Muzikolo�ki zbornik Musicological Annual XXV, Ljubljana 1989
UDK 782.035.1(497.12 Ljubljana)
Jo�e Sivec OPERA NA SPOREDIH NEM�KIH GLEDALI�KIH
Ljubljana DRU�B V LJUBLJANI V OBDOBJU KLASICIZMA
Ljubljana, glavno mesto nekdanje vojvodine Kranjske, je imela zaradi svoje ugodne lege kot kri�i��e poti, ki povezujejo srednjo in ju�no Evropo, �e od nekdaj �ivahne stike s kulturnim dogajanjem onkraj zahodnih in severnih meja slovenskega etni�nega ozemlja. Tako je imela tudi sre�o, da je lahko pridobitve zahodnoevropskih umetnosti relativno hitro sprejemala in asimilirala. Tu bele�imo od leta 1598 jezuitske predstave, ki so v drugi polovici 17. stoletja dobivale vse bolj tehtno scensko glasbeno opremo, medtem ko so italijanski operisti in doma�i plemi�ki delitanti prirejali operne predstave �e vse od leta 1660. Iz repertoarja, ki je izpri�an za posamezne sezone italijanskih opernih gostovanj od leta 1733 naprej, je razvidno, da je bila podobno kot tedaj drugod, tudi v Ljubljani najprej aktualna poznobaro�na opera seria napolitanske �ole, naslonjena na mitolo�ko in zgodovinsko tematiko. To �e zlasti nazorno potrjujeta gostovanji dale� po Evropi slove�ih dru�b Angela in Pietra Mingo�tija leta 1740 oziroma 1742. Po letu 1757 pa je za�ela, enako kot v drugih mestih, prevladovati opera buffa s svojimi razlo�nimi antibaro�nimi tendencami, kar se povsem ujema s splo�nim razvojem opere oziroma zmagovitim prodiranjem komi�ne zvrsti.1
Tak�na je torej v nekaj potezah podoba ljubljanskega gledali�kega �ivljenja do trenutka, ko se v zgodovini opernega predstavljanja tega mesta prvi� sre�amo z nem�ko gledali�ko skupino. To je bila znana mladinska dru�ba dunajskega principala Felixa Bernerja, ki je nastopala v Ljubljani od 16. februarja do 10. aprila leta 1768. Kot je mogo�e sklepati na podlagi njenega dotlej znanega repertoarja, je na�e ob�instvo tedaj najbr� poslu�alo to ali ono komi�no opero skladateljev, kot so Duni, Monsignv, Phili-dor, Sacchini in Piccini ali Haydnov Singspiel �Der krumme Teufel".2
1 S. �kerlj, O jezuitskem gledali��u v Ljubljani, v: Dokumenti Slovenskega gledali�kega muzeja, Ljubljana 1967, 146 ss.; isti, Italijansko gledali��e v Ljubljani v preteklih stoletjih, Ljubljana 1973, 78 ss., 134 ss., 226 ss.; D. Ludvik, Nem�ko gledali��e v Ljubljani do leta 1790, Ljubljana 1957, 14 ss.; D. Cvetko, Histoire de la musique slovène, Maribor 1967, 104�106; isti, Musikgeschichte der S�dslawen, Kassel �Maribor 1975, 85 s.; isti, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem I, Ljubljana 1958, 244 ss.; P. Radies, Die Entwicklung des deutschen B�hnenwesens in Laibach, Ljubljana 1912, 5 ss.
2 Arhiv Slovenije (= AS) � Camera in representanza Pubi, polit. Lit. S, Nr. 23, vol. 1; F.X. Garnier, Nachricht von der Bernerischen jungen Schauspieler-Gesellschaft und dem Zuwachse derselben, mit einigen Anh�ngen und 24 am Ende beygef�gten Silhouetten, 2. Ausg. Bozen 1784, 7 ss.; E.F. Bl�mmel � G. Gugitz, Alt-Wiener Thespiskarren, Wien 1925, 166 ss.; D. Ludvik, Nem�ko..., 40 ss.; D. Cvetko, Zgodovina... I, 266 ss.
