logo
išči
išči tudi po celotnem besedilu
Epošta:
Geslo:
Prijava
Vaša knjižna polica je prazna.
   
 
Ženski svet (1923, letnik 1, številka 1)
Vir: Ženski svet
Izvor: Narodna in univerzitetna knjižnica

0 / 0
�ENSKI SVET
Na�a poljana.
Na�a zemlja ima ugodno trgovsko in prometno lego, pa so �e od nekdaj tujci grabili po njej. Mala je in zato tem pripravnej�a. Preko nas so stegali Nemci po�re�ne prste do Jadrana, mi pa smo bridko ob�utili te�o njihovih dlani. Udejstvovala se je v politi�nih, gospodarskih in pro�svetnih pritiskih. Umevno je, da se nismo mogli kulturno razmahniti, saj smo morali svoje najbolj�e mo�i uporabljati za obrambni boj. Ne mo�remo se tedaj �uditi, �e je tudi na�a �ena zaostala pri delu na oni njivi, kjer so �ene ve�jih narodov obdelale �e velike kose. Vidimo jih pred seboj, nekatere se nam zde celo v nedose�ni daljavi. Ne moremo trditi, da je bilo vsako njihovo seme dobro; tudi ni vsako zdravo seme obrodilo za�eljenega plodu. Sufra�etke z odurnimi nastopi; pretirane tekmovalke na mo�kih poljih, ki so za �eno neprikladna; boriteljice za nekatere hipermoderne reforme �ivljenskih oblik : vse te ne morejo vabiti slovenskega �enstva v svoje vrste. Hudo pa nam mora biti pri srcu, ko vidimo drugorodne �ene tako dale� pred seboj pri ob�ekoristnem social�nem delu. Dobrotvornost, skrb za, sirote, nadzorstvo nad nemarnimi stari�i, boj za nravno povzdigo novega rodu, borba proti lahkomiselnemu zapravljanju du�evnega in telesnega zdravja, pomo� bolni deci, skrb za prosveto �enstva: vse te in sli�ne panoge �enskega podro�ja so drugod �e krasno obdelane, zlasti pri �ehih. Da je danes �e�koslova�ki narod med prvimi v Evropi, ni mala zasluga njegovih �en, ki so z dolgoletnim smotrenim delom vzgajale novi rod in gladile pot onim socialnim idejam, ki so danes tako visoko dvignile kulturno in gospodarsko stopnjo te dr�ave.
Na� pogled sega �e dalje, tja do onih delavk, ki se uspe�no bore za politi�na prava �ene. Tudi do njih gre na�a pot, a je �e dale�, dale�. Za tako delo so sposobne le one, ki so prehodile prej vse stopnje razvoja. Surovi nedostojni politi�ni boji bi zadobili �e umazanej�e oblike, aho bi se jih udele�evalo nezrelo �enstvo.
Premnogo drugega nujnej�ega dela imamo �e na svoji poljani. �alosten je pogled po njej. Marsikje je �e stara ledina, na premnogih krajih je vojna nametala trde kamene gru�e in zasejala strupen plevel, ki �imdalj silneje izsesava iz na�e du�evne grude one zdrave �oke, katerim je bila celo vojna prizanesla. Razuzdanost in lahkomiselnost, zapravljivost, zanemarjanje najsvetej�ih �love�kih dol�nosti, nezna�ajnost, beda, bolezni, malodu�nost: vsa ta ni�vredna strupena trava razpreza nadle�ne korenine in du�i mnoge zdrave mladike, ki so nekdaj �e tako bujno Mile na na�i njivi.
Ne moremo �e stopiti v vrsto politi�nih delavk; preve� ledine mo�ramo �e obdelati, preve� plevela izruvati, premalo je �e pognojena in izpo�ita na�a poljana, da bi mogle �e sedaj sejali to seme, �eprav ga ne smemo nikdar izgubiti z vidika. Doma smo v preozkih in pre�alostnih razmerah, da bi se mogle postaviti v to vrsto svetovnih delavk. Pa� pa bodi posve�eno na�e delo blagostanju celokupnega �love�tva, kar je kon�ni smoter vsakemu socialnemu pokretu. foajve�je zlo �love�tva je vojna, ki nastane kot neizogibna posledica plemenskega sovra�tva. Na�a pot gre zato v smeri narodnega pomirjenja. Koga zadene vojna mo�neje nego �eno! Saj je njeno glavno sredstvo ubijanje �loveka, onega bitja, ki mu je dala �ivljenje �ena. Vojna je najve�ji sovra�nik �ene, uni�uje ji ono, s �emer'je izpolnila svojo najsvetej�o prirodno dol�nost. Zato je �enstvo v prvi vrsti poklicano, da za�rta vsakemu svojemu delu one smernice, ki vodijo k zbli�anju narodov in k popolni odpravi vojne.
♦
Na�a du�evna poljana je priprosta kakor na�a gruda. Na njej �ivi poleg kmetice in slu�kinje tudi srednje izobra�ena �ena; manjka nam industrijskih delavk. Zato bomo sejale tako seme, ki bo moglo pognali korenine na na�i njivi. Komur je na srcu napredek lastnega rodu in blagostanje �love�tva, naj stopi v na� krog in sodeluje za prosveto �enstva, ki ima �e po starem pregovoru va�no in resni�no nalogo : podpirati tri vogale skupni hi�i �love�tva.
Uredni�tvo.
LETNIK I.                                       �ENSKI SVET                                        STRAN 3,
OLESJA. A. I. KUPRIN. (Iz ru��ine poslovenila P. Ho�evarjeva.)
I.
Moj sluga, kuhar in tovari� na lovu, gozdar Jarmola, je stopil v sobo, pripogibaje se pod butaro drv, vrgel jo z ropotom na tla in sopel v pre�mrzle prste:
�Uh, veter pa tak na dvori��u, gospod!" je rekel ter sedel s prekri-�animi nogami k pe�i poleg zaslona. �Treba je dobro zakuriti v pe�i. Dajte mi ognja, gospod!"
�To se pravi, da ne pojdeva jutri na zajce, a ? Kako misli�, Jarmola" ?
�Ne... ne bo mogo�e ... sli�ite, kak�na vihra. Zajec zdaj le�i in ... pa ni mur-mur. Jutri ne boste videli ni enega sledu."
Usoda me je vrgla za celih �est mesecev v odljudno vasico Volinjske gubernije, na mejo Polesja. Lov mi je bil tam edini opravek in edino veselje. Priznavam, da nisem oni �as, ko so mi ponudili, naj grem v to selo, niti pomislil, da se bo treba tako neznansko dolgo�asiti. Sel sem celo prav rad. �Polesje ... ti�ina ... naro�je prirode ... proste nravi... pristne nature ..." sem premi�ljeval, sede� v kupeju: �meni povsem neznan narod, s svojo posebno govorico... in, seveda, velika mno�ica poeti�nih legend, tradicij in pesmi". Tisti �as (da povem vse) se mi je celo posre�ilo, da sem na�tisnil v nekem malem �asopisu povest o dveh ubojih in drugo o samomoru, ter sem teoreti�no vedel, da je opazovanje zna�ajev zelo va�no za pisatelje^
Toda... ali so se prebrodski kmetje odlikovali z neko posebno uporno nezgovornostjo, ali pa jaz nisem mogel pronikniti v njih �ivljenje, moji od-no�aji do njih so segali samo tako dale�, da so se mi �e iz dale� odkri�vali, ko so me zagledali in, ko so stopili tik mene, mrmraje izpregovorili: �gaj Buh", kar je imelo zna�iti: �pomagaj Bog".
Kadar sem poizku�al z njimi pogovor, so me vedno gledali za�udeno in se celo delali, kakor da bi ne razumeli niti najpriprostej�ih vpra�anj, in kar porivali so se proti meni, da mi poljubijo roke � stara navada, ostanek poljskega gospodstva.
Knjige, kar sem jih imel, sem kmalu vse pre�ital. Od dolgega �asa � �eprav se mi je zdelo od za�etka to neprijetno � sem poizku�al, da se seznanim s krajevno inteligenco v osebi: poljskega duhovnika, ki je �ivel 15 vrst dale� od mene, njegovega �pospoda organista'" krajevnega �uvaja, blagajnika sosednega posestva, ki je bil odpu��en pod�astnik � toda izja�lovilo se mi je vse.
Potem sem se za�el baviti z zdravljenjem prebrodskih prebivalcev. Na razpolago mi je bila: bobrovina, karbolna kislina, borova kislina, jod. Poleg svojega bornega znanja sem naletel tukaj tudi na popolno nemogo�nost, da bi mogel staviti diagnozo, kajti bolezenski znaki pri vseh mojih bolnikih so bili vedno enaki: �notri me boli" in �ne morem ne jesti ne piti."
STRAN 4.
�ENSKI SVET
LETNIK L
Pri�la je k meni, na primer, stara �enska. V vidni zadregi se popraska z desnim kazalcem po nosu, z levico pa mi pomoli izpod pazduhe par jajec � pri �emer vidim za trenotek njeno zlateni�no polt � pa jih polo�i na mizo. Zatem pa za�enja loviti mojo roko, da bi jo poljubila. Jaz umikam roko in prepri�ujem starko: �Je �e dobro, mati . . . pusti . . . nisem du�hovnik . . . meni ni treba tega . . . Kaj te boli?"
�Notri me boli, gospod, prav tukaj notri, tako, da ne morem ne jesti ne piti."
�Ali �uti� to �e dolgo ?"
�Kaj vem?" mi odgovarja tudi vpra�alno. �Pa.tako me pe�e, pe�e. Ne jesti ne piti ne morem."
Pa �e sem se �e tako trudil, nisem vendar nikdar dobil bolj natan�nih znakov boleznih.
�Le ne vznemirjajte se," mi je rekel blagajnik - pod�astnik: �se bodo �e sami ozdravili. To se kar prisu�i kakor psu. Jaz, recimo, uporabljam samo eno zdravilo: salmijak. Pride k meni kmet: �Kaj ti je?" � �Bolan sem", pravi. Takoj steklenico salmijakovega �pirita pod nos ! �Poduhaj!". . . Puduha . . . �Poduhaj �e! . . . mo�neje 1" Poduha. �No, je bolje, kaj ?" � �Kakor da bi mi nekaj odleglo." � �Tako pa pojdi z Bogom 1"
Poleg tega mi je bilo tudi odve� poljubovanje rok. (Nekateri so mi celo kar naravnost padali k nogam in mi hoteli po vsi sili cmokati �evlje.) V tem se nikakor ni kazala ginjenost hvale�nega srca, temve� samo stara navada, pridobljen v stoletijh su�enjstva in nasilja. Zato sem se samo �udil onemu blagajniku - pod�astniku, ko sem ga gledal, s kako hladnokrvno va�nostjo je molil svoie velike rde�e tace kmetom pod usta.
Preostajal mi je samo lov. A proti koncu januarja je nastopilo tako vreme, da ni bilo mogo�e hoditi na lov. Vsak dan je pihala stra�na burja, po no�i pa se je napravila na snegu trda ledena plast, po kateri je zajec lahko tekal brez sledu. Sedel sem v sobi in poslu�al tuljenje burje � pa neznansko mi je bilo dolg�as. Umevno je, da sem se z najve�jim veseljem poprijel take nedol�ne zabave, kakor je bilo pou�evanje gozdarja Jarmole v pisanju.
Vendar se je za�elo to dokaj originalno. Neko� sem pisal pismo, pa sem v hipu za�util, da mi stoji nekdo za hrbtom. Ozrl sem se in zagledal Jarmolo, ki je kakor vedno nesli�no pri�el v svojih opankah.
�Kaj ti je, Jarmola?" sem ga vpra�al. �0 ni�, �udim se, kako vi pi�ete? Ali bi ne tudi mene tako . . . Ne, ne ... ne tako kakor vi," je v zadregi hitel, vide�, da se jaz dr�im na smeh. Jaz bi rad samo svoje rodbinsko ime" .v. .
