih, 80 pozla�enih bo�anstvenih podob in 77 marmornatih, 1000 bro�nastih spomenikov in ravno toliko marmornatih, ki so stali skoro vsi pod milim nebom, tako da so bili trgi in ulice pravi umetni�ki muzeji � vse to je bilo v tedanjem Rimu poleg 1790 pala� in 46.602 navadnih hi�. Bigotov relief je izvr�en z najve�jo natan�nostjo in se nahaja sedaj na sve�tovni razstavi v Rimu.
Slavni iznajditelj Toma� Alva Edison (str. 425), ki nam je izna�el gramofon in sto drugih stvari, je pro�li mesec obiskal Evropo. Edison �ivi edinole svojim �tudijam. Ne�prenehoma poizku�a v svojem laboratoriju, da bi izna�el zopet kaj novega. Edisonove iznajdbe so duhovite in vse namenjene za uporabo v prakti�nem �ivljenju.
Vojska med Italijo in Tur�ijo za Tripolis je iz�bruhnila nanagloma. Italija je kr�ila mednarodno pravo. Nenadoma je napovedala Tur�iji vojno in napadla tur�ke ladje v Jadranskem morju, ki niti vedele niso �e ni� o vojski in so po mornarskem obi�aju pozdravljale Italijane. Mesto Tripolis se je seveda takoj vdalo, ker ni bilo pripravljeno na brambo, a de�ele si Italijani ne bodo tako lahko prisvo�jili. Posledice tega italijanskega napada so pa �e druge. V Tur�iji je padla dosedanja vlada, novi kabinet pa kli�e na pomo� posredovanje velevlasti. �emu pa so bile vse mi�rovne konference? Italija je tudi v Avstriji zbudila skrajno opreznost. Bolj kot Tripolis mika Italijo Albanija. Vojvoda Abru�ki se �e ni mogel krotiti in je pri�el na na�o stran Jadranskega morja ter obstreljeval Prevezo. Le odlo�nemu nastopu Avstrije se je zahvaliti, da se je predrzni Italijan vrnil na La�ko. Tako ima ta vojska razne mednarodne ne�varnosti. � Prihodnji� ve� o Tripolisu!
|
|
|
|
Na�e slike.
Kaulbachova velika slika �Razdejanje Jeruzalema" (str. 413) krasi stopni��e novega muzeja v Monakovem. Ta velika kompozicija ka�e v ob�udovanja vredni risbi pre�tresljivi svetovnozgodovinski dogodek. Na levi je gore�i tempelj, v katerega plamenu se vidijo od lakote in oro�ja pomorjene mno�ice, od desne zgoraj pa prihaja zmagovita rimska armada. V sredi slike je veliki duhovnik, ki v obupu umori sebe in svojo rodbino, na levo spodaj be�i v svet ve�ni Jud, ki se bo odslej potikal med vsemi narodi, pre�ganjan od slabe vesti, na desni pa v miru odhajajo kristjani, spremljani od angelov.
|
|
|
|
|
|
|
|
RUSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK STOLYPIN umorjen od nihilista med slavnostno predstavo v navzo�nosti carjevi
Plasti�na slika starega Rima (str. 420 in 421) je delo francoskega arhitekta in zgodovinarja Bigota. Relief, ki ga vidimo pred sabo, nam predstavlja vsaj glavni del
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|