133
Po tem prvem in za enkrat edinem stiku ljubljanskega gledali��a z nem�ko potujo�o operno skupino so Italijani �e dolga leta obvladovali glasbeno prizori��e. Operisti so nadalje seznanjali z deli velikih mojstrov opere buffe kot sta Galuppi in Piccini, kar vsekakor pomeni odlo�nej�i odklon od baroka.3 Do nem�kih opernih uprizoritev je pri�lo spet �ele v sezonah 1 779/80 in 1 781/82, ko je imel entreprizo Emanuel Schikaneder, �igar gledali�ka dru�ba je �tela med najbolj�e na nem�kem ozemlju in se je tako po svoji glasbeni kvaliteti lahko merila z bolj�imi italijanskimi. Schikaneder je skrbel za raznolik spored, v katerem so bili poleg nem�kih v znatni meri upo�tevani tudi italijanski skladatelji. Njegov ljubljanski repertoar je deloma znan in je med drugim gotovo vseboval vsaj opere Glucka (�Die Pilgrime von Mekka"), Paisiella (�La Frascatana"), Hiller-jeve Singspiele (�Die Jagd", �Lisuart und Darliolette" in �Lottchen am Hofe") ter melodrame G. Bende in P. Winterja (�Ariadne auf Naxos", �Medea" in �Lenardo und Blan-dine").4
Po dveletni Schikanedrovi entreprizi je prihajalo v Ljubljani pogosteje do nem�kih opernih uprizoritev. Pozabiti ne smemo, da je pri nas v drugi polovici 1 8. stoletja kulturni vpliv Italije nasploh stalno pojemal.5 �e zlasti pa je bil odlo�ilen novi politi�ni kurz cesarja Jo�efa II., ustanovitelja Narodnega gledali��a na Dunaju, �igar nem�ke nacionalne tendence so tudi nujno vplivale na ravnanje stanovske uprave ljubljanskega gledali��a. Ta uprava je za�ela omejevati gostovanja italijanskih dru�b in je zahtevala izvajanje nem�kih oper, pri �emer pa ni le mislila na opere nem�kih skladateljev, ampak tudi na italijanske, seveda nem�ko pete, ki so bile posebno priljubljene pri ob�instvu. Kon�no moramo �e opozoriti na vzpon nem�kega igralskega stanu, ki je vedno bolj iskal nove mo�nosti delovanja v nenem�kih de�elah avstrijskega dr�avnega prostora. Kljub nazadovanju italijanskih predstav pa je dejavnost nem�kih gledali�kih dru�b na opernem podro�ju �e naprej precej omahovala, ker so si le premo�nej�e lahko privo��ile spored z zahtevnej�imi glasbeno-dramatskimi deli. Zato so bile v osemdesetih letih nem�ke dru�be, ki so lahko ponudile operni spored redkej�e kot take, ki so zabavale le z govorjenimi igrami in preprostej�imi singspieli. Vsekakor na opernem podro�ju Nemci v tem �asu �e niso mogli biti mo�nej�i kot Italijani in jih pri nas tudi ne bi mogli ogro�ati, ko bi ne bilo zgoraj navedenih dejavnikov.
Po �estnajstih letih je poleti 1 784 zbudila pozornost Ljubljan�anov spet Bernerje-va mladinska dru�ba,6 katere spored pa lahko kot ve�inoma tedaj le pogojno rekonstruiramo oziroma posredno, z dolo�eno stopnjo verjetnosti spoznamo. Gothaer Thea-
3 S. �kerlj, Italijansko gledali��e..., 276 ss.; D. Cvetko, Zgodovina... I, 268 ss.; D. Ludvik, Nem�ko..., 50 ss.
4 AS � Coll. I, Wochen Tabelle �ber das abgenommene Drittel und Theaterzinsen von E. Schikaneder (3. XI. 1781-12. II. 1782); J. Neuk�ufler, Aus dem Leben eines Wanderschauspielers, hrsg. von K. Schiffmann, Linz (o. J.), 51 ss.; E. Komorzynski, E. Schikaneder, Wien 1951, 22-66; Reichards (Gothaer) Theaterkalender ( = GThK) 1779-1782; razen navedenih del prihajajo �e pogojno v po�tev: J. Andr�, Der T�pfer; E. R. Duni, Das Milchm�dchen (Les deux chasseurs et la latière); J. Hiller, Der Erntekranz, Die Liebe auf dem Lande, Der lustige Schuster; N. Piccini, Das Fischerm�dchen (La pescatrice), Die Sklavin (La schiava); E. Schikaneder, Die Lyranten; G.J. Vogler, Der Kaufmann von Smyr-na;D. Ludvik, Nem�ko..., 66 ss.; P. Radies, Die Entwicklung..., 56 s.
5 S. �kerlj, Italijansko gledali��e..., 325 ss.
6 E.K. Bl�mmel - G. Gugitz, Alt-Wiener Thespiskarren, 162, 167, 182; AS - Coll. I, 28. IX. 1783; Novej�i stanovski akti, Rubr. XXXVIII, Fase. II, St�ndisches Theater, 1783/84, 11-13; Gubernijski arhiv 1784-1792, Fase. 12/2370-84; 5890-784; Pubi. pol. B 1�7; D. Ludvik, Nem�ko..., 96 ss.; D. Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem II, Ljubljana 1959, 18.