�Cemu bi ti pa bilo ?" sem se za�udil . . . (Treba je pripomniti, da imajo Jarmolo za najrevnej�ega in najbolj lenega �loveka v vsem Prebrodu : svojo pla�o in poljski dohodek zapija, tako slabih volov, kakor so njegovi, ni nikjer v okolici. Po mojem mnenju je zanj pisanje in �itanje popolnoma
LETNIK .,
�ENSKI SVET
STRAN i.
odve�.) �e enkrat sem ga vpra�al dvomljivo: �Zakaj pa je tebi treba, da se zna� podpisati?"
�Ej, vidite, kako je ta stvar, gospod," je odgovoril Jarmola nenavadno mehko, �v na�i vasi ni nikogar, ki bi znal pisati. Kadar je treba podpisati kak list, ali kaj pri uradu, ali kaj drugega ... ne more nih�e . . . Starosta pritisne samo pe�at, pa sam ne ve, kaj je na njem napisano ... To bi bilo za vse dobro, �e bi znal kdo pisati."
Taka skrb Jarmole � vestnega gonja�a, brezbri�nega postopa�a, �igar mnenja bi niti najmanje ne upo�teval va�ki svet � taka skrb za ob�i blagor rojstne vasi me je kar nekako ginila. Sam sem se mu ponudil za u�itelja. Ali, te�ko, te�ko delo je bilo to � vsi moji poizkusi, da bi mu razjasnil pojem �itanja in pisanja! Jarmola, ki je �udovito dobro poznal vsako stezo v svojem gozdu, skoro vsako drevo; ki se je vedel orientirati na vsakem poljubnem mestu; ki je po sledu znal razlikovati vse okoli�ke volkove, zajce in lisice
�  ravno ta Jarmola si n. pr. nikakor ni mogel predstavljati, zakaj tvorita �rki �m" in �a" skupaj �ma." Navadno je pri taki nalogi mu�no premi�ljal 10 minut, v�asih tudi dalj, njegove upadle �rne o�i in njegov rujavi suhi obraz, ki je bil ves skrit v �rno brado in dolge brke, je pa izra�al najskrajnej�o stopnjo umstvene napetosti.
�No, reci, Jarmola, �ma." Reci samo �ma," sem mu prigovarjal. �Ni treba gledati na papir, glej samo mene, vidi�, tako! No, daj, govori; �ma."
Tedaj pa je Jarmola globoko vzihnil, polo�il papir na mizo ter izpre-govoril �alostno in odlo�no : �Ne . , . ne morem" . . .
�Kako, da ne more� ? To je vendar tako lahko. Reci samo, �isto samo
�  �ma," samo tako, kakor re�em jaz."
�Ne ... ne morem, gospod .. . sem pozabil... Vse metode, poizkusi, primerjave, vse se je izjalovilo pri tem pre�udnem nerazumevanju. Toda Jarmolino stemljenje k prosveti ni nikakor oslabelo.
Jaz bi rad samo svoj priimek!" ... meje bojazljivo prosil." �Drugega mi ni treba, samo priimek: Jarmola Popru�uk � in drugega ni�."
Popolnoma sem opustil misel, da bi ga mogel nau�iti razumnega pisanja in �itanja, pa sem ga za�el u�iti, kako naj se mehani�no podpi�e. Na moje veliko za�udenje se je izkazal ta na�in najbolj dostopnim Jarmoli, tako, da sva �e proti koncu drugega meseca za silo skoraj napisala priimek. Kar se pa ti�e imena, sva pa � k o�ividnemu olaj�anju naloge � sklenila, da ga izpustiva popolnoma.
Zve�er, ko je Jarmola dobro zakuril pe�, je nestrpno pri�akoval, kdaj ga pokli�em.
�No Jarmola, daj, u�i se," sem rekel. Srame�ljivo se je obotavljal in �el k mizij naslonil se nanjo s komolci, vrtil pero med svojimi �rnimi, o�uljenimi, negib�nimi prsti in me vpra�al, privzdigniv�i obrvi:
�Pisati ?"
pjgj ]�                                                                                                   (Nadaljevanje.)
STRAN G.                                       �ENSKI SVET                                       LETNIK I.
REVMATIZEM. (Fr. (Dil�inski.)
Najprej je imel revmatizem prijatelj Tomo in ga je negoval, odkar pomnim. Nikdar mu ni bilo dovolj zakurjeno, vedno je tarnal: �Marko, ako pozna� Boga, kuri pe�i" Marko je bil na� uradni sluga. Kar nas je bilo drugih na seji, smo vsi pojemali od puhte�e vro�ine � on pa se je opravi�eval: �Go�spoda, vi ne veste, kaj je revmatizem!" Nismo mogli, da vzdr�imo, in smo se �urili, da kon�amo sejo in pridemo na sve�i zrak. �e se je pa stvar krtovi�ila in se seja nikakor ni dala pognati k zazeijenemu koncu in se je bli�ala opoldanska ura, tedaj je prijatelja Toma rado prijelo, bolest mu je �inila preko lica in vsem se je smilil, ko nas je moral zapustiti sredi seje, Revmatizem je vra�ja re�! Pa smo po njegovem odhodu na ste�aj odprli okna in pridno sejali �e dve, tri ure.
Potem se je zgodilo, da sem nenadoma jaz za�util nogo. Boleti me je pri�ela v stopalu, nekako pod palcem, in me je bolela v�asi bolj, v�asi manj. Zlasti sem opazil, da mi hoja ne de dobro. Svepal sem, ko sem prihajal s sprehoda, komaj da sem prilezel preko stopnjic in �ena je rekla : �Kaj je to ?"
�Mislim, da je revmatizem", sem dejal. �Prijatelj Tomo ga ima �e od-davnaj. Njemu pomagajo vro�e kopeli; pravi, da tako vro�e, da jih noga ba� �e strpi".
�ena je ukazala in so mi pripravili za nogo kopel. Sodim, da je bila dovolj vro�a, kajti izpustili so se mi mehurji, kakor je bila ko�a pri�la v stik z vodo. Druga�e pa mi je storila dobro, �el sem v posteljo in mi je �ena nogo zavila v gorko.
Tomo pije veliko �rnega vina, pa ne vem, ali zaradi revmatizma ali kar tako. Poiskal sem ga v dalmatinski kleli, da �ujem njegovo mnenje.
Zdelo se mi je hladno v kleti in vla�no in sem izrazil svoje pomisleke in mu razlo�il svoje stanje.
Vpra�al me je, kateri mesec pi�emo; rekel sem, da april, pa je dejal, ali mislim, da bodo meni v �ast kurili sredi poletja. Pozval me je, naj bom mo� in naj naro�im liter dalmatinca �� videl bom, da mi bo odleglo.
Storil sem tako. Vino mi sicer ne di�i in ga nisem vajen. Ali �lovek ne sme biti mehku�en, zdravil se ne ka�e braniti, tudi �e so grenka. Pa sva pila in vmes mi je prijatelj Tomo razkladal in se je juna�ki glas razlegal po kleti. �Bo� �e �e izkusil, po �em je spak. Mene poglej! Dvajset let �e pasem svoj revmatizem, dvajset let, vse sem �e poizkusil, da se ga iznebim. Preganjal sem ga z lepo in z grdo, z mokroto in s suhoto, od zunaj in od znotraj. Glorija bo�ja! Sem ga pregnal iz stopala, preselil se mi je v koleno; pregnal sem ga iz kolena, se mi je preselil, kaj vem kam. Bo� �e sam do�ivel in �util in u�ival, kako se ti bo lepo �etal po tvojega rojstva kosteh. �Bog te po�vi�gaj!" Tr�ila sva in izpila in je zopet nalil in me pozval, naj bom mo�.
LETNIK I.
�ENSKI SVET
STRAN 7.
Naro�il sem �e eno, pa se je prijatelj Tomo razvnel in je razodel meni in vsej postorni kleti, kak�en je on mu�enik, kadar se mu revmatizem naseli v desni roki. Glorija bo�ja! Rad bi pisal v pisarni, toliko je dela, nak, pa ne morel Najraj�i ga zgrabi ta�as, kadar je najve� dela. Pa ga dr�i in ga ne izpusti in lahko traja ta re� �est tednov ali �e dalj I
Zami�al je, lice mu je izra�alo globoko bolest, naslonil je glavo v roko in mi pustil �asa, da premislim mero njegove tuge. Potem je zopet dal du�ka pobo�ni �elji, da bi me po�vi�gal Bog, in je izpil in nalil.
Ne vem, do katere ure sva sedela skupaj v pou�nem razgovoru.
Drugo jutro me je bolela glava, v �elodcu mi je godlo, kakor da je konservatorij notri, hudo mi je bilo in sem stokal.
�ena me je vpra�ala, ob korej sem pri�el domov.
Odgovoril sem, da se mi zdi, da se mu je revmatizem iz stopal preselil v glavo.
Rekla je, da dehti moj revmatizem po vinu.
Te besede so me dirnile jako neprijetno.
Vstal sem in se napravil, da grem po svojih poslih. Komaj sem dobro stopil, se se mi pojavile stare bole�ine v stopalu. To mi je bilo v veliko zado��enje. Mislim, stopalo ni �e nikogar bolelo od vina. Iz tega je posneti, kako ni�en je bil �aljivi sum moje �ene.
Mol�e sem �el, mol�e sem pri�el, mol�e prena�al svojo bol, zraven jemal kopeli in se le�il s �rnim dalmatincem.
Peti dan je rekla �ena: �Moj dragi, pa bi vendar stopil k zdravniku, da te pregleda in svetuje." Pri�enjal sem se ji smiliti, saj je vendarle ple�menita du�a.
�Ne," sem dejal, �k zdravniku ne grem. Zdravniki ne znajo drugega, nego da re�ejo. Revmatizem ni, kar bi se dalo rezati".
�ena je zmajala glavo, skoro so se ji orosile o�i. �Poka�i mi nogo, kje te boli!" in si je ogledala stopalo. Zopet je zmajala glavo in je �la in vzela moj �revelj in segla vanj.
�Nak!" je vzklinila. �Res si reve� in �e sam ne ve�, kolik�en. Mu moli iz podplata �rebelj, pol palca je dolg in ga bode v meso, pa misli, da ima revmatizem 1 O, o, o!"
Res je bilo tako. Potolkli so �rebelj in ga spilili in je bilo vse dobro.
Sploh �tejem za jako koristno, ako je �enstvo kos prvi pomo�i v naj�obi�ajnej�ih boleznih.
Opozoril se.n prijatelja Toma, naj bi mu �e njegova gospa z ve��o roko pretipala �revelj in tako zatrla vir bolezni.
Pogledal me je postrani, menda mu ni bilo prav, da je zdajci konec mojemu le�enju v kleti, in je izjavil, da so on pa tudi vsi predstojniki njegovi in tovari�i �e preve� vajeni njegovanja revmatizma; pogre�ali bi ga in bi lahko nastale zmede v uradu, �e bi nenadoma njegov revmatizem prenehal. Zato, je dejal, je bolje, da ostane, kakor je.
STRAN 8.
�ENSKI SVET
LETNIK I.
NA�A �ENSKA DRU�TVA. (Milka M.)
Globoke brazde so zasekala vojna leta v �ivljenje skoro vseh evropskih narodov. Trpeli so in trpe �e dandanes v materijalnem in moralhem pogledu ; te�ko je re�i, v katerem oziru ve�. Nekaterim narodom je vojna prinesla to, kar so �eleli � in niso zadovoljni. Drugim je vojna vzela �e ono malo, kar so imeli. Nezadovoljstvo, to je menda danes najsplo�nej�i pojav pri narodih vse Evrope. In to nezadovoljstvo je zavzelo �e najrazli�nej�e forme. Zamo�rilo je v ljudstvu marsikatero dobro kal, pospe�ilo in razvnelo marsikatero prikrito strast. Narodi, stranke, zavezniki dol�e drug drugega kot povzro�itelje vsega zla, vsak se predstavlja kot �rtev drugega, mo�nej�ega, brutalnej�ega. Kdo naj razre�i ta kaos ?
Mnogo prosvetljanih duhov se trudi, da bi pomagalo svetu v tem pogledu. Za pomo� v gospodarskem oziru se o�ivljajo stara gospodarska dru�tva, ustanavljajo se nove zadruge in razli�ne organizacije, ki naj pomagajo na noge na�emu malemu posestniku, obrtniku, delavcu.
Za povzdigo morale delujejo razna prosvetna dru�tva, prenavljajo in ustanavljajo se knji�nice, ustanavljajo se takozvane ljudske univerze i. t. d.
Istotako se reorganizirajo razli�ne velike dobrodelne akcije, n. pr. sve�tovna organizacija �Rde�ega Kri�a," ki danes ni ve� to, kar je bil �e do konca vojne, namre�, da je skrbel le za bolne in ranjene vojake in le pogostokrat niti to ne, ampak cesto je bil le nekaka sinekura za propadlo aristokracijo obojega spola.
Naj tu omenim �e�koslova�ki �Rde�i Kri�," ki je zasnovan na naj�ir�i podlagi. Skrbi za zbolj�anje ljudskega zdravja, ima svoje re�ilne postaje, ambulance za splo�ne bolezni, posebej za tuberkulozne, za otroke; ima lasten kino, kjer prireja pou�ne predstave, zrdu�ene s predavanji; ima svoj potovalni kino, ki neprestano kro�i sirom �e�koslova�ke republike. �e�koslo�va�ki �Rde�i Kri�" izdaja tudi knjige, bro�ure, ima lasten mese�nik in celo krasno urejen mese�nik za otroke.
v                                                                                                          v
Poleg tega imajo Cehoslovaki velikansko organizacijo ��e�ko Srce," ki je razpredana po vsej cehoslova�ki republiki in deluje tudi v tujini povsod, kjer so nastanjeni Cehoslovaki v majhnih kolonijah. ��e�ko Srce" je spre�jelo v leto�njili po�itnicah samo iz Dunaja nad 1500 �e�kih otrok na po�itnice, ne v�tev�i onih iz drugih de�el, n. pr. iz Nem�ije, �vice, Francoske i. t. d. Vsega skupaj je bilo na �e�kem preteklo poletje nad 20.000 otrok po raznih letnih kolonijah. Ne bom na�tevala �e vseh dugih nalog te �e�ke dobrodelne organizacije, niti ne omenjam drugih sli�nih organizacij, naj le navedem, da pri vseh teh organizacijah igrajo najve�jo ulogo �enske, ki zavzemajo tudi najvidnej�a mesta v predsedstvih, v upravi in pri vodstvih raznih zavodov in institucij. �e�kemu Rde�emu Kri�u n. pr. predseduje �enska, dr. Alica Masa-rvkova, in njej ob strani sodeluje veliko �tevilo uglednih gospa in delavnih, strokovno izobra�enih uradnic. Naj navedem tu geslo dr. Masarvkove, ki
LETNIK I.
�ENSKI SVET
STRAN 9.
sem ga nekje �itala in ki se glasi: �Storimo vsak dan nekaj dobrega, pozabimo za trenutek nase, da bi v tem, da mislimo na drugega, na�li svojo osebnost."
Mi si pa� ne moremo privo��iti vsega, kar si lahko privo��ijo drugi veliki narodi, ki so poleg tega �e sami svoji gospodarji. Toda mi se lahko mnogo nau�imo od njih; moramo si jih le vzeti za vzgled, posebno kar se ti�e delavnosti, vstrajnosti in po�rtvovalnosti. �e se �ene drugih, velikih in bogatih narodov toliko trudijo in �rtvujejo za blagor svojih bratov, ali naj me dr�imo roke kri�em ? Ali naj se me postavimo na stali��e: jaz ne bom delala za druge 2 Na to niti misliti ne smemo ! S tem bi si zaslu�ile oma�lova�evanje in prezir vsega ostalega �enstva.
Da se enkrat zbudimo iz tega mrtvila, da poka�emo, da tudi me �ivimo z duhom �asa, da imamo zmisel za te�nje in potrebe na�ega �enstva, smo si ustanovile dru�tva, katerih naj se oklene vse na�e �enstvo v Julijski Krajini, in ki naj postanejo obraz in zrcalo vseh na�ih te�enj, vsega na�ega stremljenja. � Imamo doslej : ��ensko udru�enje" v Opatiji. �Splo�no-�ensko dru�tvo" v Gorici in ��ensko dobrodelno udru�enje" v Trstu.
Glavne in najva�nej�e naloge, ki so si jih postavila na�a dru�tva, so :
I.  dobrodelnost.
II.  prosveta,
III. pouk v �enskih ro�nih delih, pospe�evanje �enske narodne umetnosti
* *
*
Dobrodelnost je ena najva�nej�ih in najko�ljivej�ih to�k v programu na�ih organizacij. Va�na zato, ker bo v neimovitej�ih slojih na�ega �enstva na�la najve�ji odmev. Moramo ra�unati z dejstvom, da se bo vsaj 50% na�ih rednih �lanic vpisalo v organizacijo v nadi, da bodo imele od nje , materijalnih koristi. Ko�ljiva pa je ta to�ka zato, ker bi, �e bi se preve� iz�rabljala pri agitaciji, lahko izpodkopala tla dru�tvu. Moramo se strogo dr�ati navodila: malo obljubljati, a to, kar obljubimo, za gojovo izpolniti. Jasno je, da mlado, komaj ustanovljeno dru�tvo s tako nizko �lanarino, ne more de�lati �ude�ev, posebno ker mora imeti obzira tudi na druge organizacije, ki absorbirajo velik del na�ega narodnega davka. V za�etku se moramo pa� omejiti na skromne bo�i�nice, na enkratne podpore v izvanredno te�kih slu�ajih in sli�ne male pomo�i. Toda ob dobrem gospodarstvu in �e bo-demo znale zainteresirati maso, ne dvomim, da bodo na�a �enska dru�tva zamogla dose�i lepih uspehov na polju dobrodelnosti. Potrebno je, da organizacija dela sporazumno z drugimi dobrodelnimi dru�tvi in ustanovami, kakor so n. pr.: v Gorici �Siroti�nica", v Trstu dru�tvo �Dobrodelnost", �Organizacija vdov in sirot" i. t. d., da se prepre�i neenakomerna delitev podpor in da se omogo�i smotreno in uspe�no delovanje na dobrodelnem polju. Nikar naj ta dru�tva ne gledajo drugo na drugo kot na nevarnega
STRAN 10.
�ENSKI SVET
LETNIK I.
tekmeca, ampak naj se vzajemno dopolnjujejo, naj si razdele delo; vsako naj deluje v za�rtanem delokrogu, ker le tako bo njihovo delo doseglo za�eljeni uspeh.
Razven goriomenjenega delokroga dobrodelnega odseka na�e nove �enske organizacije naj opozorim �e na eno stvar, ki se mi zdi zelo va�na in ki bi se gotovo dala polagoma vpeljati tudi pri nas. So to letne kolonije za �olske otroke, katere sem omenila �e v za�etku. V mestih imamo mnogo otrok, ki �ive v najslab�ih razmerah, ob pomanjkljivi hrani, v tesnih, temnih in vla�nih prostorih, ki se zde napravljeni nala��, da uni�ujejo ne�na mlada bitja. Otroci se v takih stanovanjih ne morejo primerno razvijati, niti telesno niti du�evno, blede in hirajo. Koliko bi koristilo takim otrokom, ko bi mogli vsaj mesec ali dva v letu prebiti zunaj mesta na �istem zraku! Koliko na�e mladine bi re�ili na ta na�in, ker bi sicer bila prisiljena prebivati nepre�stano v svojih nezdravih domovih in bi gotovo propadla.
��ensko dobrodelno udru�enje" v Trstu je �e medtem, ko je vr�ilo �ele pripravljalno delo za svojo ustanovitev, mislilo na to akcijo. Po�rtvo�valne osebe so omogo�ile, da je bilo preteklo poletje poslanih na de�elo preko dvajset tr�a�kih slabotnih otrok. Skromen za�etek, prvi poizkus, ki se je pa obnesel nad vsako pri�akovanje. Otroci so bili poslani ve�inoma v postojnski okraj, k dru�inam, ki so jih zelo prijazno sprejele in jih negovale z vso ljubeznijo. �ast takim zavednim dru�inam!
Ne dvomim, da bi se na�lo pri nas �e ve� takih dru�in. K vsemu je treba ljudi vzgajati, tako tudi k dobrodelnosti. Ne vem, kaj bi n. pr. po�eli na�i ljudje, �e ti hoteli naenkrat pri nas upeljati navado, ki je �e davno ukoreninjena na Cehoslova�kem, namre�, da se vsak ve�er nabira po go�stilnah, kavarnah i. t. d. v dobrodelne svrhe. Pripeti se, da pridejo v teku ene ure v kavarno ali gostilno po trije nabiralci: za �olsko Matico, za Rde�i Kri�, za invalide i. t. d. To bi gledali na�i kavarni�ki in gostilni�ki gostje I To bi bilo �alitev in zasmehovanja: vse bi se uprlo tak�nemu �bera�e�nju". Na Cehoslova�kem je pa to nekaj navadnega, nekaj samo po sebi umev�nega. Vsakdo da rad, po svojih mo�eh; ko daje, se zaveda, da daje samemu sebi. �Narod sebi" je geslo, ki je pri�lo iz �e�koslova�ke tudi �e k nam in moramo gledati, da bo tudi pri nas na�lo toliko razumevanja in da se bo tako ukoreninilo kakor tam, kjer vas noben kmet, noben �e tako siroma�en delavec ne bo zavrnil, �e ga naprosite prispevka v dobrodelne ali narodne namene. In vendar je tudi tam draginja, tudi tam vlada brezposelnost in beda. Toda kakor v vsakem, tako je tudi v tem oziru �ehoslova�ki narod veliko pred nami. Ni nam bil zastonj �e dolgo u�itelj in voditelj. Posneli smo od njega marsikaj, daj Bog, da bi se nau�ili �e tega, kar nam tako zelo manjka �' po�rtvovalnosti in ljubezni do nesebi�nege dela.                       (Nadaljevanje.)
LETNIK I.
�ENSKI SVET
STRAN ir.
KAKO OBVARUJEMO NA�O DECO
JETIKE. (Dr. Josip Volav�ek.)
Tuberkuloza, jetika ali su�ica je nalezljiva bolezen, povzro�ena po malih, s prostim o�esom nevidnih bakterijah, imenovanih tuberkelbakcili.
Jetika se ne podeduje; kal bolezni dobi otrok �ele pozneje po rojstvu. Pa� pa podeduje otrok razpolo�enje � otroci jeti�nih stari�ev zbolijo la�je na jetiki kakor otroci zdravih stari�ev. Ako je mati tako zelo bolna, da umrje na porodu ali takoj potem na jetiki, pride otrok vseeno zdrav (brez jetike) na svet (z izvanredno redkimi izjemami.) Pri sifilidi pa se n. pr. otrok oku�i �e v materinem telesu.
Glavni vir oku�enja z jetiko je vedno in povsod jeti�ni �lovek, ki iz-ka�lja tuberkelbakcile iu oku�i z njimi svojo okolico ali naravnost ali pa tako, da trosi pri ka�ljanju in pljuvanju tuberkelbakcile na hrano, pohi�tvo in druge predmete, ki pridejo potem v dotiko z drugimi ljudmi. Oku�enje z �ivalsko tuberkulozo (v po�tev pride posebno govedo, pes in ma�ka � pa tudi papige in kanar�ki zbolijo ve�krat za jetiko) je manj�ega pomena. Relativno najve�krat se �e lahko oku�imo z neprekuhanim mlekom jeti�nih krav. Med govejo �ivino je jetika zelo raz�irjena. Zanimivo je, da se �lovek lahko oku�i s tuberkulozo goveje �ivine, medtem ko �love�ki tuberkelbakcili govedu ne �kodujejo.