134
terkalender navaja v zvezi s to skupino za leto 1 784 kar �est oper, vendar prihaja od teh za kratko poletno sezono v po�tev le manj�i del.7
Kot ka�e je pripravil Franz Diwald, ki je prirejal v Ljubljani predstave v zimski sezoni 1 784/85 in nato �e kraj�i �as po veliki no�i, kar lep glasbeni u�itek.8 Tako bi lahko vsaj sklepali, ker je bil Diwald v �asu od 1779 do 1 784 principal pomembne Esterha-zvjeve dru�be. Prav tako se skoraj ne motimo, �e domnevamo, da so Ljubljan�ani ob tej priliki spoznali nekaj Haydnovih oper. Povsem umevno je, da je Diwald izkazoval veliko pozornost operni ustvarjalnosti Esterhazvjevega kapelnika, pod �igar vodstvom so potekale predstave dru�be v kne�ji rezidenci. Po podatkih, ki jih daje za 1784 Gothaer Theaterkalender je Diwald na�tudiral kar �tiri Haydnove opere (�Armida", �La fedeltà premiata", �Orlando Paladino" in �L'isola disabitata"); razen tega navaja isti vir �e nekaj italijanskih del, npr. Paisiellovo �La Frascatana", Anfossijevo �La finta giardiniera" in Salierijevo �La scuola de'gelosi".9
Za to sezono po vsej priliki tudi ni zaostajala naslednja, to je 1 785/86, ko je bila ljubljanska entrepriza zaupana Friedrichu Johannu Z�llnerju, direktorju gledali�ke dru�be grofa Batthyanyja v Hainburgu ob Donavi.10 Ljubljansko �asopisno poro�ilo ozna�uje dru�bo kot najbolj�o v Notranji Avstriji in omenja, da je zabavala z izbranimi �aloigrami, veseloigrami in singspieli.11 Da so pod slednjim nazivom tedaj razumeli tudi opere, jasno dokazuje �asopisno obvestilo o Paisiellovi �La Frascatana" kot zadnji operni predstavi sezone.12 Sicer pa si lahko ustvarimo pribli�no oziroma hipoteti�no podobo repertoarja na podlagi ohranjene korespondence. Kot poka�e ta, preka�a �tevil�no romanska opera nem�ko; prvo predstavljajo skladatelji kot Gossec, Gr�try, Guglielmi, Monsigny, Piccini in Sarti, drugo pa Mozart, Dittersdorf, Gluck, Schenk, Umlauft in �e nekateri durgi.13 Mo�no je tudi, da se je ljubljansko ob�instvo zdaj prvi� seznanilo z Mozartom in to z njegovim singspielom �Die Entf�hrung aus dem Serail".14
�eprav se je v gledali�kem svetu visoko cenjeni podjetnik Johann Friedel, ki je prevzel oder v sezoni 1787/88, zanimal kot pisatelj predvsem za dramo, je stanovski odbor od njega izrecno zahteval ansambel osmih pevcvev, ki ga je pripeljal z Dunaja. S
7 GThK 1784; tu so navedene tele opere: G. Paisiello, Das M�dchen von Fraskati (La Frascatana), Die zwei Gr�finnen (Le due contesse), N. Piccini, Die Sklavin; J.A. Schmittbauer, Lindor und Ismene; A. Schweitzer, Alceste; F. Zanetti, Die W�scherm�dchen (Le lavoran-dine).
8 AS - Novej�i stanovski akti, Rubr. XXXVIII, Fase. Il, 9. III. 1785; Laibacher Zeitung ( = LZg), 24. IV. 1785; GThK 1780, 234; 1781, 151; 1784, 317; 1785, 202; 1789, 192, 195; 1792, 109 ss., 326, 341; E.K. Bl�mmel-G. Gugitz, Alt-Wiener Thespiskarren, 12, 15, 27, 288, 291; D. Ludvik, Nem�ko..., 100 ss.; D. Cvetko. Zgodovina.. .II, 18.
9 GThk 1784, 317; na ljubljanskem sporedu je bila gotovo Bendova �Ariadne auf Naxos"; besedilo, natisnjeno za to prilo�nost v Ljubljani, hrani Slovanska knji�nica.
10 C. Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kaiserthums �sterreich, Wien 1856�1891, 60, 231 ss.; D. Ludvik, Nem�ko..., 104 ss.; D. Cvetko, Zgodovina... II, 18 s.
11 LZg 1785, 8. XII.
12 LZg 1786, 2. III.
13 AS � Novej�i stanovski akti, Rubr. XLIX, Fase. L, �t. 1. Prim, posebej Z�llnerjevo pro�njo gledali�ki direkciji za ponovno entreprizo, Hainburg, 12. III. 1787. Tuje naveden obse�en repertoar z ni� manj kot 25 operami, od katerih je bil seveda �e en del poprej na Z�llnerje-vem sporedu. Tako bi pri�le za sezono 1785/86 v po�tev vsaj tiste opere, ki so bile do 1785 prevedene v nem��ino oziroma izvedene na avstrijskih odrih.
14 J. Sivec, Zur Frage der fr�hesten Auff�hrungen von Mozarts Opern im s�dslawischen Raum, v: Mitteilungen der Internationalen Stiftung Mozarteum, Jg. 23, H. 3/4, Salzburg 1975,3.
135
tem ansamblom je izvedel operni spored, za katerega se je obvezal tudi v pogodbi.15 V njem najdemo opere kot Dittersdorfovo �Der Doktor und der Apotheker", Gluckovo �Die Pilgrime von Mekka" Gr�tryjevi �L'ami de la maison" in �Zemir et Azor", Martfn y Solerjevo �Una cosa rara", Paisiellovi �Il re Teodoro in Venezia" in �I filosofi imaginari", Salierijevo �La grotta di Trofonio" ter Umlauffovo �Das Irrlicht". Vsekakor raznolik in sodoben spored, ki vsebuje vrsto tedaj standardnih del in daje prednost romanski operi.