Jetika je pravzaprav otro�ka bolezen. Prete�na ve�ina vseh ljudi se v otro�ki dobi oku�i s tuberkelbakcili in preboli nevede in brez bolezni to infekcijo. Ve�krat pa ostane ta infekcija skrita, latentna in izbruhne v po�znej�ih letih v �asu, ko postane �lovek posebno dostopen ali razpolo�en za oboljenje na jetiki, ko telo slu�ajno vsled kak�ne druge bolezni (�panska, tifus, posebno pa malarija) ali vsled nezdravih �ivljenskih in klimati�nih razmer oslabi. Ako n. pr. �olske otroke preiskujejo s tuberkulinom, najdejo �rez polovico pozitivnih reakcij, to je takih, katerih telo je bilo �e enkrat oku�eno s tuberkelbakcili, a ve�inoma ni zbolelo. Pri odraslih pa najdemo skoraj v 90 odstotkih pozitivno reakcijo.
Telo ima sredstva, da do gotove meje uni�i tuberkelbakcile, le ve�ja mno�ina mo�nih bacilov ali pa ve�kratno oku�enje z njimi povzro�i obolenje na tuberkulozi in to �ele tedaj, ako je bil doti�nik takrat razpolo�en za oku�enje in obolenje. Samo bakcili �e ne povzro�ijo bolezni, treba je tudi telesne dizpozicije in ta je ve�krat va�nej�a kakor bakcili.
Najbolj ob�utljivi za tuberkulozno oku�enje so dojen�ki. Pri teh.zado�stuje navadno �e, ako samo enkrat pridejo v dotiko z jeti�nim �lovekom, ako jim samo enkrat ka�lja jeti�nik v obraz, da zbolijo na jetiki. Disponirani so vedno, odporne sile pa nimajo nobene, tako da zapadejo dojen�ki, ki zbolijo na jetiki, vsi v kratkem �asu smrti. Jeti�na mati neguje svojega otroka, ga doji in pestuje, pri tem pa mu ka�lja v obraz, ga poljublja in mu tako nehote in nevede vcepi kal bolezni in- smrti. Zato tudi postane dvakrat ve�
STRAN 12.                                      �ENSKI SVET                                       LETNIK I.
otrok jeti�nih v dru�inah, kjer je mati jeti�na, kakor tam, kjer je o�e bolan ker pride mati ve�krat in v ve�jo dotiko z otrokom kakor o�e. V splo�nem pa zboli na jetiki nad polovica otrok jeti�nih dru�in.
�im pozneje se otrok oku�i z jetiko, tem la�je jo preboli; zato moramo posebno dojen�ke in male otroke varovati, da ne pridejo v dotiko z jeti�-nimi ljudmi, s takimi, ki imajo odprto jetiko, ki ka�ljajo in pljujejo bakcile.
Ve�ina ljudi se oku�i z vdihavanjem tuberkelbakcilov, le majhen del skozi �elodec, to je z oku�eno hrano. Tudi je potreba za oku�enje skozi �elodec veliko ve� bakcilov kakor pri vdihavanju : pri morskem pra�i�ku, na primer, zadostuje pri vdihavanju 100 bakcilov, da zboli na jetiki, pri oku�evanju s hrano pa mora zav�iti okoli 6 milijonov tuberkelbakcilov, da zboli.
Najbolj nevarni so jeti�niki, ki so te�ko bolni, pa �e vendar hodijo okrog, ka�ljajo in trosijo po celem stanovanju bakcile (ve�kat tudi po ka�varnah in gostilnah, po parkih i. t. d.,) prijemajo vse v roke in oku�ijo vsak prostor�ek, kamor pridejo. Najve� ljudi se oku�i pri ka�ljanju jeti�nih bolnikov. Pri ka�ljupr�ijo iz ust male kapljice slin in sluza, katere so, ako pridejo iz jeti�nih plju�, polne tuberkelbakcilov. Razlo�ujemo ustne kapljice, ki pridejo iz ust pri govorjenju, in bronhijalne kapljice, ki brizgajo pri ka�ljanju iz ust; prve so navadno brez bakcilov in ne nevarne, razven ako ima doti�nik tudi v ustih in goltancu jetiko; druge pa so polne bakcilov in povzro�ijo najve� tuberkuloznih oku�enj. Pri mo�nem ka�lju brizgajo ti delci slin do 1 m dale� naokrog, najve� jih pa pade v razdaljo do 30 cm. Te kapljice padejo kmalu na tla, zato je treba tla okoli postelje takega bolnika ve�krat na dan obrisati s cunjo, pomo�eno v lizolovo ali sublimatovo raztopino. Najve� teh kapljic pada na posteljo, na odejo, na obleko, na bolnikov obraz. Kako lahko se otrok oku�i, �e biva in spi v isti sobi kakor bolnik, in ve�krat celo v isti postelji 1 Ne samo da se otrok veliko veliko la�je oku�i s tuberkulozo z vdihavanjem bakcilov, temve� otrok se plazi tudi po tleh in pobira z obleko in rokami tuberkelbakcile in se tako oku�i. Na tleh in v bli�ini tal je ve�ina bakcilov. To je pokazal tudi slede�i poizkus : v neposredno bli�ino postelje j eti�nega bolnika so postavili 40 morskih pra�i�kov in sicer 20 na tla, 20 pa 1 m visoko od tal in so jih pustili en dan tam. Od onih 20, ki so bili na tleh, so vsi zboleli na jetiki, od onih 20 pa, ki so bili 1 m visoko od tal, pa samo eden.
Vsak, ki ka�lja, naj dr�i rob�ek ali pa vsaj roko pred usti, in tisti, ki je v njegovi bli�ini, naj se dr�i kolikor mogo�e dale� od njega in naj obrne vsaj obraz vstran. Razven tega pljujejo ne�isti bolniki na tla in izlo�ujejo z izme�kom milijone tuberkelbakcilov. Bakcili se iz pljuncev vzdignejo in pridejo v zrak samo tedaj, ako se pljunci posu�ijo in razpadejo v prah; vendar pa so do takrat tuberkelbakcili ksre�i navadno �e ne�kodljivi, posebno �e je sijalo solnce na nje ali pa vsaj dnevrta svetloba. Zato se v cestnem
LETNIK I.
�ENSKI SVET
STRAN 13.
prahu n. pr. �e nikoli ni posre�ilo najti �ivih tuberkelbakcilov. Solnce in svetloba so najve�ji sovra�niki tuberkelbakcilov in jih uni�ijo v najkraj�em �asu. Ako pustimo n. pr. rjuho, ki je vsa prepojena s tuberkuloznimi pljunci, vsaj 30 ur na solncu, ne dobimo ve� �ivega tuberkelbakcila na nji. � Ko�likokrat so taki bolniki ravno zaradi tega, ker vsled bolezni niso zmo�ni za drugo delo, kot varuhi malih otrok, posebno na kmetih. Oni �varujejo" otroke, se z njimi igrajo, jih hranijo, poizku�ajo hrano in pihajo na �lico, predno jo dajo v usta. Tukaj so zopet dojen�ki in mali otroci najbolj izpostavljeni oku�enju. Ve�ji otroci so vsaj podnevi ve�inoma zunaj ali v �oli in ne pri�dejo toliko v dotiko s tak�nim �varuhom." � Na kmetih se tudi ve�krat opa�a, da se da hrana, ki ostane bolniku (temu kuhajo navadno kaj bolj�ega) otroku in to iz iste posode in z isto �lico. V spominu mi je dru�ina, o�e in mati zdrava, a vseh 5 otrok jim je umrlo na jetiki �e v prvem letu po rojstvu. Re�itev te uganke je bila lahka: ko sem prvi� obiskal to dru�ino, sem videl, kako je stari stric, ki je imel baje naduho, v resnici pa jetiko, pestoval in hranil malega otroka in ga seveda oku�il. Tako je postalo vseh 5 otrok �rtev tega varuha. Slednji� je tudi on umrl na jetiki; dva otroka, ki ju je imela dru�ina po njegovi smrti, sta pa popolnoma zdrava. Danes se je pa� te�ko izogniti oku�enju s tuberkelbakcili, saj ljudje, ki imajo odprto tuberkulozo in trosijo okoli sebe bakcile, niso lo�eni od zdravih, kakor n. pr. na Angle�kem. Vendar pa moramo skrbeti, da obvarujemo pred infek�cijo vsaj dojen�ke in otroke do �olske dobe in da jih ne oku�ijo �e v dru�ini. Najve� ljudi naleze namre� to bolezen doma v lastni hi�i. Tri pota imamo, da obvarujemo otroke jetike v rodbini, kjer je eden ali ve� dru�inskih �lanov jeti�nih: prvi�, da ima bolnik lastno sobo in ne pride v dotiko z drugimi �lani dru�ine, (dandanes ve�inoma nemogo�e) ; tuberkuloza ie bolezen revnih ljudi. V zaduhlih, vla�nih, prenapolnjenih stanovanjih zanje smrt najve�jo �etev na jetiki. Otrok obsolutno ne sme prestopiti praga sobe, v kateri prebiva jeti�ni �lan dru�ine, ne sme priti v nobeno dotiko z njegovo obleko, perilom ali posodo. Bolnik mora imeti seveda lastno posodo (kro��nike, kozarce, vilice, �lice in no�, umivalnik,) lastno posteljno in telesno perilo. Njegova posoda in jedilno orodje se mora umivati lo�eno od posode drugih in sicer v vro�i vodi, v kateri raztopimo nekoliko sode. Perilo, (po�sebno robci) se mora pred pranjem namakati 24 ur v 2 '/0 lizolovi raztopini, ali se pa v lugu prekuhati. Kadar bolnik ka�lja, naj dr�i robec ali pa vsaj roko pred usta. Pljuje naj v pljuvalnik ali najbolj�e v pljuvalno stekleni�ko, v kateri je nekoliko razku�evalne teko�ine, Parol ali alkalilvzol, ki raztopi pljunce in najhitreje uni�i bakcile. Navadni lizol ali sublimat ne raztopi pljuncev in ne more do vseh bakcilov, ki so v sredi gostega sluza. Plju-valniki so najbolj higijeni�ni tisti, ki so napolnjeni z lesno volno ali z �aganjem, katero se pri izpraznjevanju s pljunci vred vr�e v ogenj in se�ge-Ako se ravnamo strogo po teh navodilih, bomo navadno obvarovali otroke oku�enja v obitelji.
STRAN 14.                                      �ENSKI SVET                                       LETNIK I.
Druga in veliko zanesljivej�a pot je ta, da odstranimo bolnika iz dru�ine, da ga, po�ljemo v bolnico, hiralnico ali sli�en zavod ali pa v zdravili��e, ako je �e upanja, da okreva. Na Angle�kem se morajo oddati vsi jeti�ni, ki so nevarni za okolico, v hiralnice in bolnice, kjer jih obdr�ijo, dokler vsaj toliko ne ozdravijo, da izgubijo bakcile ali pa umrjejo.
Tretja metoda, ravnotako zanesljiva, pa je ta (posebno na Francoskem v navadi) da odstranijo otroke iz jeti�ne dru�ine in jih dajo zdravim ljudem v odgojo ali v primeren zavod, dokler doti�ni �lan dru�ine ne umrje ali ozdravi.
Dispanseri ali oskrbovalnice za tuberkulozne pa morajo skrbeti, da najdejo in imajo v pregledu vse jeti�ne, da nadzorujejo njih stanovanja, da lo�ijo zdrave od bolnih, da opazujejo sumljive i. t. d.
V �olskih letih pa mora dr�ava skrbeti za higijeni�ne �ole, da se po�u�uje v zdravih, svetlih, suhih in neprenapoljnenih postorih, da se odstrani jeti�no u�iteljstvo od pouka. �olski zdravnik pregleda ob za�etku leta vse otroke, bolne izro�i iz �ole, sumljive pa ima v evidenci in jih pri perijodi�nih pregledih natan�no prei��e.