Repertoamo ni za prikazano sezono najbr� zaostajala sezona 1790/91, koje bilo vodstvo odra v rokah Dunaj�ana Georga Wilhelma, �eprav se je moralo �utiti zni�anje umetni�ke ravni predstav, saj je za razliko od Friedla Georg Wilhelm v gledali�ki zgodovini le malo znano ime.16 Wilhelmov ljubljanski spored je neposredno izpri�an le z dvema operama � Paisiellovo �Il re Teodoro" in Martfn y Solerjevo �L'arbore di Diana � ostale podatke pa �rpamo iz Gothaer Theaterkalendra za 1790 in 1791. Ti nam tudi dovoljujejo domnevo, da je bil G. Wilhelm tisti, ki je prvi seznanil ljubljansko ob�instvo z Mozartovo mojstrovino �Le nozze di Figaro".17 Sicer je razvidno iz rekonstruiranega repertoarja, kjer najdemo �e ve� pomembnej�ih italijanskih oper kot Solerjevo �Una cosa rara", Salierijevo �Il Talismano" in Cimarosino �L'Italiana in Londra", da je tudi Wilhelm dajal prednost italijanskim skladateljem. To seveda ne presene�a, �e vemo, da nem�ka opera, vsaj kar zadeva programsko politiko, tudi ni mogla izpodriniti italijanske po ustanovitvi Narodnega gledali��a na Dunaju. Italijanska opera je prej kot slej ostala ljubljenec ob�instva, �igar �eljam so po mo�nosti sku�ala ustre�i tako ve�ja kot potujo�a gledali��a. Da pa je Wilhelm skoraj brez izijeme uprizarjal Singspiele avstrijskih avtorjev � med njimi je npr. tudi Dittersdorfov �Hieronimus Knicker" � se docela ujema z okusom avstrijskega ob�instva, ki mu je bil severno in srednjenem�ki Singspiel tuj.
O repertoarju nem�kih dru�b naslednjih let nimamo zaradi pomanjkljivih virov niti pribli�ne predstave.18 Pa� pa smo izjemno dobro obve��ani za sezono 1796/97, ko je imel v Ljubljani entreprizo Konstantin Paraskowitz, saj se je na sre�o ohranil popoln seznam vseh predstav.19 Kot posebno zaslugo tega direktorja je pod�rtati uprizoritev dveh tako eminentnih del kot sta Mozartovi �Cosf fan tutte" in �Die Zauberfl�te", kar pomeni okrepitev �e domnevno obstoje�ega stika ljubljanskega ob�instva z umetnost-
15 AS - Novej�i stanovski akti, Rubr. XLIX, Fase. I, �t. 1, 2, 4-11, 13, 15, 16,21-23,25, 26, 27-34, 36, 37, 40; Rubr. XXXVIII, Fase. II, �t. 2, 6, 8, 11-14; D. Ludvik, Nem�ko..., 110ss., 128 ss.; D. Cvetko, Zgodovina... II, 24 s.; LZg 1786, 1. VI., 22. VI., 29. VI., 13. VII., 28. IX., 5. X.; GThK 1787, 184 s.; E. Komorzvnski, Schikaneder, 38, 66 ss., 80 ss., 143, 149; J. Friedel, F�nfzig Briefe aus Wien verschiedenen Inhalts an einen Freund in Berlin, 2. verb. Aufl., Leipzig-Berlin 1784, 397-411, 41 5-419; AS - Novej�i stanovski akti, Rubr. XLIX, Fase. I, �t. 23, 27, 49; LZg 1787, 15. XI.
16 E.K. Bl�mmel-G. Gugitz, Alt-Wiener Thespiskarren, 111-118, 145-149; J. Sivec, Opera v Stanovskem gledali��u v Ljubljani od leta 1790 do 1861, Ljubljana 1971, 8 ss.; AS � Novej�i stanovski akti, Rubr. XLIX, Fase. I, �t. 81, 84.
17 AS - Novej�i stanovski akti, Rubr. XXXVIII, Fase. II, �t. 1282, 1298; LZg 1790, �t. 64; GThK 1790, 116-118; GThK 1791, 255-257; J. Sivec, Zur Frage..., 4.
18 GThK 1792, 254-257; GThK 1797, 313; AS - Novej�i stanovski akti, Rubr. XXXVIII, Fase. II, Wien 18. Vili. 1791; Rubr. XLIX, Fase. I, 1792, �t. 92, 94, 97; Zgodovinski arhiv mesta Ljubljane (= ZAL), Fase. 146, �t. 165, 167, 170, 171; Reg. I, Fase. 148, Konv. 260, �t. 1351; Reg. I, Fase. 77, �t. 74; Fase. 151, Konv. 260, �t. 118; LZg 1791, �t. 79, 81, 91, 94, 101; LZg 1795, �t. 131, 138, 167; J. Sivec, Opera..., 12 ss.
19 Verzeichnis der in Laibach unter F�hrung des Herrn Konstantin Parasskowitz auf dem Landst�ndischen Theater aufgef�hrten Lust-, Schau-, Sing- und Trauerspiele vom 24. September 1796 bis Aschenmittwoch 1797, Radicseva mapa v knji�nici Narodnega muzeja v Ljubljani; J. Sivec, Opera..., 19 ss.