Vsak otrok, bodisi �e tako mo�an in od zdravih stari�ev, lahko zboli na jetiki, ako se oku�i z veliko mno�ino mo�nih tuberkelbakcilov, ali pa je stalno ali ve�krat izpostavljen tudi manj�im infekcijam. Vendar pa tuberkel-bakcili sami �e ne zadostujejo, da se razvija tuberkuloza. Posebno pri starej�ih otrocih in odraslih se vidi, da se velikokrat oku�ijo "n relativno redko zbolijo na jetiki. Telo mora biti razpolo�eno za razvoj tuberkuloze. Ta dizpozicija je lahko prirojena ali pa pridobljena. Kakor proti bakcilom ravno�tako se moramo boriti proti dispoziciji za tuberkulozo. Otroke moramo pravilno vzgajati, da postanejo mo�ni, dobro razviti, zdravi in neob�utljivi za vsako vremensko izpremembo. Tu je v prvi vrsti zra�no in soln�no stanovanje. Kamor ne pride solnce in zrak, tam je bolezem doma. Va�en pripomo�ek je prava in zadostna hrana. Dajte otroku dovolj in te�ne hrane ! Kdor preve� var�uje pri hrani, bo pozneje imel ve�je izdatke za zdravnika in zdravila. Ne kadite v otro�ki sobi in ne dajajte otrokom nikakor�nega alkohola! Vedno naj bodo �isti, umivajte jih in vsaj enkrat na teden jih okopajte, (dojen�ke seveda vsak dan!) Vodite jih na izprehod, pri lepem vremenu naj bodo kolikor mogo�e na prostem, v �istem zraku. Telovadijo naj, poleti naj se kopljejo na prostem, naj se zra�ijo in soln�ijo.
Otroke bomo o�uvali jetike le na ta na�in, da jih obvarujemo pred jeti�nimi ljudmi. �e jih pravilno vzgajamo, jim ne bo �kodovala takoj vsaka najmanj�a infekcija s tuberkelbakcili.
Zdravniki, duhovni�tvo, u�iteljstvo in sploh vsak, ki pride med narod, mora sodelovati v boju zoper to morilko �love�tva.
LETNIK I.
�ENSKI SVET
STRAN 15.
DOBRA GOSPODINJA. (Jerica Zemljanova.)
Med vsemi poklici, kar jih spada v �ensko podro�je, je gospodinjstvo najva�nej�e. Kje pa je �e poklic, ki bi stavil toliko zahtev in odgovornosti na �ensko kakor ba� gospodinjstvo ?
�ena gospodinja mora delati od ranega jutra do poznega ve�era za svojo dru�ino � ne le samo z rokami, ampak tudi z razumom in s srcem. Misliti in skrbeti mora, kako jo prehrani, obuje in oble�e, kako jo ohrani zdravo, kako ji oskrbi stanovanje sna�no in udobno, da se po�uti zado�voljno in prijetno. Ona mora �tediti in ra�unati, obra�ati novce, da jih ne izda nepotrebno in ne pride koncu meseca v zadrego. Te�ak in odgovoren poklic in kdor nima srca in razuma na pravem mestu, ta mu ne more biti kos. �asi, ko se je moglo gospodinjstvo popolnoma prepustiti oskrbi pla��ane slu�kinje, so minuli, zakaj dandanes ni ve� tistih zvesto udanih poslov, ki bi oskrbovali gospodinjstvo z isto vestnostjo, zvestobo in ljubeznijo, ki je v gospodinjstvu nujno potrebna.
Za tako va�en poklic bi morala biti tudi primerna priprava, katero pa �al pri marsikateri gospodinji prav ob�utno pogre�amo. Ako bi bilo po moje, potem bi pa� gospodinjstva ne smela prevzeti nobena, ki ni napravila preje preizku�nje, da je zmo�na biti temelj, ki podpira v dru�ini tri vogale. Kak�na pa mora biti gospodinja, da bo znala izvr�evati te�ko nalogo ? Pred vsem mora biti dobra kuharica. Pravijo, da dobra kuharica slovi �ez devet fara. To smo ob�utili prav posebno med vojno, ko ni bilo ne masti, ne slad�korja, ne moke, ne mesa in ne kruha ampak le bu�e, korenje in repa in �e te le v malih porcijah. V teh �asih je bilo prav posebno treba zbrati vse kuharske talente, da je gospodinja skuhala obed, vreden �loveka. Ona, ki ni imela kuharskega talenta, ni znala iz �ivalske hrane napraviti �lo�ve�kega obeda, je morala z �alostjo gledati, kako propada in hira njena dru�ina. Tudi dandanes ni mnogo bolje. �ivila se sicer dobijo vsa, toda po cenah, ki prestra�ijo vsakega. Ali tudi tam, kjer je vsega na razpolago, ni kuharija tako enostavna, kakor si kdo misli. Zakaj med juho in juho, ki je skuhana iz enake koli�ine mesa, ali med kruhom in kruhom, spe�enim iz iste moke, je lahko velikanska razlika. Ta gospodinja kuha z veseljem, razumom in z ljubeznijo, ona z nevoljo in brez glave. Med tem, ko slaba gospodinja �e krompirja ne zna skuhati okusno, ga zna dobra gospodinja pripraviti na 99 na�inov, drug okusnej�e od drugega. Nikakor ne zado��a, da jed �elodec samo napolni. To zadostuje komaj pri �ivali. Pripravljena mora biti tako, da jo �lovek zav�ije z veseljem in s slastjo, ker le taka prija njegovemu organizmu ter ga ohrani zdravega in krepkega in mu da mo�i za vsakdanje delo.
Dobra gospodinja ve, da se jed v�asih �e s kako malenkostjo izdatno pobolj�a. Pa ne samo, da je jed pripravljejena okusno za jezik, tudi nos in
STRAN 16.
�ENSKI SVET
LETNIK L
oko morata biti zadovoljena, to se pravi: pripravljena mora biti sna�no ter podana v �isti posodi. Najsi je jed pripravljena �e tako okusno, pa ti ne di�i, ako jo dobi� v umazani posodi, ali ako dobi� v nji las ali muho. Pa tudi to �e ni dovolj. Ako bi se ista jed vrstila dan za dnem, �e tudi dobro pripravljena, bi se je �lovek kone�no preobjedel in ni� ve� bi mu na �la v slast. Dobra kuharica mora dati hrani spremembe. Saj sprememba prija nele okusu, ampak tudi zdravju.
Toda vse te lepe lastnosti bi gospodinji ne pomagale dosti, ako bi ne znala pri vsem tem �tediti. Stediti in var�evati, var�evati in �tediti more gospodinja na ta na�in, da zna vsako stvar dobro uporabiti in da ne vr�e ni�esar pro�. Var�evati in �tediti na ta na�in, da daje svoji dru�ini premalo jesti, ni pravo var�evanje. Dobro in okusno kuhati, pri tem pa var�evati, je prava umetnost.
Druga ni� manj va�na lastnost dobre gospodinje je sna�nost in redo-Ijubnost. Gospodinja, vajena snage in reda, ima o�i po vseh kotih. Vsaka stvar ima dolo�eno mesto, kamor se spravi, kadar se ve� ne rabi. Kar ne spada v sobo, v kuhinjo, tega redoljubna gospodinja ne trpi v nji. Najsi je stanovanje �e tako priprosto, da je le vse lepo pomito in posprav�ljeno, pa je prijetno bivati v njem. �asih se dolgo�asno stanovanje spre�meni v prijetno, ako n. pr. postavim na okno par cveto�ih cvetic, pogrnem mizo in mizico s �istim prtom. Tudi kuhinja mora biti v najlep�em redu. Posoda bodi vedno lepo umita in pospravljena, nikoli je ne sme� pu��ati umazane, da bi se pasel roj muh po nji.
Snaga pa mora biti tudi pred stanovanjem, na dvori��u, strani��u, vse�povsod. Le v sna�nem stanovanju je doma dru�inska sre�a, medtem ko jo i��e� zamanj tam, kjer ni reda. In ako gleda gospodinja na �istost stano�vanja, gotovo tudi ne pozabi snage svoje dru�ine. Najsi je obleka skromna, za�ita in zakrpana, ako je �ista, pa je lepa.
Sna�nost in redoljubnost je pa tudi mo�na vez, ki pridr�i mo�a doma ter mu napravi dom prijeten kraj, kjer se po�uti zadovoljnega in sre�nega.
Ako mo� tega ne dobi doma, si poi��e kraj, kjer se mu zdi prijetneje in to je gostilna.
So nekatere, ki se izgovarjajo, �e� �nimam �asa", da bi vedno sna�ila in urejevala. Slab izgovor! Zakaj gospodinja, ki je vajena reda in snage, zahteva isto tudi od svoje dru�ine, od svoje dece, ki ji pomagajo in jo podpirajo pri tem, da je vse vedno sna�no in v redu. Ko se je dete nehalo igrati, mora lepo pospraviti igra�ice, u�enec mora pa po kon�anem u�enju pospraviti knjige in zvezke � potem �ele dobi jesti in sme iti spat.
Redoljubna gospodinja se ka�e tudi v tem, da zna razvrstiti vsakdanje delo zase in za vso dru�ino, da je to�nost in red tudi v hrani, da se ide ob dolo�eni uri spat in ob dolo�eni zopet vstaja. Kako prijetno je �iveti in tudi delati v hi�i, kjer gre vse po inori. Tam ni nikoli nobenih zme�njav, nikoli prepira.
LETNIK I.
�ENSKI SVET
STRAN 17.
Ako zna gospodinja dobro kuhati, ako je redoljubna in sna�na, je �e prav mnogo, a �e daleko ne vse.
Gospodinja mora znati �e sto in sto drugih stvari, da se imenuje dobra. Znati mora zlasti var�evati � ne le pri kuhanju, ampak povsod. Najboga�tej�a dru�ina pride lahko na boben, ako ima zapravljivo gospodinjo. Skrbeti mora, da vsak �lan dru�ine pazi na to, da se ni� ne po�koduje in da se vsaka po�kodovana stvar takoj popravi.
Prav posebne va�nosti za gospodinjo je tudi, ga zna ravnati z bolnikom. Ba� ob bolni�ki postelji poka�e gospodinja svoje najlep�e lastnosti: po��rtvovalnost, potrpe�ljivost, sna�nost in ro�nost v kuhanju. Zakaj bolnik mora imeti pred vsem snago, red in pravilno hrano, sicer je izgubljen.
In zdaj pride �e to�ka, ki je za gospodinjo � mater najva�nej�a, hkratu pa najlep�a, in ta je vzgoja otrok. � Vzgoja je pa nekaj tako vzvi�enega, da se ne more dovolj pisati o tem. Dobro in lepo vzgojeni otroci so zaklad in veselje dru�ine, so najve�ja sre�a narodova. Slikar in kipar ustvarita krasne podobe in kipe, katerih se veseli �love�ko oko, �etudi so brez �iv�ljenja. Mati pa nam z lepo vzgojo ustvari �iv umotvor, nad katerim se radnje nele �love�ko ampak tudi bo�je oko.
Zdaj se nam pa usili vpra�anje: kako, kje in odkod pa dobiti gospo�dinj, ki bodo imele vse te lastnosti ? Z neba nam ne padejo, poskrbeti moramo sami zanje.
Po drugih dr�avah so izpoznali �e davno, da je najbolj�e, kar sploh morejo dati svojemu narodu � dobre gospodinje. Zato imajo �e povsod gospodinjske �ole, kjer se nau�e dekleta vsega, kar je treba za dobro go�spodinjstvo. Kak�ne so gospodinjske �ole, kako so urejene i. t. d. jo tem ho�em napisati ob drugi priliki. Za danes re�em samo toliko, da bi bila sveta dol�nost vsakega dr�avljana, kaj �ele merodajnih faktorjev, delati na to, da ima vsak ve�ji kraj gospodinjsko �olo.
VE�ERNA. (Utva)
Tiho gorijo                 ,,Ave Marija,
zarje ve�erne,              Gospod je s Teboj,
v dalje gubijo             Zveli�ar vesoljstva,
se neizmerne.              glej, Sinek bo Tvoj!
Milo je zvon�ek          Tiho gorijo iz line zapel,               zarje ve�erne;
bo�jo Skrivnost je         blagor vam, blagor'
v svet razodel:           du�ice verne.
DDDD
STRAN i&
�ENSKI SVET
LETNIK I.
RIJE� �ENAMA. (-sja.