136
jo velikega mojstra dunajske klasike.20 Od italijanskih oper je Paraskowitz uprizoril !e Paisiellovo mojstrovino �La molinara". Sicer je spored vseboval �e razli�ne Singspiele avstrijskih komponistov, med drugim npr. tudi �Die Schwestern von Prag" in �Kaspar der Fagottist" W. M�llerja. Tako ka�e zdaj spored o�itno obratno podobo kot v sezoni 1790/91. Ne smemo pozabiti, da so na oblikovanje repertoarja potujo�ih dru�b, ki so nastopale v provincialnih mestih, v marsi�em vplivala tudi dunajska predmestna gledali��a, ki so prav po letu 1790 do�ivela sijajen razcvet. Prav ti odri, iz katerih je izhajalo kar lepo �tevilo direktorjev in njihovih sodelavcev, pa so bili va�no goji��e sing-spiela in podobnih zvrsti doma�e glasbenodramatske literature. Razen tega so navadno bili singspieli muzikalno dosti preprostej�i kot �velike", ve�inoma italijanske opere in so bili tako primernej�i za pevsko manj verzirane in finan�no �ibkej�e potujo�e dru�be.
Medtem ko nas za naslednje sezone nezadostni viri spet v veliki meri pu��ajo na cedilu,21 nam z za�etkom novega stoletja odpira zbirka gledali�kih lepakov dokaj jasen vpogled v glasbenodramatsko dejavnost ljubljanskega odra. V sezonah 1801/02 in 1802/03 je skrbela za zabavo dru�ba Georga Schandrocha iz Celovca.22 Podobno kot pri Paraskowitzu je tudi zdaj prevladoval na sporedih avstrijski Singspiel, italijanska opera se je pojavljala le redko. �eprav so singspieli ve�inoma ceneni produkti gledali�kih praktikov, pa temu repertoarju ni docela odrekati umetni�ke vrednosti, saj so med obilnim plevelom tudi stvaritve mojstrov, kot so Mozart (�Die Zauberfl�te"), Paisiello (�il fanatico in Berlino"), Dittersdorf (�Hieronimus Knicker"), Martfn y Soler (�L' arbore di Diana"), Sarti (�Fra i due litiganti"), Schenk (�Der Dorf barbier"). Vsekakor je vredno omeniti, da je bila v tem �asu ��arobna pi��al" posebno pogosto na sporedu. To pa pomeni, da je bila ��arobna pi��al", ki so jo tudi v naslednjih desetletjih najve� igrali, pri Ljubljan�anih posebno priljubljena.
Po odhodu Schandrocha razpolo�ljivo gradivo ne izpri�uje ve� polnih petnajst let za nem�ke gledali�ke dru�be ni�esar pomembnega na podro�ju opere. Vtem obdobju so razvile le skromno glasbeno dejavnost, ki se je omejevala skoro izklju�no na manj zahtevne Singspiele in podobna oderska dela z glasbo, medtem ko so uprizorile kak�no kratko italijansko ali francosko opero le izjemoma.23
Znaten vzpon nem�ke opere bele�imo �ele v letih 1818�1820 s prihodom dru�be Carla Waidingerja iz Celovca. Ta vzpon je opazen najbolj v obse�nosti repertoarja, ki je dale� presegal tedanje povpre�je, kakor tudi deloma v reproduktivni kvaliteti.24 Posebno je treba poudariti, da je zdaj pri�la na oder vrsta dotlej ljubljanskemu ob�instvu �e neznanih mojstrov kot so L. Cherubini, G. Rossini, F.A. Boieldieu in N. Isouard (�Les Deux Journ�es", �Tancred", �Jean de Paris", �Cendrillon"). Te�i��e repertoarja je bilo spet na romanskih, predvsem francoskih operah, od katerih naj omenimo le Gr�-tryjevo �Raoul Barbe-Bleu" ali Dalayracovo �Gulistan ou Le Huila de Samarcande". Nem�ko avstrijski dele� z novitetami kot S�ssmayerjev �Soliman IL", �Agnes Sorel" in
20 J. Sivec, Zur Frage..., 5 s.
21 GThK 1798, 266 ss.; GThK 1800, 290 ss.; Lublanske novize 1798, 24. Il; LZg 1797, �t. 81; P. Radies, Die Entwicklung..., 66 s.; J. Sivec, Opera..., 23 ss.
22 Cornedien-Zettel-Sammlung ( = CZS) 1801/02, 1802/03 v knji�nici Narodnega muzeja; J. Sivec, Opera..., 26 ss.
23 Prim. CZS 1803-1807, 1814/15, 1815/16, 1817/18; Laibacher Wochenblatt 1804, �t. IX, XI-XIII; LZg 1814, �t. 2, 4, 8, 20, 28, 44; LZg 1815, �t. 13; P. Radies, Die Entwicklung.. ., 78; J. Sivec, Opera..., 31 ss.
24 CZS 1817/18, 1818/19, 1819/20; Illyrisches Blatt 1819, �t. 18; AS - Gledali�ki akti, Fase. 74, 7. IL, 9, III., 18., 19. IV., 14. Vili., 1. X. 1818, 6., 27. Il, 1., 4., 18. III., 7. VI., 24., 25. V., 15. VI. 1819; J.iSivec, Opera..., 48 ss.
137
�Der Augenarzt" A. Gyrowtza in �Adrian Ostade" J. Weigla ni bil neznaten, vendar se z izjemo Mozartove ��arobne pi��ali" po tehtnosti ni mogel meriti z romanskim.