�ena mo�e da bude �oveku andjeo ili vrag, ona dr�i u rukama nje-govu sre�u ili nesre�u, mo�e da bude njegov spas ili oru�je koje ga ubija. Ona valja da njega prou�ava i jao njoj ako bi htela da sve podvrgne svome egoizmu, to �e joj se pre ili posle osvetiti. Ona valja da svoje �elje slopi s njegovima. Ne valja da zapo�ne otvorenu borbu proti njegovim zlim obi�ajima; u tome bi ona sigurno ostala pobijedjenom. Ona valja da nastoji da ga na lepe od zla odvrati. Neka nikad ne zahteva da se on slepo pokorava njezinim �eljama, jer bi ga to ponizilo pred drugima. Valja da se �ena �uva bolesti ljubomora i da prama mu�u bude uvek iskrena, ne�na i vesela. Valja da u svemu bude uredna i da posve�uje veliku pa�nju odevanju, osobito u ku�i. Mnoge �ene misle da su lepe rije�i, milovanja, veselost samo darovi, koji se davaju zaru�niku; postane li on mu� da on vi�e toga ne treba. Ovoj pogre�ci mogu mnoge �ene da pripisu svoju bra�nu nesre�u.
Car milovanja, lepe re�i, ne�nost i veselost u braku, medjusobno razumevanje, pak ku�ni red, stroga �isto�a, dobar stol, to su uveti bez kojih ne mo�e da bude bra�ne sre�e. Covek, koji je po naravi sklon du-�evnoj hrani, ako ju ne nadje u �eni, tra�iti �e ju van braka, kod onih �ena, koje, i ako ne ose�aju, pretvaraju se, jer znadu da je to jedino oru�jc, kojim mogu, da ga sebi privezu. �ena valja da mu�u uvek poka�e kako ona mnogo dr�i do njegova dru�tva, ali i u tome ne sme, da preterava i da galami ako on jedan dio slobodnoga vremena posveti prijateljima ili �portu. Ka�e se da je brak lanac � e pa dobro; do �ene je da bude od ru�a a ne od gvo�dja. �ena je u braku kormilar, do nje je da bra�nu sre�u ne nasu�e i da je sa�uva od nepogode vremena. Ne pori�em, ima i u lju-dima mana, koje se ne dadu popraviti, ali to ne biva cesto.
Sto se ti�e materijalne sirane braka, financije su cesto uzrok velikog nesklada i nesre�e u braku. I tu �ena valja da bude dobar ra�unar. Ona valja da to uredi tako, da nikada ne bude manjka, pa bio i neznatan. Mnogi je brak nastradao radi neumerenog luksusa �ene. Iz strasti za lijepim odi-jelom mnoge su �ene kadre u�initi da celi mesec stol oskudeva potre-bitom hranom. Mnogi se je mu� laiio revolvera i tim zavr�io preterane zahteve svoje �ene; ali ima i onih, koji su radi istoga razloga fizi�no �ivi oli du�evno mrivi, a to je jo� gore.
Eto dakle potrebe, da �ena bude izobra�ena i upu5ena u razli�ite obrle i zanate, jer �e tako i ona, poka�e li se potreba, mo�i da doprinese fi-nancijalnom pobolj�anju obitelji i ne �e se bojati murlre re�i, koja ka�e: �Kad potreba udje kroz vrata, ljubav pobegne kroz prozor". Na �eni dakle le�i budu�nost bra�ne sre�e. �ene valja da dobrim odgojem i pona�anjem pobiju onu koja ka�e: �Brak je grob ljubavi", te da doka�e, da je �Brah hram i �ioot ljubavi".
LETNIK I.
�ENSKI SVET
STRAN 1q.
IZVESTJA
DRU�TVENA PORO�ILA.
�ensko dobrodelno udru�enje v Trstu
je bilo ustanovljeno 8. novembra 1922. Organizacija �teje danes okrog 800 �la�nic z okolico vred. Njegovo poslovanje je razdeljeno v tri odseke: a) dobrodelni, b) prosvetni, c) odsek za ro�na dela. Vsi trije odseki �e pridno delujejo.
Dobrodelni odsek za sedaj �e ne more zaznamovati dejanskih zunanjih uspe�hov. Pomagal bo izvr�evati te�ko delo svoji posestrimi ��enski podru�nici �ol�skega dru�tva� ter bo potom dru�tvene prireditve pripomogel k �im izdatnej��emu obdarovanju bednih otrok za Bo�i�. Obenem zbira sredstva za po�itni�ke kolonije. Po na�ih dru�inah je mnogo slabotnih otrok, ki ne morejo vsled rev���ine nikdar dihati prostega sve�ega zraka. �Dobrode/ni odsek� pa bo izku�al, da omogo�i tem rev�kom lepe po�itnice. Z dru�tvenimi sredstvi in s pomo�jo po��rtvovalnih oseb po de�eli bo po�iljal v zadu�nem letnem �asu slabotno mestno deco na de�elo, na �ist zrak in zdravo h rano.
�Prosvetni odsek� si je nadel nalogo, da bo skrbel za du�evni napredek �en-stva. V ta namen je priredil �e par pro-gramati�nih predavanj. Glavno njegovo delo pa je bilo doslej osredoto�eno v pri�pravah za izdajanje �enskega lista, ki naj bo dru�tveno glasilo vseh na�ih �en�skih organizacij in obenem posredovalec vsake uobre, lepe in koristne besedo.
Te�aj za ro�na dela. Pri�el se je v Trstu te�aj za ro�na dela, krpanje in �i�vanje na stari policiji pri Sv. Jakobu, v prej�njem otro�kem vrtcu.
Te�aj ni namenjen samo dekletom od �tirinajstega leta naprej, temve� tudi �e�nam in materam. Morda so ga te �e bolj potrebne! Koliko krpanja in �ivanja za otroke! Ne zmajujte z glavami � �e�, da nimate �asa! Namesto da bi krpale do�ma, bodete krpale in �ivale v dru�bi, v veseli dru�bi! In znebile se boste svojih kri�a�ev za nekaj ur in u�esa se Vam bojo ohladila! Zmenite se s svojo prija�teljico: dajte ji otroke za sredo popoldne in pridite vi v te�aj, v soboto popoldne pa vzemite vi njene in bo mogla ona priti med svet. Vam vsem bo to v razve�drilo in v pouk. Na razpolago so najraz�li�nej�i kroji, tako da je ustre�eno po mo�nosti vsaki. Objednem se vr�i tudi te�aj za idrijske �ipke.
�SpIo�no �ensko dru�tvo� v Gorici de�luje �e dalj �asa. Kakor lani tako skrbi
tudi letos za �im bogatej�e bo�i�no obda�rovanje siroma�nih otrok. Krasno uspeh Miklav�ev ve�er bele�i v dru�tveni bi�lanci izdatno gmotno in moralno po�stavko. Dru�tvo je priredilo tudi nekaj predavanj. Odsek za ro�na dela ima \ razprodaji veliko zbirko vzorcev za pred�pasnike, prti�e itd. Na razpolago so tudi nar. no�e in podobni izdelki, ki so po�sebno priporo�ljivi dramati�nim dru��tvom.          �Spl. �en. dr.� ima sede� v Gorici v Trgovskem domu. Pisarna ura�du je ob �etrtkih od 2-3 pop.
�enska podru�nica ��olskega dru�tva� v Trstu je imela 11. novembra t. 1. ustanovni ob�ni zbor. Na�e �enstvo jo z obilno udele�bo pokazalo, da se zaveda svoje dol�nosti in razume vzvi�eno na�logo, ki si jo je postavilo ��olsko dru��tvo�. Izvoljene odbornice in poverjenice so takoj pri�ele z delom; kot pridne �e�belice nabirajo prispevke za bo�i�no ob�darovanje na�e siroma�ne �olske dece.
Zveza �Marijin Dom� v Trstu ima svoj sede� v ul. Risorta v lastnih prostorih. Pod okriljem �Marijinega Doma� stoji zavod sv. Marte, zaveti��e brezposelnih slu�kinj. Te dobe tam proti mali od�kod�nini hrano in stanovanje. Dekleta osta�nejo pod nadzorstvom zavoda tudi po nastopu nove slu�be. Zato je �Marijin Dom� neprecenljive vrednosti za na�a po�tena, neizku�ena dekleta, ki pridejo za kruhom z de�ele v mesto.
�Marijin Dom� ima tudi lepo, prostor�no dvorano, kjer se vr�e dramati�no predstave, otro�ke igre, predavanja, ki so �estokrat zdru�ena z res lepimi skiop-ti�nimi projekciiami. Zato pa je ta dvo�rana priljubljeno zbirali��e na�ih deklet, saj je zanje v njej kos domovine, kjer za par uric pozabijo, da so v tujini.
Za bo�i�ne praznike se vr�i v ((Mariji�nem Domu� obi�ajna bo�i�nica, ki je na prvi praznik namenjena �lanicam �Ma�rijine Dru�be�, na drugi pa tudi ne�la�ni cam. � Ko zro tedaj na bo�i�no drevo in poslu�ajo mehke melodije bo�i�nih pesmi, se marsikateri zaleske�ejo solze v o�eh: o, kje si, domovina? � Ob tej priliki se vr�i tudi obdarovanje revnih otrok, za kar skrbi poseben odsek ((Ma�rijine Dru�be�. Tu se poka�e po�rtvo�valnost slovenskega dekleta v �arki lu�i: svoje �ulje prinese na oltar na�e domo�vine.
Zveza �Marijin Dom� podpira tudi dobrodelne ustanove, kakor dru�tvo ((Dobrodelnost� in �Organizacijo vojnih sirot�, katerim prispeva z dobi�ki svojih predstav,                                   A. �okova.
STRAN 20.                                  �ENSKI SVET                                   LETNIK L
PO �ENSKEM SVETU
V   Jugoslaviji je nad 200 �enskih dru�tev, ki delujejo na socialnem, prosv. in gospodarskem polju. Skrb za sirote, za�nemarjeno in bolno mladino tvori glavno to�ko njihovega programa. Tudi propa�gandno delo za politi�na prava in soc. povzdigo �enstva zavzema dokaj va�no mesto v dru�tvenih programih. Skoraj vsa udru�enja so nadstrankarska, le da nekatera izrazitej�e povdarjajo verski svetovni nazor.
V  Italiji je bil �enski pokret v pri�meri z drugimi zapadnimi dr�avami malo razvit. Vendar je bila �e 1. 1892. ustanov�ljena v Milanu �Lega per la tutela degli interessi femminili�. Kakor drugod, se je tudi med Italijankami za�ela 1. 1919. �i�vahna �lovekoljubna in politi�na delav�nost. Tistega leta so bile dosegle izredne uspehe v borbi za politi�ne pravice; upra�vi�eno so upale, da dobe z 1. 1920. volilno pravo. Hitre spremembe na vladi pa so ovirale udejstvitev teh nad in danes zo�pet �utimo, kako je tudi v tej dr�avi �en�ska pot do voli��a �e dolga in te�ka.
otroku, pa je lahko celo �kodljivo. Kei so ne�ni otrokovi organi tako zelo ob��utljivi, je napa�no prehranjevanje �e marsikdaj povzro�ilo detetu smrt. Zdrav�niki so dokazali, da umre �e v prvem mesecu pribli�no petkrat ve� otrok ob kravjem mleku kakor pa pri materinih prsih. V poznej�ih mesecih je pa razlika se ve�ja.