Za�eto delo se je, z izjemo leta 1822/23, v nekaj naslednjih sezonah, �eprav ne tako intenzivno, �e nadaljevalo. Dokaj visoko raven je po vsej priliki dosegla igralska in pevska dru�ba Catharine Anton pod vodstvom Carla Waidingerja, ki so jo sestavljali deloma �lani prej�nje in je prispevala k sporedu sve�anosti ob ljubljanskem kongresu (1821 ). Od opernih novitet, ki so jih peli leta 1820/21 v nem��ini, so najpomembnej�e M�hulova �Joseph" in Rossinijevi �Otello" in �Il barbiere di Siviglia".25 Tako si je Rossini, ki je �e osvojil ob�instvo s �Tancredom" nadalje utiral pot v repertoar ljubljanskega gledali��a.
Na enaki ravni je bila vsaj glede sporeda tudi dru�ba Lorenza Gindla, ki si je pridobila naklonjenost in zadovoljstvo ob�instva.26 Med operami, uprizorjenimi v sezoni 1821/22 zbudi pozornost predvsem premiera Mozartovega �Don Giovannija". Seveda se pri tem vpra�ujemo, ali ni morda pri�la ta mojstrovina na ljubljanski oder �e poprej, kar pa se spri�o pomanjkljivega gradiva ne da dokazati.27 Razen �Don Giovannija" je Gindl predstavil �e tri v tistem �asu uspe�ne komi�ne opere: �Le cantatrice villane" V. Fioravantija, Boieldieujevo �Le Nouveau Seigneur de Village" in �Le Petit Matelot" P. Gaveauxa.
Sezona 1823/24, ki jo je oskrbela dru�ba dunajskega podjetnika Ferdinanda Ro-senaua izstopa zato, ker je bila tedaj prvi� uprizorjena melodramatska igra �Preciosa" z glasbo CM. von Webra.28 Izvedba tega dela zaznamuje namre� v zgodovini glasbenih predstav na�ega gledali��a �e postopen preobrat od klasicizma k romantiki. Kot novost te sezone je poleg �Preciose" vredna omembe �e mikavna Boieidieujeva opera �Le Petit Chaperon Rouge". Sicer pa je Rosenau, ki je programiral �e nekaj vrednih, a Ljubljan�anom �e znanih oper, ve� obljubljal kot uresni�il. �eprav je vodil tri leta uspe�no Josefst�dter Theater in je ve� njegovih �lanov izhajalo iz znanih dunajskih gledali��, predstave skorajda niso presegale povpre�ja.
Z entreprizo Carla Meyerja (1824�1826), ki je bil pred tem sposoben umetni�ki vodja celov�kega gledali��a, je do�ivela nem�ka opera v Ljubljani mo�nej�i vzpon kot kdajkoli poprej v 19. stoletju. Ta entrepriza je nedvomno preka�ala glede repertoarja vse druge iz prve �etrtine tega stoletja. Izjava grofa Stubenberga, da je Meyer storil ve� kot vsi njegovi predhodniki, pa upravi�uje domnevo, da je tudi reprodukcija njegove dru�be bila na znatni umetni�ki vi�ini.29 Kot najva�nej�ih dogodek teh let je omeniti premiero Webrove mojstrovine �Der Freisch�tz", s katero si je romantika �e osvojila trdnej�o pozicijo v repertoarju. Podobno kot marsikje drugod v Avstriji in Nem�iji je postal ��arostrelec" tudi v Ljubljani najpriljubljenej�a nem�ka opera. Resno prizadevanje direktorja Meyerja za umetni�ko vreden spored izpri�uje nadalje uprizoritev Mozartovih oper �Don Giovanni", �Die Zauberfl�te" in �La clemenza di Tito'* od katerih slednja �e ni bila predstavljena Ljubljan�anom. Povsem tako kot drugod pa je ob�instvo najbolj privla�il Rossini, �igar opere �La gazza ladra", �Otello", �Aureliano e Palmira", �La donna del lago", �Tancred" in ,,L' Italiana in Algeri" zdaj najdemo na sporedih.
25 CZS 1820/21 s prilo�enim gledali�kim dnevnikom (Theaterjournal) �t. 11 ; AS � Gledali�ki akti, Fase. 75, �t. 31 -34, 42, 113, 3., 18. in 28. II., 6. in 7. Ili., 27. IV. 1820; 15. in 21. V. 1820, 22. I. 1821.
26 AS - Gledali�ki akti, Fase. 75, 1. III. 1822.
27 CZS 1821/22; J. Sivec, Zur Frage..., 6 s.
28 CZS 1823/24; J. Sivec, Opera..., 70 ss.
29 CZS 1824/25, 1825/26; AS - Gledali�ki akti, Fase. 78, 1. II. 1825; J. Sivec, Opera..., 74 ss.
138
Prevladovanje romanske opere je �e o�itnej�e, �e k temu dodamo premiere oper kot so Spontinijeva �La Vestale", Gr�tryjeva �Richard Coeur-de-Lion", Cherubinijeva �Lo-doiska" ali Auberova �La Neige".