Vsako pomol�eno mleko ima v sebi dvojne bakterije, to so male, nevidne glivice, ki delujejo, da se mleko pokvari, in pa take, ki povzro�ajo bolezni. Te se naselijo v mleko ve�inoma potom ne�snage; lahko jih pa dobi mleko �e v vi�menu, �e so krave ali koze jeti�ne. Zato se mora vime pred mol�o dobro osna-�iti, mlekarica mora molzti s �istimi rokami in v �isto golido. Dobro je, da stoji kdo ob kravi pri repu, da �ivin�e ne otepi je v golido in ne oku�i mleka. Bakterije se posebno hitro mno�e v top�lem mleku, zato moramo imeti mleko vedno na hladnem kraju. Predno damo dojen�ku mleko, ga moramo razku�iti, to se pravi, uni�iti bolezenske kali, ki so gotovo v vsakem mleku. To delo je jako preprosto: vre ti mora 1 do 2 mi�nuti, pa poginejo v njem bakterije. �imprej prevremo mleko, tem bolje je. Potem pa ga moramo prav hitro ohladiti in posta�viti na hladno v pokriti posodi. Ko dobimo zjutraj mleko, ga takoj od�merimo, kolikor ga potrebuje dojen�ek za 24 ur. Nato mu takoj prime�amo vo�de ali drugega razred�iia, dodamo slad�korja in dobro prevremo (2 minuti). Da se ne pripali, ga ve�krat pome�amo in kuhamo pri malem ognju. Priliti mo�ramo toliko vode oziroma druge teko��ine, kolikor je primerno za posamezno dobo otrokove starosti. Ko je mleko vrelo 2 minuti, ga pokrijemo in postavimo v skledo mrzle vode. Voda pa se kmalu segreje, zato jo moramo ve�krat menjati. Kn je mleko docela hladno, ga posta�vimo na mrzel kraj, najbolje zopet v mrzlo vodo ali moker pesek. Za mleko je najbolji tak lonec, ki ima ��obo ali nosek�, da ga lahko takoj nalivamo v stekieni�ico in nam ni treba zajemalke; �e namre� ta ni popolnoma sna�na, se lahko mleko nanovo oku�i. Otrok pa ne sme dobiti mrzlega mleka, zato ga moramo zopet segreti. Steklenico z mle�kom postavimo v lonec vro�e vode, da se segreje. Da poizkusimo, �e ni pre�vro�e, ga vlijemo na roko par kapljic; nikdar pa ne smemo poku�ati iz stekle�nice, ker ga lahko oku�imo. Nekatere matere mislijo, da je bolje, �e mleko �e vhakcKrat sproti prevro. Dokazano je, da vrenje sicer uni�i bacile, a uni�i tudi hranilno vrednost mleka, �im ve�krat gd. prevrevamo, tem te�e ga prebavlja
MATERINSTVO
Pod tem naslovom bo na� list redno prina�al razne pu�ne nasvete za �ene-matere. Materinstvo je pa� na� najva��nej�i poklic; priroda sama nam ga je dolo�ila. Dala nam je zato. mnoge pri�rojene sposobnosti; a vendar potrebuje mlada mati �e mnogo pouka, nasvetov in izku�enj. Saj viaimo v vsakdanjem �ivljenju, kako nespretne so �e matere novinke, kako jih najde porod nepri�pravljene, kako so v zadregi, �e je otrok bolan ali �e njih lastno zdravje ni v redu. Mnoge napa�no hranijo otroke, mnoge jim ne znajo dati potrebnega du��evnega pouka. Uredni�tvo ��enskega Sveta� je zato naprosilo priznane zdrav�nike, dobre babice in izku�ene m a-t e r e, da bodo priob�evali v tem listu pojasnila in navodila, ki so potrebna �eni v vsakdanjem �ivljenju, da si odgoji krepke in dobre otroke, da ohrani zdravje sebi in dru�ini.
Mleko za dojen�ke. Edino pravo hra�ni vo za dojen�ka je pa� materino mleko. Zato je najsvetej�a dol�nost vsake ma�tere, da doji otroka. �e je pa mati tako nesre�na, da iz kateregakoli upravi�e�nega vzroka ne more tega storiti, se mora pa dobro pou�iti, kako je treba pripravljati otroku drugo mleko. Kravje in kozje mleko �e samo na sebi nima one redilne in zdravilne sposobnosti ka�kor �ensko; �e ga pa mati ne zna pra�vilno kuhati, shranjevati in podajati
LETNIK I.
�ENSKI SVET
STRAN ai.
otro�ki �elod�ek. Zato so taki otroci ve�krat zaprti.
ko��ke, smo metali v precej veliko �katljo. Ko se je �katlja napolnila � in napolni se kmalu, sem ga namo�ila v vo�do za nekaj ur. Ko se je dobro razmo�il, da je bil ves mehak in se je dal dobro me�kati, sem ga zme�kala v podolgovate, kolikor mogo�e trde kepe in ga nesla v podstre�je su�it. Poletno solnce in je�senske sane so ga temeljito presu�ile in ni mi treba delati nikakih tr��ic, �e ho��em zakuriti pe�. Spravljali smo pa tudi vretenca od sukanca, zakaj koliko se na�bere teh v gospodinjstvu, vidi �lovek �ele, .kadar jih spravlja. Nadalje smo snravljali vse lesene �katljice, n. pr. od cikorije in iz kartona in vse to nam pri�de prav. Zakurim �ele po kosilu, ker komaj takrat pridem do miru. Dopoldne mine s kuho in pospravljanjem. Proti ve�eru se kurjenje neha, tako da zve�er lahko osna�im pe� in prinravim vanjo kurivo za drugi dan. Drugi dan pa pod�taknem samo �veplenko.                 A. F.
�evlii. Nove �evlje ma�em po podpla�tih toliko �asa z oljem, dokler ga ni� ve� ne vpijajo, zato da se ob slabem vreme�nu ne napijejo vode.
Otroci bi se morali �e od malega na�vaditi, da osna�iio �evlje zve�er sami, potem pa jih polo�ijo postrani, ne na podplate. To pa zato. da se podplati �ez no� temeljito presu�iio. �e �evlji niso blatni, je zadosti, da jib nama�emo samo vsak drugi dan z mazilom. Mazilo nam�re� zanira luknjice v usnju in to za nogo ni zdravo, ker se noga ne zra�i. Vsak ve. da tudi galo�i niso zdravi za noge. ker so neprodu�ni. Treba iih ie odlo�iti ta�koj, ko nridemo s ceste. Ravnotako niso zdravi lakasti �evlji, ker ne propu��ajo ni� zraka.                                           A. F.
HIGIJENA
Zra�enje. Nekako neradi odpiramo po�zimi okna, vse preve� mraza nam pride v stanovanje, ali ne? In vendar jih mo�ramo, zakaj �ist zrak dobimo le od zu�naj in �ist zrak nam je prepotreben. Nekatere gospodinje odpro samo zgornja okna in le malo, ter skrbno zapirajo vra�ta, da ne bi nastal prepih. Pa puste tako odprta okna tudi vse dopoldne in so prepri�ane, da store prav. Ljudje se naj�bolj boje prepiha � vse drugo je po�stranska stvar. Pri takem zra�enju pa nam uide ves gorki zrak izpod stropa in soba se temoliito shladi. Ne samo zrak, tudi stene in pohi�tvo se zmrazi. Odpri-mo okna in vrata na ste�aj za nekaj hi-nov. da pospe�imo prepih, priprimo in odprimo nekolikokrat kolikor mogo�e hitro okna ali pa vrata. Zrak se premeni hitro. pe�. stene in pohi�tvo pa se ne shladijo in iz�arivajo svojo toploto in soba ni premra�ena.
�e kurimo v spalnici, ie dobro, da zve��er okno vsaj nekaj hipov odpremo.
A. F.
�tetie denaria. Z denarjem se prenese marsikak�na bolezen id treba ie. da pa�zimo kolikor moero�e. kako ravnamo z njim pri �tetju. Kovinast denar ni tako nevaren, ker oksidira in na oksidih se ne razvijajo bacili. Druga�e pa ie uri papirnatem denarju. Tudi tu sicer ni ne�varnost tako vplika. kakor si to nekateri ljudje predstavljajo, vendar pa moramo strogo uaziti vsaj na nekaj. �e steiemo bankovcp ne smemo nrstov sliniti. da bi la�je �teli, ker s tem preu�imo bacile na ustnice. Skozi zdrave ustnice sicer bacili ne r>r'dejo v kri. toda nevarnost ie velika, �e so ustnice razpokane. Zado�stuje tudi tako majhna raznoka. da niti ne vemo zanjo in nastaneio dolgotrajna vnetja, ki povzro�ajo hude bole�ine.
KUHINJA
Za Bo�i�. Gor�ica. Na 13 dkg gor-�i�rie moke (se dobi v �katlicah v trgo�vinah iestvin far. di senauel vliiemo V. l vrelee-a belega vina in jo pustimo 48. ur. Pri ogniu raztnnimo 14 dkg slad�korja, nridenemo Se 14 dkg marmelade, in priliiemo gor�ico z vinom. Potem pa vlo�imo =e razli�nima k^ndiranepa sadin. �im ve� tem ^olje. Da ne kunuiemo kaudiranpara sndin. lahko denemo v te�ko�ino no nekfi kosov vseh vrst vlo�e�nega sadja (�e ie tako sladko, da ie trdo in iffikor kandirano^ iz doma�e zaloge. Gor�ico damo k mesu ali pe�enki. A. F.
Rozinova notica z mandlii. Iz % ko�molce. 3}^ dkg kvasa. *� rumeninkov. ? dl smetane in sladkoria z nekoliko li-monovesra olupka (nastrafanesral naredi�mo testo, p-a dobro stenemo in notem tenko razvaljamo. Poma�emo ga s sle-
GOSPODINJSTVO
Kurienie. Zima je tu in morali smo pri�eti kuriti, �eprav nekoliko neradi � zopet delo ve� v eosnodihistvu. Pri�prava kuriva knrienip samo na sebi in sna�enje pe�i. vse nam vzame �as. ki nam je tako dragocen! In vendar mora biti. ker druga�e je nemogo�e vsako �i�vanje, nisanje itd. Ali novem vam. kako si uredimo uri nas, da nam ie vse ne�koliko la�ie. V nrvi vrsti imamo nri-pravlien papir za netenje � �e od po�letja in �e preje sem. Ves uapir. namesto da bi ga vrgli v smeti, tudi majhne
STRAN ?.2.
�KNSKI SVET
LETNIK I.
de�im nadevom: 15 dkg surovega masla, 4 rumenjake in 3 �lice smetane dobro zme�amo in pridenemo nazadnje �e sneg iz 3 beljakov. Ko je to namazano na testu, potresemo �e 42 dkg rozin, ki so bile namo�ene v rumu, 7 dkg nastr�ganih mandljev, 5 dkg citronata in 7 dkg sladkorja z nastrganimi limonovimi olupki. Zvijemo in pustimo shajati, na�to spe�emo. Potica ostane so�na ve� tednov.                                                A. F.
Potica v ubo�ni dru�ini (ro�i�eva).
Prej�nji ve�er si pripravi ro�i�e. Vzemi jih :U kg; operi jih v vro�i vodi, da se omeh�ajo. Nato jih deni v prti� in jih dobro zbri�i. Takoj nato jih zribaj na strgalniku; mleti jih ne more�, ker ima�jo pe�ke. Pri vsakem poglej, �e ni �rviv. Ko so vsi zribani, izberi pe�ke in debe�lej�e drobtine. Obribke lahko uporabi� za �aje. Kuhaj jih z bezgom ali slezom (ajbi�), pa bo imel �aj prijetnej�i okus. Drugi dan zamesi testo: i kg bele mo�ke, sol, V\ kg toplega mleka in dodajaj po potrebi �e tople vode. Prideni �e prej pripravljeni kvas, 1 jajce in ko��ek ma�sla, ki ga pa �e prej raztopi v mleku. Ko testo shaja, pripravljaj nadev: zribane ro�ice poiij z vrelim mlekom tako, da nastane gosta ka�a. �e jih dovolj ne po-pari�, bo potica suha in se bo neprijetno drobila. Nato me�aj v skledi z leseno �lico nekoliko masla; ko je dovolj ume-teno. mu prime�aj par �lic stol�enega sladkorja in 1 ali 2 jajci. Jako dobro se poda tudi sladka smetana. Vse to zme��aj z ro�i�i, dodaj malo cimeta in zri�bane limonove lupinice. Preme�aj dobro, da so dodatki enakomerno razpu��eni v ka�i. Ko je testo dovolj shajano, ga na pogrnjeni mizi razvaljaj in tanko raz-vleci. Nato ga namazi z nadevom. Dobro je, da ob kraju pore�e� rob. ker je tam testo debelej�e. Tako pripravljeno potico deni v dobro namazano ko�ico, kjer naj zopet shaja. Pe� mora hiti zadostno raz�beljena.