Entrepriza C. Meyerja predstavlja v zgodovini ljubljanskega gledali��a poslednji razcvet klasicizma in hkrati prvo zmago romantika. Neposredno zatem je pri�lo na podro�ju opere v letih 1827 � 1829 sicer do kraj�ega zastoja,30 ki pa ni imel resnej�ih posledic. Ko sta jeseni 1829 prevzela gledali��e brata Franz in Josef Gl�ggl iz Linza, so se operne predstave sijajno obnovile. Brata Gl�ggl sta vodila �irokopotezno reper-toarno politiko, ki je znatno upo�tevala novo stilno smer, in tako se je romantika v sezoni 1829/30 �e mo�no uveljavila.31
�e ho�emo pravilno oceniti rezultate, ki so jih dosegle v obravnavanem obdobju na opernem podro�ju v Ljubljani nastopajo�e nem�ke gledali�ke dru�be, vsekakor ne smemo prezreti dejstva, da se je njihova dejavnost ve�inoma odvijala le v neugodnih gospodarskih razmerah. V Ljubljani, tedanjem glavnem mestu obrobne province Kranjske, ni bilo visokega plemstva in tudi ne bogatega me��anstva, ki bi bilo velikodu�en mecen umetnosti. Mo� stanov je ob�utno oslabela �e v drugi polovici 18. stoletja. Zadnja leta tega in za�etek naslednjega stoletja pa so nemirno obdobje napoleonskih vojn, ki so povzro�ile popolno iz�rpanost gospodarskih mo�i de�ele. Tako je bila impresarijem zagotovljena le skromna podpora, ve�krat pa �e ta ne. Najbolj pere� problem je bila nedvomno odsotnost dotacije iz javnega sklada, ki bi omogo�ala nemoteno in uspe�no delo gledali��a. Velika ovira za izvajanje oper je nadalje bilo pomanjkanje profesionalnega orkestra. Gledali��e je imelo le majhno �tevilo svojih instrumen-talistov, ki so jim prihajali na pomo� diletanti � �lani Filharmoni�ne dru�be � in godbeniki voja�ke kapele.
�e upo�tevamo omenjene okoli��ine, moramo ugotoviti, da dose�ki nem�kih gledali�kih dru�b nikakor niso bili majhni, ampak v nekaterih primerih celo veliki. Res je sicer, da so bile dru�be ve�inoma povpre�ne ali v�asih tudi povsem nezadovoljive, vendar med njimi ni manjkalo takih, ki jim je bila vzvi�enost umetnosti zelo resna skrb. Umetni�ko sta se povzpeli najvi�e Schikanedrova in Friedlova dru�ba, pa tudi Berner-jeva, Diwaldova, Z�llnerjeva, Waidingerjeva, Antonova in Meverjeva so bile zelo dobre. Samo po sebi je razumljivo, da umetni�ke kvalitete ne moremo ocenjevati z dana�njimi merili. �lani nem�kih potujo�ih skupin so morali biti uporabni tako za dramo kot opero, pri �emer je bilo te�i��e na govorjenem sporedu. Cela vrsta nem�kih gledali�kih dru�b je gojila opero le v majhnem obsegu ali pa niti to ne, tako da so bili na njihovih sporedih poleg dramskih del kve�jemu le nezahtevni singspieli in podobna odrska dela z glasbo. Razen tega so ozke razmere provincialnih mest z majhno publiko neprestano terjale pripravo novih zabavnih del. Neizogibna posledica je bila, da operna ustvarjalnost ni bila na tisti vi�ini, ki bi jo sposoben ansambel lahko dosegel s temeljitim �tudijem vlog.
Na tem mestu se zdi �e zanimivo vpra�anje, ali je dejavnost gostujo�ih nem�kih gledali�kih dru�b vzpodbudila doma�o glasbenodramatsko ustvarjalnost. Prva slovenska opera �Belin" (1780) Jakoba Zupana, od katere je ohranjen le po Metastasije-vem vzoru spesnjeni libreto, je produkt slovenskega preporoda in zdi se, da ga je treba prej povezovati z italijanskimi kot nem�kimi predstavami.32 Nedvomno pomembno delo na glasbenodramatskem podro�ju v obravnavanem obdobju je glasba k Linhartovi
30 CZS 1827/28, 1828/29.
31 CZS 1829/30, 1830/31, 1831/32; AS - Gledali�ki akti, Fase. 78, 1830, �t. 39, 54/55, 30. III. 1830, �t. 56, 18. IV. 1830; J. Sivec, Opera..., 85 ss.
32 D. Cvetko, Zgodovina... II, 274 ss.; isti, Musikgeschichte..., 131 ss.
139
veseloigri �Mati�ek se �eni", ki jo je J.K. Novak zlo�il nekako pod vtisom Mozartove �Figarove svatbe". Kot smo doslej ugotovili, te opere v Ljubljana niso uprizorili do leta 1790, a tudi �e jo je impresarij G. Wilhelm izvedel pri nas v sezoni 1790/91, jo je moral Novak spoznati �e pred tem, saj je napisal glasbo k omenjeni komediji prej, kot je Linhart dokon�no oblikoval to delo, ki je bilo natisnjeno v drugi polovici leta 1790.33 Vseeno pa so lahko bile nem�ke in italijanske predstave v ljubljanskem gledali��u zanj dobra �ola. �eprav je mo�no, da so to Linhartovo komedijo uprizorili diletanti, je pri tem va�no, da je tudi za ustvaritev tega dela pri�la vzpodbuda iz slovenskega prerodi-teljskega kroga.