Ro�i�eva potica je zelo poceni in je Ja�ko priljubljena zlasti po Kranjskem. O Bo�i�u di�i skoro na vsaki kmetski mizi. Kjer si ne morejo ali ne znajo pripra�viti bolj�ih potic, ali pa kjer jih potre�bujejo ve�, je ta potica zelo primerna. �e si ne more� kupiti masla, odpravi� lahko tudi z mastjo. Ako pa prime�a� ve� smetane in jajec ter potrese� �e ne�koliko rozin, jo pa lahko dene� na vsako mizo.                                                         p.
Vrlina skorja na poticah. Kruh in tudi potice, ki niso pokrite z glazuro, je dobro, da jih po vrhu nama�emo, predli o jih denemo v pe�. Vrhna skorja ne raz�poka in ima nrijeten blesk. Navadno jo nama�emo z jajcem: �e ga pa nima�, ti dobro odle�e oslajena �rna kava, Tudi
po njej bo skorja lepo zagorela in sladka.                                                      P.
Koze za potice. �e se boji�, da bi so ti velika potica dobro ne prepckla in bi bila na sredi �e surova, ji daj obliko kola�a. Ako nima� take pohode, si lahko pomaga� s tem, da postavi� v sredo ko��ice okroglo plo�evinasto �katlico, ki pa mora biti seveda popolnoma �ista in zu�naj dobro namazana z maslom.          P.
Bo�i�no pecivo. Deni 28 dkg prese-jane moke na desko, vmes zame�aj 5 dkg presnega masla ali masti, 8 10 dkg sladkorja, drobno zrezane limonove lupi�nice, ��ipec soli in 1�6 �lic mla�nega mleka ter ugneti mehko testo. �im je testo ugneteno, ga takoj razvaljaj za no��ev rob debelo ter z ve�jim kraprovim obodcem izrezi okrogle hleb�ke; nato vze�mi manj�i obodec ter izrezi iz hleb�kov obro�ke. Razporedi jih na peka�, namazi z raztepenim jajcem in potresi povrhu drobno zrezanih mandeljnov ali orehov, ter jih v zmerno vro�i �tedilnikovi pe�ici svetlo rumeno speci.
Pe�ene obro�ke lahko tudi pomaka� v razpu��eno gorko �okolado in jih dene� na hladno, da se �okolada strdi. Teh ni treba, predno jih spe�e�, z jajcem nama�zati in z orehi potresti.
Izrezke testa zopet pogneti, razvaljaj in izkro�i z obodci kakor zgoraj povedano, dokler ne porabi� vsega testa.
Iz te koli�ine ti pride 40�50 obro�kov, polovico jih lahko nama�e� z jajacem in potrese� z orehi, drugo polovico lahko obli-je� s �okolado. Oboji so okusni in pri�pravni za okrasek bo�i�nega drevesca. ==                  M. M.
RO�NO DELO
Gospodinjam. Draginja je neznosna in ve premi�ljujete in prevdarjate, kako bi obrnile denar, da bi vam ve� zalegel in si pomagate na vse mogo�e na�ine. Tu lira � tam lira, pa jih izgine ne�teto, da same ne veste kdaj. Z vsako prihra�njeno pa imate neizre�eno veselje. Ali ni res? In list vam bo tudi pomagal, da prihranite semintja kak�no � prina�al bo vzorce za obleke, perila in ro�no de�lo. Proti majhni od�kodnini, toliko da bo za po�to in papir, bodete lahko naro��ile pri listu kroje in si po njih izdelale doti�ne stvari same. Saj veste, kako je, blago se �e �e kupi, �e bi �ivilje ne bile tako silno drage. In �e se same lotite �ivanja, prihranite mnogo, mnogo! Vsa�ka nova stvar nas stane ravno polovico, stare stvari pa imamo popolnoma za�stonj.
Potrpe�ljivosti je res treba pri �ivanju, v�asih �e prav precej. Poznam gospo, ki je za�etkom svojega zakona pri�la na
LETNIK I.                                       �ENSKI
SVET                                       STRAN 23.
misel, da bi �ivala vsaj otro�ke stvari sama. In se je lotila. Za�ela je oblekico za svojega najstarej�ega sin�ka, ki je bil star takrat �est let. Toliko se je mu��ila, da je jokala zraven. Pa je le vzdr��ala in naredila �e marsikaj za otroke in zase.
Danes vam prina�amo troje stvari: pleteno bluzo, oblekco za de�ka in ro�no delo z narodno vezenino.
Za enkrat Vam v listu ne moremo dati krojev v naravni velikosti. �e �eli katera kroj za bluzo ali oblekco v na�ravni velikosti, naj po�lje v pismu za L 1'20 znamk, pa ji ga po�ljemo.
in rokavov. Dele se�ijemo na narobni strani zelo rahlo, da se nam �iv lepo raz�tegne in ne trga. Skozi drugo vrsto kri��nih petelj potegnemo iz volne v kito spleteno \rvico. Na obeh �ivih nekoliko ni�je od pasu pri�ijemo zanjke, skozi ka�tere potegnemo pas, spleten enako kakor vrvica v rokavih. �iroki rokavi (brez vrvic), ki so tudi zelo moderni, pridejo v po�tev bolj pri jopicah, ki jih nimamo za vsak dan, ker se ma�eio prehitro. Ti�sto, ki ste iznajdljive, si lahko naredite robove druga�nih vzorcev. Vzamemo lahko za rob: za kri�ne petlje 100 gr ze�lene volne, za vrste vmes 100 gr rde�e volne, za drugo pa 500 gr sive.
�tev. 1.
Pletena jopica. Narisek �t. 1 nam ka�e pleteno jopico, kakr�ne so sedaj v modi. Delamo jih iz volne ali pa tudi iz svile. Volnene so zelo prakti�ne in poceni. Ra�bimo 700 gr volne. �im tanj�a volna je, tem lep�a jopica. Svilnate (rabimo priti. 11 preden za jopico z dolgimi rokavi) so dia�je in pridejo v po�tev tudi za gleda�li��e itd. in se nosijo poleti tudi k be�lim krilom. Nasnujemo veri�ne petlje kolikor je dolga polovica spodnje �irine in naredimo 2 vrsti �ibi�nih petelj, nato 1 vrslo kri�nih petelj, �e 2 vrsti �ibi�nih, �e eno kri�nih in �e dve vrsti �ibi�nih petelj. Kva�kamo zelo rahlo. Nato kva�-kamo ves �as enakomerno takole: 1 ve�ri�na pctlja, ena �ibi�na, ena veri�na, ena �ibi�na, tako da imamo samo luknjice drugo poleg druge. Delo polagamo na kroj zaradi �irine in dol�ine. Pod vratom pustimo spredaj na sredi odprto. Nato kva�kamo posnemajo�e (vedno polagajo� delo na kroji da dobimo odprtino za vrat. Hrbet skva�kamo kakor sprednji del, toda brez odprtine. Rokave za�nemo kvackati pri roki z enakim robom kakor jopico. Ovratnik je raven in ima tudi dve vrsti kri�nih petelj kakor robovi jopice
Eleganten zimski pla��. 3. slika ka�e eleganten zimski pla�� iz te�kega vol�nenega blaga. �irok rokav nalikuje kimono-kroju, zato tvori hrbtni �iv lepo �rto, ki napravi postavo vitkej�o. Pla�C je �rez hrbet �irok, proti spodnjemu
STRAN 24.
�ENSKI SVET
LETNIK I.
robu pa se zo�uje, �irok rokav, velik ovratnik in ozka �rta spodaj pa so glavni znaki zadnje" mode pri pla��ih in zimskih kostumih.
Kadar gredo otroci na izprehod ali spat, vzame v roke ro�no delo. Z dobrim oku�som in ro�no spretnostjo si je sama krasno opremila sobe in kuhinjo. Pri tem delu pa je zvesto sodeloval tudi mo�-uradnik. �ivanka in kladivo sta ne�obhodno potrebna v hi�i. Naredil ji je ve� malih luksuznih kosov pohi�tva, ona pa jih je izpopolnila z narodnimi vezeni�nami. Za primer omenim ljubko mizico za �aj.
Od stare �rvive mize � ki pa je bila iz trdega lesa � je izbral zdrave kose. Na�pravil je priprosto malo mizico. Vrh te je polo�il prti� z narodno vezenino in pokril s steklom. Oh robu mize je pritrjen okvir. Ob dveh straneh je pristavek, ki je izdelan tako kakor vrhna plo��a: de���ica, prti� in steklo, okvir. Pritrjen je k nogam tako, da se zapre in ka�e okra��eno stran; kadar se servira na mizici �aj, pa se pristavek odpre tako, da zdrsne na ro�aj, ki je pritrjen na pre�niku med nogami in je steklo zgoraj. Leseni deli kakor tudi prti�i morajo biti v enot�nem slogu. Mizica je prav pripravna in dela kras sobi. Jako lepa bi bila tudi iz �rno polakiranega lesa, s �rnim dnom in vlo�kom iz idrijskih �ipk. Kako sta stranska pristavka pritrjena, je odvisno od iznajdljivosti mizarja. Lahko sta tudi nepremi�na ali pa se dasta odpirati tako, da sta pritrjena spodaj. V tem slu��aju pa mora biti vezeni vlo�ek na obeh straneh. Omenjena znanka je uporabila za okrasek vzorec Si�evih �Narodnih vezenin� II. del. _____                      P.
RAZGOVORI
Vpra�anja:
Kako bi osna�ila prt iz vo��enega platna, da bi ne trpela barva in vzorec? �
M.
Kako odpravim made�e od kave iz blaga ki je ob�utljive barve?         Mila.
Kak�en cucelj je najbolj priporo�ljiv za otroka, ki se hrani s stekleni�iro?
Mati.
V �Razgovorih� bo list priob�eval vpra�anja, ki jih bodo stavljale fitate-ljice; v vsaki naslednji �tevilki bodo pa druge �itateljice odgovarjale. Tako se bodo razvijali koristni pismeni pogovori med nepoznanimi naro�nicami, kar bo gotovo marsikatero zanimalo.
�t. 2
Oblekica za de�ka (�t. 2) je zelo pripravna. Posebno za tiste mo�akarje, ki imajo v�asih �e � hla�ke mokre! Naredila sem svojemu dva para hla�k k eni bluzi. Hla�ke se pripno objednem s spodnjimi na modr�ek. Dvoje hla�k pa zato, da vzamemo ene za rezervo s seboj, �e greva na izprehod ali pa kam na obisk. S seboj jih je lahko vzeti, saj so tako maj�kene! Bluza pokriva hla�ke skoraj popolnoma in ni ni� videti, �e se kaj primeri. Vrhu-tega vsaka mati ve, koliko trpi hla�na zadnja stran pri njenih sinovih in pri tej oblekci hla�ke tudi lahko zakrpamo in krp ni videti.
Naslov za kroje: �ensko dobrodelno udru�enje, odsek za ro�na dela, Trst, po�tni predal �tev. 384. Pi�ite tudi svoje �elje glede krojev!                          A. F.
LISTNICA UREDNI�TVA.
Prosim vsa na�a �enska dru�tva, naj mi po�iljajo to�na poro�ila o svojem de�lovanju redno do 20. vsakega meseca. � Do vseh �itateljic pa se obra�am s pro��njo, da mi blagovolijo po�iljati �im ve� prispevkov za to ali ono rubriko �Iz�vesti j�.
UREDNICA : PAVLA HO�EVARJEVA.
Mizica za �aj. Moja znanka ima prav prijetno stanovanje. Vojna ji je uni�ila skrbno pripravljeno balo, sedaj pa si s skromnimi sredstvi prireja novi dom.
 
Izvedba, lastnina in pravice: NUK 2005-2012    |    pogoji uporabe    |    napišite svoje mnenje    |    na vrh