Od ostalih komponistov, ki so delovali v Ljubljani, so bili v kompozicijski tehniki toliko izurjeni, da bi lahko napisali opero, le �e F.L. Schwerdt, F.B. Dus�k in Ga�par Ma�ek.34 Schwerdt je sicer komponiral glasbo za nekaj iger, ki so jih uprizorili leta 1806/07, vendar so bili njegovi stiki z gledali��em le kratkotrajni.35 Tudi �e bi ta skladatelj imel dispozicije za ustvarjanje oper, je vpra�anje, �e bi se lahko nadejal njihove realizacije na ljubljanskem odru. Dusfk je bil kot gledali�ki kapelnik v sezonah 1798/99 in 1799/1800 po pogodbi zadol�en, da napi�e vsako �etrtletje po eno opero.36 Ali je to obvezo izpolnil, ne vemo, ker pomanjkljivo gradivo tega ne potrjuje. Trdnej�e zveze z gledali��em je imel Ma�ek, saj je v njem deloval vrsto let kot kapelnik in si tako pridobil ugled in priznanje. Vendar kot pri ve�ini drugih kapelnikov tudi pri njem kompozicijsko delo ni seglo prek prilo�nostnih del, kot so uverture ali glasbene to�ke h govorjenim igram. Doma�a glasbeno-dramatska produkcija se je mo�neje razmahnila �ele v drugi polovici 19. stoletja. Ta razmah pa se je rodil predvsem iz potreb slovenskega narodnega gibanja.
�eprav delovanje nem�kih gledali�kih dru�b ni zapustilo vidnej�e sledi v doma�i glasbeni dramatiki, pa njihovega pomena ni mogo�e zanikati. Njihov pomen je bil v obravnavanem obdobju �e toliko ve�ji, ker so se pojavljale italijanske predstave proti koncu 18. stoletja vse redkeje in jih nato bele�imo le �e sporadi�no. V tak�nih okoli��inah so bile nem�ke gledali�ke dru�be pomemben posredovalec ne le nem�ke ampak tudi italijanske in francoske operne literature. S svojimi predstavami so bogatile glasbeno �ivljenje tedanje Ljubljane in so nemalo vplivale na njegovo stilno podobo. V �asu, ko ni ve� obstajala Academia Philharmonicorum kot osrednja glasbena ustanova in Filharmoni�na dru�ba �e ni za�ivela, so odigrale bistveno vlogo pri uvajanju glasbenega klasicizma in so tudi po ustanovitvi omenjene dru�be leta 1794 znatno prispevale k utrjevanju te stilne smeri. Od leta 1823 so pospe�evale uveljavljanje romantike. Tako je v glavnem pomen njihove dejavnosti v tem, da so �irile glasbeno obzorje ljubljanskega ob�instva, ki so ga razmeroma hitro seznanjale z vrednimi deli sodobne operne literature.
33 D. Cvetko, Zgodovina... II, 53, 63-65.
34 D. Cvetko, Musikgeschichte..., 133-136, 147.
35 CZS 1806/07.
36 J. H�fler, Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od za�etkov do 19. stoletja, Ljubljana 1970,86.
140
SUMMARY
In the evaluation of the results that the German theatrical companies appearing in Ljubljana had in the realm of opera in the period discussed, the fact should not be overlooked that their activities would meet with unfavourable economic conditions there. In Ljubljana, there were no higher nobility, and no rich bourgeoisie for that matter, to come forward as a generous patron of art. The power of the regional estates was growing weak considerably even in the latter half of the 18th century. The closing years of the same and the beginning of the following century were then marked by the turbulent period of Napoleonic wars which drove the country into a state of total exhaustion of its economic resources. For this reason, impresarios were secured only modest subsidies or, more often than not, none at all.
In view of the above mentioned conditions, it has to be stated that the achievements of the German theatrical companies were by no means small, in some cases they can even be regarded as remarkable. It is true that most of these companies never rose above the usual humdrum mediocrity; however, there never failed to be some whose true concern was the elevation of art. Out of them, a highest artistic level was achieved by the companies of E. Schikaneder (1779/80 and 1781/82) andJoh. Fried! (1787/88), to be followed by those of F. Berner (1768 and 1784), F. Diwald (1784/ 85), F.J. Z�llner (1785/86), C. Waidinger (1818-20), Catharine Anton (1820/21), and C. Meyer (1824/1826).
Even though their activities never left any marked traces in Slovene musical-dramatic art, the significance of these German theatrical companies was nevertheless undeniable. Moreover, their significance for the period discussed here was even greater in view of the fact that performances by Italian theatrical companies were growing rare towards the end of the 18th century, and became sporadic afterwards. On account of this, German theatrical companies acted as important mediators of not only German but also Italian and French operatic literature. Their performances kept enriching the musical life of Ljubljana then, contributing in no small degree to its overall stylistic image. At the time when Academia Philharmonicorum had stopped existing as the central music institution and the Philharmonic Society had not come to life as yet, these companies would play an essential role in the promotion of musical Classicism, contributing considerably to the growing strength of this stylistic trend even after the founding of the latter society in 1794. After 1823, they enhanced the onset of Romanticism. In this way, the main weight of their activity is recognized in their considerable broadening the musical horizon of their Ljubljana public, keeping them fairly up-to-date with the notable works of the contemporary operatic literature. Thus, the opera repertoire of the Ljubljana theatre, though not as rich nor comprehensive as those of the eminent theatres in metropolises throughout Europe, managed to present most of the musical-dramatic production by the same composers as that presented to the public of Europe's greatest theatres.
141